VPRAANJA KAZENSKO PRAVO

1. TEFAN HORVAT
KZ:
1. Oblike krivde
* naklep
* malomarnost
2. Zastaranje
Potek asa lahko ima dvojni uinek. Tako tudi loimo:
* zastaranje kazenskega pregona: kazenski postopek e ni bil izveden, zato potek asa vpliva na to, da ni ve
mogoe izrei kazni. Preneha pravica do izreka kazenske sankcije in je storilcu ni mogoe izrei.
* zastaranje izvritve kazni: zastaranje je razlog ugasnitve kazni. Ugasne torej pravica do tega, da se kazen bodisi
izree bodisi e izreena kazen izvri.
Sodia in drugi organi kazenskega pregona in za izvrevanje kazenskih sankcij morajo v vsaki fazi postopka paziti
na potek zastaranja in upotevati zastaranje po uradni dolnosti. Zastaranje tako nastopi ex lege, in sicer tedaj, ko
so potekli zastaralni roki.
KZ-1 doloa, da ne zastarajo:
* kazniva dejanja, za katera se sme izrei dosmrtni zapor;
* nekatera kazniva dejanja zoper lovenost (genocid, hudodelstva zoper lovenost, vojna hudodelstva, agresija,
odgovornost vojakih poveljnikov in drugih nadrejenih, zdruenje in uvanje h genocidu, k hudodelstvom zoper
lovenost ali agresiji);
* kazniva dejanja, za katera po mednarodnih pogodbah takno zastaranje ne more nastati.
Zastaranje kazenskega pregona:
Ta vrsta zastaranja pomeni, da se zaradi poteka rokov, ne more ve izvesti kazenski pregon in se storilcu ne more
ve izrei kazen za kaznivo dejanje, ki ga je izvril. Dolina rokov je odvisna od tee kazni, ki je predpisana za
posamezno kaznivo dejanje. Maksimalni zastaralni rok je 50 let, najkraji pa 6 let. Prejnji KZ je doloal kraje
zastaralne roke (25 let in 3 leta).
Ti roki so:
* 50 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor 30 let (15 do 30 let),
* 30 let od storitve kaznivega dejanj, za katero se sme izrei zapor nad 10 let (in manj kot 15 let),
* 20 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izrei zapor nad 5 let (do 10 let),
* 10 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor nad 1 leto (do 5 let),
* 6 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei kazen do enega leta ali denarna kazen.
e je za kaznivo dejanje predpisanih ve kazni, se zastaralni rok doloi po najhuji predpisani kazni. Kadar so
kazni predpisane alternativno, se zastaralni rok doloi glede na tejo vrsto predpisane. Kadar pa so predpisane
kumulativno (npr. zaporna in denarna kazen), pa se doloi zastaralni rok glede na kazen zapora kot na glavno
kazen. Za poskus se zastaralni rok doloi glede na kazen, ki je predpisana za dokonano kaznivo dejanje.
Zastaralni rok za zastaranje kazenskega pregona zane tei od dneva, ko je bilo kaznivo dejanje izvreno, ko je
torej storilec deloval ali bi moral delovati.
Zadranje zastaranja:
Zadranje zastaranja pomeni, da lahko med tekom zastaralnih rokov nastopijo ovire dejanske ali pravne narave, ki
povzroijo, da zastaralni rok ne tee. Zadranje zastaranje po povzeto po prejnjem KZ, ki je poznal relativno in
absolutno zastaranje. KZ-1 te delitve ni prevzel, kljub temu pa je obdral zadranje zastaranja. Ob tem se zastavlja
vpraanje, kaken uinek sploh ima zadranje zastaranja. e doloena okoliina povzroi zastaranje teka
zastaranih rokov, hkrati pa zakon ne podalja zastaralnih rokov, postane ta institut brez pomena. Tudi ob zadranju
se namre zastaranje kazenskega pregona iztee po preteku doloenega asa od izvritve kaznivega dejanja,
enako kot e zadranja ne bi bilo, saj KZ-1 kljub ureditvi zadranja zastaranja ne postavlja daljih zastaralnih rokov
in ne doloa, da se v primeru zadranja zaetek teka rokov ne vee na izvritev kaznivega dejanja.
Pretrganje zastaranja:
Obstaja tedaj, ko se zastaralni rok zaradi doloene okoliine prekine in se zaradi tega tisti del zastaralnega roka,
ki je e potekel, ne teje ve, temve zane zastaralni rok po prenehanju ovire tei znova. To torej pomeni izjemo
od pravila, da zastaralni rok zane tei z izvritvijo kaznivega dejanja. KZ doloa le eno okoliino, ki pretrga
zastaranje: e storilec v asu tega zastaralnega roka stori enako ali huje kaznivo dejanje.
Zastaranje izvritve kazni:
Zastaranje izvritve kazni pomeni, da zaradi poteka doloenega asa ugasne pravica do njene izvritve. e
izreene kazni ni ve mogoe izvriti. Roki:
* 25 let od obsodbe na 30 let zapora (razen, e gre za nezastarljivo kaznivo dejanje),
* 15 let od obsodbe na zapor nad 10 let (vendar manj kot 30 let),
* 10 let od obsodbe na zapor nad 5 let (do 10 let),
* 5 let od obsodbe na zapor nad 1 leto (do 5 let),
* 3 leta od obsodbe na zapor do 1 leta ali na denarno kazen.
Izvritev dosmrtnega zapora ne zastara.
1
Prejnji KZ je doloal nekoliko kraje roke za izvritev mladoletnikega zapora. KZ-1 takne dolobe ve nima, saj
bo to podroje uredil nov zakon.
Zastaralni roki teejo od pravnomonosti sodne odlobe. Pri pogojni obsodbi, ki je bila preklicana, zane tei
zastaranje tistega dne, ko je postala odlobo o preklicu pravnomona. Pri pogojnem odpustu, ki je bil preklican,
zane tei zastaranje tistega dne, ko je postala odloba o preklicu pravnomona.
Zadranje zastaranja:
Zastaranje izvritve ne tee v asu, ko se po zakonu kazen ne sme izvriti. Ovire so lahko prane ali dejanske,
zakon pa upoteva samo pravne ovire (npr. odloitev je mona, e obsojenec zaradi huje bolezni ni zmoen
nastopiti kazni.
Zastaranje izvritve varnostnih ukrepov:
KZ -1 doloa da zastara izvritev varnostnih ukrepov odvzema voznikega dovoljenja in odvzema predmetov, ko
preteejo tri leta od pravnomonosti sodne odlobe, s katero sta bila ukrepa izreena. Prepoved opravljanja poklica
zastara, ko pretee as, za katerega je bil izreen.
3. Kazniva dejanja zoper ivljenje in telo (pri tem seveda primerja staro in novo ureditev, ali je mileje in
postavlja tu pa tam kakno podvpraanje)
Kazniva dejanja zoper ivljenje in telo so doloena v 15. poglavju KZ-1:
Uboj (nov len) 1. odstavek je bil v starem KZ uvren v KD umora
Umor (v KZ-1 je to KD loeno v dve obliki in sicer v umor in uboj)
Uboj na mah (ni razlike)
Povzroitev smrti iz malomarnosti (ni razlike)
Detomor (ni razlike)
Napeljevanje k samomoru in pomo pri samomoru (ni razlike)
Nedovoljen poseg v nosenost (KZ-nedovoljena prekinitev nosenosti, sicer pa ni vsebinske razlike)
Lahka telesna pokodba (ni razlike)
Huda telesna pokodba (ni razlike)
Posebno huda telesna pokodba (ni razlike)
Sodelovanje pri pretepu (ni razlike)
Izkljuitev kaznivega dejanja pri telesnem pokodovanju s soglasjem pokodovanca (nov len)
Ogroanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru (ni razlike)
Povzroitev nevarnosti (ni razlike)
Zapustitev slabotne osebe (ni razlike)
Opustitev pomoi (ni razlike)
4. Primer pri k.d. uboja, ki ima kvalificirano obliko, e ga storita dve ali ve oseb skupaj. Kako bi jaz to loil
od k.d. storjenih v hudodelski zdrubi?
KZ-1 doloa uboj kot novo kaznivo dejanje. Prej je bil 1. odstavek, ki doloa, da kdor komu vzame ivljenje, se
kaznuje z zaporom od 5 do 15 let, uvreno v kaznivo dejanje umora. 2. odstavek pa doloa, e stori to dejanje
dvoje ali ve oseb, ki so se zdruile zato, da bi izvrile uboj, se storilec kaznuje s kaznijo od 10 do 15 let zapora.
Uboj je temeljna oblika umora in umor v sostorilstvu po KZ, pri emer je uboj v sostorilstvu kvalificirana oblika
uboja.
KZ-1 doloa tri pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko govorimo o hudodelski zdrubi:
* da gre za najmanj tri osebe,
* da izvri kaznivo dejanje zaradi izvedbe hudodelskega narta in
* da izvri kaznivo dejanje e najmanj z enim lanom kot sostorilcem ali udeleencem.
Splona znailnost za hudodelsko zdrubo je hudodelski nart za izvrevanje hudih kaznivih dejanj. Domenjeno je
izvrevanje vejega tevila kaznivih dejanj, ne glede na kraj in as, opredeljenih le glede na vrsto in nain izvritve
(npr. huja oblika vlomnih tatvin, ropi, umori). Ne gre za izvritev zgolj enega kaznivega dejanja.
5. Kazenske sankcije po KZ-1, ali je kakna razlika s KZ?
KZ-1 doloa tri kazenske sankcije:
* kazni
* opozorilne sankcije (pogojna obsodba, pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom in sodni opomin)
* varnostni ukrepi.
KZ je urejal e vzgojne ukrepe za mladoletnike. KZ-1 v prehodnih dolobah doloa, da se dolobe o teh ukrepih
uporabljajo e naprej, in sicer do sprejetja ustreznega zakona.
6. Kako je zdaj z odgovornostjo mladoletnikov?
Za mladoletnike se uporablja KZ-1 ter dolobe 70/2 in 71. do 94. lena, dolobe, ki se nanaajo na mladoletniki
zapor v 5. odstavku 47. lena, v prvem, drugem in etrtem odstavku 49. lena, ter doloba tretjega odstavka 100.
lena KZ-UPB1. To je doloeno v prehodnih in konnih dolobah KZ-1 (375. len), in sicer do uveljavitve
kazenskega zakona za mladoletnike. KZ-1A je doloil, da se uporablja samo 2. odstavek 70. lena, medtem, ko je
KZ-1 v 375. lenu doloil uporabo 70. lena v celoti. (glej tudi naelno pravno mnenje Vrhovnega sodia).
Kazensko odgovornost mladoletnika ugotavlja sodie tako, da presodi, ali je mladoletnik razumel pomen svojega
dejanja in ali je imel v oblasti svoje ravnanje (pritevnost). Obdobje mladoletnosti se bistveno razlikuje od
lovekove zrele dobe, tako da je pri presoji mladoletnikove pritevnosti in krivde treba upotevati prav znailnosti
tega obdobja.
7. Katere so kazni?
2
KZ-1 pozna tri vrste kazni:
* kazen zapora
* denarna kazen
* prepoved vonje motornega vozila.
KZ je poznal e kazen izgon tujca iz drave. KZ-1 v prehodnih dolobah doloa, da e je bila izreena stranska
kazen izgona tujca iz drave pred uveljavitvijo tega zakona, se ta kazen izvri tudi po zaetku veljavnosti tega
zakonika.
8. Ali lahko sodie izree zaporno kazen in denarno kazen skupaj?
Da, lahko. e je sodie za nekatera kazniva dejanja doloilo kazen zapora, za druga pa denarne kazni, izree
enotno kazen tako, da izree eno kazen zapora in eno denarno kazen, viino vsake izmed njiju pa doloi po
pravilih o steku za tisto vrsto dejanja.
9. Katero naelo je to? Kaj pa pomeni naelo asperacije?
Gre za pravilo o kumulaciji, ki pomeni, da se kot enotna kazen izreejo vse kazni, ki jih je sodie doloilo za
posamezna kazniva dejanja. Ta nain pomeni kopienje vseh kazni in se danes uporablja le, e so doloene
razline vrste prostostnih kazni in denarna kazen, pri kaznih iste vrste pa samo pri denarni kazni.
Naelo asperacije pomeni, da mora sodie izrei enotno kazen tako, da je ta veja od vsake kazni, doloene za
posamezno kaznivo dejanje, vendar je pri tem omejeno s tem, da enotna kazen ne sme dosei vsote vseh kazni,
doloenih za posamezna kazniva dejanja, niti maksimuma tiste vrste kazni, ki jo je uporabilo.
10. Katera je najbolj pogosta opozorilna kaz. sankcija?
Pogojna obsodba.
11. Kdaj lahko sodie izree pogojno obsodbo?
Pogojna obsodba je sankcija opozorilne narave. Izree se namesto kazni. Pogojnost obsodbe je v tem, da kazen,
ki jo je sodie doloilo (ne pa izreklo), ne bo izvrena, e pogojno obsojeni v asu, ki ga sodie doloi in ne sme
biti kraji kot eno leto in ne dalji kot 5 let (preizkusna doba), ne bo izvril novega kaznivega dejanja. Pogojna
obsodba vsebuje torej opozorilo in tudi gronjo, da jo bo sodie preklicalo in izreklo kazen, e pogojno obsojeni v
preizkusni dobi ne bo spotoval temeljnega pogoja za pogojno obsodbo (da ni izvril novega kaznivega dejanja) in
drugih pogojev ali obveznosti, ki so mu bili naloeni s pogojno obsodbo.
Sploni zakonski pogoj za izrek pogojne obsodbe je, da sodie doloi storilcu kaznivega dejanja denarno kazen
ali kazen zapora do dveh let. Merilo za izrek pogojne obsodbe torej ni kazen, ki je predpisana za kaznivo dejanje,
temve kazen, ki jo doloi sodie. KZ pa izkljuuje monost uporabe pogojne obsodbe pri tistih kaznivih dejanjih,
za katera je predpisana kazen zapora najmanj treh let. eprav bi sodie z dolobo o omilitvi kazni lahko odmerilo
manj kot 2 leti zapora, je pri teh kaznivih dejanjih pogojna obsodba vnaprej izkljuena.
Ob izreku pogojne obsodbe mora biti sodie prepriano, da storilec ne bo ve ponavljal kaznivih dejanj. Sodie
mora opraviti oceno storilevega bodoega vedenja. Pri tem so mu v pomo posebna merila vsebinske narave:
* osebnost storilca,
* storilevo prejnje ivljenje,
* obnaanje storilca po storjenem kaznivem dejanju,
* stopnja kazenske odgovornosti storilca,
* druge okoliine (as in nain izvritve kaznivega dejanja).
12. Kazniva dejanja zoper ast in dobro ime (natej), kaj je za njih znailno kako se preganjajo?
Kazniva dejanja zoper ast in dobro ime so doloena v 18. poglavju KZ-1:
Razalitev (ni razlike)
Obrekovanje (ni razlike)
aljiva obdolitev (ni razlike)
Opravljanje (ni razlike)
Oitanje kaznivega dejanja z namenom zanievanja (ni razlike)
Sramotitev Republike Slovenije (ni razlike)
Sramotitev tuje drave ali mednarodne organizacije (ni razlike)
Sramotitev slovenskega naroda ali narodnih skupnosti (ni razlike, v KZ-1 je dodana samo romska
skupnost)
Javna objava kaznivih dejanj zoper ast in dobro ime (nov len).
Objekt kazenskopravnega varstva: ast, dobro ime in ugled doloenega subjekta. S astjo je miljen lovekov
obutek o lastni vrednosti, z ugledom pa ugled, ki ga lovek uiva v okolju.
Loimo 2 skupini teh dejanj:
* KD, ki napadajo ast in dobro ime posameznika razalitev, obrekovanje, aljiva obdolitev, opravljanje, oitanje
KD z namenom zanievanja;
* KD, ki pomenijo napad na ast in dobro ime domae drave, tujih drav in mednarodnih organizacij ter njihovih
predstavnikov in simbolov sramotitev RS, sramotitev tuje drave ali mednarodne organizacije, sramotitev
slovenskega naroda ali mednarodnih skupnosti.
Ta kazniva dejanja so splona ali naklepna.
Pregon za KD, ki so storjena zoper posameznika, se zanejo na zasebno tobo. e so ta dejanja storjena proti
dravnim organom, uradni oziroma vojaki osebi, se pregon zane na predlog. Z dovoljenjem ministra za
pravosodje se preganja kazniva dejanja proti tuji dravi.
13. Ali pri nas lahko DT preganja storilca, e bi nekdo blatil tujo dravo?
3
Gre za kaznivo dejanje iz 164. lena KZ-1 (sramotitev tuje drave ali mednarodne organizacije), ki ga lahko stori
vsakdo, preganja pa se samo z dovoljenjem ministra za pravosodje. Izvreno je lahko v vseh oblikah kaznivih
dejanj razalitve, obrekovanjem aljive obdolitve, opravljanja ali oitanja kaznivega dejanja z namenom
zanievanja. Kaznivo dejanje mora biti storjeno javno. .
14. Osebna veljavnost, primerjava s KZ
Osebna veljavnost pomeni, da kazenski zakonik velja za vse polnoletne osebe, ne glede na njihovo dravljanstvo.
Glede enako veljavnosti za dravljane RS in tujce pa doloa dve posebnosti:
* kazenskopravna doloba lahko izjemoma velja le za dravljane RS (primer: napad na neodvisnost drave, saj iz
opisa izhaja, da je lahko storilec le SLO dravljan. Tujci pa so tako dravljani drugih lanic EU, dravljani drugih
drav in apatridi (KZ-1 jih imenuje drugi tujci);
* kazenskopravna doloba velja le za tujce (primer: 13. len KZ-1, veljavnost kazenskega zakona za tujca, ki stori
kaznivo dejanje v tujini). e KZ vee veljavnost kazenskopravne norme le na tujce, pa lahko v njej tudi doloi, da
se dravljani drugih drav lanic EU ne tejejo za tujce da so tujci torej le dravljani nelanic EU in apatridi. V 13.
lenu pa takne razmejitve med nedravljani RS zakon ni napravil.
Posebna osebna veljavnost:
* zakon lahko doloi, da se za kaznivo dejanje kaznujejo le osebe s posebnimi lastnostmi, pravicami in poloajem.
Govorimo o posebnih kaznivih dejanjih;
* kazensko odgovornost mladoletnikov bo doloil poseben zakon, pri emer pa e sam kazenski zakon doloa, s
katero starostjo lahko mladoletnik postane subjekt kaznivega dejanja. Poseben zakon o ml, pa bo doloil, v kakni
meri se bo za ml. storilce uporabljal kazenski zakonik (omejil bo njegovo osebno veljavnost);
* KZ doloa posebno kategorijo polnoletnih storilcev kaznivih dejanj (mlaji polnoletniki), ki se jim smejo namesto
kazni izrei kazenske sankcije za mladoletnike. To je mogoe ob izpolnitvi dveh pogojev, da je bil storilec ob
izvritvi kaznivega dejanja e star 18 let, ne pa e 21 let in kazenski zakonik ne doloa pogojev za izrekanje sankcij
za mladoletnike mlajim polnoletnim. Doloal jih bo lahko poseben zakon za mladoletnike;
* kazensko odgovornost pravnih oseb doloa poseben zakon (ZOPOKD).
Izkljuitev osebne veljavnosti KZ doloa v 6/1 lenu, za dejanja oseb, ki sicer izpolnjujejo zakonske znake
kaznivih dejanj, njihova kazenska odgovornost pa je izkljuena zaradi instituta imunitete. Loimo dve vrsti
imunitete:
* materialnopravno ali poklicno imuniteto, ki pomeni, da nosilci doloenih funkcij niso odgovorni za svoje mnenje, ki
ga dajo pri opravljanju svoje funkcije, eprav so na ta nain izvrili zakonske znake kaznivega dejanja.
* procesna imuniteta (nepoklicna) pa je institut kazenskega procesnega prava in izkljuuje monost kazenskega
pregona za kazniva dejanja, ki jih izvrijo osebe v asu opravljanja doloene funkcije (poslanci DZ in DS, sodniki,
sodniki US).
Poleg imunitete kazenski zakonik izkljuuje osebno veljavnost kazenskega zakona tudi pri predlagalnih deliktih in
kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na zasebno tobo, e okodovanec ni dal predloga za pregon ali ni vloil
zasebne tobe.
15. Varnostni ukrepi, katerih v novem KZ-1 ni ve?
KZ-1 pozna naslednje varnostne ukrepe:
* prepoved opravljanja poklica,
* odvzem voznikega dovoljenja,
* odvzem predmetov.
Do sprejetja ustreznega zakona se uporabljajo tudi dolobe o dveh varnostnih ukrepih zdravstvene narave iz
prejnjega KZ, in sicer:
* obvezno psihiatrino zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu,
* obvezno psihiatrino zdravljenje na prostosti.
KZ-1 pa prav tako ne pozna ve varnostnega ukrepa obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov.
16. Natejte nekaj KD iz poglavja o varnosti javnega prometa, KD predrzne vonje, kam spada to KD?
Objekt kazenskopravnega varstva: varnost ljudi in premoenja v vseh vrstah prometa.
Loimo dve skupini teh KD:
splona prometna KD, ki se lahko zgodijo v kateremkoli prometu ogroanje javnega prometa z nevarnim
dejanjem ali sredstvom, opustitev nadzorstva v javnem prometu, zapustitev pokodovanca v prometni nesrei
brez pomoi;
posebna KD, s katerimi se varuje doloeno vrsto prometa povzroitev prometne nesree iz malomarnosti,
ogroanje posebnih vrst javnega prometa.
V tem poglavju sta dve malomarnostni KD: povzroitev prometne nesree iz malomarnosti in ogroanje posebnih
vrst javnega prometa. Druga KD so naklepna, KD ogroanja javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom
in KD opustitve nadzorstva v javnem prometu pa sta kaznivi tudi iz malomarnosti.
Odgovornost za hujo posledico je predvidena za KD ugrabitve letala ali ladje in KD unienja ali odstranitve
znamenj, namenjenih za varnost zranega prometa.
KD so predvidena kot splona, lahko pa se nanaajo tudi na doloene osebe.
Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa so doloena v 31. poglavju KZ-1:
4
Povzroitev prometne nesree iz malomarnosti (ni razlike)
Predrzna vonja v cestnem prometu (nov len) to KD spada med ogrozitvena KD
Ogroanje posebnih vrst javnega prometa (ni bistvenih razlike, le avtobusni promet je v KZ-1
nadomeen s prevozom potnikov)
Ogroanje javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom (ni razlike)
Opustitev nadzorstva v javnem prometu (ni razlike)
Zapustitev pokodovanca v prometni nesrei brez pomoi (ni razlike)
Ugrabitev letala ali ladje (vija kazen v KZ-1)
Napad na varnost zranega prometa
Unienje in odstranitev znamenj, namenjenih za varnost zranega prometa (ni razlike)
17. Udeleba
Z izrazom udeleba oznaujemo v kazenskem pravu primere, ko je pri uresnievanju kaznivega dejanja tako ali
drugae sodelovalo dvoje ali ve ljudi. Loimo:
* udelebo v irem pomenu, s katerim zajemamo vse oblike udelebe, tudi sostorilstvo in posredno storilstvo;
* udelebo v ojem pomenu besede, ki zajema samo napeljevanje in pomo.
KZ-1 je sostorilstvo loil iz poglavja o udelebi. Nekoliko nenavadno pa je vkljuil v odstavek o udelebi dolobo o
odgovornosti lanov in vodij hudodelske zdrube.
18. Neuspelo napeljevanje
Neuspelo napeljevanje pomeni, da napeljevani kaznivega dejanja, h kateremu je bil napeljevan, ni izvril niti ni
poskusil izvriti. Razlogi za to so lahko razlini, in sicer napeljevalcu ni uspelo povzroiti storileve odloitve ali pa
mu je to uspelo, vendar se je napeljevani pozneje premislil ali pa iz objektivnih razlogov kaznivega dejanja ni mogel
izvriti. Napeljevanje je neuspelo tudi, ko se je storilec dokonno odloil za izvritev kaznivega dejanja, e preden
je napeljevalec zael nanj vplivati. Prav tako tudi, e storilec ni izvril tistega kaznivega dejanja, h kateremu je bil
napeljevan, temve kakno drugo kaznivo dejanje.
KZ-1 je sprejel stalie o samostojni naravi neuspelega napeljevanja, toda le kot izjemno, samo v primerih, e se je
napeljevanja nanaalo na kazniva dejanja, za katera se sme po zakonu izrei tri leta zapora ali huja kazen. Glede
na to omejitev, napeljevanje praviloma ni kaznivo in zanj praviloma velja naelo o odvisni naravi udelebe. Le
izjemoma, ko gre za huda ali najhuja kazniva dejanja, je napeljevanje kaznivo samo po sebi, samostojno in
neodvisno od tega, ali je napeljevani izvril ali poskusil izvriti kaznivo dejanje.
Kaznovalni okvir v katerem se lahko giblje sodie pri odmeri kazni za neuspelo napeljevanje, je torej tisti, ki je
predpisan za dejanje, ki je bilo v napeljevalevem naklepu. Doloba 37/2 lena pa vendarle dopua, da se
napeljevanja med seboj razlikujejo po stopnji intenzivnosti, resnosti, nevarnosti, pa tudi po oblikah (npr. pronja ali
gronja), zato doloa, naj se neuspeli napeljevalec kaznuje kakor za poskus tistega dejanja, h kateremu je
napeljeval. Sodie tako lahko izbira kazen v okvirih kazni, predpisane za kaznivo dejanje, ki je bilo v
napeljevalevem naklepu, lahko pa ga kaznuje tudi mileje.
Krivda napeljevalca se presoja vedno individualno in v mejah njegovega naklepa.
19. Neprimeren poskus
Za neprimeren poskus gre, kadar prepovedana posledica ne nastane zato, ker je storilec uporabil kakno sredstvo,
s katerim tiste posledice ni mogel povzroiti, ali pa je izvreval kaznivo dejanje na predmetu ali proti njemu, na
katerem ali proti kateremu tistega kaznivega dejanja ni mogel izvriti. Primer: storilec uporabi strelno oroje, ki ima
zlomljeno iglo ali strelivo, v katerem ni eksploziva, ali e epar see z roko v tuj ep, iz njega pa potegne prazno
ovojnico.
Poskus je neprimeren, e z uporabljenim sredstvom ali proti danemu predmetu v danem poloaju tudi nihe drug
ne bi mogel povzroiti prepovedane posledice, tudi v primerih, e bi ravnal bolj spretno. To pomeni, da je lahko
poskus neprimeren samo zaradi neprimernosti konkretno uporabljenega sredstva ali samo zaradi neprimernosti
konkretnega objekta ali zaradi obojega hkrati. Primer: nekdo je hotel z nepravim kljuem odpreti tuja vrata. Kljui
so splono primerno sredstvo za odpiranje kljuavnic, toda v konkretnem primeru s konkretnim kljuem storilec
kljuavnice ni mogel odpreti.
Za neprimeren poskus velja tudi primer, ko storilec kakega predmeta ni mogel vzeti, ker ga tam ni bilo, kjer ga je
iskal.
KZ-1 doloa, da sem sodie odpustiti kazen storilcu, ki poskua izvriti kaznivo dejanje z neprimernim sredstvom
ali proti neprimernemu predmetu. Iz tega izhaja, da KZ teje neprimeren poskus naelno za kaznivo.
20. Udeleba, sostorilstvo
Udeleba v irem pomenu besede zajema vse oblike udelebe, torej tudi sostorilstvo in posredno storilstvo.
Storilec je tisti, ki je uresniil zakonski dejanski stan kakega kaznivega dejanja z vsemi sestavinami. Kar velja za
storilca, velja praviloma tudi za sostorilca. Kdor skupaj z drugim uresniuje zakonski dejanski stan ali bistvene
elemente kaznivega dejanja, je sostorilec.
KZ-1 doloa, da gre za sostorilstvo, e ve oseb skupno izvri kaznivo dejanje tako, da sodelujejo pri izvritvi, ali
tako, da s kaknim druganim dejanjem odloilno prispevajo k njegovi izvritvi. Zakon e doloa, da gre za
sostorilstvo, e kdo skupaj z drugim stori kaznivo dejanje, tako da zavestno sodeluje pri storitvi ali kako drugae
odloilno prispeva k storitvi.
Kriteriji za prepoznavanje sostorilca:
- objektivni kriterij, ki se nanaa na pojem izvritvenih dejanj doloenega kaznivega dejanja;
5
- subjektivni kriterij, ki se nanaa na vpraanje, ali je domnevni storilec pojmoval kaznivo dejanje, pri katerem je
sodeloval, kot svoje ali kot tuje. Kdor je dejanje tel kot svoje, je nedvomno sostorilec. Subjektivna stran zahteva
zavest vseh sostorilcev o tem, da sodelujejo pri uresniitvi kaznivega dejanja, in sicer tako, da vsakdo teje to
dejanje za svoje, ne glede na to, kdo ga bo oziroma ga je neposredno dokonal.
Krivda sostorilcev:
Krivda se presoja za vsakega sostorilca posebej in zato ni izkljueno sostorilstvo ob razlinih stopnjah krivde.
Mogoe je, da obstaja pri enem sostorilcu direkten naklep, pri drugem samo eventualen, mogoe je, da je glede
huje posledice podan pri enem sostorilcu direkten naklep, pri kakem drugem le zavestna malomarnost.
Sostorilec je samostojno kazensko odgovoren v mejah svojega naklepa ali malomarnosti, kot to velja tudi za
storilca. Na zakon uveljavlja naelo individualne in krivdne odgovornosti. Zaradi tega pa je mogoe tudi to, da dobi
dejanje enega sostorilca drugano pravno kvalifikacijo, kot dejanje drugega. Primer: dva se dogovorita, da bosta
koga napadla in telesno pokodovala, pri tem pa eden od sostorilcev rtev umori, potem drugi sostorilec, ki tega ni
imel v naklepu, ne more odgovarjati za izpad sostorilca (dodatno kaznivo dejanje enega od sostorilcev, ki ni bilo niti
naprej dogovorjeno, niti ti kako drugae do njega ne izkazujejo krivde). Pri kaznivih dejanjih kvalificiranih s hujo
posledico, odgovarja za hujo posledico tudi sostorilec, ki je sicer ni sam povzroil, e mu je glede huje posledice
mogoe oitati malomarnost.
21. Ali ste tudirali tudi KZ-1?
Da.
22. Ali bi kot sodnica morali poznati oba?
Da.
23. Zakaj?
Ker bi lahko obravnavala kaznivo dejanje, ki ga je storilec storil, ko je veljal e stari KZ, saj se za storilca uporablja
zakon, ki je veljal ob izvritvi kaznivega dejanja. e pa bi bil KZ-1 za storilca mileji, bi bilo potrebno uporabiti nov
zakon. Naeloma je sicer prepovedana retroaktivna veljavnost zakona, razen e gre za kazenski zakon in bi sicer
naeloma pravilna uporaba prejnjega zakona spravila storilca v slabi poloaj. Zakon, ki uvaja nova kazniva
dejanja ali je stroji od prejnjega zaradi vijih sankcij ali sprememb drugih institutov, nikdar ne velja za nazaj (za
dejanja, ki so bila izvrena pred njegovo uveljavitvijo).
24. Ali lahko pride do situacije, ko bi MORALA uporabiti novi KZ-1?
Da, e je novi zakon mileji.
25. Ali KZ-1 e pozna institut dejanja majhnega pomena?
Ne.
26. Kako je sedaj to reeno?
Urejeno je v ZKP-I, ki doloa, da sodie ustavi preiskavo, kadar je podana nesorazmernost med majhnim
pomenom kaznivega dejanja (njegova nevarnost je neznatna zaradi narave ali tee dejanja ali zaradi tega, ker so
kodljive posledice neznatne ali jih ni ali zaradi drugih okoliin, v katerih je bilo storjeno in zaradi nizke stopnje
storileve krivde ali zaradi njegovih osebnih okoliin) ter posledicami, ki bi jih povzroil kazenski pregon. Prav tako
je to razlog pri odloanju o ugovoru zoper obtonico, ko senat odloi, da se obtoba ne dopusti in se kazenski
postopek ustavi.
27. Kaj je to, da sedaj DT ali sodie lahko odloi, da je podana nesorazmernost med majhnim pomenom
dejanja in posledicami, ki jih povzroi kazenski postopek?
Pomeni, da odloajo po naelu oportunitete.
28. Kakna je sedaj definicija KD v KZ-1 in v em se razlikuje od definicije v KZ?
KZ-1: Kaznivo dejanje je lovekovo protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot
doloa kot kaznivo dejanja in hkrati doloa njegove znake ter kazen za krivega storilca. (4 sestavine kaznivega
dejanja).
KZ: Kaznivo dejanje je protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegove nevarnosti doloa kot kaznivo dejanje in
hkrati doloa njegove znake in kazen zanj.
V KZ-1 je doloeno, da gre za lovekovo protipravno dejanje, saj mora biti kaznivo dejanje samo lovekovo
ravnanje, ne pa ravnanje ivali ali delovanje naravnih sil. Prav tako pa KZ-1 kot sestavino zakonske definicije
kaznivega dejanja doloa nujno varstvo pravnih vrednot, ki je deloma obseena e v pojmu materialne
protipravnosti (pokodovanje ali ogroanje kakne lovekove individualne pravne dobrine ali pravne dobrine
splonosti), KZ-1 pa jo e posebej poudarja. To je potrebno zato, ker je stopnja nujnosti kriterij za uvrstitev
prepovedi ali zapovedi, s katero se doloena pravna vrednota varuje, med kazniva dejanja oziroma prekrke. Ta
kriterij je omejen na zakonodajalca.
Razlog spremembe glede na KZ je, da se ne bi materialna protipravnost razlagala kot drugo ime za drubeno
nevarnost.
29. Glede esa KZ e vedno velja, eprav je KZ-1 e stopil v veljavo?
KZ se uporablja do uveljavitve kazenskega zakona za mladoletnike za mladoletnike in do uveljavitve zakona, ki bo
urejal ukrepe obveznega psihiatrinega zdravljenja nepritevnih in bistveno zmanjano pritevnih storilcev, se
uporabljajo dolobe o varnostnih ukrepih obveznega psihiatrinega zdravljenja.
30. Kaj glede tega doloa KZ-1 v prehodnih dolobah?
Da se te dolobe KZ uporabljajo do sprejetja posebnih zakonov.
31. Razlika med KD ropa in roparske tatvine?
ROP
6
Ureditev v KZ in KZ-1 je v glavnem enaka, pri kaznih so v KZ-1 dodani maksimumi.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep.
Rop je sestavljeno KD in sicer iz prisiljenja in tatvine, pri emer je sila ali gronja sredstvo za storitev tatvine. Sila
ali gronja mora biti usmerjena proti posestniku stvari zaradi odvzema le-te, ne pa proti sami stvari (npr. iztrganje
torbice).
Oblike KD:
temeljna oblika;
dve kvalificirani obliki rop stvari velike vrednosti in rop v sostorilstvu.
Poskus je kazniv; podan je e tedaj, ko storilec uporabi silo zoper kakno osebo ali ji zagrozi z neposrednim
napadom na ivljenje in telo.
Stek:
+ stek s KD hude in posebno hude telesne pokodbe, povzroitve smrti iz malomarnosti;
+ praviloma ni steka s KD lahke telesne pokodbe (inkluzija)
ROPARSKA TATVINA
Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep.
Roparska tatvina je sestavljeno KD in sicer iz prisiljenja in tatvine (lahko tudi majhne tatvine, zakon ne dela razlike),
pri emer je sila ali gronja usmerjena na obdranje ukradene stvari; ni pa pomembno, ali je storilcu uspelo
obdrati stvar.
RAZLIKA MED ROPOM IN ROPARSKO TATVINO: KD tatvine mora biti konano pred uporabno sile ali
gronje, sicer gre za rop. e je sila ali gronja uporabljena med izvrevanjem tatvine, gre za KD ropa.
Oblike KD:
temeljna oblika;
kvalificirana oblika roparska tatvina stvari veje vrednosti.
Stek:
+ ni steka s KD prisiljenja in KD tatvine (konsumpcija);
+ praviloma ni steka s KD lahke telesne pokodbe (inkluzija);
+ ni steka s KD grdega ravnanja (konsumpcija);
+ stek s KD hude ali posebno hude telesne pokodbe in povzroitve smrti iz malomarnosti.
32. Katera kazenska sankcija je sedaj najhuja?
Dosmrtni zapor.
33. Kje je doloena kazen dosmrtnega zapora?
V splonem delu KZ-1 2. odstavek 46. lena, in sicer za kazniva dejanja genocida, hudodelstva zoper
lovenost, vojnega hudodelstva in agresije; v primeru steka kaznivih dejanj pa tudi za kazniva dejanja terorizma,
umora, uboja predsednika republike, za najhuje oblike kaznivih dejanj zoper suverenost RS in njeno demokratino
ustavno ureditev, za kaznivo dejanje ogroanja oseb pod mednarodnim varstvom in za kaznivo dejanje jemanja
talcev.
34. Ali je dosmrtni zapor mogoe izrei e v kaknih drugih primerih, razen za kazniva dejanja, ki jih doloa
zakon?
Da, po pravilih o steku, e je za dve ali ve kaznivih dejanj v steku sodie doloilo kazen zapora tridesetih let,
izree enotno kazen dosmrtnega zapora.
ZKP
35. Naelo ne bis in idem
Gre za naelo vsebovano v ustavi in ZKP.
Naelo prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari doloa, da nihe ne sme biti ponovno obsojen ali kaznovan zaradi
kaznivega dejanja, za katero je bil kazenski postopek zoper njega pravnomono ustavljen, ali je bila obtoba zoper
njega pravnomono zavrnjena ali je bil pravnomono oproen ali obsojen.
Dva vidika naela:
* posameznik ne more biti ponovno obsojen za kaznivo dejanje, za katero je e bil obsojen s pravnomono sodbo
sodia;
* domneva nedolnosti preide v primerih pravnomone ustavitve kazenskega postopka, pravnomone oprostitve in
pravnomone zavrnilne sodbe v neizpodbojno domnevo.
7
Ustavna doloba se nanaa tako na meritorne sodbe odlobe (obsodilne in oprostilne sodbe), kakor tudi na
nemeritorne formalne sodne odlobe (zavrnilna sodba, sklep o ustavitvi kazenskega postopka, sklep o zavrenju
kazenske ovadbe v primeru poravnave oziroma v zvezi z odloitvijo pregona) in pomeni negativno funkcijo
pravnomonosti. Kritev tega naela je pritobeni razlog zaradi kritve kazenskega zakona.
Izjema od tega naela je institut vrnitve v prejnje stanje, ki omogoa zasebnemu toilcu, okodovancu kot toilcu
in okodovancu monost kazenskega pregona oziroma obdolencu monost pritobe tudi v primeru pravnomone
sodbe oziroma sklepa o ustavitvi postopka. Prepoved ponovnega sojenja o isti stvari pa na podlagi 409. lena ZKP
ne velja, e je bila s pravnomonim sklepom zahteva za preiskavo zavrnjena, zato ker ni bil podan utemeljen sum,
da je osumljenec oz. obdolenec storil kaznivo dejanje. V taknem primeru se sme kazenski postopek znova
uvesti, e se predloijo novi dokazi, na podlagi katerih se lahko senat prepria, da so izpolnjeni pogoji za uvedbo
kazenskega postopka (obnova postopka).
36. Ali lahko okodovanec daje dokazne predloge PS in kako ga PS obvesti?
Preiskovalni sodnik ni dolan opraviti vseh preiskovalnih dejanj, ki jih predlagajo stranke in okodovanec. Opravi
samo tista, za katera oceni, da jih je treba opraviti, ali mu jih naloi zunajobravnavni senat. e se preiskovalni
sodnik strinja s predlogom stranke ali okodovanca za opravo posameznega preiskovalnega dejanja, ne izda
formalnega sklepa. Strinjanje izrazi s samo opravo preiskovalnega dejanja. Formalnega sklepa ne izda niti, e se s
predlogom ne strinja, vendar pa je postopek v tem primeru razlien, odvisen od tega, ali je predlog podala stranka
ali okodovanec. e se preiskovalni sodnik ne strinja s predlogom stranke navede razloge nestrinjanja v dopisu, s
katerim zahteva odloitev zunajobravnavnega senata. e se ne strinja s predlogom okodovanca, ne zahteva
odloitve senata, temve okodovanca samo obvesti o razlogih nestrinjanja.
37. Natej nekaj novosti ZKP (zadnja sprememba ZKP-I)
Nazadnje je bil ZKP spremenjen z novelo I. Spremembe so:
* o zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomono odlobo o priporu odloa vrhovno sodie v senatu 3
sodnikov, razen, e je pripor podaljan s sklepom senata vrhovnega sodia, odloa senat 5 sodnikov;
* ob vloitvi zasebne tobe mora biti plaana sodna taksa, sicer jo sodie zavre;
* ukinjena je povprenina. Sedaj je potrebno plaati sodno takso;
* monost vroanja v elektronski obliki;
* zoper sklep o odreditvi, podaljanju ali odpravi pripora je treba pritobo podati v roku 3 dni od dne, ko je bil sklep
vroen, razen e dolobe o priporu ne doloajo drugae;
* pazniki se po novem imenujejo pravosodni policisti;
* zaslianje obdolenca, prie ali izvedenca preko videokonference;
* obtoeni, toilec in okodovanec se lahko odpovejo pravici do pritobe od razglasitve sodbe do izteka roka za
pritobo. e je bila izreena zaporna kazen, pa se sme obtoeni odpovedati pravici do pritobe ele, ko mu je bila
sodba vroena. Dokler sodie druge stopnje ne izda odlobe, lahko pritoniki e podano pritobo umaknejo.
Odpoved pritobe in umik pritobe se ne moreta preklicati.
38. Kaj je novega glede strokov?
Novela ZKP-I je glede strokov prinesla naslednje novosti:
* kot stroki e tejejo tudi stroki vroanja pisanj po pravni ali fizini osebi, ki opravlja vroanje v kazenskem
postopku ali po policistih v statusu pooblaenih uradnih oseb;
* rtana je povprenina, namesto nje se plaa sodna taksa;
* organ, ki izvri spremljanje, privedbo ali vroanje, sodiu predloiti obraun strokov;
* zasebni toilec in okodovanec kot toilec morata povrniti stroke kazenskega postopka, e se postopek kona z
oprostilno ali zavrnilno sodbo, ali s sklepom o ustavitvi ali e se obtonica zavre;
* okodovancu kot toilcu se smejo naloiti v plailo samo tisti stroki, ki so nastali po tem, ko je prevzel pregon od
dravnega toilca, do tedaj nastali stroki pa obremenijo proraun.
39. Kako je zdaj s sodno takso pri zasebnih tobah?
Ob vloitvi zasebne tobe mora biti plaana sodna taksa najkasneje v roku, ki ga doloi sodie v nalogu za plailo
sodne takse. Sodie opozori zasebnega toilca na posledice neplaila. e sodna taksa ni plaana v roku in niso
izpolnjeni pogoji za oprostitev, odlog ali obrono plailo sodne takse, sodie zasebno tobo zavre.
40. Kaj bi storili kot preiskovalna sodnica, e bi DT vloil zahtevo za preiskavo za 3 k.d., ki bi jih opredelil
kot eno nadaljevano k.d., vi pa bi se z njim strinjali samo glede dveh k.d.?
e je zahteva za preiskavo podana zoper eno osebo za ve kaznivih dejanj ali zoper ve oseb za eno ali ve
kaznivih dejanj on se preiskovalni sodnik z zahtevo samo delno strinja, uvede preiskavo zoper tiste obdolence in
glede tistih kaznivih dejanj, glede katerih se z zahtevo strinja, v preostalem obsegu pa zadevo predloi v odloitev
zunajobravnavnemu senatu. Sporno pa je, kako naj ravna v primeru, ko se preiskava nanaa na nadaljevano
kaznivo dejanje, preiskovalni sodnik pa oceni, da je zadeva utemeljena samo za nekatera dejanja iz okvira
nadaljevanega kaznivega dejanja. Po enem staliu ne more preiskovalni sodnik izdati delnega sklepa o preiskavi,
temve mora glede celotne zahteve za preiskavo zahtevati odloitev zunajobravnavnega senata. Po drugem
staliu izda preiskovalni sodnik sklep o preiskavi glede tistih dejanj, za katera oceni, da je zahteva utemeljena,
glede preostalih dejanj pa zahteva odloitev senata. Prvo stalie je pravilneje s pravnoteoretinega vidika.
Nadaljevano kaznivo dejanje je eno kaznivo dejanje, eprav sestavljeno iz ve dejanj (navidezni realni stek), zato
ne more preiskovalni sodnik z zahtevo za preiskavo samo delno soglaati. e z zahtevo ne soglaa v celoti, gre za
nestrinjanje med njim in dravnim toilcem, o katerem mora odloiti tretji organ. Drugo stalie pa je bolj
sprejemljivo za sodno prakso, saj zunajobravnavni senat odloa samo o tistih dejanjih , glede katerih dejansko
obstaja nestrinjanje med preiskovalnim sodnikom in toilcem. To stalie povzroa tudi manj zapletov v kasnejih
8
fazah kazenskega postopka, zlasti v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, e je treba o posameznih
dejanjih sprejeti razline odloitve.
41. Ali lahko policija zaslii osumljenca in e, pod kaknimi pogoji?
Da. Z novelo ZKP-E se je odstopilo od koncepta, da policija ne sme zaslievati osumljenca. Namesto izjave
osumljenca, ki je lahko bila samo podlaga dravnemu toilcu za odloitev o pregonu in se jo je moralo izloiti iz
spisa pred vloitvijo obtonice, lahko po tej noveli policija pridobi tudi izpovedbo osumljenca, na katero se sme
opirati sodba.
Pogoji:
* zaslianje osumljenca se sem opraviti samo v navzonosti zagovornika;
* pred zaslianjem, je osumljencu potrebno dati pouk (pove se mu katerega kaznivega dejanja je osumljen, kakna
je podlaga. Poui se ga, da se ni dolan zagovarjati in odgovarjati na vpraanja, e se zagovarja, pa ni dolan
izpovedati zoper sebe ali svoje blinje ali priznati krivde, ter da si ima pravico vzeti zagovornika, ki je lahko navzo
pri zaslianju
42. Kaj naredi toilec s kazensko ovadbo, ko jo prejme?
Ko dravni toilec ocenjuje sprejeto kazensko ovadbo, lahko sprejme eno od naslednjih odloitev:
* zavre kazensko ovadbo:
- e naznanjeno dejanje, ni kaznivo dejanje;
- e je pregon zastaran;
- e je dejanje obseeno z amnestijo ali pomilostitvijo;
- so podane druge okoliine, ki izkljuujejo kazenski pregon (npr. smrt storilca, e razsojena zadeva, trajna
duevna bolezen, procesna imuniteta);
- e ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje.
* priskrbi dopolnilna obvestila:
e iz same ovadbe ne more presoditi, ali so navedbe v njej verjetne, e ni dovolj dokazov, da bi zahteval preiskavo,
ali e je do njega priel glas o kaznivem dejanju, ter e storilec ni znan.
* vloi zahtevo za preiskavo ali neposredno obtonico:
zahtevo za preiskavo bo vloil, e bo iz navedb in dokazov ocenil, da je podan utemeljen sum, da je doloena
oseba storila kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolnosti.
* odstopi ovadbo v postopek poravnavanja:
e gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 3 let. Pri tem upoteva tudi
vrsto in naravo dejanja, okoliine, v katerih je bilo dejanje storjeno, osebnost storilca, njegovo predkaznovanost za
istovrstna ali druga kazniva dejanja, ter stopnjo kazenske odgovornosti. Poravnavanje se lahko opravi le s
pristankom osumljenca in okodovanca. e je doseen sporazum, dravni toilec ovadbo zavre.
* odloi kazenski pregon:
Za kazniva dejanja za katera je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 3 let, e je osumljenec pripravljen
ravnati po njegovih navodilih ter opraviti doloene naloge, s katerimi se zmanjajo ali odpravijo kodljive posledice
kaznivega dejanja, in sicer:
- odprava ali poravnava kode;
- plailo doloenega prispevka v korist javne ustanove ali v dobrodelne namene ali v sklad za povrailo kode
rtvam kaznivih dejanj;
- kakno splono koristno delo;
- poravnavo preivninskih obveznosti.
e osumljenec v roku, ki ne sme biti dalji od 6 mesecev za poravnavo preivninskih obveznosti pa ne dalji kot 1
leto, izpolni nalogo, dravni toilec ovadbo zavre.
* ne zane kazenskega pregona:
Ovadbo zavre ali ne vloi obtonice ali jo umakne. ZKP doloa dva primera, ko DT ne zane kazenskega
pregona:
- e se lahko storilcu kazen odpusti, dravni toilec pa glede na konkretne okoliine primera oceni, da sama
obsodba, brez kazenske sankcije ni potrebna;
- e je za kaznivo dejanje predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 1 leta, obdoleni pa je zaradi kesanja
prepreil kodljive posledice ali poravnal vso kodo in dravni toilec oceni, da kazenska sankcija ne bi bila
upraviena.
43. Odloanje o priporu, kdo v posameznih fazah?
O priporu je mogoe odloiti:
* pred obtonico: preiskovalni sodnik, zunajobravnavni senat in senat Vrhovnega sodia RS
* ob vloeni obtonici: zunajobravnavni senat
* po vloeni obtonici: zunajobravnavni senat
* ob izreku sodbe: razpravni senat
* po razglasitvi sodbe do njene pravnomonosti oziroma do nastopa kazni: zunajobravnavni senat
* v pritobenem postopku: pritobeni senat
44. Toilec je modificiral obtoni predlog, tako da je po modifikaciji pristojen
za pregon v celoti le zasebni toilec, kaj naredi sodie, kaj lahko naredi zasebni toilec?
e dravni toilec na glavni obravnavi umakne obtobo ali jo modificira tako, da je za pregon pristojen zasebni
toilec, mora predsednik senata okodovanca pouiti o pravici do prevzema pregona in na kaken nain lahko to
stori. Okodovanec se mora tako izjasniti o tem, ali bo pregon nadaljeval ali ne. e se izjavi, da ne bo nadaljeval
9
pregona, izda sodie zavrnilno sodbo, ki je okodovanec ne more izpodbijati s pritobo, prav tako ne more
zahtevati vrnitve v prejnje stanje.
45. Naelo zakonitosti v ZKP in analogija, primeri
Pravice in svoboine je mogoe omejiti le na nain, kot ga doloa zakon. Poseg v pravico je mogo, e je to
nujno, da se zavarujejo svoboda in pravice drugih ljudi ter pravna ureditev, in e je odloilo o takem posegu
sodie, kadar je omejitev kakne pravice potrebna zaradi kazenskega postopka. Zahteva po zakonski doloenosti
posegov v temeljne pravice in svoboine je procesnopravni institut naela zakonitosti. Podobno kot v materialnem
tudi na procesnem podroju ni mogoe ad hoc uveljavljati novih nainov omejevanja temeljnih pravic in svoboin
s sklicevanjem na nujnost in smotrnost ter druge podobne razloge po naelu analogije. Naelo zakonitosti pomeni
zahtevo po doloenosti ukrepov, ki so dopustni, e so zanje izpolnjene vse pravne predpostavke. Zato velja za te
ukrepe z zakonom doloeni numerus clausus. Smiselno isto velja za dokaze, ki so pridobljeni v nasprotju z
zakonskimi pogoji, ki jim dajejo procesno veljavnost (so neveljaven dokaz in kot tak predpet izloitve oziroma
eksluzije).
* Prepoved analogije: v KP gre za vpraanje dopustnosti analogije, kot sredstva za izpolnjevanje praznin v
kazenskem pravu. Razlikujemo 3 vrste analogij:
- analogija juris ali pravna analogija pomeni, da se teje za kaznivo kakno dejanje, ki ni zapisano v zakonu, iz
splonih pravnih nael pa bi izhajalo, da je drubi nevarno.
- analogija legis ali zakonska analogija pomeni, da se kakna kazenskopravna norma raztegne tudi na primere, ki
jih zakon izrecno ne navaja, so pa podobni tistim, ki so obseeni v omenjeni normi.
Ti dve vrsti analogije sta v pravu prepovedani, ker sta v nasprotju z naelom zakonitosti.
- analogija intra legem pomeni, da je zakonodajalec v opisu kaznivega dejanja navedel izrecno nekaj njegovih
znakov, ne pa vseh, ki bi se lahko v resninosti pojavili. V taknih primerih zakon uporabi besedilo in v drugih
primerih. V 314/1 elnu KZ navaja ve nainov povzroitve splone nevarnosti (poar, povodenj, eksplozija, strup,
) na koncu natevanja pa praviali s kakno drugo energijo ali kaknim drugim splono nevarnim sredstvom ali
opustitvijo dejanja, ki bi ga moral storiti za zagotovitev splone varnosti ljudi in premoenja. V taknih primerih je
za praktino uporabo takne dolobe v skladu z naelom zakonitosti pomembno, da jo razlagamo restriktivno, se
pravi tako, da zajamemo samo tiste primere, ki so po vsebini, smislu, intenzivnosti in pomenu enakovredni tistim,
ki v zakonu niso izrecno nateti.
46. Pritoba, kdaj sodie ne vrne zadeve prvostopenjskemu sodiu in samo opravi obravnavo?
Obravnava pred sodiem druge stopnje je po zakonu izjemna oblika odloanja o pritobi, e bolj pa v praksi.
Opravi se lahko, e je senat na predhodni seji sklenil, da bo o pritobi odloal po opravljeni obravnavi in e so
izpolnjeni vsi z zakonom doloeni pogoji. Upravieni razlogi, da sodie druge stopnje samo opravi obravnavo so
podani, e se priakuje, da bo na ta nain zadeva hitreje konana, npr. e je treba na novo izvesti ali ponoviti le
nekatere izmed tevilnih na glavni obravnavi izvedenih dokazov. Poleg izvedbe novih dokazov ponovi sodie tiste
dokaze, za katere meni, da so bili na glavni obravnavi pomanjkljivo izvedeni, ali glede katerih podvomi o dokazni
presoji sodia prve stopnje.
Na obravnavo se povabijo obtoenec in njegov zagovornik, toilec, okodovanec, zakoniti zastopniki in
pooblaenci okodovanca, okodovanca kot toilca in zasebnega toilca in tiste prie in izvedence, za katere
sodie na predlog strank ali po uradni dolnosti sklene, da jih je potrebno zasliati.
47. Razlogi za obnovo postopka
Obnovitveni razlogi so:
* e se dokae, da sodba temelji na ponarejeni listini ali krivi izpovedbi prie, izvedenca ali tolmaa;
* e se dokae, da je prilo do sodbe zaradi kaznivega dejanja sodnika, sodnika porotnika ali osebe, ki je opravljala
preiskovalna dejanja;
* e se navedejo nova dejstva in predloijo novi dokazi, ki utegnejo povzroiti oprostitev tistega, ki je bil obsojen, ali
pa njegovo obsodbo po milejem kazenskem zakonu;
* e je bil kdo za isto dejanje vekrat sojen ali e je bilo ve oseb obsojenih zaradi istega dejanja, ki ga je mogla
storiti samo ena oseba ali samo nekatere od njih;
* e se v primeru obsodbe za nadaljevano kaznivo dejanje ali za kakno drugo kaznivo dejanje, ki obsega po
zakonu ve istovrstnih dejanj, navedejo nova dejstva ali predloijo novi dokazi, ki kaejo na to, da obsojenec ni
storil dejanja, ki je obseeno s kaznivim dejanjem iz obsodbe, da pa bi to dejstvo bistveno vplivalo na odmero
kazni.
48. Posamezne faze postopka v zvezi z obtonico (vedet kdo odloa in s kaknim aktom)
Obtonica je obtoni akt rednega kazenskega postopka. To je pismen, po zakonu sestavljen toilev predlog, da
naj se zoper doloeno osebo zaradi doloenega kaznivega dejanja opravi glavna obravnava in ta oseba obsodi.
Obtonico se vloi pri pristojnem sodiu v toliko izvodih, kolikor je obtoencev in zagovornikov, en izvod pa za
sodie. Takoj po prejemu obtonice preizkusi predsednik senata, ali je obtonica sestavljena po predpisih
(formalni preizkus). e spozna, da ni, jo vrne toilcu, naj jo v treh dneh popravi.
Obdolencu, ki je na prostosti, se vroi obtonica brez odlaanja, e je v priporu pa v 24 urah po prejemu. Ob
vroitvi se ga poui o pravici do ugovora, ki ga lahko poda v roku 8 dni po njeni vroitvi.
e je vloen ugovor, opravi izvenrazpravni senat materialni preizkus obtonice. Ta je vedno fakultativen. Do njega
pride le, e se vloi ugovor ali e to zahteva predsednik senata, pred katerim naj bi se opravila glavna obravnava.
Ob reevanju ugovora lahko izvenrazpravni senat sprejme ve odloitev:
* obtonico vrne toilcu, da jo popravi ali da zahteva preiskavo oziroma njeno dopolnitev;
* obtonico polje pristojnemu sodiu;
10
* obtobe ne dopusti in postopek ustavi;
* obtonico zavre.
Obtoni postopek se kona, ko postane obtonica pravnomona, kar se zgodi v razlinih primerih in ob razlinih
trenutkih:
* e je bil vloen ugovor, ko izvenrazpravni senat zavrne ugovor kot neutemeljen;
* e je predsednik senata zahteval preizkus obtonice, ko izvenrazpravni senat odloi, da se z obtonico strinja;
* e ugovor ni bil vloen ali je bil zavren, ko predsednik senata odredi glavno obravnavo oziroma, e glavne
obravnave e ni razpisal, ko pretee rok dveh mesecev, ko je bila vloena obtonica pri sodiu.
Po pravnomonosti obtonice je sodie dolno opraviti glavno obravnavo in izdati sodbo, stranki pa ne moreta ve
izpodbijati krajevne pristojnosti. S tem preide kazenski postopek v naslednji stadij, to je stadij glavne obravnave z
izdajo sodbe.
