USTAVNO IN UPRAVNO PRAVO TER SISTEM EVROPSKE UNIJE:

IZBRANE TEME

PRAVNI SISTEM EVROPSKE UNIJE:

IZBRANE TEME
PRVI DEL

IZR. PROF. DR. ALEŠ FERČIČ

ales.fercic@um.si
 PREGLED VSEBIN
[ prva raven ]

ORIS USTAVNE UREDITVE EVROPSKE UNIJE

PROCES USTAVNE VREDNOTE TEMELJNA

KONSTITUCIONALIZMA IN CILJI NAČELA

PRAVNI SISTEM EVROPSKE UNIJE

AVTONOMNOST VIRI PRIMARNEGA IN SEKUNDARNEGA

IN DRUGE SPLOŠNE ZNAČILNOSTI PRAVA EVROPSKE UNIJE

RAZMERJE MED PRAVOM EVROPSKE UNIJE IN (OSTALIM) PRAVOM DRŽAV ČLANIC

V PRAVNIH SISTEMIH DRŽAV ČLANIC
PRAVO EVROPSKE UNIJE PRAVO EVROPSKE UNIJE
V PRAVNIH SISTEMIH DRŽAV ČLANIC: V PRAVNIH SISTEMIH DRŽAV ČLANIC:
REŠEVANJE KOLIZIJ EVROPEIZACIJA JAVNEGA PRAVA
ORIS USTAVNE UREDITVE
EVROPSKE UNIJE
 ORIS USTAVNE UREDITVE EVROPSKE UNIJE [1]
[ proces konstitucionalizma ]

• Opredelitev konstitucionalizma:
> različno razumevanje konstitucionalizma, npr.:
- legitimnost ustave, tako sama po sebi kot akt kot vsebinsko, ter njena primerna uporaba,
- krepitev t. i. ustavnih standardov vladavine prava,
- krepitev t. i. ustavnih standardov dobrega upravljanja,
- proces k vzpostavitvi ustave,
> konstitucionalizem ni sinonim za konstitucionalizacijo (zasebnega prava);
v slednjem primeru gre za uporabo pravil, ki imajo ustavno naravo, med zasebniki,
torej horizontalno, zlasti na področju človekovih pravic.
• Pomen konstitucionalizma:
> konstitucionalizem ima več funkcij, če pomislimo na izjavo l'etat, c'est moi,
pa je pomembno zlasti omejevanje javne oblasti v korist ljudstva, predvsem v luči:
- določitve/deklaracije izvirne oblasti ljudtva in pogojev za varstvo človekovih pravic,
določitve delitve oblasti in podreditve uprave, določitve vladavine prava in pravnega sistema etc.

• Naravne pravice, suverenost ljudstva in družbena pogodba.

 ORIS USTAVNE UREDITVE EVROPSKE UNIJE [2]
[ proces konstitucionalizma ]

• Konstitucionalizem v Evropski uniji:

> od PESPJ, PEGS in PESJE do Lizbonske pogodbe,
> ali Evropska unija že ima ustavo?
- danes je prevladujoče pozitivno stališče, ki se argumentira zlasti z naslednjim:
~ državljanstvo Evropske unije,
~ varstvo človekovih in drugih pravic posameznikov,
~ delitev oblasti in kontrola njenega delovanja,
~ razmejitev pristojnosti Evropske unije z ozirom na države članice ter obstoj, inter alia, izključnih pristojnosti,
~ (načelna) neodvisnost institucij Evropske unije od organov držav članic,
~ sodni sistem,
~ parlament, v katerem so predstavniki državljanov, izvoljeni neposredno na volitvah,
~ (načelna) prevlada večinskega odločanja,
~ etc,
> Evropska unija ni ostala na točki golega pravnega razmerja med državami članicami,
saj njeno pravo posameznikom daje neposredne pravice […],
vključno s temeljnimi človekovimi pravicami.
 ORIS USTAVNE UREDITVE EVROPSKE UNIJE [3]
[ proces konstitucionalizma ]

• Vsebinska interakcija in približevanje:

> sprva je bil značilen močnejši vpliv ustavnih tradicij držav članic
na vsebino ustavnega prava EU, kasneje,
tj. zlasti po Maastrichtski pogodbi pa je (ustavno) pravo EU
vodilo v daljnosežne ustavne spremembe,
> t. i. evropski členi so najbolj očiten znak,
vendar se je treba zavedati, da običajno sprememba,
ki širi pristojnosti Evropske unije, de facto vodi v spremembo ustave države članice.
• Singularnost, ustavni pluralizem in ‚večslojni‘ konstitucionalizem.
• Vpliv konstitucionalizma na obliko ureditve Evropske unije?
> elementi konfederacije in federacije v Evropski uniji,
> obeti?
 ORIS USTAVNE UREDITVE EVROPSKE UNIJE [4]
[ ustavne vrednote ]

• Vrednote Evropske unije:

> geneza: od MP, AP, LEUTP, NP do LP…,
> čl. 2 PEU: vrednote EU in držav članic ter ‚evropske‘ družbe;
del pravne dediščine:
- homogenost ustavnih načel oziroma sistemov držav članic in EU: ustavni pluralizem?
- negacija formalnega pravnega pozitivizma?
- vpliv na razlago in uporabo ter študij prava?
> funkcija:
- krepitev konsenza med Evropske unije in držav članic,
- orodje pri oblikovanju ter razlagi in uporabi prava Evropske unije?
 ORIS USTAVNE UREDITVE EVROPSKE UNIJE [5]
[ ustavne vrednote ]

[…]
> sankcija za primer hujše kršitve,
> pojavnost v PEU:
> področje uporabe: EU in DČ (tudi za področja izključne nacionalne pristojnosti),
> splošno o pojmu ‚vrednota‘
- pravni pojem?
- razlika od pravnega načela (pravno načelo z etično komponento?)
- abstrakten kriterij za sprejemanje odločitev v posamičnih primerih,
pri čemer je poudarek na diferenciaciji ‚dobro-slabo‘,
> hierarhija vrednot?
> domet uporabnosti pri oblikovanju in uporabi prava EU?
- zadeva Kadi kot prelomna zadeva?
 ORIS USTAVNE UREDITVE EVROPSKE UNIJE [6]
[ ustavne vrednote ]

• Pregled posameznih vrednot iz čl. 2 PEU: spoštuje se…

> človekovo dostojanstvo:
> svoboda:
> demokracija:
> enakost:
> človekove pravice in pravice manjšin:
> pluralizem,
> nediskriminacija,
> strpnost,
> pravičnost,
> solidarnost ter
> enakost moških in žensk.
 ORIS USTAVNE UREDITVE EVROPSKE UNIJE [7]
[ ustavni cilji ]

• Cilji Evropske unije:

> geneza: od PESPJ, PEGS, PESAE, EEA, MP, AP, NP do LP,
> čl. 3 PEU, (splošni) cilji Evropske unije, ki so (ji) jih določile države članice:
> funkcija:
- merilo razlage in uporabe ostalih določb PEU in PDEU in nasploh prava Evropske unije,
- indikator interesov Evropske unije, na katere se sklicujejo nekatere določbe,
- etc.
> ‚vezivo‘ (čl. 1 PEU) in omejitev držav članic (čl. 4(3)),
> heterogenost ciljev in trade-off:
> SEU izhaja iz načelne prirejenosti ciljev: pa gre v resnici res le za eno raven?
> ukrepi za uresničitev ciljev morajo biti ustrezni oziroma sorazmerni,
> naslovljenci.
 ORIS USTAVNE UREDITVE EVROPSKE UNIJE [8]
[ ustavni cilji ]

• Pregled posameznih skupin ciljev:

> Čl. 3(1) PEU – ‚meta‘ cilji procesa evropskega integriranja,
> Čl. 3(2) PEU – območje svobode, varnosti in pravic brez notranjih meja,
> Čl. 3(3) PEU – notranji trg in negospodarski cilji,
> Čl. 3(4) PEU – gospodarska in monetarna unija z evrom:
> Čl. 3(5) PEU – zunanjepolitični cilji EU:
Opomba:
- čl. 3(6) PEU: Unija svoje cilje uresničuje z ustreznimi sredstvi na podlagi pristojnosti, ki so ji dodeljene s Pogodbama.
 ORIS USTAVNE UREDITVE EVROPSKE UNIJE [9]
[ temeljna načela ustavne ureditve Evropske unije ]

• Načela ustavne ureditve Evropske unije

se uporabljajo pri razlagi in uporabi celotnega (ustavnega) prava EU.
> nekatera so:
- kodificirana na primarno pravni ravni:
~ lojalno sodelovanje, prenos pristojnosti, subsidiarnost, sorazmernost, prepoved diskriminacije,
javno delovanja institucije in drugih teles Evropske unije, vzajemno priznavanje odločb v civilnih zadevah,
enakost moških in žensk, trajnostni razvoj etc.
- konstrukt SEU:
~ primarnost, učinkovitost, avtonomnost, zaupanje v pravo, organizacijska avtonomija etc.
> (prevladujoče) izhajajo iz vrednot in ciljev Evropske unije.
 ORIS USTAVNE UREDITVE EVROPSKE UNIJE [10]
[ nekatera izbrana vprašanja ustavne ureditve EU ]

• Zagotavljanje temeljnih (človekovih) pravic in svoboščin.

