STVARNO PRAVO Izpiski iz knjige 2006/07

I. U V O D STVARNO PRAVO IN NJEGOV POLOAJ V SISTEMU CIVILNEGA PRAVA 1. POJEM STVARNEGA PRAVO

del splonega civilnega prava, ki v pravnih razmerjih med posamezniki ureja razmerje pripadnosti in oblasti na stvareh. Zgodovinsko je funkcija stvarnega prava zagotavljanje posameznikove oblasti nad stvarjo, s tem pa je posamezniku omogoeno, da si ekskluzivno prilaa tudi vse koristi, ki izvirajo od stvari. Bistvena vsebina stvarnega prava je lastninsko razmerje, ki je osnovni pripadnostni odnos, ki imetniku lastniku zagotavlja oblast nad stvarjo je premoenjsko pravo in pravice stvarnega prava podrejajo stvar doloenemu posamezniku ter mu zagotavljajo oblast nad njo, s tem pa tudi tvorijo jedro njegovega premoenja. Pravice stvarnega prava imajo kot oblastvene pravice premoenjsko naravo in so z izjemo osebnostnih slunosti tudi prenosljive. zagotavlja oblast v razmerju do drugih posameznikov, predmet te oblasti pa je stvar kot predmet materialnega sveta.

2. STVARNOPRAVNO RAZMERJE Temeljno stvarnopravno razmerje je lastninsko razmerje in lastnina ni le osrednja pravica stvarnega prava, ampak civilnega prava nasploh. Pri njej gre za stalno in izkljuujoo stvarno oblast, na temelju katere lahko lastnik izkljui delovanje oz. vpliv vseh tretjih na svojo stvar. Druga razmerja stvarnega prava so podrejena lastnini, kar povsem jasno kae odnos med lastnino in drugimi pravicami stvarnega prava. Lastnina kot temeljna pravica stvarnega prava zagotavlja posamezniku najiro oblast nad stvarjo v mejah, ki jih doloajo prisilni predpisi javnega prava. Druge pravice stvarnega prava, ki so podlaga drugim pravnim razmerjem, po vsebini pomenijo omejevanje lastninske pravico. Zato jih imenujemo omejene stvarne pravice ali stvarne pravice na tuji stvari. Te pravice lahko obstajajo na stvari samo poleg lastninske pravice in na imetnika se prenaa del lastnikove oblasti. V tem delu mora lastnik prepustiti svojo oblast imetniku druge stvarne pravice. Bistvena znailnost stvarnih pravic je, da uinkujejo proti vsem (erga omnes). Ostali imajo dolnost nevmeavanja v vsebino, ki jo imetniku daje stvarna pravica. Zato je najbolj znailna oblika pravnega varstva na stvarnopravnem podroju opustitveni zahtevek (tudi vindikacijska toba je posebna oblika opustitvene tobe, ki je usmerjena v vzpostavitev prejnjega oblastvenega stanja). Stvarnopravno razmerje v ojem pomenu je klasino premoenjsko razmerje med posamezniki. Zaradi pomena nekaterih stvarnopravnih razmerij pa lahko utimo vedno moneji poseg javnega prava vanje (zaradi varovanja lastnine se vnaajo omejitve). Imetnik stvarne pravice nima vseobsene oblasti, ampak jo izvruje le v mejah, ki jih doloajo vsakokratni predpisi (omejevanje rabe, omejitev pri prenosu, zahtevana doloena vrsta aktivnega ravnanja). 3. POLOAJ STVARNEGA PRAVA V SISTEMU CIVILNEGA PRAVA Najpomembneji del civilnega prava je premoenjsko pravo, ki ureja premoenjska razmerja med posamezniki. V sodobnih sistemih civilnega prava, ki izhajajo iz sistema pandekt, so trije nosilni stebri premoenjskega prava stvarno, dedno in obligacijsko pravo. Razmejitev med stvarnim in obligacijskim: obe podroji sta prirejeni konni funkciji civilnega prava in le skupaj lahko zagotavljata posamezniku celovit premoenjski poloaj. Podroji se dopolnjujeta. Funkcija stvarnega prava je predvsem zagotavljanje pripadnosti kot stanja. Pripadnost doloene premoenjske pravice posamezniku je osnovno premoenjsko razmerje in kot takno se lahko zagotavlja samo v razmerju proti nedoloenemu krogu oseb, torej proti vsem (erga omnes). Vsebina obligacijskega prava je zagotavljanje doloenega ravnanja in zanj je znailen odnos med dvema natanno doloenima osebama (inter partes). Zato je obligacijsko pravo dinamino in s statinim stvarnim pravom pride v stik predvsem na dveh podrojih. Zavezovalni pravni posel obligacijskega prava je osnova stvarnopravnega razpolagalnega pravnega posla, s katerim se prenaa lastninska pravica ter nastajajo in prenehajo stvarne pravice na tuji stvari. Osnovno stvarnopravno varstvo dopolnjuje obligacijsko varstvo z odkodninskimi in reparacijskimi zahtevki, e zaradi posega v stvarnopravno sfero pride do nastanka kode ali neupraviene obogatitve.

Razlika je zelo pomembna z vidika procesnega prava in z vidika naina doloanja krajevne pristojnosti. Pri sporu glede prenosa LP kot izpolnitve obligacijske pogodbe, gre za spor pri katerem veljajo splona pravila o krajevni pristojnosti. Za spore o stvarnih pravicah pa velja izkljuna pristojnost sodia po kraju kjer lei nepreminina. Za odnos med obligacijskim in stvarnopravnim poslom po uveljavitvi SPZ velja naelo kavzalnosti. To pomeni, da je pogoj za nastanek stvarnopravne posledice na podlagi pravnega posla veljavnost obligacijskega (zavezovalnega) pravnega posla. (RAZVOJ STVARNEGA PRAVA V REPUBLIKI SLOVENIJI) VIRI STVARNEGA PRAVA e se omejimo na stvarnopravno razmerje kot razmerje, ki zagotavlja oblast nad stvarjo med posamezniki, potem lahko bolj ali manj vsa razmerja presojamo na podlagi materialnopravnih dolob SPZ. e pa pogledamo ire nas zanimajo tudi povezave z drugimi podroji civilnega prava ter bistveni omejevalni posegi v LP zaradi zagotavljanja javnega interesa. 1. USTAVA Ustavne dolobe sicer neposredno ne urejajo stvarnopravnih razmerij, vendar nakazujejo njihov pomen, funkcijo in pravno naravo v drubenoekonomskem in pravnem sistemu. Posamezni drubenoekonomski sistemi se med seboj razlikujejo prav v odnosu do LP. Ta ima svoje mesto v ustavah veine sodobnih drav in najpomembnejih mednarodnih dokumentih s podroja lovekovih pravic in svoboin. Omembe vredna je Evropska konvencija lovekovih pravicah, katere prvi len Protokola k njen posebej opredeljuje varstvo lastnine in se glasi: Vsaka fizina in pravna oseba ima pravico do spotovanja svojega premoenja. Nikomur ne sm biti lastnina odvzeta, razen e je to v javnem interesu v skladu s pogoji, ki jih doloa zakon, in ob spotovanju splonih nael mednarodnega prava. Ta doloba pa nikakor ne omejuje pravice drav, da uveljavijo zakone za katere menijo, da so potrebni za nadzor nad uporabo premoenja v skladu s splonim interesom in za zagotovitev plaila davkov, drugih prispevkov in denarnih kazni. Doloba kae na lastnino kot temeljno premoenjsko pravico posameznika, ki uiva pravno varstvo ne le v sferi zasebnega prava v odnosu med posamezniki, ampak tudi v sferi javnega prava v razmerju med posamezniki in dravo kot nosilko javnega interesa. V 33. lenu URS je zagotovljena pravica do zasebne lastnine in dedovanja. Ne glede na termin zasebna lastnina tudi v naem pravnem sistemu kot v veliki veini evropskih lahko govorimo o pojmu enovite lastnine (za razliko od drubene lastnine, ki je obstajala v prejnjem sistemu). Poznamo samo eno obliko lastnine, ki je enaka za vse, ne glede na to, ali je imetnik LP fizina ali pravna oseba oz. oseba zasebnega ali javnega prava. Vsebina lastnine ni odvisna od njenega imetnika, ampak od narave stvari. Po tej dolobi se zagotavlja varstvo celotne premoenjske sfere posameznika. Dosledno moramo razlikovati med irim pojmom lastnine v ustavnopravnem pomenu besede in ojim pomenom v stvarnopravnem pomenu. Bistvena znailna stvarnopravnega pomena LP je v predmetu. Predmet lastnine kot stvarne pravice je lahko samo stvar, ki ima lastnost stvari po SPZ. Doloba 67. lena URS vsebinsko ponavlja dolobo 37. lena SPZ. Pridobivanje in uivanje lastnine se lahko z zakonom omeji za doseganje njene gospodarske, socialne in ekoloke funkcije. Doloba je podlaga za vse prisilne omejitve LP, ki morajo biti doloene z zakonom. Poleg zakonskih omejitev so mogoe samo e omejitve LP po volji lastnika samega, ki lahko svojo pravico omeji za katerikoli dopusten namen. Lastnina se lahko omeji samo e obstaja posebej izraen javni interes s podroja sociale, gospodarstva ali ekologije. Pravica do zasebne lastnine je zagotovljena v 33. lenu URS, v 67. l. URS pa je doloeno, da zakon doloa nain pridobivanja in uivanja lastnine tako, da je zagotovljena njena socialna, gospodarska in ekoloka funkcija. Dolobi sta neloljivo povezani. V 68. lenu URS so doloeni pogoji pod katerimi lahko tujci na obmoju RS pridobijo LP na nepremininah. In to je, le pod pogoji, ki jih doloa zakon ali mednarodna pogodba, ki jo ratificira dravni zbor. Na podlagi ratificiranih mednarodnih pogodb lahko pridobijo LP na nepremininah v RS le tuje fizine in pravne osebe z dravljanstvom ali sedeem na obmoju Evropske unije. Sprejet pa je bil tudi poseben zakon, ki se tie kandidatk za lanstvo v EU. Tudi zanje mora biti izpolnjen pogoj vzajemnosti . tudi glede ugotavljanja vzajemnosti velja posebnost saj poseben zakon doloa postopek ugotavljanja vzajemnosti in izdajo odlobe o obstoju, ki jo izda Ministrstvo za pravosodje. V 69. lenu URS se omenja razlastitev kot naeloma najhuji poseg v lastnino posameznika, saj ta poseg pomeni odvzem LP. Tak ukrep je pa nujen, ker je le tako mogoe zagotoviti gradnjo objektov v javno korist. Razlastitev je dopustna, e se izvaja v javno korist, ki je doloena z zakonom, e se izvede po postopku, ki ga doloa zakon, in e se razlaenemu lastniku plaa primerna odkodnina (primerneje: nadomestilo).

V naem pravnem sistemu je mogoe odvzeti LP samo na nepremininah. Razlastitveni upravienki sta lahko le obina ali drava. Razlastitveni postopek na predlog upravienca proti lastniku vodi upravna enota. Procesna predpostavka za zaetek razlastitvenega postopka je poskus sporazumne pridobitve. Upravienec lahko predlaga razlastitev samo, e je neuspeno poskual pridobiti lastnino s ponudbo za nakup. LP se lastniku odvzame z odlobo, ki vsebinsko pravzaprav pomeni pridobitev LP za razlastitvenega upravienca. Razlaenec ima na tej podlagi pravico do nadomestila v naravi ali denarju. Razlastitvi vsebinsko podoben poseg v lastnino je tudi ustanovitev omejene stvarne pravice v javno korist. Najbolj tipien primer je prisilna ustanovitev slunosti. V 70. in 71. lenu URS so urejeni, javno dobro, naravna bogastva in posebno varstvo zemlji. Posebna omemba vseh treh kategorij je predvsem podlaga za iro stopnjo omejevanja LP na teh stvareh in vrednotenje posameznih posegov. 2. VIRI STVARNEGA PRAVA V OJEM POMENU Glavni vir stvarnega prava v ojem smislu je SPZ, ta ureja temeljna naela stvarnega prava, posest in stvarne pravice ter nain njihove pridobitve, prenosa, varstva in prenehanja => SPZ je celovita ureditev stvarnega prava, ki ma vse elemente kodifikacije in zato tudi upraviuje poimenovanje zakonik. Poleg SPZ velja kot drugi temeljni vir stvarnega prava omeniti predpise s podroja evidentiranja nepreminin. Osnovna zemljika evidenca, ki praktino doloa nepreminino, je zemljiki kataster, ki ga ureja Zakon o evidentiranju nepreminin. Na katastru kot dejanski nepremininski evidenci pa je utemeljena zemljika knjiga, kot pravna nepremininska evidenca. Poznamo tudi nekatere posebne ureditve, ki veljajo za doloene stvari. Institut etane lastnine SPZ obravnava kot sploen institut, posebna ureditev etane lastnine za vestanovanjske stavbe je doloena s Stanovanjskim zakonom. Razmerje med SPZ in SZ je obiajno razmerje med splonim in posebnim zakonom. Poseben pravni reim velja za plovila, kot so ladje in letala. Vpisujejo se v posebne registre. eprav gre za ene najbolj preminih stvari, je za plovila znailno, da je pridobitev stvarnih pravic na njih smiselno enaka kot pri nepremininah. Posebnosti stvarnopravnih razmerjih na ladjah ureja Pomorski zakonik, na letalih pa Zakon o obligacijskih in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu. 3. VIRI STVARNEGA PRAVA V IREM SMISLU

Obligacijski zakonik Zakon o dedovanju Zakon o zakonski zvezi in druinskih razmerjih Predpisi, ki omejujejo stvarne pravice v javnem interesu in tako doloajo njihovo vsebino Zakon o urejanju prostora doloa pogoje pod katerimi se zemljie lahko uporabi za gradnjo doloa tudi lokacijsko informacijo, ki je pomemben dokument v postopku overjanja podpisa na zemljikoknjinem dovolilu kot razpolagalnem poslu stvarnega prava ureja tudi postopek razlastitve in prisilne ustanovitve slunosti sem spadajo tudi prostorske ureditvene operacije Zakon o kmetijskih zemljiih (ki velja tudi za gozdove) => pridobitelj LP mora na podlagi pravnega posla pridobiti odobritev dravnega organa. Pri prodaji kmetijskega zemljia ali gozda je doloen poseben postopek prodaje, ki poteka pri upravni enoti, saj ima cela vrsta upraviencev pravico do prednostnega nakupa. => lastnik gozda mora trpeti pravico prostega prehoda in rekreativnega nabiranja gozdnih sadeev, dopustiti mora dejavnost lova in nima nobene posebne pravice do divjadi, les kot plod gozda pa lahko izkoria samo pod pogoji, ki jih doloi pristojni dravni organ. Po drugi strani pa mora skrbeti za ohranjanje gozda, skrbeti za sanitarno senjo in pogozdovanje. Zakon o vodah Postopkovni predpisi veina stvarnopravnih razmerij je varovana v splonem civilnem pravdnem postopku. posebna postopkovna pravila veljajo za spore glede motenja posesti doloena posebna stvarnopravna razmerja se urejajo v nepravdnem postopku Zakon o izvrbi in zavarovanju zagotavlja varstvo LP pred posegi tretjih Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku

doloa kolizijska pravila, ki se uporabljajo v stvarnopravnih razmerjih. Osnovno pravilo v kolizijskem pravu, ki se uporablja za stvarnopravna razmerja z mednarodnim elementom je lex sitae, torej pravilo kraja, kjer je stvar pri pravnih razmerjih na nepremininah velja temu pravilu dodati e izkljuno pristojnost sodia glede na lego nepreminine PREDMET PRAVIC STVARNEGA PRAVA

Predmet stvarnopravnih pravic so stvari in premoenjske pravice. 1. STVAR Stvar je predmet pravic stvarnega prava in stvarno pravo jo podreja posamezniku. V 15. lenu je definirana kot samostojen telesni predmet, ki ga lovek lahko obvladuje. Ta definicija ima dva bistvena elementa: telesnost in obvladljivost. Element telesnosti se nanaa na naravne (fizikalne) lastnosti stvari. e je stvar telesna, je materialen del narave in zapolnjuje prostor in jo je mogoe zaznati z otipom (res quae tangi possunt) in drugimi utili. Netelesne dobrine, ki so v pravu varovane z drugimi oblikami premoenjskih pravic, nimajo lastnosti stvari. Produkti lovekovega duhovnega ustvarjanja so varovani z avtorskimi pravicami in pravicami industrijske lastnine. Druge pravice niso predmet stvarnih pravic, eprav je veina pravic prenosljivih po smiselno enakem modelu, kot velja za prenos LP. To velja za terjatve, korporacijske in druge pravice. V praksi se pogosto govori o lastnini podjetja, ampak podjetje ni stvar in ne more biti predmet LP. Zato ima posameznik v odnosu do podjetja korporacijsko pravico (poslovni dele, delnica). Po 3 lenu SPZ je lahko predmet zastavne pravice ali uitka tudi premoenjska pravica. Izjema od pogoja telesnosti so energije in valovanja. Seveda, e sta obvladljivi. Element obvladljivosti izhaja iz vsebine stvarnega razmerja kot oblastvenega razmerja. Stvar je lahko samo tisto kar si lovek lahko podredi in nad tem izvruje svojo oblast. Npr. zrak e je prost ni stvar, e je pa stisnjen v jekleno steklenico pa je. lovek ni stvar, je kot oseba nosilec pravic in ne njihov objekt. Enako velja za truplo zaradi varovanja lovekovega dostojanstva. Dokler deli telesa niso loeni od loveka ne veljajo za stvar, enako velja za proteze in razne medicinske pripomoke. Z loitvijo dela telesa pa lahko nastanejo tudi drugane posledice in del telesa lahko postane stvar (pramen las, odstranjena proteza ali ploica). Kar se tie ivali se uporabljajo pravila, ki veljajo za stvari. 2. ENOVITA IN SESTAVLJENA STVAR Delitev stvari na enovite in sestavljene je temeljna delitev s stalia naela specialnosti in povezanosti zemljia in objekta. Stvar je enovita, e gre za enoten kos materije (kamen, kos lesa, rastlina). Mednje tejemo tudi mnoinske stvari (moka, ito, pesek), pri katerih je posamezni del gospodarsko nepomemben. Pri sestavljenih stvareh pa gre za povezavo ve sestavnih delov oz sestavin, v jeziku SPZ. Sestavina je vse kar se v skladu s splonim preprianjem teje za del druge stvari. Nekateri loujejo med bistvenimi in nebistvenimi, ampak lastnost sestavine po SPZ imajo le bistvene sestavin, pravni reim nebistvenih sestavin pa je podoben ureditvi pritiklin. Nae pravo pozna le eno obliko sestavin in za presojo, ali gre za sestavino ali ne, sta bistvena dva elementa: naravno razmerje posameznega dela in celote ter standard splonega preprianja. O razmerju med posameznim delom in celoto sklepamo po naravnih zakonih. Kriterij splonega preprianja pa je izpolnjen zlasti v dveh primerih: - e sta glavna stvar in sestavina tako trdno povezani, da ju ni mogoe loiti, ne da bi pokodovali enega ali oba predmeta - e se glavna stvar brez sestavine teje za nekompletno oz. nedokonano Ne gre za kumulacijo obeh pogojev. Kriterij trdne povezanosti kae na sestavljeno stvar v primerih, ko je povezava mehanska, naravna, kemina. Poseben standard splonega preprianja pa je doloen z naelom povezanosti zemljia in objekta oz. naelom superficies solo cedit. e sta povezana zemljie in objekt, presoja o tem kaj teti za sestavino ni mogoa. Sestavljena stvar je zemljie, vsi z zemljiem spojeni naravni ali umetni objekti pa so sestavine zemljia. Za sestavino lahko tejemo tudi del, ki ga je mogoe zlahka odstraniti od sestavljene stvari, vendar je sestavljena stvar brez njega nepopolna. Za sestavino tejemo avtomobilska kolesa, vkljuno z rezervnim, ladijsko vrv in podobno.

Predmet stvarnih pravic je samo sestavljena stvar in v trenutku njenega nastanka posamezni sestavni deli izgubijo svojo pravno samostojnost in lastnost samostojne stvari. e so na posameznih delih pred tem obstajale stvarne pravice, se te lahko prenesejo na sestavljeno stvar. e nekdo iz svojih sestavnih delov ustvari sestavljeno stvar, pridobi na njej lastninsko pravico. e se med seboj neloljivo poveejo sestavni deli ve razlinih lastnikov, lahko nastane na stvari solastnina, po deleih ki ustrezajo vrednosti posameznih delov. Z nastopom pravnega stanja sestavine pa lahko za imetnika stvarne pravice na posameznem delu nastane popolna izguba pravice. Tipien primer je prirast oz. akrescenca. V taknem primeru je prejnji lastnik sestavine varovan na odkodninskem podroju. Vez, ki zdruuje sestavine v celoto (sestavljeno stvar) pa lahko preneha. Sestavljena stvar lahko razpade v iste ali druge dele, kot so bili pred njenim nastankom. V trenutku razpada postanejo deli samostojni, pridobijo lastnost stvari in so predmet stvarnih pravic. Na tako nastale stvari se praviloma prenesejo vse stvarne pravice v obsegu, kot so obstajale na glavni stvari. Vzidana opeka je sestavina hie in hia je sestavina zemljia. e se hia podre postane opeka spet samostojna stvar, na njej pa pridobi LP lastnik zemljia na katerem je stala hia, in ne oivi LP prejnjega lastnika opeke. 3. GLAVNA STVAR IN PRITIKLINA Znailnost sestavljene stvari je organska povezanost med sestavnimi deli. Pri odnosu med glavno stvarjo in pritiklino pa velja funkcionalna povezanost. Pritiklina je preminina, ki je v skladu s splonim preprianjem namenjena gospodarski rabi ali olepanju glavne stvari. Namen gospodarske rabe ali olepave ima lahko tudi sestavina, vendar se razlikuje od pritikline v tem, da pri slednji ni medsebojne povezave v celoto. Okrasni steber je lahko vzidan v fasado hie in je v tem primeru sestavina, e pa stoji ob hii ima pa lastnost pritikline. Glavna stvar in pritiklina sta lahko tudi povezani, vendar ta povezava ni tako trdna kot pri sestavini, in jo je mogoe brez kode prekiniti. Prav tako pa ne gre za element, ki je nujen za delovanje stvari. Pri ugotavljanju odnosa med glavno stvarjo in pritiklino je bistven pravni standard splonega preprianja. Predmet presoje po splonem preprianju pa je obstoj gospodarske vezi oz. olepevalnega namena. Upotevati je treba tako voljo lastnika glavne stvari kot objektivno merilo. Predvsem pri olepavah je lahko odloilen subjektivni odnos lastnika glavne stvari, saj so okusi razlini. Pritiklina pa je lahko samo premina stvar. Nepreminina ne more biti pritiklina niti v razmerju do druge nepreminine, kaj ele do preminine. Pritikline kljub gospodarski povezavi z glavno stvarjo ohranjajo pravno samostojnost in se tejejo za stvar in so lahko predmet stvarnih pravic. Zato lahko glavna stvar in pritiklina pripadata razlinima lastnikoma, v primeru LP istega lastnika pa sta lahko razlino obremenjeni. Vendar v dvomu velja med glavno stvarjo in pritiklino tudi pravna povezava pritiklina v dvomu deli usodo glavne stvari. Prenos LP oz. ustanovitev ali prenos omejene stvarne pravice na nepreminini sega tudi na vse njene pritikline, ne da bi bila glede njih potrebna izroitev , ki se sicer zahteva pri prenosu LP na premininah. Zveza med glavno stvarjo in pritiklino je izrecno poudarjena v hipotekarnem pravu hipoteka sega tudi na vse pritikline nepreminine. Zveza pa je poudarjena tudi v obligacijskem pravu - tudi za prodajno pogodbo kot zavezovalni pravni posel obligacijskega prava velja, da je v dvomu premet prodaje stvar skupaj z vsemi njenimi pritiklinami. 4. PREMININA IN NEPREMININA Razlika med premininami in nepremininami se zane e pri naelu publicitete LP in se nadaljuje predvsem glede prenosa LP ter nastanka omejenih stvarnih pravic. Sploh pa je veina omejenih stvarnih pravic mogoa samo na nepremininah. Zaradi omejenosti nepreminin je pri njih javni interes bistveno moneje izraen, zato so nepreminine predmet bistveno irega kroga omejitev, saj je pri njih poudarjena gospodarska, okoljska in socialna funkcija lastnine. Nepreminina je prostorsko odmerjen del zemeljske povrine, skupaj z vsemi njenimi sestavinami. Kot osnovno obliko nepreminine razumemo zemljiko parcelo. Parcela je strnjeno zemljie, ki lei znotraj ene katarske obine in je v zemljikem katastru oznaena kot parcela s svojo parcelo tevilko. Zemljika parcela je tudi osnovna enota evidentiranja nepreminin v zemljikem katastru in zemljiki knjigi in kombinacija parcelne tevilke in oznake katastrske obine zagotavlja enolino obliko identifikacije. Vsaka parcela ima svojo lego v prostoru in svoje meje. Nepreminina je predvsem zemljie, skupaj z vsemi objekti, ki so sestavine. LP se pridobiva na zemljiu in se razteza tudi na vse objekte. Izjema je seveda objekt, ki je zgrajen na podlagi stavbne pravice, ki ima lastnost samostojne stvari. Za nepreminine je treba teti tudi druge samostojne stvari, ki izhajajo iz zemljia in so trdno povezane z zemljiem. Gre torej za primere, ki odstopajo od naela povezanosti zemljia in objekta oz. naela specialnosti lastnine. Za nepreminino se teje tudi posamezni del stavbe, ampak samo e je na zemljiu s stavbo ustanovljeno pravno razmerje

etane lastnine. Do nastanka etane lastnine je vsak posamezni del stavbe nesamostojna stvar in je sestavina zemljia. Z ustanovitvijo etane lastnine in njenim vpisom v zemljiko knjigo pa se posamezni del stavbe osamosvoji kot stvar in postane predmet stvarnih pravic. Smiselno enako velja tudi za stavbo, ki je samostojen predmet stvarnih pravic, e je zgrajena na podlagi stavbne pravice. Pravni status nepreminine pri nas imajo: - zemljike parcele - posamezni deli stavbe, e je zemljie s stavbo v razmerju etane lastnine - stavba, e je zgrajena na zemljiu na podlagi stavbne pravice, za as njenega trajanja Za preminino se teje vsaka stvar, ki nima lastnosti nepreminine. Preminino vasih razumemo kot stvar, ki jo je mogoe brez kode za njeno gospodarsko substanco premakniti s kraja v kraj. Posebni pravni reimo veljajo za plovila, saj se njihova ureditev zaradi obstoja evidence pribliuje ureditvi nepreminin. Za premino stvar se teje tudi denar v obliki gotovine, ki pa ima kot sredstvo za doloanje vrednosti v premoenjskih razmerjih poseben namen. Kot predmet LP pa je gotovina kot vsaka druga preminina. 5. POTRONA IN NEPOTRONA STVAR Potrone stvari so tiste, pri katerih se z rabo unii njihova substanca in se lahko uporabijo samo enkrat (hrana, pijaa, energetiki). Nepotrone stvari pa so tiste, ki se jih lahko uporabi vekrat oz. neomejeno (obleka, knjiga, zemljie). Razlika je pomembna, ker se lahko nekatera pravna razmerja oblikujejo samo na nepotronih stvareh. V stvarnem pravu so taken primer osebne slunosti. Njihov premet je lahko samo nepotrona stvar. Potrone stvari pa so pod doloenimi pogoji lahko predmet neprave osebne slunosti, pri kateri pravilo o ohranjanju substance nadomea pravilo o vraanju iste koliine in vrste. Nepotrone stvari so lahko predmet posodbe, najema oz. zakupa, potrone stvari pa posojila oz. kredita. 6. NEKATERE POSEBNE POJAVNE OBLIKE STVARI Zbirna stvar in skupnost stvari Pri zbirnih stvareh gre za ve stvari, ki se po splonem preprianju tejejo za eno. Pojem skupnost stvari (universitas rerum distantium) se uporablja za oznaevanje celote, ki je sestavljena iz posameznih fizino loenih stvari, ki imajo vsaka svojo gospodarsko vrednost. Takna stvar ni sestavljena stvar, saj deli niso povezani v novo celoto, prav tako ne gre za odnos glavne stvari in pritikline, saj noben od delov celote nima prevladujoega pomena. Primeri skupnosti stvari: zbirka znamk, knjinica, zaloge. Ker gre za ve samostojnih stvari, ohranjajo svojo stvarnopravno samostojnost in z njihovo povezanostjo ne nastane nova stvar, ki bi bila predmet stvarnih pravic. Drugae pa je v sferi obligacijskega prava, kjer velja blae zahteva doloenosti pravnega posla. V prodajni pogodbi, ki je podlaga za prenos LP, se lahko kot predmet prodaje doloi knjinica. Pri izpolnitvi te prodajne pogodbe pa je treba prenesti LP na vsaki knjigi posebej in je ni mogoe prenesti na knjinici kot celoti. Na skupnosti stvari le izjemoma nastanejo stvarnopravne posledice zastavna pravica na zalogah. Komplementarne stvari zanje je znailno, da gre za ve loenih stvari, ki imajo gospodarsko vrednost samo skupaj (par nogavic, rokavic, komplet igralnih kart, aha, druabne igre). Tu gre za eno samostojno stvar, ki je predmet stvarnih pravic. V bistvu gre za sestavljeno stvar pri kateri med deli ni fizine povezave, vendar ti deli sami nimajo gospodarske vrednosti. In predvsem na take stvari misli SPZ ko govori o zbirni stvari. Zbirna stvar ima enak poloaj kot sestavljena. Predmet stvarnih pravic je en sam in to je zbirna stvar kot celota, njeni deli pa nimajo pravne samostojnosti. Z loitvijo del komplementarne stvari pridobi lastnost samostojne stvari. Kocka, ki je del druabne igre se od nje lahko loi in tako postane samostojna stvar. Koliinske stvari (quantitates) so stvari, ki jih sestavljajo posamezni deli, ki med seboj niso povezani, vendar so tako majhne vrednosti, da so sami brez gospodarskega pomena (zrno ita, drobec peska, mivke). Nekateri tejejo take stvari za enovite stvari. Plodovi in proizvodi stvari SPZ plodove doloa kot neposreden proizvod stvari, ki je do loitve njena sestavina, z loitvijo pa postane samostojna stvar. Plodovi so lahko naravni ali civilni.

Lastnost nekaterih stvari je, da niso koristne samo zaradi njihove uporabne vrednosti, ampak ustvarjajo tudi nove stvari, ki imajo tudi lastno vrednost. Takni stvari pravimo matina stvar. O naravnih plodovih (fructus naturales) govorimo, e jih neka stvar daje periodino in ne da bi se zaradi tega izrpala njena substanca (posevki, sadje, mladii, mleko med). Nekateri plodovi nastanejo samostojno, za nastanek drugih pa je potreben prispevek. Najvekrat je ta prispevek v obliki lovekega dela. Na podlagi tega govorijo o delitvi plodov na fizine in industrijske, vendar na to delitev niso vezane pravne posledice. Vsak plod je najprej sestavni del matine stvari. Dokler je plod sestavina matine stvari v skladu z naeli ni samostojna stvar. Za pravno samostojnost plodu je bistven trenutek loitve od glavne stvari oz. separacija. Bistven je sam akt loitve in nepomembno je ali je loitev posledica naravnega ali umetnega dejanja. Prav tako ni pomembno ali je loitev povzroil lastnik matine stvari ali kdo tretji. V trenutku loitve plod postane samostojna stvar in tako tudi predmet stvarnih pravic. Najpomembneje vpraanje v trenutku loitve pa je, kdo pridobi LP na doloenem plodu kot samostojni stvari. Poznamo pravilo o zakoniti pridobitvi LP LP na plodovih pridobi lastnik matine stvari, izjemoma pa tudi druga oseba, ki je upraviena na podlagi pravnega razmerja, katerega objekt je matina stvar. Civilni plodovi (fructus civiles) so periodini prihodki izraeni v obliki denarja oz. drugih generinih stvari, ki izvirajo iz pravnega razmerja, ki ga sklene upravienec do plodov (najemnine, obresti, rente). Civilni plodovi so najvekrat posledica prenosa upravienja rabe na drugo osebo z obligacijskim poslom. Za proizvod stvari teorija teje donos, ki ga stvar ne daje periodino oz. ki pomeni del njene gospodarske substance. Razliko med plodom in proizvodom je mogoe prikazati na kamenju. Na njivi izkopan kamen je proizvod zemljia. e pa se zemljie izkoria za pridobivanje kamenja (kamnolom), bomo pridobljeno kamenje obravnavali kot plod. Za proizvod se tejejo tudi loeni deli sestavljene stvari. Loitev sestavine od stvari pomeni poseg v njeno substanco in loena sestavina postane samostojna stvar. Zanje velja enako pravilo za pridobitev LP kot za plodove. Proizvodi gredo primarno lastniku stvari, ki jih da. e je pravica do pridobivanja stvari prenesena, je treba v vsakem primeru posebej oceniti, ali taken prenos zajema tudi proizvode stvari. Npr. zakupnik obdeluje zemljie in pridobiva posevke, ne sme pa z zemljia odpeljati prsti. To je posledica splonega pravila, da gospodarska substanca v dvomu ostaja lastniku in da se je treba glede tega posebej dogovoriti. Proizvodi gredo v dvomu torej vselej lastniku stvari. Javno dobro Pri njem gre za meanje javnega in zasebnega elementa. Obstajajo nekatere stvari, ki so taknega pomena , da morajo biti dostopne vsem, da je zagotovljeno normalno bivanje. Takne stvari praviloma zagotavlja drava ali lokalna skupnost. Samo drava ali lokalna skupnost je kot lastnica pripravljena na svojem predmetu LP trpeti ravnanja drugih in privoliti v obsene pravice LP. Javno dobro je lahko tudi v lasti posameznika, ki ni oseba javnega prava, vendar to njegovega poloaja ne spreminja. Tudi posameznik mora sprejeti omejitev LP, ki izhaja iz splone rabe. Javno dobro je stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo. Takno rabo vsakogar imenujemo splona raba (usus publicum). Bistven razpoznavni znak javnega dobra je splona raba. Mednje spada jo npr. ceste, voda, obala. Gre torej predvsem za nepreminine. Ker je splona raba namenska je s tem omejena tudi uporabna monost posameznika. Posameznik lahko uporablja npr. javno cesto za prevoz z obiajnimi prevoznimi sredstvi, ne more pa je uporabljati za druge namene za katere se lahko uporablja zemljie preorati cesto, posejati posevke, ker takna raba ni namenska. Obveznost plaevanja nadomestila ne nasprotuje kategoriji splone rabe. Ker je splona raba velika omejitev LP, ima lahko pravni poloaj javnega dobra samo stvar, za katero to zakon posebej doloa. Grajeno javno dobro so zemljia namenjena takni sploni rabi, kot jo glede na namen njihove uporabe doloa zakon oz. predpis izdan na podlagi zakona, in na njih zgrajeni objekti, e so namenjeni sploni rabi. Pravne posledice statusa javnega dobra so poleg omejitve, ki jo pomeni trpljenje splone rabe, lahko e naslednje: za nekatere oblike javnega dobra zakon doloa, da so lahko samo v lasti osebe javnega prava, torej drave ali lokalne skupnosti. Zato v teh primerih razlastitev ali monost razlastitve za javno dobro pomeni podlago za razlastitveni postopek. Nadalje je prepovedan ali omejen prenos LP. Prepoved prenosa je doloena predvsem, e je lastnik javnega dobra drava. e pa je lastnik javnega dobra lahko tudi posameznik, potem je obiajna doloitev zakonite predkupne pravice v korist drave. Na javnem dobru tudi ni mogoe priposestvovati LP Status javnega dobra se zaznamuje v zemljiki knjigi. Zaznamba se opravi na podlagi odlobe pristojnega organa o doloitvi statusa javnega dobra, kar kae, da je treba posebno ugotovitveno odlobo izdati tudi v primerih, ko status javnega dobra izhaja neposredno iz abstraktne zakonske dolobe.

Na javnem dobru obstaja tudi pravica posebne rabe. Znailnost posebne rabe je, da je podeljena posameznemu subjektu na podlagi posebne odlobe upravne organa, ki mora imeti podlago v zakonu. Vsebina je v posebnem nainu rabe javnega dobra, ki pripada samo upravienemu posamezniku in ki omejuje ali celo izkljuuje splono rabo drugih oseb. Nikogarnja stvar (res nullius) O nikogarnji stvari govorimo, e stvar nima lastnika. To je mogoe pri nekaterih na novo nastalih stvareh, pri katerih ni mogoe uporabiti pravil o pridobitvi LP s predelavo ali spojitvijo. Nikogarnja stvar je tudi stvar, ki je bila predmet LP, pa je lastnik svojo LP s pravnim poslom derelikcije opustil. Samo na nikogarnji stvari je mogoa pridobitev LP z okupacijo (prilastitvijo). 7. PREMOENJSKA PRAVICA KOT PREDMET STVARNOPRAVNIH RAZMERIJ Stvarno pravo ureja tudi nekatera pravna razmerja, katerih predmet je premoenjska pravica. Nekatere pravice stvarnega prava so po svoji naravi takne, da je lahko njihov predmet tudi pravica in v zvezi s tem nastane konstrukcija pravice na pravici. V civilnopravnih razmerjih LP razumemo samo kot pravico, katere predmet je stvar. Pri drugih premoenjskih pravicah pa govorimo o njihovem imetnitvu, ki pa ga ne smemo enaiti z imetnitvom stvari (detencijo) kot nijo obliko dejanske oblasti, kot je posest. Premoenjska pravica je prenosljiva pravica, katere vrednost je mogoe izraziti v denarju. Naravo premoenjskih pravic imajo lahko tudi nekatere neprenosljive pravice. Predmet zastavne pravice in uitka je lahko druga premoenjska pravica. Iz dolobe izhaja, da je lahko premoenjska pravica predmet samo teh dveh pravic. Premoenjska pravica kot predmet stvarnih pravic je doloena z dvema elementoma, prenosljivostjo in monostjo izraziti vrednost v denarju. Iz tega izhaja, da predmet stvarnih pravic ne morejo biti osebne premoenjske pravice. Ni potrebno, da bi pravica imela neko posebno vrednost, pomembno je, da je zanjo mogoe doloiti neko objektivno ceno v denarju. Bolj kot pri uitku, katerega predmet bi lahko bila vsaka pravica, katere izvrevanje ni strogo vezano na doloeno osebo, sta oba elementa pomembna pri zastavni pravici. Zastavna pravica je prednostna poplailna pravica in poplailo se lahko opravi samo, e je mogoe prodati predmet zastave. Za takno ravnanje pa mora imeti premoenjska pravica obe navedeni lastnosti. Izvzete pa so predvsem pravice, ki so po svoji naravi tesno povezane z osebo njenega imetnika. Kot predmet zastavne pravice in uitka pridejo v potev zlasti: terjatve, premoenjska upravienja pravic intelektualne lastnine in korporacijske pravice. TEMELJNA NAELA STVARNEGA PRAVA 1. NAELO OMEJENEGA TEVILA STVARNIH PRAVIC Pravice stvarnega prava so natete v 2. lenu SPZ in so: - lastninska pravica - zastavna pravica - zemljiki dolg - slunosti (stvarne in osebne) - pravica do stvarnega bremena - stavbna pravica Stranke stvarnopravnih razmerij poleg natetih pravic na podlagi svoje volje in upotevanju nael avtonomije in dispozitivnosti ne morejo ustvarjati novih poloajev in pravic s svarnopravnimi uinki. V tem je ena bistvenih razlik med stvarnim in obligacijskim pravom. Tipska prisila (numerus clausus) je kot naelo doloena zaradi varnosti pravnega prometa. Omejenost tevila pravic stvarnega prava pa seveda ne pomeni tudi njihove popolne vsebinske doloenosti. Tako je za nekatere pravice stvarnega prava znailno, da se njihova vsebina doloi ele v posameznem primeru. Tipien primer: stvarna slunost in stvarno breme.

Natete pravice lahko razvrstimo v dve kategoriji. V prvo spada lastninska pravica, ki je temeljna pravica stvarnega prava. Druge stvarne pravice imenujemo stvarne pravice na tuji stvari ali omejene stvarne pravice. Zanje je znailno, da lahko obstajajo na stvari samo poleg LP in zato tudi pomenijo njeno omejitev. Lastnik stvari na imetnika omejene stvarne pravice prenaa del svoje lastninske oblasti in v tem delu se mora umakniti imetniku omejene stvarne pravice. Ta lahko vsebino stvarne pravice zaradi stvarne narave uveljavlja proti vsakomur, tudi proti lastniku samemu. 2. PREDMET STVARNE PRAVICE Predmet stvarne pravice je stvar. Bistvena pravna posledica je, da stvarna pravica ne more obstajati na objektu, ki mu pravo ne priznava lastnosti stvari. V naem pravu lahko kot objekt pravic stvarnega prava poleg stvari nastopajo tudi premoenjske pravice. Doseg izenaevanja premoenjske pravice s stvarjo je omejen le na tiste pravice, ki jih zakon izrecno doloa. Premoenjske pravice so lahko predmet samo zastavne pravice in uitka. Druge stvarne pravice na premoenjskih pravicah ne morejo obstajati. Predmet stvarnih pravic tudi ne more biti stvar, za katero zakon to posebej doloa. Govorimo o prometni sposobnosti stvari, ki je lahko omejena ali v celoti izkljuena. Popolna izkljuitev stvari iz dosega stvarnih pravic je redka in se veinoma nanaa le na doloene posebne lastnosti. V naem pozitivnem pravu taknega izvzetja ne poznamo. Zato so pa toliko bolj pogoste omejitve prometne sposobnosti. Tako za doloene stvari velja, da so lahko v lasti samo natanno doloene osebe, ki izpolnjuje predpisane pogoje. Za nekatere stvari posebni predpisi doloajo, da niso v pravnem prometu (res extra commercium). Izvzetje stvari iz pravnega prometa praviloma ne pomeni, da stvar ni predmet stvarnih pravic. Tudi takne stvari so predmet LP, vendar te ni mogoe veljavno prenesti na drugega. Pogosto pa je na njih omejeno ustanavljanje tudi drugih stvarnih pravic. Npr. javno dobro. 3. UINEK STVARNIH PRAVIC Stvarne pravice spadajo v druino absolutnih oz. izkljuujoih pravic civilnega prava, katerih znailnost je, da uinkujejo proti nedoloenemu krogu oseb. Bistvo stvarne pravice je zagotavljanje oblasti in za izvrevanje oblasti je pomembno, da lahko imetnik stvarne pravice zahteva od vsakogar, da to oblast spotuje in ne posega v njeno izvrevanje. Zato stvarnim pravicah ustreza dolnost vseh drugih, da ne posegajo v nain izvrevanja pravice. Zato varstvu stvarnih pravic ustreza opustitveni zahtevek in tudi toba za vrnitev stvari (rei vindicatio). Monost uveljavljanja proti vsem stvarne pravice razlikuje od obligacijskih, ki uinkujejo le v razmerju med strankami pravnega posla. Razliko je mogoe najbolj slikovito prikazati s primerom hoje ez tuje zemljie. e se hoja ez tuje zemljie ustanovi kot stvarna slunost, bo uinkovala proti vsem pravnim naslednikom. e se pa sklene obligacijska pogodba (kot dopustitev ravnanja) se lahko zaplete pri singularnih pravnih naslednikih. Uinkovanje proti vsem je pomembno predvsem v primeru steaja in izvrbe. Poloaj imetnika stvarne pravice je v steaju varovan z izloitvenimi in loitvenimi pravicami. Lastnik lahko na podlagi izloitvene pravice zahteva izloitev svoje stvari iz steajne mase, e je stvar dejansko pri steajnem dolniku. Prav tako lahko zastavni upnik v steaju uveljavlja loitveno pravico s katero zahteva, da se iz vrednosti zastavljene stvari prednostno poplaa zastavljena terjatev. Upravienje rabe tuje stvari lahko dajeta osebna slunost in najemna pravica. Prva bo obstala tudi v primeru lastnikovega steaja, druga pa bo prenehala. 4. PREDNOSTNO NAELO Naelo vrstnega reda doloa, da ima med ve stvarnimi pravicami iste vrste prej pridobljena pravica prednost pred pozneje pridobljeno stvarno pravico. Na stvari lahko obstaja ve stvarnih pravic in njihova vsebina je lahko takna, da se oblast nad stvarjo razporeja med vsemi imetniki pravic. V taknem primeru si razline ali celo istovrstne pravice med seboj niti ne konkurirajo. Za taken primer gre, ko sta na zemljiu ustanovljeni dve istovrstni stvarni slunosti. Drugae pa je, e na stvari ve pravic, ki si vsebinsko konkurirajo med seboj. Najbolj znailen primer je soobstoj ve zastavnih pravic na isti stvari. e med njimi ne bi bil doloen prednostni vrstni red, se zastavna pravica ne bi razlikovala od obligacijskih pravic za katere velja naelo sorazmernega poplaila (paritas creditorum). Prednostni vrstni red med konkurirajoimi si pravicami pa se doloa glede na trenutek njihovega nastanka v skladu s starim pravnim pravilom prior tempore, potior iure. Pravica iste vrste istovrstnost se presoja glede na vsebino in namen pravice.

10

Prednostno naelo v irem pomenu pa zajema tudi zemljikoknjino ureditev. Naelo vrstnega reda spada med temeljna naela zemljike knjige in je odloilno za nastajanje stvarnih pravic. Prednost pri vpisu v zemljiko knjigo ima vpis, ki se predlaga s predlogom z najboljim vrstnim redom prispetja v zemljiko knjigo. Temu pa gre dodati e pravilo, da mora zemljikoknjino sodie reevati zemljikoknjine predloge po vrstnem redu. 5. NAELO SPECIALNOSTI Pravice stvarnega prava lahko obstajajo samo na individualno doloeni stvari, razen e stvarnopravni zakonik doloa drugae. Npr. lastninska pravica lastniku preneha, e pridobi lastninsko pravico na stvari kdo drug. Lastninsko pravico lahko izvruje ve oseb v posebnem pravnem odnosu solastnine in skupne lastnine. Naeloma na posameznih delih stvari ni dopustno oblikovati stvarnopravnih razmerij. V tem je pomembna razlika med stvarnopravnim in obligacijskopravnim poloajem. Primer: soba v hii ni predmet pravice stvarnega prava, lahko pa je predmet obligacijskega najema. Izjeme od naela specialnosti so doloene na nepremininskem podroju: ureditev etane lastnine posamezni del enotne stvari (= zemljie s stavbo, ki izpolnjuje tehnine pogoje za vzpostavitev pravnega razmerja etane lastnine) teje za stvar v stvarnopravnem pomenu in je lahko predmet pravic stvarnega prava; priposestvovanje zemljia ob meji reitev mejnega spora; gradnja ez mejo zemljia; osebne slunosti. Naelo specialnosti je izrecno uporabljeno v dolobah SPZ, ki pojasnjujejo sestavino in zbirno stvar. Sestavina je vse, kar se v skladu s splonim preprianjem teje za del druge stvari. Sestavina ne more biti predmet stvarnih pravic, dokler se ne loi od glavne stvari. Zbirna stvar je ve stvari, ki po splonem pojmovanju tejejo za eno stvar. 6. NAELO POVEZANOSTI ZEMLJIA IN OBJEKTA Naelo superficies solo cedit je konkretizacija naela specialnosti na nepremininah. To naelo ne dopua tehtanja o tem ali je pomembneje zemljie ali objekt, prednost ima zemljie in nobeden od na njem grajenih ali naravnih objektov (gradbeni objekt, rastlina), ki so povezani z zemljiem nima lastnosti samostojne stvari. Vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepreminini, nad ali pod njo, je sestavina nepreminine, razen e zakon doloa drugae. Za povezanost gre, e gre za organsko povezavo objekta ni mogoe loiti od zemljia brez pokodovanja ali poseganja v njegovo gospodarsko substanco. Povezava je lahko tudi funkcionalna tudi montani objekt ali kiosk se lahko teje za trajno povezan objekt, e je namenjen funkciji zemljia. Drugae je seveda, e gre za zabojnik, ki se na zemljie postavi le za as gradnje. Pri ocenjevanju obstoja trajnosti povezave teorija navaja tudi lastnitvo. Pogosto je pomembno ali je objekt postavljen na lastnem ali tujem zemljiu. Naelo povezanosti zemljia in objekta je osnova za celotno ureditev nepremininskega prava. Le ob upotevanju tega naela lahko deluje zemljia knjiga. Sistemska odmika od naela sta: o ureditev etane lastnine predmet lastninske pravice je posamezen del stavbe, zemljie pa spada v sklop skupnih deleev v etani lastnini, ki so predmet solastninskega razmerja etanih lastnikov o stavbna pravica (superficies). 7. DOMNEVA DOBRE VERE Pojem dobre vere ni posebej opredeljen. Dobra vera ostaja pravni standard, ki ga vsebinsko napolnjuje praksa ob upotevanju vseh okoliin posameznega primera. V stvarnem pravu od imetnika stvarne pravice ne zahtevamo nujno dobrovernega izvrevanja. Izvrevanje LP je del lastninske svobode in v protipravno ravnanje preraste ele s tem, ko so izpolnjeni elementi zlorabe pravice. Pomen dobre vere se kae predvsem pri pridobivanju pravic, pri emer dobra vera pridobitelja pod doloenimi pogoji lahko nadomesti v stvarnopravnem razpolagalnem poslu. Dobra vera je konstitutivni pogoj za pridobitev LP na podlagi priposestvovanja ali od razpolagalno nesposobne osebe. Prav tako je od dobre vere odvisen obseg reparacijskih zahtevkov med lastnikom in posestnikom.

11

Pri vsakem upotevanju dobre vere se izhaja iz domneve, da ta obstaja. Slabo vero mora dokazati, kdor zatrjuje slaboverno ravnanje. V praski to pomeni dokazovanje, da je nekdo vedel oz. bi moral vedeti za obstoj nekega dejstva. Takno dokazovanje je praviloma zelo teavno in se opira na sklepanje na podlagi indicev. 8. NAELO ZAUPANJA V ZEMLJIKO KNJIGO Pri vsebinskem pojasnjevanju naela zaupanja v zemljiko knjigo stalie poudarja dva elementa. S pozitivnega stalia naelo pomeni, da na nepreminini obstajajo samo tiste pravice, ki so vpisane v zemljiko knjigo. Z negativnega stalia pa pomeni, da pravica na nepreminini ne obstaja, e ni vpisana v zemljiko knjigo. Pozitivni uinek utrjuje resninost ZK, negativni pa njeno popolnost. Cilj naela zaupanja v ZK je varovanje zaupanja v pravni promet. Oseba, ki se v pravnih razmerjih opira na zemljikoknjine podatke o pravicah, se lahko zanese, da so ti podatki pravilni in ne sme utrpeti kodljivih posledic. Gre za naelno usmeritev, komu naj zakon v doloenem konfliktu podeli pravno varstvo. V dvomu naj gre tistemu, za katerega varstvo izhaja iz ZK, kar krepi varstvo zaupanja v pravni promet. Naelo zaupanja v ZK se ne nanaa niti na vse podatke, vpisane v ZK, niti na vse vrste vpisov. Omejuje se samo na podatke o pravicah. Vsebina naela zaupanja je torej predvsem odgovor na vpraanje, ali doloena stvarna pravica na nepreminini obstaja ali ne in kdo je imetnik te pravice. Tako ni mogoe zaupati zemljikoknjinemu podatku o izmerah nepreminine, vrsti njene rabe oz. njenem pravnem statusu. Ti podatki se v zemljiko knjigo prevzemajo iz zemljikega katastra. Katastrski predpisi pa ne doloajo naela zaupanja v njegove podatke. e gledamo vsebino naela zaupanja s stalia vrste vpisov ugotovimo, da se nanaa predvsem na vknjibe in predznambe. S tema dvema vrstama vpisov se v ZK vpisujejo nastanek, sprememba ali prenehanje pravic na nepremininah. Pravica pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na kodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v ZK pridobil pravico e preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v ZK. Pravica se s priposestvovanjem res pridobi v trenutku, ko so izpolnjeni z zakonom doloeni pogoji, kar pomeni s potekom asa, ki je potreben za priposestvovanje. Vendar pridobitev pravice s priposestvovanjem na nepreminini uinkuje samo med priposestvovalcem in tistim, ki je pravico izgubil oz. mu jr bila omejena. Proti tretjim osebam uinek priposestvovane pravice nastopi ele z vpisom v ZK. Iz zapisa tega pravila jasno izhaja, da se mora zakonita pridobitev pravice umakniti naelu zaupanja v ZK. S stalia osebe, ki se zanese na ZK podatke o pravicah, je pravna posledica doloena z osnovnim pravilom, ki doloa, da naj ta oseba ne trpi kodljivih posledic, pod pogojem, da je dobri veri. S stalia osebe, ki izpolnjuje pogoje za vpis v ZK pa tega ne stori, pa uinek naela zaupanja povsem jasno doloa ZZK. Kdor izpolni pogoje za vpis pravice v ZK v svojo korist in tega vpisa ne predlaga, nosi vse kodljive posledice take opustitve. Na naelo zaupanja v ZK se lahko sklicuje samo potena oseba oz. dobroverna. Dobra vera se domneva v njej je tisti, ki ne ve oz. mu ni bilo treba vedeti, da stanje vpisa v ZK ni tono. Dvom o ZK stanju lahko vzbudi posestno stanje ali izjava tretje osebe. Oseba, ki so ji te okoliine znane, se na naelo zaupanja ne more sklicevati. Seveda pa je dokazno breme na tistem, ki zatrjuje, da nekdo ni bil v dobri veri. Najpomembneji primer v pravnem prometu z nepremininami, v katerem uinkuje naelo zaupanja, je neveljavnost zavezovalnega pravnega posla, na podlagi katerega je zemljikoknjini prednik pridobil pravico. e je ZK prednik pred vpisom posledic neveljavnosti tega zavezovalnega posla v ZK razpolagal s svojo pravico, dobroverni tretji, ki se je zanesel na stanje zapisa, pridobi polno pravico. Npr. oseba A je dosegla vpis LP v ZK na podlagi prodajne pogodbe z osebo B. Temu vpisu je sledil vpis hipoteke v korist osebe C na podlagi pravnega posla z osebo A. Kasneje pa se je pokazalo, da je bil zavezovalni pravni posel med osebama A in B neveljaven. Neveljavnost tega posla ne vpliva na pridobitev hipoteke, ki jo je pridobil C v dobri veri. Prav tako lahko pokaemo uinke naela zaupanja v ZK v razmerju med zakonitimi in pravnoposlovnimi pridobitvami LP. Npr. oseba A, ki je zavezanec v denacionalizacijskem postopku, je kot lastnik vpisana v ZK. Z dokonno odlobo o denacionalizaciji je bila nepreminina vrnjena osebi B, vendar ta odloba e ni bila predloena za vpis v ZK. Oseba A proda nepreminino dobroverni osebi C, ki se kot lastnik vpie v ZK. V tem primeru oseba B kljub svoji dokonni odlobi, ne more uveljavljati svoje pravice proti osebi C, kar pomeni, da je oseba B pridobljeno LP izgubila. Veljavnost pomanjkljivih razpolaganj s skupnim premoenjem v zemljiko knjigo je vpisan le en lastnik skupnega premoenja (samo mo ali samo ena). Vpisani lastnik razpolaga s stvarjo. Pomanjkljivo razpolaganje je neveljavno le, e je tretji vedel: 1. da je stvar v skupni lasti IN 2. da je prilo do razpolaganja brez soglasja drugega skupnega lastnika.

12

9. NAELO DOMNEVE LASTNINSKE PRAVICE Publiciteta LP se razlikuje glede na stvar, ki je njen premet. Pri nepremininah se publiciteta LP zagotavlja z vpisom v zemljiko knjigo. Domneva se, da je njen lastnik tisti, ki kot lastnik vpisan v ZK. Pri tem seveda ni potrebno, da je vpis e izveden. Za lastnika bo veljal tudi tisti, ki je naveden v predlogu za vpis, glede katerega ZK postopek e tee. Trenutek nastopa publicitetnega uinka je doloen v zemljikoknjinih predpisih. teje se, da je paravica vpisana v ZK vsakomur znana, ko nastopi naslednji delovni dan po vpisu plombe. Pri nepremininah publicitetno naelo ne velja samo za LP, ampak tudi za druge stvarne pravice. Pri premininah ni tako monega in zaupanja vrednega zaznavnega znaka LP, kot je vpis v javno knjigo. V veini pravnih ureditev je to posest dejanska oblast nad stvarjo, ki se manifestira v zaznavnih oblastvenih ravnanjih. Obstaja domneva, da je lastnik preminine tisti, ki jo ima v lastniki posesti. To pomeni, da izvruje oblast nad stvarjo, kot da je njen lastnik. Pogoje za to praviloma izpolnjuje neposredni posestnik, ni pa nujno. Lahko izvruje oblast tudi tako, da je navzven zaznavno, da stvar ni njegova in da izvruje posest za nekoga drugega na podlagi pravnega razmerja. O obstoju drugih stvarnih pravi iz lastnike posesti ni mogoe sklepati. e upotevamo, da lahko na premininah obstajata le zastavna pravica in osebna slunost, bo praviloma pri teh dveh stvarnih pravicah neposredni posestnik njun imetnik in ne lastnik. Pravni uinki pri nepremininah obstaja zveza med naelom zaupanja v ZK in naelom publicitete, zato velja neizpodbitna domneva, da se nihe ne more sklicevati na to, da ni poznal pravice, ki je vpisana v ZK (pozitivni publicitetni uinek). Publiciteto stvarnih pravic na nepremininah moramo povezati tudi z naelom skrbnosti ravnanja v pravnem prometu. Za vsak pravni posel z nepremininami velja pravilo, da skrbno ravnanje obsega tudi poznavanje ZK stanja. Posest se kot znak publicitete LP lahko ustvarja tudi sliko, ki ne ustreza pravnemu stanju. Ne glede na manjo mo zunanjega razpoznavnega znaka LP je zaupanje v publiciteto varovano tudi pri premininah. Pridobitelj pridobi LP, eprav sklepa posel z osebo, ki dejansko ni lastnik, vzbuja pa videz da je. Seveda pa morajo biti za uinkovanje tega posebnega pravila izpolnjeni doloeni posebni pogoji.

10. NAELO PREPOVEDI ZLORABE PRAVICE

Vsebina pravic stvarnega prava je izvrevanje oblasti, vendar je tudi pri njihovem izvrevanju treba upotevati namen oz. cilj. Dokler imetnik izvruje svojo pravico v skladu z njenim namenom, velja da s tem nikomur ne koduje (qui suo iure utitur neminem laedit). e pa izvruje pravico z namenom, da komu koduje (intencionalno merilo) ali e jo izvruje brez upravienega cilja (funkcionalno merilo), je izvrevanje protipravno in tretji lahko proti njemu uveljavlja za prenehanje takega izvrevanja. Lahko pride do zlorabe tudi drugih stvarnih pravic. Pojem zlorabe pravice v ojem pomenu se nanaa na navidezno izvrevanje pravice. Konkretna sankcija pa je odvisna od okoliin. Posledica protipravnosti so lahko opustitveni zahtevki, v primeru nastanka kode pa tudi odkodninski. Navidezno izvrevanje pravice lahko tejemo za elementarno obliko zlorabe pravice. Izpolnjena pa morata biti dva elementa. Ravnanje mora objektivno imeti elemente kodovanja ni treba da je povzroena koda zadoa kodovanje, ki nima znakov pravno relevantne kode v odkodninskem pravu (povzroanje sence). Skupaj z objektivnim elementom mora biti podan tudi subjektivni. Imetnik pravico izvruje z izkljunim ali oitnim namenom kodovanja oz. ikanozno. Pri oceni oitnega kodovalnega namena je treba izhajati predvsem iz koristi, ki jo ima ravnanje za izvrevalca. Npr: lastnik obdelovalnega zemljia, na obmoju, kje se gojijo vinogradi in druge poljedelske kulture, stori s sajenjem akacijevih sadik in spreminjanjem svoje parcele v gozdno zemljie, ki ogroa sosednje parcele in kulture na njih, zlorabo LP in lahko lastniki sosednjih parcel odstranitev sadik in vzpostavitev prejnjega stanja. 11. NAELO, DA NE MORE NIHE PRENESTI VE PRAVIC, KOT JIH SAM IMA Nemo plus iuris in alium transferre potest quam ipse haberet. Naelo je bistvenega pomena za prenos stvarnih pravic, predvsem lastnine. S pravico lahko veljavno razpolaga samo njen imetnik in v sodobni teoriji civilnega prava je

13

monost razpolaganja posledica posebne oblike sposobnosti imetnika pravice (razpolagalna sposobnost). Zato nihe drug kot imetnik pravice oz. oseba, na katero je prenesena sposobnost razpolaganja, ne more veljavno prenesti pravice s pravnim poslom. Pridobitev LP od razpolagalno nesposobne osebe je zgolj navidez pravnoposlovna pridobitev pravice. V resnici je pravni posel le eden izmed pogojev, ki jih doloa zakon, da se pravica pridobi na tej podlagi. Enako velja za pridobitev pravice na podlagi zaupanja v ZK. Tudi v tem primeru pridobitelj ne pridobi pravice zato, ker jo je imel njegov prednik, ampak zato, ker se je zanesel na stanje vpisa v ZK, na katerega se je mogoe zanesti na podlagi posebne dolobe. Posebni zakoniti naini za pridobitev pravice, ki pred to naelo postavljajo dobrovernost, so nujni za doseganje zaupanja v pravni promet. II. P O S E S T POJEM Posest ni pravica, vendar daje posestniku pravovarstveno upravienje. Varuje se torej dejanska oblast nad stvarjo in ne pravica. Celo tat uiva posestno varstvo, eprav je njegova posest viciozna. Prizadeti pa ima na voljo ugovor viciozne posesti. eprav je posest pravno varovana, ni pravica. Teko bi namre zastopali stalie, da ima tat, ki sicer uiva posestno varstvo, pravico do posesti. Posest je torej dejanska oblast nad stvarjo, ni pravica. Pravica predstavlja pravno oblast do stvari. Posestnik je sicer v takem odnosu do stvari, da lahko stvar rabi, jo uiva in z njo razpolaga, pri emer pa ni pomembno ali ima tudi pravico stvar rabiti, jo uivati in z njo razpolagati. Domneva se, da je lastniki posestnik premine stvari njen lastnik. Takna ureditev pokae velike prednosti za posestnika v sodnem postopku, ko mu ni treba dokazovati, da je lastnik, temve mora nasprotnik dokazovati, da posestnik ni lastnik. Dejanska oblast se lahko izvaja na razline naine. Posest neke nepreminine lahko izvajamo tudi na daljavo, pomembno je, da smo posest pridobili (aprehenzijski akt) in da smo vseskozi v poloaju, da jo lahko na stvari izvajamo. OBJEKTIVNA KONCEPCIJA POSESTI PO ZTRL, KI JO OHRANJA TUDI SPZ Nelastniki neposredni posestnik (npr. najemnik) ni posestnik pravice, ampak e zmeraj posestnik stvari, na kateri izvaja neposredno dejansko oblast, pri emer pa priznava vijo pravno oblast posrednega posestnika RAZLIKOVANJE MED OBJEKTIVNO IN SUBJEKTIVNO KONCEPCIJO POSESTI Subjektivna koncepcija posesti posestnik je tisti, ki ima dejansko oblast nad stvarjo (corpus possesionis) ter voljo imeti stvar za svojo (animus domini oz. animus rem sibi habendi). Tako je bila varovana samo tista dejanska oblast, na podlagi katere je posestnik posedoval stvar zase. Zaradi omenjene koncepcije so bili mnogi nosilci dejanske oblasti nad stvarjo obravnavani zgolj kot imeniki (detentorji). Quasi-possessio se nanaa na uitek in stvarne slunosti. S tem se je v okviru subjektivne koncepcije posesti stvari razvija tudi posest pravice. Posest pravice je izhajala iz dejstva, da se nekdo vede kot imetnik uitka ali stvarne slunosti, ne glede na to ali je to v resnici. Objektivna koncepcija ne zahteva ve subjektivnega elementa (volje imeti stvar za svojo), temve zadostuje le corpus, torej dejanska oblast nad stvarjo. Zaradi taknih opredelilnih elementov govorimo tudi o zoitvi subjektov, ki jim je bil podeljen status detentorjev. Po subjektivni koncepciji, na primer zakupojemalec ni mogel imeti volje lastnika, torej imeti stvar za svojo. To pomeni, da ni bil posestnik stvari. Po moderneji koncepciji, kjer se zahteva le objektivni element, torej dejanska oblast nad stvarjo, je zakupojemalec neposredni posestnik stvari ter tudi pravno varovan kot posestnik stvari. Za nae pravo in s tem objektivno koncepcijo posesti lahko ugotovimo, da ne pozna ve tako imenovane duplicitete posesti. Ni ve dveh vrst posesti posesti stvari in posesti pravice temve le posest stvari. Ta se pojavlja bodisi kot neposredna ali posredna posest stvari.

14

SPZ je v celoti ukinil posest pravice, kar pa ne pomeni, da izvrevalec posesti, ki ustreza npr. stvarni slunosti, nima posestnega varstva. Posestno varstvo se v takem primeru omejuje na del stvari (pr. slunostno traso), na kateri se izvaja bodisi delna posest bodisi soposest. PRAVNE POSLEDICE PRIDOBITVE POSESTI 1. NA PREMININAH Posest ni pomembna samo z vidika varstva dejanske oblasti nad stvarjo, ampak predstavlja pridobitni nain (modus) pri pravnoposlovni pridobitvi LP in izvedenih stvarnih pravic (npr. osebnih slunostih, roni zastavi) na premininah. V tem pogledu govorimo o tako imenovani akvizicijski funkciji posesti. e prenos LP predstavlja pridobitev LP na preminini, se za pridobitelja oblikuje t.i. lastnika posest. Pri ustanovitvi izvedenih stvarnih pravic ter pri oblikovanju obligacijskopravnih poloajev pa se za pridobitelja posesti formira t.i. nelastnika posest. Z vidika posestnega varstva sta izenaeni obe obliki posesti. Posestno varstvo naeloma uiva tudi t.i. viciozna posest. Prenos lastnike posesti, ki pomeni spremembo lastnikega poloaja, se praviloma izvede z dejansko izroitvijo (traditio vera), ki je navzven najbolj zaznavna oblika posestnega stanja. Odsvojitelj prenese svojo neposredno posest na pridobitelja. To je realno dejanje, ki je zaznavno za tretje osebe ter v celoti zagotavlja publiciteto stvarnopravnih razmerij. Stvarno pravo je izoblikovalo nekatere institute, ki brez neposredne dejanske prepustitve stvari privedejo do prenosa lastnike posesti in s tem tudi LP na nepreminini. Tako se je izoblikovala simbolina izroitev. Npr. izroitev kljuev avtomobila. Posebej so urejeni e nekateri drugi nadomestki izroitve (izroitev na kratko roko brevi manu traditio; posestni konstitut constitutum possessorium; izroitev na dolgo roko longa manu traditio), ki vsak zase predstavljajo tako prenos lastnike posesti kot tudi prenos lastninske pravice na premini stvari. Posest preminin je torej poleg e navedenega pomembna e z vidika: - publicitetne funkcije lastnine - pridobitve LP od razpolagalno nesposobne osebe - priposestvovanja - bonitarnega in negatornega varstva - stvarnopravnih reparacij - pridobitve plodov Za te primere veinoma ne zadostuje zgolj dejstvo posesti, ampak se zahteva e dobrovernost posestnika ter pogosto tudi lastnika naravnost posesti. Izjemoma pa tudi dobroverni nelastniki posestnik pridobi LP na plodovih z njihovo loitvijo od matine stvari. 2. NA NEPREMININAH Na podroju nepreminin posestnost ni modus za pravnoposlovno pridobitev LP. Vendar pa posest ni nepomembno dejstvo. Pomembno je predvsem pri: - priposestvovanje - bonitarno in negatorno varstvo - stvarnopravne reparacije - pridobitev plodov - teorije o realizaciji - ugovor prodane in izroene stvari (exceptio rei vendite et tradite) - z vidika urejanja meja zemljikih parcel zadnja mirna posest kot kriterij za ureditev meje V navedenih primerih se zahteva e dodatna kvalifikacija posesti, zlasti dobrovernost in lastnika naravnanost posesti. Dobroverna nelastnika posest pa zadostuje za pridobitev plodov. Ena in druga modaliteta posesti uivata posestno varstvo, tudi viciozna posest. Pri pravnoposlovnem prenosu posesti nepreminin je treba dati voljni komponenti predaje posesti bistveni pomen ter priznati prenos posesti tudi zgolj na podlagi sporazuma o prenosu posesti , ki ga skleneta posestnik in pridobitelj, e je pridobitelj v poloaju, da lahko izvaja neposredno dejansko oblast nad stvarjo (izroitev lesa v gozdu, kljuev stanovanja).

15

VRSTE IN PRIDOBITEV TER IZGUBA POSESTI 1. NEPOSREDNA IN POSREDNA POSEST Pojem Neposredna posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo. Neposredni posestnik je torej tisti, ki izvruje fizino oblast nad stvarjo. eprav posestnik nima vsakodnevnega fizinega stika s stvarjo, je pa v poloaju, da takno posest lahko izvaja, je e zmeraj neposredni posestnik stvari (npr. lastnik vikenda na morju). Posest se torej ne izgubi zgolj zaradi neizvrevanja. Posestno posredovalno razmerje je podlaga za nastanke posredne posesti. Posredno posest ima namre tudi tisti, ki izvruje dejansko oblast nad stvarjo preko koga drugega, ki ima neposredno posest iz kakrnegakoli pravnega naslova (posredna posest). Za razmerje posredna neposredna posest mora obstajati volja posedovati stvar, kot npr. najemnik, zakupnik, ipd., kar pomeni, da mora neposredni posestnik priznavati nekomu drugemu (posrednemu posestniku) neko vijo posest. Pravna razmerja, ki vzpostavljajo odnos posredno neposredna posest so npr. zakup, najem, posodba, prevoz stvari, pogodba o delu, mandat, komisija, trgovsko zastopanje, prodajno naroilo, pridrek LP, fiduciarni prenos LP, ipd. V vseh primerih mora med udeleenci obstajati pravno razmerje. Ni nujno, da je to pravno razmerje tudi veljavno. Taknega razmerja pa seveda ni med tatom in okradenim , ker med njima ne obstaja pravni odnos, ki je predpostavka za razmerje posredna neposredna posest. (preberi primer str. 103). Posredna posest je lahko tudi stopnjevita. To je takrat, ko se v vlogi posestnikov nahaja ve oseb (toda ne kot soposestnikov). Taken primer bi bil, e bi uitkar prepustil stvar v posest tretjemu na podlagi zakupa. Tako sta lastnik ter uitkar posredna posestnika, zakupojemalec pa neposredni posestnik. Posredna posest se ne izgubi, e prejnji neposredni posestnik postane posredni posestnik. Pridobitev posesti Originarna ali derivatna pridobitev posesti Pridobitev posesti je originarna oz. izvirna, ko posestnik ne izvaja posesti od posestnega prednika. Primeri: - pridobitve posesti z okupacijo, posest se pridobi enostransko. Stvar prej sploh ni bila v posesti. - Samovoljno vzetje stvari, proti volji prejnjega posestnika Pri derivatni oz. izvedeni pridobitvi posesti pa posestni naslednik izvaja posest od posestnega prednika. Tukaj mora obstajati tako volja za prenos posesti prejnjega posestnika kot tudi volja za pridobitev posesti pridobitelja. Prav tako mora prejnji posestnik praviloma prenesti na pridobitelja z realnim dejanjem tudi dejansko oblast nad stvarjo. Pridobitev posredne posesti Posredna posest se praviloma pridobi, ko neposredni posestnik izroi stvar neki drugi osebi v neposredno posest na podlagi najema, zakupa, posodbe, lastninskega pridrka, ipd.. Tudi pri prehodu lastnine na podlagi posestnega konstituta ter preide na drugega na podlagi izroitve na dolgo roko. Posredna posest se praviloma lahko pridobi torej le z izjavo volje. Obstaja pa vendarle tudi primer predaje stvari v neposredno posest z izjavo volje. To je takrat, ko se detentorju (ki e izvaja dejansko oblast nad stvarjo), preda stvar v neposredno posest (traditio brevi manu), na primer na podlagi rabokupa. Navedeno pomeni, da je pridobitev posredne posesti praviloma derivatna. Lahko pa se hkrati pridobi neposredna in posredna posest npr. komisionar pridobi neposredno posest na stvari pri nakupni komisiji, komitent pa v istem trenutku posredno posest. Pomembno je igav posestni zastopnik je oseba, ki pridobiva neposredno posest od stvari. Gre torej za primere pridobitve posesti preko zastopnika. Primer: poiljatelj preda stvari za prevoz prevozniku, da jih pripelje do kupca, pri emer je prevoznika angairal on sam, bo kupec pridobil posest (neposredno), ko mu bo prevoznik dejansko (ali tudi z izroitvijo tovornega lista) izroil stvari.

16

e pa bo prevoznika angairal kupec, bo kupec pridobil posest (posredno), ko bodo stvari dejansko (ali z izroitvijo skladinice) izroene prevozniku.

Pridobitev neposredne posesti Neposredna posest se pridobi s: - telesno predajo stvari, ki se pojavlja kot resnina dejanska predaja stvari - z vzetjem stvari na podlagi dovoljenja (vzetje stvari ve neposredno posest v samopostreni prodajalni, iz avtomata), - s privedbo stvari v pridobiteljevo dejansko oblast (pismo, ki se vre v pridobiteljev nabiralnik), - z izroitvijo kljuev, tovornega lista, skladinice, - z izroitvijo kaknega dela stvari, - z izroitvijo ali drugano oznaitvijo stvari, ki pomenijo njeno izroitev Glede pridobitve neposredne posesti nepreminine pa se v teorija navaja kot posestni prenosni akt (poleg predaje kljuev, ograditve, oznaitve, obdelave, zaposedbe) tudi samo pogodbeno doloilo o tem, da posest prehaja (npr. z dnem podpisa prodajne pogodbe) na pridobitelja. Bodisi posredna bodisi neposredna posest se lahko pridobi tudi v trenutku smrti zapustnika (t.i. posest dediev). e je bil zapustnik posredni posestnik, bodo tako obliko posesti podedovali tudi njegovi dedii. e je bil neposredni posestnik, pa bodo postali dedii neposredni posestniki, in sicer e v trenutku smrti zapustnika. Pridobili bodo torej neposredno posest, ne da bi dejansko izvajali neposredno oblast nad stvarjo. Gre za t.i. spiritualizirano posest. Izguba posesti Izguba neposredne posesti Neposredni posestnik bo izgubil posest, e bo: - nehal izvrevati dejansko oblast nad stvarjo - prenesel dejansko oblast na stvari na drugega - kako drugae izgubil stvar iz dejanske oblasti (zaradi unienja stvari, derelikcije, izgube, brez upanja, da se stvar najde) Posest preneha torej bodisi prostovoljno bodisi neprostovoljno. Posest pa se ne izgubi, e posestnik neodvisno od svoje volje zaasno ne more izvrevati dejanske oblasti, s pogojem, da je s pomojo posestnega varstva posest ponovno pridobil nazaj. V priposestvovalno dobo se vteva tudi as, ko posestnik neodvisno od svoje volje zaasno ni mogel izvrevati posesti. Izguba posredne posesti Posredna posest preneha: - z izgubo posesti neposrednega posestnika - s prenosom posredne posesti na temelju izroitve na dolgo roko - z uresniitvijo odlonega pogoja - z vrnitvijo v najem dane stvari zaradi prenehanja najemnega razmerja - s spremembo nelastnikega posestnika v lastnikega Posredna posest se ne izgubi, e prejnji neposredni posestnik postane posredni. V tem primeru gre za oblikovanje stopnjevitega posestnega razmerja. Npr. uitkar, ki je bil sprva na podlagi posestnega posredovalnega razmerja z lastnikom stvari neposredni posestnik, odda stvar v robokup. 2. VEOSEBNA POSESTNA RAZMERJA Uvod Tako kot na podroju LP (solastnina, skupna lastnina) lahko tudi posest na stvari izvruje ve oseb (soposest). Le e poseduje stvar ve oseb skupaj tako, da lahko vsak od soposestnikov izvruje dejansko oblast na celotni stvari, gre za

17

soposest. e pa posreduje stvar ve oseb tako, da vsak od njih poseduje samo doloen del stvari, gre za delno posest oz. posest dela stvari. Ker je delna posest izkljuna dejanska oblast na delu stvari, lahko ugotovimo, da je z vidika posestnega varstva varovana intenzivneje kot soposest. Soposest Soposest se pojavlja v dveh oblikah, in sicer kot skupna soposest ter kot navadna soposest. Pri skupni (imenovani tudi skupnorona) soposesti gre za to, da lahko soposest izvrujejo le vsi posestniki skupaj. Npr. e lahko oseba A odpre banni sef le skupaj z bannim uslubencem, ki ima tudi svoj klju sefa, sef pa je mogoe odpreti le z obema kljuema. Primer navadne soposesti bi bil, e ve oseb izvruje dejansko oblast samostojno, vendar drug poleg drugega. Tudi soposest se lahko pojavlja v obliki neposredne ali posredne oblasti. e npr. zakonca, ki sta navadna soposestnika stanovanja, oddata to stanovanje v najem osebi A, je oseba A neposredni izkljuni posestnik stanovanja, zakonca pa posredna navadna soposestnika stanovanja. (preberi primer str. 108). Delna posest Posest je lahko omejena le na doloen del stvari delna posest. e npr. posestnik izvruje posest na doloenem prostoru stanovanja (soba) ali hie, gre za delno posest. Kljub temu, da taken predmet ne more biti predmet LP, ker ni samostojna stvar, je lahko predmet delne posesti. Naelo specialnosti v stvarnem pravu torej ne velja za posestne poloaje. Tako je npr. tudi podnajemnik neposredni delni posestnik zgolj ene sobe v stanovanju, najemnik neposredni delni posestnik preostalih sob v stanovanju, hkrati pa sta oba navadna soposestnika prostorov v souporabi. Prav tako je hkrati najemnik posredni posestnik tiste sobe, ki je oddana v najem. e delno posest izvruje ve oseb skupaj, so v notranjem razmerju praviloma navadni soposestniki. Npr. zakonca ivita v hii s stari, pri emer bi si posest s stari razdelili, medtem ko bi zakonca skupaj izvajala posest (torej soposest) le na delu stvari (preberi primer str. 109). (Ne)ujemanje veosebnih posestnih poloajev z lastninskimi e najbolj se solastnina in skupna lastnina pokrivata z navadno soposestjo, e ni med solastniki in skupnimi lastniki dogovorjen drugaen nain izvrevanja posesti. Tako npr. solastnika ali skupna lastnika soposest z dogovorom spremenita v delno posest. Primer: zakonca , ki sta solastnika ali skupna lastnika dvostanovanjske hie, se dogovorita, da bosta soposest razdelila tako, da bo vsak od njiju izkljuno posedoval del hie. Lastninsko stanje se s tem ne bo spremenilo, spremenila se bo le oblika posesti in s tem nain izvrevanja dejanske oblasti nad stvarjo. eprav skupnorona posest gramatikalno spominja na skupno lastnino, pa vendar tega ujemanja ni. Posebnost skupnrone posesti je ta, da jo lahko izvajajo vsi posestniki le skupno, medtem ko lahko skupni lastniki izvrujejo dejansko oblast v obliki navadne soposesti ali obliki delne soposesti. 3. LASTNIKA IN NELASTNIKA POSEST Opredelitev Kdor ima stvar v posesti, kot da je njegova, je lastniki posestnik. Kdor pa ima stvar v posesti brez volje imeti jo za svojo in priznava vijo pravno oblast posrednega posestnika (lastnikega posestnika ali drugega upravienca, ki je lahko tudi nelastniki posestnik), je nelastniki posestnik. Lastnika posest ni nujno pogojevana z neposredno fizino oblastjo na stvari. Tako je npr. najemodajalec posredni lastniki posestnik, najemnik pa neposredni nelastniki posestnik. e priznava npr. najemnik vijo pravno oblast najemodajalca ter poseduje stvar brez volje imeti jo za svojo, je nelastniki posestnik. e najemnik stvar zataji in jo po izteku najema ne vrne lastniku ter jo zane posedovati zase (kot, da je njegova), postane lastniki posestnik. To pomeni da nelastniki posestnik konvertira v lastnikega.

18

Bistvena je torej volja posestnika. Tako bo tudi tat lastniki posestnik. Taken odnos osebe do stvari pa seveda ne posega v pravo lastninsko razmerje. V obeh primerih bo lo za nedobroverna lastnika posestnika. To pa pomeni, da jima ne gredo bonitete, ki bi privedle do priposestvovanja ali publicijanskega varstva. Razlikovanje med lastniko in nelastniko posestjo ima velik pomen zlasti pri pridobitvi LP. Seveda gola lastnika posest ne bo zadostovala, pa pa bo potrebna e posestnikova dobra vera. Le dobroverni lastniki posestnik bo lahko pridobil LP na plodovih z njihovo loitvijo. Enako velja pri priposestvovanju in stvarnopravnih reparacijah. Tudi publicijanska in negatorna toba sta namenjena varstvu dobroverne lastnike posesti. Plodovi Lastninsko pravico na plodovih pridobi v trenutku separacije od glavne stvari poleg npr. uitkarja in zakupnika (dobro verni nelastniki posestnik) tudi dobroverni lastniki posestnik. Priposestvovanje Priposestvovanje je izvirni nain pridobitve LP ter pride v potev tako na nepremininskem kot premininskem podroju. Razlika je le v priposestvovalni dobi, ki mora pretei, da se pridobi LP. Dobroverni lastniki posestnik premine stvari pridobi LP na njej po preteku treh let. DLP nepreminine pa po desetih letih. Dobroverni lastniki posestnik pa je tisti, ki ima stvar v posesti, kot da je njegova ter ne ve in tudi ne more vedeti, da te pravice nima. Posest mora temeljiti na veljavnem pravnem naslovu. Tako ne more biti DLP ta, ki je dobil posest nepreminine na podlagi ustne pogodbe. Za primer konflikta med priposestvovalcem in dobrovernim pridobiteljem nepreminine na podlagi pr. posla, ki je zaupal v podatke v ZK, je doloeno, da pravica pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti v kodo tistemu, ki je v dobri veri ter v zaupanju v javne knjige pridobil pravico , e preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo. To pomeni, da nae novo stvarno pravo e zmeraj dopua t.i. izvenknjino (kontratabularno) priposestvovanje. Priposestvovalna doba zane tei tisti dan, ko je posestnik dobil stvar v dobroverno lastniko posest, kona pa se z iztekom zadnjega dne te dobe. Posestnik mora biti v dobri veri ves as trajanja priposestvovalne dobe. V priposestvovalno dobo se vteva tudi as, ko so posestni predniki sedanjega DLP imeli stvar v posesti kot DLP. e je bil posestni prednik nedobroveren, se dobra vera posestnega naslednika presoja samostojno. e naj se s priposestvovanjem pridobi solastnina, se dobra vera presoja glede vsakega solastnika. V priposestvovalno dobo se vteva tudi as, ko posestnik neodvisno od svoje volje zaasno ni mogel izvrevati posesti. Stvarnopravne reparacije ?! Publicijanska in negatorna toba Glede pravnega varstva bonitarne lastnine (katere podlaga je DLP stvari, na kateri pa ni bila pridobljena LP) ima DLP (domnevni lastnik) stvari v primeru odvzema posesti pravico zahtevati njeno vrnitev tudi od DLP, pri katerem je stvar s ibkejim pravnim naslovom. e se dva tejeta za domnevnega lastnika stvar ima moneji pravni naslov tisti, ki je stvar pridobil odplano. e pa sta njuna pravna naslova enako mona, ima prednost tisti, pri katerem je stvar v neposredni posesti. Zahtevek bonitarnega lastnika ne zastara. (preberi primer str. 113) V nobenem primeru pa ne uiva bonitetnega varstva tisti posestnik, ki je pridobil neposredno posest na viciozen nain. Dobroverni lastniki posestnik je varovan tudi pred vznemirjenjem, in sicer s t.i. negatorno tobo. e kdo tretji protipravno vznemirja domnevnega lastnika, in sicer kako drugae, ne pa z odvzemom stvari, lahko domnevni lastnik s tobo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje. Lastnika posest kot podlaga za domnevo LP Domneva se, da je lastniki posestnik preminine njen lastnik. Dobrovernost v tem pogledu ni pomembna.

4. DOBROVERNA IN SLABOVERNA POSEST 19

Dobrovernost posestnika je v SPZ oblikovana z negativno definicijo. Posestnik ni v dobri veri, e je vedel ali mogel vedeti, da ni upravien do posesti. Ta upravienost do posesti se lahko nanaa na lastniko in tudi nelastniko posest. Opredelitev dobre vere je torej podana glede upravienosti do posesti stvari. Vendar pa se dobra vera domneva, kar pomeni, da je treba slabo vero dokazati. Dobroverna posest (bonae fidei possessio) stvari se torej pojavlja v dveh oblikah, in sicer kot dobroverna lastnika in dobroverna nelastnika posest. Slabovernost je odvisna od subjektivnega vedenja oz. malomarnega nevedenja za doloeno okoliino, ki izkljuuje dobrovernost posesti. Dobroverni lastniki posestnik je tisti, ki ni vedel ali ni mogel vedeti, da ni upravien imeti stvari v posesti kot svoje. Dobroverni nelastniki posestnik je pa tisti, ki ni vedel ali ni mogel vedeti, da ni upravien imeti stvari v posesti. (preberi primer na str. 114). Dobroverni lastniki posestnik premine stvari je npr. tudi kupec, ki je kupil stvar od razpolagalno nesposobne osebe, pa za to okoliino ni vedel. Vendar pa je razlika glede na priposestvovalca v tem, da priposestvovaleva kasneja slaba vera koduje, kar pomeni, da postane priposestvovalec slaboveren, e izve za okoliino, ki izkljuuje njegovo dobrovernost (mala fides superveniens nocet). Taken kupec ne bo ve mogel priposestvovati premine stvari, ker je konvertiral v slabovernega posestnika. V primerih 64. l. SPZ posebni primeri pridobitve pa kasneja slaba vera ne koduje (mala fides superveniens non nocet), pomembno je, da je bil dobroveren v trenutku izroitve v posest. DLP nepreminine bo npr. kupec, ki je prevzel posest nepreminine na podlagi veljavne prodajne pogodbe, pri emer pa se ne more vknjiiti v ZK, ker pogodba ne vsebuje intabulacijske klavzule. Taken kupec bi lahko glede na svojo kvalifikacijo posesti priposestvoval nepreminino v desetih letih, e ne bo dobil od prodajalca za vpis v ZK primerne tabularne listine e prej. Ne bo pa kupec in posestnik nepreminine v dobri veri, e je kupil nepreminino na podlagi ustne pogodbe, pri emer e poleg vsega obstaja e zakonita predkupna pravica v javnem interesu. Tako imenovana teorija o realizaciji v takem primeru ne bo prila v potev, saj je bila z ustno pogodbo prekrena prepoved irega (javnega) pomena. Dobroveren ne bo npr. tisti nelastniki posestnik, ki je vzel nepreminino v najem od osebe za katero bi lahko iz ZK videl, da ni niti lastnik niti uitkar. Dobra vera pravne osebe se presoja bodisi glede dobrovernosti organov pravne osebe bodisi po dobrovernosti drugih oseb za katere je glede na njihovo delovno podroje pomembno, da stvar pripada pravni osebi (46.l.SPZ). e se pridobi posest preko pooblaenca se zahteva dobrovernost pooblaenca in pooblastitelja. 5. POSEST DEDIA Pri posesti dediev gre za primer posesti brez dejanske oblasti in brez volje posestnika (spiritualizirana posest). Dedi pridobi na zapustnikovih stvareh posest v trenutku zapustnikove smrti. Doloba je pomembna zaradi tega, da ne bi v asu od zapustnikove smrti ter do dejanskega prevzema posesti nastal t.i. posestni vakuum oz. stanje, ko nihe ne bi bil posestnik stvari. Dediu se nudi posestno varstvo proti tretjim osebam. Doloba torej zagotavlja kontinuiteto posesti. V trenutku zapustnikove smrti se lahko pridobi bodisi neposredna bodisi posredna posest. e je bil zapustnik posredni posestnik, bodo takno obliko posesti podedovali tudi njegovi dedii. e je bil zapustnik neposredni posestnik, pa bodo postali dedii neposredni posestniki. Pridobili bodo torej neposredno posest ne da bi izvajali neposredno dejansko oblast nad stvarjo. e je bil zapustnik soposestnik ali delni posestnik, bodo tudi dedii omejeni s taknim izvrevanjem dejanske oblasti nad stvarjo. e je bil zapustnik DLP, bo takno kvalifikacijo posesti praviloma pridobil tudi dedi. (preberi primer str 117). e je bil zapustnik nedobroveren, se dobra vera posestnega naslednika presoja samostojno. Lahko se seveda dokae, da tudi dedi ni dobroveren drugae se dobra vera domneva. (preberi primer str 117). IMETNITVO (DETENCIJA) 1. OPREDELITEV Imetnik (detentor) je oseba, ki izvruje dejansko oblast nad stvarjo za nekoga drugega ter je tudi dolan ravnati po njegovih navodilih. V teh primerih je posestnik tisti po igar navodilih detentor nastopa in ravna. Detentor torej izvruje dejansko oblast nad stvarjo, vendar iz naslova posebnega razmerja, kar je tudi razlog, da mu pravo ne nudi posestnega varstva (npr. prodajalec v trgovini).

