1. Naštej glavne in stranske subjekte kazenskega postopka!

Glavni subjekti so sodišče, obdolženec in tožilec. Stranski subjekti so zastopnik, izvedenec, priče, pooblaščenci in
ostali.
2. Kdo vse je upravičeni tožilec po naši zakonodaji?
Upravičeni tožilci so:
- DRŽAVNI TOŽILEC: KD, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, KD, ki se preganjajo na predlog, KD mladoletnikov
- SUBSIDIARNI TOŽILEC (oškodovanec kot tožilec): samo pri KD, pri katerih je primarno pristojen državni tožilec.
Ko se iz pregona umakne DT.
- ZASEBNI TOŽILEC: načeloma gre za lažja KD
3. Primerjaj procesnopravni položaj državnega tožilca in zasebnega tožilca!
Pri pregonu na zasebno tožbo je edini upravičeni tožilec zasebni tožilec. DT ne more stopiti na njegovo mesto.
Zasebni tožilec ne more računati na pomoč državnih institucij pri odkrivanju in raziskovanju KD. Vse informacije
mora pridobiti sam. V roku 6 mesecev, odkar je izvedel za KD ali storilca, mora vložiti zasebno kazensko tožbo.
Zasebni tožilec ima v postopku enake pravice kakor državni tožilec, razen tistih, ki jih ima ta kot državni organ
(pregled spisa, udeležitev postopka, predlaganje dokazov). V postopku na zasebno tožbo ne pridejo v poštev
postopki priznanja krivde. Stranki sta v postopku na isti ravni in popolnoma enaki. Olajšava je to, da morata sodnik
in preiskovalni sodnik seznanjati zasebnega tožilca s pravicami, ki jih ima v postopku. Zasebno kazensko tožbo je
možno umakniti do GO, vendar je ni več mogoče vložiti.
4. V katerih primerih je po ZKP predpisana obvezna formalna obramba?
- Ob prvem sodnem zaslišanju, če je domnevni storilec nem, gluh, nezmožen se braniti; če zoper njega teče
postopek za KD, kjer je kazen 30 let ali dosmrtni zapor; če je po 157. členu priveden k preiskovalnemu sodniku
- Ob pripornem naroku in ves čas trajanja pripora (204.a člen)
- Ob odreditvi pripora zaradi kršitve sklepa o hišnem priporu (199.a člen)
- Ob vročitvi obtožnice, če gre za KD, kjer je kazen 8 let zapora ali več
- Med postopkom odločanja o odreditvi opazovanja v zdravstvenem zavodu (265. člen)
- Če obdolženec ni razumel pouka o pravicah na predobravnavnem naroku (285.b člen)
- Med postopkom pogajanj o priznanju krivde (450.a člen)
- Če je to potrebno zaradi zagotovitve izvedbe GO zaradi nenavzočnosti obdolženca (307. člen)
- Od začetka pripravljalnega postopka zoper mladoletnika, če gre za KD, za katero je kazen 3 leta ali več
- Zaradi vročanja sodbe z izrečeno kaznijo zapora in mu ni bilo mogoče izročiti na znani naslov
- Ob vložitvi predloga za izrek varnostnega ukrepa obdolžencu, ki je storil KD v neprištevnem stanju
5. Kdaj dobi posameznik položaj obdolženca?
V ZKP za določitev tega trenutka veljajo materialno-objektivni kriteriji obdolžitve. Posameznik dobi položaj
obdolženca v trenutku, ko se preiskava osredotoči nanj. Gre za fazo, ko je konkretna možnost očitati domnevnemu
storilcu storitev KD. V tem trenutku obdolženec postane nosilec procesnih jamstev.
6. Prikriti preiskovalni ukrepi in privilegij zoper samoobtožbo?
Večina gradiva, pridobljenega s PPU izvira od osumljenca. Če naj PPU ostanejo prikriti, je nemogoče upoštevati
privilegij zoper samoobtožbo. Privilegij zoper samoobtožbo je omejen na neprikrite primere, uporabljiv je vedno, ko
so izjave ali gradivo, pridobljeno s PPU, nespontani.
7. Iz katerega zgodovinskega postopka izvira načelo kontradiktornosti?
Izvira iz akuzatornega postopka. Po tem načelu imata stranki vsaj možnost, da prispevata k procesnemu gradivu,
tako, da se o njem izjavljata, podajata predloge, mnenja, stališča ipd.
8. V katerem zgodovinskem postopku niso poznali privilegija zoper samoobtožbo?
Privilegija zoper samoobtožbo niso poznali v inkvizitornem postopku. Poznali so dolžnost govoriti resnico in uporabo
torture.
9. Katere tri vrste sodb poznamo?
Poznamo zavrnilno (formalna, procesna odločba), oprostilna in obsodilno sodbo (meritorni sodbi).
Pogoji za zavrnilno sodbo:
- če je tožilec do konca GO umaknil obtožbo in navzoči oškodovanec ni prevzel pregona
- če je oškodovanec umaknil predlog do konca GO
- če je bil obtoženec za isto dejanje že pravnomočno obsojen, oproščen ali je bil postopek pravnomočno ustavljen;
zastaranje pregona; amnestija ali pomilostitev
 Pogoji za oprostilno sodbo:
- dejanje, za katero je obtožen, ni KD
- podane so okoliščine, ki izključujejo krivdo ali kaznivost
- ni dokazano, da je obtoženec storil dejanje
- nesorazmernost med majhnim pomenom KD ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba
Pogoji za obsodilno sodbo:
- ni razloga ne za zavrnilno ne za oprostilno sodbo
- sodišče je prepričano, da so izpolnjene vse procesne predpostavke za meritorno sodbo, dokazno gradivo ne
