Obligacije - Posebni Del

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe
G.R.
GOSPODARSKE POGODBE
Obstoj gospodarskega avtonomnega oz. trgovinskega prava je posebno vpraanje ali sploh obstaja in kakno je. Zaelo se je e v antiki, nadalje se je razvijalo v srednjem veku, e bolj pa z razvojem kapitalizma, kjer je potekal ivahen pravni promet, zaelo pa se je pojavljati tudi bannitvo. S tem se je zaelo t.i. profesionalno pravo podjetnikov oz. trgovcev, ki se je tudi kodificiralo. Trgovsko pravo se je teko razvijalo, ker je bila Evropa, predvsem pa Nemija, zelo razdrobljena, zato so ele 1861 sprejeli ADHGB, ki sta ga sprejeli tudi Avstrija in Prusija. Po zdruitvi Nemije je bil sprejet HGB (1900), ki je vplival na trgovinsko pravo v dravah, ki so nastale na novo po prvi svetovni vojni ter v dravah, kjer je bilo veliko nemkega kapitala (zlasti Turija in Kitajska). Druge drave so se naslonile na francosko ureditev, angloameriki sistem pa nikoli ni razvil posebne panoge trgovskega prava le-to je zajeto v obem pravu, kar ne pomeni, da se ne razpravlja o business law. V Italiji je Codice de commercio bil razveljavljen s Codice civile (1942), v katerem so moni vplivi faistinega kolektivizma, kateremu ne gre pripisati zaslug za nastanek CC, profesor Vivante pa je utemeljeval, da ni ve potreb po posebnem trgovskem pravu, ker vedno ve ljudi vsak dan sklepa posle, ki so bili prej znailni samo za trgovsko pravo. Zato so v CC vkljueni gospodarsko statusno in gospodarsko obligacijsko pravo. Na ozemlju dananje Slovenije je bil razvoj zelo pester: po prvi svetovni vojni je veljal ODZ, po drugi svetovni vojni pride do podravljanja, nastopi dravna in drubena lastnina, kar se kae tudi na podroju gospodarskega pogodbenega prava, niti ni bilo potrebe po oblikovanju takega prava. Leta 1953 se kot nujna posledica uvedbe samoupravljanja pojavi tudi potreba po trgovskem pravu, ker podjetja samostojneje nastopajo na trgu. Pravniki so imeli pri tem teave, ker ni bilo enotne pravne prakse. Profesor Goldstein je dal pobudo za sprejem Splonih uzanc za blagovni promet (1953), ker ni bilo mogoe sprejeti enotnega trgovinskega zakona. Kasneje so se odloili, naj bo obligacijsko pravo enotno in sprejet je bil ZOR, s tem pa je bilo sprejeto naelo monizma obligacijskih razmerij. To pomeni odmik od francoskega in nemkega sistema in priblianje italijanskemu in angloamerikemu sistemu, kar je sprejela tudi Slovenija ob osamosvojitvi. Tudi dosedanji predlogi Obligacijskega zakonika (OZ) kaejo, da bo ta nadaljeval naelo monizma, torej ni posebno urejenega trgovinskega prava.
G.R.
Kljub naelu monizma obstajajo posebni predpisi za doloene (gospodarske) subjekte obstaja npr. poseben predpis statusnega prava Zakon o gospodarskih drubah (ZGD). Izraz trgovinski je tradicionalen izraz, ker se je okoli trgovcev spletla kopica odnosov z drugimi subjekti. Mnogi pravijo, da ta izraz ni primeren, vendar se uporablja zaradi tradicije. Ker se v trgovinsko pravo vkljuujejo javnopravni elementi, se je razvil pojem gospodarsko pravo, ki na mednarodni ravni pomeni javnopravno urejanje gospodarskih subjektov. Tisto, kar danes imenujemo gospodarsko pravo, je treba razumeti tako kot tisto, ki je civilnopravne narave, kot tisto, ki je javnopravne narave, kljub temu, da je osnovna nota gospodarskega prava civilnopravna komponenta. Ob nacionalnih pravnih ureditvah se razvijajo pravila v mednarodni trgovini, ki se razlino oznaujejo, v Sloveniji npr. lex mercatoria, v angloamerikem sistemu kot international trade law. Lex mercatoria so pravila v mednarodni trgovini za poslovanje med zasebnimi subjekti. Loevati ga je treba od izraza international economic law, ki doloa trgovinske sporazume, kontingente itd. Iz tega sklepamo, da ne gre za enoten korpus pravnih pravil kot na nacionalni ravni. Sicer je avtonomno oblikovali so ga sami zasebni subjekti, vendar ne v celoti, ker obsega tudi mnoge mednarodne sporazume in konvencije. Bilo naj bi transnacionalno, vendar je na mednarodni ravni sprejeto ele, ko je razvito na nacionalni ravni in je prelo v mednarodno sfero prek velikih, monih podjetij, ki so veinoma amerika. Transnacionalnost ne pomeni odtrganosti iz nacionalnega pravnega sistema. Ne razvija se sistematino, temve glede na potrebe mednarodne poslovne prakse, ki jim sledi. Konno je nacionalno pravo tisto, ki dopua obstoj mednarodnega trgovinskega prava, ker sodia presojajo na nacionalni ravni. Sicer mednarodne arbitrae presojajo po pravilih mednarodnega prava, vendar se po ZPP odlobe teh priznavajo, a so izpodbojne. Kljub temu se v praksi vse reuje po lex mercatoria in zadeve niti ne pridejo pred nacionalna sodia. e se to zgodi, sodia presojajo tudi po ratificiranih konvencijah, ki so formalni pravni vir, upotevajo pa tudi avtonomijo strank in trgovske obiaje in se odloijo, ali bodo o sporu razsojala in po katerih pravilih.
G.R.
POJEM GOSPODARSKE POGODBE Ob sicer sprejetem naelu monizma ZOR dopua drugano ureditev za doloene subjekte, zato je moral tudi definirati, kaj so gospodarske pogodbe to so tiste pogodbe, ki jih gospodarski subjekti sklepajo med sabo (subjektivni vidik) pri opravljanju dejavnosti ali v zvezi z opravljanjem dejavnosti (objektivni kriterij) pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Nujno gre za dvostranske pogodbe, ki jih sklepajo gospodarski subjekti med sabo, ne pa s posamezniki. S tem se je ZOR priblial trgovskopravnemu dojemanju teh pogodb. Objektivni kriterij je v tem, da so te pogodbe v zvezi z opravljanjem dejavnosti ali se z njimi opravlja sama dejavnost. Predvsem je teko doloiti, kateri posli s v zvezi z dejavnostjo. Zato je predlog OZ opustil objektivni kriterij in ohranil le subjektivnega, kar se opraviuje s tem, da morajo biti gospodarski subjekti podjetniko skrbni pri vsakrnih poslih, ne le pri poslih v zvezi z dejavnostjo. V smislu OZ se kot gospodarski subjekti tejejo gospodarske drube in drugi subjekti, ki opravljajo pridobitno dejavnost ter druge pravne osebe, ki se obasno ali preteno ukvarjajo tudi s pridobitno dejavnostjo, e gre za pogodbe v zvezi s posebno komercialno naravo. POSEBNOSTI GOSPODARSKIH POGODB -
obresti, grajanje in jamevanje za napake, domneva solidarnosti pri deljivi obveznosti, vija stopnja skrbnosti, dolnost sklepanja pogodb, upotevanje dobrih poslovnih obiajev, zastaralni roki, zastavna pravica.
SOLIDARNOSTI
DOMNEVA
(ZOR 413) e je ve dolnikov pri kakni deljivi, z gospodarsko
pogodbo nastali obveznosti, odgovarjajo solidarno, razen e so pogodbeniki izrecno odklonili solidarno obveznost (dolniki in upnik). Notranji dogovor med dolniki nasproti upniku ne velja, njemu so odgovorni solidarno. Solidarnost je v nekaterih primerih izrecno doloena, npr. ZOR 640 ve izvajalcev pri gradbeni pogodbi, 677 ve prevoznikov,
G.R.
757 ve prevzemnikov naroil, 781 odgovornost komisionarja del credere; ve bank je solidarno odgovornih za izplailo akreditiva ipd. SKRBNOST splona raven skrbnosti je skrbnost dobrega gospodarja, to je tista skrbnost, ki se zahteva od vsakogar, ki vstopa v obligacijska razmerja (najmanj zahtevno merilo). Skrbnost dobrega gospodarstvenika se zahteva od vsakogar, ki se poklicno ukvarja z gospodarsko dejavnostjo kot podjetje ali podjetnik, sicer pa ni definiran v nobenem predpisu. Od njega lahko priakujemo vejo skrbnost kot od kogarkoli, ki vstopa v obligacijska razmerja, skrbnost gospodarskega subjekta (npr. vodenje knjigovodstva, aurno spremljanje in odgovarjanje na korespondenco). Ko gospodarski subjekt nastopa na trgu v okviru opravljanja svoje dejavnosti, priakujemo od njega skrbnost dobrega strokovnjaka (npr. pediter mora vedeti, kako se bo blago prevaalo), ki je najvija stopnja skrbnosti in prihaja v potev, ko sklepa gospodarske pogodbe v okviru svoje dejavnosti. DOBRI
POSLOVNI OBIAJI
sodijo v razmerje med pravom in moralo (ZOR 21). Razlina
umestitev dobrih poslovnih obiajev v ZOR in OZ ima naelen pomen. ZOR jih uvra poleg uzanc, iz esar izhaja, da jih enai, OZ pa umea dobre poslovne obiaje pod naelo vestnosti in potenja, uzance pa omenja ele kasneje. Zakonske definicije dobrih poslovnih obiajev so bile neuspene. Dobri poslovni obiaji so izraz poslovne morale vsaj v tem je teorija enotnega mnenja, ki je prodrlo tudi v predlog OZ, saj sta vestnost in potenje prav tako moralni kategoriji. Pravo zavezuje k upotevanju dobrih poslovnih obiaje in na ta nain morala prodira v pravo: sicer se morala in pravo razlikujeta, vendar imata vsaj eno skupno toko normativnost, oba povesta, kako mora subjekt ravnati. Dobri poslovni obiaji se uporabljajo le toliko, kolikor so v skladu z ekonomsko in pravno danostjo. Moralna pravila sama po sebi v pravu ne veljajo, saj imajo svojo lastno avtoriteto. Veljajo le toliko, kolikor jih pravo priznava z moralo je lahko istovetno, lahko jo delno povzema, ali pa je v nasprotju z njo. VIRI PRAVA GOSPODARSKIH POGODB V IREM SMISLU SPLONI
POGOJI POSLOVANJA
akti, s katerimi podjetja vnaprej urejajo pravna razmerja s
svojimi komitenti oz. strankami v mnoinih in tipiziranih pravnih razmerjih. Vsebina je torej doloena enostransko, vnaprej, za uporabo v daljem obdobju. Takni akti so
G.R.
smiselni le, e se pogodbe sklepajo mnoino in so tipizirane, npr. pogodba o vodenju tekoega rauna, zavarovalna pogodba ipd. Za splone pogoje poslovanja tejejo tudi razna opozorila, ki so dostopna javnosti, npr. uporaba tekoih stopnic na lastno odgovornost. Problem je veljavnost splonih pogojev poslovanja, saj jih postavi stranka enostransko. Teorije o splonih pogojih poslovanja:
-
Teorija o pogodbeni naravi splonih pogojev poslovanja le-ti so del pogodbe. Teorija korporacij gre za pravo gospodarskih subjektov oz. trgovskih podjetij. Normativna teorija zakonodajalec je delegiral svojo pristojnost podjetjem. Teorija obiajev pri splonih pogojih poslovanja gre za poslovne obiaje.
ZOR in predlog OZ sprejemata teorijo o pogodbeni naravi splonih pogojev poslovanja. Korporacijsko teorijo sprejema, kolikor gre za razmerja med gospodarskimi subjekti. Tudi normativna teorija o delegaciji pristojnosti prihaja v potev, zlasti pri javnih podjetjih. ZOR: sploni pogoji, ki jih doloi enostransko ena stranka, dopolnjujejo posebne dogovore in zavezujejo enako kot posebni dogovori (praviloma) tudi zanje mora biti podana svobodna in resnina volja. V praksi sploni pogoji poslovanja nastopajo kot drobno tiskani formularji, ki jih ponavadi niti ne preberemo, eprav bi jih morali. Za njihovo veljavnost je potrebno, da so bili drugi stranki ob sklenitvi pogodbe znani ali bi ji morali biti znani. Objavljeni morajo biti na obiajen nain morajo biti javno dostopni. Podjetja na ta nain dokazujejo, da je bil posameznik seznanjen ali bi moral biti seznanjen z njimi. Ker tudi ZOR rauna na monost zlorabe, doloa (143), da so nina posamezna doloila splonih pogojev poslovanja, e nasprotujejo namenu pogodbe ali dobrim poslovnim obiajem. Taknim klavzulam posvea e vejo pozornost Zakon o varstvu potronikov (ZVPot), ki je glede tega celo stroji. POSLOVNI
OBIAJI
(UZANCE) so praksa, na katero smejo udeleenci v poslovnem prometu
raunati in se lahko dogovorijo o odstopu od upotevanja le-teh (ne morejo se dogovoriti o neupotevanju dobrih poslovnih obiajev). So kodificirani in jih pogosto oznaujejo kot Uzance. TRGOVINSKE
KLAVZULE
so zgoena gesla, v katerih se izraajo pravice in obveznosti
strank, so vsebina dobrih poslovnih obiajev. Posebnega pomena so klavzule za promet na daljavo, ki jih je Svetovna trgovinska zbornica kodificirala v t.i. Incoterms (zadnji so stopili v veljavo prvega januarja 1999).
G.R.
ABSOLUTNI GOSPODARSKI POSLI posli, ki veljajo kot gospodarski, ne glede na to, kdo jih sklepa. PARCIALNI POSLI posli, ko je posameznik pri poslu druge osebe le udeleen, ne da bi nanje lahko sploh vplival. PISMO O NAMERI je zapis v pogajalski fazi, s katerim hoeta stranki izkljuiti dvome. Do njega pride, ko je veina pogodbenih doloil razienih, o nekaterih pa pogajanja e teejo (ko pogodba e ni formalno sklenjena. Razpon pisma o nameri sega od abstraktnosti do fiksnega pogodbenega razmerja. Pri zapisu je pomembno predvsem to, kar sta stranki zapisalo in ne, kako sta zapis poimenovali, ker se ele iz vsebine besedila pokae, ali gre za namen skleniti pogodbo, za predpogodbo, ponudbo ali za sprejem ponudbe. TENDER tender ali licitacija je poseben primer ustvarjanja medsebojnih stikov, ki pa e ni ponudba. Z njim stranka navadno vabi morebitne pogodbene partnerje k dajanju ponudb. Zavezuje vabilca, da sklene pogodbo o delih s tistim, ki ima najnijo ceno.
G.R.
PRODAJNA POGODBA
Gre za pogodbo, kjer sta obe stranki v razmeroma enakem poloaju, zato se zanjo uporablja ve izrazov. Veinoma se pogodba imenuje po tisti stranki, ki opravi karakteristino, tipino izpolnitev. Je izrednega praktinega pomena in obsega, je element trga oz. omogoa njegov obstoj. V ivljenju se je izredno razvila, njene dolobe se uporabljajo tudi za druge pogodbe, npr. pravila o jamevanju za stvarne in pravne napake pri prodajni pogodbi se uporabljajo tudi za druge pravne posle, kolikor ni doloeno drugae. Ima tudi pomembno vlogo v mednarodnem prometu, zato se je teilo k mednarodnemu poenotenju prodajne pogodbe, kar se je realiziralo v Dunajski konvenciji (1980), ki zavezuje tudi Slovenijo. Glede posameznih delov se uporabljajo tudi Incoterms. Prodajalec se zavee izroiti kupcu stvar tako, da bo ta na njej pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavee prodajalcu izroiti denar. Predmet je lahko stvar ali tudi pravica. Prodajalec se zavee, da bo na ustrezen nain prenesel pravico na kupca, modus acquirendi je odvisen od vrste pravice oz. stvari. Kavza je lahko causa acquirendi ali pa causa solvendi. Ni nujno, da stvar v asu sklenitve pogodbe e obstoji oz. da je prodajalec njen lastnik, morata pa biti ta dva pogoja izpolnjena v asu, ko je treba pogodbo izpolniti. e kupec ni vedel in ni mogel vedeti, da prodajalec ni lastnik stvari, lahko od pogodbe odstopi do faze izpolnitve. Stvar mora biti v pravnem prometu, sicer je pogodba nina. Prodajna pogodba se lahko sklene v kakrnikoli obliki, pisna oblika je predpisana le za prodajo nepreminin. Pisna oblika je sicer priporoljiva zaradi lajega dokazovanja. Je vzajemna pogodba velja naelo rebus sic stantibus. OBVEZNOSTI PRODAJALCA IN KUPCA KUPEC dolan je prodajalcu plaati kupnino. Le-ta mora biti doloena ali vsaj dololjiva (natanno tevilo denarnih enot ali nain, na katerega se kupnina lahko doloi). e pogodba doloa, da kupnino doloi ena stranka sama, je takna klavzula nina. e kupnina ni doloena, se teje, da pogodba ni nastala, ker ni soglasja glede bistvenih sestavin.
G.R.
Pri gospodarskih pogodbah ni nujno, da je kupnina doloena, ker je vedno dololjiva. To omogoa hitreje poslovanje med gospodarskimi subjekti. Kako se v takem primeru doloi kupnina, doloa zakon domneva se, da sta se dogovorila za normalno ceno (ki jo prodajalec obiajno zaraunava ob sklenitvi pogodbe), e te ni, pa primerno ceno (dnevna cena ob sklenitvi pogodbe). e tudi te ni mogoe doloiti, pa cena, ki jo doloi sodie glede na okoliine primera. PRODAJALEC je dolan izroiti stvar kupcu tako, da bo ta na njej pridobil lastninsko pravico. Izroitev pomeni omogoitev, da kupec dobi na stvari posest. AS
IZROITVE
e se stranki glede asa nista niesar dogovorili, je treba stvar izroiti v
primernem asu (fiksnega roka ni mogoe doloiti zaradi raznovrstnosti pogodb) glede na naravo stvari in druge okoliine. e stranki na splono doloita as izroitve (npr. konec marca) ima pravico izbire prodajalec. KRAJ
IZROITVE
prodana stvar je iskovina, kar pomeni, da jo mora kupec priti iskat k
prodajalcu, oz. prodajalec je dolan izroiti stvar na svojem sedeu, ko kupec pride ponjo. e naj bi se stvar izdelala v kraju izven sedea prodajalca, se stvar izroi v tistem kraju. Navadno se dogovorita o kraju, kjer kupec eli, da mu prodajalec dostavi blago na dom stvar spremenita v prinosnino. Zelo pogosto se dogovorita, da se izroitev opravi preko posrednika. Takrat se teje, da je blago izroeno v trenutku izroitve prevozniku. e v pogodbi ni doloena kakovost stvari oz. kakna mora biti stvar, se postavi vpraanje, ali se teje, da prodajalec ni izpolnil ali da je izpolnil z napako, kar ima za posledico odgovornost za zamudo zaradi neizpolnitve ali za stvarne napake.
IZROITEV Prodajalec mora kupcu izroiti stvar tako, da kupec na njej pridobi lastninsko pravico. Vrsta in kakovost stvari se doloi v pogodbi. Ali tejemo, da izroitev ni bila opravljena (aliud), e je bila izroena stvar, ki ne ustreza kakovosti, doloeni v pogodbi, ali gre v tem primeru za spolnitev z napako (peius), ni vseeno, saj so posledice bistveno razline. V primeru peius ima kupec na razpolago jamevalne zahtevke, e gre za aliud, imamo zamudne sankcije. Ali je osel konj z napako ali osel ni konj, je odvisno od konkretnih okoliin posla. Zakaj je kupec elel konja, kaken je bil njegov namen?
G.R.
e kupec stvar sprejme, se z njo strinja in lahko uveljavlja jamevalne zahtevke zaradi napake stvari. e kupec odkloni izpolnitev, gre za neizpolnitev in ima na voljo zamudne sankcije. leni 478-500 ZOR govorijo o odgovornosti prodajalca za stvarne napake stvar ima napako, e nima dogovorjene ali obiajne lastnosti ali lastnosti, ki bi jih morala imeti glede na namen kupca. Najlae je, e je lastnost dogovorjena. e ni dogovora, mora imeti stvar obiajne lastnosti. Problem nastane, e kupec kupuje stvar za posebno rabo e prodajalec za namen kupca ve, mu mora izroiti stvar, ki ima lastnosti, ki ustrezajo namenu rabe. Prodajalec odgovarja za napako, ki obstaja, ko preide nevarnost od njega na kupca. To je sicer ob izroitvi, vendar tudi, ko pride kupec v upniko zamudo. V tistem trenutku mora obstajati napaka ali vzrok za napako. Prodajalec odgovarja ne glede na krivdo, ne gre niti za objektivno odgovornost. Kupec mora pravoasno in pravilno grajati napake. ZOR govori o obvestilu. Rok za negospodarske pogodbe je osem dni, za gospodarske pogodbe pa nemudoma s tem se dopua razline roke, glede na naravo stvari. V vsakem konkretnem primeru je treba ugotavljati, ali je kupec stvar pregledal dovolj hitro. Nemudoma lahko pomeni manj ali ve kot osem dni. Rok zane tei razlino glede na vrsto napake:
-
oitne napake mono jih je opaziti z obiajnim pregledom, rok zane tei od dne prevzema; skrite napake ne opazimo jih pri obiajnem pregledu, rok zane tei z dnem, ko je bila napaka odkrita, najkasneje est mesecev od prevzema.
Ta pravila so namenjena varstvu prodajalca in silijo kupca k skrbnemu pregledu. e kupec ni pravoasno in pravilno grajal napake, izgubi pravice, ki jih je imel, razen, e je prodajalec vedel oz. bi moral vedeti za napako. teje se, da stvar ni imela napak. Kupec lahko ob pravoasnem in pravilnem grajanju: -
zahteva pravilno izpolnitev zamenjava stvari ali odprava napake; zahteva znianje kupnine (ao quanti minoris); odstopi od pogodbe (ao redhibitoria) ZOR zaradi naela in favorem negotii zahteva, da kupec najprej zahteva novo stvar ali odpravo napake in ele potem odstopi od pogodbe;
zahteva odkodnino v vsakem od treh zgoraj natetih primerov (488/II).
G.R.
V primeru iz 488/II gre za kodo, ki je nastala na sami stvari, damnum quoad rem (ker je moral stvar peljati na servis), in morajo biti izpolnjeni pogoji kot v prvih treh primerih (grajanje, odgovornost ne glede na krivdo). koda, ki je nastala na njegovih stvareh zaradi napake stvari, se presoja po splonih pravilih odkodninskega prava (odgovornost). Prve tiri zahtevke lahko kupec uveljavlja v jamevalnem roku (to ni rok za grajanje in ni garancijski rok), ki je eno leto od grajanja. Rok je prekluziven e v enem letu s tobo ni uveljavljal zahtevkov, mu pravica ugasne. ZOR 500/II e kupec e ni plaal kupnine in je pravoasno grajal napako, lahko zoper zahtevek prodajalca na plailo kupnine uveljavlja ugovor na znianje kupnine in odkodnino to velja tudi po preteku enoletnega jamevalnega zahtevka torej ao quanti minoris ni prekludirana (ne ugasne) gre za perpetuacijo ugovorov. GARANCIJA Ker so roki kratki in je ureditev jamevanja za napake neustrezna, je potrebno posebno varstvo potronikov, ki ga nudi garancija za brezhibno delovanje stvari, ki jo lahko potronik uveljavlja alternativno z jamevalnimi zahtevki. Garancija ni predpisana za vse stvari, temve le za doloene vrste stvari to so predvsem vse tehnine stvari, stvari, kjer se napake pojavljajo ele kasneje, po doloenem asu. Garancija nastane z garancijsko izjavo, ki jo poda proizvajalec v listini. RAZLIKA MED GARANCIJO IN JAMEVANJEM ZA STVARNE NAPAKE Jamevalni zahtevki se uveljavljajo nasproti prodajalcu, kar ni vedno ugodno, pri garanciji pa je primarno zavezan proizvajalec, pa tudi prodajalec zahtevki so vsebinsko enaki, le znianje kupnine lahko potronik uveljavlja le nasproti prodajalcu. as obstoja napake in roki napaka se je pojavila v garancijskem roku v doloenem asu od prehoda nevarnosti. Ta rok je doloen v garancijski izjavi, doloen pa je tudi minimalni rok. Ni obveznosti grajanja v doloenem asu (eprav je kupec odkril napako prvi dan, jo lahko graja zadnji dan garancijskega roka). Kupec lahko uveljavlja odkodnino za kodo, ki mu je nastala, ker ni mogel uporabljati stvari, tudi za nepremoenjsko kodo. Praksa ne priznava odkodnine za nekomfornost oz. izgubo udobja.
10
G.R.
MODERNE IZPELJANKE PRODAJNE POGODBE