20

V SPZ je detentor opredeljen kot: kdor izvruje dejansko oblast nad stvarjo za drugega in se je dolan ravnati po njegovih navodilih, nima posesti. Nima torej posestnega varstva za sebe, izvruje pa lahko samopomo, vendar za posestnika (posestnega gospodarja), kar je smiselno, ker naj bo izvrevalec samopomoi tisti, ki je v najtesnejem fizinem stiku s stvarjo.

Temeljni predpostavki za opredelitev imetnitva sta dve: - da doloena oseba izvaja dejansko oblast na stvari za drugega - da to izvajanje izhaja npr. iz delovnega ali podobnega razmerja ali se izvaja v gospodinjstvu ter da obstaja dolnost ravnati se po navodilih drugega (posestnika) Detentor se mora pri izvajanju dejanske oblasti nad stvarjo obnaati, kot da je podaljana roka gospodarja (posestnika), ki glede stvari ne more postopati brez gospodarjevih navodil. V razmerju gospodar detentor treba gospodarja teti za neposrednega posestnika, saj se teje kot, da on izvaja neposredno dejansko oblast nad stvarjo (ki jo sicer izvaja prek detentorja). 2. VARSTVO DETENCIJE Z vidika varstva posesti ne gre detentorju nikakrno posestno varstvo. On ni posestnik. Nima ga niti nasproti svojemu posestniku in tudi ne nasproti tretjim osebam. Ima pa pravico do samopomoi, ki jo sme izvajati za posestnega gospodarja. Ne gre pa detentorju samopomo nasproti njegovemu gospodarju. Prav tako za detentorja ne velja domneva LP. 3. DETENCIJA KOT PRIVID LASTNINE Detentor ni posestnik in mu zato lastnik ne izroa stvari v posest, pa pa v detencijo. On torej ne zastopa lastnih interesov glede stvari, temve zastopa tuje interese (interese gospodarja). e detentor stvar odsvoji, tretji dobroverni pridobitelj ne more pridobiti LP. Glede na to, da predstavlja detentorjeva konverzija v posestnika odvzem posesti gospodarju, kar postane npr. s prodajo in izroitvijo preminine tretjemu (v svojem imenu seveda) dobro vidno tudi navzven, lahko jasno zakljuimo, da detentor nikakor ni oseba, ki ji je lastnik izroil stvar v neposredno posest, pa pa oseba, ki si je neposredno posest vzela samovoljno. 4. ORGANI PRAVNIH OSEB Tudi pravna oseba je lahko posestnik. Posestnik je torej izkljuno pravna oseba, medtem ko organi pravne osebe ali drubeniki nimajo posesti. Vendar pa organ, ki je upravien za vodenje pravne osebe, izvaja posest zanjo. Drubeniki ali organi pravne osebe niso posestniki stvari te pravne osebe. e je direktor d.o.o. moten pri uporabi pisarnikega prostora te drube, katerega drubenik je, nima posestnega varstva. Lahko pa kot organ drube (torej v njenem imenu) nasproti tretjim izkoria vsa razpololjiva pravna sredstva. Organ pravne osebe ima torej svojstven poloaj. Po mnenju teorije ni detentor pr. osebe, eprav je njegov poloaj temu poloaju zelo podoben. PREKARIJ 1. OPREDELITEV Prekarij je na splono posebna vrsta posodbe, kjer je dovoljena uporaba stvari do preklica (neobvezna posodba do preklica). To pomeni, da lahko dajalec prekarija (posodnik oz. komodant) od prekarista (komodatarja oz. izposojevalca) kadarkoli zahteva vrailo stvari. Preklicnost razmerja je pri prekariju bistvenega pomena. Ni potrebno, da bi bila preklicnost dogovorjena izrecno, zadostuje, da izhaja iz okoliin primera. (preberi primer str. 121). Predmet neobvezne posodbe (prekarija) so lahko tako premine kot nepremine stvari. Ne bo pa lo za prekarij, e bi si lastnik sicer izgovoril monost, da lahko kadarkoli zahteva vrailo stvari, pri emer bi bil dogovorjen tudi izpraznitveni rok v korist upravienca do rabe stvari. Bistvena znailnost prekarija, kot posebne posodbe, je tudi neodplana prepustitev rabe tuje stvari. Toda tudi e gre za odplano rabo stvari to ne pomeni, da ne gre za prekarijsko razmerje. Vendar mora biti plailo za uporabo neznatno glede na gospodarsko vrednost uporabe tuje stvari. 2. JE PREKARIST DETENTOR?

21

Prekarij je sicer detenciji zelo podobno razmerje, a se vendar razlikuje od iste detencije. Zgolj preklicnost razmerja namre ne ustvarja socialne odvisnosti prekarista nasproti posestnemu gospodarju. Ker pa je razmerje zaradi preklicnosti in s tem krhkosti le precej specifino, bi kazalo prekaristu odrei poloaj posestnika v razmerju do dajalca prekarija. V razmerju do tretjih oseb pa bi mu bilo treba posestno varstvo priznati, in sicer tako sodno varstvo kot tudi samopomo. 3. UREDITEV PREKARIJA V NAEM PRAVU Urejen je v OZ v okviru posodbe. e namre as trajanja in namen uporabe stvari nista doloena, lahko posodnik zahteva stvar, kadarkoli hoe. VARSTVO POSESTI Varstvo posesti je e tradicionalno zagotovljeno skozi dve obliki: - samopomo, kot oblika posestnega varstva naj pride v potev le izjemoma - sodno varstvo posesti, naj ostaja temeljna oblika posestnega varstva 1. PRAVNA OPREDELITEV POJMA MOTENJA POSESTI Sodno varstvo je posamezniku zagotovljeno tako zaradi motenja kot tudi zaradi odvzema posesti. Rimsko pravo je poznalo dve skupini interdiktov, namenjenih varstvu posesti: - interdicta rei retinendae possessionis namenjena ohranitvi motene posesti - interdicta recuperandae possessionis namenjena povrnitvi vi, clam, precario odvzete posesti 2. OBSEG POSESTNEGA VARSTVA GLEDE NA INTENZITETO POSEGA V POSEST (primer str 123). Pri motenju posesti poseg v posest ni tako intenziven kot pri odvzemu posesti. Motilec s svojim posegom ne gre tako dale, da bi posestnika v celoti izkljuil iz izvrevanja posesti, ampak ga z motilnimi dejanji vznemirja. Vznemirjanje se lahko izvaja na razline naine. Motenje je lahko tudi verbalno. Prav tako predstavljajo motenje tudi prepovedane imisije. 3. VERBALNO MOTENJE POSESTI Kot motenje posesti je v nai sodni praksi opredeljeno tudi verbalno motenje, vendar le, e pomeni resno gronjo, zaradi katere moteni opusti izvrevanje posesti. Primer: e A zagrozi B-ju, ki je njegov sosed, da ga bo ustrelil, e bo stopil iz hie, zaradi esar B opusti izvrevanje posesti na svoji nepreminini, bo lo za verbalno motenje posesti. 4. SODNO VARSTVO POSESTI Najznailneja posledica posesti je njena samostojna in od pravice do stvari neodvisna pravna zaita. Sodno varstvo je posestniku zagotovljeno tako zaradi motenja kot tudi zaradi odvzema posesti. Rok za sodno varstvo posesti eprav je posest zgolj dejanska oblast, in ne pravica, jo pravni redi varujejo zato, da bi se prepreilo samovoljno uveljavljanje pravic. Gre za neke vrste provizorino zavarovanje dejanskega poloaja, ki ni nujno, da sploh ima kaj skupnega s pravico. To seveda pomeni, da je posestno varstvo lahko v korist tudi tistemu, ki pravice do posesti sploh nima. To je sprejeto, ker se tudi v takih primerih s posestnim varstvom prepreujejo in sankcionirajo samovoljna ravnanja. Tu gre za t.i. materialne prekluzivne roke, ki niso podaljljivi in ne dopuajo vrnitve v prejnje stanje. Prepozno vloeno tobo sodie zavre. Sodno varstvo pred motenjem ali odvzemom posesti je mogoe zahtevati v tridesetih dneh od dneva, ko je posestnik izvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo. Rok tridesetih dni je subjektivni rok, saj je vezan na subjektivne okoliine. Ta rok zane tei takrat, ko je posestnik izvedel tako za motenje kot tudi za storilca. V primeru ponavljanja motilnih dejanj zane rok tei od zadnjega dneva motenja. Enoletni objektivni rok pa zane tei od dneva, ko je motenje nastalo.

22

Glede na to, da se v okviru posestnega varstva varuje e gola dejanska oblast na stvari, mora sodie, ko daje varstvo, upotevati samo zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Temeljnega pomene je torej, da sodie ugotovi, kdo je bil zadnji posestnik stvari in ali je bila posest sploh motena ali odvzeta. Sodie pa ne sme upotevati niti pravice do posesti niti dobrovernosti posestnika. Posesorna pravda se torej e v samem konceptu bistveno loi od petitorne pravde. Medtem, ko je pri petitorni pravdi, ki temelji na pravici, bistveno prav razglabljanje o pravici do stvari, za posesesorno pravdo pravica do posesti sploh ni relevantna. To pa pomeni, da bo uival posestno varstvo uival tudi viciozni posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja (vi, clam, precario). Vendar pa taken viciozni posestnik nima posestnega varstva nasproti tistemu, od katerega je na tak nain priel do posesti. Da bi namre prilo do poloaja, ko bi tat zahteval posestno varstvo proti okradenemu, bi moral okradeni uporabiti dovoljeno samopomo. Le v primeru dovoljene samopomoi bo lahko v posestni pravdi, ki jo je sproil viciozni posestnik (tat), okradeni uveljavljal ugovor viciozne posesti (exeptio vitiosae possessionis ab adversario). e v konkretnem primeru ne bo lo za dovoljeno samopomo, ugovor viciozne posesti ne bo priel v potev. (preberi primer str.125). V pravdah zaradi motenja posesti je izkljueno odloanje o odkodninskih zahtevkih. To je seveda razumljivo, saj gre pri odkodninskem sporu za petitorni spor, za katerega je predviden tudi drug postopek. Ugovori v posestni pravdi Glede na to, da v posestni pravdi ni dopustno postavljati ugovorov, ki so utemeljeni na pravici do posesti, se je treba posluevati tistih ugovorov, ki se nanaajo na dejansko stanje posesti. Tako bodo prili v potev predvsem naslednji ugovori: - da posest sploh ni bila motena, ker dejanje ni bilo motilno - da ni lo za neupravieno poseganje v posest (poseg je bil utemeljen v zakonu) - da tonik sploh ni bil posestnik stvari, v zavezi s katero zahteva posestno varstvo - da je bila posest pridobljena na viciozen nain (ob predpostavki, da se je toenec posluil dovoljene samopomoi) - da je bila toba vloena prepozno Edini ugovor, ki je utemeljen na pravici do posesti ter dopusten v posestni pravdi, pa je povezan s pravilom petitorium absorbet possessorium. e sta posestna in petitorna pravda tekli soasno in je bila petitorna pravda pravnomono konana pred posestno pravdo, lahko toenec ugovarja, da je pridobil pravico do posesti, zaradi esar mora sodie tobeni zahtevek iz posestne tobe zavrniti. Protipravnost posega v posest Motenje posesti mora biti protipravno. Zato posestnik nima pravnega varstva, e motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu. Le zakon lahko izkljui protipravnost posega v posest. To pa pomeni, da ni mogoe izkljuiti protipravnosti posega v posest npr. s pogodbeno dolobo. Takna pogodbena doloila bi v preveliki meri spodbudila samovoljo. Tobeni zahtevek V praksi je tobeni zahtevek s katerim se zahteva varstvo posesti tridelen (e odmislimo strokovni del). Najprej se z ugotovitvenim zahtevkom zahteva ugotovitev motenja ter nain, s katerim je bilo motilno ravnanje izvreno. Nato sledi vzpostavitev prejnjega stanja, s imer naj se dosee prejnje posestno stanje. Na koncu sledi e prepoved nadaljnjega motenja posesti. SPZ ne vsebuje dolobe o denarni kazni kot gronji za prekritev odredbe sodia glede nadaljnjega motenja. V tobenem zahtevku se lahko predlagajo tudi drugi ukrepi za varstvo pred nadaljnjim motenjem. e se ponovno moti posest na nain, ki se v bistvenem ne razlikuje od prejnjega motenja, izda sodie na upnikov predlog na podlagi istega izvrilnega naslova nov sklep o izvrbi. V takem primeru je treba podati predlog za izvrbo v roku 30 dni od dneva, ko je upnik izvedel za ponovno motenje posesti, najkasneje pa v enem letu od ponovnega motenja. Za subjektivni rok je pomembno le, kdaj je upnik izvedel za motenje, storilec je pa tako ali tako isti. Varstvo posredne in neposredne posesti Tudi posredni posestnik je upravien do posestnega varstva nasproti tretjemu, ki moti ali odvzame posest neposrednemu posestniku proti njegovi volji. Tako je, ker je vsakemu posestniku, ne glede na vrsto in kvalifikacijo posesti, dano posestno varstvo. e pride do motenja posesti ali odvzema po volji neposrednega posestnika, posredni posestnik nima

23

posestnega varstva. Glede na vpraanja ali je bila protipravno moten posest, je torej odloilna volja neposrednega posestnika. Posredni posestnik zato ne more usmeriti posestnega varstva nasproti tretjemu, pri katerem je stvar, ker tretji ni priel do posesti na protipraven nain. Neposredni posestnik uiva sodno varstvo posesti tako proti tretjim kot tudi proti posrednemu posestniku.

Varstvo soposesti in delne posesti Posestnik uiva poleg posestno varstvo nasproti tretjim tudi posestno varstvo v medsebojnem razmerju, ko je oblikovana soposest. e bosta npr. zakonca izvrevala soposest na skupnem stanovanju, bo lo za motenje soposesti, e bo eden izmed zakoncev s samovoljno zamenjavo kljuavnice drugemu zakoncu prepreil vstop v stanovanje. Motilec je s tem samovoljno spremenil dotedanji nain izvrevanja soposesti. e pa bo najemodajalec, ki je oddal najemniku oglasni prostor na svoji hii za potrebe komercialnega oglaevanja, odstranil plakat, bo lo za poseg v delno posest, torej za poseg v izkljuno posest na delu stvari, in ne za poseg v soposest. Z vidika posestnih poloajev je razlika v tem, da lahko pri delni posesti izvruje dejansko oblast izkljuno delni posestnik, pri soposesti pa vsi soposestniki. Toda za potrebe posestnega varstva je treba ugotoviti, da ga uivajo tako soposestniki kot delni posestniki. Posest dediev: e je dediev ve nastane praviloma soposest. Toda, e zapustnik z oporoko nameni enemu izmed dediev slunost stanovanja (habitatio) na delu hie, se je v trenutku zapustnikove smrti oblikovala delna posest za imetnika slunosti stanovanja, in sicer na delu stvari, ki je premet te slunostne pravice. Na ostalem delu nepreminine pa se je oblikovala soposest dediev. Imetnik pravice slunosti stanovanja je tako izkljuni posestnik dela stvari (delna posest). Situacija je lahko tudi taka, da je zapustnik e za asa ivljenja nepreminino oddal v robokup neki tretji osebi. Ta z zapustnikovo smrtjo ne preneha, e ni dogovorjeno drugae. To pa pomeni, da se zakup nadaljuje z zapustnikovimi dedii. Tako npr. uitek ali pravica stanovanja ali raba ne prenehajo s smrtjo lastnika stvari, na kateri se izvrujejo te osebne slunosti. To pomeni, da lahko posestno posredovalno razmerje ostane e naprej. V takem primeru tudi dedii ne morejo pridobiti drugane kvalitete posesti, kot jo je imel pred tem zapustnik. Dedii sicer s smrtjo postanejo soposestniki, vendar je njihova soposest posredna. Ker se kvaliteta posesti zaradi univerzalne sukcesije praviloma ne spremeni, je treba spotovati posestna posredovalna razmerja, ki so bila oblikovana pred tem. To pa pomeni, da dedii, ki so postali soposestniki stvari (posredni), ne morejo zahtevati izroitve stvari v neposredno posest. Bodo pa to lahko zahtevali, ko bo npr. uitek prenehal. e je bil dejanski izvrevalec stvari v poloaju prekarista, dedii ne bodo tako omejeni, saj bodo lahko v vsakem asu preklicali prekaristino razmerje ter na tej podlagi zahtevali izroitev stvari v neposredno soposest. Soasni tek posesornega in petitornega postopka Kljub teku postopka zaradi motenja posesti lahko vzporedno tee tudi petitorni postopek, v okviru katerega se razpravlja o pravici do posesti. V posesornem postopku sed daje sodno varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Ne upoteva pa se pravica do posesti in dobrovernost posestnika. V petitornem postopku pa se razpravlja o pravic do posesti, npr. na podlagi lastninske tobe. Primer: vzporedni tek postopka za ureditev meje in postopka zaradi motenja posesti. eprav lahko tudi nepravdni sodnik odloa na podlagi zadnje mirne posesti, kar je tudi v postopku zaradi motenja posesti odloilni kriterij, se postopka ne pokrivata in s tem ne izkljuujeta. Prvi je usmerjen na ureditev meje (petitorno), drugi pa le na zavarovanje zadnjega mirnega posestnega stanja. V skladu s pravilom petitorium absorbet possessorium, kar je pomembna stina toka med obema postopkoma, pa bi bilo treba tobeni zahtevek zaradi motenja posesti zavrniti, e bi bil ob vzporednem teku obeh postopkov nepravdni postopek pravnomono konan pred posestnim ter bi bila meja doloena v kodo toniku iz posestne pravde. (beri primer str. 132).

5. SAMOPOMO KOT SUBSIDIARNA OBLIKA POSESTNEGA VARSTVA

V pravni teoriji se navajata dve obliki samopomoi: - defenzivna samopomo: ko posestnik vri samoobrambo svoje posesti - ofenzivna samopomo: ko posestnik odvzame krilcu posest nazaj

24

Kriteriji za dopustnost samopomoi kot oblike varstva posesti so doloeni taksativno ter morajo biti izpolnjeni vsi hkrati (kumulativno). Pogoji pa so: - prilo je do neupravienega posega v posest, kar pomeni da mora biti oseba, ki se posluuje samopomoi posestnik, in da je poseg v posest protipraven. Edina izjema velja za detentorja, ki lahko izvruje samopomo za posestnega gospodarja, eprav on sam ni posestnik. - Nevarnost je neposredna - Samopomo je takojnja - Samopomo je nujna - Nain samopomoi ustreza okoliinam, v katerih obstaja nevarnost e samopomo ne ustreza v zakonu doloenim kriterijem, je protipravna oz. nedovoljena. Samopomo je treba izvriti takoj, ko je to objektivno mono. V nasprotnem primeru bo izvritev samopomoi nedopusten poseg v posest. (beri primer str. 133). Ne dopua se ve samopomo v rokih, ki so potrebni za sodno varstvo posesti. Taken asovni razkorak med posegom v posest in izvritvijo samopomoi je nesprejemljiv, ker stimulira samovoljno izvrevanje pravic, kar ni v skladu z urejenim pravnim sistemom, kjer so sodia tista, ki so poklicana za reevanje spornih pravnih razmerij. SPZ ureja posebno obliko samopomoi, ki se nanaa na pravico odstraniti veje in korenine. Lastnik nepreminine ima pravico odstraniti in si prilastiti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zrani prostor njegove nepreminine, in korenine, ki rastejo v njegovo nepreminino, e ga motijo in e tega na njegov poziv ne stori lastnik sosednje nepreminine. Preden to stori mora torej pozvati lastnika drevesa (gre v bistvu za posebno obliko normirane samopomoi). Obravnavano pravilo o samopomoi pa seveda ne velja, e sta mejni zemljii gozd. e pa gre npr. za zavarovane rastlinske vrste po posebnih predpisih, ima sosed, ki ga motijo, pravico do odkodnine. III. N E P R E M I N I N S K E E V I D E N C E UVOD 1. POMEN EVIDENTIRANJA ZA PRAVNO UREDITEV NEPREMININ Pravni sistemi razlino urejajo evidentiranje nepreminin. Pri nas evidentiranje nepreminin temelji na starem avstrijskem zemljikem katastru in nekoliko mlaji ZK, ki izhaja iz t.i. sistema realnih folij. Ta kot osrednji element evidentiranja postavlja zemljiko parcelo kot temeljno pojavno obliko nepreminine. Pravna ureditev stvarnopravnih razmerij na nepremininah temelji na posebni strogosti pravil, ki se kae predvsem v poudarjeni oblinosti. Bistvena znailnost pravne ureditve nepreminin izhaja iz naela publicitete in vsebuje domnevo LP. Zunanji znak, na podlagi katerega je mogoe sklepati o obstoju LP na premininah je lastnika posest kot oblast fizinega izvrevanja oblasti nad stvarjo. Pri nepremininah pa se domneva, da je lastnik tisti, ki je vpisan v zemljiki knjigi. Uinek publicitete pa je pri stvarnih pravicah e moneji in ni omejen le na domnevo LP, ampak se razirja tudi na druge stvarne pravice na nepremininah. Ta uinek moramo povezati e z naelom zaupanja v ZK. Naelo zagotavlja pravno varstvo vsakomur, ki se v dobri veri zanese ne le na zapis o obstoju lastnine, ampak tudi na zapis drugih pravic stvarnega prava in tistih obligacijskih pravic, ki se v skladu z zemljikoknjinimi predpisi lahko vpiejo v ZK. Prav z vpisom v ZK in s tem povezano publiciteto se zemljikoknjine obligacijske pravice kot relativne pravice po nekaterih pravnih lastnostih pribliujejo absolutnim pravicah stvarnega prava. 2. SISTEM EVIDENTIRANJA NEPREMININ V POZITIVNI UREDITVI Sistem evidentiranja nepreminin v pozitivnem pravu temelji na katastru in zemljiki knjigi. Poleg njiju pa obstajajo tudi druge nepremininske evidence, v katerih se posredno ali neposredno zbirajo podatki o nepremininah, ki pa so funkcionalno povezane z osnovnima evidencama. To so register nepreminin, evidenca dravne meje in register prostorskih enot. Pomembne so tudi evidence podatkov s podroja prostorskega planiranja, ki odloilno vplivajo na vsebino LP na nepremininah ter na pogoje za njen pravnoposlovni promet. Od tega ali je zemljie zazidljivo ali ne, je odvisna njegova vrednost na trgu. Pogoji za prenos LP so pa posebej doloeni za kmetijska zemljia, gozdove in nekatera druga zemljia s posebnim statusom.

25

Kataster je nepremininska evidenca, ki predstavlja dejansko evidenco o nepremininah. Zemljika knjiga je pa namenjena evidenci pravic in pravnih dejstev in se oznauje kot pravna evidenca o nepremininah. Z izrazom kataster danes zajemamo dve nepremininski evidenci: zemljiki kataster in kataster stavb. Oba sluita istemu namenu, to je doloitvi nepreminine kot stvari in s tem tudi kot objekta pravic stvarnega prava. Namen obeh evidenc jasno kae, da se evidenci dopolnjujeta in da sta povezani tako, da lahko kot osnovno pravilo njune medsebojne povezanosti opredelimo naelo matinosti. S tem naelom razumemo, da se doloen podatek o nepreminini zajema, vodi in vzdruje v matini evidenci in da se na podlagi izrecno doloenega pravnega temelja prenaa v drugo evidenco. Nekateri podatki o nepremininah se vodijo tako v katastru kot v ZK. Za takne podatke velja, da se najprej spremenijo v matini evidenci, sprememba pa se potem prenese tudi v drugo evidenco. KATASTER 1. POJEM IN NAMEN KATASTRA Z izrazom kataster v pozitivnem pravu razumemo zemljiki kataster in kataster stavb. Oba sta nepremininski evidenci, v katerih se vodijo dejanski podatki o nepremininah in njihovih lastnostih. Izhodina dejanska evidenca nepreminin je zemljiki kataster, ki je namenjen doloitvi in evidentiranju dejanskih lastnosti zemljikih parcel. Podoben pomen pa ima tudi kataster stavb v tistih primerih, ko je lahko stavba ali posamezni del stavbe nepreminina, ki je lahko predmet stvarnih pravic. Tako zemljiki kataster doloa enolino identifikacijsko oznako zemljiem, kataster stavb pa samostojnim stavbam, zgrajenim na zemljiih, na katerih obstaja stavbna pravica, in posameznim delom stavb, e gre za razmerje etane lastnine. Poleg tega pa kataster stavb evidentira tudi vse druge stavbe, ki nimajo lastnosti samostojne stvari in so v skladu z naelom povezanosti zemljia in objekta sestavina zemljia. Zemljiki kataster in kataster stavb vzpostavi, vodi in vzdruje Geodetska uprava RS. V kataster se vpisujejo spremembe, ki izhajajo iz pravnomone sodne odlobe ali sodne poravnave. Sicer vpise sprememb v kataster lahko predlaga lastnik nepreminine, na katero se sprememba nanaa. Glede nekaterih vpisov pa lahko zane upravni postopek za vpis spremembe podatkov tudi sama geodetska uprava po uradni dolnosti. Skupna znailnost katastrskih upravnih postopkov je, da ZEN natanno doloa formalne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati vloge, s katerimi se zahteva vpis sprememb. Veini vlog za vpis sprememb podatkov mora predlagatelj priloiti elaborat, ki ga izdela pooblaeno geodetsko ali projektno podjetje. Pravilno izdelan elaborat je procesna predpostavka za odloanje v katastrskem upravnem postopku. To pomeni, da morajo predlagatelji za pripravo vlog geodetske storitve naroiti pri pooblaeni osebi in ele potem predlagati vpis sprememb v upravnem postopku. Izdelava elaborata ni del upravnega postopka in stroke njegove priprave nos predlagatelj. Pravno razmerje med predlagateljem in izdelovalcem se uredi s civilnopravno pogodbo o izvajanju storitev. Posebnost katastrskega upravnega postopka je v tem, da se stranke lahko odpovedo pravici do pritobe s tem pridobi odloba geodetske uprave lastnost dokonne in pravnomone odlobe. Podatki, ki so vpisani v kataster so javni. Zaradi uveljavljanja nael in pravil varstva osebnih podatkov pa so omejeni vpogledi v zbirne podatke. Tako npr. ni mogoe pridobiti zbirnega podatka o vseh nepremininah, ki so v lasti doloene osebe, razen v primerih, ki jih doloa zakon. Sam vpogled v evidence je brezplaen. Vsakdo lahko zahteva tudi izdajo potrdila o vpisanih podatkih - tudi ta so za lastnike nepreminin brezplana. 2. ZEMLJIKI KATASTER Zemljiki kataster je nepremininska evidenca, s katero se doloajo zemljika parcela in nekatere njene dejanske lastnosti. Pomembna je predvsem doloitev enoline identifikacijske oznake nepreminine, ki prehaja v ZK in je osnova za evidentiranje pravic in drugih pravnih razmerjih na nepremininah. Sestavljen je iz zadnjih vpisanih podatkov o zemljiih ter iz zbirke listin in podatkov, ki omogoajo historini pregled sprememb. Vodi se po katastrskih obinah, ki je posebna organizacijska enota zemljikega katastra in ni primerljiva z obinami. V Sloveniji imamo priblino 5.140.000 parcel v 2698 katastrskih obinah. Osnovna enota evidentiranja v zemljikem katastru pa je zemljika parcela. Parcela je strnjeno zemljie, ki lei znotraj ene katastrske obine in je v zemljikem katastru evidentirano z mejo in oznaeno z identifikacijsko oznako.

26

V zemljikem katastru se vodijo naslednji podatki: a) Identifikacijska oznaka parcele: Je osnovni evidenni podatek o nepreminini, ki ga izraa kombinacija tevilke in katastrske obine. Je enolina identifikacijska oznaka, kar pomeni, da ima lahko doloeno oznako samo ena parcela. Parcelam podeli tevilke Geodetska uprava. V primeru delitve parcel pa se pogosto uporablja tudi poddelilka. Zelo pomembno pravilo pa je, da se tevilke parcel, ki so bile izbrisane ne smejo nikoli ve ponoviti. Parcelne tevilke se doloajo v okviru vsake posamezne katastrske obine posebej.

b) Meja in povrina parcele Nepreminina je odmerjen del zemeljske povrine. Zato je treba vsaki parceli doloiti meje. Mejo parcele oznauje ve daljic, ki so med seboj povezane z krajii v zemljikokatasrskih tokah. Meja razmejuje zemljie parcele od ene ali ve sosednjih parcel. Z mejo je tesno povezana tudi povrina parcele. Povrina parcele je podatek o izmeri parcele glede na njeno doloenost z mejami in je izraena v kvadratnih metrih.
Katastrska meja in povrina parcele sta podatka, za katera obstaja samo doloena verjetnost, da sta tona. To pomeni, da lahko tretja oseba izkae monejo pravico na podlagi zemljike parcele in s tem drugaen potek meje, kot izhaja iz katastra, posledino pa tudi drugano povrino zemljike parcele. Lastnik zemljike parcele svoje pravice in svojega pravnega poloaja ne more opirati na povrino, kot sta evidentirana v katastru, eprav je bil podatek o povrini vpisan tudi v ZK. Skrbna stranka v pravnem prometu mora ta podatek vsekakor preveriti. To pomanjkljivost katastra poskua zakonodaja reevati z uveljavljanjem instituta urejene meje. Na podlagi 26. lena ZEN je urejena tista meja, ki je ugotovljena in evidentirana na podlagi posebnega postopka urejanja in evidentiranja meje v katastrskem ali sodnem postopku. V kataster se takna meje vpie na podlagi odlobe Geodetske uprave ali sodne odlobe in se posebej oznai kot urejena meja. Urejena meja se lahko v postopku urejanja in evidentiranja lahko samo natanneje doloa. Velja dodati e domnevo iz 77. lena SPZ, da se obstoj moneje pravice domneva na podlagi meje, ki je kot dokonna doloena v katastrskem postopku. Izraz dokonna in urejena meje sta isto. Smiselno bi bilo doloiti, da je mogoe urejeno mejo spremeniti samo v mejnem ureditvenem postopku ali s parcelacijo. To pa bi pomenilo, da je urejena meja taka, kot je zarisana v katastru, tona, in bi zanjo veljalo podobno, kot za pravice velja naelo zaupanja v ZK.

c) Lastnik V zemljikem katastru se evidentira tudi podatek o lastniku zemljike parcele, vendar ta ni izvirni katastrski podatek in se vanj prevzema iz ZK. V dvomu se uporabi podatek iz ZK. d) Upravljalec Upravljalec zemljia se v kataster vpie na podlagi prijave vlade, pristojnega ministrstva ali pristojnega organa lokalne skupnosti. Za pravni promet ta podatek ni posebno pomemben, saj je za prenos LP in njeno obremenjevanje potrebna listina, ki se glasi proti lastniku nepreminine. V nekaterih posebnih katastrskih postopkih pa je posebej doloeno, da lahko namesto lastnika ali skupaj z njim sodeluje tudi upravljalec zemljia, ki je vpisan v zemljiki kataster. e) Dejanska raba To je podatek o tem, za kaken namen se doloena parcela uporablja. Vrste dejanske rabe zemljia so: - kmetijska zemljia - gozdna zemljia - vodna zemljia - neplodna zemljia - pozidana zemljia
Podatek o dejanski rabi zemljia Geodetska uprava prevzema iz razlinih uradnih evidenc o dejanski rabi zemlji. Ta podatek se lahko spremeni po uradni dolnosti, e GU ugotovi, da se zemljie dejansko uporablja za druge namene. Spremembo lahko predlaga tudi lastnik zemljia, vendar mora za spremembo predloiti elaborat, ki ga izdela geodetsko podjetje. Podatka o dejanski rabi se ne sme izenaevati s pravnim statusom nepreminine, kot je doloen s prostorskimi akti. eprav se poimenovanje teh posebnih kategorij zemlji ujema z vrstami dejanske rabe zemlji, podatek o dejanski rabi za status zemljia ni odloilen. Veljavnost posebnih pogojev, ki so vezani na kategorizacijo zemlji, lahko

27

razberemo iz posebnega dokumenta, ki ga imenujemo lokacijska informacija. Dejanska raba kot katastrski postopek evidentira resnien nain uporabe zemljia, in ne pravnega statusa zemljia, ki izhaja iz lokacijske informacije. V ZK se vodi katastrski podatek, torej podatek o katastrski kulturi ali dejanski rabi, in ne podatek o pravnem statusu, izhaja iz lokacijske informacije. Zato se lahko zgodi, da je zemljie, ki je v katastru in ZK vpisano kot kmetijsko zemljie, po pravnem statusu nekaj drugega in obrnjeno.

f) Zemljie pod stavbo V zemljikem katastru se takno zemljie oznai in izrauna njegova povrina. Zvezo s katastrom stavb pa ustvarja identifikacijska tevilka stavbe, kot je doloena v tem katastru. g) Boniteta zemljia To je katastrski podatek, ki je pomemben za zemljia, katerih dejanska raba je kmetijsko ali gozdno zemljie. Za zemljia z drugimi vrstami dejanske rabe velja, da je njihova boniteta enaka ni.
Postopki za spremembo katastrskih podatkov Urejanje in evidentiranje meje Postopek urejanja ali evidentiranja meje ali mejni ureditveni postopek je namenjen kvalitativni spremembi katastrskega podatka o meji med parcelama in staro katastrsko mejo spreminja v urejeno katastrsko mejo. Bistvena znailnost tega postopka je, da izhaja iz soglasja mejaev glede poteka meje, kakor je ta e evidentirana v zemljikem katastru. V tem postopku se prav zaradi tega soglasja ne more meje spreminjati ali reevati spor o njenem poteku. Spreminjanju je namenjen postopek izravnave meje ali parcelacija, reevanje spora o poteku meje pa spada v sodno pristojnost in se reuje po pravilih sosedskega prava. Mejni ureditveni postopek je sestavljen iz dveh faz: 1) prva faza je namenjena pripravi elaborata ureditve meje, ki ga z vsebino, ki jo doloajo podzakonski predpisi, lahko izdela samo pooblaeno geodetsko podjetje. Izdelavo elaborata naroi eden od lastnikov mejnih zemlji ali pa vsi skupaj. Geodetsko podjetje mora pri izdelavi elaborata opraviti mejno obravnavo na kraju samem na zemljiih na katerih se doloa meja. Mejna obravnava nima narave obravnave v upravnem postopku. Nanjo morajo biti povabljeni vsi lastniki obmejnih zemlji. Na obravnavi geodet pokae potek meje, kot izhaja iz katastrskih podatkov, mejai pa geodetu pokaejo potek meje, o kateri soglaajo. Na podlagi katastrske in soglaane meje, geodet sestavi elaborat o ureditvi meje, v katerem je zarisen natanen potek meje. Sestavni del elaborata je tudi zapisnik o obravnavi, v katerem so zajeti vsi podatki o poteku in soglasje mejaev glede meje. Vloga mora vsebovati vse elemente, ki jih imajo vloge v upravnem postopku, priloen pa ji mora biti tudi pravilno priloen elaborat. 2) Geodetska uprava z odlobo potrdi mejo, ki je zarisana v elaboratu. S takno odlobo dobi meja pravni status urejene meje in se po dokonnosti odlobe vpie v zemljiki kataster kot urejena meja. Parcelacija Parcelacija je po svoji vsebini ravnanje lastnika nepreminine, ki eli dosei dejansko spremembo lastnosti nepreminine kot stvari. Parcelacija obsega operaciji delitve in zdruevanja parcel. Delitev parcele je oblikovanje dveh ali ve parcel iz ene. Zdruitev pa je oblikovanje ene parcele iz dveh ali ve, ki imajo enakopravno stanje glede lastninske pravice. Novost je, da za izvedbo postopka ni ve potrebno parcelacijsko dovoljenje. Izvedbo parcelacije lahko zahteva predvsem lastnik zemljikih parcel, ki jih bo parcelacija zadela. Lahko jo zahtevajo tudi pristojni organi, e je parcelacija predvidena z dravnim aktom ali aktom lokalne skupnosti. Parcelacija se tako lahko izpelje zaradi razlastitve, e naj se razlasti le del doloene zemljike parcele. Tudi v postopku parcelacije je treba najprej sestaviti elaborat parcelacije, ki mora vsebovati prikaz novih parcel in njihovih mej. Pred parcelacijo se morajo urediti meje parcel, ki so zajete z njo. e doloitev urejene meje ni mona, ker ni soglasja glede poteka, se postopek parcelacije vseeno lahko opravi, vendar je treba hkrati z njim zaeti postopek sodne ureditve meje. Na podlagi elaborata parcelacije se lahko od GU zahteva izdaja parcelacijske odlobe. GU izda odlobo, e so izpolnjeni predpisani pogoji, in po njeni dokonnosti vpie spremembe v zemljiki kataster. Vpis spremembe povzroi spremembe identifikacijskih oznak zemljike parcele. Pri delitvi nastanejo nove parcele, pri zdruitvi pa nekatere nehajo obstajati. Temu vpisu pa sledi sprememba v ZK.

28

Z vidika pravic na nepremininah je preprosteji postopek delitve. V tem primeru je popolnoma jasno, da se na novo nastale parcele preslika celotno stanje vpisov glede pravic in pravnih dejstev, vpisanih v ZK. Izjema je doloena le glede stvarnih slunosti. Ta ostane samo na tistih delih na katerih se je izvrevala. V dvomu kae tudi stvarno slunost prenesti na vse na novo nastale parcele, lastniku slueega zemljia pa je treba priznati zahtevek, da se slunosti osvobodi tista na novo nastala parcela, kjer se slunost ne izvruje. Zdruijo se lahko le parcele, ki imajo enako pravno stanje glede LP, ampak je treba upotevati tudi razline obremenitve nepreminin. e so parcele, ki se zdruujejo razlino obremenjene, so si lahko obremenitve prirejene in si med seboj ne nasprotujejo. V takem primeru je zdruitev mogoa. Vsa prirejena bremena se prenesejo na novo parcelo. Nobene ovire ni za zdruitev bremen proste parcele s parcelo, na kateri je hipoteka. Hipoteka se bo pa prenesla na celotno novo parcelo. Prav tako sta si med seboj lahko prirejeni dve stvarni slunosti ali hipoteka in stvarna slunost ali dve hipoteki, ustanovljeni za zavarovanje iste terjatve. Obremenitve LP pa si lahko med seboj nasprotujejo. Tipien primer je obstoj dveh hipotek za zavarovanje razlinih terjatev ali obstoj hipoteke in osebne slunosti . taknih obremenitev ni mogoe prenesti na novo parcelo in zato taka zdruitev ne more biti dopustna. Komasacija Komasacija je poseben katastrski postopek, katerega namen je smotrneja raba prostora. Je zloba parcel, ki imajo razlino pravno stanje glede LP, in razdelitev po zlobi oblikovanega zemljikega sklada na nove parcele. Podobna je parcelaciji s t razliko, da so z njo zajete parcele z razlinim lastninskim stanjem (ve lastnikov). Poznamo dve komasaciji: Pogodbena komasacija temelji na posebni komasacijski pogodbi, s katero se lastniki zemlji na doloenem obmoju sporazumejo o novi delitvi tega obmoja na parcele. Komasacijska pogodba ima pravno naravo obligacijske pogodbe, ker pa vendarle pomeni svojevrsten nain razpolaganja z nepreminino, morajo biti podpisi strank na pogodbi notarsko overjeni. Pogoj za izvedbo postopka je, imajo zemljia, ki so na zunanjem robu komasacijskega obmoja, urejene meje. Drugae je treba te meje najprej urediti in ele potem izvesti postopek. Vsebina elaborata o komasaciji je v bistvu enaka elaboratu o parcelaciji in enako velja tudi za postopek odloanja GU in vpis sprememb v obe evidenci. Upravna komasacija pa se izvede kot posebni upravni postopek na podlagi posebnih predpisov. Bistvena razlika med pogodbeno in upravno komasacijo je v tem, da je izvedba te mogoa tudi brez soglasja vseh lastnikov zemlji na komasacijskem obmoju. Predlagajo jo lastniki zemlji in s predlogom se morajo strinjati lastniki, ki imajo v lasti ve kot 80% povrin zemlji na predvidenem obmoju. Pri komasaciji, ki mora temeljiti na sprejete prostorskem aktu, pa je potrebno soglasje lastnikov 67% povrin. Komasacijski postopek se vodi kot poseben upravni postopek in o uvedbi postopka odloa upravni organ. V asu trajanja komasacije veljajo doloene omejitve pri dejanske in pravnem razpolaganju z nepremininami. Prepovedana sta gradnja in promet z zemljii, razen med udeleenci komasacije. V postopku se pripravi poseben elaborat iz katerega izhaja nova doloitev parcel in njihova razdelitev med udeleence postopka. Pri razdelitvi velja osnovno naelo, da vsak udeleenec pridobi im bolj zaokroene parcele v skladu s svojim prispevkom v komasacijski sklad. Komasacijski postopek se kona z odlobo upravnega organa. Z njo se doloijo nove parcele, med katerimi so doloene urejene meje, ter LP na njih. Komasacijska odloba ima naravo odlobe dravnega organa in je podlaga za pridobitev LP. Izravnava meje Postopek izravnave meje je namenjen spreminjanju urejene katastrske meje med lastnikoma sosednjih zemlji. Tudi izravnavo meje je dopustno evidentirati v zemljikem katastru samo, e med mejaema obstaja soglasje. Lastnika sosednjih parcel se lahko sporazumeta o izravnavi meje samo, e se pri tem povrina manje parcele, ki se dotika meje, ki se izravnava,ne spremeni za ve kakor 5% in ne ve kot za 500 m2. Postopek evidentiranja meje je smiselno enak postopku ureditve meje. 3. KATASTER STAVB

29

V katastru stavb se evidentirajo stavbe. Stavba je objekt, v katerega lahko lovek vstopi in je namenjen njegovemu stalnemu ali zaasnemu prebivanju, opravljanju poslovne ali druge dejavnosti ali zaiti ter ga ni mogoe prestaviti brez kode za njegovo substanco. Veina stavb nima lastnosti samostojne stvari in so po naelu povezanosti zemljia in objekta sestavine zemljia. V teh primerih podatek kae le na dejstvo, da na zemljiu stoji stavba. Drugae pa je seveda v primerih, ko je stavba ali njen del samostojna nepreminina in je lahko predmet stvarnih pravic, kar je mogoe v razmerjih stavbne pravice in etane lastnine. V tem primeru je identifikacijska oznaka stavbe osnova za vpis nepreminine v ZK in pomen katastra stavb je primerljiv zemljikim katastrom. Podatki, ki se evidentirajo v katastru stavb: - identifikacijska oznaka - lastnik - upravljalec - lega in oblika - povrina - dejanska raba - tevilka stanovanja ali poslovnega prostora Vsaka stavba dobi svojo identifikacijsko tevilko in se v katastru stavb vodi povezano z zemljiko parcelo ali parcelami na katerih stoji (zemljie pod stavbo). Posamezni deli stavbe se evidentirajo posebej samo, e so lahko samostojno pravno urejeni, kar pomeni, da na njih obstaja ali bo obstajala etana lastnina. V tem primeru vsak posamezni del stavbe dobi svojo identifikacijsko oznako, povezano z identifikacijsko tevilko stavbe, posebna identifikacijska oznaka pa je namenjena tudi skupnim delom. Dejanska raba stavbe oz. njenega dela je lahko stanovanjska raba, nestanovanjska raba ali skupna raba. Vpis v kataster stavb se lahko zahteva po tem, ko je stavba toliko zgrajena, da je mogoa njena izmera. Vpis novih stavb je primarna dolnost investitorja gradnje. Za vpis e obstojeih so predvidena posebna pravila. Treba je izdelati ustrezni elaborat, ki pojasnjuje spremembe. Izdela jih geodetsko podjetje. GU odloi in na podlagi odloitve se spremembe prenesejo v kataster stavb => zemljiki kataster => ZK. ZEMLJIKA KNJIGA 1. RAZVOJ, POMEN IN ORGANIZACIJA ZEMLJIKE KNJIGE Pri nas obstojei sistem zemljike knjige izhaja iz avstrijske ureditve. V dravah, v katerih ima zapis v nepremininske evidenca konstitutiven uinek, lahko danes naletimo na tri osnovne oblike: Torensov sistem registracije Oseba, ki zatrjuje LP na nepreminini, vloi posebno vlogo pri registrskem organu skupaj z dokazi o izmerah in lastnitvu. Organ vsebino vloge objavi in tisti, ki pravici nasprotujejo vpisu, lahko v roku enega meseca od objave nasprotujejo izdaji listine. O sporu odloi registrski organ. e nihe ne nasprotuje izda registrski organ listino v dvojniku. En izvod se vloi v register, drugi pa dobi prijavitelj. Izdana listina pomeni domnevo, ki je ni mogoe ovrei. e se kasneje izkae, da prijavitelj ni lastnik oz. da je prilo pri izdaji listine do druge napake, ima prizadeti samo odkodninski zahtevek proti tistemu, iz sfere katerega izvira napaen vpis. Francoski sistem evidence sistem osebnih folij Med strankama prodajne pogodbe se teje LP za preneseno z njeno sklenitvijo, za uinek prenosa proti tretjim pa se zahteva registracija pogodbe pri nepremininskem registru, ki ga vodijo upravni organi. Osnovna enota registra je posamezna oseba, in ne parcela, kot to velja za Torensov in germanski sistem. Germanski (avstrijsko nemki) sistem sistem realnih folij Osnovna pravna nepremininska evidenca v tem sistemu je zemljika knjiga, ki je tesno povezana z zemljikim katastrom. Celotno ozemlje je razdeljeno na parcele, vsaka pa je vpisana v ZK. Ta sistem je uveljavljen pri nas. Zemljika knjiga - je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi o pravicah na nepremininah in pravnih dejstvih v zvezi z njimi - je javna evidenca, kar pomeni, da so v njej vpisani podatki vsem dostopni - vodi jo sodie

30

predmet vpisa so stvarne in druge (obligacijske) pravice, doloene z zakonom. Vpis za stvarne pravice ima konstitutiven uinek. Pri drugih pa je posledica vpisa normalno le deklaratorna in postavlja domnevo, da je vpisana pravica znana

Za izvirne naine pridobitve velja, da izguba pravice prednika in nastanek pravice naslednika nista odvisna od vpisa. To pa ne pomeni, da spremembe, ki je nastala, ni mogoe kasneje vpisati tudi v zemljiko knjigo. Za pridobitelja pravice je taken vpis pomemben, saj se s tem izogne tveganja uinkovanja naela zaupanja v ZK, ki je v veljavnem sistemu povzdignjeno v bistveno naelo nepremininske ureditve stvarnega prava. Je pa vpis bistvenega pomena pri derivatnem nastanku stvarnih pravic. Pravna pravila stvarnega prava vpis v ZK doloajo kot poseben pogoj za pridobitev LP. Opustitev vpisa pomeni pomanjkljivost same pravice in izkljuuje nastop pravnih posledic. Zato ZK danes tejemo za osrednjo ustanovo materialnega nepremininskega prava. Organizacija zemljike knjige Glavna knjiga in zbirka listih Zemljiko knjigo vodi zemljikoknjino sodie s tem, da odloa o vpisih , opravlja vpise v glavno knjigo in vodi zbirko listin. Za vodenje ZK je pristojno okrajno sodie. Tako imamo danes v SLO 44 okrajnih sodi, ki vodijo ZK za obmoje svoje krajevne pristojnosti. ZK je sestavljena iz glavne knjige in zbirke listin. Glavna knjiga se vodi za katastrsko obino, kot so te doloene v zemljikem katastru. Vodi se kot informatizirana baza podatkov. Povezuje se z drugimi evidencami, v katerih se kot matini vodijo podatki o nepremininah in imetnikih pravic (kataster, centralni register prebivalstva, sodni register, poslovni register,). Vsi podatki, ki se vpisujejo v glavno knjigo se hranijo trajno in morajo ostati shranjeni tudi potem, ko nehajo veljati. Zbirka listin se vodi pri vsakem zemljikoknjinem sodiu enotno za vse glavne knjige tega sodia. Sestavljajo jo listine in dokumenti, ki so podlaga za vpise v ZK. V ZK velja naelo, da se mora vsak vpis opraviti na podlagi ustrezne listine. V zbirko listin se vloijo sklepi, s katerimi je zemljikoknjino sodie dovolilo vpis, predlogi za vpis in listine, ki so bile podlaga za vpis po uradni dolnosti oz. so bile predloene predlogu. Glavna knjiga je najpomembneji del zemljike knjige. Soma vpisi v glavni knjigi so merodajni in odloilni za posameznike. Glavna knjiga je sestavljena iz zemljikoknjinih vlokov, ki imajo vsak svojo tevilko. V zemljikoknjini vloek pa se vpisujejo nepreminine, torej zemljike parcele in stavbe ter posamezni deli stavb, e so lahko predmet LP. Nepreminina se v ZK vpie z identifikacijsko oznako, kot je doloena v katastru. Drugi podatki o lastnostih nepreminine se v ZK sicer vpisujejo, vendar le kot pomoen podatek . osnovna evidenca za te podatke je kataster. Zemljikoknjini vloek Vsaka nepreminina se vpie v svoj zemljikoknjini vloek, e zakon ne doloa drugae. Izjemoma pa je mogo vpis ve nepreminin iz iste katastrske obline v zemljikoknjini vloek, e na njih obstaja enako stanje glede imetnikov pravic. Pogoj za zdruitev pa je, da gre za racionalneji nain vodenja ZK, o eme odloa zemljikoknjino sodie. Vsak vloek ima svojo zaporedno tevilko, k se v primeru odprave ne sme znova uporabiti. Sestavljen je iz nadpisa in treh evidennih listov A, B in C. V nadpis se vpiejo podatki o katastrski obini, tevilki zemljikoknjinega vloka in sodiu, ki vodi glavno knjigo. Evidenni list A oz. popisni ali posestni list je namenjen popisu vsebine posameznega zemljikoknjinega vloka. Sestavljen je iz dveh oddelkov. V prvem oddelku (A1) so vpisane parcele po zaporednih tevilkah in s katastrsko identifikacijsko oznabo. Poleg tega pa se iz katastra prevzema e podatek o dejanski rabi in povrini. e v tem delu popisnega lista naletimo na parcelo , ki je podrtana z rdeo barvo, to pomeni, da je bila parcela odpisana iz zemljikoknjinega vloka. V drugem oddelku popisnega lista (A2) so podatki, ki se nanaajo na pripis ali odpis parcel v zemljikoknjini vloek. Ti podatki omogoajo vpogled v nastajanje in strukturalno zgradbo posameznega vloka. V ta del popisnega lista se vpiejo tudi druga dejstva in pooitijo pravice, ki vplivajo na pravni promet z nepremininami, ki so vpisane v tem vloku. Tako se v ta del vpie slunostna pravica, e je slunost ustanovljena v korist nepreminine iz vloka (gospodujoe zemljie). V evidenni list B oz. lastniki list se vpisuje vsakokratni lastnik nepreminin, ki sestavljajo zemljikoknjini vloek. e obstaja na nepreminini LP ve oseb, se vpie ustrezna oblika. Vpiejo se tudi dejstva, ki se nanaajo na doloenega

31

imetnika LP in ki vplivajo na njegovo razpolaganje z nepremininami. V kategorijo teh vpisov spadajo zaznambe osebnih stanj. Evidenni list C imenujemo tudi bremenski list. Iz njega so razvidne vse stvarne pravice, s katerimi je zemljie obremenjeno ter druge pravice in dejstva, ki vplivajo na promet z nepremininami. Razdeljen je na tri dele. V list C1 se vpisujejo: osebna slunost, pravica stvarnega bremena, zakupna pravica, predkupna pravica, odkupna pravica in pogodbena prepoved odtujitve in obremenitve nepreminine, e se vpisuje v ZK. V list C3 je namenjen vpisu hipoteke in z njo povezanih zaznamb, kot sta zaznamba neposredne izvrljivosti in zaznamba nadhipoteke. V list C2 se vpisujejo druge pravice (stvarna slunost) in zaznambe glede drugih dejstev. Zemljikoknjini vloek je sestavljen nekoliko drugae, e gre za vpis etane lastnine. 2. TEMELJNA NAELA ZEMLJIKOKNJINEGA PRAVA Naelo javnosti zemljike knjige Oziroma formalno publicitetno naelo nam pove, da so podatki, ki se vpisujejo v zemljiko knjigo javni, kar pomeni, da je ZK javna knjiga. Javna dostopnost podatkov, evidentiranih v ZK, je pogoj za uresnievanje materialnega publicitetnega naela in naela zaupanja v ZK. Naelo javnosti ZK se uresniuje z monostjo vpogleda v stanje vpisov v ZK in pridobivanje podatkov. Pri tem je treba loevati med dostopnostjo glavne knjige in zbirke listin. Vsi vpisani podatki v glavni knjigi zemljike knjige so javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati, da mu zemljikoknjino sodie izda overjen izpisek iz ZK. Povsod je mogo vpogled v glavno knjigo za katerokoli katastrsko obino. V pravnem prometu stranke najpogosteje uporabljajo overjene izpiske iz ZK. Mogoe ga je dobiti pri vsakem zemljikoknjinem sodiu oz. tudi z zahtevo po elektronski poti. Za izdajo je treba plaati takso. Poznamo dve obliki overjenega izpiska iz ZK. Redni izpis je raunalniki izpis vpisanih podatkov, ki se nanaajo na posamezno nepreminino oz. ve nepreminin, ki so vpisane v istem vloku. Na vsakem izpisu je naveden tudi as njegove izdaje. Posebna oblika izpisa pa je zgodovinski ali historini izpis. V njem so poleg aktualnih vpisov navedeni tudi prej vpisani podatki, ki so bili zaradi kasnejih vpisov izbrisani (izbris podatka iz ZK ne pomeni dejanskega izbrisa, saj se morajo vsi vpisani podatki trajno hraniti). Kdor hoe pridobiti podatke iz ZK, mora v svoji zahtevi za vpogled navesti ustrezne podatke. tevilka zemljikoknjinega vloka, identifikacijska oznaka nepreminine z navedbo katastrske obine, ime lastnika omejeno. Predvsem ni mogoe zahtevati podatka o vseh pravicah, ki jih ima doloena oseba vpisane v ZK na obmoju celotne RS. Nekoliko ire monosti za taken dostop veljajo v nekaterih posebnih primerih (upniki v izvrilnem postopku, dravni organ). O tem odloa zemljikoknjino sodie. Nekoliko oje je naelo javnosti glede zbirke listin. Vsakdo, ki izkae upravien interes, ima pravico zahtevati, da mu zemljikoknjino sodie omogoi vpogled v zbirko listin oz. izda prepis listine s potrdilom o tem, da je izvirnik oz. overjen prepis listine vloen v zbirko listin. O zahtevi za vpogled v zbirko listin odloa zemljikoknjini sodnik na podlagi pisne zahteve. Utemeljiti je potrebno upravien interes. V primeru nezakljuenega zemljikoknjinega postopka je vpogled v zbirko listin mogo vsakomur, ne da bi mi bilo treba posebej izkazati upravien interes za vpogled. Ker je ZK vpisana plomba, ki kae na tek zemljikoknjinega postopka, je treba vsakomur dati monost, da se seznani z okoliinami tega vpisa, saj lahko le tako oceni in presodi pravno stanje nepreminine. Potem, ko je vpis izvren, je stanje nedvomno in potrjeno z izvedenim vpisom. Naelo publicitete vpisov Oziroma materialno publicitetno naelo. V zvezi z njim razlikujemo med pozitivnim in negativnim publicitetnim uinkom. Pozitivni publicitetni uinek: e je vpis pravice oz. pravnega dejstva dovoljen, se teje, da je ta pravica oz. to pravno dejstvo , ki je vpisano v ZK, vsakomur znano od zaetka uradnih ur zemljikoknjinega sodia v naslednjem delovnem dnevu po dnevu, ko je zemljikoknjino sodie v ZK vpisalo prejem predloga za vpis te pravice oz. pravnega dejstva, oz. prejem listine, na podlagi katere je o vpisu odloilo po uradni dolnosti, in se nihe ne more sklicevati, da mu ta pravica oz. to pravno dejstvo od takrat dalje ni znano. Vzpostavi se domneva, da je bilo vsakomur v pravnem prometu znano stanje vpisov glede pravic in pravnih dejstev, kakor je evidentirano v ZK. Domneva o poznavanju zemljikoknjinega stanja se teje za izpodbojno domnevo.

32

Zaradi tako pomembne pravne posledice je nujna tudi asovna razmejitev. Glede stanja izvrenih predpisov seveda ni nobenega dvoma. Problematini pa so vpisi, ki so v postopku vpisa, toliko bolj, ker za uinkovanje velja pravilo, ki doloa, da vpisi pravic in pravnih dejstev ZK uinkujejo od trenutka, ko je zemljikoknjino sodie prejelo predlog za vpis oz. ko je prejelo listino na podlagi katere o vpisu odloa po uradni dolnosti. Zato se je v sistemu ZK oblikovala posebna vrsta pomonega vpisa, ki ga imenujemo plomba. Funkcija plombe je opozarjanje na zemljikoknjini postopek vpisa, ki je v teku. Velja opozoriti na majhno asovno vrzel. Ta nastane med zaetkom ZK postopka in vpisom plombe, in v tem asu obstaja tveganje, da izkazano ZK stanje ne ustreza dejanskemu. Negativni publicitetni uinek: e pravica oz. pravno dejstvo, za katero zakon doloa, da se vpisuje v ZK, v ZK ni vpisano, se teje, da tretji za to pravico oz. pravno dejstvo ni vedel, e se ne dokae drugae. Ustvarja le izpodbojno domnevo pravice ali pravnega dejstva. Predvsem s pravnimi dejstvi se lahko stranke seznanijo tudi na druge naine. Naelo zaupanja v zemljiko knjigo Kdor v pravnem prometu ravna poteno in se zanese na podatke o pravicah, ki so zapisani v ZK, zaradi tega ne sme trpeti kodljivih posledic. Pozitivni uinek naela zaupanja se kae v tem, da na nepreminini obstaja samo tista pravica, ki je vpisana. Negativni uinek pa nam pove, da pravica, ki ni vpisana v ZK, ne obstaja. Bistvena razlika z naelom publicitete je, da se publicitetno naelo nanaa na celotno stanje vpisov v zemljiki knjigi, naelo zaupanja pa samo na stanje vpisa pravic. Naelo zaupanja s svojim pozitivnim in negativnim uinkom deluje v korist dobroverne osebe kot neizpodbojna domneva. Ne gre le za poznavanje pravice, ampak tudi za uinke pravnih dejanj, ki jih stranka, ki zaupa zemljikoknjinemu stanju, opravi v pravnem prometu. Kdor izpolni pogoje za vpis pravice oz. pravnega dejstva v ZK v svojo korist in tega vpisa ne predlaga, nosi vse kodljive posledice take opustitve. Pomen tega pravila se nam lepo pokae pri pridobitvi pravic, pri katerih vpis v ZK nima konstitutivnega uinka. eprav se pravica pridobi zunajknjino , mora pridobitelj poskrbeti za vpis v ZK, e ne eli tvegati, da naelo zaupanja deluje v njegovo kodo. V zakonu najdemo nekaj posebnih pravil, ki utrjujejo naelo zaupanja. Z izbrisno tobo je mogoe zahtevati izbris vknjiene pravice, e ta pravica nima podlage v materialnopravnem razmerju oz. je ta podlaga kasneje odpadla. V polni meri jo lahko prejnji lastnik uveljavlja samo proti pravnemu nasledniku, ni pa mogoe zahtevati izbrisa pravice, ki jo je dobila dobroverna tretja oseba. Pri prenosu LP oz. ustanavljanju drugih stvarnih pravic se je tem tveganjem mogoe izogniti z uporabo predznambe in zaznambe vrstnega reda. In konno, plomba kot posebna vrsta vpisa v ZK zagotavlja vsem razpoznavno oznako, da je zemljikoknjini postopek v teku, in da je mogoe priakovati spremenjeno stanje vpisov v ZK. Naelo zakonitosti Naelo zakonitosti (legalitete) pomeni, da zemljikoknjino sodie opravi vpis, e so zanj izpolnjeni z zakonom doloeni pogoji. Zemljikoknjino sodie odloa o vpisu samo na podlagi listin, ki so podlaga za vpis, in stanja zemljike knjige. Pravnih dejstev, ki so temelj nastanka oz. prenehanja pravic, ki se vpisujejo v ZK, ne ugotavlja in tudi ni pristojno , da bi jih ugotavljalo. To pomeni, da zemljikoknjino sodie pri odloanju o vpisih ne preverja materialnopravnih, temve samo formalne pogoje za vpis. Vloga zemljikoknjinega sodia je predvsem vpisovanje podatkov na podlagi formalnih pravnih listin, spore iz materialnopravnih razmerij pa je treba reevati po splonih pravilih v pravdnem postopku. Tej vlogi zemljikoknjinega sodia so prilagojena tudi postopkovna pravila, ki se sicer subsidiarno veejo na pravila nepravdnega postopka, po vsebini pa gre za poseben postopek registracije. Drugi vidik naela zakonitosti pa se nanaa na vrste in vsebine vpisov. Zemljikoknjino sodie vpisuje v ZK samo tiste podatke o pravicah in pravnih dejstvih, za katere tako doloa zakon. Stranke ne morejo predlagati vpisa novih vsebin ali pravnih dejstev, eprav bi se pravica lahko nanaala na nepreminino oz. bi bilo pravno dejstvo pomembno za pravni promet. Naelo konstitutivnosti vpisa Naelo konstitutivnosti vpisa pomeni, da se pravica na nepreminini pridobi oz. preneha z vpisom v ZK. Naelo konstitutivnosti oz. naelo oblikovalnega uinka je poudarjeno pri pridobitvi in prenehanju stvarnih pravic.

33

Oblikovalni uinek vpisa je doloen kot pravilo in le v primerih, ki jih doloa zakon, lahko stvarna pravica nastane oz. preneha zunajknjino. Vpis v ZK je obvezen pogoj za pridobitev stvarnih pravic na podlagi pravnega posla, v nekaterih posebnih primerih pa tudi takrat, ko je podlaga za nastanek ali prenehanje stvarne pravice sodna odloba. Stvarna pravica se pridobi ali preneha samo, e so izpolnjeni tudi materialnopravni pogoji, predvsem veljaven naslov pridobitve. Vknjiba stvarne pravice je lahko neveljavna in mogoe je zahtevati njen izbris. Vendar tudi neveljavna vknjiba, zaradi naela zaupanja v ZK do trenutka izbrisa oz. zaznamovanja spora uinkuje kot vknjiba. Vpis v ZK ima deklaratorni uinek, e pravica na nepreminini nastane zunaj ZK na podlagi zakonske dolobe, vpis te pravice pa zagotavlja predvsem publicitetne uinke. Doloba 7. l. ZZJ-1 govori o oblikovalnem uinku le pri stvarnih pravicah na nepremininah. Za vpis obligacijskih pravic naelo konstitutivnosti ne velja. Te pravice nastanejo in prenehajo po pravilih obligacijskega prava. Vpis v ZK pa jim zagotavlja publicitetni uinek in s tem tudi uinkovanje erga omnes, kar jih pribliuje absolutnim pravicam. Naelo pravnega prednika Zagotavlja verigo pravnih nasledstev pri prenosu LP in ustanavljanju drugih pravic na nepremininah. Zemljikoknjino dovolilo za vknjibo pravice lahko izda samo tisti, ki je vpisan kot imetnik pravice v ZK. Enak pomen ima doloba, da mora biti sodna ali upravna odloba, ki je podlaga za vpis, izdana proti vpisanemu imetniku pravice. Vpisi so dovoljeni proti osebi, proti kateri uinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v ZK vpisana kot imetnik pravice, na katero se vpis nanaa. Naelo zemljikoknjinega prednika temelji na tem, da nekdo, ki ni kot imetnik pravice vpisan v ZK nima razpolagalne moi za prenos, spremembo ali ukinitev knjine pravice. Zato se v ZK naeloma vpisujejo vse spremembe glede pravnega stanja pravic. Izjema je doloena, le pri vekratnih zaporednih zunajknjinih prenosih. V teh primerih se lahko posamezni prenos ne vpie in se pravica vpie v korist konnega pravnega naslednika, vendar morajo biti predlogu za vpis v korist konnega pravnega naslednika priloene za vpis v ZK sposobne listine za vsakega od zaporednih prenosov. Naelo vrstnega reda To naelo izraa staro pravdno maksimo prior tempore, potior iure. Zemljikoknjino sodie odloa o vpisih in opravlja vpise po vrstnem redu, ki se doloi po trenutku, ko je zemljikoknjino sodie prejelo predlog za vpis oz. prejelo listino na podlagi katere o vpisu odloa po uradni dolnosti. e si med seboj konkurira ve vpisov, ima prednost tisti, ki je bil prvi vloen pri zemljikoknjinem sodiu. Za doloanje vrstnega reda je nepomembna tudi pravna narava listine, ki je podlaga za vpis v ZK. Javne listine, kot so sodne in upravne odlobe, nimajo prednosti pred zasebnimi. Zemljikoknjino sodie ob sprejemu vloge oznai dan, uro in minuto prejema. Poiljanje vlog po poti je tvegano. Za vloge po poti ne velja oddajna teorija in vlagatelj prevzame tveganje glede trajanja dostave potne poiljke. Za vloge, ki na ZK-sodie prispejo po poti, velja, da jih je sodie prejelo v trenutku zaetka uradnih ur ZK-sodia na dan, ko je poiljka prispela (prejemna teorija). Mogoe je, da imata dve vlogi za vpis v ZK isti vrstni red, kar pomeni, da sta bili vloeni ob istem asu. V tem primeru sodie vse predlagane vpise vpie z istim vrstnim redom. e gre za vpise, ki si med seboj ne nasprotujejo, ni nobenih teav. e si pa nasprotujejo, lahko vsak imetnik tako vpisane pravice s tobo zahteva od sodia, da odredi izbris pravice drugega imetnika, ki je vpisana z istim vrstnim redom. Toba se reuje v pravdi. Izjeme od naela vrstnega reda so mogoe, vendar morajo biti posebej doloene v zakonu. Na podlagi izrecne zakonske dolobe je mogoe spreminjati vrstni red hipotek in zemljikih dolgov. Tudi v teh primerih pa sprememba vrstnega reda temelji na soglasju vseh tistih, ki imajo pravni interes.

3. PRAVICE, KI SE VPISUJEJO V ZEMLJIKO KNJIGO IN NAIN NJIHOVEGA VPISOVANJA

Uvod Vpisujejo se samo tiste pravice, ki jih doloa zakon. To so vse stvarne pravice na nepremininah in nekatere pravice iz obligacijskopravnih razmerij, katerih predmet je nepreminina. Uinek vpisa pa je lahko oblikovalni (konstitutivni) ali pa deklaratorni. Pravice se v ZK vpisujejo tako, da se oznai vrsta pravice in pri vpisu pridobitve tudi njen imetnik. Pri nekaterih vrstah pravic (slunosti, stvarno breme) je treba vsebino pravice natanno vpisati. V teh primerih mora zemljikoknjino sodie povzeti vsebino iz listine, ki je podlaga za vpis. e pa je ta preobsena, se lahko v ZK navede mesto v listini.

34

Imetnik pravice se v ZK vpie z osebnimi identifikacijskimi podatki (fizina oseba: ime, priimek, EMO, naslov; pravna oseba: firma oz. ime, sede, poslovni naslov, matina tevilka).

Vpis stvarnih pravic v zemljiko knjigo Lastninska pravica Pridobi se z vknjibo v evidenni list B zemljikoknjinega vloka (v nadaljevanju ZV). Vpis se opravi z oznabo pravice in v korist fizine ali pravne osebe, ki se vpie z identifikacijskimi podatki. Posebnost je pri vknjibi solastnine na skupnih delih v etani lastnini, pri kateri se pravica solastnikega delea vpisuje v korist vsakokratnega imetnika LP na posameznem delu stavbe, s katerim je povezan solastninski dele na skupnih delih. Posebni lastninski obliki sta solastnina in skupna lastnina. Solastnina se v ZK vpisuje po idealnih deleih, ki se izrazijo z ulomkom. Skupna lastnina pa se vpisuje nerazdelno v korist vseh skupnih lastnikov. Hipoteka Samo oznaba vrste pravice ne zadoa za potrebe pravnega prometa. Zaradi naela akcesornosti je hipoteka povezana z zavarovano terjatvijo in za seznanitev z vsebino hipoteke je treba poznati tudi podatke o zavarovani terjatvi. Treba je vedeti, do katerega obsega je nepreminina obremenjena, koliko znaa zavarovana terjatev in kakni so pogoji njenega vraanja. V ZK se vpisujejo tudi naslednji podatki: - viina glavnice terjatve in valuta - e se glavnica terjatve valorizira z valutno oz. drugo valorizacijsko klavzulo - e od terjatve pred njeno zapadlostjo teejo obresti, obrestno mero, zaetek teka obresti - zapadlost glavnice terjatve Hipoteka se vpisuje z vknjibo v evidenni list C3 ZV, in sicer tako, da se navede vrsta pravice in njen imetnik. e je ZV ve nepreminin, se oznai na katere se nanaa. S hipoteko pa se lahko samostojno obremeni tudi idealen solastninski dele. V tem primeru se pri vpisu hipoteke navedejo podatki o obremenjenem idealnem deleu tako, da se iz evidennega lista B navedejo podatki o idealnem deleu in solastniku. Maksimalna hipoteka se vpie tako, da se oznai, da gre za maksimalno hipoteko in se vpie podatek o najvijem znesku, do katerega za zavarovanje jami nepreminina. Oznaka maksimalna hipoteka mora biti izrecna, ni pa treba vpisovati podatkov o zavarovani terjatvi oz, pravnem razmerju. Posebna oblika hipoteke je tudi skupna hipoteka. Hipotekarni upnik pri skupni hipoteki z enim zemljikoknjinim predlogom predlaga vpis hipoteke pri ve nepremininah, ki so v ve ZV, ki jih lahko vodijo razlina krajevno pristojna ZK sodia. Hipotekarni upnik eno od zastavljenih nepreminin doloi za glavno nepreminino in predlog za vpis vloi pri tiste ZK sodiu, ki je pristojno za odloanje o vpisih pri tej nepreminini. ZK sodie, ki prejme takno vlogo, poskrbi tudi za to, da se zaetek postopka oznai pri vseh nepremininah. O vpisu skupne hipoteke odloa sodie, pristojno za glavno nepreminino. Skupna hipoteka se pri glavni nepreminini vpie v ZK z vsemi predpisanimi podatki, posebej pa se oznai tudi zveza z ZV, v katerih so vpisane druge zastavljene nepreminine. Skupna hipoteka se pri nepremininah, ki niso glavna nepreminina, zaznamuje na podlagi sklepa o dovolitvi vpisa skupne hipoteke pri glavni nepreminini. Do izbrisa hipoteke lahko pride na podlagi zemljikoknjinega dovolila hipotekarnega upnika, ki dovoljuje izbris. Na dovolilu mora biti podpis hipotekarnega upnika overjen. Takni listini v praksi pogosto pravimo izbrisna pobotnica. Hipoteka se lahko izbrie tudi na drugih podlagah. e pride do prisilnega poplaila, se hipoteka izbrie ob vknjibi pravice kupca nepreminine na podlagi pravnomonega sklepa o izroitvi nepreminine kupcu, ki ga izda izvrilno sodie, ki vodi postopek prisilne prodaje. Izbris je mogoe zahtevati tudi s potekom asa, na nain in postopku, ki je posebej doloen z zakonom. Zemljiki dolg

35

Za upnika iz zemljikega dolga se teje vsakokratni imetnik zemljikega pisma in v njegovo korist se vpisuje tudi pravica zemljikega dolga v ZK. Sicer se za vpis zemljikega dolga smiselno uporabljajo pravila, ki urejajo vpis maksimalne hipoteke. Vpie se znesek zemljikega dolga in podatki o njegovi zapadlosti. Vpis pridobitve lastnikega zemljikega dolga v ZK z vknjibo ali predznambo lahko predlaga samo lastnik nepreminine, vpis upnikega zemljikega dolga pa samo hipotekarni upnik. Priloena mora biti tudi izjava lastnika nepreminine, da soglaa z ustanovitvijo zemljikega dolga na kateri je njegov overjen podpis. Izbris zemljikega dolga iz ZK pa je mogo samo, e je predlogu za izbris priloeno zemljiko pismo. Slunost Osebne slunosti se vpisujejo v evidenni list C1 ZV, stvarne slunosti pa v evidenni list C2. Osebne slunosti se vpisujejo v ZK z oznako vrste pravice (uitek, raba,) ter imetnikom pravice. Vpisuje se tudi as njihovega trajanja oz. oznaka da trajajo za as ivljenja upravienca. e je osebna slunost vezana na rok, se lahko predlaga izbris slunosti po izteku, ne da bi bilo treba s posebno listino dokazovati podlago za izbris. Pri smrti se izbris opravi na podlagi potrdila matinega organa o vpisu smrt imetnika v matino knjigo. Stvarna slunost se vpisuje v ZK najprej z oznako, da gre za stvarno slunost. Vsebino slunosti je treba natanno opisati. Stvarna slunost se vpisuje v korist vsakokratnega imetnika gospodujoe nepreminine, ki se oznai z zemljikoknjinimi podatki. Obstoj stvarne slunosti se pooiti v evidennem listu A2 ZV gospodujoe nepreminine. Stvarno breme Smiselno se uporabljajo pravila, ki urejajo vpis slunosti. Stvarno breme se vpisuje v evidenni list C1 ZV obremenjene nepreminine, ne glede na to, ali je stvarno breme vpisano v korist doloene osebe ali v korist vsakokratnega lastnika doloene nepreminine. Pri vpisu v ZK se natanno opie s podatki iz listine, ki je podlaga za vpis. Stavbna pravica Za vpis stavbne pravice se odpre poseben vloek, ki ga imenujemo vloek za vpis stavbne pravice, pri katerem se vpie imetnik stavbne pravice in pooiti zemljika parcela, na kateri obstaja stavbna pravica. V tem posebnem vloku se vpisujejo vsi vpisi, ki se nanaajo na stavbno pravico in njenega imetnika. Zemljika parcela, ki se obremeni s stavbno pravico, se ohrani v svojem ZV. Stavbna pravica se kot breme vpie pri tej nepreminini v evidenni list C2 ZV. Vpis drugih pravic v zemljiko knjigo Zakupna in najemna pravica V ZK se vpisuje z oznako pravice, imetnikom pravice in asom trajanja. Vpisuje se v evidenni list C1 ZV. Pravica prepovedi obremenitve in odtujitve V zemljiko knjigo se lahko vpie samo v dveh primerih, ki ju natanko doloa zakon. e se pravica prepovedi obremenitve in odtujitve vpie v ZK, dobi uinek erga omnes in je ovira za izvrevanje vpisov, ki so v nasprotju z vsebino te pravice. Nevpisana prepoved obremenitve in odtujitve pa uinkuje le med strankama. e je vpis te pravice dovoljen, se vpie v ZK z oznako pravice in imenom imetnika. Vpisuje se v evidenni list C1 ZV. pogodbene pravice odtujitve in obremenitve ne smemo zamenjevati s prepovedjo odtujitve in obremenitve, ki nastopi na podlagi zakona ali odlobe in se zaznamuje v ZK. Predkupna pravica V ZK se lahko vpie tudi pogodbena predkupna pravica. Vpis je v interesu predkupnega upravienca, saj s tem nastopi publiciteta predkupne pravice in nihe v pravnem prometu se ne more sklicevati na to, da za obstoj predkupne pravice ni vedel. Vpisana pravica ni ovira za izvedbo vpisov, katerih podlaga je razpolaganje z nepreminino. Vendar se mora pridobitelj LP na podlagi prodajne pogodbe zavedati, da obstaja tveganje, da je bila predkupna pravica krena.

36

Predkupna pravica se v ZK vpisuje z oznako pravice in imenom imetnika (predkupnega upravienca). Ker gre za asovno omejeno pravico, se vpisuje dogovorjen as njenega trajanja. Vpisuje se v evidenni list C1 ZV. Pogodbeno pravico je treba razlikovati od zakonite predkupne pravice. Tudi zakonita predkupna pravica ni ovira za izvedbo vpisov ZK, nadzor nad njenim uresnievanjem pa je vsaj pri nekaterih oblikah zagotovljen z izdajo soglasja (odobritve) za pridobitev LP oz. overitvijo podpisa na zemljikoknjinem dovolilu.

Odkupna pravica Odkupna pravica ima uinek proti tretjim osebam, samo e je vpisana v ZK. To pomeni, da lahko imetnik odkupno pravico pod dogovorjenimi pogoji uveljavlja tudi proti pravnemu nasledniku lastnika, ki je ustanovil predkupno pravico. Zato je vpis odkupne pravice v interesu njenega imetnika. Vpisana odkupna pravica zaradi svojega uinka ni ovira za nadaljnje vpise v ZK. Odkupna pravica se v ZK vpisuje z oznako pravice in imenom imetnika (odkupnega upravienca). Vpisujejo pa se tudi pogoji pod katerimi lahko imetnik odkupne pravice zahteva prodajo nepreminine. Vpisuje se v evidenni list C1 ZV. Posebna pravica uporabe javnega dobra Na nepremininah, ki imajo status javnega dobra, je mogoe pridobiti pravico posebne rabe kot posebno obliko upravienja na javnem dobru. Posebna pravica uporabe javnega dobra se vpisuje v ZK z oznako pravice in navedbo vrste posebne uporabe. Vpisuje se v korist imetnika pravice iz upravne odlobe, s katero je ta pravica podeljena. Vpisuje se v evidenni list C2 ZV. 4. VRSTE VPISOV V ZEMLJIKO KNJIGO Splono o vpisih v zemljiko knjigo Z izrazom vpis v ZK razumemo nain evidentiranja podatka o pravicah ali dejstvih v ZK. Podatki, ki so evidentirani se nam kaejo kot zadnje (aktualno) stanje vpisov. Vpise v zemljiko knjigo delimo na glavne in pomone. Lavni vpisi v ZK so vknjiba, predznamba in zaznamba. Posebna oblika glavnega vpisa je tudi odpis in pripis nepreminine iz enega ZV v drugega. Z glavnimi vpisi se vpisujejo pravice in pravna dejstva. Izvedejo se na podlagi listin, ki izpolnjujejo pogoje za vpis. V praksi takno listino pogosto imenujemo popolna (perfektna) zemljikoknjina listina. Nepreminina, na katero se vpis nanaa, mora biti v listini oznaena z zemljikoknjinimi podatki (parcelno tevilko, tevilko zemljikoknjinega vloka in oznabo katastrske obine). e se vpis nanaa na zemljie s hio, potem mora listina vsebovati zemljikoknjine podatke o parceli. Podatki o ulici in hini tevilki, ki zadoajo za veljavnost obligacijske pogodbe, ne omogoajo vpisa ZK. Pomona vpisa v ZK sta pooitev in plomba. Ne nanaata se neposredno na pravice in pravna dejstva in sluita vpisovanju drugih podatkov, predvsem pa oznaevanju zvez med ZV, spremembi podatkov o imetnikih pravic in oznaevanju zemljikoknjinega postopka. Vknjiba Pojem in pravne posledice vknjibe Vknjiba je glavni vpis s katerim se dosee oz. izkae pridobitev oz. prenehanje pravice, ki se vpisuje v ZK. Vknjiba ima lahko oblikovalni (konstitutivni) ali izkazni (deklaratorni) uinek. Konstitutiven uinek ima, e se nanaa na pridobitev oz. prenehanje stvarne pravice, ki uinkuje ele z vpisom v ZK. Velja predvsem za pridobitev in prenehanje pravic na podlagi pranega posla. e vknjiba ni predpisana kot konstitutivni pogoj za pridobitev ali prenehanje pravice, ki se vpisuje v ZK, se z vknjibo ta pravna posledica samo izkazuje. Imetnik, ki je pridobil pravico zunajknjino, z vpisom izkae obstoj svoje pravice tudi do tretjih oseb. S tem pa se izogne negativnim uinkom, ki lahko izhajajo iz naela zaupanja v ZK. Vknjiba ima deklaratorni uinek pri pridobitvi stvarnih pravic na podlagi zakona in odlobe dravnega organa ter pri obligacijskih pravicah, ki se vpisujejo v ZK.

37

Listine, ki so podlaga za vknjibo Razdelimo jih lahko v tri kategorije: - zasebne listine, ki vsebujejo overjeno zemljikoknjino dovolilo glede vknjibe, ki se predlaga - listine, v obliki notarskega zapisa, ki vsebujejo zemljikoknjino dovolilo glede vknjibe, ki se predlaga - pravnomone sodbe in dokonne ali pravnomone upravne odlobe, s katerimi je odloeno o pridobitvi ali prenehanju pravice, ki se vpisuje v ZK V vsaki od navedenih listin mora bit nepreminina oznaena z zemljikoknjinimi podatki, imetnik pravice pa s podatki, s katerimi se vpisuje v ZK. Pri zasebni listini notar le overi podpis stranke na zemljikoknjinem dovolilu. Notarski zapis pa je listina, ki jo v celoti sestavi notar in e takna listina vsebuje zemljikoknjino dovolilo, ni nobene potrebe, da bi e posebej overil podpis stranke. Zemljikoknjino dovolilo Prenos lastninske ali druge stvarne pravice oz. ustanovitev stvarne pravice na tuji stvari zahteva poleg veljavnega zavezovalnega tudi razpolagalni pravni posel. Pri pravnoposlovnih prenosih in ustanovitvah stvarnih pravic na nepremininah je zemljikoknjino dovolilo bistven element razpolagalnega pravnega posla. Zemljikoknjino dovolilo je izraz oblinosti razpolagalnega pravnega posla. Pri tem ne gre le za pisno obliko z overjenim podpisom izjavitelja, ampak zakon predpisuje tudi vsebino izjave imetnika pravice, ki se prenaa ali obremenjuje. Izjava mora vsebovati vse predpisane elemente. Zemljikoknjino dovolilo se lahko izrazi na razline naine. Glede na to, da je pogoj za vpis v ZK tudi zavezovalni pravni posel, iz katerega izhaja obveznost ustvariti zemljikoknjino posledico, se v praksi zavezovalni pravni posel in zemljikoknjino dovolilo zlijeta v eno. Nobene ovire pa ni, se tudi formalno loita. Zemljikoknjino dovolilo je strogo formalen instrument tako glede oblike kot glede vsebine. Vsebina intabulacijske klavzule je doloena s SPZ. To je izjava osebe, katere pravica se prenaa, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiko knjigo. Ta vsebina se praviloma izraa s tem, da izjavitelj opie zemljikoknjino posledico, ki jo dovoljuje. Izjava volje v zemljikoknjinem dovolilu mora zajeti celoten vpis, kar omogoa neposreden prenos vsebine v vpis. Zemljikoknjino dovolilo je nepogojna izjava osebe, ki dovoljuje izvedbo zemljikoknjine posledice. Nepogojnost je kogentne narave. Dovolilo ne sme vsebovati nobenega pogoja. Pogojna izjava prednika nima uinka zemljikoknjinega dovolila, eprav pridobitelj s takno izjavo soglaa. Pogojno zemljikoknjino dovolilo je nino in s tem je nien celotni razpolagalni pravni posel. Pogoji za overitev podpisa na zemljikoknjinem dovolilu Najbolj pogosta podlaga za vpis vknjibe v ZK je zasebna listina, ki vsebuje overjeno zemljikoknjino dovolilu (v nadaljevanju ZD) glede vknjibe, ki se predlaga. Pogoj overitve ZD je izraz naela zemljikoknjinega prednika, z njim pa se varuje pravni poloaj imetnika pravice pred zlorabami. Zavezovalni pravni posel, iz katerega izhaja obveznost v zvezi s stvarno pravico, in ZD za pridobitev ali prenehanje stvarne pravice kot razpolagalni pravni posel sta lahko zdruena v enotno listino. Npr. pogodba o prodaji nepreminine vsebuje tudi zemljikoknjino klavzulo. ZD pa se lahko izda tudi kot samostojna listina. V tem primeru je zahtevi za overitev podpisa treba predloiti tudi listino z vsebino zavezovalnega pravnega posla. Nepreminina na katero se ZD nanaa, mora biti oznaena z zemljikoknjinimi podatki. Prav tako mora biti s podatki kakrni so vpisani v ZK, oznaena oseba, ki ZD izdaja, in oseba v korist katere ZD uinkuje. Overitev podpisa na ZD pri notarju zahteva stranka, ki izdaja ZD. Notar v postopku overitve preveri istovetnost osebe. Tudi pooblaenec zemljikoknjinega imetnika pravice lahko izda veljavno ZD, vendar se mora sam izkazati s pisnim pooblastilom, na katerem je overjen podpis imetnika pravice. Zastopnik poslovno nesposobne osebe se mora izkazati z izpiskom iz rojstne matine knjige oz. odlobo o podaljanju roditeljske pravice. e je potrebno je treba priloiti tudi soglasje centra za socialno delo.

38

Posebna pravila pa veljajo za overitev podpisa na ZD, e iz njega izhaja prenos LP na nepreminini. e je predmet prenosa LP na zemljiu, mora stranka notarju predloiti tudi lokacijsko informacijo oz. to zahtevati od notarja. Lokacijska informacija je izpis o prostorskih lastnosti nepreminine. Izdaja jo obinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora. V njej so zajeti podatki o namenski rabi prostora ter drugih prostorskih ukrepih. Na podlagi tega lahko notar ugotovi, kaken je pravni status zemljia. Od tega pa je odvisno kakna potrdila in listine bo notar zahteval od stranke pred overitvijo podpisa. V vsakem primeru notar najprej preveri izpolnjevanje davnih obveznosti. Notarju je treba predloiti potrdilo davne uprave, da je bil plaan davek za promet z nepremininami oz. potrdilo, da je promet prost plaila davkov. Notar mora ugotoviti tudi dravljanstvo pridobitelja LP. e gre za tujca mora biti ZD priloena pravnomona odloba ministrstva za pravosodje, o ugotovitvi vzajemnosti. Posebni predpisi, ki urejajo promet z doloenimi vrstami nepreminin, za pridobitev LP zahtevajo soglasje ali odobritev upravnega organa (kmetijska zemljia in gozdovi, nepreminine na zavarovanih obmojih, nepreminine, ki so na obmojih posebnega pomena za obrambo) ali pa potrdilo, da tako soglasje ni potrebno. Konno notar preverja spotovanje doloil o zakoniti predkupni pravici obine. Zakonito predkupno pravico lahko doloi obina s svojim odlokom na obmojih poselitve in zunaj njih ter na obmojih obstojeih ali priakovanih infrastrukturnih omreij. Obstoj te pravice izhaja iz lokacijske informacije. Stranka, ki zahteva overitev podpisa, mora notarju predloiti odlobo obine, da predkupne pravice ne uveljavlja oz. dokazati, da je postopala v skladu z zakonom in poslala ponudbo za prodajo zemljia obini, ta pa nanjo ni odgovorila. S tem se teje, da se predkupna pravica ne uveljavlja. e navedeni pogoji niso izpolnjeni, mora notar zavrniti overitev podpisa na ZD. Predznamba Predznamba je glavni vpis, s katerim se dokae oz. izkae pridobitev oz. prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiko knjigo, in ki uinkuje pod pogojem, da se predznamba opravii. Gre za pogojni vpis, ki ga lahko stranke v pravnem prometu uporabijo, e e niso izpolnjeni vsi pogoji za vpis vknjibe. Oznaujemo jo kot pogojno vknjibo Vpis predznambe je mogoe predlagati na podlagi nekaterih listin, s katerimi bi se lahko predlagal vpis vknjibe, e bi listine izpolnjevali vse pogoje za vknjibo. Listine, ki so podlaga za vpis predznambe so: - sodne odlobe, ki e niso pravnomone - upravne odlobe, ki e niso dokonne oz. pravnomone - zasebne listine, ki ne vsebujejo ZD ali podpis na ZD ni overjen - listine v obliki notarskega zapisa, e se predlaga vpis z izvodom notarskega zapisa, ki ni namenjen vpisu v ZK - sklep izvrilnega sodia o predhodni odredbi - druge odlobe za katere zakon doloa, da so lahko podlaga za predznambo pravice Po vsebini gre za nastajanje stvarnopravne posledice, kjer se mora za vknjibo izpolniti e dodaten pogoj. Izpolnitev tega pogoja pa imenujemo opravienje predznambe. e so izpolnjeni pogoji za vpis, se predznamba vpie v ZK. Vpis zajema vsebino pogojne vknjibe, opis manjkajoega pogoja, ter rok, v katerem je treba predznambo opraviiti. e gre za: - predznambo na podlagi nepopolnih zasebnih listin ali neustreznega izvoda notarskega zapisa je rok en mesec od izdaje sklepa zemljikoknjinega sodia o njenem vpisu - predznambo na podlagi nepravnomonih ali nedokonnih odlob je rok dva meseca od dneva, ko odloba pridobi kvaliteto, ki je potrebna za vknjibo Predznamba se opravii tako, da se predlaga vpis (vknjiba) pravice v predznamovanem vrstnem redu, predlogu pa mora biti predloena popolna listina, ki je primerna za vknjibo pravice. e se predznamba opravii in se izpolni pogoj, potem velja, da je pravica pridobljena e z vrstnim redom predznambe, to je s trenutkom, ko je bil vloen predlog za vpis predznambe. Bistven uinek predznambe je, da zagotavlja vrstni red vknjibe, za katero se pogoji izpolnjujejo ele kasneje, z vrstnim redom predznambe, ki je mogoa e na podlagi nepopolnih listin. Vknjiba pravice v predznamovanem vrstnem redu je mogoa tudi po preteku roka, vse dokler zaznamba ni izbrisana. Potek roka pa omogoa imetniku vpisane pravice, da predlaga izbris predznambe in s tem preprei kasneji vpis predznamovane pravice. Predznamba, ki je vpisana v ZK, ni ovira za nadaljnje vpise. To velja tako za vpise, ki izhajajo iz pravnega nasledstva z imetnikom predznamovane pravice, kot tudi za vpise, ki izhajajo iz pravnega nasledstva z imetnikom vpisane pravice.

