VARSTVO TEMELJNIH PRAVIC EU (10.

vaje)
Terminološki opombi
→ temeljne pravice = človekove pravice
→ temeljne pravice ≠ temeljne (ekonomske) svoboščine (4 temeljne ekonomske svoboščine:
prost pretok kapitala, blaga, oseb, storitev)

Ali EU zagotavlja varstvo človekovih pravic? Ja.

Kateri pravni akti so z vidika varstva ČPTS relevantni za DČ EU? 3 skupine pravnih virov: Listina EU o
temeljnih pravicah, EKČP, ustave držav članic (preko prava EU lahko posamezniki dosežejo tudi
varstvo, ki ga zagotavljajo ustave drugih DČ), oba mednarodna pakta na ravni združenih narodov

Sodišče EU v sodni praksi prvi korak v razvoju pred vsemi temi dokumenti

Ali je varstvo ČPTS del prava EU že od začetka razvoja EU? Ne. Do l. 1992 (Maastricht) ni bilo nobene
podlage. Maastrichtska pogodba je uvedla državljanstvo EU in z njim povezano izvrševanje volilne
pravice pri volitvah v Evropski parlament in pri občinskih volitvah. Vsak državljan EU, ki prebiva v
državi članici, nima pa njenega državljanstva, ima pravico, da v tej državi voli in je voljen na občinskih
volitvah pod enakimi pogoji kakor državljani te države, enako velja za volitve v evropski parlament L.
2007/9 je sprejeta še Listina EU.

Namen današnjih vaj: faze v razvoju varstva temeljnih pravic v EU→danes imamo lasten katalog
pravic

Razvoj temeljnih pravic v praksi SEU

Izhodišče: v Pogodbah ni (bilo) določb o ČPTS

→ V čem je problem, če EU ne varuje ČPTS?

- Temeljna ideja konstitucionalizma je, da mora biti oblast zamejena z nekaterimi pravili, med
drugim temeljnimi človekovimi pravicami. Glede na to, da velja primarnost prava EU, to velja
tudi nad ustavo, ki bi bila edini vir človekovih pravic. Torej bi se ČP lahko varovale samo z
upoštevanjem nacionalne ustave, kar bi kršilo načelo primarnosti prava EU.
- Nezdružljivo stanje, da neka oblast ni zamejena> nesprejemljivo stanje
→ Je takšna situacija z vidika DČ sprejemljiva? Ne.
→ Kako nasloviti ta problem? Kaj bi (v tej fazi razvoja) storili, če bi menili, da so vam na podlagi
pravnega akta EU kršene vaše človekove pravice? Kakšno težavo odpira ta rešitev?
- Sklicevanje na človekove pravice po nacionalni ustavi→treba je zaščitit človekove pravice z
nacionalno ustavo- kršeno načelo primarnosti! pravo EU ima vedno prednost, kar pomeni, da
nobeno nacionalno sodišče ne more razveljavit prava EU
-

Zadeva Stork v High Authority of ECSC

Ključni del odločitve z vidika ČPTS: »4. The applicant considers that a misuse of powers or an infringement
of the Treaty sufficient to justify the annulment of the contested decision is to be found in that the High
Authority wrongly failed to take account of the fact that the decisions in question had to be assessed from
the point of view of German law, by virtue of which they were void. That argument is unfounded.
(a) Under Article 8 of the Treaty the High Authority is only required to apply Community law. It is not competent
to apply the national law of the Member States. Similarly, under Article 31 the Court is only required to ensure
that in the interpretation and application of the Treaty, and of rules laid down for implementation thereof, the
law is observed. It is not normally required to rule on provisions of national law. Consequently, the High
Authority is not empowered to examine a ground of complaint which maintains that, when it adopted its
decision, it infringed principles of German constitutional law (in particular Articles 2 and 12 of the Basic Law)«

- pritožnik: HA neupravičeno ni upoštevala dejstva, da bi morale biti odločitve obravnavane z

vidika nemškega nacionalnega prava – na podlagi tega prava bi bile neveljavne, zato mora biti
odločitev HA neveljavna
- iz 8 čl. Pogodbe izhaja, da je HA pristojna uporabljat samo pravo Skupnosti, ne pa
nacionalnega
- glede na 31. čl. je Sodišče EU pristojno nadzorovati interpretacijo in uporabo Pogodb ter
spoštovanje implementacijskih pravil – praviloma ne odloča o določbah nacionalnega prava
- posledično HA ni pristojna preučevati podlage za pritožbo glede tega, da je HA kršila načela
nemškega prava, ko je sprejela določeno odločitev

Vzdržnost takega stališča?

