1

KAZENSKO PROCESNO PRAVO

UVOD IN TEMELJNI POJMI


Prvo poglavje: POJEM KAZENSKEGA POSTOPKA

I. DEFINICIJA KAZENSKEGA POSTOPKA

Kazenski postopek je celota dejanj, ki jih sistematino opravljajo dravni organi in drugi
udeleenci v primeru utemeljenega suma, da je storjeno kaznivo dejanje, z namenom
ugotovitve:
(1) ali je bilo kaznivo dejanje res storjeno,
(2) ali je kaznivo dejanje storil obdolenec,
(3) ali so predpisih kazenskega materialnega prava podani pogoji, da se storilcu izree
kazenska sankcija.

Dejanja dravnih organov in drugih udeleencev v kazenskem postopku so pravno normirana.
Imenujemo jih procesna dejanja.
Procesno dejanje je aktivno ali pasivno voljno ravnanje procesnega udeleenca z doloenim
procesnim uinkom, ki je normirano s procesnim pravom.
Dravni organi v kazenskem postopku so sodie, dravni toilec in policija.
Drugi udeleenci v kazenskem postopku so obdolenec, okodovanec, prie, zagovornik,...
Pravno normirana razmerja, ki nastajajo, se razvijajo in prenehajo zaradi delovanja dravnih
organov in drugih oseb v kazenskem postopku, so kazensko procesna razmerja.
Po veinskem pojmovanju teorije je zastopano stalie, da je kazenski postopek enotno
pravno razmerje med toilcem, sodiem in obdolencem, ki imajo eden nasproti drugemu
doloene pravice in dolnosti, ki jih pravni red enim priznava in drugim nalaga tristransko
pravno razmerje (tudi sodie/sama sodna dvorana je zgrajena v obliki trikotnika).

II. NALOGE IN SMISEL KAZENSKEGA POSTOPKA
Neposredni cilj kazenskega postopka je ugotoviti kaznivo dejanja in njegovega storilca ter mu
izrei kazensko sankcijo.

SMISEL KP:
resocializacija storilca;
prevencija (specialna, generalna);
drava definira k.d. in s tem iti dobrine, doloa pogoje, pod katerimi posega v
pravice; ustvarja predvidljivost za storilca;
zadosti rtvi ali njenim blinjim, prepreuje samovoljo dravnih organov v
kazenskem postopku

NAMEN PREISKOVALNIH DEJANJ: zbiranje dokazov.

NAMEN OMEJEVALNIH UKREPOV: zagotavljanje postopka.

NALOGA KP je tudi izenaiti dravo in posameznika (omejiti dravo).


2
RAZLOGI ZA TO: -prepreitev krivih obsodb,
-neenakost v osnovi med dravo in posameznikom,
-monost zlorabe KP (nadzor).
-sporni predmet je visoko v hierarhiji vrednot
(po URS je lestvica vrednot sledea 1. ivljenje, 2. telesna celovitost, 3. Svoboda),

FUNKCIJE KAZENSKEGA POSTOPKA SO:
(1) je sredstvo boja zoper kriminaliteto,
(2) zaitna funkcija = varstvo doloene drubene in dravne pravne ureditve,
(3) garantna funkcija = zagotavljanje lovekovih pravic in pravne varnosti,
(4) vzgojna funkcija kazenski postopek je sorazmerno neprijeten za obdolenca, zato ima
tudi, e je obdolenec v resnici storil k.d., a tega ni bilo mono dokazati in je zato prilo
do oprostilne ali zavrnilne sodbe ali ustavitve postopka, specialno preventivno vlogo
(mono je priakovati, da obdolenec ne bo ve ponavljal k.d. zaradi neprijetnosti samega
postopka). Vendar ne moremo govoriti o vzgojni funkciji, e je obdolenec tudi dejansko
nedolen v tem primeru ima kazenski postopek zanj tudi v primeru ugodnega izida
veinoma hude in teko popravljive posledice (izguba drubenega ugleda, teave v
slubi, neutemeljene govorice in namigovanja,...), ki jih poskuamo omiliti. Kdor je bil
neupravieno obsojen za k.d. ali mu je bila neutemeljeno odvzeta prostost, ima pravico
biti rehabilitiran, pravico do povrnitve kode in druge pravice, ki jih doloa zakon.
(5) funkcija varstva lovekovih pravic in svoboin kazenski postopek ima hkrati nalogo
zagotoviti osebam, udeleenim v postopku, njihove temeljne pravice, med katerimi je
najbolj pomembna pravica do obrambe. Te pravice imenujemo procesne garancije. Nihe
ne sme biti obsojen, dokler ni na predpisan nain ugotovljena njegova krivda. Tudi
dejansko krivemu storilcu je treba zagotoviti pravien obseg represije, kot je doloen v
zakonu.
(6) doloi pogoje pod katerimi lahko posega v pravice; predvidljivost za storilca


III. VRSTE KAZENSKEGA POSTOPKA
V naem pravu imamo 3 vrste pravih kazenskih postopkov:
(1) redni ali sploni kazenski postopek,
(2) skrajani ali sumarni kazenski postopek,
(3) kazenski postopek proti mladoletnikom.

1. Redni kazenski postopek
je predviden za k.d. s predpisano kaznijo nad 3 leta zapora. Opravlja se z vsemi formalnostmi
in z upotevanjem vseh nael kazenskega procesnega prava. Razdeljen je v ve stopenj ali
stadijev.

2. Skrajani (sumarni) kazenski postopek
je predviden za k.d., za katera je predpisana denarna kazen ali zapor do 3 let. Ne vkljuuje
vseh formalnosti kot redni postopek. Njegova struktura je bolj enostavna. Ni treba opraviti
preiskave in ni dovoljen ugovor zoper obtobo. V naem pravu poznamo skrajani postopek,
ki opua fazo glavne obravnave takni skrajani postopki obstajajo tudi v angloameri-kem
pravu, e se obdolenec pred sodiem izree za krivega (plea of guilty).






3
3. Kazenski postopek proti mladoletnikom
je predviden za mladoletne osebe in osebe, ki so storile k.d. kot mladoletniki in v asu sojenja
niso dopolnile 21 let starosti (mlaji polnoletni). Iz razlogov varovanja mladoletnikovih
koristi so v postopku proti mladoletnikom doloena odstopanja od nael, ki veljajo za redni
kazenski postopek. (14-18 let; do 21 pod pogojema: -e ni konan KP; -osebnostno storilec e
ni na stopnji 18 let)

4. Posebni ali nepravi kazenski postopki
V njih se neposredno ne razpravlja o kazenski odgovornosti in se ne izrekajo kazni. Namen
postopkov je drugaen od namena kazenskega postopka, vendar je povezan s storitvijo k.d.
Posebni kazenski postopki so:
(1) postopek za uporabo varnostnih ukrepov,
(2) postopek za odvzem predmetov,
(3) postopek za odvzem denarja ali premoenja nezakonitega izvora,
(4) postopek za odvzem premoenjske koristi,
(5) postopek za preklic pogojne obsodbe,
(6) postopek za izbris obsodbe,
(7) postopek za prenehanje varnostnih ukrepov in pravnih posledic obsodbe,
(8) postopek za mednarodno kazenskopravno pomo,
(9) postopek za izroitev obdolencev in obsojencev,
(10) postopek za povrnitev kode, rehabilitacijo in uveljavitev drugih pravic oseb, ki so bile
neupravieno obsojene ali jim je bila neutemeljeno odvzeta prostost,
(11) postopek za izdajo tiralice in razglasa.

5. Zgodovinski tipi kazenskega postopka

(1) Obtoni ali akuzatorni kazenski postopek. (ADVERSARNI KP)
(2) Inkvizicijski kazenski postopek.
(3) Meani (inkvizicijskoobtoni) kazenski postopek.

IV. VIRI KAZENSKEGA PROCESNEGA PRAVA

Glavni vir kazenskega procesnega prava je Zakon o kazenskem postopku.
Pomemben vir je ustava, ker vsebuje tevilne dolobe, ki se neposredno ali posredno nanaajo
na kazenski postopek. V ustavi so:
dolobe o pogojih za odvzem prostosti,
dolobe o odreditvi in trajanju pripora,
domneva nedolnosti,
pravica do odkodnine zaradi nezakonitega pripora ali neutemeljene obsodbe,
dolobe o procesnih garancijah (kavtelah).

Organizacijski ali ureditveni zakoni urejajo organizacijo in pristojnost dravnih organov, ki
sodelujejo v kazenskem postopku. To so:
Zakon o sodiih,
Zakon o dravnem toilstvu,
Zakon o policiji,
Zakon o odvetnitvu,...





4
Ostali viri so:
procesne dolobe iz mednarodnih pogodb, ki jih je ratificirala Republika Slovenija
urejajo:
o procesne imunitete,
o mednarodno pravno pomo,
o ekstradicijo (izroitev). (predajo)
obiajne norme mednarodnega prava.

Pravice in procesna jamstva v kazenskem postopku so najbolj zajeta s 3 mednarodnimi akti:
Splona deklaracija OZN o lovekovih pravicah (1948),
Evropska konvencija o lovekovih pravicah (1953, slovenska ratifikacija 1994),
Mednarodni pakt o dravljanskih in politinih pravicah (1966).

V. VELJAVNOST KAZENSKEGA PROCESNEGA PRAVA

1. Krajevna veljavnost
Kazensko procesno pravo je omejeno na obmoje drave. Pri nas je izkljuno pravo nai
procesni organi lahko uporabljajo le nae pravo. Domae procesne predpise je treba
uporabljati tudi, ko se vodi postopek na pronjo tujih sodi in opravljajo zanje procesna
dejanja.

2. asovna veljavnost
Kazensko procesni zakon (kazenski postopkovnik) se zane uporabljati z dnem, ko zane
velja-ti, in preneha s potekom veljavnosti. Vacatio legis je za kazenske postopkovnike
obiajno dalji kot za ostale zakone.
Ob spremembi zakona nove procesne dolobe popolnoma nadomestijo stare dolobe. Pride do
razveljavitve ali abrogacije starih dolob. Za tekoe zadeve se obiajno v spremenjeni zakon
vstavi abrogacijska klavzula v prehodne in konne dolobe.

3. Osebna veljavnost
Predpisi kazenskega procesnega prava se v kazenskem postopku lahko uporabljajo zoper
katerokoli osebo (slovenskega dravljana ali tujca), ki pred naimi procesnimi organi
odgovarja za storitev k.d. ZKP velja za vsakogar, proti kateremu lahko nai organi vodijo
postopek.

Kazenski postopek se lahko vodi zoper vsako osebo, za katero obstaja utemeljen sum, da:
je storila k.d. pri nas,
je storila k.d. v tujini in so podani pogoji iz KZ.

Vendar k.p. ni mono voditi zoper osebe, ki uivajo imuniteto. Imuniteta je:
(1) materialna imuniteta (indemniteta) izkljuuje kaznivost za izraeno mnenje ali
glasovanje v doloenem dravnem organu (Dravni zbor, sodni senat), katerega lan je
doloena oseba. Izkljuena je kaznivost za verbalne delikte.

(2) procesna imuniteta je procesna ovira za uvedbo in potek k.p. ali odreditev pripora.
Vsebina procesne imunitete je:
1) oseba ne more biti priprta brez dovoljenja dravnega organa, katerega lan je,
2) zoper osebo se ne more zaeti k.p. brez dovoljenja dravnega organa, katerega lan
je, e se sklicuje na imuniteto.


5
e je oseba zalotena pri tejem k.d. s predpisano kaznijo nad 5 let zapora, se lahko pripre
in zoper njo zane k.p. brez predhodnega dovoljenja dravnega organa, katerega lan je.
Procesni organ mora o svojem ukrepu obvestiti predstavnika omenjenega dravnega
organa. Dravni organ odloi:
ali naj se postopek nadaljuje,
ali naj sklep o priporu ostane v veljavi.

Dravni organ lahko vzpostavi procesno imuniteto lastnemu lanu, ki se nanjo ni
skliceval, e je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Procesna imuniteta ne oproa kazenske odgovornosti za storjeno k.d. e se pridobi
dovoljenje, se k.p. lahko uvede in storilec je lahko kaznovan. Procesna imuniteta preneha
istoasno s prenehanjem mandata.

Zastaranje kazenskega pregona ne tee v asu veljave procesne imunitete, ker se pretrga
z vloitvijo zahteve procesnega organa za dovolitev pregona.
Procesna imuniteta ne varuje pred izvritvijo sodbe, izreene v postopku pred nastankom
procesne imunitete.
Procesno imuniteto v razlinem obsegu imajo pri nas:
poslanci Dravnega zbora za vsa k.d.,
svetniki Dravnega sveta za vsa k.d.,
ustavni sodniki za vsa k.d.,
predsednik republike za k.d., ki jih stori pri izvrevanju svoje funkcije,
redni sodniki za k.d., ki jih storijo pri izvrevanju svoje funkcije.

Funkcionalna imuniteta je procesna imuniteta, ki velja le za k.d., ki jih njeni imetniki
storijo pri izvrevanju svojih funkcij.

Diplomatska ali konzularna imuniteta je procesna imuniteta oseb, ki uivajo
ekstrateritorialno pravo. To so:
tuji poglavarji in efi drav,
diplomatski predstavniki, lani njihovih druin in lani njihovega uradnega
spremstva,
predstavniki OZN in drugih mednarodnih organizacij.

VI. RAZLAGA ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKU
Analogija ni absolutno prepovedana kot v kazenskem materialnem pravu. Analogija ni
dovoljena, kjer jo hoe zakon s taksativnim natevanjem izkljuiti.
Razlaga mora biti ekstenzivna pri dolobah, ki zagotavljajo obdolencu procesne garancije.
Razlaga mora biti restriktivna pri dolobah, ki obdolencu omejujejo pravice kot dravljanu.
V primeru dvoma se uporabi za obdolenca ugodneja reitev (naelo in dubio pro reo = v
dvomu za obdolenca).

VII. RAZMERJE MED KPP IN KMP
Razmerje med njima je mogoe opredeliti na dva naina. Ancilarna/instrumentalna koncepcija
tega razmerja govori, da je KPP le instrument KMP-ja, saj KPP le uresniuje KMP, KPP je
sredstvo za udejanjanje KMP-jeve kriminalitetne politike, saj KPP tako kot KMP stremi k
temu, da se ugotovi k.d. in storilca kaznuje. Ancilarna razlaga je znailna za inkvizitorne
kazenske postopke, povezujemo pa jo lahko s utilitaristinim sistemom izloanja dokazov.
Druga koncepcija, avtonomna koncepcija, pa pravi, da je KPP avtonomen element, njegova


6
avtonomnost pa se kae v samem izidu kazenskega postopka, saj je od poteka samega
postopka in dogodkov v njem odvisno, ali se bo postopek konal z oprostilno, zavrnilno ali
obsodilno sodbo. Avtonomna koncepcija je znailna za akuzatorne kazenske postopke,
povezujemo pa jo z radikalnim/doslednim sistemom ekskluzije dokazov (sprejet v Sloveniji).


Drugo poglavje: ZGRADBA KAZENSKEGA POSTOPKA

I. STOPNJE ALI STADIJI KAZENSKEGA POSTOPKA

Kazenski postopek prehaja skozi ve razvojnih stopenj, ki jih imenujemo stadiji kazenskega
postopka. Vsaka stopnja je strogo loena od druge, je posebna celota in ima posebno nalogo
ali namen. Z izpolnitvijo naloge prispeva stadij h konnemu cilju k.p. Od stopnje postopka so
odvisne pravice in dolnosti posameznih procesnih subjektov.

Stopnje rednega kazenskega postopka so:
(1) pripravljalni postopek (pri nas PREISKAVA);
(2) obtoevanje s kontrolo obtobe (kontrola obtobe ni nujna v vseh k.p.);
(3) glavna obravnava s sodbo;
(4) dostava sodbe zaradi izvritve kazenske sankcije;
(5) pravna sredstva: (II. st. sodie)
1) redna pravna sredstva do pravnomonosti sodbe,
2) izredna pravna sredstva po pravnomonosti sodbe.

Predkazenskega postopka ne uvramo v kazenski postopek kot eno izmed rednih faz k.p.,
tudi sama beseda e nakazuje, da je to postopek PRED kazenskim, vendar pa je predkazenski
postopek ZELO pomemben za kasneji kazenski postopek. Predkazenski postopek, preiskavo
in obtoevanje s kontrolo obtonice lahko imenujemo tudi PREDHODNI postopek.

Doloene stopnje postopka niso nujne. Ob pogojih, ki jih doloa zakon, lahko dravni toilec
vloi obtobo brez preiskave. Stopnja pravnih sredstev odpade, e jih upravieni subjekti ne
uveljavljajo. Prve 4 stopnje potekajo pred sodiem I. stopnje (okrajno ali okrono sodie).
Postopek s pravnimi sredstvi poteka pred sodiem II. stopnje (vije sodie), izjemoma celo
pred sodiem III. stopnje (Vrhovno sodie).

II. FAZE KAZENSKEGA POSTOPKA

V posamezni stopnji k.p. razlikujemo faze kazenskega postopka. Zanje so znailni posebna
procesna dejanja in doloeni odnosi med strankami ter s tem povezane doloene pravice in
dolnosti. Z njimi je povezan poloaj procesnih subjektov.

Stopnja preiskave obsega naslednje faze:
uvedba preiskave,
izvedba preiskave,
konec preiskave.





7

Stopnja glavne obravnave obsega naslednje faze:
priprava glavne obravnave,
glavna obravnava v ojem smislu:
o zaslianje obdolenca,
o dokazni postopek,
o beseda strank,
o izrekanje sodbe,
o razglasitev sodbe.

Pritobeni postopek (postopek z rednimi pravnimi sredstvi) obsega naslednje faze:
postopek s pritobo pri sodiu I. stopnje,
dostava pritobe in spisa sodiu II. st.,
izdaja odlobe sodia II. stopnje,
pismena izdelava in dostava sodbe,...

III. DELITEV NA STATINI IN DINAMINI DEL KAZENSKIH
POSTOPKOVNIKOV
Pri kazenskih postopkovnikih obiajno sreamo teoretino delitev na statini in dinamini del
zakona (tej delitvi sledi glede sistematizacije snovi tudi tale uni pripomoek).

1. Statini del kazenskega postopkovnika
V statini del kazenskih postopkovnikov spadajo:
(1) temeljna naela
(2) subjekti kazenskega postopka in procesni udeleenci,
(3) objekti kazenskega postopka,
(4) znailnosti procesnih dejanj in sestavine splonih procesnih vlog,
(5) dokazno pravo,
(6) ureditev omejevalnih ukrepov.

2. Dinamini del kazenskih postopkovnikov
V dinaminem delu kazenskega postopka je urejen potek postopka skozi razline faze:
(1) predkazenski postopek,
(2) preiskava,
(3) faza obtoevanja,
(4) glavna obravnava na I. stopnji,
(5) redna pravna sredstva,
(6) izredna pravna sredstva.

IV. ZGRADBA SLOVENSKEGA ZAKONA O KAZENSKEM
POSTOPKU
Slovenski ZKP je sestavljen iz 3 velikih delov:
(1) splone dolobe, ki se deloma skladajo s teoretino opredelitvijo statinega dela k.p.,
(2) potek tipinega kazenskega postopka ta del se deloma sklada s teoretino opredelitvijo
dinaminega dela k.p.
(3) posebni postopki.
V slovenskem ZKP najdemo dolobe o omejevalnih ukrepih (= ukrepi za zagotovitev
obdoleneve navzonosti, za odpravo ponovitvene nevarnosti in za uinkovito izvedbo
kazenskega postopka) in poglavje o dokaznih sredstvih v dinaminem delu postopka, kar ni v


8
skladu s teoretino shemo.

Med posebnimi postopki kot poglavji izstopata:
mednarodna pravna pomo v kazenskih zadevah ZKP velja le kot subsidiarni pravni vir
v primerjavi z mednarodnimi pogodbami,
postopek za povrnitev kode zaradi neupraviene obsodbe ali neutemeljeno odvzete
prostosti obiajno je ta postopek urejen v posebnem zakonu, ker gre za preve
specifino materijo.

Tretje poglavje: ZGODOVINSKI
TIPI KAZENSKEGA POSTOPKA

Temeljne vrste ali tipi kazenskega postopka so:
(1) obtoni ali akuzatorni kazenski postopek,
(2) inkvizicijski kazenski postopek,
(3) meani (inkvizicijskoobtoni) kazenski postopek.
Kazenski postopek kateregakoli obdobja katerekoli deele je mono uvrstiti v enega izmed
teh 3 tipov k.p.

Zelo pomembno leto za razvoj kazenskega procesnega prava je leto 1215, saj so v tem letu
odpravljene ordalije, ki so do tedaj veljale za edino sredstvo odkrivanja resnice. Razvoj KPP-
ja se zato razdeli proti anglosakemu (odloanje POROTE) in kontinentalnemu
(FORMALNA DOKAZNA PRAVILA) sistemu. V Angliji je v srednjem veku obstajala
porota (torej skupina po navadi 12 oseb) e pred odpravo ordalij oziroma bojih. Ta porota je
bila dokazno sredstvo, ki je sodniku pomagala pri odloitvi, ali je obdolenec kriv ali
nedolen, podobno kot druga dokazna sredstva, npr. izjave pri, pisma z obremenilno vsebino,
ordalije itd. Odloitev, ali je obdolenec kriv ali ne, je bila e vedno v CELOTI v rokah
sodeega sodnika, porota mu je samo povedala, kaj si ona misli, sodnik pa je lahko to
upoteval ali pa ne, podobno kot druge dokaze. ele po odpravi ordalij v Angliji pride do tega,
da porota dokonno in samostojno odloa o tem, ali je obdolenec storil kaznivo dejanje ali
ne. Sodnik potem odloa oziroma presoja o pravnih stvareh in skrbi za procesno vodenje
postopka, torej da postopek poteka po pravilih (skratka, vsebinski del funkcije sojenja preide
na poroto, formalni pa ostane sodniku).

I. OBTONI ALI AKUZATORNI KAZENSKI POSTOPEK

Bistvo tega postopka je v tem, da gre za reevanje spora med dvema enakovrednima
strankama, o katerem odloa nepristransko in pasivno sodie.

Po domae reeno, gre za to, da sta toilec in obdolenec v sporu glede tega, ali je obdolenec
storil kaznivo dejanje, in prepriujeta sodie, da je oziroma da ni storil kaznivo dejanje.
Sodie je pri tem "tiho" oziroma pasivno, samo poslua, in na koncu, glede na to, kar sta
stranki povedali in dokazovali v kazenskem postopku, presodi, ali je obdolenec storil
kaznivo dejanje ali ne.

1. ZGODOVINSKI PREGLED
Obtoni postopek se v obliki, ki je najbolj podobna njegovim dananjim oblikam, pojavi v
rimskem pravu. Rimska drava je namre zelo razvila civilno pravo, zato je bil obtoni posto-
pek podoben pravdnemu postopku.


9
V kontinentalni Evropi se je obtoni postopek nehal uporabljati s pojavom inkvizicijskega
postopka v 13. st. V Angliji se je obtoni postopek ohranil in v novem veku raziril v drave
meanskega liberalizma, ki so pravni red gradile na anglosakem pravu.
Kljub izraziti kontradiktornosti (obtoenec pozna dokaze, ki ga bremenijo + izpodbija dokaze)
obtonega postopka na glavni obravnavi, se pred sodnim postopkom pogosto opravijo
policijske poizvedbe, ki imajo izrazito inkvizicijsko naravo. e se obtoenec na glavni
obravnavi ponudi za prio, se spremeni v dokazno sredstvo.

2. TEMELJNE ZNAILNOSTI
Obtoni postopek poteka v celoti kot spor pred pasivnim sodiem. Sodie spor nadzira in na
koncu o njem odloa.

Stranki v postopku sta:
toilec (actor),
obdolenec (reus).
Stranki v tem postopku sta ENAKOPRAVNI, prav tako pa je potrebno omeniti e, da je poleg
razreitve spora v tem postopku pomembno e VARSTVO PRAVIC STRANK V
POSTOPKU (v nasprotju z inkvizitornim kazenskim postopkom), predvsem varstvo
obdolenca in njegovih pravic!

Brez zahteve upravienega toilca se spor ne more zaeti. Sodnik mora spor ustaviti, e
toilec odstopi od pregona. Akuzatorni kazenski postopek je dobil svoje ime po naelu
akuzatornosti. To naelo pomeni, da se lahko kazenski postopek zane in tee samo na
podlagi obtobe toilca.

(1) Poloaj toilca:
Toilec opravlja vse aktivnosti, ki spadajo v funkcijo pregona. Opredeljuje obremenilna
dejstva in jih mora dokazati (dokazno breme) ter izvaja dokaze, ki so v prid obtobi
(dokazi obtobe). Obdolenca v akuzatornem kazenskem postopku varuje domneva
nedolnosti, kar pomeni, da je obdolenec nedolen dokler se ta domneva ne ovre s
SODBO, e pa se ta domneva ne ovre oziroma se ne dokae, da je obdolenec storil
kaznivo dejanje, obvelja domneva nedolnosti in obdolenca se oprosti.

(2) Poloaj obdolenca:
je strogo doloen z njegovim poloajem procesne stranke, ki se upira toilcu in opravlja
funkcijo obrambe. Opredeljuje razbremenilna dejstva in ima glede njih dokazno breme. Z
doloenimi procesnimi dejanji izpodbija dokaze obtobe (npr. navzkrino izpraevanje-
zaslii se nasprotnikovo prio) in mora pred sodiem izvesti obrambne dokaze, e jih je
ponudil. Ker obdolenec skupaj s toilcem izvaja dokaze, ne more biti dokazno sredstvo
NI zaslievanja obdolenca o k.d. (praviloma se ga NE zasliuje-razen, e sam zahteva-
potem je kot vsaka druga pria s tem IZGUBI enakost oziroma zagotovljeno
kontradiktornost, vendar ne v celoti ampak le deloma). Edino vpraanje, ki se mu lahko
postavi, je, ali teje obtobo za utemeljeno ali ne (kriv ali nekriv, guilty or not guilty). e
obdolenec meni, da je obtoba utemeljena, se teje, da ne nasprotuje dejstvom, zato jih
ni treba ugotavljati sodie takoj odloa o kazni. Obtoenec ima le 2 dolnosti: -da se
pojavi na sojenju da se izjavi o obtobi (guilty/not guilty) (e ree guilty, sodie samo
e odloa o sankciji BREZ nadaljnjega dokazovanja)





10
(3) Poloaj sodia:
Sodie ima pasivni in nedejavni poloaj. Funkciji pregona in obrambe sta povsem
izloeni od njega ter zaupani procesnima strankama. Sodie odloa le o dopustnosti
procesnih dejanj strank. Sodie ni dolno sodelovati pri dokazovanju, ker je dokazovanje
procesna dolnost strank. Ker dokaze predlagata in izvajata samo stranki, nihe drug, niti
sodie, lahko govorimo o ADVERSARNOSTI akuzatornega kazenskega postopka! Po
konani obravnavi mora izdati odlobo, ali je obdolenec kazensko odgovoren. e je
kazensko odgovoren, sodie odloi o kazenski sankciji.
Pasiven poloaj sodia zagotavlja njegovo objektivnost. Ker sodie nima dokazne
iniciative, pri njem ni interesa za doloen izid postopka.

Zgornja delitev na poloaje sodia, toilca in obdolenca nam kae lepo LOITEV
PROCESNIH FUNKCIJ. Bistvo loitve funkcij je, da je funkcija sojenja loena od funkcij
obtobe in obrambe, torej da tisti, ki razsoja o zadevi, ne izbira, predlaga oziroma izvaja
dokazov niti v korist niti v kodo obdolenca.

Omenjeno naelo kontradiktornosti pomeni, da morata biti obe stranki kazenskega postopka
pravno in dejansko enaki oziroma enakopravni. To pomeni, da morata imeti enake monosti
za dokazovanje oziroma na vplivanje na konni izid postopka. Torej eli se dosei, da bi imeli
stranki enake monosti za preprievanje sodia, da imajo oni prav v sporu. Le na ta nain je
postopek oziroma sojenje dejansko poteno, torej e imata stranki enake monosti, da
predlagata oziroma izvajata dokaze oz. da povesta svoje.

Pravna enakost
Da bi dosegli pravno enakost, imajo stranke v istem kontradiktornem kazenskem postopku
enake pravice. Torej tako obdoleni kot toilec imata enake pravice izvajati dokaze,
enake pravice vedeti, kaj je druga stranka predlagala oz. povedala sodiu, odgovoriti
na navedbo druge stranke itd.
Gre za t.i. ENAKOST OROIJ (z orojem so miljeni naini dokazovanja itd.). To pomeni, da
imata obe stranki pravico, da sta seznanjeni z izjavami, predlogi ter dokazi druge stranke, in
da se na te izjave lahko odzovejo. Skratka, gre za to, da prva stranka ve za vse, kar druga
stranka pove sodiu, in da se lahko na to odzove oziroma pove sodiu, zakaj ta dokaz ne
velja, zakaj naj ne sprejme nekega predloga stranke, itd.

Dejanska enakost
Potem pa imamo e dejansko (ne)enakost, ki je sestavljena iz intelektualne (ne)enakosti ter
fizine (ne)enakosti. Seveda ni mogoe dosei popolne in 100% dejanske enakosti, ampak
naeloma naj bi bil akuzatorni postopek sestavljen tako, da se im bolj priblia dejanski
enakosti.

Intelektualna neenakost
V primeru, da je toilec dravni toilec (ne pa npr. rtev kaznivega dejanja), imamo problem,
ker dejansko nista intelektualno enaka -> npr. dravni toilec je izkuen pravnik, medtem ko
veina obdolencev nima pravnikega znanja. To pomeni, da bo dravni toilec bolje vedel,
kaj mora dokazati, esa ne sme rei, kakne so njegove pravice itd., medtem ko obdolenec
tega ne bo vedel.

Fizina neenakost
Tu pa se neenakost kae v tem, da ima dravni toilec za seboj policijo, in da bi lahko
poskrbel, da se obdolenca pretepe oziroma kakorkoli drugae (npr. z drogami resnice) prisili,


11
da ta prizna oziroma pove, kar hoe toilec sliati; da nekdo ves as zasleduje obdolenca itd.
Obdolenec se temu (pretepanju s strani policije itd.) dejansko ne more upreti oziroma se
braniti, sam pa tega ne more poeti (torej pretepsti celotnega dravnega toilstva, policije) niti
od tega ne bi imel koristi v kazenskem postopku (ne bi dobil dodatnih dokazov itd.).

Ker dejanske enakosti ni mogoe popolnoma dosei, so v istem akuzatornem kazenskem
postopku doloene omejitve oziroma pravice, katerih skupni namen je, da
zmanjajo/prepreijo negativne posledice dejanske neenakosti. Pri tem je pomemben
predvsem PRIVILEGIJ ZOPER SAMOOBTOBO. Eden od sestavnih delov privilegija zoper
samoobtobo je tudi obdoleneva pravica do zagovornika (drugi deli privilegija so pravica
do molka, prepoved izsiljevanja izjav in prepoved pridobivanja izjav s preslepitvijo). S tem se
zmanjuje posledice intelektualne neenakosti, saj zagovornik/pravnik pomaga obdolencu s
pravnimi nasveti, itd. V zmanjanje posledic intelektualne neenakosti je usmerjena tudi
prepoved pridobivanja izjav s preslepitvijo.
Da bi zmanjali posledice fizine, se v akuzatornem postopku obdolencu prizna pravica do
molka, in zato se prepove prisiljevanje obdolenca v izjave, in zato se priznanja, ki je
izsiljeno, ne sme uporabiti kot dokaz (gre za dokazno prepoved -> prepove se, da bi se nekaj
uporabilo kot dokaz). Na sploh se iz tega razloga, torej zagotavljanja im veje enakosti, v
akuzatornem kazenskem postopku ne smejo uporabiti dokazi, ki so bili pridobljeni nezakonito
oz. s kritvijo lovekovih pravic.

(4) Dokazni sistem:
Velja racionalni dokazni sistem dejstva se dokazujejo na podlagi izkustvenih pravil in z
loginim sklepanjem (racionalni kazenski postopek). Dokazna sredstva so: izpovedba
prie, razni predmeti in listine. Obdolenec ni dokazno sredstvo, ker je stranka. Dokazno
sredstvo postane, e se ponudi za prievanje.
Nasprotje racionalnega dokaznega sistema je iracionalni dokazni sistem, ki je bil v rabi v
sr. veku. Dokazovanje temelji na mistino religioznih predstavah.

Iracionalna dokazna sredstva so bila:
boja sodba ali ordalija (iudicia Dei) je iracionalno dokazno sredstvo, ki ga
izvaja ena sama stranka. Temelji na verovanju, da je mono z doloenimi dejanji
izzvati Boga, ki bo na svoj nain pokazal, katera stranka v sporu govori resnico. Npr.
obdolenec mora sei v kotel vrele vode in potegniti iz nje kos eleza ali mora
prinesti are-e elezo od oltarja do cerkvenih vrat e se pri tem pokoduje, je to
znamenje za njegovo krivdo. V postopku boje sodbe nosi dokazno breme
obdolenec. Boje sodbe so bile namenjene nijim slojem. Ponavadi so bile
oblikovane tako, da je bilo po fizikalni naravi stvari povsem nemogoe dokazati
nedolnost. (odpravljene leta 1215).

sodni dvoboj je iracionalno dokazno sredstvo, ki ga izvajata obe stranki. V
nekaterih dravah sr. veka je bilo mono sodbo "preizkusiti" pred Bogom, tako da je
plemi (vitez), ki se ni strinjal z obsodbo obdolenca, pozval sodie na dvoboj "pred
Bojim oblijem". Sodie je doloilo svojega viteza, ki naj bi "obranil" napadeno
sodno odlobo. e je sodni vitez izgubil dvoboj, je bil obdolenec spoznan za
nedolnega. e je izgubil izzivalec, je obsodba ostala. Sodni dvoboj je bil namenjen
pripadnikom vladajoih razredov, zato so bile monosti strank v njem sorazmerno
izenaene.



12
prisenik je oseba, za katero ni potrebno, da pozna dejstva, ki se v postopku
ugotavljajo, temve le potrdi, da zaupa v resnicoljubnost stranke, za katero prisega.
Pri nas so prisenike uporabljali do 18. st.

3. POMEN POSTOPKA
Obtoni postopek vsebuje mone demokratine elemente. Poloaj obdolenca je glede
varstva lovekovih pravic bolj ugoden kot v drugih postopkih. V okviru obtonega postopka
so se uveljavila naslednja naela:
naelo kontradiktornosti,
naelo javnosti,
naelo ustnosti,
naelo neposredne presoje dokazov.
naelo akuzatornosti (loeno pregon-sojenje)

e obtoni postopek vsebuje pripravljalno stopnjo (= preiskavo), ta poteka v obliki pravnega
spora strank. Namen pripravljalne faze je zbiranje gradiva za odloitev, ali naj se obdolenec
sploh postavi pred sodie.
Pomanjkljivost obtonega postopka je, da sodie ni dolno zbirati dokaznega gradiva.
Prepoved zaslianja obdolenca o k.d. zmanjuje uinkovitost postopka.

II. INKVIZICIJSKI ALI PREISKOVALNI POSTOPEK

1. ZGODOVINSKI NASTANEK
Inkvizicijski postopek je nasprotje akuzatornemu postopku. Razvil se je iz cerkvenega ka-
zenskega postopka v 13. st. in se hitro uveljavil v Evropi sr. veka. Do konca 14. st. je v vseh
deelah kontinentalne Evrope izpodrinil obtoni postopek. Najveji vzpon je dosegel v asu
absolutnih monarhij. *Pri nas traja do leta 1873.

2. TEMELJNE ZNAILNOSTI
Inkvizicijski postopek pomeni preprosto uradovanje sodnih organov v primeru verjetnosti, da
je bilo storjeno k.d. S tem je miljeno delovanje po uradni dolnosti (ex officio), torej da
sodie vse dela po uradni dolnosti ter da za kazenski postopek oz. dejanja v njem ne
potrebuje predloga ali soglasja okodovanca ali kogarkoli drugega. V inkvizicijskem postopku
ni strank. Vse temeljne procesne funkcije (obtoba, obramba in sojenje) so v rokah sodia.
Temeljni cilj inkvizitornega postopka:Odkriti resnico, t.j., ali je bilo storjeno KD in kdo ga je
storil. Vse v inkvizitornem postopku je podrejeno temu. Sodie ima tudi funkcijo obtobe:
zane postopek, preiskuje in presodi kazensko zadevo.

Inkvizicijski postopek se deli na 2 dela:
(1) preiskava ali inkvizicija (inquisitio) je glavna stopnja postopka, (SREDIE postopka)
(2) sojenje je konec preiskave in njen zakljuek.
(3) Pritobeni postopek ne vedno

INKVIZITORNO SODIE ni pravo, ker:
-ni nepristransko (sodi samo na podlagi spisov)
ni akuzatorno
ni kontradiktorno





13
3. POTEK POSTOPKA
Postopek se zane s preiskavo, ki jo opravi preiskovalec (inkvirent- PROBLEM: ZLITJE
procesnih funkcij-njegov poloaj ni objektiven-ne sme sproiti postopka tisti, ki potem
preiskuje). Inkvirent opravi preiskavo po uradni dolnosti takoj, ko zve za k.d. Na zaetku
preiskave se odredi zoper obdolenca (inkvizit) preiskovalni zapor, ki je bil obvezen. (zato, da
je bil obdolenec vedno na voljo sodiu). V preiskavi inkvirent ( v korist in kodo
obdolenca) sam zbira in izvaja dokaze: zasliuje prie, obdolence in izvedence, da bi se
lahko izrekla sodba o kazenski odgovornosti obdolenca. Inkvizicijsko procesno pravo
predpisuje kakovost in koliino dokazov, potrebnih za obsodbo (FORMALNA DOKAZNA
PRAVILA). Do obsodbe za teja k.d. je lahko prilo le, e je obdolenec dejanje priznal. e
tega ni hotel, so mu "pomagali" z muenjem (tortura). Upotevali pa so le prostovoljno
priznanje, torej ne priznanje med muenjem, ampak po njem. e po muenje ni priznal so ga
znova muili. Tortura je obstajala e v rimskem pravu za sunje. V 12. st. so z njo zamenjali
bojo sodbo. Tortura je bila pravni institut, reguliran s procesnim pravom. Za plemie se ni
uporabljala. Za bolji uinek in da obdolenec pri muenju ne bi umrl, je bil prisoten
ranocelnik. V praktini uporabi je tortura postala iracionalno dokazno sredstvo, ker so se
krila pravila za omejevanje njene uporabe. V postopkih proti arovnicam in postopkih
cerkvene inkvizicije niso obstajale pravne omejitve torture obdolenca so lahko muili do
smrti. O muenju je odloal sodni senat na predlog inkvirenta, e obdolenec dejanja v
preiskavi ni prostovoljno priznal, eprav je bil obremenjen z zadostnimi indici. Tortura se je
zaela ukinjati konec 18. stol. (pri nas 1776). Vzroki za odpravo so bili pojava razsvetljenstva,
ugotovitve, da z muenjem ne pridejo vedno do resnice (oseba ree tisto, kar si inkvirent eli
sliati, zato da boleina preneha), prav tako pa muene osebe kasneje teje preivijo (rane,
moralna sodba, teke kazni). Po konani preiskavi je inkvirent predal spis sodnemu senatu, ki
je bil pristojen za izrekanje sodbe. Senat je odloil na seji, na kateri inkvirent ni sodeloval.
Odloil je izkljuno na podlagi spisa o preiskavi (pismeni postopek). Upotevati je bilo
mono le, kar je bilo v spisu (naelo quod est in actis non est in mundo esar ni v spisu, ni
na svetu). Obdolenca in pri sodni senat ni videl, temve je sodil na podlagi zapisnikov o
njihovih zaslianjih. Vsa procesna dejanja so bila protokolirana, zapisana v spisih.

Sodbe so bile:
obsodilna,
oprostilna,
zaasna oprostilna (absolutio ab instantia) obdolenec je ostal pod sumom, da je storil
k.d., zato je bil njegov pravni poloaj izredno negotov (postopek zoper njega se je lahko
kadarkoli znova zael). S TEM KRIJO DOMNEVO NEDOLNOSTI!

4. POMEN POSTOPKA
POMANJKLJIVOSTI inkvizicijskega postopka so:
zelo neugoden poloaj obdolenca obdolenec je objekt postopka, je na voljo sodiu
kot spoznavno sredstvo
zdruitev vseh procesnih funkcij v rokah dravnega organa, ki zbira procesno gradivo,
sodba se je izrekla brez neposredne ocene dokazov, (posredni dokazi)
postopek je bil pismen in v celoti tajen,
pri procesnih dejanjih so bili lahko navzoi le udeleenci postopka
sodie je pristransko, saj je aktivno in izhaja iz domneve krivde

POZITIVNE PRAVNE PRIDOBITVE inkvizicijskega postopka so:
naelo oficialnosti naelo uradnosti kazenskega pregona (drava s svojimi organi zane
in vodi postopek izkljuno v drubenem interesu ne glede na to, ali oseba, ki je s k.d.


14
okodovana, to eli ali ne)

naelo materialne resnice cilj inkvizitornega kazenskega postopka je, da se ugotovi,
kaj se je v resnici zgodilo oziroma da se odkrije resnica. VSE v inkvizitornem kazenskem
postopku je temu podrejeno, resnica je absolutna vrednota oziroma ima prednost pred
vsem drugim (v tem postopku ravno zaradi tega NI procesnih garancij, saj ovirajo
odkrivanje materialne resnice!)

domneva krivde v inkvizitornem kazenskem postopku velja domneva krivde, t.j.
domneva se krivda obdolenca, razen e inkvirent ali sodei senat ugotovi, da ni storil
kaznivega dejanja

inkvizicijska ali instrukcijska maksima pravilo, da ima sodie pravico in dolnost
zbirati dokazno gradivo in izvajati dokaze, ki so potrebni za izdajo sodbe (aktivno
sodie)

pravica sodia, da zaslii obdolenca,

tajnost preiskave. (tudi za obdolenca)


5. INKVIZITORSKI POSTOPEK (POSTOPEK CERKVENE INKVIZICIJE)
Inkvizitorski postopek je postopek RKC za boj proti krivoverstvu. Vodili so ga inkvizitorji
kot posebni papeevi sodniki. Postopek je imel popolnoma svoje znailnosti in se je
razlikoval od obiajnega cerkvenega kazenskega postopka za verska k.d. in k.d. duhovnikov.
Inkvizicijo so uvedli v 13. st. v deelah, kjer je imela RKC teave z raznimi verskimi sektami.
V doloenih dravah (panija) se je inkvizicija osamosvojila od papea in dobila naravo cerk-
venodravne ustanove.

Posebnosti inkvizitornega postopka so:
obdolencu so popolnoma odvzeli pravico do obrambe niso mu bila sporoena niti
imena pri, ki so ga bremenile,

uporaba torture brez pravnih omejitev.
Inkvizitorni postopek je najslabi v zgodovini kazenskega procesnega prava.

Inkvizitorna sodia so bila pristojna za naslednje delikte:
herezija loinski nauk, ki se loi od uradne dogme, (HERETIKI-s postopki zoper njih,
se je zaelo dodajanje inkvizitornih elementov)

apostazija odpadnitvo od kranske vere,

shizma verski razkol,

magija arovnitvo.
Najhuja mona kazen je bila dosmrtna jea, ker v kanonskem pravu niso poznali smrtne
kazni. Temu so se izognili tako, da so obsojenca predali posvetnim oblastem, ki so ga segale
na grmadi.



15

6. DOKAZNO PRAVO INKVIZ. POSTOPKA: ZAKONSKE DOKAZNE TEORIJE

POZITIVNE: zahtevajo od sodnika, da izree obsodbo, e je podana doloena KOLIINA
dokazov doloene KVALITETE

NEGATIVNE: sodnik lahko kljub podanim dokazom izree OPROSTILNO sodbo, e je v
sebi preprian, da ni kriv

III. MEANI ALI INKVIZICIJSKOOBTONI KAZENSKI POSTOPEK

1. ZGODOVINSKI NASTANEK
Do francoske revolucije je inkvizicijski postopek veljal za zgled strogega pravosodja.
Nasprotovati so mu zaeli s poudarjanjem osebnih pravic dravljana. 1808 je nastal francoski
zakonik o kazenski preiskavi (Code d'instruction criminelle), ki je prvi meani kazenski
postopek in prototip sedanjih kazenskih postopkov kontinentalne Evrope (Francija, Italija,
Belgija, Nemija, vica, bive drave vzhodnega bloka). Slovenski ZKP je meani kazenski
postopek z zelo monimi akuzatornimi elementi. Loitev od inkvizitornega postopka: zaelo
se je z loitvijo funkcije pregona in funkcije preiskovanja.

2. POJEM IN TEMELJNE ZNAILNOSTI
Meani kazenski postopek je zgrajen na rezultatu sinteze 2 nasprotnih nael:
- inkvizitornosti
- akuzatornosti.

Deli se na 2 glavna dela:
(1) pripravljalni postopek ali preiskava prevladujejo elementi inkvizicijskega postopka,
(2) glavna obravnava s sodbo izraeni so elementi inkvizicijskega in akuzatornega
postopka.
Med preiskavo in glavno obravnavo se vkljuuje prehodni del postopka: postopek
obtoevanja in kontrola obtobe. Sredi 19. stol. se uveljavi naelo PROSTE PRESOJE
DOKAZOV (namesto formalnih dokaznih pravil inkvizitornega k.p.); namesto logine
dokazne ocene sodie poda PSIHOLOKO OCENO DOKAZOV in zato se mora dokazni
postopek vriti pred sodnikom (odmik od inkvizitornega postopka). Postopek ni ve pisen,
uveljavlja se naelo neposrednosti sojenja v povezavi z naelom proste presoje dokazov.

3. POTEK POSTOPKA
(1) Pripravljalni postopek ali preiskava:
je oblikovan po vzoru preiskave v inkvizicijskem postopku brez muenja. Z njim naj bi
sum, da je bilo storjeno k.d., s preiskovanjem razjasnili, da lahko nato odloimo, ali bomo
obdolenca obtoili ali postopek ustavili. Poleg tega je preiskava namenjena pripravi
gradiva za glavno obravnavo.
Postopek se zane po uradni dolnosti ne glede na voljo okodovanca. Iniciativo za
postopek daje poseben organ dravni toilec. Funkcija pregona je loena od funkcije
ugotavljanja dejstev v preiskavi. e bi bili ti funkcijo zdrueni, bi bila onemogoena
objektivnost postopka, ker je organ, ki daje iniciativo za pregon, preprian, da je bilo k.d.
storjeno.
Preiskovalni sodnik ima pravico obdolenca zasliati.


16
Pripravljalni postopek je tajen. V njem ne morejo biti navzoi dravljani, ki nimajo zveze
s konkretno kazensko zadevo. (obd. lahko)

Obdolenec ima pravico:
do vpogleda v spis lastne kazenske zadeve, da se tako popolnoma seznani z dokazi,
ki ga bremenijo,
do nenadzorovanega komuniciranja z zagovornikom, e je v priporu.
Obdolencu je treba v preiskovalnem postopku dati vse monosti, da navede svojo
obrambo. Obrambo je treba preizkusiti.
Pred sodie je mono postaviti le obdolenca, ki je obremenjen s toliko dokazi, da je
njegova obsodba zelo verjetna. Vrednost dokazov obtobe se oceni v primerjavi z dokazi
obrambe obdolenca.

(2) Vmesna stopnja:
Po konanem pripravljalnem postopku pride zadeva v prehodno ali vmesno stopnjo. V
njej upravieni toilec odloi:
1) ali bo obdolenec obtoen,
2) ali bo postopek ustavljen.

(3) Glavna obravnava:
e je obdolenec obtoen, preide postopek v stopnjo glavne obravnave.
Akuzatorni element glavne obravnave je, da sodie izda sodbo po opravljeni razpravi, ki
jo opravi sodni senat v kontradiktornem postopku s sodelovanjem obeh strank toilca in
obdolenca.
Obe stranki navajata lastna stalia in predlagata dokaze za ugotavljanje dejstev, na
katera se sklicujeta. Vsaka stranka ima pravico izpodbijati navedbe in trditve nasprotne
stranke, podati lastno presojo vseh izvedenih dokazov in predlagati sodiu odlobo, ki je
po nje-nem mnenju treba sprejeti. Obtoenec ima neomejene procesne monosti za
obrambo.

Na glavni obravnavi veljajo naslednja naela:
naelo kontradiktornosti,
naelo ustnosti,
naelo javnosti,
naelo proste presoje dokazov.

Kot ostanek inkvizicijskega postopka ima sodie (predsednik senata) v svojih rokah
dokazovanje, ki kompenzira neenakost; deloma prevzema vloge strank, e so preve
pasivne (inkvizitorna maksima). Naloga sodia na glavni obravnavi je, da razie in
ugotovi dejansko stanje, ki bo podlaga njegovi sodbi. Stranke mu z dokaznimi predlogi le
pomagajo. Sodie sprejema dokazne predloge strank, e meni, da so smiselni za
ugotovitev odloilnih dejstev. Lahko izvede tudi dokaze, ki jih ni predloila nobena
stranka.
Obdolenca, prie in izvedence zaslii najprej predsednik senata, nato pravico do
izpraevanja dobijo stranke.
Iz inkvizicijskega postopka je prevzeta pravica sodia, toilca in zagovornika, da
obdolenca zasliijo in izpraajo. Vendar obdolenec ni dolan odgovarjati na vpraanja.
e obdoleni prizna, se dokazi izvajajo dalje, ne glede na priznanje! Osnovni cilj
meanega kazenskega postopka ni reevanje spora, temve ugotovitev pravilnega


17
dejanskega stanja. Sodie je zavezano iskati MATERIALNO RESNICO (inkvizitorni
element)


I. del:
STATINI DEL
KAZENSKEGA POSTOPKA


V statini del kazenskih postopkovnikov spadajo:

(7) temeljna naela
(8) subjekti kazenskega postopka in procesni udeleenci,
(9) objekti kazenskega postopka,
(10) znailnosti procesnih dejanj in sestavine splonih procesnih vlog,
(11) dokazno pravo,
(12) ureditev omejevalnih ukrepov.

V slovenskem ZKP najdemo dolobe o omejevalnih ukrepih (= ukrepi za zagotovitev
obdoleneve navzonosti, za odpravo ponovitvene nevarnosti in za uinkovito izvedbo
postopka kazenskega postopka) in poglavje o dokaznih sredstvih v dinaminem delu
postopku, kar ni v skladu s teoretino shemo.


Prvo poglavje: TEMELJNA NAELA

I. NAELO OFICIALNOSTI (URADNOSTI)

Naelo oficialnosti pomeni, da drava s svojimi organi zane in vodi k.p. izkljuno v drube-
nem interesu ne glede na to, ali oseba, ki je s k.d. okodovana, to eli ali ne. To imenujemo
postopek po uradni dolnosti.
Funkcija kazenskega pregona v drubenem interesu je zaupana posebnemu dravnemu organu
= dravni toilec.

Naelo oficialnosti je kriterij, po katerem delimo vsa k.d. na 2 skupini:
(1) k.d., za katera se storilec preganja po uradni dolnosti (sem spadajo tudi k.d., ki se
preganjajo na predlog!!),

(2) k.d., za katera se storilec preganja na zasebno tobo.

Naelo oficialnosti pomeni tudi opravljanje procesnih dejanj, za katere se sodie odloi po
uradni dolnosti, neodvisno od pobude strank (glej npr. 272/II ali 330 ZKP). K.d. na zasebno
tobo je zelo malo. Pri njih prevladuje okodovanev interes nad drubenim interesom, zato je
pregon na zasebno tobo odvisen od okodovaneve volje. V postopku proti mladoletnikom
nimamo zasebne tobe, ker je interes mladoletnika veji od interesa okodovanca.
Okodovanec lahko le predlaga uvedbo postopka dravnemu toilcu. Med k.d., pregonljivimi
po uradni dolnosti, in k.d., pregonljivimi na zasebno tobo se nahaja skupina k.d., ki se
preganjajo na predlog pregon dravnega toilca (po uradni dolnosti) je pogojen s
predlogom okodovanca. e predlog ni podan, dravni toilec ne more zaeti postopka.


18
II. NAELO LEGALITETE
1. NAELO LEGALITETE (20. ZKP)

Naelo legalitete (legalitetno naelo) pomeni, da je dravni toilec dolan zaeti in vzdrevati
kazenski pregon, e je podan utemeljen sum, da je bilo storjeno k.d., za katero se storilec
preganja po uradni dolnosti. Legalitetno naelo opredeljuje aktivnost subjekta, ki v imenu
drave uresniuje kazenski pregon. Dravni toilec nima pravice presojati smiselnosti uvedbe
k.p. e so podani pogoji za zakonit pregon, ga mora zaeti. Obstoj dokazov ocenjuje toilec
po lastni presoji.

2. OPURTUNITETNO NAELO (OCENI NA PODLAGI SMOTRNOSTI)
Opurtunitetno naelo (naelo prikladnosti, primernosti) je nasprotno legalitetnemu. Pomeni,
da je organ pregona pooblaen zaeti k.p., e obstajajo zakoniti pogoji zanj, vendar ga ni
dolan zaeti. Dravni toilec v vsakem primeru ocenjuje, ali je pregon koristen s stalia
dravnih interesov. V modernih zakonodajah opurtunitetno naelo velja za laja k.d.
Naelo legalitete velja tudi med postopkom, saj je dravni toilec je dolan vzdrevati
kazenski pregon.

Naelo mutabilitete = dravni toilec lahko odstopi od kazenskega pregona, e zanj ni ve
pogojev. Naelo mutabilitete je uveljavljeno tudi v slovenskem ZKP.

Naelo imutabilitete = o nadaljevanju in prenehanju kazenskega pregona ne odloa dravni
toilec, temve sodie. Naelo imutabilitete je sprejeto v italijanskem, francoskem in
nemkem pravu.

3. PREGON Z DOVOLJENJEM IN PREGON NA PREDLOG
Naelo legalitete je omejeno pri k.d., ki se preganjajo z dovoljenjem. Gre za k.d., ki se
preganjajo po uradni dolnosti, vendar je v KZ doloeno, da je za pregon potrebno predhodno
dovoljenje pristojnega dravnega organa. Ob zahtevi za preiskavo in ob vloitvi obtonice
mora dravni toilec predloiti dokaz, da je bilo dovoljenje dano.
Primeri pregona z dovoljenjem:
za pregon k.d. alitve tuje drave, poglavarja tuje drave ali mednarodne organizacije daje
dovoljenje za kazenski pregon minister za pravosodje,
za pregon poslanca DZ daje dovoljenje za kazenski pregon mandatnoimunitetna komisija
DZ.

Naelo legalitete je omejeno glede k.d., ki se preganjajo na predlog. e je pregon storilca
odvisen od okodovanevega predloga, se k.p. ne sme uvesti, dokler okodovanec predloga ne
poda. To spada pod k.d., ki se preganjajo po uradni dolnosti.

4. OPUSTITEV PREGONA
Dravni toilec lahko sam omejuje legalitetno naelo.
(1) Postopek poravnave: (161. a ZKP)
Dravni toilec lahko ovadbo za k.d. s predpisano kaznijo do 3 let zapora ali denarno
kaznijo odstopi v poravnavo neodvisnemu poravnalcu, ki izvede postopek poravnave (v
sorazmerju s teo in posledicam dejanj) s soglasjem osumljenca IN okodovanca. e se
dosee sklenitev sporazuma in njegova izpolnitev v roku 3 mesecev, dravni toilec
ovadbo zavre.




19
(2) Ravnanje po navodilih toilca: (162. ZKP)
Dravni toilec lahko za k.d. s predpisano kaznijo do 3 let zapora ali denarno kaznijo
odloi kazenski pregon, e se je osumljenec pripravljen ravnati po navodilih dravnega
toilca in pripravljen izpolniti doloene naloge (odprava oz. poravnava kode; plailo x
prispevka; opravi splono koristno delo; poravnava preivninske obveznosti v 1 letu,
zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu, obiskovanje ustrezne psiholoke ali druge
posvetovalnice, upotevanje prepovedi priblievanja rtvi, kakni drugi osebi ali dostopa
na posamezne kraje), s katerimi se zmanjajo ali odpravijo kodljive posledice k.d. e
osumljenec v zakonskem roku (maximalno 6 mesecev) izpolni doloeno nalogo, se
ovadba zavre (ob SOGLASJU okodovanca).

(3) Odpustitev kazenskega pregona:
Dravni toilec lahko storilcu kazenski pregon odpusti ob naslednjih pogojih:

1) e je v KZ doloeno, da sodie sme oz. mora storilcu kazen odpustiti, ter dravni
toilec oceni, da obsodba brez kazenske sankcije ni potrebna
ALI
2) e je v KZ za k.d. predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 1 leta, ter je storilec
zaradi dejanskega kesanja prepreil kodljive posledice in poravnal vso kodo
dravni toilec oceni, da kazenska sankcija ne bi bila upraviena.


III. NAELO AKUZATORNOSTI
Naelo akuzatornosti ali obtono naelo pomeni, da je funkcija pregona loena od funkcije
sojenja in ugotavljanja dejstev v preiskavi ter zato zaupana posebnemu procesnemu subjektu
(lat. accusator = toilec).

Posledici akuzatornega naela sta:
(1) kazenski postopek je eksistenno vezan na zahtevo toilca, da zane pregon. Brez takne
zahteve se pregon ne more zaeti, e toilec zahtevo umakne, se mora pregon ustaviti.
Nemo iudex sine auctore =Ni sodnika brez tonika.

(2) kazenski postopek je:
1) subjektivno vezan sme se voditi le zoper osebo, zoper katero se nanaa zahteva
toilca za kazenski pregon;
2) objektivno vezan sme se voditi le za k.d., ki je opisano v zahtevi za kazenski pregon.

V naem ZKP je naelo akuzatornosti dosledno izpeljano. Izjema velja v postopku proti
mladoletnikom, kjer lahko o uvedbi postopka v nekaterih primerih odloa isti organ (senat za
mladoletnike), ki pozneje v postopku odloi. Naelo akuzatornosti, pojmovano v ojem
smislu, zahteva loitev funkcij sojenja, pregona in obrambe vsaka funkcija je zaupana
posebnemu subjektu. Proces dobi naravo pravnega spora (toilca in obdolenca) pred
sodiem. Pri nas pripravljalni postopek (preiskava) ni zamiljen kot pravni spor. Loitev
funkcij tudi NI absolutna na glavni obravnavi, ker ima sodie pravico, da v postopku zbira
dokazno gradivo, izvaja dokaze ter skrbi za obdolenevo obrambo. Celo dravni toilec
mora skrbeti za obdolenevo obrambo, e najde dejstva, ki so obdolencu v korist.






20
IV. NAELO KONTRADIKTORNOSTI
1. POJEM NAELA KONTRADIKTORNOSTI
Naelo kontradiktornosti (naelo obojestranskega zaslianja strank, lat. pregovor:
Audiatur et altera pars = naj se slii tudi drugo stran) pomeni pravico procesne stranke, da se
izjasni o navedbah in procesnih dejanjih, preden sodie, ki vodi postopek, na osnovi navedb
in procesnih dejanj izda odlobo (= naelo kontradiktornosti v ojem smislu).

Naelo kontradiktornosti v irem smislu pomeni tudi pravico strank, da same mimo sodia
zbirajo in izvajajo dokaze ter preizkuajo dokaze nasprotne stranke, pri emer je sodie
povsem pasivno prepuena sta mu le ocenjevanje dokazov in konna razsodba.
Kontradiktornost temelji na staliu, da pasivnost sodia pri dokazovanju omogoa bolj
nepristransko in objektivno ugotavljanje resnice (to velja v istih akuzatornih postopkih, gre
za naelo adversarnosti). ZKP uveljavlja oje pojmovanje kontradiktornosti, ker ohranja
inkvizicijsko maksimo. Inkvizicijska maksima je dolnost sodia, da zbere in izvede tudi
dokaze, za katere misli, da so potrebni za pravilno razsojo. V evropski kazensko procesni
teoriji in zakonodaji se naelo kontradiktornosti v irem smislu odklanja, ker ugotavljajo, da
pasivnost sodia pri dokazovanju povzroa diskriminacijo obdolencev iz nijih slojev, kajti
uspenost dokazovanja je odvisna od strankinega drubenega statusa bolji drubeni status
obdolencu omogoa, da si zagotovi bolj kvalitetne dokaze (prie, ekspertize).

2. NAELO KONTRADIKTORNOSTI V VELJAVNEM KAZENSKEM
PROCESNEM PRAVU
Obdolenec in toilec imata poloaj enakopravnih strank. Na toilcu je dokazno breme
navesti mora dejstva, na katera opira svoj zahtevek, in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva
dokazuje. Obdolenec ima pravico navajati dejstva in predlagati dokaze, ki so mu v korist, pri
emer mu ni treba dokazovati, da je nedolen, ker velja zanj domneva nedolnosti.
Kontradiktornost je v k.p. sredstvo za objektivno ugotavljanje resnice.

V predkazenskem postopku kontradiktornosti ni, ker stranki e nista izoblikovani. Izjemoma
je predvidena kontradiktornost, e policija privede k preiskovalnemu sodniku osebo, ki ji je
vzela prostost. Pred odloitvijo o omejevalnem ukrepu, ki ga predlaga dravni toilec, mora
preiskovalni sodnik omogoiti strankam, da se izjavijo o vpraanjih, ki vplivajo na odloitev.

V preiskavi je ve kontradiktornosti. Preden izda preiskovalni sodnik sklep o uvedbi
preiskave, mora obdolenca zasliati, razen e bi bilo nevarno odlaati ali e P.S. glede na e
opravljeno zaslianje po 148.a in podano zahtevo za preiskavo oceni, da ponovno zaslianje ni
potrebno. Vabilu na zaslianje mora priloiti prepis toileve zahteve za preiskavo, da si
obdolenec lahko pripravi obrambo. Pri prvem zaslianju je treba obdolencu povedati,
katerega dejanja je obdolen in kaj je podlaga za obdolitev. Obdolenec se lahko izjavi o
vseh dejstvih in dokazih, ki ga obremenjujejo ter navede vsa dejstva in dokaze, ki so mu v
korist. e dravni toilec predlaga, naj se preiskava ne opravi, in s tem preiskovalni sodnik
soglaa, mora o tem predhodno zasliati obdolenca.

Obe stranki lahko med preiskavo:
predlagata preiskovalnemu sodniku, naj se opravijo posamezna preiskovalna dejanja,
sta navzoi pri preiskovalnih dejanjih,
dajeta pripombe glede izvritve preiskovalnih dejanj,
postavljata vpraanja za razjasnitev stvari.



21
e stranka pri preiskovalnem dejanju ni navzoa, jo preiskovalni sodnik obvesti, da si lahko
pogleda zapisnik o izvedbi preiskovalnega dejanja in poda svoje predloge.
Kontradiktornost v postopku obtoevanja se kae v tem, da mora sodie obdolencu vroiti
obtonico brez odlaanja. Obdolenec in njegov zagovornik imata pravico podati ugovor na
obtonico.

Najve kontradiktornosti je na glavni obravnavi. Stranke so lahko navzoe pri zaslianju pri
in izvedencev, ki se zasliujejo med pripravami na glavno obravnavo, ker na glavno
obravnavo ne bodo mogli priti. Stranke imajo pravico postavljati vpraanja, dajati pripombe
na izpovedbe in predlagati izpovedbo novih dokazov.

Za kontradiktornost glavne obravnave je nujna navzonost obeh strank:
e ne pride dravni toilec, se glavna obravnava preloi, e ne pridete subsidiarni toilec
ali zasebni toilec se postopek ustavi

e obdolenec, ki je bil pravilno v redu povabljen ne pride na GO in svojega izostanka
ne upravii, senat odredi, da se ga privede s silo. e ga ni mogoe privesti takoj, senat
preloi GO in odredi, da se obtoenega s silo privede na prihodnjo obravnavo. e
obtoeni svoj izostanek upravii, preden ga privedejo, predsednik senata odredbo o
privedbi preklie. e se obtoeni, ki je v redu povabljen, oitno izmika in noe priti na
GO, sme senat odrediti pripor, da zagotovi njegovo navzonost na GO. e obtoeni ne
pride na GO, kljub temu da je bil v redu povabljen, se glavna obravnava lahko opravi
brez njegove navzonosti (sojenje v odsotnosti), e so izpolnjeni naslednjimi pogoji:
o e njegova navzonost ni nujna,
o e je navzo njegov zagovornik,
o e je bil pred glavno obravnavo e zaslian. (o isti obtonici)

e ne pride zagovornik obdolenca, zahteva sodie od obdolenca, naj si takoj vzame
drugega zagovornika. e tega ne stori in ni monosti, da bi mu ga brez kode za njegovo
obrambo postavilo sodie, se glavna obravnava preloi.

Glavna obravnava se zane z branjem obtonice. Obtoenec in njegov zagovornik imata
pravico, da odgovorita na obtobo in zavzameta svoje stalie do obtobe. Obdolenec ima
pravico, da poda svoj zagovor ali izjavi, da se ne eli zagovarjati.
K veji kontradiktornosti glavne obravnave prispeva navzkrino spraevanje zaslianih oseb
(obdolenca, pri, izvedencev). Ne gre za navzkrino zaslievanje (crossexamination), ki ga
poznamo v angloamerikem pravu, kjer najprej opravi stranka, ki se na dokaz sklicuje,
zaslianje v celoti, nato pa si druga stranka v nasprotnem zaslianju s sugestivnimi in
kapcioznimi vpraanji prizadeva omajati verodostojnost izpovedbe. Gre za to, da zaslii
nasprotnikovo prio. e gre za zaslianje prie ali izvedenca, postavlja vpraanja najprej
stranka, ki je predlagala izvedbo dokaza, nato nasprotna stranka. Obdolencu postavlja
vpraanja najprej toilec, nato zagovornik. Pri vseh zaslianjih opravi uvodno zaslianje
predsednik senata, kar je posledica inkvizicijske maksime. Po konanem zaslianju vsake
prie oz. izvedenca in po branju zapisnika ali drugega pisanja vpraa predsednik senata
stranke, ali imajo kaj za pripomniti. Po konanem dokaznem postopku vpraa predsednik
senata stranke, ali imajo kakne predloge za dopolnitev dokaznega postopka. V zakljunih
besedah na glavni obravnavi lahko zagovornik in obdolenec odgovorita na navedbe toilca.
Toilec lahko odgovori njima. Zadnjo besedo ima vedno obdolenec.



22

Kontradiktornost v postopku rednih in izrednih pravnih sredstev:
kontradiktornost v postopku rednih pravnih sredstev (pritobe) zoper sodbo, izdano
na I. stopnji, se smejo stranke pritoiti:
o sodie mora izvod pritobe vroiti nasprotni stranki, ki ima pravico odgovoriti na
pritobo,
o na seji senata sodia II. stopnje sta lahko navzoi obe stranki, ki lahko dajeta
potrebna pojasnila na svoja stalia iz pritobe oz. odgovora na pritobo,
o e sodie II. stopnje odloa o pritobi na obravnavi, se smiselno uporabljajo
kontradiktorne dolobe, ki veljajo za glavno obravnavo pred sodiem I. stopnje.

kontradiktornost v postopku izrednih pravnih sredstev:
o obnova kazenskega postopka preden sodie odloa o obnovi k.p., mora prepis
zahteve za obnovo vroiti nasprotni stranki, ki ima pravico nanjo odgovoriti,
o zahteva za izredno omilitev kazni o zahtevi za izredno omilitev kazni odloa
Vrhovno sodie po zaslianju dravnega toilca,
o zahteva za varstvo zakonitosti o zahtevi za varstvo zakonitosti odloa Vrhovno
sodie po tem, ko nasprotna stranka nanjo odgovori.

Za kontradiktornost postopka je pomembna tudi pravica do pregledovanja in prepisovanja
posameznih kazenskih spisov. Vsakemu, ki ima opravien interes, se lahko dovoli pregled in
prepis spisov. Obdolenec in njegov zagovornik si lahko ogledata tudi dokazne predmete.
Pregled in prepis spisov dovoljuje organ, pred katerim tee postopek. Po konanem postopku
dovoljuje pregled spisov predsednik sodia ali uradna oseba, ki jo doloi. Pregled in prepis
spisov, ki so pri dravnem toilcu, dovoljuje dravni toilec.
Pregled in prepis se lahko odree:
(1) e to narekujejo posebni razlogi varnosti ali obrambe drave, ali
(2) e je bila javnost izkljuena iz glavne obravnave.


V. NAELO DOMNEVE NEDOLNOSTI
je izpodbito s pravnomonostjo sodbe
Kdor je obdolen kaznivega dejanja, velja za nedolnega, dokler njegova krivda ni
ugotovljena s pravnomono sodbo ( 27 ustave, 3 ZKP).

Iz domneve nedolnosti izhajata 2 posledici:
(1) obdolencu ni treba dokazovati, da je nedolen, ker se to domneva kdor trdi, da je
obdolenec kriv, mora to dokazati in tako ovrei domnevo nedolnosti;

(2) nedokazana krivda pomeni dokazano nedolnost oprostilna sodba pomeni, da je
obdolenec povsem nedolen, etudi je bilo zoper njega nekaj obremenilnih dokazov
(utemeljeni sum), ki pa niso zadoali za obsodbo.

Domneva nedolnosti ni ovira za postopek. Kazenski postopek se sme in mora uvesti le, e je
podan utemeljen sum, da je bilo k.d. storjeno. Utemeljeni sum pomeni verjetnost krivde,
vendar ne nasprotuje domnevi nedolnosti. Verjetnost krivde pomeni hkrati verjetnost
nedolnosti. Kazenski postopek pokae, ali je domneva resnina ali ne, zato se ga tudi uvede.
Domneva nedolnosti tudi ni ovira za posamezne ukrepe v postopku, e posebej se tu
izpostavljajo omejevalni ukrepi, ker gre za ukrepe, ki so v postopku nujni in so le del
postopka, ne da bi se z njimi spodkopavalo domnevo nedolnosti.


23
Iz domneve nedolnosti izhaja naelo in dubio pro reo (v dvomu v korist obtoenca). To
naelo se nanaa na dvomljiva in nedokazana pravno relevantna dejstva. Dejstvo ostane
dvomljivo, ko sodie kljub izrpnemu dokazovanju ne more presoditi, ali to dejstvo obstaja
ali ne. Podani sta utemeljena verjetnost, da dejstvo obstaja, in utemeljena verjetnost, da
dejstvo ne obstaja.

Vsak dvom se razlaga v korist obdolenca na naslednji nain:
(1) e ostane dvomljivo dejstvo, ki je obdolencu v kodo, se teje, da to dejstvo ne obstaja;
(2) e ostane dvomljivo dejstvo, ki obdolencu ni v kodo, se teje, da to dejstvo obstaja.

Obtoenec je lahko obsojen le, e mu je krivda popolnoma in nedvomno dokazana ter
dokazno gradivo izkljuuje vsako drugo pojasnitev dogodka. Sodba se lahko opre le na
dejstva, ki so nedvomno dokazana.
Pri domnevi nedolnosti je potrebno poznati 2 pomena tega instituta. Institut je pomemben pri
posegih v pravice v k.p.. Na zaetku k.p. je domneva nedolnosti 100%, skozi k.p. pa se
verjetnost krivde vea in domneva pada (e seveda za to krhanje domneve nedolnosti
obstajajo dokazi). Nedolnost pade s pravnomono sodbo. Domneva nedolnosti v prvem
smislu pomeni tudi, da dlje ko tee k.p. in bolj ko hoemo posegati v pravice posameznika,
viji dokazni standard potrebujemo. Gre za dinamino-procesni prenos dokaznega
bremena: razlogi za sum utemeljeni razlogi za sum utemeljen sum zadostno
razjasnjeno stanje stvari v preiskavi beyond reasonable doubt.

Drugi pomen domneve nedolnosti pa je ta, da ima domneva nedolnosti velik pomen za
odloitve sodia. Sodie v dvomu vedno odloi v korist obdolenca (in dubio pro reo) in
zato v dvomu vedno izree oprostilno. Absolutio ab instantia ali pa sodba sibi non liquere, v
katerih obdoleni ostane pod dvomom, da je storil k.d. sta v nasprotju z domnevo nedolnosti,
prav tako pa ti dve sodbi krita naelo ne bis in idem. In dubio pro operario velja za VSE
odloitve sodia!

Posledice domneve nedolnosti so sledee:
- dokazno breme je na toei stranki
- drava kot toea stranka nosi vse tveganje (pri tobah na zasebno tobo nosi tveganje
zasebni toilec)
- v dvomu mora sodie ravnati po naelu in dubio pro reo
- obdoleni NI dolan dokazovati svoje nedolnosti

Domneva nedolnosti je zelo pomembna tudi za privilegij zoper samoobtobo, kot bomo
videli kasneje! e praktino o domnevi nedolnosti: Sekanina vs. Avstrija: obdoleni
oproen, potem toi dravo zaradi neutemeljenega pripora, sodie pa mu ne ugodi in ree da
je bil oproen le na podlagi naela in dubio pro reo ter da je e vedno pod utemeljenim
sumom, tukaj gre za lep primer kritve domneve nedolnosti! De Ribemont: zgodil se je
umor, njega so aretirali in policisti ter drugi nosilci javnih pooblastil o njem govorili kot o
storilcu (zloin si storil, ko ti je to dokazano s pravnomono obsodbo, ne pa ob aretaciji), gre
za kritev domneve nedolnosti! Novela ZKP-K k 3. lenu ZKP dodaja e drugi odstavek,
ki govori: Sodie sme obsoditi obdolenca samo, e je prepriano o njegovi krivdi.
Preprianje je visok dokazni standard, ki je uvren pod gotovost. Slednje je absolutna
resnica, o kateri pa ni mogoe govoriti, zato uporabimo naslednji dokazni standard na lestvici,
to je preprianje. V 3/II lahko govorimo o beyond reasonable doubt.



24

VI. NAELO VARSTVA OSEBNE SVOBODE
Naelo varstva osebne svobode izraa pravice osebe, ki je osumljena storitve k.d. in ji je bila
v interesu postopka odvzeta prostost. Te pravice so zagotovljene z ustavo.
Osumljena oseba, ki ji je odvzeta prostost, mora biti v materinem jeziku ali v jeziku, ki ga
razume, takoj obveena o razlogih za odvzem prostosti.

Takoj ji je treba povedati (4/I):
(1) da ni dolna niesar izjaviti,
(2) da ima pravico do takojnje pravne pomoi zagovornika, ki si ga svobodno izbere,
(3) da je pristojni organ na njeno zahtevo dolan o odvzemu prostosti obvestiti njene
najblije.

Policija lahko odvzame prostost doloeni osebi na lastno pobudo le, e je osumljena storitve
k.d., ki se preganja po uradni dolnosti. Ne sme odvzeti prostosti osebi, ki je osumljena
storitve k.d., ki se preganja na zasebno tobo. Vendar je mono v skrajanem postopku
odvzeti prostost tudi osebi, ki je storila k.d., pregonljivo na zasebno tobo, e je podan razlog
begosumnosti izdana morata biti sklep o priporu in odredba sodia. V takem primeru
poui obdolenca o njegovih pravicah sodnik, h kateremu je bil priveden.
Za odvzem prostosti se teje vsaka omejitev prostosti, ki pomeni prisilno zadranje (4/III). e
policija izvruje odredbo sodia o prisilni privedbi obdolenca, mu ne da pouka o pravicah,
temve mu izroi odredbo ter ga povabijo, naj gre z njimi.
e policija osumljenca pri aretaciji ne poui o njegovih pravicah, obstajajo procesne sankcije,
kot npr. izjave, ki jih da osumljenec policiji, ki mu ni podala pravnega pouka, nimajo dokazne
vrednosti v kazenskem postopku, sodni senat pa jih sploh ne vidi, saj jih mora e dravni
toilec izloiti iz kazenskih spisov. Z novelo ZKP-K je bil dodan 4/IV, ki pove: e si
osumljenec, ki mu je vzeta prostost, glede na svoje premoenjske razmere ne more zagotoviti
zagovornika sam, mu ga na njegovo zahtevo in stroke drave postavi policija, e je to v
interesu pravinosti. Postavljeni zagovornik opravlja to dolnost tudi v postopku po 204.a
lenu tega zakona in v kazenskem postopku zoper obdolenca, pod enakimi pogoji kot
zagovornik, ki ga postavi sodie.
e preiskovalni osumljenca, ki mu je bila odvzeta prostost in je bil pripeljan k njemu, ne
poui o njegovih pravicah, je predvidena procesna sankcija, da sodie ne sme opreti svoje
odlobe na takno izpovedbo osumljenca.
Vsakdo lahko odvzame prostost osebi, ki jo zasai pri k.d., vendar jo mora takoj izroiti
preiskovalnemu sodniku ali policiji.


VII. NAELO PREPOVEDI PONOVNEGA SOJENJA O ISTI STVARI
Proti isti osebi se ne sme voditi nov kazenski postopek za kaznivo dejanje, o katerem je e
bilo enkrat pravnomono odloeno (NE BIS IN IDEM = ne dvakrat isto).

Po ZKP nihe ne sme biti preganjan in kaznovan za k.d., za katero je bil s pravnomono
sodno odlobo e enkrat oproen, obsojen, se je kazenski postopek proti njemu ustavil ali je
bila obtoba zavrnjena. e je bila s pravnomonim sklepom zavrnjena zahteva za preiskavo
ali obtonica zavrena, se kazenski postopek lahko na zahtevo upravienega toilca nadaljuje,
ko prenehajo vzroki, zaradi katerih je bil izdan tak sklep. Pravnomona sodna odloba se
lahko spremeni le v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, vendar le v korist obsojenca.
Taken primer je obnova prejnjega kazenskega postopka. Zelo pomembno je tudi to, da na
podlagi tega naela domneva nedolnosti preraste v neizpodbojno domnevo!!


25
VIII. NAELO ISKANJA MATERIALNE RESNICE
Naelo iskanja materialne resnice pomeni dolnost sodia in dravnih organov, ki
sodelujejo v kazenskem postopku, da po resnici in popolnoma ugotovijo dejstva, pomembna
za izdajo zakonite sodne odlobe enako pazljivo morajo preizkusiti in ugotoviti:
(1) dejstva, ki obdolenca obremenjujejo;
(2) dejstva, ki so obdolencu v korist.

Dravni toilec mora tako ugotavljati tudi dejstva, ki so obdolencu v korist (17/II ZKP). To
naelo pa zavezuje tudi sodie, ki mora biti aktivno in v tem smislu pristransko, saj s tem
zavzema vlogo pregona in obrambe (npr. 299. len ZKP). Z atributom materialna so
teoretiki poudarjali razliko med formalno, legalno resnico, ko je zakon doloal, kaj naj
sodie v konkretni situaciji teje za resnino, ter resnico, do katere je sodie prilo na
podlagi proste presoje dokazov (logike in ivljenjskih izkuenj). Naelo materialne resnice
izraa interes drube, da naj se kaznuje le oseba, ki je resnino za-greila k.d. Iz nobenih
drugih razlogov ni mono upraviiti obsodbe obdolenca.
Kaj je materialna resnica? Po mnenju veine teoretikov je materialna resnica resnica, do
katere se pride v kazenskem postopku, v katerem ni formalnosti in nael, ki lahko ovirajo
ugotavljanje resnice (npr. dokazne prepovedi, roki za dokazovanje, prepoved reformacije in
peius).
Resnica v k.p. je relativna resnica, ker so vsa sredstva, ki jih imamo na voljo za ugotavljanje
resnice, relativna. O doloenem dejstvu imamo skoraj vedno ve razlino usmerjenih
dokazov, ker pomeni monost obstoja ve relativnih resnic. Zaradi relativnosti resnice iemo
ve dokazov v isti smeri.
Relativno resnico je mono pribliati objektivni ali absolutni resnici o preteklem dogodku.
Kazenski postopek je upraviena zahteva, da se v najveji moni meri ugotovi resnica.
Naelo materialne resnice pomeni zahtevo o iskanju najvije mone resnice v interesu
doseganja cilja kazenskega postopka.

PRAVILA, ki v k.p. omogoajo uveljavljanje naela materialne resnice:
(1) prosta presoja dokazov (glej toko IX.);
(2) instrukcijska ali inkvizicijska maksima = dolnost sodia, da zbere in izvede tudi
dokaze, za katere misli, da so potrebni za pravilno razsojo-pa jih nobena druga stranka ne
predlaga;
(3) izkljuitev prekluzije za dokazovanje ni rokov, v katerih bi morale stranke predlagati
dokaze. Novi dokazi se lahko predlagajo med celotnim kazenskim postopkom I. stopnje, v
pritobi in na razpravi pred sodiem II. stopnje. Novi in bistveni dokazi se lahko
predlagajo tudi v postopku za obnovo k.p. in zahtevi za izredno omilitev kazni po
pravnomonosti sodne odlobe.
(4) dolnost preveriti obdolenevo priznanje to ne velja, e je priznanje jasno, popolno in
podprto z drugimi dokazi (v tem primeru se nadaljnji dokazi zbirajo le na toilev
predlog). Priznanje obtoenca na glavni obravnavi sodia ne odvee dolnosti, da izvede
tudi druge dokaze.
(5) audiatur et altera pars sodie mora pred izdajo odlobe sliati izjavi obeh strank. Po
ustavi nihe, kdor je dosegljiv sodiu ali drugemu organu, pristojnemu za postopek, ne
sme biti kaznovan, e ni bil po zakonu zaslian ali mu ni bila dana monost obrambe.
(6) ni formalne delitve dokaznega bremena toilec mora ponuditi dokaze za obdolenevo
krivdo. e dokazov ni ali jih ni dovolj, se postopek ustavi oz. izree oprostilna sodba.
Obdolenec ni dolan dokazovati, da je nedolen, razen pri k.d. aljive obdolitve.
(7) procesni organi niso vezani na predloge strank sodie lahko obdolenca obsodi,
etudi toilec predlaga oprostitev. Sodie lahko obdolenca obsodi na hujo kazen, etudi


26
toilec predlaga milejo. Sodie ni vezano na pravno kvalifikacijo dejanja v obtobi in na
dokazne predloge strank.
(8) pravica kazenskega sodia do odloanja o prejudicialnih (predhodnih) vpraanjih.

IZJEME od naela materialne resnice so:
(1) prepoved reformacije in peius (= spremembe na slabe) pritoba, vloena le v korist
obdolenca, ne sme povzroiti zanj manj ugodne sodne odloitve. Prepoved reformacije
in peius vee:
sodie II. stopnje, ki odloa o napadeni sodni odlobi sodia I. stopnje,
sodie I. stopnje, ki dobi zadevo v ponovno sojenje.
Prepoved spremembe na slabe je namenjena prepreitvi bojazni obdolenca pri vlaganju
pravnih sredstev.
(2) dokazne prepovedi obstajajo zaradi kolizije pravnih interesov (npr. doloene prie ne
smejo priati). Posebne dokazne prepovedi so ekskluzivna pravila, ki prepovedujejo
uporabo dokazov, zbranih na nezakonit nain.
(3) dokazna pravila ta izjema velja le:
glede k.d. aljive obdolitve e kdo trdi ali raznaa o drugem, da je storil k.d., za
katero se storilec preganja po uradni dolnosti, se lahko resninost tega dejstva
dokazuje le s pravnomono sodbo.
glede obnove kazenskega postopka, e:
o temelji sodba na ponarejeni listini,
o temelji sodba na krivi izpovedbi pri ali izvedencev,
o je prilo do sodbe zaradi k.d. sodnika,
o je zavrnilna sodba posledica zlorabe poloaja dravnega toilca, ki je obtobo
umaknil.
V teh primerih se s pravnomono sodbo dokazuje, da so bile navedene osebe krive teh
dejanj. Sodie se ne sme spuati v presojo resninosti dejstev, ugotovljenih s sodbo.
(4) sodie je vezano na obtobo (objektivna identiteta med obtobo in sodbo) sodie je
vezano na opis dejanja v obtobi, eprav meni, da je treba glede na rezultat dokazovanja
dejanje obdolenca drugae opisati. V bistvu je sodiu onemogoeno ugotoviti resnico,
vendar je to pravilo zelo pomembno za obdoleneve pravice v postopku, ker bi bil lahko
obsojen za dejanje, za katero sploh ni bil obtoen in ni imel monosti obrambe. V
slovenski kazensko procesni teoriji in sodni praksi se je trdno uveljavilo stalie, da lahko
sodie spremeni opis k.d. iz obtobe v bistvenih delih le, e je to v korist obdolenca, pri
emer ne sme dejanja, ki je predmet obtobe, spremeniti v popolnoma drugo k.d.


IX. NAELO PROSTE PRESOJE DOKAZOV

INKVIZITORNI K.P.: formalna dokazna pravila (negativna, pozitivna)
AKUZATORNI K.P.: ni formalnih dokaznih pravil; razvije se dokazno pravo-pravo o
izvajanju dokazov

Naelo proste presoje dokazov pomeni, da sodie in dravni organi, ki sodelujejo v
kazenskem postopku, pri presoji, ali je podano doloeno dejstvo ali ne, niso vezani na nobena
posebna formalna dokazna pravila o vrednosti ali moi posameznih dokazov.
Nasprotje proste presoje dokazov je zakonska presoja dokazov, ki je bila prisotna v
zgodovinskem razvoju zakonodajalec je v zakonu doloil vrednost posameznih dokazov.




27

Pri tem sta obstajala 2 pristopa:
(1) pozitivna dokazna teorija sodie ne glede na lastno preprianje sprejme sporno dejstvo
kot dokazano, e obstajata zanj doloena vrsta in doloeno t. dokaznih sredstev.
Npr. dejstvo je sprejeto kot dokazano, e ga potrdita 2 prii.
V slovenskem k.p. imamo sledove pozitivne dokazne teorije v primerih, ko je v zakonu
doloeno, da se sme resninost doloenega dejstva dokazovati le s pravnomono sodbo
pri k.d. obrekovanja, pri obnovi kazenskega postopka.

(2) negativna dokazna teorija sodie doloenega dejstva ne more sprejeti za dokazanega,
e ga ne potrjujejo dokazi doloene kakovosti in doloeno t. dokazov. e so ti pogoji iz-
polnjeni, sodie prosto presoja obstoj doloenega dejstva.
V slovenskem k.p. imamo sledove negativne dokazne teorije v dolobah o obveznem
izvedenstvu za:
pregled in razteleenje trupla,
toksikoloke preiskave,
pritevnost,
telesne pokodbe.

Glede proste presoje dokazov obstajata 2 varianti:
(1) stareja varianta o vrednosti dokaza odloa sodnikovo svobodno preprianje ne glede
na to, kako ga oblikuje. Sodnikova presoja ni podvrena nobeni kontroli vijega sodia.
(2) noveja varianta sodnik pri presoji dokazov sicer ni vezan na nobeno pravno dokazno
pravilo, vendar je vezan na objektivna pravila lovekega miljenja in izkustvena pravila,
zato je njegova dokazna presoja lahko podvrena kontroli vijega sodia. V sodbi mora
sodnik razloiti, da se je preprial o (ne)obstoju doloenega dejstva, ter navesti, iz katerih
razlogov je priel do taknega preprianja. Sodnik mora obrazloiti, kako presoja
verodostojnost protislovnih dokazov.
Slovenski k.p. sprejema prosto presojo dokazov v noveji varianti mona je pritoba za-
radi nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Sodia ocenjujejo dokaze po
objektivnih in loginih pravilih, pri emer se lahko zmotijo. Zato je mono napano
presojo preizkusiti.