dopušča razumnega dvoma glede pomembnih dejstev
- izpolnjene so vse materialne predpostavke
10. Katere vrste pristojnosti sodišča poznaš?
- Stvarna pristojnost: katero sodišče 1.st. ima pravico in dolžnost odločati v konkretni kazenski zadevi. Določa se
glede na težo in vrsto KD ali lastnosti obdolženca
- Krajevna pristojnost: katero stvarno pristojno sodišče ima pravico in dolžnost, da odloča v kazenski zadevi,
glede na ozemeljsko vez med sodiščem in KD oz. storilcem. Šele ko je rešena stvarna pristojnost
- Funkcionalna pristojnost: kateri sodni organ ali sodišče je pristojno za vodenje in odločanje dela kazenskega
postopka v isti kazenski zadevi. Pove, da so kazenska sodišča urejena na treh instancah
11. Kakšno je osnovno pravilo o stvarni pristojnosti kazenskih sodišč na prvi stopnji?
Na prvi stopnji v kazenskih zadevah so pristojna okrajna in okrožna sodišča. Okrajna sodišča so pristojna za sojenje
o KD, za katera je zagrožena denarna kazen ali kazen zapora do treh let. Okrožna sodišča pa za sojenje na prvi
stopnji o KD, za katera niso pristojna okrajna sodišča ter za vsa dejanja zoper čast in dobro ime, storjena s tiskom,
po radiu, TV ali z drugim sredstvom javnega obveščanja.
12. Kako se praviloma določi krajevna pristojnost?
Določa se glede na:
- območje, kjer je bilo KD storjeno ali poskušeno
- območje kjer ima obdolženec stalno ali začasno prebivališče; če ni znan kraj storitve/poskusa KD
- območje kjer je bil obdolženec prijet ali se je sam naznanil; če ni znan kraj prebivališča obdolženca
13. Kaj je ustalitev pristojnosti in katera pristojnost se ustali?
Ustalitev pristojnosti je, ko sodišče nadaljuje postopek, čeprav ni pristojno. Lahko se ustali stvarna ter krajevna
pristojnost.
14. Kaj je pozitivni in kaj negativni kompetenčni spor?
To je spor o pristojnosti. Lahko nastane le med sodišči prve stopnje. Pozitivni kompetenčni spor je, ko se za pristojna
šteje več sodišč, negativen pa, ko se več sodišč šteje za nepristojna. ZKP ureja le negativni spor o pristojnosti. V
primeru pozitivnega se smiselno uporabljajo pravila ZKP. Za odločanje o kompetenčnem sporu je pristojno skupno
neposredno višje sodišče.
15. 20. člen ZKP pravi: ”Državni tožilec je dolžan začeti kazenski pregon, če je podan utemeljen sum, da je storjeno
kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, kolikor zakon ne določa drugače.” Katero temeljno načelo
kazenskega postopka lahko razberemo iz te določbe?
Gre za načelo legalitete. Nanaša se le na državnega tožilca kot upravičenega tožilca.
16. Ali je začetek kazenskega postopka odvisen od volje oškodovanca? Katero temeljno načelo je povezano s tem?
Začetek kazenskega pregona ni odvisen od želje oškodovanca. Gre za načelo oficialnosti. Če bi veljalo nasprotno, bi
govorili o načelu dispozitivnosti, odločitev o pregonu pa bi bila prepuščena oškodovancu ali tretji osebi. To je bilo
značilno za izrazito akuzatorne postopke.
17. Katere faze kazenskega postopka poznamo?
- Predkazenski postopek: razlogi za sum, policija, državni tožilec, 148.člen, PPU
- (Sodna) preiskava: utemeljeni razlogi za sum, preiskovalni sodnik, konkretizirano KD in konkretni obdolženec
- Vlaganje in kontrola obtožnice: utemeljeni sum
- Predobravnavni narok:
- Glavna obravnava
- Postopek s pritožbo
- Izvršba sodbe
18. Kako se imenuje pravno sredstvo, ki ga obdolženec lahko vloži proti obtožnemu aktu?
Gre za ugovor. V rednem KP imata obdolženec in zagovornik v 8 dneh (prekluzivni rok) od vročitve obtožnice pravico
ugovarjati zoper obtožnico. S tem dosežeta, da pogoje za dopustitev obtožbe preizkusi tudi zunajobravnavni senat.
19. Ali je sodišče pri presoji dokazov vezano na formalna dokazna pravila?
Sodišče ni vezano na formalna dokazna pravila in ni z njimi omejeno. Sodnik je pri izbiri dokaznih sredstev kot pri
dokazni oceni prost nepotrebnih formalnih ovir. Gre za načelo proste presoje dokazov ter načelo iskanja resnice.
20. Kaj je reformatio in peius?
Velja prepoved reformatio in peius, to je spremembe odločbe obdolžencu v škodo, kadar je pritožba zoper sodbo
sodišča prve stopnje vložena le v njegovo korist.
21. Na kaj se nanaša doktrina sadežev zastrupljenega drevesa?
Nanaša se na prepoved opiranja sodne odločbe na (sicer skladno s pravom pridobljene) dokaze, ki so bili pridobljeni
na podlagi nedovoljenih dokazov. Ta prepoved pomembno omejuje načelo proste presoje dokazov. Če je sodišče
seznanjeno z nedovoljenim dokazom, ne sme odločati v zadevi – psihološka okužba.