49. Novela ZKP-I, zadeve v zvezi z okodovancem kot predlagateljem
Novela ZKP-I je dodala nov 61. a len, ki omogoa tudi okodovancu, ki je bil v redu povabljen kot pria, pa iz
opravienih razlogov ni priel na glavno obravnavo, vrnitev v prejnje stanje. Pred novelo je zakon to doloal le za
zasebnega toilca, za takno razlikovanje pa ni bilo nekih razumnih razlogov, tako je novela to napako odpravila.
50. Razlogi za zavrenje kazenske ovadbe?
Ko dravni toilec ocenjuje sprejeto kazensko ovadbo, lahko kazensko ovadbo zavre iz naslednjih razlogov:
- e naznanjeno dejanje, ni kaznivo dejanje;
- e je pregon zastaran;
- e je dejanje obseeno z amnestijo ali pomilostitvijo;
- so podane druge okoliine, ki izkljuujejo kazenski pregon (npr. smrt storilca, e razsojena zadeva, trajna
duevna bolezen, procesna imuniteta);
- e ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje.
51. S kaknim aktom?
S sklepom
52. Ugovor zoper obtonico
Ob vroitvi obtonice se obdolenec poui o tem, da ima pravico do ugovora, ki ga lahko poda v roku 8 dni po njeni
vroitvi.
Gre za materialni preizkus obtonice.
Ugovor zoper obtonico ni pravno sredstvo, ker ni usmerjen zoper odloitev sodia, temve je obrambno
obdolenevo procesno dejanje, s katerim zavraa utemeljenost oitkov obtobe. Z ugovorom poskua obdolenec
dosei, da sodie obtobe ne dopusti. Njegov namen je kontrola preiskave in prepreitev glavne obravnave.
Zoper nekatere obtone akte ni monosti ugovora (npr. zoper ustno spremenjeno obtonico na glavni obravnavi ter
zoper novo obtonico po prekinitvi glavne obravnave, za obtonico zaradi kaznivega dejanja na glavni obravnavi, v
skrajanem postopku, v postopku proti mladoletnikom).
Ugovor, ki je vloen prepozno, in ugovor, ki ga poda neupraviena oseba, zavre s sklepom predsednik senata,
pred katerim naj bo glavna obravnava. O pritobi zoper ta sklep odloa izvenrazpravni senat. e predsednik
senata ne zavre ugovora, ga predloi skupaj s spisom zadeve izvenrazpravnemu senatu, ki o ugovoru odloa na
svoji seji. Pred odloitvijo se izvod ugovora polje toilcu, ki lahko v treh dneh od prejema ugovora poda odgovor.
Izvenrazpravni senat lahko sprejme ve odloitev:
* obtonico vrne toilcu, da jo popravi ali da zahteva preiskavo ali njeno dopolnitev. To stori tedaj, ko ugotovi, da so
formalne pomanjkljivosti v obtonici ali da je stanje stvari potrebno bolje razjasniti. Toilec mora napake odpraviti v
3 dneh odkar mu je bila sporoena odloba senata.
* obtonico polje pristojnemu sodiu, e ugotovi, da je stvarno ali krajevno pristojno neko drugo sodie;
* obtobe ne dopusti in postopek ustavi, e ugotovi:
- da dejanje, ki je predmet obtobe, ni kaznivo dejanje;
- da so podane okoliine, ki izkljuujejo krivdo ali kaznivost in da ni razlogov za uporabo varnostnih ukrepov;
- da je kazenski pregon zastaran, ali dejanje obseeno z amnestijo ali pomilostitvijo, ali e so podane druge
okoliine, ki izkljuujejo pregon;
- da ni zadosti dokazov;
- ali je podana nesorazmernost med majhnim pomenim kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzroil
kazenski pregon.
* obtonico zavre, e ni zahteve upravienega toilca ali potrebnega dovoljenja za pregon ali obstajajo druge
okoliine, ki zaasno prepreujejo pregon; pri neposredni obtonici obtobo zavre, e je podan kaken izmed
zgoraj navedenih razlogov, zaradi katerih se lahko kazenski postopek ustavi (1,2,3,5 alinea). Kazenski postopek se
v tem primeru e sploh ni zael, zato ga tudi ni mogoe ustaviti.
* zavrne obtonico kot neutemeljeno.
53. Kje v ZKP e najdemo ugovor?
Pri kaznovalnem nalogu in pri sklepu o zaasnem zavarovanju v postopku odvzema premoenjskopravne koristi.
54. Kaj je kaznovalni nalog in kako se izda?
Z novelo ZKP-E je bil uveden poseben skrajani postopek postopek za izdajo kaznovalnega naloga. V tem
postopku se lahko brez GO obdolencu takoj izree doloena kazenska sankcija in e obdolenec ne vloi
ugovora, je postopek pravnomono konan.
11
Upravien toilec je lahko samo dravni toilec, ki lahko predlaga izdajo kaznovalnega naloga za vsa kazniva
dejanja iz pristojnosti okrajnega sodia, za katera se storilec preganja po uradni dolnosti. V postopku proti
mladoletnikom je izdaja kaznovalnega naloga izkljuena. DT predlaga izdajo kaznovalnega naloga v posebni vlogi
in ne v obtonem predlogu. Ta mora namre vsebovati predlog, da se opravi GO in na njej izvedejo doloeni
dokazi. DT mora predlagati povsem konkretno kazen, opozorilno sankcijo in varnostni ukrep, ki naj se obdolencu
izree v kaznovalnem nalogu, oziroma znesek premoenjske koristi, ki naj se mu odvzame. V predlogu za izdajo
kaznovalnega naloga DT ne more predlagati vseh sankcij. Izkljuene so: kazen zapora, izgon tujca, pogojna
obsodba z varstvenim nadzorstvom, vzgojni ukrepi, ki jih je mogoe izrei mlajim polnoletnikom, ter objava sodbe,
medtem ko je kazen zapora, doloena v pogojni obsodbi, omejena na najve 6 mesecev.
Sodie ne more izdati kaznovalnega naloga brez predloga DT, ni pa ga dolno izdati, e ga DT predlaga. e se
sodnik ne strinja z izdajo kaznovalnega naloga, ne izda sklepa, temve svoje nestrinjanje izrazi s tem, da razpie
GO.
e se sodnik s predlogom za izdajo kaznovalnega naloga strinja, izda sodbo o kaznovalnem nalogu. Ta sodba
se ne razglasi, izree pa se v imenu ljudstva. V kaznovalnem nalogu obdolencu ni mogoe kazni odpustiti niti
mu ni mogoe v plailo naloiti premoenjskopravnega zahtevka, ki ga uveljavlja okodovanec. V tem primeru se
okodovanca napoti na pravdo. Pa pa mora kaznovalni nalog vsebovati odlobo o strokih kazenskega postopka.
Obrazloitev sodbe ne vsebuje presoje dokazov, temve se dokazi, ki so bili podlaga za izdajo kaznovalnega
naloga, samo navedejo. V kaznovalnem nalogu sodie ne odmeri kazni, zato tudi ne more v obrazloitvi navesti
okoliin, ki jih je kot obteevalne ali olajevalne upotevalo pri izreku kazni ali izbiri kakne druge kazenske
sankcije.
Sodba o kaznovalnem nalogu se vroa obdolencu, DT in zagovorniku po splonih dolobah, ki veljajo za vroitev
sodbe, s tem, da obdolencu sodbe o kaznovalnem nalogu ni mogoe vroiti s pritrditvijo na sodno desko.
Ugovor zoper kaznovalni nalog je posebno pravno sredstvo, ki ga imata samo obdolenec in zagovornik , ne pa
tudi osebe, ki lahko vloijo pritobo v korist obdolenca. DT nima pravice do ugovora, saj nima pravnega interesa.
Za ugovor se ne zahteva, da bi moral biti obrazloen, niti, da bi moral obdolenec navesti, ali ugovarja
kaznovalnemu nalogu zato, ker kaznivega dejanja ni storil, ali zgolj zaradi izreene kazenske sankcije ali drugega
ukrepa. Sodnik preizkusi samo, ali je ugovor pravoasen in dovoljen, ne pa tudi, ali je utemeljen. Zoper sklep o
zavrenju ugovora in zoper sklep o razveljavitvi sodbe o kaznovalnem nalogu je dopustna pritoba, saj je zakon ni
izrecno izkljuil. Vloitev pritobe ima suspenzivni uinek, zato se lahko v primeru razveljavitve sodbe o
kaznovalnem nalogu doloi GO ele po pravnomonosti sklepa, s katerim je bila sodba razveljavljena.
Pravoasen in dovoljen ugovor povzroi razveljavitev sodbe o kaznovalnem nalogu in opravo GO na podlagi
vloenega obtonega predloga. Zakon izrecno izkljuuje vezanost sodnika na prepoved reformatio in peius, zato
se v novi sodbi lahko obdolenca spozna za krivega tudi za kaznivo dejanje po strojem kazenskem zakonu in se
mu izree stroja sankcija ali kazen.
S pravnomonostjo kaznovalnega naloga se kona kazenski postopek zoper obdolenca.
55. Kaken pomen ima ugovor in zakaj to ni pritoba?
Ugovor je pravno sredstvo zoper odlobo, o kateri se obdolenec e ni imel monosti izrei, po vloenem ugovoru,
pa se izpelje kontradiktoren postopek, kot je predpisan v zakonu.
56. Kaj mora preiskovalni sodnik najprej storiti, ko mu pripeljejo osebo po 157. lenu ZKP?
Ko se obdolenca zasliuje prvi, mora podati svoje osebne podatke. Nato se mu pove, katerega dejanja je
obdolen in kaj je podlaga za obdolitev. Poui se ga, da se ni dolan zagovarjati in odgovarjati na vpraanja, e
se zagovarja pa ni dolan izpovedati zoper sebe ali svoje blinje ali priznati krivde ter da si ima pravico vzeti
zagovornika po lastni izbiri, v nasprotnem primeru mu ga bo postavilo sodie po uradni dolnosti. Taken pouk je
potrebno vpisati v zapisnik. e preiskovalni sodnik ne da tega pouka, je takna izpovedba predmet ekskluzije.
57. V koliknem asu mora PS zasliati osumljenca?
Preiskovalni sodnik mora zasliati osumljenca v 48 urah odkar mu je bil pripeljan.
58. Ali je v tem primeru obvezna obramba?
Da.
59. Kaj bi torej jaz storila, e bi bila preiskovalna sodnica in si osumljenec ne bi sam vzel zagovornika?
e si taka oseba ne vzame zagovornika v 24 urah od ure, ko je bila pouena o tej pravici, ali izjavi, da si ga ne bo
vzela, ji ga postavi sodie po uradni dolnosti. Preiskovalni sodnik obvesti o tem predsednika sodia, ki postavi
zagovornika po uradni dolnosti.
ZP:
60. Uvedba postopka
Temeljni vrsti postopka o prekrku sta:
- postopek za prekrke prekrkovnega organa (hitri postopek) in
- redni sodni postopek.
Hitri postopek se zane po uradni dolnosti, ko opravi prekrkovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen
kakrnokoli dejanje, ali z vloitvijo pisnega predloga okodovanca, dravnega toilca ali dravnega organa, nosilca
javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti.
Redni sodni postopek se lahko zane samo na obdolilni predlog prekrkovnega organa ali dravnega toilca.
61. Kdo je kritelj, kdo je obdolenec, kaj je po storitvi prekrka???
12
Kritelj je oseba, zoper katero je zaet postopek pred prekrkovnim organom bodisi po uradni dolnosti, bodisi na
podlagi pisnega predloga upravienih predlagateljev postopka, do trenutka, ko ji prekrkovni organ izree sankcijo
s katerokoli obliko odloitve (odlobo, plailnim nalogom).
Obdolenec je oseba, zoper katero se zane postopek o prekrku na podlagi obdloilnega predloga upravienih
predlagateljev postopka, do trenutka, ko ji sodie izree sankcijo s sodbo.
62. Izredna pravna sredstva
ZP-1 pozna le zahtevo za varstvo zakonitosti, ki ga lahko vloi dravni toilec po uradni dolnosti ali na pobudo
osebe, ki ima pravico do pritobe zoper sodbo o prekrku prve stopnje. O ZVZ odloa Vrhovno sodie v senatu
treh sodnikov na nejavni seji.
63. Zoper katere odlobe se lahko vloi?
ZVZ se lahko vloi zoper vsako pravnomono odlobo o prekrku, ne glede na to, ali jo je izdal prekrkovni organ
ali sodie, in ne glede na to, ali je bila izpodbijana z zahtevo za sodno varstvo v hitrem postopku oziroma s
pritobo v rednem sodnem postopku.
64. Kaj je to plailni nalog?
Plailni nalog je ena od oblik odloitve in vrste odlob prekrkovnega organa. Gre za pisno odlobo, ki se lahko
izda le polnoletnim kriteljem. Z njim se lahko izree le globa, predpisana v doloenem znesku, e je predpisana v
razponu, pa le v najnijem znesku predpisane globe, saj se pri izreku globe s plailnim nalogom ne morejo
upotevati morebitne obteevalne ali olajevalne okoliine. S plailnim nalogom torej ni mogoe izrei vije ali
nije globe od najnije predpisane, opomina ali odvzema predmetov.
65. Kdaj se lahko izda?
Plailni nalog se izda in vroi kritelju takoj na kraju prekrka, e pooblaena uradna oseba prekrkovnega
organa prekrek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehninih naprav ali sredstev (radarji za meritev
hitrosti, alkotesti, tehtnice itd.).
66. Kaj to pomeni, da organ neposredno zazna prekrek?
V sodni praksi je oblikovano stalie, da pojem osebne zaznave pomeni nain ugotavljanja dejanskega stanja,
obenem pa tudi podlago za razmejitev med podvrstami hitrega postopka o prekrku, pri emer pooblaena
uradna oseba prekrek osebno zazna z vsemi lovekimi utili in je to neposredna ugotovitev prekrka ali kritelja,
in ne morda posredna, ko za prekrek izve iz pripovedovanja pri. Pooblaena uradna oseba mora biti torej
fizino neposredno navzoa ob storitvi prekrka in mora sama na podlagi lastnega opaanja ugotoviti vse njegove
znake v trenutku njegovega nastanka.
67. Kakne monosti ima potem kritelj?
Kritelj lahko v 8 dneh od prejema plailnega naloga vloi zahtevo za sodno varstvo oziroma plaa polovico
izreene globe (v 8 dneh po pravnomonosti plailnega naloga
68. Kaken je rok za vloitev zahteve za sodno varstvo?
Zahteva za sodno varstvo se lahko vloi v 8 dneh od vroitve odlobe o prekrkih, pisno pri pristojnem
prekrkovnem organu.
69. Kaj pa za plailo polovico globe?
8 dni po pravnomonosti odlobe.
70. Ali ta dva roka teeta vzporedno ali najprej eden in potem drugi?
Zahteva za sodno varstvo je pravno sredstvo v hitrem postopku, s katerim je upraviencu zagotovljena pravica do
pravnega sredstva. Tako odloba o prekrku postane pravnomona po poteku 8 dnevnega roka. Se pravi, da
najprej tee 8 dnevni rok od vroitve odlobe o prekrku, v katerem se lahko vloi zahteva za sodno varstvo. 8
dnevni rok za plailo polovine globe pa tee od njegove pravnomonosti.
71. S katerimi predpisi se lahko predpiejo prekrki?
Prekrki se lahko doloijo:
- z zakonom
- u uredbo Vlade RS
- z odlokom samoupravne lokalne skupnosti.
72. Kdo odloa o sporu o pristojnosti med prekrkovnimi organi in sodii?
Ustavno sodie.
73. Kje je to doloeno?
V Zakonu o ustavnem sodiu (21. len).
74. Redni postopek, natanno, primerjalno na postopek po zkp (zaetek, uvedba, akti,...)
Redni postopek se izvede v primerih, ko hitri postopek ni dovoljen. Ta postopek se zane samo na obdolilni
predlog prekrkovnega organa oziroma dravnega toilca. Primerneji je za obravnavanje bolj zahtevnih primerov
prekrkov s sankcijami, ki lahko pomembneje vplivajo na poloaj storilca. V njem je zagotovljeno dvostopenjsko
sodno varstvo, podrobneje so urejene pravice in poloaj obdolenca, njegovo zaslianje, dokazovanje, ustna
obravnava, odlobe, kar vse zagotavlja vijo stopnjo varstva obdolenevih pravic.
V rednem postopku se smiselno uporabljajo dolobe ZKP, in sicer o jeziku v postopku, vlogah in zapisnikih, rokih,
zaslianju obdolenca, zaslievanju pri, izvedenstvu, hini in osebni preiskavi, zasegu ali odvzemu predmetov,
GO v skrajanem postopku pred okrajnim sodiem, hrambi in upravljanju zaseenih predmetov in zaasnem
zavarovanju zahtevka za odvzem premoenjske koristi, prenosu krajevne pristojnosti.
Redni postopek se zane na podlagi obdolilnega predloga, s katerim upravieni predlagatelji postopka o prekrku
sodiu predlagajo zaetek postopka. Sodie je dolno ob prejemu opraviti formalni preizkus obdolilnega
predloga, na podlagi katerega preveri formalne predloge za obravnavanje zadeve: upravienost predlagatelja,
13
popolnost in razumljivost obdolilnega predloga, ter tudi, ali so podani pogoji za zaetek rednega sodnega
postopka.
V rednem postopku sodie sprejema odloitve v obliki odlobe (sodba, sklep, izjemoma odredba). Sodba je oblika
odlobe, s katero sodie na prvi stopnji po konanem postopku o prekrku odloi o obdolilnem predlogu.
Redni postopek se uvede v naslednjih primerih:
- e predlagatelj rednega sodnega postopka glede na naravo kritve oceni, da so podani pogoji za izrek stranske
sankcije,
- e je predpisana stranska sankcija prepovedi vonje motornega vozila,
- proti mladoletnim storilcem prekrkov,
- za prekrke s podroja obrambnih dolnosti in za prekrke s podroja nezdruljivosti javnih funkcij s pridobitno
dejavnostjo,
- za prekrke zoper varnost javnega prometa, za katere je predpisana stranska sankcija 18 kazenskih tok.
75. Ali odloa kdaj v prekrkih tudi okrono sodie?
Okrono sodie odloa v primeru pritobe zoper sklep o pridranju. Gre za ukrep za zagotovitev obdoleneve
navzonosti v postopku o prekrku. O pridranju mora biti pridrani osebi vroen sklep o odreditvi pridranja, zoper
katerega pa je dopustna pritoba.
76. Kakne postopke pozna ZP?
Temeljni vrsti postopka o prekrku sta:
- postopek za prekrke prekrkovnega organa (hitri postopek),
- redni sodni postopek.
Mladoletni storilci prekrkov se obravnavajo v posebnem (rednem sodnem) postopku, v katerem je v ospredju skrb
za mladoletnikov nadaljnji razvoj, manj pa pregon storilca prekrka.
77. Kdo so prekrkovni organi? Povej primer takega organa izmed dravnih organov ter izmed organov
samoupravne lokalne skupnosti? (redarstvo...)
ZP-1 doloa, da so prekrkovni organi tisti organi, za katere zakon doloa, da izvajajo nadzorstvo nad izvajanjem
posameznega predpisa. To so:
- upravni organi: vlada, kot najviji organ dravne uprave, ministrstva z vsemi organi v sestavi (Davna uprava,
Carinska uprava, Policija, Uprava za izvrevanje kazenskih sankcij, Veterinarska uprava,) in upravne enote;
- drugi dravni organi: Informacijski pooblaenec, Raunsko sodie, Dravna revizijska komisija, Urad za
statistiko
- nosilci javnih pooblastil: javno pooblastilo je ustavnopravni institut, ki ga ureja 121. len Ustave, na zakonski ravni
pa 15. len ZDU-1. Na podlagi tega pooblastila lahko njegovi nosilci izvajajo upravne naloge, kar pomeni, da lahko
v tem okviru izdajajo abstraktne upravne akte na podzakonski ravni in konkretne upravne akte v upravnih zadevah
ali opravljajo materialna dejanja upravne narave. Podeli se lahko z zakonom ali na podlagi zakona.
Najpogosteji nosilci javnih pooblastil za nadzorstvo so nadzorniki: naravovarstveni, gozdarski, okoljevarstveni,
vodovarstveni, cestninski nadzorniki, ZPIZ;
- organi samoupravnih lokalnih skupnosti: obinske inpekcijske slube, redarstva
78. Katera sodia odloajo po ZP? Ali tudi vrhovno?
Za odloanje o prekrkih so pristojna:
- okrajna sodia kot sodia za prekrke 1. stopnje,
- vija sodia kot sodia za prekrke 2. stopnje.
Okrono sodie odloa o pritobi zoper sklep o pridranju, kot ukrepu za zagotovitev obdoleneve navzonosti v
postopku.
Vrhovno sodie odloa o izrednem pravnem sredstvu ZVZ.
79. Kakne vrste sodb pozna ZP?
Po zakonu lahko sodie izree 3 vrste sodb:
- sodba o zavrnitvi obdolilnega predloga (formalna procesna sodba, s katero sodie ugotovi, da v zadevi ne more
odloati zaradi pomanjkanja ene od procesnih predpostavk),
- sodba o ustavitvi postopka (je lahko procesna ali meritorna dejanje ni doloeno kot prekrek, nepritevnost, ni
mogoe dokazati odgovornosti za prekrek);
- sodba o ugotovitvi odgovornosti in izreku sankcije (meritorna sodba, torej sodba, s katero se odloi o vsebini
obdolilnega predloga).
80. Iz kaknih razlogov se izda sodba s katero se postopek ustavi?
Ta sodba je lahko procesna ali meritorna. S procesno sodbo sodie ustavi postopek zaradi obstoja enega od
pogojev, ki prepreujejo nadaljevanje postopka o prekrku. Razlogi so enaki kot pri izdaji zavrnilne sodbe, s to
razliko, da e so bili ugotovljeni ob prejemu obdolilnega predloga in njegovem preizkusu, bo sodie izdalo
zavrnilno sodbo, e pa so bili ugotovljeni pozneje, ko je e tekel postopek, pa bo sodie izdalo sodbo o ustavitvi
postopka.
Ti razlogi so:
* e dejanje ni prekrek
* ne bis in idem ali ustavitev postopka,
* e obdolenec uiva imunitetno pravico po pravilih mednarodnega prava,
* smrt obdolenca,
* e je v zakonu doloeno, da se storilcu ne izree sankcija za prekrek,
* e so podane okoliine, ki izkljuujejo odgovornost za prekrek,
14
* e gre za prekrek neznatnega pomena, posebne okoliine, nizka stopnja odgovornosti ali storileve osebne
okoliine pa kaejo na to, da postopek ne bi bil smotrn.
Sodie izda sodbo o ustavitvi postopka tudi v primeru umika obdolilnega predloga.
Z meritorno sodbo o ustavitvi postopka sodie ugotovi, da dejanje, ki se oita obdolencu, ni doloeno kot
prekrek, da so podane okoliine, ki izkljuujejo obdolenevo odgovornost za prekrek (nepritevnost), ali da
obdolencu ni mogoe dokazati odgovornosti za prekrek, opisan v obdolilnem predlogu.
ZIKS:
81. Kako bo kot sodnik izvril kazen zapora?
Kazenska sankcija se izvri, ko postane odloba pravnomona in ko za njeno izvritev ni zakonite ovire. e
sodie, ki je izdalo odlobo na prvi stopnji, ni samo pristojno za njeno izvritev, mora poslati overjen prepis
odlobe s potrdilom o izvrljivosti pristojnemu sodiu v 8 dneh od dneva, ko postane odloba izvrljiva, oziroma v
8 dneh od dneva, ko jo prejme od sodia vije stopnje.
82. Katero sodie je pristojno za poziv na prestajanje kazni?
Okrono sodie, na obmoju katerega je sodie izdalo sodbo na prvi stopnji.
83. Pravice in ugodnosti obsojencev
Med izvrevanjem kazenskih sankcij so obsojencu zagotovljene vse pravice dravljanov RS, razen tistih, ki so mu
izrecno odvzete ali omejene z zakonom.
Pravice obsojence so naslednje:
* delo (za obsojence, ki so zmoni za delo)
* delovna terapija (za obsojence, ki niso sposobni za redno delo)
* pridobitev znanj (zlasti dokonanje osnovnoolske obveznosti in pridobitev poklica)
* kulturno izobraevalne, portno rekreativne dejavnosti, spremljanje dogajanj doma in v svetu ter druge
aktivnosti, koristne za telesno in duevno zdravje.
Ugodnosti obsojencev:
podaljan ali nenadzorovan obisk,
nenadzorovan obisk zunaj zavoda,
izhod iz zavoda v spremstvu pooblaene osebe,
prost izhod iz zavoda, razen v okolje, kjer je storil KD,
prost izhod iz zavoda,
delna ali popolna izraba letnega dopusta zunaj zavoda,
do 7 dni neplaanega letnega dopusta letno,
dodatne ugodnosti znotraj zavoda;
84. Pravna sredstva po ZIKS
Pritoba zoper odlobe, ki jih na prvi stopnji izda uprava RS za izvrevanje kazenskih sankcij, o kateri odloa
ministrstvo za pravosodje.
O zadevah, o katerih na prvi stopnji odloa direktor zavoda, odloa na drugi stopnji generalni direktor.
85. Pogojni odpust
O pogojnem odpust odloa komisija za pogojni odpust, ki jo sestavljajo 3 lani, ki jih imenuje minister za
pravosodje izmed vrhovnih ali vijih sodnikov, vrhovnih ali vijih dravnih toilcev in delavcev ministrstva za
pravosodje.
Komisija odloa o pogojnem odpustu na pronjo obsojenca ali njegovih ojih druinskih lanov, rejnika in skrbnika
ali ne predlog direktorja zavoda. Zavod po uradni dolnosti proui izpolnjevanje pogojev za pogojni odpust, pri
obsojencih, ki so prvi na prestajanju kazni, in katerih kazen ni dalja od 5 let, in sicer po polovici prestane kazni.
Pri ostalih obsojencih pa po 2/3 prestane kazni.
Pogojni odpust se lahko odredi brez nadzorstva ali z varstvenim nadzorstvom. e je bilo odrejeno varstveno
nadzorstvo, predlaga komisija sodiu, da pogojno odpuenemu postavi svetovalca pred nastopom pogojnega
odpusta.
86. Oblike nadomestitve zapora
Kazen zapora do 9 mesecev se lahko nadomesti s hinim zaporom.
Kazen zapora do 2 let se lahko nadomesti z izvrevanjem dela v splono korist.
87. Kaj je to "zapor za vikend"?
To je monost prestajanja zaporne kazni na prostosti.
Direktor zavoda lahko dovoli obsojencem, ki so bili obsojeni na kazen zapora do 36 mesecev, e niso bili obsojeni
na kazen zapora zaradi storitve KD zoper spolno nedotakljivost, e so osebnostno urejeni in so redno zaposleni ali
se izobraujejo, da med prestajanjem kazni zapora e naprej ostanejo v svojem delovnem ali izobraevalnem
razmerju in prebivajo doma, razen ob prostih dneh, praviloma na koncu tedna, ko morajo biti v zavodu.
Jaz sem mu povedala novo ureditev: do 36 mes zapora,....
Potem je pa dejal, da je tako po novem in e vem, kako je bilo prej, ali je sedaj mileje? (tega nisem vedela,
ker vseh razlik pa res ne vem. Odgovor je, da je sedaj bolj ugodno, saj je bilo prej to mono le za
obsojence, ki jim je bila izreena kazen zapora do 6 mes).
15
2. MILENA JAZBEC LAMUT
1. Zelo podrobno ZKP - po raznih primerih
2. Obvezna obramba
Obramba je obvezna:
* e je obdolenec nem, gluh ali sicer nezmoen, da se sam uspeno brani
* e zoper njega tee kazenski postopek, zaradi kaznivega dejanja, za katerega je predpisana kazen 30 let zapora
* e je priveden k preiskovalnemu sodniku po 157. lenu ZKP, v tem primeru mora imeti zagovornika e pri prvem
zaslianju
* pri postopku po 204. a lenu ZKP (priporni narok in ve as trajanja pripora)
* ob vroitvi obtonice, e gre za kaznivo dejanje, za katera je v zakonu predpisana kazen osmih let zapora ali
huja kazen
* e je podan predlog za izrek ukrepa obveznega psihiatrinega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
oziroma obveznega psihiatrinega zdravljenja storilca na prostosti
* tujec mora imeti zagovornika v postopku za izroitev obdolencev in obsojencev, e gre za kaznivo dejanje za
katero je obramba obvezna, ali e je zoper tujca odrejen pripor
* mladoletnik mora imeti zagovornika e od zaetka pripravljalnega postopka, e tee proti njemu postopek za
kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora nad tri leta, za druga kazniva dejanja, za katera je
predpisana mileja kazen, pa mora imeti zagovornika, e sodnik za mladoletnike spozna, da mu je potreben
* e se obdolencu sodi v odsotnosti
* e mu je treba izroiti sodbo, s katero mu je bila izreena kazen zapora, pa njegov naslov ni znan.
e si obdolenec v primerih obvezne obrambe ne vzame zagovornika sam, mu ga postavi predsednik sodia po
uradni dolnosti do pravnomonosti sodbe. V primeru izreene kazni 30 let zapora ali e je nem, gluh ali sicer
nezmoen, da se sam uspeno brani, pa tudi za postopek z izrednimi pravnimi sredstvi.
3. Pritobeni razlogi
Razlogi, zaradi katerih se sme izpodbijati sodba so:
* zaradi bistvene kritve doloba kazenskega postopka;
* zaradi kritve materialnega zakona;
* zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja;
* zaradi odlobe o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoenjske koristi, o strokih kazenskega postopka, o
premoenjskopravnih zahtevkih in zaradi odlobe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji.
4. O em odloa vije sodie po uradni dolnosti? Sam postopek odloanja na II stopnji!
Meje preizkusa sodbe pred sodiem druge stopnje doloi pritonik s pritobo s tem, ko izpodbija sodbo v celoti ali
le delno, ter s pritobenimi razlogi, ki jih uveljavlja. Vendar so mene dejanskega preizkusa ire, saj sodie
preizkusi po uradni dolnosti naslednje:
* e je bilo sodie nepravilno sestavljeno ali e je pri izrekanju sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni
sodeloval na glavni obravnavi ali je bil s pravnomono odlobo izloen iz sojenja;
* e je sodie prekrilo predpise kazenskega postopka o vpraanju, ali je podana obtoba upravienega toilca,
ali je podan predlog okodovanca ali dovoljenje pristojnega dravnega organa;
* e je sodbo izdalo stvarno nepristojno sodie;
* e se sodba opira na dokaz, ki bi moral biti izloen (ekskluzija);
* e je bila obtoba prekoraena;
* e je bil s sodbo prekren 385. len ZKP (prepoved reformatio in peius);
* e je izrek sodbe nerazumljiv, e nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe, e sodba nima razlogov ali e v njej
niso navedeni razlogi o odloilnih dejstvih ali so ti razlogi popolnoma nejasni ali v precejnji meri s seboj v
nasprotju; ali e je o odloilnih dejstvih precejnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini
listin in zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki;
* ali je bila glavna obravnava v nasprotju z dolobami zakona opravljena v nenavzonosti obtoenca, e je bila
obramba obvezna, ter v nenavzonosti zagovornika;
* ali je bil v kodo obtoenca prekren kazenski zakon.
e je bila pritoba vloena v korist obtoenca zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi
kritve kazenskega zakona, se morata preizkusiti tudi zakonitost in pravilnost odlobe o kazenski sankciji in o
odvzemu premoenjske koristi.
Postopek odloanja na II. Stopnji:
Ko dobi sodie druge stopnje spise s pritobo, se spisi v skladu s sodnim redom dodelijo sodniku poroevalcu. e
gre za zadevo, ki se preganja na zahtevo DT, polje sodnik poroevalec spise pristojnemu DT, ki jih mora
pregledati in jih brez odlaanja vrniti sodiu. Ko DT vrne spise, razpie predsednik sejo senata. Sodnik
poroevalec si lahko preskrbi od sodia prve stopnje poroilo o kritvah dolob kazenskega postopka. Lahko se o
navedbah, ki se tiejo novih dokazov in novih dejstev v pritobi prepria preko sodia prve stopnje ali
preiskovalnega sodnika. e sodnik poroevalec ugotovi, da so v spisu dokazi, ki bi jih bilo potrebno izloiti, polje
spise sodiu prve stopnje pred sejo senata, da izda predsednik senata na prvi stopnji sklep o njihovi izloitvi iz
spisov in jih po pravnomonosti sklepa v zaprtem ovitku izroi preiskovalnemu sodniku, da jih hrani loeno od
drugih spisov.
5. Pritoba zoper sklep o strokih; kdo o tem odloa?
16
Sodie izda poseben sklep o strokih, kadar v asu odloanja o glavni stvari ni bilo podatkov o viini strokov. V
tem primeru o strokih odloa naknadno. Zahtevek s podatki o viini strokov se lahko poda najpozneje v treh
mesecih od dneva, ko je bila pravnomona sodba ali sklep vroen tistemu, ki ima pravico podati taken zahtevek.
O pritobi zoper tak sklep odloa zunajobravnavni senat.
6. Izvenrazpravni senat - vse
Pristojnosti izvenrazpravnega senata so raznovrstne. Najpogosteje zadeve, ki jih senat obravnava so pritobe
zoper sklep o priporu preiskovalnega sodnika, podaljanje pripora po vloeni obtonici, ugovori zoper obtonice ter
zahteve za izrek enotne kazni in obnovo postopka. Sestavljajo ga trije redni, poklicni sodniki, od katerih je en
poroevalec in en predsednik senata, tretji pa lan.
Izvenrazpravni senat odloa o (38 pristojnosti):
* pritobah zoper sklepe preiskovalnega sodnika okronega sodia in sodnika posameznika okrajnega sodnika,
e ta opravlja preiskovalna dejanja;
* o pritobah zoper druge sklepe, e je tako doloeno v zakonu;
* na prvi stopnji zunaj glavne obravnave;
* o pritobi zoper odlobo policije o pridranju;
* o nesoglasju preiskovalnega sodnika s predlogom upravienega toilca, da opravi posamezna preiskovalna
dejanja, za katera slednji meni, da je glede na okoliine primera smotrno, da jih opravi, e preden se uvede
preiskava;
* o zahtevi preiskovalnega sodnika, da odloi o njegovem nesoglasju z zahtevo dravnega toilca za preiskavo;
* o nesoglasju preiskovalnega sodnika s predlogom strank in okodovanca, da se opravijo posamezna
preiskovalna dejanja;
* o pritobi zoper sklep preiskovalnega sodnika o uvedbi preiskave;
* o ustavitvi preiskave
* o nesoglasju preiskovalnega sodnika s predlogom dravnega toilca za dopolnitev preiskave;
* o zahtevi dravnega toilca, da se podalja 8-dnevni rok za vloitev neposredne obtonice;
* o zahtevi dravnega toilca, da se podalja 15-dnevni rok za dopolnitev preiskave ali za odloanje o tem, ali naj
se vloi obtonica ali odstopi od pregona;
* o predlogu preiskovalnega sodnika ali dravnega toilca, da se pripor podalja e najve za 2 meseca;
* o pritobi zoper sklep preiskovalnega sodnika o kazni, izreeni zaradi disciplinskega prestopka pripornikov;
* o pritobi zoper sklep, s katerim je bila izreena denarna kazen ali odrejen zapor, ker doloena oseba ni hotela
izroiti predmetov;
* o zahtevi predsednika senata glede obtonice okodovanca kot toilca oziroma glede zasebne tobe;
* o ugovoru zoper obtonico (zasebno tobo) oziroma o zahtevi predsednika senata, pred katerim naj bo glavna
obravnava;
* o izloitvi zapisnikov in obvestil;
* o priporu obdolenca ob vloeni obtonici na predlog ali po uradni dolnosti;
* o priporu po vloeni obtonici, vkljuno z 2 mesenim preizkusom po uradni dolnosti od zadnjega sklepa o
priporu;
* o pritobi zoper sklep okrajnega sodnika o odreditvi pripora pred vloitvijo obtonega predloga;
* o pomenu odklonitve dravnih organov, da dovolijo pregled ali izroitev svojih spisov ali drugih listin, e mislijo, da
bi bila objava njihove vsebine kodljiva za splone koristi;
* o pritobi podjetja ali zoper sklep organa, ki vodi kazenski postopek, s katerim se ugotovijo in naloijo stroki, ki
so nastali zaradi ureditve knjigovodstva, torej poslovne dokumentacije, ki je predmet izvedenstva;
* o pritobi zoper sklep o kaznovanju prie, ki noe priati;
* o uvedbi kazenskega postopka na zahtevo upravienega toilca, e je bila s pravnomonim sklepom zahteva za
preiskavo zavrnjena, ker ni bil podan utemeljen sum, da je osumljenec oziroma obdolenec storil kaznivo dejanje;
* o zahtevi za nepravo obnovo kazenskega postopka;
* o zahtevi za pravo obnovo kazenskega postopka;
* o zahtevi dravnega toilca glede njegovega nesoglasja s sodnikom okrajnega sodia, ki meni, da je za sojenje
stvarno pristojno okrono sodie;
* o trajanju in spreminjanju ukrepa obveznega psihiatrinega zdravljenja v zavodu ali na prostosti;
* o predlogu za preklic pogojne obsodbe;
* o pritobi zoper odvzem predmetov, ki se po kazenskem postopku smejo ali morejo odvzeti;
* o postopku za izbris obsodbe na podlagi sodne odlobe;
* o postopku za prenehanje varnostnih ukrepov;
* o postopku o izvritvi sodbe tujega sodia;
* o odstopu kazenskega pregona tuji dravi mimo pogojev doloenih v ZKP;
*o postopku za izroitev obdolencev in obsojencev;
* o zahtevi neupravieno obsojenih za povrnitev kode, rehabilitacijo in uveljavitev drugih pravic;
* o pritobi zoper poseben sklep o strokih kazenskega postopka.
7. Sestave senatov
Na okrajnem sodiu sodi vedno sodnik posameznik.
Na okronem sodiu sodi senat treh (za kazniva dejanja za katera je predpisana zaporna kazen manj kot 15 let in
za kazniva dejanja zoper ast in dobro ime) ali petih sodnikov (za kazniva dejanja za katera je predpisana kazen
zapora ve kot 15 let).
17
Zunajboravnavni senat sestavlajo trije poklicni sodniki.
Na vijem sodiu sodi senat 3 sodnikov.
Na vrhovnem sodiu sodi senat 5 sodnikov, o zahtevi za izredno omilitev kazni v senatu 3 sodnikov, o zahtevi za
varstvo zakonitosti senat 5 sodnikov, e pa je zahteva vloena zoper odlobo, ki jo izda vrhovno sodie pa senat
7 sodnikov. O zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomono dolobo o priporu odloa v senatu 3 sodnikov,
razen e je bil pripor podaljan s sklepom vrhovnega sodia. V tem primeru senat sestavlja 5 sodnikov.
8. Neposredna obtonica
Razlikujemo dve vrsti obtonice:
* obtonica, vloena po opravljeni preiskavi;
* neposredna obtonica, ki se vloi brez preiskave.
Neposredna obtonica se pojavlja v dveh variantah:
- za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora nad 8 let, se lahko vloi neposredna obtonica na
predlog dravnega toilca, e dajejo zbrani podatki iz predkazenskega postopka o kaznivem dejanju in storilcu
dovolj podlage za vloitev obtonice, preiskovalni sodnik pa soglaa s predlogom toilca. Preiskovalni sodnik lahko
da soglasje le, e je pred tem zaslial osebo, zoper katero naj bo vloena obtonica. e se s predlogom strinja,
mora to sporoiti dravnemu toilcu, ki mora vloiti obtonico v roku 8 dni, vendar pa lahko senat na toilevo
zahtevo ta rok podalja. Kadar preiskovalni sodnik meni, da ni pogojev za neposredno obtonico, upoteva toilev
predlog kot zahtevo za preiskavo;
- za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora do 8 let, sme dravni toilec vloiti neposredno
obtonico tudi brez soglasja preiskovalnega sodnika, e meni, da zbrani podatki o kaznivem dejanju in storilcu
dajejo dovolj podlage za obtobo.
Obe varianti neposredne obtonice sta fakultativni. Pobudo zanju mora dati toilec.
9. Kako ravna preiskovalni sodnik e se ne strinja s predlogom za preiskavo?
e se preiskovalni sodnik ne strinja z zahtevo dravnega toilca za preiskavo, zahteva, naj o tem odloi senat.
Zoper ta sklep imajo pravico do pritobe obdolenec, dravni toilec in okodovanec, ki pa ne zadri njegove
izvritve. e se zunajobravnavni senat strinja z razlogi preiskovalnega sodnika, izda sklep, s katerim zahtevo za
preiskavo zavrne, e se ne strinja, izda sklep o preiskavi. Sklep o preiskavi lahko izda praviloma le, e je bil
obdolenec e zaslian.
10. Kako poteka preiskava?
Preiskava je stadij rednega kazenskega sodia, ki ga opravi sodie (preiskovalni sodnik). Zane se na zahtevo
upravienega toilca, e je podan utemeljen sum, da je doloena oseba storila kaznivo dejanje. O njenem zaetku
odloa sodie (preiskovalni sodnik ali izvenrazpravni senat).
Ko preiskovalni sodnik prejme zahtevo upravienega toilca s priloenimi spisi pregleda spise in oceni toilevo
zahtevo. Preden preiskovalni sodnik odloi o zahtevi, mora zasliati osebo, zoper katero je zahtevana preiskava.
Namen tega zaslianja je omogoiti osebi, zoper katero se zahteva preiskava, da od sebe odvrne sum, ki jo
bremeni, da poda kakne druge izjave za varstvo svojih pravic in da preprei izdajo sklepa o uvedbi preiskave.
Preden odloi o zahtevi za preiskavo, lahko preiskovalni sodnik doloi poseben narok, na katerem se lahko dravni
toilec in oseba, zoper katero se zahteva preiskava, ustno izjavita o okoliinah, ki utegnejo biti pomembne za
odloitev o zahtevi.
e se preiskovalni sodnik strinja z zahtevo toilca, izda sklep o uvedbi preiskave in ga polje toilcu in obdolencu.
Sam sklep pomeni zaetek kazenskega postopka in preiskovalni sodnik lahko zane opravljati preiskovalna
dejanja. e se z njegovo zahtevo ne strinja, je ne sme zavrniti sam, marve zahteva, da o njej odloi
izvenrazpravni senat.
Ko je izdan sklep o preiskavi, opravlja preiskovalni sodnik preiskovalna dejanja po predlogih strank (naelo
kontradiktornosti), ter tista dejanja, ki se mu zdijo potrebna za uspeno izvedbo postopka (inkvizicijsko naelo).
Tipina preiskovalna dejanja so: zaslianje obdolenca, zaslianje pri, ogled, pridobivanje izvedenskih mnenj,
hina in osebna preiskava, zaseg predmetov, ravnanje s sumljivimi stvarmi, pregled in razteleenje trupla, izkop
trupla, telesni pregled obdolenca ali drugih oseb, odvzem krvi, prsnih odtisov
Preiskovalni sodnik kona preiskavo, ko pride do zakljuka, da je stanje stvari v preiskavi dovolj razjasnjeno, da se
lahko vloi obtonica ali postopek ustavi. Iz spisa, ki ga preiskovalni sodnik polje toilcu, pa mora s posebnim
sklepom izloiti vse zapisnike o izpovedbah oseb, na katere se po zakonu ne more opirati sodna odloba.
O konanju preiskave se ne izda noben formalni sklep. e preiskava ni konana v 6 mesecih mora preiskovalni
sodnik obvestiti predsednika sodia, zakaj preiskava e ni konana.
11. Kaznivo dejanje tatvina/velika tatvina
TATVINA
Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo direktni naklep.
Izvritveno dejanje: odvzem tuje premine stvari. Dejanje je dokonano, ko storilec stvar vzame oz. ko lastnik
izgubi posest nad stvarjo aprehenzijska teorija. Ni potrebno, da bi imel storilec namen pridobitve protipravne
premoenjske koristi. Tudi izgubljena ali pozabljena stvar je lahko predmet KD tatvine, e se ji lastnik ni odpovedal
18
in ima e monost, da jo dobi nazaj. Prilastitev tuje premine stvari mora biti protipravna. Protipravnosti ni pri
pristanki okodovanca, zasegu stvari, carinskem postopku
Oblike KD:
temeljna oblika;
privilegirana oblika majhna tatvina; dva pogoja: stvar mora biti majhne vrednosti in storilcu mora iti za to, da
si prilasti stvar take vrednosti (e storilec vzame natanno doloen predmet male vrednosti ali e taken
predmet vzame med drugimi predmeti, ki bi jih lahko vzel, ne pa, e ga vzame, ker ni vrednejih ali e ob
tatvini za vrednost ne ve, kot npr. pri epni tatvini).
Poskus je kazniv. e storilec see v prazen ep ali torbico, gre za neprimeren poskus.
Stek:
+ ni steka s KD nezakonitega lova in KD nezakonitega ribolova (specialnost);
+ ni steka s KD protipravne prilastitve stvari ob preiskavi ali izvrbi (konsumpcija);
+ ni steka s KD prikrivanja, e storilec z ukradeno stvarjo ravna tako, kot je predvideno v KD prikrivanja
(nekaznivo naknadno dejanje);
+ ni steka s KD pokodovanja tuje stvari, e storilec ukradeno stvar pokoduje ali unii (nekaznivo naknadno
dejanje).
VELIKA TATVINA
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep.
Gre za hujo obliko temeljnega KD tatvine; storjena je na poseben nain ali ob posebnih okoliinah ali pa je njen
predmet posebna stvar:
z vlomom (nasilno odpiranje zaprtih prostorov z uporabo fizine sile, npr. razbitje kljuavnice, preaganje
reetk), vdorom (odpiranje zaprtih prostorov, vendar brez uporabe posebne sile in brez vejega pokodovanja
vhodov; storilec odpre zaprt prostor na nenavaden nain ali proti volji lastnika, pri emer mora premostiti
doloene ovire, npr. z uporabo vitriha, vstopom skozi dimnik ali prezraevalni kanal) ali premagovanjem vejih
ovir (npr. podstavljanje lestve k odprtemu oknu, plezanje skozi odprta okna, lovljenje predmetov z zanko);
v sostorilstvu (ni potrebno, da bi bili vsi storilci kazensko odgovorni ali obsojeni); sostorilstva pa ni, e tisti, ki pri
pripravi KD sicer sodeluje, ne sodeluje pri fizini izvritvi KD oziroma ne prispeva odloilno k izvritvi s kaknim
druganim dejanjem. Takna oseba bo lahko kazensko odgovorna le za pomo ali napeljevanje h KD.
na posebno predrzen nain izrazito odstopanje od obiajnega naina storitve tatvine, ki je pogosto e sam po
sebi drzen (npr. prerezanje hlanih epov z britvico, tatvina v odprtem stanovanju, kjer so v drugih sobah
stanovalci, iztrganje torbice iz rok);
s posestjo oroja ali nevarnega orodja storilec lahko prinese s seboj ali najde na kraju dejanja, mora pa jih
imeti pred storitvijo tatvine;
v asu poara, povodnji ali naravne nesree dejanje mora biti storjeno na kraju, ki je prizadet zaradi take
nesree;
z izkorianjem nemoi okodovanca oziroma njegove nesree (npr. pri avtomobilski nesrei, nesrei v gorah,
pogani hii);
posebna kulturna ali zgodovinska pomembnost ukradene stvari ali velika vrednost ukradene stvari storilcu
mora iti za to, da si prilasti tako stvar;
kvalificirana oblika tatvina stvari posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena ali stvari velike vrednosti
na enega izmed zgoraj natetih nainov ali v hudodelski zdrubi (slednje dodano s KZ-1).
12. Kaznivo dejanje ponarejanja listin
To KD sodi v poglavje kazniva dejanja zoper pravni promet in je doloeno v 251. lenu KZ-1.
Razen spremembe izrazoslovja med ureditvijo v KZ in KZ-1 ni razlike.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep; naprava krive listine je mogoa samo z direktnim naklepom, medtem ko je pri njeni
uporabi moen tudi eventualni naklep.
To KD pomeni materialno ponareditev listine.
Oblike KD:
temeljna oblika naprava krive listine (ponareditev KZ-1), predrugaenje prave listine (spremenitev KZ-1),
uporaba krive listine, uporaba predrugaene listine (v KZ-1 drugani izrazi: ponareditev listine, sprememba
listine); med temi izvritvenimi dejanji ni steka zaradi razmerja subsidiarnosti, uporaba konzumira ponareditev
listine;
19
kvalificirana oblika enako izvritveno ravnanje kot pri temeljni obliki, vendar je predmet javna listina, oporoka,
javna ali uradna knjiga ali kakna druga knjiga, ki se mora voditi na podlagi zakona.
Kriva je listina, ki ne izvira od osebe, ki je na njej navedena kot izdajatelj; ni pomembno ali gre za resnino ali
neresnino vsebino. Storilec hoe na ta nain ustvariti videz, da je neko pravno pomembno izjavo podala doloena
oseba, eprav je ta oseba na tak nain ni podala (npr. napie priznanje dolga s podpisom izdajatelja, z rokopisom
ali kako drugae ponareja pisavo druge osebe oziroma njen nain sestavljanja listine). Kriva listina je napravljena,
ko je v celoti sestavljena z izjavo in lano oznaitvijo izdajatelja.
Predrugaenje listine je nepooblaena vsebinska sprememba izjave v listini, s katero vsebina listine dobi drug
smisel (npr. izbris ali dodajanje besed, loil, tevilk). Prava listina je predrugaena tedaj, ko je vsebinsko
spremenjen smisel izjave.
Uporaba krive ali predrugaene listine je podana, ko jo storilec na kakrenkoli nain spravi v promet, v katerem
pride do izraza njena pravdna pomembnost (predloitev drugi osebi ali pristojnemu organu zaradi dokaza kakega
dejstva, npr. lanega potrdila o plaanem dolgu, ponarajenega voznikega dovoljenja ob prometni kontroli).
Za obstoj KD ni potrebno, da bi storilec dosegel namen, ki ga je zasledoval.
e ima prava listina (izdana od osebe, ki je oznaena kot izdajatelj) neresnino vsebino, s tem ne postane kriva
listina in ni podano KD po tem lenu, lahko pa je podano kako drugo KD, npr. KD overitve lane vsebine, izdaje ali
uporabe lanega zdravnikega ali veterinarskega sprievala, ponareditve poslovnih listin ali ponareditve uradne
listine, knjige ali spisa. Takna prava listina z neresnino vsebino lahko postane tudi sestavni del nekega drugega
KD, npr. davne zatajitve, goljufije ali krive ovadbe.
Delovna knjiica je javna listina; e je vanjo vnesen laen podatek preko zavedene uradne osebe, je podano KD
overitve lane vsebine, uporaba takne knjiice pa kazniva.
Stek: moen je stek med temeljno obliko KD ponarejanja listin in KD ponareditve uradne listine, knjige ali spisa, e
npr. uradna oseba izda neko nakazilo za izplailo denarja, hkrati pa na takno listino podpie prejemnika.
V naslednjem lenu so doloeni e posebni primeri ponarejanja listin:
izpolnitev papirja, golice ali druge listine, ki jo je neka oseba e podpisala, z izjavo, ki ima pomen za pravna
razmerja; ni pomembno, ali je izjava resnina ali neresnina, mora pa biti pravno pomembna in podpisnik nanjo
ne sme pristati (gre torej za neupravien vpis ali pripis);
preslepitev podpisnika o vsebini listine, da misli, da se podpisuje pod drugo listino ali drugano vsebino
posebna oblika goljufije (storilec npr. podpisniku podtakne listino skupaj z ostalimi, ki jih podpisuje ali ga
zavede glede smisla ali vsebine listine);
izdaja listine v imenu kakne osebe brez njenega pooblastila ali v imenu osebe, ki je ni storilec pod njeno
vsebino napie, da jo je izdal sam po pooblastilu druge osebe, ki ga pa v resnici ni;
podpis z nazivom ali poloajem, do katerega podpisnik ni upravien, da bi se tako poveala dokazilna mo
listine (npr. predsednik, vodja, sodnik, inenir, doktor znanosti); kot KD je podana sestava take listine samo
takrat, ko ima izmiljeni poloaj ali naziv bistveni pomen za dokazovanje s tako listino v pravnem prometu (npr.
dr. pri zdravnikem sprievalu);
neupraviena uporaba pravega peata ali znamenja storilec nima dovoljenja oziroma pooblastil za uporabo
peata ali znamenja;
izdelava doktorske disertacije, magistrske, diplomske, izpitne, maturitetne ali seminarske naloge ali druge
pisne naloge, potrebne za pridobitev izobrazbe, ali uporaba take naloge kot svoje (dodano s KZ-1).
13. Storitvena /opustitvena kazniva dejanja, neprava opustitvena kazniva dejanja!
Kaznivo dejanje se lahko izvri s storitvijo ali opustitvijo in tako razlouje zakon storitvena (komisivna) in
opustitvena (omisivna) kazniva dejanja. Storitvena kazniva dejanja so pravilo, opustitvena izjema. Ker so
opustitvena kazniva dejanja izjema, jih je potrebno v zakonodaji, teoriji in sodni praksi vselej posebej ozko
(restriktivno) pravno razlagati. Opustitev ne more pomeniti ni ne storiti, ampak kvejemu neesa tono
doloenega ne storiti. To v praksi pomeni, da mora biti lovekova pasivnost v kazenskem pravu jasno definirana,
da lahko teje za kaznivo dejanje. Loimo dve temeljni obliki opustitvenih kaznivih dejanj:
* prava opustitvena dejanja: predpisujejo dolnost, kaj aktivno storiti za zavarovanje kazenskopravne dobrine
oziroma za prepreitev nastanka prepovedane posledice (npr. kaznivo dejanje opustitve pomoi: kdor ne pomaga
osebi, ki je v neposredni smrtni nevarnosti);
* neprava opustitvena kazniva dejanja: tako kot pri pravih opustitvah gre za kritev dolnosti aktivno zavarovati
kazenskopravno dobrino, vendar je pri nepravih opustitvah kljuen drugaen nain, kako je dolnost zavarovati
kazenskopravno dobrino pravno predpisana. Neprave opustitve v materialnem kazenskem zakonu niso
inkriminirane kot opustitve, ampak kot storitve. Dolnost prepreiti prepovedano posledico je vpeta neposredno v
storitveno oblikovano inkriminacijo. Kot dodaten pogoj, pa je predpisano e, da e hoemo komu naprtiti
odgovornost za nepravo opustitev, mu moramo najprej dokazati posebno povezavo z doloeno fizino ali pravno
osebo ali doloenim virom nevarnosti za kakno kazenskopravno dobrino, iz katerih izraajo posebne dolnosti
aktivnega varovanja kazenskopravnih dobrin. KZ-1 v 17/3 lenu doloa, da je z opustitvijo lahko storjeno tudi
kaznivo dejanje, ki ga zakon ne doloa kot opustitveno kaznivo dejanje, e je opustitev za nastanek take posledice
20
enakega pomena kot storitev
14. Actio libera in causa - ali je mogoa v primeru bistveno zmanjane pritevnosti? (je mogoa)
Latinski izraz actio libera in causa (dejanja, ki so svobodna v odloitvi, ne pa v izvritvi) uporabljamo za oznaitev
primerov, ko je bil storilec v trenutku izvritve v stanju nepritevnosti, ki si jo je sam povzroil z uporabo drog,
alkohola ali kako drugae, ugotovljeno pa je, da sta bila, preden se je spravil v to stanje, podana njegov naklep ali
pa njegova malomarnost glede dejanja, ki ga je pozneje v nepritevnosti izvril (29/4 KZ-1).
Storilev razum in njegova volja sta bila nedotaknjena v asu, ko se je odloil, da bo izvril kaznivo dejanje, e gre
za naklepno kaznivo dejanje, oziroma, ko se je e zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, da v taknem stanju
lahko izvri kaznivo dejanje, e gre za kaznivo dejanje, izvreno iz malomarnosti.
Glede teh dejanj moramo razlikovati 2 monost:
* storilec je oblikoval svoj naklep v normalnem duevnem stanju, pri tem pa je sklenil, da ga bo izvril v opitem
stanju ni dvoma o storilevi krivdi;
* pri storilcu ni bilo nikakrnega naklepa glede kaznivega dejanja, preden je zael piti ali jemati droge, v
nepritevnem stanju pa je pozneje izvril kaznivo dejanje. Potrebno se je vpraati, ali se je storilec v normalnem
duevnem stanju zavedal, da v opitosti ali podobni omamljenosti lahko izvri kaznivo dejanje, oziroma ali bi se tega
vsaj moral in mogel zavedati. Storileva krivda ni vselej podana, temve samo, e mu je mogoe oitati
malomarnost v odnosu do izvrenega kaznivega dejanja v asu, preden se je spravil v stanje nepritevnosti.
Kazenska odgovornost pa bo podana le, e je zakon doloil, da je tisto dejanje kaznivo tudi, e je izvreno iz
malomarnosti.
Storilev naklep oziroma njegova malomarnost se morata nanaati na tisto kaznivo dejanje, ki ga je pozneje v
nepritevnosti izvril, ne pa na kakno drugano dejanje.
Sklep, da se je storilec zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, e preden se je spravil v stanje nepritevnosti, da
lahko storil doloeno kaznivo dejanje, mora temeljiti na ugotovljenih dejstvih, tega ni mogoe samo domnevati. e
ni temeljev za oitek, ker storilec ni vedel ali ni bil dolan vedeti in ni mogel vedeti, kaken bo uinek alkohola,
mamil ali kakih drugih snovi na njegovo zavest ali zmonost samoobvladanja, niti tega, da bi lahko pod njihovim
vplivom izvril kaznivo dejanje, potem krivde ni. V tem primeru je storilec storil dejanje v stanju nepritevnosti,
nastali zaradi zaasne duevne motnje.
