RAZVOJ EU IN PRAVNI RED EU (2.

vaje)
Zgodovinski razvoj EU
Kaj je bil razlog za vzpostavitev povezav (predhodnic EU)? Ideja o povezovanju sledi takoj po 2. sv. vojni in
je posledica prizadevanja za svetovni mir, vzdrževanje miroljubnih odnosov. Pragmatičen pristop: če bodo
države (najprej FRA in NEM) gospodarsko povezane, bodo vojne materialno neizvedljive. Najprej so se
osredotočili na premog in jeklo ravno zato, ker sta to temeljni surovini za industrijo orožja.

Na kakšen način oziroma s katerimi mehanizmi je mogoče vzpostaviti povezavo? Kot prvi mehanizem je
bla sprejeta ekonomska integracija trga premoga in jekla (skupen gospodarski sistem, posodobljena proizvodnja
in izboljšane njene kakovosti, oskrbovanje s premogom in jeklom v enakem času za trge vseh držav članic, skupni izvoz
v tretje države, izenačeni in izboljšani pogoje delavcev v teh panogah…). Iz Schumannove deklaracije pa izhaja tudi
ideja o širšem političnem ozadju.

Izhodišče: SCHUMANOVA DEKLARACIJA (9. maj 1950); Problem? Rešitev? Vizija razvoja?

• Robert Schuman je bil francoski zunanji minister

• na politični ravni bi se vzpostavil razsodnik in predsednik, ki bi bila skupaj high authority; cilj je bila
Evropa kot federacija
• na ekonomski ravni bi vzpostavili enotno politiko gospodarjenja s premogom in jeklom, enotne cene,
ukinitev carin – za doseganje večje produktivnosti
• s poenotenim trgom bi bile vojne praktično nemogoče
• zveza bi bila odprta za vse države, ki bi želele sodelovati

EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO

→ Pariška pogodba (1950 / 1951)

• izhodišče: Schumanova deklaracija

• širši kontekst mednarodnega sodelovanja: čas je bil zelo naklonjen mednarodnemu povezovanju
(1945 ZN, 1948 NATO, ESPJ); suverena nacionalna država je doživljala krizo

Kaj je bil glavni cilj povezave? Ekonomski razvoj, dvig življenjskega standarda, višja produktivnost
proizvodnega sektorja premoga in jekla.

S katerimi mehanizmi to doseči? Odprava davkov in carin za premog in jeklo, prepoved količinskih
omejitev, prepoved diskriminacije med državami, delavci – skupni trg.

Kaj lahko razberemo o pravni naravi povezave? Institucije? Pristojnosti? Način odločanja?

- High authority oz. visoka oblast (danes Komisija) je bil glavni organ; člani visoke oblasti so že takrat
uživali popolno neodvisnost od držav članic (ima supranaconalno naravo), odločali so z večino in ne
soglasno; naloga je sprejemanje sklepov, ki so v celoti zavezujoči za države članice
- parlament oz. skupščina (common assembly) – delegati parlamentov iz držav članic – niso bili
neposredno voljeni
- svet ministrov (special council)
- sodišče

EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST ter EURATOM

→ Rimski pogodbi (1957 / 1958)

→ Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom)
→ Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS)
Ideja nove povezave EGS? Vizija je razširiti integracijo še na druga gospodarska področja – širša ekonomska
integracija in vse tesnejša povezava med narodi Evrope; »Ever closer Union«.

Kaj vse se »integrira«? Najpomembnejše novosti so prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala (= 4
svoboščine, ki so temelj trga), ideja o približevanju zakonodaje (če se zakonodaje harmonizirajo je trg bolj
učinkovit), evropski socialni sklad (fokus tudi na socialnih vprašanjih, ne samo ekonomskih). Razširitev
mehanizmov in razširitev področij.

Kakšen je položaj institucij? Skupščina – več delegiranih poslancev (danes so voljeni neposredno),
imenovani v parlament po postopku, ki ga določa vsaka članica posebej; skupščina ima svetovalno in
nadzorno funkcijo.

Način sprejemanja pravnih aktov? Najprej komisija, nato svet (= predstavniki držav članic, ki zastopajo
njihove interese) – pride do načelnega premika: od supranacionalnega organa do sodelovanja med
posameznimi državami, kjer odločanje poteka na podlagi soglasja (ne večine).

Interesi držav dobijo večo zastopanost, ni več sklicevanja na supranacionalnost – organizacija ima več
pristojnosti in zato hočejo države pri sprejemanju pravnih aktov več besede.

EVROPSKA UNIJA ter EVROPSKA SKUPNOST

→ Maastrichtska pogodba(1992 / 1993)

→ Pogodba o Evropski uniji (PEU)
→ Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES)

Ustanovitev Evropske unije; ključne spremembe:

- »označuje novo stopnjo v procesu oblikovanja vse tesnejše zveze«

- pride do TRISTEBRNE STRUKTURE – 3 politike, ki se integrirajo, streha nad njimi je EU
i. EVROPSKA SKUPNOST (širitev iz samo »gospodarske« skupnosti)
ii. SKUPNA ZUNANJA IN VARNOSTNA POLITIKA
iii. POLICIJSKO IN SODNO SODELOVANJE (najbolj problematičen z vidika politične suverenosti
držav)
- iz ekonomskega očitno na politično področje → tesnejša politična integracija + uvajanje
državljanstva EU
- vzpostavitev ekonomske in monetarne ekonomije – to sčasoma privede do uvedbe eura
- varstvo človekovih pravic: EU spoštuje EKČP (člen F)

POGODBA O EVROPSKI UNIJI ter POGODBA O DELOVANJU EVROPSKE UNIJE

→ Lizbonska pogodba (2007 / 2009) – odziv na neuspelo Pogodbo o ustavi za Evropo (2004)

→ Pogodba o Evropski uniji (PEU)

→ Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU)

Razlog za prenovo? Izboljšanje demokratične legitimnosti, transparentnosti – izboljša se vloga Evropskega

parlamenta; v pogodbi so izrecno navedene izključne in deljene pristojnosti

Ključni vidiki Lizbonske pogodbe:

• Enotna EU – ukinejo se 3 stebri

• Temeljne vrednote EU – uvede se čl. 2 PEU (prehod iz organizacije, ki želi poenotiti trg premoga in
jekla, do take, ki temelji na vrednotah)
• Razmejitev pristojnosti (čl. 3, 4, 5)
• Človekove pravice (Listina temeljnih pravic EU)
• Možnost izstopa
Tendence v razvoju? Širjenje in poglabljanje oz. »widening and deepening« (teorije evropske integracije).
Širjenje z vidika pristojnosti in v geografskem smislu. Poglabljanje v smislu, da je EU na določenih področjih
vedno bolj vplivna, sodelovanje je vedno bolj intenzivno.

Preliminarna ocena: Pravna narava EU? Ni država in ne tipična organizacija. Ključna pomanjkljivost za to, da
bi bla država je ustava.

Pravni red EU
PRAVNI VIRI

Katere pravne vire poznamo v EU? Temeljna delitev na primarne in sekundarne pravne vire:

• PRIMARNI: Pogodba o delovanju EU in Pogodba o EU, Listina temeljnih pravic EU, splošna načela EU;
primarna zakonodaja se sprejema in spreminja s soglasjem DČ
• SEKUNDARNI: nastajajo v skladu s primarnimi pravnimi viri, sprejema jih EU (288 čl.)
- zavezujoči: uredba, direktiva, sklep
- priporočila in mnenja
• izvedbeni akti

Kako nastajajo primarni in kako sekundarni? Čl. 48 PEU in čl. 288 PDEU

Člen 48 PEU in Člen 288 PDEU (gradivo)

HIERARHIJA PRAVNIH AKTOV

Izrecne določbe o hierarhiji pravnih aktov v pogodbah ni. Kako jo torej vzpostaviti? Razberemo iz
pristojnosti SEU.

Pristojnosti SEU?

- nadzira zakonitost zakonodajnih aktov, aktov Sveta, Komisije in Evropske centralne banke
- zakonitost aktov Evropskega parlamenta, organov, uradov, agencij EU s pravnim učinkom za 3. osebe
- odloča o tožbah, ki jih vloži DČ, EP, Svet ali Komisija zaradi nepristojnosti, bistvene kršitve postopka,
kršitve Pogodb
- pristojno je za predhodno odločanje o vprašanjih glede razlage pogodb in veljavnosti ter razlage
aktov institucij, organov, uradov ali agencij EU

POGODBA O EVROPSKI UNIJI

Ključna vsebina: ustanovitev EU, temeljne vrednote, cilji EU (čl. 1–3), določbe o pristojnostih (čl. 4, 5), položaj
Listine (čl. 6), omejitev/odvzem (glasovalnih) pravic (čl. 7), določbe o institucijah (čl. 13–19), okrepljeno
sodelovanje (čl. 20), pravna osebnost (čl. 47), postopek spremembe pogodb (čl. 48), vstop (čl. 49) in izstop (čl.
50).

POGODBA O DELOVANJU EVROPSKE UNIJE

Ključna vsebina: pristojnost (čl. 2–6), državljanstvo EU (čl. 20), določbe o institucijah (predvsem čl. 258–260,
263–265, 267), pravni akti Unije (čl. 288, 289, 293–297).

UREDBA IN DIREKTIVA KOT TEMELJNA ZAKONODAJNA AKTA

Uredba je podobna nacionalnemu zakonu, ker je v celoti zavezujoča. Vstopi neposredno v pravni red DČ –
zato je akt UNIFIKACIJE oz. poenotenja pravnih redov držav članic.

Direktiva pa je akt HARMONIZACIJE oz. približevanja pravnih redov držav članic. Naslovljena je na
nacionalne zakonodajalce, ki jo morajo vnesti oz. implementirat v nacionalni pravni red, pri tem pa imajo
določeno polje diskrecije. Zavezujoča ej glede cilja., ki ga je treba doseči.
Razlike med uredbo in direktivo je predvsem pri konceptu neposredne uporabljivosti (uredba je
neposredno uporabljiva po svoji naravi; direktiva načeloma ne, razen v določenih izjemah).

NAČELO AVTONOMNOSTI IN NEPOSREDNEGA UČINKA PRAVA EU (3. vaje)

MEDNARODNOPRAVNA IZHODIŠČA
Pojem mednarodnega prava
→ EU je organizacija mednarodnega prava; temelji na 2 mednarodnih pogodbah: PEU in PDEU
→ mednarodna pogodba je pogodba, ki jo med sabo sklenejo suverene države, za medsebojno povezovanje
→ mednarodno pravo je pravno območje, sestavljeno iz pravil in načel mednarodnega prava, ki določajo pravice & obveznosti,
ki jih imajo subjekti mednarodnega prava; subjekti mednarodnega prava so primarno države
→ 2 vidika mednarodnega prava. Zunanji – mednarodni in notranji
Razmerje med nacionalnim in mednarodnim pravom
→ način vstopa mednarodnega prava v nacionalni pravni red je v domeni države
→ 2 pristopa: monizem in dualizem
→ možnost sklicevanja na določbe mednarodnih pogodb v postopkih pred nacionalnimi organi je v domeni države
Problemi mednarodnega prava
• način izpolnjevanja mednarodnopravnih zavez je prepuščen državam – ni centralne izvršilne oblasti, sistem je
decentraliziran
• EU: Ali ima EU svoje organe, ki izvršujejo pravo EU v DČ? Kdo je dolžan zagotavljati izvrševanje prava EU v DČ? Vsi slovenski
državni organi
• šibki mehanizmi nadzora, sankcije

Van Gend en Loos

AVTONOMNOST PRAVA EU
→ to je ena izmed prvih zadev, ki jo je sodišče obravnavalo (1963) – po sprejetju rimskih pogodb, s katerima je
nastala EGS
→ vse sodbe so nastale v okviru postopka s predhodnim vprašanjem
- nacionalno sodišče razsoja o sporu, v katerem mora uporabiti pravo EU – če ne ve kako mora določen
člen razlagati, o tem vpraša sodišče EU
- sodišče EU je tisto, ki razlaga pravo EU – svoj odgovor pošlje nacionalnemu sodišču, ki mora t razlago
uporabiti v konkretnem primeru

Dejansko stanje: Nemško podjetje je iz Nemčije na Nizozemsko izvažalo neko molekulo; uvozna dajatev na
Nizozemsko pa se je dvignila – zato se je podjetje pritožilo, da gre za nezakonit dvig carin glede na 12. člen
EGS, ki prepoveduje dvig carin oz. dajatev z enakim učinkom.

Kaj je bilo ključno pravno vprašanje nacionalnega sodišča? Ali člen 12 Pogodbe EGS lahko učinkuje v
nacionalnem pravu oziroma ali lahko državljani na podlagi tega člena uveljavljajo posamezne pravice, ki
jih morajo sodišča varovati? Ali se lahko določba prava EU uporablja neposredno?
→ Če je odgovor pritrdilen, ali je odmera uvozne dajatve pomenila nedovoljeno povečanje v smislu
člena 12 Pogodbe EGS?

Kakšen bi bil odgovor na prvo vprašanje, če bi šlo za tipično mednarodno pogodbo? Ne.
• Kdo so stranke pogodb? Koga pogodba zavezuje? Države članice.
• Kdo odloča o uporabi mednarodne pogodbe v nacionalnem pravu? Nacionalna sodišča.

Kaj ugovarjata vladi NL in BE? SEU ni pristojno za določanje o tem ali velja neko mednarodnopravno
pravilo pred nacionalnim pravom – o tem so pristojna odločati nacionalna sodišča.

Sodišče odgovori, da ne odloča o temu, ampak samo razlaga 12. člen Pogodbe, pove, kako naj se ta člen
uporabi v vseh pravnih redih DČ.

Odločitev sodišča o prvem vprašanju:

 → določbe v Pogodbi se neposredno nanašajo na narode, posredno pa na posameznike – to izhaja že iz preambule
k Pogodbi
→ institut predhodnega vprašanja predpostavlja, da se posameznik pred nacionalnimi sodišči lahko sklicuje na
pravo EU

»Iz tega izhaja, da Skupnost predstavlja nov pravni red mednarodnega prava, v korist katerega so države,
četudi v omejenem okviru, omejile svoje suverene pravice in katerega subjekti niso samo države članice,
ampak tudi njihovi državljani.«

→ bistvo načela avtonomnosti prava EU

→ pravni red EU predstavlja novo kvaliteto, ki je ločena od drugih pravnih redov (torej DČ)

Metode razlage Sodišča?

→ sodišče primarno uporablja jezikovno razlago, če ta ni zadostna uporabi sistemsko
→ z jezikovno ponavadi razlaga le preambulo, večinoma pa akte razlaga sistemsko
→ primerjaj: Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb: 31. in 32. člen (*sprejeta šele '69)

Pomen načela avtonomnosti pravnega reda EU: Kdo določa vsebino (in s tem nadaljnji razvoj) pravnega
reda EU? Kakšna je (preostala) vloga držav članic v EU, predvsem glede na tradicionalen mednarodnopravni
pogled?

→ Pravni red sam – njegov glavni organ je Sodišče EU, ki je je samo sebi dalo pristojnost, da razlaga
pomen in učinke prava EU v DČ.
→ Ta pristojnost je bila tradicionalno pridržana nacionalnim sodiščem, sedaj pa ne določajo več učinkov
pravnega reda EU.

Pravni red EU je (relativno) neodvisen od nacionalnih pravnih redov in od DČ.

(relativno, ker DČ ostaja možnost spreminjati Pogodbo)

NEPOSREDNI UČINEK PRAVA EU

Pravni red EU je avtonomen: svoje učinke in uporabo določa pravni red sam (Pomen SEU!)

→ ergo: o načinu uporabe prava EU v nacionalnem pravnem redu odloča SEU

Kaj to pomeni za odločitev v tej konkretni zadevi? Ker PEGS sama ne določa, katere njene določbe so lahko
neposredno učinkovite, o tem odloči Sodišče. Če pravni red ne bi bil avtonomen, bi bila ta odločitev
pridržana nacionalnim sodiščem DČ! (ugovor NL, BE)

Člen 12: »Države članice med seboj ne uvajajo novih carin pri uvozu ali izvozu ali dajatev z enakim učinkom,
pa tudi ne povečujejo tistih, ki se že uporabljajo v njihovi medsebojni trgovini.«

→ Na koga je naslovljen Člen 12? Izrecno na države članice.

→ Ali se na ta člen lahko sklicuje (tudi) posameznik? Praviloma ne.
→ Katere (proti)argumente lahko razberemo iz sodbe in kako nanje odgovarja Sodišče? Če se
posameznik nebi mogel sklicevati neposredno na pravo EU, bi to izključilo njegovo sodno varstvo &
nebi mogel učinkovito uresničevati pravic, ki mu jih zagotavlja pravo EU – uporaba določb bi bila
neučinkovita.
→ Pomen Členov 169 in 170 PEGS? NL in BE vladi ugovarjata, da obstaja postopek (ki izhaja iz teh 2
členov), v katerem Komisija lahko toži DČ, če ta ne spoštuje prava EU, zato ni potrebe, da bi se morali
posamezniki neposredno sklicevati na same določbe Pogodbe. SEU pove, da se ta 2 instituta med
seboj ne izključujeta. Bolj učinkovito je, če se lahko posameznik v vsakem postopku neposredno
sklicuje na pravo EU, kot pa da Komisija sproža tožbe.

= argument UČINKOVITOSTI PRAVA EU; zelo progresivna razlaga prava EU s strani SEU

→ nacionalno sodišče mora vedno zagotovit, da se posameznik sklicuje na pravo EU

 → načelo neposrednega učinka se vedno nanaša na konkretno določbo Pogodb – ne nujno na vsako

Kateri pogoji za to, da se posameznik lahko sklicuje na določbe Pogodbe (tj. pogoji za neposredni učinek), so
razvidni iz odločitve v zadevi van Gend en Loos?

1. določba je jasna
2. brezpogojna
3. vsebuje negativno obveznost držav članic oz. ne zahteva nobenih implementacijskih ukrepov
4. države članice nimajo nobenih pridržkov
»Iz zgoraj navedenih ugotovitev izhaja, da je treba glede na smisel, strukturo in besedilo Pogodbe 12. člen razlagati
tako, da ima neposredne učinke in ustvarja individualne pravice, ki jih morajo nacionalna sodišča varovati.«

Ključno spoznanje: Posameznik se lahko v postopku pred nacionalnim organom sklicuje na posamezno
določbo (pravno pravilo) Pogodbe, če ta določba izpolnjuje pogoje za neposredni učinek.

Kako se spreminja položaj posameznikov glede mednarodnopravnih zavez držav članic EU? Posameznik
postane subjekt mednarodnega prava in lahko samostojno uveljavlja svoje pravice prava EU. Posredna
posledica je, da je učinkovitost prava EU večja.

Odločitev sodišča o drugem vprašanju:

→ sodišče samo pojasni 12. člen, nato mora nacionalno sodišče v konkretni zadevi sprejet odločitev

Ključne ugotovitve
• AVTONOMNOST = pravo EU kot svoj ustavni sistem, »nov pravni red mednarodnega prava«
• NEPOSREDNI UČINEK
→ ne gre le za skupnost držav, ampak za skupnost ljudi (P. Pescatore)
→ pogoji za neposredni učinek posamezne določbe Pogodbe
• JASNA
• NEPOGOJNA
• NE ZAHTEVA DODATNIH IMPLEMENTACIJSKIH UKREPOV (negativna obveznost)
• BREZ PRIDRŽKOV DČ

• Posledice vzpostavitve obeh doktrin

→ posameznik se lahko v postopku pred nacionalnim organom sklicuje na posamezno določbo
(pravno pravilo) temeljne Pogodbe, če ta določba izpolnjuje pogoje za neposredni učinek!
→ posameznik kot nosilec pravic na podlagi temeljnih pogodb: private (and public) enforcement
→ ključno za učinkovito in hitro integracijo (vloga Sodišča!)

Širitev neposrednega učinka

Načelo neposrednega učinka se skozi prakso SEU razvija in širi

• širitev na druge določbe primarnega prava in druge pravne akte

→ vzporedno se kriteriji za neposredni učinek rahljajo
• širitev neposrednih učinkov na različna razmerja
→ razlikovanje med horizontalnimi in vertikalnimi razmerji (in posledično med horizontalnim in
vertikalnim neposrednim učinkom)
*pri VGL gre za tipično vertikalno razmerje

DVE IZHODIŠČI:

• neposredni učinek se nanaša le na posamezno pravno pravilo (člen, odstavek, točko, alineo ...)
 • načelo neposrednega učinka ni določeno v nobenem pravnem aktu EU (uveljavljeno in ohranjano le
skozi sodno prakso SEU)

Walrave & Koch

Dejansko stanje: Nizozemska državljana, oba narekovalca ritma, v postopku pred nizozemskim sodiščem
izpodbijata pravila mednarodne kolesarske zveze, ki določajo, da morata imeti v disciplini kolesarjenja z
motornimi kolesi na srednje razdalje narekovalec ritma in njegov sotekmovalec (kolesar) državljanstvo iste
države. Trdita, da je določba Pravil Union Cycliste Internationale (UCI) o svetovnih kolesarskih prvenstvih
dirk z vožnjo za motorjem na srednje dolgih progah, po kateri mora imeti »predvozeči motociklist enako
državljanstvo kot kolesar«, ki preprečuje, da bi bila narekovalec ritma in kolesar državljana različnih držav,
diskriminatorna. Nizozemsko sodišče, pred katerim teče postopek, tega prekine in postavi predhodno
vprašanje SEU. Zanima ga, ali so pravila UCI v skladu s Členi 7, 48. in 59. Pogodbe o EGS.