39

Za prve velja, da e njihova usoda odvisna od usode predznambe. Pravimo, da veljajo pod odlonim pogoje, da se predznamba opravii. Z opravienjem predznambe postanejo uinkoviti tudi vsi naslednji vpisi, ki izhajajo od imetnika predznamovane pravice. Za vpise s slabim vrstnim redom od predznamovane pravice, k izvirajo od imetnika vpisane pravice, pa velja, da uinkujejo pod razveznim pogojem opravienja predznambe. Ti vpisi ostanejo veljavni, e se predznamba ne opravii oz. se izbriejo, e se opravii. Predznamba se izbrie iz ZK, e postane jasno, da se pogoj, ki je doloen za opravienje, ne bo izpolnil oz. e pretee as v katerem je treba zahtevati opravienje predznambe. Izbris predlaga lastnik nepreminine, pri katerem je predznamba vpisana. Predlogu za izbris je treba predloiti ustrezno listino, ki izkazuje, da pogoj ne bo izpolnjen. Zemljikoknjino sodie o predlogu izbrisa zaradi poteka roka obvesti imetnika predznamovane pravice, ki se lahko ustrezno odzove. Pri predznambah, vpisanih na podlagi nepopolnih zasebnih listin, lahko pride do poloaja, da lastnik ne izpolni svoje obveznosti iz zavezovalne pogodbe in imetniku predznamovane pravice ne izroi listine, s katero se lahko predznamba opravii. Imetnik predznamovane pravice lahko v tem primeru v roku, ki je doloen za opravienje predznambe, vloi tobo s katero zahteva izroitev popolne listine. V tem primeru se predznamba ne izbrie s potekom enomesenega roka od vpisa, ampak ostane veljavna e dva meseca po pravnomoni reitvi spora na podlagi vloene tobe. Uporaba predznambe v pravnem prometu Predznamba zmanjuje tveganja pri prenosu LP in je zato e posebej uporabna pri pogodbah o prodaji nepreminine. Kupec in prodajalec skleneta prodajno pogodbo kot zavezovalni pravni posel in na podlagi tega lahko kupec predlaga vpis predznambe pridobitve LP. V trenutku, ko je glede predloga za vpis te predznambe v ZK vpisana plomba, za kupca preneha tveganje, da je vloen predlog z boljim vrstnim redom. Kupec ve, da bo njegova vknjiba uinkovala z vpisanim preznamovanim vrstnim redom, e bo opraviil predznambo. Zato se lahko s prodajalcem dogovori, da overi podpis na ZD in ga izroi v hrambo notarju z nalogom, da ga izroi kupcu, ki izkae, da je bila kupnina plaana. Kupec lahko plaa kupnino brez tveganja, da ne bo pridobil LP, saj bo z izpolnitvijo naloga (plailom) prejel listino, ki omogoa opravienje predznambe in s tem tudi pridobitev pravice v predznamovanem vrstnem redu. Zaznamba Zaznamba je glavni vpis namenjen vpisu pravnih dejstev, ki so pomembna za promet z nepremininami. V ZK se lahko zaznamujejo samo tista pravna dejstva, za katera to doloa zakon. To so lahko pravna dejstva, ki se nanaajo na imetnika pravice, vpisane v ZK, ali na pravne lastnosti vpisane nepreminine. Ni mogoe enotno opredeliti listin, na podlagi katerih se vpisuje zaznamba. Za veino zaznamb zakonska doloba, ki omogoa vpis zaznambe, opredeljuje tudi listine, ki so podlaga za vpis zaznambe. e takne dolobe ni, se zaznamba vpisuje na podlagi listine, ki izkazuje obstoj zaznamovanega dejstva. Ponavadi so to dokonne ali pravnomone upravne odlobe. Vsem zaznambam je skupen publicitetni uinek vpisa. Vendar zaznamba ne vsebuje domneve tonosti in na zaznambo se ne razteza naelo zaupanja v ZK. eprav je neko dejstvo zaznamovano je mogoe, da ni ve ne obstaja. Prav tako je mogoe, da obstaja neko dejstvo, ki se zaznamuje, pa zaznamba ni bila opravljena. Zaznamba ustvarja domnevo poznavanja, ki pa jo je mogoe v vsakem primeru ovrei. Zaznamba se lahko izbrie, ko zaznamovano pravno dejstvo neha obstajati. Tudi pri izbrisu zaznambe je treba za vsako vrsto zaznambe ugotoviti primerno listino, ki omogoa izbris. Splono pravilo velja za zaznambe, katerih vsebina uinkuje v korist doloene osebe. Takne zaznambe se izbriejo z listino, na kateri je podpis te osebe overjen. Zaznambe osebnih stanj Nanaajo se na poslovno sposobnost fizine osebe, ki je imetnik pravice vpisane v ZK. Predvideni sta le zaznamba podaljanja roditeljske pravice po polnoletnosti in zaznamba odvzema poslovne sposobnosti. Nepravdno sodie e od uvedbi postopka predlaga zaznamovanje uvedbe postopka, e ugotovi, da ima oseba, proti kateri se vodi postopek, tudi nepremino premoenje. Te zaznambe imajo samo publicitetni uinek. Zaznamba vrstnega reda Za pravni promet je ena najpomembnejih zaznamb. Tu ne gre za publicitetni uinek, ampak ustvarja monost razpolaganja z nepreminino z vnaprej doloenim vrstnim redom za vknjibo pravice.

40

Zakon doloa pet oblik zaznambe vrstnega reda: - za pridobitev LP (najpomembneja) - za pridobitev oz. prenos hipoteke - za izbris hipoteke - za pridobitev stavbne pravice - za pridobitev etane lastnine Zaznamba vrstnega reda za pridobitev LP varuje vrstni red pridobitve LP, katere vpis bo predlagan kasneje, s trenutkom, od katerega uinkuje ta zaznamba. Vpis te zaznambe lahko predlaga samo lastnik nepreminine, pri kateri se zaznamuje vrstni red. Lastnikov podpis na predlogu mora biti overjen. Na podlagi vloenega predloga zemljikoknjino sodie vpie zaznambo vrstnega reda za prenos LP in predlagatelju (lastniku nepreminine) izroi sklep o dovolitvi vpisa. Na njem posebej oznai, da gre za odpravek sklepa , ki je podlaga za nadaljnje vpise glede zaznambe vrstnega reda. Vpisana zaznamba vrstnega reda za pridobitev LP ni ovira za nadaljnje vpise v ZK, vendar so takni vpisi tvegani. Vsi nadaljnji vpisi uinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, e je dovoljena vknjiba pridobitve LP v zaznamovanem vrstnem redu, in preneha, e je zaznamba vrstnega reda izbrisana, razen, e je bila izbrisana zaradi vknjibe LP v zaznamovanem vrstnem redu. To pomeni, da zaznamba vrstnega reda zagotavlja prednost pri vknjibi LP tistemu, ki predlogu za vknjibo predloi odpravek sklepa o vpisu zaznambe vrstnega reda. Njegova prednost je absolutna in zaradi izpolnitve razveznega pogoja se izbriejo tudi vsi kasneji vpisi. Razlika med predznambo pridobitve LP in zaznambo vrstnega reda za pridobitev LP je v tem, da je zaznamba abstrakten instrument, ki se lahko vzpostavi vnaprej, ko lastnik e ne pozna kupca nepreminine. Zaznamba vrstnega reda uinkuje v korist nedoloene osebe, ki svojo upravienost do zaznamovanega vrstnega reda izkae s sklepom. Predznamba pa je konkretizirana in se lahko vpie ele potem, ko je sklenjena prodajna pogodba (zavezovalni pravni posel). Zaznamba vrstnega reda je asovno omejen zemljikoknjini instrument. Traja najve eno leto od dneva izdaje sklepa o dovolitvi vpisa. Zato se v sklepu o dovolitvi zaznambe oznai dan prenehanja veljavnosti. Zaznamba vrstnega reda se izbrie po uradni dolnosti bodisi z iztekom enoletnega roka bodisi skupaj z vknjibo pravice v zaznamovanem vrstnem redu, e je ta podlaga v roku veljavnosti zaznambe vrstnega reda in je predlogu priloen sklep o dovolitvi zaznambe vrstnega reda. Zamujen predlog za vknjibo v zaznamovanem vrstnem redu ni brez pravnih uinkov, vendar pa se obravnava z vrstnim redom vloenega predloga. To pomeni, da je vpis e zmeraj lahko dopusten, e se zemljikoknjino stanje v asu vpisane zaznambe ni spremenilo. Sicer pa imajo prednost vpisi, ki so bili opravljeni v asu trajanja zaznambe vrstnega reda, ker se razvezni pogoj ni izpolnil. Poseben pomen ima le zaznamba vrstnega reda za pridobitev etane lastnine. Ta zaznamba omogoa vnaprejnje oblikovanje etane lastnine v asu gradnje stavbe, za katero se namerava vzpostaviti pravno razmerje etane lastnine. Rok trajanja zaznambe je dalji in traja tri leta od dneva njenega vpisa. Zaznamba odpoklica terjatve in zaznamba hipotekarne tobe Znailnost hipoteke kot zastavne pravice na nepremininah je, da uinkuje proti vsakokratnemu lastniku nepreminine. Prenos LP ne vpliva na hipoteko in hipotekarni upnik jo lahko uveljavlja tudi proti vsem pravnim naslednikom lastnika nepreminine, ki je ustanovil hipoteko. e je s hipoteko zavarovana terjatev na odpoklic, lahko hipotekarni upnik, ki odpoklie terjatev, skupaj z odpoklicem predlaga vpis zaznambe odpoklica terjatve. Vpis zaznambe se predlaga na podlagi listine o odpoklicu, na kateri je overjen podpis hipotekarnega upnika. S tem postane odpoklic terjatve pravno uinkovit proti vsakemu lastniku nepreminine, in ne le proti tistemu, ki mu je bil vroen. Z zaznambo hipotekarne tobe se zaznamuje uvedba postopka, s katerim hipotekarni upnik zahteva, da se zastavljena nepreminina proda in z doseeno kupnino poplaa terjatev. Vpis zaznambe predlaga hipotekarni upnik in predlogu je treba priloiti potrdilo pristojnega sodia, da je bila hipotekarna toba vloena, in opravilno tevilko zadeve, pod katero tee postopek. Pravna posledica zaznambe je, da sodba, izdana na podlagi zaznamovane tobe, uinkuje proti vsakokratnemu kasnejemu imetniku LP, in le proti tistemu, proti kateremu je bila vloena toba. Zaznamba spora Oznauje, da poteka spor o pravici, ki je vpisana v ZK. Spori, ki se lahko zaznamujejo so taksativno nateti:

41

- spori o pridobitvi lastninske ali druge stvarne pravice na izviren nain - spori o prenehanju stvarne pravice - sporo i doloitvi nujne poti Poleg tega je mogoe predlagati zaznambo spora glede vloene izbrisne tobe in tudi zaznambo spora o vloeni tobi na izbris vpisa v istem vrstnem redu, e si vpisi z istim vrstnim redom med seboj nasprotujejo. Ni mogoe zaznamovati spora, ki se nanaa na izpolnitev obligacijske pogodbe (zavezovalnega pravnega posla), iz katere izhaja zaveza dati ZD za pridobitev stvarne pravice. Stranka takne pogodbe ne more predlagati vpisa zaznambe spora, lahko pa na podlagi sklenjene pogodbe predlaga vpis ustrezne predznambe, ki na podlagi pravil o predznambi uinkuje e dva meseca po pravnomoni reitvi takega spora. Vpis zaznambe spora predlaga tonik oz. predlagatelj postopka o sporu, predlogu pa je treba priloiti tobo ali drugo procesno vlogo s katero se uveljavlja zahtevek, in potrdilo pristojnega sodia o vloitvi vloge, skupaj z opravilno tevilko zadeve. Posledica zaznambe spora je, da sodna odloba izdana v postopku, v zvezi s katerim je bila dovoljena zaznamba spora, uinkuje tudi proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjiena oz. predznamovana z uinkom po trenutku, od katerega uinkuje zaznamba spora. Pravna posledica iz sodne odlobe se bo lahko prednostno vpisala v ZK, in izogne se negativnim posledicam uinkovanja naela zaupanja. Pravne posledice iz zaznamovanega spora uinkujejo proti vsakomur, igar pravica je bila vpisana kasneje kot zaznamba. Vsak pravni naslednik mora upotevati, da tee spor, in da mora prevzeti tudi tveganje, da bo reitev spora v nasprotju z njegovo pravico. Zaznamba ni ovira za nadaljnje vpise v ZK. Seveda pa, vsi vpisi, ki so kasneji od zaznambe spora, uinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, e je dovoljena vknjiba pridobitve LP v vrstnem redu zaznambe spora, in preneha, e je zaznamba spora izbrisana, razen e je bila izbrisana zaradi vknjibe pravice v vrstnem redu zaznambe spora. Tonik, ki je v sporu uspel, mora predlagati vknjibo pravice v vrstnem redu zaznambe spora v roku dveh mesecev od pravnomonosti odlobe. Vknjiba pravice z vrstnim redom zaznambe spora je mogoa tudi po izteku roka, e zaznamba e ni bila izbrisana. Tudi, e je bila zaznamba spora e izbrisana, odloba seveda ne izgubi svojih uinkov in se teje kot, da je bil vloen predlog za vknjibo pravice na podlagi sodne odlobe z vrstnim redom dneva vloitve. Seveda pa se v tem primeru dovoljenost vpisa presoja glede na stanje ZK ob vloitvi predloga, in ne po stanju, kakrno je bilo ob vpisu zaznambe spora. Izbris zaznambe spora se opravi na predlog lastnika nepreminine. Podlaga za izbris je pravnomona odloba, s katero je bil zaznamovani spor konan v lastnikovo korist, e proti pravnomoni odlobi ni bilo vloeno izredno pravno sredstvo oz. je bil tudi postopek z izrednim pravnim sredstvom konan v lastnikovo korist. Izbris se lahko predlaga tudi zaradi preteka roka, v katerem je treba predlagati vknjibo v vrstnem redu zaznambe spora. Vendar se predlog vroi tudi toniku, katerega spor je bil zaznamovan, ki lahko ustrezno ukrepa. Seveda pa se zaznamba spora izbrie hkrati z vknjibo pravice iz zaznamovanega spora. Zaznamba izrednega pravnega sredstva Po namenu, vsebini in uinkih je podobna zaznambi spora. Za zaznambo spora je znailno, da je sproen spor glede obstajanja ali neobstajanja pravice. Pri zaznambi izrednega pravnega sredstva pa je najprej prilo do vknjibe pravice na podlagi pravnomone odlobe (sodne ali upravne). Oseba, ki je vloila izredno pravno sredstvo, to je prejnji imetnik vpisane pravice, priakuje, da se bo pravnomona odloba spremenila v njegovo korist. S tem pa bo odpadla pravna podlaga za vknjibo, ki je bila e opravljena. Treba je zavarovati poloaj tistega, ki je vloil izredno pravno sredstvo, pred uinki naela zaupanja v ZK. Vpis zaznambe izrednega pravnega sredstva lahko predlaga samo tisti imetnik pravice, proti kateremu je bila dovoljena vknjiba na podlagi pravnomone ali dokonne odlobe. Dodaten pogoj je, da mora predlagatelj vpis zaznambe predlagati v roku za pritobo proti zemljikoknjinemu sklepu, s katerim je bilo odloeno o vknjibi na podlagi pravnomone ali dokonne odlobe. Ker je lahko rok za vloitev izrednega pravnega sredstva dalji od tega roka, predlagatelju ni treba dokazovati, da je bilo izredno pravno sredstvo vloeno. Zaznamuje se lahko tudi kasneje izredno pravno sredstvo, seveda pa ima vpisani lastnik nepreminine monost, da predlaga izbris zaznambe, e se izredno pravno sredstvo ne uveljavlja.

42

Zaznamba ni ovira za kasneje vpise, vendar kasneji vpisi uinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, e je dovoljena vknjiba vzpostavitve prejnjega stanja vpisov, in preneha, e je zaznamba izrednega pravnega sredstva izbrisana, razen, e je bila izbrisana zaradi dovolitve vknjibe vzpostavitve prejnjega stanja vpisov. e bo predlagatelju zaznambe uspelo v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, bo predlagal izbris vpisa na podlagi spremenjene pravnomone ali dokonne odlobe in vzpostavitev prejnjega zemljikoknjinega stanja. Skupaj s tem vpisom bo zemljikoknjino sodie zbrisalo tudi zaznambo. Rok je dva meseca od izdaje odlobe. e pa uveljavljanje izrednega pranega sredstva za vlagatelja ne bo uspeno, lahko izbris zaznambe predlaga imetnik vpisane pravice. Lahko predlaga tudi zaradi poteka roka, ampak se o taknem predlogu obvesti predlagatelja zaznambe, ki lahko ustrezno ukrepa. Zaznamba izvrbe Zaznamba izvrbe kae na obstoj izvrilnega postopka na nepreminini, ki se uvede na predlog upnikov lastnika nepreminine. Poseben pomen pa ima predvsem zaradi tega, ker izvrilni upnik v skladu s pravili izvrilnega prava na predmetu izvrbe pridobi zastavne pravice. Ta ne nastane neposredno na podlagi sklepa izvrilnega sodia, ampak ele z vpisom v ZK, ki sledi zaznambi izvrbe. To je pomembno predvsem zaradi vrstnega reda zastavnih pravic, s katerim se doloa tudi vrstni red poplaila upnikov. Zaznamba izvrbe se vpie na podlagi sklepa o izvrbi. Najpomembneji uinek zaznambe izvrbe je pridobitev hipoteke na nepreminini, ki je predmet izvrbe. Izvrilni upnik pridobi hipoteko s trenutkom, od katerega uinkuje zaznamba izvrbe, torej od trenutka, ko je zemljikoknjino sodie prejelo obvestilo izvrilnega sodia. e pa je izvrilni upnik na nepreminini e prej dobil hipoteko oz. je bila ta predznamovana in se izvrba vodi zaradi poplaila zavarovane terjatve, se upoteva vrstni red prej vknjiene oz. predznamovane hipoteke, e so za to izpolnjeni pogoji. Po vpisu zaznambe izvrbe sodie po uradni dolnosti vpie tudi hipoteko v korist izvrilnega upnika, e ta ni bila pridobljena e prej oz. ni nastala z boljim vrstnim redom zaradi opravienja predznambe. Zaznamba ni ovira za nadaljnje vpise. Lastnik nepreminine lahko dosee izbris zaznambe izvrbe in posledino tudi hipoteke za zavarovanje terjatve, katere plailo se zahteva v izvrilnem postopku, e se izvrilni postopek kona v njegovo korist. To se pa lahko zgodi zaradi pomanjkanja sklepa o izvrbi, umiku izvrilnega predloga ali ustavitvi izvrilnega postopka, e je bila terjatev plaana. Prenehanje izvrilnega postopka iz navedenih razlogov ugotovi izvrilno sodie s sklepom in o izdaji sklepa obvesti zemljikoknjino sodie. To skupaj z izbrisom zaznambe izvrbe opravi tudi izbris hipoteke. e pa v izvrilnem postopku pride do prodaje zastavljene nepreminine, zemljikoknjino sodie odloi o izbrisu zaznambe izvrbe in na njeni podlagi vpisanih hipotek skupaj z vknjibo lastninske pravice v korist kupca nepreminine v izvrilnem postopku. Naeloma velja, da se skupaj z vknjibo pridobitve LP kupca nepreminine izbriejo vse vknjibe, predznambe in nekatere zaznambe, ki so bile vpisane v ZK s slabim vrstnim redom od hipoteke, ki se je uresniila v izvrilnem postopku. Ta ima vrstni red zaznambe izvrbe oz. bolji vrstni red, e so za to izpolnjeni pogoji. Pravice z boljim vrstnim redom ostanejo v veljavi . nekateri vpisi, ki so bili opravljeni z boljim vrstnim redom od zaznamovane izvrbe, pa so ovira za vknjibo LP kupca. Tako uinkujejo predznamba pridobitve LP, zaznamba vrstnega reda za pridobitev LP, zaznamba spora in zaznamba izrednega pravnega sredstva. Kasneji izvrilni postopek ne more posei v priakovanja tistih, ki so si zagotovili bolji vrstni red s prejnjim vpisom v ZK. Zaznamba steajnega postopka Ima podoben pomen, kot ga ima zaznamba izvrbe, in je predvsem opozorilo, da je bil nad imetnikom LP ali druge pravice uveden steajni postopek. Zaznamba steaja se opravi na podlagi sklepa steajnega sodia o zaetku steajnega postopka. Posebej velja opozoriti, da nastopijo pravne posledice steajnega postopka ne glede na to, ali je bila zaznamba steaja vpisana ali ne, z dnem izdaje sklepa o steajnem postopku. Zaetek steajnega postopka je naeloma ovira za kasneje vpise v ZK, ki se nanaajo na LP steajnega dolnika, razen, e se nanaajo na izvedbo sklepov steajnega sodia. Po zaetku steaja tako ZK-sodie ne sme izvesti vknjib prenosa LP, predznamovanja pridobitve LP, zaznambe vrstnega reda in zaznambe prepovedi obremenitve in odtujitve. Zaetek steajnega postopka pa seveda ni ovira za izvedbo oz. dokonanje tistih vpisov, ki so bili predlagani pred njim. Lahko se opravii prej vpisano predznamovanje pravice ali vpis v vrstnem redu prej vpisane zaznambe vrstnega reda.

43

V ZK se prednostno vpie tudi pridobitev LP na podlagi zasebne listine z ZD, e je bil podpis lastnika (steajnega dolnika) overjen pred zaetkov steajnega postopka. Zaznamba se lahko izbrie na podlagi odprave ali spremembe sklepa o zaetku steaja oz. ustavitvi steajnega postopka. Prav tako pa se zaznamba izbrie, e pride do prodaje nepreminine v steaju. Zaznamba neposredne izvrljivosti notarskega zapisa Lastnost neposredne izvrljivosti se v ZK zaznamuje posebej z vpisom posebne zaznambe. Zaznamba najprej uinkuje kot opozorilo, da je zavarovana terjatev neposredno izvrljiva in da zato v postopku uveljavljanja hipoteke ni treba vloiti tobe za ugotovitev obstoja zavarovane terjatve. Neposredna izvrljivost pa uinkuje tudi proti vsakemu kasnejemu pridobitelju LP na nepreminini. Posebnost te zaznambe je, da lahko njen vpis predlaga samo notar skupaj s predlogom za vpis hipoteke, sklenjene na podlagi neposredno izvrljivega notarskega zapisa. Neposredna izvrljivost se zaznamuje pri hipoteki, s katero se zavaruje neposredno izvrljiva zavarovana terjatev. Usoda zaznambe je povezana s hipoteko in se izbrie skupaj z njo. Seveda pa je mogoe, da se hipotekarni upnik zaznambi odpove in dovoli njen izbris z listino, na kateri je overjen njegov podpis. Zaznamba prepovedi odtujitve Prepoved odtujitve in/ali obremenitve oz. prepoved razpolaganja je pravna posledica, ki lahko nastane na razlinih pravnih podlagah. Lahko je pogodbeno dogovorjena in se lahko vpie v ZK. Lahko pa nastopi tudi kot pravna posledica v posebnem postopku in vtem primeru ne gre za obligacijsko pravica, ampak za pravno dejstvo. Temu pa je prilagojen tudi nain vpisa v ZK. Najpomembneja oblika nastanka prepovedi razpolaganja je sprejem ukrepa v postopku zavarovanja denarne terjatve. Sodie sme za zavarovanje denarne terjatve izdati zaasno odredbo, s katero prepove dolniku, da bi odtujil ali obremenil svojo nepreminino, z zaznambo te prepovedi v ZK. ZK-sodie vpie zaznambo po uradi dolnosti na podlagi obvestila sodia, ki je odloilo o zaasni odredbi. Zaznamba se praviloma nanaa na lastnika nepreminine. Bistvena posledica vpisane zaznambe je, da uinkuje kot ovira za dovolitev nadaljnjih vpisov, katerih posledica je prenos ali obremenitev LP. Vpisana zaznamba je ovira za vknjibe pravice na podlagi pravnega posla, predznambe in zaznambe vrstnega reda. Vpisi z boljim vrstnim redom od zaznambe prepovedi razpolaganja pa se izvedejo. Zaznamba pa ni ovira za vknjibo posledic iz sodnih ter upravnih odlob. Ne glede na prepoved se lahko opravi vknjiba pravice na podlagi zasebne listine, ki vsebuje ZD, ki je bilo izdano pred trenutkom zaetka uinkovanja zaznambe. Izbris zaznambe prepovedi razpolaganja je odvisen od obstoja pravnega dejstva. Lahko se izbrie na podlagi sklepa sodia, e ukrep zaasne odredbe preneha. Prav tako pa se izbrie z izvedbo drugega vpisa, ki je dovoljen in katerega vsebina zaznambi nasprotuje. V tem primeru se izbrie po uradni dolnosti hkrati z izvedbo takega vpisa. Zaznamba zavrnitve vpisa in zaznamba nepravnomonosti sklepa o dovolitvi vpisa ZK-sodie jo vpie po uradni dolnosti, e izda sklep zaradi katerega se ZK-postopek ne kona z vpisom. Zoper taken sklep pa lahko zainteresirana oseba uveljavlja pravna sredstva. Namen te zaznambe je, da pokae, da ZK-postopek e ni pravnomono konan in da lahko instanni organ sklep tudi spremeni. Zato je zaznamba o zavrnitvi vpisa ovira za odloanje o vpisih glede iste nepreminine v postopkih, ki so bili zaeti po trenutku zaetka postopka, v katerem je ZKsodie izdalo taken sklep. Podoben namen in pomen ima tudi zaznamba nepravnomonosti sklepa o dovolitvi vpisa. To zaznambo ZK-sodie vpie, e s sklepom dovoli vpis v ZK. Tudi zoper taken sklep se lahko vloi pravno sredstvo in do odloitve o pravnem sredstvu nadaljnji vpisi niso dopustni. ZK-sodie po uradni dolnosti izbrie obe zaznambi po pravnomonosti sklepa in v skladu z njegovo vsebino. Odpis in pripis parcel kot vrsta vpisa v zemljiko knjigo e je v vloku vpisanih ve parcel potem se lahko pravne posledice razpolaganja z nepreminino nanaajo na vse parcele ali nekatere izmed njih. e ima razpolaganje uinek le na nekatere od parcel, potem se zaradi posledic spremeni

44

lastninsko stanje in s tem niso ve izpolnjeni pogoji, da bi se parcele vodile v istem ZK-vloku. ZK-sodie v taknem primeru eno ali ve parcel odpie iz obstojeega ZK-vloka in jih v skladu z novim naelom pripie v nove ZK-vloke. Zakon ne izkljuuje niti monosti, da bi se parcele vpisale v drug e obstoje vloek, e so za to izpolnjeni pogoji in obstaja poseben interes. Pooitev Pooitev je pomoen vpis v ZK, s katerim se bodisi vpie sprememba podatka glede nepreminin oz. imetnika pravice na nepreminini, ki se vpisuje v ZK, kadar ZK ni temeljna evidenca za ta podatke, bodisi oznaijo povezave med posameznimi vpisi v ZK. Primer pooitve sprememb, ki niso izvirni ZK- podatki, so spremembe podatkov o nepreminini, ki se veinoma zgodijo s spremembo evidentiranega podatka v zemljikem katastru ali katastru stavb. Npr. v zemljikem katastru se spremeni podatek o povrini parcele in ta sprememba se pooiti v ZK. Pomembneja je sprememba, e se opravi parcelacija, npr. delitev. V tem primeru mora ZK-sodie po uradni dolnosti izpeljati spremembo tako, da vpie nove parcele v svoje ZK-vloke (pripis) in v novi vloek prenese tudi vse vpise, ki so se nanaali na prejnjo parcelo. Nadalje se pooitijo spremembe, ki so povezane s spreminjanjem osebnih podatkov imetnika vpisane pravice. Pooitev slui tudi za oznaevanje povezav med ZK-vloki. Npr. stvarna slunost se vpie kot breme slueega zemljia, hkrati pa se obstoj pooiti pri gospodujoem zemljiu. Taka pooitev ima funkcijo opozorila. Poseben pomen ima pri vpisu skupne hipoteke. Plomba Plomba je pomoen vpis v ZK, ki pa ima poseben pomen za zagotavljanje publicitetnega uinka ZK in s tem tudi pravni promet z nepremininami. Namen plombe je, da se z njenim vpisom objavi dejstvo, da glede doloene nepreminine tee ZK-postopek. Torej se z njo javno objavi, da je bil glede doloene nepreminine zaet ZK-postopek, v katerem ZKsodie e ni odloilo o vpisu. ZK-postopek se zane v trenutku, ko ZK-sodie prejme predlog za vpis v ZK oz. listino, na podlagi katere o vpisu odloa po uradni dolnosti. Dejstvo, da je ZK-sodie prejelo predlog za vpis ali listino, mora im prej postati razvidno za tretje osebe. ZK-sodie plombo vpie po uradni dolnosti potem, ko se je zael postopek. O vpisu plombe ZK-sodiu ni treba izdajati posebnega sklepa, ki bi se vroal strankam ZK-postopka. Sodie mora plombo vpisati najkasneje do zaetka uradnih ur naslednjega delavnega dne po dnevu zaetka ZK-postopka. Plomba je odloilna za zagotavljanje vrstnega reda vpisov v ZK, na kar kaeta dve pravili. ZK-sodie mora vpisovati plombe po vrstnem redu, ki se doloi po trenutku zaetka ZK-postopka, in mora odloati o vpisih in opravljati vpise po vrstnem redu, ki se doloi po trenutku zaetka ZK-postopka. Da bi plomba lahko izpolnila svoj namen, bi zadoala e navadna oznaka. Vendar zakon prepisuje plombi iro vsebino, ki omogoa seznanitev z bistvenimi znailnostmi postopka, ki je v teku. V teh primerih je interes za vpogled v zbirko listin najmoneji in prav zato je prav, da v teh primerih ni treba posebej izkazovati upravienega interesa. Pri plombi se vpiejo naslednji podatki: - opravilna tevilka pod katero se vodi ZK-postopek - trenutek (dan, ura, minuta) zaetka ZK-postopka - datum vpisa plombe v ZK - vrsta vpisa, ki se z ZK-predlogom zahteva oz. o katerem ZK-sodie odloa po uradni dolnosti - oznaka, da gre za plombo Bistvena sta predvsem podatka, ki se nanaata na as. Prvi kae trenutek zaetka postopka in s tem tudi nastopa pravnih posledic, ki iz njega izvirajo. Datum vpisa plombe pa je odloilen zaradi nastopa publicitetnega uinka. Plomba se izbrie iz ZK skupaj z odloitvijo glede vpisa, ki je predmet ZK-postopka. Izbrie se z izdajo pravnomonega sklepa v ZK-postopku, zato se njen izbris povezuje z izbrisom zaznambe nepravnomonosti sklepa o dovolitvi vpisa oz. zaznambe sklepa o zavrnitvi vpisa. Izbris plombe se opravi tako, da se oznaka, da gre za plombo nadomesti z oznako ustrezne zaznambe in datumom sklepa o vpisu.

45

5. BISTVENE ZNAILNOSTI ZEMLJIKOKNJINEGA POSTOPKA Splone znailnosti O vpisih v ZK odloa ZK-sodie. To je okrajno sodie, ki je pristojno za vodenje glavne knjige glede na lego katastrske obine. ZK-postopek je posebna vrsta postopka, ki je urejen v ZZK-1, subsidiarno pa se zanj uporabljajo pravila nepravdnega postopka. Kot postopkovni naeli sta poudarjeni naeli zakonitosti oz. formalnosti postopka in naelo vrstnega reda odloanja o vpisih. Poleg tega je izrecno poudarjeno naelo hitrosti postopka. ZK-sodie mora postopati hitro; za zagotavljanje hitrosti postopka je zaslianje strank omejeno in veinoma poteka na podlagi listin. V ZK-zadevah na prvi stopnji veinoma odloa ZK-referent, t.j. sodni uslubenec, ki ni sodnik. Zakon pa izrecno doloa vpise, o katerih mora e na prvi stopnji odloati ZK-sodnik. Ta odloa o: - vknjibi pravice v vrstnem redu predznamovane pravice - vknjibi oz. predznambi pravice v zaznamovanem vrstnem redu - vpisu in izbrisu zaznambe spora in o vknjibi pravice v vrstnem redu zaznambe spora - vpisu in izbrisu zaznambe izvrbe in o vpisih na podlagi sklepa o izroitvi nepreminine kupcu - vpisu in izbrisu zaznambe steaja in o vpisih na podlagi sklepov steajnega sodia - vpisu in izbrisu zaznambe izrednega pravnega sredstva in o vknjibi vzpostavitve prejnjega stanja vpisov - vknjibi zemljikega dolga V tem postopku niso dovoljene revizija, obnova postopka in vrnitev v prejnje stanje. Vloga in njene priloge ZK-postopek se zane v trenutku, ko ZK-sodie prejme ZK-predlog oz. prejme listino, na podlagi katere o vpisu odloa po uradni dolnosti. ZK-predlog lahko vloi vsak, ki ma pravni interes, da se opravi vpis v ZK, e zakon ne doloa, da posamezno vrsto vpisa lahko predlaga samo doloena oseba. Zakon le v nekaterih redkih primerih doloa, da je za predlaganje vpisa pooblaena natanko doloena oseba. Takna primera sta zaznamba neposredne izvrljivosti in vknjiba zemljikega dolga. Vlagatelj mora predlog vloiti pisno na predpisanih standardnih ZK-obrazcih. Obrazci so pripravljeni tako, da se izpolnijo prazna mesta, kar stranke opozarja na potrebno vsebino. Predlog mora obsegati: - navedbo sodia - podatke o predlagatelju in njegovem morebitnem zakonitem zastopniku oz. pooblaencu, ki jih mora obsegati vsak predlog v nepravdnem postopku - oznako predmeta predloga z identifikacijskim znakom nepreminine, na katero se nanaa, in vrsto vpisa, ki se predlaga - navedbo listin, ki so podlaga za zahtevani vpis - doloen zahtevek za vpis z navedbo identifikacijskega znaka nepreminine, pri kateri naj se vpis opravi, ter vrste in vsebine vpisa, ki se s predlogom zahteva - podpis vlagatelja Prelog se praviloma vlaga v enem izvodu. Z enim predlogom je mogoe predlagati tudi ve vpisov (e temeljijo na isti listini) za odloanje o katerih je krajevno pristojnih ve sodi. V tem primeru mora biti predlog vloen v toliko izvodih, kolikor jih je potrebnih za vsako od krajevno pristojnih ZK-sodi. Predlogu za vpis v ZK mora vlagatelj priloiti listine, ki so podlaga za vpis. Zasebne listine morajo biti priloene v izvirniku, listine v obliki notarskega zapisa pa v obliki kateregakoli odpravka, razen e zakon doloa, da morajo biti priloene v obliki odpravka, sestavljenega za vpis v ZK. Po dokonanju ZK-postopka se lahko izvirnik listine na zahtevo vrne predlagatelju. V tem primeru ZK-sodie v zbirki listin hrani prepis izvirnika, na katerem posebej oznai, da je bil izvirnik listine vrnjen. Predlogu za vpis v ZK mora predlagatelj priloiti tudi potrdilo o plailu sodne takse. Plailo je procesna predpostavka za odloanje v ZK-postopku.

46

Pri vpisih, ki jih vodi ZK-sodie po uradni dolnosti, pa se ZK-postopek zane tako, da organ, ki je izdal odlobo, to polje ZK-sodiu. Odloanje zemljikoknjinega sodia V postopku odloanja o vpisu ZK-sodie najprej opravi preizkus vloge. e ima vloga procesne pomanjkljivosti, ki jih je mogoe odpraviti, sodie pozove vlagatelja, da vlogo ustrezno dopolni in doloi rok za odpravo pomanjkljivosti. e vlagatelj tega v roku ne stori, ZK-sodie vlogo zavre. ZK-sodie na prvi stopnji odloa z izdajo sklepa, s katerim dovoli vpis v ZK, oz. sklepa da se vpis ne opravi in se vloga zavrne ali zavre. Sklepa o dovoljenem vpisu ZK-sodiu ni treba obrazloiti, v zavrnilnih sklepih pa je treba navesti razloge za zavrnitev oz. zavrenje vloge. ZK-sklep se vroa vsem udeleencem postopka (predlagatelj postopka ali organ, na zahtevo katerega zemljikoknjino sodie odloi po uradni dolnosti; oseba v korist katere se predlaga vpis, oseba proti kateri se predlaga vpis oz. druga oseba katere pravni interes utegne biti prizadet z vpisom). V ZK-postopku ni mogoe uveljavljati neveljavnosti pravnega posla. Neveljavnost se uveljavlja v pravdi oz. s posebnim postopkom z izbrisno tobo, e je bil opravljen vpis v ZK, ki nima podlage v materialnem pravu. Pri odloanju o utemeljenosti (dovoljenosti) vpisa je treba po preizkusu procesnih predpostavk najprej ugotoviti utemeljenost predlaganega sklepa z listinami, ki so priloene in oblikovno ustreznost teh listin. Temu sledi bistvena stopnja odloanja, to je ugotavljanje dovoljenosti vpisa glede na stanje vpisov v ZK v trenutku zaetka ZK-postopka. Vpis je dovoljen samo proti osebi, v korist katere je vknjiena ali predznamovana pravica, e je ta oseba izstavila ZD oz. e odloba, ki je podlaga za vpis, uinkuje proti tej osebi. Prav tako iz stanja vpisov ZK ne sme izhajati, da obstaja vpis, ki po pravilih zakona uinkuje kot ovira za izvedbo prelaganega vpisa. Konno je treba pri odloanju upotevati tudi druge prepisane pogoje za izvedbo predlaganega vpisa. e so izpolnjeni vsi navedeni pogoji, ZK-sodie izda sklep o dovolitvi vpisa in ga vpie v ZK hkrati z zaznambo o nepravnomonosti sklepa o dovolitvi vpisa. e kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, se izda sklep o zavrnitvi vpisa, v ZK pa se vpie zaznamba o zavrnitvi vpisa. Pravna sredstva e na prvi stopnji o vpisu odloa ZK-referent, se lahko proti sklepu vloi ugovor. Ugovor je treba vloiti v roku osmih dni od vroitve sklepa o vpisu. O ugovoru s sklepom odloa ZK-sodnik na istem ZK-sodiu. V potev pridejo kritve postopkovnih in materialnih pravil. Ugovor se ne vroa drugim udeleencem v postopku. ZK-sodnik lahko s sklepom ugovor zavre, e ni utemeljen. V primeru utemeljenega ugovora pa ZK-sodnik spremeni sklep ZK-referenta n glede na stanje stvari s sklepom dovoli vpis ali pa ga zavrne. Pravno sredstvo proti odlobam ZK-sodnika je pritoba. Druga oblika sklepa proti kateremu je dovoljena pritoba, pa je sklep ZK-sodnika o ugovoru zoper sklep ZK-referenta. Pritobeni rok znaa petnajst dni od vroitve odlobe ZK-sodnika. V potev pridejo kritve dolob postopka in materialnega prava. V pritobenem postopku ni dopustno navajanje novih dejstev in izvajanje novih dokazov. O pritobi odloa vije sodie. Oblike odlob vijega sodia o odloanju o pritobi so smiselno enake kot pri odloanju o ugovoru. Pritoba se lahko zavrne ali zavre oz. se spremeni sklep ZK-sodnika in se ustrezno dovoli vpis oz. se vpis zavrne. Posebni zemljikoknjini postopki Posebej je urejen postopek izbrisa starih hipotek. V tem postopku se izbriejo hipoteke pri katerih ni mogoe najti hipotekarnega upnika, da bi dovolil izbris hipoteke, e je hipoteka uganila tudi po materialnopravnem pravilu, kar pomeni, da je od zapadlosti hipotekarne terjatve minilo e ve kot deset let. Postopek nastavitve ZK. Ta postopek zane tei po uradni dolnosti, e na obmoju katastrske obine ni ZK oz. je ta uniena oz. tako pokodovana, da so podatki neitljivi. Bistvo postopka nastavitve je oklicni postopek, v katerem posamezniki, ki zatrjujejo svoje pravice predlagajo njihov vpis. Podoben kot postopek nastavitve ZK je postopek dopolnitve ZK, ki se uporabi, e doloena nepreminina iz taknega ali druganega razloga ni vpisana v ZK. Tudi v tem primeru se postopek izvede z oklicem, v katerem se lahko prijavi obstoj LP na parceli.

47

Postopek za vzpostavitev ZK-listine. Ta postopek po vsebini ni pravi ZK postopek in bi bolj spadal v ZNP. Zane ga predlagatelj, ki kot verjetno izkae, da mu je bila izdana listina na podlagi katere bi bil lahko dovoljen vpis v ZK, pa je bila ta listina uniena ali izgubljena. Hkrati mora predlagatelj zaeti tudi s postopkom za vpis zatrjevane pravice. Tudi v tem postopku se objavi oklic s pozivom, da osebe, ki zatrjujejo pravico, temu ugovarjajo. Poseben poloaj v tem postopku ima ZK-lastnik nepreminine. Sodie mu mora vroiti izdane sklepe in v primeru njegovega ugovora tudi zakljuiti postopek. Predlagatelj pa lahko v tem primeru zahteva izdajo primerne listine v pravdi. Ta postopek je redek in pride v potev, ko je ZK-lastnik nehal obstajati in nima pravnega naslednika, od katerega bi bilo mogoe zahtevati izdajo za vpis primerne listine v pravdi. 6. NEPRAVILNI VPISI V ZEMLJIKO KNJIGO Formalno nepravilni vpisi Govorimo o pomoti. Gre za primere, ko se dejansko opravljen vpis v ZK ne sklada z dovoljenim vpisom. ZK-sodie v ZK prenese vsebino, ki nasprotuje pravni podlagi, ki izhaja iz sklepa. Gre za napako ZK-sodia. To po uradni dolnosti zane postopek popravljanja pomote in pri pomotnem vpisu opravi zaznambo pomote. Zaznamba o pomoti ima ta uinek, da vpisi, ki so bili opravljeni po pomotnem vpisu, ne ovirajo poprave pomotnega vpisa. O popravi pomotnega vpisa odloi ZK-sodie s sklepom o odpravi pomote. e bi pomota pri vpisu lahko imela pravne posledice za doloene osebe, je treba te osebe pred izdajo sklepa zasliati. Seveda pa lahko oseba, ki ji odprava pomote povzroi kodo, zahteva odkodnino zaradi nezakonite odlobe dravnega organa. Materialnopravno nepravilni vpisi in izbrisna toba O tem govorimo, e vpis v ZK nima pravne podlage oz. je ta podlaga kasneje odpadla. Odpravi materialnopravnih nepravilnih vpisov je namenjen poseben institut izbrisne tobe. Izbrisna toba je po svoji pravni naravi stvarnopravna toba, s katero se varujejo knjine pravice na nepreminini pred omejevanjem ali okodovanjem, ki ga povzroi materialnopravno neveljavna vknjiba pravice nekoga drugega, zaradi esar varovana pravica preneha, se spremeni ali se omeji. Izbrisna toba je na neki nain podobna vindikacijski tobi, saj gre za iznienje ravnanja, katerega posledica pa je prenos LP. Z izbrisno tobo se zahteva ugotovitev neveljavnosti vknjibe in vzpostavitev prejnjega ZK-stanja. Vloi jo prejnji lastnik nepreminine, igar pravica je prela na toenca na podlagi neveljavnega pravnega naslova. Listina, ki je podlaga vknjibi, je bila formalnopravno pravilna, njena materialnopravna podlaga pa ne. Z izbrisno tobo se lahko zahteva samo izbris vknjibe, ne pa tudi drugih vpisov v ZK. V postopku s tobo, ki vsebuje zahtevek z vsebino izbrisne tobe, odloi pravdno sodie, ZK-sodie pa izvede njene uinke z izbrisom potem, ko odloba postane pravnomona. Tudi z izbrisno tobo pa ni mogoe posei v naelo zaupanja v ZK. Izbrisna toba ni dovoljena proti dobrovernim osebam, v korist katerih je bila pridobitev oz. je bil izbris pravice vknjien oz. predznamovan z uinkom pred trenutkom, od katerega uinkuje zaznamba izbrisne tobe. Zakon v skladu z naelom zaupanja varuje dobroverno osebo, ki se je zanesla na stanje vpisov v ZK. IV. L A S T N I N S K A SPLONO Lastninska pravica je najvija pravna oblast, ki jo ima pravni subjekt nad pravnim objektom. 1. MEDNARODNO IN USTAVNOPRAVNO VARSTVO LASTNINSKE PRAVICE Temeljno izhodie mednarodnopravnih in ustavnih jamstev LP je nedvomno 17. len Deklaracije o pravicah loveka in dravljana, ki doloa da je LP neodtujljiva in sveta. Pravico do lastnine zagotavljajo naslednji mednarodnopravni akti: - 17. l. Univerzalne deklaracije OZN o lovekovih pravicah - I. l. I. Protokola k Evropski konvenciji o lovekovih pravicah in svoboinah - Prvi odstavek lena II-77 Pogodbe o Ustavi za Evropo - 295. l. Pogodbe o ustanovitvi ES lastninskopravna vpraanja pua v izkljuni pristojnosti drav Naa Ustava v 33. l. zagotavlja pravico do zasebne lastnine in dedovanja. LP je v skladu z naelom enakosti 14. l. URS enako dostopna vsem pravnim subjektom. Vendar pa je v 68. l. URS doloena omejitev tujcem glede PRAVICA

48

pridobivanja LP na nepremininah. Tujci lahko pridobijo to pravico le pod pogoji, ki jih doloa zakon ali mednarodna pogodba, ratificirana v DZ. 2. OPREDELITEV LASTNINSKE PRAVICE SPZ se je odloil za tradicionalno opredelitev, ki opredeljuje LP prek treh klasinih lastnikih upravienj: - pravica do posesti stvari (ius possidendi) - pravica do (upo)rabe in uivanja stvari (ius utendi et fruendi) - pravice do razpolaganja s stvarjo (ius abutendi) Latnik ima lahko svojo stvar v posesti in jo lahko uporablja v skladu s svojimi interese in eljami, lahko uiva njene plodove, lahko jo odsvoji ali obremeni, pa tudi unii. Ta upravienja tvorijo t.i. pozitivni vidik lastninske pravice, medtem ko negativni vidik pomeni, da lahko lastnik od vsakega zahteva, da se vzdri kritve njegove LP. Negativni vidik se izrazi pri pravilih o varstvu LP. Posebnost LP je, da je trajna. Pridobitev LP ne more biti vezana na rok ali pogoj. Glede nepreminin velja to pravilo absolutno, kar pomeni da ni mogo zaasni ali pogojni prenos LP na nepremininah. Tako sta glede nepreminin izkljuena fiduciarni prenos LP v zavarovanje in pridrek LP. Prav tako lahko za izjeme od trajnosti LP tejemo poloaje, ko lastnik svojo pravico proti svoji volji izgubi. Tu lahko mislimo na pridobitev LP a non domino, na podlagi naela zaupanja v ZK, s priposestvovanjem, s prirastjo ter z izdelavo nove stvari. Nadaljnja posebnost LP je generacijska sposobnost. Reemo lahko, da LP generira novo LP. Tako lahko lastnik prenese svojo LP drugemu subjektu. Prav tako se generacijska sposobnost LP pokae pri ureditvi pridobitve LP na plodovih, v skladu s katero loeni plodovi pripadejo lastniku glavne stvari. LP na stvari, v kateri je bil najden zaklad, pa tudi omogoi pridobitev solastnine na zakladu. 3. PREDMET LASTNINSKE PRAVICE Premoenjske pravice niso stvari in zato na njih ni mona LP. Pripadnost premoenjske pravice nekemu pravnemu subjektu, ki je ekvivalentna LP na stvareh, imenujemo imetnitvo premoenjske pravice. Predmet lastninske in drugih stvarnih pravic je lahko le individualno doloena stvar. Praktien pomen tega pravila se lahko kae zlasti v tem, da ni mogoa pridobitev LP na delu stvari ali neindividualiziranem delu neke mase. OMEJITEV LASTNINSKE PRAVICE 1. SPLONO LP nikakor ni neomejena. Lastnik jo lahko izvruje le tako, da ne kri pravic drugih posameznikov ali zakona. Omejitve LP so pogoste zlasti na nepremininah, ki so nujne predvsem zaradi ekonomskega pomena nepreminin in njihove vpletenosti v tono doloen prostor. Pri omejitvah LP splono razlikujemo med tistimi, ki so naloene v javnem interesu ter tistimi, ki varujejo zasebne interese. Primer 208. Ko govorimo o omejitvah LP, ki so naloene v javnem interesu, je treba na prvem mestu omeniti URS, ki v 67. lenu predpisuje, da zakon doloa nain pridobivanja in uivanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekoloka funkcija. Pri vsebini gre za naslednje vrste omejitev LP v javno korist: - Razlastitev - Omejitve, ki zlasti predpisujejo namenskost rabe, dolnost doloenih ravnanj in dolnost trpeti ravnanje drugih subjektov - Zakonite predkupne pravice - Omejitve razpolaganja, ki zahtevajo odobritev ali dovoljenje pristojnega organa - Doloitev statusa javnega dobra Omejitve LP, ki varujejo zasebne interese, so lahko doloene z zakonom ali pa temeljijo na pravnoposlovnem ravnanju lastnika (prepoved zlorabe pravic, pravila sosedskega prava, zakonita predkupna pravica solastnika nepreminine in drugih etanih lastnikov). Omejitve LP po volji lastnika pa nastanejo na podlagi pravnih poslov, s katerimi lastnik drugim subjektom podeli stvarnopravna in obligacijskopravna upravienja glede stvari. Posebna kategorija obligacijskopravnih omejitev LP sta prepoved razpolaganja in odkupna pravica.

49

2. OMEJITVE LASTNINSKE PRAVICE V JAVNEM INTERESU Razlastitev Splono Razlastitev je prisilen odvzem ali omejitev lastninske ali druge premoenjske pravice v korist drave, lokalne skupnosti ali drugega subjekta javnega prava. Od razlastitve je treba razlikovati javnopravne omejitve LP, ki izhajajo iz t.i. socialne vezanosti lastnine, kjer se lastnina ne odvzame, temve zakon lastniku predpisuje, kako mora svojo pravico uporabiti. URS v 69. l. doloa, da mora biti razlastitev izvedena: - v javno korist - na podlagi zakona - proti odkodnini ali nadomestilu Javna korist Razlastitev ali omejitve LP je dopustna le v javno korist in pod pogojem, da je za dosego javne koristi nujna ter da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Razlastitveni upravienec Lahko je drava ali obina. Drava je razlastitveni upravienec, e se razlastitev izvaja za namene gradnje objektov iz dravne pristojnosti ter na podlagi lokacijskega narta. Obina pa je razlastitveni upravienec, e se razlastitev izvaja za namene gradnje objektov, ki sodijo v pristojnost obin, ter na podlagi obinskega lokacijskega narta ali prostorskega reda obine. Razlastitveni zavezanec Ta je lastnik nepreminine, ki naj bi se razlastila. Tu gre lahko za fizine ali pravne osebe zasebnega ali javnega prava, z izjemo drave. e je razlastitveni zavezanec pravna oseba javnega prava in se nepreminina uporablja za javen namene, se postavlja dodatni pogoj, da se pri razlastitvi tehta javna korist, ki se zasleduje z razlastitvijo in javna korist, ki se zagotavlja z uporabo nepreminine pred razlastitvijo. Razlastitveni postopek Zane se z vloitvijo zahteve razlastitvenega upravienca, ki mora biti vloena v roku tirih let po uveljavitvi prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev. O zahtevi odloajo v upravnem postopku na prvi stopnji upravne enote, na drugi stopnji pa ministrstvo za prostor. e pred zaetkom razlastitvenega postopka mora razlastitveni upravienec lastniku nepreminine dati ponudbo za odkup. ele e v 30 dneh po vroitvi ponudbe za odkup ni prilo do sklenitve pogodbe, se lahko vloi zahteva za razlastitev. Upravna enota izda odlobo, v kateri ugotovi, ali je javna korist izkazana, in odloi o uvedbi postopka. Zoper odlobo je mona pritoba, o kateri odloa ministrstvo za prostor. Zaetek razlastitvenega postopka se na podlagi odlobe upravne enote zaznamuje v ZK, kamor upravna enota polje odlobo po uradni dolnosti. Z uvedbo razlastitvenega postopka je pravni promet z nepreminino, ki naj bi se razlastila, omejen. Vendar dokler postopek pravnomono ni konan, nista dopustna promet z nepreminino ali njeno bistveno spreminjanje. Izvzet je le primer prodaje razlastitvenemu upraviencu ali tretji osebi, e se razlastitveni upravienec s tem strinja. Za kritve je predvidena ninostna sankcija. Upravna enota o razlastitvi z odlobo po izvedenem ugotovitvenem postopku. V odlobi morajo biti doloeni tudi roki, v katerih mora razlastitveni upravienec zaeti gradnjo objekta. Razlastitev je primer pridobitve LP z odlobo dravnega organa, kjer ne velja vpisno naelo, tako da razlastitveni upravienec pridobi LP na razlaeni nepreminini s pravnomono odlobo o razlastitvi in ne ele z vpisom v ZK. Razlastitveni upravienec lahko prevzame posest na razlaeni nepreminini ele tedaj, ko plaa odkodnino oz. razlaencu zagotovi posest na nadomestni nepreminini. e odloba o razlastitvi doloa datum prevzema posesti, se posest prevzame po tem datumu.

50

Odkodnina oz. nadomestilo Razlastitveni upravienec mora razlaencu plaati ustrezno odkodnino ali mu dati v zameno enakovredno nadomestno nepreminino. Odkodnina obsega vrednost nepreminine, ki se doloa glede na njeno dejansko rabo. Prav tako ima razlaenec pravico do povrnitve stranskih strokov, ki so povezani z razlastitvijo. e je predmet razlastitve nepreminina, ki jo razlaenec uporablja za stanovanje, mora razlastitveni upravienec razlaencu zagotoviti LP oz. solastninski dele na enakovredni stavbi oz. etano lastnino, razen e razlaenec zahteva denarno odkodnino. Viina odkodnine oz. nadomestilo se naeloma doloi s sporazumom med razlastitvenim zavezancem in upraviencem. e onadva v dveh mesecih po pozivu upravne enote ne skleneta sporazuma, lahko vsakdo od njiju vloi predlog za odmero odkodnine oz. doloitev nadomestila v nepravdnem postopku. e na razlaeni nepreminini obstajajo omejene stvarne pravice ali obligacijske pravice, te ne ugasnejo samodejno, ampak le e je to izrecno navedeno v odlobi o razlastitvi. Upravna enota odloi, da te pravice ugasnejo samo, e razlastitveni upravienec to posebej zahteva. Imetniki omejenih stvarnih in obligacijskih pravic imajo poloaj stranke v postopku. Prenehanje teh pravic pomeni razlastitev teh pravic, tako da imajo tudi njihovi imetniki pravico do odkodnine ali nadomestila. Druge omejitve LP v javno korist - zaasna uporaba nepreminine s strani drave ali obine - slunosti v javno korist - zakonita predkupna pravica obine - stavbna pravica v javno korist Zakonita predkupna pravica Pri tej omejitvi se pri javnem interesu omejuje promet (razpolaganje) z nepremininami. Predkupna pravica ne posega bistveno v svobodo razpolaganja, temve usmerja pravni promet na osebo, ki se glede na javni interes teje za najprimernejega lastnika nepreminine. Ne ovira lastnika nepreminine pri odloitvi, ali bo prodal, temve vpliva samo na odloitev, komu jo bo prodal. Prav tako lastnik lahko svobodno doloa vse pogoje prodaje. V nai zakonodaji so doloene naslednje splone zakonite predkupne pravice: - predkupna pravica solastnika nepreminine - predkupna pravica pri prodaji posameznega dela stavbe - predkupna pravica obine na poselitvenih obmojih - predkupne pravice na kmetijskih zemljiih in gozdovih Posebne zakonite predkupne pravice so doloene v vrsti posebnih predpisov: - varovani gozdovi, gozdovi s posebnim pomenom, v korist drave oz. lokalne skupnosti - nepreminine s statusom kulturnega spomenika v korist drave in lokalne skupnosti, kjer spomenik lei - nepreminine v zavarovanih obmojih v korist drave oz. lokalne skupnosti - vodna zemljia, ki imajo status naravnega vodnega javnega dobra v korist lokalne skupnosti in na vodnih zemljiih v korist drave - zemljia na katerih so vojna grobia v korist drave 3. OMEJITVE LASTNINSKE PRAVICE V ZASEBNEM INETERESU Splono Vsak lastnik lahko sam omeji svojo LP za vsak namen, ki ni prepovedan. Gre za omejitve v zasebnem interesu, ki nastanejo na pravnoposlovni podlagi, kot je obremenitev z omejeno stvarno pravico, in omejitve, ki izvirajo iz obligacijskih pravic, ki jih lastnik podeli drugim subjektom. Prepoved odsvojitve ali obremenitve Po 38/2 SPZ ima s pravnim poslom ali oporoko doloena prepoved odtujitve ali obremenitve relativne uinke. Tako uinkuje samo glede pravega lastnika, ne pa tudi glede njegovih pravnih naslednikov ali glede tretjih. e se prepoved vpie v ZK, s tem pridobi absolutni uinek. Vendar pa 38/4 SPZ omejuje monost vpisa prepovedi odtujitve ali obremenitve v ZK na primere, ko je ta prepoved doloena med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema, stari in otroci ter posvojitelji in posvojenci.

51

Hipotekarni upnik si na podlagi 38/2 SPZ lahko izgovori prepoved odsvojitve, vendar zgolj na zavezovalni ravni. To pomeni, da bo odsvojitev v nasprotju s prepovedjo veljavna, vendar bo pomenila kritev obligacijskopravnega razmerja med hipotekarnim upnikom in dolnikom. Dogovor o prepovedi ustanovitve nadaljnje hipoteke pa je celo na zavezovalni ravni nien. Poseben primer prepovedi razpolaganja obstaja glede pogodbe o dosmrtnem preivljanju v OZ. V skladu s to dolobo se preivljanec lahko v korist preivljalca odpove razpolaganju s premoenjem, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preivljanju. e je predmet prepovedi tudi nepreminina, gre za lex specialis v razmerju do 38 SPZ. To pomeni, da v tem primeru ne velja omejitev monosti vpisa v korist ojih druinskih lanov iz 38/4 SPZ. Prav tako je lex specialis: v ZK se vpie prepoved odsvojitve in obremenitve v korist skrbnikega notarja in v breme prodajalca posebnih delov v bodoi etani lastnini. Pogodbena predkupna pravica Je pravica upravienca do prednostnega nakupa stvari, e se je lastnik odloil, da bo stvar prodal. Predkupna pravica lahko nastane na podlagi pravnega posla (pogodbena PP) ali na podlagi zakona (zakonita PP). Prodajalec mora predkupnega upravienca obvestiti o nameravani prodaji doloeni osebi in o pogojih te prodaje ter mu ponudit, da kupi stvar pod enakimi pogoji. Predkupna pravica se lahko uveljavlja le pri prodaji, ne pa pri drugih pravnih poslih, ki so podlaga za prenos LP (darilna, menjalna pogodba). Predkupni upravienec ima na voljo 30-dnevni rok, v katerem mora prodajalca na zanesljiv nain obvestiti o svoji odloitvi, da bo pravico izrabil. Hkrati s to izjavo mora plaati kupnino, ki jo je lastnik doloil v obvestilu o nameravani prodaji, ali jo poloiti na sodiu. e prodajalec sklene prodajno pogodbo in prenese LP, ne da bi o prodaji obvestil predkupnega upravienca, je prodajna pogodba s tretjo osebo veljavno sklenjena, vendar je izpodbojna. Pogodbena predkupna pravica se dogovori za doloen as in s pretekom tega asa preneha. e as trajanja ni doloen, predkupna pravica preneha s potekom petih let od sklenitve pogodbe, s katero je nastala. Pogodbena predkupna pravica se vpisuje v ZK. Zakonite predkupne pravice imajo publiciteto e po samem zakonu. Odkupna pravica Je pravica, na podlagi katere sme upravienec stvar odkupiti od zavezanca. Lahko se dogovori v povezavi s prehodno prodajo nepreminine (nazajkupna pravica) ali pa povsem samostojno in neodvisno od predhodne prodaje. Je neprenosljiva in preneha s smrtjo oz. prenehanjem druge pogodbene stranke. Proti tretjim osebam uinkuje le, e je vpisana le v ZK. Odkupna pravica je t.i. oblikovalna pravica. To pomeni, da z enostransko izjavo volje upravienca v povezavi z dogovorom o odkupni pravici nastane kupoprodajno pravno razmerje, ki ima enake uinke kot prodajna pogodba in je zadostna podlaga za prenos LP na upravienca. Kupoprodajno razmerje nastane zgolj z izjavo upravienca in ni potrebna nikakrna izjava zavezanca. Kupoprodajno razmerje nastane celo v primeru, ko zavezanec izjavi, da se z uveljavljanjem odkupne pravice ne strinja. Dogovor o odkupni pravici in izjava o uresniitvi odkupne pravice, ki se nanaa na nepreminine, morata biti v pisni obliki in priloena listini, ki vsebuje ZD. PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE 1. SPLONO S pojmom pridobitev LP oznaujemo primere, ko LP pri pridobitelju nastane na novo, kot primere, ko e obstojea LP preide z enega subjekta na drugega. Upotevati je treba naelo specialnosti, v skladu s katerim je lahko predmet stvarnih pravic samo individualno doloena samostojna stvar. Drugo izhodie, ki ga je treba upotevati pri razpravljanju o pridobitvi LP, je, da je LP izkljuujoe narave. To pomeni, da se LP praviloma lahko pridobi le, e jo soasno nekdo drug izgubi. Izjema od tega pravila je mogoa le, e nekdo pridobi LP na stvari, ki nima lastnika. V tem primeru je mogoa pridobitev s prilastitvijo. Za pridobitev LP so v pravni teoriji postavljeni trije sploni pogoji: - sposobnost stvari, da je predmet LP

52

sposobnost pridobitelja, da lahko postane imetnik LP pravni temelj za pridobitev LP

Sposobnost stvari, da je predmet stvarne pravice, opredeljujeta naelo specialnosti in prometna sposobnost. e stvar ni v pravnem prometu, torej e gre za res extra commercium, na njej ni mogoa pridobitev LP. Iz pravnega prometa so izloene nepreminine, ki se tejejo za pravno dobro. Prav tako nepreminina, glede katere je v ZK vpisana prepoved razpolaganja. LP ni mogoe pridobiti na delih lovekega telesa in na naravnih pojavih, ki jih lovek ne more obvladovati. Sposobnost pridobitelja, da postane imetnik LP je enaka pravni sposobnosti fizinih oseb in pravnih oseb. Za tujce pa glede pridobitve LP na nepreminine veljajo omejitve iz 68. l. URS. Pravni temelji za pridobitev LP so natanneje doloeni v 39. l. SPZ: - pravni posel - zakon - dedovanje - odloba dravnega organa Absolutni in relativni naini pridobitve Absolutni nain: LP se pridobi na stvari, na kateri pred pridobitvijo e ni obstajala LP. Imamo dve monosti; stvar je obstajala e pred pridobitvijo LP, a ni imela lastnika (prilastitev) ter stvar pridobitelju nastane na novo (izdelava nove stvari). Relativni nain: pri pridobitvi LP se najpogosteje spremeni imetnik e obstojee LP. Medtem, ko so absolutni naini pridobitve LP omejeni na preminine, so izvedeni naini pridobitve mogoi tako na premininah kot na nepremininah. Izvirni in izvedeni naini pridobitve Za izvedene naine pridobitve je znailno, da LP ne nastane na novo, temve se pridobi od predhodnika (prednika). LP se v tem primeru pridobi v enakem obsegu in z enakimi omejitvami kot pri predniku. LP se pridobi na podlagi soglasja ali vsaj privolitve prejnjega lastnika kot pravnega prednika in novega lastnika (pridobitelja) kot pravnega naslednika. Poglavitna izvedena naina pridobitve sta pravnoposlovna pridobitev oz. prenos LP, pri emer gre za singularno nasledstvo, ter dedovanje, pri emer gre za univerzalno nasledstvo. Nae pravo pozna dva naina izvedene pridobitve LP, in sicer pravnoposlovno pridobitev, ki jo pogosto imenujemo prenos LP, in dedovanje. Za izvirne naine pridobitve pa je znailno, da LP pridobitelja nastane na novo, ne glede na to, ali je stvar pred pridobitvijo imela lastnika ali ne. V tem primeru na novo pridobljena LP ni v niemer vezana na morebitne omejitve, ki so bremenile LP prejnjega lastnika. Do izvirne pridobitve LP pride ne glede na voljo prejnjega imetnika LP, vasih celo proti njegovi volji. Med izvirne naine pridobitve LP pritevamo vse absolutne naine pridobitve, od relativnih pa tiste, ki temeljijo na zakonu in ki so neodvisni od volje prejnjega lastnika. 2. PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA PODLAGI PRAVNEGA POSLA Splono Pri prenosu LP gre za prenos e obstojee LP s subjekta A (prenosnik, odsvojitelj) na subjekt B (pridobitelj). Pri prenosu LP je kljuni element volja odsvojitelja in pridobitelja, zato gre za izvedeno (derivatno) obliko pridobitve LP. Naelo nemo plus Temeljno naelo glede prenosa LP je, da prenosnik pridobitelju ne more prenesti LP, e ni sam lastnik stvari ali e ni pooblaen, da s stvarjo razpolaga. Naelo nemo plus pomeni, da mora biti prenosnik sposoben razpolagati s pravico, ki je predmet prenosa (razpolagalna sposobnost). Razpolaga se lahko popolno (odsvojitev pravice) ali omejeno (obremenitev z omejeno stvarno pravico).

53

V takem primeru je posledica naela nemo plus to, da je lahko LP na neki stvari predmet prenosa zgolj v obsegu, v kakrnem pripada prenosniku. e je stvar, ki se prenaa, npr. obremenjena z neposestno zastavno pravico, lahko pridobitelj pridobi le LP v obsegu, v kakrnem je pripadala prenosniku, torej omejeno z neposestno zastavno pravico.

Naelo loevanja med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom Za prenos LP sta potrebna dva pravna posla. Najprej je potreben zavezovalni pravni posel, t.j. obligacijska pogodba, s katero se ustvari obveznost prenosa lastnine in iz katere izhaja pravni naslov (titulus) za prenos LP. Ta pa se izvri ele z razpolagalnim pravnim poslom, ki je pravni posel razpolagalnega prava. Sam razpolagalni posel praviloma e ne zadostuje za prenos pravice, ampak je v skladu s publicitetnim naelom potrebno e navzven vidno realno dejanje. Pri stvarnih pravicah na nepremininah je to vpis v ZK, pri stvarnih pravicah na premininah pa izroitev (traditio). Zavezovalni posel je obligacijskopravna, npr. prodajna pogodba, iz katere izvira pravni naslov, ki je obveznost prodajalca, da prenese LP kupcu. Pravni naslov za prenos LP tako ni celotna pogodba o zavezovalnem poslu, temve tisti njen del, ki pomeni obveznost prenosa. Pravni naslov je torej obligacija, zavezovalni pravni posel pa obligacijskopravna pogodba. Pojem pridobitnega naslova: v irem smislu se lahko uporablja kot skupna oznaka za razpolagalni posel, ki je pravnoposlovni, voljni element pridobitnega naina, ter publicitetno dejanje, ki je realni element, realno dejanje, torej tradicija oz. vpis v ZK. Naelo kavzalnosti Vsi pravni redi germanske druine izhajajo iz naela loevanja med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom. Med seboj pa se razlikujejo glede opredelitve odnosa med obema pravnima posloma, ki se zahtevata za veljaven prenos LP. Ta odnos opredeljujeta naelo kavzalnosti in naelo abstraktnosti. Naelo kavzalnosti kot pogoj za veljavno razpolaganje zahteva veljavni zavezovalni posel in s tem tudi veljaven pravni naslov. e pravni naslov nikoli ni bil veljaven ali je bil naknadno razveljavljen z uinkom ex tunc, se teje, da LP nikoli ni bila prenesena. Pri naelu abstraktnosti pa razpolagalni posel lahko uinkuje tudi, e ne obstaja veljaven temeljni, zavezovalni posel. Ko SPZ ureja prenos LP, na nekaterih mestih govori o pridobitvi LP na podlagi pravnega posla, na drugih pa o pridobitvi s pravnim poslom. Gre za vpraanje o katerem od obeh pravnih poslov, ki sta potrebna za prenos LP. e je govor o pridobitvi na podlagi pravnega posla, je miljen zavezovalni posel, ki je podlaga za prenos. e govorimo o pridobitvi s pravnim poslom, pa mislimo na pravni posel, s katerim se prenaa LP, torej na razpolagalni posel. Omejena monost pogojnega prenosa lastninske pravice LP ne more biti vezana na rok ali pogoj. Ta prepoved na nepremininskem podroju velja absolutno, na premininskem pa se izrecno dopuata dve poglavitni izjemi: prenos LP v zavarovanje, kjer gre praviloma za prenos LP pod razveznim pogojem; in pridrek LP, kjer se LP prenaa pod odlonim pogojem. Dopustni so tudi drugi primeri pogojnega prenosa LP. Predpostavke prenosa lastninske pravice veljaven zavezovalni pravni posel, iz katerega izhaja obveznost prenesti LP razpolagalni pravni posel izpolnitev drugih pogojev, ki jih doloa zakon razpolagalna sposobnost pridobitelja

Zavezovalni posel Splono Za prenos LP se zahteva veljaven zavezovalni pravni posel, iz katerega izhaja obveznost odsvojitelja, da prenese LP, ki je pravni naslov za prenos LP. Gre za pravni posel, obligacijskopravno pogodbo, iz katere izhaja obveznost prenesti lastnino.

54

Za zavezovalni posel se naeloma ne zahteva nobena oblika. e se zavezovalni posel nanaa na pridobitev LP (ali druge stvarne pravice) na nepreminini, se zahteva pisna oblika. Veljavnost zavezovalnega posla Zahteva se: - izjava prave in svobodne volje - pravna in poslovna sposobnost strank - monost, dololjivost in dopustnost izpolnitve, ki vsebuje tudi dopustnost poslovnega namena - oblika, e je predpisana Zavezovalni posel mora biti veljaven v trenutku, ko naj bi prenos LP pridobil uinek. Ne sme biti e od vsega zaetka neobstoje ali nien. Prvotno veljaven zavezovalni posel postane neveljaven oz. preneha z uinkom ex tunc v naslednjih primerih: - uspeno izpodbijanje zaradi npr. napak volje - razveza ali odstop - v nekaterih primerih tudi izpolnitev razveznega pogoja - primeri 226 Razpolagalni posel Splono Je sporazum med odsvojiteljem in pridobiteljem, v katerem odsvojitelj izjavi, da prenaa LP, in pridobitelj izjavi, da LP sprejema. Gre za stvarnopravni posel. Razpolagalni posel neposredno spreminja obstojee lastninske, t.j. stvarnopravne poloaje. Predmet razpolaganja je obstojea premoenjska pravica, ki po razpolaganju kot posledica razpolaganja ni ve takna kot pred razpolaganje. Najbolj tipina primera razpolagalnih poslov sta: - prenos LP ali druge premoenjske pravice - obremenitev lastninske ali druge premoenjske pravice z omejeno stvarno pravico Posledica uporabe splonih pravil je, da je stvarnopravni posel lahko nien ali izpodbojen. Specifina za razpolagalni posel pa je predpostavka razpolagalne sposobnosti odsvojitelja. Glede oblike razpolagalnega posla se ne uporabljajo doloila OZ, temve doloila SPZ, kot legi speciali. Oblika in vsebina razpolagalnega posla sta odvisni od vrste stvari, ki je predmet prenosa. Nepreminine Na nepremininskem podroju je razpolagalni pr. posel ZD. Zahteva se pisna oblika posla. Ta doloba velja le za zavezovalne posel. Glede ZD velja stroja zahteva po oblinosti, kar je utemeljeno s pomenom nepremininskih transakcij. Tako mora biti na ZD odsvojiteljev podpis overjen. Zemljikoknjini vpis pridobitve LP ne more biti pogojen, zato ni mogo pridrek LP na nepremininah. Izjeme so dopustne izkljuno na premininskem podroju. ZD mora kot stvarnopravni razpolagalni posel izpolnjevati natanne vsebinske zahteve. Vsebovati mora vse podatke, ki so potrebni za vpis v ZK ter vse potrebne podatke o nepreminini. Za veljavnost obligacijskega pravnega posla zadoa e dololjivost predmeta, medtem ko mora biti v razpolagalnem poslu, torej ZD, predmet doloen. Primer 229. Preminine Za razpolagalni posel se pri premininah praviloma ne zahteva nobena oblika. Lahko se opravi ustno, pisno, s konkludentnimi dejanji (najvekrat). Primer 230. Razpolagalni posel je na podroju prenosa LP na premininah najbolj viden pri prenosu LP v zavarovanje, kjer se zahteva oblika notarskega zapisa.

55

Drugi pogoji, ki jih doloa zakon Splono Ti se postavljajo zlasti v smislu zahteve po zagotovitvi ustrezne publicitete. Miljeno je realno dejanje, ki zagotavlja publiciteto prenosnega pola, torej pridobitni nain v ojem smislu. Pri nepremininah gre za vpis v ZK, pri premininah pa za izroitev. Nepreminine vpis v zemljiko knjigo Brez vpisa v ZK se LP na nepreminini pravnoposlovno ne more pridobiti. Z vpisom hkrati preneha LP prejnjega lastnika. Pridobitev LP se v ZK vpie z vknjibo. ZK-sodie dovoli vknjibo LP na pridobitelja na podlagi zasebne listine ali notarskega zapisa, ki vsebuje ZD glede vknjibe, ki se predlaga. Nepreminina mora biti v listini oznaena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v ZK. V listini, ki je podlaga za vpis pridobitve pravice mora biti navedena oseba, v korist katere naj se korist opravi, s katerim se vpie v ZK. Preminine izroitev Glede preminih stvari je kodificirano t.i. tradicijsko naelo, ki zahteva, da odsvojitelj prenese posest stvari, torej da pridobitelju stvar izroi v posest (traditio). Dejanska izroitev Izroitev ni pravni posel, ampak realno dejanje, ki je zaznavno za tretje, in tako zagotavlja publiciteto stvarnopravnih razmerij na premininskem podroju. Praviloma se izroitev opravi kot dejanska izroitev stvari v neposredno posest pridobitelja (traditio vera). Za dejansko izroitev zadostuje, da prenosnik stori vse, kar je treba, da pridobitelj lahko zane izvrevati posestna dejanja nad stvarjo. V nekaterih primerih zadostuje e sam dogovor med strankama. Ni treba, da prenosnik sam izroi stvar oz. da jo pridobitelj sam sprejme. Izroitev pred zastopnika se teje za izroitev prenosnika oz. izroitev pridobitelja. Simbolina izroitev Izroitev preminine se teje za opravljeno tudi z izroitvijo kaknega njenega dela ali pa z izroitvijo ali drugano oznaitvijo stvari, ki pomeni njeno izroitev. Ni poseben primer nadomestne, fiktivne izroitve, ampak poseben primer traditio vera. Izroitev z listino Izroitev preminine se teje za opravljeno tudi z izroitvijo listine, na podlagi katere lahko pridobitelj razpolaga s preminino. Ta nain izroitve pride v potev zlasti tedaj, ko prenosnik stvari nima v svoji posesti. Nadomestna (fiktivna) izroitev Omogoajo prenos posesti s sporazumom strank, brez dejanske izroitve: - izroitev na kratko roko - izroitev na dolgo roko - posestni konstitut Sporazum o katerikoli obliki fiktivne tradicije ni mogoe enaiti z razpolagalnim poslom, potrebnim za prenos lastnine. Razpolagalni posel je samostojna predpostavka prenosa lastnine, medtem ko gre pri fiktivnih tradicijah za nadomestek izroitve, ki je poleg razpolagalnega posla le ena od predpostavk za pridobitev LP na premininah. Razpolagalni posel je pri izroitvi na kratko roko in pri posestnem konstitutu hkrati tudi nadomestna izroitev. - Izroitev na kratko roko Uporablja se, e je pridobitelj e neposredni nelastniki posestnik stvari in se z njenim lastnikom, ki je posredni lastniki posestnik, dogovori, da mu slednji stvar odsvoji. Primer 235. - Izroitev na dolgo roko Je oblika fiktivne izroitve, ki se uporablja, ko stvar, ki je predmet prenosa, ni v neposredni posesti prenosnika, temve tretje osebe. Prenosnik pridobitelju prenese svojo posredno lastniko posest, medtem ko tretji ostane nelastniki neposredni posestnik. Posest in z njo LP se ne preneseta s samim dogovorom med prenosnikom in pridobiteljem, temve ele z obvestilom (notifikacijo) tretjega. Primer 236.

56

- Posestni konstitut Je oblika fiktivne tradicije, pri kateri se prenosnik in pridobitelj dogovorita, da bo pridobitelj odslej lastnik in posredni posestnik stvari, medtem ko bo prenosnik ostal njen neposredni posestnik. Gre za dogovor med strankama o prenosu posesti in LP, medtem ko stvar, praviloma zaasno, ostane, kjer je bila. Primer 236. Izroitev s posestnim konstitutom ima praktien pomen zlasti tedaj, ko prenosnik sicer odsvoji stvar, vendar si hoe e za nekaj asa zagotoviti njeno uporabo. Pri posestnem konstitutu ni nujno, da je prenosnik neposredni lastniki posestnik stvari, temve je lahko tudi posredni lastniki posestnik. V takem primeru lahko govorimo o porednem posestnem konstitutu. Najpogosteji je pri fiduciarnem prenosu LP v zavarovanje. Primer 237. Izroi se izkljuno med prenosnikom in pridobiteljem. Navzven, torej za tretje osebe, izroitev ni vidna. Zato tretji prenosnika, ki ima tudi po posestnem konstitutu stvar v svoji neposredni posesti, e vedno tejejo za lastnika stvari. Ta neobstoj publicitete je problematien, ker omogoa zlorabe. - Anticipirani posestni konstitut Gre za vnaprejnjo izroitev stvari, za katero prenosnik e ni pridobil razpolagalne sposobnosti. Pridobitelj pridobi LP ele, ko prenosnik pridobi pravico razpolagati s stvarjo, torej ko pridobi razpolagalno sposobnost. Pomembne je pri prenosu LP v zavarovanje. - Izroitev po zastopniku V praksi je pomembna pri distannih poslih, ko je ponavadi treba blago prepeljati od prenosnika k pridobitelju. Prevoznik je lahko zastopnik prodajalca ali kupca. e mora poskrbeti za prevoz prodajalec, je prevoznik njegov zastopnik, tako da se izroitev teje za opravljeno, ko prevoznik blago izroi kupcu. e mora za prevoz poskrbeti kupec, je prevoznik kupev zastopnik in se izroitev teje za opravljeno, ko prodajalec ali njegov zastopnik blago izroi prevozniku. Izroitev zastopniku se teje za izroitev zastopanemu. To velja tako za posredno kot neposredno zastopanje. Razpolagalna sposobnost Razpolagalna sposobnost je sposobnost razpolagati z neko premoenjsko pravico. To je sposobnost imetnika stvarne ali druge premoenjske pravice, da to pravico prenese, obremeni, spremeni ali se ji odpove. Razpolagalna sposobnost je pogoj za veljavnost razpolagalnega pravnega posla. Glede razpolagalne sposobnosti je treba poudariti, da ni lastnost pravnega subjekta tako kot pravna in poslovna, ampak upravienje, ki je del same pravice. Lahko ima razline temelje: - lastnino stvari oz. imetnitvo pravice - zakonsko dolobo - pravni posel V navadnem primeru ima razpolagalno sposobnost samo lastnik stvari. V izjemnih primerih pa lahko zakon lastniku razpolagalno sposobnost odvzame in jo podeli drugi osebi v primeru lastnikovega steaja dobi razpolagalno sposobnost steajni upravitelj, medtem ko steajni dolnik ostaja lastnik stvari. Tudi zastavni upnik ima pravico odsvojiti predmet zastave. Razpolagalna sposobnost lahko temelji tudi na pravnem poslu. Dokler je lastnik razpolagalno sposoben, lahko to sposobnost podeli drugi osebi. Tako lahko ta oseba, ki ni lastnik, veljavno prenese LP, e je lastnik v to vnaprej privolil ali e je transakcijo pozneje odobril. Tako npr. pri podaljanem lastninskem pridrku. Dobavitelj trgovec na debelo, ki je trgovcu na drobno dobavil trgovsko blago pod lastninskim pridrkom, podeli trgovcu na drobno, ki je torej nelastnik, sposobnost razpolaganja s tem blagom. V zvezi s pravnoposlovno podelitvijo razpolagalne sposobnosti drugemu je treba e poudariti, da ostaja lastnik tudi sam razpolagalno sposoben. Nelastnik dobi zgolj nekaken dvojnik lastnikove razpolagalne sposobnosti. Varstvo pred razpolagalno nesposobnostjo Splono Razpolagalna sposobnost je eden od temeljnih pogojev za prenos LP in hkrati edina predpostavka, od katere so mone izjeme. Na premininskem podroju posebna ureditev pridobitve LP a non domino s ciljem varovanja pravnega prometa omogoa pridobitev LP od odsvojitelja, ki nima razpolagalne sposobnosti.

57

Na nepremininskem podroju nae pravo sicer ne pozna specifinih pravil, ki bi omogoala dobroverno pridobitev LP v primerih, ko ni izpolnjena predpostavka razpolagalne sposobnosti odsvojitelja, vendar je kljub temu mogoe pridobiti LP na nepremininah a non domino na podlagi splonega naela zaupanja v ZK. V obeh primerih naeloma neveljavna pravnoposlovna pridobitev pripelje do pridobitve LP ne glede na to, da odsvojitelj nima razpolagalne sposobnosti. Skupni pogoj je, da je pridobitelj dobroveren. Bistvena razlika pri predpostavkah pa je, da 64. l. SPZ varuje le tistega pridobitelja, ki pridobi na podlagi odplanega pravnega posla, medtem ko se naelo zaupanja v ZK lahko uporabi tudi pri neodplanih pridobitvah. Potreba po varstvu dobrovernega pridobitelja je na premininskem podroju precej veja kot na nepremininskem, ker pri premininah ni monosti vpisa stvarnih pravic v javne registre in zgolj posest zagotavlja publiciteto LP. Na nepremininskem podroju publiciteto zagotavlja ZK, tako da so primeri, ko nepreminino odsvoji razpolagalno nesposobna oseba, redki. Monost pridobitve LP od razpolagalno nesposobne osebe je odmik od tradicije rimskega prava, ki je dosledno spotovalo naelo nemo plus in tako priznalo neomejeno monost vindikacije. Dobroverno pridobitev LP je poznalo le pri priposestvovanju. Ratio ureditve pridobitve od razpolagalno nesposobne osebe je varovanje pravnega prometa, ki se varuje tako, da se omogoi varstvo tistemu, ki v dobri veri kupi neko stvar in zaupa, da je njen zemljikoknjini lastnik oz. njen posestnik (e gre za preminino), tudi njen lastnik. Nepreminine Na nepremininskem podroju je mogoa pridobitev LP na nepreminini a non domino na podlagi splonega naela zaupanja v zemljiko knjigo. Tipien primer uinkovanja naela zaupanja v ZK lahko najdemo pri priposestvovanju LP, ko se priposestvovalec, ki je pravi lastnik nepreminine, (e) ni vpisal v ZK. e zemljikoknjini lastnik razpolaga z nepreminino, dobrovernega pridobitelja varuje naelo zaupanja v ZK. Primer str. 243. Pravica pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti v kodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico e preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo. Kdor izpolni pogoje za vpis pravice oz. pravnega dejstva v ZK v svojo korist in tega vpisa ne predlaga, nosi vse posledice takne opustitve. Preminine Gre za originarno pridobitev. Lastninska pravica se ne pridobi od prednika, temve na novo nastane pri pridobitelju. Zato ugasnejo tudi vse druge pravice na stvari, glede katerih je bil pridobitelj dobroveren. Pridobitelj lahko kljub neizpolnjeni predpostavki razpolagalne sposobnosti pridobi LP na nepreminini, e so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: - pridobitelj je v dobri veri - pridobi stvar na podlagi odplanega pravnega posla - so izpolnjeni drugi pogoji iz 40. l. SPZ: o stvar je bila pridobljena na podlagi veljavnega pravnega naslova o med prenosnikom in pridobiteljem je sklenjen razpolagalni posel o stvar je bila izroena pridobitelju drugae kot s posestnim konstitutom - da gre za enega od primerov doloenih v drugem odstavku Dobra vera Dobrovernost je poleg odplanosti poglavitna predpostavka, ki pravnopolitino upraviuje pridobitev LP pridobitelja in s tem izgubo LP lastnika, ki za pridobitev praviloma sploh ne ve. Pridobitelj ne sme in niti mu ni treba vedeti, da prenosnik s stvarjo ni sposoben razpolagati. Pridobitelj gradi svojo dobrovernost zlasti na dejstvu, da ima prenosnik stvar v svoji posesti. Dobra vera se zahteva zgolj na strani tretjega , to je pridobitelja, in ne na strani prenosnika, pri katerem dobra vera pogosto niti ni podana. Dobrovernost se v 64. l. SPZ nanaa na zmoto glede obstoja pravice druge osebe, prenosnika, medtem ko gre pri dobri veri, ki se zahteva pri priposestvovanju, za zmoto glede obstoja lastne pravice.