V primeru bistveno zmanjane pritevnosti nam ni potrebno posei po dolobi 29/4 KZ-1 in vzpostavljati
storileve kazenske odgovornosti, ker je ta e podana. e je storilcu mogoe oitati naklep ali malomarnost glede
kaznivega dejanja, ki ga je v bistveno zmanjani pritevnosti izvril, hkrati pa e to, da se je sam spravil v stanje
bistveno zmanjane pritevnosti z uporabo alkohola, drog ali kako drugae, potem so to razlogi, ki govorijo vsaj
proti omilitvi kazni, e e ne za to, da bi jih upotevali kot obteevalno okoliino.
Potrebno pa je izpostaviti tudi vpraanje o storilevem odnosu do povzroitve nepritevnosti. Ali se je opil
naklepno ali iz malomarnosti ali po nakljuju. e gre za naklepno actio libera in causa, potem mora biti tudi
storilevo opijanje oziroma omamljanje naklepno, kadar pa se opije iz malomarnosti, npr. ker je mislil, da bo
pravoasno nehal ali da bo prenesel alkohol brez posledic, se to vpraanje staplja z vpraanjem, ali se je hkrati
zavedal oziroma ali bi se moral in mogel zavedati, da lahko v nepritevnosti stori doloeno kaznivo dejanje.
15. Definicija storilca, posrednega storilca, sostorilca kaznivega dejanja
Definicija storilca:
Storilec kaznivega dejanja je vsak, ki ga stori osebno ali z izrabljanjem in vodenjem ravnanj drugega (posredni
storilec). 20/1 len KZ-1.
Definicija sostorilca:
Storilec kaznivega dejanja je tudi vsak, ki skupaj z drugim stori kaznivo dejanje, tako da zavestno sodeluje pri
storitvi ali kako drugae odloilno prispeva k storitvi. 20/2 len KZ-1.
Sostorilstvo ima po zakonu dve razsenosti izraene z besedami:
- skupaj z drugimi in sodelovanje pri storitvi: zajema primere, ko vsak od sostorilcev uresniuje del zakonskih
ali naravnih znakov kaznivega dejanja;
- je storilec kaznivega dejanja tudi vsak, ki skupaj z drugimi stori kaznivo dejanje tako, da zavestno sodeluje pri
storitvi ali kako drugae odloilno prispeva k izvritvi kaznivega dejanja: gre za primere, ko kak sodelavec ni samo
neposredno uresniil kaknega zakonskega znaka kaznivega dejanja, vendar pa je njegov objektivni prispevek k
uresniitvi kaznivega dejanja tako odloilen, da ga ni mogoe teti za udeleenca v ojem pomeni, se pravi za
pomagaa ali napeljevalca.
16. Premoenjska korist in PPZ
Odvzem premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, je obligatoren. Tako se
premoenjska korist v kazenskem postopku ugotavlja po uradni dolnosti. Pri ugotavljanju premoenjske koristi
sodie ni vezano na zahtevek toilca ter na dokazne predloge strank in okodovanca.
Premoenjskopravni zahtevek okodovanca se lahko v celoti ali le deloma prekriva s premoenjsko koristjo,
pridobljeno s kaznivim dejanjem. Zato se ne more obdolencu odvzeti premoenjske koristi in hkrati okodovancu
prisoditi premoenjskopravnega zahtevka. Okodovanev premoenjskopravni zahtevek je primaren v razmerju do
odvzema premoenjske koristi: premoenjska korist se odvzame samo, kolikor ta presega okodovancu prisojeni
premoenjskopravni zahtevek.
Dejansko pridobljena premoenjska korist se obdolencu odvzame, e ni okodovanca, e ni znan, ali e
okodovanec premoenjskopravnega zahtevka ne uveljavlja. e se je okodovanec odpovedal temu zahtevku, se
premoenjska korist ne odvzame. V takem primeru se teje, da jo je okodovanec obdolencu podaril.
21
Dolnost ugotavljanja premoenjske koristi po uradni dolnosti velja v bistvu samo za sodie prve stopnje. e
namre sodie prve stopnje premoenjske koristi ni odvzelo, eprav bi jo moralo, je sodie druge stopnje ne
more odvzeti, e je pritoba podana samo v korist obdolenca. e pride do razveljavitve sodbe, na podlagi
pritobe, ki je bila podana samo v obdolenevo korist, se lahko v novem postopku premoenjska korist odvzame,
etudi z razveljavljeno sodbo ni bila odvzeta, saj ne gre za kazensko sankcijo, za katero velja prepoved reformatio
in peius (385. len ZKP).
17. KZ sodelovanje v pretepu- e vas vpraa kaj je pretep, je potrebno odgovorit, da v njem sodelujejo
najmanj tri osebe!
126. len KZ-1: Kdor sodeluje pri pretepu, v katerem je kdo ubit ali hudo telesno pokodovan, se za samo
sodelovanje kaznuje z zaporom do enega leta.
Gre za kaznivo dejanje ogroanja. Storilec ravna naklepno. V storilevi zavesti mora biti, da sodeluje pri pretepu, ni
pa potrebna zavest, da bo nekdo ubit ali hudo telesno pokodovan (e gre za lahko pokodbo, tega KD ni), ker je
to objektivni pogoj kaznivosti in ni treba, da je storilec v krivdnem odnosu.
Izvritveno dejanje je sodelovanje v pretepu. Za sodelujoega v pretepu se teje le tisti, ki konstruktivno sodeluje v
pretepu, bodisi fizino bodisi z bodrenjem ali podpihovanjem pretepa. Pretep je fizini spopad ve oseb, in sicer
najmanj treh.
18. Kdaj se zane kazenski pregon?
Kazenski pregon zane dravni toilec takrat, ko sprejme kazensko ovadbo.
19. Pogojna obsodba
Pogojna obsodba je sankcija opozorilne narave. Izree se namesto kazni. Pogojnost obsodbe je v tem, da kazen,
ki jo je sodie doloilo (ne pa izreklo), ne bo izvrena, e pogojno obsojeni v asu, ki ga sodie doloi in ne sme
biti kraji kot eno leto in ne dalji kot 5 let (preizkusna doba), ne bo izvril novega kaznivega dejanja. Pogojna
obsodba vsebuje torej opozorilo in tudi gronjo, da jo bo sodie preklicalo in izreklo kazen, e pogojno obsojeni v
preizkusni dobi ne bo spotoval temeljnega pogoja za pogojno obsodbo (da ni izvril novega kaznivega dejanja) in
drugih pogojev ali obveznosti, ki so mu bili naloeni s pogojno obsodbo.
Sploni zakonski pogoj za izrek pogojne obsodbe je, da sodie doloi storilcu kaznivega dejanja denarno kazen
ali kazen zapora do dveh let. Merilo za izrek pogojne obsodbe torej ni kazen, ki je predpisana za kaznivo dejanje,
temve kazen, ki jo doloi sodie. KZ pa izkljuuje monost uporabe pogojne obsodbe pri tistih kaznivih dejanjih,
za katera je predpisana kazen zapora najmanj treh let. eprav bi sodie z dolobo o omilitvi kazni lahko odmerilo
manj kot 2 leti zapora, je pri teh kaznivih dejanjih pogojna obsodba vnaprej izkljuena.
Ob izreku pogojne obsodbe mora biti sodie prepriano, da storilec ne bo ve ponavljal kaznivih dejanj. Sodie
mora opraviti oceno storilevega bodoega vedenja. Pri tem so mu v pomo posebna merila vsebinske narave:
* osebnost storilca,
* storilevo prejnje ivljenje,
* obnaanje storilca po storjenem kaznivem dejanju,
* stopnja kazenske odgovornosti storilca,
* druge okoliine (as in nain izvritve kaznivega dejanja).
Sodie naloi pogojno obsojenemu pogoje in obveznosti. Sploni pogoj je, da obsojeni v preizkusni dobi ne bo
izvril novega kaznivega dejanja. Posebni pogoji pa so vrnitev premoenjske koristi, do katere je storilec priel s
kaznivim dejanjem in povrnitev kode, ki jo je z njim povzroil. e pogojno obsojeni teh pogojev ne izpolni, se
lahko pogojna obsodba preklie.
Obveznosti, ki jih sodie naloi pogojno obsojenemu so:
- obveznosti, ki izhajajo iz izreenih varnostnih ukrepov,
- obveznosti, ki so doloene pri posameznih kaznivih dejanjih (npr. pri kaznivem dejanju odvzema mladoletne
osebe lahko sodie storilcu ob pogojni obsodbi naloi, da mora mladoletno osebo izroiti upraviencu ali
omogoiti uresniitev izvrljive odlobe glede mladoletne osebe.
Pogojna obsodba nima pravnih posledic. Oseba, ki ji je izreena, se teje za obsojeno. Obsodba se vpie v
kazensko evidenco in se iz nje izbrie po enem letu, odkar je pretekla preizkusna doba, e obsojeni v tem asu ni
izvril novega kaznivega dejanja.
20. Kaznovalni nalog
Z novelo ZKP-E je bil uveden poseben skrajani postopek postopek za izdajo kaznovalnega naloga. V tem
postopku se lahko brez GO obdolencu takoj izree doloena kazenska sankcija in e obdolenec ne vloi
ugovora, je postopek pravnomono konan.
Upravien toilec je lahko samo dravni toilec, ki lahko predlaga izdajo kaznovalnega naloga za vsa kazniva
dejanja iz pristojnosti okrajnega sodia, za katera se storilec preganja po uradni dolnosti. V postopku proti
mladoletnikom je izdaja kaznovalnega naloga izkljuena. DT predlaga izdajo kaznovalnega naloga v posebni vlogi
in ne v obtonem predlogu. Ta mora namre vsebovati predlog, da se opravi GO in na njej izvedejo doloeni
dokazi. DT mora predlagati povsem konkretno kazen, opozorilno sankcijo in varnostni ukrep, ki naj se obdolencu
izree v kaznovalnem nalogu, oziroma znesek premoenjske koristi, ki naj se mu odvzame. V predlogu za izdajo
kaznovalnega naloga DT ne more predlagati vseh sankcij. Izkljuene so: kazen zapora, izgon tujca, pogojna
obsodba z varstvenim nadzorstvom, vzgojni ukrepi, ki jih je mogoe izrei mlajim polnoletnikom, ter objava sodbe,
medtem ko je kazen zapora, doloena v pogojni obsodbi, omejena na najve 6 mesecev.
Sodie ne more izdati kaznovalnega naloga brez predloga DT, ni pa ga dolno izdati, e ga DT predlaga. e se
sodnik ne strinja z izdajo kaznovalnega naloga, ne izda sklepa, temve svoje nestrinjanje izrazi s tem, da razpie
GO.
22
e se sodnik s predlogom za izdajo kaznovalnega naloga strinja, izda sodbo o kaznovalnem nalogu. Ta sodba
se ne razglasi, izree pa se v imenu ljudstva. V kaznovalnem nalogu obdolencu ni mogoe kazni odpustiti niti
mu ni mogoe v plailo naloiti premoenjskopravnega zahtevka, ki ga uveljavlja okodovanec. V tem primeru se
okodovanca napoti na pravdo. Pa pa mora kaznovalni nalog vsebovati odlobo o strokih kazenskega postopka.
Obrazloitev sodbe ne vsebuje presoje dokazov, temve se dokazi, ki so bili podlaga za izdajo kaznovalnega
naloga, samo navedejo. V kaznovalnem nalogu sodie ne odmeri kazni, zato tudi ne more v obrazloitvi navesti
okoliin, ki jih je kot obteevalne ali olajevalne upotevalo pri izreku kazni ali izbiri kakne druge kazenske
sankcije.
Sodba o kaznovalnem nalogu se vroa obdolencu, DT in zagovorniku po splonih dolobah, ki veljajo za vroitev
sodbe, s tem, da obdolencu sodbe o kaznovalnem nalogu ni mogoe vroiti s pritrditvijo na sodno desko.
Ugovor zoper kaznovalni nalog je posebno pravno sredstvo, ki ga imata samo obdolenec in zagovornik , ne pa
tudi osebe, ki lahko vloijo pritobo v korist obdolenca. DT nima pravice do ugovora, saj nima pravnega interesa.
Za ugovor se ne zahteva, da bi moral biti obrazloen, niti, da bi moral obdolenec navesti, ali ugovarja
kaznovalnemu nalogu zato, ker kaznivega dejanja ni storil, ali zgolj zaradi izreene kazenske sankcije ali drugega
ukrepa. Sodnik preizkusi samo, ali je ugovor pravoasen in dovoljen, ne pa tudi, ali je utemeljen. Zoper sklep o
zavrenju ugovora in zoper sklep o razveljavitvi sodbe o kaznovalnem nalogu je dopustna pritoba, saj je zakon ni
izrecno izkljuil. Vloitev pritobe ima suspenzivni uinek, zato se lahko v primeru razveljavitve sodbe o
kaznovalnem nalogu doloi GO ele po pravnomonosti sklepa, s katerim je bila sodba razveljavljena.
Pravoasen in dovoljen ugovor povzroi razveljavitev sodbe o kaznovalnem nalogu in opravo GO na podlagi
vloenega obtonega predloga. Zakon izrecno izkljuuje vezanost sodnika na prepoved reformatio in peius, zato
se v novi sodbi lahko obdolenca spozna za krivega tudi za kaznivo dejanje po strojem kazenskem zakonu in se
mu izree stroja sankcija ali kazen.
S pravnomonostjo kaznovalnega naloga se kona kazenski postopek zoper obdolenca.
21. Naklep, vrste, as ugotavljanja
Naklep je pojem, s katerim kazensko pravo oznauje najvejo intenzivnost storilevega subjektivnega odnosa do
dejanja. KZ-1 ga definira takole: Kaznivo dejanje je storjeno z naklepom, e se je storilec zavedal svojega dejanja
in ga je hotel storiti ali e se je zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je
privolil, da taka posledica nastane.
Naklep ima dve stopnji:
* direktni naklep: je podan, e se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti. Zavestna sestavina
direktnega naklepa je e se je storilec zavedal svojega dejanja.
Sodie mora tako ugotoviti:
- ali se je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja (tj. ali jih je poznal);
- ali se storilec zavedal prepovedane posledice, ali je imel predstavo o posledici v njenem fizinem in socialnem
pomenu in obsegu;
- ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in prepovedano posledico.
Voljna sestavina direktnega naklepa je hotenje posledice.
* eventualni naklep: je podan, e se je storilec zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana
posledica, pa je privolil, da posledica nastane.
Zavestna sestavina eventualnega naklepa pomeni, da mora sodie ugotoviti:
- ali se je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja (enako kot pri direktnem naklepu);
- ali se je zavedal monosti, da bo iz njegovega ravnanja nastala prepovedana posledica (bistvena razlika med
obema vrstama naklepa);
- ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in nastankom prepovedane posledice (enako kot pri
direktnem naklepu).
Voljna sestavina eventualnega naklepa: je privolil, da takna posledica nastane. e dejstev, ki bi dokazovala
storilevo privolitev, ni ali jih ni mogoe najti, potem ni podan eventualni naklep glede tistega kaznivega dejanja, ki
ga je storilec obtoen (glej primer Bavcon str. 271).
Eventualni naklep je spodnja meja naklepa in z njo razmejujemo naklepna kazniva dejanja od tistih, ki so bila
izvrena iz malomarnosti.
Storileva zavest mora pri obeh stopnjah naklepa zajeti vse zakonske znake kaznivega dejanja.
Zavestna in voljna sestavina naklepa se ugotavljata v trenutku izvritve kaznivega dejanja.
22. Nekdo ukrade banno kartico, dvigne denar na bankomatu, katero KD je to?
Gre za KD tatvine ali velike tatvine, glede na to, koliken znesek je naloen na TRR. e storilec pozna PIN kodo in
dvigne denar, gre za KD tatvine ali velike tatvine, glede na to, koliken znesek si prilasti, e pa ne pozna PIN kode
in denarja ne more dvigniti, bi bila podana le tatvina same kartice, ne pa naloenega denarja na njej.
23. Pripor v skrajanem postopku
Pripor v skrajanem postopku se sme odrediti pred vloitvijo obtonega akta in po njem. Temeljni pogoj je, da je
oseba utemeljeno sumljiva storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolnosti. Pripor pa se sme odrediti
samo, e obstajajo priporni razlogi:
* iz razloga begosumnosti oziroma ugotovitve istovetnosti za vsa kazniva dejanja;
* iz razloga koluzijske in iteracijske (ponovitvene) nevarnosti za kazniva dejanja zoper javni red in mir, zoper spolno
nedotakljivost ali za kaznivo dejanje s prvinami nasilja, za katera se sme izrei kazen zapora 2 let ali za druga
kazniva dejanja, za katera se lahko izree kazen zapora 3 let.
23
V skrajanem postopku je pripor precej omejen. Pred vloitvijo obtonega predloga sme trajati toliko asa, kolikor
je treba, da se opravijo preiskovalna dejanja, vendar ne ve kot 15 dni. Glede pripora od vloitve obtonega
predloga do konca glavne obravnave mora izvenrazpravni senat vsak mesec preizkusiti, ali so e podani razlogi za
pripor.
24. Krajevna pristojnost in stvarna pristojnost v skrajanem postopku, kako ravna e ni pristojno?
Ko sodie prejme obtoni predlog ali zasebno tobo, najprej preizkusi, ali je krajevno in stvarno pristojno.
e sodnik spozna, da je za sojenje krajevno pristojno drugo sodie, izda sklep o krajevni nepristojnosti, in po
pravnomonosti sklepa odstopi obtoni predlog oziroma zasebno tobo pristojnemu sodiu. Ko je razpisana
glavna obravnava, se sodie po uradni dolnosti ne more ve izrei za krajevno nepristojno, stranka pa lahko
ugovarja krajevno nepristojnost do zaetka glavne obravnave.
e sodnik spozna, da je za sojenje o obtonem predlogu DT stvarno pristojno okrono sodie, ne izda sklepa o
stvarni nepristojnosti, temve z dopisom vrne spise DT, s svojim obrazloenim mnenjem. e se DT s tem mnenjem
strinja, vloi zahtevo za preiskavo ali neposredno obtonico pri okronem sodiu. e se DT z mnenjem sodnika
ne strinja, mora zahtevati odloitev zunajobravnavnega senata. e sodnik po vroitvi obtonega akta oziroma po
razpisu GO ali ele na GO ugotovi, da je za sojenje na prvi stopnji pristojno okrono sodie, se ne more ve
izrei za nepristojno, temve izda sklep o zavrenju obtonega predloga.
25. Sin ukrade materi denar iz sefa, pride mati k odvetniku kaj ji bo svetoval?
KZ-1 v 224. lenu doloa, da se za doloena kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolnosti,
pregon zane na zasebno tobo, e so bila storjena proti zakoncu ali drugim blinjim osebam. V teh primerih
postane okodovanec upravieni toilec na podlagi doloenega razmerja s storilcem v asu storitve KD.
Mati bo tako morala v roku 3 mesecev odkar je izvedela za storilca in kaznivo dejanje, vloiti na sodie zasebno
tobo. e rok zamudi, ne more zahtevati vrnitve v prejnje stanje, saj gre za prekluziven rok. S potekom roka
izgubi okodovanec pravico so pregona, ki mu jo daje kazenski zakon.
26. Nekdo ree nekaj nesramnega osebi na skupnosti stanovalcev. Kakno kaznivo dejanje je to?
Gre za kaznivo dejanje razalitve po 158. lenu KZ-1.
To KD je splono KD zoper ast in dobro ime in je glede na druga KD iz tega poglavja subsidairne narave. Storilec
je lahko vsakdo.
To KD je mogoe narediti samo z naklepom. Podana mora biti zavest storilca, da gre za razalitev drugega.
Praviloma je podan tudi storilev namen, da drugega razali, eprav je KD podano tudi, e ni taknega namena.
Razalitev pomeni vsak napad zoper ast in dobro ime drugega v obliki aljive vrednostne ocene, e nima znakov
kakega drugega KD in iz katere je razvidno podcenjevanje drugega, nespotovanje lovekega dostojanstva
drugega in druge oblike negativne sodbe o drugem. V primerih, ko storilec drugega ali ob istih prilonostih na ve
razlinih nainov in to pomeni celoto, je podano le eno kaznivo dejanje, e pa storilec drugega vekrat ali, bo
podan stek KD razalitve, razen e se slednje lahko opredeli kot celoto, ko bo glede na vse okoliine dejanja le-to
mogoe opredeliti kot nadaljevano.
Razalitev mora biti objektivno podana, ni pa treba, da se okodovanec subjektivno pouti razaljenega. Ali gre za
razalitev, je treba ocenjevati glede na as, medsebojne odnose storilca in okodovanca, okoliine, navade
Enaka izjava, dana v razlinih okoljih, lahko v enem deluje kot razalitev, v drugem pa ne.
Oblike KD:
* temeljna oblika
* kvalificirana oblika javna razalitev.
Protipravnost je izkljuena, e je bila razalitev izraena v znanstvenem delu, pri izvrevanju uradne dolnosti,
asnikarskega poklica, politine ali druge drubene dejavnosti, v resni kritiki
Dokaz resnice ni dopusten, eprav bi bilo trditev preprosto dokazati.
Poskus je pojmovno izkljuen.
27. Vse o priporu
Pripor je prisilni procesni ukrep s katerim se obdolencu odvzame prostost. Ker pomeni intenziven poseg v pravice
in svoboine dravljana, so dolobe o priporu e v ustavi, iz katere izhajajo sploni pogoji za odreditev pripora, ki
morajo biti podani kumulativno:
* odloba sodia
* utemeljenost suma
* neogibna potreba za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi
Namen pripora je zagotoviti obdolenevo navzonost v postopku, ima pa tudi druge procesne cilje.
Kdor je bil v priporu, a zoper njega ni bil uveden kazenski postopek ali pa je bil uveden, a se ni konal s
pravnomono obsodilno sodbo, ima pravico do povrnitve kode.
Priporni razlogi:
Pripor je moen, kadar so podani posebni v zakonu nateti priporni razlogi (causae arresti). Za odreditev pripora pa
mora poleg pripornega razloga obstajati tudi utemeljen sum, da je obdolenec storil kaznivo dejanje. e je e bil
izdan sklep o uvedbi preiskave ali je e bila vloena obtonica, so okoliine, s katerimi se tak sum utemeljuje,
navedene e v teh aktih, sicer pa je utemeljen sum treba posebej utemeljiti v sklepu o priporu.
Priporni razlogi so:
* begosumnost: e se obdolenec skriva, e ni mogoe ugotoviti njegove istovetnosti ali e so druge okoliine, ki
kaejo na nevarnost, da bi pobegnil; okoliine, ki zbujajo tak sum, morajo biti konkretizirane, iz njih mora biti
mogoe z veliko verjetnostjo sklepati, da obstaja nevarnost, da bo obdolenec pobegnil;
24
* koluzijska nevarnost: e je upraviena bojazen (konkretna nevarnost), da bo uniil sledove kaznivega dejanja, ali
e posebne okoliine kaejo na to, da bo oviral preiskavo s tem, da bo vplival na prie, udeleence ali prikrivalce;
* intercijska (ponovitvena) nevarnost: e posebne okoliine opraviujejo bojazen, da bo ponovil kaznivo dejanje,
dokonal poskueno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. S priporom iz tega razloga se
zagotavlja varnost ljudi (osebna varnost in varnost premoenja).
Izjemoma se lahko odredi pripor, eprav ni navedenih pripornih razlogov, kadar je potrebno zagotoviti obdolenev
prihod na glavno obravnavo. Pogoj pa je, da je bil obdolenec v redu vabljen, da se oitno izmika in noe priti na
glavno obravnavo. Ta pripor pa sme trajati le do objave sodbe, najdlje pa mesec dni.
Odreditev pripora:
Pripor odredi preiskovalni sodnik na predlog dravnega toilca s pisnim sklepom. Sklep se osumljencu izroi, ko
mu je vzeta prostost, najpozneje pa v 48 urah, odkar mu je bila vzeta prostost oziroma, ko je bil priveden k
preiskovalnemu sodniku. Zoper sklep se sme pritoiti v 24 urah od njegove vroitve. O pritobi odloa
zunajobravnavni senat v 48 urah.
Odprava pripora:
Med kazenskim postopkom lahko sodie po uradni dolnosti ali na predlog strank odpravi pripor, in sicer:
* e prenehajo razlogi
* e poteejo roki
* e njegovo odpravo zahteva narava posameznih odloitev o obravnavani zadevi.
Pripor se odpravi s sklepom. Med preiskavo sem preiskovalni sodnik odpraviti pripor samo s soglasjem dravnega
toilca, razen e ga odpravlja zaradi poteka roka. e ni soglasja odloa o tem izvenrazpravni senat. Po izroitvi
obtonice sodiu sme do konca glavne obravnave pripor odpraviti samo senat s sklepom, in sicer po zaslianju
dravnega toilca (ni pa potrebno soglasje). Ob vloitvi obtonice preizkusi izvenrazpravni senat utemeljenost
pripora z vidika obstoja pripornih razlogov po uradni dolnostim nato pa opravlja tak preizkus vsaka dva meseca
sodei senat.
Trajanje pripora:
Pripor iz razloga ugotovitve istovetnosti traja toliko asa, dokler istovetnost ni ugotovljena. Pripor iz koluzijske
nevarnosti pa se odpravi br, ko so zagotovljeni dokazi. Sicer pa velja naelo, da mora biti trajanje pripora omejeno
na najkraji potrebni as. Po odlobi sodia prve stopnje sme pripor v preiskavi in do vloitve obtonice trajati
najdalj 3 mesece od priprtja, in sicer po sklepu preiskovalnega sodnika najve mesec dni, izvenrazpravni senat pa
ga sme podaljati e najve za 2 meseca. Iz tehtnih razlogov sme vrhovno sodie podaljati ta rok e najve za 3
mesece, vendar le e tee postopek za kaznivo dejanje, za katero se sem izrei kazen zapora nad pet let. e do
izteka teh rokov ni vloena obtonica, se obdolenec izpusti. Po vloitvi obtonice pa lahko traja pripor najve 2
leti. e v tem roku obdolencu ni vila izreena obsodilna sodba, se pripor odpravi in obtoenec izpusti. Ne zahteva
se, da bi morala v tem roku sodba postati pravnomona.
V skrajanem postopku sem pripor pred vloitvijo obtobe trajati najve 15 dni. V postopku zoper mladoletnike sme
trajati pripor najdalj 1 mesec, senat za mladoletnike pa ga sme podaljati e najve za dva meseca.
Podaljanje pripora:
Pripor se podaljuje na obrazloen predlog preiskovalnega sodnika ali dravnega toilca. S predlogom morata biti
obdolenec in njegov zagovornik seznanjena najmanj 3 dni pre iztekom roka za pripor, da se lahko izjasnita o
navedbah v predlogu.
28. Kdaj se zane kazenski postopek?
Kazenski postopek se pred sodiem lahko zane le tedaj, e to zahteva (naelo akuzatornosti) upravieni toilec.
V rednem postopku se zane postopek z izdajo sklepa o uvedbi preiskave.
V skrajanem postopku se zane, ko sodnik po preizkusu obtonega akta razpie glavno obravnavo.
V postopku proti mladoletnikom se postopek zane, ko sodnik za mladoletnike zahtevo za uvedbo pripravljalnega
postopka sprejme, oziroma e se z njo ne strinja, s sklepom senata za mladoletnike vijega sodia.
29. Lahka telesna pokodba povzroi jo sin materi, minejo tirje meseci, kaj lahko mati stori?
Gre za KD, ki se preganja na predlog. Predlog se mora vloiti v 3 mesecih od dneva, ko je upravienec izvedel za
KD in storilca. Gre za prekluziven rok. Mati tako izgubi pravico do pregona.
30. Tiralica
Tiralica je poziv, naslovljen na policijo, naj primejo storilca KD, ki je pobegnil in ki je neznanega bivalia, in ga
izroijo organu, ki je izdal tiralico.
Cilj tiralice je, da se najde obdolenca, ki je na begu, mu odvzame prostost in ga privede sodiu oziroma v zavod,
v katerem je prestajal kazen zapora oziroma zavodski ukrep. Tiralica se odredi s pisno odredbo. Odreditev tiralice
je lahko fakultativna ali obligatorna.
Sodie sme odrediti tiralico pod naslednjimi pogoji:
* e tee zoper obdolenca kazenski postopek za KD, ki se preganja po uradni dolnosti in za katero je v zakonu
predpisana kazen zapora 2 ali ve let,
* e je na begu in e je izdana odredba, da se privede, ali sklep, da se pripre.
Odredba se polje v izvritev policiji. e je verjetnost, da je tisti, za katerim je odrejena tiralica, v tujini, sem
ministrstvo za notranje zadeve razpisati tudi mednarodno tiralico.
31. Preklic pogojne obsodbe
Preklic pogojne obsodbe ni v nasprotju s prepovedjo ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem). S preklicem
pogojne obsodbe se zgolj sankcionira nespotovanje obsojenca s pravnomono sodbo naloene obveznosti.
25
Postopek za preklic pogojne obsodbe je doloen v ZKP, medtem ko KZ-1 doloa, v katerih primerih pride do
preklica in roke za preklic.
Postopek za preklic pogojne obsodbe zaradi obsojeneve neizpolnitve obveznosti do okodovanca se zane
praviloma na obrazloen predlog okodovanca ali upravienega toilca. Sodie pa mora postopek zaeti po
uradni dolnosti, e obsojenec ne vrne premoenjske koristi.
Postopek izvede sodie, ki je sodilo na prvi stopnji. Sodnik zaslii obsojenca, s emer se mu omogoi, da se
lahko izjavi o predlogu za preklic pogojne obsodbe ter predlaga dokaze za ugotavljanje dejstev pomembnih za
odloitev. Privedba v tem postopku ne pride v potev.
Zunajobravnavni senat odloa o preklicu samo, e je bila pravnomona sodba izdana v rednem postopku. V
skrajanem postopku odloa sodnik, ki jo je izrekel.
V sodbi s katero se preklie pogojna obsodba, se more izrei kazen, saj kazni, ki je v pogojni obsodbi samo
doloena, ni mogoe izvriti. Pri preklicu pogojne obsodbe se sme izrei le tista kazen, ki je bila doloena v pogojni
obsodbi.
Sodie preklie pogojno obsodbo (KZ-1 59. 61. len):
* e stori obsojenec v preizkusni dobi eno ali ve kaznivih dejanj, za katera je izreklo kazen zapora dveh let ali
daljo kazen;
* e se po njenem izreku ugotovi, da je obsojenec storil kaznivo dejanje, preden je bil pogojno obsojen in e sodi,
da ne bi bilo podlage za pogojno obsodbo, e bi se vedelo za to dejanje;
* e je bilo s pogojno obsodbo obsojencu naloena izpolnitev kakne obveznosti, pa tega ni izpolnil v roku.
Pogojna obsodba se sme preklicati v preizkusni dobi ali najkasneje v enem letu po preteku preizkusne dobe, e
stori obsojenec v tem asu kaznivo dejanje, ki ima za posledico preklic pogojne obsodbe.
e obsojenec ne izpolni obveznosti, sme sodie najpozneje v enem letu po preteku preizkusne dobe preklicati
pogojno obsodbo in izrei kazen, ki je bila doloena v pogojni obsodbi.
32. Pritoba zoper sodbo vijega sodia
Sojenje na tretji stopnji je izjema od naela dvostopenjskega sojenja v kazenskih zadevah. Pritoba je dopusta iz
vseh razlogov, s katerimi se sme izpodbijati sodba sodia prve stopnje. Tako je zoper sodbo sodia druge
stopnje dovoljena pritoba na vrhovno sodie samo v naslednjih primerih:
* e je sodie druge stopnje izreklo kazen dosmrtnega zapora ali zapora 30 let ali e je potrdilo sodbo sodia
prve stopnje, s katero je bila izreena takna kazen;
* e je sodie druge stopnje na podlagi opravljene obravnave dejansko stanje ugotovilo drugae kakor sodie
prve stopnje in na tako ugotovljeno dejansko stanje oprlo svojo sodbo;
* e je sodie druge stopnje spremenilo sodbo, s katero je sodie prve stopnje obtoenca oprostilo obtobe in
izreklo sodbo, s katero ga je spoznalo za krivega
33. asovna veljavnost kazenskega zakonika
Kazenski zakonik sam doloa zaetek svoje veljavnosti. Zakon praviloma zane veljati 15 dan po objavi, lahko pa
je ta rok kraji ali dalji. KZ-1 je bil sprejet 20.5.2008, v UL je bil objavljen 4.6.2008, veljati pa je zael 1.11.2008.
as od objave do uveljavitve imenujemo vacatio legis. Zakoni veljajo toliko asa, dokler niso izrecno ali mole
odpravljeni z novim zakonom, ki nadomea prejnjega. Na kazenskopravnem podroju je to e posebej
pomembno pravilo, saj bi v nasprotnem primeru prilo do pravnih praznin, ki bi lahko ustvarile poloaj, ko storilcev
kaznivih dejanj ne bi bilo mogoe preganjati in jim soditi.
34. Razlika med KD ropa in roparsko tatvino
ROP
Ureditev v KZ in KZ-1 je v glavnem enaka, pri kaznih so v KZ-1 dodani maksimumi.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep.
Rop je sestavljeno KD in sicer iz prisiljenja in tatvine, pri emer je sila ali gronja sredstvo za storitev tatvine. Sila
ali gronja mora biti usmerjena proti posestniku stvari zaradi odvzema le-te, ne pa proti sami stvari (npr. iztrganje
torbice).
Oblike KD:
temeljna oblika;
dve kvalificirani obliki rop stvari velike vrednosti in rop v sostorilstvu.
Poskus je kazniv; podan je e tedaj, ko storilec uporabi silo zoper kakno osebo ali ji zagrozi z neposrednim
napadom na ivljenje in telo.
Stek:
+ stek s KD hude in posebno hude telesne pokodbe, povzroitve smrti iz malomarnosti;
+ praviloma ni steka s KD lahke telesne pokodbe (inkluzija)
ROPARSKA TATVINA
Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.
Storilec je lahko vsakdo.
26
Krivdna oblika: samo naklep.
Roparska tatvina je sestavljeno KD in sicer iz prisiljenja in tatvine (lahko tudi majhne tatvine, zakon ne dela razlike),
pri emer je sila ali gronja usmerjena na obdranje ukradene stvari; ni pa pomembno, ali je storilcu uspelo
obdrati stvar.
RAZLIKA MED ROPOM IN ROPARSKO TATVINO: KD tatvine mora biti konano pred uporabno sile ali
gronje, sicer gre za rop. e je sila ali gronja uporabljena med izvrevanjem tatvine, gre za KD ropa.
Oblike KD:
temeljna oblika;
kvalificirana oblika roparska tatvina stvari veje vrednosti.
Stek:
+ ni steka s KD prisiljenja in KD tatvine (konsumpcija);
+ praviloma ni steka s KD lahke telesne pokodbe (inkluzija);
+ ni steka s KD grdega ravnanja (konsumpcija);
+ stek s KD hude ali posebno hude telesne pokodbe in povzroitve smrti iz malomarnosti.
35. Predloila je obtonico za KD ropa v sostorilstvu, storjeno po starem KZ ter definicijo tega KD po
starem in po novem KZ in vpraala kateri KZ se uporablja (KZ-1) ter vpraala kako bi se glasila obtonica?
Doloila KZ-1 glede ropa ter doloba, ki opredeljuje sostorilstvo. KZ-1 doloa kazen zapora od 3 do 15 let, KZ pa
najmanj 5 let (zgornja meja ni doloena, tako da je mono doloiti najve 15 let). KZ-1 je mileji.
36. Kaken senat je pristojen za to KD?
Za to KD je pristojno okrono sodie v senatu 3 sodnikov (en sodnik in dva sodnika porotnika).
37. Ali mora obdolenec imeti zagovornika po uradni dolnosti za to KD?
Da, saj gre za KD za katero je zagroena kazen 8 let zapora.
38. Kakno kazen lahko kot sodnica izree temu storilcu za KD ropa?
Od 3 do 15 let zapora. Po prejnjem KZ pa od 5 do 15 let.
39. Ali je mona mileja kazen, kako se lahko omili, ali je mona denarna kazen, ali je mona pogojna
obsodba?
Denarna kazen in pogojna obsodba nista moni. Lahko pa sodie kazen omili, in sicer do 1 leta, e ugotovi
posebne olajevalne okoliine. Zakon za KD ropa namre ne doloa, da bi se lahko kazen omilila po samem
zakonu. Tako pridejo v potev samo ugotovljene olajevalne okoliine. Posebne olajevalne okoliine so take, ki
imajo v vseh primerih, v katerih se pojavljajo, nedvoumno in za vsakogar oitno olajevalno naravo.
40. Kako je z okodovancem, ki uveljavlja premoenjskopravni zahtevek zoper obdolenca in kako s tistim,
ki ga na uveljavlja oziroma kaj stori sodnik v obeh primerih?
O premoenjskopravnem zahtevku se v kazenskem postopku odloa na predlog okodovanca oziroma
upravienca. Kazensko sodie ne more po uradni dolnosti, brez predloga upravienca , odloati o
premoenjskopravnem zahtevku, ki izhaja iz kaznivega dejanja, dolno pa je okodovanca pouiti o njegovi pravici,
da ta zahtevek lahko uveljavlja v kazenskem postopku. Upravienec ni dolan premoenjskopravnega zahtevka
uveljavljati v kazenskem postopku. e ga ne uveljavlja, ne izgubi pravice, da ga kasneje uveljavlja v pravdi in
zahteva poplailo iz premoenjske kode.
e upravienec torej uveljavlja premoenjskopravni zahtevek v kazenskem postopku, mu ga lahko sodie v
primeru obsodilne sodbe tudi prisodi, ali ga v preseku napoti na pravdo. V nasprotnem primeru (oprostila,
zavrnilna sodna, sklep o ustavitvi kazenskega postopka), upravienca napoti na pravdo.
e upravienec ne uveljavlja premoenjskopravnega zahtevka, ga sodie opozori na to pravico, vendar je
upravienec ne izgubi, e ga ne uveljavlja v kazenskem postopku, temve ele kasneje v pravdi.
41. Ali je mona zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep o priporu?
Zahteva za varstvo zakonitosti se sme vloiti zoper vsak pravnomoen sklep o odreditvi pripora, ne glede na to,
katero sodie ga je izdalo. Zoper sklep o podaljanju pripora, pa je zahteva dopustna le, e je sklep med
preiskavo izdal senat Vrhovnega sodia RS (zoper ta sklep ni pritobe), in zoper prvi sklep o podaljanju pripora,
ki ga izda zunajobravnavni senat po vloitvi obtonice glede obtoenca, zoper katerega je bil e pred vloitvijo
obtonice odrejen pripor. Zahteva je dopusta tudi zoper sklep o podaljanju pripora, ki ga izda v skrajanem
postopku sodnik okrajnega sodia zoper obdolenca ob vloitvi obtonega predloga. Zoper druge pravnomone
sklepe v zvezi s priporom, kot je npr. sklep, s katerim je bil zavrnjen predlog za odreditev in odpravo pripora, ter
sklep, s katerim je bil pripor odpravljen, zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoe vloiti.
42. Kdo lahko vloi ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu?
Ugovor zoper kaznovalni nalog je posebno pravno sredstvo, ki ga imata samo obdolenec in zagovornik , ne pa
tudi osebe, ki lahko vloijo pritobo v korist obdolenca. DT nima pravice do ugovora, saj nima pravnega interesa.
43. Iz katerih razlogov se lahko zoper sodbo pritoi okodovanec?
Okodovanec se lahko pritoi samo zoper odlobo o strokih postopka, e ima neposreden pravni interes. To
pomeni, da okodovanec lahko izpodbija odloitev o strokih, ki mu jih mora povrniti obtoenec oziroma so bili
njemu (okodovancu) naloeni v plailo, ne more pa izpodbijati odlobe o strokih, ki jih mora obtoenec plaati v
korist prorauna ali katerih plaila je bil obtoenec oproen.
27
e pa je DT prevzel pregon od okodovanca kot toilca, se sme okodovanec pritoiti iz vseh razlogov, iz katerih
se sme izpodbijati sodba.
44. Kako dolgo traja pripor v preiskavi in kdo ga odredi?
Pripor v preiskavi in do vloitve obtonice lahko traja najdalj 3 mesece od dneva priprtja, in sicer po sklepu
preiskovalnega sodnika najve mesec dni, izvenrazpravni senat pa ga sme podaljati e najve za dva meseca. Iz
tehtnih razlogov sme vrhovno sodie podaljati ta rok e najve za 3 mesece, vendar le, e tee postopek za
kaznivo dejanje, za katero se sme izrei kazen zapora nad pet let.
45. Neprava opustitvena KD - od kod izhaja dolnost delovati na doloen nain?
Neprava opustitvena kazniva dejanja:
Tako kot pri pravih opustitvah gre za kritev dolnosti aktivno zavarovati kazenskopravno dobrino, vendar je pri
nepravih opustitvah kljuen drugaen nain, kako je dolnost zavarovati kazenskopravno dobrino pravno
predpisana. Neprave opustitve v materialnem kazenskem zakonu niso inkriminirane kot opustitve, ampak kot
storitve. Dolnost prepreiti prepovedano posledico je vpeta neposredno v storitveno oblikovano inkriminacijo. Kot
dodaten pogoj, pa je predpisano e, da e hoemo komu naprtiti odgovornost za nepravo opustitev, mu moramo
najprej dokazati posebno povezavo z doloeno fizino ali pravno osebo ali doloenim virom nevarnosti za kakno
kazenskopravno dobrino, iz katerih izraajo posebne dolnosti aktivnega varovanja kazenskopravnih dobrin. To
posebno povezavo imenujemo garantna dolnost, ki izhaja iz:
* zakona npr. dolnost aktivno varovati varnost, zdravje, telesno celovitost in ivljenje osebe, ki ji je vzeta prostost;
* pogodbe (zlasti delovnopravne) po kateri mora varuka paziti na varnost in zdravje otroka, ki ga uva;
* lovekovo prejnje ravnanje (npr. garantna dolnost gostilniarja varovati ivljenje in telesno celovitost gosta in
hkrati tretjih oseb, ki bi jih ta gost utegnil ogroziti ali celo pokodovati, e mu opitemu ali v delu judikature celo
neopitemu postree alkoholno pijao.)
* dalj asa trajajoih tesnih ivljenjskih stikov med ljudmi.
KZ-1 v 17/3 lenu doloa, da je z opustitvijo lahko storjeno tudi kaznivo dejanje, ki ga zakon ne doloa kot
opustitveno kaznivo dejanje, e je opustitev za nastanek take posledice enakega pomena kot storitev
46. Okrajno sodie izree za 10 kaznivih dejanj za vsako po 1 leto zapora. Kakno enotno kazen lahko
izree?
Okrajno sodie sodi za kazniva dejanja do 3 let zapora. KZ-1 doloa, da e so za vsa kazniva dejanja v steku
predpisane kazni zapora do treh let, enotna kazen ne sme biti veja od 8 let zapora.
47. Storilec opazi v avtu 10 EUR ter razbije ipo in si jih prilasti. Za katero KD gre?
Mala tatvina - prilastitveni namen (e storilec vzame natanno doloen predmet male vrednosti ali e taken
predmet vzame med drugimi predmeti, ki bi jih lahko vzel, ne pa, e ga vzame, ker ni vrednejih ali e ob tatvini za
vrednost ne ve, kot npr. pri epni tatvini).
48. Kdo odredi ukrep navideznega jemanja podkupnine?
Dravni toilec na podlagi obrazloenega predloga policije.
49. Obtoeni ne pride na glavno obravnavo, vabilo ni izkazano, zagovornik se strinja s sojenjem v
nenavzonosti. Ali lahko sodie sodi v nenavzonosti?
Glavna obravnava se praviloma opravi v navzonosti obtoenca. Pogoj, da se mu lahko sodi v nenavzonosti je,
da je bil obtoenec v redu povabljen, kar pomeni, e mu je bilo poslano predpisano vabilo s predpisano vsebino in
opozorili in mu je bilo pravilno in pravoasno vroeno. Ne teje se, da je bil obtoenec v redu povabljen, e mu
vabila ni bilo mogoe vroiti, ker sodiu ni sporoil spremembe naslova ali mu vabila ni bilo mogoe vroiti zaradi
izmikanja. V takem primeru se zoper njega odredi privedbo.
. V kolikor je obdolencu sojeno v odsotnosti, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
* da je v redu vabljen,
* njegova navzonost ni nujna,
* je navzo njegov zagovornik (e ga nima, mu ga sodie postavi po uradni dolnosti) ta pogoj ne velja v
skrajanem postopku;
* je bil pred tem e zaslian.
V tem primeru manjka eden izmed formalnih pogojev, in sicer pravilna vroitev, tako da ni mono sojenje v
nenavzonosti.
50. Vije sodie razveljavi sodbo 1. stopnje ter doloi, da se opravi nova glavna obravnava pred
spremenjenim senatom. V novem sojenju sodeluje sodnik, ki je e sodeloval v prejnjem, za kakno kritev
gre?
ZKP ne doloa nobenih meril, kdaj naj pritobeno sodie odredi, da se opravi nova glavna obravnava pred
spremenjenim senatom, in tudi ne rabi te svoje odloitve obrazloiti. Gre za diskrecijsko pravico pritobenega
sodia. Razlogi procesne ekonominosti narekujejo, da se po razveljavitvi sodbe nova glavna obravnava opravi
pred istim predsednikom senata sodia prve stopnje. Vendar pa lahko v posamezni zadevi obstajajo tehtni
razlogi, da zadeve ne obravnava isti sodnik npr., e je bila sodba e vekrat razveljavljena. Odreditev, da se opravi
nova glavna obravnava pred spremenjenim senatom, ima enake uinke kot izloitev sodnikov po 42. lenu. e bi
tako v ponovnem sojenju sodeloval sodnik, ki je sodeloval e v prejnjem, bi lo za absolutno bistveno kritev, na
katero pazi pritobeno sodie po uradni dolnosti.
51. Uradni zaznamek o zaslianju osumljenca pred policijo - ali se mora izloiti iz spisa, e je bil pouen o
svojih pravicah? Katera odloba pa se lahko opre nanj?
28
Obvestila, ki jih zbere policija od osumljenca po danem pouku, se ne izloajo iz spisov. Ta obvestila (izjave) niso
nedovoljeni dokazi, pa tudi ne dokazi, na katerih bi lahko temeljila sodba, pomenijo pa vir dokazov, na podlagi
katerih se lahko v kazenskem postopku pridobijo procesno veljavni dokazi. Gre torej za dokaze v spoznavnem, ne
pa v formalnem smislu. Vse kar je osumljenec izjavil policiji, preden je dobil predpisani pouk, mora biti izloeno iz
sodnih spisov. To velja tudi za materialne dokaze, ki jih je policija zbrala na podlagi njegove izjave, preden mu je bil
dan pouk, e ga je dejansko e obravnavala kot osumljenca.
Na uradnem zaznamku osumljenca pa lahko temeljijo odlobe, ki se izdajajo med preiskavo npr. sklep o preiskavi,
sklep o odreditvi pripora, pri neposredno vloeni obtonici pa se lahko nanje sklicuje tudi dravni toilec. Gre za
vire dokazov na podlagi katerih se v kazenskem postopku pridobijo procesno veljavni dokazi.
3. MIRO LENIK
1. Naelo zakonitosti, kako pa v ZKP?
Gre za naelo, ki je zapisano v ustavi in KZ. Gre za zelo pomembno naelo, ki pa bi ostalo lahko samo prazna
deklaracija, e ga ne bi spotovali v vsakdanji praksi. Nastalo je zaradi tega, da bi z zakonom doloili in omejili
pravice dravnih organov v razmerju do dravljanov in da bi vzpostavili ravnoteje med pravicami drave in njenih
organov ter pravicami in svoboinami ljudmi, na katere se razteza oblast drave.
Elementi naela zakonitosti so:
* prepoved uporabe obiajnega prava: pravnih pravil, ki bi ustvarjala kazniva dejanja ali pa bi storilce postavljala v
manj ugoden poloaj, ni dopustno izpeljevati iz obiajnega prava. Lahko pa je obiajno pravo vir kazenskega
prava, kadar gre za institute, ki so storilcu v korist, zlasti za razloge izkljuitve protipravnosti. Taken institut je
privolitev okodovanca (za KD telesnih pokodb);
* prepoved retroaktivne uporabe kazenskega zakona: ta prepoved ni absolutna. Ni dovoljena retroaktivna uporaba
dolob novega zakona, ki so do storilca stroje ali enako stroge, kot dolobe zakona, ki je veljal v asu izvritve
kaznivega dejanja. e pa je novi zakon za storilca mileji, ga sodie ne samo sme, temve ga mora uporabiti;
* zahteva, da mora biti kazenski pregon doloen: kazenskopravne dolobe morajo biti dolono (lex certa), to se
pravi na nain, ki je ljudem razumljiv in ne pua dvoma o tem, kaj je kaznivo in kaj ne. Velikokrat pa temu ni tako.
Vendarle pa so nekatere nedolonosti neizbene. e se namre eli zakonodajalec izogniti pretirani kazuistiki,
mora vasih uporabljati razmeroma ohlapne pojme (npr. posebno ponievalno, iz nizkotnih nagibov, grdo
ravnati). Sodnik pa mora te pojme razlagati ozko, torej na nain, da z njimi ne iri cone kaznivosti;
* prepoved analogije: v KP gre za vpraanje dopustnosti analogije, kot sredstva za izpolnjevanje praznin v
kazenskem pravu. Razlikujemo 3 vrste analogij:
- analogija juris ali pravna analogija pomeni, da se teje za kaznivo kakno dejanje, ki ni zapisano v zakonu, iz
splonih pravnih nael pa bi izhajalo, da je drubi nevarno.
- analogija legis ali zakonska analogija pomeni, da se kakna kazenskopravna norma raztegne tudi na primere, ki
jih zakon izrecno ne navaja, so pa podobni tistim, ki so obseeni v omenjeni normi.
Ti dve vrsti analogije sta v pravu prepovedani, ker sta v nasprotju z naelom zakonitosti.
- analogija intra legem pomeni, da je zakonodajalec v opisu kaznivega dejanja navedel izrecno nekaj njegovih
znakov, ne pa vseh, ki bi se lahko v resninosti pojavili. V taknih primerih zakon uporabi besedilo in v drugih
primerih. V 314/1 elnu KZ navaja ve nainov povzroitve splone nevarnosti (poar, povodenj, eksplozija, strup,
) na koncu natevanja pa praviali s kakno drugo energijo ali kaknim drugim splono nevarnim sredstvom ali
opustitvijo dejanja, ki bi ga moral storiti za zagotovitev splone varnosti ljudi in premoenja. V taknih primerih je
za praktino uporabo takne dolobe v skladu z naelom zakonitosti pomembno, da jo razlagamo restriktivno, se
pravi tako, da zajamemo samo tiste primere, ki so po vsebini, smislu, intenzivnosti in pomenu enakovredni tistim,
ki v zakonu niso izrecno nateti.
Naelo zakonitosti v ZKP:
Pravice in svoboine je mogoe omejiti le na nain, kot ga doloa zakon. Poseg v pravico je mogo, e je to
nujno, da se zavarujejo svoboda in pravice drugih ljudi ter pravna ureditev, in e je odloilo o takem posegu
sodie, kadar je omejitev kakne pravice potrebna zaradi kazenskega postopka. Zahteva po zakonski doloenosti
posegov v temeljne pravice in svoboine je procesnopravni institut naela zakonitosti. Podobno kot v materialnem
tudi na procesnem podroju ni mogoe ad hoc uveljavljati novih nainov omejevanja temeljnih pravic in svoboin
s sklicevanjem na nujnost in smotrnost ter druge podobne razloge po naelu analogije. Naelo zakonitosti pomeni
zahtevo po doloenosti ukrepov, ki so dopustni, e so zanje izpolnjene vse pravne predpostavke. Zato velja za te
ukrepe z zakonom doloeni numerus clausus. Smiselno isto velja za dokaze, ki so pridobljeni v nasprotju z
zakonskimi pogoji, ki jim dajejo procesno veljavnost (so neveljaven dokaz in kot tak predmet izloitve oziroma
eksluzije).
2. Vrste naklepa
* direktni naklep
* eventualni naklep
Posebne vrste naklepa:
* doloni naklep in sploni naklep
* premiljen naklep in hipni ali nenadni naklep
* obarvani naklep (dolus coloratus): potrebno je ugotoviti tudi storilev poseben namen
3. Vrste sankcij zoper mladoletnike?
29
KZ-94 je doloal vzgojne ukrepe kot posebno vrsto kazenskih sankcij. KZ-1 tega poimenovanja ve ne uporablja,
ampak uporablja sploen izraz kazenske sankcije za mladoletnike. e vedno pa se uporablja poglavje iz
prejnjega KZ z naslovom vzgojni ukrepi in kazni za mladoletnike.
Vzgojne ukrepe razvramo v 2 temeljni skupini:
* prva skupina (nezavodski ukrepi):
- ukor,
- navodila in prepovedi (11 razliic: osebno opraviilo, poravnava, redno obiskovanje ole, usposabljanje za poklic
ali sprejem zaposlitve, nastanitev pri doloeni druini, v domu ali kje drugje, izvritev dela v korist humanitarnih
organizacij ali lokalnih skupnosti , zdravljenje v ustrezni zdravstveni organizaciji, obiskovanje vzgojne, poklicne,
psiholoke ali druge posvetovalnice, udeleba v programih socialnega treninga, opravljanje preizkusa prometnih
predpisov, prepoved vonje motornega vozila),
- nadzorstvo organa socialnega varstva (najpogosteje uporabljena sankcija).
* druga skupina (zavodski ukrepi):
- oddaja v vzgojni zavod,
- oddaja v prevzgojni dom,
- oddaja v zavod za usposabljanja.
Kazni za mladoletnike:
* denarna kazen,
* mladoletniki zapor (izjemna oblika sankcije)
* prepoved vonje motornega vozila (stranska kazen).
4. Posebni del KZ, npr katera so KD iz tega sklopa (enega izmed pomembnejih ivljenje in telo, ter
premoenje)?
Kazniva dejanja zoper ivljenje in telo:
Objekt kazenskopravnega varstva: lovekovo ivljenje in njegova telesna integriteta.
Delitev KD v tem poglavju:
KD, s katerimi se varuje ivljenje;
KD, s katerimi se varuje lovekova integriteta;
KD, pri katerih je kot posledica doloena ogrozitev (primer: sodelovanje pri pretepu);
KD, pri katerih je kot posledica doloena pokodba;
KD, storjena naklepno;
KD, storjena iz malomarnosti.
Vrste kaznivih dejanj:
KD zoper ivljenje umor, uboj na mah, povzroitev smrti iz malomarnosti, detomor, napeljevanje in pomo pri
samomoru;
KD zoper bodoe ivljenje nedovoljena prekinitev nosenosti;
KD zoper telesno integriteto in zdravje ljudi lahka, huda in posebno huda telesna pokodba;
KD, s katerimi se ogroa ivljenje ali telo ogroanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru, sodelovanje
pri pretepu, povzroitev nevarnosti;
KD zoper solidarnost povzroitev nevarnosti, zapustitev slabotne osebe, opustitev pomoi;
Kazniva dejanja iz tega poglavja so splona, razen detomora, ki je posebno KD. Praviloma so ta KD pokodbena,
lahko pa so tudi ogrozitvena (sodelovanje pri pretepu). Veinoma so storitvena, dve KD pa sta opustitveni
(zapustitev slabotne osebe, opustitev pomoi pravi opustitvi).
Praviloma so naklepna, v nekaterih primerih zadoa malomarnost.
Zahteva se direktni ali eventualni naklep, hipni naklep pa se upoteva pri uboju in telesni pokodbi na mah.
Posebej je inkriminirano napeljevanje in pomo pri samomoru.
Kazniva dejanja zoper ivljenje in telo so doloena v 15. poglavju KZ-1:
Uboj (nov len) 1. odstavek je bil v starem KZ uvren v KD umora
Umor (v KZ-1 je to KD loeno v dve obliki in sicer v umor in uboj)
Uboj na mah (ni razlike)
Povzroitev smrti iz malomarnosti (ni razlike)
Detomor (ni razlike)
Napeljevanje k samomoru in pomo pri samomoru (ni razlike)
Nedovoljen poseg v nosenost (KZ-nedovoljena prekinitev nosenosti, sicer pa ni vsebinske razlike)
Lahka telesna pokodba (ni razlike)
Huda telesna pokodba (ni razlike)
Posebno huda telesna pokodba (ni razlike)
Sodelovanje pri pretepu (ni razlike)
Izkljuitev kaznivega dejanja pri telesnem pokodovanju s soglasjem pokodovanca (nov len)
Ogroanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru (ni razlike)
30
Povzroitev nevarnosti (ni razlike)
Zapustitev slabotne osebe (ni razlike)
Opustitev pomoi (ni razlike)
Kazniva dejanja zoper premoenje:
Objekt kazenskopravnega varstva: premoenje.
Varovano je tudi v drugih poglavjih v povezavi z drugimi objekti varstva. Premoenje je varovano enako, ne glede
na to, v igavi lasti je.
Loimo dve skupini KD:
KD, katerih predmet so stvari;
KD, katerih predmet so premoenjske pravice.
Delitev teh KD glede na storitev:
KD, katerih temeljna znailnost je odvzem;
KD, pri katerih okodovanec storilcu predmet sam izroi;
KD, pri katerih gre za pokodovanje ali unienje stvari.
KD so splona, naklepna. Pri velikih KD gre za obarvani naklep, ki se nanaa na protipravno pridobitev in
prilastitev.
Pregon je pri veini po uradni dolnosti ali na predlog. e je okodovanec v blinjem sorodstvu s storilcem, se
pregon zane na zasebno tobo.
Ta KD so najbolj pogosta v nai dravi.
So naslednja:
Tatvina (ni razlike)
Velika tatvina (v KZ-1 dodana samo hudodelska zdruba)
Rop (v KZ-1 so dodani samo maksimumi)
Roparska tatvina (ni razlike)
Zatajitev (ni razlike)
Poneverba in neupraviena uporaba tujega premoenja (nov len)
Odvzem motornega vozila (v KZ-1 je dodana kvalificirana oblika, sicer je ureditev enaka)
Goljufija
Organiziranje denarnih verig in nedovoljenih iger na sreo (preneseni len iz KD zoper gospodarstvo)
Izsiljevanje (v KZ-1 dodana hudodelska zdruba)
Oderutvo (ni razlike)
Izneverjanje (prej zloraba zaupanja)
Zloraba izvrbe (nov len)
Prikrivanje
Nedovoljen izvoz in uvoz stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote
Pokodovanje ali unienje stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote
Pokodovanje tuje stvari
Napad na informacijski sistem
Poig
Okodovanje tujih pravic
5. Razlike med vrstami tatvin preko primerov
TATVINA
Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo direktni naklep.