• Demokratični deficit v Evropski uniji – mit ali resnica?
• Širitev pristojnosti Evropske unije.
• Evropska unija in t. i. brexit.
PRAVNI SISTEM EVROPSKE UNIJE
 PRAVNI SISTEM EVROPSKE UNIJE [1]
[ avtonomnost in druge splošne značilnosti ]

• Pravni sistem Evropske unije je avtonomen pravni sistem:

> samostojen in neodvisen pravni sistem,
velja, razvija, razlaga in uporablja se v skladu z lastnimi pravili,
neodvisno od kateregakoli sistema nacionalnega ali mednarodnega prava:
- velja absolutno?
- zadeva Van Gend & Loos, ZOdl. 1963, 1:
“[…] pravo Skupnosti je nov pravni red mednarodnega prava,
v dobro katerega so države na določenih področjih omejile svoje suverene pravice […].”
- zadeva 6/64, Costa proti ENEL, ZOdl. 1964, 585:
“Za razliko od klasičnih mednarodnih pogodb, je PEGS ustvarila lasten pravni sistem,
ki je – od njene uveljavitve naprej – sestavni del pravnih sistemov DČ, ki veže sodišča [in druge organe] DČ.
Z ustanovitvijo Skupnosti za nedoločen čas, z lastnimi institucijami, lastno pravno osebnostjo […] in
pristojnostmi, ki izvirajo iz omejitev pristojnosti DČ oziroma iz prenosa izvrševanja [nekaterih] pristojnosti
s strani DČ v korist Skupnosti, so DČ omejile svoje suverene pravice, čeprav le na nekaterih področjih,
in tako ustvarile pravni sistem, ki veže njih same in njihove državljane.”
- zadeva 11/70, Internationale Handelsgesellschaft, ZOdl. 1970, 1125:
“[…] pravo, ki izvira iz pogodbe, [je] neodvisen vir prava […].”
 PRAVNI SISTEM EVROPSKE UNIJE [2]
[ avtonomnost in druge splošne značilnosti ]

• Pravni sistem Evropske unije in njegove posebne značilnosti:

> samostojna določitev, ne glede na ustave držav članic:
- načina prehoda svojih virov v pravne sisteme držav članic,
- razmerje svojih virov do virov držav članic,
- pogoje za uveljavljanje svojih virov pred organi držav članic,
> sodelovanje državljanov pri oblikovanju virov Evropske unije in možnost njihovega uveljavljanja,
> sodni sistem,
> etc.
 PRAVNI SISTEM EVROPSKE UNIJE [3]
[ viri: splošno ]

• Pravni sistem EU je sistem pravnih načel in pravil:

ki določajo oziroma urejajo:
> vrednote in cilje, pristojnosti, organizacijo ter način delovanja EU oziroma njenih institucij,
> formalne pravne vire EU in razmerja med njimi ter
njihov prehod, uporabo in razmerje z ozirom na formalne pravne vire držav članic,
> položaj držav članic v EU,
> temeljne (človekove) pravice in svoboščine ter državljanstvo EU,
> notranje politike in zunanje delovanje EU.
• Pravo EU v formalnem smislu sestavlja (gl. infra):
> primarno pravo, ki ima ‚ustavno‘ naravo,
> sekundarno pravo.
• Acquis communautaire.
 PRAVNI SISTEM EVROPSKE UNIJE [4]
[ viri: splošno ]

• Vire EU delimo na vire:

> primarnega prava EU
> sekundarnega prava EU.
• Primarni viri so izvirni, iz njih pa so izvedeni sekundarni viri.
• Primarni viri so hierarhično nadrejeni sekundarnim virom:
> gl. npr. čl. 263(2) PDEU.
• Med viri istega hierarhičnega ranga veljajo derogacijska pravila,
npr.:
> lex posterior derogat legi priori,
> lex specialis derogat legi generali.
 PRAVNI SISTEM EVROPSKE UNIJE [5]
[ viri: primarni ]

• Viri primarnega prava EU:

> (veljavne):
- ustanovne pogodbe, vključno s protokoli oz. sestavni deli,
- pogodbe o spremembah in/ali dopolnitvah ustanovnih pogodb,
- (veljavne) pristopne pogodbe, vključno z aneksi,
> kot vir primarnega prava oziroma z enako veljavo se skladno s PEU in PDEU štejejo:
- [splošna pravna načela],
- [temeljne pravice/LEUTP],
> ostalo?
• Za vire primarnega prava EU je med drugim značilno, da so:
> vrhovni (konstitucionalni) viri,
> pravna podlaga za delovanje oz. odločanje institucij in drugih teles EU
(zanje predstavljajo okvir, ki ga ne smejo preseči,
tudi ne SEU, ki npr. ni pristojno presojati veljavnosti PEU/PDEU),
> načeloma sprejeti neposredno s strani DČ oz.
po volji DČ povzdignjeni na primarno raven.
 PRAVNI SISTEM EVROPSKE UNIJE [6]
[ viri: PEU in PDEU ]

• PEU in PDEU tvorita jedro primarnega (ustavnega) prava Evropske unije:

> sestavni deli: čl. 51 PEU; protokoli in priloge so sestavni del pogodb,
> PESAE?
• Funkcijski vidik PEU in PDEU:
> čl. 1(1) PEU
- ustanovitev Evropske unije,
na katero države članice prenesejo pristojnosti za uresničevanje skupnih ciljev,
> čl. 1(1) PDEU
- ureditev delovanja Evropske unije ter določa področja, razmejitev in način izvajanja njenih pristojnosti.

• PEU in PDEU imata enako moč oziroma pravno veljavo:

> čl. 1(3) PEU,
> čl. 1(2) PDEU.

• Zakaj ni zgolj enega akta?

 PRAVNI SISTEM EVROPSKE UNIJE [7]
[ viri: temeljne pravice/LEUTP ]

• Pojem.
• Pravni status temeljnih pravic v kontekstu prava EU
• Prvotne ustanovne pogodbe temeljnih (človekovih) pravic,
z izjemo nekaterih posamičnih pravic, niso urejale (sistemsko).
• Sodna praksa je bila sprva zadržano glede temeljnih pravic,
vendar jim je nato – kot delu splošnih pravnih načel –
zagotovila pravno varstvo.

