CPP APOLLONIO DAMJAN

CIVILNO PROCESNO PRAVO

SPLONO O SODSTVU - ni pomembno
Sodia ne ustvarjajo zakonov kot splono veljavnih predpisov. Materialne norme vsebujejo predvsem zakoni,
podzakonski predpisi in sploni akti. Sodie ugotovi dejansko stanje, poie ustrezno pravno normo in napravi
sklep o tem, ali se konkretno dejansko stanje ujema z abstraktnim dejanskim stanjem pravne norme, ter izree
predvideno zakonsko sankcijo. Abstraktno formulirano sodnikovo sklepanje imenujemo tudi sodniki
silogizem. Sodie torej ne doloa vsebine pravne norme, temve jo le ugotavlja in skrbi za njeno uveljavitev.
Sodia pa so tudi ustvarjalec pravnih pravil. o funkcijo izvrujejo predvsem v primeru zakonskih praznin, v
primeru odloanja o vsebini standardov in deloma v primeru uporabe temeljnih pravnih nael, razsodia pa
predvsem pri odloanju po naelu pravinosti. !a na pravni sistem so bile do nedavnega posebej znailne
neprave pravne praznine, saj npr. cela podroja civilnega prava niso bila urejena z zakoni "veji del
odkodninskega prava, obveznega prava, izvrilni postopek# - !$% in !&' sta na civilnem podroju v glavnem
izpolnila te pravne praznine.
(rug primer oblikovanja pravnih pravil so dolobe, ki dajejo vsebino splonim pojmom ")nedoloeni pojmi*#,
se pa obiajno imenujejo pravni standardi. 'rimer+ v obveznostnem pravu velika nehvale,nost kot razlog za
razveljavitev darila. 'ravni standardi po vsebini niso doloeni "manjkajo elementi abstraktnega dejanskega
stanja#.
Sodia uporabljajo splona pravna pravila za primere, ki jih zakonodajalec ni mogel predvideti, ali pa jih
uporabljajo kot korektor pozitivne pravne norme. 'rimer+ sodie lahko odkloni sicer v zakonu predvidena
procesna dejanja, ki pomenijo zlorabo procesnih pravic "-. l. !''#.
Arbitra,a v primeru dogovora strank lahko presodi ves spor na podlagi pravinosti, pri emer jo ve,ejo le
kogentne "prisilne# pravne norme in norme javnega reda.
PRAVOSODNI SIST!
"iz knjige ni pomembno#
'ravosodni sistem sestavljajo sodia skupaj z drugimi pravosodnimi organi. . pravosodni sistem uvramo
vse organe in institucije zunaj parlamenta in izvrilno-upravnih organov+
vse vrste sodi+ okrajna, okro,na, vija, .rhovno sodie %S, specializirana sodia "npr. delovno in
socialno sode, ustavno sodie#
dr,avno to,ilstvo
dr,avno pravobranilstvo "!akon o dr,avnem pravobranilstvu#
odvetnitvo "!akon o odvetnitvu#
notariat "!akon o notariatu#
'rvenstvena funkcija "avnega to#il$a je pregon storilcev kaznivih dejanj. /unkcije javnega to,ilca+
nastopa kot stranka v nekaterih civilnih sporih "razveljavitev ali ugotovitev neobstoja zakonske zveze#,
nastopa kot intervenient za iri dru,beni interes
vlo,i zahtevo za varstvo zakonitosti in s tem skrbi za enotno uporabo zakonov
'ristojnosti "avnega pravo%ranil$a+
1
-
-
-
'oglavitna funkcija odvetnitva v civilnem pravdnem postopku je zastopanje strank. 'ristojnosti+
-
-
-
Zakon o sodiih (3.l.):
Sodnik je pri opravljanju sodnike funkcije vezan na ustavo in zakon. V skladu z ustavo je vezan tudi na
splona naela mednarodnea prava in na ratificirane in o!javljene mednarodne pood!e.
"e se civilnopravna zadeva ne da reiti na temelju veljavnih predpisov# upoteva sodnik predpise# ki
urejajo podo!ne primere. "e je reitev zadeve klju! temu pravno dvomljiva# odloi v skladu s splonimi naeli
pravnea reda v dr$avi. %ri tem ravna v skladu s pravnim izroilom in z utrjenimi spoznanji pravne vede.
Sodnik ravna vselej tako# kot !i imel pred se!oj nedoloeno tevilo primerov iste vrste.
'rej analogija na podobne primere ni bila mo,na, zdaj pa sodnik lahko tako odloa.
.rhovno sodie %S je najvije.
Sodnik& funkcija sodnika je zdaj trajna "ni ve reelekcije# in sicer do 01. leta starosti. Sodnik mora ravnati po
ustavi, zakonu in splonih naelih. Sodnika se lahko razrei pred 01. letom starosti ob tono doloenih
razlogih. /unkcija sodnika ni zdru,ljiva z ostalimi funkcijami v dr,avni upravi ali organih lokalne samouprave.
Sodnik se lahko ukvarja z znanstveno - raziskovalno dejavnostjo, ne more pa biti npr. odvetnik. 'olitino lahko
pripada doloeni stranki, ne more pa biti njen funkcionar. !oper njega ni mogoe zaeti kazenskega postopka v
zvezi z njegovim delom.
Sodni svet ima vpliv na izvolitev sodnika. &ma 22 lanov "345#.
'ravica do zakonitega sodnika& doloen na objektiven, nepristranski nain. Sodnik se spremeni, e on sam ali
stranka zahteva njegovo izloitev, e preneha opravljati sodniko funkcijo ali je dalj asa odsoten.
Personalni sveti& pri okro,nem, vijem in vrhovnem sodiu "poglej pristojnosti#.
Sodniki porotniki& izvoljeni po posebnem postopku, zagotavljajo javnost sodnih postopkov in onemogoajo
samovoljo sodnika.
Sodna 'prava& v okviru sodi predstavlja izvrilno vejo oblasti.
Predsednik sodi(a& imenuje ga minister za pravosodje, stranka se mu lahko prito,i zaradi organizacije
postopka "npr. e sodnik zavlauje postopek#.
.%S6 S$(&78 "ni v knjigi#+
99 okrajnih
21 okro,nih
9 vija "prito,bena#
2 .rhovno sodie %S
specializirana sodia, ustanovljena s posebnim zakonom
PRISTO)NOSTI O*RA)NI+ SODI,& "--.l.#
CPP APOLLONIO DAMJAN
&. :A!6;S:6 !A(6.6+
sojenje na &. stopnji o kaznivih dejanjih, za katera je zagro,ena denarna kazen ali kazen zapora do < let,
razen v zadevah kaznivih dejanj zoper ast in dobro ime, storjenih s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim
sredstvom javnega obveanja.
opravljanje preiskovalnih dejanj glede kaznivih dejanj iz prejnje toke
opravljanje drugih zadev, ki jih doloa zakon
&&. =&.&>;6 !A(6.6 "sojenje oz. odloanje na &. stopnji#+
premo#en"ski spori, e vrednost spornega zahtevka ne presega ?.111.111 S&, e zakon ne doloa
pristojnosti okro,nega sodia
$ivilni spori ne glede na vrednost spornega predmeta, e gre za spore+
zaradi motenja posesti,
glede slu,nosti ali realnih bremen,
iz najemnih ali zakupnih rezmerij,
o zakonitem pre,ivljanju, e se ne reujejo skupaj z zakonskimi spori ali s spori o ugotavljanju ali
izpodbijanju oetovstva
zapuinske in druge nepravdne zadeve
vodenje zeml"ike kn"ige
izvrilne zadeve in opravljanje izvrbe
&&&. Sojenje oz. odloanje v drugih zadevah, kadar tako doloa zakon
&.. $pravljanje zadev pravne pomoi, za katere ni po zakonu pristojno drugo sodie
'ri okrajnem sodiu vodi postopek in sodi oz. odloa sodnik posameznik. "211.l.#
PRISTO)NOSTI O*RO-NI+ SODI,& "212.l.#
&. :A!6;S:6 !A(6.6+
sojenje na &.st. o kaznivih dejanjih, za katera niso pristojna okrajna sodia,
opravljanje preiskave oz. preiskovalnih dejanj glede kaznivih dejanj iz prejnje toke,
opravljanje predhodnega postopka in sojenje na &.st. o kaznivih dejanjih mladoletnikov,
odloanje na &.st. o izvritvi kazenske sodbe tujega sodia,
izvrevanje kazenskih sodb iz gornjih alinej in kazenskih sodb okrajnih sodi,
odloanje o dovolitvi posegov v lovekove pravice in temeljne svoboine,
odloanje v zunajobravnavnem senatu "tudi v kazenskih zadevah iz pristojnosti okrajnih sodi#,
opravljanje drugih zadev, ki jih doloa zakon,
opravljanje nadzorstva glede zakonitega in pravilnega ravnanja z obsojenci ter nadzorstva nad priporniki.
&&. =&.&>;6 !A(6.6 "sojenje oz. odloanje na &.st.#+
premo,enjski in drugi civilnopravni spori, za katere niso pristojna okrajna sodia,
spori iz dru,inskih razmerij, razen spori o pre,ivljanju,
gospodarski spori,
priznanje tujih sodnih odlob,
zadeve prisilne poravnave, steaja in likvidacije, kadar je v pristojnosti sodia ter spori v zvezi z njimi,
spori o pravicah intelektualne lastnine.
&&&. .odenje sodnega registra.
&.. Sojenje oz. odloanje v drugih zadevah, e tako doloa zakon.
.. $pravljanje zadev pravne pomoi v zadevah iz gornjih tok "&. do &..# in za opravljanje mednarod-
ne pravne pomoi.
3
. gornjih zadevah vodi postopek in sodi oz. odloa sodnik posameznik, razen e zakon doloa, da sodi senat.
"21?@2 l.#
PRISTO)NOSTI VI)I+ SODI,& "219.l.#
2. sojenje oz. odloanje na &&. st. o prito,bah zoper odlobe okrajnih in okro,nih sodi s svojega obmoja,
?. odloanje v sporih o pristojnosti med okrajnimi oz. okro,nimi sodii s svojega obmoja in odloanje o
prenosu pristojnosti na drugo okrajno oz. okro,no sodie s svojega obmoja,
<. opravljanje drugih zadev, ki jih doloa zakon.
.ije sodie sodi oz. odloa v zadevah iz 2. in ?. toke v senatu "sodnik - predsednik, sodnik - poroevalec in
sodnik - lan#, v zadevah iz <. toke pa odloa sodnik posameznik.
PRISTO)NOSTI VR+OVN.A SODI,A& "215.l.#
-
-
/IVILNI PRAVDNI POSTOP*
IN /IVILNO PRO/SNO PRAVO
!A$($.&;S:& '%6A>6(+
zasebna samopomo - v prvih etapah dru,benega razvoja
razsodnitvo - prva oblika dru,benega varstva pravic
sodna funkcija - posebna funkcija oblasti, ki si jo je lastil vladar "primer+ rimski proces#
v fevdalizmu je vsak fevdalec izvreval tudi pravosodno oblast "sam ali pa je postavil uradnika#
v absolutizmu si je absolutni monarh prilaal tudi sodno oblast "postavljal je tudi sodnike#, uveljavljeno
preiskovalno naelo "sodnik je raziskoval dejansko stanje po uradni dol,nosti#
v liberalnem kapitalizmu je prila do veljave predvsem stranka "poudarjanje pravic posameznikov, naelo
dispozitivnosti in na podroju zbiranja procesnega gradiva razpravno naelo#
v monopolistinem kapitalizmu prihaja do kombinacije vloge strank in sodia pri vodenju procesa
"kombinacija dispozitivnega in oficialnega naela ter razpravnega in preiskovalnega naela#
sedanji civ. pravdni postopek je oblikovan kot dru,beno varstvo civilnih pravic, samopomo je omejena na
najmanjo mo,no mero "silobran, skrajna sila, drugae je lahko celo kaznivo dejanje#
;amen civilnega pravdnega postopka je razreiti civilni spor. 'ri civilnopravnem razmerju mislimo na
premo,enjska in druga civilnopravna razmerja ter osebna, rodbinska in delovna razmerja. 'remo,enjske in
druge civilnopravne pravice so izrazito dispozitivne narave. . civilnem procesu se uveljavlja na(elo
o0i$ialnosti - v doloenih primerih odloa sodie po uradni dol,nosti ne glede na voljo strank. :o stranke
zanejo postopek, je nadaljnji tek postopka v rokah sodia. Sodie je aktivno pri zbiranju procesnega gradiva
!
CPP APOLLONIO DAMJAN
"ni ve vezano le na procesno gradivo, ki ga priskrbita stranki, temve ga lahko tudi sBmo preskrbi po uradni
dol,nosti#.
Pravdni postopek je sestavljen iz vrste procesnih dejanj subjektov "sodia, strank in ostalih udele,encev v
postopku#, ki imajo za konni cilj odloanje o utemeljenosti to,nikovega zahtevka, naj mu sodie nudi pravno
varstvo doloene vsebine.
/ivilno pro$esno pravo sestavljajo pravna pravila, ki urejajo civilni pravdni postopek, zlasti temeljna naela
tega postopka, procesne subjekte in procesna dejanja teh subjektov. =ivilno procesno pravo je torej sistem
pravnih pravil, ki urejajo uveljavljanje varstva civilnih pravic. Sestavljajo ga+
organizacijske norme "vsebujejo dolobe o+ polo,aju sodi, ustanavljanju sodi, volitvah sodnikov,
delovnih razmerjih na sodiih, financiranju sodi in stvarni pristojnosti sodi#
funkcionalne norme "sem sodijo vsa pravila o postopku+ pravila o procesnih predpostavkah, o temeljnih
procesnih naelih, o procesnih subjektih, o vsebini, obliki in uinkih procesnih dejanj, o poteku pravdnega
postopka in o posebnih postopkih#
Pravovarstveni za1tevek - pravica zahtevati pri sodiu varstvo svoje krene materialne pravice. Sodobna
teorija+ vsako pravno urejeno razmerje vsebuje ? pooblastili+ pooblastilo zahtevati od pogodbenika izpolnitev
obveznosti oz. ravnanje v skladu s pravnim razmerjem ter pooblastilo zahtevati od dr,avnih organov varstvo
svoje pravice.
Ar%itra#ni postopek je rezultat te,enj po poenostavitvi in pospeitvi dolgih sodnih postopkov. !a oblikovanje
postopka pred arbitra,ami so se uveljavila naslednja naela+
avtonomija strank
arbitra,no oblikovanje procesa
naelo legalitete in naelo podrejene uporabe dolob civilnega procesa
Stranke pa pri arbitra,i ne morejo izkljuiti uporabe nekaterih pravil.
'rocesni javni red vsebuje naslednja T!L)NA NA,LA PRO/SA&
2. strankam oz. udele,encem vsakega postopka je treba zagotoviti mo,nost obravnavanja pred sodiemC
?. v vsakem postopku lahko nastopajo le osebe, ki so sposobne biti stranka oz. udele,enecC
<. obvezne so dolobe o izloitvi oz. odklonitvi sodnikovC
9. uporaba lastnega jezika v postopkuC
3. naelo dispozitivnosti, omejeno z naelom oficialnostiC
5. naelo javnosti sodnih postopkovC
0. naelo ustnosti in naelo neposrednostiC
D. naelo ekonominosti in pospeitve postopkaC
-. praviloma odloanje v senatu, razen kadar zakon predvideva odloanje sodnika posameznika
RAZMERJE MED CIVILNIM PRAVDNIM IN CIVILNIM NEPRAVDNIM POSTOPKOM
'oskusi teorij o razmejitvi med civilnim pravdnim in nepravdnim postopkom so se v vsebinskem pogledu
izjalovili, zato nam ostane isto pozitivistina oz. pragmatina razmejitev. ;obena teorija ni dala popolne
reitve. !ato+Ali gre za pravdno ali nepravdno zadevo, je odvisno od tega, ali je zakonodajalec za njeno
reevanje predpisal pravdni ali nepravdni postopek - za odloanje v civilnih zadevah je torej vedno pristojno
sodie v pravdnem postopku, e zakon ne doloa, da odloa o zadevi sodie v nepravdnem postopku.
eorije+
Teori"a spora+ v civilno pravo spadajo le tiste zadeve, ki so med strankama sporne, v nepravdnih
postopkih pa sodie reuje nesporne zadeveC
Teori"a preven$i"e in represi"e+ namen nepravdnega sodstva je prepreevati kritev pravnega reda
"prevencija#, namen pravdnega sodstva je sankcioniranje ,e nastalih kritev "represija#.
Teori"a strank& v civilni pravdi nastopajo stranke kot nosilci nasprotujoih si interesov, v nepravdnem
5
postopku pa nastopajo udele,enci, ki nimajo nasprotujoih si interesov.
Teori"a o razli(ni naravi odlo(% v o%e1 postopki1& sodne odlobe v nepravdnem postopku obiajno
ustanavljajo, spreminjajo ali ukinjajo obstojea pravna razmerja "konstitutivna narava#, odlobe sodi v
pravdnem postopku pa le avtoritativno ugotavljajo obstoj pravic in pravnih razmerij "dekleratoren znaaj#.
Teori"a 'pravnega delovan"a+ delovanje sodi v nepravdnem postopku je podobno upravnemu
odloanju.
;6'%A.(;& '$S$'6: '%A.(;& '$S$'6:
pogosto je bolj elastien "v mnogoem je
razbremenjen doloenih formalnosti#C
pogosto se zane in vodi po uradni dol,nosti -
temeljno naelo je naelo oficialnosti "oficiozni
postopek#C
v veji meri je uveljavljeno preiskovalno naelo
pri zbiranju procesnega gradiva "sodie lahko
raziskuje tudi tista dejstva, ki jih stranki nista
zatrjevali#C
nepravdno sodie izjemoma odloi na podlagi
ustne obravnaveC
udele,enec je tisti, kogar se odloba neposredno
tie ali ki uveljavlja svoj pravni interes s tem, da
zahteva od sodia izdajo neke odlobeC
o pravnem sredstvu lahko odloa tudi sodie, ki
je izdalo odlobo &. stopnjeC
v doloenih primerih sodie upoteva tudi
nepravoasna pravna sredstva oz. lahko spremeni
odlobo, ki je ,e postala formalno pravnomona.
norme so pogosto bolj strogeC
praviloma se vedno zane na predlog "to,bo#
strank - v celoti je uveljavljeno dispozitivno
naeloC
bolj sta poudarjeni naeli ustnosti in
neposrednostiC
stranki+ to,nik in to,enec.
A>A.;& '%&M6%& ;6'%A.(;6AA '$S$':A+ zapuinski, za ureditev razmerij med solastniki, za
delitev skupnega premo,enja, za ureditev meje, za amortizacijo listin, za overovitev podpisov in prepisov,
razni registrski postopki, zemljikoknji,ni, postopek v zvezi z nacionalizacijami, ekspropriacijami in
arondacijami, o proglasitvi pogreanih za mrtve in o dokazovanju smrti, za omejitev, odvzem in vrnitev
poslovne sposobnosti, za podaljanje, odvzem in vrnitev roditeljske pravice itd.
RA2!R) !D /IVILNI! PRAVDNI! IN /IVILNI! I2VRILNI! POSTOP*O!
konstit'tivna ali o%likovalna odlo(%a - ustanavlja, spreminja ali ukinja pravna razmerja
deklaratorna odlo(%a - ugotovi obstojee pravice in pravna razmerja
da"atvena ali kondemnatorna odlo(%a - nalaga to,encu doloeno dajatev, storitev, opustitev ali
dopustitev
. pravdnem postopku sodie s sodbo nalo,i to,encu "dol,niku iz materialnopravnega razmerja# izpolnitev
doloene obveznosti. :olikor to,enec tega izpolnitvenega naloga ne izvri, je potrebna prisilna izvritev. !a
dokonno realizacijo materialnopravne pravice je torej potrebno v izvrilnem postopku uporabiti neposredno
prisilo.
;oveja teorija pravi, da je izvrilni postopek samostojen "stareja teorija je obravnavala civilni pravdni in
civilni izvrilni postopek kot celoto#. Sodno izvrbo potrebujejo le dajatvene sodbe "ugotovitvene in
oblikovalne pa ne# in e to le tedaj, kadar to,enec ne izpolni prostovoljno izpolnitvenega naloga. 'ravdnemu
postopku torej ne sledi vedno izvrilni. =ivilna izvrba se opravlja tudi na podlagi drugih izvrilnih naslovov,
ne le na podlagi sodb, izdanih v civilnem pravdnem postopku. udi odloba, izdana v upravnem postopku, je
izvrilni naslov, e se glasi na izpolnitev denarne obveznosti.
(ilema+ samostojnost E nesamostojnost izvrilnega postopka.
&zvrilni postopek je "kot oblika varstva materialne pravice# le del procesa, ki zagotovi uveljavitev te pravice.
Fe pa normativno samostojno urejen - relativna samostojnost izvrilnega postopka.
CPP APOLLONIO DAMJAN
RA2!R) !D /IVILNI! PRAVDNI! POSTOP*O! IN UPRAVNI! POSTOP*O!
'ravna teorija je skuala najti vsebinsko razlikovanje med sodno jurisdikcijo in upravno pristojnostjo, to je
med civilno zadevo in upravno zadevo. .endar veina teoretikov ugotavlja, da ta poskus ni uspel. Gveljavila
se je pozitivistina oz. pragmatina razmejitev+ upravna zadeva je le tista, ki jo tako posebej opredli zakon.
!akonodajalec predpie upravni postopek, kadar to zahteva hitrost postopka, poenostavitev procesnih norm,
kadar je potrebno pri odloanju uporabiti posebno strokovno znanje "npr. izdaja gradbenega dovoljenja,
inpekcija#, kadar je posebej poudarjen javni interes itd.
*O!PTN/A O *O!PTN/I
o pravilo pomeni, da so sodia pristojna odloati o tem, ali zadeva spada v sodno ali v upravno pristojnost.
Sodiem torej pripada kompetenca o kompetenci "prostojnost odloati o pristojnosti#. Sodi(e mora med
postopkom ves as po uradni dol,nosti paziti, ali spada odloitev o sporu v sodno pristojnost. 8e sodie med
postopkom ugotovi, da ni pristojno, temve upravni organ, se izree za nepristojno, razveljavi opravljena
pravdna dejanja in zavr,e to,bo. 8e je sodie odloilo v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost, temve v
pristojnost upravnega organa, je podana absolutna bistvena kritev pravdnega postopka, ki jo je mogoe
uveljaviti tudi z izrednim pravnim sredstvom - revizijo.
:adar pa 'pravni organ izda v zadevi iz sodne pristojnosti upravno odlobo, je taka odloba nina. a ninost
obstoji po samem zakonu, tako da je odloba organa &&. stopnje le deklaratorna.
RVAN) PRD+ODNI+ VPRAAN) IN V2ANOST NA !DS3O)N A*T
:adar je odloba sodia odvisna od predhodne reitve vpraanja, ali obstoji kakna pravica ali pravno
razmerje, o kateri sicer odloa upravni organ, lahko sodie+
s4mo rei to vpraanje, e ni drugae doloeno "odloitev ima uinek samo v tej pravdi#.
odloi, da ne %o samo reevalo predhodnega vpraanja, ki spada v upravno pristojnost, prekine civilni
pravdni postopek in poaka, da o zadevi odloi upravni organ.
:adar odloi sodie o predhodnem vpraanju, ki sicer spada v upravno pristojnost, ima taka odloitev uinek
samo v pravdi, v kateri je bilo vpraanje reeno. aka odloitev ne vpliva na upravni postopek in na odloanje
upravnega organa. 'rimer+ ruitev )rne gradnje*. 8e v civilnem sporu graditelj zahteva odkodnino, e, da je
bila ruitev opravljena na nezakonit nain "npr. ni bilo pogojev za ruenje, neprimeren nain ruenja#, je
odloitev v tem odkodninskem sporu odvisna od vpraanja zakonitosti upravne odlobe. Are za primer
predhodnega vpraanja, ki spada sicer v upravno podroje, s katerim pa se srea sodie pri odloanju v
odkodninskem sporu.
6nako kot v civilnem pravdnem postopku je urejeno tudi reevanje predhodnih vpraanj v upravnem postopku,
kadar se v tem postopku upravni organ srea s predhodnim vpraanjem, ki spada v pristojnost sodia.
8e pa je o predhodnem vpraanju ,e odloil pristojni upravni organ, je sodie na tako odloitev vezano.
6nako velja v obratni smeri glede vezanosti upravnega organa na pravnomono odlobo sodia.
RA2!R) !D /IVILNI! PRAVDNI! POSTOP*O! IN *A2NS*I! POSTOP*O!
56 RVAN) PRD+ODNI+ VPRAAN) IN !DS3O)NA V2ANOST NA
PRAVNO!O,N ODLO,3
:adar je odloba civilnega sodia odvisna od predhodne reitve kaknega vpraanja, ki sicer spada pred
7
kazensko sodie, pa o njem kazensko sodie e ni odloilo, lahko sodie+
a# samo rei to vpraanje,
b# sklene, da ne bo samo reevalo tega vpraanja, prekine postopek ter poaka na odloitev kazenskega
sodia
'rimer+ uporaba daljega zastaralnega roka po <00. l. !$%, e je bila koda povzroena s kaznivim dejanjem.
.praanje, ali je bila koda povzroena s kaznivim dejanjem je predhodno vpraanje, od katerega reitve je
odvisna tudi odloitev o glavni stvari.
$dloba civilnega sodia o predhodnem vpraanju ima pravni uinek samo v konkretni zadevi oz.. pravdi, v
kateri je bilo vpraanje reeno. ;ima vpliva na morebitno kasneje odloanje kazenskega sodia. 6nako je
tudi kazensko sodie pristojno odloati o predhodnih vpraanjih, pa tudi njegova odloitev uinkuje samo za
kazenski postopek, v katerem to sodie odloa.
8e je kazensko sodie ,e odloilo o vpraanju, ki pomeni za civilno sodie predhodno vpraanje, je civilno
sodie vezano na tako odloitev. . gornjem primeru civilno sodie ne bo moglo uporabiti daljega
zastaralnega roka, e bo obdol,enec "to,enec v civilni pravdi# oproen v kazenskem postopku. 'a pa v
obratni smeri kazensko sodi(e ni vezano na pravnomo(no odlo(%o $ivilnega sodi(a7 kolikor gre za o$eno
vpraan"a7 ali "e %ilo stor"eno dolo(eno kaznivo de"an"e6 'rimer+ e je civilno sodie razveljavilo doloeno
pogodbo, e da je podano dejansko stanje prevare, kazensko sodie ne bo vezano na tako odloitev, ko bo
npr. presojalo, ali obstoji kaznivo dejanje goljufije.
&dlo!a kazenskea sodia v adhezijskem postopku se izvruje po pravilih civ. 'zv. %ost. (denarna kazen#
odvzem premo$enj. koristi# stroki kaz. posto.). (adaljevanje adhezijskea postopka (premo$enjski pravni
zahtevek %%Z v )% lahko uveljavlja kdor izka$e poo!laencu tak zahtevek uveljavljati v pravdi. %raviloma
okodovanec v )%. "e dajejo podatki )% dovol j podlae za delno ali popolno doloitev o %%Z !o kazensko
sodie v o!sodilni sod!i okodovancu v celoti ali deloma prisodilo %%Z. "e delno napoti okodovanca naj
%ZZ uveljavlja v civilni pravdi. "e podatki )% ne dajejo podlae za delno ali popolno odloi tev,
okodovanca napoti naj zatevek v ce!oti "ve!jav!ja v p#avdi$ %nako &a 'o napoti!o v p#i(e#"
op#o)ti!ne a!i zav#ni!ne )od'e oz$ ")tavitve *P$
86 IDNTI,NO D)ANS*O STAN) 9:;<izpitno vpraan"e=
.asih civilno in kazensko sodie obravnavata isti historini dogodek, vsak s svojega vidika. 'rimer+
prometna nesrea - civilno sodie ugotavlja, kdo je odkodninsko odgovoren za kodo in viino, kazensko
sodie pa ugotavlja ali obstoji kaznivo dejanje in ali je povzroitelj kazensko odgovoren. . takem primeru ne
gre za predhodno vpraanje, saj je obstoj civilne odkodninske odgovornosti v smislu 20D. l. !$% povsem
neodvisen od vpraanja, ali je povzroitelj povzroil kodo s kaznivim dejanjem. !a tako situacijo velja, da
civilno sodie+
je vezano na pravnomono o%sodilno sod%o kazenskega sodia, vendar le glede obstoja kaznivega dejanja
in kazenske odgovornosti "civilno sodie ne more zavrniti odkodninskega zahtevka proti povzroitelju
nesree#
ni vezano na kazensko oprostilno sod%o "civilno sodie obdol,enca lahko obsodi na plailo odkodnine,
e, da je kriv za prometno nesreo#
=ivilno sodie pa ni vezano na druge ugotovitve kazenskega sodia, npr. ne na ugotovitve o viini kode, o
vseh telesnih pokodbah itd. ;a take ugotovitve je vezano le, e je od njih odvisen obstoj kaznivega dejanja, e
pomenijo bistven kvalifikatoren element doloenega kaznivega dejanja. ;pr. civilno sodie ne bo moglo
ugotoviti, da je bil okodovanec lahko telesno pokodovan, e je bil povzroitelj prometne nesree obsojen za
hudo kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa, saj je bistven element tega kaznivega dejanja huda
telesna pokodba kakne osebe.
=ivilno sodie pa bo lahko ugotovilo, da ukradena stvar ni vredna ?11.111 S&, kot je ugotovilo kazensko
sodie, temve manj. udi pri ni,ji vrednosti ukradene stvari gre za isto kaznivo dejanje.
CPP APOLLONIO DAMJAN
. obratni smeri pa kazensko sodie, kadar obravnava isto dejansko stanje, ki ga je ,e obravnavalo civilno
sodie, ni vezano na pravnomono sodbo civilnega sodia, in to v nobenem elementu.
;6 AD+2I)S*I POSTOP*
. tem postopku kazensko sodie obravnava premo#en"skopravne za1tevke , ki so nastali zaradi izvritve
kaznivega dejanja. i zahtevki se lahko nanaajo na povrnitev kode, vrnitev stvari ali razveljavitev
doloenega pravnega posla. 'remo,enjskopravni zahtevek v kazenskem postopku lahko uveljavlja, kdor je
pooblaen uveljavljati tak zahtevek v pravdi "praviloma okodovanec#.
8e dajejo podatki kazenskega postopka dovolj podlage za popolno ali delno odloitev o premo,enjskopravnem
zahtevku, bo kazensko sodie v obsodilni sodbi okodovancu v celoti ali deloma prisodilo
premo,enjskopravni zahtevek. . primeru delne ugoditve zahtevku bo kazensko sodie napotilo okodovanca,
da preostali del zahtevka uveljavlja v civilni pravdi.
:azensko sodie napoti okodovanca, naj v celoti uveljavlja svoj zahtevek v pravdi, kadar+
ni podlage za delno ali popolno ugoditev zahtevku v kazenskem postopku,
v primeru oprostilne ali zavrnilne sodbe,
v primeru ustavitve kazenskega postopka.
$dloba kazenskega sodia, izdana v adhezijskem postopku, se izvruje po pravilih civilnega izvrilnega
postopka. 'o istih pravilih se tudi izterja denarna kazen, izvri kazen zaplembe premo,enja, izvri ukrep
odvzema premo,enjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in izterjajo stroki kazenskega postopka.
PRO/SN PRDPOSTAV* 9izp6 vpraan"e=
so okoliine ali lastnosti, ki morajo biti ali ne smejo biti podane, da je sojenje dopustno. ;anaajo na
dopustnost procesa. 8e niso podane, je vsebinsko "meritorno# odloanje o spornem predmetu nedopustno. .
zvezi s procesnimi predpostavkami govorimo o dopustnosti oz. nedopustnosti postopka, o utemeljenosti oz.
neutemeljenosti zahtevka pa govorimo, kadar odloimo o vsebini spora "odloimo, ali to,niku pripada pravica
marterialnega prava, katere zaito zahteva v civilni pravdi#.
56 PRO/SN PRDPOSTAV*7 *I S NANAA)O NA SODI,&
slovenska "'risdik$i"a "pristojnost slovenskih sodi v sporih z
mednarodnim elementom#,
sodna pristo"nost "in ne drugega organa# za odloanje,
stvarna in kra"evna pristo"nost sodia.
pozitivne
86 PRO/SN PRDPOSTAV* .LD NA STRAN*&
o%sto" stranke in sposo%nost %iti stranka "procesni nosilec pravic in obveznosti#,
pravdna "procesna# sposo%nost "samostojno opravljati procesna dejanja#,
pravilno zastopstvo procesno nesposobnih strank,
obstoj pro$esnega poo%lastila za vodenje pravde,
pravni interes za sodno varstvo materialne pravice "izrecno je predpisan
pri ugotovitveni to,bi, podan pa mora biti tudi pri vseh drugih oblikah to,be#.
;6 PRO/SN PRDPOSTAV*7 *I S NANAA)O NA SPORNI PRD!T&
litispenden$a - visenost pravde "med pravdo se ne more o istem zahtevku
zaeti nova pravda med istima strankama#,
+
res i'di$ata - pravnomono razsojena stvar "prepoved nove pravde v ,e
pravnomono razsojeni stvari#,
odpoved to#%enem' za1tevk' "onemogoa vlo,itev nove to,be - spro,itev
nove pravde v isti sporni zadevi# - sodba na podlagi odpovedi neativne
res transa$ta - sodna poravnava "uinkuje enako kot pravnomona sodba
in zaradi katere je v isti sporni zadevi nova pravda prav tako nedopustna#,
9. Pozitivne pro$esne predpostavke so tiste, ki morajo biti podane, da je pravda dopustna, negativne pa so
tiste, ki ne smejo biti podane.
3. Splone predpostavke se nanaajo na ves potek civilne pravde - obstajati morajo ves as spora. Pose%ne
predpostavke se nanaajo samo na posamezna procesna dejanja oz. na posamezne faze civilnega
pravdnega postopka. $d obstoja ali neobstoja posebnih predpostavk je odvisna dopustnost posameznega
procesnega dejanja oz. doloenega procesnega instituta "npr. obstoj intervencijskega interesa - pravnega
interesa tistega, ki se ,eli kot pomonik pridru,iti stranki v postopku#.
5. A%sol'tne predpostavke "prave# so tiste, na katere mora paziti sodie ves as postopka po uradni
dol,nosti, relativne "neprave# pa sodie upoteva le na ugovor stranke. .eina procesnih predpostavk
spada med absolutne "tiste, ki se nanaajo na sodie, stranke, sporni predmet - zgoraj natete#. %elativni
predpostavki+ sklenjen arbitra,ni dogovor in to,nika varina "H e je to,nik tuj dr,avljan ali oseba brez
dr,avljanstva, lahko to,enec zahteva, da to,nik polo,i varino za pravdne stroke#.
RA2PRAVL)AN) IN ODLO,AN) O PRO/SNI+ PRDPOSTAV*A+
;a veino procesnih predpostavk pazi sodie po uradni dol,nosti. Stranka lahko opozori sodie na obstoj ali
neobstoj doloene procesne predpostavke "za obstoj bo najbolje vedela stranka sama#, vendar pa tako
opozorilo ni pogoj za upotevanje procesne predpostavke, razen v primeru relativnih "nepravih# procesnih
predpostavk. 'raviloma bo sodie najprej pazilo na dopustnost sodne poti in na pristojnost.
Ie pred1oden preizk's to#%e "opravi ga predsednik senata# je namenjen razpravljanju o tem, ali so podane
procesne predpostavke. 'redsednik senata to,bo zavr,e, e ugotovi, da odloanje o to,benem zahtevku ne
spada v sodno pristojnost ali da je bila to,ba prepozno vlo,ena "e je doloen rok za prito,bo#. 'redsednik
senata pazi tudi na to, da zadeva spada v sodno pristojnost, v slovensko jurisdikcijo, pred doloeno vrsto
sodia ter da je sodie stvarno in krajevno pristojno. ;a obstoj posameznih predpostavk pazi sodie med
potekom glavne o%ravnave, pa tudi v prito#%enem postopk', saj neupotevanje procesnih predpostavk
praviloma pomeni absolutno kritev procesa. 'ravnomonost sodbe sanira pomanjkanje nekaterih procesnih
predpostavk, druge pa so lahko podlaga za vlo,itev izrednih pravnih sredstev.
;a nekatere procesne predpostavke pazi sodie po uradni dol,nosti le do doloene faze postopka. 'rimer+
vije sodie &. stopnje se ne more ve izrei za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti ni,jega sodia &.
stopnje iste vrste "ne na ugovor, ne po uradni dol,nosti# potem, ko se je to,enec na prvem naroku za glavno
obravnavo spustil v obravnavanje glavne stvari.
:adar procesne predpostavke niso podane, je praviloma treba zavrei to,bo. 'omanjkanje nekaterih
predpostavk pa je mogoe odpraviti. 'rimer+ e v pravdi nastopa procesno nesposobna stranka, se pritegne njen
zakoniti zastopnik oz. se ji postavi zakonitega zastopnika "skrbnika#. 'ri nekaterih predpostavkah oz. njihovem
pomanjkanju sodie ne zavr,e to,be, temve izda sklep o ustavitvi postopka in odstopi zadevo pristojnemu
sodiu "npr. e ni stvarno ali krajevno pristojno#.
CPP APOLLONIO DAMJAN
PRAVNA PO!O,
. doloenih primerih si dajejo sodia pravno pomo tako, da opravijo posamezna procesna dejanja sodia, ki
sicer v zadevi ne odloajo. Smisel take pravne pomoi je v naelu ekonominosti postopka. 'ravna pomo se
nanaa predvsem na izvajanje dokazov "zaslianje pri, ogled#, lahko pa je tudi v poiljanju spisov in listin.
'redmet pravne pomoi so lahko samo posamezna procesna dejanja, ne more pa biti npr. oprava glavne
obravnave. Sodie se za pravno pomo obrne na drugo sodie z zaprosilom.
;a splono obstaja pravilo, da vsako sodie opravlja pravdna dejanja na svojem obmoju. 8e pa bi bilo
nevarno odlaati, lahko opravi posamezna dejanja na obmoju sosednjega sodia - to mora sporoiti temu
sosednjemu sodiu. 8e ni nevarnosti, je potrebno zaprosilo.
Sodia dajejo pravno pomo tudi tujim sodiem, kadar je tako predpisano z mednarodnim dogovorom
"multilateralnim ali bilateralnim# ali kadar obstoji dejanska vzajemnost pri nudenju pravne pomoi. ;i torej
potrebno, da je pravna pomo izrecno dogovorjena z mednarodnim dogovorom, temve zadostuje dejansko
nudenje pravne pomoi. 8e sodie dvomi, ali obstoji vzajemnost, daje pojasnilo o tem upravni organ,
pristojen za pravosodje. Sodie odkloni pravno pomo tujemu sodiu, e zaproeno dejanje nasprotuje
javnemu redu Slovenije. . tem primeru sodie po uradni dol,nosti polje zadevo vrhovnemu sodiu v
dokonno odloitev.
T!L)NA NA,LA /PP
2. naelo zakonitosti
?. naelo dispozitivnosti in oficialnosti
<. razpravno in preiskovalno naelo
9. naelo materialne resnice
3. naelo proste presoje dokazov
5. naelo obojestranskega zaslianja - naelo kontradiktornosti
0. naelo ustnosti in pismenosti
D. naelo neposrednosti
-. naelo ekonominosti in pospeitve procesa
21.naelo javnosti
22.naelo pomoi prava nevei stranki
2?.naelo prirejenosti postopkov
2<.naelo vesti in potenja v civilnem procesu
56 NA,LO 2A*ONITOSTI
!akonitost v irem pomenu besede pomeni, da morajo sodia soditi po ustavi in zakonih. . civilnem
pravdnem postopku pa nas ta pojem bolj zanima v o,jem smislu - temeljno naelo cpp je, da ravna sodie po
procesnem redu, ki ga ureja zakon. ! zakonom so urejena tako procesna dejanja sodia kot strank. 'rocesni
11
subjekti lahko opravljajo le tista dejanja, ki so predvidena v zakonu in v obliki, ki je predpisana z zakonom.
Sodie oblikuje proces predvsem na glavni obravnavi, kjer ob upotevanju naela smotrnosti odloi, katere
dokaze in v kaknem vrstnem redu jih bo izvedlo. Alavna obravnava tudi sicer ne poteka po vnaprej
predpisanem natannem scenariju. Stranke pa imajo doloeno avtonomijo pri oblikovanju procesa predvsem
pri+
ar%itra#nem dogovor', s katerim sploh izkljuijo pristojnost rednega sodia odloati o doloenem sporu
ali sporu doloene vrste,
dogovor' o kra"evni pristo"nosti "proroatio fori#, ko se stranki lahko sporazumeta, da jima bo na &.
stopnji sodilo sodie, ki po zakonu ni krajevno pristojno "vendar le, e zakon izrecno ne doloa izkljune
krajevne pristojnosti kakega sodia in e je dogovorjeno sodie stvarno pristojno#,
mirovan"' postopka, do katerega lahko pride na podlagi izrecnega sporazuma strank.
86 NA,LO DISPO2ITIVNOSTI IN O>I/IALNOSTI
Na(elo dispozitivnosti pomeni, da se po volji strank postopek zane, tee in zakljui. Sodie nudi strankam
pravno varstvo le na njihovo zahtevo "ne po uradni dol,nosti#. Stranke lahko prosto razpolagajo z zahtevki
"umaknejo svoj zahtevek, priznajo nasprotnikov zahtevek, se poravnajo#. Sodie v pravdnem postopku odloa
v mejah postavljenih zahtevkov.
Na(elo o0i$ialnosti pomeni, da se postopek po uradni dol,nosti zane, tee in zakljui.
'ravdni postopek se vedno zane s to,bo. To#nik lahko+
umakne to,bo,
se ob umiku to,be odpove to,benemu zahtevku,
do konca glavne obravnave spremeni to,bo "pod doloenimi predpostavkami#,
umakne pravno sredstvo ali se mu odpove,
s to,encem sklene sodno poravnavo.
To#ene$ lahko+
pripozna zahtevek ,
umakne pravno sredstvo ali se mu odpove,
povzroi izdajo zamudne sodbe s svojim izostankom,
s to,nikom sklene sodno poravnavo.
Sodie vedno odloa v mejah postavljenih zahtevkov. ;e more prisoditi to,niku nekaj drugega ali ve, kot je
to,nik zahteval, pa eprav bi morebiti kaj takega izhajalo iz zbranega procesnega gradiva. ;a drugi strani pa
sodie ne sme odkloniti odloanja o zahtevku, ki ga je stranka postavila.
;a podroju cpp je dispozitivnost omejena v nekaterih posebnih postopkih, predvsem v statusnih sporih
"zakonski in oetovski#, v katerih zahtevki niso v popolni dispoziciji strank. 'rimer+ 0D.l. !!!(% - kadar
sodie razve,e zakonsko zvezo, obligatorno odloi tudi o varstvu, vzgoji in pre,ivljanju skupnih otrok
"sodie mora odloiti, ne glede na zahtevke strank# - posebno varstvo otrok.
;aelo oficialnosti je dobilo vejo veljavo v civilnih nepravdnih postopkih+
postopki v nekaterih stat'sni1 zadeva1 "npr. odvzem, omejitev in vrnitev poslovne sposobnosti, odvzem in
vrnitev roditeljskih pravic, podaljanje roditeljske pravice, zavarovanje premo,enjskih koristi otroka z
zavarovalnimi ukrepi...#,
predlagalni postopki se zanejo na predlog, v njih pa se uveljavi naelo dispozitivnosti "npr. doloitev
zasilne poti, razdru,itev skupnosti...#.
CPP APOLLONIO DAMJAN
8e je sodie v nasprotju z dolobami !'' oprlo svojo odlobo na nedovoljena razpolaganja strank "JJ l.
!''#, je podana a%sol'tna kritev pro$esa iz JJ. l. !''. :o prito,beno sodie odloa o prito,bi, upoteva
to absolutno kritev po uradni dol,nosti, sodna odloba pa je absolutno nina "sodiu ni treba ugotavljati, ali
je kritev iz JJ.l. !'' vplivala oz. bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost sodne odlobe#.
'rekoraenje to,benega zahtevka pa je kritev procesa, ki jo upoteva sodie samo na predlog strank.
*"e sta na(eli 'vel"avl"eni v 2PP?
;aelo dispozitivnosti+
prosto razpolaganje strank z zahtevki "<.l.#
dolobe o umiku, odpovedi in spremembi zahtevka, pripoznavi in poravnavi v postopku
TO SO t.i. MATRIALNE PROCESNE DISPOZICIJE
*&"'+& ,- %.&/-S(- 0'S%&Z'/'1-:
to so tista dispozitivna dejanja, ki se nanaajo samo na procesualna vpraanja "npr. dogovor o mirovanju
postopka#.
(ispozitivnost strank je omejena - sodie ne prizna razpolaganja strank "<.@< l.!''#, ki+
nasprotujejo prisilnim predpisom
nasprotujejo moralnim predpisom
v statusnih sporih "zakonski spori#
;6 RA2PRAVNO IN PRIS*OVALNO NA,LO
$be naeli se nanaata na vpraanje, kdo zbira procesno gradivo - to gradivo pa je vse, kar pomeni podlago
sodne odlobe. . procesno gradivo spadajo+ trditve o dokazih, dokazi, pravila znanosti, strok, izkustvena
pravila in pravila loginega miljenja, pravna pravila.
. isti obliki je bistvo razpravnega na(ela, da so stranke tiste, ki preskrbijo procesno gradivo. Sodie sme
upotevati samo gradiva, ki so ga predlo,ile stranke "isto razpravno naelo#. 8isto preiskovalno ali
inkvizi$i"sko na(el pa je, da sodie samo zbira procesno gradivo, ki ga upoteva v sodni odlobi "isto
preiskovalno naelo#.
!'' uvaja kombinacijo obeh nael. !nailno za ta postopek pa je vendarle razpravno naelo, ki velja za
najpomembneji del procesnega gradiva - za trditve o dejstvih. Sodie upoteva samo dejstva, ki so jih stranke
navajale. $d tega pravila obstojijo tudi izjeme. . posameznih primerih upoteva sodie tudi dejstva, ki jih
nobena od strank ni zatrjevala "velja za splono znana dejstva, za domnevana dejstva#.
'o veinskem mnenju teoretikov lahko sodie upoteva tudi dejstva, za katera je zvedelo med cpp, eprav jih
nobena od strank ni zatrjevala. !a razliko od tega pa sodna praksa zavzema stalie, da na ta nain
ugotovljenih dejstev v sodnem procesu ni mogoe upotevati, e jih ne navaja nobena od strank. ;esporno pa
je, da sodie ne sme upotevati dejstva, ki ga ve oz. zve sodnik kot zasebnik "ne v cpp#.
'ravilo, da sodie ne sme upotevati dejstva, ki ga nobena od strank ni zatrjevala, je omiljeno s t.i.
materialnim pro$esnim vodstvom - predsednik senata mora izzvati stranke, da navedejo vsa odloilna
dejstva "predsednik senata postavlja vpraanja in skrbi na drug primeren nain, da se med obravnavo navedejo
vsa odloilna dejstva, dopolnijo nepopolne navedbe strank, dajo pojasnila#.
Sodie sme ugotoviti tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale, e iz obravnave in dokazovanja izhaja, da
imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati "<.l. !''#. (ispozicija v
postopku "razpolaganje z zahtevkom# je mogoa tudi na posreden nain "zamolanje nekaterih odloilnih
13
dejstev, priznanje dejstev...#.
Stranka mora predlagati dokaze, s katerimi dokazuje dejstva, na katera opira svoj zahtevek. u sta razpravno in
preiskovalno naelo povsem prirejeni. Sodie sme namre izvesti tudi dokaze, ki jih stranke niso predlagale,
e so ti pomembni za odloitev "0. l. !''#.
Stranki ni treba dokazovati+ pravil znanosti in strok, izkustvenih pravil, pravil loginega miljenja ter pravna
pravila - vsa ta pravila sodie upoteva po uradni dol,nosti-enako velja za pravna pravila "iura novit curia#.
o velja tako glede domaega kot tujega prava.
'reiskovalno naelo pa je zlasti uveljavljeno v zakonskih sporih.
@6 NA,LO !ATRIALN RSNI/
Materialna resnica je subjektivna predstava objektivnih dejstev. !'' omejuje to naelo z o,enjem in
koncentracijo pravice navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze za prvi narok za glavno obravnavo.
.endar ostale dolobe !'' zagotavljajo ugotovitev materialne resnice. Sodie se mora truditi, da si ustvari
subjektivno sliko o odloilnih dejstvih, ki se bo kar najbolj ujemala z objektivno stvarnostjo. Materialno
resnico ugotovimo le, e smo ugotovili vsa pravno relevantna dejstva. 'ravna teorija loi ve stopenj
materialne resnice.
S$';F6 MA6%&A>;6 %6S;&=6+
2. gotovost E najmoneja stopnja - popolna skladnost subjektivne predstave z obstojeimi dejstvi,
?. prepri(an"e - o resninosti doloenega dejstva ne dvomi noben izkuen lovek,
<. ver"etnost - kadar so razlogi, ki govorijo za obstoj doloenega dejstva, moneji od razlogov, ki govorijo
proti njegovemu obstoju,
9. dvom - razlogi, ki govorijo za obstoj nekega dejstva so v ravnovesju z razlogi, ki govorijo proti njegovemu
obstoju "ne moremo ve govoriti o materialni resnici#.
!a vsebinsko 9meritorno= odloanje o to,benem zahtevku potrebujemo visoko stopnjo resninosti -
prepri(an"e o pravno relevantni1 de"stvi16 8e ,eli sodnik vzeti doloeno dejstvo za podlago svoje sodne
odlobe, mora biti o svojem dejstvu preprian. !ato je teoretino zelo pomembno, kdo nosi dokazno breme pri
dokazovanju doloenega pravno relevantnega dejstva.
'rimer+ 239. l. !$% uveljavlja subjektivno "krivdno# odkodninsko odgovornost, z obrnjenim dokaznim
bremenom. 8e je A povzroil kodo K-ju, jo mora povrniti, razen e A "povzroitelj# ne doka,e, da je koda
nastala brez njegove krivde. K "okodovanec# mora dokazati nastanek kode in vzrono zvezo med A-jevim
nedopustnim ravnanjem in posledicami "kodo#, A pa mora dokazati "e se ,eli razbremeniti odkodninske
odgovornosti#, da kode ni povzroil po svoji krivdi oz. da njegovo ravnanje ni bilo krivdno. . tem primeru
mora sodnik biti preprian o tem, da A ni krivdno ravnal, da lahko zavrne odkodninski zahtevek.
!a nekatere procesne sklepe, ki ne pomenijo konca postopka in s katerimi sodie odloa le o vmesnih
procesnih vpraanjih, pa pogosto zadostuje ver"etnost de"stev6 'rimer+ sodie lahko dovoli vrnitev v prejnje
stanje, e stranka, ki je zamudila narok ali rok za kakno pravdno dejanje in s tem izgubila pravico opraviti to
dejanje, verjetno izka,e opravien vzrok za zamudo.
7tevilni procesni instituti uveljavljajo naelo materialne resnice. Med take procesne institute lahko tejemo ves
sistem dokazovanja, med njimi predvsem dol,nost prievanja in dol,nost podati izvid in mnenje, dol,nost
izpodbijati prito,bo zaradi nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, mo,nost navajanja novih
dejstev in dokazov "ius novorum# v prito,bi, mo,nost obnove postopka zaradi novih dejstev in novih dokazov,
itd.
;aela materialne resnice ne uveljavljamo brez izjem. Alavna izjema je ,e sam sistem pravnomo(nosti
"sodba, ki se ne more ve izpodbijati s prito,bo, je pravnomona#. Sodie mora med postopkom ves as po
uradni dol,nosti paziti, ali je stvar ,e pravnomono razsojena. 8e ugotovi, da je bila pravda zaeta o zahtevku,
CPP APOLLONIO DAMJAN
o katerem je bilo ,e pravnomono odloeno, zavr,e to,bo. Krez instituta pravnomonosti, bi bila onemogoena
vsaka pravna varnost, ki zahteva im hitreje razreitve spornih pravnih razmerij, na drugi strani pa bi bilo
onemogoeno uveljavljanje samih pravic materialnega prava, saj bi bile sporne pravice vedno znova in znova
podvr,ene novim preizkusom. Absolutno uveljavljena materialna pravica bi se spremenila v svoje nasprotje in
sploh onemogoila uveljavljanje pravic materialnega prava.
& ! F 6 M 6 +
. procesu sreamo nekatere dolobe, ki izkljuujejo potrebo po uveljavljanju materialne resnice oz. izrecno
predpostavljajo, da v doloenih procesnih situacijah ni treba uveljavljati materialne resnice . 'rimer+ e to,enec
pripozna to,beni zahtevek, sodie izda sod%o na podlagi pripoznave, ne da bi sploh ugotavljalo, ali so
dejstva, ki jih zatrjuje to,nik, resnina in ali je to,beni zahtevek utemeljen. udi pri izdaji zam'dne sod%e
vzame sodie za podlago svoje odlobe to,nikove trditve, ne da bi jih preverjalo. 'rav tako ne preverja trditev
o tistih dejstvih, ki jih je nasprotna stranka pripoznala. . doloenih primerih sodie upoteva zakonske
pres'mp$i"e "npr. pri javni listini vzame za resnino tisto, kar se v njej potrjuje ali doloa - presumpcija
resninosti vsebine javne listine z mo,nostjo protidokaza#. !'' tudi izrecno predpisuje, katera dokazila je
mogoe uporabiti za ugotavljanje doloenih dejstev "H omejitev naela materialne resnice#. :ot pria ne sme
biti zaslian tisti, ki bi s svojo izpovedbo prekril dol,nost varovanja uradne ali vojake skrivnosti, dokler ga
pristojni organ ne odve,e te dol,nosti.
I2)! OD NA,LA !ATRIALN RSNI/&
pravnomonost"zaradi pravne varnosti-ves as postopka mora paziti na to e se je pravda zaela in e je ,e
bilo pravnomono razsojeno#C
pripoznava to,benega zahtevka "sodba na podlagi pripoznave#
zamudna sodba"podlaga to,nikove trditve, brez da bi jih sodie preverilo#
pripoznava dejstev"v doloenih primerih upoteva sodie zakonsko presumpcijo"javna listina#.
A6 NA,LO PROST PRSO) DO*A2OV
'ri ocenjevanju dejstev poznamo dva nasprotujoa si sistema+
2# legalni 9zakonski= sistem o$en"evan"a dokazov < zakon, ki ureja cpp, vsebuje tevilna t.i. dokazna pravila,
ki vnaprej ocenjujejo vrednost doloenega dokaza "npr. za resnino je treba teti dejstvo, ki ga potrdita ?
zaprise,eni prii#. Sodnik ne ocenjuje prepriljivost izpovedb in njihovo resninost, ker je to storil ,e
zakonodajalec na podlagi nekih abstraktnih in posploenih ugotovitev o vrednosti posameznih dokazil. ;e
ustvarjamo subjektivne slike o objektivnih dejstvih, temve ugotavljamo, ali so dokazi v skladu z
zakonskim vrednotenjem - s procesnimi normami. %esnica, do katere pridemo na ta nain, je formalna
resnica. !''+ javna listina dokazuje resninost tistega, kar je v njej zapisano "dovoljen je protidokaz#.
?# sistem proste preso"e dokazov < "uveljavljeno v naem !''# sodniku je prepueno, da na podlagi+ "2#
ocenjevanja posaminega dokazaC "?# posaminega dokaza v zvezi z drugimi dokazi in "<# celotnega
dokaznega postopka sklepa, katera dejstva so resnina in katera ne. Sodnik si dejansko ustvarja subjektivno
sliko o objektivni realnosti. ;i vezan na posebna formalna dokazna pravila. Aovorimo o sistemu iskanja
materialne resnice. $d sodnika se zahteva popolna nepristranost pri ocenjevanju dokazov, doloene
,ivljenjske izkunje in sposobnost loginega sklepanja. !ato ima !'' veliko dolob, ki omogoajo
preizkuanje dejanskih ugotovitev "npr. prito,beni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega
stanja - prito,beno sodie#.
2.l.: 3)atera dejstva se tejejo za dokazana# odloi sodie po svojem preprianju na podlai vestne in
skr!ne presoje vsakea dokaza pose!ej in vseh dokazov skupaj ter na podlai uspeha celotnea postopka.4
15
B6 NA,LO *ONTRADI*TORNOSTI 9NA,LO O3O)STRANS*.A 2ASLIAN)A=
o naelo v civilni pravdi uveljavlja ustavno naelo enakosti pred sodiem. Stranki imata enake pravice, e je
obema dana mo,nost sodelovanja v postopku. Sodie je dol,no dati vsaki stranki mo,nost, da se izjavi o
zahtevkih in navedbah nasprotne stranke "audiatur et altera pars#. ;e obstoji pa dol,nost strank sodelovati v
cpp.
=ivilni procesi poznajo razline sisteme v primeru 'AS&.;$S& S%A;:6+
sistem PO2ITIVN 9A>IR!ATIVN= LITIS*ONTSTA/I) - teje se, da je stranka priznala trditve nasprotne
stranke, e se o njih ni izjavilaC
sistem N.ATIVN LITIS*ONTSTA/I) - da stranka ni priznalaC
sistem pozitivni1 pro$esni1 de"an" - upoteva se samo dejanja aktivne stranke "na !''#. 'rimer+
predsednik senata razpie narok za glavno obravnavo, eprav to,enec ne odgovori na to,bo. . doloenih
primerih se obravnava opravi, eprav to,nik ali to,enec ne pride na narok za glavno obravnavo.
;aelo zaslianja strank se realizira s kontradiktorno glavno obravnavo. ;aelo kontradiktornosti zahteva, da
se dB stranki vedno mo,nost, da se izjavi o trditvah nasprotnika. aka kontradiktorna razprava je tudi
najzanesljiveja metoda za ugotavljanje materialne resnice in pelje dejansko do pravilne in zakonite sodne
odlobe.
:ritev naela obojestranskega zaslianja oz. naelo kontradiktornosti je absolutna kritev postopka. 8e kakni
stranki z nezakonitim ravnanjem ni bila dana mo,nost obravnavanja pred sodiem "predvsem opustitev
vroitve# "<<-.l@D.t.#, je sodba absolutno nina - tako kritev upoteva sodie po uradni dol,nosti. &z tega
razloga je celo mogoe zahtevati obnovo postopka. a objektivni razlog celo ni vezan na objektivni rok 3 let
od dneva pravnomonosti sodbe, ki ga sicer predpisuje <-5. l. "zadnji odstavek# !'' za vlo,itev
obnovitvenega predloga.
. !'' je naelo uveljavljeno+ $mejitve naela+
- z dolobami o vroitvi vlog - izdaja plailnega naloga brez naroka, vendar lahko ugovarja
- s pravili o poteku glavne obravnave - vrnitev v prejnje stanje
:6 NA,LO USTNOSTI IN PIS!NOSTI - naeloma relativna kritev
. isti obliki pomenita ti naeli sledee+