Izvritveno dejanje: odvzem tuje premine stvari. Dejanje je dokonano, ko storilec stvar vzame oz. ko lastnik
izgubi posest nad stvarjo aprehenzijska teorija. Ni potrebno, da bi imel storilec namen pridobitve protipravne
premoenjske koristi. Tudi izgubljena ali pozabljena stvar je lahko predmet KD tatvine, e se ji lastnik ni odpovedal
in ima e monost, da jo dobi nazaj. Prilastitev tuje premine stvari mora biti protipravna. Protipravnosti ni pri
pristanki okodovanca, zasegu stvari, carinskem postopku
Oblike KD:
temeljna oblika;
privilegirana oblika majhna tatvina; dva pogoja: stvar mora biti majhne vrednosti in storilcu mora iti za to, da
si prilasti stvar take vrednosti (e storilec vzame natanno doloen predmet male vrednosti ali e taken
predmet vzame med drugimi predmeti, ki bi jih lahko vzel, ne pa, e ga vzame, ker ni vrednejih ali e ob
tatvini za vrednost ne ve, kot npr. pri epni tatvini).
31
Poskus je kazniv. e storilec see v prazen ep ali torbico, gre za neprimeren poskus.
Stek:
+ ni steka s KD nezakonitega lova in KD nezakonitega ribolova (specialnost);
+ ni steka s KD protipravne prilastitve stvari ob preiskavi ali izvrbi (konsumpcija);
+ ni steka s KD prikrivanja, e storilec z ukradeno stvarjo ravna tako, kot je predvideno v KD prikrivanja
(nekaznivo naknadno dejanje);
+ ni steka s KD pokodovanja tuje stvari, e storilec ukradeno stvar pokoduje ali unii (nekaznivo naknadno
dejanje).
VELIKA TATVINA
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep.
Gre za hujo obliko temeljnega KD tatvine; storjena je na poseben nain ali ob posebnih okoliinah ali pa je njen
predmet posebna stvar:
z vlomom (nasilno odpiranje zaprtih prostorov z uporabo fizine sile, npr. razbitje kljuavnice, preaganje
reetk), vdorom (odpiranje zaprtih prostorov, vendar brez uporabe posebne sile in brez vejega pokodovanja
vhodov; storilec odpre zaprt prostor na nenavaden nain ali proti volji lastnika, pri emer mora premostiti
doloene ovire, npr. z uporabo vitriha, vstopom skozi dimnik ali prezraevalni kanal) ali premagovanjem vejih
ovir (npr. podstavljanje lestve k odprtemu oknu, plezanje skozi odprta okna, lovljenje predmetov z zanko);
v sostorilstvu (ni potrebno, da bi bili vsi storilci kazensko odgovorni ali obsojeni); sostorilstva pa ni, e tisti, ki pri
pripravi KD sicer sodeluje, ne sodeluje pri fizini izvritvi KD oziroma ne prispeva odloilno k izvritvi s kaknim
druganim dejanjem. Takna oseba bo lahko kazensko odgovorna le za pomo ali napeljevanje h KD.
na posebno predrzen nain izrazito odstopanje od obiajnega naina storitve tatvine, ki je pogosto e sam po
sebi drzen (npr. prerezanje hlanih epov z britvico, tatvina v odprtem stanovanju, kjer so v drugih sobah
stanovalci, iztrganje torbice iz rok);
s posestjo oroja ali nevarnega orodja storilec lahko prinese s seboj ali najde na kraju dejanja, mora pa jih
imeti pred storitvijo tatvine;
v asu poara, povodnji ali naravne nesree dejanje mora biti storjeno na kraju, ki je prizadet zaradi take
nesree;
z izkorianjem nemoi okodovanca oziroma njegove nesree (npr. pri avtomobilski nesrei, nesrei v gorah,
pogani hii);
posebna kulturna ali zgodovinska pomembnost ukradene stvari ali velika vrednost ukradene stvari storilcu
mora iti za to, da si prilasti tako stvar;
kvalificirana oblika tatvina stvari posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena ali stvari velike vrednosti
na enega izmed zgoraj natetih nainov ali v hudodelski zdrubi (slednje dodano s KZ-1).
6. Amnestija pomilostitev
Amnestija in pomilostitev sta razloga za ugasnitev kazni. Z amnestijo ali pomilostitvijo (akta milosti) se lahko
obsojencu popolnoma ali deloma odpusti izvritev kazni, izreena kazen spremeni v milejo ali v pogojno obsodbo,
izbrie obsodba ali odpravijo oziroma skrajajo pravne posledice obsodbe, ali pa storilcu odpusti pregon (abolicija).
Abolicija je najira oblika amnestije ali pomilostitve in obstaja v tem, da kazni ni mogoe izrei. e kazenski
postopek e ni bil uveden, se zaradi abolicije ne more uvesti, e pa je e uveden, se ustavi.
Amnestija in pomilostitev imata uinek samo na izreeno kazen, tako da povzroita njeno ugasnitev. V primeru, ko
je izreena kazen dosmrtnega zapora, se s pomilostitvijo ali amnestijo lahko izree le kazen zapora od 25 do 30
let.
Amnestija:
Dajejo jo zakonodajni organi (dravni zbor). Amnestija se daje v obliki zakona in se nanaa na nedoloen krog
oseb. Z amnestijo je mogoe odpustiti kazenski pregon, popolnoma ali delno odpustiti izvritev kazni, spremeniti
izreeno kazen v milejo (npr. kazen zapora se spremeni v denarno kazen), izbrisati obsodbo (taken izbris ima
enake uinke kot izbris na podlagi zakona ali sodne odlobe) ali odpraviti doloeno pravno posledico obsodbe.
Zakon o amnestiji lahko doloi kazniva dejanja, za katera se daje amnestija. Lahko pa doloi tudi kazen, na katero
se amnestija nanaa (npr. za vse osebe, ki so obsojene na kazen zapora do enega leta).
Najiri obseg amnestije je abolicija, ki je mona do pravnomonosti sodbe.
Amnestija nima uinka na izreene varnostne ukrepe niti na izreene vzgojne ukrepe.
Zadnji zakon o amnestiji je sprejel dravni zbor leta 2001.
Pomilostitev:
Pomilostitev daje predsednik republike. Daje se v obliki odloka ali odlobe za osebe, ki so poimensko doloene. S
pomilostitvijo se po imenu doloeni osebi odpusti kazenski pregon, popolnoma ali delno odpusti izvritev kazni,
izreena kazen spremeni v mileji ali v pogojno obsodbo ali izbrie obsodba ali odpravi oziroma skraja trajanje
doloene pravne posledice obsodbe.
32
Obseg pomilostitve je iri kot obseg amnestije. Pomilostitev se nanaa enako kot amnestija na odpustitev
kazenskega pregona, odpustitev izvritve kazni, spremembo izreene kazni v milejo, na izbris pogojne obsodbe
ali na odpravo doloene pravne posledice obsodbe.
Nanaa pa se tudi na dve skupini primerov, ki z amnestijo ne morejo biti zajeti. To so:
- ko gre za spremembo izreene kazni v milejo s pomilostitvijo se sme takna kazen spremeniti v pogojno
obsodbo (organ ima monost, da se seznani s podatki o storilcu in njegovi osebnosti);
- ko gre za uinek pomilostitve na pravne posledice obsodbe: s pomilostitvijo je mogoe pravne posledice obsodbe
odpraviti ali pa skrajati njihovo trajanje, medtem ko je z amnestijo mogoe te posledice samo odpraviti.
7. Zastaranje
Potek asa lahko ima dvojni uinek. Tako tudi loimo:
* zastaranje kazenskega pregona: kazenski postopek e ni bil izveden, zato potek asa vpliva na to, da ni ve
mogoe izrei kazni. Preneha pravica do izreka kazenske sankcije in je storilcu ni mogoe izrei.
* zastaranje izvritve kazni: zastaranje je razlog ugasnitve kazni. Ugasne torej pravica do tega, da se kazen bodisi
izree bodisi e izreena kazen izvri.
Sodia in drugi organi kazenskega pregona in za izvrevanje kazenskih sankcij morajo v vsaki fazi postopka paziti
na potek zastaranja in upotevati zastaranje po uradni dolnosti. Zastaranje tako nastopi ex lege, in sicer tedaj, ko
so potekli zastaralni roki.
KZ-1 doloa, da ne zastarajo:
* kazniva dejanja, za katera se sme izrei dosmrtni zapor;
* nekatera kazniva dejanja zoper lovenost (genocid, hudodelstva zoper lovenost, vojna hudodelstva, agresija,
odgovornost vojakih poveljnikov in drugih nadrejenih, zdruenje in uvanje h genocidu, k hudodelstvom zoper
lovenost ali agresiji);
* kazniva dejanja, za katera po mednarodnih pogodbah takno zastaranje ne more nastati.
Zastaranje kazenskega pregona:
Ta vrsta zastaranja pomeni, da se zaradi poteka rokov, ne more ve izvesti kazenski pregon in se storilcu ne more
ve izrei kazen za kaznivo dejanje, ki ga je izvril. Dolina rokov je odvisna od tee kazni, ki je predpisana za
posamezno kaznivo dejanje. Maksimalni zastaralni rok je 50 let, najkraji pa 6 let. Prejnji KZ je doloal kraje
zastaralne roke (25 let in 3 leta).
Ti roki so:
* 50 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor 30 let (15 do 30 let),
* 30 let od storitve kaznivega dejanj, za katero se sme izrei zapor nad 10 let (in manj kot 15 let),
* 20 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izrei zapor nad 5 let (do 10 let),
* 10 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor nad 1 leto (do 5 let),
* 6 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei kazen do enega leta ali denarna kazen.
e je za kaznivo dejanje predpisanih ve kazni, se zastaralni rok doloi po najhuji predpisani kazni. Kadar so
kazni predpisane alternativno, se zastaralni rok doloi glede na tejo vrsto predpisane. Kadar pa so predpisane
kumulativno (npr. zaporna in denarna kazen), pa se doloi zastaralni rok glede na kazen zapora kot na glavno
kazen. Za poskus se zastaralni rok doloi glede na kazen, ki je predpisana za dokonano kaznivo dejanje.
Zastaralni rok za zastaranje kazenskega pregona zane tei od dneva, ko je bilo kaznivo dejanje izvreno, ko je
torej storilec deloval ali bi moral delovati.
Zadranje zastaranja:
Zadranje zastaranja pomeni, da lahko med tekom zastaralnih rokov nastopijo ovire dejanske ali pravne narave, ki
povzroijo, da zastaralni rok ne tee. Zadranje zastaranje po povzeto po prejnjem KZ, ki je poznal relativno in
absolutno zastaranje. KZ-1 te delitve ni prevzel, kljub temu pa je obdral zadranje zastaranja. Ob tem se zastavlja
vpraanje, kaken uinek sploh ima zadranje zastaranja. e doloena okoliina povzroi zastaranje teka
zastaranih rokov, hkrati pa zakon ne podalja zastaralnih rokov, postane ta institut brez pomena. Tudi ob zadranju
se namre zastaranje kazenskega pregona iztee po preteku doloenega asa od izvritve kaznivega dejanja,
enako kot e zadranja ne bi bilo, saj KZ-1 kljub ureditvi zadranja zastaranja ne postavlja daljih zastaralnih rokov
in ne doloa, da se v primeru zadranja zaetek teka rokov ne vee na izvritev kaznivega dejanja.
Pretrganje zastaranja:
Obstaja tedaj, ko se zastaralni rok zaradi doloene okoliine prekine in se zaradi tega tisti del zastaralnega roka,
ki je e potekel, ne teje ve, temve zane zastaralni rok po prenehanju ovire tei znova. To torej pomeni izjemo
od pravila, da zastaralni rok zane tei z izvritvijo kaznivega dejanja. KZ doloa le eno okoliino, ki pretrga
zastaranje: e storilec v asu tega zastaralnega roka stori enako ali huje kaznivo dejanje.
Zastaranje izvritve kazni:
Zastaranje izvritve kazni pomeni, da zaradi poteka doloenega asa ugasne pravica do njene izvritve. e
izreene kazni ni ve mogoe izvriti. Roki:
* 25 let od obsodbe na 30 let zapora (razen, e gre za nezastarljivo kaznivo dejanje),
* 15 let od obsodbe na zapor nad 10 let (vendar manj kot 30 let),
* 10 let od obsodbe na zapor nad 5 let (do 10 let),
* 5 let od obsodbe na zapor nad 1 leto (do 5 let),
* 3 leta od obsodbe na zapor do 1 leta ali na denarno kazen.
Izvritev dosmrtnega zapora ne zastara.
Prejnji KZ je doloal nekoliko kraje roke za izvritev mladoletnikega zapora. KZ-1 takne dolobe ve nima, saj
bo to podroje uredil nov zakon.
33
Zastaralni roki teejo od pravnomonosti sodne odlobe. Pri pogojni obsodbi, ki je bila preklicana, zane tei
zastaranje tistega dne, ko je postala odlobo o preklicu pravnomona. Pri pogojnem odpustu, ki je bil preklican,
zane tei zastaranje tistega dne, ko je postala odloba o preklicu pravnomona.
Zadranje zastaranja:
Zastaranje izvritve ne tee v asu, ko se po zakonu kazen ne sme izvriti. Ovire so lahko prane ali dejanske,
zakon pa upoteva samo pravne ovire (npr. odloitev je mona, e obsojenec zaradi huje bolezni ni zmoen
nastopiti kazni.
Zastaranje izvritve varnostnih ukrepov:
KZ -1 doloa da zastara izvritev varnostnih ukrepov odvzema voznikega dovoljenja in odvzema predmetov, ko
preteejo tri leta od pravnomonosti sodne odlobe, s katero sta bila ukrepa izreena. Prepoved opravljanja poklica
zastara, ko pretee as, za katerega je bil izreen.
8. Katera naela kazenskega prava poznam?
* naelo legitimnosti in omejenosti represije v KZ: to dolobo je KZ-1 rtal, vendar pa ni mogoe rei, da to naelo
ne velja ve v naem sistemu. Delno je e vedno zajeto v 16. lenu KZ-1, ko pri opredelitvi pojma kaznivega
dejanja uporablja izraz nujno varstvo pravnih vrednot. Ta dikcija omogoa sklep a contrario, da zakonodajalec
ne sme ustvarjati novih kaznivih dejanj, e to za varstvo pravnih vrednost ni nujno potrebno (tj. e so na voljo drugi,
blaji naini zaite pravnih vrednot). Poleg navedenega pa lahko to naelo danes tejemo za izraz nadzakonskih,
civilizacijskih prvin kazenskega prava, prav tako pa ga je mogoe izpeljati iz ustavnega naela sorazmernosti;
* naelo zakonitosti;
* naelo humanosti;
* naelo subjektivne ali krivdne odgovornosti;
* naelo individualizacije kazenskih sankcij.
9. Naelo subjektivne odgovornosti
Povzroitev prepovedane posledice sama e ni zadosten temelj za obsodbo in kaznovanje storilca. Poleg
objektivnih elementov kaznivega dejanja je treba e ugotoviti, ali je storilec kriv. Krivda pomeni, da je storilec v
trenutku izvritve kaznivega dejanja ravnal s psihinim odnosom do dejanja, zaradi katerega mu je dejanje mogoe
oitati. Zavedati se je moral, da dela nekaj, esar ne bi smel, nekaj, kar je v nasprotju z njegovimi pravnimi
obveznostmi oziroma, da bi se bil tega vsaj moral in mogel zavedati. Kazenska odgovornost je zmeraj individualna,
za vsakega storilca in udeleenca se presoja samostojno in se nikoli ne domneva.
10. Sestavine krivde
Elementi krivde v naem pravnem redu so:
* pritevnost: kriv je lahko samo tisti storilec kaznivega dejanja, ki je duevno normalen in zato sposoben pravilno
zaznavati svet okoli sebe oziroma imeti samega sebe v oblasti;
* naklep ali malomarnost: stopnji subjektivnega odnosa do dejanja;
* zavest o protipravnosti: storilec se mora zavedati, da ravna v nasprotju s pravom.
11. Silobran, prekoraeni silobran, kako izgleda izrek sodbe pri silobranu?
KZ-1 doloa, da je silobran tista obramba, ki je nujno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali od koga drugega
istoasen protipraven napad.
Sestavine silobrana:
* napad mora biti:
- ravnanje loveka
- stvaren in resnien
- protipraven
- naperjen zoper napadenega ali koga drugega..
* obramba mora biti:
- soasna z napadom
- neizogibno potrebna za odvrnitev napada
- podana mora biti sorazmernost med intenzivnostjo napada in obrambe
- naperjena zoper napadalca ali njegovo dobrino.
e sodie ugotovi, da gre za silobran, izree oprostilno sodbo. Pri silobranu gre za dejanje, ki ima vse zakonske
znake kaznivega dejanja, storjeno pa je bilo v taknih posebnih okoliinah, ki izkljuujejo protipravnost, zato ne
gre za kaznivo dejanje. To pa je razlog za izrek oprostilne sodbe. Okoliine, ki izkljuujejo protipravnost dejanja,
se navedejo v obrazloitvi sodbe.
Prekoraeni silobran:
V primeru, ko je sodie ugotovilo, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za silobran, storilec pa je prekorail meje
sorazmernosti med napadom in obrambo, kazenski zakonik dopua, da se ta okoliina upoteva pri odmeri
kazni. Pri prekoraenem silobranu, protipravnost dejanja ni izkljuena, temve je podana in tako tudi kaznivo
dejanje. Pri odmeri kazni pa je potrebno upotevati, da napadeni v obrambi svoje dobrine ni mogel natanno
odmeriti intenzivnosti svoje obrambe. e je nesorazmerje preveliko, potem bo to sodie upotevalo kot
obteevalno okoliino. e sodie ugotovi, da je prekoraitev e v dopustnih mejah, sem storilcu kazen omiliti, se
pravi izrei, kazen pod spodnjo meja, ki je za tisto kaznivo dejanje predpisana, ali pa izrei milejo vrsto kazni. e
pa je bil storilec (napadeni) zaradi napada mono prestraen in razdraen se mu sme kazen tudi odpustiti.
Odpustitev kazni ne pomeni, da izree sodie obtoencu oprostilno sodbo, ravno nasprotno, sodie spozna
izvreno dejanje za kaznivo dejanje in storilca za kazensko odgovornega in mu izree obsodilno sodbo, le kazen
mu sme odpustiti zaradi navedenih izjemnih okoliin subjektivne narave.
34
12. Nateti nekaj k.d. zoper ast in dobro ime
Kazniva dejanja zoper ast in dobro ime so doloena v 18. poglavju KZ-1:
Razalitev (ni razlike)
Obrekovanje (ni razlike)
aljiva obdolitev (ni razlike)
Opravljanje (ni razlike)
Oitanje kaznivega dejanja z namenom zanievanja (ni razlike)
Sramotitev Republike Slovenije (ni razlike)
Sramotitev tuje drave ali mednarodne organizacije (ni razlike)
Sramotitev slovenskega naroda ali narodnih skupnosti (ni razlike, v KZ-1 je dodana samo romska
skupnost)
Javna objava kaznivih dejanj zoper ast in dobro ime (nov len).
Objekt kazenskopravnega varstva: ast, dobro ime in ugled doloenega subjekta. S astjo je miljen lovekov
obutek o lastni vrednosti, z ugledom pa ugled, ki ga lovek uiva v okolju.
Loimo 2 skupini teh dejanj:
* KD, ki napadajo ast in dobro ime posameznika razalitev, obrekovanje, aljiva obdolitev, opravljanje, oitanje
KD z namenom zanievanja;
* KD, ki pomenijo napad na ast in dobro ime domae drave, tujih drav in mednarodnih organizacij ter njihovih
predstavnikov in simbolov sramotitev RS, sramotitev tuje drave ali mednarodne organizacije, sramotitev
slovenskega naroda ali mednarodnih skupnosti.
Ta kazniva dejanja so splona ali naklepna.
Pregon za KD, ki so storjena zoper posameznika, se zanejo na zasebno tobo. e so ta dejanja storjena proti
dravnim organom, uradni oziroma vojaki osebi, se pregon zane na predlog. Z dovoljenjem ministra za
pravosodje se preganja kazniva dejanja proti tuji dravi.
13. Razlika opravljanje/obrekovanje
Obrekovanje se lahko nanaa na fizino ali pravno osebo, opravljanje pa samo na fizino osebo.
Pri kaznivem dejanju obrekovanja pomeni izvritveno dejanje trditve ali raznaanja neresninih dejstev.
Pri KD opravljanja pa se izvritveno dejanje kae v trditvah ali raznaanju karkoli resninega ali neresninega iz
osebnega ali druinskega ivljenja druge osebe, vendar le fizine. KD je podano pod pogojem, e takne trditve ali
raznaanja lahko kodujejo dobremu imenu. Dokaz resnice je naelno izkljuen. Sodie torej ugotovi le trditve, ali
je raznaanje dejstev iz osebnega ali druinskega ivljenja ter njihovo sposobnost, da kodujejo dobremu imenu.
Dokaz resnice je dovoljen le v primeru, e je storilec izvril dejanje pri izvrevanju uradne dolnosti. V teh primerih
je izkljuena protipravnost, e storilec dokae resninost svojih dejstav.
Pri KD dejanju obrekovanja mora biti neresninost dejstev objektivno podana in te neresninosti se mora storilec
zavedati. e niso neresnina, lahko gre za KD razalitve ali KD oitanje KD z namenom zanievanja.
14. Kaj je to zunajrazpravni senat?
Pristojnosti izvenrazpravnega senata so raznovrstne. Najpogosteje zadeve, ki jih senat obravnava so pritobe
zoper sklep o priporu preiskovalnega sodnika, podaljanje pripora po vloeni obtonici, ugovori zoper obtonice ter
zahteve za izrek enotne kazni in obnovo postopka. Sestavljajo ga trije redni, poklicni sodniki, od katerih je en
poroevalec in en predsednik senata, tretji pa lan.
Izvenrazpravni senat odloa o (38 pristojnosti):
* pritobah zoper sklepe preiskovalnega sodnika okronega sodia in sodnika posameznika okrajnega sodnika,
e ta opravlja preiskovalna dejanja;
* o pritobah zoper druge sklepe, e je tako doloeno v zakonu;
* na prvi stopnji zunaj glavne obravnave;
* o pritobi zoper odlobo policije o pridranju;
* o nesoglasju preiskovalnega sodnika s predlogom upravienega toilca, da opravi posamezna preiskovalna
dejanja, za katera slednji meni, da je glede na okoliine primera smotrno, da jih opravi, e preden se uvede
preiskava;
* o zahtevi preiskovalnega sodnika, da odloi o njegovem nesoglasju z zahtevo dravnega toilca za preiskavo;
* o nesoglasju preiskovalnega sodnika s predlogom strank in okodovanca, da se opravijo posamezna
preiskovalna dejanja;
* o pritobi zoper sklep preiskovalnega sodnika o uvedbi preiskave;
* o ustavitvi preiskave
* o nesoglasju preiskovalnega sodnika s predlogom dravnega toilca za dopolnitev preiskave;
* o zahtevi dravnega toilca, da se podalja 8-dnevni rok za vloitev neposredne obtonice;
* o zahtevi dravnega toilca, da se podalja 15-dnevni rok za dopolnitev preiskave ali za odloanje o tem, ali naj
se vloi obtonica ali odstopi od pregona;
* o predlogu preiskovalnega sodnika ali dravnega toilca, da se pripor podalja e najve za 2 meseca;
* o pritobi zoper sklep preiskovalnega sodnika o kazni, izreeni zaradi disciplinskega prestopka pripornikov;
* o pritobi zoper sklep, s katerim je bila izreena denarna kazen ali odrejen zapor, ker doloena oseba ni hotela
izroiti predmetov;
* o zahtevi predsednika senata glede obtonice okodovanca kot toilca oziroma glede zasebne tobe;
35
* o ugovoru zoper obtonico (zasebno tobo) oziroma o zahtevi predsednika senata, pred katerim naj bo glavna
obravnava;
* o izloitvi zapisnikov in obvestil;
* o priporu obdolenca ob vloeni obtonici na predlog ali po uradni dolnosti;
* o priporu po vloeni obtonici, vkljuno z 2 mesenim preizkusom po uradni dolnosti od zadnjega sklepa o
priporu;
* o pritobi zoper sklep okrajnega sodnika o odreditvi pripora pred vloitvijo obtonega predloga;
* o pomenu odklonitve dravnih organov, da dovolijo pregled ali izroitev svojih spisov ali drugih listin, e mislijo, da
bi bila objava njihove vsebine kodljiva za splone koristi;
* o pritobi podjetja ali zoper sklep organa, ki vodi kazenski postopek, s katerim se ugotovijo in naloijo stroki, ki
so nastali zaradi ureditve knjigovodstva, torej poslovne dokumentacije, ki je predmet izvedenstva;
* o pritobi zoper sklep o kaznovanju prie, ki noe priati;
* o uvedbi kazenskega postopka na zahtevo upravienega toilca, e je bila s pravnomonim sklepom zahteva za
preiskavo zavrnjena, ker ni bil podan utemeljen sum, da je osumljenec oziroma obdolenec storil kaznivo dejanje;
* o zahtevi za nepravo obnovo kazenskega postopka;
* o zahtevi za pravo obnovo kazenskega postopka;
* o zahtevi dravnega toilca glede njegovega nesoglasja s sodnikom okrajnega sodia, ki meni, da je za sojenje
stvarno pristojno okrono sodie;
* o trajanju in spreminjanju ukrepa obveznega psihiatrinega zdravljenja v zavodu ali na prostosti;
* o predlogu za preklic pogojne obsodbe;
* o pritobi zoper odvzem predmetov, ki se po kazenskem postopku smejo ali morejo odvzeti;
* o postopku za izbris obsodbe na podlagi sodne odlobe;
* o postopku za prenehanje varnostnih ukrepov;
* o postopku o izvritvi sodbe tujega sodia;
* o odstopu kazenskega pregona tuji dravi mimo pogojev doloenih v ZKP;
*o postopku za izroitev obdolencev in obsojencev;
* o zahtevi neupravieno obsojenih za povrnitev kode, rehabilitacijo in uveljavitev drugih pravic;
* o pritobi zoper poseben sklep o strokih kazenskega postopka.
15. Razlike med rednim in skrajanim postopkom po ZKP!
Razlike so:
* skrajani postopek se opravlja za kazniva dejanj za katera je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 3
let; redni postopek pa za huja kazniva dejanja.
* v skrajanem postopku sodi sodnik posameznik; v rednem postopku senat treh ali petih sodnikov.
* v skrajanem postopku ni preiskave, pa pa se lahko izjemoma opravijo posamezna preiskovalna dejanja;
* v skrajanem postopku nimamo ugovora zoper obtonico, marve se obtoni akt preizkusi po uradni dolnosti in
v omejenem obsegu.
* GO se lahko v skrajanem postopku opravi brez navzonosti obdolenca, pod pogojem, da je bil v redu povabljen
in da je bil pred tem zaslian, sodie pa meni, da njegova navzonost ni nujna; v rednem postopku je potrebna
navzonost zagovornika, e je obramba obvezna.
* v skrajanem postopku je omejena uporaba pripora.
* v skrajanem postopku se vsak mesec preizkusi, ali so e dani razlogi za pripor. Rok enega meseca se ne
rauna od izdaje sklepa o priporu, e je bil zoper obdolenca odrejen pripor pred vloitvijo obtonega akta, temve
od prvega sklepa o priporu po vloitvi obtonega predloga. V rednem postopku senat vsaka dva meseca od
zadnjega sklepa o priporu preizkua ali so e podani razlogi za pripor.
16. Obtonica
Obtonica je obtoni akt rednega kazenskega postopka. To je pismen, po zakonu sestavljen toilev predlog, da
naj se zoper doloeno osebo zaradi doloenega kaznivega dejanja opravi glavna obravnava in ta oseba obsodi.
Obtonico se vloi pri pristojnem sodiu v toliko izvodih, kolikor je obtoencev in zagovornikov, en izvod pa za
sodie. Takoj po prejemu obtonice preizkusi predsednik senata, ali je obtonica sestavljena po predpisih
(formalni preizkus). e spozna, da ni, jo vrne toilcu, naj jo v treh dneh popravi.
Obdolencu, ki je na prostosti, se vroi obtonica brez odlaanja, e je v priporu pa v 24 urah po prejemu. Ob
vroitvi se ga poui o pravici do ugovora, ki ga lahko poda v roku 8 dni po njeni vroitvi.
e je vloen ugovor, opravi izvenrazpravni senat materialni preizkus obtonice. Ta je vedno fakultativen. Do njega
pride le, e se vloi ugovor ali e to zahteva predsednik senata, pred katerim naj bi se opravila glavna obravnava.
Ob vroitvi obtonice se obdolenec poui o tem, da ima pravico do ugovora, ki ga lahko poda v roku 8 dni po njeni
vroitvi.
Ugovor zoper obtonico ni pravno sredstvo, ker ni usmerjen zoper odloitev sodia, temve je obrambno
obdolenevo procesno dejanje, s katerim zavraa utemeljenost oitkov obtobe. Z ugovorom poskua obdolenec
dosei, da sodie obtobe ne dopusti. Njegov namen je kontrola preiskave in prepreitev glavne obravnave.
Zoper nekatere obtone akte ni monosti ugovora (npr. zoper ustno spremenjeno obtonico na glavni obravnavi ter
zoper novo obtonico po prekinitvi glavne obravnave, za obtonico zaradi kaznivega dejanja na glavni obravnavi, v
skrajanem postopku, v postopku proti mladoletnikom).
Ugovor, ki je vloen prepozno, in ugovor, ki ga poda neupraviena oseba, zavre s sklepom predsednik senata,
pred katerim naj bo glavna obravnava. O pritobi zoper ta sklep odloa izvenrazpravni senat. e predsednik
senata ne zavre ugovora, ga predloi skupaj s spisom zadeve izvenrazpravnemu senatu, ki o ugovoru odloa na
36
svoji seji. Pred odloitvijo se izvod ugovora polje toilcu, ki lahko v treh dneh od prejema ugovora poda odgovor.
Izvenrazpravni senat lahko sprejme ve odloitev:
* obtonico vrne toilcu, da jo popravi ali da zahteva preiskavo ali njeno dopolnitev. To stori tedaj, ko ugotovi, da
so formalne pomanjkljivosti v obtonici ali da je stanje stvari potrebno bolje razjasniti. Toilec mora napake
odpraviti v 3 dneh odkar mu je bila sporoena odloba senata.
* obtonico polje pristojnemu sodiu, e ugotovi, da je stvarno ali krajevno pristojno neko drugo
sodie;
* obtobe ne dopusti in postopek ustavi, e ugotovi:
- da dejanje, ki je predmet obtobe, ni kaznivo dejanje;
- da so podane okoliine, ki izkljuujejo krivdo ali kaznivost in da ni razlogov za uporabo varnostnih ukrepov;
- da je kazenski pregon zastaran, ali dejanje obseeno z amnestijo ali pomilostitvijo, ali e so podane druge
okoliine, ki izkljuujejo pregon;
- da ni zadosti dokazov;
- ali je podana nesorazmernost med majhnim pomenim kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzroil
kazenski pregon.
* obtonico zavre, e ni zahteve upravienega toilca ali potrebnega dovoljenja za pregon ali obstajajo druge
okoliine, ki zaasno prepreujejo pregon; pri neposredni obtonici obtobo zavre, e je podan kaken izmed
zgoraj navedenih razlogov, zaradi katerih se lahko kazenski postopek ustavi (1,2,3,5 alinea). Kazenski postopek se
v tem primeru e sploh ni zael, zato ga tudi ni mogoe ustaviti.
* zavrne obtonico kot neutemeljeno.
Obtoni postopek se kona, ko postane obtonica pravnomona, kar se zgodi v razlinih primerih in ob razlinih
trenutkih:
* e je bil vloen ugovor, ko izvenrazpravni senat zavrne ugovor kot neutemeljen;
* e je predsednik senata zahteval preizkus obtonice, ko izvenrazpravni senat odloi, da se z obtonico strinja;
* e ugovor ni bil vloen ali je bil zavren, ko predsednik senata odredi glavno obravnavo oziroma, e glavne
obravnave e ni razpisal, ko pretee rok dveh mesecev, ko je bila vloena obtonica pri sodiu.
Po pravnomonosti obtonice je sodie dolno opraviti glavno obravnavo in izdati sodbo, stranki pa ne moreta ve
izpodbijati krajevne pristojnosti. S tem preide kazenski postopek v naslednji stadij, to je stadij glavne obravnave z
izdajo sodbe.
Razlikujemo dve vrsti obtonice:
* obtonica, vloena po opravljeni preiskavi;
* neposredna obtonica, ki se vloi brez preiskave.
Neposredna obtonica se pojavlja v dveh variantah:
- za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora nad 8 let, se lahko vloi neposredna obtonica na
predlog dravnega toilca, e dajejo zbrani podatki iz predkazenskega postopka o kaznivem dejanju in storilcu
dovolj podlage za vloitev obtonice, preiskovalni sodnik pa soglaa s predlogom toilca. Preiskovalni sodnik lahko
da soglasje le, e je pred tem zaslial osebo, zoper katero naj bo vloena obtonica. e se s predlogom strinja,
mora to sporoiti dravnemu toilcu, ki mora vloiti obtonico v roku 8 dni, vendar pa lahko senat na toilevo
zahtevo ta rok podalja. Kadar preiskovalni sodnik meni, da ni pogojev za neposredno obtonico, upoteva toilev
predlog kot zahtevo za preiskavo;
- za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora do 8 let, sme dravni toilec vloiti neposredno
obtonico tudi brez soglasja preiskovalnega sodnika, e meni, da zbrani podatki o kaznivem dejanju in storilcu
dajejo dovolj podlage za obtobo.
Obe varianti neposredne obtonice sta fakultativni. Pobudo zanju mora dati toilec.
Vloena obtonica se lahko na glavni obravnavi tudi spremeni ali raziri. Spremeni se, e se na glavni obravnavi
na podlagi izvedenih dokazov ugotovi drugano dejansko stanje, od tistega, na katerem sloni obtoba. Raziri pa
se, e obdolenec na glavni obravnavi stori kaznivo dejanje ali e se ele na glavni obravnavi odkrije kaznivo
dejanje obtoenca.
17. Kako se imenuje oseba, ki stori prekrek pa se obravnava v hitrem postopku?
Kritelj.
18. Kako v rednem sodnem postopku?
Obdolenec.
19. Nateti sankcije za prekrke
Sankcije za prekrke, ki jih delimo na glavne in stranske, so:
globa (glavna sankcija),
opomin (se izree namesto globe),
kazenske toke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti voznikega dovoljenja in prepovedjo
uporabe voznikega dovoljenja (stranska sankcija),
prepoved vonje motornega vozila (stranska sankcija),
izgon tujca iz drave (stranska sankcija),
odvzem predmetov (stranska sankcija),
vzgojni ukrepi (ukor, navodila in prepovedi, nadzorstvo izrekajo se samo mladoletnim storilcem).
20. Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja
37
Kazensko odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja je doloena v posebnem zakonu (ZOPOKD). Ta
odgovornost izhaja iz KZ (42/1 len), ki doloa, da je pravna oseba kazensko odgovorna za kaznivo dejanje, ki ga
je izvril storilec v imenu, na raun ali v korist pravne osebe, pod pogojem, da gre za tako kaznivo dejanje, za
katerega zakon doloa, da je zanj odgovorna pravna oseba. Poleg nje so za takno kaznivo dejanje odgovorne tudi
fizine osebe kot storilci ali udeleenci.
Prvi temelj odgovornosti pravne osebe je izvritev kaznivega dejanja, ki ga je izvril storilec v njenem imenu, na
njen raun ali v njeno korist. Pri tem mora iti za kaznivo dejanje, za katerega ZOPOKD doloa odgovornost pravne
osebe. Za kazensko odgovornost morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
* e pomeni storjeno kaznivo dejanje izvritev protipravnega sklepa, naloga ali odobritve vodstvenih ali nadzornih
organov pravne osebe;
* e so vodstveni ali nadzorni organi pravne osebe vplivali na storilca ali mu omogoali, da je izvril kaznivo
dejanje;
* e je pravna oseba pridobila protipravno premoenjsko korist iz kaznivega dejanja ali predmete, nastale s
kaznivim dejanjem;
* e so vodstveni ali nadzorni organi pravne osebe opustili dolno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja njim
podrejenih delavcev.
Pogoj za kazensko odgovornost pa je, da je storilec izvril eno izmed tistih kaznivih dejanj, za katera zakon
posebej doloa, da zanj odgovarja pravna oseba (25. len ZOPOKD). Med njimi so vsa kazniva dejanja zoper
premoenje in vsa kazniva dejanja zoper gospodarstvo, pa tudi terorizem, trgovina z ljudmi, nedovoljen poseg v
nosenost, kritev nedotakljivosti stanovanja, zloraba prostitucije, ponarejanje listin, dajanje in jemanje podkupnine
in druga.
Zakon doloa naslednje sankcije:
* denarna kazen
* odvzem premoenja
* prenehanje pravne osebe
* prepoved udelebe na razpisih na podroju javnega naroanja
* prepoved trgovanja s finannimi instrumenti.
Poleg kazni predvideva zakon tudi varnostne ukrepe, ki so prilagojeni naravi pravne osebe:
* objava sodbe
* prepoved doloene gospodarske dejavnosti pravni osebi.
Kazenska odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja pomeni novo obliko odgovornosti, prilagojeno izzivom, ki
jih predstavlja zlasti mednarodna gospodarska kriminaliteta.
21. Krivda, naklep, malomarnost
Krivda je subjektivni (psihini) odnos storilca do njegovega dejanja, zaradi katerega mu sodie lahko izree
oitek. KZ-1 v 24. lenu doloa, da je kriv storilec, ki je izvril kaznivo dejanje z naklepom ali iz malomarnosti, pri
tem pa se je zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, da ravna v nasprotju s pravom. Elementi krivde so torej:
pritevnost, naklep ali malomarnost in zavest o protipravnosti. Skupek teh elementov tvori formalni pojem krivde.
e krivde ni, to izkljuuje obstoj kaznivega dejanja.
Naklep je pojem, s katerim kazensko pravo oznauje najvejo intenzivnost storilevega subjektivnega odnosa do
dejanja. KZ-1 ga definira takole: Kaznivo dejanje je storjeno z naklepom, e se je storilec zavedal svojega dejanja
in ga je hotel storiti ali e se je zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je
privolil, da taka posledica nastane.
Naklep ima dve stopnji:
* direktni naklep: je podan, e se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti. Zavestna sestavina
direktnega naklepa je e se je storilec zavedal svojega dejanja.
Sodie mora tako ugotoviti:
- ali se je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja (tj. ali jih je poznal);
- ali se storilec zavedal prepovedane posledice, ali je imel predstavo o posledici v njenem fizinem in socialnem
pomenu in obsegu;
- ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in prepovedano posledico.
Voljna sestavina direktnega naklepa je hotenje posledice.
* eventualni naklep: je podan, e se je storilec zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana
posledica, pa je privolil, da posledica nastane.
Zavestna sestavina eventualnega naklepa pomeni, da mora sodie ugotoviti:
- ali se je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja (enako kot pri direktnem naklepu);
- ali se je zavedal monosti, da bo iz njegovega ravnanja nastala prepovedana posledica (bistvena razlika med
obema vrstama naklepa);
- ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in nastankom prepovedane posledice (enako kot pri
direktnem naklepu).
Voljna sestavina eventualnega naklepa: je privolil, da takna posledica nastane. e dejstev, ki bi dokazovala
storilevo privolitev, ni ali jih ni mogoe najti, potem ni podan eventualni naklep glede tistega kaznivega dejanja, ki
ga je storilec obtoen (glej primer Bavcon str. 271).
Eventualni naklep je spodnja meja naklepa in z njo razmejujemo naklepna kazniva dejanja od tistih, ki so bila
izvrena iz malomarnosti.
Storileva zavest mora pri obeh stopnjah naklepa zajeti vse zakonske znake kaznivega dejanja.
38
Zavestna in voljna sestavina naklepa se ugotavljata v trenutku izvritve kaznivega dejanja.
Kaznivo dejanje je storjeno iz malomarnosti samo, e je tako doloeno v zakonu. Razlikujemo med:
* zavestno malomarnostjo: storilec se je zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana
posledica, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo lahko prepreil ali, da ne bo nastala.
* nezavestno malomarnostjo: storilec se ni zavedal, da lahko nastane prepovedana posledica, pa bi se bil po
okoliinah in svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati.
Razlika med obema vrstama malomarnosti je, da se pri zavestni malomarnosti storilec zaveda, da bo do
prepovedane posledice prilo, vendar lahkomiselno zaupa v ugoden razplet, pri drugi pa se sicer ne zaveda te
monosti, bi jo pa bil glede na okoliine dolan in sposoben predvideti.
KZ-1 je odstopil od ustaljenih opredelitev zavestne in nezavestne malomarnosti ter sprejel nomotehnino reitev,
po kateri najprej na splono opredeli malomarnost (26/1 len), nato poda formulo za razmejitev malomarnosti od
naklepa (26/2 len) ter formulo za razmejitev malomarnosti od nekrivde (nakljuja) (26/3 len).
Vsebina in bistvo malomarnosti kot oblike krivde kljub spremenjenemu nomotehninemu pristopu ostajata enaka.
Nezavestna malomarnost je v kazenskem pravu kamen spotike, ker pomeni stalno nevarnost za vdor objektivne
odgovornosti.
22. Udeleba, kako odgovarja napeljevalec?
S pojmom udelebe oznaujemo v kazenskem pravu primere, ko je pri uresnievanju kaznivega dejanja tako ali
drugae sodelovalo dvoje ali ve ljudi. Napeljevanje sodi v pojem udelebe v ojem smislu. KZ-1 doloa, kdor
drugega naklepoma napelje, da stori kaznivo dejanje, se kaznuje, kakor bi ga storil sam.
Predpostavka kaznivosti napeljevanja je, da je storilec poskusil izvriti kaznivo dejanje, kadar je poskus kazniv, ali
dokonal kaznivo dejanje. Napeljevanje je praviloma za kazensko pravo brez pomena, e storilec ni izvril
kaznivega dejanja.
Napeljevalec se kaznuje, kakor da bi bil kaznivo dejanje sam izvril. Sodie mu mora odmeriti kazen v mejah tiste
kazni, ki je predpisana za tisto kaznivo dejanje. e je kaznivo dejanje ostalo pri poskusu, se tudi napeljevalec
kaznuje kakor za poskus. To pa ne pomeni, da mora sodie izrei napeljevalcu enako kazen kot storilcu.
23. Pogojna obsodba
Pogojna obsodba je sankcija opozorilne narave. Izree se namesto kazni. Pogojnost obsodbe je v tem, da kazen,
ki jo je sodie doloilo (ne pa izreklo), ne bo izvrena, e pogojno obsojeni v asu, ki ga sodie doloi in ne sme
biti kraji kot eno leto in ne dalji kot 5 let (preizkusna doba), ne bo izvril novega kaznivega dejanja. Pogojna
obsodba vsebuje torej opozorilo in tudi gronjo, da jo bo sodie preklicalo in izreklo kazen, e pogojno obsojeni v
preizkusni dobi ne bo spotoval temeljnega pogoja za pogojno obsodbo (da ni izvril novega kaznivega dejanja) in
drugih pogojev ali obveznosti, ki so mu bili naloeni s pogojno obsodbo.
Sploni zakonski pogoj za izrek pogojne obsodbe je, da sodie doloi storilcu kaznivega dejanja denarno kazen
ali kazen zapora do dveh let. Merilo za izrek pogojne obsodbe torej ni kazen, ki je predpisana za kaznivo dejanje,
temve kazen, ki jo doloi sodie. KZ pa izkljuuje monost uporabe pogojne obsodbe pri tistih kaznivih dejanjih,
za katera je predpisana kazen zapora najmanj treh let. eprav bi sodie z dolobo o omilitvi kazni lahko odmerilo
manj kot 2 leti zapora, je pri teh kaznivih dejanjih pogojna obsodba vnaprej izkljuena.
Ob izreku pogojne obsodbe mora biti sodie prepriano, da storilec ne bo ve ponavljal kaznivih dejanj. Sodie
mora opraviti oceno storilevega bodoega vedenja. Pri tem so mu v pomo posebna merila vsebinske narave:
* osebnost storilca,
* storilevo prejnje ivljenje,
* obnaanje storilca po storjenem kaznivem dejanju,
* stopnja kazenske odgovornosti storilca,
* druge okoliine (as in nain izvritve kaznivega dejanja).
Sodie naloi pogojno obsojenemu pogoje in obveznosti. Sploni pogoj je, da obsojeni v preizkusni dobi ne bo
izvril novega kaznivega dejanja. Posebni pogoji pa so vrnitev premoenjske koristi, do katere je storilec priel s
kaznivim dejanjem in povrnitev kode, ki jo je z njim povzroil. e pogojno obsojeni teh pogojev ne izpolni, se
lahko pogojna obsodba preklie.
Obveznosti, ki jih sodie naloi pogojno obsojenemu so:
- obveznosti, ki izhajajo iz izreenih varnostnih ukrepov,
- obveznosti, ki so doloene pri posameznih kaznivih dejanjih (npr. pri kaznivem dejanju odvzema mladoletne
osebe lahko sodie storilcu ob pogojni obsodbi naloi, da mora mladoletno osebo izroiti upraviencu ali
omogoiti uresniitev izvrljive odlobe glede mladoletne osebe.
Pogojna obsodba nima pravnih posledic. Oseba, ki ji je izreena, se teje za obsojeno. Obsodba se vpie v
kazensko evidenco in se iz nje izbrie po enem letu, odkar je pretekla preizkusna doba, e obsojeni v tem asu ni
izvril novega kaznivega dejanja.
24. Natej nekaj k.d. zoper lovenost, kako je z zastaranjem teh k.d.?
Kazniva dejanja zoper lovenost ureja KZ-1 v 14 poglavju, ki je novo:
Genocid (ne zastara)
Hudodelstva zoper lovenost (ne zastara)
Vojna hudodelstva (ne zastara)
Agresija (nov len) (ne zastara)
Odgovornost vojakih poveljnikov in drugih nadrejenih poveljnika odgovornost (nov len) (ne zastara)
Zdruevanje in uvanje h genocidu, k hudodelstvom zoper lovenost ali agresiji (ne zsatara)
Novaenje vojakih najemnikov in oseb, mlajih od 18 let
39
Neupraviena odloitev repatriacije vojnih ujetnikov ali civilnih oseb
Terorizem
uvanje in javno povelievanje teroristinih dejanj (nov len)
Novaenje in usposabljanje za terorizem (nov len)
Spravljanje v suenjsko razmerje
Trgovina z ljudmi
Prepovedana tvorba ivih bitij
KZ doloa, da kazenski pregon in izvritev kazni ne zastarata za kazniva dejanja iz 100. do 105. lena in ne za
tista, za katera po mednarodnih pogodbah zastaranje ni mogoe.
25. Naela ZKP
Temeljna naela kazenskega procesnega prava delimo v 2 skupini:
* naela, ki zadevajo procesni poloaj treh temeljnih procesnih subjektov
* naela, ki se nanaajo na njihova procesna dejanja.
Ustavna naela kazenskega procesnega prava:
* naelo pravinosti:
* naelo prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem)
* naelo domneve nedolnosti
* temeljna naela, ki doloajo predpostavke za omejevanje lovekovih pravic v kazenskem postopku: naelo
utemeljenega suma, naelo pravnosti, naelo doloenosti zakonskih pogojev za poseg v lovekove pravice, naelo
sodnega nadzora, naelo sorazmernosti
Naela, ki zadevajo zaetek kazenskega postopka:
* naelo akuzatornosti
* naelo oficialnosti
* naelo legalitete
Naela, ki zadevajo potek kazenskega postopka:
* preiskovalno (inkvizitorno) in razpravno (kontradiktorno) naelo
* naelo ustnosti
* naelo neposrednosti
* naelo proste presoje dokazov
* naelo javnosti
* naelo materialne resnice
Naela organizacije kazenskih sodi:
* naelo neodvisnosti in nepristranskosti
* naelo volilnosti sodnikov
* naelo trajnosti sodnike funkcije
* naelo nezdruljivosti sodnike funkcije
* naelo imunitete
* naelo sodelovanja dravljanov pri sojenju.
26. Privilegij samoobtobe
Bistvena ustavna in zakonska pravica obdolenca je pravica do molka. V sodobnem angloamerikem pravu je
znana kot privilegij zoper samoobtobo. Nihe se torej ni dolan obremenjevati sam. oseba, ki ji je odvzeta prostost
mora biti takoj v materinem jeziku ali jeziku, ki ga razume, takoj seznanjena z razlogi za odvzem prostosti, takoj
mora biti pouena, da ni dolna niesar izjaviti, da ima pravico do takojnje pravne pomoi zagovornika, ki si ga
svobodno izbere in o tem, da je pristojni organ na njeno zahtevo dolan o odvzemu prostosti obvestiti njene
najblije. e pri prvem zaslianju se mora obdolencu povedati, katerega dejanja obdolen in katera dejstva in
okoliine dajejo podlago za obdolitev, ter mu omogoiti, da se izjavi o vseh dejstvih in dokazih, ki ga
obremenjujejo, in da tudi sam navede vsa dejstva in dokaze, ki so mu v korist. Prav tako ga je potrebno opozoriti,
da se ni dolan zagovarjati in odgovarjati na vpraanja, e pa se zagovarja, ni dolan izpovedati zoper sebe ali
svoje blinje ali priznati krivde. Taken pouk mora dati policija osumljencu takoj, ko mu odvzame prostost,
preiskovalni sodnik, ko mu je pripeljana oseba, ki ji je bila odvzeta prostost in ob zaslianju v preiskavi, na glavni
obravnavi pa predsednik senata, preden obdolenec zane svoj zagovor. e tega pouka ni, sodie svoje odlobe
ne more opreti na tako izpovedbo in je potrebno takno izjavo izloiti. V nasprotnem primeru gre za absolutno
bistveno kritev dolob postopka, ter za kritev Ustave.
27. Natej preiskovalna dejanja, opii hino preiskavo
Preiskovalna dejanja:
* hina in osebna preiskava
* zaseg predmetov
* ravnanje s sumljivimi stvarmi
* zaslianje obdolenca
* zaslievanje pri
* ogled
* izvedenstvo
Hina preiskava:
Hina preiskava je preiskava stanovanja in drugih prostorov obdolenca ali drugih oseb ter stvari v teh prostorih
(npr. omar, postelj, obleke, vre, ). Hina preiskava se sme opraviti, e obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je
40
doloena oseba storila kaznivo dejanje, in je verjetno, da bo mogoe pri preiskavi obdolenca prijeti ali da se bodo
odkrili sledovi kaznivega dejanja ali predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek (materialni pogoji). Poleg tega
je potrebna obrazloena pisna odredba sodia (formalni pogoji), ki se izroi pred prietkom preiskave tistemu, pri
katerem se preiskava opravi.
Pred preiskavo se zahteva od tistega, na katerega se nanaa odredba o preiskavi, naj prostovoljno izroi osebo
oziroma predmete, ki se iejo. Pri tem se ga poui o pravici do odvetnika. e izjavi, da si ga bo vzel, se preiskava
odloi do njegovega prihoda, vendar najdalj za dve uri. Preiskava se praviloma opravlja med 6. in 22. uro. Izven te
ure pa le v zakonsko doloenih primerih (e ni dokonana do 22. ure, e se opravlja v pogojih brez sodne
odredbe).
Imetnik stanovanja ali drugih prostorov ima pravico biti navzo pri preiskavi. Pri preiskavi morata biti navzoi dve
polnoletni prii (solenitetne prie). O preiskavi se napravi zapisnik, ki ga podpie oseba, pri kateri se opravi
preiskava in osebe, katerih navzonost je obvezna.
Brez sodne odredbe se sme vstopiti v tuje prostore samo e:
- imetnik stanovanja to eli
- kdo klie na pomo
- je treba prijeti storilca kaznivega dejanja, ki je bil zasaen pri samem dejanju
- je potrebno za varnost ljudi in premoenja
- je v stanovanju ali kaknem prostoru kdo, ki ga je treba po odredbi pristojnega dravnega organa pripreti ali
prisilno privesti ali se je zaradi pregona zatekel v te prostore.
Preiskava brez odredbe sodia se sme opraviti tudi brez navzonosti pri, e jih ni mogoe takoj zagotoviti,
nevarno pa bi bilo preiskavo odlaati. O opravljeni preiskavi brez odredbe mora policija takoj poroati
preiskovalnemu sodniku, e postopek e ne tee, pa pristojnemu dravnemu toilcu.
28. Pogoji za pripor. Kdaj je moen pripor brez pripornega razloga?
Priporni razlogi so:
* begosumnost: e se obdolenec skriva, e ni mogoe ugotoviti njegove istovetnosti ali e so druge okoliine, ki
kaejo na nevarnost, da bi pobegnil; okoliine, ki zbujajo tak sum, morajo biti konkretizirane, iz njih mora biti
mogoe z veliko verjetnostjo sklepati, da obstaja nevarnost, da bo obdolenec pobegnil;
* koluzijska nevarnost: e je upraviena bojazen (konkretna nevarnost), da bo uniil sledove kaznivega dejanja, ali
e posebne okoliine kaejo na to, da bo oviral preiskavo s tem, da bo vplival na prie, udeleence ali prikrivalce;
* intercijska (ponovitvena) nevarnost: e posebne okoliine opraviujejo bojazen, da bo ponovil kaznivo dejanje,
dokonal poskueno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. S priporom iz tega razloga se
zagotavlja varnost ljudi (osebna varnost in varnost premoenja).
Izjemoma se lahko odredi pripor, eprav ni navedenih pripornih razlogov, kadar je potrebno zagotoviti obdolenev
prihod na glavno obravnavo. Pogoj pa je, da je bil obdolenec v redu vabljen, da se oitno izmika in noe priti na
glavno obravnavo. Ta pripor pa sme trajati le do objave sodbe, najdlje pa mesec dni.
29. Kdaj postane obtonica pravnomona?
Obtoni postopek se kona, ko postane obtonica pravnomona, kar se zgodi v razlinih primerih in ob razlinih
trenutkih:
* e je bil vloen ugovor, ko izvenrazpravni senat zavrne ugovor kot neutemeljen;
* e je predsednik senata zahteval preizkus obtonice, ko izvenrazpravni senat odloi, da se z obtonico strinja;
* e ugovor ni bil vloen ali je bil zavren, ko predsednik senata odredi glavno obravnavo oziroma, e glavne
obravnave e ni razpisal, ko pretee rok dveh mesecev, ko je bila vloena obtonica pri sodiu.
Po pravnomonosti obtonice je sodie dolno opraviti glavno obravnavo in izdati sodbo, stranki pa ne moreta ve
izpodbijati krajevne pristojnosti. S tem preide kazenski postopek v naslednji stadij, to je stadij glavne obravnave z
izdajo sodbe.
30. Vrste sodb
S sodbo kazensko sodie razrei 3 temeljna vpraanja:
* ali so izpolnjene vse tiste procesne predpostavke, ki morajo biti podane, da lahko sodie izree pravilno in
zakonito sodno odlobo;
* ali obstaja kaznivo dejanje, ali je obtoenec storilec in ali je podana njegova kazenska odgovornost;
* kakna naj bo sankcija.
Sodbe delimo na:
- zavrnilno sodbo
Gre za formalno sodbo, saj z njo sodie ugotavlja, da niso izpolnjene tiste procesne predpostavke oziroma tisti
zakonski pogoji, ki bi morali biti podani (pozitivne procesne predpostavke), oziroma da so podane tiste procesne
ovire, ki ne bi smele biti podane (negativne procesne predpostavke). Pri izdaji zavrnilne sodbe se sodie ne
spua v razpravo o sami stvari (in medias res).
Sodie izda zavrnilno sodbo:
* e je toilec v asu od zaetka do konca glavne obravnave umaknil obtobo;
* e je okodovanec umaknil predlog;
* e je bil obtoenec za isto dejanje e pravnomono obsojen, oproen obtobe ali je bil postopek zoper njega
pravnomono ustavljen;
* e je bil obtoencu odpuen kazenski pregon na podlagi aktov milosti.
- oprostilno sodbo
41
Sodie jo izree:
* e dejanje, za katero je obtoen, po zakonu ni kaznivo dejanje;
* e so podane okoliine, ki izkljuujejo krivdo ali kaznivost;
* e ni dokazano, da je obtoenec storil dejanje, katerega je obtoen;
* e je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja, ter posledicami, ki bi jih povzroila
obsodba.
- obsodilna sodba
Ta sodba potrjuje upravienost kazenskopravnega zahtevka. Zaradi posega v osebno svobodo, zakon natanno
doloa njeno strukturo. V sodbi, s katero obtoenca spozna za krivega, izree:
* katerega dejanja je spoznan za krivega, ter v opisu navede dejstva in okoliine, ki so znaki kaznivega dejanja in
tiste, od katerih je odvisna uporaba posamezne dolobe kazenskega zakona;
* zakonsko oznabo kaznivega dejanja in katere dolobe kazenskega zakona je uporabilo;
* na kakno kazen se obtoenec obsodi ali se mu po doloba KZ odpusti kazen;
* odlobo o pogojni kazni;
* odlobo o varnostnih ukrepih in o odvzemu premoenjske koristi;
* odlobo o vtetju pripora ali e prestane kazni;
* odlobo o strokih in premoenjskopravnem zahtevku in o tem, ali naj se pravnomona sodba objavi v tisku
oziroma po radiu ali televiziji.
Izrek obsodilne sodbe sestavljata krivdorek in izrek o kazni oziroma kazenskopravnih posledicah.
