Rok asl

1
Vpraanja in odgovori FPJF
1. Vrste proraunov in opredelite po vrednostni strukturi
Redni proraun: o njem govorimo takrat, kadar se z rednimi proraunskimi prihodki
pokrivajo odhodki, ki jih redno zajema vsak proraun, in ki se financirajo na osnovi
prorauna
Izredni proraun: o njem govorimo e se dodatna sredstva- izredni prihodki- kot
neplanirani oz. nezadostno planirani odhodki vnesejo v poseben proraun
Naknadni proraun: o njem govorimo v primeru, da se izredni proraun sprejme med
proraunskim letom, v katerem se izvaja glavni- redni proraun
Dvoletni ali veletni: e se proraunski prihodki in proraunski odhodki planirajo in
odobravajo za obdobje, ki je dalje od enega leta
Ciklini proraun: e se naj proraunsko ravnoteje uresnii v doloenem
gospodarskem ciklusu in ne v doloenem proraunskem letu
Aneksi proraun: s tem proraunom se doloajo prihodki in odhodki dravnih
gospodarskih drub, ki opravljajo javne slube
Avtonomni proraun: se ne sprejema v okviru postopka pred parlamentom, temve
jih sprejemajo posamezni dravni organi
2. Naloge prorauna
Dravni proraun je pomemben instrument, ki ga ima drava (vlada) na voljo pri izvajanju
veletne makroekonomske politike, katere cilj je zagotavljanje stabilnih javnih financ in
pospeevanje gospodarskega ter drubenega razvoja. Sredstva prorauna se uporabljajo za
financiranje funkcij dravnih in obinskih organov, za izvajanje njihovih nalog in druge namene,
ki so opredeljeni z ustavo, zakoni ali obinskimi predpisi ter v viini, ki je nujna za delovanje in
izvajanje njihovih nalog in programov.
3. Sprejemanje prorauna RS
Postopek sestavljanja in sprejemanja prorauna poteka v ve fazah. Uvodno fazo predstavlja
izdaja predloga za izdajo zakona o proraunu za prihodnje proraunsko leto. Ta predlog
doloi vlada in ga do predpisanega roka polje parlamentu.
Drugo fazo predstavlja izdelava osnutka zakona o proraunu, ki ga doloi vlada v skladu z e
sprejetim predlogom. V proraunskih sistemih drav opravljajo to funkcijo finanna
ministrstva, ki jim pripada t.i. proraunska iniciativa pri sestavi prorauna. Da bi lahko
finanno ministrstvo sestavilo osnutek prorauna mu morajo vsi bodoi koristniki
proraunskih sredstev predloiti svoje delovne programe in dokumentirane predloge svojih
finannih nartov ter predraunov za zahtevke po sredstvih za delo doloenega segmenta
javnega sektorja. V ta namen Ministrstvo za finance pozove vse koristnike proraunskih
sredstev, da mu posredujejo podatke o sredstvih, ki jih potrebujejo v doloenem
proraunskem letu. Prav tako je potrebno opraviti uskladitev proraunskih prihodkov in
predvidenih odhodkov. Pristojni organ Ministrstva za finance sestavi predraun in ga
predloi vladi. Na svoji seji vlada sprejme nart osnutka predrauna in ga predloi
Rok asl
2
parlamentu, kjer ga pred razpravo obravnavajo njegova strokovna telesa. e se z nartom
prorauna strinja parlament oz. njegov za to pristojni organ, zadoli vlado, da pripravi
predlog zakona o proraunu in pri tem upoteva stalia in pripombe, ki so rezultat
parlamentarne razprave.
Proraun se pravilom sprejme v obliki zakona in se v celoti ali deloma objavi v uradnem listu
RS. ele ko je zakon sprejet in objavljen, se lahko zane njegovo izvajanje in s tem financiranje
nalog drave in dravnih organov.
4. Izredni javni prihodki dravnega prorauna
Izredni proraun imamo takrat, kadar z rednim proraunom ne moremo pokriti neplaniranih
oziroma premalo planiranih izdatkov oziroma pridobimo izredne prihodke, s katerimi bomo
v posebnem proraunu(izrednem) pokrili nepredvidene izdatke. Izredni proraun je v
nasprotju z naelom proraunske enotnosti.
Izredni prihodki se ne pobirajo trajno, temve predhodno ali zaradi kakne posebne
prilonosti. Ti so lahko predvidljivi(samoprispevek) ali nepredvidljivi.
Sem spadajo:
- izredni dohodki iz dravnega premoenja
- izredne davine
- dohodki od izdaje novega (dravnega) denarja za kritje izrednih javnih izdatkov
- javna posojila
- dediine
- darila
- reparacije(priznani zahtevki iz naslova vojne odkodnine)
- mednarodne denarne pomoi
5. Natej nove metode planiranja prorauna in eno opii
To so: metoda ppbs, racionalne odloitve, program-proraun, proraun z nielnim izhodiem,
objektivne poslovne odloitve, ocene programa, obraunska metoda strokov in koristi
Analiza strokov in koristi (CBA - Cost-Benefit Analysis)
Eno od orodij za izbiranje ideje za nadaljnji razvoj je analiza strokov in koristi, ki pokae, ali
obstajajo sredstva, ki bodo podprla razvoj koncepta v nov izdelek.
CBA je eden od temeljev poslovnega narta, ki ima naslednjo strukturo:
Skupen povzetek
Kratka predstavitev projekta, definicija izdelka, panoge in ciljnega trga, zgodovina podjetja in
projekta, poslanstvo podjetja, predstavitev aktivnosti za nadaljnji razvoj, kritine toke razvoja
projekta in zdruenja, ki jih bo treba zasnovati.
Marketinki nart, ki mora vsebovati analizo trga, ciljne odjemalce, analizo konkurentov, analizo
SWOT, strateko pozicioniranje, trenjski splet, napoved prodaje.
Organizacijski nart vsebuje organizacijsko strukturo, kljune elemente za pripravo
Rok asl
3
organizacijskega narta in vrsto organizacijske strukture.
Nart proizvodnje, ki izhaja iz plana prodaje. Vsebuje podatke o strokih surovin, stroki
lovekih resursov, drugih direktnih strokih in na koncu strokih na enoto.
Finanni nart, ki vsebuje plan investicij in financiranja (vkljuno z viri financiranja) ter zaetno
bilanco, proraun itd.
Namen priprave poslovnega narta je poiskati in zagotoviti notranje ali zunanje financiranje za
razvojni proces izdelka ali, sploneje, za zaetek ali raziritev poslovnega podviga. Do
selekcioniranja idej o izdelku in razvoja koncepta je obiajno porabljeno zanemarljivo malo
denarja. Najveji vloki se zanejo s stopnjo razvoja. Zato je obvezno, da poslovni nart
oblikujemo, preden se lotimo razvoja. Poslovni nart zahteva informacije od razlinih ljudi z
razlinih vodilnih poloajev v podjetju. Zgolj ena oseba ne bi bila nikoli sposobna podati vseh
odgovorov, potrebnih za razvoj poslovnega narta. Rezultat poslovnega narta je ponavadi ocena,
ali bo prilo do donosnega povraila, v tem primeru investicije razvoja izdelka.
6. Prihodki v proraun obine
Za financiranje zagotovljene porabe obinam pripadajo:
davek na dediine in darila
davek na odbitke od iger na sreo
davek na promet nepreminin
upravne takse
posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic
del prihodkov od dohodnine (30%)
Za financiranje drugih nalog:
davek od premoenja
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljia
krajevne takse
komunalne takse
pristojbine
odkodnine in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaevanje okolja
odkodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljia in gozda
prihodki uprave
prihodki doloeni z drugimi akti
7. Davni vidiki koncesij za dravni proraun
V primeru koncesij lahko govorimo da gre za doloenost davka. Drava npr. nikoli ne ve koliko
bo dobila denarja od podjetja X na raun davkov (saj je dobiek podjetja, od katerega se obrauna
davek, nedololjiv). Z koncesijo se pa tono doloijo obveznosti podjetja, ki ga mora izpolnit in
posledino tudi davek, ki ga mora podjetje plaat. Drava navadno nadzira oblikovanje cen in
kakovost opravljenih storitev prejemnika koncesije. Drava tako neposredno vpliva na viino
dobika in na uspenost poslovanja organizacije oz. celo na izgubo, posledino pa tako tudi na
Rok asl
4
viino davka. S koncesijami si drava na nek nain zagotovi viino davka, ki ga bo dobilo od
podjetja na podlagi koncesije.
Koncesija- pojem oznauje monopol, ki ga drava podeli neki osebi za opravljanje storitev ali
dejavnosti, ki so za dravo javnega pomena. Gre za izvajanje aktivnosti, ki imajo javno korist, te
pa so: opravljanje transportnih storitev, izkorianje rudnih ali naftnih bogastev, preskrba z
energijo in vodo, izgradnja razlinih infrastrukturnih objektov in ostale javne storitve.
8. Kaj so koncesnine in obrazloi na primeru
Koncesnina je plailo za koncesijo oz. za pridobitev neke izkljune pravice, nato pa se sklene
koncesijska pogodba.
Primer
Drava podeli koncesijo nekemu gospodarskemu subjektu za izkorianje rudnih bogastev, ta pa
plaa koncesnino da lahko potem sklene koncesijsko pogodbo.
9. Natej finanne instrumente in enega opii
Finanni instrumenti so:
Dravni plan
Proraun-je akt, ki ga sprejema najviji organ oblasti drave oz. lokalne skupnosti v
doloeni obliki za dobo enega leta. Proraun vsebuje po obsegu in virih prihodke in
izdatke posamezne politino teritorialne enote
Finanni plani
Kreditna bilanca
Plailna bilanca
Bilanca denarnih dohodkov in izdatkov
Dravne bilance
Evidenca
Posebni finanni instrumenti
Od mnoice posebnih finannih instrumentov so pomembni: menica, ek, akreditiv,
nalog za vplailo, nalog za izplailo, poslovne knjige itd.
10. Navedi veje finanne znanosti in eno izmed njih opii
Temeljna znanost, ki prouuje javne finance, je finanna veda. Finanna veda prouuje in razlaga
posamezne finanne zakonitosti in pojave. Finanna politika pa pomeni uresniitev finanne vede
v vsakdanji praksi.
11. Natej znane teoretike, ki so najbolj zaznamovali finanno pravo
Razvoj klasinih ekonomskih nael obdavenja se prine z Adamom Smithom. Bil je prvi klasik, ki
je podal sistematien pregled davnih nael. Veliko kasnejih teoretikov je analiziralo in
dopolnjevalo Smithova naela. Pomembni klasiki so e J.B. Say, ki je trdil, da je najbolji proraun
tisti, ki je najmanji; David Ricardo in Adolph Wagner, ki je Smithova naela dodelal in izpolnil.
Rok asl
5
Odgovor na odprta vpraanja uporabnosti Smithovih in Wagnerjevih nael je podala
keynesijanska teorija.
12. Pomen Adama Smitha v davnem pravu/ Ustavna naela v povezavi z Adamom Smithom
Z Adamom Smithom se prine razvoj klasinih ekonomskih nael. Bil je prvi klasik, ki je
podal sistematini pregled davnih nael. Analiziral in sintetiziral je predvsem naeli davne
splonosti in davne enakomernosti, ki so ju kasneji-postklasini- teoretiki skupaj razumeli
kot najvije ekonomsko naelo- naelo davne pravinosti. Poleg tega je opozoril tudi na
druga davna naela (kot so npr.: naelo davne doloenosti, naelo davne cenenosti in
naelo davnih ugodnosti), ki so e izhodia za nekatera sodobna ekonomska in pravna
naela. Smith je ugotovil da dohodek posameznikov izhaja iz treh razlinih izvorov: rente,
dobika in mezde, zato se mora tudi vsak davek plaati iz enega od teh virov. To nadalje
pomeni, da so vrste davkov odvisne od dohodka. Smith je loil davke na rento, davke na
dobiek, davke na mezdo in davke, ki ne sodijo v nobeno od teh kategorij.
Tako lahko reemo da so ustavna naela dobila svoje izhodie v Smithovih naelih.
13. Definiraj doloenost po Adamu Smithu
Smith je podal naelo, da mora davek, ki ga naj plaa posameznik, biti doloen in ne samovoljen.
Davni zavezanci morajo vnaprej poznati as, znesek in nain plaila davka. Kjer je to urejeno
drugae, je vsak zavezanec v neupravieni diskrecijski oblasti davkarja. Ta lahko samovoljno
povea davek neljubemu davnemu zavezancu, ali izsili zase kakno darilo ali dodatni
neupravieni dohodek. Nedoloenost obdavenja povzroa predrznost davkarjev in pomaga k
podkupljivosti te skupine ljudi. Doloenost tega, kar mora vsak posameznik plaati, je pri
obdavenju tako pomembna, da velika stopnja neenakosti ni niti priblino takno zlo kot majhna
stopnja nedoloenosti.
14. Wagnerjev model davnih nael
Wagner je davna naela razvrstil v tiri skupni:
I. Finanno politina naela: naelo izdatnosti davkov, naelo elastinosti davkov
II. Ekonomsko-politina naela: naelo izbire davnega izvora, naelo izbire davne oblike
III. Socialno-politina naela: naelo univerzalnosti davne obveze, naelo enakomernosti
obdavenja
IV. Davno tehnina naela: naelo davne doloenosti, naelo najugodnejega plaila davka,
naelo najcenejega pobiranja davkov
15. Administrativno-pravna naela
To so:
naelo davne doloenosti- davna doloenost pomeni, da ni davkov, e jih prej ne
predpie zakon, da ni davkov zunaj zakona, da ni davkov proti zakonu. Po naelu
doloenosti mora biti davna obveznost vnaprej znana, kar pomeni, da je
retroaktivno delovanje davnih zakonov prepovedano
Rok asl
6
naelo najugodnejega plaevanja davkov- na podlagi tega naela naj bi drava
omogoila davkoplaevalcem, da izvedejo plailo svoje davne obveznosti na
najbolj ugoden nain
naelo najcenejega pobiranja davkov- pobiranje davkov mora biti im ceneje
zato, ker je od strokov pobiranja med drugim odvisna tudi viina obdavenja
16. Objektivno davno pravo
Davno pravo kot pozitivno pravo je del celovitega sistema pravnih pravil in nael, ki s
pravno pravilnostjo urejajo ivljenjsko pomembno zunanje vedenje in ravnanje ljudi v
dravno organizirani drubi. Po svoji vsebini je pozitivno davno pravo objektivno ali
subjektivno. Objektivno davno pravo predstavljajo veljavna davno-pravna naela ter
splona in abstraktna davno pravna pravila, ki vnaprej povedo, kako naj se vede nedoloeno
tevilo pravnih subjektov. (Subjektivno davno pravo predstavljajo pravno zavarovana
upravienja ali pravice, ki jih imajo pravni subjekti na temelju objektivnega davnega prava.)
17. Naelo ekonominosti (pojasni na primerih)
Pomen naela je, da mora biti zbiranje davkov im ekonomineje (ceneje) oz. povezano z
najnijimi monimi stroki.
Stroki pobiranja davkov so odvisni od razlinih okoliin, kot npr. tevila davnih oblik,
tevila davnih olajav, organizacije davne slube, kvalifikacijske strukture zaposlenih v
davnih organih ipd.
*Redukcija olajav. *Optimalna organizacija davnih slub. *Velika razlika med bruto in neto
prihodki iz naslova davkov negativno vplivajo na davno moralo.
Primer: bolja organizacija davne slube, manji stroki
18. Davno naelo sorazmernosti in Weber
Naelo sorazmernosti pri uvedbi davkov pomeni, da mora zakonodajalec predhodno presoditi, ali
je obdavitev oz. uvedba posameznega davka z doloeno vsebino nujna in ali zaelenega cilja ni
mogoe dosei z drugimi sredstvi. Sorazmernost zakonodajalcu nalaga dolnost, da obdavenje,
kot poseg v lastninsko pravico davnih zavezancev, omeji le na primere, v katerih bi bil tak poseg
v razumnem sorazmerju z zakonodajalevim ciljem.
19. Ustava v povezavi davnim pravom
Okvir, ki ga davno pravo ne sme prekoraiti, je ustavno pravo. Zlasti so pomembne omejitve
drave pri poseganju v zasebno, premoenjsko sfero posameznikov. Drava, ki v davnem
razmerju nasproti posamezniku sicer nastopa oblastno oz. avtoritativno, mora kljub temu
spotovati ustavno doloene pravice posameznika. Pomemben vir davnega prava je Ustava
RS, v kateri so zapisane pravice posameznika, ki jih je treba spotovati, v njej pa najdemo tudi
naela, ki so pomembna za davno pravo. Tako je npr. v ustavi naelo enakosti, ki je na
podroju (davnega) prava vpeljano kot naelo enakosti pred zakonom in v zakonu. Potem je
v ustavi e zapisano da je Slovenija pravna drava in seveda je tudi naelo pravne drave
Rok asl
7
pomembno naelo davnega prava. Skratka Ustava predstavlja pomemben vir davnega
prava, v kateri so zapisana pomembna naela, ki jih je treba upotevati pri davnem pravu.