PRODAJA NA OBROKE Urejena je v ZVPot in v ZOR. Ta v l. 542 doloa, da gre za prodajo preminin, ki jih bo prodajalec izroil kupcu, e preden bo kupnina v celoti vplaana, kupec pa mora plaati po delih v doloenem asu. ZVPot to povzema v lenu 49. Pogodba mora biti sestavljena v pisni obliki. Pisna oblika je doloena, ker se lahko pozabi, kdaj zapadejo posamezni obroki, koliko jih je, zaradi plaila obresti V pogodbi morajo biti doloeni cena, obresti, obroki. V treh dneh po podpisu lahko kupec brez odpovednega razloga odstopi od pogodbe. O predmetu ZVPot doloa, da e pogodba ne vsebuje cene z obrestmi, tevila obrokov, lahko potronik odstopi od pogodbe v 8 dneh (tempus deliberationis je po ZVPot dalji in prodajalec ne ve, ali bo pogodba obveljala. Po ZOR se presoja tiste pogodbe, ki niso sklenjene med potronikom in podjetjem. Potronik je fizina oseba, ki stvar kupuje za uporabo izven gospodarske dejavnosti. Kupec lahko odplaa obroke prej in zmanja kupnino za ustrezne obresti in stroke. Sprememba estmesene pogodbe v trimeseno ne sme kupca stati ni. ZOR 546 doloa, da prodajalec lahko odstopi od pogodbe, e prvi obrok ni plaan ob zapadlosti. Po plailu prvega obroka lahko razdre pogodbo, e je kupec v zamudi z dvema zaporednima obrokoma, ki predstavljata vsaj eno osmino kupnine. Sodie lahko podalja rok za plailo, e kupec ponudi zavarovanje plaila in e to ne povzroa strokov prodajalcu. Kot jamstvo lahko da menico ali drugo primerno varstvo (npr. porok). Nina je pogodbena klavzula, da se za zamudi pri plailu zarauna pogodbena kazen ali da se pogodba razvee. Stvar je treba vrniti v stanju, ki je obiajno glede na as vrnitve ob normalni uporabi, za to pa mora plaati ustrezno obrabnino. ZOR 550: pravila o pogodbi na obroke veljajo tudi za druge pogodbe s podobno vsebino. Gre za interpretacijsko dolobo, ki omejuje subjektivni nagib, ki je bistven v pogodbenem pravu. ZVPot doloa, da lahko potronik obdri pogodbo v veljavi tudi, e nima vseh obveznih sestavin. ZOR doloa ninost take pogodbe. ZVPot je bolj ivljenjski.
11
G.R.
POSEBNE VRSTE PRODAJE