31. Kdaj ni potrebno napovedati pritobe?
Napoved pritobe ni potrebna, e je bila obdolencu izreena zaporna kazen. V tem primeru mora biti pisno
izdelana sodba vselej obrazloena.
32. Pritobeni razlogi
Razlogi, zaradi katerih se sme izpodbijati sodba so:
* zaradi bistvene kritve doloba kazenskega postopka;
* zaradi kritve materialnega zakona;
* zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja;
* zaradi odlobe o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoenjske koristi, o strokih kazenskega postopka, o
premoenjskopravnih zahtevkih in zaradi odlobe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji.
33. V katerem primeru se teje, da se je pritoil tudi zoper kazensko sankcijo?
Pritoba obtoenca ali drugih upravienih oseb, ki so se pritoile v korist obtoenca iz pritobenega razloga zmotne
ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali kritve kazenskega zakona, obsega tudi pritobo zoper odlobo o
kazenski sankciji in o odvzemu premoenjske koristi. Takna zakonska domneva je logina, saj ima nepopolna in
nepravilna ugotovitev dejanskega stanja ali kritev kazenskega zakona za posledico nepravilno odloitev o
kazenski sankciji in odvzemu premoenjske koristi.
34. Zahteva za varstvo zakonitosti kdo, razlogi, rok, zoper sodbo katere stopnje?
ZVZ je izredno, nesuspenzivno in devolutivno pravno sredstvo, ki se vloi zoper pravnomono sodno odlobo ali
zoper sodni postopek, ki je tekel pred pravnomono odlobo, in sicer potem, ko je kazenski postopek konan. Pred
koncem postopka se lahko vloi zahteva le zoper pravnomono odlobo o odreditvi in podaljanju pripora. Namen
tega pravnega sredstva je varovanje zakonitosti kazenskega pravosodja in enotne uporabe zakona.
ZVZ se vloi zoper pravnomono sodbo sodia prve in druge stopnje, zoper sklep vrhovnega sodia o
podaljanju in odreditvi pripora, ter sodbo, izdano v pritobenem postopku na tretji stopnji.
Razlogi za zahtevo so le kritve zakona, materialnega in formalnega, in sicer:
* zaradi kritve kazenskega zakona;
* zaradi bistvene kritve dolob kazenskega postopka iz 371/1 lena ZKP (absolutne bistvene kritve);
* zaradi drugih kritev dolob kazenskega postopka, e so te kritve vplivale na zakonitost sodne odlobe.
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoe vloiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in tudi
ne zoper odlobo vrhovnega sodia, s katero je bilo odloeno o ZVZ.
ZVZ smejo vloiti DT, obdolenec in zagovornik, po obdolenevi smrti pa tudi osebe, ki smejo vloiti v njegovo
korist redno pravno sredstvo. DT lahko vloi zahtevo tako v kodo, kot tudi v korist obdolenca.
ZVZ se vloi v roku 3 mesecev oziroma za sklepe iz 420. lena ZKP v roku 8 dni. Ta rok tee od dneva, ko je
obdolenec prejel pravnomono sodno odlobo. Ti roki ne veljajo za DT. Zanj ni doloenega roka.
ZVZ se poda pri sodiu, ki je izdajo odlobo na prvi stopnji. Predsednik senata jo s sklepom zavre, e je bila
vloena zoper odlobo vrhovnega sodia, e je bila prepozna ali jo je podala neupraviena oseba. O zahtevi pa
odloa vrhovno sodie na seji. Pri odloanju se sodie omeji samo na preizkus tistih kritev zakona, na katere se
sklicuje vlonik v svoji zahtevi. Tudi pri ZVZ velja pravilo beneficium cohesionis in prepoved reformacije in peius.
Vrhovno sodie zahtevo zavrne kot neutemeljeno, e ugotovi, da ni podana kritev zakona. e pa ugotovi, da je
zahteva utemeljena, izda sodbo, s katero ali spremeni pravnomono odlobo, ali v celoti ali deloma razveljavi
sodbo in zadevo vrne v novo odloitev ali sojenje, ali pa se omeji samo na to, da ugotovi kritev zakona. e je
zahteva vloena v obdolenevo kodo in vrhovno sodie spozna, da je utemeljena, ugotovi le, da je bil zakon
prekren, ne da bi posegalo v pravnomono odlobo.
35. Kaznovalni nalog, kaj je v pravnem pouku, e sodie izda kaznovalni nalog?
Z novelo ZKP-E je bil uveden poseben skrajani postopek postopek za izdajo kaznovalnega naloga. V tem
postopku se lahko brez GO obdolencu takoj izree doloena kazenska sankcija in e obdolenec ne vloi
ugovora, je postopek pravnomono konan.
42
Upravien toilec je lahko samo dravni toilec, ki lahko predlaga izdajo kaznovalnega naloga za vsa kazniva
dejanja iz pristojnosti okrajnega sodia, za katera se storilec preganja po uradni dolnosti. V postopku proti
mladoletnikom je izdaja kaznovalnega naloga izkljuena. DT predlaga izdajo kaznovalnega naloga v posebni vlogi
in ne v obtonem predlogu. Ta mora namre vsebovati predlog, da se opravi GO in na njej izvedejo doloeni
dokazi. DT mora predlagati povsem konkretno kazen, opozorilno sankcijo in varnostni ukrep, ki naj se obdolencu
izree v kaznovalnem nalogu, oziroma znesek premoenjske koristi, ki naj se mu odvzame. V predlogu za izdajo
kaznovalnega naloga DT ne more predlagati vseh sankcij. Izkljuene so: kazen zapora, izgon tujca, pogojna
obsodba z varstvenim nadzorstvom, vzgojni ukrepi, ki jih je mogoe izrei mlajim polnoletnikom, ter objava sodbe,
medtem ko je kazen zapora, doloena v pogojni obsodbi, omejena na najve 6 mesecev.
Sodie ne more izdati kaznovalnega naloga brez predloga DT, ni pa ga dolno izdati, e ga DT predlaga. e se
sodnik ne strinja z izdajo kaznovalnega naloga, ne izda sklepa, temve svoje nestrinjanje izrazi s tem, da razpie
GO.
e se sodnik s predlogom za izdajo kaznovalnega naloga strinja, izda sodbo o kaznovalnem nalogu. Ta sodba
se ne razglasi, izree pa se v imenu ljudstva. V kaznovalnem nalogu obdolencu ni mogoe kazni odpustiti niti
mu ni mogoe v plailo naloiti premoenjskopravnega zahtevka, ki ga uveljavlja okodovanec. V tem primeru se
okodovanca napoti na pravdo. Pa pa mora kaznovalni nalog vsebovati odlobo o strokih kazenskega postopka.
Obrazloitev sodbe ne vsebuje presoje dokazov, temve se dokazi, ki so bili podlaga za izdajo kaznovalnega
naloga, samo navedejo. V kaznovalnem nalogu sodie ne odmeri kazni, zato tudi ne more v obrazloitvi navesti
okoliin, ki jih je kot obteevalne ali olajevalne upotevalo pri izreku kazni ali izbiri kakne druge kazenske
sankcije.
Sodba o kaznovalnem nalogu se vroa obdolencu, DT in zagovorniku po splonih dolobah, ki veljajo za vroitev
sodbe, s tem, da obdolencu sodbe o kaznovalnem nalogu ni mogoe vroiti s pritrditvijo na sodno desko.
Ugovor zoper kaznovalni nalog je posebno pravno sredstvo, ki ga imata samo obdolenec in zagovornik , ne pa
tudi osebe, ki lahko vloijo pritobo v korist obdolenca. DT nima pravice do ugovora, saj nima pravnega interesa.
Za ugovor se ne zahteva, da bi moral biti obrazloen, niti, da bi moral obdolenec navesti, ali ugovarja
kaznovalnemu nalogu zato, ker kaznivega dejanja ni storil, ali zgolj zaradi izreene kazenske sankcije ali drugega
ukrepa. Sodnik preizkusi samo, ali je ugovor pravoasen in dovoljen, ne pa tudi, ali je utemeljen. Zoper sklep o
zavrenju ugovora in zoper sklep o razveljavitvi sodbe o kaznovalnem nalogu je dopustna pritoba, saj je zakon ni
izrecno izkljuil. Vloitev pritobe ima suspenzivni uinek, zato se lahko v primeru razveljavitve sodbe o
kaznovalnem nalogu doloi GO ele po pravnomonosti sklepa, s katerim je bila sodba razveljavljena.
Pravoasen in dovoljen ugovor povzroi razveljavitev sodbe o kaznovalnem nalogu in opravo GO na podlagi
vloenega obtonega predloga. Zakon izrecno izkljuuje vezanost sodnika na prepoved reformatio in peius, zato
se v novi sodbi lahko obdolenca spozna za krivega tudi za kaznivo dejanje po strojem kazenskem zakonu in se
mu izree stroja sankcija ali kazen.
S pravnomonostjo kaznovalnega naloga se kona kazenski postopek zoper obdolenca.
36. Rop in roparska tatvina
ROP
Ureditev v KZ in KZ-1 je v glavnem enaka, pri kaznih so v KZ-1 dodani maksimumi.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep.
Rop je sestavljeno KD in sicer iz prisiljenja in tatvine, pri emer je sila ali gronja sredstvo za storitev tatvine. Sila
ali gronja mora biti usmerjena proti posestniku stvari zaradi odvzema le-te, ne pa proti sami stvari (npr. iztrganje
torbice).
Oblike KD:
temeljna oblika;
dve kvalificirani obliki rop stvari velike vrednosti in rop v sostorilstvu.
Poskus je kazniv; podan je e tedaj, ko storilec uporabi silo zoper kakno osebo ali ji zagrozi z neposrednim
napadom na ivljenje in telo.
Stek:
+ stek s KD hude in posebno hude telesne pokodbe, povzroitve smrti iz malomarnosti;
+ praviloma ni steka s KD lahke telesne pokodbe (inkluzija)
ROPARSKA TATVINA
Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep.
Roparska tatvina je sestavljeno KD in sicer iz prisiljenja in tatvine (lahko tudi majhne tatvine, zakon ne dela razlike),
pri emer je sila ali gronja usmerjena na obdranje ukradene stvari; ni pa pomembno, ali je storilcu uspelo
obdrati stvar.
43
RAZLIKA MED ROPOM IN ROPARSKO TATVINO: KD tatvine mora biti konano pred uporabno sile ali
gronje, sicer gre za rop. e je sila ali gronja uporabljena med izvrevanjem tatvine, gre za KD ropa.
Oblike KD:
temeljna oblika;
kvalificirana oblika roparska tatvina stvari veje vrednosti.
Stek:
+ ni steka s KD prisiljenja in KD tatvine (konsumpcija);
+ praviloma ni steka s KD lahke telesne pokodbe (inkluzija);
+ ni steka s KD grdega ravnanja (konsumpcija);
+ stek s KD hude ali posebno hude telesne pokodbe in povzroitve smrti iz malomarnosti.
37. Goljufija in poslovna goljufija
GOLJUFIJA
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo direktni naklep.
Izvritveno dejanje: ustvarjanje zmotne predstave pri okodovancu ali puanje okodovanca v takni zmoti.
Podan mora biti namen pridobitve protipravne premoenjske koristi; e ga ni, ni KD (npr. e kdo ugodneje prikae
svoje premoenjske razmere pri sklepanju pogodbe, vendar ima namen poravnati svojo obveznost). Goljufiv
namen mora obstajati e ob sklenitvi posla. Ker mora biti premoenjska korist protipravna, ni KD, e kdo na goljufiv
nain pride do povrnitve dolga, ki mu ga dolnik sicer noe povrniti.
Oblike KD:
temeljna oblika dokonana, ko druga oseba v kodo svojega premoenja kaj stori ali pusti;
goljufija v zavarovalnitvu navedba lanih podatkov, zamolanje pomembnih podatkov, sklenitev
prepovedanega dvojnega zavarovanja, sklenitev zavarovalne pogodbe po nastanku zavarovalnega ali
kodnega primera, lano prikazovanje kodnega dogodka (dodano s KZ-1);
kvalificirana oblika e okodovancu nastane velika premoenjska koda ali e je goljufija storjena v
sostorilstvu (dodano s KZ-1) oziroma v hudodelski drubi (dodano s KZ-1);
privilegirana oblika majhna goljufija (e okodovancu nastane majhna premoenjska koda) ali e storilec
nima namena pridobiti protipravne premoenjske koristi, in je niti ne pridobi, ampak eli nekoga okodovati
(npr. iz maevanja, zlobe).
Stek:
+ stek s KD lanega izdajanja za uradno ali vojako osebo;
+ stek s KD ponarejanja listin, ponareditve ali unienja uradne listine, knjige ali spisa in ponareditve ali unienja
poslovnih listin;
+ ni steka s KD poslovne goljufije, preslepitve kupcev, organiziranja denarnih verig in nedovoljenih iger na sreo,
preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti, preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji in zlorabe
notranje informacije;
POSLOVNA GOLJUFIJA
Storilec je lahko le oseba, ki opravlja gospodarsko dejavnost.
Krivdna oblika: samo naklep.
Od KD goljufije se loi po tem, da se izvritveno dejanje pri poslovni goljufiji opredeljuje kot preslepitev,
goljufivi namen pa lahko nastane tudi po sklenitvi posla.
Izvritveno ravnanje je mogoe storiti ob sklepanju posla ali kasneje, ob njegovem izvajanju. Storilec bodisi lano
prikazuje, da bodo obveznosti izpolnjene, bodisi prikriva, da tega ne bo mogel storiti.
Partner pri sklenitvi ali sklepanju pogodbe, ki sam ne opravlja gospodarske dejavnosti, pa preslepi stranko, ki
opravlja gospodarsko dejavnost, stori KD goljufije.
Oblike KD:
temeljna oblika;
kvalificirana oblika e nastane velika premoenjska koda ali je pridobljena velika premoenjska korist
(slednje dodano s KZ-1);
privilegirana oblika e nastane majhna premoenjska koda ali je pridobljena majhna premoenjska korist
(slednje dodano s KZ-1).
Velikost premoenjske kode je objektivni pogoj kaznivosti do nje storilec ni v krivdnem odnosu.
44
38. Sodni opomin, kako izgleda izrek v praksi?
Sodni opomin ni kazen, temve opozorilna sankcija, ki nima pravnih posledic obsodbe. Izda se, e sodie spozna,
da obdolenec tudi brez kaznovanja ne bo ponovil kaznivega dejanja. Kazniva dejanja, za katera se izreka sodni
opomin, se praviloma obravnavajo v skrajanem postopku, lahko pa se sodni opomin izree tudi v rednem
postopku. Sodni opomin se izree s sklepom, ko pa se obdolencu izda kaznovalni nalog, v katerem se mu izree
sodni opomin, se le-ta izree s sodbo in ne s sklepom.
Sklep o sodnem opominu mora imeti tako kot sodba: uvod, izrek, obrazloitev in pravni pouk. V izreku sklepa o
sodnem opominu se obdolenca ne spozna za krivega in se ga tudi ne obsodi na sodni opomin, temve se
navede, da se mu izreka sodni opomin, ker je storil kaznivo dejanje, pri emer se mora navesti konkreten opis tega
kaznivega dejanja ter njegovo zakonsko oznabo.
Obdolenec in toilec se lahko zoper sklep o sodnem opominu pritoita le, e sta pritobo v osmih dneh od
razglasitve sklepa oziroma od vroitve prepisa izreka o sodnem opominu napovedala. Zoper sklep se lahko
pritoijo tudi zagovornik in osebe, ki smejo v korist obdolenca vloiti pritobo zoper sodbo. Sklep o sodnem
opominu se lahko izpodbija v glavnem iz istih razlogov, kot se lahko izpodbija sodba, posebej pa zaradi tega, ker
niso bile podane okoliine, ki bi opravievale izrek sodnega opomina. Ob pritobi toilca v obdolenevo kodo
sme sodie druge stopnje izrei sodbo, s katero ga spozna za krivega in ga obsodi na kazen ali pogojno obsodbo,
e je sodie prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje. Lahko pa se izda sklep, s katerim obtobo zavre ali
obdolenca oprosti obtobe ali pa pritobo zavrne in potrdi sklep o sodnem opominu.
Izrek v praksi:
Navede se obdolenega in njegove osebne podatke, se po 68. lenu KZ izree sodni opomin, ker je dne(se
navede obtoba).
39. Pogojni odpust. Kdo odloa oz. kje je urejeno to in kdo so lani komisije?
Pogojni odpust pomeni, da je mogoe odpustiti s prestajanja kazni obsojenca, ki je e ni prestal v celoti, in sicer
pod pogojem, da v asu, za katerega mu je bila kazen izreena, ne bo izvril novega kaznivega dejanja.
Temeljni pogoj je, da je obsojenec prestal vsaj polovico kazni zapora, na katero je bil obsojen. e mu je bila
izreena kazen zapora nad 15 let, sme biti pogojno odpuen s prestajanja kazni, ko je prestal kazni zapora. Pri
dosmrtnem zaporu je ta doba 25 let zapora.
Materialni pogoj za pogojni odpust je ugotovitev, da se da utemeljeno priakovati, da storilec ne bo ponovil
kaznivega dejanja.
ZIKS-1 doloa, da je organ, ki je pristojen za dovolitev pogojnega odpusta, komisija za pogojni odpust. Njene lane
imenuje minister, pristojen za pravosodje. ZIKS-1 ne doloa meril za pogojni odpust, komisija samo ocenjuje, ali je
mogoe priakovati, da obsojenec na prostosti ne bo izvreval kaznivih dejanj. Pri tem uporabi poroilo o
obsojenevem vedenju.
KZ dopua tudi monost za pogojni odpust pred potekom polovice kazni. Lahko se izvri po 1/3 prestane kazni,
e je podan materialni pogoj za pogojni odpust in e obstajajo poleg tega e posebne okoliine, ki se nanaajo na
obsojenevo osebnost in kaejo, da kaznivega dejanja ne bo ponovil. Zakonik upoteva monost, da je iz
obsojenevega vedenja mogoe sklepati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja, tudi e preostali del kazni ne bo
izvren.
KZ pa uvaja tudi pogojni odpust z varstvenim nadzorstvom. Sodie pogojno odpuenega postavi pod
nadzorstvo, ki ga opravlja poseben svetovalec. Razlika s pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom je v tem, da
je to poseben ukrep, ki ga sodie uporabi po tem, ko je obsojenec del kazni e prestal. Sodie lahko (tako kot pri
pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom) naloi pogojno odpuenemu naslednje naloge:
* zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu, s soglasjem pogojno odpuenega pa tudi zdravljenje odvisnosti
od alkohola in droge;
* obiskovanje ustrezne poklicne, psiholoke ali druge posvetovalnice;
* usposabljanje za poklic ali sprejetje zaposlitve, ki ustreza obsojenevemu zdravju, sposobnostim in nagnjenju;
* poraba dohodka v skladu s preivninskimi obveznostmi;
* prepoved druenja z nekaterimi osebami;
* prepoved priblievanja rtvi ali kakni drugi osebi;
* prepoved dostopa na posamezne kraje.
Preklic pogojnega odpusta:
e pogojno odpueni v asu, ko traja pogojni odpust, izvri novo kaznivo dejanje, se pogojni odpust preklie. Za
preklic je pristojno sodie, ki vodi kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, ki ga je pogojno odpueni izvril.
Preklic je obligatoren ali fakultativen. Obligatoren je, e je sodie izreklo kazen zapora nad eno leto, fakultativen
pa, e je izreklo kazen zapora do enega leta.
e je pogojno odpueni obsojen za novo kaznivo dejanje na kazen zapora do enega leta, sodie pa ne preklie
pogojnega odpusta, se pogojni odpust podalja za as, ko je obsojenec prestajal kazen zapora.
e sodie preklie pogojni odpust, izree kazen po pravilih o odmeri kazni pri steku. Pri tem vzame kot doloen
tisti del prej izreene kazni, ki je obsojenec e ni prestal.
e obsojenec v asu pogojnega odpusta izvri kaznivo dejanje, ki ima za posledico preklic pogojnega odpusta, pa
se to s sodbo ugotovi ele po njegovem preteku, se sme pogojni odpust preklicati najkasneje v enem letu, odkar je
as pogojnega odpusta pretekel.
40. Postopek pri prekrkih
Temeljni vrsti postopka o prekrku sta:
- postopek za prekrke prekrkovnega organa (hitri postopek),
45
- redni sodni postopek.
Mladoletni storilci prekrkov se obravnavajo v posebnem (rednem sodnem) postopku, v katerem je v ospredju skrb
za mladoletnikov nadaljnji razvoj, manj pa pregon storilca prekrka.
Hitri postopek se zane po uradni dolnosti, ko opravi prekrkovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen
kakrnokoli dejanje, ali z vloitvijo pisnega predloga okodovanca (akuzatorno naelo), dravnega toilca ali
dravnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti. Znotraj hitrega postopka loimo tri
posvrste postopkov: postopek, v katerem se izda odloba o prekrku; postopek s plailnim nalogom; postopek s
posebnim plailnim nalogom.
Redni postopek se izvede v primerih, ko hitri postopek ni dovoljen. Ta postopek se zane samo na obdolilni
predlog prekrkovnega organa oziroma dravnega toilca. Primerneji je za obravnavanje bolj zahtevnih primerov
prekrkov s sankcijami, ki lahko pomembneje vplivajo na poloaj storilca. V njem je zagotovljeno dvostopenjsko
sodno varstvo, podrobneje so urejene pravice in poloaj obdolenca, njegovo zaslianje, dokazovanje, ustna
obravnava, odlobe, kar vse zagotavlja vijo stopnjo varstva obdolenevih pravic.
V rednem postopku se smiselno uporabljajo dolobe ZKP, in sicer o jeziku v postopku, vlogah in zapisnikih, rokih,
zaslianju obdolenca, zaslievanju pri, izvedenstvu, hini in osebni preiskavi, zasegu ali odvzemu predmetov,
GO v skrajanem postopku pred okrajnim sodiem, hrambi in upravljanju zaseenih predmetov in zaasnem
zavarovanju zahtevka za odvzem premoenjske koristi, prenosu krajevne pristojnosti.
Redni postopek se zane na podlagi obdolilnega predloga, s katerim upravieni predlagatelji postopka o prekrku
sodiu predlagajo zaetek postopka. Sodie je dolno ob prejemu opraviti formalni preizkus obdolilnega
predloga, na podlagi katerega preveri formalne predloge za obravnavanje zadeve: upravienost predlagatelja,
popolnost in razumljivost obdolilnega predloga, ter tudi, ali so podani pogoji za zaetek rednega sodnega
postopka.
V rednem postopku sodie sprejema odloitve v obliki odlobe (sodba, sklep, izjemoma odredba). Sodba je oblika
odlobe, s katero sodie na prvi stopnji po konanem postopku o prekrku odloi o obdolilnem predlogu.
Redni postopek se uvede v naslednjih primerih:
- e predlagatelj rednega sodnega postopka glede na naravo kritve oceni, da so podani pogoji za izrek stranske
sankcije,
- e je predpisana stranska sankcija prepovedi vonje motornega vozila,
- proti mladoletnim storilcem prekrkov,
- za prekrke s podroja obrambnih dolnosti in za prekrke s podroja nezdruljivosti javnih funkcij s pridobitno
dejavnostjo,
- za prekrke zoper varnost javnega prometa, za katere je predpisana stranska sankcija 18 kazenskih tok.
41. Naelo kontradiktornost
Loimo dva pomena tega naela:
* v ojem pomenu besede predvideva pravico procesnih strank izrei se o staliih in procesnih dejanjih nasprotne
stranke
* v irem pomenu pa pomeni pravico strank, da same zbirajo in izvajajo dokaze ter preizkuajo verodostojnost
dokazov nasprotne stranke, ne da bi pri tem sodelovalo pri zbiranju procesnega gradiva tudi sodie (razpravna
maksima).
Z naelom kontradiktornosti je tesno povezano tudi naelo dispozitivnosti, po katerem so procesna dejanja
dokazovanja odvisna od pobude strank, kar sodiu omogoa ohranjati nepristranskost ves as postopka, ker
samo ne izvaja dokazov, temve odloa o sporu med enakopravnima strankama, ki da ti dve razreujeta po naelu
kontradiktornosti., in sicer po uspehu njunega dokazovanja (audiatur in altera pars).
eprav velja to naelo predvsem na glavni obravnavi, je na kazenski postopek preet z razpravnimi
(kontradiktornimi) elementi v precejnji meri tako v fazi preiskave in preizkusa obtonice kakor tudi v postopku s
pravnimi sredstvi. Normativna podlaga naela kontradiktornosti je 16. len ZKP, po katerem imata obdolenec in
toilec poloaj enakopravnih strank. Toilec mora navesti dejstva, na katera opisa svoj zahtevek in predlagati
dokaze, s katerimi ta dejstva dokazuje, obdolenec pa ima pravico navajati dejstva in dokaze, ki so mu v korist.
Ostali elementi tega naela so:
- pripor je mono odrediti le po opravljenem kontradiktornem naroku
- seznanitev obdolenca z obtobo in njeno podlago
- pravica do vpogleda v spis in ogleda dokaznih predmetov
- pravila o prisotnosti na glavni obravnavi in pogoji za sojenje v nenavzonosti
- pravila o postavljanju vpraanj na glavni obravnavi
42. Nadaljevano KD prej in sedaj urejeno
Nadaljevano kaznivo dejanje je primer navideznega realnega steka. Zaradi praktinosti pri odmeri kazni, se je v
sodni praksi izoblikovalo stalie, da se sme vsa takna serijska dejavnost storilca teti za eno kaznivo dejanje, e
so vsa dejanja tako medsebojno povezana, da se z ivljenjskega stalia pokaejo kot celota, posamezna dejanja
pa le kot posamezni sestavni deli te celote.
KZ nadaljevanega kaznivega dejanja ni definiral. Kriterije za uporabo tega konstrukta je izoblikovala v preteklosti
sodna praksa in pravna teorija.
KZ- 1 je na novo vkljuil institut nadaljevanega kaznivega dejanja v veljavno pravo. Zanj so potrebni stalni in
variabilni elementi.
Prvi pogoj je, da gre za eno samo dogajanje, za eno samo celoto. Do taknega spoznanja pa ni mogoe priti po
obutku, temve s temeljito analizo dane konkretne zadeve.
46
KZ-1 doloa za opredelitev takne celote naslednja merila:
* istoasna ali zaporedna izvritev (torej dokonanje) ali izvritev poskusa dveh ali ve premoenjskih kaznivih
dejanj. Med posameznimi dejanji mora biti neka asovna povezanost, kar pomeni, da morajo biti kazniva dejanja
izvrena istoasno ali zaporedoma.
* istovrstnost oziroma istost premoenjskih kaznivih dejanj
Pojem istovrstnih kaznivih dejanj se pojavlja pri nadaljevanem kaznivem dejanju. Istovrstnost se nanaa na vsa
dejanja, ki naj bi jih zajelo nadaljevano kaznivo dejanje, kot npr. veje tevilo tatvin, goljufij, poneverb, itd.
Istovrstnost je podana ob ponovitvi istega dejanja v temeljni, kvalificirani ali privilegirani obliki (ne pa tudi v obliki
delictum sui generis), pri naklepnih kaznivih dejanjih pa tudi pri poskuenih in dokonanih kaznivih dejanjih ter vseh
oblikah udelebe pri istem kaznivem dejanju.
Pojem istovrstnosti nekateri razumejo ire, tako da z nadaljevanim kaznivim dejanjem zajemajo vse temeljne in
kvalificirane oblike kakega kaznivega dejanja. Po tem staliu je treba nadaljevano kaznivo dejanje kvalificirati po
tistem lenu, ki se nanaa na najhuje kaznivo dejanje, ki je sestavni del nadaljevanega kaznivega dejanja. Tako
npr. je podana po tem staliu velika tatvina v nadaljevanju, e je storilec izvril nekaj navadnih in nekaj velikih
tatvin v povezanem asovnem obdobju. Po drugem staliu pa so okoliine, ki kvalificirajo kakno temeljno
kaznivo dejanje (npr. vlom, vdor, oboroenost) tako pomembne, da ne dopuajo zdruitve ivljenjsko povsem
razlinih kaznivih dejanj v eno nadaljevano kaznivo dejanje.
KZ- 1 se zavzema za prvo stalie, saj doloa, da se storilcu za nadaljevano kaznivo dejanje izree ena kazen v
mejah kazni, ki je predpisana za najhuje kaznivo dejanje, zajeto z nadaljevanim kaznivim dejanjem, sodie pa
izree tudi denarno kazen kot stransko kazen.
* koristoljubnost ali okodovalni nagib storilca, kar pomeni, da mora obstajati enoten psihini odnos storilca do
kaznive kontinuirane dejavnosti.
* kazniva dejanja, izvrena v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja se kaejo glede na kraj, nain ali druge
enake okoliine (variabilni elementi) kot enotna dejavnost to merilo zahteva, da se opredelijo kot nadaljevana
kazniva dejanja samo tista, ki so povezana glede na kraj izvritve ali glede na nain izvritve tako, da predstavljajo
enotno dejavnost. Za kraj izvritve kaznivega dejanje se teje vsak kraj, kjer je bilo dejanje izvreno. Za as
izvritve pa se teje as, ko je bilo izvreno zadnje od dejanj, ki jih nadaljevano kaznivo dejanje zajema.
Pri nadaljevanem kaznivem dejanju doloa zakon posebna pravila za odmero kazni. Ne uporabijo se pravila o
steku, temve se storilcu za vsa kazniva dejanja skupaj doloi ena kazen v mejah kazni, predpisane za najhuje
kaznivo dejanje, pri emer se poleg glavne kazni zapora doloi obvezno tudi stranska denarna kazen. Storilcu, ki
pa si pridobi vejo premoenjsko korist ali povzroi vejo ali veliko premoenjsko kodo, za katero je predpisana
huja kazen, se doloi ta huja kazen, e mu je lo za to, da si z istoasno ali zaporedoma storjenimi kaznivimi
dejanji pridobi tako korist ali povzroi tako kodo.
Sodie sem dejanja, ki jih je toilec v obtobi pravno opredelil kot ve kaznivih dejanj, v sodbi opredeliti kot eno
nadaljevano kaznivo dejanje. Prav tako sem obtoenca, ki je bil obtoen za eno nadaljevano kaznivo dejanje,
spoznati za krivega ve posameznih kaznivih dejanj. Vendar pa je to samo pravilo, ki ga ni mogoe uporabiti, e bi
sodie za drugano pravno opredelitev moralo spremeniti opis dejanja v kodo obtoenca. Tako npr. sodie ne
bi smelo obtoenca, ki je obtoen za ve kaznivih dejanj tatvine po 204/2 lenu KZ-1 , spoznati za krivega
nadaljevanega kaznivega dejanja tatvine po 204/1 lenu, saj bi v takem primeru moralo izpustiti iz opisa dejanja
oitek, da je obtoencu lo za to, da si prilasti stvari majhne vrednosti.
4. JERNEJ POTOAR
1. Malomarnost - predvsem novost v KZ-1.
Kaznivo dejanje je storjeno iz malomarnosti samo, e je tako doloeno v zakonu. Razlikujemo med:
* zavestno malomarnostjo: storilec se je zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana
posledica, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo lahko prepreil ali, da ne bo nastala.
* nezavestno malomarnostjo: storilec se ni zavedal, da lahko nastane prepovedana posledica, pa bi se bil po
okoliinah in svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati.
Razlika med obema vrstama malomarnosti je, da se pri zavestni malomarnosti storilec zaveda, da bo do
prepovedane posledice prilo, vendar lahkomiselno zaupa v ugoden razplet, pri drugi pa se sicer ne zaveda te
monosti, bi jo pa bil glede na okoliine dolan in sposoben predvideti.
KZ-1 je odstopil od ustaljenih opredelitev zavestne in nezavestne malomarnosti ter sprejel nomotehnino reitev,
po kateri najprej na splono opredeli malomarnost (26/1 len), nato poda formulo za razmejitev malomarnosti od
naklepa (26/2 len) ter formulo za razmejitev malomarnosti od nekrivde (nakljuja) (26/3 len).
Vsebina in bistvo malomarnosti kot oblike krivde kljub spremenjenemu nomotehninemu pristopu ostajata enaka.
Nezavestna malomarnost je v kazenskem pravu kamen spotike, ker pomeni stalno nevarnost za vdor objektivne
odgovornosti.
2. Neprimeren poskus - podati primer
Za neprimeren poskus gre, kadar prepovedana posledica ne nastane zato, ker je storilec uporabil kakno sredstvo,
s katerim tiste posledice ni mogel povzroiti, ali pa je izvreval kaznivo dejanje na predmetu ali proti njemu, na
katerem ali proti kateremu tistega kaznivega dejanja ni mogel izvriti. Primer: storilec uporabi strelno oroje, ki ima
zlomljeno iglo ali strelivo, v katerem ni eksploziva, ali e epar see z roko v tuj ep, iz njega pa potegne prazno
ovojnico.
47
Poskus je neprimeren, e z uporabljenim sredstvom ali proti danemu predmetu v danem poloaju tudi nihe drug
ne bi mogel povzroiti prepovedane posledice, tudi v primerih, e bi ravnal bolj spretno. To pomeni, da je lahko
poskus neprimeren samo zaradi neprimernosti konkretno uporabljenega sredstva ali samo zaradi neprimernosti
konkretnega objekta ali zaradi obojega hkrati. Primer: nekdo je hotel z nepravim kljuem odpreti tuja vrata. Kljui
so splono primerno sredstvo za odpiranje kljuavnic, toda v konkretnem primeru s konkretnim kljuem storilec
kljuavnice ni mogel odpreti.
Za neprimeren poskus velja tudi primer, ko storilec kakega predmeta ni mogel vzeti, ker ga tam ni bilo, kjer ga je
iskal.
KZ-1 doloa, da sem sodie odpustiti kazen storilcu, ki poskua izvriti kaznivo dejanje z neprimernim sredstvom
ali proti neprimernemu predmetu. Iz tega izhaja, da KZ teje neprimeren poskus naelno za kaznivo.
3. Omilitve kazni - vse, pogoji, izredna omilitev, vse - ampak ni ti pa treba znati seznama omejitev - vedeti
mora sistem; t.j. da so omilitve omejene za doloena k.d. in za katera so neomejene. Ja seveda, kot
obiajno, kdaj se lahko kazen zapora omili na denarno kazen - ko nima spodnje omejitve. V glavnem
omilitve zelo podrobno, pa dobro mu je navrei kaken primer.
Omilitev kazni pomeni monost, da sodie izree kazen, ki je nija od predpisane, za konkretno kaznivo dejanje
ali uporabi milejo vrsto kazni. Omilitev kazni omogoa KZ v dveh primerih:
* e zakon doloa, da se sme storilec kaznovati mileje, kar je doloeno pri prekoraenem silobranu, prekoraeni
skrajni sili, bistveno zmanjani pritevnosti, izogibni pravni zmoti, poskusu, pomoi. Poleg tega predvideva KZ
monost omilitve kazni tudi pri posameznih kaznivih dejanjih, npr. pri napeljevanju k samomoru in pomoi pri
samomoru, kjer je omilitev dopustna, e je bil zaradi kaknega dejanja, inkriminiranega v tem lenu, samomor
samo poskuen.
* e ugotovi posebne olajevalne okoliine, ki utemeljujejo izrek omiljene kazni.
Meje omilitve kazni:
Sodie ne more omiliti kazni v poljubnih mejah, temve mora upotevati omejitve iz 51. lena KZ-1. Pri kaznih,
kjer je doloen minimum, se sme izrei kazen pod tem minimumom do z zakonom doloenega novega
omiljenega minimuma. e predpisani minimum ni naveden, sme sodie zamenjati predpisano vrsto kazni z
milejo. Ta monost je dana pri zamenjavi kazni zapora z denarno kaznijo. Naini, ki jih doloa KZ so tile:
* e je predpisana kazen 15 let zapora, sem sodie omiliti do najve 10 let;
* e je kot najmanja mera predpisan zapor treh ali ve let (vendar ne manj kot 15), sme sodie omiliti do enega
leta zapora;
* e je predpisan zapor enega leta, sme sodie omiliti do treh mesecev zapora;
* e je doloena kazen manj kot eno leto zapora, sme sodie omiliti do 15 dni zapora;
* e je predpisana kazen zapora in pri tem ni navedena najmanja mera, sme sodie namesto kazni zapora izrei
denarno kazen.
e pa sodie izree denarno kazen kot glavno kazen, jo sme omiliti do 15 dnevnih zneskov. To tudi pomeni, da ni
mogoe omiliti denarne kazni, e je bila izreena kot stranska kazen.
e ima sodie pravico kazen odpustiti, mu jo lahko omili tudi brez omejitev. Pri omilitvi te vrste, omili sodie
kazen, ne da bi upotevalo pravila, ki veljajo sicer za omilitev kazni. Pri kazni zapora in prepovedi vonje
motornega vozila je sodie vezano s splonim minimumom ter kazni in kazni ne more izrei pod njim. Denarno
kazen pa lahko omili tudi pod sploni minimum.
Izredna omilitev kazni:
Zahteva za izredno omilitev kazni je izredno, praviloma nesuspenzivno in devolutivno pravno sredstvo, naperjeno
zoper pravnomono sodbo z namenom, da se spremeni njen izrek o kazni v milejo obliko (ne velja za varnostne in
vzgojne ukrepe).
Takno zahtevo je mogoe vloiti, e se po pravnomonosti sodbe pokaejo take nove olajevalne okoliine, ki jih
ob izrekanju sodbe ni bilo ali so bile, pa sodie zanje ni vedelo, ki pa bi oitno povzroile milejo odmero kazni.
Zahtevajo jo lahko DT, e je postopek tekel na njegovo zahtevo, obsojenec in njegov zagovornik kakor tudi osebe,
ki imajo pravico do pritobe zoper sodbo v obtoenevo korist.
Zahtev za izredno omilitev kazni ni omejena s posebnim rokom, ne sme pa se vloiti, e je kazen e prestana ali
izvrena, odpuena ali zastarana, ker to ne bi imelo nobenega praktinega pomena.
Zahteva se poda pri sodiu, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, o njej pa odloa vrhovno sodie. Sodie prve
stopnje najprej razie ali so podani razlogi za omilitev, nato pa polje, po zaslianju DT, spise s svojim
obrazloenim mnenjem vrhovnemu sodiu. Sodie lahko zahtevi ugodi ali jo zavrne. Zahtevo zavrne, e spozna,
da niso izpolnjeni pogoji za izredno omilitev kazni. e pa ji ugodi, spremeni s sklepom pravnomono sodbo glede
odlobe o kazni.
4. Prostovoljni odstop
Ravnanje storilca, ki si premisli in med izvrevanjem kaznivega dejanja odneha ali pa prostovoljno preprei
nastanek prepovedane posledice, imenuje KZ, prostovoljni odstop. Sodie sme storilcu kazen odpustiti.
Prostovoljni odstop je podan samo, e se je storilec po lastni volji in ne pod vplivom kaknih zunanjih, od njega
neodvisnih okoliin odloil, da bo opustil nadaljnje izvrevanje zakonskih oziroma naravnih znakov kaznivega
dejanja oziroma bo prepreil nastanek prepovedane posledice.
Loimo:
* prostovoljni odstop pri nedokonanem poskusu, ki je podan, e storilec po svoji volji preneha z izvritvenimi
dejanji. Zadostuje torej njegova nadaljnja pasivnost. Prostovoljnost je podana samo, e se storilec zaveda, da bi
dejanje sicer lahko dokonal in uresniil prepovedano posledico;
48
* prostovoljni odstop pri dokonanem poskusu pri katerem je potrebno, da storilec prostovoljno preprei nastanek
posledice. Tako je podan prostovoljni odstop, e je storilec podtaknil ogenj z namenom, da bo pogal hio, pa se je
premislil in ga pogasil, e preden je hia zagorela.
36/2 len doloa primere, ko storilec sicer prostovoljno odstopi od dokonanja kaznivega dejanja, toda posamezna
izvritvena dejanja, izvrena med izvrevanjem konnega dejanja, so kakno drugo samostojno kaznivo dejanje.
Primer: storilec napravi krivo listino z namenom, da jo bo uporabil za goljufijo, potem pa od dokonanja goljufije
prostovoljno odstopi. Opraviti imamo z dvema kaznivima dejanjema:
- ponarejanje listin, ki je dokonano,
- goljufija, ki je ostalo pri poskusu.
V tem primeru je podan stek, ker gre za dve samostojni kriminalni koliini. Predhodno izvritveno dejanje, izdelava
krive listine, ohrani svojo samostojnost in bi jo ohranila tudi v primeru, e bi storilec izvril tudi goljufijo. Zato bo
storilec obsojen za poskus goljufije po 211. lenu v steku z dokonanim kaznivim dejanjem ponarejanja listin po
251. lenu.
Kadar pa drugo kaznivo dejanje ni samostojno, govorimo o navideznem steku s poskuenim kaznivim dejanjem.
Tako dolobe 36/2 ni mogoe uporabiti, kadar je storilec rtev e hudo telesno pokodoval z namenom vzeti ji
ivljenje, potem pa si je premislil in prostovoljno odstopil od umora. Tu gre za eno samo kaznivo dejanje poskus
umora, ki konsumira povzroeno hudi telesno pokodbo.
5. Navedite primer pripravljalnega dejanja, kaj je to pripravljalno dejanje; pomembno, da so lahko to tako
k.d., ki so zajeta v opisu drugega k.d., kot samostojna k.d., lahko pa pripravljalno dejanje sploh e ni k.d.
Pripravljalna dejanja so zunanje, objektivno zaznavne manifestacije storileve odloitve, da bo izvril kaznivo
dejanje. Toda njihova najpomembneja lastnost je, da storilec z njimi e ne uresniuje kaknega zakonskega
znaka kaznivega dejanja. Storilec ele pripravlja sredstva za izvritev, ustvarja monosti in pogoje za izvritev,
pridobiva sodelavce ali zasleduje rtev, da bi spoznal njene navade, si ogleduje kraj dejanja, organizira izvritev
kaznivega dejanja in podobno. V taknih dejanjih se e izrazi storileva volja izvriti kaznivo dejanje in nemara tudi
e njegova nevarnost, a to praviloma e ne pomeni, da je e vstopil v kriminalno cono.
Pripravljalna dejanja so naeloma nekazniva. Splona kaznivost pripravljalnih dejanj bi bila zelo nevarna za pravice
in svoboine ljudi.
Teorija kazenskega prava razlouje naslednje vrste pripravljalnih dejanj:
- pripravljalno dejanje je v KZ doloeno kot posebno kaznivo dejanje (delictum sui generis).
Kaznivo dejanje iz 248. lena: izdelava, pridobitev in odtujitev pripomokov za ponarejanje (denarja, vrednostnic ali
vrednostnih papirjev).
Hudodelska zdruenja
Dogovor za kaznivo dejanje
- v KZ je doloena kaznivost celotne pripravljalne faze za doloeno kaznivo dejanje (delictum preparatum); ni v KZ.
- pripravljalna dejanja so v kazenskem zakoniku doloena kot t.i. delikt lotevanja ni v KZ.
6. Javnost glavne obravnave v postopku
Naelo javnosti zagotavlja nadzor demokratine javnosti nad delom sodia. Ustava v 24. lenu doloa, da so
sodne obravnave javne in da se sodbe izrekajo javno. V predhodnem postopku je tako javnost izkljuena. Glavna
obravnava je (praviloma) javna. iri javnosti je tako omogoen vpogled v delo sodia s prostim vstopom v
dvorano. Ta se lahko prepove le doloenim osebam (mladoletnim osebam in osebam, ki brez pooblastila nosijo
oroje ali nevarno orodje). Pri sprejemanju dokazov ne sem biti navzoa pria, ki e ni bila zasliana, smiselno
enako velja za izvedenca. Z glavne obravnave se lahko odstranijo osebe, ki motilo red.
Sodie pa sem na podlagi 295. lena ZKP od zaetka zasedanja do konca glavne obravnave ob vsakem asu po
uradni dolnosti ali na predlog strank, vselej pa po njihovem zaslianju, izkljuiti javnost s celotne glavne
obravnave ali njenega dela. V taknem primeru izkljuitev za stranke, okodovance, njihove zastopnike in
zagovornika ne velja.
7. Sojenje v nenavzonosti pogoji
Obdolenec ima praviloma pravico, da je navzo pri procesnih dejanjih. Obdolenec ima torej pravico, da je
osebno vabljen in da so mu vabila osebno vroena. Vabilo na glavno obravnavo, mora biti obdolencu vroeno
tako, da ima as za pripravo obrambe. V kolikor je obdolencu sojeno v odsotnosti, morajo biti izpolnjeni naslednji
pogoji:
* da je v redu vabljen,
* njegova navzonost ni nujna,
* je navzo njegov zagovornik (e ga nima, mu ga sodie postavi po uradni dolnosti) ta pogoj ne velja v
skrajanem postopku;
* je bil pred tem e zaslian.
8. Kdaj se lahko prebere zapisnik o zaslianju prie, e je pravilno vabljena na glavno obravnavo, pa ne
pride?
Izjeme, ko se smejo na glavni obravnavni prebrati zapisniki o izpovedbah pri, so razvrene v dve skupini:
* zapisniki, ter pisni izvid in mnenje izvedenca je mogoe prebrati ne glede na morebitno nasprotovanje strank:
- e so zasliane osebe umrle, duevno zbolele ali jih ni mogoe najti ali e zaradi starosti, bolezni ali drugih
tehtnih razlogov ne morejo priti ali zelo teko pridejo k sodiu ali e prebivajo v tujini in na glavno obravnavo ne
pridejo, kljub temu, da so bile nanjo pravilno povabljene;
- e prie ali izvedenci brez zakonskega razloga noejo izpovedati na glavni obravnavi.
49
V teh primerih se ne kri pravica obtoenca do obrambe, e je bil navzo pri zaslianju teh oseb v preiskavi ali je
imel monost sodelovati pri njihovem zaslianju, pa te pravice ni izkoristil. Okoliine, ki pomenijo zgolj zaasno
oviro za zaslianje neke osebe, ne morejo biti podlaga za branje zapisnika. V takem primeru je mogoe prebrati
zapisnik le s soglasjem obeh strank, sicer pa je treba glavno obravnavo preloiti in zagotoviti izvedbo dokaza z
neposrednim zaslianjem te osebe.
* primeri, ko jih je dopustno prebrati samo s soglasjem strank.
Soglasje za branje zapisnika mora biti izrecno dano in zapisano v sklepu, s katerim senat sprejme odloitev o
branju zapisnika. Ni dopustno samo na podlagi konkludentnih ravnanj stranke(npr. da ni imela pripomb na
prebrano izpovedbo) sklepati, da je soglaala z branjem zapisnika. Soglasje morata dati obe stranki. e je
soobtoencev ve, pa morajo soglaati vsi. Kljub soglasju strank, da se zapisnik zasliane osebe prebere, sme
senat odloiti, da prio ali izvedenca zaslii, pa tudi stranki, ki sta soglaali z branjem zapisnika, lahko po prebrani
izpovedbi predlagata e neposredno zaslianje morata pa konkretno navesti, o katerih okoliinah je treba prio
ali izvedenca neposredno zasliati.
9. Kdaj se lahko pritoi zoper sodbo okodovanec?
Okodovanec se lahko pritoi samo zoper odlobo o strokih postopka, e ima neposreden pravni interes. To
pomeni, da okodovanec lahko izpodbija odloitev o strokih, ki mu jih mora povrniti obtoenec oziroma so bili
njemu (okodovancu) naloeni v plailo, ne more pa izpodbijati odlobe o strokih, ki jih mora obtoenec plaati v
korist prorauna ali katerih plaila je bil obtoenec oproen.
e pa je DT prevzel pregon od okodovanca kot toilca, se sme okodovanec pritoiti iz vseh razlogov, iz katerih
se sme izpodbijati sodba.
10. Vse v zvezi s okodovancem kot tonikom, kako prevzame pregon, kaj e ga ne, ali lahko DT ponovno
prevzame pregon?
e dravni toilec ne zane kazenskega pregona ali od njega odstopi, lahko okodovanec kot toilec sam zane ali
nadaljuje kazenski pregon domnevnega storilca kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolnosti. O tem ga
mora dravni toilec obvestiti v 8 dneh in ga pouiti, da lahko zane pregon sam. Okodovanec pa ima pravico
zaeti oziroma nadaljevati pregon v 8 dneh odkar je bil obveen. e dravni toilec umakne obtonico na glavni
obravnavi, mora okodovanec takoj izjaviti, ali namerava nadaljevati pregon ali ne. e ga ni bilo na obravnavi,
eprav je bil v redu povabljen, se teje, da ne namerava nadaljevati pregona.
Institut subsidiarne obtobe je korektiv zoper monopol in morebitna nepravilna stalia dravnega toilca pri presoji
vpraanja, ali so podani razlogi za kazenski pregon. Subsidiarna obtoba kljub temu e vedno ostaja javna
obtoba.
Okodovanec ima tedaj, ko prevzame kazenski pregon vse procesne pravice, ki jih ima dravni toilec, razen tistih,
ki jih ima ta kot dravni organ. Tako zanj ne veljata naelo legalitete in dolnost, da si prizadeva za enako skrbno,
popolno in objektivno ugotavljanje dejstev. Prav tako nima pravice vlagati pravnih sredstev v korist obdolenca v
javnem interesu, ker gre ta pravica samo dravnemu toilcu. Ne more zahtevati, da se mu dostavi spis na vpogled,
temve ga lahko vpogleda v uradnih prostorih sodia.
Okodovanec kot toilec lahko postane v prvi vrsti okodovanec, torej tista oseba, kateri je bilo s kaznivim
dejanjem prekrena ali ogroena kakrnakoli osebna ali premoenjska pravica, ne glede na to ali uveljavlja
premoenjskopravni zahtevek v adhezijskem postopku. Po okodovanevi smrti pa so to lahko tudi njegov
zakonec, zunajzakonski partner, otroci, stari, posvojenci, posvojitelj, bratje in sestre.
Dravni toilec pa ima pravico do konca obravnave ponovno prevzeti pregon in zastopanje obtobe.
11. Odgovornost pri prekrkih - malomarnost ali naklep
Odgovornost za prekrek je urejena v 9. lenu ZP-1. Doloeni sta dve obliki odgovornosti, naklep in malomarnost.
Zakon je ureja njune vsebine, temve je to doloeno v KZ-1.
Iz 9. lena izhaja, da je odgovornost posameznika za prekrek le subjektivna in individualna. Subjektivna
odgovornost pomeni, da je mogoe za prekrek sankcionirati le storilca, ki je objektivno izpolnil znake prekrka,
hkrati pa je do te kritve razvil doloeno zavest in voljo, ki se mora kazati v obliki naklepa ali malomarnosti. Institut
individualne oziroma osebne odgovornosti pa zagotavlja, da bo za prekrek sankcionirana le oseba, ki ga je
dejansko izvrila in je zanj tudi odgovorna.
Iz ZP-1 izhaja, da je temeljna oblika odgovornosti malomarnost, ki pride v potev vedno, ko je predpis o prekrku
ne izkljui. Tako obstaja razlika glede na kazensko pravo v tem, da v kazenskem pravu velja pravilo naklep, e
zakon tako doloi, pa tudi malomarnost, v prekrkovnem pravu pa velja pravilo malomarnost in naklep, e zakon
tako doloi, pa samo naklep.
12. Osnovni pojmi pritobe
Pritoba je edino redno pravno sredstvo. Lahko se vloi zoper prvostopno in drugostopno sodbo in tudi zoper
sklep. Je devolutivno in suspenzivno pravno sredstvo. Vloiti se mora v roku 15 dni od vroitve prepisa sodbe.
Pravico so pritobe imajo stranke, zagovornik, obtoenev zakoniti zastopnik in okodovanec, ter osebe iz 367/2
lena ZKP. Obtoenec sem vloiti pritobo le v svojo korist, zato sme izpodbijati le obsodilno sodbo. DT se sme
pritoiti tako v kodo kot v korist obtoenca. Okodovanec pa sme izpodbijati sodbo samo glede odlobe sodia o
strokih postopka.
Pritobo je potrebno napovedati, in sicer takoj po razglasitvi sodbe oziroma po pouku o pravici do pritobe,
najkasneje pa v 8 dneh od dneva razglasitve sodbe oziroma od vroitve prepisa izreka, e niso bili navzoi pri
razglasitvi. e nihe od upraviencev ni napovedal pritobe, ni potrebno, da bi pisno izdelana sodba vsebovala
obrazloitev. e je bila obdolencu izreena zaporna kazen, napoved pritone ni potrebna. V tem primeru mora
sodba vsebovati obrazloitev.
50
Pritoba mora obsegati:
* navedbo sodbe, zoper katero se podaja;
* razlog za izpodbijanje;
* obrazloitev pritobe;
* predlog, da se izpodbijana sodba popolnoma ali deloma razveljavi ali spremeni;
* podpis osebe, ki se pritouje.
Pritobeni razlogi:
Razlogi, zaradi katerih se sme izpodbijati sodba so:
* zaradi bistvene kritve doloba kazenskega postopka;
* zaradi kritve materialnega zakona;
* zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja;
* zaradi odlobe o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoenjske koristi, o strokih kazenskega postopka, o
premoenjskopravnih zahtevkih in zaradi odlobe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji.
Pritoba se poda pri sodiu, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, v zadostnem tevilu izvodov za sodie ter za
nasprotno stranko in zagovornika , da nanjo odgovorita. Nasprotna stranka sme v 8 dneh podati odgovor na
pritobo.
Odlobe sodia druge stopnje:
* pritobo zavre (s sklepom),
* pritobo zavrne (s sodbo),
* sodbo razveljavi (s sklepom) in vrne zadevo v novo sojenje,
* sodbo spremeni (s sodbo).
13. Preko primera (al se ne spomnim tonega vpraanja) da se izree zavrnilna sodba in o zavrnilni
sodbi...
14. Naklep, hipni naklep, kaj je, kje je doloen?
Naklep je pojem, s katerim kazensko pravo oznauje najvejo intenzivnost storilevega subjektivnega odnosa do
dejanja. KZ-1 ga definira takole: Kaznivo dejanje je storjeno z naklepom, e se je storilec zavedal svojega dejanja
in ga je hotel storiti ali e se je zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je
privolil, da taka posledica nastane.
Naklep ima dve stopnji:
* direktni naklep: je podan, e se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti. Zavestna sestavina
direktnega naklepa je e se je storilec zavedal svojega dejanja.
Sodie mora tako ugotoviti:
- ali se je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja (tj. ali jih je poznal);
- ali se storilec zavedal prepovedane posledice, ali je imel predstavo o posledici v njenem fizinem in socialnem
pomenu in obsegu;
- ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in prepovedano posledico.
Voljna sestavina direktnega naklepa je hotenje posledice.
* eventualni naklep: je podan, e se je storilec zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana
posledica, pa je privolil, da posledica nastane.
Zavestna sestavina eventualnega naklepa pomeni, da mora sodie ugotoviti:
- ali se je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja (enako kot pri direktnem naklepu);
- ali se je zavedal monosti, da bo iz njegovega ravnanja nastala prepovedana posledica (bistvena razlika med
obema vrstama naklepa);
- ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in nastankom prepovedane posledice (enako kot pri
direktnem naklepu).
Voljna sestavina eventualnega naklepa: je privolil, da takna posledica nastane. e dejstev, ki bi dokazovala
storilevo privolitev, ni ali jih ni mogoe najti, potem ni podan eventualni naklep glede tistega kaznivega dejanja, ki
ga je storilec obtoen (glej primer Bavcon str. 271).
Eventualni naklep je spodnja meja naklepa in z njo razmejujemo naklepna kazniva dejanja od tistih, ki so bila
izvrena iz malomarnosti.
Storileva zavest mora pri obeh stopnjah naklepa zajeti vse zakonske znake kaznivega dejanja.
Zavestna in voljna sestavina naklepa se ugotavljata v trenutku izvritve kaznivega dejanja.
Hipni ali nenaden naklep je podan, kadar je storilec reagiral v trenutku, na mah, ko je torej njegova odloitev
takojen, trenuten odziv na doloen poloaj, emocionalen, izzvan, impulziven ali povzroen zaradi prestraenosti,
hude razdraenosti itd. Te okoliine vplivajo vasih na kvalifikacijo kaznivega dejanja, vasih pa samo na odmero
kazni. Tako je npr. ta vrsta naklepa izrecno upotevan pri zakonskem opisu kaznivega dejanja uboj na mah
(117. len) in pri posebno hudi ter hud telesni pokodbi. Poleg tega zakon to okoliino upoteva e v nekaterih
drugih primerih, ko je bil storilec izzvan (299/5 len).
15. Malomarnostna kazniva dejanja
Nekatera kazniva dejanja je mogoe storiti samo iz malomarnosti. Gre za poseben tip kaznivega dejanja, ki je po
svoji konstrukciji in strukturi drugaen od tipinega naklepnega dejanja, ko se malomarnost lahko pojavi samo kot
posebna oblika krivde. Kazniva so samo, e zakon tako doloa.
Temeljni elementi strukture malomarnostnega kaznivega dejanja:
* izvritveno ravnanje, ki kot storitev ali opustitev pomeni kritev dolnostnega ravnanja, na primer kritev pravil
zdravnike znanosti in stroke ali kritev predpisov o varnosti cestnega prometa;
51
* malomarnostno kaznivo dejanje ima pokodbo zavarovane dobrine za prepovedano posledico;
* vzrono zvezo med kritvijo dolnostnega ravnanja in nastalo pokodbeno posledico je treba pojmovati drugae
kot pri tipinih naklepnih kaznivih dejanjih:
- objektivna predvidljivost pokodbene posledice. e ta ni objektivno predvidljiva, potem ni vzorne zveze med
kritvijo dolnostnega ravnanja in nastalo prepovedano pokodbeno posledico;
- e bi prepovedana pokodbena posledica nastala tudi v primeru, ko bi obtoeni storil vse, kar mu je velevalo
dolnostno ravnanje, vzrone zveze ni.