Opomba:
- TP pred in po LP.
- Način priznanja oziroma legitimacije TP po LP.
 PRAVNI SISTEM EVROPSKE UNIJE [8]
[ viri: temeljne pravice/LEUTP ]

• Zadeva 1/58, Stork, ZOdl. 1959, 17:

“[…] Sodišče je zgolj zavezano zagotoviti, da je pri razlagi in uporabi Pogodbe
in iz nje izvedenih pravil, ki služijo njeni implementaciji, spoštovano pravo.
V tej zvezi načeloma ni zavezano odločati o določbah nacionalnega prava.
Posledično tudi Visoka oblast ni pristojna (niti zavezana) preverjati razlogov,
ki se nanašajo na (domnevno kršitev) načel nemškega ustavnega prava
(ki so po vsebini temeljne pravice).”
• Zadeva 29/69, Stauder, ZOdl. 1969, 415:
“[…] temeljne pravice so zajete v splošni pravnih načelih in sodno varovane.”
• Zadeva11/70,Internationale Handelsgesellschaft, ZOdl.1970,1125:
“[…] varstvo teh (temeljnih) pravic, kot jih najdemo v ustavnem pravu DČ,
mora biti zagotovljeno tudi v kontekstu strukture in ciljev Skupnosti.”
 PRAVNI SISTEM EVROPSKE UNIJE [9]
[ viri: temeljne pravice/LEUTP ]

• Zadeva 4/73, Nold, ZOdl. 1974, 491:

“[…] pri varstvu teh (temeljnih) pravic je Sodišče zavezano (primerno)
upoštevati ustavne tradicije, skupne DČ, in zato ne more odobriti ukrepov,
ki so neskladni s temeljnimi pravicami, priznanimi in varovanimi v ustavah DČ.
V tem smislu lahko mednarodne pogodbe o varstvu človekovih pravic,
pri katerih so sodelovale DČ ali so njihove podpisnice, služijo kot smernice,
ki naj se (primerno) upoštevajo v kontekstu prava Skupnosti.”
• To prakso Sodišča so podprle tudi druge institucije, gl. npr.:
-Skupna deklaracija Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije
o varstvu temeljnih pravic in Evropski konvenciji za zaščito človekovih pravic
in temeljnih svoboščin (Ur. l. EU, št. C 103, 27.4.1977, str. 1).
 PRAVNI SISTEM EVROPSKE UNIJE [10]
[ viri: temeljne pravice/LEUTP ]

• Temeljne pravice, ki jim je SEU že pred Lizbonsko pogodbo

zagotavljalo pravno varstvo, so npr.:
-enaka pravna obravnava,
-predvidljivost oblikovanja in izvajanja prava,
-pošten upravni in/ali sodni postopek
(izpoved, učinkovito sodno varstvo, domneva nedolžnosti, ne bis in idem,…),
-varstvo zasebnosti, zdravja in življenja,
-varstvo osebnega dostojanstva,
-svobodno izražanje (verskega, političnega,…) prepričanja,
-svobodno združevanje,
-varstvo lastnine,
-varstvo svobodne gospodarske pobude.
Opomba:
-razlika med [(procesno)pravnimi] civilnimi, političnimi,
ekonomskimi in socialnimi pravicami.
 PRAVNI SISTEM EVROPSKE UNIJE [11]
[ viri: temeljne pravice/LEUTP ]

• Temeljne pravice po Lizbonski pogodbi:

> kot “vrednota oz. cilj”
- čl.: 2, 3(5), 21(1) PEU in 67(1), 151 PDEU;
> kot “del splošnih pravnih načel”
- čl. 6(3) PEU: “Temeljne pravice, kot jih zagotavlja Evropska konvencija o
varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in kot izhajajo iz skupnega
ustavnega izročila držav članic so kot splošna načela del prava EU.”
> kot “pravo”
- čl. 19(1) PEU: “[…] (SEU) zagotavlja upoštevanje prava pri razlagi in uporabi PEU/PDEU.”
> kot “avtonomen vir”
- čl. 6(1) PEU: “EU priznava pravice […] iz Listine EU o temeljnih pravicah,
ki imajo enako pravno veljavnost kot PEU in PDEU.
Z Listino se ne širijo pristojnosti EU iz PEU/PDEU. […]”.
 PRAVNI SISTEM EVROPSKE UNIJE [12]
[ viri: temeljne pravice ]

• Listina EU o temeljnih pravicah

[ http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2010:083:0389:0403:sl:PDF ]

> pravna moč, status.

> absolutna ali relativna narava?
> struktura in vsebina Listine.

Opomba:
-EKČP ter pravni sistem in institucije EU.
 PRAVNI SISTEM EVROPSKE UNIJE [13]
[ viri: splošna pravna načela ]

• Splošno o pravnih načelih:

> pojem in funkcija.
• Splošno o splošnih pravnih načelih Evropske unije:
> pravna moč, status, čl. 19(1) PDEU,
> uporaba.
> vrste:
-nekatera načela so izrecno določena v PEU/PDEU
(gl. npr.: čl. 4(3), 5(2), 5(3), 5(4), 13(2) PEU; čl. 18(1) PDEU),
-med splošna pravna načela (EU) sodijo zlasti:
vezanost oblastnega delovanja na predpise, pravna varnost/predvidljivost,
varstvo pridobljenih pravic/legitimnih pričakovanj, enaka obravnava,
sorazmernost, prepoved zlorabe pravic, pošten upravni/sodni proces,
oprostitev odgovornosti zaradi višje sile, načelo lojalnega ravnanja,
načelo prenosa pristojnosti, načelo subsidiarnosti, načelo avtonomnosti,
načelo neposrednega učinka, načelo prednosti/primarnosti,…
> temeljni problemi in dileme.
 PRAVNI SISTEM EVROPSKE UNIJE [14]
[ viri: ostali? ]

• V pravni teoriji najdemo različna stališča glede:

> obstoja in vrst ostalih primarnih virov
> mednarodni sporazumi Evropske unije:
- čl. 216(2) PDEU,
- nad uredbami, direktivami, sklepi,…
~ gl. npr. zadeve 21-24/73, International Fruit Company, ZOdl. 1972, 1219,
- pod viri primarnega prava EU, vključno s temeljnimi pravicami
~ gl. npr. zadevi C-402 in 415/05 P, Kadi, ZOdl. 2008, I-6351,
- neposredni učinek?
> sodbe SEU,
> običaji.
 PRAVNI SISTEM EVROPSKE UNIJE [15]
[ viri: sekundarni ]

• Viri sekundarnega prava EU:

> avtonomni pravni akti institucij EU v smislu čl. 288 PDEU:
> uredbe,
> direktive,
> sklepi,
> priporočila,
> mnenja,
> drugi akti.
 PRAVNI SISTEM EVROPSKE UNIJE [16]
[ viri: sekundarni ]

• Splošno:
> čl. 288 PDEU ne določa zaprtega kataloga pravnih aktov institucij EU,
> institucije niso povsem proste pri odločitvi,
kateri akt bodo uporabile v konkretnem primeru
(čl. 296 PDEU),
> razlika med zakonodajnimi in nezakonodajnimi akti
(čl. 289, 290 in 291 PDEU),
> avtentifikacija/podpis
(čl. 297(1-2) PDEU),
> obrazložitev
(čl. 296 PDEU),
> objava in uveljavitev
(čl. 297(1-2) PDEU);
> sodna presoja
(čl. 263, 267 in 277 PDEU;
> izvršljivost
(čl. 280 in 299 PDEU).
 PRAVNI SISTEM EVROPSKE UNIJE [17]
[ viri: uredbe ]

• Uredba se splošno uporablja.

Zavezujoča je v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah
(čl. 288(2) PDEU).
• Splošen in abstrakten pravni akt.
• V celoti zavezujoč pravni akt
(cilj in način; akt unifikacije).
• Neposredno uporaben pravni akti
(avtomatičen vstop v pravni sistem DČ).
• Neposreden učinek določb uredbe?
• Naslovniki.
 PRAVNI SISTEM EVROPSKE UNIJE [18]
[ viri: direktive ]

• Direktiva je za vsako DČ, na katero je naslovljena,

zavezujoča glede cilja, ki ga je treba doseči,
vendar prepušča nacionalnim organom izbiro oblike in metod
(čl. 288(3) PDEU)
• Običajno so naslovljene na vse DČ, ni pa nujno.
• Obveznost prenosa/implementacije v nacionalni pravni sistem
(pravilna in pravočasna implementacija,
posledice med in po izteku implementacijskega obdobja),
> akt harmonizacije,
- minimalna harmonizacija,
- popolna harmonizacija
~ glede na katere vire se presoja ustreznost nacionalnih ukrepov?

• Neposredni učinek?
 PRAVNI SISTEM EVROPSKE UNIJE [19]
[ viri: sklep ]

• Sklep je v celoti zavezujoč.