Naelo proste presoje dokazov je omejeno z dokaznimi prepovedmi in generalnim
ekskluzivnim ali izkljuujoim pravilom = sodna odloba se ne sme opreti na dokaze,
pridobljene s kritvijo ustavno doloenih lovekovih pravic in temeljnih svoboin. Sodna
odloba se prav tako ne sme opreti na dokaze, pridobljene s kritvami dolob kazenskega
postopka in je zanje v tem zakonu doloeno, da se sodna odloba nanje ne sme opreti. Sodna
odloba se tudi ne sme opreti na dokaze, ki so bili pridobljeni na podlagi nedovoljenih
dokazov ("naelo zastrupljeno drevo zastrupljen sade"). Npr. e osumljenec zaradi muenja
pove, kam je skril no kot sredstvo za izvritev umora, se ta no v postopku ne more uporabiti
kot dokaz, ker je bil pridobljen s kritvijo temeljne svoboine.

X. NAELO NEPOSREDNOSTI
Naelo neposrednosti pomeni, da lahko sodie za podlago sodbe vzame le dejstva, ki jih je s
svojimi utili zaznalo na glavni obravnavi ob izvedbi originalnih (izvirnih) dokazov.
Razpravno sodie mora priti v stik z izvirnimi dokazi brez posredovanja drugih procesnih
organov. S tem dobi razpravno sodie neposreden vtis o dokaznem sredstvu, zato lahko
psiholoko presodi njegovo verodostojnost in tehtnost. e gre za dokaz z listino, mora sodie
pridobiti listino v originalu. Predmete, potrebne za dokazovanje, je treba prinesti na glavno


28
obravnavo, da se lahko pokaejo obtoencu, priam in izvedencem. Tako naj pria poda svojo
izpoved na glavni obravnavi (e je le mogoe), na pa da se bere zapisnik o njenem zaslianju
v preiskavi.
V inkvizicijskem postopku je sodie sprejemalo odloitve na temelju zapisnika preiskave.

IZJEME od naela neposrednosti: (340. ZKP)
(1) zapisniki o prejnjem zaslianju pri, izvedencev in soobtoencev se lahko preberejo, e:
1) iz tehtnih razlogov ne morejo priti na glavno obravnavo:
smrt,
duevna bolezen,
ni jih mono najti.
2) zelo teko pridejo na glavno obravnavo (starost, bolezen).
3) Prebivajo v tujini in ne pridejo na GO

(2) lahko se preberejo zapisniki o zaslianju pri ali izvedencev, ki brez zakonitega razloga
noejo izpovedovati na glavni obravnavi;

(3) lahko se preberejo zapisniki o prejnjih izpovedih pri in izvedencev, ki niso navzoi na
glavni obravnavi, e stranke s tem soglaajo;

(4) e se obdolenec na glavni obravnavi noe zagovarjati ali noe odgovarjati na vpraanja,
se prebere njegova prejnja izpoved ali njen del;

(5) e pria, izvedenec ali obdolenec na glavni obravnavi spreminja svoje izjave ali se ne
spomni dejstev, povedanih na prejnjem zaslianju, se po potrebi prebere njihova prejnja
izpoved ali njen del;

(6) glavna obravnava se lahko izjemoma opravi, etudi obtoenec ni navzo e ne pride
obdolenec, ki je bil pravilno ("v redu") povabljen, se glavna obravnava opravi brez
njegove navzonosti (sojenje v odsotnosti) pod naslednjimi pogoji:
1) e njegova navzonost ni nujna,
2) e je navzo njegov zagovornik,
3) e je bil pred glavno obravnavo e zaslian.
Sodniki, sodniki porotniki in zapisnikar morajo biti na glavni obravnavi nepretrgoma navzoi.
Sodba mora biti razglaena takoj po glavni obravnavi, da se ne zabrie njen vtis.
Stranki morata biti na glavni obravnavi praviloma ves as navzoi (izjema je sojenje v
odsotnosti).

XI. NAELO USTNOSTI
Naelo ustnosti pomeni, da sodie za podlago sodbe lahko uporabi le dokazno gradivo, ki je
bilo na glavni obravnavi obravnavano ustno. e dokazi na glavni obravnavi niso obravnavani
ustno (ponovljeni ali prebrani), jih sodie ne sme uporabiti, eprav so v spisih. Vse, o emer
se na glavni obravnavi ni govorilo, za sodie ne obstaja.
Ustni postopek je postopek, v katerem se govori in govorjeno zapisuje. Ustna obravnava
temelji na spisih, zbranih v pripravljalnem postopku (preiskavi). Med obravnavo se vse
pomembno zapisuje sproti v zapisnik o glavni obravnavi. V ustnem postopku sodie sodi na
podlagi ustne obravnave.
Nasprotje naela ustnosti je naelo pisnosti. Po naelu pisnosti je lahko podlaga za sodbo le
pisno gradivo. Pri nas velja naelo pisnosti za:


29
preiskavo preiskovalni spis je toilcu podlaga za odloanje o vloitvi obtonice ali
odstopu od pregona;
postopek pri sodiu II. stopnje, e o pritobi odloa na seji, ki ni javna.

Po naelu ustnosti lahko sodie za sodbo uporabi le dokazno gradivo, ki je bilo na glavni
obravnavi ustno obravnavano:
z neposrednim sprejemanjem zaslianje pri ali izvedencev,
z branjem dokazil, sprejetih zunaj glavne obravnave zapisniki, listine.
Vsa procesna dejanja strank morajo biti v ustni obliki. e je akt stranke v pisni obliki, se mora
prebrati (npr. obtonica).

Naelo ustnosti omogoa izvedbo naela kontradiktornosti.
Z naelom ustnosti se zagotavlja javnost glavne obravnave (naelo javnosti, glej toko XII.).
Razlika med naelom ustnosti in naelom neposrednosti je, da ima naelo ustnosti iri obseg,
saj velja za izjave vseh procesnih udeleencev. Naelo neposrednosti velja le za uporabo
dokaznih sredstev. Lahko bi rekli, da naelo ustnosti omogoa izvedbo naela neposrednosti
(je torej pogoj za neposrednost)! Na glavni obravnavi se namre obdolenec, prie in
izvedenci zasliujejo zaradi naela neposrednosti, ne pa naela ustnosti. Naelu ustnosti je
zadoeno, etudi gre za izjemo od naela neposrednosti.

XII. NAELO JAVNOSTI
Naelo javnosti pomeni, da so lahko na glavni obravnavi prisotne predhodno nedoloene
osebe, ki niso udeleene v kazenskem postopku. O poteku glavne obravnave se lahko javno
govori, pie, objavlja v tisku, poroa na radiu in televiziji. Po naravi stvari je naelo javnosti
omejeno s prostorskimi kapacitetami prostora, kjer se odvija glavna obravnava (sodne
dvorane). Namen naela javnosti je dravljanom omogoiti kontrolo nad delom pravosodnih
organov.

Izjemoma se lahko javnost izkljui iz glavne obravnave, e:
(1) je to potrebno zaradi:
1) obvarovanja dravne tajnosti,
2) varstva javnega reda,
3) razlogov morale,
4) varstva osebnega in druinskega ivljenja obdolenca ali okodovanca,
5) varstva koristi mladoletnika.

(2) bi po mnenju senata javnost kodovala interesom pravinosti.
e je javnost izkljuena iz obravnave, se mora izrek sodbe prebrati na javnem zasedanju,
vendar senat odloi, ali naj se javnost izkljui pri razglasitvi razlogov sodbe.
Izkljuitev javnosti ne velja za stranke, okodovanca, njihove zastopnike in zagovornika.
Sodie lahko posameznim osebam dovoli, da so navzoe pri glavni obravnavi, zaprti za
javnost. To so znanstveni in javni delavci, na eljo obdolenca pa tudi zakonec in blinji
sorodniki obdolenca.
e je bila javnost izkljuena v nasprotju z zakonom, je to absolutna bistvena kritev
kazenskega postopka sodba se razveljavi po uradni dolnosti. e javnost ni bila izkljuena,
pa bi morala biti v skladu z zakonom, pa gre za relativno bistveno kritev.
Na glavni obravnavi zoper mladoletnike je javnost vedno izkljuena.





30
XIII. NAELO JEZIKA POSTOPKA IN JEZIKA PROCESNIH
UDELEENCEV
Naelo jezika postopka pomeni, da tee kazenski postopek v slovenskem jeziku. e se
sodie nahaja na obmoju, kjer je v uradni rabi tudi jezik italijanske ali madarske narodne
skupnosti, lahko kazenski postopek poteka v njihovem jeziku.

Naelo jezika procesnih udeleencev pomeni, da ima vsakdo pri procesnih dejanjih pravico
uporabljati svoj jezik. e postopek ne tee v njegovem jeziku, je treba zagotoviti ustno
prevajanje govornega in pisnega dokaznega gradiva ter listin. Prevaja sodni tolma.
Tujec, ki mu je odvzeta prostost, lahko sodiu podaja vloge v lastnem jeziku. V ostalih
primerih lahko tujci podajajo vloge v lastnem jeziku ob pogoju vzajemnosti (recipronosti)
(neutemeljeno razlikovanje).
Vabila, odlobe in druga pisanja poilja sodie v slovenskem jeziku. e se sodie nahaja na
obmoju, kjer je v uradni rabi tudi jezik italijanske ali madarske narodne skupnosti, se v
manjinskem jeziku vroajo le vabila. Odlobe in druga pisanja se vroajo v manjinskem
jeziku, e se postopek vodi v 2 uradnih jezikih. Udeleenci v postopku se lahko odpovejo
pravici do vroanja v manjinskem jeziku. Odpoved se zapie v zapisnik. e zna tujec ali
pripadnik narodne skupnosti slovenski jezik, se lahko odpove prevajanju in vroanju v
njegovem jeziku. V zapisnik je treba zapisati, da je bil o tem pouen. Dolobe o jeziku
postopka so v ZKP uvrene med temeljna naela, eprav sistematino spadajo drugam.


Drugo poglavje:
SUBJEKTI KAZENSKEGA POSTOPKA
(PROCESNI SUBJEKTI)

Udeleenci kazenskega postopka so:
(1) poglavitni udeleenci opravljajo poglavitne funkcije, postopka brez katerega izmed njih
sploh ni mono opraviti:
1) sojenje kazensko sodie,
2) pregon dravni toilec
3) obrambo obdolenec.
(2) pomoni udeleenci postopek se lahko opravi tudi brez koga izmed njih, v doloenih
postopkih sploh niso potrebni. To so:
1) okodovanec,
2) prie potrebne so le, e lahko izpovedo o odloilnih dejstvih,
3) izvedenci potrebni so le, e se kae potreba po njihovem strokovnem znanju,
4) tolmai potrebni so le, e se kae potreba po njihovem strokovnem znanju,
5) zagovornik ni nujen udeleenec postopka, ker formalna obramba ni vedno
obvezna,
6) pooblaene osebe policije.

Dravni toilec in obdolenec sta stranki v kazenskem postopku (kontradiktorni postopek).
Stranka v kazenskem postopku je:
subjekt, ki nasproti drugemu subjektu zahteva sodno odloitev o spornem zahtevku,
subjekt, glede katerega se zahteva sodna odloitev o spornem zahtevku.




31
Poglavitne procesne funkcije so:
(1) funkcija pregona ali obtobe zajema procesna dejanja k.p., s katerimi se ugotovi in
obsodi storilca k.d. Funkcija pregona je zaupana upravienemu toilcu, ki je lahko:
1) dravni toilec za veino k.d.,
2) subsidiarni ali nadomestni toilec, e se kot upravieni toilec pod doloenimi pogoji
(dravni toilec odstopi od obtobe,...) pojavi okodovanec,
3) zasebni toilec za laja k.d.

(2) funkcija obrambe zajema procesna dejanja, namenjena:
ugotavljanju dejstev v korist obdolenca,
uporabi pravnih dolob, ki so za obdolenca najbolj ugodne,
da bi se za obdolenca izposlovala najbolj ugodna sodna odloba.

(3) funkcija sojenja zajema procesna dejanja, ki jih opravljajo sodni organi, da bi razjasnili
in ugotovili dejansko stanje v konkretnem primeru ter z odlobo uveljavili pravila
materialnega (redkeje procesnega) kazenskega prava.
Procesna dejanja, ki jih opravlja sodie, so:
1) ugotavljanje dejanskega stanja sodie se prepria o (ne)obstoju dejstev,
pomembnih za uporabo kazenskega prava;
2) procesno prisiljevanje uveljavlja sodie za zagotovitev navzonosti obdolenca,
pri in izvedencev v kazenskem postopku;
3) izdajanje odlob od zaetka do konca kazenskega postopka izdaja sodie odlobe, s
katerimi ureja razline procesne odnose;
4) vodenje postopka je namenjeno zagotovitvi discipline in reda v kazenskem
postopku, da bi lahko nemoteno potekal. Formalno vodenje - red. Materialno procesno
vodenje - skrb za to, da se zadeva imbolj razie).

I. KAZENSKO SODIE
V kazenskem postopku so udeleena sodia splone pristojnosti = redna sodia. To so:
okrajna in okrona sodia,
vija sodia,
Vrhovno sodie Republike Slovenije.

Kazensko sodie storilcem k.d. izreka kazenske sankcije. Po ZKP ima dvojno funkcijo:
(1) na zahtevo upravienega toilca izvede preiskavo preiskovalni sodnik,
(2) po sprejemu obtobe upravienega toilca odloa o utemeljenosti obtobe in sodi
obdolenemu storilcu.

Ker se funkciji izkljuujeta, preiskovalni sodnik ne more biti lan razpravnega senata,
RAZEN v skrajanem postopku za laja k.d. (posamezna preiskovalna dejanja).

1. SESTAVA
ZKP za kazenska sodia sprejema naelo zbornosti. Izjemoma sodi v skrajanem postopku
sodnik posameznik, zaradi pospeitve postopka. Do pravnomonosti sodbe sodijo sodia na
I., II. ali III. stopnji. Po pravnomonosti sodbe sodijo le, e je vloeno izredno pravno
sredstvo.

Sojenje na I. stopnji (okrajna in okrona sodia):
Na okrajnih sodiih sodi sodnik posameznik, ki pristojen tudi za reevanje naslednjih
vpraanj, za katere je praviloma pristojen predsednik senata ali zunajobravnavni senat; odloa


32
o zahtevi za obnovo postopka, zavre zahtevo za varstvo zakonitosti, odloi o spremembi
varnostnih ukrepov, odloi o preklicu pogojne obsodbe, odloi o izbrisu obsodbe in odloa o
prenehanju varnostnih ukrepov. Okrajna sodia so stvarno pristojna za odloanje o k.d., za
katera je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 3 let. Tu obstaja
izjema okrajna sodia NISO pristojna za odloanje o k.d. zoper ast in dobro ime, ki so bila
storjena s tiskom, po radiu ali televiziji.

Na okronih sodiih sodi:
sodni senat z 1 sodnikom in 2 sodnikoma porotnikoma, e gre za:
o k.d. s predpisano glavno kaznijo od 3 do 15 let zapora,
o k.d. zoper ast in dobro ime, storjena s tiskom, po radiu ali televiziji (za ta k.d. je v KZ
predpisana kazen, nija od 3 let zapora).
sodni senat z 2 sodnikoma (eden od njiju je predsednik senata) in 3 sodniki porotniki, e
gre za k.d. s predpisano glavno kaznijo nad 15 let zapora.
sodi sodnik posameznik o kaznivih dejanjih iz 25/I/1) v primeru iz 2. toke drugega
odstavka 285.f lena tega zakona;

Procesna dejanja v preiskavi opravlja preiskovalni sodnik. Preiskovalni sodnik ne sodi, ampak
preiskuje. Preiskovalna dejanja v postopku pred okrajnim sodiem opravlja sodnik
posameznik. V skrajanem postopku za laja k.d. je lahko lan razpravnega senata.

Predsednik sodia ne sodi, temve opravlja druga procesna dejanja:
odloa o izloitvi sodnika,
odloa o postavitvi zagovornika po uradni dolnosti,
odloa o pritobah zaradi zavlaevanja postopka,
opravlja nadzorstvo nad priporniki,...

Predsednik senata opravlja tudi druga procesna dejanja poleg odloanja v zadevi:
odloa o izloitvi zapisnikarja in izvedencev,
odloa o postavitvi zagovornika revnim,
odloa o vrnitvi v prejnje stanje,
odloa o razreitvi postavljenega zagovornika,
zahteva preizkus obtonice,
pripravlja glavno obravnavo,...

O procesnih vpraanjih, ki se ne pojavijo na glavni obravnavi, odloa na I. stopnji
zunajobravnavni senat. Sestavljen je iz 3 sodnikov. Zunajobravnavni senat:
odloi, e se preiskovalni sodnik ne strinja s predlogi strank,
odloa o ugovoru zoper obtonico,
odloa o priporu,
odloa o zahtevi za obnovo postopka.

Na II. stopnji (vije sodie) sodi senat 3 stalnih sodnikov.

Na III. stopnji (Vrhovno sodie) sodi senat 5 stalnih sodnikov, razen e gre za:
odloanje o zahtevi za varstvo zakonitosti zoper odlobo Vrhovnega sodia Vrhovno
sodie ponovno odloa v senatu 7 sodnikov,
V senatu, ki ga sestavljajo trije sodniki, odloa VSRS o pritobi zoper sklep sodia druge
stopnje glede pripora (394/III,IV).


33
O zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomono odlobo o priporu iz 420/IV odloa
VSRS v senatu 3 sodnikov, razen e je pripor odredilo sodie druge stopnje (394/IV) ali
e je bil pripor podaljan s sklepom senata VSRS (205/II).

2. UDELEBA NEPOKLICNIH SODNIKOV
je sodelovanje dravljanov pri sojenju. Obstajata 2 sistema:
(1) porotni sistem na razpravi imamo 2 sodni telesi:
porota, sestavljena iz doloenega t. dravljanov,
sodniki kolegij ali sodni senat, sestavljen iz poklicnih sodnikov.

Obstajajo 3 glavni porotni sistemi:
1) isti ali angleki porotni sistem porota samostojno odloa o krivdi obdolenca,
sodni senat vodi postopek in v primeru obdoleneve krivde samostojno odloa o
kazenski sankciji.

2) belgijskoavstrijski sistem porota samostojno odloa o krivdi obdolenca, sodni
senat skupaj s poroto v primeru obdoleneve krivde odloa o sankciji.

3) srbski sistem sodni senat in porota odloata skupaj o krivdi obdolenca, sodni senat
v primeru obdoleneve krivde samostojno odloa o kazenski sankciji.

(2) prisedniki sistem na razpravi je le eno sodno telo, ki je sestavljeno iz:
doloenega tevila stalnih poklicnih sodnikov,
doloenega, praviloma vejega tevila dravljanov.

Vsi lani senata enakopravno odloajo o vpraanjih (pravnih in dejanskih), o katerih se mora
v k.p. izdati odloba (krivdorek in kazen). Slovenska sodia so prisednika sodia, eprav
ZKP dravljane, ki sodelujejo pri sojenju, neustrezno imenuje sodniki porotniki. Izbira
prisednikov: na predlog jih izbere vije sodie za sodia pod njegovo pristojnostjo.

3. Pristojnost sodi (II. poglavje ZKP)
Pristojnost je pravica in dolnost sodia, da opravlja procesna dejanja in odloa v kazenskih
zadevah. Dolobe o pristojnosti v k.p. so kogentne (prisilne) narave. Prorogacija (sporazum
strank, da bo za sojenje v doloeni zadevi pristojno drugo sodie namesto sodia, ki je
pristojno po zakonu) v k.p. ni dovoljena.

VRSTE pristojnosti so:
(1) stvarna pristojnost = pravica in dolnost sodia presojati doloeno kazensko zadevo
glede na teo oz. vrsto k.d. Po stvarni pristojnosti se doloa sodie I. stopnje, ki izpelje
glavno obravnavo. Stvarna pristojnost je pomembneja od krajevne. Tea k.d. se presoja
glede na predpisano kazen zanj. Stvarna pristojnost na I. stopnji je razdeljena na:
1) okrajna sodia pristojna so za k.d., za katera je kot glavna kazen predpisana
denarna kazen ali kazen zapora do 3 let, RAZEN za k.d. zoper ast in dobro ime,
storjena s tiskom, po radiu in televiziji.
2) okrona sodia pristojna so za k.d., za katera je kot glavna kazen predpisana kazen
zapora nad 3 leta, in k.d. zoper ast in dobro ime, storjena s tiskom, po radiu in
televiziji.

(2) funkcionalna pristojnost = pravica in dolnost enega sodia, organa sodia ali oddelka
sodia, da opravi doloen del postopka glede istega k.d., medtem ko drugi del postopka


34
opravi drugo sodie, drug organ ali drug oddelek sodia (npr. preiskovalni sodnik,
zunaj-obravnavni senat).
Stvarno in funkcionalno pristojnost doloa Zakon o organizaciji sodi.

(3) krajevna pristojnost = pravica in dolnost stvarno pristojnega sodia, da odloa o
konkretni kazenski zadevi glede na njeno navezavo na sodno obmoje. Obstaja:
1) redna krajevna pristojnost:
forum delicti commissi krajevno pristojno je sodie, na obmoju katerega je
bilo k.d. storjeno ali poskueno;
forum praeventionis e je bilo k.d. dokonano ali poskueno na razlinih
obmojih, je pristojno sodie, ki je prvo zaelo postopek; (kjer se je najprej
zahtevala uvedba postopka).
forum domicilii e kraj storitve k.d. ni znan ali je zunaj ozemlja Republike
Slovenije, je pristojno sodie, na obmoju katerega ima obdolenec stalno ali za-
asno prebivalie (e se je postopek e zael pred doloenim sodiem, pa se izve
za kraj storitve k.d. OSTANE sodie, ki je e zaelo postopek pristojno);
forum deprehensionis e ni znan kraj storitve k.d. ali je zunaj ozemlja
Republike Slovenije ter obtoenec nima niti stalnega ali zaasnega prebivalia
(ali pa je zunaj RS), je pristojno sodie, na obmoju katerega je bil obdolenec
prijet ali se je sam naznanil.
(pri mladoletnikih je vedno pristojno sodie BIVALIA mladoletnika)


2) izredna krajevna pristojnost:
pristojnost po medsebojni zvezi (forum conexitatis) je podana, kadar:
o je ena oseba obdolena ve k.d. in je za nekatera od njih pristojno okrajno, za
druga pa okrono (subjektivna zveza) redno krajevno pristojnost ima okrono
sodie, e pa so pristojna sodia iste vrste, je pristojno tisto sodie, ki je na
zahtevo upravienega toilca prvo zaelo postopek, e pa se postopek e ni
zael pa sodie, pri katerem je bila najprej zahtevana uvedba postopka

o je ve oseb udeleenih pri storitvi enega k.d. (objektivna zveza) redno
krajevno pristojnost ima sodie, ki je prvo zaelo postopek zoper enega izmed
udeleencev; (odloa sodie, ki je pristojno za glavnega storilca).

o je ve oseb sodelovalo pri izvritvi ve k.d. (meana zveza) redno krajevno
pristojnost ima sodie, ki je prvo zaelo postopek zoper enega izmed
udeleencev pod pogojem, da je med storjenimi k.d. podana medsebojna
povezava in isti dokazi.

Sodie, pristojno za storilca, je pristojno tudi za morebitne udeleence, prikrivalce
in ljudi, ki niso naznanili k.d. Zadeve iz stvarne pristojnosti pred okrajnim in
okronim sodiem je mono zdruevati le pred okronim sodiem (sodie lahko
odloi, naj se izvede enoten postopek in izda ena sama sodba, e pred istim
sodiem teejo loeni postopki zoper isto osebo za ve k.d. ali zoper ve oseb za
isto k.d.). Pristojno sodie lahko vedno do konca GO odloi, da se iz tehtnih
razlogov ali zaradi smotrnosti postopek o posameznih k.d. ali zoper posamezne
obdolence izloi ali dokona posebej ali pa odstopi drugemu pristojnemu sodiu.



35
odrejena pristojnost (forum ordinatum) e po ZKP ni mono ugotoviti krajevno
pristojnega sodia, doloi Vrhovno sodie za krajevno pristojno stvarno
pristojno sodie, pred katerim naj se izvede postopek.



delegirana ali prenesena pristojnost (forum delegationis):
o obvezna ali obligatorna delegacija e znano krajevno pristojno sodie iz
pravnih razlogov (npr. izloitev vseh sodnikov) ali stvarnih razlogov (npr.
poplava) ne more voditi postopka, doloi neposredno vije sodie za postopek
drugo stvarno pristojno sodie na svojem obmoju;

o fakultativna delegacija se izvede zaradi procesne smotrnosti. Neposredno
vije sodie doloi za postopek drugo stvarno pristojno sodie na svojem
obmoju, e se tako postopek izvede laje ali ima za to tehtne razloge (npr.
storilec je povzroil prometno nesreo v Prekmurju, on in prie pa ivijo v
Kopru). V majhni dravi, kot je Slovenija, si je fakultativno delegacijo skoraj
nemogoe predstavljati.

Pri mladoletnikih je vedno pristojno sodie BIVALIA mladoletnika. e kdo stori k.d. v
tujini, pa je pristojno sodie, ki je pristojno za k.d. v RS.

SPOR o pristojnosti (kompetenni konflikt) je situacija, ko med sodii pride do spora,
katero sodie je pristojno za odloanje. Ko sodie ugotovi, da ni pristojno, mora o tem
sprejeti sklep, v katerem se izree za nepristojno. Po pravnomonosti sklepa ga mora poslati
sodiu, ki je pristojno za spore glede pristojnosti. V k.p. je to neposredno vije sodie.

Sodie mora paziti na stvarno in krajevno pristojnost:
na stvarno pristojnost mora paziti ves as k.p. in tudi po pravnomonosti sodbe v postopku
za varstvo zakonitosti,
na krajevno pristojnost je treba paziti do pravnomonosti obtonice po preteku tega asa
se sodie ne more ve izrei za krajevno nepristojno.

Pristojnosti lahko ugovarjata tudi stranki:
v rednem postopku je ugovor mono vloiti do pravnomonosti obtonice,
v skrajanem postopku je ugovor mono vloiti do zaetka glavne obravnave.

Spori glede pristojnosti so:
pozitivni sodia, ki so v sporu glede pristojnosti, se imajo vsako za pristojno
obravnavati konkretno kazensko zadevo (pozitivnih sporov pri nas skoraj ni),

negativni sodie, ki naj bi bilo pristojno, noe sprejeti zadeve v obravnavanje, ker se
smatra za nepristojno. Sklep o lastni nepristojnosti nepristojno sodie polje sodiu, ki
naj bi bilo pristojno. e se slednje s tem ne strinja, sproi spor glede pristojnosti.
Dokler spor glede pristojnosti ni reen, morata sodii v sporu opraviti vsa procesna dejanja,
ki bi jih bilo nevarno odlaati. e okrono med GO ugotovi, da je za sojenje pristojno okrajno
sodie, SAMO do konca izvede postopek in izda odlobo.





36
4. IZLOITEV (III. POGLAVJE ZKP)
je procesni institut, s katerim je mono od sojenja v konkretni kazenski zadevi izloiti zakoni-
tega sodnika, glede katerega so podane okoliine, ki vzbujajo sum v njegovo nepristranskost.
Evropska konvencija o lovekovih pravicah v 6. lenu (Pravica do potenega sojenja) doloa:
''Vsakdo ima pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali o kakrnihkoli
kazenskih obtobah zoper njega pravino in javno ter v razumen roku odloa neodvisno in
nepristransko z zakonom ustanovljeno sodie.'' Ustava Republike Slovenije v 23. lenu
(pravica do sodnega varstva) doloa: "Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in
dolnostih ter o obtobah proti njemu brez nepotrebnega odlaanja odloa neodvisno,
nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodie." ESP v svoji sodni praksi (predvsem
odlobi Piersack v. Belgija in De Cubber v Belgija) oblikuje dva pristopa k ugotavljanju, ali je
bila krena pravica do nepristranskega in neodvisnega sodia.

Subjektiven pristop:
Ugotavlja se, ali je konkretni sodnik v konkretnem primeru de facto bil pristranski oz.
neodvisen, ali pa je bil pristranski, imel neke predsodke, vnaprej oblikovano mnenje o
primeru (npr. e preden je slial dokaze na glavni obravnavi,...). Dejanska nepristranskost in
neodvisnost sodia se domneva, zato je potrebno ovrei domnevo oziroma dokazati, da je bil
pristranski oz. ne-neodvisen.

Objektiven pristop:
Ugotavlja se ali obstajajo okoliine sojenja itd., zaradi katerih je podan nek legitimen dvom o
neodvisnosti in nepristranskosti sodnika oz. sodia in ali bi povpreno razumen lovek v teh
okoliinah dvomil v nepristranskost oz. neodvisnost sodia.

ESP namre v okviru objektivnega pristopa poudarja, da je potrebno zagotoviti ne le
dejansko nepristranskost in neodvisnost (dejanska nepristranskost oz. neodvisnost se
ugotavlja v okviru subjektivnega pristopa), temve tudi videz nepristranskosti in neodvisnosti.
Torej ugotavlja se, ali je bil dvom obtoenca v nepristranskost in neodvisnost legitimen ali ne.
To ni enako, kot ali je bil sodnik dejansko pristranski.
Za objektivni pristop ni vano, ali je bil sodnik dejansko nepristranski, ampak ali je bil dvom
v nepristranskost razumljiv oziroma legitimen. Oba pristopa sta veljavna in v praksi je
potrebno preveriti oba pristopa.

NOVELA ZKP-K pa je renovelirala 39 len, ki se po novem glasi:
(1) Sodnik oziroma sodnik porotnik ne sme opravljati sodnike dolnosti:
1. e je s kaznivim dejanjem okodovan;
2. e je ali je bil z obdolencem, njegovim zagovornikom, toilcem ali okodovancem,
njegovim zakonitim zastopnikom ali pooblaencem v zakonski zvezi ali zunajzakonski
skupnosti ali v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti do
etrtega kolena ali v svatvu do drugega kolena;
3. e je ali je bil z obdolencem, njegovim zagovornikom, toilcem ali okodovancem v
razmerju skrbnika, oskrbovanca, posvojitelja, posvojenca, rejnika ali rejenca;
4. e je v isti kazenski zadevi sodeloval kot toilec, zagovornik, zakoniti zastopnik ali
pooblaenec okodovanca oziroma toilca, ali e bil zaslian kot pria ali kot izvedenec;


37
5. e je v isti kazenski zadevi sodeloval pri izdaji odlobe nijega sodia ali je pri istem
sodiu sodeloval pri izdaji odlobe, ki se izpodbija s pritobo ali z zahtevo za varstvo
zakonitosti;
6. e so podane okoliine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.


(2) Sodnik oziroma sodnik porotnik ne sme odloati o obtobi oziroma o pritobi ali
izrednem pravnem sredstvu zoper odlobo s katero je bilo odloeno o obtobi:
1. e je v isti kazenski zadevi opravljal preiskovalna dejanja, ali je sodeloval pri odloanju
o ugovoru zoper obtonico oziroma o zahtevi predsednika senata po 271. ali 284. lenu tega
zakona, ali e je kot sodnik za mladoletnike vodil pripravljalni postopek in je bil podan
predlog za kaznovanje;
2. e se je v postopku pri odloanju o kateremkoli vpraanju seznanil z dokazom, ki se
mora po dolobah tega zakona izloiti iz spisov (83. len) razen, e vsebina dokaza oitno ni
takna, da bi lahko vplivala na njegovo odloitev;
3. e je izdal sklep, da se priznanje obdolenca zavrne (drugi odstavek 285.c lena) oziroma
sklep, da se sporazum o priznanju krivde zavrne (450.c len)..

IZKLJUITVENI RAZLOGI: sodnik, ki ga zadenejo izkljuitveni razlogi, je izkljueni
sodnik (iudex inhabilis), ker ni sposoben objektivno soditi. Sodnik je izkljuen e po zakonu
samem. To so razlogi 39/I/1. 5. ter 39/II/1. in 3.

ODKLONITVENI RAZLOGI: sodnik, ki ga zadenejo odklonitveni razlogi, je sumljivi ali
prizadeti sodnik (iudex suspectus). To so razlogi 39/I/6. ter 39/II/2.
Sodnik ali sodnik porotnik mora, ko zve za izkljuitveni razlog (1. do 5. toke ter 1. ali 3.
toke drugega odstavka), takoj prenehati z vsakim delom in to sporoiti predsedniku sodia.
Predsednik sodia odredi dodelitev zadeve po sodnem redu drugemu sodniku. e gre za
izloitev predsednika sodia o izloitvi odloa podpredsednik sodia, e pa mora biti
izloen tudi podpredsednik, naj bi predsednik praviloma doloil namestnika izmed sodnikov
tega sodia, ki bi nato odloali o izloitvi, e pa tudi doloitev namestnika/-ov ni mogoa,
predsednik sodia od predsednika vijega sodia zahteva, naj mu slednji postavi
namestnika.

e sodnik ali sodnik porotnik meni, da je podan odklonitveni razlog (6. toke prvega odstavka
ali iz 2. toke drugega odstavka), mora takoj prenehati z delom in to sporoiti predsedniku
sodia. Kot odklonitveni razlog pride v potev vsaka okoliina, ki pri razumnem loveku
vzbuja sum o nepristranskost (osebno prijateljstvo, znanstvo, sovratvo, daljno sorodstvo,
socialna odvisnost,...). Predsednik sodia odloi o zamenjavi sodnika brez sklepa.
Zahtevo za izloitev sodnika I. stopnje (okrajnega ali okronega sodia) lahko vloita obe
stranki do doloenega trenutka v postopku:
e so podani izkljuitveni razlogi in jih sodnik, ki bi moral biti izkljuen, ni sporoil
predsedniku sodia, lahko stranki zahtevata izloitev sodnika do KONCA glavne
obravnave. Praviloma bi to stranki morali narediti takoj, ko izvesta za razlog izloitve,
vendar najkasneje do konca GO. Med GO smeta stranki zahtevati izloitev
sodnika/sodnika porotnika zaradi 6. toke prvega odstavka ali iz 2. toke drugega


38
odstavka, samo e je razlog izloitve nastal po zaetku GO; e je bil podan e prej, pa le,
e stranki ni bil/ni mogel biti znan.
e so podani odklonitveni razlogi (6. toke prvega odstavka ali iz 2. toke drugega
odstavka), lahko stranki zahtevata izloitev sodnika le do ZAETKA glavne obravnave,
lahko pa tudi do konca GO, e je razlog ele nastal oz. stranka zanj ni morala vedeti prej.



Zahteva za izloitev se mora nanaati na poimensko doloenega sodnika ali sodnika
porotnika. Ni mono zahtevati izloitve celotnega sodia. Stranka mora v zahtevi navesti
okoliine, zaradi katerih naj bi bil podan zakonski razlog za izloitev. O izloitvi na zahtevo
odloi predsednik sodia s sklepom o izloitvi. Preden izda predsednik sodia sklep o
izloitvi, mora dobiti izjavo sodnika, za katerega se zahteva izloitev.

Monosti pritobe na sklep o izloitvi:
zoper sklep, s katerim se dovoli izloitev, NI pritobe;
zoper sklep, s katerim se zavrne zahteva za izloitev, je dovoljena pritoba (o njej odloa
zunajobravnavni senat). e je bil sklep o zavrnitvi zahteve za izloitev izdan po vloitvi
obtobe, je pritoba mona le v pritobi zoper sodbo.

Ko sodnik/ s. porotnik zve, da je zahtevana njegova izloitev, mora takoj prenehati z vsakim
nadaljnjim delom v zadev, razen e gre za nedovoljeno ali oitno neutemeljeno zahtevo za
izloitev, ki se jo zavre ali e je treba opraviti kakno dejanje, ki bi ga bilo nevarno odlaati.
Predsednik sodia odredi, da jih do odloitve o zahtevi za izloitev opravi drug sodnik. e se
zahtevi za izloitev ugodi, dejanja, ki jih je sodnik opravil, odkar je zvedel, da so podani
izloitveni razlogi, NISO procesno veljavna. Izloitev sodnika vijega sodia lahko zahteva
stranka le do zaetka seje senata. V izloitvi tii nenehna nevarnost zlorabe za zavlaevanje
postopka in nedopustno vplivanje na izbiro. Zato se pri oitno neutemeljeni ali nedovoljeni
zahtevi s temi nameni, zahteva deloma ali v celoti zavre.

Reitve glede izloitve sodnika veljajo smiselno za vse druge uradne osebe, ki v postopku
opravljajo uradno funkcijo:
dravni toilci in njihovi zastopniki (ni mogoe zahtevati iz 4.a, 6) to je nekoliko udna
reitev, kajti v pravih adversarnih postopkih ni dopustno izloiti predstavnika obtobe, ker
gre za stranko v postopku in si nasprotnika ni mono izbirati,
zapisnikarji,
tolmai,
izvedenci in strokovnjaki, (e ni kaj drugega doloeno- 251. len)
pooblaene osebe policije, e opravljajo preiskovalna dejanja na podlagi ZKP.

O izloitvi DT in pomonika DT odloa vodja dravnega toilstva, o izloitvi vodje
dravnega toilstva odloa viji dravni toilec, o izloitvi generalnega dravnega toilca pa
odloa minister za pravosodje.









39
II. DRAVNI TOILEC
Toilec je procesni subjekt, ki v k.p. opravlja funkcijo pregona. K.p. se lahko zane le na
zahtevo toilca.

V naem k.p. lahko nastopajo 3 razlini toilci:
(1) dravni toilec,

(2) zasebni toilec,

(3) okodovanec kot toilec.

ZKP za vse 3 vrste toilcev uporablja izraz upravieni toilec. Dravni toilec je upravieni
toilec pri vseh k.d., katerih storilci se preganjajo po uradni dolnosti. e dravni toilec
spozna, da ni razlogov za uvedbo ali nadaljevanje k.p., lahko stopi na njegovo mesto
okodovanec kot toilec. Na zasebno tobo se preganja manje t. lajih k.d.
Sistemi kazenskega pregona ali obtobeni sistemi so:
(1) sistem javne obtobe nosilec javne obtobe je dravno doloeni organ, veinoma je to
dravni toilec, ki opravlja kazenski pregon v javnem interesu;
(2) sistem zasebne obtobe nosilec zasebne obtobe je okodovanec kot zasebni toilec, ki
opravlja kazenski pregon v zasebnem interesu;
(3) sistem subsidiarne ali nadomestne obtobe nosilec nadomestne obtobe je okodovanec
kot toilec, e dravni toilec ne zane ali ne nadaljuje k.p.
(4) sistem popularne obtobe poznajo ga le v nekaterih dravah, pri nas ga nimamo. Vsak
dravljan ima kot del dravne oblasti pravico obtoiti storilca k.d., ne glede na to, ali je s
k.d. okodovan ali ne (drubena legitimacija).

Pri opravljanju svoje naloge je dravni toilec vezan na naelo legalitete-dravni toilec je
dolan zaeti in vzdrevati kazenski pregon, e je podan utemeljen sum, da je bilo storjeno
k.d., za katero se storilec preganja po uradni dolnosti. Dravni toilec nima pravice presojati
smiselnosti uvedbe kazenskega postopka. e so podani zakoniti pogoji za kazenski pregon, ga
mora zaeti, etudi se mu zdi nesmiseln. Obstoj dokazov toilec ocenjuje po svoji presoji. e
so podani zadostni dokazi, mora sproiti kazenski pregon. Tukaj je potrebno omeniti e, da
ovadba ni procesna predpostavka za pregon.

Pristojnosti dravnega toilca glede k.d., ki se preganjajo po uradni dolnosti:
(1) ukrene vse potrebno pri odkrivanju k.d. in izsleditvi storilcev usmerja predkazenski
postopek; (policija mu je funkcionalno podrejena)
(2) zahteva preiskavo;
(3) vloi in zastopa obtonico (obtoni predlog) pred pristojnim sodiem;
(4) vlaga:
1) pritobe zoper nepravnomone sodne odlobe,
2) izredna pravna sredstva zoper pravnomone sodne odlobe.

Dravni toilec ima dvojno vlogo:
(1) je stranka v postopku nima nobenih pravic do obdolenca kot nasprotne stranke v
postopku in nima nobenih pravic do drugih udeleencev v postopku. Njegove pravice
so omejene na predloge sodiu, da sprejme zoper obdolenca, prie ali izvedence do-
loene ukrepe (pripor, zaslianje,...). Ima enake pravice kot obdolenec, razen tistih, ki
jih ima kot dravni organ.



40
(2) je dravni organ zavzema se za pravilno in zakonito odlobo ter za zakonit postopek
ne glede na to, ali je to v korist ali kodo obdolenca. Pravno sredstvo lahko vloi celo
v obdolenevo korist. Od drugih dravnih organov lahko zahteva, da mu dostavijo na
vpogled spise in poljejo obvestila, ki jih potrebuje pri svojem delu. Zaradi narave
dravnega organa je mona izloitev dravnega toilca.

Okroni, viji in vrhovni toilci so pristojni za postopek pred ustreznimi sodii. Krajevna
pristojnost dravnega toilstva se doloa po krajevni pristojnosti sodia. O sporih glede
pristojnosti med dravnimi toilci odloa neposredno viji toilec. Ne vee ga nikakrni rok
za pregon, le zastaralni. Procesna dejanja, ki jih je nevarno odlaati opravi kar nepristojni DT
o tem pa takoj obvesti pristojnega DT. DT lahko odstopi od pregona do konca GO pred
sodiem I. st., pred vijimi sodii pa le v posebej doloenih primerih.



III. OKODOVANEC IN ZASEBNI TOILEC

1. ZASEBNA TOBA
(1) Pojem:
Pri k.d., za katera se storilci preganjajo na zasebno tobo, je upravieni toilec zasebni
toilec. Gre za laja k.d.. Zasebni toilec se za pregon odloa samostojno po naelu
opurtunitete. Pravni poloaj zasebnega toilca je enak poloaju dravnega toilca z
izjemo, da nima pravic, ki jih ima dravni toilec kot dravni organ.

(2) Vloitev zasebne tobe:
Zasebni toilec je glede zaetka pregona vezan na prekluzivni rok kazenski pregon mora
zaeti v 3 mesecih od dneva, ko je zvedel za k.d. IN storilca. Rok zane tee ele v
trenutku, ko sta upraviencu znani obe dejstvi. Zasebna toba ne more biti nikoli vloena
zoper neznanega storilca. V primeru razalitve ima obdolenec, ki je toen za razalitev, a
mu jo je tonik vrnil, pravico do nasprotne tobe do KONCA glavne obravnave (izjemna
prekoraitev prekluzivnega roka). V sumarnem postopku zasebni toilec zane pregon z
vloitvijo zasebne tobe, v rednem postopku pa predlaga preiskavo ali vlaga neposredno
zasebno tobo, ki ima naravo obtonice. Ob vloitvi zasebne tobe je potrebno plaati tudi
sodno takso, pri emer pa je potrebno omeniti, da e taksa ni plaana v doloenem roku, ki
ga postavi sodie, sodie zasebno tobo zavre. Zasebno tobo je mono umakniti do
KONCA glavne obravnave. Po njenem umiku zasebne tobe ni ve mono vloiti. Zakon
postavlja fikcijo (procesna presumpcija), da je bila zasebna toba umaknjena, e pravilno
povabljeni zasebni toilec ne pride na glavno obravnavo ali mu ni bilo mono vroiti
vabila na obravnavo, ker sodiu ni sporoil spremembe naslova. e zasebni toilec iz
opravienega razloga ni mogel priti na glavno obravnavo, mu predsednik senata dovoli
vrnitev v prejnje stanje (zoper sklep s katerim se dovoli vrnitev v p. stanje, ni pritobe).
Pronjo za vrnitev v prejnje stanje mora zasebni toilec vloiti v 8 dneh po prenehanju
ovire, zaradi katere ni mogel priti na glavno obravnavo. e traja ovira ve kot 3 mesece,
zasebni toilec ne more zahtevati vrnitve v prejnje stanje.

(3) Pravice zasebnega toilca:
K.p., ki tee na zasebno tobo, je popolnoma v rokah zasebnega toilca (e je s k.d.
okodovanih ve oseb, se pregon zane oz. nadaljuje na predlog oz. na zasebno tobo
kateregakoli izmed njih). Sam mora zbrati (nima na voljo policije) potrebne podatke in
dokaze za vloitev zasebne tobe.


41

Zasebni toilec ima pravico:
1) opozoriti na vsa dejstva in predlagati dokaze, ki so pomembni, da se:
ugotovi k.d.,
izsledi storilec k.d.,
ugotovi premoenjskopravni zahtevek.

2) pregledovati in prepisovati spise in si ogledovati dokazne predmete (okodovancu se
sme ta pravica odrei, dokler ni zaslian kot pria),

3) na glavni obravnavi:
predlagati dokaze,
postavljati obtoencu, priam in izvedencem vpraanja,
dajati pripombe in pojasnila glede njihovih izpovedb.

(4) Nastopanje drugih oseb kot zasebnih toilcev namesto okodovanca:
Zasebni toilec je ponavadi okodovanec. Za mlaje mladoletnike (1416 let) in poslovno
nesposobne osebe vloi tobo njihov zakoniti zastopnik. Mladoletnik, ki je dopolnil 16 let,
lahko sam vloi zasebno tobo. Zasebnega toilca lahko zastopa pooblaenec. e
okodovanec umre med potekom roka za zasebno tobo ali med postopkom, lahko njegovi
blinji sorodniki v 3 mesecih po njegovi smrti vloijo zasebno tobo ali nadaljujejo zaeti
postopek. Med blinje sorodnike spadajo zakonec, zunajzakonski partner, stari, otroci,
posvojenci, posvojitelji, bratje in sestre.

2. PREDLOG ZA KAZENSKI PREGON
se navezuje na k.d., za katera je v materialni kazenski zakonodaji doloeno, da se pregon
zane na predlog (predlagalni delikti). Predlog se poda pri dravnem organu, ki je upravien
sprejeti kazensko ovadbo, upravieni toilec pa je dravni toilec. Gre za k.d., ki se preganjajo
po uradni dolnosti. Predlog za kazenski pregon je posebna procesna predpostavka za zaetek
uradnega pregona. Predlog je procesni institut, ki omogoa okodovancu, da natanneje
opredeli svoj poloaj in interese v k.p. Upravienec mora podati predlog v roku 3 mesecev od
dneva, ko je zvedel za k.d. in storilca. Predlog je treba podati dravnemu toilstvu ali policiji.

Kot predlog teje tudi:
e okodovanec sam poda kazensko ovadbo,
e okodovanec poda predlog za uveljavitev premoenjskopravnega zahtevka v postopku.

e je okodovanec pravna oseba, mora ovadbo podati njen pooblaeni predstavnik. e se
med postopkom ugotovi, da gre za k.d., ki se preganja na zasebno tobo, se teje podani
predlog za pravoasno vloeno zasebno tobo. To je za okodovanca zelo ugodna reitev. e
je bil okodovanec v redu povabljen kot pria, pa iz opraviljivih razlogov ni mogel priti na
GO in tega pravoasno sporoiti sodiu, zaradi esar se je telo, da je umaknil predlog za
pregon, dovoli predsednik senata okodovancu vrnitev v prejnje stanje v 8 dneh po prejemu
sodbe. e okodovanec umre med potekom roka za vloitev predloga ali med postopkom,
lahko njegovi blinji sorodniki v 3 mesecih po njegovi smrti podajo predlog ali nadaljujejo
zaeti postopek. Okodovanec lahko umakne predlog do KONCA glavne obravnave. e to
stori, sodie postopek ustavi ali izda zavrnilno sodbo. Okodovanec ne more ponovno podati
predloga. Ker je med predlagalnimi delikti nekaj pogostih k.d., se zastavlja vpraanje, kako
naj ukrepa policija, ko zazna takno k.d., vendar e nima predloga za pregon. Policija sme
brez predloga opraviti le dejanja, ki ne trpijo odlaanja. e dravni toilec dobi informacijo o


42
predlagalnem deliktu, lahko pozove upravienca, naj se izjasni, ali podaja predlog ali ne. e
dravni toilec od 3. osebe prejme ovadbo zaradi predlagalnega delikta, ovadbe ne more
zavrei pred pote-kom roka za podajo predloga. Predlog za kazenski pregon v kriminalitetni
politki deluje kot selekcijski mehanizem.

3. SUBSIDIARNI PREGON
(1) Pojem subsidiarnega pregona:
Do subsidiarne obtobe pride, e se dravni toilec v zaetni fazi k.p. odloi, da ne bo
sproil kazenskega pregona, ali e dravni toilec med k.p. sklene, da pregona ne bo
nadaljeval. V tem primeru pridobi okodovanec pravico, da vstopi na mesto dravnega
toilca (lahko uporabi isto obtonico kot jo je e d.t.). Zoper odloitev dravnega toilca
ni pravnega sredstva, zato je subsidiarna obtoba korektiv zoper njegove morebitne
napane odloitve. Okodovanec kot toilec opravlja funkcijo obtobe v javnem interesu,
eprav ga pogosto vodijo osebni motivi. (legitimacijo ima, ker je rtev). Ko dravni
toilec sklene, da ne bo sproil pregona, mora o tem obvestiti okodovanca (v 8 dneh
obvestilo) in ga pouiti, kaj lahko stori, da bo pregon zael sam. e se dravni toilec
odloi, da ne bo nadaljeval postopka, okodovanca obvesti in poui sodie. Okodovanec
je fizina ali pravna oseba, ki ji je k.d. prekrilo ali ogrozilo doloeno osebno ali
premoenjsko dobrino. Ali ima nekdo lastnost okodovanca, presoja sodie. e je
okodovanec pravna oseba, ki eli zaeti ali nadaljevati k.p. kot subsidiarni toilec, to stori
prek svojega zastopnika. Republiko Slovenijo zastopa dravni pravobranilec.

(2) Roki za subsidiarni pregon:
Okodovanec mora zaeti ali nadaljevati kazenski pregon v 8 dneh po prejemu obvestila.
e je dravni toilec umaknil obtobo na glavni obravnavi, mora takoj izjaviti, ali
namerava nadaljevati pregon ali ne. e okodovanec na glavni obravnavi ni navzo kljub
pravilnemu povabilu (mu ni bilo mogoe vroiti vabila), se teje, da ne namerava
nadaljevati pregona, razen e dokae, da ni bil pravilno povabljen ali da na glavno
obravnavo ni mogel priti iz upravienega vzroka v tem primeru mu predsednik senata
dovoli vrnitev v prejnje stanje. Za vrnitev v prejnje stanje mora zaprositi v 8 dneh po
prejemu sodbe, v tej pronji pa mora izjaviti, da eli nadaljevati pregon.

(3) Pravice subsidiarnega toilca:
Okodovanec kot toilec ima v postopku enake pravice kot dravni toilec, razen pravic,
ki jih ima dravni toilec kot dravni organ.
e je okodovanec kot toilec mlaji mladoletnik ali poslovno nesposobna oseba, ga v
postopku zastopa njegov zakoniti zastopnik. Okodovanec ima lahko v postopku
pooblaenca.
(4) Prevzem pregona s strani dravnega toilca:
Dravni toilec lahko do konca glavne obravnave ponovno prevzame pregon in zastopanje
obtobe od subsidiarnega toilca. V tem primeru okodovanec preneha biti toilec in
ponovno zavzame poloaj okodovanca, ki ga je imel prej. Varstvo okodovanevega
interesa je zagotovljeno s tem, da se lahko, e je dravni toilec od njega prevzel pregon,
pritoi zoper sodbo iz vseh razlogov, zaradi katerih se sodba lahko izpodbija.

Pri dravnem toilstvu je potrebno omeniti e naslednja naela; monokracija pomeni, da je
ena oseba (toilec) nosilec funkcije, ostali pa so njegovi namestniki, hierarhija pomeni, da je
dravno toilstvo hierarhino zgrajeno, centralizacija pomeni, da ima viji toilec vedno
posebne pravice nasproti drugim nijim toilcem, pravica do evokacije pomeni, da sme viji


43
toilec vselej prevzeti zadevo od nijega toilca in jo sam reiti, pravica do delegacije pa
pomeni, da viji toilec lahko vzame zadevo prvemu toilcu in jo da drugemu.

IV. OBDOLENEC

1. POJEM OBDOLENCA
Obdolenec je sploni izraz za osebo, zoper katero tee formalni kazenski postopek.
Oseba, zoper katero tee predkazenski postopek, se imenuje osumljenec.
Po ZKP je obdolenec oseba:
zoper katero tee preiskava,
zoper katero je vloena obtonica, obtoni predlog ali zasebna toba.

Obtoenec je oseba, zoper katero tee formalni kazenski postopek po tem, ko postane vloena
obtonica pravnomona.
Obsojenec je oseba, za katero je s pravnomono sodbo ugotovljeno, da je kazensko
odgovorna za doloeno k.d. V postopku izrednih pravnih sredstev vedno uporabljamo izraz
obsojenec.

POGOJI ZA OBDOLENCA:
(1) obdolenec je lahko le fizina oseba (ne more biti pravna oseba),

(2) obdolenec ne sme biti izvzet iz jurisdikcije slovenskih procesnih organov (npr.
diplomatska imuniteta),

(3) obdolenec mora biti procesno sposoben procesno sposobne NISO:
1) osebe, mlaje od 14 let,
2) osebe, ki po storitvi k.d. trajno duevno zbolijo proti njim se postopek ne more
zaeti. e se med k.p. ugotovi, da je obdolenec po storjenem k.d. trajno duevno
zbolel, se k.p. s sklepom ustavi. Zoper osebe, ki so k.d. storile v nepritevnem stanju,
se izvede poseben postopek za uporabo varnostnih ukrepov.

2. PROCESNI POLOAJ IN PRAVICE OBDOLENCA
(1) Obtoenec kot subjekt kazenskega postopka obdolenec je procesni subjekt, ker ima
doloene procesne pravice, s katerimi v postopku brani svoje interese.
1) pravica do obrambe obdolenec ima pravico, da:
je pred izdajo sodbe zaslian,
navede svojo obrambo,
zve, za katero k.d. je obtoen,
navede dokaze in dejstva, ki so v korist njegovi obrambi.
Procesni organ mora obdolencu pred zaslianjem sporoiti, da se ni dolan
zagovarjati in da ni dolan odgovarjati na vpraanja. e poda obdolenec lano
izpovedbo, ne stori k.d. Pri zaslievanju mora procesni organ upotevati obdolenevo
osebno dostojanstvo uporaba prisilnih sredstev, preslepitev in zdravnikih posegov
za pridobitev priznanja je strogo prepovedana.

2) pravica do zagovornika obdolenec mora biti o pravici do zagovornika pouen na
prvem zaslianju. Zagovornik je lahko navzo pri vsakem zaslianju. e obdolenca
procesni organ ni pouil o pravici do zagovornika, se sodna odloba ne more opreti na
obdolenevo izpovedbo. V doloenih primerih obdolenec mora imeti zagovornika


44
(obvezna formalna obramba glej toko V.).

3) pravica do sojenja v navzonosti je ustavno zagotovljena. ZKP predvideva sojenje v
odsotnosti le v izjemnih primerih.

4) pravica do varstva osebnosti (t.i. "skesanci") e je obdolenec v k.p. zaradi k.d.
hudodelskega zdruevanja in mu je treba kazen odpustiti, ker je naznanil hudodelsko
drubo in prepreil izvritev k.d., je treba njemu in njegovim blinjim sorodnikom
zagotoviti najvejo mono osebno varnost. Med blinje sorodnike tejejo sorodniki, ki
so oproeni prievanja.

(2) Obdolenec kot objekt kazenskega postopka:
1) obdolenec kot pasivno dokazno sredstvo taken poloaj dobi obdolenec, e se na
njemu izvede telesni pregled ali zdravniki poseg proti njegovi volji (npr. odvzem
krvi, prstni odtisi, bris ustne sluznice,);
2) obdolenec kot aktivno dokazno sredstvo taken poloaj dobi obdolenec, e
prostovoljno poda izpovedbo (prisiljevanje k izpovedbi je k.d.);
3) proti obdolencu so sprejeti omejevalni procesni ukrepi (npr. prisilna privedba,
pripor).

(3) Obdolenec kot stranka v postopku:
Obdolenec ima poloaj stranke v fazah k.p., ki formalno omogoajo medsebojno
nasprotovanje upravienega toilca in obdolenca pred sodiem. Poloaj stranke pride
najbolj do veljave na glavni obravnavi in v pritobenem postopku.

3. OBDOLENEVA OBRAMBA
Obramba je procesna funkcija, ki obsega procesna dejanja, namenjena ugotavljanju dejstev v
korist obdolenca, in uporabo pravnih dolob, ki so za obdolenca najbolj ugodne, da bi se iz-
poslovala za obdolenca im bolj ugodna sodna odloba.

Materialna obramba je obramba, ki:
jo opravlja obdolenec sam = osebna obramba obdolenec sam lahko:
o poda zagovor,
o je navzo pri procesnih dejanjih,
o pregleduje spise,
o predlaga dokaze,
o ugovarja obtobi,
o vlaga pravna sredstva.

jo opravljajo sodia in drugi dravni organi, ki sodelujejo v k.p. preizkusiti in ugotoviti
morajo dejstva, ki obdolenca obremenjujejo in so mu v korist (dravni toilec lahko poda
pritobo tudi v obdolenevo korist),

jo v pritobenem postopku lahko opravijo njegov zakonec in blinji sorodniki lahko se
pritoijo v obtoenevo korist.

Formalna obramba je obramba, ki jo za obdolenca opravlja zagovornik ali branilec.

Procesna obramba je obramba, s katero se uveljavlja kritev procesnih pravil.



45
Kazenska obramba je obramba, s katero se izpodbija vsebina kazenskega zahtevka.

Obvezna ali obligatorna obramba pomeni, da obdolenec mora imeti zagovornika. Vzame si
ga sam ali mu ga po uradni dolnosti postavi predsednik sodia. Glej toko V.

Fakultativna obramba pomeni, da ima obdolenec lahko zagovornika ves as k.p. Zato je
treba obdolenca pred prvim zaslianjem pouiti, da ima pravico si vzeti zagovornika in da je
zagovornik lahko navzo pri zaslianju. O tem se ga poui tudi v prvem pismenem vabilu na
sodie.


4. PRIVILEGIJ ZOPER SAMOOBTOBO
Temelj te pravice je v 29. lenu Ustave:
Vsakomur, ki je obdolen kaznivega dejanja, morajo biti ob popolni enakopravnosti
zagotovljene tudi naslednje pravice:
- da ima primeren as in monosti za pripravo svoje obrambe;
- da se mu sodi v njegovi navzonosti in da se brani sam ali z zagovornikom;
- da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist;
- da ni dolan izpovedati zoper sebe ali svoje blinje, ali priznati krivdo.

Privilegij zoper samoobtobo je torej skupno ime za naslednji sklop pravnih institutov:
Pravico do molka
Pravico do zagovornika (67.len ZKP)
Prepoved sile, gronje in podobnih sredstev, da bi se dosegla kakna njegova izjava ali
priznanje (11., 227/VIII ZKP) oziroma prepoved muenja, sile, gronje in medicinskih
sredstev kot tehnike zaslievanja
Prepoved preslepitve, sugestivnih in kapcioznih vpraanj(len 228/III ZKP)

Privilegij zoper samoobtobo zagotavlja obdolencu pravico, da o svoji vpletenosti v
kazenskopravno relevanten dogodek pove samo toliko oziroma samo tisto, kar sam hoe
prostovoljno in zavestno povedati. Cilj privilegija zoper samoobtobo je, da doseemo
vejo enakost med strankama v postopku oziroma odpravimo/prepreimo negativne
posledice neenakosti med strankama, ker le tako lahko imamo enakopraven in poten
postopek, kjer se ne kri pravic posameznika.

PZS in domneva nedolnosti
Domneva nedolnosti je nujen pogoj za praktino uporabnost privilegija zoper samoobtobo,
predvsem za pravico do molka. e nimamo domneve nedolnosti, potem si obdoleni ne more
privoiti, da bi bil tiho (eprav bi imel to pravico), saj bi ob njegovem molku obveljala
domneva krivde in bi bil obsojen. e bi zagotovo vedeli, da je vsakokratni obdolenec oseba,
ki je tudi storilec kaznivega dejanja, pravica do molka ne bi bila potrebna. Ker pa tega ne
vemo, moramo s tako osebo ravnati, kot da ni storilec kaznivega dejanja. Prav v tem se
pravica do molka povezuje z domnevo nedolnosti, oziroma pravica do molka predstavlja
uinkovito izpeljavo domneve nedolnosti. Posledica tega je, da mora toilec dokazati vse
prvine obtobe in lahko obdolenec ostaja popolnoma pasiven. Pravica do molka je branik, ki
prepreuje, da se breme dokazovanja prenaa na obdolenca in s tem dravi, da ga uporabi kot
aktivno dokazno sredstvo, torej kot objekt postopka, ter jo prisili, da poie alternativne poti
za dokazovanje krivde.


46
Domet privilegija zoper samoobtobo
Privilegij zoper samoobtobo se nanaa na t.i. testimonijalne (testimony - prianje, izpoved)
oziroma komunikativne dokaze. Privilegij zoper samoobtobo varuje njegovo voljo po
izpovedovanju. skratka, prepovedano je posegati v obdolenevo telo, v kolikor je cilj tega, da
pripravimo "duo" oziroma posameznika, da nekaj pove. Ne iti pa njegovega telesa, kot vir
FIZINIH dokazov. To pomeni, da mu lahko vzamemo prstne odtise, bris sluznice (za DNK),
kri lahko e ob zelo nizkih dokaznih standardih, tudi proti volji obdolenca (149/II ZKP).
Med testimonialne/komunikativne izjave po sodni praksi sodijo tudi razni dokumenti, zato se
ne sme siliti obdolencev, da jih predajo/povejo, kje so ti dokumenti. Edicijska dolnost
(dolnost predloiti dokaze) iz 220. lena ZKP ne velja za obdolence, velja pa za prie/druge
osebe!
Sankcioniranje kritve privilegija zoper samoobtobo
Kritev PZS se sankcionira z ekskluzijo testimonialni dokazi se izloijo, sodna odloba se
na te dokaze ne sme opreti. Ali je v konkretnem primeru prilo do kritve privilegija zoper
samoobtobo, je vasih zelo teko rei in je odvisno od konkretnih okoliin ter presoje
sodia. Tako je npr. zelo nejasno, ali oz. kdaj postane ravnanje policije, ki npr. precej
zatemni prostor za zaslianje, ker ve, da je osumljenca strah teme, enako muenju oziroma
uporabi sile, in s tem kritev PZS. Da pa bi zaradi kritve PZS izloili nek dokaz, je nujno
potrebno, da obstaja vzrona zveza med ravnanjem drave (predvsem policije), ki se lahko
subsumira pod eno izmed zgornjih prepovedanih ravnanj (npr. uporaba sile) oziroma ki
predstavlja kritev PZS, in testimonialnim dokazom. e ni vzrone zveze, potem ni mogoe
izloiti dokaza.

5. RAZPRAVNA SPOSOBNOST OBDOLENCA
Za zaetek je potrebno povedati, da razlikujemo dve razlini sposobnosti, to sta sposobnost
biti subjekt k.p. in sposobnost sodelovati v k.p.(z drugimi besedami slednjo imenujemo tudi
sposobnost izvrevati procesna dejanja/razpravna sposobnost). Pri prvi je potrebno omeniti,
da kdor ne more biti subjekt v kazenskem materialnem pravu, ne more biti subjekt v
kazenskem procesnem pravu, torej e npr. oseba e ni dopolnila 14 let, ima imuniteto ali pa je
e umrla, ne more postati subjekt kazenskega procesnega prava. Pri drugi/razpravni
sposobnosti, pa naj omenim, da oseba, ki trpi duevne ali telesne pomankljivosti, zaradi
katerih ne more razumeti obtobe, spremljati postopka ali pa uresnievati procesnih jamstev,
razpravne sposobnosti nima. Glede slednje, je svoje mnenje podalo tudi Ustavno sodie
Republike Slovenije: izvedba postopka, zoper obdolenca, ki NI sposoben sodelovati v
postopku, je v nasprotju s pravico do spotovanja lovekove osebnosti in dostojanstva.
Razpravno sposobnost danes dojemamo v dveh dimenzijah, prvi kot PROCESNO
PREDPOSTAVKO in drugi kot PREDPOSTAVKO PROCESNIH DEJANJ.

1) razpravna sposobnost kot procesna predpostavka
- e razpravne sposobnosti ni, se postopek ne more voditi
- tukaj se uporablja tehtanje med interesi k.p. in varnostjo ivljenja in zdravja
posameznika, pri emer se uporablja enaba = e interesi k.p. ogrozijo ivljenje in
zdravje posameznika, je vodenje k.p. neupravieno
- primeroma: neposredna, konkretna nevarnost za ivljenje in zdravje, resna in obutna
ogroenost zdravja, gronja trajnih in nepopravljivih pokodb

2) razpravna sposobnost kot predpostavka procesnih dejanj
- v tej dimenziji pa poudarjamo le, da je dejanjem obdolenca v postopku mogoe
pripisati procesnopravne posledice le, e obdoleni lahko spremlja postopek


47
- primeroma: depresija, anksioznost, fizina izrpanost

Razpravna sposobnost se vedno domneva, razen e nastane RESEN DVOM, v tem primeru se
postavi izvedenca, ki v asu postopka ugotavlja na 1. ravni duevno in telesno stanje, na 2.
ravni pa nezmonost udeleevati se postopka. e razpravne sposobnosti ni, se postopek
ustavi. Razpravno nesposobnost lahko reimo z zagovornikom oz. z obvezno formalno
obrambo, vendar tega NE smemo narediti, e obdoleni ni zmoen splonega razumevanja
pomena in posledic postopka IN e ni sposoben komunicirati niti s svojim zagovornikom. e
si obdoleni sam zakrivi razpravno nesposobnost, gre za neupravieno
nesposobnost/nenavzonost na GO, zato uporabimo pravila o sojenju v nenavzonosti.


V. ZAGOVORNIK

Pravica do strokovne formalne obrambe v k.p. je doloena z ustavo. Zagovornik je oseba, ki s
svojim pravnim znanjem in izkuenostjo v k.p. pomaga obdolencu pri njegovi obrambi. Z
zagovornikom se zagotavlja "enakost oroij". Ker morata biti stranki v postopku enakopravni,
se z zagovornikom obdolenec izenai z dravnim toilcem, ki je pravni strokovnjak.
Zagovornika si ponavadi vzame obdolenec sam. Lahko mu ga najamejo njegovi blinji
zastopanje po pooblastilu. Sodie mora poskrbeti, da bo obdolenec imel zagovornika v
vseh primerih obvezne formalne obrambe, etudi si ga sam ne vzame. e si ga obdolenec v
primeru obvezne obrambe ne vzame, mu ga postavi predsednik sodia po uradni dolnosti za
postopek DO pravnomonosti, e pa mu je bila izreena kazen 30 let, je nem, gluh in
nezmoen da se sam uspeno brani pa tudi za postopek izrednih pravnih sredstev. e se mu je
zagovornika pa uradni dolnosti postavilo ob vloitvi obtonice, se mu to sporoi z vloitvijo
obtonice. e pa obdoleni v primeru obvezne obrambe ostane brez zagovornika, sam pa si ne
vzame drugega, mu ga po uradni dolnosti postavi predsednik sodia.

OBVEZNA FORMALNA OBRAMBA je v ZKP predpisana v razlinih fazah postopka:

(1) v postopku odloanja o priporu;

(2) v asu pripora obdolenec mora imeti zagovornika ves as, ko je v priporu (to ne velja
za pripor, ki traja od pravnomonosti sodbe do nastopa kazni, ker gre za pripor zunaj k.p.);

(3) pri prvem zaslianju, e:
1) je nem, gluh ali drugae nezmoen, da se uspeno brani;
2) je mu bila odvzeta prostost in je bil priveden k preiskovalnemu sodniku, (prvo
zaslianje po 157.)
3) zoper njega tee postopek za k.d. s predpisano kaznijo 30 let zapora ali dosmrtnega
zapora.

(4) ob vroitvi obtonice v rednem k.p. ob vroitvi obtonice mora imeti obdolenec
zagovornika, e gre za k.d. s predpisano kaznijo nad 8 let zapora;

(5) v fazi glavne obravnave, e se mu sodi v nenavzonosti.

(6) ob zaslianju, ki bo dokaz v k.p. (npr. po 148.a ZKP)

(7) ko tako doloi preiskovalni sodnik (178/I ZKP)


48
e si v primeru obvezne formalne obrambe obdolenec ne zagotovi zagovornika, mu ga
postavi predsednik sodia po uradni dolnosti postavljeni zagovornik. Slednji je postavljen
do pravnomonosti sodbe, e pa je bila obdolencu izreena kazen zapora 30 let ali
dosmrtnega zapora, ali e je nem, gluh ali sicer nezmoen, da se uspeno brani pa tudi za
postopek z izrednimi pravnimi sredstvi. e se obdolencu po uradni dolnosti postavi
zagovornik po vloitvi obtonice, se mu to sporoi takrat, ko se mu vroi obtonica. e ostane
obdolenec v primeru obvezne obrambe v postopku brez zagovornika, sam pa si ne vzame
drugega zagovornika, mu ga predsednik sodia postavi po UD. Obdolenec si lahko namesto
postavljenega zagovornika vedno izbere drugega zagovornika postavljeni zagovornik se
razrei. Postavljeni zagovornik lahko iz opravienih razlogov sam zahteva razreitev.
Obdolenec lahko zahteva razreitev in postavitev drugega zagovornika, e zagovornik svoje
dolnosti ne opravlja v redu. O razreitvi zagovornika se obvesti odvetniko zbornico.
Zagovornik se najame s pooblastilom. Zagovornik po uradni dolnosti se postavi s sklepom
predsednika sodia iz liste zagovornikov po uradni dolnosti. Obdolenec ima lahko ve
zagovornikov. Isti zagovornik ne more zagovarjati ve obdolencev v isti kazenski zadevi,
ker lahko pride do kolizije interesov (obdolenci drug drugega obremenjujejo), v tem
primeru pa zagovornik ne more delovati v korist vseh obdolencev.

Za nekatere osebe ZKP doloa, da zaradi konflikta interesov ali nezdruljivosti funkcij ne
morejo biti zagovorniki. To so:
okodovanec in njegovi blinji,
toilec in njegovi blinji,
kdor je kot pria povabljen na glavno obravnavo, razen e:
o je oproen prievanja in izjavi, da ne bo prial,
o se na zahtevo obdolenca zasliuje o tem, kar mu je obdolenec zaupal,
Funkcija prie je nenadomestljiva in ima prednost pred funkcijo
zagovornika. e je povabljen kot pria in ni izpolnjen noben izmed
zgornjih pogojev, mora izbrani zagovornik svojo funkcijo opustiti oz. je
ne sme sprejeti.
kdor je bil v isti zadevi sodnik ali dravni toilec.

Pravice in dolnosti zagovornika pri strokovni pomoi obdolencu zagovornik lahko pri
obrambi obdolenca stori vse v korist obdolenca, kar lahko stori tudi obdolenec sam.

ZAGOVORNIKOVE PRAVICE SO:
(1) pregleduje spise,
(2) ima neposredne stike z obdolencem, e je obdolencu odvzeta prostost,
(3) je navzo pri procesnih dejanjih,
(4) vlaga pravna sredstva.

(1) Pregledovanje spisov zagovornik ima pravico pregledati spise in si ogledati zbrane
dokazne predmete:
1) takoj po vloeni zahtevi za kazenski pregon, oziroma
2) po tem, ko je preiskovalni sodnik pred izdajo sklepa o preiskavi opravil posamezna
preiskovalna dejanja.

(2) Neposredni stiki z obdolencem e je obdolenec v priporu, si zagovornik lahko z njim
brez nadzorstva dopisuje in z njim brez nadzorstva govori.

(3) Navzonost pri procesnih dejanjih:


49
1) zagovornik je v preiskavi navzo pri:
zaslianju obdolenca,
ogledu,
hini preiskavi,
zaslianju pri,
zaslianju izvedencev.

2) zagovornik ima na glavni obravnavi:
pravico odgovoriti na obtobo,
pravico dajati predloge,
pravico izrekati svoja stalia,
pravico postavljati vpraanja (priam in izvedencem),
pravico do konne besede,
pravico do odgovora na konno besedo toilca.


(4) Vlaganje pravnih sredstev zagovornik lahko:
1) vloi ugovor zoper obtonico brez pooblastila,
2) vloi pritobo zoper sodbo I. stopnje brez pooblastila,
3) po pravnomonosti sodbe zahteva izredno omilitev kazni,
4) po pravnomonosti sodbe zahteva obnovo postopka.
Nobenega pravnega sredstva ni mono vloiti zoper voljo obdolenca.

Zagovornik ne sme opravljati dejanj v obdolenevo kodo, etudi je preprian o njegovi
krivdi. Delovanje zagovornika ne sme biti v nasprotju z voljo obdolenca.
e je v nasprotju, lahko obdolenec:
preklie pooblastilo, e gre za fakultativno obrambo,
zahteva razreitev, e gre za postavljenega zagovornika.

e med obdolencem in zagovornikom prihaja do neskladij glede strategije obrambe,
lahko zagovornik:
odpove pooblastilo, e gre za fakultativno obrambo,
zahteva razreitev zase, e je bil postavljen.

Odvetnitvo je javna sluba, uzakonjena v javnem interesu.
Zagovornik ugotavlja materialno resnico le v delu, ki je obdolencu v korist. Od zagovornika
ni mono zahtevati, naj govori resnico. Zagovornik ima pravico do molka, e obrambe ne
more uspeno opravljati na drug nain. Ne sme biti zaslian kot pria o tem, kar mu je
obdolenec povedal, razen e obdolenec to zahteva. e zagovornik ni zaslian kot pria, ne
more biti kaznovan za to, da ni prijavil k.d. in storilca.

Zagovornik pri obrambi ne sme uporabljati nemoralnih sredstev, etudi bi obdolencu
koristila:
ne sme potvarjati resnice,
ne sme oblikovati lanih dokaznih predlogov,
ne sme unievati sledov k.d.,
ne sme zavajati sodia na krivo pot,
ne sme dokazovati pravilnosti k.d.


50

Obramba zagovornika preneha:
(1) s smrtjo zagovornika ali obdolenca,
(2) z izgubo odvetnitva,
(3) z izkljuitvijo zagovornika na glavni obravnavi zaradi motenja reda,
(4) e postane zagovornik procesno nesposoben (duevno bolan),
(5) s preklicem oz. odpovedjo pooblastila ali razreitvijo.

Zagovornik je upravien do nagrade in povrnitve potrebnih izdatkov. Plaati jih mora
obdolenec vnaprej, ne glede na to, ali si je zagovornika najel sam ali mu je bil postavljen.
Obdolencu se povrnejo stroki, e jih je po odlobi sodia dolan plaati kdo drug (npr.
zasebni toilec). e je zaradi plaila strokov zagovornika ogroeno vzdrevanje obdolenca
ali vzdrevanje oseb, ki jih je obdolenec dolan vzdrevati, se stroki zagovornika plaajo iz
proraunskih sredstev.

VI. POOBLAENEC

V k.p. imajo lahko zasebni toilec, okodovanec in okodovanec kot toilec ter njihovi
zakoniti zastopniki pooblaenca, ki lahko izvruje njihove pravice v postopku. Za
pooblaenca ni potrebno, da je odvetnik ali pravnik. Mora biti procesno sposoben. Obvezno
mora imeti pooblaenca mladoletni okodovanec v postopku za k.d. zoper nedotakljivost,
zanemarjanje otroka in surovo ravnanja po 192. KZ-1 ter trgovine z ljudmi po 113. KZ-1.
Pooblaenec skrbi za zaito njegove osebne integritete pri zaslianju in uveljavljanje
premoenjskopravnega zahtevka. Mladoletni okodovanec mora imeti pooblaenca od
uvedbe k.p. e ga nima, mu ga izmed odvetnikov postavi sodie. V predkazenskem postopku
je ob mladoletnem okodovancu lahko navzoa oseba, ki ji otrok zaupa.


Tretje poglavje:
OBJEKTI KAZENSKEGA POSTOPKA

Objekti ali predmeti kazenskega postopka so glavni predmet in stranski (vzporedni,
akcesorni) objekti.
Glavni predmet k.p. je kazenska zadeva = vpraanje, ali je v konkretnem primeru storjeno
k.d., ali ga je storil obdolenec ter ali obstajajo pogoji za izrek kazenske sankcije.
Stranski objekti so druga vpraanja: stroki k.p., premoenjskopravni zahtevek in predhodna
(prejudicialna) vpraanja.

I. STROKI KAZENSKEGA POSTOPKA

Stroki kazenskega postopka so izdatki, ki nastanejo v kazenskem postopku ali zaradi njega
(npr. stroki za prie, izvedence, ogled, obdukcijo,...).
Posebni del strokov je povprenina. To je pavalizirano nadomestilo za sodno reijo, ki
obsega materialne izdatke za sodno upravo (plae, kurjava, razsvetljava, potnine, vronine,
tiskovine). Povprenina se doloi od 1/3 zadnje uradno objavljene povprene neto plae v
Sloveniji (800 evrov) do 10 toliknega zneska. Pri odmeri povprenine upoteva sodie
trajanje in zahtevnost postopka ter premoenjske razmere njenega zavezanca. Stroki
kazenskega pravosodja v celoti so bistveno viji od strokov, o katerih odloa kazensko


51
sodie v posamezni zadevi. Sodie mora v vsaki sodbi ali drugi odlobi, s katero se kona
k.p., odloiti o strokih (kdo, koliko).
Naeloma plaa stroke stranka, za katero se je postopek konal neugodno (naelo procesnega
uspeha):
obdolenec, e je bila izreena obsodilna sodba,
zasebni toilec ali okodovanec kot toilec, e je postopek tekel na njuno zahtevo in se ni
konal z obsodilno sodbo, vendar glede tega obstajajo izjeme.

e pregon na zahtevo dravnega toilca ne pripelje do obsodilne sodbe, se teje, da je spor
izgubila drava, zato mora stroke plaati proraun. e je z isto sodbo obsojenih ve
obdolencev, doloi sodie, koliken del plaa vsak izmed njih. e tega ni mono doloiti, se
obsodijo na nerazdelno plailo (plailo povprenine se doloi za vsakega posebej). Kljub
temu, da je sodie izreklo obsodilno sodbo, lahko obdolenca deloma ali v celoti oprosti
plaila strokov, e bi bilo zaradi njihovega plaila ogroeno vzdrevanje obdolenca ali oseb,
ki jih je dolan vzdrevati. Posebno pravilo velja za stroke, ki so jih procesni udeleenci
(razen dravnega toilca) povzroili po lastni krivdi. To so stroki, ki nastanejo s privedbo, s
preloitvijo preiskovalnega dejanja, s preloitvijo glavne obravnave, z nevloitvijo
napovedane pritobe... te stroke mora plaati oseba, ki jih je zakrivila ne glede na izid
postopka.

ZKP upoteva, da se lahko postopek kona neugodno za zasebnega in subsidiarnega toilca,
zato sta oproena plaila lastnih strokov in strokov svojih pooblaencev v primerih:
(1) e se postopek kona zaradi smrti ali duevne bolezni obdolenca,
(2) e se postopek kona zaradi zastaranja kazenskega pregona, (zaradi zavlaevanja k.p., pa
za to nista kriva),
(3) e dravni toilec spet prevzame pregon od subsidiarnega toilca

e pride do ustavitve postopka zaradi umika obtobe, daje zakon zasebnemu ali
subsidiarnemu toilcu in obdolencu monost, da se o strokih poravnata. Do tega bo prilo,
e je bila toba umaknjena s poravnavo. Prav tako se lahko okodovancu kot toilcu smejo v
plailo naloiti le tisti stroki, ki so nastali potem, ko je prevzel pregon od DT, do tedaj nastali
stroki pa bremenijo proraun. e okodovanec po zaetku GO umakne predlog za pregon,
plaa stroke kazenskega postopka, razen e obdolenec izjavi, da jih bo plaal sam (novela
ZKP-L).
Zaasno kritje strokov (predujem) stroki v postopku zaradi k.d., pregonljivih po uradni
dolnosti, se najprej izplaajo iz sredstev organa, ki vodi k.p. Pozneje se izterjajo od oseb, ki
so stroke dolne plaati po konni odlobi sodia. Zasebni toilec plauje stroke vnaprej
sam.
Plaevanje nagrade zagovorniku ali pooblaencu (zasebnega toilca ali okodovanca) te
stroke mora vnaprej nositi zastopani, etudi gre za zastopanje po uradni dolnosti in ne glede
na to, kdo je po konni odlobi sodia dolan plaati stroke. e se postopek kona brez
obsodilne obsodbe, se nagrada in izdatki zagovornika plaajo iz prorauna. Postavljeni
zagovornik in postavljeni pooblaenec subsidiarnega toilca se plaata iz prorauna pod
pogojem, da obdolenec ali okodovanec nima sredstev za plailo ali bi bilo zaradi plaila
ogroeno njegovo vzdrevanje ali vzdrevanje oseb, ki jih je dolan vzdrevati. Vedno plaa
stroke k.p. oseba, ki je vede podala krivo ovadbo.
Za stroke, ki nastanejo pred vijimi sodii, veljajo enake reitve. Dolobe o strokih se
smiselno uporabljajo tudi za stroke v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. Povprenina se
ne doloi, e je bilo z odlobo vijega sodia odloeno v celoti/deloma v obdolenevo
korist.


52
II. PREMOENJSKOPRAVNI ZAHTEVKI

Poglavitni predmet odloanja v kazenski zadevi je kaznovalni zahtevek drave. Vendar iz
storjenega k.d. pogosto izvira premoenjskopravni zahtevek okodovanca, ki ga je pod
doloenimi pogoji mono uveljavljati v k.p. pri organu, kjer se vloi kazenska ovadba ali pri
sodiu, kjer tee postopek. Okodovanec lahko vedno uveljavlja premoenjskopravni
zahtevek v skladu s pravili civilnega prava v pravdnem postopku.
Uveljavljanje premoenjskopravnega zahtevka v k.p. se imenuje adhezijski ali pridruni
postopek. Smiseln je zaradi procesne ekonomije, ker se z enim postopkom sodiu prihranijo
delo, okodovancu prihranijo stroki ter obdolencu ni treba odgovarjati kazensko in civilno
hkrati. Adhezijski postopek izboljuje poloaj okodovanca, ki se lahko s svojim zahtevkom
pridrui k.p. in uporablja zase ugodne odloitve v postopku v lastno korist. Z odloitvijo o
premoenjskopravnem zahtevku v k.p. se poskua odpraviti im ve posledic k.d. in v najveji
moni meri vzpostaviti prejnje stanje. e upravienec ne vloi premoenjskopravnega
zahtevka in je storilec k.d. z njim obogaten, mora sodie storilcu po uradni dolnosti odvzeti
protipravno pridobljeno premoenjsko korist. Okodovanec se lahko poplaa iz odvzete
premoenjske koristi v posebnem postopku. e kazensko sodie ugodi
premoenjskopravnemu zahtevku, po-tem premoenjsko korist, pridobljeno s k.d., odvzame
le, e presega doloeni zahtevek. Adhezijski postopek je vezan na predlog okodovanca.
Zahtevek mora biti dolono oznaen, prav tako je potrebno predloiti dokaze (npr. raun).
Podati ga je mono od vloitve ovadbe do konca glavne obravnave I. stopnje, umakne pa se
ga lahko do konca glavne obravnave vendar z umikom izgubijo pravico ponovne uveljavitve
zahtevka. e okodovanec ne poda predloga do vloitve obtobe, ga je treba obvestiti, da ga
lahko poda do konca glavne obravnave. e zahtevek potem, ko je podan predlog zanj vendar
pred koncem GO preide na drugo osebo, se to osebo povabi, na GO, da se izjavi, ali pri
predlogu vztraja ali ne. e se ta oseba ne odzove vabilu oz. ne pride na GO, se teje, da je
umaknila predlog. Adhezijski postopek ne sme zavlei k.p. sodie o zahtevku odloi, e se
z izvajanjem dokazov o njem k.p. bistveno ne podalja.

Premoenjskopravni zahtevek lahko vloi oseba, ki bi ga lahko uveljavljala v pravdi.
Predmet zahtevka je lahko:
(1) povrnitev kode,
(2) vrnitev stvari,
(3) razveljavitev doloenega pravnega posla.
Kazensko sodie lahko prisodi zahtevek okodovancu le ob obsodilni sodbi. Zahtevek se
lahko prisodi deloma ali v celoti. V vseh ostalih odloitvah (-oprostitev obtobe, -zavrnitev
obtobe, -s sklepom se ustavi k.p., -obtonica se zavre), s katerimi se kona k.p., mora
sodie okodovanca s sklepom napotiti na pravdo. Na pravdo ga napoti tudi, e njegov
zahtevek presega prisojeni zahtevek ali e ob obsodilni sodbi zbrani dokazi ne dajejo
zanesljive podlage za razsojo o zahtevku. Kazensko sodie nikoli ne sme zavrniti zahtevka,
ker bi s tem poseglo na podroje pravdnega sodia. Odloitev o premoenjskopravnem
zahtevku je del izreka kazenske sodbe. S pritobo jo lahko izpodbija le obtoenec.
Okodovanec in dravni toilec te pravice nimata. e postane odloba pravnomona, jo je v
k.p. mono spremeniti le, e pride do posega v obsodilno sodbo v postopku za obnovo k.p. ali
postopku za varstvo zakonitosti. V pravdnem postopku je mono pravnomono odlobo o
premoenjskopravnem zahtevku napasti, e so izpolnjeni pogoji za obnovo pravdnega
postopka.

Zavarovanje premoenjskopravnega zahtevka v k.p. je stvarni omejevalni ukrep. Gre za
poseg v lastninsko pravico pred izdajo pravnomone obsodilne sodbe. Na predlog lahko


53
sodie v k.p. odredi po predpisih, ki veljajo za izvrbo zaasno zavarovanje zahtevka. K.p. se
pridrui del izvrilnega postopka.
e gre za stvari, ki nedvomno pripadajo okodovancu in niso potrebne kot dokaz v k.p., se
izroijo okodovancu pred koncem postopka. e pa so potrebne kot dokaz, se po koncu k.p.
vrnejo, razen e so nujno potrebne za ivljenje lastnika. Nujno potrebne stvari se lastniku
vrnejo takoj, lastnik pa se mora zavezati, da jih bo na zahtevo sodnih organov prinesel. e se
ve okodovancev prepira o lastnini nad stvarjo, se napotijo na civilno pravdo. Sodie lahko
odredi v k.p. hrambo stvari kot zaasno zavarovanje. V ZKP-ju pa je omenjeno tudi varstvo
okodovanca. Okodovanec, rtev = fizina oseba, ki je utrpela kodo/pokodbo. V kodo je
vkljueno tudi telesno, duevno, ustveno trpljenje, ekonomska izguba, zelo pa se poudarja
lovekovo dostojanstvo, ki je s k.d. prizadeto. rtev ima pravico do pomoi, povraila
strokov sodelovanja v postopku, pravico do zaite, do odkodnine ter tudi poravnave (za
poravnavo mora rtev dati soglasje). Danes poznamo 3 kroge varstva okodovanca. V prvem
krogu je okodovanec zavarovan na nain, da v postopku sodeluje kot procesni subjekt,
vendar e nastopi kot zasebni ali subsidiarni toilec, se nam zastavi vpraanje, kdo je torej s
k.d. sploh okodovan. V drugem krogu je okodovanec zavarovan z dolobami ZKP glede
zaite pri, dolob glede varovanja posebnih kategorij pri, kot so npr. mladoletniki in druge
dolobe, zato se nam tu odpira vpraanje pravice obdolenca do neposrednega zaslianja
obremenilne prie. Tretji krog pa varuje pravice okodovanca s omejevalnimi ukrepi zaradi
ponovitvene nevarnosti, personalne koluzije, prav tako pa v tretji krog spadajo dolobe ZKP
glede poravnavanja in odloitve pregona, odvzema protipravne premoenjske koristi in ostale
dolobe. Zato tretji krog kae na pomankljivosti ZKP, saj naj bi se k.p. vodil v drubenem
interesu po naelu oficialnosti, ne pa zato, da bi se zavarovali okodovanevi interesi.