20. Troarine
Troarina je posebna dajatev, ki jo plaajo troarinski zavezanci dravi in predstavlja vir javnih
prihodkov za dravo. Troarina se plauje od troarinskih izdelkov, proizvedenih na obmoju
Republike Slovenije ali vnesenih z ozemlja drav lanic Evropske unije v Slovenijo ali troarinskih
izdelkov, ki se uvozijo v Evropsko unijo ( s strani tretjih drav- katerakoli drava, ki ni sestavni
del EU)
Predmet troarinskih obveznosti so troarinski izdelki, in sicer:
Alkohol in alkoholne pijae
Tobani izdelki
Energenti
Elektrina energija
Troarinski zavezanec je tako:
Proizvajalec troarinskih izdelkov
Pooblaeni prejemnik troarinskih izdelkov
Uvoznik troarinskih izdelkov
Trgovec s troarinskimi izdelki na debelo, oz. druga oseba na katero se prenese
troarinska obveznost
Troarinski zavezanec mora imeti za prodajo troarinskih izdelkov posebno dovoljenje-
troarinsko dovoljenje, ki mu ga izda carinski organ.
Prihodki troarin pripadajo proraunu RS.
21. Naelo pravne drave- formalna komponenta
Naelo pravne drave je v veini drav osrednje univerzalno naelo. Ima dve komponenti, in sicer
formalno in materialno. Najprej se je razvila formalna komponenta, ki zagotavlja zlasti pravno
varnost- delitev oblasti, vladavina prava, zakonitost, dolonost, varstvo zaupanja v pravo, naelna
prepoved retroaktivnosti, sodno varstvo zoper upravne akte ipd. (Materialna komponenta pa
zagotavlja loveko pravinost- lovekove pravice in temeljne svoboine, lovekovo dostojanstvo,
enakost, svoboda in podobno.) Obe komponenti sta nujni pogoj za ohranitev pravne drave.
22. Pojasni javnofinanno razmerje na primeru
Primer javnofinannega razmerja je davnopravno razmerje. To je razmerje med dvema
doloenima strankama, na podlagi katerega je ena stranka (davni upnik) upraviena, da od
druge stranke zahteva doloeno dajatev, storitev, opustitev ali trpljenje, druga stranka (davni
zavezanec) pa je dolna tako zahtevo izpolniti. Z vidika upnika predstavlja takno razmerje
davni zahtevek, z vidika dolnika pa davno obveznost. Davnopravno razmerje sestoji iz dveh
delov, in sicer iz formalnega dela (procesnopravnega razmerja) in iz materialnega dela
(davnodolnikega razmerja). Kljub temu da je to razmerje sestavljeno iz dveh delov, je vendarle
enotno, ker so vsi njegovi instituti usmerjeni k istemu cilju- plailu davka.
Rok asl
8
23. Davna reforma EU
Z letom 2007 je prilo do modernizacije davnega sistema ter v tem okviru do bolj enakomerne
porazdelitve davnega bremena, poenostavitve davnega sistema in administrativnih postopkov
ter prilagoditev pravnemu redu EU. Davna reforma je prinesla tudi preoblikovanje zavarovalnic
in pooblaenih investicijskih drub, oblikovanje univerzalnih finannih institucij za vejo
konkurennost na domaem finannem trgu ter njihovo dostopnost v celotni Sloveniji. Prilo je
tudi do razvoja razlinih finannih instrumentov in do odpravljanja kljunih razlogov za finanno
nedisciplino.
24. Navedi osnovne razlike med aktivnimi in pasivnimi davnimi subjekti
Aktivni davni subjekt davnega sistema je drava. Drava enostransko prepisuje in ureja davno
obveznost. Drava ima pravico pobirati davke od pravnih in fizinih oseb, ki so dolne davek
plaati.
Pasivni davni subjekt davnega sistema je davni zavezanec. To je fizina ali pravna oseba, ki ji je
na podlagi davnega predpisa odmerjen davek. Zavezan je k izpolnitvi davne obveznosti
25. Davno-pravno razmerje z vidika nastanka in prenehanja
Davno-pravno razmerje je drubeno razmerje, ki je urejeno z davno-pravnimi pravili
(normami). Pogoj za nastanek, spremembo in prenehanje davno-pravnega razmerja je
hkratni obstoj abstraktne pravne norme in nastop pravno relevantnega dejstva.
Davno-pravno razmerje pomeni praktino udejanjanje davnega prava. Formalna podlaga za
njegov nastanek je v tem, da mora biti vnaprej regulirano, temeljiti mora na vnaprej doloeni
abstraktni in sploni davno-pravni normi, nastane pa takrat, ko nastopi pravno relevantno
dejstvo.
Pravno relevantna dejstva pa so dogodki ali lovekova dejanja, ki jim davno-pravna pravila
pripisujejo davno pravne posledice.
26. Osnovni reprezentativni elementi davka
Znailnosti davkov so:
enostranskost- davke doloi drava ali lokalna skupnost enostransko s pravnim
aktom
prisilnost- davki za zavezance niso prostovoljna, temve prisilna dajatev, za katere
izvritev skrbi drava prek svojih organov oblasti
nerecipronost- davki niso vezani na neposredne ali posebne protidajatve, ki bi jih
davnim zavezancem zagotavljala drava
nepovratnost- drava postane lastnik sredstev
nedololjivost porabe davkov (javne potrebe)
denarna oblika- davki so denarni dohodki drave, izjemoma so lahko v naravi
Rok asl
9
27. Sintetini in cedularni (analitini) davki- pojasni ter povej kje zasledimo v dohodnini
cedularnost / Cedularni davki in kje jih najdemo v ZDoh-2
Sintetini (univerzalni) davki so tisti, s katerimi se obdavuje vsa ekonomska mo davnega
zavezanca. Davna osnova za sintetine davke so skupni prihodki davnega zavezanca v
doloenem asovnem obdobju, ne glede na davni izvor. Univerzalno obdavenje je znailno za
neposredne davke, s katerimi so obdaveni dohodki davnega zavezanca za preteklo obdobje
enega leta.
Cedularni (analitini) davki pa so, nasprotno od univerzalnih, tisti s katerimi se obdavujejo
posamezni prihodki davnega zavezanca. Davne stopnje cedularnih davkov so proporcionalne in
za posamezne vrste dohodkov razline.
ZDoh-2 predvideva cedularni nain obdavitve za obdavitev dohodkov iz kapitala, kamor se
uvrajo obresti, dividende in kapitalski dobiki. Poleg teh vrst dohodkov, deluje dohodnina
cedularno, v primerih, ko imamo opravka z dohodki nerezidentov, ki se v skladu z zakonskimi
dolobami obdavujejo po viru in torej niso zavezani k vloitvi napovedi za odmero dohodnine. V
takih primerih so posamezne vrste dohodkov podvrene obdavitvi s samostojnimi, dokonnimi
vrstami davkov, ki za zavezance za dohodnino predstavljajo zgolj akontacije dohodnine, za
nerezidente pa pomenijo dokonno obdavitev s pomojo davkov po odbitku.
28. Davki, ki se plaujejo iz naslova davnega zavezanca in davki, ki se plaujejo iz naslova
planika
Davki, ki se plaujejo iz naslova davnega zavezanca so neposredni davki, to so tisti, kjer so
davni zavezanec in davni planik ista oseba. Viina davka je odvisna od dohodkov in
premoenja konkretnega davnega zavezanca.
Davki, ki se plaujejo iz naslova davnega planika, pa so posredni davki, za katere po definiciji
velja, davni planik praviloma ni davni zavezanec. Davni planik je davni destinatar, torej
oseba, ki po volji zakonodajalca nosi davno breme, eprav ni davni zavezanec. Posredni davki
bremenijo promet proizvodov in storitev.
29. Navedite nezakonito evazijo / Navedite nekaj primerov nezakonite davne evazije/ Davna
utaja
Nezakonita davna evazija (ang.: tax evasion) pomeni namerno, nedopustno in nezakonito
davno utajo, kjer davna obveznost ni plaana oziroma sploh ni ugotovljena, zato ker davni
zavezanec ni upoteval in spotoval dolobe davnega prava. Tax evasion se deli na naklepno
izmikanje, ki je kaznivo dejanje in nenaklepno izmikanje, ki ima za posledico dolnost plaila
celotnega davka, lahko pa je podkrepljeno celo s plailom denarne kazni. Ta se izvede bodisi z
opustitvijo vloitve davne napovedi, ali z navajanjem neresninih podatkov v vloenih davnih
napovedih, z goljufivo samoobdavitvijo ali premajhnim obraunom davkov po odbitku. Zato se
davna utaja, katere namen je izogniti se plailu davkov na nezakonit nain, ter s tem prikrajati
dravo za davne prihodke, ki ji pripadajo, ali pridobiti zase ali koga drugega veje premoenjske
koristi, v tevilnih dravah obravnava kot prekrek ali kaznivo dejanje, katere posledica je plailo
davne obveznosti in davnih kazni katerim v hujih primerih davnih utaj sledi tudi zaporna
kazen. Katera dejanja je mogoe teti za nezakonita ali kazniva, pa doloajo nacionalne zakonodaje
Rok asl
10
vsake posamezne drave, zato se definicije zakonitega / nezakonitega dejanja oz. ravnanja med
posameznimi dravami lahko tudi razlikujejo.
Med nezakonito davno evazijo spadata defravdacija (utaja davkov) in kontrabanda (tihotapstvo).
Metode dokonanja davne utaje:
neprijava dejavnosti
odjava poslovanja
ponarejanje listin za uveljavljanje davnih olajav
nezajemanje prihodkov
oblikovanje navideznih poslovnih pogojev
Primer: Nezakonita davna evazija: Zavezanec med stroke knjii fiktivni raun od missing trader drube, s
tem izkae nijo davno osnovo in plaa manji davek od dobika pravnih oseb in tudi odbija si vstopni
DDV, ki ga missing trader druba nikoli ni in ne bo plaala.
30. Prikai na primeru razliko med zakonito in nezakonito davno evazijo
Davnega nartovanja in izogibanja plailu davka, ki je izvedeno z uporabo zakonitih metod in
sredstev (t.im. zakonita davna evazija), eprav pogosto tudi na nelegitimen nain, ne moremo in
ne smemo enaiti z davno utajo (t.im. nezakonito davno evazijo), ki pomeni nezakonito
izogibanje plailu davkov.
Izogibanje (izmikanje) plailu davka oz. zakonita davna evazija (ang.: tax avoidance) je izraz, s
katerim se oznaujejo dopustna ravnanja davnih zavezancev, namenjena zmanjevanju njihove
davne obveznosti, s katerimi se dejansko ne krijo zakonske dolobe, so pa ta dejanja po svoji
naravi v nasprotju z duhom ali namenom zakona in zato nesprejemljiva in vedno tudi nelegitimna
(spotovanje splonih pravnih nael in pravinosti). Med pojavi davnega izogibanja se natevajo
primeri davnega nartovanja, kot na primer: prenos sredstev v drave z ugodnejim davnim
reimom, prenos kapitalskih dobikov v drave z nijimi davnimi stopnjami, razdelitev
dohodkov med razline davne zavezance, ki so obdaveni z nijimi mejnimi davnimi stopnjami,
razdelitev dejavnosti na ve delov zaradi izogibanja registracije za DDV, itd
V ekonomski teoriji obstajajo trije osnovni naini davnega izogibanja: prenos dohodka, preloitev
davkov, davno arbitriranje.
Nezakonita davna evazija (ang.: tax evasion) pomeni namerno, nedopustno in nezakonito
davno utajo, kjer davna obveznost ni plaana oziroma sploh ni ugotovljena, zato ker davni
zavezanec ni upoteval in spotoval dolobe davnega prava. Tax evasion se deli na naklepno
izmikanje, ki je kaznivo dejanje in nenaklepno izmikanje, ki ima za posledico dolnost plaila
celotnega davka, lahko pa je podkrepljeno celo s plailom denarne kazni. Ta se izvede bodisi z
opustitvijo vloitve davne napovedi, ali z navajanjem neresninih podatkov v vloenih davnih
napovedih, z goljufivo samoobdavitvijo ali premajhnim obraunom davkov po odbitku. Zato se
davna utaja, katere namen je izogniti se plailu davkov na nezakonit nain, ter s tem prikrajati
dravo za davne prihodke, ki ji pripadajo, ali pridobiti zase ali koga drugega veje premoenjske
koristi, v tevilnih dravah obravnava kot prekrek ali kaznivo dejanje, katere posledica je plailo
davne obveznosti in davnih kazni katerim v hujih primerih davnih utaj sledi tudi zaporna
kazen. Katera dejanja je mogoe teti za nezakonita ali kazniva, pa doloajo nacionalne zakonodaje
vsake posamezne drave, zato se definicije zakonitega / nezakonitega dejanja oz. ravnanja med
posameznimi dravami lahko tudi razlikujejo.
Metode dokonanja davne utaje:
neprijava dejavnosti
odjava poslovanja
ponarejanje listin za uveljavljanje davnih olajav
nezajemanje prihodkov
oblikovanje navideznih poslovnih pogojev
Rok asl
11
Primer: Nezakonita davna evazija: Zavezanec med stroke knjii fiktivni raun od missing trader drube, s
tem izkae nijo davno osnovo in plaa manji davek od dobika pravnih oseb in tudi odbija si vstopni
DDV, ki ga missing trader druba nikoli ni in ne bo plaala.
31. Problemi davnih umikov
Pri davni evaziji se davni zavezanec izogne plailu davka, zaradi tega je prizadet fiskus.
Problem predstavljajo nezakoniti davni umiki:
DEFRAVDACIJA namerna utaja davka
KONTRABANTA nezakonita dejanja z namenom evazije
32. Navedite vrste blagajn v katere se stekajo davine
Blagajne so: pokojninska, socialna, finanna in obinska, z uredbo regij bo e regijska
Prorauni so: zdravstveni (socialni), pokojninski in centralni
33. Opii faze prevalitve davkov
Te faze so:
perkusija ali impact doloitev davnega zavezanca
reperkusija ali dejanska prevalitev davni zavezanec prevzame breme, vendar ga skua
prenesti na nekoga drugega
incidenca oseba, ki jo je davek prizadel, davnega bremena ne more prevaliti na naine
iz prejnjih faz
difuzija ali sploni uinek obdavitve - zmanjanje globalne proizvodnje
34. Predpostavke dohodnine
Predpostavke oz. znailnosti so naslednje:
zavezanci za dohodnino so fizine osebe
je letni davek- odmeri se 1x na leto
je neposredni davek- davni zavezanec in davni planik je ista oseba
je subjektivni davek- pri odmeri se upotevajo subjektivne okoliine na strani
davnega zavezanca
je sintetini davek- obdavena je vsa ekonomska mo davnega zavezanca, nanaa se
na celoten dohodek davnega zavezanca
je progresiven davek- za dohodnino je znailna stopniasta progresija: predpisi
doloijo mejne davne stopnje, ki naraajo z rastjo osnove, vendar se zviana davna
stopnja uporablja samo za tisti del osnove, ki presega mejo spodnjega razreda osnove
je republiki davek je vir za polnjenje proraunske blagajne
relevanten je neto dohodek
Rok asl
12
35. Kako se po ZDoh-2 uresniuje negativna definicija dohodka?/ Dohodek po ZDoh-2
Negativna definicija dohodka pomeni, da so obdavljivi vsi prihodki davnega zavezanca, razen
tistih, za katere zakon izrecno doloa drugae (obdavljivo je vse, kar ni izrecno izvzeto).
Kljub temu, da zakon temelji na negativni definiciji dohodka in so z zakonom urejene vse oblike
dohodkov fizinih oseb, ki so naeloma posledica udejstvovanja davnega zavezanca na trgu, pa
niso vsi dohodki, ki jih zakon ureja, predmet obdavitve z dohodnino kot letnim davkom.
Dohodki, ki jih ZDoh-2 ureja so:
dohodki iz zaposlitve
dohodki iz dejavnosti
dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti
dohodki iz oddajanja premoenja v najem in prenosa premoenjske pravice
dohodki iz kapitala
drugi dohodki
Vsi navedeni dohodki, razen dohodkov iz kapitala, se vkljuujejo v t.i. letno davno osnovo
zavezanca in so torej podvreni sintetini obdavitvi z dohodnino kot letnim davkom. Dohodki iz
kapitala (obresti, dividende in kapitalski dobiki) pa so obdaveni s cedularnim davkom in se ne
vkljuujejo ve v letno davno osnovo zavezanca.
36. Kdaj je dohodek v smislu obdavitve dohodnine prejet/ Kdaj zavezanec v smislu predmeta
obdavitve pri dohodnini prejme dohodek
Z dohodnino so obdaveni dohodki fizine osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseeni v
davnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Dohodek je pridobljen oziroma doseen v davnem
letu, v katerem je prejet, e ni ZDoh-2 drugae doloeno. teje se, da je dohodek prejet, ko je
izplaan fizini osebi ali je kako drugae dan na razpolago fizini osebi.
37. Praktino- v em je bistvo drugih dohodkov
Namen drugih dohodkov je v zagotovitvi funkcioniranja negativne definicije dohodka. Kategorija
drugih dohodkov, kot je oblikovana v ZDoh-2, je povsem samostojna oblika dohodkov, katere
edini namen je v prestrezanju dohodkov, ki niso bili predmet obdavitve v okviru drugih vrst
obdavljivih dohodkov.
