CIVILNO PRAVO

VESNA BERGANT RAKOEVI - ODGOVORI

OBLIGACIJSKI ZAKONIK...........................................................................................................................................1 ZAKON O PRAVDNEM POSTOPKU........................................................................................................................17 STVARNO PRAVO IN ZEMLJIKA KNJIGA............................................................................................................24 DEDNO PRAVO.......................................................................................................................................................28 ZZZDR......................................................................................................................................................................34 ZAKON O IZVRBI IN ZAVAROVANJU...................................................................................................................34

OBLIGACIJSKI ZAKONIK
1. OBRESTI kakne obresti poznamo in kakna je njihova funkcija kdaj se dosojajo, posebej obresti pri odkodnini

Funkcije obresti so: - plailo za uporabo tujega denarja (odkodninska funkcija) - posledica neplaila (kaznovalna sankcija) - valorizacijska funkcija (ohranjanje vrednosti domaega denarja) pred sprejetjem ZPOMZO-1 Glede na pravni temelj loimo: - zamudne: pravni temelj je zamuda - pogodbene: pravni temelj je pravni posel - procesne: posebna vrsta zamudnih obresti; teejo od zapadlih in neplaanih zamudnih ali pogodbenih obresti izjema od prepovedi anatocizma (381. len OZ) Prepoved obrestnih obresti Od zapadlih, pa ne plaanih obresti, ne teejo zamudne obresti, e zakon ne doloa drugae. Samo zakon lahko torej doloa, da se teejo zamudne obresti od zapadlih neplaanih obresti. Pogodbeno doloilo, da teejo obresti od zapadlih neplaanih obresti, je nino. V pogodbi pa je lahko vnaprej dogovorjeno, da bo obrestna mera vija, e dolnik ne bo pravoasno plaal zapadlih obresti. I. ZAMUDNE OBRESTI Zamudne obresti so objektivna posledica zamude, do njih pa pride ne glede na dolnikovo krivdo za zamudo in ne glede na to, ali je upnik zaradi zamude imel kakno kodo. Za zamudne obresti ne velja, da nehajo tei, ko doseejo glavnico (prej je veljalo, OZ je to dolobo skladno z odlobo Ustavnega sodia rtal leta 2007). OBRESTNA MERA Zakonita obrestna mera je 8 %, e poseben zakon ne doloa drugae (ZPOMZO-1 8% + predpisana) Teejo od: pogodbenih obveznosti odkodninskih obveznosti (premoenjska in nepremoenjska koda) reparacijskih obveznosti OD KDAJ TEEJO Loimo dva pojma - zapadlost in zamudo. Terjatev najprej zapade v plailo, to pomeni, da jo je dolnik dolan poravnati (ko nastane koda, 165. len). Vendar pa dolnik s samo zapadlostjo e ne pride v zamudo; kdaj pride v zamudo, doloa OZ (e ne izpolni v roku za izpolnitev oz. od opomina dalje, 299. len). 165. len - zapadlost Odkodninska obveznost se teje za zapadlo od trenutka nastanka kode. Dan nastanka kode (ki ni nujno enak dnevu kodnega dogodka) je pomemben zaradi pridobitve izpolnitvenega zahtevka - e s tem trenutkom okodovanec pridobi premoenjsko terjatev, ki postane del njegovega premoenja 299. len - zamuda (1) Dolnik pride v zamudo, e ne izpolni obveznosti v roku, ki je doloen za izpolnitev. (2) e rok za izpolnitev ni doloen, pride dolnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z zaetkom kaknega postopka, katerega namen je dosei izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost.
1

Obresti se plaujejo od dneva nastanka zamude izpolnitve do plaila. Dolnik pride v zamudo: e je rok doloen: e ne izpolni v roku, ki je doloen za izpolnitev e rok ni doloen: od opomina upnika (ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z zaetkom kaknega postopka, katerega namen je dosei izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost) ko zapadlost terjatve doloi zakon (npr. pri neupravieni pridobitvi je nepoten pridobitelj v zamudi od dneva pridobitve) ZAMUDA iste denarne obveznosti (zahtevek je postavljen v dejanskem, e znanem znesku) zapadlost: odkodninska obveznost se teje za zapadlo od trenutka nastanka kode (rok za izpolnitev je takoj, ko nastane koda) zamuda: dolnik pride v zamudo z nastankom kodnega dogodka. Pri denarni premoenjski kodi, ki jo je mogoe povrniti le z denarno odkodnino, ni dvoma, da okodovancu pripadajo zamudne obresti od dneva nastanka kodnega dogodka. neiste denarne obveznosti (nedenarna premoenjska koda; npr. okodovanec sam popravi ali kupi novo stvar), okodovanec ima pravico do izbire do vrnitve v prejnje stanje (primarno pravilo) ali do povrnitve denarne odkodnine. zapadlost: ko je kodo opredelil kot denarno zamuda: dolnik je v zamudi od dne, ko je okodovanec od njega zahteval denarno odkodnino. nepremoenjska koda zapadlost: ko je obseg kode dokonno znan, ko je zdravljenje zakljueno oziroma ko se pri okodovancu dokonno izoblikujejo vse posledice kodnega dogodka zamuda: dolnik je v zamudi od dne, ko je okodovanec od njega zahteval denarno odkodnino. ODMERJANJE KODE premoenjska koda: Okodovanec ima pravico tako do povrnitve navadne kode kot tudi do povrnitve izgubljenega dobika. Povrailo kode se odmerja po cenah ob izdaji sodne odlobe, razen e zakon ne doloa kaj drugega. DELNO PLAILO ODKODNINE (akontacija) V pravdnih postopkih, v katerih toniki zahtevajo povrnitev denarne odkodnine za nepremoenjsko kodo, toenci (zavarovalnice) praviloma postavljajo zahtevo po valorizaciji e izplaanih akontacij (delnih plail). To storijo z navedbo, da naj se akontacija valorizira, v nekaterih primerih pa predloijo konkreten izraun. II. POGODBENE OBRESTI Pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da mora dolnik za obdobje od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti poleg glavnice plaati tudi pogodbene obresti. e so dogovorjene pogodbene obresti, nista pa doloeni obrestna mera in zapadlost, je obrestna mera 6% letno, obresti pa zapadejo hkrati z zapadlostjo glavnice. Pogodbene obresti nehajo tei, ko vsota zapadlih, pa ne plaanih obresti dosee glavnico (ne ultra alterum tantum) - v teoriji se kreejo stalia glede tega, ali je redakcijska napaka, da to pravilo velja le za pogodbene obresti in ne za zamudne, vendar je OZ jasen in ga je treba upotevati. Za zamudne obresti ne velja, da nehajo tei, ko doseejo glavnico. III. DOMNEVA ODERUKIH OBRESTI e je dogovorjena obrestna mera zamudnih ali pogodbenih obresti za ve kot 50% vija od predpisane obrestne mere zamudnih obresti, se taken dogovor teje za oderuko pogodbo, razen e upnik dokae, da ni izkoristil stiske ali tekega gmotnega stanja dolnika, njegove nezadostne izkuenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti ali da korist, ki si jo je izgovoril zase ali za koga drugega, ni v oitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti. Ta domneva iz ne velja za gospodarsko pogodbo.

IV. PROCESNE OBRESTI Od neplaanih obresti je mogoe zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodiu vloen zahtevek za njihovo plailo. Kdaj zanejo tei obresti pri nepremoenjski kodi e se zahteva odkodnina od zavarovalnice, ali je to urejeno s posebno dolobo? Za zamudo se teje, da nastopi z opominom, e pa gre za pogodbeno obveznost zavarovalnice, pa po poteku 14 dni od opomina. OZ doloa ta rok, v katerem je zavarovalnica dolna izpolniti svojo obveznost. e izpolnitev ni mona, ker obveznosti zavarovalnice ni mogoe ugotoviti v tako kratkem roku, zane tei rok takrat, ko sta obstoj in
2

viina obveznosti ugotovljeni. Na primer pri nezgodnem zavarovanju mora biti zdravljenje konano, vrednost uniene stvari pri premoenjskem zavarovanju mora biti ugotovljena USTAVNA ODLOBA Zakonske zamudne obresti teejo ipso iure s samim nastopom zamude. Pogodbene obresti so obresti za katere se dogovorita upnik in dolnik in ki teejo v obdobju od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti. Pravni temelj nastanka obveznosti plaati pogodbene obresti je tako pravni posel (pogodba). Naelo ne ultra alterum tantum pomeni, da obresti nehajo tei, ko vsota zapadlih, pa ne plaanih obresti, dosee glavnico. OZ-A ohranja to naelo za pogodbene obresti, medtem ko za zamudne obresti tega ve ne doloa. Pred novelo je to naelo veljajo tako za pogodbene kot za zamudne obresti. Pred veljavnostjo ZOR je veljalo stalie, da teejo zamudne obresti od denarje terjatve za odkodnino od opomina, oziroma od vloitve tobe - ODZ. Po sprejetju ZOR je bilo sprejeto drugano stalie, in sicer da teejo zamudne obresti za odkodnino od nastanka kode. Iz tega mnenja pa ne izhaja, kdaj koda nastane. ZOR je kot primarni zahtevek pri odkodninah predvideval restitucijo in ne denarno odkodnino. e restitucija ni mona, se lahko zahteva denarna odkodnina, ne pa prej. Restitucija pa je nedenarni zahtevek, od katerega ne teejo zamudne obresti. Da ne bi bila nesankcionirana zamuda pri izpolnitvi nedenarnih obveznosti, pa je ZOR predvidel, da se odkodnina prisodi na dan izdaje sodbe in se s tem omogoi valorizacija. Ker pa je to stalie postalo problematino po noveli ZOR leta 1985, ko so zamudne obresti prevzele valorizacijsko funkcijo in je zaradi odmerjanja odkodnine glede na cene ob izdaji sodbe, prilo do dvojne valorizacije, je bilo sprejeto novo stalie, in sicer, da se zamudne obresti od denarne odkodnine za povrnitev nedenarne premoenjske kode, odmerjene v denarju po cenah na dan sodne odlobe, teejo od dneva izdaje sodbe sodia prve stopnje, s katero je bila doloena odkodnina. Zamudne obresti od pravine denarne odkodnine za nepremoenjsko kodo teejo od dneva izdaje sodbe sodia prve stopnje, s katero je bila odkodnina odmerjena. Naelno pravno mnenje z dne 26.6.2002 se nanaa na denarne terjatve za nepremoenjsko kodo in doloa, da pripadajo okodovancu za as nastanka zamude do dneva sodbe sodia 1. stopnje zamudne obresti po 13,5 % obrestni meri, in to od 1.1.2002 dalje, e ni zamuda nastala kasneje, za as od nastanka zamude do dneva sodbe 1. stopnje; od prvega dne po dnevu sodbe dalje pa mu pripadajo zamudne obresti po predpisani obrestni meri zamudnih obresti. Po naelnem pravnem mnenju je pri istih denarnih obveznostih dolnik v zamudi takoj z dnevom nastanka kode. Pri neistih (nepremoenjski kodi) pa kadar okodovanec sam odpravi kodo, ima pravico terjati obresti od popravila. Kadar pa ne reparira kode, pa obstajata dve monosti: ali od opomina dalje skladno z 299. lenom OZ, ali pa od nastanka kode oziroma ko je koda znana okodovancu (to drugo stalie prevladuje v sodni praksi). Gre za odlobo U-I 188/07 z dne 2.4.2009, kjer je US sodie odloalo o neskladju OZ-A (1. in 3. len) z Ustavo. Odloilo je, da neskladja ni in da OZ-A, ki doloa, da se rta 376. len OZ, velja. Tako naelo ne ultra alterum tantum velja le e za pogodbene obresti, pred novelo pa je veljal tudi za zamudne obresti. Zamudne obresti tako teejo, dokler traja zamuda, torej do plaila. Po oceni US je takna sprememba pravila o teku zamudnih obresti v splonem in javnem interesu.
2. PREDPOSTAVKE ZA DOSODITEV ODKODNINE

Temeljno naelo neminem laedere: Vsakdo se je dolan vzdrati ravnanja, iz katerega utegne drugemu nastati koda. Splono pravilo o krivdni odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom: Kdor povzroi kodo, jo je dolan povrniti, e ne dokae, da je nastala brez njegove krivde. ELEMENTI CIVILNEGA DELIKTA (sine qua non) 1 . protipravno, kodno ravnanje (kritev naela neminem laedere - ne samo kritev kaknega predpisa) 2 . koda (biti mora pravno relevantna) 3 . vzrona zveza - teorija naravne vzronosti, teorija o ratio legis vzronosti, teorija adekvatne vzronosti pri krivdni odgovornosti mora vzrono zvezo zatrjevati in dokazati okodovanec pri objektivni odgovornosti se vzrona zveza med kodljivim dejstvom in nevarno stvarjo ali dejavnostjo domneva (domneva se, da je nevarna stvar ali dejavnost vzrok za nastanek kode) - okodovanec mora dokazati le, da je koda nastala v zvezi z nevarno stvarjo ali dejavnostjo 4 . krivda (odgovornost) - namenoma ali iz malomarnosti pri krivdni odgovornosti se domneva (lahko dokae drugae; obrnjeno dokazno breme) pri objektivni odgovornosti ni predpostavka, zato se ne more razbremeniti, e dokae, da ni kriva (da je ravnala z dolno skrbnostjo), ampak le z ekskulpacijskimi razlogi (dogodek zunaj njene sfere) TEORIJE O VZRONI ZVEZI Ekvivalenna teorija (conditio sine qua non) kot vzrok upotevati tisto okoliino, brez katere posledica ne bi mogla nastati stareja teorija (Cigoj): treba je uporabiti to teorijo, kolikor pravo ne doloa esa drugega nekateri mlaji avtorji jo odklanjajo, e da gre za pravno znanstveni "hokuspokus"
3

 oitne pomanjkljivosti pri opustitvah, pri alternativni, konkurirajoi in alternativni vzronosti in pri t.i. posredno

pogojeni kodi Teorija o ratio legis vzronosti (teorija o varstvenem namenu norme) pravno relevanten je le tisti vzrok, ki ga pravna norma glede na svoj namen teje za vzrok oziroma ki je kritev pravne norme izhajati je treba iz naela prepovedi povzroanja kode in upotevati tudi druge elemente civilnega delikta (protipravnost, krivda) vasih ni posebnega predpisa, ki bi opredeljeval relevantne vzroke treba v konkretnem primeru pomagati z drugimi teorijami Teorija o adekvatni vzronosti (proximate cause) med pravno relevantne vzroke za kodo je treba teti tisto ravnaje (dejanje ali opustitev), ki praviloma ustreza nastanku kode. pozitivna interpretacija; upotevati normalne posledice vzroke, ki so na splono primerni oziroma ki po rednem teku stvari praviloma oziroma vsaj zelo verjetno privedejo do kodnega dogodka. negativna interpretacija: vzroke, ki niso nenormalni, ki niso isto izven tistega, kar se teje kot normalno za nastop doloene posledice oziroma tiste, ki povzroijo nastop kodne posledice le v doloenih izrednih (specifinih, nepriakovanih) pogojih ivljenjske izkunje so tiste, ki povedo, katero ravnanje je primerno za nastanek doloene posledice, ali je ta posledica normalna, obiajna, skladna z rednim tekom stvari (vrednostni pojem, Polajnar Pavnik). Iz lanka: Temeljno naelo prepovedi povzroanja kode in osnovno pravilo o krivdni odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom sta praktino edina normativna podlaga za presojo (opredeljevanje) elementa vzrone zveze. Zakon torej natanno ne pove, kaj je pravno relevantna vzrona zveza med (nedopustnim) ravnanjem in (pravno priznano) kodo, zato je odgovor na to vpraanje prepuen sodni praksi, ki si pomaga z dognanji teorije. Pogosto se navaja, da prevladuje (velja) v naem pravu teorija o adekvatni vzronosti. Za to v teoriji pravzaprav ni najti trdnega argumenta. Opozoriti velja na stalie Cigoja, da je treba izhajati iz sine qua non vzronosti, e pravo ne doloa esa drugega, torej e ratio legis vzronost ni razvidna, tu pa si je ele treba pomagati z drugimi teorijami, pri emer Cigoj omenja teorijo o adekvatni vzronosti in teorijo o predvidljivosti posledice. Teorija o adekvatni vzronosti je predmet mnogih kritik. Komentatorji OZ v njeni uporabi vidijo celo "slepo pego" slovenske sodne prakse in njen razvoj v smeri zoevanja odkodninske odgovornosti, kar naj bi bilo diametralno nasprotno smeri, v katero se razvija sodobno odkodninsko pravo v svetu, upotevajo zlasti spoznanja ekonomske analize prava. Ekonomska analiza prava analizira proces (vzpostavljanje) in strukturo ter ekonomske posledice (uinke) prava in pravnih institucij. Z drugimi besedami, ekonomska analiza preuuje ekonomske spodbude pravnih pravil (oz. pravnih institucij) in njihove vplive na blagostanje drube kot celote. Opira se predvsem na ekonomsko uinkovitost pravnih pravil, ne ozira pa se na pravinost, enakost in druge kriterije oz. vrednost za merjenje uspenosti in zaelenosti nekega pravnega reda. ivljenjske izkunje so tiste, ki povedo, katero ravnanje je primerno za nastanek neke posledice, ali je ta posledica normalna, obiajna, v skladu z rednim tekom stvari. Teorija o adekvatni vzronosti pravzaprav pomeni omejevanje odkodninske odgovornosti, ker naj bi bilo upotevanje vseh (naravnih) vzrokov, brez katerih koda ne bi nastala, po naelu ekvivalence (naravne, sine qua non vzronosti), preiroko. Prepriljivo je stalie, da se ta teorija uporablja samo pri presojanju vzrokov za nastop kodnega dogodka, ne pa tudi glede obsega nastale kode. Takno stalie je zavzelo tudi Vrhovno sodie v eni izmed novejih odlob Razlikovanje med vzronostjo za kodni dogodek in vzronostjo za obseg konkretne kode Pri neposlovnih odkodninskih primerih je praviloma treba razlikovati vzroke za nastop kodnega dogodka, torej same posledice in nastanek konkretne kode, torej njene celotne pojave oblike. Podana (dokazana) mora biti najprej prva oblika vzronosti, potem pa tudi druga. Kriteriji obeh vzronosti se pomembno razlikujejo. Razlikovanje vrednotenja vzronosti pri storitvah in opustitvah (za nastop kodne posledice) Kadar gre za aktivno ravnanje, se naeloma (na splono) zahteva, da je vzrok adekvaten kodni posledici Tako lahko zadoa e naravna vzronost (ekvivalenna oz. sine qua non vzronost), dokler gre za notranje povezano delovanje, pri emer so nakljuja izkljuena. Pri opustitvenih ravnanjih pa ekvivalenna teorija odpove. Nastopi problem ugotavljanja relevantnih vzrokov za nastanek kodne posledice, ker vzrok ni oiten; lahko bi rekli, da vzronost tu (sploh nikoli) ni naravna, ampak jo pravo ele vzpostavi. Prvenstveno torej pride v potev teorija o ratio legis vzronosti. Vpraanje je, ali mora imeti dolnost vzdrati se pasivnih ravnanj pravni temelj v zakonu, nijem predpisu ali v pogodbi, ali pa je mogoe iskati tudi iri smisel in namen zakona. Pri vzronosti za nastop dogodka, kadar je kodno ravnanje pasivno (v opustitvi doloenega ravnanja), je teorija o adekvatni vzronosti lahko korektiv teoriji varstvenega namena norme. Dolnost aktivnega ravnanja mora biti zato razmeroma jasno doloena, razlaga raztegljivih pravnih pojmov (kot npr. pojem nevarnega mesta) pa previdna in smiselna z vidika ivljenja kot celote. Posebej zato, ker naravne vzronosti
4

pri opustitvenem ravnanju v resnici ni, takne varstvene norme, ki naslavlja v konkretnem primeru upravljavca smuia, ni mogoe razlagati pretirano razirjujoe (torej tako, da bi moral upravljavec smuarja ititi pred samim sabo) zgolj z argumentom, da lahko tveganje prevede v stroke. To je lahko le eden, nikakor pa ne prevladujo vidik vrednotenja." Vzrok za konkretno nastalo kodo Ko je ugotovljena vzrona zveza za nastop kodne posledice, je treba ugotoviti, ali je podana vzrona zveza med kodnim ravnanjem in konkretno nastalo kodo. Uporaba teorije o adekvatni vzronosti tu poraja najve pomislekov. Stalie, da pokodovalec odgovarja le za tisto kodo (njeno konkretno pojavno obliko), ki je adekvatna kodnemu ravnanju, je nasprotno preprianju, da mora odgovorna oseba sprejeti okodovanca takega, kot je. To je t. i. doktrina jajne lupine oz. tanke koe (eggshell skull, thin skin, tudi thin skull): vsebina pokodovane jajne lupine je v celoti riziko pokodovalca - ni se treba spraevati, kakna je obiajna, "normalna", priakovana. "Kadar se med elemente, ki so soprispevali k nastanku kode, vkljuijo posebne lastnosti ali stanja samega okodovanca, je treba vse okoliine, ki so v zvezi z nastankom kode, posebej skrbno raziskati, saj te okoliine lahko predstavljajo tudi enega od ve pravno relevantnih vzrokov in lahko pripeljejo do deljene vzronosti." Opuanje teorije o adekvatni vzronosti (za obseg nastale kode)? Sodie tonici ni prisodilo odkodnine za duevne boleine zaradi zmanjanja ivljenjske aktivnosti zaradi teav z vratno hrbtenico. Ugotovilo je, da izrazite degenerativne spremembe vratne hrbtenice do kodnega dogodka sicer niso povzroale vejih klininih manifestacij in je pokodbo sicer mogoe teti kot sproilni moment za pozneje klinino javljanje, vendar so degenerativne spremembe tako napredovale, da gre sedanje toniine teave pripisati tem napredovalnim spremembam vratne hrbtenice. Pojav vejih teav je tako delno posledica pokodbe, delno pa bolezenskih, degenerativnih sprememb, vendar se je ta deljeni vzrok s potekom asa tako spreminjal, da se je vzrok iz nesree manjal, hkrati pa se je poveeval vzrok bolezenskega stanja. Na svoje pravno mnenje se izrecno sklicuje Vrhovno sodie tudi v primeru prometne nezgode, ki je bila sproilni moment za vnovini nastop in poslabanje toniinega bolezenskega stanja ledvenega dela hrbtenice. Pravi, da je obstojea koda adekvatna le obstoju in delovanju obeh navedenih okoliin skupaj, da se je treba opredeliti za deljeno vzronost in da odgovorna oseba odgovarja le za tisti del kode, ki jo je mogoe pripisati njenemu ravnanju. Sodie vasih argumentira, da tiste degenerativne spremembe, ki se pred kodnim dogodkom niso manifestirale, ne morejo vplivati na viino odkodnine. Ko pa gre za degenerativne spremembe, ki so se manifestirale e pred kodnim dogodkom, kodni dogodek pa je situacijo poslabal, pa vseh teav ni mogoe naprtiti toeni stranki. Gre za loevanje e obstojee kode od te, ki je povzroena v obravnavanem kodnem dogodku. Posebna previdnost velja tu pri duevnih boleinah. V konceptu naega odkodninskega prava je pravno priznana (nepremoenjska) koda duevna boleina in ne (zadoa) zgolj poseg, ki je upotevni razlog za duevno boleino, npr. razalitev, ali zmanjanje ivljenjskih aktivnosti. Zlasti pri slednji je pomembno, ali so bili prejnji bolezenski ali pokodbeni znaki izraeni toliko, da so e vplivali na zmanjanje ivljenjskih aktivnosti, in to tako, da je to okodovancu povzroalo kodo - duevne boleine. Nemara je usmeritev sodne prakse e bolje nakazana v naslednjem primeru: sodie je odloilo, da ni mogoe sprejeti stalia, da degenerativne spremembe, zaradi katerih okodovanec pred kodnim dogodkom ne trpi nobenih telesnih bolein, duevnih bolein ali strahu, pomenijo kodo, zaradi katere bi bilo treba odkodnino zmanjati. e okodovanec zaradi degenerativnih sprememb pred kodnim dogodkom ni trpel nobene kode, sodie odkodnine ne sme zniati. Zato zakljuuje, da ni materialnopravno pravilna presoja, da mora tonik sam trpeti tisti del kode, ki ga je pripisati degenerativnim spremembam. V lui kritik teorije o adekvatni vzronosti je analiza argumentov zadnje navedene odlobe Vrhovnega sodia posebej zanimiva. Veji premik pa je zaslediti v naslednjem primeru, ko je Vrhovno sodie oktobra 2008 v nekem primeru izreklo: e je zaradi osebnega stanja okodovanca obseg kode neobiajno veji, nima to nobenega vpliva na vpraanje obstoja vzrone zveze med ravnanjem in kodnim dogodkom, saj je predvidljivost (adekvatnost) posledic dejanja pri ugotavljanju vzrone zveze upotevno presojana v razmerju do kodnega dogodka. Ni pa bila priznana (sprejeta) adekvatna vzronost v naslednjih primerih: - pri alergini reakciji na cepljenje proti tetanusu po pokodbi; - pri smrti zaradi izliva krvi v mogane kot posledica razburjenja zaradi alitev in lajih telesnih pokodb; - pri pokodbah na ivalih, ki so nastale zaradi posebne planosti oz. preobutljivosti na vplive okolja (npr. nenaden, a ne neobiajno hud hrup). V primerih, ko je okodovanec posebej dovzeten za pokodbe ali k temu posebej nagnjen, pa se zastopa stalie, da ta okoliina ne razbremenjuje odgovorne osebe od povraila celotne nastale kode. Teorija o adekvatni vzronosti tu torej ne pride v potev. Pokodovalec ne more raunati, da bo pokodoval zdravega loveka. Zato mora odgovarjati tudi za tiste bolezenske zasnove, ki se aktualizirajo s kodnim dogodkom. Zastopa se stalie, da je viina kode pri nepremoenjski kodi odvisna od okoliin okodovanca, tako kot je to pravilo pri premoenjski kodi: kdor pokoduje luksuzen avto, tudi ne plaa samo vrednosti nekega povprenega avtomobila. Sklep Bolj kot adekvatnost posledice (nastop kodnega dogodka), ki upoteva verjetnost (pogostost, obiajnost) take posledice, bi veljalo uporabiti test predvidljivosti: pomembna je (ex ante) objektivna predvidljivost negativne
5

posledice, in sicer dejstvo, da se je (bi se) storilec lahko zavedal, da lahko njegovo ravnanje povzroi irok spekter razlinih (tudi manj verjetnih) kodljivih posledic.
3. OBJEKTIVNA ODGOVORNOST