e se potronik in prodajalec dogovorita za dostavo na dom, mora prodajalec blago dostaviti brezhibno, v doloeni koliini in kakovosti ter ob dogovorjenem asu, sicer lahko kupec uveljavlja zamudo. Izroiti je treba tudi vso pripadajoo dokumentacijo z garancijsko izjavo. e tega ni, je treba zavrniti dobavo. Za dostavo se ne teje puanje blaga pred vrati! PRODAJA Z DOSTAVO PO POTI V osmih dneh po prejemu blaga lahko kupec obvesti prodajalca, da od pogodbe odstopa. V tem primeru mora blago odposlati v brezhibnem stanju v enaki koliini v 15 dneh od obvestila o odstopu od pogodbe, razen e se stvar unii ali se koliina zmanja brez krivde kupca. Kupec lahko sporoi odstop tudi tako, da polje blago nazaj. Prodajalec mora kupcu vrniti kupnino v 15 dneh od prejema obvestila o odstopu. e tega ne stori, mora plaati zakonite zamudne obresti in eno desetino kupnine za vsakih dopolnjenih trideset dni zamude pri vrailu. PRODAJA NA POSKUNJO Je pogojna pogodba sklenjena je s pogojem, da kupec blago v doloenem roku preizkusi in ga glede na doloene lastnosti odobri. Kadar je stvar kupcu izroena na poskunjo, mora le-ta obvestiti prodajalca, ali ostaja pri pogodbi ali ne. e tega ne stori, se teje, da je od pogodbe odstopil. e kupec v primeru tono doloenega roka stvari ne vrne in ne izjavi, da odstopa od pogodbe, se teje, da vztraja pri pogodbi. V primeru objektivne poskunje pa je obstoj pogodbe odvisen od tega, ali ima stvar zares doloene lastnosti (ali je primerna za doloeno rabo). e prodajalec polje blago z navedbo cene na dom brez naroila, ne sme imeti potencialni kupec zaradi tega nobenih strokov, sicer pa se lahko tako blago teje za reklamno darilo. PRODAJA OD VRAT DO VRAT Pogodba mora biti sklenjena pisno. Novi ZVPot bo vseboval dolobe o novih modalitetah prodajne pogodbe, med katerimi je pomembna predvsem pogodba o prodaji izven poslovnih prostorov.
12
G.R.
SPECIFIKACIJSKI KUP (539) Pri specifikacijskem kupu je posebej doloen sodelovalna dolnost kupca kot dolnika dolnost. Prodajalec lahko v primeru, kadar kupec ne opravi specifikacije, izjavi, da razdira pogodbo ali sam opravi specifikacijo. Kadar prodajalec sam opravi specifikacijo, mora o tem obvestiti kupca in mu dati na voljo rok, da doloi drugano specifikacijo. POGODBA O DOBAVI Ceno je treba obraunati po dejanski porabi, ki se odmeri na potronikovem intrumentu, kar je pogosto neizvedljivo (poraba radiatorjev centralne kurjave). Nain merjenja s posebnim predpisom doloi minister za energetiko.
AKREDITIVNI KUP
Je prodajna pogodba, kjer je plailo dogovorjeno s pomojo dokumentarnega akreditiva.
DOKUMENTARNI AKREDITIV
Je banni posel, pri katerem se banka po nalogu in za raun kupca zavee, da bo prodajalcu izplaala kupnino, e ji bo ta v doloenem roku predloil akreditivne dokumente. AKREDITIVNA KLAVZULA obsegati mora: doloilo, da se bo plailo opravilo s pomojo dokumentarnega akreditiva, oznabo, da se za dokumentarni akreditiv uporabljajo previla Mednarodne trgovinske zbornice. DOLNOSTI KUPCA: poskrbi, da banka odpre akreditiv, banki mora dati nalog, ki mora biti: neposredno uporabljiv pri odprtju akreditiva, naslovljen na ustrezno banko, natanno mora oznaiti prodajalca, doloen mora biti rok veljavnosti, zagotoviti mora kritje. DOLNOSTI PRODAJALCA:
13
G.R.
banki mora pravoasno predloiti vse dokumente, v skladu s pogodbo mora izroiti kupljeno stvar, uporabiti mora odprt dokumentarni akreditiv.
BANKE
DOLNOSTI
ukvarja se le z dokumenti in ne z blagom. Kadar dokumenti ustrezajo,
mora prodajalcu izplaati dogovorjeni znesek. VRSTE DOKUMENTARNIH AKREDITIVOV: preklicen (banka ga lahko v vsakem trenutku spremeni ali razveljavi) in nepreklicen (vrsta obveza banke), potrjen (e doda e svojo konfirmacijo) in nepotrjen (e korespondenna banka ob odprtju upravienca obvesti), nostro (doma) in loro (v tujini) glede na domicil, plailni (s plailom v gotovini), akceptni (z akceptom menice), negociirni (z odkupom menice), enkratni in revolving, prenosni (upravienec ga lahko prenese na drugo osebo) in neprenosni (smisel je v zainteresiranosti naronika, da posel opravi prav tista oseba, s katero je v pogodbenem razmerju), podakreditiv (back to back akreditiv) upravienec iz prvega, neprenosnega odpre drugemu subjektu drug akreditiv pri banki, kateri glavni akreditiv slui kot kritje.
DOKUMENTARNI INKASO
Je nain plaila, pri kateri prodajalec blaga polje dokumente, ki dokazujejo odpravo blaga, banki, ki po njegovem nalogu pozove kupca, naj dokumente odkupi in nato z njimi prevzame blago v namembnem kraju. VRSTE DOKUMENTARNEGA INKASA: gotovinski inkaso kupec plaa banki z gotovino, ki jo banka posreduje na prodajalev raun, dokumentarni akcept kupec ob prevzemu dokumentov teh ne plaa z gotovino, temve akceptira menico.
14
G.R.
DUNAJSKA KONVENCIJA
Poenotenje predpisov glede prodajne pogodbe v mednarodnem merilu je potekalo v dveh smereh: poskuali so s sklepanjem konvencij (prvi dve sta bili sprejeti v Haagu, vendar nikoli nista zaeli veljati, ker ju ni ratificiralo zadostno tevilo drav). Za poenotenje skrbi Uncitral s sedeem na Dunaju, ki je pripravila Dunajsko konvencijo 1980. Dunajsko konvencijo je ratificirala e SFRJ, Slovenija jo je nasledila. Ratificiralo jo je veliko tevilo drav in vse, s katerimi Slovenija najve trguje. Dunajska konvencija sama doloa, kdaj se uporablja kadar se sklepa pogodba med prodajalcem in kupcem, ki imata sede ali prebivalie v razlinih dravah podpisnicah. Dunajska konvencija se ne uporablja za vse vrste pogodb ne nanaa se na prodajo potronikom (male potronike dobrine), za prodajo ladij Konvencija obsega 99 lenov (ZOR ima o prodaji priblino sto lenov). Dunajska konvencija sprejema anglosaki koncept bistvenih kritev pogodbe (fundamental breach of contract), obsega vse primere, ko zaradi napake ni mogoe ve dosei namena pogodbe. Prodajalec mora izroiti stvar, ki ustreza dogovorjeni ali obiajni kakovosti. Tudi tu mora kupec prodajalca o neistovetni izpolnitvi obvestiti v primernem asu. Ni potrebno loevati med jamevalnimi in zamudnimi sankcijami. Velja tudi za kritev kupeve obveznosti. Stranka lahko od pogodbe enostransko odstopi, e gre za bistveno kritev pogodbe. Tudi po sprejemu OZ bo ostala razlika med ureditvijo po Dunajski konvenciji in slovensko zakonodajo.
INCOTERMS
Druga pot za poenotenje prodajne pogodbe je t.i. avtonomna unifikacija poenotenje se dosee brez dravne prisile, ko gospodarski subjekti sprejmejo pravila, ki jih doloijo mednarodne nevladne organizacije. Poslovni subjekti poenotenje potrebujejo zaradi pragmatinih razlogov. Predvsem gre tu za t.i. prevozne trgovske klavzule. V poslovnih odnosih se je oblikovala doloena praksa, ko subjekti standardno uporabljajo ista doloila v pogodbah o prevozu in prehodu strokov in nevarnosti. Stranke so zaele uporabljati standarde, ki jih tudi skrajujejo. Zaradi razlinih okrajav je prihajalo do neenotnih razlag pomena teh okrajav. Pobudo za poenotenje klavzul je prevzelo mednarodno trgovinsko zdruenje (Pariz), ki je izdalo Incoterms e leta 1936. Mednarodno trgovinsko zdruenje je nevladna organizacija in nima nobene zakonodajne oblasti, zato njena pravila nikogar
15
G.R.
ne zavezujejo, vendar se ta pravila uporabljajo tudi v notranjem pravnem prometu. Gre za dispozitivna pravila, ki se uporabljajo le, e se stranki za njihovo uporabo dogovorita. Klavzule pomenijo seznam pravic in obveznosti, o katerih se stranki dogovorita. Zelo pogoste so v distannih pogodbah, kjer gre za dobavo iz kraja v kraj. Klavzule so razdeljene v tiri skupine E, F, C, in D, ki se med seboj razlikujejo po tem, kje je kritina toka (critical point), kje preide nevarnost unienja in strokov: EXW (ex works) je kritina toka v kraju prodajalca kupec mora priti po blago k prodajalcu in sam poskrbeti za prevoz. Prodajalec da blago le na razpolago v svojem skladiu. Vse breme in nevarnost prevoza nosi kupec. D-klavzule (delivered) so: DAF deliver at frontier (na meji), DES deliver ex ship (na ladji v namembnem pristaniu), DEQ ex quay (na pomolu), DDU delivered duty unpaid (carina ni plaana), DDP deliver duty paid (transportni stroki so bistven del cene blaga). Najpogosteje se uporabljajo klavzule F in C, pri katerih je kritina toka nekje vmes: FCA free carrier (nevarnost preide s prodajalca na kupca ob izroitvi prevozniku), FAS free alongside ship (ko je blago ob boku ladje, ki jo je dolan priskrbeti kupec, preide nevarnost in stroki nanj), FOB free on board (izpolni, ko blago preide ladijsko ograjo), CFR cost and freight (voznina in stroki do namembne luke), CIF cost & insurance free, CPT cost paid transport, CIP cost & insurance paid (kritina toka blie kraju kupca kot prodajalca). Za prodajalca je ugodneje, da nosi veji del strokov, vendar le, e kupcu zarauna prevozne stroke, pri prevozniku pa izsili ceneji prevoz s koliinskim popustom. Stranki lahko Incoterms tudi spreminjata, e se o tem dogovorita. Nanaajo se le na razmerje med prodajalcem in kupcem, ne pa tudi na prevozno pogodbo.
16
G.R.
MENJALNA POGODBA
Vsaka stranka se drugi zavee stvar izroiti tako, da bo druga stranka na njej pridobila lastninsko pravico (obe stranki sta prodajalca). Za obe stranki veljajo pravila o izroitvi kot za prodajalca pri prodajni pogodbi.
DARILNA POGODBA
Ni urejena v ZOR, ker gre za neodplano pogodbo, ki je po Ustavi SFRJ iz leta 1974 v pristojnosti republik. Nobena od republik tega ni uredila uporabljala so se pravila, ki so veljala pred 1945, v Sloveniji torej ODZ. OZ bo urejal tudi darilno pogodbo (in pogodbo o izroitvi in razdelitvi premoenja ter pogodbo o dosmrtnem preivljanju, ki jih zdaj ureja ZD). Moralno ozadje pri darilni pogodbi je bistveno drugano kot pri odplanih pogodbah, saj ena stranka pridobiva le koristi, druga pa le obveznosti, zato veljajo posebni mehanizmi. Zaradi ekonomskega in splonega drubenega razvoja ureditev po ODZ deloma ni ve ustrezna (vasih ni bilo razvitega sistema socialnega varstva in so bili manj premoni bolj odvisni od naklonitev premonejih z darilnimi pogodbami). Predmet obveznosti je lahko: izroitev lastnine (prenos lastninske pravice), prenos kakne druge pravice, kakrnokoli drugo kodovanje lastnemu premoenju v korist obdarjenca (po OZ).
Pogoj je, da se obdarjenec s tem strinja gre za pogodbo, zato ni dovolj sama darilna izjava darovalca, obdarjenec mora podati soglasje. Zato mora obdarjenec naeloma biti poslovno sposoben, vendar sodna praksa priznava tudi darilne pogodbe, pri katerih je obdarjenec poslovno nesposoben, e je pogodba zgolj v korist obdarjenca in iz nje zanj ne izhajajo nobene obveznosti. Vrednost stvari za obstoj darilne pogodbe ni pomembna, za darilno pogodbo gre tudi, e darilo prinaa samo stroke in nobenih koristi (t.i. trojansko darilo). e darilo povzroi kodo, je darovalec odkodninsko odgovoren. Ni torej odloilno, da ima darilo neko ekonomsko, objektivno vrednost.
17
G.R.
Pri darilni pogodbi ima nagib, ki pri odplanih pogodbah sicer ni pomemben, velik pomen. e je katera od strank v zmoti glede nagiba, je pogodba izpodbojna. e je nagib obstajal, vendar ni za naklonitev bilo pravne obveznosti, ne gre za zmoto v nagibu pogodba ni izpodbojna, ker bi lo za odplano pogodbo, e bi obstajala pravna obveznost za naklonitev, npr. podarim ti svojo zlato uro, ker si mi reil ivljenje. e je pogodba deloma odplana, deloma pa neodplana, gre za t.i. meano darilo (negotium mixtum con donatione), npr. stvar se proda po niji ceni. Odloitev, ali gre pri tem za darilno ali prodajno pogodbo, je pomembna, ker so pravne posledice zelo razline. Gre za sploen problem meanih pogodb. Splono pravilo glede teh pravi, da se pogodba presoja po tisti vrsti pogodbe, ki je vsebovana v pretenem delu (naelo absorpcije). e ni mogoe doloiti, katera vrsta pogodbe prevladuje, se v odplanem delu uporabljajo pravila o odplani pogodbi, v neodplanem delu pa pravila o neodplani pogodbi. OBVEZNOST DAROVALCA darovalec je zavezan izroiti stvar ali opraviti kakno drugo dejanje, ki gre v kodo njegovemu premoenju in je v korist obdarjenca. Ne odgovarja za napake stvari, odgovarja pa odkodninsko. OBLIKA je stroja kot za odplano pogodbo, eprav je predmet pogodbe isti stvar. Zelo pogosto se sklene z izroitvijo pogodba je sklenjena in izpolnjena obenem. Lahko pa je rok izroitve odloen gre za darilno obljubo, pogodba je sklenjena in ne izpolnjena. Ne gre za predpogodbo, kot bi se dalo sklepati iz besede obljuba. Pisna oblika je predpisana zaradi varstva darovalca pred lastno lahkomiselnostjo. Naelo je, naj se ob sklenitvi darovalec zaveda, da bo nekaj izgubil to mora obutiti, kar obuti najbolje ob izroitvi. Po Zakonu o notariatu je mono skleniti darilno pogodbo le v obliki notarskega zapisa, e ob sklenitvi ni prilo do izroitve. e pogodba ni sklenjena v obliki notarskega zapisa, ni neveljavna, temve je le darovaleva obveznost naturalna (neiztoljiva). e darovalec stvar kasneje izroi, je ne more ve zahtevati nazaj, saj je izpolnil naturalno obveznost (izpolnitev je veljavna). ODZ 943 "resnina izroitev" e izroitev ni resnina, je dolnikova dolnost naturalna. Stvarnopravno pomeni izroitev prenos posesti, vendar obstajajo tudi simboline izroitve ter izroitve s samo izjavo volje, ki se ne odrazijo v realnosti, takni sta predvsem brevi manu traditio (izroitev na kratko roko dosedanji posestnik postane
18
G.R.
lastnik) in constitutum possessorium (posesorini konstitut dosedanji lastnik postane le neposredni posestnik, npr. najemnik). e elimo ugotoviti, ali ti dve obliki tejeta za resnino izroitev, se moramo najprej vpraati, ali se darovalec zaveda posledic svojega ravnanja. Naeloma da, npr. oe e vnaprej ve, kako je, e nima avtomobila, zato brevi manu traditio ne povzroa teav, problem je pri posesorinem konstitutu. e je prevzem v posest omejen, se darovalec ne zaveda pomena izroitve. Zaradi te nejasnosti se predlog OZ izogiba uporabi izraza izroitev. MONOST PREKLICA Preklic je strankina enostranska izjava volje, s katero odvzema pravne uinke sklenjeni pogodbi. Odplana pogodba se lahko preklie le, e je druga stranka krila obveznost. Pri darilni pogodbi obdarjenec nima nobene obveznosti, ki bi jo lahko prekril, vendar je preklic darilne pogodb zaradi njene posebnosti moen s strani darovalca. Razloga sta po ODZ dva, OZ pa dodaja e tretjega: siromatvo, nehvalenost, pozneje rojeni otroci.
SIROMATVO gre za primer, ko darovalec po veljavno sklenjeni pogodbi zaide v situacijo, ko je njegovo preivljanje ogroeno. V tem primeru mora obdarjenec stvar vrniti, razen e je ogroeno tudi njegovo preivljanje. Stvari mu ni treba vrniti, e zagotovi preivljanje darovalca, kar pride v potev predvsem pri velikih darilih. Po ODZ obdarjenec ni bil dolan vrniti substance, temve le obresti, ki jih je stvar prinesla in je lo za delni preklic. Predlog OZ uveljavlja popoln preklic. NEHVALENOST moralno ni opraviljivo, da naklonitev obdri tisti, ki se je do darovalca grdo obnaal in ravnal podobno kot v primerih dedne nevrednosti. Zlasti se teje, da gre za hudo nehvalenost, e izvri naklepno kaznivo dejanje proti darovalcu. Ker je takna doloba preve toga, so sodia v nekaterih primerih odloala, da ne gre za hudo nehvalenost kljub naklepnemu kaznivemu dejanju, v drugih primerih pa, da gre za hudo nehvalenost, eprav ni bilo naklepnega kaznivega dejanja. Zato OZ doloa, da gre
19
G.R.
za nehvalenost, e se obdarjenec proti darovalcu vede v nasprotju s temeljnimi moralnimi pravili. Preklic lahko opravi tudi dedi darovalca, e se je obdarjenec do darovalca (ne do dedia) grdo vedel. Darovalec lahko preklie pogodbo tudi proti dediem obdarjenca, e se je obdarjenec do njega grdo vedel. Preklic zaradi nehvalenosti ni mogo, e je bilo dejanje odpueno izrecno ali s konkludentnimi dejanji. PREKLIC ZARADI KASNEJE ROJENIH OTROK darovalec pred sklenitvijo darilne pogodbe ni imel otrok, zato podari svoje premoenje komu drugemu, kasneje pa se mu rodi otrok. Zakon sicer ne domneva, da bi to naklonil otroku, vendar pa domneva, da ne bi podaril tako hitro, e bi imel otroka. UINEK PREKLICA obdarjenec mora vrniti stvar, e jo e ima. e jo je odsvojil odplano, mora vrniti vrednost, ki jo je prejel za stvar. e nima ne stvari niti koristi, mu ni treba vraati niesar. (Kondikcija.)
20
G.R.
PODJEMNIKA POGODBA
Je prototip pogodb o storitvah, iz katere so se razvile druge specialne pogodbe na posebnih podrojih, npr. gradbena pogodba. ZOR govori o pogodbi o delu, ne pa o podjemniki pogodbi. Gre za rimsko locatio conductio operis. Po sploni definiciji gre za pogodbo, s katero se ena stranka zavee opraviti doloeno delo, druga pa za to plaati. Gre za opravo nekega dela, ki je lahko realno ali umsko (popravilo pralnega stroja, nastop igralca). Vasih je teko razmejevati pogodbo o delu od mandatne pogodbe. Iz podjemnike pogodbe so se razvile razne vrste prevoznih pogodb, iz mandatne pa pogodba o zastopanju. ZOR v l. 601 naeloma razmejuje med prodajno in podjemniko pogodbo: -
e je dal material podjemnik, se teje v dvomu ta pogodba za prodajno pogodbo; e je material vsaj v pretenem delu dal naronik, gre za podjemniko pogodbo; ne glede na to gre za podjemniko pogodbo, e je bistveno delo podjemnika, zlasti e gre za njegovo osebno delo.
Razlika med pogodbo o zaposlitvi in podjemniko pogodbo je v tem, da pri prvi rezultat ni odloilen. Stranka je podrejena delodajalcu, pogodbe so trajneje, stranka pa se zavee dati na razpolago svoje delovne sposobnosti, ki jih druga stranka uporablja po svoji volji. Mandatna pogodba: sklene se za opravljanje doloenih poslov oz.. posla; mandatar dobi pravico opravljati posle; mandatar dobi za opravljene posle plailo, e iz narave razmerja ne izhaja kaj drugega. Pravna teorija pravi, da je za podjemniko pogodbo znailno opravljanje nepravnih poslov, za mandatno pogodbo pa opravljanje pravnih poslov. Vendar ZOR ne govori, da se mandatar zavee opravljati samo pravne posle, lahko opravlja tudi dejanske posle. Druga razlika naj bi bila odplanost naeloma je mandat neodplaen, vendar je po ZOR neodplaen le izjemoma. Tretja razlika mandatna pogodba je vedno intuitu persona, vendar po ZOR tudi tu ni razlike.
21
G.R.
etrta razlika naj bi bila v tem, da je mandatar bistveno bolj oz. absolutno vezan na naronikova navodila kot podjemnik navadno se slednji zavee le opraviti doloeno delo, vendar ga naronik lahko nadzira in mu daje navodila, na katera je podjemnik vezan, vendar ne absolutno. e se podjemnik ne strinja z navodili, ker je npr. material absolutno neprimeren, lahko od pogodbe odstopi. BISTVENE ZNAILNOSTI PODJEMNIKE POGODBE Relativna samostojnost podjemnika. Obveznost podjemnika, da opozori naronika na morebitno neustreznost materiala. Pravica podjemnika, da pogodbo razdre. Podjemnik je navadno vezan in odgovoren za uspeh, delo organizira sam. Velja splono naelo konsenzualnosti. Je odplana, vzajemna pogodba. Iz vzajemnosti izhajajo pravila o jamevanju za napake, ki imajo nekatere posebnosti. Velja pravilo soasne izpolnitve, iz katere izhaja ugovor neizpolnjene obveznosti; e je dogovorjena nesoasna izpolnitev, ima druga stranka ugovor, e je verjetno, da druga stranka ne bo izpolnila svoje obveznosti. Posebnosti pri naknadni nemonosti izpolnitve. Po splonem pravilu. e do nemonosti pride brez krivde strank in je pogodba vzajemna, ugasnejo obveznosti obeh strank. e je za nemonost izpolnitve kriva nasprotna stranka, lahko stranka, ki ne more izpolniti, ohrani pravico terjati pravico iz obveznosti, zmanjano za ustrezno vrednost zaradi svoje neizpolnitve. e je za nemonost izpolnitve kriva stranka, ki bi morala izpolniti, ni jasno doloeno v ZOR, kakne so posledice nekateri se zavzemajo za stalie, da ima stranka negativen pogodbeni interes in lahko zahteva prenehanje obveznosti, drugi pravijo,da ima druga stranka pozitivni pogodbeni interes in lahko zahteva nadomestilo za unieno stvar. Cigoj zastopa stalie, da bi druga stranka imela pravico izbire, ali razdira pogodbo ali zahteva nadomestno izpolnitev. Sklepanje podjemnike pogodbe sklepa se z licitacijo, naronik poda javni razpis, ki ga zavezuje, da sklene pogodbo z najcenejim ponudnikom, razen e to izkljui v samem razpisu, saj ni nujno, da je najceneji ponudnik najbolji. Kot accidentalia negotii se postavlja rok, ki je lahko tudi bistvena sestavina pogodbe.
22
G.R.
OBVEZNOSTI PODJEMNIKA: Opraviti delo, to lahko prepusti pomonikom, ki imajo direktni zahtevek proti naroniku; Izroiti stvar; Skrbeti za material kot dober gospodar, opozoriti naronika na neprimernost materiala, odgovarja za napake materiala. Zamuda e je rok izpolnitve doloen (niso vsi posli, omejeni z rokom hkrati tudi fiksni), nastopi zamuda takoj brez opomina, e pa rok ni doloen, je za nastop zamude potreben opomin. Za zamudo podjemnik ne odgovarja, e je zanjo odgovoren naronik. Tudi po nastopu zamude naronik lahko zahteva izpolnitev, lahko pa razdre pogodbo. e gre za fiksen posel, do razdrtja pride po zakonu, e posel ni fiksen, mu mora doloiti dodatni rok za izpolnitev. e je dolnik v zamudi, preide tveganje unienja stvari nanj. Upnik mora priti k dolniku, prevzeti stvar in jo pregledati na oitne napake mora opozoriti takoj, skrite napake pa mora grajati v 1 mesecu (subjektivni rok) oz. v dveh letih (objektivni rok). V asu enega leta ima upnik pravico uveljavljati jamevalne zahtevke, e gre za bistveno napako, sme naronik odstopiti od pogodbe, pri nebistvenih napakah mora naronik primarno zahtevati odpravo napake in ele e ta ni odpravljena ali e bi bila odprava napake predraga ali tudi e po odpravi stvar ne bi ustrezala naroniku, lahko uveljavlja ostale jamevalne zahtevke, vedno pa ima odkodninski zahtevek. OBVEZNOSTI NARONIKA Plailo naronik je dolan plaati, ko sprejme izpolnitev (prenumerandna izpolnitev), kar odstopa od naela soasnosti izpolnitve. e je cena doloena pavalno in se izkae, da bo cena vija, mora podjemnik o tem obvestiti naronika, sicer ne bo mogel uveljavljati poveanih strokov. e je podjemnik dal garantiran predraun, ne more uveljavljati poveanih strokov, razen po klavzuli rebus sic stantibus (e bi bilo to nepravino). Prevzem e je naronik v prevzemni zamudi, preide nevarnost unienja stvari nanj, podjemnik pa lahko zahteva stroke, ki jih je imel s hrambo, ali pa stvar proda, e bi bila hramba predraga ali nesmiselna.
23
G.R.
NEVARNOST e je dal material prevzemnik posla (podjemnik) (625) e je bila stvar pokodovana ali uniena pred izroitvijo naroniku, gre na njegovo nevarnost, nima pravice do povraila za material in delo. e je naronik pregledal delo in ga potrdil, se teje, da mu je bila stvar izroena in da je ostala v hrambi pri prevzemniku. e je naronik v zamudi, preide nevarnost nanj. e je dal material naronik (626) sam je prevzel nevarnost za nakljuno unienje (pokodbo) stvari, prevzemnik ima pravico do plaila le, e je bila stvar uniena/ pokodovana po naronikovi zamudi ali e se naronik ni odzval pozivu k pregledu. Pri izroitvi po delih (627) e sta se dogovorila za prevzem delov, ko bodo izdelani, ima prevzemnik pravico do plaila za izdelavo delov, ki jih je naronik pregledal in potrdil.
GRADBENA POGODBA (ZOR 630-648)