38. Kateri so drugi dohodki, ki zapadejo pod dohodnino?
Drugi dohodki v smislu ZDoh-2 so vsi dohodki, ki se v skladu z zakonom o dohodnini ne tejejo
za dohodke iz zaposlitve, za dohodke iz opravljanja dejavnosti, za dohodke iz osnovne kmetijske
in osnovne gozdarske dejavnosti, za dohodke iz najema ali prenosa premoenjske pravice ali za
dohodke iz kapitala. Kot drugi dohodki so obdaveni tako vsi ostali dohodki, ki:
niso dohodki v smislu ZDoh-2, kot to doloa 19. len zakona
niso oproeni plaila dohodnine v skladu z 20. Do 32. lenom zakona
niso oproeni plaila dohodnine, oz. se ne vtevajo v davno osnovo v skladu z drugimi
dolobami ZDoh-2, in
niso predmet obdavitve v okviru katerekoli druge vrste dohodkov, kot jih ureja ZDoh-2
Rok asl
13
Drugi dohodki vkljuujejo:
nagrade
darila
dobitke v nagradnih igrah (ki niso igre na sreo)
priznavalnine po Zakonu o republikih priznavalninah in Zakonu o uresnievanju
javnega interesa na podroju kulture
kadrovske in druge tipendije
druinske invalidnine in druinski dodatek po Zakonu o vojnih invalidih
nadomestila, prejeta v zvezi z ustanovitvijo ali obremenitvijo pravice in drugi dohodki,
doseeni s prenosom oz. odstopom pravice na premoenju, ki je prenosljiva in katere
vrednost je mogoe izraziti v denarju
izplaila odkupne vrednosti v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju in Zakonom o prvem pokojninskem skladu RS in preoblikovanju
pooblaenih investicijskih drub
dohodek, ki se ne teje za dohodek iz zaposlitve, za dohodek iz dejavnosti, za dohodek iz
osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za dohodek iz premoenja, ter za
dobiek iz kapitala, in ni dohodek, ki se ne teje za dohodek po ZDoh-2 oz. ni dohodek,
oproen plaila dohodnine po ZDoh-2
39. Bonitete po ZDoh-2 (primeri) in kako se jim doloa davna osnova
Boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo
delojemalcu ali njegovemu druinskemu lanu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z
zaposlitvijo.
Kot najbolj tipine vrste dohodkov iz zaposlitve, ki imajo naravo bonitet, zakon eksemplifikativno
navaja:
uporabo osebnega avtomobila za privatne namene
nastanitev
posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nija od trne
popust pri prodaji blaga in storitev
izobraevanje delojemalca in njegovega druinskega lana
zavarovalne premije in podobna plaila
darila, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu,
sedanjemu, ali bodoemu delojemalcu ali njegovemu druinskemu lanu
pravico delojemalcev do nakupa delnic
Dohodki, ki se ne tejejo za boniteto, pa so:
ugodnosti manjih vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem zaposlenim pod enakimi
pogoji
plaila delodajalca za zdravstvene preglede delojemalcev, ki jih je delodajalec dolan
zagotoviti na podlagi zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu, in bi opustitev
zdravstvenega pregleda oz. plaila pomenila kritev zakona
Rok asl
14
ugodnosti, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, in sicer do
zakonsko doloene viine
Znesek bonitete se praviloma doloa na podlagi primerljive trne cene. e primerljive trne cene
ni mogoe doloiti, se znesek bonitete doloi na podlagi stroka, ki je nastal delodajalcu v zvezi z
zagotavljanjem bonitete, e ni z ZDoh-2 drugae doloeno. Tako ugotovljena boniteta se zmanja
za plaila, ki jih delojemalec plaa delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem doloene bonitete, e ni z
ZDoh-2 drugae doloeno.
40. Natejte zvrsti dohodninskih olajav (vrste+primeri)
ZDoh-2 navaja naslednje olajave:
Splona olajava: vsakemu rezidentu se prizna zmanjanje davne osnove v viini 2.800
letno, pod pogojem, da drug rezident za njega ne uveljavlja posebne olajave za
vzdrevanega druinskega lana
Osebne olajave: do taknih olajav so upravieni:
o invalidi s 100% telesno okvaro, e jim je priznana pravica do tuje nege in pomoi
o osebe (rezidenti) po dopolnjenem 65. Letu starosti
o prejemniki pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja
delovni invalidi, ki so prejemniki nadomestil iz obveznega invalidskega
zavarovanja
o prejemniki priznavalnin po Zakonu o republikih priznavalninah in Zakonu o
uresnievanju javnega interesa na podroju kulture
posebne osebne olajave: med posebne osebne olajave spada olajava za izobraevanje.
Le ta se prizna rezidentu, ki se izobrauje, ima status dijaka ali tudenta, e ni dopolnil 26.
leta starosti (izjemoma je mogoa prolongacija uveljavljanja olajave tudi po 26. Letu
starosti, e so izpolnjeni zakonsko doloeni pogoji). Druga vrsta olajave, ki spada med
posebne osebne olajave, pa je olajava za samozaposlene delavce v kulturi in samostojne
novinarje. Uveljavljanje olajav je odvisno od izpolnjevanja zakonsko doloenih pogojev,
olajava pa se v obeh primerih prizna v enakem odstotku (15%) od letnih prihodkov, e
prihodki na letni ravni ne presegajo zakonsko doloenega zneska.
Posebna olajava (olajava za vzdrevane druinske lane): zakon ohranja olajavo za
vzdrevane druinske lane, ki je zavezancem omogoena zaradi poveanih strokov, ki
jih imajo zaradi dolnosti vzdrevanja druinskih lanov. Do olajave so upravieni le
rezidenti Slovenije, ki lahko uveljavljajo olajavo za osebe in ki:
o Imajo na obmoju Slovenije prijavljeno bivalie, ali
o So dravljani RS ali druge drave lanice EU, ali
o So rezidenti drave, s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o
izogibanju dvojnega obdavenja dohodka
Osebe, za katere lahko zavezanec v skladu z zakonom uveljavlja olajavo za vzdrevane
druinske lane, lahko razdelimo v naslednje kategorije:
o zakonci, razvezani zakonci in izvenzakonski partnerji
o otroci
o stari oz. posvojitelji zavezanca ali zavezanevega zakonca
Rok asl
15
olajava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje: davne olajave so odvisne od
pogojev, ki jih predpisuje zakon. Delene so jih osebe, ki vplaujejo premije dodatnega
pokojninskega zavarovanja. Premije lahko plaujejo bodisi zaposleni sami v svojem imenu
in za svoj raun, bodisi delodajalci za zaposlene v svojem imenu in za tuj raun. Tako
lahko davne olajave in spodbude koristijo tako zaposleni, kot tudi delodajalci
olajave za rezidente drav lanic EU oz. EGP: Fizina oseba, ki je rezident drave lanice
EU oziroma EGP, ki ni Slovenija, in v Sloveniji dosega dohodke iz zaposlitve,
dohodke iz dejavnosti, dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti,
dohodke iz oddajanja premoenja v najem in prenosa premoenjske pravice ter druge
dohodke, lahko uveljavlja olajave, doloene v 111., 112. in 114. lenu tega zakona, e z
dokazili dokae, da znaajo navedeni dohodki, doseeni v Sloveniji, najmanj 90% njenega
celotnega obdavljivega dohodka v davnem letu, in e dokae, da so v dravi njenega
rezidentstva dohodki, doseeni v Sloveniji, izvzeti iz obdavitve ali so neobdaveni
41. Dohodek iz drugega (odvisnega) pogodbenega razmerja/ Napii definicijo dohodka od
drugega pogodbenega razmerja po ZDoh-2
Dohodek iz drugega pogodbenega razmerja vkljuuje vsak posamezni dohodek za opravljeno
delo ali storitev. Gre za dohodke, ki po navadi temeljijo na sklenjeni pogodbi o delu (podjemni
pogodbi), ki je predmet urejanja OZ, in ki so obasnega ali zaasnega znaaja. Ne glede na splono
opredelitev dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja zakon kot takne izrecno opredeljuje
tudi:
dohodke, prejete za stvaritev in izvedbo avtorskega dela, in sicer ne glede navrsto
pogodbe, ki je podlaga za njihovo izplailo
dohodke iz opravljenega dela ali storitev, ki ni dohodek iz dejavnosti ali v zvezi z
dejavnostjo, in
dohodke verskih delavcev iz naslova razmerja z versko skupnostjo, ki nima vseh
elementov delovnega razmerja
42. Odlog ugotavljanja davne obveznosti po ZDoh-2 in njegove pravne posledice / Odlog pri
dobiku iz kapitala / Odlog plaila davka iz kap. dobika
Odlog ugotavljanja davne obveznosti je namenjen predvsem omilitvi zakonskih dolob, ki
davno obveznost iz naslova kapitalskih dobikov razirjajo na vse primere odsvojitev kapitala.
Kadar zavezanec odsvoji kapital na zakonsko doloen nain, se davna obveznost zavezanca v
trenutku odsvojitve ne ugotavlja. Odlog ugotavljanja davne obveznosti je mogoe uveljavljati le
pri:
podaritvi kapitala zakoncu ali otroku
zamenjavi deleev v okviru zamenjave kapitalskih deleev, zdruitev in delitev, kot jih
opredeljuje ZDDPO-2
zamenjavi investicijskih kuponov podsklada za investicijske kupone drugih podskladov v
okviru prehajanja med podskladi pri istem krovnem vzajemnem skladu, ki ga upravlja
druba upravljanje, v kolikor je zagotovljena sledljivost prehodov med podskladi
Posledica uveljavitve odloga ugotavljanja davne obveznosti je odloitev davnih posledic, ki bi
po normalnem teku stvari nastopile, do naslednje odsvojitve kapitala, to je do naslednje
obdavljive odsvojitve kapitala s strani obdarjenca v primeru podaritve kapitala, ali zavezanca v
primeru zamenjave deleev ali investicijskih kuponov.
Rok asl
16
43. Dohodek iz oddajanja premoenja v najem in iz prenosa premoenjske pravice
Dohodek iz oddajanja premoenja v najem je dohodek, doseen z oddajanjem nepreminega in
doloenega preminega premoenja v najem ali podnajem. Za oddajanjem premoenja v najem se
teje:
Vsako oddajanje premoenja na podlagi pogodbe ali na drugi pravni podlagi, s katerim
najemodajalec prepusti najemniku doloeno premoenje v uporabo ali mu prepusti
pravico do uporabe premoenja, najemnik pa mu je zato dolan plaati ustrezno
najemnino ali drugo nadomestilo
Drugi primeri uporabe premoenja, kadar tisti, katerega premoenje uporablja nekdo
drug ali ima pravico do uporabe premoenja nekdo drug ali ima nekdo drug pravico, da
od njega zahteva opustitev doloenih dejanj, ki bi jih imel sicer pravico izvrevati na
svojem premoenju, prejem ustrezno nadomestilo, e ni z ZDoh-2 doloeno drugae
Kot dohodek iz oddajanja premoenja v najem se obdavuje najemnina in druga nadomestila
v zvezi z oddajanjem premoenja v najem, ki vkljuujejo zlasti:
Obveznosti in storitve, za katere se je zavezal ali jih je opravil najemnik, razen
obratovalnih strokov, ki jih za najeto premoenje plauje najemnik
Premije, nadomestila, odkodnine in podobne dohodke, ki ne predstavljajo dohodka
iz oddajanja premoenja v najem
Davna osnova je dohodek iz oddajanja premoenja v najem, zmanjan za normirane stroke v
viini 40% od dohodka, doseenega z oddajanjem premoenja v najem
Kot dohodek iz prenosa premoenjske pravice se obdavuje dohodek, doseen z odstopom
uporabe oz. izkorianja ali odstopom pravice do uporabe oz. pravice do izkorianja:
Materialne avtorske pravice in materialne pravice izvajalca
Izuma, videza izdelka, znaka razlikovanja, tehnine izboljave, narta, formule,
postopka, podobne pravice oz. podobnega premoenja in informacij glede
industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkuenj, ne glede na to, ali so zavarovani
po zakonu
Osebnega imena psevdonima ali podobe
Kot davno relevanten dohodek iz prenosa premoenjske pravice se teje vsak dohodek, prejet
kot nadomestilo za prenos premoenjske pravice, ki vkljuuje zlasti nadomestilo za uporabo,
izkorianje ali odstop pravice do uporabe oz. pravice do izkorianja premoenjske pravice.
Davna osnova je vsak posamezen dohodek iz prenosa premoenjske pravice, od katerega
lahko zavezanci odbijejo potrebne stroke, in sicer v obliki normiranih strokov v
maksimalnem znesku 10% doseenega dohodka.
44. Obdavitev dohodka iz zaposlitve
Za dohodek iz zaposlitve se teje dogodek, prejet na podlagi pretekle ali sedanje zaposlitve. Za
zaposlitev se teje vsako odvisno pogodbeno razmerje, v katerega vstopa fizina oseba pri
opravljanju fizinega in intelektualnega dela, vkljuno z opravljanjem storitev in ustvarjanjem ali
izvedbo avtorskega dela, ne glede na as trajanja. Za odvisno pogodbeno razmerje se teje:
Delovno razmerje in
Vsako drugo pogodbeno razmerje, ki glede nadzora in navodil v zvezi z opravljanjem
dela ali storitev, naina opravljanja dela ali storitev, plaila za opravljeno delo ali storitev,
zagotavljanja sredstev in pogojev za opravljanje dela ali storitev in drugih pravic ter
odgovornosti fizine osebe in delodajalca kae na odvisno pogodbeno razmerje med
delodajalcem in fizino osebo
Rok asl
17
Dohodek iz zaposlitve vkljuuje vsako izplailo in boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo.
Dohodek iz zaposlitve je dohodek iz delovnega razmerja in dohodek iz drugega pogodbenega
razmerja ali razmerja na drugi podlagi.
Zakon doloa za dohodek iz zaposlitve dva naina obdavitve, in sicer:
Davna osnova za dohodke iz delovnega razmerja je dohodek iz delovnega razmerja, kot
je opredeljen v zakonu, zmanjan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki so
opredeljeni s posebnimi predpisi in ki jih je dolan plaevati delojemalec
Davna osnova za dohodke iz drugega pogodbenega razmerja ali razmerja na drugi
podlagi je vsak posamezni dohodek, zmanjan za normirane stroke v viini 10%
45. Razlika v obdavitvi med dohodki iz delovnega razmerja in dohodki iz drugega odvisnega
pogodbenega razmerja, kot so dohodki iz zaposlitve po zakonodaji o dohodnini
Pri dohodkih iz delovnega razmerja predstavlja davno osnovo dohodek iz delovnega razmerja,
kot je opredeljen v ZDoh-2, zmanjan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki so opredeljeni s
posebnimi predpisi in ki jih je dolan plaevati delojemalec. Uporablja se progresivno obdavenje.
Dohodek iz delovnega razmerja se obdavuje e med letom. Torej se e med letom plauje
akontacija dohodnine glede na dejansko viino dohodka. Tako pade v enega izmed 3. tarifnih
razredov.
Davna osnova za dohodke iz drugega pogodbenega razmerja je vsak posamezni dohodek,
zmanjan za normirane stroke v viini 10%. Obdavuje pa se proporcionalno. Dohodek iz
drugega pogodbenega razmerja se obdavuje ne glede na viino dohodka in plaa vsak 25%
akontacije.
46. Obdavitev izuma
V primeru obdavitve izuma gre za dohodek iz prenosa premoenjske pravice, torej se v tem
primeru kot dohodek iz prenosa premoenjske pravice obdavuje dohodek, doseen z odstopom
uporabe oz. izkorianja ali odstopom pravice do uporabe oz. pravice izkorianja izuma.
Kot davno relevanten dohodek iz prenosa premoenjske pravice se teje vsak dohodek, prejet kor
nadomestilo za prenos premoenjske pravice, ki vkljuuje zlasti nadomestilo za uporabo,
izkorianje ali odstop pravice do uporabe oz. pravice do izkorianja premoenjske pravice.
Davna osnova je vsak posamezen dohodek iz prenosa premoenjske pravice, od katerega lahko
zavezanci odbijejo potrebne stroke, in sicer v obliki normiranih strokov v maksimalnem znesku
10% doseenega dohodka.
47. Obdavitev kapitalskih dobikov iz naslova prometa poslovnih deleev po ZDoh-2
Kapitalski dobiki niso ve del osnove sintetine obdavitve v okviru osebne dohodnine temve
so predmet cedularne-singularne obdavitve, kar pomeni, da bo kapitalski dobiek predmet
samostojne obdavitve-viina davka bo odvisna od viine dobika in dobe imetnitva poslovnega
delea.
48. Pojasnite davek od dobika iz ZDoh-2 iz naslova nepreminin
Gre za dohodek iz kapitala in sicer za kapitalski dobiek. Predmet obdavitve so tako kapitalski
dobiki, ki jih zavezanec dosee ob odsvojitvi nepreminine, ne glede na to, ali je bila
Rok asl
18
nepreminina odsvojena v spremenjenem ali nespremenjenem stanju. Davna osnova je torej
pozitivna razlika med prodajno vrednostjo nepreminine in njeno nabavno vrednostjo (vrednostjo
ob pridobitvi).