58

Dobra vera mora obstajati v trenutku izroitve stvari. e je bila stvar prvotno izroena s posestnim konstitutom, mora biti dobra vera podana v trenutku naknadne dejanske izroitve. e pa pridobitelj ele po dejanski izroitvi izve za okoliine, ki kaejo, da prenosnik ni razpolagalno sposoben, to na pridobitev LP nima vpliva. Drugae kot pri priposestvovanju velja tu pravilo mala fides superveniens non nocet. Odplanost Pravni posel na podlagi katerega pridobitelj pridobi stvar, mora biti odplane narave. e je pridobitelj pridobil stvar na podlagi neodplanega pravnega posla, prevladajo interesi lastnika stvari, ker pridobitelj ne pride v slabi poloaj, e mora stvar vrniti lastniku. Odplanost je tu mogoe razumeti iroko. O odplanosti ni nobenega dvoma, e je zavezovalni posel prodajna ali menjalna pogodba, pogodba o dosmrtnem preivljanju in pogodba o preuitku, pogodba na podlagi katere se opravi fiduciarni prenos v zavarovanje. Neodplana pravna naslova sta zlasti darilna pogodba in darilna pogodba za primer smrti. Drugi pogoji iz 40. l. SPZ Pridobitev mora temeljiti predvsem na veljavnem pravnem naslovu. len 64 SPZ varuje dobrovernega pridobitelja le pred napakami v razpolagalni sposobnosti prenosnika, ne pa pred napakami v pravnem naslovu. Predpostavka veljavnega pravnega naslova izhaja iz naela kavzalnosti in ne pozna nobenih izjem. Poleg tega mora biti sklenjen razpolagalni pravni posel, kar pomeni da mora biti namen strank, da pridobitelj pridobi LP, in mora biti izvren prenos posesti v skladu s 60. l. SPZ. Razpolagalni posel zaradi razpolagalne nesposobnosti odsvojitelja seveda ni veljaven. Glede izroitve so dopustne vse oblike, ki jih doloa 60. l. SPZ, razen posestnega konstituta. e je stvar v trenutku lastnikove reivindikacije e vedno v neposredni posesti prenosnika, varstvo pridobitelja, ki je sam pustil stvar pri prenosniku, pravnopolitino ne bi bilo utemeljeno. Primer str. 245. Veji praktini pomen ima obravnavano pravilo tedaj, ko prenosnik fiduciarno prenaa stvar, ki ni njegova (ker obstaja na njej lastninski pridrek ali ker jo je e prenesel v fiduciarno lastnino). Fiduciarni prenosi se namre praviloma opravijo s posestnim konstitutom , tako da fiduciar, etudi je v dobri veri, ni varovan na podlagi 64. l. SPZ, zato je fiduciarni prenos tuje stvari praviloma neveljaven. Primer str. 246. Vendar je treba upotevati, da prvotnemu posestnemu konstitutu lahko sledi dejanska izroitev. V tem primeru pridobitelj vseeno pridobi LP v trenutku pridobitve neposredne posesti, seveda pod pogojem, da je tedaj e vedno v dobri veri. Primeri pridobitve drugega odstavka 64. l. SPZ len 64 SPZ dobrovernemu pridobitelju preminin zagotavlja varstvo samo v nekaterih primerih pridobitve, ko je moan bodisi interes pravnega prometa bodisi oitek, ki se ga lahko naperi proti lastniku stvari. Tako je varstvo omejeno na tri primere: - nakup na javni drabi - pridobitev od osebe, ki pri svoji dejavnosti daje takne stvari v promet - pridobitev od prenosnika, ki je dobil stvar v posest po volji njenega lastnika Prva dva primera sta izrazito v interesu varnosti pravnega prometa. Tu ni miljena javna draba v izvrilnem postopku. Tam na podlagi posebne ureditve kupec postane lastnik ne glede na to, ali je bil dolnik lastnik stvari, in ne glede na svojo dobro vero. Obravnavano doloilo se nanaa zgolj na primere prostovoljnih javnih drab. Prav tako je varovana pridobitev osebe, ki v okviru svoje dejavnosti daje take stvari v promet. Pogoj je, da gre za opravljanje registrirane dejavnosti in da registracija zajema tudi prodajo tiste vrste preminin. Tretji poloaj pa je tipien primer tehtanja interesov lastnika in dobrovernega tretjega. Slednji pridobi LP, e je bila stvar v prenosnikovi posesti po volji njenega lastnika. Osnovni ratio te ureditve je, da je lastnik, ki je stvar prenosniku zaupal v neposredno posest, sam ustvaril poloaj, ki ga je prenosnik zlorabil. Ker ga lahko tedaj zadane oitek glede poloaja, ki je nastal, ker je preve zaupal prenosniku, je pravnopolitino utemeljeno, da se jeziek na tehtnici nagne v korist tretjega. Tipien primer je, da lastnik stvar posodi ali da v najem prenosniku, ta pa jo neupravieno odsvoji tretjemu, ki svojo dobro vero ustvari na prenosnikovi neposredni posesti. Primer str. 247 Usoda pravic tretjih Ko dobroverni pridobitelj pridobi LP, naeloma prenehajo tudi pravice tretjih na preminini. Vendar mora biti pridobitelj v dobri veri tudi glede pravic tretjih. Tu gre za dve loeni predpostavki dobrovernosti. Dobrovernost glede

59

obstoja LP prenosnika je potrebna za pridobitev LP, dobrovernost glede neobstoja drugih pravic pa za pridobitev neobremenjene stvari. Stvar posebnega pomena 64/6 SPZ daje tistemu, kdor na podlagi tega lena izgubi LP na preminini, ki ima zanj poseben pomen, pravico od novega lastnika zahtevati, da mu proda preminino po prometni ceni. Ta zahtevek ni reivindikacija, ampak zgolj obligacijskopravni zahtevek, ker upravienec ni ve lastnik stvari. Prodaja stvari pa se mora zahtevati v roku enega leta od prenehanja LP, torej od trenutka, ko jo pridobi dobroverni pridobitelj. Povezava s priposestvovanjem e ni izpolnjen kateri od pogojev iz 64. l. SPZ, pridobitelj pa je dobroveren (npr. pri neodplani pridobitvi), bo navadno lahko pridobil LP s priposestvovanjem, in sicer v roku treh let od pridobitve posesti. Vendar pa v primeru, ko je pridobitelj pridobil posest s posestnim konstitutom, priposestvovalni rok zane tei ele, ko se opravi dejanska izroitev. Varstvo pred omejeno razpolagalno sposobnostjo e lastnik odsvoji premino stvar, ki je obremenjena z omejeno stvarno pravico (v potev pride zlasti neposestna zastavna pravica), pridobitelj v skladu z naelom absolutnosti stvarnih pravic in naelom nemo plus pridobi LP, ki je omejena s to omejeno stvarno pravico. e pridobitelj v dobri veri misli, da preminina ni obremenjena, pa se smiselno uporabi 64. l. SPZ. To pomeni, da pridobi preminino prosto bremen, e so poleg dobrovernosti izpolnjeni pogoji: - pridobitev mora temeljiti na veljavnem in odplanem pravnem naslovu - sklenjen mora biti razpolagalni pravni posel - prenos posesti se ne sme izvriti s posestnim konstitutom - podan mora biti eden od treh poloajev 64/2 SPZ Primer, ko prenosnik pridobi stvar v posest po volji njenega lastnika, moramo razlagati tako, da je ta predpostavka izpolnjena, e ima prenosnik, ki je v tem primeru vedno lastnik stvari, stvar v svoji posesti po volji imetnika omejene stvarne pravice. Ta predpostavka je vedno izpolnjena, ko lastnik odsvoji stvar, ki je obremenjena z neposestno zastavno pravico. Seveda to velja le za navadno neposestno zastavno pravico. Registrski neposestni zastavni pravici register zagotavlja publiciteto, tako da pridobitelj ne more v dobri veri misliti, da preminina ni obremenjena. Enovit sistem pravil o razpolaganju s premoenjskimi pravicami Sistem prenosa LP ne velja zgolj za njen prenos, temve za vsa razpolaganja s premoenjskimi pravicami. Kot razpolaganje s premoenjsko pravico je treba teti vse pravnoposlovne pojavne oblike, ki imajo za posledico prenos premoenjske pravice iz premoenja enega subjekta v premoenje drugega subjekta ali ustanovitev omejene stvarne pravice na e obstojei premoenjski pravici. Vsako razpolaganje mora temeljiti na zavezovalnem poslu, iz katerega izhaja pravni naslov, razpolaganje pa izvri subjekt, ki ima razpolagalno sposobnost, prek ustreznega razpolagalnega posla in izpolnjevanja morebitnih dodatnih zakonskih pogojev. Pri nepremininah se zahteva ZD kot razpolagalni posel in vpis v ZK, pri premininah je potrebna izroitev, pri terjatvah zadostuje razpolagalni posel cesija. Korporacijske pravice se prenaajo po pravilih korporacijskega prava in vrednostni papirji po posebnih pravilih, ki urejajo njihov prenos. Enovitost sistema civilnega prava zahteva, da je tudi pri razpolaganjih zunaj sfere stvarnega prava treba sprejeti stalie, da je odnos med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom kavzalen in da je veljavnost zavezovalnega pogoj za veljavnost razpolagalnega pravnega posla. 3. PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA PODLAGI ZAKONA Splono LP se pridobi na podlagi zakona v trenutku, ko so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih doloa zakon. Pridobi se neodvisno od volje udeleenih subjektov, na nepremininah pa brez vpisa v ZK. e je pogojev ve morajo biti izpolnjeni kumulativno. Vse naine pridobitve LP na podlagi zakona pritevamo med izvirne (originarne) naine pridobitve LP. Nae pravo pozna naslednje naine: - priposestvovanje - prilastitev - najdba

60

najdba zaklada prirast preminine k nepreminini prirast preminine k drugi preminini spojitev pomeanje izdelava nove preminine pridobitev LP na plodovih pridobitev LP od razpolagalno nesposobne osebe pridobitev LP na nepreminini, na podlagi naela zaupanja v ZK

Med navedenimi naini pridobitve LP na podlagi zakona je edino priposestvovanje mogoe tako pri premininah kot pri nepremininah. Posebnost je tudi pridobitev LP na podlagi naela zaupanja v ZK, ki je mogoa le na nepremininah. Vsi drugi naini se nanaajo na pridobitev LP na premininah. Uvrstitev pridobitve od razpolagalno nesposobne osebe nelastnika je v teoriji sporna. Po mnenju nekaterih gre za pridobitev LP na podlagi zakona, drugi pa so prepriani, da gre za poseben primer pravnoposlovne pridobitve. SPZ je med doloila o pridobitvi LP na nepremininah uvrstil tudi gradnjo ez mejo in poveanje vrednosti tuje nepreminine. Poudariti velja, da v nobenem od navedenih primerov ne gre za pridobitev LP na podlagi zakona. Pri gradnji ez mejo gre za posebno pravilo o urejanju mejnega spora. e se pri tem spremeni meja med parcelama, se LP ne pridobi na podlagi zakona, temve na podlagi odlobe dravnega organa. Tudi pri vlaganju v tujo nepreminino velja naelo superficies solo cedit, tako da izboljava priraste k nepreminini. Neupraviena obogatitev lastnika se sanira z verzijskim zahtevkom na povrailo vrednosti vlaganja. Lahko pa se stranki dogovorita za stvarnopravno reparacijo v obliki pridobitve (so)lastninske pravice na nepreminini. V slednjem primeru gre za pridobitev (so)lastnine na podlagi pravnega posla. Priposestvovanje Splono Priposestvovanje je eden od izvirnih nainov pridobitve LP in drugih stvarnih pravic, ki je, kot kae e poimenovanje tega instituta, tesno povezan s posestjo. S priposestvovanjem se lahko pridobi LP na premininah in nepremininah, solastninski dele in etana lastnina, od omejenih stvarnih pravic pa tiste, ki dajejo pravico do posesti tuje stvari oz. tiste izvrevanje katerih se varuje s posestnimi zahtevki (stvarne slunosti in stavbna pravica). Ne moreta pa se priposestvovati zastavna pravica in zemljiki dolg. Priposestvovanje varuje interese priposestvovalca s tem, da mu po daljem asu dobrovernega izvrevanja LP to pravico na kodo pravega lastnika stvari tudi prizna. e bolj kot posameznega priposestvovalca pravni red varuje pravni promet, ki ga poosebljajo tretji, ki na podlagi dejstva, da priposestvovalec izvruje svojo LP, utemeljeno sklepajo, da to pravico tudi ima, in z njim sklepajo pravne posle. Priposestvovanje je originaren nain pridobitve LP, kar pomeni, da priposestvovalec naeloma pridobi novo LP brez omejitev., zlasti v obliki omejenih stvarnih pravic, ki so bremenile pravico predhodnika. Te pravice torej s priposestvovanjem prenehajo. Priposestvovanje bi lahko oznaili za nesamostojen nain pridobitve pravic. Mogoe je namre le, e je nekdo pridobil lastniko posest stvari, vendar hkrati s posestjo ni pridobil tudi LP, ker niso bile izpolnjene v se predpostavke za njeno pridobitev. Priposestvovanje torej naknadno sanira prvotno neveljavne pridobitve LP. Razlog, da pridobitelj ne pridobi LP, so zlasti napake v zavezovalnem ali razpolagalnem pravnem poslu. Za napako v zavezovalnem pravnem poslu gre zlasti v primerih, ko je ta e od vsega zaetka nien ali pa je pozneje razveljavljen ali razdrt z uinkom ex tunc. Lahko je neveljaven tudi zaradi kritve oblinostnih predpisov. Neveljavnost zavezovalnega pravnega posla zaradi kavzalnosti sproi domino efekt, tako da je neveljavno celotno razpolaganje. Primera str. 252. Pridobitev LP s priposestvovanjem je mogoa tudi v primerih, ko priposestvovalec kot dedi pridobi posest stvari v dobri veri, misle, da je postal lastnik, ker izhaja iz napane predpostavke, da je stvar pripadala zapustniku. Primeri str. 253. Praktini pomen priposestvovanja

61

Ko govorimo o praktinem pomenu priposestvovanja, je treba razlikovati med priposestvovanjem nepreminin in priposestvovanjem preminin. Na nepremininskem podroju obstaja ZK, ki zagotavlja javnost pravnega stanja nepreminin. Podatki v ZK so v veliki veini pravilni, zato so primeri, ko je nekdo zaradi napanih podatkov v zmoti, zelo redki. Kdor se vpie v ZK kot lastnik nepreminine, lastninsko pravico tudi pridobi. e se LP ne pridobi e z vpisom, pa se poloaj praviloma uredi e pri prvi naslednji odsvojitvi nepreminine. Naelo zaupanja v ZK na nepremininskem podroju uinkuje dvakrat. Najprej sanira napake v razpolagalni sposobnosti, tako da v teh primerih neveljavne pridobitve LP sploh ne more biti. e je razlog za neveljavno pridobitev LP napaka v zavezovalnem ali razpolagalnem pravnem poslu, pa pridobitelj ni varovan. Vendar pa se ta napaka preko naela zaupanja v ZK posredno sanira e pri prvi naslednji odsvojitvi nepreminine. Primer str. 254. Nekoliko drugae je na premininskem podroju, kjer ni absolutno uinkujoih predkupnih in odkupnih pravic, prav tako ne oblinostnih predpisov glede zavezovalnega ali razpolagalnega pravnega posla. e vseeno pride do neveljavnega razpolaganja, pa se te napake spet veinoma uredijo pri naslednji odsvojitvi dobrovernemu tretjemu. Opozoriti pa je treba na pomembno razliko med 10. in 64. l. SPZ. Prva ureditev varuje vse dobroverne pridobitelje, druga pa samo tiste, ki so pravico pridobili na podlagi odplanega pr. posla. e gre za neodplane pridobitve na premininskem podroju, tretji ni varovan. V teh primerih je pomembno, da po preteku treh let od transakcije LP lahko pridobi s priposestvovanjem. Praktini pomen priposestvovanja kot naina pridobitve LP je razmeroma majhen. Dobroverni pridobitelj namre prek ureditve pridobitve LP a non domino in naela zaupanja v ZK pridobi LP oz. omejeno stvarno pravico. Tako mu ni treba akati, da se iztee priposestvovalna doba, razen e gre za neodplane pridobitve preminin. Pomen priposestvovanja je veji v dokaznem pravu. Dokazovanje LP na neki stvari naeloma pomeni, da mora upravienec dokazati svojo LP tako, da dokae LP vseh svojih prednikov (probatio diabolica), kar utegne biti zelo teko, e ne e nemogoe. Praviloma je mnogo laje dokazati, da je LP v vsakem primeru pridobil s priposestvovanjem, celo e kateri od prednikov ni bil lastnik. Predpostavke za pridobitev LP s priposestvovanjem Priposestvovanje temelji na treh bistvenih elementih: dobri veri priposestvovalca, izvrevanju posesti oz. lastnikih upravienj in preteku asa. Tako so tudi predpostavke za pridobitev LP s priposestvovanjem v skladu z 43. l. SPZ: - dobra vera (fides) - lastnika posest (possessio) - potek asa (tempus) Dokazno breme obstoja lastnike posesti v doloenem priposestvovalnem asu nosi priposestvovalec, medtem ko glede njegove dobrovernosti velja pravna domneva iz 9. l. SPZ, tako da mora nedobrovernost dokazovati nasprotna stranka. Dobra vera Za priposestvovanje se v naem pravu zahteva dobra vera priposestvovalca, zato nedobroverni posestnik nikoli ne more pridobiti LP s priposestvovanjem. Tako se lahko poloaj, ko ima nekdo posest, ne more pa pridobiti LP, ohrani dolga desetletja. Dobra vera posestnika je opredeljena v 28. l. SPZ, in sicer negativno. Zakonsko besedilo namre nedobrovernega posestnika opredeljuje kot tistega, ki je vedel ali bi lahko vedel, da ni upravien do posesti. A contrario lahko ugotovimo, da je dobroverni posestnik tisti, ki ne ve in ne more vedeti, da nima pravice do posesti. Ta definicija govori o pravici do posesti in se nanaa na vse posestnike, tako lastnike kot nelastnike. Ker se za priposestvovanje LP zahteva lastnika posest, lahko definicijo dobrovernega posestnika zoimo na osebo, ki ne ve in ne more vedeti, da ni lastnik stvari. Dobroverni lastniki posestnik je torej tisti, ki je v opraviljivi zmoti o tem, da je lastnik stvari. Vpraanje dobrovernosti priposestvovalca se nanaa na njegovo miljenje glede njegove LP, in ne na njegovo miljenje glede pravice neke druge osebe. Kdor je pridobil posest v sklopu pravnoposlovne pridobitve stvari, ki je zaradi nekega njemu neznanega razloga neveljavna. Tako je pridobil zgolj lastniko posest ne pa LP (tisti, ki je pridobil posest stvari z dedovanjem, zmotno

62

misle, da je bil njegov posestni prednik, zapustnik, lastnik stvari; tisti, ki najde in si prisvoji stvar, za katero je zmotno mislil, da jo je njen lastnik opustil). Primer str 256. Kdaj je priposestvovalec v opraviljivi zmoti glede obstoja svoje LP? V primerih, ko misli, da so stekle vse predpostavke za pridobitev LP. Opraviljiva zmota v skladu z naelom ignorantia iuris nocet ne more temeljiti na nepoznavanju prava.

Opraviljiva zmota glede obstoja lastninske pravice prednika V veini primerov priposestvovalec ne pridobi LP, temve samo posest, ker njegov posestni prednik ni bil lastnik stvari. Ali je priposestvovalec vedel oz. bi moral vedeti, da njegov posestni prednik ni bil lastnik stvari? Na nepremininskem podroju je kljunega pomena ZK. Priposestvovalec bo praviloma v dobri veri glede obstoja LP svojega prednika, le e bo ta kot lastnik vpisan v ZK. Na premininskem podroju pa ima publicitetno funkcijo praviloma posest. Tako je priposestvovalec v dobri veri praviloma tedaj, ko ta dobra vera temelji na posesti njegovi posestnega prednika. Gre predvsem za to, da priposestvovalec ne sme imeti razlogov, da bi kljub posesti dvomil, ali je bil njegov posestni prednik lastnik stvari. Za obstoj dobre vere so lahko pomembni tudi drugi dejavniki. Pri motornem vozilu je bolj od posesti pomembno, da je prodajalec kot lastnik vpisan v prometnem dovoljenju. Glede nevpisanih nepreminin je naa praksa sprejela dokazovanje lastnitvo z originalno pogodbo o prodaji nepreminine, v kateri je tisti, ki naj bi bil lastnik nepreminine, naveden kot kupec. e gre za verigo odsvojitev pa mora prednik predloiti originalne pogodbe o vseh odsvojitvah. Opraviljiva zmota glede drugih pogojev za pridobitev lastninske pravice Pri pravnoposlovni pridobitvi mora obstajati zlasti dobra vera glede veljavnosti zavezovalnega posla in iz njega izvirajoega pravnega naslova. Enako velja za razpolagalni pravni posel. Primer 258. Izvenknjino priposestvovanje Postavlja se zlasti vpraanje ali je lahko v dobri veri glede pridobitve LP priposestvovalec, ki se ni vpisal v ZK kot lastnik nepreminine. Pri pravnoposlovni pridobitvi vpisanih nepreminin pridobitelj lahko misli, da je postal lastnik, samo tedaj, e se je vpisal v ZK. e je ostal vpisan nekdo drug, pridobitelj ve ali bi moral vedeti, da e ni pridobil LP. Ne moremo pa zagovarjati stalia, da je lahko v dobri veri izkljuno tisti pravnoposlovni pridobitelj, ki se je vpisal v ZK. Izjeme bodo upraviene tedaj, ko razlogov da pridobitev ni bila vpisana ne bo mogoe pripisati pridobitelju. Primer 259. Drugae je pri dedovanju, kjer se pridobi LP ex lege, brez vpisa v ZK, prav tako pri pridobitvi na podlagi odlobe dravnega organa, kjer se pridobi LP s pravnomonostjo sodne oz. dokonnostjo upravne odlobe, spet brez vpisa v ZK. V obeh primerih je mogoe, da priposestvovalec v dobri veri zaupa v veljavnost svoje pridobitve, za kar ni treba da bi se vpisal v ZK. e je pridobitev z dedovanjem ali odlobo neveljavna, obstaja monost izvenknjinega priposestvovanja. Je edini nain priposestvovanja nepreminine, ki ni vpisana v ZK. Tu ni pomembna pravna podlaga, na kateri je priposestvovalec pridobil posest. Tako je izvenknjino priposestvovanje mogoe tudi, e je bila posest pridobljena v okviru pravnoposlovne pridobitve. Dobra vera pravne osebe Dobra vera pravne osebe se doloi na podlagi dobre vere organov in drugih oseb, za katere je glede na njihovo delavno podroje pomembno, da stvar pripada pravni osebi. Poleg organov pravne osebe so lahko pomembne tudi osebe, za katere je glede na njihovo delavno podroje pomembno, da stvar pripada pravni osebi (skladinik, vodja parka,). e je direktor dobroveren, skladinik pa ne, bo skladinikova nedobrovernost vseeno povzroila nedobrovernost pravne osebe.

63

Dobra vera pri priposestvovanju solastnine in skupne lastnine e gre za priposestvovanje solastnine je potrebna dobra vera vseh sopriposestvovalcev. Neizpolnjevanje predpostavke pri enem od njih prepreuje priposestvovanje celotne stvari. Primer 260. Pri skupni lastnini je povezanost med skupnimi lastniki tako mona, da nedobrovernost enega samodejno pomeni tudi nedobrovernost drugega, tako, da je priposestvovanje delea izkljueno.

Lastnika posest S priposestvovanjem lahko dobi LP le lastniki posestnik. Iz ureditve pridobitve LP a non domino izhaja, da posest, pridobljena s posestnim konstitutom, ne zadostuje za dobroverno pridobitev LP. Priposestvuje se lahko le tista posest, ki je vidna navzven in vzbuja videz, da je posestnik tudi lastnik stvari. e je stvar izroena s posestnim konstitutom, priposestvovalni rok torej ne zane tei v trenutku dogovora o posestnem konstitutu, ampak ele ob dejanski izroitvi stvari. Primer 261. Drugae je pri izroitvi na dolgo roko, kjer je obvestilo tretjega o prenosu posesti konstitutiven pogoj tradicije. V tem primeru prav to obvestilo daje tradiciji zahtevano publiciteto, zato priposestvovalni rok zane tei takoj, ko je tretji o transakciji obveen. Pretek asa Doloen je 10-letni priposestvovalni rok za nepreminine in 3-letni za preminine. Priposestvovalna doba zane tei tisti dan, ko je priposestvovalec postal dobroverni lastniki posestnik stvari, kona pa se z iztekom zadnjega dne te dobe. Posestnik mora biti v dobri veri ves as trajanja priposestvovalne dobe. e je bil najprej dobroveren, potem pa izvedel za dejstva in/ali okoliine, ki kaejo na to, da ni lastnik stvari, se priposestvovalna doba pretrga. Mala fides superveniens nocet. V priposestvovalni as se vteva tudi, ko se posestni predniki sedanjega dobrovernega lastnikega posestnika imeli stvar v posesti kot dobroverni lastniki posestniki. To velja tako pri univerzalnem (dedovanje) kot pri singularnem nasledstvu. Dejstvo, da je bil posestni prednik nedobroveren, ne izkljuuje dobrovernosti posestnega naslednika. Vendar pa se nedobroverna posest prednika ne vteva v priposestvovalno dobo njegovega pravnega naslednika. Priposestvovanje se praviloma pretrga, e priposestvovalec izgubi lastniko posest, npr. e stvar prenese tretjemu. Drugae je, e priposestvovalec izgubi posest proti svoji volji. V priposestvovalni as se vteva as, ko posestnik neodvisno od svoje volje ni mogel izvrevati posesti. Ta as se vteva v priposestvovanje, vendar samo pod pogojem, da priposestvovalec vnovi pridobi stvar v lastniko posest. Omejitve priposestvovanja Na javnem dobru in drugih stvareh, ki so zunaj pravnega prometa ni mono dobiti LP s priposestvovanjem. Izvenknjino priposestvovanje in naelo zaupanja v ZK Pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti v kodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, e preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo. Primer 263. Posledice priposestvovanja glede tretjih V trenutku, ko nekdo s priposestvovanjem pridobi LP, LP dotedanjega lastnika preneha. Praviloma prenehajo tudi vse omejene stvarne pravice. Ostanejo pa tiste, ki jih je pridobitelj spotoval v priposestvovalnem asu ali pa jih sam ustanovil. Prilastitev Splono LP se pridobi s prilastitvijo (okupacijo) v primeru, ko najditelj najde preminino, ki nima lastnika, ter jo vzame v posest z namenom, da si jo prilasti. Prilastitev je mogoa samo na premininah, saj ima nepreminina vedno lastnika.

64

Nikogarnja stvar Ena od kljunih predpostavk za pridobitev LP s prilastitvijo je, da gre za nikogarnjo stvar (res nullius). Nikogarnja stvar je tista, ki e nikoli ni imela lastnika, ali tista, ki jo je njen lastnik opustil (res derelicta). (ribe, koljke v morju, divjad v gozdu LP se pridobi na podlagi posebnih predpisov). Pridobitev LP s prilastitvijo je tako praktino omejena na tiste stvari, ki jih je lastnik opustil. Stvar se teje za opueno, e njen lastnik nedvoumno izrazi voljo, da je ne eli ve imeti v lastnini. Primer 265. e je lastnik stvar zaloil tako, da je ne more ve najti, ne gre za opustitev, tudi e jo preneha iskati, ker misli, da je ne bo ve nael. e nekdo zmotno vzame v posest stvar za katero misli, da je opuena, ne pridobi LP z okupacijo, lahko pa jo priposestvuje. Primer 266. Vzeti v posest - LP se pridobi, ko najditelj vzame stvar v posest. Prav tako se pridobi LP, e najditelj ne vzame stvari v svojo neposredno posest, temve to po njegovem nalogu stori nekdo drug. Prilastitveni nameni najditelj mora imeti prilastitveni namenom. Najdba Poteni pridobitelj lahko pridobi LP na najdeni stvari ne glede na to, da ta ima lastnika, e izpolni obveznosti, ki mu jih nalaga 51. l. SPZ. Obveznosti najditelja Poglavitna obveznost najditelja je, da o najdbi obvesti lastnika najdene preminine ali osebo, za katero utemeljeno meni, da je upraviena do prevzema stvari za njenega lastnika. Najditelj ima to dolnost le, e vzame stvar, ki jo je nael, v posest. Najditelj postane nelastniki posestnik. e pa najditelj vzame stvar v posest z namenom, da si jo prilasti, postane lastniki posestnik, vendar nedobroverni. e najditelj ne pozna lastnika ali osebe, ki je upraviena do stvari, ali njenega naslova, kar je tudi najpogosteji primer, mora najdbo prijaviti policiji. e se najdena stvar lahko pokvari ali e so z njenim vzdrevanjem povezani nesorazmerni stroki, jo policija lahko proda na javni drabi ali po dnevni ceni. Izjema velja za primere, ko je vrednost najdbe neznatna. Takne najdbe ni treba prijaviti policije. e najditelj pozna lastnika ali osebo, za katero utemeljeno meni, da je upraviena do prevzema stvari, mora vseeno obvestiti osebo. Pridobitev lastninske pravice Najditelj, ki je izpolnil obveznost obvestitve ali osebe, ki je upraviena do prevzema stvari oz. prijave policiji, pridobi LP na najdeni stvari po preteku enega leta od obvestitve oz. prijave. e upravienec v enoletnem roku zahteva izroitev stvari, lahko najditelj zahteva povrailo za izdatke, ki jih je imel z najdeno stvarjo. Nagrade SPZ ne predvideva. e ima najditelj stvar v hrambi, ima na stvari pridrno (retencijsko) pravico. Najdba zaklada Najditelj je najdbo vedno dolan prijaviti policiji. Zaklad je opredeljen kot stvar veje vrednosti, ki je bila tako dolgo skrita, da ni ve mogoe najti njegovega lastnika. e je lastnika mogoe ugotoviti ne glede na vrednost stvari, ne gre za najdbo zaklada, ampak za navadno najdbo. Primer, ko je lastnik sicer znan, vendar je pogrean ali je umrl, in se ne more ugotoviti kdo so njegovi dedii, se obravnava enako kot da lastnik ni znan. Zaklad je lahko le premina stvar. Zaklad po enakih delih pripade najditelju in lastniku preminine ali nepreminine, v kateri je bil najden. LP se tako pridobi e z najdbo. Zdruitev (spojitev, pomeanje, zlitje, prirast)

65

Razlikujemo dve vrsti zdruitve. Spojitev je spojitev trdnih snovi, pomeanje oz. zlitje pa pomeanje zrn, tekoin in plinov. e zdruene stvari z zdruitvijo spremenijo svojo identiteto tako, da nastane nova stvar ali da izgubijo svojo samostojnost, ima zdruitev tudi pravne posledice. Z zdruitvijo nastane nova, sestavljene stvar. V tem primeru LP na zdruenih stvareh preneha, na novi sestavljeni stvari pa originarno nastane nova LP. V tem primeru govorimo o spojitvi ali zdruitvi (v ojem pomenu). Pri zdruitvi stvari, od katere se ena teje za glavno stvar, pa z zdruitvijo ne nastane nova stvar, temve stranske stvari vedno postanejo sestavine glavne. Tudi v tem primeru LP na stranskih stvareh preneha, medtem ko LP na glavni stvari ostane in se raziri na nove sestavine. V tem primeru govorimo o prirasti. Zdruene stvari so pred zdruitvijo lahko pripadale enemu ali razlinim lastnikom. V prvem primeru lastnik prvotnih stvari postane tudi lastnik zdruene stvari oz. razirjene glavne stvari. e pa stvari pripadajo razlinim lastnikom je osnovno pravilo, da pri spojitvi in pomeanju lastniki prvotnih stvari postanejo solastniki zdruene stvari. Viina njihovih solastnikih deleev se doloi glede na vrednost prvotnih stvari. Pri prirasti se LP na glavni stvari raziri e na nove sestavine glavne stvari. Spojitev Premine stvari, ki pripadajo ve osebam se zdruijo v novo, enotno, premino stvar tako, da postanejo njene sestavine. Povezava mora biti dovolj trdna. Na novi stvari nastane solastnina. Viina deleev se doloi po vrednosti posameznih delov. e ima delo, ki je vloeno v zdruitev, samostojno vrednost, ne gre za navadno spojitev, temve veljajo pravila glede izdelave nove stvari. e se ena od spojenih stvari lahko teje za glavno stvar, pride do premininske prirasti. Pomeanje in zlitje Pomeanje je poseben primer spojitve trdnih snovi, ki so razdrobljene v majhne delce tako, da je njihova loitev bodisi nemogoa bodisi povezana z nesorazmernimi stroki. O zlitju pa govorimo pri spojitvi tekoin in plinov. Naeloma ne pomenita nove, sestavljene stvari, eprav so mogoe izjeme (coctail). Lastniki pomeanih oz. zlitih snovi praviloma postanejo solastniki meanice oz. zlitine, njihovi solastniki delei pa se doloijo v sorazmerju z vrednostjo, ki so jo imele posamezne snovi ob pomeanju oz. zlitju. Praviloma bo prilo do solastnine, eprav ena od pomeanih stvari koliinsko prevladuje. Ni pa izkljuena niti premininska prirast. Prirast O prirasti govorimo, e se LP na glavni stvari raziri na sprva samostojno stransko stvar, ki postane sestavina glavne stvari. Sestavine so namre pravno nesamostojne in nujno delijo pravno usodo glavne stvari. Kljuno je razlikovanje med glavnimi in stranskimi stvarmi, ker stranske vedno prirastejo h glavnim. Razlikujemo prirast preminine k nepreminini (nepremininska rast) in prirast preminine k preminini (premininska rast). Prirast je originaren nain pridobitve LP na podlagi zakona, pri katerem se LP na glavni stvari raziri na sprva samostojno stvar, ki je postala sestavina glavne stvari. S spojitvijo z glavno stvarjo samostojna fizina eksistenca stranske stvari preneha in preneha tudi njena pravna eksistenca. Na premini stvari, ki je postala sestavina druge prenehajo tudi (fiduciarna) LP in morebitne pravice tretjih. Primer str. 272. Nepremininska prirast: e se neka samostojna preminina z nepreminino tako spoji (ali vgradi vanjo), da postane njena sestavina, samostojna LP na preminini preneha. Hkrati pa se LP na nepreminini raziri e na preminino. Izjema: stavbna pravica omogoa, da je ena oseba lastnik zemljia, druga pa lastnik stavbe, ki se zgradi na tem zemljiu. Premininska prirast: Do prirasti preminine k drugi preminini pride ob spojitvi ali pomeanju dveh ali ve preminin, ki pripadajo razlinim lastnikom in od katerih se ena teje za glavno stvar. e med zdruenimi stvarmi ni hierarhinega odnosa, gre za spojitev ali pomeanje.

66

e se ena od spojenih stvari teje za glavno stvar, ne nastane nova, sestavljena stvar, temve glavna stvar ohrani svojo identiteto, stranska pa postane njena sestavina. Premininska prirast se od spojitve razlikuje po tem, da se ena od spojenih stvari teje za glavno stvar. Zato je razlikovanje med spojitvijo in premininsko prirastjo kljuno kaj se teje za glavno stvar. Poglavitno merilo je splono preprianje.

Izdelava nove premine stvari Izdelava nove stvari je originaren nain pridobitve LP, ki je mogo izkljuno na premininskem podroju. Pri izdelavi nove stvari s predelave spremenijo svojo fizino in pravno identiteto, tako da LP na njih preneha in na novo nastane na novi stvari. Pomembno je delo, ki ga v izdelavo vloi izdelovalec, in ima samostojno vrednost. Pri izdelavi nove stvari razlikujemo dva osnovna poloaja. Prvi je ta, da izdelovalec izdela novo stvar iz lastnega materiala izdelovalec postane lastnik nove stvari. Drugi poloaj pa nastopi, e izdelovalec tudi ni hkrati (vsega) materiala. V tem primeru je ureditev pridobitve LP tehtanje interesa lastnika materiala, ki je opredmeten v vrednosti materiala na eni strani in interesa izdelovalca, ki se kae v vrednosti dela, na drugi strani. Dobro ali slabovernost izdelovalca glede LP na materialu ni pomembna. V primeru spojitve nepreminine s preminino oz. obdelave nepreminin, nikoli ne nastane nova stvar, temve vse izboljave zemljia prirastejo k nepreminini. O izdelavi nove stvari lahko govorimo le, ko osnovna stvar (oz. ve stvari) s predelavo izgubi svojo fizino identiteto in se spremeni v novo stvar. Kot izdelava nove stvari se teje tudi obdelava povrine s pisanjem, risanjem, slikanjem, tiskanjem, graviranjem in na drug podoben nain. Izdelovalec je predvsem tisti, ki sam izdela novo stvar. Vendar ni treba, da delo opravi sam. Prav tako se teje za izdelovalca tisti, ki da izdelati novo stvar prek nekoga drugega. Za opredelitev izdelovalca je torej pomembno, da izdela ali da izdelati stvar zase, po lastni iniciativi, in ne po naroilu nekoga drugega. e je izdelovalec lastnik vsega materiala, potem postane tudi lastnik nove stvari. e je lastnikov materiala ve, postanejo solastniki nove stvari. Njihovi delei pa se doloijo v sorazmerju z vrednostjo, ki so jo imeli materiali pred predelavo. e izdelovalec ni lastnik vsega materiala, pridobi LP na novi stvari z izpolnitvijo pogojev: - da nekdo zase izdela ali si da izdelati novo stvar iz delno tujega materiala - da vrednost dela ni bistveno nija od vrednosti materiala Prav tako ni pomembno, ali je bil izdelovalec v dobri ali slabi veri. LP pridobi celo, e je vedel, da material ni njegov ali ga je ukradel. Bivi lastniki materiala imajo proti izdelovalcu obogatitveni zahtevek, prav tako lahko nastopi odkodninska odgovornost ali celo kazenska odgovornost. Izdelovalec pridobi LP tudi, e je vrednost vloenega dela nija od vrednosti tujega materiala. Le e je vrednost dela bistveno nija od skupne vrednosti materiala, ki ni pripadal izdelovalcu, ta ne pridobi LP. Nova stvar pripade lastniku materiala. Pravice tretjih pri zdruitvi in izdelavi nove stvari e LP zaradi premininske ali nepremininske prirasti, spojitve, pomeanja ali izdelave nove stvari preneha, samodejno prenehajo tudi pravice tretjih na stvareh, ki so prenehale samostojno obstajati. Samo na preminine se nanaa primer, ko bivi lastnik stvari, ki je prenehala samostojno obstajati, pridobi solastninsko pravico na enotni oz. novi stvari ali postane njen edini lastnik. V tem primeru na njegovem solastnikem deleu ali enotni oz. novi stvari oivijo pravice, ki so bremenile preminino, ki mu je pripadala. Ius tollendi: je dan dobrovernemu in nedobrovernemu lastnikemu posestniku, ki mora stvar vrniti lastniku. Posestnik ima pravico, da tisto kar je storil za lastno zadovoljstvo ali za olepanje glavne stvari, loi in obdri. Pogoj je, da je izboljavo oz. olepavo mogoe loiti od glavne stvari brez pokodbe. Primer 278.

67

Pridobitev lastninske pravice na plodovih Naravni plodovi so sestavine matine stvari in ne morejo biti predmet samostojnih stvarnih pravic. ele z loitvijo postanejo samostojne stvari in so lahko objekt posebnih stvarnih pravic. Lastninska pravica na plodovih pripade praviloma lastniku matine stvari. Kdo je opravil loitev ni pomembno. Podobno kot lastnik LP na plodovih z njihovo loitvijo od glavne stvari pridobi tudi dobroverni lastniki posestnik glavne stvari. LP na plodovih pridobi tudi oseba, ki ima na podlagi pravnega razmerja z lastnikom glavne stvari pravico do plodov (uitkar, zakupnik) Ne glede na LP in druge pravice na matini stvari vsakdo pridobi LP na gozdnih sadeih, gobah in drugih prosto rastoih rastlinah. V teh primerih gre za privilegirano okupacijsko pravico. e plodovi padejo ez mejo na sosednjo nepreminino oz. e segajo ez mejo na sosednjo nepreminino, pripadejo lastniku sosednje nepreminine. 4. POSEBNI PRIMERI PRIDOBITVE LASTNINSKE PRAVICE Gradnja prek meje Splono LP na zemljiu se raziri na zgradbo, ki se na zemljiu zgradi. Ni drugae ni e nekdo zgradi zgradbo deloma na svojem in deloma na sosednjem zemljiu. Del zgradbe na sosednjem zemljiu postane sestavina sosednjega zemljia in preide v last lastnika sosednje nepreminine. Enako velja, e gre za gradbeni objekt, ki sega pod ali nad tuje zemljie. Gradnja ez mejo praviloma ni v skladu z gradbenimi predpisi, kar pomeni, da gre za rno gradnjo, in je torej monost uporabe 47. SPZ izkljuena. Ureditev odnosov med sosedoma Gradnja ez mejo je poseben primer prepovedane imisije gre za poseg v LP soseda. Stranki urejata medsebojna razmerja predvsem na podlagi dogovora. Tako se lahko dogovorita zlasti za spremembo meje, za slunost ali stavbno pravico v korist graditelja, ki mu bo omogoila imeti del zgradbe na sosednjem zemljiu. Pravne posledice, ki jih doloa 47 SPZ, pridejo v potev le, e stranki ne moreta skleniti dogovora. Sodie v nepravdnem postopku odloi o ureditvi medsebojnih razmerij. Sodie mora upotevati zlasti dejstvo, da je gradnja ez mejo grob poseg v LP lastnika sosednje nepreminine. Ta ima pravico zahtevati ustavitev gradnje ali vrnitev v prejnje stanje. Le izjemoma prideta v potev nova doloitev meje in primerna odkodnina. Sodie upoteva okoliine: - velikost in namembnost zgradbe, ki sega ez mejo - velikost sosednjega zemljia - oddaljenost npr. stanovanjskega ali poslovnega objekta lastnika sosednjega zemljia od meje Sodie lahko doloi lastniku nepreminine primerno odkodnino in novo mejo med sosednjima nepremininama. Tako lahko odloi le, e bi bile posledice vzpostavitve prvotnega stanja v oitnem nesorazmerju s kodo, ki jo zaradi gradnje pretrpel lastnik nepreminine. Z odlobo o doloitvi nove meje sodie mejo med zemljiema postavi tako, da se graditeljevo zemljie povea za tisti del sosednjega zemljia, na katerega sega gradnja. Pri tem se LP pridobi na podlagi odlobe dravnega organa (sodia), tako da vpis v ZK nima konstitutivnega uinka. V obravnavanem primeru lahko govorimo o horizontalni akcesiji, ker se je LP razirila v horizontalni smeri. Horizontalna akcesija je v naem pravu mogoa le, na podlagi pravnega posla ali odlobe dravnega organa, medtem ko do vertikalne akcesije pride na podlagi zakona. Aktivna in pasivna legitimacija SPZ kot stranki v postopku ureditve medsebojnih razmerij doloa oba lastnika sosednjih nepreminin. Izkljuuje pa aktivno in pasivno legitimacijo oseb, ki so zgolj nelastniki posestniki tuje nepreminine. Drugae velja glede dobrovernega lastnikega posestnika, zlasti kupca, ki je e dobil posest nepreminine, ni pa se e vpisal v ZK. S kupcem

68

lahko izenaimo tudi osebe, ki pridobijo LP na podlagi drugih pogodb o odsvojitvi (menjalna, darilna in izroilna pogodba). Izboljava tuje nepreminine Splono Vse izboljave nepreminine prirastejo k tej nepreminini. Z vidika LP to pomeni, da se LP na nepreminini na podlagi zakona samodejno raziri na vse izboljave (premine stvari), ki so s spojitvijo (vgradnjo ipd.) postale sestavine nepreminine. Negativni premoenjskopravni uinki za graditelja pa se kompenzirajo na obligacijskopravnem podroju, in sicer v skladu z naeli neupraviene obogatitve. Graditelj torej ne glede na vrednost svojega vlaganja v primerjavi s prvotno vrednostjo nepreminine ne pridobi (so)lastninske pravice na nepreminini, ampak zgolj obligacijskopravni, obogatitveni (verzijski zahtevek) na povrnitev vrednosti vlaganja. Poleg verzijskega zahtevka nae pravo pozna tudi monost posebne stvarnopravne reparacije, pri emer graditelju namesto denarne reparacije pripade solastninski dele na nepreminini, spet v sorazmerju z vrednostjo njegovega vlaganja. Graditelj ima monost pridobitve solastninskega delea le, e se je o tem posebej dogovoril z lastnikom nepreminine. Mogoa je torej zgolj na pravnoposlovni podlagi. Dovolitev gradnje (vlaganja) Privolitev lastnika nepreminine ima za posledico, da je treba upotevati tudi posebna pravila 48. SPZ, kar pomeni zlasti uporabo za graditelja ugodnejih pravil o zastaranju verzijskega zahtevka. Za dogovor o dovolitvi vlaganja se ne zahteva nobena posebna oblika, razen e je z dogovorom o pridobitvi oziroma priznanju solastninskega delea zdruen v enotno pogodbo. Prav tako ni zahtevan dogovor dveh strank, zadostuje e enostranska izjava lastnika nepreminine. Pravna posledica dogovora je, da graditelj lahko gradi in da lastnik nepreminine gradnje, ki je v skladu s tem dogovorom, ne sme ovirati ali celo prepreiti (npr. z zahtevkom za vrnitev v prejnje stanje). Verzijski zahtevek Graditelj ima do lastnika nepreminine zahtevek a povrnitev vrednosti vlaganja. Gre za obogatitveni verzijski zahtevek. Poglavitna posebnost ureditve 48. SPZ, v primerjavi s splonimi pravili OZ o verzijskih zahtevkih so specifina pravila glede zastaranja. Obogatitveni zahtevek graditelja zastara v petih letih (OZ), v skladu s SPZ pa ne zane zastaralni rok tei ob konanju gradnje, ampak ele ko graditelj izgubi (so)posest nepreminine. Ta ureditev se mono razlikuje od ureditve zastaranja v OZ. Pridobitev solastninskega delea Solastninski dele se pridobi z vpisom v ZK na podlagi listine, ki vsebuje ZD. Gre za poseben primer pravnoposlovne pridobitve LP, ki je podoben pridobitvi LP na podlagi prodajne pogodbe ali druge pogodbe o odsvojitvi. Tako morajo biti izpolnjene splone predpostavke za prenos LP na nepreminini: - veljaven zavezovalni posel iz katerega izhaja pravni naslov - razpolagalni posel in izpolnjeni drugi pogoji, ki jih doloa zakon (pridobitni naini) - razpolagalna sposobnost prenosnika Zavezovalni posel je pogodba o priznanju oz. pridobitvi solastnikega delea, s katero se lastnik nepreminine zavee, da bo graditelju priznal solastninski dele na nepreminini, ki bo v sorazmerju z vrednostjo vlaganja. Ta pogodba SPZ je praviloma zdruena z dogovorom, o dovolitvi gradnje oz. vlaganja, lahko pa gre za posebno pogodbo. Sklenjena mora biti v pisni obliki, ampak oblika ni prepisana ad valorem, obstoj pogodbe se lahko dokazuje tudi s priami. V praksi je treba pisno pogodbo skleniti najkasneje tik pred vloitvijo predloga za vpis v ZK. Pri prodaji solastninskega delea lastnik nepreminine odsvoji solastninski dele in od kupca prejme ustrezno kupnino. Lastnik pogodbe o prodaji ni dolan skleniti, ker kupcu niesar ni dolan. ele s pogodbo se zavee k prenosu solastninskega delea, seveda proti plailu kupnine. Gre torej za lastnikovo dajatev v naravi proti kupevi dajatvi v denarju. Pri pogodbi o priznanju solastnikega delea lastnik sicer odsvoji solastninski dele na nepreminini, vendar zanj ne prejme nobene protidajatve. Te tudi ne more biti, ker lastnik ne odsvoji v pravem pomenu besede, temve z odsvojitvijo solastninskega delea plaa graditelju nadomestilo za neupravieno obogatitev. Priznanje solastninskega delea ni ni drugega kot alternativno poplailo graditeljeve terjatve iz naslova neupraviene obogatitve.

69

Pogodba o priznanju solastninskega delea je podobna tudi pogodbi o priznanju priposestvovanja (posadni listini). Vendar je podobnost zgolj navidezna. Pogodba o priznanju priposestvovanja je pogodba, s katero lastnik nepreminine prizna izvenknjino pridobitev nasprotne stranke. Ta je s priposestvovanjem na podlagi zakona e pridobila lastninsko ali kako drugo stvarno pravico (zlasti slunost). Pogodba zgolj omogoa vpis v ZK, ki je deklaratorne narave. Pri vlaganju v tujo nepreminino pa ne glede na voljo lastnika nepreminine in graditelja ne more biti izvenknjine pridobitve solastninskega delea, temve je zanjo potrebna pravnoposlovna pridobitev, pri kateri je vpis v ZK konstitutiven. Za pridobitev solastninskega delea je potrebno tudi zemljikoknjino dovolilo, kot razpolagalni posel. ZD je v tem primeru pravni posel lastnika nepreminine ali klavzula v pogodbi o priznanju solastninskega delea, v kateri izjavi, da dovoljuje vpis solastninskega delea do dogovorjene viine v ZK. Podpis lastnika nepreminine na ZD mora biti overjen. Graditelj ima na podlagi dogovora o pridobitvi solastnine pravico od lastnika nepreminine zahtevati izstavitev listine za vpis v ZK. Zastaralni rok je deset let od dneva, ko graditelj izgubi posest oz. soposest nepreminine. 5. PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE Z ODLOBO DRAVNEGA ORGANA Splono LP se praviloma pridobi s pravnomono sodno ali dokonno upravno odlobo. Posebnost tega naina pridobitve je, da ima odloba dravnega organa konstitutiven uinek. Zato govorimo o pridobitvi LP z odlobo in ne na njeni podlagi. V potev pridejo le oblikovalne (konstitutivne) odlobe dravnih organov, ne pa tudi dajatvene in ugotovitvene. Tako ne gre za pridobitev LP s sodno odlobo v primeru, ko sodie ugotovi, da je nekdo priposestvoval LP. Pridobitev je bila opravljena izvenknjino, na podlagi zakona, sodie pa samo ugotavlja nastop tega dejstva. Vpis v zemljiko knjigo Sodna oz. upravna odloba ima konstitutiven uinek, zato za pridobitev LP na nepreminini ni potreben vpis v ZK. Ta je pomembne le z vidika publicitete. Primer 286. V veini primerov osebi, ki naj bi pridobila LP z odlobo dravnega organa, ni treba akati na pravnomonost oz. dokonnost odlobe, temve lahko e ob zaetku postopka z vloitvijo predloga za zaznambo spora ali postopka dosee, da rezultat postopka uinkuje tudi proti vsem pravnim naslednikom zemljikoknjinega lastnika. Poleg tega se lahko predlaga vpis predznambe pridobitve LP e pred pravnomonostjo oz. dokonnostjo odlobe. Pridobitev preminine v posest Do pridobitve pride v trenutku pravnomonosti oz. dokonnosti, ne glede na to kje oz. pri kom se stvar v tistem trenutku nahaja. Pomembno je, da novi lastnik preminino im prej pridobi v posest. Dokler je ta v posesti prejnjega lastnika ali tretje osebe, lahko ta s preminino veljavno razpolaga v korist dobrovernih tretjih. Pridobitev LP s sodno odlobo Nae pravo pozna 4 osnovne primere pridobitve LP s sodno odlobo: - prodaja v nepravdnem postopku - prodaja v izvrilnem postopku - prodaja v steajnem postopku - odvzem predmetov v kazenskem postopku Prodaja v nepravdnem postopku Postopek se uvede na predlog, kadar tako doloa zakon. e predlagatelj zahteva, se dovoli prodaja tudi brez cenitve. Te dolobe se uporabljajo tudi v postopku delitve solastnine, e o delitvi odloa nepravdno sodie in pri tem odloi, da se delitev opravi s prodajo stvari in delitvijo kupnine v skladu s solastninskimi delei. Prodaja v izvrilnem postopku

a) Nepreminine: prva sodna odloba, ki je pomembna za pridobitev LP, je sklep o domiku. S tem sklepom
sodie ugotovi, kateri ponudnik je ponudil najvijo ceno, in razglasi, da je temu ponudniku domaknjena nepreminina. e se prodaja opravi z neposredno prodajo , sodie izda sklep o domiku, potem ko ugotovi, da

70

so izpolnjeni vsi pogoji za veljavnost prodaje. V sklepu o domiku sta doloena predmet sodne prodaje in kupec kot pridobitelj LP. Po pravnomonosti sklepa o domiku in po poloitvi kupnine izda sodie sklep o izroitvi nepreminine kupcu. V tem sklepu odloi, da se nepreminina izroi kupcu in da se na njegovo ime vpie LP v ZK. Sklep se posreduje ZK-sodiu, ki po uradni dolnosti opravi vpis v ZK. Kupec pridobi LP v trenutku, ko je postal sklep pravnomoen, tako da vpis v ZK nima konstitutivnega uinka. Kupec pridobi nepreminino v posest na podlagi sklepa, kar je lahko e pred njegovo pravnomonostjo. Sklep o domiku lahko primerjamo z zavezovalnim poslom, sklep o izroitvi nepreminine kupcu pa z razpolagalnim. Pridobitev s sodno odlobo nastopi v trenutku, ko postane sklep o izroitvi kupcu pravnomoen. Vpis v ZK, ki se opravi po uradni dolnosti je zgolj deklaratoren.

b) Preminine: osrednjo vlogo ima izvritelj, ki pridobi razpolagalno sposobnost in doloi najprimerneji nain
prodaje. Izbira lahko med prodajo na javni drabi, neposredno prodajo in prodajo prek komisionarja. Izvritelj v lastnem imenu sklene pravne posle, ki so potrebni za prenos LP na stvari. Tako pri prodaji preminin, kupec ne pridobi LP s sodno odlobo, temve na podlagi pravnega posla. Zato je za pridobitev LP potrebna tudi izroitev kupcu, ki ima drugae kot pri nepremininah konstitutiven uinek. Posebnost sodne prodaje je, da ima razpolagalno sposobnost izvritelj, in ne lastnik preminine, ter da kupec pridobi LP brez omejitev, ki so bremenile LP njegovega prednika. Prodaja v steaju O izroitvi nepreminine kupcu in vpisu LP odloa steajni senat s sklepom, ki je smiselno enak sklepu o izroitvi nepreminine kupcu v izvrilnem postopku. Kupec pridobi LP z izroitvijo na podlagi prodajne pogodbe, ki jo sklene s steajnim upraviteljem oz. komisionarjem. Tudi tu gre za kupevo pravnoposlovno pridobitev LP. Odvzem predmetov v kazenskem postopku Tu se pridobi LP s kazensko odlobo. Odvzamejo se predmeti, ki so bili uporabljeni ali predvideni za KD ali so nastali s KD. LP na odvzetih predmetih pridobi drava. Pridobi se v trenutku, ko postane odloba o odvzemu pravnomona. Ti se lahko v izvrilnem postopku prodajo v korist prorauna, lahko se odstopijo muzeju ali drugemu zavodu ali pa uniijo. Pridobitev LP z upravno odlobo Gre zlasti za naslednje primere: - razlastitev - prostorske izvedbene operacije (komasacija in arondacija) - denacionalizacija Razlastitev Razlastitveni upravienec je drava ali obina. O razlastitvi v upravnem postopku na prvi stopnji odloajo upravne enote, na drugi stopnji pa ministrstvo za prostor. LP se pridobi z razlastitveno odlobo ob njeni pravnomonosti. V njej se navede podatke o nepreminini in druge obveznosti razlastitvenega upravienca. Komasacija S komasacijo se zemljia na nekem obmoju zloijo in spet razdelijo med prejnje lastnike. LP se pridobi z dokonnostjo odlobe o novi razdelitvi zemlji, ki jo na prvi stopnji izda upravni organ, na drugi stopnji pa odloa upan. Pri komasaciji kmetijskih zemlji se zemljia izroijo bodoim novim lastnikom v zaasno posest takoj po vroitvi komasacijske odlobe. Komasacijski udeleenci postanejo lastniki zemlji ele z vpisom pravnomone odlobe o novi razdelitvi v ZK Arondacija Z arondacijo se dosedanjim zemljiem arondacijskega upravienca pripojijo nova zemljia. O arondaciji odloi upravna enota z arondacijsko odlobo. Tudi LP se pridobi ele s pravnomonostjo, in ne e z dokonnostjo odlobe. Denacionalizacija

71

V denacionalizacijskih postopkih se odloa o vraanju premoenja, ki je bilo po II.sv.vojni na razlinih podlagah odvzeto v dravno korist. O zahtevkih za vrailo odvzetega premoenja odloajo obinski oz. dravni organi. Denacionalizacijski upravienec pridobi LP z dokonnostjo odlobe. 6. PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE Z DEDOVANJEM Dedovanje spada med izvedene (derivatne) naine pridobitve LP. To pomeni, da pridobijo takno LP, kot jo je imel zapustnik. Omejitve, ki so zavezovale zapustnika, zavezujejo tudi njegove dedie. To velja za vse zakonske omejitve, in tudi za vse omejene stvarne pravice. Glede obligacijskopravnih omejitev pa je treba razlikovati tiste, ki uinkujejo proti tretjim, in tiste, ki so zavezovale le zapustnika. Zapuina preide na dedie samodejno, v trenutku zapustnikove smrti. Za pridobitev se ne zahteva izpolnitev nobenih dodatnih predpostavk, kot sta izroitev preminine in vpis pridobitve nepreminine v ZK, ki se zahtevata pri pravnoposlovni pridobitvi. Dedovanje je torej primer izvenknjine pridobitve LP na nepremininah. Vpis v ZK je zgolj deklaratoren. Sklep o dedovanju nima samostojne vloge pri pridobitvi LP dediev, temve se z njim zgolj ugotovi kdo so dedii in koliken je njihov dele. Tudi e kateri od dediev ni naveden, pridobi LP v trenutku zapustnikove smrti. Enako velja glede pridobitve LP na tistih predmetih, ki v sklepu o dedovanju niso navedeni. Sklep o dedovanju se v teh primerih spremeni. Pri dedovanju nepreminin je pravnomoni sklep o dedovanju tudi listina za vpis pridobitve LP s strani dedia v ZK. Vpis se opravi po uradni dolnosti. VARSTVO LASTNINSKE PRAVICE 1. SPLONO LP se lahko varuje s posebnimi petitornimi lastninskimi tobami, kot so lastninska toba, publicijanska toba in negatorna toba, pogosto pa lastnik zaradi enostavnega in hitrega postopka vloi tobo zaradi motenja posesti. Poleg tega lahko lastnik svojo pravico varuje s popularno tobo. Sistem varstva LP z lastninskimi tobami varuje tako imetnika enovite LP kot solastnike in skupne lastnike. Tako imata tudi posamezni solastnik in skupni lastnik pravico do tobe za varstvo LP na celotni stvari. Samo solastniki pa imajo monost petitorne zaite glede svojega dela. Skupni lastnik pa monosti izbire nima in LP lahko varuje zgolj v celoti. Solastniki imajo drugae kot skupni lastniki tudi medsebojno petitorno zaito, tako da lahko svojo pravico na delu stvari varujejo tudi drug proti drugemu. 2. LASTNINSKA TOBA Splono Lastninska toba (vrnitveni zahtevek, rei vindicatio) je toba, ki je praviloma na voljo zgolj lastniku. Z njo se lahko zahteva vrnitev individualno doloene preminine od kogarkoli, ne glede na to, na em temelji posest toenca. Pogosto toeneva posest temelji na posestnem posredovalnem razmerju do tonika. V tem primeru lahko lastnik izbira med lastninsko tobo in tobo na podlagi (prenehanja) posestno posredovalnega razmerja. Lahko je pa toenec neposredni lastniki posestnik stvari, npr. tat ali tisti, ki je stvar od tatu kupil. Na nepremininskem podroju pa lastnik z reivindikacijo zahteva izpraznitev svoje nepreminine. e je LP e prela na toenca, lastninska toba ni ve mogoa. Primer 294. Posest toenca pri lastninski tobi lahko traja dalj asa. V tem primeru se postavlja vpraanje, komu pripadajo koristi od stvari. Prav tako je pomembno koga bremenijo stroki vzdrevanja in kdo nosi tveganje poslabanja ali unienja. Pravni poloaj toenca je odvisen predvsem od tega ali je v dobri veri ali ne. Lastninska toba je nezastarljiva, kar se razlaga kot posledica nezastarljivosti LP. LP in s tem monost reivindikacije pa lastnik izgubi npr., ko nekdo drug stvar priposestvuje. Dokazno breme Dokazno breme pri reivindikacijo nosi tonik. On mora:

72

stvar opisati oz. oznaiti dokazati svojo lastninsko pravico dokazati dejansko oblast toenca

Samo individualno doloena samostojna stvar je lahko predmet lastninske in drugih stvarnih pravic in s tem tudi reivindikacije. Pomembna posledica tega naela je, da reivindikacija ni mogoa, e se tonikova stvar tako pomea s stvarmi, ki pripadajo drugim subjektom , da je ni mogoe individualizirati. Nemonost individualizacije je tudi razlog, da denarja (bankovcev in kovancev) praviloma ni mogoe reivindicirati. Reivindikacija je toba, ki je na voljo samo lastniku stvari, zato mora tonik v postopku dokazati svojo LP. Pri tem zadostuje, da dokae, da je LP pridobil, njen nadaljnji obstoj pa se domneva. Nasprotna stranka pa mora dokazati, da je tonik LP izgubil. Pri originarnih je treba dokazati, da so bile izpolnjene vse predpostavke za pridobitev. Pri derivatnih pridobitvah pa je naeloma poleg lastne pridobitve LP treba dokazati tudi pridobitve LP vseh prednikov, vse do tistega, ki je pridobil na originaren nain, kar je zelo teko (probatio diabolica). Primer 296. Na nepremininskem podroju je dokaz (pridobitve) LP e laje, saj zadostuje predloitev izpiska iz ZK. Lastnik nepreminine je tisti, ki je vpisan v ZK. Pri nevpisanih nepremininah pa se dokazuje lastnitvo z verigo originalnih pogodb o odsvojitvi, ki mora segati do prvega lastnika. V veini primerov je to tisti, ki je odkupil stanovanje po Stanovanjskem zakonu iz leta 1991. Lastnik lahko zahteva vrnitev stvari le, e je ta v dejanski oblasti, to je v neposredni posesti toenca. Dejanska oblast toenca mora obstajati v asu vloitve tobe. Kot dejanska oblast se razume lastnika in nelastnika neposredna posest in tudi imetnitvo (detencija). Toenevi ugovori e je tonik dokazal svojo LP in toenevo dejansko oblast, se lahko slednji tonikovemu zahtevku upre, tako da dokae, da ima kljub tonikovi LP pravico do posesti. Ta lahko temelji na stvarnopravni ali obligacijskopravni podlagi. Pri tem je odloilno ali toeneva pravica do posesti uinkuje tudi proti lastniku. Toeneva stvarna ali obligacijskopravna pravica mora praviloma temeljiti na posestnem posredovalnem razmerju do lastnika. Vendar ni treba, da obstaja posestno posredovalno razmerje neposredno med lastnikom in neposrednim posestnikom. Po SPZ zadostuje obstoj nepretrgane verige pravnih naslovov med njima. Primer 297. Prav tako se bo uspeno uprl reivindikaciji dobroverni lastniki posestnik, ki je pridobil posest v okviru pravnoposlovne pridobitve LP, ki (e) ni pridobila uinka. Primer 298. Imenovanje prednika Imenovanje prednika (nominatio auctoris) je procesnopravni institut, ki toencu pri lastninski tobi, ki ima stvar v posesti za nekoga drugega (v tujem imenu) omogoa, da ne dokazuje svoje pravice do posesti, temve da imenuje svojega posestnega posrednika (prednika) in ga tako pozove, da sodeluje v postopku kot stranka. Primer 298. Poloaj dobrovernega lastnikega posestnika Dobroverni lastniki posestnik je tisti, ki ni vedel in ni mogel vedeti, da ni upravien imeti stvari v posesti kot svoje. Je v opraviljivi zmoti, da je lastnik stvari. Dobra vera se domneva, tako da mora nasprotna stranka dokazati nedobrovernost posestnika. Tipini primeri dobrovernih lastnikih posestnikov: - tisti, ki je pridobil preminino od nelastnika na podlagi darilne pogodbe in zato ni mogel pridobiti LP na podlagi 64.SPZ - e nevpisani kupec nepreminine, ki je e pridobil posest na podlagi veljavne prodajne pogodbe - najditelj, ki si prilasti preminino, glede katere je v opraviljivi zmoti, da jo je njen lastnik zavrgel - tisti, ki je v opraviljivi zmoti, da je stvar pridobil z dedovanjem, pa se izkae da sploh ni bil dedi ali da stvar ni pripadala zapustniku Za dobrovernega posestnika ne velja: - tisti, ki je e pridobil LP na podlagi 64.SPZ (priposestvovanje, prirast) je e lastnik stvari. - dobroverni nelastniki posestnik. Ta se v nobenem primeru ne teje za lastnika stvari, lahko pa je v opraviljivi zmoti glede svoje pravice do posesti. Tonik mora poiskati zadoenje pri nedobrovernem posestnem predniku (tatu).

73

Neobrani plodovi so sestavina stvari, zato jih mora posestnik vrniti. Gre za plodove, ki e niso obrani v asu vroitve tobe toencu, ko postane posestnik nedobroveren. Plodove, ki so bili do trenutka vroitve tobe obrani, pa lahko obdri za kar mu ni treba plaati nobenega nadomestila. Na njih pridobi LP. eprav je uporabljal tujo stvar, mu ni treba plaati nadomestila za njeno uporabo in ne odgovarja za poslabanje ali unienje stvari, ki je nastalo v asu, ko jo je imel v dobroverni posesti, to je do trenutka vroitve tobe.

Pri strokih je treba razlikovati potrebne, koristne stroke in stroke olepanja. - potrebni stroki so tisti, ki so nastali predvsem z vzdrevanjem stvari in ki bi jih imel tudi lastnik sam, e bi bila stvar pri njem. - Koristni stroki so tisti, ki niso nujno potrebni za vzdrevanje stvari, vendar poveujejo njeno vrednost DLP ima pravico do povraila potrebnih strokov. Lahko zahteva tudi povrailo koristnih strokov v toliknem deleu, kolikor se je vrednost stvari poveala. Ti stroki se povrnejo v toliknem deleu, kolikor niso zajeti s koristmi, ki jih je DLP dobil od stvari. Primer 300. DLP ima celo pravico pridrati stvar (retencijska pravica), dokler mu niso povrnjeni potrebni in koristni stroki, ki jih je imel v zvezi z njenim vzdrevanjem. Retencijska pravica se nanaa tako na preminine kot na nepremine stvari. eprav ima pravico obdrati stvar v svoji posesti, retinent ni ve lastniki posestnik, zato nima pravice do plodov, saj ta pripada le DLP. Lahko pa zadri njihovo izroitev lastniku. Olepevalne oz. luksuzne stroke je lastnik dolan povrniti le toliko, kolikor se je vednost stvari poveala. e je tisto kar je storil za lastno zadovoljstvo ali olepevalne stvari, mogoe od nje loiti brez pokodbe, ima DLP pravico to loiti in obdrati (ius tollendi). Terjatev na povrailo potrebnih in koristnih strokov zastara v treh letih od dneva vrnitve stvari lastniku. Poloaj nedobrovernega posestnika Nedobroverni posestnik je tisti, ki je vedel ali bi lahko vedel, da ni imel pravice do posesti. Posestnik je lahko nedobroveren od vsega zaetka, lahko pa postane kasneje. NLP je tat, kakor tudi DLP, ki mu je bila vroena lastninska toba. Nedobroverni posestnik nima pravice do koristi, ki jih daje stvar. Lastniku je dolan vrniti vse plodove, ki v asu vroitve tobe e niso bili obrani in so sestavina stvari. Prav tako mora vrniti vse obrane plodove, e jih e ima. Glede tistih, ki jih je porabil, odtujil ali uniil, pa je dolan povrniti njihovo vrednost. Enako velja za plodove, ki jih je pustil neobrane. Prav tako je dolan lastniku nadomestiti vrednost civilnih plodov, ki jih je e prejel. NP je tudi dolan povrniti kodo, ki je nastala s poslabanjem ali unienjem stvari, razen e bi ta koda nastala tudi tedaj, ko bi bila stvar pri lastniku. Lahko zahteva povrailo potrebnih strokov, ki bi jih imel tudi lastnik stvari, e bi bila stvar pri njem. Pravico do povraila koristnih strokov ima samo, e so koristni za lastnika. Drugae kot DLP pa nima pravice do povrnitve strokov, ki jih je imel zaradi svojega zadovoljstva ali olepanja stvari. V tem primeru se mu prizna samo ius tollendi. Nima niti retencijske pravice glede svoje terjatve na povrailo strokov. Zahtevek lastnika stvari na povrnitev vrednosti obranih in neobranih plodov in tudi terjatev nedobrovernega posestnika glede povraila strokov zastarata v treh letih od dneva vrnitve stvari. Izloitvena pravica Izloitvena pravica je pravica zahtevati, da se iz steajne mase izloi stvar, ki ne pripada steajnemu dolniku. Ima jo predvsem lastnik stvari. V tem primeru lahko govorimo o posebnem primeru lastninske tobe. Izbrisna toba Poseben primer reivindikacije je tudi izbrisna toba, ki jo lahko vloi med drugim lastnik nepreminine, e je prilo do materialnopravno neveljavne vknjibe pravice nekoga drugega, zaradi esar tonikova LP preneha, se spremeni ali omeji. Lastnik nepreminine lahko z izbrisno tobo napade neveljavne vknjibe pridobitve LP in omejenih stvarnih pravic.

74

3. PUBLICIJANSKA TOBA Vrnitev individualno doloene stvari lahko lastnik zahteva tudi s publicijansko tobo. Ta toba je toba dobrovernega lastnikega posestnika proti drugemu lastnikemu posestniku, ki ima stvar v svoji oblasti in je lahko dobroveren ali nedobroveren. e je toenec nedobroveren ima tonik v vsakem primeru pravico zahtevati vrnitev stvari. e je dobroveren pa je odloilno, kdo ima moneji pravni naslov. Moneji pravni naslov ima tisti, ki je stvar dobil odplano. e sta oba pravna naslova enako mona, ima prednost tisti, ki ima stvar v neposredni posesti. Primer 303. eprav je publicijanska toba posestna toba, se uporablja za varstvo lastninske pravice. Dobroverni posestnik je tisti, ki utemeljeno verjame, da je lastnik stvari, in pri vloitvi tobe izhaja iz predpostavke, da varuje svojo LP, in ne zgolj posest. Tako se postavlja vpraanje odnosa med publicijansko in reivindikacijo. V praksi se obe tobi prepletata. Obe imata namre isti cilj, to je vrnitev premine stvari toniku oz. izpraznitev tonikove nepreminine. Tudi predpostavke za obe tobi so v vejem delu enake. Tonik mora v obeh primerih opisati oz. oznaiti stvar in dokazati dejansko oblast toenca. Razlika je v tem, da mu pri publicijanski tobi ni treba dokazovati pridobitve LP, temve zgolj svojo dobroverno lastniko posest in dejstvo, da ima toenec stvar v posesti na podlagi ibkejega pravnega naslova. Primer 304. 4. PREPOVEDNA TOBA Prepovedna (opustitvena, negatorna) toba je posebna toba za varstvo LP. S to tobo tonik varuje svoj poloaj, e ga kdo drug protipravno ovira pri izvrevanju LP. Razlika med publicijansko in negatorno tobo, da je pri prvi posest toniku odvzeta, medtem ko ima pri negatorni tobi stvar v svoji posesti, vendar toenec to posest moti. Lahko gre za trajajoo motnjo ali ponavljajoe se motnje. e gre zgolj za enkratno motenje, negatorna toba ni mogoa. eprav je negatorna toba namenjena varstvu posesti, se od motenjske tobe bistveno razlikuje po tem, da gre za petitorno tobo, pri kateri se tonik sklicuje na svojo pravico z namenom, da se trajno uredijo lastninska razmerja, medtem ko gre pri tobi zaradi motenja posesti zgolj za provizorino zaito posesti, pri emer se ne razpravlja o pravici do posesti. Motenje mora biti protipravno. Poleg lastnika je aktivno legitimiran tudi domnevni (bonitarni) lastnik. Tonik mora dokazati: - da je lastnik ali domnevni lastnik stvari - da ga toenec v njegovi posesti protipravno vznemirja drugae kot z odvzemom stvari. Za dokazovanje LP oz. bonitarne lastnine velja enako kot pri lastninski in publicijanski tobi. Tonik navadno zahteva prenehanje vznemirjanja, prepoved bodoega vznemirjanja ali vzpostavitev prejnjega stanja. Toba ne zastara. e je nastala koda, jo lastnik lahko zahteva (njeno povrnitev) po splonih pravilih o povrnitvi kode. PRENEHANJE LASTNINSKE PRAVICE Najvekrat prenehajo tedaj, ko jo hkrati s prenehanjem derivatno ali originarno pridobi nekdo drug. V obeh primerih govorimo o relativnem prenehanju LP. Le redko pa preneha LP absolutno, kar pomeni, da stvar preneha biti samostojen predmet LP ali da LP na stvari preneha, ne da bi jo hkrati pridobil nekdo drug. Absolutno prenehanje LP je mogoe le pri preminih stvareh. Preminina se lahko opusti, unii, postane sestavina druge stvari ali pa se predela v novo stvar. Nepreminine ni mogoe opustiti. Relativno ali absolutno prenehanje lahko nastopi po volji lastnika stvari ali neodvisno od njegove volje. Primera prenehanja LP po volji lastnika sta prenos LP na podlagi pogodb o odsvojitvi in oporono dedovanje. Primera prenehanja LP neodvisno od volje lastnika pa sta zlasti priposestvovanje in prirast. LP preneha zlasti: - e LP na isti stvari pridobi nekdo drug - z opustitvijo - z unienjem stvari - v drugih primerih, ko to doloa zakon, zlasti pri prirasti, zdruitvi in izdelavi nove stvari. IV. L A S T N I N S K A P R A V I C A V E OSEB

75

Na eni stvari lahko v doloenem asovnem trenutku obstaja ena sama LP in lastninski spor je po svoji vsebini predvsem spor glede nastanka LP. To pa seveda ne pomeni, da se lastninsko razmerje ne more oblikovati kot razmerje ve oseb. Ve oseb skupaj ima lahko LP, kar ima za posledico nastanek skupnostnega razmerja. Osnovna oblika lastninskega razmerja ve oseb je solastnina., podobna oblika pa je tudi skupna lastnina. Posebna oblika razmerja ve oseb nastane z oblikovanjem etane lastnine kot posebnim nainom delitve stvari, ki ima za posledico nastanek pravice na posameznem delu stvari in posebno solastninsko razmerje na celotni stvari. SOLASTNINA 1. POJEM SOLASTNINE IN NJEN NASTANEK Solastnina je posebna oblika LP, ki pomeni pravno oblast ve oseb na isti nerazdeljeni stvari (condominium pro indivio), pri emer vsakemu od solastnikov pripada raunsko doloen dele te stvari. Solastnina zajema stvar kot celoto. Z vzpostavitvijo solastnine se vzpostavi domneva o obstoju zamiljenih idealnih delov na stvari, ki ustrezajo velikosti solastninskega delea. Razdeljena ni stvar temve LP. Solastnina ne sega na tono doloen del stvari. Fizien dele na stvari v solastnini ni doloen. Nepomembno je ali je stvar, ki je predmet solastnine deljiva ali ne. Solastnina lahko nastane na smiselno enakih podlagah kot LP, torej na podlagi zakona, odlobe dravnega organa, z dedovanjem ali pravnim poslom. Nekateri v tem primeru govorijo o konkurenci med (so)lastniki. Za tak poloaj gre, e ve oseb v konkretnem primeru pridobiva LP in izpolnjujejo za to predpisane pogoje. Solastnina lahko nastane s priposestvovanjem, e ve oseb skupaj izvruje dobroverno lastniko posest v asu, ki je potreben za priposestvovanje. Solastnina na preminini lahko nastane na podlagi zakona tudi v nasprotju z voljo solastnikov (pomeanje stvari, ki pred tem pripadajo razlinim lastnikom). e je predmet prodaje prenos LP na nepreminini, se mora ZD glasiti na predvidene solastnike in izraziti njegove solastninske delee. Posebno vpraanje pa je, ali lahko izkljuni lastnik stvari sam oblikuje solastninsko razmerje na svoji stvari tako, da sam obdri vse solastninske delee. Lastnik izvede delitev LP na idealne delee, katerih imetnik je on sam, z zastavno pravico pa obremeni samo enega izmed deleev. V tem primeru ne gre za vzpostavitev pravega solastninskega razmerja, saj ne gre za veosebno pravno razmerje. Nasprotna operacija od delitve LP na idealne delee je njihovo zdruevanje. e ena oseba pridobi vse idealne delea na stvari, potem postane njen izkljuni lastnik. Zdruitev pa je seveda mogoa tudi v ojem obsegu. Eden od solastnikov pridobi ve solastninskih deleev, ki e niso celota. 2. IDEALNI DELE Solastninski dele je kvantitativni del LP kot oblastvene pravice solastnika na idealnem delu stvari. Solastninsko razmerje je izraeno z idealnim (solastninskim) deleem, ki je izraen kot matematino razmerje do celote. Izraziti ga je mogoe v odstotkih, v pravnih razmerjih pa se obiajno izraa v ulomkih. V ZK so solastninski delei vpisani z ulomki. Ne more pa se oblikovati idealni dele na idealnem deleu, saj bi bil nesmiseln. To pa seveda ne pomeni, da se idealni dele ne more deliti naprej. Nadaljnja delitev je mogoa na ta nain, da se idealni dele izrazi z razmerjem do celote. V primeru, da solastninski delei niso doloeni, velja domneva da so enaki. Domneva o enakosti deleev pa ne uinkuje v ZK-postopku. ZK-sodie ne more samo vpisati enakih deleev, e delei niso doloeni v listini, ki je podlaga za vpis in mora predlog zavrniti. 3. UPRAVIENJA SOLASTNIKA Upravienja solastnika so smiselno enaka kot upravienja izkljunega lastnika. Upotevati je treba samo, da se izvrujejo v omejenem obsegu, ki ustreza idealnemu deleu. Samo vsem solastnikom skupaj pripada popolna pravna oblast nad stvarjo. Upravienje posesti in uporabe v solastnini pripada vsem solastnikom v skladu z njihovimi idealnimi delei. Treba je loevati med posestjo kot dejanskim nainom izvrevanja oblasti nad stvarjo in upravienjem uporabe, ki je pravni izraz solastnine.

76

Posest je dejansko razmerje in nain njenega izvrevanja se nujno ne pokriva z upravienostjo. Zato je glede dejanskega naina izvrevanja odloilna volja solastnikov, ki lahko ustreza vsebini solastninskega razmerja ali pa tudi ne. e se solastninsko upravienje prenese v dejansko izvrevanje posesti, pride v potev eden izmen nainov soposesti. Posebna oblika soposesti je deljena posest. Zanjo je znailno, da vsak izmed soposestnikov izvruje dejansko oblast na fizinem delu stvari. Posest ni pravica stvarnega prava zato zanjo ne velja naelo specialnosti in omogoa tudi izvedbo fizine delitve. V potev pridejo tudi oblike skupne posesti, ko solastniki izvrujejo posest hkrati ali zaporedoma. Za hkratno izvrevanje posesti gre, e ve solastnikov hkrati poseduje zemljie, ki predstavlja pot do njihovih zemlji. Primer zaporednega izvrevanja posesti pa je posedovanja plovila v solastnini, ki ga vsak od solastnikov poseduje v doloenem asovnem obdobju. Solastniki lahko izvrujejo tudi kot posredni posestniki, in sicer tako, da neposredno izvrevanje posesti s posestnim posredovalnim razmerjem prenesejo na koga drugega. e je takno razmerje odplano, predstavlja nadomestilo civilni plod stvari v solastnini, in med solastniki se uporabljajo pravila, ki urejajo delitev plodov. Nain izvrevanja posesti pa je lahko tudi drugaen, in ne ustreza pravnemu razmerju idealnih deleev. Posest lahko izvruje tudi eden izmed solastnikov v celoti, razmerje do drugih solastnikov pa je odvisno od njihovega medsebojnega dogovora. Solastnik, ki izkljuno samo poseduje stvar, ima poloaj neposrednega posestnika, drugi solastniki pa imajo na podlagi dogovora poloaj posrednega posestnika. Posestno varstvo je mogoe tudi v razmerju med soposestniki. eprav nain izvrevanja posesti ne ustreza razmerju po idealnih deleih, solastnik, ki poseduje v manjem obsegu, kot mu pripada, ne sme samovoljno spremeniti dotedanjega naina izvrevanja posesti. Spremembo pa lahko dosee na podlagi upravienja uporabe, ki je izraz njegove solastninske pravice. Solastnik stanovanja lahko zahteva od drugega solastnika, ki uporablja celo stanovanje, uporabnino v znesku, kot bi ga prejel,m e bi stanovanje oddajal za profitno najemnino. Tudi upravienje pridobivanja plodov se ravna po razmerju idealnih deleev. Kot primarno pravilo izhaja delitev plodov v naravi, e je to seveda mogoe in so plodovi deljivi. e plod v solastnini ni deljiv, se nanj prenese solastninsko razmerje, kakrno je na matini stvari. Bremena stvari so predvsem stroki rabe, vzdrevanja, upravljanja in seveda tudi koda, ki izvira iz lastnosti stvari ali njenega delovanja. Tudi glede nakljunega unienja ali pokodovanja stvari velja, da bremeni solastnike po njihovih deleih. Nain uporabe in uivanja se doloi z dogovorom solastnikov, za katerega veljajo pravila o upravljanju. e taken dogovor ni mogo, ima vsak od solastnikov monost predlagati, da sodie v nepravdnem postopku odloi o nainu uporabe stvari. V okvir upravienj pa sodi tudi monost razpolaganja s stvarjo. Razpolaganje s stvarjo kot celoto je mogoe samo v soglasju vseh solastnikov in ob smiselni uporabi pravil, ki veljajo za razpolaganje z izkljuno LP na stvari (prenos, vzpostavitev druganega solastninskega razmerja, ustanovitev omejenih stvarnih pravic na stvari stvarna slunost na nepreminini v solastnini). ZD za vpis stvarne slunosti v breme zemljia morajo izdati vsi solastniki. O nainu razpolaganja z idealnim deleem odloa vsak solastnik samostojno in za takno razpolaganje ne potrebuje soglasja drugih solastnikov. eprav je idealni dele fikcija, se v pravnem prometu obnaa kot stvar in za razpolaganje se smiselno uporabljajo pravila, ki veljajo za razpolaganje s stvarjo in ne za razpolaganje s premoenjsko pravico. Posebnost velja za prenos idealnega delea na nepreminini. Solastniki imajo zakonito predkupno pravico prodajanega idealnega delea. SPZ doloa posebno pravilo, e eli predkupno pravico uveljavljati ve solastnikov. V tem primeru jo lahko uveljavljajo vsi zainteresirani v skladu s svojim idealnim deleem. Primer 316. 4. UPRAVLJANJE S STVARJO V solastninskem razmerju je treba oblikovati sistem odloanja glede izvrevanja lastninskih upravienj rabe in uivanja stvari. Razmerje med solastniki nujno vzpostavlja skupnostno razmerje. Skupnost solastnikov ni pravna oseba in gre za pravni poloaj, ki je podoben drugim , v katerih premoenjska pravica pripada veim osebam. Zato se postavlja tudi vpraanje pravne narave skupnostnega razmerja. Solastniki imajo pravico skupno upravljati s stvarjo. Sam izraz upravljanje ni posebej zakonsko doloen in zajema vsakrno sprejemanje odloitev v zvezi z izvrevanjem solastnine na stvari.

77

Konkreten pravni posel, ki se nanaa na upravljanje s stvarjo v solastnini, ponavadi imenujemo sklep. Zaradi pravnoposlovne narave morajo biti izpolnjene vse splone predpostavke za veljavnost pravnega posla. Posebnost sklepanja taknih pravnih poslov je v tem, da se za nekatere od njih ne zahteva soglasje vseh strank (solastnikov). Bistveno je loevanje na posle rednega upravljanja, pri katerih se odloa po naelu veine po idealnih deleih, in posle, ki presegajo redno upravljanje, o katerih se odloa s soglasjem. Solastnik lahko izjavi voljo prek zastopnika. Zastopnik solastnika je lahko eden od ostalih solastnikov ali pa tudi tretja oseba. e eden od solastnikov dalj asa ni dosegljiv, lahko drugi solastniki predlagajo, da se mu doloi skrbnik za poseben primer. Bistven pogoj za imenovanje skrbnika za poseben primer je nedosegljivost solastnika. Zadostuje, da solastniki izkaejo, da so na obiajne naine vekrat neuspeno pozvali solastnika k sodelovanju pri upravljanju. Skrbnika doloi z odlobo center za socialno delo. Posli rednega upravljanja Za posle v zvezi z rednim upravljanjem je potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni delei sestavljajo ve kot polovico njene vrednosti. e ima eden od solastnikov dele, ki samostojno presega veino (npr. 51/100), lahko odloitve v poslih rednega upravljanja sprejema samostojno. Tudi v tem primeru pa bo morala biti njegova volja izraena in druge solastnike bo moral obvestiti o vsebini svoje odloitve ter jim dati monost izraziti mnenje. Druga skrajnost je primer dveh solastnikov, ki imata vsak polovini idealni dele. V taknem razmerju bosta morala solastnika tudi glede vsakega posla rednega upravljanja dosei soglasje. Gre za posle potrebne za obratovanje in vzdrevanje stvari zaradi doseganja njenega namena. Posli obratovanja so posli, ki so povezani z delovanjem stvari za doseganje njenega namena. Pri vzdrevalnih poslih pa gre za ohranjanje njene gospodarske substance. Stroki, ki so povezani z uresniitvijo rednega upravljanja, niso pomembni. Samo zaradi visokih strokov posameznih odloitev ne preraste v posel, ki presega okvire rednega upravljanja. Poseben primer poslov rednega upravljanja so posli, ki so nujni za vzdrevanje stvari. Vsak od solastnikov lahko zahteva, da o taknem poslu odloi sodie v nepravdnem postopku, e o njem ni bilo mogoe dosei soglasja v okviru solastninske skupnosti. Le v primeru nujnih vzdrevalnih poslov. Sodie mora pri odloanju predvsem ugotoviti, ali je posel res nujen. e ugotovi, da je, solastnikom s sklepom naloi, da je treba vzdrevanje opraviti. Sklep sodia ima enake pravne posledice, kot e bi solastniki sprejeli sklep v okviru pravil rednega upravljanja. Posli, ki presegajo redno upravljanje Posli, ki presegajo redno upravljanje, so posli, ki so za stvar in izvrevanje oblastvenih upravienj tako pomembni, da o njih lahko odloajo samo vsi solastniki skupaj. Pri tem je nepomembno, kaken je idealni dele posameznega p solastnika. To so zlasti razpolaganje s celotno stvarjo, doloitev naina rabe in doloitev upravitelja stvari. Kot posebno obliko posla, ki presega redno upravljanje, pa lahko tejemo vse vrste sporazumov glede delitve stvari. V dvomu se posel teje za posel, ki presega redno upravljanje. To velja predvsem za posle, ki spreminjajo namembnost stvari. V krog taknih poslov zato spada tudi odloanje o izboljavah, ki niso vzdrevanje. Za odloanje o poslih, ki presegajo redno upravljanje, velja izpostaviti odloanje o nainu rabe stvari. e sporazum o nainu rabe med solastniki ni mogo, lahko o tem na predlog vsakega solastnika, odloi sodie v nepravdnem postopku Uinkovanje sklepov glede upravljanja s stvarjo Sklepi, ki jih sprejemajo solastniki v okviru upravljanja s stvarjo, uinkujejo tudi v korist in breme njihovih pravnih naslednikov. Zaplete se lahko pri sporazumu o doloitvi naina rabe stvari. Taken sporazum ima lahko daljnosene posledice in bistveno vpliva na poloaj solastnikov. e vsebina takega sporazuma ustreza delitvi po idealnih deleih, se lahko strinjamo, da je vezanost pravnih naslednikov koristna. e pa je sporazum drugaen in se z njim eden od solastnikov v celoti odpoveduje upravienju posesti in rabe v korist drugega solastnika, je lahko taken uinek vpraljiv. Res je, da je mogoe interese pravnega naslednika solastnika, ki se je upravienju odpovedal, pri odplanih prenosih zaititi v okviru pravil o jamevanju za napake. Gre za stvarno napako, ker ni zagotovljena obiajna raba. Res je, da lahko pravni naslednik varuje svoj interes tudi z zahtevo za delitev solastnine. Kljub temu, pa je treba doloene sporazume razlagati po namenu. e je namen nakloniti korist tono

78

doloenemu solastniku, potem je treba taken namen razlagati v razmerji inter partes in mu ni mogoe priznati uinkovanja tudi nasproti naslednikom. 5. DELITEV SOLASTNINE Solastnina ni prisilna skupnost in ena od temeljnih upravienj solastnikov je, da lahko zahtevajo njeno prenehanje. Delitev solastnine je mogoa kot sporazumna ali sodna delitev, glede na lastnosti stvari v solastniki pa je lahko delitev fizina ali civilna. Vsak solastnik lahko vedno zahteva delitev solastnine, razen v neprimernem asu. Neprimeren as je pravni standard, katerega vsebina je odvisna od konkretnih okoliin. Bistvena znailnost neprimernega asa je v njegovi zaasnosti in prehodnosti. Neprimeren as delitev solastnine prelaga in ne prepreuje. V primeru utemeljenega razloga lahko odloi delitev za najve tri leta. Solastnik se lahko za doloen kraji as odpove pravici zahtevati delitev solastnine. Ta pravni posel je lahko tudi enostranski in njegov uinek nastopi v trenutku, ko je izjava o odpovedi dana. Izjava je lahko dana vsem solastnikom, nekaterim ali enemu izmed njih. Bistven element izjave volje o odpovedi je doloitev asa trajanja. Ta je lahko doloen s konnim rokom, odlonim ali razveznim pogojem. SPZ doloa, da je dalj asa trajajoa odpoved nina. Pravnoposlovna odpoved zahtevati delitev solastnine uinkuje tudi v breme pravnih naslednikov. V asu trajanja odpovedi pravici zahtevati delitev le-te ne more zahtevati le solastnik, ki se je pravici odpovedal. Drugi solastniki delitev seveda lahko zahtevajo. Sporazumna delitev solastnine Sporazumna delitev solastnine je po svoji naravi posel, ki presega redno upravljanje stvari. Solastniki se lahko sporazumejo tudi o prenehanju solastninskega razmerja in pri tem doloijo nain, kako bo do tega prilo. e je stvar deljiva, potem se morajo najprej sporazumeti o nainu delitve. Sporazum ima pravno naravo zavezovalnega posla, temu pa mora slediti e razpolagalni pravni posel in izroitev oz. vpis v ZK. Solastniki zemljike parcele se lahko dogovorijo za njeno parcelacijo in v sporazumu doloijo, kdo izmed njih prevzema posamezno novonastalo parcelo ter se na podlagi ZD v ZK vpiejo kot lastniki novih parcel. e je predmet solastnine zemljie s hio in hia po svojih tehninih lastnostih omogoa nastanek etane lastnine se lahko fizina delitev opravi tudi na taken nain. e stvar ni deljiva se delitev solastnine lahko opravi s sporazumom o prodaji. Solastniki se lahko dogovorijo, da se stvar proda, v skladu z idealnimi delei pa si med seboj razdelijo kupnino. Kot nain sporazumnega prenehanja solastnine, lahko obravnavamo tudi primer, ko eden od solastnikov pridobi idealne delee drugih solastnikov. Sodna delitev solastnine e med solastniki ni sporazuma o nainu delitve solastnine, lahko vsak od njih zahteva, da o delitvi solastnine odloa sodie v nepravdnem postopku. Sodie si mora najprej prizadevati za fizino delitev (v to spada tudi monost oblikovanja etane lastnine). Sodie mora odloiti tudi o tem komu pripada na novo nastala stvar, nastala s fizino delitvijo. Sodie lahko izvede fizino delitev tudi, e ta ni mogoa na nain, ki bi v celoti ustrezal idealnim deleem. Posameznemu solastniku, ki dobi ve, kot bi mu lo, lahko naloi plailo razlike v vrednosti. Plailo gre seveda tistemu solastniku, ki je prejel novo star, ki je prejel manj. e fizina delitev ni mogoa, sodie odloi, da se opravi civilna delitev s prodajo in delitvijo izkupika. Za prodajo se uporabljajo dolobe ZNP, e se solastniki strinjajo glede izhodine cene in naina prodaje. e tudi ta dogovor ni mogo, lahko vsak od njih predlaga, da se stvar proda po pravilih izvrilnega postopka. Solastnina v tem primeru preneha v trenutku, ko kupec pridobi LP. Cena doseena pri sodnih prodajah, je praviloma nija od trne cene in e k temu dodamo e sodne stroke, ki se odbijejo od izkupika, imajo solastniki, ki se niso sposobni sporazumeti, ekonomsko izgubo. V postopku sodne delitve stvari v solastnini je posebej urejena tudi monost, da eden ali ve solastnikov predlaga, da namesto prodaje stvar v celoti pripade njemu, e izplaa druge solastnike. V takem primeru sodie v sporu med solastniki , ki uveljavljajo svoj poseben interes, doloi tistega, ki bo prevzel stvar v celoti. Pri tem upoteva zlasti

79

velikost solastninskih deleev, dosedanji nain rabe in potrebe solastnikov. Med temi kriteriji velja posebej izpostaviti dosedanji nain rabe, se posebej, e posebni interes uveljavlja solastnik, ki je stvar na podlag sporazuma uporabljal v vejem deleu, kot mu gre po idealnih deleih. Posledica takne delitve je zmanjanje tevila solastnikov ob hkratni ohranitvi solastninskega razmerja. e pride v postopku sodne delitve solastnine do prevzema stvari po solastniku, ima odloba sodia smiselno enake uinke, kot bi jih imela prodajna pogodba, s katero bi solastniki prodali svoje delee enemu izmed njih. Razlika pa je v trenutku prehoda LP. Solastnik postane izkljuni lastnik stvari s pravnomonostjo sodne odlobe, ki odloi o takem nainu delitve. Odloba mora doloiti predvsem plailo pri doloanju cene se sodia ravna po trni vrednosti. Prevzemnik ima pravico do odloenega plaila. Plailo mora biti opravljeno najkasneje v roku treh mesecev od pravnomonosti odlobe. Skupaj z glavnico pa dolguje tudi obresti, po katerih se obrestujejo primerljivi banni depoziti. Terjatev solastnikov, katerim dele preneha, proti solastniku prevzemniku je zavarovana s pridrkom solastninske pravice. Solastniki prevzemniku odgovarjajo za stvarne in pravne napake na stvari delovanje stvari in obstoj solastninskega delea. SKUPNA LASTNINA 1. POJEM SKUPNE LASTNINE Solastnina je nain izvrevanja LP ve oseb, v katerem prevladuje individualistien koncept, ki je blizu vsebini LP. Skupna lastnina pa je oblika, v kateri pride do izraza kolektivistien duh. Oblikuje se predvsem takrat, kadar so osebe, ki skupaj izvrujejo LP, med seboj povezane. Skupno lastnino ima ve oseb na nerazdeljeni stvari, e njihovi delei niso vnaprej doloeni. Skupni lastniki imajo LP, ki ni razdeljena tako kot pri solastnini in jo lahko izvrujejo samo vsi skupaj kot en lastnik. Bistvena znailnost njihovega medsebojnega razmerja je soglasje in celotno delovanje skupnolastninske skupnosti izhaja iz tega naela. Pri presoji poloajev je treba izhajati iz splonega pravila, da je skupna lastnina odnos med povezanimi osebami in da morajo zato preostali skupni lastniki v dvomu prevzeti vse posledice, ki izvirajo iz ravnanja posameznega skupnega lastnika. Prednost naj ima dobroverna tretja oseba. Tudi razlogi splone avtonomije in lastninske svobode govorijo za monost oblikovanja skupne lastnine tudi v primerih, ko zakon tega ne predvideva. V teh primerih mora biti volja za nastanek skupne lastnine jasno izraena in v dvomu bomo teli, da se eli vzpostaviti solastninsko razmerje, eprav delei ne bojo vnaprej natanno doloeni. Bistvena in opredelilna znailnost skupne lastnine je nedoloenost deleev posameznih skupnih lastnikov. Delei niso doloeni niti fizino niti idealno in gre za popolno pravno skupnost. eprav so delei ugotovljivi in bi jih bilo enostavno doloiti, velja v asu trajanja skupne lastnine, kot da niso doloeni. Doloitev velikosti delea pomeni konec skupne lastnine in njeno preoblikovanje v solastnino. 2. NASTANEK SKUPNE LASTNINE Skupna lastnina lahko nastane na enakih podlagah kot izkljuna lastnina in solastnina, e iz okoliin posameznega naina nastanka izhaja, da je usmerjen v pridobitev skupne lastnine. e imata dve osebi, ki sta povezani v solastninsko skupnost, stvar skupaj v dobroverni lastniki posesti, bosta lahko priposestvovali skupno lastnino. Lastnik nepreminine lahko izda ZD, ki se glasi na skupno lastnino, in skupna lastnina se v ZK vpisuje nerazdelno na ime vseh skupnih lastnikov. Skupna lastnina je doloena z zakonom v naslednjih primerih: - skupno premoenje zakoncev, zunajzakonskih partnerjev ter registriranih istospolnih partnerskih skupnosti - dediinska skupnost - rezervni sklad v etani lastnini - mejna znamenja V pravnem prometu se pogosto zgodi, da LP pridobiva posamezni lan skupnosti in pri tem daje vtis, kot da pridobiva izkljuno lastnino. Eden od zakoncev npr. kupi nepreminino in se v ZK vpie kot izkljuni lastnik. Hkrati pa velja zakonska domneva, da je premoenje, ki ga zakonca pridobita z delom asu trajanja ZZ, njuno skupno premoenje, kar pa v konkretnem primeru pomeni skupno lastnino.