Če določa tiste, na katere je naslovljen, je zavezujoč samo zanje
(čl. 288(4) PDEU).
• Odločba?
 PRAVNI SISTEM EVROPSKE UNIJE [20]
[ viri: priporočila in mnenja ]

• Priporočila in mnenja niso zavezujoča

(čl. 288(5) PDEU).
• Institucije Evropske unije lahko izdajajo še druge (mehke) akte,
npr. smernice, sporočila, resolucije, enostranske deklaracije,…
• Tudi ti pravni akti lahko imajo določene pravne učinke
(zlasti za institucijo, ki jih je izdala).
 RAZMERJE MED PRAVNIMI VIRI
EVROPSKE UNIJE IN DRŽAV ČLANIC
 RAZMERJE MED PRAVNIMI VIRI EU IN DČ [1]
[ reševanje kolizij ]

Mednarodno
pravo
Viri
Viri Ostali
EU
STO VKMP

USTAVA
MEDNARODNE POGODBE (ratif. DZ), MOP, SNCN
ZAKONI
MEDNARODNE POGODBE (ratif. V)
PODZAKONSKI PREDPISI IN DRUGI SPLOŠNI AKTI
Slovensko pravo

Opomba: sistem opazovanja je pravo RS (čl.: 3a, 8 in 153 URS).

 RAZMERJE MED PRAVNIMI VIRI EU IN DČ [2]
[ reševanje kolizij ]

• Načelo primarnosti / prednosti EU, kot ga razume SEU, pomeni,

da ima vsako pravilo iz sistema EU prednost pred vsakim pravilom DČ
(ki ni iz sistema EU), če med njima pride do kolizije;
v tem primeru mora vsak nacionalni organ uporabiti pravilo EU in
ignorirati, tj. ne uporabiti z njim neskladnega pravila DČ.
• Izhodišče je zadeva Costa/ENEL,
vendar se je načelo do točke, kot ga SEU razume danes,
gradilo skozi številne sodbe.
• Izjava št. 17 o načelu primarnosti k Lizbonski pogodbi.
Opomba: druga načela,
ki so pomembna z vidika razmerja med pravnimi viri EU in DČ.
 RAZMERJE MED PRAVNIMI VIRI EU IN DČ [3]
[ reševanje kolizij ]

• Zadeva 6/64, Costa/ENEL, ZOdl. 1964, 585:

“[…] pravo, ki izhaja iz Pogodbe, neodvisen vir prava, zaradi svoje posebne
in izvirne narave, ne more biti nadvladano s strani določb prava DČ,
ne glede na njihovo pojavno obliko, brez da bi bilo zaradi tega prikrajšano
za svoj značaj kot pravo Skupnosti in brez da bi bila zaradi tega postavljena
pod vprašaj pravna podlaga Skupnosti”.
• Zadeva 14/68, Walt Wilhelm, ZOdl. 1969, 1:
“Bilo bi proti naravi tega sistema, če bi DČ omogočili, da sprejemajo ali
ohranjajo ukrepe, ki lahko spodkopavajo praktične učinke PEGS.
Zavezujoči značaj Pogodbe in ukrepov, sprejetih za njeno uresničitev,
se ne sme razlikovati od DČ do DČ zaradi različnih nacionalnih pravil,
da ne bi prišlo do ovir delovanja Skupnosti in onemogočanja ciljev PEGS.
Posledično je neskladje med pravili Skupnosti in pravili DČ […]
treba rešiti tako, da prevladajo pravila Skupnosti.”
 RAZMERJE MED PRAVNIMI VIRI EU IN DČ [4]
[ reševanje kolizij ]

• Zadeva 11/70, Internationale Handelsgesellschaft, ZOdl. 1970:

“Uporaba p. pravil ali konceptov prava DČ za presojo veljavnosti ukrepov,
sprejetih s strani institucij Skupnosti, bi imela negativen učinek na enotnost
in učinkovitost prava Skupnosti. Veljavnost teh ukrepov [tj. Skupnosti]
se lahko presoja le v luči prava Skupnosti.
[…] zato veljavnost ukrepa Skupnosti ali njegov učinek v DČ ne more biti
omejen z utemeljitvijo, češ da je v nasprotju s temeljnimi pravicami,
ki jih določa ustava DČ ali s temeljnimi načeli nacionalne ustavne strukture.”
• Zadeva 106/77, Simmenthal II, ZOdl. 1978, 629:
“[…] te določbe oz. ukrepi [Skupnosti] ne le, da po uveljavitvi avtomatično
naredijo neuporabno vsako določbo obstoječega nacionalnega prava,
temveč […] preprečujejo tudi veljaven sprejem novih nacionalnih predpisov
do točke, kjer bi bili neskladni s pravom Skupnosti.”
 RAZMERJE MED PRAVNIMI VIRI EU IN DČ [5]
[ reševanje kolizij ]

[…]
[…] nacionalno sodišče, ki naj v okviru svojih pristojnosti uporabi določbe
prava Skupnosti, je zavezano dati poln učinek tem določbam [Skupnosti],
in v ta namen, če je treba, mora zavrniti uporabo vsakega nac. pravila,
ki je v nasprotju s pravom Skupnosti, četudi je bilo sprejeto naknadno,
velja pa tudi, da nacionalno sodišče ne rabi zahtevati ali čakati,
da bi o tem odločil zakonodajalec ali ustavno sodišče.”
• Zadeva C-213/89, Factortame, ZOdl. 1990, I-2433:
“[…] polna učinkovitost prava Skupnosti bi bila prizadeta,
če bi nacionalno pravilo lahko preprečilo nacionalnemu sodišču,
ki odloča v zadevi, za katero se uporablja pravo Skupnosti,
sprejem začasnega ukrepa, potrebnega za učinkovitost prava Skupnosti […].
[…] če je nacionalno pravilo ovira za sprejem takšnega začasnega ukrepa,
tega nacionalnega pravila ne sme uporabiti.”
 RAZMERJE MED PRAVNIMI VIRI EU IN DČ [6]
[ reševanje kolizij ]

• Zadeva C-198/01, CIF, ZOdl. 2003, I-8055:

“Obveznost neuporabe nac. predpisov, ki nasprotujejo pravu Skupnosti,
ne naložena le nac. sodiščem, temveč tudi vsem drugim organom DČ,
vključno z upravnimi oblastmi […].”
• Zadeva C-10-22/97, IN.CO.GE, ZOdl. 1998, I-6307:
“Ni mišljeno […], da bi se neskladno nacionalno pravilo razveljavilo oz.
naredilo za neobstoječe. […] nacionalno sodišče takšnega pravila
ne sme uporabiti […].”
• Zadeva C-234/04, Kapferer, ZOdl. 2006, I-2585:
“[…] pravo Skupnosti ne terja od nacionalnega sodišča,
da ne uporabi nacionalnih procesnih pravil o pravnomočnosti odločbe,
čeprav bi njihova neuporaba omogočila odpravo kršitve prava Skupnosti.”

Opomba:
-več različnih odločb na temo pravnomočnosti (res iudicata).
 RAZMERJE MED PRAVNIMI VIRI EU IN DČ [7]
[ reševanje kolizij ]

• Reševanje izbranih kolizij v pravnem sistemu države članice:

> pravilo Evropske unije v razmerju do:
- določbe ustave državne članice
~ gl. npr. zadevo 11/70, Internationale Handelsgesellschaft, ZOdl. 1970, […],
- določbe GATT, GATS, TRIPS ali
drugega mednarodnega sporazuma iz sistema Svetovne trgovinske organizacije
~ gl. npr. zadevo 21/72, International Fruit Company, ZOdl. 1972, […],
- določbe EKČP
~ gl. npr. C-159/90, SPUC proti Grogan, ZOdl. 1991,
> ostali primeri kolizij.
• Neposredne in posredne kolizije med pravili Evropske unije in (ostalimi)
pravili države članice.
 RAZMERJE MED PRAVNIMI VIRI EU IN DČ [8]
[ reševanje kolizij ]

● Na ravni DČ je opazen t. i. aktivizem ustavnih sodišč,

značilen zlasti za začetno obdobje, a ne izključno;
> Združeno kraljestvo (zadeva Assange),
> Poljska,
> Češka republika.
● Načelo primarnosti generalno oz. per se ni sporno,
pač pa so sporna nekatera vprašanja, zlasti:
> ali je pravna podlaga za načelo primarnosti (lahko) utemeljena na
acquis communautaire ali na ustavah DČ?
> ali lahko načelo primarnosti avtomatično povzroči neuporabljivost oz.
ignoriranje ustav DČ?
> kdo ima t. i. kompetenco o kompetenci?
 RAZMERJE MED PRAVNIMI VIRI EU IN DČ [9]
[ reševanje kolizij ]