Zadeva Internationale Handelsgesellschaft

Pravni problem v zadevi? 2 uredbi urejata sistem varščine (sistem izvoznih dovoljenj in varščina), ki
naj bi bil po mnenju predložitvenega sodišča, v nasprotju z nekaterimi načeli, ki izhajajo iz nemške
ustave (svoboda delovanja in razpolaganja, gospodarska svoboda ter sorazmernost) → ta sistem
varščine naj bi pretirano posegal v svobodo prostega razpolaganja pri trgovanju→ naj bi bil v
nasprotju z načeli svobode delovanja in razpolaganja, gospodarske svobode ter sorazmernosti, ki
izhajajo iz 2. in 14. člena ustave

Ali se lahko veljavnost aktov Skupnosti presoja tudi z vidika pravil in temeljnih načel nacionalnega
prava? Ali se lahko sklicujejo na nemško ustavo?

Kakšen je (tokrat) odgovor SEU? Je mogoče uveljavljati nacionalno pravo v povezavi z veljavnostjo
prava EU?
→ negativen učinek na enotnost in učinkovitost prava Skupnosti
→ Veljavnost aktov institucij Skupnosti je mogoče presojati samo po pravu Skupnosti.
→ Sklicevanje na neskladje akta Skupnosti s temeljnimi pravicami nacionalnih ustav ne more
vplivati na veljavnost akta.
→ razlog enotnosti in učinkovitosti prava EU
→ pravo ki izhaja iz Pogodbe je samostojen vir Prava, daje podlago Skupnosti (če bi ga presojali z
vidika nacionalnega prava bi postalo vprašljivo)→načelo avtonomnosti

Rešitev, ki jo vzpostavi SEU? (*prvič že v zadevi C-29/69 Stauder) Kakšen je pravni status temeljnih
pravic v EU? Od kod izvirajo?

• temeljne pravice so sestavni del splošnih pravnih načel, ki jih varuje SEU
• izvirajo iz skupnega ustavnega izročila DČ ter iz ciljev Skupnosti
• SEU tukaj ustvari/vzpostavi človekove pravice kot del prava EU in podvrže vse akte EU tem
pravicam; avtonomen standard ČP; iz ustav držav članic je treba črpat te pravice in jih potem
take varovat

Končna odločitev v zadevi? Sodišče ni našlo nobene temeljne človekove pravice, ki bi vplivala na
njuno veljavnost. Ni šlo za kršitev človekovih pravic.

Nemško sodišče je moglo spoštovat načelo primarnosti in je odločilo kot je reklo SEU. Potem je
zadeva prišla na nemško ustavno sodišče in je prišlo do zadeve Solange I. – sodišče reče: dokler
 pravoEU ne bo vzpostavila celovitega varstva ČP, jih bodo nacionalna sodišča varovala po
nacionalnih ustavah→pridržali so si to pristojnost

Zadeva NOLD proti Komisiji

Za kateri postopek gre? Ničnostna tožba→ s to tožbo tožeča stranka zahteva razglasitev ničnosti
akta, v konkretnem orimeru zahteva to za odločbo Komisije z dne 21. 12. 1972 o odobritvi novih
trgovskih pravil družbi Ruhrkohle AG. > Drugi postopek, ki to lahko tudi naredi še s tožbo zaradi
nedelovanja

Dejansko stanje in pravni problem? Gospodarska družba Nold se ukvarja z grosističnim trgovanjem s
premogom in gradbenim materialom; Komisija je z odločbo dovolila trgovski pisarni porurskih
premogovnikov, da sklene 2-letno pogodbo za nakup velike količine premoga, večje kot je njen letni
obseg sedaj. Taka odločba Komisije izključuje družbo Nold iz neposredne dobave premoga in ogroža
njen obstoj. Nova pravila družbi Nold zmanjšujejo lastninsko pravico in pravico do svobodnega
odpravljanja poklica, ki sta varovani z Ustavo Zvezne republike Nemčije, z ostalimi ustavami DČ in z
mednarodnimi pogodbami, zlasti EKČP.