22. Katere so izjeme od doktrine sadežev zastrupljenega drevesa?
- Neodvisno dejanje svobodne volje: čeprav neko pričevanje izvira iz nezakonitega dokaza, je kot dokaz dopustno,
če gre za rezultat svobodne volje (npr. nezakonita aretacija, po izpustu sam prinese dokaz po svoji volji)
- Doktrina zbledelega madeža: prvotna nezakonitost je že tako oddaljena, da zbledi (npr. policaji nezakonito
mučijo, obdolženca izpustijo, ta čez 3 mesece sam prizna)
- Doktrina neodvisnega vira: država pride do dokaza po zakoniti in nezakoniti poti (npr. policija ne pride do
izvedenega dokaza na podlagi aktivnega izkoriščanja prvotne nezakonitosti, ampak na podlagi drugega
neodvisnega, neokuženega vira)
- Doktrina neizogibnega odkritja: država pride do dokaza na nezakonit način, ampak trdijo, da bi se dokaz
neizogibno našlo tudi brez obstoja nezakonitega vira
- Izjema dobre vere: na sojenju se lahko uporabijo dokazi, ki jih je policija dobila v razumni dobri veri
23. Glede na zgodovinske tipe kazenskih postopkov, kakšen je naš kazenski postopek?
Naš kazenski postopek je mešani, saj vsebuje elemente inkvizicijskega ter akuzatornega postopka.
24. Od katere faze postopka naprej lahko osebi, zoper katero poteka kazenski postopek, rečemo obtoženec?
Obtoženec je tisti, zoper katerega vložena obtožnica postane pravnomočna. To pomeni, da od predobravnavnega
naroka naprej lahko osebi rečemo obtoženec. Pravnomočna obtožnica je pogoj za razpis predobravnavnega naroka.
25. Kako v teoriji KPP pravimo fazi kazenskega postopka, v kateri sta združena obtožnica in preizkus obtožnice ter
predobravnavni narok? Pravimo ji vmesna faza.
26. Kakšen dokazni standard je potreben za obsodilno sodbo v kazenskem postopku?
Potreben je dokazni standard onkraj razumnega dvoma. To pomeni, da je sodišče prepričano o krivdi in, da ni
nobenega dvomljivega vprašanja oz. praznine glede obtoženčeve krivde.
27. Katere so štiri značilnosti utemeljenega suma?
- Artikuliranost: jasno izražen in obrazložen
- Specifičnost: ne sme temeljiti na splošnih oz. verjetnostnih kriterijih
- Konkretnost: nanašati se mora na določeno osebo, ki je v interese družbe posegla na določen način
- Predhodnost: utemeljenost suma mora biti podana vnaprej; ni mogoče utemeljiti s tem, kar se šele najde v
preiskavi
28. S katerim zgodovinskim postopkom povezujemo načelo iskanja materialne resnice?
Povezujemo lahko z inkvizitornim modelom, katerega temeljna procesna vrednota je bila resnica.
29. Kakšen je pomen načela ne bis in idem?
''Ne dvakrat o isti stvari''. Gre za prepoved ponovnega sojenja o isti stvari. 10. člen ZKP- nihče ne sme biti preganjan
in kaznovan za KD, za katero je bil s pravnomočno sodno odločno oproščen ali obsojen ali je bil kazenski postopek
pravnomočno ustavljen ali je bila obtožba zoper njega pravnomočno zavrnjena.
30. Kaj je krivda v procesnem in kaj v materialnem smislu?
Krivda v materialnem smislu je kakor jo določa KZ-1. Gre za storilčev odnos do norme in dejanja, ki ga je storil. V
procesnem smislu pa je krivda pogoj za obsodilno sodbo. Gre za stopnjo prepričanosti sodišča, da je obdolženec res
storil kaznivo dejanje.
31. Ali lahko državni tožilec vloži pritožbo v korist obdolženca?
DT sme vložiti pritožbo v škodo in v korist obtoženca. Pravico do pritožbe imajo stranke, zagovornik, obtoženčev
zakoniti zastopnik in oškodovanec. V korist obtoženca se sme pritožiti tudi njegov zakonec oz. zunajzakonski
partner, krvni sorodnik v ravni vrsti, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra in rejnik.
32. Primerjaj pravico do molka in privilegij zoper samoobtožbo.
Privilegij zoper samoobtožbo je ena najbolj kompleksnih pravic. Ena od njenih različic je pravica do molka. Ne gre za
povsem isto pravico. Bistvo privilegija je, da ni nikogar dovoljeno siliti, da izpove. Pravica do molka je ožja, pomeni
da obdolženca nihče ne more siliti, da izpove nekaj, česar noče. Privilegij pa se nanaša tudi na testimonialne dokaze
širše narave. Po drugi strani je pravica do molka širša, saj ne zajema samo izjav, ki se nanašajo na samega
osumljenca oz. mu potencialno škodijo, ampak ga odvezuje dajati kakršnekoli izjave, česar pri privilegiju ni.
33. Katere so predpostavke za hišno preiskavo?
Ločimo vsebinske in formalne predpostavke. Vsebinska predpostavka za hišno preiskavo je strogi test sorazmernosti
- ukrep, ki je nujen, primeren in sorazmeren glede na cilj, ki ga želi doseči.
- Možnost milejšega ukrepa; nujnost preiskave – ali je na voljo milejši ukrep s katerim bi dosegli isti namen
- Primernost preiskave – verjetnost, da bodo odkriti sledovi ali predmeti, pomembni za postopek, ali bo mogoče
prijeti domnevnega storilca KD
- Sorazmernost posega in prizadete dobrine – dokazni standard: utemeljeni razlogi za sum
Formalne predpostavke so:
- Privolitev: če imetnik prostora privoli (privolitev v preiskavo, ki je v izključni rabi druge osebe ni veljavna)
- Sodna odredba: izda preiskovalni sodnik – v predkazenskem postopku na predlog policije ali DT ali po uradni
dolžnosti (v predkazenskem postopku se izvaja kot nujno dejanje in je dodatni pogoj nevarnost, da kasneje
preiskava ne bo uspešna). V sodni preiskavi odreja po uradni dolžnosti ali na predlog strank oz. oškodovanca, v
tej fazi je dokazni standard utemeljeni sum.