Vpraanja: - objektivna odgovornost - primer nevarne dejavnosti in nevarne stvari - spolzka tla ali so nevarna stvar (ne, krivdno se odgovarja) KRIVDNA ODGOVORNOST: kdor povzroi drugemu kodo, jo je dolan povrniti, e ne dokae, da je koda nastala brez njegove krivde (obrnjeno dokazno breme) OBJEKTIVNA ODGOVORNOST: oseba odgovarja ne glede na krivdo: za kodo od stvari ali dejavnosti, iz katerih izvira veja kodna nevarnost za okolico v drugih primerih, ki jih doloa zakon Objektivna odgovornost pomeni odkodninsko odgovornost ne glede na krivdo, krivda ni predpostavka. Objektivna odgovornost je stroja od krivdne odgovorne osebe odgovarjajo e zaradi doloenega poloaja, ki ga zasedajo. Razbremenitev odgovornosti je mona le s sklicevanjem na v zakonu doloene ekskulpacijske razloge. Razbremenitev odgovornosti je mona le, e odgovorna oseba dokae odsotnost vzrone zveze. Okodovalec odgovarja za kodo ne glede na krivdo samo zaradi doloenih okoliin na njegovi strani. OZ pozna 3 vrste objektivne odgovornosti: odgovornost za kodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti odgovornost za drugega odgovornost za delavce Velja domneva vzronosti za kodo v zvezi z nevarno stvarjo ali nevarno dejavnostjo se teje, da izvira iz te stvari, e se ne dokae kaj drugega. I. ODGOVORNOST ZA KODO OD NEVARNE STVARI ALI NEVARNE DEJAVNOSTI SPLONO domneva vzronosti - teje, da koda izvira iz nevarne stvari oz. nevarne dejavnosti odgovarja imetnik oz. kdor ukvarja z dejavnostjo protipraven odvzem nevarne stvari imetniku - odgovoren je, kdor je stvar odvzel (razen e imetnik odgovarja za to) izroitev stvari tretjemu - odgovarja tisti, ki mu je imetnik zaupal stvar v uporabo, ali tisti, ki je sicer dolan stvar nadzorovati (razen e je skrita napaka ali lastnost stvari, na katero ga imetnik ni opozoril) OPROSTITEV ODGOVORNOSTI (EKSKULPACIJSKI RAZLOGI) imetnik je prost odgovornosti, e dokae, da izvira koda iz kaknega vzroka izven stvari ALI izkljuno zaradi dejanja okodovanca ali koga tretjega IN uinka oz. dejanja ni bilo mogoe priakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti ali prispeval tretji - odgovarja za kodo solidarno z imetnikom stvari Imetnik je deloma prost odgovornosti, e je okodovanec prispeval k nastanku kode.
1. vija sila (vis maior) imetnik stvari je prost odgovornosti, e dokae, da koda izvira iz vzroka: - ki je izven stvari zunanjost dogodka - katerega uinka ni mono priakovati nepredvidljivost - katerega uinku se ni mono izogniti neizogibnost - katerega uinka ni mono odvrniti nemonost odvrnitve

Pod vijo silo spadajo naravni dogodki (poplave, potresi), drubeni dogodki (vojne, stavke, revolucije, totalitarni reimi); ukrepi dravnih organov (moratorij, prepoved uvoza).Takni dogodki se imenujejo kvalificirano nakljuje. 2. ravnanje okodovanca imetnik stvari je prost odgovornosti, e dokae, da koda izvira izkljuno iz ravnanja okodovanca, katerega: - ni mono priakovati nepredvidljivost - posledicam se ni mono izogniti neizogibnost - posledic ni mono odstraniti trajnost posledic 3. ravnanje tretjega imetnik stvari je prost odgovornosti, e dokae, da koda izvira izkljuno iz ravnanja tretjega, katerega: - ni mono priakovati nepredvidljivost - posledicam se ni mono izogniti neizogibnost - posledic ni mono odstraniti trajnost posledic Tretja oseba odgovarja solidarno z imetnikom stvari, e je le prispevala k povzroitvi kode. 4. privolitev okodovanca imetnik stvari je prost odgovornosti, e je okodovanec prispeval k nastanku kode. Treba je ugotoviti, ali je okodovanec s samim dejstvom uporabe nevarne stvari privolil v udelebo pri riziku.
6

KOMENTAR Pojem nevarna stvar in nevarna dejavnost sta pravna standarda, zato je potrebna razlaga prava. Obiajna nevarnost ni razlog za objektivno odgovornost; le-ta je posledica spoznanja, da nekaterih nevarnosti kljub zadostni skrbnosti ni mo imeti vselej pod kontrolo in jih obvladovati. Tako kljub e tako veliki skrbnosti ni mo prepreiti nastanka kode. Pri definiranju pojmov "nevarna stvar" in "nevarna dejavnost" tehtamo, ali gre glede na vse okoliine primera za poveano nevarnost, nevarnost pri kateri obstaja neobiajno velika monost, da bo ob normalnem teku dogodkov nastala koda, ki ne bo majhna. Stvar je nevarna, e zaradi svojih lastnosti, poloaja, naina in mesta uporabe pomeni nevarnost za nastanek kode (strupi, kemikalije, eksplozivi, oroje, velika koliina vode). Naeloma niso nevarne tiste stvari, ki take postanejo ele z nepravilno uporabo ali v izrednih okoliinah. V teh primerih ne bi bil vzrok kode poveana nevarnost, ki jo prinaa neka stvar, temve nekaj drugega - nepravilna uporaba, opustitev dolnega nadzora, izredne okoliine. Nevarna dejavnost pomeni lovekovo aktivnost, iz katere izvira poveana nevarnost. SODNA PRAKSA vojaka dejavnost ni nevarna dejavnost smuanje ni nevarna dejavnost gradbena dejavnost - objektivna odgovornost Samo sluenje vojakega roka ne glede na njegovo obveznost ni nevarna dejavnost. Nevarne so lahko le posamezne dejavnosti, ki jih morajo vojaki izvajati. Izvajanje obiajnih portnih aktivnosti ni nevarna dejavnost. Med take portne aktivnosti sodijo tudi borilne veine pri judu. Gre namre za zvrst borilnih vein, v kateri niso dovoljeni nevarni prijemi in udarci. Premagovanje pehotne ovire, 2,1 m visoke lesene pregrade, samo po sebi ni nevarna dejavnost. Ugotovljene tudi niso bile nobene take objektivne in dodatne okoliine, ki bi omogoale drugano stalie. Vse dejanske ugotovitve o dodatnih okoliinah izvajanja vaje izvirajo iz ravnanja oziroma opustitev odgovorne osebe. Ugotavljanje kritev pravil za izvajanje vaje zato utemeljujejo krivdno... Sprehodi, izleti, pikniki v naravi, pohodi v hribe ali drugam, taborjenje itd., vse to so aktivnosti, ki se jih ljudje (v organizirani obliki ali samostojno) vsakodnevno udeleujejo in med katerimi lahko pride do ugriza okuenega klopa. Organizatorji teh aktivnosti za kodo, nastalo zaradi ugriza takega klopa, ne morejo objektivno odgovarjati. Neuporaba zahtevane in omogoene zaite sama po sebi ne spremeni lastnosti nevarne stvari. Tonik je na poloni, obiajni smuarski progi padel in se pokodoval. Odgovornosti za to ni mogoe naprtiti upravljavcu smuia, saj ni opustil nobene obveznosti, ki mu jo nalaga ZVJS. Uporaba izhodi ekonomske analize prava vrednotno ne bi bila upraviena. Bager sam po sebi ni nevarna stvar, sestopanje z bagra pa samo po sebi ni nevarna dejavnost. Dolnost tonika je zato, da navede, kakna nevarnost naj bi mu iz bagra v konkretnem primeru pretila ali da opie, kakna je bila narava sestopanja. Ker tonik ni navedel v zvezi s im je sploh prilo do kodnega dogodka, je toba glede odkodninske podlage nesklepna. koda ne izvira iz "dela na viini v neposredni bliini elektrinih vodnikov z visoko napetostjo" kot nevarne dejavnosti izvajalca gradbenih del, e si je tonik, ki se je po za plezanje nepredvideni (nenamenjeni?) elezni konstrukciji (v nasprotju z odredbami, napotki in navodili delodajalca kot izvajalca del) samovoljno povzpel v bliino elektrinih vodnikov, sam ustvaril nevarne pogoje... Niji sodii sta ugotovili tako obstoj objektivne kot tudi krivdne odkodninske odgovornosti. Takna kumulacija obiajno (pojmovno) ni mogoa, saj obstoj krivdne odgovornosti veinoma izkljuuje obstoj objektivne odgovornosti (izpodbija domnevo vzronosti). Poseben poloaj nastane, kadar kumulirata objektivna odgovornost ter odgovornost po naelu ratio legis vzronosti. Hoje po mokrih stopnicah, obloenih s protidrsnimi ploicami in opremljenimi z obojestransko ograjo, kot so bile ugotovljene v obravnavanem primeru, ko je lo za uporabo mostu na obmoju bazena, ez katere so kopalci hodili bosi, ne more predstavljati veje nevarnosti. Nevarnost v takih pogojih uporabe tako glede na namen kot obmoje kraja, ne odstopa od povpreja. ODGOVORNOST PRI NESREI, KI JO POVZROIJO PREMIKAJOA SE MOTORNA VOZILA e je za nesreo podana izkljuna krivda enega imetnika premikajoega se motornega vozila pravila o krivdni odgovornosti obojestranska krivda dveh imetnikov za kodo en drugemu - odgovarjata sorazmerno ni kriv noben - po enakih delih (razen e pravinost ne zahteva kaj drugega) dva imetnika, ki povzroila kodo drugim, odgovarjata solidarno ODGOVORNOST PROIZVAJALCA STVARI Z NAPAKO odgovornost za kodo - kdor da v promet kakno stvar, ki jo je izdelal, ki zaradi kakne napake pomeni kodno nevarnost za osebe ali stvari, odgovarja za kodo, ki nastane zaradi take napake.
7

 odgovornost za nevarno lastnost - proizvajalec odgovarja tudi za nevarne lastnosti stvari, e ni ukrenil vsega, kar je potrebno, da kodo, ki jo je mogel priakovati, preprei z opozorilom, varno embalao ali kaknim drugim ustreznim ukrepom II. ODGOVORNOST ZA DRUGEGA MOTNJE V DUEVNEM RAZVOJU, TEAVE V DUEVNEM ZDRAVJU odgovarja, kdor jo je dolan po zakonu ali odlobi organa nadzorovati (razen e dokae, da bi nastala tudi ob skrbnem nadzorstvu) ODGOVORNOST STAREV objektivna: za otroka do 7 leta odgovarjajo stari ne glede na svojo krivdo; prosti so odgovornosti e dokaejo ekskulpacijski razlog za objektivno odgovornost ALI je koda nastala, ko je bil zaupan drugemu, e je ta zanjo odgovoren krivdna: za otroka od 7 leta dalje, razen e dokaejo, da je koda nastala brez njihove krivde solidarna odgovornost - e je odgovoren tudi otrok (do 14 leta ni odgovoren, razen e je bil razsoden; od 14 leta dalje pa po splonih pravilih) ODGOVORNOST DRUGIH ZA MLADOLETNIKA e kodo povzroil mladoletnik pod nadzorom skrbnika, ole, druge ustanove, odgovarjajo oni, razen e dokaejo dolno skrbnost ali da bi koda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu solidarna odgovornost - e je odgovoren tudi otrok POSEBNA ODGOVORNOST STAREV (SLABA VZGOJA) e nadzorstvo nad otrokom ni dolnost starev, temve koga drugega, ima okodovanec pravico zahtevati odkodnino od starev, e je koda nastala zaradi slabe vzgoje mladoletnika, slabih zgledov ali grdih navad regresni zahtevek do starev ima tisti, ki je mladoletnika nadziral in je e plaal ODGOVORNOST IZ PRAVINOSTI e kodo povzroila neodgovorna oseba, pa odkodnine ni mogoe dobiti od tistega, ki bi jo bil moral nadzorovati, lahko sodie naloi neodgovorni osebi, e zahteva pravinost e je kodo povzroil razsoden mladoletnik, pa je ne more poravnati, lahko del ali celoto naloi sodie starem III. ODGOVORNOST ZA DELAVCE ODGOVORNOST DELODAJALCEV delodajalec je odgovoren za kodo, ki jo povzroi delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi odgovornosti se lahko razbremeni, e dokae, da je delavec v danih okoliinah ravnal tako, kot je bilo treba okodovanec tudi neposredno od delavca, e je ta kodo povzroil namenoma (v 6 mesecih) delodajalec (ali kdo drug, ki je plaal odkodnino) ima regresni zahtevek do delavca, ki je povzroil kodo namenoma ali iz hude malomarnosti (zastara v 6 mesecih od dneva, ko je bila odkodnina plaana) ODGOVORNOST PRAVNE OSEBE ZA KODO, KI JO POVZROI NJEN ORGAN pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem funkcij pravna oseba ima regresni zahtevek do tistega, ki je kodo povzroil namenoma ali iz hude malomarnosti (zastara v 6 mesecih od dneva, ko je bila odkodnina plaana) IV. POSEBNI PRIMERI ODGOVORNOSTI odgovornost zaradi teroristinih dejanj, javnih demonstracij ali manifestacij drava odgovornost organizatorja prireditve za kodo, nastalo s smrtjo ali telesno pokodbo odgovornost imetnika ivali nevarna ival: imetnik; domaa ival: imetnik, razen e dokae, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo odgovornost imetnika stavbe: e s stavbe pade nevarno postavljena ali vrena stvar odgovornost za ruenje zgradbe: imetnik, razen e dokae, da ni posledica pomanjkljive kakovosti gradbe in da je naredil vse, da bi prepreil nastanek kode odgovornost zaradi opustitve nujne pomoi: kdor brez nevarnosti zase ne pomaga nekomu, igar ivljenje ali zdravje je oitno ogroeno, odgovarja za kodo, ki iz tega nastane, e bi jo glede na okoliine primera moral predvideti. e to terja pravinost, lahko sodie takno osebo oprosti povrnitve kode. odgovornost v zvezi z obveznostjo sklenitve pogodbe: kdor je po zakonu dolan skleniti kakno pogodbo, mora povrniti kodo, e na zahtevo zainteresirane osebe take pogodbe nemudoma ne sklene. odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splonega pomena: tisti, ki opravlja komunalno ali drugo podobno dejavnost splonega pomena, odgovarja za kodo, e brez utemeljenega razloga neha opravljati ali neredno opravlja svoje storitve.
4. NEPREMOENJSKA KODA, ODKODNINA ZA NEPREMOENJSKO KODO
8

Vpraanja: - natej vrste nepremoenjske kode - odkodnina za nepremoenjsko kodo; kdaj se prizna odkodnina za nepremoenjsko kodo, kdaj se prizna odkodnina za strah - velika intenzivnost strahu ali trajanje NEPREMOENJSKA KODA Nepremoenjska koda je povzroitev 1. telesnih ali duevnih bolein 2. strahu drugemu 3. okrnitev ugleda pravni osebi Odkodnina za duevne boleine se prizna za zmanjanje ivljenjske aktivnosti skaenost razalitev dobrega imena in asti ali okrnitve svobode ali osebnostne pravice ali smrt blinjega Zahteva, da se odstrani kodna nevarnost Vsak lahko zahteva, da se odstrani vir nevarnosti (zanj ali za nedoloeno tevilo oseb) in se vzdri dejavnosti, iz katere izvira vznemirjanje ali kodna nevarnost (sodie lahko odredi ustrezne ukrepe na stroke posestnika). Pri odmeri odkodnine je treba gledati na pomen prizadete dobrine in na namen te odkodnine, pa tudi na to, da ne bi la na roko tenjam, ki ni zdruljiva z njeno naravo in drubenim namenom. POVRNITEV NEPREMOENJSKE KODE 1. Objava sodbe ali popravka, preklic izjave (nepremoenjska satisfakcija) - zaradi kriteve osebnostne pravice - na stroke okodovalca 2. Denarna odkodnina ODKODNINA ZA NEPREMOENJSKO KODO Pravina denarna odkodnina je neodvisna od povraila premoenjske kode in tudi e premoenjske kode ni. Dodeli se e okoliine primera, zlasti stopnja bolein in strahu ter njihovo trajanje to opraviujejo, in sicer za: telesne boleine duevne boleine zaradi zmanjanja ivljenjske aktivnosti, skaenosti, razalitve dobrega imena in asti, okrnitve svobode ali osebnostne pravice, smrti blinjega, posebno teke invalidnosti blinjega, kritve dostojanstva in kritve moralnih avtorskih pravic (ZASP) strah okrnitev ugleda pravni osebi 1. TELESNE BOLEINE Telesne boleine so lahko posledica telesnih pokodb ali najrazlinejih okvar zdravja. Izvedenci jih pogosto razvrajo po stopnjah in opredeljujejo njihovo trajanje, s tem pa je mona individualizacija odmere pravine denarne odkodnine za nepremoenjsko kodo glede na intenzivnost, trajanje bolein in potek zdravljenja. Za razliko od bodoe premoenjske kode zaradi smrti, pokodbe ali okvare zdravja, ko se odkodnina praviloma prisodi v obliki rente, pa pri bodoi nepremoenjski kodi pripada okodovancu odkodnina za posamezno vrsto kode (za telesne boleine, ki bodo gotovo trajale tudi v prihodnosti). V tem sklopu se po praksi upotevajo tudi t.i. nevenosti med zdravljenjem (na primer kraja nezavest, hospitalizacija, vezanost na posteljo, razne vrste imobilizacij in fiksacij, rentgensko slikanje, operacije, infuzije, previjanje ran, odstranitve ivov, uporaba invalidskega vozika in bergel, bolniki stale, obiskovanje ambulante, fizioterapija). 2. DUEVNE BOLEINE 2.1 ZMANJANJE IVLJENJSKIH AKTIVNOSTI Zmanjanje sposobnosti je lahko posledica telesnega ali psihinega prikrajanja. Ni nujno, da je bil okodovanec sam udeleen v kodnem dogodku (npr. travmatina reakcija na smrt blinjega sorodnika). Upad telesnih in umskih sposobnosti negativno vpliva na delovno zmonost, nadaljnji razvoj, napredovanje, svobodo gibanja, ustvarjanje druine, portno udejstvovanje, umetniko ustvarjanje. Sposobnosti so lahko omejene, ali pa se boleine kaejo v poveanju naporov, ki jih mora okodovanec vlagati za dosego enakih rezultatov. Odkodnina za duevne boleine zaradi zmanjanje ivljenjske aktivnosti se praviloma prisodi le, e je zmanjanje trajno, izjemoma pa tudi e je zaasno, a je moneje intenzivnosti ali e to opraviujejo posebne (neobiajne) okoliine primera. Ob tem pa mora biti zaasno zmanjanje ivljenjske aktivnosti takno, da je kodo, ki je s tem nastala, mogoe razmejiti od drugih oblik okodovaneve nepremoenjske kode.
9

