SPLOŠNI DEL CIVILNEGA PRAVA

NAČELA SDCP:
- NAČELO ABSOLUTNOSTI SP ( ERGA OMNES):
Stvarne pravice učinkujejo zoper vsakogar

- NAČELO OMEJENEGA ŠTEVILA STVARNIH PRAVIC ( NUMERUS CLAUSUS):

Število stvarnih pravic je natančno določeno z zakonom. Mi jih poznamo 6:
1. Lastninska pravica
2. Zastavna pravica
3. Zemljiški dolg ( ukinjen z novelo SPZ A, obstajajo še zemljiški dolgovi, ustanovljeni do
5.11.2013, počasi pa tega instituta več ne bo, in bomo poznali le 5 stvarnih pravic.)
4. Pravica stvarnega bremena
5. Služnosti
6. Stavbna pravica

- NAČELO ZAUPANJA V ZEMLJIŠKO KNJIGO (10.ČLEN SPZ):

Kdor v pravnem prometu ravna pošteno in se zanese na podatke o pravicah, ki so zapisani v
zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic.

- NAČELO KAVZALNOSTI (40.ČLEN SPZ):

Za pridobitev lastninske pravice se zahteva veljaven ZPP (zavezovalni pravni posel) iz katerga
izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico z RPP (razpolagalnim pravnim poslom).
Obligacijskopravni ZPP je torej kavza za stvarnopravni RPP. Če se izkaže, da je pogodba na
podlagi katere je bil izveden RPP neveljavna, se šteje , da do prenosa LP ne pride.

- NAČELO SPECIALNOSTI (7.ČLEN SPZ):

Samo individualno določena stvar je lahko predmet stvarnih pravic, razen če zakon določa
drugače.

- NAČELO SUPERFICIES SOLO CEDIT (8.ČLEN SPZ):

Načelo povezanosti zemljišča in objekta, pomeni, da je vse, kar je po namenu trajno spojeno
z nepremičnino sestavina nepremičnine ( zemljišča).
Zemljišče je torej samostojna oz. glavna stvar, vse kar je nad ali pod njim, pa ni samostojna
stvar in praviloma deli usodo zemljišča. Torej so tako zgradbe, kot tudi vsi njihovi deli (okna,
vrata) sestavina nepremičnine.
Superficies solo cedit je specialnejše načelo, izpeljano in accessio cedit principali= dodatek
pripade glavni stvari.
Sestavni deli zemljišča so z zemljiščem trajno povezani objekti. O povezanosti zemljišča in
objekta lahko govorimo, če objekta ni mogoče ločiti od zemljišča brez poškodovanja ali
poseganja v njegovo gospodarsko substanco. Povezava pa je lahko tudi funkcionalna, kar
pomeni, da se lahko tudi npr. montažni objekti štejejo za trajno povezan objekt, če je le ta
namenjen funkciji zemljišča.
Objekt je lahko katerikoli gradbeni objekt (stavbe, stolp, most) ali pa rastlina (drevo, grm,
rože).

1
 - NAČELO PUBLICITETE (JAVNE OBJAVE):
Stvarne pravice na nepremičninah morajo biti objavljene v ZK. Zaradi tega se šteje, da je
vsakomur znano zemljiško knjižno stanje in se ne more sklicevati na to, da tega stanja ni
poznal.

DISCIPLINE CIVILNEGA PRAVA

Mi zagovarjamo Justinjanov pandektistični pristop delitve CP na dva dela. To delitev je razvila
nemška pravna teorija, ki je sistematizirala Justninjanovo pravo in tako je nastala delitev CP na 5
delov:

1. SPLOŠNI DEL CIVILNEGA PRAVA:

Za vse discipline CP veljavna pravila so urejena v različnih zakonih. SDCP se ukvarja s
temeljnimi pojmi in načeli CP, ki so skupni vsem disciplinam CP.

2. OBLIGACIJSKO PRAVO:
- Odnos DOLŽNIK UPNIK
Temeljni pravni vir za področje obligacijskega prava pri nas je Obligacijski zakonik (OZ), ki je
pričel veljati 1.1.2002. Nadomestil je prej veljavni Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) iz
leta 1978, katerega pa OZ ni v celoti razveljavil, saj so v veljavi ostale določbe, ki urejajo
bančne posle.
Še pred ZOR pa v času po 2.sv.v dolgo nismo imeli obligacijskega zakona. Takrat so za
gospodarske subjekte veljale SUBP , za druge, negospodarske subjekte oz. za civilne pogodbe
pa so veljala pravna pravila ODZ-ja, ki so se smela uporabljati na podlagi ZRPP-ja (1946). Še
celo po sprejetju ZOR so na nekaterih področjih negospodarski subjekti uporabljali pravna
pravila ODZ.
SUBP se še danes uporablja na podlagi generalne klavzule v OZ – ta namreč določa, da se za
presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov vedno uporabljajo uzance, če jih stranke
izrecno ne izključijo.
 OBLIGACIJSKI ZAKONIK:
- OZ ima monistični pristop: ureja razmerja tako za gospodarske kot za negospodarske
subjekte.
- OZ je nomotehnično razdeljen na dve knjigi:
1. KNJIGA: SPLOŠNI DEL:
Prav knjiga obravnava SDCP in je razdeljena na šest poglavji:
I. Temeljna načela
II. Nastanek obveznosti
III. Učinki obveznosti
IV. Prenehanje obveznosti
V. Razne vrste obveznosti
VI. Sprememba upnika ali dolžnika

Poglavja so razdeljena na oddelke, slednji pa na odseke.

2. KNJIGA: POSEBNI DEL:

Druga knjiga ureja pogodbe in sicer 29 osnovnih tipov nominatnih pogodbe. Določeni
osnovni tipi pogodb vsebujejo tudi posebne podtipe pogodbe.

2
 Poleg pogodb sta v drugi knjigi urejena še nakazilo ( asignacija) in skupnosti.
- Poznamo tri vrste pogodbenih razmerji glede na subjekte: civilne, gospodarske in
potrošniške pogodbe.
- Poleg OZ imamo za področje OP še razne področne predpise (npr. zakon o varstvu
potrošnikov), ki so specializirani predpisi v razmerju do OZ, kar pomeni, da če neko področje
urejajo posebej, so v razmerju specialnosti, za to kar ne urejajo pa pridejo spet v poštev
pravila OZ.

3. STVARNO PRAVO:
- Odnos do stvari
Od leta 2003 na tem področju velja SPZ. Pred 2003 smo imeli pravna pravila ZTLR in ODZ.
ZTLR je bil zvezni predpis, sprejet v Beogradu leta 1980 in je urejal takratno stvarno pravo.
Urejal je le tiste institute, kjer je bilo mogoče poenotiti pravila ( posest, hipoteka, stvarne
služnosti). Ker je bil bolj skop smo morali pri nas kljub ZTLR uporabiti tudi na tem področju
pravna pravila ODZ. Treba je bilo torej kombinirati ZTLR in ODZ.
SPZ pa je uredil stvarno pravo v celoti, zato smo prenehali z uporabo prejšnjih predpisov.
Tudi v SPZ je dosti specialnih predpisov, ki dopolnjujejo stvarno pravni sistem (npr. zakon o
zemljiški knjigi).

4. DRUŽINSKO PRAVO:
Na tem področju velja Družinski zakonik DZ. Družinsko pravo se ukvarja z osebnimi in
premoženjskimi razmerji med člani družine.

5. DEDNO PRAVO:
Na tem področju velja Zakon o dedovanju ZD. Dedno pravo se ukvarja s prehodom
premoženja.

PRAVNE PANOGE ZASEBNEGA PRAVA

Civilno pravo, gospodarsko pravo, delovno pravo, osebnostno pravo, potrošniško pravo, pravo
vrednostnih papirjev, zavarovalno pravo…

CIVILNOPRAVNO RAZMERJE
Civilnopravno razmerje – družbeno razmerje, urejeno s pravili civilnega prava . ( stvarnopravno
razmerje je urejeno s pravili stvarnega prava itd.)