na(elo 'stnosti < sodie lahko vzame za podlago odlobe le tisto procesno gradivo, ki ga stranke
predlo,ijo sodiu ustno na glavni obravnavi.
na(elo pismenosti < stranke procesno gradivo pismeno predlo,ijo.
!'' obe naeli kombinira, vendar daje poseben poudarek naelu ustnosti. 'o 9. l. !'' sodie odloi o
to,benem zahtevku praviloma na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja "glavna obravnava#.
'ripravljalni postopek poteka predvsem pismeno "izjema je pripravljalni narok - ustno#. udi prito,beni
postopek in postopek, ki se razvija na podlagi izrednih pravnih sredstev, je praviloma pismen, razen ko odloa
prito,beno sodie na prito,beni obravnavi "<5?@? l. !''#. Gstno razpravlja sodie na naroku tudi, kadar
odloa o predlogu za obnovo postopka.
!'' vsebuje celo vrsto norm, ki odrejajo ustno opravljanje doloenih procesnih dejanj "npr. ustna izpoved
prie, ustno mnenje izvedenca#.
'rimeri pismene oblike procesnih dejanj+
sodie upoteva tudi pismene vloge odsotne stranke in opravi narok na glavno obravnavo tudi brez
navzonosti ene izmed strank,
sodie ne izda sodbe zaradi izostanka, e je to,enec s pismeno vlogo oporekal to,benemu zahtevku.
:ritev naela ustnosti pomeni bistveno kritev procesa le tedaj, kadar je sodie odloilo v sporu, ne da bi
opravilo glavno obravnavo "torej ustno glavno obravnavo#, pa bi moralo opraviti glavno obravnavo "JJ. l
CPP APOLLONIO DAMJAN
!''#. Sicer pa pomeni kritev ustnosti le relativno bistveno kritev postopka - to pomeni, da jo sodie
upoteva v prito,benem postopku le na predlog stranke, pri tem pa ne ugotavlja, ali je kritev vplivala oz. ali bi
mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.
C6 NA,LO NPOSRDNOSTI
Kistvo tega naela je, da izda"o sodno odlo(%o tisti sodniki, ki so sodelovali pri glavni o%ravnavi , na kateri
sta stranki postavljali svoje trditve in na kateri je sodie izvajalo vse dokaze. ;iti med strankama in sodiem
niti med dokaznim gradivom in sodiem ne sme biti posrednika. o naelo je predvsem pomembno v sistemu
proste presoje dokazov - sodnik lahko prosto presoja vrednost posameznih dokazil le, e sam neposredno
sodeluje pri izvajanju dokazov.
8e je pri sojenju sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi, gre za absolutno
bistveno kritev dolob pravdnega postopka. !a tako kritev gre tudi, e je sodie izdalo sodbo brez glavne
obravnave, pa bi jo moralo opraviti "kreni naeli neposrednosti in ustnosti#.
o naelo je uveljavljeno predvsem na I6 stopn"i pri sprejemanju navedb strank in izvajanju dokazov. ;aelo
velja zlasti za narok za glavno obravnavo. 'red sodiem II6 stopn"e naelo ni ve uveljavljeno, razen e ni
bila razpisana prito,bena obravnava. Sodie &&. stopnje odloa o prito,bi praviloma brez obravnave, senatu, ki
izda prito,beno odlobo, pa poroa sodnik poroevalec "o navedbah strank, o izvedbi dokazov#, ki tudi ni
sodeloval pri izvajanju dokazov "z vsebino se seznani iz spisov#. 'ri obravnavanju izredni1 pravni1 sredstev
praviloma tudi ni uveljavljeno naelo neposrednosti "odloa se na internih sejah#. &zjema je le postopek za
obnovo postopka, v katerem se obvezno razpie narok za obravnavanje obnovitvenega predloga.
56 NA,LO *ONO!I,NOSTI IN POSPITV POSTOP*A7 NA,LO
*ON/NTRA/I)
Sodie mora im hitreje in s im manjimi stroki izdati pravno in dejansko pravilno odlobo. !'' uvaja t.i.
eventualno maksimo "stranka ima pravico navajati nova dejstva in nove dokaze na prvem naroku za glavno
obravnavo#.
;aelo ekonominosti postopka je v bistvu v nasprotju z naelom materialne resnice in naelom zakonitosti,
zato teoretiki poudarjajo, da je treba to naelo razumeti tako, da mora sodie im hitreje in s im manjimi
stroki izdati pravno in dejansko pravilno odlobo.
5D6 NA,LO )AVNOSTI
je ustavno naelo sodstva - obravnavanje pred sodiem je javno. ;aelo javnosti sodnih postopkov pomeni
omogoiti, da dru,ba kontrolira delo sodi "pravna varnost obanov in ugled sodi#. o naelo velja le za
glavno obravnavo in morebitno prito,beno obravnavo.
a# splona "avnost < na pripravljalnem naroku oz. na naroku za glavno obravnavo sme biti navzo vsak
polnoletni in vsakdo sme poroati o dogajanju na sodni obravnavi in komentirati obravnavo.
b# "avnost za stranke < na glavni obravnavi je javnost je izkljuena, stranke smejo sodelovati, pregledovati in
prepisovati spise pravde, v kateri so udele,ene. &zkljuitev javnosti ne velja za+ stranke, njihove zakonite
zastopnike, pooblaence in interveniente.
!aradi doloenih interesov je mogoe "avnost izkl"'(iti in sicer +
a# po samem zakon' < v zakonskih in oetovskih sporih "po !!!(%#, v nekaterih nepravdnih postopkih "npr.
odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti, odvzem, vrnitev ali podaljanje roditeljske pravice#.
17
b# po odred%i sodi(a < za celo ali del glavne obravnave, e to zahtevajo koristi uradne, poslovne ali osebne
tajnostiC koristi javnega reda ali razlogi morale. Senat lahko izkljui javnost tudi, e se z ukrepi za
vzdr,evanje reda ne more zagotoviti neoviran potek glavne obravnave. Senat pa lahko dovoli, da so
navzoe uradne osebe, znanstveni in javni delavci.
8e je bila javnost izkljuena v nasprotju z zakonom, pomeni to absolutno bistveno kritev pravdnega postopka.
e kritve pa ni mogoe uveljavljati z izrednimi pravnimi sredstvi "predvsem ne z revizijo ali zahtevo za
varstvo zakonitosti#.
556 NA,LO PO!O,I PRAVA NV,I STRAN*I - relativna bistvena kritev
Sodie opozori stranko, ki iz nevednosti ne uporablja pravic, ki jih ima po zakonu, o tem, katera pravdna
dejanja lahko opravi "2?. l.!''#. Sodie mora pri tem ravnati nepristransko in ne sme nuditi pouka o
pravicah materialnega prava le eni izmed strank.
'rimeri+
sodie opozori stranko na kodljive posledice, ki lahko nastanejo zaradi nepravilnega zastopanja "-1. l.#,
sodie zahteva od vlo,nika "stranke#, da vlogo popravi ali dopolni, e ta ni razumljiva ali ne vsebuje vsega,
kar je potrebno, da bi se lahko obravnavala "21D. l.#,
predsednik senata opozori prio, da lahko odree odgovor na postavljeno vpraanje "?<<@?.l.#,
sodie je dol,no opozoriti prio, da ima pravico do povraila strokov, ki jih mora zahtevati takoj po
zaslianju, sicer izgubi to pravico "?9?@?. l.#
:ritev naela pravne pomoi prava nevei stranki "pouka neuke stranke# pomeni relativno bistveno kritev
postopka. Sodie jo ob prito,bi upoteva le na predlog stranke, poleg tega pa mora ugotavljati, ali je kritev
tega naela vplivala oz. je mogla vplivati na pravilnost in zakonitost sodne odlobe.
586 NA,LO PRIR)NOSTI POSTOP*OV
o naelo pomeni, da so civilna in druga "npr. kazenska# sodia ter drugi dr,avni organi med seboj v polo,aju
prirejenosti, kadar odloajo o pravicah in pravnih razmerjih. .sak organ odloa v mejah svoje pristojnosti.
;aelo se ka,e predvsem v vezanosti na pravnomone odlobe drugih organov in v sistemu reevanja
predhodnih vpraanj.
56 RVAN) PRD+ODNI+ VPRAAN)
Pred1odno vpraan"e je tisto, ki sicer s B mo ni predmet civilne pravde, od katerega reitve pa je odvisna
odloitev v glavni stvari. 'rimer+ predhodno vpraanje v civilni pravdi je, ali je bila koda povzroena s
kaznivim dejanjem. 8e je bila in je za kazenski pregon predpisan dalji zastaralni rok od sicernjega
zastaralnega roka za odkodninske terjatve "< leta#, zastara odkodninski zahtevek proti odgovorni osebi, ko
iztee as, doloen za zastaranje kazenskega pregona.
'redhodno vpraanje je tudi vpraanje, ki sicer spada v civilni pravdni postopek, ki pa ni predmet spora. >ahko
pa se predhodna vpraanja nanaajo tudi na pravice in pravna razmerja, o katerih se odloa v drugih postopkih
"npr. upravnem ali kazenskem#.
a# :adar predhodno vpraanje e ni bilo reeno na matinem podroju, velja pravilo, da ga lahko sodi(e rei
s4mo7 e ni s posebnimi predpisi drugae doloeno.
b# %eitev ima pravni uinek samo v pravdi, v kateri je bilo vpraanje reeno "2<.l.#. ;ima torej uinkov v
drugih zadevah, predvsem ne v postopku, v katerem odloa matini "pristojni# organ o predhodnem
vpraanju. $dloitev o predhodnem vpraanju ima v tem primeru le znaaj dejanske ugotovitve, pomembne
CPP APOLLONIO DAMJAN
za konkreten civilni spor.
c# 8e pa sodie sklene, da ne %o s4mo reevalo predhodnega vpraanja, prekine postopek "?15@2. l# in
poaka, da bo o tem odloil matini organ.
(oloenih vpraanj ni mogoe reevati kot predhodna vpraanja "predvsem statusna vpraanja -
obstoj@neobstoj zakonske zveze, veljavnost zakonske zveze, razveza, oetovstvo#.
I Z J E M A :vmesni ugotovitveni postope
o,nik pa lahko z vmesnim 'gotovitvenim za1tevkom dose,e, da bo postala odloitev o predhodnem
vpraanju vendarle pravnomona - da bo taka odloitev veljala tudi za druge spore. o,nik lahko poleg
obstojeega uveljavlja e to,beni zahtevek, naj sodie ugotovi, ali obstoji@ne obstoji kakno pravno razmerje
"predhodno vpraanje#, ki je postalo med pravdo sporno, e je sodie, pred katerim tee pravda, za to
vpraanje pristojno "2D2.l.#. .mesni ugotovitveni zahtevek je torej mogo le, e+
2. spada zadeva pred sodie,
?. se odloa o zadevi v cpp,
<. je sodie, ki odloa v sporu, stvarno in krajevno pristojno za reevanje predhodnega vpraanja, kolikor bi
bilo to vpraanje predmet spora.
86 V2ANOST NA PRAVNO!O,N A*T DRU.I+ OR.ANOV
8e je matini organ ,e odloil o predhodnem vpraanju, je civilno sodie na tako odloitev vezano. o je
posledica pravnomonosti sodnih in drugih "upravnih# odlob. .sakdo, ki reuje vpraanje, o katerem je ,e
pravnomono odloeno, je na tako odloitev vezan. o velja tako med razmerjem cpp - upravni postopek kot
med cpp - kazenski postopek. $pozoriti je potrebno, da kazensko sodie ni vezano na pravnomono civilno
sodbo, s katero je odloeno o predhodnem vpraanju, e to vpraanje pomeni zakoniti znak kaznivega dejanja.
$d predhodnega vpraanja je treba razlikovati identi(no de"ansko stan"e "glej str. D#, kjer civilno in kazensko
sodie obravnavata isti historini dogodek "npr. prometno nesreo, pretep#, pri emer pa vpraanje, ali je bila
npr. prometna nesrea povzroena s kaznivim dejanjem, za civilno odkodninsko odgovornost ni odloilno.
=ivilno sodie je vezano le na kazensko obsodilno sodbo in e to le v okviru odloitve o obstoju kaznivega
dejanja in kazenske odgovornosti.
5;6 NA,LO VSTI IN POTN)A V /IVILN! PRO/SU
Stranka lahko izkoristi vse svoje procesne pravice zaradi varstva svojih interesov. ;ihe pa ne more izkoristiti
svojih pravic samo zato, da bi kodoval drugemu. Stranka mora nastopati v procesu v skladu s pravnimi pravili
in moralnimi normami.
Stranke morajo pred sodiem govoriti resnico in poteno uporabljati pravice, ki jih imajo po zakonu "-.l.#,
sodie pa si mora prizadevati onemogoiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku "22.l.#.
Stranka torej vedoma v postopku ne sme govoriti neresnice oz. ne sme zamolati pravno pomembnih
"relevantnih# dejstev. >ahko pa navaja dejstva, za katera je sama v dvomu. 'redvsem pa so dol,ni navajati
resnina dejstva zakoniti zastopniki oz. pooblaenci strank.
8e stranke "zastopniki, pooblaenci, intervenienti# z namenom kodovati drugemu ali s ciljem , ki je v
nasprotju z dobrimi obiaji, vestnostjo in potenjem, zlorabljajo pravice, ki jih imajo po tem zakonu, jim
sodie lahko izree denarno kazen ali druge ukrepe, doloene z zakonom "22@2. l.#.Sodie $(:>$;& tako
ravnanje ali !A.%I6 take kodljive predloge.
1+
PRO/SNI SU3)*TI
So organi in osebe, ki so v civilnem procesu nosilci z zakonom doloenih pravic in dol,nosti.Alede na njihov
polo,aj v civilni pravdi razlikujemo+
a# glavni 9primarni= pro$esni s'%"ekti& sodie, stranke, javni to,ilec, javni pravobranilec, stranski
intervenienti, glavni intervenient, sosporniki "s svojimi dejanji oblikujejo postopek, njihova procesna
dejanja so usmerjena v izdajo sodbe, ki je konni cilj vsakega civilnega postopka#.
b# sek'ndarni pro$esni s'%"ekti& zakoniti zastopniki, pooblaenci, stranski intervenient.
c# pomo#ni pro$esni s'%"ekti& predvsem prie in izvedenci "sodie seznanjajo s pravno relevantnimi dejstvi
in pravili stroke, ne opravljajo procesnih dejanj - njihova aktivnost nima za konni cilj izdajo sodbe, temve
je namen njihove dejavnosti usmerjen v seznanitev sodia s procesnim gradivom#.
USTAVNA NA,LA O SODI,I+
a# naelo neodvisnosti - 3Sodniki so pri opravljanju sodnike funkcije neodvisni. Vezani so na ustavo in
zakon.4 "2?3.l.#
b# naelo 'stavnosti in zakonitosti
c# naelo "avnosti - "mo,na je izkljuitev javnosti# - 3Sodne o!ravnave so javne. Sod!e se izrekajo javno.
'zjeme doloa zakon.4 "?9.l.#
d# naelo z%ornosti - senatno odloanje, lahko sodnik posameznik, kadar je v zakonu tako doloeno
e# naelo sodelovan"a dr#avl"anov pri izva"an"' sodne o%lasti - 3Zakon ureja primere in o!like neposredne
udele$!e dr$avljanov pri izvajanju sodne o!lasti4 "2?D.l.#
f# naelo volilnosti sodnikov - )Sodnike voli dr,avni zbor na predlog sodnega sveta.* "2<1.l.#
g# naelo 'pora%e lastnega "ezika in pisave - 3Vsakdo ima pravico# da pri uresnievanju svojih pravic in
dol$nosti ter v postopkih pred dr$avnimi in druimi orani# ki opravljajo javno slu$!o# upora!lja svoj jezik
in pisavo na nain# ki a doloi zakon.4 "5?.l.#
h# naelo enakosti pred sodi(em - 3V Sloveniji so vsakomur zaotovljene enake lovekove pravice in
temeljne svo!oine# ne lede na narodnost# raso# spol# jezik# vero ali druo preprianje# motno stanje#
rojstvo# izo!raz!o# dru$!eni polo$aj ali katerokoli druo ose!no okoliino. Vsi so pred zakonom enaki.4
"29.l.# 4 3Vsakomur je zaotovljeno enako varstvo njeovih pravic v postopku pred sodiem in pred
druimi dr$avnimi orani# orani lokalnih skupnosti in nosilci javnih poo!lastil# ki odloajo o njeovih
pravicah# dol$nostih ali pravnih interesih.4 "??.l.# 4 3Vsakdo ima pravico# da o njeovih pravicah in
dol$nostih ter o!to$!ah proti njemu !rez nepotre!nea odlaanja odloa neodvisno# nepristransko in z
zakonom ustanovljeno sodie. Sodi mu lahko samo sodnik# ki je iz!ran po pravilih# vnaprej doloenih z
zakonom in s sodnim redom.4 "?<.l.#
i# naelo prito#%e - kadar sodie meritorno odloi v sporu, je prito,ba vedno dovoljena "prito,ba ni
dovoljena le proti nekaterim sklepom procesnega vodstva# - 3Vsakomur je zaotovljena pravica do
prito$!e ali druea pravnea sredstva proti odlo!am sodi in druih dr$avnih oranov# oranov
lokalnih skupnosti in nosilcev javnih poo!lastil# s katerimi ti odloajo o njeovih pravicah# dol$nostih ali
CPP APOLLONIO DAMJAN
pravnih interesih.4 "?3.l.#
SODNI*I IN SODNI*I POROTNI*I
. civilnih sporih sodijo sodniki "poklicni# in sodniki porotniki. Sodniki porotniki sodelujejo pri odloanju
samem "tudi pri uporabi pravnih pravil in izrekanju pravnih sankcij#, ne sodelujejo pa pri pripravah glavne
obravnave, ne morejo predsedovati sodnemu senatu, ne morejo nastopati kot sodniki posamezniki, ni jih
mogoe pooblastiti za opravljanje posameznih procesnih dejanj. . doloenih zadevah, zlasti pri odloanju o
pravnih sredstvih "prito,bi, reviziji, zahtevi za varstvo zakonitosti# odloajo praviloma sami sodniki.
I2LO,ITV SODNI*A9izpitno vpraan"e=
emeljni pogoj za zakonito in pravilno odloanje sodi je njihova nepristranost. Sodnik ne sme opravljati
sodne funkcije, e obstajajo okoliine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti oz. objektivnosti. %azloge,
zaradi katerih sodnik ne sme sodelovati pri odloanju v konkretnem sporu, razvramo v ? temeljni skupnini+
izkl"'(itvene razloge "iude5 inha!ilis# in odklonitvene razloge "iude5 suspectus#.
Sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodnike funkcije, e+ "01.l. !''# E
2. je sam stranka, njen zakoniti zastopnik ali pooblaenec, e je s stranko v razmerju
soupravienca, sozavezanca ali regresnega zavezanca ali e je bil v isti zadevi zaslian kot pria
ali izvedenecC
?. je stalno ali zaasno zaposlen pri stranki ali e je dru,benik v d.n.o., k.d. ali d.o.o. ali tihi
dru,benik v t.d., ki je stranka v postopkuC
<. je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaenec z njim v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do
katerega koli kolena, v stranski vrsti pa do 9. kolena, ali e je z njim v zakonu ali svatvu do ?.
kolena - ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala ali neC
9. je skrbnik, posvojitelj ali posvojenec stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaencaC
3. je v isti zadevi sodeloval v postopku pred ni,jim sodiem, arbitra,o ali drugim organom C
5. so podane okoliine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. "$(:>$;&.6;& %A!>$A#
5<A izkl"'(itveni razlogi6 B F generalna klavz'la za odklonitveve razloge6
akoj ko sodnik ali sodnik porotnik izve za kaken razlog izloitve "2-3# 01. 8lena, mora prene1ati s
kakrnimi koli delom v tej zadevi in to sporoiti predsedniku ali predstojniku sodia, ki mu doloi
namestnika. 8e gre za izloitev predsednika ali predstojnika, si ta doloi namestnika med sodniki tega sodia,
e to ni mogoe, pa sporoi vijemu, vije pa vrhovnemu, da naj postopa v zadevi drugo stvarno pristojno
sodie. 8e sodnik ali sodnik porotnik misli, da so podane kakne druge okoliine, ki spravljajo v dvom
njegovo nepristranskost "5.toka 01. 8lena#, sporoi to predsedniku ali predstojniku sodia, ki odloi o
izloitvi. (o odloitve predsednika ali predstojnika lahko sodnik opravlja nadaljnja pravdna dejanja.
,e "e sodnik izlo(en iz razloga BG:D (l67 pravdna de"an"a7 ki "i1 "e opravil7 odkar "e zvedel7 da "e podan ta
izlo(itveni razlog7 nima"o pranega '(inka6
'zloitev lahko zahtevajo tudi stranke.Stranka mora zahtevati izloitev sodnika oz. sodnika porotnika# takoj ko
izve# da je podan razlo za izloitev# vendar najpozneje do konca o!ravnave pred pristojnim sodiem# e ni
!ilo o!ravnave pa do izdaje odlo!e.Stranka mora v zahtevi navesti okoliine# na katere opira svojo zahte v o
za izloitev.
,1
'ostopek izloitve+
$ za1tevi stranke za izloitev odloa predsednik ali predstojnik sodia. 8e zahteva stranka izloitev teh
dveh, odloi o izloitvi predsednik neposredno vijega sodia. $ zahtevi strank za izloitev predsednika
vrhovnega sodia odloa obna seja tega sodia. 'reden se izda sklep o izlo(itvi, je treba dobiti iz"avo
sodnika ali sodnika porotnika , igar izkljuitev se zahtevaC e je treba, se opravijo tudi druge poizvedbe.
-ope# )k!ep ) kate#i( ) e zahtevi za izloitev uodi# ni prito$!e# zoper sklep# s katerim se zahteva zavrne# pa
ni pose!ne prito$!e. )adar se zavrne zahteva za izloitev vijea sodnika# je zoper sklep pose!na prito$!a.
:o sodnik ali sodnik porotnik izve, da se zahteva njegova izloite, mota takoj prenehati z vsakim nadaljnjim
delom v tej zadeviC e gre za izloitev po 5@01 l, lahko opravlja nadaljnja dejanja.
8e je sodnik izloen iz razloga po 5@01, pravdna dejanja, ki jih je opravil, od kar je stranka vlo,ila zahtevo za
njegovo izloitev iz tega izloitvenega razloga, nimajo pravnega uinka. (olobe o izloitvi sodnikov in
sodnikov porotnikov veljajo smiselno tudi za strokovne sodelavce in zapisnikarje. $ izloitvi le-teh odloa
sodnik.
. praksi je sporno, katere okoliine so lako odklonitveni razlog po 5. t. - to so predvsem okoliine osebne
narave "prijateljstvo, sovratvo ter drugo sorodstvo do strank, zakonitih zastopnikov in pooblaencev#. ;e
more biti odklonitveni razlog okoliina, da je sodnik ,e odloal v konkretnem sporu, vendar je bila kasneje
odloba razveljavljena in zadeva vrnjena sodiu &. stopnje, da o njej ponovno odloa.
4 Alej e 02.-03.l. !'' L
% a z l i k e
izkl"'(itveni razlogi 95<A= odklonitveni razlogi 9B=
- taksativno nateti v zakonu - opredeljeni so z generalno klavzulo
- sodie jih mora upotevati po uradni
dol,nosti
ves as postopka
- sodie jih upoteva le na predlog strank
oz. samega sodnika
- ne ugotavlja se, ali vplivajo na nepristranost
sodnika
- to se ugotavlja
NU)NA DL.A/I)A "55.l.#
3"e zaradi izloitve sodnika sodie ne more postopati# sporoi okrajno ali okro$no sodie to vijemu
sodiu# vije sodie pa vrhovnemu sodiu# ki odloi# da naj postopa v zadevi druo stvarno pristojno
sodie z njeovea o!moja.4
DL.A/I)A I2 RA2LO.OV S!OTRNOSTI "50.l.#
3Vrhovno sodie lahko na predlo stranke ali pristojnea sodia doloi druo stvarno pristojno sodie# da
postopa v zadevi# e je oitno# da se !o tako la$e opravil postopek# ali e so za to drui tehtni razloi.4
CPP APOLLONIO DAMJAN
SIST!I PRISTO)NOSTI SODI, V /PP
A3SOLUTNA PRISTO)NOST < gre za vpraanje sodne jurisdikcije M ali zadeva sploh spada v sodno
pristojnost ali pa je za odloanje pristojen kak drug organ "npr. upravni# ali celo tuj organ.
RLATIVNA PRISTO)NOST < gre za razmejitev delovnega podroja posameznih vrst sodi v okviru
enotnega pravosodnega sistema M katero izmed razlinih vrst sodi je pristojno odloati v konkretnem sporu
in tudi katero izmed sodi iste vrste je pristojno za odloanje.
pravila o stvarni pristo"nosti povedo, ali je za odloanje v doloenem sporu pristojno redno sodie, katero
izmed ve vrst rednih sodi "splono, specializirano - npr. ustavno, raunsko# ter katero izmed sodi iste
vrste je pristojno za odloanje na &. stopnji.
pravila o 0'nk$ionalni pristo"nosti razmejujejo podroje dela med sodii iste vrste v istem sporu M katero
izmed sodi je pristojno na &. stopnji, katero v prito,benem postopku in katero odloa o izrednih pravnih
sredstvih.
pravila o kra"evni pristo"nosti povedo, katero izmed sodi doloene stopnje in doloene vrste je pristojno
odloati v posameznem sporu "katero izmed ve stvarno pristojnih sodi bo odloalo na &. stopnji#.
5= SODNA PRISTO)NOST SODI, H o nekaterih pravicah oz. pravnih razmerjih odloajo upravni organi.
i odloajo o pravnih razmerjih, kadar zakon posebej opredeljuje doloeno zadevo kot upravno oz. doloa, da
v zadevi odloa upravni organ. Are za pravila, ki povedo, ali spada reevanje zadeve v sodno pristojnost ali
pristojnost kaknega drugega organa "npr. upravnega#. "!A.%IKA#
8= STVARNA PRISTO)NOST H katero sodie je pristojno za reevanje spora glede na vrednost spora
"competentio ratione valoris# in glede na pravni temelj "competentio ratione causae#. $(S$' (%GA6MG
Vrednost spornega predmeta je treba doloiti za ugotovitev ali zadeva spada v pristojnost okrajnega ali
okro,nega sodia, glede doloitve sodnih taks, za obraun strokov pravdnega postopka "odvetnik#, za
uporabo pravil postopka v sporih majhne vrednosti in za vpraanje dopustnosti revizije.
;= >UN*/IONALNA PRISTO)NOST H pravila o funkcionalni pristojnosti porazdelijo med posamezna
sodia v isti sporni zadevi pooblastila za opravljanje procesnih dejanj oz. posameznih faz postopka. 'redvsem
nam povejo, katero sodie postopa in odloa o pravnih sredstvih. a pristojnost je v tesni zvezi s stvarno
pristojnostjo. 'ravila o stvarni prostojnosti povedo, katero sodie bo odloalo na &. stopnji "okrajno,
okro,no#, pravila o funkcionalni pristojnosti pa, katero sodie bo odloalo o isti zadevi o pravnih sredstvih
"vija, vrhovno#.
O*RA)NA SODI,A sodijo v sporih premo,enjskopravnih zahtevkov do vkljuno ? mio S& 4 neglede na
vrednost e v naslednjih sporih+
o zakonitem pre,ivljanju, e se ne reujejo skupaj z zakonskimi spori ali s spori o ugotavljanju ali
izpodbijanju oetovstva ali materinstva,
zaradi motenja posesti,
o slu,nostih in realnih bremenih,
iz najemnih in zakupnih razmerij,
drugih sporih, za katere niso pristojna okro,na sodia,
,3
- opravljajo tudi zadeve pravne pomoi in druge zadeve, doloene z zakonom.
O*RO-NA SODI,A sodijo v sporih premo,enjskopravnih zahtevkov nad ? mio S& 4 neglede na vrednost e
v naslednjih sporih+
o ugotovitvi ali izpodbijanju oetovstva ali materinstva,
v zakonskih sporih,
o zakonitem pre,ivljanju, kadar se reujejo skupaj s spori iz prejnjih dveh tok,
o varstvu in vzgoji otrok,
iz avtorske pravice in sporih, ki se nanaajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja ali
pravico do uporabo firme, ter spore v zvezi z varstvom konkurence,
v gospodarskih sporih,
v sporih, ki nastanejo v zvezi s steajnim postopkom,
- opravljajo tudi zadeve pravne pomoi za odloanje o priznanju tujih sodnih odlob v zadevah, ki sodijo
v njihovo prostojnost, ter za opravljanje zadev mednarodne pravne pomoi,
- opravljajo druge zadeve, ki jih doloa zakon.
VI)A SODI,A odloajo o+ - prito,bah zoper odlobe okrajnih in okro,nih sodi
- opravjajo druge zadeve, ki jih doloa zakon
VR+OVNO SODI, odloa o+ - prito,bah zoper odlobe vijih sodi
- reviziji in zahtevi za varstvo zakonitosti
- opravlja druge zadeve, ki jih doloa zakon
@= *RA)VNA PRISTO)NOST
pravila o krajevni pristojnosti nam povedo, katero izmed ve stvarno pristojnih sodi je pooblaeno odloati
o konkretnem sporu. :rajevna pristojnost se lahko doloa glede na ve nael - predvsem pa glede na subjekte
spora "personalni, subjektivni kriterij# in glede na predmet spora "realni, objektivni kriterij#. . naem pravnem
sistemu je temeljni personalni kriteri" - pristojnost sodia se praviloma doloa po prebivaliu ali sede,u
to,enca. 'ogosto pa prihaja v potev tudi realni kriterij.
!'' pozna splono kra"evno pristo"nost "forum enerale# in pose%ne kra"evne pristo"nosti "forum
speciale#. 'osebne delimo na izbirne "forum electivum# in izkljune krajevne pristojnosti "forum e5clustive#.
8e v zakonu ni predpisana katera od izkljunih posebnih krajevnih pristojnosti, je treba vlo,iti to,bo pri
sodiu splone pristojnosti - v primeru to,be proti fizini osebi je to praviloma sodie, na obmoju katerega
ima to,enec stalno bivalie "forum domicili#, pri to,bi proti pravni osebi pa sodie, na obmoju katerega ima
pravna oseba sede,.
iz%irna kra"evna pristo"nost - to,nik lahko vlo,i to,bo pri sodiu splone ali posebne pristojnosti
izkl"'(na pose%na pristo"nost - izkljuuje splono "to,nik nima izbire#*nepreminine in motenje posesti,
ladja in letala, izvrilni st. post*
pomo#na 9s'%sidiarna= pose%na pristo"nost - to,nik lahko vlo,i to,bo pri sodiu posebne pristojnosti, e
po pravilih o sploni krajevni pristojnosti ni mogoe ugotoviti pristojnega sodia "predvsem spori z
inozemskim elementom - predvsem statusni#.
2. SPLONA *RA)VNA PRISTO)NOST - e ni z zakonom doloena izkljuna krajevna pristojnost
kaknega drugega sodia, je za sojenje pristojno sodie, ki je splono krajevno pristojno za to,eno
stranko. . primerih, ki so doloeni v !'', je poleg sodia splone pristojnosti pristojno za sojenje drugo
doloeno sodie.
DOLO,ITV *RA)VNO PRISTO)N.A SODI,A "forum ordinatum# "5D. l#
3"e je po pravilih o mednarodni pristojnosti za sojenje pristojno sodie .S# vendar se po tem zakonu ne da
donati# katero sodie je krajevno pristojno# odloi vrhovno sodie na predlo stranke# katero stvarno
pristojno sodie naj !o krajevno pristojno.4
CPP APOLLONIO DAMJAN
2A >I2I,N OS3& 9to#ena stranka7 stalno pre%ivali(e=
!a sojenje je splono krajevno pristojno sodie, na obmoju katerega ima to,ena stranka stalno prebivalie.
8e je sodie %S pristojno za sojenje, zato ker ima to,ena stranka v %S zaasno prebivalie, je splono
krajevno pristojno sodie, na obmoju katerega ima to,ena stranka zaasno prebivalie. 8e ima to,ena
stranka poleg stalnega, tudi zaasno prebivalie v kaknem druge kraju in se da po okoliinah domnevati, da
bo tam prebivala dalji as, je splono krajevno pristojno tudi sodie zaasnega prebivalia to,ene stranke.
2A PRAVN OS3
Za sojenje v sporih zoper pravne ose!e je splono krajevno pristojno sodie# na o!moju katerea je njihov
sede$. "e nastane dvom# velja za sede$ kraj# kjer so njihovi orani upravljanja.
86 I23IRN *RA)VN PRISTO)NOSTI
Pristojnost za sospornike
"e je z isto to$!o to$enih ve ose! pa zanje ni krajevno pristojno isto sodie# je pristojno sodie# ki je
krajevno pristojno za enea izmed to$encev6 e so med njimi lavni in stranski zavezanci# pa sodie# ki je
krajevno pristojno za kaknea lavnea zavezanca.
Pristojnost v sporih za zakonito preivljanje
"e je v sporih za zakonito pre$ivljanje to$ea stranka ose!a# ki zahteva pre$ivljanje# je za sojenje pole
sodia splone krajevne pristojnosti tudi sodie# na o!moju katerea ima to$ea stranka stalno oz. zaasno
pre!ivalie.
Pristo"nost v spori1 iz pogod%eni1 razmeri"
"e je v sporih iz pood!enih razmerij pristojno sodie .S# zato ker je v .S kraj izpolnitve o!veznosti# je
krajevno pristojno sodie# na o!moju katerea !i !ilo tre!a izpolniti o!veznost# ki je predmet spora.
Pristojnost v odkodninskih sporih
Za sojenje v sporih o nepood!eni odovornosti za kodo je pole sodia splone krajevne pristojnosti
pristojno tudi sodie# na o!moju katerea je !ilo storjeno kodno dejanje# ali sodie# na o!moju katerea
je nastala kodljiva posledica. "e je nastala koda zaradi smrti ali hude 7%# je pristojno pole sodia iz
odstavka tea lena tudi sodie# na o!moju katerea ima to$ea stranka stalno oziroma zaasno
pre!ivalie. Zornje dolo!e veljajo tudi v sporih zop e r zavarovalnico za povrailo kode tretjim ose!am po
predpisih o neposredni odovornosti zavarovalnice# dolo!a prvea odstavka tea elna pa tudi v sporih o
reresnih odkodninskih zahtevkih proti reresnim dol$nikom.
Pristojnost v sporih za varstvo p ravice na podlagi proizvajaleve garancije
Za sojenje v sporih za varstvo pravice na podlai pisne arancije proti proizvajalcu# ki je dal arancijo# je
pole sodia# ki je splono krajevno pristojno za to$eno stranko# pristojno tudi sodie# ki je splono krajevno
pristojno za prodajalca# ki je o! prodaji stvari izroil kupcu pisno arancijo proizvajalca.
P#i)tojno)t v zakon)ki )po#i
Za sojenje v zakonskih sporih je pristojno pole sodia splone krajevne pristojnosti tudi sodie# na o!moju
katerea sta imela zakonca svoje zadnje skupno stalno pre!ivalie.
Pristojnost v sporih o ugotovitvi oetovstva ali materinstva
V sporih za uotovitev ali izpod!ijanje oetovstva ali materinstva lahko vlo$i otrok to$!o tudi pri sodiu# na
o!moju katerea ima stalno oziroma zaasno pre!ivalie.
Pristo"nost po kra"'7 v katerem "e podr'#ni$a pravne ose%e
Za sojenje v sporih zoper pravno ose!o# ki ima podru$nico zunaj svojea sede$a# je pole sodia splone
krajevne pristojnosti pristojno tudi sodie# na o!moju katerea je ta podru$nica# e izvira spor iz pravnea
razmerja s to podru$nico.
Pristojnost za tuje osebe, ki poslujejo v RS
Za sojenje v sporih zoper tujo fizino ali pravno ose!o# ki izvirajo iz njenea poslovanja v .S# je krajevno
pristojno sodie# na o!moju katerea je v .S njena podru$nica ali pre!ivalie oziroma sede$ ose!e# ki ji je
zaupano opravljanje njenih poslov.
Pristojnost v sporih iz dednopravnih razmerij
,5
0okler zapuinski postopek ni pravnomono konan# je za sojenje v sporih iz dednopravnih razmerij in v
sporih o terjatvah upnika proti zapustniku pole sodia splone krajevne pristojnosti krajevno pristojno tudi
sodie# ki vodi zapuinski postopek# oziroma sodie# na o!moju katerea je sodie# ki vodi zapuinski
postopek.
Pristo"nost po pla(ilnem kra"'
Za sojenje v sporih imetnika menice ali eka zoper podpisnika je pristojno pole sodia splone krajevne
pristojnosti tudi sodie plailnea kraja.
;6 I2*L)U,N *RA)VN PRISTO)NOSTI
Pristojnost v sporih o nepremininah ali zaradi motenja posesti
Za sojenje v sporih o stvarnih pravicah na nepremininah# v sporih zaradi motenja posesti nepreminin ter v
sporih iz zakupa ali najema nepreminin je izkljuno krajevno pristojno sodie# na o!moju katerea le$i
nepreminina.
Pristojnost v sporih o letalu in ladji
"e je za sojenje v sporih o stvarnih pravicah na ladjah oziroma letalih ter v sporih iz zakupa ladje ali letala
pristojno sodie .S# je izkljuno krajevno pristojno sodie# na o!moju katerea se vodi vpisnik katerea je
vpisana ladja oziroma letalo.
Pristojnost za spore v izvrilnem in steajnem postopku
-a )ojenje v )po#i, ki na)tanejo (ed )odniko( a!i "p#avni( izv rilnim postopkom oziroma zaradi
sodnea ali upravnea izvrilnea postopka oziroma med steajnim postopkom ali v zvezi s steajnim
postopkom# je izkljuno krajevno pristojno sodie# ki vodi izvrilni ali steajni postopek# oziroma sodie# na
o!moju ka terea je sodie# ki vodi izvrilni postopek# oziroma sodie# na o!moju katerea se opravlja
upravna izvr!a.
@6 PO!O-N *RA)VN PRISTO)NOSTI
Pomo#na kra"evna pristo"nost v zakonski1 spori1
8e je v zakonskih sporih pristojno sodie %S, zato ker sta imela zakonca zadnje skupno stalno prebivalie v
%S, oziroma zato ker ima to,ea stranka stalno prebivalie v %S, je krajevno pristojno tisto sodie, na
obmoju katerega sta imela zakonca zadnje skupno stalno prebivalie, oziroma sodie, na obmoju katerega
ima to,ea stranka stalno prebivalie.
Vza"emna pristo"nost za to#%e zoper t'"e dr#avl"ane
"e je v tuji dr$avi dr$avljan .S lahko to$en pri sodiu# ki po dolo!ah tea zakona ne !i !ilo krajevno
pristojno za sojenje v tisti civilnopravni zadevi# velja enaka pristojnost tudi za sojenje dr$avljanu te tuje dr$ave
pred sodiem .S.
A6 DOLO,ITV *RA)VN PRISTO)NOSTI PO VI)! SODI,U
"e zaradi izloitve sodnika sodie ne more postopati# sporoi okrajno ali okro$no sodie to vijemu# vije pa
vrhovnemu# ki odloi# da naj postopa v zadevi druo stvarno pristojno sodie z njeovea o!moja (nujna
delegacija) . Vrhovno sodie lahko na predlo stranke ali pristojnea sodia doloi druo stvarno pristojno
sodie# da postopa v zadevi# e je oitno# da se !o tako la$e opravil postopek# ali e so za to drui tehtni
razloi (delegacija iz razlogov smotrnosti .$
B6 DOLO,ITV *RA)VNO PRISTO)N.A SODI,A
8e je po pravilih o mednarodni pristojnosti za sojenje pristojno sodie %S, vendar se po tem zakonu ne da
dognati, katero sodie je krajevno pristojno, odloi vrhovno sodie na predlog stranke, katero stvarno
pristojno sodie naj bo krajevno pristojno.
Z odloanje v sporih o pravicah intelektualne lastnine je na prvi stopnji krajevno izkljuno pristojno &kro$no
sodie v *ju!ljani# razen za spore med delodajalci in delavci# v zvezi z izumi# o!likami teles# slikami# ris!ami
in tehninimi iz!oljavami (generalna delegacija).
PRORO.ATIO >ORI < SPORA2U! O *RA)VNI PRISTO)NOSTI
"proroatio fori# forum proroatum#
'ravila !'' so prisilne narave "ius coens#, ki jih ni mogoe sporazumno spreminjati. .endar !'' dopua na
podroju doloanja krajevne pristojnosti tudi dogovorno doloanje. ! dogovorom je mogoe doloati le
CPP APOLLONIO DAMJAN
krajevno pristojno, ne pa tudi stvarno pristojno sodieL Stranke se lahko sporazumejo, da jim na &. stopnji sodi
sodie, ki ni krajevno pristojno "biti pa mora pristojno za odloanje v sporu#. 8e zakon doloa izkljuno
krajevno pristojnost, dogovor o krajevni pristojnosti ni dovoljen.
Sporazum mora biti pismen, nanaati se mora na doloen spor "ali ve sporov#, ki izvira iz doloenega
pravnega razmerja. >istino o sporazumu mora to,nik prilo,iti to,bi. ;i torej veljaven sporazum, da bo vse
spore med strankama reevalo doloeno stvarno pristojno sodie.
PRORO.ATIO TA/ITA 9ti1a proroga$i"a=& do prorogacije krajevne pristojnosti pa lahko pride tudi na
podlagi konkludentnih dejanj - to,nik vlo,i to,bo pri nepristojnem sodiu, to se po uradni dol,nosti ne izree
za krajevno nepristojno "sprezrlo#, to,enec pa ne vlo,i ugovora zoper pristojnost M tako pride do tihe
prorogacije "proroatio tacita#.
PRORO.ATIO IPRSSA& kadar med strankama obstoji izrecen sporazum.
PRI2*US PRISTO)NOSTI
Sodie mora med postopkom ves as po uradni dol,nosti paziti, ali spada odloitev o sporu v sodno
pristojnost. 8e sodie med postopkom ugotovi, da za odloitev o sporu ni pristojno sodie, temve kaken
drug organ, se izree za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavr,e to,bo. 8e sodie med
postopkom ugotovi, da za odloitev o sporu ni pristojno sodie %S, se po uradni dol,nosti izree za
nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavr,e to,bo, razen v primerih, ko je pristojnost sodia
%S odvisna od privolitve to,ene stranke, ona pa je v to privolila.
.sako sodie mora med postopkom ves as po uradni dol,nosti paziti na svojo stvarno pristo"nost6
$kro,no sodie se lahko po uradni dol,nosti izree za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega
sodia ob predhodnem preizkusu to,be na ugovor to,ene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru
na to,bo, pa do razpisa glavne obravnave.
!oper sklep $S, s katerim se je izreklo za stvarno pristojno, ni prito,be. :adar senat med postopkom po uradni
dol,nosti ali na ugovor strank ugotovi, da gre za spor, ki bi ga moral razsoditi sodnik posameznik tega sodia,
se nadaljuje postopek po pravnomonosti sklepa pred sodnikom posameznikom, in sicer, e je mogoe, pred
predsednikom tega senata kot sodnikom posameznikom. Sodnik posameznik je vezan na pravnomono
odlobo, s katero se mu zadeva odstopi.
8e je odloil senat o sporu, ki bi ga bil moral razsoditi sodnik posameznik, se taka odloba ne more izpodbijati
zaradi tega, ker je ni izdal sodnik posameznik.
8e sodnik posameznik med postopkom po uradni dol,nosti ali na ugovor strank spozna, da bi moral spor
razsoditi senat tega sodia, se postopek nadaljuje pred senatom. !oper tak sklep sodnika posameznika ni
prito,be.
:adar sodie ugotovi, da bi bilo treba opraviti postopek po pravilih nepravdnega postopka, ustavi s sklepom
pravdni postopek, e e ni izdana odloba o glavni stvari. 'o pravnomonosti sklepa se postopek nadaljuje po
pravilih nepravdnega postopka pred pristojnim sodiem.
(ejanja, ki jih je opravilo pravdno sodie, ter izdane odlobe niso brez veljave samo zaradi tega, ker so bila
opravljena oziroma izdane v pravdnem postopku.
Sodi(e se la1ko izre(e za kra"evno nepristo"no na 'govor to#ene stranke7 ki ga la1ko ta poda
na"kasne"e v odgovor' na to#%o7 do razpisa glavne o%ravnave6
Sodi(e se la1ko po 'radni dol#nosti izre(e za kra"evno nepristo"no le7 kadar "e kakno dr'go sodi(e
izkl"'(no kra"evno pristo"no7 in si$er o% pred1odnem preizk's' to#%e6
SPOR O PRISTO)NOSTI
'o pravnomonosti sklepa, s katerim je izreklo, da ni pristojno, odstopi sodie zadevo pristojnemu sodiu.
'reden odstopi, zahteva po potrebi izjavo to,ee stranke. Sodie, ki mu je bila zadeva odstopljena kot
pristojnemu sodi, nadaljuje postopek, kot da bi se bil zael pred njim.
Pravdna de"an"a nepristo"nega sodi(a niso rez vel"ave samo zaradi tega7 ker "i1 "e opravilo nepristo"no
,7
sodi(e6
8e sodie, ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodiu, misli, da je pristojno tisto sodie, ki mu
je zadevo odstopilo ali kakno drugo sodie, polje zadevo sodiu, ki naj rei spor o pristojnosti 9negativni
kompeten(ni spor=7 razen e spozna, da mu je bila zadeva odstopljena oitno pomotoma, ker bi morala biti
odstopljena kaknemu drugemu sodiuC v tem primeru odstopi zadevo drugemu sodiu in obvesti o tem
sodie, ki mu jo je odstopilo.
8e je na prito,bo zoper odlobo sodia prve stopnje, s katero je to izreklo, da ni krajevno pristojno, izdalo
odlobo sodia druge stopnje, je na to odlobo glede pristojnosti vezano tudi sodie, ki mu je zadeva
odstopljena, e je bilo sodie druge stopnje, ki je izdalo odlobo, pristojno za odloitev v sporu o pristojnosti
med tema dvema sodiema. $dloba sodia druge stopnje o stvarni nepristojnosti sodia prve stopnje ve,e
vsako sodie, ki mu je pozneje odstopljena ista zadeva, e je sodie druge stopnje pristojno za odloitev v
sporu o pristojnosti med tema dvema sodiema.
. sporu o pristojnosti med okrajnimi in okro,nimi sodii s svojega obmoja odloa vije sodie. . sporu o
pristojnosti med okrajnimi in okro,nimi sodii z obmoja razlinih vijih sodi ter v sporih o pristojnosti
med sodii razne vrste odloa vrhovno sodie.
. sporu o pristojnosti se sme odloiti tudi tedaj, ko se stranke pred tem niso izjavile o pristojnosti. (okler se
ne odloi v sporu o pristojnosti, je sodie, ki mu je zadeva odstopljena, dol,no opravljati tista pravdna dejanja,
ki bi jih bilo nevarno odlaati. !oper sklep, s katerim se odloi v sporu o pristojnosti, ni prito,be.
PRPTUATIO >ORI < USTALITV PRISTO)NOSTI
'ristojnost sodia se doloa po okoliinah, ki obstojijo v asu vlo,itve to,be. 8e se okoliine, pomembne za
doloanje pristojnosti, kasneje spremenijo "npr. to,enec spremeni stalno ali zaasno bivalie#, te spremembe
ne vpliva"o na pristojnost. Aovorimo o ustalitvi pristojnosti.o pravilo velja brez izjeme za krajevno
pristojnost, za stvarno pristojnost pa naeloma ne velja.
CPP APOLLONIO DAMJAN
PO)! STRAN* V /IVILNI PRAVDI
='' je zgrajen na sistemu dveh strank - to,nika in to,enca. Stranki upravljata postopek "sta dominus litis
procesa#, zato je temeljno naelo postopka naelo dispozitivnosti, glavna obravnava pa je kontradiktorna.
Stranka je tisti, ki od sodia zahteva pravno varstvo doloene vsebine in tisti, proti kateremu to,nik zahteva
pravno varstvo. 'ojem stranke je isto procesne narave, saj lahko zahteva pravno varstvo tudi tisti, za katerega
se kasneje izka,e, da ni upravienec iz materialnopravnega razmerja, oz. se lahko zahteva pravno varstvo proti
tistemu, za katerega se na koncu postopka poka,e, da ni zavezan v materialnopravnem razmerju.
'olo,aj stranke se pridobi z vlo,itvijo to,be, pri tem pa to,enec postane stranka proti svoji volji. 'olo,aj
stranke pa se pridobi tudi z nasledstvom - na aktivni ali pasivni strani.
!aterialnopravna kon$ep$i"a+ stranka je nosilec pravic in obveznosti v materialnopravnem razmerju.
Pro$esna kon$ep$i"a+Stranka je tisti, ki zahteva od sodia pravno varstvo doloene vsebine ter tisti, proti
kateremu to,nik zahteva pravno varstvo.
!a stranko so pomembne < vrste sposobnosti+
2. sposo%nost %iti stranka "nosilec pravic in obveznosti#
?. pravdna ali pro$esna sposo%nost "veljavno in samostojno oblikovati procesna dejanja#
<. post'la$i"ska sposo%nost "sposobnost dati svojim procesnim dejanjem pravno relevantno obliko#
56 SPOSO3NOST 3ITI STRAN*A
"e sposo%nost %iti nosile$ pravi$ in o%veznosti v pro$esnem razmer"'6 Sposobnost biti stranka je
sposobnost nastopati v vsaki civilni pravdi, ne le v konkretni civilni pravdi. 'rocesna sposobnost pomeni, da
lahko doloena oseba nastopa v pravdi kot to,nik ali to,enec.
Sposobnost biti stranka ima vsaka fizina oseba. 'ri tem ni pomembno, ali je tudi poslovno sposobna . . civilni
pravdi je lahko stranka tudi nasciturus "nerojen otrok#, e gre za njegove interese in pod resolutivnim pogojem,
da se bo rodil ,iv. udi pravne osebe lahko nastopajo kot stranke v civilni pravdi.
'ravdno sodie sme izjemoma, s pravnim uinkom v doloeni pravdi, priznati lastnost stranke tudi tistim
oblikam zdru,evanja, ki nimajo pravne sposobnosti biti stranka, e ugotovi, da glede na sporno zadevo v bistvu
izpolnjuje glavne pogoje za pridobitev sposobnosti biti stranka, zlasti e imajo premo,enje, na katero je
mogoe sei z izvrbo.
Sposo%nost %iti stranka "e pro$esna predpostavka7 na katero mora paziti sodi(e ves (as postopka po
'radni dol#nosti 9CD6(l6=6 8e sodie ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka,
lahko zahteva odpravo te pomanjkljivosti. 8e se pomanjkljivosti ne dajo odpraviti ali e brez uspeha potee
dani rok za njihovo odpravo, sodie s sklepom razveljavi opravljena pravdna dejanja. 8e so pomanjkljivosti
take, da onemogoajo nadaljnjo pravdo, sodie zavr,e to,bo "D2. l.#.
:ritev dolob o sposobnosti biti stranka pomeni absolutno bistveno kritev dolob pravdnega postopka. o
kritev je treba upotevati v prito,benem in revizijskem postopku, ta kritev pomeni tudi obnovitveni razlog.
86 PRAVDNA 9PRO/SNA= SPOSO3NOST 9izpitno vpraan"e=
"e sposo%nost stranke samosto"no in vel"avno opravl"ati pro$esna de"an"a6 Stranka lahko opravlja
procesna dejanja sama ali preko svojega pooblaenca. 'ravdna "procesna# sposobnost je odvisna od poslovne
sposobnostiL
Stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, lahko sama opravlja pravdna dejanja "pravdna sposobnost#.
'olnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne
,+
sposobnosti. "primer+ e je alkoholiku omejena poslovna sposobnost, tako da ne more odtujevati nepreminin,
je procesno popolnoma sposoben v tistih civilnih sporih, ki se ne nanaajo na odtujevanje nepreminin.#
!ladoletnik7 ki ni prodobil poslovne sposobnosti, je pravdno sposoben v mejah, v katerih mu je priznana
poslovna sposobnost. "00. l.# Mladoletnik pridobi poslovno sposobnost s polnoletnostjo "2D let# oz. e sklene
zakonsko zvezo. Mladoletnik, star 23 let, je omejeno poslovno sposoben "lahko sklene delovno razmerje,
razpolaga s svojo plao, sklepa nekatere pravne posle#. Sicer mladoletnika zastopajo zakoniti zastopniki - stari
ali skrbnik.
'olnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost "ki je delno preklicana#, je pravdno sposobna v
mejah svoje poslovne sposobnosti. (elno preklicana oseba ima polo,aj 23-letnega mladoletnika. Delno
prekli$ani lahko sam sklepa pravne posle - tudi tiste, glede katerih mu je omejena poslovna sposobnost M za
veljavnost teh pa je potrebna odobritev njegovega skrbnika oz. pristojnega skrbstvenega organa "za tiste, ki jih
skrbnik sam ne sme opravljati#. . civilni pravdi pa delno preklicani "tako kot 23-letnik# ne more samostojno
nastopati v sporih, ki se nanaajo na pravna razmerja oz. na posle, glede katerih mu je omejena poslovna
sposobnost. . civilnih pravdah ne more opravljati procesnih dejanj, tudi ne pod pogojem naknadne odobritve
skrbnika. (elno preklicani pa je popolnoma procesno sposoben v tistih civilnih sporih, ki se nanaajo na
pravna razmerja oz. pravne posle, glede katerih je poslovno sposoben.
'ravdna sposobnost t'"ega dr#avl"ana se presoja po zakonu njegove dr,ave "le5 patriae#. uj dr,avljan, ki ni
pravdno sposoben po zakonu svoje dr,ave, pa pa je pravdno sposoben po zakonu %S, lahko sam opravlja
pravdna dejanja. "D3.l.#. !akoniti zastopnik sme opravljati dejanja samo toliko asa, dokler tuj dr,avljan ne
izjavi, da bo sam nastopal v pravdi. 'ravdno sposobne so tudi pravne osebe.
PO!N PRO/SN SPOSO3NOSTI V /IVILNI PRAVDI
Sodie mora med postopkom ves as po uradni dol,nosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko
pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik, in
ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje "kadar je to potrebno# in ali stranko zastopa pooblaenec.
"D1.l.# (okler procesno nesposobna stranka nima zakonitega zastopnika oz. le-ta nima dovoljenja za pravdo
ali za posamezna procesna dejanja, se smejo opravljati le tista dejanja, zaradi katerih bi lahko nastale za
stranko kodljive posledice, e bi se odlo,ila "npr. zavarovanje dokazov#.
;6 POSTULA/I)S*A SPOSO3NOST
"e sposo%nost dati pro$esnim de"an"em pravno relevantno o%liko6 7ira definicija pa pravi, da je to
sposobnost stranke, da sama brez pooblaenca neposredno opravlja procesno uinkovita procesna dejanja.
$bravnavamo jo po istih pravilih kot pravdno "procesno# sposobnost. 'ri nas se pojavlja samo pri osebah, ki so
nesposobne za opravljanje procesnih dejanj.
2ASTOPAN) V PRAVDI
!astopnik v civilni pravdi je oseba, ki v imenu in na raun stranke opravlja procesna dejanja. ;a eni strani
opravlja aktivna dejanja, sprejema pa tudi dejanja nasprotnika. ;jegova dejanja imajo neposreden uinek za in
CPP APOLLONIO DAMJAN
proti stranki. !astopnik "zakoniti, statutarni, pooblaenec# je lahko le popolnoma poslovno in torej tudi
procesno sposobna oseba. !astopnik odgovarja stranki, ki jo zastopa "za skrbno opravljanje nalog, ne za uspeh
v pravdi#. >oimo zunanje in notranje razmerje+
Notran"e razmer"e lahko temelji na zakonu, aktu dr,avnega organa ali na pogodbenem razmerju "mandat med
stranko in zastopnikom - pooblaencem#.
2'nan"e razmer"e se pri zakonitih in statutarnih zastopnikih prav tako oblikuje na podlagi zakona, akta
dr,avnega organa ali na podlagi statuta oz. drugega akta. 'ri pooblaencih pa se oblikuje na podlagi strankine
enostranske izjave volje, naj sodie in nasprotna stranka sprejemata dejanja pooblaenca kot strankina. a
enostranski akt je pooblastilo "pisna listina#. !akoniti zastopnik namesto zastopanega tudi oblikuje pravo voljo,
medtem ko pooblaenec vasih voljo zastopanega le izra,a, oblikuje pa tako voljo le v skladu z navodili
zastopanega.
2 A * O N I T I 2 A S T O P N I * I
2A*ONITI 2ASTOPNI* PRAVDNO 9PRO/SNO= NSPOSO3NI+ OS3
'ravdno nesposobne osebe morajo imeti zakonitega zastopnika. Mladoletne otroke po zakonu zastopajo stari.
Stari zastopajo tudi polnoletnega otroka, e otrok zaradi telesne ali duevne prizadetosti ni sposoben skrbeti
zase, svoje koristi in pravice in je iz teh razlogov podaljana roditeljska pravica. Skrbnik zastopa otroka, ki
nima starev oz. za katerega stari ne skrbijo. Skrbnik zastopa tudi osebo, ki ji je v celoti ali deloma odvzeta
poslovna sposobnost.
>ahko opravlja v imenu stranke vsa procesna dejanja. !astopnik pa mora imeti dovoljenje za+ vlo,itev ali umik
to,be, za pripoznanje to,benega zahtevka oz. za odpoved to,benemu zahtevku, za sklenitev poravnave in za
druga pravdna dejanja, za katera je v posebnih predpisih to doloeno. :dor nastopi kot zastopnik, mora na
zahtevo sodia dokazati, da je zakoniti zastopnik. 8e se zahteva za doloena pravdna dejanja posebno
dovoljenje, mora zakoniti zastopnik dokazati, da ima tako dovoljenje. :adar sodie ugotovi, da zakoniti
zastopnik osebe, ki je pod skrbnitvom, ne ka,e potrebne skrbnosti pri zastopanju, sporoi to organu,
pristojnemu za socialne zadeve. 8e bi zaradi opustitve zastopnika lahko nastala koda za tistega, ki je pod
skrbnitvom, poaka sodie s postopkom in predlaga, naj se doloi drug zakoniti zastopnik.