e nevenosti, ki so okodovanca omejevale v asu zdravljenja, niso prerasle v samostojno obliko nepremoenjske kode duevne boleine zaradi zmanjanja ivljenjskih aktivnosti, se upotevajo v okviru odmere odkodnine za telesne boleine. 2.2 SKAENOST Pojem skaenosti je pravni standard. Sodie presoja stopnjo spremembe zunanjosti okodovanca, gre pa za takne spremembe, ki v okolici zbujajo gnus, pomilovanje oz. posebno zanimanje. Tudi manje spremembe (t.i. kozmetini defekti) lahko ustrezajo pravnemu standardu skaenosti, po sodni praksi pa tudi uporaba bergel, invalidskega vozika, motnje govora, nenavadne ustvene reakcije. Pri presoji prevladujejo objektivno subjektivni kriteriji; najprej se presoja konkretne spremembe, sklepanje o njihovi opaznosti, monosti zakrivanja in nato okodovanevo poutje ob tem, tudi glede na njegovo starost in spol. Priakovane reakcije okolice niso opredelilni element skaenosti, vplivajo pa na viino odmerjene odkodnine. Iste razloge je v doloenih primerih mogoe upotevati tako pri odmeri odkodnine za duevne boleine zaradi zmanjanja ivljenjske aktivnosti kot pri odkodnini za duevne boleine zaradi skaenosti. 2.3 RAZALITEV DOBREGA IMENA IN ASTI (+ navezava na kazensko) Kaj je sploh razalitev asti in dobrega imena, je osrednja in morda najteavneja ost tu obravnavanih odkodninskih sporov, saj je zlasti od opredelitve odvisna protipravnost nekega ravnanja. Ker civilni predpisi ne vsebujejo nobenih takih opredelitev, se sodna praksa na splono praviloma sklicuje na kazenskopravno pojmovanje teh terminov, vendar ne povsem dosledno, saj se omenja, da za obstoj protipravnega dejanja v smislu civilnega delikta ni treba, da so podani znaki (tono doloenega) kaznivega dejanja zoper ast in dobro ime oziroma enega od (kateregakoli) njih. Tudi kazenskopravne opredelitve razalitve namre ni. V prvem odstavku 158. lena Kazenski zakonik (KZ-1)6 doloa: "Kdor koga razali, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom." Za civilne spore je pomemben tretji odstavek tega lena, ki doloa: "Ne kaznuje se, kdor se o kom aljivo izrazi v znanstvenem, knjievnem ali umetnikem delu, v resni kritiki, pri izpolnjevanju uradne dolnosti, asnikarskega poklica, politine ali druge drubene dejavnosti, obrambi kakne pravice ali varstvu upravienih koristi, e se iz naina izraanja ali iz drugih okoliin vidi, da tega ni storil z namenom zanievanja." Bolj vsebinska je opredelitev ravnanja glede kaznivega dejanja aljive obdolitve. V prvem odstavku 160. lena KZ1 doloa: "Kdor o kom trdi ali raznaa kaj, kar lahko koduje njegovi asti ali dobremu imenu, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev." In e ekskulpacija (etrti odstavek 160. lena KZ-1): "e dokae resninost svoje trditve ali e dokae, da je imel utemeljen razlog verjeti v resninost tistega, kar je trdil ali raznaal, se storilec ne kaznuje za aljivo obdolitev, lahko pa se kaznuje za razalitev (158. len) ali oitanje kaznivega dejanja z namenom zanievanja (162. len)." Sodna praksa v civilnih odkodninskih sporih e nekaj asa sledi lastni opredelitvi, e da je ast posameznikova zavest o njegovi lastni vrednosti (subjektivni pojem, ast), dobro ime pa vrednost (ugled), ki ga ima neka oseba v drubi (objektivni pojem, ast). Ker gre za dva pola ene celostne osebnostne pravice, je treba napad na ast in ugled ocenjevati tudi objektivno, ne le na podlagi subjektivnega doivljanja asti. Praviloma mora biti za (raz)alitev podano izraanje ne le nevljudnih, ampak neresninih dejstev. Vendar ni nujno, da je vsako izraanje ali irjenje neresninih dejstev tudi aljivo.10 aljivost neresninih dejstev je treba skrbno presojati v vsakem konkretnem primeru. Posameznik je lahko razaljen kot neposredni naslovljenec aljivih izjav, lahko pa ni ne neposredno naslovljen ne izrecno imenovan. Pri tem, da se neka oseba sama prepozna v nekem poroilu, komentarju ali sicernji pisni ali ustni izjavi, je po mojem mnenju potrebna doloena zadranost, e zlasti pri umetnikih delih, kjer praviloma ne gre za stremljenje po realnih (resninih, objektivnih) opisih. Tudi izjava je lahko neposredno aljiva (aljiva sama po sebi) ali pa ele s pomenom, ki je razviden iz konteksta. Pri opredeljevanju aljivosti izjav je treba loevati trditve (o dejstvih) od mnenj oziroma komentarjev (vrednostnih sodb). Pri slednjih namre ni mono dokazati njihove resninosti, saj je ta le v skladu z resninim preprianjem tistega, ki jih izraa. Drugae kot pri posegih v zasebnost glede razalitev ni videti oitnega razloga, da se javne osebnosti obravnava drugae, manj rahloutno, kot anonimnega posameznika. Razlog, da to ni povsod tako samoumevno, je njihova javna izpostavljenost zaradi vpliva, ki ga imajo (lahko) javne, zlasti uradne osebe na ivljenje drugih posameznikov, pri emer je kritika njihovega dela v javnem interesu. Bolj kot je oseba javno izpostavljena, ve kritike je dolna prenesti. Pri nas velja razbremenitev odgovorne osebe, e razalitve ni storila z namenom zanievanja (pri primerih, ki najbolj ustrezajo kaznivemu dejanju razalitve) oziroma je imela utemeljen razlog verjeti v resninost svojih (neresninih in aljivih) navedb (v primerih, ki najbolj ustrezajo kaznivemu dejanju aljive obdolitve), e je odgovorna oseba to storila pri izvrevanju znanstvenega, umetnikega ali novinarskega dela oziroma druge drubene dejavnosti. koda
10

Po OZ je nepremoenjska koda povzroitev telesnih ali duevnih bolein ali strahu drugemu (132. len OZ) in tudi okrnitev ugleda pravni osebi (183. len OZ). Poseg sam ne zadoa, mora se odraziti v eni od navedenih oblik kode. Z uveljavitvijo OZ je oitno odpadel absolutni pogoj subjektivnega obutka okodovanca za prisojo denarne odkodnine, ni pa jasno, zakaj samo v korist pravnih oseb. Zastavlja se torej vpraanje, zakaj ne bi denarne odkodnine za okrnitev ugleda in dobrega imena priznali tudi fizinim osebam, neodvisno od tega, ali so pri tem trpele duevne boleine. Tako se zlasti v praksi porajajo utemeljeni oitki, e da se marsikateremu okodovancu zdi nesmiselno ponazarjati, kakne duevne boleine je trpel, in da mora "igro" sprejeti, ker se zaveda, da sicer ne bo dobil denarne odkodnine. Pregled objavljenih odkodninskih primerov kae, da so odkodnine za duevne boleine zaradi razalitve asti in dobrega imena razmeroma nizke in v zelo redkih primerih preseejo deset neto povprenih pla na zaposlenega v Sloveniji. Zlasti v primerih medijskih kritev je potreba po dvigu odkodnin (torej penalizaciji) utemeljena e s tem, da gre kriteljem zaradi njihovih ravnanj premoenjska korist (ki nima zveze s premoenjsko sfero okodovanca); gekljive in senzacionalistine vsebine, ne glede na njihovo neresninost in (ne)aljivost, se (al) praviloma izplaajo. 2.4 OKRNITEV SVOBODE V praksi pomeni odloanje o odkodnini zaradi neutemeljeno odvzete prostosti v kazenskem ali predkazenskem postopku (ter postopkih o prekrku). Zadoa, da se je v nadaljnjem postopku izkazalo, da je bil odvzem prostosti s strani drave neutemeljen - izid kazenskega postopka je torej za pripornika ali obsojenca ugoden, ZKP pa predvideva tudi monost odkodnine za neutemeljen odvzem prostosti zaradi napake ali nezakonitega dela organa (tudi e izid postopka ni bil ugoden) - gre za protipravno delovanje drave oziroma njenih organov. Drava se lahko razbremeni odgovornosti, e je nedovoljeno ravnanje okodovanca povzroilo, da mu je bila odvzeta prostost (npr. pripor zaradi zagotavljanja obdoleneve navzonosti na obravnavi). Presoja o oprostitvi odgovornosti bi se morala osredotoiti na vzrono zvezo. 2.5 OKRNITEV OSEBNOSTNE PRAVICE Ni pogosto, gre pa za primere kritev pravice do zasebnosti (npr. nedovoljene objave posnetka), nedovoljena uporaba imena, kritev pravice do zdravega ivljenjskega okolja 2.6 SMRT BLINJEGA, POSEBNO TEKE INVALIDNOSTI BLINJEGA e nekdo umre, lahko sodie prisodi njegovim ojim druinskim lanom (zakonec, otroci in stari) pravino denarno odkodnino za njihove duevne boleine. V primeru posebno teke invalidnosti kakne osebe lahko sodie prisodi njenemu zakoncu, otrokom in starem pravino denarno odkodnino za njihove duevne boleine. Takno odkodnino je mogoe prisoditi tudi bratom in sestram, e je med njimi in umrlim oziroma pokodovanim obstajala trajneja ivljenjska skupnost. 3. STRAH Strah je pravno priznana oblika nepremoenjske kode le, e je intenziven in traja dalj asa. Sodna praksa loi primarni strah, ki ga okodovanec utrpi ob samem kodnem dogodku (intenzivno in kratkotrajno ustveno stanje, ki ga spremljajo telesni pojavi in traja nekaj ur, izjemoma nekaj dni). Kot podlago za prisojo odkodnine iz naslova strahu pa sodna praksa priznava tudi sekundarni strah, ki ga okodovanec trpi v procesu zdravljenja posledic kodnega dogodka, in se opredeljuje kot zaskrbljenost ali bojazen za izid zdravljenja, v taki obliki pa lahko traja nekaj mesecev. Pravno priznana nepremoenjska koda v obliki sekundarnega strahu - zaskrbljenosti za izid zdravljenja - ne zajema tudi zaskrbljenosti in strahu pred morebitnimi ponovnimi pokodbami. Lahko pa bi ta okoliina, v kolikor tonika omejuje v vsakodnevnem funkcioniranju predstavljala kakno drugo obliko nepremoenjske kode. Primarni strah ali strah v ojem smislu nastane neposredno pred za ivljenje ter telesno duevno integriteto nevarnim dogodkom ali nevarno situacijo in med njunim trajanjem. Je neposredna afektivna reakcija na nevaren dogodek ali situacijo in praviloma popusti, ko preneha nevarna situacija in se prine intelektualna obdelava dogodka. Opredelitev strahu kot primarnega ali sekundarnega je torej pravno vpraanje in zato pridrana sodiu. 4. OKRNITEV UGLEDA PRAVNI OSEBI - tudi samostojno vpraanje (podrobno) 183. l. OZ doloa, da lahko sodie prisodi pravni osebi za okrnitev ugleda ali dobrega imena pravino denarno odkodnino neodvisno od plaila premoenjske kode, pa tudi, e premoenjske kode ni, e spozna, da okoliine primera to opraviujejo. Za kodo tako zadoa sam poseg v pravico do ugleda ali dobrega imena, seveda pa, ker je osnovni namen uresnievanje okodovanevega interesa, da se odpravijo negativne posledice protipravnosti. V primeru, e poseg ni protipraven (nedopustno dejanje), je tobeni zahtevek neutemeljen, saj niso podani vsi elementi civilnega delikta. Pravna oseba, katere ugled oziroma dobro ime je bilo okrnjeno zaradi dejanja nelojalne konkurence, je na naelni ravni sicer lahko upraviena do denarne odkodnine za nepremoenjsko kodo, vendar pa mora biti poleg ostalih predpostavk odkodninske obveznosti plaati denarno odkodnino po 183. lenu OZ v zvezi s 27. lenom ZVK
11

(dejanja nelojalne konkurence, vzrone zveze, krivde in okoliin primera, ki opraviujejo denarno odkodnino) izkazan tudi nastanek kode, ki se kae v okrnitvi ugleda in dobrega imena pravne osebe Kadar protipravnost (kot predpostavka odkodninske odgovornosti) nastopi v pojavni obliki kritve pogodbene obveznosti, se za odkodninsko odgovornost za kodo, ki jo ta kritev povzroi, uporabljajo pravila o poslovni odkodninski odgovornosti. Pravno priznana koda, ki jo zakon predvideva za primer poslovne odkodninske odgovornosti, pa je samo premoenjska koda. e iz tega razloga zahtevek na povrnitev nepremoenjske kode iz 183. lena OZ, oprt na trditve o kritvi pogodbene obveznosti toene stranke, ne more biti utemeljen. V konkretnem primeru pa po presoji pritobenega sodia trditve toee stranke ne utemeljujejo kodne posledice - to je okrnitve ugleda in dobrega imena toee stranke. To pomeni, da je toba v tem delu nesklepna. Za opredelitev protipravnega ravnanja, kot enega od elementov civilnega delikta, zadostuje ugotovitev, da gre za dejanje, ki zmanjuje vrednost in poloaj, ki ga ima pravna oseba v doloenem drubenem okolju. Protipravnost je lahko izkljuena, e storilec dokae resninost svojih trditev ali e dokae, da je imel utemeljen razlog verjeti v resninost zatrjevanega. Protipravnost je izkljuena tudi v primeru, e se nekdo o kom aljivo izrazi v resni kritiki, pri izpolnjevanju uradne dolnosti, politine dejavnosti, obrambi kakne pravice ali varstvu upravienih koristi, e se iz naina izraanja ali drugih okoliin vidi, da tega ni storil z namenom zanievanja. Neresnine trditve o fizinih osebah, posebej e so povezane z njihovim poloajem v pravni osebi, hkrati krnijo ugled tudi pravne osebe, zato so podlaga za odkodninsko odgovornosti. Obstoj premoenjske kode v viini 6.000.000,00 SIT je toea stranka utemeljevala s trditvami o (1) izgubljenem dobiku in (2) zmanjanju poslovnega ugleda - "goodwilla". VIINA ODKODNINE Viina odkodnine je odvisna od pomena prizadete dobrine in namena te odkodnine. Povrailo kode se odmerja po cenah ob izdaji sodne odlobe. Gre za obliko valorizacije, da okodovanec ne bi bil prikrajan pri povrnitvi kode zaradi poteka asa, ki ga zahteva sodni proces. NAMEN IN FUNKCIJA DENARNE ODKODNINE ZA NEPREMOENJSKO KODO (iz lanka) Naa sodna praksa je splono sprejela teoretino utemeljitev, da je namen denarne odkodnine za nepremoenjsko kodo satisfakcija, tolaba za okodovanca, ki naj si z denarjem opomore od prizadetja njegove pravno varovane nepremoenjske dobrine. Nadalje je sprejela, da bi bilo v nasprotju z namenom te odkodnine okodovanevo okorienje. Da bi se izognili oitkom arbitrarnosti, se odkodnina prisoja upotevajo ustaljeno sodno prakso v podobnih primerih, s tehtanjem blajih in hujih kod, upotevajo vse individualne okoliine primera, pri emer gre zlasti za lastnosti okodovanca, kot so starost, spol, poklic. Glede denarne odkodnine za nepremoenjsko kodo so to primeri nezavestnih okodovancev, ki ne trpijo bolein in strahu, zato do odkodnine niso upravieni. Nepremoenjske kode v njihovem primeru sploh ni, saj se ne manifestira v ustrezni obliki, kljub temu, da je prilo do realnega posega. Po drugi strani pa so to tudi primeri po nekaknem vsesplonem obutku prenizkih odkodnin zaradi prizadetja asti, dobrega imena ali osebnostnih pravic pri t. i. medijskih kritvah. Penalna funkcija denarne odkodnine Satisfakcija kot konstrukt je odgovor na konstrukt duevne boleine kot pravno priznane kode.6 Namen denarne odkodnine je sicer lahko izpeljan tudi iz oblike kode, ki naj jo popravi, vendar le delno. Problem nezavestnih okodovancev in domnevno prenizke odkodnine v primeru medijskih kritev zato ugovarjata zoper odkodnino kot satisfakcijo na povsem razlinih podlagah. Menim, da penalna funkcija odkodnine oziroma predvsem njen specialnopreventivni uinek ni v neskladju z OZ, nasprotno. Menim, da izhaja neposredno in logino iz splonega naela prepovedi povzroanja kode, kot ga vsebuje 10. len OZ. e naelo zakona prepoveduje doloeno (kodno) ravnanje, je edino smiselno in logino, da tudi konkretne zakonske dolobe vsebujejo duh te prepovedi: da so ji namenjene. Zato se v celoti strinjam s stalii, da mora biti preventiva primarni cilj (tudi) odkodninskega prava.
5.

V nekem kraju je sto let eno zanikrno bus postajalie, samo tange brez stekel itd., potem pa se obina nekega dne odloi, da zadevo uredi. Izvajalec postavi steklo, vendar z niemer ne oznai. Naslednji dan pa se nekomu zelo mudi in hoe skoit na avtobus in se grdo zaleti v tisto neoznaeno ipo in se hudo pokoduje. Pride v tvojo odvetniko pisarno. Kako bo peljala zadevo naprej? Podvpraanja in variante na to temo... Kaj pa e toi samo enega in nato hoe raziriti na drugega, kaj e prvi hoe, da vstopi zavarovalnica, ali lahko, e ti nisi za...?

6. KONDIKCIJA / VERZIJA NA PRIMERU (glede uporabnine, glej komentar OZ)

Nemonost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka pri dvostranski pogodbi ugasne tudi obveznost druge stranke e je druga stranka e izpolnila del svoje obveznosti, lahko zahteva vrnitev po pravilih o vraanju tistega, kar je bilo neupravieno pridobljeno (kondikcija) Obveznost vrnitve (kondikcija) nastane vedno, ko je pogodba nina ali razveljavljena, saj odpade podlaga.
12

NEUPRAVIENA PRIDOBITEV (kondikcija, nedolg) kdor je brez pravnega temelja obogaten na kodo drugega (tudi pridobitev s storitvijo) - elementi: obogatitev + prikrajanje je dolan vrniti prejeto, e je to mogoe, sicer pa nadomestiti vrednost doseene koristi tudi, e kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresniila (pogodbe ni ali je neveljavna) ali je pozneje odpadla (npr. prenehanje pogodbe zaradi odstopa) PRAVILA VRAANJA kdor plaa pa ve, da ni dolan, nima pravice zahtevati nazaj, razen e si je pridral pravico zahtevati nazaj ali e je plaal, da bi se izognil sili ni mogoe zahtevati nazaj, e izpolnjena naravna obveznost ali moralna dolnost obseg vrnitve kar je bilo neupravieno pridobljeno, plodovi in zamudne obresti (poten: od vloitve zahtevka, nepoten: od pridobitve) povrnitev strokov poten: potrebni in koristni stroki, nepoten: koristni stroki samo do zneska, ki pomeni poveanje vrednosti ob vrnitvi ni mogoe zahtevati nazaj: neutemeljeno plaanih zneskov odkodnine zaradi telesne pokodbe, prizadetega zdravja ali smrti, e so bili plaani potenemu prejemniku uporaba tuje stvari v svojo korist (verzija): odkodnina in/ali nadomestitev!!! Neupraviena pridobitev: kondikcija: en stranka izpolni neobstojei dolg in druga stranka v zmoti takno izpolnitev sprejme verzija: se uporablja, ko pravo ne daje nobenega drugega varstva zaradi neupraviene obogatitve. Stranki sta prikrajanec in okorianec OZ doloa 3 primere nedopustnosti kondikcijskega zahtevka: volenti non fit iniuria: kdor, kaj plaa, eprav ve, da ni dolan, nima pravice zahtevati nazaj, razen e si je pridral pravico zahtevati nazaj ali e je plaal, da bi se izognil sili. izpolnitev naravne obveznosti ali moralne dolnosti kondikcijski zahtevek je v nasprotju z moralo: ni mogoe zahtevati nazaj neutemeljeno plaanih zneskov odkodnine zaradi telesne pokodbe, prizadetega zdravja ali smrti, e so bili plaani potenemu (dobrovernemu) prejemniku. Za uspeno uveljavljanje kondikcijskega zahtevka se zahteva zmota glede obstoja obveznosti. Stranka misli, da obveznost, ki jo izpolnjuje, obstaja, eprav ni tako. Zmota je lahkot tudi krivdna (stranka ni dovolj skrbna in je zato v zmoti). VERZIJA Primer: e sta dva lastnika nepreminine, uporablja pa jo le en, drugi pa ne, kaken je njegov zahtevek do lastnika, ki nepreminino v celoti uporablja? Gre za obligacijski, obogatitveni zahtevek - verzijo. Gre za uporabo tuje stvari v svojo korist. Stranka mora dokazati, da je prilo do neupravienega premika premoenja, zaradi katerega je ena stranka prikrajanja, druga stranka pa obogatena. Med prikrajanjem in obogatenjem mora obstajati vzrona zveza. V OZ velja splono pravilo, kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na kodo drugega, je prejeto dolan vrniti, e je to mogoe, sicer pa nadomestiti vrednost doseene koristi. (190/1. len OZ). Lastnik, ki nepreminino v celoti uporablja je obogaten in mora prikrajancu (drugemu solastniku) povrniti ta del, v kolikor ga zahteva. V skladu z naelom volenti non fit inuria zahtevek ni utemeljen, kadar se prikrajanec s prikrajanjem strinja. Prikrajanje se kae v zmanjanju premoenja, prepreitvi njegovega poveanja ter vsaki izgubi in slabem poloaju, ki ju je mo denarno ovrednotiti. Pravna teorija opredeljuje kot prikrajanje vsak poseg v pravice in pravno zavarovane dobrine.
7.