80

Dokler ne bo prilo do ustrezne publicitete skupne lastnine in bo pravno razmerje navzven dajalo videz izkljune lastnine, bo dobroverna tretja oseba uivala varstvo pred skupnim latnikom, ki ni poskrbel za publiciteto. 3. IZVREVANJE LASTNINSKIH UPRAVIENJ Vsa upravienja iz skupne lastnine lahko skupni lastniki izvrujejo samo skupaj. Stvar lahko skupaj uporabljajo stvar tako, da izvrujejo oblast nad njo. Pravnemu odnosu skupne lastnine ustreza izvrevanje posesti na nain skupne posesti. Nain izvrevanja posesti pa je lahko drugaen in izkljuna posest enega od skupnih lastnikov ni nemogoa. Tudi glede vseh plodov in koristi , ki jih daje stvar v skupni lastnini, velja, da na njih nastane skupna lastnina. Enako velja za bremena. Skupni lastniki solidarno odgovarjajo za obveznosti, ki nastanejo v zvezi s skupno stvarjo. Tudi pri upravljanju s stvarjo velja naelo skupnega odloanja. O vseh poslih upravljanja odloajo skupni lastniki soglasno, zato ni treba loevati med posli rednega upravljanja in posli, ki presegajo redno upravljanje. Bistvena razlika med solastnino in skupno lastnino je tudi v razpolaganju. Skupni lastniki lahko skupaj razpolagajo s stvarjo kot celoto in prenesejo LP oz. obremenijo z omejeno stvarno pravico. Seveda pa se za razpolaganje lahko pooblasti enega izmed njih. V primeru neupravienega razpolaganja je posebej varovana dobra vera tretjega. Ne more pa skupni lastnik razpolagati s svojim nedoloenim delom na skupni stvari. 4. VARSTVO DOBROVERNIH TRETJIH Glavni argument, ki govori v prid varovanja dobre vere tretjega je, da naj za neprimerno ravnanje enega lana skupnosti tveganje prevzame drugi lan skupnosti , ki je z njim v zvezi, in ne tretja oseba. e eden od skupnih lastnikov samostojno razpolaga, se teje, da tretji ni v dobri veri samo, e je tretji vedel, da je stvar v skupni lastnini in da se razpolaga brez soglasja skupnega lastnika. Dobra vera ni podana samo v primeru pozitivnega vedenja o obstoju skupne lastnine oz. pomanjkljivem pooblastilu za razpolaganje. Tretjemu torej ni treba poizvedovati glede obstoja skupne lastnine, ampak se lahko zanese na zaznavne zunanje znake upravienosti. Skupni lastnik, ki pridobi originarno LP na podlagi zakona, mora poskrbeti za vpis skupne lastnine, da se izogne uinkovanju kodljivih posledic. Primer 330. 5. DELITEV SKUPNE LASTNINE Pravica vsakega skupnega lastnika je, da lahko zahteva njeno delitev. Delitve ni mogoe zahtevati samo ob neprimernem asu oz. e zakon to pravico izkljuuje. Poleg skupnih lastnikov pa lahko delitev skupne lastnine zahtevajo tudi upniki kateregakoli od njih. Delitev skupne lastnine je enostavna. V postopku delitve je treba doloiti dele posameznega skupnega lastnika, s tem pa se pravno razmerje iz skupnolastninskega spremeni v solastninsko. Potem ko so delei doloeni, se razmerje med nekdanjimi skupnimi lastniki presoja po pravilih solastnine. Postopek delitve pa se lahko nadaljuje do konnega prenehanja veosebnega razmerja lastninskega razmerja. Seveda pa pri tem veljajo pravila, ki urejajo delitev solastnine. ETANA LASTNINA 1. POJEM ETANE LASTNINE Ureditev etane lastnine odstopa predvsem od naela specialnosti in naela povezanosti zemljia in objekta. Etana lastnina ni ni drugega kot posebna solastninska oblika, kjer so doloeni fizini deli vsakega posameznika. Zato govorimo o etani lastnini kot nainu delitve stvari. V evropskem kontinentalnem pravu sta se uveljavila dva pristopa. V veini germanskih pravnih sistemov je uveljavljen t.i. unitaristini koncept etane lastnine. Zanj je znailno, da se bistveno ne odmika od solastninskega koncepta in da je etana lastnina le posebna oblika solastnine, pri kateri so delei posameznih solastnikov tudi fizino doloeni. Drugae pa je v romanskih sistemih, kjer se v ospredje postavljata dve loeni pravni razmerji, in sicer izkljuna lastnina na doloenem delu stavbe ter solastninsko razmerje na zemljiih in skupnih elementih. Na pravni sistem spada v skupino dualistinih sistemov. Etana lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov. Iz te definicije povsem jasno izhaja dualistien koncept etane lastnine, ki izhaja iz LP na posameznem delu stavbe, na katerega je neloljivo vezana

81

solastninska pravica na skupnih delih. To pa pomeni, da se posamezni del stavbe osamosvaja od zemljia in postaja predmet lastnine in drugih stvarnih pravic. Za odmik od naela specialnosti gre, ker se stvarne pravice lahko oblikujejo na delu stvari. Za odmik od naela povezanosti zemljia in objekta pa gre, ker LP na posameznem delu prevladuje nad solastnino na zemljiu, ki spada med skupne dele stavbe. 2. PREDMET ETANE LASTNINE Pravno razmerje etane lastnine je mogoe oblikovati samo na nepremininah. Ne more pa se oblikovati na katerikoli nepreminini, ampak samo na zgradbi. Za zgradbo pa tejemo objekt, ki je neloljivo povezan z zemljiem. Zgradba mora imeti doloene tehnine lastnosti, da je sploh primerna za oblikovanje etane lastnine. Zgrajena mora biti na nain, ki omogoa njeno delitev na posamezne dele, ki jih je mogoe samostojno uporabljati. V bistvu gre za monost fizine delitve, ki omogoa uporabo po pravilih deljene posesti. Poleg posameznih delov pa so v razmerju etane lastnine tudi skupni deli, ki sluijo ve posameznim delom. Nastanek etane lastnine je vselej izraz lastninske svobode oz. je nain delitve stvari v solastnini. Nobene ovire ni, da zgradba, ki tehnino omogoa nastanek etane lastnine, ne bi ostala v izkljuni lasti enega lastnika ali v solastninskem razmerju. Etana lastnina nastane ele z vpisom v ZK, kar kae, da pomeni preoblikovanje klasinega lastninskega odnosa v etano lastnino posebno vrsto razpolaganja. To pa je mogoe ele po tem, ko je zgradba konana, saj so ele v tem trenutku njene tehnine lastnosti dokonne in je omogoena presoja njene primernosti za rabo po posameznih delih. Ker se v praksi posamezni deli zelo pogosto prodajajo, e preden so zgrajeni, ima takna prodaja za predmet bodoo stvar. Posamezni del zgradbe v etani lastnini Osrednji del etane lastnine je posamezni del, katerega poloaj je po oblikovanju etane lastnine mogoe primerjati z zemljiko parcelo kot osnovno nepremininsko entiteto. Posamezni del zgradbe mora predstavljati samostojno funkcionalno enoto, primerno za samostojno uporabo. Bistvena elementa definicije posameznega dela se med seboj prepletata in tvorita vsebinsko celoto. Za monost oblikovanja etane lastnine je pomembno, e ima zgradba vsaj dva dela, ki omogoata samostojno rabo. Vsak posamezni del je mogoe posedovati neodvisno od drugega in na nain, ki je primerljiv z izkljuno dejansko oblastjo posameznika. Posamezni del lahko obsega enega ali ve prostorov. Vendar v nasprotju s pogoji za oblikovanje zemljike parcele ni treba, da bi bili ti prostori drug ob drugem. Pomembno je, da predstavljajo funkcionalno celoto. Za posamezni del se lahko teje stanovanje v ve nadstropjih (dupleks). Prav tako k posameznemu delu v etani lastnini lahko spadajo drugi individualno odmerjeni prostori, e so del nepreminine v solastnini etanih lastnikov. K posameznemu delu lahko spadajo poseben prostor v kleti, garani boks Pri presoji funkcionalnosti je treba izhajati predvsem iz monosti samostojne rabe. Tudi, e posamezni del s funkcijo stanovanja nima lastnih sanitarij in so te v nadstropju kot skupni del, je lahko predmet etane lastnine. Takno razmerje je pri poslovnih nepremininah pogosto in obiajno. Posamezni del stavbe dobi lastnost stvari v trenutku vpisa v ZK in od tedaj dalje je lahko predmet stvarnih pravic. Posamezni del stavbe je lahko v vseh lastninskih oblikah, izkljuni lastnini, solastnini in skupni lastnini. Etani lastnik sme brez soglasja drugih etanih lastnikov izvajati spremembe v svojem posameznem delu v etani lastnini, e te ne pomenijo poslabanja za kaken drug posamezni del oz. skupne dele. Seveda pa je lastnik posameznega dela omejen z enako pravico drugih lastnikov posameznih delov, ki pride zaradi prostorske povezanosti e posebej do izraza. V vestanovanjski stavbi morajo vsi etani lastniki svojo LP na posameznem delu izvrevati na nain, ki najmanj moti etane lastnike drugih posameznih delov in skupno rabo skupnih delov stavbe v etani lastnini. Posebnost LP na posameznem delu je dolnostna vezanost. Posamezni del je del zgradbe kot celote in za normalno rabo drugih delov je pomembno, da se v primernem stanj vzdruje zgradba kot celota. Zato vee lastnika posameznega dela tako dolnost vzdrevanja lastnega kot tudi skupnih delov.. Prepoved imisij izhaja predvsem iz opustitvene dolnosti, pri vzdrevalni dolnosti pa imamo v mislih predvsem aktivna ravnanja, s katerimi se zagotovi doloeno stanje stvari. Vendar je ta razlika le navidezna.

82

Etani lastnik mora omogoiti izvedbo vzdrevalnih del na skupnih delih tudi tako, da se ta del opravijo v njegovem posameznem delu. e tega ne dovoli, o dostopu v njegov posamezni del odloi sodie v nepravdnem postopku. Vzdrevanje skupnih delov je v interesu vseh in s tem se ustvarjajo pogoji za uporabo vseh posameznih delov. SPZ ne doloa obveznosti plaila nadomestila zaradi omogoanja teh del. Z LP na posameznem delu lahko lastnik prosto razpolaga tako, da jo prenese ali omeji za dopusten namen. Pri vseh pravnoposlovnih razpolaganjih je konstitutivni pogoj pridobitve pravice vpis v ZK. Posebna oblika razpolaganja s posameznim delom je tudi njegova delitev ali spojitev. Takno dejanje ima podobne uinke kot jih ima parcelacija zemljike parcele. Bistven pogoj je, da se zagotavljajo posamezni deli kot funkcionalne celote. Z delitvijo enega vejega posameznega dela npr. nastaneta dva nova. Pogoj pa je, da je mogoa njuna samostojna raba. Spojijo pa se lahko samo posamezni deli, na katerih je enako stanje LP in obremenitev. Delitev ali spojitev posameznih delov je izvedljiva brez soglasja drugih etanih lastnikov, e se s tem ne posega v skupne dele in e se ne spreminjajo razmerja med solastninskimi delei na skupnih delih. Pravna podlaga za izvedbo e pravni akt, ki ga sprejme lastnik posameznega dela. Akt mora biti sposoben za vpis posledic v kataster in ZK. Vse stroke povezane z izvedbo delitve ali spojitve, nosi etani lastnik , ki izvede delitev ali spojitev. Skupni deli zgradbe v etani lastnini Skupni deli zgradbe v etani lastnini so deli, namenjeni skupni rabi etanih lastnikov posameznih delov. Temeljni skupni del zgradbe v etani lastnini je zemljie, na katerem zgradba stoji. To je lahko ena ali ve zemljikih parcel. Delimo med skupnimi prostori, skupnimi gradbenimi elementi in skupnimi intalacijami, napravami in opremo. Preberi str 339. Na skupnih delih zgradbe v etani lastnini se oblikuje solastninsko razmerje, ki ima v primerjavi s klasino solastnino nekaj pomembnih posebnosti. Solastnina skupnih delov je solastninska oblika in vsakemu solastniku je doloen njegov idealni dele. Izhodina razlika je v tem, da solastniki skupnih delov niso posamezniki kot fizine ali pravne osebe, ampak gre solastninska pravica na skupnih delih zmeraj vsakokratnemu lastniku doloenega posameznega dela. Solastnini skupnih delov se lastnik posameznega dela ne more odpovedati in s svojim idealnim deleem ne more prosto razpolagati. To je posledica vezanosti idealnega solastninskega delea na lastnino posameznega dela in upravienje do idealnega solastninskega delea na skupnih delih preneha skupaj z LP na posameznem delu. Solastniki ni majo pravice zahtevati delitve skupnih delov. Delitev je opravljena e z vzpostavitvijo etane lastnine. Sprememba v razmerju med posameznimi in skupnimi deli ni povsem izkljuena. Takna sprememba pomeni spremembo postavljenih obstojeih razmerij med etanimi lastniki in je mogoa samo s soglasjem vseh etanih lastnikov. Etani lastniki se lahko sporazumejo, da se nekateri skupni deli vkljuijo v posamezni del. Takna sprememba ima za posledico spremembo dejanskega razmerja med posameznimi in skupnimi deli, ki ji mora slediti tudi pravna. Etani lastniki se lahko sporazumejo, da iz njihovih skupnih delov oblikujejo nov posamezni del. Podstreje lahko spremenijo v enega ali ve novih stanovanj. Ker je etana lastnina razmerje, ki izhaja iz lastninske volje, obstajajo tudi posebne monosti oblikovanja skupnih delov. Posebni skupni deli se doloijo s sporazumom med etanimi lastniki, posledica taknega sporazuma pa je, da sluijo posebni skupni deli nekaterim lastnikom posameznih delov. Lahko se doloijo e z aktom o nastanku etane lastnine, lahko pa tudi kasneje, e s tem soglaajo vsi etani lastniki kot solastniki skupnih delov. Na posebnih skupnih delih se doloi posebno solastninsko razmerje po idealnih deleih in v skladu s tem razmerjem se izvrujejo vsa lastninska upravienja. Lahko jih uporabljajo samo njihovi solastniki, ki z njimi upravljajo in prevzemajo vsa bremena, povezana z njimi. Samo zemljia ni mono doloiti kot poseben skupni del, saj je zemljie nosilec celotnega razmerja. 3. NASTANEK ETANE LASTNINE Pravne podlage za nastanek etane lastnine Pravne podlage za nastanek etane lastnine so pravni posel in sodna odloba. Pravni posel za nastanek etane lastnine je sporazum o delitvi, ki se lahko sklene kot pogodba ali enostranski pravni akt. e je zemljie z zgradbo v izkljuni lasti enega lastnika, lastnina nastane z enostranskim pravnim poslom. e pa je zemljie v solastnini, morajo pogodbo skleniti vsi solastniki. Preoblikovanje klasinega solastninskega razmerja v etano lastnino je posel, ki ima vse elemente delitve solastnine, zato je zanj potrebno soglasje vseh solastnikov. Nastanek etane lastnine na podlagi sodne odlobe je omejen na primere, ko se zahteva delitev solastnine in ko je predmet solastnine zemljie z zgradbo, ki je tehnino primerna za vzpostavitev razmerja etane solastnine. Po naravi

83

stvari gre za nadomestno odloanje sodia v nepravdnem postopku, e se solastniki ne morejo sami sporazumeti za delitev. Podlaga za nastanek etane lastnine je odloba sodia, ki mora vsebovati enake sestavine kot pravni posel. Etana lastnina lahko nastane samo z vpisov v ZK in za vpis morajo biti izpolnjeni doloeni pogoji. Preberi srt. 342. Pravni akt za nastanek etane lastnine Akt mora vsebovati nain fizine (tehnine) in pravne delitve. Predpisane pa so naslednje vsebine: - imena etanih lastnikov ((so)lastniki zemljia, ki so vpisani v ZK) - zemljikoknjina oznaba nepreminin - natanen opis posameznega dela zgradbe v razmerju do drugih delov - opis skupnih delov - doloitev solastnikih deleev na skupnih delih (glede na vsak posamezni del) - pogodbena ureditev medsebojnih razmerij med etanimi lastniki v obsegu, doloenim s prvim odstavkom 116. l. SPZ V pravnem aktu je treba doloiti lastnika vsakemu posameznemu delu. Ena oseba lahko pridobi pravico tudi na ve posameznih delih. Imena lastnikov morajo biti doloena s podatki, kot se vpisujejo v ZK. Pravni akt mora omogoati vpis v ZK. e je pravni akt v obliki pravnega posla mora bodisi biti sklenjen v obliki notarskega zapisa bodisi vsebovati ZD, ki omogoa vpis LP na posameznih delih in solastnine na skupnih delih. Pogodba o medsebojnih razmerjih Etani lastniki morajo skleniti takno pogodbo in zakon predpisuje njeno minimalno vsebino. Zakon ne doloa nobenih posledic, e pogodba ni sklenjena oz. e se etani solastniki kasneje dogovorijo, da pogodba ne velja ve. e pogodbe o medsebojnih razmerjih ni, se uporabljajo zakonske dolobe. Vpis pogodbe in njenih sprememb v ZK ni predviden. V zbirki listin je mogoe najti samo pogodbo v besedilu, ki je sestavni del akta o nastanku etane lastnine. Pogodba o medsebojnih razmerjih mora biti sklenjena v pisni obliki. Do sprejema njene vsebine mora priti e v fazi nastanka etane lastnine. Vse spremembe in dopolnitve pogodbe morajo tudi biti sklenjene v pisni obliki, vkljuno s sporazumom, da pogodba preneha veljati in da se vzpostavi z zakonom predpisan reim. Bistvena pravna znailnost pogodbe pa je v tem, da ne uinkuje le med strankami, ki so jo sklenile, ampak zavezuje tudi vse pravne naslednike. Pri klasini solastnini mora pravni naslednik nase prevzeti uinke sklepov, ki jih je sklenil njegov pravni prednik. e pa mu ti niso ve ima pravico, da zahteva delitev solastnine. Pravni naslednik etanega solastnika te monosti nima. Zato mu ne preostane ni drugega, da pravne posledice sprejme, eprav posegaj v njegov poloaj in interese. Vsebina pogodbe o medsebojnih razmerjih je zakonsko primeroma doloena. Bistvene sestavine so: - opredelitev strokov in obveznosti, ki bremenijo etane lastnike, e odstopajo od zakonske ureditve v 115. l. SPZ - nain oblikovanja rezervnega sklada, e presega najniji znesek iz 119/3 SPZ - morebitne posebne omejitve pri uporabi posameznih delov v etani lastnini - nain uporabe skupnih delov - namen uporabe posameznih delov v etani lastnini - nastopanje etanih lastnikov v pravnem prometu - nain upravljanja skupnih delov - uporaba posameznih delov v etani lastnini v posebne namene - zavarovanje zgradbe kot celote - pooblastila upravnika, e odstopajo od 118. l. SPZ Tem sestavinam pa dodaja SZ-1: - posebne storitve, ki presegajo okvire obratovanja vestanovanjske stavbe - soglasje etanih lastnikov k spreminjanju rabe stanovanj v druge namene - nain obveanja etanih lastnikov o zadevah upravljanja Predpisane sestavine pogodbe o medsebojnih razmerjih lahko razdelimo na dva vsebinska sklopa. Pri veini natetih dolob gre za konkretizacijo splonih pravic in dolnosti etanih lastnikov tako na njihovih posameznih kot na skupnih delih. V drugo skupino pa spadajo dolobe, ki odstopajo od zakonsko predvidene ureditve in bolj ali manj spreminjajo

84

lastninska upravienja, kot si jih je zamislil zakonodajalec. Ker so zakonsko natete vsebine navedene primeroma, lahko pogodba vsebuje tudi drugana odstopanja. Kritve pogodbe o medsebojnih razmerjih so sankcionirane, saj je to eden izmed predpisanih razlogov za vloitev izkljuitvene tobe. Vpis etane lastnine v zemljiko knjigo Vpis etane lastnine v ZK ima konstitutivni pomen, vsebina pravnega razmerja pa ne ustreza v celoti modelu ZK-vloka za zemljiko parcelo. ZK-vloek za vpis etane lastnine je sestavljen iz osnovnega vloka in podvlokov. Funkcija osnovnega vloka je zagotavljanje sistema ZK in evidentiranje pravnih razmerij na skupnih delih. V podvloke pa se vpisujejo predvsem pravna razmerja na posameznih delih in ob oblikovanju posebnih skupnih delov tudi na njih. Osnovni vloek se nahaja v glavni knjigi katastrske obine, kjer lei zemljie, na katerem je zgrajena zgradba v etani lastnini. V evidenni list A se vpie zemljika parcela, na kateri stoji zgradba, ter pooiti podatek, da na zemljiu stoji zgradba ter njena identifikacijska tevilka. Poleg te parcele se lahko vpiejo tudi druge parcele, ki spadajo med skupne dele pravnega razmerja etane lastnine. *Atrijska zemljia: zemljia, ki so povezana z doloenim posameznim delom. V evidenni list B osnovnega vloka se vpisuje solastninsko razmerje na skupnih delih zgradbe v etani lastnini. Ne vpiejo se posamezni solastniki, temve se podatek o idealnem deleu vpie v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela. Do spremembe v lastninskem delu osnovnega vloka pride samo, e so med etanimi lastniki sklenjeni posli, s katerimi se spreminjajo razmerja idealnih deleev oz. ob oblikovanju novega posameznega dela. V evidenni list C se vpisujejo bremena, ki se nanaajo na zemljia oz. zgradbo kot celoto. Gre za predvsem stvarne slunosti. Hipoteka in zemljiki dolg ne ostaneta vpisana pri zemljiu in se ne vpisujeta v osnovni vloek, ampak se vpisujeta kot breme vsakega posameznega dela v etani lastnini. Pri vsakem podvloku se oznai povezava z osnovnim vlokom, ki izhaja tudi iz otevilenja. Vsak podvloek ima enako tevilko kot osnovni vloek, razlikovanju med njima pa je namenjena poddelilka (podvloek t 111/1). Poseben podvloek se odpre za vsak posamezni del v etani lastnini, kar je nujno glede na pravni status posameznega dela, ki ima lastnost samostojne nepreminine. Dodatni podvloek pa se odpre tudi za vsak poseben skupni del zgradbe v etani lastnini. V evidenni list A se vpie posamezni del zgradbe v etani lastnini s svojo ident.t., doloeno v katastru stavb. Za lastninska razmerja je bistvenega pomena evidenni list B, v katerega se vpisuje lastnik posameznega dela. LP se lahko vpie tudi kot solastnina ali skupna lastnina. Prvi vpis LP se opravi na podlagi podatkov, ki izvirajo iz pravnega akta za nastanek etane lastnine. Na posameznem delu se lahko oblikujejo vse stvarne pravice, razen stavbne pravice. Poseben podvloek se odpre za vsak poseben skupni del, predviden s pravnim aktom za nastanek etane lastnine, oz. kasneje, e je bil sprejeta takne sklep etanih lastnikov. Posebni skupni deli se vpisujejo v kataster stavb s svojo ident.t. in ta tevilka je podlaga za vpis v evidenni list A posebnega podvloka. V evidenni list B se vpisuje solastninsko razmerje po idealnih deleih na posebnem skupnem delu, kot izhaja iz pravnega akta ali sklepa. Prvi vpis etane lastnine ima konstitutiven pomen za njen nastanek in mora zajeti celoto. 4. UPRAVLJANJE SKUPNIH DELOV Odloanje o zadevah upravljanja skupnih delov Za upravljanje skupnih delov v etani lastnini se naeloma uporabljajo splona pravila o upravljanju stvari v solastnini. Louje se med posli rednega upravljanja, o katerih se odloa z veino po solastninskih deleih, in posli, ki presegajo redno upravljanje, za katere je potrebno soglasje vseh etanih lastnikov. Tudi vse koristi in stroki, bremena in obveznosti iz skupnih delov se med etane lastnike delijo v razmerju solastninskih deleev. Za posle rednega upravljanja se tejejo posli obratovanja in vzdrevanja skupnih delov, doloitev ter razreitev upravnika in nadzornega odbora ter oddajanje skupnih delov v najem. e je posel nujen za vzdrevanje, lahko vsak od etanih lastnikov predlaga, da o izvedbi odloi sodie v nepravdnem postopku. Posebnost sistema upravljanja skupnih delov v etani lastnini je ira monost nadomestnega odloanja sodia tudi glede poslov, ki presegajo redno upravljanje. e etani lastniki ne doseejo soglasja glede posla, ki presega

85

redno upravljanje, lahko etani lastniki, ki imajo ve kot polovico solastninskih deleev na skupnih delih. Predlagajo, da o poslu odloi sodie v nepravdnem postopku. Sodie lahko odloi tudi o dopolnitvi pogodbe o medsebojnih razmerjih. Procesna predpostavka sodnega odloanja je sklep o zaetku postopka, ki ga sprejmejo etani lastniki z veino po solastninskih deleih. Nart vzdrevanja vestanovanjske stavbe se sprejema za dobo 5ih let. V njem se doloijo vzdrevalna dela, ki se bodo v tem asu opravila,in nain zagotavljanja finannih sredstev za njihovo izvedbo. O sprejemu narta etani lastniki odloajo kot o poslu rednega upravljanja. Etani lastniki v vestanovanjski stavbi lahko kot posel rednega upravljanja sprejmejo tudi hini red, s katerim doloijo temeljna pravila sosedskega soitja. Hini red pomeni predvsem zapis pravil obiajne rabe posameznih in skupnih delov. Nadalje SZ-1 natanneje doloa nain odloanja o poslih upravljanja in posebej ureja monost odloanja s podpisovanjem listine. Kot poseben organ etanih lastnikov pa je predviden nadzorni odbor, ki nadzoruje delo upravnika. Imenovanje upravnika e ima nepreminina ve kot dva etana lastnika in ve kot osem posameznih delov, morajo etani lastniki doloiti upravnika. To spada med posle rednega upravljajanja in zadoa veina. Za upravnika se lahko imenuje samo enega od etanih lastnikov oz. osebo, ki je registrirana za opravljanje gospodarske dejavnosti upravljanja vestanovanjskih hi. e etani lastniki upravnika ne imenujejo, lahko vsak od njih predlaga, da upravnika imenuje sodie v NP. Etani lastniki in upravnik medsebojna razmerja uredijo s pogodbo, ki ima pravno naravo mandatne pogodbe. Upravnik svoje delo veinoma opravlja odplano in za svoje storitve dobiva plailo. Upravnik mora: - izvajati sklepe etanih lastnikov - skrbeti za redno vzdrevanje in obratovanje skupnih delov - poskrbeti za porazdelitev in izterjavo obveznosti - upravljati z rezervnim skladom in s skupnim denarjem - zastopati etane lastnike v poslih upravljanja in v imenu preostalih etanih lastnikov vloiti izkljuitveno tobo ter tobo za plailo strokov in obveznosti, ki bremenijo etanega lastnika Upravnik seveda ne odgovarja solidarno za obveznosti etanih lastnikov proti tretjim osebam. Poudarjena pa je obveznost upravnika, da tretjim posreduje podatke, ki jih potrebujejo, da lahko vloijo tobo proti etanim lastnikom, ki svojih obveznosti ne poravnajo. 5. DRUGE POSEBNOSTI ETANE LASTNINE Obvezni rezervni sklad Namen je zagotavljanje finanni sredstev za bodoe izdatke, ki bodo nastali v zvezi z vzdrevanjem skupnih delov v etani lastnini in drugimi posli rednega upravljanja. Rezervni sklad je obvezen pri nepremininah, ki imajo ve kot dva etana lastnika in ve kot osem posameznih delov. e je oblikovanje rezervnega sklada obvezno, je s predpisom doloen tudi najmanji znesek, ki ga morajo etani lastniki meseno plaevati. Prispevek posameznega etanega lastnika je doloen v evrih na m2 in pri tem upoteva starost nepreminine in opravljene rekonstrukcije. e etani lastnik svojega mesenega prispevka ne plaa, ga mora upravnik pisno pozvati k plailu. Poziv upravnika ima pravno naravo verodostojne listine in je lahko podlaga za zaetek izvrilnega postopka. Obveznosti plaila v rezervni sklad ustreza terjatev vseh ostalih etanih lastnikov, saj gre za obveznost iz naslova skupnega premoenja. Prva naloga upravnika je, da na podlagi pravilnika in ob upotevanju lastnosti nepreminine ter posameznega dela doloi viino mesenega prispevka v rezervni sklad za vsakega etanega lastnika. Z zbranimi sredstvi rezervnega sklada upravlja upravnik. Sredstva sklada mora voditi loeno od svojega premoenja in na to loeno premoenje upniki seveda ne morejo posei. Premoenje rezervnega sklada ima pravno naravo skupnega premoenja. Delitve sredstev ni mogoe zahtevati. Prav tako ni mono zahtevati povraila vplaanih sredstev, tudi potem ne ko njegova LP na posameznem delu preneha. Sredstva rezervnega sklada so strogo namenska in jih je mogoe uporabiti samo za poravnavo strokov vzdrevanja, popravil in izboljav skupnih delov oz. za vraanje posojil, ki so bila najeta za te namene. Izboljava je mona samo, e je predvidena z nartom vzdrevanja.

86

Tudi izvrba na sredstva rezervnega sklada je omejena. Predlaga jo lahko samo upnik, ki je opravil posel, ki sodi v okvir namenske porabe sredstev. Zakonito stvarno breme Pri nepremininah v etani lastnini, kjer je doloena obveznost oblikovanja rezervnega sklada, veljajo tudi posebna oblika zavarovanja terjatev na plailo obveznega prispevka posameznega etanega lastnika. Zakon doloa obliko zakonitega stvarnega bremena, ki je doloeno v korist vseh drugih etanih lastnikov. Stvarno breme je doloeno do viine petkratnega zneska obveznega mesenega vplaila etanega lastnika in ima z zakonom doloen najbolji vrstni red. to pomeni, da ima zavarovanje terjatve vplaila v rezervni sklad do zakonsko doloene vrednosti prednost pred terjatvami drugih upnikov. Zakonito stvarno breme uinkuje ne glede a to ali je vpisano v ZK ali ne. Zakonita predkupna pravica Pri manjih nepremininah v etani lastnini doloa zakon tudi zakonito predkupno pravico pri prodaji posameznega dela v etani lastnini. Doloena je pri nepreminini v etani lastnini, kjer imamo dva ali ve etanih lastnikov in ne ve kot pet posameznih delov. Za uveljavljanje in postopanje s predkupno pravico se smiselno uporabljajo dolobe, ki urejajo zakonito predkupno pravico solastnikov. Lastnik posameznega dela, ki namerava prodati svoj posamezni del, mora o nameravani prodaji in njenih pogojih obvestiti druge etane lastnike. e ti pravice ne uveljavljajo, pa je mogoa prodaja tretji osebi. Izkljuitvena toba Izkljuitvena toba je skrajni ukrep za najhuje kritve sosedskega soitja znotraj odnosa etane lastnine, ko druga sredstva ne pomagajo ve. Razlog izkljuitvene tobe je grobo krenje temeljnih pravil sosedskega soitja in dolnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih, tako da postane skupnost s kriteljem nevzdrna. Navedene razloge je treba presojati povezano. Najprej je potrebno samo dejanje kritve. Razlog za izkljuitveno tobi ni vsaka nedopustna imisija, ampak le njena kvalificirana oblika, saj gre za grobo kritev. Poleg splonih kritev pa pridejo v potev tudi kritve, ki so s pogodbo o medsebojnih razmerjih doloene kot posebne omejitve LP v konkretni skupnosti etanih lastnikov. e pogodba doloa, da je v posameznih delih prepovedano opravljanje kakrnekoli gospodarske dejavnosti, potem je opravljanje takne dejavnosti kritev, eprav splona pravila takno monost dovoljujejo. Za kritev pogodbe se teje tudi neizpolnjevanje obveznosti. Drug poseben element kritve pa je nevzdrnost. Element nevzdrnosti je treba presojati v povezavi s kritvijo. Pogosto bomo lahko kot element nevzdrnosti teli pogostost ali dolgotrajnost kritve. Pri ugotavljanju obstoja kritve ni pomembno, ali motilna ravnanja izvaja etani lastnik sam ali drug uporabnik posameznega dela, ki ga mora imeti etani lastnik pod nadzorstvom (tudi najemnik). Uveljavljanje izkljuitvene tobe se zane v skupnosti etanih lastnikov kot posel rednega upravljanja. Sprejmejo sklep, da se etanega lastnika, ki kri pravila medsebojnega soitja opomni. e krilec tudi po opominu nadaljuje s kritvijo, lahko etani lastniki z navadno veino po solastninskih deleih sprejmejo sklep, da se vloi izkljuitvena toba. Izkljuitveno tobo praviloma v imenu preostalih etanih lastnikov proti etanemu lastniku, ki kri pravila, vloi upravnik. Tobeni zahtevek se oblikuje tako, da je toenec dolan prodati svojo nepreminino. e sodie zahtevku ugodi, s sodbo naloi toencu, da v doloenem roku proda. Po preteku paricijskega roka se sodba o izkljuitvi izvri s prodajo posameznega dela po pravilih, ki urejajo izvrbo na nepreminine. Prenehanje etane lastnine e najbolj verjeten nain prenehanja je prenehanje po volji etanih lastnikov. Ti lahko sprejmejo sklep, da se etana lastnina preoblikuje v osnovno lastninsko obliko, torej LP enega lastnika na zemljiu s stavbo ali v solastnino. Sklepu mora slediti e pravni akt o preoblikovanju, ki mora biti sprejet v pisni obliki in mora vsebovati ZD za spremembo. Podpisi na ZD morajo biti overjeni. Naraven nain prenehanja etane lastnine je unienje celotne zgradbe. Etani lastniki na zemljiu in ostankih zgradbe s trenutkom njenega unienja pridobijo solastnino v razmerju solastninskih deleev, kot so jih imeli prej na skupnih delih.

87

Drugae pa seveda uinkuje unienje posameznega dela. Primarno ima etani lastnik tega dela monost, da unien posamezni del obnovi. e pa to ni mogoe preneha samo LP na posameznem delu. Seveda pa to pomeni tudi prenehanje solastninskega delea na skupnih delih. VI. S O S E D S K O UVOD LP lahko konkurira z drugo LP, zato lahko neomejeno izvrevanje ene od njih onemogoi izvrevanje druge LP. Prav zaradi tega predpisujejo pravni redi pravila, ki reujejo tako nastale kolizije pravnih oblasti glede nepreminin. Ta pravila se imenujejo sosedsko pravo. Tako sosedsko pravo opredelimo kot zbir pravnih pravil, ki urejajo razmerja med lastniki sosednjih nepreminin. Pravna razmerja med lastniki sosednjih nepreminin urejajo tudi javnopravni predpisi, ki se pogosto prepletajo s civilnimi. Primer 360. Lastniki nepreminin zaradi sosedstva ali prostorske povezanosti nepreminin svojo LP morajo izvrevati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzroajo kode. Pravice, ki omejujejo LP lastnika sosednje ali prostorsko povezane nepreminine, se morajo izvrevati poteno, v skladu s krajevnimi obiaji in na nain, ki najmanj obremenjuje lastnika nepreminine. Dolobe poglavja o sosedskem pravu, ki se nanaajo na lastnika, se smiselno uporabljajo tudi za neposrednega posestnika. IMISIJE 2. STVARNOPRAVNO VARSTVO PRED IMISIJAMI Splono Z imisijami so v pravnih redih zartane meje dopustne uporabe nepreminin. Z njimi razumemo delovanje, vplivanje, uinkovanje na tuje nepreminine, preminine in osebne vrednote. Tudi odtegnitev svetlobe ima znak nedovoljenega imitivnega ravnanja. Treba je trpeti tudi bistvene imisije, kolikor so krajevno obiajne. To se utemeljuje s tem, da se mora vsakdo prilagoditi znailnostim prostora, kjer ivi. Posebno vrsto imisij predstavljajo t.i. zdruene (sumirane) imisije, o katerih govorimo, ko gre za soasne kodne vplive z ve zemlji na prizadeto zemljie. Ureditev v SPZ Zaradi sosedstva ali prostorske povezanosti nepreminin morajo lastniki teh nepreminin svojo LP izvrevati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzroajo kode. Pravice, ki omejujejo LP lastnika sosednje nepreminine, se morajo izvrevati poteno, v skladu s krajevnimi obiaji in na nain, ki najmanj obremenjuje lastnika nepreminine. Vplivi so lahko zelo razlini, tako glede na izvor kot tudi glede na nain. Prepovedane imisije so tako lahko tudi svetlobne reklame, razlini odsevi, vplivi elektromagnetskega in ionizirajoega sevanja ipd. po drugi strani pa se vplivi, ki alijo moralna ali estetska obutja posameznika, ne obravnavajo kot prepovedane imisije (bliina bordela). Primer 365. S prepovedanimi imisijami so miljeni tisti vplivi na tujo nepreminino, ki ezmerno oteujejo njeno uporabo ali povzroajo znatnejo kodo. Pojem sosedstva: ne nanaa se samo na lastnike neposredno mejeih nepreminin, ampak na vse tiste lastnike, kamor see vpliv vznemirjanja. Razvrstitev imisij Bistvene in nebistvene PRAVO

88

Pravno varstvo je dano le v primeru bistvenih imisij, nebistvene se ne upotevajo. Ali gre za bistveno (=prepovedano) imisijo, bo odvisno od krajevnih razmer ali od kode, ki je nastala na prizadeti nepreminini. SPZ govori o znatneji kodi, kar lahko enaimo s pojmom bistvena koda. Imisija (npr. hrup) bo drugae vplivala na nepreminino, ki je namenjena za stanovanje, kot pa na nepreminino, ki je namenjena za gostinski lokal. Neposredne (direktne) in posredne (indirektne) Nihe ni dolan trpeti t.i. neposrednih imisij, e za to ne obstaja poseben pravni naslov. V nasprotju z neposrednimi imisijami so posredne imisije tiste, ki pridejo na sosednjo nepreminino brez neposrednega vplivanja tistega, s igar nepreminine prihajajo (z naravnimi silami, po nakljuju). Direktne imisije za katere ne obstaja poseben pravni naslov so vselej prepovedane. Indirektne pa le, e glede na naravo in namen nepreminine presegajo krajevno obiajno mero ali povzroajo znatnejo kodo. Pravno varstvo pred imisijami Aktivno legitimiran za zaito pred imisijami je v vsakem primeru lastnik prizadete nepreminine. Pravno varstvo pred imisijami se zagotavlja z negatorno tobo, ta je praviloma rezervirana za lastnika ali domnevnega lastnika. Vendar pa je posebnost negatorne tobe, ki pride v potev tudi pri varstvu pred imisijami, ta, da nujno zahteva raziritev aktivne legitimacije, kajti sicer bi bilo varstvo pred prepovedanimi imisijami v mnogih primerih onemogoene. To pomeni, da pride negatorna (imisijska) toba analogno v potev tudi v tiste, ki izvrujejo zgolj neposredno dejansko oblast na podlagi omejene stvarne ali obligacijske pravice. Tudi pasivna legitimacija je lahko usmerjena tako na lastnika nepreminine, kot na imetnika omejene stvarne pravice ali obligacijske pravice. Pogoj pa je seveda tudi ta, da je oseba, ki kot nelastnik uporablja tujo nepreminino, tudi odgovorna za ezmerne imisije. Z negatorno tobo je dopustno postaviti tako opustitveni zahtevek, kot tudi zahtevek, da se nekaj stori s ciljem prepreitve ali zmanjanja imisij. Predpostavka za uspenost opustitvenega zahtevka je, da imisije trajajo doloen as ali da se redoma ponavljajo in obstaja tudi nevarnost nadaljnjega opravljanja nedopustnih vplivov. Enkratni vplivi ali kraji as trajajoi vplivi naeloma ne predstavljajo imisij, ker ne presegajo krajevno obiajne mere in jih morajo zato sosedje trpeti. Tonik od motilca v nobenem primeru ne sme zahtevati, da opravi natanno doloena dejanja. Izbira potrebnih zaitnih ukrepov je prepuena toencu, kar je hkrati tudi njegova obveznost. Jasno in natanno pa mora biti oblikovan opustitveni zahtevek, kar je pomembno zaradi izvrljivosti. Tonik mora v pravdi dokazati, da je lastnik oz. imetnik druge pravice, ki mu omogoa aktivno legitimacijo za spor, ter dokazati trditev, da prihajajo vplivi iz toeneve nepreminine. Toenec pa lahko ugovarja, da imisije npr ne presegajo krajevno obiajne mere. V takem primeru je dokazno breme na njegovi strani. Primer 373. 3. UREDITEV IMISIJ V OZ Vsakdo lahko zahteva od drugega, da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoloenemu tevilu ljudi veja koda, ter da se vzdri dejavnosti iz katere izvira vznemirjanje ali kodna nevarnost, e nastanka vznemirjanja in kode ni mogoe prepreiti z ustreznimi ukrepi. Tudi pri tem lahko govorimo o imisijah, s to razliko, da je upravienec za vloitev zahtevka vsak, ter ni nujno, da je koda e nastala, dovolj je da grozi veja koda. Gre za t.i. popularno tobo, medtem ko vlaga prizadeta stranka na podlagi SPZ negatorno tobo. Ne more vloiti zahtevka prav vsak, ampak le tisti, ki mu grozi veja koda. Prav tako mora biti nevarnost konkretna, neposredna. Na zahtevo zainteresirane osebe odredi sodie ustrezne ukrepe za prepreitev nastanka kode ali vznemirjanja ali odstranitev vira nevarnosti na stroke njegovega posestnika, e ta tega ne stori sam. Po nai sodni praksi prizadeti lastnik sosednje nepreminine ne more narekovati naina, kako naj lastnik spremeni stanje nepreminine, iz katerega prihajajo imisije, e je ezmerne imisije mono prepreiti na ve nainov. Zato je zahtevek za povsem doloeno spremembo stanja sosednje nepreminine, moen le tedaj, kadar po naravi stari ezmerne imisije mogoe prepreiti le na en nain. V nasprotnem primeru bi lo za prehud poseg v LP.

89

e pa koda nastane pri opravljanju splono koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, je mogoe zahtevati samo povrnitev kode, ki presega obiajne meje. Vendar se lahko tudi v tem primeru zahtevajo upravieni ukrepi za prepreitev nastanka kode ali za njeno zmanjanje. Ni mogoe postaviti opustitvenega zahtevka. Na njegovo mesto stopi odkodninski zahtevek. GRADNJA EZ MEJO NEPREMININE e nekdo zgradi zgradbo, katere del sega na, nad ali pod tujo nepreminino, lahko lastnik nepreminine ali graditelj predlaga, da sodie v NP odloi o ureditvi medsebojnih razmerij. Ugotovimo lahko, da gre v teh primerih za poseg v prostor v nasprotju s predpisi o graditvi objektov. Primarni ukrep, ki je namenjen varstvu LP mejaa, je sicer ta, da sodie graditelju naloi, da porui zgradbo in na nepreminini vzpostavi prejnje stanje. Le e bi bile posledice vzpostavitve prvotnega stanja v oitnem nesorazmerju s kodo, ki jo je zaradi gradnje utrpel lastnik nepreminine, lahko sodie doloi lastniku nepreminine primerno odkodnino in s sklepom doloi novo mejo med sosednjima nepremininama, vendar pa mora pri tej odloitvi upotevati vse okoliine, zlasti pa upraviene interese udeleencev, vpraanje dobre vere graditelja in obnaanje lastnika nepreminine, potem ko je izvedel za gradnjo. Doloitev nove meje je izjema. Primer 376. Spori v zvezi z gradnjo ez mejo nepreminine se reujejo pred nepravdnim sodiem (nepravdni oddelek okrajnega sodia). Razlogi, ki govore za nepravdni oddelek so predvsem v tem, ker je v pristojnosti tega oddelka tudi reevanje mejnih sporov. Predlog, ki ga bosta lahko vloila tako lastnik kot tudi graditelj, pa bo v bistvu podoben predlogu za ureditev meje, le da bo predlagatelj navajal nekoliko drugane razloge s katerimi bo utemeljeval bodisi doloitev nove meje bodisi vzpostavitev prvotnega stanja. Naslednji razlog pa je v tem, da se utegne predmetni spora kaj hitro prevesti v mejni spor. Vsekakor sodie ne bo smelo doloiti odkodnine in nove meje v primerih, ki bodo oitno kazali na zlorabo tega pravnega instituta. PRISTOP NA TUJO NEPREMININO 1. ZAASNA UPORABA TUJE NEPREMININE Lastnik nepreminine, na kateri je treba nujno izvesti dela, ki so potrebna za uporabo in izkorianje nepreminine, lahko zaasno uporabi tujo nepreminino zaradi izvedbe del, e teh ni mogoe izvesti drugae ali jih je mogoe izvesti samo z nesorazmernimi stroki. Po uporabi mora uporabnik na tuji nepreminini vzpostaviti prejnje stanje. Prav tako je treba plaati primerno nadomestilo, e tako zahteva lastnik tuje nepreminine. Pred zaetkom del je treba ob primernem asu in na primeren nain obvestiti lastnika ali posestnika tuje nepreminine. Gre za tipien primer zakonite slunosti. Ni potrebna sodna odloba. 2. ZASLEDOVANJE IVALI Domae in udomaene ivali sme lastnik zasledovati na tuji nepreminini. Lastnik ali posestnik lahko lastniku ivali prepove dostop na nepreminino, le v primeru, e ival brez odlaanja sam izroi lastniku. Upravienec pridobi takno pravico neposredno na podlagi zakona zakonita slunost. e na nepreminini nastane koda, jo mora odgovorna oseba povrniti. MEJA 1. UVOD Razmejuje dve ali ve LP na nepremininah. Ker predstavljajo nepreminine v sosedski skupnosti communio pro diviso, je regulativa, ki ureja ta vpraanja, e kako pomembna za zagotavljanje mirnega sobivanja med sosedi. Meja kot razmejitvena rta med sosednjima zemljikima parcelama razlinih lastnikov se uredi v sodnem (pravdnem ali nepravdnem) postopku, v skladu s pravili SPZ, bodisi v upravnem postopku v skladu s pravili ZEN. 2. OBNOVA IN POPRAVA MEJE Obnova meje

90

O obnovi meje govorimo, ko gre za novo oznaitev, sicer ugotovljene meje, pri emer obstaja nevarnost, da bi meja postala popolnoma nespoznavna ali je e postala nespoznavna, npr. zaradi odstranitve ali pokodovanja mejnih znamenj. V tem primeru med mejaem ne obstaja spor o poteku meje, pa pa se meja novo oznai z mejnimi znamenji. Poprava meje Za popravo meje pa gre takrat, ko se meja sploh ne more ve razpoznati (mejaema ni znan potek meje) ali ko je meja sporna. 3. POJEM SPORNE MEJE e je meja sporna se zadeva reuje v sodnem nepravdnem postopku.

4. STRANKE POSTOPKA PRI SODNEM UREJANJU MEJE SOSEDJE Stranki postopka za sodno ureditev meje (predlagatelj in nasprotni udeleenec) sta lastnika neposredno mejeih nepreminin (soseda). Naa teorija zastopa stalie, da je postopek ureditve meje moen tudi med strankami, ki niso lastniki zemlji. Tako naj bi bili aktivno in pasivno legitimirani tudi zakupniki, posestniki in uporabniki. Lastnika prizadetih parcel imata monost, e nista bila udeleenca postopka, znova zahtevati ureditev meje, ne glede na e obstojeo pravnomono sodno odlobo. 5. VSEBINA PREDLOGA ZA UREDITEV MEJE IN VREDNOST SPORNEGA PREDMETA Predlog mora vsebovati ZK podatke: - o zemljiih, med katerimi je meja sporna - ime in priimek ter prebivalie lastnikov oz. uporabnikov - razlogi zaradi katerih se predlaga ureditev meje v sodnem postopku Ni treba postaviti natanno doloenega zahtevka o poteku posestne meje. Strankam v predlogu ni treba navesti vrednosti spornega predmeta. To s sklepom ugotovi sodie. e vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednost za doloitev spora majhne vrednosti (400.000 sit/ 1669,17 evra), lahko sodie uredi mejo na podlagi moneje pravice le, e predlagatelj in oseba, proti kateri je vloen predlog, s tem soglaata. 6. RAZLIKOVANJE MED SPOROM ZA UREDITEV MEJE IN LASTNINSKIM SPOROM Sodie je dolno, ko preuuje predlog za ureditev meje ugotoviti ali ne gre morda za lastninski zahtevek za izroitev doloenega zemljia. e gre zanj, se pravdni postopek ustavi in se predlagatelja napoti na pravdo. Treba je namre ugotoviti, da gre tudi pri mejnem sporu, ki svoj predlog opira na monejo pravico, po naravi za lastninski zahtevek. Pri pravem mejnem sporu gre za spor o poteku meje, medtem ko pri nepravem mejnem sporu potek meje ni sporen, pa pa gre za spor o doloeni zemljiki povrini na temelju posebnega pravnega naslova (npr. priposestvovanja). Pomembno je torej, ali so stranke v sporu zaradi meje ali zaradi mejne povrine, pri eme v slednjem primeru sam potek meje ni sporen. Tako bo priposestvovanje ali zatrjevanje bonitarne lastnine najvekrat predstavljalo nepravi mejni spor oz. klasini lastninski spor. Za nae pravo je treba ugotoviti, da lahko nepravdni sodnik dokonno odloi o mej e v nepravdnem postopku, e odloa o moneji pravici ali e stranka zamudi prekluzivni rok iz 78. SPZ. V prvem primeru posebna pravda seveda ni ve mona, ker je e nepravdni sodnik odloal po istem kriteriju, po katerem bi odloal pravdni sodnik, zato gre za e razsojeno stvar. Zato se v teh primerih moneja pravica po konanem nepravdnem postopku ne more uveljavljati e v pravdne postopku. Prav take posledice nastopijo tudi, e stranka zamudi prekluzivni rok za vloitev tobe. 7. VZPOREDNI TEK POSTOPKOV

91

Postopek za ureditev meje in postopek zaradi ugotovitve LP na sporni mejni povrini lahko teeta vzporedno. Postopek zaradi motenja posesti in postopek za ureditev meje lahko teeta vzporedno, ker gre za razlina postopka. eprav lahko tudi nepravdni sodnik odloa na podlagi zadnje mirne posesti, kar je tudi v postopku zaradi motenja posesti odloilni kriterij, se postopka ne pokrivata in s tem ne izkljuujeta. Prvi je usmerjen v ureditev meje (petitorno), drugi pa le na zavarovanje zadnjega mirnega posestnega stanja (posesorno). V skladu s pravilom petitorium absorbet possessorium, kar predstavlja pomembno stino toko med obema postopkoma, pa bi bilo treba tobeni zahtevek zaradi motenja posesti zavrniti, e bi bil ob vzporednem teku obeh postopkov nepravdni konan pred posestnim ter bi bila meja doloena v kodo toniku iz posestne pravde. 8. VPRAANJE POTEKA MEJE KOT PREDHODNO VPRAANJE V PRAVDI Primer 385. Pravdno sodie lahko postopek zaradi reevanja predhodnega vpraanja o poteku meje na nepravdnem oddelku tudi prekine. V takem primeru bo pravdno sodie vezano na pravnomono odlobo nepravdnega sodia. 9. KRITERIJI ZA REEVANJE MEJNEGA SPORA Kriterijev sodie ne more izbrati po poljubnem vrstnem redu, pa pa si mora prizadevati, da mejni spor v prvi vrsti, seveda ob doloenih predpostavkah, rei na podlagi moneje pravice. e to ni mogoe, mora mejo urediti po zadnji mirni posesti . kot zadnji kriterij pa lahko uporabi pravino oceno. Moneja pravica Je primarni kriterij. To bosta najvekrat LP ali publicijanska (bonitarna) lastnina. Tukaj bo moral nepravdni sodnik seveda ugotoviti, ali v konkretnem primeru ne gre za lastninski zahtevek. V postopku zaradi ugotovitve moneje pravice, mora tisti, ki se na monejo pravico sklicuje, zahtevati ugotovitev LP ali pravico uporabe na delu sosednjega zemljia in izroitev tega dela njemu. Z ugotovitvijo teh pravic in izroitvijo tega dela upravienec dosee tudi prestavitev meje. e sodie ugodi zahtevku se dotlej sporni del prikljui zemljiu v lasti oz. v uporabi tistega, ki je uveljavljal monejo pravico. Tudi sporazumno doloena meja med mejaema in vkopanje mejnikov imata pravno naravo moneje pravice. e se lastniki ne strinjajo z ureditvijo meje na podlagi moneje pravice (in vrednost spornega predmeta presega vrednost, do katere lahko odloa sodnik posameznik), sodie uredi mejo na podlagi zadnje mirne posesti ali, e tudi to ni mogoe, po pravini ocen. Vendar ima tisti, ki se s tako ureditvijo meje ne strinja, e vedno monost, da uveljavlja morebitno monejo pravico v pravdi. V tem primeru je treba vloiti tobo v 3 mesecih od dneva pravnomonosti sklepa o ureditvi meje. Domneva se moneja pravica po meji, ki je dokonno urejena v katastrskem postopku po pravilih ZEN. Zadnja mirna posest Pri kriteriju zadnje mirne posesti se ne zahteva dodatna kvalifikacija posesti (npr. dobroverna, lastnika). Dovolj je zadnja mirna posest. To je pa tista posest, ki jo je oseba neovirano izvrevala doloeno asovno obdobje. Gotovo pa je, da viciozno pridobljene posesti mejaa ne bo mogoe jemati kot podlago za ureditev meje. Pravina ocena Sodie mora pri tem kriteriju upotevati vse okoliine primera ter stanje v naravi. V primeru, da za razdelitev ne najde drugega pravinega merila, sporni prostor praviloma razdeli na polovico. Odloilo bo torej na podlagi neke verjetne pravice, ki pa e ne dosega nivoja moneje pravice v smislu prvega kriterija, ker te moneje pravice ni bilo mogoe dokazati. 10. NAROK IN SKLEP V postopku za ureditev meje opravi sodie narok na kraju samem, na katerega povabi, poleg udeleencev, izvedenca geodetske stroke in po potrebi tudi prie. Na naroku na kraju samem se naredi skica, iz katere morata biti razvidna

92

sporni prostor in meja, ki jo je sodie doloilo na kraju samem oz. o kateri je bila sklenjena poravnava. Skica je sestavni del zapisnika o naroku. Po pravnomonosti polje sodie sklep oz. poravnavo o ureditvi meje skupaj s priloeno skico zamejnienja in z izmeritvenimi podatki pristojnemu geodetskemu organu zaradi izvedbe v zemljikem katastru. 11. UREJANJE MEJA ZEMLJIKIH PARCEL PO ZEN Meja urejena v postopku ureditve meje, ki jo izvaja geodetsko podjetje kot geodetsko storitev, in se na podlagi upravnega postopka evidentira v zemljikem katastru po postopku evidentiranja urejene meje. Strokovna podlaga za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje je elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje. Postopke evidentiranja urejene meje se uvede na zahtevo lastnika parcele. Zahtevi za uvedbo postopka je treba priloiti elaborat, ki ga izdela geodetsko podjetje, na podlagi mejne obravnave. Elaborat vsebuje predlog meje, ki naj se kot urejena meja evidentira v zemljikem katastru, in zapisnik mejne obravnave. Predlagana meja se ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljikega katastra, upotevajo natannost njegovih podatkov. e se meja, ki so jo pokazali lastniki parcel, razlikuje od predlagana meje, elaborat ureditve meje vsebuje tudi prikaz poteka pokazane meje. Geodetsko podjetje mora vabiti na mejno obravnavo lastnika parcele, katere meja se ureja, in lastnike sosednjih parcel. Na mejni obravnavi lastniki sosednjih parcel za svoja zemljia geodetu pokaejo oz. natanno opiejo potek meje v naravi. e lastniki parcel to zahtevajo, jim mora geodet pokazati potek meje po podatkih zemljikega katastra. e se pokazana meja razlikuje od meje v katastru, mora geodet lastnike parcel na to opozoriti in jim pojasniti , da v zemljiki kataster kot urejene ni mogoe evidentirati meje, ki se razlikuje od meje po podatkih zemljikega katastra. e se pokazana meja ne razlikuje od meje iz katastra in lastniki parcel soglaajo o poteku meje, geodet pokazano mejo izmeri in jo prikae v elaboratu ureditve meje kot predlagano mejo. e ne soglaajo z njenim potekom si mora geodet prizadevati za sporazum med njimi. e ga ne morejo dosei, doloi potek predlagane meje geodet. Geodetsko podjetje mora izdelati zapisnik mejne obravnave, ki je sestavni del elaborata ureditve meje. V zapisniku se navedejo kraj in as njene izvedbe,vabljeni in prisotni udeleenci ter opie njen potek. Na podlagi dokonne odlobe geodetske uprave o evidentiranju urejene meje se meja v zemljikem katastru vpie kot urejena. e je meja v zemljikem katastru evidentirana kot urejena, se v postopku urejanja meje in v postopku evidentiranja urejene meje, lahko natanneje doloi ali natanneje doloijo koordinate njenih zemljikokatasrskih tok. 12. MEJNA ZNAMENJA, DREVO NA MEJI, VEJE, KORENINE Domneva se, da so mejne ograje,pregrade, drevesa, jarki in druge stvari, ki so namenjene oznaitvi meje, skupna lastnina lastnikov sosednjih nepreminin. Mejna znamenja, ki sluijo oznaitvi meje, se morajo, vzdrevati na krajevno obiajen nain. Stroke vzdrevanja pa krijeta lastnika sosednjih nepreminin po enakih delih. Za kodo, ki zaradi nevzdrevanja nastane tretjim osebam, odgovarjata lastnika solidarno. Plodovi se delijo med lastnike po enakih delih. e drevo na meji ovira rabo katere od sosednjih nepreminin, lahko lastnik nepreminine zahteva, da se drevo na skupne stroke odstrani. Na plodovih, ki padejo na sosednjo nepreminino, pridobi lastnik te nepreminine LP v trenutku loitve plodov od glavne stvari. Lastnik nepreminine ima nadalje pravico odstraniti in si prilastiti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zrani prostor njegove nepreminine, in korenine, ki rastejo v njegovo nepreminino, e ga motijo in e tega na njegov poziv ne stori lastnik sosednje nepreminine. Preden to stori mora pozvati lastnika drevesa. NUJNA POT 1. SPLONO Nujna pot po naem pravu ne pomeni omejitve LP, ki bi temeljila neposredno na zakonu in bi jo sodie s svojo odlobo le ugotovilo. Odloba sodia je konstitutivne narave, z njo se stvarna slunost nujne poti ustanovi. Pomemben je trenutek pravnomonosti sodne odlobe. Nujna pot je torej po naem pravu stvarna slunost, ki se ustanovi prisilno s pravnomono sodno odlobo. 2. PREDPOSTAVKE ZA DOVOLITEV NUJNE POTI

93

Sodie dovoli nujno pot za nepreminino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroki. V nasprotju s slunostmi, katerih naslov je pravni posel, gre pri nujni poti za prisilen poseg v LP in morajo biti izpolnjeni v zakonu doloeni pogoji: - obstajati mora ekonomski interes upravienca (nemonost uporabe nepreminine zaradi pomanjkanja potne zveze ali raba povezana z nesorazmernimi stroki) - zakon iti tudi lastnika sluee stvari z ustanovitvijo nujne poti namre ne sme biti onemogoeno ali znatno ovirano izkorianje in uporaba njegovega zemljia Glede na navedene kriterije tudi ni podlage za ustanovitev nujne poti zaradi ugodja, ker se nujna pot ustanavlja zaradi nujnosti. Po drugi strani pa je treba pri dovolitvi nujne poti upotevati sodobne prometne razmere, kar vkljuuje dopustnost neomejenega tevila voenj po nujni poti z motornimi vozili. Dolobe o nujnih poteh se smiselno uporabljajo tudi za prikljuitev na javna komunalna ali druga omreja, e lastnik nepreminine, ki to zahteva, izpolnjuje pogoje za priklop. 3. SPREMEMBA IN PRENEHANJE NUJNE POTI Nujno pot je mogoe spremeniti ali odpraviti, e zaradi spremenjenih okoliin ve ni potrebna. V vsako raziritev slunosti mora privoliti lastnik slueega zemljia. e privolitve ne da, sme lastnik gospodujoega zemljia predlagati pri sodiu nujno raziritev obstojee slunosti. Vendar pa prav v vsakem primeru ne bo mogoe govoriti o raziritvi slunosti. 4. AKTIVNA IN PASIVNA LEGITIMACIJA Aktivno legitimiran za dovolitev nujne poti je lastnik nepreminine, ki pot potrebuje. Ta pravica je dana tudi imetniku stavbne pravice. Pasivno legitimiran je lastnik. 5. VEZANOST SODIA NA PREDLOG PREDLAGATELJA Sodie odloa o dovolitvi nujne poti samo v okviru predloga. e ugotovi, da predlagane nujne poti tam, kjer jo je predlagal predlagatelj, ni mogoe dovoliti, predlog zavrne. e nasprotna stranka v postopku za dovolitev zasilne poti ugovarja, da bi se lahko ustanovila zasilna pot z manjo obremenitvijo za nepreminino preko nepreminine soseda, in e sodie na kraju samem ob sodelovanju izvedenca ugotovi, da je ta ugovor utemeljen, pozove predlagatelja, da kot nasprotno stranko navede tega soseda. e tega ne stori in vztraja pri prvotnem predlogu, sodie zavrne njegov predlog za doloitev zasilne poti preko nepreminine nasprotne stranke. 6. VSEBINA SKLEPA O DOLOITVI NUJNE POTI IN UINKI PRAVNOMONOSTI Sklep o doloitvi nujne poti mora obsegati natanen potek nujne poti, nain njene uporabe ter viino denarnega nadomestila. Skica o poteku nujne poti je sestavni del sklepa. Ko sodie odloi o plailu denarnega nadomestila, doloi rok za plailo. Ta rok ne sme biti dalji od 30dni, razen e se udeleenci dogovorijo drugae. Hkrati odloi tudi o plailu zamudnih obresti, ki zanejo tei od dneva izdaje sodne odlobe do plaila. e predlagatelj ponovno vloi zahtevek za dovolitev nujne poti preko iste nepreminine, se taken zahtevek ne more zavrei zgolj iz razloga, da je bilo o tem zahtevku e pravnomono odloeno oz. da je taken zahtevek e pravnomono zavrnjen. Taken primer bi lahko bil, e bi sodie zavrnilo zahtevek za dovolitev nujne poti, ker bi ocenilo, da gospodujoemu zemljiu za redno uporabo pot ni potrebna ali da se zahteva zgolj zaradi ugodja, kasneje pa bi se te razmere spremenile. PREPOVED POGLABLJANJA NEPREMININE, PREPOVED SPREMINJANJA VODOTOKA IN PREPOVED ODTEKANJA METEORNIH PADAVIN 1. PREPOVED POGLABLJANJA NEPREMININE Lastnik ne sme poglabljati svoje nepreminine ali tako posegati vanjo, da bi sosednja nepreminina zaradi posegov izgubila trdnost, stabilnost in oporo. Prizadeti lastnik lahko v primeru nedopustnih posegov , ki so ogrozili njegovo nepreminino, zahteva prepoved nadaljnjih del za as, dokler se ne zagotovijo in izvedejo primerni ukrepi, ki

94

prepreujejo izgubo trdnosti, stabilnosti in opore. e takih ukrepov ni mogoe izvesti, pa lahko zahteva prepoved posegov. e lastnik pri poglobitvah in posegih v svojo nepreminino postavi posebne opore in konstrukcije, ki zagotavljajo stabilnost tuje nepreminine, jih je dolan redno vzdrevati. Za kodo, ki nastane zaradi teh opor in konstrukcij, odgovarja ne glede na krivdo. Gre za posebno obliko negativnih imisij. Pravno varstvo je zagotovljeno z opustitvenim zahtevkom in prepovedjo nadaljnjih del. Prav tako lahko prizadeti lastnik nepreminine zahteva vzpostavitev prejnjega stanja ter odkodnino za kodo, ki je bila s tem povzroena. S poglabljanjem je miljeno uinkovanje loveka in ne uinkovanje naravnih sil. 2. PREPOVED SPREMINJANJA VODOTOKA Latnik nepreminine na svoji nepreminini ne sme na kodo sosednje nepreminine spremeniti toka, njegove moi ter koliine in kakovosti vode, ki tee ez njegovo nepreminino. 3. ODTEKANJE METEORNIH PADAVI Lastnik nepreminine mora storiti vse potrebno, da meteorne padavine z njegove zgradbe ne odtekajo oz. ne padajo na tujo nepreminino. VII. Z A S T A V N A P R A V I C A SPLONO Zastavna pravica je omejena stvarna pravica na tono doloeni tuji stvari ali premoenjski pravici, ki slui zavarovanju doloene terjatve, ki jo ima imetnika zastavne pravice (zastavni upnik) proti lastniku zastavljene stvari oz. imetniku zastavljene pravice (zastavitelju) ali proti tretji osebi, ki ni hkrati zastavitelj. Medtem ko je imetnik zastavne pravice vedno tudi upnik zavarovane terjatve, sta zastavitelj in dolnika zavarovane terjatve lahko razlini osebi. e zavarovana terjatev ob dospelosti ni plaana, lahko zastavni upnik zahteva prodajo predmeta zastavne pravice in se poplaa iz njene vrednosti. Poplailna pravica zastavnega upnika poleg glavnice zajema tudi obresti in stroke. Zastavni upnik ima prednost pred vsemi drugimi upniki zastavitelja, ki imajo stvarnopravna zavarovanja s slabim vrstnim redom. V primeru zastaviteljevega steaja pa ima zastavni upnik loitveno pravico. Zastavna pravica da je ZU glede terjatve, ki je z ZP zavarovana, posebno prednostno poplailno pravico , ki je vezana na stvar ali premoenjsko pravico, obremenjeno z ZP. Poleg tega se ZU tako kot vsi ostali upniki lahko poplaa tudi na drugem dolnikovem premoenju. Vendar v taknem primeru nima nobene prednostne pravice. 1. NAELA Naelo doloenosti (specialnosti) V skladu z naelom specialnosti so predmet ZP lahko zgolj individualno doloene samostojne stvari ali premoenjske pravice. Predmet ZP pa ne more biti del stvari. Naelo specialnosti opredeljuje tudi z ZP zavarovano terjatev. Tako je varovan dolnik (in zastavitelj, e ne gre za isto osebo), ker mora biti terjatev, zavarovana z ZP, ustrezno opredeljena, da se jo lahko loi od tistih upnikovih terjatev, ki niso zavarovane. SPZ dopua ustanovitev ZP za zavarovanje bodoih in pogojnih terjatev. e bolj omiljeno je naelo specialnosti pri maksimalni hipoteki, s katero se ne zavarujejo posamezne terjatve, temve celotno upniko dolniko razmerje. Najpozneje v asu, ko se zahteva poplailo, pa morajo biti zavarovane terjatve natanno opredeljene. Naelo javnosti (publicitetno naelo)

95

To naelo zahteva, da so stvarne pravice tretjim znane. Najbolj dosledno je naelo javnosti izpeljano pri nepremininah, kjer ga zagotavlja ZK. Vendar nae pravo e vedno omogoa izjemo glede tega pravila pri zastavitvi nevpisanih nepreminin. Prav tako vpis v ZK ni konstitutivni pogoj za nastanek zakonite hipoteke. Na premininskem podroju ima publicitetno funkcijo posest. Tu je tudi razlog za klasino pravilo, po katerem lahko rona ZP na preminini nastane zgolj z izroitvijo zastavljene stvari ZU ali tretji osebi. Na podroju zastavitve terjatev pa se zagotavlja publiciteta z zahtevo, da je treba o zastavitvi obvestiti dolnika zastavljene terjatve. Publiciteta v obliki javnega registra je delno zagotovljena tudi pri registrski neposestni zastavni pavici na premininah. Registrske zastavne pravice so tiste, ki se vpisujejo v javne registre. To so: - hipoteka na nepremininah, plovilih in zrakoplovih - registrska neposestna zastavna pravica na premininah - zastavna pravica na nematerializiranih vrednostnih papirjih Neregistrske zastavne pravice pa so: - rona in navadna neposestna zastavna pravica na nepremininah - zastavna pravica a nevpisanih nepremininah - zastavna pravica na drugih premoenjskih pravicah, kot so nematerializirani VP Naelo postranskosti (akcesornosti) Splono Izhaja iz irega naela accesio cedit principali, v skladu s katerim stranske stvari oz. pravice delijo pravno usodo glavne stvari oz. pravice. Pri zastavni pravici je glavna pravica zavarovana terjatev, zastavna pravica na njej pa je podrejena, stranska pravica. Ker ZP vedno sledi zavarovani terjatvi, je upnik zavarovane terjatve nujno tudi imetnik ZP. Naelo akcesornosti pri ZP varuje dolnika. Nemonost loitve upnika zavarovane terjatve in hipotekarnega upnika onemogoa, da bi lahko dva razlina subjekta od dolnika zahtevala dvakratno plailo istega dolga. Drugae je pri zemljikem dolgu, kjer se ravno zaradi neakcesornosti lahko primeri, da tako upnik zavarovane terjatve, kot imenik zemljikega dolga zahtevata plailo zavarovane terjatve in e zemljikega dolga. Prav tako ima naelo akcesornosti za posledico, da je obseg poplailne pravice ZU omejen z zneskom zavarovane terjatve. Naelo akcesornosti pri ZP torej pomeni njeno odvisnost od zavarovane terjatve glede nastanka, obsega, prenosa, poplaila in prenehanja. Akcesornost in nastanek zastavne pravice ZP naeloma lahko nastane le, e zavarovana terjatev e obstaja oz. e nastane skupaj z ustanovitvijo ZP. Izjema: dopua se ustanovitev ZP za zavarovanje bodoih in pogojnih terjatev. e je pravni posel iz katerega zavarovana terjatev izvira, nien ali e je bil razveljavljen z uinkom ex tunc, ima to za posledico neobstoj zavarovane terjatve in s tem neveljavnost ZP. Primer 405. Ko zastavna pravica ni veljavno ustanovljena zaradi napake v zastavni pogodbi kot zavezovalnem poslu je to zaradi naela kavzalnosti in ne akcesornosti. Primer 405. Mogoa so tudi prekrivanja. e bi bila v prejnjem primeru zastavna pogodba del kreditne pogodbe, bi razveljavitev zastavne pogodbe povzroila tudi razveljavitev kreditne pogodbe, tako, da bi naelo akcesornosti in naelo kavzalnosti hkrati ovirali veljaven nastanek ZP. Akcesornost in obseg zastavne pravice Obseg zastavnega jamstva je odvisen od viine zavarovane terjatve. Tako ni mogoe ustanoviti ZP za znesek, ki bi bil viji od zavarovane terjatve. Izjema je le maksimalna hipoteka. V skladu z naelom akcesornosti tudi ni mogoe zamenjati zavarovane terjatve z novo tako, da bi se ohranila e obstojea zastavna pravica. Novega kredita ni mogoe zavarovati z obstojeo hipoteko, temve je treba ustanoviti novo, ki bo seveda imela vrstni red v skladu z datumom ustanovitve. e ni drugih obremenitev iz naslova hipoteke ali zemljikega dolga, upnik z novo hipoteko pridobi enako kakovostno varstvo. Akcesornost in prehod zavarovane terjatve na drugega zastavnega upnika

96

V skladu z naelom akcesornosti je sprememba zastavnega upnika mogoa samo hkrati s spremembo pripadnosti zavarovane terjatve. Do spremembe upnika in s tem tudi zastavnega upnika lahko pride predvsem pri odstopu (cesiji) zavarovane terjatve ali subrogacije. Cedent in cesionar se lahko dogovorita, da je predmet prenosa samo zavarovana terjatev. V tem primeru ZP preneha. e je terjatev zavarovana z neregistrsko ZP, na izpolnitelj pri zakonski subrogaciji samodejno preide tudi ZP. e gre za pogodbeno subrogacijo, pa stranki prehod ZP lahko izkljuita. Pri registrskih ZP ima podobno kot pri cesiji prednost publicitetno naelo, zato je za spremembo zastavnega upnika tako pri zakonski kot pri pogodbeni subrogaciji potreben vpis v register oz. ZK. e na novega upnika preide zgolj zavarovana terjatev, neregistrska ZP v skladu z naelom akcesornosti preneha. Akcesornost in unovenje zastavne pravice Posledica naela akcesornosti je , da se zastavna pravica lahko unovi le po zapadlosti zavarovane terjatve. Zaradi tesne akcesorne vezi se zastavitelj proti ZU lahko sklicuje tako na ugovore, ki zadevajo ZP, kot na ugovore, ki se nanaajo na zavarovano terjatev. To je pomembno v primerih, ko zastavitelj ni hkrati tudi lastnik zavarovane terjatve. e gre za isto osebo, je povsem logino, da ima obe skupini ugovorov. Primer 407. Akcesornost in prenehanje zavarovane terjatve Zastavna pravica je odvisna pravica in ne more obstajati samostojno. Zato ob prenehanju zavarovane terjatve preneha. Najpogosteji primer prenehanja zavarovane terjatve je njeno plailo. Lahko pa preneha tudi zato, ker preneha obstajati pravno razmerje, iz katerega izvira. e zavarovana terjatev preneha, samodejno prenehajo tudi vse neregistrske ZP, medtem ko je pri registrskih zaradi naela javnosti potreben izbris iz registra oz. ZK. Naelo vrstnega reda (prioritetno naelo) Isto stvar ali premoenjsko pravico je mogoe obremeniti z ve zastavnimi pravicami. Pri tem velja v razmerju z zastavnimi upniki naelo vrstnega reda, prednostno (prioritetno) naelo. V skladu s prednostnim naelom imajo stareje stvarne pravice prednost pred mlajimi (prior tempore, potior iure). Prednostno naelo je kljuno pri doloanju vrstnega reda poplaila, e je na istem predmetu ustanovljenih ve zastavnih pravic. Zastavni upniki se poplaajo v enakem vrstnem redu, kot so nastajale njihove zastavne pravice. Posledica prioritetnega naela je tudi to, da se ob prenehanju katere od ve zastavnih pravic, ki bremenijo isti objekt, na izpraznjeno mesto samodejno premakne naslednja zastavna pravica po vrstnem redu. Prednostno naelo je tudi zelo pomemben razlikovalni element v primerjavi z obligacijskimi pravicami , pri katerih velja naelo enakosti upnikov ne glede na as nastanka pravic. Primer 408. Naelo ekstenzivnosti zastavne pravice Sestavina je vse, kar se v skladu s splonim preprianjem teje za del glavne stvari. Pritiklina je samostojna premina stvar, ki je v skladu s splonim preprianjem namenjena gospodarski rabi ali olepevanju stvari. Pritikline se razlikujejo od sestavin po tem, da so samostojne stvari, ki so le funkcionalno in prostorsko, ne pa tudi fizino povezane z glavno stvarjo. Sestavine so vgrajene v glavno stvar ali so z njo spojene. Plodovi imajo do njihove loitve status sestavine, po loitvi pa postanejo samostojne stvari. Stranska stvar sledi glavni stvari to pomeni, da stranske stvari delijo usodo glavne stvari. Zastavna pravica se razteza na vse sestavine zastavljene stvari. To velja tudi za sestavine, ki so ta status pridobile po ustanovitvi ZP. Prav tako se zastavna pravica razteza na vse plodove zastavljene stvari ali pravice, ki e niso loeni od glavne stvari oz. pravice, ki e niso bile uveljavljene. Ker se sestavine lahko spreminjajo, je pomembno v katerem trenutku se doloi, za katere sestavine velja ZP. ZP bremeni vse tiste sestavine (vkljuno s plodovi) objekta, ki imajo ta status v zaetku uveljavitve ZP, to je v trenutku popisa in cenitve predmeta ZP v cenilnem zapisniku. Pritikline v dvomu delijo pravno usodo glavne stvari. ZP na glavni stvari se torej naeloma razteza tudi na vse njene pritikline. To velja tako za pritikline, ki so v lasti zastavitelja, kot za pritikline, ki so v lasti tretje osebe. Vendar so

97

pritikline kot predmet ZP praktino pomembne zgolj pri hipoteki, pri emer SPZ izrecno doloa, da hipoteka sega le na tiste pritikline, ki so v lasti zastavitelja. Naelo nedeljivosti zastavnega jamstva Neposredno se nanaa le na hipoteko, ima ve vidikov. Tako ureja poloaj delnega plaila zavarovane terjatve. Velja, da delno plailo zavarovane terjatve nima nobenih posledic glede obsega zastavnega jamstva. Primer 410. e pride po ustanovitvi ZP do delitve zastavljene stvari ali pravice na ve novih samostojnih stvari ali pravic, pa je posledica naela nedeljivosti, da ZP do polnega zneska bremeni vse na novo nastale stvari ali pravice. Naelo nadaljnjega obstoja osebnega jamstva e terjatev zavarovana z ZP, ob zapadlosti ni plaana, lahko ZU prosto izbira med poplailom z uresniitvijo zastavne pravice na zastavljenem predmetu in poplailom kot navaden upnik iz vsega dolnikovega premoenja. Seveda je poplailo iz naslova zastavne pravice zanj ugodneje. V primeru neposredno izvrljive notarske hipoteke in neposestne zastavne pravice namre e razpolaga z izvrilnim naslovom, poleg tega mu zastavna pravica deje pravico do prednostnega poplaila. Tako se bo zastavni upnik praviloma poplaal iz naslova ZP. ele e njegova terjatev na ta nain ne bo v celoti poplaana, se bo glede preseka skual poplaati na drugem dolnikovem premoenju. 2. PREDMET ZASTAVNE PRAVICE Splono Predmet ZP so lahko stvari, pravice in vrednostni papirji, e je mogoe z njimi razpolagati in e imajo premoenjsko vrednost. ZP se navadno razvrajo glede na predmet, ki je z ZP obremenjen. Na tej podlagi v naem pravu razlikujemo: - zastavno pravico na nepremininah (hipoteka) - neposestno zastavno pravico na nevpisanih nepremininah po doloilih ZIZ - zastavno pravico na premininah: o rono zastavno pravico (pignus) o (navadno) neposestno zastavno pravico o registrsko neposestno zastavno pravico - zastavno pravico na premoenjskih pravicah, in sicer na: o terjatvah o vrednostnih papirjih o drugih premoenjskih pravicah - zastavno pravico na plovilih - zastavno pravico na zrakoplovih 3. ZAVAROVANA TERJATEV Splono Je doloena terjatev, ki se zavaruje z zastavno pravico. Opredeljena mora biti glede na zastavnega upnika, dolnika in njen predmet. ZU mora biti poimensko doloen in mora biti ista oseba kot upnik zavarovane terjatve. Zastavna pravica in zavarovana terjatev sta namre lahko le v istih rokah. Zastavitelj je lahko hkrati dolnik zavarovane terjatve, lahko pa gre za dve razlini osebi. Tako je mogoe, da se zastavna pravica ustanovi za zavarovanje tujega dolga. Lahko pa divergenca nastopi kasneje. Z zastavno pravico se lahko zavarujejo samo terjatve, predmet katerih je plailo denarnega zneska, ne pa terjatve glede storitev ali izroitve neke stvari. Lahko pa se z zastavno pravico zavaruje tudi nedenarne terjatve, ki ob zapadlosti preidejo v denarne. Zavarovana terjatev lahko izvira iz razlinih pravnih razmerij, ki niso nujno obligacijskopravna. Tako se lahko zavarujejo tudi denarne terjatve iz druinskopravnih razmerij ali terjatve javnega znaaja (npr. davni dolg).

98

V nekaterih primerih zadostuje zgolj dololjivost terjatve. Tako pri ustanovitvi maksimalne hipoteke zadostuje, da se doloi pravno razmerje, iz katerega bodo zavarovane terjatve izvirale, in najviji znesek do katerega nepreminina jami. Stranske terjatve Zastavljena stvar ali premoenjska pravica jami za glavnico kot za stranske terjatve zastavnega upnika, zlasti za obresti, morebitne terjatve iz naslova odkodninskih obveznosti, procesne stroke in stroke izterjatve. Bodoe in pogojne terjatev Z zastavno pravico se lahko zavarujejo tudi bodoe in pogojne terjatve. Bodoe so tiste terjatve, ki v trenutku ko se sklepa razpolagalni posel glede njih, e niso nastale. Monost zavarovanja bodoih in pogojnih terjatev ima pomen predvsem za maksimalno hipoteko, rono in navadno neposestno zastavno pravico na premininah ter zastavno pravico na terjatvah. Pri klasini hipoteki in drugih registrskih ZP z izjemo maksimalne hipoteke, je monost zavarovanja bodoih terjatev mono omejena, ker je treba v ZK oz. register ob ustanovitvi vpisati podatke o viini, zapadlosti, obrestni meri in morebitni valorizacijski klavzuli. Pogojne terjatve so terjatve, obstoj katerih je vezan na pogoj, to je negotovo dejstvo v prihodnosti. Lahko gre za obstojee terjatve, nad katerimi visi razvezni pogoj, ali za neobstojee terjatve, glede katerih e ni gotovo, ali bodo sploh nastale, in je njihov nastanek vezan na izpolnitev odlonega pogoja. Kreditna pogodba Z zastavno pravico se najvekrat zavarujejo terjatve, ki izvirajo iz kreditne pogodbe, lahko pa tudi denarne terjatve, ki izvirajo iz drugih pogodb ali nepogodbenih razmerij. Neveljavnost pravnega razmerja iz katerega izvira zavarovana terjatev, ima za posledico neveljavno ustanovite ZP. Neveljavnost lahko obstaja e od vsega zaetka ali pa nastopi pozneje. Kreditna pogodba je posebna oblika posojilne pogodbe. Je pogodba, s katero se banka zavee dati uporabniku kredita na voljo doloen znesek denarnih sredstev za doloen ali nedoloen as, v doloen ali nedoloen namen, uporabnik pa se zavee plaevati banki dogovorjene obresti in dobljeni znesek denarja vrniti v asu in nain, ki sta doloena v pogodbi. Pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki in mora doloati znesek in pogoje, pod katerimi naj bo kredit dan, uporabljen in vrnjen. Upnik je lahko le banka. 4. ZASTAVNA PRAVICA V ZAVAROVANJE DOLGA DRUGE OSEBE Z zastavno pravico se lahko zavaruje tudi tuj dolg. e je zastavna pravica ustanovljena za zavarovanje tujega dolga je treba razlikovati med dolnikom zavarovane terjatve (osebni dolnik) in zastaviteljem zastavnim dolnikom (realni dolnik). Podobno je porotvu. Bistvena razlika je, da gre pri zastavni pravici za stvarnopravno jamstvo, pri katerem porok jami s svojo stvarjo ali premoenjsko pravico, medtem ko je pri navadnem porotvu pravica upnika do poroka obligacijskopravne narave in porok jami z vsem svojim premoenjem. e sta osebni in realni dolnik razlini osebi, osebni dolnik jami z vsem svojim premoenjem, realni dolnik pa le s predmetom zastavne pravice. e terjatev ni plaana lahko upnik izbira med poplailom iz naslova zastavne pravice in poplailom na dolnikovem premoenju. Izbira enega naina poplaila ne izkljuuje drugega. e izkupiek od prodaje zastavljene stvari ne zadostuje za poplailo celotne zavarovane terjatve, se upnik glede preostanka lahko poplaa iz premoenja svojega dolnika. Prav tako se lahko najprej poplaa iz premoenja osebnega dolnika, glede morebitnega preostanka pa iz predmeta zastavne pravice. 5. NASTANEK ZASTAVNE PRAVICE a) Nastanek zastavne pravice na podlagi pravnega posla Splono Najpomembneji nain pridobitve ZP je pridobitev na podlagi pravnega posla. Za ustanovitev zastavne pravice se zahteva:

99

veljavna zastavna pogodba sporazum o ustanovitvi zastavne pravice izpolnitev drugih pogojev, ki jih doloa SPZ razpolagalna sposobnost (pravica razpolaganja) zastavitelja

Zastavna pogodba Za ustanovitev zastavne pravice je potreben veljaven zavezovalni pravni posel, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti zastavno pravico (pravni naslov). Zavezovalni posel za ustanovitev zastavne pravice je zastavna pogodba. To je pogodba s katero se zastavitelj zastavnemu upniku zavee, da bo v njegovo korist ustanovil zastavno pravico na doloeni nepreminini. Stranki pri zastavni pogodbi sta torej zastavitelj in zastavni upnik. Zastavna pogodba je pravni posel obligacijskega prava, ki mora izpolnjevati splone pogoje glede veljavnosti obligacijskih pogodb. Za zastavno pogodbo se ne zahteva nobena oblika (razen pri hipoteki, ki mora biti sklenjena pisno). Kljub temu je navadno sklenjena v obliki zasebne listine. Razpolagalni posel in izpolnitev drugih pogojev, ki jih doloa SPZ Oblika in vsebina razpolagalnega posla sta odvisni od vrste zastavne pravice, ki se ustanavlja. Enako velja za druge, publicitetne pogoje, kot sta izroitev preminine zastavnemu upniku in vpis v ZK oz. drug ustrezen javni register. Razpolagalna sposobnost (pravica razpolaganja) Po naelu nemo plus nihe ne more na drugega prenesti pravice, ki ne pripada njemu samemu oz. bolje pravice kot jo sam ima. Pri ustanovitvi ZP ne gre za prenos LP na stvari, temve za njeno obremenitev. Naelo v tem primeru pomeni, da lahko zastavitelj ustanovi hipoteko le, e ima razpolagalno sposobnost. Zastavitelj mora biti lastnik stvari in proti njemu ne sme biti uveden steajni postopek. Prav tako je razpolagalna sposobnost izkljuena oz. omejena v primeru absolutno uinkujoe prepovedi odsvojitve oz. obremenitve. e je stvar, ki je predmet zastavne pravice e zastavljena drugemu upniku, je posledica omejena razpolagalna sposobnost, kar pomeni da zastavitelj ni sposoben ustanoviti zastavne pravice z najboljim vrstnim redom, temve le zastavno pravico, ki bo imela slabi vrstni red kot prej ustanovljena ZP. Dobroverna pridobitev zastavne pravice Zastavitelj je lahko ob ustanovitvi razpolagalno nesposoben ali pa je njegova razpolagalna sposobnost zaradi obstoja stareje omejene stvarne pravice omejena. SPZ varuje dobrovernega tretjega (zastavnega upnika), v igar korist se ustanovi ZP. Na nepremininskem podroju se dobroverni zastavni upnik lahko sklicuje na naelo zaupanja v ZK, na premininskem podroju pa na 156. l. SPZ. Vendar slednje doloilo varuje le dobrovernega ronega zastavnega upnika. Vendar tudi pri tem velja, da se zastavni upnik lahko sklicuje na varstvo, e neposestna zastavna pravica konvertira v rono in je ZU v trenutku konverzije e v dobri veri. Prav tako SPZ ne pozna varstva dobrovernega zastavnega upnika pri zastavitvi terjatev, vrednostnih papirjev in drugih premoenjskih pravic. Izjema so vrednostni papirji na prinosnika. Vekratna zastavitev Zastavna pravica ni izkljuujoa, zato je lahko na istem objektu soasno ve zastavnih pravic velja prednostno naelo. Prednostno naelo pri zastavni pravici pozna tudi nekaj izjem. Naelo zaupanja v ZK na nepremininskem podroju lahko pripelje do spremembe vrstnega reda med hipotekami. Tako ima v primeru kolizije med starejo nevpisano zakonito hipoteko in mlajo pravnoposlovno hipoteko prednost slednja, e je bil hipotekarni upnik ob ustanovitvi hipoteke dobroveren, kar pomeni, da ni vedel in ni mogel vedeti za starejo zakonito hipoteko. b) Nastanek zastavne pravice na podlagi zakona Zakonita zastavna pravica lahko nastane tudi na podlagi zakona. Zastavna pravica nastane v trenutku, ko so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za nastanek ZP doloa zakon. Predvsem glede zakonite hipoteke velja poudariti, da za njen nastanek ni potreben vpis v ZK, ker pomeni neujemanje s publicitetnim naelom. Nastanek zastavne pravice na podlagi zakona ni mogo pri vseh vrstah zastavne pravice, ampak samo, kjer zakon tako predvideva.