2A*ONITI IN STATUTARNI 2ASTOPNI* PRAVN OS3
(ru,bo zastopajo osebe, ki so doloene z zakonom ali z aktom o ustanovitvi dru,be "zastopnik#. Statut lahko
omeji zastopnikova pooblastila na opravljanje doloenih dejanj. 'ooblastila zastopnika in omejitve njegovih
pooblastil je treba vpisati v sodni register. . materialnem pravu se pojavlja vpraanje, ali je veljaven pravni
posel, sklenjen zunaj meja pravne sposobnosti "ultra vires teorija M tak posel je neobstoje#. 'ri procesnem
pravu lahko seveda pravne osebe kot stranke nastopajo v vsakem civilnem procesu, eprav gre za spor o
pravnem poslu, ki ne spada v okvir strankine pravne sposobnosti. :er je omejitev zastopnika vpisana v register
in je s tem znana ali bi mogla biti znana tudi nasprotniku, so dispozitivna procesna dejanja zastopnika,
opravljena brez sicer potrebnega soglasja, neveljavna. o pomanjkljivost je mogoe sanirati z naknadnim
soglasjem.
2A,ASNI 2ASTOPNI*I - sodie ga lahko postavi to#en$' "na predlog to,ee stranke#, e so izpolnjene
naslednje predpostavke+
e se med postopkom pred sodiem &.st. poka,e, da bi reden postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika
to,encu predolgo trajal,
e bi lahko zaradi tega nastale kodljive posledice za eno ali obe stranki
Sodie postavi to,eni stranki zaasnega zastopnika v naslednjih primerih "D?.l.#+
e to,ena stranka ni pravdno sposobna, pa nima zakonitega zastopnika,
e si nasprotujejo koristi to,ene stranke in njenega zakonitega zastopnika "kolizijski zastopnik#,
e imata obe stranki istega zakonitega zastopnika,
e je prebivalie ali sede, to,enca "ali to,ena stranka# neznan, pa to,enec nima pooblaenca,
31
e sta to,enec ali njegov zakoniti zastopnik, ki nimata pooblaenca v %S, v tujini in se ni mogla opraviti
vroitev.
$ postavitvi zaasnega zastopnika obvesti sodie brez odlaanja organ, pristojen za socialne zadeve, e je to
mogoe, pa tudi stranke.!aasnega zastopnika sodie postavi med notarji, odvetniki ali drugimi strokovno
usposobljenimi osebami. Stroke za postavitev zaasnega zastopnika zalo,i to,ea stranka. !aasni zastopnik
ima v postopku, za katerega je postavljen, vse pravice in dol,nosti zakonitega zastopnika in sicer od dneva
postavitve do takrat, dokler to,enec ali njegov pooblaenec ali to,nik ali njegov pooblaenec ne nastopi pred
sodiem oz. dokler organ, pristojen za socialne zadeve, ne sporoi sodiu, da je postavil skrbnika. "D<.l.#
8e po vlo#itvi to#%e nastanejo zgoraj navedene okoliine na strani to,nika, lahko sodie na predlog in
stroke to,enca postavi za(asnega zastopnika t'di to#nik' .
uj dr,avljan, ki ni pravdno sposoben po zakonu svoje dr,ave, paN pa je pravdno sposoben po zakonu %S,
lahko sam opravlja pravdna dejanja. !akoniti zastopnik sme opravljati dejanja samo toliko asa, dokler tuj
dr,avljan ne izjavi, da bo sam nastopal v pravdi. "D3.l.#
Sodie mora med postopkom ves as po uradni dol,nosti paziti, da+ "D1.l.#
je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka,
je pravdno sposoben,
pravdno nesposobno stranko zastopa njen zakoniti zastopnik,
ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno,
stranko zastopa pooblaenec+ a# pri izrednih pravnih sredstvih - odvetnik, b# pred okro,nim, vijim in
vrhovnim sodiem - odvetnik ali druga oseba, ki ima pravniki dr,avni izpit
8e sodie ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pa se da ta pomanjkljivost
odpraviti, zahteva od to,ee stranke, naj popravi v to,bi, kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek
lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka. 'rav tako sodie zahteva, kadar ugotovi, da stranka nima
zakonitega zastopnika ali da zakoniti zastopnik nima posebnega dovoljenja, e je to potrebno, da organ,
pristojen za socialne zadeve, postavi skrbnika pravdno nesposobni osebi, oziroma zahteva od zakonitega
zastopnika, naj si priskrbi posebno dovoljenje, ali pa ukrene, kar je potrebno, da bi bila pravdno nesposobna
stranka pravilno zastopana. Sodie lahko da stranki rok za odpravo navedenih pomanjkljivosti. (okler se ne
odpravijo te pomanjkljivosti, se smejo opravljati samo tista pravdna dejanja, zaradi katerih bi lahko nastale za
stranko kodljive posledice, e bi se odlo,ila. ,e se omen"ene poman"kl"ivosti ne da"o odpraviti ali (e %rez
'spe1a prete(e dani rok7 razvel"avi sodi(e s sklepom pravdna de"an"a7 ki "i1 "e opravilo v postopk'7
kolikor "i1 zadane"o te poman"kl"ivostiJ (e pa so poman"kl"ivosti take7 da onemogo(a"o nadal"n"o
pravdo7 zavr#e to#%o. !oper sklep s katerim se odredijo ukrepi za odpravo pomanjkljivosti, ni prito,be.
:ritev pravil o zastopanju je tudi absolutna kritev dolob pravdnega postopka iz 22. oke <<-. 8lena !'',
na katero pazi prito,beno sodie po uradni dol,nosti. :ritev je lahko tudi razlog za vlo,itev zahteve za
varstvo zakonitosti in obnovo postopka.