KAJ JE STVARNA NAPAKA, KAKNA JE RAZLIKA MED VSEBINO IN ZAHTEVKI PRI STVARNI NAPAKI IN GARANCIJI ZA BREZHIBNO DELOVANJE STVARI

I. STVARNA NAPAKA POJEM STVARNE NAPAKE Napaka je stvarna, e: 1. stvar nima lastnosti, potrebnih za njeno obiajno rabo ali promet 2. stvar nima lastnosti, potrebnih za posebno rabo kupca, ki je bila prodajalcu znana ali bi mu bila morala biti znana 3. stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali mole dogovorjene ali predpisane 4. je prodajalec izroil stvar, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, razen e je bil vzorec ali model pokazan le zaradi obvestila PRODAJALEC ODGOVARJA - prodajalec odgovarja za stvarne napake, ki jih je imela stvar ob prehodu nevarnosti na kupca - po prehodu nevarnosti odgovarja, e so posledica vzroka, ki je obstajal pred tem - neznatna stvarna napaka se ne upoteva
13

PRODAJALEC NE ODGOVARJA - za pomanjkanje lastnosti za obiajno rabo (1.) in izrecno ali mole dogovorjene (3.), e so bile ob sklenitvi pogodbe kupcu znane ali mu niso mogle ostati neznane - teje se, da niso mogle ostati neznane napake, ki bi jih skrben lovek s poprenim znanjem in izkuenostjo, enakega poklica in stroke kot kupec lahko opazil pri obiajnem pregledu - ne odgovarja niti, e bi napake kupec z lahkoto opazil, je pa izjavil, da stvar nima nobenih napak ali da ima doloene lastnosti ali odlike PREGLED STVARI IN OITNE NAPAKE - kupec mora stvar na obiajen nain pregledati in o oitnih napakah obvestiti prodajalca takoj ko je to po normalnem teku stvari mogoe (najkasneje v 8 DNEH) pri gospodarskih pogodbah TAKOJ e pregled v navzonosti obeh strank - TAKOJ sicer izgubi pravico iz tega naslova lahko ele ob prispetju v namembni kraj, e kupec stvar odpravil naprej, prodajalec pa je to vedel SKRITE NAPAKE - napaka, ki je ob obiajnem pregledu ni bilo mogoe opaziti - e se po prevzemu ugotovi, da ima stvar stvarno napako, mora obvestiti prodajalca v 8 dneh (gosp. p. takoj) od dneva, ko jo je opazil - prodajalec ne odgovarja, e se pokae po 6 mesecih od izroitve (razen e v pogodbi dalji rok) ROKI PRI POPRAVILU, ZAMENJAVI - e je bilo treba zaradi stvarne napake popraviti, izroiti drugo stvar, zamenjati dele - tejejo roki ponovno od popravila OBVESTILO O NAPAKI - natanno opisati napako in povabiti prodajalca, da stvar pregleda - e pravoasno poslano sporoilo prispe z zamudo ali ga prodajalec sploh ne dobi, kupec vseeno opravil svojo obveznost E JE PRODAJALEC VEDEL ZA NAPAKO - e je vedel ali mu ni mogla ostati znana, kupec ne izgubi pravice uveljavljanja, tudi e zamudi roke (takoj, 8 dni, 6 mesecev) POGODBENA OMEJITEV ALI IZKLJUITEV PRODAJALEVE ODGOVORNOSTI - lahko se omeji ali popolnoma izkljui odgovornost - tako doloilo je nino, e je prodajalec vedel za napako in ni obvestil kupca vsilil dolobo z zlorabo prevladujoega poloaja PRAVICE KUPCA e pravoasno in pravilno obvestil prodajalca ima pravico: 1. zahtevati izpolnitev pogodbe: da napako odpravi ali mu izroi drugo stvar brez napake 2. zahtevati znianje kupnine: kupnina se znia v razmerju med vrednostjo stvari brez napake in vrednostjo stvari z napako ob sklenitvi pogodbe 3. odstopiti od pogodbe le, e je prej dal primeren dodaten rok za izpolnitev pogodbe brez dodatnega roka e prodajalec po obvestilu o napakah sporoil, da ne bo izpolnil, ali iz okoliin primera oitno izhaja, da ne bo mogel izpolniti niti v dodatnem roku e v dodatnem roku ne izpolni, je pogodba razvezana po zakonu kupec lahko obdri v veljavi, e nemudoma sporoi prodajalcu Izguba pravice do odstopa od pogodbe e stvari ne more vrniti ali je ne more vrniti v stanju, v kakrnem jo je prejel RAZEN, e stvar uniena ali pokodovana zaradi napake, ki opraviuje odstop od pogodbe, ali kaknega dogodka, ki ne izvira od njega ali od koga drugega, za katerega bi on odgovarjal zaradi obveznosti kupca, da pregleda stvar, ali e je kupec, e preden je bila napaka odkrita, porabil ali zamenjal del stvari med njeno obiajno rabo ali e je pokodba ali zamenjava nepomembna kljub izgubi pravice do odstopa zaradi unienja ali pokodovanja, obdri druge pravice Poleg vsake od teh monosti e povrnitev kode - v vsakem primeru
14

 koda, ki je zaradi napake stvari nastala kupcu na drugih dobrinah (po splonih pravilih o odkodninski

odgovornosti) - neodvisno od treh monosti e ne dobi zahtevane izpolnitve pogodbe v primernem roku, obdri pravico odstopiti od pogodbe ali zniati kupnino IZGUBA PRAVIC - pravice kupca, ki je pravoasno obvestil prodajalca o napaki, ugasnejo po 1 letu, od dneva, ko mu je odposlal obvestilo, razen e jih zaradi prodajaleve prevare ni mogel uporabiti. - ugovor neizpolnjene pogodbe: kupec, ki je pravoasno obvestil prodajalca o napaki, pa lahko po preteku tega roka, e e ni plaal kupnine, kot ugovor zoper prodajalev zahtevek, naj mu plaa kupnino, uveljavlja svoj zahtevek, naj mu znia kupnino ali povrne kodo II. GARANCIJA ZA BREZHIBNO DELOVANJE PRODANE STVARI ODGOVORNOST PRODAJALCA IN PROIZVAJALCA - prodajalec stroja, motorja, aparata ali drugih podobnih stvari (tehnino blago!) izroi kupcu garancijski list, s katerim proizvajalec jami za brezhibno delovanje stvari v doloenem asu od njene izroitve - e pa stvar ne deluje brezhibno, lahko kupec zahteva od prodajalca in od proizvajalca, da jo v primernem roku popravi ali, e tega ne stori, da mu namesto nje izroi stvar, ki brezhibno deluje - ta pravila se uporabljajo poleg pravil o odgovornosti prodajalca za napake ZAHTEVA ZA POPRAVILO ALI ZAMENJAVO e stvar ne deluje pravilno ima kupec pravico: v garancijskem roku zahtevati od prodajalca oz. od proizvajalca, da jo popravi ali zamenja, ne glede na to, kdaj se je pokazala napaka v delovanju poleg tega pa do povraila kode, ki mu je nastala, ker ni mogel uporabljati stvari od zahteve za popravilo ali zamenjavo, do izvritve te zahteve PODALJANJE GARANCIJSKEGA ROKA manje popravilo garancijski rok podalja za toliko, kolikor asa kupec ni mogel uporabljati stvari stvar zamenjana ali bistveno popravljena garancijski rok zane tei znova od zamenjave oz. od vrnitve; e zamenjan ali popravljen samo kaken del - zane tei znova samo za ta del! ODSTOP OD POGODBE IN ZNIANJE KUPNINE e prodajalec v primernem roku ne popravi ali zamenja stvari, lahko kupec odstopi od pogodbe ali znia kupnino in zahteva odkodnino STROKI IN NEVARNOST prodajalec oz. proizvajalec dolan na svoje stroke spraviti stvar do kraja, kjer bo popravljena oz. zamenjana, in jo vrniti v tem asu trpi nevarnost unienja ali pokodovanja stvari prodajalec oz. proizvajalec ODGOVORNOST KOOPERANTOV e ve samostojnih proizvajalcev sodelovalo pri posameznih dejanjih ali delih stvari, odgovornost kooperantov preneha, ko preneha odgovornost konnega proizvajalca do kupca IZGUBA PRAVIC Pravice kupca nasproti proizvajalcu iz garancijskega lista ugasnejo po 1 letu od dneva, ko je od njega zahteval popravilo ali zamenjavo III. RAZLIKE Odgovornost za stvarne napake in garancija za brezhibno delovanje prodane stvari se do izpolnitve zahtevkov iz ene ali druge oblike odgovornosti ne izkljuujeta. Uveljavljanje garancije ne more pomeniti za kupca izgubo pravice do izbire sankcij iz naslova jamevanja - da zato, ker je uveljavljal garancijo, nima pravice do izbire med sankcijami Garancija za brezhibno delovanje se obutno razlikuje od odgovornosti prodajalca za stvarno napako na stvari. e se na kupljenem izdelku pojavi napaka ima kupec vselej monost izbire, ali bo uveljavljal garancijo za brezhibno delovanje stvari ali pa prodajalevo odgovornost za stvarno napako. Za katero izmed monosti se bo odloil, je odvisno od kupevih preferenc ter interesov. e ima stvar denimo napako, ki kupca moti, a ne v tolikni meri, da stvari ne bi mogel uporabljati, je morda za kupca smotrneje zahtevati znianje kupnine na podlagi odgovornosti za stvarno napako, kakor pa uveljavljati jamstvo na podlagi garancije. Nadalje, garancija za brezhibno delovanje stvari ne omogoa odstopa od pogodbe, kot je to mogoe pri uveljavljanju odgovornosti prodajalca za stvarno napako na stvari.
15

Koristno je izpostaviti, da prodajalec odgovarja za stvarno napako na stvari glede vsake prodane stvari (razen e stranki to odgovornost izkljuita). Na drugi strani je garancija za brezhibno delovanje stvari omejena na izdelke, za katere tako doloa podzakonski akt, ki ga izda minister za gospodarstvo. Spregledati pa ne gre e neesa: Nad izvrevanjem Zakona o varstvu potronikov bdi Trni inpektorat. e sama prijava na trni inpektorat pogosto uinkuje tako, da prodajalec, ki kri potronikove pravice, spremeni svoje ravnanje. Nasprotno ostane kupcu v primeru neuspenega uveljavljanja pravic na podlagi Obligacijskega zakonika le e (dolgotrajno in z vidika strokov drago) sodno varstvo. Nadaljnja razlika je glede subjekta, pri kateremu kupec uveljavlja svoje pravice. V primeru garancije lahko svoje pravice uveljavlja tako pri proizvajalcu kot tudi prodajalcu, v primeru odgovornosti prodajalca za stvarno napako pa e po naravi stvari pravice ni mo uveljavljati drugae kakor proti prodajalcu.
8. POGODBA O DOSMRTNEM PREIVLJANJU

S pogodbo o dosmrtnem preivljanju se pogodbenik (preivljalec) zavee, da bo preivljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preivljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapua vse premoenje ali del premoenja, ki obsega nepreminine in preminine, ki so namenjene za rabo in uivanje nepreminin, s tem da je njihova izroitev odloena do izroiteljeve smrti. To je osnovna oblika pogodbe o dosmrtnem preivljanju. Druge vrste pogodb o dosmrtnem preivljanju so pogodbe, s katerimi se proti obljubi dediine dogovori: - ivljenjska skupnost pogodbenika in izroitelja - premoenjska skupnost pogodbenika in izroitelja - skrb za in varovanje izroitelja s strani pogodbenika - pogodbenikovo obdelovanje izroiteljevega posestva - skrb pogodbenika za izroiteljev pogreb - kaj drugega (557/3) Pogodba o dosmrtnem preivljanju lahko obsega tudi preminine preivljanca, nepovezane z rabo in uivanjem nepreminin. Takne preminine morajo biti v pogodbi posebej navedene. Stranke pogodbe torej so: preivljalec - obljubi preivljanje preivljanec - tisti, ki mu preivljalec obljubi preivljanje izroitelj - obljubi preivljalcu dediino ali njen del Izroitelj je lahko hkrati preivljanec, vendar ni nujno, da sta ista oseba. Preivljalec se lahko zavee preivljati izroiteljevega sorodnika, zakonca, prijatelja, itd. Oblika pogodbe pogodba o dosmrtnem preivljanju mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Modalitete pogodbe: 1 1 odpoved razpolaganju s premoenjem izroitelj (preivljanec) se lahko v korist preivljalca odpove razpolaganju s premoenjem, ki je predmet pogodbe. 1 1 odgovornost za obstojee dolgove preivljalec ni odgovoren za dolgove po smrti preivljanca. V pogodbi se lahko doloi odgovornost preivljalca za obstojee dolgove preivljanca nasproti doloenim upnikom. Razveza pogodbe: 1. sporazumna razveza stranki lahko sporazumno razveeta pogodbo, etudi sta jo e zaeli izpolnjevati 2. razveza zaradi neznosnosti pogodba o dosmrtnem preivljanju se nanaa na ivljenjsko skupnost. e se razmerje med pogodbenikoma tako omaje, da postane skupno ivljenje neznosno, lahko vsaka stranka od sodia zahteva razvezo pogodbe 3. razveza zaradi neizpolnjevanja obveznosti vsaka stranka lahko zahteva razvezo pogodbe, e druga stranka ne izpolnjuje obveznosti 4. razveza zaradi spremenjenih razmer po sklenitvi pogodbe se razmere tako spremenijo, da znatno oteijo izpolnitev pogodbe. Sodie lahko ob upotevanju vseh okoliin na zahtevo ene ali druge stranke: pogodbo razvee uredi razmerje na novo spremeni pravico preivljanca v dosmrtno denarno rento, e to ustreza eni ali drugi stranki 5. razveza zaradi smrti preivljalca in neprivolitve dediev v nadaljevanje e preivljalec umre, obveznost preivljanja preide na njegovega zakonca in k dedovanju poklicane potomce in posvojence pod pogojem, da privolijo v nadaljevanje obveznosti preivljalca. e ne privolijo, se pogodba razvee Pogodba o dosmrtnem preivljanju nima dednopravnih elementov (razlika z izroilno pogodbo). Gre za izkljuno obligacijsko pogodbo med ivimi. Odplatek za preivljanje do smrti je premoenje ali del premoenja, ki pripada preivljancu ob sklenitvi pogodbe. Izroitev premoenja, ki pomeni odplatek, je odloena do smrti preivljanca. Preivljavec lahko s premoenjem pravno razpolaga, vendar z zaetnim rokom (smrt preivljanca). Preivljanec se lahko zavee, da ne bo razpolagal s premoenjem, ki je predmet pogodbe. Ta zaveza se kot prepoved obremenitve in odsvojitve lahko vpie v ZK. Preivljavec ne odgovarja za preivljaneve dolgove po njegovi smrti,
16

razen e se v pogodbi doloi drugae. Zakon doloa, da pogodba s smrtjo preivljavca ne preneha. V pogodbo stopijo njegovi dedii. DODATNO RAZLIKE MED IZROILNO POGODBO, POGODBO O DOSMRTNEM PREIVLJANJU IN PREUITKOM, V KAKNI OBLIKI MORAJO BITI TE POGODBE! Gre za pogodbe, urejene v OZ, se pravi za obligacijske pogodbe. Pogodbe dednopravnega znaaja so po naem pravu praviloma neveljavne. Izroilna pogodba in pogodba o dosmrtnem preivljanju pa nista dednopravni pogodbi, kajti z njima pogodbenik ne razpolaga s premoenjem, ki ga bo imel ob smrti, temve s premoenjem, ki ga ima ob sklenitvi pogodbe. Biti morajo v obliki notarskega zapisa. Gre za tvegane (aleatorne) pogodbe. Pogodba o razdelitvi in izroitvi premoenja (izroilna pogodba): ne gre za pravni posel za primer smrti, temve za obligacijsko pogodbo o razpolaganju med ivimi. Prednik s pogodbo izroi in razdeli svoje premoenje svojim potomcem, posvojencem in njihovim potomcem. Gre za premoenje, ki ga je imel v asu sklenitve pogodbe, ne pa za premoenje, ki bi ga imel ob smrti, kajti v tem primeru bi lo za prepovedano dedno pogodbo. Po vsebini gre pri izroilni pogodbi za darilno pogodbo. Veljavna je samo v obliki notarskega zapisa. Posebnosti so predvsem dednopravne narave: zahteva se, da so pogodbeniki samo osebe, ki bi lahko dedovale kot dedii 1. dednega reda. Vsi se morajo strinjati z izroitvijo in delitvijo premoenja; pogodba ima doloene dednopravne posledice, in sicer: gre za dedovanje pred smrtjo zapustnika s posledico, da te osebe nimajo po smrti zapustnika nobenih dednopravnih zahtevkov glede premoenja, ki jim je bilo izroeno. S pogodbo se vnaprej uredijo premoenjska razmerja, ki bi se sicer urejala po prednikovi smrti, s tistimi osebami, ki bi, e ne bi bilo pogodbe, dedovale po predniku. Premoenje, ki je predmet te pogodbe, ne spada v zapuino zapustnika (ker ob smrti sploh ni ve njegovo). Osebe, delene izroitve in delitve premoenja, ne odgovarjajo za izroiteljeve dolgove. Izroitev in delitev premoenja je dokonna. Poseben poloaj ima zakonec izroitelja. e zakonec ni bil udeleen pri izroitvi in razdelitvi premoenja, ima kot dedi slabi poloaj kot tisti potomec, ki se je strinjal s pogodbo. e pa je bil udeleen, ima enak dednopravni poloaj. Izroilno pogodbo se lahko preklie in to zaradi hude nehvalenosti prevzemnika ali zato, ker ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti. Izroilna pogodba se lahko preklie samo zaradi hude nehvalenosti prevzemnika ali zaradi tega, ker ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti. Pogodba o dosmrtnem preivljanju nima dednopravnih elementov (razlika z izroilno pogodbo). Gre za izkljuno obligacijsko pogodbo med ivimi. Odplatek za preivljanje do smrti je premoenje ali del premoenja, ki pripada preivljancu ob sklenitvi pogodbe. Izroitev premoenja, ki pomeni odplatek, je odloena do smrti preivljanca. Preivljavec lahko s premoenjem pravno razpolaga, vendar z zaetnim rokom (smrt preivljanca). Preivljanec se lahko zavee, da ne bo razpolagal s premoenjem, ki je predmet pogodbe. Ta zaveza se kot prepoved obremenitve in odsvojitve lahko vpie v ZK. Preivljavec ne odgovarja za preivljaneve dolgove po njegovi smrti, razen e se v pogodbi doloi drugae. Zakon doloa, da pogodba s smrtjo preivljavca ne preneha. V pogodbo stopijo njegovi dedii. Pogodba o preuitku: preuitkar se zavee prenesti za ivljenja na prevzemnika lastninsko pravico na doloenih svojih nepremininah ali premininah, namenjenih za rabo in uivanje nepreminin, prevzemnik pa se zavee, da bo preuitkarju do njegove smrti nudil doloene dajatve in storitve: ivljenjske potrebine, obasne denarne dajatve, oskrbo, stanovanje, uivanje doloenega zemljia. Z vpisom preuitka v ZK se ustanovi stvarna pravica v korist preuitkarja: stvarno (realno) breme. Razlogi razveze pogodbe so enaki kot pri pogodbi o dosmrtnem preivljanju (skupno ivljenje je nevzdrno, druga stranka ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti). Pri izroilni pogodbi so drugani razlogi za razvezo pogodbe.

ZAKON O PRAVDNEM POSTOPKU

9. RAZPRAVNO NAELO

Naeli se nanaata na vpraanje, kdo zbira procesno gradivo. Procesno gradivo je vse, kar pomeni podlago sodne odlobe. Vanj spadajo: trditve o dejstvih, dokazi, pravila znanosti, strok, izkustvena pravila in pravila loginega miljenja, pravna pravila. Razpravno naelo stranke priskrbijo procesno gradivo. Sodie ne sme upotevati procesnega gradiva, ki ga niso predloile stranke. Povezuje se z naelom dispozitivnosti (a vendar sta naeli samostojni! primer: v nepravdnih predlagalnih postopkih velja naelo dispozitivnosti, saj se postopek zane, tee in zakljui po volji stran, vendar pa velja tudi preiskovalno in ne razpravno naelo!). Pri nas se prepletata obe naeli, vendar pa je za civilni postopek bolj znailno razpravno naelo. Razpravno naelo velja za trditve o dejstvih in dokaze. Sodie ne sme: - upotevati dejstva, ki ga nobena stranka ni navajala; in
17

izvesti dokaza, ki ga nobena stranka ni predlagala.

Izjeme od razpravnega naela (sodie lahko upoteva tudi dejstva, ki jih ni zatrjevala nobena stranka) splono znana dejstva domnevna dejstva pri teh je treba zatrjevati samo t.i. domnevno bazo, ne pa tudi samega dejstva, ki se na podlagi zakonske presumpcije domneva (npr. po ZFPPIPP se predpostavlja slaba vera sopogodbenika, ki je dobil plaano terjatev 3 mesece pred uvedbo steajnega postopka) ***dejstva, ki jih sodie izve med postopkom, eprav jih ni nobena stranka zatrjevala tukaj so mnenja deljena: pravni teoretiki pravijo, da sodie lahko upoteva ta dejstva; sodna praksa pravi, da ne smejo. Glede na manjo uporabo preiskovalnega naela v novem ZPP, to stalie dri takih dejstev sodie ne sme upotevati. Pogosto se zgodi, da stranke dejstva med postopkom dodatno navedejo po ZPP je nova dejstva mono navajati le, e jih stranka brez lastne krivde ni mogla navesti na prvem naroku. Omilitev razpravnega naela je materialno procesno vodstvo predsednik senata postavlja vpraanja in skrbi na primeren nain, da se med obravnavo: navedejo vsa odloilna dejstva dopolnijo nepopolne navedbe o dejstvih ponudijo in dopolnijo dokazila glede navedb strank in dajo vsa potrebna pojasnila za ugotovitev dejanskega stanja. Omejitev razpravnega naela doloa 7. len ZPP sodie lahko ugotovi dejstva, ki jih stranke niso navajale, in izvaja dokaze, ki jih stranke niso predlagale, e izhaja iz obravnave in dokazovanja, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati. Pri tem sodie odlobe ne sme opreti na dejstva, glede katerih strankam ni bila dana monost izjave zagotovljena je kontradiktornost postopka. Pravilo iura novit curia pravil znanosti in strok, izkustvenih pravil, pravil loginega miljenja in pravnih pravil strankam ni treba dokazovati, ker jih sodie upoteva po uradni dolnosti. Sodie mora po uradni dolnosti poznati domae in tuje pravo. e je treba uporabiti tuje pravo, ga sodie po uradni dolnosti ugotovi. O vsebini tujega prava lahko sodie zahteva obvestilo od ministrstva za pravosodje. Stranke lahko o vsebini tujega prava predloijo javno listino pristojnega tujega organa. Preiskovalno naelo velja pri ugotavljanju procesnih dejanskih stanj = dejstva, pomembna za uporabo posameznih procesnih norm. Sodie mora po uradni dolnosti ugotavljati dejstva, pomembna za doloitev slovenske jurisdikcije, sodne pristojnosti, stvarne pristojnosti in krajevne pristojnosti.
10.

KAJ JE TOBA? Toba je tonikova zahteva za pravno varstvo. Je procesna predpostavka za zaetek pravdnega postopka. 3 vrste tob: dajatvena, ugotovitvena, oblikovalna. Toba mora vsebovati zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tonik opira svoj zahtevek, dokaze in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga (navedbo sodia, prebivalie strank, zakonitih zastopnikov, pooblaencev, sporni predmet, vsebino izjave, podpis). Stranka mora vedno navesti vrednost spornega predmeta.
11.

ALI JE TOBA AVTORSKO DELO? ZASP doloa, da avtorskopravno niso varovana uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega podroja (lahko so varovani prevodi teh besedil, razen e so objavljeni kot uradna besedila).
12. OBJEKTIVNA SPREMEMBA TOBE ali je sprememba trditvene podlage sprememba tobe, kdaj bi jo moralo sodie dopustiti tudi, e se toena

stranka upira... Objektivna sprememba tobe je sprememba: istovetnosti zahtevka poveanje obstojeega zahtevka uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstojeega Toba ni spremenjena, e toea stranka: spremeni pravno podlago tobenega zahtevka zmanja tobeni zahtevek spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe. Toea stranka lahko spremeni tobo do konca glavne obravnave.
18

Ko je toba vroena toeni stranki, je potrebna njena privolitev, vendar sodie dovoli spremembo, e je to smotrno za dokonno ureditev razmerja med strankama. teje se, da sprememba ni smotrna, e bi zaradi tega prilo do spremembe stvarne pristojnosti sodia. e se toena stranka spusti v obravnavanje glavne stvari, se teje, da je v spremembo privolila. Privolitev ni potrebna (privilegirana sprememba tobe), e zaradi sprememb po vloitvi tobe tonik iz iste dejanske podlage zahteva drug predmet ali denarni znesek, ali e uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek
13.