Civilno pravno razmerje nastane, se spremeni ali preneha, ko se izpolnijo določena pravna dejstva,
ki jih glede na njihov nastanek delimo na:

- PRAVNI DOGODKI:
Npr. smrt

- PROTIPRAVNA DEJANJE: nastane odškodninsko pravno razmerje.

Npr. civilnopravni delikti

- PRAVNA DEJANJA:
Npr. pravni posli – ti se naprej delijo na:

3
 1. Enostranske
2. Dvostranske – ki se naprej delijo še na:
I. Popolne:
Obe stranki sta sočasno upnik in dolžnik ( sinalagmatične, vzajemne pogodbe)
So odplačni npr. prodajna pogodba

II. Nepopolne:
Samo ena stranka je upnik in samo ena stranka je dolžnik.
So neodplačni npr. darilna pogodba

NAJPOMEMBNEJŠA DELITEV CIVILNOPRAVNIH RAZMERJI PO KRITERIJU UČINKOVANJA:

1. PRAVNA RAZMERJA Z UČINKI ERGA OMNES (proti nedoločenemu krogu oseb/ vsem):
Primer so stvarnopravna razmerja.
Npr. hipoteka: učinkuje proti lastniku, proti vsakokratnemu novemu lastniku nepremičnine in
proti imetniku kasnejše pravice, ki ima najslabši položaj.

2. PRAVNA RAZMERJA Z UČINKI INTER PARTES (proti določenemu krogu oseb):

Primer so obligacijskopravna razmerja.
Obligacijska razmerja učinkujejo le med strankami, ki so sklenile razmerje. Obstajajo izjeme.

IZJEME OD RELATIVNOSTI OBLIGACIJ:

S pogodbo dogovorjene pravice in obveznosti učinkujejo tudi:
- Za univerzalne pravne naslednike; čeprav oni niso sklenili pogodbe
- Za singularne pravne naslednike; čeprav oni niso sklenili pogodbe, v primerih, ki jih izrecno
določa zakon.
Npr: pogodba v korist tretjega, pobot pri poroštvu in solidarnih dolžniki, odstop od terjatve,
pristop k dolgu, prevzem dolga….
OZ v načelo relativnosti pogodbenih razmerji posega ex lege , tako v splošnem kot tudi v
posebnem delu. V splošnem delu je tak primer institut za izpodbijanje dolžnikovih pravnih
dejstev. V posebnem delu pa so takšne izjeme določene pri posameznih pogodbenih tipih
npr. 688.člen OZ v poglavju Prevozne pogodbe določa, da mora prejemnik blaga prevozniku
plačati prevoz in vsote, ki obremenjujejo pošiljko, če tudi ni z njim sklenil prevozne pogodbe.

PRAVICA
Pravica – pravno zavarovano upravičenje ( ker ima pravovarstveni zahtevek), da pravni subjekt
ravna na določen način. Na kak način ravna, ugotovimo iz vsebine upravičenja. Npr. pri hipoteki je
upravičenje vrednostna povrnitev ne pa recimo uporaba.

STRUKTURA PRAVICE: vsaj eno upravičenje + pravovarstveni zahtevek

Npr. LASTNINSKA PRAVICA: vključuje upravičenje uporabe (razpolaganje s stvarjo) to je posest, raba
in uživanje in pa razpolagalno upravičenje ( razpolaganje s pravico) ter ius excludendi (možnost
izključiti vsakogar iz posega v mojo pravico) + na mestu pravovarstvenega zahtevka je rei vindikacija.

4
Razpolagalno upravičenje – nam daje pravno možnost, da pravico prenesemo (odtujimo/odsvojimo),
obremenimo (ustvarimo izvedeno stvarno pravico, npr. hipoteko), preoblikujemo ali se ji odpovemo
(posebnost, da ni mogoče odpovedati LP na nepremičninah , drugim pravicam se lahko odpovemo).

VRSTE PRAVIC:

1. OBLASTVENE:
Je sinonim za stvarne/absolutne pravice.

2. OBLIKOVALNE:
So posebna vrsta obligacijskih pravic – so pravice, ki njenemu imetniku zagotavljajo, da z
enostransko izjavo volje vpliva na pravno razmerje tako, da to bodisi nastane, se spremeni ali
preneha.
A. Tipičen primer, ko z enostransko izjavo volje nastane pravica, je odkupna pravica, ki
omogoča, da se lastnik lahko s pravnim poslom zaveže, da bo drugi pogodbeni stranki
pod dogovorjenimi pogoji na njeno zahtevo prodal določeno stvar.
Npr. jaz se s sosedom dogovorim, da smem v obdobju 10 let zahtevati, da mi on proda
njegovo nepremičnino, po ceni, ki sva jo določila zdaj. Ta odkupna pravica se vpiše v ZK.
In sedaj, ko se jaz odločim, podam (enostransko) izjavo o uveljavitvi odkupne pravice in v
trenutku, ko sosed prejme to izjavo mora biti v pisni obliki – recepcijska teorija, se
oblikuje pogodbeno razmerje.
B. Oblikovalna pravica, ki povzroči spremembo pravnega razmerja, je npr. odpoklic
terjatve, ki omogoča, da se z enostransko izjavo volje povzroči sprememba pravnega
razmerja, tako, da nezapadlo razmerje postane zapadlo.
Npr. banka mi da kredit, ki ga jaz neham vračat in zato ima banka pravico izjaviti odpoklic
terjatve, ki povzroči, da vsi obroki zapadejo.
C. Oblikovalna pravica, ki povzroči prenehanje pravnega razmerja je odstopna pravica.
npr. da zaradi kršitve odstopim od pogodbe in z (enostransko) odstopno izjavo
povzročim, da pogodba neha veljati. Če gre za trajno razmerje preneha veljati pogodba z
učinkom ex nunc (od zdaj, samo za naprej – razveljavi), če pa ni šlo za trajno razmerje pa
z učinkom ex tunc (od tedaj, tudi za nazaj- popolna odprava).
Trajno razmerje – je npr. najemna pogodba. Če odstopim od najemne pogodbe učinkuje
ta odstop ex nunc ( tisto, kar je bilo do sedaj uporabljeno in plačano je pač plačano, za
naprej pa razmerja več ni).

Pravovarstveni zahtevek pa je v zvezi z uveljavitvijo oblikovalne pravice pri odkupni

pravici, če je izjavil »odkupujem nepremičnino«, se vzpostavi prodajno razmerje in je
pravovarstveni zahtevek izstavitev ZK dovolila in izročitev nepremičnine. Če je uveljavil
oblikovalno pravico, s katero je povzročil spremembo ne zapadle v zapadlo obveznost, je
pravovarstveni zahtevek to, da lahko zahteva predčasno izpolnitev.

3. OSEBNOSTNE:
So absolutne in ne premoženjske narava ( ampak zagotavljajo seveda tudi neko
premoženjsko vrednost npr. pravica do lastne podobe). Numerus clausus ni tukaj tako strogo
postavljen kot pri stvarnih pravicah, ker z razvojem tehnologije nastajajo nove.

4. ABSOLUTNE IN RELATIVNE:
Absolutne so npr. stvarne relativne pa npr. obligacijske.

5
5. PREMOŽENJSKE IN NEPREMOŽENJSKE
Premoženjska pravica je pravica, ki je prenosljiva in katere vrednost je mogoče izraziti v
denarju. (osebnostna pravica ni prenosljiva in posledično ni premoženjska, prav tako bi jo
bilo težko izraziti v denarju.)
Premoženjske pravice so lahko predmet prisilne prodaje. Npr. imam LP na parceli in nekdo,
ki smo mu dolžni, lahko zahteva prodajo te parcele in se nato poplača iz kupnine, ne more pa
zahtevati prodajo svoje osebnostne pravice.
- PREMOŽENJSKE: stvarne, obligacijske, pričakovalne, oblikovalne
- NEPREMOŽENJSKE: osebnostne

6. PRENOSLIJVE IN NEPRENOSLIJVE:
Tipična prenosljiva pravica je LP (ker razpolagalno upravičenje vključuje možnost prenesti
pravico), tudi obligacijska terjatev (imetnik terjatve ima prav tako razpolagalno upravičenje-
lahko jo prenese s cesijo, ki povzroči spremembo pripadnosti/imetništva te terjatve).