III. PREDHODNA ALI PREJUDICIALNA VPRAANJA

Predhodna ali prejudicialna vpraanja so pravna vpraanja, za katera je pristojno sodie ali
dravni organ v drugem postopku in od reitve katerih je odvisna uporaba kazenskega
materialnega prava.

Primeri:
obdolenec za k.d. dvojne zakonske zveze trdi, da prej ni bil poroen treba je reiti
vpraanje obstoja prejnje zakonske zveze;

obdolenec za tatvino trdi, da je bila ukradena stvar njegova last treba je reiti vpraanje
lastnine.

Temeljno pravilo je, da bo vsa pravna vpraanja, za katera bi bilo pristojno sodie ali drug
dravni organ, reilo kazensko sodie samo po pravilih, ki veljajo v kazenskem postopku. V
nobenem primeru kazensko sodie ne more biti vezano na odloitev drugega sodia ali
drav-nega organa glede obstoja k.d. in kazenske odgovornosti storilca. Takna reitev
uveljavlja visoko stopnjo avtonomije kazenskega prava. Razlog za to je, da se v k.p. dejansko
stanje ugotavlja po uradni dolnosti, popolnoma in po resnici. K.p. je najbolj popoln postopek
za ugotavljanje dejanskega stanja. Drugi postopki ne dajejo zagotovila, da bo dejansko stanje
pravilno ugotovljeno, ker poznajo omejitve s katerimi se omejuje naelo materialne resnice.
Odloitev kazenskega sodia ima uinek LE na kazensko zadevo, ki jo obravnava. e je o
predhodnem vpraanju e odloilo sodie ali dravni organ v drugem postopku, taka odloba
ne vee kazenskega sodia. O vpraanju lahko odloi drugae ali sprejme reitev pristojnega
organa, e oceni, da je predhodno vpraanje pravilno reeno.


54
Kazensko sodie lahko zaasno odloi reevanje kazenske zadeve in poaka, da bo pristojni
organ reil predhodno vpraanje. Nato lahko njegovo reitev sprejme ali ne.


etrto poglavje: ZNAILNOSTI PROCESNIH DEJANJ
(TEHNINE DOLOBE)

I. VLOGE IN ZAPISNIKI

1. VLOGE
(1) Pojem vloge:
Vloge so sredstvo, s katerim stranke in drugi udeleenci postopka komunicirajo s
sodiem in med seboj. Npr. obtonice, obtoni predlogi, zasebne tobe, pravna
sredstva...Vloge se vlagajo pisno ali dajejo ustno na zapisnik.

(2) tevilo vlog:
Vloge, ki se vroajo nasprotni stranki, se morajo izroiti sodiu v toliko izvodih, da dobi
vsaka stranka 1 izvod. 1 izvod ostane v spisu na sodiu. e je izvodov premalo, jih mora
vlonik na zahtevo sodia v doloenem roku razmnoiti do zadostnega t. in predloiti
sodiu. e tega ne stori, potrebno t. izvodov preskrbi sodie na njegove stroke.

(3) Zavrenje vloge:
Vloga mora biti razumljiva in lastnorono podpisana. Obsegati mora vse, kar zakon
doloa. e ne izpolnjuje teh pogojev, zahteva sodie od vlonika, da vlogo v doloenem
roku dopolni, sicer se vloga zavre. Vlonika je treba na monost zavrenja opozoriti.

(4) alitve v vlogi:
Sodie (preiskovalni sodnik, sodni senat) kaznuje z denarno kaznijo (od 1/5 neto plae
do 3x toliko) zagovornika, pooblaenca, zakonitega zastopnika, okodovanca, zasebnega
toilca in subsidiarnega toilca, e v vlogi ali sodie ali druge udeleence v postopku.
Toilec se ne kaznuje, vendar se o njegovih alitvah obvesti vodjo toilstva. O
kaznovanju odvetnika se obvesti Odvetniko zbornico. Na podlagi alitve je moen tudi
pregon za k.d. razalitve.

2. ZAPISNIKI
(1) Pojem zapisnika:
Zapisnik je uraden zapis procesnega dejanja, ki ga opravi procesni organ. Sestavlja se o
procesnem dejanju med njegovim opravljanjem. e to ni mono, se sestavi takoj po njem.
Zapisnik pie zapisnikar. Pri hini in osebni preiskavi ter procesnih dejanjih zunaj uradnih
prostorov, ko ni bilo mono dobiti zapisnikarja, pie zapisnik oseba, ki procesno dejanje
opravlja. Tisti, ki opravlja dejanje glasno narekuje v zapisnik. Zasliani lahko narekuje
odgovore v zapisnik sam, razen e zlorablja to pravico.

(2) Vsebina zapisnika:
V zapisnik je treba vpisati ime organa, kraj, dan in uro procesnega dejanja, zadevo, imena
uradnih oseb, imena navzoih strank in njihovih zastopnikov ali pooblaencev. Zapisnik
vsebuje bistvene podatke o vsebini in poteku opravljenega dejanja. Vanj se vpie bistvena
vsebina danih izpovedb in izjav v obliki pripovedovanja. Vpraanja se vpiejo na zahtevo
izpraevalca ali e so potrebna za bolje razumevanje odgovora. Vpraanje in odgovor se


55
zapieta dobesedno, e je potrebno. Morebitne prekinitve GO se zapiejo. Zaseeni
predmeti se priloijo k zapisniku, kar je treba v njem navesti. e priloitev ni mona, se v
zapisniku navede, kdo te predmete hrani. Zapisniku se priloijo skice, risbe, narti,
zvoni in slikovni posnetki,...

(3) Spremembe in popravki zapisnika:
V zapisniku se ne sme ni izbrisati, dodati ali spremeniti. Prertana mesta morajo ostati
itljiva. Spremembe, popravki in dodatki morajo biti navedeni na koncu zapisnika.
Potrditi jih morajo osebe, ki zapisnik podpiejo.

(4) Branje zapisnika:
Zaslianec, osebe, ki morajo biti navzoe pri procesnem dejanju, stranke, zagovornik in
okodovanec (e so navzoi) imajo pravico prebrati zapisnik ali zahtevati, da se jim
prebere. Na to jih mora opozoriti uradna oseba, ki opravlja procesno dejanje. V zapisniku
se pripomni, ali je bil prebran. Zapisnik se prebere vedno, e ni zapisnikarja.

(5) Podpisovanje zapisnika:
Vsako stran zapisnika podpie zasliani. Na koncu zapisnika se podpiejo morebitne prie
in tolma. Pri osebni preiskavi mora zapisnik podpisati preiskani. Pri hini preiskavi mora
zapisnik podpisati oseba, katere stanovanje je bilo preiskano. e zasliani noe podpisati
zapisnika, se to zapie in navede razlog odklonitve, e je oseba nepismena, da prstni odtis
kazalca desne roke, pod odtis pa se zapie njegovo ime ter priimek. Ugovori na vsebino
zapisnika se zapiejo. isto na koncu se podpieta izvajalec procesnega dejanja in
zapisnikar. e zapisnikarja ni, morajo zapisnik podpisati vsi navzoi pri procesnem
dejanju.

(6) Zapisnik o posvetovanju in glasovanju:
je poseben zapisnik, ki se sestavi potem, ko se sodni senat po konani glavni obravnavi
umakne (posebna mnenja se mu priloijo) na posvetovanje in glasovanje, da izree
odlobo ali sklep. Obsega potek glasovanja in sprejeto odlobo. Podpiejo ga vsi lani
senata in zapisnikar. Ta zapisnik je tajen pregleda ga lahko le vije sodie, ko odloa o
pravnih sredstvih.

(7) Zvono in slikovno snemanje:
je fakultativno preiskovalni sodnik lahko odredi zvono ali slikovno snemanje
preiskovalnega dejanja. Pri zaslianju mora o tem predhodno obvestiti zaslianega. Na
zahtevo zaslianega se posnetek takoj predvaja. Popravki in pojasnila posnetka se
posnamejo takoj. Kljub snemanju se vzporedno pie zapisnik o preiskovalnem dejanju. V
zapisnik je treba napisati, da je dejanje posneto, kdo ga je posnel, da je zasliani
seznanjen s snemanjem, da je bil posnetek reproduciran ter kje je posnetek shranjen.
Zvone in slikovne posnetke hrani sodie, dokler hrani kazenski spis. Preiskovalni
sodnik lahko dovoli snemanje preiskovalnega dejanja osebam, ki imajo za to upravien
interes. Poskus, da bi uvedli obvezno zvono snemanje glavnih obravnav, je delno uspel
(ni e na vseh sodiih). S tem se je zamenjalo zamudno, nerodno, nezanesljivo in
obremenjujoe pisanje zapisnika, ki ga narekuje sodnik (eprav se zapisnik e vedno
vzporedno pie oz. se vanj zapisujejo vsaj glavni deli/dejanja). Zapisnik na glavni
obravnavi je pogosto sodnikov subjektiven povzetek dogajanja.





56
II. KRAJ IZVRITVE PROCESNIH DEJANJ

1. KRAJ IZVRITVE ZA PREISKOVALNA DEJANJA
Preiskovalni sodnik opravlja preiskovalna dejanja na obmoju svojega sodia. V korist
preiskave lahko opravi preiskovalna dejanja zunaj obmoja svojega sodia, vendar mora o
tem obvestiti za drugo obmoje pristojno sodie. Takna preiskovalna dejanja lahko tudi
prepusti v izvritev preiskovalnemu sodniku drugega obmoja. Preiskovalni sodnik lahko
izvritev odredbe o hini ali osebni preiskavi ali zasegu predmetov izven svojega obmoja
prepusti policiji. Preiskovalni sodnik oz. policija, ki so ji bila prepuena posamezna
preiskovalna dejanja, opravi po potrebi tudi druga preiskovalna dejanja, ki so s prepuenimi
v zvezi ali iz prepuenih izvirajo. e preiskovalni sodnik za preiskovalna dejanja, ki so mu
bila prepuena, ni pristojen, polje zadevo pristojnemu preiskovalnemu sodniku in o tem
obvesti preiskovalnega, ki mu je zadevo prepustil.

2. URADNO POSLOPJE
Vsa procesna dejanja je treba opraviti v uradnem poslopju razen tistih, za katera to po naravi
stvari ni mono (ogled, hina preiskava, zaslianje bolne ali ostarele prie). Obdolenec in
prie morajo priti na kraj, doloen v vabilu.

3. GLAVNA OBRAVNAVA
se opravi na sedeu sodia v sodnem poslopju. e prostori v sodnem poslopju niso primerni
(so premajhni zaradi velikega t. obtoencev ali zainteresiranih poslualcev), lahko
predsednik sodia doloi, da naj se glavna obravnava opravi v drugem poslopju. Predsednik
vijega sodia lahko dovoli glavno obravnavo v drugem kraju na obmoju sodia, ta kraj pa
ne sme biti izven obmoja pristojnega sodia.

4. STRANKE
Stranke opravijo procesna dejanja pri pristojnem sodiu. Pritobo vloijo pri sodiu, ki je
izreklo sodbo na I. stopnji. Ugovor zoper obtonico se vloi pri pristojnem okronem sodiu.
Ovadba in predlog za kazenski pregon se poda pri pristojnem dravnem toilstvu. e se poda
pri policiji, sodiu ali nepristojnemu dravnemu toilstvu, jo ti poljejo pristojnemu
dravnemu toilcu. Zasebna toba se vloi pri pristojnemu sodiu.

III. ROKI IN NAROKI (AS IZVRITVE PROCESNIH DEJANJ) (87.
91. ZKP)
V k.p. so roki praviloma nespremenljivi. Podaljati ali skrajati jih je mono le izjemoma.
Raunajo se na ure, dneve, mesece in leta.

1. ROK
(1) Pojem roka:
Rok je doloeno asovno obdobje:
1) v katerem mora procesni organ ali procesni udeleenec opraviti doloeno procesno
dejanje, (npr. 15 dni za vloitev pritobe)

2) ki mora pretei, da se doloeno procesno dejanje lahko opravi. (po 1 mesecu sme
ovaditelj v skrajanem postopku sam vloiti obtoni predlog)

(2) Vrste rokov:
Zakonski roki so roki, doloeni z zakonom. Zakonski roki so prekluzivni, kar pomeni, da
jih ni mono podaljati, razen e to zakon izrecno dovoljuje. Zakonski rok, doloen


57
zaradi varstva pravic obdolenca, se lahko skraja, e obdolenec to zahteva pisno ali
ustno na zapisnik.

Zakonski roki so:
prekluzivni zakonski roki: (napoved/vloitev pritobe, ugovor zoper kaznovalni
nalog) omogoajo stranki, da opravi doloeno procesno dejanje, dokler se rok ne
iztee. Po poteku roka stranka izgubi pravico opraviti to dejanje.

instrukcijski ali napotilni zakonski roki: veejo procesni organ, da v roku opravijo
doloeno procesno dejanje. e ga organ v roku ne opravi, ne izgubi te pravice
(veinoma veljajo za dravne organe) (184 ZKP DT ima po konani preiskavi po
zakonu doloen 15-dnevni rok, v katerem mora ali predlagati dopolnitev preiskave
ali vloiti obtonico ali pa izjaviti, da odstopa od pregona. Ta procesna dejanja sme
opraviti tudi po preteku roka, vendar je o razlogu za zamudo dolan obvestiti vijega
DT).

Sodniki roki so roki, ki jih doloa sodnik na podlagi zakonskega pooblastila. Sodniki
roki so dilatorni = lahko se podaljajo ali preloijo (rok za oddajo izvedenskega mnenja).

(3) Raunanje rokov:
Roki se raunajo po urah, dnevih, mesecih in letih. Roki, ki so doloeni po mesecih oz.
letih se izteejo s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu oz. letu, ki se po svoji tevilki
ujema z dnem, ko je rok zael tei (e tega dneva v zadnjem mesecu ni, se iztee rok
zadnji dan v tem mesecu). Pri raunanju po urah ali dnevih zane rok tei ele naslednjo
uro ali dan (prvostopenjska sodna odloba se vroi 5. julija, rok za pritobo zane tei 6.
julija). Roki teejo neprekinjeno ne glede na nedelje in dravne praznike, vendar se rok
ne more iztei na soboto in nedeljo ali dravni praznik, ker takrat sodie ne dela. Taken
rok se iztee prvi naslednji dan, ko sodie zane delati. e se izjava polje po poti
priporoeno, velja dan oddaje na poto za dan izroitve tistemu, kateremu je bila poslana.
e se polje v elektronski obliki po elektronski poti, se teje as, ko jo je sprejel
informacijski sistem naslovnika za trenutek izroitve. Obdolenec, ki je v priporu lahko
poda izjavo, vezano na rok tudi na zapisnik pri sodiu, ki vodi postopek, ali jo izroi
upravi zavoda. Dan ko se sestavi tak zapisnik oz. ko se izjava izroi upravi zavoda, velja
za dan izroitve organu, ki je pristojen da jo sprejme. e je na rok vezana vloga zaradi
nevednosti ali pomote izroena ali poslana nepristojnemu sodiu (pred potekom roka) ter
zaradi tega prispe na pristojno sodie prepozno, se teje za pravoasno.

(4) Posledice zamude roka:
e zamudi rok sodnik, odgovarja le disciplinsko. Javni interes zahteva, da se kazenski
zahtevek uresnii kljub zamudi roka. e zamudi rok dravni toilec, odgovarja
disciplinsko. e zamudi rok za pravno sredstvo, izgubi pravico do pravnega sredstva (je
prekludiran). e zamudijo rok obdolenec, zasebni ali subsidiarni toilec, so
prekludirani. Ob doloenih pogojih imajo monost vrnitve v prejnje stanje (prekluzivni
roki).

(5) Vrnitev v prejnje stanje:
je pravni institut, ki pomaga osebi, ki je zamudila rok ali narok iz upravienega razloga.
e zasebni toilec, subsidiarni toilec ali okodovanec ne pridejo na glavno obravnavo,
se teje da so tobo umaknili, e so zamudili narok iz neupravienega razloga. Pronjo za
vrnitev v prejnje stanje morajo vloiti v 8 dneh po prenehanju ovire, zaradi katere niso


58
mogli priti na glavno obravnavo. e ovira traja ve kot 3 mesece od dneva zamude, ni
mono zahtevati vrnitve v prejnje stanje. e obdolenec zamudi rok za pritobo ali
napoved pritobe zoper sodbo, se mu na pronjo dovoli vrnitev v prejnje stanje. Pritobo
ali napoved pritobe mora vloiti v 8 dneh od prenehanja ovire, zaradi katere je zamudil
rok. Na sklep, ki dovoli vrnitev v prejnje stanje, ni mona pritoba. Na sklep, ki ne
dovoli vrnitve v prejnje stanje, je dovoljena pritoba pri vijem sodiu, kamor se polje
tudi pritoba zoper sodbo, ki jo vije sodie rei, e dovoli vrnitev v prejnje stanje.
Pronja za vrnitev v prejnje stanje praviloma ne zadri izvritve, vendar pa sme sodie,
ki je pristojno za reitev pronje odloiti, da se z izvritvijo poaka, dokler se o pronji ne
odloi.

2. NAROK (TERMIN) (307. LEN)
(1) Pojem naroka:
Narok ali termin je asovna toka, doloena na uro, ob kateri se opravi procesno dejanje,
pri katerem sodeluje ve procesnih subjektov ali procesnih udeleencev (narok za
zaslianje obdolenca, narok za glavno obravnavo). Razpie ga sodie.

(2) Zamuda naroka:
Pri zamudi naroka se praviloma odredi nov narok (npr. pria ali obdolenec ne prideta na
glavno obravnavo; e ne pride okodovanec kot toilec ali zasebni toilec pa sledi
ustavitev k.p. s sklepom). e je obdolenec pravilno povabljen, vendar ne pride na glavno
obravnavo in ne opravii izostanka, se ga prisilno privede (prio se poleg prisilne
privedbe kaznuje e z denarno kaznijo). e na glavno obravnavo ne pride dravni toilec,
se obravnava preloi. Predsednik senata mora o izostanku obvestiti vijega dravnega
toilca.

3. SPLONA PRAVILA O ASU IZVREVANJA PROCESNIH DEJANJ
Kazenska sodia ne delajo ob dneh, ki so dela prosti. Ti dnevi so doloeni s posebnimi
predpisi. Procesna dejanja se opravljajo podnevi v asu uradnih ur procesnega organa. Hina
preiskava se opravi med 6. in 22. uro. Izjemoma se opravi izven teh ur, e bi bilo nevarno
odlaati. Glavna obravnava se lahko nadaljuje po poteku delovnega asa sodia, e ni
prekinjena. Deurni preiskovalni sodnik lahko opravlja preiskovalna dejanja v nonem asu.
V nonem asu lahko zaslii osumljenca, ki mu je odvzeta prostost (taknega osumljenca
mora policija privesti brez odlaanja).

IV. VROANJE PISANJ IN PREGLEDOVANJE SPISOV

1. VROANJE PISANJ
(1) Pojem vroanja:
je procesno dejanje sodia, ki se odredi, da se stranka ali drug udeleenec v postopku
seznani z odlobo ali obvesti o procesnem dejanju, ki je bilo opravljeno ali naj se opravi.
Vroanje je prenos pisanj s sodia k stranki in drugim udeleencem, ki so jim
namenjena. Med pisanja, ki se vroajo, spadajo vabila, obtoni akti, sodbe, sklepi, pravna
sredstva, odgovori na pritobo ter druga pisanja.

(2) Naini vroitve:
Pisanja se vroa podnevi in ob delavnikih, razen e gre za vroanje po poti. Vroitev se
opravi v stanovanju ali na delovnem mestu.
Pisanja se vroajo:
po poti, varni elektronski poti ali pooblaeni osebi za vroanje (vroevalec)


59
preko uradne osebe procesnega organa
tako, da naslovljenec prejme pisanje neposredno v prostorih procesnega organa.
sodno osebje po pooblastilu predsednika sodia

Obdolenec, pria, zasebni toilec, okodovanec kot toilec in okodovanec lahko
sodiu sporoijo, da elijo vroitev pisanj po elektronski poti v varen elektronski predal,
katerega naslov navedejo v vlogi ali na naroku. Ta naslov je enakovreden naslovu
prebivalia. e navedene osebe poljejo vlogo v elektronski obliki po varni elektronski
poti, SE TEJE, da elijo vroanje po varni elektronski poti, dokler ne sporoijo drugae.
e sodie ugotovi, da vroitev v varen potni predal ni mogoa, vroi pisanje na drug
nain. Dravnemu toilcu in drugim dravnim organom, odvetnikom, sodnim
izvedencem, cenilcem, tolmaem in drugim osebam oz. organom, pri katerih se zaradi
narave njihovega dela lahko domneva veja zanesljivost, se pisanja vroajo po
elektronski poti v varen potni predal, e je to mogoe in e drug nain vroanja ni
primerneji. Glede tega, kaj je varna elektronska pot, natanneje predpie minister za
pravosodje in javno upravo. Vroanje po varni elektronski poti pa poteka tako, da
informacijski sistem samodejno polje naslovniku v njegov varen potni predal pisanje in
hkrati tudi informativno sporoilo, v katerem ga opozori, da je v informacijskem sistemu
pisanje in da ga mora prevzeti v 15 dneh od dne, ko mu je bilo pisanje poslano v varen
elektronski predal. e ga ne prevzame v 15 dneh, se pisanje izbrie iz informacijskega
sistema, naslovniku pa se pisanje vroa po dolobah, ki urejajo vroanje pisanj v fizini
obliki, e pa prevzame, se teje vroitev za opravljeno z dnem, ko je pisanje prevzel.
Vabilo na GO in druga vabila sodie ustno naznani osebi, kadar je ta pred njim in jo ob
tem poui o posledicah, e ne bi prila (to se zaznamuje z uradnim zaznamkom, ki ga
oseba tudi podpie. Zaznamek pa ni potreben e je vabilo e zapisano v zapisniku o
glavni obravnavi.). S tem je vabilo VELJAVNO vroeno.

(3) Osebna vroitev:
Pomembneja pisanja v k.p. se vroajo osebno ali neposredno. Vroevalec, ki je obiajno
potni delavec, izroi pisanje neposredno v roke naslovniku. e naslovnika ni v
stanovanju ali na delovnem mestu, vroevalec poizve, kdaj in kje ga lahko najde. Pri
odraslemu druinskemu lanu (e naslovnika ni v stanovanju), pooblaeni osebi za
sprejem pote (e naslovnika ni na delovnem mestu) ali v nabiralniku pusti vroevalec
pisno sporoilo, naj bo naslovnik doloenega dne ob doloeni uri v stanovanju ali na
delovnem mestu. e naslovnika ni mono najti ob drugem poskusu vroitve, se opravi
nadomestna vroitev. Za osebno vroitev se teje tudi vroitev po varni elektronski poti.

Zakon doloa pisanja, ki jih je treba vroiti osebno:
vabilo obdolencu na prvo zaslianje v predkazenskem postopku, (vedno, NI vano
e ima zagovornika)
vabilo obdolencu na glavno obravnavo (vedno, NI vano e ima zagovornika),
obtoni akt obtoencu (e ima zagovornika, obema nadomestno, e nima
zagovornika osebno),
vse odlobe, pri katerih tee rok za pritobo (e ima zagovornika, obema
nadomestno, e nima zagovornika osebno),
vabilo za vloitev tobe zasebnemu toilcu ali njegovemu zakonitemu zastopniku
(zasebnemu toilcu in toilcu ter zastopniku osebno, pooblaencem pa nadomestno),
vabilo za vloitev obtonice subsidiarnemu toilcu ali njegovemu zakonitemu
zastopniku (subsidiarnemu toilcu ter zastopniku osebno, pooblaencem pa
nadomestno),


60
vabilo na glavno obravnavo zasebnemu ali subsidiarnemu toilcu (zasebnemu toilcu
in subsidiarnemu toilcu ter zastopniku osebno, pooblaencem pa nadomestno).

Pomembno: V primerih, ko se vroa obdolencu, ki ima zagovornika (torej obema
nadomestno po 119. ZKP v skladu s 120/IV ZKP), tee rok za vloitev pravnega sredstva oz.
odgovora na pritobo od ZADNJE vroitve! e pa obdolencu ni mogoe vroiti odlobe oz.
pritobe, ker ni sporoil spremembe naslova ali prebivalia, se pisanje pritrdi na sodno desko
in se po preteku 8 dni teje, da JE bila opravljena VELJAVNA vroitev fikcija vroitve! e
se obdolencu brez zagovornika vroa sodba, s katero mu je doloena kazen zapora, pa mu
sodbe ni mogoe vroiti na njegov dotedanji naslov, mu sodie po UD postavi zagovornika,
dokler se ne izve njegov naslov. e gre za druge odlobe (npr. sodba, s katero je doloena le
denarna kazen) pa se le to pritrdi na sodno desko in se po preteku 8 dni teje za veljavno
vroeno! VENDAR pa sodbe o kaznovalnem nalogu NI DOVOLJENO vroiti s pritrditvijo
na sodno desko! Novela ZKP-L je prinesla e spremembo 239/I, ki pravi, da se okodovanca,
ki je vabljen kot pria, opozori tudi, da lahko predlog za pregon umakne do konca glavne
obravnave in da bo z umikom izgubil pravico, da ga vnovi poda ter da bo v primeru, e
predlog umakne po zaetku glavne obravnave, moral plaati stroke kazenskega postopka,
razen e bo obdolenec izjavil, da jih bo plaal sam.

(4) Nadomestna vroitev:
e zakon osebne vroitve izrecno ne doloa, je treba z njo poskusiti. e naslovnika ni v
stanovanju, se pisanje vroi odraslemu druinskemu lanu, ki je pisanje DOLAN
sprejeti. e ni v stanovanju nikogar, se pisanje vroi sosedu ali hiniku, e v to
PRIVOLITA. e naslovnika ni na delovnem mestu, se pisanje vroi pooblaeni osebi za
sprejemanje pote, ki je pisanje DOLNA sprejeti. e te osebe ni, se pisanje vroi
sodelavcu, e v to PRIVOLI. e pisanja ni mono nadomestno vroiti, se naslovniku
pusti obvestilo o prispeli poiljki z obvestilom, na kateri poti, sodiu in kdaj lahko
prevzame pisanje. e pisanje v doloenem roku na poti ali sodiu ni prevzeto, se vrne
procesnemu organu, ki ga je poslal. e je naslovnik odsoten in mu nadomestne osebe
pisanja ne morejo pravoasno izroiti, se pisanje vrne procesnemu organu z navedbo, kje
se nahaja odsotni. e obdolencu ni mogoe vroiti odlobe ali pritobe, ker ni sporoil
spremembe naslova, se odloba ali pritoba pritrdi na sodno desko, po 8 dneh pa se teje,
da je bila opravljena veljavna vroitev (fikcija vroitve). (e napisano str. 55,
pomembno).

(5) Potrdilo o vroitvi (vroilnica):
Pravilna dostava pisanja se ugotavlja s potrdilom o vroitvi ali vroilnico. Podpieta ga
prejemnik in vroevalec. Prejemnik mora z besedami napisati datum prejema.
Nepismenega prejemnika podpie vroevalec. e prejemnik noe podpisati vroilnice, to
vroevalec zapie in navede datum vroitve, s tem pa je vroitev opravljena.

(6) Odklonitev sprejema:
e naslovnik ali njegov odrasli druinski lan pisanja noe sprejeti, vroevalec na
vroilnico zapie datum, uro in razlog odklonitve sprejema ter pusti pisanje v
naslovnikovem stanovanju, s tem pa je vroitev opravljena.

(7) Posebne vroitve:
Za doloene osebe veljajo posebna pravila vroanja.
1) dravni toilec vroanje se opravlja prek pisarne dravnega toilstva,



61
2) vojake osebe, policijske osebe, pazniki v zaporih vabila se vroajo prek njihovega
poveljstva zaradi varovanja discipline,

3) osebe, zaposlene v kopenskem, morskem ali zranem prometu vabila se vroajo po
neposrednem predstojniku zaradi varovanja prometa,

4) osebe z odvzeto prostostjo vroanje se opravlja prek sodia ali uprave zavoda,

5) osebe z imuniteto po mednarodnem pravu vroanje se opravlja prek Ministrstva za
zunanje zadeve,

6) slovenski dravljani v tujini vroanje se opravlja prek slovenskega diplomatskega
ali konzularnega predstavnitva, e tuja drava temu ne nasprotuje in naslovnik
pisanje prejme prostovoljno (razen v primerih iz 515. ali 516. lena ZKP)

Pomembno: Vabila in odlobe se smejo izroiti udeleencem v postopku, ki jih je pripravljen
vroiti tistemu, kateremu so namenjene samo, e organ meni, da jih bo naslovnik
ZANESLJIVO DOBIL! Prav tako pa lahko kodljive posledice, ki so predpisane za zamudo,
nastopijo samo, e se ugotovi, da je naslovnik PRAVOASNO dobil vabilo oz. odlobo in da
JE BIL POUEN o posledicah zamude! za vroanje sklepov o strokih, se uporablja Zakon o
upravnem postopku (ZUP).

2. PREGLEDOVANJE SPISOV
(1) Splono o pregledovanju in prepisovanju spisov:
Pregledovanje spisov ima namen omogoiti upraviencu, da se seznani s kazensko
zadevo. Zakon dovoljuje pregled in prepis spisa vsaki osebi, ki ima za to upravien
interes. Najpogosteje je za pregled spisa zainteresirana obramba, ker lahko tako
odgovarja na navedbe obtobe.

(2) Dovolitev pregleda in prepisa spisov:
Med postopkom dovoljuje pregled in prepis organ, pred katerim tee postopek. Po koncu
postopka dovoljuje pregled spisov predsednik sodia ali uradna oseba, ki jo doloi.
Pregled spisov pri dravnem toilcu dovoljuje dravni toilec.

Pregled in prepis spisov se lahko odree:
zaradi posebnih razlogov obrambe ali varnosti drave,
e je bila javnost izkljuena iz glavne obravnave.
Zoper sklep, ki prepoveduje pregled spisov, je dovoljena pritoba, ki pa ne zadri
izvritve. Pritoba je naslovljena na zunajobravnavni senat.

(3) Upravienci pregleda in prepisa spisov:
Okodovanec, zasebni in subsidiarni toilec imajo pravico pregledati spise in si ogledati
dokazne predmete. Okodovancu se lahko odree pregled spisov, dokler ni zaslian kot
pria (e nastopa v vlogi subsidiarnega toilca ali zasebnega toilca).

Zagovornik ima pravico pregledati in prepisati spise takoj, ko:
je podana zahteva upravienega toilca za kazenski pregon,
ko preiskovalni sodnik pred izdajo sklepa o preiskavi opravi posamezna preiskovalna
dejanja.


62
Obdolenec ima pravico pregledati in prepisati spise ter si ogledati dokazne predmete.
Skupaj z zagovornikom imata pri DT pravico pregledati UZ, ki jih je d.t. izloil iz spisov.


IV. IZDAJA IN NAZNANITEV ODLOB (112-116.)

1. POJEM ODLOBE V KAZENSKEM POSTOPKU
Odloba je vsaka oblika sodnega odloanja. Izdajanje odlob v k.p. je procesno dejanje, ki jih
v postopku opravljajo dravni organi (sodie). Z odlobo izrazi procesni organ lastno voljo,
da se za doloeno dejansko stanje uporabi pravo in uveljavi doloena pravna posledica.

2. VRSTE ODLOB
(1) Vrste odlob po vlogi, ki jo imajo:
1) sklepne ali konne odlobe z njimi se k.p. na viji stopnji dokonno kona,
2) vmesne ali zaasne odlobe (interimne odlobe) z njimi se k.p.usmerja k sklepni
odlobi.

(2) Vrste odlob po vsebini:
1) meritorne ali glavne odlobe (bistvene odlobe) zadevajo bistvo k.p. in
odgovorijo na vpraanje, ali obstaja v konkretnem primeru kazenska odgovornost,
2) formalne ali procesne odlobe reujejo posamezna procesna vpraanja (procesni
pogoji).

(3) Vrste odlob po ZKP:
1) sodba = sodna odloba, s katero je odloeno o celotnem predmetu k.p. Odloa
meritorno o sami stvari, razen zavrnilne sodbe, ki odloa o procesnih pogojih. Na I.
stopnji se izree sodba na podlagi glavne obravnave, na II. stopnji na podlagi javne
ali nejavne seje (lahko tudi GO.). Vrste sodb so:
zavrnilna sodba,
oprostilna sodba,
obsodilna sodba.
Sodbe lahko izdaja le sodie. Zoper sodbo je mono vloiti pritobo.

2) sklep = odloba, s katero se reujejo posamezna procesna vpraanja. Izjemoma se
sklepom reuje celotna kazenska zadeva:
e se postopek ustavi:
o v preiskavi,
o ob ugovoru na obtonico,
o ob umiku obtobe na glavni obravnavi.
ko sodni senat na koncu glavne obravnave s sklepom zavre obtonico,
ko sodnik v skrajanem postopku:
o zavre obtoni predlog,
o izree sodni opomin.
ko se izree nepritevnemu storilcu varnostni ukrep obveznega psihiatrinega
zdravljenja ( 70.a len KZ-1B)
sklepe in odredbe lahko izdajajo tudi drugi organi, ki sodelujejo v KP.

3) odredba = vsaka druga odloba v kazenskem postopku, ki ni sodba ali sklep, s katero
se opravi manj pomembno dejanje o poteku in ureditvi postopka. Z odredbo se
odredijo:


63
vabilo,
prisilna privedba,
osebna preiskava,
hina preiskava,
odvzem predmetov,
razpis glavne obravnave,
pridobitev novih dokazov,
doloitev izvedenca,...
Zoper odredbo NI mono vloiti pritobe. Zato so odredbe sporne kot oblika odlobe
v vseh primerih, ko se z njimi pomembneje posega v pravice in svoboine drugih
(npr. hina in osebna preiskava).

3. IZDAJA IN NAZNANITEV ODLOB
Odlobo v postopku izda sodnik posameznik ali senat po ustnem posvetovanju ali glasovanju.
Za odlobo mora glasovati veina lanov senata. Predsednik senata glasuje zadnji, njegova
dolnost pa je, da se razreijo vsa vpraanja. e so glasovi porazdeljeni na ve razlinih
mnenj, se glasovanje ponavlja, dokler ni doseena veina. e se veina ne dosee, se glasovi,
ki so obdolenca najugodneji pritejejo glasovom, ki so od teh manj neugodni, dokler se ne
dosee potrebna veina. lani senata ne smejo odkloniti glasovanja o vpraanjih, ki jih
postavi predsednik senata, vendar pa lan, ki je glasoval za oprostitev ali razveljavitev sodbe
in ostal v manjini NI DOLAN glasovati o sankciji. e v takem primeru ne glasuje, se teje,
da se strinja z glasom, ki je za obdolenca najugodneji. Pri odloanju se najprej glasuje o
predhodnih vpraanjih, nate se preide na odloanje o glavni stvari (ali je storil KD in ali je
kazensko odgovoren, zatem pa se glasuje o kazni, drugih kazenskih sankcijah, strokih k.p.,
premoenjskopravnih zahtevkih in drugih vpraanjih). e je oseba obtoena veih KD, se
glasuje o kazenski odgovornosti za vsako KD posebej, nato pa se glasuje o enotni kazni.
Samo posvetovanje in glasovanje je tajno. Naznanitev odlob je za navzoe USTNA,
nenavzoim pa se odlobe vroijo v overjenem prepisu. Pri ustnih odlobah se to, da je
naslovnik odlobe seznanjen, zaznamuje v spisu, kar slednja oseba tudi potrdi s svojim
podpisom.

V. IZVRITEV ODLOB

Izvritev kazenskih sankcij ne spada v k.p. Za izvritev sodbe je potrebno:
ugotoviti pravnomonost sodbe,
dostaviti sodbo pristojnemu organu.

Pravnomonost sodbe ugotavlja predsednik sodnega senata I. stopnje.
Sodba I. stopnje je formalno pravnomona, e: (se ne more ve izpodbijati s pritobo oz.
zoper nje ni pritobe)
(1) do poteka pritobenega roka nobena stranka ni vloila pritobe,
(2) so se stranke pritobi odpovedale,
(3) so stranke vloeno pritobo umaknile,
(4) sodie II. stopnje zavrne pritobo kot neutemeljeno ter zoper sodbo II. stopnje ni mona
pritoba ali je zanjo potekel rok.

Enako postane pravnomona sodba II. stopnje, e je zoper njo mona pritoba na III. stopnjo.
Posledica formalne pravnomonosti je materialna pravnomonost, katere vsebina je:
(1) o vsebini sodbe ni ve mono razpravljati ali o njej ponovno odloati (ne bis in idem),


64
(2) vsebina sodbe velja za resnino (res iudicata pro veritate habetur), VENDAR pa to
pravilo velja le za izrek sodbe, NE pa za njeno obrazloitev.

NOVELA ZKP-K pa je spremenila 129. len, ki doloa, kdaj sodba postane pravnomona.
Novo besedilo se glasi: Sodba postane pravnomona, e se ne more izpodbijati s pritobo.
e je bila zoper sodbo vloena pritoba, nastopi pravnomonost z dnem, ko sodie prve
stopnje prejme spise z overjenimi prepisi sodbe sodia druge stopnje. e je sodie druge
stopnje odloitev o pritobi, sprejeto po opravljeni obravnavi ali seji senata, o kateri so bili v
redu obveeni toilec, obdolenec in zagovornik, razglasilo, nastopi pravnomonost z dnem
razglasitve sodbe. ZKP ne uvaja nekih sprememb, le pove, kdaj postane sodba pravnomona,
e je zoper njo vloena pritoba, saj je bil ta len pred novelo napisan tako, da je vseboval
pravno praznino (ni se vedelo, kdaj postane sodba pravnomona, e o pritobi odloa sodie
druge stopnje). Uveden je tudi nov 129.a len: O predlogu za izvritev kazni zapora tako, da
obsojenec med prestajanjem kazni v doloenih dnevih prebiva doma, nadomestitvi kazni
zapora s hinim zaporom, nadomestitvi kazni zapora ali denarne kazni z delom v splono
korist in o izvritvi denarne kazni s plailom v obrokih, odloi s sklepom predsednik senata
oziroma sodnik posameznik sodia, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji. Predlog lahko v
petnajstih dneh po pravnomonosti sodbe vloi obsojenec, njegov zagovornik ali oseba iz
drugega odstavka 367. lena tega zakona. e je obsojencu oziroma zagovorniku prepis sodbe
vroen po pravnomonosti, zane ta rok tei od zadnje vroitve. Sodnik zavre predlog, e je
prepozen, nedovoljen ali e so v predlogu navedeni razlogi oitno neutemeljeni, sicer pa
odredi, da se raziejo dejstva in preskrbijo dokazi, na katere se sklicuje predlog, po potrebi
pa sme razpisati narok. e obsojenec na narok ne pride se teje, da je predlog umaknil. Zoper
sodnikov sklep o predlogu se lahko pritoi predlagatelj in dravni toilec. Dolobe se
smiselno uporabljajo tudi za odloanje o izvritvi kazni zaradi kritve pravil hinega zapora
ali zaradi kritve obveznosti iz dela v splono korist in za odloanje o nainu izvrevanja
hinega zapora in dela v splono korist. O odreditvi takojnjega plaila denarne kazni zaradi
zamude s plailom posameznega obroka odloi s sklepom, o spremembi denarne kazni, ki se
ne da niti prisilno izterjati v kazen zapora, pa odloi s sodbo predsednik senata oziroma
sodnik posameznik sodia, ki je na prvi stopnji izreklo denarno kazen.

Sodie in dravni toilec morata v vsaki zadevi, ki jo obravnavata, po uradni dolnosti paziti,
ali ne gre sluajno za zadevo, ki je e bila pravnomono razsojena. Materialna pravnomonost
ni ovira za ponovno obravnavanje iste kazenske zadeve v postopku izrednih pravnih sredstev,
postopku amnestije in postopku pomilostitve.
Pravnomona sodba se izvri, ko je vroena obsojencu in za njeno izvritev ni zakonskih ovir:
smrt obsojenca,
huda bolezen obsojenca,
paricijski rok za denarno kazen e ni potekel.

Za izvritev sodbe je pristojno okrono sodie obmoja, kjer obsojenec prebiva ali je v
priporu. Sodba se dostavi izvrilnemu sodniku, ki mora v 3 dneh zaeti postopek za izvritev
kazni. Obsojencu se polje poziv za nastop kazni v doloenem kazenskem zavodu. e denarne
kazni ni mono prisilno izterjati, se za vsakih zaetih 42 evrov, doloi 1 dan zapora.
Sodna odloba se lahko izvri le, e je jasna.

e nastane dvom glede:
dovoljenosti sodne odlobe,
raunanja kazni,
vtevanju pripora ali prej prestane kazni (le e o tem NI odloeno oz. je napano vteto)


65
razlage sodne odlobe (o tem odloi sodie, ki je izdalo sodbo in ne predsednik)
odloi predsednik sodnega senata I. stopnje. s posebnim sklepom. Pritoba ne zadri izvritve
sklepa, razen e sodie odloi drugae.

Vpliv izrednih pravnih sredstev na izvritev sodbe:
(1) obnova k.p. v obsojenevo korist e sodie misli, da bo prilo do oprostilne ali
zavrnilne sodbe ali izreka nije kazni od prestane, se izvritev sodbe odloi ali prekine

(2) zahteva za izredno omilitev kazni ne zadri izvritve kazni,

(3) zahteva za varstvo zakonitosti glede na vsebino se lahko na I. stopnji ali na Vrhovnem
sodiu odredi, da se izvritev sodbe odloi ali prekine.

Glede strokov kazenskega postopka, ki jih je treba prisilno izterjati v dobro prorauna in
glede odvzema premoenjske koristi, izvri sodbo PRISTOJNI DAVNI ORGAN po Zakonu
o davnem postopku na PREDLOG sodia, ki je izdalo sodbo. Glede drugih strokov in PP
zahtevkov (ki torej NISO v dobro prorauna) pa izvri sodbo pristojno sodie po dolobah, ki
veljajo za izvrilni postopek (Zakon o izvrbi in zavarovanju). Ko postane odloba, s katero je
odloeno o PP zahtevku pravnomona, sme okodovanec zahtevati od sodia, naj mu izda
OVERJEN PREPIS odlobe z oznako, da je odloba izvrljiva.



Odvzeti predmeti se: (o tem odloi I. stopenjsko sodie)
prodajo po pravilih civilnega izvrilnega postopka, pri emer gre denar od prodaje v
proraun,
izroijo kriminalistinemu muzeju ali drugemu zavodu
uniijo.

Odloba o odvzemu predmetov se lahko spremeni v pravdnem postopku, e nastane spor o
lastnini predmetov (izven primera obnove k.p in zahteve za varstvo zakonitosti). Sklepi se
izvrijo takoj, ko postanejo pravnomoni. Sklep postane pravnomoen, e se ne more
izpodbijati s pritobo ali zoper njega ni pritobe. Odredbe se izvrijo takoj (izdajatelj odredbe
lahko odloi drugae). Sklepe in odredbe izvrujejo organi, ki so jih izdali, e ni doloeno
drugae. Kazensko evidenco in evidenco vzgojnih ukrepov vodi Ministrstvo za pravosodje.
Nain njunega vodenja predpie minister za pravosodje.

POTRDILO O TEM, DA OSEBA NI V KAZENSKEM POSTOPKU (novi 143.a, 143.b
in 143.c len ZKP-K in ZKP-L)
Vsak posameznik ali pravna oseba, ki zaradi obveznosti ali pravice, doloene z zakonom, ali
e je to nujno potrebno zaradi zaposlitve, potrebuje dokazilo, da ni v kazenskem postopku za
kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolnosti, ima pravico, da brezplano
pridobi potrdilo od sodia, ali je zabeleen podatek o kazenskem postopku glede njega.
Potrdilo mora ne glede na dolobe tega zakona o krajevni pristojnosti izdati vsako sodie
prve stopnje s splono pristojnostjo v Republiki Sloveniji, tako, da iz informacijskega sistema
za spremljanje kazenskih postopkov v Republiki Sloveniji ali druge dokumentacije sodstva
izpie, da posameznik ali pravna oseba nista v kazenskem postopku za kaznivo dejanje, za
katero se storilec preganja po uradni dolnosti oziroma izpie, da sta v kazenskem postopku.


66
V potrdilu, da je posameznik ali pravna oseba v kazenskem postopku, se navede doloeno
kaznivo dejanje le, e njegovo navedbo ali navedbo vrste kaznivega dejanja zahteva drug
zakon, drugae se navede le, da gre za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po
uradni dolnosti. Posameznik se za potrebe pridobitve potrdila iz prvega odstavka tega lena
osebno izkae s svojim veljavnim osebnim dokumentom, iz katerega je mogoe nedvoumno
ugotoviti njegovo istovetnost, za pravno osebo pa pridobi potrdilo njen zakoniti zastopnik, ki
se osebno izkae z ustrezno listino o zakonitem zastopanju ter z njegovim veljavnim osebnim
dokumentom, iz katerega je mogoe nedvoumno ugotoviti njegovo istovetnost. Posamezniki
ali pravne osebe prevzamejo potrdilo osebno ali pa kot priporoeno potno poiljko.
Delodajalci in druge osebe lahko pridobijo potrdilo, ali je zoper njihovega delavca ali drugo
osebo, s katero so ali bodo v pravnem razmerju, uveden kazenski postopek, le, e imajo za to
izrecno pisno privolitev posameznika oziroma pravne osebe, na katero se ti podatki nanaajo,
ali e je tako izrecno doloeno v zakonu.
143.b: Kadar je v skladu s tem zakonom dopustno vabljenje ali obveanje s sredstvi
elektronskih komunikacij, lahko sodie zaprosi osebe, ki jih namerava vabiti ali obveati, za
kontaktne telefonske in telefaks tevilke ter naslove elektronske pote, pri emer jih opozori,
da teh podatkov niso dolne posredovati. Pozove jih tudi, naj imprej posredujejo morebitne
prihodnje spremembe navedenih podatkov. Sodie lahko za potrebe preverjanja istovetnosti
oseb, ki sodelujejo pri posameznem preiskovalnem ali procesnem dejanju oziroma v
kazenskem postopku, vpogleda in v zapisnik vpie vrsto in tevilko osebnega dokumenta, na
podlagi katerega je ugotovilo njihovo istovetnost.
143.c: V primerih kaznivih dejanj zoper gospodarstvo smejo preiskovalna dejanja, glavna
obravnava in odloanje o rednih in izrednih pravnih sredstev po tem zakonu trajati najkraji
potrebni as. Dolnost vseh organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku, in organov, ki jim
dajejo pravno pomo, je, da postopajo posebno hitro.

Peto poglavje: DOKAZNO PRAVO (DOKAZNA SREDSTVA)

I. SPLONO O DOKAZIH IN DOKAZOVANJU

1. POJEM DOKAZA
Dokaz v formalnem pomenu je po predpisih kazenskega postopka opravljeno procesno
dejanje, s katerim sodie ugotovi dejstva, pomembna za presojo kazenske zadeve. Dokaz v
materialnem pomenu je vir, iz katerega procesni organ dobiva sporoila o dejstvih. Viri se
imenujejo dokazna sredstva ali nosilci dokaza. Dokaz lahko pomeni tudi razumsko
preprianje sodia o resninosti dejstva, ki se ugotavlja (rezultat ocene dokazovanja). Dokaz
v loginem pomenu je del vsebine izvirnega dokaza, iz katerega procesni organ izpelje sklep o
obstoju doloenega dejstva (argument ali razlog).

2. VRSTE DOKAZOV
(1) Obremenilni (obtoni) in razbremenilni (obrambni) dokazi:
Obremenilni dokazi so v obdolenevo kodo, razbremenilni dokazi pa v obdolenevo
korist. Veliko dokazov je obojih hkrati. Za oprostitev obdolenca je treba obremenilne
dokaze ovrei.

(2) Izvirni (originalni, primarni) in izvedeni (sekundarni) dokazi:


67
Kriterij za to delitev je vir dokaza. Izvirne listine, prie dogodka, ogled kraja storitve
spadajo med izvirne dokaze. Izvedeni dokazi so dokazi, iz katerih za dejstva zvemo
posredno (npr. hear say). V skladu z naelom neposrednosti je treba dokazovanje na
glavni obravnavi izvesti neposredno oz. v izvirniku.

(3) Neposredni (direktni) in posredni (indirektni) dokazi:
Neposredni dokazi so dokazi, ki neposredno kaejo na odloilno ali pravno relevantno
dejstvo. Neposredni dokazi so: priznanje obdolenca, izpovedba oividca kot prie,
zasaenje pri dejanju Posredni dokazi so dokazi, ki na odloilno ali pravno relevantno
dejstvo kaejo posredno prek loginega sklepanja. Imenujemo jih tudi indici. Indici so
dejstva, ki niso odloilna, a se v k.p. ugotavljajo, da bi se z njihovo pomojo z loginim
sklepanjem ugotovil (ne)obstoj doloenega dejstva. Ko je indic ugotovljen, postane
argument oz. dokaz v loginem pomenu (circumstantial evidence), iz katerega procesni
organ sklepa o obstoju odloilnega dejstva. Indice ugotavlja sodie, kadar nima
monosti, da bi neposredno ugotavljalo (ne)obstoj odloilnih dejstev.

(4) Osebni in stvarni (materialni) dokazi:
Osebni dokazi so:
izpovedbe pri,
zagovor obdolenca,
izvidi in mnenja izvedencev.

Stvarni dokazi so:
vsi predmeti, iz katerih procesni organ z opazovanjem ugotavlja potrebna dejstva
(npr. sledovi, krvni madei, prstni odtisi),
predmeti, ki jih je storilec pustil na kraju storitve,
sredstva k.d.,
objekti k.d. (corpora delicti),
listine

3. STADIJI DOKAZOVANJA

(1) odkrivanje ali zbiranje dokazov,

(2) zavarovanje dokazov,

(3) sprejemanje ali izvajanje dokazov izvedba dokazov je stvar sodia. Po naem pravu
stranke ne smejo izvajati dokazov, lahko jih le predlagajo. Stranke lahko le postavljajo
vpraanja obdolencem, priam in izvedencem. Predmete k.d. zaradi prepoznave
predsednik senata pokae obdolencu in priam.

(4) preizkus dokazov gre za preizkus zanesljivosti in verodostojnosti dokaznega sredstva.
Opravimo ga tako, da ga primerjamo z drugimi dokaznimi sredstvi, analiziramo v
podrobnostih ter ugotavljamo kontrolna (pomona) dejstva = irelevantna (neodloilna)
dejstva, ki se v postopku ugotavljajo, da bi se z njihovo pomojo preverila zanesljivost
posameznih dokazov o pravno relevantnih dejstvih ali indicih (npr. obremenilna pria je
od okodovanca dobila nagrado).

(5) ocena dokazov je zakljuek o (ne)resninosti doloenega dejstva. Procesni organ iz
vsebine vsakega dokaza posebej in v zvezi z drugimi dokazi izvede sklep o obstoju


68
dejstva, zaradi katerega je bil dokaz izveden. Za oceno dokazov velja naelo proste
presoje dokazov sodie pri ocenjevanju dokazov ni vezano na nobena formalna pravna
pravila. Sodniku je prepueno, da se po lastni vesti, znanju in izkunjah prepria, katero
dejstvo ima za (ne)dokazano. Vrsta in t. uporabljenih dokaznih sredstev nista odloilna,
vendar mora sodnik svojo oceno utemeljiti in jo v odlobi obrazloiti v skladu s
splonimi zakoni lovekega miljenja. Vije sodie lahko odlobo v primeru pritobe
ustrezno preizkusi.

4. DOKAZNA SREDSTVA
Dokazna sredstva so viri, iz katerih procesni organi ugotavljajo dejstva. So nosilci
spoznavnega gradiva.

V naem pravu dokazna sredstva niso omejena. Kot dokazno sredstvo se lahko uporabi vse,
kar je mono po loginih naelih teti za vir spoznavanja resnice v k.p. Izjeme od tega so:
(1) dokazne prepovedi so pravne dolobe, s katerimi se prepoveduje:
1) ugotavljanje doloenega dejstva absolutna dokazna prepoved, prepoved dokazne
teme (npr. prepoved ugotavljanja resninosti pri k.d. opravljanja),

2) uporaba doloenega dokaznega sredstva relativna dokazna prepoved, prepoved
dokaznega sredstva (npr. prepoved ugotavljanja nepritevnosti z druganim
dokaznim sredstvom kot s sodnim izvedencem psihiatrom),

(2) ekskluzijsko pravilo pravilo, s katerim se prepoveduje uporaba dokazov, pridobljenih
na nezakonit nain (npr. zaslianje obdolenca z uporabo muenja, nezakonita hina
preiskava, uporaba hipnoze...). Procesna prava v svetu z razlino strogostjo uveljavljajo
to pravilo. Najbolj strogo je uveljavljeno v k.p. ZDA. Nae procesno pravo vsebuje
generalno ekskluzivno klavzulo, ki zajema veliko t. nezakonito pridobljenih dokazov.

Kot podlaga za sodbo je pri nas prepovedan vsak dokaz:
1) pridobljen s kritvijo ustavno doloenih lovekovih pravic in temeljnih svoboin,
2) pridobljen s kritvijo dolob ZKP, e je v zakonu doloeno, da se sodna odloba nanj
ne sme opreti,
3) pridobljen na podlagi prepovedanega dokaza (naelo zastrupljenega sadea
zastrupljenega drevesa).

Kot dokaz ne teje:
izpovedba obdolenca, e:
o je bila zoper njega uporabljena sila, gronja, medicinski poseg ali drugo sredstvo
za vplivanje na voljo, da bi se dosegla njegova izjava ali priznanje, (e so bila
vpraanja nejasna, nerazlona, nedolona ali sugestivna ali kapciozna ali e je
bila oseba preslepljena).
o je bila krena njegova pravica do navzonosti zagovornika pri zaslianju,
o e ni pouka iz 227/II
o e odpoved pravici do zagovornika ni zapisana v zapisniku (ali e ni zapisanega
pouka ali pa e je zapisan le delni pouk)

izpovedba prie, e:
o je bila izsiljena s silo, gronjo, medicinskim posegom ali drugim sredstvom za
vplivanje na voljo,


69
o jo je dala oseba, ki ne sme priati (npr. zagovornik, razen e obdolenec to sam
zahteva; uradne ali vojake tajnosti, dokler uradnih ali vojakih oseb ne odvee
pristojni organ),
o je zaslian mladoletnik, ki ni mogel razumeti pomena pravice da ni dolan
priati
o jo je dala oseba, ki se prievanju lahko odpove, vendar o tem ni bila pouena, ali
se ni izrecno odpovedala (npr. zakonec, sorodnik, verski spovednik),
o jo je dala oseba, ki se je pravici do oprostitve prievanja odpovedala, vendar
pouk in/ali odpoved tej pravici nista zapisana v zapisniku.

izpoved izvedenca, e:
o jo je dala oseba, ki ne sme biti zasliana kot pria,
o jo je dala oseba, ki je oproena prievanja,
o jo je dala oseba, ki je s k.d. okodovana.


POMEMBNO- EKSKLUZIJA

Ekskluzija je sankcija za kritev dokaznih prepovedi. Gre za procesnopravno sankcijo.
Poznamo e materialnopravno sankcioniranje, ki ga ureja KZ-1 (npr. 267. KZ-1 (izsiljevanje
izjave) in uvrstitev med absolutne bistvene kritve postopka. Je edina sankcija, ki preprei, da
bi nedovoljen dokaz priel do glavne obravnave.
Namen ekskluzije je prepreevanje bodoih nezakonitosti. Prav tako bi sodie sodelovalo pri
kritvah, e bi uporabilo nedovoljen dokaz, s tem pa bi posegli v bistvo same ekskluzije, ki je
v tem, da dravi onemogoimo, da bi imela korist od lastnega nezakonitega delovanja.
Ekskluzija prav tako vpliva na varstvo lovekovih pravic, enakost oroji, sankcija za
nezakonito delo organov pregona, privilegij zoper samoobtobo...

DVE POJMOVANJI EKSKLUZIJE
Dosledno pojmovanje ekskluzije
Pri doslednem pojmovanju ekskluzije se dosledno izloi vsak nezakonito pridobljen
dokaz, ne glede na njegovo dokazno vrednost ali pomembnost za kazenski postopek in ne
glede na to, kako veliko ali malo bi vplivalo na prihodnje zakonito delovanje organov
pregona. Dosledno pojmovanje izhaja iz akuzatornega pojmovanja kazenskega postopka,
torej da gre za reevanje spor dveh enakopravnih strank, v katerem je glavno vodilo (poleg
reevanja spora) to, da se ne glede na karkoli spotujejo pravila, zakoni, lovekove pravice
in temeljne svoboine.
Kako je dosledna doktrina v skladu z avtonomno koncepcijo kazenskega
postopka?
V Sloveniji imamo dosledno pojmovanje katerega bistvo je v tem, da nihe (niti
obdolenec niti drava) ne sme biti niti na boljem niti na slabem zaradi tega, ker so bila
krena pravila, zakoni oziroma pravice/svoboine kogarkoli (obdolenca ali katerekoli
druge osebe).
Utilitaristino poimenovanje ekskluzije
Pri utilitaristinem pojmovanju ekskluzije pa pri tem, ali naj se izloi nek nezakonito


70
pridobljeni dokaz, tehtamo na eni strani koristi dokaza oz. pomembnosti dokaza za
kazenski postopek ter na drugi stani preventivni uinek na zakonito delovanje organov
pregona v bodonosti in stopnjo resnosti kritve. Namen ekskluzije (po utilitaristinem
pojmovanju) je njen preventivni uinek: to, da se preprei bodoe nezakonito ravnanje
organov pregona.
e se ugotovi, da je korist oz. pomembnost dokaza veja od koristi preventivnega
uinka oz. stopnje kritve, se dokaza NE IZLOI.
e se ugotovi, da so koristi/pomembnost dokaza manji od koristi preventivnega
uinka/stopnje kritve, se dokaz IZLOI.
V ZDA ter Avstraliji imajo utilitaristino pojmovanje, ki je skladno z instrumentalno oz.
ancilarno koncepcijo kazenskega postopka.

UREDITEV V ZKP
18. len ZKP
Doloa, da sodie ne sme opreti sodne odlobe na:
- dokaze, ki so bili pridobljeni s kritvijo ustavno doloenih lovekovih pravic in temeljnih
svoboin,

- kot tudi ne na dokaze, ki so bili pridobljeni s kritvijo dolob kazenskega postopka in je
zanje v tem zakonu doloeno, da se sodna odloba nanje ne more opreti, ali

- ki so bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza.

83/I ZKP (izloitev dokazov pridobljenih s kritvijo procesnih garancij):
Preden DT poda PS zahtevo za preiskavo, predlog za soglasje naj se ne opravi preiskava,
vloi obtonico brez preiskave oz. obtoni predlog na podlagi kazenske ovadbe ali poda
sodniku posamezniku predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj ali predlog za
izdajo kaznovalnega naloga, IZLOI iz spisov, ki jih polje sodiu, obvestila, ki jih je
policija zbrala od osumljenca, preden je bil pouen po 148/IV ZKP. O opravljeni izloitvi
sestavi uradni zaznamek in ga priloi spisom, ki jih polje sodiu, izloena obvestila pa
shrani v svojem spisu. IZLOA DT!
e so h kazenski ovadbi priloeni kakni drugi dokazi, za katere dravni toilec misli, da se
na njih ne sme opirati odloba sodia, polje spise, v katerih so taki dokazi PS oz. sodniku
posamezniku, ki nato ustrezno ukrepa (glej 83/II in III ZKP). NE IZLOA DT!

83/II ZKP (izloanje dokazov, ki so taksativno nateti):

izpovedba osumljenca oz. obdolenca, prie ali izvedenca, e ZKP doloa, da se sodna
odloba ne sme opreti nanje

zapisniki, predmeti, posnetki, sporoila ali dokazila, e ZKP doloa, da se sodna
odloba ne sme opreti nanje

obvestila, ki jih je policija zbrala od osumljenca, preden je bil pouen po 148/IV, e


71
jih ni e prej izloil dravni toilec

obvestil, ki so jih dale policiji osebe, ki ne smejo biti zasliane kot prie, ali ki so se v
skladu s tem zakonom odrekle prievanju, ali ki po tem zakonu ne bi smele biti
postavljene za izvedenca

V teh primerih izda PS oz. sodnik posameznik po uradni dolnosti ali na predlog stranke
sklep, s katerim izloi navedene dokaze iz spisov takoj, ko ugotovi, da gre zanje. Stranke
smejo zahtevati izloitev zapisnikov in drugih dokazov samo do konca predobravnavnega
naroka, e tega naroka ni bilo pa do zaetka glavne obravnave, kasneje pa samo pod pogojem
iz 285.a/III/4. alineja (navedba utemeljenih razlogov, zakaj niso zahtevali izloitve e na
predobravnavnem naroku) izloa PS ali sodnik posameznik!!!

83/III (pritoba)
Zoper sklep preiskovalnega sodnika oz. sodnika posameznika o izloitvi ali sklep o zavrnitvi
predloga stranke za izloitev je dovoljena posebna pritoba. Po pravnomonosti sklepa se
izloeni zapisniki in drugi izloeni dokazi zaprejo v poseben ovitek in shranijo loeno od
drugih spisov in jih ni mogoe pregledovati ali uporabiti v k.p., razen v primeru 83/IV. O
pritobi odloa sodie druge stopnje.

83/IV (kdaj se lahko nedovoljen dokaz uporabi):

predsednik sodia, ki odloa o zahtevi za izloitev sodnika iz razloga psiholoke
okube po 39/II/2 ZKP

senat, ki odloa o pravnem sredstvu zoper odlobo o glavni stvari

sodie druge stopnje, ki odloa odloa o pritobi zoper sodbo, s katero se izpodbija
tudi sklep o izloitvi dokazov (83/V)

sme pregledati in uporabiti zapisnike in druge dokaze, ki so bili s pravnomonim sklepom
izloeni iz spisov, e je to nujno zaradi ugotovitve ali je podan razlog za izloitev sodnika. Po
pregledu in uporabi se mora izloene zapisnike in druge dokaze spet fizino loiti od
spisa. Izloa se s sklepom.
DOKTRINA sadeev zastrupljenega drevesa
Ekskluzija sama po sebi (v osnovnem oz. najojem pomenu) pomeni, da se izloijo dokazi, ki
so bili neposredno pridobljeni na nezakonit nain (z nezakonitim preiskovalnim dejanjem oz.
z dejanjem, ki predstavlja kritev ZKP oz. drugih zakonov). Doktrina sadeev zastrupljenega
drevesa (DSZD) pa razirja to osnovno dojemanje ekskluzije na tiste dokaze, ki so bili
pridobljeni na podlagi nezakonitih dokazov (oz vednosti o njih). To pomeni: e imamo
verigo med seboj vzrono povezanih preiskovalnih dejanj/dokazov, med katerimi je prvi
nezakonit in so kasneji pridobljeni na podlagi takega dokaza, da bodo tudi vsi ti
kasneji dokazi izloeni zaradi prvotne nezakonitosti.
Kasneji oz. sporni dokaz se bo izloil, e bo izpolnjen t.i. BIFURKATIVNI TEST.
1. Obstajati mora sine qua non vzrona zveza med prvotno nezakonitostjo in
spornim dokazom


72
2. Sporni dokaz je pridobljen z aktivnim izkorianjem oz. zlorabo prvotne
nezakonitosti
DSZD se je najprej razvila v ZDA, v zadevi WONG SUN vs. US.
IZJEME od doktrine sadea zastrupljenega drevesa:
Doktrina zbledelega madea (purget taint doctrine)
Je najbolj razirjena izjema. Podana je takrat, ko sta prvotno nezakonito dejanje oz.
nezakonito pridobljen dokaz in 'sporen' dokaz asovno ali kako drugae tako oddaljena oz.
nepovezana, da ne moremo govoriti o aktivnem policijskem izkorianju prvotne
nezakonitosti oz. neposredni zlorabi nezakonitosti oz. se teje vzrona zveza za prekinjeno.
To pomeni, da drugi pogoj bifurkativnega testa ni izpolnjen oz. da gre za okoliine, zaradi
katerih ne gre ve neposredno zlorabo aktivnosti. Med okoliinami, zaradi katerih made
zbledi, je zelo pogosto PROSTOVOLJNOST (izjave, priznanja, soglasje k hini preiskavi itd.)
Doktrina neodvisnega vira
Uporabi se takrat, ko policija oz. toilstvo do spornega dokaza pride oz. zanj izve in z
izkorianjem prvotne nezakonitosti in tudi po neki drugi poti, na podlagi nekega drugega,
zakonitega dokaza oz. preiskovalnega dejanja, neodvisnega od prvotne nezakonitosti.

Obstajata torej dve poti, po katerih so prili do dokaza:
Prva je nezakonita
Druga je zakonita in popolnoma neodvisna od prve

Moni pomislek zoper to doktrino je monost PSIHOLOKE OKUBE. Policija oz. organi
pregona, ko enkrat izvedo za dokaz na nezakonit nain, verjetno praktino ne morejo tega
izbrisati iz glave in nadaljevati z delom, kot da ne vedo za ta dokaz, in verjetno vsaj
podzavestno uporabljajo te nezakonite informacije pri iskanju tega dokaza. Skratka, zelo
teko je govoriti o neodvisnem viru.

Izjema neizogibnega odkritja
Se uporablja takrat, ko je sporni dokaz bil pridobljen na podlagi prvotno nezakonitega dokaza,
pri emer pa organi pregona zatrjujejo oz. dokazujejo, da bi do spornega dokaza neizogibno
prili tudi po zakoniti poti, brez izkorianja prvotne nezakonitosti, in da bi dokazi imel isto
dokazno vrednost. To izjemo najbolje ponazarja primer iz amerike sodne prakse Nix v
Williams. Toilstvo mora dokazati 'neizogibnost', za kar je po veinskem mnenju v zadevi
Nix v. Williams dokazni standard preponderance of evidence = cca 50%.

RAZLIKA IN PODOBNOST med doktrino neodvisnega vira in izjemo
neizogibnega odkritja:
Pri izjemi neizogibnega odkritja:
1. gre za hipotetien oz. teoretien scenarij oz. organi pregona elijo prepriati sodie,
da verjame v nek hipotetien scenarij. Organi pregona zatrjujejo, da bi dokaz tako ali
tako nali na zakonit nain, brez zlorabe oz. uporabe prvotne nezakonitosti.

2. Tukaj je glavni problem hipotetinost, torej ali bi se res na zakonit nain nujno nael
dokaz, ali pa ga ne bi nali oz. so to samo ugibanja z nizko stopnjo verjetnosti?

3. Uporablja se zaradi spodaj opisanega razumevanje ekskluzije, pri emer sta oba


73
pogoja bifurkativnega testa izpolnjena.

Pri doktrini neodvisnega vira:
1. gre za dejanski scenarij oz. organi pregona prepriujejo sodie, da dejansko so nali
dokaz na nek drug, zakonit nain, brez zlorabe oz. uporabe prvotne nezakonitosti.

2. Tu je problem PSIHOLOKE OKUBE, torej ali policija res ni zavestno ali
podzavestno uporabljala informacije iz prvotne nezakonitosti, da bi prila do dokaza
na drug, zakonit nain.

3. Doktrina nastane tako zaradi spodaj opisanega razumevanja ekskluzije kot tudi zaradi
tega, ker gre pravzaprav za to, da 2. pogoj bifurkativnega testa ni izpolnjen (policija ne
izrabi te nezakonitosti, temve neodvisno od nje po drugi, zakoniti poti pride do
dokaza).

Obe izjemi pa sta si podobni v tem, da izhajata iz tega, da osumljenec/obtoenec zaradi
ekskluzije ne sme biti na boljem, kot e prvotne nezakonitosti ne bi bilo, oz. policija/org.
pregona ne smejo biti na slabem, kot e ne bi bilo prvotne nezakonitosti.

Izjema dobre vere

V primeru US v Leon. VS ZDA je to utemeljilo z naslednjimi tirimi razlogi:

1. Ekskluzija je predvsem preventivno sredstvo proti nezakonitemu delovanju policije, ne pa
sodnikov

2. Ne obstajajo dokazi, da so sodniki nagnjeni k neupotevanju pravnih predpisov

3. Ne obstajajo dokazi, da bo takna ekskluzija imela pomemben preventivni uinek na
sodnike

4. Ne moremo priakovati od policije, da bo preverjala oz. dvomila v odloitve sodia

Uporabnost izjem v Sloveniji
Sodne prakse v zvezi z ekskluzijo v Sloveniji praktino ni, zato ni mogoe rei, katera od teh
izjem bi se v praksi uporabila, katera pa ne, zato so vse to zgolj teoretina razpravljanja.
Teorija pa zavraa uporabo izjeme dobre vere, saj ta ni v skladu z nao doktrino ekskluzije,
katere namen je varstvo obdolenevih pravic, ne pa preventivno vplivanje na ravnanje
policije.

Relevantna sodna praksa:
Vrhovno sodie ZDA:
Wong Sun v. ZDA Doktrina sadeev zastrupljenega drevesa
Nix v. Williams Izjema neizogibnega odkritja
Leon v. ZDA Izjema dobre vere



74
Dokazna sredstva so:
(1) hina preiskava,
(2) osebna preiskava,
(3) zaseg predmetov,
(4) ogled,
(5) zaslianje obdolenca,
(6) zaslianje pri,
(7) izvedenstvo.

5. DOKAZNO BREME
Formalno dokazno breme je pravna dolnost doloenega procesnega subjekta, da dokae
doloeno dejstvo ali dejansko stanje, ki je podlaga za odloanje. e subjekt tega dejstva ne
dokae, se teje, da dejstvo ne obstaja. Materialno dokazno breme pomeni interes doloenega
procesnega subjekta, da doloeno dejstvo dokae.

Rimsko pravo je poznalo naelo delitve formalnega dokaznega bremena dokazovati mora
oseba, ki nekaj zatrjuje, ne oseba, ki to zanika (Ei incubit probatio, qui dicit, non qui negat).
V istem akuzatornem postopku je toilec pravno dolan dokazovati vsa dejstva, na katerih
temelji kazenska odgovornost obdolenca, in vsa druga dejstva, potrebna za obsodbo. e s
tem ne uspe, mora sodie obdolenca oprostiti. Sodie se ne spua v dokazovanje.

Naelo prenosa formalnega dokaznega bremena (NE PRI NAS!) e obdolenec v svojo
obrambo navede doloena dejstva, glede njih pridobi poloaj toilca in jih mora dokazati,
drugae se teje, da ta dejstva ne obstajajo. Teh nael pri nas ne poznamo.

Dokazno breme nosi pri nas toilec, subsidiarno ga nosi sodie (preiskovalni sodnik, sodei
senat). NIKOLI ga ne nosi obdolenec. Obdolenec ima monost, vendar ne dolnosti
dokazovanja. Toilec je dolan dokazati obdolenevo krivdo. Obdolenec ni dolan
dokazovati nedolnosti. e jo dokazuje in ne dokae, s tem NI podan dokaz njegove krivde.
e obdolenec v obrambo navede doloeno dejstvo, ga NI dolan dokazati sodie mora to
dejstvo preizkusiti glede na to, ali ga je obdolenec podprl z zadostnimi dokazi ali ne. Za
sodie velja glede dokaznega bremena inkvizicijska ali preiskovalna maksima, tj. pravilo,
nastalo v inkvizicijskem postopku, po katerem ima sodie pravico in dolnost odloati,
katera dejstva bo uveljavljalo in s katerimi dokazi. Obsega tudi iniciativo za izvedbo dokazov,
ki jih stranke niso predloile ali so predlog umaknile.

Naela dokaznega bremena v ZKP:
(1) toilec ima dolnost dokazati obdolencu kazensko odgovornost,
(2) obdolenec ni dolan dokazati svoje nedolnosti,
(3) sodie je dolno izpopolniti nezadostno dokazovanje obtobe in obrambe.

2.) DOKAZNI STANDARDI:
Kaejo stopnjo verjetnosti, da je bilo storjeno k.d. in stopnjo preprianosti doloenega organa,
da je bilo storjeno k.d. 0%-ni minimalnega suma 100%- flagrantno prijetje
a) RS (razlogi za sum): minimalna informacija (lahko anonimna) o k.d. = 20%
b) URS (utemeljeni razlogi za sum): = 50% - 60% (tukaj se e zagotavlja naknadna
kontradiktornost!)
c) US (utemeljen sum): = 60% - 70% (tukaj se zagotavlja predhodna kontradiktornost)
d) beyond reasonable doubt: preprianost razumnega loveka = 90%



75
Temeljna 2 pomena dokaznih standardov sta: 1) oznaujejo FAZE kazenskega postopka, 2)
oznaujejo dokazno breme za doloen poseg v pravice obdolenca (prepreujejo arbitrarnost).



3.) DOKAZNE PREPOVEDI:
V inkvizitornem postopku inkvirent odloa o dovoljenih oz. nedovoljenih dokazih. Glede
dokaznih prepovedi ni pravil. V meanem postopku pa obstajajo pravila o dokaznih
prepovedih. Tudi pri nas taka pravila poznamo (ekskluzija).

4.) DOKAZNI PREDLOG: (npr. predlog obdolenca za zaslianje prie)
Da bo dokazni predlog USPEEN morajo biti izpolnjeni tirje pogoji:
- kateri dokaz naj se izvede
- kaj z njim dokazuje
- z doloeno stopnjo verjetnosti dokazati, da bo dokaz uspeen (bo dokazal dejstvo)
- je dokaz pravno relevanten za konkretno zadevo

Ve o dokaznem predlogu v sodbi I Ips 269/98!

II. DOKAZNA SREDSTVA PO VELJAVNEM PRAVU

V primeru preiskav gre za posege v posameznikove pravice, e posebej v pravico do
zasebnosti. Spraujemo se kdaj je doloen poseg s strani drave upravien. Na kratko,
poznamo dve koncepciji:

lastninski koncept zasebnosti - vpraanje kritve se postavi samo v primeru, ko
policija pridobi dokaz z motenjem posesti, tak poseg je upravien samo, kadar so
izpolnjeni vsi zakonski pogoji za preiskavo

koncept priakovane zasebnosti - veinsko sprejeta koncepcija (VS ZDA, ESP,
US RS). Ne dvomi se o upravienosti posega, kadar je zakonit (e so izpolnjeni vsi
zakonski pogoji). Gre predvsem za posege, kjer ni izpolnjenih zakonskih pogojev.
Tak poseg je upravien samo, kadar je test priakovane zasebnosti negativen (to pa je
ko na obe vpraanji odgovorimo z ne). Test:
o Subjektivni test ali je iz ravnanja osebe razvidno, da je v doloenem
prostoru priakovala zasebnost
o Objektivni test ali je to priakovanje drubeno upravieno.

1. HINA PREISKAVA
Nedotakljivost stanovanja je zavarovana z ustavo. ZKP dopua poseg v to pravico zaradi
interesov kazenskega pravosodja.

(1) Pojem hine preiskave:
Hina preiskava je preiskava stanovanja in drugih prostorov obdolenca ali drugih oseb
ter stvari v teh prostorih (omare, postelje, obleke, vree). Lahko se opravi tudi v prostorih
dravnih organov, podjetij, pravnih oseb in v vojakih objektih. Ni je mono opraviti v
diplomatskih in konzularnih prostorih (prostori ekstrateritorialnih oseb). Dolobe hine
preiskave pa se uporabljajo tudi za preiskavo SKRITIH prostorov prevoznih sredstev
(razlika s pregledom vozila).



76
Dolobe o hini preiskavi vsebuje e ustava, ki pravi:
Nihe ne sme brez odlobe sodia proti volji stanovalca vstopiti v tuje stanovanje ali
druge tuje prostore, niti jih ne sme preiskati.
Pri preiskavi ima pravico biti navzo tisti, igar prostori se preiskujejo, ali njegov
zastopnik.
Preiskava se sme opraviti samo v navzonosti 2 pri.
Pod pogoji, ki jih doloa zakon, sme uradna oseba brez odlobe sodia vstopiti v tuje
stanovanje ali v tuje prostore in izjemoma brez navzonosti pri opraviti preiskavo, e je
to neogibno potrebno, da:
lahko neposredno prime storilca kaznivega dejanja,
se zavarujejo ljudje in premoenje.

(2) Pogoji za hino preiskavo:
1) formalni pogoj hina preiskava se opravi na podlagi obrazloene pisne odredbe
sodia, ki se pred zaetkom hine preiskave izroi osebi, katere prostori se
preiskujejo ali na podlagi privolitve posameznika
2) materialni pogoj e so podani utemeljeni razlogi za sum, da je doloena oseba
storila KD in je verjetno, da:
bo mono pri hini preiskavi obdolenca prijeti,
se bodo pri hini preiskavi odkrili sledovi k.d.,
se bodo pri hini preiskavi nali pomembni predmeti za k.p.

e ivi v prostoru ve oseb, se za preiskavo skupnih prostorov zahteva PRIVOLITEV
KATEREKOLI OSEBE, ki uporablja skupne prostore, za prostore, ki pa jih uporablja le
osumljeni, pa se zahteva PRIVOLITEV OSUMLJENCA (VS RS I Ips 14/2005).

Hina preiskava je mona brez sodne odredbe (brez izpolnjevanja formalnega pogoja), vendar
pa mora ob tem obstajati materialni pogoj, kar pomeni, da morajo obstajati utemeljeni razlogi
za sum ter verjetnost najdbe. Pooblaene osebe policije lahko brez sodne odredbe vstopijo v
tuje stanovanje ali druge prostore in po potrebni opravijo hino preiskavo, e:
1) imetnik stanovanja to eli,
2) kdo klie na pomo,
3) je treba prijeti storilca k.d., ki je bil zasaen pri samem dejanju (in flagranti),
4) je to potrebno za varnost ljudi in premoenja,
5) je v stanovanju ali drugem prostoru oseba, ki jo je treba po odredbi pristojnega
drav-nega organa pripreti, prisilno privesti ali se je zaradi pregona zatekla v te
prostore.
Hina preiskava je torej mona na podlagi privolitve lastnika, sodne odredbe ter
zakona.

(3) Postopek hine preiskave:
Hina preiskava se najpogosteje opravi v predkazenskem postopku kot NUJNO
preiskovalno dejanje. Pred zaetkom hine preiskave se od osebe, na katero se nanaa
odredba o preiskavi, zahteva, naj prostovoljno izroi osebo oz. predmete, ki se iejo. Pri
tem se jo poui, da ima pravico obvestiti odvetnika, ki je lahko navzo pri hini preiskavi.
e prizadeta oseba (oseba na katero se odredba nanaa) zahteva navzonost odvetnika, se
zaetek hine preiskave odloi do prihoda odvetnika, vendar najdalj za 2 uri.
Brez predhodne izroitve odredbe in brez predhodne zahteve za prostovoljno izroitev
osebe ali stvari je mono zaeti hino preiskavo, e:
se priakuje oboroen odpor,


77
je potrebno, da se hina preiskava opravi takoj in nepriakovano,
se hina preiskava opravi v javnih prostorih.

Hina preiskava se opravlja med 6. in 22. uro. Izven tega asa se opravlja le:
1) e se do 22. ure ni konala,
2) e se opravlja v pogojih, ko je dovoljena brez sodne odredbe,
3) e to posebej dovoli preiskovalni sodnik, ker ocenjuje, da odlaanje lahko unii
sledove ali pomembne predmete.
Imetnik stanovanja in drugih prostorov ima pravico biti navzo pri hini preiskavi. e je
imetnik stanovanja odsoten, ima pravico biti navzo njegov zastopnik. e se hina
preiskava opravi v prostorih dravnih organov ali podjetij, se k navzonosti pri hini
preiskavi povabi njihov predstojnik. Pri hini preiskavi morata biti navzoi 2 polnoletni
prii solenitetni prii.

(Praksa I Ips 105/96: policist kot pria, ki NE opravlja preiskave bi po prestanem testu
sorazmernosti lahko sodeloval kot pria, policist, ki pa opravlja preiskavo in eli biti
pria, pa to ne more postati, saj prihaja do navzkrija interesov in bi bilo zato tako
ravnanje nezakonito). Hino preiskavo je treba opraviti obzirno, da se ne moti hini mir.
Zaklenjeni prostori, pohitvo ali druge stvari se odprejo s silo samo, e njihov imetnik NI
navzo ali e jih noe prostovoljno odpreti. Pri odpiranju se je potrebno izogibati
nepotrebni kodi.

O hini preiskavi se napravi zapisnik, ki ga podpiejo:
oseba, pri kateri se opravlja preiskava,
osebe, katerih navzonost je obvezna.

Pri hini preiskavi se zaseejo le predmeti in listine, ki so v zvezi z namenom posamezne
hine preiskave. POMEMBNO: e se pri hini preiskavi najdejo predmeti, ki NISO v zvezi s
KD zaradi katerega je bila preiskava odrejena, pa pa kaejo na drugo KD, za katero se
storilec preganja po UD, se tudi ti opiejo v zapisniku in zaseejo, o zasegu pa se takoj izda
potrdilo. To se takoj sporoi DT, da zane kazenski pregon. Ti predmeti pa se takoj vrnejo, e
DT spozna, da ni razloga za kazenski pregon pa tudi ne kaknega drugega razloga, da bi se
morali predmeti vzeti. Govorimo o PLAIN VIEW DOKTRINI, ki se je razvila v primeru
Coolidge vs. New Hampshire). Amerika sodna praksa je razvila tudi pogoje, ki morajo
biti izpolnjeni, da se taki predmeti lahko zaseejo:
zakonita prisotnost policije na kraju
predmet zasega mora biti prosto viden
nenamerna najdba (ne smejo e prej vedeti, da bodo tam nali obremenilni dokaz v
zvezi z drugim kaznivim dejanjem, ta kriterij se je uveljavil, ker je policija zlorabljala
odredbe za hine preiskave na podlagi enega kaznivega dejanja, katerega utemeljen
sum je lahko dokazala, da bi prila do dokazov za neko drugo kaznivo dejanje)
e na prvi pogled mora biti oitno, da gre za obremenilen predmet
Plain view doktrina je vsebovana v 217. lenu, kjer ni zapisan drugi pogoj (prosta vidnost
predmeta), vendar pa je ta pogoj utemeljila sodna praksa. V zapisnik se zapiejo in
natanno opiejo zaseeni predmeti in listine. Osebi, ki so ji bili predmeti oz. listine
zaseeni, se ve ne izda potrdila (to je rtano z novelo ZKP-L).
(4) Posebnosti hine preiskave brez sodne odredbe:


78
Hina preiskava brez odredbe sodia se lahko opravi brez navzonosti pri, e pri ni
mono takoj zagotoviti in je s hino preiskavo nevarno odlaati. Razlogi za odsotnost pri
morajo biti navedeni v zapisniku. O vstopu v stanovanje mora policija imetniku
stanovanja izdati potrdilo. e je policija opravila hino preiskavo, mora sestaviti
zapisnik. O opravljeni hini preiskavi brez odredbe mora policija takoj poroati
preiskovalnemu sodniku, e k.p. tee. e k.p. e ne tee, mora policija poroati
dravnemu toilcu.

(5) Izkljuitev dokazne vrednosti hine preiskave:
Sodie ne sme opreti svoje odlobe na dokaze, pridobljene s hino preiskavo, e:
1) je bila hina preiskava opravljena brez odredbe sodia,
2) je bila hina preiskava opravljena brez oseb, ki morajo biti navzoe,
3) e za hino preiskavo brez odredbe sodia in brez navzonosti pri niso bili
izpolnjeni pogoji.


2. OSEBNA PREISKAVA
Osebna preiskava se lahko opravi, e so podani utemeljeni razlogi za sum, da je doloena
oseba storila KD in je verjetno, da se bodo pri njej nali:
sledovi k.d.,
pomembni predmeti za k.p.

Preieta se obleka in oseba sama. Preie se obdolenec. Izjemoma se preiejo druge osebe,
za katere je verjetno, da imajo pomembne predmete za k.p. Za osebno preiskavo je potrebna
pisna odredba sodia ali privolitev osebe. Pri osebni preiskavi morata biti navzoi 2
polnoletni prii, pri emer pa se preiskava lahko opravi tudi brez navzonosti pri, e pri ni
mono takoj zagotoviti in je s osebno preiskavo nevarno odlaati. Osebno preiskavo enske
lahko opravi le enska, pri emer mora biti tudi prii enski. Prie se tako pri hini kot pri
osebni preiskave opozori, da naj pazijo, kako se preiskava opravlja in da imajo pravico podati
pred podpisom zapisnika svoje ugotovitve, e menijo, da vsebina zapisnika ni pravilna.

Pooblaene osebe policije lahko osebno preiskavo opravijo brez odredbe in navzonosti
pri:
ko izvrujejo sklep o prisilni privedbi,
ko osumljencu vzamejo prostost, e je podan sum:
o da ima osumljenec oroje za napad,
o da bo osumljenec odvrgel, skril ali uniil predmete, ki mu jih je treba vzeti kot
dokazilo v k.p.

Tudi pri osebni preiskavi besedna zveza brez odredbe pomeni, da manjka le formalni pogoj,
e vedno pa mora biti izpolnjen materialni pogoj! Tudi v tem primeru lahko prizadeta oseba
zahteva navzonost odvetnika, pri emer se zato osebna preiskava odloi za maximalno 2 uri.
O osebni preiskavi brez odredbe in navzonosti pri mora policija takoj poroati
preiskovalnemu sodniku (e k.p. e tee) ali dravnemu toilcu (e k.p. e ne tee). O osebni
preiskavi je treba napraviti zapisnik. Preiskovani osebi je treba izdati potrdilo o zaseenih
predmetih. O osebni preiskavi brez odredbe se izda le potrdilo.

Dokazna vrednost osebne preiskave je izkljuena, e:
(1) je bila osebna preiskava opravljena brez odredbe sodia,
(2) je bila osebna preiskava opravljena brez navzonosti oseb, ki bi morale biti navzoe,


79
(3) za osebno preiskavo brez odredbe sodia in navzonosti pri niso bili izpolnjeni pogoji.

Pri osebni preiskavi pa je potrebno omeniti tudi VARNOSTNI PREGLED!