SUBJEKTIVNA SPREMEMBA TOBE Spremeni se prvotno toena stranka. Potrebna pa je privolitev tistega, ki stopi v pravdo namesto toene stranke. e pa se je toena stranka e spustila v obravnavanje glavne stvari, je potrebna tudi njena privolitev. Kdor stopi v pravdo namesto toene stranke, mora prevzeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko stopi vanjo.
14. PREKLUZIJA IN ZASTARANJE prekluzija kaj pomeni in kaj je prekluzivni in zastaralni rok (ali je stranka prekludirana z ugovorom pobotanja ali

zastaranja in do kdaj jih lahko poda) Zastaranje pomeni, da po preteku doloenega asa preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti. Z zastaranjem se civilnopravna obveznost spremeni v naturalno. Obveznost ne preneha, spremeni se le njena pravna narava. e dolnik ne ugovarja, da je terjatev zastarala in izpolni zastarano obveznost, nima pravice terjati nazaj tistega, kar je dal. e se dolnik na zastaranje ne sklicuje, se tudi sodie nanj ne sme ozirati in mora o zadevi odloiti tako kot o vsakem drugem zahtevku. S pretekom zastaralnega roka preneha sodno varstvo pravice. Prekluzija - po preteku prekluzivnega roka preneha tako sodno varstvo kot tudi pravica. Zakonski roki, doloeni za stranke, so praviloma prekluzivni. ZASTARANJE Sodie upoteva zastaranje le na ugovor dolnika. Sodie ga ne upoteva po uradni dolnosti. Dolnik mora ugovarjati zastaranje ter navesti vsa relevantna dejstva in dokaze najkasneje na 1. naroku za glavno obravnavo, pozneje pa le izjemoma pod pogoji, doloenimi v ZPP. Sprememba upnika ali dolnika ne vpliva na tek zastaranja. Velja pravilo, da pridobljeni as velja tudi za naslednika. Pri spremembi upnika se tisti as, ko prejnji upnik ni terjal izpolnitve obveznosti, vteva v breme novega upnika. Zastaranje ne zane tei znova. Enako velja pri spremembi dolnika. Tisti as, ko je dolgoval prejnji dolnik, se priteje asu, ko dolguje novi dolnik. Pravilo, da sprememba upnika ali dolnika ne vpliva na tek zastaranja, velja le pri tistih poslih, ko ne pride do spremembe terjatve, ampak pride le do spremembe na strani strank. Pravilo velja za primere univerzalnega in singularnega nasledstva. Za stranske terjatve velja, da imajo enako usodo kot glavne terjatve. Ko zastara glavna terjatev, zastara tudi stranska terjatev. Noveja sodna praksa pa zastopa stalie, kot je doloeno v OZ: e glavna terjatev ni zastarala (ker je bila izpolnjena), zastarajo stranske terjatve takrat, ko bi zastarala glavna terjatev, e ne bi zaradi izpolnitve prenehala. Pri zastaranju sodie zavrne tobo - tobeni zahtevek zavrnemo kot neutemeljen (materialnopravni ugovor ugovor zastaranja), pri prekluziji pa tobo s sklepom zavre, ker je vloena prepozno. Pobotanje je prenehanje terjatev med istima strankama, ki sta druga nasproti drugi hkrati upnik in dolnik. Lastnosti terjatev, ki se lahko pobotajo: vzajemnost: dolnik je hkrati upnik upnika in upnik je hkrati dolnik dolnika istovrstnost: obe terjatvi se glasita na denar ali druge nadomestne stvari iste vrste in kakovosti dospelost: terjatvi morata biti dospeli in nepogojni pobotljivost: ni zakonskih ovir za pobotanje resninost iztoljivost: naturalnih terjatev naeloma ni mono pobotati. Izjema: dolg se lahko pobota z zastarano terjatvijo, e terjatev ni bila zastarana v asu, ko so se stekli pogoji za pobot Pobotanje ne nastane takoj, ko se steejo pogoji zanj, temve mora to ena stranka izjaviti drugi. Izjavo, s katero eli stranka pobotati medsebojne obveznosti, imenujemo pobotna izjava.
15. NAVAJANJE DEJSTEV IN PREDLAGANJE DOKAZOV - navajanje dejstev in predlaganje dokazov - primer: stranka predloi izvedensko mnenje, ki ga je pridobila v pred pravdnem postopku, kakno teo ima

taken dokaz, kaj bo sodie storilo v zvezi s tem, kaj pa nasprotna stranka.... Stranka mora: navesti vsa dejstva, potrebna za ugotovitev njenih predlogov ponuditi dokaze, potrebne za ugotovitev njenih navedb
19

se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke Stranka mora najkasneje na 1. naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze, na poznejih narokih lahko navaja nova dejstva in nove dokaze le, e jih brez svoje krivde ni mogla navesti na 1. naroku. To okoliino morajo zatrjevati in dokazati stranke. ZPP-D pa je uvedel monost, da sodie strankam e pred prvim narokom naloi, da se dodatno izjavijo oz. dopolnijo svoje navedbe in predloge (s pisnim pozivom ali ustnim pozivom na poravnalnem naroku) in za to postavi prekluzivni rok. Monost prekluzije glede navajanja novih dejstev in dokazov se torej lahko prestavi e na as pred prvim narokom.

V pritobi in obnovi ne more ve navajati novih dejstev in dokazov, razen e jih prej ni mogla predloiti brez svoje krivde. V reviziji in zahtevi za varstvo zakonitosti se smejo navajati nova dejstva in predlagati novi dokazi samo tedaj, e se nanaajo na bistvene kritve dolob pravdnega postopka. Neprerekana dejstva so dejstva, ki jih stranka ne zanika, vendar jih izrecno ne prizna. Ni jih treba dokazovati. ZPPD je uvedel novost - obvezno obrazloeno (substancirano) prerekanje dejstev. e se eli izogniti fikciji, da neprerekana dejstva priznava, se mora stranka obrazloeno izjaviti o tem, zakaj prereka navedbe nasprotne stranke. To pa velja le, e je druga stranka popolno in jasno navajala dejstva. ZPP-D je torej izrecno uvedel pravilo, da ne velja t.i. salvatorina klavzula ("stranka prereka vse navedbe nasprotne stranke, v kolikor jih izrecno ne priznava"). Novelirani 214. len ZPP tako doloa: Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se tejejo za priznana, razen e namen zanikanja teh dejstev izhaja iz sicernjih navedb stranke. Stranka lahko uinek domneve priznanja iz prejnje dolobe preprei tudi z izjavo, da ne pozna dejstev, vendar le, e gre za dejstva, ki se ne nanaajo na ravnanje te stranke ali na njeno zaznavanje. Izvedenec je oseba, ki na podlagi svojega strokovnega znanja sestavi izvedensko mnenje o preteklih in sedanjih dejstvih ter s tem pomaga sodniku ugotoviti in razjasniti pravno relevantna dejstva. Sodiu torej posreduje zapaanja o pravno pomembnih dejstvih. Na podlagi pravil znanosti ali stroke sklepa na obstoj ali neobstoj doloenih dejstev. e pa izpoveduje o dejstvih, ki jih je sam zapazil, ker ima potrebno strokovno znanje (npr. zdravnik o poteku bolezni doloene osebe), pa v procesu nastopa kot izvedena pria in ne kot izvedenec. Sodie ga postavi s sklepom. Izvedenci so lahko le fizine osebe. Izvedensko delo sestoji iz - izvida: v njem opie dejanske ugotovitve, do katerih je priel na temelju svojega strokovnega znanja; - mnenja: v njem ocenjuje ugotovljena dejstva s stalia svoje stroke. Sodie ni vezano na izvedensko mnenje. Mnenje pridobljeno izven postopka se lahko upoteva le, e ga priznata obe pravdni stranki. Kdaj sodie odloa po prostem preudarku? 216. len ZPP Sodie odloi po prostem preudarku, e se viina kode ne more natanno ugotoviti ali e je to zamudno in predrago. e odloitev o enem od ve uveljavljenih zahtevkov iste toee stranke v isti tobi glede na celoto predstavlja le neznaten del, odloanje o podlagi ali viini tega zahtevka pa bi bilo pretirano zamudno ali predrago, lahko sodie o dejstvih, ki se nanaajo na podlago oziroma viino zahtevka, odloi po prostem preudarku. To je izjema, ki jo je potrebno ozko tolmaiti. Nepremoenjska koda se doloi po pravilu pravinosti, pri premoenjski pa se prisodi popolna odkodnina. Odloanje po prostem preudarku se nanaa na dejanska, ne na pravna vpraanja. Nadomea pa dokazovanje in je zato izjema.
16.

ZAMUDNA SODBA. KDAJ SODIE IZDA ZAMUDNO SODBO? e toena stranka v roku 30 dni ne odgovori na tobo, izda sodie sodbo, s katero ugodi tobenemu zahtevku (zamudna sodba), e: 1. je toeni stranki pravilno vroena toba v odgovor 2. ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati 3. izhaja utemeljenost tobenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tobi - sklepnost tobe 4. dejstva, na katera se opira tobeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predloil sam tonik, ali z dejstvi, ki so splono znana. Teav v praksi s presojanjem zahtevkov, s katerimi stranke ne morejo razpolagati, ne bo veliko. Po 3. lenu ZPP so to zahtevki, ki nasprotujejo prisilnim predpisom ali moralnim pravilom (na primer: zakonsko maksimirane zamudne obresti; razpolaganje s kmetijskimi ali stavbnimi zemljii v nasprotju s prisilnimi dolobami obeh matinih zakonov; nekateri zahtevki s podroja druinskega prava; enormno visoke pogodbene obresti, ki obutno odstopajo od povprene cene kapitala na trgu, kar bi nasprotovalo moralnim pravilom. e je toba nesklepna, sodie toniku naloi rok, za odpravo nesklepnosti s sklepom. e toea stranka tobe ustrezno ne odpravi, sodie tobeni zahtevek zavrne (ZPP-D). Sodie pa ne vraa tobe v popravo, e je oitno, da stranka nesklepnosti tobe ne bi mogla odpraviti. ZPP-D je uvedel novo monost izdaje zamudne sodbe, e v redu vabljeni toenec ne pride na poravnalni narok ali na narok za glavno obravnavo, vendar pa je Ustavno sodie to dolobo razveljavilo prekomeren poseg v pravico do enakega varstva.
20

e je sodie v nasprotju z ZPP izdalo zamudno sodbo gre za bistveno kritev dolob pravdnega postopka. Gre za razlog, na katerega pazi sodie po uradni dolnosti. Sodie razveljavi s sklepom sodbo prve stopnje in zadevo vrne istemu sodiu ali pa jo odstopi pristojnemu sodiu prve stopnje v novo sojenje, e kritve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti (ni potrebna nova glavna obravnava, temve lahko sodie samo ozda novo sodbo - novost).
17. -

NESKLEPNOST IN NEPOPOLNOST TOBE razlike + primer nesklepnost - kako je z vrnitvijo v popravo sklepnost tobe (tukaj sva vztrajali skoraj 10 min, saj je hotela definicijo + spraevala na primerih) primer ko nesklepnosti ni mogoe popravit

e toena stranka v roku 30 dni ne odgovori na tobo, izda sodie sodbo, s katero ugodi tobenemu zahtevku (zamudna sodba), e: 1. je toeni stranki pravilno vroena toba v odgovor 2. ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati 3. izhaja utemeljenost tobenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tobi - sklepnost tobe 4. dejstva, na katera se opira tobeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predloil sam tonik, ali z dejstvi, ki so splono znana. e je vloga nerazumljiva ali nepopolna, zahteva sodie od vlonika, da jo popravi oziroma dopolni. Vloniku doloi rok, e je v tem roku ne popravi oziroma dopolni, vlogo zavre. V kolikor so navedbe nejasen ali nepopolne, vrne sodie tobo toniku, v kolikor le-ta ni sklepna in mu da dodaten rok za odpravo nesklepnosti. e je toba sklepna, pa bo sodie v okviru materialno procesnega vodstva moralo z vpraanji na glavni obravnavi vzpodbuditi tonika, da dopolni svoje pomanjkljive navedbe. V primeru, da so dejanske navedbe v tobi premalo opredeljene, toba ni nesklepna, pa pa nepopolna, saj v njej ni zadostno opredeljeno dejansko stanje. Podobno tudi ne dovolj konkretiziran tobeni zahtevek povzroi nepopolnost in ne nesklepnost tobe. Toba ni sklepna, kadar iz dejstev navedenih v tobi, ne izhaja utemeljenost tobenega zahtevka. Gre za preizkus subsumpcije zatrjevanih dejstev pod materialno pravo in ne za preizkus procesnih predpostavk. e je toba nesklepna, sodie toniku naloi rok za odpravo nesklepnosti s sklepom in ne izda takoj zavrnilne zamudne sodbe. e toea stranka tobe ustrezno ne odpravi, sodie tobeni zahtevek zavrne (ZPP-D). Sodie pa ne vraa tobe v popravo, e je oitno, da stranka nesklepnosti tobe ne bi mogla odpraviti. Za nesklepnost bo lo v primeru ko tonik v tobi za razveljavitev pogodbe navaja, da toenec ob zapadlosti ni izpolnil, ne navede pa, ali je dal toencu dodatni rok za izpolnitev; ali pa v tobi za uveljavitev jamevanja za napake ne navede dejstva, da je napako pravoasno grajal. Izraza sklepnost tobe ZPP sicer ne uporablja, je pa to ustaljen izraz v teoriji in sodni praksi. Sodna praksa je bila e sedaj ira od zakonske definicije sklepnosti, saj je pri presoji sklepnosti upotevala tudi dejstva iz prilog, ki so bile priloene tobi (na primer: obrauni obresti, fakture, pogodbe, razne druge pravno relevantne listine). KRITERIJI ZA SKLEPNOST V praksi se pogosto zastavlja vpraanje, po katerem kriteriju sodie presoja, ali je toba sklepna, torej ali iz dejstev v tobi in v prilogah izhaja utemeljenost tobenega zahtevka. Kriterij je popolnoma jasen, to je materialno pravo, ki prihaja v potev za presojo zahtevka, ki se navaja v tobi. Tonik mora v tobi navesti takna dejstva, na katerih je po konkretni materialni normi zahtevek utemeljen. e tonik uveljavlja v tobi na primer terjatev iz posojilne pogodbe, potem mora navesti v tobi in v prilogah takna dejstva, da bo zahtevek utemeljen po predpisih, ki urejajo posojilno pogodbo. Sodie vedno presoja s stalia materialnega prava, ali so v tobi navedena vsa tista dejstva, na osnovi katerih je po materialnem pravu uveljavljani zahtevek utemeljen. Materialno pravni predpis vedno jasno pokae, katera dejstva morajo biti navedena v tobi, da je slednja sklepna, da je torej zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Sodie mora torej pri presojanju sklepnosti najprej ugotoviti, na katero dejansko podlago se tonik sklicuje v tobi. Ko sodie ugotovi to dejansko podlago, potem jo pravno kvalificira, torej poie materialni predpis, po katerem bo presojalo utemeljenost zahtevka v tobi. Iz materialnega predpisa pa sodie razbere, katera dejstva je moral tonik navesti v tobi. e tonik uveljavlja na primer jamevalni zahtevek zaradi stvarne napake na stvari, materialni predpis pa zahteva grajanje napak, vendar tonik v tobi ne navede dejstev o grajanju napak, potem toba ni sklepna, torej utemeljenost zahtevka ne izhaja iz dejstev v tobi in zamudne sodbe ni mogoe izdati. ZAMUDNA SODBA IN NEGMOTNA KODA Zamudne sodbe v primeru negmotne kode so redke. OZ predpisuje pravino denarno odkodnino kot pravni standard, torej je viina negmotne kode materialnopravno vpraanje. V nekaterih bolj zapletenih primerih negmotne kode je potrebno zasliati po 3 ali 4 ali celo ve izvedencev predvsem razlinih medicinskih strok. V
21

takih primerih bo iz dejstev, ki so navedena v tobi in v prilogah, teko sklepati, katera odkodnina za negmotno kodo je pravina. STRANSKE TERJATVE IN ZAMUDNA SODBA Najpogosteja stranska terjatev, ki se pojavlja v tobah in v zamudnih sodbah je zahtevek za plailo zakonskih zamudnih obresti. V zvezi z zahtevki za zakonske zamudne obresti v zamudnih sodbah se v praksi najve teav pojavlja v zvezi z zamudo dolnika. Po dolobah OZ pride dolnik v zamudo, e ne izpolni obveznosti v roku, ki je doloen za izpolnitev. e rok za izpolnitev ni doloen, pride dolnik v zamudo, ko upnik ustno ali pismeno, z izvensodnim opominom ali z zaetkom kaknega postopka, katerega namen je dosei izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost. Ta doloba jasno pove, kaj mora tonik navesti v tobi, da se bo tel zahtevek za zamudne obresti za utemeljenega. V tobi je torej treba navesti, za kaken rok izpolnitve sta se stranki dogovorili. e rok za izpolnitev ni bil dogovorjen, je treba v tobi navesti, kdaj je bil dolnik ustno ali pismeno opozorjen, da mora izpolniti obveznost. Pri pismenem opominu je priporoljivo priloiti dokaz o vroitvi opomina dolniku, kajti od vroitve opomina se teje, da je bil dolnik v zamudi. PRITOBA Nespotovanje pogojev za izdajo zamudne sodbe je sankcionirano kot absolutna bistvena kritev dolob pravdnega postopka v 7. toki 2. odstavka 339. lena ZPP. To pa je takna absolutna bistvena kritev dolob pravdnega postopka, da tudi po novem zakonu pritobeno sodie nanjo pazi po uradni dolnosti. Tudi pritobeno sodie uporablja kot kriterij za preizkus sklepnosti materialni predpis, ki ga je treba uporabiti glede na navedbe v tobi. Tudi na pritobeni stopnji je materialni predpis kaipot za to, katera dejstva morajo biti navedena v tobi, da se teje zahtevek za utemeljen. Zamudna sodba se sme izpodbijati tudi zaradi zmotne uporabe materialnega prava (338. len ZPP). To pa hkrati pomeni, da mora pritobeno sodie tudi po uradni dolnosti preizkusiti, ali je materialno pravo pravilno uporabljeno (350. len ZPP). Pri tem preizkusu pa pride do navideznega metodolokega zapleta, kajti zamudna sodba nima obrazloitve dejanskega stanja, iz katere sicer pritobeno sodie razbere, kakno je dejansko stanje in kateri materialni predpis je treba pri preizkusu uporabiti. Vendar gre le za navidezen problem. Dejansko stanje res ni navedeno v zamudni sodbi, toda navedeno je v tobi. Pritobeno sodie torej preizkusi pravilno uporabo materialnega prava glede na dejansko stanje v tobi. Pri tem preizkusu pa se lahko ugotovi, da preizkus pravilne uporabe materialnega prava sploh ni moen, saj v tobi niso navedena vsa tista dejstva, ki jih zahteva materialni predpis. To pa seveda pomeni, da preizkuanje sklepnosti tobe v bistvu pomeni tudi preizkuanje pravilne uporabe materialnega prava, kajti e enkrat je treba poudariti, da je kriterij za sklepnost tobe materialni predpis, ki ga je treba uporabiti glede na zatrjevano dejansko stanje v tobi. V praksi bi bilo manj metodolokih napak, e bi se drali opisanega preprostega pravila, da sklepnost tobe presojamo na osnovi materialnega predpisa, ki ga je treba uporabiti. V tem se tudi razlikuje od preverjanja popolnosti tobe, to je vpraanja, ali toba vsebuje vse sestavine po ZPP. POPOLNOST TOBE Nedolonost zahtevka pomeni nepopolnost tobe (1. odstavek 180. lena ZPP). V taknem primeru sodie s sklepom stranko pozove, naj tobo ustrezno popravi. O sklepnosti tobenega zahtevka oziroma ve tobenih zahtevkov je mogoe presojati ele tedaj, ko so za to izpolnjene formalne predpostavke. To pa je v prvi vrsti to, da je toba popolna. Obrazloeno je bilo, da toba v tem delu ni popolna, saj ne vsebuje dolonih zahtevkov glede na posamezne uveljavljane pravne in dejanske podlage. Pojasnjeno je tudi bilo, da bi moralo sodie tobo v tem delu zavrei, namesto da je odloalo o utemeljenosti tobenega zahtevka (ki ga, vsaj dolonega, ni oziroma ni mogoa identifikacija identitete posameznih zahtevkov). Ustavna odloba: Ustavno sodie je e v odlobi t. Up 324/05 zavzelo stalie, da napaka sodia prve stopnje, ki spregleda, da toba ni popolna in o zadevi odloi meritorno, ne sme iti v kodo stranki, tako da bi nato v primeru, ko nepopolnost tobe opazi ele sodie, ki odloa o pravnem sredstvu, stranka ne imela ve tistih monosti, ki jih zakon sicer doloa za primer nepopolnosti tobe. V teoriji in sodni praksi pa tudi glede na ureditev v ZPP, ni nobenega dvoma, da je zahteva po doloenosti oziroma opredeljenosti zahtevka procesnopravni pogoj za popolnost tobe po 180. lenu ZPP. e ta pogoj ni izpolnjen, pride v potev ravnanje po 105. lenu ZPP (vrnitev v popravo) ter nato, e pomanjkljivost ni odpravljena, po 108. lenu ZPP (zavrenje tobe). Doloenost tobenega zahtevka je procesni pogoj popolnosti tobe in dokler tobeni zahtevek ni doloen, preizkusa sklepnosti tobe kot preizkusa, ali iz zatrjevanih dejstev izhaja, da je tobeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen, sploh ni mogoe opraviti. e doloen tobeni zahtevek sploh ni postavljen (kot v obravnavani zadevi meni Vije sodie), seveda ni mogoe opraviti miselnega preizkusa, ali je ta tobeni zahtevek glede na zatrjevana dejstva po materialnem pravu utemeljen. Stalie Vijega sodia o tem, da je toba, pri kateri tobeni zahtevek ni doloen, nesklepna, je zato logino nevzdrno. e iz tega razloga za odloitev Ustavnega sodia v obravnavani zadevi ne more biti odloilna okoliina, da je Vije sodie na podlagi stalia, da tobeni zahtevek ni doloen, izreklo, da se tobeni zahtevek zavrne, ne pa, da se toba zavre.
22

Bistvena okoliina namre ostaja enaka: v obravnavani zadevi pritonica ni imela monosti, da zagotovi doloenost zahtevka in s tem odpravi nepopolnost tobe, eprav ni dvoma, da bi pritonik, e bi stalie o nedoloenosti tobenega zahtevka zavzelo e sodie prve stopnje, to monost imel. Vije: Sodie prve stopnje je menilo, da toea stranka z navedeno vlogo ni ravnala skladno s sklepom sodia o popravi tobe, ker v njej ni navedlo zahtevanih in tudi dolono opredeljenih odloilnih dejstev. Z vloitvijo dokaznega gradiva pa tudi ni zadostila oziroma izpolnila zahtev sodia iz navedenega sklepa. To pa pomeni, da je toba e zmeraj nepopolna, kar onemogoa preizkus njene sklepnosti, zato je sodie oba sklepa o izvrbi v zvezi z vtoevanima terjatvama razveljavilo in tobi zavrglo. V zvezi z vpraanjem popolnosti tobe se v sodni praksi res pojavljajo navidez ali pa tudi v resnici razlina stalia. To ne presenea, saj enotnega pravila ni in ga tudi ne more biti. Odgovor na to vpraanje je mogoe dati le ob upotevanju vseh dejanskih okoliin konkretnega primera. Da je toba popolna, namre ni treba navesti vseh pravnorelevantnih dejstev, pa pa le toliko, da omogoijo individualizacijo zahtevka in njegovo nadaljnje obravnavanje. Zato je meja med popolnostjo in sklepnostjo tobe vasih zabrisana. Po mnenju pritobenega sodia je treba tobo v dvomu obravnavati kot nesklepno, saj se toniku z nepopolno tobo sodno varstvo njegove pravice odree, pa tudi sicer je institut zavrenja vloge v osnovi namenjen sankcioniranju neobstoja formalnih in ne vsebinskih predpostavk. V konkretni zadevi identifikacija zahtevka sploh ni sporna, saj ga je toena stranka identificirana e v ugovoru proti sklepu o izvrbi. Pritobeno sodie zato v nasprotju s prvostopnim sodiem ocenjuje, da sta zahtevka identificirana do takne mere, da ju je mogoe obravnavati. Toea stranka je navedla vsa pomembna dejstva in predlagala dokaze, zato je odloitev o zavrenju tobe nepravilna.
18. NATEJ NEKAJ PRITOBENIH RAZLOGOV bistvena kritev dolob pravdnega postopka zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zmotna uporaba materialnega prava

Odloitve sodia 2. stopnje so: zavre pritobo kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritobo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodia 1. stopnje razveljavi sodbo in polje zadevo sodiu 1. stopnje v novo sojenje razveljavi sodbo 1. stopnje in zavre tobo spremeni sodbo 1. stopnje
19.