Ključna vprašanja

• Za kakšen tip razmerja gre v konkretnem primeru? Gre za horizontalno razmerje (narekovalca tempa
tožita Mednarodno kolesarsko zvezo (UCI) pred nizozemskim sodiščem)
• Ali tip razmerja v konkretni zadevi vpliva na možnost sklicevanja na navedene določbe Pogodbe? Tudi
v horizontalnih razmerjih je mogoče neposredno sklicevanje na določbe prava EU.
• Kako Sodišče utemelji svojo odločitev? Argument enakega obravnavanja subjektov (če se subjekti
lahko sklicujejo nasproti državi, se lahko tudi v horizontalnih razmerjih); argument učinkovitosti
• Ali imajo navedene določbe PEGS neposredni učinek? Odvisno od pogojev.

Ključni ugotovitvi v zvezi z neposrednim učinkom (drugih) določb Pogodb:

→ neposredno učinkovite so lahko katerekoli določbe Pogodb, če izpolnjujejo pogoje za neposredni
učinek
→ določbe Pogodb so lahko neposredno učinkovite tudi v horizontalnih razmerjih

Dodatne opombe:
- zelo širok pregled določb Pogodb, ki po (kasnejši) sodni praksi SEU izpolnjujejo te pogoje
- neposredni učinek ni priznan le redkim določbam Pogodb (npr. če izrecno puščajo politično diskrecijo
DČ)
- razvoj prakse Sodišča kaže na široko razumevanje pogojev, vzpostavljenih v zadevi VGL

IZHODIŠČE: Člen 288 PDEU: »Uredba se splošno uporablja. Zavezujoča je v celoti in se neposredno
uporablja v vseh državah članicah.«

Ključni vprašanji v zvezi z uredbami:

• Kaj pomeni, da se uredba »neposredno uporablja«? Uredbe ni treba implementirat v nacionalni
pravni red, ker avtomatsko postane njegov del.
• Kakšna je razlika med neposredno uporabljivostjo in neposrednim učinkom uredb? Uredba je
neposredno uporabljiva – avtomatsko postane del nacionalnega pravnega reda. Akt, ki učinkuje
neposredno, ne postane del nacionalnega pravnega reda – posameznik se nanj lahko le sklicuje.

Orsolina Leonensio

Dejansko stanje: Tožnica (kmetovalka) zatrjuje, da je izpolnila vse pogoje za pridobitev subvencije za zakol
krav molznic, ki ji pripadata v skladu z dvema uredbama EU. Italijanske oblasti izplačilo njene subvencije
zadržijo do sprejetja ustreznih nacionalnih predpisov, ki bi zagotovili potrebna denarna sredstva za izplačilo
v skladu z uredbama. Tožnica ob opiranju na določbe Uredb pred sodiščem zahteva takojšnje izplačilo.
Italijanski sodnik prekine postopek in pošlje predhodno vprašanje, povezano z neposrednim učinkom
določb uredb.

Ključna vprašanja:
 • Ali se posamezniki v postopkih pred nacionalnimi organi lahko sklicujejo na določbe uredb? DA –
načelo neposrednosti in učinkovitosti prava EU.
• Ali lahko nacionalni organi pravice, ki izhajajo iz uredb, dodatno omejujejo ali pogojujejo na podlagi
določb nacionalne zakonodaje? Samo, če to dovoljuje/zahteva uredba sama.
• Kaj pa če je treba v proračunu šele zagotoviti sredstva za izpolnitev obveznosti iz uredb?

Kaj so ključni argumenti Sodišča?

- uredbe se morejo uporabljati enako po vseh državah članicah

- učinkovitost delovanja prava EU
- 5. čl. Pogodbe: načelo lojalnega sodelovanja – DČ morajo storiti vse kar je možno, da izvršujejo pravo
EU
- uredba ne predvideva nobenih izjem

»22. Da bi uredbe Skupnosti dosegale enak učinek za državljane vseh držav članic, so vpete v nacionalni
pravni sistem, ki mora dopustiti izvrševanje neposrednega učinka iz 189. člena Pogodbe tako, da se
posamezniki lahko nanje sklicujejo, ne da bi jih pri tem ovirale določbe ali praksa notranjega reda.«

Ključni ugotovitvi v zvezi z neposrednim učinkom uredb:

→ Uredba je neposredno uporabljiva, kar pomeni, da postane del nacionalnega pravnega reda brez
potrebe po sprejetju dodatnih nacionalnih predpisov (razen če sama določa drugače)
→ Tudi določbe uredbe imajo (lahko) neposredni učinek, tj. podeljujejo pravice posameznikom, na
katere se ti lahko sklicujejo pred nacionalnimi organi

Zaradi neposredne uporabljivosti so določbe uredb praviloma, ne pa nujno, neposredno učinkovite! V

skladu s kasnejšo sodno prasko je Sodišče sprejelo stališče, da uredbe lahko neposredno učinkujejo tudi v
horizontalnih razmerjih.

NEPOSREDNI UČINEK:
→ POGODBE
• vse določbe Pogodb, ki izpolnjujejo pogoje za neposredni učinek
• V & H razmerja
→ UREDBE
• neposredna uporabljivost: se neposredno uporabljajo v pravnih redih držav članic brez, da bi bile
prenešene v nacionalno zakonodajo & nacionalna zakonodaja ne sme omejevati pravic, ki jih
posameznikom podeljuje uredba
• določbe uredb so (lahko) neposredno učinkovite, če izpolnjujejo pogoje za neposredni učinek
(neposredni učinek)
• V & H razmerja
NAČELO NEPOSREDNEGA UČINKA – DIREKTIVE (4. vaje)
Ključna razlika med uredbo in direktivo?

Uredba se splošno uporablja. Zavezujoča je v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede cilja, ki ga je treba doseči,
vendar prepušča nacionalnim organom izbiro oblike in metod. (člen 288 PDEU)

• UREDBA je akt unifikacije/poenotenja, DIREKTIVA pa harmonizacije (= ne bo istih pravil v vseh DČ)

• uredbo ni potrebno implementirat v nacionalni pravni red – država pravic iz uredbe ne sme na
noben način pogojevat
• direktiva zavezuje DČ, sredstva prepušča državam – direktivo morajo implementirat; potreben je akt
zakonodajalca

Posledice za neposredni učinek (posameznih določb) direktiv?

- uredbe imajo lahko neposredne učinke tako v horizontalnih kot v vertikalnih razmerjih (prejšnje vaje)
- Kaj pa direktive? Načeloma ne (ne ustrezajo 3 pogojem)
→ to v resnici ni njihov namen; namen direktive je, da se implementira, sama po sebi nalaga
pozitivno obveznost. Sodišče EU določi neke pogoje.

Van Duyn
Dejansko stanje: gospa se je želela zaposliti kot tajnica v ZK; Home Office je zavrnil njeno prošnjo za vstop v
ZK, ker predstavlja nevarnost za javni interes (scientološka cerkev je družbeno nevarna) – država s tem
nasprotuje prostemu pretoku ljudi; vprašanje sodišču o razlagi Pogodbe o delovanju EU & direktivi

Katere določbe katerih pravnih aktov EU so upoštevne? Pogodba o EGS in Direktiva Sveta št. 64/221 z dne 25.
februarja 1964 o usklajevanju posebnih ukrepov, ki zadevajo gibanje in prebivanje tujih državljanov, utemeljenih z javno
politiko, javno varnostjo ali zdravjem prebivalstva (CELEX: 31964L0221).

Ali se 48. člen Pogodbe EGS uporablja neposredno, tako da posameznikom podeljuje pravice, ki jih lahko
uveljavljajo pred sodišči države članice? (člen naveden v gradivu za vaje 3)

- Ali so v tem primeru izpolnjeni vsi pogoji za neposredni učinek?

→ določba je jasna
→ vsebuje negativno obveznost države
→ 3. odstavek pravi, da se da pravico omejit – torej določbo pogojuje
- Stališče Sodišča EU? Kljub temu pa sodišče odloči drugače, ker je podvržena sodnemu nadzoru –
široko razumevanje pogojev za neposredni učinek.

Ali se Direktiva Sveta št. 64/221 lahko uporablja neposredno, tako da posameznikom podeljuje pravice,
ki jih lahko uveljavljajo pred sodišči države članice? Ali ima lahko ta direktiva neposredni učinek?

- Je neposredni učinek direktiv sploh mogoč?

→ ZK: če bi EU želela, da ima tako pravilo neposredni učinek, bi sprejela UREDBO; ZK izhaja iz
dejstva, da obstajajo razlike med uredbami in direktivami; direktiva ni uredba
→ SEU: neposredna uporabljivost ni pogoj za neposredni učinek (razlikovanje med konceptoma!)
- sodišče razlikuje med neposredno učinkovitostjo in uporabljivostjo – tu gre za
neposredni učinek;
- to da ima uredba po svoji naravi neposredne učinke še ne pomeni, da direktiva ne more
imeti podobnih učinkov (12. tč.)
→ 3 argumenti (12. tč.): (i) direktive so zavezujoče – za državo; (ii) koristen učinek bi bil
izgubljen, če se posameznik ne bi mogel sklicevati na direktivo (EFFET UTILE); (iii) argument s
predhodnim vprašanjem (nacionalno Sodišče lahko postavi vprašanje glede razlage prava EU)
 - Sklep sodišča EU?
→ v vsakem konkretnem primeru je treba ugotovit, ali so lahko direktive neposredno uporabljive
→ sodišče tu govori za vertikalna razmerja (Van Duyn se sklicuje proti državi)

Ali se Člen 3 Direktive Sveta št. 64/221 uporablja neposredno, tako da posameznikom podeljuje pravice,
ki jih lahko uveljavljajo pred sodišči države članice?
Člen 3
1. Ukrepi, utemeljeni z javno politiko ali javno varnostjo, so odvisni izključno od osebnega vedenja prizadete osebe.
2. Za sprejem takih ukrepov ne zadoščajo sami po sebi prejšnji primeri kaznovanosti za kazniva ravnanja.
3. Iztek veljavnosti identifikacijskega dokumenta ali potnega lista, ki ga je zadevna oseba uporabila za vstop v državo gostiteljico in
za pridobitev dovoljenja za prebivanje, ne upravičuje izgona z ozemlja države.
4. Vsaka država, ki je izdala identifikacijski dokument ali potni list, mora dovoliti imetniku takega dokumenta, da ponovno vstopi na
njeno ozemlje brez formalnih postopkov, tudi če dokument ni več veljaven ali če je državljanstvo imetnika sporno.

- namen člena je omejit diskrecijo držav pri odločanju o vstopu/izgonu tujcev

- (tč. 13) ta določba nalaga obveznost, ki je nepogojna
- ta določba gre v korist posameznikov, zato gre za negativno obveznost države
- iz vidika pravne varnosti je nujno, da imajo posamezniki možnost sklicevati se na to obveznost;
- določba je jasna, tudi če nebi bila, bi lahko nacionalno sodišče postavilo predhodno vprašanje (= zelo
širok pristop sodišča EU)

KLJUČNE UGOTOVITVE:
→ NEPOSREDNI UČINEK DOLOČB POGODB
široko razumevanje kriterija nepogojnosti
→ sodišče vzpostavi NEPOSREDNI UČINEK DOLOČB DIREKTIV
→ argumenti: direktiva ima zavezujoče učinke, načelo effet utile bi bilo ogroženo, argument s
predhodnim vprašanjem
→ pogoj jasnosti, nepogojnosti, negativne obveznosti
→ v zadevi Van Duyn gre za VERTIKALNO RAZMERJE

Tulio Ratti
Dejansko stanje: Ratti je imel podjetje, ki je proizvajalo topila in lake (glede tega sta sprejeti 2 direktivi) – ni
jih označeval skladno z italijansko zakonodajo, označeval pa jih je v skladu z direktivo, ki bi že morala biti
implementirana v italijansko zakonodajo, pa še ni bila (rok je potekel) + še neka druga direktiva, ki je bila
znotraj roka, ko mora biti implementirana; proti njemu so sprožili kazenske postopke, on se sklicuje, da je
ravnal v skladu s pravom EU.

Ključno pravno vprašanje? Ali se on lahko sklicuje na ti 2 direktivi – ali se lahko neposredno uporabljata
(ustrezneje: ali imata neposredne učinke)?

a. Ali Direktiva Sveta Evropskih skupnosti 73/173/EGS z dne 4. aprila 1973, zlasti pa njen 8. člen,
predstavlja določbo, ki se »neposredno uporablja« in ki posameznikom dodeljuje subjektivne pravice, ki
jih morajo nacionalna sodišča varovati?

Argumenti sodišča:

- isti kot v zadevi Van Duyn

- če DČ ni upoštevala rokov, se ne more sklicevati na neizpolnitev – zakonodaja bi že morala biti
spremenjena (22. tč.)
- Kaj sploh je razlog, za uvedbo neposrednega učinka direktiv? Da se država ne more sklicevati na
neizpolnitev obveznosti; torej je to neke vrste kazen za državo ker ni izpolnila svoje obveznosti;
država bi imela korist od kršitve prava EU
- ESTOPPEL KLAVZULA = da ustavimo nekoga, ki ni izpolnil obveznosti in imel pozitiven izplen
 - torej: posameznik se lahko sklicuje neposredno na direktive

Pogoji za neposredni učinek v zadevi Ratti? Obveznost iz direktive mora biti brezpogojna in dovolj natančna.

b. Ali se Direktiva Sveta 77/728/EGS z dne 7. novembra 1977, zlasti njen 9. člen, takoj in neposredno
uporablja, glede na negativne obveznosti, ki so bile naložene državam članicam od datuma njene
notifikacije, ob domnevi, da je na podlagi načela zaupanja v pravo posameznik ravnal v skladu z določbami
te Direktive pred iztekom roka, v katerem mora država članica ravnati v skladu z omenjeno Direktivo?

→ ključna razlika s prejšnjo direktivo je, da rok še ni potekel

→ sodišče uvede dodaten pogoj za neposredno učinkovanje direktive: rok za implementacijo mora
poteči – ni neposrednega učinka pred potekom roka za implementacijo!
→ na neposredno uporabljivost direktive se lahko sklicuje samo v vertikalnih razmerjih in navzgor –
država proti posamezniku se ne more sklicevat na neposredni učinek direktive (= kaznovanje države)
→ *obstaja možnost neposrednega učinka tudi že prej

POSLEDICE VZPOSTAVITVE NEPOSREDNEGA UČINKA DIREKTIV:

• Razlika med direktivami in uredbami?
- uredba bo učinkovala takoj, direktiva pa bo najprej puščala državi, da harmonizira pravo
- direktiva ima neposredne učinke samo v vertikalnih razmerjih & samo navzgor
• Položaj držav članic (kot »Gospodaric Pogodb«)? DČ so še dodatno sankcionirane, to je še en
mehanizem prisile – sili se jih, da implementirajo direktive
• Kakšen je položaj/vloga posameznika? Posameznik ima možnost, da se sklicuje na pogodbe &
uredbe + še direktive – še bolj se širijo posameznikove pravice
→ še en mehanizem širjenja prava EU

Becker in Marks & Spencer

Skupna točka zadev Van Duyn in Ratti: Direktive niso bile implementirane v predvidenem roku.

Kaj pa če je direktiva implementirana, a nacionalni (implementacijski) predpis še vedno ni (v celoti) v skladu

z direktivo? Oziroma: Ali se je mogoče na neposredni učinek določbe direktive sklicevati tudi po
implementaciji direktive v nacionalni pravni red?

Becker

Kaj se zgodi, ko je direktiva pravilno prenešena v nacionalni pravni red? Sklicuje se na nacionalno
zakonodajo (implementacijski predpis), NE na direktivo – v takem primeru direktiva nima neposrednih
učinkov.

Kaj pa, če implementacija ni ustrezna? Kljub implementaciji ima lahko direktiva neposredni učinek (19., 20.
& 25. tč.) – ko so določbe direktive brezpogojne in jasne.

Marks & Spencer

Argument države: po implementaciji direktive se na neposredni učinek ni več mogoče sklicevati (23. tč.).

Sodišče EU? Ponovi stališče iz zadeve Becker + doda primere, ko je direktiva pravilno implementirana, a se
ne uporablja pravilno!
 → bilo bi nekonsistentno, če bi se posameznik lahko skliceval na direktivo, ko je ta nepravilno
prenesena, ne pa tudi, ko se nepravilno uporablja – zagotovljena mora biti polna učinkovitost
direktive

Problem (z vidika učinkovitosti prava EU) ni samo neimplementacija direktive, ampak tudi
- neustrezna implementacija ter
- pravilna implementacija, a napačna uporaba v praksi
→ v obeh primerih se je mogoče sklicevati neposredno na določbe direktive
(če izpolnjujejo pogoje)

NAČELO NEPOSREDNEGA UČINKA (5. vaje)

Marshall – neposredni učinek določb direktiv v horizontalnih razmerjih
Dejansko stanje v zadevi? Ga. Marshall je bila zaposlena pri javnem organu Health Authority; ko je
dopolnila 62 let so jo odpustili, saj izpolnjuje pogoje, da lahko zaprosi za pokojnino. Ga Marshall se sklicuje
na Direktivo, ki je Britanska vlada ni implementirala. Marshall trdi, da so jo odpustili zaradi starosti in da so
pogoji za odpuščanje diskriminatorni na podlagi spola, ker je pogoj za upokojitev pri moških dopolnjenih 65
let, pri ženskah pa 62 let. Britansko sodišče je postavilo 2 predhodni vprašanji.

• Pravni problem, ki ga zadeva odpira: Ali gre za prepovedano obliko diskriminacije?

• Kakšna je vloga prava EU? Ga. Marshall se sklicuje na prvi odstavek 5. člena Direktive št. 76/207
• Člen 5: »1. Uporaba načela enakega obravnavanja v zvezi z delovnimi pogoji, vključno s pogoji, ki uravnavajo
odpuščanje, pomeni, da se moškim in ženskam zagotovijo enake možnosti brez diskriminacije na podlagi spola.«

Prvo vprašanje nacionalnega sodišča: Ali dejstvo, da je tožena stranka v skladu s svojo politiko odpustila
tožečo stranko po njenem 60. rojstnem dnevu in na podlagi tega, da je ženska, ki je dosegla običajno
upokojitveno starost za ženske, pomeni diskriminacijo, prepovedano z direktivo o enakem obravnavanju?

Odgovor Sodišča EU? Ja, gre za diskriminacijo na podlagi spola – odpuščanje pod takimi pogoji je v
nasprotju z direktivo.
→ odpuščanje ≠ upokojevanje; direktiva prepoveduje samo odpuščanje pod različnimi pogoji, ne pa tudi
upokojevanja; v rem primeru je šlo za prekinitev delovne pogodbe, zato se M. lahko sklicuje na direktivo

Drugo vprašanje nacionalnega sodišča: Ali se lahko v primeru pritrdilnega odgovora na prvo vprašanje in ob
upoštevanju okoliščin v predloženi zadevi tožeča stranka pred nacionalnimi sodišči sklicuje na direktivo o
enakem obravnavanju, ne glede na neskladnost (v primeru, če ta obstaja) med direktivo in četrtim
odstavkom 6. člena SDA?

Ugovor tožene stranke in vlade Združenega kraljestva? Direktiva ne more imeti neposrednega učinka, ker ni
dovolj jasna in določna, poleg tega pa gre za razmerje med delodajalcem in delavcem (= horizontalno).

Kaj je ključni problem v tej zadevi? V tem primeru država nastopa kot delodajalec; v razmerje z go.
Marshall vstopa neoblastno torej je v horizontalnem razmerju.

Odgovor na drugo vprašanje

Ponovimo (Van Duyn, Ratti): Kaj je ratio neposrednega učinka določb direktiv?

→ »ESTOPPEL« argument: država ne sme imeti koristi od neimplementacije direktive

Je ta argument smiseln v horizontalnih razmerjih? Ne, ker bi bile v tem primeru kaznovanje fizične in pravne
osebe, ki nimajo nič z implementacijo direktiv.
→ Na koga so naslovljene direktive (Člen 288 PDEU)? Na države članice.
Kakšen je načelen sklep Sodišča EU v zvezi s horizontalnim neposrednim učinkom? Samo proti komu se je
mogoče sklicevati na določbe direktiv?

• direktiva sama po sebi ne more nalagati obveznosti posamezniku, zato se nanjo ni mogoče
neposredno sklicevati v horizontalnih razmerjih – nima neposrednih učinkov
• tudi v primeru vertikalnega razmerja lahko direktiva učinkuje neposredno samo s stališča
posameznika proti državi, ne države proti posamezniku (»navzgor«)
»V obravnavani zadevi je torej treba preučiti, ali je treba šteti, da je tožena stranka delovala kot posameznik.«

→ Ali gre v tem primeru za horizontalno razmerje? Združeno Kraljestvo pravi, da ja.
→ Kdo je v tej zadevi tožena stranka? Država.
→ Ali je tožena stranka v tej zadevi ravnala oblastno ali neoblastno? Je to sploh pomembno (z vidika
neposrednega učinka)? SEU odloči, da so z vidika neposrednega učinka, vsa razmerja, kjer nastopa
država, vertikalna; ni pomembno ali v njih deluje oblastno ali neoblastno. V ozadju je estoppel
argument, torej da je treba preprečiti možnost države, da se lahko okoristi od neimplementacije
direktive.

Ugovor VB: V čem je problem, če toženo stranko v tem primeru štejemo za »državo«? VB ugovarja
arbitrarnost – pravni red EU arbitrarno določa, kdaj se bo pravni akt lahko uporabljal.

Kaj je odgovor Sodišča? Kriva je država; če bi implementirala direktivo v svoj nacionalni pravni sistem in
izpolnila dolžnost, ne bi bilo tega problema.