● Kako je z načelom primarnosti oz. prednosti prava EU

v praksi Ustavnega sodišča Republike Slovenije in
slovenski pravni teoriji?
● Pri nas je izhodišče čl. 3a URS.
● V kolikšni meri so relevantne primerjalnopravne rešitve,
tj. besedila evropskih členov drugih DČ in
stališča njihovih ustavnih sodišč?
 RAZMERJE MED PRAVNIMI VIRI EU IN DČ [10]
[ evropeizacija javnega prava ]

• Jans/Lange/Prechal/Widdershoven (2015):
-“Although Community law has been with us for almost half a century,
it has long remained an unknown quantity for both academics and practitioners
working in the field of national public law, in particular, national administrative law.
One important reason for this was the fact that the two areas of law
were studied separately.“
-“Lawyers working in the field of national public law were of course acquainted with
standard judgements such as Van Gend & Loos and Costa v. ENEL, […],
but they did not really appreciate the importance of this in terms of the daily
practice of public law. […] practitioners of national law often
underestimated the significance of Community law.“
-“In the past few years it has become clear that even the classic topics of national public law
in areas such as the law concerning the national administrative organisation,
principles of law, law enforcement, judicial protection and state liability
can no longer escape the influence of Community law.“
 RAZMERJE MED PRAVNIMI VIRI EU IN DČ [11]
[ evropeizacija javnega prava ]

NEKATERI RAZVOJNI VIDIKI

SODNA PRAKSA / „NEZAPISANO“ PRAVO PREDPISI / „ZAPISANO“ PRAVO

MATERIALNO PRAVO MATERIALNO- IN PROCESNO PRAVO

LOČENI SISTEMI POVEZANI SISTEMI: SODELOVANJE (U1/2003)

JAVNO PRAVO DČ JAVNO PRAVO EU

DVA POMENA

OŽJI: ADMINISTRATIVNA DEJAVNOST EU ŠIRŠI: ADMINISTRATIVNA DEJAVNOST EU IN DČ

SODELOVANJE – UČINKOVITOST PRAVA EU JE ODVISNA OD UČINKOVITOSTI PRISTOJNIH TELES DČ

 RAZMERJE MED PRAVNIMI VIRI EU IN DČ [12]
[ evropeizacija javnega prava ]

EVROPEIZACIJA JAVNEGA PRAVA SE VRŠI ZLASTI S POMOČJO NASLEDNJIH NAČEL

LOJALNO SODELOVANJE N/P/I UČINEK PRIMARNOST SUBSIDIARNOST

EVROPEIZACIJA POTEKA NA SKORAJ VSEH PODROČJIH JAVNEGA PRAVA […],(!)

VKLJUČNO S T. I. „TABU“ PODROČJI

ORGANIZACIJA IN DELOVANJE VSEBINA TEMELJNIH JAVNO UVELJAVLJANJE

JAVNE UPRAVE PRAVNIH NAČEL PRAVNIH NAČEL/PRAVIL

(ODŠKODNINSKA)
SODNO VARSTVO
OBVEZNOST DRŽAVE

(!) Npr. : -pravo reguliranih sektorjev , koncesij (in javnih naročil), gospodarskih javnih služb in državnih pomoči
(infrastrukturni sektorji, sektor zdravstva, sektor izobraževanja, sektor socialne varnosti,…).
 RAZMERJE MED PRAVNIMI VIRI EU IN DČ [13]
[ evropeizacija javnega prava ]

• Načelo lojalnega ravnanja oziroma -sodelovanja

> čl. 4(3) PEU sicer ni neposredno učinkovit, vendar zavezuje:
- DČ (vse veje oblasti in telesa pod javno kontrolo, kot so javna podjetja),
- EU,
> cilj je učinkovita EU, tj. takšna, ki uspe uresničevati svoje cilje
- ob upoštevanju, da kljub avtonomnosti EU,
ta brez sodelovanja DČ oziroma njihovih teles ne more uresničiti svojih ciljev
(npr. prenos direktiv ter uporaba prava EU v nacionalnih upravnih in sodnih postopkih),
- izbrane izpeljanke:
+ učinkovitost (effet utile),
+ neposredni (posredni in izključevalni) učinek,
+ primarnost,
+ odškodninska obveznost DČ,
+ […].

• Ostala relevantna načela.

 RAZMERJE MED PRAVNIMI VIRI EU IN DČ [14]
[ evropeizacija javnega prava ]

EVROPEIZACIJA POTEKA NA PODLAGI / Z UPOŠTEVANJEM VEČ NAČEL

VEZANOST NA ENAKOST
PREDPISE NEDISKRIMINAC SORAZMERNOS
IJA T
PROPORCIONAL
NOST
LEGITIMNA UČINKOVITA
PRIČAKOVANJA OBRAMBA

Opomba: v poštev pridejo še nekatera druga načela, pogosto izpeljana iz navedenih.

 RAZMERJE MED PRAVNIMI VIRI EU IN DČ [15]
[ evropeizacija javnega prava ]

• Vpliv prava EU na materialno pravo držav članic:

> ustavno, upravno, gospodarsko, delovno in socialno, potrošniško, civilno etc.
• Vpliv prava EU na materialno upravno pravo držav članic:
> glede na način vpliva:
- neposreden vpliv,
npr.: konkurenca, energetika, komunikacije, transport, (posredni) davki, javne službe, okolje,
gospodarske družbe, insolvenčnost, azil, etc.
- posreden vpliv,
npr.: delovno pravo, pravo socialne varnosti etc.
> glede na področja v okviru upravnega prava:
- gospodarsko upravno pravo,
- negospodarsko upravno pravo.
 RAZMERJE MED PRAVNIMI VIRI EU IN DČ [16]
[ evropeizacija javnega prava ]

• Pravo reguliranih sektorjev

> posebni del (gospodarskega) upravnega prava,
ki je neposreden rezultat prava EU, ki ne posega le na področje materialnega prava,
temveč tudi organizacijskega in postopkovnega,
> ex ante regulacija
> transformacija zaprtih in nekonkurenčnih trgov v (bolj) konkurenčne trge,
> razmerje s klasičnim konkurenčnim in drugim gospodarskim upravnim pravom.
 RAZMERJE MED PRAVNIMI VIRI EU IN DČ [17]
[ evropeizacija javnega prava ]

• Pravo državnih pomoči

> obsežno omejevanje uporabne javnih sredstev v korist podjetij,
> intenzivna materialna pravna ureditev na ravni EU,
na drugi strani pa so organizacijska in postopkovna vprašanja večinoma prepuščena DČ.
kar pri nas vodi v podnormiranost in probleme na tem področju:
> pooblastila teles DČ, v katerih delovno področje sodi nadzor nad državnimi pomočmi
(MF/SSDP, RačS),
> postopek izterjave državnih pomoči ni prilagojen specifikam.
 VPLIV PRAVA EU NA ORGANIZACIJSKO UprP DČ [1]
[ izhodišča ]

• Pravo EU načeloma dovoljuje DČ, da odločajo o tem,

> kateri organi naj izpolnjujejo obveznosti iz sistema EU,
> kako bodo ti organi organizirani.
• Izjeme od načela nacionalne institucionalne ‚avtonomije‘:
> če predpisi EU določajo in naslavljajo konkretna nacionalna pristojna telesa
(npr. liberalizacijski predpisi predvidevajo neodvisne sektorske regulatorje/NRT),
> če predpisi EU terjajo „učinek“ v smislu izpolnjevanja obveznosti iz sistema EU
(DČ se s prenosom pristojnosti na lokalna telesa ne razbremenijo odgovornosti,
kar de facto generira ustrezne prilagoditve,
npr. glede delitve pristojnosti, mehanizmi nadzora,…).
 VPLIV PRAVA EU NA ORGANIZACIJSKO UprP DČ [2]
[ sektorski regulatorji kot imperativ prava EU ]

• Pravo EU na področju nekaterih sektorjev terja,

da DČ ustanovijo sektorske regulatorje in glede slednjih določa:
> delovno področje (naloge),
> organizacijo in položaj v sistemu oblasti
- ključna je neodvisnost od t. i. dnevne politike
- koncept neodvisnosti zajema zlasti:
- samostojna pravna oseba,
- zakonsko določene naloge in sistem nadzora,
- zakonsko določeni (zadostni in lastni) viri financiranja.
 RAZMERJE MED PRAVNIMI VIRI EU IN DČ [15]
[ evropeizacija javnega prava ]

• ReNEUAL (ELI)
> modelna ureditev,
> šest delov:
- splošne določbe
- oblikovanje splošnih aktov na ravni uprave
- oblikovanje indovidualnih aktov na ravni uprave
- (upravne) pogodbe
- vzajemna asistenca oziroma pomoč (sodelovanje)
- upravljanje z podatki na ravni uprave.
 VPLIV PRAVA EU NA POSTOPKOVNO UprP DČ [1]
[ izhodišča ]

• Pravo EU načeloma dopušča,

da DČ same določajo postopkovna pravila,
po katerih se na nacionalni ravni izvaja pravo EU.
• Omejitve:
> predpisi EU določajo postopek ali njegove posamezne faze/rešitve,
npr. predpisi o oddaji javnega naročila oziroma o oddaji koncesije,
> načelo enakovrednosti (ekvivalence, nediskriminacije);
> načelo učinkovitosti (effet utile).