'ravilno zastopanje je torej procesna predpostavka, ki mora biti podana ves as postopka.
POO3LA,N/ "kaken polo,aj ima pooblaenec v pravdiO#
je oseba, ki v imenu in na raun stranke v mejah pooblastila opravlja procesna dejanja. Stranke smejo
opravljati pravdna dejanja osebno ali po pooblaencu, vendar lahko sodie zahetva od stranke, ki ima ', naj
se pred sodiem sama izjavi o dejstvih, ki jih je treba ugotoviti v pravdi. Stranka, ki jo zastopa ', sme veselej
priti pred sodie in dajati izjave poleg svojega '. 2'nan"e razmer"e se 'stanovi z izda"o poo%lastila6
. postopku pred okra"nim sodi(em je lahko pooblaenec vsak, ki je popolnoma poslovno sposoben. 8e
sodie ugotovi, da ', ki ni odvetnik, ni sposoben za zastopanje, opozori stranko na kodljive posledice, ki
lahko nastanejo zaradi nepravilnega zastopanja.
CPP APOLLONIO DAMJAN
. postopku pred okro#nim7 vi"im in vr1ovnim sodi(em pa je lahko pooblaenec samo odvetnik ali druga
oseba, ki ima pravniki dr,avni izpit. !a zastopanje pred sodiem se lahko pooblasti tudi odvetnika dru,ba6V
postopk' z izrednimi pravnimi sredstvi lasko stranka opravl"a pravdna de"an"a samo po P7 ki "e
odvetnik7 razen (e ima stranka ali n"en zakoniti zastopnik opravl"en dr#avniki izpit6
Polo#a" poo%la(en$a v pravdi
'ravdna dejanja, ki jih opravi ' v mejah pooblastila, imajo enak pravni uinek, kakor e bi jih opravila sama
stranka. Stranka lahko spremeni ali preklie izjavo svojega ' na naroku, na katerem je bila dana. 8e je '
priznal kakno dejstvo na naroku, na katerem stranka ni bila navzoa, ali ga je priznal v vlogi, pa stranka to
priznanje pozneje spremeni ali preklie, presodi sodie obe izjavi v smislu drugega odstavka ?29. 8lena !''.
O%seg poo%lastila dolo(i stranka6 Stranka lahko pooblasti ' samo za doloena dejanja ali pa za vsa pravdna
dejanja. 8e da stranka odvetniku pooblastilo za pravdo, ne da bi v pooblastilu natanneje doloila njegove
pravice, ima odvetnik na podlagi takega pooblastila pravico"-3.l.#+
2. opravljati vsa pravdna dejanja, predvsem pa vlo,iti ali umakniti to,bo, pripoznati to,beni zahtevek ali se
mu odpovedati, skleniti sodno poravnavo, vlo,iti ali umakniti redno pravno sredstvo, se mu odpovedati ter
predlagati zaasne odredbeC
?. zahtevati izvrbo ali zavarovanje in opravljati vsa dejanja, ki so potreba v tem postopkuC
<. sprejeti od nasprotne stranke prisojene strokeC
9. prenesti pooblastilo na drugega odvetnika ali pooblastiti drugega odvetnika za posamezna pravdna dejanja.
!a vlo,itev izrednih pravnih sredstev mora odvetnik predlo,iti novo pooblastilo. "-3@? l.#. $dvetnika lahko
nadomea odvetniki kandidat, ki je pri njem zaposlen, pred okrajnim sodiem in v gospodarskih sporih pred
okro,nim sodiem do vrednosti ?.111.111 S& pa tudi odvetniki pripravnik, ki dela v njegovi pisarni. 8e
stranka v pooblastilu ni natanneje doloila pravice ', sme opravljati ', ki ni odvetnik s takim pooblastilom
vsa pravdna dejanja, vendar pa mora imeti vselej izrecno pooblastilo za umik to$!e# za pripoznavo to$!enea
zahtevka ali odpoved to$!enemu zahtevku# za sodno poravnavo# za odpoved ali umik pravnea sredstva# ter za
prenos poo!lastila na druea. "-5.l.#
Stranka da poo%lastilo pisno6 Stranka ki ne zna pisati ali se ne more podpisati, pritisne na pisno pooblastilo
odtis kazalca. 8e se tako pooblastilo da osebi ki ni odvetnik, morata biti navzoe dve prii, ki se na pooblastilo
podpieta. 8e sodie dvomi o pristnosti pisnega pooblastila, lahko s sklepom odredi, naj se predlo,i overjeno
pooblastilo. !oper tak sklep ni prito,be.
' mora predlo,iti pooblastilo ali izkazati pooblastilo, dano pravni osebi, pri prvem pravdnem dejanju.
Sodie lahko dovoli, da opravlja pravdna dejanja za stranko zaasno oseba, ki ni predlo,ila pooblastila,
vendar pa ji hkrati nalo,i, da v doloenem roku predlo,i pooblastilo ali izka,e odobritev stranke za opravljena
pravdna dejanja.(okler ne pretee rok za predlo,itev pooblastila, odlo,i sodie izdajo odlobeC e pa pretee
ta rok brez uspeha, nadaljuje postopek, ne da bi upotevalo dejanja, ki jih je opravila oseba brez pooblastila. 8e
' v roku ki ga je doloilo sodie, ne predlo,i pooblastila za vlo,itev to,be ali pranega sredstva, sodie to,bo
oziroma pravno sredstvo zavr,e. Sodie mora med postopkom ves as paziti, ali je tisti, ki nastopa kot ',
upravien za zastopanje. 8e ugotovi, da tisti, ki nastopa kot ', ni upravien za zastopanje, razveljavi opravljena
pravdna dejanja, razen e jih je stranka pozneje odobrila.
P!ene"#n$e poo%&#sti&#
Stranka lahko pooblastilo kadarkoli preklie, ' pa ga lahko kadarkoli odpove. o se mora naznaniti sodiu,
pred katerim tee postopek, pisno ali ustno na zapisnik. 'reklic oz. odpoved velja za nasprotno stranko od
trenutka, ko se ji naznani. 'o odpovedi je ' dol,an e en mesec opravljati dejanja za tistega, ki ga je pooblastil,
e je treba odvrniti kakno kodo, ki bi lahko nastala zanj v tem asu. 8e je ' dana pravica, da opravlja vsa
pravdna dejanja, pa stranka oz. njen zakoniti zastopnik umre ali postane poslovno nesposoben, ali e je
zakoniti zastopnik razreen, ima ' e naprej pravico opravljati ta dejanja, venda9 pa lahko dedi oz. novi
zakoniti zastopnik preklie pooblastilo S prenehanjem pravne osebe preneha tudi pooblastilo, ki ga je dala.
'ooblastilo, ki ga je dal steajni dol,nik, preneha, ko nastanejo pravne posledice zaetka steajnega postopka.
33
STVARNA IN PRO/SNA L.ITI!A/I)A
Stranka je stvarno legitimirana "leitimatio ad causam#, e je nosilec pravic ali obveznosti iz razmerja, na
katero se nanaa civilni spor. Stvarna legitimacija se nanaa na vpraanje utemeljenosti to,benega zahtevka.
!a nastopanje v pravdi stranki ni potrebno dokazovati stvarne legitimacije - zadostuje njeno zatrjevanje.
o,nik trdi, da je aktivno legitimiran, za to,enca pa zadostuje, da je zavezanec iz materialnopravnega razmerja
"pasivno legitimiran#.
'ravdno upravienje - pro$esna legitima$i"a "leitimatio ad processum# pa pomeni, da pripada stranki
upravienje spro,iti konkretni spor. $biajno ima procesno legitimacijo tisti, ki zatrjuje obstoj stvarne
legitimacije. O%sto" pro$esne legitima$i"e "e pro$esna predpostavka6 ,e "e stranka nima7 sodi(e to#%o
zavr#e6 8e pa sodie prezre neobstoj procesne legitimacije, to ni absolutna kritev postopka.
. doloenih primerih pripada procesno upravienje osebi, ki niti ne zatrjuje, da je nosilec materialnopravne
pravice. u sta stvarna in procesna legitimacija loeni. 'rimer+ odtujitev stvari ali pravice, o kateri tee pravda.
$dtujitev ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokona, eprav sedaj ena izmed strank ni ve
nosilka materialnopravnega razmerja. ! odtujitvijo to,nik ali to,enec izgubita stvarno legitimacijo "aktivno,
pasivno#, e vedno pa lahko ostaneta stranki postopka "ostane jima procesna legitimacija#.
PRAVNO NASLDSTVO V /IVILNI PRAVDI
Med civilno pravdo lahko pride do pravnega nasledstva na aktivni ali na pasivni strani.
(o nasledstva pride predvsem pri 'niverzalnem nasledstv' "dedovanje pri fizinih osebah, statusne
spremembe pri pravnih osebah#. 'okojnikova zapuina preide po samem zakonu "!(# na njegove dedie v
trenutku njegove smrti. 'redmet dedovanja so vse stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom. (edi vstopi
v vsa zapustnikova pravna razmerja, med drugim tudi v procesna razmerja. S smrtjo zapustnika postane dedi
tudi stranka v procesu, seveda pod resolutivnim pogojem, da se ne bo odpovedal dediini. 8e je imel
zapustnik pooblaenca, se civilna pravda nadaljuje, dedii pa lahko pooblastilo prekliejo. 8e stranka ni imela
pooblaenca, se postopek vedno prekine "?13.@2.l.#, dokler dedi ne prevzame postopka ali ko ga sodnik
povabi, naj to stori. "?1D.@2.l.# 8e se dedi na ta poziv ne odzove, se postopek kljub temu nadaljuje.
(o nasledstva lahko pride tudi na podlagi sing'larnega nasledstva. 'rimer+ odtujitev stvari ali pravice, o
kateri tee spor, lahko pripelje do procesnega nasledstva, saj lahko pridobitelj stvari ali pravice, o kateri tee
pravda, vstopi v pravdo namesto to,nika oz. to,enca, e v to privolita obe stranki.
SPLONO O PRO/SNI+ D)AN)I+
Pro$esno de"an"e je ravnanje ali opustitev "npr. molk, izostanek z naroka# procesnega subjekta, ki ima z
zakonom predvidene procesne uinke.
PRO/SNA D)AN)A STRAN*
a# neposredno '(ink'"o(a - uinkujejo sama po sebi, ne da bi jim sodie )dodalo* svojo aktivnost "npr.
odpoved zahtevku, umik to,be, sodna poravnava, umik pravnega sredstva#C posredno '(ink'"o(a -
izzovejo aktivnost sodia, ki nato pripelje do uinkov v procesu "npr. to,ba, pripoznava zahtevka#.
b# enostranska - so veljavna ne glede na voljo nasprotne stranke "npr. odpoved zahtevku, pripoznava
zahtevka#C dvostranska - so veljavna le, e jih storita obe stranki oz. jih opravi ena stranka, druga pa vanje
privoli.
c# napadalna "ofenzivna# - z njimi stranka ,eli realizirati pravno varstvo svoje zatrjevane praviceC de0enzivna
- z njimi ,eli stranka prepreiti realiziranje nasprotnikovega zahtevka.
d# nepogo"na - "praviloma vsa procesna dejanja# njihov uinek ne more biti odvisen od nastopa
izvenprocesnega negotovega dogodkaC pogo"na je npr. eventuelna objektivna "ev. kopienje zahtevkov# oz.
CPP APOLLONIO DAMJAN
subjektivna kumulacija "ev. sospornitvo#.
e# prekli$l"iva - stranka jih do doloene faze postopka lahko z enostransko izjavo preklie "posredna procesna
dejanja so vedno preklicljiva, dokler sodie ne izda odlobe#, neprekli$l"iva - so neposredno uinkujoa
dejanja.
f# vel"avna - e jih opravlja procesno sposobni udele,enec in to v obliki, ki jo predpisuje procesno pravo.
'rocesno dejanje ne more biti vezano na zunajprocesni pogoj, to je na dogodek zunaj procesnega dogajanja.
PRO/SNA D)AN)A SODI,A
Alavna procesna dejanja sodia so predvsem pripravljalna dejanja "predvsem sprejemanje strankinih dejanj,
pravdno vodstvo, dokazovanje, vroanje# in sodne odlobe - te se izdajajo v obliki sodbe ali sklepa. S SOD3O
odloa sodie o vsebini spora "o utemeljenosti oz. neutemeljenosti to,benega zahtevka#, s S*LPI pa o
vmesnih procesnih vpraanjih, pa tudi o zakljuku postopka zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk "npr.
sodie s sklepom zavr,e to,bo zaradi sodne nepristojnosti#.
)2I* STRAN* IN SODI,A - naeloma relativna bistvena kritev
Stranke in drugi udele,enci v postopku smejo na narokih in drugih ustnih procesnih dejanjih pred sodiem
uporabljati svoj jezik. 8e postopek ne tee v jeziku stranke "oz. drugih udele,encev v postopku#, se jim
zagotovi ustno prevajanje. Stranke in drugi udele,enci morajo biti poueni, da imajo pravico spremljati ustni
postopek pred sodiem v svojem jeziku po tolmau. 'ravici do prevajanja se lahko odpovedo, e izjavijo, da
znajo jezik v katerem tee postopek. . zapisnik se zapie, da so bili poueni in kaj so glede tega izjavili.
'revajajo tolmai. .abila, odlobe in druga sodna pisanja se poiljajo strankam in drugim udele,encem v
postopku v jeziku, ki je v uradni rabi pri sodiu. Stranke in drugi udele,enci v postopku vlagajo sodiu to,be,
prito,be in druge vloge v slovenskem ali jeziku narodne skupnosti, ki je pri sodiu v uradni rabi. 8e vlo,i
stranka vlogo v jeziku, ki pri sodiu ni v uradni rabi, , ravna sodie po dolobah 21D,. 8lena !'' "zahteva za
dopolnitev itd#.
8e sodie ni pouilo stranke o pravici do uporabe lastnega jezika, je podana relativna bistvena kritev
pravdnega postopka. .ije sodie jo upoteva le, e jo stranka v prito,bi uveljavlja, ter v primeru, e je taka
odloitev vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe. 8e pa je sodie v nasprotju z
dolobami zakona zavrnilo izrecno zahtevo stranke, da bi uporabljala v postopku svoj jezik in se je stranka
prito,ila, je podana absolutna bistvena kritev pravdnega postopka. 'rito,beno sodie bo sodbo sodia &.
stopnje razveljavilo, ne da bi ugotavljalo, ali je taka kritev vplivala oz. mogla vplivati na zakonitost in
pravilnost sodbe. "glej <<-.l.@-.t.#
VLO.7 2APISNI*I in VRO,AN)
'ni pot!e%no( pog&e$ si in)o!m#tivno v n$igi*++
RO*I7 NARO*I7 2A!UDA7 VRNITV V PR)N) STAN)
%ok je asovno obdobje, ki ga omejujeta dve asovni toki-zaatek in konec roka-ter v katerem je mogoe
opraviti doloeno procesno dejanje.
'oznamo+
a# !ATRIALN RO* doloajo predpisi materialnega prava, PRO/SN RO* pa !''. Materialni
roki so tisti, ki jih razlini zakoni predpisujejo za vlo,itev to,be, torej zahteve za pravno varstvo.
b# 2A*ONS* RO* doloa sam !'', SODN RO* doloa sodie.
c# PODAL)L)IVI so praviloma sodni roki, zakonskih pa ni mogoe podaljati.
d# SU3)*TIVNI RO*I se raunajo od tistega asovnega trenutka, ko je upraviena oseba zvedela za
doloen dogodek, od katerega dalje tee rok, oz. ko je dobila mo,nost opraviti procesno dejanje, vezano na
rok. O3)*TIVNI RO* pa tee od pomembne okoliine dalje, ne glede na to, kdaj je upravienec zanjo
35
zvedel.
e# PR*LU2IVNI RO* je tisti, katerega potek ima za posledico, da doloenega procesnega dejanja
"vezanega na ta rok# ni ve mogoe opraviti - nastopi t.i. prekl'zi"a. 'redvsem prekluzija "H nezmo,nost
opraviti posamezna procesna dejanja po preteku doloenih rokov# zagotavlja nemoten in im kraji potek
postopka.
!akonski roki, doloeni za stranke, so praviloma prekluzivni. INSTRU*/I)S*I RO* je tisti, katerega
potek nima za posledico prekluzije, temve lahko upravienec doloeno dejanje e vedno opravi. aki so
predvsem vsi roki, ki so predpisani za sodie.
Roki se ra('na"o v dnevi17 mese$i1 in leti16 8e je rok doloen po dnevih, se dan vroitve sodnega pisanja
oz. dan dogodka, od katerega je treba teti rok, ne vteje v rok, temve se vzame za zaetek roka prvi naslednji
dan. %oki, ki so doloeni po mesecih ali letih, se konajo s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu ali letu, ki
se po svoji tevilki ujema z dnem, ko je rok zael tei. 8e tega dneva v zadnjem mesecu ni, se kona rok zadnji
dan v tem mesecu. 8e je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga doloa zakon o
praznikih, se iztee rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika. 8e je vloga vezana na rok, se teje, da je
vlo,ena pravoasno, e je izroena pristojnemu sodiu, preden se rok iztee. 8e se polje vloga po poti
priporoeno ali brzojavno, se teje dan oddaje na poto za dan izroitve sodiu, na katero je naslovljena. !a
osebe, ki so v obvezni vojaki slu,bi, se teje dan izroitve vloge pristojnemu vojakemu poveljstvu za dan
izroitve sodiu. !a osebo, ki ji je odvzeta prostost, se teje dan, ko izroi vlogo upravi zapora ali drugega
zavoda, v katerem prestaja kazen ali ukrep odvzema prostosti, za dan izroitve sodiu. 8e je bila vloga, ki je
vezana na rok, izroena ali poslana nepristojnemu sodiu pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodiu
po izteku roka, se teje, da je bila pravoasno vlo,ena, e je mogoe vlo,itev pri nepristojnem sodiu pripisati
nevednosti vlo,nika, ki nima pooblaenca iz D5@< lena oziroma D0@< lena !'', ali oitni pomoti vlo,nika.
N A R O *
je asovno in krajevno opredeljen sestanek sodia in strank ter je namenjen opravljanju procesnih dejanj.
Sodie mora na narok pravoasno povabiti stranke in druge osebe, za katere misli, da je potrebna njihova
navzonost. Skupaj z vabilom polje stranki vlogo, ki je bila povod za doloitev naroka, v vabilu pa navede
kraj, prostor in as naroka. 8e se vloga ne polje skupaj z vabilom, se v vabilu navedejo stranke, sporni
predmet in dejanje, ki se bo opravilo na naroku. Sodie opozori v vabilu posebej na zakonite posledice
izostanka. ;aroki se praviloma opravljajo v sodnem poslopju, sodie pa lahko sklene, da se narok opravi
zunaj sodnega poslopja, e spozna, da je to potrebno ali da se bodo tako prihranili as ali stroki postopka.
!oper ta sklep ni prito,be.
Prelo#itev n#!o#
Sodie lahko prelo,i narok, e je to potrebno za izvedbo dokazov ali e so za to drugi upravieni razlogi. 8e
to stori takoj naznani kraj in as novega naroka. &z upravienih razlogov lahko narok prelo,i za nedoloen as.
. zapisniku o glavni obravnavi mora sodnik navesti razloge za prelo,itev naroka za glavno obravnavo. !oper
sklep o prelo,itvi naroka ni prito,be.
2A!UDA RO*A7 I2OSTAN* 2 NARO*A
;ajte,ja posledica zamude roka je prekl'zi"a 7 ko stranka ne more ve opraviti na rok vezanega procesnega
dejanja "npr. ne more ve vlo,iti rednega ali izrednega pravnega sredstva#. .asih pa zakon na zamudo roka
ve,e druge posledice "npr. fikcijo, da je stranka opravila doloeno procesno dejanje#. . doloenih primerih pa
stranka lahko stori doloeno procesno dejanje tudi po zamudi kaknega roka.
8e stranka zamudi narok, so posledice razline. 'raviloma se narok opravi kljub izostanku stranke. . primerih,
doloenih v zakonu, pa ima izostanek te,je pravne posledice+
a# nastopi mirovanje postopka,
b# sodie izda zamudno sodbo oz. sodbo na podlagi izostanka.
CPP APOLLONIO DAMJAN
VRNITV V PR)N) STAN)
8e stranka iz upravienega vzroka zamudi narok ali rok za doloeno procesno dejanje in zaradi tega nastopi
prekluzija, ji sodie na njen predlog dovoli vrnitev v prejnje stanje "stranka opravi to procesno dejanje
kasneje#. 8e se dovoli vrnitev, se pravda vrne v tisto stanje, v katerem je bila pred zamudo, in razveljavijo vse
odlobe, ki jih je sodie izdalo zaradi zamude.
'redpostavke za vrnitev v prejnje stanje so torej, da je stranka+
zamudila rok ali narok ,
zamudila iz opravienega razloga,
je prekludirana "ne more ve opraviti doloenega procesnega dejanja in so zaradi tega nastale zanjo
kodljive posledice#,
predlaga vrnitev v prejnje stanje v predvidenem roku "subjektivni+ 23 dni, objektivni+ < mesece#,
skupaj z vlo,itvijo predloga za vrnitev v prejnje stanje opravi tudi zamujeno procesno dejanje.
%redlo za vrnitev v prejnje stanje se poda pri sodiu# pri katerem !i !ilo tre!a opraviti zamujeno dejanje.
%redlo se mora vlo$iti v 89 dneh od dneva# ko je prenehal vzrok# zaradi katerea# je stranka zamudila narok
ali rok6 e je stranka ele pozneje zvedela za zamudo# pa od dneva# ko je za to zvedela. (subjektivni rok).
'o < mesecih od dneva zamude se ne more ve zahtevati vrnitev v prejnje stanje 9o%"ektivni rok=6
"e se predlaana vrnitev v prejnje stanje zaradi zamude roka# mora predlaatelj o!enem# ko vlo$i predlo#
opraviti tudi zamujeno dejanje. Vrnitev v prejnje stanje se ne dovoli# e je !il zamujen rok za predlo# da se
dovoli vrnitev v prejnje stanje# ali e je !il zamujen narok# doloen na predlo za vrnitev v prejnje stanje.
%redlo za vrnitev v prejnje stanje praviloma ne vpliva na potek pravde# ve n dar pa sodie lahko odloi# da
se postopek prekine do pravnomonosti sklepa o predlou. "e sodie sklene# da se postopek prekine# pred
vijim sodiem pa tee postopek zaradi prito$!e# mora to sporoit:i vijemu sodiu.
'repozne in nedovoljene predloge za vrnitev v prejnje stanje zavr#e predsednik senata s sklepom. 8e je
predlog pravoasen in dovoljen, razpie predsednik senata narok, na katerem nato senat odloi o predlogu.
'oseben narok pred odloitvijo o predlogu za vrnitev v prejnje stanje ni potreben, e se predlog opira na
splono znana dejstva "npr. stranka ni prila na sodie zaradi poplave#. 8e sodie ugodi predlogu za vrnitev v
prejnje stanje, se pravda vrne v tisto stanje, v katerem je bila pred zamudo. $benem sodie razveljavi vse
odloitve, ki jih je izdalo zaradi zamude.
PRO/SNA D)AN)A TO-NI*A
TO-3A je to,nikova zahteva za pravno varstvo. ! njo to,nik zahteva od sodia, naj mu nasproti to,encu nudi
pravno varstvo doloene vsebine. 'redpostavka za vsako to,bo je to,nikov pravni interes. %ravdni postopek se
zane s to$!o. "20-.l.# ! vlo,itvijo to,be se vzpostavi procesno razmerje med to,nikom in sodiem, z
vroitvijo to,be pa tudi med sodiem in to,encem ter med to,nikom in to,encem. ako pride do tristranskega
procesnega razmerja v pravdi. !akon doloa, da zane pravda tei z vroitvijo to,be to,encu - takrat torej
nastopi )litispendenca* "visenost pravde#.
V R S T T O - 3
a# DA)ATVNA 9kondemnatorna= TO-3A - z njo to,nik zahteva od sodia, naj to,enca obsodi, da v korist
to,nika nekaj da, stori, opusti ali dopusti. .sebina to,benega zahtevka je torej obligacija, za katero to,nik
zatrjuje, da jo je to,enec v to,nikovo korist dol,an izpolniti. 'ri tej to,bi se pravni interes to,nika praviloma
37
predpostavlja in ga ni treba dokazovati. 8e pa to,beni zahtevek e ni zapadel, ga je praviloma treba zavrniti
"razen v nekaterih primerih ne - npr. pre,ivninski zahtevek#. (ajatvena sodba sama po sebi e ne daje
pravnega varstva - e to,enec ne izpolni obveznosti, je potrebna e prisilna izvrba, ki se opravi v
posebnem "izvrilnem# postopku.
b# U.OTOVITVNA 9dekleratorna=TO-3A - z njo to,nik zahteva, da sodie ugotovi obstoj oz. neobstoj
kakne pravi$e ali pravnega razmer"a ali pristnost oz. nepristnost listine . !ahteva se le ugotovitev sedaj
obstojee pravice ali pravnega razmerja, ne pa tudi bodoe pravice ali pravnega razmerja. ;i izvrilnega
postopka. 'otrebno je dokazati pravni interes, razen, e lahko to,nik vlo,i to,bo na podlagi posebnega
predpisa oz. e se s to to,bo zahteva ugotovitev pristnosti ali nepristnosti listine. 8e je zahtevek ,e zapadel
in je mo,na dajatvena to,ba, ni pravnega interesa za ugotovitveno to,bo - taka to,ba ni dopustna.
'osebna vrsta ugotovitvene to,be je V!SNA U.OTOVITVNA TO-3A. 8e je odloitev v sporu odvisna od
vpraanja ali obstoji ali ne obstoji kakno pravno razmerje, ki je postalo med pravdo sporno "pride do
predhodnega vpraanja#, lahko to,nik uveljavlja s to,bo poleg obstojeega tudi to,beni zahtevek, s katerim
zahteva ugotovitev, da tako razmerje obstoji ali ne obstoji. o je t.i. vmesni 'gotovitveni za1tevek, ki pa je
dovoljen le, e je razpravljajoe sodie zanj pristojno. $dloitev o takem zahtevku "odloitev o
predhodnem vpraanju# ima '(inke pravnomo(nosti in velja tudi za druge postopke . Gveljavljanje
vmesnega ugotovitvenega zahtevka poleg obstojeega "dajatvenega# ni sprememba to,be.
c# O3LI*OVALNA TO-3A - z njo to,nik zahteva ustanovitev, prenehanje ali spremembo "preoblikovanje#
doloenega pravnega razmerja. $blikovalne to,be so pogoste zlasti iz zakonskih in sploh dru,inskih
razmerij "npr. le s to,bo je mogoe zahtevati razvezo zakonske zvezeC to,bo za ugotovitev oetovstva
nekateri tejejo med ugotovitvene, drugi med oblikovalne#. 'ravni interes se predpostavlja.
V S 3 I N A T O - 3
O%ligatorne sestavine to#%e& "2D1.l.#
2. doloen zahtevek glede glavne stvari in stranskih dajatev,
?. dejstva , na katera to,nik opira zahtevek,
<. dokaze , s katerimi se ta dejstva ugotavljajo,
9. druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga "glej 213.l.#,
3. t.i. kompetenno dejansko stanje
o,bi se mora predlo,iti potrdilo o plailu dol,ne sodne takse.
o,ba lahko vsebuje e druge fakultativne sestavine+
pravno kvalifikacijo zahtevka "odkodninski, neupraviena pridobitev...# - nanjo sodie ni vezano
razlini procesni predlogi "npr. predlog za izdajo zaasne odredbe, za zavarovanje dokazov, za izloitev
sodnika...#.
o,beni zahtevek mora biti doloen subjektivno in objektivno.
S'%"ektivno je doloen z natanno opredelitvijo strank, o%"ektivno pa z natanno opredelitvijo pravnega
varstva, ki ga to,nik ,eli. a del zahtevka imenujemo TO-3NI PRDLO.6 'ri dajatvenih to,bah je treba
natanno navesti individualno doloeno stvar, ki jo to,nik zahteva, oz. opisati vrsto in koliino nadomestnih
stvari, oz. natanno opisati storitev, opustitev ali dopustitev. 'ri ugotovitvenih to,bah je treba natanno opisati
vsebino pravice ali pravnega razmerja, katerega obstoj ali neobstoj naj sodie ugotovi, pri oblikovalnih to,bah
pa je treba opisati pravno razmerje, kako naj se ustanovi oz. ukine ali preoblikuje. 'oleg zahtevka glede glavne
stvari lahko to,ba vsebuje tudi zahtevke glede stranskih terjatev "npr. plailo obresti, strokov#.
o,nik mora v to,bi navesti+
de"stva 7 na katera opira zahtevek. ;avesti mora torej dejansko stanje "historini dogodek#, iz katerega pri
pravilni uporabi pravnih pravil po njegovem mnenju izvira zatrjevana pravna posledica.
dokaze 7 na podlagi katerih bo mogoe ugotoviti zatrjevana dejstva, navesti mora tudi t.i. *O!PTN,NO
D)ANS*O STAN) < okoli(ine7 ki so pomem%ne za dolo(itev stvarne in kra"evne pristo"nosti sodi(a
CPP APOLLONIO DAMJAN
"npr. vrednost spornega predmeta, prebivalie to,enca, kraj kodnega dogodka...#.
SPORNI PRD!T je v pravdi to#%eni za1tevek, to je zahtevek po pravnem varstvu doloene vsebine. !'' v
glavnem uporablja izraz sporni predmet za opredelitev to,benega zahtevka.
U , I N * I V L O - N T O - 3 E 9izpit=
PRO/SNI U,IN*I&
z vlo,itvijo to,be se izrpa pravica to,nika izbirati krajevno pristojno sodie,
za doloitev krajevne pristojnosti so pomembne okoliine ob vlo,itvi to,be - e se te okoliine kasneje
spremenijo, to nima vpliva na pristojnosti sodia "perpetuatio fori#,
dopustnost to,be se presoja praviloma glede na obstoj procesnih predpostavk v asu vlo,itve to,be.
!ATRIALNOPRAVNI U,IN*I&
z vlo,itvijo to,be so varovani prekluzivni roki, zastaralni pa se pretrgajoC e pa to,nik to,bo kasneje
umakne, odpadejo uinki pretrganjaC uinki pretrganja odpadejo tudi, e sodie to,bo zavr,e ali zavrne
to,beni predlog,
od neplaanih obresti je mogoe zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodiu vlo,en
zahtevek za njihovo plailo,
od obasnih zapadlih denarnih dajatev teejo zamudne obresti od dneva, ko je pri sodiu vlo,en zahtevek
za njihovo plailo,
e pripada pri alternativnih obveznostih pravica izbire to,niku in to,nik te izbire poprej ni opravil, se
pravica izbire z vlo,itvijo to,be konzumira
po !$% dedii podedujejo zahtevke za povrnitev nepremo,enjske kode le v primeru, e je bila koda
priznana s pravnomono sodbo ali pismenim sporazumom.
U , I N * I V R O , N T O - 3 E "izpit#
! vroitvijo to,be to,encu se vzpostavi procesno razmerje med vsemi tremi subjekti+ to,nikom, sodiem in
to,encem. %ravdni postopek se zane s to$!o. "20-.l.# %ravda zane tei z vroitvijo to$!e to$eni stranki.
"2D-.l.# takrat nastopi t.i. LITISPNDN/A "visenost pravde#.
PRO/SNI U,IN*I LITISPNDN/
2. V isti stvari se ne sme za(eti nova pravda "ne !is in idem#. ;a to procesno predpostavko mora paziti
sodie ves as postopka po uradni dol,nosti. 8e se pravda kljub obstoju litispendence zane, mora sodie
to,bo zavrei.
;a litispendenco pazi po uradni dol,nosti tudi prito,beno sodie. 8e sodie s sodbo odloi o zahtevku, o katerem ,e
tee pravda, je podana absolutna bistvena kritev postopka. . takem primeru prito,beno sodie razveljavi sodbo sodia
&. stopnje in to,bo zavr,e. & ! F 6 M A+ pravnomo(nost sanira o%sto" te negativne pro$esne predpostavke6 8e pride v
pravdi, ki se je zaela kasneje, do pravnomone sodbe, te ni mogoe napasti z revizijo ali obnovo postopka. . tem
primeru je treba zavrei prej vlo,eno to,bo oz. napasti z izrednimi pravnimi sredstvi kasnejo pravnomono sodbo.
?. 'o nastopu litispendence odt'"itev stvari ali pravi$e , o kateri tee pravda, ni ovira za dokonanje pravde
med istimi strankami. 8e je izpolnitev nemogoa "npr. na spornem predmetu je dobroverni pridobitelj
pridobil lastninsko pravico#, je treba to,beni predlog spremeniti "npr. namesto predmeta zahtevati
odkodnino#.
<. (ruge procesne posledice so manj pomembne "npr. po vroitvi to,be to,encu je za spremembo to,be
potrebna njegova privolitevC po vroitvi to,be to,encu se lahko prikljui eni od strank stranski
intervenient#.
3+
!ATRIALN POSLDI/ VRO,N TO-3
dobroverni posestnik po vroitvi to,be preide v polo,aj nedobrovernega "glede strokov, plodov,
nevarnosti unienja#,
e je ve solidarnih upnikov, mora dol,nik izpolniti tistemu, ki prvi terja "9?5.l. !$%#
2DRU-VAN) ALI *OPI,N) 2A+TV*OV 9o%"ektivna k'm'la$i"a=
$ objektivni kumulaciji govorimo, kadar isti to,nik uveljavlja proti istemu to,encu v eni to,bi ve razlinih
to,benih zahtevkov "samo glavnih#. :umulacija je vedno dovoljena, e izvirajo zahtevki iz iste dejanske in
pravne podlage "npr. okodovanec v isti to,bi uveljavlja odkodninske zahtevke, za trajno zmanjanje
,ivljenskih aktivnosti...#. !a doloitev stvarno pristojnega sodia se zahtevki setevajo. !a vse zahtevke je
pristojno isto sodie, postopek pa se opravlja po enakih pravilih.
8e pa zahtevki ne temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi "npr. to,nik kumulira zahtevek za plailo
odkodnine in zahtevek za izpolnitev prodajne pogodbe#, je taka kumulacija dovoljena le, e je isto sodie
stvarno pristojno za vse zahtevke in je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka "npr. ni dovoljeno
zdru,evati odkodninskega zahtevka in zahtevka zaradi motenja posesti#.
VRST O3)*TIVN *U!ULA/I) E 9izpit=
'ri 2A,TNI *U!ULA/I)I to,nik ,e v to,bi uveljavlja proti istemu to,encu ve zahtevkov, pri NA*NADNI
*U!ULA/I)I pa ele med postopkom poleg prvotnega zahtevka uveljavlja e novega. ;aknadna objektivna
kumulacija je pravzaprav primer spremembe to,be.
'osebna vrsta kumulacije je VNTUALNA *U!ULA/I)A kjer to,nik uveljavlja ? zahtevka tako, da predlaga,
naj sodie ugodi naslednjemu zahtevku, e spozna, da prvi zahtevek ni utemeljen "npr. to,nik zahteva
razveljavitev kupoprodajne pogodbe zaradi napake v volji, podrejeno pa uveljavlja jamevalni zahtevek za
zmanjanje kupnine#. 'ogoj za tako kumulacijo pa je, da sta zahtevka v medsebojni zvezi.
'ri *U!ULATIVN! 2DRU-VAN)U "kumulaciji# uveljavlja to,nik ve zahtevkov tako, da predlaga, naj
sodie ugodi vsakemu od teh zahtevkov. (o ALTRNTIVN *U!ULA/I) pride, kadar je temelj zahtevka
alternativna obligacija materialnega prava "duae res in o!liatione# una in solutione# - obligacija, pri kateri
mora dol,nik opraviti eno ali drugo izpolnitev. 'ravico izbire ima dol,nik "dol,nik ima izbiro vedno, kadar ni
drugae dogovorjeno#. 8e ima pravico izbire upnik, izbere ,e pred pravdo ali ob vlo,itvi to,be - takrat ne pride
do alternativne kumulacije. . primeru alternativne kumulacije sodie obsodi to,enca na alternativno
izpolnitev. 'ri NADO!STN! UPRAVI,N)U "facultas alternativa# pa je dol,nik dol,an izpolniti le eno
dajatev, vendar ima mo,nost, da se te izpolnitve oprosti, e plaa doloen denarni znesek "una res in
o!liatione# duae in solutione#. . civilni pravdi to,nik pogosto ponudi, da sprejme namesto izpolnitve tudi
nadomestno izpolnitev "datio in solutum#. . takem primeru mora upnik v to,benem zahtevku zajeti
dogovorjeno izpolnitev, to,enec pa se lahko te izpolnitve s plailom denarnega zneska oprosti. o pravico ima
do konca izvrilnega postopka "931-.l. !$%#.
S P R ! ! 3 A T O - 3
$ spremembi to,be govorimo tedaj, kadar zaradi spremembe posameznih elementov to,be "strank ali
to,benega zahtevka# spremenjena to,ba ni ve istovetna s prvotno. $ subjektivni spremembi govorimo, kadar
se spremenijo stranke, o objektivni spremembi pa, kadar se spremeni to,beni zahtevek.
O3)*TIVNA SPR!!3A TO-3
CPP APOLLONIO DAMJAN
2D9.l. !''+
7o$ea stranka lahko do konca lavne o!ravnave spremeni to$!o.
Sprememba tobe je: - sprememba istovetnosti zahtevka,
- poveanje obstojeega zahtevka ali
- uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstojeega.
7o$!a ni spremenjena# e to$ea stranka spremeni pravno podlao to$!enea zahtevka# e zmanja to$!eni
zahtevek ali e spremeni# dopolni ali popravi posamezne naved!e# tako# da zaradi tea to$!eni zahtevek ni
spremenjen.
'ogosto izsledki tekoe pravde terjajo spremembo to,be oz. spremembo zahtevka. akrat pride do kolizije
dveh interesov+ na eni strani je v to,nikovem interesu in v interesu naela ekonominosti, da se to,ba spremeni
in da tee razprava o tako spremenjenem zahtevku, na drugi strani pa to,enev interes po prepreevanju
to,nikove ikane zahteva restriktiven pristop do spremembe to,be. !aradi tega lahko to,nik spremeni to,bo le
do konca glavne obravnave. "2D9@2.l.# )o je to$!a vroena to$encu# je za spremem!o potre!na njeova
privolitev6 vendar pa lahko sodie dovoli spremem!o# eprav se to$ena stranka temu upira# e misli# da !i
!ilo to smotrno za dokonno ureditev razmerja med strankama. "2D3@2.l#
,teje se# da je to$ena stranka privolila v spremem!o to$!e# e se spusti v o!ravnavanje o lavni stvari po
spremenjeni to$!i# ne da !i pred tem nasprotovala spremem!i. "2D3@?.l.#
Privilegirana spremem%a& kadar za spremembo ni potrebna privolitev to,enca - kadar to,nik spremeni to,bo
tako, da zahteva zaradi okoliin, nastalih po vlo,itvi to,be, iz iste dejanske podlage drug predmet ali denarni
znesek "npr. individualno doloena stvar, ki je bila v posesti to,enca, je bila med procesom uniena - namesto
njene izroitve zahteva to,nik denarni znesek#.
SU3)*TIVNA SPR!!3A TO-3
o,nik lahko spremeni to,bo tudi tako, da namesto prvotnega to,enca to,i koga drugega. 'rocesno pomeni
taka sprememba obenem umik to,be proti prvotnemu to,encu. Subjektivna sprememba je dovoljena, e v njo
privoli novi to,enec. 8e pa se je prvotni to,enec ,e spustil v obravnavanje glavne stvari, je potrebna tudi
njegova privolitev. Sodie ne sme nadomestiti s svojim sklepom privolitve obeh to,encev kot pri objektivni
spremembi to,be. .zrok za tako ureditev je tudi doloba, da mora novi to,enec prevzeti pravdo v takem stanju
kot je ob vstopu v pravdo. "glej 2D0.l.#
U ! I * T O - 3 e5 tunc
o,ba je to,nikova zahteva za pravno varstvo. o,nik lahko to svojo zahtevo umakne. . primeru umika
odpadejo vsi uinki vlo,ene in vroene to,be za nazaj "eP tunc#. te"e se7 da to#%a splo1 ni %ila vlo#ena in se
la1ko znova vlo#i6
&zjava o umiku to,be ima neposreden uinek, tako da je pravda z umikom "seveda e so izpolnjene
predpostavke dopustnosti# konana, sklep, s katerim sodie vzame umik to,be na znanje, pa je le deklaratorne
narave. Gmik to,be je nepreklicljiva izjava. Mo,en je delni umik to,be "npr. zmanjanje to,benega zahtevka#.
o,nik lahko umakne to,bo brez privolitve to,enca, preden se to,enec spusti v obravnavanje glavne stvari.
o,nik lahko umakne to,bo tudi pozneje, vse do konca glavne obravnave, e to,enec v to privoli. 'rivolitev
to,enca je potrebna zaradi varstva njegovih interesov e vedno je namre izpostavljen nadlegovanju to,nika,
saj lahko ta znova vlo,i to,bo. &nteres to,enca je lahko v tem, da dose,e zavrnilno sodbo in se tako izogne
ponovnemu nadlegovanju to,nika.
. doloenih primerih se umik to,be presumira. 'rimer+ mirovanje postopka "e no!ena stranka v ;. mesecih
"prej 5# od dneva# ko je nastalo mirovanje postopka# ne predlaa nadaljevanja# se teje# da je to$!a
/1
umaknjena. "?21@<.l.#
O D P O V D 2 A + T V * U
pomeni iz"avo to#nika7 da "e to#%eni za1tevek ne'temel"en "pri umiku to,be pa gre le za umik zahteve za
pravno varstvo in lahko to,nik kasneje to,bo ponovno vlo,i#, zato ima odpoved enake uinke kot
pravnomona zavrnilna sodba. V isti zadevi to#nik ne more ve( vlo#iti to#%e6 o,enec ni izpostavljen
nevarnosti nove to,be v isti zadevi. $dpoved je mo,na le do konca glavne obravnave. . primeru odpovedi
zahtevku se teje tudi to,ba za umaknjeno.
$dpoved zahtevku je negativna procesna predpostavka, ki ne sme biti podana, da je civilni postopek dovoljen.
;a odpoved mora paziti sodie po uradni dol,nosti "enako revizijsko sodie, uveljavlja pa jo lahko tudi javni
to,ilec v zahtevi za varstvo zakonitosti#. 8e sodie odloi o zahtevku, kateremu se je to,nik odpovedal, gre za
absolutno bistveno kritev postopka.
:er ima odpoved zahtevku znaaj zavrnilne sodbe, je mogoe odpoved izpod%i"ati z izrednimi pravnimi
sredstvi "npr. predlog za obnovo postopka, e nova dejstva in novi dokazi ka,ejo na to, da je dal to,nik
odpoved pod vplivom zmote, ali je prilo do odpovedi zaradi kaznivega dejanja nasprotnika, sodnika, prie ali
drugega udele,enca v postopku#.
PRO/SNA D)AN)A TO-N/A
o,enec se lahko v pravdnem postopku brani ali pa se z izrecno izjavo oz. s konkludentnimi dejanji strinja s
to,nikovimi trditvami in s to,benim zahtevkom. o,enec lahko+
prizna trditve to,nika "sodie ne raziskuje nespornih dejstev, na katera se te trditve nanaajo#
pripozna zahtevek "sodie brez ugotavljanja resninosti zatrjevanega dejanskega stanja in brez odloanja o
pravni utemeljenosti to,benega zahtevka izda sodbo na podlagi pripoznave#
se v postopku brani "najbolj pogosto, obramba ni dol,nost ampak pravica#
predlaga zavrnitev zahtevka
uveljavlja razline procesne in materialne ugovore "npr. pobotni ugovor#
vlo,i nasprotno to,bo "preide v protinapad#
!ATRIALNI U.OVORI
o,enec se v pravdi najpogosteje brani in se upira to,benemu zahtevku. Materialni ugovori+
ugovori nenastale pravice - to,enec zatrjuje, da so doloene okoliine prepreile nastanek zatrjevane
pravice "npr. zaradi zmote ali druge napake v volji ene izmed pogodbenih strank pogodba ni bila veljavno
sklenjena#
ugovori ugasle pravice - to,enec priznava, da je zatrjevana pravica nastala, vendar trdi, da je kasneje zaradi
doloenega pravno pomembnega dejstva prenehala obstajati "npr. zaradi pobotanja ali odpusta dolga#
samostojni ugovori - to,enec zatrjuje, da ni dol,an izpolniti to,benega zahtevka, ker je nosilec samostojne
pravice, ki izkljuuje to,nikov zahtevek "npr. zoper lastninsko to,bo - rei vindicatio se brani, da ima
premino stvar v posesti na podlagi zastavne pravice#
CPP APOLLONIO DAMJAN
PRO/SNI U.OVORI
Med njimi so najpomembneji tisti, s katerimi to,enec zatrjuje, da je materialno odloanje zaradi pomanjkanja
procesnih predpostavk nedopustno, ter predlaga, naj sodie to,bo zavr,e. :er sodie pazi na obstoj procesnih
predpostavk po uradni dol,nosti, imajo ugovori v bistvu le znaaj opozorila. o,enec lahko ugovarja tudi
drugim procesnim predlogom to,nika, npr. predlagani zaasni odredbi ali izloitvi sodnika. ;ekatere ugovore
lahko to,enec uveljavlja le doloene faze postopka "npr. krajevni pristojnosti lahko ugovarja le, preden se
spusti v obravnavanje glavne stvari#.
P O 3 O T A N ) V P R A V D I
6den izmed najpomembnejih ugovorov ugasle pravice je ugovor pobotanja. o,enec priznava, da to,nikova
terjatev "denarna ali terjatev za izroitev doloene koliine nadomestnih stvari# sicer obstoji, vendar trdi, da se
je deloma ali v celoti sreala s to,enevo istovrstno terjatvijo proti to,niku in da je zaradi tega prenehala
obstajati.
!a uspeen pobotni ugovor morajo obstajati naslednji pogoji+ vza"emnost7 istovrstnost7 dospelost 9zapadlost=
in izto#l"ivost o%e1 ter"atev6 'o !$% pobot ne nastane sam po sebi, ko se terjatvi sreata oz. nastanejo pogoji
zanj - ampak mora ena od strank podati pobotno izjavo "izjava uinkuje e5 tunc#.