Imamo pa določene pravice, ki so absolutne, vendar pa niso prenosljive. To so npr. osebne

služnosti (užitek, raba, habitacija), ki so neprenosljive, so pa absolutne in jih je mogoče izraziti
v denarju (so premoženjske, čeprav niso prenosljive).

Neprenosljive so poleg osebnostnih pravic zlasti tiste, ki med temeljnimi upravičenju nimajo
razpolagalnega upravičenja.

7. SAMOSTOJNE IN NESAMOSTOJNE
Samostojne so tiste pravice, katerih eksistenca ni vezana na obstoj neke druge pravice
(npr. LP).
Nesamostojne pa so tiste pravice, ki ne morejo obstajati brez neke druge pravice (akcesorne
pravice). (npr. zastavna pravica, ki ne more obstajati, če ni terjatve)

8. DELJIVE IN NEDELJIVE:
LP je primer nedeljive pravice- ni je mogoče deliti v tem pomenu, da bi imel nekdo pravico do
uporabe in nekdo razpolagalno upravičenje.
Solastnina ne pomeni deljive pravice!

9. PRIČAKOVALNA PRAVICA:
Pričakovalna pravice je posebni položaj, je predstopnja polne pravice.
Teorija in sodna praksa sta razvili koncept pričakovane pravice kot premoženjske in
prenosljive pravice, ki pomeni predstopnjo polne pravice (ta polna pravica je zlasti LP)
Npr. pridržek LP; prodaja s pridržkom LP je podtip prodajne pogodbe, ki pravi, da se lahko
stranke dogovorijo, da prodajalec kljub izročitvi stvari v neposredno posest kupcu še vedno
zadrži LP, pri čemer preide LP na kupca šele, ko ta plača vse obroke. To je v primerih, ko je
kupčeva zaveza ta, da plačuje kupnino v obrokih (prodaja na obroke).
Jaz lahko kot kupec, če prav še nimam polne pravice prodam pričakovalno pravico B-ju in
sedaj bo B naprej plačeval kupnino in se bo pričakovalna pravica spremenila v polno pri B-ju,
kot novemu imetniku pričakovalne pravice.

6
RAZVRSTITEV PRAVIC – prikaz na primeru stvarnih pravic:

STVARNE PRAVICE:

- NAČELO ABSOLUTNOSTI STVARNIH PRAVIC (ERGA OMNES): pomeni, da stvarne pravice

učinkujejo zoper vsakogar.
- NAČELO OMEJENEGA KROGA STVARNIH PRAVIC (NUMERUS CLAUSUS) : pomeni, da je število
stvarnih pravic natančno določeno z zakonom. V slovenskem stvarnem pravu poznamo 6 SP:
LP, zastavna pravica, zemljiški dolg, služnosti, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica.

 SAMOSTOJNE:

1. PRENOSLJIVE:
- Lastninska pravica

- Zemljiški dolg (pri nas ukinjen z novelo SPZ A)

- Stavbna pravica – je pravica imeti zgradbo na/nad/pod tujo nepremičnino. Pomeni izjemo od
načela superficies solo cedit. Ko se namreč ustanovi stavbna pravica v našo korist in skladno s
to pravico zgradimo našo stavbo na tuji nepremičnini, postane ta zgradba sestavina stavbne
pravice, kot fiktivne nepremičnine, gre za pravno fikcijo. Ta zgradba ni sestavina resničnega
zemljišča.
Vsebuje poleg pravice uporabe še razpolagalno upravičenje, lahko jo odtujim, obremenim
(s hipoteko), jo utesnim ( se ji na delu odpovem).

2. NEPRENOSLJIVE:
- Osebne služnosti – so samostojne in nepodedljive.
I. HABITACIJA – daje pravico uporabljati tuje stanovanje ali njegov del. Izvrševanje ni
mogoče prenesti na drugega.
II. UŽITEK – daje pravico uporabljati in uživati tujo stvar/pravico..
III. RABA – daje pravico uporabljati tujo stvar. Izvrševanja ni mogoče prenesti na
drugega.

- Neprava stvarna služnost – po svojo vsebini je stvarna služnost, a se za razliko od stvarne

služnosti ustanovi v korist določene osebe. Je nepodedljiva.

- Stvarno breme – je pravica, na podlagi katere je lastnik obremenjene nepremičnine zavezan

k bodočim dajatvam ali storitvam.

7
  NESAMOSTOJNE:

1. ODVISNE AKCESORNE PRAVICE:

- Hipoteka – je odvisna oz. akcesorna pravica ( nesamostojna).
Hipoteke ni, če ni terjatve.

2. VKLJUČENE AKCESORNE PRAVICE:

- Prava stvarna služnost – je služnost v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče
nepremičnine.
Če lastnik gospodujoče nepremičnine proda to nepremičnino tretjemu, tudi tretji postane
imetnik te služnosti. Ta služnost je torej akcesorno vključena v LP na gospodujoči
nepremičnini.
Ne more se prenašati samostojno, se pa avtomatično prenese s prenosom LP. Če se npr.
razdeli gospodujoča nepremičnina, ostane služnost vsem novonastalim parcelam in če potem
en del prodam sosedu ima on to služnost. To pomeni da je vključena akcesorna pravica, da je
vključena v LP. Torej LP, ki vključuje še možnost se tam vozit, hodit je več vredna kot LP brez
tega.

- Nepravo stvarno breme – ustanavlja se v korist vsakokratnega lastnika neke nepremičnine.

Imamo 2 prostorsko povezani nepremičnini (služeča, gospodujoča) in ustanovljena je služnost
v korist gospodujočega zemljišča in stranki sta se dogovorili, da je služnost odplačna (s
pogodbo). In ta obveznost plačevanje je periodična obveznost in gre na breme
gospodujočega zemljišča in se pri tej nepremičnini zapiše kot ne pravo stvarno breme. Pri
gospodujočem zemljišču se torej vpiše ne pravo stvarno breme, pri služečem pa služnost.
Tako kot je služnost akcesorno vključena pravica v LP je tudi nepravo stvarno breme
akcesorno vključeno v služečo nepremičnino. Ne more se prenašati samostojno.

PRIDOBITEV PRAVIC:

Načelo kavzalnosti – opredeljuje 40.člen SPZ, ki pomeni, da se za pridobitev LP zahteva veljaven ZPP,
iz katerega izhaja obveznost prenesti LP z RPP. Obligacijsko pravni ZPP je torej kavza (podlaga) za
stvarnopravni RPP. Če se izkaže, da je pogodba, na podlagi katere je bil izveden RPP (prenos LP)
neveljavna, se šteje, da LP ni prešla.

1. IZVIRNI (ORIGNARNI) NAČIN PRIDOBITVE = pravica se pridobi neodvisno od poslovne volje

pravnega prednika.
- Priposestvovanje !!!
Je izvirni način pridobitve LP, pri katerem je pridobitev LP pravna posledica dobroverne
posesti, ki je trajala daljše časovno obdobje. Samo lastniški posestnik lahko pridobi posest na
temelju priposestvovanja. Brez poslovne volje pravnega prednika.
Dolžina priposestvovalnega roka je od 3 do 20 let – odvisno ali gre za premičnino ali
nepremičnino, ali je posest zakonita ali ne.
Priposestvovalna doba: 3 leta za premičnine, 10 let za nepremičnine
PRIMER: Nekdo mi proda neko nepremičnino, skleneta veljavno pogodbo, plačam kupnino,
ne vpišem se v ZK. Sem dobroverni posestnik in sem prepričan, da imam pravico imeti stvar v
posesti kot svojo, ker pa nisem vknjižen v ZK, pa formalno LP nisem pridobil. Po 10 letih
pridobim izvirno LP.

8
- Pridobitev LP v okviru prisilne prodaje
PRIMER: Neka stvar se prodaja na dražbi v izvršilnem/stečajnem postopku, jaz jo kupim in
dobim izvirno LP na tej stvari na podlagi pravnomočnega sklepa, ki se mu reče sklep o
izročitvi nepremičnine.