* krivda: ali je storilec v danih okoliinah in glede na svoje osebne lastnosti zmogel ustrei zahtevam, ki zanj
izhajajo iz ugotovljene dolnosti zavedati se monosti nastanka prepovedane posledice.
KZ-1 pozna 4 malomarnostna kazniva dejanja:
* malomarno zdravljenje in opravljanje zdravilske dejavnosti (179. len)
* malomarno opravljanje lekarnike dejavnosti (182. len)
* povzroitev prometne nesree iz malomarnosti (323. len)
* ogroanje posebnih vrst javnega prometa (325. len).
16. Vse o PPZ in PPK
Odvzem premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, je obligatoren. Tako se
premoenjska korist v kazenskem postopku ugotavlja po uradni dolnosti. Pri ugotavljanju premoenjske koristi
sodie ni vezano na zahtevek toilca ter na dokazne predloge strank in okodovanca.
Premoenjskopravni zahtevek okodovanca se lahko v celoti ali le deloma prekriva s premoenjsko koristjo,
pridobljeno s kaznivim dejanjem. Zato se je more obdolencu odvzeti premoenjske koristi in hkrati okodovancu
prisoditi premoenjskopravnega zahtevka. Okodovanev premoenjskopravni zahtevek je primaren v razmerju do
odvzema premoenjske koristi: premoenjska korist se odvzame samo, kolikor ta presega okodovancu prisojeni
premoenjskopravni zahtevek.
Dejansko pridobljena premoenjska korist se obdolencu odvzame, e ni okodovanca, e ni znan, ali e
okodovanec premoenjskopravnega zahtevka ne uveljavlja. e se je okodovanec odpovedal temu zahtevku, se
premoenjska korist ne odvzame. V takem primeru se teje, da jo je okodovanec obdolencu podaril.
Dolnost ugotavljanja premoenjske koristi po uradni dolnosti velja v bistvu samo za sodie prve stopnje. e
namre sodie prve stopnje premoenjske koristi ni odvzelo, eprav bi jo moralo, je sodie druge stopnje ne
more odvzeti, e je pritoba podana samo v korist obdolenca. e pride do razveljavitve sodbe, na podlagi
pritobe, ki je bila podana samo v obdolenevo korist, se lahko v novem postopku premoenjska korist odvzame,
etudi z razveljavljeno sodbo ni bila odvzeta, saj ne gre za kazensko sankcijo, za katero velja prepoved reformatio
in peius (385. len ZKP).
17. Odvzem predmetov prek veliko primerov
Varnostni ukrep odvzema predmetov je edini stvarni varnostni ukrep in obstaja v tem, da sem sodie odvzeti
predmete, ki so bili uporabljeni za kaznivo dejanje, ali bili namenjeni zanj, ali pa so s kaznivim dejanjem nastali, e
so storileva last. Ti predmeti morajo biti posebej povezani s kaznivim dejanjem, njihov odvzem pa mora pomeniti
odvzem nevarnosti.
Predmeti, ki so bili uporabljeni za izvritev kaznivega dejanja, so zlasti predmeti, s katerimi je bilo kaznivo dejanje
izvreno (npr. oroje, orodje). Predmeti, ki so namenjeni za kaznivo dejanje, so predmeti, ki so bili zbrani v ta
namen, ne glede na to, ali so bili za izvritev kaznivega dejanja resnino uporabljeni ali ne. Predmeti, ki so nastali s
kaznivim dejanje, so tisti, ki so bili z njim izdelani (npr. ponarejen denar, ponarejena listina).
Predmeti se smejo odvzeti, e so storileva last. V nasprotnem primeru se smejo odvzeti le, e to zahtevajo
splona varnost ali moralni razlogi. Pri kaznivem dejanju neupraviene proizvodnje in prometa z drogami, se
odvzamejo droga in sredstva za njihovo izdelovanje (razlogi splone varnosti).
Odvzem je lahko fakultativen ali obvezen. Obvezen odvzem se sme doloiti samo z zakonom. Kot obvezen je
doloen ta ukrep pri nekaterih kaznivih dejanjih iz posebnega dela KZ. Tudi v teh primerih morajo biti izpolnjeni
sploni in posebni pogoji za uporabo varnostnih ukrepov, saj odvzem predmetov ne sme prevzeti narave
dopolnilne kazni (npr. kazni zaplembe premoenja). Ta ukrep je kot obvezen predviden pri kaznivem dejanju
ponarejanja denarja, kaznivem dejanju pranja denarja in kaznivem dejanju jemanja podkupnine.
Od predmetov, ki so bili uporabljeni za kaznivo dejanje, namenjeni zanj ali so nastali z njim, je treba razlikovati
predmete, ki so bili pridobljeni kot nagrada za izvreno kaznivo dejanje, in predmete, ki jih je storilec pridobil s
prodajo, zamenjavo itd, tistih predmetov, ki jih je bil pridobil s kaznivim dejanjem. e je npr. storilec kaznivega
dejanja pranja denarja pridobil s kaznivim dejanjem denar in zanj kupil kaken predmet, mu ga ni mogoe odvzeti v
okviru varnostnega ukrepa odvzema predmetov, ker za tak ukrep niso izpolnjeni zakonski pogoji. Sodie pa jih
mora odvzeti kot protipravno premoenjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem, e ugotovi, da je takna korist
ali da so podani pogoji za njen odvzem.
V kazenskem postopku je mogoe odvzeti tudi predmete kaznivega dejanja, tj. predmete, na katerih je bilo
izvreno kaznivo dejanje (corpora delicti). Taken odvzem (zaasen zaseg predmetov) nima narave varnostnega
ukrepa odvzema predmetov, temve veljajo zanj doloila ZKP (220.-224. len ZKP).
18. Vroanje pisanj okodovancu, monost pritobe, zakaj se ne more pritoiti zoper del o PPZ (ker ni bil
zavrnjen)?
Vabilo za vloitev zasebne tobe ali obtonice ter vabilo na glavno obravnavo vroi sodie zasebnemu toilcu in
okodovancu kot toilcu oziroma njunemu zakonitemu zastopniku osebno, za njihove pooblaence pa velja
nadomestna vroitev. Enako jim vroa tudi odlobe, pri katerih tee od dneva vroitve rok za pritobo, in pritobo
52
nasprotne stranke, ki jo vroa na odgovor. e tem osebam ni mogoe vroiti na naslovu, sodie opravi vroitev
preko sodne deske. Po preteku 8 dni se teje, da je bila opravljena veljavna vroitev.
Okodovanec se lahko pritoi samo zoper odlobo o strokih postopka, e ima neposreden pravni interes. To
pomeni, da okodovanec lahko izpodbija odloitev o strokih, ki mu jih mora povrniti obtoenec oziroma so bili
njemu (okodovancu) naloeni v plailo, ne more pa izpodbijati odlobe o strokih, ki jih mora obtoenec plaati v
korist prorauna ali katerih plaila je bil obtoenec oproen.
e pa je DT prevzel pregon od okodovanca kot toilca, se sme okodovanec pritoiti iz vseh razlogov, iz katerih
se sme izpodbijati sodba.
Okodovanec ne more s pritobo izpodbijati odlobe o premoenjskopravnem zahtevku, tudi e je bilo njegovemu
zahtevku samo delno ugodeno ali pa je bil v celoti napoten na pravdo. Okodovanec nima pravice do pritobe niti
tedaj, ko sodie o njegovem zahtevku sploh ni odloilo. V takem primeru velja isto, kot da je bil napoten na
pravdo.
Pri odloanju o premoenjskopravnem zahtevku gre za pritegnitev pravde h kazenskem postopku, ZKP pa
dravnemu toilcu ne daje pravice zastopati tudi te interes. Tako te pravice nima tudi okodovanec. Okodovanec
lahko samo sproi pravdo glede premoenjskopravnega zahtevka.
19. Prekvalifikacija, ali sodnik lahko-na primeru: po obtonici umor, dokazana pa lahka telesna pokodba?
Sodie mora iz opisa izpustiti kvalifikatorni element, e okoliine, ki ga predstavljajo, niso zanesljivo dokazane.
Tako je lahko kaznivo dejanje umora povzroeno samo z naklepom. e naklep, kot kvalifikatorni element, ni
dokazan, temve je dokazana malomarnost, mora sodie to izpustiti iz opisa, ter obdolenca spoznati za krivega
lahke telesne pokodbe.
20. Primerjava KD z mamili po starem in novem KZ
KZ-1 je raziril len, ki ga je prejnji KZ imenoval neupraviena proizvodnja in promet z mamili. Tako se sedaj
imenuje neupraviena proizvodnja s prepovedanimi drogami, prepovedanimi doping snovmi in predhodnimi
sestavinami za izdelavo prepovedanih drog.
KZ-1 pa je dodal e nov dostavek, ki doloa, da kdor prodaja in ponuja na prodaj ali brezplano deli prepovedano
drogo ali predhodno sestavino za izdelavo prepovedanih drog mladoletni osebi, duevno bolni osebi, osebi z
zaasno duevno motnjo, hujo duevno zaostalostjo ali osebi, ki je v postopku odvajanja od odvisnosti ali
rehabilitacije ali e stori dejanje v vzgojnih ali izobraevalnih ustanovah ali v njihovi neposredni bliini, v zaporih, v
vojakih enotah, v javnih lokalih ali na javnih prireditvah, ali stori dejanje javni uslubenec, duhovnik, zdravnik,
socialni delavec, uitelj ali vzgojitelj in pri tem izkoria svoj poloaj ali kdor za izvrevanje omenjenega dejanja
uporablja mladoletne osebe.
21. asovna veljavnost KZ-1
Kazenski zakonik sam doloa zaetek svoje veljavnosti. Zakon praviloma zane veljati 15 dan po objavi, lahko pa
je ta rok kraji ali dalji. KZ-1 je bil sprejet 20.5.2008, v UL je bil objavljen 4.6.2008, veljati pa je zael 1.11.2008.
as od objave do uveljavitve imenujemo vacatio legis. Zakoni veljajo toliko asa, dokler niso izrecno ali mole
odpravljeni z novim zakonom, ki nadomea prejnjega. Na kazenskopravnem podroju je to e posebej
pomembno pravilo, saj bi v nasprotnem primeru prilo do pravnih praznin, ki bi lahko ustvarile poloaj, ko storilcev
kaznivih dejanj ne bi bilo mogoe preganjati in jim soditi.
22. Krajevna veljavnost, nepristojnost, kaj naredi kot sodnik, spor o pristojnosti, kdo odloa, kaj pa
stvarna pristojnost.
Krajevna pristojnost:
Gre za upravienje in dolnost stvarno pristojnega sodia, da odloi o konkretni kazenski zadevi glede na
krajevno obmoje oziroma teritorij, za katerega je z zakonom pristojno doloeno sodie. Pravila o krajevni
pristojnosti delimo na:
* splona pravila o krajevni pristojnosti:
- pristojnost sodia, na obmoju katerega je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskueno;
- pristojnost sodia, ki je prvo zaelo postopek;
- pristojnost sodia po kraju prebivalia obdolenca;
- pristojnost sodia na obmoju katerega je bil obdolenec prijet ali se je sam naznanil.
* posebne vrste krajevne pristojnosti:
- krajevna pristojnost po medsebojni zvezi subjektivna koneksiteta je podana, ko pomeni navezno okoliino
identiteta storilca; o objektivni koneksiteti pa govorimo, ko je navezna okoliina kaznivo dejanje, pri katerem je bilo
udeleenih ve oseb;
- odrejena pristojnost: pristojno sodie doloi Vrhovno sodie RS, e se krajevne pristojnosti ne da dognati;
- prenesena pristojnost: do obvezne delegacije pride, e krajevno pristojno sodie zaradi pravnih in stvarnih
razlogov ne more voditi postopka, do fakultativne delegacije pa, ko se pristojnost prenese na drugo sodie zaradi
smotrneje izvedbe kazenskega postopka;
- krajevna pristojnost sodia za kazniva dejanja, storjena na domai ladji ali na domaem letalu;
- krajevna pristojnost sodia za kazniva dejanja, storjena s tiskom;
- izbirna (elektivna) pristojnost: ko upravieni toilec izbira med sodii, ki so po splonih zakonskih pravilih
pristojna o doloanju krajevne pristojnosti.
Sodie mora paziti na svojo stvarno in krajevno pristojnost. e ugotovi, da ni pristojno, se izree za nepristojno, in
zadevo polje po pravnomonosti sklepa pristojnemu sodiu. Po pravnomonosti obtonice, se sodie ne more
ve izrei za krajevno nepristojno in tudi stranke ne morejo ve uveljavljati ugovora krajevne nepristojnost.
Spor o pristojnosti:
53
* negativni kompetenni spor kadar eno ali ve sodi odreka svojo pristojnost razsoditi v doloeni zadevi;
* pozitivni kompetenni spor kadar si dve ali ve sodi lastita pristojnost razsoditi v doloeni zadevi (neprimerno
redkeji v praksi).
O sporu o pristojnosti med sodii odloa skupno neposredno vije sodie.
Stvarna pristojnost:
Upravienje in dolnost sodia, da odloa o zadevah iz svoje pristojnosti glede na teo oziroma vrsto kaznivega
dejanja. Porazdeljena je med okrajna, okrona, vija in vrhovno sodie.
23. Zmota
Zmota v splonem pomeni, da kdo sploh nima predstave o kaknem dejstvu, ne ve zanj ali pa ima o kaknem
dejstvu oziroma okoliini napano predstavo.
Glede na to, na kaj se zmota nanaa razlikujemo:
* dejansko zmoto: kaznivo dejanje je storjeno v dejanski zmoti, e se storilec ob storitvi ni zavedal okoliin, ki jih
zakon doloa kot znake kaznivega dejanja, ali je zmotno mislil, da so okoliine take, da bi bilo dejanje dopustno
ali nekaznivo (30/2 len KZ-1).
Zakonodajalec je tako uredil tri oblike zmot:
- zmoto o okoliini, ki jo zakon doloa kot znak kaznivega dejanja (npr. storilec plaa z denarjem za katerega ne
ve, da je ponarejen dejanska zmota v ojem pomenu);
- zmota o tem, da so podane okoliine, ki delajo storilevo ravnanje dopustno, tj. izkljuujejo protipravnost svojega
ravnanja (npr. storilec je zmotno preprian, da je napaden in da ima pravico do silobrana dejanska zmota v
irem smislu);
- zmota o tem, da so podane okoliine, v katerih bi bila kaznivost storilevega ravnanja izkljuena (npr. storilec je
zmotno preprian, da ravna v okoliinah skrajne sile, ki izkljuuje kaznivost).
KZ-1 za te vrste zmot doloa, da izkljuujejo storilevo naklepno krivdo.
* pravna zmota: je zmota o prepovedanosti dejanja, ki ga je storilec izvril. Neizogibna (opraviljiva) pravna zmota
krivdo izkljuuje, izogibna pa zgolj zmanjuje. Zmota ni opraviljiva (torej je izogibna), e storilec ni vedel za pravna
pravila, s katerimi bi se lahko seznanil pod enakimi pogoji kot drugi v irem njegovem okolju ali pa je moral glede
na svoje delo, vlogo ali sicerjnji poloaj poznati pravna pravila. Pomanjkljivost KZ-1 pa je, da ne podaja
splonejih smernic za presojo izogibnosti, temve navede le nekaj primerov, kdaj pravna zmota ni opraviljiva (je
torej izogibna). Zato morata merilo za presojo izogibnosti podati pravna doktrina in sodna praksa. Da bi storilcu
lahko oitali premajhno skrbnost, mu je potrebno dokazati svoje:
- da je imel ustrezno vzpodbudo za razmiljanje o protipravnosti svojega ravnanja;
- da kljub vzpodbudi ni naredil ni ali pa je naredil premalo, da bi se seznanil s pravno reditvijo na ustreznem
podroju.
e sta podani obe predpostavki, je storileva pravna zmota izogibna, njegova krivda pa podana.
24. Zastaranje po KZ-1
Potek asa lahko ima dvojni uinek. Tako tudi loimo:
* zastaranje kazenskega pregona: kazenski postopek e ni bil izveden, zato potek asa vpliva na to, da ni ve
mogoe izrei kazni. Preneha pravica do izreka kazenske sankcije in je storilcu ni mogoe izrei.
* zastaranje izvritve kazni: zastaranje je razlog ugasnitve kazni. Ugasne torej pravica do tega, da se kazen bodisi
izree bodisi e izreena kazen izvri.
Sodia in drugi organi kazenskega pregona in za izvrevanje kazenskih sankcij morajo v vsaki fazi postopka paziti
na potek zastaranja in upotevati zastaranje po uradni dolnosti. Zastaranje tako nastopi ex lege, in sicer tedaj, ko
so potekli zastaralni roki.
KZ-1 doloa, da ne zastarajo:
* kazniva dejanja, za katera se sme izrei dosmrtni zapor;
* nekatera kazniva dejanja zoper lovenost (genocid, hudodelstva zoper lovenost, vojna hudodelstva, agresija,
odgovornost vojakih poveljnikov in drugih nadrejenih, zdruenje in uvanje h genocidu, k hudodelstvom zoper
lovenost ali agresiji);
* kazniva dejanja, za katera po mednarodnih pogodbah takno zastaranje ne more nastati.
Zastaranje kazenskega pregona:
Ta vrsta zastaranja pomeni, da se zaradi poteka rokov, ne more ve izvesti kazenski pregon in se storilcu ne more
ve izrei kazen za kaznivo dejanje, ki ga je izvril. Dolina rokov je odvisna od tee kazni, ki je predpisana za
posamezno kaznivo dejanje. Maksimalni zastaralni rok je 50 let, najkraji pa 6 let. Prejnji KZ je doloal kraje
zastaralne roke (25 let in 3 leta).
Ti roki so:
* 50 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor 30 let (15 do 30 let),
* 30 let od storitve kaznivega dejanj, za katero se sme izrei zapor nad 10 let (in manj kot 15 let),
* 20 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izrei zapor nad 5 let (do 10 let),
* 10 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor nad 1 leto (do 5 let),
* 6 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei kazen do enega leta ali denarna kazen.
e je za kaznivo dejanje predpisanih ve kazni, se zastaralni rok doloi po najhuji predpisani kazni. Kadar so
kazni predpisane alternativno, se zastaralni rok doloi glede na tejo vrsto predpisane. Kadar pa so predpisane
kumulativno (npr. zaporna in denarna kazen), pa se doloi zastaralni rok glede na kazen zapora kot na glavno
kazen. Za poskus se zastaralni rok doloi glede na kazen, ki je predpisana za dokonano kaznivo dejanje.
54
Zastaralni rok za zastaranje kazenskega pregona zane tei od dneva, ko je bilo kaznivo dejanje izvreno, ko je
torej storilec deloval ali bi moral delovati.
Zadranje zastaranja:
Zadranje zastaranja pomeni, da lahko med tekom zastaralnih rokov nastopijo ovire dejanske ali pravne narave, ki
povzroijo, da zastaralni rok ne tee. Zadranje zastaranje po povzeto po prejnjem KZ, ki je poznal relativno in
absolutno zastaranje. KZ-1 te delitve ni prevzel, kljub temu pa je obdral zadranje zastaranja. Ob tem se zastavlja
vpraanje, kaken uinek sploh ima zadranje zastaranja. e doloena okoliina povzroi zastaranje teka
zastaranih rokov, hkrati pa zakon ne podalja zastaralnih rokov, postane ta institut brez pomena. Tudi ob zadranju
se namre zastaranje kazenskega pregona iztee po preteku doloenega asa od izvritve kaznivega dejanja,
enako kot e zadranja ne bi bilo, saj KZ-1 kljub ureditvi zadranja zastaranja ne postavlja daljih zastaralnih rokov
in ne doloa, da se v primeru zadranja zaetek teka rokov ne vee na izvritev kaznivega dejanja.
Pretrganje zastaranja:
Obstaja tedaj, ko se zastaralni rok zaradi doloene okoliine prekine in se zaradi tega tisti del zastaralnega roka,
ki je e potekel, ne teje ve, temve zane zastaralni rok po prenehanju ovire tei znova. To torej pomeni izjemo
od pravila, da zastaralni rok zane tei z izvritvijo kaznivega dejanja. KZ doloa le eno okoliino, ki pretrga
zastaranje: e storilec v asu tega zastaralnega roka stori enako ali huje kaznivo dejanje.
Zastaranje izvritve kazni:
Zastaranje izvritve kazni pomeni, da zaradi poteka doloenega asa ugasne pravica do njene izvritve. e
izreene kazni ni ve mogoe izvriti. Roki:
* 25 let od obsodbe na 30 let zapora (razen, e gre za nezastarljivo kaznivo dejanje),
* 15 let od obsodbe na zapor nad 10 let (vendar manj kot 30 let),
* 10 let od obsodbe na zapor nad 5 let (do 10 let),
* 5 let od obsodbe na zapor nad 1 leto (do 5 let),
* 3 leta od obsodbe na zapor do 1 leta ali na denarno kazen.
Izvritev dosmrtnega zapora ne zastara.
Prejnji KZ je doloal nekoliko kraje roke za izvritev mladoletnikega zapora. KZ-1 takne dolobe ve nima, saj
bo to podroje uredil nov zakon.
Zastaralni roki teejo od pravnomonosti sodne odlobe. Pri pogojni obsodbi, ki je bila preklicana, zane tei
zastaranje tistega dne, ko je postala odlobo o preklicu pravnomona. Pri pogojnem odpustu, ki je bil preklican,
zane tei zastaranje tistega dne, ko je postala odloba o preklicu pravnomona.
Zadranje zastaranja:
Zastaranje izvritve ne tee v asu, ko se po zakonu kazen ne sme izvriti. Ovire so lahko prane ali dejanske,
zakon pa upoteva samo pravne ovire (npr. odloitev je mona, e obsojenec zaradi huje bolezni ni zmoen
nastopiti kazni.
Zastaranje izvritve varnostnih ukrepov:
KZ -1 doloa da zastara izvritev varnostnih ukrepov odvzema voznikega dovoljenja in odvzema predmetov, ko
preteejo tri leta od pravnomonosti sodne odlobe, s katero sta bila ukrepa izreena. Prepoved opravljanja poklica
zastara, ko pretee as, za katerega je bil izreen.
25. Ali mora biti obtoni predlog obrazloen?
Ne, prav tako ni potrebno navesti pravne opredelitve kaznivega dejanja, glede osebni podatkov obdolenega pa se
zahteva le minimum tistih podatkov, ki omogoajo identifikacijo obdolenca.
26. Kdaj postane obtonica pravnomona?
Obtoni postopek se kona, ko postane obtonica pravnomona, kar se zgodi v razlinih primerih in ob razlinih
trenutkih:
* e je bil vloen ugovor, ko izvenrazpravni senat zavrne ugovor kot neutemeljen;
* e je predsednik senata zahteval preizkus obtonice, ko izvenrazpravni senat odloi, da se z obtonico strinja;
* e ugovor ni bil vloen ali je bil zavren, ko predsednik senata odredi glavno obravnavo oziroma, e glavne
obravnave e ni razpisal, ko pretee rok dveh mesecev, ko je bila vloena obtonica pri sodiu.
Po pravnomonosti obtonice je sodie dolno opraviti glavno obravnavo in izdati sodbo, stranki pa ne moreta ve
izpodbijati krajevne pristojnosti. S tem preide kazenski postopek v naslednji stadij, to je stadij glavne obravnave z
izdajo sodbe.
27. Komu se vroi sodba?
Obtoencu, ki nima zagovornika, e pa doloi drugo osebo, se vroi sodba tej osebi. e mu je potrebno vroiti
sodbo, s katero mu je izreena zaporna kazen, pa nima zagovornika, mu ga sodie postavi po uradni dolnosti.
e pa obdolenec ima zagovornika, vroi sodie sodbo njemu. V takem primeru tee rok za vloitev pravnega
sredstva oziroma odgovora na pritobo od zadnje vroitve.
28. Iz sodbe - kateri zakon sem uporabila in zakaj
29. Kaj pomeni, da je novi zakon mileji?
Sodie mora v vsaki zadevi ugotoviti, kateri zakon je veljal v asu izvritve kaznivega dejanja in ali je bil ta zakon
morebiti spremenjen. Tako je potrebno vse zakone primerjati in ugotoviti, ali je morda kateri od poznejih zakonov
(poznejih od tistega, ki je veljal v asu izvritve dejanja) mileji, in uporabiti najmilejega. e je pozneji zakon
enako strog kot zakon, ki velja v asu sojenja, se uporabi zakon, ki je veljal v asu izvritve dejanja. Retroaktivnost
je omejena zgolj na mileji zakon.
Ugotavljanje, kateri zakon je mileji, je pogosto zelo zapleteno vpraanje. Pri tem pomagata dve naeli:
55
* besedila prejnjega in novega zakona ne smemo primerjati abstraktno. Izhajati je potrebno iz konkretnega
dejanskega stanja;
* uporabiti je treba ali prejnji ali novi zakon v celoti in ne nekaterih dolob prejnjega in nekaterih dolob novega.
Ugotoviti je treba, kateri zakon je v celoti ugodneji za storilca. Kombinacija bi pomenila uporabo nekega tretjega
zakona, ki v takni obliki ni nikdar obstajal. Takno stalie je zavzelo tudi Vrhovno sodie, eprav nekateri
opozarjajo na to, da bi bilo v izjemnih primerih dopustna kombinacija obeh zakonov.
Primeri, kdaj je zakon mileji:
* novi zakon je mileji, e nekega dejanja ve ne opredeljuje kot kaznivo dejanje (dekriminacija dejanja);
* mileji je tisti zakon, ki predpisuje mileji kaznovalni okvir ali milejo vrsto kazni, omogoa ire monosti za izrek
pogojne obsodbe, sodnega opomina, omilitev kazni;
* za storilca je lahko ugodneji zakon tudi, e ne spreminja zakonskih znakov kaznivega dejanja in predpisana
kazen ostane ista, spremeni pa dolobe splonega dela (e bi npr. novi zakon omogoil iro uporabo instituta
silobran).
30. Najvija kazen zapora, kdaj se lahko izree?
Najvija kazen zapora je dosmrtni zapor, ki se lahko izreer za kazniva dejanja genocida, hudodelstva zoper
lovenost, vojnega hudodelstva in agresije; v primeru steka kaznivih dejanj pa tudi za kazniva dejanja terorizma,
umora, uboja predsednika republike, za najhuje oblike kaznivih dejanj zoper suverenost RS in njeno demokratino
ustavno ureditev, za kaznivo dejanje ogroanja oseb pod mednarodnim varstvom in za kaznivo dejanje jemanja
talcev.
Prav tako se lahko dosmrtni zapor izree po pravilih o steku: e je za dve ali ve kaznivih dejanj v steku sodie
doloilo kazen zapora tridesetih let, izree enotno kazen dosmrtnega zapora.
31. Preklic pogojne obsodbe, kdaj je obligatoren, kakne monosti ima sodie glede preklica?
Preklic pogojne obsodbe ni v nasprotju s prepovedjo ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem). S preklicem
pogojne obsodbe se zgolj sankcionira nespotovanje obsojenca s pravnomono sodbo naloene obveznosti.
Postopek za preklic pogojne obsodbe je doloen v ZKP, medtem ko KZ-1 doloa, v katerih primerih pride do
preklica in roke za preklic.
Postopek za preklic pogojne obsodbe zaradi obsojeneve neizpolnitve obveznosti do okodovanca se zane
praviloma na obrazloen predlog okodovanca ali upravienega toilca. Sodie pa mora postopek zaeti po
uradni dolnosti, e obsojenec ne vrne premoenjske koristi.
Postopek izvede sodie, ki je sodilo na prvi stopnji. Sodnik zaslii obsojenca, s emer se mu omogoi, da se
lahko izjavi o predlogu za preklic pogojne obsodbe ter predlaga dokaze za ugotavljanje dejstev pomembnih za
odloitev. Privedba v tem postopku ne pride v potev.
Zunajobravnavni senat odloa o preklicu samo, e je bila pravnomona sodba izdana v rednem postopku. V
skrajanem postopku odloa sodnik, ki jo je izrekel.
V sodbi s katero se preklie pogojna obsodba, se more izrei kazen, saj kazni, ki je v pogojni obsodbi samo
doloena, ni mogoe izvriti. Pri preklicu pogojne obsodbe se sme izrei le tista kazen, ki je bila doloena v pogojni
obsodbi.
Sodie preklie pogojno obsodbo (KZ-1 59. 61. len):
* e stori obsojenec v preizkusni dobi eno ali ve kaznivih dejanj, za katera je izreklo kazen zapora dveh let ali
daljo kazen;
* e se po njenem izreku ugotovi, da je obsojenec storil kaznivo dejanje, preden je bil pogojno obsojen in e sodi,
da ne bi bilo podlage za pogojno obsodbo, e bi se vedelo za to dejanje;
* e je bilo s pogojno obsodbo obsojencu naloena izpolnitev kakne obveznosti, pa tega ni izpolnil v roku.
Pogojna obsodba se sme preklicati v preizkusni dobi ali najkasneje v enem letu po preteku preizkusne dobe, e
stori obsojenec v tem asu kaznivo dejanje, ki ima za posledico preklic pogojne obsodbe.
e obsojenec ne izpolni obveznosti, sme sodie najpozneje v enem letu po preteku preizkusne dobe preklicati
pogojno obsodbo in izrei kazen, ki je bila doloena v pogojni obsodbi.
32. Kdo je upravien toilec?
* dravni toilec
* okodovanec kot toilec (subsidiarni toilec)
* zasebni toilec
33. Ali je mona obnova postopka v kodo obtoenca? Zakaj ne, kje to pie?
Ne, to doloa e Ustava. Pojem predlagalnega delikta
Obnova postopka je moa le v korist obsojenca. Sodie je pri obnovi postopka vezano na prepoved reformatio in
peius (sprememba na slabe), ki je v korist obtoenca.
34. Malomarnost po prejnjem in novem zakonu, ali je kakna bistvena razlika?
Kaznivo dejanje je storjeno iz malomarnosti samo, e je tako doloeno v zakonu. Razlikujemo med:
* zavestno malomarnostjo: storilec se je zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana
posledica, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo lahko prepreil ali, da ne bo nastala.
* nezavestno malomarnostjo: storilec se ni zavedal, da lahko nastane prepovedana posledica, pa bi se bil po
okoliinah in svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati.
Razlika med obema vrstama malomarnosti je, da se pri zavestni malomarnosti storilec zaveda, da bo do
prepovedane posledice prilo, vendar lahkomiselno zaupa v ugoden razplet, pri drugi pa se sicer ne zaveda te
monosti, bi jo pa bil glede na okoliine dolan in sposoben predvideti.
KZ je doloal definicijo zavestne in nezavestne malomarnosti.
56
KZ-1 pa je odstopil od ustaljenih opredelitev zavestne in nezavestne malomarnosti ter sprejel nomotehnino
reitev, po kateri najprej na splono opredeli malomarnost (26/1 len), nato poda formulo za razmejitev
malomarnosti od naklepa (26/2 len) ter formulo za razmejitev malomarnosti od nekrivde (nakljuja) (26/3 len).
Vsebina in bistvo malomarnosti kot oblike krivde kljub spremenjenemu nomotehninemu pristopu ostajata enaka.
Nezavestna malomarnost je v kazenskem pravu kamen spotike, ker pomeni stalno nevarnost za vdor objektivne
odgovornosti.
35. Postopek po vloeni obtonici. Kaj stori dravni toilec kadar se odloi, da ne bo nadaljeval pregona?
293. len ZKP: e DT umakne obtobo, mora predsednik senata okodovanca pouiti o tem, da lahko v 8 dneh
prevzame in nadaljuje pregon. Navedeni rok je prekluziven in v primeru zamude ni mogoa vrnitev v prejnje
stanje. e okodovanec prevzame pregon, ga nadaljuje na podlagi obtonice DT katero lahko spremeni samo na
GO.
e okodovanec ne nadaljuje pregona izda sodie sklep o ustavitvi kazenskega postopka. Izdaja sklepa o
ustavitvi kazenskega postopka predpostavlja, da se je kazenski postopek e zael. Zakon ne ureja posebej,
kakno odlobo izda sodie, e toilec umakne neposredno vloeno obtonico, preden je postala pravnomona,
torej v fazi, ko se kazenski postopek, kot sodni postopek e ni zael.
Toilec je vezan na pravnomonost obtonice. Upravien toilec sme sicer pravnomono obtonico kadarkoli, vse
do konca glavne obravnave umakniti, spremeniti pa jo sme samo ob zakonsko doloenih pogojih e med glavno
obravnavo spozna, da izvedeni dokazi kaejo, da se je spremenilo v obtonici navedeno dejansko stanje. e
toilec po pravnomonosti obtonice oceni, da je dejansko stanje v obtonici napano opisal, ne more tega opisa
pred zaetkom glavne obravnave oziroma pred izvedbo dokaznega postopka spremeniti. Prav tako ne more zaradi
prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari pravnomone obtonice umakniti in nato vloiti nove obtonice z
druganim opisom istega kaznivega dejanja. Pravnomono obtonico bi lahko samo nadomestil z novo obtonico,
vendar bi moral biti v takem primeru ponovljen celoten postopek, saj je obdolencu mogoe soditi le na podlagi
obtonice, zoper katero je imel monost braniti se, preden je postala pravnomona.
36. e dravni toilec prekvalificira kaznivo dejanje v takno, ki se preganja na predlog/zasebno tobo, na
kaken nain lahko okodovanec nadaljuje pregon? Kaj e ni navzo na glavni obravnavi?
e dravni toilec spozna, da ni podlage za kazenski pregon mora o tem v 8 dneh sporoiti okodovancu in ga
pouiti, da lahko zane pregon sam. Okodovanec ima pravico zaeti ali nadaljevati pregon v 8 dneh, odkar je
prejel sporoilo. Okodovanec, ki ni bil obveen, sme dati izjavo za nadaljevanje postopka pred pristojnim
sodiem v treh mesecih od dneva, ko je dravni toilec zavrgel ovadbo.
e dravni toilec umakne obtonico na glavni obravnavi, mora okodovanec takoj izjaviti, ali namerava nadaljevati
pregon ali ne. e ni navzo, eprav je bil v redu vabljen, ali mu vabila ni bilo mono vroiti, ker ni sodiu javil
spremembe naslova, se teje, da ne namerava nadaljevati pregona (teje se, da je odstopil od pregona). Mu pa
lahko predsednik sodia dovoli vrnitev v prejnje stanje, e ni bil povabljen ali je bil v redu povabljen, pa iz
opravienih razlogov ni mogel priti na glavno obravnavo, e v 8 dneh po prejemu sodbe prosi za vrnitev v prejnje
stanje in e v tej pronji izjavi, da nadaljuje pregon.
37. Kdaj je lahko nepriteven storilec kazensko odgovoren? Definicija Actio libera in causae.
Latinski izraz actio libera in causa (dejanja, ki so svobodna v odloitvi, ne pa v izvritvi) uporabljamo za oznaitev
primerov, ko je bil storilec v trenutku izvritve v stanju nepritevnosti, ki si jo je sam povzroil z uporabo drog,
alkohola ali kako drugae, ugotovljeno pa je, da sta bila, preden se je spravil v to stanje, podana njegov naklep ali
pa njegova malomarnost glede dejanja, ki ga je pozneje v nepritevnosti izvril (29/4 KZ-1).
Storilev razum in njegova volja sta bila nedotaknjena v asu, ko se je odloil, da bo izvril kaznivo dejanje, e gre
za naklepno kaznivo dejanje, oziroma, ko se je e zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, da v taknem stanju
lahko izvri kaznivo dejanje, e gre za kaznivo dejanje, izvreno iz malomarnosti.
Glede teh dejanj moramo razlikovati 2 monost:
* storilec je oblikoval svoj naklep v normalnem duevnem stanju, pri tem pa je sklenil, da ga bo izvril v opitem
stanju ni dvoma o storilevi krivdi;
* pri storilcu ni bilo nikakrnega naklepa glede kaznivega dejanja, preden je zael piti ali jemati droge, v
nepritevnem stanju pa je pozneje izvril kaznivo dejanje. Potrebno se je vpraati, ali se je storilec v normalnem
duevnem stanju zavedal, da v opitosti ali podobni omamljenosti lahko izvri kaznivo dejanje, oziroma ali bi se tega
vsaj moral in mogel zavedati. Storileva krivda ni vselej podana, temve samo, e mu je mogoe oitati
malomarnost v odnosu do izvrenega kaznivega dejanja v asu, preden se je spravil v stanje nepritevnosti.
Kazenska odgovornost pa bo podana le, e je zakon doloil, da je tisto dejanje kaznivo tudi, e je izvreno iz
malomarnosti.
Storilev naklep oziroma njegova malomarnost se morata nanaati na tisto kaznivo dejanje, ki ga je pozneje v
nepritevnosti izvril, ne pa na kakno drugano dejanje.
Sklep, da se je storilec zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, e preden se je spravil v stanje nepritevnosti, da
lahko storil doloeno kaznivo dejanje, mora temeljiti na ugotovljenih dejstvih, tega ni mogoe samo domnevati. e
ni temeljev za oitek, ker storilec ni vedel ali ni bil dolan vedeti in ni mogel vedeti, kaken bo uinek alkohola,
mamil ali kakih drugih snovi na njegovo zavest ali zmonost samoobvladanja, niti tega, da bi lahko pod njihovim
vplivom izvril kaznivo dejanje, potem krivde ni. V tem primeru je storilec storil dejanje v stanju nepritevnosti,
nastali zaradi zaasne duevne motnje.
V primeru bistveno zmanjane pritevnosti nam ni potrebno posei po dolobi 29/4 KZ-1 in vzpostavljati
storileve kazenske odgovornosti, ker je ta e podana. e je storilcu mogoe oitati naklep ali malomarnost glede
kaznivega dejanja, ki ga je v bistveno zmanjani pritevnosti izvril, hkrati pa e to, da se je sam spravil v stanje
57
bistveno zmanjane pritevnosti z uporabo alkohola, drog ali kako drugae, potem so to razlogi, ki govorijo vsaj
proti omilitvi kazni, e e ne za to, da bi jih upotevali kot obteevalno okoliino.
Potrebno pa je izpostaviti tudi vpraanje o storilevem odnosu do povzroitve nepritevnosti. Ali se je opil
naklepno ali iz malomarnosti ali po nakljuju. e gre za naklepno actio libera in causa, potem mora biti tudi
storilevo opijanje oziroma omamljanje naklepno, kadar pa se opije iz malomarnosti, npr. ker je mislil, da bo
pravoasno nehal ali da bo prenesel alkohol brez posledic, se to vpraanje staplja z vpraanjem, ali se je hkrati
zavedal oziroma ali bi se moral in mogel zavedati, da lahko v nepritevnosti stori doloeno kaznivo dejanje.
38. Kaj je to obarvani naklep, kaj je hipni naklep? Primeri
Gre za direktni naklep, obarvan s posebnim namenom. Primer: skupina kaznivih dejanj zoper suverenost RS in
njeno demokratino ureditev (politina kazniva dejanja). Bistven element je sovrani politini namen storilca.
Hipni ali nenaden naklep je podan, kadar je storilec reagiral v trenutku, na mah, ko je torej njegova odloitev
takojen, trenuten odziv na doloen poloaj, emocionalen, izzvan, impulziven ali povzroen zaradi prestraenosti,
hude razdraenosti itd. Te okoliine vplivajo vasih na kvalifikacijo kaznivega dejanja, vasih pa samo na odmero
kazni. Tako je npr. ta vrsta naklepa izrecno upotevan pri zakonskem opisu kaznivega dejanja uboj na mah
(117. len) in pri posebno hudi ter hud telesni pokodbi. Poleg tega zakon to okoliino upoteva e v nekaterih
drugih primerih, ko je bil storilec izzvan (299/5 len).
39. Putativni silobran
Putativni silobran je dejanska zmota v irem pomenu besede, ki jo zakon opredeljuje kot zmoto o okoliinah, v
katerih bi bilo dejanje dopustno, torej o okoliinah, ki bi izkljuevale protipravnost dejanja, e bi bile zares podane.
Tu gre za dejanske okoliine, ki niso znaki kaznivega dejanja, so pa takne narave, da dejanje ne bi bilo
protipravno, e bi bile zares podane. Primer: e storilec zmotno misli, da je napaden in se zoper namiljen napad
brani (putativni silobran). Storilec, ki v putativnem silobranu hudo telesno pokoduje napadalca (osebo, ki jo
zmotno teje za napadalca), ima pravilno predstavo o vseh zakonskih znakih kaznivega dejanja hude telesne
pokodbe, zmotno pa misli, da to sme storiti.
40. Nadaljevano KD v novem KZ-1. Je mono za osebne delikte? Ne, samo za premoenjske.
Nadaljevano kaznivo dejanje je primer navideznega realnega steka. Zaradi praktinosti pri odmeri kazni, se je v
sodni praksi izoblikovalo stalie, da se sme vsa takna serijska dejavnost storilca teti za eno kaznivo dejanje, e
so vsa dejanja tako medsebojno povezana, da se z ivljenjskega stalia pokaejo kot celota, posamezna dejanja
pa le kot posamezni sestavni deli te celote.
KZ- 1 je na novo vkljuil institut nadaljevanega kaznivega dejanja v veljavno pravo. Zanj so potrebni stalni in
variabilni elementi.
Prvi pogoj je, da gre za eno samo dogajanje, za eno samo celoto. Do taknega spoznanja pa ni mogoe priti po
obutku, temve s temeljito analizo dane konkretne zadeve.
KZ-1 doloa za opredelitev takne celote naslednja merila:
* istoasna ali zaporedna izvritev (torej dokonanje) ali izvritev poskusa dveh ali ve premoenjskih kaznivih
dejanj. Med posameznimi dejanji mora biti neka asovna povezanost, kar pomeni, da morajo biti kazniva dejanja
izvrena istoasno ali zaporedoma.
* istovrstnost oziroma istost premoenjskih kaznivih dejanj
Pojem istovrstnih kaznivih dejanj se pojavlja pri nadaljevanem kaznivem dejanju. Istovrstnost se nanaa na vsa
dejanja, ki naj bi jih zajelo nadaljevano kaznivo dejanje, kot npr. veje tevilo tatvin, goljufij, poneverb, itd.
Istovrstnost je podana ob ponovitvi istega dejanja v temeljni, kvalificirani ali privilegirani obliki (ne pa tudi v obliki
delictum sui generis), pri naklepnih kaznivih dejanjih pa tudi pri poskuenih in dokonanih kaznivih dejanjih ter vseh
oblikah udelebe pri istem kaznivem dejanju.
Pojem istovrstnosti nekateri razumejo ire, tako da z nadaljevanim kaznivim dejanjem zajemajo vse temeljne in
kvalificirane oblike kakega kaznivega dejanja. Po tem staliu je treba nadaljevano kaznivo dejanje kvalificirati po
tistem lenu, ki se nanaa na najhuje kaznivo dejanje, ki je sestavni del nadaljevanega kaznivega dejanja. Tako
npr. je podana po tem staliu velika tatvina v nadaljevanju, e je storilec izvril nekaj navadnih in nekaj velikih
tatvin v povezanem asovnem obdobju. Po drugem staliu pa so okoliine, ki kvalificirajo kakno temeljno
kaznivo dejanje (npr. vlom, vdor, oboroenost) tako pomembne, da ne dopuajo zdruitve ivljenjsko povsem
razlinih kaznivih dejanj v eno nadaljevano kaznivo dejanje.
KZ- 1 se zavzema za prvo stalie, saj doloa, da se storilcu za nadaljevano kaznivo dejanje izree ena kazen v
mejah kazni, ki je predpisana za najhuje kaznivo dejanje, zajeto z nadaljevanim kaznivim dejanjem, sodie pa
izree tudi denarno kazen kot stransko kazen.
* koristoljubnost ali okodovalni nagib storilca, kar pomeni, da mora obstajati enoten psihini odnos storilca do
kaznive kontinuirane dejavnosti.
* kazniva dejanja, izvrena v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja se kaejo glede na kraj, nain ali druge
enake okoliine (variabilni elementi) kot enotna dejavnost to merilo zahteva, da se opredelijo kot nadaljevana
kazniva dejanja samo tista, ki so povezana glede na kraj izvritve ali glede na nain izvritve tako, da predstavljajo
enotno dejavnost. Za kraj izvritve kaznivega dejanje se teje vsak kraj, kjer je bilo dejanje izvreno. Za as
izvritve pa se teje as, ko je bilo izvreno zadnje od dejanj, ki jih nadaljevano kaznivo dejanje zajema.
Pri nadaljevanem kaznivem dejanju doloa zakon posebna pravila za odmero kazni. Ne uporabijo se pravila o
steku, temve se storilcu za vsa kazniva dejanja skupaj doloi ena kazen v mejah kazni, predpisane za najhuje
kaznivo dejanje, pri emer se poleg glavne kazni zapora doloi obvezno tudi stranska denarna kazen. Storilcu, ki
pa si pridobi vejo premoenjsko korist ali povzroi vejo ali veliko premoenjsko kodo, za katero je predpisana
huja kazen, se doloi ta huja kazen, e mu je lo za to, da si z istoasno ali zaporedoma storjenimi kaznivimi
58
dejanji pridobi tako korist ali povzroi tako kodo.
41. Varnostni ukrepi, predvsem varnostni ukrep zdravljenja v zdravstveni ustanovi
KZ-1 pozna naslednje varnostne ukrepe:
* prepoved opravljanja poklica,
* odvzem voznikega dovoljenja,
* odvzem predmetov.
Do sprejetja ustreznega zakona se uporabljajo tudi dolobe o dveh varnostnih ukrepih zdravstvene narave iz
prejnjega KZ, in sicer:
* obvezno psihiatrino zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu,
* obvezno psihiatrino zdravljenje na prostosti.
KZ-1 pa prav tako ne pozna ve varnostnega ukrepa obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov.
Obvezno psihiatrino zdravljenje in varstvo v zdravstveni ustanovi:
Ta ukrep je namenjen nepritevnim oziroma bistveno zmanjano pritevnim storilcem kaznivih dejanj, pri katerih
sodie ugotovi, da obstaja nevarnost, da bo storilec ponavljal kazniva dejanja zaradi motenj duevnega stanja. To
je ukrep kurativne narave. Sodie mora izrei ta ukrep, e so poleg splonih pogojev izpolnjeni e naslednji
pogoji:
* da je storilec izvril dejanje, ki ima objektivne znake kaznivega dejanja, kar mora biti ugotovljeno v kazenskem
postopku,
* da je bil ob izvritvi kaznivega dejanja nepriteven ali bistveno zmanjano priteven,
* da je sodie ugotovilo, da bi na prostosti lahko izvril kakno hudo kaznivo dejanje zoper ivljenje, telo, spolno
nedotakljivost ali premoenje (nevarnost storilca),
* da je to nevarnost mogoe odpraviti le z zdravljenjem in varstvom v zdravstvenem zavodu.
Sprva je bil ta ukrep asovno neomejen, KZ-94 pa je doloil, da mora sodie izvrevanje tega ukrepa ustaviti, e
ugotovi, da zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu nista ve potrebna. Poleg tega pa sodie po enem letu
izvrevanja tega ukrepa odloi o tem, ali sta nadaljnje zdravljenje in varstvo e potrebna. Tako ravna po preteku
vsakega nadaljnjega leta. KZ doloa tudi najdalje trajanje tega ukrepa 10 let. Po poteku tega asa se lahko
izvruje samo e kot medicinski zdravstveni ukrep in ne kot kazenska sankcija.
Ta varnostni ukrep se izree namesto kazni, torej samostojno, kadar se izree nepritevnemu storilcu kaznivega
dejanja. Lahko pa se izree poleg kazni, kadar se izree storilcu, ki je bil spoznan za bistveno zmanjano
pritevnega. Taken storilec je kazensko odgovoren in e mu sodie izree kazen zapora, mu izree ta varnostni
ukrep, e obstajajo pogoji, ki jih zakon zahteva za njegov izrek (nevarnost, da bo ponovil kaznivo dejanje). e je
izreen poleg kazni, se obsojenec najprej napoti na zdravljenje. e je as zdravljenja enako dolg kot kazen zapora,
se po konanem zdravljenju izpusti na prostost. e pa je ta as kraji od izreene kazni, se napoti e na
prestajanje preostale kazni. KZ pa doloa, da lahko sodie v taknem primeru napoti obsojenca na pogojni
odpust, pri tem pa sodie upoteva uspeh zdravljenja, storilevo zdravstveno stanje, as, ki ga je prebil v
zdravstvenem zavodu, in ostanek kazni, ki ga e ni prestal. V okviru teh meril pa mora sodie upotevati tudi,
kaken bi bil uinek izvritve prostostne kazni na obsojenevo zdravstveno stanje. Za uporabo te vrste pogojnega
odpusta so torej odloila ta merila in ne merila, ki veljajo za pogojni odpust iz 88. lena KZ-1.
42. Komu in kako se izrekajo varnostni ukrepi?
Varnostna ukrepa obvezno psihiatrino zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu ter obvezno psihiatrino
zdravljenje na prostosti, se izrekata nepritevnim storilcem kaznivih dejanj kot samostojni sankciji (izreeta se s
sklepom).
Sicer pa sodie varnostnih ukrepov ne izreka samostojno, temve poleg drugih kazenskih sankcij, najpogosteje
kazni.
e je sodie storilcu izreklo kazen zapora, sme ob njej izrei tudi odvzem voznikega dovoljenja, odvzem
predmetov in prepoved opravljanja poklica.
e je sodie izreklo denarno kazen ali pogojno obsodbo, sme izrei varnostni ukrep odvzema voznikega
dovoljenja in odvzema predmetov. e pa je v pogojni obsodbi doloilo kazen zapora, sme izrei tudi varnostni
ukrep prepovedi opravljanja poklica.
e je sodie izreklo sodni opomin ali je storilcu kazen odpustilo, sme izrei varnostni ukrep odvzem voznikega
dovoljenja in odvzem predmetov.
Mlajemu polnoletnemu, ki mu je sodie izreklo vzgojni ukrep, sme poleg tega ukrepa izrei vse varnostne
ukrepe, razen prepovedi opravljanja poklica, saj bi ta varnostni ukrep lahko negativno vplival na monost storileve
resocializacije.
KZ-94 doloa, da sme sodie izrei mladoletnikom, ki jim je izreklo vzgojni ukrep, denarno kazen ali kazen
mladoletnikega zapora, vse varnostne ukrepe razen prepovedi opravljanja poklica. Namesto varnostnega ukrepa
obveznega psihiatrinega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu pa sme sodie izrei mladoletniku vzgojni
ukrep oddaje v zavod za usposabljanje, e so zanj potrebni ustrezni zdravstveni ukrepi in e je mogoe v takem
zavodu poskrbeti za zdravljenje in varstvo in s tem dosei namen tega varnostnega ukrepa.
43. Pogoji za sojenje v nenavzonosti na okronem in okrajnem sodiu. Kaj e obdolenca ni, pa toilec
raziri obtobo na novo kaznivo dejanje?
59
Obdolenec ima praviloma pravico, da je navzo pri procesnih dejanjih. Obdolenec ima torej pravico, da je
osebno vabljen in da so mu vabila osebno vroena. Vabilo na glavno obravnavo, mora biti obdolencu vroeno
tako, da ima as za pripravo obrambe. V kolikor je obdolencu sojeno v odsotnosti, morajo biti izpolnjeni naslednji
pogoji (okrono sodie):
* da je v redu vabljen,
* njegova navzonost ni nujna,
* je navzo njegov zagovornik (e ga nima, mu ga sodie postavi po uradni dolnosti) ta pogoj ne velja v
skrajanem postopku;
* je bil pred tem e zaslian.
Na okrajnem sodiu:
* da je v redu povabljen
* njegova navzonost ni nujna
* je bil e zaslian.
e dravni toilec na glavni obravnavi raziri obtonico na novo kaznivo dejanje, se teje, da obdolenec e ni bil
zaslian in niso izpolnjeni pogoji za sojenje v nenavzonosti. V takem primeru mu ni omogoena obramba.
44. Stroki. e posebej v primeru, da okodovanec kot toilec prevzame pregon in ni obsodilne sodbe.
Kdaj stroki ne gredo iz prorauna?
Stroki kazenskega postopka so izdatki, ki nastanejo v kazenskem postopku ali zaradi njega. To stroki za prie,
izvedence, tolmae, za ogled, stroki obdolenca zaradi privedbe, vozni in potni stroki uradnih oseb, nagrada in
potrebni izdatki zagovornika, izdatki zasebnega toilca..
V vsaki sodbi in vsakem sklepu, s katerim se ustavi kazenski postopek ali zavre obtonica, je potrebno odloiti,
kdo plaa stroke postopka in njihovo viino. Kot temeljno pravilo velja, da plaa stroke tista stranka, za katero se
je kazenski postopek konal neugodno. Ne glede na izid pa plaajo stroke tisti, ki so jih povzroili po svoji krivdi.
e torej sodie spozna obdolenega za krivega in mu izree obsodilno sodbo, mora obdoleni plaati vse stroke
postopka, razen za tista dejanja, za katera je bil oproen obtobe. e je z isto sodbo spoznanih za krive ve
obdolencev, doloi sodie koliken del strokov plaa vsak izmed njih. e tega ni mogoe doloiti, se obsodijo
na nerazdelno plailo. Sodie pa sme obdolenca oprostiti plaila veine strokov, e bi bilo zaradi njihovega
plaila ogroeno vzdrevanje obdolenca ali oseb, ki jih je dolan vzdrevati.
e se kazenski postopek ne kona z obsodilno sodbo obremenjujejo stroki kazenskega postopka proraun.
Zasebni toilec in okodovanec kot toilec morata povrniti stroke, e se postopek kona s sodbo, s katero se
obdolenca oprosti ali z zavrnilno sodbo, ali e se postopek kona s sklepom, s katerim se postopek ustavi ali
obtonica zavre. Okodovancu kot toilcu se smejo naloiti v plailo samo tisti stroki, ki si nastali po tem, ko je
prevzel pregon od dravnega toilca, do tedaj pa nastali stroki bremenijo proraun.
45. Krivda po novem KZ, kako je s tem pri prekrkih
Krivda je subjektivni (psihini) odnos storilca do njegovega dejanja, zaradi katerega mu sodie lahko izree
oitek. KZ-1 v 24. lenu doloa, da je kriv storilec, ki je izvril kaznivo dejanje z naklepom ali iz malomarnosti, pri
tem pa se je zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, da ravna v nasprotju s pravom. Elementi krivde so torej:
pritevnost, naklep ali malomarnost in zavest o protipravnosti. Skupek teh elementov tvori formalni pojem krivde.
e krivde ni, to izkljuuje obstoj kaznivega dejanja.
Naklep je pojem, s katerim kazensko pravo oznauje najvejo intenzivnost storilevega subjektivnega odnosa do
dejanja. KZ-1 ga definira takole: Kaznivo dejanje je storjeno z naklepom, e se je storilec zavedal svojega dejanja
in ga je hotel storiti ali e se je zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je
privolil, da taka posledica nastane.
Naklep ima dve stopnji:
* direktni naklep: je podan, e se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti. Zavestna sestavina
direktnega naklepa je e se je storilec zavedal svojega dejanja.
Sodie mora tako ugotoviti:
- ali se je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja (tj. ali jih je poznal);
- ali se storilec zavedal prepovedane posledice, ali je imel predstavo o posledici v njenem fizinem in socialnem
pomenu in obsegu;
- ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in prepovedano posledico.
Voljna sestavina direktnega naklepa je hotenje posledice.
* eventualni naklep: je podan, e se je storilec zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana
posledica, pa je privolil, da posledica nastane.
Zavestna sestavina eventualnega naklepa pomeni, da mora sodie ugotoviti:
- ali se je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja (enako kot pri direktnem naklepu);
- ali se je zavedal monosti, da bo iz njegovega ravnanja nastala prepovedana posledica (bistvena razlika med
obema vrstama naklepa);
- ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in nastankom prepovedane posledice (enako kot pri
direktnem naklepu).
Voljna sestavina eventualnega naklepa: je privolil, da takna posledica nastane. e dejstev, ki bi dokazovala
storilevo privolitev, ni ali jih ni mogoe najti, potem ni podan eventualni naklep glede tistega kaznivega dejanja, ki
ga je storilec obtoen (glej primer Bavcon str. 271).
Eventualni naklep je spodnja meja naklepa in z njo razmejujemo naklepna kazniva dejanja od tistih, ki so bila
izvrena iz malomarnosti.
60
Storileva zavest mora pri obeh stopnjah naklepa zajeti vse zakonske znake kaznivega dejanja.
Zavestna in voljna sestavina naklepa se ugotavljata v trenutku izvritve kaznivega dejanja.
Kaznivo dejanje je storjeno iz malomarnosti samo, e je tako doloeno v zakonu. Razlikujemo med:
* zavestno malomarnostjo: storilec se je zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana
posledica, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo lahko prepreil ali, da ne bo nastala.
* nezavestno malomarnostjo: storilec se ni zavedal, da lahko nastane prepovedana posledica, pa bi se bil po
okoliinah in svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati.
Razlika med obema vrstama malomarnosti je, da se pri zavestni malomarnosti storilec zaveda, da bo do
prepovedane posledice prilo, vendar lahkomiselno zaupa v ugoden razplet, pri drugi pa se sicer ne zaveda te
monosti, bi jo pa bil glede na okoliine dolan in sposoben predvideti.
KZ-1 je odstopil od ustaljenih opredelitev zavestne in nezavestne malomarnosti ter sprejel nomotehnino reitev,
po kateri najprej na splono opredeli malomarnost (26/1 len), nato poda formulo za razmejitev malomarnosti od
naklepa (26/2 len) ter formulo za razmejitev malomarnosti od nekrivde (nakljuja) (26/3 len).
Vsebina in bistvo malomarnosti kot oblike krivde kljub spremenjenemu nomotehninemu pristopu ostajata enaka.
Nezavestna malomarnost je v kazenskem pravu kamen spotike, ker pomeni stalno nevarnost za vdor objektivne
odgovornosti.
Odgovornost za prekrek je urejena v 9. lenu ZP-1. Doloeni sta dve obliki odgovornosti, naklep in malomarnost.
Zakon je ureja njune vsebine, temve je to doloeno v KZ-1.