Varnostni pregled je urejen v Zakonu o policiji, temeljna sta 38. in 41. len ZPol.
Glede opredelitve v teh lenih loimo:
fakultativni varnostni pregled
obligatorni varnostni pregled

Fakultativni varnostni pregled (38 ZPol)
Ko policisti opravljajo naloge, doloenih z zakonom, lahko opravijo varnostni pregled osebe,
e obstaja verjetnost napada ali samopokodovanja s strani te osebe. Bistveno pri varnostnem
pregledu je to, da se opravi takrat, kadar policist glede na okoliine meni (npr. e oseba kaj
takega ree), da je ogroen ali da oseba ogroa samo sebe. Izraz iz sodne prakse ZDA: stop
and frisk. Namen je ugotoviti ali je ta oseba oboroena in ali ima pri sebi oz. s sabo druge
nevarne predmete.
Obseg:
pregled osebe
pregled njenih stvari
pregled njenega prevoznega sredstva

Pri samem obsegu pregleda pa je potrebno paziti na njegov namen, saj se lahko opravi samo v
obsegu, ki ustreza temu namenu. Varnostni pregled se opravlja neposredno ali s tehninimi
sredstvi. Vedno se zane zgolj s povrinskim zaznavanjem s utili (vid, sluh, voh). Na ta nain
se skua locirati oz. ugotoviti vir napada oz. samopokodovanja (kje ima oroje). ele e se s
povrinskim zaznavanjem ugotovi, da se vir napada oz. samopokodovanja nahaja pod
povrino (pod oblaili), smejo policisti v okviru varnostnega pregleda sei pod povrino.

38. a ZPol
Ta len je bil uveden z novelo Zpol-G leta 2009 in je bistveno raziril prejnja policijska
pooblastila. Po tem lenu lahko policist opravi varnostni pregled tudi iz razlogov javne
varnosti z namenom zasega predmetov, e je na podlagi njegove neposredne zaznave podana
utemeljena verjetnost, da ima oseba pri sebi predmete, ki bi jih bilo v skladu z zakonom treba
zasei. Sporno pri tem pooblastilu je ve stvari, predvsem nedolono napisano besedilo; npr.
kaj so to razlogi javne varnosti (razen tega da gre oitno za varnost vejega tevila ljudi).

Obligatorni varnostni pregled (41 ZPol)
Policisti opravijo varnostni pregled, ko izvajajo prijetje doloene osebe z namenom, da jo
privedejo, jo pridrijo ali opravijo kakno drugo dejanje, doloeno z zakonom.

Razlike med osebno preiskavo in varnostnim pregledom

1. Osebna preiskava se opravlja v okviru kazenskega postopka. Varnostni pregled se
lahko opravi pri opravljanju katerihkoli nalog, ki jih ima policija po zakonu o policiji
ali kaknem drugem zakonu.

2. Osebna preiskava brez odredbe se opravlja, kadar policisti izvrujejo sklep o privedbi
ali ko komu vzamejo prostost, e obstaja nevarnost napada ali sum, da bo odvrgel
predmete, pomembne za kazenski postopek. Varnostni pregled se opravi, kadar gre za


80
verjetnost napada ali samopokodovanja, medtem ko to, ali ima predmete, pomembne
za kazenski postopek, sploh ni relevantno!

3. Osebna preiskava se nanaa zgolj na osebo oz. na predmete, ki jih ima s sabo,
varnostni pregled pa se lahko nanaa tudi na prevozno sredstvo.

4. Pri osebni preiskavi se lahko takoj gre "pod povrino" oz. se v celoti pregleda osebo,
pri varnostnem pregledu pa se mora zaeti zgolj s povrino in ele v primeru, da se
tako ugotovi, da je izvor napada oz. samopokodbe pod povrino, se gre lahko pod
povrino.

Razlike med varnostnim pregledom in telesnim pregledom
Telesni pregled ureja 266. len ZKP. Opravi se lahko zoper obdolenca (e je potrebno
dognati dejstva pomembna za kazenski postopek) ali tretjo osebo (e je treba dognati ali je na
njenem telesu sled ali posledica k.d.), e je potrebno dognati dejstva pomembna za kazenski
postopek. Po vsebini gre za izvedenstvo (pregled opravi zdravnik). Dokazni standard ni
doloen, a lahko bi sklepali, da je zahtevan utemeljen sum. Pri pregledu prie niso potrebne.
Zahteva se privolitev osebe, na kateri se telesni pregled opravlja, a ta ni potrebna, kadar je
nujno opraviti tovrsten pregled (prisilni telesni pregled). Prepovedana je uporaba posegov ali
sredstev, s katerimi bi se vplivalo na voljo po izpovedovanju (privilegij zoper samoobtobo
pokriva samo voljo po izpovedovanju, ne pa tudi telesa).

Lestvica glede na intenzivnost posega
Telesni pregled > Osebna preiskava > Varnostni pregled

Relevantna sodna praksa za osebno preiskavo in varnostni pregled
VRHOVNO SODIE ZDA, TERRY V. OHIO - Varnostni pregled: tudi e ne more izkazati
utemeljenega suma, obstaja pooblastilo, ki dovoljuje razumno preiskavo zaradi oroja za
zaito policista, kadar ima ta razloge za sum, da ima opraviti z oboroenim in nevarnim
posameznikom.

VRHOVNO SODIE ZDA, CHIMEL V. CALIFORNIA in ROBINSON V. ZDA osebna
preiskava ob aretaciji je zakonita, e je aretacija zakonita. Preie se lahko samo osebo in
obmoje, ki ga ta oseba neposredno nadzoruje (slednje kreno v Vale v. Luisiana).


3. ZASEG PREDMETOV
je samostojen nain pridobitve stvari, pomembnih za k.p. Gre za stvarni omejevalni ukrep, ki
se izvri nad:
- predmeti, ki se morajo po zakonu odvzeti
- predmeti, ki utegnejo biti dokaz v k.p.

(1) Edicijska ali izroitvena dolnost
je splona dravljanska dolnost izroitve predmetov na zahtevo sodia ali policije.
Edicijske dolnosti so oproene:
ekstrateritorialne osebe,
zagovornik glede pisnega obevanja z obdolencem,
dravni organi, ki hranijo uradne spise in listine, e mislijo, da bi bila objava njihove
vsebine kodljiva za splono korist (presoja ZOS),
osumljenec, obdolenec


81
privilegirane prie

Kdor ima predmete, pomembne za k.p., jih mora na zahtevo sodia (pisna odredba)
izroiti. Sodie predmete sprejme v hrambo ali njihovo hrambo zavaruje. e posestnik
predmetov noe izroiti, se ga kaznuje z denarno kaznijo. e posestnik tudi po plailu
denarne kazni noe izroiti predmetov, se ga zapre. Zapor traja do izroitve predmetov ali
konca k.p., vendar najve 1 mesec. Zoper te ukrepe je mogoa pritoba na ZOS, ki pa ne
zadri izvritve (nesuspenzivnost).

(2) Pristojnost za zaseg:
Zaseg predmetov lahko opravijo tudi pooblaene osebe policije, ko opravljajo funkcijo
odkrivanja (148. l., 164. l.) k.d. in storilcev ali izvrujejo naloge sodia. O zasegu
predmetov se napravi zapisnik. V njem se navede, kjer so bili predmeti najdeni, in poda
opis predmetov. Za zaseene predmete se izda zapisnik (spremenjeno z novelo ZKP-L).


(3) Zaseg in pregled spisov:
Zaseeni spisi se popiejo. e to ni mono, se spravijo v ovitek in zapeatijo. Lastnik
spisa lahko pritisne na ovitek svoj peat. K odpiranju ovitka se povabi oseba, ki so ji bili
spisi zaseeni. e ne pride, se ovitek odpre ter spisi pregledajo in popiejo brez njene
navzonosti. Procesni organ mora paziti, da se z vsebino spisov ne seznanijo
nepooblaene osebe. Dravni organi lahko odreejo vpogled ali izroitev spisov, e
mislijo, da bi bila objava njihove vsebine kodljiva za splone koristi. O tem odloi
zunajobravnavni senat okronega sodia. Podjetja lahko zahtevajo, da se ne objavijo
podatki o njihovem poslovanju.

(4) Pridranje pisem, brzojavk in poiljk:
Tajnost pisem in drugih obil je po ustavi nedotakljiva. Zakon lahko doloi odstopanja od
tega naela, e je to neizogibno za potek k.p. ali varnost drave. Preiskovalni sodnik
lahko naroi potnim, brzojavnim in drugim prometnim organizacijam, da pridrijo in mu
izroijo pisma, brzojavne in druge poiljke, ki jih poilja obdolenec ali so nanj
naslovljene, e obstajajo okoliine, zaradi katerih se lahko upravieno priakuje, da
bodo te poiljke dokaz v postopku. O pridranih poiljkah se izda potrdilo. Izroene
poiljke odpre preiskovalni sodnik v navzonosti 2 pri. Vsebina poiljk se lahko v celoti
ali delno sporoi obdolencu oz. naslovljencu, e to dopuajo koristi postopka.
Poiljke 3. oseb se ne smejo pridrati. To so poiljke, ki jih ni poslal obdolenec in niso
nanj naslovljene. Naslovljencem je mono takne poiljke zasei kot predmete!

(5) Vrnitev zaseenih predmetov:
Predmeti, ki se zaasno zaseejo med k.p., se vrnejo lastniku ali imetniku, e:
se postopek ustavi, IN
ni razlogov, da se odvzamejo trajno:
o kot varnostni ukrep odvzema predmetov:
zaradi koristi splone varnosti,
zaradi razlogov morale.
o kot odvzem protipravne premoenjske koristi, pridobljene s k.d.
e je zaseeni predmet svojemu lastniku oz. imetniku neizogibno potreben, se mu lahko
vrne pred koncem postopka, e se zavee, da ga bo na sodie prinesel kot dokaz.

(6) Ravnanje s sumljivimi stvarmi:


82
e se najde pri obdolencu tuja stvar neznanega izvora, jo procesni organ opie in opis
razglasi na razglasni deski sodia I. stopnje, na obmoju katerega ivi obdolenec ali je
bilo k.d. storjeno. Lastnik se mora zglasiti v 1 letu od objave razglasa. e se ne zglasi v
tem roku, se stvar proda in izkupiek od prodaje gre v dravni proraun. Pri stvareh veje
vrednosti se objavi razglas tudi v dnevnem asopisju. e lastnik zamudi rok za pridobitev
stvari, lahko zahteva vrnitev stvari ali izkupika zanjo v civilni pravdi. Zastaranje te
pravice tee od dneva objave razglasa. e je stvar pokvarljiva ali bo hramba draga, se
stvar proda in denar izroi v hrambo zavodu.

4. OGLED
(1) Pojem ogleda:
Ogled je procesno dejanje, pri katerem procesni organ za postopek pomembna dejstva
ugotavlja z neposrednim opazovanjem. Rezultat neposrednega ugotavljanja dejstev se
vpie v zapisnik. Najbolj pogost je ogled kraja storitve k.d., ki se opravi neposredno ali
kraji as po k.d. Ogled se najbolj pogosto izvaja v fazi predkazenskega postopka.
Pogosto je ogled prvo dejanje, ki ga opravi procesni organ, ko izve, da je bilo storjeno
k.d., za katero se storilec preganja po uradni dolnosti. Za ogled v predkazenskem
postopku je teko zagotoviti kontradiktornost, ker procesne vloge e niso doloene. e so
e doloene, je treba domnevnemu storilcu dati poloaj subjekta k.p.

Rekonstrukcija dogodka ali sodni eksperiment je posebna vrsta ogleda. Opravi se tako, da
se dejanja ali situacije ponovijo v istih razmerah (na istem kraju, z istimi sredstvi in istimi
osebami). Namen rekonstrukcije je preveriti izvedene dokaze in ugotoviti dejstva, ki so
pomembna za razjasnitev stvari. Po potrebi se posamezni dokazi med rekonstrukcijo
znova izvedejo. Rekonstrukcija pride najpogosteje v potev, ko je treba preveriti razline
verzije o dogodkih, kot jih opisujejo obdolenec ali prie. Pri rekonstrukciji pogosto
sodelujejo izvedenci. Rekonstrukcija se praviloma opravi posebej z obdolencem in
posebej z vsako prio (e so v njihovih izpovedbah dejanja prikazana razlino).
Ogled opravlja preiskovalni sodnik, e se ogled opravlja med ali pred preiskavo (v pred-
kazenskem postopku). e preiskovalni sodnik ne more takoj priti na kraj dejanja, lahko
ogled v predkazenskem postopku) opravi policija (po dolobah ZKP), vendar ne more
opraviti obdukcije in izkopa trupla. V postopku pred sodiem opravlja ogled zunaj
glavne obravnave predsednik zunajobravnavnega senata ali sodnik, ki ga
zunajobravnavni senat pooblasti za opravljanje ogleda. Med glavno obravnavo opravlja
ogled sodei senat.

(2) Predmet in vrste ogleda:
Predmeti ogleda so:
1) predmeti, namenjeni ali uporabljeni za k.d. (sredstva k.d.),
2) predmeti, na katerih so sledovi k.d.,
3) predmeti, ki so objekt k.d. (npr. ukradena stvar),
4) predmeti, nastali s k.d. (ponarejena listina, denar).
Telesni pregled obdolenca se lahko opravi brez njegove privolitve, e je treba ugotoviti
dejstva, pomembna za k.p. Za telesni pregled drugih oseb je potrebna njihova osebna
privolitev, razen e je treba ugotoviti, ali je na njihovem telesu doloena sled ali
posledica k.d. Takemu pregledu se ne morejo izogniti niti osebe, ki so oproene
prievanja. Pregled in razteleenje trupla (obdukcija) je posebna vrsta ogleda z
izvedencem. Opravi se, ko je v smrtnem primeru podan sum, da je bila smrt povzroena s
k.d. ali je smrt v zvezi s storitvijo k.d. oziroma je to oitno. e je truplo pokopano, se


83
odredi sodni izkop ali ekshumacija. Izkop in obdukcijo lahko odredi le sodni organ
(preiskovalni sodnik).

(3) Omejitve:
Rekonstrukcija se ne sme opravljati tako, da bi:
- se alila javni red in morala;
- bilo v nevarnosti ivljenje ali zdravje ljudi.


5. PREISKAVA ELEKTRONSKE NAPRAVE
Z novelo ZKP-J je bil v zakon uveden popolnoma nov 219.a len. Po novem se lahko, zaradi
pridobitve podatkov v elektronski obliki, opravi tudi preiskava elektronskih naprav, e so za
to izpolnjeni pogoji.

Materialni pogoji
so podani utemeljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in
je podana verjetnost, da elektronska naprava vsebuje elektronske podatke, ki:
o pomagajo obdolenca identificirati, odkriti, prijeti
o pomagajo odkriti sledove kaznivega dejanja, ki so pomembni za kazenski
postopek
o jih je mogoe uporabiti kot dokaz v kazenskem postopku
Formalni pogoji
vnaprejnja pisna privolitev imetnika ter drugih uporabnikov elektronske naprave, ki
na njej utemeljeno priakujejo zasebnost ali
obrazloena pisna odredba sodia, izdana na predlog dravnega toilca (v tem
primeru se izvod odredbe pred zaetkom preiskave izroi imetniku oz. uporabniku
elektronske naprave, ki naj se preie)
O preiskavi se napravi zapisnik.
Preiskava z ustno odredbo:
Preiskovalni sodnik na ustni predlog dravnega toilca odredi preiskavo z ustno odredbo:
e pisne odredbe ni mogoe pravoasno pridobiti in
e obstaja neposredna in resna nevarnost za varnost ljudi ali premoenja
O predlogu dravnega toilca in odredbi preiskovalni sodnik izdela uradni zaznamek. Pisna
odredba mora biti izdana najpozneje v 12 urah po izdaji ustne, drugae se morajo pridobljeni
podatki uniiti. O unienju policija v 8 dneh obvesti preiskovalnega sodnika, dravnega
toilca in imetnika oz. uporabnika elektronske naprave.

Dolnosti imetnika/uporabnika naprave:
mora omogoiti dostop do naprave
mora predloiti ifrirne kljue, gesla in pojasnila o uporabi naprave, ki so potrebna, da
se dosee namen preiskave


84
e noe tako ravnati, se sme kaznovati z denarno kaznijo oz. zaporom (do izroitve a
maximalno 1 mesec). Ta dolnost ne velja za obdolenca, osebo, ki ne sme biti zasliana kot
pria in osebo, ki se je odrekla prievanju.

Nain izvedbe preiskave:
ohrani se mora integriteta izvirnih podatkov in monost njihove uporabe v nadaljnjem
postopku
poseg v pravice oseb, ki niso obdolenci mora biti najmanji moen
varovati se mora tajnost oz. zaupnost podatkov
ne sme se povzroati nesorazmerna koda
Preiskavo opravi strokovno usposobljena oseba, prav tako se lahko smiselno uporabljajo
dolobe o hini preiskavi ter plain view doktrina.

Ekskluzija (219.a/XI ZKP): e pri preiskavi elektronskih naprav niso bila spotovana vsa
pravila, je taka preiskava nezakonita in sodie ne sme opreti svoje odloitve na tako
pridobljene dokaze.

6. ZASLIANJE OBDOLENCA

URADNI ZAZNAMEK: policijsko zbiranje obvestil, pred poukom ali po pouku pa brez
zagovornika. Problem: teko je kontrolirati postopek, saj je to le povzetek.

Obdolenec je hkrati:
subjekt postopka ima vse pravice in dejanske monosti, da v postopku sam zastopa
lastne interese in opravlja funkcijo obrambe,
objekt postopka je dokazno sredstvo, proti njemu je mono uporabiti omejevalne
ukrepe.

Zaslianje obdolenca je procesno dejanje, s katerim pridemo do izpovedbe obdolenca. V
postopku ima dvojno funkcijo:
(1) obdolencu da prilonost, da se brani z nasprotnim dokazovanjem ima obdolenec
monost, da se obrani pred dokazi, ki ga bremenijo,

(2) procesnemu organu (preiskovalni sodnik, razpravno sodie) omogoi, da dobi
obdolenevo izpovedbo kot dokaz (aktivno dokazno sredstvo) obdoleneva izpovedba
je izredno pomembna kot dokaz, ker obdolenec najbolj natanno ve, ali je storil k.d. ali
ne.

Obdolenec se je dolan odzvati vabilu procesnega organa, da pride na zaslianje. Ima
pravico, da je pred izdajo sodbe zaslian o navedbah svoje obrambe. Obdolenec se zagovarja
in je dokazno sredstvo le pod pogojem, e na to prostovoljno pristane. V angloamerikem
sistemu se obdolenec sam odloa, ali bo izpovedal pred sodiem. e se odloi, je njegova
izpovedba enaka izpovedbi pri nastopa kot pria o lastni stvari. Izpovedba se daje pod
prisego, zasliujeta ga zagovornik in toilec. e je izpovedba lana, odgovarja obdolenec za
krivo prievanje.

(1) Pravica zasliati obdolenca:


85
V predkazenskem postopku ima policija pravico zahtevati izjavo (obvestilo) od osebe,
osumljene storitve k.d. Ta oseba se je dolna odzvati vabilu policije. V vabilu jo je treba
opozoriti na monost prisilne privedbe. e osumljena oseba kljub vabilu ne pride, se jo
lahko prisilno privede (e je bila na prisilno privedbo opozorjena). Izjava, ki jo da
osumljena oseba policiji, ni nikakren dokaz v k.p.. Po pouku in ob prisotnost
zagovornika je dokaz. Brez zagovornika a po pouku ni dokaz, a ostane v spisu. Po PKP
(pred zahtevo za preiskavo) je treba takno izjavo izloiti. Razpravno sodie te izjave ne
sme uporabiti kot dokaz. e ni pouka pa te izjave sploh ne vidi.


V predkazenskem postopku zaslii obdolenca preiskovalni sodnik, e:
1) bi bilo z zaslianjem nevarno odlaati (166. ZKP),
2) mu policija privede osumljeno osebo zaradi odreditve pripora (utemeljen sum).

Na glavni obravnavi obdolenca zaslii predsednik sodeega senata.
Obdolenec ima pravico, da:
ne daje izjav,
se ne zagovarja,
odkloni odgovore na posamezna vpraanja.
Obdolenec lahko poda lano izpovedbo, e misli, da je to v korist njegovi obrambi.

(2) Postopek zaslianja:
Procesni organ: (227/II)
1) obdolenca vpraa po osebnih podatkih,

2) obdolenca poui, da:
si ima pravico vzeti zagovornika po lastni izbiri,
se ni dolan zagovarjati in odgovarjati na vpraanja,
e se zagovarja ni dolan izpovedati zoper sebe in svoje blinje oz. da ni dolan
priznati krivde
je zagovornik lahko navzo pri njegovem zaslianju.

3) obdolencu pove:
katerega k.d. je obdolen,
katera podlaga za obdolitev je podana zoper njega

4) obdolenca vpraa, kaj lahko navede v svoj zagovor,

5) e je obdolenec obdolen k.d. hudodelskega zdruevanja ("skesanec"), se ga poui,
da se mu mora kazen omiliti, e:
preprei izvritev k.d. hudodelske zdrube,
razkrije podatke, ki so pomembni za preiskavo in dokazovanje e storjenih KD

Po opravljenih procesnih garancijah:
1) se obdolenec v neoviranem pripovedovanju (LAHKO, e pa se za to odloi, mu je
to treba omogoiti):
izjavi o vseh okoliinah, ki ga obremenjujejo, in
navede vsa dejstva v korist njegovi obrambi.



86
2) se obdolencu po konani izpovedbi postavijo vpraanja, e je potrebno, da:
se dopolnijo manjkajoa mesta (vrzeli),
se odpravijo nasprotja in nejasnosti v njegovem pripovedovanju.
e se obdoleneve kasneje izjave razlikujejo od prejnjih ali e obdolenec preklie
priznanje, se zahteva od njega, naj pove razloge, zakaj razlino izpoveduje oz. zakaj
preklicuje priznanje. e obdoleneve izjave niso v skladu z izjavami pri in
soobdolencev (glede bistvenih dejstev), se lahko opravi sooenje (konfrontacija). V
sooenju se vsakega zase zaslii o okoliinah, o katerih se izpovedbe ne ujemajo.
Obdoleneva izpovedba se zapie v zapisnik v obliki pripovedovanja. Vpraanja in
odgovori se zapiejo v zapisnik le, e je to potrebno (e tako zahtevajo: stranke,
zagovornik, p.s.). Obdolenec lahko sam narekuje svojo izpovedbo v zapisnik. e oseba
ne govori slovensko, se ga zasliuje po tolmau. e je oseba gluha, se mu vpraanja
postavljajo pisno, e nema pa se od osebe zahteva, da odgovori pisno. e bi bilo oboje
hkrati, se poklie socialnega pedagoga. Za tolmaa se smiselno uporabljajo dolobe za
izvedenca. e obdoleni ni pouen o svojih pravicah (procesnih garancijah) ali e dani
pouk in izjava obdolenca glede pravice do zagovornika nista zapisana v zapisnik ali e
je bilo ravnano v nasprotju s prepovedjo uporabe sile, gronje in drugih podobnih
sredstev, ali je bila oseba zasliana brez zagovornika, sodie NE SME opreti svoje
odlobe na obdolenevo izpovedbo.

(3) Zaslianje brez zagovornika:
Obdolenec ima lahko zagovornika ves as k.p. Zagovornik je lahko navzo pri
njegovem zaslianju. Brez zagovornika je mono obdolenca zasliati le:
1) e se je obdolenec izrecno odpovedal tej pravici in obramba ni obvezna,
2) e zagovornik ni navzo, eprav je bil obveen o zaslianju in obramba ni obvezna,
Izpovedba, dana v odsotnosti zagovornika, nima dokazne vrednosti, e ni izpolnjen eden
izmed teh pogojev. Sodna odloba se nanjo ne more opirati.

(4) Priznanje obdolenca:
Izpovedba obdolenca je najbolj pomemben predmet dokazne presoje, kadar vsebuje
priznanje. Priznanje v ojem pomenu je izjava obdolenca, da je storil doloeno k.d. v
objektivnem in subjektivnem (krivdnem) smislu. Priznanje v irem pomenu je vsako
obdolenevo priznanje resninosti doloenega dejstva, ki ima za obdolenca kodljive
posledice. V istem akuzatornem postopku ima priznanje naravo dispozitivnega akta s
priznanjem je postopek ugotavljanja utemeljenosti obtobe priznan, zato sodiu ostane le
izrek kazenske sankcije. Obdolenec se mora izjaviti le o tem, ali teje obtobo za
utemeljeno ali ne. e teje obtobo za utemeljeno, se porotniki umaknejo in sodie
izree sodbo.

Uinek priznanja je:
1) konstitutiven ali bistven priznanje je edino dokazno sredstvo,
2) deklaratoren dejanje je popolnoma dokazano z drugimi dokazi, priznava ga tudi
obdolenec.
3) supletoren ali dopolnilen priznanje dopolnjuje dokaze, ki za obsodbo ne bi
zadostovali.

(5) Nedovoljeni in sporni naini zaslianja:
Procesni organ mora pri zaslianju obdolenca spotovati njegovo osebnost. Obdolenec
se ni dolan zagovarjati in govoriti resnice. e lae, mora paziti, da z lami ne posega v
pravne dobrine 3. oseb, ker lahko poda krivo ovadbo (to je kaznivo). Izsiljevanje


87
priznanja je k.d. Obdolencu je treba vpraanja postavljati jasno, razlono in dolono, da
jih lahko popolnoma razume.

PREPOVEDANA so (228/I):
sugestivna vpraanja = vpraanja, ki vsebujejo obseno navodilo, kako nanje
odgovoriti,
kapciozna vpraanja = vpraanje, ki izhajajo iz stalia, da je obdolenec nekaj
priznal, esar ni priznal.

Obdolenca se ne sme preslepiti, da bi se dosegla doloena njegova izjava ali priznanje.
Proti obdolencu se ne smejo uporabiti sila ali gronja. Na njem ni dovoljeno uporabiti
zdravnikih posegov ali mu dati sredstev, ki lahko vplivajo na njegovo voljo pri
izpovedovanju:
lobotomija = psihokirurki poseg v mogane, da bi odpravili psihine motnje pri
tejih duevnih bolnikih. Z lobotomijo je mono vplivati tudi na voljo zaslianca.

narkoanaliza = zaslievanje obdolenca pod vplivom narkotinih sredstev, da bi se
ob slabitvi njegove volje in zmanjanju zavestne kontrole dobila resnina izpovedba,
ki jo obdolenec brez uporabe teh sredstev ne bi dal (serum resnice).

hipnoza.

Izpovedba, pridobljena na take naine, ne more biti podlaga za sodno odlobo.

DOVOLJENI so zdravniki posegi, ki ne vplivajo na voljo obdolenca (266/II):
odvzem krvi,
drugi zdravniki posegi, ki se po pravilih medicinske znanosti opravijo zaradi analize
in ugotovitve dejstev, pomembnih za k.p.

Takni posegi se lahko opravijo brez privolitve obdolenca, razen e bi zaradi tega
nastala koda za njegovo zdravje (opravijo se zato, da se ugotovi, ali je na njegovem
telesu sled ali posledica KD). Uporaba poligrafa ali naprave za zaznavanje reakcij, katere
bi lahko pomenile lai je dvomljiva v k.p. Poligraf je naprava, ki se med zaslianjem
prikljui na telo obdolenca in pri tem zapisuje razline fizioloke (reakcije)
manifestacije vznemirjenja (spremembe v krvnem pritisku, utripu, dihanju,
elektrodermalna reakcija), ki jih z voljo ni mono kontrolirati. lovek, ki lae, naj bi pri
lai doivljal doloeno vznemirjenje zaradi strahu, da la ne bi bila odkrita. Zaslianje s
poligrafom opravlja poseben strokovnjak (poligrafist). Obdolenec mora odgovarjati z
DA ali NE na veje t. vpraanj, razvrenih po posebnem sistemu (preko telesa meri
psiho). Poligraf v k.p. uporabljajo v ZDA, kjer je dopusten kot dokaz v k.p., e so se z
njegovo uporabo strinjali obdolenec, njegov zagovornik in toilec, ki so o tem sklenili
posebno pogodbo. Policija ga uporablja kot pomono preiskovalno sredstvo za selekcijo
osumljenih oseb ali odkrivanje neposrednih dokazov. Pri nas uporaba poligrafa ni
dopustna kot dokaz v k.p. V predkazenskem postopku in preiskavi se lahko uporabi, e se
obdolenec z njegovo uporabo strinja.

7. ZASLIANJE PRIE

(1) Pojem prie
Oseba za katero je verjetno, da bi mogla kaj povedati o k.d. in storilcu in o drugih


88
pomembnih okoliinah. Pria je fizina oseba, ki ni obdolenec ali izvedenec, za katero
se ve ali domneva, da so ji znana dejstva, ki se ugotavljajo v kazenskem postopku, ter jo
pristojni procesni organ povabi, da o teh dejstvih izpove. Izpovedba prie se imenuje
prievanje. Do prievanja pride procesni organ tako, da opravi procesno dejanje
zaslianja prie.

Predmet prievanja so pretekla dejstva:
po lastni utni zaznavi (oividec, pria dejanja),
po tuji utni zaznavi (pria o pripovedovanju drugih = hear say)(posredna pria)

Sedanja dejstva ugotavlja sodie z ogledom ali izvedenci. Solenitetna ali formalna pria
je fizina oseba, ki mora biti navzoa, ko se opravlja procesno dejanje z verjetnostjo
zlorabe. Z njo se varuje pravilnost opravljanja procesnih dejanj. Obvezne
solenitetne prie so:
2 polnoletni prii pri hini preiskavi,
2 polnoletni prii pri osebni preiskavi,
2 polnoletni prii pri odpiranju potnih poiljk.

(2) Sposobnost biti pria:
ima vsaka fizina oseba, ki je sposobna dati razumno izjavo. Prie so lahko tudi duevno
bolne osebe in otroci, e so zmoni dati resnino poroilo o pomembnih dejstvih (tukaj
gledamo razsodnost oz. razumnost osebe). Pri mladoletnikih in duevno bolnih osebah
sodie neposredno presodi, ali so glede na starost in duevno razvitost ter stopnjo
duevne obolelosti sposobne razumeti vsebino pouka, ki jim ga da sodie. V ta namen
lahko sodie zaslii ustreznega strokovnjaka. e mladoletnik oz. duevno bolna oseba
nista sposobna razumeti pouka, ki jim ga da sodie, ne smeta biti zasliana kot pria,
razen e to zahteva obdolenec.

I.) Nesposobnost za prievanje:
absolutna nesposobnost pria zaradi duevnih ali telesnih nezmonosti v asu
zaslievanja ne more govoriti resnice,

relativna nesposobnost oz. nikoli ne smejo biti zasliani prie ne morejo biti
zasliane zaradi dolnosti, ki jim jo nalaga njihov poklic. Kot pria ne morejo biti
zasliani:
o oseba, ki bi s svojo izpovedbo prekrila dolnost varovanja uradne ali vojake
tajnosti, dokler je pristojni organ ne odvee te dolnosti,
o zagovornik obdolenca o tem, kar mu je obdolenec zaupal kot svojemu
zagovorniku, razen e obdolenec to sam zahteva,
o sodnik,
o dravni toilec.

Vendar so okodovanec, subsidiarni toilec in zasebni toilec lahko zasliani kot prie.


NOVELA ZKP-K pa je prinesla e nekaj novosti (235.a, 235.b len):

e predstojnik pristojnega organa, ki je prejel obrazloeno zahtevo sodia za odvezo
dolnosti varovanja tajnosti prie (oseba, ki bi s svojo izpovedbo prekrila dolnost varovanja
uradne ali vojake tajnosti), meni, da odveza deloma ali v celoti ni mogoa, ker bi razkritje


89
tajnosti podatkov resno ogrozilo ivljenje ali osebno varnost take prie ali posameznika, ki je
sodeloval s pristojnim organom, ali njunega blinjega ali dravno varnost ali uinkovitost
taktike in metod dela pristojnega organa ali so podani drugi zakonski razlogi ali ustavno ali
zakonsko varovani interesi ali pravice, mora najkasneje v 15 dneh po prejemu zahteve o tem
posredovati obrazloeno pisno mnenje predsedniku vijega sodia, v katerega obmoje sodi
sodie, ki je podalo zahtevo. Predstojnik mora nato predsedniku omogoiti seznanitev z
vsemi podatki, za katere meni, da ne dopuajo odveze dolnosti varovanja tajnosti. e se
predstojnik sklicuje na posebne razloge varovanja tajnosti, mora predsedniku omogoiti
seznanitev s tajnimi podatki v prostorih, na nain in v asu, ki jih doloi predstojnik.
Predsednik obvesti stranke in zagovornika o uvedbi postopka po tem lenu in o mnenju
predstojnika pristojnega organa ter jim omogoi, da se v pisni vlogi v treh dneh izjavijo o
utemeljenosti razlogov varovanja tajnosti. Predsednik pri odloanju o odvezi dolnosti
varovanja tajnosti presodi, ali zahteve spotovanja jamstev v kazenskem postopku prevladajo
nad razlogi, da se tajnost ne razkrije. Pri odloanju ni vezan na razloge, ki jih navaja
predstojnik, in je dolan upotevati tudi druge pomembne razloge, ki narekujejo, da se tajnost
ne razkrije. e odredi, da se prio odvee dolnosti varovanja tajnosti, predsednik v sklepu po
uradni dolnosti doloi obseg in pogoje razkritja tajnosti ter s smiselno uporabo dolob 240.a
lena tega zakona tudi morebitne zaitne ukrepe. Zoper sklep predsednika, da se pria
odvee ali da se ne odvee dolnosti varovanja tajnosti, smejo stranke in zagovornik vloiti
pritobo v 3 dneh od vroitve prepisa sklepa. O pritobi odloi predsednik vrhovnega
sodia s smiselno uporabo dolob tega lena. e je treba v kazenskem postopku zasliati
prio, glede katere je odrejen zaitni ukrep, se preiskovalni sodnik, sodnik posameznik
oziroma predsednik senata seznanijo z nujno potrebnimi podatki, ki se nanaajo na identiteto
prie, z vpogledom v spis pri predsedniku sodia. Sodnik med zaslianjem prie iz prvega
odstavka tega lena prepove vpraanja, pri katerih bi lahko odgovori nanje razkrili tajnost, ki
so jo dolni varovati, v vejem obsegu od dovoljenega.

(3) Dolnost prievanja:
Prievanje je splona dravljanska dolnost, ki obsega:
1) dolnost odzvati se vabilu procesnega organa,
2) dolnost izpovedati,
3) dolnost se pustiti sooiti,
4) dolnost prepoznavati,
5) dolnost govoriti resnico.
Kritev teh dolnosti pripelje do procesnih kazni v obliki denarne kazni ali zapora do 1
meseca. Kritev dolnosti govoriti resnico pripelje do kazenske odgovornosti za k.d.
krive izpovedbe.

II.) Doloene kategorije oseb so oproene dolnosti prievanja
(priviligirane prie):
1) obdolenev zakonec ali zunajzakonski partner,

2) obdolenevi sorodniki v ravni vrsti, v stranski vrsti do 3. kolena, sorodniki po
svatvu do 2. kolena (tast, taa, zet, snaha),

3) obdolenev posvojenec ali posvojitelj,



90
4) verski spovednik, o tem, kaj mu je spovedal obdolenec ali druga oseba.

5) predstavniki poklicnih kategorij (odvetnik, zdravnik, soc. delavec, psiholog, ) o
dejstvih, za katera je izvedel pri opravljanju poklica, e velja dolnost, da mora
ohraniti kot tajnost tisto, kar je zvedel, razen v primerih KD zoper spolno
nedotakljivost, zanemarjanja otroka in surovega ravnanja, ali pa e so izpolnjeni
pogoji, doloeni v zakonu, pod katerimi so te osebe ODVEZANE dolnosti
varovanja tajnosti oz. so dolne posredovati zaupne podatke.

e osebe, oproene dolnosti prievanja (priviligirane prie):
o tem niso bile pouene,
se tej pravici niso izrecno odpovedale,
pouk in izrecna odpoved pravici oproenosti dolnosti prievanja nista zapisana v
zapisnik,
zaslian, kdor ne bi smel biti,
zaslian mladoletnik, ki ni razumel pravice, da ni dolan priati
izpovedba izsiljena

sodie na tako izpovedbo ne sme opreti svoje odlobe. Sodie je tudi dolno pouiti
osebe, da jim ni potrebno priati takoj ko izve za okoliine, ki opraviujejo dolnost
prianja. e pa taka pria izjavi, da se odpoveduje tej pravici in da eli priati, se jo mora
opozoriti, da se bo na njeno izpovedbo lahko oprla sodna odloba, etudi se bo na GO
prianju odpovedala. Pouk in odgovor se zapieta v zapisnik. Kdor ima razlog, da odree
prievanje proti enemu obdolencu, je oproen prievanja tudi proti drugim
obdolencem, e se njegove izpovedbe ne da po naravi stvari omejiti samo nanje (na
druge obdolence).

III.) Vsaka pria lahko odree odgovor na posamezno vpraanje, e je
verjetno, da bi z odgovorom sebe ali svojega blinjega sorodnika:
spravila v hudo sramoto,
spravila v znatno materialno kodo,
spravila v kazenski pregon.

Blinji sorodnik je: zakonec ali ZZ partner (tudi istospolni partner), sorodnik v ravni vrsti do
kateregakoli kolena, v stranski vrsti do 3. kolena, sorodniki po svatvu do 2. kolena ter
posvojenec ali posvojitelj.

(4) Postopek zaslianja prie:
Procesni organ zasliuje vsako prio posamezno brez navzonosti drugih pri. Odgovore
mora pria dajati ustno.

Postopek zaslianja:
1) prio se opomni, da:
je dolna govoriti resnico,
ne sme niesar zamolati.

2) prio se opozori, da je kriva izpovedba kaznivo dejanje;



91
3) prio se opozori, da ni dolna odgovarjati na vpraanja, e bi z odgovori spravila
sebe ali svojega blinjega v hudo sramoto, znatno materialno kodo ali kazenski
pregon;

4) e je pria lahko oproena dolnosti prievanja, se jo o tem poui in pouk vpie v
zapisnik; (e izjavi, da se odpoveduje tej pravici, se jo opozori, da se bo na njeno
izpovedbo lahko oprla sodna odloba, tudi e se kasneje odpove prievanju-> pouk +
izjava v zapisnik).

5) prio se povpraa po osebnih podatkih (pomembno je opozorilo, da mora pria
sporoiti vsako spremembo naslova in prebivalia)

6) od prie se zahteva, naj pove vse, kar ve o zadevi;

7) po njeni izpovedbi se prii zastavljajo vpraanja, da se njena izpovedba preizkusi,
dopolni in razjasni,

8) prio se vpraa, od kod ve to, o emer pria (ugotovitev izvora ali vzroka znanja)

9) okodovanca, ki se zasliuje kot pria, je treba vpraati, ali eli v k.p. uveljavljati
premoenjskopravni zahtevek

Za zaslianje prie veljajo vse omejitve in prepovedi, ki veljajo za zaslianje obdolenca
(prepoved sugestivnih in kapcioznih vpraanj, prepoved uporabe sile in gronje).

Sooenje ali konfrontacija je procesno dejanje, ki se opravi tako, da se osebe, katerih
izpovedbe se ne skladajo v pomembnih dejstvih, postavijo ena proti drugi in se od njih
zahteva, da ponovijo izjave, ki se ne skladajo. Procesni organ ima monost, da z
neposrednim opazovanjem ocenjuje verodostojnost in resninost izpovedb. Osebe se e
vedno zasliujejo vsaka zase, njihovi odgovori se vpiejo v zapisnik. Hkrati se lahko
sooita le 2 osebi. Sooijo se lahko:
pria s prio,
pria z obdolencem,
obdolenec s soobdolencem.

Prepoznava oseb ali predmetov se lahko zahteva od prie (da se ugotovi, ali pria pozna
osebo ali predmet). e je to potrebno, se od prie najprej zahteva, naj osebe ali predmete
opie in navede znake, po katerih se razlikujejo. Oseba ali predmet se prii pokae skupaj
z drugimi osebami ali predmeti, ki so prii neznani (predmeti so iste vrste, osebe so si
podobne).

Predoba je opozorilo prii na njeno prejnjo izpovedbo ali na izpovedbe drugih pri, e:
se pri poznejem zaslianju ne spominja ve dejstev, ki jih je navedla pri prejnjem
zaslianju;
e prejnje izpovedbe spremeni.

Pri zaslianju prie, mlaje od 14 let, je lahko navzoa oseba, ki ji pria zaupa. Pri
zaslianju policista ali izvajalcu prikritih preiskovalnih ukrepov zadostuje identifikacija s
slubenim imenom in uradnim dokumentom, ki potrjuje njegovo istovetnost.



92
(4) Varstvo identitete prie:
e bi zaradi razkritja posameznih osebnih podatkov ali celotne identitete doloene prie
nastala resna nevarnost za njeno ivljenje ali telo, ivljenje ali telo njenega blinjega
sorodnika ali oseb, ki jih v skladu z dolobami zakona iz tretjega odstavka 141.a lena
tega zakona predlaga pria, lahko sodie za zaito doloene prie ali njenega
blinjega odredi enega ali ve zaitnih ukrepov kot so:

1) izbris vseh ali posameznih podatkov iz tretjega odstavka 240. lena tega zakona iz
kazenskega spisa;
2) oznaitev vseh ali nekaterih podatkov iz prejnje toke za uradno tajnost;
3) odredba obdolencu, zagovorniku, okodovancu, ali njihovim zakonitim zastopnikom
in pooblaencem, da morajo ohraniti v tajnosti posamezna dejstva ali podatke;
4) doloitev psevdonima prii;
5) zaslianje s pomojo tehninih sredstev (zaitna stena, naprava za popaenje glasu,
prenos zvoka iz posebnega prostora in podobna tehnina zaitna sredstva).

Zaitne ukrepe 1) 5) s pisnim sklepom odredi preiskovalni sodnik na predlog
dravnega toilca, prie, okodovanca, obdolenca, njihovih zakonitih zastopnikov in
pooblaencev ali po uradni dolnosti. Sklep ne sme vsebovati podatkov, ki bi lahko
privedli do razkritja podatkov, ki so predmet zaitnega ukrepa.

Pred izdajo sklepa o uporabi zaitnih ukrepov preiskovalni sodnik od prie pridobi
osebne podatke. V primeru odreditve zaitnih ukrepov se ti podatki takoj po
identifikaciji in pred zaslianjem prie izloijo iz spisa in hranijo kot uradna tajnost.
Njihov pregled in uporaba sta dopustna samo v postopku odloanja o pritobi zoper sklep
o zaitnih ukrepih in v primeru preverjanja identitete.
Sklep o uporabi zaitnih ukrepov, s katerimi se identiteta prie obdolencu in
njegovemu zagovorniku v celoti prikrije (anonimna pria), lahko preiskovalni sodnik izda
samo po opravljenem posebnem naroku, e oceni:

1) da obstaja resna nevarnost za ivljenje ali telo prie, ivljenje ali telo njenega blinjega
sorodnika ali oseb, ki jih v skladu z dolobami zakona iz tretjega odstavka 141.a lena
tega zakona predlaga pria,

2) da je izpovedba prie pomembna za kazenski postopek,

3) da pria izkazuje zadostno stopnjo verodostojnosti in

4) da interes pravinosti in uspene izvedbe kazenskega postopka pretehtata nad
interesom obrambe, da se seznani z identiteto prie.

Na posebnem naroku je poleg dravnega toilca in prie, za katero se predlaga zaitni
ukrep, lahko prisotno samo e nujno sodno osebje in osebje za zagotavljanje varnosti.
Preiskovalni sodnik na naroku vpogleda v predloeno dokumentacijo in zaslii prie ter
druge osebe, ki bi lahko nudile podatke, pomembne za njegovo odloitev. Izjave, ki jih na
tem naroku dajo pria ali druge osebe, se takoj po naroku izloijo iz spisa in hranijo kot
uradna tajnost. Njihov pregled in uporaba sta dopustna samo v postopku odloanja o
pritobi zoper sklep o zaitnih ukrepih in v primeru preverjanja identitete. e
preiskovalni sodnik na naroku ugotovi, da zaitni ukrepi ne zadoajo za zagotovitev
osebne varnosti, lahko dravnemu toilcu predlaga, da poda pobudo v skladu z dolobami


93
zakona iz tretjega odstavka 141.a lena tega zakona.

e so glede doloene prie e pred zaslianjem pri preiskovalnem sodniku odrejeni nujni
zaitni ukrepi ali ukrepi v programu zaite po zakonu iz tretjega odstavka 141.a lena
tega zakona, preiskovalni sodnik na naroku iz etrtega odstavka tega lena od prie
pridobi osebne podatke in preveri, ali gre dejansko za isto prio, glede katere so bili
odrejeni ukrepi. Ugotovitev se vpie v zapisnik. Pridobljeni podatki se takoj po
identifikaciji in pred zaslianjem prie izloijo iz spisa in hranijo kot uradna tajnost.
Glede take prie preiskovalni sodnik s sklepom odloi o prikritju identitete za potrebe
sodnega postopka po opravljeni oceni (interes pravinosti in uspene izvedbe kazenskega
postopka pretehtata nad interesom obrambe, da se seznani z identiteto prie).

Med zaslianjem prie, glede katere so odrejeni zaitni ukrepi ali glede katere so
odrejeni ukrepi v programu zaite po zakonu iz tretjega odstavka 141.a lena tega
zakona, preiskovalni sodnik prepove vsa vpraanja, pri katerih bi lahko odgovori nanje
razkrili zaitene podatke. Po izroitvi obtonice sodiu do konca glavne obravnave
opravlja pristojnosti preiskovalnega sodnika iz tega lena predsednik senata.

e je na glavni obravnavi treba zasliati prio, glede katere je bil odrejen zaitni ukrep
doloitev psevdonima ali pa je ta oseba v skladu s 240.a/VI e pod nujnimi zaitnimi
ukrepi ali pa v programu varstva pri, mora predsednik senata pred zaslianjem preveriti,
ali gre dejansko za isto prio, glede katere je bil odrejen zaitni ukrep. Ugotovitev se
vpie v zapisnik.

Zaslianje obdolenca ali prie se lahko opravi tudi z uporabo sodobnih tehninih
sredstev za prenos slike in glasu (videokonferenca).
Zaslianje obdolenca ali prie preko videokonference se lahko opravi, e:

1. gre za zaiteno osebo po zakonu, ki ureja zaito pri, in bi s prihodom k organu, ki
opravlja zaslianje, nastala resna nevarnost za njeno ivljenje ali telo, ivljenje ali telo
blinjih sorodnikov ali oseb, ki jih je predlagala v skladu z dolobami zakona, ki ureja
zaito pri,

2. gre za anonimno prio in bi s prihodom k organu, ki opravlja zaslianje, nastala resna
nevarnost za njeno ivljenje ali telo, ivljenje ali telo blinjih sorodnikov ali oseb, ki jih
je predlagala v skladu z dolobami zakona, ki ureja zaito pri,

3. je pristojni organ podal ustrezno zaprosilo drugi dravi v skladu z zakonom ali
mednarodno pogodbo, ali

4. zaradi drugih upravienih razlogov ni zaeleno ali mono, da bi oseba prila k organu,
ki opravlja zaslianje.

Zaslianje preko videokonference se opravi s smiselno uporabo dolob tega zakona o
zaslianju obdolenca, prie ali izvedenca, e drug zakon, obvezujoa mednarodna
pogodba ali obvezujo pravni akt mednarodne organizacije ne doloa drugae. Ob
obdolencu, prii ali izvedencu, ki se v asu zaslianja preko videokonference nahaja na
ozemlju Republike Slovenije, mora biti prisotna pristojna oseba organa, ki opravlja
zaslianje ali druga oseba, ki jo ta organ pooblasti, in zagotoviti ustrezno identifikacijo
zasliane osebe. Pri takem zaslianju so lahko navzoi zagovornik in osebe, ki skrbijo za


94
varnost. Ob obdolencu, prii ali izvedencu, ki se preko videokonference za potrebe
domaega kazenskega postopka zasliuje na ozemlju druge drave, mora pristojni organ
zagotoviti, da je ob obdolencu, prii ali izvedencu navzoa pristojna oseba pristojnega
organa te drave, ki zagotovi identifikacijo zasliane osebe. Pri takem zaslianju je lahko
navzo tudi zagovornik. Minister, pristojen za pravosodje, izda navodilo, ki podrobneje
ureja pogoje, ki jih morajo izpolnjevati tehnina sredstva za prenos besede in slike
(videokonferenca), nain njihove uporabe, prepis in predvajanje posnetkov, izdelovanje
kopij posnetkov ter hrambo posnetkov.

141.a len

(1) Obdolencem, ki se jim sme v doloenih primerih kazen omiliti (tretji odstavek 294.
lena Kazenskega zakonika) ter priam iz 240.a lena tega zakona, glede katerih obstaja
resna nevarnost za njihovo ivljenje ali telo, se mora v najveji moni meri zagotoviti
osebna varnost v predkazenskem postopku, med in po konanem kazenskem postopku.

(2) Po dolobah zakona iz tretjega odstavka tega lena se osebna varnost na predlog
obdolencev oziroma pri iz prejnjega odstavka zagotavlja tudi njihovim blinjim
sorodnikom (1. do 3. toka prvega odstavka 236. lena) in drugim ogroenim osebam.

(3) Zakon doloa postopek in pogoje za vkljuitev v program zaite ter za prenehanje
programa zaite, organe, pristojne za predlaganje in odrejanje zaite, nujne zaitne
ukrepe, ukrepe v programu zaite, evidence in zaito podatkov ter financiranje in
nadzor nad izvajanjem programov zaite.
Prepoznava: e obstaja resna nevarnost za ivljenje ali telo osebe, ki opravlja
prepoznavo oz. njenih blinjih sorodnikov, ali e je podana verjetnost, da bo oseba, ki se
prepoznava, vplivala na potek prepoznave, se mora prepoznava opraviti tako, da oseba, ki
se prepozna NE MORE videti osebe, ki opravlja prepoznavo (enosmerno ogledalo).

(6) Dokazna vrednost prievanja:
V naih k.p. so izpovedbe pri najpogosteje uporabljano dokazno sredstvo, vendar tudi
najbolj nezanesljivo.

Izpovedba prie je sestavljena iz 3 sestavin:
1) zaznava,
2) spominjanje pria si zaznavo ohrani v spominu kot predstavo,
3) reprodukcija pria spominsko predstavo ustno posreduje zaslievalcem.

Vse sestavine prievanja so nezanesljive, ker so odvisne od okoliin.

Dokazna vrednost prievanja je odvisna od okoliin:
subjektivne okoliine odvisne so od volje, ali hoe pria govoriti resnico; od
osebnih lastnosti ali sposobnosti prie,
objektivne okoliine odvisne so od osebnosti prie in objektivnih dejavnikov v
asu zaznave.

Sodnik mora v sodbi dolono navesti, kako presoja verodostojnost pri, ki protislovno
izpovedujejo o istem dejstvu. Njegova razlaga, zakaj verjame doloeni prii, mora biti
logina, jasna in izkustveno sprejemljiva.



95
Prie se vabijo s pisnim vabilom! e gre za KD, ki se preganja na predlog, se okodovanca ki
je vabljen kot pria v vabilu opozori, da se bo v primeru neupravienega izostanka telo, da je
umaknil predlog za pregon. Prie, ki se zaradi starosti, bolezni ali drugih telesnih hib ne
morejo odzvati vabilu, se smejo zasliati v njihovem stanovanju. e pria, ki je v redu
povabljena ne pride in svojega izostanka ne opravii alki e se brez dovoljenja ali
opravienega razloga odstrani s kraja, kjer bi morala biti zasliana, se sme odrediti, da se
privede s silo, sme pa se tudi kaznovati z denarno kaznijo (78. ZKP). e gre za KD, ki se
preganja na predlog in okodovanec, ki je bil v redu povabljen kot pria na narok ne pride in
svojega izostanka ne opravii, se teje, da je umaknil predlog za pregon in se k.p. s sklepom
ustavi, e se je e zael. e pria pride, pa potem ko je bila opozorjena na posledice brez
zakonitega razloga noe priati, se sme kaznovati z denarno kaznijo, e pa tudi po denarni
kazni noe priati, se sme zapreti. Zapor traja dokler pria ni pri volji priati in dokler njeno
prianje ne postane nepotrebno ali dokler se k.p. ne kona, vendar maximalno 1 mesec. O
pritobi na sklep o denarni kazni ali odrejenem zaporu odloa ZOS, pritoba pa je
nesuspenzivna.

8. IZVEDENSTVO
(1) Pojem izvedenstva:
Izpovedba izvedenca je dokazno gradivo v postopku in vir, iz katerega rpa procesni
organ svoje znanje o dejstvih. Sodie potrebuje pomo izvedenca, ker doloenih
dejanskih vpraanj v postopku ne more reiti samo zaradi pomanjkanja potrebnega
strokovnega znanja. Izvedenec je po zamisli naega zakona pomonik sodia. Dejansko
vpraanje obdela s strokovnim znanjem, da postane sodiu dostopno in razumljivo.
Izvedenec ali ekspert je oseba, ki s strokovnim znanjem pomaga procesnemu organu pri
ugotavljanju pomembnih dejstev, ki se lahko ugotovijo le s pomojo posebnega
strokovnega znanja. Izvedenec pojasnjuje le dejanska vpraanja. Izvedenec ugotavlja
dejstva v sedanjosti. Izvedenec je lahko le strokovnjak.

(2) Sposobnost biti izvedenec:
1) tehnina sposobnost biti izvedenec izvedenec mora imeti potrebno strokovno
izobrazbo ali znanje. Ni nujna formalna usposobljenost s strokovnim izpiti, ker za
vsako stroko ni javnih izpitov.

2) pravna sposobnost biti izvedenec izvedenec ne more biti (e je kljub temu
postavljen sledi ekskluzija):
kdor ne sme biti zaslian kot pria,
kdor je oproen dolnosti prievanja,
okodovanec.

Izvedenstvo lahko opravljajo pravne osebe strokovni zavodi ali dravni organi. Izvid in
mnenja podpiejo strokovnjaki, ki so opravili izvedensko delo. Center za forenzine
preiskave lahko poda le strokovno mnenje, ne pa izvedenskega mnenja. Kdor je
povabljen kot izvedenec se je dolan odzvati vabilu in podati svoj izvid in mnenje. e je
v redu povabljen, pa ne pride in svojega izostanka ne opravii ali noe opraviti
izvedenstva sledi denarna kazen ali prisilna privedba. Pritoba zoper kazen je
nesuspenzivna, o njej pa odloa ZOS.

(3) Dolnost biti izvedenec:
Opravljanje izvedenstva je dravljanska dolnost, ki obsega:
1) dolnost odzvati se vabilu,


96
2) dolnost dati izvid ali mnenje:
izvid je izjava ali zapis tega, kar je izvedenec dognal pri ogledu z opazovanjem,
mnenje je strokovna presoja izvedenca, kar je ugotovil z izvidom, z razlogi za
takno presojo.
3) dolnost dati promisorino prisego izvedenec obljubi, da bo govoril resnico.
(Asertorna prisega je prisega, da je resnino, kar je izpovedal).

(4) Doloitev izvedenca:
Izvedenca praviloma postavi sodie (oz. organ, ki vodi postopek). Drugi procesni organi
lahko to storijo izjemoma s precejnjimi omejitvami. Procesni organ doloi s pisno
odredbo 1 izvedenca. e je izvedensko delo zahtevno, lahko doloi 2 ali ve izvedencev.
e so za izvedensko delo imenovani sodni izvedenci, se drugi izvedenci postavijo lahko
le, e bi bilo nevarno odlaati ali to zahtevajo posebne okoliine. e je izvedenstvo
zaupano strokovnemu zavodu ali dravnemu organu, slednji doloi 1 ali ve
strokovnjakov, ki izvedenstvo opravijo. Razlog za izloitev izvedenca je tudi, e je
slednji skupaj z obdolencem ali okodovancem v delovnem razmerju pri istem
delodajalcu ali pa je izvedencem celo zaposlen pri obdolencu ali okodovancu.
Izvedenca se opozori, da pomeni kriva izpovedba kaznivo dejanje. Izvedencu se sme
dovoliti pregled spisov, sme se mu dajati pojasnila. Izvedenca za pravo NI, ker se smatra,
da je sodie pristojno in strokovno usposobljeno za odloanje o vpraanjih s podroja
prava. e se podatki izvedencev v njihovem izvidu bistveno razlikujejo ali e je njihov
izvid nejasen, nepopoln ali pa sam s seboj v nasprotju, pa se te pomanjkljivosti ne dajo
odpraviti z novim zaslianjem izvedencev, se dokazovanje ponovi z istimi ali drugimi
izvedenci. e so v mnenju izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali e nastane
utemeljen dvom o pravilnosti danega mnenja, pa se te pomanjkljivosti ali dvom ne dajo
odpraviti z novim zaslianjem, se zahteva mnenje drugih izvedencev.

(5) Dokazna vrednost izvedenstva:
Dokazno vrednost izvedeneve izpovedbe ocenjuje procesni organ po prosti presoji, kar
pomeni, da sodie ni vezano na izvid oz. mnenje. e doloeno dejstvo ni ugotovljeno,
pride do uporabe naela in dubio pro reo v dvomu v korist obdolenca.

8. LISTINE
(1) Pojem listine:
Listina v k.p. pomeni:
1) pisni zapis, ki vsebuje podatke o dejstvih, ki se ugotavljajo v k.p.,
2) pismena izjava ali sporoilo, ki vsebuje podatke o dejstvih, ki se ugotavljajo v k.p.

Listina v kazenskem materialnem pravu (KZ) je vsako pisanje ali predmet, primeren za
dokaz, kaknega dejstva, ki ima vrednost za pravna razmerja.

(2) Dokazovanje z listino:
Postopek dokazovanja z listino delimo v 4 faze:
1) pridobitev listine (npr. hina ali osebna preiskava, izroitev, zaseg),
2) ugotovitev pristnosti listine (z ogledom ali izvedencem),
3) uporaba listine kot dokaz (listina se prebere in to zapisniko ugotovi),
4) ocenitev vsebine listine (ocenitev dejstev, ki jih vsebuje listina).

9. TEHNINI POSNETKI
(1) Pojem tehninih posnetkov:


97
Tehnini posnetki so posnetki dejstev, ki se ugotavljajo v k.p., nastali s pomojo zvonih
ali optinih naprav.


(2) Zvoni posnetki:
Dovoljeno je zvono snemanje procesnih dejanj (preiskovalni sodnik). Ti posnetki se
lahko po odloitvi senata na glavni obravnavi reproducirajo. V dokazni namen so lahko
dopolnilo zapisniku o opravljenem procesnem dejanju. Zvoni posnetki, napravljeni brez
vednosti prizadete osebe, v k.p. ali zunaj njega (prislukovalne naprave) so nedopustni v
dokazne namene. Neupravieno prislukovanje in zvono snemanje je k.d. Zvoni
posnetki obvestil, ki jih zbira policija v predkazenskem postopku, imajo enako dokazno
vrednost za preiskavo kot zapisana obvestila, kar pomeni da jih je potrebno izloiti.
Zvoni posnetki, ki jih odredi preiskovalni sodnik v okviru preiskave so lahko dokaz za
sodbo.

(3) Optini posnetki:
Optini posnetki se lahko uporabljajo kot dokaz v k.p. ne glede na to, kdaj, kje in kako so
nastali:
posnetki procesnega organa, ki jih je napravil ob preiskovalnem dejanju,
nakljuni posnetki zunaj k.p. (npr. turist z videokamero po nakljuju posname
mafijski obraun).
Nedovoljena je uporaba tajnih in neupravienih optinih posnetkov, ki obutno posegajo
v zasebno ivljenje prizadete osebe. Neupravien je vsak optini posnetek drugega, e ta
nanj ne pristane. Neupravien in obuten poseg v zasebno ivljenje z optinim
snemanjem je k.d.

esto poglavje: OMEJEVALNI UKREPI

I. OMEJEVALNI UKREPI NA SPLONO

Omejevalni ukrepi so zaasni prisilni ukrepi zoper domnevnega storilca k.d., ki ga
omejujejo v njegovih pravicah in svoboinah, e preden je bil obsojen s pravnomono
sodbo.
Sodie jih lahko uporabi, da bi odpravilo nevarnost, ki jo domnevni storilec predstavlja za
izvedbo k.p. ali varnost ljudi (NUJNOST). To nevarnost predstavlja storilec sam, njegova
dejavnost ali njegovo razpolaganje z doloenim stvarmi. Omejevalni ukrepi lahko trajajo
najdalj do pravnomonosti sodbe, vendar se doloeni omejevalni ukrepi po pravnomonosti
sodbe:
spremenijo v ukrep, ki naj zagotovi uinkovitost kazenske sankcije (varina preneha
ele, ko obsojenec nastopi kazen),
spremenijo v kazensko sankcijo samo (zaasni odvzem voznikega dovoljenja, zaasni
odvzem predmetov),
spremenijo v druge konne odloitve sodia (zaasno zavarovanje
premoenjskopravnega zahtevka, zaasni odvzem protipravne premoenjske koristi).

Zaradi teh znailnosti imajo omejevalni ukrepi tudi uinke, ki naj zagotavljajo uinkovitost
kazenskih sankcij in kazenskega pravosodja.

Delitev omejevalnih ukrepov:


98
(1) osebni ali personalni omejevalni ukrepi prizadevajo neposredno osebnost obdolenca,
predvsem njegovo osebno svobodo in svobodo gibanja:
1) prisilni osebni ukrepi:
pripor (ki je tudi nadomestek za vse ostale ukrepe, na kar se obdolenca opozori)
hini pripor,
obvezno javljanje na policijski postaji,
varina,
obljuba obdolenca, da ne bo zapustil prebivalia.
2) prepovedni osebni ukrepi:
prepoved blianja doloenemu kraju ali osebi,
zaasni odvzem voznikega dovoljenja.
(2) stvarni ali realni ukrepi (temeljni poseg je poseg v lastninsko pravico).

Domneva nedolnosti iz istega razloga, kot ne prepreuje uvedbe k.p., ne prepreuje uvedbe
omejevalnih ukrepov, kadar so zanje izpolnjeni predpisani pogoji. Iz zakona mora biti
razvidno (LEX CERTA), kaj je mono ukreniti zoper obdolenca pred pravnomono sodbo in
pod kaknimi pogoji. Najpomembneji pogoj je dokazni standard, ki je pri nas doloen le za
pripor, za ostale omejevalne ukrepe pa ne. Omejevalni ukrepi naj bi se v postopku izvajali im
bolj zgodaj. Zaradi tega mora biti podana zelo natanna opredelitev, kaken standard
verjetnosti, da je bilo storjeno k.d., mora biti podan, da bo omejevalni ukrep zakonit. V ZKP
temu ni tako. Omejevalni ukrepi se lahko odredijo le na predlog (PREDLOG). Sodie po njih
ne more posei po uradni dolnosti (zaradi naela nepristranskosti in domneve nedolnosti),
razen e gre za ukrepe, z uporabo katerih se utrjuje avtoriteta sodia, ki bi bila sicer prizadeta
(npr. odreditev pripora za obtoenca, ki se izmika glavni obravnavi, sprememba blajega
omejevalnega ukrepa v hujega zaradi kritve obveznosti). Pripor, hini pripor in javljanje na
policijski postaji se uporabijo le, e jih predlaga dravni toilec. Zasebni in subsidiarni toilec
sta v ZKP diskriminirana.

Pri odloanju o uporabi ukrepov vedno gleda pogoje za posamezen ukrep ter upoteva, da se
ne uporabi strojega ukrepa, e se da isti namen dosei z milejim! Ukrepi se odpravijo po
uradni dolnosti, e prenehajo razlogi oz. se nadomestijo z milejim ukrepom (e so
izpolnjeni pogoji za mileji ukrep).

Pomembno: Zelo pomemben pri omejevalnih ukrepih pa je test sorazmernosti! Gre za test, ki
ni zapisan v Ustavi RS, vendar pa izhaja iz odlob Ustavnega sodia RS. V tem tiri
stopenjskem testu se v zaporedju od 1. 4. spraujemo:
1) ali se s posegom zasleduje ustavno dopusten cilj
2) ali je poseg nujno potreben
3) ali je poseg primeren za dosego cilja
4) ali je tea posledic posega v lovekove pravice sorazmerna zasledovanemu cilju
(sorazmernost v ojem pomenu besede)

e omejevalni ukrep prestane test sorazmernost z odgovori DA na vsa tiri zastavljena
vpraanja, je ukrep skladen z Ustavo RS!

Bistvo postopka odrejanja pripora in drugih ukrepov, ki predstavljajo dolgotrajni poseg v
osebno svobodo oz. svobodo gibanja, je, da ga lahko odredi samo sodna veja oblasti in da
mora biti glede odreditve zagotovljen kontradiktoren narok (torej da imajo vse stranke
posebej pa obdolenec, monost izjaviti se o odreditvi ukrepa). To je bistvo pravila habeas
corpus: dolgotrajni odvzem prostosti lahko odredi samo sodna veja oblasti, medtem ko je


99
trenutni/kratkotrajni odvzem prostosti (npr. aretacija) v pristojnosti izvrilne veje
oblasti. (US RS U-1-18/93). Habeas corpus sicer po latinsko pomeni (lahko) ima telo oz.
imej telo.

II. OMEJEVALNI UKREPI PO VELJAVNEM PRAVU
Obdolenec je tudi objekt k.p., zato morata preiskovalni sodnik in sodee sodie imeti
monost, da si v vsaki stopnji postopka zagotovita njegovo navzonost. Navzonost
obdolenca je potrebna:
v dokazne namene (telesni pregled, izpovedba),
za zagotovitev izvritve kazenske sankcije,
za odpravo ponovitvene nevarnosti,
za uspeno izvedbo k.p. (da se onemogoijo kvarni vplivi obdolenca).

Zato se omejevalni ukrepi v ZKP imenujejo "Ukrepi za zagotovitev obdoleneve
navzonosti, za odpravo ponovitvene nevarnosti in za uspeno izvedbo kazenskega postopka."
Ti ukrepi so:
(1) vabilo,
(2) privedba,
(3) obljuba obdolenca, da ne bo zapustil prebivalia,
(4) prepoved priblievanja doloenemu kraju ali osebi,
(5) javljanje na policijski postaji,
(6) varina,
(7) hini pripor,
(8) pripor,
(9) zaasen odvzem voznikega dovoljenja.

Pri presoji, kateri ukrep naj uporabi, ravna sodie v skladu s pogoji, ki so predpisani za
uporabo posameznih ukrepov, pri emer ne sme uporabiti strojega ukrepa, e je mono isti
namen dosei z milejim. Ukrep se odpravi po uradni dolnosti, ko so za to podani razlogi
(oz. se nadomesti z milejim ukrepom, e so pogoji za to).

1. OMEJEVALNI UKREPI, KI TO NISO

1.1. VABILO
je ukrep, ki procesnim organom omogoa pozivanje oseb, ki se morajo pojaviti v k.p., da bi ta
lahko normalno tekel. Vabilo ni omejevalni ali prisilni ukrep, je pa ukrep, s katerim se eli
zagotoviti NAVZONOST. Njegova uvrstitev med omejevalne ukrepe v ZKP je strokovna
napaka, ker se omejevalni ukrepi nanaajo le na obdolenca. Poleg obdolenca pa se z
vabilom vabi tudi prie in izvedence, zagovornika in dravnega toilca - vabi se vse
udeleence v postopku. Vabilo je oblika komuniciranja med sodiem in vabljeno osebo.
Vabilo obdolencu polje sodie. Obdolenca se povabi z zaprtim pisnim vabilom, ki
obsega:
naslov sodia,
ime in priimek obdolenca,
oznabo k.d., katerega je obdolen,
kraj, kamor naj pride,
dan in uro, kdaj naj pride,
navedbo, da se vabi kot obdolenec,
opozorilo, da bo prisilno priveden, e ne pride,


100
uradni peat in podpis sodnika, ki vabi.

Pri prvem vabilu je treba obdolenca pouiti, da si lahko vzame zagovornika, ki je lahko
navzo pri njegovem zaslianju (POUK je tako v 1. vabilu na zaslianje kot na prvem
zaslianju). Obdolenec se je dolan odzvati vsakemu rednemu vabilu ali opraviiti svoj
izostanek. e tega ne stori, tvega, da bo zanj uporabljen pravi omejevalni ukrep. e se
obdolenec ne more odzvati zaradi teke bolezni ali nepremagljive ovire, se ga zaslii na
njegovem nahajaliu ali se mu priskrbi prevoz do sodnega poslopja. e se izmika vroitvi se
uporabi privedba, saj NI mogoe vroiti vabila preko sodne deske! Sodie mora obdolenca
pouiti o dolnosti, da mora vsako spremembo naslova ali namen spremeniti prebivalie
takoj sporoiti sodiu in ga opozori na posledice opustitve takega ravnanja.

1.2. PRIVEDBA (PRISILNA PRIVEDBA)
je sankcija zoper nediscipliniranega udeleenca v postopku. Ne spada med omejevalne
ukrepe, ker se omejevalni ukrepi nanaajo le na domnevnega storilca k.d. Prisilna privedba je
prisilni ukrep, ki se uporabi proti doloenim udeleencem v postopku, ki se na vabilo
procesnega organa niso odzvali. Privesti je mono obdolenca, prio ali izvedenca. Ni mono
privesti toilca in zagovornika. Izvritev te odredbe daje policiji pooblastilo, da lahko tudi
proti volji obdolenca VSTOPI v njegovo stanovanje v katerem se nahaja in po potrebi opravi
(in ob pogojih) tudi hino in osebno preiskavo. Vendar pa je to mogoe SAMO, e gre za
prisilno privedbo na podlagi odredbe SODIA in NE privedbe po 148/III (kjer gre za
prisilno privedbo zaradi zbiranja obvestil). Ko policija izvruje privedbo tudi ne more zoper
obdolenca odrediti pridranja (157. ZKP) ali ga zadrevati. Privedba se naroi z odredbo (se
odredi). V teoriji je naroilo privedbe z odredbo zelo sporna, ker odredba ne omogoa
pritobe. S privedbo se namre vsaj za kratek as omeji svoboda gibanja privedene osebe ter
se tako posee v njene pravice in svoboine.

Privedbo lahko odredijo:
preiskovalni sodnik,
sodnik posameznik ali sodei senat,
policija.

Privedba obdolenca se lahko odredi v 3 primerih:
(1) e je izdan sklep o priporu,
(2) e v redu povabljeni obdolenec ni priel in svojega izostanka ni opraviil (to ni odvzem
prostosti in zato tudi ni pouka),
(3) e obdolencu ni bilo mono vroiti vabila ali sodbe, s katero je izreen zapor in je iz
okoliin jasno, da se izmika (to ni odvzem prostosti in zato tudi ni pouka).

Privedba se odredi pisno. Pisna odredba mora obsegati:
ime in priimek obdolenca, ki naj se privede,
oznaba k.d., katerega je obdolen,
razlog, zakaj se odreja privedba,
uradni peat in podpis sodnika, ki odreja privedbo.

Odredbo za privedbo izvri policija. Odredbo o privedbi izroi obdolencu in ga povabi, naj
gre z njimi. e odkloni, se ga privede s silo. Pri vojakih osebah, policistih in paznikih
zaporov se zaprosi njihovo poveljstvo, naj jih privede. Privedba se odredi prek njihovega
poveljstva oz. predstojnika.



101




2. OSEBNI ALI PERSONALNI OMEJEVALNI UKREPI

2.1. OBLJUBA OBDOLENCA, DA NE BO ZAPUSTIL PREBIVALIA
je procesni institut, s katerim naj bi bil obdolenec vsak as na voljo procesnim organom. Gre
za verbalno jamstvo obdolenca (le ob privolitvi obdolenca), ki obljubi sodiu, da se ne bo
skrival in ne bo brez dovoljenja sodia zapustil lastnega bivalia. Obljuba se vpie v
zapisnik.
Obljuba se od obdolenca zahteva, e obstaja realna bojazen (pogoj za pripor: SE skriva), da:
(1) se bo obdolenec skril (razlika s pogojem za pripor),
(2) bo obdolenec med postopkom odel neznano kam oz. bo pobegnil,
(3) bo obdolenec odel v tujino.

e obdolenec prekri obljubo, se zoper njega lahko odredi pripor. Na to se obdolenca
opozori. Za ta omejevalni ukrep ni potreben predlog DT.

Odvzem potne listine: ob obljubi se lahko obdolencu zaasno odvzame potni list oz. prepove
uporabo druge listine, za prehod meje. Obdolenec se lahko na to pritoi, vendar pritoba ne
zadri izvritve (nesuspenzivnost). Odvzem potne listine je po svoji naravi samostojen
omejevalni ukrep, eprav ga ZKP obravnava skupaj z obljubo o nezapustitvi prebivalia. Z
njim hoe sodie obdolencu prepreiti odhod v tujino, kar je resna ovira za izvedbo k.p.
Pomen ukrepa se v praksi zmanjuje, ker je mejo mono prestopiti z osebno izkaznico. Mona
je tudi obratna situacija, e je obdolenec v postopku zaradi k.d. storjenega v tujini in obstaja
nevarnost, da bo v tujini ponovil k.d. se sme od njega zahtevati zaveza, da brez dovoljenja
sodia ne bo odel v tujino.

2.2. PREPOVED PRIBLIANJA DOLOENEMU KRAJU ALI OSEBI
e so podane posebne okoliine, ki kaejo na nevarnost, da bo obdolenec oviral k.p. (uniil
sledove k.d.):
z vplivanjem na prie, udeleence in prikrivalce,
ponovitvijo k.d. (koluzijska/iteracijska nevarnost)
dokonanjem poskuenega k.d.,
uresniitvijo zagroenega k.d., pa je nevarnost mogoe odvrniti s prepovedjo
priblievanja
sodie s sklepom prepove obdolencu priblievanje doloenemu kraju ali osebi.

Sklep se izree na predlog dravnega toilca po postopku za odloanje o priporu, tj. po
opravljenem kontradiktornem naroku, kjer se pokae utemeljitev suma, da gre za k.d. ter
eno izmed zgoraj natetih posebnih okoliin. V sklepu sodie odredi minimalno razdaljo,
ki se je mora obdolenec drati. e jo namerno prekorai (prej ga morajo opozoriti na to), se
lahko zoper njega odredi pripor. Razdaljo mora spotovati tudi oseba, ki se z ukrepom varuje.
e je namerno prekri, jo sodie kaznuje z denarno kaznijo. V tujini ta ukrep pogosto
kombinirajo z razlinimi monostmi nadzora gibanja obdolenca.

2.3. JAVLJANJE NA POLICIJSKI POSTAJI
e obstaja realna bojazen, da:
- se bo obdolenec skril,


102
- pobegnil (odel neznano kam) ali
- odel v tujino,
lahko sodie s sklepom odloi, da se mora obdolenec vsak dan ali obasno ob doloenih
urah javljati na policijski postaji, na obmoju katere ima stalno (zaasno) bivalie, se nahaja
v trenutku odloanja o uporabi ukrepa. Sklep se izree na predlog toilca po postopku za
odloanje o priporu, tj. po opravljenem kontradiktornem naroku. Strinjanje obdolenca NI
potrebno (razlika z obljubo). Sklep mora vsebovati utemeljeni sum, da je storil k.d. in
okoliino, navedeno zgoraj ter biti obrazloen. Sklep uporabe tega ukrepa se vroi
obdolencu in polje pristojni policijski postaji. e se obdolenec ne javi na policijski postaji,
mora policijska postaja takoj obvestiti sodie. e je obdolenec naloeno obveznost namerno
prekril, sodie lahko odredi pripor (na to se obdolenca prej opozori). Glede odreditve, asa
trajanja, podaljanja in odprave ukrepov glede prepovedi priblievanja doloenemu kraju ali
osebi ter javljanja na policijski postaji uporabljajo dolobe o priporu! O podaljanju ukrepov
prepovedi priblievanja in javljanja na policijski postaji PRED vloitvijo obtonice po UD ali
na PREDLOG DT vedno odloa PS!

2.4. VARINA (POROTVO, KAVCIJA, JAMSTVO, ANGL. BAIL)
je procesni institut, namenjen zagotavljanju navzonosti obdolenca za potrebe k.p. ali
odpravo ponovitvene nevarnosti. Zamiljena je kot nadomestilo pripora (nikoli ni samostojen
ukrep) zaradi begosumnosti ali ponovitvene nevarnosti.

o Varina je mona v naslednjih primerih:
(1) obdolenca je treba pripreti, ker obstaja realna bojazen, da bo pobegnil,
(2) obdolenec je e v priporu zaradi suma, da je hotel pobegniti,
(3) pri obdolencu je podan razlog za pripor iz ponovitvene nevarnosti, vendar
obdolenec obljubi, da:
1) ne bo ponavljal k.d.,
2) ne bo dokonal poskuenega k.d.,
3) ne bo uresniil zagroenega k.d.

o Kumulativna pogoja za varino po ZKP sta:
(1) stvarno ali materialno varstvo mono ga je dati na 2 naina:
1) obdolenec ali druga oseba zanj poloi gotovino, vrednostne papirje,
dragocenosti ali druge preminine v zastavo ali se za znesek varine naredi
hipoteka na nepreminini osebe, ki varino daje.
2) osebno jamstvo ena ali ve oseb se zavee, da bodo plaale doloeni
znesek, e obdolenec pobegne.
IN

(2) obljubo obdolenca, da se ne bo skrival, brez dovoljenja zapustil bivalia,
ponavljal k.d., dokonal k.d., uresniil zagroenega k.d.

o Varina ni mona iz razloga ponovitvene nevarnosti (3. toka zgoraj), ko gre za
huda k.d., za katere je predpisana kazen nad 5 let zapora naslednjih skupin KD:
k.d. zoper ivljenje in telo,
k.d. zoper spolno nedotakljivost,
k.d. zoper lovekovo zdravje,
k.d. zoper zakonsko zvezo, druino in mladino,
k.d. zoper vojako dolnost,
k.d. zoper pravosodje,


103
k.d. zoper javni red in mir,
k.d. zoper splono varnost ljudi in premoenja,
k.d. zoper varnost Republike Slovenije in njeno ustavno ureditev,
k.d. zoper obrambno mo drave,
k.d. zoper lovenost in mednarodno pravo.

o Viina varine se doloi v denarnem znesku. O njej odloa sodie na
kontradiktornem naroku. Pri doloitvi viine se upotevajo:
tea k.d.,
osebne in druinske razmere obdolenca,
premoenjske razmere osebe, ki varino daje.

Med preiskavo izda sklep o varini preiskovalni sodnik. Po vloitvi obtonice izda sklep o
varini sodei senat ali zunajobravnavni senat. Varina zapade, e obdolenec prelomi
obljubo ter pobegne ali ponovi k.d., ga dokonno stori ali uresnii. Varina zapade tudi, e
pobeglega obdolenca ujamejo (vrednost pripade proraunu). e varina preneha, se
poloeni denar, dragocenosti, vrednostni papirji ali druge premine stvari vrnejo in hipoteka
izbrie.

o Varina preneha in obd. se lahko PRIPRE:
(1) 1) ker v redu povabljen ne pride in svojega izostanka ne opravii,
2) e se obdolenec pripravlja na beg,
3) e se zoper obdolenca pokae drug zakonski razlog za pripor.

(2) e se k.p. pravnomono kona s sklepom o ustavitvi k.p., zavrenjem obtonice
ali s sodbo (e se kona z obsodilno sodbo na zaporno kazen, varina preneha
ele, ko obsojenec zane prestajati kazen).

V ZDA pomeni varina pravico obdolenca, da si s poloitvijo materialne
vrednosti "kupi" oprostitev preventivnega pripora.

2.5. HINI PRIPOR
je omejevalni ukrep, s katerim se posee v prostost obdolenca, vendar na manj bole nain
kot s priporom. Hini pripor se odredi, e obstajajo razlogi za pripor, vendar pripor ni
neizogibno potreben za varnost ljudi ali potek postopka. Med trajanjem hinega pripora se
obdolenec brez dovoljenja sodia ne sme oddaljiti iz poslopja, v katerem stalno (zaasno)
prebiva, oz. javne ustanove za zdravljenje ali oskrbo. Sodie mu lahko omeji ali prepove
stike z osebami, ki z njim ne stanujejo. Izjemoma mu lahko dovoli zaasen izhod iz poslopja
(o emer se obvesti policija), da si zagotovi najnujneje ivljenjske potrebine ali opravi
doloeno delo. e se obdolenec oddalji iz poslopja brez dovoljenja sodia ali izven
dovoljenega asa, lahko sodie zoper njega odredi pripor (o tej posledici ga morajo
predhodno obvestiti). Sklep o hinem priporu se polje tudi policijski postaji, na obmoju
katere se izvaja. Izvajanje hinega pripora nadzoruje sodie samo ali sodie prek policije.
Policija lahko kadarkoli brez zahteve sodia preveri, kako se izvaja hini pripor. O njegovi
kritvi mora takoj obvestiti sodie. Pred vloitvijo obtonice odloa o podaljanju hinega
pripora zunajobravnavni senat na predlog preiskovalnega sodnika ali dravnega toilca.
Predlog mora biti obrazloen. S predlogom za podaljanje je treba vsaj 3 dni pred potekom
hinega pripora seznaniti obdolenca in njegovega zagovornika. e policija obdolenca brez
dovoljenja zaloti zunaj kraja izvrevanja hinega pripora, mu VZAME PROSTOST in ga brez
odlaanja privede k preiskovalnemu sodniku. O tem se takoj obvesti DT. PS mora brez


104
odlaanja vendar najkasneje v roku 24h zasliati o okoliinah kritve ukrepa in odloiti, ali
bo v skladu z 199.a/IV odredil pripor. Pri zaslianju sta lahko navzoa DT in zagovornik. e
je vloen obtoni akt PS po zaslianju obdolenca polje zadevo ZOS oz. sodniku
posamezniku, ki mora najpozneje v 48 urah odloiti, ali bo zoper obdolenca odredil pripor
po 199.a/IV. Do odloitve o priporu PS s sklepom odredi PRIDRANJE! e se zoper
obdolenca, ki nima zagovornika odredi pripor, se mu postavi zagovornik po UD. Za vsa
druga vpraanja se uporabljajo dolobe o priporu.


2.6. PRIPOR
je najhuji omejevalni ukrep in najgloblji izjemno travmatien poseg v pravice in svoboine,
ki lahko zadane domnevnega storilca k.d. pred pravnomono obsodilno sodbo. Je vedno
fakultativen ( U-I-18/93).

(1) Pojem pripora:
Pripor je prisilni procesni ukrep, s katerim se obdolencu odvzame prostost. Temeljne
dolobe o priporu se nahajajo e v 20. Ustave. Ustava doloa absolutno sodno
pristojnost za odrejanje pripora in minimalni standard verjetnosti, da je osumljenec izvril
k.d. (utemeljeni sum). Temeljni namen pripora je zagotoviti navzonost obdolenca v
postopku. Med prestajanjem pripora se lahko uporabijo le omejitve, ki so potrebne, da se
preprei beg ali dogovarjanje, ki bi lahko kodovalo uspeni izvedbi postopka. as, ki ga
obdolenec prestane v priporu, se v primeru obsodilne sodbe teje v izreeno kazen
zapora, mladoletnikega zapora ali denarno kazen. Oseba, ki je bila v priporu, vendar
zoper njo ni bil uveden k.p. ali se k.p. ni konal s pravnomono obsodilno sodbo, ima
pravico do povrnitve kode.

(2) Ureditev pripora v ustavi:
Oseba, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, se sme pripreti
samo na podlagi odlobe sodia, kadar je to neogibno potrebno za potek kazenskega
postopka ali za varnost ljudi.
Ob priporu, najkasneje pa v 24 urah po njem, mora biti priprtemu vroena pisna
obrazloena odloba. Proti tej odlobi ima priprti pravico do pritobe, o kateri mora
sodie odloiti v 48 urah. Pripor sme trajati samo toliko asa, dokler so za to dani
zakonski razlogi, vendar najve 3 mesece od dneva odvzema prostosti. Vrhovno sodie
sme pripor podaljati e za nadaljnje 3 mesece.
e do izteka teh rokov obtonica ni vloena, se obdolenec izpusti. ( 20 Ustave)

Odloba U-I-18/93 govori tudi o tem, da varnost ljudi omenjena v 20. l. URS, ne pomeni le
zagotavljanja varnosti njihovega ivljenja in zdravja, temve tudi varnost drugih objektov
kazenskopravnega varstva. O varnosti ljudi bi bilo najbr teko govoriti, e bi jim drava v
praksi zagotavljala le varnost pred napadi na ivljenje in telo, ne pa tudi varnosti pred napadi
na druge objekte kazenskopravnega varstva.

(3) Priporni razlogi:
Pripor je moen (fakultativen), e so podani posebni v zakonu opredeljeni priporni
razlogi (causae arresti). e teh razlogov ni, obdolenca ni mono pripreti.
Pogoji za pripor so (iri od razlogov za pripor):
(I) obstajati mora utemeljen sum, da je obdolenec storil k.d.,
(II) pripor mora biti neizogibno potreben za:
potek kazenskega postopka:


105
1) razlog begosumnosti obdolenec se skriva, ni mono ugotoviti njegove
identitete, obstajajo druge okoliine, ki kaejo na nevarnost, da bo
pobegnil. Kadar je obdolenec begosumen, se s priporom omogoi izvedba
k.p.. e je bil pripor odrejen samo za ugotovitev istovetnosti, traja dokler ni
ugotovljena.

2) koluzijska nevarnost obstaja upraviena bojazen, da bo obdolenec uniil
sledove k.d. ali posebne okoliine kaejo, da bo oviral potek k.p. z
vplivanjem na prie, udeleence ali prikrivalce. Koluzija je lahko priporni
razlog ves as trajanja k.p., vendar le do trenutka, ko so zagotovljeni vsi
dokazi, ki bi bili lahko prizadeti z aktivnostjo obdolenca.
varnost ljudi:

3) iteracijska ali ponovitvena nevarnost posebne okoliine kaejo na
nevarnost storilca, da bo ponovil k.d., dokonal poskueno k.d. ali storil
zagroeno k.d. Ponovitvena nevarnost je najbolj sporen priporni razlog, ker
omejevalni ukrepi zadanejo obdolenca pred ugotavljanjem krivde.
Obdolenca se ne pripre zato, ker je podan utemeljen sum, da je storil k.d.,
zaradi katerega je v postopku, vendar zato, da ne bi storil k.d., ki ga sploh e
ni storil.

Posebne okoliine za ponovitveno nevarnost so:
o tea k.d.,
o nain storitve,
o okoliine, v katerih je bilo k.d. storjeno,
o osebne lastnosti obdolenca,
o prejnje ivljenje obdolenca,
o okolje in razmere, v katerih obdolenec ivi.

Utemeljeni sum je treba utemeljiti v sklepu o priporu, razen e e tee preiskava ali je
bila vloena obtonica, ker je v teh primerih utemeljeni sum e obrazloen v teh aktih.
Vsak priporni razlog mora sodie ugotoviti in ga utemeljiti na konkretnih okoliinah
(konkretna nevarnost), ki jih mora opisati v svoji odlobi.