NA KATERI RAZLOG PRITOBENO SODIE NE PAZI VE PO URADNI DOLNOSTI Sodie 2. stopnje po uradni dolnosti pazi na: pravilno uporabo materialnega prava nekatere bistvene kritve dolob pravdnega postopka 1. sodie nepravilno sestavljeno ali pri izdaji sodbe sodeloval sodnik, ki ni sodeloval na GO 2. * sodeloval sodnik, ki bi moral biti izloen po zakonu ali je bil izloen s sklepom *tudi obnova in toba za razveljavitev sodne poravnave * 3. odloeno v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost 4. odloba oprta na nedovoljena razpolaganja strank (3/3. len) 5. v nasprotju z zakonom izdalo zamudno sodbo, sodbo na podlagi pripoznave, sodbo na podlagi odpovedi ali vmesno sodbo na podlagi sporazuma 6. * kritev pravil glede sposobnosti biti stranka, pravdne sposobnosti, zastopnikov, pooblaencev *tudi obnova in toba za razveljavitev sodne poravnave* 7. litispendenca, res iudicata, res transacta 8. sodba ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti izrek sodbe nerazumljiv, nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, sodba sploh nima razlogov, razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju Ne pazi po uradni dolnosti na: stvarno ali krajevno nepristojnost nepristojnost kljub arbitranemu sporazumu kritev kontradiktornosti (zlasti opustitev vroitve) kritev pravice do uporabe jezika sodba brez glavne obravnave, pa bi morala biti v nasprotju z zakonom izkljuena javnost v razlogih sodbe razlika med navedbami o listinah in zapisnikih o izvedbi dokazov in med dejansko vsebino listin, zapisnikov
23

SPREMEMBE ZPP-D Zakon vsebuje, vendar zgolj navidezno, eno absolutno bistveno kritev ve. Gre za to, da se del dosedanje 14. toke pretvori v samostojno 15. toko drugega odstavka 339. lena: "e o odloilnih dejstvih obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki". emu nova toka? Ker se na to kritev ve ne pazi po uradni dolnosti. Med kritvami, na katere se odslej ne bo ve pazilo po uradni dolnosti, bosta tudi kritev naela kontradiktornosti in kritve glede pooblastil (drugi odstavek 350. lena).
20. IZ KATERIH RAZLOGOV SE LAHKO IZPODBIJA ZAMUDNA, KAJ PA ODLOBA IZDANA V SPORU

MAJHNE VREDNOSTI, KAJ PA SODBA NA PODLAGI PRIPOZNAVE

Zamudna sodba se lahko izpodbija zaradi bistvenih kritev dolob postopka in uporabe materialnega prava, ne more pa se izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodba na podlagi pripoznave, sodba na podlagi odpovedi in vmesna sodba na podlagi sporazuma strank: zaradi bistvene kritve dolob pravdnega postopka izjava, ki je bila povod za takno sodbo, dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijae Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija zaradi bistvenih kritev dolob postopka in uporabe materialnega prava, ne more pa se izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. - enako kot zamudna sodba. Sodbo na podlagi predloga za sporazumno razvezo se lahko izpodbija samo zaradi: bistvenih kritev dolob pravdnega postopka e je bil predlog podan v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijae e niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za razvezo zakonske zveze na podlagi predloga
21. REVIZIJA - dopuena revizija, kdo o njej odloa - kaj je bistveno - posebno pooblastilo (izrecno mora biti navedeno, da se vlaga revizija - da se stranka zaveda

kakno pravno sredstvo se vlaga) Novela ZPP-D je prinesla najve novosti ravno z revizijo. Novela uvaja institut dopuene revizije in kot odloile kriterij (ne)dopustnosti revizije skoraj v celoti opua vrednost spornega predmeta. Revizija se dopusti po kriteriju objektivnega pomena zadeve z vidika pravnega reda v celoti (reevanje pomembnih pravnih vpraanj in s tem prispevek k razvoju prava skozi sodni prakso. O dopustitvi revizije odloa Vrhovno sodie v dvofaznem postopku. Stranka najprej vloi predlog za dopustitev revizije, e jo sodie dopusti, pa ima 15 dni za vloitev revizije. Sklep o nedopustitvi revizije bo praktino neobrazloen. V sklepu o dopustitvi revizije bo sodie odloilo glede katerih vpraanj se revizija dopusti. Predlog se vloi neposredno pri Vrhovnem sodiu skupaj z izpodbijano sodno odlobo, v predlogu pa je potrebno podati zgoen in konkreten opis zadeve. Vrhovno sodie bo po novem pazilo izkljuno na kritve, ki jih zatrjuje stranka. Obveznost presoje pravilne uporabe materialnega prava po uradni dolnosti, odpade. Po noveli je revizija v vsakem primeru dopustna, e vrednost izpodbijanega dela sodbe presega 40.000 EUR., v gospodarskih sporih pa 200.000 EUR. Zakon pa postavlja tudi spodnji prag za dopustnost revizije 2.000 EUR. Omejitev je dopusta, saj stroki ne smejo biti v nesorazmerju z vrednostjo spora. Revizija je izkljuena na naslednjih podrojih: steaj, izvrba, sredstva zavarovanja, sodni register, zemljika knjiga in vrsta drugih nepravdnih postopkov. Pri tem izrednem pravnem sredstvu je glavni namen zagotovitev objektivne koristnosti (razvoj prava skozi sodno prakso, poenotenje sodne prakse).

STVARNO PRAVO IN ZEMLJIKA KNJIGA

22.

KAJ JE PREMININA?

18. len SPZ (1) Nepreminina je prostorsko odmerjen del zemeljske povrine, skupaj z vsemi sestavinami. (2) Vse druge stvari so preminine. Nepreminina je prostorsko odmerjen del zemeljske povrine skupaj z vsemi sestavinami. Vse ostalo so preminine. Nepreminine so (3 pojavne oblike): 1. zemljia: zemljike parcele; parcela je strnjeno zemljie, ki lei znotraj ene katastrske obine in je v zemljikem katastru oznaeno kot parcela s svojo parcelno tevilko. 2. posamezni deli stavbe, e je stavba v etani lastnini. 3. samostojne stavbe, zgrajene na podlagi stavbne pravice.
24

Stvarna slunost, zemljiki dolg in stavbna pravica imajo za predmet lahko samo nepreminino. Preminina je vsaka stvar, ki ni nepreminina = samostojna stvar, ki ni del zemljia. Za preminino vasih tejemo stvar, ki jo je mogoe brez kode za njeno gospodarsko substanco premikati iz kraja v kraj. Pomen razlikovanja PUBLICITETA PRENOS LASTNINSKE PRAVICE DRUGI PRIDOBITNI NAINI STVARNE PRAVICE NA TUJI STVARI PREMININE Posest (lastnika) Temelji na izroitvi (prenosu posesti) Razirjeni poleg prenosa lastnine s pravnim poslom Mogoe so le nekatere stvarne pravice na tuji stvari: - osebna slunost - zastavna pravica NEPREMININE Zemljika knjiga Temelji na ZK dovolilu in vpisu v ZK Omejeni Mogoe so vse stvarne pravice na tuji stvari.

23. PRIPOSESTVOVANJE + PRIMERI

PRIPOSESTVOVANJE LASTNINSKE PRAVICE Priposestvovanje je originaren nain pridobitve lastninske pravice tako na premininah kot tudi na nepremininah. Institut priposestvovanja je namenjen varnosti pravnega prometa, saj omogoa, da dejansko stanje stvari po preteku priposestvovalne dobe postane tudi njeno pravno stanje. Priposestvovati je mogoe tudi del stvari, vendar je ta monost omejena samo na nepreminine. Na javnem dobru in stvareh, ki so izven pravnega prometa ni mogoe pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Zahteva se dobra vera, tako da nedobroverni posestnik nikoli ne more postati lastnik stvari. SPZ doloa dve predpostavki za priposestvovanje: dobra vera pridobitelja neprekinjena lastnika posest: 3 leta pri premininah 10 let pri nepremininah Dobroverni lastniki posestnik je tisti, ki ne ve in ne more vedeti, da ni lastnik stvari, ki jo ima v posesti. Posestnik nepreminine je tako lahko v dobri veri samo, e je kot lastnik vpisan v zemljiko knjigo. Drugae pa doloa 44/2 len SPZ, ki predstavlja negativni vidik naela zaupanja v ZK. Ta doloba sugerira, da je s priposestvovanjem mogoe pridobiti pravico, ki ni vpisana v ZK (zunajknjino priposestvovanje). Pri premininah je poglavitni kazalnik posest. Nekdo je v dobri veri praviloma tedaj, ko ta dobra vera temelji na posesti njegovega predhodnika (prodajalca), pri emer seveda ne bi smel imeti razlogov za to, da bi kljub posesti dvomil, da je ta lastnik stvari. Priposestvovalna doba prine tei tisti dan, ko je posestnik dobil stvar v dobroverno lastniko posest, kona pa se z iztekom zadnjega dne tega obdobja. Posestnik mora biti ves as v dobri veri. e ni se priposestvovanje prekine. PRIPOSESTVOVANJE STVARNE SLUNOSTI Na podlagi zakona stvarna slunost lahko nastane samo s priposestvovanjem. Za to morajo biti izpolnjeni vsi predpisani pogoji. Pri priposestvovanju to pomeni, da mora obstajati doloena kvaliteta posesti oziroma nain izvrevanja pravice in da mora potei doloen as, ki je doloen z zakonom. Pogoji za priposestvovanje so: (1) dobra vera priposestvovalca; (2) izvrevanje slunosti; (3) potek 10-letne priposestvovalne dobe. Priposestvovalec je v dobri veri, e ne ve in ne more vedeti, da ni pridobil slunostne pravice, oziroma e slunost izvruje misle, da jo je pridobil na veljaven nain. To pomeni, da mora imeti priposestvovalec ustrezen naslov za izvrevanje slunosti, pa se kasneje pokae, da je naslov pomanjkljiv ali neveljaven. Tipien primer je izvrevanje slunosti, ki je nastala na podlagi pravnega posla in ki je vpisana v zemljiko knjigo, kasneje pa se pokae, da je bil pravni posel nien. Pogoj dobre vere pa ni izpolnjen, e je bila med lastnikoma gospodujoe in sluee nepreminine sklenjena samo pogodba o ustanovitvi slunosti, slunost pa ni bila vpisana v zemljiko knjigo. Podlaga za nepravo priposestvovanje stvarne slunosti je njeno dolgotrajno izvrevanje. Bistvena razlika med pravim in nepravim priposestvovanjem je v tem, da se pri nepravem priposestvovanju ne zahteva dobra vera priposestvovalca
24. Gre za arondacijo (pa ni hotela ni v zvezi s tem, ne bat) in ti uradnik pokae napano zemljie in ti ga

potem obdeluje leta in leta, potem pa dobi iz obine povabilo da zane plaevati najemnino za to zemljie. Kaj zdaj?

25

TOBI? Lastninska pravica se varuje s stvarnopravnimi tobami: lastninska toba (vrnitveni zahtevek, rei vindicatio) publicijanska toba negatorna toba (prepovedna, opustitvena, negatorna toba) toba zaradi motenja posesti popularna toba (133. len OZ). SAMOPOMI Samopomo je znailna za razmerje posesti. Izvruje jo lahko posestnik (posredni ali neposredni; imetnik za posestnika) proti tistemu, ki neupravieno moti njegovo posest ali mu jo odvzame. Pogoji za samopomo: - nevarnost je neposredna - samopomo takojnja in nujna - nain samopomoi ustreza okoliinam, v katerih obstaja nevarnost Rei vindikacija (lastninska toba) Na voljo je praviloma zgolj lastniku. Poleg tega imata solastnik in skupni lastnik pravico do tobe za varstvo lastninske pravice na celotni stvari, solastnik pa tudi pravico do tobe za varstvo svoje pravice na delu stvari. Z lastninsko tobo se zahteva vrnitev individualno doloene stvari, najvekrat je toenec neposredni lastniki posestnik stvari. Lastnik mora dokazati svojo lastninsko pravico na stvari ter dejansko posest toenca. Toenec, ki je neposredni posestnik lahko ugovarja, da je on ali posredni posestnik, od katerega izvaja pravico do posesti, upravien do posesti. SPZ doloa pravice glede na to, ali je posestnik v dobri veri ali je nedobroveren. Dobroveren lastniki posestnik ima naslednje pravice: - pripadajo mu plodovi, ki so bili obrani do vrnitve - uporabe stvari ni dolan plaati in ne odgovarja za poslabanje in unienje stvari, nastalo v asu, ko je imel stvar v dobroverni posesti - pravico ima do povraila strokov, potrebnih za vzdrevanje stvari - zahteva lahko vrnitev koristnih strokov v tolikni meri, kolikor se je vrednost stvari poveala - pravico ima pridrati stvar, dokler mu niso povrnjeni potrebni in koristni stroki, ki jih je imel v zvezi z njenim vzdrevanjem. Nedobroveni lastniki posestnik ima naslednji poloaj: - lastniku stvari je dolan vrniti vse plodove - lastniku stvari je dolan povrniti vrednost obranih plodov, ki jih je porabil, odtujil, kot tudi vrednost plodov, ki jih ni obral - dolan je povrniti kodo, nastalo s poslabanjem ali unienjem stvari, razen e bi ta koda nastala tudi tedaj, ko bi bila stvar pri lastniku - lahko zahteva povrailo potrebnih strokov, ki bi jih imel tudi lastnik - pravico do povraila koristnih strokov ima samo, e so koristne za lastnika - nima pravice do povraila strokov, ki jih je imel zaradi svojega zadovoljstva ali olepanja stvari, lahko pa odnese stvar, ki jo je vgradil za svoje zadovoljstvo ali olepanje stvari, e se da brez pokodbe loiti od glavne stvari - ius tollendi Negatorna toba (prepovedna, opustitvena toba) Gre za posebno tobo za varstvo lastninske pravice. S to tobo lastnik (ali domnevni lastnik) varuje svoj poloaj v primeru, da ga kdo drug protipravno ovira pri izvrevanju lastninske pravice, vendar pri tem vznemirjanju ne gre za odvzem stvari. Lastnik zahteva prenehanje vznemirjenja, prepoved bodoega vznemirjenja ali vzpostavitev v prejnje stanje. e je toenec z vznemirjenjem povzroil kodo, ima lastnik pravico zahtevati njeno povrnitev po splonih pravilih o povrnitvi kode. Ta toba ne zastara Samopomo je izjema v okviru varstva posesti. SPZ doloa pogoje za samopomo, in sicer: nevarnost mora biti neposredna, samopomo mora biti nujna, nain samopomoi mora ustrezati okoliinam, v katerih obstaja nevarnost, samopomo mora biti takojnja. Gre za izjemo od naela prepovedi samovoljnega ravnanja. Namen varstva posesti je varovanje posestnika pred samovoljnimi posegi, saj pravo ne more tolerirati nasilnih sprememb obstojeega dejanskega stanja. Samopomo je splono sredstvo za varstvo civilnopravnih poloajev. Pravni temelj samopomoi je lahko dvojen. e oseba, ki ie sodno varstvo slunosti, izpolnjuje merila za posestno varstvo, je pravni temelj za izvrevanje samopomoi lahko doloba 31. lena SPZ. Drugi pravni temelj za samopomo pa lahko izhaja tudi iz dolobe 139. lena OZ, v katerem je samopomo doloena kot splono obrambno sredstvo, s katerim se lahko imetnik pravice upre nedopustnemu posegu vanjo. Ne glede na pravni temelj je vsebina samopomoi enaka. Gre za pravico, da se odvrne kritev pravice, ko grozi neposredna nevarnost, e je takna zaita nujna in e nain odvraanja kritev ustreza okoliinam, v katerih nastaja nevarnost.
26

25. LASTNINSKA TOBA - MOTENJSKA TOBA, ALI JE MONA SAMOPOMO PRI LASTNINSKI

26. NAELO ZAUPANJA V ZK To naelo je kodificirano v 10. lenu SPZ. Tisti, ki v pravnem prometu poteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiko knjigo, zaradi tega ne sme trpeti kodljivih posledic. To pomeni, da se tretji lahko zanesejo na podatke o nepreminini, ki so vpisani v zemljiko knjigo. Pridobitelj pa mora biti v dobri veri. e iz drugih virov ve, da podatki niso resnini, se ne more sklicevati na zemljiko knjigo.

pozitivni uinek naela se pokae v tem, da na nepreminini obstaja samo pravica, ki je vpisana, negativni uinek pa nam pove, da pravica, ki ni vpisana ne obstaja bistvena razlika med materialnim publicitetnim in naelom zaupanja je, da se publiciteta nanaa na celotno stanje vpisov v ZK, naelo zaupanja pa samo na stanje vpisa pravic. Zato so moneji tudi uinki naela zaupanja naelo s pozitivnim in negativnim uinkom deluje v korist dobroverne osebe kot neizpodbitna domneva. Ne gre le za poznavanje pravic ampak tudi za uinke pravnih dejanj, ki jih stranka, ki zaupa ZK stanju opravi v pr. prometu. Kdor izpolni pogoje za vpis pravice oz. pravna dejstva v ZK v svojo korist in tega vpisa ne predlaga, nosi sam kodljive posledice takne opustitve primer: kupim parcelo s priposestvovanjem je nastala slunost, ki ni vpisana dobim neobremenjeno parcelo
27. ZAZNAMBA VRSTNEGA REDA katere pravice se vpiejo pod zaznambo vrstnega reda - obligacijske ne, samo 3 stvarne. ni hotla, da ji jih natejem, samo dala mi je en primer, e se vpie v ZK

Zaznamba je glavni vpis, namenjen vpisu pravnih dejstev, ki so pomembna za promet z nepremininami. Zaznambe so vrste vpisa, ki se bistveno loijo od ostalih. Vpisujejo se pravna dejstva, ki se nanaajo na imetnika pravice, vpisane v ZK ali na pravne lastnosti vpisane nepreminine. Za veino zaznamb zakonska doloba, ki omogoa vpis zaznambe, opredeljuje listine, ko so potrebne za vpis zaznambe. e takne dolobe ni se zaznamba vpisuje na podlagi listine, ki izkazuje obstoj zaznamovanih dejstev. Zaznamba ne vsebuje domneve tonosti in na zaznambo se ne razteza naelo zaupanja v ZK. Ustvarja domnevo poznavanja, ki pa jo je mogoe v vsakem trenutku ovrei. Lahko se izbrie, ko zaznamovano pravno dejstvo preneha obstajati. Dopuajo se samo zaznambe stvarnopravnih sporov. Loimo: stvarnopravne pravice = dopustno zaznamovati (priposestvovanje, slunosti, skupno premoenje zakoncev) obligacijskopravne pravice = ni dopustno zaznamovati V ZK se vpisujejo: 1. vse stvarne pravice na nepreminini lastninska pravica hipoteka zemljiki dolg stvarno breme stavbna pravica 2. obligacijske pravice, katerih predmet je nepreminina prepoved obremenitve in odtujitve zakupna in najemna pravica predkupna oz. odkupna pravica pravica uporabe javnega dobra druge pravice, za katere zakon tako doloa SPZ ureja tudi dve obligacijski pravici: - prepoved odtujitve ali obremenitve - odkupno pravico. Pri zaznambi vrstnega reda ne gre za publicitetni uinek, ampak ustvarja monost razpolaganja z nepreminino z vnaprej doloenim vrstnim redom za vknjibo pravice. Zakon doloa 5 oblik: zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice zaznamba vrstnega reda za pridobitev oz. prenos hipoteke zaznamba vrstnega reda za izbris hipoteke zaznamba vrstnega reda za pridobitev stavbne pravice zaznamba vrstnega reda za pridobitev etane lastnine Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice varuje vrstni red pridobitve LP, katere vpis bo predlagan kasneje, s trenutkom, od katerega uinkuje ta zaznamba.
27

Ni potrebna predloitev nobene listine, ampak predlog. Predlog za overitev zaznambe vrstnega reda lahko vloi le lastnik nepreminine. Razlika med predznambo pridobitve LP in zaznambo vrstnega reda za pridobitev LP je v tem, da je zaznamba abstrakten instrument, ki se lahko vzpostavi vnaprej, ko lastnik e ne pozna kupca nepreminine. Zaznamba vrstnega reda deluje v korist nedoloene osebe, ki svojo upravienost do zaznamovanega vrstnega reda izkae s sklepom. Predznamba pa je konkretizirana in se lahko vpie ele potem, ko je sklenjena prodajna pogodba (zavezovalni posel). Zaznamba vrstnega reda je asovno omejena in preneha veljati v 1 letu od sklepa, s katerim je dovoljena. Njen uinek je, da lastnik sam zablokira svojo nepreminino.