100

c) Nastanek zastavne pravice na podlagi sodne odlobe zastavna pravica lahko nastane tudi na podlagi sodne odlobe (prisilna zastavna pravica). Hipoteka nastane z vpisom v ZK, in ne s pravnomonostjo odlobe. Prisilna zastavna pravica nastane bodisi z izvrbo na nepreminini ali preminini bodisi v postopku zavarovanja. V prvem primeru hipoteka obstaja dokler traja izvrba, v drugem pa do takrat dokler obstaja zavarovana terjatev. Prav tako lahko prisilna ZP nastane na podlagi zaasne odredbe. d) Nastanek zastavne pravice na podlagi odlobe upravnega organa zastavna pravica zelo redko nastane na podlagi odlobe upravnega organa. Tako lahko nastane hipoteka v primeru komasacije ali arondacije. Enako velja glede nadomestnega zemljia pri razlastitvi. V postopku davne izvrbe pa nastane zakonita zastavna pravica v korist drave z rubeem preminine. e je predmet rubea preminina, glede katere se vodi register, nastane zastavna pravica ele z vpisom rubea v register.

6. PREPOVEDANI DOGOVORI Splono Pri dogovarjanju zastavne pravice je treba upotevati omejitve oz. prepovedi glede: - komisornega dogovora - dogovora o antihrezi - prepovedi razpolaganja (odsvojitve ali obremenitve) - nekaterih drugih dogovorov, ki nasprotujejo naravi zastavne pravice in v SPZ niso izrecno prepovedani Komisorni dogovor Komisorni dogovor (lex commissoria) je dogovor s katerim si ZU ob zastavitvi izgovori pravico, da si prilasti predmet zastavne pravice, e terjatev ob zapadlosti ne bo plaana, ali pa da si za ta primer izgovori pravico do prodaje predmeta ZP po vnaprej doloeni ceni. Predmet ZP ima praviloma vijo vrednost kot zavarovana terjatev, zato bi bil tak dogovor neugodne za zastavitelja, zlasti e upotevamo, da bi bil v trenutku prilastitve ali prodaje del zavarovane terjatve e plaan. Prepovedani komisorni dogovor je lahko sklenjen v zastavni pogodbi, v posebni pogodbi med zastaviteljem in hipotekarnim upnikom, obstoj komisornega dogovora pa lahko izhaja tudi iz kombinacije razlinih pravnih poslov, ki jih skleneta ZU in zastavitelj. Komisorni dogovor je nien. Vendar ta prepoved velja le v fazi ustanovitve oz. trajanja zastavne pravice, vse do zapadlosti zavarovane terjatve. e zastavitelj po zapadlosti privoli v komisorni dogovor, to stori prostovoljno, saj ga ZU k temu ne more prisiliti. V takem primeru je to eden od mogoih nainov poplaila iz zastavne pravice. e zastavna pogodba vsebuje komisorni dogovor, je veljavna v potev pridejo pravila o delni ninosti. Glede prepovedanega komisornega dogovora se teje, kot da ni bil sklenjen. Dogovor o antihrezi Dogovor o antihrezi (pactum antichreticum) je dogovor, po katerem je ZU dovoljeno, da pobira plodove zastavljene nepreminine ali da jo kako drugae izkoria. Dogovor o antihrezi pri roni zastavi glede na njeno posestno naravo ni prepovedan. Pravica do plodov je stvar dogovora med ZU in zastaviteljem. e dogovora ni, plodovi pripadejo zastavitelju. Pri hipoteki je dogovor o antihrezi nien. Dogovori, ki so v nasprotju z naravo zastavne pravice Ni dopusten dogovor, da se zastavni upnik ne bi smel poplaati iz predmeta zastavne pravice ali da se dolnik ne more reiti zastavne pravice, eprav plaa zavarovano terjatev 7. POPLAILO IZ ZASTAVNE PRAVICE

101

Poplailna pravica zastavnega upnika nastopi, e zavarovana terjatev ob zapadlosti e ni plaana. Pri tem je treba upotevati naelo uradnosti, kar pomeni, da se zastavni upnik praviloma poplaa le po sodni poti. Poplailo lahko zahteva v izvrilnem postopku s prodajo zastavljene stvari, in sicer na podlagi listine, ki je izvrilni naslov. To so pravnomona sodna odloba, poravnava, arbitrana odloba in zemljiko pismo. Pri neposredno izvrljivi notarski hipoteki in neposestni zastavni pravici pa je izvrilni naslov notarski zapis. Izjeme: - pri zastavitvi terjatev je zastavni upnik ob zapadlosti zavarovane terjatve upravien sam izterjati terjatev, ki je predmet zastavne pravice - pri roni zastavni pravici je mogo dogovor o izvensodni prodaji, v nekaterih primerih pa se taken dogovor celo domneva. 8. PRENEHANJE ZASTAVNE PRAVICE Vse vrste zastavnih pavic prenehajo s prenehanjem zavarovane terjatve in s prenehanjem predmeta zastavne pravice. Prenehanje terjatve Zastavna pravica preneha, e preneha zavarovana terjatev (zaradi naela akcesornosti). Najpogosteji primer prenehanja zavarovane terjatve je njeno plailo. Lahko pa preneha tudi zato, ker preneha obstajati pravno razmerje, iz katerega izhaja terjatev. Enake posledice kot prenehanje terjatve ima poloaj, ko na drugo osebo preide zgolj terjatev, ne pa tudi zastavna pravica, npr. e upnik odstopi zavarovano terjatev tretjemu, pri emer je posebej dogovorjeno, da cesionar ne pridobi zavarovanja, ampak samo terjatev. e ni posebnega dogovora praviloma preidejo na cesionarja vse stranske pravice, vkljuno z zastavno. Posebna ureditev velja pri hipoteki, ki ne preneha s prenehanjem zavarovane terjatve, temve ele z izbrisom iz ZK. Prenehanje terjatve je eden od razlogov za izbris hipoteke iz ZK. Podobno velja glede drugih registrskih zastavnih pravic. Prenehanje predmeta zastave O tem govorimo na premininskem podroju, kjer je edino mogoe prenehanje (unienje) predmeta zastave. Premoenjske pravice so nematerialne narave tako, da unienje ne pride v potev. Premoenjska pravica lahko preneha s prenehanjem pravnega razmerja. e je predmet zavarovanja terjatev, najpogosteje preneha s plailom. Nepreminina sicer ne more prenehati, vendar se v primeru unienja zgradbe vrednost nepreminine lahko obutno zmanja, tako, da ne more ve sluiti zavarovalnemu namenu. Izjema: na mesto predmeta zastave, ki je prenehal stopi drug zastavljiv predmet. Na novem predmetu zastavni upnik pridobi enako vrsto zastavne pravice, kot jo je imel na starem. HIPOTEKA 1. SPLONO Hipoteka je zastavna pravica na nepremininah, ki so vpisane v ZK. Nepreminine, ki (e) niso vpisane v ZK, niso predmet hipoteke, temve posebne neposestne zastavne pravice. V primerjavi s premininami imajo dve kljuni prednosti: - razmeroma visoka in stabilna vrednost - obstaja ZK kot javna evidenca pravnega stanja nepreminin Nae pravo pozna dva pravna instituta, ki se uporabljata za zavarovanje terjatev z nepremininami, to sta hipoteka in zemljiki dolg. S skupnim izrazom ju poimenujemo zemljika zastava. V potev pride tudi stvarno breme. Hipoteka je po naravi stvari neposestna zastavna pravica. Zastavitelj ohrani posest obremenjene nepreminine in jo lahko e naprej nemoteno uporablja ali gospodarsko izrablja. Hipoteka je tudi knjina stvarna pravica, tako da ZK zagotavlja najvijo mogoo mero publicitete.

102

2. PREDMET IN OBSEG HIPOTEKE Nepreminina, sestavine in pritikline Predmet hipoteke je tono doloena nepreminina. Hipoteka se razteza na vse sestavine zastavljene nepreminine, ne glede na to ali so bile sestavine glavne stvari e ob ustanovitvi hipoteke ali pa so to postale pozneje. Tako se hipoteka razteza tudi na vse naknadne izboljave obremenjene nepreminine. Prav tako ni pomembno ali je neka sestavina pred spojitvijo z nepreminino pripadala komu drugemu kot lastniku obremenjene nepreminine. Hipoteka se samodejno razteza na vse e neloene plodove obremenjene nepreminine. Po loitvi pa postanejo plodovi samostojne premine stvari oz. pravice in se lahko samostojno obremenijo z zastavno pravico ali so predmet fiduciarnega zavarovanja. Hipoteka se razteza samo na pritikline, ki so last zastavitelja. Primer 426. Pritikline so samostojne premine stvari, zato so lahko tudi predmet samostojnih stvarnopravnih zavarovanj. Tako je mogoe, da si hipotekarni upnik, eprav se njegova hipoteka razteza naeloma tudi na pritikline, glede pritiklin izgovori premininske oblike zavarovanj. Zaradi publicitete pride zlasti v potev registrska neposestna zastavna pravica. Nepreminina v solastnini ali skupni lastnini in solastninski dele Nepreminina, ki je v solastnini se lahko obremeni v celoti, ali tako, da so obremenjeni zgolj posamezni idealni delei. Za obremenitev celotne nepreminine je potrebno razpolaganje vse solastnikov. Vsi morajo izdati ZD in vsi njihovi podpisi morajo biti notarsko overjeni. e je nepreminina v skupni lastnini, se lahko obremeni samo kot celota. Tako je za obremenitev spet potrebno razpolaganje vseh skupnih lastnikov. Predmet hipoteke je lahko tudi solastninski dele na nepreminini, dele etane lastnine ali dele stavbne pravice. Za obremenitev delea ni potrebno sodelovanje drugih. Dele v skupni lastnini zaradi nedoloenosti ne more biti predmet hipoteke. Omogoeno je, da edini lastnik nepreminine ustanovi hipoteko na solastninskem deleu. Smisel obremenitve bodoega solastninskega delea je v tem, da zastavitelju, igar nepreminina je bistveno ve vredna kot kredit, ki ga najema, ni treba obremeniti celotne nepreminine. Nov solastniki dele nastane ob vpisu hipoteke. Prav tako je mogoe, da imetnik obstojeega solastninskega delea na nepreminini v solastnini obremeni le del tega solastninskega delea. V tem primeru se v zastaviteljevo korist namesto prvotnega vknjiita dva solastninska delea eden se obremeni s hipoteko drugi pa ne. Etana lastnina S hipoteko je mogoe obremeniti samo etano lastnino kot celoto, in ne posameznih delov ali solastninskih deleev. Od tega naelnega izhodia se razlikujeta naa ZK- tehnika in opredelitev nepreminin. Tako se posamezni deli tejejo za samostojne nepreminine => s hipoteko se lahko obremenijo zgolj posamezni deli etane lastnine. Pomemben poloaj nastane pri preoblikovanju LP na nepreminini, obremenjeni s hipoteko, v etano lastnino => hipoteka ex lege preide na vse na novo nastale posamezne dele v etani lastnini. Stavbna pravica Stavbna pravica je stvarna pravica, ki daje upraviencu pravico imeti v lasti zgrajeno stavbo nad ali pod tujo nepreminino. Stavbna pravica se v pravnem prometu obravnava kot samostojna nepreminina in je lahko samostojen predmet hipoteke. Pri obremenitvi stavbne pravice s hipoteko je treba upotevati dejstvo, da je stavbna pravica asovno omejena. Tako tudi hipoteka ne more trajati dlje kot stavbna pravica, ki je z njo obremenjena. Za predasno prenehanje stavbne pravice na podlagi sporazuma lastnika obremenjene nepreminine in imetnika stavbne pravice SPZ zahteva pisno soglasje hipotekarnega upnika. e pride do tega, da v trenutku prenehanja stavbne pravice hipoteka e vedno obstaja, ta preneha, upnik pa ex lege pridobi zakonito zastavno pravico na terjatvi imetnika stavbne pravice za plailo nadomestila z zastavno pravico (264 SPZ). 3. NASTANEK HIPOTEKE

103

Splono Hipoteka lahko nastane na podlagi: - pravnega posla (pogodbena hipoteka) - sodne odlobe (prisilna hipoteka) - zakona (zakonita hipoteka) SPZ ne omenja nastanka ZP na podlagi dedovanja ali na podlagi upravne odlobe, eprav je pridobitev ZP mogoa tudi v zvezi z dedovanjem in pri kmetijskih zemljikih operacijah (t.j. na podlagi upravne odlobe). Tako zastavna pravica ni samostojno podedljiva, temve jo dedi pridobi na podlagi naela akcesornosti, v primeru ko podeduje terjatev, ki je zavarovana z ZP. Pri kmetijskih zemljikih operacijah lahko pride do zamenjave zemlji in v tej zvezi tudi do pridobitve ZP (hipoteke) na nadomestnih zemljiih. Vendar tu ne gre za pridobitev hipoteke na podlagi upravne odlobe, temve je podlaga za pridobitev zakon. Hipoteka preide na novo preminino, ki jo hipotekarni dolnik prejme v zameno za odmerjeno nepreminino. Enako velja glede nadomestnega zemljia pri razlastitvi. Pogodbena hipoteka Splono Za ustanovitev hipoteke se zahteva: - zavezovalni posel (zastavna pogodba) - razpolagalni posel (zemljikoknjino dovolilo) - vpis v ZK (pridobitni nain) - razpolagalna sposobnost (pravica razpolaganja) zastavitelja S hipoteko se najvekrat zavarujejo denarne terjatve, ki izvirajo iz kreditne pogodbe. e se potroniki kredit zavaruje s hipoteko ali zemljikim dolgom, se za kreditno pogodbo zahteva oblika notarskega zapisa. Zastavna pogodba Za ustanovitev hipoteke je potreben veljaven zavezovalni pravni posel, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti zastavno pravico (pravni naslov). Zavezovalni posel za ustanovitev hipoteke je zastavna pogodba. To je pogodba s katero se zastavitelj proti hipotekarnemu upniku zavee, da bo v njegovo korist ustanovil hipoteko na doloeni nepreminini. Zastavna pogodba je lahko: - samostojen pravni posel - del kreditne pogodbe (ali druge pogodbe, iz katere izvira zavarovana terjatev) - del iste zasebne listine kot ZD - del sporazuma o ustanovitvi neposredno izvrljive notarske hipoteke Zastavna pogodba mora biti veljavna v asu vpisa hipoteke v ZK. Naknadna razveljavitev z uinkom ex nunc ne vpliva na veljavnost hipoteke. e po vpisu pride do razveljavitve pogodbe za nazaj, pa se teje, da zastavna pogodba nikoli ni bila veljavno sklenjena, kar pomeni da hipoteka kljub vpisu ni nastala. Primer 431. Razpolagalni posel a) Splono Razpolagalni posel, ki se zahteva za ustanovitev hipoteke, je zemljikoknjino dovolilo (intabulacijska klavzula). Je izrecna nepogojna izjava zastavitelja, da dovoljuje vpis pridobitve hipoteke v ZK. Glede razpolagalnega posla je treba razlikovati med navadno in neposredno izvrljivo notarsko hipoteko. Pri navadni hipoteki se zahteva ZD, kot razpolagalni pravni posel, pri katerem mora biti podpis zastavitelja overjen, medtem ko pri neposredno izvrljivi notarski hipoteki je ZD del vestranskega ustanovitvenega pravnega posla v obliki notarskega zapisa. V obeh primerih pa je potreben vpis hipoteke v ZK. b) Vsebina ZD Vsebovati mora izrecno in nepogojno izjavo zastavitelja, da dovoljuje vpis v korist zastavnega upnika. Prav tako morajo biti v ZD navedeni vsi podatki, potrebni za identifikacijo: - hipotekarnega upnika

104

zastavitelja dolnika, e ni ista oseba kot zastavitelj nepreminine, ki se obremenjuje terjatve, ki se zavaruje pravnega temelja za ustanovitev hipoteke

Terjatev, ki se zavaruje s klasino hipoteko, mora biti identificirana tako, da se navedejo podatki o njeni viini in zapadlosti, obrestni meri in morebitni valorizacijski klavzuli. Pri maksimalni hipoteki se v ZD navede najviji znesek zavarovanih terjatev, medtem ko za posamezne terjatve, ki se z maksimalno hipoteko zavarujejo zadostuje, da so na podlagi navedb v ZD dololjive. c) Oblika ZD ZD je v praksi najpogosteje del sporazuma o ustanovitvi neposredno izvrljive hipoteke v obliki notarskega zapisa, ki pogosto vsebuje tudi zastavno in kreditno pogodbo. Lahko pa ZD vsebujejo tudi posebna zasebna listina ali notarski zapis ter zastavna in/ali kreditna pogodba v obliki zasebne listine ali notarskega zapisa. e je ZD v obliki zasebne listine, je treba notarsko overiti podpis lastnika nepreminine. e je pri tem ZD del druge pogodbe, overitev zastaviteljevega podpisa na tej pogodbi pomeni tudi overitev zastaviteljevega podpisa na ZD. V primeru loenih listin je treba overiti podpis samo na ZD. d) Neposredno izvrljiv notarski zapis e se ustanavlja neposredno izvrljiva hipoteka, mora biti razpolagalni posel sklenjen v obliki neposredno izvrljivega notarskega zapisa. Sporazum mora vsebovati klavzulo, s katero se zastavitelj strinja, da se terjatev zavaruje z vknjibo hipoteke na njegovi nepreminini ter, da se po zapadlosti terjatve opravi poplailo terjatve iz kupnine, doseene s prodajo, in izpraznitev ter izroitev nepreminine v enem mesecu po prodaji. Neposredna izvrljivost notarskega zapisa se zaznamuje v ZK. Posledica zaznambe je, da neposredna izvrljivost uinkuje tudi proti vsem poznejim lastnikom obremenjene nepreminine, in ne samo proti pravemu, ki je vanjo v ustanovitvenem sporazumu izrecno privolil. Vpis v zemljiko knjigo Hipoteka nastane ele z vpisom v ZK, ki se opravi z vknjibo. Vknjiba uinkuje e od trenutka, ko ZK-sodie prejme predlog zanjo. Predlog za vknjibo hipoteke se vloi pri ZK-sodiu, na obmoju katerega lei nepreminina, ki naj bi se obremenila. Zaznamba neposredne izvrljivosti se lahko predlaga samo skupaj s predlogom za vpis hipoteke ali pozneje. Ni mogoe vnaprej zaznamovati neposredne izvrljivosti in ele potem vloiti predlog za vpis hipoteke. Za predlaganje zaznambe je pooblaen notar, pred katerim je bil sklenjen notarski zapis. Posebno pooblastilo strank zato ni potrebno. Razpolagalna sposobnost Zastavitelj lahko v skladu z naelom nemo plus ustanovi hipoteko na nepreminini, le e je sposoben z njo razpolagati. V trenutku vloitve predloga za vpis hipoteke v ZK mora biti vpisan, kot lastnik nepreminine, ki se obremenjuje. Glede vekratnega zaporednega prenosa hipoteke je doloena izjema. e je ZD za izbris hipoteke izdal hipotekarni upnik, na katerega je bila hipoteka prenesena, in ta prenos ni vpisan v ZK, je izbris hipoteke na podlagi taknega ZD dopusten, e je predlogu za vpis priloena listina, ki bi bila podlaga za vknjibo prenosa hipoteke na hipotekarnega upnika, ki je izdal ZD. Primer 434. Nepreminina, ki naj bi se obremenila s hipoteko, je lahko e omejena z drugo omejeno stvarno pravico. V potev pridejo slunosti, stvarno breme, hipoteka in zemljiki dolg. Obstojea stvarna pravica ima za posledico omejeno razpolagalno sposobnost lastnika nepreminine zastavitelja. To pomen, da lahko ustanovi nadaljnje omejene stvarne pravice na nepreminini, vendar te ne morejo ogroziti e obstojeih stvarnih pravic. Dobroverna pridobitev hipoteke Mogoa je na podlagi uinkov naela zaupanja v ZK. Primeri 435, 436. Pri ustanovitvi hipoteke se praktini uinki naela zaupanja kaejo zlasti na podroju varstva dobrovernega pridobitelja hipoteke pred razpolagalno nesposobnostjo in omejeno razpolagalno sposobnostjo ZK-lastnika nepreminine, pri prenosu hipoteke pa glede varstva pred razpolagalno nesposobnostjo hipotekarnega upnika.

105

Zakonita hipoteka Zakonita hipoteka nastane v trenutku, ko so izpolnjeni zakonski pogoji, brez vpisa v ZK. Vpis ima deklaratoren uinek in je pomemben zgolj z vidika izkljuitve varstva dobrovernih tretjih. Nevpisana zakonita hipoteka se namre glede dobrovernih tretjih teje za neobstojeo. Primer 436. Imetnik zakonite hipoteke se lahko pred uinki naela zaupanja v ZK zavaruje z vpisom v ZK. Tako lahko s tobo zahteva, da sodie ugotovi obstoj zakonite hipoteke. e tobenemu zahtevku ugodi, je pravnomona sodba podlaga za vpis zakonite hipoteke v ZK. Takna odloba nima konstitutivnega, temve le deklaratoren uinek. Pri delitvi solastnine pri kateri eden od solastnikov pridobi enovito LP na celotni nepreminini, mora preostalim solastnikom izplaati vrednost njihovih deleev v denarju. Njihove terjatve so zavarovane z zakonito hipoteko na nepreminini. To je mogoe vknjiiti ele po tem, ko je s sklepom o delitvi nepreminine pravnomono odloeno o vrednosti delea, ki ga mora zavarovanec izplaati upraviencu. Dedi, ki je ivel ali prebival skupaj z zapustnikom, ima prevzemno pravico na nepremininah in premininah za katere lahko izkae poseben interes in ki bi sicer pripadle drugim dediem. Zahteva lahko da se stvari izroijo njemu, sam pa mora njihovo vrednost izplaati v denarju. Za te terjatve je doloena zakonita zastavna pravica teh dediev. Posebno zakonito zastavno pravico ima drava. Ta ima za zavarovanje svojih terjatev iz naslova vseh strokov, nastalih v inpekcijskem postopku pri nedovoljenih gradnjah pod inpekcijskim ukrepom,in tudi kazni in nadomestil, zakonito zastavno pravico na vseh nepremininah zavezanca. Ta se v ZK izjemoma vpisuje po uradni dolnosti. Prisilna hipoteka Nastane na podlagi sodne odlobe. Hipoteka nastane z vpisom v ZK, in ne s pravnomonostjo odlobe! Nae pravo pozna tri primere nastanka: - hipoteko v postopku izvrbe - hipoteko v postopku zavarovanja - hipoteko na podlagi zaasne odredbe e upnik razpolaga z izvrilnim naslovom za poplailo svoje denarne terjatve, lahko predlaga izvrbo na dolnikovo nepreminino. Na podlagi upnikovega predloga sodie izda sklep o izvrbi, ki se zaznamuje v ZK. Upnik z zaznambo pridobi hipoteko na nepreminini. Hipoteka se lahko ustanovi tudi v postopku zavarovanja. V taknem primeru upnik e razpolaga z izvrilnim naslovom, vendar se namesto za takojnjo izvrbo odloi za zavarovanje terjatve s hipoteko. Hipoteko je mogoe pridobiti tudi s predznambo hipoteke na podlagi predhodne odredbe, ki se izda na podlagi sodne odlobe domaega sodia ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev in e ni izvrljiva. Upnik s predhodno odredbo pridobi pogojno hipoteko. Predznamba varuje vrstni red hipoteke. 4. VRSTNI RED HIPOTEKE Ista nepreminina je lahko obremenjena z ve hipotekami. V taknem primeru se njihov vrstni red ravna po prednostnem naelu. Odmik od tega naela je mogo le pri nevpisani zakoniti hipoteki. Tako ima mlaja pogodbena hipoteka, ustanovljena v korist dobrovernega zastavnega upnika, prednost pred nevpisano starejo zakonito hipoteko. Hipotekarni upniki se poplaajo druga za drugim, v enakem vrstnem redu, kot so pridobili hipoteko. Hipoteka v veini primerov nastane z vpisom v ZK, zato je praviloma odloilen trenutek vpisa. Izjema je le zakonita hipoteka, ki nastane v trenutku, ko so izpolnjeni zakonsko doloeni pogoji. Vrstni red hipotek in/ali zemljikih dolgov na isti nepreminini se lahko spremeni tako, da hipotekarni upnik oz. imetnik zemljikega dolga odstopi svoj vrstni red drugemu hipotekarnemu upniku oz. imetniku zemljikega dolga, kar se vknjii ali predznamuje v ZK. Pri tem gre lahko za zamenjavo vrstnega reda med dvema hipotekarnima upnikoma, med dvema imetnikoma zemljikega dolga ali med hipotekarnim upnikom in imetnikom zemljikega dolga. Vrstni red bodoe pridobitve hipoteke se lahko zavaruje s predznambo pridobitve hipoteke ali z zaznambo vrstnega reda pridobitve hipoteke. 5. RAZMERJE MED STRANKAMI PRED ZAPADLOSTJO ZAVAROVANE TERJATVE

106

Prepovedani dogovori Dogovor, ki zastavnemu upniku dovoljuje, da pobira plodove zastavljene nepreminine ali, da jo kako drugae izkoria, je nien. Prepoved razpolaganja (prepoved odtujitve ali obremenitve) ima relativne uinke. Tako uinkuje samo med (prvim) lastnikom nepreminine zastaviteljem in (prvim) hipotekarnim upnikom. Odsvojitev v nasprotju s prepovedjo je veljavna, vendar pomeni kritev zastaviteljevih obveznosti do hipotekarnega upnika. e se prepoved razpolaganja vpie v ZK, s tem pridobi absolutni uinek. Izjema: v skladu s to ureditvijo se v ZK vpie maksimalna hipoteka in prepoved odsvojitve in obremenitve v korist skrbnikega notarja ter v breme prodajalca posebnih delov v (bodoi) etani lastnini. Razpolaganje z obremenjeno nepreminino Zastavitelj lahko kljub obstoju hipoteke zastavljeno nepreminino odsvoji tretji osebi. Prav tako jo lahko obremeni z omejeno stvarno pravico. Pri odsvojitvi nepreminine, obremenjene s hipoteko, pridobitelj po naelu absolutnih stvarnih pravic pridobi zgolj LP, ki je omejena s hipoteko. Morebitna prepoved razpolaganja ima uinke le med strankama, tako, da je tudi odsvojitev v nasprotju s prepovedjo veljavna. Monost dobroverne pridobitve neobremenjene LP je zelo omejena. Tako pogodbena kot prisilna hipoteka sta vedno vpisani v ZK. Drugae je pri zakoniti hipoteki, kjer vpisa nima konstitutivnega uinka, zato se pogosto dogaja, da zakonita hipoteka ni vpisana ZK. Dobroverni tretji, ki pridobi LP na nepreminini, obremenjeni z nevpisana zakonito hipoteko, pridobi neomejeno LP. Na nepreminini se lahko ustanovi vse omejene stvarne pravice, ki so zdruljive s hipoteko. To so naeloma stvarne slunosti, uitek, raba, slunost stanovanja, stvarno breme, nadaljnje hipoteke in zemljiki dolgovi. Hipoteke ali zemljikega dolga z najboljim vrstnim redom pa se ne da ve ustanoviti. Prav tako so zastavljena nepreminina in njeni deli lahko predmet obligacijskih pravic (najema ali zakupa). Morebitna prepoved obligacijskih poslov z nepreminino je med strankama sicer veljavna, vendar nima uinka proti tretjim. Zastavitelj lahko torej kljub prepovedi hipotekarnega upnika da nepreminino v najem ali zakup. Devastacijska toba Zastavitelj mora skrbeti za ohranitev vrednosti nepreminine. Tako mora skrbeti zlasti za redno vzdrevanje. e s svojim ravnanjem zmanjuje vrednost obremenjene nepreminine ali kako drugae poslabuje njeno stanje, lahko hipotekarni upnik s t.i. devastacijsko tobo od sodia zahteva, naj zastavitelju naloi, da opusti takna dejanja. Ta zahtevek je po naravi enak negatorni tobi. e je zmanjevanje vrednosti nepreminine posledica ravnanja tretje osebe, se hipotekarnemu upniku prizna tudi t.i. odstranitveni zahtevek proti tretji osebi. e zastavitelj ne ravna v skladu z odlobo, izdano na podlagi devastacijske tobe, lahko HU zahteva prisilno izterjavo hipotekarno zavarovane terjatve e pred njeno zapadlostjo. Prenos hipotekarno zavarovane terjatve Prenos hipoteke je mogo samo skupaj s prenosom zavarovane terjatve. Zavarovana terjatev se lahko prenese skupaj s hipoteko ali pa samostojno. Prenos se opravi po splonih pravilih o odstopu terjatve. e se prenese zgolj terjatev, hipoteka v materialnem smislu preneha in je podan razlog za njen izbris iz ZK. Gre za poseben primer odreka hipoteki. Vpis prenosa hipoteke v ZK se predlaga na podlagi listine, ki vsebuje ZD, ki ga mora izdati hipotekarni upnik cedent. Pri vekratnem zaporednem prenosu zavarovane terjatve v ZK ni treba vpisovati vseh prenosov. Zadoa le, da se vpie prenos iz prvega na zadnjega hipotekarnega upnika v verigi. Ko ta predlaga vpis hipoteke v svojo korist, pa mora ZKpredlogu priloiti listine, ki so bile podlaga za vknjibo hipoteke v korist vseh njegovih prednikov.

107

Prehod zavarovane terjatve na drugega upnika je mogo tudi pri subrogaciji. Tudi pri tem je za prehod hipoteke potreben vpis v ZK. 6. POPLAILO IZ HIPOTEKE Splono e s hipoteko zavarovana terjatev ob zapadlosti ni plaana, ima HU pravico do poplaila. Poplailo se opravi praviloma prek prisilne prodaje. Prav tako je mogoe poplailo iz hipoteke na podlagi komisornega dogovora, ki ga je dopustno skleniti po zapadlosti terjatve. e je bila hipoteka ustanovljena na podlagi zasebne listine, mora hipotekarni upnik najprej pridobiti izvrilni naslov s hipotekarno tobo zahteva, da se zastavljena nepreminina proda. e je bila hipoteka ustanovljena na podlagi neposredno izvrljivega notarskega zapisa, ima HU e izvrilni naslov in lahko vloi predlog neposredno na sodie. Zavarovana terjatev lahko v celoti zapade v plailo na doloen dan, ki se ga vpie v ZK. Prav tako je lahko dogovorjeno obrono plaevanje. Poleg ali namesto datumske zapadlosti je lahko dogovorjeno, da zavarovana terjatev zapade v plailo z odpoklicem HU. Odpoklic je oblikovalno upravienje, ki pridobi uinke e s samo izjavo volje. Monost zapadlosti terjatve z odpoklicem, ki je dogovorjena poleg datumske zapadlosti, se praviloma navezuje na obstoj nekaterih pravnih dejstev, in sicer gre za huje kritve dolnika zavarovane terjatve ali realnega dolnika (zamuda s plailom dveh zaporednih obrokov, nespotovanje odlobe sodie v primeru devastacije,) Hipotekarna toba Hipotekarni upnik, v igar korist je bila ustanovljena navadna hipoteka, mora za pridobitev izvrilnega naslova vloiti hipotekarno tobo (actio hypothecaria), s katero zahteva prodajo obremenjene nepreminine. Tobeni zahtevek se mora glasiti tako, da je toenec dolan priznati, da je tonik upravien zahtevati poplailo svoje terjatve iz zastavljene nepreminine in dopustiti poplailo z izvrbo na nepreminino. Poleg glavnice se pri klasini hipoteki lahko zahteva plailo strokov in obresti. e sodie upnikovemu zahtevku ugodi, je pravnomona sodba, izdana v tem postopku, izvrilni naslov, na podlagi katerega lahko zahteva izvrbo. Pri hipotekarni tobi je treba razlikovati med poloajem, ko je zastavitelj hkrati dolnik in ko ni. V prvem primeru lahko hipotekarni upnik poleg obiajnega zahtevka pri hipotekarni tobi zahteva, da sodie dolniku naloi plailo zavarovane terjatve. e zastavitelj ni hkrati dolnik zavarovane terjatve, jami le z obremenjeno nepreminino. Zato mora HU s hipotekarno tobo zahtevati, da sodie toencu naloi, naj prizna, da je tonik upravien zahtevati poplailo tonikove terjatve iz zastavljene nepreminine. Ne more pa HU od njega zahtevati plaila zavarovane terjatve. Obveznost realnega dolnika, ki ni hkrati osebni dolnik, ni subsidiarna. Zato ne more zahtevati od osebnega dolnika, da plaa zavarovano terjatev. Izvrbo realni dolnik lahko preprei tako, da sam plaa zavarovano terjatev, pri emer s subrogacijo vstopi v poloaj izplaanega HU. Izvrba na obremenjeno nepreminino Hipotekarni upnik, ki ima izvrilni naslov, lahko predlaga izvrbo na obremenjeno nepreminino. Izvrilni naslov je lahko pravnomona sodna odloba, izdana na podlagi hipotekarne tobe, poravnava, neposredno izvrljiv notarski zapis ali arbitrana odloba. Sodie ugodi izvrilnemu predlogu tako, da izda sklep o izvrbi, ki se zaznamuje v ZK. Upniki se lahko poplaajo iz izkupika od prodaje nepreminine, ki se praviloma opravi na javni drabi. Vendar se stranke lahko sporazumejo o prodaji z neposredno pogodbo. Ko je draba konana oz. po opravljeni neposredni prodaji sodie izda sklep o domiku nepreminine. Kupec pridobi LP e s pravnomonostjo sklepa o izroitvi nepreminine kupcu, tako da je vpis v ZK deklaratoren. Kupec pridobi LP na originaren nain, kar naeloma pomeni, da bi moral dobiti nepreminino, ki je prosta vseh bremen. Hipoteka in zemljiki dolg praviloma prenehata, tudi e zavarovana terjatev ni bila v celoti poplaana. Vendar se kupec in hipotekarni upnik oz. upnik iz zemljikega dolga lahko dogovorita, da ostane hipoteka oz. zemljiki dolg na nepreminini tudi po pravnomonosti sklepa o izroitvi nepreminine. V tem primeru kupec prevzame toliko dolnikovega dolga proti temu upniku, kolikor bi mu ga pripadalo v izvrilnem postopku, kupnina pa se zmanja za prevzeti dolg.

108

Stvarne slunosti, s katerimi je obremenjena nepreminina, ne ugasnejo, ne glede na to, kdaj so nastale. Osebne slunosti, stvarna bremena in stavbne pravice, ki so bile v ZK vpisane za pravicami zastavnih upnikov, ter pravice upnikov zemljikega dolga ugasnejo, razen e se s kupcem dogovorijo drugae. Njihovi imetniki pa pridobijo pravico do nadomestila. Posebna ureditev velja glede najema oz. zakupa. Kupec sme ne glede na zakonske ali pogodbene roke pisno odpovedati pogodbo o rabi nepreminine, ki je nastala po ustanovitvi hipoteke ali zemljikega dolga, z enomesenim odpovednim rokom. Pri prisilni prodaji je treba upotevati tudi morebitne zakonite in vknjiene pogodbene predkupne pravice.

Vrstni red poplaila Poplailo iz izkupika prodaje se opravi po pravnomonosti sklepa o izroitvi nepreminine kupcu. Pred terjatvami, zavarovanimi s hipoteko ali zemljikim dolgom, je treba poplaati privilegirane terjatve. Njihovo poplailo se opravi po naslednjem vrstnem redu: - stroki izvrilnega postopka - DDV oz. davek na promet nepreminine in za zadnje leto zapadle davine, ki obremenjujejo prodano nepreminino - terjatve iz naslova: o zakonite preivnine o odkodnine za kodo, nastalo zaradi zmanjanja ivljenjske aktivnosti ali zmanjanja/izgube delovne sposobnosti o odkodnine za izgubljeno preivnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal o terjatve delavcev iz delovnega razmerja z dolnikom o terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za zadnje leto Navedene terjatve imajo prednost le, e so bile priglaene najpozneje na razdelitvenem naroku in e so dokazane z izvrilnim naslovom. Za privilegiranimi upniki pridejo na vrsto hipotekarni upniki in upniki iz zemljikega dolga, hkrati z njimi pa tudi drugi upniki, na predlog katerih je sodie dovolilo izvrbo. Slednji so namre na podlagi sklepa o izvrbi pridobili prisilne hipoteke in so torej tudi hipotekarni upniki. Skupaj z navedenimi upniki imajo pravico do poplailo iz naslova nadomestila za prenehanje njihovih omejenih stvarnih pravic imetniki osebnih slunosti, stavbnih pravic in stvarnih bremen, ki s prodajo ugasnejo. Ti upniki se poplaajo po vrsti, kot so pridobili zemljiki dolg oz. zastavno pravico, oz. po vrstnem redu, kot so bile osebne slunosti, stavbne pravice in stvarna bremena vpisani v ZK. Terjatve, ki imajo isti vrstni red, se poplaajo v sorazmerju z njihovo viino, e s prodajo dobljeni znesek ne zadostuje za njihovo popolno poplailo. 7. PRENEHANJE HIPOTEKE Hipoteka preneha v materialnem smislu, e se izpolnijo pogoji za njen izbris iz ZK. Takna hipoteka obstaja zgolj formalno, tako da je HU ali zastavitelj ne more ve uporabiti za zavarovanje drugih terjatev. V formalnem smislu pa hipoteka preneha samo z izbrisom iz ZK. Hipoteka materialno preneha zlasti: - e preneha zavarovana terjatev - e se hipotekarni upnik hipoteki odree oz. zavarovano terjatev brez hipoteke odstopi drugemu upniku - e je ista oseba postala lastnik nepreminine in imetnik hipoteke na tej nepreminini (konsolidacija) - e hipoteka s pretekom desetih let od zapadlosti zavarovane terjatve ugasne (zastara) - ob dobroverni pridobitvi nepreminine, ki je obremenjena z nevpisano zakonito hipoteko - e se obremenjena nepreminina proda za poplailo zavarovane terjatve Izbris iz hipoteke iz zemljike knjige

109

Hipoteka preneha z izbrisom iz ZK. Izbris hipoteke dovoli ZK-sodie na podlagi ustrezne javne ali zasebne listine. Najvekrat je to t.i. izbrisna pobotnica, to je zasebna listina, ki jo izda hipotekarni upnik. Ker gre za razlagalno dejanje, je potrebo ZD (izbrisno dovolilo), na katerem mora biti podpis hipotekarnega upnika notarsko overjen. Izbrisna pobotnica je lahko tudi v obliki notarskega zapisa. e je ZD za izbris hipoteke izdal HU, na katerega je bila prenesena hipotekarno zavarovana terjatev, in prenos hipoteke v ZK ni vpisan, je izbris hipoteke na podlagi takega ZD dovoljen, e je predlogu za vpis priloena cesijska listina, ki bi bila podlaga za vknjibo prenosa hipoteke na upnika, ki je izdal ZD. 8. POSEBNE VRSTE HIPOTEKE Nadhipoteka Nadhipoteka ni zastavna pravica na hipoteki, temve zastavna pravica na terjatvi, ki je zavarovana s hipoteko. Nastane z obvestilom dolnika zastavljene hipotekarno zavarovane terjatve. Soglasje lastnika s hipoteko obremenjene nepreminine za ustanovitev nadhipoteke ni potrebno. Dolnika mora obvestiti zastavitelj terjatve, to je hipotekarni upnik. Nadhipoteka se v ZK ne vpie z vknjibo, temve z zaznambo. Zaznamba ni konstitutivni pogoj za pridobitev nadhipoteke. Nadhipotekarni upnik v primeru zapadlosti svoje terjatve poplaila iz nepremine ne more zahtevati neposredno, temve ele posredno prek izvrbe na zavarovano terjatev. Preneha s prenehanjem terjatve najvekrat preneha s plailom. Preneha tudi , e preneha njen predmet, to je hipotekarno zavarovana terjatev. Skupna hipoteka Skupna hipoteka je torej (ena) hipoteka, ki se za zavarovanje iste terjatve ustanovi na ve nepremininah. Obremenjene nepreminine jamijo za celotno zavarovano terjatev, in ne le za njen del. Pri tem ni treba, da o vse s skupno hipoteko obremenjene nepreminine v lasti istega zastavitelja. Pri skupni hipoteki je treba razlikovati glavno nepreminino in tako imenovane druge nepreminine. Druge nepreminine se s skupno hipoteko lahko obremeni soasno z njeno ustanovitvijo , lahko pa se e obstojeo skupno hipoteko raziri na novo nepreminino. Skupna hipoteka se pri glavni nepreminini v ZK vpie z vknjibo, pa drugih nepremininah pa z zaznambo. Posebnost skupne hipoteke je to, da vpisi glede skupne hipoteke pri glavni nepreminini uinkujejo tudi pri vseh drugih nepremininah, ki so obremenjene s skupno hipoteko, razen e se nanaajo samo na glavno nepreminino. Glavno nepreminino doloi predlagatelj vpisa skupne hipoteke v ZK, navadno hipotekarni upnik. Glavna nepreminina ni treba, da pripada dolniku zavarovane terjatve. e zavarovana terjatev ob dospelosti ni plaana, lahko hipotekarni upnik zahteva poplailo svoje terjatve s prodajo katerekoli nepreminine in v kakrnemkoli vrstnem redu. Tudi, e so obremenjene nepreminine razlinih lastnikov, HU ni dolan najprej iskati poplaila od tistih, ki so last dolnika zavarovane terjatve. Skupna hipoteka preneha z izbrisom hipoteka pri glavni nepreminini. Do prenehanja hipotekarnega jamstva na posameznih drugih nepremininah pride tudi z izbrisom zaznambe skupne hipoteke. Skupna hipoteka se lahko izbrie: - pri vseh obremenjenih nepremininah - samo pri glavni nepreminini - samo pri eni ali ve drugih nepremininah e se skupna hipoteka izbrie samo pri glavni nepreminini, ZK-sodie doloi novo glavno nepreminino. Maksimalna hipoteka Maksimalna hipoteka je hipoteka, namenjena zavarovanju terjatev, ki nastanejo iz nekega upniko dolnikega razmerja in katerih viina in zapadlost v trenutku njene ustanovitve praviloma e nista znani. Zato se v ZK vpie z maksimalnim zneskom, ki pomeni zgornjo mejo, do katere e jami obremenjena nepreminina. Maksimalna hipoteka in naelo specialnosti

110

Upniko dolniko razmerje mora biti opredeljeno v zastavni pogodbi in tudi v ZD za vpis maksimalne hipoteke v ZK. Opredelitev razmerja je pomembno zato, da se lahko ugotovi katere terjatve med hipotekarnim upnikom in dolnikom so zavarovane z maksimalno hipoteko. Maksimalna hipoteka varuje le terjatve, katerih vsota v danem trenutku ne presega najvijega zneska. Primer 452. e so v nekem trenutku vse terjatve, ki so nastale v upniko dolnikem razmerju, v celoti poplaane, maksimalna hipoteka omogoa, da se celoten izpraznjen prostor zapolni z novimi terjatvami, ki lahko nastanejo tudi iz novih kreditnih pogodb, e so te sklenjene v zavarovanem okvirnem kreditnem razmerju. Maksimalna hipoteka in naelo akcesornosti Pri maksimalni hipoteki ima tudi naelo akcesornosti posebno vsebino. Drugae kot pri klasini hipoteki se ne nanaa na razmerje med hipoteko in zavarovano terjatvijo, temve na razmerje med hipoteko in zavarovanim upniko dolnikim razmerjem. Maksimalna hipoteka ni akcesorna zavarovanim terjatvam, ampak zavarovanemu razmerju. Pri nastanku maksimalne hipoteke veljajo splone zahteve po zastavni pogodbi, ZD, vpisu v ZK in razpolagalni sposobnosti zastavitelja. Maksimalna hipoteka se lahko ustanovi bodisi na podlagi zasebne listine bodisi na podlagi notarskega zapisa. Maksimalna hipoteka se lahko ustanovi tudi e ne obstaja nobena terjatev, ki i bila z njo zavarovana. Posamezne terjatve, ki izvirajo iz pravnega razmerja, zavarovanega z maksimalno hipoteko, so lahko predmet odstopa terjatve (cesije). e bi prenosu ene ali ve terjatev sledil prenos hipoteke, bi HU izgubil zavarovanje za terjatve, ki jih (e) ni prenesel, kar seveda ni namen maksimalne hipoteke. Izrecno je doloeno, da v primeru odstopa terjatve, zavarovane z maksimalno hipoteko, prenos hipoteke izkljuen. e pa se prenese celotna pogodba, iz katere izvira temeljno razmerje, zavarovano z MH, ni nikakrnih ovir za prehod maksimalne hipoteke na novega upnika. Poplailo iz maksimalne hipoteke Poplailna pravica hipotekarnega upnika se ne nanaa na celoten maksimalni znesek, temve je odvisna od zavarovanih terjatev. Konkretna viina zavarovanih terjatev se ugotovi v postopku na podlagi hipotekarne tobe. Maksimalna hipoteka se lahko ustanovi tudi na podlagi notarskega zapisa in tako se postavlja vpraanje neposredne izvrljivosti maksimalne hipoteke. Ta ni neposredno izvrljiva. e stranki elita neposredno izvrljivost zavarovanja svojega kreditnega razmerja, ne da bi morali vnaprej opredeliti posamezne zavarovane terjatve, morata ustanoviti zemljiki dolg. Prenehanje maksimalne hipoteke Tudi za maksimalno hipoteko veljajo splona pravila o prenehanju hipoteke, pri emer je treba upotevati, da ta hipoteka ni akcesorna zavarovanim terjatvam, temve razmerju. Obstaja tako dolgo, dokler obstaja razmerje med upnikom in dolnikom, iz katerega bi lahko nastajale vedno nove terjatve. Maksimalna hipoteka v skladu z naelom akcesornosti preneha ele ob prenehanju razmerja. ZASTAVNA PRAVICA NA NEVPISANIH NEPREMININAH S pravo hipoteko ima skupen predmet, to je nepreminino, dejstvo, da gre za zastavno pravico in neposestno naravo. Zastavna pravica na nevpisani nepreminini nastane s pravnim poslom, ki mora biti sklenjen v obliki neposredno izvrljivega notarskega zapisa, ki ima pomen vknjibe zastavne pravice. Z zastavno pravico na nevpisanih nepremininah ni mogoe zavarovati bodoih ali pogojnih terjatev. Nastane v trenutku, ko je notarski zapis konan, to je ko ga notar podpie in oigosa. Notarskemu zapisu je treba priloiti listino, ki bi bila primerna za vknjibo lastninske pravice. To je zlasti prodajna pogodba ali druga pogodba o odsvojitvi, ki vsebuje ZD ali ji je priloeno. Notarski zapis z navedbo ustreznih podatkov mora notar objaviti v UL, na listini, ki bi bila primerna za vpis v ZK, pa zaznamuje, da je nepreminina zastavljena na podlagi sporazuma strank. Ta listina se izroi notarju v hrambo. RONA ZASTAVNA PRAVICA NA PREMININAH

111

1. SPLONO Rona zastavna pravica na premininah nastane z izroitvijo stvari ZU, zato se imenuje rona ZP (pignus). Lahko pa se ZP, ki je bila ustanovljena kot neposestna zastavna pravica, spremeni v rono ZP, in sicer sporazumno ali na podlagi zakona. Po vsebini je podobna retencijski (pridrni) pravici. Ta daje upniku zapadle terjatve pravico, da zadri dolnikovo stvar, ki jo ima v svojih rokah, dokler terjatev ni plaama oz. da se poplaa iz njene vrednosti. Retentor se lahko na dolnikovi stvari poplaa na enak nain kot ZU, vendar mora dolnika o tem prej pravoasno obvestiti. Rona zastavna pravica je posestna ZP, ker ima stvar v neposredni posesti zastavni upnik ali pa tretja oseba zanj. ZU je torej bodisi neposredni bodisi posredni, nelastniki posestnik zastavljene stvari. Zastavitelj se iz neposrednega spremeni v posrednega lastnikega posestnika zastavljene stvari. Bistvo rone zastave ni v posesti zastavnega upnika, ampak v neposesti zastavitelja. 2. PREDMET IN OBSEG RONE ZASTAVNE PRAVICE Preminine Predmet rone zastavne pravice so preminine, ki morajo biti v skladu z naelom specialnosti individualno doloene. Mora biti v pravnem prometu in mora imeti premoenjsko vrednost. Sestavine in pritikline Zastavna pravica na preminini se razteza tudi na vse njene sestavine. Pri tem ni pomembno ali je nek objekt postal sestavina pred ustanovitvijo ZP ali po njej. Zastavna pravica se lahko razteza le na tiste pritikline, ki so skupaj z glavno stvarjo izroene ZU ali tretji osebi zanj. e je takna pritiklina v lasti tretje osebe, pa je glede pridobitve ZP treba uporabiti pravila o zastavitvi razpolagalno nesposobnega zastavitelja. Nadomestne stvari Nadomestne stvari naeloma ne morejo biti predmet rone ZP, temve je na njih mogo t.i. pignus irregulare, ko ZU pridobi LP, ob prenehanju pa mora zastavitelju vrniti enako koliino istovrstnih stvari. Tudi nadomestne stvari pa so lahko predmet ZP, e so ustrezno individualizirane. Tako se lahko ustanovi RZP na denarju, ki je shranjen v zapeateni ovojnici in s tem individualiziran. Zaloge Na njih je mogoe ustanoviti registrsko neposestno zastavno pravico ali jih prenesti upniku v fiduciarno lastnino. Preminina v solastnini ali v skupni lastnini Preminino, ki je v solastnini ali v skupni lastnini, lahko zastavijo le vsi solastniki ali skupni lastniki skupaj. Posamezni solastnik ali skupni lastnik namre ne more opraviti veljavne tradicije. Kljub temu je mogoa veljavna zastavitev solastnikov ali skupnih lastnikov dobrovernemu ZU. Rona zastavna pravica se lahko ustanovi na solastninskem deleu na preminini. 3. NASTANEK RONE ZASTAVNE PRAVICE Lahko nastane na podlagi: - pravnega posla (pogodbena) - zakona (zakonita) - odlobe dravnega organa (prisilna) Pogodbena zastavna pravica Za ustanovitev rone zastavne pravice se zahteva: - veljavna zastavna pogodba - sporazum o ustanovitvi zastavne pravice - izroitev predmeta ZP v neposredno posest zastavnemu upniku ali tretji osebi

112

razpolagalna sposobnost (pravica razpolaganja) zastavitelja

Zastavna pogodba Je zavezovalni posel iz katerega izhaja obveznost ustanoviti ZP, ki je pravni naslov (iustus titulus) za ustanovitev ZP. Zastavna pogodba mora biti veljavna v trenutku izroitve. Vsebuje lahko natanneje dolobe o pravicah in obveznostih strank, kot sta zlasti dogovor o antihrezi in dogovor o izvensodni prodaji (pri gospodarskih pogodbah se obstoj tega dogovora domneva). Zanjo se ne zahteva nobena oblika (ponavadi je sklenjena v obliki zasebne listine). Lahko jo vsebuje samostojna listina ali pa je del kreditne pogodbe. Razpolagalni posel Je sporazum med zastaviteljem in ZU o tem, da ustanavljata ZP. Praviloma se sklene s konkludentnim ravnanjem. Zastavitelj izrazi voljo s tem, da izroi predmet zastavne pravice zastavnemu upniku, slednji pa s tem, da predmet sprejme. Izroitev Zastavni upnik mora pridobiti predmet zastave v svojo posest, ki je lahko neposredna ali posredna. V slednjem primeru jo izvruje prek tretje osebe. Za izroitev pridejo v potev vsi naini izroitve premine stvari, razen posestnega konstituta. Glede izroitve pride v prvi vrsti v potev dejanska izroitev zastavnemu upniku ali tretji osebi, ki ravna po navodilih zastavnega upnika. Za dejansko izroitev se lahko teje tudi izroitev kljua od prostora, v katerem je zastavljena stvar. e je ZU e neposredni posestnik nepreminine, se teje, da je izroitev opravljena zgolj z dogovorom med ZU in zastaviteljem (traditio brevi manu). e je preminina v neposredni posesti tretje osebe, pride v potev longa manu traditio. Treba je obvestiti tretjega in ZP nastane, ko je tretji obveen. Razpolagalna sposobnost Ta predpostavka predvsem pomeni, da mora biti zastavitelj lastnik preminine, ki se zastavlja, in da proti njemu ne sme biti uveden steajni postopek. Preminina, ki naj bi se rono zastavila je lahko obremenjena z drugo omejeno stvarno pravico, kar ima za posledico omejeno razpolagalno sposobnost preminine zastavitelja. Dobroverna pridobitev rone zastavne pravice Splono e ima zastavitelj preminino, ki naj bi se zastavila v svoji posesti, se domneva, da je lastnik. Varuje se dobra vera zastavnega upnika v (neomejeno) razpolagalno sposobnost zastavitelja, ki temelji na dejstvu, da ima zastavitelj stvar v posesti. Najbolj znailni primeri dobroverne pridobitve rone zastavne pravice so: - zastavitev tuje stvari - neupraviena zastavitev stvari v solastnini ali skupni lastnini - zastavitev e zastavljene stvari Prva dva primera se nanaata na varstvo dobrovernega ZU proti razpolagalni nesposobnosti zastavitelja, tretji pa na varstvo dobrovernega ZU proti omejeni razpolagalni sposobnosti zastavitelja. Zastavitev tuje stvari e zastavitelj ni lastnik preminine, ZU pridobi veljavno zastavno pravico, e je v dobri veri in e ima zastavitelj preminino v posesti po volji njenega lastnika. Zastaviteljeva dobra vera ni pomembna. Dobra vera ZU mora obstajati v trenutku izroitve stvari v posest zastavnemu upniku ali tretji osebi. Njen lastnik mora spotovati ZU zastavnega upnika. Poloaj je podoben, kot e se ZP ustanovi za zavarovanje tujega dolga. Tipien primer zastavitve tuje stvari je, da ima zastavitelj stvar v neposredni posesti na podlagi najema, zakupa ali leasinga. V primeru solastnine ali skupne lastnine, se teje, da ZU ni bil v dobri veri, e je vedel ali bi moral vedeti, da je stvar v skupni lastnini ali solastnini.

113

e je preminina e zastavljena , vendar ZU ob pridobitvi ZP v dobri veri misli, da stvar e ni obremenjena pridobi ZP z najboljim vrstnim redom, e ima zastavitelj stvar v svoji posesti. e obstojea ZP se premakne nazaj. Zakonita zastavna pravica Zakonita ZP nastane, ko so izpolnjeni z zakonom doloeni pogoji. V OZ je doloena v korist: - podjemnika - prevoznika - skladinika - prevzemnika naroila - komisionarja - zastopnika - pediterja - vrilca kontrole blaga Prisilna zastavna pravica Nastane na podlagi sodne odlobe. Nastane lahko v postopku izvrbe ali v postopku zavarovanja kor tudi na podlagi predhodne odredbe. e ima upnik izvrilni naslov za poplailo svoje denarne terjatve, lahko predlaga izvrbo na dolnikovo preminino. Izvrba na preminino se opravi z rubeem ali cenitvijo stvari, prodajo stvari in poplailom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. e gre za preminino glede katere se vodi register neposestnih zastavnih pravic, pa je za nastanek ZP potreben vpis v register. Tudi v postopku zavarovanja se pridobi prisilna zastavna pravica z rubeem oz. vpisom v register. Razlika je v asu njunega trajanja. Zastavna pravica, pridobljena v postopku izvrbe, traja le, dokler obstaja zavarovana terjatev. Glede ZP, ki je vpisana v register pa je potreben izbris. V postopku davne izvrbe nastane zakonita zastavna pravica v korist drave z rubeem preminine. e je predmet rubea preminina, glede katere se vodi register, nastane zastavna pravica ele z vpisom rubea v register. 4. VRSTNI RED ZASTAVNIH PRAVIC NA PREMININAH Lahko gre za ve ronih zastavnih pravic, ve neposestnih zastavnih pravic ali pa je ista preminina hkrati obremenjena z ronimi in neposestnimi zastavnimi pravicami. Velja naelo vrstnega reda. Pri tem ni pomembno ali gre za rone ali neposestne zastavne pravice. Vrstni red poplaila iz naslova zastavnih pravic se doloi po asu njihovega nastanka. ele ko je stareja pravica v celoti poplaana, pride na vrsto mlaja. Izjeme od prednostnega naela so mogoe na podlagi ureditve varstva dobrovernega zastavnega upnika pred pomanjkljivo razpolagalno sposobnostjo zastavitelja. Pri koliziji med starejim neposestnim zastavnim upnikom in mlajim ronim zastavnim upnikom ima prednost slednji, pod pogojem, da je bil ob ustanovitvi ZP dobroveren. Podobno velja, e je ista stvar vekrat neposestno zastavljena. e mlaja neposestna zastavna pravica konvertira v rono zastavo pred starejo neposestno zastavno pravico, ima mlaji ZU prednost, spet pod predpostavko, da je bil v trenutku konverzije dobroveren. Primera 1,2, str.465. 5. RAZMERJE MED STRANKAMI PRED ZAPADLOSTJO Prepovedani dogovori Prepovedan je komisorni dogovor. Prav tako so prepovedani dogovori, ki so v nasprotju z naravo rone zastavno pravice. Dogovor o antihrezi pri roni zastavi glede na njeno naravo in prepovedan. Zastavni upnik si lahko izgovori tudi prepoved razpolaganja (odsvojitve ali obremenitve), ki pa uinkuje le med strankama. Zastaviteljevo razpolaganje z zastavljeno nepreminino Zastavitelj lahko tretji osebi zastavljeno stvar odsvoji kljub obstoju zastavne pravice. Pridobitelj naeloma pridobi zgolj LP, ki je omejena z ZP. Izjeme od tega naela v korist dobrovernih tretjih so mogoe (posebni naini pridobitve).

114

Na zastavljeni preminini se naeloma lahko ustanovi vse omejene stvarne pravice, ki so zdruljive z ZP. Ker pa nima neposredne posesti zastavljene stvari, pride v potev zgolj nadaljnja zastavitev. Ker izroitev v posest ni ve mogoa, se zastavitev opravi z obvestilom zastavnega upnika, ki ima stvar v neposredni posesti. Obvestiti ga mora zastavitelj. Pri morebitnih nadaljnjih zastavitvah je treba obvestiti samo prvega zastavnega upnika. Ko je zavarovana terjatev prvega zastavnega upnika poplaana, mora zastavljeno stvar izroiti naslednjemu zastavnemu upniku, in ne zastavitelju. Vendar je pri tem treba upotevati pravico, da od vseh nadaljnjih zastavnih upnikov zahteva povrailo strokov hrambe za as med poplailom terjatve in izroitvijo zastavljene pravice. Ta terjatev je zavarovana z zakonito zastavno pravico in ima enak vrstni red kot zastavna pravica, ki je s plailom zavarovane terjatve prenehala. e pride do nadaljnje zastavitve e zastavljene stvari v korist zastavnega upnika, ki v dobri veri misli, da je preminina bremen prosta, zastavni upnik pridobi zastavno pravico z najboljim vrstnim redom, prej ustanovljena zastavna pravica pa se pomakne nazaj. Vendar je varovan le zastavni upnik, ki pridobi rono zastavno pravico. Hramba in skrb za zastavljeno stvar Ena temeljnih obveznosti zastavnega upnika je, da hrani zastavljeno stvar kot dober gospodar. e so s shranjevanjem povezani stroki, se zavarovana terjatev povea za znesek potrebnih strokov. e ZU zastavljene preminine ne hrani tako, kot bi jo moral, e jo brez zastaviteljevega dovoljenja uporablja ali da v uporabo komu drugemu ali e je ne uporablja v skladu z dovoljenjem, pogodbo ali zakonom, lahko zastavitelj zahteva, da sodie odredi odvzem stvari zastavnemu upniku. V takem primeru se stvar izroi tretji osebi, ki jo ima v posesti za zastavnega upnika in na njegov raun. Uporaba in razpolaganje zastavnega upnika z zastavljeno preminino Splono Zastavni upnik ne glede na svojo dejansko oblast ne sme uporabljati predmeta zastave za druge namene. Ne sme ga dejansko uporabljati ali uivati njegovih plodov, niti ga ne sme izroiti v uporabo ali uivanje tretji osebi. Prav tako ga ne sme uporabljati v zavarovanje svojih dolgov tako, da ga zastavi drugemu zastavnemu upniku (podzastava) ali celo prenesti LP na zastavljeni stvari na tretjo osebo. Pri tem gre za klasino prepoved dogovora o antihrezi. e ZU prekri prepoved uporabe ali podzastave odgovarja tudi za nakljuno unienje ali pokodbo stvari, ki bi se pri tem zgodila. Zastaviteljeva terjatev zastara v enem letu od dneva, odkar je bila stvar vrnjena. Prav tako ima zastavitelj monost zahtevati, da se zastavljena stvar ZU odvzame in izroi v neposredno posest tretji osebi, ki jo hrani za ZU in na njegov raun. ZU lahko uporablja zastavljeno preminino in uiva njene plodove, sam ali prek tretje osebe, ali jo da v podzastavo, e ima za to dovoljenje zastavitelja. Dovoljenje se lahko da v zastavni pogodbi ali kasneje. Podzastava Zastavni upnik lahko z svojo rono zastavno pravico zavarovano terjatev zastavi (podzastava). Za podzastavo se uporabljajo pravila o zastavni pravici na terjatvah. Zastavna pravica na terjatvi nastane z obvestilom dolnika zastavljene, z rono zastavno pravico zavarovane terjatve. Poleg tega mora ZU preminino izroiti podzastavnemu upniku. Dolnika mora obvestiti zastavitelj terjatve, t.j. hipotekarni upnik. Zastavna pravica nastane v trenutku, ko dolnik obvestilo prejme. e sta dolnik z rono zastavno pravico zavarovane terjatve in zastavitelj razlini osebi, je treba obvestiti oba. Pravica do plodov e zastavljena stvar daje plodove, lastnik stvari pridobi LP na plodovih. Vendar je pri roni ZP dopusten dogovor o antihrezi. Zastavni upnik s tem pridobi podoben poloaj, kot ga ima uitkar. e ima ZU pravico do plodov, se zavarovana terjatev zmanja za njihovo vrednost. Odvzem zastavljene preminine zastavnemu upniku

115

e ZU ne ravna tako kot bi moral, lahko zastavitelj zahteva, da sodie odredi, da se stvar ZU odvzame. V takem primeru se stvar izroi tretji osebi, ki jo ima v posesti za zastavnega upnika in na njegov raun. Gre za nekaken obrnjen devastacijski poloaj. Jamevanje za napake zastavljene preminine e se izkae, da ima stvar kakno napako (stvarno ali pravno), lahko ZU od zastavitelja zahteva drugo primerno zavarovanje. Pri tem morata biti izpolnjena pogoja: - ZU v trenutku sklepanja zastavne pogodbe za napako ni vedel ali pa je bilo dogovorjeno, da bo napaka do izroitve stvari v njegovo posest odpravljena, IN - zastavljena preminina zaradi napake ne pomeni ve zadostnega zavarovanja za poplailo zavarovane terjatve. e zastavljena preminina po zastavitvi izgubi vrednost zaradi nakljunega unienja ali poslabanja ali e se zmanja njena trna vrednost, zastavitelj ne odgovarja. Predasna prodaja zastavljene preminine zaradi izgubljanja vrednosti Zastavitelj in zastavni upnik se lahko dogovorita za predasno prodajo zastavljene stvari. Za primere, ko ne moreta dosei dogovora je vsakemu od njih omogoeno, da se z zahtevo po predasni prodaj stvari obrne na sodie. Pogoj je, da se zastavljena stvar kvari ali sicer izgublja vrednost, zaradi esar obstaja nevarnost, da bi postala nezadostna za zavarovanje upnikove terjatve. Prodaja se opravi prek sodia in z njegovim posredovanjem. Stvar se proda na javni drabi. e ima borzno ali trno ceno, pa se proda po tej ceni. Kupnina se po odbitju strokov postopka in prodaje izplaa zastavnemu upniku. Pri tem se upoteva odbitek zaradi predasnega poplaila zavarovane terjatve. Predasna prodaja na zahtevo zastavitelja Zastavitelj monost predasne prodaje izrabi zlasti v primeru, ko nima posebnega interesa za vrnitev stvari ali ko vnaprej ve, da ne bo sposoben poplaati zavarovane terjatve in se ponudi prilonost prodati stvar po ugodni ceni. Praviloma se tudi v tem primeru predasna prodaja opravi v dogovorom z ZU. e ta ne privoli, ali e z zastaviteljem se ne moreta dogovoriti o pogojih prodaje, se zastavitelj z zahtevo o prodaji lahko obrne na sodie. Predasno prodajo sodie dovoli, e ugotovi, da je cena res ugodna in e so s tem obvarovani upravieni interesi zastavnega upnika. Stvar se proda doloeni osebi in za doloeno ceno. Vrnitev zastavljene preminine zastavitelju Zastavitelj lahko zahteva vrnitev zastavljene stvari, e jo potrebuje za lastne potrebe. Vrnitev odredi sodie pod pogojem, da zastavitelj ZU priskrbi drugo primerno zavarovanje. Prenos zavarovane terjatve Pri prenosu (odstopu) zavarovane terjatve, na novega upnika samodejno preide tudi zastavna pravica. Enako velja pri subrogaciji. Tudi naelo akcesornosti polno uinkuje. Cedent in cesionar pa se lahko dogovorita, da se prenese zgolj terjatev. S pridobitvijo zastavne pravice cesionar ne pridobi tudi pravice do posesti zastavljene preminine. Zastavni upnik (cedent) sme zastavljeno stvar izroiti novemu zastavnemu upniku (cesionarju), samo e zastavitelj v to privoli, sicer jo mora ves as trajanja zastavne pravice hraniti za cesionarja. 6. VARSTVO RONE ZASTAVNE PRAVICE Zastavni upnik ima zastavljeno stvar v posesti in jo lahko varuje z enakimi zahtevki kot lastnik stvari. Pod enakimi pogoji kot lastnik lahko zahteva vrnitev zastavljene stvari, prenehanje vznemirjanja in posestno varstvo. Nima pa na voljo publicijanske tobe. 7. POPLAILO IZ RONE ZASTAVNE PRAVICE e zavarovana terjatev ob zapadlosti ni plaana, ima ZU pravico do uresniitve (realizacije) zavarovanja tako, da se poplaa iz zastavljene stvari. Nae pravo pozna dva naina uresniitve rone zastavne pravice. Prvi je sodna prodaja,

116

drugi pa izvensodna prodaja. Za poseben nain izvensodne uresniitve zastavne pravice tejemo tudi komisorni dogovor, po katerem lahko zastavni upnik obdri zastavljeno stvar ali jo proda po vnaprej doloeni ceni. Komisorni dogovor je mogoe skleniti ele po zapadlosti zavarovane terjatve. Sodna prodaja Pri sodni prodaji mora zastavni upnik najprej vloiti tobo, s katero zahteva, da se dolniku naloi plailo zavarovane terjatve. Sodba, s katero ugodi zastavnemu upniku, je izvrilni naslov. Na podlagi te sodbe lahko ZU od izvrilnega sodia zahteva, da izda odlobo, da se v zastavo dana preminina proda v izvrilnem postopku. Prodaja se opravi bodisi na javni drabi, bodisi z neposredno pogodbo med kupcem in izvriteljem ali prek osebe, ki opravlja komisijske posle. Nain prodaje doloi izvritelj, ki mora pri tem paziti, da se preminina najugodneje unovi. Izvritelj mora upniku in dolniku sporoiti datum in uro prodaje. Izvensodna prodaja Izvensodna prodaja je mogoa le na podlagi posebnega dogovora v zastavni pogodbi. Dogovor o izvensodni prodaj mora biti sklenjen pisno. Olajava velja glede gospodarskih pogodb, pri katerih se obstoj dogovora domneva. Domneva o takem dogovoru velja tudi pri uresniitvi neposestne zastavne pravice, enako velja za unovenje fiduciarne lastnine. Ko se obstoj dogovora domneva, lahko stranki ta nain prodaje izkljuita. Izvensodno prodajo lahko upnik opravi na javni drabi, e ima preminina borzno ali trno ceno pa jo lahko proda tudi po tej ceni. Tako mora izbrati najugodneji nain unovenja. Upnik je v primeru, ko zavarovana terjatev ob zapadlosti ni poplaana, najprej dolan pisno opozoriti dolnika, da bo opravil izvensodno prodajo. Ta se lahko opravi v osmih dneh od opozorila, s tem da mora zastavni upnik dolniku (oz. zastavitelju) pravoasno sporoiti dan in kraj prodaje. Komisorni dogovor e zastavni upnik obdri zastavljeno stvar, gre za poseben nain pridobitve LP na podlagi pravnega posla. Ker je zastavljena preminina e v neposredni posesti zastavnega upnika oz. tretje osebe, se izroitev opravi s traditio brevi manu oz. longa manu. 8. PRENEHANJE RONE ZASTAVNE PRAVICE Rona zastavna pravica preneha z: - s prenehanjem zavarovane terjatve - z odrekom zastavne pravice - z zdruitvijo zastavitelja in zastavnega upnika v isti osebi (konsolidacija) - s prenehanjem predmeta zastavne pravice - z odsvojitvijo zastavljene stvari dobrovernemu tretjemu - pri prisilni prodaji zastavljene stvari ZP ne preneha, e ZU izgubi posest zastavljene stvari (npr. ob tatvini ali izgubi). ZU pripada enako varstvo njegove pravice kot lastniku. S prenehanjem ZP zastavni upnik izgubi pravico do posesti zastavljene stvari in jo mora vrniti zastavitelju oz. mu omogoiti, da jo prevzame iz neposredne posesti tretjega. NEPOSESTNA ZASTAVNA PRAVICA NA PREMININAH 1. SPLONO Za neposestno zastavno pravico je znailno, da zastavni upnik sploh ne pridobi posesti, medtem ko zastavitelj ohrani svojo neposredno ali posredno posest. Neposestna zastavna pravica na premininah je zastavna pravica na preminini, pri kateri zastavljena preminina ni izroena v neposredno posest zastavnemu upniku in tudi ni izroena v neposredno posest tretji osebi za zastavnega upnika, ampak ostane v neposredni posesti zastavitelja ali tretje osebe zanj. Zastavitelj stvar uporablja ali izrablja sam ali prek tretje osebe. V slednjem primeru je stvar v neposredni posesti tretjega, ki temelji na doloenem posestnem posredovalnem razmerju med zastaviteljem in tretjim. Neposestna zastavna pravica na premininah ima enako funkcijo kot institut fiduciarne lastnine. Instituta se razlikujeta predvsem po tem, da je fiduciarna lastnina lastninska pravica, medtem ko je neposestna zastavna pravica na preminini

117

omejena stvarna pravica. Zastavna pravica je akcesorna zavarovani terjatvi, fiduciarna lastnina pa je neakcesorna in torej lahko obstaja tudi brez zavarovane terjatve. NZP je sorodna tudi hipoteki. e bolj sta se pribliali z uvedbo registra neposestnih zastavnih pravic. NZP se lahko spremeni v rono zastavno pravico v treh primerih: - o tem se sporazumeta zastavitelj in zastavni upnik. Do konverzije pride z izroitvijo predmeta zastave zastavnemu upniku ali tretjemu - konverzija ex lege. To se zgodi v devastacijskem poloaju, ko mora zastavitelj izroiti stvar zastavnemu upniku - ko dolnik ne plaa zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti in sam zastavljeno stvar izroi ZU 2. NAVADNA IN REGISTRSKA NEPOSESTNA ZASTAVNA PRAVICA Sta dve modaliteti neposestne zastavne pravice na premininah. Registrska neposestna zastavna pravica je po znailnostih blizu hipoteki na nepremininah. Kljuni znailnosti obeh zastavnih pravic sta neposestnost in publiciteta, ki ju zagotavljata zemljika knjiga in register. Toda registrska zastavna pravica je v primerjavi s hipoteko vendarle omejena. Mogoa je samo na premininah, ki se lahko enolino identificirajo. Na premininah glede katerih se predvideva ustanovitev registrske zastavne pravice, navadna neposestna zastavna pravica ni mogoa. Pri vzpostavitvi registra se na teh premininah lahko ustanovi le registrska neposestna zastava pravica, ki nastane z vpisom v register. Ustanovitev z neposredno izvrljivim notarski zapisom ne zadostuje. Seveda pa je na navedenih objektih e vedno mogoe ustanoviti rono zastavno pravico in so lahko predmet fiduciarne lastnine ali lastninskega pridrka. 3. REGISTER NEPOSESTNIH ZASTAVNIH PRAVIC IN ZARUBLJENIH PREMININ Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih nepreminin je javna knjiga, namenjena vpisu in objavi podatkov o zastavnih pravicah na premininah, ki so zarubljene oz. neposestno zastavljene in imajo z Uredbo doloen enolini identifikacijski znak. Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih preminin pa ni lastniki register, ampak je register zastavnih pravic. Zato se vanj ne vpisujejo vse preminine, ki so lahko predmet registrske zastavne pravice. Do vpisa preminine v register pride ele skupaj z vpisom zastavne pravice. Ob predlogu za vpis se oblikuje nova enota vpisa, nakar se vpieta LP in ZP. e neka preminina, na kateri bi bila mogoa registrska ZP, nikoli ne postane predmet neposestne zastavne pravice, ta preminina tudi nikoli ni vpisana v register. Tako ni mogoe dobiti izpiska iz registra, iz katerega bi bilo razvidno pravno stanje neke nepreminine, temve le potrdilo o tem, da preminina ni vpisana v register, iz esa se lahko sklepa, da na njej ne obstaja registrska zastavna pravica (negativni izvid). 4. PREDMET IN OBSEG NEPOSESTNE ZASTAVNE PRAVICE Splono Navadno neposestno zastavno pravico je mogoe ustanoviti samo na predmetih, ki po Uredbi niso predmet registrske neposestne ZP. Ko govorimo o predmetu premininske neposestne ZP, je treba razlikovati med premininami, ki so lahko predmet navadne neposestne ZP in tistimi, ki so lahko predmet zgolj registrske neposestne ZP. Preminina, ki je predmet ZP, mora biti v skladu z naelom specialnosti individualno doloena. Enako kot pri roni zastavi je tudi tu mogo skupna (simultana) ZP, pri kateri ve preminin jami za eno samo terjatev. Prav tako so predmet neposestne ZP vse sestavine zastavljene preminine. Predmet registrske neposestne zastavne pravice V skladu z Uredbo se ZP lahko ustanovi na naslednjih kategorijah preminin: - zaloge - oprema - motorna in tirna vozila, motorna kolesa, prikolice in polprikolice - doloene ivali Zaloge

118

Z enkratnim ustanovitvenim aktom se lahko ustanovi ZP tako na zalogah, ki so v vzpostavitvi kreditnega razmerja v zastaviteljevi posesti, kot na tistih, ki v asu trajanja kreditnega razmerja ele pridejo v njegovo posest (bodoe zaloge). Takna anticipirana ustanovitev ZP na bodoih zalogah ne pridobi uinka v trenutku vpisa ZP v register, temve ele ko zastavitelj glede bodoih zalog pridobi razpolagalno sposobnost. Z uvedbo steajnega postopka zastavitelj izgubi razpolagalno sposobnost tako glede premoenja, ki ga v tistem trenutku ima, kot glede premoenja, ki ga pridobi po uvedbi steajnega postopka. Primer 478. Zastavitelj je dolan na obiajen nain skrbeti za obnavljanje zalog in mora ZU omogoiti reden nadzor nad obnavljanjem zalog ter mu o tem poiljati izpiske iz svojih knjig. Priporoljivo je doloiti minimalno vrednost zalog, ki morajo vedno biti v skladiu. Nain nadzora, ki ga podrobneje predpisuje sporazum o zastavitvi, je odvisen zlasti d narave zalog. Pri vpisu zalog v register poleg podatkov o njihovem enolinem identifikacijskem znaku je treba navesti e vrsto zalog in njihovo minimalno koliino oz. vrednost. 5. NASTANEK NEPOSESTNE ZASTAVNE PRAVICE Nastane lahko le na podlagi pravnega posla. Za ustanovitev neposestne zastavne pravice se zahtevajo: - veljavna zastavna pogodba - sporazum o ustanovitvi zastavne pravice v obliki neposredno izvrljivega notarskega zapisa - razpolagalna sposobnost zastavitelja - pri registrski neposestni ZP pa e vpis v register Bistvena razlika med neposestno in rono ZP je v tem, da se ne zahteva izroitev zastavljene stvari zastavnemu upniku. Lahko pa v definiciji registrske neposestne ZP vidimo tudi izroitev s posestnim konstitutom. Zastavna pogodba Zastavna pogodba je praviloma zdruena s sporazumom o ustanovitvi neposestne zastavne pravice v enotno pogodbo. Sporazum o ustanovitvi ZP ali posebna zastavna pogodba lahko vsebujeta natanneje dolobe o pravicah in obveznostih strank. Sporazum o ustanovitvi neposestne zastavne pravice Splono Kljuni element ustanovitve neposestne zastavne pravice je sporazum o ustanovitvi NZP. Sklenjen mora biti v obliki neposredno izvrljivega notarskega zapisa. Notarski zapis zagotavlja gotov datum transakcije. Vsebina sporazuma Splono Sporazum skleneta zastavitelj in zastavni upnik. Navadno je zastavitelj tudi dolnik terjatve. e ni tak, mora pri sklenitvi sodelovati tudi ta oseba. Sporazum ima pravno naravo razpolagalnega pravnega posla, praviloma je hkrati tudi zavezovalni. Obvezne sestavine sporazuma so: - oznaba ZU in dolnika ter zastavitelja - navedba pravnega temelja, zaradi katerega se ustanavlja zastavna pravica - opis zastavljene preminine - predpisan enolini identifikacijski znak (e ga preminina ima) - viina in zapadlost zavarovane terjatve oz. podatki na podlagi katerih se lahko ustrezno doloita - soglasje, da se zastavitelj strinja z ustanovitvijo zastavne pravice na preminini in poplailom zavarovane terjatve po njeni zapadlosti iz zastavljene stvari Oznaba strank Podatki, ki omogoajo njihovo identifikacijo osebno ime, prebivalie, rojstni datum ,EMO fizine osebe; firma, sede oz. poslovni naslov, matina in davna tevilka pravne osebe. Pravni temelj Je pravno razmerje iz katerega izvira zavarovana terjatev. Najvekrat je to kreditna oz. posojilna pogodba. Opis zastavljene stvari in enolini identifikacijski znak

119

Razlikovati je treba med ustanovitvijo registrske neposestne ZP in navadne neposestne ZP. e se ustanavlja registrska ima svoj enolini identifikacijski znak, zato navedba tega znaka v sporazumu zadostuje. Enolini identifikacijski znak zalog in opreme so oznake prostora, v katerem so zaloge shranjene. Pri opremi je treba navesti vrsto opreme, pri zalogah pa vrsta zaloge in njihova minimalna koliina oz. vrednost. Predmet registrske neposestne ZP so samo tiste ivali, za katere se vodi referenni register, to so govedo in kopitarji. Preminine, na katerih ni mogoa registrska neposestna ZP nimajo svojega enolinega identifikacijskega znaka, zato je potreben njihov opis. Individualno stvar se opie z navajanjem njenih tipinih lastnosti. Generine stvari pa so praviloma zaloge, ki so lahko zgolj predmet registrske neposestne ZP. Podatki o zavarovani terjatvi Sporazum mora vsebovati podatke o viini in zapadlosti zavarovane terjatve ali vsaj podatke, na podlagi katerih se lahko viina in zapadlost ustrezno doloita. Doloenost obveznosti dolnika je tudi eden od pogojev za neposredno izvrljivost notarskega zapisa. Soglasje zastavitelja Zastavitelj se mora strinjati z ustanovitvijo ZP na preminini in s poplailom zavarovane terjatve po njeni zapadlosti iz zastavljene stvari. Dolnik mora biti pouen o posledicah neposredno izvrljivega notarskega zapisa in mora izrecno izjaviti, da se z njimi strinja. Uinki sporazuma Neposestna ZP nastane s sklenitvijo sporazuma in bremeni vse preminine, ki so identificirane v sporazumu, ne glede na to kje so. Drugae je pri registrski neposestni ZP, ki nastane ele z vpisom v register. Sklenitev sporazuma ima v postopku izvrbe uinek rubea. Zastavitelj mora izroiti zastavljeno preminino v neposredno posest. e tega ne stori prostovoljno, lahko ZU zahteva izroitev po sodni poti. Ker ima e sama sklenitev sporazuma uinek rubea, izvritelju rubea ni treba ponoviti. Vpis registrske zastavne pravice v register Vpis se opravi na predlog notarja in na podlagi notarskega zapisa o ustanovitvi neposestne zastavne pravice, ki je podlaga za vpis. Praviloma notar, ki je notarski zapis sestavil, predlaga tudi vpis. Zastavni upnik proti odloitvi notarja, da vpisa ne bo predlagal, nima pravnega varstva. Razpolagalna sposobnost Eden od kljunih predpostavk za ustanovitev neposestne zastavne pravice je razpolagalna sposobnost zastavitelja. Zastavitelj mora biti lastnik predmeta zastavne pravice in ne sme biti v steaju. Notar mora pri ustanovitvi registrske neposestne ZP od zastavitelja zahtevati, da izkae svojo LP na preminini, ki se zastavlja. Obstojea omejena stvarna pravica ima za posledico omejeno razpolagalno sposobnost lastnika preminine zastavitelja. e na preminini e obstaja registrska neposestna ZP, lahko ustanovitelj pozneje ustavi zgolj RNZP s slabim vrstnim redom. Ustanovitev naknadne ZP je mogoa le s soglasjem obstojeega neposestnega zastavnega upnika. Soglasje mora biti podano v obliki zasebne listine, na kateri mora biti podpis ZU notarsko overjen. e ni predpisanega soglasja, notar ne sme predlagati vpisa. Dobroverna pridobitev neposestne zastavne pravice Niti v primeru dobrovernosti ZU ni mogoa veljavna pridobitev neposestne zastavne pravice. Upnik, ki zaradi razpolagalne nesposobnosti zastavitelja ni pridobil veljavne ZP, jo lahko pridobi naknadno, e zastavitelj pozneje pridobi razpolagalno sposobnost ali e s neposestna ZP spremeni v rono in je zastavni upnik v trenutku konverzije e vedno dobroveren. Pri registrski neposestni ZP v zvezi z naelom zaupanja v register obstaja tudi monost dobroverne pridobitve vpisane, a neobstojee zastavne pravice v primeru odstopa s takno zastavno pravico zavarovane terjatve in v primeru subrogacije.