PRDPRAVDNO PO3OTAN) - e je bila pobotna izjava dana pred vlo,itvijo to,be, to,enec v pravdi
zatrjuje, da je ,e dal pobotno izjavo in da je to,nikova terjatev prenehala obstajati ter predlaga zavrnitev
to,benega zahtevka.
PRO/SNO PO3OTAN) - to,enec da pobotno izjavo ele v procesu, veljajo posebna pravila+
izrek sodbe je trilenski+ sodie v izreku ugotovi obstoj to,nikove terjatve, nato posebej obstoj
to,eneve terjatve "najve do viine to,nikove terjatve#, potem pa izree pobotanje in v celoti "ali
deloma, e je to,eneva v pobotu uveljavljena terjatev ni,ja od to,nikove# zavrne to,beni zahtevek.
e je v to,bi odloeno o to,enevi terjatvi, ki jo je uveljavil s pobotnim ugovorom, postane odloba o
obstoju ali neobstoju take terjatve pravnomona. "JJ.l.# :er je odloitev o pobotnem ugovoru v izreku
sodbe, je posledica tudi pravnomonost take odlobe, kar sicer praviloma ne velja za druge procesne in
materialne ugovore.
to,enec mora pobotni ugovor uveljaviti do konca postopka na &. stopnji "do konca glavne obravnave#. ;i
ga dovoljeno uveljavljati v prito,bi ali na prito,beni obravnavi. "JJ.l.# 'a pa ga je mogoe uveljavljati
v primeru, e prito,beno sodie razveljavi sodbo prvega sodia in vrne zadevo temu sodiu v novo
sojenje.
S O D N O P R I 2 N A N )
'riznanje je izjava stranke, da je nasprotnikova trditev o pravno relevantnih dejstvih resnina. o,enec lahko
prizna trditve, ki jih to,nik uveljavlja v svoji to,bi in na katerih naj bi temeljil to,nikov zahtevek, to,nik pa
lahko prizna trditev o dejstvih, na katerih temeljijo ugovori to,enca. Alavna posledica priznanja dejstva je v
tem, da priznanega dejstva ni treba dokazovati. 'riznanje ni dovoljeno, e je stranka priznala dejstvo z
namenom, da bi nedovoljeno razpolagala z zahtevkom. Sodno priznanje mora biti dano pred sodiem. 8e je
stranka priznala doloeno trditev izven procesa, pomeni to priznanje "e ga stranka doka,e# le indic za obstoj
zatrjevanega dejstva.
Stranka lahko prizna dejstvo v postopku na &. stopnji in v prito,benem postopku. ;asprotnikovo trditev je
mogoe priznati z izjavo na naroku, pa tudi v pripravljalnem spisu oz. v odgovoru na to,bo. 'riznana dejstva je
mogoe preklicati "tudi v prito,benem postopku#. 'riznanih dejstev ni treba dokazovati. "glej ?29.l.# A
contrario je sklepati, da je neprerekana dejstva treba dokazovati. "glej tudi str. 95 - dokazovanje#
/3
P R I P O 2 N A V A T O - 3 N . A 2 A + T V * A
'ripoznava je to,eneva izjava, da je to,nikov zahtevek po pravnem varstvu utemeljen. 'ripoznava je
posredno procesno dejanje, saj v tem primeru izda sodie sodbo na podlagi pripoznave. Sodie ne ugotavlja,
ali je to,nikovo zatrjevano dejansko stanje resnino in ali iz njega res izhaja pravna posledica, ki je navedena v
to,benem zahtevku. Sodie pa ne prizna pripoznave, e spozna, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne
morejo razpolagati. udi pripoznavo, dano na naroku ali v pismeni vlogi, lahko to,enec preklie do izdaje
sodbe.
N A S P R O T N A T O - 3 A
o,enec lahko vlo,i do konca glavne obravnave pri istem sodiu nasprotno to,bo+ "2D<.l.#
2. e je zahtevek nasprotne to,be v zvezi s to,benim zahtevkom ali
?. e se zahtevek to,be in zahtevek nasprotne to,be lahko pobotata ali
<. e se z nasprotno to,bo zahteva ugotovitev kakne pravice ali pravnega razmerja, od katerih obstoja ali
neobstoja je deloma ali v celoti odvisna odloba o to,benem zahtevku.
;asprotna to,ba se ne more vlo,iti, e je za zahtevek iz nasprotne to,be stvarno pristojno drugo sodie ali e
je za odloanje o zahtevku nasprotne to,be predpisana druga vrsta postopka.
;asprotna to,ba se lahko vlo,i tudi, e mora o zahtevku iz nasprotne to,be soditi isto sodie v drugi sestavi.
;asprotno to,bo "namesto pobotnega ugovora# bo to,enec vlo,il predvsem takrat, ko ima nasproti to,niku
terjatev, ki jo je mogoe pobotati s to,nikovo in je to,eneva terjatev vija od to,nikove. S pobotnim
ugovorom bi to,enec namre lahko uveljavil svojo terjatev le do viine to,nikove terjatve. 8e pa vlo,i
nasprotno to,bo, dobi v roke izvrilni naslov tudi za prese,ek svoje terjatve nad to,nikovo.
SODLOVAN) V, OS3 V PRAVDI
Sospornitvo - kadar nastopa na strani to,nika ali to,enca v civilni pravdi ve oseb. . bistvu gre za
subjektivno kumulacijo - za zdru,evanje procesnih subjektov na strani pravdnih strank. &nstitut sospornitva je
izraz naela ekonominosti in smotrnosti postopka - z njim se izognemo ponavljanju istih procesnih dejanj v
ve postopkih, obenem pa zagotovimo enotno reevanje istih ali podobnih pravnih razmerij. Sospornitvo
zagotavlja torej tudi naelo pravne varnosti.
.rste sospornitva+ materialno - formalno
navadno - enotno
nujno
zakonito
podrejeno "eventualno#
zaetno - naknadno
Materialni sosporniki so ,e med pravdo med seboj v materialnopravnem razmerju oz. so v doloeni
materialnopravni zvezi s predmetom spora, formalni sosporniki pa vstopijo v razmerje ele v procesu.
a= !ATRIALNO SOSPORNITVO - o njem govorimo, kadar+
CPP APOLLONIO DAMJAN
so sosporniki glede na sporni predmet v pravni skupnosti "skupni lastniki, solastniki...#
se opirajo njihove pravice oz. obveznosti na isto dejansko in pravno podlago "idem factum# idem ius#
'rimer+ okodovanci iz iste prometne nesree od povzroitelja oz. zavarovalnice zahtevajo plailo odkodnin.
'opolna istovetnost dejanske in pravne podlage pa ni mogoa. . prejnjem primeru je lahko velik del dejanske
in pravne podlage isti "historini dogodek prometne nesree, odkodninska odgovornost povzroitelja#. (el
dejanskega stanja bo obiajno razlien "okodovanci so dobili razline pokodbe# in tudi pravna podlaga je
lahko deloma razlina "sopotnik v avtu, ki ni kriv za nesreo, lahko uveljavlja odkodninski zahtevek na
podlagi pravil o objektivni odkodninski odgovornosti, nekrivi voznik pa na podlagi pravila o krivdni
odkodninski odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom#.
%= >OR!ALNO SOSPORNITVO je dovoljeno+
kadar so predmet spora zahtevki oz. obveznosti iste vrste, ki se opirajo na istovrstno dejansko in pravno
podlago "simile factum# simile ius#
e velja stvarna in krajevna pristojnost istega sodia za vsak zahtevek in za vsakega to,enca
/ormalni sosporniki med seboj niso v nobeni materialnopravni zvezi, le njihove pravice oz. obveznosti so
podobne - temeljijo na podobni dejanski in pravni podlagi. 'rimeri+ eta,ni lastniki, ki proti gradbenemu
podjetju "izvajalcu# uveljavljajo napake v posameznih stanovanjih. ;aroniki doloene knji,ne zbirke, ki jih
zalo,ba to,i za plailo kupnine.
$= NAVADNO SOSPORNITVO - o njem govorimo, kadar se lahko za vsakega sospornika izda razlina
sodba. .sak navadni sospornik v civilni pravdi je samostojna stranka. ;jegova procesna dejanja uinkujejo le
zanj "npr. proti A se izda sodba zaradi izostanka, proti K zavrnilna sodba#.
d= NOTNO SOSPORNITVO - o njem govorimo, kadar je mogoe zoper vse sospornike izdati le enako
sodbo "npr. zakoniti dedi to,i ve oporonih in izpodbija oporoko#. .si sosporniki skupaj so pravdna stranka,
zato aktivno in koristno dejanje enega sospornika uinkuje za vse. (ejanja sospornikov uinkujejo tudi za tiste
sospornike, ki so zamudili kakno procesno dejanje v primeru nasprotovanja med dejanji pa velja
najkoristneje dejanje "to,niki - dejanje, ki te,i k izdaji obsodilne sodbe, to,enci - dejanje, ki te,i k izdaji
zavrnilne sodbe#.
e= NU)NO SOSPORNITVO - je posebna podvrsta enotnega sospornitva. $ njem govorimo, kadar morajo
nastopati na aktivni ali pasivni strani vsi sosporniki "drugae v procesu ne nastopa aktivno@pasivno
legitimirana stranka#. ;pr.+ zakonca glede sporov v zvezi s skupnim premo,enjem, sodedii pred delitvijo
zapuine.
0= 2A*ONITO SOSPORNITVO - v doloenih primerih ,e sam !'' ali drug zakon doloa, da lahko v
pravdi nastopa na aktivni ali pasivni strani ve oseb, ki so sosporniki. !'' pozna dva primera+ to,bo glavnega
intervenienta ter to,bo pri glavnemu dol,niku in poroku.
g= PODR)NO 9VNTUALNO= SOSPORNITVO - to,nik lahko zajame z eno to,bo ve to,encev tudi
tako, da zahteva, naj sodie ugodi to,benemu zahtevku proti K "naslednjemu to,encu#, e bi bil pravnomono
zavrnjem zahtevek proti A "A je v to,bi naveden pred K#. a procesni institut to,nik uporabi, kadar dejansko
in pravno ni jasna pasivna legitimacija to,enca "npr. ni jasen povzroitelj nesree#. 'rocesna dejanja ne morejo
biti vezana na izvenprocesne pogoje "bodoe negotove dogodke#, lahko pa so vezana na negotova dogajanja v
procesu samem.
1= 2A,TNO IN NA*NADNO SOSPORNITVO - e ,e v zaetku pravde nastopa na aktivni@pasivni
/5
strani ve oseb, govorimo o zaetnem sospornitvu. !a naknadno sospornitvo gre, e se do konca glavne
obravnave prikljui to,niku nov to,nik ali se to,ba raziri na novega to,enca "e novi to,enec privoli v vstop#.
8e vstopi na strani to,nika nov to,nik, privolitev to,enca in prvotnega to,nika nista potrebni. 8e se to,ba
raziri na novega to,enca, je potrebna njegova privolitev "ne pa prvotnega to,enca, katerega polo,aj se z
raziritvijo to,be v niemer ne poslaba# - novi to,enec mora prevzeti pravdo v takem stanju, kot je ob vstopu
vanjo. 'rivolitve novega to,enca ne more nadomestiti sodie s svojim sklepom.
UDL-3A TRT)I+ V PRAVDI
S T R A N S * A I N T R V N / I ) A
)dor ima pravni interes# da v pravdi# ki tee med druimi# zmaa ena od strank# se lahko pridru$i tej stranki.
"2--@2.l.# Stranski intervenient mora izkazati intervencijski interes. a pravni interes je podan, kadar je
intervenient s stranko v materialnopravnem razmerju, tako da utegne sodba neposredno ali posredno vplivati
na njegov pravni polo,aj "npr. porok je zainteresiran za ugoden izid pravde za glavnega dol,nika#. 8e katera
od strank izpodbija pravico intervencije, pride do t.i. interven$i"skega spora intervenient mora svoj pravni
interes verjetno izkazati.
'ntervenient lahko vstopi v pravdo ves as postopka vse do pravnomonosti odlo!e o to$!enem zahtevku ter
ves as postopka# ki se nadaljuje# ker je !ilo vlo$eno izredno pravno sredstvo. "2--@?.l.# :ljub tej dikciji ni
razloga, da ne bi dovoljeval prijave intervencije ,e ob sami vlo,itvi to,be, torej pred nastopom litispendence.
"e je intervenient vstopil v pravdo do pravnomonosti odlo!e o to$!enem zahtevku# ima pravico vlo$iti tudi
izredno pravno sredstvo. "?12@?.l.# 'ntervenient mora prevzeti pravdo v tistem stanju# v katerem je# ko vstopi
vanjo. "?12@2.l.#
Kistvo za pravni polo,aj intervenienta je, da ima pravico podajati vse predloge in opravljati vsa procesna
dejanja "pozitivna koristna dejanja# ter da imajo njegova dejanja pravni uinek tudi za stranko, ki se ji je
pridru,il, e seveda niso v nasprotju z njenimi dejanji. a doloba je pomembna predvsem v primeru
pasivnosti stranke. &ntervenient bo s svojim prihodom na narok lahko prepreil izdajo zamudne sodbe, lahko
bo uveljavljal vse ugovore, ki jih je stranka zanemarila, lahko bo vlo,il pravna sredstva ipd. &ntervenient je le
pomonik stranke - v primeru nasprotja med njegovimi in strankimi dejanji uinkujejo strankina procesna
dejanja "eprav so intervenientova koristneja#. &ntervenient opravlja procesna dejanja v rokih, ki veljajo za
stranko, ki se ji je pridru,il.
*ot INTRVN/I)S*I >*T raz'memo polo#a"7 da intervenient ne more po zakl"'(k' pravde
o(itati stranki7 da se "e sla%o pravdala "e5ceptio mali processus#, tako da "e sod%a de"ansko in pravno
zan"o ne'godna6 ega ugovora intervenient nima, e ga je stranka pravoasno obvestila o pravdi in ni
opravljala procesnih dejanj v nasprotju z intervenientovimi "npr. intervenient je ugovarjal zahtevku, stranka pa
ga je priznala#. 8e pa ga stranka o pravdi ni obvestila oz. je opravljala procesna dejanja proti njegovi volji, ji
lahko intervenient v kasneji pravdi "med njim in stranko# oita, da ne bi izgubila prejnje pravde, e bi
uveljavljala vse mo,ne ugovore oz. trditve.
O 3 V S T I L O O P R A V D I 9litis denuntiatio=
8e ,eli stranka dosei proti doloeni osebi doloene materialnopravne uinke, jo mora obvestiti o tekoi
pravdi. o stori preko pravdnega sodia z vlogo, v kateri navede razlog obvestitve in stanje, v katerem je
pravda. $bvestilo je mo,no vse do takrat, dokler se pravda pravnomono ne kona. Stranka o pravdi obvesti
predvsem tistega, ki ima pravni interes, da stranka v pravdi zmaga "omogoi naslovljencu, da se ji pridru,i kot
stranski intervenient#.
CPP APOLLONIO DAMJAN
I ! N O V A N ) P R D N I * A 9nominatio auctoris=
Svojega prednika lahko imenuje le to#ene$ - kadar je le posestnik kakne stvari ali kakne pravice in trdi, da
ima stvar v posesti ali da izvruje pravico v imenu koga drugega. To#ene$ pozove prednika7 da namesto
n"ega stopi v pravdo6 'oziv je mo,en najkasneje na glavni obravnavi, preden se to,enec spusti v
obravnavanje glavne stvari. ;pr. to,enec bo dal tako obvestilo, e bo imel nepreminino v posesti kot
zakupojemalec, tretji pa ga bo to,il z lastninsko to,bo "rei vindicatio# na izroitev te nepreminine.
2# &menovani prednik stopi v pravdo namesto prvotnega to,enca . 'rivolitev to,nika ni potrebna, razen e
uveljavlja zoper to,enca tudi zahtevke, ki niso odvisni od tega, ali ima to,enec stvar v posesti oz. izvruje
pravico v prednikovem imenu "npr. zahtevek proti najemniku zemljia, ki v korist najetega -
gospodujoega zemljia izvruje slu,nostno pravico vo,nje prek to,nikovega - slu,eega zemljia#.
?# 8e prednik, ki je bil v redu vabljen, ne pride na narok ali noe vstopiti v pravdo, se to,ena stranka ne more
ve upirati, da bi se spustila v pravdo. "?1<@<.l.# . takem primeru nastopi intervencijski efekt "v kasneji
pravdi prednik ne more trditi, da se je to,enec slabo pravdal#.
<# retja mo,nost je, da imenovani prednik ne nadomesti to,enca v pravdi, temve na njegovi strani
intervenira "stranski intervenient#.
U D L - 3 A ) A V N . A T O - I L / A
Favni to,ilec ima predvsem dol,nost v kazenskem postopku preganjati storilce kaznivih dejanj. 'oleg tega
javni to,ilec uporablja ukrepe za varstvo interesov dru,bene skupnosti, vlaga pravna sredstva za varstvo
ustavnosti in zakonitosti ter opravlja druge z zakonom doloene zadeve. . pravdnem, nepravdnem, upravnem,
izvrilnem in drugih postopkih javni to,ilec ukrepa in vlaga pravna sredstva, za katera je pooblaen z
zakonom.
. civilni pravdi nastopa javni to,ilec v treh funkcijah+
2. kot stranka
?. kot intervenient "sui eneris# - intervenient za javni interes
<. kot vlagatelj zahteve za varstvo zakonitosti
:ot stranka lahko javni to,ilec nastopa le, kolikor je za to posebej pooblaen z zakonom. ;pr. !!!(%
"<5@?.l.# ga pooblaa, da nastopa v civilni pravdi kot stranka - v doloenih primerih vlo,i to,bo na
razveljavitev zakonske zveze.
U D L - 3 A ) A V N . A P R A V O 3 R A N I L / A
. civilnem pravdnem postopku nastopa javni pravobranilec v dveh funkcijah+
kot zastopnik z zakonom doloenih dru,benih pravnih oseb,
kot stranka.
STRO*I PRAVDN.A POSTOP*A
%ravdni stroki so izdatki# ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. %ravdni stroki o!seajo tudi
/7
narado za delo odvetnika in druih ose!# ki jim zakon priznava pravico do narade. "232.l.#
Vsaka stranka predhodno sama krije stroke# ki jih povzroi s svojimi dejanji. "23?.l.# )adar stranka
predlaa izved!o dokaza# mora po nalou sodia zalo$iti znesek# potre!en za stroke# ki !odo nastali z
izved!o dokaza. "23<.@2.l.# Sodie opusti izvedbo dokaza, e stranka v roku ne zalo,i tega zneska.
!a plailo oz. povrnitev pravdnih strokov veljata ? temeljna kriterija+ T!L) USP+A V PRAVDI in
*RITRI) *RIVD+
Stranka# ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroke . "239.2.l.#
Stranka, ki uspe, ima torej pravico zahtevati povrnitev vseh vnaprej plaanih strokov - svojih in sodnih.
"e stranka deloma zmaa v pravdi# lahko sodie lede na dose$en uspeh doloi# da krije vsaka stranka
svoje stroke# ali pa o! upotevanju vseh okoliin primera nalo$i eni stranki# naj povrne drui stranki in
intervenientu ustrezen del strokov. "239.@?.l.#
Stranka mora ne lede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroke# ki jih je povzroila po svoji krivdi
ali po nakljuju , ki se je njej primerilo. "235.2.l.# :rivdni primer povzroitve strokov bo npr. navajanje
novih dejstev in dokazov v prito,bi, eprav je stranka zanje vedela oz. bi lahko vedela ,e v postopku na &.
stopnji. ;ekrivdni primer povzroitve strokov pa je npr. bolezen stranke, zaradi katere je prilo do
prelo,itve naroka, do vrnitve v prejnje stanje itd.
'$S6K;A '%A.&>A $ '>A8&>G '%A.(;&Q S%$7:$.+
"e to$ena stranka ni dala povoda za to$!o in e je pripoznala tobeni zahtevek v odovoru na to$!o oz. na
lavni o!ravnavi# preden se je spustila v o!ravnavanje lavne stvari# mu mora to$nik povrniti pravdne
stroke. "230.l.#
7o$ea stranka# ki umakne tobo# mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroke# razen e jo je umaknila
takoj# ko je to$ena stranka izpolnila zahtevek. Stranka# ki umakne pravno sredstvo# mora nasprotni stranki
povrniti stroke# nastale zaradi pravnea sredstva. "23D.l.#
Vsaka stranka krije svoje stroke# e se pravda kona s sodno poravnavo# pa ni v poravnavi druae
doovorjeno. Stroki poravnave# ki je !ila poskuena# pa ni uspela# spadajo med pravdne stroke. "23-.l.#
"e se v izloitveni pravdi uodi to$!enemu zahtevku za izloitev stvari# pa sodie uotovi# da je to$ena
stranka kot upnik v izvrilnem postopku utemeljeno mislila# da na teh stvareh ne o!stajajo pravice druih#
odloi# da mora vsaka stranka kriti svoje stroke. "251.l.#
Sosporniki krijejo stroke po enakih delih. "e je med njimi precejnja razlika lede njihovea dele$a pri
spornem predmetu# doloi sodie po tem sorazmerju# koliken del strokov naj povrne vsak izmed
sospornikov. Sosporniki# ki so nerazdelno odovorni lede lavne stvari# so nerazdelno odovorni tudi za
stroke# prisojene nasprotni stranki. Za stroke# ki jih povzroijo posamezni sosporniki s pose!nimi
pravdnimi dejanju# niso odovorni drui sosporniki. "252.l.#
'ri odloanju o tem, kateri stroki naj se povrnejo stranki, sodie upoteva samo tiste stroke, ki so bili
potrebni za pravdo "o tem presodi po presoji vseh okoliin#. Stroki za nagrade odvetnikov se odmerijo po
posebni tarifi. ;pr. potrebni stroki so vedno stroki za nagrado odvetnika, eprav je stranka sama vea prava.
& povrnitvi strokov odloi sodie na doloeno zahtevo stranke !rez o!ravnavanja. Stranka mora v zahtevi
opredeljeno navesti stroke# za katere zahteva povrailo. %ovrnitev strokov mora stranka zahtevati
najpozneje do konca o!ravnave# ki je !ila pred odloitvijo o strokih. & zahtevi za povrnitev strokov odloi
sodie v sod!i ali v sklepu# s katerim se kona postopek pred njim. "25<.l.#
"e sodie zavr$e ali zavrne pravno sredstvo# odoi tudi o strokih# ki so nastali med postopkom v zvezi z njim.
"e sodie spremeni odlo!o# zoper katero je !ilo vlo$eno pravno sredstvo# ali e to odlo!o razveljavi in
to$!o zavr$e# odloi o strokih vsea postopka. "253.l.#
Sodie oprosti plaila strokov postopka stranko# ki po svojem splonem premo$enjskem stanju ne zmore teh
strokov !rez kode za nujno pre$ivljanje se!e in svoje dru$ine. "2D5.@2.l.# $prostitev plaila strokov je
lahko+
delna - nanaa se le na sodne takse
CPP APOLLONIO DAMJAN
popolna - sodne takse, predujmi za stroke pri, izvedencev, ogledov in sodnih oglasov "stroki se plaajo
iz sredstev sodia#
Sodie odloi o oprostitvi plaila sodnih strokov na predlog stranke, ki mu mora stranka prilo,iti potrdilo
pristojnega upravnega organa o njenem premo,enjskem stanju. 'odatke o premo,enjskem stanju si lahko
priskrbi sodie tudi po uradni dol,nosti.
Sklep o oprostitvi plaila sodnih strokov in o postavitvi pooblaenca lahko sodie &. st. med postopkom
razveljavi, e ugotovi, da stranka lahko plaa stroke postopka.