- Pridobitev LP na podlagi pravila o prirasti

Superficies solo cedit.

- A non domino pridobitev – pridobitev od neupravičene osebe !!!

Pravo je odločilo, da je možno pridobiti na izviren način LP od nekoga, ki ni lastnik, v primeru,
da gre za premičnino, da je pridobitelj v trenutku izročitve v dobri veri, da je pridobitelj
pridobil stvar na podlagi odplačnega pravnega posla, da je bila stvar izročena v posest
(traditio vera ali kak drug način razen posestnega konsituta) in da je oseba, od katere smo to
pridobili (tradens) oseba, ki ima stvar po volji pravega lastnika. Torej ne moreš pridobiti od
tatu, tam bi lahko zlasti s priposestvovanjem , razlika pa je v tem, da bi s priposestvovanjem
šele po treh letih, od neupravičene osebe pa z trenutkom izročitve.
Možno samo za premičnine!
Načelo zaupanja v ZK (10.ČLEN SPZ): je vsebinsko enak institutu, ki pa je predviden za
pridobitev LP na nepremičninah. Gre za to, da kdor v pravnem prometu ravna pošteno in se
zanaša na podatke iz ZK, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic. Varuje le tistega, ki je v
dobri veri.

- Okupacija
- Izdelava nove stvari
- Spojitev, zmešanje, pomešanje
- Gradnja na tujem zemljišču
- Pridobitev naravnih plodov
-
2. IZVEDENI (DERIVATIVNI) NAČIN PRIDOBITVE = pridobitev od pravnega prednika.
- Dedovanje
- Traditio vera – LP na nepremičnini se pridobi z njeno izročitvijo v posest pridobitelja
- Pravni posel ….
PREDPOSTAVKE:
- Pravica mora biti prenosljiva (imeti mora razpolagalno upravičenje)
- Pravni prednik mora biti lastnik

1. Za veljavni prenos LP potrebuješ pri premičninah:

- Veljavni ZPP
- RPP
- TRADITO VERA ( načelo kavzalnosti, zgolj traditio vera, ki nima veljavnega ZPP ne more sama
po sebi povzročiti prenosa LP; condictio ob causam finitam – ali npr. ko dam jaz tebi v najem
kolo, ti daš nekomu v podnajem, ti odstopiš od pogodbe zaradi neplačevanja, tvoj zahtevek je
zgolj obogatitveni, ker ti kot najemnik nisi lastnik.)

2. Za veljavni prenos LP potrebuješ pri nepremičninah:

- Veljavni ZPP
- RPP
- Vpis v ZK

9
 Glede na to v kakšnem obsegu se v okviru derivativnega načina prenese pravica na pravnega
naslednika ločimo:

- Derivativni translativni način prenosa = singularni pravni prednik pravico v celoti prenese na
naslednika, sam pa iz stvarnopravnega položaja izstopi.

- Derivativni konstitutni način prenosa = oblikuje se neka izvedena pravica, pri čemer lastnik
ostaja še vedno lastnik.

SINGULARNO NASLEDSTVO – Prenašajo se posamične pravice na singularnega naslednika.

UNIVERZALNO NASLEDSTVO – Z enim pravnim dejanjem/aktom/poslom se na pravnega
naslednika prenesejo vse pravice

OBJEKTI CIVILNOPRAVNEGA RAZMERJA

ODZ je vseboval pravno opredelitev stvari, razvrščal jih je na telesne in netelesne.

SPZ vsebuje naravno opredelitev stvari, po kateri je stvar = samostojen telesen predmet, ki ga človek
lahko obvladuje.

RAZVRSTITEV STVARI:

1. Premičnine = vse stvari, ki niso nepremičnine.

2. Nepremičnine = so prostorsko odmerjen del zemeljske površine skupaj z vsemi sestavinami.

- NAČELO SPECIALNOSTI (7.ČLEN SPZ): samo individualno določena stvar je lahko predmet
stvarnih pravic, razen če zakon določa drugače.
- NAČELO POVEZANOSTI ZEMLJIŠČA IN OBJEKTA/SUPERFICIES SOLO CEDIT (8.ČLEN SPZ) :
pomeni, da LP na zemljišču obsega tudi celotno prirast (zgradbe, drevesa) – vertikalna prirast.
Vse kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo je
sestavina nepremičnine.
- VRSTE NEPREMIČNIN:
I. NAVADNA PARCELA: v zemljiškem katastru identificirana npr. zemljiška parcela 657
100/1 tj. prostorsko odmerjen del zemeljske površine s parcelo številka 100/1 v
občini Maribor-Grad , ki ima šifro 657
II. POSAMEZNI DEL V ETAŽNI LASTNINI: se v katastru stavb identificira npr. 657-723-121
tj. posamezni del s številko 121, v stavbi s številko 723, v katasterski občini Maribor-
Grad, ki ima šifro 657. ( KO+ŠT.S+ŠT.P.D)
III. STAVBNA PRAVICA: identifikacijskemu znaku se doda pristavek »stavbna pravica«,
npr. stavbna pravica 657-9013, pri čemer je 657 št. Katasterske občine, 9013 pa št., ki
jo določi aplikacija e-ZK pri samem vpisu stavbne pravice. Stavbna pravica – pravica
imeti v lasti zgradbo na tuji nepremičnini, vendar pa ta LP na zgradbi ni samostojna
LP, ampak je akcesorno vključena v LP.

10
3. Javno dobro = je stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja
vsakdo (splošna raba).
- Lastnik je bodisi država bodisi lokalna skupnost.
- Deli se na dve skupini:
I. GRAJENO JAVNO DOBRO – nastane s posegom v prostor
II. NARAVNO JAVNO DOBRO – npr. Drava, dano od »boga«
- Stvar, ki ima status javnega dobrega ne more biti predmet izvršbe, predmet
priposestvovanja, ker ni mogoče prenesti LP na javnem dobrem in je le to torej pretežno
izvzeto iz pravnega prometa.
- Na JD se lahko pridobi tudi posebna pravica uporabe JD, ki zagotavlja individualno rabo JD,
pri čemer se z individualno uporabo JD ne sme posegati v splošno rabo JD.
PRIMER: garažna hiša, ki je zgrajena pod javno cesto.
- Ta pravica je bodisi stvarna, bodisi obligacijska in se ustanovi na nepremičnini, ki je v lasti
države ali lokalne skupnosti.

4. Nadomestne stvari (genus) in nenadomestne stvari (species)

5. Deljive in nedeljive stvari = pravno nedeljive, delitev solastnine in skupnega premoženja.

-
6. Stvari v pravnem prometu in stvari izven pravnega prometa

7. Sestavina = je vse, kar v skladu s splošnim prepričanjem šteje za del druge stvari. Sestavina
ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic, dokler se ne loči od glavne stvari.
- SUPERFICIES SOLO CEDIT (8.ČLEN SPZ): Izjeme: stavbna pravica, etažna lastnina
- 54.ČLEN SPZ: LP na nepremičnini se razširi na premičnino, ki je postala sestavina
nepremičnine.
- 48.ČLEN SPZ ( GRADNJA NA TUJEM ZEMLJIŠČU) : če nekdo na tujem zemljišču nekaj zgradi, ne
pridobi LP, ampak samo obogatitveno obligacijsko terjatev, ki jo lahko uveljavi zoper lastnika
nepremičnine.

8. Pritiklina = je samostojna premična stvar, ki je namenjena gospodarski rabi ali olepšanju

glavne stvari.
- Pritiklina ima funkcionalno vrednost, sestavina pa ne!
- 140.ČLEN SPZ: hipoteka obsega tudi pritikline, ki so v lasti zastavitelja – konkretizacija načela
superficies solo cedit.

9. Množinske stvari in komplementarne stvari

- ZBIRNA STVAR je več stvari, ki po splošnem prepričanju štejejo za eno stvar.
- Zbirna stvar je bodisi množinska (3 tone koruze), bodisi komplementarna (par čevljev).