V tem poglavju ZOR ureja le posebnosti glede na predmet pogodbe, sicer pa se uporabljajo splona pravila o podjemniki pogodbi. Gradbena pogodba je pogodba o delu, s katerim se izvajalec zavezuje, da bo po doloenem nartu v dogovorjenem roku zgradil doloeno gradbo na doloenem zemljiu ali izvedel kakna druga gradben dela, naronik pa bo plaal doloeno ceno. Gradbenitvo je specifino po tem, da izvedba del lahko traja dalji as in da se napake pogosto pojavijo ez doloen as. Drugi pravni vir za gradbene pogodbe so Posebne gradbene uzance (1977), ki se uporabijo le, e se stranki za njihovo uporabo izrecno dogovorita. Odloitev za uporabo PGU je pomembna, ker so posledice precej drugane, kot e se uporablja ZOR. e se stranki dogovorita za uporabo doloene uzance, to e ne pomeni, da sta se dogovorili za uporabo PGU v celoti. Poleg teh dveh pravnih virov obstaja e veliko predpisov upravne, kogentne narave, ki jih je treba upotevati pri gradbeni pogodbi. STRANKI stranki sta naronik (lahko je katerakoli fizina ali pravna oseba) in izvajalec (lahko je s.p. ali gospodarska druba, ne pa npr. gradbeni odbor, biti mora strokovnjak, ker odgovarja kot dober gospodarstvenik).
24
G.R.
Na strani izvajalca se pojavljajo tudi podizvajalci, ki niso pogodbene stranke v gradbeni pogodbi med naronikom in izvajalcem, kar je pomembno npr. pri uveljavljanju reklamacij naronik mora le-te nasloviti na izvajalca, ne pa na podizvajalce. Konzorcij skupnost ve gospodarskih subjektov, ki se zdruijo za doloen namen izdelavo projekta oz. ponudbe. Ni pravna oseba. Konsorti sklenejo med seboj konzorcijsko pogodbo, ki jo je treba predloiti naroniku, konzorcij predstavlja vodilno podjetje, ki neposredno sodeluje z naronikom, sicer pa konsorti odgovarjajo solidarno. BISTVENE SESTAVINE GRADBENE POGODBE GRADBA stavbe, jezovi, mostovi, predori, vodovodi, kanalizacije, ceste, eleznice, vodnjaki in drugi gradbeni objekti, katerih izdelava terja veja in zahtevneja dela. Gre za pravni standard e ga sodie kri, gre za kritev materialnega prava, ki upraviuje revizijo (ki pa ni mona npr. zoper napano ugotovljeno dejansko stanje). CENA mora biti doloena ali vsaj dololjiva, spreminja se lahko le pod pogoji in na nain, kot to doloa zakon oz. dogovor strank. Z dogovorom o ceni se dogovorimo tudi o obsegu del. Poznamo ve vrst cene: a) Skupna dogovorjena cena (635) v skupnem znesku za cel objekt. Izvajalec je dolan opraviti doloeno gradbo ne glede na dejansko opravljeno koliino del, opraviti mora tudi dodatna dela na svoj stroek, e bi kot strokovnjak moral in mogel predvideti, da bodo potrebna. b) Cena za enoto (enotna cena 635) dogovorjena na mersko enoto dogovorjenih del, v tem primeru mora naronik plaati izvajalcu tudi dodatna dela, eprav bi jih izvajalec mogel in moral predvideti. c) Klavzula "klju v roke" ni storitev, temve klavzula, ki doloa obseg gradbenih del izvajalec mora opraviti vsa dela, tudi tista, ki jih kot strokovnjak ni mogel/moral predvideti, zato to pomeni veje tveganje za izvajalca, kar se pozna pri ceni. Ker lahko traja gradnja dalj asa, obstaja pri gradbeni pogodbi tudi inflacijsko tveganje. Le-to lahko stranki odpravita sami z dogovorom o spreminjanju cene, e pa taknega dogovora ni, velja ZOR 636 e izvajalec s svojo izpolnitvijo ni v zamudi, lahko zahteva zvianje cene, e so se cene dogovorjenih elementov spremenile tako, da bi morala biti cena vija za ve kot 2%. To pomeni, da poveanje strokov do 2% nosi izvajalec, nad 2%
25
G.R.
pa naronik. e je izvajalec po svoji krivdi v zamudi z izpolnitvijo, lahko zahteva zvianje cene, e so se cene elementov v asu med sklenitvijo pogodbe in rokom za izpolnitev zviale za ve kot 5%. Fiksna cena (637) e sta bila dogovorjena, da se cena ne bo spremenila kljub poveanju cen elementov, se lahko spremeni, e je cena za ve kot 10% vija (morala in dobri poslovni obiaji). V tem primeru lahko izvajalec zahteva le razliko ez 10%, vendar ne, e je v zamudi z izpolnitvijo. ZOR 638 omogoa, da naronik razdre pogodbo, e bi se cena precej zviala, vendar mora izvajalcu plaati ustrezen del cene za do tedaj opravljena dela in pravino povrailo za nujne stroke. Znianje cen (639) simetrino zvianju. PLAILO ponavadi je doloeno predplailo (avans ni predasno plailo!), ki se porabi za nabavo materiala. Doloi ga izvajalec, zato v tem delu ne nosi rizika poveanja cen. Izvajalec ne more toiti naronika na plailo avansa, e je v pogodbi doloeno, da postane veljavna ele s plailom avansa, saj v tem primeru izvajalec nima pravne podlage za tobo. Med izvajanjem del se zaraunavajo t.i. "situacije" gre za obvestila o opravljenih delih v doloenem obdobju skupaj z raunom. Naronik ne more plaati manj z ugovorom, da vsa navedena dela e niso bila opravljena (ker se s tem plailom pokrivajo tekoi izdatki) to lahko ugovarja ele v konnem obraunu, ki ima naravo poravnave. Klavzule, da bo izvajalec plaal podizvajalcu ele, ko dobi plailo od naronika, so sicer dovoljene, vendar korigirane s sodno prakso, saj bi to lahko ogrozilo podizvajalce. ROK bistven, e je to izrecno dogovorjeno ali to izhaja iz same pogodbe (fiksen posel). OBLIKA pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki. Tudi vsaka sprememba mora biti v pisni obliki, npr. za spremembo narta potrebuje izvajalec soglasje naronika, ki ga mora o spremembi narta predhodno obvestiti. Velja tudi ZOR 73 (konvalidacija zaradi izpolnitve pogodbe). OBVEZNOSTI STRANK NARONIK mora: Uvesti izvajalca v posel (dobiti dovoljenja, pripraviti teren).
26
G.R.
Plaati ceno. Prevzeti gradbo. Opraviti gradbo nihe ne more od izvajalca prevzeti gradbe v celoti, lahko pa Odgovarja za napake pri tem loimo dve vrsti napak vidne, ki jih je treba
IZVAJALEC mora: ima podizvajalce. grajati takoj, in skrite, ki jih je treba grajati v 30 dneh, za solidnost zgradbe est mesecev. Grajati je treba izvajalcu, ne podizvajalcem. e je prilo do napake zaradi napake v projektu, odgovarjata projektant in izvajalec, ker mora slednji paziti na napake v projektu, pa tudi na napake materiala, vendar je v primeru, e je pred izvritvijo dela po zahtevi naronika le-tega opozoril na nevarnost kode, njegova odgovornost zmanjana, lahko pa je tudi izkljuena (e je to upravieno glede na okoliine primera). Dati navodila za pravilno uporabo gradbe.
Zahtevek za odpravo napak gradbe je stvarnopraven gre za objektivno odgovornost (vzrona zveza se domneva, dokazati je treba le obstoj kode). Gre za jamevalni zahtevek. Naronik, ki je napako pravoasno grajal, ima pravico zahtevati: Odpravo napake e tega na zahtevo naronika ne stori izvajalec, lahko naronik to stori sam in zahteva od izvajalca povrailo strokov. Pri zahtevnejih delih je treba zahtevek postaviti "po projektu", ne pa zahtevati izvedbo tono doloenih del. Rok za vloitev tobe je eno leto od dneva grajanja. Rok je prekluziven, vendar prekluzija ne velja, e je izvajalec za napako vedel in jo je zamolal. e je naroniku potekel rok za tobo, kasneje pa jo vloi izvajalec na plailo (rok 3 leta), se naroniku zoper izvajalevo tobo dovoli perpetuacija ugovora (e je pravoasno grajal). Zmanjanje kupnine. Razdor pogodbe. V vseh primerih je upravien zahtevati tudi odkodnino.
27
G.R.
POSREDNIKA POGODBA
Je tipina pogodba gospodarskega prava, eprav ni izkljuena njena uporaba med posamezniki. Podobna je pogodbi o trgovskem zastopanju naroitelj ni dovolj usposobljen, da bi plasiral nek proizvod ali storitev na trg ali pa bi bilo to zanj preteko, predrago, zato prosi tretjo osebo, da posreduje, vzpostavi stik med njim kot prodajalcem in kupci. Vkljuitev tretje osebe je mona po ZOR z obligacijskimi pogodbami o: mandatu; posredovanju A da nalog, posrednik naj se potrudi najti B, s katerim bo A sklenil pogodbo; trgovsko zastopanje A da nalog trgovskemu zastopniku, naj najde osebo za posel, ki ga z B sklene A. Mona je ureditev s posebnimi pogodbami, ki niso urejene v ZOR: pogodba o franchisingu, pogodba o distribuciji (primer pogodbe prodajalcev avtomobilov proizvajalec sklene prodajno pogodbo z distributerjem in izgubi vsako oblast nad blagom, vendar na podlagi distribucijske pogodbe od distributerja zahteva, da imajo vsi enako opremljene salone, enake servisne storitve Obstajajo pa tudi statusnopravne monosti plasiranja na trg, tako da ustanovimo: podrunico; predstavnitvo; herinsko podjetje.
Zgodovinski razvoj posrednike so poznali e v antini Griji, kjer so jih imenovali proxiji, imeli so vlogo tolmaa in so posredovali med trgovci razlinih polisov, ki so imeli razline poslovne obiaje omogoali so trgovanje in bili aktivni pri sklepanju posla, bili so vmesnik, zato niso smeli biti pristranski. Trgovski zastopnik je v nasprotju z njim pristranski, ker deluje v korist zastopanca (principala). Neodvisnost proxijev so zagotavljali s tem, da so imeli status dravnih uradnikov in jih je plaevala drava niso bili plaani od vrednosti sklenjenega posla. V Rimu niso imeli ve statusa dravnih uradnikov, v srednjem veku so bili spet uradniki, vendar ne dravni, bili so uradniki trgovskega zdruenja (ceh, gilda). Posrednik ima pomembno vlogo brez njega ni posla. Ker mora biti neodvisen in nepristranski, velja zanj konkurenna prepoved. Konec 19. stoletja ne zadostuje
28
G.R.
nepristranskost in tudi posredovanje ne (zaradi trgovanja prek velikih razdalj), zato se razvije trgovsko zastopanje. Posredniki so urejeni na splono v zakonih, za posamezne vrste poslov pa morajo biti posebej specializirani, v skladu s posebnimi predpisi, npr. borzni, pedicijski, turistini posrednik. PRIMERJAVA MED POSREDNIKOM IN TRGOVSKIM ZASTOPNIKOM a) Definicija: posrednik si bo prizadeval najti in spraviti v stik z naroiteljem osebo, ki se bo z naroiteljem pogajala za sklenitev doloenega posla, naroitelj pa mu bo dal za to doloeno plailo, e bo pogodba sklenjena (813); trgovski zastopnik bo ves as skrbel, da bodo tretje osebe sklepale pogodbe z naronikom, kot tudi, da bo po dobljenem pooblastilu v imenu in na raun naroitelja sklepal z njimi pogodbe (razlika s posrednikom tukaj dobi provizijo za vsako pogodbo as zapadlosti plaila). b) Temelj (pogodbeni tip po ZOR, ki je enostavneji): (prvi posrednik, drugi trg. zast.) praviloma mandatna pogodba, glede na vrsto obveznosti, ki jo posrednik sklene (obligacija prizadevanja), kadar se dogovorijo, da bo posrednik dobil plailo ne glede na uspeh, se presoja po pogodbi o delu; vedno in samo mandatna pogodba. obasno, kratkotrajno razmerje, obiajno za posamezen posel; trajneje razmerje, traja ve let, lahko ve desetletij. deluje obiajno nepristransko, le prenaa misli in si ne prizadeva, da bo pogodba sklenjena, deluje v interesu obeh strank, le posreduje; deluje pristransko v interesu principala, deluje v imenu in za raun principala. ima pravico do plaila (provizije) v doloenem odstotku od vrednosti posla, tudi e ni bilo dogovorjeno plailo, e plailo ni dogovorjeno niti s tarifo niti s pogodbo, ga doloi sodie tako, da ustreza posrednikovemu trudu in opravljeni storitvi e) Plailo: c) Trajnost:
d) Pristranskost:
29
G.R.
npr. sodie bo pogledalo v Kodeks o prometu z nepremininami; e je dobil naroilo od obeh strank, dobi od vsake polovico plaila in strokov, e je bilo dogovorjeno, da se povrnejo; v tem primeru mora skrbeti kot dober gospodar za interese obeh strank; e viina ni bila dogovorjena s tarifo ali v pogodbi, dobi obiajno plailo, e plailo v danem primeru ni sorazmerno, ga lahko sodie znia na zahtevo naroitelja na pravien znesek. f) Jamstvo za uspeh: ne more zagotoviti uspeha, da bo posel sklenjen; zastopnik, ki je z naroiteljevim pooblastilom izterjal kakno njegovo terjatev, ima pravico do posebnega plaila od izterjane vsote. g) Stroki: nima pravice do povraila strokov, ki jih je imel s posredovanjem, razen e je to v pogodbi posebej dogovorjeno; povrailo tudi, e pogodba ni sklenjena; nima pravice do povraila strokov rednega opravljanja poslov, razen e je drugae dogovorjeno. h) Zapadlost provizije: ko je sklenjena pogodb med A in B, e ni dogovorjeno kaj drugega; e je pogodba sklenjena pod odlonim pogojem, dobi plailo, ko se pogoj izpolni; e se izpolni razvezni pogoj, to ne vpliva na plailo; e je pogodba neveljavna, dobi plailo le, e mu vzrok neveljavnosti ni bil znan; ko je pogodba izpolnjena, razen e je dogovorjeno drugae (ker je aktiven in ga takno plailo stimulira), vendar dobi plailo tudi, e pogodba ni izpolnjena, razen e je do neizpolnitve pogodbe prilo zaradi vzroka na strani naroitelja. i) Sklenitveno pooblastilo: naeloma nima pooblastila za sklenitev pogodbe; naeloma nima pooblastila, to v praksi ni izjema, temve pravilo. naeloma neoblina pogodba, ni predpisana pisna oblika; pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki.
j) Oblika:
30
G.R.
Naroitelj lahko pooblastilo kadarkoli preklie, e se temu ni odpovedal in e preklic ni v nasprotju s potenjem. Naroitelj ni dolan skleniti pogodbe s tretjo osebo, tudi e so pogoji takni, kot jih je sporoil posredniku, vendar odgovarja za kodo, e je ravnal nepoteno. Posrednik mora: iskati prilonost za sklenitev pogodbe in nanjo opozoriti naroitelja kot dober posredovati pri pogajanjih in si prizadevati za sklenitev pogodbe, e se je za to obvestiti naroitelja o vseh pomembnih okoliinah za sklenitev posla, ki so mu gospodarstvenik; posebej zavezal ni odgovoren; bile znane ali ki bi mu morale biti znane. Ne odgovarja, e se njegova prizadevanja kljub potrebni skrbnosti izjalovijo. Odkodninsko odgovarja po ZOR 820 za vsako kodo, nastalo po njegovi krivdi ter za kodo, ki jo je imel naroitelj zaradi tega, ker je brez njegove privolitve o vsebini naroila obvestil tretjo osebo ali o pogajanjih ali o vsebini sklenjene pogodbe. Ko ie stranko, mora ravnati kot dober gospodarstvenik, ko pa e najde tretjo osebo, mora delovati kot strokovnjak. Kot dober gospodarstvenik mora skrbeti za interese obeh strank, med katerima posreduje, e sta mu obe dali naroilo. V slednjem primeru sme zahtevati od vsake le provizije in strokov, e je bilo dogovorjeno, da se mu stroki povrnejo.
POGODBA
POGODBA)
TRGOVSKEM
ZASTOPANJU
(AGENCIJSKA
PRAVNI IN GOSPODARSKI POMEN Nastala je v modernem asu, ko je prilo do teritorialnega irjenja prodaje zaradi poveanega povpraevanja. Ker so monosti posameznega proizvajalca, ki eli prodajati, majhne, so se razvila agencijska podjetja, ki prevzemajo del trgovskega poslovanja. Ker se je njihov gospodarski pomen poveeval, se je posledino okrepil tudi njihov pravni poloaj, saj se je razvilo posebno pravo agencijskih podjetij oz. trgovskih zastopnikov. Gospodarski pomen s stalia prodajalca principal sicer mora plaati provizijo, kar predstavlja obremenitev, vendar e ne bi bilo trgovskega zastopnika, sploh ne bi mogel prodajati svojega blaga na tem trgu. Trgovskega zastopnika se splaa najeti na obmoju,
31
G.R.
kjer bo prodaja tako velika, da bodo pokriti vsi stroki. Z makroekonomskega vidika pomeni trgovsko zastopanje, da del deviz ostaja v tujini (pri zastopniku), vendar je pritok deviz iz tujine veji, kot bi bil, e ne bi bilo trgovskega zastopanja, saj brez njega ne bi bilo prodaje. V zaetku so to razmerje presojali po pravilih o mandatu, vendar so si trgovski zastopniki eleli vejo neodvisnost, kot jo ima mandatar v odnosu do mandanta, zato se je razvila posebna pogodba, ki je urejena v vseh civilnih kodifikacijah. DEFINICIJA POGODBE O TRGOVSKEM ZASTOPANJU s pogodbo o trgovskem zastopanju se trgovski zastopnik zavezuje, da bo ves as skrbel za to, da bodo tretje osebe sklepale pogodbe z naroiteljem (principalom) in v tem smislu posredoval med njima, po posebnem pooblastilu pa tudi sam sklepal pogodbe s tretjimi osebami v imenu in za raun naroitelja (790). OZ vsebuje enako definicijo. O pogodbi o trgovskem zastopanju govori tudi direktiva 86/134 Evropske skupnosti, na podlagi katere je veliko evropskih drav sprejelo novele k civilnim kodifikacijam. Primerjalno gledano je v vseh ureditvah temeljna znailnost trgovskega zastopnika, da posreduje, pogodbe s tretjimi osebami pa sklepa naroitelj sam, do nastopanja v imenu in za raun principala pride le izjemoma. Druga znailnost je samostojnost agenta. OZ besedilu ZOR 790 dodaja nov odstavek, ki doloa, da je trgovski zastopnik fizina ali pravna oseba, ki opravlja zastopanje kot svojo dejavnost. ZOR takne dolobe nima, ker v tistem asu bilo trgovsko zastopanje ena od dejavnosti v blagovnem prometu in je bilo s posebnim zakonom doloeno, da jo lahko opravljajo le doloene delovne organizacije, ki so vpisane v registru za opravljanje dejavnosti trgovskega zastopanja. Pogodbi o trgovskem zastopanju so podobne nekatere druge pogodbe, npr. distribucijska pogodba razlika med njima je le pravne, ne pa gospodarske narave. Gre prav tako za trajno in zaupno razmerje, s to razliko, da distributer KUPI blago od naroitelja in ga prodaja sam v svojem imenu in za svoj raun. Trgovski potnik ni trgovski zastopnik trgovski potnik sicer opravlja podobne naloge, vendar ne kot samostojno dejavnost, temve v okviru delovnega razmerja pri delodajalcu.
32
G.R.
Komisijski agent ni trgovski zastopnik je komisionar, je trajno pooblaen za opravljanje komisijskih poslov, ki nastopa v svojem imenu za svoj raun, zato pravno ne gre za podobno razmerje, v gospodarskem smislu pa gre. Tudi franchising kot posebna oblika prodaje je zelo podoben trgovskemu zastopanju. Pogodba o trgovskem zastopanju je sploen tip pogodbenega razmerja, agencij pa je v dananjem svetu veliko vrst (manekenske, turistine, nepremininske, banne), vendar ne gre pri vseh za pogodbo o trgovskem zastopanju. Tudi zavarovalni agent ni trgovski zastopnik, temve je zaposlen pri zavarovalnici (pogodba o zaposlitvi). ZOR in OZ ne delata razlik glede predmeta posredovanja. Iz definicije izhaja veliko razlinih vrst konkretnih predmetov. V tem smislu je pogodba o trgovskem zastopanju sploen tip pogodbenega razmerja. Pogodba o trgovskem zastopanju ustvarja trajno pogodbeno razmerje, kar izhaja iz besedne zveze "ves as skrbel". Kljub temu bi bila dopustna tudi pogodba o trgovskem zastopanju za sen posel, vendar bi odpadlo veliko dolob, ki so posebne za pogodbo o trgovskem zastopanju, npr. doloba o odpravnini. OBLIKA pogodba o trgovskem zastopanju mora biti sklenjena pisno, vendar sankcija za nepisnost ni neveljavnost pogodbe. Stranki imata monost druga od druge zahtevati pisno izjavo o sklenjeni pogodbi. e tega pozvana stranka noe storiti, lahko tista, ki je pozvala: toi na izdajo listine v tem primeru sklep sodia o ugotovitvi obstoja pravnega razmerja nadomesti izdajo listine; odstopi od pogodbe. Doloba, da je lahko trgovski zastopnik le oseba, ki opravlja takno dejavnost, zveni nesistemsko, saj gre za gospodarsko pogodbo in takna doloba ne bi bila potrebna, vendar je potrebna za loevanje od drugih oblik agencij, ki ne opravljajo takne dejavnosti. MEDSEBOJNE PRAVICE IN DOLNOSTI STRANK Dolnost agenta (trgovskega zastopnika) je predvsem posredovanje to obsega vrsto razlinih dejavnosti. Agent celo pogosto pripravi celo pogodbo (zakljunica), ki jo principal in tretja oseba le e podpieta, lahko tudi skrbi za ohranjanje razmerja med njima.
33
G.R.
Trgovski zastopnik odgovarja za izbiro tretje osebe, ne odgovarja pa za neizvritev pogodbe, razen e se za to posebej zavee. V tem primeru je upravien do posebne del credere provizije, ker gre za del credere jamstvo. Odgovarja za izbiro tretje osebe izbrati sme tako osebo, pri kateri ni na prvi pogled suma, da bi bila nesposobna ali ne bi imela volje do izpolnitve. e te obveznosti ne izpolni, gre za culpo in eligendo. Neizpolnitev ni le v kodo principala, temve tudi v kodo trgovskega zastopnika, saj dobi plailo le za izpolnjeno pogodbo, e ni dogovorjeno kaj drugega. Trgovski zastopnik ima tudi dolnost obveanja principalu mora redno poroati o svojem delovanju. Pogosto je ta dolnost natanno doloena v pogodbi navadno poroa enkrat meseno o vseh strankah, s katerimi je kontaktiral in reakcije strank na ponudbo. Pogosta so tudi polletna in letna poroila, s katerimi se spremlja razvoj in razmere na trgu. To je pogosto zvezano s poslovnimi konferencami, ko se zberejo vsi trgovski zastopniki doloenega principala, na katerih prihaja tudi do izmenjave izkuenj, mnenj, nasvetov Poleg tega je trgovski zastopnik dolan poroati o posebnih dogodkih, zlasti tistih, ki so pomembni za sklenitev vsakega posameznega posle. OZ natanneje ureja dolnost poroanja. PROVIZIJA trgovski zastopnik ima pravico do plaila (provizije). OZ glede tega ne odstopa od ureditve po ZOR. Pravico do plaila ima zastopnik pri pogodbah, pri katerih je posredoval ali sporoil ime interesenta, jih sklenil v imenu principala ali jih je sklenil principal sam s tretjo osebo na obmoju agentovega izkljunega zastopanja (lahko je dogovorjeno, da lahko na doloenem obmoju sklepa pogodbe le agent) ter za pogodbe, ki jih je sklenil principal po prenehanju pogodbe o trgovskem zastopanju, e so te pogodbe rezultat agentovega dela v asu pred prenehanjem pogodbe. Provizija dospe v plailo, ko je pogodba med principalom in tretjo osebo izpolnjena, pa tudi kadar pogodba ni izpolnjena, a iz razlogov, ki so na strani principala. Viina provizije doloi se v prvi vrsti s pogodbo, e ni doloena v pogodbi o trgovskem zastopanju ali po tarifi, je trgovski zastopnik upravien do provizije, ki je obiajna v kraju, kjer opravlja svojo dejavnost oz. v kraju, kjer ima sede. Provizija se lahko znia, e bi bila ta nesorazmerna glede na delo, ki ga je trgovski zastopnik opravil. Trgovski zastopnik nima pravice do povraila strokov, ki jih je imel z rednimi opravili (te naj bi kril iz provizije), ima pa pravico do povraila strokov, ki jih je imel v zvezi s posebnimi naroili principala.
34
G.R.
ODPRAVNINA v skladu z Direktivo Evropske skupnosti (indemnity of compensation) jo dobi trgovski zastopnik ob prenehanju pogodbe o trgovskem zastopanju. Pravica do odpravnine NI absolutna prej je treba preveriti, ali je izkoristil pravico do provizije za kasneje sklenjene pogodbe, ali in koliko je delo trgovskega zastopnika pripomoglo k uveljavitvi naroitelja na trgu, ali je prilo do prenehanja pogodbe po krivdi trgovskega zastopnika (npr. e ne poroa redno, si premalo prizadeva, kolikne koristi ima od agentovega dela principal). Znaa lahko najve eno letno provizijo v povpreju zadnjih petih let. Trgovski zastopnik sme zahtevati od principala izpis iz poslovnih knjig ali vpogled vanje, ali da dovoli vpogled in pregled s strani pooblaenega revizorja, da ugotovi upravienost do odpravnine (tukaj se ZOR in OZ razlikujeta). KONKURENNA PREPOVED doloi se lahko omejitev na obmoje (npr. obmoje potnih tevilk, ki se zanejo s tevilko tiri). Izkljui se lahko monost naroiteljevega delovanja na obmoju trgovskega zastopnika. Trgovski zastopnik ne sme aktivno delovati na drugem obmoju (npr. obmoje potnih tevilk 6000), vendar sme posredovati, e tretje osebe s tega obmoja pridejo k njemu (pasivno opravljanje poslov).
KOMISIJSKA POGODBA
Komisionar se zavee, da bo v svojem imenu na raun komitenta opravljal doloen posel ali ve poslov, ki mu jih je zaupal komitent, komitent pa bo komisionarju plaal provizijo. Gre lahko za ve vrst poslov, pravna podlaga pa e mandatna pogodba. Imamo tristransko razmerje: komitent in komisionar, komisionar sklene pogodbo s tretjo osebo, tretja oseba je zavezana komitentu. Komisionar je dolan: hraniti blago kot dober gospodarstvenik; obveati komitenta o sklepanju pogodb s tretjimi osebami; sporoiti mora ime povrniti kodo, ki jo je povzroil, e je sklenil posel pod manj ugodnimi pogoji, dati raun, izroiti vse, kar je prejel, in prenesti na komitenta vse pravice in terjatve dati odkodnino za kodo, e je sklenil pogodbo s tretjo osebo, za katero je vedel,
tretje osebe; kot so bili dogovorjeni in razliko; iz posla s tretjo osebo; da ne bo mogla izpolniti, ker je prezadolena.
35
G.R.
Posle mora opravljati kot dober gospodarstvenik. Blago se posebej ne zavaruje, e to ni izrecno doloeno. e to je doloeno, odgovarja tudi za nakljuno unienje. Zaititi mora interese komitenta nasproti prevozniku. Sporoanje imena tretje osebe ni nujno potrebno, e gre za takno vrsto poslov, da to ni pomembno, npr. v komisijskih prodajalnah glede preminin. Na komitenta mora prenesti vse pravice in obveznosti, ki jih je pridobil nasproti tretji osebi, s katero je opravil posel v svojem imenu in za raun komitenta. Praviloma ne odgovarja za izpolnitev obveznosti svojega sopogodbenika, e to ni posebej dogovorjeno. e je dogovorjeno takno jamstvo (del credere), je upravien do posebne del credere provizije. Loimo tri vrste komisij: omejeno naroilo komisionar je popolnoma vezan na navodila iz naroila in jih demonstrativno naroilo komisionar lahko tudi odstopi od naloge, e je to fakultativno naroilo komitent daje le orientacijo, kako naj komisionar ravna pri mora dosledno upotevati pri sklepanju poslov s tretjimi osebami; potrebno za zaito komitentovih interesov; sklepanju pogodb, o konkretnih pogojih odloa komisionar sam. e sklene pogodbo pod manj ugodnimi pogoji, je komisionar dolan kriti razliko in nastalo kodo. Komitent lahko odkloni prevzem posla, e je komisionar na to prej oz. takoj opozoril, razen e je komisionar vnaprej pristal, da bo kril razliko in kodo. e je posel sklenjen pod ugodnejimi pogoji, kot so bili doloeni v naroilu, gre vsa doseena korist komitentu komisionar mora na komitenta prenesti vse pravice in obveznosti. Obveznosti komitenta: plailo provizije plauje se v viini, ki je dogovorjena glede na obseg; povrailo strokov skupaj z obrestmi od dne nastanka strokov; plailo predujma, e je doloen posebej.
Komisionar nima pravice do provizije, e ni bil zvest naelom razmerja s komitentom, zlasti naelu pogodbene zvestobe. Stroki niso del provizije, povrnejo se poleg provizije. Komisionar ima zastavno in prednostno pravico na stvareh v svoji neposredni ali posredni posesti ali dokler ima listino, na podlagi katere je upravien do posesti, v zavarovanje svojih terjatev do komitenta. e eli komisionar skleniti posel s komitentom (775):
36
G.R.
e blago kotira na borzi ali trgu; e ima direktno dovoljenje komitenta za vstop v posel, e se blago proda po ceni, ki velja ob izvritvi zaupanega posla.
Dejansko nastane razmerje med vsemi tremi s samim opravljanjem poslov, pravno pa nastane razmerje med tretjo osebo in komitentom ele, ko komisionar na komitenta prenese pravice in terjatve. Ne glede na to razmerje ima komitent do komisionarja terjatev na prenos pravic in obveznosti iz razmerja s tretjo osebo (to lahko zahteva) in ima v primeru steaja komisionarja izloitveno pravico na svojih stvareh in stvareh, ki jih je komisionar pridobil zanj.
PEDICIJSKA POGODBA
V okviru pedicijske dejavnosti pediter organizira odpravljanje in dostavljanje blaga ter dodatne storitve v zvezi s to dejavnostjo v svojem imenu za raun komitenta. Vse posle se opravlja na podlagi pedicijske pogodbe, s katero se pediter zavee, da bo za prevoz doloene stvari sklenil v svojem imenu in za raun naroitelja potrebne pogodbe, naroitelj pa mu bo za to dal plailo. Posel se lahko opravi tudi v tujem imenu in na tuj raun, e je to posebej dogovorjeno. V primeru dvoma se uporabljajo pravila o mandatu ali pogodbi o trgovskem zastopanju. pediter ne odgovarja za uspeh celotnega posla, temve le za pravilno opravljeno delo (posel). Tveganje za neuspeh nosi naroitelj. Loujemo mednarodno in domao pedicijo. pediter mora: varovati interese naroitelja kot dober gospodarstvenik; obvestiti naroitelja o napakah v njegovem naroilu, zlasti, e bi s tem nastali veji
stroi ali kode in poakati na nadaljnja navodila, obvestiti ga mora o napani embalai in poskrbeti za pravilno embalao, e zanjo ne more poskrbeti naroitelj (gre pa to v stroke naroitelja), obvestiti mora o vseh napakah blaga ob prevzemu in poskrbeti za interes naroitelja nasproti tretji osebi; ravnati mora v skladu z navodili naroitelja, razen e je treba opraviti kaken nujen posel, da se preprei koda. Naroitelj mora poskrbeti za doloitev smeri, doloitev sredstva in naina prevoza ter za druga navodila pediterju.
37
G.R.
pediter ne odgovarja za prevoznika oz. kodo, ki jo le-ta povzroi, razen e je tako dogovorjeno (del credere dogovor). Za podpediterje odgovarja kot za izpolnitvene pomonike. e je doloeno, da lahko izvaja pogodbo prek podpediterjev, odgovarja le za pravilno izbiro. e gre za mednarodno pedicijo, mora poskrbeti za davine, carine, zavarovanja. Naroitelju mora predloiti raun in poroilo o opravljenih poslih. Naroitelj lahko zahteva tudi delni, sprotni obraun. e pediter opravlja tudi prevoz, odgovarja iz pediterskega in prevoznega posla (kot pediter in prevoznik). Prevozna pogodba nastane mole ali s posebnim obvestilom. Plailo se doloi v pogodbi ali po tarifi ali splonih pogojih poslov. Plailo se lahko zahteva, ko pediter izpolni svoje obveznosti za vse posle, za katere se je zavezal, da jih bo opravil. Stroke lahko zahteva takrat, ko nastanejo. e je dogovorjeno plailo ob povzetju (da plaa tisti, ki blago prevzame), je naroitelj subsidiarno odgovoren za plailo. Fiksna ali pavalna odprava je doloen enoten znesek za vse opravljen posle iz naloga o odpravi, v tem primeru pediter odgovarja za uspeh (za vse podizvajalce), kot e bi sam opravljal vse posle. e je treba opraviti posle za ve naroiteljev in se omogoi zbirna odprava, se stroki naroitelja zmanjajo, zato ima pediter pravico do posebne provizije, vendar odgovarja za kodo, ki je nastala, pa ne bi nastala, e ne bi bila dogovorjena zbirna odprava. Glede zastavne pravice velja podobno kot pri komisijski pogodbi pediter ima zastavno pravico na stvareh, ki so mu bile izroen za odpravo in v zvezi z njo, dokler jih ima v posesti ali dokler ima v rokah listino, ki mu omogoa razpolaganje z njimi.
POGODBA O KONTROLI BLAGA IN STORITEV