SKLEP: Široko razumevanje pojma »država« za namen razlikovanja med horizontalnimi in vertikalnimi
razmerji.
→ tu se kaže avtonomnost prava EU – ni vezano na koncepte nacionalnih prav; samo določa koncepte npr.
horizontalnih/vertikalnih razmerij

Je določba Člena 5/1 Direktive dovolj jasna in nepogojna, da se posameznik lahko neposredno sklicuje
nanjo? Ne.
Pozor: drugi odstavek Člena 5 Direktive!
»1. Uporaba načela enakega obravnavanja v zvezi z delovnimi pogoji, vključno s pogoji, ki uravnavajo odpuščanje,
pomeni, da se moškim in ženskam zagotovijo enake možnosti brez diskriminacije na podlagi spola.
2. V ta namen države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo…«

→ 1. in 2. odst. določata neke izjeme, torej določba ni brezpogojna

→ 2. odst. predvideva, da je za izpolnitev te prepovedi diskriminacije potrebno sprejeti ukrepe – država
ima pozitivno obveznost

→ vendar SEU odloči, da noben od teh 2 argumentov nikakor ne vpliva na splošno prepoved
diskriminacije, zato ta 2 argumenta nista relevantna
→ kljub temu prizna neposredni učinek Direktive

Končna odločitev Sodišča EU: »Na drugo vprašanje je torej treba odgovoriti, da se je na prvi odstavek 5. člena
Direktive Sveta št. 76/207 z dne 9. februarja 1976, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo na podlagi spola v zvezi z
delovnimi pogoji, vključno s pogoji za odpuščanje, mogoče sklicevati proti državnemu organu v vlogi delodajalca, da
bi se izognili uporabi katere koli nacionalne določbe, ki ni v skladu s prvim odstavkom 5. člena direktive.«

SKLEP: Široko razumevanje pogojev za neposredni učinek!

Faccini Dori
Dejansko stanje v zadevi? Ga. Faccini Dori sklene pogodbo o tečaju angleškega jezika, vendar si nato
premisli in želi od pogodbe odstopit. Italijanska zakonodaja pa tega ne dopušča, zato se ga. sklicuje na
Direktivo, ki ji tak odstop dopušča, a te Direktive italijanski pravni red ni implementiral.
Ključno pravno vprašanje, ki ga zadeva odpira? Postavlja se vprašanje minimalne ravni varstva pravic, ki jo
je v vsakem primeru, neodvisno od države mogoče varovati. V tem primeru pravica do odstopa od pogodbe
med dvema prirejenima strankama – država take pravice ne more omejiti, morala bi sprejeti določene
pozitivne ukrepe.

Relevantno pravo EU? Direktiva Sveta št. 85/577/EGS za varstvo potrošnika v primeru pogodb, sklenjenih
zunaj poslovnih prostorov (členi na pp-ju)

Postavljeno vprašanje: Ali je treba Direktivo Skupnosti št. 577 z dne 20. decembra 1985 šteti za dovolj
natančno in podrobno, in če je odgovor pritrdilen, ali je v obdobju med iztekom 24-mesečnega roka, ki so
ga države članice imele na voljo za uskladitev z Direktivo, in dnem, ko se je Italija z njo uskladila, lahko
povzročila učinke v razmerjih med posamezniki in italijansko državo ter v razmerjih med posamezniki?

Gre za dve ločeni vprašanji

→ izpolnjevanje pogojev za neposredni učinek

→ ali je mogoč neposredni učinek v horizontalnem razmerju

So določbe dovolj jasne in nepogojne? SEU prizna neposredne učinke direktive, kljub določeni meri proste
presoje DČ pri implementaciji.

Polje proste presoje države pri implementaciji! »Drži, da 4. in 5. člen dajeta državam članicam določeno stopnjo
proste presoje v zvezi z varstvom potrošnikov v primerih, ko prodajalec ni dal pouka, in pri določanju roka in pogojev za
odstop od pogodbe. Vendar pa to ne vpliva na natančnost in brezpogojnost določb Direktive, ki se obravnavajo v
postopku v glavni stvari. Ta okoliščina ne izključuje možnosti določitve minimalnih pravic.« (para. 17)

Horizontalni neposredni učinek določb direktiv?

Kateri problem izpostavlja nacionalno sodišče? Problem razlikovanja med vertikalnimi in horizontalnimi
razmerji je arbitraren odstop od načela zakonitosti, načela enake obravnave. Zakoni veljajo za vse enako –
tako za posameznike kot za državo.

Kako Sodišče EU utemelji svojo odločitev? 3 ključni argumenti, ki izhajajo iz obrazložitve! V horizontalnih
razmerjih ni neposrednega učinka, ker:

• ohranja se razlika med direktivami in uredbami (*pri direktivi more preteči rok za implementacijo + neposredno
učinkuje samo v vertikalnih razmerjih navzgor)
• direktive so naslovljene na DČ in ne na posameznika
• bistvo je, da se državi prepreči korist od neimplementacije

Kakšen je sklep Sodišča EU v zvezi s horizontalnim učinkom? Ni horizontalnega neposrednega učinka

določb direktiv.

Ključne ugotovitve – vmesni sklep

NI HORIZONTALNEGA NEPOSREDNEGA UČINKA DOLOČB DIREKTIV
Vendar: kako SEU razume pojem »država«?
→ tako pri oblastnem (ex iure imperii) kot tudi pri neoblastnem (ex iure gestionis) ravnanju
→ kasneje: tudi zasebna podjetja, če imajo javna pooblastila (C-188/89 Foster v British Gas)

Dodatno: SEU kasneje uvede (omejene) izjeme od prepovedi horizontalnega učinka direktiv
(C-194/94 CIA Security ter C-443/98 Unilever)
Razlogi za takšno odločitev Sodišča EU?
Problemi zaradi takšne odločitve?
Mangold – neposredni učinek splošnih načel prava EU
Kontekstualizacija: kot odziv na zadevo Faccini Dori; SEU je naredilo pomemben obvod okoli pogojev, ki jih
je postavilo…

Dejansko stanje v zadevi: Werner Mangold, star 56 let, z odvetnikom Helmom sklene pogodbo o zaposlitvi
za določen čas 8 mesecev. Nemški zakon je določal, da je, razen izjemoma (če obstaja tesna zveza s
predhodno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas z istim delodajalcem), mogoče z delavci, starejšimi od 52
let, neomejeno sklepati pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Mangold pred sodiščem uveljavlja, da možnost
sklepanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas na podlagi nemškega zakona nasprotuje določbam Direktive
2000/78 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju. Rok za prenos direktive še ni potekel.
Nemško sodišče v dvomu o razlagi prava EU pošlje predhodno vprašanje na Sodišče EU, v katerem ga
sprašuje, ali je 1. odstavek Člena 6 Direktive 2000/78 treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni
zakonodaji, ki dopušča neomejeno sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas z delavci, starejšimi od
52 let.

• horizontalno razmerje
• rok za implementacijo direktive še ni potekel

Kakšno odločitev bi pričakovali? Direktiva nima neposrednih učinkov.

Kako odloči Sodišče EU v tej zadevi? Kaj so razlogi, ki jih Sodišče EU navede v podporo svoji odločitvi?
Mangold se lahko neposredno sklicuje na direktivo, ker direktiva samo razčlenjuje splošna pravna načela
prava EU, ki imajo prednost – prepoved diskriminacije na podlagi starosti je splošno pravno načelo prava
EU, ki izhaja iz različnih mednarodnih pogodb in ustav DČ. Ne gre za neposredni učinek direktive ampak
splošnega pravnega načela

Ugotovitev: če direktiva predstavlja izpeljavo splošnega načela prava EU, lahko neposredno učinkuje v
horizontalnih razmerjih in pred potekom roka za implementacijo; (potrjeno v zadevi C-555/07 Kücükdeveci,
19. 1. 2010)

*splošna načela prava EU niso del teksta Pogodb, ampak jih je razvijalo SEU skozi svojo prakso in so se kasneje
vključevala vanje; npr. načelo transparentnosti, načelo enakosti itd.; prek teh načel so nastale ČP

»Obvod«: SPLOŠNA NAČELA PRAVA EU IMAJO NEPOSREDNI UČINEK

(horizontalno & pred potekom roka za prenos direktive, ki uresničuje neko načelo)

Dodatno: Široko razumevanje pogojev za neposredni učinek!

Ključne ugotovitve zadnjih 3 srečanj

• uveljavitev neposrednega učinka – van Gend en Loos
• širitev: druge določbe Pogodb & določbe uredb → horizontalno in vertikalno
• določbe direktiv → samo vertikalno (prepoved horizontalnega učinka)
• izjema od izjeme: splošna načela prava EU
NAČELO POSREDNEGA UČINKA OZIROMA LOJALNE RAZLAGE PRAVA EU
(6. vaje)
Von Colson in Kamann
Dejansko stanje v zadevi? Kaj je ključno pravno vprašanje? 2 socialni delavki st se želeli zaposlit v zaporu,
kjer pa ju niso zaposlili, ker se jim je zdelo, da bi dejstvo da sta ženski povzročalo težave – spolna
diskriminacija. Pritožil sta se na sodišču, ki je odločilo njima v prid, ampak sta dobili zelo majhno
odškodnino. Zato je nacionalno sodišče postavilo predhodno vprašanje Sodišču EU ali lahko onidve na
podlagi Direktive zahtevata višjo odškodnino? Ali ju mora delodajalec zaposlit?

Kakšna je vloga Direktive št. 76/207? Kakšno obveznost državam članicam ta direktiva nalaga? Direktiva
vsebuje zahtevo, da se sankcionira delodajalca, ki bi diskriminiral na podlagi spola. Država mora sama
določiti in sprejeti ukrepe, s katerimi bo dosegla ta cilj

Kakšna obveznost izhaja iz Člena 6 Direktive št. 76/207? Pozitivna obveznost države, da omogoči sodne
postopke glede neuporabe načela enakega obravnavanja.
Člen 6: »Države članice v nacionalne pravne sisteme uvedejo potrebne ukrepe, da se vsem osebam, ki se čutijo
prizadete zaradi neuporabe načela enakega obravnavanja v smislu členov 3, 4 in 5 omogoči vlaganje zahtevkov v
sodnih postopkih po tem, ko so izčrpali pravna sredstva pri drugih pristojnih organih.«

Kako Sodišče EU razume obveznost iz tega člena? Direktiva zavezuje, da zakonodajalec posamezniku
zagotovi pravico do sodnega varstva oz. učinkovitega pravnega sredstva.

Ali »simbolična« odškodnina zadošča? Ne, sankcija mora biti odvračilna in odškodnina mora ustrezati škodi,
ki je nastala posamezniku.

Ugotovitev: Odločitev nemških sodišč o »simbolni« odškodnini je v nasprotju z Direktivo 76/207

Ali je mogoče problem rešiti z uporabo načela neposrednega učinka prava EU? Ne, ker niso izpolnjeni pogoji
– direktiva ne vsebuje brezpogojne obveznosti & ni dovolj jasna (nič ne pove o odškodnini; zagotavlja samo
pravico do sodnega varstva).

Kakšno rešitev predlaga (zahteva) Sodišče EU? Nemško sodišče naj razlaga člen iz BGB-ja na način, da bo v
skladu z Direktivo.

Kakšen je pomen Člena 5 PES (danes je to Člen 4/III PDEU)? Iz tega člena izhaja načelo lojalnega sodelovanja
– države sprejemajo vse ukrepe za izpolnitev obveznosti iz Pogodbe. To je splošno načelo, ki zavezuje vse
DČ in njihove organe, da storijo vse potrebno, da se upoštevajo cilji prava EU. Prenos tega načela na razlago
sodišč = NAČELO LOJALNE RAZLAGE.

Opredelitev posrednega učinka oziroma lojalne razlage prava EU:

»26. Primerno je pojasniti, da obveznost držav članic, ki izhaja iz direktive, da dosežejo cilj, predviden z direktivo, in
njihova dolžnost, da v skladu s 5. členom Pogodbe sprejmejo vse ustrezne ukrepe, splošne ali posebne, da bi zagotovile
izpolnjevanje te obveznosti, zavezuje vse organe držav članic, tudi sodišča, v okviru njihovih pristojnosti. Iz tega izhaja,
da morajo z uporabo nacionalnega prava in zlasti določb nacionalnega zakona, ki so bile sprejete prav za izvajanje
Direktive 76/207, nacionalna sodišča svoje nacionalno pravo razlagati v luči besedila in namena direktive, da bi
dosegla cilj iz tretjega odstavka 189. člena.«
Kakšno obveznost to načelo nalaga nacionalnemu sodišču? Nemško sodišče bo moralo razložit nacionalno
pravo tako, da se vzpostavijo odvračilne sankcije, da odškodnina ustreza nastali škodi – torej mora prisodit
višjo odškodnino.

Ključne ugotovitve
DIREKTIVA LAHKO USTVARJA (posredne) UČINKE NA NACIONALNO PRAVO tudi brez načela
neposrednega učinka
Obveznost (organov) DČ: razlaga nacionalnega prava v skladu s cilji direktiv (učinkovitost – effet utile)
Pravna podlaga: Člen 5 PES (danes Člen 4/III PDEU) – za izpit si pogled ta dva člena (poz. & neg. obveznosti DČ)

Marleasing – uporaba načela posrednega učinka v horizontalnem razmerju

= pokaže kako daljnosežne učinke ima lahko to načelo v praksi

Dejansko stanje v zadevi? Družba Marleasing je predlagala ugotovitev ničnosti družbene pogodbe, s katero
je bila ustanovljena družba La Comercial. Po Španskem civilnem zakoniku so nične pogodbe brez pravne
podlage ali z nezakonito pravno podlago. Ustanovitev družbe La Commercial naj bi bila fiktivna in z njo naj
bi se ogoljufalo upnike družbe Barviesa, ki je ena izmed ustanoviteljic družbe La Comercial. Ta se sklicuje na
Direktivo, ki v . členu vsebuje taksativen seznam primerov ničnosti d.d., ne vključuje pa primera pogodbe
brez pravne podlage.

Kaj je ključno pravno vprašanje? Ali naj nacionalno sodišče uporabi španski zakon & družbo ukinejo ali
direktivo, ki še ni bila izvedena v nacionalno pravo & odločijo mimo nacionalnega prava?
»Ali je 11. člen Direktive Sveta 68/151/EGS z dne 9. marca 1968, ki ni bila izvedena v nacionalno pravo, mogoče
neposredno uporabiti za preprečitev ugotovitve ničnosti delniške družbe iz razloga, ki ni med naštetimi v navedenem
členu?«

Je v tem primeru mogoč neposredni učinek Člena 11 Direktive št. 68/151? Ne, ker gre za horizontalno
razmerje (podjetje – podjetje), kjer direktive nimajo neposrednega učinka.

Kakšen pristop ubere Sodišče EU? Reformulacija predhodnega vprašanja! Predlagana/zahtevana rešitev?
SEU se želi izogniti odločitvi, da naj špansko sodišče odloča po nacionalnem pravu, torej mimo prava EU.
Sodišče EU zato reformulira vprašanje: »špansko sodišče zanima, ali lahko špansko zakonodajo razlagajo v
skladu s pravom EU«.

Kakšne so posledice odločitve Sodišča EU v konkretni zadevi? Ni neposrednega učinka, ker gre za
horizontalno razmerje, obstaja pa možnost posrednega učinka – lojalna razlaga španske zakonodaje pravu
EU. Nacionalno sodišče je moralo v zadevi zavrnit tožbo družbe Marleasing.
»9. Iz tega izhaja, da zahteva po razlagi nacionalnega prava v skladu z 11. členom prej navedene Direktive 68/151
prepoveduje razlago določb nacionalnega prava o delniških družbah tako, da bi se lahko ugotovilo ničnost delniške
družbe iz drugih razlogov kot so tisti, ki so taksativno našteti v 11. členu zadevne direktive. ...
13. Na postavljeno vprašanje je torej treba odgovoriti, da je nacionalno sodišče, pred katerim poteka postopek s
področja, ki sodi na področje uporabe Direktive 68/151, dolžno svoje nacionalno pravo razlagati v luči besedila in
namena navedene direktive, da bi tako preprečilo ugotovitev ničnosti delniške družbe iz razloga, ki ni med naštetimi
v 11. členu.«
Kakšna bi bila razlika, če bi Sodišče EU dovolilo neposreden učinek te določbe? Posamezniku bi naložili novo
odgovornost, kar je v nasprotju s pravno varnostjo.

Ključne ugotovitve
Posredni učinek direktive tudi v horizontalnih razmerjih
„je nacionalno sodišče ob uporabi nacionalnega prava, pa naj gre za predpise, sprejete pred ali po
direktivi, to dolžno razlagati čimbolj v luči besedila in namena direktive“
Posledice posrednega učinka: dejansko lahko nadomesti neposredni učinek, kadar slednji ni mogoč

Vmesni sklep
Široko razumevanje načela posrednega učinka prava EU
• pomembno pri direktivah, ki ne izpolnjujejo pogojev za neposredni učinek
• vendar: pomembno onkraj direktiv (glej Člen 4/III PDEU)!
VSE NACIONALNO PRAVO mora biti razlagano v skladu z VSEM PRAVOM EU s strani VSEH DRŽAVNIH
ORGANOV!
Kljub temu: Pomembne omejitve uporabe načela!

Adeneler idr. – omejitve načela posrednega učinka

Kaj je namen posrednega učinka v skladu z zadevo Adeneler? Da se zagotovi polni učinek (effet utile) in cilj
direktive.

Kdaj, v povezavi z direktivami, pride v poštev posredni učinek? Posredni učinek direktive obstaja šele po
preteku roka za implementacijo & šele če neposredni učinek ni možen (torej niso izpolnjeni pogoji zanj).

V resnici pa je vrstni red obrnjen – najprej se poskuša nacionalno pravo razlagat v skladu s pravom EU, kar
je manj invaziven ukrep (še vedno se uporablja nacionalno pravo); šele, če to ne gre se pogleda ali je možno
uporabiti neposredni učinek direktive.

Katere (tri) omejitve načela neposrednega učinka izhajajo iz zadeve Adeneler?

→ SPLOŠNA PRAVNA NAČELA

»Obveznost nacionalnega sodnika, da se pri razlagi in uporabi upoštevnih pravil nacionalnega prava sklicuje na vsebino
direktive, je omejena s splošnimi načeli prava, zlasti z načelom pravne varnosti in prepovedi retroaktivnosti…” (tč. 110)

→ načelo pravne varnosti, načelo zakonitosti, prepoved retroaktivnosti

→ če bi lojalna razlaga pomenila kršitev splošnih pravnih načel, potem ni dopustna
→ npr. če posamezniku nastane nova obveznost, ki mu prej nebi je omejena njegova pravna varnost

→ Razlaga CONTRA LEGEM

»47. Obveznost nacionalnega sodišča, da se pri razlagi upoštevnih pravil svojega nacionalnega prava sklicuje na
vsebino direktive, preneha, če tega nacionalnega prava ni mogoče uporabiti tako, da bi bil dosežen rezultat, skladen s
tistim, ki je določen z direktivo. Z drugimi besedami se načela skladne razlage ne more uporabiti kot temelj za razlago
nacionalnega prava contra legem. To načelo kljub temu zahteva, da nacionalno sodišče v okoliščinah posameznega
primera upošteva celotno nacionalno pravo, zato da bi lahko presodilo, v kakšnem obsegu ga je mogoče uporabiti
tako, da ne bo dosežen rezultat, nasproten tistemu, ki je zajet v okvirnem sklepu.« (C-105/03 Maria Pupino)

→ razlaga contra legem ne dopušča lojalne razlage

→ skrajna točka, do katere lahko nacionalno pravo lojalno razlagamo je, dokler z njo ne pripišemo česa
novega, kar ne izhaja niti iz jezikovne razlage nacionalnega prava
→ nacionalna sodišča lahko pri lojalni razlagi uporabljajo samo metode razlage, ki obstajajo znotraj
njihovega pravnega reda – različna nacionalna sodišča uporabljajo različne načine razlage
→ V zvezi z direktivami: PRED POTEKOM ROKA ZA IMPLEMENTACIJO
»114. Dodati je treba, da pred iztekom roka za prenos direktive državam članicam ni mogoče očitati, da še niso
sprejele ukrepov za izvajanje te direktive v svojem notranjem pravnem redu...
115. Iz tega izhaja, da v primeru prepoznega prenosa direktive splošna obveznost nacionalnih sodišč, da notranje
pravo razlagajo v skladu z direktivo, obstaja samo po izteku roka za njen prenos.« (C-212/04 Adeneler)

Ali to pomeni, da pred potekom roka za implementacijo DČ nima nobenih obveznosti v zvezi z direktivo?
Zagotoviti mora, da se ne izvajajo ukrepi, ki bi resno ogrozili doseganje cilja Direktive, npr. sprejeti zakona,
ki bi ogrožal implementacijo direktive, sodne odločbe…

Učinki direktive na nacionalni pravni red še pred potekom roka za implementacijo:

»43. Ker je namen roka za implementacijo direktive zlasti v tem, da se državam članicam zagotovi potreben čas za
sprejetje ukrepov za prenos, tem državam ni mogoče očitati, da direktive niso prenesle v svoj pravni red pred iztekom
tega roka.
44. Kljub temu pa morajo države članice v roku za prenos sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da bo v direktivi
določen cilj dosežen ob izteku tega roka.
45. Čeprav države članice niso dolžne sprejeti teh ukrepov pred iztekom roka za prenos, pa iz drugega odstavka 5. člena
v povezavi s tretjim odstavkom 189. člena Pogodbe in iz same direktive izhaja, da se morajo v tem obdobju vzdržati
vseh ukrepov, ki bi lahko resno ogrozili doseganje cilja, ki ga določa ta direktiva.« (C-129/96 Inter-Environnement
Wallonie)

NAČELO PRIMARNOSTI PRAVA EU & ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DČ

ZA KRŠITEV PRAVA EU (7. vaje)
Costa proti E.N.E.L.
Dejansko stanje v zadevi? L. 1962 je Italija nacionalizirala produkcijo in distribucijo električne energije &
ustanovila E.N.E.L. Prej samostojne družbe so združili v E.N.E.L. Gospod Costa ni hotel plačat računa za
elektriko, ker je trdil, da nacionalizacija krši določbe Pogodbe. V zadevi pred italijanskim nacionalnim
sodiščem je Costa zahteval, da sodišče uporabi 177. člen Pogodbe o ustanovitvi in od SEU pridobi razlago
102., 93., 53. in 37. člena Pogodbe, za katere trdi, da so bili kršeni z Zakonom iz leta 1643 (o nacionalizaciji
produkcije in distribucije električne energije & ustanovitvi ENEL-a).