10. Skupnost stvari = ne more obstajati na kategoriji, ki ni individualno določena stvar.

Pomankanje načela specialnosti, npr. čreda ovac.

11. Plodovi = so neposreden proizvod matične stvari, ki so do ločitve sestavina, z ločitvijo pa

postanejo samostojna stvar.
Ločijo se na:
- Naravni plodovi: spadajo pod stvarno pravo, ločitev separacija (npr. jabolka iz drevesa)
- Civilni plodovi: spadajo pod obligacijsko pravo (npr. obresti, najemnina, licenčenina…)

11
SUBJEKTI CIVILNEGA PRAVA
- PRAVNA SPOSOBNOST = sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti.
- POSLOVNA SPOSOBNOST = sposobnost osebe, da sama z lastnimi dejanji in lastno voljo
pridobiva pravice in prevzema dolžnosti v pravno poslovnem razmerju.
- SPOSOBNOST BITI STRANKA = kdor ima pravno sposobnost; pridobi se s pravno
sposobnostjo, ta pa z rojstvom.
- PROCESNA SPOSOBNOST = sposobnost samostojno in relevantno izražati voljo v postopku
(pridobi se s poslovno sposobnostjo).
- POSTULACIJSKA SPOSOBNOST = sposobnost samostojno nastopati pred nekim državnim
organom.
- OPOROČNA SPOSOBNOST = sposobnost napraviti veljavno oporoko, jo spremeniti ali
preklicati.
- ŽENITNA SPOSOBNOST = sposobnost izjaviti voljo za sklenitev zakonske zveze.
- DELIKTNA SPOSOBNOST = sposobnost odškodninsko odgovarjati za nedopustna ravnanja.
 0 – 7 let; velja neizpodbojna domneva, da oseba ni razsodna in je zato deliktno
nesposobna.
 7 – 14 let; velja izpodbojna domneva, možno je dokazati, da je bil v danem trenutku
zmožen razsojati.
 14+ let; polna deliktna sposobnost, velja domneva, da je oseba deliktno sposobna.

DRUGI INSTITUTI CIVILNEGA PRAVA

1. ZASTARANJE, PREKLUZIJA
- Zastaranje = pomeni prenehanje možnosti uveljavljanja zahtevka za pravno varstvo, medtem,
ko pravica ostane v veljavi. Zastaranje upošteva sodišče samo na zahtevo dolžnika. Če dolžnik
izpolni zastarano obveznost, ne more terjati nazaj.
- Prekluzija = pomeni, da ugasne pravica. Prekluzijo upošteva sodišče po uradni dolžnosti. Če
dolžnik izpolni prekludirano pravico to pomeni novo pravno podlago.

2. POJEM PRAVNOMOČNOSTI
Pravnomočnost je institut CPP, ki pomeni, da je odločitev sodišča dokončna in da so stranke
na to odločitev vezane. Pravnomočna je sodba, ki je ni več mogoče izpodbijati s pritožbo,
bodisi zato, ker stranki pritožbe nista vložili in je potekel rok, bodisi zato, ker je na podlagi
vložene pritožbe sodišče višje stopnje dokončno odločilo v sporu.

3. MATERIALNOPRAVNI UGOVORI
Ugovor v materialnem pomenu razumemo, kot proti pravico: pravico, ki onemogoča
uveljavljanje pravice drugega. Ugovor učinkuje samo če se stranka nanj sklicuje.
- ZASTARANJE
- POBOT
- UGOVOR NEPRAVILNE IZPOLNITVE (npr. zamuda, stvarne/pravne napake…) Pomeni, da
dolžnik izpolni ali želi izpolniti, vendar upnik z izpolnitvijo ni zadovoljen. Upnik mora pri
nepravilni izpolnitvi dokazati, da je dolžnik nepravilno izpolnil in to takoj.
- UGOVOR NEIZPOLNITVE

12
4. PUBLICITETA LP NA NEPREMIČNINI IN NA PREMIČNINI
Načelo publicitete oz. javne objave pomeni, da morajo biti stvarne pravice na
nepremičninah objavljene v ZK. Zaradi tega se šteje, da je vsakomur znano ZK stanje in se
nihče ne more sklicevati na to, da Zk stanja ni poznal.
Publiciteta na premičnini je povezana z (lastniško) posestjo.

5. KAVZA IN NAGIB
- Kavza = je skupni namen pogodbenih strank, zaradi katerega sta pravni posel sklenili. Je ena
izmed predpostavk pravnega posla. Če kavze ni, je pravni posel ničen.
- Nagib = je subjektivni motiv le ene stranke za sklenitev posla.

6. PREDNOSTNO NAČELO KOT ODRAZ NAČELA ABSOLUTNOSTI V STVARNEM PRAVU

Prednostno načelo pravi, da če obstaja na isti stvari več stvarnih pravic, ima prej pridobljena
stvarna pravica iste vrste prednost pred kasneje pridobljeno stvarno pravico.
Primer: Kupec, ki je kupil nepremičnino obremenjeno s hipoteko ( ki se ni izbrisala), bo trpel
negativne učinke morebitne realizacije hipoteke.

7. ŠTETJE ČASA V CIVILNEM PRAVU

Pravila za računanje časa se med seboj razlikujejo glede na to, ali so roki določeni v dnevih ali
v večjih časovnih enotah.
Rok, določen v dnevih: začne teči šele naslednji dan, po nastopu dejstva, od katerega se rok
računa. (koledarski dnevi)
Rok, določen v tednih: se isteče tisti dan v tednu, ki se po imenu ujema z imenom dneva v
tednu, v katerem je nastalo pravno dejstvo, od katerega se računa rok.
Rok, določen v mesecih: se izteče tisti dan, ki se po številki ujema z dnem, v katerem je
nastalo pravno dejstvo, od katerega se računa rok. Če takega dneva ni, se rok izteče zadnji
dan meseca. Npr. stranki se 31.1. dogovorita , da mora A izpolniti obveznost v roku enega
meseca. To pomeni do 28.2.
Rok, določen v letih: se izteče tisti dan in tisti mesec, ki se po številki in imenu ujemata z
dnem, ko je nastalo pravno dejstvo od katerega se računa rok. Če takega dneva ni, se rok
izteče zadnji dan tega meseca.

8. NEZMOŽNOST IN NEZMOŽNOST IZPOLNITVE OBVEZNOSTI

- Nezmožnost = subjektivna kategorija, ki na obligacijo nima vpliva. Npr. A ni sposoben
izpolniti, ker se je obvezal za preveliko obveznost, nima vpliva na obligacijo, ker je ta veljavno
sklenjena.
- Nezmožnost = objektivna kategorija:
I. ZAČETNA NEZMOŽNOST: Je vezana na sklenitveno fazo pravnega razmerja in redno
onemogoči njegov nastanek. Npr. ni izpolnjena ena izmed predpostavk p.p ,
posledica je ničnost.
II. NAKNADNA NEZMOŽNOST: pojavi se po veljavni sklenitvi p.p in lahko povzroči
prenehanje dolžnikove zaveze. Npr. zavežem se prodati konja Sivca, ki po sklenitvi
pogodbe brez moje krivde pogine.

13
9. ZEMLJIŠKOKNJIŽNO DOVOLILO (INTABULACIJSKA KLAVZULA)
Zemljiškoknjižno dovolilo oz. intabulacijska klavzula oz. RPP = izrecna nepogojna izjava
tistega, čigar pravica se prenaša, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v ZK. Podpis na
ZK dovolilu mora biti overjen s podpisom osebe, čigar pravica se prenaša, obremenjuje,
spreminja ali preneha. ZK dovolilo lahko nadomesti tudi sodna odločba.

10. IZPOLNITVENO DEJANJE KOT PREDMET CIVILNOPRAVNEGA RAZMERJA

Izpolnitveno ravnanje je vsako pozitivno ali negativno človekovo ravnanje, ki ga je dolžnik na
temelju obligacijskopravnega razmerja dolžan izpolniti upniku, upnik pa ga lahko zahteva.
- Dajatve (dare)
- Storitve (facere)
- Opustitev (pati)

11. ČAS SKLENITVE POGODBE

Velja recepcijska teorija. Pogodba je sklenjena takrat, ko ponudnik prejme od druge stranke
(naslovnika) izjavo, da ponudbo sprejema.