Pri vseh pripornih razlogih se kot posebne okoliine tejejo:
obdoleneve kritve obljube, da ne bo zapustil prebivalia,
obdoleneve kritve prepovedi priblievanja doloenemu kraju ali osebi,
obdoleneve kritve obveznosti javljanja na PP,
obdoleneve kritve obveznosti iz varine,
obdoleneve kritve obveznosti iz hinega pripora.

Izjemoma se lahko odredi pripor brez pripornih razlogov, e treba zagotoviti prihod
obdolenca na glavno obravnavo. Podlaga za taken pripor je ocena, da se v redu
povabljeni obdolenec oitno izmika in noe priti na glavno obravnavo. Pripor lahko traja
do objave sodbe, vendar najdalj 1 mesec (307. ZKP).

(4) Postopek odloanja o priporu:
Pripor se sme odrediti samo ob pogojih, ki so doloeni v ZKP. Trajati sme najkraji
potreben as, od organov pa se zahteva posebno hitro postopanje. Pripor se odpravi
kadarkoli, e PRENEHAJO RAZLOGI ZANJ. O priporu se odloa po sistemu predhodne


106
kontradiktornosti. To pomeni, da mora sodie pred odloitvijo o priporu izpeljati
kontradiktorni postopek.
Nasprotje predhodne kontradiktornosti je naknadna kontradiktornost, ki se bolj pogosto
pojavlja v kazenskoprocesnih ureditvah. Po tem sistemu se o priporu odloi na podlagi
zahteve ali predloga upravienca, ki mora predloiti podatke in dokaze za takno
odloitev. O priporu se odloi brez kontradiktornega obravnavanja. Kontradiktorna
kontrola nastopi v naslednji fazi, ki je obvezna in sledi v zelo kratkem roku po odloitvi o
priporu. Sodie na kontradiktornem naroku preveri, ali so bili podani pogoji za pripor.
e so bili podani, sodie prvotno odloitev potrdi. e niso bili podani, sodie odloitev
o priporu razveljavi in obdolenca spusti na prostost ali uporabi drug omejevalni ukrep.

Pri nas mora preiskovalni sodnik, preden odloi o predlogu toilca (zasebni toilec ne
more predlagati odreditve pripora), da se odredi pripor, razpisati kontradiktorni narok.
Predloga za odreditev in podaljanje pripora morata biti obrazloena (novela ZKP-K).
Pri tem zakonodajalec izhaja iz predpostavke, da je v asu odloanja o priporu,
domnevnemu storilcu e odvzeta prostost (begosumni storilec nima interesa, da bi priel
na narok, kjer bi se odloalo o njegovem priporu). Za kontradiktorni narok je bistveno, da
mora imeti obramba monost seznaniti se s toilevimi argumenti za pripor in se jim
upreti. Potem ko preiskovalni sodnik zaslii obdolenca, mora dravni toilec izjaviti, ali
bo zahteval uvedbo k.p.(utemeljen sum zadostuje za preiskavo) in predlagal pripor ali
drug omejevalni ukrep (hini pripor, varino). Pri tem mora obrazloiti okoliine,
zaradi katerih bo predlagal omejevalni ukrep. Obdolenec in zagovornik imata pravico
odgovoriti na izvajanje dravnega toilca. V odgovoru navedeta lastne predloge in
stalia glede uporabe pripora ali drugega omejevalnega ukrepa. Potem ko se stranke
izjavijo o vseh vpraanjih, ki lahko vplivajo na odloitev o uporabi pripora ali drugih
omejevalnih ukrepov, preiskovalni sodnik odloi. Na tem naroku so prisotni PS, DT,
obdoleni in zagovornik, saj ZKP doloa formalno obvezno obrambo v asu postopka
odrejanja pripora in ves as, dokler je osumljenec v priporu.
PS mora tistega, ki mu je odvzeta prostost in mu je bil pripeljan TAKOJ pouiti po 4.
lenu ZKP, pouk in izjava tistega, ki mu je bila odvzeta prostost pa morata biti zapisani v
zapisnik. PS mora tistega, ki mu je bila odvzeta prostost, brez odlaanja, najkasneje pa v
48 urah odkar mu je bil pripeljan zasliati. e si oseba ne vzame zagovornika v 24 urah
od ure, ko je bil pouen o tej pravici, ali izjavi, da si zagovornika ne bo vzel, mu ga
postavi sodie po UD. Sodno pridranje: (v vseh primerih iz tega odstavka) PS odredi
pridranje za potreben as, vendar najdalj za 48 ur od ure, ko mu je bila pripeljana oseba,
ki ji je bila odvzeta prostost. Zoper sodno pridranje je mona pritoba, vendar ne zadri
izvritve. O pritobi odloi ZOS v 48 urah. e PS ni dal pouka po 4.l. ZKP ali pouk NI
zapisan, sodie ne sme opreti svoje odlobe na izpovedbo tistega, ki mu je bila odvzeta
prostost (ekskluzija).
e se PS ne strinja s predlogom DT za odreditev pripora, zahteva, naj o tem odloi ZOS
(nobenemu se ni treba pritoiti). PS pa vedno lahko poleg zahteve, naj o priporu odloi
senat, ODREDI katerega izmed nadomestnih ukrepov. ZOS lahko potrdi mileji ukrep in
ne ugodi predlogu za pripor, ali pa odpravi mileji ukrep in ne ugodi predlogu za pripor
(obdolenca se izpusti) ali pa odpravi mileji ukrep in odredi pripor. Ker pa PS LAHKO
odredi mileji ukrep, ni pa to nujno, lahko pride tudi do situacije, kjer se PS samo ne
strinja s priporom in ne odredi niesar. Tudi v tem primeru PS zahteva, da o predlogu za
pripor odloa ZOS, ki lahko predlogu za pripor ne ugodi ali pa mu ugodi.

e se preiskovalni sodnik odloi za pripor, ga odredi s pisnim sklepom, ki obsega:
ime in priimek pripornika,


107
k.d., ki ga je obdolen,
zakonski razlog za pripor,
pravni pouk o pravici do pritobe,
obrazloitev vseh odloilnih dejstev, ki so narekovala odreditev pripora,
razloge za utemeljeni sum.

Za izroitev pisnega sklepa teeta dva roka: 1) v 48 urah od privedbe k PS oz. od
odvzema prostosti ter 2) v 24 urah od odloitve v priporu. Sklep se osumljencu izroi, ko
mu je vzeta prostost oz. najkasneje v 48 urah po tem oz. po privedbi k preiskovalnemu
sodniku. Zoper sklep se lahko priprti pritoi na zunajobravnavni senat v 24 urah od
vroitve sklepa (sploen rok za pritobo zoper sklep o odreditvi, podaljanju ali odpravi
pripora je 3 dni, razen e posamezne dolobe doloajo drugae). Pritoba ne zadri
izvritve sklepa. Senat mora odloiti v 48 urah po prejemu pritobe. Sodie oz. policija
mora o odvzemu prostosti v 24 urah obvestiti druino priprtega, e ta to zahteva. O
priporu se obvesti tudi pristojni organ za socialno varstvo, e je potrebno kaj ukreniti za
preskrbo otrok in drugih druinskih lanov, za katere skrbi priprti.

e dravni toilec v 48 urah po prejemu obvestila o priporu osumljenca ne vloi pisne
zahteve za uvedbo k.p., preiskovalni sodnik pripor odpravi in priprtega izpusti. Policija
ne more odrediti pripora, vendar ima pravico osumljenca pridrati 48 ur (utemeljeni
razlogi za sum), e so podani priporni razlogi ali je pridranje potrebno za ugotovitev
njegove istovetnosti, alibija, zbiranja obvestil in dokazov.

(5) Odprava in podaljanje pripora:
1) med preiskavo:
odprava pripora: preiskovalni sodnik odpravi pripor, e ni ve razlogov zanj. Pri
tem mora imeti soglasje dravnega toilca (e tee postopek na zahtevo DT),
razen e se pripor odpravlja zaradi poteka roka ali je dravni toilec odstopil od
pregona. e ni soglasja med DT in PS, odloi o nadaljnjem priporu
zunajobravnavni senat v 48 urah.

podaljanje pripora pripor, ki ga odredi preiskovalni sodnik, traja najve 1
mesec. Podaljati ga je mono za najve 2 meseca (skupno 3 mesece). Pripor
podalja zunajobravnavni senat na podlagi obrazloenega predloga dravnega
toilca 5 dni pred iztekom pripora (novela ZKP-K).(Zelo pomembno je, da ni
ve mono podaljanje pripora na podlagi predloga PS. V odlobi U-I-50/09-18
je bilo namre odloeno, da podaljanje na predlog PS kri naelo enakosti
oroij). S predlogom za podaljanje pripora je treba vsaj 3 dni pred iztekom roka
za pripor seznaniti priprto osebo in njenega zagovornika, da se lahko pred
odloitvijo sodia izjasnita o navedbah v predlogu (s tem je zagotovljena
kontradiktornost). Za k.d. s predpisano kaznijo nad 5 let zapora se lahko pripor
s sklepom Vrhovnega sodia podalja e za 3 mesece (spotovanje ustavnih
zahtev). Obdolenca in njegovega zagovornika se BREZ ODLAANJA seznani
s predlogom za podaljanje pripora, izjavita pa se lahko v 24 urah po seznanitvi
(novela ZKP-K). S tem se zagotovi kontradiktornost!

2) po izroitvi obtonice (do konca glavne obravnave) pripor odpravi ali podalja sodni
senat s sklepom. Pred sklepom mora zasliati dravnega toilca. Soglasje dravnega
toilca ni potrebno. Pri tem loimo, kdaj pripor odpravi ali podalja zunajobravnavni
senat in kdaj sodei senat.


108
zunajobravnavni senat odpravi ali podalja pripor PO vloitvi obtonice v sklopu
kontrole obtonice, potem ko po UD preizkusi utemeljenost pripora z vidika
obstoja pripornih razlogov (ve o tem beri pri kontroli obtonice).

sodei senat odpravi ali podalja pripor PO vloitvi obtonice, potem ko po
uradni dolnosti preizkusi utemeljenost pripora. Preizkus utemeljenosti pripora
opravlja sodei senat po uradni dolnosti vsaka 2 meseca. Ob vsakem preizkusu
se izda sklep o podaljanju ali odpravi pripora.

Novela ZKP-K je spremenila 207. len tako, da je namesto prvega stavka tega lena
zapisala: e ni v tem zakonu drugae doloeno (tretji odstavek 272. lena), odloa o
priporu po vloitvi obtonice do izreka sodbe sodia prve stopnje senat. Tretji odstavek
272. lena pa je zgornja prva alineja 2. toke (ZOS v sklopu kontrole obtonice).

Priprta oseba (po izroitvi (pazi, NI enako kot vloitev) obtonice) se lahko pritoi na
vije sodie zoper sklep o podaljanju pripora v 24 urah od prejema sklepa. Vije sodie
mora o pritobi odloiti v 48 urah. e je pripor podaljalo Vrhovno sodie na predlog
DT, priprta oseba ne more uporabiti rednega pravnega sredstva, ker je odloitev podala
najvija redna sodna instanca v dravi. Zoper taken sklep se je mono pritoiti z
izrednim pravnim sredstvom, tj. z zahtevo za varstvo zakonitosti. Zoper sklep o odpravi
pripora ni mona pritoba.

(6) Trajanje pripora:
Odpravi se takoj, ko prenehajo razlogi zaradi katerih je bil odrejen! Velja naelo, da mora
biti trajanje pripora omejeno na najkraji moni as. Dolnost vseh organov v k.p. je, da v
primeru pripora postopajo izredno hitro. Pripor v preiskavi do vloitve obtonice lahko
traja najve 1 mesec. Zunajobravnavni senat ga lahko podalja za 2 meseca. Za k.d. s
predpisano kaznijo nad 5 let zapora lahko Vrhovno sodie pripor podalja e za 3
mesece. e do poteka teh rokov ni vloena obtonica, se pripor po UD odpravi. Po
vloitvi obtonice lahko traja pripor najve 2 leti. e v tem roku ni izreena obsodilna
sodba, se pripor odpravi in obtoenec izpusti.
V skrajanem postopku lahko traja pripor pred vloitvijo obtobe najve 15 dni; potem
najve 2 leti, pri emer se utemeljenost pripora presoja vsak mesec.
V postopku proti mladoletnikom lahko traja pripor v pripravljalnem postopku najve 3
mesece (1 mesec + senat za mladoletnike podalja na max. 3 mesece).

(7) Pripor ob prvostopenjski sodbi
Pomembno je, da prvostopenjska sodba NI TAKOJ PRAVNOMONA! To pomeni, da e je
obsodilna sodba, e vedno velja domneva nedolnosti, in da e je oprostilna, da domneva
nedolnosti ni e 100% potrjena oz. imamo e vedno vsaj utemeljen sum (ki je bil potreben,
da smo prili v fazo glavne obravnava). Ob izreku sodbe, s katero sodei senat obsodi
obtoenca na kazen zapora, odredi pripor SAMO, e je podan kaken razlog iz 1. ali 3. toke
prvega odstavka 201. lena tega zakona. Skratka, ne odredi se avtomatino, e vedno so
potrebni priporni razlogi (ali begosumnost ali ponovitvena nevarnost). Po sodbi se priporni
razlog koluzije NE UPOTEVA VE (zakon govori samo o razlogih iz 1. ali 3. toke, ni pa
o 2. toki 1. odstavka 201. lena ZKP). Pripora ni mogoe odrediti (e je v asu sodbe na
prostosti) oz. se mora nujno odpraviti ( e je v asu sodbe v priporu ), e:
je ta oproen obtobe (z zavrnilno ali oprostilno sodbo),
spoznan za krivega, pa mu je odpuena kazen,
spoznan za krivega, e je obsojen samo na denarno kazen


109
spoznan za krivega, pa mu je izreen sodni opomin
spoznan za krivega, vendar je izreena pogojna obsodba,
spoznan za krivega in obsojen na kazen zapora, pa je zaradi vtetja pripora kazen e
prestal (torej e je bil v priporu dlje asa, kot pa je bil obsojen, npr. v priporu je bil 15
mesecev, obsojen pa je bil na 12 mesecev zapora)

TUDI v tem primeru se mora zagotoviti kontradiktornost, kar pomeni da mora senat zasliati
DT in obdolenca. O priporu odloa ZOS!

(8) Izvrevanje pripora:
Pripor se izvruje v posebnih prostorih za pripor ali loenem oddelku zavoda za
prestajanje zaporne kazni. Dolobe o izvrevanju pripora in ravnanju s priporniki so
podobne dolobam o izvrevanju zaporne kazni in ravnanju z jetniki. Priporniki imajo
nekoliko manj pravic. Z dovoljenjem preiskovalnega sodnika in pod nadzorstvom lahko
pripornika obiskujejo blinji sorodniki in zdravnik. Posamezne obiske je mono
prepovedati, e bi zaradi njih lahko nastala koda za postopek.

2.7. ZAASEN ODVZEM VOZNIKEGA DOVOLJENJA
a) Pred uvedbo k.p. sme policija, ki opravlja ogled, vzeti vozniko dovoljenje tistemu, za
katerega je podan utemeljen sum, da je storil KD in o tem izda potrdilo, vendar mora
vozniko dovoljenje skupaj z ovadbo v 3 dneh poslati DT. Ta ga mora v 8 dneh od prejema
vrniti tistemu, ki mu je bilo odvzeto, ali pa ga poslati sodiu ter hkrati predlagati uvedbo KP
in zaasni odvzem voznikega dovoljenja (tukaj potem postopek preide v b)).
b) e tee postopek zaradi k.d. zoper varnost javnega prometa, se obdolencu na obrazloen
predlog upravienega toilca lahko odvzame vozniko dovoljenje, dokler traja postopek, s
imer se mu preprei, da bi nadaljeval z ogroanjem prometne varnosti. Dovoljenje se
odvzame s sklepom. Zoper sklep lahko obdolenec v 3 dneh od prejema sklepa vloi
UGOVOR, ki je nespuspenziven. Sodie o ugovoru odloa na podlagi gradiva
(NEKONTRADIKTORNOST) lahko pa opravi poseben narok s strankama
(ZAGOTOVLJENA KONTRADIKTORNOST). Zoper sklep, s katerim je bilo odloeno o
ugovoru, imata stranki pravico do pritobe.
Pred koncem postopka se lahko vozniko dovoljenje obdolencu vrne, e ni ve razlogov za
odvzem. as odvzema voznikega dovoljenja se vteva v kazen prepovedi vonje motornega
vozila in varnostni ukrep odvzema voznikega dovoljenja.

3. STVARNI OMEJEVALNI UKREPI
ZKP zapostavlja problematiko stvarnih omejevalnih ukrepov. Urejeni so nekoherentno na raz-
linih mestih zakona.

3.1. ZAASNI ZASEG PREDMETOV (NI DOKAZNEGA STANDARDA)
najdemo v poglavju o hini in osebni preiskavi. Na ta nain se lahko posee tudi na veliko
premoenje, ki lahko ekonomsko hudo prizadene ali unii osebo, ki ji je bilo premoenje
zaasno zaseeno, e preden je izreena obsodilna sodba, zato ni bistvene razlike med tem
ukrepom in bolj znanimi osebnimi omejevalnimi ukrepi. Pri zasegu tudi prihaja do posega v
ustavno pridobljene pravice (lastninsko pravico). Zaasni zaseg predmetov je samostojen
nain pridobitve stvari, pomembnih za k.p.

(7) Edicijska ali izroitvena dolnost
je splona dravljanska dolnost izroitve predmetov na zahtevo sodia ali policije.
Edicijske dolnosti so oproene:


110
ekstrateritorialne osebe,
zagovornik glede pisnega obevanja z obdolencem,
dravni organi, ki hranijo uradne spise in listine, e mislijo, da bi bila objava njihove
vsebine kodljiva za splono korist,
obdolenec (privilegij)
privilegirane prie

Kdor ima predmete, pomembne za k.p., jih mora na zahtevo sodia (pisna odredba)
izroiti. Sodie predmete sprejme v hrambo ali njihovo hrambo zavaruje. e posestnik
predmetov noe izroiti, se ga kaznuje z denarno kaznijo. e posestnik tudi po plailu
denarne kazni noe izroiti predmetov, se ga zapre. Zapor traja do izroitve predmetov ali
konca k.p., vendar najve 1 mesec.

(8) Pristojnost za zaseg:
Zaseg predmetov lahko opravijo tudi pooblaene osebe policije, ko opravljajo funkcijo
odkrivanja (e bi bilo nevarno odlaati) k.d. in storilcev ali izvrujejo naloge sodia
(lahko zahtevamo naknadno konvalidacijo sodnika). O zasegu predmetov se napravi
zapisnik. V njem se navede, kjer so bili predmeti najdeni, in poda opis predmetov. Za
zaseene predmete se izda potrdilo.

3.2. ZAVAROVANJE PREMOENJSKOPRAVNEGA ZAHTEVKA (502-502D ZKP)
Kadar prihaja v kazenskem postopku v potev odvzem premoenjske koristi, obstaja pa:
- nevarnost, da bi obdolenec, sam ali preko drugih oseb, to korist uporabil za nadaljnjo
kriminalno dejavnost
- da bi jo skril, odtujil, uniil ali kako drugae z njo razpolagal, tako, da bi onemogoil
ali precej oteil njen odvzem po konanem kazenskem postopku,

odredi sodie na predlog dravnega toilca zaasno zavarovanje zahtevka za odvzem
premoenjske koristi.
Takno zavarovanje lahko sodie odredi tudi v predkazenskem postopku, e so podani
utemeljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, s katerim ali zaradi katerega je
bila pridobljena premoenjska korist, ali da je bila taka korist pridobljena za drugega ali nanj
prenesena. Zavarovanje se lahko odredi zoper obdolenca oziroma osumljenca, zoper
prejemnika premoenjske koristi ali zoper druge osebe, na katere je bila prenesena, e se jim
lahko odvzame po dolobah Kazenskega zakonika. Zaasno zavarovanje zahtevka za odvzem
premoenjske koristi se odredi s sklepom, ki ga izda v predkazenskem postopku in med
preiskavo preiskovalni sodnik (BREZ PREDHODNE KONTRADIKTORNOSTI). Po vloitvi
obtonice izda sklep zunaj glavne obravnave predsednik senata, na glavni obravnavi pa
senat. Tisti, ki je izdal sklep, mora omogoiti osumljencu oziroma obdolencu in osebi, zoper
katero je zaasno zavarovanje odrejeno, da se seznani z vsemi spisi zadeve (kontradiktornost).
Sklep pa se osebi izda ele soasno z izvritvijo ali po izvritvi, to pa zato, da ta oseba ne bi
vedela, da se pripravlja poseg zoper njo in bi npr. zaela skrivati premoenje. Zoper sklep
lahko osumljenec oziroma obdolenec ali oseba, zoper katero je zaasno zavarovanje
odrejeno, v osmih dneh od vroitve sklepa vloi ugovor in predlaga, da sodie opravi narok
(NAKNADNA KONTRADIKTORNOST). Ugovor ne zadri izvritve sklepa. V ugovoru in
na naroku je treba vlagatelju ugovora in ostalim udeleencem omogoiti, da se izjavijo o
predlaganih in odrejenih ukrepih, da podajo svoja stalia, navedbe in predloge o vseh
vpraanjih zaasnega zavarovanja. Zoper sklep o ugovoru imajo upravienci tudi pravico do
pritobe, ki pa je zopet nesuspenzivna! V predkazenskem postopku, kakor tudi po izdaji
sklepa o uvedbi preiskave, lahko zaasno zavarovanje traja 3 mesece. Po vloitvi obtonice


111
trajanje zaasnega zavarovanja ne sme biti dalje od 6 mesecev. Rok se lahko tudi podalja na
maximalno skupno trajanje pred uvedbo preiskave oz. e ta ni uvedena pred vloitvijo
obtonice do 1 leta. V preiskavi pa skupno trajanje zaasnega zavarovanja ne sme biti dalje
od 2 let. Po vloitvi obtonice zavarovanje ne sme biti dalje od 3 let. Do izvritve
pravnomone sodbe sme zavarovanje trajati najve 10 let.

Sodie lahko na obrazloen predlog dravnega toilca, s sklepom podalja zaasno
zavarovanje. Preden odloi o predlogu, polje sodie predlog ostalim udeleencem, da se o
njem izjavijo, in jim doloi primeren rok za odgovor (PREDHODNA
KONTRADIKTORNOST)(tukaj je bila osebi stvar e odvzeta, zato je lahko zagotovljena
predhodna kontradiktornost). Sodie odpravi zaasno zavarovanje na predlog udeleencev.
Sodie lahko odpravi zaasno zavarovanje tudi po uradni dolnosti zaradi poteka roka ali e
dravni toilec zavre ovadbo oziroma izjavi, da ne bo zael pregona ali da od njega odstopa.
e sodie meni, da zaasno zavarovanje ni ve potrebno, pozove dravnega toilca, da se o
tem v doloenem roku izjavi. e se dravni toilec v roku ne izjavi ali e odpravi zaasnega
zavarovanja ne nasprotuje, sodie zaasno zavarovanje odpravi.

O predlogu za odreditev, podaljanje, spremembo ali odpravo zaasnega zavarovanja mora
sodie odloiti posebej hitro. e je bilo zaasno zavarovanje odrejeno, morajo organi v
predkazenskem postopku postopati posebej hitro, kazenski postopek pa se teje za
prednostnega.


Odloba US RS U-I-296/02 (glede zavarovanja premoenjskopravnega zahtevka)

S spremembo je bil doloen dokazni standard utemeljeni razlogi za sum, zakonodajalec je
doloil konkretne roke za posamezne faze postopka ter najdalje skupno trajanje v celotnem
postopku ter uredil postopek za podaljanje roka. S spremembo ZKP sta v temu primeru
omogoena tako ugovor kot pritoba, doloeno pa je tudi to, da mora podati predlog DT in da
ima prizadeta oseba pravico vloiti ugovor ter zahtevo po naknadnem kontradiktornem
naroku.















112



II. del:
DINAMINI DEL
KAZENSKEGA PROCESNEGA PRAVA


V dinaminem delu kazenskega postopka je urejen potek postopka skozi razline faze:
(1) predkazenski postopek,
(2) preiskava,
(3) faza obtoevanja,
(4) glavna obravnava na I. stopnji,
(5) redna pravna sredstva,
(6) izredna pravna sredstva.


PREDHODNI POSTOPEK

Predhodni postopek obsega dogajanje od trenutka, ko se zve za k.d., do pravnomonosti
obtonice. Ne gre za formalni del kazenskega postopka (formalni kazenski postopek je
sestavljen iz faze preiskave (ki ni vedno nujna) in glavne obravnave), zato govorimo o
PREDkazenskem postopku. Namen predkazenskega postopka je, da policija (samoiniciativno
ali na podlagi navodil dravnega toilca) opravlja razline ukrepe in nujna preiskovalna
dejanja, s katerimi zbere informacije in dokazne vire, na podlagi katerih se dravni toilec
odloi:
ali bo vloil zahtevo za preiskavo
ali bo vloil neposredno obtonico
ali pa sploh ne bo zael kazenskega postopka.


Prvo poglavje: PREDKAZENSKI POSTOPEK

Predkazenski postopek se nanaa le na k.d., za katera se storilec preganja po uradni dolnosti.
Pri k.d., za katera se storilec preganja na zasebno tobo, zakonodajalca ne zanima, kako bo
zasebni toilec priel do podatkov, na podlagi katerih se bo odloil, ali naj sproi kazenski
pregon ali ne. K.p. se lahko zane le na zahtevo upravienega toilca.

Dravni toilec lahko pri sodiu zahteva k.p. le pod pogojem, da je podan utemeljen sum, da
je doloena oseba storila k.d., ki se preganja po uradni dolnosti. Utemeljeni sum je podan,
kadar obstajata doloen obseg in kvaliteta dokazov, po katerih je mono z visoko stopnjo
verjetnosti sklepati, da je bilo storjeno do-loeno k.d. Predkazenski postopek je postopek
zbiranja dokazov in odkrivanja k.d. Temeljna naloga predkazenskega postopka je odkrivanje
konkretnega k.d. in storilca ter zbira-nje dokazov za utemeljen sum. Dejanja, s katerimi se v
predkazenskem postopku zbirajo dokazi, so kriminalistina dejanja, ki jih opravi policija v
svobodni obliki brez strogih procesnih form (neformalni postopek). Izjemoma in pod


113
posebnimi pogoji se lahko v predkazenskem postopku opravijo posamezna procesna dejanja
(preiskovalna dejanja) v obliki, doloeni v k.p. Pred zaetkom odkrivanja k.d. in storilca
mora policija zvedeti za dogodek, ki vsebuje znake k.d.


Obstaja ve razlinih monosti, kaj se lahko zgodi na zaetku:

1. nekdo (neka pravna ali fizina oseba) polje kazensko ovadbo dravnemu toilcu,
DT lahko v tem primeru:
zavre ovadbo
sprejme ovadbo in vloi zahtevo za preiskavo (ne pride do PKP)
sprejme ovadbo in vloi neposredno obtonico (ne pride do PKP)
pregleda ovadbo, ampak ugotovi, da nima zadosti informacij/dokazov, da bi takoj
sprejel konno odloitev. V tem primeru naroi policiji, naj zbere potrebne informacije
oziroma opravi doloena nujna preiskovalna dejanja. Pride do predkazenskega
postopka. Ko bo policija zbrala informacije oz. opravila potrebna preiskovalna
dejanja, bo o tem obvestila DT. Ta bo potem spet odloil med a., b. in c. ali pa bo
zahteval, da policija e kaj dodatno razie.


2. nekdo polje kazensko ovadbo policiji, sodiu ali nepristojnemu dravnemu
toilcu
Ta organ mora takoj posredovati ovadbo pristojnemu dravnemu toilcu, ki potem ravna kot v
toki 1. (147/III ZKP).


3. nekdo policiji polje informacije (ne kazenske ovadbe, ampak npr. kakno
obremenjujoo fotografijo), iz katerih so razvidni razlogi za sum

V tem primeru se zane predkazenski postopek. Policija zane samoiniciativno opravljati
razlina preiskovalna dejanja oziroma opravila.
Ko zbere "zadosti" informacij:
policija sama napie kazensko ovadbo in jo polje dravnemu toilcu (v 148/IX ZKP)
napie obvestilo dravnemu toilcu, da na podlagi zbranih obvestil ni podlage za
kazensko ovadbo (v 148/X ZKP).

4. nekdo dravnem toilcu polje informacije (ne kazenske ovadbe), iz katerih so
razvidni razlogi za sum
lahko vloi zahtevo za preiskavo
lahko vloi neposredno obtonico
lahko ugotovi, da nima zadosti informacij/dokazov, da bi bodisi rekel ja, bodisi rekel
ne. V tem primeru naroi policiji, naj zbere potrebne informacije oziroma opravi
doloena preiskovalna dejanja. Pride do predkazenskega postopka. Ko bo policija
zbrala informacija oz. opravila preiskovalna dejanja, bo o tem obvestila DT. Ta bo
potem spet odloil, ali bo vloil obtonico, ali bo zahteval, da policija e kaj naredi itd.

5. policija med izvajanjem svojih drugih nalog opazi stvari, itd., zaradi katerih
posumijo, da je bilo mogoe storjeno KD
(npr. med obhodom po ljubljanskih ulicah vidijo, da je razbito okno v nekem stanovanju ali
trgovini: to so razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje npr. vloma). V tem primeru


114
se zane predkazenski postopek. Policija zane samoiniciativno opravljati razlina
preiskovalna dejanja oziroma opravila. Ko zbere "zadosti" informacij:
policija sama napie kazensko ovadbo in jo polje dravnemu toilcu (v 148/IX ZKP)
napie obvestilo dravnemu toilcu, da na podlagi zbranih obvestil ni podlage za
kazensko ovadbo (v 148/X ZKP). Isto kot v toki
Za zaetek ter potek predkazenskega postopka ni potrebno, da ima policija/dravni
toilec osumljenca. Policija lahko vodi kazenski postopek, opravlja preiskovalna dejanja,
etudi ne ve, kdo bi to lahko storil.

PRIMER

Npr. nekdo je razbil ipo na oknu in narisal grafite na fasado. V tem primeru ne vemo, kdo je
to, ampak vseeno bomo poskusili ugotoviti, kdo je storilec. V tem je razlika v primerjavi s
preiskavo, kjer se preiskava vodi zoper konkretno osebo/obdolenca za konkretno kaznivo
dejanje.

Npr. novinar vpraa policijo ali toilca, zakaj ni ne naredijo glede nekega primera, npr. glede
neke davne utaje, pa odgovorijo, da e niso dobili kazenske ovadbe. To je le izgovor. Da
zanejo preiskovati kaznivo dejanje, ni treba, da imajo kazensko ovadbo, vano je le, da imajo
tako ali drugae razloge za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje.

I. KAZENSKA OVADBA

Notitia criminis (kakrna koli vest o k.d.) je prva informacija o k.d. (imamo razloge za sum,
zato policija zane preiskovati. To ni enako ovadbi, ki je sporoilo DT o k.d.).

1. POJEM KAZENSKE OVADBE
Kazenska ovadba je pisno ali ustno sporoilo o storjenem k.d., ki se preganja po uradni
dolnosti, naslovljeno neposredno ali posredno prek dravnih organov dravnemu toilcu.
Bistvena vsebina ovadbe je navedba okoliin, ki kaejo, da je bilo storjeno k.d. Ovadba
neznanega storilca je ovadba, ki ne oznauje storilca k.d. Ovadba je primerna tudi, e je
nepodpisana (anonimna ovadba) ali podpisana s psevdonimom, vendar to lahko vpliva na
oceno o njeni verodostojnosti.

2. PRAVNI POMEN KAZENSKE OVADBE
je uradno sporoilo dravnemu toilcu o storjenem k.d., ki je podlaga za kazenski pregon.
Ovadba ni dokazno sredstvo. Z njo ni mono dokazati dejstev, ki jih vsebuje. V ovadbi so
dokazi lahko le navedeni, ne smejo biti izvedeni. Izjave oseb se ovadbi priloijo. Ovadba
dravnega toilca ne zavezuje k pregonu. Dravni toilec samostojno ocenjuje, ali so
izpolnjeni pogoji za zaetek k.p. Z vloitvijo ovadbe ne pridobi ovaditelj nobenih pravic v
nadaljnjem postopku. Potem ko ovadbo sprejme dravni toilec, ovaditelj z njo ne more ve
razpolagati. Izjava, da ovadbo umika, nima nobenega uinka. Dravni toilec bo tako izjavo
presojal skupaj z vsemi drugimi okoliinami, ki vplivajo na njegovo odloitev o ovadbi. e
je ovaditelj okodovanec, lahko prevzame funkcijo toilca, e toilec na podlagi ovadbe noe
prevzeti pregona. e dravni toilec v 3 mesecih v rednem postopku (v 1 mesecu v
skrajanem postopku) po prejemu ovadbe ne vloi obtonega predloga in ne obvesti
okodovanca, da je zavrgel ovadbo oz. odloil kazenski pregon, ima okodovanec pravico, da
kot toilec zane pregon s tem, da sodiu poda obtoni predlog.

3. PRIJAVLJANJE KAZNIVIH DEJANJ


115
(1) slubene kazenske ovadbe vsi dravni organi in organizacije z javnimi pooblastili
(predvsem policija in inpekcije) so dolni naznaniti k.d., za katera se storilec preganja po
uradni dolnosti, e so o njih obveeni ali za njih zvedo. Pri tem morajo v ovadbi navesti
znane dokaze ter poskrbeti za ohranitev sledov k.d. in predmetov, s katerimi je bilo k.d.
storjeno.

(2) zasebne ovadbe vsakdo lahko naznani k.d., za katero se storilec preganja po uradni
dolnosti. Zasebno ovadbo lahko podajo fizine ali pravne osebe ne glede na
okodovanost s k.d. Ovadbo lahko poda storilec, sostorilec, napeljevalec ali pomaga.
Prijavljanje k.d. ni obvezno, razen pri najhujih k.d. (k.d. stori, kdor ne naznani, da je bilo
storjeno k.d., za katero je predpisana kazen 15 let zapora ali dosmrtni zapor, ali ne
naznani storilca takega k.d.). Uradna oseba stori k.d., e ne naznani uradno pregonljivega
k.d., za katerega zve pri opravljanju svoje slube in je zanj predpisana kazen nad 3 leta
zapora. Za opustitev ovadbe se ne kaznujejo: storilev zakonec, blinji sorodniki,
posvojitelj ali posvojenec, zagovornik, zdravnik in spovednik (to so priviligirane prie).

4. PREDLOITEV OVADBE
Ovadba se poda pisno ali ustno pristojnemu dravnemu toilcu. e je ovadba podana sodiu,
policiji ali nepristojnemu toilcu, jo ti sprejmejo in takoj poljejo pristojnemu dravnemu
toilcu. e gre v takem primeru primeru za kaznivo dejanje, glede katerega ni predpisano
obvezno obveanje dravnega toilca pred podajo ovadbe, polje policija ovadbo dravnemu
toilcu ele potem, ko zbere obvestila in opravi druge ukrepe, ki so potrebni za odloitev
dravnega toilca, vendar najkasneje v 30 dneh od podaje ovadbe. e v tem asu ne more
zbrati vseh potrebnih podatkov, polje dravnemu toilcu ovadbo z navedbo predvidenega
roka za predloitev poroila v dopolnitev ovadbe (novela ZKP-L). O ustni ovadbi se napravi
zapisnik. O telefonski ovadbi se naredi uradni zaznamek. Ovaditelja je treba opozoriti na
posledice krive ovadbe. Dajanje objektivno neresnine ovadbe nima pravnih posledic za
ovaditelja (Hitler je zastrupil mojega kuka). Zavestna kriva ovadba in kriva samoovadba sta
KD. Kdor zavestno poda krivo ovadbo, je dolan plaati stroke k.p. e okodovanec na
policiji poda ovadbo za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog, in ob tem izjavi, da ne eli
kazenskega pregona, ga policija obvesti, da mu v tem primeru ne gredo pravice iz 60/II,III
ZKP. Policija v sprejeti ovadbi zaznamuje podani poduk, ki ga podpie tudi okodovanec.
Ovadbo takoj polje dravnemu toilcu, izvod pa izda tudi okodovancu. e dravni toilec
zavre ovadbo (v skladu s 161/I), odloitev zabelei na uradnem zaznamku in o zavrenju ne
obvea okodovanca (novela ZKP-L). e policija dobi informacijo o domnevnem k.d. in iz
njenih nadaljnjih poizvedb izhaja, da ne gre za uradno pregonljivo k.d. ali da sploh ne gre za
k.d., mora o svojih ugotovitvah vseeno obvestiti toilca. Toilec mora imeti popoln vpogled v
vsakrno dejavnost policije pri odkrivanju k.d. Konna odloitev o kazenskem pregonu je
vedno odloitev dravnega toilca.

II. PRAVICE IN DOLNOSTI POLICIJE, KO IZVE, DA JE BILO
STORJENO KAZNIVO DEJANJE

1. VRSTE NALOG POLICIJE
Policija je najbolj pomemben nosilec aktivnosti v predkazenskem postopku. Njena glavna
naloga je, da odkrije, zbere in zavaruje dokaze o k.d. in storilcu, ki so potrebni za utemeljen
sum (torej za zaetek k.p.). Policija mora poskrbeti, da storilec ali udeleenec ne pobegne ali
se ne skrije.

Te naloge opravlja policija


116
na lastno pobudo, e so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno k.d. (manja stopnja
verjetnosti od utemeljenega suma), za katero se storilec preganja po uradni dolnosti,
na zahtevo dravnega toilca.

Za izvritev teh nalog lahko policija opravlja naslednja dejanja:

(1) zahteva od obanov potrebna obvestila ali izjave,
(2) opravi potreben pregled prevoznih sredstev, potnikov ali prtljage,
(3) omeji gibanje na doloenem prostoru za nujno potreben as,
(4) ugotavlja istovetnost oseb in predmetov,
(5) razpie zasledovanje oseb in stvari (iskanje),
(6) opravi pregled prostorov pravnih oseb in njihove dokumentacije (pri tem mora biti
navzoa odgovorna oseba pravne osebe),
(7) fotografira osebo, za katero obstajajo razlogi za sum, da je storila k.d. (e je nujno, da
se ugotovi istovetnost ali zagotovi uspena izvedba kazenskega postopka se sme
fotografijo tudi objaviti),
(8) vzame prstne odtise, e obstajajo razlogi za sum novela ZKP-L
(9) vzame bris ustne sluznice, e obstajajo razlogi za sum in je to neogibno potrebno za
uresniitev namenov iz 148/I ZKP. (prstne odtise in bris se lahko odvzame tudi brez
razlogov za sum, e so osebe prile v stik s predmeti) novela ZKP-L
(10) vzame prostost osumljeni osebi, e so podani pogoji za pripor in jo takoj pripelje k
preiskovalnemu sodniku,
(11) odredi pridranje osumljene osebe,
(12) napoti osebe (ki so na kraju k.d. ali tujci) k preiskovalnemu sodniku ali jih zadri do
njegovega prihoda.

O vseh opravljenih dejanjih mora policija napraviti zapisnik ali uradni zaznamek.
Dejavnost policije je toliknega pomena, da je od njega odvisen konen izid k.p., torej
obsodilna ali oprostilna sodba, zato se zavzemajo za doloeno kontradiktornost s pomojo
odvetnika e v predkazenskem postopku (izjava v PKP je lahko dokaz, e je dana v
zagovornikovi navzonosti).

2. ZBIRANJE OBVESTIL
Policija lahko osebe zaradi sprejemanja obvestil o k.d. povabi k sebi. V vabilu mora navesti,
zakaj jih vabi in jih po monosti opozoriti, da jih lahko prisilno privede, e se vabilu ne bodo
odzvali (POLICIJSKA PRIVEDBA ZARADI ZBIRANJA OBVESTIL). e oseba na
monost prisilne privedbe v vabilu ni bila opozorjena, se je ne sme prisilno privesti.
Policija ima pravico in dolnost izpraati vse osebe, za katere je verjetno, da kaj vedo o k.d.
Teh oseb ne sme zasliati kot obdolenca, prie ali izvedenca (razen osumljenca v primeru iz
148.a ZKP). Z njimi opravi neformalni razgovor oz. INFORMATIVNI RAZGOVOR. Izjave, ki
jih od njih dobi policija, so izhodie dravnemu toilcu za odloanje o uvedbi k.p. Glede
ravnanja policije je mona pritoba pri DT v 3 dneh.

OSREDOTOENJE: Kadar policija pri zbiranju obvestil ugotovi, da za doloeno osebo
obstajajo RAZLOGI ZA SUM ji mora, preden zane od nje zbirati obvestila povedati
katerega k.d. je osumljena in kaj je podlaga za sum zoper njo ter jo pouiti, da ni dolna
niesar izjaviti in odgovarjati na vpraanja, e se bo zagovarjala, pa ni dolna izpovedati
zoper sebe ali svoje blinje ali priznati krivde ter da ima pravico do zagovornika, ki si ga
svobodno izbere in ki je lahko navzo pri njenem zaslianju, ter da se bo lahko vse, kar bo
izpovedala, na sojenju uporabilo zoper njo. e osumljeni izjavi, da si bo vzel zagovornika, se


117
zaslianje odloi do prihoda zagovornika oz. do roka, ki ga doloi policija, vendar ne manj kot
za 2 uri. Do prihoda zagovornika se odloi tudi oprava drugih preiskovalnih dejanj, razen
tistih, ki bi jih bilo nevarno odlaati. e pa osumljeni izjavi, da si ne bo vzel zagovornika, ali
e izbrani zagovornik ne pride v roku, ki ga je doloila policija, se o izjavi osumljenca sestavi
UZ. Vanj se vnese pravni pouk ter izjava osumljenca, e se eli izjaviti o KD pa tudi bistvena
vsebina njegove izjave ter pripombe. Vsebina UZ se osumljencu prebere in se mu vroi prepis
UZ, kar osumljenec potrdi s PODPISOM. Torej bo njegova izjava lahko uporabljena kot
dokaz ob navzonosti zagovornika, v primeru da zagovornika ni, pa bo ostal le UZ, vendar pa
v skladu s 148.a/III sodie svoje odlobe ne bo moglo opreti na tako izjavo, saj je eden izmed
razlogov za to tudi nenavzonost zagovornika.

148.a:
Zaslianje osumljenca se sme opraviti samo v navzonosti zagovornika, pri zaslianju pa je
lahko navzo tudi DT, o emer ga na primeren nain obvesti policija. Zaslianje osumljenca
opravi policija v skladu z dolobami ZKP, ki so namenjene zaslianju obdolenca. O
zaslianju se sestavi zapisnik, ki se lahko uporabi kot dokaz v k.p. e osumljenec:
- ni bil pouen o svojih pravicah v skladu s 148/IV
- e dani pouk ali izjava osumljenca glede pravice do zagovornika nista zapisana v zapisnik
- e je bil zaslian brez navzonosti zagovornika
- ali e je bilo ravnano v nasprotju s 227/VIII (uporaba sile, gronje ali drugih podobnih
sredstev)
sodie NE SME opreti svoje odlobe na njegovo izpovedbo.

Oseba, od katere se zahteva izjava, izjave pravno ni dolna dati. Zaradi tega je ne sme zadeti
nobena sankcija. e oseba odkloni, da bi dala izjavo, jo mora policija takoj izpustiti. Vsako
prisiljevanje k dajanju izjave in prisilno zadrevanje, da bi se dobila izjava, je k.d. Policija
lahko osebo, ki noe dati izjave, opozori na dravljansko zavest. Policija osebi ni dolna
povedati, da ne obstaja dolnost dati izjavo (e ni osumljenec), zato je veina ljudi prepriana,
da morajo dati izjavo ter pridobivanje izjav je v praksi uspeno

Na pisni predlog in z dovoljenjem preiskovalnega sodnika ali predsednika sodeega senata
lahko policija zbira obvestila od oseb v priporu, e je to potrebno, da:
se odkrijejo druga k.d. iste osebe,
se odkrijejo udeleenci k.d.,
se odkrijejo k.d. drugih storilcev.

Pri zbiranju obvestil od priprtih oseb mora biti navzoa oseba, ki jo doloi preiskovalni sodnik
ali predsednik senata, da ne bi prilo do zlorab nad priprto osebo s strani policije. Obvestila se
lahko zbirajo le v asu, ki ga doloi preiskovalni sodnik oz. predsednik senata. Na podlagi
zbranih obvestil sestavi policija kazensko ovadbo, v kateri navede dokaze, za katere je
izvedela pri njihovem zbiranju. e policija po vloitvi kazenske ovadbe izve za nova dejstva,
dokaze, sledi, mora zbrati potrebna obvestila in poslati o tem DT POROILO v dopolnitev
kazenske ovadbe.

Pomemben pa je tudi TEST URADNE OSEBE:
- subjektivni del testa: ali je ta oseba mislila, da mora oz. ima pravno dolnost tej uradni
osebi nekaj povedati oz. z njo sodelovati
- objektivni del testa: e je ta oseba to mislila, ali je (bilo) to miljenje oz. preprianje
upravieno



118
e smo na obe vpraanji v tem testu odgovorili z DA, potem se npr. izjava osumljenca, ki jo
je dal taki osebi brez pouka IZLOI iz spisa, sodna odloba pa se nanjo ne sme opirati!


3. NAPOTITEV IN ZADRANJE OSEB
Pooblaene osebe policije imajo pravico osebe, ki jih najdejo na kraju k.d. ali osebe, ki
imajo prebivalie v tujini:
(1) napotiti k preiskovalnemu sodniku,
(2) zadrati najve 6 ur do prihoda preiskovalnega sodnika.

Gre za osebe, ki lahko dajo pomembne podatke za k.p., vendar obstaja verjetnost, da jih
pozneje ne bi bilo mono zasliati. Odloitev o napotitvi ali zadranju se osebam sporoi
ustno brez izdaje formalne odlobe. Napotitev (ni odvzem prostosti) ni prisilna privedba.
Osebo je treba odpeljati k preiskovalnemu sodniku z ustreznim prevoznim sredstvom.
Preiskovalnega sodnika mora pooblaena oseba policije seznaniti s k.d. in razlogi za nujno
zaslianje. Ni mono zadrati oseb, ki imajo diplomatsko ali konzularno imuniteto. Ni mono
zadrati oseb s predstavniko imuniteto, razen e na zadranje izrecno pristanejo. Zadrana
oseba lahko od policista ali preiskovalnega sodnika zahteva potrdilo o asu in kraju zadranja.

4. ODVZEM PROSTOSTI (157/I, ARETACIJA)
Pooblaene osebe policije lahko osumljencu vzamejo prostost (brez sodne odlobe), e so
podani razlogi za pripor, priporni razlogi v skrajanem postopku ali utemeljeni razlogi
za sum. Brez odlaanja ga morajo privesti k pristojnemu preiskovalnemu sodniku (ta ga more
takoj zasliati in v 48h odloiti o priporu, 203/II ZKP). Ob privedbi mora pooblaena uradna
oseba sporoiti preiskovalnemu sodniku, zakaj in kdaj je bila privedeni osebi odvzeta
prostost. Preiskovalni sodnik po opravljenem kontradiktornem naroku odloi, ali bo privedena
oseba priprta ali ne.

5. PRIDRANJE (157/II, POLICIJSKO PRIDRANJE)
Policija ne sme odrediti pripora. Izjemoma lahko policija osumljencu vzame prostost in ga
maximalno 48 ur pridri, e:
(1) so podani utemeljeni razlogi za sum, da je storil uradno pregonljivo k.d.,
(2) je pridranje potrebno zaradi:
1) ugotovitve istovetnosti,
2) preverjanja alibija,
3) zbiranja obvestil,
4) zbiranja dokaznih predmetov o k.d.
(3) in so za pripor podani priporni razlogi (razen personalne koluzije).

Oseba, ki ji je vzeta prostost brez odlobe sodia, mora biti kot osumljenec takoj pouena po
4/I ter 148/IV ZKP (katerega KD je osumljena, kaj je podlaga za sum, ni dolna niesar
izjaviti in odgovarjati na vpraanja, e se bo zagovarjala pa ni dolna izpovedati zoper sebe ali
svoje blinje ali priznati krivde, ima pravico do zagovornika, ki si ga svobodno izbere in je
lahko navzo pri njenem zaslianju, ter da se bo lahko vse, kar bo izpovedala, na sojenju
uporabilo zoper njo). e pridrana oseba zahteva pomo zagovornika, se do njegovega
prihoda, vendar najdalj za 2 uri, odloijo vsa policijska dejanja, razen dejanj, s katerimi je
nevarno odlaati. e osumljenec izjavi, da si ne bo vzel zagovornika ali e izbrani zagovornik
ne pride v roku 2 ur, ravna policija v skladu s 148/VI (sestavi UZ). e traja pridranje ve kot
6 ur, mora pooblaena oseba s pismeno odlobo navesti razloge za odvzem prostosti. Na to
odlobo se lahko pridrana oseba pritoi. O pritobi odloa zunajobravnavni senat pristojnega


119
sodia (sklep o pridranju), ki odloi v 48 h! Pritoba ne zadri ukrepa. Po preteku 48 ur
mora pooblaena oseba policije pridrano osebo izpustiti ali jo privesti k pristojnemu
preiskovalnemu sodniku. O vsakem odvzemu prostosti se mora TAKOJ obvestiti DT, ki daje
navodila glede nadaljnjih ukrepov. Policijsko pridranje NI enako sodnemu pridranju
(primerjaj 157/II s 203/IV ZKP).

Potrebno pa je omeniti e 160. ZKP, ki govori o odvzemu prostosti un flagranti, kar pomeni,
da tistemu, ki je zasaen pri KD, za katero se storilec preganja po UD, sme vsakdo vzeti
prostost. Nato ga mora takoj izroiti preiskovalnemu sodniku ali policiji, e tega ne more
storiti pa takoj obvestiti nekoga od teh organov. Policija potem ravna v skladu s 157. ZKP.

Zaradi razkritja obsene kriminalne dejavnosti pa se lahko zaasno tudi odloi odvzem
prostosti osumljene osebe ali izvritev drugih ukrepov iz ZKP, vendar le dokler ni podana
nevarnost za ivljenje in zdravje tretjih oseb. Dovoljenje za odloitev izda DT na obrazloen
predlog policije.



6. PREISKOVALNA DEJANJA
Policija lahko v predkazenskem postopku opravi naslednja preiskovalna dejanja:
(1) zaasni zaseg predmetov (e bi bilo nevarno odlaati),
(2) hina preiskava (URS),
(3) osebna preiskava (URS),
(4) ogled, e preiskovalni sodnik ne more priti takoj na kraj k.d.,
(5) odreditev izvedenstva, razen obdukcije in izkopa trupla

O vseh preiskovalnih dejanjih mora policija obvestiti dravnega toilca. Zapisniki o
opravljenih preiskovalnih dejanjih v predkazenskem postopku se lahko uporabijo kot dokaz v
kazenskem postopku.



7. PRITOBA DRAVNEMU TOILCU
Oseba, zoper katero je policija v predkazenskem postopku opravila preiskovalno dejanje, se
lahko v 3 dneh pritoi pristojnemu dravnemu toilcu, e misli, da je policija ravnala
nepravilno ali nezakonito.

8. DOSTAVA OVADBE
Na podlagi gradiva, ki ga je policija zbrala s kriminalistinimi in preiskovalnimi dejanji,
policija sestavi kazensko ovadbo in jo polje pristojnemu dravnemu toilcu. V ovadbi
policija navede:
dokaze, na katere je naletela pri zbiranju obvestil,
osebe, ki so dale izjavo.
Ne vpie vsebine izjav, danih pri zbiranju obvestil. Ovadbi se priloijo tudi predmeti, skice,
fotografije, poroila, uradni zaznamki,...

9. DOPOLNILNO POROILO
e zve policija po vloitvi kazenske ovadbe za nova dejstva, dokaze ali sledove k.d., mora
zbrati potrebna obvestila in poslati dravnemu toilcu poroilo o dopolnitvi kazenske ovadbe.



120

10. PRIKRITI PREISKOVALNI UKREPI ( VASIH POSEBNE OPERATIVNE
METODE IN SREDSTVA POMS)
Prikriti preiskovalni ukrepi so ukrepi, ki se izvajajo na skrivaj in brez vednosti prizadete
osebe, ki njihovega izvajanja sproti ne more spremljati in nadzorovati. S prikritimi
preiskovalnimi ukrepi se posega v zasebne lovekove pravice osumljenca, ki so zavarovane z
ustavo in kazenskim pravom. Izvajajo se v predkazenskem postopku, vendar z njimi procesni
organi pridejo do dokazov v kazenskem postopku.

PROCESNA JAMSTVA:
1) ki prepovedujejo organom postopka, da v razmerju do posameznika ravnajo na
doloen nain (domneva nedolnosti, pravica do molka, prepoved muenja, prepoved
odvzema prostosti ob neizpolnjevanju zakonsko doloenih pogojev, nedotakljivost
stanovanja, tajnost pisem in drugih obil)

2) ki nalagajo pozitivno ravnanje drave, ker jih brez tega ne bi bilo mogoe
uresnievati (pravica do sodnega varstva, primerna monost in as za obrambo,
pravica do GO, pravica izvajanja dokazov v obdolenevo korist, pravica do
zaslianja obremenilnih pri)

V 29. lenu URS (ki je tudi temelj pravnih jamstev v k.p.) je zapisano, da vsakomur, ki je
obdolen KD, morajo biti ob popolni enakopravnosti zagotovljene pravice, kot so primeren
as in monosti za pripravo svoje obrambe, da se mu sodi v njegovi navzonosti in da se brani
sam ali z zagovornikom, da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist ter da ni
dolan izpovedati zoper sebe ali svoje blinje, ali priznati krivde. Osumljenec SPADA pod
pojem obdolenca, zato ima tudi sam v URS zagotovljene pravice. Procesna jamstva
uinkujejo neodvisno od volje obdolenca in se uporabljajo neposredno. Prav tako se jamstva
uresniujejo le v skladu z njihovim namenom. Izvrimo jih lahko z izjavo volje (hoem
zagovornika), lahko se jamstvu odpovemo (npr. dam izpovedbo eprav bi lahko molal) ali
zahtevamo oz. predlagamo zagotovilo doloenega jamstva (predlog dokaza, izloitev
sodnika). Sama odpoved jamstvu (kot 1 izmed monosti izvrevanja procesnega jamstva) pa
je mona le ob izpolnjevanju 5 pogojev:
- odpovemo se lahko le razpololjivemu jamstvu (ne moremo se npr. odpovedati
naelu zakonitosti)
- odpoved mora biti dana na ustrezen nain (nedvoumno, izrecno, konkludentno)
- jamstvu se lahko odpove le nosilec jamstva (tudi zagovornik, ker lahko stori vse, kar
lahko stori obdoleni)
- odpoved jamstvu mora biti prostovoljna (pojavlja se problem posredne prisile, ki je
lepo viden pri kaznovalnem nalogu (e obdoleni zoper njega vloi ugovor gre na GO,
s tem pa tvega kazen zapora do 3 let))
- odpoved mora biti zavestna (tukaj to pomeni da jo mora dati oseba, ki se zaveda, kaj
odpoved dejansko pomeni za njene procesne pravice, prav tako pa to pomeni tudi
dolnost organa, da osebo poui o uinkih odpovedi jamstvu)

TEMELJI VARSTVA ZASEBNOSTI
Razvoj se zane s pojmovanjem LASTNINSKEGA KONCEPTA VARSTVA
ZASEBNOSTI. Tukaj je pomemben primer Omstead vs. US, kjer je do posega v zasebnost
posameznika prihajalo le, kadar se je posegalo v njegovo lastninsko pravico (zasebnost ti je
bila krena, e so npr. v tvoje stanovanje nastavili naprave za prislukovanje, e pa so te s
mikrofoni snemali izpred tvoje hie je bilo ok). Zaradi teh kritev in posegov v zasebnost


121
posameznika se razvije KONCEPT PRIAKOVANE ZASEBNOSTI s precedennim
primerom Katz vs. US. S tem konceptom se zagotovi, da pravica do zasebnosti varuje
OSEBO, ne pa prostorov, NI pa varovano tisto, kar osebe HOTE izpostavijo javnosti (npr.
odpre vrata stanovanja na ulico in ti zato ne more priakovati, da drugi ljudje ne bodo
gledali v tvoje stanovanje). Vzpostavi se test priakovane zasebnosti, ki je dvodelen:
1) subjektivni del testa: ali je oseba na doloenem mestu priakovala zasebnost (zaprta
vrata, gesla, zavese)
2) objektivni del testa: ali druba priznava to priakovanje kot utemeljeno

Npr. ko kliemo na Siol ali Mobitel nam glas na drugi strani telefona pove, da se pogovor
zaradi bolje kakovosti snema, kar pomeni, da v tem primeru NE priakuj zasebnosti. V
samem razvoju zasebnosti pa je potrebno omeniti tudi primer Halford vs. UK, ki obravnava
zasebnost na delovnem mestu. V tem primeru je policistka slubeni telefon uporabljala za
neslubene potrebe. Skozi ta primer se razvijeta 2 pristopa:
- pristop ZDA: delavcu na delovnem mestu se prizna priakovana zasebnost, vendar pa
se mora zasebnost e vseeno podrediti razumnim posegom delodajalca (Queen vs.
Ontario doloa, da to pomeni pregled brez vnaprejnjega opozorila, nadzor
opravljenega prometa da se ugotovi, ali gre za zasebno ali slubeno naravo)
- pristo ESP; delavcu se prizna priakovana zasebnost, e pa bi delodajalec elel
skladno s pravom posei v zasebnost, mora delavca pred tem opozoriti na to, zato da
odpravi razumno priakovanje zasebnosti.

Zasebnost v Republiki Sloveniji je zagotovljena v ve ustavnih dolobah. V 35. lenu URS
govori, da je zagotovljena nedotakljivost lovekove telesne in duevne celovitosti, ter njegove
zasebnosti ter osebnostnih pravic. Osebnostne pravice so elementi osebnosti, zato postanejo
predmet varstva, saj so nujne za svoboden razvoj in oblikovanje ivljenja (pravica do
ivljenja, zdravja). V tem lenu najdemo tudi pravico do samostojnega odloanja v lastnih
zadevah, kar je zelo pomembno v doloenih prikritih preiskovalnih ukrepih, kot so tajno
opazovanje po 149.a, navidezni odkup po 155. ter tajno delovanje po 155.a ZKP. Iz dolobe
35. lena lahko zakljuimo, da je svoboda odloanja osebe, ki nima pregleda katere
informacije, ki jo zadevajo, so znane v okolju, BISTVENO OMEJENA. Vendar pa zasebnost
kot varovana pravica NI ve podana, ko se prizadeti posameznik e odloi o kriminalnem
poetju, saj s tem izstopi iz zasebne sfere. V 36. lenu URS je opisana nedotakljivost
stanovanja, ki je podrobneje obdelana pri hini preiskavi (LOKACIJSKA ZASEBNOST). 37.
l. URS govori o KOMUNIKACIJSKI zasebnosti (zagotovljena je tajnost pisem in drugih
obil. Samo zakon lahko predpie, da se na podlagi odlobe sodia za doloen as ne
upoteva varstvo tajnosti pisem in drugih obil in nedotakljivost lovekove zasebnosti, e je
to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost drave. Torej so pogoji, ki
izhajajo iz 37. lena URS naslednji: konkretno opredeljen poseg, ki je doloen v zakonu,
obseg tega posega z odlobo dovoli sodie (sodna odredba preiskovalnega sodnika kot
sodnega garanta), poseg se izvaja le omejen as, poseg pa mora biti nujen za k.p. po naelu
sorazmernosti. e ti pogoji niso izpolnjeni, tudi poseg ni dovoljen oz. je protizakonit.
Relevantni primeri so Smith vs. Maryland, Malone ESP ter Ranc (SLO) ESP. Prav tako pa
URS pozna tudi varstvo osebnih podatkov (INFORMACIJSKA ZASEBNOST) v skladu z 38.
lenom URS (zagotovljeno je varstvo osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih
podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe,
nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov doloa zakon. Vsakdo ima pravico seznaniti se z
zbranimi osebnimi podatki, ki se nanaajo nanj in pravico do sodnega varstva ob njihovi
zlorabi).



122
Npr. policija izvaja hino preiskavo, za kar ima odredbo PS, odredba pa je v skladu s pogoji
ZKP. Pri preiskavi najdejo tudi skrit mobilni telefon ter laptop. V tem primeru hina preiskava
(lokacijska zasebnost v katero je bilo poseeno z odredbo sodia) ne pokriva tudi preiskavo
zaseenih elektronskih naprav, saj gre v tem primeru za komunikacijsko zasebnost, ki je
varovana na druganem temelju. Zato je v tem primeru NUJNO, da policija pridobi novo
odredbo za preiskavo elektronskih naprav, saj bodo v nasprotnem primeru dokazi protipravno
pridobljeni in zato ekskludirani iz k.p.

TAJNO OPAZOVANJE (149.a) (poseg v svobodo do samostojnega
odloanja v lastnih zadevah)

ZOPER KOGA:
e obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je doloena oseba izvrila, izvruje ali pripravlja
oziroma organizira izvritev katerega izmed kaznivih dejanj iz 149.a/IV, pri tem pa je mogoe
utemeljeno sklepati, da policisti z drugimi ukrepi tega dejanja ne morejo odkriti, prepreiti
ali dokazati oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi teavami, se lahko zoper to osebo
odredi tajno opazovanje. Izjemoma se lahko tajno opazovanje odredi tudi zoper osebo, ki ni
osumljenec, e je mogoe utemeljeno sklepati, da bi opazovanje te osebe privedlo do
identifikacije osumljenca, katerega osebni podatki niso znani, do prebivalia ali lokacije, kjer
se nahaja osumljenec, oziroma do prebivalia ali lokacije, kjer se nahaja oseba, zoper katero
je bil odrejen pripor, hini pripor, tiralica ali odredba za privedbo, pa je pobegnila ali se
skriva, in policisti z drugimi ukrepi teh podatkov ne morejo pridobiti oziroma bi bilo to
povezano z nesorazmernimi teavami.

IZVAJANJE:
Tajno opazovanje se izvaja z neprekinjenim ali ponavljajoim opazovanjem ali sledenjem z
uporabo tehninih naprav za ugotavljanje poloaja in gibanja ter tehninih naprav za prenos in
snemanje glasu, fotografiranjem ter video-snemanjem, in je osredotoeno na spremljanje
poloaja, gibanja ter aktivnosti osebe iz prejnjih odstavkov. Tajno opazovanje se sme izvajati
na javnih ter javno dostopnih odprtih in zaprtih prostorih ter krajih in prostorih, ki so vidni z
javno dostopnega kraja oziroma prostora. Tajno opazovanje se sme izvajati tudi v zasebnih
prostorih, e v to privoli imetnik prostora.
KDO ODREDI in KATERA KD: Tajno opazovanje se ne sme izvrevati za vsa KD, ampak le
za tista, ki so navedena v 149.a/IV. Ukrep tajnega opazovanja s pisno odredbo dovoli dravni
toilec na pisni predlog policije, razen v primerih iz 149.a/VI, ko je potrebna odredba
preiskovalnega sodnika.

149.a/VI: Ukrep tajnega opazovanja s pisno odredbo odredi preiskovalni sodnik na pisni
predlog dravnega toilca v naslednjih primerih:
1) e se pri izvajanju ukrepa predvideva uporaba tehninih naprav za prenos in snemanje
glasu,
2) e izvedba ukrepa zahteva namestitev tehninih naprav za ugotavljanje poloaja in gibanja
osumljenca s tajnim vstopom v vozilo ali drug zavarovan oziroma zaprt prostor ali predmet;
3) za uporabo ukrepa v zasebnih prostorih, e v to privoli imetnik prostora;
4) za izvajanje ukrepa zoper osebo, ki ni osumljenec.

PREDLOG IN ODREDBA:
Predlog in odredba, ki postaneta sestavni del kazenskega spisa, morata vsebovati podatke:
- ki omogoajo dololjivost osebe, zoper katero se predlaga oziroma odreja ukrep,
- utemeljitev oziroma ugotovitev utemeljenih razlogov za sum,


123
- v primeru ko se ukrep izvaja zoper osebo, ki ni osumljenec podatke, ki omogoajo
dololjivost osumljenca, ter utemeljitev verjetnosti, da bi izvajanje ukrepa privedlo do
identifikacije osumljenca, lokacije, kjer se nahaja, oziroma njegovega prebivalia,
- v primeru izvajanja ukrepa v zasebnih prostorih, e v to privoli imetnik prostora, pisno
soglasje imetnika prostora,
- nain izvajanja ukrepa, njegov obseg in trajanje ter
- utemeljitev oziroma ugotovitev neogibne potrebnosti uporabe ukrepa v razmerju do zbiranja
dokazov na drug nain.

BREZ ODREDBE:
Izjemoma, e pisne odredbe ni mogoe pravoasno pridobiti in e obstaja nevarnost
odlaanja, lahko na ustni predlog policije dravni toilec oz. na ustni predlog dravnega
toilca preiskovalni sodnik, dovoli zaetek izvajanja ukrepa z ustno odredbo. O ustnem
predlogu napravi organ, ki je izdal ustno odredbo, uradni zaznamek. Pisna odredba, ki mora
vsebovati utemeljitev razloga za predasno izvrevanje, mora biti izdana najkasneje v 12
urah po izdaji ustne odredbe. Za predasno izvrevanje mora obstajati utemeljen razlog, v
nasprotnem primeru sodie ne glede na sicernjo upravienost uporabe ukrepov ne more
opreti svoje odlobe na tako pridobljene podatke.

DRUGA OSEBA:
e pride oseba, zoper katero se ukrep izvaja, v stik z drugo neidentificirano osebo, za katero
obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je vpletena v kriminalno dejavnost v zvezi s
kaznivimi dejanji, zaradi katerih se izvaja ukrep, lahko policija to osebo tajno opazuje tudi
brez odredbe, e je to nujno potrebno za ugotovitev identitete te osebe ali pridobitev
drugih podatkov, pomembnih za kazenski postopek. Policija mora za tako opazovanje
pridobiti predhodno ustno dovoljenje dravnega toilca, razen, e tega ni mogoe pravoasno
pridobiti in e obstaja nevarnost odlaanja. V tem primeru policija takoj, ko je mogoe in
najpozneje v 6 urah od zaetka izvajanja ukrepa, obvesti dravnega toilca, ki lahko prepove
nadaljnje izvajanje ukrepa, e meni, da zanj ni utemeljenih razlogov. Ta ukrep sme trajati
najve dvanajst ur od stika z osebo, zoper katero se ukrep izvaja. Policija pri izvajanju ukrepa
iz tega odstavka ne sme uporabljati tehninih naprav in sredstev, niti izvajati ukrepa v
zasebnih prostorih. Policija takoj po prenehanju taknega opazovanja napravi uradni
zaznamek, ki ga brez odlaanja polje dravnemu toilcu, ki je izdal dovoljenje, in organu, ki
je izdal prvotno odredbo za tajno opazovanje. Uradni zaznamek postane del kazenskega spisa.

KOLIKO ASA:
Izvajanje ukrepa lahko traja najve dva meseca, iz tehtnih razlogov pa se lahko njegovo
trajanje s pisno odredbo podalja vsaki za dva meseca. Skupno lahko ukrep traja:
1) v primeru ko ukrep dovoli PS na predlog toilca najve est mesecev;
2) v primerih ko ukrep dovoli DT na predlog policije najve tiriindvajset mesecev, e gre za
kazniva dejanja iz 149.a/IV; in najve estintrideset mesecev, e gre za kazniva dejanja iz
151/II.

PRENEHANJE:
Policija preneha z izvajanjem ukrepa takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil
odrejen. O prenehanju brez odlaanja pisno obvesti organ, ki je ukrep odredil. Policija poilja
organu, ki je ukrep odredil, mesena poroila o poteku izvajanja ukrepa in pridobljenih
podatkih. Organ, ki je ukrep odredil, lahko v vsakem trenutku na podlagi tega poroila ali
po uradni dolnosti, e oceni, da ni ve razlogov za uporabo ukrepa, ali da se ta izvaja v
nasprotju z njegovo odredbo, s pisno odredbo odredi, da se izvajanje ukrepa ustavi.


124

SODNI NADZOR:
e se ukrep zoper isto osebo izvaja ve kot est mesecev, zakonitost in utemeljenost izvajanja
ukrepa ob prvem podaljanju nad est mesecev, in nato vsakih nadaljnjih est mesecev,
preveri ZOS. Organ, ki je izdal odredbo za podaljanje, senatu polje celotno gradivo, ta pa
odloi v roku treh dni. e senat oceni, da ni razlogov za izvajanje ukrepa ali da niso izpolnjeni
vsi zakonski pogoji, izda sklep, s katerim odredi prenehanje uporabe ukrepa. Zoper ta sklep ni
pritobe. V primeru, ko ukrep odredi PS na predlog DT je e zagotovljen sodni nadzor, ukrep
v takem primeru pa traja najve 6 mesecev, zato naknadno sodno preverjanje ni potrebno.
Tajno opazovanje mora policija izvrevati na nain, na katerega se v najmanji moni meri
posega v pravice oseb, ki niso osumljenci.

ZASEBNI TOILEC: e gre za kazniva dejanja iz 149.a/IV, za katera se storilec preganja
na zasebno tobo, lahko okodovanec policiji oziroma dravnemu toilcu poda pobudo za
vloitev pisnega predloga za dovolitev oziroma odreditev ukrepov iz prejnjih odstavkov in se
seznani s poroili o njihovem izvajanju in pridobljenimi podatki, ki se nanaajo na kaznivo
dejanje, ki je bilo podlaga za odreditev ukrepov.

PROMET V ELEKTRONSKEM KOMUNIKACIJSKEM OMREJU
(149.b) (poseg v svobodo komuniciranja)

ZOPER KOGA: e so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno, da se izvruje ali da se
pripravlja oziroma organizira kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni
dolnosti in je za odkritje tega kaznivega dejanja ali storilca potrebno pridobiti podatke o
prometu v elektronskem komunikacijskem omreju, lahko preiskovalni sodnik na
obrazloen predlog dravnega toilca odredi operaterju, da pristojnemu organu sporoi
podatke o udeleencih, okoliinah in dejstvih elektronskega komunikacijskega prometa, kot
so: tevilka ali druga oblika identifikacije uporabnikov elektronskih komunikacijskih storitev,
vrsta, datum, as in trajanje klica oziroma druge elektronske komunikacijske storitve, koliina
preneenih podatkov in kraj, iz katerega je bila elektronska komunikacijska storitev
opravljena. (PAZI, VSEBINE KOMUNIKACIJE TUKAJ NI)


PREDLOG IN ODREDBA: Predlog in odredba morata biti pisna in morata vsebovati:
- podatke, ki omogoajo identifikacijo komunikacijskega sredstva za elektronski
komunikacijski promet,
- utemeljitev razlogov,
- asovno obdobje, za katerega se podatki zahtevajo,
- ter ostale pomembne okoliine, ki narekujejo uporabo ukrepa.

ZOPER KOGA (2): e so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno, oziroma da se
pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolnosti in je za odkritje
tega kaznivega dejanja ali storilca potrebno pridobiti podatke o lastniku ali uporabniku
doloenega komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet, ki niso
objavljeni v naronikih imenikih in o asu, v katerem je tako sredstvo bilo oziroma je v
uporabi, lahko policija od operaterja zahteva, da ji na njeno pisno zahtevo, tudi brez
privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanaajo, sporoi te podatke. Operater svoji
stranki ali tretji osebi ne sme razkriti, da je ali da bo doloene podatke posredoval pristojnemu
organu ali policiji.



125
NADZOR S PRISLUKOVANJEM, KONTROLO IN SNEMANJEM
(150.) (poseg v svobodo komuniciranja)

ZOPER KOGA: e obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je doloena oseba izvrila,
izvruje ali pripravlja oziroma organizira izvritev katerega izmed kaznivih dejanj, navedenih
v 150/II in (pazi kumulativnost!) e obstaja utemeljen sum, da se za komunikacijo v zvezi s
tem kaznivim dejanjem uporablja doloeno komunikacijsko sredstvo oziroma raunalniki
sistem ali bo to sredstvo oziroma sistem uporabljeno, pri tem pa je mogoe utemeljeno
sklepati, da se z drugimi ukrepi ne bi dalo zbrati dokazov oziroma bi njihovo zbiranje lahko
ogrozilo ivljenje ali zdravje ljudi, se lahko zoper to osebo odredi:
1) nadzor elektronskih komunikacij s prislukovanjem in snemanjem ter kontrola in
zavarovanje dokazov o vseh oblikah komuniciranja, ki se prenaajo v elektronskem
komunikacijskem omreju;
2) kontrola pisem in drugih poiljk;
3) kontrola raunalnikega sistema banke ali druge pravne osebe, ki opravlja finanno ali
drugo gospodarsko dejavnost;
4) prislukovanje in snemanje pogovorov s privolitvijo vsaj ene osebe, udeleene v pogovoru.

OPAZOVANJE IN TAJNI VSTOP (151.) (poseg v svobodo komuniciranja)

ZOPER KOGA:
e obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je doloena oseba izvrila, izvruje ali pripravlja
oziroma organizira izvritev katerega izmed kaznivih dejanj, navedenih v 151/II, pri tem pa je
mogoe utemeljeno sklepati, da se bo lahko v tono doloenem prostoru pridobilo dokaze,
katerih se z milejimi ukrepi, vkljuno z ukrepi iz tajnega opazovanja, nadzora prometa v
elektronskem komunikacijskem omreju in prislukovanja, kontrole ter snemanja ne bi dalo
zbrati oziroma bi njihovo zbiranje lahko ogrozilo ivljenje ljudi, se lahko zoper to osebo
izjemoma odredi prislukovanje in opazovanje v tujem stanovanju ali drugih tujih prostorih, z
uporabo tehninih sredstev za dokumentiranje in po potrebi s tajnim vstopom v navedene
prostore.

POGOJI ZA UKREPE PO 151. IN 151.

KDO ODREDI:
Ukrepe iz 150. in 151. lena tega zakona s pisno odredbo odredi preiskovalni sodnik na
pisni predlog dravnega toilca.

PREDLOG IN ODREDBA:
Predlog in odredba morata vsebovati:
- podatke, ki omogoajo dololjivost osebe, zoper katero se predlaga oziroma odreja ukrep;
- utemeljitev oziroma ugotovitev razlogov za sum,
- kateri ukrep se predlaga oziroma odreja, nain izvajanja ukrepa, njegov obseg in trajanje,
tono doloitev prostora ali kraja, v katerem se ukrep izvaja, elektronsko-komunikacijsko
sredstvo in ostale pomembne okoliine, ki narekujejo uporabo posameznega ukrepa;
- utemeljitev oziroma ugotovitev neogibne potrebnosti uporabe posameznega ukrepa v
razmerju do zbiranja dokazov na drug nain in uporabe ostalih milejih ukrepov;
- utemeljitev razloga za predasno izvrevanje odredbe

BREZ ODREDBE:
Izjemoma, e pisne odredbe ni mogoe pravoasno pridobiti in e obstaja nevarnost


126
odlaanja, lahko na ustni predlog dravnega toilca preiskovalni sodnik odredi
izvrevanje ukrepov iz 150. lena z ustno odredbo. O ustnem predlogu dravnega toilca
preiskovalni sodnik napravi uradni zaznamek. Pisna odredba mora biti izdana najkasneje v 12
urah po izdaji ustne odredbe. Za predasno izvrevanje mora obstajati utemeljen razlog; v
nasprotnem primeru sodie ne glede na sicernjo upravienost uporabe ukrepov svoje
odlobe ne sme opreti na tako pridobljene dokaze.


KOLIKO ASA:
Izvajanje ukrepov iz 150. in 151. lena lahko traja najve en mesec, iz tehtnih razlogov pa se
lahko njihovo trajanje podalja vsaki za 1 mesec, vendar za ukrepe iz 150. lena skupno
najve 6 mesecev, za ukrep iz 151. lena pa skupno najve 3 mesece.

KDO IZVRUJE:
Odredbo izvri policija. Operaterji elektronskih komunikacijskih omreij so policiji dolni
omogoiti izvritev odredbe.

PRENEHANJE:
Policija preneha z izvajanjem ukrepov iz 150. in 151. lena takoj, ko prenehajo razlogi,
zaradi katerih so bili odrejeni. O prenehanju brez odlaanja pisno obvesti preiskovalnega
sodnika. Preiskovalni sodnik lahko v vsakem trenutku po uradni dolnosti, e oceni, da ni ve
razlogov za izvajanje ukrepov, ali da se ti izvajajo v nasprotju z njegovo odredbo, s pisno
odredbo odredi, da se izvajanje ukrepov ustavi. Po prenehanju uporabe ukrepov iz 149.a,
150., 151., 155. in 155.a lena mora policija vse posnetke, sporoila in predmete, pridobljene
z uporabo teh ukrepov, skupaj s poroilom, ki obsega povzetek zbranih dokazov, predati
dravnemu toilcu, slednji pa celotno gradivo, zbrano z ukrepi, ki jih je odredil preiskovalni
sodnik, preda preiskovalnemu sodniku; ta pa preizkusi, ali so se ukrepi izvajali na nain, kot
so bili odobreni. e dravni toilec izjavi, da ne bo zael kazenskega pregona zoper
osumljenca ali e v roku 2 let po koncu izvajanja ukrepov, ki jih odreja dravni toilec, ne
poda takne izjave, preiskovalnemu sodniku preda tudi celotno gradivo zbrano s temi ukrepi.
Preiskovalni sodnik nato zbrano gradivo unii.

EKSKLUZIJA:
Ne smejo se uporabiti kot dokaz podatki, sporoila, posnetki ali druga dokazila, e so bili
pridobljeni z izvajanjem katerega od ukrepov po 149.a, 150., 151., 155., 155.a in 156. lenu ,
in se ne nanaajo na katero izmed kaznivih dejanj, za katere je posamien ukrep mogoe
odrediti. e so bili ukrepi iz 149.a., 149.b, 150., 151., 155., 155.a in 156. lena tega zakona
izvreni brez odredbe dravnega toilca oziroma brez odredbe preiskovalnega sodnika ali v
nasprotju z njo, ali e daljega izvajanja ukrepov ni preveril ZOS, sodie ne sme opreti
svoje odlobe na tako dobljene podatke, sporoila, posnetke ali dokazila.


NAVIDEZNI ODKUP (155.) (poseg v svobodo do samostojnega odloanja v
lastnih zadevah)

ZOPER KOGA: e je mogoe utemeljeno sklepati, da je doloena oseba vpletena v
kriminalno dejavnost v zvezi s kaznivimi dejanji iz 150/II, lahko dravni toilec na podlagi
obrazloenega predloga policije s pisno odredbo dovoli ukrep navideznega odkupa,
navideznega sprejemanja oziroma dajanja daril ali navideznega jemanja oziroma dajanja


127
podkupnine.

ENKRATNOST UKREPA: Odredba dravnega toilca se lahko nanaa le na enkraten ukrep.
Predlog za vsak nadaljnji ukrep zoper isto osebo mora vsebovati razloge, ki utemeljujejo
njegovo uporabo.

PROVOKACIJA: Pri izvrevanju ukrepov iz prvega odstavka tega lena policija in njeni
sodelavci ne smejo izzivati kriminalne dejavnosti. Pri ugotavljanju ali je bila izzvana
kriminalna dejavnost, je potrebno presojati predvsem ali bi ukrep na nain, kot je bil izveden,
napeljal k storitvi kaznivega dejanja osebo, ki tovrstnega kaznivega dejanja sicer ne bi bila
pripravljena storiti.

TEST IZZIVANJA KRIMINALNE DEJAVNOSTI
- subjektivni del: ali je obdoleni nagnjen k storitvi KD
- objektivni del: kako oz. s kakno intenzivnostjo je delovala policija

Pri ugotavljanju ali je bila izzvana kriminalna dejavnost, je potrebno presojati predvsem ali
bi ukrep na nain, kot je bil izveden, napeljal k storitvi kaznivega dejanja osebo, ki tovrstnega
kaznivega dejanja sicer ne bi bila pripravljena storiti.

NEGATIVEN REZULTAT ZGORNJEGA TESTA: e je bila izzvana kriminalna dejavnost,
je to okoliina, ki izkljuuje kazenski pregon za kaznivo dejanje, storjeno v zvezi z ukrepom
iz prvega odstavka tega lena.

TAJNO DELOVANJE (155.a) (poseg v svobodo do samostojnega odloanja
v lastnih zadevah)

ZOPER KOGA: e obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je doloena oseba izvrila
katerega izmed kaznivih dejanj iz 149.a/IV lena, oziroma e je mogoe utemeljeno sklepati,
da je doloena oseba vpletena v kriminalno dejavnost v zvezi s kaznivimi dejanji iz 149.a/IV
ZKP, pri tem pa je mogoe utemeljeno sklepati, da se z drugimi ukrepi ne bi dalo zbrati
dokazov oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi teavami, se lahko zoper to osebo
uporabi tajno delovanje.

IZVAJANJE: Tajno delovanje se izvaja z vkljuitvijo tajnih delavcev in neprekinjenim ali
ponavljajoim zbiranjem podatkov o osebi ter njeni kriminalni aktivnosti. Tajno delovanje
pod vodstvom in nadzorom policije, s pomojo prirejenih podatkov o osebi, prirejenih
podatkov v zbirkah podatkov ter uporabo prirejenih dokumentov z namenom prepreitve, da
bi bilo takno zbiranje podatkov ali vkljuitev razkrita, izvaja eden ali ve tajnih delavcev, za
katere se lahko pripravi prirejena identiteta. Tajni delavec je lahko policist, policijski delavec
tuje drave ali izjemoma, e izvedba tajnega delovanja drugae ni mogoa, druga oseba. Tajni
delavec sme biti udeleen v pravnem prometu, pri zbiranju podatkov pa sme pod pogoji iz
tega lena uporabiti tudi tehnine naprave za prenos in snemanje glasu, fotografiranje in
video-snemanje.

KDO ODREDI: Ukrep tajnega delovanje s pisno odredbo dovoli dravni toilec na pisni
predlog policije, razen ko tajni policijski delavec uporabi naprave za prenos in snemanje
glasu, fotografiranje in vide snemanje. Tu pa je potrebna odredba preiskovalnega sodnika
na pisni predlog DT.


128

PREDLOG IN ODREDBA: Predlog in odredba, ki postaneta sestavni del kazenskega spisa,
morata vsebovati:
- podatke, ki omogoajo dololjivost osebe, zoper katero se predlaga oziroma odreja ukrep;
- utemeljitev oziroma ugotovitev utemeljenih razlogov za sum;
- nain izvajanja ukrepa, njegov obseg in trajanje in ostale pomembne okoliine, ki
narekujejo uporabo ukrepa;
- vrsto, namen in obseg uporabe posameznih prirejenih podatkov in dokumentov;
- v primeru, da bo tajni delavec udeleen tudi v pravnem prometu, dovoljen obseg tovrstne
udelebe;
- v primeru, da tajni delavec ni policist ali delavec policije tuje drave, ampak druga oseba,
utemeljitev, zakaj je potrebno uporabiti tako osebo;
- opredelitev vrste in naina uporabe tehninih naprav za prenos in snemanje glasu,
fotografiranje in video snemanje;
- utemeljitev oziroma ugotovitev neogibne potrebnosti uporabe posameznega ukrepa v
razmerju do zbiranja dokazov na drug nain.

KOLIKO ASA: Izvajanje ukrepa lahko traja najve dva meseca, iz tehtnih razlogov pa se
lahko njegovo trajanje s pisno odredbo podalja vsaki za dva meseca, vendar skupno najve
tiriindvajset mesecev, v primeru uporabe ukrepa za kazniva dejanja iz 151/II pa skupno
najve estintrideset mesecev.

Glede prenehanja izvajanja ukrepa in izzivanja kriminalne dejavnosti se uporabljajo zgornja
pravila!

PRIDOBIVANJE ZAUPNIH PODATKOV (156.)

ZOPER KOGA: Preiskovalni sodnik lahko na obrazloen predlog dravnega toilca
odredi banki, hranilnici, plailni instituciji ali drubi za izdajo elektronskega denarja, da mu
sporoi zaupne podatke in polje dokumentacijo o vlogah, depozitih, stanju in prometu na
raunih ali drugih poslih osumljenca, obdolenca in drugih oseb, za katere je mogoe
utemeljeno sklepati, da so udeleene v finannih transakcijah ali poslih osumljenca ali
obdolenca, e bi ti podatki utegnili biti dokaz v kazenskem postopku ali e so potrebni zaradi
zasega predmetov ali zavarovanja zahtevka za odvzem premoenjske koristi oziroma
premoenja v vrednosti premoenjske koristi.

DOLNOST ORGANOV: Banka, hranilnica, plailna institucija ali druba za izdajo
elektronskega denarja mora zahtevane podatke in dokumentacijo iz prejnjega odstavka
posredovati preiskovalnemu sodniku brez odlaanja.

ZOPER KOGA (2): Pod pogoji iz prvega odstavka tega lena lahko preiskovalni sodnik na
obrazloen predlog dravnega toilca odredi banki, hranilnici, plailni instituciji ali drubi
za izdajo elektronskega denarja, da tekoe spremlja finanno poslovanje osumljenca,
obdolenca in drugih oseb, za katere je mogoe utemeljeno sklepati, da so udeleene v
finannih transakcijah ali poslih osumljenca ali obdolenca in da mu sproti sporoa zaupne
podatke o transakcijah ali poslih, ki jih pri njih opravijo ali nameravajo opraviti navedene
osebe. V odredbi preiskovalni sodnik doloi rok, v katerem mu mora banka, hranilnica,
plailna institucija ali druba za izdajo elektronskega denarja sporoati podatke. Izvajanje
ukrepa lahko traja najve tri mesece, iz tehtnih razlogov pa se lahko na predlog dravnega
toilca njegovo trajanje podalja do najve est mesecev.


129

ZOPER KOGA (3): e so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno oziroma da se
pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolnosti in je za odkritje
tega kaznivega dejanja ali storilca potrebno pridobiti podatke o imetniku ali pooblaencu
doloenega plailnega rauna, hranilne vloge ali denarnega depozita, najemniku ali
pooblaencu sefa ter o asu, v katerem so bili oziroma so v uporabi, lahko policija od banke,
hranilnice, plailne institucije ali drube za izdajo elektronskega denarja zahteva, da ji na
njeno pisno zahtevo, tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanaajo,
brez odlaanja sporoi te podatke.

DOLNOST ORGANA: Banka, hranilnica, plailna institucija ali druba za izdajo
elektronskega denarja svoji stranki ali tretji osebi ne sme razkriti, da je ali da bo podatke in
dokumentacijo poslala preiskovalnemu sodniku ali policiji (prejnji odstavek).

SPLOEN ROK ZA ODLOANJE PRISTOJE OSEBE
Organ, ki je pristojen za izdajo pisne odredbe, s katero se odredi ali dovoli izvajanje ukrepov
iz 149.a., 149.b, 150., 151., 155., 155.a in 156. lena tega zakona, mora odloiti najpozneje v
osemintiridesetih urah od prejetja pisnega predloga in svojo odloitev brez odlaanja
sporoiti organu, ki je podal predlog.