Iz 9. lena izhaja, da je odgovornost posameznika za prekrek le subjektivna in individualna. Subjektivna
odgovornost pomeni, da je mogoe za prekrek sankcionirati le storilca, ki je objektivno izpolnil znake prekrka,
hkrati pa je do te kritve razvil doloeno zavest in voljo, ki se mora kazati v obliki naklepa ali malomarnosti. Institut
individualne oziroma osebne odgovornosti pa zagotavlja, da bo za prekrek sankcionirana le oseba, ki ga je
dejansko izvrila in je zanj tudi odgovorna.
Iz ZP-1 izhaja, da je temeljna oblika odgovornosti malomarnost, ki pride v potev vedno, ko je predpis o prekrku
ne izkljui. Tako obstaja razlika glede na kazensko pravo v tem, da v kazenskem pravu velja pravilo naklep, e
zakon tako doloi, pa tudi malomarnost, v prekrkovnem pravu pa velja pravilo malomarnost in naklep, e zakon
tako doloi, pa samo naklep.
46. Poskus
KZ-1 definira poskus kot zaetek izvritve naklepnega kaznivega dejanja, ki ga storilec ni dokonal. Poskus je
kazniv, e gre za kaznivo dejanje, za katero se sme po zakonu izrei tri leta zapora ali huja kazen. Za poskus
drugih kaznivih dejanj pa samo tedaj, e zakon izrecno predpisuje, da je kazniv tudi poskus. Poskus tako ni kazniv
na splono. To stalie uresniuje objektivno subjektivno koncepcijo poskusa. Po tej koncepciji je potrebna za
kaznivost poskusa objektivna protipravnost storilevega ravnanja, ki je v tem, da je z uresniitvijo zakonskih
znakov ogrozil zavarovano dobrino, jo spravil v nevarnost (objektivni kriterij, ki razmejuje poskus od pripravljalnih
dejanj). Ta nevarnost se e ni uresniila, razodeti pa je morala storilev naklep, njegovo zavest in voljo uresniiti
prepovedano posledico (subjektivni pogoj kaznivosti).
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen, mileja od treh let zapora, KZ praviloma odstopa od kaznivosti
poskusa, eprav sta lahko podana tako objektivni kot subjektivni pogoj, in sicer zaradi majhnega pomena dejanj in
zato, ker pri poskusu prepovedana posledica ne nastane. Mono pa je, da KZ tudi za takna dejanja doloi, da je
poskus kazniv.
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen zapora treh let ali huja kazen, pa izhaja KZ iz predpostavke,
da praviloma vsa izpolnjujejo objektivni in subjektivni pogoj. V teh primerih pa dopua mileje kaznovanje.
Kadar je poskus kazniv, se storilec kaznuje v mejah kazni, ki je predpisana za poskueno kaznivo dejanje, lahko
pa tudi mileje. To pomeni, da zakon prepua sodiu presojo o tem, koliko je storilec s poskusom ogrozi
zavarovano dobrino in koliko se je izrazilo njegovo hotenje uresniiti prepovedano posledico.
Tudi pri nepravih opustitvah sta mona tako neprimerni kot primerni poskus, vkljuno z morebitnim prostovoljnim
odstopom, pri pravih opustitvah pa neprimerni poskus, ki je lahko protipraven in kazniv.
Poskus pa ni mogo v primerih, ko je pojmovno ali izrecno zajet z opisom zakonskega dejanskega stana kakega
kaznivega dejanja. Tako npr. ni mogo poskus kaznivega dejanja nedovoljenega posega v nosenost, ki ga izvri
tudi tisti, kdor zane prekinjati nosenost s privolitvijo nosenice. V teh primerih je zakonodajalec izenail poskus z
dokonanim kaznivim dejanjem.
47. Izrek enotne kazni kdaj lahko izree 30 let (pazi v KZ-1 je verjetno napaka, ko doloa max 20)
Pri steku sodie ugotovi obstoj vsakega posameznega dejanja posebej in za vsako posebej doloi kazen po vrsti
in viini. Ker pa je z eno sodbo mogoe izrei za enega storilca le eno glavno kazen, mora sodie na podlagi
posebnih pravil izrei za vsa kazniva dejanja v steku enotno kazen.
Enotno kazen izda sodie po naslednjih pravilih:
* e je za vsa kazniva dejanja v steku doloilo kazen zapora, izree enotno kazen po naslednjih pravilih:
- enotna kazen mora biti veja od vsake posamezne doloene kazni, vendar ne sme dosei setevka posameznih
kazni in ne presei 20 let zapora pravilo asperacije. Po tem pravilu je lahko enotna kazen najve 20 let, tudi e
sodie za eno kaznivo dejanje doloi 20 let zapora ali ve, za drugo pa nijo kazen (nejasna in nepopolna doloba
53. lena).
- e je za najmanj tri kazniva dejanja doloilo kazen nad deset let zapora , lahko izree kazen 30-ih let
zapora;
- e je za dve kaznivi dejanji doloilo kazen 30 let zapora in gre za kazniva dejanja iz 46/2 lena KZ-1, izree
enotno kazen dosmrtnega zapora;
61
- e so za vsa kazniva dejanja v steku predpisane kazni zapora do 3 let, enotna kazen ne sme biti veja od 8 let
zapora.
* e je sodie za dejanja v steku doloilo le denarne kazni, se uporabi pravilo o kumulaciji. Enotno denarno kazen
izree sodie tako, da zvia najvijo doloeno denarno kazen, vendar tako, da sem presei (lahko pa dosee)
setevka vseh doloenih denarnih kazni in ne 360 dnevnih zneskov oziroma 15.000 EUR; e je bilo eno ali ve
dejanj storjenih iz koristoljubnosti, pa ne sme presei 500 dnevnih zneskov oziroma 50.000 EUR.
* e je sodie za nekatera kazniva dejanja doloilo kazni zapora za nekatere pa denarne kazni, izree enotno
kazen tako, da izree eno kazen zapora in eno denarno kazen, viino vsake izmed njiju pa doloi po pravilih o
steku za tisto vrsto kazni.
* e je sodie za kazniva dejanja v steku doloilo ve istovrstnih stranskih kazni, izree enotno stransko kazen
tako, da ne sme dosei njihovega setevka in ne presei najvije mere te kazni.
48. Prekoraeni silobran, ali se ima vedno pravico braniti? (e npr. napade otrok, je prava reakcija umik in
ne protinapad)
V primeru, ko je sodie ugotovilo, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za silobran, storilec pa je prekorail meje
sorazmernosti med napadom in obrambo (prekoraeni silobran), kazenski zakonik dopua, da se ta okoliina
upoteva pri odmeri kazni. Pri prekoraenem silobranu, protipravnost dejanja ni izkljuena, temve je podana in
tako tudi kaznivo dejanje. Pri odmeri kazni pa je potrebno upotevati, da napadeni v obrambi svoje dobrine ni
mogel natanno odmeriti intenzivnosti svoje obrambe. e je nesorazmerje preveliko, potem bo to sodie
upotevalo kot obteevalno okoliino. e sodie ugotovi, da je prekoraitev e v dopustnih mejah, sem storilcu
kazen omiliti, se pravi izrei, kazen pod spodnjo meja, ki je za tisto kaznivo dejanje predpisana, ali pa izrei milejo
vrsto kazni. e pa je bil storilec (napadeni) zaradi napada mono prestraen in razdraen se mu sme kazen tudi
odpustiti. Odpustitev kazni ne pomeni, da izree sodie obtoencu oprostilno sodbo, ravno nasprotno, sodie
spozna izvreno dejanje za kaznivo dejanje in storilca za kazensko odgovornega in mu izree obsodilno sodbo, le
kazen mu sme odpustiti zaradi navedenih izjemnih okoliin subjektivne narave.
Pravica do obrambe ni neomejena. Ni sprejemljivo, da bi kdo varoval svoje interese, etudi so kazenskopravno
zavarovani, po vsej sili, z vsakrnimi sredstvi, ne glede na to, kdo je napadalec in za kakrnokoli ceno. Obramba
zoper napad je upraviena, v skladu s pravom, samo dokler in kolikor se sama ne sprevre v nepravo.
49. Objektivni pogoj kaznivosti, odgovornost za hujo posledico
Kazenski zakonik uvede vasih v opis kaznivega dejanja v inkriminacijski normi t.i. objektivni pogoj kaznivosti.
Raba objektivnega pogoja kaznivosti predstavlja primer, ko je opis kaznivega dejanja v inkriminacijski normi iri
od biti kaznivega dejanja.
Objektivni pogoj kaznivosti je okoliina, ki je v neposredni zvezi z dejanjem, a vendar zunaj elementov splonega
pojma kaznivega dejanja. Pravimo, da je materialna predpostavka kaznivosti. Gre torej za poseben znak v opisu
kaznivega dejanja v inkriminacisjki normi, ki ne zahteva in ne prenese nobenega krivdnega odnosa storilca. Primer:
126. len KZ-1: kdor sodeluje pri pretepu, v katerem je kdo ubit ali hudo telesno pokodovan, se za samo
sodelovanje kaznuje. Slovenski zakonodajalec je v inkriminacijsko normo vkljuil objektivni pogoj kaznivosti: smrt
ali hudo telesno pokodbo kaknega udeleenca pretepa.
Huja posledica, ki je nastala iz temeljnega kaznivega dejanja, ki pa ni bila v storilevem naklepu, se ne sme kar
prosto pripisati storilcu in mu odmeriti kazen, ki je za takno hujo posledico predpisana. 28. len KZ-1 doloa: e
je iz kaznivega dejanja nastala huja posledica, za katero predpisuje zakon hujo kazen, se sme ta kazen izrei, e
je storilec glede na posledice ravnal malomarno . V kazenskem pravu velja naelo, po katerem nikogar ni
mogoe kaznovati za karkoli, kar ni bilo obseeno z njegovo krivdo. Ta doloba tako zahteva ugotovitev krivde in
dokaze o njej tudi v primerih, ko se zdi samo po sebi razumljivo, da doloeno naklepno ali malomarno ravnanje
povzroi doloeno prepovedano posledico. Ob prometni nesrei, ki je imela za posledico smrt kakne osebe, je
potrebno ugotoviti ne samo, ali je mogoe storilcu oitati krivo (malomarnost) glede temeljnega kaznivega dejanja,
temve tudi, ali se je ob izvritvi temeljnega kaznivega dejanja zavedal monosti, da lahko njegovo ravnanje poleg
prometne nesree povzroi smrt kakne osebe, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo lahko prepreil ali da ne bo
nastala, oziroma ali bi se te monosti vsaj moral in mogel zavedati. Taken oitek mora biti konkretno ugotovljen in
dokazan, ter ne more izhajati iz splonih predpostavk in loginih sklepanj.
50. Kaj stori preiskovalni sodnik, ko prejme spise, katere sklepe lahko sprejme?
Ko preiskovalni sodnik prejme zahtevo upravienega toilca s priloenimi spisi pregleda spise in oceni toilevo
zahtevo. Preden preiskovalni sodnik odloi o zahtevi, mora zasliati osebo, zoper katero je zahtevana preiskava.
Namen tega zaslianja je omogoiti osebi, zoper katero se zahteva preiskava, da od sebe odvrne sum, ki jo
bremeni, da poda kakne druge izjave za varstvo svojih pravic in da preprei izdajo sklepa o uvedbi preiskave.
Preden odloi o zahtevi za preiskavo, lahko preiskovalni sodnik doloi poseben narok, na katerem se lahko dravni
toilec in oseba, zoper katero se zahteva preiskava, ustno izjavita o okoliinah, ki utegnejo biti pomembne za
odloitev o zahtevi.
e se preiskovalni sodnik strinja z zahtevo toilca, izda sklep o uvedbi preiskave in ga polje toilcu in obdolencu.
Sam sklep pomeni zaetek kazenskega postopka in preiskovalni sodnik lahko zane opravljati preiskovalna
dejanja. e se z njegovo zahtevo ne strinja, je ne sme zavrniti sam, marve zahteva, da o njej odloi
izvenrazpravni senat.
51. Kaj stori sodie, e se na obravnavi ugotovi, da ni predloga upravienega toilca?
e sodie med obravnavo ugotovi, da ni predloga upravienega toilca, s sklepom zavre obtonico. Enako stori
tudi, e ni potrebnega predloga okodovanca ali dovoljenja pristojnega dravnega organa, ali e je pristojni dravni
62
organ umaknil dovoljenje, ter e so podane okoliine, ki zaasno prepreujejo pregon (stvarna nepristojnost
sodia, zaasna duevna bolezen obdolenca ali druga huda bolezen, obdolenev pobeg).
e bi sodie v teh primerih izdalo zavrnilno sodbo, bi po pravnomonosti sodbe nastali uinki prepovedi
ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem), medtem, ko sklep o zavrenju obtonice nima taknih uinkov in se
po prenehanju vzroka, kazenski postopek lahko nadaljuje.
52. Ali lahko toilec na obravnavi spremeni obtonico (so neka mnenja, da naj bi se to ukinilo)
Da. e se na glavni obravnavi na podlagi izvedenih dokazov ugotovi drugano dejansko stanje od tistega, na
katerem sloni obtoba, lahko toilec spremeni dejanski opis kaznivega dejanja v obtobi in ga prilagodi novemu
dejanskemu stanju. Sprememba opisa pa se mora nanaati na isti historini dogodek.
Ko postane obtonica pravnomona, je dravni toilec ne more ve spremeniti, razen na glavni obravnavi.
Obtoenec nima pravice do ugovora zoper spremenjeno oziroma novo obtonico in tudi senat ne odloa posebej o
(ne)dovolitvi spremembe obtobe.
53. Kdaj se oprosti strokov postopka? Ali se lahko zasebnega/subsidiarnega toilca oprosti plaila
strokov?
Sodie pa sme obdolenca oprostiti plaila veine strokov, e bi bilo zaradi njihovega plaila ogroeno
vzdrevanje obdolenca ali oseb, ki jih je dolan vzdrevati.
Ta doloba pa velja tudi za druge udeleence kazenskega postopka, ki se jim smejo naloiti v plailo stroki
kazenskega postopka.
5. MARIJA BOVHA
1. Nadaljevano kaznivo dejanje (prej in zdaj),
Nadaljevano kaznivo dejanje je primer navideznega realnega steka. Zaradi praktinosti pri odmeri kazni, se je v
sodni praksi izoblikovalo stalie, da se sme vsa takna serijska dejavnost storilca teti za eno kaznivo dejanje, e
so vsa dejanja tako medsebojno povezana, da se z ivljenjskega stalia pokaejo kot celota, posamezna dejanja
pa le kot posamezni sestavni deli te celote.
KZ- 1 je na novo vkljuil institut nadaljevanega kaznivega dejanja v veljavno pravo. Zanj so potrebni stalni in
variabilni elementi.
Prvi pogoj je, da gre za eno samo dogajanje, za eno samo celoto. Do taknega spoznanja pa ni mogoe priti po
obutku, temve s temeljito analizo dane konkretne zadeve.
KZ-1 doloa za opredelitev takne celote naslednja merila:
* istoasna ali zaporedna izvritev (torej dokonanje) ali izvritev poskusa dveh ali ve premoenjskih kaznivih
dejanj. Med posameznimi dejanji mora biti neka asovna povezanost, kar pomeni, da morajo biti kazniva dejanja
izvrena istoasno ali zaporedoma.
* istovrstnost oziroma istost premoenjskih kaznivih dejanj
Pojem istovrstnih kaznivih dejanj se pojavlja pri nadaljevanem kaznivem dejanju. Istovrstnost se nanaa na vsa
dejanja, ki naj bi jih zajelo nadaljevano kaznivo dejanje, kot npr. veje tevilo tatvin, goljufij, poneverb, itd.
Istovrstnost je podana ob ponovitvi istega dejanja v temeljni, kvalificirani ali privilegirani obliki (ne pa tudi v obliki
delictum sui generis), pri naklepnih kaznivih dejanjih pa tudi pri poskuenih in dokonanih kaznivih dejanjih ter vseh
oblikah udelebe pri istem kaznivem dejanju.
Pojem istovrstnosti nekateri razumejo ire, tako da z nadaljevanim kaznivim dejanjem zajemajo vse temeljne in
kvalificirane oblike kakega kaznivega dejanja. Po tem staliu je treba nadaljevano kaznivo dejanje kvalificirati po
tistem lenu, ki se nanaa na najhuje kaznivo dejanje, ki je sestavni del nadaljevanega kaznivega dejanja. Tako
npr. je podana po tem staliu velika tatvina v nadaljevanju, e je storilec izvril nekaj navadnih in nekaj velikih
tatvin v povezanem asovnem obdobju. Po drugem staliu pa so okoliine, ki kvalificirajo kakno temeljno
kaznivo dejanje (npr. vlom, vdor, oboroenost) tako pomembne, da ne dopuajo zdruitve ivljenjsko povsem
razlinih kaznivih dejanj v eno nadaljevano kaznivo dejanje.
KZ- 1 se zavzema za prvo stalie, saj doloa, da se storilcu za nadaljevano kaznivo dejanje izree ena kazen v
mejah kazni, ki je predpisana za najhuje kaznivo dejanje, zajeto z nadaljevanim kaznivim dejanjem, sodie pa
izree tudi denarno kazen kot stransko kazen.
* koristoljubnost ali okodovalni nagib storilca, kar pomeni, da mora obstajati enoten psihini odnos storilca do
kaznive kontinuirane dejavnosti.
* kazniva dejanja, izvrena v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja se kaejo glede na kraj, nain ali druge
enake okoliine (variabilni elementi) kot enotna dejavnost to merilo zahteva, da se opredelijo kot nadaljevana
kazniva dejanja samo tista, ki so povezana glede na kraj izvritve ali glede na nain izvritve tako, da predstavljajo
enotno dejavnost. Za kraj izvritve kaznivega dejanje se teje vsak kraj, kjer je bilo dejanje izvreno. Za as
izvritve pa se teje as, ko je bilo izvreno zadnje od dejanj, ki jih nadaljevano kaznivo dejanje zajema.
Pri nadaljevanem kaznivem dejanju doloa zakon posebna pravila za odmero kazni. Ne uporabijo se pravila o
steku, temve se storilcu za vsa kazniva dejanja skupaj doloi ena kazen v mejah kazni, predpisane za najhuje
kaznivo dejanje, pri emer se poleg glavne kazni zapora doloi obvezno tudi stranska denarna kazen. Storilcu, ki
pa si pridobi vejo premoenjsko korist ali povzroi vejo ali veliko premoenjsko kodo, za katero je predpisana
huja kazen, se doloi ta huja kazen, e mu je lo za to, da si z istoasno ali zaporedoma storjenimi kaznivimi
dejanji pridobi tako korist ali povzroi tako kodo.
2. Neprimeren poskus/poskus
63
KZ-1 definira poskus kot zaetek izvritve naklepnega kaznivega dejanja, ki ga storilec ni dokonal. Poskus je
kazniv, e gre za kaznivo dejanje, za katero se sme po zakonu izrei tri leta zapora ali huja kazen. Za poskus
drugih kaznivih dejanj pa samo tedaj, e zakon izrecno predpisuje, da je kazniv tudi poskus. Poskus tako ni kazniv
na splono. To stalie uresniuje objektivno subjektivno koncepcijo poskusa. Po tej koncepciji je potrebna za
kaznivost poskusa objektivna protipravnost storilevega ravnanja, ki je v tem, da je z uresniitvijo zakonskih
znakov ogrozil zavarovano dobrino, jo spravil v nevarnost (objektivni kriterij, ki razmejuje poskus od pripravljalnih
dejanj). Ta nevarnost se e ni uresniila, razodeti pa je morala storilev naklep, njegovo zavest in voljo uresniiti
prepovedano posledico (subjektivni pogoj kaznivosti).
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen, mileja od treh let zapora, KZ praviloma odstopa od kaznivosti
poskusa, eprav sta lahko podana tako objektivni kot subjektivni pogoj, in sicer zaradi majhnega pomena dejanj in
zato, ker pri poskusu prepovedana posledica ne nastane. Mono pa je, da KZ tudi za takna dejanja doloi, da je
poskus kazniv.
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen zapora treh let ali huja kazen, pa izhaja KZ iz predpostavke,
da praviloma vsa izpolnjujejo objektivni in subjektivni pogoj. V teh primerih pa dopua mileje kaznovanje.
Kadar je poskus kazniv, se storilec kaznuje v mejah kazni, ki je predpisana za poskueno kaznivo dejanje, lahko
pa tudi mileje. To pomeni, da zakon prepua sodiu presojo o tem, koliko je storilec s poskusom ogrozi
zavarovano dobrino in koliko se je izrazilo njegovo hotenje uresniiti prepovedano posledico.
Tudi pri nepravih opustitvah sta mona tako neprimerni kot primerni poskus, vkljuno z morebitnim prostovoljnim
odstopom, pri pravih opustitvah pa neprimerni poskus, ki je lahko protipraven in kazniv.
Poskus pa ni mogo v primerih, ko je pojmovno ali izrecno zajet z opisom zakonskega dejanskega stana kakega
kaznivega dejanja. Tako npr. ni mogo poskus kaznivega dejanja nedovoljenega posega v nosenost, ki ga izvri
tudi tisti, kdor zane prekinjati nosenost s privolitvijo nosenice. V teh primerih je zakonodajalec izenail poskus z
dokonanim kaznivim dejanjem.
Za neprimeren poskus gre, kadar prepovedana posledica ne nastane zato, ker je storilec uporabil kakno sredstvo,
s katerim tiste posledice ni mogel povzroiti, ali pa je izvreval kaznivo dejanje na predmetu ali proti njemu, na
katerem ali proti kateremu tistega kaznivega dejanja ni mogel izvriti. Primer: storilec uporabi strelno oroje, ki ima
zlomljeno iglo ali strelivo, v katerem ni eksploziva, ali e epar see z roko v tuj ep, iz njega pa potegne prazno
ovojnico.
Poskus je neprimeren, e z uporabljenim sredstvom ali proti danemu predmetu v danem poloaju tudi nihe drug
ne bi mogel povzroiti prepovedane posledice, tudi v primerih, e bi ravnal bolj spretno. To pomeni, da je lahko
poskus neprimeren samo zaradi neprimernosti konkretno uporabljenega sredstva ali samo zaradi neprimernosti
konkretnega objekta ali zaradi obojega hkrati. Primer: nekdo je hotel z nepravim kljuem odpreti tuja vrata. Kljui
so splono primerno sredstvo za odpiranje kljuavnic, toda v konkretnem primeru s konkretnim kljuem storilec
kljuavnice ni mogel odpreti.
Za neprimeren poskus velja tudi primer, ko storilec kakega predmeta ni mogel vzeti, ker ga tam ni bilo, kjer ga je
iskal.
KZ-1 doloa, da sem sodie odpustiti kazen storilcu, ki poskua izvriti kaznivo dejanje z neprimernim sredstvom
ali proti neprimernemu predmetu. Iz tega izhaja, da KZ teje neprimeren poskus naelno za kaznivo.
3. Storilec
Definicija storilca:
Storilec kaznivega dejanja je vsak, ki ga stori osebno ali z izrabljanjem in vodenjem ravnanj drugega (posredni
storilec). 20/1 len KZ-1.
Storilec je tisti, ki je uresniil zakonski dejanski stan kakega kaznivega dejanja z vsemi sestavinami. Za ugotovitev,
da je kdo izvril kaznivo dejanje, je praviloma odloilnega pomena, ali je uresniil zakonske znake kaznivega
dejanja (vkljuno s prepovedano posledico), vasih pa zadostuje, da je kaznivo dejanje zael izvrevati (poskus) in
izjemoma zadostujejo e pripravljalna dejanja, e so seveda kot delicta sui generis samostojno inkriminirana.
4. Sostorilstvo
Udeleba v irem pomenu besede zajema vse oblike udelebe, torej tudi sostorilstvo in posredno storilstvo.
Storilec je tisti, ki je uresniil zakonski dejanski stan kakega kaznivega dejanja z vsemi sestavinami. Kar velja za
storilca, velja praviloma tudi za sostorilca. Kdor skupaj z drugim uresniuje zakonski dejanski stan ali bistvene
elemente kaznivega dejanja, je sostorilec.
KZ-1 doloa, da gre za sostorilstvo, e ve oseb skupno izvri kaznivo dejanje tako, da sodelujejo pri izvritvi, ali
tako, da s kaknim druganim dejanjem odloilno prispevajo k njegovi izvritvi. Zakon e doloa, da gre za
sostorilstvo, e kdo skupaj z drugim stori kaznivo dejanje, tako da zavestno sodeluje pri storitvi ali kako drugae
odloilno prispeva k storitvi.
Kriteriji za prepoznavanje sostorilca:
- objektivni kriterij, ki se nanaa na pojem izvritvenih dejanj doloenega kaznivega dejanja;
- subjektivni kriterij, ki se nanaa na vpraanje, ali je domnevni storilec pojmoval kaznivo dejanje, pri katerem je
sodeloval, kot svoje ali kot tuje. Kdor je dejanje tel kot svoje, je nedvomno sostorilec. Subjektivna stran zahteva
zavest vseh sostorilcev o tem, da sodelujejo pri uresniitvi kaznivega dejanja, in sicer tako, da vsakdo teje to
dejanje za svoje, ne glede na to, kdo ga bo oziroma ga je neposredno dokonal.
Krivda sostorilcev:
Krivda se presoja za vsakega sostorilca posebej in zato ni izkljueno sostorilstvo ob razlinih stopnjah krivde.
Mogoe je, da obstaja pri enem sostorilcu direkten naklep, pri drugem samo eventualen, mogoe je, da je glede
huje posledice podan pri enem sostorilcu direkten naklep, pri kakem drugem le zavestna malomarnost.
64
Sostorilec je samostojno kazensko odgovoren v mejah svojega naklepa ali malomarnosti, kot to velja tudi za
storilca. Na zakon uveljavlja naelo individualne in krivdne odgovornosti. Zaradi tega pa je mogoe tudi to, da dobi
dejanje enega sostorilca drugano pravno kvalifikacijo, kot dejanje drugega. Primer: dva se dogovorita, da bosta
koga napadla in telesno pokodovala, pri tem pa eden od sostorilcev rtev umori, potem drugi sostorilec, ki tega ni
imel v naklepu, ne more odgovarjati za izpad sostorilca (dodatno kaznivo dejanje enega od sostorilcev, ki ni bilo niti
naprej dogovorjeno, niti ti kako drugae do njega ne izkazujejo krivde). Pri kaznivih dejanjih kvalificiranih s hujo
posledico, odgovarja za hujo posledico tudi sostorilec, ki je sicer ni sam povzroil, e mu je glede huje posledice
mogoe oitati malomarnost.
5. Naklep
Naklep je pojem, s katerim kazensko pravo oznauje najvejo intenzivnost storilevega subjektivnega odnosa do
dejanja. KZ-1 ga definira takole: Kaznivo dejanje je storjeno z naklepom, e se je storilec zavedal svojega dejanja
in ga je hotel storiti ali e se je zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je
privolil, da taka posledica nastane.
Naklep ima dve stopnji:
* direktni naklep: je podan, e se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti. Zavestna sestavina
direktnega naklepa je e se je storilec zavedal svojega dejanja.
Sodie mora tako ugotoviti:
- ali se je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja (tj. ali jih je poznal);
- ali se storilec zavedal prepovedane posledice, ali je imel predstavo o posledici v njenem fizinem in socialnem
pomenu in obsegu;
- ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in prepovedano posledico.
Voljna sestavina direktnega naklepa je hotenje posledice.
* eventualni naklep: je podan, e se je storilec zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana
posledica, pa je privolil, da posledica nastane.
Zavestna sestavina eventualnega naklepa pomeni, da mora sodie ugotoviti:
- ali se je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja (enako kot pri direktnem naklepu);
- ali se je zavedal monosti, da bo iz njegovega ravnanja nastala prepovedana posledica (bistvena razlika med
obema vrstama naklepa);
- ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in nastankom prepovedane posledice (enako kot pri
direktnem naklepu).
Voljna sestavina eventualnega naklepa: je privolil, da takna posledica nastane. e dejstev, ki bi dokazovala
storilevo privolitev, ni ali jih ni mogoe najti, potem ni podan eventualni naklep glede tistega kaznivega dejanja, ki
ga je storilec obtoen (glej primer Bavcon str. 271).
Eventualni naklep je spodnja meja naklepa in z njo razmejujemo naklepna kazniva dejanja od tistih, ki so bila
izvrena iz malomarnosti.
Storileva zavest mora pri obeh stopnjah naklepa zajeti vse zakonske znake kaznivega dejanja.
Zavestna in voljna sestavina naklepa se ugotavljata v trenutku izvritve kaznivega dejanja.
6. Sodni opomin
Sodni opomin ni kazen, temve opozorilna sankcija, ki nima pravnih posledic obsodbe. Izda se, e sodie spozna,
da obdolenec tudi brez kaznovanja ne bo ponovil kaznivega dejanja. Kazniva dejanja, za katera se izreka sodni
opomin, se praviloma obravnavajo v skrajanem postopku, lahko pa se sodni opomin izree tudi v rednem
postopku. Sodni opomin se izree s sklepom, ko pa se obdolencu izda kaznovalni nalog, v katerem se mu izree
sodni opomin, se le-ta izree s sodbo in ne s sklepom.
Sklep o sodnem opominu mora imeti tako kot sodba: uvod, izrek, obrazloitev in pravni pouk. V izreku sklepa o
sodnem opominu se obdolenca ne spozna za krivega in se ga tudi ne obsodi na sodni opomin, temve se
navede, da se mu izreka sodni opomin, ker je storil kaznivo dejanje, pri emer se mora navesti konkreten opis tega
kaznivega dejanja ter njegovo zakonsko oznabo.
Obdolenec in toilec se lahko zoper sklep o sodnem opominu pritoita le, e sta pritobo v osmih dneh od
razglasitve sklepa oziroma od vroitve prepisa izreka o sodnem opominu napovedala. Zoper sklep se lahko
pritoijo tudi zagovornik in osebe, ki smejo v korist obdolenca vloiti pritobo zoper sodbo. Sklep o sodnem
opominu se lahko izpodbija v glavnem iz istih razlogov, kot se lahko izpodbija sodba, posebej pa zaradi tega, ker
niso bile podane okoliine, ki bi opravievale izrek sodnega opomina. Ob pritobi toilca v obdolenevo kodo
sme sodie druge stopnje izrei sodbo, s katero ga spozna za krivega in ga obsodi na kazen ali pogojno obsodbo,
e je sodie prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje. Lahko pa se izda sklep, s katerim obtobo zavre ali
obdolenca oprosti obtobe ali pa pritobo zavrne in potrdi sklep o sodnem opominu.
7. Pogojna obsodba
Pogojna obsodba je sankcija opozorilne narave. Izree se namesto kazni. Pogojnost obsodbe je v tem, da kazen,
ki jo je sodie doloilo (ne pa izreklo), ne bo izvrena, e pogojno obsojeni v asu, ki ga sodie doloi in ne sme
biti kraji kot eno leto in ne dalji kot 5 let (preizkusna doba), ne bo izvril novega kaznivega dejanja. Pogojna
obsodba vsebuje torej opozorilo in tudi gronjo, da jo bo sodie preklicalo in izreklo kazen, e pogojno obsojeni v
preizkusni dobi ne bo spotoval temeljnega pogoja za pogojno obsodbo (da ni izvril novega kaznivega dejanja) in
drugih pogojev ali obveznosti, ki so mu bili naloeni s pogojno obsodbo.
Sploni zakonski pogoj za izrek pogojne obsodbe je, da sodie doloi storilcu kaznivega dejanja denarno kazen
ali kazen zapora do dveh let. Merilo za izrek pogojne obsodbe torej ni kazen, ki je predpisana za kaznivo dejanje,
temve kazen, ki jo doloi sodie. KZ pa izkljuuje monost uporabe pogojne obsodbe pri tistih kaznivih dejanjih,
65
za katera je predpisana kazen zapora najmanj treh let. eprav bi sodie z dolobo o omilitvi kazni lahko odmerilo
manj kot 2 leti zapora, je pri teh kaznivih dejanjih pogojna obsodba vnaprej izkljuena.
Ob izreku pogojne obsodbe mora biti sodie prepriano, da storilec ne bo ve ponavljal kaznivih dejanj. Sodie
mora opraviti oceno storilevega bodoega vedenja. Pri tem so mu v pomo posebna merila vsebinske narave:
* osebnost storilca,
* storilevo prejnje ivljenje,
* obnaanje storilca po storjenem kaznivem dejanju,
* stopnja kazenske odgovornosti storilca,
* druge okoliine (as in nain izvritve kaznivega dejanja).
Sodie naloi pogojno obsojenemu pogoje in obveznosti. Sploni pogoj je, da obsojeni v preizkusni dobi ne bo
izvril novega kaznivega dejanja. Posebni pogoji pa so vrnitev premoenjske koristi, do katere je storilec priel s
kaznivim dejanjem in povrnitev kode, ki jo je z njim povzroil. e pogojno obsojeni teh pogojev ne izpolni, se
lahko pogojna obsodba preklie.
Obveznosti, ki jih sodie naloi pogojno obsojenemu so:
- obveznosti, ki izhajajo iz izreenih varnostnih ukrepov,
- obveznosti, ki so doloene pri posameznih kaznivih dejanjih (npr. pri kaznivem dejanju odvzema mladoletne
osebe lahko sodie storilcu ob pogojni obsodbi naloi, da mora mladoletno osebo izroiti upraviencu ali
omogoiti uresniitev izvrljive odlobe glede mladoletne osebe.
Pogojna obsodba nima pravnih posledic. Oseba, ki ji je izreena, se teje za obsojeno. Obsodba se vpie v
kazensko evidenco in se iz nje izbrie po enem letu, odkar je pretekla preizkusna doba, e obsojeni v tem asu ni
izvril novega kaznivega dejanja.
8. Odpust kazni
Ko sodie storilcu kazen odpusti, ga spozna za krivega, izree pa, da se mu kazen odpusti. Takna sodba je
obsodilna sodba, ker obsega izrek o krivdi. Posebni razlogi, ki so praviloma kriminalitetnopolitine narave, so
povzroili, da je sodie storilcu kazen odpustilo.
Odpustitev kazni je dovoljena le tedaj, kadar zakonik to izrecno doloa in je vedno fakultativna.
KZ dopua odpustitev kazni pri institutih splonega dela KZ:
- pri prekoraenem silobranu ob izpolnitvi dodatnih pogojev,
- pri prekoraeni skrajni sili,
- pri neprimernem poskusu,
- pri prostovoljnem odstopu od poskusa,
- e napeljevalec ali pomaga prostovoljno prepreita storitev kaznivega dejanja.
V posebnem delu doloa KZ fakultativno odpustitev pri naslednjih kaznivih dejanjih:
- razalitvi, e je razaljenec razalitev vrnil,
- odvzem mladoletne osebe, e je storilec prostovoljno izroil mladoletno osebo upraviencu ali omogoil
uresniitev izvrljive odlobe,
- tatvina, e je storilec vrnil okodovancu ukradeno stvar, preden je izvedel, da je uveden kazenski postopek,
- dajanje podkupnine, e je storilec, ki je dal podkupnino na zahtevo uradne osebe, dejanje naznanil, preden je bilo
odkrito ali preden je izvedel, da je odkrito,
- kriva izpovedba, e storilec prostovoljno preklie svojo krivo izpovedbo, preden se izda dokonna odloba.
Sodie lahko v primerih, ko zakonik omogoa fakultativno odpustitev, storilcu izree kazen znotraj predpisanega
razpona, lahko mu jo omili po pravilih o omilitvi, lahko jo omili brez omejitev, lahko pa mu kazen odpusti.
Ob odpustitvi kazni sme sodie izrei varnostna ukrepa: odvzem voznikega dovoljenja in odvzem predmetov.
9. Priporni razlogi
Priporni razlogi so:
* begosumnost: e se obdolenec skriva, e ni mogoe ugotoviti njegove istovetnosti ali e so druge okoliine, ki
kaejo na nevarnost, da bi pobegnil; okoliine, ki zbujajo tak sum, morajo biti konkretizirane, iz njih mora biti
mogoe z veliko verjetnostjo sklepati, da obstaja nevarnost, da bo obdolenec pobegnil;
* koluzijska nevarnost: e je upraviena bojazen (konkretna nevarnost), da bo uniil sledove kaznivega dejanja, ali
e posebne okoliine kaejo na to, da bo oviral preiskavo s tem, da bo vplival na prie, udeleence ali prikrivalce;
* intercijska (ponovitvena) nevarnost: e posebne okoliine opraviujejo bojazen, da bo ponovil kaznivo dejanje,
dokonal poskueno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. S priporom iz tega razloga se
zagotavlja varnost ljudi (osebna varnost in varnost premoenja).
Izjemoma se lahko odredi pripor, eprav ni navedenih pripornih razlogov, kadar je potrebno zagotoviti obdolenev
prihod na glavno obravnavo. Pogoj pa je, da je bil obdolenec v redu vabljen, da se oitno izmika in noe priti na
glavno obravnavo. Ta pripor pa sme trajati le do objave sodbe, najdlje pa mesec dni.
10. Ukrepi za zagotovitev obdoleneve navzonosti na GO
Obdolenec ni le subjekt, temve tudi objekt kazenskega postopka. Preiskovalni sodnik in sodie morata imeti
monost, da v vsakem stadiju postopka zagotovita njegovo navzonost. Navzonost obdolence je potrebna v
dokazne namene (telesni pregled, izpovedba), za zagotovitev izvritve kazenske sankcije, za odpravo ponovitvene
nevarnosti in za uspeno izvedbo kazenskega postopka.
* vabilo obdolencu
* privedba
* obljuba obdolenca, da ne bo zapustil prebivalia
* prepoved priblievanja doloenemu kraju ali osebi
66
* javljanje na policijski postaji
* varina
* hini pripor
* pripor
Pri presoji, kateri ukrep naj se uporabi, ravna sodie v skladu s pogoji, ki so predpisani za uporabo posameznih
ukrepov. Pri tem pa ne sme uporabiti strojega ukrepa, e se da isti namen dosei z milejim.
11. Navidezno sprejemanje podkupnine
Gre za ukrep, ki ga lahko odredi kar dravni toilec. To ne pomeni odstop od naela pravnosti, temve odstop od
naela sodnega nadzora. Pri teh ukrepih ne gre za neposreden vdor v zasebnost osumljenega in s tem v njegove
ustavno zajamene pravice z namenom golega zbiranja dokazov, temve gre predvsem za moralno etini
problem sodelovanja drave pri kaznivem dejanju, za vpraljivo uporabo zvijae in prevare s strani drave pri
odkrivanju in prepreevanju kriminala ter za veliko nevarnost zlorab. Pri tem ni potrebna institucija preiskovalnega
sodnika kot poroka, saj gre pri presoji tako pridobljenih dokazov le za vpraanje, ali se ni nemara drava pri
odkrivanju doloenega kaznivega dejanja zatekla k nedopustnim zvijaam oziroma provokacijam.
Posebni ukrepi, ki jih lahko odreja dravni toilec so:
* navidezni odkup predmetov;
* navidezno sprejemanje daril;
* navidezno dajanje daril;
* navidezno jemanje podkupnine;
* navidezno dajanje podkupnine.
Za dopustnost takne odreditve pa morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji;
* mogoe je utemeljeno sklepati, da je doloena oseba vpletena v kriminalno dejavnost v zvezi s kataloko
natetimi kaznivimi dejanji;
* dovoli jih dravni toilec s pisno odredbo na podlagi obrazloenega predloga policije;
* odredba se nanaa zgolj na enkraten ukrep;
* prepoved nedovoljene policijske provokacije.
ZKP izkljuuje kazenski pregon, e je bil ukrep izveden na nain, ki je napeljal k storitvi kaznivega dejanja osebo, ki
sicer tovrstnega kaznivega dejanja ne bi bila pripravljena storiti (objektivno merilo).
12. Javljanje na policijski postaji
e obstaja bojazen, da se bo obdolenec med postopkom skril ali odel neznano kam ali v tujino, lahko sodie
odloi, da se mora vsakodnevno ali obasno, ob doloenih urah, javljati na policijski postaji, na obmoju katere
stalno ali zaasno prebiva ali se nahaja v trenutku odloanja o uporabi ukrepov za zagotovitev njegove
navzonosti. e se obdolenec ne javlja tako, kot je doloeno v sklepu, mora policija to takoj sporoiti sodiu, ki
lahko odredi pripor. Na to je potrebno obdolenca predhodno opozoriti.
O tem ukrepu odloi sodie z obrazloenim sklepom. Obrazloitev mora vsebovati razloge, ki utemeljujejo sum,
da je obdolenec storil kaznivo dejanje, okoliine, ki narekujejo tak ukrep, ter navodilo, po katerem mora
obdolenec ravnati. Tako mora sodie doloiti dinamiko javljanja in posledice, e ne bo ravnal po navodilih.
O podaljanju tega ukrepa pred vloitvijo obtonice odloa preiskovalni sodnik po uradni dolnosti ali na predlog
dravnega toilca.
13. Pritobeni razlogi
Razlogi, zaradi katerih se sme izpodbijati sodba so:
* zaradi bistvene kritve doloba kazenskega postopka;
* zaradi kritve materialnega zakona;
* zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja;
* zaradi odlobe o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoenjske koristi, o strokih kazenskega postopka, o
premoenjskopravnih zahtevkih in zaradi odlobe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji.
14. Izredna pravna sredstva
* obnova kazenskega postopka
* zahteva za varstvo zakonitosti
* izredna omilitev kazni
15. Obvezna obramba
Obramba je obvezna:
* e je obdolenec nem, gluh ali sicer nezmoen, da se sam uspeno brani
* e zoper njega tee kazenski postopek, zaradi kaznivega dejanja, za katerega je predpisana kazen 30 let zapora
* e je priveden k preiskovalnemu sodniku po 157. lenu ZKP, v tem primeru mora imeti zagovornika e pri prvem
zaslianju
* pri postopku po 204. a lenu ZKP (priporni narok in ve as trajanja pripora)
* ob vroitvi obtonice, e gre za kaznivo dejanje, za katera je v zakonu predpisana kazen osmih let zapora ali
huja kazen
* e je podan predlog za izrek ukrepa obveznega psihiatrinega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
oziroma obveznega psihiatrinega zdravljenja storilca na prostosti
* tujec mora imeti zagovornika v postopku za izroitev obdolencev in obsojencev, e gre za kaznivo dejanje za
katero je obramba obvezna, ali e je zoper tujca odrejen pripor
67
* mladoletnik mora imeti zagovornika e od zaetka pripravljalnega postopka, e tee proti njemu postopek za
kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora nad tri leta, za druga kazniva dejanja, za katera je
predpisana mileja kazen, pa mora imeti zagovornika, e sodnik za mladoletnike spozna, da mu je potreben
* e se obdolencu sodi v odsotnosti
* e mu je treba izroiti sodbo, s katero mu je bila izreena kazen zapora, pa njegov naslov ni znan.
e si obdolenec v primerih obvezne obrambe ne vzame zagovornika sam, mu ga postavi predsednik sodia po
uradni dolnosti do pravnomonosti sodbe. V primeru izreene kazni 30 let zapora ali e je nem, gluh ali sicer
nezmoen, da se sam uspeno brani, pa tudi za postopek z izrednimi pravnimi sredstvi.
16. Mladoletniki zapor
Mladoletniki zapor je izjemna oblika sankcije za mladoletnike. Pogoji, ki jih KZ doloa za uporabo te vrste kazni
so:
* mladoletniki zapor je mogoe izrei samo starejemu mladoletniku, torej mladoletniku, ki je v asu izvritve
kaznivega dejanja e dopolnil 16 let, ni pa e dopolnil 18 let;
* izrei ga je mogoe, e je stareji mladoletnik storil kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora petih
ali ve let;
* izrei ga je mogoe samo, e sodie ugotovi kazensko odgovornost;
* izrei ga sme samo, e zaradi narave in tee kaznivega dejanja in zaradi visoke stopnje kazenske odgovornosti
ne bi bilo upravieno izrei vzgojnega ukrepa.
Odmera kazni mladoletnikega zapora:
* splona pravila za odmero kazni:
Mladoletniki zapor je mogoe izrekati v razponu 6 mesecev do 5 let. Sodie pa sme izrei kazen do 10 let zapora
(kvalificiran sploni maksimum) pri tistih kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen zapora 30 let (e je
takno kaznivo dejanje izvril polnoletni storilec). Kazen ml. zapora se sme izrekati na cela leta ali na cele mesece.
Pri odmeri kazni pa sodie ni vezano na najmanjo mero kazni (posebni minimum) zapora, kakor je predpisan za
posamezno kaznivo dejanje. Sodie sme torej izrei ml. zapor, ki bo niji od posebnega minimuma kazni zapora,
predpisanega za posamezno kaznivo dejanje, v nobenem primeru pa ne sme izrei ml. zapora v trajanju manj kot 6
mesecev. S tem se dosee namen vzgoje, prevzgoje in pravilnega razvoja. Prav tako sodie ne more uporabiti
posebnih pravil o odmeri kazni zapora (dolobe o omilitvi in odpustitvi kazni). Prav tako ni mogoe izrei pogojne
obsodbe, razen v primeru, ko se sodi polnoletnemu, ki je med sojenjem dopolnil 21 let, in sicer za kaznivo dejanje,
ki ga je izvril kot stareji mladoletnik.
* posebna pravila za odmero kazni:
Ker je ml. zapor kazen, ga sodie odmeri tudi po viini in s tem doloi koliko asa bo trajal. Pri tem sodie
upoteva vse obteevalne in olajevalne okoliine. KZ pa doloa dve skupini posebnih okoliin, ki jih mora
sodie upotevati, in sicer stopnjo mladoletnikove osebne zrelosti in as, ki je potreben za mladoletnikovo vzgojo,
prevzgojo in strokovno usposabljanje.
* odmera ml. zapora za kazniva dejanja v steku:
e je stareji mladoletnik izvril ve kaznivih dejanj v steku in sodie spozna, da je treba za vsako kaznivo dejanje
izrei ml. zapor, izree eno kazen v zakonskih mejah te kazni. Sodie ne uporabi pravi o odmeri kazni za kazniva
dejanja v steku, temve odmeri eno samo kazen ml. zapora za vsa kazniva dejanja v steku. e pa spozna, da bi
bilo potrebno izrei za nekatera kazniva dejanja kazen ml. zapora, za druga pa denarno kazen ali vzgojni ukrep,
izree za vsa kazniva dejanja v steku samo kazen mladoletnikega zapora. V teh primerih ml. zapor prevlada nad
vzgojnimi ukrepi.
KZ ne vsebuje dolob o izvrevanju kazni ml. zapora. To materijo ureja ZIKS-1. Stareji mladoletniki prestajajo
kazen ml. zapora v posebnem zavodu za prestajanje ml. zapora, v katerem lahko ostanejo do dopolnjenega 23.
leta starosti. e obsojeni prej dopolni 23 let, ga oddajo v kazenski zavod, v katerem prestajajo kazen polnoletni
obsojenci. Izjemoma lahko ostane tudi dlje, da dokona olo ali strokovno usposabljanje. Izvrevanje ml. zapora je
organizirano tako, da se im bolje zagotovijo vzgoja, prevzgoja in strokovno usposabljanje tistih, ki jim je sodie
izreklo kazen.
KZ-1 ne doloa posebnih pravil za pogojni odpust s prestajanja ml. zapora in v prehodnih dolobah tudi ne
podaljuje veljavnosti teh pravil iz prejnjega KZ. Tako se uporabljajo splona pravila KZ-1 (88. len). To pomeni,
da je mladoletnik lahko pogojno odpuen praviloma po prestani polovici kazni ml. zapora ali izjemoma e po
tretjini kazni.
17. Uklonilni zapor
Uklonilni zapor ni sankcija, ki se smejo predpisovati in izrekati za prekrke, temve je to poseben nain prisilitve
storilca k plailu globe.
Doloi ga sodie s sklepom, zoper katerega je dovoljen ugovor, lahko pa storilec namesto ugovora sodiu
predlaga, da se mu globa nadomesti z opravo nalog v splono korist, in sicer tako, da doloi, da traja uklonilni
zapor do plaila globe, vendar najdlje 30 dni. S tem, ko je izvren, pa se storilec ne izogne plailu globe. eprav ga
je prestal v celoti, je e vedno dolan plaati. Po prestanem uklonilnem zaporu se globa, ki ni bila plaana, prisilno
izterja.
Uklonilni zapor doloi sodie zaradi neplaila pravnomono izreene globe, ki je bila izreena s sodbo v rednem
sodnem postopku ali z odlobo prekrkovnega organa, in globe izreene z odlobo prekrkovnega organa na
podlagi ugovora zoper plailni nalog.
68
Uklonilni zapor se ne sme doloiti, e je bil za prekrek izdan plailni nalog ali je bila globa izreena mladoletnemu
storilcu prekrka.
18. Kaznovanje za prekrek in kaznivo dejanje - ali je mono oboje hkrati?
Zoper storilca, ki je bil v kazenskem postopku pravnomono spoznan za krivega kaznivega dejanja, ki ima tudi
znake prekrka, se ne vodi postopek za prekrek in se mu tudi ne morejo izrei sankcije za prekrek. Enako velja
za primere, ko kazenski postopek za KD, ki ima vse znake prekrka, zaradi poravnave ni bil uveden ali ko je bil
storilec pravnomono oproen storitve takega KD. V teh primerih torej ne more priti do dvojnega obravnavanja niti
do dvojnega kaznovanja za KD in prekrek.
Za primere, ko pride do napake in se v konkretnem primeru za isto dejanje izvedeta tako kazenski postopek kot
postopek o prekrku, se uporabi doloba 56. lena KZ-1, skladno s katero se zapor, denarna kazen ali kakna
druga sankcija, ki jo je obsojenec prestal oziroma plaal za prekrek, vteje v kazen, izreeno za kaznivo dejanje,
ki ima tudi znake prekrka.
Sodna praksa:
Kazen (globa) za prekrek se vteje v kazen, izreeno za KD:
- e imajo znaki KD tudi znake prekrka in
- e je storilec pred obsodbo za KD plaal globo za prekrek.
Kazenski postopek in postopek o prekrku ne smeta tei hkrati in se mora postopek o prekrku prekiniti do
pravnomonosti odloitve v kazenskem postopku.
19. Ali se lahko storilcu sodi za isto dejanje tako za prekrek kot za k.d.?
Gre za smiselno uveljavitev naela ne bis in idem (ne dvakrat o isti stvari) v primerih steka med prekrkom in KD.
Prepoved odloanja o isti stvari velja le glede postopka za prekrek, e pa je kazenski postopek e v teku, se
mora postopek o prekrku prekiniti do odloitve v kazenskem postopku.
20. Pomo. Kaj, e mu obljubi, da bo prikril, storilec izvri, potem pa si premisli in noe skriti, vseeno
odgovarja za pomo
Psihina pomo, je v praksi pogosto vnaprejnja obljuba storilcu, ki mu olaja izvritev kaznivega dejanja, ga
ohrabri, mu daje podporo. Prav to moramo teti za protipravno, nevarno in zato kaznivo. Zaradi tega je brez
pomena, e pomaga, ki je to ali ono vnaprej obljubil, pozneje svoje obljube ne izpolni. Tega ne moremo teti za
prostovoljni odstop, saj je pomaga tisto, kar je kaznivo, e izvril in od tega ne more ve odstopiti. Okoliino, da
pomaga vnaprejnje obljube po izvrenem kaznivem dejanju ni izpolnil, sme sodie teti za olajevalno
okoliino, nikakor pa ne odpravlja njegove kaznivosti kot pomagaa.
21. Lahka telesna pokodba, povzroena z nevarnim orodjem iz malomarnosti - kakna sodba bo izdana?
Izdana bo oprostilna sodba, saj iz malomarnosti povzroena lahka telesna pokodba ne pomeni kaznivega dejanja.
KD po tem lenu se lahko storila samo naklepno.
22. Odgovornost za hujo posledico
Huja posledica, ki je nastala iz temeljnega kaznivega dejanja, ki pa ni bila v storilevem naklepu, se ne sme kar
prosto pripisati storilcu in mu odmeriti kazen, ki je za takno hujo posledico predpisana. 28. len KZ-1 doloa: e
je iz kaznivega dejanja nastala huja posledica, za katero predpisuje zakon hujo kazen, se sme ta kazen izrei, e
je storilec glede na posledice ravnal malomarno . V kazenskem pravu velja naelo, po katerem nikogar ni
mogoe kaznovati za karkoli, kar ni bilo obseeno z njegovo krivdo. Ta doloba tako zahteva ugotovitev krivde in
dokaze o njej tudi v primerih, ko se zdi samo po sebi razumljivo, da doloeno naklepno ali malomarno ravnanje
povzroi doloeno prepovedano posledico. Ob prometni nesrei, ki je imela za posledico smrt kakne osebe, je
potrebno ugotoviti ne samo, ali je mogoe storilcu oitati krivo (malomarnost) glede temeljnega kaznivega dejanja,
temve tudi, ali se je ob izvritvi temeljnega kaznivega dejanja zavedal monosti, da lahko njegovo ravnanje poleg
prometne nesree povzroi smrt kakne osebe, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo lahko prepreil ali da ne bo
nastala, oziroma ali bi se te monosti vsaj moral in mogel zavedati. Taken oitek mora biti konkretno ugotovljen in
dokazan, ter ne more izhajati iz splonih predpostavk in loginih sklepanj.
23. Sojenje v nenavzonosti
Obdolenec ima praviloma pravico, da je navzo pri procesnih dejanjih. Obdolenec ima torej pravico, da je
osebno vabljen in da so mu vabila osebno vroena. Vabilo na glavno obravnavo, mora biti obdolencu vroeno
tako, da ima as za pripravo obrambe. V kolikor je obdolencu sojeno v odsotnosti, morajo biti izpolnjeni naslednji
pogoji:
* da je v redu vabljen,
* njegova navzonost ni nujna,
* je navzo njegov zagovornik (e ga nima, mu ga sodie postavi po uradni dolnosti) ta pogoj ne velja v
skrajanem postopku;
* je bil pred tem e zaslian.
24. Pogojni odpust (primer), preklic, ponovno stori k.d.
Pogojni odpust pomeni, da je mogoe odpustiti s prestajanja kazni obsojenca, ki je e ni prestal v celoti, in sicer
pod pogojem, da v asu, za katerega mu je bila kazen izreena, ne bo izvril novega kaznivega dejanja.
Temeljni pogoj je, da je obsojenec prestal vsaj polovico kazni zapora, na katero je bil obsojen. e mu je bila
izreena kazen zapora nad 15 let, sme biti pogojno odpuen s prestajanja kazni, ko je prestal kazni zapora. Pri
dosmrtnem zaporu je ta doba 25 let zapora.
69
Materialni pogoj za pogojni odpust je ugotovitev, da se da utemeljeno priakovati, da storilec ne bo ponovil
kaznivega dejanja.
ZIKS-1 doloa, da je organ, ki je pristojen za dovolitev pogojnega odpusta, komisija za pogojni odpust. Njene lane
imenuje minister, pristojen za pravosodje. ZIKS-1 ne doloa meril za pogojni odpust, komisija samo ocenjuje, ali je
mogoe priakovati, da obsojenec na prostosti ne bo izvreval kaznivih dejanj. Pri tem uporabi poroilo o
obsojenevem vedenju.
KZ dopua tudi monost za pogojni odpust pred potekom polovice kazni. Lahko se izvri po 1/3 prestane kazni,
e je podan materialni pogoj za pogojni odpust in e obstajajo poleg tega e posebne okoliine, ki se nanaajo na
obsojenevo osebnost in kaejo, da kaznivega dejanja ne bo ponovil. Zakonik upoteva monost, da je iz
obsojenevega vedenja mogoe sklepati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja, tudi e preostali del kazni ne bo
izvren.
KZ pa uvaja tudi pogojni odpust z varstvenim nadzorstvom. Sodie pogojno odpuenega postavi pod
nadzorstvo, ki ga opravlja poseben svetovalec. Razlika s pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom je v tem, da
je to poseben ukrep, ki ga sodie uporabi po tem, ko je obsojenec del kazni e prestal. Sodie lahko (tako kot pri
pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom) naloi pogojno odpuenemu naslednje naloge:
* zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu, s soglasjem pogojno odpuenega pa tudi zdravljenje odvisnosti
od alkohola in droge;
* obiskovanje ustrezne poklicne, psiholoke ali druge posvetovalnice;
* usposabljanje za poklic ali sprejetje zaposlitve, ki ustreza obsojenevemu zdravju, sposobnostim in nagnjenju;
* poraba dohodka v skladu s preivninskimi obveznostmi;
* prepoved druenja z nekaterimi osebami;
* prepoved priblievanja rtvi ali kakni drugi osebi;
* prepoved dostopa na posamezne kraje.
Preklic pogojnega odpusta:
e pogojno odpueni v asu, ko traja pogojni odpust, izvri novo kaznivo dejanje, se pogojni odpust preklie. Za
preklic je pristojno sodie, ki vodi kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, ki ga je pogojno odpueni izvril.
Preklic je obligatoren ali fakultativen. Obligatoren je, e je sodie izreklo kazen zapora nad eno leto, fakultativen
pa, e je izreklo kazen zapora do enega leta.
e je pogojno odpueni obsojen za novo kaznivo dejanje na kazen zapora do enega leta, sodie pa ne preklie
pogojnega odpusta, se pogojni odpust podalja za as, ko je obsojenec prestajal kazen zapora.
e sodie preklie pogojni odpust, izree kazen po pravilih o odmeri kazni pri steku. Pri tem vzame kot doloen
tisti del prej izreene kazni, ki je obsojenec e ni prestal.
e obsojenec v asu pogojnega odpusta izvri kaznivo dejanje, ki ima za posledico preklic pogojnega odpusta, pa
se to s sodbo ugotovi ele po njegovem preteku, se sme pogojni odpust preklicati najkasneje v enem letu, odkar je
as pogojnega odpusta pretekel.
25. Preklic pogojne obsodbe
Preklic pogojne obsodbe ni v nasprotju s prepovedjo ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem). S preklicem
pogojne obsodbe se zgolj sankcionira nespotovanje obsojenca s pravnomono sodbo naloene obveznosti.