- Zakonsko pooblastilo: izjemoma, ko ni mogoče dobiti sodne odredbe, vstop in preiskava pa sta nujna; plan view
34. Kaj mora vsebovati odredba za hišno preiskavo?
Vsebovati mora:
- Podatke o osebi, pri kateri se bo preiskava opravila
- Razloge, iz katerih izhaja dokazni standard, da je bilo storjeno KD
- Navedbo osebe (obdolženca)
- Navedbo sledov ali predmetov, na katere se preiskava nanaša
- Navedbo okoliščin, iz katerih izhaja verjetnost prijetja obdolženca, odkritja sledov ali predmetov
- Določna navedba prostora, v katerem naj se opravi hišna preiskava
35. Delitev omejevalnih ukrepov! V čem je posebnost varščine?
Gre za začasne prisilne ukrepe zoper domnevnega storilca KD, ki ga omejujejo v njegovih pravicah in svoboščinah,
še preden je bil pravnomočno obsojen. Omejevalne ukrepe delimo na osebne in stvarne.
Osebni omejevalni ukrepi:
- Pripor: lahko odredi le sodnik, ob aretaciji se mora oseba takoj pripeljati k preiskovalnemu sodniku.
- Hišni pripor
- Varščina
- Začasni odvzem vozniškega dovoljenja
- Javljanje na policijski postaji
- Obljuba obdolženca, da ne bo zapustil prebivališča
Stvarni omejevalni ukrepi so:
- Začasno zavarovanje premoženjskega zahtevka
- Začasni zaseg predmetov
- Začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi
36. V čem se PPUji razlikujejo od preiskovalnih dejanj?
Prikriti preiskovalni ukrepi so procesna dejanja, katerih namen je zagotavljanje dokaznega gradiva. PPU se
razlikujejo od preiskovalnih dejanj
- formalno, postopkovno-lahko se izvajajo le v predkazenskem postopku.
- so dejanja, ki pomenijo posebej invazivne posege v pravico do zasebnosti in druge osebnostne pravice
- so prikrita
 - so tipična oblika proaktivnega odzivanja na kriminaliteto, omogočajo kazenskopravni odziv organov pregona že
v najzgodnejših fazah poti do KD
37. Kateri dokazni standard je predpisan za PPUje, urejene v ZKP?
Predpisan dokazni standard za PPU so utemeljeni razlogi za sum.
38. Na podlagi katerega kriterija ločujemo PPUje?
Ločujemo jih na podlagi tega, kdo odobri oz. odredi PPU-velikost posega v osebne pravice obdolženca. Ločimo:
- Ukrepe, ki jih dovoli preiskovalni sodnik : tajno sledenje in opazovanje, tajno delovanje, pridobivanje podatkov o
prometu v elektronskem komun. omrežju; nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem;
prisluškovanje in snemanje pogovora ob privolitvi vsaj ene osebe,… U/146
- Ukrepe, ki jih opredeli državni tožilec: tajno sledenje in opazovanje ter tajno delovanje (kadar ju ne odreja PS);
navidezni odkup/sprejemanje oz. dajanje daril, navidezno jemanje oz. dajanje podkupnine; prikrita identiteta
tajnega delavca, prikrito evidentiranje
- Ukrepe, ki jih odredi policija: pridobivanje podatkov o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega
sredstva za elektronski komunikacijski promet; pridobivanje podatkov o imetniku ali pooblaščencu računa,
vloge, depozita ali sefa
39. Tajno opazovanje = je prikrit preiskovalni ukrep, pomeni neprekinjeno ali ponavljajoče opazovanje ali sledenje,
osredotočeno na osebo, zoper katero se ta ukrep odredi
40. Kje se lahko izvaja?
Izvaja se na javnih ter javno dostopnih odprtih prostorih in zaprtih prostorih ter krajih in prostorih, ki so vidni z javno
dostopnega kraja oz. prostora – kjer opazovana oseba zasebnosti ne pričakuje.
41. Kaj mora vsebovati odredba za tajno opazovanje?
Odredba mora vsebovati:
- Podatke, ki omogočajo določljivost osebe, zoper katero se odreja ukrep
- Utemeljitev oz. ugotovitev utemeljenih razlogov za sum
- V primeru opazovanja osebe, ki ni osumljenec tudi podatke, ki omogočajo določljivost te osebe ter utemeljitev
verjetnosti, da bi izvajanje ukrepa privedlo do identifikacije osumljenca, njegove lokacije oz. prebivališča
- V zasebnih prostorih pisno soglasje imetnika prostora, če v to privoli
- Način izvajanja ukrepa, njegov obseg in trajanje
- Utemeljitev oz. ugotovitev neogibne potrebnosti uporabe ukrepa v razmerju do zbiranja dokazov na drug način
42. Kaj mora vsebovati odredba zoper osebo, ki ni osumljenec?
Poleg vsega naštetega mora vsebovati tudi podatke, ki omogočajo določljivost te osebe ter utemeljitev verjetnosti,
da bi izvajanje ukrepa privedlo do identifikacije osumljenca, njegove lokacije oz. prebivališča
43. Kaj mora vsebovati odredba zoper neidentificirano osebo?
Zoper neidentificirano osebo se lahko vodi opazovanje samo če pride v stik z osebo zoper katero se izvaja ta ukrep.
Za to ni potrebna posebna odredba. Policija naredi uradni zaznamek in takoj obvesti državnega tožilca.