Odločitev SEU? V čem se obrazložitev razlikuje od zadeve Internationale Handelsgesellschaft?

- Sodišče je povedalo, da je lastnina varovana v vseh ustavah DČ in vse ustave na podoben način
zagotavljajo svobodo dela, trgovanja in drugih poklicnih dejavnosti 14. točka
- tako zagotovljene pravice pa niso absolutno varovane – omejene so z javno koristjo oz.
splošno koristjo Skupnosti (SEU pogleda v ustavni red DČ in EKČP)→lahko pride do omejitev če
gre za javni interes
- ključen dodatek od zadeve Internationale Handelsgesellschaft: SEU vzpostavi kot vir ČP tudi
mednarodne pogodbe!!
- prikrajšanost družbe Nold je bolj posledica gospodarskega razvoja (upadanje proizvodnje
premoga), ne pa toliko odločbe Komisije 15. točka

Končna odločitev v zadevi? Imamo standarde, ampak niso bili kršeni.

Vmesni sklep:
→ SEU vzpostavi DOKTRINO VARSTVA ČLOVEKOVIH PRAVIC
→ temeljne pravice so del splošnih pravnih načel EU
→ vir temeljnih pravic so
• ustavne tradicije DČ
• mednarodni dokumenti, predvsem EKČP
→ v obeh zadevah se presoja veljavnosti akta EU in SEU zavrne očitke

Zadeva Liselotte HAUER proti Land Rheinland-Pfalz

Opredelitev dejanskega stanja v zadevi: Ga. Hauer je hotela na svojem zemljišču zasaditi vinsko trto
in za to zaprosila za dovoljenje upravnega organa.

To dovoljenje je bilo sprva zavrnjeno→ zadevna parcela ni primerna za vinogradništvo > Zakon o
vinskem gospodarstvu. Zoper te odločitve je podala ugovor in med obravnavo ugovora je bila
sprejeta Uredba, ki je prepovedovala za 3 leta vsakršno sajenje vinske trte.

Zakaj SEU sprejme to uredbo? Zaradi presežka ponudba in posledično nizka cena + padec kvalitete.

Upravni organ je njen ugovor zavrnil in za zavrnitev navedel 2 ugovora:

 - ker je zemljišče neprimerno
- zaradi te nove Uredbe. Ga. Hauer je nato vložila še tožbo in upravni organ je na podlagi
izvedenskega mnenja in sporazumov z lastniki sosednjih zemljišč dovolil gojenje trte na
njenem zemljišču.
- Ostala je še prepoved iz Uredbe, za katero je ga. Hauer trdila, da krši njeno lastninsko
pravico in pravico do svobodnega opravljanja poklica, ki ju zagotavlja nemška ustava.

Pravno vprašanje, ki ga odpira zadeva?

→ Ali je potrebno Uredbo razlagati tako, da razglaša splošno prepoved, tudi za zemljišča, ki so
primerna za gojenje vinske trte?
→ Če ja, ali je Uredba veljavna v Zvezni republiki Nemčiji, glede na to, da je nezdružljiva s
temeljnimi pravicami, ki jih zagotavlja nemška ustava?

Na kakšen način SEU pristopi k reševanju pravnega vprašanja? Koraki v presoji SEU?