• Je glede na prej naveden omejitve primerno govoriti o

nacionalni postopkovni avtonomiji?
 VPLIV PRAVA EU NA POSTOPKOVNO UprP DČ [2]
[ evropeizacija v kontekstu vsebine temeljnih pravnih načel ]

• Izvor:
> večinoma gre za univerzalna načela, ki si jih je EU „sposodila“ in
jih „vrnila“ nekoliko prilagojene naravi EU in njenemu pravu.
• Pomen (za nacionalno javno / upravno pravo):
> usmerjanje upravnih teles pri njihovem delovanju;
> merilo presoje/skladnosti s pravom EU, ki ga na nacionalni ravni uporabljajo zlasti:
sodišča, pritožbena upravna telesa, varuh človekovih pravic,…
• Domet:
> telesa DČ so jih dolžni upoštevati, ko delujejo znotraj področja prava EU
(za razliko od institucij in drugih teles EU, ki so jih dolžne zmeraj upoštevati).
 VPLIV PRAVA EU NA POSTOPKOVNO UprP DČ [3]
[ evropeizacija v kontekstu vsebine temeljnih pravnih načel ]

• Načelo vezanosti oblastnega ravnanja na predpise (legaliteta):

> splošno (več sledi pri obravnavi v kontekstu prava RS):
- varuje posameznika pred samovoljnim oblastnim ravnanjem;
- oblastno ravnanje je pogojeno z veljavno pravno podlago;
- zapoved secundum legem, prepoved contra legem;
- načeloma terja „pasivnost“, včasih tudi „aktivnost“ (zadeva ‚španske jagode‘).
> problemi:
- viri prava EU kot veljavna pravna podlaga za nacionalna telesa?
+ uredba vs. direktiva;
+ (okrepljena) avtonomnost javne uprave v razmerju do zakonodajalca?
- nedoločeni pravni pojmi;
- odločanje po prostem preudarku;
> ostalo: veljavnost, hierarhija in razveljavitev predpisov,...
 EVROPEIZACIJA JAVNEGA / UPRAVNEGA PRAVA [4]
[ evropeizacija v kontekstu vsebine temeljnih pravnih načel ]

• Načelo enakosti:
> razvojni vidiki / ideja;
> ni mišljena absolutna enakost (identičnost) in tudi ne le formalna enakost;
> bistveno enake primere je treba obravnavati enako,
bistveno neenake pa primerno različno
(razen v utemeljenih primerih? – meje načela enakosti v pravu EU);
> prepoved arbitrarnosti terja zlasti:
- vnaprej določen utemeljen/razumen/objektiven kriterij razlikovanja,
- identifikacija bistveno enakih primerov in njihova enaka obravnava,
- primerno različna obravnava bistveno neenakih primerov
(upoštevati je treba tudi sorazmernost);
> (ne)diskriminacija: neenakost na temelju osebne okoliščine:
- se lahko utemelji neenaka obravnava na temelju državljanstva, spola,…?
- vrste: neposredna (odkrita), posredna (prikrita), pozitivna, negativna, obrnjena.
 EVROPEIZACIJA JAVNEGA / UPRAVNEGA PRAVA [5]
[ evropeizacija v kontekstu vsebine temeljnih pravnih načel ]

• Načelo pravne varnosti in varstvo legitimnih pričakovanj:

> izhodišče: varstvo zaupanja v pravo;
> pridobljene pravice: konsistentnost in predvidljivost;
> povratni učinek (retroaktivnost): prava in neprava;
> legitimna pričakovanja: venire contra factum proprium?;
- kateri akti lahko vzpostavijo legitimno pričakovanje?
- katera telesa lahko vzpostavijo legitimno pričakovanje?
- kateri dejavniki se upoštevajo pri razmejitvi med legitimnimi in nelegitimnimi pričakovanji?
- kateri dejavniki izključujejo legitimna pričakovanja?
> ostalo:
- objava in vacatio legis;
- prehodni režim;
- res iudicata,…
 EVROPEIZACIJA JAVNEGA / UPRAVNEGA PRAVA [8]
[ evropeizacija v kontekstu vsebine temeljnih pravnih načel ]

• Načelo sorazmernosti:
> test sorazmernosti vsebuje več stopenj/kriterijev:
- kriterij legitimnosti:
+ je cilj, ki se želi doseči, legitimen/uživa pravno varstvo?
- kriterij primernosti:
+ je ukrep sposoben doseči zastavljeni cilj?
- kriterij nujnosti:
+ je na razpolago manj „agresiven“ oz. milejši ukrep z enakim učinkom?
- kriterij sorazmernosti v ožjem smislu:
+ je ukrep sorazmeren s ciljem/rezultatom?
 EVROPEIZACIJA JAVNEGA / UPRAVNEGA PRAVA [11]
[ evropeizacija v kontekstu vsebine temeljnih pravnih načel ]

• Načelo učinkovite obrambe:

> posameznik mora imeti pravico, da se učinkovito brani, kar v praksi terja pomeni,
da ima pravico:
- informiranosti;
- izjasnitve o obremenilnih navedbah;
- ustrezne jezikovne komunikacije;
- varstva poslovnih skrivnosti in nasploh zaupnosti;
- zadostnega časa za pripravo obrambe;
- vzdržati se samoinkriminacije;
- pravne asistence (odvetnik,…),…
> tesno razmerje s pravico do poštenega sojenja:
- zakonito pridobivanje dokazov;
- obrazložitev odločitve in pravni pouk;
- razumen rok;
- pravica do pritožbe,…
 EVROPEIZACIJA JAVNEGA / UPRAVNEGA PRAVA [12]
[ evropeizacija v kontekstu javnega uveljavljanja p. načel in pravil ]

• Javno (upravno, kazensko) vs. zasebno uveljavljanje:

> različne: funkcije, postopki, instrumenti, sankcije/posledice.
• T. i. evropski deficit uveljavljanja in sprememba politike v 80-tih:
> uveljavljanje prava EU postane v 80-tih ena izmed prioritet;
> eden od ukrepov je okrepljeno sodelovanje (horizontalno, vertikalno).
• Dve poti vplivanja na uveljavljanje prava na ravni DČ:
> sodna praksa:
- instrumentalne zahteve – temeljijo na načelu lojalnega sodelovanja
(enakovrednost in učinkovitost);
- varovalne zahteve
(varstvo temeljnih pravic, splošnih načel in svoboščin);
> predpisi:
- predpisan sistem nadzora in sodelovanja;
- OLAF (EU inšpekcija preprečevanje prevar, ki prizadenejo finančni interes EU).
 EVROPEIZACIJA JAVNEGA / UPRAVNEGA PRAVA [13]
[ evropeizacija v kontekstu sodnega varstva ]

• Dve ravni sodnega varstva:

> raven EU (SEU): sistem tožb in postopek predhodnega odločanja;
> raven DČ: nacionalni postopki/procesni predpisi.
• Ta „dvodimenzionalnost“ odpira nekatera vprašanja:
> kakšna je delitev nalog?
- posameznik bo le redko aktivno legitimiran pred SEU?;
> kakšno je (lojalno) sodelovanje?
- predhodno vprašanje; začasni ukrepi,…;
> ali/kako okoliščina, da nacionalni sodnik deluje kot sodnik „skupnega prava“,
vpliva na nacionalno procesno pravo?
- načelo procesne avtonomije, vendar z omejitvijo (enakovrednost, učinkovitost),
kar se npr. kaže:
+ dostop do sodišča (vpliv na pravni interes: učinkovito varstvo pravic iz sistema EU);
+ zastaranje (vpliva na rok za vložitev tožbe: razumen rok je dopusten);
+ dokazovanje (vpliv na dokazno breme, dopustne načine in oceno dokazovanja,…);
+ uporaba prava EU po uradni dolžnosti – četudi ga stranke ne uveljavljajo?
 EVROPEIZACIJA JAVNEGA / UPRAVNEGA PRAVA [14]
[ evropeizacija v kontekstu (odškodninske) obveznosti države ]