44. Kdo je lahko tajni delavec pri tajnem delovanju?
To je prikriti preiskovalni ukrep, ki pomeni neprekinjeno ali ponavljajoče zbiranje podatkov o osebi, zoper katero se
ukrep izvaja, in njeni kriminalni dejavnosti. Ukrep izvaja policija. Tajni delavec je lahko policist, policist tuje države
ali izjemoma druga oseba, kadar ukrepa ni mogoče drugače izvesti.
45. V zvezi s katerimi KD se lahko odredi ta ukrep, ko se izvaja z uporabo naprav za prenos in snemanje glasu,
fotografiranje in snemanje? S tistimi, predpisanimi za tajno delovanje ali katerimi drugimi?
Ukrep tajnega delovanja, pri katerem bo uporabljena tehnična naprava za prenos in snemanje glasu, fotografiranje
in video snemanje, se lahko odredi samo v zvezi s KD iz 2.odstavka 150.člena.
46. Ali je za navidezen odkup/sprejemanje ali dajanje daril/jemanje ali dajanje podkupnine predviden dokazni standard
Ne. Kot pogoj je določeno, da je mogoče utemeljeno sklepati, da je določena oseba vpletena v kriminalno dejavnost.
47. Kateri način presoje uporabljamo v slovenskem pravu za vprašanje, ali je bila kriminalna dejavnost izzivana in kaj
pomeni?
Pri ugotavljanju ali je bila izzvana kriminalna dejavnost, je potrebno presojati predvsem ali bi ukrep, na način, kot je
bil izveden, napeljal k storitvi KD osebo, ki tovrstnega KD sicer ne bi bila pripravljena storiti.
48. Kakšna je posledica, če so bili PPUji, urejeni v ZKP, izvršeni brez odredbe/v nasprotju z odredbo DT/PS ali če
daljšega izvajanja ni preveril ZOS (zunajobravnavni senat)?
V primeru nezakonitega pridobivanja podatkov preko PPU se taki dokazi izločijo.
49. Ali je možno na odrediti tajno opazovanje zoper neidentificirano osebo?
Da, saj zakon navaja, da mora biti v odredbi oseba samo določljiva.
50. Policija izvaja ukrep tajnega opazovanja na podlagi odredbe DT. Ali lahko:
- Osumljenca opazuje v supermarketu, medtem ko kupuje lubenice? Da, gre za javno dostopen prostor
- Osumljencu sledi, ko se pelje z avtom po avtocesti? Da, gre za javno dostopen kraj
- Osumljenca opazuje iz ulice, ko je ta v svojem stanovanju? Da, samo če je v stanovanje vidno iz javno
dostopnega kraja
- Osumljenca opazuje iz stanovanja njegovega soseda s tajnim vstopom? Ne, lahko bi opazoval samo, če bi sosed
dal privolitev.
51. Pod katerimi splošnimi pogoji je dovoljen poseg v komunikacijsko zasebnost?
- Če je poseg specifično opredeljen in določen v zakonu
- Če poseg pred tem z določbo dovoli sodišče
- Če je določno omejen čas posega
- Če je poseg nujen za uvedbo ali potek kazenskega postopka – načelo sorazmernosti
52. Razlika med pregledom in preiskavo ter kaj je posledica uporabe ene ali druge opredelitve?
Pregled je manj intenziven poseg v pravice oseb kakor pa preiskava. Pregled pomeni predvsem vizualno ali
drugačno čutno zaznavo prostora, oseb itd. Preiskava pa je bolj globok poseg v pravice in je osredotočeno v določen
cilj oz. ima svoj namen.
53. Kaj je privilegij zoper samoobtožbo? Kaj obsega? Kje je urejen (slovensko in evropsko pravo)?
Privilegij zoper samoobtožbo je, da ni nikogar dovoljeno siliti, da izpove oz. da osumljeni ni pod nobenim pritiskom
da izpove. Poleg izjave oz. izpovedbe se nanaša tudi na druge dokaze npr. dnevnike in dokumente. Urejen je v 29.
členu URS in 6. členu EKČP.
54. Povezava z edicijsko dolžnostjo.
Edicijska dolžnost je pojem, ki označuje dolžnost zavezancev, da na zahtevo organa posredujejo predmete ali
podatke. V kolikor gre za dnevnike ali dokumente je to varovano pod privilegijem zoper samoobtožbo.
55. Kaj je habeas corpus?
Ge za to, da je vsak državljan, ki je pridržan in čaka, da se takoj in javno pojavi pred sodiščem ali organom. Sodniki
po zaslišanju pripornika ugotovijo, ali je aretacija zakonita ali nezakonita, in zato lahko odredijo, da se konča.
56. Razlika med omejitvijo svobode gibanja in odvzemom prostosti?
Omejitev svobode gibanja je kakršenkoli način onemogočanja drugemu, da zapusti določeno lokacijo. Ukrepi so
pridržanje, privedba,.. Odvzem prostosti ustvarja neko trajajoče stanje kinetične nesvobode. Za odvzem prostosti
šteje vsaka omejitev prostosti, ki pomeni prisilno zadržanje.
57. Ali poznaš kakšen zakonski institut omejitve gibanja?
Hišni pripor, prepoved približevanja določeni osebi ali kraju, pripor.
58. Kateri so milejši ukrepi, ki jih je možno uporabiti za zagotavljanje navzočnosti obdolženca?
Javljanje na policijski postaji, obljuba obdolženca, da ne bo zapustil prebivališča, začasni odvzem vozniškega d.
59. Kaj so omejevalni ukrepi ter kako jih lahko klasificiramo?
To so ukrepi, ki se smejo uporabiti med kazenskim postopkom, ko še ni bilo ugotovljeno, da je obdolženec storil KD
in da je zanj kriv. Z njimi se odpravlja nevarnost, ki jo obdolženec pomeni za varnost ljudi ali za potek kazenskega
postopka. Gre za posege v pravice obdolženca še preden mu je s pravnomočno odločbo dokazano, da je storil KD.