TO-NI*A VAR,INA 9$a'tio a$toris= '%6.6%&, 86 $ 76 .6>FA LLL
:adar tuj dr,avljan ali oseba brez dr,avljanstva to,i S>$, mora dati to,encu na njegovo zahtevo varino za
pravdne stroke. 'lailo to,nike varine je procesna ovira. Sodie jo doloi le na zahtevo to,enca "t.j. S>$#
in nikoli po uradni dol,nosti. o,enec, ki je pravoasno zahteval to varino, ni dol,an nadaljevati postopka o
glavni stvari, dokler se pravnomono ne odloi o njegovi zahteviC e se zahtevi ugodi, pa dokler to,nik ne
polo,i varine.
D O * A 2 O V A N )
. skladu z naelom materialne resnice mora biti sodie prepriano o vseh dejstvih, na katera opira svojo
odloitev. $ preprianju govorimo, kadar povpreen lovek ne dvomi o obstoju oz. neobstoju doloenega
dejstva. 'reprianje je potrebno za izdajo vsebinskih "meritornih# odlob. .asih za izdajo sodne odlobe
zadostuje tudi izkaz verjetnosti. .erjetnost doloenega dejstva zadostuje za izdajo nekaterih vmesnih procesnih
sklepov.
Stranka mora navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke in ugovore "onus proferendi# ter navesti
dokaze, na podlagi katerih je ta dejstva mogoe ugotoviti "onus pro!andi#. (ol,nost predlo,iti dokaze po
zakonu sicer obstaja, vendar je omiljena z dolobo 0. lena "s preiskovalnim naelom#, da sme sodie izvesti
tudi dokaze, ki jih stranke niso predlagale. 'redmet dokazovanja so tudi pravila znanosti, strok in izkustvena
pravila, ne pa tudi pravna pravila "sodie jih mora poznati po uradni dol,nosti#.
Materialno pravo nam pove, katera od strank je dol,na zatrjevati in dokazati doloeno dejstvo. ";pr. !$% -
pravilo o odkodninski odgovornosti+ tisti, ki drugemu povzroi kodo, jo je dol,an povrniti, razen e doka,e,
da je koda nastala brez njegove krivde. $kodovanec bo dokazoval kodo in vzrono zvezo med
povzroiteljevim ravnanjem in nastankom kode, to,eni povzroitelj pa bo dokazoval, da kode ni povzroil po
svoji krivdi. Are za t.i. krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom#.
(ejstva, ki jih ni treba dokazovati+ - priznana dejstva "prizna jih stranka#,
- splono znana dejstva.
:adar gre za dispozitivno pravno podroje, mora sodie vzeti priznano de"stvo za podlago sodbe, ne da bi
preverjalo resninost dejstva. aka dejstva se torej ne dokazujejo, razen e sodie meni, da jih je stranka
priznala z namenom, da bi razpolagala z zahtevkom, s katerim ne more razpolagati. "glej <. in 0.l.# Splono
znana so tista dejstva, ki so na doloenem obmoju znana vejemu tevilu ljudi "npr. razni zgodovinski
dogodki, naravne katastrofe, politine okoliine#.
T'di neprerekana 9nezanikana= de"stva "e tre%a dokazovati6 ;i mogoe sprejeti koncepcije, da je stranka z
molkom priznala nasprotnikovo trditev. "'riznanih dejstev ni potrebno dokazovati.# Sodie pa lahko upoteva
dejstva, odkrita v dokaznem postopku, ki jih nobena od strank ni zatrjevala.
Pravila znanosti7 stroke7 izk'stvena pravila - ni jih treba dokazovati, ponavadi se rabijo pri ugotavljanju
/+
dejstev "npr. pri stopnji telesne prizadetosti#. 8e sodiu pravila znanosti in strok niso znana, jih na predlog
strank ali po uradni dol,nosti sodie dokazuje "praviloma z izvedenci#. .asih so taka pravila lahko del
pravne norme.
Pravna pravila - se ne dokazujejo, sodie jih pozna po uradni dol,nosti "iura novit curia#. o pravilo velja za
domae in tuje pravo. ;ekatera pravna pravila se lahko dokazujejo e sodiu tuje pravo ni znano, zahteva
sporoilo od organa, pristojnega za pravosodje.
I 2 V A ) A N ) D O * A 2 O V
a# DO*A2NI PRDLO. < izvedbo dokazov predlagajo predvsem stranke "v skladu z razpravnim in
preiskovalnim naelom#. Stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek
ali s katerim izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Sodie lahko izvede dokaze tudi po uradni
dol,nosti.
b# DO*A2NI S*LP < o tem, kateri dokazi se izvedejo za ugotovitev odloilnih dejstev, odloa sodie s t.i.
dokaznim sklepom - z njim sprejme ali zavrne predloge strank, obenem pa po potrebi po uradni dol,nosti
odredi izvedbo doloenega dokaza. Sodie se mora izjaviti o dokaznih predlogih strank "sprejeti ali
zavrniti#.
Izva"an"e dokazov < naelo neposrednosti zahteva, da se dokazi izvajajo na glavni obravnavi pred senatom, ki
bo v sporni zadevi izdal konno odlobo. &zjema+ posamezni dokazi se lahko izvedejo pred predsednikom
senata ali pred sodnikom zaproenega sodia - zaproenim sodnikom "gl. ?20.l.#, zaradi ekonominosti
postopka.
;a glavni obravnavi predsednik senata izvaja dokaze. :o kona zaslianje posamezne prie, izvedenca ali
stranke, jim lahko lani senata neposredno postaljajo vpraanja. Stranka in njen zastopnik ali pooblaenec
lahko z dovoljenjem senata neposredno postavljata vpraanja nasprotni stranki, priam in izvedencem.
.asih je mogoe izvajati dokaze tudi po konani glavni obravnavi. ---'%6.6%& $ L
O$en"evan"e dokazov < naelo proste presoje dokazov - sodie odloi, katera dejstva je teti za dokazana, in
to po svojem preprianju na podlagi skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na
podlagi uspeha celotnega postopka. >e pri javnih listinah je vnaprej abstraktno doloena vrednost dokaza
vsebina javne listine velja za resnino, mogoe pa je dokazati, da je nepravilno sestavljena ali da so v njej
doloena dejstva neresnino ugotovljena.
2avarovan"e dokazov < glavna predpostavka je utemeljena bojazen, da se dokaz pozneje ne bo mogel izvesti
ali da bo njegova izvedba pozneje te,ja. !avarovanje dokazov sodie izvede vedno na predlog stranke.
Stranka lahko predlaga zavarovanje pred pravdo, med pravdnim postopkom in po pravnomonosti konne
odlobe, e naj se zavaruje dokaz, ki bo pomemben za vlo,itev ali odloanje o izrednem pravnem sredstvu.
D O * A 2 N A S R D S T V A
2. ogled "??1.-??<.l.#
?. listine "??9.-??D.l.#
<. prie "??-.-?9?.l.#
9. izvedenci "?9<.-?35.l.#
3. zaslianje strank "?30.-?5<.l.#
O g l e d < predmet ogleda so lahko osebe in stvari. ;iti stranke niti prie niso dol,ne dovoliti ogleda na
svojem telesu.
CPP APOLLONIO DAMJAN
L i s t i n a < je vsak predmet, na katerem je izra,ena neka misel. . praksi so listine najzanesljiveje dokazno
sredstvo. )avno listino izda v predpisani obliki dr,avni organ v mejah svoje pristojnosti. 2ase%ne listine so
vse tiste, ki niso javne. 'odpis na zasebni listini lahko overi notar - ta overovitvena klavzula ima na listini javni
pomen.
P r i ( a - je oseba, ki v postopku pred sodiem izpove o svojih zaznavanjih preteklih in sedanjih dejstev.
'ria je lahko vsaka oseba, ki je zmo,na dati podatke o dejstvih, ki se dokazujejo. "gl. ??-.@? l.# Sposo%nost
%iti pri(a tore" ni odvisna od poslovne sposo%nosti6 'ria je lahko tudi otrok in tudi delno ali v celoti
preklicana oseba "e je sposobna dati podatke o pravno relevantnih dejstvih, kar presoja sodie v vsakem
primeru posebej#. (oloenih oseb ni dovoljeno zasliati kot prie, v doloenih primerih so prie oproene
izpovedbe, v doloenih primerih lahko pria odkloni odgovor na posamezna vpraanja.
I z v e d e n e $ < je oseba, ki na podlagi svojega strokovnega znanja sestavi izvedensko mnenje o preteklih in
sedanjih dejstvih ter s tem pomaga sodniku ugotoviti in razjasniti pravno relevantna dejstva. &zvedenci se
praviloma postavijo s posebne liste stalnih sodnih izvedencev. &zvedenci so lahko le fizine osebe. udi e se
zaupa izvedensko delo strokovnemu zavodu, nastopajo kot izvedenci zaposleni zavoda. &zvedensko mnenje
sestoji iz izvida in mnenja v izvidu izvedenec opie dejanske ugotovitve, do katerih je priel na temlju
svojega strokovnega znanja "npr. stanje motornega vozila#, v mnenju pa ocenjuje ugotovljena dejstva s stalia
svoje stroke "oceni, ali je glede na stanje motorja mo,na trditev stranke, da je bil motor pred kratkim generalno
popravljen#.
2 a s l i a n " e s t r a n k < dokaz z zaslianjem strank je subsidiaren "vendar zato ni manj vreden# - v
potev pride le, ko ni drugih dokazov ali ko tudi po izvedenih dokazih sodie spozna, da je zaslianje
potrebno za ugotovitev pomembnih dejstev. 'raviloma je treba zasliati obe stranki. ;aeloma veljajo enake
dolobe kot za prie "?5<.l.#, vendar pa zoper stranko niso dovoljeni nobeni prisilni ukrepi "prisilna privedba
na sodie, prisila k izpovedbi#. "?5?.l.#
51
$pomba+ od tu dalje je skrajano 4 glej e zakonL
POT* POSTOP*A NA PRVI STOPN)I
;amen postopka na &. stopnji je zbrati vse procesno gradivo - ugotoviti vsa pravno relevantna dejstva
"praemissa minor#, na tako ugotovljeno dejansko stanje uporabiti pravna pravila "praemissa maior sodnikega
silogizma# in izrei sodbo o utemeljenosti to,nikovega zahtevka oz. drugano konno odlobo. Alavna
procesna aktivnost strank in sodia se v postopku na &. stopnji razvija na glavni obravnavi, ki je
najpomembneja faza celotnega pravdnega postopka. 'ravdni postopek se zane s to,bo. ;ato si sledijo spodaj
navedene faze postopka.
/A!6 '$S$':A+ 2. predhoden preizkus to,be "obligatorna faza#
?. vroitev to,be to,encu zaradi odgovora na to,bo '%&'%A.6 ;A A>A.;$ $K%A.;A.$
<. razpis glavne obravnave "obligatorna faza#
9. glavna obravnava "obligatorna#
3. izdaja odlobe "zadnja faza#
%redsednik senata lahko izda med pripravami na lavno o!ravnavo sod!o na podlai pripoznave# sod!o na
podlai odpovedi in zamudno sod!o ter sprejme na zapisnik sodno poravnavo. "?02 l.#
. L A V N A O 3 R A V N A V A
je najpomembneji stadij pravdnega postopka. Fe obligatorna, le izjemoma je mogoe izdati sodno odlobo
brez glavne obravnave "npr. plailni nalog, sodba zaradi izostanka, sodba na podlagi pripoznave#.
;A86>A A>A.;6 $K%A.;A.6+
2. naelo javnosti,
?. naelo ustnosti,
<. naelo neposrednosti
9. naelo kontradiktornosti,
3. naelo obligatornosti glavne obravnave,
5. naelo koncentracije glavne obravnave,
0. naelo enotnosti glavne obravnave,
D. naelo materialnega in formalnega procesnega vodstva.
B= NA,LO *ON/NTRA/I) zahteva, naj se opravi gl. obravnava, e je le mogoe, na enem samem
naroku.
:= NA,LO NOTNOSTI pomeni, da se teje pod pogoji, doloenimi v zakonu, na ve narokih opravljena gl.
obravnava za celoto. . primeru prelo,itve se opravi narok po mo,nosti pred istim senatom. 8e se opravi pred
spremenjenim senatom, se mora gl. obravnava zaeti znova.
C= NA,LO !ATRIALN.A IN PRO/SN.A VODSTVA ureja temeljna pravila o vodenju obravnave.
CPP APOLLONIO DAMJAN
Materialno procesno vodstvo pomeni, da predsednik senata postavlja vpraanja in skrbi na drug primeren
nain, da se med obravnavo navedejo vsa odloilna dejstva. /ormalno procesno vodstvo se tie zunanjega teka
postopka. Sodie skrbi, da je postopek zakonit in smotrn. 'ravica formalnega in materialnega procesnega
vodstva na gl. obravnavi pripada sicer vsemu senatu, predsednik pa kot primus inter pares te pravice izvruje
"vodi gl. obravnavo, izprauje stranke, izvaja dokaze, daje besedo lanom senata, strankam, zastopnikom,
pooblaencem in razglaa odlobe senata#.
2 A S T O ) I V P O S T O P * U
PR*INITV POSTOP*A "?13.-?1D.l.# je zastoj v pravdi, ki nastopi neodvisno od volje strank in v
katerem praviloma preneha vsa procesna aktivnost "strank, sodia in drugih udele,encev postopka#.
'rekinitev nastopi zaradi dogodkov, ki jih taksativno nateva zakon "na podlagi samega zakona, prekinitev je
obligatorna, sklep je deklaratoren# ali po odredbi sodia "na podlagi sodne odlobe, sklep je konstitutiven#.
'osledice+ prene1a"o te(i vsi roki7 dolo(eni za pravdna de"an"a6 'o prenehanju prekinitve zane ves rok tei
znova "od zaetka#. (okler traja prekinitev, sodie ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj. 8e med
prekinitvijo ena stranka opravi pravdna dejanja, ta nasproti drugi stranki nimajo nobenega pravnega uinka -
njihov uinek se zane ele, ko se postopek nadaljuje.
!IROVAN) POSTOP*A "?1-.-?22.l.# nastopi po volji strank "izra,ena izrecno ali s konkludentnimi
dejanji#+ e se o prekinitvi stranki sporazumeta pred koncem gl. obravnave, e nobena od strank ni prila na
narok za gl. obravnavo, e se stranki na naroku noeta spustiti v obravnavanje, e pride le ena stranka in
predlaga mirovanje.
'osledice+ enake kot pri prekinitvi, razen, da ne prenehajo tei z zakonom doloeni roki "npr. rok za prito,bo# -
stranka lahko opravi dejanja, vezano na take roke. a dejanja imajo uinek proti sodiu in nasprotni stranki.
*ON/ POSTOP*A NA PRVI STOPN)I
'ostopek na prvi stopnji se kona z+
dispozitivnimi akti strank "umik to,be, odpoved to,b. zahtevku, sodna poravnava#
odlo(%ami sodi(a "procesnimi in meritornimi, npr. pripoznava to,b. zahtevka#
zaradi dogodkov
;a podlagi pripoznave izda sodie sodbo, zato uvramo ta nain konca postopka med primere, ko se zakljui
s sodno odlobo. . ostalih zgoraj navedenih primerih pa uinkujejo neposredno ,e strankina procesna dejanja.
'ostopek se torej kona, ko so ta dejanja opravljena. Sklepi sodia, ki vzame na znanje dispozitivno dejanje,
so le deklaratorne narave.
Gmik to,be se v doloenih primerih predpostavlja. "glej JJ l.#
Pro$esne odlo(%e so predvsem tiste "sklepi#, s katerimi sodie zavr,e to,bo zaradi pomanjkanja procesnih
predpostavk. !a sodie pomeni konec postopka na &. st. tudi pravnomoen sklep, s katerim se sodie izree
za stvarno ali krajevno nepristojno - vendar tak sklep ne pomeni konca postopka za stranke, saj se postopek
nadaljuje pred pristojnim sodiem.
2 meritorno 9vse%insko= odlo(%o kona sodie postopek, kadar odloi o utemeljenosti to,benega zahtevka,
praviloma na podlagi kontradiktorne javne glavne obravnave. Sodie zahtevku v celoti ali deloma ugodi oz.
53
ga v celoti ali deloma zavrne. 8e se stranka ne prito,i, se na &. st. s potekom prito,benega roka "z nastopom
pravnomonosti# sploh kona pravdni postopek. . pravdah zaradi motenja posesti se meritorna odloba izda v
obliki konnega sklepa, v obliki sklepa pa sodie izda tudi plailni nalog.
(rugi dogodki, ki pripeljejo do zakljuka pravde na &. st.+
smrt stranke , kadar je predmet spora osebnostna pravica, ki je dedii ne morejo podedovati "npr. zahtevek
za povrnitev nepremo,enjske kode - ?19@2 l. !$%#
zdru,itev strank v isti osebi "dedovanje, zdru,itev podjetij#
S O D N A P O R A V N A V A "<15.-<1-.l.#
je poravnava, ki so jo stranke sklenile v pismeni obliki med postopkom pred pravdnim sodiem o spornem
predmetu. .sebuje vse elemente poravnave po obligacijskem pravu "H stranki z njo uredita sporna ali negotova
pravna razmerja, odstranita spor oz. negotovost z vzajemnim popuanjem, s poravnavo doloita vzajemne
pravice in obveznosti#, poleg njih pa e naslednje+
sklenjena je med postopkom pred sodiem
nanaa se na sporni predmet
sklenjena je v pisni obliki
8e stranki skleneta poravnavo med postopkom, vendar ne pred sodiem, gre za poravnavo materialnega
prava. :er gre za spremembo pogodbenih dol,nosti in obveznosti, jo mora sodie upotevati pri izdaji sodbe,
mo,na pa je tudi posebna pravda za njeno uveljavitev.
!a sodno poravnavo sta pomembna naslednja procesna uinka+
z njo je konan spor med strankama, ima vse uinke pravnomone sodbe, zato ni dovoljen nov sodni spor o
istem spornem predmetu
pomeni izvrilni naslov "stranke lahko predlagajo prisilno izvrbo#
Sodno poravnavo je dovoljeno izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi "kot pravnomone sodbe#, sodna
praksa pa je zavzela nasprotno stalie - izpodbijati je mogoe s posebno to,bo.
S O D 3 A "<21.-<?D.l.#
2. uvod
?. izrek
<. obrazlo,itev
I 2 R * vsebuje odloitev sodia o utemeljenosti ali neutemeljenosti to,benega zahtevka "glavne stvari in
stranskih dajatev#. >e izrek sodbe postane pravnomoen "e o kaknem zahtevku sodie ni odloilo v izreku,
govori pa o tem zahtevku obrazlo,itev, je treba teti, da sodie o tem zahtevku sploh ni odloalo#. . izrek je
treba vnesti tudi odloitev o zahtevku iz nasprotne to,be in o morebitnem vmesnem ugotovitvenem zahtevku.
(el izreka pri dajatvenih sodbah sta paricijski rok in izvrilna klavzula.
PARI/I)S*I RO* je rok, ki ga doloi sodie v izreku sodbe to,encu za prostovoljno izpolnitev dajatve, ki
jo je nalo,ilo sodie. 7ele po preteku tega roka je dovoljena prisilna izvrba.
I2VRILNA *LAV2ULA - z njo sodie opozori to,enca, da se bo izognil izvr,bi le, e bo izpolnil
CPP APOLLONIO DAMJAN
obveznost v postavljenem paricijskem roku.
O 3 R A 2 L O - I T V - v njej sodie obravnava dejansko stanje in pravno podlago sodbe. Sodie
obravnava vse procesno gradivo "tudi dejstva, ki jih na koncu ni telo za pravno pomembna# in tiste dokaze, ki
jih je upotevalo.
(ejansko stanje sodbe pa predstavljajo le tista dejstva, ki so po mnenju sodia pomembna za razreitev spora.
o je t.i. praemissa minor sodnikega silogizma. 'ravna podlaga sodbe so pravila materialnega prava, ki jih
je sodie uporabilo za odloitev o utemeljenosti to,benega zahtevka. 'ravna pravila pomenijo praemisso
minor sodnikega silogizma.
!a sojenje je odloilno dejansko stanje, ki obstoji "v primeru kontradiktorne sodbe# o% zakl"'(k' glavne
o%ravnave. Sodie torej upoteva le dejstva, ki so nastala do konca glavne obravnave "npr. poslabanje
zdravstvenega stanja pokodovanca#, ne pa kasneje.
------
'omanjkljivosti pri pismeni izdelavi sodbe so lahko razline in imajo razline posledice. ;ekatere napake je
mogoe popraviti, druge pa so take narave, da pomenijo absolutno kritev postopka, ker sodbe zaradi napak
sploh ni mogoe preizkusiti. ake posledice imajo nerazumljivost izreka sodbe, nasprotje v izreku samem ali
nasprotje med razlogi sodbe in izrekom, pomanjkanje razlogov v sodbi, pomanjkanje razlogov o odloilnih
dejstvih, nejasni razlogi ali med seboj nasprotni razlogi, nasprotje o tem, kar se navaja v razlogih sodbe o
vsebini listin ali zapisnikov o izvedbah v postopku, in med samimi temi listinami oz. zapisniki.
------
POPRAVA SOD3 "<?D.l.#
%redsednik senata lahko kadar koli popravi napake v imenih in tevilkah ter drue oitne pisne in raunske
pomote# pomanjkljivosti lede o!like in neskladnosti prepisa sod!e z izvirnikom. "<?D.@2.l.# predsednik senata
lahko popravi le raunske in pisne napake, ne pa napake, ki jih je napravilo sodie pri odloanju oz.
oblikovanju svoje volje. Sodnih zmot s popravo sodbe ni mogoe odpraviti.
V R S T S O D 3
glede vsebine pravnega varstva+ dajatvene, ugotovitvene, oblikovalne
glede na izrek+ ugoditvene, zavrnilne, meane
glede na obseg+ konne, delne, dopolnilne, vmesne
glede na postopek+ kontradiktorne, enostranske
materialne, procesne
DA)ATVNA SOD3A "<22.l.# - z njo sodie nalo,i to,encu, da v korist to,nika nekaj da, stori, opusti ali
dopusti. . bistvu vsebuje tudi deklaratorni "ugotovitveni# del o obstoju ali neobstoju doloene pravice ali
pravnega razmerja. o sodbo je mo,no izdati le, e je to,eneva obveznost zapadla do konca glavne
obravnave. &zjemi+ a# obsodba na plaevanje pre,ivnine ali mesene rente ter b# obsodba na izroitev ali
prevzem stvari, ki so bile dane v najem ali zakup. 'osebnost te sodbe+ v izreku mora vsebovati paricijski rok
"naeloma 23 dni#. . izrek je treba vnesti tudi nadomestno izpolnitev, ki jo je ponudil to,nik. "glej <2?.l.#
U.OTOVITVNA SOD3A - z njo sodie izree, ali obstoji oz. ne obstoji doloena pravica ali pravno
razmerje. >e izjemoma je mogoe z njo odloiti o obstoju spornih dejstev "ugotavljanje pristnosti oz.
nepristnosti listine#. Sicer veljajo enaka pravila kot za dajatveno sodbo.
O3LI*OVALNA SOD3A - z njo se razve,e, spremeni ali na novo oblikuje doloeno pravno razmerje. aka
sodba temelji na oblikovalnem upravienju stranke, uinkuje pa brez izvrbe s samim izrekom.
*ON,NA SOD3A - z njo sodie v celoti odloi o vseh zahtevkih "glavnih in stranskih#. 8e je prilo do
zdru,itve pravd in postane stvar zrela za razsojo le glede zahtevka iz ene pravde, izda sodie sodbo o tem
55
zahtevku. aka sodba je konna in ne delna.
DLNA SOD3A "<29.l.# - je sodba o delu zahtevka ali o enem izmed ve postavljenih zahtevkov. &zda se,
kadar+
a# so od ve to,benih zahtevkov zaradi pripoznave ali na podlagi obravnavanja samo nekateri od njih zreli za
konno odlobo
b# je samo del posameznega zahtevka zrel za konno odlobo
c# je bila vlo,ena nasprotna to,ba, pa je za odlobo zrel samo zahtevek iz to,be ali zahtevek iz nasprotne
to,be.
Alavna predpostavka za izdajo delne sodbe je, da je eden izmed zahtevkov oz. del zahtevka zrel za odloitev.
o je v bistvu konna sodba o enem izmed zahtevkov oz. o delu zahtevka. &zda jo sodie na predlog stranke
ali po lastni presoji. 'ri odloanju sodia bo glavno vodilo naelo ekonominosti in pospeitve postopka.
V!SNA SOD3A "<23.l.# - je sodba o kvalitativnem delu to,benega zahtevka - o podlagi to,b. zahtevka oz.
o njegovi utemeljenosti. o,ba je mogoa, kadar to,enec izpodbija podlago in znesek to,b. zahtevka, pa je
glede podlage stvar zrela za odlobo. Sodie jo izda po lastni iniciativi ali na predlog stranke.
DOPOLNILNA SOD3A "<?3.l.# - je sodba, s katero sodie odloi o to,b. zahtevku oz. o delu zahtevka, o
katerem bi bilo treba odloiti s sodbo, pa je ta zahtevek oz. del zahtevka sodie prezrlo. Sodie jo izda le na
predlog stranke, ki ga mora stranka pri pravdnemu sodiu vlo,iti v 23. dneh po prejemu sodbe. 8e je predlog
pravoasen in utemeljen, predsednik senata razpie gl. obravnavo pred senatom. (opolnilna sodba se lahko
izda tudi brez nove gl. obravnave, e jo izda isti senat, ki je izdal prvotno sodbo, zahtevek, glede katerega se
zahteva dopolnitev, pa je bil zadosti obravnavan.
SOD3A NA PODLA.I PRIPO2NAV "<25.l.# - pripoznava je enostranska izjava to,enca, da je to,nikov
zahtevek po pravnem varstvu utemeljen. 'ripoznava mora biti izrena in jasna in se nikoli ne predpostavlja. .
tem primeru sodie ne ugotavlja resninosti s strani to,nika zatrjevanih dejstev in ali iz njih izhaja
utemeljenost zahtevka. "e to$ena stranka do konca l. o!ravnave pripozna to$!eni zahtevek# izda sodie !rez
nadaljnjea o!ravnavanja sod!o# s katero to$!. zahtevku uodi. "<25.@2.l.# 8e bo sodie telo, da pripoznava
ni dovoljena, bo izdalo sklep, proti kateremu se bosta lahko stranki prito,ili. 'o pravnomonosti sklepa bo
sodie nadaljevalo postopek. 'ripoznavo je mogoe dati do konca gl. obravnave, pa tudi na prito,beni
obravnavi, saj veljajo za prito,beno obravnavo naeloma dolobe o gl. obravnavi pred sodiem &. st.
SOD3A NA PODLA.I I2OSTAN*A 92A!UDNA SOD3A=+ "<2D.l.#
Sistem negativne litiskontesta$i"e ocenjuje to,enevo pasivnost kot zanikanje zatrjevanih dejstev in upiranju
to,b. zahtevku - zamudna sodba torej ni mogoa. Sistem a0irmativne 9pozitivne= litiskontesta$i"e pa ocenjuje
to,enevo pasivnost kot priznavanje to,nikovih dejanskih navedb, lahko pa tudi kot pripoznavo zahtevka. "glej
str. 25#
eorije+ 'asivnost to,enca se ocenjuje kot priznanje to,nikovih dejanskih trditev, ne pa tudi kot pripoznava
zahtevka. (rugo mnenje+ ne moremo govoriti o priznanju dejstev, sodie pa vzame za podlago sodbe le
procesno gradivo, ki ga je prispeval to,nik.
Alede na ureditev prito,be pri zamudni sodbi, ki ne pozna prito,benega razloga zmotne in nepopolne
ugotovitve dejanskega stanja, pa je prepriliveje stalie afirmativne litiskontestacije "torej predpostavljeno
priznanje to,nikovih dejanskih navedb#, saj bi bilo sicer treba dovoliti tudi omenjeni prito,beni razlog.
S * L P I "<?-.l.#
.edno, kadar sodie ne odloi s sodbo, odloi s sklepom. 'redvsem s sklepom zavr,e to,bo, kadar manjkajo
CPP APOLLONIO DAMJAN
procesne predpostavke, s sklepom pa odloa tudi o vseh vmesnih procesnih vpraanjih. 'oznamo+
meritorne sklepe, s katerimi se odloa o utemeljenosti to,b. zahtevka "konni sklepi v pravdah zaradi
motenja posesti ter plailni nalogi#
sklepe s katerimi se kona pravda "zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk#
sklepe, s katerimi se reujejo posamezna procesna vpraanja "predvsem sklepi pravdnega vodstva#
;a sklepe pravdnega vodstva sodie praviloma ni vezano in jih lahko spremeni. Sodie izda sklepe na
naroku ali zunaj njega.
P R A V N O ! O , N O S T
&nstitut pravnomonosti na eni strani izkljuuje nadaljnje razpravljanje o spornem razmerju "izkljuuje
nadaljnja pravna sredstva#, na drugi strani pa pomeni vezanost strank in sodia na vsebino sodne odlobe. ;a
ta nain uveljavlja naelo pravne varnosti. Stranke se lahko zanesejo na pravnomono sodno odlobo, ponovno
razpravljanje o spornem zahtevku, razreenim s sodbo, ni ve mogoe. a institut pa vasih pride v nasprotje z
naelom materialne resnice in naelom zakonitosti "vasih pride do zmotno ugotovljenega dejanskega stanja
oz. nepravilne uporabe prava#. 'ravnomone odlobe se lahko izpodbijajo le z izrednimi pravnimi sredstvi, ki
so vezani na tono doloene razloge ter subjektivne in objektivne roke.
'ravnomoni postanejo+
vse sod%e in s sod%ami izena(eni meritorni sklepi "predvsem sklepi, izdani v pravdah zaradi motenja
posesti in plailni nalogi#C
sodba v delu, v katerem je odloeno o pobotnem ugovoruC
sklepi sodi(a7 ki pomeni"o kone$ postopka "predvsem sklepi, s katerimi sodie zavr,e to,bo zaradi
pomanjkanja procesnih predpostavk#C
sklepi7 s katerimi sodi(e nalaga strankam dolo(ene o%veznosti "sklepi o strokih, o plailu redovne
kazni...#
uinke pravnomonosti imajo tudi nekateri dispozitivni akti strank "odpoved zahtevku, sodna poravnava#.
'ravnomoni pa ne postanejo sklepi pravdnega vodstva - te je mogoe vedno spremeniti, sodie nanje ni
vezano.
>ormalna pravnomo(nost& neizpodbojnost sodne odlobe z rednimi pravnimi sredstvi.
!aterialna pravnomo(nost& vezanost strank in sodia na vsebino sodne odlobe in prepoved ponovnega
sojenja o isti zadevi.
$dloba 2. st. postane pravnomona+
s potekom prito#%enega roka, e upraviene stranke ne vlo,ijo prito,be,
z dnevom odpovedi prito#%i, e se stranke prito,bi odpovejo,
z dnevom 'mika prito#%e, e stranka vlo,eno prito,bo umakne.
$dloba ?. st. postane pravnomona z izdajo sodbe na ?. stopnji. E'%6.6%& $L
O3)*TIVN !) PRAVNO!O,NOSTI
'%A.&>A+
Sodba postane pravnomona glede zahtevkov iz to,be in nasprotne to,be, o katerih je sodie odloilo.
8e sodie ni odloilo o katerem od zahtevkov oz. o delu kakega zahtevka "eprav ga je stranka v postopku
uveljavljala#, se pravnomonost na ta zahtevek oz. del zahtevka ne razteza.
57
'ravnomonost zajema tudi odloitev o terjatvi, ugovarjani v pobot.
'ravnomoen postane le izrek sodne odlobe, ne pa obrazlo,itev oz. njeni razlogi.
SU3)*TIVN !) PRAVNO!O,NOSTI
es iudicata ius !acit inter partes - pravnomona sodba ve,e predvsem stranke spora in sodie, ki je izdalo
sodbo. retje osebe niso sodelovale v pravdi in niso imele mo,nosti sodelovati ter se zato praviloma nanje
pravnomonost ne more raztezati. 'ravnomona sodba uinkuje tudi proti generalnim naslednikom "dediem#
in singularnim naslednikom "kadar stranka med pravdo odtuji stvar ali pravico, o kateri tee pravda - razen e
singularni naslednik ni dobroverno pridobil stvari#.
$dlobe, izdane v statusnih sporih "zakonskih#, pa imajo uinke tudi proti <. osebam "era omnes#
,ASOVN !) PRAVNO!O,NOSTI
'ravnomonost sodbe se nanaa na pravno razmerje, kakrno obstoji v asu zakljuka gl. obravnave, t.j. v
asu, do katerega so imele stranke mo,nost v postopku na 2. st. uveljaviti nova dejstva in nove dokaze. :er
pravnomonost zajema stanje ob zakljuku gl. obravnave, zadene stranke po nastopu pravnomonosti
prekluzija glede vseh dejstev, ki so takrat ,e obstajala. eh dejstev stranke po pravnomonosti ne morejo ve
uveljavljati, razen v okviru obnove postopka in pod pogoji, doloenimi za ta postopek. 'rekluzija pa ne velja
za dejstva, ki so nastopila po zakljuku gl. obravnave .
'ravnomonost preneha le, e je pravnomona sodba razveljavljena oz. spremenjena z izrednimi pravnimi
sredstvi.
P R A V N A S R D S T V A
% 6 ( ; A & ! % 6 ( ; A
prito,ba proti sodbi
prito,ba proti sklepu
revizija proti sodbi@sklepu
zahteva za varstvo zakonitosti
obnova postopka
to,ba za razveljavitev sodne
poravnave
CPP APOLLONIO DAMJAN
2 N A , I L N O S T I P R A V N I + S R D S T V
2. SUSPN2IVNOST < odlo,ena sta nastop pravnomonosti in izvrljivost. 'rito,ba proti sodbi je vedno
suspenzivna, ni pa vedno suspenzivna prito,ba proti sklepu. 'rito,ba zadr,i izvritev sklepa, e ni z !''
drugae doloeno. &zredna pravna sredstva so nesuspenzivna, saj jih upravienec vlaga proti pravnomoni
"torej izvrljivi# sodni odlobi.
?. DVOLUTIVNOST < o pravnem sredstvu odloa vije sodie. S tem so podana veja jamstva za pravilno
in zakonito sodno odlobo "o pravnem sredstvu ne odloa sodie, ki je izdalo izpodbijano sodno odlobo#.
<. NOSTRANOST IN DVOSTRANOST < dvostrano je pravno sredstvo, kadar sta obe stranki imeli mo,nost
prispevati procesno gradivo za odloanje o pravnem sredstvuC enostrana pa so sredstva, pri katerih se
nasprotniku vlagatelja pravnega sredstva ne omogoi, da se o njem izjavi "npr. prito,ba proti sklepu#.
9. R>OR!ATI,NOST IN *ASATORI,NOST < ta znailnost pravnih sredstev je odvisna od pooblastil
sodia, ki odloa o pravnem sredstvu.
kasatori(no pravno sredstvo R sodie lahko le zavrne ali razveljavi sodno odlobo.
re0ormati(no 9revizi"sko= pravno sredstvo R sodie lahko izpodbijano sodno odlobo spremeni.
:adar ima sodie revizijska pooblastila, ima vedno tudi pooblastilo razveljaviti sodno odlobo.
3. SA!OSTO)NA IN NSA!OSTO)NA < nesamosto"na so tista pravna sredstva, ki jih ni mogoe vlo,iti
samostojno, temve le obenem z vlo,itvijo kakega drugega pravnega sredstva.
D O P U S T N O S T P R A V N I + S R D S T V
'ravno sredstvo zoper sodno odlobo je dopustno, e+
je predvideno v zakonu,
je pravoasno "vlo,eno v roku#,
ga je vlo,ila upraviena "legitimirana# oseba, ki se prito,bi ni odpovedala ali jo umaknila,
ima vlagatelj pravni interes "stranka, ki v procesu ni uspela ter tisti, ki ga pooblaa zakon#,
je popolno "vsebuje vse z zakonom doloene minimalne sestavine#.
O D P O V D I N U ! I * P R A V N . A S R D S T V A
$dpoved pravnemu sredstvu povzroi nastop pravnomonosti "zato je smiseln samo pri rednih pravnih
sredstvih#. Stranka se lahko odpove pravnemu sredstvu takoj, ko je razglaena sodna odloba, e pa se odloba
ne razglasi, pa ko ji je vroen prepis odlobe. (okler sodie ?. st. ne izda odlobe, lahko stranka umakne ,e
vlo,eno pravno sredstvo. $dpoved in umik pravnega sredstva se ne moreta preklicati.
56 PRITO-3A PROTI SOD3I "<<<-<5?. l.#
je redno, suspenzivno, devolutivno, dvostrano in samostojno pravno sredstvo. 'rito,beno sodie ima
kasatorina in reformatina pooblastila.
dovoljena je zoper vsako sodbo, izdano na 2. stopnji.
za vlo,itev so legitimirani+ stranka, njen univerzalni in singularni naslednik "e je vstopil v pravdo in s tem
postal tudi stranski intervenient, e to ni v nasprotju s strankinim ravnanjem#, sosporniki intervenient "celo
proti volji stranke#, dr,avni pravobranilec, dr,avni to,ilec "oba v mejah svojih pooblastil#.
%ok za vlo,itev+ 23 dni od vroitve prepisa sodbe, D dni v meninih in ekovnih sporih.
5+
VS3INA PRITO-3 "<<3.l.#
%rito$!a mora o!seati: 8. naved!o sod!e# zoper katero se vlaa#
<. izjavo# da se sod!a izpod!ija v celoti ali v doloenem delu#
3. prito$!ene razloe#
;. podpis prito$nika.
"$bligatorni-O# sta samo 2. in 9. sestavina. 'rito,ba, ki ima samo ti dve sestavini, je .OLA PRITO-3A
"prito,beno sodie jo obravnava in o njej odloa#.
PRITO-3NI RA2LO.I "<<D.l.#
Sodie 2. st. lahko v civilni pravdi bodisi kri pravila postopka "errores in procedendo#, ali pa napravi
vsebinske napake pri ugotavljanju dejanskega stanja in pravni presoji spora "errores in iudicando#.
Sod!a se sme izpod!ijati: 8. zaradi !istvene kritve dolo! pravdnea postopka#
<. zaradi zmotne ali nepopolne uotovitve dejanskea stanja#
3. zaradi zmotne upora!e materialnea prava.
2am'dna sod%a se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Sod%a na podlagi pripoznave in sod%a na podlagi odpovedi se lahko izpodbijata zaradi bistvene kritve
dolob pravdnega postopka ali zato, ker je bila izjava o pripoznavi oz. o odpovedi dana v zmoti ali pod
vplivom prisile ali zvijae.
3ISTVN *RITV DOLO,3 PRAVDN.A POSTOP*A
A K S $ > G ; 6 % 6 > A & . ; 6
natete so v ?. odst. <<-.l. !'' "29 tok#
vpliv kritve se predpostavlja
sodba je absolutno nina "ne ugotavlja se,
ali so kritve vplivale na pravilnost in
zakonitost sodbe#
upotevajo se eP offo "po uradni
dol,nosti, razen kritev pravil o krajevni
pristojnosti in kritev naela o uporabi
lastnega jezika, ki se upotevajo le na
ugovor strank#
oznauje jih 2. odst. <<-. l. !''
sodie mora ugotavljati, ali je kritev
vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe
"e sodie med postopkom ni uporabilo
kakne dolobe !'', ali jo je uporabilo
nepravilno, pa je to vplivalo ali je moglo
vplivati na zakonitost sodbe#
sodba je izpodbojna
upotevajo se le na ugovor strank
=>S&*?7(=
K&S.6;A :%7&6. ($>$8K '%A.(;6AA '$S$':A F6 .S6>6F '$(A;A+ "<<-@? l.#
2. e je !ilo sodie nepravilno sestavljeno ali e je pri izdaji sod!e sodeloval sodnik ali sodnik porotnik# ki ni sodeloval
na l. o!ravnavi6 9kritev na(ela neposrednosti ter kritev pravil o sestavi sodi(a=
<. e je pri izdaji sod!e sodeloval sodnik ali sodnik porotnik# ki !i moral !iti po zakonu izloen (@A.l.B8C9 t.) oz. ki je
!il s sklepom predsednika oz. predstojnika sodia izloen6
<. e je !ilo odloeno o zahtevku v sporu# ki ne spada v sodno pristojnost (82.l.)6 9poman"kan"e sodne "'risdik$i"e=
9. e je sodie odloilo o to$!. zahtevku# za katerea je stvarno pristojno vije sodie iste vrste ali sodie drue vrste#
ali e je na uovor stranke v odlo!i# ki je !ila vzeta v sod!o# nepravilno odloilo# da je krajevno pristojno6 9kritev
pravil o razme"itvi pristo"nosti med sodi(i ter kritev pravil o stvarni in kra"evni pristo"nosti=
CPP APOLLONIO DAMJAN
9. e je sodie na uovor stranke# da re za spor# lede katerea je !il sklenjen ar!itra$ni doovor# v odlo!i# ki je !ila
vzeta v sod!o# nepravilno odloilo# da je pristojno6
5. e je sodie v nasprotju z dolo!ami tea zakona oprlo svojo odlo!o na nedovoljena razpolaanja strank
(3.l.@3.odst.)6 9kritev na(ela o0i$ialnosti=
@. e je sodie v nasprotju z dolo!ami tea zakona izdalo zamudno sod!o# sod!o na podlai pripoznave ali sod!o na
podlai odpovedi6
D. e kakni stranki z nezakonitim postopanjem# zlasti pa z opustitvijo vroitve# ni !ila dana mo$nost o!ravnavanja pred
sodiem6 9kritev na(ela kontradiktornosti=
-. e je sodie v nasprotju z dolo!ami tea zakona zavrnilo zahtevo stranke# da !i upora!ljala v postopku svoj jezik in
v svojem jeziku spremljala postopek6 9kritev na(ela o pravi$i do 'pora%e lastnega "ezika=
21. e je sodie izdalo sod!o !rez l. o!ravnave# pa !i !ilo moralo opraviti l. o!ravnavo6 9kritev na(ela
o%ligatornosti gl6 o%ravnave=
22. e se je postopka udele$eval kot to$nik ali to$enec nekdo# ki ne more !iti pravdna stranka# ali e stranke# ki je pravna
os.# ni zastopal tisti# ki jo je po zakonu upravien zastopati# ali e pravdno nesposo!ne stranke ni zastopal zakoniti
zastopnik ali e zakoniti zastopnik ni imel potre!nea dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali e
stranke ni zastopal poo!laenec v skladu z dolo!ami tea zakona ali e poo!laenec stranke ni imel poo!lastila#
razen e je !ila pravda oz. e so !ila posamezna pravdna dejanja pozneje odo!rena6 9kritev pro$esni1
predpostavk o sposo%nosti %iti stranka in o pro$esni sposo%nosti ter kritev pravil o zastopan"'=
2?. e je !ilo odloeno o zahtevku# o katerem $e tee pravda ali o katerem je !ilo $e prej pravnomono razsojeno ali o
katerem je !ila $e sklenjena sodna poravnava6 9kritev pro$esni1 predpostavk litispenden$e7 res i'di$ate7 res
transa$te in ponovnem odlo(an"' o za1tevk'7 ki se m' "e to#nik odpovedal=
2<. e je !ila v nasprotju z zakonom izkljuena javnost lede l. o!ravnave6 9kritev na(ela "avnosti=
29. e ima sod!a pomanjkljivosti# zaradi katerih se ne more preizkusiti# zlasti pa# e je izrek sod!e nerazumljiv# e
nasprotuje samemu se!i ali razloom sod!e ali e sod!a sploh nima razloov ali v njej niso navedeni razloi o
odloilnih dejstvih ali so ti razloi nejasni ali med se!oj v nasprotju6 ali e je o odloilnih dejstvih nasprotje med tem#
kar se navaja v razloih sod!e o vse!ini listin ali zapisnikov o izpoved!ah v postopku# in med samimi temi listinami
oz. zapisnmiki. 9kritev pravil o sestavi in vse%ini sodne odlo(%e=
Absolutne bistvene kritve lahko razvrstimo v < skupine+
2. kritve temel"ni1 na(el /PP 9t. 2, 5, D, -, 21, 2<#
?. kritve pro$esni1 predpostavk "t. <, 9, 22, 2?#
<. kritve nekateri1 dr'gi1 pomem%ne"i1 pro$esni1 pravil "t. ?, 0, 29#
2!OTNA UPORA3A !ATRIALN.A PRAVA "<92 l.#
je podana# e sodie ni upora!ilo dolo! mat. prava# ki !i jih moralo upora!iti# ali e jih ni upora!ilo
pravilno.
:ritev je podana+ - e sodie uporabi nepravilno pravno normo
- e sodie sicer uporabi pravo pravno normo, vendar jo napano interpretira
- e napravi napano subsumpcijo dejanskega stanja pod pravno normo
2!OTNA IN NPOPOLNA U.OTOVITV D)ANS*.A STAN)A "<91 l.#
Zmotna ali nepopolna uotovitev dej. stanja je podana# e je sodie kakno odloilno dejstvo napano
01
uotovilo oz. e a ni uotovilo.
2motna ugotovitev dej. stanja - kadar sodie napano ugotovi kakno odloilno dejstvo.
Nepopolna ugotovitev dej. stanja - kadar sodie ni ugotovilo kaknega pomembnega dejstva.
NAPA,NA UPORA3A !ATRIALN.A PRAVA "<92 l.#
;apana uporaba materialnega prava je podana, e sodie ni uporabilo dolob materialnega prava, ki bi jih
moralo uporabiti, ali e jih ni uporabilo pravilno.
:ritev je podana+
- e uporabi sodie nepravilno pravno normoC
- e sodie sicer uporabi pravo pravno normo, vendar jo napano interpretiraC
- e napravi napano subsumpcijo dejanskega stanja pod pravno normo.
IUS NOVORU! 9PRAVI/A NAVA)AN)A NOVOT= "<<0 l.#
V prito$!i sme prito$nik navajati nova dejstva in predlaati nove dokaze le# e izka$e# da jih !rez svoje krivde
ni moel navesti oz. predlo$iti do prvea naroka za l. o!ravnavo oz. do konca l. o!ravnave# e so izpolnjeni
pooji iz <. odst. <2D. l. tea zakona.
%redsednik senata sodia 8. st. po potre!i sam ali na zahtevo poroevalca sodia <. st. s poizved!ami ali na
naroku preveri resninost prito$nikovih naved!.
?ovor po!ota# ki ni !il uveljavljen pred sodiem 8. st.# se ne more uveljavljati v prito$!i.
;ova dejstva ne morejo biti taka, da bi njihovo navajanje pomenilo spremembo to,be. Sprememba to,be je
namre mogoa le do konca gl. obravnave, ne pa v prito,benem postopku.
Alede doloenih ugovorov procesne narave je stranka v prito,benem postopku prekludirana, ker jih je namre
mogoe uveljavljati le do doloene faze postopka "npr. to,enec lahko ugovarja krajevni pristojnosti le, dokler
se ne spusti v obravnavanje glavne stvari#. Materialne ugovore lahko stranka uveljavlja v okviru ius novorum.
'o izrecni dolobi "<<0@< l.# pa stranka v prito,bi ne more uveljavljati pobotnega ugovora.
P O S T O P * S P R I T O - 3 O
%rito$!a se vlo$i pri sodiu# ki je izreklo sod!o na 8. st.# v zadostnem tevilu izvodov za sodie in nasprotno
stranko. "<9? l.# %repozno# nepopolno ali nedovoljeno prito$!o zavr$e s sklepom predsednik senata sodia 8.
st. !rez naroka. "<9< l.#
'rito,ba je+
prepozna7 e je bila vlo,ena po preteku zakonskega roka zanjoC
nedovol"ena7 e jo je vlo,ila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je prito,bi odpovedala ali jo
umaknila, ali e prito,nik ni imel pravnega interesa za prito,boC
nepopolna7 e se po podatkih prito,be ne more ugotoviti, katera sodba se izpodbija, ali e prito,ba ni
podpisana. "glej str. 30 - vsebina prito,be#
PRITO-3A "pravoasna, popolna, dovoljena#