12. SKUPNOSTI CIVILNEGA PRAVA = ko določena pravica pripada več subjektom hkrati
- solastnina = pri solastnini lahko vsak solastnik samostojno razpolaga s svojim deležem na
stvari in za to ne potrebuje soglasja ostalih solastnikov. Deleži so določeni kot miselne kvote.
- skupna lastnina = skupni lastniki skupno uporabljajo stvar ter solidarno odgovarjajo za
obveznosti, ki nastanejo v zvezi z skupno stvarjo. Deleži skupnih lastnikov niso v naprej
določeni.

13. RAZVSTITEV PRAVNIH POSLOV

- Enostranski
- Večstranski:
I. Popolni: kupna in prodajna pogodba
II. Nepopolni: posojilna pogodba
- Obligacijskopravni (prodajna pogodba) in stvarnopravni (izročitev, cesija)
- Družinskopravni (sklenitev zakonske zveze)
- Dednopravni (oporoka)
- Zavezovalni (prodajna pogodba) in razpolagalni (ZK-dovolilo, izročitev, cesija)
- Inter vivos ( med živimi) in mortis causa
- Kavzalni ( p.p z razvidno kavzo) in abstraktni ( p.p pri katerih kavza ni razvidna)
- Odplačni in neodplačni

14
POSEST
POJEM POSESTI:

Posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo – neposredna posest.

Posest ima tudi tisti, ki izvršuje dejansko oblast nas stvarjo prek koga drugega, ki ima neposredno
posest iz kakršnega koli pravnega naslova – posredna posest.

Tudi pravna oseba je lahko posestnik. Posestnik je torej izključno pravna oseba, med tem ko organi
pravne osebe ali družbeniki nimajo posesti. Vendar pa organ, ki je upravičen za vodenje pravne osebe
izvaja posest zanjo. Pri družbi civilnega prava, ki ni PO, izvajajo posest največkrat vsi družbeniki kot
soposestniki.

»Čeprav je posest pravno varovana ,ni pravica«: posest ni pravica. Posest je dejanska oblast nad
stvarjo. Ker posest ni pravica, ne vsebuje temeljnih upravičenj, vsebuje pa pravovarstveno
upravičenje. Varuje se torej dejanska oblast nad stvarjo in ne pravica.

RAZLIKOVANJE MED SUBJEKTIVNO IN OBJEKTIVNO KONCEPCIJO POSESTI:

Na področju posesti, sta se oblikovali dve koncepciji:

1. SUBJEKTIVNA KONCEPCIJA POSESTI:

- Naprej je bila sprejeta v pravu t.i. subjektivna koncepcija posesti, po kateri je bil posestnik
tisti, ki je imel dejansko oblast nad stvarjo (corpus) in voljo imeti stvar zase (animus). SKP je
bila torej naravnana lastniško.
- V okviru SKP se je poleg posesti stvari razvila tudi posest pravice.
Primer: po subjektivni koncepcij je bil najemnik posestnik pravice in je iz tega naslova prav
tako užival posestno varstvo pravice in to tudi zoper najemodajalca.
Tako posest stvari kot tudi posest pravice sta bili varovani s posestnim varstvom.
- Torej: najemnik ima posestno varstvo tako po subjektivni kot po objektivni koncepciji posesti,
s tem, da ima po subjektivni posestno varstvo pravice, po objektivni pa posestno varstvo
stvari.

2. OBJEKTIVNA KONCEPCIJA POSESTI:

- Po objektivni koncepciji posesti je posestnik vsak, ki ima dejansko oblast nad stvarjo
(corpus).
- Posestno varstvo je razširjeno.
- Posestnega varstva nima le detentor, čeprav tudi on izvaja dejansko oblast nad stvarjo.
Primer: po objektivni koncepciji je najemnik neposredni posestnik stvari in ne več posestnik
pravice, na kateri izvaja neposredno dejansko oblast, pri čemer priznava višjo pravno oblasr
posrednega posestnika npr. najemodajalca.
- SPZ = pozna le objektivno koncepcijo posesti. Ni vel dveh vrst posesti (posest stvari in posest
pravice) ampak le posest stvari (ki se pojavlja bodisi kot neposredna posest, bodisi kot
posredna posest.
- ZTLR = je ohranil posest pravice v zvezi s stvarnimi služnostmi, SPZ pa je posest pravice v
celoti ukinil.

15
 POSREDNA IN NEPOSREDNA POSEST:

Posestno posredovalno razmerje = je podlaga za nastanek posredne posesti. V vseh primerih

mora torej med posrednim in neposrednim posestnikom obstajati pravno razmerje.
Pravna razmerja, ki vzpostavljajo odnos posredne-neposredne posesti so: najem, zakup,
posodba, prevoz stvari, pogodba o delu, mandat, komisija, trgovska zastopanja, prodajno
naročilo, pridržek LP, fiducirani prenos LP itd….
Veljavni pravni posel ni predpostavka – tudi na podlagi neveljavnega pravnega posla je
(nezakonit) zakupnik posestnik in v razmerju do tretje osebe uživa posestno varstvo.

SOPOSEST:

Posest lahko izvršuje več oseb tako, da posedujejo stvar skupaj = soposest ali da vsak od njih
izključno poseduje določen del stvari = delna posest. Kljub temu, da takšen del stvari ne more
biti predmet LP, ker ni samostojna stvar, ja lahko predmet delne posesti: načelo specialnosti v SP
torej ne velja za posestne položaje.

- Soposest:
Tudi soposestniki uživajo posestno varstvo, tako v medsebojnem razmerju kot tudi nasproti
tretjim. V razmerju med soposestniki iste stvari se namreč šteje za motilno vsako ravnanje, ki
samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti.
Primer: s partnerjem kupiš stanovanje. Stanovanje je skupna lastnina, posest pa ni skupna
ampak gre za soposest. Družina, ki živi v enem stanovanju izvršuje soposest.
- Delna posest:
Vsak delni posestnik uživa posestno varstvo na delu stvari, ki ga ima v delni posesti, tako
nasproti tretjim kot tudi v razmerju z drugim delnim posestnikom.
Primer: dva kupita kmetijsko zemljišče in se dogovorita, da ima pol parcele en , pol parcele pa
drug. V ZK sta vknjižena kot solastnika.
- Solastnina:
Večosebno lastninsko razmerje na pravno nerazdeljeni stvari , kjer so bili že določeni neki
miselni deleži/kvote. Lahko pa gre za dejansko razdeljeno stvar.

IMETNIŠTVO (DETENCIJA): detentor

Imetnik (detentor) je oseba, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo za nekoga drugega ter se je tudi
dolžan ravnati po njegovih navodilih.

Detentor ni posestnik. Detentorju ni priznano posestno varstvo. Nima torej posestnega varstva za
sebe, izvršuje pa lahko samopomoči vendar zgolj za posestnika (t.i. posestnega gospodarja).
Primer 1: doma imamo hišno pomočnico, ki je tipični detentor. Ali npr. imaš zaposlenega delavca, ki
upravlja viličarja; kasneje mu ti viličarja odvzameš in bi bilo nerazumno, da bi lahko tisti delavec
potem proti tebi naperil sodno varstvo.
Primer 2: hišna pomočnica odpre vrata nekomu, ki se pretvarja, da prodaja koledarje, pa je v resnici
tat. On hoče ukrasti drago sliko, ona ga ujame s pomočjo ponve. Ona je s tem izvršila samopomoč,
kot subsidiarno obliko posestnega varstva.
Detentor torej samo izvršuje samopomoč.

16
V razmerju gospodar – detentor je treba gospodarja šteti za neposrednega posestnika, saj se šteje,
kot da on izvaja neposredno dejansko oblast nad stvarjo (ki jo sicer preko detentorja). Ravno
samostojnost položaja je tista bistvena komponenta, ki loči detentorja od neposrednega posestnika
(npr. najemnik v razmerju posredne-neposredne posesti).