60. Naštej skupine nedovoljenih dokazov (v Sloveniji).
Nedovoljeni so dokazi:
1) dokazi, pridobljeni s kršitvijo ustavno varovanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
2) dokazi, pridobljeni s kršitvijo ZKP in je zanje v ZKP to izrecno določeno;
3) dokazi, pridobljeni na zakonit način, vendar na podlagi nedovoljenega dokaza;
4) dokazi, pridobljeni naključno z izvajanjem zakonitih dokazov.
61. Opredeli dosledno pojmovanje ekskluzije in utilitaristično pojmovanje ekskluzije. Poveži načelo sorazmernosti z
ekskluzijo.
V Sloveniji je uzakonjena dosledna ekskluzija dokazov, kar pomeni, da je potrebno vsak dokaz, ki je bil pridobljen s
kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin izločiti iz sodnega spisa, sodna odločba pa se nanj ne sme opreti.
Pri utilitarističnem pojmovanju ekskluzije pa gre za tehtanje nedovoljenosti dokaza nasproti preventivnemu vplivu
na delo pravosodnih organov. Če načelo sorazmernosti povežemo z pojmovanjem ekskluzije, bomo tehtali med
prizadeto pravico, ki jo je prizadel nedovoljen dokaz in pravico, prizadeto z KD.
62. Naštejte primere, ko državni tožilec, kljub načelu legalitete ni dolžan začeti pregona! Kako še drugače rečemo
temu načelu?
DT lahko na podlagi načela oportunitete oz. smotrnosti presoja ali naj zahteva kazenski pregon. Najpomembnejši
odstop od načela legalitete je v postopku zoper mladoletnike. Poleg tega so še drugi mehanizmi: poravnanje,
pogojna odložitev kazenskega pregona, dejanje majhnega pomena, predvidena odpustitev kazni, dejanja ki niso
predmet sporazuma o priznanju krivde.
63. Kateri subjekti kazenskega postopka so dolžni izločiti nedovoljene dokaze iz spisa?
Nedovoljene dokaze lahko izloči državni tožilec, preiskovalni sodnik ali sodnik.
64. Na katere načine je teoretično možno sankcionirati kršitve dokaznih prepovedi? Kakšne so prednosti in slabosti
posameznega načina?
Kršitve dokaznih prepovedi je mogoče sankcionirati materialno in procesno.
- Materialno: kaznujemo osebo ali organ, ki je prekršil neko (dokazno) pravilo. Kaznovanje je disciplinsko ali
kazensko, možna je tudi odškodninska tožba zoper kršitelja. Prednosti-opomin kršitelju dokazne prepovedi,
deluje specialnopreventivno. Slabosti-za kazenski postopek tako kaznovanje nima posledic.
- Procesno: gre za ekskluzijsko pravilo. Izločitev dokazov preprečuje, da bi tožilstvo na sodišču predložilo dokaz, ki
je bil pridobljen na nezakonit način. Taki dokazi morajo biti iz dokaznega gradiva izločeni in se na sojenju ne
smejo uporabiti. Prednosti-neposreden učinek na rezultat sojenja, v kateri je bil nek dokaz nezakonito
pridobljen. Slabosti- tisti, ki je nezakonito ravnal, ni kaznovan.
65. Naštej pristojnosti, ki jih ima ZOS okrožnega sodišča!
- Odločanje o pritožbah zoper sklepe preiskovalnega sodnika in sodnika posameznika okrajnega sodišča, kadar
opravlja preiskovalna dejanja in zoper druge sklepe
- Odločajo na prvi stopnji zunaj glavne obravnave
- Izvajajo postopek in izdajajo sodbe po določbah 517. člena ZKP
- Dajejo predloge v primerih, določenih v ZKP
66. Kaj ne more biti predmet sporazuma o priznanju krivde?
Predmet sporazuma ne morejo biti pravna opredelitev KD, varnostni ukrepi, kadar so obvezni ter odvzem s KD
pridobljene premoženjske koristi, razen načina odvzema.
67. Kako se presodi priznanje krivde na predobravnavnem naroku in kako v postopku sporazuma o priznanju krivde?
Na predobravnavnem naroku predsednik senata presodi:
- Ali je obtoženec razumel naravo in posledice danega priznanja
- Ali je bilo priznanje dano prostovoljno
- Ali je bilo priznanje jasno in popolno ter podprto z drugimi dokazi v spisu.
Po presoji predsednik senata s sklepom odloči ali priznanje sprejme ali zavrne. Priznanja krivde se ne more
preklicati. Če so izpolnjeni vsi pogoji se narok za izrek kazenske sankcije opravi takoj po sprejetem priznanju krivde.
Ko sodišče odloča o sklenjenem sporazumu o priznanju krivde presodi:
- Ali je sporazum v skladu z določbami 450.a, b in c člena ZKP
- Ali so glede priznanja krivde izpolnjeni pogoji opisani zgoraj
68. Pravica do zagovornika in privilegij zoper samoobtožbo.
Vsakomur, ki je obdolžen KD je zagotovljena pravica, da se brani sam ali z zagovornikom. Poleg tega ima tudi
pravico do svobodne izbire zagovornika. Privilegij zoper samoobtožbo državi preprečuje prisiliti posameznika, da
postane vir dokazov zoper samega sebe. Bistvo privilegija zoper samoobtožbo je ohraniti obdolženčevo procesno
subjektiviteto in s tem pošten postopek. Privilegij zoper samoobtožbo pa obdolženca ne more varovati pred
obremenilnimi izjavami tretjih oseb, čeprav je izjavitelj vsaj posredno obremenil še samega sebe.