Kaj je ključno pravno vprašanje? Ali lahko nacionalno sodišče postavi predhodno vprašanje in se sprašuje
kaj določa pravo EU?

Kaj je glavni argument Italijanske vlade v tem postopku? Italijanska vlada trdi, da mora nacionalno sodišče
uporabiti nacionalno pravo.

Kako (v zvezi z ugovorom Italijanske vlade) odloči Sodišče EU?

→ pogodba EGS vzpostavlja lasten pravni red (še en korak dlje od Van Gend en Loos), ki zavezuje tudi
nacionalna sodišča – z vstopom v EU je postal del nacionalnih pravnih redov DČ
→ nad pravom EU ne morejo prevladat pravne določbe notranjega prava v nobenem okviru
→ tu argument lex posterior derogat legi priori ne velja – tudi, če je nacionalni akt kasnejši, ne
razveljavlja prava EU
→ NACIONALNO SODIŠČE MORA POSTAVIT PREDHODNO VPRAŠANJE

Kako sodišče utemelji svojo odločitev? Glavni argumenti Sodišča EU?

→ ni jezikovne razlage, ampak sodišče odločitev utemeljuje z vidika narave pravnega reda EU
→ odločitev izhaja iz omejitve suverenosti oz. prenosa določenih pristojnosti iz držav na EU
→ ko so DČ v svoj pravni red vključile določbe in cilje Pogodbe, so s tem same izločile možnost dajati
prednost enostranskemu in poznejšemu nacionalnemu aktu, pred pravnim redom EU
→ to bi ogrozilo njegovo moč in povzročilo, da se pravo EU ne bi v vseh DČ izvajalo enako
 → obveznosti prevzete s pogodbo bi bile pogojne

Pravna podlaga v besedilu Pogodb? 189. člen (uredba ima zavezujočo moč in se neposredno uporablja v
vseh DČ).

KLJUČNE UGOTOVITVE:
Vzpostavitev načela primarnosti prava EU
→ v primeru kolizije ima prednost pravo EU
→ tudi, če je nacionalni predpis poznejši (lex posterior)
→ „ne morejo prevladati pravne določbe notranjega prava v nobenem okviru“ (EN: „domestic legal
provisions, however framed“)
→glavni problem posebej pri DČ: to pomeni da ima pravo EU prednost pred katerimkoli pravom DČ
– tudi pred ustavnim pravom; torej ima neka direktiva/sklep prednost pred ustavo
Dokončna ločnica med pravom EU in mednarodnim pravom

Simmenthal – posledice načela primarnosti za nacionalno pravo

Dejansko stanje v zadevi? Pred sodiščem se je pojavilo vprašanje, ali so združljive s Pogodbo & nekaterimi
uredbami veterinarske in zdravstvene pristojbine, ki so bile na uvoz govejega in telečjega mesa naložene na
podlagi italijanskih zakonov o javnem zdravstvu? Nacionalno sodišče je odločilo, da naložitev teh pristojbin
ni združljiva z določbami prava skupnosti in zato je od italijanske finančne uprave zahtevalo vračilo teh
pristojbin. Finančna uprava se je zoper to pritožila. Ker gre za morebitno kolizijo med nekaterimi pravili
prava skupnosti in poznejšim nacionalnim zakonom, je o ustavnosti tega zakona odločalo še US.

Kaj je ključno pravno vprašanje? Kaj se zgodi z nacionalnim pravom, ki je v nasprotju s pravom EU? Kako
razumet učinke primarnosti na nacionalno pravo?

Kakšne so posledice načela primarnosti v skladu s stališčem Sodišča EU v tej zadevi?

→ z začetkom veljavnosti določb Pogodbe (& neposredno uporabljivih aktov) se avtomatično prenehajo
uporabljati vse veljavne določbe nacionalnega prava, ki so z njimi v nasprotju
→ & preprečuje se veljavnost morebitnega naknadnega sprejemanja nacionalnih zakonodajnih aktov,
ki bi bili nezdružljivi s pravom skupnosti (17. tč.)
→ obveznosti postavljene zelo široko

Kako pravo EU vpliva na (nasprotujoče) nacionalno pravo? Kakšno obveznost nalaga pravo EU nacionalnim
sodiščem? Pravo EU izključuje uporabo nasprotujočega nacionalnega prava. Nacionalna sodišča imajo
uradno dolžnost zavrniti uporabo vsake določbe nacionalne zakonodaje, ki je v nasprotju z določbami
prava skupnosti.

Ali lahko nacionalno sodišče počaka na odločitev ustavnega sodišča (o veljavnosti nacionalnega prava)? Ne,
sodišče ne sme čakati na odločitev ustavnega sodišča o veljavnosti nacionalnega akta.

Argumenti, s katerimi sodišče utemelji odločitev?

→ DČ so tako dolžnost brezpogojno in nepreklicno prevzele ob vstopu v skupnost
→ priznanje učinka nacionalnim zakonodajnim aktom bi ogrozilo temelje skupnosti
→ okrnjen bi bil praktičen učinek določbe 177. člena pogodbe (= argument predhodnega vprašanja)
→ effet utile
→ to zahteva polna in enaka uporaba v vseh DČ

Pomen odločitve Sodišča EU

→ PRAVO EU PREPREČI UPORABO NACIONALNEGA ORAVA – ne vpliva na veljavnost!

→ PREPOVED SPREJEMANJA NACIONALNIH PREDPISOV
 • kasneje sodišče oblikuje omiljeno stališče (»iz zgoraj navedene sodbe Simmenthal ni mogoče
sklepati, da ima neskladje kasnejšega nacionalnega pravila s pravom Skupnosti za posledico, da to
nacionalno pravilo postane neobstoječe« - tako pravilo se le en sme uporabit)

Glavno vprašanje: kako sobivajo pravne norme dveh ločenih pravnih redov?

• izhodišče: PRAVO EU IMA PREDNOST PRED NACIONALNIM PRAVOM

• posledice: NACIONALNO PRAVO SE NE UPORABI (načeloma pa ostane veljavno)
• problemi:
→ s stališča SEU je primarnost absolutna – pravo EU tudi nad ustavami DČ
→ nestrinjanje nacionalnih (ustavnih) sodišč – problem z vidika hierarhije nacionalnih pravnih
aktov & z vidika suverenosti držav, ker ima nek zunanji pravni red prednost pred temeljnim
državnim aktom
→ DČ to prednost priznavajo, dokler ne zanika njihovih temeljnih vrednot (sodba Solange)
→ spremenjen položaj nacionalnih sodišč (24. tč. obrazložitve) – s to & Van Gend en Loos sodbo mora
vsako nacionalno sodišče presoja skladnost nacionalnega prava s pravom EU; nacionalnim
sodiščem se zelo poveča moč, nad to, ki jim jo pripisuje država
→ to ni zapisano v Pogodbah! (Izjava o primarnosti)

Terminologija: primarnost ali nadrejenost? Izraz nadrejenost oz. supremacija implicira neko hierarhično razmerje
med nacionalnim in pravom EU; primarnost pa implicira umik nacionalnega prava v konkretni zadevi

Francovich in Bonifaci – vzpostavitev načela ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI

Kaj se zgodi, če po krivdi države posameznik ne more uveljavljati pravic, ki mu jih podeljuje pravo EU?

Dejansko stanje: Prva stranka Andrea Francovich je od podjetja, kjer je bil zaposlen, prejemal plačila samo
občasno, zato je vložil tožbo. Rubeža podjetja ni bilo mogoče izvesti, zato je se je stranka sklicevala na
pravico iz Direktive 80/987, da od italijanske države dobi jamstva, oz. na pravico do odškodnine. V drugi
zadevi je Bonifaci + 33 drugih delavcev izgubilo službo v podjetju, ki je šlo v stečaj in nato še 5 let po stečaju
ni prejelo poplačila, verjetno pa ga niti nebi. Zato so vložili tožbo proti italijanski republiki, kjer so se
sklicevali na enako Direktivo in zahtevali izplačilo plač za najmanj zadnje 3 mesece oz. odškodnino.

Zakonodaja potreba za uskladitev te direktive bi morala biti sprejeta do 23. oktobra 1983 – italijanska
republika pa te obveznosti ni izpolnila.

Ključni dve pravni vprašanji v zadevi?

a. Ali lahko direktive učinkujejo neposredno, če jih država še ni implementirala v nacionalni pravni red,
ker je zamudila rok?

Ali uveljavljane določbe Direktive Sveta 80/987/EGS z dne 20. oktobra 1980 o približevanju zakonodaje držav
članic o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti njihovega delodajalca izpolnjujejo pogoje za
neposredni učinek?

→ NE; direktive morajo biti brezpogojne in dovolj natančne glede jamstva

→ iz te direktive izhaja, da mora DČ organizirati ustrezen institucionalni jamstveni sistem; pri tem ima
široko diskrecijo, kako bo organizirala delovanje in financiranje jamstvenih ustanov
→ sama država pa ni subjekt, ki je dolžan plačati te terjatve; to so dolžne jamstvene ustanove, ki jih
mora država predvidet in v celoti financirat
→ problem je, da Direktiva ne identificira tistega, ki je dolžan zagotoviti jamstvo – to mora storiti
država
→ v tem konkretnem primeru pa država niti ne more biti kaznovana za nesprejetje ukrepov na način, da
mora sama poravnati terjatve pritožnikov
 → zato upravičene osebe ne morejo neposredno uveljavljati določb te direktive proti državi pred
nacionalnimi sodišči.

b. Ali in v kakšnem obsegu država odgovarja za škodo, ki jo je povzročila zaradi kršitve obveznosti iz prava
skupnosti?

Ali država lahko odškodninsko odgovarja, ker ni implementirala Direktive?

→ Sodišče EU odloči, da država lahko odškodninsko odgovarja

→ glavni argumenti Sodišča EU so effet utile & oslabljeno varstvo pravic
→ z vidika posameznika je ključno, da se mu priznajo pravice, določene z direktivami
→ sodišče odškodninsko odgovornost izpelje tudi iz sistema pogodb (35. tč.)

Pogoji za odškodninsko odgovornost (zaradi neimplementacije direktive)? (odvisno od vrste kršitve!)

1. cilj, ki je predpisan z direktivo, mora PODELJEVATI PRAVICE POSAMEZNIKOM

2. vsebina pravic mora biti DOLOČLJIVA
3. obstajati mora VZROČNA ZVEZA med kršitvijo obveznosti države in škodo oškodovancev

Kako posameznik pride do odškodnine? V postopkih pred nacionalnimi sodišči in po pravilih notranjega
pravnega reda – SEU ne predpisuje posebnih postopkovnih pravil, razen tega, da postopki ne smejo biti
manj ugodni in težji od običajnih (= država ne sme omejevat učinkovitih pravic).

Odločitev Sodišča EU v konkretni zadevi? Nacionalna sodišča morajo zagotoviti pravico delavcev, da dobijo
odškodnino.

KLJUČNE UGOTOVITVE:
• ČE NI NEPOSREDNEGA UČINKA → ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST
• uveljavlja se po nacionalnem pravu, pod pogojem ekvivalenčnosti
• pogoji za odškodninsko odgovornost
1. namen je podeliti pravice posameznikom
2. pravice so določljive
3. vzročna zveza med kršitvijo in škodo
Pomen teh odločitev:
→ z vidika posameznika – pravni položaj je še bolj zaščiten
→ z vidika države – še na en način je kaznovana

Nadaljnji razvoj odškodninske odgovornosti države članice v zadevi Brasserie du Pecheur:

→ odškodninska odgovornost velja tudi oz. še bolj, če so določbe prava EU neposredno učinkovite
→ ne glede na to, kateri organ je odgovoren
- odgovornost velja tudi za ravnanja zakonodajalca
- v kasnejši praksi tudi sodišča (C-224/01 Köbler)
→ (spremenjeni) pogoji za odgovornost zakonodajalca
- kršitev mora biti „dovolj resna“

Fratelli Costanzo – organi, ki jih zavezujejo temeljna načela

»Ali je uprava, vključno z mestno upravo, enako kot nacionalno sodišče dolžna uporabiti določbe prava
EU in se vzdržati uporabe tistih določb nacionalnega prava, ki so z njimi v neskladju?«

Odločitev in argumenti Sodišča EU? Vsi upravni organi, vključno z decentraliziranimi organi, kot so občinski,
so dolžni uporabiti te določbe.
Kako to vpliva na položaj upravnih organov? Uprava mora vedno delovat v skladu z zakoni – tu je zdaj
vzpostavljeno, da mora uporabljat še pravo EU.

Problemi?
- poznavanje prava EU v upravi; vprašanje, če vejo ali je nacionalno pravo v skladu s pravom EU
- uprava nima pristojnosti postavljat predhodna vprašanja

TEMELJNA NAČELA PRAVA EU, KI UREJAJO RAZMERJE MED EU IN DČ:

→ NAČELO AVTONOMNOSTI
→ NAČELO PRIMARNOSTI
→ NAČELO NEPOSREDNEGA UČINKA
→ NAČELO POSREDNEGA UČINKA oz. LOJALNE RAZLAGE NACIONALNEGA PRAVA
→ NAČELO ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI DČ ZARADI KRŠITVE PRAVA EU

Uporaba temeljnih načel v praksi – zadeva Dominguez:

1. predložitveno sodišče mora najprej poskusiti z lojalno razlago nacionalnega prava

2. če taka razlaga ni mogoča, mora nacionalno sodišče preveriti ali so izpolnjeni pogoji za
neposredni učinek prava EU
3. če nacionalno sodišče ne more doseči cilja, ki je določen s pravom EU, lahko oškodovana
stranka zahteva odškodninsko odgovornost države

SODIŠČE EU TER POSTOPKI PRED SODIŠČEM EU (8. vaje)

Kdo izvaja sodno funkcijo v EU? Sodišče Evropske Unije.

Katera sodišča v EU skrbijo za pravilno in enotno uporabo prava EU? Sodišče, Splošno sodišče in
specializirana sodišča.

Kakšna je vloga nacionalnih sodišč? Nacionalna sodišča aplicirajo pravo EU – predvsem s postopkom
predhodnega vprašanja.
»… mora vsako nacionalno sodišče v okviru svojih pristojnosti v celoti uporabljati pravo Skupnosti in varovati pravice, ki jih to
zagotavlja posameznikom, posledično pa ne sme uporabiti nobene določbe nacionalnega prava, ki bi lahko bila v nasprotju s pravom
Skupnosti, ne glede na to, ali je bila uveljavljena pred pravilom Skupnosti ali po njem.« (Simmenthal)

Iz katerih institucij je sestavljeno Sodišče EU? Sodišče, Splošno sodišče in specializirana sodišča (ta so bila l.
2016 ukinjena & splošno sodišče je prevzelo pristojnosti) + generalni pravobranilci

V kakšnih sestavah zaseda SEU?

- sodišče: po 1 sodnik iz vsake DČ + 8 generalnih pravobranilcev
- splošno sodišče: vsaka DČ ima 2 sodnika
- sodniki imajo mandat 6 let; potrdijo jih vlade DČ soglasno, potem ko jih država predlaga
- generalni pravobranilci se menjujejo po sistemu kroženja

Kakšen je položaj Splošnega sodišča? Obravnava in odloča na prvi stopnji – samo v določenih postopkih.

Kakšen je položaj in vloga generalnih pravobranilcev? Pomagajo sodišču – nepristransko in neodvisno javno
predstavijo obrazložene sklepne predloge o zadevah; predstavijo svoj pogled.

Katere vrste postopkov razberete iz členov v gradivu? Kaj so temeljne lastnosti vsakega izmed navedenih
postopkov? Glej: Členi 258, 259, 260, 263, 265, 267, 268, 256 in 218 PDEU

• TOŽBA ZARADI NEIZPOLNITVE OBVEZNOSTI (čl. 258-60) – vložena je lahko zoper DČ v primeru
kakršnekoli kršitve prava EU; predloži jo lahko Komisija, druga DČ ali SEU; Komisija državi najprej izda
 pisni opomin o kršitvi, država nanj odgovori, če Komisija z odgovorom ni zadovoljna izda formalno
mnenje; komaj če država še vedno ne izpolni obveznosti, se vloži tožba; Sodišče najprej izda
ugotovitveno sodbo; če država ne izvrši sodbe Sodišča, mora Komisija sprožit nov postopek, v
katerem se državi naloži plačilo pavšalnega zneska
• POSTOPEK PREDHODNEGA ODLOČANJA (čl. 267)
• NIČNOSTNA TOŽBA (čl. 263) – sodišče preverja medsebojno hierarhično skladnost znotraj pravnega
reda EU; tudi posameznik jo lahko sproži (4. odst.), s tem da je sodna praksa zelo restriktivna
• TOŽBA ZARADI NEDELOVANJA (čl. 265) – če organi EU opustijo neko dejavnost, ki jim jo nalaga
Pogodba
• ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST EU (čl. 268) – uveljavlja se pred SEU (*ločuj od tiste odškodninske
odgovornosti iz prejšnjih vaj, ki se uveljavlja pred nacionalnimi sodišči)
• Izdaja mnenja (18. čl.)

Postopek s predhodnim vprašanjem

= ključni postopek z vidika razvoja pravnega reda EU

→ cilj je zagotovit enotno in pravilno uporabo prava EU – centralizirana razlaga prava EU

→ prek sodelovanja z nacionalnimi sodišči – decentralizirana uporaba prava EU

Pristojnosti SEU v tem postopku?

→ razlaga pravo EU
→ preverja veljavnost in razlage aktov institucij, organov, uradov, agencij – to je bilo v osnovi mišljeno v
okviru ničnostne tožbe, lahko pa to počne tudi v okviru postopka s prehodnim vprašanjem

KDO LAHKO POSTAVI PREDHODNO VPRAŠANJE? (Zadeva Medisanus proti SB Murska Sobota)

- »sodišče države članice« (čl. 267 PDEU)

Dejansko stanje: splošna bolnišnica MS je razpisala javno naročilo za nakup zdravil iz plazme – ti zdravili sta
morali biti iz slovenske plazme; družba Medisanus je izpodbijala to zahtevo po slovenskem poreklu plazme
in trdila, da je v nasprotju s pravom Unije, ker je ZTM (=edini ki zbira kri v Slo) edini, ki lahko izpolnjuje to
zahtevo; bolnišnica je ta zahtevek zavrnila, Medisanus pa je zavrnitev svojega zahtevka izpodbijala pred
Državno revizijsko komisijo; ta je v postopku revizije dvomila o skladnosti zahteve bolnišnice z Direktivo
EU, ker bi lahko zahteva bolnišnice kršila načelo enakega obravnavanja in spoštovanja konkurence…

Problem: Ali Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil izpolnjuje merila, na
podlagi katerih jo je mogoče šteti za „sodišče države članice“ v smislu člena 267 PDEU?

Ali je Državna revizijska komisija (DKOM) „sodišče“? Po nacionalnem pravu NI; po pravu EU pa JE.

Kriteriji, ki institucijo opredeljujejo kot »sodišče«, pristojno postavljati predhodna vprašanja (tj. v smislu
člena 267 PDEU): (33. tč.)

→ zakonska podlaga organa – DKOM je določena z Zakonom o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja
→ stalnost organa – na podlagi tega zakona je stalna
→ obveznost njegove sodne pristojnosti – tudi sodna pristojnost DKOM je obvezna
→ kontradiktornost postopka – stranke imajo v postopku pred DKOM pravico predstaviti svoje stališče in se
izreči o navedbah drugih strank
→ uporaba pravnih pravil – DKOM je vezana na zgornji zakon + na Zakon o pravdnem postopku in na svoj
poslovnik, ki je bil objavljen v UL RS
→ neodvisnost organa – DKOM ni povezana z javnimi organi, katerih odločbe nadzira & člani te komisije imajo
jamstva primerljiva z nacionalnimi sodniki, zato je njihova neodvisnost je zagotovljena
*tu je viden problem, ki izhaja iz zadeve Fratelli Costanza: upravni organi morajo uporabljat pravo EU, a ne
morejo postavljat predhodnega vprašanja, ker niso neodvisni

KAKO POSTAVITI PREDHODNO VPRAŠANJE? (Zadeva Paint Graphos in drugi)

Ali SEU presoja utemeljenost predhodnega vprašanja? NE.

Ali SEU lahko zavrne odgovor na postavljeno vprašanje? Načeloma NE; nacionalno sodišče je tisto, ki ve, kaj
potrebuje za sprejem odločitve.

Izjeme od pravila? Sodišče lahko zavrne odločanje o predhodnem vprašanju samo, če (31. tč.):

• če je očitno, da zahtevana razlaga nima zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora
• če je problem hipotetičen
• če Sodišče nima na voljo pravnih in dejanskim elementov
• + če sodišče ne bi bilo pristojno o tem odgovarjat (npr. če bi nacionalno sodišče spraševalo o
skladnosti nacionalnega zakona z neko direktivo)

PRAVICA ALI OBVEZNOST POSTAVITI PREDHODNO VPRAŠANJE?