OD.OVOR NA PRITO-3O "rok D dni#

&zvod odgovora na prito,bo sodie 2. st. vroi prito,niku.
'repozen odgovor na prito,bo se ne zavr,e, ampak se polje sodiu ?. st., ki ga upoteva, e je to e
mogoe.

SODI, 56 ST6 POL) SPIS SODI,U 86 ST6

CPP APOLLONIO DAMJAN
:o dobi odgovor na prito,bo ali ko se iztee rok za odg. na prito,bo, sodie 2. st. polje prito,bo in
odgovor na prito,bo "e je bil vlo,en# z vsemi spisi sodiu ?. st.
8e prito,nik trdi, da so bile v post. na 2. st. prekrene dolobe pravdnega postopka, dB predsednik senata
sodia 2. st. pojasnilo k navedbam v prito,bi, ki se nanaajo na te kritve, po potrebi pa opravi tudi
poizvedbe, da ugotovi, ali so navedbe v prito,bi resnine.

DOLO,ITV SODNI*A PORO,VAL/A

a pripravi poroilo o obravnavani zadevi za prito,beni senat.
8e je potrebno, si lahko sodnik poroevalec od sodia 2. st. priskrbi poroilo o kritvah dolob postopka
in zahteva, naj se za ugotovitev teh kritev opravijo poizvedbe.

.LAVNA O3RAVNAVA PRD PRITO-3NI! SNATO!

Sodie <. st. odloa o prito$!i praviloma !rez o!ravnave. "e senat sodia <. st. spozna# da je tre!a za
pravilno uotovitev dej. stanja ponoviti $e izvedene dokaze pred sodiem <. st.# mora razpisati
o!ravnavo. (3;@. l.)
'ovabijo stranke oziroma njihovi zakoniti zastopniki ali pooblaenci in pa tiste prie in izvedenci, za
katere sodie sklene, da jih bo zaslialo. 8e ne pride na obravnavo katera od strank ali ne pride nobena
stranka, obravnava sodie prito,bo in izda odlobo, upotevajo zlasti tisto, kar je navedeno v prito,bi
in v odgovoru na prito,bo.!ane se s poroilom poroevalca, ki razlo,i stanje stvari, ne da bi dal svoje
mnenje o utemeljenostim prito,be. ;ato se prebere sodba ali del sodbe, na katerega se nanaa prito,ba,
e je treba, pa tudi zapisnik o glavni obravnavi pred sodiem prve stopnje, potem pa prito,nik obrazlo,i
svojo prito,bo, nasprotna stranka pa odgovor na prito,bo. ;a obravnava stranka ne more uveljavljati
novih dejstev in predlagati novih dokazov niti uveljavljati ugovora pobota, ki ga ni uveljavljala pred
sodiem prve stopnje.