Treba je opozoriti na dolobo 153. lena ZDoh-2, ki v skladu z dolobami ZDoh-2 iz obdavitve
izvzema nepreminine (kapitalske dobike iz naslova nepreminin), ki so bile pridobljene pred
1.1.2002. Kapitalski dobiek doseen ob odsvojitvi nepreminine, pridobljene pred navedenim
datumom, bo torej neobdaven, etudi bo odsvojitev opravljena po 1.1.2007 (po dnevu zaetka
uporabe ZDoh-2)
Davka od kapitalskega dobika v primeru odsvojitve nepreminine se ne plauje tudi v primerih:
e je nepreminina predmet dedovanja
odsvojitve nepreminine po pogodbi o dosmrtnem preivljanju ali po darilni pogodbi za
primer smrti
prenosa nepreminine iz naslova razlastitve
zastavitve nepreminine, prenos nepreminine posojilojemalcu in nazaj iste nepreminine
rubea nepreminine v postopkih prisilne izterjave obveznih dajatev
Kot izhodina davna stopnja za obdavitev kapitalskih dobikov, ustvarjenih na podlagi
odsvojitve nepreminine, je doloena 20% davna stopnja. Izhodina davna stopnja pa se
zniuje, in sicer vsakih pet let imetnitva kapitala za 5%.
49. Dividende po zakonu o dohodnini / Kako ZDoh-2 opredeljuje dividende
ZDoh-2 kot davno relevanten dohodek opredeljuje dividende in druge dohodke na podlagi
lastnikega delea.
Za lastniki dele se teje vsak dele, ki ga ima fizina oseba, na podlagi vloenih sredstev v
gospodarski drubi, zadrugi in drugih oblikah organiziranja, vkljuno s premoenjskim vlokom
tihega drubenika v podjetje nosilca tihe drube in premoenjskim vlokom fizine osebe v
katerokoli drugo obliko organiziranja, ki ima preteno naravo lastnikega kapitala.
Kot dividenda se po ZDoh-2 obdavuje vsaka razdelitev dohodka imetniku delea iz premoenja
planika oz. povezane osebe planika na podlagi njegovega lastnikega delea v planiku, ki ne
predstavlja zmanjanja njegovega lastnikega delea, vkljuno z razdelitvijo v obliki delnic ali
zamenljivih obveznic ter pripisom dobika kapitalskemu deleu drubenika.
Kot dividende so po ZDoh-2 obdavuje tudi:
Prikrito izplailo dobika, doloeno v zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb
Dobiek, ki se razdeli v zvezi z dolnikimi vrednostnimi papirji, ki zagotavljajo udelebo
v dobiku planika
Dohodek, ki ga zavezanec dosee na podlagi delitve istega dobika vzajemnega sklada
ali delitve prihodkov vzajemnega sklada, ki niso zajeti z 81. lenom ZDoh-2
50. Obdavitev vrednostnih papirjev
ZDoh-2 opredeljuje, da se kot kapital, katerega dobiki so v primeru odsvojitve le- tega predmet
obdavitve, tejejo tudi vrednostni papirji. Torej gre v tem primeru za obdavitev dobika iz
kapitala.
Davna osnova od dobika iz kapitala je ustvarjen dobiek, ki se definira kot razlika med (vijo)
vrednostjo kapitala od odsvojitvi in (nijo) vrednostjo kapitala ob pridobitvi.
Rok asl
19
Izhodina davna stopnja znaa za kapitalske dobike 20%, pri emer se davna stopnja na
vsakih dopolnjenih pet let imetnitva kapitala znia za 5%. ele po dvajsetih letih imetnitva
kapitala je davna stopnja enaka 0% in so tako kapitalski dobiki neobdaveni ele po poteku
dvajsetletnega obdobja imetnitva kapitala.
51. Obdavitev investicij
ZDoh- 2 je obdavitev dohodkov iz naslova nalob uredil v okviru tistega dela zakona, kamor
po svoji naravi tudi spadajo, in sicer v kolikor davni zavezanec iz naslova tovrstne nalobe
prejme obresti, so takni dohodki obdaveni kot obresti, v kolikor prejme dividende, se
dohodki obdavijo kot dividende, e se pri odsvojitvi investicijskega kupona realizira
kapitalski dobiek, je tovrsten dohodek v celoti obdaven kot kapitalski dobiek in se tudi
presoja z vidika pravil, ki veljajo za obdavitev kapitalskih dobikov.
52. Davni odtegljaj po ZDoh-2
Od dohodkov, od katerih se v skladu z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb,
izraunava, odteguje in plauje davni odtegljaj, se izraunava, odteguje in plauje davni
odtegljaj, e jih v okviru opravljanja dejavnosti dosega zavezanec po ZDoh-2. Davni odtegljaj se
izraunava, odteguje in plauje od osnove in po stopnji, doloeni z zakonom, ki ureja davek od
dohodkov pravnih oseb.
Davni odtegljaj se izraunava, odteguje in plauje tudi od plail, ki jih zavezanec po davku iz
dejavnosti dosega v okviru opravljanja dejavnosti nastopajoega izvajalca ali portnika. Davni
odtegljaj se izraunava, odteguje in plauje od posameznega plaila, zmanjanega za normirane
stroke v viini, doloeni v prvem odstavku 59. lena ZDoh2-2, po stopnji, doloeni z zakonom, ki
ureja davek od dohodkov pravnih oseb. Zavezanec nerezident, ki nima poslovne enote v Sloveniji,
lahko namesto normiranih strokov uveljavlja posamezni aktivnosti v Sloveniji neposredno
pripisljive dejanske stroke, ki se priznajo na podlagi dokazil.
Davni odtegljaj se ne izraunava, odteguje in plauje, e zavezanec, rezident ali nerezident, ki
ima poslovno enoto v Sloveniji, izplaevalcu dohodka predloi svojo davno tevilko.
53. Razlika v obdavitvi daril in dediine po ZDoh-2 in po ZDDD
Po ZDoh-2 dediine in volila (razen tistih, ki jih fizina oseba prejme v zvezi z opravljanjem
dejavnosti) ter darila, prejeta od fizine osebe, ki ni delodajalec prejemnika (ali z delodajalcem
povezana oseba) ali delodajalec osebe, ki je povezana s prejemnikom (razen daril, ki jih fizina
oseba prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti), se ne tejejo za dohodek, ki se obdavi z
dohodnino. Medtem ko so pa darila in dediina po ZDDD predmet obdavitve.
54. Davna osnova po ZDDPO-2
Davna osnova za davek rezidenta in nerezidenta za dejavnost oz. posle v poslovni enoti ali preko
poslovne enote v Sloveniji, je dobiek, ki se ugotovi v skladu z dolobami ZDDPO-2. Dobiek je
preseek prihodkov nad odhodki, ki so doloeni z ZDDPO-2. e ZDDPO-2 ne doloa drugae, se
za ugotavljanje dobika priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oz.
letnem poroilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni
izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi raunovodskimi standardi. Dobiek
poslovne enote nerezidenta Slovenije je dobiek, ki se lahko pripie tej poslovni enoti. Poslovni
Rok asl
20
enoti se lahko pripie tisti dobiek, za katerega bi se lahko priakovalo, da bi ga ta poslovna enota
imela, e bi bila samostojni zavezanec, ki opravlja enako ali podobno dejavnost oz. posle.
55. Kaj se obdavuje pri nerezidentih po davku od dohodka pravnih oseb
Nerezidenti so po ZDDPO-2 obdaveni le za dohodke, katerim je glede na zakonske kriterije
mogoe doloiti vir v Sloveniji. Dohodki, ki imajo skladno s kriteriji v ZDDPO-2 vir v Sloveniji so
opredeljeni ozko in so taksativno nateti po naelu: v Sloveniji imajo davni vir tisti dohodki, ki so
v zakonu izrecno navedeni, ostali dohodki pa nimajo vira v Sloveniji.
Naslednji dohodki nerezidenta imajo po ZDDPO-2 vir v Sloveniji pod naslednjimi pogoji:
Dohodek nerezidenta, doseen v poslovni enoti tega nerezidenta ali preko poslovne enote
tega nerezidenta, ima vir v Sloveniji, e se poslovna enota nahaja v Sloveniji
Dohodki od nepreminin in pravic na nepremininah imajo vir v Sloveniji, e gre za
nepreminine, ki se nahajajo v Sloveniji
Dohodki iz kmetijske in gozdarske dejavnosti imajo vir v Sloveniji, e se dejavnost
opravlja na zemljiih, ki se nahajajo v Sloveniji
e drugi zakonsko doloeni pogoji
Po ZDDPO-2 so predmet obdavitve:
Dobiek, ki je doseen v poslovni enoti nerezidenta v Sloveniji
Dohodki, od katerih se izraunava in plauje davni odtegljaj
Dobiek poslovne enote nerezidenta v Sloveniji, je dobiek, ki se lahko pripie tej poslovni enoti.
Poslovni enoti se lahko pripie tisti dobiek, za katerega bi se lahko priakovalo, da bi ga ta
poslovna enota imela, e bi bila samostojni zavezanec, ki opravlja enako ali podobno dejavnost
oziroma posle. Prihodki, ki so doseeni z opravljanjem dejavnosti oziroma poslov v poslovni enoti
ali preko poslovne enote nerezidenta v Sloveniji in dejanski stroki, ki nastanejo za namene te
poslovne enote, vkljuno s poslovodnimi in splonimi upravnimi stroki, se pripiejo tej poslovni
enoti, e nastanejo v Sloveniji ali izven nje.
56. Kateri dohodki so po ZDDPO-2 podobni dividendam
Za dohodke, podoben dividendam, se tejejo:
dobiek, ki se izplaa v zvezi z vrednostnimi papirji in krediti, ki zagotavljajo udelebo v
dobiku izplaevalca;
dobiek, rezerve iz dobika, osnovni kapital v delu, ki se je oblikoval iz predhodnega
poveanja osnovnega kapitala iz dobika ali rezerv iz dobika in skrite rezerve
izplaevalca, ob prenehanju izplaevalca;
izplaana vrednost delnic ali poslovnih deleev, zmanjana za njihovo emisijsko vrednost
in za sorazmerni del kapitalskih rezerv, ob izkljuitvi ali izstopu delniarja, drubenika ali
lana izplaevalca;
izplailo na podlagi rednega zmanjanja osnovnega kapitala izplaevalca v delu, ki se je
oblikoval iz predhodnega poveanja osnovnega kapitala iz dobika ali rezerv iz dobika;
izplaana vrednost pridobljenih lastnih delnic ali lastnih poslovnih in drugih lastnih
deleev, zmanjana za njihovo emisijsko vrednost in za sorazmerni del kapitalskih rezerv;
dobiek, prenesen na podlagi podjetnike pogodbe v skladu z zakonom, ki ureja
gospodarske drube;
prikrito izplailo dobika, ki se opravi osebi, ki ima neposredno ali posredno v lasti
najmanj 25 % vrednosti ali tevila delnic ali deleev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru
izplaevalca ali obvladuje izplaevalca na podlagi pogodbe ali na nain, ki se razlikuje od
razmerij med nepovezanimi osebami
Rok asl
21
57. Katere so glavne predpostavke DDV-ja/ Navedite nekaj znailnosti DDV-ja na notranjem
trgu
Povzemimo glavne znailnosti slovenskega DDV:
zanj velja ozemeljsko naelo;
obraunava se pri vsakem prometu, na vseh stopnjah prometa (vsestopenjski davek);
obraunavajo ga vsi, ki opravljajo promet proizvodov ali storitev (pravne osebe, zasebniki
in fizine osebe);
ima le dve davni stopnji;
pri izvozu proizvodov in storitev se ne obraunava;
osnova za obraun je vrednost, ki jo plaa kupec (praviloma izkazana na prodajni listini);
zavezanci poraunavajo obraunani DDV z vstopnim (nabavnim) DDV;
tisti, ki so oproeni obrauna DDV, nimajo pravice do porauna vstopnega DDV.
Po 1. maju 2004 se z ZDDV e vedno ohranja osnovno naelo, da DDV v Sloveniji temelji na:
potroni obliki
Potrona oblika DDV omogoa davnim zavezancem vrailo vstopnega davka za vse nabave
blaga oziroma storitve, ki so potrebne za opravljanje dejavnosti (za reprodukcijski material,
trgovsko blago, nadomestne dele, potroni material, osnovna sredstva). Z vidika davnega
zavezanca je namre DDV popolnoma nevtralen davek, saj se lahko vsi vstopni davki
zaraunani pri nabavah (razen nekaterih izjem kot so npr. stroki reprezentance, prehrane,
nastanitev, nabava osebnih avtomobilov) poraunajo z izstopnimi davki zaraunanimi pri
prodajah v doloenem obraunskem obdobju. To pomeni, da so blago in storitve, dokler so v
prometu med davnimi zavezanci, neobdavene,dejansko je obdavena le konna poraba
blaga in storitev.
ozemeljskem naelu
Ozemeljsko naelo pomeni, da se ZDDV tudi po 1. maju 2004 uporablja le za obdavevanje
prometa blaga in storitevna obmoju Slovenije in se ne iri na obmoje celotne Evropske unije.
naelu namembnega kraja
Pri obdavitvi prometa blaga sistem DDV temelji na naelu namembnega kraja, na podlagi
katerega je blago obdaveno tam, kjer je porabljeno oziroma uporabljeno. To pomeni, da
davni zavezanec kot prodajalec blaga izstavi raun brez obraunanega DDV, davni
zavezanec kot kupec blaga pa mora obraunati DDV po stopnjah veljavnih v njegovi dravi
(npr. slovenski davni zavezanec proda blago nemkemu davnemu zavezancu - la-ta mu
pred izstavitvijo rauna predloil svojo identifikacijsko tevilko). Tako obraunani DDV pa
lahko kupec upoteva istoasno kot svoj vstopni DDV. Z uporabo naela namembnega kraja je
tako zagotovljena enakopravna obravnava plaila DDV. Omenjeno naelo se torej uporablja le
v primerih, ko gre za dva davna zavezanca, ki sta registrirana za namene DDV, in sicer vsak
v svoji dravi lanici.
naelu porekla
Pri storitvah se tudi po 1. maju 2004 ohranja sistem obdavitve po naelu porekla. To pomeni,
da se storitev obdavi tam, kjer ima davni zavezanec, ki opravlja storitev svoj sede, razen pri
tono doloenih storitvah, ko je kraj opravljene storitev sede prejemnika storitve.
58. Pojasnite ali DDV davek na porabo, na novo ustvarjeno vrednost, na potronjo ali na
promet ter trditev argumentirajte
DDV je vse od navedenega. DDV uvramo med davke na potronjo, saj je obdavena potronja
(konni nosilec davka je kupec- potronik). DDV je tudi posredni davek in davek na promet blaga
in storitev, s katerim se obdavujejo izdelki in storitve v vseh fazah prometa, od proizvajalca,
Rok asl
22
trgovca, do konnega potronika. Je tudi davek na novo ustvarjeno vrednost, saj je obdavena
dodana vrednost v posamezni fazi proizvodnje. Zavezanec za DDV torej obrauna in plaa
dejansko le davek, ki bremeni vrednost, dodano v njegovi fazi proizvodnje ali prodaje.
59. Regresivnost DDV. Elementi za prepreevanje regresivnosti pri DDV
Regresivnost je najizraziteja negativna znailnost DDV-ja, ki se odraa v asocialni funkciji. To je
razumljivo, saj je obseg obdavitve pri dodatni vrednosti veliko veji, tevilo stopenj pa omejeno.
Drave uporabljajo standardno in eno ali ve znianih davnih stopenj. Zmanjevanje tevilnih
davnih oprostitev kakor tudi odstopanje od selektivnega pristopa obdavenja prometa blaga in
storitev poveuje regresivno delovanje DDV.
Reitev za regresivnost je oprostitev plaila davka na doloene stvari kot npr. hrana, oblaila,
zdravstveno varstvo, stanovanje, in nekatere druge storitve. Vendar pa imata zero-rating in
oprostitev plaila davkov v kontekstu blaitve regresivnosti svoje pomanjkljivosti. Prva je velika
izguba dravnega prihodka. Neuinkovitost je v tem,da bi taka metoda najve pomagala tistim
druinam, ki ne spadajo k revnim, torej tistim, ki niso v skupinah, ki jim je tak ukrep namenjen.
60. Vsebina in pomen nevtralnosti v smislu DDV / Na primeru razloi nevtralnost davka/ naelo
nevtralnosti posrednih davkov ter praktini primer
Gre se za to, da davek ni diskriminatoren in je za vse enak. Nevtralnost ureditve DDV je v tem, da
omogoa pravico do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost. Zavezanec se z odbitkom
davka popolnoma rei bremena davka, ki ga je plaal pri opravljanju svoje ekonomske dejavnosti.
Z vidika davnega zavezanca je namre DDV popolnoma nevtralen davek, saj se lahko vsi vstopni
davki zaraunani pri nabavah (razen nekaterih izjem kot so npr. stroki reprezentance, prehrane,
nastanitev, nabava osebnih avtomobilov) poraunajo z izstopnimi davki zaraunanimi pri
prodajah v doloenem obraunskem obdobju. To pomeni, da so blago in storitve, dokler so v
prometu med davnimi zavezanci, neobdavene,dejansko je obdavena le konna poraba blaga in
storitev.
Nevtralnost se ne odraa samo v razmerju tevila prometnih transakcij, marve tudi v razmerju
med varevanjem in porabo. Nevtralnost se odraa tudi pri odloitvi, kdaj opraviti pravni promet,
takoj ali pozneje.