→ sodišča, zoper odločitve katerih ni več na voljo pravnega sredstva, so DOLŽNA postavit predhodno
vprašanje (pri nas ni vedno Vrhovno sodišče; zelo odvisno od konkretnega postopka)
→ ostala sodišča LAHKO postavijo predhodno vprašanje (2. in 3. odst. čl. 267 PDEU)
→ iz sodne prakse pa izhajata 2 izjemi

Zadeva CLIFT

Dejansko stanje? Spor med uvozniki volne in italijanskim ministrstvom za zdravje glede plačila carin oz.
podobnih dajatev za uvožene živalske proizvode; ministrstvo meni, da je odgovor tako jasen, da ni potrebe
po predhodnem vprašanju; podjetja trdijo, da se nacionalno sodišče ne more izognit predložitvi
predhodnega vprašanja, ker zoper odločitev tega sodišča ni več možno pravno sredstvo

Pravni problem? O zadevi odloča zadnjeinstančno sodišče, ki bi moralo postavit vprašanje o razlagi prava
EU – njim pa se ta akt zdi popolnoma jasen; zato postavijo predhodno vprašanje, ali morajo postaviti
predhodno vprašanje → Ali in kdaj nacionalno sodišče odloča o utemeljenosti predložitve vprašanja?

Odločitev SEU?
→ Kaj je cilj 267 PDEU?
→ sodišča, zoper odločitev katerih ni pravnega sredstva morajo postaviti predhodno vprašanje

Obstajata pa 2 izjemi/doktrini:

• ACTE CLAIRE – jasen pravni akt, ki ne potrebuje razlage

• ACTE ECLAIRE – pojasnjen pravni akt – sodišče je v zvezi s tem že odločalo

Posledice vzpostavitve teh doktrin? Doktrini vzpostavljata precedenčno naravo sodb SEU. Če je sodišče o
nekem vprašanju že odločilo, ta odločitev zavezuje tudi v prihodnjih primerih.

Zadeva Foto-Frost

Dejansko stanje? Niso obračunali uvozne dajatve, ki bi jo morali. Če hočejo uvozno dajatev obračunat
naknadno, mora dati Komisija soglasje – ga ni dala.

Pravni problem? Ali je nacionalno sodišče pristojno odločati o neveljavnosti odločbe Komisije?

Odločitev SEU? Nacionalno sodišče NI pristojno odločat o veljavnosti odločb Komisije & ostalih institucij EU.
Kdo odloča o veljavnosti prava EU? Sodišče EU
Argumenti SEU? (15., 16., 17., 18. tč.)

• glavni namen pristojnosti sodišča je zagotoviti enotnost uporabe prava skupnosti

• SEU je najbolj usposobljeno – vzpostavljen je popoln sistem pravnih sredstev in postopkov, ki sodišču
omogočajo nadzor nad zakonitostjo aktov, ki so jih sprejele institucije
• ima najboljše možnosti; institucije lahko v postopku sodelujejo in se branijo

Kako ta odločitev vpliva na postopek predhodnega odločanja? Nacionalno sodišče nikoli ne sme odločiti,
da pravo EU ni veljavno, zato mora v zvezi z veljavnostjo aktov EU postavljati predhodna vprašanja
VPRAŠANJA (tudi, če se npr. pred prvoinstančnim sodiščem postavi vprašanje ali je neka določba EU
veljavna, potem mora postaviti predhodno vprašanje).

Iz zadeve Gaston Schul izhaja, da mora nacionalno sodišče (zoper odločitev katerega ni več pravnega
sredstva) predložiti Sodišču vprašanje o veljavnosti določb uredbe, TUDI KADAR JE SODIŠČE ŽE
RAZGLASILO ZA NEVELJAVNE USTREZNE DOLOČBE DRUGE PRIMERLJIVE UREDBE.

→ širok pojem „SODIŠČE“

→ Kako postaviti predhodno vprašanje? SEU ne presoja utemeljenosti predhodnega vprašanja & ga
ne sme zavrniti (4 izjeme: ni zveze z dejanskim stanjem, hipotetičen problem, SEU nima pravnih & dejanskih
elementov; SEU ni pristojno)
→ Obveznost ali pravica postaviti predhodno vprašanje? Če ni pravnega sredstva = dolžnost; če je
pravno sredstvo = pravica.
• dve kasnejši prilagoditvi izhodiščnega pravila
CILFIT: ACTE CLAIRE in ACTE ECLAIRE
Foto-Frost: dolžnost vseh sodišč v zvezi z veljavnostjo aktov institucij

UPORABA TEMELJNIH NAČEL PRAVA EU PRED SLOVENSKIMI SODIŠČI

(9. vaje)
*na začetku v 1. členu vsakega zakona piše katere direktive so prenesene s tem zakonom

1. primer: MEDNARODNA ZAŠČITA

1. Primerjajte besedilo 2. alineje drugega odstavka 50. člena ZMZ-1 in točke b drugega pododstavka prvega
odstavka 28. člena Procesne direktive II? V čem se razlikujeta?

- ZMZ govori o samovoljni zapustitvi

- direktiva bolj jasno definira kaj je to samovoljno + dodaja »razen če prosilec dokaže, da je bilo to
posledica okoliščin, na katere ni mogel vplivati«
- direktiva daje več varstva oz. bolj specifično pove to kar določa ZMZ

2. Ali ima v primeru konflikta prednost ZMZ-1 ali Procesna direktiva II? Kako se imenuje temeljno načelo
prava EU, ki se uporabi?

- prednost ima Procesna direktiva

- NAČELO PRIMARNOSTI – v primeru konflikta prevlada direktiva

3. Ali naj sodnik Upravnega sodišča RS, ki odloča o tožbi zoper sklep o ustavitvi postopka, za razrešitev
konkretni konflikta uporabi načelo neposrednega učinka ali načelo lojalne razlage? Pojasni!

- najprej poskušamo z LOJALNO RAZLAGO – je nekako manj invazivna; načeloma DČ lahko

implementira direktivo na raznorazne načine, važno da upošteva njen cilj + lojalno razlago je bolj
enostavno uporabit, ker ni pogojev, kot so pri neposrednem učinku
 - če to ne gre poskusimo z NEPOSREDNIM UČINKOM (pogoji: določba mora biti jasna in nepogojna,
ne potrebuje nobenih izvedbenih ukrepov, državam članicam ne pušča diskrecijske pravice, vsebuje
obveznost DČ)
- to opredeli zadeva Dominguez (če o dvoje ne gre, ostane še odškodninska odgovornost)
- direktiva konkretizira omenjeno samovoljnost v našem zakonu

- sodnik bo v tem konkretnem primeru dovolil prosilcu za azil, da dokaže, da je imel opravičljive
razloge za to, da ga ni bilo na kraju bivanja
- napolnil bo koncept »samovoljno« v skladu z direktivo – lojalna razlaga

4. Ali so nacionalni upravni organi, kot je npr. Ministrstvo za notranje zadeve v tem primeru, tudi dolžni
uporabljat pravo EU?

- ja, so
- zadeva Fratelli Constanzo – neposredni učinek in zadeva Henkel – lojalna razlaga

2. primer: OBVEZNO ZAVAROVANJE V PROMETU

1. Kaj mora storiti Vrhovno sodišče, če ni prepričano v to, kako mora razlagati besedno zvezo »uporaba
vozila«?

- najprej mora pogledat v samo direktivo

- če tam ni dovolj jasno razloženo mora pregledat sodno prakso sodišča EU, če je bil ta pojem že
razložen
- če še nima odgovora, mora prekiniti postopek in SEU postaviti PREDHODNO VPRAŠANJE (ne sme
samo razložit pojma)

2. Štejemo, da »uporaba vozila« pokriva vsako uporabo vozila, ki je skladna z običajno funkcijo tega vozila.
Torej pokriva tudi uporabo traktorja kot delovnega stroja in ne zgolj, ko se traktor vozi po javni cesti. Kakšna
bo odločitev Vrhovnega sodišča v tem primeru, bo Damijan dobil odškodnino od zavarovalnice?

- ja

3. Kakšna je razlika med lojalno razlago in neposrednim učinkom z vidika vrste razmerja (horizontalno ali
vertikalno razmerje)?

- neposredni učinek imajo direktive lahko samo v vertikalnem razmerju (dihotomija horizontalno-
vertikalno je v resnici vezana samo na direktive) + samo navzgor (ker deluje kot kazen za DČ & ne
more posameznik nosit posledic za ne(pravilno/učinkovito) implementacijo direktive)
- pri lojalni razlagi ni pomembno za kakšno razmerje gre – vertikalno ali horizontalno
- tudi uredbe in temeljne pogodbe veljajo v vseh razmerjih

4. Kaj bo pravna podlaga za odločitev VSRS, Direktiva ali ZOZP? Katero temeljno načelo prava EU bo pri tem
uporabilo VSRS? Pojasni!

- ZOZP
- načelo lojalne razlage

3. primer: DEDOVANJE

1. Primerjajte prvi in drugi odstavek 177. člena ZD s 4. členom Uredbe. V čem se razlikujeta?

- po ZD je pristojno slovensko sodišče, po uredbi pa nemško sodišče

2. Kateri pravni akt prevlada: ZD ali Uredba? Zakaj?

- prevlada uredba, zaradi načela primernosti

3. Ali je načeloma možna lojalna razlaga nacionalnega prava v luči uredbe EU ali je lojalna razlaga vezana
zgolj na direktive? Kaj pa v tem konkretnem primeru, ali je lojalna razlaga možna?

- lojalna razlaga je načeloma možna tudi pri uredbah

- v tem primeru ni možna, ker je ZD jasen in ne dopušča take razlage, da bi bilo pristojno sodišče v
Nemčiji

4. Uredb za razliko od direktiv države članice ne prenašajo v nacionalne pravne rede. Kako se imenuje
temeljno načelo prava EU, ki govori o tem?

- načelo NEPOSREDNE UPORABLJIVOSTI

5. Ali države članice lahko implementirajo uredbo? Ali je dopustna taka praksa, kjer DČ vse uredbe
implementira, da se ne ukvarja z EU & uporablja samo zakone?

- nikjer izrecno ne piše da DČ ne smejo tega počet

- zadeva Fratelli Variola – izgubi se stik s pravom EU
- argument učinkovitosti in enotne uporabe preprečujejo to taktiko držav

6. V skladu s 125. členom Ustave so sodišča pri odločanju vezana na ustavo in zakon. Okrajni sodnik v
Kočevju meni, da je na podlagi 125. člena Ustave dolžan uporabiti ZD, ne pa Uredbe, saj pri odločanju ni
vezan nanjo. Ali je njegovo razmišljanje pravilno? Pojasni!

- ne, vezan je tudi na pravo EU

- podlaga je 3.a člen

4. primer: ŠTIPENDIJA

1. Prvi odstavek 57. člena ZŠtip je bil sprejet leta 2007, tj. po vstopu Slovenije v EU 1. 5. 2004, ko je za
slovenska sodišča postala zavezujoča določba 45. člena PDEU in njena razlaga s strani SEU. Sklad meni, da je
zaradi temeljnega razlagalnega pravila, da kasnejše pravilo razveljavi prejšnjega (lex posterior derogat legi
priori), treba uporabiti prvi odstavek 57. člena ZŠtip in ne 45. člena PDEU. Ali ima prav? Se je o tem
vprašanju SEU že izreklo?

- ne, nima prav – načelo, da kasnejše pravilo razveljavi prejšnjega tu ne velja

- o tem se je izreko v zadevi Costa v. ENEL (vaje 7)

2. Ali je določbo prvega odstavka 57. člena ZŠtip možno razlagati tako, da bi bila skladna z zahtevami
določbe 45. člena PDEU in njene razlage s strani SEU?

- Ne – država ima legitimen interes za tako določbo; problem pa je, da je 30-dnevni rok prekratek
- Razlaga ni mogoča, er se ne da nekega roka razložit drugače, je jasen

3. Na katero temeljno načelo prava EU se sklicuje Živa?

- sklicuje se na načelo neposrednega učinka

4. Okrožno sodišče v Ljubljani meni, da je prvi odstavek 57. člena ZŠtip v nasprotju s 3.a členom Ustave, ker
ni skladen s 45. členom PDEU. Zato prekine postopek in od Ustavnega sodišča zahteva oceno ustavnosti
prvega odstavka 57. člena ZŠtip. Ali je ravnalo pravilno? Pojasni!

- ni ravnalo pravilno
- nacionalna sodišča ne smejo čakat, da drug organ odloči – po uradni dolžnosti lahko zavrnejo
uporabo vsake določbe, ki je v neskladju s pravom EU
- zadeva Simmenthal (vaje 7) – nacionalni sodniki ne smejo zahtevat razveljavitve od pristojnega
organa; določbo morajo spregledat in neposredno uporabit pravo EU
5. primer: ODGOVORNOST TURISTIČNE AGENCIJE

1. Slovensko pravo (892. člen OZ) turistični agenciji nudi možnost ekskulpacije, Direktiva pa take
ekskulpacije ne dovoljuje. Imamo torej konflikt med pravom EU in slovenskim pravom. Katero temeljno
načelo pride v poštev za razrešitev konflikta in katero pravo prevlada?

- načelo primarnosti prava EU

- prevlada pravo EU

2. Sodišče želi za odločitev v tem primeru neposredno uporabiti Direktivo. Ste odvetnik agencije v postopku.
S kakšnimi argumenti bi lahko nasprotovali neposrednemu učinku direktive?

- gre za horizontalno razmerje med strankama, kjer direktiva ne učinkuje

- direktiva ne more ustvarjat obveznosti za posameznike (agencije), lahko samo za države (zadeva
Marshall in Faccini Dori)
- 5. člen direktive tudi sicer ne izpolnjuje pogojev za neposredni učinek (jasnost, nepogojnost,
negativne obveznosti)

3. Sodišče uspete prepričati, da se direktiva ne more uporabiti neposredno. Sodnik vam nakaže, da bi lahko
uporabil načelo lojalne razlage. Kakšno argumentacijo bi zavzeli, da bi to preprečili?

- argument pravne varnosti

- CONTRA LEGEM – z nacionalnimi razlagalnimi metodami ne moreš pridet do rezultata, ki ga zahteva
pravo EU
- problem je, da če bi nacionalni sodnik/organ razlagal tako široko, kot bi ustrezalo contra legem bi
postal zakonodajalec

4. Zadeva pride pred Vrhovno sodišče, ki odloči, da agencija ni dolžna plačati odškodnine, ampak da škodo
nosi Ana. Kaj lahko stori Ana?

- zahteva odškodninsko odgovornost države zaradi nepravilne implementacije direktive

- 3 pogoji: cilj, ki je predpisan z direktivo, mora podeljevati pravice posameznikom; vsebina pravic
mora biti določljiva; obstajati mora vzročna zveza med kršitvijo obveznosti države in škodo
oškodovancev

DODATNO: Kaj pa če Vrhovno sodišče 892. člen OZ lojalno razloži in odloči, da je agencija dolžna plačati
odškodnino. Kaj bi svetovali agenciji, da naredi? Odškodninska odgovornost države zaradi napačne uporabe
prava EU pred nacionalnimi sodišči

6. primer: NADOMESTILO ZA NEIZRABLJEN DOPUST

1. Sodišče je pri svoji odločitvi uporabilo načelo lojalne razlage. 164. člen ZDR-1 je razložilo v duhu Direktive
in prakse SEU. Ali je ravnalo pravilno? Pojasni!

- ne, saj je bilo contra legem

2. Ali člen 7(2) neposredno učinkuje v predmetni zadevi? Kaj pa sodbe sodišča EU? Zakaj?

- ne, ne učinkuje neposredno

- niti sodbe sodišča EU
- ker gre za horizontalni odnos

3. Posledica lojalne razlage v konkretnem primeru je, da je delodajalec dolžan plačati nadomestilo za
neizplačan letni dopust. Kaj lahko stori delodajalec?

- odškodninska odgovornost države zaradi napačne uporabe prava EU pred nacionalnimi sodišči
4. Štejemo, da je sodišče odločilo, da delodajalec ni dolžan plačati nadomestila za neizrabljen letni dopust.
Kaj lahko stori delavec?

- odškodninska odgovornost države, zaradi nepravilne implementacije direktive

5. Ali se odgovor na 2. vprašanje v čem spremeni, če bi bil Sandijev delodajalec Ministrstvo za javno
upravo? Kaj pa če bi bil zaposlen pri UKC Ljubljana?

- da, neposredni učinek direktive bi lahko bil podan, ker gre za vertikalno razmerje
- zadeva Marshall

7. primer: KAZENSKO PRAVO

1. Na katero temeljno načelo prava EU bi se Jure lahko skliceval v tem primeru? Pojasni!

- načelo lojalne razlage ni možno

- načelo neposrednega učinka?

VARSTVO TEMELJNIH PRAVIC EU (10. vaje)

Terminološki opombi
→ temeljne pravice = človekove pravice
→ temeljne pravice ≠ temeljne (ekonomske) svoboščine (4: kapital, blago, osebe, storitve)

Ali EU zagotavlja varstvo človekovih pravic? Ja.

Kateri pravni akti so z vidika varstva ČPTS relevantni za DČ EU? Listina EU o temeljnih pravicah, EKČP,
ustave držav članic (preko prava EU lahko posamezniki dosežejo tudi varstvo, ki ga zagotavljajo ustave
drugih DČ), oba mednarodna pakta na ravni združenih narodov.

Ali je varstvo ČPTS del prava EU že od začetka razvoja EU? Ne. Do l. 1992 (Maastricht) ni bilo nobene
podlage. L. 2007/9 je sprejeta še Listina EU.

Namen današnjih vaj: faze v razvoju

Razvoj temeljnih pravic v praksi SEU

Izhodišče: v Pogodbah ni (bilo) določb o ČPTS

→ V čem je problem, če EU ne varuje ČPTS? Temeljna ideja konstitucionalizma je, da mora biti oblast
zamejena z nekaterimi pravili, med drugim temeljnimi človekovimi pravicami. Glede na to, da velja
primarnost prava EU, to velja tudi nad ustavo, ki bi bila edini vir človekovih pravic. Torej bi se ČP
lahko varovale samo z upoštevanjem nacionalne ustave, kar bi kršilo načelo primarnosti prava EU.
→ Je takšna situacija z vidika DČ sprejemljiva? Ne.
→ Kako nasloviti ta problem?
→ Kaj bi (v tej fazi razvoja) storili, če bi menili, da so vam na podlagi pravnega akta EU kršene vaše
človekove pravice? Kakšno težavo odpira ta rešitev?

Zadeva Stork v High Authority of ECSC

Ključni del odločitve z vidika ČPTS: »4. The applicant considers that a misuse of powers or an infringement of the
Treaty sufficient to justify the annulment of the contested decision is to be found in that the High Authority wrongly
failed to take account of the fact that the decisions in question had to be assessed from the point of view of German
law, by virtue of which they were void. That argument is unfounded.
(a) Under Article 8 of the Treaty the High Authority is only required to apply Community law. It is not competent to
apply the national law of the Member States. Similarly, under Article 31 the Court is only required to ensure that in the
interpretation and application of the Treaty, and of rules laid down for implementation thereof, the law is observed. It
is not normally required to rule on provisions of national law. Consequently, the High Authority is not empowered to
examine a ground of complaint which maintains that, when it adopted its decision, it infringed principles of German
constitutional law (in particular Articles 2 and 12 of the Basic Law)«

Moj zelo bogi prevod:

- pritožnik: HA neupravičeno ni upoštevala dejstva, da bi morale biti odločitve obravnavane z vidika
nemškega nacionalnega prava – na podlagi tega prava bi bile neveljavne, zato mora biti odločitev HA
neveljavna
- iz 8 čl. Pogodbe izhaja, da je HA pristojna uporabljat samo pravo Skupnosti, ne pa nacionalnega
- glede na 31. čl. je Sodišče EU pristojno nadzorovati interpretacijo in uporabo Pogodb ter spoštovanje
implementacijskih pravil – praviloma ne odloča o določbah nacionalnega prava
- posledično HA ni pristojna preučevati podlage za pritožbo glede tega, da je HA kršila načela
nemškega prava, ko je sprejela določeno odločitev

Vzdržnost takega stališča?

Zadeva Internationale Handelsgesellschaft

Pravni problem v zadevi? 2 uredbi urejata sistem varščine (sistem izvoznih dovoljenj in varščina), ki naj bi bil
po mnenju predložitvenega sodišča, v nasprotju z nekaterimi načeli, ki izhajajo iz nemške ustave (svoboda
delovanja in razpolaganja, gospodarska svoboda ter sorazmernost) → ta sistem varščine naj bi pretirano
posegal v svobodo prostega razpolaganja pri trgovanju; Ali se lahko veljavnost aktov Skupnosti presoja
tudi z vidika pravil in temeljnih načel nacionalnega prava?

Kakšen je (tokrat) odgovor SEU? Je mogoče uveljavljati nacionalno pravo v povezavi z veljavnostjo prava
EU?
→ Veljavnost aktov institucij Skupnosti je mogoče presojati samo po pravu Skupnosti.
→ Sklicevanje na neskladje akta Skupnosti s temeljnimi pravicami nacionalnih ustav ne more vplivati na
veljavnost akta.
→ razlog enotnosti in učinkovitosti prava EU
→ pravo ki izhaja iz Pogodbe je samostojen vir Prava, daje podlago Skupnosti (če bi ga presojali z vidika
nacionalnega prava bi postalo vprašljivo)

Rešitev, ki jo vzpostavi SEU? (*prvič že v zadevi C-29/69 Stauder) Kakšen je pravni status temeljnih pravic v EU?
Od kod izvirajo?