DEDNO PRAVO
28. OPOROKA vrste oporok bolj podrobno lastnorona oporoka in oporoka pred priami (kaj se zgodi v primeru, da sta prii omenjeni v oporoki - ali je oporoka neveljavna v celoti) oporoka se unii v poaru e za asa ivljenja, to je zapustnik vedel, ne naredi nove, kaken so monosti dediev iz te oporoke (dokazati morajo, da ni vedel da je bil oporoka uniena v poaru, njen obstoj, vsebino)

Oblike oporoke, ki jih ureja ZD so: oporoka in oporoka na ladji)

lastnorona oporoka (holografska) pisna oporoka pred priami (alografska) sodna oporoka in iz nje izvedene oblike oporoke (konzularna, vojaka mednarodna oporoka ustna oporoka notarska oporoka

PISNA OPOROKA PRED PRIAMI Pisna oporoka pred priami je redna, zasebna pisna oporoka. Za to oporoko je najprej potrebno, da obstaja pisni sestavek (listina). Sestavek mora biti podpisan s strani oporoitelja. Oporoitelj mora znati pisati in brati v jeziku, v katerem je sestavek napisan in biti sposoben brati in pisati. Oporoitelj mora oporoko podpisati ob prisotnosti 2 pri in hkrati izjaviti, da je pisni sestavek njegova poslednja volja. Zakon doloa, katere osebe ne morejo biti prie pri pisni oporoki pred priami: absolutno nesposobne so osebe, ki nimajo poslovne sposobnosti in ki ne znajo brati in pisati relativno nesposobne so osebe, ki so v doloeni krvni ali osebni povezanosti z oporoiteljem zato, da ne bi imele interesa na usodi zapuine oporoitelja (obstaja nevarnost, da bi vplivale na njegovo voljo). Nesposobnost pri ima za posledico spodbojnost oporoke. Pri pisni oporoki ni pomembno, kako je sestavek nastal - s tujo roko, s strojem - in kdo je pisec. Sestavek mora oporoitelj samo podpisati. Oporoitelj lahko vselej preklie oporoko, ali v celoti ali deloma, z izjavo, dano v kateri koli obliki, v kateri se po zakonu lahko napravi oporoka. Pisno oporoko lahko preklie tudi tako, da jo unii. Neveljavna je pogodba, s katero se oporoitelj zavee, da svoje oporoke ne bo preklical. Imamo ve monosti preklica: - izrecni preklic z izjavo o preklicu, dano v katerikoli obliki, v kateri se napravi oporoka - ve nainov moleega preklica: z unienjem, z napravo nove oporoke, s konkludentnim dejanjem. Domneva o preklicu oporoke zaradi unienja oporoke ne velja, e je bila oporoka uniena po nakljuju ali z dejanjem druge osebe, brez vednosti in volje oporoitelja. Taka oporoka ima pravni uinek, e jo je mogoe rekonstruirati. e je oporoitelj kasneje razpolagal z doloeno stvarjo, ki jo je komu naklonil, ima to za posledico preklic naklonitve te stvari.
29. ZAPUINSKI POSTOPEK Zapuinski postopek se zane po uradni dolnosti, br ko sodie izve, da je nekdo umrl, ali je razglaen za mrtvega. Postopek se lahko uvede tudi na predlog strank, zlasti dediev.

Odlobe se izdajajo v obliki sklepov, ki morajo biti obrazloeni, e je zoper njih dovoljena samostojna pritoba. Prav tako morajo biti obrazloeni sklepi sodia druge stopnje.

28

Sklep o dedovanju je ugotovitvena, dekleratorna odloba. Z njim se razglasi dedie, volilojemnike oziroma druge upraviene osebe, ki so pridobile dedno pravico, pravico do volila oziroma doloeno pravico do zapuine v trenutku zapustnikove smrti. e so med strankama sporna dejstva, sodie prekine zapuinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali upravni postopek. e so sporna samo pravna vpraanja, odloi zapuinsko sodie samo o njih. Sodie izda sklep, s katerim na pravdo napoti stranko, katere pravico teje za manj verjetno. e sodie prekine postopek, doloi rok, v katerem je treba sproiti pravdo. e se stranka ravna po sklepu sodia, traja prekinitev postopka, dokler ni pravda zakljuena. e se stranka ne ravna po sklepu sodia, se nadaljuje zapuinska obravnava in se dokona, ne glede na zahtevke, glede katerih jo je sodie napotilo na pravdo. O zadevnem zahtevku je vedno mono sproiti pravdo ne glede na to ali je sodie opravilo zapuinsko obravnavo ali ne. Stranka zapuinskega postopka so dedii, volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakno pravico iz zapuine. Med slednje je teti zlasti vse tiste osebe, ki poleg dediev in volilojemnikov uveljavljajo zahtevke iz naslova dedovanja, npr. osebe, ki imajo na skrbi spolnitev nalogov in vse tiste osebe, ki zahtevajo izloitev doloene premoenjske mase iz zapustnikovega premoenja. Stranka so lahko tudi upniki zapustnika, ki v roku 3 mesecev od uvedbe dedovanja, zahtevajo loitev zapuine od premoenja dedia (spearatio bonorum). e upnik uveljavlja na zapuinski obravnavi zahtevek, izda sklep s katerim ga zavre (e ne gre za zahtevek po loitvi premoenja). Dedna transmisija: e umre dedi pred koncem zapuinskega postopka in se ni odpovedal dediini, preide pravica odpovedi se dediini na njegove dedie. Prehod dedieve pravice odpovedati se dediini na njegove dedie (oziroma dedovanje pravice odpovedati se dediini) je primer t.i. dedne transmisije v sistemu ispo iure pridobitve dediine. Vstopna pravica, akrescenca Pri ureditvi dednih redov izhaja zakon iz parentelnega sistema z reprezentanco. Osnova za oblikovanje dednih redov je sorodstvo z zapustnikom. Posamezno parentelo sestavljajo zapustnikovi predniki, ki so po stopnji sorodstva enako oddaljeni od zapustnika in vsi njihovi potomci. Po zakonu se dedovanje zakljui s tretjo parentelo. Med parentelami velja izkljunost: sorodniki iz parentele, ki je po stopnji sorodstva bolj oddaljena od zapustnika, ne morejo dedovati, e obstaja kaken sorodnik iz blinje parentele. Linijo predstavlja skupina sorodnikov, ki izhajajo od skupnega prednika. Med sorodniki, ki sestavljajo doloeno linijo, velja vstopna pravica (pravica reprezentance). e predstavnik linije ne deduje (ker ni preivel zapustnika, je dedno nevreden, se je odpovedal dediini), stopijo na njegovo mesto kot dedii njegovi potomci prve stopnje oziroma otroci; e ne deduje kaken otrok predstavnika linije, dedujejo njegovi otroci. Dedovanje na podlagi vstopne pravice ne pride v potev, e od dedovanja odpadli dedi nima potomcev ali pa ti ne morejo ali noejo dedovati po zapustniku. V takem primeru nastopi prirast (akrescenca): dedni dele odpadlega dedia priraste sodediem po razmerju njihovih dednih deleev. Dedovanje je mono v okviru treh dednih redov. Prvi dedni red: zapustnikovi potomci in njegov zakonec Drugi dedni red: zapustnikovi stari in njegov zakonec Tretji dedni red: zapustnikovi stari stari. PROCESNOPRAVNA UREDITEV DEDOVANJA 1. VARSTVO IN UVELJAVLJANJE PRAVIC DO ZAPUINE, ZAPUINSKI POSTOPEK Zapuinski postopek je celota procesnih dejanj strank, sodia in drugih organov, s katerimi se UGOTOVIJO oz. POTRDIJO ob zapustnikovi smrti nastale pravice dediev in drugih upraviencev do zapuine. Za varstvo in uveljavljanje pravice do zapuine (predvsem dedne pravice) rabi zapuinski postopek. Kot njegovo dopolnilo in pomo pri odloanju se uporabljata pravdni in upravni postopek zapuinsko sodie prekine postopek in napoti stranko na pravdo ali na upravni postopek, da se razrei neko sporno dejansko vpraanje, od katerega je odvisna odloba v zapuinskem postopku. Zapuinski postopek je posebna oblika nepravdnega postopka; dolnost sodia, da po uradni dolnosti pazi, da je poskrbljeno za pravice tistih oseb, ki same niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese (mladoletni, pod skrbnitvom, nasciturus) Poskrbeti mora, da so ustrezno zastopane in da zastopniki v redu opravljajo svoje dolnosti. Po pravnomonosti odlobe v zapuinskem postopku (sklep o dedovanju ali volilu) se lahko pravice do zapuine uveljavljajo samo v pravdi. Zapuinskega postopka ni mono ponovno uvesti ali obnoviti, etudi bi se po pravnomono konanem zapuinskem postopku ugotovilo, da so v asu zapustnikove smrti obstajala dejstva, za katera zapuinsko sodie ni vedelo in jih ni moglo upotevati. (Izjema: Zakon o denacionalizaciji v doloenih primerih dedovanja denacionaliziranega premoenja se postopek zopet uvede). Zapuinski postopek se uvede po uradni dolnosti, im sodie izve, da je nekdo umrl ali je razglaen za mrtvega = ko dobi smrtovnico: sestavi jo matiar in jo polje sodiu.
29

Ko oseba umre, se svojci zglasijo pri matiarju. Ta v matino knjigo umrlih oseb in v smrtovnico vpie: osebni podatki umrlega, toen as smrti in kraj, druge relevantne podatke (zapustnikovi dedii (zakonec, otroci), morebitni oporoni dedii (obstoj oporoke)), premoenje zapustnika (aktiva in pasiva), ali je priakoval otroka, ali je uival socialno pomo). Smrtovnico polje matiar okrajnemu sodiu, tudi v primeru, e ni zapustil nobenega premoenja. Po Zakonu o dedovanju je predpisana subsidiarna uporaba pravil pravdnega postopka v zapuinskem postopku se uporabljajo dolobe upravnega postopka, razen e Zakon o dedovanju doloa drugae. Stranke zapuinskega postopka so: dedii; volilojemniki; druge osebe, ki uveljavljajo kakno pravico iz zapuine - zlasti vse tiste osebe, ki poleg dediev in volilojemnikov uveljavljajo zahtevke iz naslova dedovanja, npr.: osebe, ki skrbijo za izpolnitev nalogov; vse osebe, ki zahtevajo izloitev doloene premoenjske mase iz zapustnikovega premoenja. Vsebina sklepa: v sklepu o dedovanju sodie ugotovi: 1. kdo so zapustnikovi dedii 2. katero premoenje sestavlja zapustnikovo zapuino 3. katere pravice iz zapuine gredo dediem, volilojemnikom in drugim osebam. Zapuinsko sodie izdaja odlobe v obliki sklepa: sklep o dedovanju poseben sklep (o volilu) Sklep izda sodie na podlagi uspeha celotnega dokazovanja. Pri tem upoteva: dokaze, ki so jih predloile stranke dokaze, ki jih je priskrbelo samo Dokaze, ki so podlaga odloitvi, lahko izvede tudi naproeni sodnik ne velja neposrednost, ki je pravilo v pravdnem postopku. Za obravnavanje nepremine zapuine, ki lei v Sloveniji, je predpisana izkljuna pristojnost slovenskega sodia. e lei nepremina zapuina v drugi dravi, je slovensko sodie pristojno samo tedaj, e po zakonu drave, v kateri lei zapuina, ni pristojen organ te drave. e so preminine na ozemlju Slovenije, je pristojno slovensko sodie. e pa so preminine na ozemlju druge drave, je pristojno slovensko sodie samo tedaj, e po pravu drave, v kateri so preminine, ni pristojen njen organ oz. noe obravnavati zapuine. Stvarna pristojnost je doloena v Zakonu o sodiih za odloanje o dednih zadevah na I. stopnji so pristojna okrajna sodia, za odloanje na II. stopnji so pristojna vija sodia. Viina vrednosti zapuine ne vpliva na doloitev stvarne pristojnosti. Funkcionalna pristojnost vse odlobe med postopkom izdaja sodnik posameznik. Krajevna pristojnost okrajnega sodia za vodenje zapuinskega sodia se doloa po stalnem ali zaasnem prebivaliu zapustnika v asu smrti. Sodie je dolno paziti na svojo stvarno in krajevno pristojnost ves as postopka. Prorogatio fori v zapuinskem postopku ni dovoljena stranke ne morejo sporazumno spremeniti stvarne in krajevne pristojnosti sodia. Sodnik izvaja dokaze in sprejme izjavo odpovedi dediini, strokovni sodelavec pa sprejme druge izjave in predloge strank DEJANJA PRED OBRAVNAVO: Pred obravnavo se opravijo pripravljalna dejanja, ki jih poleg sodia izvaja tudi upravni organ. 1. Popis in cenitev premoenja (e to zahteva skrbnik zapuine, e je dobival socialno pomo, e to zahtevajo dedii, volilojemniki, upniki). Upravienci lahko popis in cenitev vedno izpodbijajo v pravdi. Popis zajema vse (ne)premino premoenje, njihova vrednost, terjatve, dolgovi, neplaani davki,... Opravi ga notar, izvritelj oporoke ali delavec sodia in 2 prii 2. Zaasni ukrepi za zavarovanje zapuine se sprejmejo, e grozi nevarnost unienja ali pokodovanje ni dediev, ki bi upravljali zapuino Upravni organ lahko odredi zaasne ukrepe. O njih mora obvestiti zapuinsko sodie lahko jih spremeni, odpravi,... Sodie odredi hrambo, e: gre za denar, VP, dragocenosti,... dedi ni sposoben upravljati premoenja in nima zakonitega zastopnika
30

to ali je pristojno za zapuinski postopek. Zapisnik o razglasitvi oporoke in izvirno oporoko se polje zapuinskemu sodiu. Prisotnost 2 pri, lahko tudi dedii, volilojemniki,... 5. Postopek rekonstrukcije oporoke: razglasitev pisne oporoke, ki je izginila/ bila uniena brez volje zapustnika. Mogoa je le, e je med prizadetimi osebami soglasje glede obstoja, vsebine in oblike oporoke. e tega soglasja ni, se to rei v pravdi. Oporoka se razglasi glede na uspeh rekonstrukcije. 6. Loitev zapuine Izvritelja oporoke se pozove, naj se izjasni, ali bo prevzel to dolnost. e se priakuje rojstvo otroka, se obvesti CSD. Glede na podatke v smrtovnici se sodie odloi, ali bo opravilo zapuinsko obravnavo. Le-ta odpade, e: 1. umrli ni zapustil premoenja ali 2. je umrli zapustil samo premino premoenje ter dedii ne zahtevajo, naj se opravi zapuinska obravnava. Dedi lahko zahteva od sodia, da izda potrdilo, da je dedi ni konstitutivne narave, le on se navzven legitimira kot dedi. e se opravi zapuinska obravnava, razpie sodie narok in nanj povabi "prizadete osebe" (podatke dobi v smrtovnici). To so osebe: poklicane k dedovanju po oporoki ali po zakonu ki jim je zapustnik naklonil kakno korist iz zapuine ki imajo pravico do izloitve doloene premoenjske mase iz zapustnikovega premoenja Stranke so opozorjene, da: lahko do konca glavne obravnave podajo izjavo o sprejemu / odpovedi dediini bo sodie odloilo o njihovi pravici po podatkih, s katerimi razpolaga, e ne pridejo na narok ali ne podajo izjave naj v primeru obstoja oporoke slednjo predloijo na sodiu najkasneje na obravnavi Oklicni (ediktalni) postopek se izpelje, e: 1. sodie ne ve, ali je kaj dediev; 2. so dedii neznani; 3. je neznano bivalie dediev. Sodie z oklicem, ki ga objavi na sodni deski in v Uradnem listu RS, povabi osebe, ki mislijo, da imajo pravico do dediine, naj priglasijo svoj zahtevek v 1 letu od objave oklica. e se neznani dedii v 1 letu ne javijo, razglasi sodie s sklepom, da je postala zapuina brez dedia dravna lastnina. e so dedii znani, a se v 1 letu ne zglasijo, se jih lahko upoteva kot dedie, e sodie po podatkih, ki jih ima na voljo, ugotovi: da so dedii, na obravnavi jih zastopa skrbnik za posebne primere. Na zapuinski obravnavi reuje sodie vsa vpraanja, ki se nanaajo na zapuino, zlasti: kolikna je zapuina, kaj spada vanjo ugovor zoper popis ali cenitev e je potrebno se popis opravi znova veljavnost oporoke dedna nevrednost odpoved dedovanju sprejem/odpoved dediine izjavo lahko poda sam ali preko zastopnika razdedinjenje vraanje daril, volil velikost dednih deleev dedne pravice dednopravni zahtevki, ki ne izvirajo iz dedne pravice (npr. zahtevek za izloitev doloene premoenjske mase iz zapustnikovega premoenja) Od prizadetih oseb sodie pridobi izjave. Pravice nujnih dediev upoteva sodie izkljuno na njihovo zahtevo!!! e se je oseba, ki je upraviena do nujnega delea, udeleila obravnave, a ni zahtevala nujnega delea, po pravnomonosti sklepa ne more zahtevati delea v posebni pravdi. e gre za sporna pravna vpraanja, rei spor praviloma zapuinsko sodie samo. e so sporne dejanske okoliine in v doloenih primerih tudi, kadar gre za sporna pravna vpraanja, sodie napoti stranke, naj reijo spor v pravdi, in do reitve spora prekine zapuinsko obravnavo. Na pravdo se napoti stranko, katere pravico teje sodie za manj verjetno!

so dedii neznani ali odsotni 3. Zaasni skrbnik zapuine: postavi ga sodie. 4. Razglasitev oporoke: sodie, pri katerem je oporoka ali ki je dobilo smrtovnico, razglasi oporoko, ne glede na

31

Sodie kona zapuinsko obravnavo s sklepom o dedovanju, ki je ugotovitvena (deklaratorna) odloba. Z njim se osebe, ki so pridobile dedno pravico ali pravico do volila, razglasi za dedie oz. volilojemnike. Doloi se premoenje, ki je v zapuini, in katere pravice gredo dediu, legatarju,... Sklep se vroi dediem, legatarjem in vsem osebam, ki so v postopku uveljavljale zahtevke iz naslova dedovanja ter davnemu uradu. Opravijo se tudi potrebni vpisi v zemljiko knjigo. UINEK PRAVNOMONOSTI Pravnomoni sklep o dedovanju vee stranke, ki so sodelovale v zapuinskem postopku, razen e jim je po zakonu priznana pravica, da svoj zahtevek uveljavljajo v pravdi. Stranke, ki so sodelovale v zapuinskem postopku, vee pravnomoni sklep o dedovanju samo, e je njihova pravica dednopravne narave. e izvira njihova pravica iz drugega premoenjskega razmerja, jo lahko po pravnomonosti sklepa o dedovanju uveljavljajo v pravdi (npr. lastninska pravica na delu premoenja, ki je formalno pripadalo zapustniku, vendar dejansko ne spada v zapuino). V Zakonu o dedovanju so posebej doloeni primeri, ko stranke ne vee pravnomoni sklep o dedovanju: 1. NAJDBA NOVEGA PREMOENJA po pravnomonosti sklepa o dedovanju se najde premoenje, za katero sodie ob izdaji sklepa ni vedelo, da sodi v zapuino. Ne opravi se nova zapuinska obravnava, temve sodie razporedi to premoenje z novim sklepom na podlagi prejnjega sklepa. To ne velja, kadar je bilo s prvim sklepom o dedovanju odloeno samo o dedovanju zaitene kmetije ter novo odkrito zapustnikovo premoenje ni kmetija. Ker gre za dve zapuinski masi, ki se obravnavata po razlinih pravilih, je treba odloiti o dedovanju kasneje najdene zapuine na novi zapuinski obravnavi. Sodie opravi zapuinsko obravnavo: po uradni dolnosti tudi, e je prej ni bilo in sestavljajo najdeno premoenje nepreminine; na zahtevo prizadetih oseb, kadar sestavljajo najdeno premoenje samo preminine. 2. POZNEJE NAJDENA OPOROKA oporoka se najde po pravnomonosti sklepa o dedovanju. Sodie jo razglasi in polje zapuinskemu sodiu, ki ne opravi zapuinske obravnave, temve obvesti prizadete osebe o razglasitvi oporoke in jih opozori, da lahko uveljavljajo svoje pravice iz oporoke v pravdi. 3. NOV DEDI po pravnomonosti sklepa o dedovanju oseba, ki ni sodelovala v zapuinskem postopku, uveljavlja kakno pravico do zapuine kot dedi. Sodie ne opravi nove zapuinske obravnave, temve napoti to osebo, da lahko uveljavlja svojo pravico v pravdi. PRAVNA SREDSTVA ZOPER SKLEP O DEDOVANJU Pritoba, ki ima suspenzivni in devolutivni uinek, in se mora vloiti v 15 dneh od vroitve sklepa. Zoper pravnomoni sklep o dedovanju lahko vloi toilec zahtevo za varstvo zakonitosti. Po Zakonu o dedovanju ni mono obnoviti zapuinskega postopka, konanega s pravnomonim sklepom o dedovanju. e so podani pogoji za obnovo postopka po dolobah Zakona o pravdnem postopku, lahko stranke uveljavljajo svoje pravice samo v pravdi. Revizija ni dovoljena. 2. UVELJAVLJANJE DEDNE PRAVICE V PRAVDI NA PODLAGI DEDIINSKE TOBE Redna pot za uveljavljanje dedne pravice je po zakonu zapuinski postopek. Izjemoma se lahko uveljavlja dedna pravica tudi v pravdi, kadar oseba, ki misli, da ima dedno pravico, svoje pretenzije na dedno pravico ne more uveljavljati v zapuinskem postopku: kadar zapuinsko sodie o zahtevku za varstvo dedne pravice ni odloalo kadar je zapuinsko sodie sicer odloalo o zahtevku, vendar ni upotevalo vseh relevantnih okoliin Dedna pravica se v pravdi uveljavlja z dediinsko tobo (hereditatis petitio). Z njo zahteva tonik kot dedi iz naslova zatrjevane dedne pravice (titulo universali) zapuino, del zapuine ali posamezne predmete zapuine od osebe, ki trdi, da ima to zapuinsko premoenje v posesti na temelju svoje dedne pravice, ki se teje za dedia (possessor pro herede). V pravdi na podlagi dediinske tobe mora tonik dokazati, da ima: 1 1 dedno pravico ali ima monejo pravico od tiste, na katero toenec opira posest zapuinskih predmetov in 1 1 toenec zapuinske predmete v posesti, sklicujo se na dedno pravico. Tonik zahteva, naj sodie: ugotovi, da je on dedi ali sodedi ugotovitveni zahtevek toencu naloi, naj mu izroi zapuinske predmete, ki jih ima v posesti dajatveni zahtevek Toba mora vsebovati oba zahtevka, etudi ima toenec v posesti samo eno stvar zapuine. V dediinski tobi tonik lahko, e ima od tega pravno korist, postavi tudi samo zahtevek, naj sodie ugotovi, da ima dedno pravico. Dediinska toba zastara: v subjektivnem roku 1 leta, odkar je dedi izvedel za svojo pravico in za posestnika stvari zapuine
32

 v objektivnem roku 10 let od zapustnikove smrti (zakoniti dedi) oz. razglasitve oporoke (oporoni dedi)

Potek roka ima za posledico izgubo tobenega zahtevka, ne pa izgubo dedne pravice (zastaranje, ne prekluzija). Dediinska toba kot ugotovitvena toba ne zastara.
30. KAJ JE DEDNI DOGOVOR, NA KAJ TE SPOMINJA? (sodno poravnavo) Dedni dogovor je sporazum o delitvi dediine, naveden v sklepu o dedovanju. Ima uinke sklenjene sodne poravnave in se lahko izpodbija s tobo za razveljavitev sodne poravnave, ki jo mora stranka vloiti v roku 3 mesecev od dneva, ko je izvedela za razlog razveljavitve, najkasneje pa v roku 3 let, ko je bila sodna poravnava sklenjena.