O nevtralnem davku govorimo takrat, ko so vsi proizvodni dejavniki obdaveni samo enkrat pri
enaki davni stopnji. Namen nevtralnosti je tudi, da nam omogoa nevtralnost na dalje obdobje.
Na dravni ravni nam DDV z njegovo enkratno stopnjo obdavitve omogoa enakost kot pri
zmanjevanju tekoih prihrankov, zato ne moremo govoriti, da nam zmanjuje prodajo, ampak
daje nevtralnost.
Nevtralnost za davnega zavezanca, kupca blaga in storitev pomeni pravico, da od davne
obveznosti v davnem obdobju odteje vstopni davek, ki so mu ga zaraunali dobavitelji.
Primer: Veletrgovec kupi blago, na raunu, ki ga prejme, je obraunan davek, ki si ga veletrgovec lahko
odbija kot vstopni davek (njegov stroek je torej neto cena brez davka). Nato veletrgovec to blago proda
drugemu trgovcu, ki ima prodajalno, na raunu je spet obraunan davek, ki si ga maloprodajalec odbija kot
vstopni davek in ima kot stroek spet samo neto ceno brez davka. Maloprodajalec nato to blago proda
konnemu kupcu, na raunu spet obrauna davek, ki ga konni kupec plaa in si ga ne sme odbijati.
61. Vstopni DDV(oprostitev, nielna stopnja in interkomunitarni sistem)
Vstopni DDV je DDV, ki je zavezanec plaal ali ga je dolan plaati. Izkazan je na prejetih raunih.
Izkae se v nacionalni valuti. Posebnost se pojavlja v okviru spremembe valute, in sicer nastajajo
teave pri evidentiranju vstopnega DDV v evidence DDV. DDV se namre upoteva na dan izdaje
Rok asl
23
rauna. Praktini primer za teave pri evidentiranju DDV je recimo naslednji dolnik prejme
raun za stroke, ki se nanaajo na december 2006, ele januarja 2007. Ker gre za stroke, ki se
vsebinsko nanaajo na tolarje, je raun izdan v tolarjih. Razhajanja nastajajo pri knjienju in
evidentiranju DDV dolnik bo moral knjiiti prejeti raun v tolarjih v stroke leta 2006, na
vstopni DDV in na obveznost do dobavitelja. V evidence DDV pa bo potrebno vpisati znesek v
evrih. Ker je raun prejet ele januarja 2007 je pravica do odbitka vstopnega DDV nastala v
januarju, ta pa se izpolnjuje v evrih (pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane
obveznost obrauna DDV 62. l. ZDDV-1).
Oprostitev pomeni, da davnemu zavezancu ni treba plaati DDV-ja v fazi, ki ga zadeva
oprostitev. Pri tem pa tudi nima pravice odbiti davka, ki ga je plaal ob nakupu inputa. To
pomeni, da se plailo davka prenese iz ene faze prometa v naslednjo fazo. Vse esar davni
zavezanec ni plaal v prejnji fazi mora plaati v naslednji. Davni zavezanec, ki je zapadel v fazo
oprostitve plaila davka, deluje izven sistema DDV in ima poloaj konnega potronika. Oseba, ki
deluje v fazi oprostitve, ne vodi posebnega raunovodstva za DDV, mora pa zato plaati DDV v
vseh predhodnih fazah prometa. Oprostitve DDV so predvidene za aktivnosti v javnem interesu,
ki ne povzroajo izogibanje plailu davka ali davne utaje. Oprostitev je znailna za proizvode, s
katerimi se eli dosei zmanjano regresivnost davka.
Nielna stopnja gre za davne zavezance, kjer je blago obdaveno z davno stopnjo 0%.
Prodajalec taknega blaga ne plaa DDV-ja, ima pa pravico odbiti preddavek(vstopni davek), torej
davek, ki ga je plaal za input. Davni zavezanec izpolni davno prijavo. Pri presoji uinkov v
obdavitvi porabe je treba vedeti, da posamezna oprostitev, ki zveni za davnega zavezanca
prijetno, e ne pomeni olajave v celoti, saj to kar davni zavezanec pridobi z oprostitvijo, e v
naslednji obdaveni fazi izgubi, saj ima zaradi manjega davka ob nabavi tudi manje povrailo
preddavka oziroma ga sploh nima. Uporablja se za izvoz blaga.
Interkomunitarni sistem sistem prodaje najprej znotraj ozemlja skupnosti EU.
62. Nielna stopnja DDV pri nas- kje se uporablja in obrazloitev
V primeru davne stopnje 0% davni zavezanec pri prodaji ne zarauna DDV, pri obraunu davka
pa lahko upoteva vstopni davek kot odbitno postavko, saj blago, obdaveno s stopnjo 0%,
predstavlja obdaven promet. Stopnja 0% se uporablja v izvozu (blago vstopi v dravo uvoznico
neobremenjen z DDV). Davek torej je, vendar je stopnja le tega 0%. Zavezanec ki je opravil
transakcijo, pa ima pravico do povraila vstopnega davka.
63. Razlika med nielno stopnjo in oprostitvami pri DDV
Posledica obeh je, da davni zavezanec ne plaa davka, vendar pa obstaja med njima bistvena
razlika. V primeru davne stopnje 0% davni zavezanec pri prodaji ne zarauna DDV, pri
obraunu davka pa lahko upoteva vstopni davek kot odbitno postavko, saj blago, obdaveno s
stopnjo 0%, predstavlja obdaven promet. Stopnja 0% se uporablja v izvozu (blago vstopi v
dravo uvoznico neobremenjen z DDV). V primeru oprostitve pa davni zavezanec ne
obraunava DDV ter ne sme uveljavljati vstopnega davka kot odbitne postavke, saj je blago
izvzeto iz sistema DDV (transakcija je oproena plaila davka. To pomeni da prodaja ni
obdavena, zato vstopnega davka ni mogoe zahtevati). Oprostitev DDV velja predvsem za tiste
dejavnosti, ki so v javnem interesu (npr. zdravstvene, socialnovarstvene,
izobraevalne,),zavarovalne in finanne storitve,
Rok asl
24
64. Prodajna cena je 100 enot. Preko splone (zniane) davne stopnje DDV-ja prikaite vsefazno
obdavitev.
Primer
P1 proda blago podjetniku P2 za 100 enot
+20% (8,5%) 20 enot
120 enot
Plailno breme je 20 enot.
P2 proda blago podjetniku P3 za 150 enot
+20% (8,5%) 30 enot
180 enot
Plailno breme je 10 enot (30 enot- 20 enot vstopni davek)
P3 proda blago potroniku za 300 enot
+20% (8,5%) 60 enot
360 enot
Plailno breme je 30 enot (60 enot-30 enot vstopni davek)
Plailna bremena skupaj: 20+ 10+30= 60 enot
60 enot ustreza DDV, ki odpade na konnega potronika.
Iz prikazanega se vidi da se davek plauje na vsaki stopnji, ki jo opravi blago. Prodajne cene
podjetnikov se razumejo vkljuno z davkom na dodano vrednost. Tako plaa podjetnik 2 podjetniku 1
120 enot, podjetnik 3 plaa podjetniku 2 180 enot, vsak podjetnik pa si lahko davek na dodano
vrednost, ki ga je plaal svojemu dobavitelju, zarauna kot vstopni davek.
65. Davna osnova pri DDV
Pri dobavah blaga ali storitev davna osnova vkljuuje vse, kar predstavlja plailo (v denarju, v
stvareh ali v storitvah), ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od kupca, naronika
ali tretje osebe za te dobave, vkljuno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takih
dobav, e ni z ZDDV-1 drugae doloeno.
V davno osnovo se vtevajo, e e niso vteti:
Troarine in drugi davki, takse, uvozne in druge dajatve, razen DDV
Postranski stroki, kot so provizije, stroki pakiranja, prevoza in zavarovanja, ki jih
dobavitelj ali izvajalec zarauna kupcu oz. naroniku storitve
Davna osnova pri prometu blaga in storitev, ki se obravnavajo kot pridobitve blaga znotraj Unije
iz 12. In 13. lena ZDDV-1, je nabavna cena blaga ali podobnega blaga, ki ne vkljuuje davka na
dodano vrednost, oz. lastna cena, doloena v trenutku dobave.
Davna osnova pri uvozu blaga je carinska vrednost, doloena v skladu z veljavnimi carinskimi
predpisi Unije. Davna osnova vkljuuje tudi:
troarine in druge davke, prelevmane in druge dajatve, ki se plaajo zunaj drave lanice
uvoza in tiste, ki se plaajo zaradi uvoza, razen DDV
postranske stroke (provizije, pakiranje, prevoz, zavarovanje,) do prvega namembnega
kraja na ozemlju drave lanice uvoza ter postranske stroke, ki nastanejo v drugem
namembnem kraju na ozemlju Unije, e je ta kraj znan v trenutku nastanka obdavljivega
dogodka
Rok asl
25
66. Pojasnite preraunano stopnjo DDV
DDV se obraunava po stopnji 20% oz. 8,5% od davne osnove. Pri izraunu zneska DDV, ki je
vsebovan v plailu, se uporablja preraunana davna stopnja, ki se izrauna na naslednji nain:
stopnja DDV x 100
preraunana davna stopnja =
100 + stopnja DDV
Preraunana stopnja 20% znaa 16,6667%, preraunana stopnja 8,5% pa znaa 7,8341%
67. Izraunaj izstopni davek pri DDV
Izstopni davek oz. davek ob prodaji je enak prodajni vrednosti, pomnoeni z davno stopnjo.
Prodajna vrednost x davna stopnja = izstopni davek!
68. Faktura (raun) DDV
V sistemu davka na dodano vrednost je raun zelo pomemben element. Z raunom se na eni
strani izkazuje davna obveznost dobavitelja in na drugi strani pravica kupca do odbitka za
davek, ki mu je bil zaraunan (vstopni davek na dodano vrednost).
Vsak davni zavezanec mora zagotoviti, da je raun izdan za:
Dobave blaga ali storitev, ki jih je opravil drugemu davnemu zavezancu ali pravni
osebi, ki ni davni zavezanec
Dobave blage, pri katerih je kraj obdavitve tam, kjer se prevoz kona
Oproene dobave blaga v drugo dravo lanico
Vsako predplailo, ki ga prejme
Druge dobave blaga in storitev, ki jih je opravil na ozemlju Slovenije
Raun lahko pod predpisanimi pogoji izda tudi kupec blaga ali naronik storitev ali tretja oseba v
imenu in za raun davnega zavezanca. Davni zavezanec, ki na ozemlju Slovenije opravi ve
posameznih dobav blaga ali storitev, lahko izda skupni raun.
V skladu s slovenskim Zakonom o davku na dodano vrednost mora davni zavezanec na raun
navesti najmanj naslednje podatke:
Datum izdaje rauna
Zaporedno tevilko, ki omogoa identifikacijo rauna
Ime in naslov davnega zavezanca in njegovega kupca ali naronika
Koliino in vrsto dobavljenega blaga oz. obseg in vrsto opravljenih storitev
Stopnjo davka na dodano vrednost
In e ve
Zakon o davku na dodano vrednost v doloenih primerih dopua tudi izdajo poenostavljenih
raunov.
Znesek na raunu je lahko izkazan v katerikoli valuti, s tem da mora biti znesek davka na dodano
vrednost, ki ga je treba plaati, izraen v evrih. Raun se lahko izda v papirni obliki, lahko pa tudi
v elektronski obliki, e s tem soglaa kupec oz. naronik in e so izpolnjeni pogoji za elektronsko
poslovanje.
Rok asl
26
69. Kako se pri DDV skozi obraun izkazuje kreditna metoda
To smiselno izhaja e iz samega sistema DDV, po katerem se izstopni DDV odmeri na vsaki
stopnji v dobavni verigi do konnega kupca in se hkrati pri vsakokratnem prejemniku blaga, ki je
davni zavezanec, uveljavlja odbitek tega davka (kreditna metoda).
DDV se lahko obrauna po treh metodah, in sicer po odtevalni, kreditni in setevalni. Slovenski
zakon temelji na kreditni metodi, po kateri davni zavezanec odteje znesek DDV, obraunan ob
nabavah, od zneska, obraunanega ob dobavah. V odtetem znesku je ves DDV, plaan ob
nabavah opreme. Kreditna metoda je obvezna za drave Evropske unije. Za DDV je znailno, da
ima malo davnih stopenj (v dravah Evropske unije od ene do tiri). Slovenski zakon ima dve
davni stopnji (8,5 %in 20 %, do 31. decembra 2001 pa 8 % in 19%), ki se uporabljata tako za
promet proizvodov kot tudi za promet storitev.
70. DDV- plailo in fakturiranje
Plailo DDV primarno izhaja iz obligacijskega razmerja med prodajalcem in kupcem, ki izhaja iz
fakture. Pri tem ni pomembno ali je kupec zavezan za DDV ali ne; pomembna ni niti legalnost
oziroma nelegalnost dejavnosti(npr. nima gradbenega dovoljenja). ele po tej prvi fazi nastopi
davna obveznost do drave davno pravno razmerje. DDV se vedno plaa, vano je ali si ali
nisi zavezanec za DDV.
Torej lahko loimo dve fazi:
civilnopravno razmerje- prodajalec izstavi raun, ki ga je treba plaati. Gre za obligacijsko
razmerje med strankama
davnopravno razmerje- razmerje med davnim zavezancem in dravo. Pomembno je, da
je bil davek v 1. Fazi (med strankama) pravilno in pravoasno zaraunan v doloenem
obraunskem obdobju
Naeloma je DDV koncipiran na t.i. fakturirani realizaciji. Faktura je aktivna legitimacija, ki
zavezanca prisili k plailu davka. Ko je faktura izdana je davek potrebno plaati. DDV je potrebno
plaati tudi, e ga zavezanec sploh ni zaraunal ali e mu kupec sploh ni plaal. Pomembno je le,
da je fakturo izstavil.
V RS je uveden koncept t.i. PLAANE REALIZACIJE- zavezanec je dolan plaati DDV ele
takrat, ko je faktura e plaana s strani kupca. Ta sistem olajuje situacijo zavezanca (ampak samo
malega zavezanca) tako, da se jim s tem zagotovi enakopraven gospodarski poloaj.
71. Razlika med plaano in fakturirano realizacijo v sistemu DDV
Naeloma je DDV koncipiran na t.i. fakturirani realizaciji. Faktura je aktivna legitimacija, ki
zavezanca prisili k plailu davka. Ko je faktura izdana je davek potrebno plaati. DDV je potrebno
plaati tudi, e ga zavezanec sploh ni zaraunal ali e mu kupec sploh ni plaal. Pomembno je le,
da je fakturo izstavil.
V RS je uveden koncept t.i. PLAANE REALIZACIJE- zavezanec je dolan plaati DDV ele
takrat, ko je faktura e plaana s strani kupca. Ta sistem olajuje situacijo zavezanca (ampak samo
malega zavezanca) tako, da se jim s tem zagotovi enakopraven gospodarski poloaj.
Rok asl
27
72. Slabe strani plaane realizacije DDV za davnega zavezanca
Ima pa obraunavanje DDV po realizaciji tudi slabe plati. Vstopni DDV od prejetih raunov se
lahko odbija ele, ko je prejeti raun dejansko plaan. Potrebna pa je tudi veja pazljivost pri
evidentiranju in spremljanju plail, saj sta obveznost obrauna, pa tudi pravica do odbitka DDV
vezana na plaila. Plaana realizacija se ne more uporabljati za nazaj, temve le za naprej. Nekateri
poslovni dogodki pa se morajo e vedno evidentirati po splonih pravilih, in ne po plaani
realizaciji. Tako prihaja do meanice dveh sistemov za obraun DDV, kar pa pomeni manjo
preglednost.
73. Vrste davnih utaj pri indirektnih davkih/ Davni Vrtiljak
Indirektni davek oz. posredni davek je DDV zato lahko primerno na njem opredelimo vrste
davnih utaj. Najpogosteje so naslednje oblike nezakonitega izogibanja plaevanju davka:
neregistriranje davnih zavezancev in pretirana prijava terjatev
neregistrirani obdavljivi nakupi
terjanje vstopnega davka od neregistriranih davnih zavezancev
kreditni zapisi o nakupih, ki pri davni prijavi vkljuujejo neprikazan davek na dodano
vrednost
zahtevani vstopni davek za obdavene dobave, uporabljen pri davka oproenih poslih
prijave manjih vrednosti od dejanske
opustitev plaila davka za lastno porabo
ponarejanje izvoznih terjatev in lani davni zavezanci
dogovor o direktni menjavi blaga
raunovodske napake itd.
V zadnjem asu je na podroju davka na dodano vrednost prisotna najnevarneja oblika
davne utaje, t.i. davni vrtiljak.
Davni vrtiljak, kot primer utaje ali neupraviene pridobitve davka na dodano vrednost, je
oblika davnih goljufij v prometu med dravami lanicami. Gre za to, da dobavitelj
zaraunanega davka na dodano vrednost nikoli ne plaa v dravni proraun, prejemnik oz.
kupec blaga pa uveljavlja vrailo njemu zaraunanega davka. Gre za sistemsko in
organizirano davno utajo davka na dodano vrednost, ki jo omogoajo drube, ustanovljene z
izkljunim namenom pridobitve koristi iz obraunanega davka na dodano vrednost, ki ga
nikoli ne plaajo dravi, kjer pridobijo vstopni davek na dodano vrednost (Torej kupec
uveljavlja vrailo vstopnega DDV preden je prodajalec le tega plaal dravi. Medtem pa
prodajalec drubo zapre). Znailno za navedeno utajo je, da zgornje meje za davno izgubo ni,
ker se ta kopii, dokler deluje mehanizem vrtiljaka. Ker so take goljufije resna gronja tudi za
slovenski proraun je s slovenskim Zakonom o davku na dodano vrednost urejeno, da morajo
vsi davni zavezanci, ki zanejo poslovati na novo, oddajati davne obraune za davek na
dodano vrednost vsak mesec, ne glede na vrednost priakovanih prihodkov.