- sklicuje se na Handelsgesellschaft in ponovi, da je mogoče kršitev temeljnih pravic presoditi le

v okviru prava Skupnosti, ne pa z vidika nacionalnega prava; glede na skupno vsebino ustav
DČ in na mednarodne pogodbe (EKČP)
- vprašanje glede LP: najprej pogleda v EKČP, ki dovoljuje omejevanje LP do mere, za katero
država meni, da je potrebna za varovanje splošnih interesov (19. tč.)
- potem pogleda še v ustavna pravila in prakse držav – ugotovi, da tudi ustave dovoljujejo
zakonodajalcem, da urejajo LP v skladu s splošnim interesom, nalagajo določene obveznosti,
upoštevajo njeno družbeno funkcijo, socialno pravičnost… ugotovijo tudi, da je to uresničeno v
zakonodajah & vse vinorodne države imajo zakonodajo o sajenju vinske trte, sortah, pridelavi
→ samega določanja omejitev z Uredbo ni mogoče izpodbijati
- Ali je cilj legitimen? Ali omejitve, ki jih uvaja uredba nesorazmerno in nedopustno kršijo
bistvo LP (vprašanje sorazmernosti)? Test legitimnosti in test sorazmernosti
- Cilj Uredbe je legitimen:
o (= splošna prepoved novih nasadov ne glede na kakovost zemljišča) je zaustavitev
povečevanja presežkov letin & izvajanje strukturne politike, ki spodbuja
visokokakovostno proizvodnjo;
- je sorazmerno:
o je začasne narave → omejitev zasleduje splošni interes in ne predstavlja nepotrebnih
omejitev LP
- glede vprašanja omejitve svobode opravljanja poklica vinogradnika pove, da te svoboščine
Uredba neposredno ne omejuje, v konkretnem primeru pa je omejitev upravičena iz istih
razlogov kot LP

Ponovno: presoja veljavnosti prava EU

→ SEU relativno natančno analizira EKČP in nacionalne ustave & se ukvarja s človekovimi pravicami
(podobno kot nacionalna sodišča)

SEU opravlja kontrolo aktov EU z vidika spoštovanja človekovih pravic! Pozor: kakšno je bilo
prvotno stališče!

Zadeva ERT

Opredelitev dejanskega stanja v zadevi: ERT je grška radiotelevizija, ki ji je država podelila številne
koncesije in med drugim prepovedala, da bi kdorkoli drug brez dovoljenja ERT opravljal enako
dejavnost. Lokalna informativna družba DEP in župan Soluna sta začela predvajati televizijske oddaje,
zato je ERT na podlagi teh zakonskih jamstev sprožila sodni spor in zahtevala, da se prepove njuno
dejavnost, s katero posegata na področje ERT-ja. DEP in župan sta se sklicevala predvsem na pravo
Skupnosti (Pogodba EGS- 2., 3., 9., 30., 36., 85., 86.) in EKČP (10. člen).

Pravno vprašanje, ki ga odpira zadeva? Ali mora nacionalno sodišče presojati skladnost nacionalne
zakonodaje tudi z EKČP, ki spada v okvir prava EU?

Prost pretok storitev in na človekovo pravico svobode izražanja.

V čem je ključna razlika v primerjavi z vsemi ostalimi prejšnjimi zadevami? V prejšnjih zadevah se je
spraševalo o veljavnosti aktov Skupnosti; tu pa je vprašanje veljavnosti nacionalne zakonodaje –
standardi varstva ČP po pravu Skupnosti veljajo tudi za države članice, ne samo za EU. Glede na
sam razvoj ČP v okviru EU je to prelomno (Solange, Handelsgesellschaft). Spet poseg v pristojnosti DČ
– pravo EU jim diktira standard varstva ČP.

Odločitev SEU? Nacionalna sodišča morajo pri presoji upoštevati vsa pravila prava Skupnosti,
vključno z načeli, ki izhajajo iz EKČP. →10. člen EKČP splošno načelo svobode izražanja

Ključna ugotovitev in razlika od prejšnjih odločb: TEMELJNE PRAVICE PRI DELOVANJU NE

OMEJUJEJO SAMO EU, AMPAK TUDI DČ! →standard ne zavezuje samo EU, ampak tudi države
članice > človekove pravice ne zavezujejo samo eu in njenih organov, ampak tudi države članice

Kaj je bil razlog, da je SEU sploh uvedlo temeljne pravice v pravni red EU? Pritisk DČ; ni vzdržno, da
EU varuje ekonomske svoboščine, človekove pravice pa ne.