V primeru, ko dedii sklenejo dedni dogovor, taka sklenitev dednega dogovora in podpis tega smiselno vsebuje dedno izjavo o priznanju dedne pravice. Razveljavitev dednega dogovora, ki ima po sodni praksi znaaj sodne poravnave je mono uveljavljati le v pravdi, e je bila podaja povzroena s silo, gronjo ali zvijao ali pod vplivom zmote. Dedni dogovor je pogodba obligacijskega prava in obligacijsko razmerje med dedii, ki tak sporazum sklenejo, nastane e s trenutkom sklenitve sporazuma - izjavo volje na zapisnik in podpisom tega sporazuma pred sodiem. Sodie tak sporazum le navede v sklepu o dedovanju, ni pa veljavnost sporazuma odvisna od izdaje in pravnomonosti sklepa o dedovanju. Glede na to z razveljavitvijo sklepa o dedovanju, v katerem je naveden dedni dogovor, ni razveljavljen tudi dedni dogovor kot pogodba med dedii.
31. KDAJ SODIE NAPOTI NA PRAVDO V ZAPUINSKEM POSTOPKU? KOGA? KDAJ PA VEDNO

NAPOTI NA PRAVDO? e so med strankama sporna dejstva, sodie prekine zapuinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali upravni postopek. e so sporna samo pravna vpraanja, odloi zapuinsko sodie samo o njih. e tretji trdi, da je stvar njegova in ne zapustnikova, sodie prekine zapuinsko obravnavo in napoti stranki na pravdo, da se ugotovi lastninska pravica na stvari. V kolikor pa je bil zapuinski postopek e opravljen ali pa sploh ni bil (ker je zapustnik zapustil samo premino premoenje), ima oseba, ki misli, da ima dedno pravico, pravico uveljavljati svojo pravico v pravdi z dediinsko tobo. S to tobo tonik kot dedi zahteva zapuino, del zapuine ali posamezne predmete zapuine od osebe, ki trdi, da ima to zapuinsko premoenje ali predmete zapuine v posesti na temelju svoje dedne pravice. Z dediinsko tobo se uveljavlja dedna pravica zlasti tedaj, ko je bil toenec s sklepom o dedovanju ugotovljen kot dedi, dejansko pa ni dedi. V pravdi mora tonik dokazati, da ima dedno pravico oziroma da ima monejo pravico od tiste, na katero toenec opira svojo posest zapuinskih predmetov in pa to, da ima toenec zapuinske predmete v posesti, sklicujo se na dedno pravico. Tonik zahteva, naj sodie: - ugotovi, da je on dedi ali sodedi - toencu naloi, naj mu izroi zapuinske predmete, ki jih ima v posesti. Toba mora vsebovati oba zahtevka: ugotovitveni in dajatveni zahtevek. Iz ugotovitvenega namre izhaja, da zahteva tonik stvari kot sestavni del zapuine, da jih torej zahteva na temelju svoje dedne pravice. V nasprotnem primeru se dediinska toba ne bi razlikovala od lastninske tobe. Ta toba ne zastara. Roki, doloeni v zakonu so zastaralni. Potek roka ima za posledico izgubo tobenega zahtevka, ne pa izgubo dedne pravice.
32. Nekdo zapusti kmetijo (pa ni lo za vpraanje dedovanja kmetije) in ima le dva sinova, pri emer je eden

tudiral pravo, drugi pa je traktor vozil in krave molzel (ja, zelo je slikovita). Ali lahko drugi zahteva veji dele? Rekla je, da gre za pogost primer iz prakse. Prila sva nekako do tega, da naj bi imel monost biti favoriziran.

33. ODPOVED DEDIINI Dedi, ki se je odpovedal dediini, ni odgovoren za zapustnikove dolgove (142/2 len ZD). V ZD je za tak primer doloena izjema: dedi v tem primeru najprej sprejme dediino, ele nato se odpove svojemu dednemu deleu, zato ga moramo obravnavati kot dedia, ki e v asu dediinske skupnosti razpolaga s svojim deleem - odgovarja za dolgove.

Pravice dediev, ki so iveli ali pridobivali skupaj z zapustnikom - dedi, ki je ivel ali pridobival skupaj z zapustnikom, lahko zahteva, da sodie odloi, da se mu pustijo posamezne premine ali nepremine stvari, ki bi sicer pripadle drugim dediem on pa da jim izplaa njihovo vrednost v denarju rok doloi sodie - dedii imajo do plaila zakonito zastavno pravico na delih zapuine, dodeljenih dediu
33

e ne plaa v roku, imajo pravico zahtevati plailo svoje terjatve ali izroitev stvari

ZZZDR
34. SKUPNO PREMOENJE ZAKONCEV skupno premoenje kaj pa e gre za darilo ali odkodnino, ki jo je prejel zaradi delovne nesree? (ne gre za skupno premoenje) kaj e pred razvezo zakonec proda stvar - kaj e jo proda za en evro (ima pravico do polovice vrednosti prodane stvari in ne cene za katero jo je prodal)

Premoenje, ki ga zakonca pridobita z delom v asu trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoenje. Skupno premoenje zakonca upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno. Lahko pa se dogovorita, da ga upravlja le eden izmed njiju. Zakonec ne more razpolagati s svojim nedoloenim deleem na skupnem premoenju s pravnimi posli med ivimi, zlasti ga ne more odsvojiti ali obremeniti. Pravice na nepremininah se vpiejo v ZK kot skupno premoenje po nedoloenih deleih. Skupno premoenje se razdeli, e zakonska zveza preneha ali se razveljavi. Po delitvi skupnega premoenja se teje, da sta delea zakoncev na skupnem premoenju enaka, zakonca pa lahko dokaeta, da sta prispevala k skupnemu premoenju v druganem razmerju. Pri tem se ne upoteva le dohodek, temve tudi druge okoliine, kot na primer pomo, ki jo zakonec da drugemu zakoncu, varstvo in vzgoja otrok, opravljanje domaih del, skrb za ohranitev premoenja Zakonca se lahko sporazumeta o viini deleev na skupnem premoenju ali pa zahtevata, da doloi sodie ta dele. Osebno premoenje zakonca je vse tisto premoenje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi ZZ in premoenje, ki ga pridobi v trajanju ZZ, vendar ne z delom (darilo, dedovanje). Posebno premoenje zakonca so tudi tiste pravice, vezane na njegovo osebo: * osebne slunosti * preivnine * invalidnine, nezgodne rente * pravica do odkodnine za nepremoenjsko kodo * zavarovalnina * plodovi in dohodki posebnega premoenja zakonca, ki niso bili pridobljeni z delom. Razpolaganje zakonca s skupnim premoenjem, kaj lahko drugi zakonec stori brez njegovega soglasja Kadar eden od zakoncev samostojno razpolaga s stvarjo, gre za razpolaganje razpolagalno nesposobne osebe. Dobroverni tretji se lahko sklicuje na 64. len SPZ in tako pridobi lastninsko pravico. Za upravljanje se uporabljajo dolobe, ki urejajo solastnino. Tako je potrebno za posle rednega upravljanja soglasje solastnikov, katerih idealni delei sestavljajo ve kot polovico njene vrednosti. Glede na to, da pri skupni lastnini deleni niso doloeni, za redno upravljanje ni potrebno soglasje drugega zakona, za posle, ki so izven rednega upravljanja, pa je potrebno soglasje drugega zakonca. Odgovornost zakoncev za dolgove Za svoje obveznosti, ki jih je imel zakonec pred sklenitvijo zakonske zveze in za obveznosti, ki jih prevzame po sklenitvi zakonske zveze, odgovarja s svojim posebnim premoenjem in s svojim deleem na skupnem premoenju. Za obveznosti, ki obremenjujejo oba zakonca, za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoenjem in obveznosti, ki jih prevzame en zakonec za tekoe potrebe druine, odgovarjata zakonca nerazdelno tako s skupnim kakor s svojim posebnim premoenjem. Zakonec ima pravico terjati od drugega zakonca povrailo tega, kar je ob poravnavi dolga, ki bremeni oba zakonca, plaal ve, kot znaa njegov dolg.

ZAKON O IZVRBI IN ZAVAROVANJU

35. TOBA NA NEDOPUSTNOST IZVRBE

I. V POSTOPKU UGOVORA DOLNIKA Dolnik lahko zoper sklep o izvrbi, s katerim je sodie odloilo o upnikovem predlogu za izvrbo na podlagi izvrilnega naslova ali verodostojne listine, v 8 dneh vloi ugovor (edino dolnikovo pravno sredstvo). Sodie po prejemu obrazloenega ugovora in obrazloenega odgovora na ugovor odloa o ugovoru dolnika s sklepom in ugovoru ugodi ali ga zavrne. ZIZ pa doloa, da e je sodie o ugovoru odloalo na podlagi spornih dejstev med strankama in se ta dejstva nanaajo na samo terjatev, lahko dolnik v 30 dneh od pravnomonosti sklepa o ugovoru zane pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvrbe Pri tem velja nesuspenzivnost; pravda ne zadri izvrbe.
34

S tobo zaradi nedopustnosti izvrbe lahko dolnik izpodbija zgolj dovoljenost izvrbe, ne more pa izpodbijati obstoja in viine same terjatve, kot je ugotovljena v izvrilnem naslovu. Zakon izrecno ne predvideva monosti vloitve tobe na nedopustnost izvrbe v primeru, ko je dolnik zamudil ugovorni rok, kakor tudi, da zakon ne prepoveduje vloitve tobe v druganih procesnih in materialnopravnih situacijah kot so predvidene z zakonom, drugo vpraanje pa je ali je takemu nainu, na kakrnega hoe toea stranka zaobiti posledice lastne procesne neaktivnosti (zaradi katere je sklep o izvrbi postal pravnomoen), mogoe nuditi pravno varstvo. Toba na ugotovitev nedopustnosti izvrbe je dovoljena samo v povezavi z ugovornim postopkom: pogoj za njeno dovoljenost pa je predhodni ugovor zoper sklep o izvrbi. Ker je toba dovoljena samo takrat, ko je izvrilno sodie o ugovoru odloilo na podlagi dejstev, ki se nanaajo na samo terjatev (ne pa tudi na izvrilni naslov), ta dejstva pa so bila med strankami sporna, je mogoe uveljavljati le t.i. opozicijske ugovore: 1. da je terjatev iz izvrilnega naslova prenehala obstajati na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvrljivosti sodne odlobe oziroma po sklenitvi sodne poravnave kot izvrilnega naslova 2. da je upnik odloil 3. da je terjatev zastarala II. V POSTOPKU UGOVORA TRETJEGA SKLEP O UGOVORU, PRAVDA NA UGOTOVITEV NEDOPUSTNOSTI IZVRBE tretji lahko do konca izvrilnega postopka ugovarja, da ima na predmetu izvrbe pravico, ki prepreuje izvrbo (stvarnopravne - lastninska pravica, zastavna pravica, ali obligacijskopravne pravice) e upnik ugovoru tretjega nasprotuje, sodie dokonno odloi o ugovoru tako, da ga brez nadaljnjega obravnavanja zavrne tretji ima nato v prekluzivnem roku 30 dni od pravnomonosti sklepa monost zaeti pravdo za ugotovitev, da izvrba na ta predmet ni dopustna tobo vloi tretji z zahtevkom, da se ugotovi, da izvrba na doloen predmet ni dopustna (ugotovitvena, deklaratorna) e dolnik izpodbija pravico tretjega, je lahko zajet s tobo ima poloaj formalnega sospornika e sodie s pravnomono odlobo ugotovi, da izvrba, ki e ni konana oziroma je bila odloena, na doloen predmet ni dopustna, sodie glede tega predmeta ustavi izvrbo in razveljavi sklep o izvrbi KDAJ SE NE MORE ZAHTEVATI, DA SE IZVRBA IZREE ZA NEDOPUSTNO e je tretji solastnik premine stvari, pa je njegov solastniki dele manji od 1/2, ne more zahtevati, da se izvrba glede njenega delea izree za nedopustno izplaa se ga iz zneska, dobljenega s prodajo stvari pred vsemi upniki in pred povrnitvijo strokov izvrilnega postopka lahko pa zahteva, da se mu odstopi stvar, e poloi znesek v viini njegovega delea e kdo izpodbija njegov dele, lahko upnika toi na ugotovitev svojega delea (ugotovitveni zahtevek v pravdi)
36. UGOVOR TRETJEGA V IZVRBI primer: ena ugovarja, da ima tudi sama dele na skupnem premoenju, ki ga je dolnik zastavil- tukaj sem ji sicer govorila tudi o postopku, vendar je hotela vedeti, kdo je bolj varovan, kateri upnik, tisti ki pridobi v izvrilnem postopku zastavno pravico ali tisti, ki s pogodbo, npr. banka, ali nekaj takega)

UGOVOR TRETJEGA IN ODGOVOR NA UGOVOR kdor verjetno izkae, da ima na predmetu izvrbe pravico, ki prepreuje izvrbo lahko vloi ugovor zoper sklep o izvrbi in v zahteva, naj sodie izvrbo na ta predmet izree za nedopustno pravice, ki jih uveljavlja tretji, so lahko stvarnopravne in druge absolutne pravice obligacijske pravice (zakup, hramba, prevoz, skladienje) tretji mora ugovor vloiti pri sodiu, ne pri samem izvritelju! ugovor lahko vloi do konca izvrilnega postopka (praviloma pa takrat, ko se izvrba e opravlja) ugovor mora biti pravoasen, popoln in dovoljen in se vroi upniku v odgovor ali zavre upnik lahko odgovori v 8 dneh SKLEP O UGOVORU, PRAVDA NA UGOTOVITEV NEDOPUSTNOSTI IZVRBE e upnik v roku ne odgovori na ugovor ali e izjavi, da ugovoru ne nasprotuje, sodie glede na okoliine primera v celoti ali delno razveljavi sklep o izvrbi in ustavi izvrbo e ugovor ni obrazloen ali pravica ni verjetno izkazana se teje, da je neutemeljen tretji lahko do konca izvrilnega postopka ugovarja, da ima na predmetu izvrbe pravico, ki prepreuje izvrbo (stvarnopravne - lastninska pravica, zastavna pravica, ali obligacijskopravne pravice) e upnik ugovoru tretjega nasprotuje, sodie dokonno odloi o ugovoru tako, da ga brez nadaljnjega obravnavanja zavrne
35

tretji ima nato v prekluzivnem roku 30 dni od pravnomonosti sklepa monost zaeti pravdo za ugotovitev, da izvrba na ta predmet ni dopustna tobo vloi tretji z zahtevkom, da se ugotovi, da izvrba na doloen predmet ni dopustna (ugotovitvena, deklaratorna) e dolnik izpodbija pravico tretjega, je lahko zajet s tobo ima poloaj formalnega sospornika e sodie s pravnomono odlobo ugotovi, da izvrba, ki e ni konana oziroma je bila odloena, na doloen predmet ni dopustna, sodie glede tega predmeta ustavi izvrbo in razveljavi sklep o izvrbi

KDAJ SE NE MORE ZAHTEVATI, DA SE IZVRBA IZREE ZA NEDOPUSTNO e je tretji solastnik premine stvari, pa je njegov solastniki dele manji od 1/2, ne more zahtevati, da se izvrba glede njenega delea izree za nedopustno izplaa se ga iz zneska, dobljenega s prodajo stvari pred vsemi upniki in pred povrnitvijo strokov izvrilnega postopka lahko pa zahteva, da se mu odstopi stvar, e poloi znesek v viini njegovega delea e kdo izpodbija njegov dele, lahko upnika toi na ugotovitev svojega delea (ugotovitveni zahtevek v pravdi)
37. KAJ SO ZAASNE ODREDBE Zaasne odredbe so sredstvo zavarovanja, ki jih ureja Zakon o izvrilnem postopku. V nasprotju s predhodnimi odredbami (pred izvrljivostjo + nevarnost), so v ZIZ natete zgolj primeroma.

Zaasna odredba je asovno omejeno sredstvo zavarovanja, katerega namen je ohranitev obstojeega ali ustvaritev novega zaasnega stanja z namenom: da se ne izjalovi uspeh sodnega postopka oziroma uspeh bodoe izvrbe da se preprei nastanek hujih kodljivih posledic in grozee nasilje. ZAASNE ODREDBE zaasne odredbe: za zavarovanje denarnih ali nedenarnih terjatev pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, vse dokler ni opravljena izvrba kadar je sklep o zaasni odredbi izdan v pravdnem ali kaknem drugem postopku, ima uinek sklepa o izvrbi ni dopustna, e so dani pogoji za predhodno odredbo, s katero se da dosei enak namen sodie upniku doloi rok, v katerem mora zaasno odredbo opraviiti ZAASNE ODREDBE ZA ZAVAROVANJE DENARNE TERJATVE POGOJI Zaasna odredba se izda, e upnik izkae za verjetno, da 1. terjatev obstoji ali da bo nastala 2. obstaja nevarnost, da je zaradi odtujevanja, skrivanja ali druganega razpolaganja uveljavitev terjatve onemogoena ali precej oteena nevarnosti ni treba dokazovati, e upnik izkae za verjetno, da bi dolnik z odredbo pretrpel le neznatno kodo teje se, da je nevarnost podana, e naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini (razen EU) VRSTE ZAASNIH ODREDB sodie sme za izdati vsako zaasno odredbo, s katero je mogoe dosei namen zavarovanja zlasti pa (primeroma): 1. prepoved razpolaganja s premininami 2. prepoved odtujitve ali obremenitve nepreminin ali stvarnih pravic, ki so vknjiene v njegovo korist (z zaznambo te prepovedi v zemljiki knjigi) 3. prepoved dolnikovemu dolniku izplaila terjatve ali izroitve stvari dolniku 4. nalog organizaciji za plailni promet, da mora dolniku ali komu drugemu po dolnikovemu nalogu odrei izplailo denarnega zneska z zaasno odredbo se ne pridobi zastavna pravica ZAASNE ODREDBE ZA ZAVAROVANJE NEDENARNE TERJATVE POGOJI Zaasna odredba se izda, e upnik izkae za verjetno, da 1. terjatev obstoji ali da bo nastala 2. obstaja ena od predpostavk: nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogoena ali precej oteena da je odredba potrebna, da se preprei uporaba sile ali nastanek teko nadomestljive kode

36

 da dolnik z izdajo zaasne odredbe, e bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujih

neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje zaasne odredbe nastale upniku VRSTE ZAASNIH ODREDB sodie sme za izdati vsako zaasno odredbo, s katero je mogoe dosei namen zavarovanja zlasti pa (primeroma): 1. prepoved odtujitve in obremenitve preminin ter hrambo teh stvari 2. prepoved odtujitve in obremenitve nepreminine (z zaznambo prepovedi v zemljiki knjigi) 3. prepoved dolniku, da ne sme storiti niesar, kar bi lahko povzroilo kodo upniku, ter prepoved, da ne sme ni spremeniti na stvareh, na katere meri terjatev 4. prepoved dolnikovemu dolniku, da ne sme izroiti dolniku stvari 5. plaevanje nadomestila plae delavcu, dokler traja spor o nezakonitosti odlobe o prenehanju delovnega razmerja, e je to potrebno za preivljanje delavca in oseb, ki jih je ta po zakonu dolan preivljati ZNAILNOSTI ZAASNIH ODREDB - hitrost (potrebna je hitra vmesna sodna odloitev) - vezanost na doloen postopek, prepoved odloanja o stvari sami (zaasno odredbo je mogoe predlagati samo v povezavi s konkretnim glavnim zahtevkom, za katerega je treba izkazati verjetnost, da je utemeljen) - zaasnost (trajanje je omejeno z rokom, ki ga postavi sodie). Postopek se zane na predlog ali po uradni dolnosti (postopek zaradi motenja posesti, zakonski spori in spori iz razmerij med stari in otroki). Sodie izda sklep v katerem navede rok, koliko asa naj odredba traja. Sklep mora biti vedno obrazloen. Zaasne odredbe v drugih postopkih: - zakonski spori in spori iz razmerij med stari in otroki (411. len ZPP) - spori zaradi motenja posesti (427. len ZPP) - nepravdni postopki (114 len (ZNP) - spori zaradi kritve avtorskih pravic (170. len ZASP) - spori zaradi kritve pravi industrijske lastnine (123. len ZIL). Zaasno odredbo med drugim civilnim postopkom izda sodie, ki vodi postopek. Tak sklep ima takoj uinek sklepa o izvrbi. Kaj mora vsebovati predlog za izdajo zaasne odredbe? vse podatke, kot jih mora imeti vsaka vloga izkaz verjetnosti, da terjatev obstoji ali da bo terjatev nastala verjetno nevarnost, da je zaradi dolnikovega odtujevanja, skrivanja ali drugega razpolaganja s premoenjem uveljavitev terjatve onemogoena ali precej oteena (konkretna nevarnost!, pri zavarovanju nedenarne terjatve zadostuje izkaz objektivne nevarnosti) natanne podatke o dolniku ter sredstva in predmet izvrbe, po monosti izvritelja
38. KAJ JE REGULACIJSKA ZAASNA ODREDBA (odredba, ki ima isto vsebino kot sama toba) Znailnost t.i. regulacijske (ureditvene) zaasne odredbe je vsebinsko pokrivanje s tobenim zahtevkom (in je znailno za motenjske spore), ki ravno zaradi tega terja zelo restriktiven pristop in je opraviljiva le z namenom prepreitve nasilja ali nastanka teko nadomestljive kode. V taknih primerih je dejansko potrebno upotevati tudi poloaj toenca kot dolnika, saj se z ugoditvijo s tovrstnim predlogom na nek nain prejudicira odloitev o zahtevku.

Namen ureditvene (regulacijske) zaasne odredbe ni zavarovanje zahtevka, pa pa zaasna ureditev spornega razmerja, da sodno varstvo zaradi nevarnosti uporabe sile ali nevarnosti nastanka nenadomestljive oziroma teko nadomestljive kode ne bi ostalo brez pomena. Takne zaasne pa so glede na razloge odlobe Ustavnega sodia RS opr. t. Up 275/97 in glede na sodno prakso dovoljene le izjemoma. Glede na navedeno je treba loiti zavarovalne in ureditvene (regulacijske) zaasne odredbe. Namen prvih je zavarovati monost kasneje izvrbe, namen drugih pa je zaasna ureditev spornega pravnega razmerja (do pravnomone sodne odlobe), njihovo bistvo je v varstvu obstojeega stanja oziroma pravne sfere pred grozeim nasiljem (nevarnostjo uporabe sile) ali nevarnostjo nastanka nenadomestljive (teko nadomestljive) kode (2. alinea drugega odstavka 272. lena ZIZ). Ker regulacijske zaasne odredbe niso namenjene zavarovanju bodoe izvrbe, do njih lahko (naelno) pride tudi pri ugotovitvenih in oblikovalnih tobah(2). Nasprotno stalie zahteve je zmotno. Po povedanem je jasno, da se regulacijska zaasna odredba lahko izda tudi ob taknem zahtevku, kot ga v konkretni pravdi uveljavljata tonika (tudi ne glede na verjetnost terjatve, ki jo imata ali bosta imela proti toencema). Skratka, temelj za uveljavitev kategorije regulacijskih zaasnih odredb je pri nas postavilo Ustavno sodie, ki je mono prevrednotilo dotlej (v sodni praksi in teoriji) uveljavljeno tolmaenje obravnavanega sredstva zavarovanja. Posebej pa je treba poudariti, da je pri izdajanju taknih zaasnih odredb potreben restriktiven pristop,
37

to je z njihovo omejitvijo na izjemne primere in ob upotevanju strogih pogojev. Iz teh razlogov mora sodie - ob hkratnem tehtanju interesov nasprotne stranke - zelo omejevalno razlagati pojme grozee nasilje oziroma nenadomestljiva (teko nadomestljiva) koda. Izdaja regulacijske zaasne odredbe je v doloenih primerih sicer nujna za zagotovitev uinkovitosti pravice do sodnega varstva, vendar je zgolj sredstvo zavarovanja - ni in ne sme postati sredstvo, ki bi nadomestilo redno sodno varstvo v pravdnem postopku; ni vsako sporno pravno razmerje hkrati e takno, ki bi opravievalo izdajo regulacijske zaasne odredbe.

38