Z njo se vrilec kontrole zavee, da bo nepristransko in strokovno opravil kontrolo blaga in izdal certifikat o kakovosti, naroitelj kontrole pa bo za to plaal doloeno plailo. Vrilec kontrole lahko ugotavlja identiteto, kakovost, koliino in druge lastnosti. DOLNOSTI VRILCA KONTROLE
38
G.R.
Kontrolo mora opraviti tako, kot je doloeno v pogodbi, glede na naravo stvari, naroilo in glede na obiaje. Izdati mora listino o opravljeni kontroli z izdajo certifikata teje kontrola za opravljeno. Blago mora dobro zavarovati in shraniti. Blago mora zavarovati pred zamenjavo Stroke, ki jih ima s tem, krije sam, e so postopki v skladu z naravo kontrole. Shraniti mora vzorce vseh, tudi prodanih stvari. Gre za zaupno razmerje, zato mora vrilec kontrole obveati o vseh pomembnih dejstvih v zvezi z blagom. Vrilec kontrole ima pravico do povraila potrebnih in koristnih strokov ter do provizije (do izplaila ima kontrolor zastavno pravico na blagu za zavarovanje svoje terjatve). Kontrolo lahko zaupa tudi drugemu izvajalcu kontrole kakovosti (podkontrola), razen e je to v pogodbi prepovedano, vendar odgovarja za njihovo delo. Kontrolor lahko jami za lastnosti blaga kontrola z garancijo. Jami, da se lastnosti v doloenem roku ne bodo spremenile. Vrilec kontrole je za svoje delo odgovoren, opravljati ga mora kot dober in skrben strokovnjak. Ne nosi rizika za napaen rezultat, razen e je deloval v nasprotju s pravili stroke. NARONIK KONTROLE Dati mora navodila, plaati dogovorjeno provizijo in povrniti vse potrebne in koristne stroke, ki jih je imel vrilec kontrole. Glavna je dolnost plaila! Dokler naroena kontrola ni opravljena, lahko naronik razdre pogodbo v tem primeru je kontrolorju dolan sorazmeren del plaila in strokov.
39
G.R.
SHRANJEVALNA (HRAMBENA) POGODBA

Ena oseba drugi prepusti stvar v hrambo za doloeno plailo. Obsega tri vrste pogodb: depositum, receptum, skladina pogodba.
Shranjevalec (depozitar) se zavee hraniti stvar, ki mu jo polonik (deponent) izroi. Pogodba je lahko odplana ali neodplana. Predmet shranjevalne pogodbe je lahko samo premina stvar. OBVEZNOSTI DEPOZITARJA (SHRANJEVALCA) Glavna obveznost depozitarja je, da stvar hrani. O vsaki spremembi na stvari mora obvestiti deponenta. V primeru neodplane pogodbe je dolan stvar hraniti kot svojo lastno, pri odplani pogodbi pa jo mora hraniti kot dober gospodar oz. gospodarstvenik. Nima pravice do uporabe stvari, sicer odgovarja poloniku tudi za nakljuno unienje ali pokodovanje stvari. Ko polonik od shranjevalca zahteva vrnitev stvari, mu jo je ta dolan vrniti z vsemi plodovi in drugimi koristmi (razen e se izkae, da polonik ni upravien do stvari). PRAVICE SHRANJEVALCA Upravien je do povraila strokov, ki jih je imel za ohranitev stvari in povrailo kode, ki jo je imel zaradi hrambe. Plailo za hrambo lahko zahteva samo, e je bilo dogovorjeno, e ga je mogoe priakovati glede na okoliine posla ali e se s hrambo poklicno ukvarja. Shranjevalec lahko pri brezplani hrambi predasno oz. kadarkoli vrne, e sami stvari grozi nevarnost unienja ali pokodbe ali e shranjevalcu zaradi nadaljnje hrambe grozi koda.
NEPRISTNA HRAMBA (DEPOSITUM IRREGULARE)

Predmet hrambe so nadomestne stvari, ki jih ima depozitar pravico uporabljati, vendar mora vrniti enako koliino blaga iste vrste. Gre za meanje s posojilno pogodbo, zato se
40
G.R.
za nepristno hrambo v preteni meri uporabljajo dolobe o posojilni pogodbi, razen glede kraja in asa vrnitve stvari.
GOSTINSKA HRAMBA (RECEPTUM) (724-729)