V čem bi lahko bil problem z vidika DČ? EU določa raven varstva človekovih pravic državam članicam.
→poseg v suverenost

Kodifikacija sodne prakse SEU

Lizbonska pogodba (2007) – ključna določba: člen 6 PEU (*glej tudi člene 2, 7 in 49 PEU)

• Kje v določbi najdemo ugotovitve iz prejšnjih odločb? 3. odstavek 6. člena.

3. Temeljne pravice, kakor jih zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in kakor izhajajo
iz ustavnega izročila, skupnega državam članicam, so kot splošna načela del prava Unije.

• Kakšna je vloga EKČP v pravu EU? Pravo EU varuje vse pravice in svoboščine, ki jih določa
EKČP.
• Kateri so viri ČPTS po tej določbi? Listina EU o temeljnih pravicah & splošna načela (EKČP,
skupno ustavno izročilo DČ).

Listina temeljnih pravic EU

• Pravni status Listine? Skupaj s PEU in PDEU je del primarnega prava; ima enako veljavnost kot
Pogodbi. Je v celoti zavezujoča. →zavezujoča postane leta 2007 z lizbonsko pogodbo
• tema dvema pogodbama se pridruži z Lizbonsko pogodbo; postala je vodilni vir ČP v EU

Listina temeljnih pravic EU

Vsebinski del: 6 naslovov (Členi 1 do 50 Listine)

»Prerezne« oz. horioznotačne določbe Listine (Členi 51 do 54 Listine)→ določajo, kako se uporabljajo
vse ostale določbe listine
 • Področje uporabe listine (51. člen)
• Obseg varstva pravic in načel (52. člen)
• Raven varstva in razmerje do drugih pravnih virov (53. člen)
• Prepoved zlorabe pravic (54. člen)

Kdaj se je sploh mogoče sklicevati na Listino EU?

Koga Listina EU zavezuje? Zgoraj: Zadeva ERT!

→ Za institucije, organe, urade in agencije EU- načelo subsidiarnosti

→ Države članice samo, ko izvajajo pravo Unije

Zakaj listina ni splošno uporabljiva? Problem pristojnosti. → kjer EU nima prostojnosti, listine ne
moreš uporabljati

3 hipotetični primeri

1) Attila je nadobudni študent prava. Še iz gimnazijskih let so mu blizu nekatere anarhistične ideje, zato
občasno še vedno nosi majico, na kateri je natisnjen napis „Fuck the police!“. Ko se je v omenjeni majici
sprehajal po mestu, ga je ustavil policist. Iz očitnih razlogov ga je prosil, če lahko majico skrije. Attila se je kot
študent prava že seznanil s sodno prakso ESČP, zato je prošnjo policista zavrnil, saj da gre za njegovo svobodo
izražanja. Policist mu je izrekel denarno kazen zaradi motenja javnega reda in miru.
Attila se je zoper plačilni nalog pritožil na sodišče. V pritožbi trdi, da njegovo kaznovanje predstavlja
diskriminacijo na podlagi političnega prepričanja, ter krši njegove pravice iz Členov 10 (Svoboda misli, vesti in
vere) in 11 (Svoboda izražanja in obveščanja) Listine temeljnih pravic EU. Uveljavlja tudi kršitev Direktive Sveta
2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost
(v zvezi z zaposlovanjem).

Nacionalno sodišče SEU postavi predhodno vprašanje, v katerem ga zanima: Ali je v tem primeru
mogoče uporabiti Listino? Ne, ker ni navezave na pravo EU (direktiva, na katero se sklicuje, ureja
zaposlovanje– kar je nekaj tretjega in se ne moreš sklicevati na listino). Država ni izvajala pravo EU.