120

Naknadna pridobitev razpolagalne sposobnosti Pridobitev ZP ne uinkuje od sklenitve notarskega zapisa oz. vpisa v register, temve od trenutka pridobitve razpolagalne sposobnosti (e ob sklenitvi zapisa ali vpisu ni bil razpolagalno sposoben). Primer 485. Naknadna konverzija neposestne zastavne pravice v rono Neveljavna neposestna ZP lahko konvertira v rono. To ni prava konverzija, kajti neobstojea neposestna zastavna pravica ne more konvertirati v rono zastavo, temve gre za pozneji nastanek rone zastavne pravice. Zato ima takna zastavna pravica vrstni red po trenutku konverzije. e zastavitelj v trenutku konverzije (e vedno) nima razpolagalne sposobnosti, se veljavnost pridobitve rone zastave presoja po pravilih 156.l.SPZ. primer 486. Dobroverna pridobitev registrske neposestne zastavne pravice na podlagi naela zaupanja v register e zaradi napake, zamolanja pomembnih podatkov, prevare ipd. notar ne opazi napake v razpolagalni sposobnosti in se neposestna ZP vpie v register, je pridobitev ZP neveljavna. Vendar ima taken vpis publicitetne uinke, ki sproijo tudi varstvo dobrovernih tretjih na podlagi naela zaupanja v register. e zastavni upnik svojo terjatev odstopi dobrovernemu tretjemu, ki na podlagi vpisa v register zaupan v privid ZP, tretji pridobi terjatev zavarovano z ZP. Neobstojea ZP torej oivi oz. konvalidira, podobno velja v primeru subrogacije. 6. VRSTNI RED NEPOSESTNIH ZASTAVNIH PRAVIC Ista stvar se lahko vekrat neposestno zastavi, kar je smiselno v primerih, ko vrednost zastavljene stvari bistveno presega viino z e obstojeo ZP zavarovane terjatve. Prav tako je stvar, ki je e neposestno zastavljena, lahko predmet naknadne rone zastavitve, fiduciarne lastnine ali pridrka LP. Nadaljnja neposestna ZP se ustanovi s sporazumom. Preminina, ki je predmet registrske neposestne zastavne pravice, ne more biti predmet navadne neposestne zastavne pravice. Zato lahko pride zgolj do konkurence. Vrstni red navadnih neposestnih zastavnih pravic se ravna po trenutku sklenitve sporazuma o ustanovitvi neposestne ZP v obliki notarskega zapisa. 7. RAZMERJE MED STRANKAMI PRED ZAPADLOSTJO ZAVAROVANE TERJATVE Ureditev medsebojnih pravic in obveznosti je bolj ali manj prepuena dogovoru med strankama. Prepovedani dogovori Glede komisornega dogovora velja splona omejitev dopustnosti takega dogovora na as po zapadlosti zavarovane terjatve. Splona pravila veljajo tudi glede dogovorov, ki nasprotujejo naravi zastavne pravice. Ker ima pri neposestni zastavni pravici zastavni upnik razmeroma ibek poloaj je doloena zakonska prepoved razpolaganja. Zastavitelj preminine nima pravice odtujiti ali obremeniti stvar brez soglasja ZU. V sporazumu se lahko doloijo pogoji, pod katerimi je razpolaganje dopustno. Dogovor o antihrezi Zastavitelj po ustanovitvi ZP lahko e naprej izrablja zastavljeno stvar. Plodovi stvari (naravni ali civilni) imajo lahko pomembno ekonomsko vrednost in zastavitelju pogosto omogoajo , da odplauje obroke zavarovane terjatve. Po konverziji neposestne ZP v rono, se roni upnik in zastavitelj dogovorita, da bo imel ZU pravico do uporabe zastavljene stvari in do plodov. Razpolaganje z zastavljeno preminino Splono Ker ima zastavitelj zastavljeno preminino v neposredni posesti , jo lahko poskusi odsvojiti ali zastaviti v korist tretje osebe, pri emer ta v dobri veri misli, da preminina e ni obremenjena. Pri registrski neposestni zastavni pravici so monosti za dobroverne pridobitve tretjih zaradi publicitete zastavne pravice, ki jo zagotavlja register, zelo omejene. Monost razpolaganja v korist dobrovernega tretjega na kodo

121

zastavnega upnika obstaja le v razmeroma kratkem asu med sklenitvijo notarskega zapisa in vpisom ZP v register. Primer 489. Drugae je pri navadni neposestni ZP, ki nima publicitete. Zato je ZU pri tem mono izpostavljen nevarnosti, da zaradi neupravienih razpolaganj v korist dobrovernih tretjih izgubi bodisi svojo ZP bodisi ugoden vrstni red. Soglasje zastavnega upnika za odsvojitev ali obremenitev Za vsa razpolaganja s predmetom neposestne zastavne pravice je potrebno soglasje zastavnega upnika. To velja tudi za tista, pri katerih tretji ve za zastavno pravico in zavestno pridobi LP ali ZP na e obremenjeni preminini. Notar ne sme zahtevati vpisa nastanka nadaljnje ZP register, e je preminina, ki je predmet zastave, v registru e vpisana kot zastavljena in v registru vpisani zastavni upniki niso dali soglasja za poznejo zastavitev. Zastavitelj je zastavnemu upniku odkodninsko odgovoren. Glede soglasja ni potrebna nobena posebna oblika, vendar je zaradi olajanja dokazovanja priporoljivo, da ga ZU izrazi pisno. Soglasje pa seveda lahko poda e v sporazumu o ustanovitvi neposestne ZP. Pri registrski neposestni ZP pa mora biti soglasje za nadaljnjo obremenitev podano v zasebni listini, z overjenim podpisom zastavnega upnika. Obvestitev zastavnega upnika o nadaljnji zastavitvi Zastavitelj mora obvestiti vse prejnje zastavne upnike. e naknadni ZU kljub obstoju navadne neposestne zastavne pravice v dobri veri misli, da preminina e ni obremenjena, lahko pridobi ZP z najboljim vrstnim redom. Dobroverna pridobitev neobremenjene lastninske pravice Registrska neposestna ZP je vpisana v javni register. S tem ji je zagotovljena ustrezna publiciteta. Drugae je pri navadni neposestni zastavni pravici. e pridobitelj v dobri veri misli, da stvar ni obremenjena, lahko pridobi neobremenjeno LP, tako da ZP ugasne. Terjatev seveda obstaja e naprej. Glede dobroverne pridobitve veljajo naslednje predpostavke: - dobrovernost pridobitelja - pridobitev stvari mora temeljiti na veljavnem in odplanem pravnem naslovu - prenos posesti se ne sme opraviti s posestnim konstitutom Dobroverna pridobitev naknadne zastavne pravice ZU, ki je v dobri veri glede neobstoja neposestne zastavne pravice na preminini, lahko pridobi ZP z najboljim vrstnim redom. V tem primeru prejnja ZP ne ugasne, temve preide na drugo mesto. e se ustanavlja neposestna ZP, naknadni zastavni upnik ne glede na dobro vero vedno pridobi ZP s slabim vrstnim redom. Pri tem ni pomembno, ali se naknadno ustanavlja registrska ali navadna neposestna ZP. e se naknadno ustanavlja rona ZP, pa je pomembno ali je e obstojea neposestna ZP registrska ali navadna. Registrska neposestna ZP ima ustrezno publiciteto, kar praktino izkljuuje monost, da boi naknadni roni ZU v dobri meri mislil, da preminina e ni obremenjena. Zato lahko pridobi le ZP s slabim vrstnim redom e na preminini obstaja navadna neposestna ZP in novi roni ZU v dobri veri misli, da preminina ni obremenjena, dobroverni roni ZU pridobi ZP z najboljim vrstnim redom. Obstojea neposestna ZP pa se premakne na drugo mesto. Naknadna navadna ali registrska neposestna ZP lahko v nekaterih primerih konvertira v rono ZP. V tem primeru se lahko zamenja vrstni red zastavnih pravic, e ZU v trenutku konverzije, to je pridobitve dejanske oblasti, izpolnjuje vse pogoje iz 156.l. SPZ. Dobra vera mora obstajati v trenutku konverzije neposestne v rono ZP. Ne zadostuje, da je bil ZU v dobri veri v trenutku ustanovitve neposestne ZP. Predasna prodaja zastavljene preminine e vrednost zastavljene stvari upada, tak poloaj ogroa interese obeh strank. Tako se lahko zastavitelj in zastavni upnik kadarkoli dogovorita za predasno prodajo zastavljene stvari. e ne moreta dosei soglasja, pa se lahko vsak od njiju obrne na sodie.

122

Monost predasne prodaje lahko zahteva tudi samo zastavitelj. Ni treba, da zahtevek za predasno prodajo temelji na zakonsko doloenem razlogu. Zastavitelj lahko monost predasne prodaje izkoristi zlasti, e nima posebnega interesa za vrnitev stvari ali e vnaprej ve, da ne bo sposoben plaati zavarovane terjatve, in se ponudi prilonost prodati stvar po ugodni ceni. Devastacije Zastavitelj mora skrbeti za ohranitev vrednosti preminine. e s svojim ravnanjem zmanjuje vrednost zastavljene preminine ali kako drugae poslabuje njeno stanje, lahko ZU ne glede na to, da dolnik redno odplauje obveznost odplaila dolga, zahteva izroitev zastavljene preminine v neposredno posest zastavnega upnika ali tretje osebe. V tem primeru pride do konverzije neposestne zastavne pravice v rono ZP. Glede tako nastale rone ZP se domneva obstoj dogovora o izvensodni prodaji, kar ZU mono olajuje uveljavitev ZP. Odstop zavarovane terjatve Ob odstopu zavarovane terjatve na novega upnika naeloma samodejno preide tudi neposestna ZP na preminini. Pri registrski neposestni ZP je za prehod ZP potreben vpis v register. Podlaga za vpis prenosa ZP je notarski zapis, pravnomona sodna odloba ali vknjibeno dovolilo v obliki zasebne listine, ki ga izda zastavni upnik cedent in na katerem mora biti njegov podpis notarsko overjen. Podobno velja za subrogacijo. Pri obeh modalitetah neposestne ZP se cedent in cesionar lahko dogovorita, da se prenese samo terjatev brez zavarovanja. V tem primeru navadna neposestna ZP preneha samodejno, v trenutku prenosa terjatve, medtem ko registrska neposestna ZP formalno e obstaja, vse do izbrisa iz registra. 8. POPLAILO NEPOSESTNE ZASTAVNE PRAVICE Uresniitev zastavne pravice je mogoa samo s prodajo zastavljene stvari, za kar je potrebna neposredna posest. Poloaj ZU je bolji pri registrski neposestni ZP, kjer kljub njegovi neposesti obstaja publiciteta ZP, kar onemogoa razpolaganja v korist dobrovernih tretjih. Izroitev zastavljene preminine zastavnemu upniku Neposestni ZU ima v primeru neplaila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti pravico, da od zastavitelja zahteva izroitev zastavljene stvari v neposredno posest. Z izroitvijo zastavna pravica konvertira v rono zastavo. e zastavitelj stvari noe prostovoljno izroiti, lahko ZU predlaga izvrbo za izroitev stvari ali izvrbo s prodajo. ZU lahko sodnemu izvritelju predlaga, da se proti zastavitelju uporabijo pravila ZIZ o izvrbi za izroitev stvari. Ko ZU dobi posest, lahko naprej ravna enako kot pri prostovoljni izroitvi stvari. Izvensodna prodaja e je bila stvar zastavljena ve upnikom, se poplailo njihovih terjatev opravi ob zapadlosti prve zavarovane terjatve. Prodajo opravi eden od zastavnih upnikov ali tretja oseba, ki jo zastavni upniki doloijo sporazumno (pooblaenec za prodajo). e sporazuma ni mogoe dosei, pooblaenca za prodajo doloi sodie v nepravdnem postopku, na predlog kateregakoli ZU. Zastavitelj mora zastavljeno preminino izroiti pooblaencu za prodajo. Po odbitju strokov prodaje pooblaenec izkupiek razdeli med zastavne upnike. Pri tem upoteva vrstni red pridobitve neposestnih ZP in zapadlost zavarovanih terjatev. Pri poplailu terjatev, ki e niso zapadle, se upoteva odbitek zaradi predasnega poplaila. 9. PRENEHANJE NEPOSESTNE ZASTAVNE PRAVICE Neposestna ZP preneha: - s prenehanjem zavarovane terjatve - z odrekom zastavni pravici - z zdruitvijo zastavitelja in zastavnega upnika v isti osebi (konsolidacija) - s prenehanjem predmeta zastavne pravice - z odsvojitvijo zastavljene stvari dobrovernemu tretjemu - v primeru prisilne prodaje zastavljene stvari Izbris registrske neposestne zastavne pravice iz registra

123

Registrska neposestna ZP preneha ele z izbrisom iz registra. Izbris zahteva notar na podlagi izjave zastavnega upnika, da dovoljuje izbris (izbrisno dovoljenje). Izjava mora biti v obliki zasebne listine, na kateri mora biti podpis ZU notarsko overjen. e zastavni upnik ne izroi listine z izbrisnim dovoljenjem, lahko njeno izroitev zahteva po sodni poti zastavitelj in izbris se opravi na podlagi pravnomone sodne odlobe. ZASTAVNA PRAVICA NA TERJATVAH 1. PREDMET IN OBSEG ZASTAVNE PRAVICE NA TERJATVAH Predmet ZP so lahko obstojee ali bodoe terjatve zastavitelja proti tretji osebi. Monost zastavitve terjatve je omejena na tiste, katerih predmet je dajatev. Najpogosteje so predmet zastave terjatve, ki se lahko glasijo na plailo doloenega denarnega zneska. Ustanovitev zastavne pravice na bodoih terjatvah uinkuje le, e zastavitelj pozneje pridobi razpolagalno sposobnost glede vnaprej zastavljenih terjatev. Monost zastavitve bodoih terjatev dodatno omejuje zahteva, da mora biti znan dolnik terjatve, ki se zastavlja, ker sicer dolnika ni mogoe obvestiti, kar je konstitutivni pogoj za zastavitev terjatve. e identiteta dolnika e ni znana, je za stranki primerneja fiduciarna cesija. 2. NASTANEK PRAVICE NA TERJATVAH Nastane lahko na podlagi pravnega posla (pogodbena), odlobe dravnega organa (prisilna) ali na podlagi zakona (zakonita). Pogodbena zastavna pravica Za ustanovitev ZP na terjatvi se zahtevajo: - veljaven zavezovalni pravni posel (zastavna pogodba) - sporazum o ustanovitvi zastavne pravice - obvestilo dolnika zastavljene terjatve - razpolagalna sposobnost zastavitelja Zastavna pogodba Za ustanovitev ZP na terjatvi je potreben veljaven zavezovalni pravni posel. To je zastavna pogodba iz katere izhaja obveznost ustanoviti ZP. Zastavna pogodba je lahko samostojen pravni posel ali klavzula v kreditni pogodbi, s katero se zastavitelj zavee, da bo v korist ZU ustanovil ZP na terjatvi oz. terjatvah, ki jih stranki v ta name doloita. Katere terjatve so zastavljene, se ob vsakem primeru doloi ob obvestitvi dolnika. Za zastavno pogodbo se praviloma ne zahteva nobena posebna oblika. Obvestitev dolnika Realno dejanje, ki je kljuno pri zastavitvi terjatev, je obvestitev dolnika terjatve, da je terjatev zastavljena. Obvestiti ga mora zastavitelj. Zahteva po obvestitvi dolnika zagotavlja publiciteto. Za obvestilo ni predpisana nobena oblika. Zastavna pravica je ustanovljena v trenutku, ko dolnik prejme obvestilo. V njem morajo biti zastavljene terjatve natanno doloene. Dolnik zastavljene terjatve po obvestilu veljavno izpolni samo zastavnemu upniku. Zakonita zastavna pravica So zelo redke. Imetnik zastavne pravice (hipoteke) na stavbni pravici ob morebitnem prenehanju stavbne pravice in z njo hipoteke ex lege pridobi ZP na terjatvi imetnika stavbne pravice za plailo nadomestila, ki ga je lastnik nepreminine dolan plaati na podlagi sodne odlobe. Prisilna zastavna pravica Nastanejo v postopku izvrbe in postopku zavarovanja. ZP se v obeh primerih pridobi z rubeem terjatve. Mogoa je tudi na podlagi predhodne odredbe. 3. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK PRED ZAPADLOSTJO ZAVAROVANE TERJATVE

124

V potev pride prepoved komisornega dogovora in prepoved dogovorov, ki nasprotujejo naravi zastavne pravice. Prepoved izpolnitve zastavitelju Tako zavarovana terjatev, kot tudi terjatev, ki slui za zavarovanje, sta praviloma denarni. Plaila, ki jih dolnik zavarovane terjatve opravi v korist zastavnega upnika, se tako pobotajo z obveznostmi, ki jih ima do njega dolnik zavarovane terjatve. Prejem obvestila mora dokazati zastavni upnik, medtem ko mora dolnika obvestiti zastavitelj. Dolnik zastavljene terjatve lahko proti ZU uveljavlja enake ugovore, kot jih pri cesiji dolnik odstopljene terjatve lahko uveljavlja proti prevzemniku. Dolnost ohranitve terjatve Zastavni upnik mora skrbeti za ohranitev terjatve. Opravljati mora tudi morebitne posebne dolnosti, povezane s terjatvijo. To so zlasti protesti in obvestitve (notifikacije). Prav tako mora skrbeti, da terjatve ne zastara. Predmet ZP so najpogosteje denarne terjatve, ki dajejo pravico do obresti => ZU ima dolnost, da skrbi za izterjavo obresti in morebitnih drugih obasnih koristih, ki jih terjatev daje. Zneski, ki jih ZU izterja, se pobotajo s terjatvami, ki jih ima do dolnika zavarovane terjatve. 4. POPLAILO IZ ZASTAVNE PRAVICE NA TERJATVAH Splono ZU ima pravico zastavljeno terjatev izterjati sam. Izterjani znesek ne pripade zastavnemu upniku, ampak ta pridobi na njem ZP (nadomestni commodum) Predmet zastavljene terjatve je izroitev stvari e je predmet zastavljene terjatve izroitev neke stvari, je dolnik zastavljene terjatve dolan izroiti to stvar ZU. Z izroitvijo ZU na njej pridobi rono zastavno pravico. e je tudi zavarovana terjatev e zapadla v plailo, se uporabljajo pravila o uresniitvi rone ZP, po katerih lahko upnik zahteva sodno prodajo stvari. Predmet zastavljene terjatve je denar e je predmet zavarovane terjatve dajatev ali storitev, ZU z izterjavo zastavljene terjatve pridobi ZP na izterjanem znesku. Ta znesek lahko do zapadlosti zavarovane terjatve hrani sam ali prek tretje osebe. Vendar ga mora poloiti pri sodiu, e zastavitelj to zahteva. e je zavarovana terjatev v trenutku izterjave e zapadla, oz. po njeni zapadlosti, pa lahko ZU zadri toliko, kolikor znaa odkodnina za neopravljeno storitev, medtem ko mora preseek izroiti zastavitelju. e je v trenutku izterjave zastavljene terjatve tudi zavarovana terjatev e zapadla v plailo, so podani pogoji za pobotanje. Zastavni upnik lahko pobota obe terjatvi , morebitni preseek pa je dolan izplaati zastavitelju. Do pobotanja pride celo, e zavarovana terjatev ob izterjavi zastavljene terjatve e ni zapadla. Ugovori dolnika zastavljene terjatve Zaradi zastavitve se poloaj dolnika zastavljene terjatve ne sme poslabati. Tako kot pri odstopu terjatve ima tudi pri zastavitvi dolnik zastavljene terjatve proti zastavnemu upniku vse ugovore, ki izvirajo iz terjatve. Ti ugovori izvirajo iz: - neveljavnosti zastavljene terjatve - neveljavnosti nastanka ZP - pobotanja zaradi nasprotne terjatve dolnika zastavljene terjatve proti zastavnemu upniku ali zastavitelju 5. PRENEHANJE ZASTAVNE PRAVICE NA TERJATVI Zastavna pravica ne terjatvi preneha, e: - preneha zavarovana terjatev (najpogosteji primer prenehanja zavarovane terjatve, je njeno plailo) - zaradi prenehanja pravnega posla iz katerega izvira

125

prenehanje terjatve, ki je predmet zavarovanja v primeru zdruitve zastavitelja in ZU v isti osebi

ZU mora v primeru prenehanja zavarovane terjatve obvestiti dolnika zastavljene terjatve, da je ZP prenehala. Po prejemu obvestila lahko dolnik zastavljene terjatve veljavno izpolni samo zastavitelju. ZU lahko odstopi zavarovano terjatev tretji osebi, pri emer se posebej dogovori, da cesionar ne bo pridobil zavarovanja, ampak samo terjatev. V tem primeru zastavna pravica preneha, ker zaradi akcesornosti ne more samostojno ostati v cedenovih rokah, potem ko je ta zavarovano terjatev odstopil drugemu. ZASTAVNA PRAVICA NA VREDNOSTNIH PAPIRJIH 1. SPLONO Pri njih navadno razlikujemo med pravico do papirja in pravico iz papirja. Slednja je tista, ki ima premoenjsko vrednost in ki je vsebinsko gledano premet ZP. Pravica iz papirja lahko daje pravico zahtevati izpolnitev od dolnika vrednostnega papirja ali pa zagotavlja neko trajno pravno razmerje. 2. PREDMET IN OBSEG ZASTAVNE PRAVICE NA VREDNOSTNIH PAPIRJIH SPZ glede zastavitve razlikuje prinosnike, ordrske in imenske VP. Posebna kategorija so nematerializirani VP. 3. NASTANEK ZASTAVNE PRAVICE NA VREDNOSTNIH PAPIRJIH Splono Zastavna pravica na VP lahko nastane na podlagi pravnega posla (pogodbena), zakona (zakonita) ali odlobe sodia (prisilna). Glede nastanka ZP na podlagi pravnega posla veljajo splone predpostavke veljavnega zavezovalnega posla (zastavne pogodbe), razpolagalnega posla in razpolagalne sposobnosti. Iz zastavne pogodbe mora izhajati obveznost ustanovitve ZP, medtem ko je njena vsebina enaka ne glede na vrsto VP, ki je predmet ZP. Enako velja glede razpolagalne sposobnosti, pri emer ZP na vrednostnem papirju praviloma lahko ustanovi le njegov imetnik. Razlike z zastavitvijo posameznih vrst VP se pojavijo pri razpolagalnem pravnem poslu. Prinosniki vrednostni papirji Njihova splona znailnost je ta, da se pravica iz papirja prenaa skupaj s papirjem, na katerem je zapisana. ZP nastane z izroitvijo papirja ZU. Pri tem gre lahko za dejansko izroitev, nadomestno izroitev (brevi manu traditio, longa manu traditio). Zastavitelju se preprei nadaljnje razpolaganje z vrednostnim papirjem. Ordrski vrednostni papirji Glasi se po nalogu njegovega imetnika in se prenaa z indosamentom. Indosament je posebna oblika razpolagalnega posla in po svoji vsebini pomeni ponovni zapis ordrske klavzule. ZP na ordrskem VP se ustanovi s t.i. indosamentom v zastavo IN z izroitvijo VP ZU. Imenski vrednostni papirji Glasijo se na ime upravienca in se praviloma prenaajo s cesijo. e gre za pravi imenski VP, ki se ne prenaa z indosamentom, temve s cesijo, se ZP ustanovi na enak nain kot pri terjatvah. Bistvena je obvestitev dolnika iz VP, po kateri ta v asu trajanja ZP ne sme ve izpolniti zastavitelju, temve zastavnemu upniku. 4. POPLAILO IZ ZASTAVNE PRAVICE NA VREDNOSTNIH PAPIRJIH e zavarovana terjatev ob zapadlosti ni plaana, nastopijo pogoji za uresniitev ZP. Nain poplaila je odvisen od vrste VP. Pri VP, ki prenehajo z izpolnitvijo, ima zastavni upnik dve monosti: - bodisi poaka, da pravica iz VP zapade v plailo - bodisi VP proda

126

V prvem primeru velja enako kot pri poplailu ZP na terjatvah, medtem ko se v drugem primeru ZU poplaa na izkupiku od prodaje. Samo s prodajo pa se opravi poplailo iz VP, pri katerih pravica iz papirja zagotavlja dalj asa trajajoe pravno razmerje. Glede prodaje VP z namenom poplaila ZU pridejo v potev zgolj pravila, ki urejajo ZP na premininah. Za uinkovito poplailo je pomembno, da ima ZU prinosniki oz. ordsrki VP v svoji posesti . prodaja se naeloma opravi kot sodna prodaja. Vendar gre pri zastavitvi VP najvekrat za gospodarsko pogodbo, kjer se domneva obstoj dogovora o izvensodni prodaji. 6. PRENEHANJE ZASTAVNE PRAVICE NA VREDNOSTNIH PAPIRJIH ZP po naelu akcesornosti preneha s prenehanjem zavarovane terjatve. ZP pri VP pa ne preneha samodejno, temve je ZU pri materializiranih VP dolan opraviti vsa potrebna dejanja, da pride VP neobremenjen v posest zastavitelja. Pri prenosnikih vrednostnih papirjih je za to potrebna povratna izroitev VP, pri ordrskih pa se zahteva e povratni indosament. Enako velja glede imenskih VP, ki se prenaajo z indosamentom. Pri navadnih imenskih VP je poleg povratne izroitve VP treba obvestiti dolnika iz VP. ZASTAVNA PRAVICA NA DRUGIH PREMOENJSKIH PRAVICAH Predvsem gre za pravice udelebe v pravni osebi in prenosljive pravice intelektualne lastnine. Tudi te pravice so lahko predmet ZP. ZP na drugih premoenjskih pravicah nastane na nain, ki velja za prenos te pravice, e za posamezno pravico ni predpisano drugae. Posebna oblika je za zdaj potrebna le pri zastavitvi poslovnega delea v drubi z omejeno odgovornostjo. V potev pride prepoved komisornega dogovora, dolnost zastavitelja, da opusti ravnanja, s katerimi bi se zmanjala vrednost zastavljene pravice pri zmanjanju vrednosti pride v potev zahtevek o predasni prodaji. Ureditev razmerja med zastaviteljem in ZU je tudi stvar dogovora v zastavni pogodbi. e zavarovana terjatev ob zapadlosti ni plaana, nastopijo pogoji za uresniitev ZP. ZP po naelu akcesornosti preneha s prenehanjem zavarovane terjatve ex lege. VIII. D R U G A S T V A R N O P R A V N A Z A V A R O V A N J A ZEMLJIKI DOLG 1. SPLONO Zemljiki dolg ni odvisen od obstoja zavarovane terjatve, tako da nastane in obstaja ne glede na zavarovano terjatev. Glede na to ali zemljiki dolg slui za zavarovanje doloene terjatve ali v drug namen, razlikujemo zavarovalni (varovalni)in izolirani zemljiki dolg. Izolirani zemljiki dolg lahko pomeni alternativo darilni pogodbi, ko strai namesto da otroku podarijo nepreminino, na njej ustanovijo zemljiki dolg v njegovo korist. Izolirani zemljiki dolg je tudi vsak lastniki zemljiki dolg, dokler ga lastnik obremenjene nepreminine ne prenese na upnika v zavarovanje terjatve. 2. NASTANEK ZEMLJIKEGA DOLGA Splono Zemljiki dolg nastane bodisi kot lastniki bodisi kot nelastniki zemljiki dolg. V prvem primeru ga ustanovi lastnik nepreminine, v drugem pa nastane s konverzijo e obstojee hipoteke v zemljiki dolg. V obeh primerih lahko nastane izkljuno na pravnoposlovni podlagi, in sicer na podlagi enostranskega pravnega posla lastnika nepreminine oz. hipotekarnega upnika. Zahtevajo se veljaven zavezovalni in razpolagalni posel, vpis v ZK in razpolagalna sposobnost zastavitelja. Posebna predpostavka za nastanek zemljikega dolga je izstavitev zemljikega pisma. Zemljiki dolg nastane komaj z izstavitvijo zemljikega pisma. Fiduciarna (zavarovalna) pogodba

127

Zemljiki dolg nastane praviloma na podlagi t.i. fiduciarne pogodbe. Poleg doloitve obveznosti ustanovitve, prenosa oz. privolitve v konverzijo obstojee hipoteke v zemljiki dolg fiduciarna pogodba podrobneje opredeljuje medsebojne pravice in obveznosti lastnika neprminine in imetnika zemljikega dolga. Zahteva se pisna oblika Povezava med zemljikim dolgom in zavarovano terjatvijo obstaja zgolj na obligacijski, ne pa tudi na stvarnopravni ravni, zato pri zavarovalnem zemljikem dolgu ne moremo govoriti o pravi akcesornosti. Imetnik zemljikega dolga bo tako praviloma imel pravico zahtevati plailo le po zapadlosti zavarovane terjatve. Prav tako se praviloma dogovorita, da bo upnik po plailu zavarovane terjatve dolan opraviti povratni prenos zemljikega dolga. Razpolagalni posel lastniki zemljiki dolg Enostranski pravni posel, na podlagi katerega se ustanovi zemljiki dolg, je razpolagalni posel, ki vsebuje izjavo volje lastnika nepreminine, ki meri na obremenitev LP na nepreminini z zemljikim dolgom. Sestavljen mora biti v obliki notarskega zapisa, ki mora vsebovati: - ime lastnika nepreminine, ki se obremenjuje - zemljikoknjino oznabo nepreminine - viino in pogoje zapadlosti zneska zemljikega dolga Ti podatki se vpisujejo tudi v obrazec zemljikega pisma. Zaradi elje po im iri uporabnosti zemljike dolga se njegova zapadlost ne doloi datumsko, temve takoj ob izdaji ali na prvi poziv ipd. Notarski zapis mora vsebovati tu ZD kot razpolagalni posel, ki je potreben pri vsakem pravnoposlovnem nastanku, prenosu, spremembi, obremenitvi ali prenehanju stvarnih pravic na nepremininah. ZD za vknjibo lastnikega zemljikega dolga izda lastnik nepreminine. Razpolagalni posel konverzija hipoteke v zemljiki dolg Hipotekarni upnik lahko svojo hipoteko spremeni v zemljiki dolg. Razlog za spremembo je zlasti to, da je zemljiki dolg zaradi neakcesornosti precej bolj fleksibilen kot hipoteka. Je vekratno uporaben, pri emer se ohrani vrstni red njegove prvotne ustanovitve. Obstojea hipoteka se lahko t enostranskim pravnim poslom HU spremeni v zemljiki dolg. Enako velja za skupno in maksimalno hipoteko. Nadhipoteka pa se ne more spremeniti. V zemljiki dolg pa se lahko spremeni hipoteka, pri kateri je zaznamovana nadhipoteka, vendar le s soglasjem nadhitpotekarnega upnika. Pravni posel o ustanovitvi zemljikega dolga je razpolagalni (ustanovitveni) pravni posel in mora biti sestavljen v obliki notarskega zapisa. Obvezne sestavine so enake kot pri lastnikem zemljikem dolgu, s tem da se kot ime ustanovitelja navede ime oz. firma HU. Pri konverziji je treba paziti, da znesek zemljikega dolga ne presee skupne obremenitve iz naslova hipoteke. Primer 514. Notarski zapis mora vsebovati ZD, ki ga v tem primeru izda hipotekarni upnik, igar hipoteka konvertira v zemljiki dolg. Lastnik obremenjene nepreminine ne izda izrecnega ZD, temve je njegova volja po razpolaganju z nepreminino izraena v pisni izjavi soglasja h konverziji, kjer je zahtevana overitev njegovega podpisa. e se hipoteka spremeni v zemljiki dolg, postane HU prvi imetnik zemljikega pisma in s tem tudi zemljikega dolga. e je zavarovana terjatve plaana in upnik zemljiko pismo izroi in indosira lastniku obremenjene nepreminine, nelastniki zemljiki dolg konvertira v lastnikega. Vpis v ZK in izstavitev zemljikega pisma Na podlagi notarskega zapisa se z ZK-predlogom zahtevata vpis zemljikega dolga v zemljiko knjigo pri sodiu, ki vodi ZK glede obremenjene nepreminine, in izstavitev zemljikega pisma. Zemljiki dolg ne nastane z vpisom, ampak z izstavitvijo zemljikega pisma, potem ko je opravljena vknjiba zemljikega dolga. Zemljiki dolg se vpie v ZK samo ob ustanovitvi ali spremembi, medtem ko se prenaa izvenknjino, in sicer zgolj s prenosom zemljikega pisma. Znesek zemljikega dolga

128

Znesek zemljikega dolga se doloi nominalno in v katerikoli valuti. Znesek se vpie v ZK in v zemljiko pismo in je nespremenljiv. Nominalni znesek je tudi hkrati najvija mogoa obremenitev nepreminine iz naslova zemljikega dolga. Zemljiki dolg se ne obrestuje, zato mora biti doloen tako, da poleg glavnice krije tudi obresti zavarovane terjatve. Enako velja glede strokov. Zemljiko pismo Lastniki zemljiki dolg je ustanovljen z izstavitvijo zemljikega pisma lastniku nepreminine. Pri zavarovalnem zemljikem dolgu ga je lastnik v skladu s fiduciarno pogodbo dolna prenesti upniku. V primeru konverzije hipoteke v zemljiki dolg pa se zemljiko pismo izstavi neposredno hipotekarnemu upniku, ki postane prvi imetnik zemljikega pisma in s tem tudi zemljikega dolga. Zemljiko pismo je stvarnopravni vrednostni papir, ki se prenaa z indosamentom. Zemljiki dolg se prenaa skupaj z zemljikim pismom. Obvezne sestavine zemljikega pisma: - navedba ZK-sodia, ki ga izstavlja - vsi podatki, ki se zahtevajo za enostranski posel o ustanovitvi zemljikega dolga - as izdaje - ig sodia Izstavitev zemljikega pisma se opravi po pravnomonosti sklepa o dovolitvi vknjibe zemljikega dolga v ZK. 3. VRSTNI RED ZEMLJIKEGA DOLGA Ista nepreminina je lahko obremenjena z ve zemljikimi dolgovi in hipotekami, pri emer se njihov vrstni red ravna po prioritetnem naelu. Vrstni red pridobitve ali prenehanja zemljikega dolga se ne more zavarovati s predznambo, ker je to izrecno prepovedano. Ker se zemljiki dolg prenaa zgolj izvenknjino, tudi ni mogoe zaznamovati vrstnega reda za prenos zemljikega dolga. Vrstni red hipotek in zemljikih dolgov na isti nepreminini se lahko spremeni tako, da hipotekarni upnik oz. imetnik zemljikega dolga svoj vrstni red odstopi drugemu, kar se vpie v ZK. 4. RAZMERJE MED STRANKAMI PRED ZAPADLOSTJO ZAVAROVANE TERJATVE Prenos zemljikega dolga Zemljiki dolg je prenosljiva omejena stvarna pravica, ki se prenaa skupaj z zemljikim pismom z indosamentom kot razpolagalnim poslom in izroitvijo papirja. Primeren je predvsem popoln indosament. Recta klavzula: ta klavzula se navede na hrbtni strani zemljikega pisma, kjer je mesto za indosamente in se glasi npr. takole: plaajte, toda ne po odredbi A.A.. S tem indosant (latnik obremenjene nepreminine) prepove nadaljnji prenos zemljikega dolga z indosamentom zemljikega pisma. Zemljiki dolg je sicer e mogoe prenesti s cesijo, vendar v taknem primeru cesionar, tudi e mu je izroeno zemljiko pismo, ne more postati upravieni imetnik zemljikega dolga in ne more zahtevati njegovega plaila. Lastnik obremenjene nepreminine mora namre plaati zemljiki dolg le upravienemu imetniku zemljikega pisma. Zastavitev zemljikega dolga Zemljiki dolg je tudi samostojno zastavljiv. Zemljiko pismo in s tem zemljiki dolg se zastavi s t.i. zastavnim indosamentom. e sam indosament v zastavo ne dopua nadaljnjega prenosa na tretjega, razen kot prenos pooblastila, zato z njim nastopijo podobni uinki kot pri recta indosamentu. 5. POPLAILO IZ ZEMLJIKEGA DOLGA Upnikova pravica do unovenja zemljikega dolga je opredeljena v fiduciarni pogodbi. Pri zavarovalnem zemljikem dolgu se praviloma navezuje na zapadlost zavarovane terjatve, ne na zapadlost zemljikega dolga. Zapadlost zemljikega dolga je doloena v samem zemljikem pismu in ni povezana z zavarovano terjatvijo. Zemljiko pismo najvekrat zapade v plailo e takoj ob izdaji ali na prvi poziv. Fiduciarna pogodba pa je tista, ki pogojuje monost unovenja zemljikega dolga z zapadlostjo in neplailom zavarovane terjatve.

129

e dolnik ne plaa zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti, lahko upnika zahteva plailo zemljikega dolga. e lastnik obremenjene nepreminine ne plaa, lahko upnik zahteva prisilno prodajo. Upnik na podlagi zemljikega pisma, ki je izvrilni naslov, predlaga neposredno izvrbo. Poplailna pravica naeloma sega do zneska zemljikega dolga, vendar fiduciarna pogodba praviloma doloa, da se lahko upnik poplaa le do viine zavarovane terjatve, medtem ko mora preostanek izplaati lastniku obremenjene nepreminine. 6. PRENEHANJE ZEMLJIKEGA DOLGA Zemljiki dolg preneha z izbrisom iz ZK. Glede prenehanja zavarovalnega zemljikega dolga je treba upotevati zlasti njegovo neakcesorno naravo, kar pomeni, da plailo zavarovane terjatve nima nobenega neposrednega vpliva na zemljiki dolg. Lastnik nepreminine pa ima navadno na podlagi fiduciarne pogodbe z upnikom pravico, da zahteva povratni prenos zemljikega dolga. Izbris je mogoe zahtevati le ob predloitvi zemljikega pisma, ki ga sodie ob izbrisu obdri. Lastnik obremenjene nepreminine lahko torej dosee izbris zemljikega dolga le, e ima v rokah zemljiko pismo. Tega dobi tako, da uveljavi svojo pravico do povratnega prenosa zemljikega pisma, potem ko poravna zavarovano terjatev ali zemljiki dolg. Prav tako preneha v primeru izvrbe na nepreminino z dnem, ko postane sklep o izroitvi kupcu pravnomoen, eprav upnik iz zemljikega dolga ni v celoti poplaan. Kupec nepreminine in upnik iz zemljikega dolga se lahko sporazumeta, da zemljiki dolg na nepreminini ostane, kupec pa prevzame toliko dolnikovega dolga proti temu upniku, kolikor bi mu ga pripadlo v izvrilnem postopku. V tem primeru se kupnina zmanja za prevzeti dolg. PRIDREK LASTNINSKE PRAVICE 1. SPLONO Pridrek LP je oblika neposestnega stvarnopravnega zavarovanja terjatev, pri kateri se prodajalec in kupec z namenom zavarovanja prodajaleve terjatve do kupca dogovorita, da ostane prodajalec lastnik blaga tudi po tem ko bo blago e izroeno kupcu, in sicer vse do plaila popolne kupnine. e kupec ob zapadlosti ne plaa kupnine, lahko prodajalec, ki je e vedno lastnik blaga, zahteva blago nazaj. Drugae pa je, e mora neplaani prodajalec konkurirati z drugimi kupevimi upniki, torej zlasti v primeru izvrbe individualnega kupevega upnika in kupevem steaju. e je prodajalec kupcu e prenesel LP na stvari, je stvar lahko predmet izvrbe s strani drugega kupevega upnika, medtem ko je poloaj prodajalca v kupevem steaju naeloma enak poloaju drugih kupevih upnikov. e si je prodajalec pridral LP, pa je ostal lastnik stvari. Individualni upnik v izvrbi in steajni upravitelj lahko izbirata med vrnitvijo blaga prodajalcu in plailom preostanka kupnine. Ni potrebna nobena posebna oblika. 2. KLAVZULE O ODSVOJITVI Pri gospodarskih transakcijah kupec blago praviloma kupi zato, da bi ga prodal naprej. e si prodajalec pridri LP, kupec nima razpolagalne sposobnosti, tako da so nadaljnja razpolaganja naeloma neveljavna. Zato klavzule o lastninskem pridrku pogosto vsebujejo e doloilo, ki kupcu dovoljuje, da proda blago naprej (kupec pridobi razpolagalno upravienje). e dobavitelj kupcu dovoli nadaljnjo prodajo blaga, se lahko v sklopu dogovora o t.i. podaljanem lastninskem pridrku hkrati dogovorita tudi fiduciarna cesija terjatev do odjemalcev. Tako se lastninski pridrek, ki z dobavo odjemalcev ugasne, podalja na terjatve, ki jih prodajalec pridobi proti svojim odjemalcem . 3. KLAVZULE O PREDELAVI e so predmet lastninskega pridrka surovinske zaloge, pridrana LP s predelavo zalog naeloma ugasne. S klavzulo o predelav se dobavitelj z lastninskim pridrkom zavaruje pred izgubo zavarovanja. Na novi stvari delita solastninsko pravico v razmerju vrednosti surovin in proizvodnih strokov. Klavzulo o predelavi je treba kvalificirati kot dogovor o anticipiranem fiduciarnem prenosu solastninskega delea na novi stvari na dobavitelja. Prenos se opravi z anticipiranim posestnim konstitutom. 4. PRIDREK LASTNINSKE PRAVICE IN NEPOSESTNA ZASTAVNA PRAVICA

130

Pridrek LP je tako kot neposestna ZP (in fiduciarna lastnina) oblika neposestnega zavarovanja terjatve, ki ima za svoj predmet premine stvari. Kupec, ki eli neko preminino kupiti na kredit, lahko izbira med bannim kreditom, ki ga zavaruje z neposestno ZP (ali fiduciarno lastnino) na tej preminini in gotovinskim plailom prodajalca, ter nakupom preminine na kredit, ki mu ga da prodajalec, ki se zavaruje s pridrkom LP. Primer 523. Glavni problem pridrka LP je tako kot pri navadni neposestni ZP in fiduciarni lastnini neobstoj publicitete. FIDUCIARNI PRENOS LASTNINSKE PRAVICE NA PREMININI V ZAVAROVANJE 1. UVOD Pri fiduciarnem prenosu gre za prenos polne pravice. Dajalec zavarovanja (fiduciant) in prejemnik zavarovanja (fiduciar) se sporazumeta, da LP preide na prejemnika zavarovanja brez prenosa neposredne posesti (posestni konstitut). Dajalec zavarovanja ostane e naprej neposredni posestnik stvari, ki jih na podlagi posestnega posredovalnega razmerja, ki se je oblikovalo s fiduciarnim zavarovanjem, dri v posesti za prejemnika zavarovanja (posrednega posestnika). Situacija bi lahko bila tudi takna, da dajalec fiduciarnega zavarovanja preminin nima v neposredni posesti, ker ima e sam oblikovano neko posestno posredovalno razmerje z nekom tretjim (najem, zakup, ipd.). v takem primeru bo prenesel LP na prejemnika zavarovanja s t.i. odstopom zahtevka na izroitev stvari (cessio vindicationis oz. longa manu traditio). Glede na to, da se lahko fiduciar ob neplailu dajalca zavarovanja poplaa za svojo terjatev iz stvari, na katerih mu je bila prenesena LP, je v notranjem razmerju v taknem poloaju, kot je sicer ZU, navzven pa nastopa kot imetnik polne pravice, torej kot lastnik. Toda glede na doloila fiduciarne zaveze s stvarmi ne sme pravno razpolagati. V primeru, e ob zapadlosti dajalec zavarovanja dolga ne plaa, lahko prejemnik zavarovanja zahteva izroitev stvari, na katerih mu je bila prenesena LP. e jih dajalec zavarovanja ne bo izroil prostovoljno (kar bo v nasprotju s prevzeto zavezo), ga bo moral prejemnik zavarovanja toiti na izroitev stvari. 2. OBJEKTI FIDUCIARNEGA PRENOSA LASTNINSKE PRAVICE V ZAVAROVANJE IN PREPOVED KOMISORNEGA DOGOVORA Objekti fiduciarno prenesene LP so obiajno le premine stvari. Razlogi, ki govore proti fiduciarnemu zavarovanju z nepremininami, so zlasti v tem, da na nepremininskem podroju predstavlja hipoteka adekvatno monost zavarovanja terjatev. Naa ZK-pravila tudi ne dopuajo pogojnih in na rok vezanih vknjib LP na nepremininah v ZK. Iz enakega razloga tudi ni mona prodaja s pridrkom LP na nepreminini. Ker je fiduciarni prenos LP v funkciji zavarovanja ter slui predvsem enakemu ekonomskemu namenu kot hipoteka, je smiselno, da velja prepoved komisornega dogovora tudi zanj. Objekti fiduciarnega prenosa LP so lahko tudi pritikline neke nepreminine. Tudi tiste, ki so e obremenjene s hipoteko. Katera od obeh pravic ima prednost, je odvisno od tega katera je prej nastala. e je bilo najprej ustanovljeno fiduciarno zavarovanje na pritiklini, nato pa hipoteka se zastavlja vpraanje, ali sega hipoteka tudi na to pritiklino. Glede na to, da sega hipoteka le na tiste pritikline, ki so v lasti zastavitelja, bi lahko zakljuili, da kasneje pridobljena hipoteka, ne bo obsegala fiduciarno prenesene preminine, ker le ta ni ve v lasti zastavitelja. e bi bila najprej ustanovljena hipoteka, pa fiduciar na pritiklini ne bi mogel pridobiti neobremenjene fiduciarne lastnine. V takem primeru lahko fiduciar dobi le s hipoteko obremenjeno LP. 3. NEVARNOST PRENOSA POLNE PRAVICE Fiduciar je kot zaupnik na temelju kavzalnega (zavezovalnega) pravnega posla zavezan s stvarjo ravnati v skladu z namenom, zaradi katerega je bilo zavarovanje ustanovljeno. Iz stvari se sme poplaati ele takrat, ko je fiduciant s plailom v zamudi. Toda zaradi prenosa polne pravice je fiduciar v poloaju, ko lahko s stvarjo razpolaga, in to v nasprotju z dogovorom; ne da bi bil fiduciant v zamudi. Pri razpolaganju s strani fiduciarja ne gre za dobroverno pridobitev LP od razpolagalno nesposobnega fiduciarja. eprav fiduciar zlorabi zaupanje in razpolaga s pravico na stvari, ki je bila dana v zavarovanje, v nasprotju z dogovorom, ravna kot stvarnopravni upravienec, ki ima polno razpolagalno sposobnost, vendar pa je njegova LP omejena.

131

Glede na to, da fiduciar stvari praviloma nima v neposredni posesti, saj je le posredni posestnik, bo lahko prenesel LP na tretjega le s fiktivno tradicijo. V potev bo prila predvsem izroitev na dolgo roko. Nobenega dvoma pa ni, da ohranja fiduciant nasproti tretjemu pridobitelju LP vse ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal zoper fiduciarja. Glede na navedeno, bo tudi zoper tretjega uinkoval razvezni pogoj prenosa lastnine, prav tako bo tudi tretji zavezan opraviti povratni prenos lastnine na fiducianta, ko bo slednji poravnal zavarovano terjatev. Vse navedeno nas pripelje do zakljuka, da tretji ne more pridobiti polne klasine lastnine, ampak samo takno lastnino, kot jo je pred tem imel fiduciar, torej fiduciarno lastnino, ki pa je po svoji naravi omejena. Drugana je situacija, e gre za prenos lastnine s strani fiduciarja na tretjega v primerih, ko je bilo oblikovano posestno fiduciarno zavarovanje. Tretji tako pogosto ne bo vedel za obstoj fiduciarne lastnine, neposredna posest pa bo zanj ustvarila privid lastnine. Tretjemu je treba priznati pridobitev popolne in neomejene LP. Ne kae pa varovati tretjega, ki je v slabi veri glede obstoja fiduciarne lastnine. V takem primeru ohranja fiduciant nespremenjeni pravni poloaj tudi po prenosu lastnine na tretjega. 4. NEVARNOST IZGUBE LASTNINSKE PRAVICE ZARADI NESPREMENJENEGA POSESTNEGA STANJA Tudi za fiduciarja obstaja pri prenosu LP v zavarovanje nevarnost za izgubo LP. Neposredna posest fiducianta ustvarja pri tretjih videz LP (domneva lastnine). Domneva LP za tistega, ki ustvarja ta videz (privid lastnine), je odraz publicitetne funkcije v stvarnem pravu. Na premininskem podroju velja domneva za lastnikega posestnika. Dejanska oblast nad stvarjo je namre zunanji videz pripadnosti stvari doloeni osebi. Ker ostane fiduciant neposredni posestnik stvari, se utegne zgoditi, da bo prekril obveznost prevzeto s fiduciarnim poslom, ter stvari odsvojil kot razpolagalno nesposobna oseba. V takem primeru bo lahko tretja dobroverna oseba ob izpolnjevanju e nekaterim pogojev (64. l. SPZ), pridobila izvirno LP. 5. OBLIGACIJSKOPRAVNI DOGOVOR Splono Fiduciarni dogovor je obligacijska pogodba med fiduciantom in fiduciarjem. Pogodba postavlja pred fiduciarja omejitve. e fiduciar sklepa pogodbe s tretjimi in s tem prekorai fiduciarno zavezo, to ne vpliva na veljavnost teh pogodb ter tudi ne na veljavnost prenosa lastnine na tretjega. Takna prekoraitev ustvarja le odkodninskopravno zavezo nasproti fiduciantu. Vsebina fiduciarnega dogovora V fiduciarnem dogovoru se stranki dogovorita, katere terjatve fiduciarja se zavarujejo. Praviloma so to posojilne oz. kreditne terjatve. Nadalje se v sporazumeta, na katerih stvareh se bo opravil fiduciarni prenos LP v zavarovanje. Na fiduciarja je treba prenesti lastnino na premininah. Dogovor vsebuje tudi dolobe, na kaken nain bo opravljen prenos LP na stvareh. V obligacijskem dogovoru je lahko vsebovano tudi upravienje, da lahko fiduciant v okviru svojega rednega poslovanja stvar odsvoji. V tem primeru se lahko stranki dogovorita e o anticipiranem prenosu bodoih terjatev, ki jih pridobi fiduciant iz naslova prodaje, na fiduciarja. Takno obliko fiduciarnega zavarovanja nemka teorija imenuje podaljani fiduciarni prenos. Prav tako se pogodbenika lahko dogovorita, da sme fiduciant stvar predelati. Glede na to, da pridobi fiduciar s prenosom LP v zavarovanje polno razpolagalno sposobnost, se lahko s fiduciantom sporazumeta, da sme fiduciar v vmesnem asu lastnino na teh istih objektih prenesti v zavarovanje na tretjega s ciljem refinanciranja svojih poslov. Dogovor bo redoma vseboval tudi natanne dolobe, kako sme fiduciant stvari dejansko uporabljati in z njimi ravnati. V primeru prekritve te zaveze je obiajno, da si fiduciar izgovori pravico zahtevati izroitev stvari v neposredno posest e pred nastopom trenutka, ko mora fiduciant v vsakem primeru izroiti stvar fiduciarju zaradi poplaila terjatve, ker ni poravnal svojega dolga. Fiduciarni dogovor bo sklenjen med fiduciantom in fiduciarjem tudi v primeru, e fiduciant ne bo osebni dolnik zavarovane terjatve. e plaa osebni dolnik, ki ni hkrati tudi realni dolnik, dolg fiduciarju, pade LP avtomatino na fiducianta (ki je zgolj realni dolnik), e je bil fiduciarni prenos opravljen pod razveznim pogojem plaila terjatve. e je bil dogovorjen nepogojni fiduciarni prenos, pa bo fiduciar zavezan opraviti povratni prenos LP na fiducianta.

132

Sistem kavzalnosti, loevanja in tradicije Obligacijskopravni dogovor je torej pravni naslov za prenos LP na fiduciarja. Po naem pravu je pravni naslov v kavzalni zvezi s prenosom lastnine (sistem kavzalnosti), kar pomeni, da je prenos lastnine na fiduciarja veljaven le tedaj, e temelji na veljavnem obligacijskopravnem poslu. V svetu sta glede prenosa stvarnih pravic uveljavljena dva sistema: sistem konsenzualnosti in sistem tradicije. Pri konsenzualnem sistemu se stvarne pravice prenaajo e z golim konsenzom, to je s sklenitvijo pogodbe. V pravnih redih, ki temeljijo na tradicijskem sistemu, za prenos stvarnih pravic ne zadoa zgolj sklep obligacijskopravnega posla, pa pa sta potrebna e t.i. razpolagalni pravni posel in predvsem tradicija, torej realno dejanje izroitve oz. vpis v ZK. V okviru sistema tradicije, poznamo e dva podsistema: sistem abstraktne tradicije in sistem kavzalne tradicije. Poudarjeno je naelo loevanja med zavezovalnim pravnim poslom in zavezovalnim pravnim poslom ter njegovim zunanjim izrazom. Naelo abstraktnosti je treba loevati od naela loenosti. Po naelu abstraktnosti sta razpolagalni pravni posel in prenos lastnine oz. drugih stvarnih in premoenjskih pravic v abstraktnem razmerju do zavezovalnega pravnega posla. Razpolagalni pravni posel in prenos lastnine sta torej naeloma samostojna zaokroena celota in kot taka nista odvisna od veljavnosti zavezovalnega posla. Neveljavnost zavezovalnega posla zato naeloma ne vpliva na stvarnopravni poloaj. Tako bo v primeru neveljavnosti zavezovalnega posla, pridobitev stvarne pravice kljub temu uinkovita. V naem stvarnem pravu se je zakonodajalec jasno opredelil za sistem kavzalnosti. To pomeni, da je zavezovalni posel vselej pogoj za uinkovit prenos stvarnih pravic. Za pridobitev lastninske pravice se zahteva veljaven pravni posel, iz katerega obstaja obveznost prenesti LP, ter izpolnitev drugih pogojev, ki jih doloa zakon. 6. RAZPOLAGALNI POSEL IN RAZPOLAGALNO UPRAVIENJE Pojem razpolagalnega posla Razpolagalni pravni posel je posel stvarnega prava ter kot tak predstavlja sporazum med prenosnikom in pridobiteljem, v katerem prenosnik izjavi, da prenaa LP, in pridobitelj izjavi, da LP sprejema. Razpolagalni posel je torej tesno povezan z razpolaganjem, pri emer ga pa ne smemo enaiti s pridobitnim nainom kot realnim aktom, ki konkretno razpolaganje tudi dokonno izvede. Razpolagalni posel je torej posel stvarnega prava, vendar e zmeraj pravni posel, zato tudi zanj veljajo splone dolobe o pravnih poslih. Ne bodo pa veljale za stvarnopravni posel tiste splone dolobe o pravnih poslih, ki nasprotujejo stvarnopravnim predpisom. Tako naeloma je tudi stvarnopravni posel mono vezati na pogoj, to pa ni mono pri nepremininah. Razpolagalni posel kot izraz volje strank sam po sebi e ne more ustvariti stvarnopravne spremembe. Potrebno je e doloeno dejanje, ki predstavlja zunanji izraz razpolagalnega posla, to je izroitev oz. vpis v ZK => razpolagalni posel je tesno povezan z realnim dejanjem. Zgolj razpolagalni posel zadostuje za prenos le pri odstopu terjatve. Veljaven zavezovalni posel je torej pogoj (kavza) za veljavni prenos LP. To poenostavljeno pomeni, da je za veljaven prenos LP, potrebna veljavna pogodba. Razpolaganje in razpolagalno upravienje Objekt razpolaganja je lahko doloena obstojea pravica, lahko pa tudi pravno razmerje. Tipina primera razpolaganja s pravico sta prenos LP ter obremenitev LP z omejeno stvarno pravico. Primer razpolaganja s pravnim razmerjem pa predstavlja npr. odpoved dolniko upnikega pravnega razmerja. Upravienje do razpolage je sestavni del vsake pravice ali pravnega razmerja, pri emer razpolaganje kot tako predstavlja akt izvrevanja pravice. Upravienec do razpolage (razpolagalno sposobna oseba) je redoma imetnik doloene pravice. V doloenih primerih pravni red neki osebi razpolagalno sposobnost odvzame in jo podeli drugemu (npr. v steaju). Mono pa je tudi, da imetnik pravice pooblasti nekoga drugega, da v lastnem imenu, toda z uinki za imetnika pravice, razpolaga z njegovo pravico (podaljani pridrek LP).

133

Pomembno je izpostaviti, da razpolaganje uinkuje absolutno, nasproti vsakomur. To je tudi bistvena razlika v primerjavi s pravnimi uinku zavezovalnega posla, ki ustvarja le relativne uinke med pogodbenima strankama, ki sta se s takim poslom zavezali. 7. POSESTNI KONSTITUT KOT PRIDOBITNI NAIN Splono Posestni konstitut predpostavlja obstoj razmerja posredne in neposredne posesti, ter obstoj posestnega posredovalnega razmerja, ki mora biti konkretno doloeno. Tako bo lahko fiduciant zadral neposredno posest stvari na podlagi obligacijske pravice, katere vsebina bo uporaba stvari v okviru njegovega rednega poslovanja ter njena hramba in vzdrevanje. Objekt zavarovanja mora biti individualiziran ali pa mora vsebovati kriterije, na temelju katerih ga je mogoe individualizirati. Ne sme torej obstajati nikakren dvom o tem, na kateri stvari se LP prenaa v zavarovanje. Prav tako mora biti konkretiziran (jasno opredeljen) posestni konstitut. Ta je namre nadomestek dejanske izroitve (izroitveni surogat) in kot tak predstavlja izjemo od splonega pravila (dejanske izroitve) in se ne domneva. Ureditev v SPZ SPZ doloa, da se izroitev premine stvari teje za opravljeno s sklenitvijo pravnega posla o prenosu LP brez dejanske izroitve, e sta se stranki dogovorili, da preminina kljub prenosu LP e naprej ostane v posesti prenosnika (posestni konstitut). Posestni konstitut torej nadomea pridobitni nain (modus aquirendi) kot obvezno predpostavko za pravnoposlovni prenos LP. Za prenos LP s posestnim konstitutom se zahteva stvarnopravni sporazum (razpolagalni posel), igar realizacija pa se nato dosee s posestnim konstitutom kot nadomestkom izroitve. Fiduciarni prenos LP gradi prav na posestnem konstitutu, saj je le tako mogoe dosei reitev, ki koristi obema strankama fiduciar pridobi LP na stvareh, fiduciant pa ostane e naprej neposredni posestnik stvari. Anticipiran posestni konstitut Prav zaradi tega, ker ni mono oblikovati oz. ustanoviti stvarnih pravic na bodoih stvareh, se razvijejo razline oblike anticipiranih oblik zavarovanj. Tako je mogoe glede stvari, ki npr. sploh e ni v lasti dajalca zavarovanja, zagotoviti oz. ustvariti pogoje za sicer kasneji prenos LP e vnaprej, in sicer s pomojo anticipiranega stvarnopravnega sporazuma ter anticipiranega posestnega konstituta. Stvarnopravni sporazum in izroitveni surogat je mono skleniti vnaprej, e pred tem, ko bo odsvojitelj postal lastnik in posestnik stvari. Takni izjavi volje pa ne bosta prenesli stvarnopravnih uinkov v trenutku, ko sta bili dani, temve ele kasneje, ko bo odsvojitelj pridobil razpolagalno sposobnost. To bo takrat, ko bo postal lastnik stvari. Anticipiran stvarnopravni sporazum in anticipiran posestni konstitut morata biti ob njuni sklenitvi tako doloena, da ni dvoma katere stvari zajemata. Ni pa ob sklepanju stvarnopravnega sporazuma potrebnost doloenost stvari zadoa dololjivost. Vendar pa taken stvarnopravni sporazum ne zadostuje za prehod LP na stvareh zanjo se zahteva doloenost. Tako se mora stvarnopravni sporazum glede dololjivih stvari, mora spremeniti v SP-sporazum z doloenimi stvarmi. To pa se bo zgodilo takrat, ko bo fiduciant kot dajalec zavarovanja pridobil blago v last. Takrat se bosta torej izpolnila dva pogoja: doloenost objekta zavarovanja in pridobitev razpolagalne sposobnosti fiducianta. Primeri 547. 8. INDIVIDUALIZACIJA OBJEKTOV FIDUCIARNEGA ZAVAROVANJA Splono e se LP na preminini prenaa z dejansko izroitvijo, je e zaradi realnega dejanja odstranjen vsakren dvom o tem, na kateri stvari je LP prela na pridobitelja. Pri posestnem konstitutu takega realnega dejanja ni, ker je nadomeen z izjavo. Tudi v povezavi s posestnim konstitutom individualizacija ne povzroa teav, e gre za eno ali le nekaj posaminih stvari, ki e obstajajo in so v lasti fiducianta. Problem pa se pojavi, e eli fiduciant prenesti LP na skupnosti stvareh. Sem tejemo npr. zaloge, pohitvo, knjinico, ipd.

134

Za pravni promet je pomembno, da se je glede vseh stvari, ki tvorijo skupnost stvari, mogoe zavezati z enim aktom. Vendar pa je temeljna ugotovitev, da skupna stvar kot miselni pojem ne more biti predmet stvarnih pravic. To je lahko le posamezna stvar. SPZ ni izrecno uredil pojma skupnost stvari, in sicer zato, ker skupnost stvari naeloma ne more biti predmet stvarnopravne oblasti. Skupnost stvari je v SPZ urejena posredno in sicer v dolobi 173, ki dopua neposestno zastavno pravico na zalogah. SPZ je s tem, ko je izrecno uzakonil monost neposestne zastavne pravice na zalogah sledil trendom nemke sodne teorije in prakse. Doloba velja smiselno tudi za fiduciarni prenos LP v zavarovanje. Doloeno je, da so lahko predmet neposestne ZP tudi zaloge, ki so na tono doloenem prostoru. Zaloge je treba seveda natanno opredeliti tudi po vrsti , opredeliti pa je treba e njihovo vrednost in koliino. Posebnosti pri anticipiranem posestnem konstitutu Posebnost fiduciarnega prenosa je, da ostanejo stvari pri fiduciantu, ki lahko stvari uporablja v okviru rednega poslovanja. e gre za zaloge, lahko z njimi celo veljavno razpolaga. To pomen, da mu fiduciar kot pravni lastnik stvari podeli razpolagalno upravienje. Pri anticipiranem posestnem konstitutu fiduciant nima razpolagalne sposobnosti na stvareh, glede katerih anticipira stvarnopravni sporazum in posestni konstitut. Tako v asu sklenitve ustreznih pravnih poslov e ne more priti do prenosa LP, kar se pa zgodi v prihodnosti, to je takrat ko fiduciant pridobi razpolagalno sposobnost, ko torej postane lastnik stvari. Tudi pri anticipiranem posestnem konstitutu je treba zadostiti kriterijem dololjivosti. To pomeni, da tukaj zadostuje, da so stvari v asu sklepanja stvarnopravnega sporazuma zgolj dololjive. Pomembno je, da je v asu prehoda LP jasno, na katerih stvareh se lastnina prenaa. Pri anticipiranem posestnem konstitutu se zastavlja pomembno vpraanje glede sistema pridobitve LP s strani fiduciarja: ali pridobi LP posredno ali neposredno. Za posredno pridobitev gre, e prehaja LP z dobavitelja na fiducianta ele nato na fiduciarja. e pa preide LP z dobavitelja takoj na fiduciarja, govorimo o neposredni pridobitvi LP. Obravnavana problematika se pokae kot izjemno pomembna v primeru fiduciantovega steaja. e bo lo za sistem posredne pridobitve, bodo lahko stvari, ki jih je zajemal anticipirani konstitut, padle v steajno maso. Veinsko stalie se nagiba k posredni pridobitvi LP. Fiduciant mora imeti tudi pri samem prehodu LP voljo prenesti jo na fiduciarja. Ne zadoa obstoj volje samo ob sklepanju anticipiranega stvarnopravnega sporazuma. Vendar pa se domneva, da obstaja volja po prenosu lastnine, ki je bila izjavljena ob anticipaciji, tudi ob prehodu LP. 9. PROBLEMI V POVEZAVI S PRIDRKOM LASTNINSKE PRAVICE Problem utegne nastati, e fiduciant kupuje istovrstno blago tudi s pridrkom LP. V takem primeru LP na tem blagu kljub sklenitvi stvarnopravnega sporazuma in posestnega konstituta ne bo prela na fiduciarja. Prenos se sicer lahko anticipira, vendar pa bo pogosto nejasno, na katerem blagu je LP e prela in na katerem blagu bo LP prela ele v prihodnosti. Problem bo seveda nastal v primeru realizacije poplaila iz stvar, ko torej ne bo jasno, iz katerih stvari se fiduciar lahko poplaa. e fiduciant kupuje blago pod navadnim pridrkom LP, bo za fiduciarja primerneji prenos priakovalne pravice v zavarovanje. V tem primeru bo zadoeno naelu doloenosti, e bosta stranki opredelili, glede katerih stvari preide priakovalna pravica na fiduciarja. Fiduciar pridobi kot imetnik priakovalne pravice LP neposredno. To pomeni, da gre za sistem direktne pridobitve LP, kar na splono ne velja za anticipirane prenose v zavarovanje. Vendar je treba posebej poudariti, da pride ta sistem pridobitve v potev ele v povezavi z imetnitvom priakovalne pravice. 10. NEAKCESORNOST FIDUCIARNE LASTNINE Splono

135

Fiduciarni prenos LP ni akcesoren neki drugi pravici (npr. terjatvi, ki jo varuje). Zato lahko fiduciarna lastnina obstaja tudi brez terjatve. Fiduciarno zavarovanje se tako lahko ustanovi e pred nastankom terjatve ter ne preneha, ko preneha terjatev. V teh primerih govorimo o mirujoem fiduciarnem zavarovanju. Stranki se lahko sporazumeta, da naj fiduciar zadri fiduciarno lastnino tako dolgo, dokler obstaja terjatev, in da jo avtomatino izgubi, ko zavarovana terjatev preneha. To lahko stranki doseeta z razveznim pogojem. S takno prilagoditvijo neakcesornosti fiduciarna lastnina ne postane akcesorna. e namre fiduciar odstopi zavarovano terjatev tretjemu, fiduciarna lastnina ne preide na novega upnika, kot je to sicer primer za akcesorne stranske pravice. Razvezni pogoj e se fiduciarni prenos opravi pod razveznim pogojem plaila terjatve, pade LP s plailom terjatve avtomatino nazaj na fiducianta. Pri nepogojnem prenosu LP v zavarovanje je namre fiduciar zgolj na obligacijskopravni podlagi zavezan opraviti povratni prenos LP na fiducianta, ko je zavarovana terjatev poravnana. Takno obligacijskopravno terjatev pa utegne fiduciar prekriti. e npr. fiduciar v asu pred nastopom razveznega pogoja stvar odsvoji, nastopa sicer kot razpolagalno sposobna oseba. To pa pomeni, da lahko prenese LP na tretjega. To bo storil s cessio vindicationis. Toda z nastopom razveznega pogoja preneha uinkovati pred tem sicer veljavno in uinkovito razpolaganje v korist tretjega. V asu med prenosom LP na tretjega in nastopom razveznega pogoja obstaja visenost. Vmesna razpolaganja fiduciarja v asu pred nastopom pogoja so torej pravno uinkovita. Kakor hitro pa nastopi razvezni pogoj, postanejo vmesne razpolage neuinkovite. Glede na to, da je priakovalna pravica premoenjska pravica, ki lahko slui kot objekt zavarovanja, jo lahko fiduciant prenese nekomu tretjemu v zavarovanje. Pravni uinki prenosa te priakovalne pravice bodo za tretjega zelo praktini, saj bo s prenehanjem terjatve avtomatino pridobil LP in to neposredno od fiduciarja. Primerna reitev bi torej bila, da bi se fiduciant in fiduciar dogovorila za kombinirani pogojno nepogojni prenos LP v zavarovanje. e npr. prva zavarovana terjatev preneha, pred tem pa je nastala e nova zavarovana terjatev, ne pride do avtomatinega povratnega prenosa LP, pa pa jo fiduciar zadri e naprej za zavarovanje nove terjatve. Nae pravo ne ureja uinkov vmesnega razpolaganja s pravico, ki je vezana bodisi na odloni, bodisi na razvezni pogoj. Glede na to, da ima fiduciar polno razpolagalno sposobnost, je njegovo razpolaganje v vmesnem asu uinkovito, vendar tretja oseba ne pridobi popolne klasine lastnine, ampak omejeno fiduciarno lastnino. SPZ je v zakonski tekst vnesel domnevo, na podlagi katere se teje, da je bila LP prenesena na fiduciarja pod razveznim pogojem plaila zavarovane terjatve, e se stranki nista dogovorili drugae. Odloni pogoj Prenos LP v zavarovanje je mono opraviti tudi pod odlonim pogojem neplaila terjatve. To pa pomeni, da bi fiduciarni prenos LP dobil polne stvarnopravne uinke v trenutku, ko terjatev ob dospelosti ne bi bila poravnana. Nastanek polne pravice torej ni odvisen samo od fiduciarja, zato ni mogoe govoriti o priakovalni pravici fiduciarja. Fiduciant ostaja lastnik stvari vse do nastopa odlonega pogoja, ki v primeru plaila zavarovane terjatve ob njeni dospelosti, niti ne bo nastopil. 11. PRIAKOVALNA PRAVICA Za priakovalno pravico gre, ko je pridobitev doloene pravice (najvekrat LP) e na taki stopnji (tako gotova), da predstavlja zavarovan pridobitni poloaj. Pridobitev lastnine je torej v taknem primeru odvisna le e od nastopa pogoja, na kar pa prodajalec nima ve vpliva. Priakovalna pravica je tako predstopnja priakovane pravice. To je LP z odbitkom. Velik praktini pomen ima priakovalna pravica torej zaradi njene prenosljivosti. Tako je lahko priakovalna pravica samostojen objekt fiduciarnega zavarovanja. Prenaa se na nain, kot se prenaajo stvarne pravice stvarnopravni sporazum in izroitev stvari. Za prenos ni potrebna dovolitev prodajalca s pridrkom. Ni mogoe govoriti o priakovalni pravici, e ni med razpolagalnimi akti opravljena tudi izroitev stvari. Kupec seveda s prenosom priakovalne pravice e ne prenaa LP na stvari, pa pa nekaj manj, saj e ni postal lastnik stvari. Kupec e nima razpolagalne sposobnosti glede stvari, je pa e imetnik priakovalne pravice in zato lahko z njo tudi razpolaga.

136

Posledica prenosa priakovalne pravice je ta, da gre za neposredno pridobitev LP. To pomeni, da kupec s pridrkom, ki je prenesel priakovalno pravico, nikoli ne postane lastnik stvari. Tudi v primerih, ko je fiduciarni prenos LP opravljen pod razveznim pogojem plaila terjatve, se v korist fiducianta oblikuje priakovanje, ki ima pravni status priakovalne pravice. Razlika je le v tem, da gre pri pridrku LP za odloni pogoj, pri obravnavanem fiduciarnem prenosu pa za razvezni pogoj. 12. DRUGI NAINI PRENOSA LASTNINSKE PRAVICE V ZAVAROVANJE Fiduciarni prenos z izroitvijo v neposredno posest Namesto rone zastave lahko fiduciant na fiduciarja prenese neposredno posest na stvareh s traditio vera ter se hkrati z njim sporazume, da nanj preide tudi LP. e gre za izroitev na dolgo roko, pridobi fiduciar LP v trenutku sklenitve pravnega posla, s katerim mu je prenosnik prenesel pravico zahtevati vrnitev te stvari, ter z obvestitvijo tretjega. e pa bosta najemnik ali zakupnik nastopala kot fiduciantova posestna zastopnika, bo fiduciar pridobil LP ele z dejansko izroitvijo stvari njemu ali tretji osebi zanj. e so torej stvari izroene v neposredno posest fiduciarju, toda ne za namen poplaila, postane fiduciar neposredni lastniki posestnik. Fiduciarni prenos z longa manu traditio Pri tem gre za to, da fiduciant prenese na fiduciarja posredno lastniko posest, medtem ko se neposredno posestno stanje ne spremeni. To pomeni, da ostane npr. najemnik ali zakupnik e naprej neposredni nelastniki posestnik stvari, ki pa sedaj priznava vijo pravno oblast fiduciarja, o katerem je bil tudi obveen. 13. UREDITEV FIDUCIARNEGA PRENOSA LASTNINSKE PRAVICE V SPZ Uvod Prenos LP v zavarovanje (fiduciarni prenos) je oblika zavarovanja terjatve, pri kateri ostane preminina v neposredni posesti prenosnika ali tretje osebe zanj. Domneva se, da je pridobitelj (fiduciar) pridobil LP pod razveznim pogojem plaila zavarovane terjatve. Stranki pa lahko pravne uinke razveznega pogoja izkljuita s posebnim dogovorom. Le v takem primeru bo lahko isti fiduciarni prenos sluil tudi zavarovanju bodoih terjatev. Ko torej nastopijo uinki razveznega pogoja, se do aktiviral dogovor o anticipiranem posestnem konstitutu, e bosta stranki eleli vzpostaviti avtomatizem glede vnovinega prenosa fiduciarne lastnine a fiduciarja, ki naj zavaruje novo terjatev. Razlogi za ureditev fiduciarnega prenosa lastninske pravice v SPZ Poglaviten razlog ni v neposestnosti, pa pa v neakcesornosti fiduciarnega prenosa LP glede na zavarovano terjatev. Podobno pot kot na podroju zavarovanj s premininami je SPZ ubral na podroju nepreminin, kjer je uredil zemljiki dolg, ki prav tako predstavlja neakcesorno obliko zavarovanja terjatve. Preminine kot objekti fiduciarnega prenosa LP naeloma ne more biti vezana na rok ali pogoj, lahko pa takno vezanost doloi zakon. Ker gre pri fiduciarnem prenosu LP za njeno vezanost na rok ali pogoj, mora takno vezanost zakon izrecno dopustiti. Izrecno pa nae stvarno pravo dopua pogojno vezanost LP v zvezi s premininami, in sicer pri prenosu LP v zavarovanje. Prenos LP na preminini se lahko vee na razvezni ali odloni pogoj, zlasti kot prenos LP v zavarovanje ali pridrek LP. Akcesornost

137

SPZ je uredil tako akcesorni kot neakcesorni model fiduciarnega prenosa LP v zavarovanje: e se pogodbeni stranki ne bosta dogovorili drugae, se bo telo, da je bila fiduciarna lastnina prenesena pod razveznim pogojem plaila zavarovane terjatve. V takem primeru bo moral sporazum o prenosu LP v zavarovanje vsebovati med drugim tudi viino in zapadlost zavarovane terjatve. Drugi model fiduciarnega prenosa, ki temelji na neakcesornosti, pa se lahko na podlagi izrecnega dogovora med strankama izvede nepogojno, pri emer ni potrebno, da bi sporazum o fiduciarnem prenosu vseboval podatke o viini in zapadlosti zavarovane terjatve. Pri tej obliki se torej lahko izvede fiduciarni prenos izolirano od terjatve, kar omogoa, da isti fiduciarni prenos LP slui za zavarovanje vejega tevila terjatev, ki so lahko tudi pogojne ali bodoe. Ker v taknem sporazumu o fiduciarnem prenosu, ki mora biti tudi v tem primeru sklenjen v obliki notarskega zapisa, ni treba opredeliti viine in zapadlosti terjatve, ga pogosto ne bo mogoe skleniti v obliki neposredno izvrljivega notarskega zapisa, pa pa samo v obliki notarskega zapisa. Sporazum strank o prenosu LP v zavarovanje Sklenjen mora biti v obliki neposredno izvrljivega notarskega zapisa. Prav tako mora vsebovati oznabo fiduciarja in fiducianta ter dolnika zavarovane terjatve, e ni hkrati fiduciant, pravni temelj, opis preminine in viino ter zapadlost zavarovane terjatve. S sporazumom je miljen razpolagalni pravni posel. Vendar pa zgolj razpolagalni pravni posel e ne ustvarja uinkov prenosa fiduciarne lastnine. Potreben je e pridobitni nain. V konkretnem primeru je to posestni konstitut. Ker se je SPZ jasno opredelil za sistem kavzalnosti je za prenos LP v zavarovanje potreben veljavni pravni temelj. S pravnim temeljem je miljen zavezovalni pravni posel. Sporazum lahko uredi tudi medsebojne pravice in obveznosti strank, kar pomeni, da bo mono v enotni pogodbeni listini urediti celotno razmerje med strankama. Poplailo fiduciarja e zavarovana terjatev ob zapadlosti ni plaana, mora prenosnik izroiti preminino v neposredno posest fiduciarja. Prav tako je fiduciarju omogoena izvensodna prodaja stvari, na katerih je bilo ustanovljeno zavarovanje. Fiduciar lahko za primerno ceno stvari tudi obdri. SPZ ne dopua komisornega dogovora. Besedna zveza za primerno ceno namre meri na naelo enake vrednosti vzajemnih prestacij. To pa pomeni, da fiduciar v primeru neplaila njegove terjatve ne bo mogel zadrati stvari, ki bo vredna ve kot zavarovana terjatve. Tudi v takem primeru bo moral preseek vrniti fiduciantu. Pravni poloaj v primeru nesolventnosti V primeru individualne izvrbe in steaja se fiduciarna lastnina obravnava kot zastavna pravica in ne kot lastnina. Neplaevitost fiducianta: Fiduciar ima v primeru steaja ali prisilne poravnave fiducianta loitveno pravico na preneseni preminini. V primeru nesolventnosti se fiduciarju ne prizna lastninska pravica, pa pa nekaj manj, zgolj omejena stvarna pravica. V primeru individualne izvrbe pa je situacija nekoliko drugana, saj je fiduciarju priznan ugovor nedopustnosti izvrbe, kar je po kvaliteti enako kot izloitvena, in ne loitvena pravica. Neplaevitost fiduciarja: Fiduciant lahko proti fiduciarjevim upnikom ugovarja nedopustnost izvrbe in uveljavlja izloitveno pravico v steaju ter prisilni poravnavi na fiduciarno preneseni preminini. ODSTOP TERJATVE V ZAVAROVANJE FIDUCIARNA CESIJA 1. UVOD Splono o odstopu terjatve v zavarovanje Za uinkovitost cesije ni potrebna obvestitev dolnika, prav tako pa novi upnik ne dobi zgolj omejene stvarne pravice, ampak polno imetnitvo v zavarovanje prenesene terjatve. Fiduciarno zavarovanje je neakcesorno glede na zavarovano terjatev, kar omogoa tevilne prednosti v primerjavi z zastavno pravico.

138

e je bila terjatev odstopljena v zavarovanje prevzemnikove terjatve proti odstopniku, je prevzemnik dolan kot dober gospodarstvenik oz. dober gospodar skrbeti za izterjavo odstopljene terjatve in po izterjavi, potem ko obdri zase kolikor je potrebno za poplailo njegove lastne terjatve proti odstopniku, temu izroiti preseek. e gre za nepogojni odstop, bo cesionar (fiduciar) na temelju fiduciarnega dogovora s cedentom (fiduciantom) zavezan opraviti povratni prenos terjatve na cedenta, ko bo zavarovana terjatev plaana. e pa bo odstop opravljen pod razveznim pogojem plaila terjatve, bo odstopljena terjatev s plailom zavarovane terjatve avtomatino padla nazaj v premoenje cedenta. Tako je odstop terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija) oblika zavarovanja terjatve, pri kateri odstopnik odstopi terjatev prevzemniku. e ni dogovorjeno drugae se teje, da je pridobitelj pridobil terjatev pod razveznim pogojem plaila zavarovane tejatve. e namre fiduciant izpolni zavarovano terjatev, nastopi za upnika obveznost, da cedira terjatev, ki slui za zavarovanje, nazaj. To pride v potev predvsem pri nepogojni fiduciarni cesiji. Domaa sodna praksa Fiduciarna cesija je v naem pravu zakonsko dopustna oblika zavarovanja terjatev. Odstop terjatev v zavarovanje ni obiajna cesija. Dogovorjena je s ciljem zavarovanja terjatev, zato tudi nujno vsebuje fiduciarno zavezo po povratnem prenosu fiduciarno prenesenih terjatev, e fiduciant poravna zavarovano obveznost (glavno terjatev). Tako se fiduciarju v primeru fiduciantovega steaja prizna nekaj manj kot polno imetnitvo terjatev, in sicer le loitvena pravica. Loitvena pravica je priznana fiduciarju tako v primeru fiduciarne cesije z namenom zavarovanja kot tudi v primeru fiduciarnega prenosa LP v zavarovanje. Ugotovimo torej lahko, da se v primeru neplaevitosti fiducianta fiduciarna zavarovanja pribliajo ZP in ne polnemu imetnitvu terjatve oz. polni LP. Fiduciantu je priznan poloaj izloitvenega upnika glede prenesenih terjatev, e je zavarovano terjatev plaal. 2. SPLONO O ODSTOPU TERJATVE (CESIJI) KOT RAZPOLAGANJU S PREMOENJSKO PRAVICO Razpolagalni posel Upnik lahko s pogodbo, ki jo sklene s tretjim, prenese nanj svojo terjatev, izuzemi tiste terjatve, katerih prenos je z zakonom prepovedan, kot tudi tiste, ki so povezane z osebnostjo upnika ali njihova narava nasprotuje prenosu. Cesija uinkuje neposredno na pravico tako, da se ta prenese. S tem pa stopi cesionar na mesto cedenta. Do prenosa pripadnosti pravic ne pride zgolj na podlagi zavezovalnega posla (npr. prodajne pogodbe), ampak je potrebna e cesija, ki predstavlja stvarnopravno pogodbo (razpolagalni posel). Cesija kot razpolagalni posel je torej v kavzalnem odnosu z zavezovalnim pravnim poslom. Glavna razlika v primerjavi s pravnoposlovnim prenosom LP pa je ta, da se pri prenosu LP zaradi publicitetnih vidikov zahteva e neko realno dejanje, da bi bil prenos pravice dokonan. Tega pa pri cesiji ni, ker nima fizino opredmetenega predmeta. Omejitve razpolaganja (prepoved cediranja) Glede na to, da je cesija razpolagalni posel, je za uinkovit prenos terjatve potrebna razpolagalna sposobnost odstopnika. Odstopnik ne bo imel razpolagalne sposobnosti, e sploh ne bo imetnik terjatve ali e ga bo bremenila prepove cediranja. Prav tako ne bo prilo do uinkovitega prenosa terjatve, e bo med cedentom in njegovim dolnikom dogovorjeno, da je cesija mona samo s soglasjem dolnika. V takem primeru bo opravljena predhodna (anticipirana) cesija dobila uinke s podanim soglasjem in to za naprej. V prvi vrsti ureja OZ absolutno uinkovanje dogovora o prepovedi cediranja, kar velja zgolj za civilne pogodbe. Edina izjema, ki je predvidena, pa velja za dobrovernega pridobitelja, s imer se varuje njegovo upravieno zaupanje, da prepoved odstopa ne obstaja, ker to iz priloene listine ni izhajalo. Glede denarnih terjatev, ki izvirajo iz gospodarskih pogodb, pa je promet popolnoma sproen. Morebitni dogovor o prepovedi cediranja torej nima pravnih uinkov. Dolnik pa ima glede izpolnitve nekaken ius variandi, saj lahko osvobajajoe izpolni tudi staremu upniku (cedentu). 3. GLOBALNA FIDUCIARNA CESIJA Splono

139

O globalni fiduciarni cesiji govorimo, ko fiduciant odstopi fiduciarju v zavarovanje vse obstojee in bodoe terjatve. S tem pa se bistveno zmanjajo tveganja plailne nesposobnosti doloenih dolnikov ali tveganja prenehanja doloenih terjatev zaradi izpolnitve fiduciantu. Dololjivost terjatev kot razpoznavni znak globalne cesije Ker gre pri globalni cesiji predvsem za odstop bodoih terjatev, je jasno, da je globalna cesija preteno anticipirana cesija, ki pridobi pravne uinke z nastankom konkretnih terjatev. Glede na to, da gre za odstop bodoih terjatev, le te ne morejo biti natanno individualizirane. Zadostuje, da fiduciarni dogovor vsebuje kriterije za dololjivost terjatev, ki se prenaajo. Sicer pa morajo biti terjatve doloene bodisi v asu sklenitve dogovora bodisi v asu njihovega nastanka. e za zavarovanje zadostuje le del terjatve ali doloena kvota terjatev, kar je treba opredeliti zneskovno, bo smiselno, da fiduciant fiduciarju ne bo odstopil celotne terjatve ali vseh terjatev. Bodoe terjatve bodo z njihovim nastankom prehajale v zavarovanje na fiduciarja, in sicer po vrstnem redu kot bodo nastajale. Ko bo doloena kvota napolnjena, se bo prehod terjatev ustavil. Za fiducianta in tudi fiduciarja je koristno, da si fiduciant izgovori zahtevek po povratnem prenosu fiduciarno prenesenih terjatev, ki presegajo potrebe zavarovanja. Reitev za nakazane probleme pa je lahko tudi t.i. plana cesija, ki je po svoji naravi predpogodba o odstopanju posaminih terjatev, ko le te nastanejo. Pri plani cesiji se fiduciant zavee, poiljati fiduciarju sezname terjatev do dolnikov, in sicer najmanj do viine zavarovanega kredita. ele ko ta seznam polje, te terjatve preidejo na fiduciarja. Fiduciant se s plano cesijo v bistvu zavee prenesti na fiduciarja terjatve, ko bodo nastale. Glede na to, gre pri plani cesiji vedno za odstop obstojeih terjatev.

4. ANTICIPIRANA FIDUCIARNA CESIJA

Splono O anticipiranju je mogoe govoriti le v zvezi s cesijo kot razpolagalnim poslom. Dokler terjatev e ni nastala, cedent nima razpolagalne sposobnosti, da bi jo prenaal na tretjega. Nima objekta prenosa. Nima torej terjatve in s tem niti ne imetnitva nad terjatvijo. Ker cedent ne more prenesti na drugega ve pravic kot jih sam ima je razumljivo, da s sklepom zavezovalnega posla in anticipirane cesije e ne pride do spremembe pripadnosti na terjatvi. Ko terjatev nastane, nastopijo uinki spremembe pripadnosti. Posredna ali neposredna pridobitev terjatve e fiduciar pridobi terjatve direktno, govorimo o sistemu neposredne pridobitve terjatve. To pa bi pomenilo, da bi terjatve nastala kar pri fiduciarju pri emer fiduciant ne bi postal imetnik vnaprej prenesene terjatve niti za juridino sekundo. e pa fiduciar pridobi terjatev indirektno, preko fiducianta, govorimo o sistemu posredne pridobitve terjatve. To pomeni, da postane imetnik terjatve, ko le ta nastane, najprej fiduciant, toda le za juridino sekundo, saj se takoj aktivirajo razpolagalnopravni uinki anticipirane cesije, ki rezultira v spremembi pripadnosti terjatve. Terjatev se torej najprej ustavi v premoenju fiducianta in nato takoj preide na fiduciarja v zavarovanje. Fiduciar bo pridobil poloaj loitvenega upnika v asu kasnejega akta, to je takrat ko se bodo aktivirali pravni uinki anticipirane cesije, kar sovpada z nastankom terjatve. e se bodo ti uinki aktivirali v obdobju zadnjega leta pred dnem zaetka steajnega postopka, bo fiduciarna cesija lahko izpodbojna oz. bo v vsakem primeru izpodbojna, e se bodo njeni uinki aktivirali v obdobju zadnjih treh mesecev pred vloitvijo predloga za zaetek steajnega postopka. Vekrat anticipirana cesija e gre za vekratni fiduciarni odstop obstojeih terjatev, bo kasneja fiduciarna cesija neuinkovita, saj je cedent razpolagal z neim, esar ni ve v njegovem premoenju in zato nima ve razpolagalne sposobnosti. V tem primeru bo uinkovita le prva cesija, kasneji cesionar pa lahko dobi le obligacijski zahtevek na vrailo plaanega, ker ni prilo do spremembe pripadnosti terjatve, Ker veljata po OZ in SPZ dva razlina sistema vekratne cesije iste terjatve, se zastavlja vpraanje, kako obravnavati primere, ko bo prilo do konflikta med fiduciarno in obiajno cesijo. Ugotovimo lahko, da bo v primeru dveh ali ve cesij iste terjatve, pri emer pa te cesije ne bodo fiduciarne, veljalo pravilo OZ uinkovitost cesije bo odvisna od

140

prioritete obvestitve; medtem ko bo v primeru dveh ali ve fiduciarnih cesij iste terjatve veljalo pravilo SPZ uinkovitost bo odvisna od prioritete cesije. 5. UREDITEV FIDUCIARNE LASTNINE V SLOVENSKEM PRAVU Preberi ubenik str. 586 588 (ve ali manj se vse ponovi) IX. S L U N O S T SPLONO O SLUNOSTI 1. POJEM SLUNOSTI Slunost ali slunostna pravica je omejena stvarna pravica na tuji stvari, ki imetnika upraviuje, da uporablja tujo stvar ali da od lastnika tuje stvari zahteva, da opusti ravnanja, ki bi mu bila sicer dovoljena. Zato je bistvena znailnost slunosti v tem, da lastnika obremenjene (sluee, slune) stvari zavezuje, da nekaj trpi. To trpljenje pa je lahko v dopustitvi (prepustitev popolne ali omejene rabe) ali opustitvi (prepoved postavitve okna v steni). Po nainu doloitve imetnika slunostne pravice oz. slunostnega upravienca pa loujemo stvarne in osebne slunosti. Za prve je znailno, da sluea nepreminina slui drugi nepreminini, ki jo imenujemo gospodujoa nepreminina. Zato je imetnik stvarne slunosti lahko le vsakokratni lastnik gospodujoe nepreminine in stvarna slunost prehaja na njegove pravne naslednike skupaj z LP. Osebne slunosti pa so ustanovljene v korist doloene osebe in so asovno omejene. Gre za osebne premoenjske pravice stvarnega prava, ki jih upravienec ne more prenesti s pravnim poslom in ugasnejo z njegovo smrtjo ali potekom asa, za katerega so bile ustanovljene. Razlike med stvarnimi in osebnimi slunostmi: - s stvarno slunostjo je lahko obremenjena samo LP na nepreminini, predmet osebne slunosti pa so lahko tudi preminine in pravice - stvarna slunost se ustanavlja v korist vsakokratnega lastnika gospodujoe nepreminine in gre lahko celo za trajno omejitev LP na nepreminini; osebne slunosti pa se ustanavljajo v korist doloene osebe in so nujno asovno omejene - vsaka stvarna slunost potrebuje natanen opis vsebine; vsaka vrsta osebnih slunosti pa je v zakonu natanno definirana (obseg pravice oz. vsebina omejitve) Obema je pa skupna predvsem vsebina kot nain omejitve LP na stvari, ki je predmet slunosti (sluea stvar). Zato ima slunost pravno naravo stvarne pravice na tuji stvari z vsemi pravnimi posledicami, ki iz tega izvirajo. eprav slunost imetniku zagotavlja le omejeno oblast nad stvarjo, je poloaj imetnika slunosti v tem prenesenem delu izvrevanja oblasti moneji od lastnikovega pravnega poloaja. Lastnik se mora ustreznemu delu oblasti odpovedati in proti pravilnemu izvrevanju slunosti nima pravnega varstva. Drugane posledice pa ima seveda prekoraitev pri izvrevanju slunosti, ki se ji lahko lastnik sluee stvari upre z vsemi pravnimi sredstvi. Pri pozitivni slunosti lahko imetnik slunosti tujo stvar uporablja oz. izkoria tujo pravico (uitek). Za negativne slunosti je znailno, da lastnik ne sme izvrevati vseh oblastvenih dejanj, do katerih bi ga sicer upravievala LP. Lastnik sluee stvari se mora delu svoje LP odpovedati v korist imetnika slunosti in opuati doloena ravnanja, ki bi mu bila sicer dopustna. Slunost z vsebino negativne slunosti je mogoa samo kot stvarna slunost. 2. SPLONA NAELA SLUNOSTI

Slunost slunosti ni mogoa (servitus servitutis esse non potest) Slunost dajatve ne obstaja (servitus in faciendo consistere nequit) lastnik sluee stvari ni zavezan opravljati pozitivnih dejanj kot so dajatve in storitve Slunost se mora izvrevati obzirno(servitutibus civiliter utendum est) drugim se ne sme povzroati kode. Slunostni upravienec mora svojo pravico izvrevati obzirno in samo v obsegu, ki ustreza njeni vsebini Slunost na lastni stvari ni mogoa(nemini res sua servit) slunost je pravica na tuji stvari in preneha, e pride do zdruitve LP in slunosti v istem subjektu.