74. Pogoji za DDV zavezanca
neodvisnost
opravljanje dejavnosti (mora biti tudi prijavljena)
da znesek obdavljivega prometa presee 25.000 EUR
Rok asl
28
75. Razlika med kmetom pavalistom in kmetom DDV zavezancem / Vloga in pomen kmeta
pavalista
Davni zavezanec iz drugega odstavka 94. lena ZDDV-1 (mali davni zavezanec) ima ob dobavi
kmetijskih in gozdarskih pridelkov ter kmetijskih in gozdarskih storitev, ki so rezultat osnovne
kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, pravico do pavalnega nadomestila DDV pod pogoji
in na nain, doloenimi z 95 lenom ZDDV-1.
Pravico do pavalnega nadomestila imajo le tisti davni zavezanci, ki opravijo dobave blaga in
storitev ,ki so rezultat osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti davnim zavezancem,
ki morajo obraunavati in plaevati DDV v skladu z ZDDV-1
Davni zavezanci kupci blaga oziroma naroniki storitev, ki so rezultat osnovne kmetijske in
osnovne gozdarske dejavnosti, so dolni plailu za opravljeno dobavo priteti znesek pavalnega
nadomestila v viini 8% od odkupne vrednosti.
Davni zavezanci kupci blaga oziroma naroniki storitev, ki so rezultat osnovne kmetijske in
osnovne gozdarske dejavnosti, imajo pravico, da pavalno nadomestilo odbijejo kot DDV pod
pogoji, doloenimi s tem z ZDDV-1.
Davni zavezanci imajo pravico do pavalnega nadomestila, e so predhodno pridobili dovoljenje
davnega organa. Imetnik dovoljenja mora za obdobje veljavnosti dovoljenja sestaviti obraun
pavalnega nadomestila in ga predloiti davnemu organu do 31. januarja tekoega leta za
preteklo koledarsko leto
Kmet zavezanec za DDV pa obrauna DDV po stopnji 8,5% ali 20 %.
76. Obdavitev kmeta iz vseh virov
Kmetje pavalisti se obdavijo na podlagi potencialnega trnega dohodka (katastrski dohodek) in
drugih dohodkov v zvezi z opravljanjem kmetijske dejavnosti. To pomeni, da se ne rauna posebej
koliko je dobil kmet za prodajo ita, mleka, krompirja ipd. temve se gleda katastrski dohodek, ki
bi naj zajemal vse potencialne dohodke.
77. Mali zavezanci DDV
Mali davni zavezanec je oseba, ki opravlja ekonomsko dejavnost v smislu davka na dodano
vrednost, vendar je zaradi obsega obdavljivega prometa na ravni 12 mesecev pod predpisanim
pragom, oproena obraunavanja davka na dodano vrednost.
Davni zavezanec je tako oproen obraunavanja DDV, e v obdobju zadnjih 12 mesecev ni
presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 25.000 eurov obdavljivega prometa.
Obraunavanja DDV je oproena tudi dobava blaga in storitev v okviru osnovne kmetijske in
osnovne gozdarske dejavnosti, kot jo doloajo predpisi o dohodnini, e se zanjo dohodek ne
ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih
odhodkov in, e katastrski dohodek vseh lanov kmekega gospodinjstva za zadnje koledarsko
leto ne presega 7. 500 eurov. Za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost se kot davni
zavezanec za namene tega zakona teje eden od lanov kmekega gospodinjstva, zavezancev za
dohodnino od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki ga lani
kmekega gospodinjstva, zavezanci za dohodnino iz te dejavnosti doloijo za predstavnika.
Ne glede na to,pa se lahko davni zavezanec odloi za obraunavanje DDV v skladu z ZDDV-1.
Davni zavezanec mora izbiro vnaprej priglasiti pristojnemu davnemu uradu in jo uporabljati
najmanj 60 mesecev.
Rok asl
29
78. Kako gospodarski subjekt postane zavezanec DDV
Pravna ali fizina oseba se lahko identificira za namene DDV e s prvimi, navzven vidnimi
aktivnostmi, ki so usmerjene na opravljanje dejavnosti. Kot dokazilo, da namerava opravljati
dejavnost, davnemu organu predloi: pogodbe ali predpogodbe, poslovni nart, listine o
nabavah za namene opravljanja dejavnosti ipd.
Davni zavezanec mora vloiti zahtevek za izdajo identifikacijske tevilke za DDV davnemu
organu, kjer je vpisan v davni register.
Pravna ali fizina oseba postane identificirana za namene DDV s pridobitvijo identifikacijske
tevilke za DDV.
Prag za male davne zavezance v viini 25.000 evrov (ko presee ta prag) ; pravna
oseba; pridobitna dejavnost
79. Razloi meseni obraun davnega zavezanca za DDV, pri katerem je vstopni davek veji od
izstopnega in konkretno opredeli kaj lahko v tem primeru stori
e je vstopni DDV veji od izstopnega, pomeni, da je zavezanec v obraunu izkazal preseek
DDV, ki ga ima pravico iz prorauna zahtevati nazaj. Na obraunu DDV okljuka kvadratek
Zahtevam vrailo in drava mu bo v 60 dneh od predloitve obrauna vrnila viino preseka
DDV. Od 01.01.2010 bo drava preseke vraala v roku 21 dni. V kolikor bi v obraunu
izkazal izstopni DDV viji od vstopnega, bi izkazoval obveznost za plailo DDV, ki bi jo moral
plaati najkasneje zadnji delovni dan v mesecu, ki sledi mesecu, za katerega se oddaja
obraun.
80. Vrste vodenja evidenc zavezanca za DDV
Podroje DDV evidence sestavlja 5 programov:
Knjiga prejetih raunov
Knjiga izdanih raunov
Posebna evidenca uvoza
Knjiga prejetih raunov za pridobitve blaga znotraj EU
Knjiga izdanih raunov za dobave blaga znotraj EU.
81. Naini dobav blaga znotraj Skupnosti
Naini dobav blaga znotraj skupnosti!
Dobave blaga znotraj skupnosti so podvrene veji pozornosti in administraciji kot pridobitev
blaga znotraj skupnosti. Za vsako dobavo, ki jo davni zavezanec opravi drugim osebam v EU, je
potrebno izdati raun. Pri tem mora davni zavezanec paziti na to, komu je dobava opravljena.
Sistem pozna ve situacij, in sicer:
dobava drugemu davnemu zavezancu, ki je identificiran za namene DDV v drugi dravi
lanici;
tristranska dobava;
dobava novih prevoznih sredstev;
dobava blaga davnim zavezancem- kmetom pavalistom;
poiljne dobave blaga konnim kupcem.
Rok asl
30
82. Nastanek davne obveznosti pri prometu nepreminin za vse oblike prometa ( po Zakonu o
davku na promet nepreminin)
Davna obveznost nastane takrat, ko je sklenjena pogodba, na podlagi katere se prenese
nepreminina ali ustanovi oziroma prenese stavbna pravica ali s pravnomonostjo sodne odlobe.
e je za prenos nepreminine ali ustanovitev oziroma prenos stavbne pravice potrebno dovoljenje
dravnega organa ali drug pravni akt, nastane davna obveznost takrat, ko je davnemu
zavezancu vroeno dovoljenje oziroma ko postane pravni akt pravnomoen, eprav je bila
pogodba sklenjena prej.
Pri pridobitvi lastninske pravice na podlagi priposestvovanja davna obveznost nastane na dan
podpisa listine, s katero stranke ugotovijo priposestvovanje, e takne listine ni, pa v trenutku
pridobitve lastninske pravice na podlagi
83. Na primeru pojasnite oprostitev po DPN, ki zadeva transakcije kmetijskih in stavbnih
zemlji
Davek se ne plauje od:
prenosa nepreminin na diplomatska in konzularna predstavnitva, akreditirana v
Republiki Sloveniji, e velja vzajemnost, in na mednarodne organizacije, e to doloajo
mednarodne pogodbe, ki obvezujejo Republiko Slovenijo;
prenosa nepreminin iz naslova razlastitev ali drugih zakonskih ukrepov oziroma na
podlagi prodajne pogodbe, ki je bila sklenjena namesto razlastitve;
prenosa nepreminin, ki imajo status kulturnega spomenika, pod pogojem, da je kulturni
spomenik dostopen za javnost ali da je namenjen izvajanju kulturne dejavnosti, o emer
lastnik sklene z ministrstvom, pristojnim za kulturo, sporazum z neomejenim trajanjem;
prenosa zemlji v okviru komasacij v skladu s predpisi o urejanju prostora in prenosa
kmetijskih zemlji v okviru drugih agrarnih operacij v skladu s predpisi o kmetijskih
zemljiih;
prenosa nepreminin v postopkih prisilne izterjave obveznih dajatev v skladu z zakoni;
prenosa nepreminin pri razdelitvi premoenja med zakonci in zunajzakonskimi partnerji
ob prenehanju ali v asu trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti ali
registrirane istospolne partnerske zveze;
prenosa nepreminin pri razdrtju pogodbe o prenosu nepreminine;
prenosa nepreminin pri razdelitvi premoenja nepreminin med drubenike ali
delniarje v postopkih likvidacije drube;
prenosa nepreminin v okviru materialnih statusnih preoblikovanj, kot jih ureja zakon o
gospodarskih drubah;
prenosa nepreminin kot stvarnega vloka ob ustanovitvi ali dokapitalizaciji pravne
osebe.
84. Obdavitev od prometa nepreminin komasacij in arondacij kmetijskega zemljia
Te nepreminine so davka proste, ker gre pri eni za zaokroevanje zemlji, pri drugi pa za to, da
se zemljia na nekem obmoju zdruijo in nato razdelijo tako, da vsak lastnik dobi zemljo na
enem obmoju strnjeno. Tako torej lastniku, ki po komasacijskem aktu prejme ve, ni dolan
plaati davka, ga je oproen.
Rok asl
31
85. Obdavitev stavbne pravice po ZDPN
Davek se plauje od prometa nepreminin ter od odplane ustanovitve in odplanega prenosa ali
oddajanja v najem stavbne pravice po zakonu, ki ureja stvarnopravna razmerja. Torej se stavbna
pravica obremenjuje na ravni: njene ustanovitve, na ravni prenosa ali oddajanja stavbne pravice v
najem. Davno osnovo v temelju predstavlja doseeno plailo, ki mora ustrezati individualni trni
vrednosti.
Davek po ZDPN se ne plaa od ustanovitve ali prenosa stavbne pravice, od katere je bil plaan
davek na dodano vrednost.
Pri ustanovitvi stavbne pravice je davni zavezanec ustanovitelj ali ustanoviteljica, pri prenosu
stavbne pravice pa prenositelj ali prenostiteljica stavbne pravice.
Pri ustanovitvi ali prenosu stavbne pravice je davna osnova doseeno plailo, ki ustreza trni
vrednosti stavbne pravice.
Davni organ lahko, e se odmera davka nanaa na ustanovitev stavbne pravice in je dogovorjeno
plailo nadomestila za ustanovitev stavbne pravice v obliki rente, na zahtevo davnega zavezanca
dovoli, da se odmerjeni davek plauje od vsakega obroka nadomestila. V tem primeru davni
urad v odlobi doloi roke in nain plaila davka od vsakega obroka. e davni zavezanec ne
plaa davka od treh zaporednih obrokov nadomestila, davek zapade v plailo v celoti.
86. Davne posledice prodaje stanovanja
Davna posledica prodaje stanovanja je nastanek obveznosti plaila davka na promet
nepreminin. Davni zavezanec mora davek plaati v 30-dneh po vroitvi odlobe o odmeri
davka. Brez dokaza, da je plaan davek na promet nepreminin oziroma da obstojijo zakonsko
doloeni razlogi, zaradi katerih ni treba obraunati davka na promet nepreminin, ali da
pogodba ni predmet odmere, ni mogoe overiti podpisov na pogodbi o prenosu lastninske
pravice na nepreminini.
87. Brat in sestra sta solastnika stanovanjske hie, vredne 100 enot, in poitnike hie, vredne 50
enot. Oba sta zemljiko-knjina solastnika vsak do ene polovice. Imenovano premoenje si
pogodbeno individualizirata z razdruitvijo, pri emer brat postane izkljuni lastnik
stanovanjske hie, sestra pa izkljuna lastnica poitnike hie. Dogovarjata se, da bi brat
sestri izplaal razliko v vrednosti, obstaja pa tudi varianta, da sestra ne prejme razlike
vrednosti.
Pod katere davne vire zapadeta navedeni opciji in koliko pri tem znaa posamezna davna
osnova?
e brat izplaa sestri razliko potem gre za prenos lastninske pravice ob razdelitvi solastnine,
od tistega dela nepreminine,ki presega lastninski dele posameznega solastnika in ga je
solastnik dobil plaanega. To pomeni, da je brat odplano pridobil del stanovanjske hie, ki
mu prej ni vrednostno pripadala. Zato je tisti del nepreminine, ki je veji od prej v ZK
izkazanega solastnitva,obdaven po ZDPN-2. Osnova za ta davek je prodajna cena
nepreminine oziroma v tem primeru cena dela nepreminine. Davek plaa sestra kot
prodajalka svojega dela nepreminine.
Druga monost pa je da sestra ne prejme razlike v vrednosti torej se to definira kot darilo.
Ker je solastniko razmerje 50%-50%, je brat, prejel darilo v vrednosti 25 enot in to v drugem
dednem redu.
Rok asl
32
88. Tarife pri davku na dediine in darila
Viina davne obremenitve je odvisna od stopnje sorodstva in od obsega podedovanega oz.
podarjenega premoenja. Davne stopnje so razline glede na dedne redove:
I. dedni red (zakonec, otroci, zet, snaha, pastorek, izven zakonski partner) je oproen
plaila davka
za II. dedni red ( stari, bratje, sestre in njihovi potomci) se uporabljajo stopnje od 5% (za
vrednost premoenja do 10.000) do 14% (za vrednost premoenja nad 400.000)
za III. dedni red (dedi in babice) se uporabljajo stopnje od 8% (za vrednost premoenja do
10.000) do 17% (za vrednost premoenja nad 400.000
za vse druge osebe pa so davne stopnje od 12% (za vrednost premoenja do 10.000) do
39% (za vrednost premoenja nad 400.000)
89. Teorija davka na dediine in darila
Predmet obdavitve po ZDDD je premoenje, ki ga fizina oseba prejme od fizine ali pravne
osebe kot dediino ali darilo in se ne teje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino. Predmet
obdavitve po tem zakonu je tudi premoenje, ki ga pravna oseba prejme od pravne ali fizine
osebe kot darilo ali dediina, ki se ne teje za dohodek po zakonu, ki ureja davek od dohodkov
pravnih oseb.
Kot premoenje se tejejo:
nepreminine,
preminine,
premoenjske in druge stvarne pravice.
Med preminine se tejejo tudi vrednostni papirji in denar. Kot darilo se teje tudi volilo.
Darilo ali dediina, ki zajema le preminine, ni predmet obdavitve, e je skupna vrednost
preminin nija od 5.000 evrov.
Osnova za davek je vrednost podedovanega ali v dar prejetega premoenja v asu nastanka
davne obveznosti po odbitku dolgov, strokov in bremen, ki odpadejo na premoenje, od
katerega se plauje ta davek.
Viina davne stopnje je odvisna od osebnih okoliin na strani zavezanca za davek, raztezajo pa
se od 5% (vrednost premoenja do 10.000) do 39% (vrednost premoenja nad 400.000).
90. Obdavitev pogodbe o dosmrtnem preivljanju
Pogodba o dosmrtnem preivljanju spada med odplane pogodbe- plailo je v preivljanju, ki ima
lahko tudi obliko doivljenjske rente. Zaradi tega davno osnovo, v primeru ko zavezanec prejme
premoenje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preivljanju, predstavlja razliko med vrednostjo
prejetega premoenja in dolgovi tega premoenja, stroki v zvezi s premoenjem in bremeni ki
odpadejo na premoenje, ki ga preivljalec prejme na podlagi takne pogodbe. Premoenje prejeto
na podlagi takne pogodbe je predmet obdavitve po ZDDD.
Za nastanek davne obveznosti iz naslova prenosa premoenja na podlagi pogodbe o dosmrtnem
preivljanju je treba opozoriti, da pride do nastanka davne obveznosti le takrat, ko niso
predvidene subjektivne davne oprostitve (ko gre za pogodbo med strankama, v kateri
preivljalec ne sodi v krog oseb iz prvega dednega reda).
Rok asl
33
91. Obdavitev darilne pogodbe za primer smrti
Darilno pogodbo za primer smrti lahko uvrstimo med pravne posle za primer smrti.
Premoenje prejeto na podlagi takne pogodbe je predmet obdavitve z ZDDD. Pri tej
pogodbi darovalec z njo obljubi obdarjencu, da mu bo po njegovi smrti izroen predmet
darila.