• temeljne pravice so sestavni del splošnih pravnih načel, ki jih varuje SEU
• izvirajo iz skupnega ustavnega izročila DČ ter iz ciljev Skupnosti
• SEU tukaj ustvari/vzpostavi človekove pravice kot del prava EU in podvrže vse akte EU tem pravicam;
avtonomen standard ČP; iz ustav držav članic je treba črpat te pravice in jih potem take varovat

Končna odločitev v zadevi? Vprašljivi Direktivi sta veljavni – Sodišče ni našlo nobene temeljne človekove
pravice, ki bi vplivala na njuno veljavnost.

Nemško sodišče je moglo spoštovat načelo primarnosti in je odločilo kot je reklo SEU. Potem je zadeva
prišla na nemško ustavno sodišče in je prišlo do zadeve Solange I. – dokler EU ne bo vzpostavila zadostnega
varstva ČP, jih bodo nacionalna sodišča varovala po nacionalnih ustavah.

Zadeva NOLD proti Komisiji

Za kateri postopek gre? Ničnostna tožba.

Dejansko stanje in pravni problem? Gospodarska družba Nold se ukvarja z grosističnim trgovanjem s
premogom in gradbenim materialom; Komisija je z odločbo dovolila trgovski pisarni porurskih
premogovnikov, da sklene 2-letno pogodbo za nakup velike količine premoga, večje kot je njen letni obseg
sedaj. Taka odločba Komisije izključuje družbo Nold iz neposredne dobave premoga in ogroža njen obstoj.
Nova pravila družbi Nold zmanjšujejo lastninsko pravico in pravico do svobodnega odpravljanja poklica, ki
sta varovani z Ustavo Zvezne republike Nemčije, z ostalimi ustavami DČ in z mednarodnimi pogodbami,
zlasti EKČP.

Odločitev SEU? V čem se obrazložitev razlikuje od zadeve Internationale Handelsgesellschaft?

- Sodišče je povedalo, da je lastnina varovana v vseh ustavah DČ in vse ustave na podoben način
zagotavljajo svobodo dela, trgovanja in drugih poklicnih dejavnosti
- tako zagotovljene pravice pa niso absolutno varovane – omejene so z javno koristjo oz. splošno
koristjo Skupnosti (SEU pogleda v ustavni red DČ in EKČP)
- SEU vzpostavi kot vir ČP tudi mednaroden pogodbe
- prikrajšanost družbe Nold je posledica gospodarskega razvoja (upadanje proizvodnje premoga), ne pa
toliko odločbe Komisije

Končna odločitev v zadevi? Imamo standarde, ampak niso bili kršeni.

Vmesni sklep:
→ SEU vzpostavi DOKTRINO VARSTVA ČLOVEKOVIH PRAVIC
→ temeljne pravice so del splošnih pravnih načel EU
→ vir temeljnih pravic so
• ustavne tradicije DČ
• mednarodni dokumenti, predvsem EKČP
→ v obeh zadevah se presoja veljavnosti akta EU in SEU zavrne očitke

Zadeva Liselotte HAUER proti Land Rheinland-Pfalz

Opredelitev dejanskega stanja v zadevi: Ga. Hauer je hotela na svojem zemljišču zasaditi trte – za to je
potrebovala dovoljenje upravnega organa, ki ga je najprej zavrnilo, ker zemljišče naj ne bi bilo primerno za
vinograd. Podala je ugovor in med presojo ugovora je bla sprejeta Uredba, ki je za 3 leta prepovedovala
sajenje vinske trte. Upravni organ je njen ugovor zavrnil, ker je zemljišče neprimerno + zaradi te nove
Uredbe. Ga. Hauer je nato vložila še tožbo in upravni organ je na podlagi izvedenskega mnenja in
sporazumov z lastniki sosednjih zemljišč dovolil gojenje trte na njenem zemljišču. Ostala je še prepoved iz
Uredbe, za katero je ga. Hauer trdila, da krši njeno lastninsko pravico in pravico do svobodnega opravljanja
poklica, ki ju zagotavlja nemška ustava.

Pravno vprašanje, ki ga odpira zadeva?

→ Ali je potrebno Uredbo razlagati tako, da razglaša splošno prepoved, tudi za zemljišča, ki so primerna
za gojenje vinske trte?
→ Če ja, ali je Uredba veljavna v Zvezni republiki Nemčiji, glede na to, da je nezdružljiva s temeljnimi
pravicami, ki jih zagotavlja nemška ustava?

Na kakšen način SEU pristopi k reševanju pravnega vprašanja? Koraki v presoji SEU?

- sklicuje se na Handelsgesellschaft in ponovi, da je mogoče kršitev temeljnih pravic presoditi le v

okviru prava Skupnosti, ne pa z vidika nacionalnega prava; glede na skupno vsebino ustav DČ in na
mednarodne pogodbe (EKČP)
- vprašanje glede LP: najprej pogleda v EKČP, ki dovoljuje omejevanje LP do mere, za katero država
meni, da je potrebna za varovanje splošnih interesov (19. tč.)
- potem pogleda še v ustavna pravila in prakse držav – ugotovi, da tudi ustave dovoljujejo
zakonodajalcem, da urejajo LP v skladu s splošnim interesom, nalagajo določene obveznosti,
upoštevajo njeno družbeno funkcijo, socialno pravičnost… ugotovijo tudi, da je to uresničeno v
zakonodajah & vse vinorodne države imajo zakonodajo o sajenju vinske trte, sortah, pridelavi →
samega določanja omejitev z Uredbo ni mogoče izpodbijati
 - Ali je cilj legitimen? Ali omejitve, ki jih uvaja uredba nesorazmerno in nedopustno kršijo bistvo LP
(vprašanje sorazmernosti)?
- Cilj Uredbe (= splošna prepoved novih nasadov ne glede na kakovost zemljišča) je zaustavitev
povečevanja presežkov letin & izvajanje strukturne politike, ki spodbuja visokokakovostno
proizvodnjo; + je začasne narave → omejitev zasleduje splošni interes in ne predstavlja nepotrebnih
omejitev LP
- glede vprašanja omejitve svobode opravljanja poklica vinogradnika pove, da te svoboščine Uredba
neposredno ne omejuje, v konkretnem primeru pa je omejitev upravičena iz istih razlogov kot LP

Ponovno: presoja veljavnosti prava EU

→ SEU relativno natančno analizira EKČP in nacionalne ustave & se ukvarja s človekovimi pravicami
(podobno kot nacionalna sodišča)

SEU opravlja kontrolo aktov EU z vidika spoštovanja človekovih pravic! Pozor: kakšno je bilo prvotno
stališče!

Zadeva ERT

Opredelitev dejanskega stanja v zadevi: ERT je grška nacionalna radiotelevizija, ki ji je država podelila
številne koncesije in med drugim prepovedala, da bi kdorkoli drug brez dovoljenja ERT opravljal enako
dejavnost. Lokalna informativna družba DEP in župan Soluna sta začela predvajati televizijske oddaje, zato
je ERT na podlagi teh zakonskih jamstev sprožila sodni spor in zahtevala, da se prepove njuno dejavnost, s
katero posegata na področje ERT-ja. DEP in župan sta se sklicevala predvsem na pravo Skupnosti (Pogodba
EGS) in EKČP.

Pravno vprašanje, ki ga odpira zadeva? Ali mora nacionalno sodišče presojati skladnost nacionalne
zakonodaje tudi z EKČP, ki spada v okvir prava EU?

V čem je ključna razlika v primerjavi z vsemi ostalimi prejšnjimi zadevami? V prejšnjih zadevah se je
spraševalo o veljavnosti aktov Skupnosti; tu pa je vprašanje veljavnosti nacionalne zakonodaje – standardi
varstva ČP po pravu Skupnosti veljajo tudi za države članice, ne samo za EU. Glede na sam razvoj ČP v
okviru EU je to prelomno (Solange, Handelsgesellschaft). Spet poseg v pristojnosti DČ – pravo EU jim diktira
standard varstva ČP.

Odločitev SEU? Nacionalna sodišča morajo pri presoji upoštevati vsa pravila prava Skupnosti, vključno z
načeli, ki izhajajo iz EKČP.

Ključna ugotovitev: TEMELJNE PRAVICE PRI DELOVANJU NE OMEJUJEJO SAMO EU, AMPAK TUDI DČ!

Kaj je bil razlog, da je SEU sploh uvedlo temeljne pravice v pravni red EU? Pritisk DČ; ni vzdržno, da EU
varuje ekonomske svoboščine, človekove pravice pa ne.

V čem bi lahko bil problem z vidika DČ? EU določa raven varstva človekovih pravic državam članicam.

Kodifikacija sodne prakse SEU

Lizbonska pogodba – ključna določba: člen 6 PEU (*glej tudi člene 2, 7 in 49 PEU)

• Kje v določbi najdemo ugotovitve iz prejšnjih odločb? 3. odstavek 6. člena.

• Kakšna je vloga EKČP v pravu EU? Pravo EU varuje vse pravice in svoboščine, ki jih določa EKČP.
• Kateri so viri ČPTS po tej določbi? Listina EU o temeljnih pravicah & splošna načela (EKČP, skupno
ustavno izročilo DČ).

Listina temeljnih pravic EU

 • Pravni status Listine? Skupaj s PEU in PDEU je del primarnega prava; ima enako veljavnost kot
Pogodbi. Je celoti zavezujoča.
• tema dvema pogodbama se pridruži z Lizbonsko pogodbo; postala je vodilni vir ČP v EU

Listina temeljnih pravic EU

Vsebinski del: 6 naslovov (Členi 1 do 50 Listine)

»Prerezne« določbe Listine (Členi 51 do 54 Listine)

• Področje uporabe
• Obseg varstva pravic in načel
• Raven varstva in razmerje do drugih pravnih virov
• Prepoved zlorabe pravic

Kdaj se je sploh mogoče sklicevati na Listino EU?

Koga Listina EU zavezuje? Zgoraj: Zadeva ERT!

→ EU
→ Države članice samo ko izvajajo pravo Unije.

3 hipotetični primeri

1) Attila je nadobudni študent prava. Še iz gimnazijskih let so mu blizu nekatere anarhistične ideje, zato občasno še
vedno nosi majico, na kateri je natisnjen napis „Fuck the police!“. Ko se je v omenjeni majici sprehajal po mestu, ga je
ustavil policist. Iz očitnih razlogov ga je prosil, če lahko majico skrije. Attila se je kot študent prava že seznanil s sodno
prakso ESČP, zato je prošnjo policista zavrnil, saj da gre za njegovo svobodo izražanja. Policist mu je izrekel denarno
kazen zaradi motenja javnega reda in miru.
Attila se je zoper plačilni nalog pritožil na sodišče. V pritožbi trdi, da njegovo kaznovanje predstavlja diskriminacijo na
podlagi političnega prepričanja, ter krši njegove pravice iz Členov 10 (Svoboda misli, vesti in vere) in 11 (Svoboda
izražanja in obveščanja) Listine temeljnih pravic EU. Uveljavlja tudi kršitev Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija
2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (v zvezi z zaposlovanjem).

Nacionalno sodišče SEU postavi predhodno vprašanje, v katerem ga zanima: Ali je v tem primeru mogoče
uporabiti Listino? Ne, ker ni navezave na pravo EU (Direktiva, na katero se sklicuje, ureja zaposlovanje – kar
je nekaj tretjega). Država ni izvajala pravo EU.

2) Mattea je nadobudna študentka prava. V gimnazijskih letih so ji postale blizu anarhistične politične teorije, zato se v
kupu v njeni omari še vedno nahaja majica, na kateri je na kateri je natisnjen napis „Fuck the police!“.
Mattea se je zaposlila v večji odvetniški pisarni, v kateri je pričakovano, da zaposleni vzdržujejo ustrezen videz, ki ga
pričakujejo njihove stranke. Izjemoma v pisarni velja pravilo »casual Friday«, ko se enkrat mesečno zaposleni lahko
oblečejo bolj sproščeno.
Ko se je na vroče poletno petkovo jutro odpravljala v službo, je Mattea pograbila prvo majico na vrhu kupa, se oblekla
in odhitela na delo. Med delom je v pisarno vstopil eden od partnerjev in se hudo razburil nad njenimi oblačili – Mattea
je namreč oblekla prav majico z navedenim napisom. Po sestanku z ostalimi partnerji so se v odvetniški družbi odločili,
da zaradi varovanja ugleda pisarne Matteo odpustijo.
Mattea je prepričana, da gre za nedopustno diskriminacijo. Vloži tožbo na sodišče, v kateri navaja, da ravnanje
delodajalca predstavlja kršitev pravic iz Členov 10 (Svoboda misli, vesti in vere) in 11 (Svoboda izražanja in obveščanja)
Listine temeljnih pravic EU. Uveljavlja tudi kršitev Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih
okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu.

Nacionalno sodišče SEU postavi predhodno vprašanje, v katerem ga zanima, ali je v tem primeru mogoče
uporabiti Listino. To področje pa ureja Direktiva, zato se lahko uporabi Listina.
3) Thierry je bil zaradi storitve kaznivega dejanja umora obsojen na zaporno kazen. Zakonodaja v državi članici EU,
katere državljan je Thierry, je kot stransko kazen za najhujša kazniva dejanja predvidevala tudi trajen odvzem
nekaterih državljanskih pravic, vključno z (aktivno in pasivno) volilno pravico.
Thierryju je bila po prestani zaporni kazni izdana odločba, na podlage katere je bil izbrisan iz volilnega imenika. Ker je
bil prepričan, da gre za poseg v njegove človekove pravice, se je na odločbo pritožil na pristojno sodišče.
Pred sodiščem se Thierry sklicuje na to, da mu je z odvzemom volilne pravice kršena pravica, ki jo določa 39. člen Listine
(Pravica voliti in biti voljen na volitvah v Evropski parlament), saj odvzem volilne pravice pomeni tudi odvzem pravice
voliti in biti voljen v Evropski parlament; volilna pravica na volitvah v Evropski parlament se namreč določa po
nacionalni zakonodaji vsake DČ.
Nacionalno sodišče SEU postavi predhodno vprašanje, v katerem ga med drugim zanima, ali se Thierry v konkretnem
primeru sploh lahko sklicuje na Listino, oziroma, ali je Listina v tem primeru v skladu s Členom 51 sploh uporabljiva. V
postopku pred SEU namreč država članica navaja, da nacionalna zakonodaja, ki ureja volilno pravico v državi članici v
povezavi s kazenskimi postopki, ne spada na področje uporabe prava Unije.

Ali se je v tej zadevi mogoče sklicevati na Listino temeljnih pravic EU? Ko DČ ureja volilno pravco kot
celoto, posega tudi na področje EU – zato to ravnanje spada v polje uporabe prava EU in se Listina lahko
uporabi.

Kaj pa, če bi se po nacionalni zakonodaji v takšnem primeru sicer odvzela volilna pravica, a le za volitve
znotraj države članice? Verjetno ne.

Razvoj temeljnih pravic v praksi SEU

• problem, če EU ne varuje ČPTS
• vzpostavitev temeljnih pravic kot splošnih pravnih načel
• primeri uporabe temeljnih pravic: EU in DČ

Kodifikacija prakse SEU → temeljne pravice dobijo pravno podlago v aktih EU

Listina temeljnih pravic EU – poudarek: področje uporabe Listine

DRŽAVLJANSTVO EU (11. vaje)

Koncept državljanstva EU
Vzpostavitev državljanstva EU: Pogodba iz Maastrichta (1992) – prelom iz gospodarske v politično organizacijo

- v besedilo Pogodb se uvedejo temeljne ČP

Ureditev državljanstva EU: Ključen Člen 20 PDEU (+ Členi 18 do 25 PDEU – poglej za izpit)

→ Kakšen status je to? Vezan je na državljanstvo DČ

→ Kakšne pravice daje? Pravica do prebivanja in gibanja; politične pravice: pravica voliti in biti voljen,
vlaganje peticij v EP, pravica do državljanske pobude, pravica iti na konzulat katerekoli države DČ

Ključno vprašanje današnjih vaj: Kako uvedba državljanstva spreminja položaj posameznika v EU?

Fokus današnjih vaj: pravica gibanja in prebivanja (Člena 20 in 21 PDEU)

Prosto gibanje v EU
Primeri prostega gibanja v EU:
- Žiga, študent PF UL, se odloči za 5-mesečno izmenjavo na Danskem v okviru projekta Erasmus+
- Maja, diplomantka PF UL, se po zaključku študija odloči za LL.M. študij v Belgiji
- Živa, diplomantka PF UL se po diplomi in opravljenem pravosodnem izpitu zaposli v mednarodni odvetniški
pisarni v Luksemburgu
 - Nejc se med poletnimi počitnicami za tri mesece odpravi na poletno delo v surf kampu na Portugalskem
- Iva se med poletnimi počitnicami odpravi na enomesečno potovanje po grških otokih

Vse te situacije predstavljajo izvrševanje pravic po pravu EU!

Členi 45 (prosto gibanje delavcev), 49 (svoboda ustanavljanja), 56, 57 (svoboda izvajanja storitev) PDEU

Kje je v tem kontekstu mesto Členov 20 in 21 PDEU? (*v Pogodbah šele od 1992)

Do leta 1992 so gibanje oseb v EU urejale 3 določbe Pogodb

- člen 45 (prosto gibanje delavcev)
- 49 (svoboda ustanavljanja/samozaposleni delavci)
- 56, 57 (svoboda izvajanja storitev) PDEU

Skupni imenovalec navedenih določb: Ekonomska aktivnost! – glede na samo bistvo/osnovo EU je smiselno
je, da nam daje pravice v povezavi z ekonomsko skupnostjo

→ uvedba državljanstva EU to spreminja

Vendar: Ali pride do popolnega izenačenja ekonomsko aktivnih in neaktivnih državljanov?

Pomembno: pravice državljanov EU nadalje izpeljuje sekundarna zakonodaja

→ Predvsem: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov
Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (Direktiva o
pravicah državljanov; Citizens‘ Rights Directive – CRD), EURLEX: 32004L0038

Položaj državljana EU
V praksi SEU so bili vzpostavljeni 3 pogoji za koriščenje pravice do prostega gibanja in izvedenih/derivativnih
pravic (sicer se pravo EU ne uporabi):

• državljanstvo DČ
• ekonomska aktivnost
• čezmejni element (ne gre za „izključno notranjo situacijo“)

Vprašanje: Ali druga dva pogoja veljata tudi za koriščenje te pravice po členu 20 oziroma 21 PDEU? Ali so se
pogoji spremenili, ko smo dobili pravico, da se prosto gibamo in prebivamo v EU zgolj na podlagi tega, da
smo državljani EU?

Zadeva Baumbast

Dejansko stanje: Ga. Baumbast, ki je kolumbijska državljanka, se je l. 1990 poročila z g. Baumbastom, ki je

nemški državljan. Imata še 2 hčeri in živijo v ZK, kjer so l. 1990 pridobili izkaznico za prebivanje, veljavno za
5 let. G. Baumbast od l. 1993 ni bil več zaposlen v ZK oz. je njegovo podjetje propadlo, zato je bil zaposlen v
nemških podjetjih. Vložili so prošnjo za dovoljenje za stalno prebivanje, ki jim je bilo zavrnjeno. Na pritožbo
zoper to zavrnitev je Immigration Adjudicator odgovoril, da imajo ga. Baumbast in hčere neodvisno pravico
do bivanja, g. Baumbast pa ne, ker ni delavec ali druga oseba, ki bi imela splošno pravico do bivanja.

Ključno pravno vprašanje v konkretni zadevi? Ali ima lahko državljan EU, ki v DČ gostiteljici nima več
pravice do prebivanja kot delavec migrant, kot državljan Unije pravico do prebivanja ob neposredni
uporabi člena 18 ES (danes čl. 21 PDEU)? (Prim.: Trojani ter Dano; četrti del vaj)

Povezana vprašanja v tej zadevi: Kako SEU razume pomen državljanstva EU? Kdaj posamezniki lahko uživajo
pravice na podlagi državljanstva EU? Kakšna je pravna narava (danes) Člena 21 PDEU? Je te pravice
dopustno omejiti?
→ tč. 81, 82, 83
 → SEU: primarni status znotraj EU, ki ureja pravice, je to da ste državljan EU – pravico gibati se in
prebivati v EU imate zgolj na podlagi tega, da ste državljan EU
→ ta pravica vam gre ne glede na to ali ste ekonomsko aktivni
→ vendar pa je ta pravica relativna, lahko se jo omeji (preširoko priznanje te pravice nekomu, ki ni
ekonomsko aktiven bi pomenile prevelike obremenitve za DČ)
→ določena pa sta 2 pogoja: sklenjena zdravstveno zavarovanje; oseba mora imeti dovolj finančnih
sredstev, da lahko prebiva v EU

Je odločitev nacionalnega organa v tem primeru v skladu s pravom EU in pravicami g. Baumbasta kot
državljana EU?