Gre za posebno odgovornost tistih oseb, ki nudijo doloene storitve osebam, ki s seboj prinesejo svoje stvari. Dolobe o receptumu se uporabljajo tudi za bolninice, eleznice Gostinec je stvar dolan sprejeti v hrambo. Gostu je treba zagotoviti prostor za shranjevanje njegovih stvari. e je sklenjen depositum, veljajo splona pravila o shranjevalni pogodbi. Gost je dolan kodo priglasiti, sicer ima pravico do odkodnine le, e je koda nastala po krivdi gostinca. Pri receptumu se ne sklene shranjevalna pogodba. Gostinec odgovarja ne glede na to, ali je sklenjena shranjevalna pogodba ali temeljni posel. Ne gre za pogodbeno razmerje, temve za kvazikontrakt odgovornost gostinca nastane na podlagi zakona, razen e je izkljui. Odgovornost za receptum je objektivna in stroja kot pri depositumu. Odgovornost je izkljuena, e je bila stvar uniena ali pokodovana zaradi okoliin, ki se jim ni bilo mogoe izogniti ali jih odvrniti, ali zaradi vzroka v sami stvari ali po krivdi gosta. Po ZOR gostinec odgovarja do doloenega zneska (10.000 din po OZ 150.000 SIT), preseno kodo nosi okodovanec. Napis, ki izkljuuje, omejuje ali pogojuje odgovornost gostinca za stvari, ki so jih gostje prinesli s sabo, nima pravnega uinka, ker je v nasprotju s samo naravo razmerja med gostincem in stranko. Odgovornost gostinca se lahko izkljui le za vredneje stvari. Gostinec ima na gostovih stvareh retencijsko pravico, dokler mu ta ne plaa rauna.
SKLADINA POGODBA
Je gospodarska izpeljanka depozitne pogodbe, ki je vedno odplana. Skladinik se zavee hraniti stvari ali blago poloitelja, za to pa dobi plailo. Skladienje je gospodarsko zelo pomembna dejavnost. Pomembno je tudi, da se prenos lastninske pravice lahko opravi brez izroitve. Z blagom , ki lei v skladiu, lahko polonik razpolaga s posebnim vrednostnim papirjem skladinico, ki jo mora skladinik izdati na zahtevo polonika. Gre za ordrski vrednostni papir, z njim inkorporirana lastninska pravica se prenaa z indosamentom prenaa se ne da bi se z
41
G.R.
blagom fizino karkoli zgodilo. Blago v skladiu je mogoe tudi zastaviti. Za nadaljnja izvajanja glej skladinico pri vrednostnih papirjih! Skladinik odgovarja za kodo na blagu, razen e je nastala zaradi okoliin, ki se jim ni bilo mo izogniti ali jih odvrniti, zaradi krivde polonika, zaradi hib ali naravnih lastnosti blaga, zaradi slabe embalae. Kadar na blagu zanejo nastajati spremembe, zaradi katerih le-temu grozi unienje, mora skladinik blago takoj prodati. Skladinik ne sme meati sprejetih nadomestnih stvari s stvarmi iste vrste in kakovosti, razen e polonik v to privoli ali e je oitno, da gre za stvari, ki se lahko meajo brez nevarnosti, da bo za polonika nastala koda. Skladinik ima za skladienje pravico zahtevati plailo in povrailo strokov, ki so bili potrebni za ohranitev blaga. Do plaila ima zastavno pravico na uskladienem blagu. Polonik oz. prevzemnik mora blago pregledati v trenutku prevzema in napake grajati. Oitne napake mora grajati takoj, sicer se teje, da je bilo blago v redu prevzeto. O napakah, ki jih ni bilo mogoe ugotoviti pri prevzemu, mora skladinika obvestiti v sedmih dneh od dneva, ko je blago prevzel, sicer se teje, da je bilo blago v redu prevzeto.
42
G.R.
TURISTINE POGODBE
Gre za medsebojno heterogene pogodbe, ki se nanaajo na turistine storitve, ki imajo velik gospodarski pomen zlasti zaradi podrejenosti posameznika v pogodbenem razmerju. Zakonska pravila, ki urejajo to razmerje, so zelo redka. Na mednarodni ravni se poskua urediti s konvencijo, ki je sicer bila sprejeta, vendar je ni sprejelo zadostno tevilo drav in zato ni zaela veljati. Nekatere drave nimajo interesa nuditi boljega pravnega varstva turistom. Direktiva EU zavezuje drave lanice, da poenotijo "pogodbo o potovalnem paketu" (travelling package).
POGODBA O ORGANIZIRANJU POTOVANJA

Je dogovor, s katerim se organizator potovanja (turistina agencija) zavezuje, da bo priskrbel potniku skupek (paket) storitev, potnik pa se zavezuje, da bo organizatorju za to plaal pavalno ceno. Turistina agencija ne izvaja storitev, temve sklene pogodbe z neposrednimi izvajalci, zato se postavi vpraanje odgovornosti za napake, ki jih povzroi neposredni izvajalec. DOLNOSTI ORGANIZATORJA Turistu mora izroiti potrdilo o potovanju, v katerem se natanno navedejo storitve. Potrdilo o potovanju ni pogodba, vendar se ponavadi sklicuje nanjo. Odgovarja za kodo, e so bile storitve opravljene pomanjkljivo ali niso bile opravljene ("stvarne" napake), e jih turist graja v 8 dneh po vrnitvi s potovanja. Turist ima pravico zahtevati zmanjanje plaila (ao quanti minoris). Klavzule v splonih pogojih, ki skrajujejo rok za ugovor, omejujejo monost ugovora ali izkljuujejo odgovornost organizatorja za doloene storitve, so nine. Odgovarja za normalno nastalo kodo (npr. natakar turistu unii obleko), razen e dokae, da je pri izbiri izvajalcev ravnal kot skrben organizator. Organizator ima pravico zviati ceno, e je to navedel v potrdilu o potovanju in e je po sklenitvi pogodbe prilo do spremembe v menjalnem teaju valute ali do spremembe v tarifah prevoznikov, ki vplivajo na ceno potovanja. e zvianje dogovorjene cene presega deset odstotkov, lahko potnik razdre pogodbo brez povrnitve kode. V tem primeru ima tudi pravico dobiti nazaj vse, kar je e plaal. POTNIK je dolan plaati ceno, kot je dogovorjena oz. v navadi.
43
G.R.
ODSTOP OD POGODBE Potnik sme v vsakem trenutku delno ali popolnoma odstopiti od pogodbe. e potnik odstopi od pogodbe v primernem roku preden se je potovanje zaelo (pravoasen odstop), ima organizator le pravico do povrnitve administrativnih strokov. Pri nepravoasnem odstopu ima organizator od potnika pravico zahtevati kot povrailo doloen odstotek cen, ki mora biti ekonomsko opravien in sorazmeren asu, preostalemu do zaetka potovanja. e odstopi od pogodbe potem, ko se je potovanje e zaelo, ima organizator pravico d celega zneska dogovorjene vsote. Organizator sme odstopiti od pogodbe brez povrnitve kode, e nastopijo izredne okoliine ali e se ni zbralo najmanje tevilo potnikov, navedeno v potrdilu o potovanju. SPREMEMBE V PROGRAMU POTOVANJA dovoljene le, e jih povzroijo izredne okoliine, stroke nosi organizator, znianje strokov pa gre v prid turista.
POSREDNIKA POGODBA O POTOVANJU

Je dogovor, s katerim se posrednik zavee, da bo v imenu in za raun potnika sklenil pogodbo o organiziranju potovanja ali posebnih storitvah, ki omogoajo potovanje ali bivanje, potnik pa se zavezuje, da bo za to plaal. Posrednik se mora ravnati po navodilih, ki jih da potnik oz. tako, kot je v danih razmerah najugodneje za potnika. Pri izbiri tretjih oseb je posrednik dolan ravnati vestno (culpa in eligendo).
POGODBA O NAJETJU TURISTINIH ZMOGLJIVOSTI

Alotmajska pogodba je pogodba o najetju turistinih zmogljivosti med turistino agencijo in gostincem, s katero se gostinec zavee, da bo dal turistini agenciji na razpolago doloeno tevilo lei in ji plaal doloeno provizijo, ta pa se zavezuje, da si bo prizadevala leia zasesti in za opravljene storitve plaati ceno. Posebnost je v tem, da se hotel zavee za rezultat (aleatorna obveznost), turistina agencija pa se zavee le za trud. Agencija ima trdno terjatev do hotela, hotel pa nima trdne terjatve do agencije. e agencija ne najde nikogar, ne plaa odkodnine. Zaradi posebnosti je za alotmajsko pogodbo predpisana pisna oblika in obveznost obveanja.
44
G.R.
Turistina agencija je dolna obveati gostinca o zasedanju zmogljivosti in mu sporoiti rok, do katerega lahko gostinec prosto razpolaga z najetimi zmogljivostmi. Agencija je dolna plaati gostinske storitve potem, ko jih gostinec opravi. Gostinec je dolan plaati turistini agenciji provizijo od prometa, ki ga je imel po alotmajski pogodbi.
45
G.R.
POSLI O UPORABI STVARI

Tukaj gre za posodbeno pogodbo ter za najem oz. zakup. Z obema pogodbama se prenaa pravica do uporabe stvari. Posodba predpostavlja neodplanost, najem oz. zakup pa odplanost, zato se govori tudi o rabokupni pogodbi. V ODZ sta bila najem in zakup posebej urejena (razlika je bila v tem, da je pri najemu lo za golo rabo stvari brez pridobivanja plodov, pri zakupu pa je zakupnik vlagal svoje delo in pridobival plodove, zlasti naravne). Iz teh pogodb so se razvile moderne pogodbe, zlasti leasing, rent-a-car
POSODBENA POGODBA
Je dogovor, s katerim posodnik (komodant) izroi stvar izposojevalcu (komodatar) v uporabo za doloen as, po poteku katerega je izposojevalec dolan isto stvar vrniti. Ni vzajemna pogodba, eprav imata obe stranki obveznosti. Po ODZ gre za realen kontrakt, ki se sklene z izroitvijo stvari (izroitev mora biti dejanska). Ker gre za neodplano pogodbo, ne pride v potev jamevanje za napake. Poslovni namen pogodbe je izposojevalcu priskrbeti neodplano rabo stvari. POSODNIK (KOMODANT) dolan je stvar izroiti. e tega ne stori, je izroitev mogoe izsiliti s tobo. Dolan je izposojevalcu dati navodila za uporabo stvari, e so le-ta potrebna za pravilno delovanje stvari (sodelovalna dolnost, da ne bi nastala koda). Izposojevalcu je dolan povrniti kodo, ki jo zakrivi (npr. ve, da bi zaradi stvari utegnila nastati koda, pa ga ne opozori na to). Posodnik je dolan izposojevalcu povrniti izredne stroke za popravilo, kolikor so bili neogibno potrebni in z gledia posodnika koristni. IZPOSOJEVALEC (KOMODATAR) njegova upnika dolnost je prevzem, zato ga niti s tobo ni mogoe zahtevati (razen e je prevzem causa pogodbe). Izposojevalec mora stvar uporabljati v okviru dogovora ali narave posodbene pogodbe e ne, ima posodnik pravico posodbeno razmerje razvezati.
46
G.R.
Izposojevalec mora biti posebno skrben pri varovanju stvari, ravnati mora s skrbnostjo dobrega gospodarja (ni zadostna skrbnost kot v lastnih zadevah). Dolan je stvar vzdrevati oz. nositi obratne in redne stroke za uporabo stvari. S potekom dogovorjenega asa je dolan stvar vrniti (species). Stvar lahko vrne tudi pred potekom (posodnik ne more zahtevati predasne izpolnitve). Posodbeno razmerje preneha: s potekom asa, z odstopom od pogodbe izposojevalec lahko odstopi kadarkoli, posodnik lahko odstopi, e izposojevalec stvar protipogodbeno uporablja, s smrtjo izposojevalca. Kadar trajanja posodbe ni mogoe razbrati ne iz dogovora niti iz namena pogodbe, gre za neobvezno pogodbo do preklica PREKARIJ. V tem primeru lahko posodnik kadarkoli zahteva vrnitev stvari, vasih je upravien tudi do plaila.
ZAKUPNA (NAJEMNA) POGODBA

Odplana je po definiciji je dogovor, s katerim se najemodajalec (zakupodajalec) zakupniku (najemniku) zavee, da mu bo izroil doloeno stvar v rabo, ta pa se zavee, da mu bo za to plaal doloeno zakupnino (najemnino). Je konsenzualen kontrakt (po ODZ je bila realen nastala je ele z izroitvijo v posest). Nastane vpraanje uinka obljube. Pravni naslov najemodajalca za obstoj najemne pogodbe ni relevanten, zato lahko najemno pogodbo sklene tudi nelastnik. Kavza je odplana prepustitev rabe (causa credendi/acquirendi). Vendar se najem pogosto kombinira s storitvami viniarska (kolonska) pogodba je prepovedana (tam zakupnik plauje najemnino v plodovih in mora poleg tega opravljati e dela na zemlji zakupodajalca. e najem ni posebej urejen v kaknem predpisu, se uporablja ZOR. Posebne dolobe: Stanovanjski zakon, Zakon o kmetijskih zemljiih, Zakon o poslovnih prostorih v vejem delu je razveljavljen.
47
G.R.
OBVEZNOSTI NAJEMODAJALCA Izroiti stvar v posest in rabo v doloenem asu e ne pride do izroitve pravoasno, gre za neizpolnitev in najemnik lahko toi na izpolnitev ali razdre pogodbo. Moen je najem na delu stvari (npr. na sobi v stanovanju). Stvar mora izroiti stvar v stanju, kakrno je bilo dogovorjeno ali kakrna mora biti glede na naravo in pomen pogodbe. Odgovarja za stvarne in pravne napake izpolnitve zagotoviti mora tisto kakovost stvari, ki je potrebna za normalno rabo glede na namen, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Naeloma kakovost zagotavlja, dokler traja najemno razmerje. Vzdrevati mora stvar, da slui svojemu namenu nosi stroke vzdrevanja, najemnik pa obiajne sprotne stroke. Stranki pa se lahko dogovorita tudi drugae npr. najemodajalec zarauna nijo najemnino, ker bo najemnik nosil stroke vzdrevanja. Problem nastane zlasti e pride do predasnega prenehanja pogodbe. Odgovarja za stvarne napake stvari podobno kot prodajalec pri prodajni pogodbi. e je napaka odpravljiva, najemnik ne more razdreti pogodbe pred potekom asa za odpravo napake. Najemnik ima dolnost obveanja. Odgovarja za pravne napake. Najemodajalec lahko pogodbo odpove, e najemnik: uporablja stvar v nasprotju s pogodbo oz. njenim namenom; zanemarja vzdrevanje stvari in je nevarno, da bo nastala koda; ne plauje najemnine; da stvar v podnajem brez najemodajalevega dovoljenja.
OBVEZNOSTI NAJEMNIKA Stvar mora uporabljati kot dober gospodar. Obveati mora najemodajalca o vseh napakah stvari ne sme odpravljati napak sam oz. sme to storiti ele po poteku roka. Ob prenehanju pogodbe mora stvar v stanju, kakrno je bilo v zaetku. Ne odgovarja za poslabanje stvari, ki je posledica redne rabe. Plaevati mora najemnino, kot je bilo dogovorjeno v periodinih zneskih ali s celotnim zneskom na zaetku ali ob koncu razmerja. Neplailo najemnine teje za neizpolnitev,
48
G.R.
najemodajalec ima pravico razdreti pogodbo v tem primeru mora doloiti najmanj petnajstdnevni rok za izpolnitev, e ta potee brez plaila, se pogodba razvee. Najemnik lahko zahteva razdor pogodbe: e je raba stvari omejena zaradi popravila; e ima stvar napako, ki je ni mogoe odpraviti oz. je najemodajalec ne odpravi v roku; e pride do odtujitve stvari, ki je v zakupu; je raba stvari omejena zaradi popravila; ima stvar napako, ki je ni mogoe odpraviti oz. je najemodajalec ne odpravi v roku; se zaradi zakupodajalevih sprememb na stvari zmanja uporaba; e stvar nima lastnosti, ki bi jo morala imeti. Najemnik lahko zahteva znianje zakupnine, e:
PRENEHANJE Poznamo najem za doloen as in najem za nedoloen as. V obeh primerih lahko najem preneha pred potekom asa v primeru kritev takrat gre za razdor pogodbe. Najem za nedoloen as preneha le z odpovedjo pogodbe. Odpovedni rok je po ZOR najmanj 8 dni za preminine, zato ga je treba doloiti v pogodbi. Odpoved oblikovalna pravica. Relocatio tacita e stranki nadaljujeta z izpolnjevanjem obveznosti po poteku roka. Najem preneha zaradi unienja stvari, npr. vije sile, ne preneha pa s smrtjo strank razmerje se prenaa na dedie na obeh straneh. Izjema je le prisilna prodaja v steajnem postopku s prodajo najemna razmerja prenehajo. S stvarjo, ki je v najemu, lahko lastnik prosto razpolaga in jo proda. e je le obljubljena izroitev najemniku, pa je pred le-to izroena kupcu, najemnik nima pravice zahtevati izroitve stvari, temve ima odkodninski zahtevek proti najemodajalcu. e je do odtujitve (spremembe lastnine) prilo v asu, ko je stvar e v posesti najemnika, uinkuje najemna pogodba nasproti novemu lastniku, razen e je ta svojo odgovornost izkljuil. Najem dobi uinek erga omnes, e je vpisan v zemljiko knjigo. Podnajem pomeni, da najemnik da del stvari v rabo tretji osebi, ki je v razmerju do njega najemnik.
49
G.R.
POSEBNE OBLIKE NAJEMA Najem kmetijskih zemlji Zakon o kmetijskih zemljiih doloa najkrajo dobo zakupa za kmetijsko zemljie deset let, za posebne zemljike nasade pa e ve. Zakup je treba vpisati v zemljiko knjigo. Sklepanje pogodb o zakupu kmetijskih zemlji se ravna po pravilih za prodajo obstaja predzakupna pravica, pogodbo je treba predloiti v potrditev upravnemu organu. e gre lastnik kmetijskega zemljia na sluenje vojakega roka ali je zaasno nesposoben za opravljanje del, ti predpisi niso obvezujoi (glede asa trajanja in sklepanja pogodb). Stanovanjski zakon nudi dobro zaito najemnikom, pri emer razlikujemo med dvema vrstama najemnikov navadnimi najemniki in prejnjimi upravienci do stanovanjske pravice, ki niso kupili stanovanja in so postali najemniki za nedoloen as. Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki in navesti vse osebe, ki bodo ivele v stanovanju. Najem za nedoloen as lahko najemnik odpove kadarkoli, najemodajalec pa le, e najemniku zagotovi primerno nadomestno stanovanje. Najem za doloen as se lahko razdre le zaradi taksativno natetih krivdnih razlogov. Pri tem mora dati najemodajalec dodaten rok za odpravo kritve in ele po poteku tega roka lahko s tobo zahteva ugotovite, da je najemna pogodba razdrta. Najem za doloen as se lahko sklene le, e: je stanovanje slubeno, najemno stanovanje oddaja fizina oseba, ki ne oddaja ve kot treh je predvideno za ruenje, obnovo ali spremembo namembnosti, se najemno stanovanje ne nahaja v stanovanjski hii, se zaasno oddaja osebam, prizadetim zaradi elementarnih in drugih nesre.
stanovanj,
50
G.R.
POSOJILNA POGODBA
Je dogovor, s katerim se posojilodajalec posojilojemalcu zavee, da mu bo izroil denar ali doloeno koliino nadomestnih stvari, ta pa se zavee, da mu bo po doloenem asu vrnil enak znesek ali enako koliino stvari iste vrste in kakovosti (tantundem eiusdem generis et qualitatis). Lahko je odplana ali neodplana. Plailo so obresti, ki jih pri gospodarskih pogodbah posojilojemalec dolguje, tudi e niso dogovorjene. Kadar gre za negospodarsko pogodbo, se v dvomu teje, da je odplana. Kavza posojilne pogodbe je kreditiranje posojilojemalca, za njeno veljavnost pa se ne zahteva nobena posebna oblinost. PRAVICE
IN DOLNOSTI POSOJILODAJALCA
stvar je dolan posojilojemalcu izroiti. Odgovarja
mu za napake in kodo, ki jo te povzroijo (e je pogodba odplana zmeraj, e je neodplana le e so mu bile znane in ni obvestil posojilojemalca). Pravica posojilodajalca je enostranski odstop od pogodbe, e je negotovo, ali bo jemalec sposoben vrniti posojilo. Te pravice nima, e posojilojemalec da zadostno varino.
PRAVICE IN DOLNOSTI POSOJILOJEMALCA
dolan je vrniti istovrstne stvari v enaki koliini in
kakovosti, v roku, ki je doloen s pogodbo. Kadar rok vraila ni doloen, jih mora vrniti v primernem roku od posojilodajaleve zahteve. Stvar lahko predasno vrne, e posojilodajalca o tem vnaprej obvesti in e mu povrne morebitno kodo. NAMENSKO
POSOJILO
e je posojilo dano za doloen namen, posojilojemalec pa ga uporabi
v nasprotju z dogovorom, lahko posojilodajalec izjavi, da razdira pogodbo. CONTRACTUS MOHATRAE dogovor, po katerem posojilodajalec drugi stranki blago izroi, da ga ta proda tretjemu, kupnino pa obdri kot posojilo. Kot taka se teje tudi pogodba, po kateri prodajalec kupcu proda stvar, kupnino pa kupec obdri kot posojilo.
51
G.R.
SKUPNOST (COMMUNIO)
Individualizem se e od rimskega prava naprej nadaljuje tudi v nao dobo, zato se je le steka razvila koncepcija pravne osebe. Rimsko pravo je obe obliki, communio in societas, poznalo, vendar ju mea, kar se pozna tudi v ODZ. V modernem pravu poznamo obe obliki, vendar je communio veliko manj razvita. OZ e pripada stvar ali pravica ve osebam skupaj, se uporabljajo dolobe tega poglavja, razen e zakon ne doloa drugae uporaba je subsidiarna. ZOR splone dolobe o skupnosti ne vsebuje. Razlog je Ustava SFRJ iz leta 1974. Kljub temu to ne pomeni, da skupnosti ni bilo npr. skupno premoenje zakoncev, terjatev pripada ve osebam, skupnost solastnikov v stvarnem pravu, skupnost dediev v dednem pravu TEMELJNE PRAVNE ZNAILNOSTI SKUPNOSTI Ista pravica pripada ve osebam. Govorimo le o civilnopravnih pravicah, ki se pojmujejo iroko. Pravica mora biti natanno individualizirana. Vasih gre za ve individualnih pravic, vendar jih povezujejo skupni deli, npr. skupni deli in naprave v vestanovanjski stavbi. Ne moremo govoriti o isti pravici, e so le-te individualizirane, e se ne izvrujejo enako oz. skupno, npr. delniarji poverijo izvrevanje pravic iz delnic neki banki tukaj ne gre za skupnost. Za vsakega imetnika je ugotovljen ali ugotovljiv dele v naravi ali idealni dele. O skupnosti kot celoti smejo odloati le vsi lani skupaj. NASTANEK
SKUPNOSTI
temelji za nastanek so lahko zelo razlini. To je lahko neko fizino
(nepravno) dejstvo, npr. ve oseb ustvari izum, lahko je enostranski posel, npr. oporoka, lahko je zakon pri zakonitem dedovanju, akti izven ojega civilnega prava, npr. skupno premoenje zakoncev, redkeje pa nastane s pogodbo. DELEI V SKUPNOSTI celoten predmet skupnosti je pokrit z delei v naravi ali pa z idealnimi delei. Tudi tisti del, ki pripada vsem, je pokrit z idealnimi delei. V dvomu (e okoliine ne govorijo drugae) tejejo ti delei za enake. PRAVICE
IN OBVEZNOSTI V ZVEZI Z DELEI
e gre za delee v naravi, ima vsak udeleenec
izkljuno pravico do uporabe svojega dela, vendar ne sme pri tem ovirati enake uporabe drugih. Vsak ima pravico do uporabe skupnega dela na nain, ki ne ovira drugih. Vsak ima pravico do "plodov", ki so sorazmerni njegovemu deleu. Vsak ima pravico
52
G.R.
razpolagati s svojim deleem v naravi ali idealnim deleem. e odsvoji svoj dele, gre za generalno sukcesijo novi udeleenec ne dobi le pravic, temve tudi obveznosti, ki so pripadale dotedanjemu lastniku. ODLOANJE vsakemu udeleencu pripada tevilo glasov sorazmerno njegovemu deleu. Predlog OZ doloa, da se odloa z veino glasov, e gre za redno uporabo, upravljanje in razpolaganje (uivanje). Z dvotretjinsko veino se odloa o izboljanju predmeta skupnosti, o ukrepih, ki pomembno poveajo vrednost skupnosti ali izboljujejo njegovo uporabo. e takna odloitev finanno hudo obremenjuje ali omejuje pravice kaknega udeleenca, se lahko sprejme le soglasno. Udeleenci se lahko dogovorijo, da bodo o rednem upravljanju, uporabi in uivanju odloal eden izmed njih ali tretja oseba. O tem se dogovorijo z veino glasov. Ne glede na to, kako je urejeno odloanje o rednem upravljanju, lahko vsak ukrene, kar je potrebno. Udeleenci ne morejo zahtevati bistvene spremembe predmeta skupnosti takna zahteva teje za predlog za prenehanje skupnosti. Udeleenec nosi vse stroke v zvezi z rednimi odloanji in sprejetimi odloitvami . PRENEHANJE vsak udeleenec lahko zahteva prenehanje skupnosti ta pravica nikoli ne zastara. Z dogovorom lahko udeleenci to pravico trajno ali zaasno izkljuijo ali jo omejijo z odpovednim rokom. Ti dve dolobi nista v koliziji, ker v slednjem primeru pravice ni in ne more zastarati. Tudi e je pravica trajno ali zaasno izkljuena ali omejena z odpovednim rokom, je mogoe zahtevati prenehanje skupnosti, e za to obstaja utemeljen razlog. e udeleenci ne odloajo tako, kot je primerno glede na predmet ali ne morejo dosei soglasja, lahko vsak zahteva postavitev upravitelja. Upravitelja postavi sodie in le-ta lahko zahteva prenehanje skupnosti. Kljub omejitvam lahko skupnost preneha, e soglasno zahtevajo prenehanje skupnosti. Skupnost preneha tudi, e udeleenci v celoti odsvojijo predmet skupnosti. POSLEDICE PRENEHANJA: Razdelitev predmeta skupnosti e je mono v naravi, sicer se predmet proda in se razdeli izkupiek (nepreminino se proda na javni drabi); ob prodaji ima vsak udeleenec pod enakimi pogoji prednostno pravico do nakupa predmeta. e predmeta ne uspejo prodati, skupnost ne preneha.
53
G.R.
e preneha skupnost s preoblikovanjem v societas vsa razmerja med udeleenci se presojajo v skladu z drubeno pogodbo. te dolobe se uporabljajo le, e ni drugae
SUBSIDIARNA
UPORABA DOLOB O SKUPNOSTI
urejeno v posebnem zakonu. e ni posebej urejeno, je treba ob uporabi pravil o skupnosti upotevati tudi pravila pravnega podroja, na katerem obstaja skupnost, in obiaje tak primer je, e ima ve oseb isti dele v d.o.o. Na ta nain bi se lahko pojavilo ve kot 50 oseb kot drubeniki, kar ZGD prepoveduje. Ta doloba ima namen ohranjati dejansko monost drubenikov, da odloajo in medsebojno sodelujejo. e bi tevilo imetnikov deleev preseglo 50, bi to bilo izigravanje pravil. Postavi se tudi vpraanje odnosa med skupnostjo imetnikov delea in imetniki ostalih deleev pri odloanju o drubi stalie udeleencev mora predstavljati voljo, stalie poslovnega delea, zato morajo udeleenci skupnosti izvoliti zastopnika, ki naj jih predstavlja pri odloanju.
54
G.R.
SOCIETAS (DRUBENA POGODBA CIVILNEGA PRAVA)