2) Mattea je nadobudna študentka prava. V gimnazijskih letih so ji postale blizu anarhistične politične teorije,
zato se v kupu v njeni omari še vedno nahaja majica, na kateri je na kateri je natisnjen napis „Fuck the police!“.
Mattea se je zaposlila v večji odvetniški pisarni, v kateri je pričakovano, da zaposleni vzdržujejo ustrezen videz,
ki ga pričakujejo njihove stranke. Izjemoma v pisarni velja pravilo »casual Friday«, ko se enkrat mesečno
zaposleni lahko oblečejo bolj sproščeno.
Ko se je na vroče poletno petkovo jutro odpravljala v službo, je Mattea pograbila prvo majico na vrhu kupa, se
oblekla in odhitela na delo. Med delom je v pisarno vstopil eden od partnerjev in se hudo razburil nad njenimi
oblačili – Mattea je namreč oblekla prav majico z navedenim napisom. Po sestanku z ostalimi partnerji so se v
odvetniški družbi odločili, da zaradi varovanja ugleda pisarne Matteo odpustijo.
Mattea je prepričana, da gre za nedopustno diskriminacijo. Vloži tožbo na sodišče, v kateri navaja, da ravnanje
delodajalca predstavlja kršitev pravic iz Členov 10 (Svoboda misli, vesti in vere) in 11 (Svoboda izražanja in
obveščanja) Listine temeljnih pravic EU. Uveljavlja tudi kršitev Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra
2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu.

Nacionalno sodišče SEU postavi predhodno vprašanje, v katerem ga zanima, ali je v tem primeru
mogoče uporabiti Listino? JA, to področje pa ureja Direktiva, zato se lahko uporabi Listina.

3) Thierry je bil zaradi storitve kaznivega dejanja umora obsojen na zaporno kazen. Zakonodaja v državi članici
EU, katere državljan je Thierry, je kot stransko kazen za najhujša kazniva dejanja predvidevala tudi trajen
odvzem nekaterih državljanskih pravic, vključno z (aktivno in pasivno) volilno pravico.
Thierryju je bila po prestani zaporni kazni izdana odločba, na podlage katere je bil izbrisan iz volilnega imenika.
Ker je bil prepričan, da gre za poseg v njegove človekove pravice, se je na odločbo pritožil na pristojno sodišče.
 Pred sodiščem se Thierry sklicuje na to, da mu je z odvzemom volilne pravice kršena pravica, ki jo določa 39.
člen Listine (Pravica voliti in biti voljen na volitvah v Evropski parlament), saj odvzem volilne pravice pomeni
tudi odvzem pravice voliti in biti voljen v Evropski parlament; volilna pravica na volitvah v Evropski parlament se
namreč določa po nacionalni zakonodaji vsake DČ.
Nacionalno sodišče SEU postavi predhodno vprašanje, v katerem ga med drugim zanima, ali se Thierry v
konkretnem primeru sploh lahko sklicuje na Listino, oziroma, ali je Listina v tem primeru v skladu s Členom 51
sploh uporabljiva. V postopku pred SEU namreč država članica navaja, da nacionalna zakonodaja, ki ureja
volilno pravico v državi članici v povezavi s kazenskimi postopki, ne spada na področje uporabe prava Unije.

Ali se je v tej zadevi mogoče sklicevati na Listino temeljnih pravic EU? Ko DČ ureja volilno pravco
kot celoto, posega tudi na področje EU – zato to ravnanje spada v polje uporabe prava EU in se
Listina lahko uporabi.

Kaj pa, če bi se po nacionalni zakonodaji v takšnem primeru sicer odvzela volilna pravica, a le za
volitve znotraj države članice? Ne, ker pravo EU tega ne ureja.

Razvoj temeljnih pravic v praksi SEU

• problem, če EU ne varuje ČPTS
• vzpostavitev temeljnih pravic kot splošnih pravnih načel
• primeri uporabe temeljnih pravic: EU in DČ

Kodifikacija prakse SEU → temeljne pravice dobijo pravno podlago v aktih EU

Listina temeljnih pravic EU – poudarek: področje uporabe Listine