- nacionalno sodišče je presodilo, da je imela družina zdravstveno zavarovanje v Nemčiji

- tehtanje po načelu sorazmernosti: gospod B ni obremenjeval DČ, zato zavrnitev dovoljenja za
prebivanje pomeni nesorazmeren poseg v pravico
- gospod B je več let delal ter s svojo družino zakonito prebival v DČ
- SEU: zavrnitev prošnje je bila neutemeljena in nesorazmerna – gospodu B pripada ta pravica
- gledati je treba tudi širše razloge in varovanje ČP – v državi ima gospod družino, zato mu mora biti
omogočeno, da živi z njimi

Ključne ugotovitve
Člena 20 in 21 PDEU ustvarjata avtonomne pravice – ne glede na druge statuse posameznika! (npr.
delavec, samozaposleni ipd.) → torej: »ekonomska aktivnost« ni pogoj!
Vendar: te pravice so lahko omejene
→ Ergo: po pravu EU kljub temu še vedno ostajajo razlike v pravnem položaju osebe, v odvisnosti od
tega, na kateri pravni podlagi uveljavlja prosto gibanje in prebivanje!
→ Omejitve so natančneje opredeljene v sekundarnem pravu!
Primer: Direktiva 2004/38, Člena 6 in 7

Zadeva Saunders

Dejansko stanje: proti Saunders je bil sprožen kazenski postopek – kazen, da gre na Severno Irsko; S se je
pritožila, da ji je kršena svoboda gibanja; gre torej za kazensko zadevo – tudi ukrepi s področja kazenskega
prava lahko posegajo v pristojnosti EU (npr. prost pretok delavcev);

Pravni problem? EU nima pristojnosti urejati izključno internih situacij – tudi če DČ ovira 4 temeljne
svoboščine oz. kroženje dobrin, EU ne more urejat situacij izključno znotraj ene DČ

Na kaj se nanaša ključna ugotovitev SEU v tej zadevi? Pogoj čezmejnega elementa pri uveljavljanju
državljanstva EU.
10. Pravice, ki jih delavcem daje 48. člen, lahko vodijo države članice, da po potrebi spremenijo svojo zakonodajo glede
lastnih državljanov, vendar pa namen te določbe ni omejevanje pristojnosti držav članic, da na lastnem ozemlju vsem
osebam pod njihovo pristojnostjo omejijo prosto gibanje v skladu z nacionalno kazensko zakonodajo.
11. Določb Pogodbe glede prostega gibanja delavcev se torej ne more uporabljati za situacije, ki se nanašajo izključno
na notranje zadeve države članice, z drugimi besedami za situacije, ki nimajo nikakršne povezave s pravom Skupnosti.

Vzpostavitev koncepta izključno notranje situacije

→ načeloma potrjeno tudi za člen 21 PDEU (C-64/96 Uecker)!
→ problem povratne/obrnjene diskriminacije – državljan države, v kateri prebiva je diskriminiran
napram tujcu, ima slabši položaj kot tujec, ki pride v to državo – država diskriminira lastne državljane

Zadeva Morson in Jhanjan

15. Seveda pa je jasno, da se lahko na navedene določbe sklicuje le, če spada zadevno dejansko stanje, v tem
primeru prosto gibanje delavcev v Skupnosti, v področje uporabe prava Skupnosti. Tak zaključek ne izhaja le iz
besedila teh členov, ampak ustreza tudi njihovemu namenu, to je prispevati k odpravi vseh ovir pri vzpostavljanju
skupnega trga, na katerem se lahko državljani držav članic prosto gibljejo po ozemlju teh držav zaradi opravljanja
svojih gospodarskih dejavnosti.
16. Iz tega izhaja, da se določbe Pogodbe o prostem gibanju delavcev in predpisov, sprejetih za njihovo izvajanje, ne
morejo uporabljati za dejanska stanja, ki ne izkazujejo nobene stične točke s katerim koli dejanskim stanjem, ki ga
ureja pravo Skupnosti.
17. To prav gotovo velja za delavce, ki niso nikoli uveljavljali pravice do prostega gibanja v Skupnosti.

Zadeva Ruiz Zambrano

→ koncept izključno notranje situacije – izjeme po uvedbi državljanstva EU

Izhodišče: pravilo izključno interne situacije načeloma velja tudi za člen 21 PDEU

(Dejansko stanje v gradivu)

Ključno pravno vprašanje? Ali je lahko očetu dveh belgijskih državljanov priznana pravica do prebivanja – ali
se lahko sklicuje na izvedeno pravico, tudi, če ni čezmejnega elementa?

Kakšen bi bil odgovor glede na prejšnji dve predstavljeni zadevi? Ali SEU upošteva koncept izključno
notranje situacije? Kako SEU utemelji svojo odločitev?

- SEU vzpostavi izjemo od pravila izključno interne situacije – neuporaba prava skupnosti bi
povzročila nevzdržne posledice, zato je tu možno sklicevanje na pravo skupnosti
- vprašanje čezmejne situacije je vprašanje pristojnosti EU
- čeprav pravo EU nima pristojnosti urejat take situacije, se ga kljub temu uporabi – v nasprotnem
primeru bi bilo državljanstvo teh 2 otrok brez vsebine

Kakšne posledice ima takšno razumevanje pomena državljanstva EU? Posledice za migracijsko politiko DČ?

- Belgija se je na to odločitev SEU odzvala negativno

- po prejšnji ureditvi so se državljanstva podeljevala ius soli, kasneje so to spremenili in se
pridobivajo državljanstva po krvi, po sovjih starših
- na ta način lahko država sama odloča kdo lahko tam prebiva

Vmesni sklep: Kaj novega na področju prostega pretoka oseb prinaša koncept državljanstva EU?

→ pravica gibanja in prebivanja gre tudi »ekonomsko neaktivnim« osebam (Baumbast)

→ so pa te pravice lahko omejene
→ načeloma velja koncept izključno notranje situacije, ko se pravo EU ne uporabi (Saunders)
→ vendar: obstajajo tudi izjeme (Ruiz Zambrano)
(Da gre res samo za izjeme, SEU potrdi v zadevi Shirley McCarthy, le 2 meseca po zadevi Ruiz Zambrano)

SKLEP: položaj državljana EU je v EU z vidika prostega gibanja in prebivanja od uvedbe državljanstva

bistveno ugodnejši!

Obseg pravic državljanov EU – migrantov

Kakšne posledice ima široko priznavanje pravice do gibanja in prebivanja državljanom EU?

Posledice načela nediskriminacije na podlagi državljanstva (Člen 18 PDEU)

→ vpliv na: davčna obravnava, socialne pravice, pravica do združitve z družino (državljani tretjih držav)

Dva primera pred SEU, ki pokažeta:

 1) Vpliv državljanstva na druge pravice v DČ EU
2) Spremembe pogleda SEU na obseg pravic in domet enakega obravnavanja na podlagi državljanstva

Zadeva Trojani

(Dejansko stanje v gradivu)

Pravno vprašanje – podobno kot v zadevi Baumbast! V čem se ta primer razlikuje? Trojani ni bil ekonomsko
aktiven – država bi ga morala vzdrževati (Baumbast pa je bil ekonomsko aktiven).

Ali pravo EU temu posamezniku zagotavlja pravico do prebivanja v Belgiji? Ali ima ta posameznik vendarle
pravico do socialne pomoči? Pravna podlaga?

- pod 2 pogoji: če je zavarovan in če ima sredstva za preživljanje

- Trojani tega ni imel, zato je zaprosil za socialno pomoč
- Belgija mu je vseeno dala pravico do bivanja, čeprav je načeloma ne bi pridobil – za to se je odločila
država sama, na podlagi načela nediskriminiranja; ker je državljan in zakonito prebiva v DČ (na
podlagi prava EU ne bi pridobil državljanstva) – posledično mu tudi priznajo socialno pomoč
- SEU ponudi rešitev, da lahko Belgija njemu kadarkoli odvzame državljanstvo, če mu ga pa ne, pa mu
mora nuditi socialno pomoč

V čem je problem, ki ga tovrsten pristop povzroča? Bodo DČ EU pristale na takšno stališče SEU? Problem t.i.
socialnega turizma – prebivalci revnejših držav se selijo v bogatejše, kjer črpajo socialno pomoč.

Zadeva Dano

(Dejansko stanje v gradivu)

Pravno vprašanje? Ali je z vidika prava EU diskriminatorna ureditev, po kateri lahko pridobijo socialno
pomoč samo državljani posamezne DČ, ostali državljani pa samo, če so tam zaposleni?

Ali se dejansko stanje (bistveno) razlikuje od zadeve Trojani? Ne – gospa Dano niti nima zdravstvenega
zavarovanja ter lastnih sredstev za preživljanje. Ne more se sklicevati na pravo EU – da je diskriminirana, ker
nima pravice do prebivanja. Trojani je imel pravico do prebivanja, ker mu jo je Belgija sama dodelila.

Kako se odločitev SEU razlikuje od zadeve Trojani? Gre za isto zadevo, a so odločili drugače – ker gre za
tipičen primer socialnega turizma & G. Dano je hotela izkoristiti socialno pomoč.

Kaj je razlog za takšno (drugačno?) odločitev SEU v tej zadevi? Pritisk severnih držav članic, ki niso hotele,
da vsakdo dostopa do njihovih sistemov socialne pomoči.

Vmesni sklep:
Trojani: SEU široko razlaga prepoved diskriminacije na podlagi državljanstva
→ »problem«: enaka obravnava z vidika socialnih pravic tudi za ekonomsko neaktivne

Dano: SEU spremeni pristop, čeprav je zadeva bistveno podobna

→ razlog (tudi) nezadovoljstvo s pravicami, ki jih to daje (nekaterim skupinam – »ekonomsko
neaktivnim«) migrantov v EU?

VLADAVINA PRAVA (12. vaje)

Seminarji
• Vsebina pojma vladavina prava / pravna država v EU
• Pristojnosti EU na tem področju in mehanizmi za zaščito
• Primer C-619/18 Komisija proti Poljski
 • *Postopek s tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti

DIALOG MED NACIONALNIMI (USTAVNIMI) SODIŠČI IN SEU – študija

primera Taricco (13. vaje)
Kaj se zgodi v primeru konflikta med temeljnih načelom ustavnega prava države članice in pravom EU?

Prvi del: Odločba SEU v zadevi Taricco I.

→ gre za postopek s predhodnim vprašanjem

Dejansko stanje v zadevi? Taricco in drugi so bili obdolženi ustanovitve navideznih družb in izdajanja lažnih
dokumentov, po katerih naj bi pridobivali blago brez DDV-ja. Za očitana kazniva dejanja bi lahko bili
obsojeni na zaporne kazni. Problem je bil, da so zastaralni roki določeni tako kratko, da je v Italiji skoraj že
pravilo da zadeve v zvezi z davčnimi utajami zastarajo, zato sodišča niso sposobna preganjat davčne utaje.
Italijansko sodišče pravi, da se tako izkrivlja konkurenca na trgu.

Ključno pravno vprašanje pred Tribunale di Cuneo? Predhodno vprašanje pred SEU: Ali je uporaba določb
tega zakonika v skladu z načelom prava EU? Ali lahko nacionalno sodišče ne uporabi nacionalnih določb o
pregonu davčnih utaj, ter se tako izogne prehitremu zastaranju.

Zakaj je v tej zadevi pravo EU sploh relevantno? EU se financira iz davka, pobranega v DČ – torej je z
davčnimi utajami posredno prizadeta tudi EU. EU nima izrecnih pristojnosti na področju urejanja
materialnega kazenskega prava, ampak ko DČ to ureja, lahko pride do kršitev, kar pa je v pristojnosti EU.

Kakšno obveznost pravo EU nalaga DČ v zvezi z goljufijami, ki se nanašajo na DDV? Člen 325 PDEU.
- splošno obveznost sprejeti vso potrebno zakonodajo in upravne ukrepe, s katerimi zagotovijo da je
DDV v celoti pobran; boriti se proti goljufijam
- sprejeti odvračilne in učinkovite ukrepe proti nezakonitim dejanjem, ki škodujejo finančnim
interesom EU – enake kot za goljufije, ki škodujejo nacionalnim interesom
- kazensko pravo sankcionira storilce takih ravnanj – kazenske sankcije so nujne

Kakšna je z vidika prava EU naloga nacionalnega sodišča, ki odloča v tovrstni kazenski zadevi? Preveriti
mora, ali nacionalne določbe omogočajo učinkovito in odvračilno sankcioniranje goljufij, ki škodijo
finančnim interesom EU.

Kaj mora storiti nacionalno sodišče, če v konkretni zadevi ugotovi, da nacionalna zakonodaja ne omogoča
»polnega učinka« prava EU? Katero temeljno načelo prava EU je v tem delu relevantno? Nacionalno
sodišče ne sme uporabiti nacionalnih določb, ampak pravo EU; pri tem ne sme čakati na razveljavitev
nacionalnih določb. Načelo primarnosti prava EU.

V čem je (potencialno) težava, ki jo takšno ravnanje lahko povzroči? Problem varovanja pravic
posameznikov + temeljno načelo zakonitosti v kazenskem pravu. V konkretnem primeru se torej podaljšajo
zastaralni roki, tako da sodišče lahko preganja obdolžence – ali to posega v njihove pravice? Tisti, ki so tajili
davke, niso mogli vedet, da zastaralnih rokov ne bo, zato se s tega vidika položaj teh posameznikov
poslabša & bodo obsojeni.
Kako SEU odloči v zvezi s tem? Na katere pravne vire se sklicuje? Tč. 56 & nasl.: sklicuje se na mednarodno
pravo (EKČP) in pravi, da ne gre za kršitev načela zakonitosti, ker je to kaznivo bilo opredeljeno kot tako že
pred njihovim dejanjem. Sploh ne gre za vprašanje načela zakonitosti oz. dodajanja novih kaznivih dejanj
ampak samo vprašanje zastaralnih rokov oz. njihovega podaljšanja.

Ključni poudarki:
• DDV je vir financiranja za EU, pomen Člena 325 PDEU – vprašanje spada v področje uporabe prava EU
• pravo EU zahteva učinkovito odvračanje in sankcioniranje goljufij na tem področju
• načelo primarnosti lahko povzroči spregled zastaralnega roka
• problem z vidika načela zakonitosti v kazenskem pravu?

Drugi del: Odredba italijanskega ustavnega sodišča

Taricco rule: če se zgodi, da je nacionalna zakonodaja takšna, da preprečuje kazenski pregon v velikem št
zadev pri velikih goljufijah, take zakonodaje ni dovoljeno uporabit.

Dejansko stanje v zadevi? Kako je zadeva povezana z odločitvijo SEU v zadevi Taricco? 2 italijanski sodišči
vidita, da imata veliko takih primerov, kjer bi načeloma mogli spoštovat Taricco rule in spregledat zastaralne
roke ampak obe sodišči mislita, da če bi to storili, bi kršili italijansko ustavo & načelo zakonitosti. Problem
je, da se po italijanski ustavi načelo zakonitosti razteza tudi na zastaralne roke – kar je sicer prej SEU reklo
da ni povezano.

Ključno pravno vprašanje, ki ga odločitev odpira v okviru italijanskega ustavnega reda? Sodišči sprašujeta
italijansko ustavno sodišče, ali morata upoštevati Taricco rule in ali bi s tem kršili italijansko ustavo? Kolizija
med pravom EU in vrhovnim načelom italijanske ustave.

Kako ustavno sodišče razume načelo primarnosti in njegove učinke v italijanskem pravnem redu? Pove,
da načelo primarnosti v italijanskem pravnem redu ni absolutno, ampak se upošteva samo, kadar ne krši
italijanske ustave in načel italijanskega pravnega red – takrat prava EU ne bodo uporabili. Podobno je
kasneje nemško ustavno sodišče reklo v zadevi Solange.

Kakšen je položaj načela zakonitosti v kazenskih zadevah v italijanskem pravnem redu? Je temeljno
ustavno načelo & pod načelo zakonitosti v kazenskem pravu sodijo tudi zastaralni roki.

V čem je (potencialni) konflikt med pravnima redoma? Obstaja konflikt med italijansko ustavo in pravilom
Taricco, kot ga je vzpostavilo SEU. Italijansko ustavno sodišče zanima kaj naj naredi, če odločitev v zadevi
Taricco I. krši jedrno določbo italijanske ustave – ali lahko ne upošteva te odločbe. Ponudi roko SEU in ga
vpraša: ali lahko še enkrat razložite, kaj ste rekli v prvi odločbi.

Kako ravna ustavno sodišče v zvezi z nejasnostmi, ki jih glede učinkov v italijanskem pravnem redu
povzroča zadeva Taricco I.? V okviru predhodnega vprašanja predlaga rešitev, ki bi bila za ustavno sodišče
sprejemljiva – lojalno sodelovanje s SEU.

Kaj je vprašanje, ki ga postavlja SEU? »Ali morajo pravilo Taricco uporabit absolutno, tudi če krši ital.
ustavno pravo«
Kakšno rešitev predlaga italijansko ustavno sodišče? Na katere določbe prava EU se sklicuje? S pomočjo
lojalnega sodelovanja ustavnega sodišča in SEU in v skladu z načelom primarnosti, bi morala biti
interpretacija pravila Taricco taka, da se ta ne aplicira, če ni skladno z ustavno identiteto države članice.
Pristop ni tako zelo dialoški. Koncept nacionalne identitete (Člen 4(2) PEU).

Problem: neskladje med »temeljnimi ustavnimi strukturami« in pravom EU

→ v konkretnem primeru je temeljna ustavna struktura to, da se načelo zakonitosti razteza tudi na
zastaralne roke; pravo EU pa pravi, da to ni res
Rešitev problema: Dialog med sodiščema?
Pomen argumenta nacionalne identitete: odnos z načelom primarnosti?
The primacy of EU law does not express a mere technical configuration of the system of national and
supranational sources of law. It rather reflects the conviction that the objective of unity, within the context of a
legal order that ensures peace and justice between nations, justifies the renunciation of areas of sovereignty, even
if defined through constitutional law. At the same time, the legitimation for (Article 11 of the Italian Constitution)
and the very force of unity within a legal order characterised by pluralism (Article 2 TEU) result from its capacity to
embrace the minimum level of diversity that is necessary in order to preserve the national identity inherent within
the fundamental structure of the Member State (Article 4(2) TEU). Otherwise, the European Treaties would seek, in
a contradictory fashion, to undermine the very constitutional foundation out of which they were born by the
wishes of the Member States.

Tretji del: Odločba SEU v zadevi Taricco II.

Stališče italijanskega ustavnega sodišča: Odločitev v zadevi Taricco I. bi lahko bila v nasprotju z najvišjimi
načeli italijanskega ustavnega reda!

Ali je v tem primeru mogoče vzpostaviti izjemo?

Kakšne obveznosti glede varstva temeljnih pravic pravo EU nalaga DČ? Nalaga, da spoštujejo temeljne
pravice oseb.

Kdaj je mogoče uporabiti »nacionalne standarde«?

→ to pomeni odstop od standardov po pravu EU!

→ če to ne krši načela primarnosti in učinkovitosti prava EU

Kakšen je pomen načela zakonitosti v kazenskem pravu? Na katere pravne vire se sklicuje SEU? SEU
vsebino načela zakonitosti črpa iz pravnih načel EU: Listina o ČP (49. člen) in Evropska konvencija o ČP (7.
člen) ter iz skupne ustavne tradicije. Vendar pa je standard načela zakonitosti drugačen po pravu EU od tega
kako ga razumejo Italijanska sodišča.

Končna odločitev SEU? Sledi temu, kar je reklo italijansko ustavno sodišče. Sploh ni nobenega konflikta, ker
pravo EU zahteva isto, kar zahteva italijanska ustava.

Kaj se zgodi, če bi uporaba pravila iz zadeve Taricco I. pomenila kršitev načela zakonitosti v kazenskem
pravu? Se nebi uporabilo.

Posledice odločitve za

• učinkovitost prava EU
• načelo primarnosti

Uspeh »dialoga« med sodiščema? Potencialni konflikt; italijansko ustavno sodišče v luči lojalnega
sodelovanja ponudi roko in rešitev SEU – ta sprejme to rešitev in vrne zadevo v odločanje nacionalnemu
sodišču.
Četrti del: Sodba italijanskega ustavnega sodišča

Kako ustavno sodišče razume odločitev v zadevi Taricco II.? Retroaktivnega učinka te odločbe ne more bit
– vsebina pravila Taricco ne more bit uporabljena za postopke začete pred odločbo Taricco I. Nacionalno
sodišče mora vsakič posebej presodit, ali se lahko uporabi pravilo Taricco.

Kako se odločitev SEU uporabi v konkretnih zadevah, ki so v teku pred italijanskimi sodišči? Se ne uporabi
– ker je šlo za kazniva dejanja, ki so bila storjena pred zadevo Taricco – zato pravilo Taricco ni aplikativno v
teh zadevah, ker če ne bi prišlo do retroaktivnosti.

Ali je pravilo iz zadeve Taricco I. mogoče uporabiti v drugih zadevah v Italiji (tudi, če ne bi šlo za
retroaktivno uporabo)? Ne Taricco rule se v Italiji nikoli ne sme uporabit, ker to preprečuje italijanska
ustava; argument načela jasnosti zakona (lex certa). Očitno je pomanjkanje jasnosti tega pravila – iz PEU
posamezniki ne morejo razbrat, da se zastaralni roki ne bodo uporabili & zato to pravilo ni uporabljivo v
kazenskih postopkih. 325 čl. PDEU ne more povzročit, da se v kazenski zadevi ne uporabi zastaralni rok.