92. Posebne igre na sreo
Posebne igre na sreo so igre, ki jih igrajo igralci proti igralnici ali drug proti drugemu na
posebnih igralnih mizah s kroglicami, kockami, kartami, na igralnih panojih ali na igralnih
avtomatih ter stave in druge podobne igre v skladu z mednarodnimi standardi.
Vrste posebnih iger na sreo so:
igre, ki jih igralci igrajo drug proti drugemu (chemin de fer, poker);
igre s kroglico (francoska ruleta, amerika ruleta, boulle);
igre z igralnimi kartami, ki se igrajo proti igralnici (black jack, punto banco, mini punto,
carribean poker, 30/40, red dog);
igre s kockami (craps, tai sai);
igre na igralnih panojih (bingo, keno, big wheele, toto);
igre na igralnih avtomatih, ki jih igralci igrajo proti igralnemu avtomatu;
stave.
93. Od esa je odvisna viina davnega bremena pri plovilih
Davna obveznost se ugotavlja za obdobje koledarskega leta, in sicer kot setevek splonega
dela obveznosti, dela obveznosti, ki se nanaa na dolino plovila in dela obveznosti, ki se na
naa na mo pogona plovila in se za posamezno plovilo izrauna na naslednji nain:
Viina letne obveznosti= sploni del obveznosti+ (obveznost za vsak meter x dolina plovila) +
(obveznost za vsak kilovat x mo pogona v kilovatih)
e je davni zavezanec postal lastnik oz. uporabnik plovila med koledarskim letom, se
obveznost ugotovi za dejansko obdobje lastnitva oz. uporabe plovila, sorazmerno glede na
as lastnitva oz. uporabe plovila v koledarskem letu.
Ugotovljena davna obveznost se znia glede na ivljenjsko dobo plovila oz. pogona plovila,
na nain doloen z ZDVP.
Davna obveznost ne velja za zakonsko doloene primere, ki so doloeni v 8. lenu npr.
plovila, ki se uporabljajo za izvajanje nalog z delovnega podroja policije, izvajanje carinskega
in troarinskega nadzora Carinske uprave RS
ZDVP doloa tudi posebno pravilo za plovila, ki se uporabljajo za zasebne namene in za
opravljanje dejavnosti. V tej zvezi je doloeno, da se davek na plovila ne plaa za plovila, ki so
potrebna za opravljanje registrirane dejavnosti, vendar to ne velja za plovila, ki se uporabljajo
hkrati za zasebne namene in za namene opravljanja registrirane dejavnosti, ter za plovila, ki
so naloba v kapital in se ne uporabljajo za opravljanje dejavnosti.
Rok asl
34
94. Katere davne tarife poznamo in razvrsti znotraj teh davke/ Davna tarifa po zvrsteh
davnih virov
Davne reforme v zadnjih letih so v dohodninski zakon prinesle bistveno novost v nainu
obdavitve t.i. pasivnih dohodkov. Gre za obresti, dividende in kapitalske dobike, ki se naeloma
obdavujejo po 20% stopnji (v nadaljevanju pazi izjeme od splonega pravila).
Sintetino (kot setevek vseh skupaj) se obdavujejo dohodki iz zaposlitve, iz dejavnosti in iz
osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ter najemnine, dohodki iz prenosa
premoenjske pravice in drugi dohodki. Gre za t.i. aktivne dohodke, ki se sintetino upotevajo
kot celota (vsota) vseh prihodkov pri doloanju enotne davne osnove - tako dobljena enotna
davna osnova pa predstavlja izhodino vrednost za uporabo enotne davne tarife.
Dohodnina je osebni davek, kar pomeni, da se pri obdavitvi upotevajo osebne okoliine na
strani davnega zavezanca, ki vplivajo na njegovo davno sposobnost (npr. druinski stan, gmotni
poloaj itd.).
Dohodnina- 16%, 27%, 41%
DDV stopnje 8,5% in 20%
DPN- stopnja 2%
DDPO stopnja 20%, posebna davna stopnja 0%
Dediine in darila: Davne stopnje so razline glede na dedne redove
95. Naelo sorazmernosti po ZDavP-2
Davni organ pri izvrevanju svojih pooblastil in izrekanju ukrepov v razmerju do zavezanca za
davek in drugih udeleencev postopka ne sme presei tistega, kar je nujno potrebno za izpolnitev
ciljev ZDavP-2 in drugih aktov, na podlagi katerih davni organ odloa o pobiranju davkov.
Pri izbiri ve monih pooblastil in ukrepov davni organ izbere tiste, ki so za zavezanca za davek
ugodneji, e se s talnem dosee namen zakona. V dvomu odloi v korist zavezanca za davek
96. Davna zakonitost (davna doloenost) in izjema od tega naela
Davna doloenost pomeni, da ni davkov, e jih prej ne predpie zakon, da ni davkov zunaj
zakona, da ni davkov proti zakonu. Po naelu doloenosti mora biti davna obveznost vnaprej
znana, kar pomeni, da je retroaktivno delovanje davnih zakonov prepovedano
97. Definicija davka po ZDavP-2
Davek po ZDavP-2 je vsak denarni prihodek dravnega prorauna, prorauna Evropske
skupnosti ali prorauna samoupravne lokalne skupnosti, ki ne predstavlja plaila za opravljeno
storitev ali dobavljeno blago in se plaa izkljuno na podlagi zakonov o obdavenju oz. predpisov
samoupravnih lokalnih skupnosti, izdanih na podlagi zakonov o obdavenju.
e ni z ZDavP-2 drugae doloeno, dolobe zakona, ki se nanaajo na davek, veljajo tudi za:
Uvozne in izvozne dajatve, predpisane s predpisi Evropske skupnosti
Prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevke za obvezno
zdravstveno zavarovanje, prispevke za zaposlovanje in prispevke za starevsko varstvo,
uvedene v skladu z zakonom
Nadomestila, investicijske in druge ukrepe, ki so v celoti ali delno sistem financiranja
kmetijskega usmerjevalnega jamstvenega sklada, vkljuno z zneski, pobranimi v zvezi s
temi ukrepi
Rok asl
35
Obresti, stroki postopka pobiranja davkov, denarne kazni in globe ter stroki postopka o
prekrku, ki jih odmeri oz. izreka davni organ, so pripadajoe dajatve, ki se tejejo za davek po
ZDavP-2, e ni z ZDavP-2 drugae doloeno
98. Izjema od naela nesuspenzivnosti davnega postopka / Kako se lahko izmakne
nesuspenzivnosti v davnem postopku
Suspenzivni uinek pritobe (87. len ZDavP-2)
Pritoba ne zadri izvritve odmerne odlobe, e ni z ZDavP-2 drugae doloeno.
Davni organ po uradni dolnosti do odloitve o pritobi odloi davno izvrbo, e oceni, da bi
bilo pritobi mogoe ugoditi. Za as, ko je zavezancu za davek odloena izvrba, se zaraunajo
obresti po medbanni obrestni meri za ronost enega leta, ki je veljala na dan izdaje odmerne
odlobe, e se pritobi ne ugodi.
Za omilitev nesuspenzivnosti odlobe ZDavP-2 pozna: odpis, delni odpis, odlog in obrono
plaevanje davka
99. Natej 2 instituta davnega postopka s katerima lahko e zaeti oz. konan (isti) postopek
ponovno zane
a) Odprava in razveljavitev oziroma sprememba odlobe po nadzorstveni pravici (88. len
ZDavP 2)
Davni organ po nadzorstveni pravici odpravi odmerno odlobo v petih letih od dneva,
ko je bila odloba vroena zavezancu za davek:
e jo je izdal stvarno nepristojen organ
e je bila v isti stvari e prej izdana pravnomona odloba, s katero je bila ta stvar
drugae reena
Odmerno odlobo lahko davni organ po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali
spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odloba vroena zavezancu za davek, e je z
njo prekren materialni zakon.
Pristojni organ je nadzorni organ to je praviloma organ, ki sicer odloa o pritobah
zoper odlobo prvostopnega organa. V naem primeru je to Sektor za upravni postopek
na drugi stopnji s podroja carinskih in davnih zadev, v okviru Ministrstva za finance.
Odloba se lahko odpravi, razveljavi ali spremeni v kodo ali v korist zavezanca za davek.
b) Obnova davnega postopka (89. len ZDavP-2)
Obnova davnih postopkov poteka po pravilih ZUP, posebne dolobe vsebuje ZDavP-2 le
glede roka za obnovo v primeru obnovitvenega razloga novih dejstev in dokazov, ter
glede doloitve trenutka, ko organ izve za nova dejstva in dokaze.
e davni organ izve za nova dejstva ali najde ali pridobi monost uporabiti nove dokaze,
ki bi mogli sami zase ali v zvezi z e izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do
drugane odlobe, e bi bila ta dejstva oz. dokazi navedeni ali uporabljeni v prejnjem
postopku, lahko zane obnovo postopka iz tega razloga po uradni dolnosti v estih
mesecih od dneva, ko je mogel navesti nova dejstva oz. uporabiti nove dokaze. Po preteku
petih let od vroitve odlobe zavezancu za davek se obnova po uradni dolnosti ne more
zaeti. V teh rokih lahko predlaga obnova postopka tudi zavezanec za davek.
Rok asl
36
Za izvedbo obnove postopka je pristojen organ, ki je izdal odlobo v postopku, ki se
obnavlja. Nova odloba izdana v obnovljenem postopku je lahko zavezancu v kodo ali v
korist.
100.Kaznovalna politika v davnem pravu
Kadar davni organ ugotovi, da je zavezanec za davek storil prekrek, vodi zoper kritelja v
skladu z doloili Zakona o prekrkih hitri postopek o prekrku. Kritelju izree sankcijo, ki je
lahko globa ali opomin. Kadar izree globo, ki je v zakonu predpisana v razponu, vedno izree v
najnijo globo. Opomin sme prekrkovni organ izrei za prekrek, storjen v takih olajevalnih
okoliinah, ki ga delajo posebno lahkega. Opomin se sme izrei tudi, e je prekrek v tem, da ni
bila izpolnjena predpisana obveznost, ali je bila s prekrkom povzroena koda, storilec pa je pred
izdajo odlobe o prekrku izpolnil predpisano obveznost.
Pooblaena uradna oseba prekrkovnega organa lahko namesto izreka sankcije, kritelja opozori,
e je storjeni prekrek neznatnega pomena in e pooblaena uradna oseba oceni, da je glede na
pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep.
Kadar davni organ ugotovi, da je zavezanec za davek storil kaznivo dejanje, zoper storilca vloi
kazensko ovadbo na policijo ali pa na policijo polje samo naznanilo skupaj s kopijo zapisnika o
davnem inpekcijskem nadzoru.
101.Kakne so predvidene sankcije za hude davne kritve
Predvidene sankcije za hude davne kritve so denarne globe- 60% utajenega davka (kazen, ki jo
doloi drava)
102.Davni nadzor (127. len ZDavP-2)
Davni nadzor obsega nadzor nad izvajanjem oz. upotevanjem zakonov o obdavenju in ZDavP.
Davni nadzor obsega:
davni nadzor davnih obraunov pri davnem organu
nadzor in kontrolo v skladu z zakonom, ki ureja carinsko slubo
davni inpekcijski nadzor
davno preiskavo
Davni nadzor se opravlja tako v korist kot v breme zavezanca za davek. Davni nadzor se mora
nanaati predvsem na tista dejstva in okoliine, ki lahko vplivajo na poveanje ali zmanjanje
davne obveznosti, ali ki vplivajo na prenos davne obveznosti med davnimi obdobji.
103.Davna preiskava (131. len ZDavP-2)
e so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerim so bili kreni predpisi o
obdavenju, ali zaradi izvajanja dejanj in ukrepov po tem zakonu in zakonu, ki ureja davno
slubo, za zagotovitev medsebojne pomoi organom Skupnosti, drav lanic EU in tretjih drav,
lahko davni organ zane davno preiskavo s tem, da izda nalog za preiskavo.
V nalogu za preiskavo mora davni organ navesti okoliine, iz katerih izhajajo razlogi za sum,
oziroma dejanja in ukrepe iz prejnjega odstavka, ter navesti tudi, katere okoliine naj se v
preiskavi raziejo, in subjekt oziroma krog subjektov, ki bodo predmet davne preiskave.
Rok asl
37
V postopku davne preiskave se preverijo oziroma dopolnijo podatki, ki jih je davni organ
predhodno zbral v skladu s svojimi pooblastili. Davno preiskavo opravlja davni inpektor v
skladu z ZDavP-2 in zakonom, ki ureja davno slubo.
Davni inpektor po opravljeni davni preiskavi izdela zakljuno preiskovalno poroilo, v
katerem opie ugotovitve davne preiskave in navede zbrane podatke, dokumente in druge
dokaze.
e so razlogi za sum utemeljeni, davni organ zane postopek davnega inpekcijskega nadzora, s
tem da zavezancu za davek izda sklep o zaetku postopka in ga seznani z ugotovitvami v
izvedeni preiskavi. V davni preiskavi zbrani dokazi in podatki se lahko uporabijo kot dokaz tudi
v davnem inpekcijskem nadzoru.
104.Naelo sorazmernosti po ZDavP-2
Davni organ pri izvrevanju svojih pooblastil in izrekanju ukrepov v razmerju do zavezanca za
davek in drugih udeleencev postopka ne sme presei tistega, kar je nujno potrebno za izpolnitev
ciljev ZDavP-2 in drugih aktov, na podlagi katerih davni organ odloa o pobiranju davkov.
Pri izbiri ve monih pooblastil in ukrepov davni organ izbere tiste, ki so za zavezanca za davek
ugodneji, e se s tem dosee namen zakona. V dvomu odloi v korist zavezanca za davek.
105.Samoprijava po ZdavP-2
Davni zavezanec lahko najpozneje do zaetka davnega inpekcijskega nadzora oziroma do
vroitve odmerne odlobe oziroma do zaetka postopka o prekrku oziroma kazenskega postopka
predloi davni obraun oziroma popravljen davni obraun. Na posebni prilogi, ki je sestavni del
tako predloenega davnega obrauna, prikae tudi premalo obraunane davke, skupaj z
obrestmi iz tretjega odstavka tega lena, in hkrati plaa tako izkazan davek. Davni zavezanec ne
more vloiti nove samoprijave glede obveznosti, v zvezi s katerimi je predhodno e vloil
samoprijavo. e po predloitvi davnega obrauna na podlagi samoprijave davni organ ugotovi,
da pogoji za samoprijavo niso izpolnjeni, s sklepom zavrne posebno prilogo, predloeni davni
obraun pa obravnava kot davni obraun, predloen po izteku predpisanega roka.
106.Natej 3 pozitivne znailnosti davne samoprijave
Namen instituta samoprijave je spodbuditi davne zavezance k temu, da morebitno kasneje
ugotovljene nepravilnosti v davnih obraunih oziroma davni napovedi sporoijo davnemu
organu in se tako izognejo kazni za prekrek. Davni zavezanci morajo navedene nepravilnosti
sporoiti najkasneje do vroitve sklepa o zaetku davnega inpekcijskega nadzora oziroma do
zaetka postopka o prekrku oziroma zaetka kazenskega postopka. Davni zavezanec lahko
izkoristi institut samoprijave zgolj enkrat, saj lahko zgolj enkrat izjavi, da predlaga resnine,
pravilne in popolne podatke.
Institut samoprijave je urejen v 55., 57., 63., 396. in 399. lenu ZDavP-2
V postopku samoprijave mora davni zavezanec predloiti nov oziroma popravljen davni
obraun (v nadaljevanju: popravljen davni obraun), v katerem prikae tudi neobraunane
oziroma prenizko obraunane davke in hkrati plaati davek.
Davni zavezanec se s samoprijavo izogne odgovornosti za prekrek, mora izpolniti svojo realno
davno obveznost. Zavezanec mora, skladno z 2. odstavkom 55. lena ZDavP-2, od premalo
plaanega oziroma neplaanega davka obraunati in plaati obresti po slovenski medbanni
Rok asl
38
obrestni meri za as od poteka roka za plailo do predloitve davnega obrauna na podlagi
samoprijave, za ronost enega leta, v viini, ki je veljala na dan poteka roka za vloitev davnega
obrauna, poveani za:
1 odstotno toko, e predloi podatke po enem mesecu po preteku roka za vloitev davnega
obrauna;
2 odstotni toki, e predloi podatke po estih mesecih po preteku roka za vloitev davnega
obrauna;
3 odstotne toke, e predloi podatke po enem letu po preteku roka za vloitev davnega
obrauna.
107.Kako samoprijava vpliva na proraun
Zakon je prenovil institut samoprijave, katerega namen je, spodbuditi zavezance k temu, da bi ob
morebitnih pozneje ugotovljenih nepravilnostih v e vloenih davnih napovedih oziroma
predloenih davnih obraunih te nepravilnosti sporoili davnemu organu.
Uinki samoprijave nastopijo le v primeru plaila obveznosti.
Glede na to, da drava zaraunava obresti, dravni proraun niesar ne izgubi, ampak verjetno
samo pridobiva. Davna reforma je zajela tudi odlog plaila, kar pomeni monost, da lahko
davni zavezanec svoje naknadno naloene davne obveznosti plauje obrono in v miru(ne pa
tako, kot je bilo do sedaj ko je bilo plailo teh obveznosti e razlog, e e ne za steaj, pa vsaj za
velike likvidnostne teave). Davna uprava zaraunava obresti tudi za odloeno plailo, kar
pomeni da je proraun kvejemu samo pridobil.