III. PREISKOVALNI SODNIK V PREDKAZENSKEM POSTOPKU
PS ima v predkazenskem postopku 2 temeljni funkciji. Opravlja garantno funkcijo pri
izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov, posameznih preiskovalnih dejanjih in funkcijo
zavarovanja dokazov, saj dokaze zavaruje in jim da procesno vrednost. Ker vemo, da DT
usmerja predkazenski postopek, policija pa je njegovo orodje iz tega izpeljemo zakljuek, da
PS ne sme sam zbirati podatkov, saj bi s tem prevzel funkcijo pregona, s tem pa bi posegel v
temeljna naela naega kazenskega postopka.

1. NEZNAN STORILEC
Preiskovalni sodnik na predlog upravienega toilca opravi nekatera preiskovalna dejanja v
predkazenskem postopku, e storilec k.d. ni znan. e se preiskovalni sodnik ne strinja s
predlogom, zahteva, naj o tem odloi ZOS. Zapisnike o preiskovalnih dejanjih polje
dravnemu toilcu.

2. NUJNA PREISKOVALNA DEJANJA (166.)
Preiskovalni sodnik lahko v predkazenskem postopku na lastno pobudo opravi posamezna
preiskovalna dejanja, ki jih je nevarno odlaati, vendar mora o njih obveati pristojnega
dravnega toilca. V praksi preiskovalni sodnik najbolj pogosto:
opravi ogled kraja dejanja,
pridobiva izvedenska mnenja,
sprejema izpovedbe pri kot prie zasliuje osebe, ki jih policija najde na kraju storitve
in jih tam pridri ali napoti k njemu. Pri prometnih nesreah preiskovalni sodnik pogosto
zaslii osumljenca.

3. ODLOANJE O PROSTOSTI OSUMLJENCA (203.)
Preiskovalni sodnik v predkazenskem postopku odloa o prostosti osumljenca, ki mu ga
pripelje policija. Potek postopka:
(1) preiskovalni sodnik mora osumljencu sporoiti razloge za odvzem prostosti; (4. ZKP)
(2) preiskovalni sodnik mora osumljenca pouiti, da: (4. ZKP)


130
1) ni dolan niesar izjaviti,
2) ima pravico do takojnje pravne pomoi zagovornika, ki si ga svobodno izbere,
3) bo o odvzemu prostosti obvestil njegove najblije.
(3) e si osumljenec v 24 urah od pouka o svoji pravici ne zagotovi zagovornika, mu ga
preiskovalni sodnik postavi po uradni dolnosti;
(4) preiskovalni sodnik mora v 48 urah od privedbe zasliati osumljenca za ta as lahko s
sklepom odredi pridranje (sodno pridranje);
(5) osumljenec se lahko na sklep o pridranju pritoi na zunajobravnavni senat 3 sodnikov
(mora odloiti v 48 h);
(6) dravni toilec mora po tem, ko preiskovalni sodnik zaslii osumljenca, izjaviti, ali bo
zahteval uvedbo k.p. in predlagal pripor ali drug omejevalni ukrep;
(7) dravni toilec mora obrazloiti predlog za pripor ali drug omejevalni ukrep, osumljenec
in zagovornik mu lahko odgovarjata ter dajeta svoje predloge in stalia; ( predhodni
kontradiktorni narok)
(8) preiskovalni sodnik odloi o predlogih strank, ko se stranke izjasnijo o vseh vpraanjih, ki
lahko vplivajo na odloitev o uporabi omejevalnih ukrepov;
(9) e preiskovalni sodnik zoper osumljenca odredi pripor in dravni toilec v 48 urah od
prejema obvestila o priporu, ne vloi zahteve za uvedbo k.p., preiskovalni sodnik pripor
odpravi in osumljenca izpusti.

4. ODREDBE ZA PRIKRITE PREISKOVALNE UKREPE
Preiskovalni sodnik izdaja odredbe, na podlagi katerih lahko policija pri odkrivanju najhujih
k.d. uporablja ukrepe, s katerimi posega v temeljne lovekove pravice in svoboine.
Preiskovalni sodnik preverja in ureja dokazno gradivo, ki je bilo zbrano s PPU ter odloa o
njegovi hrambi in unienju.

5. BANNI PODATKI
Preiskovalni sodnik lahko v predkazenskem postopku odredi banki ali drugi pravni osebi, ki
opravlja finanno dejavnost, da mu sporoi podatke o bannih vlogah doloenih oseb, e bi
bili ti podatki lahko pomemben dokaz za odkrivanje k.d. Odredba se izda na obrazloen
predlog dravnega toilca.

IV. ODLOANJE DRAVNEGA TOILCA V ZVEZI Z OVADBO
Dravni toilec v predkazenskem postopku usmerja delo policije na podroju odkrivanja k.d.
(operativna aktivnost dravnega toilca). K.p. v doloeni zadevi zane dravni toilec, ko
sprejme kazensko ovadbo. e dobi podatke, da je bilo storjeno k.d., ki se preganja po uradni
dolnosti iz drugih virov (dnevne novice, razgovor, kar pomeni da do dravnega toilca pride
glas o k.d.), naredi uradni zaznamek (e po telefonu, sicer naredi zapisnik) o tem, kar je
zvedel, in z njim v nadaljevanju ravna enako kot s kazensko ovadbo.

Pri oceni kazenske ovadbe dravni toilec sprejme eno od naslednjih odloitev:
(1) kazensko ovadbo zavre,
(2) priskrbi dopolnilna obvestila,
(3) vloi:
1) zahtevo za preiskavo,
2) neposredno obtonico.
(4) odstopi ovadbo v postopek poravnavanja, (oportuniteta)
(5) odloi kazenski pregon, (oportuniteta)
(6) ne zane kazenskega pregona. (oportuniteta)



131
1. ZAVRENJE OVADBE
e niso izpolnjeni pogoji za sproitev kazenskega pregona, je dravni toilec ovadbo dolan
zavrei. Dravni toilec se o zavrenju ovadbe odloa v okviru dejanskega stanja, ki ga je sam
ugotovil, in ni vezan na navedbe v ovadbi ter na morebitno pravno kvalifikacijo domnevnega
k.d. Dravni storilec ovadbo zavre, e:
(1) naznanjeno dejanje ni k.d., ki se preganja po uradni dolnosti;
(2) so podane okoliine, ki izkljuujejo kazenski pregon:
1) pregon je zastaran,
2) dejanje je obseeno z amnestijo ali pomilostitvijo,
3) druge okoliine (smrt storilca, zadeva je e bila razsojena, trajna duevna bolezen
osumljenca, procesna imuniteta osumljenca)
4) pozitiven test izzivanja kriminalne dejavnosti
(3) ni podan utemeljen sum, da je storilec storil naznanjeno k.d.
(4) e je podana nesorazmernost med majhnim pomenom KD ter posledicami kazenskega
pregona

Odloitev dravnega toilca o zavrenju ovadbe temelji na naelu legalitete. Dravni toilec
mora v 8 dneh po zavrenju ovadbe obvestiti okodovanca. e je ovadbo podala policija,
mora dravni toilec obvestiti tudi njo. Dravni toilec lahko, eprav je kazensko ovadbo
zavrgel (ali e je zavrnil zahtevo za preiskavo, zavrgel obtonico), v isti zadevi ponovno
sproi kazenski pregon, e novi podatki kaejo, da je bila njegova prejnja odloitev
napana. Dravni toilec lahko ponovno sproi kazenski pregon tudi ob popolnoma enaki
dejanski podlagi.
Poleg legalitetnega zavrenja ovadbe poznamo tudi opurtuno zavrenje ovadbe, kar pomeni
da dravni toilec glede na konkretne okoliine primera oceni, da kazenski pregon ni smiseln
(opurtun):
(1) e je prilo do poravnave,
(2) e je osumljenec izpolnil pogoje, ob katerih je bil kazenski pregon odloen,
(3) e je v KZ doloeno, da sodie lahko oz. mora storilcu kazen odpustiti ter sama obsodba
(krivdorek) brez sankcije ni primerna (DT tako oceni),
(4) e je v KZ za k.d. predpisana kazen do 1 leto zapora ali denarna kazen ter je osumljenec
zaradi dejanskega kesanja prepreil kodljive posledice ali poravnal vso kodo, zato
kazenska sankcija ne bi bila upraviena.

2. DOPOLNILNA OBVESTILA
priskrbi dravni toilec, e:
(1) iz ovadbe ne more presoditi, ali so navedbe v njej verjetne,
(2) ni dovolj dokazov, da bi zahteval preiskavo,
(3) je do njega priel glas o k.d.,
(4) storilec ni znan.

Dopolnilna obvestila priskrbi dravni toilec sam. e jih ne more, lahko zahteva, da mu jih
priskrbi policija. Dravne toilec lahko v vsakem trenutku zahteva od policije, da mu poroa o
svojih ukrepih. Policija je dolna odgovoriti brez odlaanja. e je po dopolnilnih obvestilih
podana okoliina za zavrenje ovadbe, dravni toilec ovadbo zavre. Pri zbiranju obvestil in
dajanju podatkov je treba ravnati obzirno in paziti, da se ne koduje asti in dobremu imenu
osebe, na katero se podatki nanaajo.





132
3. NEZNAN STORILEC
e je storilec k.d. neznan, lahko dravni toilec namesto zbiranja dopolnilnih obvestil od
preiskovalnega sodnika zahteva, da opravi posamezna preiskovalna dejanja, za katera je
smiselno, da se opravijo pred uvedbo preiskave. Predlog za obdukcijo ali izkop trupla da
lahko dravni toilec samo preiskovalnemu sodniku.

4. PREDLOGI IN DOVOLITEV PRIKRITIH PREISKOVALNIH UKREPOV
Ve o tem je zapisano v poglavju o prikritih preiskovalnih ukrepih.



5. VLOITEV ZAHTEVE ZA PREISKAVO
Dravni toilec vloi zahtevo za preiskavo pri pristojnemu preiskovalnemu sodniku na
podlagi ovadbe ali dopolnilnih obvestil, e navedb in dokazov oceni, da je podan utemeljen
sum, da je doloena oseba storila k.d., ki se preganja po uradni dolnosti.

6. VLOITEV NEPOSREDNE OBTONICE
Neposredna obtonica je obtonica, ki se vloi brez preiskave. Pojavlja se v 2 variantah:
(1) za k.d. s predpisano kaznijo nad 8 let zapora toilec lahko poda samo predlog za
neposredno obtonico, vloi jo lahko le s soglasjem preiskovalnega sodnika. Preden da
soglasje (soglasje da, e je dovolj podatkov za vloitev obtonice), mora preiskovalni
sodnik zasliati osebo, zoper katero bo neposredna obtonica vloena. e preiskovalni
sodnik ne da soglasja za vloitev neposredne obtonice, se teje toilev predlog kot
zahteva za preiskavo.

(2) za k.d. s predpisano kaznijo do 8 let zapora toilec lahko vloi neposredno obtonico
brez soglasja preiskovalnega sodnika, e je dravni toilec z obdolencem sklenil
sporazum o priznanju krivde (novela ZKP-K) ali meni, da podatki, navedeni v ovadbi in
zbrani v dopolnilnih obvestilih, dajejo zadostno podlago za obtobo (da bo na GO
mogoe razsoditi).

7. ODSTOP OVADBE V PORAVNAVO
Dravni toilec lahko odstopi zadevo v poravnavanje neodvisnemu poravnavalcu, e gre za
k.d., za katero je predpisana kazen do 3 let zapora ali denarna kazen (k.d. iz pristojnosti
okrajnega sodia) ter huda in posebno huda telesna pokodba, velika tatvina, zatajitev in
pokodovanje tuje stvari. Pri tem dravni toilec upoteva:
vrsto in naravo k.d.,
okoliine, v katerih je bilo k.d. storjeno,
osebnost storilca,
predkaznovanost storilca za istovrstna in druga k.d.,
stopnjo kazenske odgovornosti storilca.

Poravnava se lahko izvede le s pristankom osumljenca in okodovanca. Poravnavalec je
zadevo dolan prevzeti v postopek poravnave, v katerem si mora prizadevati, da je vsebina
sporazuma v sorazmerju s teo in posledicami k.d. Rok za izpolnitev sporazuma ne sme biti
dalji od 3 mesecev. Poravnavalec mora dravnega toilca obvestiti o rezultatu poravnavanja.
e je sporazum izpolnjen, dravni toilec ovadbo zavre in okodovanec nima pravice do
nadomestnega pregona (mora biti o tem pouen).




133
8. ODLOITEV PREGONA
Dravni toilec lahko odloi kazenski pregon za k.d., za katero je predpisana kazen do 3 leta
zapora ali denarna kazen, e se je osumljenec pripravljen ravnati po njegovih navodilih ter
opraviti doloene naloge, s katerimi se zmanjajo ali odpravijo kodljive posledice k.d.

Naloge, ki se lahko naloijo osumljencu, so:
(1) odprava ali poravnava kode (maksimalni rok 6 mesecev),
(2) plailo doloenega prispevka (maksimalni rok 6 mesecev):
1) v korist javne ustanove,
2) v dobrodelne namene,
3) v sklad za povrailo kode rtvam k.d.
(3) splono koristno delo (maksimalni rok 6 mesecev),
(4) poravnava (maksimalni rok 1 leto); preivninske obveznosti

Z odloitvijo pregona mora soglaati okodovanec. Dravni toilec ga mora pouiti, da bo
izgubil pravico do nadomestnega pregona, e bo osumljenec izpolnil nalogo in bo ovadba
zavrena. e osumljenec izpolni nalogo, dravni toilec ovadbo zavre.

9. ODPUSTITEV PREGONA
Dravni toilec lahko ne zane kazenskega pregona:
(1) e je v KZ doloeno, da sodie lahko oz. mora storilcu kazen odpustiti in dravni toilec
glede na okoliine konkretnega primera oceni, da sama obsodba (krivdorek) brez
sankcije ni potrebna;

(2) e pri k.d., za katerega je v KZ predpisana kazen do 1 leto zapora ali denarna kazen
osumljenec zaradi dejanskega kesanja preprei kodljive posledice ali poravna vso kodo
ter dravni toilec glede na okoliine konkretnega primera oceni, da kazenska sankcija
ne bi bila upraviena.

V. FORMALNI ZAETEK KAZENSKEGA POSTOPKA
K.p. je sodni postopek. Na I. stopnji ga opravljajo okrajna in okrona sodia. Ko se enkrat
k.p. zane, se mora nujno konati s sodno odlobo! Na vijih stopnjah ga opravljata vije
sodie v pritobenem postopku ter Vrhovno sodie v izjemnem pritobenem postopku in
postopku izrednih pravnih sredstev. K.p. se lahko pred sodiem zane le, e njegovo uvedbo
zahteva upravieni toilec (naelo akuzatornosti). Upravieni toilec je dravni toilec,
zasebni toilec in okodovanec kot toilec.

(1) v rednem postopku se k.p. zane z izdajo sklepa o uvedbi preiskave. Toilec zahteva
k.p.:
1) z zahtevo za preiskavo,
2) vloitvijo neposredne obtonice (brez preiskave),
3) vloitvijo zasebne tobe brez preiskave, e gre za zasebnega toilca.

Preiskava je obvezna za k.d. s predpisano kaznijo nad 8 let zapora. Dravni toilec lahko
za ta dejanja vloi neposredno obtonico le s soglasjem preiskovalnega sodnika.
Preiskava je fakultativna za k.d. s predpisano kaznijo do 8 let zapora. Dravni toilec
lahko za ta dejanja vloi neposredno obtonico brez soglasja preiskovalnega sodnika.

(2) v skrajanem ali sumarnem postopku se k.p. zane, ko sodnik po preizkusu obtonega
akta razpie glavno obravnavo. Toilec zahteva skrajani k.p.:


134
1) z vloitvijo obtonega predloga, (ni ugovora zoper obtoni predlog)
2) z vloitvijo zasebne tobe, e gre za zasebnega toilca.

(3) v postopku proti mladoletnikom se k.p. zane, ko okroni sodnik za mladoletnike sprejme
zahtevo dravnega toilca za uvedbo pripravljalnega postopka. e se okroni sodnik z
zahtevo ne strinja, o njej s sklepom odloi senat za mladoletnike vijega sodia.


Drugo poglavje: PREISKAVA

I. POJEM IN NAMEN PREISKAVE
Preiskava je stopnja rednega kazenskega postopka, ki jo opravi sodie tj. preiskovalni
sodnik. Preiskava je tipini in najbolj znailni institut inkvizitornega postopka, ki so ga
prevzeli meani kazenski postopki. Temeljni pogoj za preiskavo je vija stopnja verjetnosti,
da je doloena oseba storila k.d. To stopnjo verjetnosti imenujemo utemeljeni sum (to je
MOST, preko katerega se pristojnosti policija prenaajo na pristojnost sodia)(utemeljen
sum pa je podan, ko dejstva in okoliine, znane policistom, zadoajo, da o tem ali je
doloena oseba storila KD, prepriajo zmerno previdnega loveka). Preiskava se zane na
zahtevo dravnega toilca, e je podan utemeljen sum zoper doloeno osebo, da je storila
doloeno k.d. (s tem se sproi pregon). Namen preiskave je zbrati podatke, ki so potrebni za
odloitev o nadaljevanju k.p. V preiskavi se zberejo dokazi, za katere obstaja nevarnost, da
jih na glavni obravnavi ne bo mono izvesti ali bo njihova izvedba zelo teavna ter drugi
dokazi, koristni za postopek (in jih je smotrno zdaj izvesti). Pred koncem preiskave se zberejo
podatki o osebnosti obdolenca, ki bodo potrebni za odmero kazenske sankcije na glavni
obravnavi, e bo obtonica vloena in bo prilo do obsodilne sodbe. Preiskava je namenjena
preizkusu utemeljenosti kazenskega pregona. V njej se zbere le toliko dokazov o k.d. in
storilcu, da se lahko presodi, naj se k.p. nadaljuje ali ne. Obstajata 2 tezi o preiskava. Prva je
SUMARNA preiskava, ki pomeni, da se v preiskavi zberejo le tisti podatki, ki so nujno
potrebni, druga (ki je uveljavljena tudi pri nas) pa je VSEOBSENA preiskava, kar pomeni
da je v preiskavi mono zbrati vse podatke, ki so potrebni za izvedbo k.p. Slednja teza je
problematina, saj napeljuje v inkvizitornost. e pride po preiskavi do vloitve obtonice in
glavne obravnave, je preiskava v bistvu faza priprave na glavno obravnavo. Preiskava se v
kazenskoprocesni teorije teje kot pripravljalni postopek.


II. UVEDBA PREISKAVE

1. ZAHTEVA ZA PREISKAVO
Preiskava se lahko zane le na zahtevo upravienega toilca. O uvedbi preiskave odloa
sodie (preiskovalni sodnik, e se strinja z zahtevo oz. zunajobravnavni senat, e se
preiskovalni sodnik ne strinja z zahtevo za uvedbo preiskave). Preiskovalni sodnik ne sme
preiskave zaeti na lastno pobudo.

Sodie mora za zaetek preiskave izdati sklep o uvedbi preiskave. Za uvedbo preiskave je
potrebno soglasje:
dravnega toilca, ki da iniciativo za zaetek preiskave,
sodia, ki odloi o iniciativi upravienega toilca:
o preiskovalni sodnik,
o zunajobravnavni senat.


135

Zahtevo za preiskavo poda upravieni toilec v pisni obliki pristojnemu preiskovalnemu
sodniku. V njej mora navesti:
(1) osebo, zoper katero se zahteva preiskava,
(2) opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki k.d.,
(3) zakonsko opredelitev k.d. (pravna kvalifikacija),
(4) okoliine, iz katerih izhaja utemeljeni sum,
(5) zbrane dokaze.
V zahtevi za preiskavo toilec predlaga:
(1) naj se raziejo posamezne okoliine,
(2) naj se opravijo posamezna preiskovalna dejanja,
(3) o kaknih vpraanjih naj se zasliijo posamezne osebe,
(4) naj se zoper osebo, za katero se zahteva preiskava, odredi pripor (to lahko predlaga
fakultativno).

Skupaj z zahtevo polje toilec preiskovalnemu sodniku kazensko ovadbo, spise, zapisnike in
predmete, ki bi lahko bili dokaz. e DT umakne zahtevo za preiskavo, PREDEN je izdan
sklep o preiskavi, PS s sklepom zavre zahtevo in sporoi okodovancu, da lahko zane
pregon sam.

2. ODLOANJE O UVEDBI PREISKAVE
Ko preiskovalni sodnik prejme zahtevo za preiskavo, pregleda priloene spise in oceni
toilevo zahtevo. Preden odloi o preiskavi, mora zasliati osebo, zoper katero se zahteva
preiskava (preiskovanec), razen e je nevarno odlaati ali e oceni, da zaslianje ni potrebno
(ker je oseba e bila zasliana po 148.a). Vabilu na zaslianje se priloi drugopis zahteve za
preiskavo, s tem pa se zagotovi tudi kontradiktornost.
Preiskovalni sodnik, preden odloi o uvedbi preiskavi, doloi poseben narok (preiskovalni
narok), na katerem se dravni toilec in preiskovanec ustno izjavita o okoliinah, ki so lahko
pomembne za odloitev o uvedbi preiskave. Dravni toilec lahko spremeni ali dopolni
zahtevo za preiskavo ter lahko predlaga, da se k.p. izvede po neposredni obtonici. PS mora v
takem primeru dati soglasje k predlogu DT, naj se ne opravi preiskava (seveda e dajejo
podatki dovolj podlage za vloitev obtonice). Vendar pa ZKP doloa, da se tako soglasje
lahko poda le, e je PS pred izdajo soglasja zaslial tistega, zoper katerega naj bo bloena
obtonica. Rok za vloitev obtonice je 8 dni, ZOS ga lahko na predlog DT tudi podalja. e
pa je PS mnenja, da ni pogojev za vloitev obtonice brez preiskave, ravna kot da bi bila
zahtevana preiskava. e pa je za KD v zakonu predpisana kazen zapora do 8 let, pa lahko DT
tudi mimo prejnjih pogojev vloi neposredno obtonico, e je dravni toilec z obdolencem
sklenil sporazum o priznanju krivde (novela ZKP-K) ali pa dajejo zbrani podatki dovolj
podlage za obtobo.
e se preiskovalni sodnik strinja z zahtevo toilca, izda sklep o preiskavi, ki se polje toilcu
in obdolencu (zagotovitev kontradiktornosti). Obdolenec se lahko zoper sklep pritoi na
zunajobravnavni senat (v 48 h). Pritoba ne zadri izvritve sklepa. Obdolenec lahko
pritobo poda kar na zapisnik (ustno), e mu je bil sklep ustno sporoen na preiskovalnem
naroku.
e se preiskovalni sodnik z zahtevo toilca ne strinja, zahteva, naj o njej odloi
zunajobravnavni senat (v 48 h). Zavrnjena zahteva za uvedbo preiskave NE DAJE NE BIS IN
IDEM EFEKTA! Zoper sklep senata se lahko obdolenec, toilec in okodovanec pritoijo na
vije sodie. Pritoba ne zadri izvritve sklepa. e se je pritoil samo okodovanec in mu je
pritoba ugodena, se teje, da je PREVZEL k.p.).



136
III. POTEK PREISKAVE
1. ORGANI, KI OPRAVLJAJO PREISKAVO
Preiskavo opravlja preiskovalni sodnik pristojnega sodia po lastnem preudarku. Ko je izdan
sklep o preiskavi, opravlja sodnik:
preiskovalna dejanja po predlogih strank naelo kontradiktornosti,
preiskovalna dejanja, ki se mu zdijo potrebna za uspeno izvedbo k.p.

Preiskovalna dejanja mora sodnik opravljati v oblikah, ki so z zakonom predpisane. Tipina
preiskovalna dejanja, ki se opravljajo v preiskavi, so:
zaslianje obdolenca,
zaslianje pri,
ogled,
pridobivanje izvedenskih mnenj,
hina in osebna preiskava,
zaseg predmetov,
pregled in razteleenje trupla (obdukcija),
izkop trupla (ekshumacija),
telesni pregled obdolenca ali drugih oseb,
odvzem krvi,
odvzem prstnih odtisov.

2. RAZIRITEV PREISKAVE
Preiskovalni sodnik opravi preiskavo le glede tistega k.d. in tiste osebe, na katera se nanaa
sklep o uvedbi preiskave (naelo akuzatornosti). e se med preiskavo izkae, da jo je treba
raziriti na druga k.d. in druge osebe, mora to preiskovalni sodnik sporoiti dravnemu
toilcu. Dokler dravni toilec ne poda zahteve za raziritev preiskave, lahko preiskovalni
sodnik opravlja le preiskovalna dejanja, s katerimi bi bilo nevarno odlaati, o vseh taknih
dejanjih pa mora obvestiti dravnega toilca. Dravni toilec na podlagi sporoil in obvestil
preiskovalnega sodnika poda zahtevo za raziritev preiskave, ki se obravnava enako kot
zahteva za preiskavo.


3. KRAJ OPRAVLJANJA PREISKAVE
Preiskovalni sodnik opravlja preiskovalna dejanja na obmoju lastnega sodia. V korist
preiskave lahko opravi preiskovalna dejanja zunaj obmoja lastnega sodia. O tem mora
obvestiti sodie, na obmoju katerega opravi preiskovalna dejanja.

4. PREPUSTITEV IZVEDBE POSAMEZNIH PREISKOVALNIH DEJANJ DRUGIM
ORGANOM
Preiskovalni sodnik mora v preiskavi sam opraviti vsa preiskovalna dejanja. Posamezna p.d.
lahko zaupa drugim organom le v mejah, ki jih doloa ZKP. Ti organi so:
drugi preiskovalni sodnik, e je treba preiskovalna dejanja opraviti izven obmoja
pristojnega sodia (pravna pomo),
policija preiskovalni sodnik ji lahko prepusti izvritev:
o odredbe o hini preiskavi,
o odredbe o osebni preiskavi,
o odredbe o zasegu predmetov,
o policija lahko na zahtevo ali dovoljenje preiskovalnega sodnika obdolenca
fotografira in mu vzame njegove prstne odtise.


137

5. UDELEBA STRANK IN OKODOVANCA V PREISKAVI
(1) Navzonost strank v preiskavi (178):
Stranke, okodovanec in zagovornik imajo pravico biti navzoe pri preiskovalnih
dejanjih. Preiskovalni sodnik jih mora o tem obvestiti. e ne pridejo, lahko preiskovalni
sodnik preiskovalno dejanje opravi brez njihove navzonosti. Brez navzonosti strank se
lahko preiskovalno dejanje opravi tudi, e je nevarno odlaati (takrat tudi ne obvesti). Pri
zaslianju obdolenca sta lahko navzoa zagovornik in dravni toilec. e preiskovalni
sodnik oceni, da je njuna navzonost potrebna, lahko odredi njuno obvezno navzonost.

Navzonost zagovornika in dravnega toilca je po zakonu obvezna, ko preiskovalni
sodnik zasliuje obdolenca:
1) ki mu je bila odvzeta prostost,
2) ki je bil k njemu pripeljan (prvo zaslianje po privedbi, 157.).

e preiskovalni sodnik odredi obvezno navzonost in dravni toilec ali zagovornik ne
pride (prej poskua dobiti drugega zagovornika), se zaslianje preloi, razen e bi potekel
rok 48 ur (oz. PS oceni, da ni ve potrebna obvezna navzonost), v katerih mora biti
obdolenec zaslian. O izostanku dravnega toilca sodnik obvesti vijega dravnega
toilca. O izostanku zagovornika sodnik obvesti Odvetniko zbornico. Pri zaslianju prie
so lahko navzoi dravni toilec, obdolenec in zagovornik. Okodovanec je lahko
navzo pri zaslianju prie, e pria ne bo mogla priti na glavno obravnavo.
Preiskovalni sodnik lahko pri zaslianju prie obdolenca odstrani:
1) e pria ne eli izpovedati v navzonosti obdolenca,
2) e je verjetno, da pria v navzonosti obdolenca ne bo govorila resnice,
3) e je potrebno opraviti sodno prepoznavo (po zaslianju prie).
Obdolenec nikoli ne sme biti navzo pri zaslianju prie, mlaje od 15 let, ki je bila rtev
KD zoper spolno nedotakljivost, zanemarjanja otroka ali trgovine z ljudmi.
Dravni toilec, obdolenec, zagovornik in okodovanec so lahko navzoi pri:
ogledu kraja storitve,
zaslianju izvedencev.
Dravni toilec in zagovornik sta lahko navzoa pri hini preiskavi.

(2) Predlogi strank med preiskavo:
Stranke in okodovanec smejo med preiskavo predlagati PS, naj opravi posamezna p.d.
e se PS s predlogom ne strinja, zahteva, da o tem odloi ZOS. Stranke in okodovanec
smejo dajati predloge tudi PS ali policiji, ki so ji prepuena posamezna p.d. e se o
predlogu ne strinjajo, obvestijo o tem predlagatelja, ki lahko predlog ponovi pri
pristojnem PS, ona pa se nato lahko strinja ali pa da predlog v odloanje ZOS.

(3) Vpraanja in pripombe strank med preiskavo:
Stranke in zagovornik lahko postavljajo obdolencu, prii ali izvedencu vpraanja za
razjasnitev stvari. Preiskovalni sodnik prepove vpraanje ali odgovor, e ni dovoljeno ali
v zvezi z zadevo. Okodovanec postavlja vpraanja z dovoljenjem preiskovalnega
sodnika. Osebe, ki so navzoe pri preiskovalnih dejanjih, lahko zahtevajo, naj se njihove
pripombe vpiejo v zapisnik. Lahko tudi predlagajo izvedbo posameznih dokazov.

(4) Pregled spisov in ogled predmetov med preiskavo:
Stranke in okodovanec lahko med preiskavo pregledajo spise in si ogledajo dokazne
predmete. Okodovancu se lahko prepove pregled spisov, dokler ni zaslian kot pria.


138
Na sklep, s katerim preiskovalni sodnik prepove pregled spisov ali ogled predmetov, se
lahko obdolenec, zagovornik in okodovanec pritoijo na zunajobravnavni senat.
Dravnemu toilcu ni mono odrei pregleda spisov in ogleda predmetov.

6. STROKOVNA IN TEHNINA POMO V PREISKAVI
e med preiskavo nastane potreba po razjasnitvi tehninih ali strokovnih vpraanj, lahko
preiskovalni sodnik poklie ustreznega strokovnjaka ali zahteva od ustreznega strokovnega
zavoda, da mu poda potrebna pojasnila. Dravni organi (predvsem policija) in podjetja so
preiskovalnemu sodniku dolni pomagati, e potrebuje njihovo pomo (kriminalistino
tehnina pomo, pomo cestnega podjetja).

7. VZDREVANJE REDA MED PREISKAVO
Za red v preiskavi in med opravljanjem preiskovalnih dejanj skrbi preiskovalni sodnik z
ukrepi za vzdrevanje reda:
(1) opomin se izree vsakomur, ki med preiskavo moti red,
(2) denarna kazen se izree, e opominjana oseba e vedno moti red med preiskavo,
(3) odstranitev s kraja, kjer se opravlja preiskovalno dejanje osebo se odstrani, e njena
udeleba ni potrebna.

Obdolenca in dravnega toilca ni mono kaznovati z denarno kaznijo. e moti red dravni
toilec, preiskovalni sodnik o tem obvesti Vrhovno dravno toilstva (novela ZKP-K).

8. DOLNOST VAROVANJA TAJNOSTI (preiskava ni odprta, ni pa tajna)
Preiskovalni sodnik ali policija, ki opravlja preiskovalno dejanje, lahko naloi navzoim
osebam, zaslianim osebam in osebam, ki pregledujejo spis, da morajo ohraniti v tajnosti
doloena dejstva in podatke, e to terjajo:
koristi k.p.,
ohranitev uradne, vojake ali druinske tajnosti,
koristi javnega reda,
razlogi morale,
varstvo osebnega in druinskega ivljenja obdolenca ali okodovanca.
Osebe je treba opozoriti, da je izdaja tajnosti k.d.

9. NADZOR NAD POTEKOM PREISKAVE
Med preiskavo se lahko stranke in okodovanec obrnejo na predsednika pristojnega sodia in
se pri njem pritoijo zaradi zavlaevanja postopka ali nepravilnosti med preiskavo.
Predsednik sodia preizkusi navedbe v pritobi in po potrebi ukrepa. O svojih ukrepih
obvesti pritonika. e preiskava ni konana v 6 mesecih, mora preiskovalni sodnik obvestiti
predsednika sodia, zakaj preiskava ni konana. Predsednik sodia ukrene kar je treba, da se
preiskava kona.

IV. PREKINITEV PREISKAVE (179.)
Preiskava se prekine, e se v zvezi z obdolencem pojavijo ovire za njen potek ali druge
okoliine, ki prepreujejo pregon. Preiskavo prekine preiskovalni sodnik s sklepom.

Prekinitev preiskave je obvezna, e:
(1) obdolenec po storjenem k.d.:
1) zaasno hudo duevno zboli ali nastane pri njem zaasna duevna motnja (e
obdolenec trajno hudo duevno zboli, je treba k.p. ustaviti),
2) zaasno hudo telesno zboli in se zaradi bolezni dalj asa ne more udeleevati k.p.


139

(2) je obdolenec na begu,

(3) so podane druge okoliine, ki zaasno prepreujejo pregon:
1) ni potrebnega predloga za pregon,
2) ni dovoljenja za pregon,
3) ni zahteve upravienega toilca.

Pred prekinitvijo preiskave mora sodnik zbrati vse dosegljive dokaze o k.d. in kazenski
odgovornosti obdolenca. Preiskava se nadaljuje, ko prenehajo ovire. O nadaljevanju
preiskave ni potrebno izdati nobenega sklepa.

V. USTAVITEV PREISKAVE (181)

1. USTAVITEV PREISKAVE Z IZJAVO DRAVNEGA TOILCA
e dravni toilec med ali po preiskavi izjavi, da odstopa od pregona, preiskovalni sodnik s
sklepom ustavi preiskavo. Toilec NI dolan navajati razlogov za odstop od pregona.
Preiskovalni sodnik ustavi preiskavo, ker ne obstaja ve toileva zahteva za pregon (naelo
akuzatornosti). O ustavitvi preiskave mora preiskovalni sodnik v 8 dneh obvestiti
okodovanca in ga pouiti, da lahko nadaljuje kazenski pregon kot subsidiarni toilec v 8
dneh po prejemu obvestila. e okodovancu obvestila ni mono vroiti, ker sodiu ni javil
spremembe naslova, se teje, da ne namerava nadaljevati pregona. e okodovanec ne
nadaljuje, se k.p. s sklepom ustavi, vzpostavi pa se NE BIS IN IDEM EFEKT!

Preiskovalni sodnik pa lahko da dravnemu toilcu pobudo za ustavitev preiskave, e med
preiskavo spozna, da so podani zakoniti razlogi za ustavitev preiskave. Zakoniti razlogi za
ustavitev preiskave so razlogi, zaradi katerih mora zunajobravnavni senat ustaviti preiskavo
proti volji dravnega toilca. e toilec v 8 dneh od prejema pobude ne poda izjave, da
odstopa od pregona, preiskovalni sodnik predloi zadevo v odloitev zunajobravnavnemu
senatu.

2. USTAVITEV PREISKAVE PO URADNI DOLNOSTI S SKLEPOM
ZUNAJOBRAVNAVNEGA SENATA
Zunajobravnavni senat lahko po uradni dolnosti ustavi preiskavo (isto kot ustavitev postopka
pri ugovoru zoper obt.), e med odloanjem o kateremkoli vpraanju (spor o izvajanju
dokazov, odloanje o omejevalnih ukrepi) med preiskavo, ugotovi, da:
(1) dejanje ni kaznivo:
gre za civilni ali upravni delikt, prekrek ali disciplinsko kritev,
gre za pravno irelevanten dogodek (samomor, nesreno nakljuje),
gre za izkljuitev protipravnosti (silobran, skrajna sila (upraviljiva), privolitev
okodovanca),
ni podana nevarnost dejanja zaradi dejanja majhnega pomena.

(2) so podane okoliine, ki izkljuujejo kazensko odgovornost in ni pogojev za uporabo
varnostnih ukrepov:
nezadostna starost,
nepritevnost,
skrajna sila (opraviljiva)
dejanska zmota,


140
kazenska materialna imuniteta,
e so podani pogoji za uporabo varnostnih ukrepov, se na predlog dravnega toilca
opravi poseben postopek za uporabo varnostnega ukrepa obveznega psihiatrinega
zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu ali na prostosti preiskave ni treba
ustaviti.

(3) 1) je kazenski pregon zastaran,
2) je k.d. obseeno z amnestijo ali pomilostitvijo,
3) so podane druge okoliine, ki izkljuujejo kazenski pregon:
trajna duevna bolezen obdolenca,
smrt obdolenca,
ugotovitev, da je bila zadeva e razsojena,
kazenska procesna imuniteta,
pozitiven test izzivanja kriminalne dejavnosti
mednarodnopravna imuniteta.

(4) ni dokazov, da bi obdolenec storil k.d. Vendar pa zunajobravnavni senat ne sme
ocenjevati protislovnih dokazov, ker je ta presoja pridrana sodeemu senatu na glavni
obravnavi. Gre za PRIMA FACIE presojo dokazov (presojo na prvi pogled). To se stori
zato, da se skraja muke.

e so podane okoliine, ki samo zaasno prepreujejo pregon obdolenca, ZOS s sklepom
prekine preiskavo, ko pa ovire prenehajo, se preiskava nadaljuje.

3. SKLEP O USTAVITVI PREISKAVE IN PRITOBA
PREISKAVA SE USTAVI:
s sklepom preiskovalnega sodnika (d.t. odstopi),
s sklepom zunajobravnavnega senata.
Sklep o ustavitvi preiskave povzroi NE BIS IN IDEM EFEKT! Sklep o ustavitvi preiskave
se polje dravnemu toilcu, obdolencu in okodovancu. Priprtega obdolenca je treba
izpustiti iz pripora takoj po sprejemu sklepa. Zoper sklep preiskovalnega sodnika, ki ga izda
na podlagi toileve izjave o odstopu od pregona, ni mona pritoba. Zoper sklep
zunajobravnavnega senata se lahko pritoita dravni toilec in okodovanec. e se pritoi le
okodovanec in je pritobi ugodeno, se teje, da je s pritobo prevzel pregon. Sklep o ustavitvi
preiskave se polje obdolencu, ki lahko na njegovi podlagi uveljavlja povrnitev kode za as,
prebit v priporu, in povrnitev strokov.

VI. KONEC PREISKAVE

Preiskovalni sodnik kona preiskavo, ko ugotovi, da je dejansko stanje dovolj jasno, da:
(1) se lahko vloi obtonica,
(2) se lahko preiskava ustavi.

e je obdolenec v priporu in pripora pred vloitvijo obtonice ni ve mogoe podaljati,
preiskovalni sodnik polje spise dravnemu toilcu najpozneje petnajst dni pred iztekom
pripora. Pred koncem preiskave mora preiskovalni sodnik priskrbeti podatke o osebnosti
obdolenca:
osebni podatki,
podatki o prejnjih obsodbah,


141
podatki o prejnjem ivljenju,
podatki o vedenju med prestajanjem prejnje zaporne kazni,
podatki o razmerah, v katerih ivi,
podatki o drugih okoliinah, ki se tiejo njegove osebnosti.

Ti podatki so potrebni za individualizacijo kazenske sankcije, e bo vloena obtonica in bo
prilo do obsodilne sodbe.

VII. ODLOITEV DRAVNEGA TOILCA PO KONANI PREISKAVI

Dravni toilec v 15 dneh po konani preiskavi:
(1) predlaga dopolnitev preiskave (e mu preiskovalno gradivo ne zadoa za odloitev),
(2) vloi obtonico (obtonico, v kateri predlaga podaljanje pripora, mora dravni toilec
vloiti najmanj pet dni pred iztekom pripora novela ZKP-L) ali obtoni predlog (8 dni
za neposredno obtonico),
(3) izjavi, da odstopa od pregona.

Rok 15 dni je instrukcijski rok zunajobravnavni senat ga lahko na predlog dravnega toilca
podalja. O razlogih za prekoraitev roka mora dravni toilec obvestiti vijega toilca. e se
preiskovalni sodnik ne strinja s predlogom dravnega toilca za dopolnitev preiskave,
zahteva, naj o tem odloi zunajobravnavni senat. e zunajobravnavni senat toilev predlog
zavrne, se mora toilec odloiti med vloitvijo obtonice in odstopom od pregona. V tem
primeru 15 dnevni rok zane tei na tisti dan, ko je DT sporoena odloba.

VIII. PREISKAVA NA ZAHTEVO SUBSIDIARNEGA IN ZASEBNEGA
TOILCA
Okodovanec pridobi pravico, da kot subsidiarni toilec zahteva preiskavo:
(1) e dravni toilec zavre kazensko ovadbo,
(2) e se preiskava ustavi, ker dravni toilec izjavi, da odstopa od pregona,
(3) e mu uspe pritoba na sklep zunajobravnavnega senata o ustavitvi preiskave.

Okodovanec lahko zahteva dopolnitev preiskave ali vloi obtonico. Zelo redka so k.d., ki se
preganjajo na zasebno tobo in se obravnavajo v rednem postopku. K.d., pregonljiva na
zasebno tobo, so praviloma lahka k.d., ki se obravnavajo v skrajanem postopku, ki opua
fazo preiskave. Izjema so k.d. zoper premoenje, ki se preganjajo na zasebno tobo, kadar je
okodovanec v blinjem razmerju s storilcem. Za ta dejanja lahko zasebni toilec zahteva
uvedbo in dopolnitev preiskave. Vse dolobe o preiskavi se smiselno uporabljajo za
subsidiarnega in zasebnega toilca. V preiskavi imata vse pravice, ki jih ima dravni toilec
kot stranka, vendar nimata pravic, ki jih ima dravni toilec kot dravni organ. Med preiskavo
lahko dajeta P.S.-u tudi druge predloge. e subsidiarni oz. zasebni toilec ali njegov
pooblaenec ne pride na zaslianje obdolenca, eprav je bil v redu obveen, velja
domneva, da je umaknil zahtevo za preiskavo oz. odstopil od kazenskega pregona. e ni
mogel priti iz upravienega vzroka, lahko v roku 8 dni po prenehanju tega vzroka vloi
pronjo za vrnitev v prejnje stanje, vendar ne dalj kot 3 mesece od dneva zamude. O konani
preiskavi preiskovalni sodnik obvesti subsidiarnega oz. zasebnega toilca, ki mora v 15 dneh
vloiti obtonico oz. zasebno tobo. e tega ne stori, se teje, da je odstopil od pregona
(prekluzivni rok). Postopek bo s sklepom ustavljen.



142








Tretje poglavje: OBTONI POSTOPEK

I. POJEM OBTONEGA POSTOPKA

Obtoni postopek je stopnja k.p., ki se zane z vloitvijo obtobe. V rednem k.p. se obtoba
obiajno vloi po opravljeni preiskavi. Izjemoma lahko dravni toilec vloi neposredno
obtonico. Dokazno gradivo, ki je bilo zbrano v preiskavi, ocenjuje dravni toilec. e
ugotovi, da preiskave ni treba dopolniti, ustaviti ali prekiniti, vloi pri pristojnem sodiu
obtobo. Sodie mora opraviti preizkus obtobe.
II. OBTOBA
Opredeli spor. Ko je enkrat vloena obtoba, se mora razsoditi, saj bi v nasprotnem primeru
lahko prilo do visee obtobe, kar pa je inkvizitoren element, ki ni v skladju z naim
modelom k.p.

1. POJEM IN VRSTE OBTOBE
Obtoba je akt upravienega toilca, ki vsebuje predlog sodiu, da zoper doloeno osebo
zaradi doloenega k.d. opravi glavno obravnavo in izda sodbo.
Pojem obtonega akta obsega:
(1) obtonico dravnega ali subsidiarnega toilca v rednem postopku,
(2) obtoni predlog dravnega ali subsidiarnega toilca v skrajanem postopku,
(3) zasebno tobo v rednem ali skrajanem postopku,
(4) predlog dravnega toilca za kaznovanje mladoletnika ali izrek vzgojnega ukrepa mlado-
letniku v postopku zoper mladoletnika.

2. FUNKCIJA OBTOBE
Temeljna funkcija obtobe = omogoa prehod k.p. v stadij glavne obravnave. Sodie glavne
obravnave ne more zaeti na lastno pobudo (naelo akuzatornosti). Obtoba izoblikuje
predmet glavne obravnave in s tem omogoa kontradiktorno izvedbo glavne obravnave.
Identiteta obtobe in sodbe: obtoba doloi bodoi okvir sodbe sodba se lahko nanaa le:
na osebo, ki je obtoena, in
dejanje, ki je v obtobi opisano.

Obtoba obdolencu omogoi pripravo njegove obrambe, kajti iz obtonega akta je razvidno:
esa je obtoen,
kateri dokazi bodo izvedeni na glavni obravnavi (podlaga obdolitve).

3. VSEBINA IN OBLINOST OBTOBE
Vsaka obtoba mora vsebovati:
(1) podatke za individualizacijo obdolenca,


143
(2) dejanski opis dejanja, za katero se obdolenca obtouje,
(3) pravno kvalifikacijo dejanja,
(4) dokaze, na katere se obtoba opira,
(5) navedbo sodia, pred katerim naj bo glavna obravnava.
(6) Obrazloitev obtobe je obvezna za:
obtonico,
predlog za kaznovanje mladoletnika ali izrek vzgojnega ukrepa mladoletnika.


Obtoba se vlaga v pisni obliki. Okodovanec kot toilec lahko poda obtonico ustno na
sodni zapisnik. Sprememba in raziritev obtobe na glavni obravnavi se lahko opravi ustno na
zapisnik (toilec lahko predlaga preloitev glavne obravnave, da pripravi novo obtobo v
pismeni obliki). Novela ZKP-K pa e dodatno pove, da se nova oz. modificirana obtonica
sme nanaati samo na KD, ki je e predmet obtobe! V ustni obliki se poda na glavni
obravnavi obtoba zoper osebo, ki med zasedanjem na isti glavni obravnavi stori k.d.

4. PREIZKUS ALI KONTROLA OBTOBE
(1) Formalni preizkus = pregled, ali vsebuje obtoba vse z zakonom predpisane vsebinske
dele.
(2) Materialni preizkus = preizkus utemeljenosti obtobe ocena, ali je dokazov zadosti, da
se lahko obdolenec postavi pred sodie zaradi sojenja.
Toilec ne sme doloene osebe nekontrolirano postaviti pred sodie, ker je glavna
obravnava javna in je obtoenec na njej izpostavljen nevarnosti, da ga zadenejo negativne
drubene posledice ne glede na konni izid k.p. V angloamerikem sistemu se za teja
k.d. za preizkus obtonice opravi posebna sodna obravnava pred obtono poroto (grand
jury, velika porota), ki odloa o vloitvi obtobe.

V rednem postopku se opravi formalni preizkus obtonice po uradni dolnosti (ex offo).
Materialni preizkus se opravi:
na zahtevo obdolenca ali njegovega zagovornika z vloitvijo ugovora,
na zahtevo predsednika senata, pred katerim bo glavna obravnava (tukaj se lahko pojavi
razlog za izloitev, npr. e zdaj noe razsoditi ).
Materialni preizkus obtobe je v rednem postopku fakultativen.

V skrajanem postopku je kontrola obtobe obvezna, vendar je preizkus samo formalni,
materialnega sploh ni. Opravi jo sodnik, ki razpie glavno obravnavo.

5. SPREMEMBA ALI RAZIRITEV OBTOBE
Vloeno obtobo je mono na glavni obravnavi spremeniti ali raziriti. Obtoba se spremeni,
e se na glavni obravnavi na podlagi izvedenih dokazov ugotovi drugano dejansko stanje od
dejanskega stanja, na katerem sloni obtoba. Toilec lahko spremeni dejanski opis dejanja v
obtobi in ga prilagodi novemu dejanskemu stanju. Opis dejanja v obtobi lahko toilec
spremeni le v okviru istega preteklega dogodka in v k.d. iste vrste (npr. tatvino lahko
spremeni v veliko tatvino ali rop). Opisa dejanja ni mono spremeniti v popolnoma drugano
k.d. Novela ZKP-K pa e dodatno pove, da se nova oz. modificirana obtonica sme nanaati
samo na KD, ki je e predmet obtobe!

Obtoba se raziri (senat raziri po obtobi upravienega toilca, ki jo lahko poda ustno, lahko
senat prekine GO ali pa sodi posebej za to k.d.), e:
(1) obtoenec med zasedanjem na glavni obravnavi stori k.d.,


144
(2) se na glavni obravnavi odkrije prej storjeno k.d. obtoenca.

Za sestavo nove obtobe in pripravo nove obrambe lahko sodie glavno obravnavo prekine
in doloi rok, v katerem mora toilec vloiti novo obtobo (sprememba obtobe je namre
nedopustna, e so prizadete pravice do obrambe). Zoper to obtobo ni ugovora!




III. OBTONICA


1. POJEM OBTONICE
Obtonica je obtoni akt rednega k.p. Obtonica je po zakonu sestavljen pisni predlog
dravnega ali subsidiarnega toilca sodiu, naj se zoper doloeno osebo zaradi doloenega
k.d. opravi glavna obravnava in sprejme ustrezna sodna odloitev v obliki sodbe.

Obstajata 2 vrsti obtonice:
(1) obtonica, ki se vloi po konani preiskavi,
(2) obtonica, ki se vloi brez preiskave neposredna obtonica (2 varianti):

1) za k.d. s predpisano kaznijo nad 8 let zapora toilec lahko poda samo predlog (PS
preui, e so dokazi zadostni, da se bo dalo odloiti na GO, zaslii obdolenca) za
neposredno obtonico. Vloi jo lahko le s soglasjem preiskovalnega sodnika. Preden
da soglasje, mora preiskovalni sodnik zasliati osebo, zoper katero bo neposredna
obtonica vloena. e se preiskovalni sodnik strinja s predlogom za neposredno
obtonico, to sporoi dravnemu toilcu in obdolencu, dravni toilec mora
neposredno obtonico vloiti v instrukcijskem roku 8 dni, ki ga lahko senat na
zahtevo dravnega toilca podalja. e preiskovalni sodnik ne da soglasja za vloitev
neposredne obtonice, se teje toilev predlog kot zahteva za preiskavo.

2) za k.d. s predpisano kaznijo do 8 let zapora toilec lahko vloi neposredno
obtonico brez soglasja preiskovalnega sodnika, e je dravni toilec z obdolencem
sklenil sporazum o priznanju krivde (novela ZKP-K) ali pa meni, da podatki,
navedeni v ovadbi in zbrani v dopolnilnih obvestilih, dajejo zadostno podlago za
obtobo.

V praksi so neposredno obtonice, za katere je potrebno soglasje preiskovalnega sodnika,
izredno redke.

2. VSEBINA OBTONICE
Obvezne sestavine obtonice:
(1) Osebni podatki ali generalije obdolenca z njimi ugotavljamo identiteto in osebnost
obdolenca, ker poznavanje njegove osebnosti omogoa pravilno presojo njegovih dejanj
in uveljavlja monosti za individualizacijo kazenskih sankcij.

(2) Opis dejanja = dejanski ali materialni temelj obtonice iz opisa morajo izhajati
zakonski znaki k.d. Navedeni morajo biti tudi:
kraj in as storitve,
predmet napada,


145
sredstvo storitve,
druge okoliine, ki so potrebno za bolj natanno doloitev k.d.

Opis dejanja predstavlja okvir, ki ga:
1) mora sodie obravnavati v celoti,
2) sodie v obsodbi ne sme prekoraiti.

Identiteta obtobe in sodbe = opis dejanja v obtonici in opis dejanja v izreku sodbe se
morata skladati (k.d. in oseba).
(3) Pravna kvalifikacija k.d. navesti je treba dolobe KZ. Pravna kvalifikacija za sodie
ni obvezna.

(4) Oznaka sodia, pred katerim naj bo glavna obravnava.


(5) Predlog dokazov, ki naj se izvedejo na glavni obravnavi:
1) navedba pri in izvedencev,
2) navedba spisov, ki naj se preberejo,
3) navedba predmetov, ki so potrebni za dokazovanje.

(6) Obrazloitev sestavljajo jo:
1) dejstva, ki se bodo dokazovala z izvedbo predlaganih dokazov
2) stalie toilca o navedbah obrambe

Fakultativne sestavine obtonice:
predlog za odreditev pripora, e je obdolenec na prostosti,
predlog za izpustitev iz pripora, e je obdolenec priprt.

Z eno obtonico se lahko zajame ve k.d. ali ve obdolencev, e so podani zakonski pogoji
za izvedbo enotnega postopka, v katerem se izda le ena sodba (zdruitev postopka po
subjektivni, objektivni ali meani zvezi).

NOVELA ZKP-K pa je prinesla novost, novi 269/II odstavek, ki se glasi: Dravni toilec
lahko v obtonici predlaga vrsto in viino kazni, ki naj se izree obdolencu, e bo, ko se
prvi izjavi o obtobi, priznal krivdo; predlaga lahko:
- omiljeno kazen,
- nain izvritve kazni in
- namesto kazni opozorilno sankcijo,
vse pod pogoji in v mejah, ki jih doloa kazenski zakon.


3. VLOITEV IN FORMALNI PREIZKUS OBTONICE
Obtonica se polje pristojnemu sodiu v toliko izvodih, kolikor je obtoencev in
zagovornikov, vedno pa se polje e dodaten izvod za sodie. Po prejemu obtonice
predsednik sodeega senata opravi formalni preizkus obtonice = preveri, ali obtonica
vsebuje vse obvezne sestavine. e jih ne vsebuje, predsednik sodeega senata vrne obtonico
toilcu, naj jo popravi v roku 3 dni, ki ga lahko zunajobravnavni senat na toilevo zahtevo iz
opravienih razlogov podalja. e subsidiarni ali zasebni toilec rok zamudi, se teje, da je
odstopil od pregona.



146
NOVELA ZKP-K prinaa tudi spremembe na podroju pripora v obtonici. Spremenjen je
272. len ZKP, ki kot novost uvaja predvsem spremenjeni 2. odstavek ter novi tretji in etrti
odstavek. e je obdolenec v priporu in je v obtonici predlagano naj se pripor podalja, ga
sodie poui, da lahko v roku 24 ur poda odgovor na predlog. ZOS o predlogu odloi v roku
3 dni od prejema odgovora oziroma izteka roka za odgovor in izda sklep, s katerim pripor
podalja ali odpravi. e je obdolenec v priporu in ob vloitvi obtonice ni predlagano, naj se
pripor podalja, predsednik senata brez odlaanja izda sklep o odpravi pripora. Pritoba zoper
sklep iz prejnjih odstavkov ne zadri njegove izvritve
e je vloil okodovanec kot toilec obtonico brez preiskave ali e je bila vloena zasebna
toba zaradi KD, za katero ni bila opravljena preiskava, zahteva predsednik senata odloitev
ZOS, e misli, da NI razlogov za pregon, ker so podane okoliine iz ugovora zoper
obtonico. e pa je okodovanec kot toilec ali zasebni toilec v nasprotju s dolobami o
vloitvi neposredne obtonice (170/II) vloil obtonico ali zasebno tobo brez preiskave za
KD, za katero je predpisana kazen zapora nad 5 let, se teje, da je podal ZAHTEVO ZA
PREISKAVO.

4. VROITEV OBTONICE OBDOLENCU
Obdolencu na prostosti se obtonica vroi brez odlaanja. Priprtemu obdolencu se vroi
obtonica v 24 urah po prejemu. Obdolencu, zoper katerega je po vloitvi obtonice odrejen
pripor, se vroi obtonica skupaj s sklepom o priporu v trenutku priprtja. Ob vroitvi
obtonice se obdolenca poui, da ima pravico podati ugovor zoper obtonico v 8 dneh po
njeni vroitvi.

5. MATERIALNI PREIZKUS
je preizkus vsebinske utemeljenosti obtonice. Opravi ga zunajobravnavni senat, e:
(1) obdolenec ali njegov zagovornik obtonici ugovarja (preizkus zaradi ugovora),
(2) predsednik sodeega senata zahteva preizkus obtonice, e ni bil vloen ugovor ali je bil
ugovor zavren (preizkus na zahtevo predsednika senata).

5.1. PREIZKUS ZARADI UGOVORA
Ugovor zoper obtonico je pravno sredstvo v IREM pomenu, s katerim obdolenec
nasprotuje obtonici in zahteva od sodia, da preizkusi njeno utemeljenost. Ugovor lahko
vloi obdolenec ali njegov zagovornik v 8 dneh po vroitvi obtonice. Zagovornik lahko
poda ugovor brez posebnega pooblastila obdolenca, vendar ne proti njegovi volji,
obdolenec pa se lahko pravici do ugovora odpove. Za ugovor na obtonico ni predpisane
oblike, zadostuje pisna ali ustna izjava na zapisnik, da se obtonici ugovarja. Priporoljivo je,
da vlagatelj ugovor obrazloi.

5.1.1. ZAVRENJE UGOVORA
Predsednik sodeega senata s sklepom zavre ugovor, e:
(1) je ugovor vloen prepozno,
(2) je ugovor vloila neupraviena oseba.
Zoper sklep o zavrenju ugovora je mona pritoba na zunajobravnavni senat.

5.1.2. PREDLOITEV UGOVORA ZUNAJOBRAVNAVNEMU SENATU (ZOS)
e predsednik sodeega senata ne zavre ugovora, ga skupaj s spisom zadeve predloi v
odloanje zunajobravnavnemu senatu. Zunajobravnavni senat o ugovoru odloi na seji. Pred
odloitvijo se izvod ugovora polje toilcu, ki lahko v 3 dneh od prejema poda odgovor na
ugovor.


147
Mone odloitve zunajobravnavnega senata glede ugovora na obtonico so:
(1) Obtonico vrne toilcu:
Zunajobravnavni senat to stori, e ob ugovoru spozna, da:
1) v obtonici obstajajo formalne napake ali druge pomanjkljivosti, toilec mora nato v
3 dneh vrniti popravljeno obtonico;
2) je potrebno stanje stvari v obtonici bolj razjasniti, toilec mora v 3 dneh zahtevati
preiskavo ali dopolnitev preiskave.

Rok 3 dni se lahko iz opravienih razlogov na zahtevo toilca podalja. e dravni toilec
rok zamudi (instrukcijski rok), mora o razlogih za zamudo obvestiti vijega toilca. e
rok zamudi zasebni ali subsidiarni toilec (prekluzivni rok), se teje, da je odstopil od
pregona.

(2) Obtonico polje pristojnemu sodiu:
Zunajobravnavni senat to stori, e spozna, da je za k.d. v obtobi stvarno ali krajevno
pristojno drugo sodie. Senat sodia se s sklepom izree za nepristojnega in polje
zadevo pristojnemu sodiu, ki lahko sproi spor o pristojnosti, e se s tem ne strinja.

(3) Obtobe ne dopusti in postopek ustavi: (isto kot ustavitev preiskave, ZOS)
Zunajobravnavni senat to stori, e ugotovi, da:
1) dejanje, ki je predmet obtobe, ni k.d.,
2) so podane okoliine, ki izkljuujejo kazensko odgovornost (in ni razlogov za
uporabo varnostnih ukrepov),
3) 1. kazenski pregon je zastaran,
2. dejanje je obseeno z amnestijo ali pomilostitvijo,
3. podane so druge okoliine, ki izkljuujejo kazenski pregon.
4) ni zadosti dokazov za utemeljeni sum, da je obdolenec storil dejanje, ki je predmet
obtobe. (ni enako 1)-izvedeno je bilo vse, kar se je dalo).

Dravni toilec se lahko pritoi na ustavitev postopka. V tem primeru (ustavitve
postopka) se pojavi efekt NE BIS IN IDEM.

(4) Obtonico zavre:
Zunajobravnavni senat to stori, e ugotovi, da:
1) ni zahteve upravienega toilca,
2) ni potrebnega predloga ali dovoljenja za pregon,
3) pregon zaasno prepreujejo druge okoliine,

(5) Zavrne ugovor kot neutemeljen. (e ni ni od 1 - 4).

(6) Ugotovitev, da vsebuje spis podatke iz 83. lena:
se izda sklep o njihovi izloitvi, zoper katerega je dovoljena posebna pritoba. Izloeni
podatki se zaprejo v poseben ovitek in izroijo PS da jih shrani loeno od spisov.

5.2. PREIZKUS NA ZAHTEVO PREDSEDNIKA SENATA
e ugovor na obtonico ni bil vloen ali je bil zavren, lahko predsednik sodeega senata
zahteva od zunajobravnavnega senata, da opravi materialni preizkus obtonice. Takna
zahteva pride najbolj v potev pri neposrednih obtonicah, ki niso vezane na soglasje
preiskovalnega sodnika. Zahtevo za materialni preizkus obtonice lahko poda predsednik
sodeega senata ves as, dokler ne razpie predobravnavnega naroka (NOVELA ZKP-K),


148
vendar najdalj 2 meseca po prejemu obtonice. Postopek zunajobravnavnega senata je enak
kot pri odloanju o ugovoru.

6. PRAVNOMONOST OBTONICE
kona obtoni postopek. Obtonica postane pravnomona:
(1) z dnem, ko zunajobravnavni senat zavrne ugovor kot neutemeljen,
(2) z dnem, ko zunajobravnavni senat odloi, da se z obtonico strinja, e je predsednik
sodeega senata zahteval preizkus obtonice,
(3) e ugovor ni bil vloen ali je bil zavren:
1) z dnem, ko predsednik sodeega senata razpie predobravnavni narok (novela ZKP-
K)
2) v 2 mesecih po vloitvi obtonice, e predsednik sodeega senata v tem asu ne
razpie glavne obravnave.

Posledice pravnomonosti obtonice so:
sodie je dolno opraviti glavno obravnavo in izdati sodbo,
stranki ne moreta ve izpodbijati krajevne pristojnosti,
za obtoenca nastopijo omejitve pravic, doloene v drugih zakonih (odvzem potne listine,
odstranitev z delovnega mesta).

S pravnomonostjo obtonice preide k.p. v stopnjo glavne obravnave. Domnevni storilec
postane OBTOENEC. Potrebno je e poznati pravno dobroto pridruitve oz. BENEFICIUM
COHAESIONIS. V tem primeru (ugovor zoper obtonico) se teje, da e podajo ugovor zoper
obtonico samo nekateri od ve obdolencev, pa sodie spozna, da se razlogi zaradi katerih
se obtoba ne dopusti ali se obtonica zavre, raztezajo tudi na druge obdolence, ki niso
podali ugovora, so podali ugovor tudi oni!

Z NOVELO ZKP-K pa je bil uveden PREDOBRAVNAVNI NAROK (285.a 285.f) in
NAROK ZA IZREK KAZENSKE SANKCIJE (285.) (gre za 2/3 novih institutov, 3 je
sporazum o priznanju krivde)
Je institut, na katerem sodie odloi, ali bo o predmetu obtobe odloalo v poenostavljenem
postopku brez oprave GO ali na GO z izvajanjem dokazov. emeljni cilj je, da se e pred
razpisom GO ugotovi, v em je bistvo spora, in da se izpolnijo potrebni pogoji, da se bo
sodie na GO ukvarjalo le z izvajanjem vnaprej predlaganih dokazov obtobe in obrambe, ne
pa s stalno novimi procesnimi predlogi in ugovori strank.

(prvi in drugi odstavek) Po pravnomonosti obtonice predsednik senata razpie
predobravnavni narok, na katerem se obtoenec izjavi o krivdi ter o nadaljnjem poteku
kazenskega postopka. Na narok se povabijo stranke in zagovornik. Glede vabljenja in javnosti
se smiselno uporabljajo dolobe o vabljenju na glavno obravnavo in javnosti glavne
obravnave. O naroku se sestavi zapisnik, ki ga podpiejo navzoe osebe.
(tretji odstavek) V vabilu na narok iz prvega odstavka se obdolenec poui:
1. da se bo na naroku lahko izjavil o tem, ali krivdo za kaznivo dejanje po obtobi priznava
ali ne priznava;


149
2. da je udeleba na predobravnavnem naroku, razen v primeru iz etrtega odstavka,
obvezna, in da se bo lahko zoper obtoenca, e se brez opravienega razloga naroka ne bo
udeleil, odredila privedba ali pripor;
3. da bo obtoenec na naroku, e ne prizna krivde, lahko predlagal izloitev predsednika
senata, izloitev dokazov, dokaze, ki naj jih sodie izvede na glavni obravnavi ter podal
druge procesne predloge in se izjavil o nainu poteka glavne obravnave;
4. da bo imel obtoenec v nadaljnjem poteku kazenskega postopka pravico dajati dokazne
in druge predloge ter zahtevati izloitev predsednika senata in izloitev dokazov le pod
pogojem, da navede utemeljene razloge, zakaj jih ni podal na tem naroku;
5. da se s priznanjem krivde, ki se ne more preklicati, obtoenec odpoveduje pravici, da
sodie odloa o obtobi na glavni obravnavi ter da bo dokazni postopek izveden le glede
tistih okoliin, ki so pomembne za izrek kazenske sankcije;
6. da ima pravico vzeti si zagovornika, ki je lahko navzo na naroku.
(etrti odstavek) e na predobravnavni narok ne pride obtoenec, ki je zoper obtonico vloil
ugovor, se narok ne opravi in se teje, da krivde po obtobi ne priznava, da se odpoveduje
monosti dogovora o nainu poteka glavne obravnave, ki bo razpisana na podlagi
pravnomone obtonice, in da posledice iz 3. in 4. toke prejnjega odstavka veljajo tudi zanj.
(peti odstavek) e je soobtoencev ve, se predobravnavni narok lahko izvede z vsakim
obtoencem posebej.
Narok, na katerem se obdolenec izjavi o krivdi, se sme opraviti le v navzonosti obeh strank
in zagovornika, kadar je obvezna obramba z zagovornikom. e dravni toilec ne pride na
narok, se le-ta preloi in o tem obvesti Vrhovno dravno toilstvo. e na narok ne pride
obtoenec ali zagovornik, se narok preloi. Za zagotovitev navzonosti na naroku, kadar je
obvezen, sme predsednik senata zoper obtoenca odrediti privedbo ali pripor pod enakimi
pogoji kot veljajo za glavno obravnavo; e na narok ne pride zagovornik, ga lahko predsednik
senata kaznuje z denarno kaznijo, doloeno v 78. lenu tega zakona. Na naroku predsednik
senata ugotovi, ali je obtoenec razumel vsebino obtobe in ga poui po dolobah 3. do 5.
toke tretjega odstavka prejnjega lena, nato pa ga pozove, da se izjavi, ali krivdo po obtobi
priznava ali ne priznava. e predsednik senata ugotovi, da obtoenec pouka ni razumel, se mu
postavi zagovornika po uradni dolnosti do konca predobravnavnega naroka in narok preloi.
Izjave o priznanju krivde ne more namesto obtoenca podati njegov zagovornik.
e obtoenec izjavi, da krivdo po obtobi priznava, predsednik senata presodi:
1. ali je obtoenec razumel naravo in posledice danega priznanja;
2. ali je bilo priznanje dano prostovoljno;
3. ali je priznanje jasno in popolno ter podprto z drugimi dokazi v spisu.
Po presoji pogojev iz prvega odstavka predsednik senata s sklepom odloi, ali obtoenevo
priznanje sprejme ali zavrne. Zoper ta sklep, ki se zapie v zapisnik, ni pritobe. Priznanja
krivde, ki ga je predsednik senata sprejel, obtoenec ne more preklicati. Izjavo, da krivde ne
priznava, pa obtoenec v nadaljevanju postopka lahko spremeni in krivdo prizna. Ob
priznanju krivde se obtoenec lahko izjavi, ali pripozna premoenjskopravni zahtevek
okodovanca.


150
Po sprejetem priznanju krivde predsednik senata pozove stranki, da predlagata, kateri dokazi
naj se izvedejo na naroku za izrek kazenske sankcije, se izjavita o sestavi sodia pri opravi
tega naroka ter hkrati doloi datum tega naroka. Stranki in zagovornika se opozori, da se bo
narok, e nanj ne bodo prili in svojega izostanka ne bodo opraviili, opravil v njihovi
nenavzonosti. Dano opozorilo se zapie v zapisnik. Na predlog strank in e predsednik
senata oceni, da so izpolnjeni vsi pogoji, se lahko NAROK ZA IZREK KAZENSKE
SANKCIJE opravi takoj po sprejetem priznanju krivde. e je obtoenec obtoen za ve
kaznivih dejanj in prizna krivdo samo za nekatera, se o obtobi odloi z eno odlobo, po
opravljeni glavni obravnavi. e je to smotrno, sme predsednik senata tudi odloiti, da se
postopek glede tistih kaznivih dejanj, za katera je obtoenec krivdo priznal in je bilo priznanje
sprejeto, nadaljuje (glej naslednji odstavek v besedilu), postopek glede kaznivih dejanj, za
katera krivde ni priznal, pa se izloi in dokona posebej.
Narok za izrek kazenske sankcije opravi sodie v taki sestavi kot pri odloanju o obtonici na
glavni obravnavi, razen e sta se stranki sporazumeli, da ga opravi predsednik senata.
Okodovancu, ki ni vabljen kot pria in e ni bil obveen, da sme podati predlog za
uveljavitev premoenjskopravnega zahtevka, se sporoi, da ima pravico biti navzo na naroku
ter uveljavljati pravice, ki jih ima po dolobah tega zakona na glavni obravnavi. Sodie sme
okodovanca e pred predobravnavnim narokom obvestiti, da sme podati tak predlog. Narok
je javen. Javnost se lahko izkljui le ob pogojih in po postopku, ki veljajo za izkljuitev
javnosti glavne obravnave. Narok se izvede s smiselno uporabo dolob tega zakona o glavni
obravnavi, s tem, da predsednik senata prebere sklep sodia o sprejemu priznanja krivde, v
dokaznem postopku pa se izvajajo le dokazi, ki so pomembni za izrek kazenske sankcije.
Obtoencu je treba omogoiti, da se izjavi o vseh okoliinah, ki so pomembne za izrek
kazenske sankcije. Dravni toilec lahko v konni besedi v korist obtoenca spremeni
predlog za izrek kazenske sankcije.
V sodbi, s katero se obtoenec spozna za krivega, sodie ne more izrei stroje kazenske
sankcije, kot jo je predlagal dravni toilec (vezanost na predlog DT). Glede sodbe se
smiselno uporabljajo dolobe ZKP glede sodbe, razen glede obrazloitve izreka o krivdi, ki se
omeji samo na ugotovitev, da je obtoenec priznal krivdo pred predsednikom senata, ki je
dano priznanje sprejel.
e obtoenec na naroku izjavi, da krivde po obtobi ne priznava, lahko navede, katera dejstva
v obtobi priznava. e se obtoenec o krivdi noe izjaviti, ali e sodie njegovega priznanja
ni sprejelo, se teje, da krivde ne priznava. Po izjavi obtoenca o obtobi ga predsednik
senata pozove, da predlaga dokaze, ki naj se izvedejo na glavni obravnavi, poda druge
procesne predloge in predlaga izloitev nedovoljenih dokazov. Predlogi morajo biti
konkretizirani in obrazloeni. e se predlaga izloitev dokaza, je treba navesti razloge, zakaj
naj bi bil v obtonici predlagan dokaz nedovoljen; glede dokazov, ki naj jih sodie izvede na
glavni obravnavi, pa je treba navesti, katera dejstva se eli z njimi dokazovati. Dravni toilec
ima pravico podati odgovor na predloge obrambe.
O predlogih obrambe za izloitev nedovoljenih dokazov odloi predsednik senata po
opravljenem naroku. e zaradi zapletenosti zadeve ali ker v pisnem gradivu v spisu ni dovolj
podatkov to ni mogoe, sme predsednik senata pred odloitvijo izvesti potrebne dokaze. O
predlogu za izloitev odloi predsednik senata s posebnim sklepom. Zoper ta sklep je
dopustna pritoba, o kateri odloi sodie druge stopnje. Po pravnomonosti sklepa se
izloeni dokazi zaprejo v poseben ovitek in shranijo loeno od drugih spisov. e stranke ne
predlagajo izloitve dokazov, predsednik senata pa ugotovi, da so v spisih zapisniki, obvestila


151
ali drugi dokazi, ki se po dolobah 83. lena tega zakona morajo izloiti, mora take dokaze
izloiti!
Obtoenca, ki krivde po obtobi na predobravnavnem naroku ne priznava, predsednik senata
poui o monostih dogovora za hitreji potek in konanje glavne obravnave, e se odpove
doloenim pravicam, ki jih ima po tem zakonu.

Na podlagi izjave obtoenca in po zaslianju dravnega toilca sme predsednik senata
odloiti:
1. da se takoj doloi dan, ura in kraj glavne obravnave in se teje, da so bile stranke in
zagovornik na glavno obravnavo pravilno vabljene;
2. da obtoencu namesto senata v predpisani sestavi sodi sodnik posameznik okronega
sodia;
3. da se bo v primeru, e obtoenec brez opravienega razloga ne bo priel na glavno
obravnavo, le-ta lahko opravila v njegovi nenavzonosti, razen e senat oceni, da je njegova
navzonost nujna;
4. da se doloene prie ali izvedenca ne bo vabilo na glavno obravnavo, temve se bo
zapisnik o njunem zaslianju oziroma pisni izvid in mnenje prebral.

GLAVNA OBRAVNAVA S SODBO
Temeljna naela glavne obravnave naelo ustnosti, naelo skoncentriranosti GO, naelo
neposrednosti ter naelo beleenja vsega, kar se na GO zgodi ter javnosti in proste presoje
dokazov.

Prvo poglavje: GLAVNA OBRAVNAVA
Naa GO je MONOFAZNA, kar pomeni da se vse zgodi v 1 fazi, tako okoliine, ki se tiejo
obstoja k.d. (obramba in toilstvo) in izbire sankcije so pomeane (obramba je na slabem).
Dvofazna GO bi izgledala tako, da bi se najprej odloalo o krivdi, potem pa e o kazni.
Temeljni problem monofaznih obravnav je ta, da se obdoleni zagovarja tako, da dokae
svojo nedolnost, VENDAR pa hkrati razmilja tudi o kazni e bo obsojen. eli si milejo
kazen, zato v svoj zagovor vkljui tudi stavke, kot so npr. e pa bom obsojen, pa upotevajte
x. V takem primeru govori s stalia svoje krivde, kar pa je napano, saj se njegova krivda
ele ugotavlja skozi GO. Glavna obravnava je osrednji najvaneji stadij k.p. Na glavni
obravnavi sodie meritorno razsodi o kazenski zadevi, odloi o vsebinski utemeljenosti
obtobe in obtoenca spozna za krivega ali nedolnega. V glavni obravnavi se ponovi ves
prejnji postopek in na kontradiktoren nain proui celotno procesno gradivo. Smisel glavne
obravnave je izrek sodbe. Sodie izree sodbo na podlagi neposrednega zaznavanja in
opazovanja. Brez glavne obravnave ni mono izrei sodbe pred sodiem I. stopnje v rednem
postopku, v skrajanem postopku pa je monost izdaje kaznovalnega naloga brez GO.

Glavna obravnava se kona:
(1) s sodbo:
1) obsodilna sodba,
2) oprostilna sodba,
3) zavrnilna sodba.



152
(2) s sklepom:
1) sklep o izdaji sodnega opomina,
2) sklep o zavrenju obtonice,
3) sklep o izdaji vzgojnega ukrepa mladoletniku,
4) sklep o ustavitvi postopka, e obtoenec med glavno obravnavo trajno duevno zboli
ali umre.

Stadij glavne obravnave se deli na 2 dela:
(1) priprava glavne obravnave ali vmesni postopek,
(2) glavna obravnava v ojem smislu

I. PRIPRAVA GLAVNE OBRAVNAVE
Priprava glavne obravnave je postopek, ki je umeen med pravnomonostjo obtonice in
glavno obravnavo samo. Vmesni postopek opravi predsednik sodeega senata.

1. ODREDITEV DNEVA, URE IN KRAJA GLAVNE OBRAVNAVE
Glavna obravnava se opravi na sedeu sodia v sodnem poslopju. e prostori v sodnem
poslopju niso primerni za obravnavo (zaradi velikega tevila soobtoencev ali zanimanja
javnosti), lahko predsednik sodia za obravnavo doloi drugo poslopje. Predsednik vijega
sodia lahko na obrazloen predlog predsednika sodia dovoli, da se glavna obravnava
opravi v drugem kraju na obmoju drugega pristojnega sodia (zaradi ekonominosti
postopka). Predsednik senata z odredbo odredi datum uro in kraj GO, to pa mora doloiti v 2
mesecih od konanja predobravnavnega naroka (novela ZKP-K). e v tem roku ne doloi
GO, obvesti predsednika sodia iz katerih razlogov je ni doloil in nato predsednik ukrene
kar je potrebno, da se GO doloi.

2. VABLJENJE OSEB, KI BODO UDELEENE NA GLAVNI OBRAVNAVI
Na glavno obravnavo se povabijo:
obdolenec in njegov zagovornik,
toilec,
okodovanec,
zakoniti zastopniki in pooblaenci toilca, okodovanca in obdolenca,
prie in izvedenci:
o ki jih je predlagal toilec v obtonici, razen pri, za katere predsednik sodeega
senata meni, da njihovo zaslianje ni potrebno,
o ki jih je predlagal obdolenec v ugovoru zoper obtonico ali na predobravnavnem
naroku (novela ZKP-K), razen pri, za katere predsednik sodeega senata meni, da
njihovo zaslianje ni potrebno,

Obdolencu je treba vabilo na glavno obravnavo vroiti tako, da mu ostane med vroitvijo in
dnevom glavne obravnave najmanj 8 dni. Ta rok se lahko skraja:
na zahtevo obdolenca,
na zahtevo toilca IN privolitev obdolenca.

V vabilu se obdolenca opozori, da se bo glavna obravnava opravila brez njegove
navzonosti, e bodo za to podani zakonski pogoji:
obdolenec je bil v redu povabljen,
navzonost obdolenca ni nujna,
navzo je zagovornik,


153
obdolenec je bil pred glavno obravnavo e zaslian.

Okodovancu, ki ni povabljen kot pria, sproi sodie v vabilu, da se bo GO opravila tudi
brez njega in da bo njegova izjava o PP zahtevku prebrana. Opozori se ga tudi, da se bo v
primeru, e ne pride, telo, da se namerava nadaljevati pregona, e bi DT umaknil obtobo.
e gre za KD na predlog, se okodovanca opozori, da lahko predlog umakne do konca GO in
da bo z umikom izgubil pravico, da vnovi poda predlog ter da bo v primeru, e ga umakne
po zaetku glavne obravnave, moral plaati stroke kazenskega postopka, razen e bo
obdolenec izjavil, da jih bo plaal sam. Okodovanca, ki je vabljen kot pria v primeru KD
na predlog se v vabilu opozori e, da se bo v primeru neupravienega izostanka telo, da je
UMAKNIL predlog za pregon. Okodovanca kot toilca in zasebnega toilca pa se v vabilu
opozori, da se bo v primeru, da ne prideta na GO ali ne poljeta pooblaenca telo, da sta
umaknila obtobo.

3. ODREDITEV NADOMESTNEGA SODNIKA
e je verjetno, da bo glavna obravnava trajala dalj asa, lahko predsednik sodeega senata
zahteva od predsednika sodia, da doloi 1 do 2 nadomestna sodnika ali sodnika porotnika
(sodnik, ki ni navzo na GO, se ne sme vrniti in odloati (kreno naelo neposrednosti), e ne
potrebujejo nobenega nadomestnega sodnika, sodi senat v prvotni sestavi), ki morata biti
navzoa na glavni obravnavi, da nadomestita zadrane lane senata, zato v primeru
zadranosti ni treba ponovno zaeti obravnave zaradi spremembe senata. Predsednik senata
mora biti vedno isti!

4. ODLOANJE O DOKAZNIH PREDLOGIH STRANK IN OKODOVANCA
Stranke in okodovanec lahko po razpisu glavne obravnave zahtevajo, da:
se na obravnavo povabijo nove prie ali novi izvedenci,
se priskrbijo novi dokazi.

Zahteva strank mora biti obrazloena. Navajati mora dejstva, ki naj se dokaejo (katera
dejstva s katerimi dokazi) s predlaganimi dokazi. Novela ZKP-K pa je uvedla e dodaten
pogoj, to je navedba utemeljenih razlogov, zakaj tega niso zahtevale e na
predobravnavnem naroku. e predsednik senata predlog zavrne, se predlog lahko ponovi
med glavno obravnavo. Podrobneje glej e sestavo uspenega dokaznega predloga!

5. ZAGOTOVITEV DOKAZOV ZA GLAVNO OBRAVNAVO BREZ PREDLOGA
STRANK
Predsednik sodeega senata lahko brez predloga strank odredi, naj se za glavno obravnavo
priskrbijo novi dokazi, kar imenujemo inkvizicijska maksima. O odlobi o zbiranju novih
dokazov se obvestijo stranke pred zaetkom glavne obravnave. e predsednik senata ugotovi,
da so v spisu zapisniki in obvestila, ki se ne smejo uporabiti kot dokaz (83. len), jih mora s
sklepom izloiti pred razpisom glavne obravnave in izroiti (po pravnomonosti sklepa)
preiskovalnemu sodniku, ta pa jih hrani loeno od drugih spisov. Ko sodie II. st. odloa o
pritobi zoper sklep o izloitvi dokazov, sme gleda na vsebino izloenega dokaza odrediti, da
se GO opravi pred drugim predsednikom senata.

6. ANTICIPIRANO SPREJEMANJE DOKAZOV (ZAVAROVANJE DOKAZOV)
je sprejem dokazov pred glavno obravnavo, ker jih ni mono ponoviti in se lahko uporabijo na
glavni obravnavi le z branjem zapisnikov o njihovi izvedbi. Prio in izvedenca se lahko zaslii
na njunem nahajaliu (le e e ni bil zaslian), e ne bo mogel priti na glavno obravnavo
(dolgotrajna bolezen, druge ovire). Zaslianje (in zaprisego pri izvedencu) opravijo lahko


154
predsednik sodeega senata, sodnik sodeega senata in preiskovalni sodnik pristojnega
sodia. Stranke in okodovanca je treba obvestiti o asu in kraju zaslianja, e je to le mono.
Stranke so lahko navzoe pri zaslianju in lahko postavljajo zasliani osebi vpraanja.

7. ODLOITEV DNEVA GLAVNE OBRAVNAVE
Predsednik sodeega senata lahko z odredbo odloi dan glavne obravnave:
(1) na predlog strank stranke lahko predlagajo odloitev zaradi bolezni in drugih ovir,
(2) po uradni dolnosti zaradi bolezni predsednika ali lanov senata, stranke in pomembnih
pri ter zadranosti zagovornika.

Odloitev glavne obravnave je mona le pred njenim zaetkom. Po zaetku glavne obravnave
se glavna obravnava preloi ali prekine.

8. USTAVITEV POSTOPKA ZARADI UMIKA OBTOBE (NE BIS IN IDEM
EFEKT) (USTAVITEV S SKLEPOM)
e toilec umakne obtonico med pripravami na glavno obravnavo, predsednik senata s
sklepom ustavi k.p. in o tem obvesti vse povabljene. Okodovanca mora predsednik senata
opozoriti na njegovo pravico do nadaljevanja kazenskega pregona. e mu obvestila ni
mogoe vroiti (ni prijavil spremembe naslova), se teje, kot da ne namerava nadaljevati
pregona. e okodovanec ne nadaljuje pregona se ta ustavi s sklepom predsednika senata.
Predsednik senata ustavi s sklepom k.p. tudi e so prisotne druge okoliine, zaradi katerih je
mogoe izdati zavrnilno sodbo. Zoper sklepe predsednika senata v vmesnem postopku ni
pritobe. Zavrnjeni dokazni predlogi se lahko ponovijo na glavni obravnavi. Sklepi
predsednika senata v vmesnem postopku se lahko izpodbijajo le v pritobi zoper sodbo.

II. GLAVNA OBRAVNAVA IN NJEN POTEK

1. POGOJI ZA GLAVNO OBRAVNAVO
Glavna obravnava se opravi:
e so navzoe vse osebe,
e so na voljo vsa dokazna sredstva.

Na glavni obravnavi morajo biti nepretrgoma navzoi:
predsednik in lani sodeega senata (poklicni sodniki),
sodniki porotniki,
nadomestni sodniki (sod. porotniki),
zapisnikar.

Sestava senata se med glavno obravnavo ne sme spreminjati. e se spremeni, je treba glavno
obravnavo zaeti znova.

Na okronih sodiih sodijo:
senat trojice 1 poklicni sodnik kot predsednik senata, 2 sodnika porotnika kot lana
senata,
senat peterice 1 poklicni sodnik kot predsednik senata, 1 poklicni sodnik in 3 sodniki
porotniki kot lani senata (e gre za k.d. s predpisano kaznijo nad 15 let zapora).





155
(1) Obvezna navzonost dravnega toilca:
e dravni toilec ne pride na glavno obravnavo, se glavna obravnava preloi.
Predsednik senata mora o tem obvestiti Vrhovnega dravnega toilca. e ne pride
okodovanec kot subsidiarni toilec ali zasebni toilec se postopek ustavi. e gre za KD,
ki se preganja na predlog in okodovanec, ki je bil v redu povabljen kot pria NE pride na
GO in svojega izostanka ne opravii, se teje da je UMAKNIL predlog za pregon. V
takem primeru se pred zaetkom GO izda sklep o ustavitvi k.p., po zaetku GO pa sodba,
s katero se obtoba zavrne (zavrnilna sodba).

(2) Navzonost obtoenca:
Obtoenec mora biti na glavni obravnavi osebno navzo. e ne pride na glavno
obravnavo in ne opravii svojega izostanka, eprav je bil v redu povabljen, sodei senat
odredi prisilno privedbo. e ga ni mono prisilno privesti takoj, se glavna obravnava
preloi in prisilna privedba odredi za prihodnjo obravnavo. Obtoenec lahko svoj
izostanek opravii, nato predsednik senata preklie prisilno privedbo. Zoper obtoenca, ki
se oitno izmika prihodu na glavno obravnavo, se lahko odredi pripor, eprav ni podan
noben priporni razlog. Pripor lahko traja do objave sodbe, vendar najdalj 1 mesec.

(3) Sojenje v nenavzonosti:
Obdolencu se lahko sodi v nenavzonosti, e:
1) je bil v redu povabljen (in njegove navzonosti ni bilo mono zagotoviti z nobenim
prisilnim ukrepom),
2) njegova navzonost ni nujna
3) je navzo njegov zagovornik, (tudi e sicer ni pogojev za obvezno formalno
obrambo, je pri nenavzonosti nujna prisotnost zagovornika. e ni obvezna obramba,
se lahko opravi GO v nenavzonosti zagovornika, samo z izrecno odpovedjo pravice
do zagovornika, drugae pa sodie zahteva od obdolenca, naj si vzame drugega
zagovornika).
4) je bil pred glavno obravnavo e zaslian (US RS Up-124/04 - BERI)

(4) Obvezna navzonost zagovornika:
Zagovornik mora biti navzo na vsej obravnavi. Sodie zahteva od obtoenca, naj si
takoj vzame drugega zagovornika, e zagovornik:
1) ne pride na obravnavo, eprav je bil v redu povabljen, in ne sporoi pravoasno,
zakaj je zadran,
2) brez dovoljenja zapusti glavno obravnavo,
3) ga odstranijo

e si obtoenec ne vzame drugega zagovornika, mu ga postavi sodie. e bi pri tem
lahko nastala koda za obrambo obtoenca, se glavna obravnava preloi.