69. Na kaj mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti pri pritožbi?
Višje sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na kršitve. Po uradni dolžnosti pazi le na to, ali je bilo sodišče prve
stopnje stvarno pristojno za sklep.
70. Kakšen pomen ima prekoračitev obtožnice za delitev procesnih funkcij?
V kolikor bi sodišče prekoračilo obtožnico bi poseglo v funkcijo pregona.
71. "Obdolženec je dokazno sredstvo" – poveži to s privilegijem zoper samoobtožbo in s pravico do zasebnosti
Obdolženec je kot subjekt in objekt postopka. Kadar nastopa kot objekt postopka je dokazno sredstvo. Pravni red
obravnava obdolženčevo psiho in telo različno. S privilegijem zoper samoobtožbo se ne posega v njegovo psiho,
pravo pa dopušča, da preiskovalni organi uporabijo njegovo telo v dokazne namene celo brez privolitve.
72. Sprememba obtožbe v povezavi z iskanjem materialne resnice in dokaznim bremenom.
Sodišče v opis KD zaradi obtožnega načela praviloma ne sme posegati. Da bi zadostili iskanju resnice se omogoči
tožilcu da obtožbo spremeni. Gre za tožilčev poseg v opis KD. S tem se spremeni opredelitev predmeta
obravnavanja. Takšna sprememba pomeni izboljšanje tožilčevih možnosti za uspeh, kar pomeni olajšano dokazno
breme. Sprememba je dovoljena, če spremembo narekuje izid dokaznega postopka. Spremembo obtožbe se sme
opreti le na rezultate dokaznega postopka in se prej ne sme spreminjati, pozneje niti. Sprememba se mora nanašati
na isto KD, ki je pa lahko drugače opisano. Obramba mora biti s tem seznanjena. Sodišče ji primeren čas za
prilagoditev obrambe zagotovi s prekinitvijo glavne obravnave. Poznamo tudi razširitev obtožbe U/478
73. Dokazni predlog in pogoji, pod katerimi jih sodišče presoja.
Dokazni predlog je predlog strank, katere dokaze naj se pretrese na GO. Dokazni predlog mora biti substanciran;
stranka, ki dokaz predlaga, mora navesti konkretna dejstva, ki naj se ugotovijo s predlaganim dokazom.  Sodišče
mora presoditi ali je dokaz pridobljen na zakonit način ter če bi posledično moral biti izločen.
74. Kaj je vnaprejšnja dokazna ocena?
Sodišče vnaprej, ne da bi izvedlo dokaz, presodi, ali bi dokaz spremenil njegovo oceno o dejanskem stanju. Gre za
prepovedano dejanje.
75. Obremenilne priče in pravica do neposrednega zaslišanja. Kdaj ni potrebno zaslišati obremenilne priče? Kaj je s
smrtjo obremenilne priče?
Pravica do neposrednega zaslišanja obremenilne priče sodišče zavezuje, da v postopku omogoči obdolžencu, da je
navzoč pri zaslišanju obremenilne priče in da ji postavlja vprašanja. Priče ni potrebno zaslišati v kolikor je oproščena
pričevanja ali pa če gre za privilegirane priče. V tem primeru se prebere zapisnik o prejšnjem zaslišanju, če je pričala.
V primeru smrti obremenilne priče se prebere prejšnje zapisnike.
76. Ali se dokaz zasebnika ob kršitvi izloča?
Dokaz zasebnika se ob kršitvi izloča na isti način kakor se izloča dokaze državnega tožilca. Nedopustno bi bilo, da bi
bila ena stranka ob kršitvi in ne izločitvi dokaza na boljšem položaju kakor druga.
77. Pravni pouk ob odvzemu prostosti – kakšna je vsebina?
Vsebina pravnega pouka:
- Katerega KD je osumljena in kaj je podlaga za sum zoper njo
- Ni dolžna ničesar izjaviti in odgovarjati na vprašanja
- Če se bo zagovarjala, ni dolžna izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivdo
- Ima pravico do zagovornika, ki si ga svobodno izbere in ki je lahko navzoč pri njenem zaslišanju
- Vse, kar bo izpovedala se bo lahko na sojenju uporabilo zoper njo
- Pravica uporabljati svoj jezik
- O svojih pravicah mora biti poučen pisno v materinem jeziku osumljenca ali v jeziku, ki ga razume
78. Katere oblike odvzema prostosti omenja Ustava RS, katere ZKP?
URS: pripor; ZKP:, pripor, hišni pripor, privedba, pridržanje
79. Kdaj lahko policisti posamezniku odvzamejo prostost in katere predpostavke morajo biti podane?
Policisti smejo nekomu odvzeti prostost, če je podan katerikoli od razlogov za pripor:
- Če se skriva, če ni mogoče ugotoviti njene istovetnosti ali če so druge okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi
pobegnila
- Če je upravičena bojazen, da bo uničila sledove KD, ali če posebne okoliščine kažejo, da bo ovirala potek
kazenskega postopka s tem, da bo vplivala na priče, udeležence ali prikrivalce
- Če teža, način storitve ali okoliščine, v katerih je bilo KD storjeno in njene osebne lastnosti, prejšnje življenje,
okolje in razmere v katerih živi, kažejo na nevarnost, da bo ponovila KD, dokončala poskušeno KD ali storila KD,
s katerim grozi
- * če gre za KD zoper javni red in mir, zoper spolno nedotakljivost ali KD s prvinami nasilja, za katera se sme
izreči kazen zapora dveh let ali za druga KD, za katera se izreče kazen zapora treh let, kadar je podan razlog za