• DČ načeloma za svoja določena ravnanja predvidevajo svojo OO,

vendar je EU v tej zvezi določila enotne pogoje:
(gl. npr. zadeve Francovich, Brasserie du Pêcheur, Factortame, Dillenkofer,…)
> dovolj resna/huda kršitev;
> kršeno je pravilo (EU), ki posamezniku podeljuje pravico;
> škoda;
> neposredna vzročna zveza med kršitvijo in škodo;
> odgovornost?
• Katera telesa lahko s svojo kršitvijo prava EU generirajo OO DČ?
• Alternativna/dopolnilo za primer kršitve določb,
ki nimajo neposrednega učinka.
 NAČELO NACIONALNE PROCESNE AVTONOMIJE [1]
[ splošna opredelitev ]

• Načelo nacionalne procesne avtonomije:

> skupaj z načelom nacionalne institucionalne avtonomije tvori
načelo nacionalne organizacijske avtonomije,
> bistvo načela,
> omejitve
- nediskriminacija oziroma ekvivalentnost,
- učinkovitost,
> izbrani vidiki – vpliv na:
- pravna sredstva,
- odločanje po uradni dolžnosti,
- pravnomočne (sodne) odločbe,
- zastaralne roke,
- dokazno breme,
- dostop do sodnega varstva,
- odškodninske postopke.
 NAČELO NACIONALNE PROCESNE AVTONOMIJE [1]
[ vpliv na nacionalna pravna sredstva: splošno ]

• SEU je iz načela učinkovitosti prava EU

izpeljalo (temeljno) pravico do učinkovitega (sodnega) varstva pravic,
ki izvirajo iz prava EU, v nacionalnih postopkih:
> gl. npr. zadeve: 222/84, Johnston, …., C-467/01, Eribrand,…
> LEUTP (čl. 47),
> EKČP (čl. 6 in 13) in njen pomen za prakso SEU?
• Pravna sredstva v nacionalnih postopkih:
> različne vrste nacionalnih postopkov,
različen vpliv prava EU na (nacionalna) pravna sredstva?
> pravo EU zgolj izjemoma določa obvezna nacionalna pravna sredstva,
npr. na področju javnega naročanja, varstva okolja in intelektualne lastnine,
načeloma pa ureditev slednjih prepušča nacionalni ureditvi,
vendar s pridržkom oziroma omejitvami načel ekvivalence in učinkovitosti.
 NAČELO NACIONALNE PROCESNE AVTONOMIJE [2]
[ vpliv na nacionalna pravna sredstva: razvojni pregled ]

• Zadeva 33/76, Rewe, ZOdl. 1976, 1989:

> zahteva po povračilu dajatve za uvozno inšpekcijo z obrestmi vred,
ki naj bi jih Nemčija uvedla v nasprotju s pravom EU,
pri čemer pa je potekel rok za uveljavljanje nezakonitosti upravnega ukrepa,
SEU je moralo odgovoriti, ali pravo EU kljub temu terja ustrezno pravno sredstvo;
> izbrani poudarki SEU:
- nacionalna sodišča morajo posameznikom zagotoviti varstvo pravic,
ki izvirajo iz neposredno učinkovitih določb pravnih virov EU,
- ker v konkretnem primeru ni postopkovnih pravil EU za to področje,
smejo DČ določiti pristojna sodišča, pogoje dostopa in postopek varstva,
vendar ne na manj ugoden način, kot v primerljivih ‚domačih‘ zadevah,
prav tako ne smejo dejansko onemogočiti pravnega varstva;
šteje se, da je slednje omogočeno, če je zastaralni rok razumno dolg.
 NAČELO NACIONALNE PROCESNE AVTONOMIJE [3]
[ vpliv na nacionalna pravna sredstva: razvojni pregled ]

• Zadeva 275/78, Ferweda, ZOdl. 1980, 617 (mnenje GP Warnerja):

> “[…] seveda je možen pomislek, da ta pristop vodi v neenotno uporabo prava EU
v različnih DČ, vendar je v zvezi s tem očitkom treba izpostaviti,
da SEU ne more kreirati prava EU tam, kjer ne obstaja – to mora biti prepuščeno
zakonodajalcu EU“.
• Zadeva 199/82, Barra, ZOdl. 1983, 3595:
> pravica posameznika, da od DČ terja povračilo dajatev,
ki jih je DČ zaračunala v nasprotju s pravom EU, izvira iz (materialnega) prava EU,
> čeprav je res, da se lahko predmetno povračilo terja zgolj v okviru pogojev,
ki jih določa pravo DČ, pogoji za uveljavljanje pravic iz sistema EU ne smejo biti
manj ugodni od tistih, ki veljajo uveljavljanje podobnih pravic iz sistema DČ,
hkrati pa ne smejo biti takšni, da lahko dejansko onemogočijo uresničitev
konkretne pravice iz sistema EU.
Opomba: v kasnejših zadevah je SEU dodalo še kriterij ‚znatno oziroma čezmerno otežijo‘.
 NAČELO NACIONALNE PROCESNE AVTONOMIJE [4]
[ vpliv na nacionalna pravna sredstva: razvoj ]

• Zadeva C-432/05, Unibet, ZOdl. 2007, I-2271:

> drugače bi lahko bilo le, če bi iz ureditve nacionalnega pravnega reda izhajalo,
da ni nobenega pravnega sredstva, ki bi lahko, čeprav posredno,
zagotovilo spoštovanje pravic, ki jih imajo posamezniki na podlagi prava EU;
> čeprav morata biti procesno upravičenje in pravni interes posameznika
načeloma opredeljena v nacionalnem pravu, pravo EU vendarle zahteva,
da nacionalna zakonodaja ne krši pravice do učinkovitega sodnega varstva;
> v zvezi s tem podrobna postopkovna pravila pravnih sredstev,
katerih namen je varstvo pravic, ki jih imajo posamezniki na podlagi prava EU,
ne smejo biti manj ugodna od tistih,
ki veljajo za podobna nacionalna pravna sredstva (načelo enakovrednosti),
in uveljavljanja pravic, ki jih daje pravni red EU,
ne smejo praktično onemogočiti oziroma čezmerno otežiti (načelo učinkovitosti);
 NAČELO NACIONALNE PROCESNE AVTONOMIJE [5]
[ vpliv na nacionalna pravna sredstva: razvoj ]

> poleg tega morajo nacionalna sodišča podrobno ureditev postopkovnih pravil,
ki se uporabljajo za tožbe, o katerih odločajo, kot so zahteva za ugotovitev
konkretnega pravnega razmerja med tožečo stranko in državo,
kolikor mogoče razlagati tako,
da bo uporaba te podrobne ureditve čim bolj prispevala k doseganju cilja,
tj. zagotavljanja učinkovitega sodnega varstva pravic,
ki jih imajo posamezniki na podlagi prava EU;
> […] je treba šteti, da ima družba Unibet pravna sredstva,
ki ji zagotavljajo učinkovito sodno varstvo pravic, ki jih ima na podlagi prava EU
(a) v okviru odškodninskega zahtevka, če(!) se (ne)zakonitost spornega akta presoja
neodvisno od presoje odškodninskih predpostavk,
(b) v okviru pritožbe zoper negativno odločbo o izjemi od prepovedi oglaševanja;
če pa bi bila nasprotno, prisiljena v upravni ali kazenski postopek oz. v sankcije,
ki bi lahko izhajale iz tega, to kot edino pravno sredstvo za izpodbijanje skladnosti
spornih nacionalnih določb s pravom EU ne bi zadostovalo za zagotovitev
učinkovitega pravnega varstva.
 NAČELO NACIONALNE PROCESNE AVTONOMIJE [6]
[ vpliv na odločanje po uradni dolžnosti: razvoj ]

• Zadeva C-312/93, Peterbroeck, ZOdl. 1995, I-4599:

> po belgijskem pravu stranka po preteku 60 dnevnega roka pred sodiščem
ne more več uveljavljati novih ugovorov v zvezi s pravom EU,
pri čemer ta rok per se ni sporen, je pa sporen v kontekstu konkretnih okoliščin:
- sodišče, pred katerim je tekel postopek, je prvo sodišče,
ki lahko zastavi predhodno vprašanje,
- zastaralni rok je potekel preden je sodišče opravilo obravnavo,
- nobeno drugo (instančno) sodišče ne bi moglo več opraviti presoje skladnosti ukrepa
s pravom EU,
- nemožnost sodišč, da bi po uradni dolžnosti preverile skladnost ukrepa s pravom EU
se ne da utemeljiti z vidika pravne varnosti in primernega poteka postopka;
> ob upoštevanju konkretnih okoliščin je SEU odločilo, da pravo EU preprečuje uporabo
belgijske postopkovne določbe, ki preprečuje nacionalnemu sodišču,
da bi samoiniciativno oziroma po uradni dolžnosti preverilo skladnost ukrepa
s pravom EU.
 NAČELO NACIONALNE PROCESNE AVTONOMIJE [7]
[ vpliv na odločanje po uradni dolžnosti: razvoj ]

• Zadeva C-312/93, Van Schijndel, ZOdl. 1995, I-4705:

> stranka je šele na tretji stopnji navedla argument kršitve prava EU,
in meni, da bi to na drugi stopnji moralo narediti sodišče,
hkrati pa naj bi se pod vplivom načela učinkovitosti ne uporabilo pravilo,
ki odločanje po uradni dolžnosti omejuje na okvir spora in znana dejstva,
> pri presoji nemogočega ali čezmerno oteženega varstva je treba upoštevati
vlogo sporne določbe v postopku, njen razvoj in posebne značilnosti,
kot celoto, hkrati pa je treba upoštevati načela, kot so pravica do obrambe,
pravne varnosti in primerne izvedbe postopka ter vrsto postopka
(v (civilnih) postopkih in načeloma nasploh v postopkih, ki jih sproži zasebnik,
naj on tudi nisi iniciativo…, sodišče pa naj po uradni dolžnosti ukrepa izjemoma,
kadar je to potrebno za zaščito javnega interesa),
> SEU v navedeni omejitvi ni videlo kršitve načela učinkovitega varstva.

Opomba: v nekaterih kasnejših zadevah je SEU bolj omejilo pravila o pasivnosti sodišč
(gl. npr. zadevo C-126/97, Eco Swiss China Time, ZOdl. 1999, I-3055).
 NAČELO NACIONALNE PROCESNE AVTONOMIJE [8]
[ vpliv na pravnomočnost: razvoj ]

• Zadeva C-312/93, Kühne&Heitz, ZOdl. 1995, I-4705:

> podjetje K&H je moralo vrniti del izvoznih nadomestil (za izvoz v tretje države),
ker je upravni organ njen produkt kvalificiral drugače, kot je menila K&H;
podjetje se je pritožilo ter sprožila upravni spor, v slednjem pa ni predlagalo,
da naj se postavi predhodno vprašanje glede razlage,
> po pravnomočnosti sodbe, s katero je bilo odločeno v škodo K&H,
je SEU v drugi zadevi izdalo sodbo, ki je šla v prid argumentaciji K&H,
zato je ta terjal ponovno odločanje z upoštevanjem sodne prakse SEU,
> načelo sodelovanja upravnemu organu […] nalaga ponovno preučitev
pravnomočne upravne odločbe, da bi se upoštevala razlaga ustrezne določbe,
ki jo je medtem sprejelo SEU, kadar:
- je v skladu z nacionalnim pravom pristojen za ponovno obravnavo te odločbe;
- je zadevna odločba postala pravnomočna zaradi sodbe nacionalnega sodišča,
ki je odločalo na zadnji stopnji;
- glede na poznejšo sodno prakso SEU navedena sodba temelji na napačni razlagi prava EU,
ne da bi bilo SEU predloženo vprašanje za predhodno odločanje, ter
- se je zadevna stranka obrnila na upravni organ takoj, ko se je seznanila z navedeno sodno prakso.
 NAČELO NACIONALNE PROCESNE AVTONOMIJE [10]
[ vpliv na pravnomočnost: razvoj ]

• Izbrane zadeve, ki, inter alia, obravnavajo pravnomočnost:

> C-234/04, Kapferer, ZOdl. 2006, I-2585:
- ni posega v pravnomočno odločbo,
> C-119/05, Lucchini, ZOdl. 2007, I-6199:
- je poseg v pravnomočno odločbo, vendar z upoštevanjem posebnih okoliščin primera…
> C-2/08, Olimpclub, ZOdl. 2009, I-7501:
- posebne okoliščine (združena obravnava davčnih zadev).

• Je v tej zvezi praksa SEU (ne)konsistentna?

> upoštevanje posebnih okoliščin,
> je merodajno razlikovanje med neposredno in posredno kolizijo pravila EU in DČ?
 NAČELO NACIONALNE PROCESNE AVTONOMIJE [11]
[ vpliv na zastaralne roke: razvoj ]

• V razumno dolge roke pravo EU ne posega,

vendar dolžina roka sama po sebi ni zmeraj odločilna,
temveč tudi spremljevalne okoliščine:
> nejasnost glede trenutka začetka teka roka
(C-69/08, Raffaello Visciano, ZOdl. 2009, I-6741)
> začetek teka preden stranka (lahko) zve za kršitev (in začetek teka))
(C-246/09, Susanne Bulicke, ZOdl. 2010),
> povratna, retroaktivna uporaba zastaralnega roka v smislu skrajšanja
(C-62/00, Marks&Spencer, ZOdl. 2002, I-6325),
> (prevelika) diskrecija sodišča, ali je tožba vložena ‚takoj‘
(C-406/08, Uniplex, ZOdl. 2010).
 NAČELO NACIONALNE PROCESNE AVTONOMIJE [12]
[ vpliv na dokazno breme: razvoj ]

• Dokazno breme ne sme dejansko onemogočiti ali

čezmerno otežiti uveljavljanja pravice iz sistema EU
> zadeva C-526/04, Boiron, ZOdl. 2006, I-7529
(sodišče mora uporabiti vse procesne možnosti, da zmanjša dokazno breme,
ki je čezmerno, vključno na način, da naloži predložitev dokazov tudi tretjim),
> zadeva C-276/01, Steffensen, ZOdl. 2003, I-3735
(sodišče mora upoštevati načelo kontradiktornosti in pravično sojenje,
zato ne sme uporabiti dokazov, ki niso zakoniti, v breme stranke).
 NAČELO NACIONALNE PROCESNE AVTONOMIJE [13]
[ vpliv na dostop do sodnega varstva in odškodnine: razvoj ]

• Dostop do sodnega varstva je temeljna pravica,

priznana že po LEUTP (in EKČP),
vendar SEU prizna določene omejitve oziroma pogoje v tej zvezi.

• Pravo EU za primer škode, ki izvira iz kršitev prava EU,

kot sekundarno pravno varstvo določa pravico do odškodnine
in v tej zvezi določa pogoje.
 NAČELO NACIONALNE PROCESNE AVTONOMIJE [14]
[ primer uporabe v slovenski praksi: Sodba X Ips 18/2013 ]

• Sodba X Ips 18/2013:

Določba drugega odstavka 363. člena ZDavP-1 ne izpolnjuje zahteve po vsebinski določljivosti
pravnih norm, saj opredelitev roka, v katerem bi moral davčni zavezanec vložiti vlogo za izdajo
dovoljenja za priznanje davčnih upravičenj, ni dovolj natančna, jasna in predvidljiva. Navedena
določba ZDavP-1 je tako v neskladju s ciljem Direktive Sveta 90/434/EGS, saj davčnim
zavezancem v nasprotju z zahtevami načela učinkovitosti onemogoča oziroma prekomerno
otežuje, da bi se seznanili s pogoji, pod katerimi lahko pridobijo upravičenja, ki jih predvideva
navedena direktiva.

V skladu z načelom primarnosti prava EU mora nacionalno sodišče v primeru ugotovljene

neskladnosti določb nacionalnega prava s pravom EU po uradni dolžnosti zavrniti uporabo
katerekoli, tudi poznejše, neskladne določbe nacionalne zakonodaje, ne da bi moralo
zahtevati ali čakati na njeno razveljavitev po zakonodajni poti ali s strani ustavnega
sodišča.