(5) Izostanek prie ali izvedenca:
e pria ali izvedenec neopravieno izostane, se zanj odredi takojnja prisilna privedba.
Obravnava se lahko zane brez njega z zaslianjem drugih pri in izvedencev ter se
prekine ali preloi, ko pride na vrsto njegovo zaslianje, e takojnja prisilna privedba ni
mona. Prio ali izvedenca, ki kljub rednemu vabilu neopravieno izostane, lahko senat
kaznuje z denarno kaznijo ali odredi prisilno privedbo na prihodnjo obravnavo. Denarna
kazen in prisilna privedba se preklie, e pria ali izvedenec izostanek opravii.




156
2. VODSTVO GLAVNE OBRAVNAVE
Angloameriki sistem: predsednik na obravnavi vzdruje red in vodi postopek (formalno
vodstvo). Stranke zbirajo dokaze samostojno v kontradiktornem postopku.
Francoski sistem: predsednik senata vodi obravnavo (formalno in materialno vodstvo). (NA
sistem)

Formalno procesno vodstvo = skrb predsednika senata za zunanji nemoteni potek glavne
obravnave (skrb za vzdrevanje reda). Predsednik senata:
skrbi za red v sodni dvorani in dostojanstvo sodia,
ima disciplinsko oblast opominja, odstrani osebe, ki motijo red in ne upotevajo
njegovih ukazov,
zasliuje obtoenca, prie in izvedence,
daje besedo lanom senata in strankam,
prepoveduje nedovoljena vpraanja in odgovore,
doloa vrstni red sprejemanja dokazov,
daje besedo za zakljune govore,
vodi posvetovanje in glasovanje,
odloa o predlogih strank (e ne senat).

Materialno procesno vodstvo (diskrecijska oblast, inkvizicijska maksima) je odgovornost
predsednika senata za ugotovitev materialne resnice:
(1) pravica, da brez predloga strank svobodno odreja, da se priskrbijo in izvedejo novi
dokazi,
(2) dolnost poskrbeti za to, da se kazenska zadeva vsestransko razie in ugotovi resnica,
(3) dolnost odvrniti vse, kar bi zavlaevalo postopek brez koristi za razjasnitev zadeve.

Senat kot viji organ odloa o pomembnejih stvareh (o predlogu, glede katerega ni soglasja;
o soglasnih predlogih strank, s katerimi se ne strinja predsednik; o ugovorih zoper ukrepe
predsednika (vodstvo)) v poteku glavne obravnave. Sklepi senata se razglasijo in vpiejo v
zapisnik.

3. POTEK GLAVNE OBRAVNAVE
(1) Zaetek zasedanja (e NI zaetek GO, glej spodaj):
je uvodni del glavne obravnave, s katerim se ugotovi, ali jo je mono opraviti. Zasedanje
zane predsednik senata. Navzoim naznani predmet glavne obravnave in sestavo senata.
Nato preveri, ali so prile vse povabljene osebe. e niso, preveri, ali so jim bila vabila
vroena in ali so izostanek opraviile. Predsednik senata poklie obtoenca in zahteva od
njega osebne podatke, da se prepria o njegovi istovetnosti (identiteti). Prie in izvedence
napoti ven iz sodne dvorane, kjer morajo akati, dokler se jih ne poklie k zaslianju (e
je treba, lahko izvedenci spremljajo GO). Okodovanca, ki ni priglasil
premoenjskopravnega zahtevka, predsednika senata poui o tem, da lahko poda predlog
za uveljavitev premoenjskopravnega zahtevka in o pravicah iz 59. lena ZKP. e gre za
kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog, predsednik senata okodovanca opozori, da
lahko predlog za pregon umakne do konca glavne obravnave in da bo z umikom izgubil
pravico, da vnovi poda predlog ter da bo v primeru, e ga umakne po predstavitvi
obtonice, moral plaati stroke kazenskega postopka, razen e bo obdolenec izjavil, da
jih bo plaal sam (novela ZKP-L). Predsednik senata obtoenca opozori, naj pazljivo
spremlja potek glavne obravnave. Poui ga, da lahko postavlja vpraanja soobtoencem,
priam in izvedencem ter daje pripombe in pojasnila glede njihovih izpovedb. Da sme
navajati dejstva in predlagati dokaze v svojo obrambo. Predsednik senata tudi ugotavlja,


157
ali je senat sestavljen po zakonu in ali obstaja kaken razlog, zaradi katerega bi bilo treba
lane senata ali zapisnikarja izloiti. Predsednik senata bo kasneje tudi odloal o
predlogih strank. Prav tako lahko predsednik odredi osebno preiskavo tistih, ki so navzoi
na GO.
Vzdruje pa tudi red in mir. e obtoenec, zagovornik, okodovanec, zakoniti zastopnik,
pooblaenec, pria, izvedenec, tolma ali kdo drug, ki je navzo na glavni obravnavi,
moti red ali se ne pokori ukazom predsednika senata glede vzdrevanja reda, ga
predsednik senata opomni. e opomin ne zalee, sme senat odrediti, naj se obtoenec
odstrani iz sodne dvorane; druge pa sme ne le odstraniti, marve tudi kaznovati z denarno
kaznijo. Po odlobi senata sme biti obtoenec odstranjen iz sodne dvorane za doloen
as; e je bil na glavni obravnavi e zaslian, pa tudi za ves as, dokler traja dokazni
postopek. Pred koncem dokaznega postopka poklie predsednik senata obtoenca in mu
sporoi potek glavne obravnave. e obtoenec e naprej moti red ali ali dostojanstvo
sodia, ga sme senat znova odstraniti z zasedanja. V takem primeru se glavna obravnava
dokona brez njegove navzonosti, sodbo pa mu naznani predsednik ali sodnik, ki je lan
senata, v navzonosti .zapisnikarja. Zagovorniku ali pooblaencu, ki kljub kazni e
naprej moti red, sme senat odrei nadaljnjo obrambo oziroma zastopanje na glavi
obravnavi; v tem primeru se od stranke zahteva, naj si vzame drugega zagovornika
oziroma pooblaenca. e ni monosti, da bi si obtoenec takoj vzel drugega zagovornika
oziroma, da bi ga brez kode za obrambo postavilo sodie, se glavna obravnava prekine
ali preloi. e si zasebni toilec ali okodovanec kot toilec ne vzame takoj drugega
pooblaenca, sme senat odloiti, da bo opravil glavno obravnavo brez navzonosti
pooblaenca, e po pretehtanju vseh okoliin spozna, da nenavzonost pooblaenca ni
v kodo zastopanega. Sklep o tem se z obrazloitvijo vpie v zapisnik o glavni obravnavi.
Zoper ta sklep ni dovoljena posebna pritoba. e sodie odstrani iz sodne dvorane
okodovanca kot toilca ali zasebnega toilca, ki nimata pooblaenca ali e odstrani
njunega zakonitega zastopnika, ki nima pooblaenca, se glavna obravnava prekine
oziroma preloi, dokler si ne vzamejo pooblaenca. e moti red dravni toilec, obvesti
predsednik senata o tem pristojnega dravnega toilca, lahko pa tudi prekine glavno
obravnavo in zahteva od pristojnega dravnega toilca, naj doloi koga drugega za
zastopanje obtonice. e sodie kaznuje odvetnika oziroma odvetnikega kandidata, ki
moti red, sporoi to odvetniki zbornici.
e so podani razlog za sum, da je pria ali izvedenec na glavi obravnavi po krivem
izpovedal, se za tako kaznivo dejanje ne more soditi takoj. V takem primeru sme
predsednik senata odrediti, naj se o izpovedbi prie oziroma izvedenca napravi poseben
zapisnik in ta polje dravnemu toilcu. Ta zapisnik podpie zasliana pria oziroma
izvedenec. Zaetek tega odstavka: e so podani razlogi za sum je edini preostanek
prejnjega 304. lena ZKP, ki je govoril o storitvi KD na GO. Novela ZKP-K je rtala
dolobe I., II., in IV., odstavka, ostal je samo e III. odstavek tega lena. To ne pomeni,
da ni ve mogoe soditi obtoencu za KD, ki ga stori na GO, ta monost e naprej ostaja,
vendar pa je novela ta len le vsebinsko preoblikovala, tako da je sedaj ta monost
urejena v 354. lenu (raziritev obtobe).

(2) Zaetek glavne obravnave (zaetek v procesnem smislu):
Glavna obravnava se zane z branjem obtonice ali zasebne tobe. Toilec mora prebrati
obtonico, da se z njo lahko seznanijo lani senata in poslualci. Navzoi okodovanec
lahko obrazloi svoj premoenjskopravni zahtevek. e okodovanec ni navzo, prebere
njegov predlog predsednik senata. Po prebrani obtobi predsednik senata vpraa
obtoenca, ali jo je razumel. e ni razumel, pozove toilca, da mu razloi vsebino
obtonice tako, da jo bo najlaje razumel. Predsednik senata poui obtoenca, da se ni


158
dolan zagovarjati in odgovarjati na vpraanja, vendar e se zagovarja, ni dolan
izpovedati zoper sebe ali svoje blinje ali priznati krivde. Novela ZKP-K e doloa, da
lahko DT po zaetku obravnave poda nov predlog iz 269/II (Dravni toilec lahko v
obtonici predlaga vrsto in viino kazni, ki naj se izree obdolencu, e bo, ko se prvi
izjavi o obtobi, priznal krivdo; predlaga lahko omiljeno kazen, nain izvritve kazni in
namesto kazni opozorilno sankcijo, vse pod pogoji in v mejah, ki jih doloa kazenski
zakon).

(3) Odgovor na obtobo (v skladu z naelom kontradiktornosti):
Obtoenec in zagovornik imata pravico, da odgovorita na obtobo (akuzatorni element)
in zavzameta glede nje in premoenjskopravnega zahtevka okodovanca lastno stalie.
Obtoenec se lahko izjavi samo:
1) da dejanje in premoenjskopravni zahtevek priznava ali ne,
2) da ima ugovore pravne narave ali ne.

e poda odgovor na obtobo zagovornik, ne more izjaviti, da obtoenec dejanje priznava.
Ko obramba zavzame stalie do obtobe, predsednik senata vpraa obtoenca, ali se eli
zagovarjati. e obtoenec izjavi, da se eli zagovarjati, ga predsednik senata zaslii.

(4) Zaslianje obtoenca (postavitev na zaetek GO je tipien inkvizitorni element, saj se
rauna na obremenitev):
Smiselno se uporabljajo dolobe o zaslianju obdolenca med preiskavo. Obtoenca
zasliuje le predsednik senata. Stranke lahko postavljajo obtoencu vpraanja (navzkrino
spraevanje). V angloamerikem sistemu obtoenca zasliujejo stranke (navzkrino
zaslievanje). Predsednik senata obtoenca pozove, naj poda svoj zagovor. Primarno
zaslievanje je izpoved obtoenca v neoviranem pripovedovanju. Ko obtoenec kona
izpovedbo, mu najprej postavlja vpraanja toilec, nato zagovornik.
Z dovoljenjem predsednika senata lahko obtoencu neposredno postavljajo vpraanja:
okodovanec oz. njegov zakoniti zastopnik ali pooblaenec,
soobtoenec,
izvedenec.

Predsednik senata prepove odgovor na nedovoljeno vpraanje (ali e ni v zvezi z zadevo).
Stranke lahko tej prepovedi ugovarjajo. V tem primeru o dopustnosti vpraanja in
odgovora kot viji organ odloi senat. Na koncu postavlja vpraanja predsednik senata, e
so v izpovedi obtoenca vrzeli, nejasnosti ali nasprotja. Povsem zadnji postavljajo
vpraanja lani senata. Po konanem zaslianju predsednik senata vpraa obtoenca, ali
eli e kaj povedati. e obtoenec e kaj pove, se mu lahko znova postavljajo vpraanja
po istem vrstnem redu. e obtoenec noe odgovoriti na posamezno vpraanje (ali se ne
eli zagovarjati), se prebere njegova prejnja izpovedba na enako vpraanje. e
obtoenec spremeni prejnjo izpovedbo, ga predsednik senata (toilec, zagovornik) na to
opozori in vpraa, zakaj sedaj izpoveduje drugae. Po potrebi se prebere prejnja
izpovedba obtoenca. e je obtoencev ve, se jih zaslii enega za drugim. Drugi
obtoenci ne smejo biti navzoi pri zaslianju soobtoenca, e niso bili e zasliani.
Predsednik senata vsakega soobtoenca (po zaslianju) seznani z izpovedbami prej
zaslianih soobtoencev in ga vpraa, ali ima kaj za pripomniti. Prej zaslianega
soobtoenca se vpraa, ali ima kaj za pripomniti k izpovedbi pozneje zaslianega
soobtoenca. Vsak soobtoenec lahko postavlja vpraanja soobtoencem. e se
izpovedbe soobtoencev o isti okoliini razlikujejo, predsednik senata soobtoence
sooi.


159
Senat lahko zaasno odstrani obtoenca iz dvorane, e:
soobtoenec ali pria v njegovi navzonosti noeta izpovedovati,
okoliine kaejo, da soobtoenec ali pria v njegovi navzonosti ne bosta govorila
resnice.

Po vrnitvi obtoenca na zasedanje se mu prebere izpovedba soobtoenca ali prie. Vpraa
se ga, ali ima kaj pripomniti k njuni izpovedbi. Obtoenec lahko postavlja soobtoencem
in priam vpraanja. Po potrebi se lahko odredi tudi sooenje obtoenca s prio.
Obtoenec se lahko dogovarja z zagovornikom ne glede, ali je v priporu ali na prostosti.
Z nikomer, niti z zagovornikom, se ne sme posvetovati, kako naj odgovori na vpraanje.
Z zagovornikom se lahko pogovarja, preden mu je postavljeno vpraanje in po odgovoru.

(5) Dokazni postopek:
je faza glavne obravnave, v kateri se opravljajo procesna dejanja dokazovanja. Sledi
neposredno zaslianju obtoenca. Priznanje obtoenca v skladu z novelo ZKP-K sodie
odvee izvajanja dokazov glede krivde obdolenca, vendar pa se e vedno lahko izvajajo
dokazi, ki bodo vplivali na izrek kazenske sankcije! (novela ZKP-K). V takem primeru
(ko obdoleni prizna med GO) se smiselno uporabljajo dolobe iz poglavja
predobravnavnega naroka. Dokazovanje obsega vsa dejstva, za katera sodie misli, da so
pomembna za pravilno razsojo. Iniciativo za predlaganje dokazov lahko dajo stranke in
okodovanec do konca obravnave. Stranke lahko ponovijo dokazne predloge, ki jih je
senat zavrnil, ali pa predlagajo nove dokaze, vendar samo pod pogojem, da navede
utemeljene razloge, zakaj jih ni podala na predobravnavnem naroku (novela ZKP-K).
Senat lahko zaradi materialnega vodstva odloi, da se izvedejo dokazi, ki jih stranke niso
predlagale ali so predlog umaknile. Novela ZKP-K je tudi spremenila 329/III, ki se sedaj
glasi: e senat ne odloi drugae, se v dokaznem postopku najprej izvedejo dokazi, ki
jih je predlagal toilec, nato tisti, ki jih je predlagala obramba, na koncu pa e dokazi,
katerih izvedbo odredi po uradni dolnosti senat. e naj bo okodovanec, ki je navzo,
zaslian kot pria, se njegovo zaslianje opravi takoj za zaslianjem obtoenca.



1) Prie in izvedenci:
Smiselno se uporabljajo dolobe, ki veljajo za zaslianje pri med preiskavo. Pria,
ki e ni bila zasliana, praviloma ne sme biti navzoa pri sprejemanju dokazov.
Izvedenec, ki e ni dal svojega izvida in mnenja pa ne sme biti navzo na GO, ko
daje drug izvedenec svojo izpovedbo o isti zadevi. Med zaslianjem prie, mlaje od
14 let, se izkljui javnost (senat lahko tako odloi). Mladoletna pria in mladoletni
okodovanec se iz sodne dvorane odstranita takoj, ko njuna navzonost ni ve
potrebna. Neposredno se ne smejo zasliati prie, mlaje od 15 let (ne sme se jih
zasliati na GO, zato se prebere zapisnik), ki so bile rtve k.d. zoper spolno
nedotakljivost, zanemarjanja otroka in surovega ravnanja ter trgovine z ljudmi.
Zapisniki o prejnjih zaslianjih se preberejo. Stranke lahko vpraanja priam
postavljajo z dovoljenjem senata preko preiskovalnega sodnika (posredna vpraanja).
Pred zaslianjem predsednik opozori, da morajo prie in izvedenci povedati vse, kar
vejo ter da je krivo prianje k.d. e se med GO pojavijo novi dokazi, morajo
izkazovati pravno relevantnost ter dejstvo, ki ga dokazujejo.
Izvedenec poda izvid in mnenje ustno. Pisno mnenje, dano pred obravnavo, se lahko
prebere. e opravi izvedensko delo strokovni zavod, se njegov izvid prebere (CFP ne


160
sme biti izvedenska pria, samo strokovno mnenje lahko poda, delavec CFP pa je
lahko izvedenska pria).

Vrstni red zaslievanja prie (potem ko kona svojo izpovedbo oz. poda izvid,
mnenje):
1. stranka, ki je prio predlagala kot dokazno sredstvo,
2. nasprotna stranka,
3. okodovanec, pooblaenec, soobtoenec, zastopnik, izvedenec (neposredna
vpraanja le z dovoljenjem predsednika senata)
4. predsednik senata, lani senata.

e je prievanje odredil senat po uradni dolnosti, velja taken vrstni red
zaslievanja:
1. predsednik senata, lani senata,
2. toilec,
3. obramba,
4. okodovanec, pooblaenec, soobtoenec, zastopnik, izvedenec (neposredna
vpraanja le z dovoljenjem predsednika senata)

Predsednik prepove vpraanja ali odgovor, e ni dovoljeno ali ni v zvezi z zadevo
(lahko zahtevajo senat). e pria izpove drugae kot v prejnji izpovedbi, jo
predsednik senata opozori na spremembo in vpraa, zakaj izpoveduje drugae.
Prebere se ji zapisnik prejnje izpovedbe (po potrebi). Po zaslianju lahko ostanejo
prie in izvedenci v sodni dvorani. Predsednik senata jih lahko odpusti ali zaasno
odstrani, e bodo pozneje spet zasliani. e pria ali izvedenec, ki e ni bil zaslian,
zaradi bolezni, invalidnosti, ne more priti na sodie, ga izven glavne obravnave
zaslii predsednik senata (sodnik) ali preiskovalni sodnik z obmoja, kjer je pria
doma.

ZELO pomembna pa je pravica do neposrednega zaslianja obremenilnih pri!
Podlago najdemo v 6. lenu EKP. V praksi so se pojavljali problemi, ko se je sodba
lahko oprla na zapisnik o izjavah oseb, ki se jih kasneje ni ve dalo zasliati. e sama
izjava teh oseb naj bi kazala na krivdo, brez dodatnega preverjanja v obliki
zaslievanja. Tudi izjave soobtoenega s katerimi obremeni druge soobtoene se
tejejo enako kot izjave pri. Zato je sodie ESP razvilo pravilo, da e obdoleni
NE MORE uveljavljati pravice do zaslianja obremenilnih pri, se sodba NE
SME izkljuno ali v odloilni meri opreti na njihove izjave! Za pomemben dokaz
pa gre takrat, ko sodie ostale dokaze preverja z vidika, ali potrjujejo sporne izjave
obremenilnih pri. Samo bistvo naela neposrednosti se kae v tem, da sodnik lahko
prosto presoja dokaze le tedaj, e SAM, neposredno sodeluje pri izvajanju dokazov,
saj naj bi si s tem izoblikoval mnenje o verodostojnosti izjave. Ravno zato je ESP
oblikovalo tudi mnenje, da pri obremenilnih priah NI potrebno utemeljevati, zakaj
elimo zasliati tako prio, medtem ko je pri razbremenilni utemeljitev vedno
potrebna! Kot posege v to pravico v naem kazenskem postopku najdemo osebe,
mlaje od 15 let, ki so bile rtve e znanih KD, ter posege v skladu s 340. lenom
ZKP (prebiranje izpovedb pri).

2) Ogled in rekonstrukcija:
se opravita zunaj glavne obravnave. Opravi ju predsednik senata ali sodnik lan
senata. Stranke in okodovanec so lahko navzoe (sporoi se jim, kdaj bo ogled


161
izveden, kot se jim to sporoi tudi za zaslianje prie). O navzonosti priprtega
obtoenca odloi senat. Po odloitvi senata mora preiskovalni sodnik opraviti vsa
preiskovalna dejanja, ki jih je teko opraviti na glavni obravnavi.

3) Listine:
Na obravnavi se preberejo kot dokaz vse listine, da se ugotovi njihova vsebina. e so
listine predolge, se njihova vsebina na kratko pove. Listine so:
zapisnik o ogledu zunaj glavne obravnave,
zapisnik o hini preiskavi,
zapisnik o osebni preiskavi,
zapisnik o prepoznavi oseb,
zapisnik o prepoznavi predmetov,
zapisnik o kraju storitve k.d.,
zapisnik o zasegu predmetov,
zapisniki o izpovedbah pri,
zapisniki o izpovedbah soobtoencev,
zapisniki o izpovedbah e obsojenih udeleencev pri k.d.,
zapisniki o izvidu in mnenju izvedencev.

Zapisniki o izpovedbah oseb se lahko preberejo le (poseg v pravico do
neposrednega zaslianja obremenilne prie):
1. e so umrle,
2. e so trajno duevno zbolele,
3. jih ni mogoe najti
4. e zaradi starosti ali bolezni ne morejo priti na sodie,
5. e noejo izpovedati in niso navzoe (s soglasjem strank).
6. prebivajo v tujini + ne pridejo

Ne smejo se prebrati zapisniki o prejnjih izpovedbah oseb, ki so oproene
prievanja, prav tako se nanje ne sme opirati odloitev (sorodniki, zakonec, verski
spovednik, zagovornik, zdravnik, socialni delavec). Ti zapisniki se izloijo iz spisa in
izroijo preiskovalnemu sodniku (to se lahko izpodbija le v pritobi).

4) Tehnini posnetki:
Senat lahko odloi, da se na glavni obravnavi reproducira zvoni ali slikovni
posnetek preiskovalnega dejanja. Kljub temu je treba prebrati zapisnik.

5) Predmeti:
Predmeti, ki lahko pomagajo pri razjasnitvi stvari, se med obravnavo pogledajo in
pokaejo obtoencu. Po potrebi se predmeti pokaejo priam in izvedencem.


6) Pripombe in dopolnitve dokazovanja:
Po izvedbi vsakega dokaza lahko stranke in okodovanec dajejo svoje pripombe. Po
konanem dokaznem postopku predsednik senata stranke in okodovanca vpraa, ali
imajo dodatne predloge za dopolnitev dokaznega postopka. e ga nimajo ali se
njihovi predlogi zavrnejo, sodie spozna, da je stanje stvari dovolj razjasnjeno.
Predsednik senata naznani, da je dokazni postopek konan. e toilec med GO
spozna, da izvedeni dokazi kaejo na to, da se je spremenilo v obtonici navedeno
dejansko stanje, sme na GO ustno spremeniti obtonico, sme pa tudi predlagati, naj


162
se GO prekini, da pripravi novo obtonico. Senat nato doloi rok, v katerem mora
toilec vloiti obtonico, zoper to obtonico pa NI ugovora. e DT v tem roku ne
vloi obtonice, nadaljuje senat GO na podlagi prejnje. Spremenjena obtonica pa
se sme nanaati le na KD, ki je E predmet obtobe! e se med glavno obravnavo
odkrije kakno obtoenevo prejnje kaznivo dejanje, raziri senat po obtobi
upravienega toilca, ki jo sme ta podati tudi ustno, glavno obravnavo praviloma tudi
na to dejanje. Zoper to obtobo ni ugovora. Za pripravo obrambe sme sodie v
takem primeru prekiniti glavno obravnavo, sme pa po zaslianju strank odloiti, da se
obtoenec za dejanje iz prejnjega odstavka sodi posebej.

(6) Beseda strank:
Po konanem dokaznem postopku da predsednik senata besedo strankam, okodovancu in
zagovorniku. Najprej govori toilec, potem govori okodovanec, nato zagovornik in
nazadnje obtoenec.
Toilec v svoji besedi:
poda presojo dokazov,
obrazloi svoje sklepe o dejstvih, pomembnih za odlobo,
poda in obrazloi svoj predlog o kazenski odgovornosti obtoenca,
poda in obrazloi svoj predlog o dolobah KZ, ki naj se uporabijo,
poda in obrazloi olajevalne in obteevalne okoliine, ki bi jih bilo treba upotevati
pri odmeri kazni,
predlaga vrsto in viino kazni (upravieno z vidika adversarnosti postopka),
varnostne ukrepe, sodni opomin ali pogojno obsodbo.

Okodovanec ali njegov pooblaenec razloi premoenjskopravni zahtevek in opozori
na dokaze o kazenski odgovornosti obtoenca. Zagovornik poda zagovor, v katerem
odgovori na navedbe toilca in okodovanca. Obtoenec govori za zagovornikom in
izjavi, da se strinja z njegovim zagovorom in ga po potrebi dopolni. Replika toilec in
okodovanec imata pravico odgovoriti na zagovor. Duplika zagovornik in obtoenec
imata pravico odgovoriti na repliko. Zadnjo besedo ima vedno obtoenec.
Beseda strank ni asovno omejena in se je ne sme prekiniti. Predsednik senata jo lahko z
opominom prekine, e:
so v besedi alitve javnega reda, morale ali drugih strank,
se beseda spua v ponavljanje in izvajanje, ki ni v nobeni zvezi z zadevo.

Prekinitev besede strank in razlog zanjo je treba navesti v zapisniku. e je toilcev ali
zagovornikov ve, se v besedi strank ne smejo ponavljati.

(7) Konec glavne obravnave:
Po konani besedi strank predsednik senata vpraa, ali eli e kdo kaj povedati. e ni
treba izvesti nobenih drugih dokazov, predsednik senata naznani, da je glavne obravnave
konec konec glavne obravnave v ojem pomenu. Senat se umakne k posvetovanju in
glasovanju.

Senat obtonico zavre s sklepom, e ugotovi, da:
1) je postopek tekel brez zahteve upravienega toilca,
2) ni potrebnega predloga okodovanca ali dovoljenja pristojnega dravnega organa za
pregon oz. je prilo do umika predloga ali dovoljenja,
3) so podane druge okoliine, ki zaasno prepreujejo pregon:
stvarna nepristojnost sodia,


163
zaasna huda duevna ali obiajna bolezen obdolenca,
pobeg obdolenca.

Ko procesne ovire prenehajo, se postopek na zahtevo upravienega toilca nadaljuje.
Treba je izdati poseben sklep o nadaljevanju postopka. Tak sklep izda predsednik
sodeega senata in v njem ugotovi, da je prenehal vzrok, zaradi katerega je bila obtonica
zavrena. e je bila obtonica zavrena zaradi nepristojnosti sodia, se postopek
nadaljuje na zahtevo toilca pred stvarno pristojnim sodiem. V tem primeru NI ne bis
in idem efekta!

4. PRELOITEV IN PREKINITEV GLAVNE OBRAVNAVE
Naelo kontinuitete = zaeta glavna obravnava se mora nepretrgoma nadaljevati do konca,
kajti le tako lahko pride do neposredne presoje dokazov (dokazovanje mora biti nepretrgano).
Preloena glavna obravnava (novi dokazi, ovire, bolezeni) se zane znova ali se lahko zane
znova.
Preloena obravnava se mora zaeti znova, e (OBLIGATORNO):
(1) je bila preloena za ve kot 3 mesece, (vsi dokazi se morajo tudi na novo izvesti)
(2) se opravlja pred drugim predsednikom senata, (vsi dokazi se morajo tudi na novo izvesti)
(3) se je spremenila sestava senata.

Senat v drugani sestavi lahko odloi, da se prie in izvedenci ne zasliijo znova ter da ni
treba ponovno opraviti ogleda, izpovedbe pri in izvedencev ter zapisnik o ogledu se
preberejo (praviloma naj bi se vsi dokazi izvedli e enkrat). e je glavna obravnava preloena
za ve kot 8 dni in manj kot 3 mesece ter se nadaljuje pred istim senatom, se nadaljuje.
Predsednik senata na kratko pove potek prejnje obravnave. Senat lahko odloi, da se
obravnava vseeno zane znova (FAKULTATIVNO). Prekinjena glavna obravnava (odmor,
pretekel delovni as, priprave obrambe na obtobo) se nadaljuje. Prekinitev zaete glavne
obravnave lahko traja najve 8 dni. Prekinjena glavna obravnava se nadaljuje vedno pred
istim senatom. e se med GO pokae, da so za zadevo pristojni 2 sodnika in 3 porotniki, se
senat dopolni in GO zane ZNOVA!

5. ZAPISNIK O POTEKU GLAVNE OBRAVNAVE
Zapisnik o poteku glavne obravnave mora biti konan na koncu zasedanja. Stranke imajo
pravico pregledati konani zapisnik in njegove priloge, dati pripombe glede vsebine in
zahtevati njegov popravek. V zapisnik o poteku glavne obravnave se vpiejo pomembne
izjave strank in bistveni elementi izpovedb obdolenca, pri in izvedencev. V zapisnik se
vnese celoten izrek sodbe in navede, ali je bila sodba razglaena javno. V zapisniku naveden
izrek sodbe je izvirnik. Sklep o priporu, ki se izda ob obsodilni sodbi, se vnese v zapisnik. GO
se lahko snema z ustreznimi tehninimi sredstvi za zvono ali zvono-slikovno snemanje.

6. JAVNOST GLAVNE OBRAVNAVE
je kazenskoprocesno in ustavno naelo. Pomeni, da je na glavni obravnavi lahko navzoa
vsaka polnoletna oseba, etudi ni udeleena v k.p. O poteku glavne obravnave se lahko javno
govori in poroa v asopisih, na televiziji in drugih sredstvih javnega obveanja. Naelo
javnosti je omejeno s fizikalnimi danostmi, saj na obravnavi ne more prisostvovati ve ljudi,
kot je prostora v sodni dvorani.

V vsakem trenutku je po uradni dolnosti ali na predlog strank mono izkljuiti javnost (o tem
odloi senat) s celotne glavne obravnave ali njenega dela, e:
(1) je to potrebno za varovanje tajnosti,


164
(2) je to potrebno za varstvo javnega reda (npr. motea javnost),
(3) je to potrebno zaradi razlogov morale,
(4) je to potrebno zaradi varstva osebnega in druinskega ivljenja obtoenca in
okodovanca,
(5) je to potrebno zaradi varstva koristi mladoletnika (javnost je vedno izkljuena v
postopkih proti mladoletnim),
(6) bi po mnenju senata javnost kodovala interesom pravinosti.

Izkljuitev javnosti ne velja za stranke, okodovanca, njihove zastopnike in zagovornika. Na
zaprti glavni obravnavi so z dovoljenjem senata lahko navzoe uradne osebe ter znanstveni in
javni delavci. Na zahtevo obtoenca se navzonost dovoli njegovemu zakoncu in blinjim
sorodnikom. Vse te osebe se opozori, da so dolne, kar bodo sliale na glavni obravnavi,
varovati kot tajnost, ter da je izdaja tajnosti k.d. V sodni dvorani niso dovoljena slikovna
snemanja. Predsednik Vrhovnega sodia lahko izjemoma odobri slikovno snemanje na
posamezni glavni obravnavi, vendar lahko senat iz upravienih razlogov odloi, da se
doloeni deli obravnave ne snemajo. Javnost se izkljui s sklepom. Ta se lahko izpodbija
samo v pritobi zoper sodbo.

KRITVE: e je bila javnost nepravilno izkljuena (v nasprotju z URS) je prilo do absolutne
bistvene kritve postopka. e pa bi javnost morala biti izkljuena pa ni bila, gre samo za
relativno kritev postopka, kar pomeni, da bo taka kritev upotevana samo tedaj, e je zaradi
nje prilo do kakrnega koli vpliva na sodbo.

Drugo poglavje: SODBA

I. IZREKANJE SODBE
Sodie sodbo izree, e spozna, da ni treba:
ni treba nadaljevati glavne obravnave za razjasnitev posameznih vpraanj,
ni razlogov za zavrenje obtonice.

Sodba se izree in razglasi v imenu ljudstva. Senat izda sodbo po ustnem posvetovanju in
glasovanju. Za sodbo mora glasovati absolutna veina lanov senata. Glasovi predsednika
senata, poklicnih sodnikov in sodnikov porotnikov so enakovredni. Posvetovanje in
glasovanje je tajno. Pri njem so lahko navzoi le lani senata in zapisnikar. O posvetovanju in
glasovanju se napravi poseben zapisnik, ki ni dostopen niti strankam. Sodniki so dolni
varovati potek posvetovanja in glasovanja kot skrivnost.

Ustno glasovanje vodi predsednik senata. Vrstni red glasovanja:
(1) glasovanje o pristojnosti sodia,
(2) glasovanje o morebitnih dopolnitvah postopka,
(3) glasovanje o drugih procesnih vpraanjih,
(4) glasovanje o glavni stvari:
1) glasovanje o tem, ali je obtoeno dejanje kaznivo,
2) glasovanje o tem, ali je obtoeno dejanje storil obtoenec,
3) glasovanje o tem, ali je obtoenec kazensko odgovoren,
4) glasovanje o kazni,
5) glasovanje o drugih kazenskih sankcijah,
6) glasovanje o strokih postopka,
7) glasovanje o premoenjskopravnem zahtevku,


165
8) glasovanje o drugih vpraanjih, o katerih je treba odloiti.

e je glasovanje neodloeno, se ponavlja, dokler ni doseena veina. Za obtoenca bolj
neugodni glasovi se pritejejo k manj neugodnim, da se dosee veina (npr. en lan senata
glasuje za kazen 2 leti zapora, drugi za kazen 1 leto zapora, tretji za denarno kazen, zato se
glas za 2 leti zapora priteje h glasu za 1 leto zapora, rezultat je 2:1 v korist zaporne kazni).
lani senata so dolni glasovati o vpraanjih, ki jih postavi predsednik senata. lan, ki je
glasoval za oprostitev obtoenca ali razveljavitev sodbe in pri tem ostal v manjini, ni dolan
glasovati o sankciji, pri emer se teje, da se strinja z glasom, ki je najbolj ugoden za
obtoenca.

II. RAZMERJE MED SODBO IN OBTOBO
Sodba je sodna odloba, s katero sodie po opravljeni glavni obravnavi odloa o:
obtobi, vloeni zoper obtoenca,
uporabi kazenske sankcije, e je obtoenec spoznan za krivega.
Obstajati mora identiteta med obtobo in sodbo sodie lahko sodi le o tem, kar toilec
obtouje (naelo akuzatornosti):

(1) subjektivna identiteta = sodba se lahko nanaa le na osebo, ki je obtoena,
(2) objektivna identiteta = sodba se lahko nanaa le na predmet obtobe, ki ga obsega
vloena, spremenjena ali razirjena obtonica (predmet obtobe pa je le historini
dogodek, saj pri nas sodie NI vezano na pravno kvalifikacijo toilstva!)

Sodba mora odgovoriti na vpraanje, ali je obtoenec storil dejanje, ki je opisano v obtobi.
Sodie ne more obtoenca obsoditi za dejanje, ki v opisu obtobe ni obseeno. e to stori,
obtobo prekorai in s tem bistveno prekri dolobe k.p. e se obtoenec pritoi, se sodba
razveljavi po uradni dolnosti. e se na glavni obravnavi ugotovi drugano dejansko stanje od
stanja, ki je opisano v obtonici, mora toilec opis spremeniti (ustno spremeni obtonico,
lahko predlaga, da se GO prekine, da pripravi novo obtonico, zoper to obtonico ni ugovora),
sicer sodie obtoenca oprosti obtobe. Sodie lahko obtoenca obsodi za drugano k.d., e
je to dejanje po vsebini in pravni kvalifikaciji bolj ugodno za obtoenca, npr. opis ropa se
lahko spremeni v opis roparske tatvine. Sodie ni vezano na predlog toilca glede pravne
kvalifikacije, ki je opisana v obtonici. e meni, da pravna kvalifikacija toilca ni pravilna,
mora opisano dejanje presoditi z vidika zakonskih znakov drugega k.d. e jih ugotovi,
obtoenca obsodi za drugano k.d.

III. VRSTE KAZENSKIH SODB

1. OBSODILNA SODBA (VSEBINSKA-MERITORNA SODBA)

Obsodilna sodba je sodba, s katero sodie obtoenca spozna za krivega. Sodie jo izree, ko
ugotovi, da:
je obtoenec storil k.d.,
je obtoenec kazensko odgovoren, priteven in kriv.

Z obsodilno sodbo sodie izree kazensko sankcijo (kazen, pogojno obsodbo, varnostni
ukrepi, vtetje pripora oz. e prestane kazni) in odloi o:
odvzemu protipravne premoenjske koristi,
strokih k.p.,


166
premoenjskopravnem zahtevku okodovanca,
objavi pravnomone sodbe v sredstvih javnega obveanja.

e je obtoenec obsojen na denarno kazen, se v sodbi navede rok, do katerega jo mora plaati.
e je obtoenec obsojen na zapor do 3 let, lahko sodie izbere vrsto kazenskega zavoda, kjer
bo kazen prestajal, izbira lahko med odprtim, polodprtim in zaprtim zavodom. e je
obtoenec obsojen na zapor od 3 do 5 let, lahko sodie izbira samo med polodprtim in
zaprtim zavodom. Deklaratorna obsodilna sodba je sodba, v kateri je obtoenec spoznan za
krivega, vendar se mu kazen odpusti. Sodie lahko obtoencu odpusti kazen le v primerih,
doloenih v KZ. Sodie mora omiliti kazen obtoencu za k.d. hudodelskega zdruevanja pod
pogoji, ki jih doloa KZ.

2. OPROSTILNA SODBA (VSEBINSKA-MERITORNA SODBA)

Oprostilna sodba je sodba, s katero sodie obtoenca oprosti obtobe. Izree jo, e:
(1) dejanje, ki je predmet obtobe, ni kaznivo,
(2) so podane okoliine, ki izkljuujejo kazensko odgovornost obtoenca,
(3) ni dokazano, da je obtoenec storil k.d., katerega je obtoen.
(4) je podana nesorazmernost med KD majhnega pomena in posledicam obsodbe

Pravnomono oproeni obtoenec se teje za popolnoma rehabilitiranega, vsak sum glede
njegove krivde je popolnoma odstranjen.
V angloamerikem pravu poznajo 2 vrsti oprostilne sodbe:
oprostilna sodba z dokazano nedolnostjo,
oprostilna sodba zaradi nezadostnih dokazov za krivdo.

K.p. se ne more obnoviti za KD, opisano v izreku pravnomone oprostilne sodbe. Nova
obtoba ni dovoljena (prepoved ponovnega sojenja o isti stvari).

3. ZAVRNILNA SODBA (PROCESNA SODBA= FORMALNA SODBA)
Zavrnilna sodba je sodba, s katero sodie ugotovi, da niso podani procesni pogoji za
kazenski pregon ali manjkajo pravne predpostavke za vsebinsko odloanje. Ima uinek NE
BIS IN IDEM!

Sodie izree zavrnilno sodbo, e:
(1) je toilec v asu od zaetka do konca glavne obravnave umaknil obtobo,

(2) je okodovanec umaknil predlog,

(3) 1) je bil obtoenec za isto dejanje pravnomono obsojen,
2) je bil obtoenec za isto dejanje oproen obtobe,
3) je bil k.p. zoper obtoenca za isto dejanje s sklepom pravnomono ustavljen.

(4) 1) je bil obtoencu odpuen pregon z amnestijo ali pomilostitvijo,
2) kazenski pregon ni ve dopusten zaradi zastaranja,
3) podane so druge okoliine, ki izkljuujejo kazenski pregon (pozitiven test izzivanja
kriminalne dejavnosti npr.)





167
IV. RAZGLASITEV SODBE

1. BISTVENE ZNAILNOSTI RAZGLASITVE SODBE
Predsednik senata razglasi sodbo, ko jo sodie izree (takoj). V navzonosti strank, njihovih
zakonitih zastopnikov, pooblaencev in zagovornika javno prebere izrek sodbe in na kratko
pove razloge zanj. Navzoi morajo posluati izrek sodbe stoje. Razglasitev sodbe se lahko
odloi za najve 3 dni (instrukcijski rok). Sodba se razglasi, tudi e stranke, zakoniti
zastopnik, pooblaenec ali zagovornik niso navzoi. Sodba se razglasi brez navzonosti
obtoenca, e:
ne pride na razglasitev sodbe,
je bil zaradi nedostojnega obnaanja izkljuen iz zasedanja.

Izrek sodbe se vedno prebere na javnem zasedanju, etudi je bila javnost iz glavne obravnave
izkljuena. Senat odloa, v kaknem obsegu naj se javnost izkljui pri razglasitvi razlogov
sodbe.

2. POUK STRANKAM
Po razglasitvi sodbe poui predsednik senata stranke o pravici do pritobe (15 dni od
vroitve) in dolnosti predhodne napovedi (8 dni od razglasitve) pritobe. Pouk mora biti v
zapisniku. Upravienci lahko pritobo napovejo takoj po pouku. e niso navzoi na
razglasitvi, se jim sodba polje, pri emer rok za napoved pritobe tee od vroitve dalje, in
NE od razglasitve! Predsednik senata opozori pogojno obsojenega obtoenca na pomen
pogojne obsodbe in na pogoje, ki si jih mora drati. Stranke se obvesti, da morajo do
pravnomonega konca postopka sporoiti sodiu vsako spremembo naslova.

3. PRIPOR (POPRAVLJEN Z NOVELO ZKP-K)
Ob izreku sodbe, s katero je obtoenec obsojen na kazen zapora, senat na obrazloen predlog
toilca po predhodnem zaslianju obtoenca in zagovornika odredi pripor, e je obtoenec e
v priporu pa pripor podalja, e je podan razlog begosumnosti ali ponovitve KD. Slednje
pravilo se smiselno uporablja tudi glede ukrepa priblievanja doloenemu kraju ali osebi v
primeru izreka pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom in doloenimi navodili prepovedi
priblievanja rtvi ali kakni drugi osebi ali prepovedi dostopa na posamezne kraje.
Pripor senat vselej odpravi in odredi izpustitev obtoenca, e toilec pred izrekom sodbe ni
predlagal podaljanja pripora, e je obtoenec oproen obtobe ali spoznan za krivega, pa mu
je odpuena kazen, e je obsojen samo na denarno kazen ali mu je izreen sodni opomin ali
pogojna obsodba, e je zaradi vtetja pripora kazen e prestal ali e je obtoba zavrnjena ali
obtonica zavrena, razen e je zavrena zaradi nepristojnosti sodia. O odreditvi ali odpravi
pripora po razglasitvi sodbe do njene pravnomonosti oziroma do nastopa kazni odloa ZOS s
sklepom, pritoba pa ne zadri izvritve. Pripor odredi na obrazloen predlog toilca, odpravi
pa po uradni dolnosti ali na predlog strank po zaslianju dravnega toilca, e tee postopek
na njegovo zahtevo. Pripor sme trajati do nastopa kazni, vendar najdalj do izteka kazni,
izreene v sodbi sodia prve stopnje. Kadar izree sodie kazen zapora, se sme obtoenec,
ki je v priporu, oddati na podlagi sklepa predsednika senata e pred pravnomonostjo sodbe v
zavod za prestajanje kazni zapora, e to sam zahteva.




168

V. PISNA IZDELAVA SODBE

Pisno sodbo je treba izdelati v 30 dneh po razglasitvi. V skrajanem postopku v 15 dneh. V
postopku proti mladoletnikom pa v 3 dneh. e je obtoenec v priporu, je treba pisno sodbo
izdelati v 15 dneh po razglasitvi. Pisno sodbo izda in podpie predsednik senata. Popolnoma
se mora ujemati z razglaeno sodbo. Podpie jo tudi zapisnikar.

Pisna sodba mora imeti 3 dele:
(1) uvod,
(2) izrek,
(3) obrazloitev, ki pa NI potrebna, e noben upravienec ni napovedal pritobe in obtoencu
ni bila izreena zaporna kazen.

Pomembno je vedeti, da se pravici do pritobe lahko ODPOVE v asu od razglasitve do
poteka 8 dni (izrecno, konkludentno), e pa je sodba, v kateri ti je doloen zapor, pa se
lahko pritobi odpove ele OD VROITVE DALJE!

1. UVOD
Uvod obsega:
navedbo, da se sodba izreka v imenu ljudstva,
naslov sodia,
priimek in ime predsednika senata, lanov senata ter zapisnikarja,
ime in priimek obtoenca,
k.d., za katero je bil obtoen,
podatek, ali je bil obtoenec navzo na glavni obravnavi,
dan glavne obravnave,
podatek, ali je bila glavna obravnava javna,
ime in priimek toilca,
ime in priimek zagovornika,
ime in priimek zakonitega zastopnika,
ime in priimek pooblaenca,
dan razglasitve izreene sodbe.

2. IZREK SODBE
Izrek sodbe (dispozitiv, tenor) obsega:
(1) podatke o obtoencu,
(2) odlobo, s katero se:
1) obtoenec spozna za krivega dejanja, ki ga je obtoen (izrek obsodilne sodbe), ali
2) obtoenec oprosti obtobe (izrek oprostilne sodbe), ali
3) obtoba zavrne (izrek zavrnilne sodbe),
(3) opis dejanja,
(4) pravno kvalifikacijo dejanja,
(5) odlobo o strokih postopka,
(6) odlobo o premoenjskopravnem zahtevku.

3. OBRAZLOITEV SODBE
zajema razloge za vsako posamezno toko sodbe:
ugotovitev dejanskega stanja in razlogi za takno ugotovitev,


169
dolona in popolna navedba, katera dejstva sodie teje za dokazana in katera za
nedokazana,
presoja verodostojnosti protislovnih dokazov (dokazna vpraanja),
navedba odloilnih razlogov pri reevanju pravnih vpraanj:
o zakaj je podano k.d.,
o zakaj je podana kazenska odgovornost obtoenca,
o razlogi za uporabo posameznih materialnopravnih dolob.
okoliine, ki jih je sodie upotevalo pri odmeri kazni.

V oprostilni sodbi je treba obrazloiti, iz katerih razlogov je obtoenec oproen obtobe. V
obrazloitvi zavrnilne sodbe je treba navesti samo procesne razloge za zavrnitev obtobe. Ne
presoja se glavne stvari, ampak samo razloge za zavrnitev obtobe.


VI. VROITEV IN POPRAVEK SODBE

Dravnemu toilcu se vroi overjen prepis sodbe prek pisarne dravnega toilstva.
Sodba se izroi obtoencu in zagovorniku osebno. Rok za pritobo tee od zadnje vroitve.
e obtoencu sodbe ni mono vroiti, se sodba objavi na oglasni deski sodia za 8 dni (ker
ni v roku dvignil na poti, ima zagovornika ali ni sporoil spremembe naslova). Obtoencu,
zasebnemu ali subsidiarnemu toilcu se vroi sodba s poukom o pravici do pritobe. e pride
pri izdelavi pisne sodbe do pomote, jo predsednik senata s posebnim sklepom popravi na
zahtevo strank ali po uradni dolnosti. Pri bistvenih pomotah tee rok za pritobo od dneva
vroitve sklepa o popravku.


Tretje poglavje: POSTOPEK S PRAVNIMI SREDSTVI

Vlaga se jih pri sodiu, ki je izdalo izpodbijano odlobo.

POJEM PRAVNIH SREDSTEV

1. NAMEN PRAVNIH SREDSTEV
Stadij pravnih sredstev je poseben stadij k.p. Do njega pride, ko nezadovoljna stranka napade
sodno odlobo in zahteva, da se razveljavi ali spremeni.

Sodna odloba je lahko nepravilna:
(1) v procesnem smislu, ker temelji na nezakonitem postopku, (bistvene kritve KP)
(2) zaradi kritve materialnega kazenskega zakona (KZ),
(3) zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (napana dejanska podlaga),
(4) zaradi nepravilno izbrane ali odmerjene kazenske sankcije.

Z novelo je bil dodan 370/II, ki se glasi: Sodba, izreena na podlagi sprejetega priznanja
krivde in sporazuma o priznanju krivde se ne sme izpodbijati iz razloga zmotne ali nepopolne
ugotovitve dejanskega stanja, sodba, izreena na podlagi sklenjenega sporazuma o priznanju
krivde pa ne zaradi odlob glede nepravilno izbrane ali odmerjene kazenske sankcije, e je
sodba izreena v skladu s pogoji, ki jih je dravni toilec doloil za priznanje krivde v
obtonici ali s sklenjenim sporazumom o priznanju krivde. V skladu s tem, pa se zastavlja
prvo vpraanje /trditev pravno sredstvo zoper odlobo o krivdi sploh ne obstaja. ZKP ne


170
zahteva, da bi predsednik senata sklep o sprejemu priznanja obrazloil, prav tako pa se
sodie pri razlogih o vpraanju krivde omeji zgolj na ugotovitev, da je obdoleni krivdo
priznal. Pritoba zoper sklep o sprejemu krivde ne obstaja. Ker slednja pritoba ne obstaja, bi
bilo preizkus zakonitosti in pravilnosti take sodbe mogoe preizkusiti le prek pritobe, esar
pa NI mogoe dosei! Zato obstajata 2 razloga. Prvi je ta, da dolobe o preizkusu sodbe
onemogoajo ex ofo preizkus dejanskega vidika, e pa sodnik napano presodi predpostavke
odpovedi procesnim jamstvom in zmotno izda sklep o sprejemu priznanja krivde, stori kritev
procesnih jamstev na predobravnavnem naroku (teh kritev pa se ne da uveljavljati s pritobo,
saj slednja govori le o procesnih kritvah med pripravami na GO, GO ter izdaji sodbe). To pa
je drugi razlog.

Namen pravnega sredstva je dosei pravilno in zakonito odlobo, ki bo ustrezala zakonu. Z
reevanjem pravnih sredstev uresniujejo vija sodia nadzorno funkcijo nad zakonitim in
pravilnim delom nijih sodi.


2. POJEM IN VRSTE PRAVNIH SREDSTEV
Poznamo pravna sredstva v ojem in irem pomenu. V ojem pomenu gre za redna in izredna
pravna sredstva, ki jih kot taka doloa e ZKP. Pravna sredstva v irem smislu pa so ugovor
zoper obtonico, beneficium cohaesionis, ugovor zoper kaznovalni nalog in zahteva za vrnitev
v prejnje stanje. Pravna sredstva so praviloma akti, s katerimi se izpodbijajo sodne odlobe.
Z njimi nezadovoljne stranke ali prizadete osebe izpodbijajo sodno odlobo in zahtevajo, da
se razveljavi ali spremeni ali nadomesti z drugo odlobo vijega ali istega sodia. Pravno
sredstvo je procesno dejanje, s katerim se sproi postopek odloanja o veljavnosti izpodbijane
odlobe.

Redna pravna sredstva izpodbijajo nepravnomone sodne odlobe to sta:
(1) pritoba zoper sodbo sodia I. in II. stopnje,
(2) pritoba zoper sklep sodia I. stopnje.

Izredna pravna sredstva izpodbijajo pravnomone sodne odlobe in so rezervirana za
primere, ko je lahko pravnomona sodna odloba nepravilna in nezakonita to so:
(1) obnova ali revizija k.p.,
(2) izredna omilitev kazni,
(3) zahteva za varstvo zakonitosti.

Suspenzivna ali odloilna pravna sredstva so pravna sredstva, z vloitvijo katerih se zadri
izvritev izpodbijane odlobe. Pritoba zoper sodbo je vedno odloilno pravno sredstvo.
Pritoba zoper sklep je odloilno pravno sredstvo, e ZKP ne doloa drugae ("pritoba ne
zadri izvritve sklepa").

Devolutivno pravno sredstvo je pravno sredstvo, o katerem odloa vije sodie. Vsa pravna
sredstva, razen obnove k.p., so devolutivna.

Remonstrativno pravno sredstvo je pravno sredstvo, o katerem odloa sodie, ki je izdalo
izpodbijano odlobo. Obnova k.p. je remonstrativno pravno sredstvo.





171
3. NAELA V POSTOPKU S PRAVNIMI SREDSTVI (VELJAJO ZA REDNA,
IZREDNA P.SR.)

(1) Dispozitivno naelo
Sodie II. stopnje preizkusi sodbo:
le v tistem delu, v katerem se odloba izpodbija, in
samo z vidika razlogov, ki jih pravno sredstvo navaja.

Izjeme dispozitivnega naela so:
1) vije sodie ob pritobi vedno po uradni dolnosti preizkusi:
ali so podane bistvene kritve dolob k.p.,
ali je bil v kodo obtoenca prekren KZ.

2) e je vloena pritoba zaradi zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali
pritoba zaradi kritve KZ v korist obtoenca, se teje, da je vloena pritoba tudi:
zaradi odlobe o kazenski sankciji,
zaradi odlobe o odvzemu protipravne premoenjske koristi.

3) beneficium cohaesionis (= pravna dobrota povezanosti) pravilo, da se v postopku z
ve obtoenci uinek pravnega sredstva raziri tudi na obtoence, ki ga niso vloili,
pod naslednjimi pogoji:
vije sodie je odloilo v korist vlagatelja pravnega sredstva,
isti razlogi obstajajo tudi v korist soobtoencev, ki se niso pritoili (pritobeni
razlog se nanaa).

Smisel pravila je prepreevanje razlinih pravnih reitev ob enakem pravnem stanju.
Pri nas je beneficium cohaesionis sprejet za:
o ugovor zoper obtonico,
o pritobo,
o zahtevo za obnovo k.p.,
o zmotno ugotovljeno dejansko stanje,
o zahtevo za varstvo zakonitosti. (glede sankcij pa ne, ker so individualizirane).

4) vije sodie razveljavi sodbo, e resno podvomi v pravilnost ugotovljenega
dejanskega stanja (e je v kodo obdolenca), etudi se ugotovljeno dejansko stanje v
pravnem sredstvu ne izpodbija,

5) e nastane pri zahtevi za varstvo zakonitosti utemeljen dvom o resninosti odloilnih
dejstev, ki so bila ugotovljena v odlobi, zoper katero je pravno sredstvo vloeno, se
sodba po uradni dolnosti razveljavi in vrne v novo sojenje.


(2) Nevezanost na pravno stalie vijega sodia
Nije sodie ni vezano na pravno stalie vijega sodia. (niti na ugotovljeno dejansko
stanje). Vendar mora sodie I. stopnje, ko dobi zadevo v ponovno sojenje, opraviti vsa
procesna dejanja in pretehtati vsa sporna vpraanja, na katera je opozorilo sodie II.
stopnje.

(3) Prepoved reformacije in peius (spremembe na slabe)
e se vloi pravno sredstvo tudi s strani toilca, NI tega pravila.


172
e oba nasprotnika vloita pritobo obtoencu v korist, potem VELJA.
e je pravno sredstvo vloeno samo v korist obtoenca, se sodba ne sme spremeniti v
njegovo kodo glede pravne ocene dejanja in kazenske sankcije.
Namen naela je odpraviti bojazen obtoenca pri vlaganju pravnih sredstev, saj se
obtoenec ne sme bati, da si bo s pravnim sredstvom poslabal svoj poloaj.
Prepoved reformacije in peius velja do pravnomonega konca k.p. Velja za:
pritobo zoper sodbo,
pritobo zoper sklep,
obnovo k.p.,
zahtevo za varstvo zakonitosti.

(4) Naelo 2 stopenj (instanc)
Odloba sodia I. stopnje se lahko pred pravnomonostjo preizkusi na vijem sodiu.
V izjemnih primerih je mono vloiti pritobo zoper sodbo sodie II. stopnje na
Vrhovno sodie RS (sodie III. stopnje):
1) e je sodie II. stopnje:
potrdilo sodbo sodia I. stopnje, s katero je bila izreena kazen 30 let zapora ali
dosmrtni zapor,
samo izreklo kazen 30 let zapora ali dosmrtni zapor.
2) e je sodie II. stopnje na podlagi opravljene glavne obravnave ugotovilo drugano
dejansko stanje kot sodie I. stopnje in na tako ugotovljeno dejansko stanje oprlo
svojo sodbo;
3) e je sodie II. stopnje ugodilo pritobi upravienega toilca in spremenilo
oprostilno sodbo v obsodilno sodbo.


I. POSTOPEK Z REDNIMI PRAVNIMI SREDSTVI

e URS nam v 25. lenu daje pravico do pravnega sredstva, prav tako pa je v 23. lenu URS
zagotovljena splona pravica do sodnega varstva, ko pride do odloanja o naih pravicah,
dolnostih ter obtobah proti nam.

1. Pritoba zoper sodbo

1.1. Pojem pritobe
Pritoba je edino redno pravno sredstvo v naem k.p. Mono je kot pritoba zoper sodbo
sodia I. stopnje, zoper sodbo sodia II. stopnje in zoper sklepe sodia.
Pritoba je devolutivno in suspenzivno pravno sredstvo. Je popolno pravno sredstvo, ker se z
njo lahko izpodbija vse sestavine I. stopenjske odlobe). Sodba se preizkusi le na pobudo
upravienih oseb, ki je izraena v vloeni pritobi, ne pa kar vedno po UD.

1.2. Pravica do pritobe
(1) Upravienci do pritobe:
1) obtoenec lahko se pritoi le v lastno korist, zato lahko izpodbija le obsodilno
sodbo (sicer ni smiselno, da bi obtoenec izpodbijal oprostilno sodbo, eprav so
moni doloeni utemeljeni primeri, npr. obtoenec je bil oproen zaradi
nepritevnosti, vendar hoe dokazati, da dejanja ni storil);

2) toilec dravni toilec se lahko pritoi v kodo ali v korist obtoenca (pravica, da
se lahko pritoi tudi v korist obtoenca, izvira iz funkcije dravnega toilca kot


173
varuha zakonitosti v k.p.), zasebni in subsidiarni toilec se lahko pritoita samo v
kodo obtoenca;

3) zagovornik lahko se pritoi brez posebnega pooblastila obtoenca, vendar ne proti
njegovi volji;

4) zakoniti zastopnik obtoenca;

5) obtoencu blinje osebe lahko se pritoijo le v korist obtoenca brez posebnega
pooblastila, vendar ne proti njegovi volji:
zakonec,
zunajzakonski partner,
sorodnik v ravni vrsti,
posvojitelj,
posvojenec,
brat ali sestra,
rejnik.

6) okodovanec:
glede strokov k.p.,
iz vseh razlogov, iz katerih se lahko izpodbija sodba, e je prevzel pregon kot
subsidiarni toilec in ga je nato dravni toilec od njega prevzel nazaj.

7) oseba, ki ji je bil vzet predmet oz. premoenjska korist (pridobljena s k.d.)

(2) Rok za vloitev pritobe
Zane se naslednji dan po vroitvi. e 15/8 dan pade na soboto, nedeljo ali praznik,
potee rok naslednji delovni dan. e je pritoba PRIPOROENO poslana se teje dan
oddaje. e je NAVADNO poslana se teje dan, ko zadeva prispe na sodie!
Roki so:
1) 15 dni od vroitve prepisa sodbe v rednem; v skrajanem postopku pa je rok 8 dni,
2) 8 dni od vroitve prepisa sodbe ali sklepa v postopku zoper mladoletnika.

Za zakonce in sorodnike zane rok tei od dneva, ko je bil prepis sodbe vroen obtoencu
oz. zagovorniku.

(3) Napoved pritobe
Upravienci lahko vloijo pritobo le, e jo pravoasno napovejo. Napoved pritobe ni
potrebna pri obsodbi na zaporno kazen (v tem primeru mora biti pisno izdelana sodba
tudi vedno obrazloena). Pritoba se lahko napove ob razglasitvi sodbe in najkasneje v 8
dneh od dneva razglasitve. e upravienec pritobe ne napove, se teje, da se je
odpovedal pravici do pritobe. e upravienec ree, da ne bo napovedal, pa potem
napove, se pritoba vseeno zavre. Ima pa zahtevo za obnovo, kjer pa se pojavi problem,
saj taka sodba ni obrazloena, zato ne vemo kakni so razlogi za tako odloitev.

(4) Umik pritobe:
Pritonik lahko vloeno pritobo umakne, dokler sodie II. stopnje ne izda odlobe.
Umika pritobe ni mono preklicati.




174
1.3. OBLIKA IN VSEBINA PRITOBE:
Pritoba se vloi:
pisno z vlogo, ali
ustno na zapisnik.

Vloi se v toliko izvodih, da dobi vsaka stranka in sodie svoj izvod. Vsebina pritobe je
predpisana tako, da jo lahko napie vsak dravljan, etudi nima zagovornika, pooblaenca ali
pravne izobrazbe.

V pritobi morajo biti obseeni:
(1) navedba sodbe, zoper katero se podaja pritoba,
(2) razlog za izpodbijanje sodbe,
(3) obrazloitev pritobe,
(4) predlog, da se izpodbijana sodba popolnoma ali deloma razveljavi oz. spremeni,
(5) podpis osebe, ki se pritouje.

e pritoba ne vsebuje vseh sestavnih delov, jo mora pritonik dopolniti, sicer jo sodie
zavre. To ne velja v primeru, ko sodie sprejme pritobo samo v korist obdolenca, e je iz
nje mono ugotoviti, na katero sodbo se nanaa.

1.4. PRITOBENI RAZLOGI (MOGOE JIH JE KUMULIRATI)

Pritobeni razlogi so razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija. To so:

(1) bistvena kritev dolob k.p. (formalnega zakona) med kritvijo k.p. in nepravilnostjo
sodbe mora biti podana vzrona zveza. Loimo:

(I) absolutne kritve vzrona zveza med kritvijo k.p. in nepravilnostjo sodbe se
avtomatsko domneva in je ni treba dokazati. Sodba velja za nepravilno in jo je treba
razveljaviti, takoj ko se ugotovi absolutna kritev. Absolutne kritev so podane, e:

1) je bilo sodie nepravilno sestavljeno,
je pri izrekanju sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval
na glavni obravnavi,
je pri izrekanju sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki je bil s
pravnomono odlobo izloen iz sojenja.
Te kritve upoteva vije sodie po uradni dolnosti (1,5,6,8 - 11)!!!!!

2) je na glavni obravnavi sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti
izloen (1. do 5. toka prvega odstavka in 1. do 3. toka drugega odstavka 39.
lena)(na to se sme pritoiti in uporabiti pravno sredstvo le v primeru, da je na to
e opozoril na GO, pa mu sodie tega NI upotevalo, ali pa e na GO ni imel
monost opozoriti na to kritev);

3) je bila glavna obravnava opravljena brez obvezno navzoih oseb,
ALI
je bil obdolenec, zagovornik, subsidiarni ali zasebni toilec kljub svoji
zahtevi prikrajan za pravico uporabljati na glavni obravnavi lasten jezik in
lastnem jeziku spremljati njen potek;



175
4) je bila v nasprotju z zakonom izkljuena javnost glavne obravnave;

5) je sodie prekrilo predpise k.p. o vpraanjih:
ali je podana obtoba upravienega toilca,
ali je podan predlog okodovanca,
ali je podano dovoljenje pristojnega organa.
Te kritve upoteva vije sodie po uradni dolnosti.

6) je sodbo izdalo sodie, ki zaradi stvarne nepristojnosti ne bi smelo soditi,
je sodie nepravilno zavrnilo obtobo zaradi stvarne nepristojnosti.
Te kritve upoteva vije sodie po uradni dolnosti.

7) sodie s svojo sodbo ni popolnoma reilo predmeta obtobe;

8) se sodba opira na dokaz: (ekskluzija)
pridobljen s kritvijo ustavno doloenih lovekovih pravic in temeljnih
svoboin,
na katerega se po dolobah ZKP ne sme opirati,
pridobljen na podlagi nedovoljenega dokaza.
Te kritve upoteva vije sodie po uradni dolnosti.

9) je bila obtoba prekoraena vije sodie upoteva kritev po uradni dolnosti;

10) je bila s sodbo prekrena prepoved reformacije in peius vije sodie upoteva
kritev po uradni dolnosti;

11) je izrek sodbe nerazumljiv, nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe,
sodba nima razlogov,
v sodbi niso navedeni razlogi o odloilnih dejstvih,
so razlogi o odloilnih dejstvih, ki so navedeni v sodbi, nejasni in v
nasprotju s samimi sabo,
je v odloilnih dejstvih oitno nasprotje med izvirnimi listinami in zapisniki
ter navajanjem vsebine listin in zapisnikov.
Te kritve upoteva vije sodie po uradni dolnosti.

Vije sodie po uradni dolnosti preizkusi tudi:
ali je bila glavna obravnava opravljena v odsotnosti obtoenca v nasprotju z
ZKP,
ali je bila glavna obravnava opravljena brez zagovornika pri obvezni obrambi.

(II) relativne kritve upotevajo se le, e so v konkretnem primeru povzroile
nepravilno sodbo, zato je treba njihov obstoj v vsakem konkretnem primeru
preizkusiti. Relativne kritve so podane, e:
1) sodie med pripravo glavne obravnave, med glavno obravnavo ali pri izdaji
sodbe ni uporabilo dolob ZKP;
2) sodie je dolobe ZKP uporabilo nepravilno;
3) sodie je na glavni obravnavi prekrilo pravice obrambe, kar je vplivalo oz. bi
lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.




176
(2) kritev KZ (materialnega zakona) KZ je lahko kren pri vpraanjih:
1) ali je dejanje, ki je predmet k.p., kaznivo;
2) ali so podane okoliine, ki izkljuujejo kazensko odgovornost;
3) ali so podane okoliine, ki izkljuujejo kazenski pregon:
ali je kazenski pregon zastaran,
ali je kazenski pregon izkljuen zaradi amnestije ali pomilostitve,
ali je stvar e pravnomono razsojena.
4) ali je bil glede k.d., ki je predmet obtobe, uporabljen zakon, ki se ne bi smel upora-
biti;
5) ali je bila z odlobo o kazenski sankciji prekoraena pravica, ki jo ima sodie po
zakonu; (prekoraitev pooblastil (npr. pri odloanju o sankciji po 211 KZ-1B se
lahko izree kazen do 3 let, izreena pa je kazen 38 mesecev)),
6) ali so bile prekrene dolobe o vtevanju pripora in prestane kazni.
7)

(3) zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja: (RAZLIKUJ!)
1) zmotna ugotovitev dejanskega stanja sodie je odloilna dejstva zmotno
ugotovilo zaradi napane presoje izvedenih dokazov; dejansko stanje je popolnoma
ugotovilo, a je sklep napaen!

2) nepopolna ugotovitev dejanskega stanja sodie doloenega odloilnega dejstva
sploh ni ugotavljalo ali ga ni ugotovilo z zadostnimi dokazi. Pritonik lahko navede
nova dejstva ali nove dokaze, vendar mora povedati, zakaj jih ni navedel e prej.
(obstajajo e drugi dokazi, ki jih sodie (e) ni izvedlo).
V praksi je to najpogosteji pritobeni razlog.

(4) druge odlobe v postopku:
1) odloba o kazni (npr. morala bi biti 2 meseca, sodie pa izree 6 mesecev) gre za
vpraanje pravilne odmere kazni. Sodie je pravilno ugotovilo dejansko stanje,
kvalificiralo k.d. in kazen izreklo v mejah zakona, vendar kazni:
ni pravilno odmerilo glede na olajevalne ali obteevalne okoliine,
ni omililo ali odpustilo, eprav so bili za to zakonski pogoji,
ni izreklo pogojne obsodbe ali sodnega opomina, eprav so bili za to zakonski
pogoji,
ni razporedilo obtoenca v ustrezen zavod za prestajanje kazni.

2) odloba o varnostnem ukrepu mono se je pritoiti, e je bil izreen nepravilno ali
ni bil izreen, eprav so bili za to zakonski pogoji;

3) odloba o odvzemu protipravne premoenjske koristi mono se je pritoiti, e je
bil izreen nepravilno ali ni bil izreen, eprav so bili za to zakonski pogoji;

4) odloba o strokih k.p. mono se je pritoiti, e je o strokih odloeno nepravilno
ali v nasprotju z dolobami zakona;

5) odloba o premoenjskopravnem zahtevku;

6) odloba o objavi sodbe v tisku, radiu in televiziji.




177
1.5. POSTOPEK S PRITOBO

(1) Postopek pred sodiem I. stopnje:
Pritoba se vloi pri sodiu, ki je izreklo sodbo na I. stopnji. Postopek vodi predsednik
senata, ki je izrekel sodbo. Predsednik senata preizkusi formalno pravilnost pritobe:
ali pritoba vsebuje vse zakonite sestavne dele,
ali je pritoba pravoasna, (z)
ali je pritobo vloila upraviena oseba,
ali je pritoba dovoljena. (z)

e predsednik senata ugotovi formalno pomanjkljivost pritobe, jo zavre. S tem je
pritobeni postopek konan, e je pritoba prepozna ali ni dovoljena. e pritobe ni
vloila upraviena oseba, jo lahko do izteka zakonitega roka e vedno vloi upravieni
pritonik. e pritoba ne vsebuje vseh z zakonom predpisanih delov, jo lahko pritonik
dopolni in spet vloi do izteka zakonitega roka. e predsednik senata pritobe ne zavre,
vroi izvod pritobe nasprotni stranki. Nasprotna stranka lahko v 8 dneh po prejemu
pritobe poda sodiu odgovor na pritobo. Predsednik senata nato pritobo in morebitni
odgovor nanjo z vsemi spisi predloi sodiu II. stopnje.

(2) Postopek pred sodiem II. stopnje: (odloa se meritorno)
Spis zadeve s pritobo se dodeli sodniku poroevalcu. Dolnost sodnika poroevalca je,
da preui spis in o njegovi vsebini poroa na seji pred sodiem II. stopnje.
Pritobeno sodie odloa na seji senata. Izjemoma se lahko opravi glavna obravnava.

1) Opravila pred sejo:
Predsednik senata vijega sodia razpie sejo senata na predlog sodnika
poroevalca. Sodnik poroevalec pred sejo po potrebi od sodia I. stopnje priskrbi
poroilo o kritvah k.p. e se navedbe v pritobi nanaajo na nove dokaze, zahteva
sodnik poroevalec od predsednika sodeega senata sodia I. stopnje ali
preiskovalnega sodnika, da opravita ustrezna preiskovalna dejanja za dopolnitev
dokazov (da se prepria o navedbah v spisih). e sodnik poroevalec ugotovi, da so
v spisu dokazi, ki bi morali biti izloeni kot neveljavni (zapisniki in obvestila s
predkazenskega postopka), polje spis predsedniku sodeega senata I. stopnje, da jih
s sklepom izloi in izroi v hrambo preiskovalnemu sodniku.

2) Seja senata:
Je lahko javna ali nejavna. Do javne seje pride, e to zahteva obramba. Primarno je
namenjena ugotavljanju kritev prava in ne dejstev. Sodie o seji obvesti vse stranke
in zagovornike, e katerikoli izmed njih zahteva, da je o seji senata obveen ali e
predsednik senata oziroma senat oceni, da je njihova navzonost na seji koristna za
razjasnitev stvari (novela ZKP-K). e se priprti ali zaprti obtoenec eli udeleiti
seje, mu je treba to omogoiti. Seja senata se opravi, etudi obveene stranke ne
pridejo. Novela ZKP-K: Sejo senata vodi predsednik senata. Seja se zane s
poroilom sodnika poroevalca o stanju stvari in predstavitvijo pritob, ki se bodo
obravnavale. e je stranka, ki je vloila pritobo, na seji navzoa, predstavi glavne
poudarke vloene pritobe, nasprotna stranka pa lahko poda odgovor na pritobo.
Senat lahko zahteva od strank, ki so navzoe na seji, potrebna pojasnila glede na
njihove navedbe in v zvezi z navedbami v pritobi ter v odgovoru na pritobo.
Strankam se lahko na njihov obrazloen predlog dovoli, da v dopolnitev pritobenih
navedb preberejo posamezne spise ali listine iz spisa oziroma da se vpogleda v


178
doloeno spisovno gradivo. Po zakljuenih nastopih strank predsednik senata
naznani, da je seja konana in se senat umakne k posvetovanju in glasovanju.

3) Obravnava:
Glavna obravnava pred sodiem II. stopnje se opravi le izjemoma. Opravi se, e:
je treba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja izvesti nove
dokaze ali ponoviti e izvedene dokaze, in
so podani upravieni razlogi, da se zadeva ne vrne sodiu I. stopnje v novo
glavno obravnavo.

V praksi so glavne obravnave pred sodii II. stopnje redke. Opravijo se, da se
doloene izpovedbe zaznajo neposredno in nato ocenijo. Na glavni obravnavi II.
stopnje se ne ponavljajo vsi dokazi (samo sporna vpraanja se odprejo), ki so bili
izvedeni na glavni obravnavi I. stopnje, ker se dejansko stanje le delno preverja. V
praksi so takne obravnave bolj podobne sejam. Pritobeno sodie lahko dejansko
stanje spremeni brez glavne obravnave (na seji) le izjemoma, z drugano oceno
dokazov.

Na glavno obravnavo II. stopnje se povabijo stranke (e je obtoenec v zaporu ali
prestaja kazen se privede na GO), okodovanec in njegov pooblaenec. Povabijo se
prie in izvedenci, ki jih sodie na predlog strank ali po uradni dolnosti sklene
zasliati. e okodovanec kot toilec ali zasebni toilec ne pride, se postopek ne
ustavi (da ne bi zmagala samo s tem, da ne bi prila). Obravnava se zane s
poroilom sodnika poroevalca o stanju stvari. Nato se prebere sodba ali del sodbe,
na katerega se nanaa pritoba. Po potrebi se prebere zapisnik o glavni obravnavi.
Nato senat pozove pritonika, naj obrazloi pritobo. Za njim pozove nasprotno
stranko, naj mu odgovori. Zagovornik in obtoenec imata vedno zadnjo besedo.
Stranke lahko navajajo nove dokaze in nova dejstva. Pri izvajanju dokazov se
analogno uporabljajo pravila o glavni obravnavi I. stopnje. Viji dravni toilec
lahko do konca obravnave popolnoma ali deloma umakne obtonico ali jo spremeni
v korist obtoenca. e viji dravni toilec popolnoma umakne obtonico, pridobi
okodovanec pravico do subsidiarnega pregona.


1.6. ODLOBE SODIA II. STOPNJE O PRITOBI
(1) Pritobo zavre: (e niso izpolnjene procesne predpostavke)
1) kot prepozno, e je podana po preteku zakonitega roka;
2) kot nedovoljeno:
e jo je podala neupraviena oseba, (nima pravice do pritobe oz. se je
odpovedala pritobi)
e pritoba po zakonu ni dovoljena,
e je pritoba umaknjena,
e je bila pritoba po umiku ponovno vloena

(2) Pritobo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodia I. stopnje, e ugotovi, da:
1) niso podani razlogi, zaradi katerih se sodba izpodbija, in
2) niso podane kritve formalnega in materialnega zakona (ZKP in KZ)

(3) Sodbo sodia I. stopnje razveljavi s sklepom: ( in polje na 1. stopnjo v novo sojenje in
odloitev) KASATORINO POOBLASTILO


179
1) e ugotovi, da je podana bistvena kritev dolob k.p., razen v primerih iz (8(tukaj glej
392/II), 5,9,10) sodie II. stopnje NE razveljavi sodbe, izreene na podlagi dokazov,
pridobljenih s kritvijo ustavno doloenih lovekovih pravic in temeljnih svoboin,
in dokazov, na katere se sodba po ZKP ne sme opirati, e bi bila razveljavitev sodbe
v kodo obtoenca

2) e misli, da je treba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
odrediti novo glavno obravnavo pred sodiem I. stopnje;

3) e resno podvomi v pravilnost dejanskega stanja, ugotovljenega v kodo obtoenca,
etudi se dejansko stanje ne izpodbija s pritobo;

4) e ugotovi pogoje za zavrenje obtonice (postopek je tekel brez zahteve
upravienega toilca, ni potrebnega predloga okodovanca ali dovoljenja pristojnega
organa (ali pa je ta umaknil predlog), obstajajo druge okoliine, ki zaasno
prepreujejo pregon) - hkrati vije sodie zavre obtonico;

5) e ugotovi, da okrajno sodie ni bilo stvarno pristojno za sojenje (IZJEMA: Vije
sodie ne razveljavi sodbe zaradi napane pristojnosti okrajnega sodia, e je bila
pritoba podana samo v korist obtoenca).

Ob razveljavitvi sodbe vije sodie lahko odredi, da se opravi nova glavna obravnava
pred popolnoma spremenjenim senatom I. stopnje.

(4) Sodbo spremeni z novo sodbo: REFORMATORINO POOBLASTILO
1) e ugotovi, da so odloilna dejstva v sodbi I. stopnje pravilno ugotovljena, vendar je
treba ob pravilni uporabi KZ za ugotovljeno dejansko stanje izrei drugano sodbo
(kritev materialnega prava);

2) e ugotovi, da gre za naslednje absolutne kritve k.p.:
prekoraitev obtobe (9),
prilo je do reformacije in peius (10),
ni podana obtoba upravienega toilca, ni predloga okodovanca ali ni
dovoljenja pristojnega dravnega organa (5).

3) e spozna, da je mono pravilno dejansko stanje ugotoviti z drugano presojo
izvedenih dokazov na glavni obravnavi I. stopnje.

4) Sankcije, stroki

e je obtoenec v priporu, preizkusi sodie II. stopnje, ali so e dani razlogi za pripor in s
sklepom ugotovi, da so razlogi za pripor e podani ali pa pripor odpravi. Pritoba zoper sklep
ne zadri njegove izvritve. e so zaradi potrditve ali spremembe sodbe sodia prve stopnje
izpolnjeni pogoji za odreditev pripora po prvem odstavku 361. lena tega zakona, sodie
druge stopnje o predlogu odloi s smiselno uporabo dolob etrtega do estega odstavka 361.
lena tega zakona (novela ZKP-L).

1.7. NOVO SOJENJE
Za podlago sodie vzame prejnjo obtonico, vendar samo tisti del obtonice, ki se nanaa na
razveljavljeni del sodbe. Na novi glavni obravnavi lahko stranke navajajo nova dejstva in


180
predlagajo nove dokaze. Sodie mora opraviti vsa procesna dejanja in pretehtati vsa sporna
vpraanja, na katera je opozorilo sodie II. stopnje v odlobi (na navodila je vezano, ne pa na
vsebino). Pri izrekanju nove sodbe je sodie vezano na prepoved reformacije in peius. Na
prepoved spremembe na slabe mora paziti tudi toilec, e spreminja obtobo. e je
obtoenec v priporu, mora novi senat preizkusiti v 2 mesecih od zadnjega sklepa o priporu ali
so e podani priporni razlogi. e je obtoenec v zaporu, lahko predsednik novega senata izda
sklep o vrnitvi v pripor. Na novem sojenju pa je NUJNO omeniti e pravno dobroto navajanja
novih dejstev in dokazov BENEFICIUM NOVORUM. Slednja je iroko priznana, saj oseba le
navede razloge, zakaj teh dejstev ni navedla e prej!

1.8. PRITOBA ZOPER SODBO SODIA II. STOPNJE (398. ZKP)
Za spremembo sankcije ni mona pritoba na III. stopnjo.
V izjemnih primerih je mono vloiti pritobo zoper sodbo sodia II. stopnje na Vrhovno
sodie RS (sodie III. stopnje):
(1) e je sodie II. stopnje:
potrdilo sodbo sodia I. stopnje, s katero je bila izreena kazen 30 let ali dosmrtni
zapor,
samo izreklo kazen 30 let zapora ali kazen dosmrtnega zapora.
(2) e je sodie II. stopnje na podlagi opravljene glavne obravnave ugotovilo drugano
dejansko stanje kot sodie I. stopnje in na tako ugotovljeno dejansko stanje oprlo svojo
sodbo;
(3) e je sodie II. stopnje ugodilo pritobi upravienega toilca in spremenilo oprostilno
sodbo v obsodilno sodbo.

2. PRITOBA ZOPER SKLEP
je redno pravno sredstvo v k.p. Praviloma je suspenzivno in devolutivno pravno sredstvo.
Veljata tako beneficium cohaesionis kot prepoved reformatie in peius.

Obstajajo 4 vrste sklepov glede monosti pritobe:
(1) sklepi preiskovalnega sodnika in sklepi sodia na I. stopnji pritoba je dovoljena, razen
e jo zakon izrecno izkljuuje;
(2) sklepi, ki jih izda zunajobravnavni senat med (pred) preiskavo pritoba NI dovoljena,
razen e jo zakon izrecno dovoljuje;
(3) sklepi, ki se izdajajo za pripravo glavne obravnave in sodbe pritoba NI dovoljena, ti
sklepi se lahko izpodbijajo le v pritobi zoper sodbo;
(4) sklepi Vrhovnega sodia pritoba NIKOLI NI dovoljena.

Pritoba zoper sklep se poda pri sodiu, ki je izdalo sklep. Podati jo je treba v 8 dneh od
vroitve sklepa, e ni v zakonu drugae doloeno. Z vloitvijo pritobe se izvritev sklepa
zadri, e v zakonu ni drugae doloeno. e pritoba zoper sklep ni podana v predpisanem
roku, postane sklep pravnomoen in ga je mono izvriti. O pritobi zoper sklep
preiskovalnega sodnika odloa zunajobravnavni senat istega sodia. O pritobi zoper sklep
zunajobravnavnega ali sodeega senata I. stopnje odloa senat vijega sodia na seji.

Sodie, ki odloa o pritobi zoper sklep, lahko izda naslednje odloitve:
pritobo zoper sklep s sklepom zavre kot prepozno ali nedovoljeno,
pritobo zoper sklep zavrne kot neutemeljeno,
pritobi zoper sklep ugodi:
o sklep spremeni, ali
o sklep razveljavi.


181

Po potrebi se zadeva polje v novo odloitev. Ko sodie preizkua pritobo, mora po uradni
dolnosti paziti, ali je bilo sodie I. stopnje stvarno pristojno za sklep (e ga je izdal
upravieni organ).

II. IZREDNA PRAVNA SREDSTVA
Z njimi izpodbijamo pravnomono sodbo, vsa IPS pa so obdolencu v korist!

1. ZAHTEVA ZA OBNOVO KAZENSKEGA POSTOPKA
je izredno, nedevolutivno (remonstrativno) in nesuspenzivno pravno sredstvo, s katerim se:
izpodbija pravnomona sodba (zoper dejansko podlago sodbe) zaradi nepravilno
ugotovljenega dejanskega stanja (prava obnova), ali
zahteva sprememba kazni (neprava obnova).

S pravo obnovo se eli ugotoviti drugano dejansko stanje za razsojo kazenske zadeve na
podlagi novih dejstev in novih dokazov, s katerimi se dokazuje, da je bilo dejansko stanje v
prejnjem k.p. ugotovljeno nepravilno.
V ZKP so predvidene 3 vrste obnov:
(1) neprava ali neformalna obnova,
(2) prava ali formalna obnova,
(3) posebna obnova zaradi odlobe Ustavnega sodia ali odlobe Evropskega sodia za
lovekove pravice.

1.1. NEPRAVA ALI NEFORMALNA OBNOVA
je sprememba pravnomone sodbe v korist obsojenca brez obnove k.p. Pravnomona sodba se
spremeni le glede odlobe o kazni do tega lahko pride v 3 primerih:

(1) zoper obsojenca je bilo pravnomono izreenih ve kazni in niso bile uporabljene
dolobe o odmeri enotne kazni za k.d. v steku sodie izree z novo sodbo enotno
kazen. Za izrek nove sodbe je pristojno sodie, ki je:
izreklo najstrojo vrsto kazni e je bilo izreenih ve vrst kazni,
izreklo najvijo kazen e so kazni iste vrste,
zadnje izreklo kazen e so kazni enake.

(2) pri izreku enotne kazni po pravilih o steku sodie isto kazen upoteva dvakrat ali
vekrat sodbo spremeni sodie, ki je napano upotevalo kazen;

(3) sodba se delno ne more izvriti zaradi pomilostitve ali amnestije sodie izree enotno
kazen za k.d., ki niso obseena z akti milosti.

Novo sodbo izda sodie na seji zunajobravnavnega senata na predlog dravnega toilca ali
obsojenca po predhodnem zaslianju nasprotne stranke. Zoper novo sodbo imajo stranke
pravico do pritobe.

1.2. PRAVA ALI FORMALNA OBNOVA (410 ZKP)
(1) Pojem prave obnove:
Pri pravi obnovi se postopek, ki je bil konan s pravnomono obsodilno sodbo, vrne v
stadij preiskave ali glavne obravnave ter ponovno poteka po obiajnih dolobah za k.p.
K.p. se lahko obnovi le v korist obsojenca. Prejnja sodba se razveljavi!



182
(2) Obnovitveni razlogi:
1) sodba temelji na ponarejeni listini ali krivi izpovedbi prie, izvedenca ali tolmaa
krivo izpovedbo je treba dokazati s pravnomono obsodilno sodbo, razen e je
storilec umrl ali so zanj podane okoliine, ki izkljuujejo kazenski pregon, potem se
dejstva lahko dokazujejo tudi z drugimi dokazi.

2) do sodbe je prilo zaradi kaznivega dejanja sodnika, sodnika porotnika ali osebe, ki
je opravljala preiskovalna dejanja k.d. je treba dokazati s pravnomono obsodilno
sodbo, razen e je storilec umrl ali so zanj podane okoliine, ki izkljuujejo
kazenski pregon, potem se lahko dokazuje z drugimi dokazi;

3) nova dejstva in novi dokazi, ki lahko povzroijo (morajo biti tako bistveni, da to
povzroijo):
oprostitev obsojenca, ali
obsodbo po milejih dolobah KZ.

Novi dokazi pomenijo, da sodie ele zdaj zve zanje (stranke lahko vedo za njih cel
postopek, vendar jih iz razlinih razlogov niso predlagale). Lahko so e prej obstajali
ali so nastali na novo (npr. izvedensko mnenje).

4) ve oseb je bilo obsojenih zaradi k.d., ki ga je storila le ena oseba ali samo nekatere
izmed njih;

5) obsojenec je bil obsojen za nadaljevano k.d. ali ve istovrstnih k.d., vendar nova
dejstva in dokazi dokazujejo, da ni storil vseh k.d., kar lahko bistveno vpliva na
odmero kazni.

(3) Upravienci do obnove:
Obnovo lahko zahtevajo stranke in zagovornik. Po smrti obsojenca jo lahko zahteva
dravni toilec (e je postopek tekel na njegovo zahtevo) in osebe, ki imajo pravico do
pritobe v korist obtoenca (zakonec, zunajzakonski partner, sorodnik v ravni liniji, brat,
sestra, rejnik, posvojitelj, posvojenec).

Roka za obnovo postopka NI. Obsojenec jo lahko zahteva tudi po prestani kazni,
zastaranem pregonu, amnestiji ali pomilostitvi (e sodie (ki bi bilo pristojno za
odloitev o obnovi) zve za razlog za obnovo, obvesti o tem obsojenca oz. drugega
upravienca).