Uporablja se pri ustanavljanju gospodarskih drub, dokler niso vpisane v sodni register ter med posamezniki, zelo aktualna pa je tudi v aktivnem gospodarskem poslovanju, kjer udeleenci ne elijo vzpostaviti neke pravne osebe, da bi dosegli skupni cilj. To je bilo potrebno upotevati pri ureditvi v OZ; ki nekoliko odstopa od npr. personalistine koncepcije k kapitalistini koncepciji glede tega, da se odloa soglasno o skupnih zadevah. Kljub temu je vasih dopustno veinsko odloanje. DEFINICIJA
PO
OZ dve ali ve oseb se zavee, da si bodo s svojimi prispevki prizadevale
dosei zakonsko dopusten cilj. Ta definicija vsebuje vse bistvene sestavine definicij v tujih kodifikacijah. TEMELJNE ZNAILNOSTI SOCIETAS Societeta ni pravna oseba, zato ne more kot taka nastopati v pravnem prometu lahko pa nastopa preko drubenikov. SKUPNI NAMEN mora biti dopusten, nedopusten namen odvzema pogodbi naravo drubene pogodbe. Kaken je lahko ta namen, OZ ne govori, vendar za doloene namene zakoni predpisujejo posebne oblike zdruevanja, npr. politine stranke, drutva, verske skupnosti Vendar to ne pomeni, da se v posebnih oblikah organiziranja ne bi mogle uporabiti dolobe o societas. Namen mora biti skupen pri menjalnih razmerjih so interesi gospodarsko gledano nasprotujoi (bipolarni), eprav se nekje sreajo. Za societas je znailen skupen interes, vsi so na isti strani. V drubenih zadevah imajo interesi drube prednost pred interesi posameznikov oz. drubenikov, pa tudi druba kot celota mora pospeevati interese drubenikov e druba potrebuje storitev, naj jo naroi pri drubeniku, e jo le-ta ponuja pod enakimi pogoji kot tretja oseba. ZAVEST DRUBENOSTI (affectio societatis) societas ureja notranja razmerja med drubeniki. KONSENZUALNOST societas nastane s sporazumom med drubeniki, niso potrebna posebna ravnanja. POUDARJA SE PREMOENJSKI INTERES.
NASTANEK DRUBENE POGODBE
55
G.R.
Priti mora do sporazuma med udeleenci, ni pa nujno, da pogodbeniki pogodbo imenujejo drubena nastane lahko v drugih pravnih razmerjih, e ima vse bistvene znailnosti. Oblika ni predpisana. Sklenejo jo lahko tudi zastopniki in pooblaenci drubenikov. VSTOP to mora pogodba izrecno dopuati. Kot vsi ostali je tudi novi
NOVEGA DRUBENIKA
drubenik dolan dati prispevek, po dnevu vstopa pa je upravien do koristi drube in odgovoren za obveznosti drube. PRENOS
POLOAJA NA TRETJO OSEBO
drubenik svojega poloaja na tretjo osebo ne more
prenesti, razen e to dopua pogodba in e je tretja oseba obenem tudi drubenik. IZKLJUITEV
DRUBENIKA
mono le, e to dopua drubena pogodba ali e obstajajo
utemeljeni razlogi za izloitev. Izkljueni drubenik je upravien zahtevati povrailo svojega delea, katerega vrailo se sme zadrati, e je proti njemu sproen odkodninski postopek. NUJNE SESTAVINE DRUBENE POGODBE OBVEZNOSTI DRUBENIKOV: Prispevek temeljna dolnost vsakega drubenika, doloen je lahko v pogodbi, sicer so dolni dati vloke po enakih delih. Za prispevek teje dajatev ali storitev, lahko je dana stvar tudi v uitek. Ni dovoljena oz. ni drubene pogodbe, e stranka niesar ne vloi, temve iz pogodbe pridobiva samo koristi. Opravljanje dolnosti v drubi s skrbnostjo kot v lastnih zadevah, e pa je dejavnost drube taka, da so zavoljo nje drubeniki strokovno usposobljeni, se zahteva skrbnost dobrega gospodarstvenika ali strokovnjaka. Prispevati za pokrivanje izgub in prepreevanje kode.
DRUBENIKOV:
PRAVICE
Temeljna pravica je udeleba na koristi, ta je lahko razlina, do dela je upravien vsak drubenik.
Odloanje o zadevah drube je soglasno. Kaj teje za zadeve drube, OZ navaja primeroma gre za vse odloite, ki presegajo redno poslovanje. Drubeniki se lahko dogovorijo, da bodo tudi o teh zadevah odloali z veino, vendar ne manj kot z dvotretjinsko (kogentna norma).
56
G.R.
Poslovodstvo opravljajo skupno in enakopravno. S pogodbo se da doloiti, da se poslovodstvo poveri enemu ali ve drubenikom ali celo zunanjim osebam. Iz utemeljenih razlogov lahko drubeniku omejijo opravljanje poslovodstva.
Biti obveen o zadevah drube nanaa se tako na zadeve drube kot poslovodstva. To pravico se lahko v pogodbi natanneje uredi. Druba bi morala poskrbeti, da je obveen o zadevah drube, za poslovodstvo pa bi morala druba obveati na zahtevo drubenika.
PREMOENJE
DRUBE
sestavljajo ga materialni prispevki drubenikov, pravice, ki jih
drubenik zagotovi drubi in ustvarjeno premoenje. Obstaja ve monosti, lahko bi lo tudi za skupno lastnino, vendar OZ doloa, da gre za solastnino. Druba ne nastopa kot pravna oseba, e kdo nastopa v imenu drube, se uporabljaj pravila o civilnem zastopstvu. PRENEHANJE DRUBE Societas lahko preneha: ACTIO s potekom asa, za katerega je bila ustanovljena; e je doseen namen; e umre drubenik ali izgubi poslovno sposobnost oz. e mu je dravni organ izdal prepoved opravljanja dejavnosti; e je premoenje drubenika prelo po izvrbi na tretjo osebo; je drubenik izstopil odpove pogodbo; s sklepom drube.
PRO SOCIO
s to tobo lahko vsak drubenik od drugega drubenika zahteva, naj
izpolni svojo obveznost (npr. da plaa prispevek, doloen s pogodbo). Ni nujno razlog za prenehanje societas po OZ.
57
G.R.
DEDNOPRAVNE POGODBE
Stranka z dednopravno pogodbo razpolaga s premoenjem, ki ga bo imela ob smrti, z obligacijski pogodbo pa s premoenjem, ki ga ima. isti dednopravni pogodbi sta prepovedani (pogodba o dedovanju, pogodba o vsebini oporoke. Prepovedana je tudi pogodba o bodoi dediini, saj nihe ne more razpolagati s premoenjem, ki ga priakuje iz naslova dedovanja, eprav to ni povsem dednopravna pogodba. Darilna pogodba, ki naj se izpolni po smrti darovalca, je veljavna, e je sklenjena v obliki notarskega zapisa in je listina izroena obdarjencu, ki s tem dobi trdno obljubo darila.
SPORAZUM O ODPOVEDI NEUVEDENEMU DEDOVANJU

Je dednopravnega znaaja, urjena je v ZD 137. Potomec se izjemoma lahko odpove neuvedenemu dedovanju po predniku po sporazumu z le-tem. To pomeni izjemo od naela, da se nihe ne more odpovedati neuvedenemu dedovanju. Ni pomembna stopnja sorodstva, niti sposobnost potomca, da bi v trenutku odpovedi lahko dedoval. Potomec mora biti popolnoma poslovno sposoben, zastopanja pri tem sporazumu ni. Posledice odpovedi teje, da je potomec umrl pred prednikom, ne upoteva se ga pri klicanju k dedovanju niti pri izraunu nujnega delea. e se izrecno ne odpove dedovanju le v svojem imenu, velja, da se je odpovedal tudi za svoje potomce.
POGODBA O IZROITVI IN RAZDELITVI PREMOENJA

Dogovor, s katerim prednik oz. izroitelj s pravnim poslom inter vivos izroi oziroma razdeli svoje premoenje prejemnikom. Prednik lahko pred svojo smrtjo izroi svoje premoenje svojim potomcem. S to pogodbo elimo dosei, da preide premoenje zapustnika v roke mlajih in sposobnejih. Prepreuje spore ob dedovanju, ni potrebna zapuinska razprava. Tudi zakonec in zunajzakonski partner sta lahko stranki te pogodbe, kar pa ni nujno. Pomembno je, da se izroi in razdeli premoenje, ki obstaja v trenutku sklenitve pogodbe, ne pa v trenutku smrti, ker bi bila pogodba sicer prepovedana. V pogodbi je treba natanno navesti, katere stvari se izroajo. OBLIKOVNE ZAHTEVE pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.
58
G.R.
Po svoji naravi je to darilna pogodba, lahko pa se postavijo tudi druge obveznosti, predvsem po ZD 114 jamevanje po delitvi. Ker ima znailnosti darilne pogodbe, tudi za kavzo teje causa donandi. Gre za obligacijskopravno pogodbo, ki ima dednopravne znailnosti. Stranke pogodbe so lahko le potomci zapustnika (zakoniti dedii), z njo pa se morajo strinjati vsi potomci, ki bi dedovali v prvem dednem redu. Le osebe, ki bi bile in concreto poklicane k dedovanju, Vrhovno sodie je doloilo, da se upotevajo tudi tisti, ki ne bi bili konkretno pozvani. S to pogodbo je lahko zdruena e kakna druga pogodba (npr. preuitkarska, rentna), s tem zakon priznava tudi druge oblike, ki nimajo uinkov izroilnih pogodb. Veljavna je pisna pogodba, s katero se nekdo zavee, da bo podaril svoje premoenje, drugemu, ta pa ga bo preivljal do smrti, eprav ni sklenjena kot izroilna (stalie sodne prakse). Izroitev in razdelitev premoenja je dokonna, premoenje ne preide ve v premoenje zapustnika, razen e se kateri od potomcev ne strinja z delitvijo. V tem primeru se delei ostalih tejejo za darila le-tem in se upotevajo pri izraunu nujnega delea. Enako velja, e se po sklenitvi pogodbe zapustniku rodi otrok ali se pojavi otrok, ki je bil pogrean. Izroitelj lahko pogodbo preklie, e prejemnik zoper njega zagrei hudo nehvalenost (presoja se po dolobah o darilu v OZ, vodilo pa daje tudi ODZ), e prejemnik ne prispeva za preivnino (e mu je ta dolnost naloena s pogodbo), e ne plaa dolgov izroitelja. DEDNOPRAVNI
UINKI
pogodba ima uinek vnaprejnjega dedovanja, zakoniti dedii, ki se
strinjajo, se odpovedo bodoi dedni pravici. Predmet razdelitve se ne upoteva v zapuinsko maso, ne vrauna v dedni dele potomcev, ne upoteva se pri obraunski masi in doloitvi nujnega delea. Osebe, ki jim je bilo premoenje izroeno, ne odgovarjajo za dolgove zapustnika, razen e so tudi dedovali po zapustniku.
POGODBA O DOSMRTNEM PREIVLJANJU