pripor.*
80. Kaj je policijsko pridržanje in pod katerimi pogoji je dopustno?
Policisti nekomu izjemoma vzamejo prostost in ga pridržijo. To lahko storijo samo:
- če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je storil KD za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti
- če je pridržanje potrebno zaradi ugotovitve istovetnosti, preverjanja alibija, zbiranja obvestil in dokaznih
predmetov o tem KD
 - * so za pripor podani razlogi
81. Koliko časa lahko traja policijsko pridržanje?
Traja lahko največ 48 ur. Po poteku roka morajo osebo spustiti na prostost ali brez odlašanja privesti pistojnemu
preiskovalnemu sodniku. Če pridržanje traja več kot 6 ur mora policist takoj v pisni obliki z odločbo obvestiti osebo,
ki ji je odvzeta prostost, o razlogih za odvzem prostosti,  ter jo poučiti, da ima za namene priprave pritožbe pravico
pregledati gradivo zadeve, ki je povezano s pridržanjem.  Oseba ima še 3 dni po koncu pridržanja pravico do
pritožbe. Če pridržanje traja manj kot 6ur, mora policist osebi, ki ji je bila odvzeta prostost, najkasneje ob
prenehanju pridržanja izročiti uradni zaznamek
82. Ponovi 3 režime pridobivanja izjav od osumljenca.
Zbiranje obvestil, zaslišanje
83. V katerem primeru lahko državljan drugi osebi odvzame prostost?
Državljan lahko drugemu odvzame prostost, kadar ga zaloti pri KD, ki se preganja na uradno dolžnost.
84. Načelo subsidiarnosti v zvezi z omejevalnimi ukrepi ter ali je dopustno omejevalne ukrepe kumulirati?
Subsidiarnost pri omejevalnih ukrepih ne pride v poštev, saj obdolženec ne se ne more pogajati glede omejevalnih
ukrepov katere je potrebno uresničiti.
85. Kaj je naknadna kontradiktornost v postopku z omejevalnimi ukrepi, na kakšen način se zagotavlja?
Naknadna kontradiktornost se zagotavlja z možnostjo vložitve pritožbe zoper sklep o omejevalnih ukrepih.
86. Katere priporne razloge poznamo?
- Če se skriva, če ni mogoče ugotoviti njene istovetnosti ali če so druge okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi
pobegnila
- Če je upravičena bojazen, da bo uničila sledove KD, ali če posebne okoliščine kažejo, da bo ovirala potek
kazenskega postopka s tem, da bo vplivala na priče, udeležence ali prikrivalce
- Če teža, način storitve ali okoliščine, v katerih je bilo KD storjeno in njene osebne lastnosti, prejšnje življenje,
okolje in razmere v katerih živi, kažejo na nevarnost, da bo ponovila KD, dokončala poskušeno KD ali storila KD,
s katerim grozi
87. Ali je razlog ponovitvene nevarnosti v nasprotju z domnevo nedolžnosti?
Za odreditev pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti ne zadostuje splošno predvidevanje, da bo obdolženec lahko
izvršil katerokoli nasilno kaznivo dejanje na škodo katerekoli tretje osebe. Nevarnost ponovitve se mora nanašati na
specifično kaznivo dejanje, ki sicer ni nujno istovrstno, kot obravnavano, mora pa biti z njim v smiselni zvezi.
88. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za odreditev pripora?
- Če se skriva, če ni mogoče ugotoviti njene istovetnosti ali če so druge okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi
pobegnila
- Če je upravičena bojazen, da bo uničila sledove KD, ali če posebne okoliščine kažejo, da bo ovirala potek
kazenskega postopka s tem, da bo vplivala na priče, udeležence ali prikrivalce
- Če teža, način storitve ali okoliščine, v katerih je bilo KD storjeno in njene osebne lastnosti, prejšnje življenje,
okolje in razmere v katerih živi, kažejo na nevarnost, da bo ponovila KD, dokončala poskušeno KD ali storila KD,
s katerim grozi
89. Koliko časa lahko traja pripor?
Pripor sme trajati najkrajši potrebni čas. Pripor odredi preiskovalni sodnik pristojnega sodišča na predlog državnega
tožilca.  Takoj po zaslišanju mora državni tožilec izjaviti, ali bo zahteval uvedbo kazenskega postopka ter predlagal
pripor ali katerega od nadomestnih ukrepov iz tega poglavja. Po sklepu preiskovalnega sodnika sme biti obdolženec
pridržan v priporu največ mesec dni od dneva, ko mu je bila vzeta prostost. Po tem času sme biti pridržan v priporu
samo na podlagi sklepa o podaljšanju pripora. Pripor se sme po odločbi senata podaljšati največ za dva meseca. Če
teče postopek za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora nad pet let, sme senat vrhovnega
sodišča podaljšati pripor največ še za tri mesece.
90. Primerjaj pripor po 200. in naslednjih členih ter pripor po 307. členu glede na to kdo ga odredi, kakšen je njun
namen in koliko časa najdlje lahko trajata.
V prvem primeru gre za pripor osebe, za katero je podan utemeljen sum, da je storila KD. Pripor odredi preiskovalni
sodnik na predlog DT. Traja najkrajši možen čas, osebo se spusti ko ni več razlogov za pripor. Preiskovalni sodnik
odredi pridržanje za največ 48 ur odkar mu je bil pripeljan, pripor s sklepom odredi za največ 1 mesec. Po odločbi
senata sme podaljšati za 2 meseca. Če gre za KD nad 5 let zapora, sme Vrhovno sodišče podaljšati pripor največ še
za 3 mesece. V drugem primeru gre za pripor za zagotovitev prisotnosti na GO. Največ 1 mesec oz. do objave sodbe.
91. Kot alternativa kateremu omejevalnemu ukrepu in iz katerih razlogov se lahko odredi varščina?
Je nadomestek za pripor. Uporabi se lahko pri begosumnosti v ožjem obsegu, pri ponovitveni nevarnosti z izjemami.