PREKARIJ: prekarist

Prekarij je posebna vrsta posodbe, kjer je dovoljena uporaba stvari do preklica. To pomeni, da lahko
dajalec prekarija kadarkoli zahteva od prekarista vračilo stvari.

Prekarij je detenciji zelo podobno razmerje, a se vendar razlikuje od čiste detencije. V razmerju, do
dajalca prekarija prekarist ni v položaju posestnika in torej nima posebnega varstva. V razmerju do
tretjih oseb pa mu je posestno varstvo priznano, tako sodno kot tudi samopomoč.

DOBRA VERA:

Definicija = posestnik ni v dobri veri, če je vedel ali bi mogel vedeti, da ni upravičen do posesti.

Dobroverna posest stvari se pojavlja v dveh oblikah in sicer kot:

1. Dobroverna lastniška posest:

Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki ima stvar v posesti, kot da je njegova in je tudi
prepričan, da ima pravico imeti stvar v posesti, kot da je njegova.
2. Dobroverna nelastniška posest:
Dobroverni nelastniški posestnik je tisti, ki priznava višjo pravno oblast in je prepričan, da ima
pravico imeti stvar v posesti, kot nelastniški posestnik.

LASTNIŠKA IN NELASTNIŠKA POSEST:

Lastniški posestnik je tisti, ki ima stvar v posesti, kot da je njegova.

Nelastniški posestnik je tisti, ki ima stvar v posesti brez volje imeti jo za svojo in ki priznava višjo
pravno oblast posrednega posestnika.

POSEST DEDIČA:

Definicija = dedič pridobi posest na zapustnikovih stvareh v trenutku zapustnikove smrti.

Dediči dobijo načeloma takšno posest kot jo je imel zapustnik. Če je bil prednik dobroverni lastniški
posestnik bo praviloma takšno pravno kvalifikacijo pridobil tudi dedič. Npr. če dedič ni vedel, da je
bila slika, ki jo je kupil dedič ukradena, pri čemer pa je bilo zapustniku to dejstvo ni bilo znano in tega
tudi ni mogel vedeti bo postal dedič s trenutkom zapustnikove smrti nedobroverni posestnik (to bo
pomebno predvsem takrat, ko se priposestvovalna doba 3 let v korist zapustnika še ni iztekla). Če je
bil prednik dobroverni lastniški posestnik, bo praviloma takšno kvalifikacijo pridobil tudi dedič. Če je
bil prednik nedobroveren se dobra vera posestnega naslednika presoja samostojno. To je logično, saj
je vprašanje dobrovernosti subjektivno naravnano. Npr. če dedič podeduje po zapustniku ukradeno
sliko pa je bilo to zapustniku znano, dedič pa tega ni vedel in ni mogel vedeti, bo v trenutku

17
zapustnikove smrti postal dobroverni lastniški posestnik. V takem primeru bo komaj v trenutku
zapustnikove smrti pričela teči priposestvovalna doba v korist dediča, saj v korist zapustnika zaradi
njegove slabovernosti sploh ni mogla teči.

Pri posesti dediča, gre za primer posesti brez dejanske oblasti in volje posestnika, torej tako
imenovana spiritualizirana posest, ki je po sodni praksi šibkejša od dejanske (resnične) posesti
posestnika stvari (zapuščine).

IZGUBA POSESTI:

Definicija = Neposredna posest se izgubi, če posestnik neha izvrševati dejansko oblast nad stvarjo.
Izguba neposredne posesti ima za posledico tudi izgubo posredne posest. Posredna posest se ne
izgubi, če prejšnji neposredni posestnik postane posredni posestnik. V takem primeru pride do
oblikovanja stopnjevitega posestnega varstva. Npr. užitkar, ki je sprva neposredni posestnik odda
stvar v najem/zakup ali npr. najemnik odda stvar v podnajem.

Definicija = posredna posest preneha z:

- Izgubo posesti neposrednega posestnika

- Prenosom posredne posesti na temelju izročitve na dolgo roko
- Uresničitvijo odložnega pogoja (pri pridržku LP)
- Z vrnitvijo v najem dane stvari (zaradi prenehanja najemnega razmerja)
- S spremembo nelastniškega posestnika

VARSTVO POSESTI:

Pojavlja se v dveh oblikah:

1. SODNO VARSTVO POSESTI: uveljavlja se s tožbo

Definicija = sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje.
Temeljnega pomena je torej, da sodišče ugotovi, kdo je bil zadnji posestnik stvari in ali je
posest sploh bila motena oz. odvzeta. Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in
dobrovernost posestnika. V tem konceptu se posesorna pravda loči od petitorne. Med tem ,
ko je v petitorni pravdi, ki temelji na pravici, bistveno prav pretresanje o pravici do stvari, za
posesorno pravdo pravica do posesti sploh ni relevantna.

Tudi posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanje, ima pravico do
varstva, razen nasproti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je ta izvrševal
dovoljeno samopomoč iz 31.člena SPZ. Pomeni, da tat ne uživa posestnega varstva, če je
okradeni izvršil samopomoč, drugače uživa tat posestno varstvu tudi proti lastniku.
Torej: Da bi prišlo do položaja, ko bi tat zahteval posestno varstvo, bi se mora okradeni
poslužiti dovoljene samopomoči – le v primeru dovoljene samopomoči (jaz tebi nekaj
vzamem, ti se braniš s samopomočjo), bo lahko v posestni pravdi, ki jo je sprožil viciozni
posestnik, okradeni uveljavljal ugovor viciozne posesti (exceptio vitiosae possessionis ab
adversario). Če v konkretnem primeru ne bo šlo za dovoljeno samopomoč, ugovor viciozne
posesti ne bo povzročil zavrnitve tožbenega zahtevka, ki ga uveljavlja viciozni posestnik.
Takšen »pravni absurd« se lahko razreši v petitorni pravdi, ki jo sproži dolžnik proti
vicioznemu posestniku.

18
 2. SAMOPOMOČ:
Definicija = Posestnik ima pravico do samopomoči proti tistemu, ki neupravičeno moti
njegovo posest ali mu jo odvzame. Pogoj pa je, da je nevarnost neposredna in da je
samopomoč takojšna in nujna ter da način samopomoči ustreza okoliščinam, v katerih
obstaja nevarnost.
Poseg v posest mora biti protipraven, oseba, ki uveljavi samopomoč pa mora biti posestnik.
Edina izjema velja za detentorja (imentika), ki lahko za posestnega gospodarja izvršuje
samopomoč, čeprav on sam ni posestnik.
Poleg tega je pogoj tudi, da je prišlo do neupravičenega posega v posest.
Ti pogoji so določeni taksakativno ter morajo biti izpolnjeni komulativno (vsi hkrati).

Primer: Z nekom se dogovoriš, da mu boš prodal kolo. Kupnina se preda, kolesa pa mu še ne

izročiš. Nekega dne kupec vidi tvoje kolo parkirano pred PF in se z njim odpelje. Ti ga pokličeš
in vprašaš kaj se gre on pa se sklicuje na dovoljeno samopomoč. Tu se on ne sme sklicevati na
samopomoč, ker še ni prišlo do izročitve in s tem do prenosa LP torej on še ni posestnik.

- Defenzivna samopomoč = pomeni, da posestnik vrši samoobrambo svoje posesti.

- Ofenzivna samopomoč = pomeni, da posestnik odvzame kršilcu posest nazaj.

ROKI ZA VLOŽITEV TOŽBE ZARADI MOTENJA POSESTI:

Pri sodnem uveljavljanju varstva posesti imamo 30-dnevni subjektivni rok, ko je posestnik izvedel za
motenje in storilca. Prijava mora biti podana znotraj objektivnega roka, ki je najpozneje v 1 letu od
trenutka, ko je motenje nastalo.

Primer: Danes je nastalo motenje, čez 11 mesecev in pol izvem za storilca. Imam samo še pol mesca,
da uveljavim sodno varstvo.