Je obligacijska pogodba o razpolaganju s premoenjem med ivimi. Preivljalec se zavee preivljancu, da ga bo do smrti preivljal, preivljanec pa izjavi, da mu zapua vse premoenje ali njegov del kot dediino. tejemo jo med pogodbe o prevzemu tveganja (aleatorne pogodbe). Skupna in temeljna znailnost teh poslov je, da so obveznosti in pravice odvisne od nekega bodoega
59
G.R.
negotovega dogodka. Nujni dedii pogodbe ne morejo spodbijati zaradi ezmernega prikrajanja nujnega delea (vrednosti izpolnitve se ne da oceniti vnaprej). Za veljavnost pogodbe je predpisana oblika notarskega zapisa. Predmet pogodbe ne more biti premoenje, ki ga bo preivljanec dobil po sklenitvi pogodbe. Gre za odplano pogodbo ne pride v potev za obraunsko vrednot zapuine za izraun nujnega delea, ne pride do kolacije. Ne gre za darilo. Kot darilo teje le razlika med vrednostjo premoenja in strokov, ki so potrebni za priakovano ivljenjsko dobo oz. dobo, ki presega priakovano ivljenjsko dobo. Za sklenitev se zahteva poslovna sposobnost. Lahko je sklenjena tudi med osebami, med katerimi obstaja zakonska dolnost preivljanja. Sklene se lahko tudi v korist otroka. Lahko se jo vpie v javne knjige. Predmet so predvsem nepreminine, tisto kar je zvezano z njihovo uporabo, kmetijski stroji ipd. Preivljanje se doloi glede na potrebe preivljanca. Preivljalec ni odgovoren za dolgove po smrti, vendar se ta odgovornost lahko dogovori za obstojee dolgove. Sprememba pogodbe e se okoliine spremenijo, lahko sodie spremeni pogodbo. Razveza pogodbe lahko je sporazumna tudi po tem, ko jo e zaneta izvrevati, ali na predlog ene od strank pogodbe, e je njuno razmerje tako omajano, da je nevzdrno (krivda se pri tem ne upoteva) in zaradi spremenjenih razmer. Neznosnost se presoja po subjektivnih kriterijih. Vsaka stranka lahko zahteva razvezo, e druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti. Posledice razveze imata odkodninske zahtevke po pravilih odkodninskega prava. Zakon je tukaj nedosleden, ker ne gre za odkodnino, temve za povrailo. Prenehanje pogodbe po preivljalevi smrti pogodba ne preneha, temve njegove obveznosti preidejo na potomce, posvojence in njihove potomce oz. zakonca, e privolijo. e ne privolijo, nimajo pravice zahtevati povraila, razen e ne morejo sprejeti obveznosti. Sodie doloi povrailo po prostem preudarku. Ali lahko nujni dedii spodbijajo pogodbo o dosmrtnem preivljanju? e je bil poslovni namen strank, da gre v veji meri za darilo, potem je izpodbijanje dovoljeno.
60
G.R.
POGODBA O PREUITKU
Preuitkarska pogodba ni urejena v ZD niti v ZOR, ker pa se v ivljenju pogosto pojavlja, jo bo OZ urejal. Namen je, da stareji lastniki kmetij prepustijo le-te mlajim e za asa ivljenja, pogosto se zelo natanno dogovorijo o dajatvah in storitvah, ki so jih prevzemniki dolni izpolnjevati. Preuitkar se zavee, da bo na prevzemnika prenesel lastninsko pravico na doloenih svojih nepremininah, prevzemnik pa se zavee, da bo preuitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil doloene dajatve in storitve. Za veljavnost pogodbe se zahteva posebna oblika notarski zapis. Kadar se taka pogodba vpie v zemljiko knjigo, dobi uinek realnega bremena, kar pomeni, da je za izpolnitev obveznosti iz pogodbe odgovoren tudi novi pridobitelj, e prevzemnik nepreminino odtuji. Pogodbeno razmerje je mono razvezati po volji vsake od strank, e druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti ali e postane skupno ivljenje neznosno.
61
G.R.
BANNI POSLI
banni denarni depozit, hranilne vloge, deponiranje vrednostnih papirjev, kredit, kredit z zastavitvijo vrednostnih papirjev, akreditivi, pogodba o sefu, banne garancije. masovno sklepanje, vnaprej doloena oblika (formularnost), namenjeni so fizinim in pravnim osebam, druga stranka je navadno banka, lahko pa tudi druga finanna institucija, npr. za zastavitev vrednostnih papirjev, pogodbo o sefu, kredit, povezanost z denarjem predmet obveznosti je navadno denar, kar pa ni nujno.
V bodoe ne bodo urejeni v OZ. Njihove skupne znailnosti so:
BANNI DENARNI DEPOZIT

Pogodba je sklenjena, ko se banka zavee, da bo sprejela, deponenta pa, da bo denar izroil ni realni, temve konsenzualni kontrakt. Banka s tem pridobi pravico do uporabe tega denarja, do razpolaganja z njim, vendar ga mora vrniti pod pogoji, doloenimi v pogodbi. Glede na te pogoje poznamo vloge na vpogled in vezane vloge. Gre za nepristen depozit (depositum irregulare), ker banka kot shranjevalec lahko denar uporablja vrniti mora enako vsoto, ne pa istih bankovcev. Gre za sestavine shranjevalne in posojilne pogodbe. e je potrebna odpoved, je treba dvig vloge najaviti. e deponent denarja ne dvigne in pogodbe ne podalja v roku, se pogodba avtomatino podalja za naslednjih trideset dni ne glede na rok vezave. Banka je dolna deponenta obveati o vsaki spremembi na raunu in sporoiti letni obseg poslovanja in saldo. e je stanje na raunu komitenta negativno (vloga je pasivna), bi ga banka morala o tem takoj obvestiti.
62
G.R.
PRAVICE IN OBVEZNOSTI BANKE: sprejeti vlogo, odprtje rauna, obveanje o spremembah na raunu komitent lahko zahteva izpisek za celo leto, pa tudi pogosteje, e je tako dogovorjeno, vrnitev glavnice, plailo obresti, varovanje poslovne skrivnosti.
e ima komitent ve raunov pri isti banki, je vsak raun samostojen ni medsebojnih pobotov in poravnav. Ta doloba (1041) postaja aktivna ele sedaj, ko plailni promet prehaja od SDK na Agencijo za plailni promet. Banka mora delovati v interesu deponenta in ravnati kot dober gospodar. Viino obrestne mere doloa pogodba, sicer plauje zakonite obresti. Pogosto je v splonih pogojih poslovanja doloeno, da se viina obrestne mere spreminja s sklepom uprave (to je urejeno s pogodbo).
HRANILNE VLOGE
Deponent poloi denar kot hranilno vlogo, banka pa mu izda hranilno knjiico. Za hranilne loge jami drava. Hranilna knjiica se lahko izda na doloeno osebo ali na prinosnika. Slednja velja za vrednostni papir, vendar omogoa pranje denarja, zato EU prepoveduje. Zato naj bi prevladalo stalie, da hranilna knjiica ni vrednostni papir. Tudi hranilna knjiica na geslo je prepovedana zaradi pranja denarja. (Znala pa je povzroati dednopravne "travme", e je zapustnik umrl in zapustil knjiico, ne pa gesla nihe brez gesla denarja ni mogel dvigniti.) V hranilno knjiico se vpisujejo dvigi in vplaila. Vsak vpis mora biti opremljen s peatom in podpisom pooblaene osebe. Velja domneva, da je stanje, vpisano v hranilni knjiici, resnino, lahko pa se dokazuje nasprotno. Plaevanje obresti na hranilne vloge je kogentno doloeno.
DEPONIRANJE VREDNOSTNIH PAPIRJEV

Banka sprejme vrednostni papir, ga hrani in izvruje pravice. Vrednostni papir (npr. menico) na banko prenesemo s prokurnim indosamentom (na podlagi le-tega lahko banka
63
G.R.
izterja menini znesek, prenese izterjavo na drugega in se legitimira). Delnica na ime se prav tako prenese s prokurnim indosamentom in banka bo lahko izterjala dividende, za glasovanje na skupini pa potrebuje posebno pooblastilo. Gre za pristni depozit vrniti je treba isti vrednostni papir. Vrednostni papirji se vrnejo navadno tam, kjer so bili poloeni (vrednostni papirji so vedno iskovine). Predmet vrnitve so vrednostni papirji sami, razen e je dogovorjeno, da se spremenijo v denarna sredstva. Vrniti se smejo le deponentu ali njegovem pravnemu nasledniku ali na podlagi nekega pravnega akta.
TEKOI RAUN
Podoben je kot denarni depozit, le da se konti med sabo pobotajo in poravnavajo. Pogodbo je treba skleniti v pisni obliki. Sredstva se stekajo iz vplail komitenta in zanj sprejetih sredstev. Banka mora sredstva izplaevati tudi e ni kritja, do meje doloenega zneska (limit). Ni dopustno pobotavanje med tekoim raunom in depozitom. Banka za izvrevanje navodil komitenta odgovarja po pravilih o naroilu, eprav je pravna narava bannega tekoega rauna depozitna.
POGODBA O SEFU
Je pogodba o uporabi doloenega prostora za doloen as. Banka mora skrbeti za varnost in dostop do sefa, uporabnik pa ne sme hraniti v njem stvari, ki ogroajo druge sefe. e uporabnik ne plauje za najem sefa, se lahko sef sodno odpre nalog sodia za komisijsko odprtje.
KREDITNA POGODBA
Kreditna pogodba je dogovor, s katerim se banka kot posojilodajalec zavee dati kredit, uporabnik pa se zavee, da bo banki plaeval obresti in dobljeni znesek vrnil. Za veljavnost kreditne pogodbe se zahteva pisna oblika. Znailno je tudi, da lahko kot kreditodajalec nastopa le banka in da kreditojemalec vedno dolguje obresti. Banka lahko od pogodbe odstopi pred iztekom roka, e: se kredit uporablja v nasprotju z namenom, uporabnik postane insolventen oz. e preneha obstajati.
64
G.R.
Uporabnik lahko od pogodbe odstopi, preden zane kredit uporabljati. LOMBARDNI KREDIT Je pogodba, pri kateri banka uporabniku odobri kredit na podlagi zastavitve vrednostnega papirja. Kadar kredit ni pravoasno plaan, ima banka pravico vrednostni papir prodati in poplaati svojo terjatev iz njegove vrednosti. Lombardni kredit ne daje podlage za izvrevanje pravic iz vrednostnega papirja, razen e ima prokurni indosament ali v zastavo. Prodati mora le toliko vrednostnih papirjev, da se lahko poplaa. Banka jih lahko proda sebi, e imajo trno vrednost.
65
G.R.
POGODBE AVTONOMNEGA GOSPODARSKEGA PRAVA

(Glej dr. Peter Grilc, Moderne pogodbe avtonomnega gospodarskega prava!) Gre za pogodbe, kjer je teko zaslediti razporeditve bremen in interesov, ki so znailni za dotlej znane pogodbe. Niso zakonsko urejene zanje pogojno uporabljamo termin inominatne pogodbe. Izvirajo iz anglosaksonskega prostora, razlaga je obremenjena predvsem z amerikim nainom pravnega razmiljanja. Pri vsaki pogodbi gre za doloen razvoj, gre za faze: booma razvoj pogodbe in njeno razirjanje predvsem v poslovni praksi, stagnacije znane so e domala vse pojavne oblike, nazadovanja nazadovanje le v smislu poslovne prakse, ne nazadujeta pa pravna znanost in sodna praksa, saj so e dovolj obdelane in sodna praksa ima e dovolj iziena stalia. Opravka imamo z inominatnimi pogodbami, ker so novi pogodbeni tipi imenovani le informativno. Splone znailnosti novih pogodbenih tipov pravnega prometa: funkcionalna heterogenost, praktini gospodarski pomen, pretena tipiziranost odlikuje le nekatere pogodbe, mnoinost, normativni znaaj pogodba kot zakon, gre za pogodbe postindustrijske drube odlikuje jih prevlada storitev nad proizvodnjo, skupne znailnosti ni mogoe izvesti iz kriterija, ali je pogodba (posel) urejena v posaminem aktu ali ve aktov tvori skupni sistem (mreo, centralo, sistemsko centralo), ki ga uokvirja okvirna pogodba. Graditev sistema je delno znailna za franchising, factoring, pool in pogodbo o kreditnih karticah, ne pa za ostale obravnavane pogodbe, za posle, ki se jih opravlja sistemsko, je znailno tudi, da gre za vestranska, ponavadi trikotna razmerja ne velja za vse "sistemske posle".
66
G.R.
POGODBA O LEASINGU
Je pogodba o uporabi stvari in odplaevanju njene vrednosti. Dajalec leasinga se zavee, jemalcu leasinga prepustiti stvar v uporabo oz. najem, jemalec pa se zavee,da bo za uporabo stvari plaeval najemnino (in odplaeval vrednost stvari). Najemnina je sestavljena iz amortizacije, strokov financiranja, premij, zavarovanja Po preteku najemnega razmerja lahko jemalec leasinga postane lastnik stvari, lahko pogodbo podalja, lahko stvar zamenja. V praksi najvekrat postane lastnik stvari. NEPRAVI LEASING dajalec leasinga ima stvari na zalogi. FINANNI LEASING stranki doloita neko fiksno obdobje, ki stvari), je praviloma brez monosti prekinitve. Jemalec leasinga pri tej pogodbi prevzame vzdrevanje in rizik za pokodbe ali unienje blaga, po poteku obdobja, ko poravna sovje obveznosti, pa postane lastnik stvari. OPERATIVNI LEASING pravno gledano gre za najemno pogodbo, pri kateri dajalec leasinga nosi stroke vzdrevanja stvari. Pogodba je kratkorona in vsebuje odpovedne roke, as trajanja pa je neodvisen od vrednosti predmeta, danega v leasing. Po preteku najemne dobe lahko najemnik stvar vrne in vzame novo, najemno pogodbo podalja, lahko pa stvar odkupi. DIREKTNI IN INDIREKTNI LEASING v direktnem leasingu sodelujeta le dve stranki, proizvajalec oz. dobavitelj opreme in jemalec leasinga. To modaliteto imenujejo tudi proizvodni leasing. Pogosto proizvajalec prevzame obveznosti servisiranja in dobave rezervnih delov. V indirektnem leasingu sodelujejo tri stranke, poleg tistih iz direktnega tudi finanna ustanova, tu proizvajalec oz. dobavitelj ni hkrati tudi leasing podjetje oz. dajalec leasinga. SALE AND LEASE BACK dajalec se zavee vzeti nazaj in odkupiti v leasing dani predmet, predvsem v primerih dajanja v leasing nepreminin z dolgo ivljenjsko dobo. dajalcu leasinga
omogoa njegov osnovni zasluek (as trajanja se doloi na osnovi ivljenjske dobe
67
G.R.
REVOLVING LEASING se pojavlja pri proizvodih, ki hitro zastarajo in je posebna modaliteta pogodbe o leasingu. Jemalec je po poteku roka upravien zamenjati predmet z drugim predmetom, ki je moderneji, iz naslednje generacije proizvodov.
POGODBA O FACTORINGU
Je dogovor, s katerim se klient zavee, da bo faktorju ponudil terjatve, ki jih ima proti svojim dolnikom, faktor pa obljubi, da bo ponudbo sprejel, e ga bo zadovoljila plailna sposobnost dolnika. Pogodbo o factoringu uokvirja ve institutov: cesija terjatve, predpogodba, ki zavezuje stranki k sklepanju glavnih pogodb, predmet glavnih pogodb vsebuje bistvene sestavine prodajne pogodbe.
PRAVI FACTORING faktor se zavee za prevzem del credere rizika da bo izterjal terjatev, vkljuno z notifikacijo o prenosu terjatve. NEPRAVI FACTORING odpade faktorjev del credere rizik in klient sam jami faktorju plailo svoje terjatve nasproti dolniku s posebnim sporazumom. Bistvo je odpad faktorjeve odgovornosti za neplailo terjatve od originarnega dolnika in klientova odgovornost faktorju, e ta ne more izterjati terjatve od originarnega dolnika. MEDNARODNI FACTORING lahko je pravi ali nepravi. Gre za razmerje med strankama iz razlinih drav, udeleeni so tirje subjekti prodajalec-klient, njegov domai faktor, kupec v tujini in korespondenni faktor v dravi kupca.
FORFAITING
Podoben je pogodbi o diskontu menice, razumejo ga kot prodajo srednjeronih nedospelih terjatev, ki se nanaajo na dobave blaga in storitev, z izkljuitvijo pravice do regresa nasproti prodajalcu terjatve. Stranki pogodbe sta prodajalec terjatve (forfaitist) in njen kupec (forfaiteur).
68
G.R.
Gre za prodajo terjatev kot prodajo srednjeronih nedospelih terjatev, ki se nanaajo na dobave blaga ali opravljene storitve, z izkljuitvijo pravice regresa nasproti prodajalcu ali kot odkup izvozne terjatve, ki jo ima izvoznik proti svojemu kupcu iz tujine. Je samostojna, dvostranska, obveznostna pogodba, forfaitist se zavee, da bo na forfaiteurja prenesel terjatev s tujim elementom, ki bo dospela v prihodnosti, forfaiteur pa se zavezuje, da bo plaal ceno in forfaitista ne bo pravno vznemirjal z regresnim zahtevkom. (Je pogodba o prodaji z izkljuitvijo odgovornosti prodajalca za plailo terjatve, tako da kupec postane lastnik terjatve in z njo lahko razpolaga.) Razmerje med strankama ureja izkljuno pogodba o forfaitingu, ni mono sklicevanje na pravna razmerja iz prejnjih pravnih poslov. Gospodarski interes forfaitista je priti do dodatnih denarnih sredstev s prenosom terjatve na nain, s katerim se osvobodi vseh rizikov v zvezi s terjatvijo. Pravi forfaiting pozna le lastno menico. Pri nas ni urejen ali definiran v zakonu.
POGODBA O FRANCHISINGU
Pogodbeno razmerje med dvema poslovnima partnerjema, pri katerem dajalec franize daje svojo pridobljeno veino trenja, proizvajanja ipd. jemalcu franize za neko zaetno pristojbino in tekoo provizijo. S pogodbo se doloijo pravice in obveznosti jemalca franize kot neodvisnega podjetnika in dajalca franize kot odgovornega skrbnika bodoega posla.
POGODBA O KNOW-HOW
Je dogovor, s katerim nekdo, ki ima znanje ali izkunje, le-to proti plailu odstopi tretji osebi. Znanje in izkunje se lahko nanaajo na: tehniko tehnini know-how, poslovanje poslovni know-how.
69

Obligacije - Posebni Del

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Obligacije - Posebni Del

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

(ZOR 413) e je ve dolnikov pri kakni deljivi, z gospodarsko

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

sodijo v razmerje med pravom in moralo (ZOR 21). Razlina

akti, s katerimi podjetja vnaprej urejajo pravna razmerja s

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

(UZANCE) so praksa, na katero smejo udeleenci v poslovnem prometu

so zgoena gesla, v katerih se izraajo pravice in obveznosti

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

e se stranki glede asa nista niesar dogovorili, je treba stvar izroiti v

prodana stvar je iskovina, kar pomeni, da jo mora kupec priti iskat k

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

zahteva odkodnino v vsakem od treh zgoraj natetih primerov (488/II).

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

MODERNE IZPELJANKE PRODAJNE POGODBE

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

POSEBNE VRSTE PRODAJE

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

ukvarja se le z dokumenti in ne z blagom. Kadar dokumenti ustrezajo,

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

GRADBENA POGODBA (ZOR 630-648)

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

POGODBA O KONTROLI BLAGA IN STORITEV

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

SHRANJEVALNA (HRAMBENA) POGODBA

NEPRISTNA HRAMBA (DEPOSITUM IRREGULARE)

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

GOSTINSKA HRAMBA (RECEPTUM) (724-729)

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

POGODBA O ORGANIZIRANJU POTOVANJA

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe

POSREDNIKA POGODBA O POTOVANJU

POGODBA O NAJETJU TURISTINIH ZMOGLJIVOSTI

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Pogodbe