Kaj je pravna podlaga za tako odločitev? Italijanska ustava in tudi pravo EU. Tako se SEU ne more sklicevat
na to, da kršijo pravo EU & ne pride do odstopa od načela primarnosti

→ dialog med sodiščema v tej zadevi: italijansko ustavno sodišče na koncu vseeno odloči po svoje;
pomen prehodnega odločanja pa je, da se pravo EU enotno uporablja.
→ načelo primarnosti prava EU: ima vedno prednost pred pravom DČ – problem je, da to lahko
povzroči znižanje standardov pravic državljanov DČ. DČ spoštujejo pravo EU, dokler to ne krši
temeljnih načel njihovega nacionalnega prava. Problem neučinkovitost pravnega reda, da DČ
samovoljno uveljavljajo izjeme od prava EU + lahko pride do zlorab. *Madžarska spreminjala lastno
ustavo z namenom, da v ta del pravo EU ne more posegat
→ SEU je prisluhnilo italijanskemu ustavnem sodišču, prilagodilo je svoje standarde, izognilo se je
konfliktu med pravom EU in nacionalnim pravom
→ zadnjo besedo pa je imelo italijansko ustavno sodišče – to je prednost postopka s predhodnim
vprašanjem

SVET EVROPE IN EVROPSKO SODIŠČE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE –

postopkovni vidiki (14. vaje)
Razlikovanje med Svetom Evrope, Evropskim svetom, Evropsko unijo, Svetom EU)

- Evropska Unija je svojstvena organizacija; ločena od Sveta Evrope

- Svet Evrope (prav tako svojstvena organizacija) in Evropski svet sta instituciji EU

Svet Evrope (SE):

- ustanovljen s Statutom Sveta Evrope (t.i. Londonska pogodba), 1949

- 47 držav pogodbenic (enake pogodbenice kot v EU; brez Belorusije, Vatikana)

Ključni organi Sveta Evrope

• Parlamentarna skupščina SE (PACE) (≠ Evropski parlament)

 - skupščina v okviru Sveta Evrope
• Odbor ministrov
- izvršilni organ
• Komisar za človekove pravice
- monokratični organ; nekdo ki sprejema priporočila ipd.
- ne odloča v postopkih s pritožbami, za to je zadolženo sodišče
• Evropsko sodišče za človekove pravice
- glavni odločevalni organ v zvezi s ČP
- ESČP – Strasbourg (Sodišče EU – Luxembourg)

Evropsko sodišče za človekove pravice (19. člen EKČP – gradivo!)

• samostojno in stalno sodišče od 1998

• Evropska konvencija za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin
- 4. novembra 1950 v Rimu, začetek veljavnosti 3. september 1953
- 17 protokolov
• »The European Convention on Human Rights is the most effective human rights regime in the world.«
Stone Sweet, Keller (2008)

Temeljni postopki pred ESČP:

→ individualna pritožba posameznika (34. člen EKČP)

- za razliko od SEU kjer posameznik praktično nikoli ne more pridet pred sodišče s svojo vlogo
→ meddržavna tožba – ena država toži drugo državo (33. člen EKČP)
→ svetovalna mnenja (Protokol 16, od 1. 8. 2018)
- najvišja sodišča držav pogodbenic lahko zaprosijo za svetovalno mnenje o načelnih vprašanjih,
ki se nanašajo na ČP v konvenciji
- ideja je v tem, da se vprašanja rešijo znotraj nacionalnega pravosodnega sistema

postopek z individualno pritožbo: Kako iz nacionalnega spora pridemo do odločitve ESČP in kakšne so
posledice takšne odločitve?

Kdaj se je mogoče s pritožbo obrniti na ESČP? Kadar se zatrjujejo kršitve pravic in temeljnih svoboščin po
EKČP

Kdo lahko vloži pritožbo na ESČP? Vsak posameznik, tudi pravne osebe (34. čl.)

Proti komu se vloži pritožba na ESČP? Zoper države pogodbenice (35. čl.)

HIPOTETIČNI PRIMER:

Na katere pravice se sklicujeta pritožnika v hipotetičnem primeru?

- pravica do življenja – 2. čl. EKČP

- prepoved mučenja – 3. čl.
- pravica do poštenega sojenja – 6. čl.
- pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja – 8. čl.
- pravica do učinkovitega pravnega sredstva – 13. čl.

Bi bilo sklicevanje na posamezne pravice lahko upravičeno?

- glede 6. člena: odločitve sodišč so etatistične – ščitijo policijo

- glede 13. člena pravita da vseh sredstev sploh nista izčrpala, ker jih ni mogoče učinkovito izčrpat,
sistem tega ne dopušča
- glede 8. člena: kršena jima je pravica do družinskega življenja, ker so jima ubili otroka.
Na katere pravice se pa onadva lahko sklicujeta – otrokove ali svoje? Glede na to da je bila žrtev ena oseba,
pritožnika pa sta drugi dve osebi? Lahko se vlagajo pritožbe tudi kot posredne žrtve – v tem primeru imata
starša pravico vložit tožbo glede 2. in 3. člena.

Katere postopkovne zahteve morajo biti izpolnjene, da ESČP vzame primer v vsebinsko presojo? Kaj v
konkretnem primeru ugovarja država?

1. Izčrpanje pravnih sredstev (35./1 člen EKČP)

→ Formalno izčrpanje – zadeva ni šla čez vse instance

→ Materialno izčrpanje – na vseh instancah morajo biti vsebinsko zatrjevane kršitve teh pravic (če niste
že pred nacionalnimi sodišči zatrjevali kršitve določenih pravic, jih ne morete na novo šele pred ESČP)
→ Kaj je namen te procesne predpostavke? Če posameznik ni vložil pravnih sredstev, se država ni imela
možnosti izreči o teh kršitvah.. lahko da bi se zadeva zaključila že pred nacionalnimi sodišči
→ NAČELO SUBSIDIARNOSTI – pravni mehanizem individualne pritožbe je subsidiaren pravnim
sistemom držav članic; država mora najprej sama sanirat kršitve; načelen razlog, da mora imeti
država možnost sama sanirat kršitve
→ stranki v tem primeru nista izčrpali vseh pravnih sredstev, ker niso učinkovita – stranki zatrjujeta, da
je ustaljena sodna praksa taka, da nikoli ne pride do

2. Vložitev znotraj predvidenega roka za pritožbo

→ Od kdaj teče ta rok?

- Šestmesečni rok začne teči na datum, ko je pritožnik in/ali njegov zastopnik zadostno obveščen o domači
pravnomočni odločb (Koç in Tosun proti Turčiji* (sklep))
→ Kaj je namen tega roka?
- Namen šestmesečnega pravila je spodbujati pravno varnost, zagotavljati, da se zadeve, ki sprožajo
vprašanja po Konvenciji, obravnavajo v razumnem roku, in varovati oblasti in druge zadevne osebe pred
situacijami dolgotrajne negotovosti. (P.M. proti Združenemu kraljestvu (sklep))
da imajo stranke čas se odločit in pripravit, po drugi strani pa s tem dajo stran manj relevantne
-
sodbe (bolj kot je huda kršitev prej se bo stranka pritožba); tudi argument pravne varnosti;
→ Pomen Protokola 15?
- 4. Člen Protokola 15: »V prvem odstavku 35. člena konvencije se besedilo "v šestih mesecih"
zamenja z besedilom "v štirih mesecih".«
- rok je neobičajno dolg, zato skrajšan na 4 mesece

3. Očitna neutemeljenost zadeve (35./3/a člen EKČP)

- Vloga se bo obravnavala kot “očitno neutemeljena”, če predhodna preučitev njene vsebine ne razkrije obstoja
kakršne koli kršitve pravic, ki jih zagotavlja Konvencija, kar ima za posledico takojšnjo razglasitev njene
nedopustnosti, ne da bi zaradi tega bil potreben postopek formalne preučitve njene vsebinske utemeljenosti.
- če je očitno ne gre za kršitev ČP se zadeva ne sprejme v obravnavo – ne more pridet do vsebinske
presoje

Teza: Procesne (formalne) predpostavke so/niso izpolnjene (Glej: 28. do 30. člen EKČP – v gradivu)

Kdo sprejme odločitev o nesprejemu zadeve v obravnavo? Sodnik posameznik (samo za najbolj očitno
nedopustne zadeve – teh je največ)

Kdo sprejme odločitev o sprejemu zadeve v obravnavo?

- odbor 3 sodnikov – sprejme odločitev da je pritožba nedopustna (niso izpolnjene formalne

predpostavke); če pa je dopustna lahko izda sodbo, vendar samo če obstaja že ustaljena sodna
praksa
- senat 7 sodnikov – vsebinsko odloča v primeru, ko ne obstaja še ustaljena sodna praksa
Teza: ESČP vzame zadevo v obravnavo (tj. procesne predpostavke so izpolnjene)

V kakšni sestavi bo odločilo ESČP?

Kdaj pride do odločitve velikega senata? 2 možnosti:

a. senat 7 sodnikov odstopi zadevo v odločanje – odstop pristojnosti (30. čl. EKČP)
b. če to zahtevajo stranke (43. čl.) – pred tem mora priti do sodbe senata, torej gre za neke vrste
pritožbo (rok 3 mesece; če se ne strinjaš s senatovo odločitvijo)

Postopek se lahko pred velikim senatom začne na dva načina: s predložitvijo in odstopom pristojnosti.
Ko senat izda sodbo, lahko stranki zahtevata predložitev zadeve velikemu senatu. Takšni zahtevki so sprejeti izjemoma.
Porota sodnikov velikega senata odloči, ali bo zadeva posredovana velikemu senatu v vnovično odločanje. (43. člen
EKČP – v gradivu)
Zadeve so lahko velikemu senatu posredovane tudi, če mu senat odstopi pristojnost, vendar se tudi to dogaja
izjemoma. Senat, ki mu je zadeva dodeljena, lahko odstopi pristojnost velikemu senatu, če se pri zadevi pojavljajo resna
vprašanja glede interpretacije Konvencije ali če obstaja nevarnost nedoslednosti glede na predhodno izrečeno sodbo
sodišča. (30. člen EKČP – v gradivu)

Kakšna je vloga »nacionalnega sodnika«? Zakaj?

- kot sodnik posameznik se mora izločit (ne šteje za nepristranskega)

- v odboru in senatih pa mora biti zraven (razen očitnih razlogov nepristranskosti, npr da je že doma
odločal v tej zadevi, tu ne more še enkrat)
- nacionalni sodnik najbolje pozna stanje v državi – je edini ki najbolj pozna procesna jamstva, kako
potekajo postopki, kakšna je zakonodaja; je prav, da je tam, da razjasni določena vprašanja
- odraz suverenosti države do mednarodne organizacije; država želi, da je nekdo njihov prisoten, ko se
odloča, da je prek njega reprezentirana

26. člen (Sodnik posameznik, odbori, senati in veliki senat)

3. Kadar sodnik odloča kot sodnik posameznik, ne sme obravnavati nobene pritožbe proti Visoki pogodbeni stranki, za
katero je bil ta sodnik izvoljen.
4. Sodnik, izvoljen za Visoko pogodbeno stranko, ki je stranka v sporu, je po uradni dolžnosti član senata in velikega
senata. V primeru njegove odsotnosti ali če ne more sodelovati, namesto njega kot sodnik odloča oseba, ki jo izbere
predsednik Sodišča s seznama, ki ga vnaprej predloži ta pogodbena stranka.
Oblikovanje zahtevka: Kaj lahko posameznik zahteva od ESČP?

→ pravično zadoščenje (odškodnina za materialno in nematerialno škodo)

- vendar: Sodišče lahko odloči, da v primeru nekaterih domnevnih kršitev že sama ugotovitev kršitve
zagotavlja zadostno pravično zadoščenje, zato denarno nadomestilo ni potrebno.
→ stroški postopka

Ali ESČP lahko razveljavi/spremeni odločbo nacionalnega sodišča? NE. Največ kar lahko naredi je, da
zahteva od države, da to sama popravi. Evropsko sodišče od države zahteva rešitev sistemskih problemov v
državi, ki povzročajo večje št. podobnih pritožb! PILOTNA SODBA – ko ESČP sprejme pomembno sistemsko
odločitev in naloži DČ da sistemsko uredi zadevo (med drugim lahko zahteva od DČ da spremeni svojo
zakonodajo in jo prilagodi). ESČP ne more nikoli razveljavit odločitve ali akta nacionalnega sodišča največ
kar je da zahteva da to popravi.

Hipotetični primer: Kaj pravzaprav zahtevata pritožnika? Da bo ESČP zahtevalo sprejetje ustreznih
sistemskih ukrepov, da se ta problem odpravi.

Ali ESČP lahko razveljavi/spremeni nacionalno zakonodajo? NE.

Kakšne so posledice končne odločitve ESČP? So pravno zavezujoče za države članice po mednarodnem
pravu (46/I. čl.) – te odločbe so pod ustavo in nad zakonom. Spoštovanje sodb je v domeni držav članic –
lahko jih spoštujejo ali ne.

Kdo skrbi za nadzor nad izvrševanjem odločitev? Končna sodba Sodišča se pošlje Odboru ministrov, ki
nadzoruje njeno izvršitev – implementacijo sodb.

46. člen (Zavezujoča narava in izvrševanje sodb)

1. Visoke pogodbene stranke se obvezujejo, da bodo spoštovale končno sodbo Sodišča v vsaki zadevi, v kateri
nastopajo kot stranke.
2. Končna sodba Sodišča se pošlje Odboru ministrov, ki nadzoruje njeno izvršitev.

Priprava na izpit
1. naloga

Miha in Mojca se odpravita na poročno potovanje v Grčijo. Pri potovalni agenciji Oddih, d.o.o., rezervirata
kulturno orientirane počitnice na otoku Samos. Ob prihodu se izkaže, da je hotel, v katerem naj bi bila
nastanjena, v zelo slabem stanju in bistveno razlikuje od oglaševanega hotela. Sobe so bile povsem
zanemarjene, poleg tega pa je bilo samo nekaj sto metrov od hotela postavljeno begunsko taborišče.
Njuno poročno potovanje je bilo uničeno, zato sta po vrnitvi domov od potovalne agencije zahtevala plačilo
odškodnine. Agencija je njuno zahtevo zavrnila, zato sta se obrnila na sodišče. Sodišči prve in druge stopnje
sta ugotovili, da Slovenija ni pravočasno implementirala Direktive Sveta 90/314/EGS z dne 13.6.1990 o
paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih, zato po slovenski zakonodaji Miha in Mojca nista
upravičena do povračila odškodnine za tovrstno škodo. Čeprav bi jima v skladu z neimplementirano
Direktivo Sveta 90/314/EGS takšna odškodnina pripadala, sta sodišči, upoštevajoč slovensko zakonodajo,
njuni tožbi zavrnili.
Odvetnik Mihe in Mojce vloži revizijo na Vrhovno sodišče. Slednje pri obravnavi zadeve ugotovi, da
slovenska zakonodaja tovrstne škode ne pozna, jo pa brez razumnega dvoma uveljavlja Direktive Sveta
90/314/EGS. To izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse Sodišča EU v bistveno podobnih zadevah. Vrhovno
sodišče je prepričano tudi, da bi bila ob upoštevanju Direktive Sveta 90/314/EGS mogoča razlaga
slovenskega prava, ki bi Mihu in Mojci priznavala zahtevano odškodnino.

a) Kakšne obveznosti državam članicam nalagajo direktive? Države članice morajo doseči cilje, ki jih
direktiva zahteva, zato mora DČ sprejeti pravne akte po lastnih metodah.
b) Pod katerimi pogoji bi se Miha in Mojca, oziroma njun odvetnik, pred Vrhovnim sodiščem lahko
sklicevala na načelo neposrednega učinka? Direktiva ni pravočasno implementirana (potekel je rok za
implementacijo) oz. je napačno implementirana. Določba mora biti jasna in nepogojna.

c) Pojasnite, ali je dopustno, da se neimplementirana direktiva v skladu z načelom neposrednega učinka

uporabi v postopku med dvema zasebnikoma? Ne, direktive se v horizontalnih razmerjih ne morejo
neposredno uporabljati, ker direktive ne zavezujejo posameznikov, ampak države članice.
- Razlog je tudi spoštovanje pravne varnosti.
- Tudi estoppel klavzula – poanta je, da se kaznuje državo, ker direktive ni implementirala.

d) Odvetnik Mihe in Mojce navaja, da bi moralo nacionalno sodišče, ne glede na izpolnjenost pogojev za
neposredni učinek direktive, slovensko pravo razlagati v skladu z direktivo. Pojasnite na katero temeljno
načelo prava EU se sklicuje in ali je to načelo uporabljivo za konkreten primer? Odvetnik se sklicuje na
načelo lojalne razlage, ki pa je uporabljivo tudi v horizontalnih razmerjih. Tudi izjema contra legem tu ni
relevantna – glej zadnji stavek v primeru.

e) Kakšno vlogo v konkretnem primeru lahko igrata doktrini acte claire in acte éclairé, kot izhajata npr. iz
zadeve C-283/81 CILFIT? V konkretnem primeru gre za acte eclaire, ker je bila razlaga te direktive že
predmet razlage pred SEU (glej predzadnji stavek); zato Vrhovno sodišče ni dolžno postaviti predhodnega
vprašanja Sodišču EU.

2. naloga

SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA PRIITA PIKAMÄEJA,

predstavljeni 11. decembra 2019 […]
Zadeva C-457/18 Republika Slovenija proti Republiki Hrvaški […]
1. Ali je Sodišče Evropske unije, kadar država članica pri njem na podlagi člena 259 PDEU vloži [tožbo],
pristojno za odločanje o tej tožbi v primeru, v katerem trditve glede neizpolnitve obveznosti iz prava Unije
temeljijo na „arbitražni razsodbi“, ki je bila izdana na podlagi dvostranskega arbitražnega sporazuma, za
katerega velja mednarodno javno pravo, ena od strank pa prereka vsakršno pravno veljavnost te razsodbe?
To je glavno vprašanje, ki se postavlja v tej zadevi, ki je ena od redkih primerov [tovrstnih tožb] na podlagi
člena 259 PDEU(2) […].
3. Republika Hrvaška je pred kakršno koli vsebinsko obrambo vložila ugovor nepristojnosti in ugovor
nedopustnosti tožbe, katerih analiza je predmet teh sklepnih predlogov, pri čemer je Sodišče odločilo, da bo
najprej ločeno preučilo ta ugovora, preden bo, če bo to potrebno, v tej zadevi vsebinsko odločilo.
4. Sodišče mora torej preučiti, ali so mejni spor med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo, poskus
rešitve tega spora in arbitražni postopek, do katerega je ta spor pripeljal, vprašanja mednarodnega javnega
prava, ki so lahko podlaga za tožbo […], vloženo na podlagi člena 259 PDEU. V teh sklepnih predlogih bom
pojasnil, zakaj po mojem mnenju in v skladu s trditvami Republike Hrvaške Sodišče ni pristojno za odločanje
o tej tožbi. Poleg tega predlagam, naj se ugodi predlogu Republike Hrvaške, naj se iz spisa izloči pravno
mnenje Evropske komisije iz priloge C.2 k odgovoru Republike Slovenije. […]
VIII. Predlog
168. Glede na zgoraj navedene preudarke Sodišču predlagam, naj:
– iz spisa izloči mnenje pravne službe Evropske komisije iz priloge C.2 k odgovoru Republike Slovenije na
ugovor nedopustnosti;
– ugotovi, da Sodišče Evropske unije ni pristojno za odločanje o tej tožbi;
– Republiki Sloveniji naloži, naj nosi svoje stroške in stroške Republike Hrvaške. […].

a) Kaj je lahko razlog za vložitev tožbe v postopku, v katerem so bili izdani zgoraj navedeni sklepni
predlogi? Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti, ki se lahko vloži, če država članica krši obveznosti it
primarnega prava.
b) Ali bi lahko tak postopek pred Sodiščem EU sprožil še kak drug subjekt? Če da, kateri? Ja, katera koli
druga država članica in Komisija.

c) Preden je Republika Slovenija vložila tožbo, je morala zadevo predložiti Komisiji, ki je lahko izdala
obrazloženo mnenje. Čemu je namenjena ta predhodna obveznost obvestiti Komisijo? Da se lahko
nasprotna stranka opredeli & se zadeva reši že prej. + Komisija lahko prevzame ta postopek in sama vloži to
tožbo.

d) Predpostavimo, da bi Sodišče EU je v tem postopku ugodilo Republiki Sloveniji. Kakšna je lahko končna
posledica za Hrvaško? Sodišče izda ugotovitveno sodbo in zahteva odpravo kršitve. Končna posledica je
lahko tudi denarna kazen oz. pavšalni znesek.

e) Kako lahko zgoraj deloma citirani sklepni predlogi Priita Pikamäeja vplivajo na odločitev Sodišča EU v
tej zadevi? Sodišče se lahko opre na te predloge, niso pa zavezujoči zato se lahko sodišče odloči tudi mimo
njegovega mnenja.

3. naloga

a) Opredelite uredbo kot pravni akt EU. 288 čl. PDEU

b) Kako poimenujemo klavzulo, po kateri se lahko ukrepi EU sprejemajo tudi brez izrecnih pooblastil v
pogodbah, če se izkaže, da je to potrebno za doseganje kakšnega izmed ciljev Evropske unije? Klavzula
fleksibilnosti (352. čl. PDEU)

c) Katera je bistvena volilna pristojnost Evropskega parlamenta? Najprej izvoli predsednika Komisije,
potem pa potrjuje Komisijo kot celoto.

d) Opredelite načelo prenosa pristojnosti v EU. EU ima pristojnost sprejemati pravne akte samo na
področjih, na katerih so DČ nanjo prenesle pristojnosti (5/2 čl. PEU)

e) Ali je Evropsko sodišče za človekove pravice pristojno, da od države zahteva sprejem ustrezne
zakonodaje, s katero bi ta odpravila ugotovljeno kršitev Evropske konvencije za varstvo človekovih
pravic? Pojasnite. Ne, te prisojnosti nima. Gre za mednarodno organizacijo, ki ne more prebijat in
spreminjat nacionalnega prava. Obstajajo pa ozke izjeme – če je večje št. zadev pred ESČP, ki izvirajo iz
sistemskega problema v državi, se lahko sprejme pilotna sodba, ki nalaga državi, da te sistemske probleme
odpravi, torej sprejme ustrezno zakonodajo.

4. naloga

Opišite sestavo in delovanje Sveta Evropske Unije. Učb 161

5. naloga

Pojasnite koncept povratne diskriminacije v kontekstu Evropske unije in njen pomen za pravice
državljanov držav članic Evropske unije.