108.Dokazno breme v davnem postopku z vidika davnega zavezanca in z vidika davnega
organa/ Dokazno breme davnega postopka-pojasni na primeru/ Dokazovanje v davnem
postopku
Zavezanec za davek mora za svoje trditve v davnem postopku predloiti dokaze. Davni
organ pa mora dokazati dejstva, na podlagi katerih davna obveznost nastane ali ne nastane
oz. se povea ali zmanja.
e ZDavP-2 ali zakon o obdavenju ne doloa drugae, mora zavezanec za davek dokazati
svoje trditve, na podlagi katerih se davna obveznost zmanja.
e ZDavP-2 ali zakon o obdavenju ne doloa drugae, dokazuje zavezanec za davek svoje
trditve v davnem postopku praviloma s pisno dokumentacijo ter poslovnimi knjigami in
evidencami, ki jih vodi v skladu z ZDavP-2 ali zakonom o obdavenju, lahko pa predlaga tudi
izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi.
Zavezanec za davek mora dokaze predloiti v roku,ki ga doloi davni organ s pisnim
pozivom, s sklepom o zaetku davnega nadzora oz. s sklepom, ki ga izda v postopku
davnega nadzora.
Davni organ lahko ugotovi predmet obdavitve s cenitvijo in na tej podlagi odmeri davek, e:
zavezanec za davek ne vloi davne napovedi ali ne predloi obrauna davka
davnemu organu ali ju vloi oziroma predloi brez podatkov, potrebnih za
ugotovitev davne obveznosti;
fizina oseba ne napove dohodkov;
ugotovi, da temelji davna napoved oziroma obraun davka na neresninih ali
nepravilnih podatkih;
ugotovi, da napovedani prihodki oziroma prihodki, izkazani v obraunu davka,
niso sorazmerni napovedanim odhodkom oziroma odhodkom, izkazanim v
davnem obraunu, razen e davni zavezanec navede upraviene razloge;
Rok asl
39
zavezanec za davek na zahtevo davnega organa ne predloi poslovnih knjig in
evidenc, ki jih je dolan voditi, ali so knjige in evidence vsebinsko napane ali e
kaejo take bistvene formalne pomanjkljivosti, ki upraviujejo dvom o njihovi
vsebinski pravilnosti;
delodajalec ne predloi podatkov o davnem odtegljaju od dohodkov iz
zaposlitve.
Davni organ mora pred izdajo odmerne odlobe po vestni in skrbni presoji vsakega dokaza
posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka ugotoviti vsa
dejstva in okoliine, ki imajo pomen za odmerno odlobo, ter omogoiti strankam, da
zavarujejo in uveljavijo svoje pravice in interese.
109.Navedite brez pojasnjevanja tri specifine institute davnega postopka
Davni nadzor, davna preiskava, zavezujoa informacija, davna obveznost, davna izvrba,
davni inpekcijski nadzor, davni odtegljaj, davni obraun, planik davka
Nesuspenzivni efekt: "pritoba ne zadri izvrbe" -velja tudi v davnem, ne samo pri pravdnem
postopku, e je odloba organa dokonna in izvrljiva.
Absolutna prednost: davni dolg ima prednost pred ostalimi zapadlimi civilnimi obveznostmi, ne
glede na as nastanka (izjeme so preivnine, odkodnine,...), prednosti pa tudi nima pred
hipoteko, ZP na vrednostnih papirjih, e je ZP vpisana v zemljiko knjigo
110.Naini plaevanja davnih obveznosti in jih opredeli po davkih
e ni z ZDavP-2 ali zakonom o obdavenju drugae doloeno, davni zavezanec sam izrauna
davek, ki ga mora plaati, na podlagi ugotovljene davne osnove, davnih olajav in stopenj.
Davek se izrauna v obraunu davka ali ugotovi z odlobo o odmeri davka. Obraun davka
zajema davni obraun, obraun davnega odtegljaja in obraun prispevkov za socialno varnost.
Davni obraun: e zavezanec sam izrauna davek, ga izrauna v davnem obraunu. Davni
obraun se uporablja pri dohodku iz dejavnosti in pri davku od dohodka pravnih oseb
Obraun davnega odtegljaja: e je z ZDavP-2 ali zakonom o obdavenju doloeno, da davek za
davnega zavezanca izrauna, odtegne in plaa planik davka, planik davka izrauna davni
odtegljaj v obraunu davnega odtegljaja. Planik davka izrauna davek na podlagi ugotovljene
davne osnove, davnih olajav in davne stopnje. Obraun davnega odtegljaja se uporablja pri
dohodkih iz zaposlitve.
Davna napoved: davni zavezanec mora v davni napovedi navesti podatke, ki so potrebni za
odmero davka in davni nadzor, vkljuno z osebnimi in drugimi podatki, potrebnimi za
identifikacijo davnega zavezanca in drugih oseb, v zvezi s katerimi davni zavezanec uveljavlja
doloeno davno ugodnost. Davna napoved se uporablja pri dohodnini, dajanju premoenja v
najem in pri dohodkih iz kapitala.
111.Kdaj je davna odloba dokonna in kdaj lahko pride do davne izvrbe
Odloba postane dokonna, ko je ni ve mo izpodbijati s pritobo kot rednim pravnim
sredstvom. Dokonnost nastopi z vroitvijo, e pritoba ni dovoljenja, z dnem poteka
pritobenega roka oz. z dnem, ko se zadnja stranka odpove pritobi, in z vroitvijo
drugostopenjske odloitve, s katero je pritoba zavrena ali zavrnjena.
Rok asl
40
e davek ni plaan v rokih, predpisanih s tem zakonom za posamezne vrste davkov, ali v rokih,
predpisanih z zakonom o obdavenju, davni organ zane davno izvrbo.
Davni organ zane davno izvrbo z izdajo sklepa o davni izvrbi
112.Institut porotva pri davnem postopku
Institut porotva prepreuje, da bi se davni zavezanec plailu davne obveznosti lahko izognil
tako, da bi premoenje odtujil svojim ojim druinskim lanom ali tretjim osebam.
e davka ni bilo mogoe izterjati iz premoenja dolnika fizine osebe, se ta izterja iz
premoenja ojih druinskih lanov, ki so to premoenje neodplano oziroma po niji ceni od
trne dobili od dolnika v letu oziroma po letu, v katerem je davna obveznost nastala, do
vrednosti tako pridobljenega premoenja. Za oje druinske lane se tejejo: zakonec oziroma
oseba, s katero ivi dolnik v ivljenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in
druinskih razmerjih v pravnih posledicah izenaena z zakonsko zvezo oziroma oseba, s katero
dolnik ivi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroci oziroma posvojenci ter vnuki in
stari oziroma posvojitelji dolnika.
Predmet izvrbe je lahko katerokoli premoenje ojih druinskih lanov, ne samo tisto, ki so ga
prejeli od dolnika, vendar le do viine vrednosti tako pridobljenega premoenja.
e pa je dolnik z namenom, da bi se izognil plailu davka, v ali po letu v katerem je nastala
davna obveznost, premoenje odtujil komu drugemu, se tak pravni posel lahko izpodbija pred
sodiem v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja.
113.Zavarovanje davne obveznosti (ko davna odmerna odloba e ni izdana)
Gre za zavarovanje izpolnitve davne obveznosti. Davni organ lahko zahteva zavarovanje
izpolnitve davne obveznosti pred izdajo odlobe ali pred potekom roka za predloitev
davnega obrauna. Zavarovanje izpolnitve davne obveznosti je torej mogoe zahtevati v
asu, ko davni organ e ne razpolaga z izvrilnim naslovom za obveznost, za katere
izpolnitev se zavarovanje zahteva.
Davni organ zahteva zavarovanje izpolnitve davne obveznosti s sklepom, v katerem tudi
doloi vrsto zavarovanja, pri emer pri izbiri vrste zavarovanja upoteva naelo
sorazmernosti.
Zoper sklep, s katerim se zahteva zavarovanje je dovoljena pritoba, ki se v roku 8 dni vloi
pri organu, ki je sklep izdal. Vloena pritoba ne zadri izvritve sklepa.
Pogoji za zavarovanje (v katerih primerih lahko davni organ zahteva zavarovanje?):
e je tako doloeno z zakonom o obdavenju ali
e na podlagi podatkov iz uradnih evidenc ali drugih podatkov, ki jih pridobi o
zavezancu, davni organ utemeljeno priakuje, da bo izpolnitev oziroma plailo
davne obveznosti onemogoeno ali znatno oteeno.
Davni organ lahko za zavarovanje izpolnitve oziroma plaila davne obveznosti:
Rok asl
41
od zavezanca za davek zahteva predloitev ustreznega instrumenta zavarovanja,
ali
zavezancu omeji ali prepove razpolaganje z doloenim premoenjem zaasni
sklep za zavarovanje
114.Zavarovanje dolga davnega dolnika po ZdavP-2
Zavarovanje izpolnitve davne obveznosti
Davni organ lahko zahteva zavarovanje izpolnitve davne obveznosti
-pred izdajo odlobe ali
-pred potekom roka za predloitev davnega obrauna.
Zavarovanje izpolnitve davne obveznosti je torej mogoe zahtevati v asu, ko davni organ
e ne razpolaga z izvrilnim naslovom za obveznost, za katere izpolnitev se zavarovanje
zahteva.
Zavarovanje plaila davne obveznosti
Zavarovanje plaila davne obveznosti davni organ zahteva v primeru
odloga plaila davne obveznosti ali
obronega plaila davne obveznosti.
To pomeni, da je zavarovanje plaila davne obveznosti vezano na postopek odloanja o
odlogu oziroma obronem plaevanju davne obveznosti.
Davni organ zahteva zavarovanje izpolnitve davne obveznosti oziroma zavarovanje plaila
davne obveznosti s sklepom, v katerem tudi doloi vrsto zavarovanja, pri emer pri izbiri
vrste zavarovanja upoteva naelo sorazmernosti.
Davni organ dovoli odlog oziroma obrono plailo davne obveznosti pod pogojem, da
zavezanec predloi instrument zavarovanja (v primeru, e so izpolnjeni pogoji za
zavarovanje).
Pogoji za zavarovanje (v katerih primerih lahko davni organ zahteva zavarovanje?)
e je tako doloeno z zakonom o obdavenju ali
e na podlagi podatkov iz uradnih evidenc ali drugih podatkov, ki jih pridobi o
zavezancu, davni organ utemeljeno priakuje, da bo izpolnitev oziroma plailo
davne obveznosti onemogoeno ali znatno oteeno.
Zavarovanja izpolnitve ali zavarovanja plaila davne obveznosti davni organ kljub
izpolnjenim pogojem ne zahteva tudi, e je zavezanec za davek doloeni neposredni
uporabnik dravnega prorauna.
Rok asl
42
Zavarovanje izpolnitve oziroma zavarovanje plaila davne obveznosti davni organ
praviloma zahteva s sklepom, v katerem doloi tudi vrsto zavarovanja. Zakon doloa, da
mora biti sklep obrazloen.
Zoper sklep, s katerim se zahteva zavarovanje je dovoljena pritoba, ki se v roku 8 dni vloi
pri organu, ki je sklep izdal. Vloena pritoba ne zadri izvritve sklepa.
Vrste zavarovanj (114. len ZDavP-2)
Davni organ lahko za zavarovanje izpolnitve oziroma plaila davne obveznosti:
od zavezanca za davek zahteva predloitev ustreznega instrumenta zavarovanja, ali
zavezancu omeji ali prepove razpolaganje z doloenim premoenjem zaasni sklep
za zavarovanje.
Instrumenti zavarovanja (117. len ZDavP-2)
Davni organ lahko od zavezanca zahteva predloitev enega izmed naslednjih instrumentov
zavarovanja:
banna garancija brez ugovora na prvi poziv, ki jo izda banka, ki jo kot garanta prizna davni organ;
garantno pismo zavarovalnice, ki ga izda zavarovalnica, ki jo kot garanta prizna davni organ;
cirkulirani certificirani ek, e je trasat takega eka banka, ki jo kot garanta prizna davni organ;
avalirana menica, e jo je avalirala banka, ki jo kot garanta prizna davni organ;
gotovinski polog.
Navedeni instrumenti so nateti zgolj primeroma, in davni organ lahko na zahtevo
zavezanca za davek sprejme tudi druge instrumente zavarovanja, e ti instrumenti na
enakovreden nain zagotavljajo izpolnitev oziroma plailo davne obveznosti.
Zavezanec za davek lahko prosto izbere instrument zavarovanja, pri emer lahko davni
organ predlagani instrument zavarovanja zavrne, e meni, da le-ta ne zagotavlja izpolnitve
oziroma plaila davne obveznosti na zanesljiv nain.
Ta vrsta zavarovanja je primerna predvsem za zavarovanje plaila davne obveznosti (v
primeru odloga ali obronega plaila obveznosti), kjer se e sam postopek zane na zahtevo
zavezanca, kar tudi pomeni, da bo zavezanec zainteresiran za predloitev zahtevanega
instrumenta zavarovanja.
Zavarovanje mora zagotoviti zavezanec za davek, lahko pa davni organ na zahtevo
zavezanca za davek dovoli, da zavarovanje namesto njega predloi tudi tretja oseba.
Veljavnost zavarovanja (121. len ZDavP-2)
V zvezi s asovno veljavnostjo zavarovanja je v zakonu doloeno, da zavarovanje velja do
dneva izpolnitve oziroma plaila davne obveznosti.
Rok asl
43
Ne glede na navedeno, pa rok veljavnosti predloenega instrumenta zavarovanja ne more biti
kraji od treh mesecev oziroma roka, v katerem mora biti izpolnjena oziroma plaana davna
obveznost, podaljan za 60 dni.
Sprostitev zavarovanja (122. len ZDavP-2)
Zavarovanje se ne more sprostiti, dokler davna obveznost, za izpolnitev ali plailo katere je
bilo to zavarovanje predloeno:
ne ugasne (pri zavarovanju plaila) ali
bodoa davna obveznost e lahko nastane (pri zavarovanju izpolnitve).
Ko davna obveznost ugasne ali ne more ve nastati, davni organ zavarovanje nemudoma
sprosti.
115.Razmejitev rokov pri institutu vrnitve v prejnje stanje v davnem postopku
Stranki, ki je iz opravienih razlogov zamudila kakno dejanje in ga zaradi tega ne more ve
opraviti, se na njen predlog dovoli vrnitev v prejnje stanje. Navesti mora okoliine, zaradi
katerih ni mogla pravoasno opraviti zamujenega dejanja. Predlog pa se vloi pri organu, pri
katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje v 8 dneh, raunano od dneva, ko je prenehal
vzrok, ki je povzroil zamudo.
116.Kakni so roki pri institutu vrnitve v prejnje stanje pri davnem postopku
Subjektivni rok za korienje instituta je osem dni od prenehanja vzroka za zamudo. Lahko pride
tudi do tega, da subjektivni rok ne znaa vselej osem dni(e bi na primer vzrok, ki je povzroil
zamudo, prenehal tri dni pred potekom objektivnega roka, znaa subjektivni rok samo e tri dni,
ne pa osem dni.). Objektivni rok pa tri mesece od nastanka zamude, razen v primeru uporabe
razlogov vroanja po pooblaencu za vroanje, kjer se ta rok podalja na est mesecev
117.Hierarhija davnega urada RS in kakne so naloge posebnega davnega urada
Davna uprava Republike Slovenije je organ v sestavi Ministrstva za finance. Sede Davne
uprave Republike Slovenije je v Ljubljani. Davno upravo Republike Slovenije sestavljajo
Generalni davni urad in davni uradi. Davni uradi so organizacijske enote davne uprave,
ki se ustanavljajo za opravljanje nalog davne slube na doloenem obmoju ali za doloeno
podroje dela. Izpostave in referati so teritorialne organizacijske enote davnih uradov.
Davno upravo Republike Slovenije vodi generalna direktorica oziroma generalni direktor, ki
vodi tudi Generalni davni urad. Generalni direktor je za svoje delo in delo slube odgovoren
ministru, pristojnemu za finance. Generalni direktor ima lahko dve namestnici oziroma
namestnika, ki mu pomagata pri vodenju. Generalni direktor doloi namestnika, ki ga
nadomea v primeru odsotnosti ali zadranosti z vsemi pooblastili. Davni urad vodi
direktorica oziroma direktor. Direktor odloa v davnem postopku na prvi stopnji. Direktor je
za svoje delo in delo davnega urada odgovoren generalnemu direktorju. Direktor ima
namestnika. Namestnik nadomea direktorja, kadar je ta odsoten ali zadran.
Posebni davni urad opravlja naloge davnega urada na celotnem obmoju RS za: banke,
hranilnice, zavarovalnice, drube, ki prirejajo trajne klasine igre na sreo in posebne igre na
Rok asl
44
sreo, ter drube, ki prirejajo posebne igre na sreo v igralnih salonih, borze,
borznoposrednike drube, investicijske drube, drube za upravljanje, pokojninske drube in
klirinko depotne drube ter gospodarske drube, katerih skupni prihodki so v preteklem
davnem letu presegli 50.000.000,00 evrov.