3. VARSTVO SLUNOSTI

141

Splono Slunost je stvarna pravica na tuji stvari in uinkuje proti vsem tretjim osebam. Gre za absolutno (izkljuujoo) pravico, ki uinkuje erga omnes. Zato mora ne le vsakokratni lastnik sluee stvari, ampak tudi vsak tretji to pravico spotovati ter se vzdrati vsakrnih posegov v to pravico. Slunosti je treba zagotoviti pravno varstvo v obsegu, ki ustreza njeni vsebini, tako kot je zagotovljeno varstvo izkljuujoih pravic. Slunostni upravienec ima za varstvo svojega pravnega poloaja najprej na voljo splona sredstva, namenjena varstvu pravic, SPZ pa doloa e posebno tobo na varstvo slunosti konfesorno tobo. Konfesorna toba je oblika varstva slunosti, ki varuje tako osebne kot stvarne slunosti. Za njeno uveljavljanje ni pomembno kdo kri pravico. Naperi se lahko tudi proti lastniku sluee stvari ali katerikoli drugi osebi, ki posega v slunost. Samopomo je doloena kot splono obrambno sredstvo. Gre za pravico, da se odvrne kritev pravice, ko grozi neposredna nevarnost, e je takna zaita nujna in e nain odvraanja kritev ustreza okoliinam, v katerih nastaja nevarnost. Za izvrevanje samopomoi gre, e lastnik slueega zemljia s pregrado preprei izvrevanje slunosti poti, slunostni upravienec pa pregrado odstrani z namenom, da izvri svojo pravico. Posestno varstvo Posestno varstvo temelji na posesti kot dejanski oblasti nad stvarjo. Za priznavanje poloaja posesti SPZ ne zahteva izvrevanja oblasti na celotni stvari, ampak zadoa e delna oblast nad stvarjo. Slunost je po svoji vsebini omejitev LP in vsebina omejitve je lahko uporaba tuje stvari ali zahteva po opuanju doloenih ravnanj lastnika. Oblast slunostnega upravienca nad stvarjo je lahko popolna ali pa delna, tako da oblast nad stvarjo hkrati ali zaporedoma izvrujeta lastnik sluee stvari in slunostni upravienec. V vsakem primeru pa je izvrevanje pozitivne slunosti navzven zaznavno in ustreza sistemskim pogojem posestnega varstva. Drugae je pri negativnih slunostih, ki lastniku nalagajo opuanje doloenih oblastvenih ravnanj, ki so mu sicer dovoljena. Ker je izvrevanje lastninske oblasti izraz svobode lastnika, iz opustitve doloenih ravnanj ni mogoe z dovoljnjo verjetnostjo sklepati ali je takna opustitev izraz naina izvrevanja LP po volji lastnika ali je lastnik k taknemu izvrevanju zavezan na podlagi negativne slunosti. Negativne slunosti slunostni upravienec ne izvruje zaznavno, v njej ni nobenega aktivnega ravnanja in ni objektivnih zaznavnih znakov, na podlagi katerih bi lahko sklepali o njenem obstoju. Razlike med pozitivnimi in negativnimi slunostmi: Negativne slunosti ni mogoe priposestvovati. Razlika pa je tudi v obstoju posestnega varstva. Posestno varstvo je priznano samo tistemu, ki izvruje dejansko oblast nad stvarjo in v obsegu tega izvrevanja oblasti ima tudi pravico do posestnega varstva na podlagi splonih pravil o posesti. Za posestno varstvo je aktivno legitimiran tisti, ki zatrjuje izvrevanje delne oblasti nad stvarjo. Zadoa e, da se dokae delna oblast nad stvarjo in v tem obsegu je treba priznati tudi posestno varstvo. Toba na varstvo slunosti (actio confesoria) Varstvo na temelju slunostne pravice pride praviloma v potev takrat, ko posestno varstvo ni mogoe. Posestno varstvo ni mogoe pri negativnih slunostih in takrat kadar upravienec iz drugih razlogov ne izpolnjuje pogojev posestnega varstva. Za vloitev konfesorne tobe je aktivno legitimiran slunostni upravienec, ki mora dokazati obstoj slunosti. Nain dokazovanja pa se pri stvarnih in osebnih slunostih razlikuje. Pri stvarnih slunostih dokazovanje vsebuje tudi dokaz, da je slunostni upravienec lastnik gospodujoega zemljia. Konfesorna toba se lahko naperi proti vsakomur, ki protipravno moti izvrevanje slunosti. To je lahko lastnik slueega zemljia ali tretja oseba. Slunost je stvarna pravica, ki uinkuje erga omnes, zato je tudi njeno varstvo usmerjeno proti nedoloenemu krogu ljudi. Konfesorna toba je dajatvena toba, ki se glasi na opustitev vseh ravnanj, ki nedopustno posegajo v izvrevanje slunosti. Zato mora tonik tudi dokazati vsebino slunosti oz. svojo upravienost, da zahteva njeno izvrevanje. Pri osebnih slunostih je lahko ravnanje, ki posega v izvrevanje slunosti tudi odvzem stvari. V tem primeru se zahtevek iz konfesorne tobe ravna po vindikacijskem zahtevku in slunostni upravienec lahko zahteva njeno vrnitev.

142

Za poseg v stvarne slunosti pa so znailna ravnanja, ki slunostnega upravienca nedopustno vznemirjajo pri njihovem izvrevanju. Vznemirjanje mora biti takno, da prepreuje ali pomembneje oteuje izvrevanje vsebine slunostne pravice. Ilustrativen primer je, e lastnik slueega zemljia na pot, ki je vsebina slunosti, postavi vrata ali kljuavnico, slunostnemu upraviencu pa ne prepreuje nadaljnjega izvrevanja. Z zahtevkom iz konfesorne tobe slunostni upravienec zahteva prenehanje ravnaj, ki pomenijo vznemirjanje. S konfesorno tobo se lahko zahteva tudi prepoved prihodnjih motenj. Konfesorna toba ne zastara. Seveda pa pravica vloiti konfesorno tobo ugasne, e preneha slunostna pravica. STVARNA SLUNOST 1. POJEM STVARNE SLUNOSTI Stvarna slunost je stvarna pravica na tuji stvari, ki izhaja iz odnosa dveh nepreminin, tako da uinkuje v korist vsakokratnega lastnika ene nepreminine proti vsakokratnemu lastniku druge. Zato vsaka stvarna slunost izhaja iz povezanosti dveh nepreminin, od katerih tisto, v korist katere uinkuje, imenujemo gospodujoa nepreminina, drugo, ki jo slunost bremeni, pa sluea nepreminina. Stvarna slunost e po sami definiciji ne more nastati na preminini ali pravici. Predmet slunosti je lahko samo sluea nepreminina v eni izmed pojavnih oblik, ki ustrezajo sploni definiciji. Tako bo sluea nepreminina najvekrat zemljika parcela, lahko pa tudi posamezen del stavbe ali stavba, zgrajena na podlagi stavbne pravice. Vsebina stvarne slunosti je bodisi uporaba sluee nepreminine (pozitivna slunost) bodisi zahteva za opuanje ravnanj, ki bi jih lahko drugae izvreval lastnik sluee nepreminine (negativna slunost). Vsebino vsake stvarne slunosti je treba pri njeni ustanovitvi natanno doloiti. Predvsem je stvarna slunost stvarna pravica in uinkuje erga omnes, zato v njeno izvrevanje ne more posei niti lastnik sluee stvari niti njegov pravni naslednik ali tretja oseba, ki ima pravno zvezo s slueim zemljiem (najemnik). Stvarna slunost ni ustanovljena v korist doloene osebe, zato njeno izvrevanje ni omejeno samo na lastnika gospodujoe nepreminine. e je vsebina slunosti takna, jo lahko izvruje vsak, ki uporablja gospodujoe zemljie. Kot pravica na tuji stvari stvarna slunost nujno pomeni omejevanje LP lastnika sluee nepreminine. Vendar njen namen in smisel ni v omejevanju LP na sluei nepreminini, pa pa v koristi, ki jo omogoa laje izvrevanje lastninske oblasti na gospodujoi nepreminini. Stvarna slunost vselej bremeni slueo nepreminino kot celoto, eprav je lahko izvrevanje vsebine slunosti omejeno samo na del sluee nepreminine. Stvarna slunost pa ne more obstajati na alikvotnem delu stvari ali na solastninskem deleu. ezmerno izvrevanje slunosti pomeni nedopusten poseg v LP in lastnik slueega zemljia glede tega uiva pravno varstvo, ki ga zagotavlja LP. Stvarna slunost je povezana z gospodujoo nepreminino in je na neki nain z njim v razmerju akcesornosti. Stvarna slunost se ne prenaa kot samostojna pravica, ampak prehaja skupaj z LP na gospodujoi nepreminini. Slunostni upravienec je vsakokratni lastnik gospodujoe nepreminine. Seveda pa velja, da zaradi spremembe LP na sluei nepreminini, novi lastnik ne more zahtevati prenehanja stvarne slunosti. Trajanje stvarne slunosti je mogoe omejiti na doloen as. eprav tega zakon posebej ne doloa, je mogoe prenehanje stvarne slunosti doloiti tudi z razveznim pogojem, ki ima enak uinek kot konni rok. SPZ posebej omenja tudi ustanovitev slunosti za doloen leni as. Takna slunost ni asovno omejena s stalia prenehanja, ampak s stalia asa njenega izvrevanja v tekoem letu. Slunostni upravienec nima pravice izvrevati slunosti kadarkoli, pa pa samo v natanno doloenih asovnih obdobjih. Stvarna slunost se lahko omeji na doloen mesec ali morebiti na doloen dan v letu ali na doloeno znailno obdobje, kot je konja, etev ali smuarska sezona. Glede na naravo stvarne slunosti pa velja, da je v dvomu asovno neomejena. e ob ustanovitvi slunosti vsebina ni omejena na doloen as oz. e njeno izvrevanje ni omejeno na doloen as, lahko slunostni upravienec izvaja slunost brez asovnih omejitev. 2. RAZVRSTITEV STVARNIH SLUNOSTI

143

Pozitivne in negativne slunosti Pozitivna stvarna slunost je tista, ki slunostnega upravienca upraviuje, da za potrebe gospodujoe nepreminine izvruje doloena dejanja na sluei nepreminini. Tipien primer je slunost poti, pri kateri slunostni upravienec zaporedoma uporablja slueo nepreminino. S pozitivno stvarno slunostjo pa je mogoe ustanoviti tudi trajno uporabo dela nepreminine (postavitev cevi, kabla ali druge intalacije). Negativne slunosti obvezujejo lastnika sluee nepreminine, da se zaradi koristi gospodujoe nepreminine vzdri ravnanj, ki bi jih kot lastnik lahko izvreval. Razliko med pozitivno in negativno slunostjo lepo pokae stalie, da pozitivna imetniku zagotavlja uporabo, zavezancu pa trpljenje, negativna slunost pa upravienje zahtevati prepoved in zavezuje k opustitvi. Tipini primeri negativnih slunosti so prepoved vzidanja okna v steno, prepoved dviga objekta, prepoved odvzemanja razgleda, ipd. Negativne slunosti ni mogoe priposestvovati. Pravno varstvo negativne slunosti je mogoe zahtevati samo s konfesorno tobo, posestna toba pojmovno ni mogoa, ker iz njih ne izhaja navzven zaznavno izvrevanje oblasti nas luei nepreminini. Zemljike in hine slunosti Tradicionalno se stvarne slunosti delijo na zemljike (poljske) in hine slunosti. Razlikovalno merilo so lastnosti sluee nepreminine oz. njenega dela, na katerega se nanaa vsebina slunosti. Hina slunost je tista, katere izvrevanje predpostavlja obstoj stavbe na zemljiu. Druge so pa zemljike. Preberi katere so na str. 600. 3. NASTANEK STVARNE SLUNOSTI Podlage za nastanek stvarne slunosti Stvarna slunost lahko nastane z zakonom, na podlagi pravnega posla ali odlobo dravnega organa. Od pridobitnih nainov LP ni omenjeno dedovanje, saj to pojmovno ni mogoe. Stvarna slunost se ne prenaa iz osebe na osebo, ampak z enega lastnika gospodujoe nepreminine na drugega. Naine nastanka stvarnih slunosti lahko delimo na izvedene in izvirne. e slunost nastane brez soglasja lastnika sluee nepreminine, gre za izviren nain njenega nastanka (nastanek na podlagi zakona ali odlobe dravnega organa). O izvedenem nastanku slunosti govorimo, e slunost nastane s soglasjem lastnika sluee nepreminine. Za izvedeno pridobitev stvarne slunosti se teje tudi pridobitev e nastale stvarne slunosti, s tem da oseba pridobi LP na gospodujoi nepreminini. Nastanek stvarne slunosti na podlagi pravnega posla Najprej mora biti sklenjen zavezovalni pravni posel iz katerega izhaja obveznost ustanovitve zemljike slunosti. Temu mora slediti razpolagalni posel, katerega izraz je ZD. Konno je treba na podlagi ZD stvarno slunost vpisati v ZK. Le e so opravljeni vsi trije koraki, stvarna slunost veljavno nastane. Pogodba o ustanovitvi slunosti je zavezovalna pogodba obligacijskega prava, katere bistven element je zaveza lastnika sluee nepreminine, da bo na svoji nepreminini za potrebe gospodujoe nepreminine ustanovil stvarno slunost. Sklenjena mora biti v pisni obliki. Pogodba mora vsebovati osenovne podatke, s katerimi se individualizirajo pogodbene stranke in sluea in gospodujoa nepreminina. Bistven element pogodbe pa je opis stvarne slunosti, ki naj se ustanovi. e se pogodbeni stranki glede vsebine stvarne slunosti ne izrazita dovolj jasno, tako da te ni mogoe razbrati, je pogodba nina, ker njen predmet ni niti dololjiv. Pogodba je lahko odplana ali neodplana. Lastnik S-nepreminine svojo obveznost iz pogodbe o ustanovitvi slunosti izpolni tako, da drugi pogodbeni stranki izda ZD. Za njegovo vsebino veljajo splona pravila, stvarna slunost pa mora biti natanno opisana, taka kot se vpisuje v ZK. Preberi str. 602. Vpis stvarne slunosti v ZK se opravi z vknjibo pri sluei nepreminini. Ker stvarna slunost pomeni breme sluee nepreminine, se vknjiba opravi v bremenski list C2 ZK-vloka, v katerem je vpisana sluea nepreminina. Obstoj stvarne slunosti pa se pooiti tudi v evidennem listu A2 pri gospodujoi nepreminini.

144

Vsebino stvarne slunosti je treba natanno opisati, kot izhaja iz ZD. e bi bil opis preobseen, se pri vknjibi navede mesto v zbirki listin, kjer je ta vsebina podrobneje opisana. Pri opisu stvarne slunosti, katere izvrevanje je omejeno samo na del slueega zemljia, je treba prostorske meje natanno navesti. Stvarna slunost se lahko ustanavlja tudi, e je ena izmed nepreminin v solastnini. e je v solastnini sluee nepreminina, morajo z nastankom stvarne slunosti soglaati vsi solastniki (gre za posel, ki presega redno upravljanje). Vsi morajo skleniti pogodbo o ustanovitvi slunosti izdati ZD. V solastnini pa je lahko tudi gospodujoe zemljie. V tem primeru seveda ni nujno, da bi pogodbo o ustanovitvi slunosti ustanovili vsi solastniki. Nastanek stvarne slunosti na podlagi zakona Na podlagi zakona stvarna slunost lahko nastane samo s priposestvovanjem. Obstajati mora doloena kvaliteta posesti oz. nain izvrevanja pravice in mora pretei doloen as, ki je doloen z zakonom (priposestvovalna doba). Vpis v ZK nima konstitutivnega pomena, pa pa si z njim priposestvovalec zagotovi svoj pravni poloaj nasproti tretjim. Stvarna slunost se lahko priposestvuje, e jo slunosti upravienec doloen as zaznavno izvruje, tako da se lahko lastnik slueega zemljia seznani z njenim izvrevanjem. Poznamo dve obliki priposestvovanja stvarne slunosti: prva je glede pogojev priposestvovanja podobna priposestvovanju LP. Zato jo imenujemo tudi pravo priposestvovanje. Za drugo, nepravo priposestvovanje pa so doloeni mileji pogoji. Pogoji za pravo priposestvovanje slunosti: - dobra vera priposestvovalca - izvrevanje slunosti - potek desetletne priposestvovalne dobe Priposestvovalec je v dobri veri, e ne ve in ne more vedeti, da ni pridobil slunostne pravice oz. e slunost izvruje misle, da jo je pridobil na veljaven nain. To pomeni, da mora imeti ustrezen naslov za izvrevanje, pa se kasneje pokae, da je naslov pomanjkljiv ali neveljaven. Tipien primer je izvrevanje slunosti, ki je nastala na podlagi pravnega posla in je vpisana v ZK, kasneje pa se pokae, da je bil pravni posel nien. Pogoj dobre vere pa ni izpolnjen, e je bila med lastnikoma nepreminin sklenjena samo pogodba o ustanovitvi nepreminin, slunost pa ni bila vpisana v ZK. Drug primer, ki je lahko podlaga za pravo priposestvovanje slunosti je slunost, pridobljena na podlagi sodne ali upravne odlobe, ki je bila kasneje odpravljena ali razveljavljena. Dobra vera priposestvovalca mora trajati ves as priposestvovalne dobe. Podlaga za nepravo priposestvovanje stvarne slunosti je njeno dolgotrajno izvrevanje. Bistvena razlika s pravim priposestvovanjem je v tem, da se pri nepravem ne zahteva dobra vera priposestvovalca. Zadoa e, e se stvarna slunost dejansko izvruje in nain izvrevanja ni nepoten. Izvrevanje mora biti opazno in lastnik mu ne sme nasprotovati mora mu biti znano. Breme taknega dokazovanja pa je na priposestvovalcu. Prav tako ni mogoe priposestvovati z zlorabo zaupanja. Za taken primer gre, e lastnik sluee nepreminine vasih dovoli ravnanja, ki pomenijo izvrevanje slunosti, vendar kot znak prijaznosti in ne z namenom, da se ustanovi slunost. Podoben je poloaj, ko lastnik sluee nepreminine dovoli izvrevanje slunosti do preklica. Dokazno breme teh trditev je na lastniku sluee nepreminine. Tako se stvarna slunost priposestvuje z dvajsetletnim nepretrganim izvrevanjem. e proti pridobitelju LP, ki se na podlagi ZK zanese na status bremen proste nepreminine, ne uinkuje e nastala slunost, bi bilo nelogino, da bi moral v svoje breme prevzeti as priposestvovanja, ki je tekel proti njegovemu pravnemu predniku. Sprememba lastnika LP na slueem zemljiu ima v dvomu pravne posledice prekinitve priposestvovanja. e pridobitelj LP na slueem zemljiu privoli v izvrevanje slunosti in mu je znano, da se je slunost izvrevala e prej, se ne more sklicevati na prekinitev priposestvovanja in mora v svoje breme vzeti tudi priposestvovalni as, ki je tekel proti njegovemu pravnemu predniku. Ni mogoe priposestvovati negativnih slunosti. Ni mogoe niti priposestvovanje na javnem dobru in stvareh zunaj pravnega prometa. Nastanek stvarne slunosti na podlagi odlobe pristojnega organa

145

To je s pravnomono sodno ali dokonno upravno odlobo. Nastane v trenutku, ko odloba pridobi zahtevano kvaliteto pravnomonosti oz. dokonnosti. Vpis v ZK nima konstitutivnega uinka, je pa za slunostnega upravienca pomemben zaradi uinkovanja naela zaupanja v ZK. V skladu s splonimi postopkovnimi pravili mora organ, ki izda takno odlobo predlagati vpis v ZK po uradni dolnosti. Obvestiti mora ZK-sodie v 15 dneh po pravnomonosti oz. dokonnosti in obvestilu priloiti izvod odlobe s potrdilom o pravnomonosti oz. dokonnosti. Za vpis v ZK pa lahko poskrbi tudi slunostni upravienec sam (tudi s predznambo). Z odlobo pristojnega organa nastane stvarna slunost samo, e ima odloba naravo konstitutivne odlobe. Po svoji vsebini mora biti sposobna za vpis v ZK. To pomeni, da mora vsebovati natanno ZK-oznabo gospodujoe in sluee nepreminine z identifikacijskimi znaki ter dovolj natanen opis slunosti, ki se ustanavlja. Najbolj razirjena oblika nastanka slunosti z odlobo sodia je nujna pot. 4. IZVREVANJE STVARNE SLUNOSTI Stvarna slunost je zaradi ravnanj, ki jih mora trpeti oz. opustiti, za lastnika sluee nepreminine breme. Lastnik gospodujoe stvari pa mora svojo pravico izvrevati po naelu restrikcije tako, da najmanj obremenjuje slueo nepreminino (civiliter uti). Naelo najmanje obremenitve: - e obstaja dvom o vsebini stvarne slunosti, se teje da slunost obstaja v obsegu, ki je blaji za slueo nepreminino - nove potrebe gospodujoega zemljia ne povzroijo raziritve slunosti - e se slunost izvruje le na delu sluee nepreminine, lahko lastnik slueega zemljia zahteva, da se izvrevanje slunosti prestavi tja, kjer je zanj bolj ugodno Pravilo: ira slunost vsebuje tudi izvrevanje, ki je manj obremenjujoe za slueo nepreminino. Tradicionalno velja, da slunost vonje vsebuje tudi slunost pepoti. V okvir obzirnega izvrevanja stvarne slunosti spada tudi zahteva lastnika sluee nepreminine, da se lokacija izvrevanja slunosti prestavi. Taken zahtevek pride v potev samo e je vsebina slunosti takna, da se izvruje samo na delu sluee nepreminine (slunostna pot). Prestavitev je lahko dopustna samo, e se pogoji za izvrevanje stvarne slunosti ne spremenijo bistveno. Lastnik sluee nepreminine pa mora plaati stroke, ki so povezani s prestavitvijo. Vendar gre pr tem kljub druganemu izvrevanju e zmeraj za isto slunost. Ker pa se v ZK vpisuje tudi vsebina slunosti, ima prestavitev izvrevanja uinke proti dobrovernemu tretjemu samo, e se ta sprememba vpie v ZK. Lastnik gospodujoe nepreminine mora na svoje stroke postaviti in vzdrevati napravo, potrebno za izvrevanje slunosti. 5. PRENEHANJE SLUNOSTI Temelji lahko na pravnem poslu, zakonu ali odlobi pristojnega organa. Pravna posledica prenehanja slunosti je, da LP na sluei nepreminini spet oivi v obsegu, kot bi ga imela brez obremenitve. Nadaljnje izvrevanje ravnanj, ki so imela znake izvrevanja slunosti, pa obravnavamo kot poseg v LP. Pri stvarni slunosti je treba upotevati, da gre za ZK-pravico, zato preneha ele z izbrisom iz ZK. Ker se stvarna slunost lahko ustanovi za doloen as, se lahko ob njenem vpisu v ZK oznai tudi njen as trajanja. e je pri pravici, ki je asovno omejena, vpisan podatek o dnevu prenehanja te pravice, pogojev za vknjibo prenehanja te pravice ni treba dokazovati z listino. e pa as trajanja stvarne slunosti ni vpisan v ZK oz. je trajanje slunosti vezano na razvezni pogoj, stvarna slunost preneha na enak nain, kot da bi bila ustanovljena za nedoloen as. Prenehanje slunosti na podlagi pravnega posla Stvarna slunost kot pravica stvarnega prava preneha ele z izbrisom ZK oz. vknjibo njenega prenehanja. Podlaga za izbris stvarne slunosti je najprej zavezovalni pravni posel, iz katerega izhaja volja, da pravica preneha. Izpolnitev tega pravnega posla pa je izdaja ZD, s katerim lastnik gospodujoe nepreminine dovoljuje izbris stvarne slunosti. Preberi primer srt. 609. Taken pravni posel bi lahko imenovali odpust slunosti, zanj pa je obvezna pisna oblika.

146

Prenehanje slunosti na podlagi zakona Splono Veinoma gre za razloge, za katere zakonodajalec ugotavlja, da stvarna slunost za gospodujoo nepreminino ni ve pomembna in da je moneji interes lastnika sluee nepreminine, da se omejitev LP na njen odpravi. Slunost preneha e v trenutku, ko so izpolnjeni pogoji. Pri izpolnitvi pogojev lahko med lastnikoma nepreminin nastane spor o obstoju stvarne slunosti. O sporu odloa sodie z ugotovitveno odlobo, s katero ugotovi (ne)obstoj slunosti. Odloba nima konstitutivne narave. Lahko zastopamo stalie, da stvarna slunost, ki je prenehala, ker so se izpolnili z zakonom predvideni pogoji, znova oivi v korist dobrovernega pridobitelja LP na gospodujoi nepreminini. Razlogi 1. Osvoboditev slunosti: Osvoboditev slunosti (usucapio libertatis) je posebna kvalificirana oblika prenehanja stvarne slunosti zaradi njenega neizvrevanja. Bistven pogoj za osvoboditev slunosti je, da lastnik sluee nepreminine prepove izvrevanje stvarne slunosti. Pomembno je le to, da je nasprotovanje izvritelju slunosti uinkovito in da lastnik gospodujoe nepreminine slunost resnino preneha izvrevati. Stanje neizvrevanja mora trajati tri leta in z iztekom tega asa stvarna slunost preneha na podlagi zakona. Proces osvoboditve slunosti pretrga vsaka vnovina izvritev slunosti. Izvritev pa je lahko dejanska ali pravna. Vendar velja, da mora po vsaki izvritvi lastnik sluee nepreminine znova izraziti voljo, da izvrevanju slunosti nasprotuje, e eli da stee nov rok za osvoboditev. Lahko sluee nepreminine lahko prepove izvrevanje povsem samovoljno in nikakrno upotevanje dobre vere ne pride v potev. Namen zakon je jasen sankcionira ravnanje lastnika gospodujoe nepreminine, ki ne poskrbi za varstvo svoje pravice. Tako lahko prenehajo tudi negativne slunosti. Upiranje negativni slunosti se pokae s tem, da lastnik sluee nepreminine zane izvrevati dejanja, ki bi jih sicer zaradi slunosti moral opustiti. Vpraanje pa je, e pomeni upiranje slunosti e verbalno nasprotovanje, e lastnik sluee nepreminine izjavi, da se omejitvi ne bo ve podrejal. To nasprotovanje mora biti jasno izjavljeno lastniku gospodujoe nepreminine. Ni pa mogoe upotevati vsake izjave lastnika. 2. Zastaranje slunosti: e lastnik gospodujoe nepreminine svoje stvarne slunosti dalj asa ne izvruje, lahko domnevamo, da zanj nima ve gospodarskega namena. Stvarna slunost preneha, e se ne izvruje v asu, potrebnem za njegovo priposestvovanje (20 let). Zakon izhaja iz presoje, da dvajset letno neizvrevanje jasno kae, da slunost ni potrebna gospodujoi nepreminini in da je s tem nekoristna. Negativna slunost ne more zastarati. V praksi se lahko zgodi, da se stvarna slunost izvruje v manjem obsegu, kot je njena vsebina. Slunost preneha v tistem delu v katerem se ne izvruje. 3. Unienje nepreminine: Stvarna slunost preneha tudi z unienjem gospodujoe ali sluee nepreminine. Do fizinega unienja zemljia preide zelo redko, pogosteje pa se unii objekt (zgradba), na katerega se slunost nanaa. Hina slunost z unienjem zgradbe preneha, lahko pa oivi e se zgradba obnovi ali na novo postavi. Poleg fizinega unienja pa je treba upotevati tudi pravno unienje nepreminine. Predvsem zemljie lahko preneha obstajati kot zemljika parcela zaradi postopka prostorskih izvedenih operacij. Tipien primer je komasacija, pri kateri se parcelne meje izbriejo in na novo doloijo. To pomeni predvsem drugaen poloaj z vidika slunosti. Zato je povsem normalna pravna posledica, da v komasacijskem postopku stvarne slunosti ugasnejo in da se o njih na novo odloi s komasacijsko odlobo, e so e zmeraj potrebne. 4. Enakost lastninskega stanja (zdruitev): Gre za poloaj, ko postane lastnik obeh nepreminin ista oseba ali pa se na njih vzpostavi identino solastninsko razmerje tako po osebah, kot tudi po njihovih deleih. V tem primeru pride do veljave splono naelo slunostnega prava, da slunost na lastni stvari ni mogoa. Ker gre za istega lastnika se lahko vsebina stvarne slunosti izvruje na podlagi LP.

147

Stvarna slunost preneha v trenutku, ko se vzpostavi lastninsko stanje, ki je podlaga za njeno prenehanje. Stvarna slunost z zdruitvijo proti tretjim preneha ele, ko se opravi njen izbris iz ZK. Izbris se opravi na podlagi razpolagalnega posla, ki je izraen v ZD, s katerim lastnik obeh nepreminin soglaa z izbrisom. Gre za enostransko izjavo volje, ki mora biti izraena v pisni obliki zemljikoknjinega dovolila, na katerem mora biti podpis lastnika overjen. e sta nepreminini v solastnini, je za izbris potrebna izjava vseh solastnikov ter temu primerno ZD z overjenimi podpisi. Zgodi se, da je zdruitev LP v eni osebi samo zaasna. Lastnik namerava kasneje pravico na eni nepreminini znova prenesti. S tem prenosom pa postane stvarna slunost spet potrebna za gospodujoe zemljie. 5. Zdruitev in delitev sluee in gospodujoe nepreminine: Obstoj stvarne slunosti seveda ni ovira za izvedbo parcelacije nepreminine v skladu s pravili, ki jo urejajo. Tako pride do delitve bodisi gospodujoe bodisi sluee nepreminine in postavlja se vpraanje, kako se prenaa stvarna slunost z nepreminine, ki preneha, na nove nepreminine. e je predmet delitve gospodujoa nepreminina, se stvarna slunost ex lege prenese na vse parcele, ki nastanejo z delitvijo te nepreminine. ZK-sodie mora po uradni dolnosti pri vpisani stvarni slunosti na slueem zemljiu pooiti spremembo vpisa zemlji ter opraviti pooitev obstoja stvarne slunosti na novih zemljikih parcelah, ki so nastale z delitvijo. e prenesena stvarna slunost za katero od novih zemljikih parcel ni ve koristna ali e se bistveno spremenijo okoliine, v katerih je bila slunost ustanovljena, lahko lastnik sluee nepreminine uveljavlja zahtevek, da stvarna slunost preneha. e je predmet delitve sluea nepreminina, je prenos stvarne slunosti na parcele, nastale z delitvijo, odvisen od naina njenega izvrevanja. Stvarna slunost se prenese na tiste parcele, ki nastanejo z delitvijo, na katerih se izvruje. Prenehanje slunosti na podlagi odlobe pristojnega organa Stvarna slunost preneha s pravnomonostjo sodne ali dokonnostjo upravne odlobe, s katero pristojni organ na podlagi zakonskega pooblastila odloi, da slunost preneha. Seveda pa proti dobrovernim tretjim slunost ugasne ele z izbrisom iz ZK. Tudi v tem primeru gre za odlobe, ki imajo pravno naravo konstitutivne odlobe. V nekaterih okoliinah lahko stvarna slunost pomeni vejo omejitev LP sluee nepreminine, kot je korist gospodujoe nepreminine. Zakon daje lastniku sluee nepreminine pravico, da zahteva prenehanje lsunosti. Zahtevek se uveljavlja s tobo, ki jo vloi lastnik sluee nepreminine proti lastniku gospodujoe nepreminine. Toba se lahko vloi zaradi nekoristnosti stvarne slunosti ali zaradi tega, ker so se spremenile okoliine, v katerih je slunost nastala. Razloga sta navedena alternativno. Za ugoditev zadoa, da sodie ugotovi izpolnjevanje enega od pogojev, in ne nujno tistega, na katerega se sklicuje tonik. Stvarna slunost naj preneha, e postane nekoristna za gospodujoo nepreminino. Pri presoji koristnosti je treba v celoti izhajati iz potrebe gospodujoe nepreminine. Nekoristnost mora biti objektivna in popolna. Lastnik sluee nepreminine lahko zahteva prenehanje stvarne slunosti tudi, e se bistveno spremenijo okoliine, v katerih je bila slunost ustanovljena. Gre za primere, ko je slunost e zmeraj v korist gospodujoe nepreminine, vendar je ne kae obdrati v veljavi, ker pomeni moneji poseg v LP sluee nepreminine, kot je korist gospodujoe. Gre za tehtanje interesov. 6. NEPRAVA SLUNOST Pojem neprave slunosti Gre za slunost, ki ima elemente osebne in stvarne slunosti. Neprava slunost je po vsebini podobna stvarni slunosti. Tako lahko neprava slunost pomeni rabo sluee nepreminine (pozitivna neprava slunost) ali opuanje ravnaj na sluei nepreminini, ki bi bila lastniku sluee nepreminine drugae dovoljena (negativna neprava slunost). Stina toka med osebno in nepravo slunostjo pa je v tem, da se neprava slunost ustanavlja v korist doloene osebe, in ne v korist vsakokratnega lastnika doloenega zemljia. Glede na vsebino pravice pa je neprava slunost podobna osebni slunosti rabe, vendar je neprava slunost ustanovljena na nepreminini. Uporaba doloil o osebni in stvarni slunosti

148

Neprava slunost lahko nastane na podlagi pravnega posla ali odlobe dravnega organa. Za nastanek neprave slunosti se zahteva: - zavezovalni posel iz katerega izhaja obveznost lastnika sluee nepreminine, da se ustanovi neprava slunost v korist doloene osebe. Posebej mora biti izraen namen strank, da ustanavljata nepravo stvarno slunost, in ne stvarne slunosti v korist gospodujoega zemljia. Vsebina slunosti mora biti natanno opisana. Zavezovalni posel je lahko odplane ali neodplane narave - razpolagalno sposobnost lastnika sluee nepreminine - razpolagalni pravni posel, ki mora biti izraen v ZD lastnika sluee nepreminine, da na sluei nepreminini, ki je oznaena z ZK-podatki, brezpogojno dovoljuje vpis neprave stvarne slunosti z doloeno vsebino v korist doloene osebe. Podpis lastnika mora biti overjen. - Izpolnitev drugih pogojev, ki jih doloa zakon vpis v ZK. Vpie se kot breme slueega zemljia v dobro osebe, v korist katere je ustanovljena. Treba jo je opisati slunost. Neprava slunost je asovno omejena stvarna pravica. e se ustanavlja v korist fizine osebe, se lahko ustanovi najdlje za as njenega ivljenja. e se ustanavlja v korist pravne osebe, pa najve za dobo 30 let. e je as trajanja neprave osebne slunosti doloen, se vpie v ZK. Imetnik mora svojo nepravo slunost izvrevati obzirno, tako da najmanj obremenjuje lastnika sluee nepreminine. Lastnik sluee nepreminine lahko zahteva prestavitev slunosti, e je njeno izvrevanje omejeno samo na del nepreminine. Enako velja tudi pravilo o napravah, potrebnih za izvrevanje slunosti in njihovi souporabi. Pomen neprave stvarne slunosti Predvsem je pomembna v povezavi s slunostjo v javno korist. Procesna predpostavka za zaetek postopka prisilne ustanovitve te slunosti je, da je ni bilo mogoe pridobiti sporazumno. Nosilec interesa gradnje javne infrastrukture in lastnik nepreminine ne moreta ustanoviti prave stvarne slunosti, saj nosilec nima nepreminine, ki bi imela lastnosti gospodujoega zemljia. Zato je nujno, da vsebini slunosti v javno korist ustreza tudi oblika slunosti, ki jo je mogoe ustanoviti na pogodbenem temelju. Glede na tipsko prisilo, ki velja v stvarnem pravu, je najprimerneja oblika neprava slunost. OSEBNE SLUNOSTI 1. UVOD Osebne slunosti se od stvarnih slunosti razlikujejo predvsem v tem, da tukaj obstaja samo sluna stvar in da je upravienec doloena oseba, fizina ali pravna. Prav tako je vsebina stvarnih slunosti zmeraj uporaba oz. uivanje tuje stvari ali izkorianje pravice do zakonsko predvidene stopnje, kar pomeni, da ni negativnih osebnih slunosti. V nasprotju s stvarnimi slunostmi niso tako trajne v svojem obstoju. e so ustanovljene v korist fizine osebe, prenehajo najkasneje z njeno smrtjo, e pa so ustanovljene v korist pravne osebe, as trajanja ne sme biti dalji od 30 let. Zaradi vezanosti na osebo upravienca niso prenosljive, dopusten je le prenos izvrevanja, kar pride v potev le pri uitku. Imamo ti klasine osebne slunosti: uitek raba in slunost stanovanja. Njihova znailnost je tudi ta, da lahko nastanejo na podlagi pravnega posla (pogodbe ali oporoke) ter izjemoma na podlagi sodne odlobe (npr. uitek). Predmet osebnih slunosti so lahko stvari in pravice, ki dajejo koriti. Uitek se lahko ustanovi na premininah, nepremininah, premoenjskih pravicah in tudi na potronih stvareh (nepravi uitek). Predmet rabe so lahko samo nepotrone stvari. Predmet slunosti stanovanja pa samo nepreminina. 2. UITEK Splono Je stvarna pravica, katere vsebina je raba in uivanje tuje stvari brez vsake omejitve tako, da se ohrani substanca. To pomeni, da ima uitkar pravico uporabljati tujo stvar in pobirati plodove, ne da bi posegal v substanco. Lastnikova upravienja sestoje iz pravice do posesti, rabe in uivanja stvari ter razpolaganja. Z ustanovitvijo uitka lastnik prenese

149

na uitkarja del svojih lastninskih upravienj. e je takna upravienja prenesel na uitkarja, ne more ve rabiti in uivati svoje stvari. Ostane mu le gola LP. Uitkar postane neposredni posestnik stvari, lastnik pa posredni posestnik. Lastniku pa ostane razpolagalno upravienje oz. pravica razpolagati s stvarjo. Tako lahko le lastnik odsvoji oz. obremeni stvar, ki je predmet uitka. Tega upravienja uitkar nima. Vendar pa sprememba lastnitva ne vpliva na uitkarjev pravni poloaj. Raba in stanovanje dajeta upraviencu le pravico rabiti tujo stvar, in to za potrebe upravienca ter lanov njegove druine. Uivanje ne pride v potev. Zato tudi ne pride v potev prenos izvrevanja rabe ali stanovanja na tretjega. To pa ne velja za uitek, saj se njegovo izvrevanje lahko prenese na tretjega. Uitek je neloljivo vezan na osebo upravienca, ni torej uitka brez osebe. Zato se uitek ne more ustanoviti v korist osebe, ki e ne obstaja. Izjema je le primer ustanovitve uitka z oporoko v korist nasciturusa. Upravienec je lahko fizina ali pravna oseba. Uitkar ne more prenesti uitka niti s pravnim poslom med ivimi niti s pravnim poslom za primer smrti. Nae pravo pozna izjemo glede neprenosljivosti glede uitka pri izroilni pogodbi, kjer je doloeno, da se uitek izgovorjen za izroitelja in njegovega zakonca, v primeru smrti enega od njiju v celoti prenese na drugega do njegove smrti. Predmet uitka so lahko stvari (preminine in nepreminine) in premoenjske pravice, ki so prenosljive in jih je mogoe izkoriati. Ker je premoenje skupnost pravic je treba uitek ustanoviti na vsaki posamezni pravici, ki sodi v to skupnost. Splono o ureditvi uitka v naem pravu Uitek je osebna slunost, ki daje pravico uporabljati in uivati tujo stvar tako, da se ohranja njena substanca. To pomeni, da uitkarju pripadejo vsi donosi (naturalni in civilni plodovi), ki izvirajo iz slune stvari. Prav zaradi tega mora nositi tudi stroke vzdrevanja in rabe stvari, bremenijo pa ga tudi stvarna bremena in javne dajatve. Uivanje stvari mora biti v skladu z gospodarskim namenom stvari. Iz takne opredelitve uitka tudi logino izhaja, da je lahko predmet uitka v prvi vrsti nepotrona stvar (pa tudi pravica iz katere izhajajo obresti in druge koristi). Pogosto je predmet uitka nepremina stvar, lahko pa tudi premine in premoenjske pravice. Posebej je v naem pravu urejen uitek na nematerializiranem VP, ki je opredeljen kot pravica tretje osebe do izplaila dividende oz. drugih donosov iz VP. e je uitek ustanovljen v korist fizine osebe, preneha najkasneje z njeno smrtjo, e ni s pravnim poslom doloen kraji as trajanja. e pa je ustanovljen v korist pravne osebe, lahko traja najve 30 let. Pred iztekom tega roka pa uitek preneha v primeru prenehanja pravne osebe. Potrone stvari pa so lahko predmet t.i. nepravega uitka. Pri njem preide LP na stvari na uitkarja. Ob prenehanju uitka pa je uitkar dolan vrniti takno koliino, vrsto in kakovost stvari, kot jo je prejel. Nepravi uitek je zelo blizu posojilu. Objekt nepravega uitka torej ni stvar, ampak njena vrednost. Uitkar mora vzdrevati stvar, ki je predmet uitka. Miljeno je redno vzdrevanje, medtem ko izredna popravila in izboljave bremenijo lastnika stvari. Je neprenosljiva stvarna pravica zaradi svoje osebne narave. Vendar pa lahko uitkar prenese izvrevanje uitka na tretjo osebo. S tem se ne prenese stvarna pravica, ampak obligacijska pravica uporabe tuje stvari. Uitkarju pripadajo tudi civilni donosi, zato torej lahko uitkar lahko odda stvar v najem ali zakup. S tem se vzpostavi t.i. stopnjevito posestno razmerje med lastnikom, uitkarjem in zakupnikom. V tem primeru je rabokupno razmerje tesno vezano na uitek, kar pomeni, da razmerje preneha s prenehanjem uitka. Solastniki dele kot predmet uitka Uitkar ima v primeru uitka na solastninskem deleu pravico izvrevati uitek v obsegu solastnikove pravice. Tako bo npr. uitkar solastninskega delea nepreminine, ki je bila v celoti oddana v rabokup, upravien do sorazmernega delea civilnih plodov, glede na solastninski dele, ki ga ima v uitku. Po enakem kljuu se bodo delili civilni plodovi. Ne pridejo pa za uitkarja v potev tiste dolobe o solastnini, ki se nanaajo na pravno razpolaganje s solastninskim deleem oz. na delitev stvari v solastnini. Na stvari v skupni lastnini ali na drugi premoenjski pravici v skupnem imetnitvu se lahko ustanovi uitek le v soglasju z vsemi skupnimi lastniki oz. skupnimi imetniki. Del nepreminine kot predmet uitka

150

Uitek je dopustno ustanoviti na delu nepreminine. To pomeni, da se upravienja rabe in uivanja nepreminine porazdelijo med uitkarja in lastnika nepreminine. V medsebojnem (notranjem) razmerju se teje, kot da bi bil z uitkom obremenjen solastninski dele, ki ustreza obsegu uporabe stvari v korist uitkarja, medtem ko se v razmerju do tretjih teje, da je nepreminina obremenjena kot celota. Uitek na delu nepreminine je treba vpisovati v ZK kot uitek na celotni nepreminini, prav tako bo intabulacijska klavzula oblikovana tako, da bo lastnik dovolil vknjibo uitka na celotni nepreminini. Nastanek uitka Na splono poznamo dva naina nastanka uitka: voljni in prisilni. Prvi nastane na podlagi soglasja strank oz. z izjavo volje lastnika. Sem spada poleg pogodbenega uitka tudi oporoni uitek. Drugi pa nastane neodvisno od volje lastnika. Sem spada nastanek uitka na podlagi sodne odlobe. Nae pravo ne priznava nastanka uitka s priposestvovanjem. Nastanek uitka na podlagi pravnega posla Uitek bo najpogosteje ustanovljen tako, da si bo lastnik v izroilni ali preuitni pogodbi pridral slunost uitka. Lahko pa se uitek ustanovi tudi na podlagi samostojne pogodbe o ustanovitvi uitka. Pogodba je lahko odplana ali neodplana. e se uitek ustanovi na podlagi oporoke kot enostranskega pravnega posla, velja posebnost v primerjavi s sicernjim prehodom premoenja pri dedovanju. Oporoni nastanek uitka se razlikuje e glede na to, ali je upravienec dobil uitek kot oporoni dedi ali legatar. V obeh primerih se uitek na nepreminini pridobi ele z vpisom v ZK, in ne s smrtjo zapustnika. Uitek ne more nastati na podlagi zakonitega dedovanja, v potev pride samo oporono dedovanje. Oporoni uitek predstavlja neposredni nain pridobitve uitka, pri uitku kot volilu pa gre za posredni nain pridobitve uitka v korist legatarja. Za oporono razpolaganje za primer smrti se ne zahteva ZD pri ustanavljanju uitka na nepreminini. To pa pride v celoti v potev za legat. Ustanovitev uitka v korist legatarja se ravna po pravilih, ki veljajo za ustanovitev uitka na podlagi pravnega posla. Volilo oz. legat namre daje legatarju obligacijskopravni zahtevek na ustanovitev uitka nasproti tistemu dediu, ki ga je za izpolnitev legata doloil oporoitelj. 1. Na nepreminini: Za nastanek uitka na nepreminini se poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti uitek, zahteva e ZD in vpis v ZK. Z ustanovitvijo uitka na nepreminini se pridobi uitek tudi na pritiklinah nepreminine, ki so v lasti lastnika nepreminine, e ni med lastnikom in uitkarjem dogovorjeno drugae. Z zavezovalnim pravnim poslom lastnik nepreminine prevzame obveznost ustanoviti uitek v korist uitkarja. Za veljavne pravne uinke zavezovalnega pravnega posla ni potrebno, da vsebuje ZD. Lahko sta izjavljena na razlinih listinah. Vendar pa zaradi poudarjenega naela kavzalnosti ni mona vknjiba uitka brez preloitve obeh listin ZKsodiu. ZD, ki predstavlja razpolagalni posel, je izrecna in nepogojna izjava lastnika nepreminine, s katero dovoljuje, da se pri njegovi nepreminini vpie pravica uitka v korist in na ime uitkarja. Primer 627. Za pravnoposlovno (pogodbeno) ustanovitev uitka je potreben e pridobitni nain, ki je vpis v ZK uitka na nevpisanih nepremininah ni mono ustanoviti. 2. Na preminini: Za nastanek uitka na preminini se poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti uitek, zahteva e izroitev stvari. Glede ustanovitve uitka na preminini je pridobitni nain taken, kot ga poznamo pri pridobitvi LP. Volja lastnika in uitkarja ni usmerjena v prenos lastnine, ampak v prenos rabe in uivanja. Najprimerneji nain za nastanek uitka je dejanska izroitev, niso pa izkljueni tudi drugi naini izroitve (izroitveni surogati). Primer 628. Kot podlaga za ustanovitev uitka na preminini lahko slui veljavna ustna pogodba o ustanovitvi uitka, s samo izroitvijo stvari pa se konstituira stvarna pravica uitka.

151

3. Na pravici: Za nastanek uitka na pravici se poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti uitek, zahteva e prenosni posel, ki je potreben za prenos pravice. Predmet uitka so lahko vse prenosljive premoenjske pravice. Uitkar bo moral kot dober gospodar skrbeti za ohranitev terjatve, vriti izterjavo obresti in tudi samo terjatve, ko zapade, izterjati. Prenosni posel za ustanovitev uitka na imenski terjatvi bo cesija. Terjatev, ki se daje v uitek, je lahko nedenarna ali denarna. Posebnost uitka na nedenarni terjatvi (npr. izroitev stvari) je predvsem v tem, da pride z njeno izpolnitvijo do transformacije uitka na pravici v uitek na stvari. To pomeni, da se z izpolnitvijo nedenarne terjatve, katere vsebina je dajatev, uitek nadaljuje na stvari. e je predmet terjatev, katere vsebina je izroitev potrone stvari, se oblikuje nepravi uitek, kar pomeni, da uitkar postane z izroitvijo potronih stvari lastnik teh stvari. Pri nedenarni terjatvi, ki se daje v uitek, se zastavlja vpraanje kakne donose taka pravica daje. e jih ne, bo lo za nepravi uitek na pravici. e je predmet uitka pravica, ki se ne obrestuje in tudi ne daje drugih koristi, gre za nepravi uitek na pravici. V tem primeru se teje, da je bila v uitek dana denarna vrednost pravice. Uitkar postane popolni imetnik pravice kot predmeta nepravega uitka, dajalcu uitka pa mora ob njegovem prenehanju vrniti denarno vrednost pravice. e pa pride do transformacije, se oblikuje pravi uitek na stvari, kar pomeni, da mora uitkar ob prenehanju uitka vrniti stvar lastniku. Le e pride do transformacije nepravega uitka na pravici v nepravi uitek na stvari, uitkar ne bo zavezan vraati stvari, ampak njeno denarno vrednost. Predmet uitka je lahko tudi poslovni dele d.o.o. ali katere od osebnih drub. V tem primeru pripada uitkarju dobiek, ki odpade na konkretni dele, ki je bil prenesen v uitek. Uitek na VP se ustanovi z ustreznim prenosnim poslom, ki je predpisan za konkretni vrednostni papir. Prinosniki se glede tega ravna po pravilih, ki veljajo za stvari. Imenski se bodo prenaali z indosamentom ali s posebno cesijo. Ordrski z indosamentom. Na nematerializiranih VP se uitek pridobi z vpisom v centralni register. Uitek na pravicah se bo pogosto pojavljal kot pridruena modaliteta uitka pri uitku na premoenju. Uitka na premoenju vsemi stvarnopravnimi uinki ni mogoe ustanoviti z enim aktom. Premoenje je skupnost pravic in glede na naelo specialnosti je treba prenesti vsako pravico posebej. Uitek na podlagi sodne odlobe (prisilni uitek) Na podlagi sodne odlobe lahko nastanejo tako stvarne slunosti kot tudi uitek. Pri uitku na podlagi sodne odlobe gre za prisilno ustanovitev uitka. V tem primeru nastane uitek s pravnomonostjo sodne odlobe. Preiveli zakonec, ki je v asu zapustnikove smrti ivel na zaiteni kmetiji, ima pravico do uitka zaitene kmetije, dokler njen dedi, e je potomec zapustnika ali preivelega zakonca, ne dopolni 25. leta starosti in dokler je lastnik, solastnika ali skupni lastnik zaitene kmetije. Pogoj za uveljavljanje te pravice je, da preiveli zakonec obdeluje zaiteno kmetijo. Preiveli zakonec ima tudi pravico do doivljenjskega preuitka na kmetiji v obsegu, ki ustreza krajevnim ivljensjskim razmeram. Uitkarjeva dolnost obveanja Uitkar mora lastnika obveati o vseh okoliinah, pomembnih za stvar. Dolnost obveanja se nanaa predvsem na poroanje lastniku o tem, da je npr. na nepreminini, ki je predmet uitka nekdo motil posest, zgradil objekt, pobiral plodove ipd. Neizpolnitev te obveznosti ima za posledico odkodninsko odgovornost uitkarja. Lastnikova pravica do nadzora stvari uitkar mora dopustiti lastniku, da enkrat letno stvar pregleda. Pravica do inventarja Uitkar lahko ob ustanovitvi uitka zahteva popis vseh slunih stvari z ocenitvijo njihove vrednosti, kar je pomembno za primer prenehanja uitka, ko mora uitkar stvari vrniti lastniku. e tega nista naredila se domneva, da je uitkar dobil stvar z vsemi za redno rabo potrebnimi komadi v rabnem stanju srednje kakovosti. Vzdrevanje stvari

152

Uitkar je dolan med trajanjem uitka kot dober gospodar vzdrevati stvar v skladu z njenim gospodarskim namenom (tega ne sme spreminjati) ter trpeti tudi stroke vzdrevanja. Redna raba stvari je vkljuena v kriterij ohranjanja substance. Uitkar ne sme ezmerno izkoriati stvari ali jo zanemarjati. Stroki in bremena Uitkarja bremenijo vsi stroki rabe kot tudi stvarna bremena in javne dajatve ne glede na korist, ki jo ima od uitka. V skladu z namenom uitka je, da trpi uitkar stroke rednega vzdrevanja in rabe stvari. Prav tako bremenijo uitkarja javne dajatve javnopravna bremena (davine), ki so povezane s predmetom uitka. Zasebnopravna bremena pa ga bremenijo, e so nastala pred konstruiranjem uitka. Zavarovanje V SPZ ni doloena splona zakonska obveznost zavarovati stvar, ki je predmet uitka. Obveznost zavarovanja lahko nastopi le v primeru, e uitkar ne izpolni katere od obveznosti in je zaradi tega ogroena substanca stvari. e mu uitkar tega zavarovanja ne da, lahko lastnik zahteva predasno prenehanje uitka. V tem primeru ima uitkar pravico do nadomestila za predasno prenehanje, ki ga sodie doloi upotevaje stanje stvari in priakovano trajanje uitka. Govorimo o premoenjskem zavarovanju predmeta uitka, lahko pa uitkar zagotovi primerno zavarovanje tudi na drug nain. Izredna popravila Kot izredno popravilo je opredeljeno tisto popravilo, ki presega okvire vzdrevanja. Vzdrevanje stvari v skladu z njenim gospodarskim namenom predstavlja tista popravila, ki so potrebna za normalno izvrevanje uitka. To so npr. stroki rednih servisov stvari, popravila, ki so posledica normalne obrabe, ipd. te stroke trpi uitkar. Lahko pa se lastnik in uitkar dogovorita tudi drugae. Drugae pa je v zakonu predvideno glede strokov v zvezi z izrednimi popravili stvari. Te trpi lastnik. Izredni stroki so stroki, ki se ne pojavljajo redno. Vendar mora uitkar v skladu z njegovo splono dolnostjo obveanja lastnika nemudoma obvestiti. e je predmet uitka zaradi vije sile unien, uitek preneha. V tem primeru uniene stvari mu ni treba nadomestiti z drugo. Lastnik je odgovoren uitkarju za stvarne in pravne napake stvari. Vendar pa pride takna lastnikova odgovornost v potev le, e je lo za odplaen uitek. e lastnik na svoje stroke opravi izredno popravilo, mu uitkar dolguje obresti na vrednost opravljenih dl, potrebnih za vzpostavitev stanja stvari ob ustanovitvi uitka. Obresti zapadejo v plailo konec vsakega koledarskega leta, za zadnje leto pa ob prenehanju uitka. e lastnik v razumnem roku noe opraviti popravila, ga lahko opravi uitkar na svoje stroke. Povrnitev teh strokov se lahko zahteva ob prenehanju uitka po pravilih, ki veljajo za dobrovernega posestnika. Izboljave stvari Lastnik stvari, ki je predmet uitka, ima pravico stvar na svoje stroke izboljati. Uitkar mora dopustiti lastniku stvari, da med trajanjem uitka na svoje stroke opravi izboljave stvari. Za as, ko je zaradi izvedbe del uitkarjeva pravica omejena, pa mu lastnik dolguje denarno nadomestilo. Pri izrednih popravilih lastniku pripadajo obresti na vrednost opraljenih del, potrebnih za vzpostavitev stanja ob ustanovitvi slunosti, pri izboljavi stvari pa ne. Primer 638. Obveznost vrnitve stvari Ob prenehanju uitka se vsa lastninska upravienja ponovno vraajo lastniku. Za takno vzpostavitev lastninskih upravienj je zato potrebna vrnitev predmeta uitka. Zakon ob prenehanju uitka ne govori ve o uitkarju, ampak o posestniku, kar je razumljivo, saj uitka ve ni. Pri nepraven uitku pa je uitkar zavezan vrniti denarno vrednost stvari. Zaradi ezmernega izvrevanja uitka lahko pride tudi do ezmernega poslabanja stvari. Prav tako lahko pride do poslabanja stvari iz drugih razlogov po krivdi uitkarja. Lastnik lahko zahteva nadomestilo zaradi poslabanja, e stvari ni mogoe vrniti v stanju, v kakrnem je bila v trenutku ustanovitve uitka. Ni pa odgovoren za poslabanje, ki je posledica redne uporabe stvari ali vije sile. Poslabanje, ki je posledica redne uporabe stvari, bi nastopilo tudi pri lastniku, enako, e je lo za poslabanje zaradi vije sile.

153

Prenehanje uitka 1. Potek asa: Uitek preneha s potekom asa, e je vezan na doloen rok. Pri uitku na nepreminini je treba pri asovno omejenem uitku navesti rok tudi v ZD, sicer se bo telo, da je uitek ustanovljen dosmrtno. Uitek v korist pravne osebe pa je omejen s 30-letnim rokom na podlagi zakona. 2. Odpoved uitkarja: Odpoved je enostranska izjava uitkarja, da se svoji pravici odpoveduje. Soglasje lastnika se ne zahteva. Pogosto bo razlog za odpoved ta, ker bodo bremena uitka presegla njegove donose. e je predmet uitka nepreminina, uitek preneha na podlagi odpovedi z izbrisom iz ZK. Izbris je konstitutiven. Potrebna bo torej izjava volje uitkarja, ki bo morala vsebovati ZD, z overjenim podpisom uitkarja. 3. Smrt fizine osebe oz. prenehanje pravne osebe: Uitek naeloma preneha s smrtjo, razen v primeru uitka pri izroilni pogodbi. Uitek izgovorjen za izroitelja in njegovega zakonca, v primeru smrti enega od njiju, se v celoti prenese na drugega do njegove smrti. Pri prenehanju pravnih oseb ni izjem. 4. Unienje stvari: Brez objekta ni stvarne pravice. V izjemnem primeru nae pravo dopua t.i. realno subrogacijo, ko na mesto uniene stvari stopi nova stvar ali pravica. Uitek se prenese. Npr. na mesto uniene stvari stopi terjatev. 5. Drugi primeri prenehanja: - kritve uitkarja: lastnik lahko zahteva predasno prenehanje uitka, e mu uitkar v primeru, ko je ogroena substanca stvari zaradi neizpolnjevanja uitkarjevih obveznosti, ne da primernega zavarovanja. - Konsolidacija: pri konsolidaciji uitek preneha zaradi tega, ker uitkar postane lastnik stvari. Ker uitek ni moen na lastni stvari, preneha. Za potrebe izbrisa uitka iz ZK bo moral lastnik enostransko izjaviti ZD za vpis izbrisa uitka iz ZK. - Po volji strank: sporazum strank je pravni naslov za prenehanje uitka. - Razvezni pogoj: uitek preneha z uresniitvijo razveznega pogoja. Treba je e zahtevati izbris iz ZK - Prenehanje zaradi neizvrevanja - Razlastitev: uitek lahko preneha zaradi prisilnega odvzema LP na nepreminini, na kateri je bil uitek ustanovljen. Skupaj z LP se razlastijo tudi vse druge stvarne pravice - Zemljike operacije: v primeru arondacije (zaokroitve zemlji) in komasacije - Sprememba uitka v doivljenjsko rento: e lastnik in uitkar sporazumno nadomestita uitek z doivljenjsko rento, gre za sporazumno prenehanje uitka. Prejnja obveznost se nadomesti z novo in prejnja obveznost preneha. Nepravi uitek Nepravi uitek je uitek na potronih stvareh. Ker se potrone stvari z rabo oz. uivanjem porabijo, se pri nepravem uitku stvar prenese v last uitkarja. Ob prenehanju uitka pa je dolan vrniti prejnjemu lastniku takno koliino, vrsto in kakovost stvari kot jo je prejel. teje se, da je bila v uitek dana denarna vrednost stvari ali pravice, ki se ob prenehanju uitka vrne lastniku. To pomeni, da je po SPZ treba vraati denarno vrednost stvari. Nepravi uitek je zato zelo blizu posojili njegov objekt ni stvar sama, ampak njena vrednost. Predmet uitka je lahko tudi potrona stvar ali pravica, ki ne daje obresti in koristi. V uitek se ne daje stvar ali pravica kot taka, ampak njena denarna vrednost. To pomeni, da se ob prenehanju uitka vraa denar in ne stvar. Zastaranje zahtevkov Vsi zahtevki za nadomestilo iz razmerja med lastnikom in uitkarjem zastarajo v enem letu od njihovega nastanka. To pa ne velja za lastnikov stvarnopravni zahtevek za vrailo stvari ob prenehanju uitka. Ta ne zastara. Glede zaetka teka zastaranja je treba poudariti, da zane tei rok za nekatere zahtevke komaj ob prenehanju uitka (izredna popravila). Str.644. 3. RABA

154

Raba je osebna slunost, ki daje pravico uporabljati tujo stvar v skladu z njenim gospodarskim namenom za potrebe imetnika slunosti (uzuar), tako da se ohranja njena substanca. Raba je oja osebna slunost kot uitek, saj lahko uzuar uporablja tujo stvar le za osebne potrebe. Zato je pri rabi tudi izkljuen prenos izvrevanja rabe na tretjo osebo. Raba ne zajema vseh tistih upravienj, ki jih zajema uitek. Uzuar stvari ne sme uivati. Prav tako e pri rabi dosledno uveljavljeno naelo ohranjanja substance, kar se kae v tem, da ni mogoa raba na potronih stvareh. Ker lahko uzuar uporablja tujo stvar zgolj za osebne potrebe, pa se pokae razlika med rabo in uitkom tudi pri pridobitvi LP na plodovih. Na plodovih, ki jih daje stvar, ki je predmet rabe pridobi uzuar LP s percepcijo in ne z loitvijo, kar velja za uitkarja. Koristi od stvari, ki jih daje predmet rabe, ki presegajo potrebe imetnika rabe, pripadejo lastniku. 4. SLUNOST STANOVANJA Slunost stanovanja je osebna slunost, ki daje pravico uporabljati tuje stanovanje ali njegov del za potrebe imetnika slunosti in njegove druine tako, da se ohranja njegova substanca. Prav tako ima imetnik slunosti stanovanja pravico do uporabe skupnih delov v stanovanjski hii. Tudi izvrevanja slunosti stanovanja ni mogoe prenesti na tretjo osebo. Slunost stanovanja je posebna vrsta rabe, katere predmet je lahko samo nepreminina, in sicer stanovanje ali njegov del. Slunost stanovanja je strogo osebna stvarna pravica in ni prenosljiva. Lahko je odplana ali neodplana. Slunost stanovanja, ki ima podlago v pravnem poslu, se pridobi z vpisom v ZK. eprav slunost stanovanja ni podedljiva, predstavlja v asu ivljenja upravienca stabilneje pravno razmerje kot rabokup, saj je npr. iz nekrivdnih razlogov ni mogoe odpovedati, kot je to mogoe pri stanovanjskem najemu. Ena od pomembnejih razlik med slunostjo stanovanja in rabkupom je tudi ta, da pri slunosti stanovanja ni dopusten prenos izvrevanja, medtem ko lahko npr. najemnik odda stvar v podnajem. X. S T V A R N O POJEM Realno breme je stvarna pravica, na podlagi katere je vsakokratni lastnik obremenjene nepreminine zavezan izpolnjevati upraviencu ponavljajoe se dajatve ali opravljati storitve. Njegova temeljna znailnost je v tem, da nepreminina jami za posamine izpolnitve, kar pomeni da so upravieneve posamine terjatve zavarovane z nepreminino, katere lastnik (in to vsakokratni) jih je dolan izpolnjevati. Izpolnitve so lahko dogovorjene v naturalijah (dolnost dajati produkte nepreminine) ali v obliki periodinega plaevanja doloenega denarnega zneska (100 evrov meseno) ali v obliki doloenih opravil ali storitev (vzdrevanje upravienevega bivalnega prostora, prevoz k nedeljski mai ipd.). Prav tako je realno breme lahko ustanovljeno za nedoloen ali doloen as. Ni pa ga mogoe ustanoviti za enkratno izpolnitev. Ni potrebno, da bi bile posamine izpolnitve opravljene v vedno ponavljajoem se redu. Ni potrebno, da bi izpolnitve izvirale iz zemljia. Stroke pridobivanja dobrin, ki predstavljajo vsebino realnega bremena nosi lastnik obremenjene nepreminine. Od slunosti ga loi predvsem to, da gre pri realnem bremenu za pozitivne izpolnitve lastnika obremenjene nepreminine. Primer 652. USTANOVITEV STVARNEGA BREMENA 1. USTANOVITEV NA PODLAGI PRAVNEGA POSLA Splono Za nastanek stvarnega bremena poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanovitve (zavezovalni pravni posel), da se zahtevata e ZD in vpis v ZK. Zavezovalni posel bo predvsem izroilna ali preuitna pogodba, ki morata biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa. ZD pa je lahko namesto v teh dveh pogodbah, izjavljeno tudi v posebni listini, in sicer v navadni pisni obliki. Na ZD, ki predstavlja razpolagalni posel, mora biti podpis osebe, katere pravica se obremenjuje s stvarnim bremenom, overjen pri notarju. BREME

155

Realno breme se lahko izgovori v korist osebe, kot tudi v korist vsakokratnega lastnika doloene nepreminine. Tako tudi pri realnih bremenih loimo personalna in predialna realna bremena. Na temelju izroilne in preuitne pogodbe nastanejo personalna realna bremena. Za predialna realna bremena nae pravo za zavezovalni pravni posel ne zahteva tako strogih oblikovnih zahtev kot pri personalnih, glede ZD pa velja enako. Tako bo lahko pravni posel o ustanovitvi predialnega realnega bremena, vkljuno z ZD, sklenjen v navadni pisni obliki, vendar z overjenim podpisom lastnika obremenjene nepreminine. Predialna stvarna bremena se torej razlikujeo od personalnih po tem, da so ustanovljena v korist vsakokratnega lastnika doloene nepreminine. Tako se bo tudi ZD razlikovalo glede na to, ali se bo ustanavljalo v korist osebe ali nepreminine. Preberi str 654, kako izgledajo ZD za vsak primer. Ustanovitev personalnega realnega bremena na podlagi pravnega posla Za nastanek stvarnega bremena se poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanovitve, zahteva e ZD in vpis v ZK. Realno breme se vpisuje v C1 list glavne ZK. Pomembno za to stvarno pravico je, da pogodba natanno doloa vsebino posaminih obveznosti, ki jih prevzema zavezanec (lastnik nepreminine), v korist upravienca, e gre za personalno realno breme ali v korist vsakokratnega lastnika, e gre za predialno. Preberi primer 655. Zelo obiajno za izroilne in preuitne pogodbe je tudi to, da si izroitelj oz. preuitkar izgovori brezplano pravico dosmrtne uporabe stanovanja. Ker gre v tem primeru za osebno slunost dela nepreminine, je treba prostorske meje izvrevanja pravice stanovanja natanno opisati. Ustanovitev predialnega realnega bremena na podlagi pravnega posla Predialno stvarno breme se ustanovi v korist vsakokratnega lastnika doloene nepreminine. Razlika v primejavi s personalnimi je zlasti v tem, da se z razpolagalnim poslom (intabulacijsko klavzulo) ne bo dovoljevalo vpisa v korist doloene osebe, ampak v korist nepreminine oz. njenega vsakokratnega lastnika. Predialna realna bremena so lahko trajnejega znaaja. Sprememba latnika gospodujoe nepreminine ne vpliva na obstoj realnega bremena pa tudi sprememba lastnika sluee nepreminine ne vpliva. Lahko pa preneha to stvarno breme zaradi zdruitve. 2. USTANOVITEV NA PODLAGI ZAKONA (ZAKONITO STVARNO BREME) Zakonito stvarno breme ima naravo posebnega predialnega stvarnega bremena. Gre namre za stvarno breme v korist (vsakokratnih) etanih lastnikov na breme (vsakokratnega) lastnika posameznega dela stavbe v etani lastnini, ki dolguje stroke upravljanja in vplaila v obvezen rezervni sklad. Z vrednostjo nepreminine je z zakonitim stvarnim bremenom zavarovana terjatev le do viine petkratnega zneska najnijega vplaila v obvezen rezervni sklad. Nastane v trenutku, ko so izpolnjeni pogoji nastane ex lege in izvenknjino. Nastane v trenutku, ko se vzpostavi etana lastnina, in sicer za zavarovanje periodinih dajatev iz naslova strokov upravljanja in vplail v obvezni rezervni sklad, ob dodatnem pogoju, da gre za nepreminino z ve kot dvema etanima lastnikoma in ve kot osmimi posameznimi deli. Verodostojno informacijo o obstoju poloaja, ko so e izpolnjeni pogoji za realizacijo zakonitega stvarnega bremena, bo potencialni kupec posameznega dela lahko pridobil pri upravniku. e je bila npr. na posameznem delu ustanovljena hipoteka, bo imelo zakonito stvarno breme prednost, kar pomeni, da se bodo pred hipotekarnim upnikom prednostno poplaali etani lastniki kot imetniki zavarovanega stvarnopravnega poloaja. To je lahko utemeljeno s tem, da se zakonito stvarno breme ustanovi e z oblikovanjem etane lastnine. JAMSTVO Z NEPREMININO 1. UVOD Stvarno breme pomeni za upravieneve posamine terjatve zelo uinkovito realno jamstvo z nepreminino. e toliko bolj, ker sprememba lastnika obremenjene nepreminine ne vpliva na upravienev pravni poloaj. To velja tako za personalna kot tudi za predialna stvarna bremena.

156

Stvarno jamstvo zadane vsakokratnega lastnika nepreminine tako za njegove zapadle in neizvrene posamine obveznosti kot tudi za zapadle in neizvrene obveznosti njegovega prednika (prejnjega lastnika). Vsakokratni lastnik obremenjene nepreminine odgovarja torej z nepreminino za vse obveznosti, ki izvirajo iz realnega bremena. 2. UREDITEV V SPZ Obstaja osebno jamstvo med pogodbenima strankama (upraviencem in zavezancem) e ob sami ustanovitvi in vse dotlej, dokler je ta prvi pogodbenik tudi lastnik nepreminine. Po SPZ odgovarja lastnik obremenjene nepreminine z nepreminino za vse obveznosti, ki izvirajo iz stvarnega bremena. To pomeni, da se je SPZ opredelil le za realno jamstvo. Lastnik obremenjene nepreminine, ki je hkrati v pogodbeni zavezi z upraviencem , bo odgovarjal tudi osebno, vendar ne zaradi ureditve v SPZ, ampak iz naslova obligacijskopravnega razmerja z upraviencem. Ko bo ta prvi lastnik obremenjeno nepreminino odsvojil tretji osebi, slednja ne bo ve osebno jamila za obveznosti iz realnega bremena, ampak samo z nepreminino, torej realno. DELITEV OBREMENJENE NEPREMININE V primeru delitve obremenjene nepreminine se glede realnega jamstva poloaj za upravienca ne spremeni. e se razdeli nepreminina, ki je obremenjena s stvarnim bremenom, odgovarja vsak lastnik kot solidarni dolnik. S to dolobo ni miljeno, da zaradi delitve obremenjene nepreminine nastopi osebno jamstvo vsakega lastnika. Osebno jamstvo bo bremenilo tistega lastnika, ki je hkrati tudi v obligacijskem razmerju z upraviencem. Drugi (novi) lastniki pa pridobijo z realnim bremenom obremenjeno nepreminino, kar pomeni, da jamijo zgolj realno za obveznosti, ki izvirajo iz stvarnega bremena. V zvezi z delitvijo obremenjene nepreminine velja omenjeno pravilo tako za personalna kot tudi za predialna realna bremena nepreminine. Delitev obremenjene nepreminine se lahko izvede na dva naina, bodisi s fizino delitvijo (parcelacijo) bodisi z delitvijo na idealne delee. Solidarno odgovornost lastnikov je treba razumeti zgolj kot jamstvo z nepremininami, pri emer pa lahko upravienec zahteva poplailo za celotno obveznost od kateregakoli lastnika oz. solastnika. DELITEV NEPREMININE, V KORIST KATERE JE BILO USTANOVLJENO (PREDIALNO) STVARNO BREME e se razdeli nepreminina, katere vsakokratni lastnik je imetnik stvarnega bremena, ostane stvarno breme v korist lastnika vsakega posameznega dela nepreminine. Doloba velja le za predialna realna bremena. Pri personalnih realnih bremenih, ki so ustanovljena v korist doloene osebe, takna situacija ni mona. e je bila namre s predialnim realnim bremenom zavarovana obveznost plaila za uporabo slunostne poti, nujne poti, ipd. ter je ob delitvi gospodujoe nepreminine ostala slunost samo na eni od novonastalih nepreminin, mora realno breme v korist drugih lastnikov novih nepreminin ugasniti. Gre torej za situacijo, ko sta obe nepreminini hkrati gospodujoe in sluee zemljie. Tudi stvarno breme je akcesorna stvarna pravica, kar pomeni, da ne more (brez terjatve) obstajati sama zase. SMISELNA UPORABA DOLOB O HIPOTEKI IN SLUNOSTIH Pri realnem bremenu imamo opravka s ponavljajoimi se izpolnitvami, ki nimajo narave glavnice. Zato se poudarja analogija z obrestmi hipotekarno zavarovane terjatve. Vrstni red stvarnega bremena se ravna podobno kot pri hipoteki. Tudi izvrba pri realnem bremenu se vodi kot pri hipoteki na zemljie in stvari, ki zemljiu pripadajo. Vendar realno breme zaradi svojega trajnejega znaaja v postopku prisilne izvrbe ne preneha. S prodajo nepreminine ne ugasnejo stvarne in osebne slunosti, stvarna bremena in stavbne pravice, ki so bile vpisane v ZK pred pravicami zastavnih upnikov, na igar predlog je sodie dovolilo izvrbo, ter upnikov zemljikega dolga. Tudi stvarno breme je mono ustanoviti zgolj na solastnikem deleu, kar pomeni, da je treba tudi v tem pogledu smiselno uporabiti doloila o hipoteki. Tudi naelo ekstenzivnosti hipoteke ne nasprotuje pravni naravi realnega bremena. XI. S T A V B N A PRAVICA

POJEM STAVBNE PRAVICE

157

Bistvo stavbne pravice je, da omogoa postavitev stavbe na tujem zemljiu, zato je lahko predmet stavbne pravice samo nepreminina. To predvsem pomeni, da mora lastnik nepreminine imetniku stavbne pravice dopustiti rabo svojega zemljia. Tudi slunost lahko upraviuje imetnika, da ima na tujem zemljiu postavljeno zgradbo, vendar je ta objekt sestavni del sluee nepreminine in lastnik gospodujoe nepreminine nima LP. Vendar je stavbna pravica asovno omejena. Po njenem prenehanju zgradba, ki je bila v asu trajanja samostojna stvar, izgubi to svojo posebno lastnost in kot vsaka druga zgradba postane v skladu z naelom superficies solo cedit sestavni del zemljia na katerem stoji. Stavbna pravica je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepreminino. Zgradba nujno pomeni, da imetnik stavbne pravice v celoti ali delno uporablja tuje zemljie. Na zgradbi, ki je zgrajena na podlagi stavbne pravice, se lahko vzpostavi tudi razmerje etane lastnine. Predmet LP v taknem primeru ni ve zgradba kot celota, ampak njeni posamezni deli v skladu s splonimi pravili, ki veljajo za etano lastnino. Stavbna pravica se uvra med skupne dele etane lastnine in pripada vsem lastnikom posameznih delov. Lastniki posameznih delov so skupaj upravienci iz naslova te stavbne pravice. Stavbna pravica jim pripada v skladu z idealnimi delei, kot jim v obiajnem razmerju etane lastnine pripada solastninska pravica na zemljiu. Najpomembneja pravna posledica, izvirajoa iz definicije stavbne pravice, je opredelitev zgradbe kot samostojnega predmeta LP. Samo zgradba zgrajena na podlagi stavbne pravice, je v asu njenega trajanja samostojen predmet lastnine in tudi drugih stvarnih pravic. V vseh drugih primerih je stavba sestavni del zemljia in v celoti deli njegovo usodo. Ker stavbna pravica imetniku zagotavlja bistveno vsebino LP na zemljiu in lastniku ostaja zgolj gola LP, stavbna pravica ni trajna. Traja lahko najve 99 let. Doloitev njenega trajanja je prepuena strankama. Kljub temu pa ne more biti dalja kot je to doloeno v zakonu. Predmet stavbne pravice je lahko le nepreminina. Praviloma bo s stavbno pravico obremenjeno zemljie, vendar se v teoriji dopua tudi stavbna pravica na stavbni pravici. Kot primer se navaja parcela velike povrine, na kateri je ustanovljena stavbna pravica, imetnik pa je ne potrebuje v celoti in na njenem delu lahko postavi zgradbo nekdo drug. Nejasno je e ali se lahko na eni nepreminini ustanovi ve stavbnih pravic. S formalnega stalia je odgovor ne, saj stavbna pravica zajame celotno nepreminino. NASTANEK STAVBNE PRAVICE Nastane samo na podlagi pravnega posla. Podlaga za nastanek stavbe pravice je najprej zavezovalni pravni posel, s katerim se lastnik zemljia zavee ustanoviti stavbno pravico. Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice je pogodba obligacijskega prava. Sklenjena mora biti v pisni obliki. Vsebovati mora: - ime lastnika nepreminine - ZK-oznako nepreminine - Natanen opis stavbne pravice - as trajanja stavbne pravice - Nadomestilo, ki ga mora imetnik stavbne pravice plaati lastniku nepreminine. Opis stavbne pravice je pomemben, ker lahko iz njega izhaja vzrok za predasno prenehanje stavbne pravice. e se stranki o njeni vsebini posebej ne dogovorijo, bomo teli, da ima imetnik stavbne pravice enaka upravienja kot uitkar in da je nanj prenesena celotna uporabna vrednost zemljia. Natanen opis je pomemben predvsem takrat, kadar si bosta lastnik zemljia in imetnik pravice delila uporabo nepreminine. Prav tako je mogo dogovor, da lahko imetnik stavbne pravice uporablja le del obremenjene nepreminine. Opis stavbne pravice se v tem pogledu nanaa samo na stavbno pravico kot omejitev LP na obremenjeni nepreminini, ne pa tudi na lastnosti zgradbe, ki naj jo zgradi imetnik stavbne pravice. Lastnosti in znailnosti zgradbe so seveda pomemben element pravnega razmerja stavbne pravice. Pomembne so tudi za lastnik obremenjene nepreminine, ki priakuje, da bo ob prenehanju stavbne pravice pridobil zgradbo z doloenimi lastnostmi in v doloenem stanju. Pomemben element pri ustanovitvi stavbne pravice je tudi doloitev nadomestila, ki ga mora plaati imetnik stavbne pravice lastniku nepreminine, torej lastniku zemljia, na katerem je stavbna pravica ustanovljena. Upnik in dolnik te obveznosti nista doloena kot osebi, ampak gre za terjatev vsakokratnega lastnika obremenjene nepreminine proti vsakokratnemu imetniku stavbne pravice. Doloanje viine nadomestila pa je predmet avtonomije strank pravnega posla. eprav je stavbna pravica praviloma odplana in zakon doloa, da se je ob njeni ustanovitvi treba dogovoriti tudi o nadomestilu, velja stalie, da se lahko stavbna pravica ustanovi neodplano.

158

Obiajno se nadomestilo dogovori v obliki periodinih plail, mogo pa je tudi dogovor, da se celotno nadomestilo plaa v enkratnem znesku (ob ustanovitvi ali ob njenem prenehanju). Razveznega pogoja kot elementa, ki bi doloal prenehanje stavbne pravice, ni dopustno uporabiti. Stavbna pravica mora biti e v trenutku ustanovitve gotovo asovno doloena, tako da je mogoe ugotoviti tudi trenutek njenega prenehanja. Stavbna pravica nastane ele z vpisom v ZK. Potrebno je ZD lastnika nepreminine, na katerem se pravica ustanavlja. Za vpis stavbne pravice se v ZK odpre poseben vloek, v katerem se oznai zveza z ZK-vlokom, v katerega je vpisana obremenjena nepreminina. Tudi v tem vloku se pooiti tevilka vloka, v katerega se vpisuje stavbna pravica. Vsaka zgradba nastane tako, da se preminine trajno povezujejo z zemljiem. e pri tem upotevamo osnovno pravilo o prirastu, lahko sklenemo, da imetnik stavbne pravice pridobi LP na zgradbi v skladu z izvedenimi deli in prirastom premine stvari ruji nepreminini, na kateri ima stavbno pravico. Posebnost LP na zgradbi pa je, da ta ni samostojno prenosljiva, ampak se prenaa skupaj s stavbno pravico. eprav to ni posebej zapisano, velja pravilo, da je imetnik LP zgradbe vsakokratni imetnik stavbne pravice. RAZPOLAGANJE S STAVBNO PRAVICO Stavbna pravica je prenosljiva premoenjska pravica. S pravnim poslom se ustanavljajo pravne posledice singularnega pravnega nasledstva. Osnova je zavezovalni pravni posel, s katerim se imetnik stavbne pravice zavee prenesti stavbno pravico na svojega pravega naslednika, zavezovalnemu pravnemu poslu pa mora slediti izdaja ZD kot razpolagalni pravni posel in vknjiba v ZK. Stavbna pravica je tudi predmet univerzalnega pravnega nasledstva in se deduje po splonih pravilih. Pri pravno poslovnih oblikah razpolaganja s stavbno pravico imetnika stavbne pravice ne omejuje poloaj lastnika nepreminine. Njegovo soglasje za razpolaganje ni potrebno. Mogo pa je dogovor, da se ustanovi pogodbena predkupna pravica v primeru prodaje stavbne pravice. To predkupno pravico je treba vpisati v ZK. Posledice prenosa so dvojne. Pravni naslednik stopi na mesto svojega prednika in prevzame vse pravice ter obveznosti, ki izvirajo iz razmerja stavbne pravice (tudi obveznost plaevanja nadomestila). Hkrati pa pravni naslednik v trenutku pridobitve stavbne pravice pridobi LP na zgradbi, zgrajeni na podlagi stavbne pravice. Stavbna pravica je lahko tudi predmet zastavne pravice. Ta lahko nastane kot pogodbena ali notarska hipoteka. Premoenjska vrednost stavbne pravice je odvisna od preostalega asa njenega trajanja in obveznosti, ki nastanejo ob njenem prenehanju. ZP na stavbni pravic je mogoe ustanoviti tudi za zavarovanje terjatev, ki zapadejo potem, ko stavbna pravica preneha. ZP se ex lege prenese na terjatev imetnika stavbne pravice na plailo nadomestila, ki jo ob prenehanju stavbne pravice pridobi proti lastniku nepreminine. ZP se v ZK vpisuje v bremenski list ZK-vloka za vpis stavbne pravice. Ker je stavbno pravico mogoe prodati, je lahko predmet izvrbe. Upniki imetnika stavbne pravice lahko predlagajo, da se izvrba opravi tako, da se proda stavbna pravica. Glede na njene lastnosti, je mogoe na stavbni pravici ustanoviti osebno slunost. Opozoriti pa velja, da takna slunost ne more trajati dlje kot stavbna pravica. e stavbna pravica preneha prej, se osebna slunost prenese na terjatev imetnika stavbne pravice na plailo nadomestila. RAZMERJE MED LASTNIKOM NEPREMININE IN IMETNIKOM STAVBNE PRAVICE Odnosi med lastnikom nepreminine in imetnikom stavbne pravice so odvisni od tega, kakna je vsebina stavbne pravice. Imetnik stavbne pravice ima v asu njenega trajanja pravico uporabljati in uivati obremenjeno nepreminino. Iz vsebine SP pa izhaja, ali lahko imetnik SP izvruje neomejeno na celotni stvari ali pa si upravienja deli z lastnikom zemljia in je pri njihovem izvrevanju omejen le na del obremenjene nepreminine. eprav se formalno SP nanaa na nepreminino v celoti, je njen obseg odvisen od dogovorjene vsebine in ima v skladu z njeno iroko definicijo lahko zelo razline razsenosti. Pogosto je vsebina SP raba in uivanje obremenjenega zemljia v celoti. Lastniku zemljia ostane le gola LP. Zato imetnika SP bremenijo tudi vsi stroki, povezani z zemljiem. Imetnik stavbne pravice ima v tem primeru pravico do izkljune rabe nepreminine, to upravienje pa mu zagotavlja tudi pravni temelj posest. Poleg rabe pa ima tudi upravienje uivanja. e zemljie daje plodove, na njih pridobi LP imetnik SP z loitvijo od matine stvari. Prav tako lahko imetnik SP pridobiva civilne plodove. Lahko odda v najem celotno nepreminino ali pa samo del zemljia in ga uporablja v preostalem delu. Pravica najemnika je v vsakem primeru vezana na as trajanja SP in preneha skupaj z njo.

159

e je vsebina SP takna, da imetniku dovoljuje postavitev zgradbe nad ali pod tujo nepreminino, imetnik SP ne potrebuje celotne uporabne vrednosti zemljia, ampak mu zadoa njen del. Zato je mogoe, da isto zemljie hkrati uporabljata imetnik SP in lastnik. V taknih primerih se mora vsebina SP natanno doloiti v poslu, s katerim se ustanovi. Dogovoriti je treba nain rabe in vzdrevanja zemeljske povrine nad stavbo, e se zgradba nanaa na del pod zemljiem. e tega ne bi storila s pravnim poslom, bi o tem odloalo sodie in pri tem upotevalo nain rabe obremenjenega zemljia. PRENEHANJE STAVBNE PRAVICE 1. REDNO PRENEHANJE STAVBNE PRAVICE Redno preneha s potekom asa, ni pa to dovolj. Treba jo je izbrisati iz ZK. Zadoa, da upravieni predlagatelj predlaga izbris. Osnovna posledica prenehanja stavbne pravice je ta, da zgradba izgubi lastnost samostojnega predmeta LP. S tem pa ponovno oivi naelo povezanosti objekta z zemljiem in zgradbo po prenehanju SP tejemo za sestavino zemljia. S tem pa nastopijo tudi druge pravne posledice. Imetniku SP s prenehanjem ugasne tudi upravienje rabe in uivanja zemljia. Zato mora prepustiti posest nepreminine kot celote lastniku. e imetnik SP tega ne stori, lahko lastnik zemljia proti njemu uveljavlja zahtevke iz naslova varstva LP. Druga posledica prenehanja stavbne pravice je obveznost lastnika nepreminine, da imetniku stavbne pravice plaa dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manje od polovice poveanja trne vrednosti nepreminine. Osnovna posledica prenehanja stavbne pravice je prirast zgradbe zemljiu, s tem pa se povea vrednost zemljia. Izhodie za izraun nadomestila je trna vrednost zgradbe v asu, ko je prenehala SP. O viini nadomestila se stranki dogovorita s pravnim poslom, s katerim ustanovita stavbno pravico. e se ne dogovorita se teje, da je bilo dogovorjeno zakonsko predvideno nadomestilo. Znesek nadomestila se lahko dogovori kot fiksen znesek ali kot odstotek poveanja trne vrednosti, ta pa ne sme biti manji od 50 %. Velja pa stalie, da pravica do nadomestila stopi na mesto prejnje stavbne pravice in ima tako kot SP prednost pred morebitnimi hipotekami na nepreminini. Terjatev zapade v plailo ob prenehanju SP in zanjo veljajo splona pravila obligacijskega prava. Upnik terjatve je zadnji imetnik stavbne pravice, dolnik pa lastnik nepreminine v asu prenehanja SP. 2. PREDASNO PRENEHANJE STAVBNE PRAVICE Predasno prenehanje na podlagi pravnega posla Lastnik nepreminine in imetnik SP se lahko o prenehanju SP sporazumeta s pogodbo, ki ima pravno naravo zavezovalnega pravnega posla, s katerim se imetnik SP zavezuje, da bo izdal ZD, s katerim bo lahko lastnik zemljia dosegel izbris SP iz ZK. Tudi v tem primeru predasnega prenehanja velja, da SP preneha ele z izbrisom iz ZK. Posebej se dogovorita o viini nadomestila, ki ga mora plaati lastnik nepreminine. Pogoj za veljavnost pogodbe o prenehanju je pisna izjava zastavnega upnika, da soglaa s prenehanjem stavbne pravice. ZU pri sklepanju ZP na SP izhaja iz priakovane dobe njenega trajanja in priakuje, da bo mogoe SP v primeru neplaila prodati za doloeno ceno. Ob prenehanju SP pa se ZP ex lege prenese na terjatev, ki stopi na njeno mesto. Posledica njegovega soglasja pa je, da se ZP prenese na terjatev imetnika SP na plailo nadomestila zaradi njenega prenehanja. Predasno prenehanje zaradi kritve Za kritev se teje ravnanje imetnika SP, ki nasprotuje njeni vsebini. Poznamo dve kritvi. Prvi primer kritve je neplaevanje nadomestila za stavbno pravico. Terjatev lastnika nepreminine na plailo nadomestila je svojevrstna, saj je k plailu zavezan vsakokratni imetnik SP, in ne tono doloena oseba. Do kritve bo prilo predvsem takrat, kadar je med strankama dogovorjeno periodino plaevanje nadomestila (zamuda z vsaj dvema obrokoma). Drug primer kritve je izvrevanje SP prek dogovorjenega okvira. Kot merilo za presojo je pomembna opredelitev vsebine SP v pravnem poslu, s katerim SP nastane. Kolikor bolj natanna je opredelitev, toliko bolj je mogoe opredeliti in sankcionirati kritveno ravnanje.

160

Prenehanje SP zaradi kritve lahko zahteva samo lastnik nepreminine. e je poloaj obrnjen in pravila skupne rabe kri lastnik zemljia, lahko imetnik SP zahteva pravno varstvo s tobo na prenehanje sedanjih in bodoih motilnih ravnanj. Lastnik nepreminine mora zahtevati prenehanje SP s tobo. Tobeni zahtevek ima konstitutivno pravno naravo in SP preneha s pravnomonostjo sodne odlobe, ki ugotovi kritev in doloi prenehanje SP. Izbris iz ZK ima le deklaratoren uinek, lastnik zemljia pa lahko svoj pravni poloaj zavaruje z zaznambo spora. Tudi v tem primeru predasnega prenehanja SP je treba odloiti o viini nadomestila, ki ga mora plaati lastnik nepreminine imetniku SP. O viini odloi sodie. VARSTVO STAVBNE PRAVICE Imetnik SP uiva pravno varstvo kot posestnik, e dejansko izvruje oblast nad nepreminino. Kot oblika pravnega varstva pride v potev predvsem opustitveni zahtevek na prenehanje ravnanja, ki pomeni kritev SP in prepoved bodoih motilnih ravnanj. Zahtevek za pravno varstvo je podoben slunostni tobi. STAVBNA PRAVICA KOT POSEBNA PRAVICA RABE JAVNEGA DOBRA Omejevanje javnega dobra s pravicami tretjih sploh ni dopustno. Oja razlaga pravi, da je omejevanje nedopustno samo, e omejitev posega v pravico splone rabe javnega dobra. Stavbno pravico je mogoe ustanoviti na javnem dobru pod pogoji javnega prava z upravno odlobo, s katero se podeli stavbna pravica na javnem dobru. Medsebojno razmerje med lastnikom javnega dobra in imetnikom SP pa se uredi po pravilih, ki veljajo za stavbno pravico, kot premoenjsko pravico civilnega prava.

161