Zaradi provizoričnega pravnega varstva, ki naj se doseže čim hitreje so tudi roki za varstvo posesti
kratki. Gre za tako imenovane materialne prekluzivne roke, ki niso podaljšljivi in ne dopuščajo
vrnitve v prejšnje stanje. Prepozno vloženo tožbo sodišče zavrne.

UGOVORI V POSESTNI PRAVDI:

Glede na to, da v posestni pravdi ni dopustno postaviti ugovorov, ki so utemeljeni na pravici do

posesti, se je treba posluževati tistih ugovorov, ki se nanašajo na dejansko stanje posesti. Tako bodo
prišli v poštev predvsem naslednji ugovori:

- Da posest sploh ni bila motena, ker dejanje ni bilo motilno.

- Da ni šlo za neupravičeno poseganje v posest: poseg v posest je bil utemeljen v zakonu ter
zato ni protipravno.
- Da tožnik sploh ni bil posestnik stvari, v zvezi s katero se zahteva posestno varstvo.
- Da je bila posest pridobljena na viciozen način: ob predpostavki, da se je toženec poslužil
dovoljene samopomoči.
- Da je bila tožba vložena prepozno. (sodna praksa in komentar 32.člena SPZ)

19
Edini ugovor, ki je utemeljen na pravici do posesti ter je dopusten v posestni pravdi je povezan s
pravilom »petitorium absorbet possessorium«.
To pravilo pravi, da če sta posestna in petitorna pravda tekli istočasno in je bila petitorna pravda
pravnomočno končana pred posestno pravdo, lahko toženec ugovarja, da je pridobil pravico do
posesti, zaradi česar mora sodišče tožbeni zahtevek iz posestne tožbe zavrniti. Pravilo v SPZ ni
izrecno navedeno, je pa v celoti podprto v sodni praksi. V 36.členu SPZ je le določeno, da je
mogoče ne glede na spor zaradi motenja posesti, zahtevati sodno varstvo posesti iz naslova
pravice do posesti.

VARSTVO NA TEMELJU PRAVICE:

Ne glede na spor zaradi motenja posesti je mogoče zahtevati sodno varstvo posesti iz naslova
pravice do posesti.

Kljub teku postopka zaradi motenja posesti lahko torej vzporedno teče tudi petitorni postopek, v
okviru katerega se razpravlja o pravici do posesti. Oba postopka se po pravni naravi razlikujeta.

V posesornem postopku (postopek zaradi motenja posesti) se daje sodno varstvo glede na
zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Ne upošteva se pravica do posesti in dobrovernost
posestnika.

V petitornem postopku se razpravlja o pravici do posesti, npr. na podlagi lastninske tožbe.

SPOR ZARADI MOTENJA:

- Verbalno motenje posesti = sodna praksa je rekla, da je verbalna grožnja tudi motenje
posesti. Npr. sosed reče sosedu »če prideš iz hiše, te bom ustrelil«
- Motenje po navodilih naročnika = posest ne moti samo tisti, ki neposredno izvede neko
motenje, ampak tudi tisti, ki takšno motenje naroči ali z njim soglaša. V takem primeru je v
posesornem sporu pasivno legitimiran naročnik.
- Ponavljajoče, nadaljevano motenje = v primeru ponavljanje motilnih dejanj prične rok teči
od zadnjega motenja.

OBSEG SODNEGA VARSTVA:

Glede na intenzivnost protipravnega posega v posest ločimo odvzem posesti in motenje posesti.

V praksi je tožbeni zahtevek, s katerim se zahteva varstvo posesti, praviloma tridelen (če
odmislimo stroškovni del).

1. Naprej z UGOTOVITVENIM ZAHTEVKOM zahteva ugotovitev motenja ter način, s katerim je

bilo motilno dejanje izvršeno.
Toženec A.A , stan…., je motil tožnika B.B, stan…., v neposredni posesti nepremičnine s
parcelo z ID znakom 657 100- travnik v izmeri 400 m2, s tem, da je 17.8.2016 navozil na
celotno nepremičnino gradbeni material ter na JZ delu parcele postavil barako.

20
 2. Nato sledi VZPOSTAVITEV PREJŠNJEGA STANJA (restitucijski zahtevek), s čimer naj se
doseže prejšnje posestno stanje.
Toženec je dolžan v roku 8 dni, da ne bo izvršbe, vzpostaviti prejšnje posestno stanje, zato
mora odstraniti gradbeni material iz celotne parcele in barako na JZ delu parcele iz
nepremičnine z ID znakom 657100-travnik v izmeri 400 m2 ter na istem mestu, kjer sta stala
gradbeni material in baraka posejati travo.

3. Na koncu sledi še PREPOVED NADALJNEGA MOTENJA POSESTI.

Tožencu se v bodoče prepoveduje s takšnimi ali podobnimi ravnanji posegati v posest
nepremičnine, parcele z ID znakom 657 100-travnik v izmeri 400m2, da ne bo izvršbe.

Za razliko ZTLR pa SPZ ne vsebuje več določbe o denarni kazni za prekršitev odredbe sodišča glede
nadaljnjega motenja.

VARSTVO MED VEČ POSESTNIKI:

Definicija = v razmerju med več posestniki iste stvari se šteje za motilno vsako ravnanje, ki
samovoljno spreminja ali ovira način izvrševanja posesti.

Posestnik uživa poleg posestnega varstva nasproti tretjim tudi posestno varstvo v medsebojnem
razmerju, ko je oblikovana soposest. Pri razmerju posredne in neposredne posesti ne gre za soposest
in tudi ne za delno posest.

POGODBE
POGODBE V RIMSKEM PRAVU:

- Posojilna, posodbena, shranjevalna pogodba

- Prodajna, zakupna (najemna), pogodba o naročilu (mandat), družbena pogodba, podjemna
pogodba (pogodba o delu).
- Menjalna, starinarska pogodba, poravnava
- Poroštvo
- Darilna pogodba

ZASTOPANJE:

1. Direktno:
- Pooblaščenec
- V tujem imenu na tuj račun
2. Indirektno:
- Komisionar
- V svojem imenu na tuj račun

Noben ne postane lastnik, saj pooblastilo/komisijska pogodba ni pravni temelj za prenos LP.

V svojem imenu = sklene prodajno pogodbo v okviru prodajne ali nakupne komisije v svojem
imenu.

21
POGODBE:

Obligacijski zakonik ureja v posebnem delu 29 pogodb.

Asignacija in skupnost sta dva pravna instituta, ki sta urejena v posebnem delu OZ, a nista pogodbi!

VRSTE POGODB:

1. Prodajna pogodba:
- Prodaja s predkupno pravico
- Kup na prošnjo
- Prodaja po vzorcu ali modelu
- Prodaja s specifikacijo
- Prodaja z lastninskim pridržkom
- Prodaja na obroke
- Akreditivna prodaja
2. Menjalna pogodba
3. Prodajno naročilo (starinarska pogodba)
4. Darilna pogodba:
- Darilo iz hvaležnosti
- Mešano darilo
- Darilo za primer smrti
5. Pogodbe o dedovanju:
- Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja (izročilna pogodba)
- Pogodba o dosmrtnem preživljanju
- Pogodba o preužitku
6. Posojilna pogodba:
- Namensko posojilo
7. Posodbena pogodba
8. Zakupna (najemna pogodba):
- Podzakup
9. Podjemna pogodba (pogodba o delu)
10. Gradbena pogodba
11. Prevozne pogodbe
12. Licenčna pogodba
13. Pogodbe o shranjevanju:
- Shranjevalna pogodba
- Skladiščna pogodba
14. Pogodba o naročilu (mandat)
15. Komisijska pogodba
16. Pogodba o kontroli blaga in storitev
17. Pogodbe o potovanjih:
- Pogodba o organiziranju potovanja
- Posredniška pogodba o potovanju
- Pogodba o najetju gostinskih zmogljivosti (alotomajska pogodba)
18. Zavarovalna pogodba
19. Pogodba o trgovskem zastopanju (agencijska pogodba)
20. Posredniška pogodba

22
21. Špedicijska pogodba
22. Družbena pogodba
23. Poroštvo
24. Poravnava

23