!) PRI2*USA SOD3 PRV STOPN)

Sodie druge stopnje preizkusi sodbo prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s prito,boC e pa se
iz prito,be ne vidi, v katerem delu se sodba izpodbija, preizkusi sodbo v tistem delu, v katerem stranka ni
zmagala v sporu.
Sodie ?. st. preizkusi sodbo 2. st. v mejah razlogov, ki so navedeni v prito,bi, pri tem pa po uradni
dol,nosti pazi na+
- bistvene kritve dolob pravdnega postopka iz 2., ?., 5., 0., D., 22., 2?. &n 29 toke ?. odst. <<-. l. !''
"razen absolutnih kritev pravil o krajevni pristojnosti in naela uporabe lastnega jezika#
- pravilno uporabo materialnega prava.
Sodie druge stopnje pazi na prekoraitev to,benega zahtevka samo na zahtevo stranke.
ODLO,3 SODI,A 86 ST6 O PRITO-3I
2AVR- prito,bo kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno "e tega ni storilo sodie 2. st.#C
2AVRN prito,bo kot neutemeljeno in POTRDI SOD3O sodia 2. st. "e niso podani razlogi, iz katerih
se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dol,nosti#C
RA2VL)AVI sodbo 2. st. in polje zadevo temu sodiu v NOVO SO)N) "e je podana bistvena
kritev dolob pravdnega postopka#C
RA2VL)AVI sodbo 2. st. in 2AVR- TO-3O "2. e je bilo odloeno o zahtevku v sporu, ki ne spada v
sodno pristojnost ali ?. e je bilo odloeno o zahtevku, o katerem ,e tee pravda ali o katerem je bilo ,e
pravnomono razsojeno ali o katerem je bila ,e sklenjena sodna poravnava ali <. krene dolobe o
strankah in zastopnikih#C
SPR!NI sodbo 2. st. "e je bil s sodbo prekoraen to,b. zahtevek, e ugotovi drugano dej. stanje, e
je sodie 2. st. zmotno presodilo listine ali posredno izvedene dokaze, e je sodie 2. st. nepravilno
sklepalo na obstoj drugih dejstev, na katera je oprlo sodbo, e je sodie 2. st. zmotno uporabilo
materialno pravo#
03
"daj sodie druge stopnje spremeni sodbo sodia prve stopnje:
2. e ugotovi na podlagi obravnave drugano dej. stanje, kakor pa je ugotovljeno v sodbi prve stopnjeC
?. e je sodie 2. st. zmotno presodilo listine ali posredno izvedene dokaze, njegova odloba pa se opira samo na te
dokazeC
<. e je sodie 2. st. iz ugotovljenih dejstev nepravilno sklepalo na obstoj drugih dejstev, na katera je oprlo sodbo,
9. e misli, da je dejansko stanje v sodbi 2. st. pravilno ugotovljeno, da pa je sodie prve stopnje zmotno uporabilo
materialno pravo.
3. e je bil s sodbo prekoraen to,b. !ahtevek.
Sodie druge stopnje ne sme spremeniti sodbe v kodo stranke, ki se je prito,ila, e se je prito,ila samo ona "'repoved
reformacije#.
Sestava pritobene odlobe
. obrazlo,itvi sodbe oziroma sklepa mora sodie druge stopnje presoditi navedbe prito,be, ki so odloilnega pomena, in
navesti razloge, ki jih je upotevalo po uradni dol,nosti. :adar se sodba prve stopnje razveljavi zaradi bistvenih kritev
dolob pravdnega postopka, je treba v obrazlo,itvi navesti, katere dolobe so bile prekrene in v em je kritev. 8e se
sodba prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodiu prve stopnje v novo sojenje, da pravilno ugotovi dejansko stanje, se
navede, v em so pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja oziroma zakaj so nova dejstva in novi dokazi
pomembni za pravilno odlobo in zakaj vplivajo na tako odlobo. Sodie druge stopnje vrne vse spise sodiu prve
stopnje z zadostnim tevilom overjenih prepisov svoje odlobe, da jih vroi strankam in drugim prizadetim osebam.
Sodie prve stopnje mora opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vpraanja, na katera je opozorilo
sodie druge stopnje v svojem sklepu. ;a prvem naroku nove glavne obravnave smejo navajati stranke tudi nova dejstva
in predlagati nove dokaze. 8e se sodba razveljavi zaradi tega, ker jo je izdalo nepristojno sodie, se opravi nova
obravnava pred sodiem prve stopnje po dolobah, ki veljajo za glavno obravnavo, e se spremeni senat.
86 PRITO-3A 2OPR S*LP "<5<-<55. l.#
redno , praviloma suspenzivno, devolutivno in enostransko pravno sredstvoC
zoper sklep sodia &. st. je dovoljena prito,ba, razen e ni v tem zakonu doloeno, da ni prito,beC
e zakon izrecno doloa, da ni posebne prito,be, se sme sklep sodia &. st. izpodbijati samo v prito,bi
zoper konno odloboC
pravoasna prito,ba zadr,i izvritev sklepa, e ni z zakonom drugae predpisano sklep, zoper katerega ni
posebne prito,be, se lahko takoj izvri
. postopku s prito,bo zoper sklep se smiselno uporabljajo dolobe, ki veljajo za prito,bo zoper sodbo, razen
dolob o odgovoru na prito,bo in o obravnavi pred sodiem &&. stopnje.
Sodie ?. st. prito,bo+
zavr#e kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno,
zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep sodia 2. st.,
'godi prito,bi in sklep spremeni ali razvel"avi in po potrebi vrne zadevo v nov postopek.
;6 RVI2I)A PROTI SOD3I "<50-<D9. l.#
je izredno, zaradi tega nesuspenzivno "ni odlo,en nastop pravnomonosti#, devolutivno "odloa .S#,
dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomonim odlobam &&. stopnjeC
tudi revizijsko sodie ima kasatorina in revizijska pooblastilaC
je omejeno pravno sredstvo, saj ni dovoljena proti vsem pravnomonim odlobam, pa tudi revizijski razlogi
so omejeniC
je izrazito pravno sredstvo, namenjeno odstranjevanju pravnih napak "namen revizije je predvsem
zagotoviti pravilno in zakonito odlobo v konkretnem sporu ter je v rokah strank#C
slu,i enotnosti pravnega reda oz. enotni uporabi zakonov "o njej odloa vrhovno sodie#.
DOPUSTNOST RVI2I) IN L.IT!IA/I)A 2A N)NO VLO-ITV
CPP APOLLONIO DAMJAN
8e ni prito,be ni revizije.
samo zoper pravnomono sodbo, izdano na &&. st. "rok+ <1 dni od vroitve prepisa sodbe#,
e nobena od strank ni vlo,ila prito,be in je postala sodba sodia 2. st. pravnomona, revizija ni dovoljena ,
dopustnost revizije je odvisna od+ vrednosti spornega predmeta in pravnega temelja civ. spora.
. premo,enjskih sporih je revizija dovoljena, e vrednost izpodbijanega dela pravnomone sodbe presega
2.111.11 S&.;amen revizije je predvsem zagotoviti zakonitost odlobe v konkretnem sporu.
L . I T I ! A / I ) A
%evizijo lahko vlo,ijo+ stranka, njen singularni naslednik "e je stopil v pravdo# ali univerzalni naslednik,
zakoniti zastopnik ter pooblaenec teh oseb. Stranski intervenient jo lahko vlo,i le, e je sodeloval v rednem
postopku "nikoli pa proti volji stranke#, sosporniki intervenient pa vedno "tudi e se ni udele,eval rednega
postopka#.
Revizi"a "e vsele" dovol"ena<dop'stna 9izpitno vpraan"e=&
2. . sporih o pre,ivljanju, ko je pre,ivnina prvi doloena ali je ukinjenaC
?. . odkodninskih sporih za izgubljeno pre,ivljanje zaradi smrti pre,ivljalca, ko je ta odkodnina prvi
doloena ali ukinjenaC
<. . sporih iz avtorske praviceC
9. . sporih, ki se nanaajo na varstvo in uporabo izumov in znakov razlikovanja ali pravico do uporabe
firme, in v sporih v zvezi z varstvom konkurence
'red vrhovnim sodiem lahko stranko zastopa samo odvetnik, pravno osebo pa direktor, e ima opravljen
pravniki dr,avni izpit.
R E V I Z I J S K I R A Z L O,I 'i-pitno vp!#.#n$e*
%evizija se lahko vlo,i+
2. zaradi bistvene kritve dolob pravdnega postopka, iz <<-@?, razen e se kritev nanaa na krajevno
pristojnost "9.t <<-@?# ali na pristojnost arbitra,e "3.t <<-@?#C
- e je sodnik sodia prve stopnje izdal sodbo brez glavne obravnave, eprav bi jo moral opravitiC
- e je bilo odloeno o zahtevku, o katerem tee pravda aliC
- e je bila v nasprotju z zakonom izkljuena javnost glavne obravnaveC
?. zaradi bistvene kritve dolob pravdnega postopka iz <<-@2 !!' v postopku pred sodiem druge stopnjeC
<. zaradi zmotne uporabe materialnega prava
%evizije ni mogoe vlo,iti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
!oper sodbo druge stopnje, s katero se potrjuje sodba na podlagi pripoznave ali sodba na podlagi odpovedi, je
revizija dopustna samo zaradi razlogov iz 2 in ? t. 'rvega in iz drugega odstavka <01. 8l E odpade zmotna
uporaba materialnega prava.
!) PRI2*USA PRAVNO!O,N SODN ODLO,3 "<02 l.#
.evizijsko sodie preizkusi izpod!ijano sod!o samo v tistem delu# v katerem se izpod!ija z revizijo# in v mejah
razloov# ki so v njej navedeni# pri emer pazi po uradni dol$nosti na pravilno upora!o (ate#ia!ne&a p#ava$
1#az!ika od zatevka za va#)tvo zakonito)ti.
O D L O , 3 R V I 2 I ) S * . A S O D I , A
2. s sklepom 2AVR- RVI2I)O kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno "e tega ni storilo ,e sodie 2. st. v
mejah svojih pravic# - "<00 l.#
?. s sodbo 2AVRN RVI2I)O kot neutemeljeno "e niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vlo,ena in ne
razlogi, na katere mora paziti sodie po uradni dol,nosti# - "<0D l.#
<. s sklepom v celoti ali deloma RA2VL)AVI SOD3O sodia ?. st. in sodia 2. st. ter VRN zadevo v novo
sojenje sodiu 2. ali ?. st. ali drugemu pristojnemu sodiu "e ugotovi bistvene kritve dolob pravdnega
05
postopka, zaradi katerih je revizija dopustna# - "<0-@2 l.#
9. s sklepom RA2VL)AVI I2DAN ODLO,3 in 2AVR- TO-3O "e je bilo odloeno o zahtevku v sporu, ki
ne spada v sodno pristojnost, oz. o katerem je bilo prej pravnomono razsojeno - res iudicata ali kateremu
se je to,nik odpovedal ali o katerem je bila sklenjena sodna poravnava - res transacta# - "<0-@? l.#
3. 8e je bila v postopku pred sodiem 2. ali ?. st. storjena kritev iz 22. t. <<- l. "kritev procesnih
predpostavk o sposobnosti biti stranka, o procesni sposobnosti ter kritev pravil o zastopanju#, revizijsko
sodie glede na naravo kritve+
a# %A!.6>FA.& &!'$(K&FA;$ S$(K$ in .%;6 sodiu v novo odloanje ali
b# %A!.6>FA.& &!'$(K&FA;$ S$(K$ in !A.%I6 $IK$ - "<0-@< l.#
5. s sodbo U.ODI RVI2I)I in SPR!NI I2POD3I)ANO SOD3O "e je bilo materialno pravo zmotno
uporabljeno# - "<D1@2 l.#
0. s sklepom U.ODI RVI2I)I in v celoti ali deloma RA2VL)AVI SOD3O 2. in ?. st. ali samo sodbo ?. st. ter
VRN zadevo v novo sojenje sodiu 2. oz. ?. st. "e je bilo zaradi zmotne uporebe materialnega prava
dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in zato ni pogojev za spremembo izpodbijane sodbe# - "<D1@? l.#
D. 8e revizijsko sodie ugotovi, da je bil s pravnomono sodbo sodia ?. st. prekoraen to,beni zahtevek,
revizijsko sodie glede na naravo prekoraitve+
a# s sklepom %A!.6>FA.& S$(K$ sodia ?. st. in .%;6 zadevo v novo sojenje sodiu ?. st. oz.
b# s sodbo S'%6M6;& &!'$(K&FA;$ S$(K$ - "<D2 l.#
RVI2I)A 2OPR S*LP "<D9 l.#
(ovoljena je revizija zoper sklep sodia ?. st., s katerim je bil postopek pravnomono konan predvsem
torej zoper sklep, s katerim je bila to,ba zavr,ena zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk. %evizija zoper
sklep je dovoljena le v tistih sporih, v katerih je sicer dovoljena revizija zoper pravnomono sodbo
prito,benega sodia. %evizija je vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodie ?. st. zavrglo vlo,eno
prito,bo oz. s katerim je potrdilo sklep sodia 2. st., da se revizija zavr,e. . postopku z revizijo zoper sklep se
smiselno uporabljajo dolobe tega zakona o reviziji zoper sodbo.
@6 2A+TVA 2A VARSTVO 2A*ONITOSTI "<D3-<-2 l.#
'A!&M$ ;A $M6F&.6J$'$!$%&>$ '%6(A.A6>FALLL
je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostrano pravno sredstvo dr#avnega to#il$a, s katerim se
izpodbijajo vse pravnomone sodne odlobe zaradi kritve zakonaC
rok za vlo,itev+ < m,
%ok za vlo,itev zahteve za varstvo zakonitosti iz prvega odstavka tega lena se teje+
2. zoper odlobo, izdano na prvi stopnji, zoper katero ni bila vlo,ena prito,ba "v treh mesecih" od dneva, od
katerega odlobe ni bilo ve mogoe izpodbijati s prito,boC
?. zoper odlobo izdano na drugi stopnji, zoper katero ni bila vlo,ena revizija v treh mesecih E od dneva, ko
je bila odloba vroena tisti stranki, ki ji je bila vroena pozneje.
D O P U S T N O S T
(ovoljena je zoper vse pravnomone sodne odlobe. &!F6MA+ Zahteve za varstvo zakonitosti ni zoper odlo!o#
ki jo je na revizijo ali zahtevo za varstvo zakonitosti izdalo vrhovno sodie. "<D3 9 l.# !ahteva za varstvo
zakonitosti je torej dovoljena ire kot revizija, saj jo je mogoe vlo,iti tudi zoper sodno odlobo, ki je postala
pravnomona na 2. st. $ zahtevi odloa vrhovno sodie.
)*;a kaj pazi sodie pri zahtevku za .!O ;a ni. '$ uradni dol,nosti.
R A 2 L O . I 2 A 2 A + T V O 2 A V 2
9vpraan"e *ritev pravil o kra"evni pristo"nosti?=
CPP APOLLONIO DAMJAN
(r,avno to,ilstvo lahko vlo,i zahtevo za varstvo zakonitosti iz naslednjih razlogov+
2. zaradi relativni1 in a%sol'tni1 kritev postopka, razen tistih 9 absolutnih kritev, ki ne morejo biti niti
revizijski razlog "2. kritev pravil o krajevni pristojnosti ali o pristojnosti arbitra,e, ?. kritev naela
obligatornosti gl. obravnave, <. kritev procesne predpostavke litispendence in 9. kritev naela javnosti gl.
obravnave#,
?. zaradi zmotne 'pora%e materialnega prava.
Dr#avno to#ilstvo ne more vlo#iti za1teve za varstvo zakonitosti zaradi prekora(itve to#%enega za1tevka
9iz tega razloga "e dovol"ena revizi"a stranke= in t'di ne zaradi zmotne ali nepopolne 'gotovitve
de"anskega stan"a6
8e sta zoper isto odlobo vlo,eni revizija in zahteva za varstvo zakonitosti, odloi vrhovno sodie o obeh
pravnih sredstvih z eno odlobo.
$ seji na kateri bo sodie odloilo o zahtevi za .!, je treba obvestiti ( %S.
Meje preizkusa
'ri odloanju o zahtevi za .! se omeji sodie samo na preizkus kritev, ki jih uveljavlja ( v svoji zahtevi.
!a sam postopek se uporabljajo pravila, ki veljajo za revizijo.
TO-3A 2A RA2VL)AVITV SODN PORAVNAV E
Stranke lahko sklenjeno sodno poravnavo izpodbijajo s to,bo za razveljavitev sodne poravnave.
azlogi za vloitev:
2. !aradi tega, ker je sodna poravnava sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijaeC
?. zaradi tega, ker je pri sklenitvi sodne poravnave sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti po
zakonu izloen oziroma ki je bi s sklepom sodia izloenC
<. e je pri sklenitvi sodne poravnave sodeloval nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali e stranke, ki je
pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravien zastopati, ali e pravdno nesposobne stranke ni
zastopal zakoniti zastopnik ali e ta ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna dejanja ali
e ' ni imel pooblastila, razen e je lo za kasnejo odobritev pravdnih dejanj.
%ok za vlo,itev+ . < mesecih od dneva, ko je stranka zvedela za razlog razveljavitve "Subjektivni#. 'o preteku
< let od dneva, ko je bila sodna poravnava sklenjena, se to,ba za razveljavitev sodne poravnave ne more ve
vlo,iti "objektivni rok#. o,ba se vlo,i pri sodiu, pri katerem je bila sodna poravnava sklenjena. $ njej
odloa sodie v sestavi, ki jo doloa zakon za odloanje o spornem predmetu, o katerem je bila sodna
poravnava sklenjena. 'ostopek poteka po pravilih, ki veljajo za obnovo postopka.

A6 O3NOVA POSTOP*A "<-9-913 l.#
&zpitno vpraanje.:ako se rauna rokLLLL
je izredno, nesuspenzivno, praviloma nedevolutivno, dvostrano pravno sredstvo, s katerim stranke postopka
zaradi v zakonu taksativno natetih obnovitvenih razlogov zahtevajo ponovno odloanje o pravnomono
konanem sporuC
je omejeno pravno sredstvo - dovoljeno predvsem zaradi nekaterih najte,jih absolutnih kritev procesa,
zaradi kaznivih dejanj, ki so pripeljala do izdaje pravnomone sodbe, in zaradi novih dejstev in novih
dokazov, nikakor pa se obnova ne more sklicevati na zmotno uporabo materialnega prava.
S predlogom za obnovo postopka je mogoe izpodbijati pravnomone sodne odlobe "sodbe in sklepe#, s
katerimi se kona postopek oz. ki so materialno pravnomoni. ! obnovo je mogoe izpodbijati tudi
pravnomoni plailni nalog in delno sodbo. Alede vmesne sodbe so stalia teoretikov razlina. :er pa postane
vmesna sodba pravnomona, je treba sprejeti stalie, da je mogoe "in potrebno, e ,elimo odstraniti uinke
pravnomonosti# s predlogom za obnovo postopka izpodbijati tudi vmesno sodbo.udi sodbo na podlagi
pripoznave in zamudno sodbo je mogoe izpodbijati s predlogom za obnovo postopka, le da so razlogi
omejeni, tako da ne smejo segati izven razlogov, iz katerih je mogoe vlo,iti prito,bo proti tema dvema
sodbama.
07
L . I T I ! A / I ) A
!a vlo,itev obnovitvenega predloga so legitimirani+ stranka, njen univerzalni naslednik, singularni nalsednik
"e je stopil v pravdo in postal stranka#, zakoniti zastopnik ter pooblaenec teh oseb, stranski intervenient
"obnovo lahko predlaga le, e je sodeloval v rednem postopku, ter ne proti volji stranke#, sosporniki
intervenient "sme vlo,iti obnovo vedno#.
O 3 N O V I T V N I R A 2 L O . I
'ravna teorija jih razvra v < skupine+ "<-9 l.-toke#
I6 A3SOLUTN *RITV POSTOP*A
toka 8: e je pri izdaji odlobe sodeloval sodnik oz. sodnik porotnik, ki bi moral biti po zakonu izloen oz. je bil s
sklepom sodia izloen,
toka <: e kakni stranki z nezakonitim postopanjem "predvsem z opustitvijo vroitve# ni bila dana
mo,nost obravnavanja pred sodiem "kritev naela obojestranskega zaslianja#,
toka 3: e je bila opravljena osebna vroitev prve vloge, ki se je vroala v postopku, ta nain vroitve pa je
bil uporabljen zaradi strankine odsotnosti v nepretrganem trajanju ve kot tri meseceC
toka ;: kritev procesnih predpostavk sposobnosti biti stranka in procesne sposobnosti "ter zastopanja#,
toka 2: e pridobi stranka mo,nost uporabiti pravnomono odlobo sodia, ki je bila prej izdana o istem
zahtevku med istima strankama "kritev procesne predpostavke pravnomono razsojene stvari#
&z razlogov, ki so nateti v 2,?,<,9 toki se ne more zahtevati obnova postopka, e je bil tak razlog brez uspeha
uveljavljen v prejnjem postopku.
II6 *A2NIVA D)AN)A UDL-N/V
toka 9: e se opira sodna odloba na krivo izpovedbo prie ali izvedenca,
toka D: e se opira sodna odloba na ponarejeno listino ali na listino, v kateri je bila potrjena neresnina
vsebina,
toka @: e je prilo do sodne odlobe zaradi kaznivega dejanja sodnika oz. sodnika porotnika, zakonitega
zastopnika ali pooblaenca stranke, nasprotne stranke ali koga drugega.
III6 NOVA D)STVA IN NOVI DO*A2I
toka :: e se sodna odloba opira na drugo sodno odlobo ali na odlobo kakega drugega organa, pa je
bila ta odloba pravnomono spremenjena, razveljavljena oz. odpravljena,
toka 8A: e zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi mo,nost uporabiti nove dokaze, na podlagi
katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodneja odloba, e bi ta dejstva oz. dokazi bili uporabljeni v prejnjem
postopku.
$bnovitveni razlog iz -. toke se nanaa v bistvu na drugano reitev predhodnega vpraanja na matinem
podroju. . potev bo prilo tudi tedaj, e je civilno sodie sBmo odloalo o predhodnem vpraanju, pa je
kasneje na matinem podroju prilo do drugane odloitve.
Nova de"stva in novi dokazi so la1ko podlaga za o%novo postopka7 (e&
so ,e obstajali v asu odloanja v rednem postopku "do trenutka, ko jih je stranka v postopku lahko
uveljavljala#
jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati preden je bil prejnji postopek konan, ker zanje ni
vedela in ni mogla vedeti,
so takega pomena, da bi lahko bila izdana za stranko ugodneja odloba, e bi bili ta dejstva oz. ti dokazi
uporabljeni v prejnjem postopku.
R O * I
Su!jektivni: ;D dni od dneva, ko je stranka izvedela za obnovitveni razlog oz. ji je bila vroena sodna odloba
oz. od dneva, ko je mogla uveljavljati obnovitveni razlog.
CPP APOLLONIO DAMJAN
&!jektivni: A let od pravnomonosti odlobe se obnova ne more ve zahtevati. &!F6MA+ le obnovitvena razloga
iz ?. t. "kritev naela kontradiktornosti# in 9. t. "kritev procesnih predpostavk sposobnosti biti stranka in
pravdne sposobnosti#, nista vezana na objektivni rok.
O3NOVITVNI POSTOP*
%redlo za o!novo postopka se poda vslej pri sodiu# ki je izdalo odlo!o na 8. stopnji.
V predlou je tre!a navesti zlasti: zakoniti razlo# na podlai katerea se zahteva o!nova# okoliine# iz
katerih izhaja# da je predlo vlo$en v zakonitem roku# in dokaze# s katerimi se podpirajo naved!e
predlaatelja. "<-0 l.# Seveda mora prelog vsebovati tudi vse druge sestavine vsake vloge.
> A 2 O 3 N O V P O S T O P * A & "bilo vpraanje na izpitu#
2. PRIPRAVL)ALNI POSTOP* je namenjen preizkusu, ali je obnovitveni razlog pravoasen, popoln in
dopusten. 'repozen, nepopoln ali nedovoljen predlog zavr,e s sklepom predsednik senata brez naroka. 8e
ga predsednik senata ne zavr,e, vroi izvod predloga nasprotni stranki, ki lahko v 23. dneh nanj odgovori.
:o prispe k sodiu odgovor na predlog ali ko potee rok za odgovor, predsednik senata doloi narok za
obravnavanje predloga. "<-D l.#
?. RA2VL)AVITVNI POSTOP* je namenjen razveljavitvi pravnomone sodne odlobe. Narok za
o%ravnavan"e predloga se opravi pred predsednikom senata sodia 2. st., razen e je obravnavanje
predloga zdru,eno z obravnavanjem glavne stvari. "<-- l.# 'o naroku za obravnavanje predloga izda
predsednik senata odlo(%o o predlog', razen e se nanaa razlog za obnovo postopka izkljuno le na
postopek pred vijim sodiem v tem primeru predsednik senata po naroku polje zadevo temu vijemu
sodiu, da izda odlobo. 8e predsednik senata sodia 2. st. dovoli obnovo postopka, izree v sklepu, da se
razveljavi odloba, ki je bila izdana v prejnjem postopku.
<. NADO!STITVNI POSTOP* je namenjen izdaji nove sodne odlobe. 'redsednik senata dolo(i glavno
o%ravnavo ele po pravnomonosti sklepa, s katerim se dovoljuje obnova postopka, lahko pa v tem sklepu
odloi, da se takoj zane z obravnavanjem glavne stvari. ;a prvem naroku nove glavne obravnave stranke
lahko navajajo nova dejstva in predlo,ijo nove dokaze. :adar odloa o predlogu za obnovo postopka vije
sodie, stori to brez obravnave.
B6 TO-3A 2A RA2VL)AVITV SODN PORAVNAV "<-?-<-< l.#
se lahko vlo,i, ker+ a# je sodna poravnava sklenjena v zmoti, pod vplivom sile ali zvijaeC b# je pri sklenitvi
sodne poravnave sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti po zakonu izloenC c# je pri sklenitvi
sodne poravnave sodeloval nekdo, ki ne more biti pravdna strankaC
rok+ subjektivni < m, objektivni < letaC
to,ba se vlo,i pri sodiu, pred katerim je bila sklenjena sodna poravnava.
#. P $ S % & ' ( P $ S ) $ P " (
2. '$S$'6: . !A:$;S:&Q S'$%&Q 6% S'$%&Q &! %A!M6%&F M6( SA%7& &; $%$:& "915-
929 l#
?. '$S$'6: . '%A.(AQ !A%A(& M$6;FA '$S6S& "9?9-9<1 l.#
0+
<. &!(AFA '>A8&>;6AA ;A>$AA "9<2-992 l.#
9. '$S$'6: . S'$%&Q MAFQ;6 .%6(;$S& "99?-93D l.#
3. '$S$'6: '%6( A%K&%AIAM& "93--90- l.#
5. '$S$'6: . A$S'$(A%S:&Q S'$%&Q "9D1-9-0 l.#
*. +,"$'S"( SP$(
Spori o razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze, Spori med stari in otroki "ugotavljanje ali izpodbijanje
materinstva ali oetovstva, o varstvu, vzgoji in pre,ivljanju mladoletnih otrok. Favnost je izkljuena. 'o uradni
dol,nosti POLO-A) OTRO*A E Kolj poudarjeno ;aelo $ficialnosti E sodie mora po uradni dol,nosti
narediti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok in drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti
za svoje pravice in interese. Senat tudi ni vezan na postavljene zahtevke in lahko odloa tudi brez
postavljenega zahtevka. udi zaasne odredbe med postopkom o varstvu in pre,ivljanju otrok in 'repoved
osebnih stikov enemu ali obema starema "Samo zaradi otroka po 6S $//$# 'o 23 letih in je sposoben
razumeti lahko sodeluje v postopku tudi otrok, ;a zahtevo =S( ali zakonca lahko sodie izda novo odlobo,
e zahtevajo spremenjene razmere ali koristi otroka.. Senat lahko ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso
navajale, pa tudi IUS NOVORU! za stranke do konca glavne obravnave in tudi v prito,bi. 'osebni zastopnik
zaradi varstva otrokovih koristi., O!)NA DISPO2ITIVNA D)AN)A -;e 'ripoznave, odpovedi,
!amudne sodbe &; Sodne poravnave - 'oravnavo ne dovoli, e ni v skladu z interesi otroka. 'osvetovalni
razgovor na =S( razen+ 2.duevna bolezen, ?.'ogrean, <.6den ali oba v tujini, 9.;i skupnih otrok. %6.&!&FA
ni dovoljena, %azveljavljena zakonska zveza se ne more uveljaviti z !ahtevo za varstvo zakonitosti ali z
$bnovo postopka. . sodbi tudi dolobe o varstvu, pre,ivljanju in vzgoji otrok.
-. P,./% +,,/( 0$)%'1, P$S%S)(
emeljno naelo pospeitve postopka E postopek je potrebno hitro reiti zato je rok za prito,bo D dni.
$bravnavanje to,be se omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in
nastalega motenja. &!:>FG86;$ F6 $(>$8A;F6 $ pravici do posesti, pravni podlagi, potenosti ali
nepotenosti ali odkodnini. '$S6K;$S& . &!.%7K& E ;a predlog stranke, lahko tudi brez zaslianja
nasprotne stranke izda zaasne odredbe, ki se uporabljajo v izvrilnem postopku E da se 2.$dvrne pretea
nevarnost protipravne pokodbe ali ?.'reprei nasilje ali <.$dvrne nenadomestljiva koda (%GA6
'$S6K;$S& 2.o,ba vlo,iti v roku <1 dni od ugotovitve motenja ali v 2 leto od nastanka motenja., ?.%ok za
prito,bo je D dni, paricijski rok glede na primer, <.&z tehtnih razlogov sodie odloi, da prito,ba ne zadr,i
izvritve sklepa, 9.;& ($.$>F6;A %6.&!&FA, 3.&zvrbo zahtevati v <1 dneh po izteku paricijskega roka.
$K;$.A '$S$':A samo zaradi 2.:ritve naela kontradiktornosti "opustitev vroitve# in ?.!aradi kritve
procesnih predpostavk Sposobnost biti stranka, 'rocesne sposobnosti in 'ravil o pravilnem zastopanju. E
mo,na pa je samo v <1 dneh od pravnomonosti sklepa brez objektivnega roka 3 let.
2. (+/,1, P3,4(3'%5, ',3$5,
&zjema od naela kontradiktornosti E dajatveni sodni sklep. &zraz naela ekonominosti in pospeitve postopka-
8e to,enec poda GA$.$% E postane obravnavanje kontrAdiktorno. (.6 .%S& E 2.(okumentiran '; E
(enarna terjatev, zapadla 4 verodostojna listina "ek, menica, javne listine, izpiski iz poslovnih knjig, fakture -
o,nikov predlog ni predpostavka E sodie izda '; tudi kadar ga $I;&: ;6 predlaga E so pa izpolnjeni
pogoji.
?.;edokumentiran '; E Krez predlo,itve verodostojne listine 4 zapadla denarna terjatev 4 ne presega ?11.11
S& "predlo,eni dokazi, podlaga in viina dolga#
6. SP$ 0,17'% .%/'$S)(
Temel"no na(elo je 6konominost in pospeitev postopka. Saj bi upotevanje vseh dolob pripeljalo do tega
da bi bili stroki viji kot vrednost spornega predmeta. 'omembno je tudi ;aelo 'isnosti E (ejstva in dokaze
navajati le v pisnih vlogah. "o,ba, odgovor na to,bo in po ena pripravljalna vloga # Spori so+ 2.to,beni
zahtevek za denarno terjatev, ki ne presega ?11.111 S&, ?.;e gre za denarno terjatev, to,ea stranka pa je
pripravljena sprejeti nadomestno izpolnitev v viini do ?11.111 S&, <.&zroitev premine stvari, vrednost ne
presega ?11.111 S&. N T)!O 2.Spore o nepremininah, ?.Avtorske pravice, <.&ndustrijska lastnina,
9..arstvo konkurence, 3.motenje posesti. POS3NOSTI 2..eljajo ostale dolobe !'', e ni tu drugae
doloeno, Iz"ema od ;aela $bligatornosti glavne obravnave "'o prejemu odgovora oz. vlog sodie ugotovi
da ni spornega dejanskega stanja in da ni drugih ovir, brez razpisa naroka izda odlobo, ?.8e to,nik zvia
CPP APOLLONIO DAMJAN
zahtevek nad ?11.111, se kona v rednem postopku., e zmanja se nadaljuje po teh dolobah., <./ikcija umika
E e to,nik ne pride na prvi narok za glavno obravnavo "Sodba zaradi odpovedi#, kljub vabilu ali e obe stranki
ne prideta na dva zaporedna naroka, 9.!irovan"e postopka "e izkl"'(eno, 3.$pozorilu to,niku na 0ik$i"o
'mika7 prepoved mirovanja, (ol#nost nava"an"a de"stev in dokazov v to#%i7 odgovor' na to#%o in v eni
pripravl"alni vlogi7 da7 !motna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni prito#%eni razlog "kot
nedovoljen se prito,beni razlog zavr,e#. (ovoljena je posebna prito,ba zoper sklep, ko je postopek konan,
druge sklepe se izpodbija s prito,bo zoper odlobo s katero je konan postopek.. %$: za prito,bo je in
paricijski rok za prostovoljno izpolnitev je D dni, sodba se razglasi takoj po koncu. Izpod%i"an"e "e mogoe
2.!aradi bistvene kritve dolob pravdnega postopka in ?.zaradi zmotne uporabe materialnega prava 8e je
sodba razveljavljena na prito,benem sodiu na novi glavni o%ravnavi ni mogo(e nava"ati novi1 dejstev in
dokazov in zaradi tega tudi ni mogoa $bnova postopka.
8. P$S)$P%" . 5$SP$/,S"(7 SP$(7
(oloitev E 2.:adar sta obe stranki gospodarski dru,bi, zavod, zadruga, dr,ava ali lokalna skupnost in
?.Medsebojna razmerja med samostojnimi podjetniki posamezniki, ki izvirajo iz pridobitne dejavnosti in z
osebami iz prejnje toke, <.Spori, med dru,beniki in v organih dru,b "pravo dru,b#, 9.'lovbni spori in v zvezi
ladij, v zvezi vpisa v sodni register, razveljavitve arbitra,nih pogodb, koncesijske pogodbe, varstvo
konkurence, steajni postopki, varstvo industrijske lastnine in avtorske pravice ":ombinacija subjektivno-
objektivnega kriterija# &!F6MA E Spori o stvarnih pravicah na nepremininah in premininah in motenje
posesti. $S;$.;$ ;A86>$ E 6konominosti in pospeitve postopka. %6.&!&FA je dovoljena e je
vrednost spornega predmeta veja od 3 M&$ S&, ne glede na vrednost pa v sporih iz avtorske pravice in
pravice industrijske lastnine. .edno odloa $kro,no sodie, Alavna obravnava ni obligatorna, ;i mirovanja
postopka E /&:=&FA umika e na dva zaporedna naroka nihe ne pride. %$: 23 dni za odgovor na to,bo, <1
dni za predlog za vrnitev, D dni za prito,bo in izvritev dajatve in < dni za odgovor na to,bo. MAFQ;6
.%6(;$S& E &!polnitev ne presega 311.111 S&.
@. ,&(),9,
DOPUSTNOST E 'redpostavka E 8e sta se stranki s pogodbo dogovorili, naj bo za odloitev o sporu pristojna
arbitra,a sodie se na ugovor izree za nepristojno -2.Spori iz medsebojnih razmerij o pravicah s katerimi
lahko stranke prosto razpolagajo. Alede doloenega spora in tudi bodoih sporov iz doloenega razmerja,
'ogodba sklenjena pisno, >iho tevilo arbitrov. E Sodie se izree za nepristojno, razveljavi dejanja in zavr,e
to,bo. Ggovor stranke preden se spusti v obravnavanje. ;A86>$ :ontradiktornosti Ginek pravnomone
sodne odlobe.Pravno sredstvo o,ba na razveljavitev arbitra,e e+ 2.;i sklenjena pogodba ali ta neveljavna,
kritev sestave arbitra,e, &zloitev arbitra, ;i bila dana mo,nost obravnave pred arbitra,o"kontradiktornost#
?.'rekoraitev pristojnosti in <.:( "'odkupljen arbiter ali ponarejena listina#, 9.&zrek nerazumljiv ali v
nasprotju sam s sabo, 3.%azsodba ni obrazlo,ena, 5.:ritev dolob o zastopanju ali o sposobnosti
71