(4) Postopek obnove:
O obnovi odloa zunajobravnavni senat sodia, ki je v prejnjem postopku sodilo na I.
stopnji. V senatu ne sme biti sodnik, ki je sodeloval pri izreku sodbe v prejnjem
postopku.

1) Dovolitev obnove:
Pred odloitvijo o obnovi je treba ugotoviti obstoj pogojev za obnovo postopka.
Sodie najprej preizkusi formalno pravilnost vloene zahteve, ki mora vsebovati
(sicer dopolni):
zakoniti razlog, zaradi katerega se zahteva obnova (obnovitveni razlog),
dokaze za dejstva, na katere se opira obnova.



183
Prepis zahteve (e sodnik ne zavre zahteve) za obnovo se vroi nasprotni stranki, ki
lahko v 8 dneh nanjo odgovori. Nato predsednik senata odredi, naj se opravijo
poizvedbe, raziejo dejstva in priskrbijo dokazi, na katere se sklicuje zahteva (in
odgovor nanjo). Po opravljenih poizvedbah se spis polje dravnemu toilcu, ki ga
mora vrniti s svojim mnenjem (pri k.d., kjer je pregon po uradni dolnosti).

O obnovi sodie odloi s sklepom:
ugodi zahtevi in dovoli obnovo k.p.,
zahtevo za obnovo zavrne,
zahtevo za obnovo zavre, e : jo je podala neupraviena oseba, ni zakonitih
pogojev, dejstva in dokazi so bili navedeni e v prejnji zahtevi za obnovo, ki je
bila zavrnjena, dejstva in dokazi niso taki (oitno), da bi na njihovi podlagi lahko
prilo do obnove, zahteva ni pravilna.

V sklepu, s katerim dovoli obnovo, sodie odloi, da:
se takoj razpie glavna obravnava, ali
se zadeva vrne v stanje preiskave, ali
se opravi preiskava, e je ni bilo (pri vloitvi neposredne obtonice).

Obnova je dovoljena tudi za morebitne soobsojence (beneficium cohaesionis)
sodie raziri po uradni dolnosti.
Izjemoma je zahteva za obnovo suspenzivna, e (glede na dokaze):
sodie misli, da bo v obnovljenem postopku doseena oprostilna ali zavrnilna
sodba,
sodie misli, da bo v obnovljenem postopku izreena kazen, ki jo je obsojenec
e prestal (po vtetju e prestane kazni bo izpuen).

V tem primeru lahko sodie zaasno ustavi izvrevanje kazni pred sklepom o
dovolitvi obnove. Ko postane sklep o dovolitvi obnove pravnomoen, se izvrevanje
kazni obvezno ustavi.

2) Nov kazenski postopek:
se opravi po enakih dolobah kot prejnji postopek. e se NOVI POSTOPEK
pravnomono ustavi do zaetka glavne obravnave, se s sklepom o ustavitvi postopka
razveljavi prejnja sodba.

e sodie izda v novem postopku sodbo, se v njej izree, da:
se prejnja sodba popolnoma ali deloma razveljavi (e je obnova uspela), ali
prejnja sodba ostane v veljavi (e obnova ni uspela).

V novo kazen sodie vteje prestano kazen, (e je bila obnova samo za nekatera od
dejanj, se izree nova enotna kazen). V novem k.p. je sodie vezano na prepoved
reformacije in peius, ni pa sodie vezano na sklepe iz prejnjega postopka!

1.3. INSTITUTI, KI SO PODOBNI OBNOVI
(1) Nadaljevanje kazenskega postopka pri zavrnjeni zahtevi za preiskavo (408 ZKP):
Na zahtevo upravienega toilca se lahko nadaljuje k.p., e je bila pravnomono s
sklepom zunajobravnavnega senata zavrnjena zahteva za preiskavo, ker (takoj ko
prenehajo vzroki):
ni bilo upravienega toilca,


184
ni bilo predloga okodovanca,
ni bilo dovoljenja dravnega organa,
so bile podane druge okoliine, ki so zaasno prepreevale pregon.

e je bila zahteva za preiskavo zavrnjena, ker ni bil podan utemeljen sum, se lahko k.p.
znova uvede, e upravieni toilec predloi nove dokaze za utemeljeni sum, na podlagi
katerih se zunajobravnavni senat prepria, da so izpolnjeni pogoji za uvedbo k.p.

(2) Nadaljevanje kazenskega postopka pri zavreni obtonici (nadaljuje se takoj, ko
prenehajo vzroki)(zaradi stvarno nepristojnega sodia pa se nadaljuje pred stvarno
pristojnim sodiem).
Sodei senat po koncu glavne obravnava obtonico zavre v naslednjih primerih:
postopek je tekel brez zahteve upravienega toilca,
ni bilo predloga okodovanca ali je bil predlog umaknjen,
ni bilo dovoljenja pristojnega dravnega organa ali je bilo dovoljenje umaknjeno,
podane so druge okoliine, ki zaasno prepreujejo k.p.
(Enako kot pri zavrnitvi zahteve za uvedbo preiskave.)

V obeh primerih gre le za nadaljevanje navidezno konanega postopka. To ni kritev ne
bis in idem, ker je postopek le ustavljen zaradi procesnih razlogov.

(3) Obnova zaradi odlobe Ustavnega sodia ali Evropskega sodia za lovekove pravice:
Na podlagi odlobe US ali ESP lahko obsojenec zahteva spremembo sodne odloitve,
e je ustavna odloba razveljavila ali odpravila predpis, na podlagi katerega je bila izdana
obsodilna kazenska sodba. Odloba ESP se lahko nanaa na obnovitveni razlog.


2. IZREDNA OMILITEV KAZNI JE Z NOVELO ZKP-K RTANA

3. ZAHTEVA ZA VARSTVO ZAKONITOSTI

3.1. POJEM ZAHTEVE ZA VARSTVO ZAKONITOSTI
Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno, nesuspenzivno in devolutivno pravno sredstvo,
katerega namen je varovanje zakonitosti kazenskega pravosodja in enotna uporaba zakona.
Gre za odpravljanje napak pri uporabi prava.

Vloi se:
po pravnomonem koncu k.p.:
o zoper pravnomono sodno odlobo s katero je bil konan kazenski postopek, zoper
drugo odlobo pa le, e je od odloitve vrhovnega sodia mogoe priakovati
odloitev o pravnem vpraanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti,
enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (novela ZKP-
K)(odredbo, sklep, sodbo),
IN
o zoper sodni postopek, ki je tekel pred pravnomono odlobo.
pred pravnomonim postopkom zoper pravnomono odlobo glede odreditve pripora
IN glede podaljanja pripora zoper sklep Vrhovnega sodia ali zoper sklep o podaljanju
pripora po vloitvi obtonice.




185
3.2. RAZLOGI ZA ZAHTEVO ZA VARSTVO ZAKONITOSTI
so kritve materialnega in formalnega kazenskega zakona:
(1) zaradi kritve KZ,
(2) zaradi absolutnih kritev ZKP,
(3) zaradi drugih kritev ZKP, e so te kritve vplivale na zakonitost sodne odlobe.

Zahtevo za varstvo zakonitosti je mono vloiti celo zoper odlobe Vrhovnega sodia, razen
zoper sodbo VS, s katero je odloilo o zahtevi za varstvo zakonitosti. Zahteve za varstvo
zakonitosti ni mono vloiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Vrhovni dravni toilec lahko zahtevo vloi zaradi vsake kritve zakona.

3.3. UPRAVIENCI DO ZAHTEVE ZA VARSTVO ZAKONITOSTI
Zahtevo za varstvo zakonitosti lahko vloijo:
Vrhovni dravni toilec zahtevo vloi lahko v kodo ali v korist obsojenca, ni vezan na
rok,
obsojenec in zagovornik v roku 3 mesecev od prejema pravnomone sodne odlobe, (8
dni, e je odloitev o priporu)
osebe, ki lahko v korist obtoenca vloijo pritobo, e je obsojenec umrl.

e je s sodbo Evropskega sodia za lovekove pravice ugotovljeno, da je s slovensko
pravnomono sodno odlobo v kodo obsojenca krena lovekova pravica, lahko obsojenec in
zagovornik zahtevo za varstvo zakonitosti vloita v roku 3 mesecev od dneva vroitve
odlobe ES.

NOVELA ZKP-K pa je uvedla, da se Na kritve sme vlonik sklicevati samo, e jih ni mogel
uveljavljati v pritobi ali e jih je uveljavljal, pa jih sodie druge stopnje ni upotevalo.


3.4. POSTOPEK ZAHTEVE ZA VARSTVO ZAKONITOSTI
(1) Postopek na I. stopnji:
Zahteva za varstvo zakonitosti se poda pri sodiu, ki je izdalo odlobo na I. stopnji.
Predsednik senata jo zavre s sklepom, e (zoper ta sklep je mogoa pritoba na sodiu
II stopnje):
jo je vloila neupraviena oseba,
je vloena prepozno,
je vloena zoper sodbo Vrhovnega sodia, s katero je odloeno o zahtevi za varstvo
zakonitosti,
ali ne izpolnjuje pogojev I. ali V. odstavka 420. lena (beri novi 420. len ).

Predsednik senata lahko odredi, da se izvritev napadene odlobe odloi ali prekine.

(2) Postopek na Vrhovnem sodiu:
O zahtevi odloa Vrhovno sodie na seji. Polje jo nasprotni stranki, ki lahko v 15 dneh
(ali 8 dneh v primeru pripora) nanjo odgovori (VDT se zahteva polje s spisi). Sodnik
poroevalec po potrebi priskrbi poroilo o zatrjevanih kritvah zakona (e preden se
odloa o zadevi). Pri odloanju o zahtevi se VS omeji na preizkus kritev zakona, na
katere se sklicuje vlonik v zahtevi. VS ne sme preizkusa raziriti na druge opaene
kritve. e je zahteva vloena v korist obsojenca, je sodie vezano na prepoved
reformacije in peius. Za soobsojence se po uradni dolnosti upoteva beneficium
cohaesionis.


186

3.5. ODLOBE VRHOVNEGA SODIA O ZAHTEVI ZA VARSTVO ZAKONITOSTI
Konstitutivne odlobe:
(1) zavrne zahtevo kot neutemeljeno e ugotovi, da:
1) ni podana kritev zakona, na katero se sklicuje vlonik, ali

2) je zahteva vloena zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

(2) spremeni odlobo sodia nije stopnje (sodie I. stopnje ali vije sodie) e je
zahteva utemeljena in vloena v korist obsojenca;

(3) v celoti ali delno razveljavi odlobo sodia nije stopnje (I. stopnje in vijega ali samo
vijega) in mu jo vrne v ponovno odloanje, e je zahteva utemeljena;

Deklaratorna odloba:
(4) Vrhovno sodie samo ugotovi kritev zakona (ne posega v pravnomono odlobo)
zahteva za varstvo zakonitosti, ki je bila vloena v kodo obsojenca ali obdolenca, je
utemeljena. e tako hudih kritev zakona, storjenih v korist obdolenca, ni mono
popraviti z zahtevo za varstvo zakonitosti.

Pri odloanju o zahtevi za varstvo zakonitosti lahko VS izjemoma preizkusi dejansko stanje
po uradni dolnosti, e nastane resen dvom o resninosti odloilnih dejstev, ki so bila
ugotovljena v odlobi, zoper katero je vloena zahteva. e VS v tem primeru ugotovi, da je
dejansko stanje zmotno ali nepopolno ugotovljeno, s sodbo odlobo razveljavi in odredi, naj
se opravi nova glavna obravnava pred sodiem I. stopnje (pred istim ali drugim sodiem).

3.6. NOVO SOJENJE
e se pravnomona sodba v postopku odloanja o zahtevi za varstvo zakonitosti razveljavi in
zadeva vrne v novo sojenje, se vzame za podlago prejnja obtonica oz. del obtonice, ki se
nanaa na razveljavljeni del sodbe. Sodie I. stopnje mora opraviti vsa procesna dejanja in
pretehtati vsa vpraanja, na katera je opozorilo VS. Pri novem sojenju lahko stranke navajajo
nova dejstva in izvajajo nove dokaze. Sodie I. stopnje je pri izdaji nove sodne odlobe
vezano na prepoved reformacije in peius.

4. USTAVNA PRITOBA
Pojavi se, ko so krene lovekove pravice in svoboine z nekim posaminim aktom. Mogoa
je tudi v drugih postopkih, ne le kazenskih. Zanjo moramo pred vloitvijo izrabiti vsa ostala
pravna sredstva. Rok za vloitev je 60 dni od zadnje odloitve. Reitve ustavne pritobe so
zelo podobne izrednim pravnim sredstvom, saj lahko razveljavi izpodbijano odlobo, samo
odloi o sporni pravici, vendar pa samo ne sme dosojati odkodnin.









187
III. del:
SKRAJANI KAZENSKI POSTOPEK
in
KAZENSKI POSTOPEK PROTI MLADOLETNIKOM


Prvo poglavje: SKRAJANI KAZENSKI POSTOPEK

I. SPLONE ZNAILNOSTI
Skrajani ali sumarni postopek se opravlja pred okrajnimi sodii (sodia I. stopnje) za k.d.,
za katere je predpisana denarna kazen ali zapor do 3 let. Sodi sodnik posameznik. V postopku
NI preiskave. Izjemoma se lahko pred vloitvijo obtonega predloga opravijo posamezna
preiskovalna dejanja. Obtoni akt se preizkusi po uradni dolnosti in v omejenem obsegu.
Prav tako NI ugovora zoper obtonico. Glavna obravnava se lahko opravi brez navzonosti
obdolenca, e je bil v redu povabljen in pred tem zaslian ter sodie meni, da njegova
navzonost ni nujna. Zagovornik ni obvezen. Pri k.d., ki se preganjajo na zasebno tobo, se
lahko pred glavno obravnavo opravi poseben narok, katerega namen je poskus poravnave.
Omejena je uporaba pripora.

II. UVEDBA POSTOPKA
Skrajani postopek se uvede na podlagi:
(1) obtonega predloga dravnega toilca (okodovanca kot toilca) ni potrebna
obrazloitev, ali

(2) zasebne tobe zasebnega toilca.

Dravni toilec vloi obtoni predlog na podlagi kazenske ovadbe. Pred vloitvijo lahko
predlaga sodniku posamezniku, naj opravi posamezna preiskovalna dejanja (ugotavljajo se
dejstva, pomembna za DT, da sestavi obtoni akt). e se sodnik strinja, opravi preiskovalno
dejanje kolikor hitro je mogoe. e se sodnik ne strinja, o tem obvesti dravnega toilca, ki
zoper odloitev sodnika nima nobenega pravnega sredstva. Lahko se odloi, da bo vloil
obtoni predlog ali s sklepom ovadbo zavre.

III. PREIZKUS ALI KONTROLA OBTOBE (samo formalna presoja)
Obtoni predlog ali zasebno tobo preizkusi sodnik posameznik po uradni dolnosti:
(1) ali je obtoni akt sestavljen v skladu z zakonom,
(2) ali je sodie pristojno,
(3) ali so podani pogoji, da se obtoni akt zavre.

e je za sojenje pristojno drugo okrajno sodie, mu zadevo odstopi. e je za sojenje
pristojno okrono sodie, odstopi zadevo pristojnemu okronemu dravnemu toilcu, ki
lahko zahteva preiskavo ali vloi neposredno obtonico. e se okroni dravni toilec ne
strinja glede stvarne nepristojnosti, predloi zadevo v odloanje zunajobravnavnemu senatu
okronega sodia. Ko je razpisana glavna obravnava, se sodie po uradni dolnosti ne more
izrei za krajevno nepristojno (samo do zaetka GO se lahko). Stranke lahko podajo ugovor
krajevne nepristojnosti le do zaetka glavne obravnave.



188
Sodnik obtoni predlog ali zasebno tobo zavre, e:
(1) dejanje, ki je predmet obtobe, ni kaznivo;

(2) so podane okoliine, ki izkljuujejo kazensko odgovornost, in ni razlogov za uporabo
varnostnih ukrepov,

(3) pregon je zastaran, dejanje je obseeno z amnestijo ali pomilostitvijo, podane so druge
okoliine, ki izkljuujejo kazenski pregon;

(4) ni zadosti dokazov, da bi bil obdolenec utemeljeno osumljen dejanja, ki je predmet
obtobe sodnik lahko obtoni akt pod tem pogojem zavre le, e so bila opravljena
posamezna preiskovalna dejanja.

(5) ni zahteve upravienega toilca ali predloga ali dovoljenja ali so podane druge okoliine,
ki zaasno prepreujejo pregon

(6) ali e je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja (njegova
nevarnost je neznatna zaradi narave ali tee dejanja ali zaradi tega, ker so kodljive
posledice neznatne ali jih ni ali zaradi drugih okoliin, v katerih je bilo storjeno in zaradi
nizke stopnje storileve krivde ali zaradi njegovih osebnih okoliin) ter posledicami, ki
bi jih povzroil kazenski pregon.

Vsebinske presoje ugovora NI.

IV. GLAVNA OBRAVNAVA
Sodnik posameznik takoj razpie glavno obravnavo in odredi vroitev obtonega akta
obdolencu. e v 1 mesecu ne doloi GO, obvesti o razlogih predsednika sodia, ki ukrene
vse, kar je potrebno, da se GO imprej doloi. e pa sodnik oceni, da bi bilo za hitreji potek
kazenskega postopka pred razpisom glavne obravnave smotrno opraviti predobravnavni
narok, se smiselno uporabljajo dolobe o predobravnavnem naroku (novela ZKP-K).
Obdolencu se v vabilu sporoi, da se bo glavna obravnava opravila tudi v njegovi odsotnosti,
e bodo za to podani zakonski pogoji, in se ga poui, da si ima pravico vzeti zagovornika. e
obramba ni obvezna, se glavna obravnava opravi brez zagovornika. Obdolenec mora imeti
najmanj 3 dni (redni 8 dni) asa za pripravo obrambe (e obd. privoli, se lahko 3 dnevni rok
skraja). Glavna obravnava se zane z branjem obtonega predloga ali zasebne tobe, ki jo
prebere toilec. Obravnava se mora konati brez prekinitve, e je le mogoe. Po konani
glavni obravnavi sodnik izree sodbo in jo razglasi z bistvenimi razlogi. Sodba mora biti
pismeno izdelana v 15 dneh. Zoper sodbo je mona pritoba v 8 dneh od vroitve sodbe.
Sodnik lahko za maximalno 6 mesecev prekine GO, e DT napove, da bo zadevo odstopil v
poravnavanje.

e obdoleni ne pride na GO, pa je bil v redu povabljen, sme sodnik odloiti, da se GO
opravi, e njegova navzonost NI nujna in je bil pred tem e zaslian. e na GO ne pride
zagovornik, ki je bil v redu povabljen in ne obvesti sodia o izostanku, zapusti GO ali moti
red, obramba pa NI obvezna, se GO nadaljuje v nenavzonosti zagovornika, razen v primeru,
da si obdoleni takoj vzame drugega zagovornika.

V. POLOAJ OKODOVANCA
Okodovanec lahko namesto dravnega toilca vloi obtoni predlog, e je podal kazensko
ovadbo in dravni toilec v 1 mesecu (redni 3 mesece) po prejemu ovadbe ne vloi obtonega


189
predloga in ne obvesti okodovanca, da je ovadbo zavrgel ali odloil pregon. S to pravico je
okodovanec zavarovan pred neaktivnostjo dravnega toilca, e je sam vloil ovadbo. e
okodovanec vloi obtoni predlog, lahko dravni pregon do konca obravnave prevzame
pregon.

VI. NAROK ZARADI PORAVNAVE
Poravnava je mona pri k.d., ki se preganjajo na zasebno tobo. Sodnik posameznik povabi
(preden je razpisana GO) zasebnega toilca in obdolenca na poseben narok, e misli, da bi se
zadeva lahko prostovoljno poravnala. e ne pride do poravnave in umika zasebne tobe,
sodnik sprejme izjave strank o dokaznih predlogih in razpie glavno obravnavo ali jo opravi
takoj (e sodnik misli, da mu ni treba zbirati dokazov). e zasebni toilec ne pride na narok,
se teje, da je zasebno tobo umaknil.

VII. PRIPOR V SKRAJANEM POSTOPKU
Pripor se lahko odredi pred in po vloitvi obtonega predloga. Temeljni pogoj je utemeljeni
sum, da je bilo storjeno k.d., ki se preganja po uradni dolnosti ali na predlog.

Pripor se lahko odredi iz standardnih pripornih razlogov na predlog DT (novela ZKP-
K):
(1) zaradi begosumnosti ali ugotovitve istovetnosti za vsa k.d.;
(2) zaradi koluzijske nevarnosti ali ponovitvene (iteracijske) nevarnosti:
1) za vsa k.d., za katera se lahko izree kazen 3 let zapora, in
2) za naslednja k.d.:
k.d. zoper javni red in mir,
k.d. zoper spolno nedotakljivost,
k.d. z elementi nasilja, za katero se lahko izree kazen 2 let zapora.

Pred vloitvijo obtonega predloga traja toliko asa, dokler se ne opravijo preiskovalna
dejanja, vendar najve 15 dni. Od vloitve obtonega predloga do konca glavne obravnave
mora sodnik vsak mesec preizkusiti, ali so podani razlogi za pripor. O pritobi zoper sklep o
priporu odloa ZOS.

VIII. POSTOPEK NA DRUGI STOPNJI
O postopku na II. stopnji se stranke obvestijo le, e predsednik senata ali senat vijega sodia
spozna, da je navzonost strank koristna za razjasnitev stvari. e gre za k.d., za katero tee
postopek na zahtevo dravnega toilca, polje predsednik senata (pred sejo) spise vijemu
dravnemu toilcu, ki lahko poda pisni predlog.

IX. IZREKANJE SODNEGA OPOMINA
Sodni opomin se izree s sklepom. V izreku se ne ugotovi krivda, temve se le navedbe, da se
obtoencu izreka sodni opomin za dejanje, ki je predmet obtobe, in pravna kvalifikacija k.d.
V obrazloitvi se navedejo razlogi, ki utemeljujejo izrek sodnega opomina. Sklep o izreku
sodnega opomina se razglasi po konani glavni obravnavi z bistvenimi razlogi. Sklep o
sodnem opominu se lahko izpodbija iz enakih razlogov, kot se izpodbija sodba, razen glede
sankcij in zaradi tega, ker niso bile podane okoliine, ki bi opravievale izrek opomina.
Izpodbijanje je treba napovedati v 8 dneh.





190
X. KAZNOVALNI NALOG
Bistvo postopka za izdajo kaznovalnega naloga je, da sodie v postopku ne opravi glavne
obravnave. ZKP izrecno doloa, da je to mogoe le za kazniva dejanja iz pristojnosti
okrajnega sodia. Pogoje za izrek posamezne sankcije doloa Kazenski zakonik. Kaznovalni
nalog tako pride v potev samo pri lajih kaznivih dejanjih, za katera so predvidene blaje
kazenske sankcije ali ukrepi. To je povezano z naelom ekonominosti postopka. Obstaja
dovolj dokazov o tem, da je obdolenec nedvomno storilec kaznivega dejanja, ni spora, zato
ni potrebna glavna obravnava. Gre za sporazum med toilcem in sodiem (razlika od plea
bargaining, kjer pride do sporazuma med toilcem in obdolencem). Naelo kontradiktornosti
je pri izdaji kaznovalnega naloga zelo omejeno. Gre za naknadno kontradiktornost, ki se kae
v obdolenevi pravici do ugovora. Razlog za to je, da ni dopustno obdolenca spraevati,
kako bo ravnal v primeru, e bo kaznovan s sodbo, v kateri sodnik izda kaznovalni nalog.


Za kazniva dejanja iz pristojnosti okrajnega sodia sme dravni toilec ob vloitvi obtonega
predloga predlagati, da sodie izda kaznovalni nalog, s katerim obdolencu izree predlagano
kazensko sankcijo ali ukrep, ne da bi opravilo glavno obravnavo.

V predlogu lahko dravni toilec predlaga izrek naslednjih kazenskih sankcij in
ukrepov:
denarno kazen
prepoved vonje motornega vozila
pogojno obsodbo z monostjo doloitvijo pogoja v skladu s katerim mora obdolenec
v doloenem roku povrniti premoenjsko korist, do katere je priel s kaznivim
dejanjem ali povrniti kodo, ki jo je povzroil s kaznivim dejanjem (novela ZKP-L),
sodni opomin
odvzem predmetov, pridobljenih s kaznivim dejanjem
odvzem premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.
Sodnik se s predlogom ne strinja sodnik doloi glavno obravnavo in zavrne predlog za
izdajo kaznovalnega naloga, ker:

meni, da vsebina dokazov, ki so predlagani v obtonem predlogu, ne daje zadostne
podlage za izdajo kaznovalnega naloga
se ne strinja z izrekom sankcije, ki jo je predlagal dravni toilec
Na glavno obravnavo povabi obdolenca, njegovega zagovornika, toilca, okodovanca,
njihove zakonske zastopnike in pooblaence, prie, izvedence in tolmaa. Obdolencu se
vroi le prepis obtonega predloga brez predloga za izdajo kaznovalnega naloga.

Sodnik se s predlogom strinja sodnik s sodbo izda kaznovalni nalog, brez glavne
obravnave. Kazenske sankcije, ki jih lahko sodnik izree v kaznovalnem nalogu so omejenega
obsega. Vendar pa strinjanje sodnika s predlogom za izdajo kaznovalnega naloga pomeni, da
se mora strinjati tudi s sankcijo, ki jo predlaga dravni toilec. Lahko torej ugotovimo, da je
sodie vezano na sankcijo, predlagano v obtobi (drugae ni vezano na predloge toilca).
Overjeni prepis sodbe o kaznovalnem nalogu se vroi obdolencu in njegovemu zagovorniku
ter dravnemu toilcu.
Legitimirana sta obdolenec ali njegov zagovornik. Rok za vloitev ugovora je 8 dni od
vroitve sodbe o kaznovalnem nalogu. Ugovor se vloi pisno ali ustno na zapisnik pri sodiu.


191
Vsebina ugovora:
navedba sodbe, s katero je bil izdan kaznovalni nalog
lahko se predlagajo tudi dokazi, ki naj se izvedejo na glavni obravnavi
Obdolenec se lahko pravici do ugovora tudi odpove ali pa ugovor umakne. Umik je moen
do izdaje sklepa o razveljavitvi sodbe o kaznovalnem nalogu (novela ZKP-L. Odpoved in
umik ugovora se ne moreta preklicati.
Sodnik ugovor zavre velja sodba, s katero je bil izdan kaznovalni nalog.
Sodnik ugovoru ugodi sodnik s sklepom razveljavi sodbo o kaznovalnem nalogu in
nadaljuje postopek z izvedbo glavne obravnave. Pri izrekanju sodbe po vloenem ugovoru
sodie ni (ve) vezano na predlog dravnega toilca o kazenski sankciji in na prepoved
reformatio in peius (e je podan ugovor samo v obtoenevo korist, se sodba ne sme
spremeniti v njegovo kodo glede pravne presoje dejanja in kazenske sankcije).
Vsebina kaznovalnega naloga:
navedba, da se predlogu dravnega toilca ugodi
osebni podatki obdolenca
katerega dejanja je obdolenec spoznan za krivega
zakonsko oznabo kaznivega dejanja in dolobe kazenskega zakona
navedba, da se obdolencu izreka kazenska sankcija ali ukrep iz predloga in katera je
ta sankcija/ukrep ter nain izvritve sankcije
pouk obdolencu o pravici do ugovora in da bo po izteku roka za ugovor, e ta ne bo
vloen, kaznovalni nalog postal pravnomoen in da bo izreena kazenska sankcija
oziroma ukrep izvren

NOVELA ZKP-K pa je prinesla tudi SPORAZUM O PRIZNANJU KRIVDE (450.a
450.):
Obdolenec, zagovornik in dravni toilec lahko v kazenskem postopku predlagajo nasprotni
stranki sklenitev sporazuma o obdolenevem priznanju krivde za storjeno kaznivo dejanje.
Sklenitev takega sporazuma sme predlagati dravni toilec (tudi obdolenec ali zagovornik,
NE pa sodie) tudi pred prietkom kazenskega postopka, e je podan utemeljen sum, da je
osumljenec storil kaznivo dejanje, ki bo predmet postopka. V tem primeru mora dravni
toilec, ki predlaga sklenitev sporazuma, osumljenca pisno seznaniti z opisom dejanja in
pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja, glede katerega predlaga sklenitev sporazuma. e
osumljenec e ni bil zaslian, ga mora pouiti o pravicah iz etrtega odstavka 148. lena tega
zakona. Naelo domneve nedolnosti velja tudi PO sklenitvi sporazuma, vse dokler
krivda ni ugotovljena s pravnomono sodbo! Ni dopusten sporazum, da obdolenec
priznava neko laje KD, ki ga ni storil, v zameno pa ga DT ne obtoi za drugo KD, ki je huje
(za katero po oceni DT ni dovolj dokazov).
e stranki soglaata z monostjo, da se kazenski postopek kona na podlagi sporazuma o
priznanju krivde, osumljenec oziroma obdolenec pa nima zagovornika, mu predsednik
sodia na predlog dravnega toilca za postopek pogajanj postavi zagovornika po uradni
dolnosti. V primeru sklenitve sporazuma opravlja postavljeni zagovornik to dolnost do
pravnomono konanega kazenskega postopka, sicer pa se ga razrei, ko dravni toilec


192
obvesti predsednika sodia, da postopek pogajanj ni bil uspeen. Nagrada in potrebni izdatki
postavljenega zagovornika za postopek pogajanj so stroki kazenskega postopka.
e je podan predlog o sklenitvi sporazuma, se stranki lahko pogajata o pogojih priznanja
krivde za kaznivo dejanje, za katero se vodi predkazenski oziroma kazenski postopek zoper
osumljenca oziroma obdolenca ter o vsebini sporazuma. Dravni toilec se sme pogajati tudi
samo z zagovornikom, e osumljenec oziroma obdolenec s tem soglaa.
Sporazum o priznanju krivde mora biti sklenjen v pisni obliki in ga podpieta stranki in
zagovornik. Kaznivo dejanje, za katero je sklenjen sporazum, mora biti opisano na nain, kot
se zahteva za opis dejanja v obtonici. Sporazum se priloi k vloeni obtonici oziroma
obtonemu predlogu; e pride do sklenitve sporazuma kasneje, ga mora dravni toilec
predloiti sodiu takoj, vendar najpozneje do zaetka glavne obravnave. e do sklenitve
sporazuma ne pride, se iz spisa izloijo vse listine, ki se nanaajo na postopek pogajanj.
S sporazumom, s katerim obdolenec prizna krivdo za vsa ali nekatera kazniva dejanja,
ki so predmet obtobe, se obdolenec in dravni toilec lahko dogovorita:
1. o kazni oziroma opozorilni sankciji in o nainu izvritve kazni;
2. o odstopu dravnega toilca od kazenskega pregona, za kazniva dejanja obdolenca, ki
niso zajeta s priznanjem;
3. o strokih kazenskega postopka;
4. o izpolnitvi kakne druge naloge.
Predmet sporazuma o priznanju krivde ne morejo biti pravna opredelitev kaznivega dejanja,
varnostni ukrepi, kadar so obvezni ter odvzem s kaznivim dejanjem pridobljene premoenjske
koristi, razen nain odvzema.
Sporazum o kazni vsebuje vrsto in viino oziroma as trajanja kazni, ki naj se izree
obdolencu za storjeno kaznivo dejanje. Dogovorjena kazen mora biti v mejah predpisane
kazni; izrek omiljene kazni in nain izvritve kazni se sme v sporazumu predlagati le ob
pogojih in v mejah, ki so predpisani v kazenskem zakonu. e so podani zakonski pogoji, se
stranki lahko dogovorita, da se obdolencu namesto kazni izree opozorilna sankcija.
Dogovorjena opozorilna sankcija mora vsebovati vse sestavine, ki se po dolobah kazenskega
zakona zahtevajo za izrek take sankcije. O odstopu od kazenskega pregona za kazniva
dejanja, ki niso zajeta s sporazumom o priznanju krivde, se sme dravni toilec z
obdolencem dogovoriti le, e gre za kazniva dejanja iz prvega in drugega odstavka 162.
lena tega zakona in e s tem soglaa okodovanec. Kaznivo dejanje, glede katerega dravni
toilec odstopi od pregona mora biti v sporazumu imbolj natanno opisano, z navedbo
njegove pravne opredelitve. Soglasje okodovanca se priloi sporazumu. V sporazumu o
priznanju krivde se stranki lahko dogovorita, da se obdolenec, ne glede na dolobe ZKP,
oprosti plaila oziroma povrnitve vseh ali dela strokov kazenskega postopka. V tem primeru
stroki kazenskega postopka bremenijo proraun. Obdolenec se s sporazumom o priznanju
krivde lahko tudi zavee, da bo najpozneje do predloitve sporazuma sodiu okodovancu
poravnal kodo, povzroeno s kaznivim dejanjem, poravnal svojo preivninsko obveznost ali
izpolnil kakno drugo nalogo iz prvega odstavka 162. lena tega zakona.
O sporazumu o priznanju krivde, ki ga je obdolenec sklenil z dravnim toilcem, odloa
sodie, pred katerim tee kazenski postopek, na predobravnavnem naroku, e je bil sporazum
sklenjen pozneje, pa na glavni obravnavi.


193
Ko sodie odloa o sklenjenem sporazumu o priznanju krivde, presodi:
1. ali je sporazum v skladu z ZKP in
2. ali so glede priznanja krivde izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 285.c lena ZKP (beri
predobravnavni narok).
e sodie ugotovi, da kateri izmed pogojev iz 285.c ni podan, ali da obdolenec ni izpolnil
obveznosti poravnanja kode, preivninske obveznosti ali druge naloge iz 162. ZKP,
sporazum s sklepom zavrne in nadaljuje postopek, kot da je obtoenec izjavil, da krivde po
obtobi ne priznava. e sodie presodi, da so izpolnjeni vsi pogoji, sprejme sklep, da se
sporazum o priznanju krivde sprejme in nadaljuje postopek smiselno, kot da je obtoenec
izjavil, da priznava krivdo po obtobi.Zoper sklep iz prejnjega odstavka ni pritobe.

Drugo poglavje: KAZENSKI POSTOPEK PROTI
MLADOLETNIKOM

Postopek se izvaja proti osebam, ki so storile kaznivo dejanje kot mladoletniki, pa ob uvedbi
postopka oziroma ob sojenju e niso stare enaindvajset let. Torej kot mladoletne, pa ob uvedbi
postopka e niso dopolnile 21 let, ali pa kot polnoletne, pa ob uvedbi postopka e niso
dopolnile 21 let. V postopku se NE uporabljajo dolobe glede sporazuma o priznanju krivde.

Novela ZKP-K pa nam e pove, da se dolobe glede sporazuma o priznanju krivde NE
uporabljajo proti mladoletnikom!

I. POMEMBNE POSEBNOSTI POSTOPKA PROTI MLADOLETNIKOM

1. SOJENJE V NAVZONOSTI
Mladoletniku se nikoli in pod nobenim pogojem ne sodi v odsotnosti. Sodie mora
mladoletnika videti, oceniti njegovo zrelost, duevno razvitost in osebnost ter presoditi
primernost izbranega vzgojnega ukrepa ali kazni.

2. OBZIRNO RAVNANJE
Procesni organi, ki sodelujejo v k.p. ali pri zaslianju mladoletnika, morajo ravnati z njim
obzirno, pri emer morajo upotevati njegovo duevno razvitost, obutljivost in osebne
lastnosti, da ne bi k.p. kodljivo vplival na njegov razvoj. Nikoli se mu ne smejo vroati
pisanja preko sodne deske.

3. ZAGOVORNIK
Mladoletnik mora imeti zagovornika (od zaetka pripravljalnega postopka), e:
(1) gre za k.d. s predpisano kaznijo nad 3 leta zapora, ali
(2) gre za laje k.d. in sodnik spozna, da je mladoletnik potrebuje zagovornika.

e si obveznega zagovornika ne vzame sam, mu ga ne vzame zakonit zastopnik ali sorodniki,
mu ga postavi sodnik za mladoletnike po uradni dolnosti (lahko ga ima od zaetka
pripravljalnega postopka).





194
4. OBVEZNOST PRIEVANJA
Nihe ne more biti oproen dolnosti prievanja o okoliinah, ki so potrebne za presojo
mladoletnikove duevne razvitosti, osebnosti in razmer, v katerih ivi.

5. IZLOITEV POSTOPKA
e je mladoletnik sodeloval pri k.d. skupaj s polnoletnimi osebami, se postopek proti njemu
izloi in opravi posebej. Zaradi varstva mladoletnikove osebnosti se lahko mladoletniki
postopek zdrui s postopkom zoper polnoletne (vodi se po pravilih za polnoletne) le izjemoma,
e je zdruitev nujna za razjasnitev stvari. Sklep o zdruitvi postopka izda senat za
mladoletnike na obrazloen predlog dravnega toilca (zoper tak sklep ni pritobe). e se
mladoletniku sodi za ve k.d., od katerih je nekatera storil kot mladoleten in nekatera kot
polnoleten, se opravi enoten postopek pred senatom, ki sodi polnoletnim.

6. SODELOVANJA ORGANA SOCIALNEGA VARSTVA (CENTRA ZA SOCIALNO
DELO)
CSD ima pravico:
(1) seznaniti se s potekom postopka,
(2) dajati med postopkom predloge,
(3) opozarjati na dejstva in dokaze, ki so pomembni za pravilno odlobo.

Dravni toilec mora obvestiti CSD o vsakem zaetku postopka proti mladoletniku. e se
med postopkom ugotovi, da mladoletnik ob storitvi e ni bil star 14 let, se k.p. ustavi in
obvesti CSD, ki mladoletnika obravnava v nepravdnem postopku.

7. IZKLJUITEV JAVNOSTI
Javnost je vedno izkljuena pri sojenju mladoletniku. Na glavni obravnavi se lahko dovoli
navzonost:
oseb, ki se ukvarjajo z vzgojo in varstvom mladoletnikov ali zatiranjem mladoletnike
kriminalitete,
znanstvenih delavcev.

Lahko se odstranijo vsi, razen toilca, zagovornika in predstavnika CSD. Brez dovoljenja se
ne sme objaviti potek k.p. proti mladoletniku in ne odloba, ki je bila v njem izdana. Objavi se
lahko le del odlobe, ki ga je sodie dovolilo objaviti. Nikoli se ne sme objaviti
mladoletnikovo ime ali podatki, iz katerih je mono sklepati, za katerega mladoletnika gre.
Senat lahko odredi, da se mladoletnik med izvedbo posameznih dokazov ali prianjem strank,
odstrani.

8. HITROST POSTOPKA
je posebej poudarjena v postopku zoper mladoletnike. Sodnik za mladoletnike mora vsak
mesec poroati predsedniku sodia, katere mladoletnike zadeve e niso konane in zakaj v
posameznih zadevah postopek e tee. Sodnik za mladoletnike mora razpisati glavno
obravnavo ali sejo senata v 8 dneh od dneva, ko prejme predlog dravnega toilca, oz. je
konan pripravljalni postopek ali je bilo na seji senata sklenjeno, da se opravi GO. Za vsako
podaljanje roka mora imeti odobritev predsednika sodia. Vsako prekinitev ali preloitev
glavne obravnave mora sporoiti predsedniku sodia in mu pojasniti razloge.

II. SESTAVA SODIA
Za mladoletnika je krajevno pristojno sodie stalnega prebivalia mladoletnika, e pa
stalnega prebivalia nima, se upoteva zaasno prebivalie. Mladoletniku vedno sodi senat


195
specializiranih sodnikov za mladoletnike. Pri sodiih I. stopnje senat sestavljajo 1 poklicni
specializirani sodnik za mladoletnike in 2 sodnika porotnika, ki se volita izmed profesorjev,
uiteljev, vzgojiteljev in drugih oseb, ki imajo izkunje z vzgojo mladoletnikov. Pripravljalni
postopek in druge zadeve v postopku proti mladoletnikom vodi sodnik za mladoletnike, ki ne
sme soditi, e je v isti zadevi vodil postopek (razen, e gre za vzgojni ukrep).

III. UVEDBA POSTOPKA

1. UVEDBA POSTOPKA SAMO NA ZAHTEVO DRAVNEGA TOILCA
To velja za vsa k.d. Zasebni toilec in okodovanec lahko dravnemu toilcu le predlagata
uvedbo postopka v roku 3 mesecev (od kar sta zvedela za k.d. in storilca). e je zasebno
pregonljivo k.d. poda okodovanec predlog DT (ni isti predlog kot pri k.d. na predlog).

2. NI NADOMESTNEGA PREGONA
V postopku proti mladoletnikom ni pravice do subsidiarne obtobe (okodovanec ne more
prevzeti pregona in ne more vloiti zasebne tobe). e dravni toilec ne zahteva uvedbe
postopka proti mladoletniku, o tem obvesti okodovanca, ki lahko v 8 dneh le zahteva, naj
senat za mladoletnike uvede postopek. e senat za mladoletnike to stori, se lahko dravni
toilec postopka udeleuje (in ima vse pravice, ki jih ima v postopku).

3. OPURTUNITETNO NAELO
Legalitetni pregon velja v postopku zoper mladoletnike za k.d. s predpisano kaznijo nad 3 leta
zapora.
Opurtunitetno naelo je uveljavljeno za k.d. s predpisano denarno kaznijo ali zaporom do 3 let
dravni toilec lahko odloi, da ne bo zahteval uvedbe k.p. kljub dokazom, da je
mladoletnik storil k.d., e glede na:
naravo k.d.,
okoliine, v katerih je bilo k.d. storjeno,
mladoletnikovo prejnje ivljenje,
mladoletnikovo osebnost
spozna, da postopek proti mladoletniku ne bi imel smisla.

e mladoletnik e prestaja izreeno kazensko sankcijo, se lahko dravni toilec odloi, da ne
bo zahteval k.p. za drugo mladoletnikovo k.d (tudi e se predhodni postopek e izvaja, lahko
ustavi postopek zaradi tega), e glede na teo tega k.d. in glede na kazensko sankcijo to ne bi
bilo smiselno.

4. POSTOPEK PORAVNAVANJA
Dravni toilec lahko ovadbo zoper mladoletnika, ki je storil k.d. s predpisano denarno
kaznijo ali zaporom do 3 let, odstopi v postopek poravnavanja ali odloi kazenski pregon.


IV. PRIPRAVLJALNI POSTOPEK

1. ZAETEK PRIPRAVLJALNEGA POSTOPKA
Pripravljalni postopek v k.p. zoper mladoletnike je analogen preiskavi v rednem k.p. Opravi
ga sodnik za mladoletnike na zahtevo dravnega toilca. e se sodnik za mladoletnike ne
strinja z zahtevo, o tem odloi senat za mladoletnike vijega sodia. Pripravljalni postopek se
mora opraviti vedno pred vloitvijo obtonega akta. Neposredne obtobe v postopku zoper
mladoletnike ni.


196


2. IZVEDBA PRIPRAVLJALNEGA POSTOPKA
V pripravljalnem postopku se ugotavljajo:
(1) dejstva o k.d.,
(2) okoliine, ki so potrebne za presojo mladoletnikove duevne razvitosti, starosti,
(3) okolje in razmere, v katerih mladoletnik ivi zahteva se poroilo CSD.

Pri dejanjih v pripravljalnem postopku sta lahko navzoa dravni toilec in zagovornik. Lahko
se dovoli navzonost predstavnika CSD in mladoletnikovih starev ali skrbnika. e je
potrebno, se zaslianje mladoletnika opravi s pomojo pedagoga ali druge strokovne osebe.
Ko so te osebe navzoe, lahko dajejo predloge in vpraanja

3. PREHODNA NASTANITEV
e je potrebno, da se mladoletnik izloi iz nevarnega okolja ali da se mu zagotovi pomo,
varstvo ali nastanitev, se mladoletnik:
odda v prehodni dom ali vzgojni zavod,
izroi drugi druini,
postavi pod nadzorstvo CSD.

4. PRIPOR (E SO PODANI PRIPORNI RAZLOGI)
Izjemoma se lahko odredi pripor do 1 meseca, ki ga lahko senat za mladoletnike iz
upravienih razlogov podalja najve za 2 meseca. Sklep o priporu izda sodnik za
mladoletnike. Mladoletnik ne sme biti priprt skupaj s polnoletnimi, razen e sodnik za
mladoletnike odloi, da je to v konkretnem primeru v njegovem interesu in v njegovo korist.

5. ZAKLJUEK PRIPRAVLJALNEGA POSTOPKA
Po koncu pripravljalnega postopka sodnik za mladoletnike polje spis:
pristojnemu dravnemu toilcu, e se je postopek zael na njegovo zahtevo,
senatu za mladoletnike, e je le-ta odloil o uvedbi postopka,
poda senatu za mladoletnike predlog za kaznovanje (oz. vzgojni ukrep).

Predsednik sodeega senata ne more biti sodnik, ki je vodil pripravljalni postopek. Dravni
toilec in predsednik senata lahko v 8 dneh zahtevata, naj se pripravljalni postopek dopolni.
e se sodnik za mladoletnike ne strinja z zahtevo dravnega toilca za dopolnitev
pripravljalnega postopka, zahteva, da o tem odloi senat za mladoletnike. Dravni toilec
lahko predlaga sodniku za mladoletnike, naj postopek ustavi. Ustavi ga zaradi istih razlogov
kot v normalnem postopku ter iz dodatnega razloga: e ukrep ne bi bil smotrn. V primeru
nesoglasja sodnik za mladoletnike zahteva odloitev senata za mladoletnike (vijega sodia).

V. POSTOPEK PRED SENATOM ZA MLADOLETNIKE
Obtoni akt v k.p. zoper mladoletnike je obrazloen predlog za kaznovanje mladoletnika
(zadeva mora na GO) ali izrek vzgojnega ukrepa (lahko na seji senata, kjer pa se ne smejo
ugotavljati dejstva) mladoletniku. Poda ga dravni toilec po konanem pripravljalnem
postopku.
Predsednik senata za mladoletnike po prejemu predloga za kaznovanje v 8 dneh razpie:
sejo senata (ni namenjena kontradiktornosti, naeloma je seja v navzonosti, samo
izjemoma ne (prej e zaslian)) za mladoletnike, e:
o se predlaga nezavodski vzgojni ukrep,


197
o tee postopek na proti mladoletniku brez predloga dravnega toilca.
(na seji se lahko odloi, da se opravi GO)
glavno obravnavo, e se predlaga zavodski vzgojni ukrep ali kazen.

Senat za mladoletnike odloi o zadevi:
(1) s sklepom, e izree vzgojni ukrep senat ne izree krivdoreka,
(2) s sodbo, e izree kazen obsodilna sodba.

Senat ni vezan na predlog dravnega toilca, kakno kazensko sankcijo naj izree (kazen ali
vzgojni ukrep). e tee postopek brez predloga dravnega toilca, lahko senat izree le
vzgojni ukrep (isto, e DT umakne predlog). V primerih, ko bi v rednem postopku prilo do
oprostilne ali zavrnilne sodbe, se postopek za mladoletnike s sklepom ustavi. e je sodie
mladoletniku izreklo kazen, ga lahko obsodi na plailo strokov k.p. in izpolnitev
premoenjskopravnih zahtevkov (isto, ko ne bi bilo smotrno izrei kazni ali vzgojnega
ukrepa). e je sodie mladoletniku izreklo vzgojni ukrep, plaa stroke k.p. proraun.
Mladoletnika se lahko v primeru vzgojnega ukrepa obsodi na izpolnitev premoenjskopravnih
zahtevkov in strokov k.p. le, e ima lastne dohodke ali premoenje. e jih nima, sodie
napoti okodovanca na pravdo. Sodnik mora v 3 dneh po razglasitvi izdelati pisno sodbo ali
pisni sklep.

VI. PRAVNA SREDSTVA
Zoper obsodilno sodbo (kazen), sklep o izreku vzgojnega ukrepa in sklep o ustavitvi postopka
se lahko pritoijo vsi, ki se lahko pritoijo zoper sodbo (v 8 dneh od prejema sodbe ali
sklepa). Zagovornik, dravni toilec, zakonec in sorodniki (krvni sorodniki v ravni vrsti,
posvojitelj, brat ali sestra, rejnik) se lahko pritoijo v korist mladoletnika tudi proti njegovi
volji. Na sejo senata vijega sodia se povabi mladoletnika le, e predsednik senata ali senat
spozna, da bi bila njegova navzonost koristna. Denarno kazen, mladoletniki zapor in
zavodski ukrep (izreejo tisti ukrep, ki bo najbolj uinkovit pri (pre)vzgoji) lahko vije
sodie izree le po opravljeni glavni obravnavi, e takne sankcije NISO bile izreene na I.
stopnji (lahko tudi na seji, e gre samo za dalje/vije sankcije). Zahteva za varstvo
zakonitosti se lahko poleg kritev formalnega in materialnega zakona vloi tudi zaradi
nepravilno uporabljene kazni ali vzgojnega ukrepa. Senat sodia II. stopnje sme spremeniti
odlobo I. stopenjskega sodia in izrei mladoletniku huji ukrep, samo e je tako predlagano
v pritobi.



POSTOPEK ZA IZROITEV OBDOLENCEV IN OBSOJENCEV
PO ZAKONU O KAZENSKEM POSTOPKU

Uporablja se za vse izroitve tujim dravam, razen za tiste izroitve, za katere je v
mednarodnih pogodbah ali zakonu doloeno drugae (npr. izroitev dravam lanicam EU).

VSEBINSKI POGOJI ZA IZROITEV (spremenjeni z novelo ZKP-K):

1. da tisti, katerega izroitev se zahteva, ni dravljan Republike Slovenije,
2. da dejanje, zaradi katerega se zahteva izroitev, ni bilo storjeno na ozemlju Republike
Slovenije, zoper njo ali njenega dravljana;


198
3. da je dejanje, zaradi katerega se zahteva izroitev, kaznivo dejanje tako po domaem
zakonu, kakor po zakonu drave, v kateri je bilo storjeno (DVOJNA KAZNIVOST);
4. da se v primeru, da gre za izroitev zaradi kazenskega pregona, za kaznivo dejanje po
pravu obeh drav lahko izree kazen enega ali ve let zapora ali varnostni ukrep v trajanju ve
kot enega leta;
5. da v primeru, da gre za izroitev zaradi izvritve pravnomono izreene kazni ali
varnostnega ukrepa, znaa kazen ali varnosti ukrep oziroma njun ostanek, ki ga je potrebno
izvriti, najmanj 4 mesece;
6. da po domaem zakonu ni zastaral kazenski pregon ali ni zastarala izvritev kazni,
preden je bila oseba priprta ali zasliana kot obdolenec;
7. da tisti, katerega izroitev se zahteva, ni bil zaradi istega dejanja e pravnomono
oproen ali obsojen v Republiki Sloveniji ali tuji dravi, pod pogojem, da je v primeru
izreene kazni kazen e prestal ali jo prestaja ali se po zakonodaji drave, ki je kazen izrekla,
kazen ne more ve izvriti ali je bil kazenski postopek zoper njega pravnomono ustavljen ali
je bila obtoba zoper njega pravnomono zavrnjena; ali da ni zoper tujca v Republiki
Sloveniji zaradi istega proti Republiki Sloveniji storjenega dejanja uveden kazenski postopek,
e pa je uveden postopek zaradi dejanja, storjenega proti dravljanu Republike Slovenije, da
je dano zavarovanje za uveljavitev premoenjskopravnega zahtevka okodovanca;
8. da zoper osebo, katere izroitev se zahteva, v dravi prosilki ne tee postopek pred
izrednim sodiem, e gre za pronjo za izroitev zaradi izvedbe postopka, oziroma da ni
takno sodie izreklo kazenske sankcije, e gre za pronjo za izroitev zaradi izvritve kazni;
9. da drava prosilka poda ustrezna zagotovila, da smrtna kazen ne bo izreena oziroma
izvrena, e se izroitev zahteva zaradi kaznivega dejanja, za katero je v dravi prosilki
predpisana smrtna kazen;
10. da v primeru, ko gre za izvritev kazenske sankcije, ki je bila izreena s pravnomono
sodbo v sodnem postopku v nenavzonosti osebe, katere izroitev se zahteva, drava prosilka
predloi ustrezna dokazila, da je bila oseba osebno vabljena ali ji je bil as in kraj postopka
sporoen prek zastopnika, pooblaenega v skladu s pravom drave, ki je sodbo izdala, zaradi
esar je bila sodba izdana v nenavzonosti, ali je ta oseba pristojnemu organu izjavila, da ne
izpodbija odlobe; ali zagotovi, da bo kazenski postopek po izroitvi znova opravljen v
navzonosti izroene osebe;
11. da zahteva za izroitev ni podana zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storila zahtevana
oseba, ko e ni bila stara 14 let;
12. da je ugotovljena istovetnost tistega, katerega izroitev se zahteva;
13. da je dovolj dokazov za utemeljenost suma, da je tujec, katerega izroitev se zahteva,
storil doloeno kaznivo dejanje, ali da obstaja o tem pravnomona sodba.
e se pronja za izroitev nanaa na ve kaznivih dejanj, ki se tako po zakonu drave prosilke
kot tudi po pravu Republike Slovenije kaznujejo s kaznijo odvzema prostosti ali varnostnim
ukrepom, pa nekatera izmed njih glede viine predpisane kazni ne dosegajo praga predpisane
kazni, doloenega v 4. in 5. toki prejnjega odstavka, se izroitev lahko dovoli tudi za ta
kazniva dejanja, e je dovoljena za ostala kazniva dejanja.



199
REDNI POSTOPEK ODLOANJA O ZAHTEVI ZA IZROITEV
Postopek se zane s tem, ko tuja drava poda pronjo za izroitev po diplomatski poti
Ministrstvu za zunanje zadeve RS. Pronja mora vsebovati (e so dokumenti v tujem jeziku,
mora hkrati biti priloen overjen prevod v slovenino):
1. podatke, s katerimi je mogoe identificirati zahtevano osebo (npr. prstne odtise)
2. podatke o tem, za dravljana katere drave gre
3. obtonico, sodbo ali drug podoben pravni akt, iz katerega izhajajo dokazi o
utemeljenosti suma
4. del kazenskega zakona, iz katerega izhaja kaznivost dejanja, katerega naj bi storila
zahtevana oseba

Ko MZZ to prejme, polje pronjo Ministrstvu za pravosodje, ki jo polje preiskovalnemu
sodniku, pristojnemu za obmoje, na katerem zahtevana oseba prebiva oz. se nahaja. e gre
za pronjo za izvedbo dejanja, za katero je po domaem pravu pristojno dravno toilstvo,
polje ministrstvo za pravosodje pronjo v postopek dravnemu toilstvu, na obmoju
katerega je treba opraviti dejanje. O dovoljenosti dejanja, za katero prosi tuj organ in o nainu
njegove izvritve odloi pristojni domai organ skladno z domaimi predpisi in mednarodnimi
sporazumi. Pronji za mednarodno kazensko pomo se sme ugoditi, e izvedba dejanja
pomoi ni v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije ali ne koduje njeni suverenosti
in varnosti. e se ne ve, kje se nahaja, ga poie policija. V naslednji fazi preiskovalni sodniki
zaslii zahtevano osebo. Po tem, ko ugotovi njeno istovetnost, ji da pravni pouk o pravici do
zagovornika oz. postavi zagovornika po uradni dolnosti, e gre za formalno obvezno
obrambo. (Novela je v 524, len uvedla tri dodatne odstavke, katerih vsebina je sledea.
Glede pripora se smiselno uporabljajo dolobe o priporu. Pripor v postopku izroitve po
prejemu pronje za izroitev lahko brez posebnih odlob o podaljevanju traja do izroitve tuji
dravi oziroma do odloitve ministra za pravosodje, s katero se izroitev zavrne, vendar
skupno trajanje pripora, odrejenega pred prejemom pronje za izroitev in po njenem
prejemu, ne sme presei 30 mesecev. Ne glede na prejnji odstavek je pripor potrebno
odpraviti takoj, ko as trajanja presee oziroma do see izreeno kazensko sankcijo tuje
drave oziroma maksimum predpisane kazni, ki jo pravo drave prosilke predpisuje za
kaznivo dejanje, za katero se zahteva izroitev.). Nato ga seznani s tem, zakaj in na podlagi
katerih dokazov se zahteva njegova izroitev, in zahteva od njega, naj navede, kar ima
povedati v svoj zagovor. O zaslianju in zagovoru se sestavi zapisnik. Nato sledi zaslianje
dravnega toilca in zagovornika, za tem pa preiskovalni sodnik opravi e druga
poizvedovalna ravnanja, za katera meni, da so potrebna, da se ugotovi, ali so podani pogoji za
izroitev ali ne. Za tem polje spis z vsemi podatki zunajobravnavnemu senatu
okronega sodia:
1. e senat odloi, da so izpolnjeni pogoji za izroitev, o tem izda
sklep. Zoper ta sklep se lahko zahtevana oseba pritoi na senat
vijega sodia.

2. e senat odloi, da niso izpolnjeni pogoji za izroitev, izda
sklep, da se pronja za izroitev zavrne. Ta sklep senat po
uradni dolnosti polje na senat vijega sodia, ki najprej
zaslii dravnega toilca, nato pa odloi, ali bo sklep potrdilo,
razveljavilo ali spremenilo.



200
e sodie druge stopnje (torej senat vijega sodia) ob pritobi spozna, da so izpolnjeni
zakonski pogoji za izroitev tujca, oziroma e zoper tak sklep sodia prve stopnje ni vloena
pritoba, se zadeva polje ministru, pristojnemu za pravosodje, ki nato odloi o izroitvi.

Minister lahko:

- izda odlobo, s katero izroitve ne dovoli. To lahko stori brez obrazloitve je stvar
njegove politine odloitve.

- izda odlobo, da se izroitev odloi zaradi tega, ker tee zoper tujca, katerega izroitev
se zahteva, pri domaem sodiu kazenski postopek zaradi kaknega drugega
kaznivega dejanja ali ker prestaja tujec kazen v Republiki Sloveniji.

- izda odlobo o zaasni izroitvi (novela ZKP-K)

- izda odlobo, s katero izroitev dovoli.


e minister izda odlobo, s katero dovoli izroitev, v njej navede:

1) da se tujec ne sme preganjati zaradi kaknega drugega kaznivega dejanja, storjenega pred
izroitvijo;
2) da se zoper njega ne sme izvriti kazen za kakno drugo kaznivo dejanje, storjeno pred
izroitvijo;
3) da se zoper njega ne sme uporabiti huja kazen od tiste, na katero je obsojen;
4) da se ne sme izroiti kakni tretji dravi v pregon zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil,
preden je bila dovoljena izroitev.

Pogoji pa prenehajo uinkovati:
e se jim izroena oseba odpove;
e izroena oseba kljub opozorilu drave prosilke glede morebitnih posledic ne zapusti
ozemlja drave prosilke v roku 45 dni po tem, ko je bila izpuena na svobodo, e je to
lahko storila;
e oseba zapusti ozemlje drave, v katero je bila izroena pa se tja prostovoljno vrne ali je
tja vrnjena s strani tretje drave.
Po noveli se lahko na podlagi novega 532.a lena izroijo tudi PREDMETI.

Novela ZKP-K je prinesla e 3 dodatne lene (516.a, 516.b in 516c), ki
urejajo ZAASNO PREDAJO TUJEMU PRAVOSODJU:

Na pronjo tujega organa se lahko oseba, ki ji je v Republiki Sloveniji odvzeta prostost, ne
glede na dravljanstvo zaasno preda tujemu pravosodnemu organu zaradi izvedbe procesnih
dejanj zaslianja prie, zaslianja izvedenca ali sooenja. Zaasna predaja se opravi pod
pogojem, da bo oseba v roku, ki ga doloi pristojni organ Republike Slovenije, vrnjena v
Republiko Slovenijo.


201
Zaasna predaja je dopustna pod naslednjimi pogoji:
da se oseba strinja z zaasno predajo;
da je prisotnost osebe v tujem kazenskem postopku nujno potrebna;
da prisotnost osebe ni nujno potrebna v domaem kazenskem postopku;
da zaradi zaasne predaje ne bo prilo do podaljanja odvzema prostosti;
da ne obstajajo drugi utemeljeni razlogi, ki bi izkljuevali zaasno predajo.
Oseba, ki je bila zaasno predana tujemu pravosodnemu organu, mora ostati celotno obdobje
v priporu, razen e se ukrep odvzema prostosti skladno z domaimi predpisi odpravi, o emer
organ, ki je odpravil ukrep odvzema prostosti, nemudoma obvesti pristojni tuji organ. Zoper
osebo se v dravi, v katero je zaasno predana, ne sme zaeti kazenski postopek ali izvriti
kazen za dejanje, storjeno pred zaasno predajo. O dovoljenju zaasne predaje odloa organ,
pred katerim tee kazenski postopek oziroma v igar pristojnosti je izvritev kazni. Pred
dovoljenjem za zaasno predajo mora organ pridobiti zagotovila, da bo ta oseba ostala v
priporu, da se zoper njo ne bo zael k.p. in da se zoper njo ne bo izvrila kazen.
e je osebi v tujini odvzeta prostost, njena navzonost pa je zaradi izvedbe procesnih dejanj
zaslianja prie, zaslianja izvedenca ali sooenja nujno potrebna v kazenskem postopku, ki
tee v Republiki Sloveniji, sme sodie ki je pristojno za opravo tega procesnega dejanja,
zaprositi za zaasno predajo te osebe v Republiko Slovenijo. Kadar je nato ta oseba zaasno
predana v Republiko Slovenijo, ji mora biti ves as na ozemlju Republike Slovenije vzeta
prostost, razen e je ukrep odvzema prostosti odpravljen na podlagi odloitve tujega organa,
ki je tak ukrep odredil. Dejanje, zaradi katerega je potrebna prisotnost osebe na ozemlju
Republike Slovenije, se mora opraviti im hitreje in nato osebo, ne glede na njeno
dravljanstvo, vrniti v dravo, ki jo je zaasno predala.

ENOSTAVNEJI POSTOPEK IZROITVE OB SOGLASJU
ZAHTEVANE OSEBE

ZKP doloa, da se lahko, e tako doloa mednarodna pogodba doloi in e zahtevana oseba
soglaa z izroitvijo, postopek izroitve opravi enostavneje, in sicer brez ugotavljanja obstoja
utemeljenega suma. To soglasje je veljavno le, e je pred tem bil pouen o posledicah
njegovega soglasja s strani preiskovalnega sodnika. Soglasje lahko zahtevana oseba umakne
vse do odlobe ministra za pravosodje o izroitvi. e je zahtevana oseba preiskovalnemu
sodniku izjavila soglasje, le-ta preveri, ali so izpolnjeni ostali vsebinski pogoji za izroitev
(torej vsi, razen utemeljenega suma). e so, potem preiskovalni sodnik polje spis neposredno
ministru za pravosodje, ne pa zunajobravnavnemu senatu okronega sodia oz. sodia prve
stopnje. Skratka, preskoi se ta vmesna sodna faza. e pa preiskovalni sodnik meni, da ni
izpolnjeni kateri od preostalih vsebinskih pogojev ali e zahtevana oseba umakne soglasje
pred odloitvijo ministra, potem pa se opravi redni postopek odloanja o izroitvi (z
ugotavljanjem utemeljenega suma, s kontrolo prvo in drugostopenjskega sodia itd.)






202
TER SPREMENILA 517. len in DODALA 517.a,b,c, :

517. len
(1) Domaa sodia smejo ugoditi predlogu dravnega toilca ali pronji pristojnega tujega
organa, s katero se zahteva izvritev kazni zapora, varnostnega ali drugega ukrepa kazenskega
sodia, ki se izvruje z odvzemom prostosti ali denarne kazni po pravnomoni kazenski
sodbi tujega sodia, e je tako doloeno z mednarodno pogodbo ali e velja vzajemnost in e
so izpolnjeni naslednji pogoji:

- da oseba soglaa z izvritvijo kazni v Republiki Sloveniji, razen v primerih iz
drugega odstavka tega lena;

- da iz sodbe ne izhaja kritev temeljnih nael pravnega reda Republike
Slovenije;

- da je odloba bila izdana zaradi dejanja, za katerega je po domaem zakonu
predpisana kazen zapora ali denarna kazen;

- da odloba ni bila izdana zaradi politinega ali vojakega kaznivega dejanja;

- da po domaem zakonu ni zastarala izvritev kazni;

- da oseba ni bila zaradi istega dejanja e pravnomono obsojena ali
pravnomono oproena ali je bil kazenski postopek zoper njo pravnomono
ustavljen ali je bila obtoba zoper njo pravnomono zavrnjena;

- da je oseba dravljan Republike Slovenije in ima v Republiki Sloveniji stalno
ali zaasno prebivalie;

- da v primeru izvrevanja varnostnega ali drugega ukrepa kazenskega sodia,
ki se izvruje z odvzemom prostosti, doma zakon doloa enak ukrep;

- da je bila sodba izdana v navzonosti, razen e prosea drava predloi
ustrezna dokazila, da je bila oseba osebno vabljena ali ji je bil as in kraj
postopka sporoen prek zastopnika, pooblaenega v skladu s pravom drave, ki
je sodbo izdala, zaradi esar je bila sodba izdana v nenavzonosti, ali je ta oseba
pristojnemu organu izjavila, da ne izpodbija odlobe.

(2) Soglasje osebe iz prve alineje prejnjega odstavka ni potrebno, e se je oseba s prihodom
oziroma pobegom v Republiko Slovenijo izognila izvrevanju ali nadaljnjemu izvrevanju
kazenske sodbe iz prejnjega lena.

517.a len
(1) Na predlog dravnega toilca lahko preiskovalni sodnik zoper osebo iz prejnjega lena
odredi zaasni odvzem prostosti zaradi zavarovanja izvritve, e so izpolnjeni naslednji
pogoji:

1. da je drava izdaje sodbe poslala pronjo za izvritev kazenske sodbe ali naloga zaradi
izvritve kazenske sodbe;



203
2. da obstajajo okoliine, ki kaejo na nevarnost, da bi se oseba z begom izognila
postopku izvritve oziroma prestajanju kazni ali ukrepa;

3. da soglasje osebe k izvrevanju ni potrebno ali je podano, in

4. da pronja za izvritev ni oitno nedopustna.

(2) Zaasni odvzem prostosti iz prejnjega odstavka se odredi, izvri oziroma podalja v
skladu z dolobami tega zakona, o odreditvi, izvrevanju oziroma podaljanju pripora.

517.b len
(1) Domae sodie izvri kazensko sodbo glede sankcije, ki jo je izreklo tuje sodie, tako,
da izree kazensko sankcijo po kazenski zakonodaji Republike Slovenije. Pri tem je glede
ugotavljanja kazenske odgovornosti, dopustnosti pregona in izreene kazni v celoti vezano na
sodbo tujega sodia. e se lahko kazen izvri le glede doloenih kaznivih dejanj, se kazen
odmeri skladno s pravili po domaem zakonu.

(2) Kadar kazenska sankcija zaradi trajanja ni zdruljiva z domaimi predpisi, se lahko
slednja prilagodi le, e je ta vija od najvije kazni, ki je po domaem zakonu doloena za
istovrstno kaznivo dejanje. Prilagojena kazenska sankcija ne sme biti nija od najvije kazni,
ki je po domaem zakonu doloena za istovrstna kazniva dejanja.

(3) Kadar kazenska sankcija po svoji naravi ni zdruljiva z domaimi predpisi, se lahko
prilagodi glede na kazen ali ukrep, ki je po domaem zakonu predviden za istovrstna kazniva
dejanja. Takna kazen ali ukrep mora im bolj ustrezati kazenski sankciji, ki je bila izreena v
dravi izreka.

(4) Prilagojena kazenska sankcija po svoji naravi ali trajanju ne sme biti stroja od kazenske
sankcije, ki jo je izrekla drava izreka.

517.c
(1) Za odloitev o izvritvi kazenske sodbe je pristojno okrono sodie na obmoju zadnjega
stalnega prebivalia osebe v Republiki Sloveniji. e oseba ni imela stalnega prebivalia v
Republiki Sloveniji, se pristojnost doloi po kraju zadnjega zaasnega prebivalia.

(2) Senat iz estega odstavka 25. lena tega zakona s sodbo odloi o izvritvi kazenske sodbe
tujega sodia ali s sklepom zavrne pronjo. O seji senata se obvestita dravni toilec in
zagovornik.

(3) V izrek sodbe iz drugega odstavka tega lena vnese sodie celoten izrek in ime sodia iz
tuje sodbe in izree sankcijo. V obrazloitvi sodbe navede sodie razloge, ki jih je upotevalo
pri izreku sankcije.

(4) Odloba se vroi dravnemu toilcu, osebi ter zagovorniku, ki se lahko zoper njo pritoijo.

(5) Za izvrevanje, pogojni odpust ter pravico do pomilostitve oziroma amnestije se
uporabljajo domai predpisi.

517.
(1) Tujec, ki se na podlagi sodbe domaega sodia nahaja v Republiki Sloveniji na


204
prestajanju zaporne kazni, lahko poda pronjo za prestajanje kazni v dravi dravljanstva ali
prebivalia. Pronja se lahko vloi pri direktorju zapora, sodiu, ki je izreklo kazen na prvi
stopnji, ali ministrstvu za pravosodje.

(2) Pristojno sodie ali direktor zapora mora osebo seznaniti z monostjo, da prestaja
zaporno kazen v dravi dravljanstva ali prebivalia.

(3) Sodie, ki je odloalo na prvi stopnji odloi o pronji obsojene osebe s sklepom. Pronji
se sme ugoditi, e so izpolnjeni naslednji pogoji:
- zoper obsojeno osebo ne poteka drug kazenski postopek v Republiki Sloveniji
- oseba je poravnala denarno kazen oziroma premoenjsko pravni zahtevek

(4) Sklep ter ostala relevantna dokumentacija se posreduje ministru za pravosodje, ki o tem
obvesti dravo, v katero eli biti oseba premeena, in na podlagi mednarodne pogodbe ali na
podlagi vzajemnosti izvede postopek za transfer obsojenca.


EVROPSKI NALOG ZA PRIJETJE IN PREDAJO (ENPP)
PRAVNA PODLAGA
Gre za enega od ukrepov na podroju medsebojnega sodelovanja (tudi oziroma predvsem v
obliki medsebojnega priznavanja in izvrevanja odlob, ki se nanaajo na kazensko pravo)
drav lanic EU, ki temelji na Okvirnem sklepu sveta EU z dne 13. 6. 2002 o evropskem
nalogu za prijetje in postopkih predaje med dravami lanicami, torej gre za ukrep
(kazenskega) prava EU. V slovenski pravni red je bil najprej implementiran z Zakonom o
evropskem nalogu za prijetje in predajo, ki pa ne velja ve. ENPP sedaj ureja Zakon o
sodelovanju v kazenskih zadevah med dravami lanicami (ZSKZDEU), ki poleg ENPP
ureja tudi nekatere druge instrumente oziroma institute mednarodnega oz. EU sodelovanja na
podroju kazenskega prava, in sicer npr. medsebojno priznavanje in izvrevanje odlob
pravosodnih organov o zasegu in odvzemu predmetov ter odlob pristojnih organov, s
katerimi so izreene denarne sankcije.
SPLONO
Evropski nalog za prijetje in predajo (ENPP) je odloba, ki jo izda pravosodni organ
drave lanice z namenom, da bi druga drava lanica prijela in ji predala osebo zaradi:
- izvedbe kazenskega postopka ali
- izvritve kazni zapora oziroma varnostnega ali drugega ukrepa kazenskega
sodia, ki se izvruje z odvzemom prostosti.

Postopek odloanja o ENPP gre torej za postopek odloanja v dravi izvritve, ali je ENPP v
skladu z nacionalno zakonodajo, ki implementira okvirni sklep, oziroma ali so izpolnjeni
pogoji za prijetje in predajo zahtevane osebe. Tista drava lanica (D) EU, ki izda ENPP, je
drava prosilka. Tista drava, ki naj izvri ENPP, je zaproena drava oziroma drava
izvritve.
OSNOVNI POGOJI ZA PRIJETJE IN PREDAJO

MINIMALNA (ZAGROENA) DOBA ODVZEMA PROSTOSTI


205
e je ENPP odrejen zaradi izvedbe kazenskega postopka (in ne zaradi izvedbe ukrepa
odvzema prostosti), potem mora iti za KD, ki se preganja po uradni dolnosti, in za to mora
biti zagroena kazen zapora vsaj 1 leto. e pa je ENPP odrejen zaradi izvritve ukrepa
odvzema prostosti, potem je prijetja in predaja dopustna le, e je doba odvzema prostosti vsaj
4 mesece.

DVOJNA KAZNIVOST
Naslednji pogoje je, da je dejanje, za katerega se zahteva predaja, kaznivo tudi po domaem
kazenskem zakonu (dvojna kaznivost).
IZJEMOMA je predaja dopustna ne glede na dvojno kaznivost, in sicer e je nalog:
a) odrejen zaradi kaznivega dejanja, za katero je po pravu drave odreditve kot najvija mera
kazni odvzema prostosti predpisan zapor najmanj treh let in
b) gre po pravu te drave za eno izmed vrst kaznivih dejanj, doloenih z ZSKZDEU

RAZLOGI ZA ZAVRNITEV ENPP

ZSKZDEU doloa obligatorne oz. obvezne razloge za zavrnitev ENPP (v teh primerih se
predaja MORA zavrniti) in fakultativne oz. neobvezne razloge (v teh primerih se predaja
LAHKO zavrne, ni pa nujno, da se).

OBLIGATORNI RAZLOGI
1. AMNESTIJA - e je odrejen nalog za kaznivo dejanje, ki bi bilo v Republiki Sloveniji
obseeno z amnestijo, e bi bili organi Republike Slovenije pristojni za pregon in sojenje
storilcu tega dejanja;

2. NE BIS IN IDEM - e je odrejen nalog za kaznivo dejanje, zaradi katerega je bila
zahtevana oseba e pravnomono oproena ali obsojena v Republiki Sloveniji ali drugi
dravi lanici ali tretji dravi.

e je bila izreena kazen, velja ta razlog le v primeru, da je bila kazen e izvrena ali se
izvruje ali se po zakonodaji drave, ki je kazen izrekla, kazen ne more ve izvriti;

3. NE BIS IN IDEM - e je odrejen nalog za kaznivo dejanje, zaradi katerega je bil v
Republiki Sloveniji zoper zahtevano osebo pravnomono ustavljen kazenski postopek ali je
bila obtoba pravnomono zavrnjena (t.j. z zavrnilno sodbo) ali kadar je pristojni dravni
toilec zavrgel kazensko ovadbo na podlagi selekcijskih mehanizmov (npr. poravnava),
t.j. ker je osumljenec izpolnil sporazum v postopku poravnavanja ali, ker je osumljenec po
navodilih dravnega toilca izpolnil naloge za zmanjanje ali odpravo kodljivih posledic
kaznivega dejanja v skladu z doloili zakona, ki ureja kazenski postopek;

4. <14 LET - e je odrejen nalog za kaznivo dejanje, ki ga je storila zahtevana oseba, ko e
ni bila stara 14 let;

5. ZASTARANJE V RS - e je odrejen nalog za kaznivo dejanje, za katerega bi v Republiki
Sloveniji kazenski pregon ali izvritev kazni zastarala, e bi bilo domae sodie pristojno
za pregon ali za izvritev kazni;

6. NI DVOJNE KAZNIVOSTI NITI IZJEME - e je odrejen nalog za kaznivo dejanje, ki


206
ni kaznivo po domaem kazenskem zakonu, pa ni mo uporabiti izjeme iz drugega
odstavka prejnjega lena.

7. ISTOASNI KAZENSKI POSTOPEK V RS - e tee zoper zahtevano osebo kazenski
postopek v Republiki Sloveniji zaradi istega kaznivega dejanja, zaradi katerega je odrejen
nalog, e gre za kaznivo dejanje, storjeno proti Republiki Sloveniji, e gre za kaznivo dejanje,
storjeno proti dravljanu Republike Slovenije pa, e ni dano zavarovanje za uveljavitev
premoenjskopravnega zahtevka okodovanca ali okodovanke (v nadaljnjem besedilu:
okodovanec);

8. DISKRIMINACIJA - e obstajajo utemeljeni razlogi za sklepanje, da je bil nalog odrejen
z namenom kazenskega pregona in kaznovanja zahtevane osebe zaradi njenega spola,
rase, vere, etninega porekla, dravljanstva, jezika, politinega preprianja ali spolne
usmerjenosti ali bi bil lahko iz teh razlogov njen poloaj bistveno slabi;

9. e odreditveni pravosodni organ ni podal zagotovil, doloenih v 11. lenu zakona (glej
spodaj).


FAKULTATIVNI RAZLOGI
1. e tee zoper zahtevano osebo kazenski postopek v Republiki Sloveniji zaradi istega
kaznivega dejanja, zaradi katerega je odrejen nalog, tudi e niso podani razlogi iz 6. toke
(glej zgoraj), e bi se kazenski postopek oitno laje izvedel v Republiki Sloveniji;

2. e je bila v Republiki Sloveniji s pravnomonim sklepom zahteva za preiskavo zavrnjena,
ker ni bil podan utemeljen sum, da je zahtevana oseba storila kaznivo dejanje, zaradi katerega
je odrejen nalog in dravni toilec izjavi, da bo znova predlagal uvedbo kazenskega
postopka;

3. e je odrejen nalog zaradi izvritve kazni zapora in je zahtevana oseba dravljan
Republike Slovenije, ali dravljan lanice, ki prebiva na ozemlju Republike Slovenije, ali
tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, e zahtevana oseba izjavi, da
eli prestajati kazen v Republiki Sloveniji, in e se domae sodie zavee, da bo izvrilo
sodbo sodia drave odreditve v skladu z domaim zakonom;

4. e je odrejen nalog zaradi kaznivih dejanj, ki se po domaem kazenskem zakonu
obravnavajo, kakor da so bila v celoti ali delno storjena na ozemlju Republike Slovenije in
dravni toilec izjavi, da bo predlagal uvedbo kazenskega postopka;

5. e je odrejen nalog zaradi kaznivih dejanj, ki so bila storjena zunaj ozemlja drave
odreditve, doma kazenski zakon pa ne dovoljuje pregona za ista dejanja, kadar so storjena
zunaj ozemlja Republike Slovenije.

Nalog je odloba v obliki obrazca, izda jo pravosodni organ, z njo zaprosi drugo dravo, da ji
preda osebo.
Namen je izvedba postopka ali izvritev kazni zapora oz. drugega odvzema prostosti.
1. Izvedba postopka: iti mora za KD, ki se preganja po uradni dolnosti in je zagroena
kazen vsaj 1 leto
2. Izvritev kazni: dolina ukrepa mora biti vsaj 4 mesece



207
POSTOPEK

ZAETEK POSTOPKA
ENPP se izroi preiskovalnemu sodniku, na katerega obmoju ima zahtevana oseba stalno ali
zaasno prebivalie ali na katerega obmoju se najde. Za ENPP obstaja prav poseben enoten
obrazec. Ko PS prejme ENPP, najprej preveri, e ima vse sestavine oz. e obsega vse
potrebne podatke za njegovo odloitev o ENPP. e jih nima, zahteva dopolnitev. e jih ima,
preveri, ali so izpolnjeni pogoji za prijetje in predajo. e jih nima, kona postopek.

PRIJETJE IN PRIVEDBA ZAHTEVANE OSEBE
e so izpolnjeni vsi pogoji iz prejnjega odstavka, preiskovalni sodnik izda odredbo za
privedbo zahtevane osebe.
Ob prijetju mora policiji zahtevani osebi dati pravni pouk, in sicer:
da ji je vzeta prostost na podlagi ENPP-ja,
o tem, katera drava in zakaj zahteva njeno prijetje in predajo,
da ni dolna niesar izjaviti,
da ima pravico do takojnje pravne pomoi zagovornika, ki si ga svobodno izbere,
in o tem, da je pristojni organ na njeno eljo dolan o odvzemu prostosti obvestiti
njene najblije.

e zahtevana oseba ni dravljan Republike Slovenije, mora biti pouena tudi o tem, da je
pristojni organ na njeno zahtevo dolan o odvzemu prostosti obvestiti tudi konzulat njene
drave. Prijeto osebo morajo policisti takoj privesti k pristojnemu preiskovalnemu sodniku

ZASLIANJE ZAHTEVANE OSEBE
Preiskovalni sodnik preveri istovetnost privedene osebe, nato pa ji da pravni pouk.
Preiskovalni sodnik mora privedeno osebo brez odlaanja, najkasneje pa v osemintiridesetih
urah, odkar mu je bila pripeljana, zasliati v zvezi s pogoji za dopustnost izvritve naloga in
razlogi za zavrnitev predaje ter ji ob tem naznaniti vsebino naloga in jo pouiti o monosti
soglaanja s predajo. Na zaslianju mora biti prisoten pristojni dravni toilec (zaradi
monosti, da bo napovedal pregon itd., kar lahko postane razlog za zavrnitev predaje.
Preiskovalni sodnik lahko v primerih, ko je to potrebno zaradi izvedbe zaslianja in zaradi
zagotovitve oziroma postavitve zagovornika privedeni osebi, s sklepom odredi pridranje za
potreben as, vendar najdalj za osemintirideset ur od ure, ko mu je bila oseba privedena.
(formalna obvezna obramba).



NAROK ZA ODLOITEV O PREDAJI
Zaslianju zahtevane osebe sledi kontradiktorni narok za odloitev o predaji zahtevane osebe.
PS mora pouiti zahtevano osebo o pravici do soglasja k predaji (da je nepreklicna, da se bo
potem izvedel skrajani postopek itd.) ter o monosti odpovedi uporabe naela specialnosti
(to, da se osebo, predano drugi D, sme preganjati, zoper njo izvriti kazen ali jo predati
drugi dravi lanici samo zaradi tistega kaznivega dejanja, ki ga je storila pred predajo in
zaradi katerega je bila predana)



208
SOGLASJE K PREDAJI
e zahtevana oseba soglaa s svojo predajo, mora preiskovalni sodnik brez odlaanja,
najkasneje pa v osemintiridesetih urah, odloiti o predaji. Soglasje k predaji NI
preklicno. PS dovoli predajo s sklepom, ki se vroi zahtevani osebi, zagovorniku in
dravnemu toilcu. Zoper ta sklep se smeta zahtevana oseba in zagovornik pravico do
pritobe na zunajobravnavni senat okronega sodia v 24 urah od vroitve, senat pa mora
odloiti v 48 urah. e soglasje k predaji ni bilo dano ob navzonosti zagovornika ali e pred
tem zahtevana oseba ni bila pouena, soglasje in izjava nista veljavna.

ODLOITEV O ENPP-ju, E NI SOGLASJA, TER PRITOBA
e ni soglasja o predaji, preiskovalni sodnik poda obrazloen predlog odloitve
zunajobravnavnemu senatu okronega sodia. Zunajobravnavni senta okronega sodia izda
sklep o dovolitvi ali zavrnitvi predaje.

Pisni sklep o dovolitvi predaje obsega naslednje podatke:
a) ime, priimek, datum in kraj rojstva, prebivalie ter dravljanstvo zahtevane osebe,

b) dravo lanico, kateri se predaja,

c) opis kaznivega dejanja, zaradi katerega se predaja,

) navedbo, da se zahtevane osebe ne sme preganjati, zoper njo izvriti kazen, predati drugi
dravi lanici ali izroiti tretji dravi zaradi drugega kaznivega dejanja, storjenega pred
njegovo predajo, (naelo specialnosti)

d) navedbo, kdaj je bila zahtevani osebi odvzeta prostost na podlagi naloga in koliko asa je
odvzem prostosti trajal (to je pomembno zaradi vtetja tega asa v as ukrepa odvzema
prostosti)

Sklep se vroi zahtevani osebi, zagovorniku in dravnemu toilcu. Zoper sklep senata (o
zavrnitvi ali dovolitvi predaje) se smejo zahtevana oseba, zagovornik in dravni toilec
pritoiti v osemintiridesetih urah od ure, ko jim je bil sklep vroen. Senat vijega sodia
mora o pritobi odloiti v treh dneh. Vsaka zavrnitev predaje mora biti obrazloena in
sporoena odreditvenemu pravosodnemu organu.

PRIPOR
Med odloanjem o predaji se lahko odredi pripor (na predlog DT ali organa odreditvene
drave) iz razloga begosumnosti in e je to potrebno za uspeno izvedbo postopka. e obstaja
razlog begosumnosti, lahko policija sama odvzame prostost, na podlagi naloga, brez odredbe
PS za privedbo. O priporu odloa PS ob smiselni uporabi ZKP-ja.
Pripor lahko traja najve 1 mesec po odloitvi PS-ja, nato le na podlagi sklepa o podaljanju
pripora ZOS, vendar skupno najve 9 mesecev.

PRIMERJAVA ENPP-ja IN IZROITVE NA PODLAGI ZKP-ja.

PRIPOR
V obeh postopkih je dopustna odreditev pripora zaradi begosumnosti, s tem da se v postopku
izroitve po ZKP lahko pripor odredi tudi iz drugih razlogov iz 201. lena (povezano s tem,


209
da se po ZKP preverja vsebinska utemeljenost zahteve). Razlika je v trajanju priporu. Po
ENPP lahko traja pripor skupaj najve 9 mesecev, pri zahtevi za izroitev po ZKP pa sme
senat sodia prve stopnje odloiti, da ostane v priporu do pravnomonosti sklepa o zavrnitvi
izroitve.

PREVERJANJE VSEBINSKE UTEMELJENOSTI
Pri postopku izroitve po ZKP je NUJNA kontrola vsebinske utemeljenosti zahteve za
izroitev (t.j. obstoja utemeljenega suma, da je zahtevana oseba res storila oitano mu kaznivo
dejanje), medtem ko pri ENPP kontrola vsebinske utemeljenosti ENPP NI DOPUSTNA (PS
se ne sme ukvarjati z vpraanjem obstoja utemeljenega suma).

(A)POLITINOST POSTOPKA
Postopek izroitve po ZKP ima izrazito politino komponento, predvsem v tem, da e sodna
veja oblasti dovoli izroitev, je nato odvisno od ministra za pravosodje, ali bo dovolil
izroitev ali ne. Pri ENPP pa ni te politine komponente, temve odloajo zgolj (pravo)sodni
organi.

RAZLOGI ZA ZAVRNITEV ZAHTEVE ali ENPP
Razlogi so v veliki meri enaki, bistvene razlike pa so v tem, da je pri ENPP pogoj dvojne
kaznivosti NI ABSOLUTEN, ter da je pri izroitvi po ZKP razlog za zavrnitev tudi to, da
zahteva ni vsebinsko utemeljena (ni podan utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje).

SOGLASJE ZAHTEVANE OSEBE
V obeh primerih ima soglasje zahtevane osebe k predaji/izroitvi za posledico poenostavitev
in skrajanje postopka. Pri postopku po ZKP ima za posledico to, da PS ne ugotavlja ve
obstoja utemeljenega suma, in da, v kolikor ugotovi, da so ostali pogoji izpolnjeni, polje spis
neposredno ministru za pravosodje (brez vmesne faze pri ZOS okronega sodia). Pri
postopku z ENPP pa je posledica ta, da na prvi stopnji o ENPP odloi PS (in ne ZOS), ter da
mora odloiti v 48 urah od prejema soglasja. Pomembna razlika je v tem, da je pri izroitvi po
ZKP soglasje preklicljivo, pri ENPP pa ne.