Postopek za preklic pogojne obsodbe je doloen v ZKP, medtem ko KZ-1 doloa, v katerih primerih pride do
preklica in roke za preklic.
Postopek za preklic pogojne obsodbe zaradi obsojeneve neizpolnitve obveznosti do okodovanca se zane
praviloma na obrazloen predlog okodovanca ali upravienega toilca. Sodie pa mora postopek zaeti po
uradni dolnosti, e obsojenec ne vrne premoenjske koristi.
Postopek izvede sodie, ki je sodilo na prvi stopnji. Sodnik zaslii obsojenca, s emer se mu omogoi, da se
lahko izjavi o predlogu za preklic pogojne obsodbe ter predlaga dokaze za ugotavljanje dejstev pomembnih za
odloitev. Privedba v tem postopku ne pride v potev.
Zunajobravnavni senat odloa o preklicu samo, e je bila pravnomona sodba izdana v rednem postopku. V
skrajanem postopku odloa sodnik, ki jo je izrekel.
V sodbi s katero se preklie pogojna obsodba, se more izrei kazen, saj kazni, ki je v pogojni obsodbi samo
doloena, ni mogoe izvriti. Pri preklicu pogojne obsodbe se sme izrei le tista kazen, ki je bila doloena v pogojni
obsodbi.
Sodie preklie pogojno obsodbo (KZ-1 59. 61. len):
* e stori obsojenec v preizkusni dobi eno ali ve kaznivih dejanj, za katera je izreklo kazen zapora dveh let ali
daljo kazen;
* e se po njenem izreku ugotovi, da je obsojenec storil kaznivo dejanje, preden je bil pogojno obsojen in e sodi,
da ne bi bilo podlage za pogojno obsodbo, e bi se vedelo za to dejanje;
* e je bilo s pogojno obsodbo obsojencu naloena izpolnitev kakne obveznosti, pa tega ni izpolnil v roku.
Pogojna obsodba se sme preklicati v preizkusni dobi ali najkasneje v enem letu po preteku preizkusne dobe, e
stori obsojenec v tem asu kaznivo dejanje, ki ima za posledico preklic pogojne obsodbe.
e obsojenec ne izpolni obveznosti, sme sodie najpozneje v enem letu po preteku preizkusne dobe preklicati
pogojno obsodbo in izrei kazen, ki je bila doloena v pogojni obsodbi.
26. Kdaj razalitev ni kazniva?
KD razalitve je splono KD zoper ast in dobro ime in je glede na druga KD iz tega poglavja subsidairne narave.
Storilec je lahko vsakdo.
70
To KD je mogoe narediti samo z naklepom. Podana mora biti zavest storilca, da gre za razalitev drugega.
Praviloma je podan tudi storilev namen, da drugega razali, eprav je KD podano tudi, e ni taknega namena.
Razalitev pomeni vsak napad zoper ast in dobro ime drugega v obliki aljive vrednostne ocene, e nima znakov
kakega drugega KD in iz katere je razvidno podcenjevanje drugega, nespotovanje lovekega dostojanstva
drugega in druge oblike negativne sodbe o drugem. V primerih, ko storilec drugega ali ob istih prilonostih na ve
razlinih nainov in to pomeni celoto, je podano le eno kaznivo dejanje, e pa storilec drugega vekrat ali, bo
podan stek KD razalitve, razen e se slednje lahko opredeli kot celoto, ko bo glede na vse okoliine dejanja le-to
mogoe opredeliti kot nadaljevano.
Razalitev mora biti objektivno podana, ni pa treba, da se okodovanec subjektivno pouti razaljenega. Ali gre za
razalitev, je treba ocenjevati glede na as, medsebojne odnose storilca in okodovanca, okoliine, navade
Enaka izjava, dana v razlinih okoljih, lahko v enem deluje kot razalitev, v drugem pa ne.
Oblike KD:
* temeljna oblika
* kvalificirana oblika javna razalitev.
Protipravnost je izkljuena, e je bila razalitev izraena v znanstvenem delu, pri izvrevanju uradne dolnosti,
asnikarskega poklica, politine ali druge drubene dejavnosti, v resni kritikiV omenjenih okoliinah je kaznivo
dejanje podano le, e se ugotovi posebni zanievalni namen storilca, e pa se pokae, da namena zanievanja ni
bilo, je protipravnost izkljuena.
Dokaz resnice ni dopusten, eprav bi bilo trditev preprosto dokazati.
Poskus je pojmovno izkljuen.
27. Katere dokaze je potrebno izloiti?
Ekskluzija je institut, ki prepreuje, da bi drava zoper obdolenega uporabila dokaze, zbrane na nezakonit
oziroma protiustaven nain, torej s kritvijo temeljnih lovekovih pravic. Z ekskluzijo se zagotavlja enakost oroja
obeh strank z naelno prepovedjo prevlade drave nad posameznikom.
Glede na naravo delimo dokaze kot predmet ekskluzije na:
* dokaze, za katere e zakon v matini dolobi predpisuje, da se nanje sodna odloba ne sme opreti: to so dokazi,
pridobljeni s kritvijo neke dokazne prepovedi in zanje je predvideno dvojno sankcioniranje: sodna odloba se
nanje ne more opirati in e izloeni morajo biti iz spisa (npr. izpovedba tistega, ki mu je bila odvzeta prostost, pa ni
bil pouen po 4. lenu ZKP; izpovedba, pridobljena s silo ali gronjo; dokazi pridobljeni z uporabo POMS brez
odredbe preiskovalnega sodnika ali v nasprotju z njo; izjavo prie, ki ne bi smela biti zasliana kot pria).
* taksativno natete izpovedbe, ki jih je treba izloiti, eprav v matini dolobi ni posebej doloeno, da se sodba
nanje ne sme opirati: praviloma izjave doloenih oseb iz predkazenskega postopka, ki niso bile pridobljene s
kritvijo neke dokazne prepovedi (npr. izjava, ki jo je v fazi zbiranja obvestil policiji dala oseba, za katero se
kasneje izkae, da ne sme biti zasliana kot pria ali ki ne bi smela biti postavljena za izvedenca).
V naem sistemu izloajo nedovoljene dokaze:
* dravni toilec: pred podajo zahteve za preiskavo, vloitvijo obtonice brez preiskave oziroma obtonega
predloga na podlagi ovadbe, predlogom sodniku posamezniku za opravo posameznih preiskovalnih dejanj ali
izdajo kaznovalnega naloga;
* preiskovalni sodnik: v preiskavi;
* sodei sodnik: v skrajanem postopku;
* zunajobravnavni senat: v ugovornem postopku zoper obtonico;
* predsednik senata: pred glavno obravnavo;
* razpravni senat: na glavni obravnavi;
* senat vijega sodia: v pritobenem postopku.
Taken sistem izloanja po mnenju nekaterih vodi do psiholoke okube, saj se sodei sodnik seznani z vsebino
nedovoljenih dokazov in tako le-ti vplivajo na odloitev sodia, kljub temu, da niso procesno relevantni. Teorija o
psiholoki okubi je pomembna predvsem v anglosakem sistemu, kjer porota ni dolna obrazloiti svoje odloitve.
V kontinentalnem sistemu, je sodie dolno navesti dokaze in oceniti njihovo verodostojnost.
V naem kazenskem postopku sta uzakonjeni dve tehniki sankcioniranja, izloitev in prepoved opiranja sodne
odlobe na neveljavne dokaze. Namen izloitve je, da se tisti, ki sodi, sploh ne seznani z izloenim dokazom,
namen prepovedi opiranja sodne odlobe na neveljavne dokaze pa je, da se nanj ne bo skliceval v sodni odlobi,
ker bi takno sklicevanje pomenilo absolutno bistveno kritev kazenskega postopka.
Nae procesno pravo ne pozna izjem od ekskluzije. Dokazi, pridobljeni s kritvijo lovekovih pravic in dolob ZKP,
so absolutno neveljavni. Ekskluzija po naem pravu je temeljna lovekova pravica in ne velja le za obdolenca.
28. Kazenska odgovornost (po starem in novem)
KZ-94 je pojem kazenske odgovornosti uporabljal kot viji skupni pojem za pritevnost in krivdo. Pritevnosti
namre ni tel za sestavni del krivde, temve za poseben podelement kaznivega dejanja, ki ga je skupaj s krivdo
povezoval v institut kazenske odgovornosti (Kazensko odgovoren je storilec, ki je priteven in kriv.)
KZ-1 je odpravil pojem kazenske odgovornosti v pomenu kakrnega je imel KZ-94, in mu pripisal novo vsebino. Po
novem je kazenska odgovornost opredeljena kot skup vseh predpostavk materialnega kazenskega prava, ki so
potrebne, da se posamezniku lahko izree obsodilna sodba. 24. len KZ-1: Kazenska odgovornost se uveljavi
zoper osebo s sodbo sodia, s katero se ji oita, da je kriva za storitev ali opustitev, ki jo zakon doloa kot kaznivo
dejanje, in ji zaradi tega izree zakonito kazensko sankcijo ali odpusti kazen. Z vidika sistematike zakonodajalec
ni ravnal dosledno, ko je definicijo kazenske odgovornosti umestil v len o krivdi, s tem je iri pojem (kazenska
odgovornost) definiran znotraj lena, ki je namenjen ojemu pojmu (krivdi).
71
Z novo opredelitvijo pojma kazenske odgovornosti in z vsebinsko nespremenjeno opredelitvijo krivde svoje mesto v
sistemu izgubil pojem pritevnosti. e sta bila v KZ-94 pritevnost in krivda povezani v pojmu kazenske
odgovornosti, je v KZ-1 ta povezava odpadla. KZ-1 tako med sestavinami krivde pritevnosti ne omenja.
29. Nateti kazenske sankcije
* kazni
* opozorilne sankcije
* varnostni ukrepi
KZ-1 ne uvra ve med kazenske sankcije vzgojnih ukrepov. Ti veljajo e po starem KZ, do uveljavitve zakona za
mladoletnike.
30. Nepritevni, varnostni ukrepi, kako po novem
V 2. odstavku 29. lena KZ-1 doloa, da ni priteven storilec, ki ob storitvi kaznivega dejanja ni mogel
razumeti pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja zaradi duevne motnje ali
duevne manjrazvitosti. Pogoji in okoliine, ki morajo biti ugotovljeni, se delijo na dve skupini, in sicer:
* bioloke pogoje ali elemente nepritevnosti in
* psiholoke pogoje ali elemente nepritevnosti.
Bioloke pogoje KZ-1 razvra v 2 skupini (prejnji KZ je poznal 4 skupine), in sicer duevna motnja in duevna
manjrazvitost.
Med duevne motnje spadajo zlasti psihoze in psihotine reakcije, ki so lahko organske ali pa funkcionalne
(shizofrenija, maninodepresivne psihoze, stanja po moganskih pokodbah). Sem sodijo tudi prehodna stanja,
ki jih lahko povzroijo kakne trajne ali zaasne duevne bolezni, nevroze in druge abnormne reakcije, pa tudi
razne droge in alkohol.
Duevna manjrazvitost obsega manjrazvitost v fiziolokem pomenu kot tudi duevno zaostalost zaradi vzrokov v
okolju.
KZ-1 je med biolokimi pogoji rtal drugo trajno in hudo duevno motenost, ki jo KZ-1 ureja le e kot podlago
bistveno zmanjani pritevnosti. To je obrazloeno s tem, da motenosti, ki niso organskega izvora, lahko
zmanjujejo pritevnost, ne dajejo pa podlage za nepritevnost, ter da privzgojena asocialna reagiranja, kodljive
razvade, nebrzdano izraanje instinktov ali afektov ne morejo izkljuiti pravne odgovornosti.
Psiholoki pogoj se nanaa na vpraanja:
- ali je bil storilec v trenutku izvritve kaznivega dejanja zmoen razumeti pomen svojega dejanja (zavestna ali
intelektualna sestavina);
- ali je mogel imeti v oblasti svoje ravnanje (voljna sestavina).
Bioloki in psiholoki pogoj nepritevnosti si morata biti v razmerju vzroka in posledice. Ni torej mogoe izkljuiti
pritevnosti, e nista podana hkrati oba pogoja nepritevnosti in e bioloki pogoj ni vzrok psiholokemu.
e sodie ugotovi, da je bil storilec ob izvritvi kaznivega dejanja nepriteven, ni kriv in izree oprostilno sodbo.
Do uveljavitve KZ-1 je imelo sodie monost izrei varnostni ukrep obveznega psihiatrinega zdravljenja in
varstva v zdravstvenem zavodu ter varnostni ukrep obvezno psihiatrino zdravljenje na prostosti, ki jih sodie v
primeru nepritevnosti izree kot samostojna ukrepa. KZ-1 je odpravil varnostne ukrepe medicinske narave, saj bo
te ukrepe uredil poseben zakon. Ker pa taknega zakona e ni, je v prehodnih dolobah doloeno, da se do
uveljavitve tega zakona e naprej uporabljajo dolobe o varnostnih ukrepih po 63/2, 64/4 in 65. lenu KZ.
31. Vtetje pripora v prestajanje kazni
Pripor pomeni odvzem prostosti v asu kazenskega postopka kot ukrep za zagotovitev obdoleneve navzonosti
in za uspeno izvedbo postopka. Nepravino bi bilo, e asa, prebitega v priporu, ne bi upotevali pri odmeri kazni,
izreeni za isto kaznivo dejanje, ker je tudi pripor oblika odvzema prostosti. Enako velja tudi za druge odvzeme
prostosti, kot sta pridranje in bivanje v zdravstveni ustanovi zaradi opazovanja.
KZ tako doloa, da se as prebit v priporu, ter kakrenkoli drug odvzem prostosti v zvezi s kaznivim dejanjem,
vteva v izreeno kazen zapora in v denarno kazen. Trajanje kazni se tako obsojencu skraja za as, ki ga je prebil
v priporu, e je bil pripor odrejen zaradi istega kaznivega dejanja, zaradi katerega je bila izreena kazen zapora.
e je kazenski postopek uveden za ve kaznivih dejanj in pripor ni odrejen za vsako od njih, se as, prebit v
priporu, vteva v izreeno kazen zapora in denarno kazen za tisto kaznivo dejanje, za katero je bil obdolenec
obsojen.
KZ enai glede monosti vtevanja pripora in drugih oblik odvzema prostosti v kazen zapora tudi vtevanje zapora,
denarne kazni in drugih sankcij, ki jih je storilec prestal oziroma plaal za prekrek, seveda le v primeru, le je
storilcu izreena kazen za kaznivo dejanje, ki vsebuje tudi vse znake prekrka, za katero mu je bila e izreena
kazen. V kazen, izreeno za kaznivo dejanje, se vtejeta tudi kazen in disciplinski odvzem prostosti, ki ga je
obsojeni prestal zaradi kritve vojake discipline.
Pri vsakem vtevanju so izenaeni dan pripora, dan odvzema prostosti, dan zapora in dva dnevna zneska denarne
kazni.
32. Doloitev enotne kazni primer
Pri steku sodie ugotovi obstoj vsakega posameznega dejanja posebej in za vsako posebej doloi kazen po vrsti
in viini. Ker pa je z eno sodbo mogoe izrei za enega storilca le eno glavno kazen, mora sodie na podlagi
posebnih pravil izrei za vsa kazniva dejanja v steku enotno kazen.
Enotno kazen izda sodie po naslednjih pravilih:
* e je za vsa kazniva dejanja v steku doloilo kazen zapora, izree enotno kazen po naslednjih pravilih:
- enotna kazen mora biti veja od vsake posamezne doloene kazni, vendar ne sme dosei setevka posameznih
kazni in ne presei 20 let zapora pravilo asperacije. Po tem pravilu je lahko enotna kazen najve 20 let, tudi e
72
sodie za eno kaznivo dejanje doloi 20 let zapora ali ve, za drugo pa nijo kazen (nejasna in nepopolna doloba
53. lena).
- e je za najmanj tri kazniva dejanja doloilo kazen nad deset let zapora , lahko izree kazen 30-ih let
zapora;
- e je za dve kaznivi dejanji doloilo kazen 30 let zapora in gre za kazniva dejanja iz 46/2 lena KZ-1, izree
enotno kazen dosmrtnega zapora;
- e so za vsa kazniva dejanja v steku predpisane kazni zapora do 3 let, enotna kazen ne sme biti veja od 8 let
zapora.
* e je sodie za dejanja v steku doloilo le denarne kazni, se uporabi pravilo o kumulaciji. Enotno denarno kazen
izree sodie tako, da zvia najvijo doloeno denarno kazen, vendar tako, da sem presei (lahko pa dosee)
setevka vseh doloenih denarnih kazni in ne 360 dnevnih zneskov oziroma 15.000 EUR; e je bilo eno ali ve
dejanj storjenih iz koristoljubnosti, pa ne sme presei 500 dnevnih zneskov oziroma 50.000 EUR.
* e je sodie za nekatera kazniva dejanja doloilo kazni zapora za nekatere pa denarne kazni, izree enotno
kazen tako, da izree eno kazen zapora in eno denarno kazen, viino vsake izmed njiju pa doloi po pravilih o
steku za tisto vrsto kazni.
* e je sodie za kazniva dejanja v steku doloilo ve istovrstnih stranskih kazni, izree enotno stransko kazen
tako, da ne sme dosei njihovega setevka in ne presei najvije mere te kazni.
KZ
33. asovna veljavnost KZ
Kazenski zakonik sam doloa zaetek svoje veljavnosti. Zakon praviloma zane veljati 15 dan po objavi, lahko pa
je ta rok kraji ali dalji. KZ-1 je bil sprejet 20.5.2008, v UL je bil objavljen 4.6.2008, veljati pa je zael 1.11.2008.
as od objave do uveljavitve imenujemo vacatio legis. Zakoni veljajo toliko asa, dokler niso izrecno ali mole
odpravljeni z novim zakonom, ki nadomea prejnjega. Na kazenskopravnem podroju je to e posebej
pomembno pravilo, saj bi v nasprotnem primeru prilo do pravnih praznin, ki bi lahko ustvarile poloaj, ko storilcev
kaznivih dejanj ne bi bilo mogoe preganjati in jim soditi.
34. Kaj pomeni, da je nek zakon mileji?
Sodie mora v vsaki zadevi ugotoviti, kateri zakon je veljal v asu izvritve kaznivega dejanja in ali je bil ta zakon
morebiti spremenjen. Tako je potrebno vse zakone primerjati in ugotoviti, ali je morda kateri od poznejih zakonov
(poznejih od tistega, ki je veljal v asu izvritve dejanja) mileji, in uporabiti najmilejega. e je pozneji zakon
enako strog kot zakon, ki velja v asu sojenja, se uporabi zakon, ki je veljal v asu izvritve dejanja. Retroaktivnost
je omejena zgolj na mileji zakon.
Ugotavljanje, kateri zakon je mileji, je pogosto zelo zapleteno vpraanje. Pri tem pomagata dve naeli:
* besedila prejnjega in novega zakona ne smemo primerjati abstraktno. Izhajati je potrebno iz konkretnega
dejanskega stanja;
* uporabiti je treba ali prejnji ali novi zakon v celoti in ne nekaterih dolob prejnjega in nekaterih dolob novega.
Ugotoviti je treba, kateri zakon je v celoti ugodneji za storilca. Kombinacija bi pomenila uporabo nekega tretjega
zakona, ki v takni obliki ni nikdar obstajal. Takno stalie je zavzelo tudi Vrhovno sodie, eprav nekateri
opozarjajo na to, da bi bilo v izjemnih primerih dopustna kombinacija obeh zakonov.
Primeri, kdaj je zakon mileji:
* novi zakon je mileji, e nekega dejanja ve ne opredeljuje kot kaznivo dejanje (dekriminacija dejanja);
* mileji je tisti zakon, ki predpisuje mileji kaznovalni okvir ali milejo vrsto kazni, omogoa ire monosti za izrek
pogojne obsodbe, sodnega opomina, omilitev kazni;
* za storilca je lahko ugodneji zakon tudi, e ne spreminja zakonskih znakov kaznivega dejanja in predpisana
kazen ostane ista, spremeni pa dolobe splonega dela (e bi npr. novi zakon omogoil iro uporabo instituta
silobran).
35. as in kraj storitve KD
Za kraj izvritve kaznivega dejanja je mogoe teti kraj, kjer je storilec deloval (delavnostna teorija), kraj, kjer je
nastala prepovedana posledica njegovega ravnanja (teorija posledice), ali pa oba hkrati (ubikvitetna teorija).
Slovenski KZ uveljavlja ubikvitetno teorijo, po kateri se za kraj izvritve kaznivega dejanja teje vsak kraj, kjer je
storilec deloval oziroma bi moral delovati, kakor tudi kraj, kjer je nastala prepovedana posledica. Tudi za poskus
velja ubikvitetno naelo.
Doloitev kraja izvritve kaznivega dejanja je odloilna za krajevno veljavnost slovenskega KZ, za doloitev
krajevno pristojnega sodia, krak izvritve kaznivega dejanja pa KZ vasih posebej poudarja, ko ga doloa kot
znak kaznivega dejanja (201. len ogroanje varnosti pri delu rudnik, tovarna, gradbie).
as izvritve kaznivega dejanja je pomembna okoliina zlasti, ko se ugotavlja:
* starost storilca (osebe mlaje od 14 let niso kazensko odgovorne);
* zaetek teka rokov za zastaranje kazenskega pregona;
* kateri zakon je potrebno uporabiti, kadar je bil zakon enkrat ali vekrat spremenjen.
KZ v 18. lenu doloa, da je kaznivo dejanje izvreno takrat, ko je storilec delal ali bi moral delati, ne glede na to,
kdaj je posledica nastala (delavnostna teorija).
36. Napeljevanje, primer
Napeljevanje je ena izmed oblik udelebe v ojem pomenu. KZ-1 doloa: Kdor drugega naklepoma napelje, da
stori kaznivo dejanje, se kaznuje, kakor bi ga storil sam. KZ torej ni ne pove o tem, kakno ravnanje moramo in
smemo teti za napeljevanje. Tako se napeljevanje lahko pojavi kot prigovarjanje, preprievanje, pronja, dajanje
73
nasvetov, gronja, obljuba plaila, darilaBistveno je, da je napeljevalec pri bodoem storilcu povzroil odloitev,
da bo izvril kaznivo dejanje.
Napeljevanje se mora nanaati na doloeno osebo kot bodoega storilca in na doloeno kaznivo dejanje.
Napeljevanje je mogoe samo, e je izvreno naklepno. Napeljevalec se mora zavedati, da s svojim ravnanjem
nekoga napeljuje, in to hoteti. Bistvo napeljevanje je, da napeljevalec stoji v ozadju in prepua izvritev kaznivega
dejanja ter nain, kraj, as in druge podrobnosti neposrednemu storilcu.
Predpostavka kaznivosti napeljevanja je, da je storilec poskusil izvriti kaznivo dejanje, kadar je poskus kazniv, ali
dokonal kaznivo dejanje. Napeljevanje je praviloma za kazensko pravo brez pomena, e storilec ni izvril
kaznivega dejanja.
Napeljevalec se kaznuje, kakor da bi bil kaznivo dejanje sam izvril. Sodie mu mora odmeriti kazen v mejah tiste
kazni, ki je predpisana za tisto kaznivo dejanje. e je kaznivo dejanje ostalo pri poskusu, se tudi napeljevalec
kaznuje kakor za poskus. To pa ne pomeni, da mora sodie izrei napeljevalcu enako kazen kot storilcu.
KZ doloa samostojno inkriminacijo napeljevanja v primerih, kadar dejanje glavnega storilca ni kaznivo, ker sploh
ni inkriminirano. Takno je na primer kaznivo dejanje napeljevanja k samomoru in pomoi pri samomoru, saj
samomor sam po sebi ni kazniv. V nekaterih primerih so torej oblike napeljevanja ali objekti kazenskopravnega
varstva tako pomembni, da posee zakon po inkriminaciji napeljevanja samega.
37. Pomo, primer
Pomo je mileja oblika udelebe v ojem smislu. Dejanja pomoi pomenijo le objektivno podporo in so po
subjektivni strani samo sodelovanje pri tujem, ne pa lastnem kaznivem dejanju. Kaznivo dejanje bi storilec lahko
izvril tudi brez pomoi pomagaa, zato pomagaeva ravnanja tudi niso vzrok nastale prepovedane posledice v
kazenskopravnem pomenu vzrone zveze.
Kriterij za razmejitev dejanj pomoi od drugih ravnanj, je predvsem objektiven. Subjektivna stran pomoi zahtevana
eni strani doloeno povezanost med pomagaem in storilcem, na drugi strani pa pomagaev naklep. Naklep
pomagaa mora obsegati zavest, da pomaga pri doloenem kaznivem dejanju, in hotenje te pomoi, prav tako pa
se mora nanaati na doloeno kaznivo dejanje.
Pomo je praviloma aktivno ravnanje loveka. Mona pa je tudi opustitvena pomo, ki pa bo v praksi teko
dokazljiva.
Dejanja pomoi se delijo na pomo v fizini in na pomo v psihini obliki.
Pomo v fizini obliki obsega predvsem:
- e da pomaga storilcu na razpolago sredstva za izvritev kaznivega dejanja,
- e odstrani ovire ta izvritev kaznivega dejanja.
Pomo v psihini obliki pa je podana predvsem:
- e da pomaga storilcu nasvet ali navodila, kako naj izvri kaznivo dejanje,
- e pomaga storilcu vnaprej obljubi, da bo prikril kaznivo dejanje, storilca, sredstva, s katerimi bo kaznivo dejanje
izvreno in sledove kaznivega dejanja,
- e pomaga storilcu vnaprej obljubi, da bo prikril predmete, pridobljene s kaznivim dejanjem.
Psihina pomo ima torej ve monih oblik, izmed katerih so tri izrecno natete, mogoe pa so tudi druge, toda
samo, e so po svoji naravi, pomenu in smislu enake natetim.
KZ je oblikoval tudi posebna kazniva dejanja, ko je pomo sama po sebi kazniva: pomo pri samomoru, pomo
nosei enski pri prekinitvi nosenosti, omogoanje bega osebi, ki ji je vzeta prostost.
38. Meje kaznivosti napeljevalca, pomagaa
Napeljevanje:
Predpostavka kaznivosti napeljevanja je, da je storilec poskusil izvriti kaznivo dejanje, kadar je poskus kazniv, ali
dokonal kaznivo dejanje. Napeljevanje je praviloma za kazensko pravo brez pomena, e storilec ni izvril
kaznivega dejanja.
Napeljevalec se kaznuje, kakor da bi bil kaznivo dejanje sam izvril. Sodie mu mora odmeriti kazen v mejah tiste
kazni, ki je predpisana za tisto kaznivo dejanje. e je kaznivo dejanje ostalo pri poskusu, se tudi napeljevalec
kaznuje kakor za poskus. To pa ne pomeni, da mora sodie izrei napeljevalcu enako kazen kot storilcu. Lahko
se mu izree tudi stroja kazen, kakor storilcu.
Pomo:
Dejanje postane kaznivo, e ga je glavni storilec izvril ali vsaj poskual izvriti. e dejanje ni storjeno, pomenijo
dejanja pomoi najve nekazniva pripravljalna dejanja. Kadar ostane kaznivo dejanje glavnega storilca pri
poskusu, se tudi pomaga kaznuje kakor za poskus.
Pomo teje KZ za milejo obliko udelebe in zato izrecno omogoa mileje kaznovanje pomagaa. Toda presojo
o pomenu in nevarnosti pomagaa prepua zakon sodiu tako, da mu omogoa izrabiti vse predpisan kazenski
okvir, z izjavo, da se pomaga kaznuje, kakor da bi bil kaznivo dejanje sam izvril, pa tudi izrek mileje kazni.
39. Hudodelska zdruba, razlika kako je urejena v KZ in KZ-1
Hudodelska zdruba je najhuja oblika sodelovanja ve ljudi pri izvrevanju kaznivih dejanj.
KZ-1 je posebne dolobe o odgovornosti lanov in vodij hudodelskih zdrub uredil v splonem delu. 41. len (nov
len) tako navaja tri pogoje, ob katerih je mogoe lanu hudodelske zdrube izrei hujo predpisano kazen. Ti
pogoji so:
- da gre za lana zdrube najmanj treh oseb,
- da izvri kaznivo dejanje zaradi izvedbe hudodelskega narta te zdrube in
- da izvri kaznivo dejanje v povezavi e z najmanj enim lanom kot sostorilcem ali udeleencem.
74
Prav tako ta len doloa kazensko odgovornost in kaznivost organizatorja hudodelske zdrube, ki je vodil izvedbo
hudodelskega narta ali razpolagal s protipravno premoenjsko koristjo, ki izvira iz tega narta, ne glede na to, ali
je pri izvritvi kaznivega dejanja neposredno sodeloval kot storilce ali udeleenec.
Prejnji KZ je imel dolobe o hudodelskem zdruevanju le v posebnem delu v poglavju kazniva dejanja zoper
javni red in mir.
40. Omilitev kazni
Omilitev kazni pomeni monost, da sodie izree kazen, ki je nija od predpisane, za konkretno kaznivo dejanje
ali uporabi milejo vrsto kazni. Omilitev kazni omogoa KZ v dveh primerih:
* e zakon doloa, da se sme storilec kaznovati mileje, kar je doloeno pri prekoraenem silobranu, prekoraeni
skrajni sili, bistveno zmanjani pritevnosti, izogibni pravni zmoti, poskusu, pomoi. Poleg tega predvideva KZ
monost omilitve kazni tudi pri posameznih kaznivih dejanjih, npr. pri napeljevanju k samomoru in pomoi pri
samomoru, kjer je omilitev dopustna, e je bil zaradi kaknega dejanja, inkriminiranega v tem lenu, samomor
samo poskuen.
* e ugotovi posebne olajevalne okoliine, ki utemeljujejo izrek omiljene kazni.
Meje omilitve kazni:
Sodie ne more omiliti kazni v poljubnih mejah, temve mora upotevati omejitve iz 51. lena KZ-1. Pri kaznih,
kjer je doloen minimum, se sme izrei kazen pod tem minimumom do z zakonom doloenega novega
omiljenega minimuma. e predpisani minimum ni naveden, sme sodie zamenjati predpisano vrsto kazni z
milejo. Ta monost je dana pri zamenjavi kazni zapora z denarno kaznijo. Naini, ki jih doloa KZ so tile:
* e je predpisana kazen 15 let zapora, sem sodie omiliti do najve 10 let;
* e je kot najmanja mera predpisan zapor treh ali ve let (vendar ne manj kot 15), sme sodie omiliti do enega
leta zapora;
* e je predpisan zapor enega leta, sme sodie omiliti do treh mesecev zapora;
* e je doloena kazen manj kot eno leto zapora, sme sodie omiliti do 15 dni zapora;
* e je predpisana kazen zapora in pri tem ni navedena najmanja mera, sme sodie namesto kazni zapora izrei
denarno kazen.
e pa sodie izree denarno kazen kot glavno kazen, jo sme omiliti do 15 dnevnih zneskov. To tudi pomeni, da ni
mogoe omiliti denarne kazni, e je bila izreena kot stranska kazen.
e ima sodie pravico kazen odpustiti, mu jo lahko omili tudi brez omejitev. Pri omilitvi te vrste, omili sodie
kazen, ne da bi upotevalo pravila, ki veljajo sicer za omilitev kazni. Pri kazni zapora in prepovedi vonje
motornega vozila je sodie vezano s splonim minimumom ter kazni in kazni ne more izrei pod njim. Denarno
kazen pa lahko omili tudi pod sploni minimum.
41. Razlika med KZ in KZ-1, natej kazni
KZ KZ-1
VELJAVNOST KAZENSKEGA ZAKONIKA
Pravilo uporabe milejega zakona ne velja za predpise,
na katere se KZ sklicuje.
Pravilo uporabe milejega zakona velja tudi za
predpise, na katere se KZ-1 sklicuje.
Izrecno je doloeno, da se lahko kazenski zakon ali
drug predpis, na katerega se le-ta sklicuje in ki velja le
doloen as, uporabi tudi po preteku tega asa, e je
bilo KD storjeno e v asu veljavnosti.
Dodano je podpoglavje o osebni veljavnosti KZ-1, v
katerem je poudarjeno, da KZ-1 velja enako za vse
polnoletne osebe, ne glede na to, ali so dravljani ali
tujci, razen e se kakna doloba izjemoma nanaa
samo na dravljane RS ali samo na tujce; prav tako
zakon velja enako za vse osebe s posebnimi lastnostmi,
pravicami ali poloajem, kadar gre za t.i. delicta propria.
Izkljuitev osebne veljavnosti pa velja za osebe, katerih
kazenska odgovornost je izkljuena zaradi imunitete.
Naela krajevne veljavnosti so v glavnem ostala urejena
enako, razen realnega naela, pri katerem so dodana
e nekatera KD in doloba, da je za pregon potrebno
dovoljenje ministra za pravosodje, e se je kazenski
postopek v tujini e zael ali konal.
POJEM KAZNIVEGA DEJANJA IN KAZENSKE ODGOVORNOSTI
75
Kaznivo dejanje je protipravno dejanje, ki ga zakon
zaradi njegove nevarnosti doloa kot KD in hkrati
doloa njegove znake in kazen zanj.
KD je lovekovo protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi
nujnega varstva pravnih vrednot doloa kot KD in
hkrati doloa njegove znake in kazen za krivega
storilca.
Razlog spremembe je, da se ne bi materialna
protipravnost razlagala kot drugo ime za drubeno
nevarnost.
rtan je pojem kazenske odgovornosti kot skupnega
vijega pojma za pritevnost in krivdo; zakon govori
samo o krivdi, pritevnost pa obravnava kot njen pogoj
(predpostavko).
76
KZ KZ-1
SKRAJNA SILA
Skrajna sila izkljuuje protipravnost dejanja.
Skrajna sila izkljuuje krivdo, e gre za odvraanje
nevarnosti za elementarne lovekove dobrine (ivljenje,
telesna celovitost, osebna svoboda ali premoenje,
nujno za preivetje), pri emer se ne zahteva
sorazmerje med grozeim in povzroenim zlom.
Skrajna sila izkljuuje kaznivost, e gre za odvraanje
nevarnosti za druge dobrine, pri emer mora biti
prizadejano zlo manje od zla, ki je grozilo.
Doloba o milejem kaznovanju v primeru povzroitve
nevarnosti iz malomarnosti ali prekoraitvi meje skrajne
sile je nespremenjena.
SILA IN GRONJA
Zakon za primere kompulzivne sile in gronje napotuje
na dolobo o skrajni sili.
Spremenjeno je ime dolobe prisiljenost, ohranja pa
samo dolobo o absolutni sili, zaradi katere dejanje ni
kaznivo.
DEJANJE MAJHNEGA POMENA
Izkljuena je kaznivost za bagatelna KD, katerih
nevarnost je neznatna.
Doloba je rtana, ostajajo samo e procesnopravne
monosti za obravnavanje bagatelnih KD.
PRITEVNOST
Nekoliko je spremenjena dikcija biolokega pogoja, po
smislu pa je ureditev enaka.
MALOMARNOST
KD je storjeno iz malomarnosti:
e se je storilec zavedal, da lahko iz njegovega
ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je
lahkomiselno mislil, da jo bo lahko prepreil ali da
ne bo nastala (zavestna malomarnost);
e se storilec ni zavedal, da lahko nastane
prepovedana posledica, pa bi se tega po
okoliinah in svojih osebnih lastnostih tega moral
in mogel zavedati (nezavestna malomarnost).
KD je storjeno iz malomarnosti:
e storilec ne ravna s potrebno pazljivostjo, s katero
po okoliinah in osebnih lastnostih mora ravnati in
je zmoen kaj storiti ali opustiti;
e storilec lahko priakuje prepovedano posledico,
vendar vanjo ne privoli, posledica pa nato nastane,
ker je iz lahkomiselnosti pravoasno ne odvrne
(zavestna malomarnost).
Malomarnosti ni, e storilec kljub potrebni pazljivosti
povzroi prepovedano posledico, ki je ni bilo mogoe
priakovati in tudi ne predvideti njenega odvraanja
(nakljuje).
77
KZ KZ-1
ZMOTA
Nekoliko je spremenjena dikcija dolob, pomen pa je
enak.
Pri dejanski zmoti v irem pomenu je dodana zmota o
okoliinah, ki bi izkljuevale kaznivost dejanja, e bi
bile podane (poleg protipravnosti).
Pri pravni zmoti je dodana doloba, ki konkretizira, kdaj
razlogi pravne zmote niso upravieni e bi se storilec
lahko seznanil s pravnimi pravili pod enakimi pogoji kot
drugi v njegovem irem okolju ali e bi moral pravna
pravila poznati glede na svoje delo, vlogo ali sicernji
poloaj.
STORILSTVO IN UDELEBA PRI KAZNIVEM DEJANJU
Storilec ni posebej opredeljen, sostorilstvo pa je
obravnavano v okviru udelebe v irem pomenu.
Sostorilstvo je rtano iz poglavja o udelebi in se ga
obravnava skupaj s storilstvom.
Storilec KD je vsak, ki ga stori:
neposredno;
z izrabljanjem in vodenjem dejanj drugega
(posredni storilec);
skupaj z drugim tako, da zavestno sodeluje pri
storitvi ali kako drugae odloilno prispeva k storitvi
(sostorilec).
Pri pomoi je izrecno poudarjeno, da je mona le pri
naklepnem KD (prispevek h KD iz malomarnosti bi se
kvalificiral kot posredno storilstvo, ne kot pomo).
KASKADNA ODGOVORNOST
KZ-1 je ne pozna ve.
KAZENSKE SANKCIJE
KZ pozna kazni, opozorilne sankcije, varnostne ukrepe
in vzgojne ukrepe, pri emer doloa, da je za KD v
zakonu vedno doloena kazen, ostale sankcije pa se
izrekajo po dolobah splonega dela.
KZ-1 pozna kazni, opozorilne sankcije in varnostne
ukrepe, vzgojni ukrepi pa so rtani, ker bo
kazenskopravno obravnavanje mladoletnikov urejeno v
posebnem zakonu. V temeljnih dolobah doloa, da je
za KD vedno predpisana kazen, da se opozorilne
sankcije lahko izreejo namesto kazni, varnostni ukrepi
pa poleg kazni ali opozorilne sankcije.
VRSTE KAZNI
Kazni po KZ-1 so zapor, denarna kazen, prepoved
vonje motornega vozila in izgon tujca iz drave.
Kazen izgona tujca iz drave je rtana, je pa kot pravna
posledica obsodbe opredeljena izguba pravice do
prebivanja v RS.
KZ KZ-1
ZAPOR
78
Meje kazni zapora:
sploni minimum: 15 dni;
sploni maksimum: 15 let; za KD v steku in pri
vekratnem povratku 20 let;
posebni maksimum: 30 let.
Meje kazni zapora:
sploni minimum: 15 dni;
sploni maksimum: 30 let;
posebni maksimum: dosmrtni zapor (za KD
genocida, vojnega hudodelstva in agresije ter za
dve ali ve KD terorizma, umora, uboja predsednika
republike, nekaterih KD zoper RS, ogroanja oseb
pod mednarodnim varstvom in jemanja talcev).
posebni minimum: 15 let (za KD, za katera je
predpisana kazen zapora do 30 let).
DENARNA KAZEN
Denarno kazen je mono doloiti v dnevnih zneskih ali
v doloenem znesku.
Meje denarne kazni:
sploni minimum: 5 dnevnih zneskov ali 30.000
SIT;
sploni maksimum: 360 dnevnih zneskov ali
3.000.000 SIT;
posebni maksimum: 1500 dnevnih zneskov ali
9.000.000 SIT (za KD iz koristoljubnosti).
Viina dnevnega zneska: min. 1/60 in max. 1/3
povprene mesene neto plae v RS.
Monost doloanja kazni v doloenem znesku je
ukinjena.
Meje denarne kazni:
sploni minimum: 30 dnevnih zneskov;
sploni maksimum: 360 dnevnih zneskov;
posebni maksimum: 1500 dnevnih zneskov.
Min. in max. viina dnevnega zneska sta rtani,
doloeno pa je, da se v primeru, da ni mogoe dobiti
podatkov o storilevem dnevnem zasluku, kot dnevni
znesek vzame 1/30 povprene mesene neto plae v
RS.
PREPOVED VONJE MOTORNEGA VOZILA
Izree se lahko storilcu KD zoper varnost javnega
prometa.
Meje kazni: min. tri mesece, max. eno leto.
Izree se storilcu, ki je storil KD kot voznik motornega
vozila.
Meje kazni: min. 6 mesecev, max. 2 leti.
ODMERA KAZNI
Dodano je pravilo za odmero kazni v steku, ki je
posledica zvianja splonega in posebnega
maksimuma kazni zapora: e sodie doloi za dve ali
ve KD kazen zapora 30 let, izree enotno kazen
dosmrtnega zapora.
Maksimum denarne kazni za KD v steku je 15.000
EUR, za KD iz koristoljubnosti pa 50.000 EUR.
Ker ni bila popravljena doloba o enotni kazni v primeru
dveh ali ve KD, za katera se izree kazen zapora
(max. 20 let), je prilo do absurdne situacije, ko je lahko
kazen za dve KD v steku nija od kazni za eno KD!
KZ KZ-1
POSTROITEV KAZNI
Mona je postroitev kazni za vekratne specialne
povratnike, ki so bili e najmanj dvakrat obsojeni za
istovrstna naklepna KD na kazen zapora najmanj
enega leta in od takrat, ko je bila kazen prestana,
odpuena ali zastarana, e ni minilo 5 let.
Monost postroitve kazni je rtana.
NADALJEVANO KAZNIVO DEJANJE
79
V zakonu ni urejeno, se pa v praksi pa uporablja kot
teoretini konstrukt, namenjen poenostavitvi dela
sodi, e so izpolnjeni stalni kriteriji (istovrstnost,
enoten psihini odnos in asovna povezanost) in eden
izmed variabilnih kriterijev (isti nain izvritve, predmet
napada, okodovanec, izrabljanje iste prilonosti ali
odnosa itd.).
Urejeno je v zakonu, in sicer v podpoglavju o odmeri
kazni.
Nadaljevano KD stori, kdor iz koristoljubnosti ali
okodovalnih nagibov istoasno ali zaporedoma stori ali
poskusi storiti dve ali ve istih ali istovrstnih
premoenjskih KD, ki glede na kraj, nain ali druge
enake okoliine pomenijo enotno dejavnost.
Za nadaljevano KD se ne uporabijo dolobe o steku,
ampak se doloi ena kazen v mejah kazni, predpisane
za najhuje KD, obvezno pa tudi stranska denarna
kazen.
e storilec z nadaljevanim KD pridobi vejo ali veliko
premoenjsko korist ali povzroi vejo ali veliko
premoenjsko kodo, zaradi katere je predpisana huja
kazen, se mu doloi huja kazen, e mu je lo za to, da
si z istoasno ali zaporedoma storjenimi KD pridobi tako
korist ali povzroi tako kodo.
POGOJNA OBSODBA Z VARSTVENIM NADZORSTVOM
Mona so naslednja navodila:
zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu;
obiskovanje ustrezne poklicne, psiholoke ali druge
posvetovalnice;
usposabljanje za poklic ali sprejem zaposlitve, ki
ustreza obsojenevemu zdravju, sposobnostim in
nagnjenju;
porabljanje dohodkov v skladu s preivninskimi
dolnostmi.
K navodilom je dodano e:
zdravljenje odvisnosti od alkohola in drog s
soglasjem obsojenca (poleg zdravljenja v
ustreznem zdravstvenem zavodu);
prepoved druenja z nekaterimi osebami;
prepoved priblievanja rtvi ali kaki drugi osebi;
prepoved dostopa na doloene kraje.
VARNOSTNI UKREPI
rtani so t.i. medicinski varnostni ukrepi, ki bodo urejeni
v posebnem zakonu.
80
KZ KZ-1
ODVZEM VOZNIKEGA DOVOLJENJA
Odvzem voznikega dovoljenja se izree, e bi
storileva nadaljnja udeleba v javnem prometu
pomenila nevarnost za javni promet zaradi njegove
nesposobnosti za varno upravljanje z motornimi vozili.
Odvzem voznikega dovoljenja se izree, e bi
storileva nadaljnja udeleba v javnem prometu
pomenila nevarnost za javni promet zaradi njegovega
obnaanja, osebnih lastnosti ali nesposobnosti za
varno upravljanje z motornimi vozili.
KAZENSKOPRAVNO OBRAVNAVANJE MLADOLETNIKOV
Proti mladoletniku, mlajemu od 14 let, se ne morejo
uporabiti kazenske sankcije.
Mladoletnik, mlaji od 14 let, ne more biti storilec KD.
Poglavje o vzgojnih ukrepih in kaznih za mladoletnike je
rtano, ker bo kazenskopravno obravnavanje
mladoletnikov urejal poseben zakon.
PRAVNE POSLEDICE OBSODBE
Pravna posledica obsodbe, ki se nanaa na izgubo ali
prenehanje doloenih pravic, je samo ena
prenehanje opravljanja doloenih javnih funkcij ali
pooblastil uradne osebe.
Pravne posledice obsodbe, ki so v prepovedi pridobitve
doloenih pravic, so:
prepoved opravljanja doloenih javnih funkcij ali
pooblastil uradne osebe;
prepoved pridobitve doloenega poklica;
prepoved pridobitve doloenih dovoljenj ali
odobritev, ki jih dajejo dravni organi s svojo
odlobo.
Dodani sta e dve pravni posledici obsodbe, ki se
nanaata na izgubo ali prenehanje doloenih pravic:
prenehanje delovnega razmerja;
izguba pravice tujca do prebivanja v RS.
Pri pravnih posledicah obsodbe, ki so v prepovedi
pridobitve doloenih pravic, je poleg prepovedi
pridobitve doloenega poklica dodana e prepoved
sklenitve pogodbe o zaposlitvi.
DAJANJE PODATKOV IZ KAZENSKE EVIDENCE
Dajanje podatkov iz kazenske evidence je mono le za
neizbrisane obsodbe.
Uvedena je monost dajanja podatkov za izbrisane
obsodbe za KD spolnega napada na osebo, mlajo od
15 let, kritve spolne nedotakljivosti z zlorabo poloaja,
zlorabe prostitucije proti mladoletni osebi ter
prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja
pornografskega gradiva, na upravieno, z zakonom
doloeno zahtevo ustanov ali drutev, ki so jim otroci ali
mladoletniki zaupani v uenje, vzgojo, varstvo in
oskrbo. Te obsodbe se vpiejo v posebno evidenco.
81
KZ KZ-1
ZASTARANJE
Za KD zoper spolno nedotakljivost in KD zoper
zakonsko zvezo, druino in mladino, storjena proti
mladoletni osebi, se zastaralni rok ne more iztei pred
potekom 5 let od polnoletnosti okodovanca.
Dolina zastaralnih rokov je podvojena, relativno
zastaranje pa je ukinjeno. Kljub temu so v KZ-1 ostale
dolobe o pretrganju (samo zaradi storitve novega
kaznivega dejanja, ne pa ve zaradi oprave procesnih
dejanj) in zadranju zastaranja (dodano e zadranje
zastaranja v asu, ko je storilec nedosegljiv za dravne
organe).
Dodano je e pravilo o zastaranju kazenskega pregona
v primeru razveljavitve pravnomone sodbe zastaralni
rok je dve leti od razveljavitve.
Za KD zoper spolno nedotakljivost in KD zoper
zakonsko zvezo, druino in mladino, storjena proti
mladoletni osebi, zane zastaranje tei s polnoletnostjo
okodovanca.
Kazenski pregon za KD, za katere je predpisana kazen
dosmrtnega zapora, ne zastara.
Zastaralni roki za zastaranje izvritve kazni so enaki kot
v KZ, ukinjeno pa je relativno zastaranje.
Dodatno je doloeno, da zastaranje preneha tei z
dnem nastopa kazni, v primeru pobega obsojenca s
prestajanja kazni pa izvritev preostanka kazni ne
zastara.
Odpravljeno je pretrganje zastaranja zaradi dejanj
organa z namenom izvritve kazni.
Izvritev kazni dosmrtnega zapora ne zastara.
MODALITETE IZVREVANJA KAZNI ZAPORA
Urejena je samo monost nadomestitve kazni zapora
do 3 mesecev z delom v korist humanitarnih
organizacij ali lokalne skupnosti (od 80 do 240 ur).
Urejene so naslednje modalitete izvrevanja kazni
zapora:
hini zapor nadomestitev kazni zapora do 9
mesecev;
delo v splono korist nadomestitev kazni zapora
do 2 let, razen v primeru obsodbe za KD zoper
spolno nedotakljivost (od 80 do 480 ur).
82
KZ KZ-1
POGOJNI ODPUST
Dodana je doloba o pogojnem odpustu v primeru
obsodbe na dosmrtni zapor moen je po 25 letih.
Tudi pri pogojnem odpustu je moen sistem probacije
kot pri pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom
(lahko se naloijo iste naloge). V skladu s tem je dodan
e razlog za preklic pogojnega odpusta e pogojno
odpueni ne opravlja nalog.
42. Huda telesna pokodba na primeru
Med ureditvijo po KZ in KZ-1 ni razlike.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: temeljno KD se lahko stori samo z naklepom, direktnim ali eventualnim, privilegirana oblika KD (III.
odstavek) pa je storjena iz malomarnosti.
Izvritveno ravnanje: storitev ali opustitev.
Oblike KD:
temeljna oblika KD;
kaznivo dejanje, opredeljeno s hujo posledico;
dve privilegirani obliki KD huda telesna pokodba iz malomarnosti in huda telesna pokodba na mah.
Znailnosti hudih telesnih pokodb:
E pokodovancu je zaasno hudo ali za vselej v manji meri okvarjeno zdravje;
E pomemben organ ali del telesa je zaasno znatno oslabljen;
E pokodovaneva zmonost za delo je za vselej zmanjana ali je bila zaasno znatno zmanjana;
E zaasna skaenost;
E nevarnost za ivljenje pokodovanca je abstraktna.
Poskus je mogo in kazniv glede temeljne oblike KD in povzroitve hude telesne pokodbe na mah.
Stek: ni steka s KD lahke telesne pokodbe (konsumpcija), sodelovanjem pri pretepu in ogroanjem z nevarnim
predmetom pri pretepu ali prepiru (subsidiarnost).
43. Natej KD zoper ast in dobro ime
Kazniva dejanja zoper ast in dobro ime so doloena v 18. poglavju KZ-1:
Razalitev (ni razlike)
Obrekovanje (ni razlike)
aljiva obdolitev (ni razlike)
Opravljanje (ni razlike)
Oitanje kaznivega dejanja z namenom zanievanja (ni razlike)
Sramotitev Republike Slovenije (ni razlike)
Sramotitev tuje drave ali mednarodne organizacije (ni razlike)
Sramotitev slovenskega naroda ali narodnih skupnosti (ni razlike, v KZ-1 je dodana samo romska
skupnost)
Javna objava kaznivih dejanj zoper ast in dobro ime (nov len).
Objekt kazenskopravnega varstva: ast, dobro ime in ugled doloenega subjekta. S astjo je miljen lovekov
obutek o lastni vrednosti, z ugledom pa ugled, ki ga lovek uiva v okolju.
Loimo 2 skupini teh dejanj:
* KD, ki napadajo ast in dobro ime posameznika razalitev, obrekovanje, aljiva obdolitev, opravljanje, oitanje
KD z namenom zanievanja;
* KD, ki pomenijo napad na ast in dobro ime domae drave, tujih drav in mednarodnih organizacij ter njihovih
predstavnikov in simbolov sramotitev RS, sramotitev tuje drave ali mednarodne organizacije, sramotitev
slovenskega naroda ali mednarodnih skupnosti.
Ta kazniva dejanja so splona ali naklepna.
Pregon za KD, ki so storjena zoper posameznika, se zanejo na zasebno tobo. e so ta dejanja storjena proti
dravnim organom, uradni oziroma vojaki osebi, se pregon zane na predlog. Z dovoljenjem ministra za
pravosodje se preganja kazniva dejanja proti tuji dravi.
83
44. Obrekovanje in opravljanje, razlike, ali je dopusten dokaz resninosti?
Obrekovanje se lahko nanaa na fizino ali pravno osebo, opravljanje pa samo na fizino osebo.
Pri kaznivem dejanju obrekovanja pomeni izvritveno dejanje trditve ali raznaanja neresninih dejstev.
Pri KD opravljanja pa se izvritveno dejanje kae v trditvah ali raznaanju karkoli resninega ali neresninega iz
osebnega ali druinskega ivljenja druge osebe, vendar le fizine. KD je podano pod pogojem, e takne trditve ali
raznaanja lahko kodujejo dobremu imenu. Dokaz resnice je naelno izkljuen. Sodie torej ugotovi le trditve,
ali je raznaanje dejstev iz osebnega ali druinskega ivljenja ter njihovo sposobnost, da kodujejo dobremu
imenu. Dokaz resnice je dovoljen le v primeru, e je storilec izvril dejanje pri izvrevanju uradne dolnosti.
V teh primerih je izkljuena protipravnost, e storilec dokae resninost svojih dejstev.
Pri KD dejanju obrekovanja mora biti neresninost dejstev objektivno podana in te neresninosti se mora storilec
zavedati. e niso neresnina, lahko gre za KD razalitve ali KD oitanje KD z namenom zanievanja.
45. Upravieni toilec pri teh KD na primeru
Pregon za KD, ki so storjena zoper posameznika, se zanejo na zasebno tobo (zasebni toilec). e so ta dejanja
storjena proti dravnim organom, uradni oziroma vojaki osebi, se pregon zane na predlog (dravni toilec ali
okodovanec kot toilec). Z dovoljenjem ministra za pravosodje se preganja kazniva dejanja proti tuji dravi
(dravni toilec).
ZKP
46. Priporni razlogi v skrajanem postopku
Pripor pa se sme v skrajanem postopku odrediti::
* iz razloga begosumnosti oziroma ugotovitve istovetnosti za vsa kazniva dejanja;
* iz razloga koluzijske in iteracijske (ponovitvene) nevarnosti za kazniva dejanja zoper javni red in mir, zoper spolno
nedotakljivost ali za kaznivo dejanje s prvinami nasilja, za katera se sme izrei kazen zapora 2 let ali za druga
kazniva dejanja, za katera se lahko izree kazen zapora 3 let.
47. Ukrep navideznega odkupa
Gre za ukrep, ki ga lahko odredi kar dravni toilec. To ne pomeni odstop od naela pravnosti, temve odstop od
naela sodnega nadzora. Pri teh ukrepih ne gre za neposreden vdor v zasebnost osumljenega in s tem v njegove
ustavno zajamene pravice z namenom golega zbiranja dokazov, temve gre predvsem za moralno etini
problem sodelovanja drave pri kaznivem dejanju, za vpraljivo uporabo zvijae in prevare s strani drave pri
odkrivanju in prepreevanju kriminala ter za veliko nevarnost zlorab. Pri tem ni potrebna institucija preiskovalnega
sodnika kot poroka, saj gre pri presoji tako pridobljenih dokazov le za vpraanje, ali se ni nemara drava pri
odkrivanju doloenega kaznivega dejanja zatekla k nedopustnim zvijaam oziroma provokacijam.
Posebni ukrepi, ki jih lahko odreja dravni toilec so:
* navidezni odkup predmetov;
* navidezno sprejemanje daril;
* navidezno dajanje daril;
* navidezno jemanje podkupnine;
* navidezno dajanje podkupnine.
Za dopustnost takne odreditve pa morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji;
* mogoe je utemeljeno sklepati, da je doloena oseba vpletena v kriminalno dejavnost v zvezi s kataloko
natetimi kaznivimi dejanji;
* dovoli jih dravni toilec s pisno odredbo na podlagi obrazloenega predloga policije;
* odredba se nanaa zgolj na enkraten ukrep;
* prepoved nedovoljene policijske provokacije.
ZKP izkljuuje kazenski pregon, e je bil ukrep izveden na nain, ki je napeljal k storitvi kaznivega dejanja osebo, ki
sicer tovrstnega kaznivega dejanja ne bi bila pripravljena storiti (objektivno merilo).
48. Kaj se zgodi, e okodovanec, ki je v redu vabljen ne pride na glavno obravnavo?
e na obravnavo, na kateri je dravni toilec umaknil obtonico, ne pride okodovanec, se teje, da ne namerava
nadaljevati pregona.
e okodovanec kot toilec ne pride na glavno obravnavo, eprav je bil v redu povabljen, se teje, da je odstopil
od pregona.
Ima pa v obeh primerih pravico do vrnitve v prejnje stanje.
e dravni toilec umakne obtonico na glavni obravnavi, mora okodovanec takoj izjaviti ali namerava nadaljevati
pregon ali e. e ga ni na glavni obravnavi, eprav je bil v redu povabljen ali mu vabila ni bilo mogoe vroiti, ker ni
sporoil pravega naslova, se teje, da ne namerava nadaljevati pregona.
Predsednik senata pa mu lahko dovoli vrnitev v prejnje stanje, e so izpolnjeni naslednji pogoji:
* e iz opravienih razlogov ni mogel priti na glavno obravnavo,
* e v 8 dneh po prejemu sodbe prosi za vrnitev v prejnje stanje in v tej pronji izjavi, da nadaljuje pregon.
V tem primeru se razpie nova glavna obravnava in s sodbo, izdano na podlagi nove glavne obravnave, razveljavi
prejnja sodba.
Enako velja, e je okodovanec povabljen kot pria in gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog
okodovanca.
49. Kdaj se mladoletniku izree vzg. ukrep oddaje v prevzgojni dom?
Oddaja v prevzgojni dom je zavodski ukrep, ki ga sodie lahko izree, e je izpolnjen sploni pogoj za izrek
zavodskega ukrepa in e gre za mladoletnika, kateremu so potrebni uinkoviteji prevzgojni ukrepi. Pri svoji
84
odloitvi, mora sodie upotevati zlasti teo in naravo kaznivega dejanja ter okoliino, ali so bili mladoletniku e
prej izreeni vzgojni ukrepi ali kazni.
To je edini vzgojni ukrep, pri katerem zakon izrecno doloa, naj sodie oceni naravo in teo kaznivega dejanja ter
mladoletnikovo prejnje ivljenje. Sodia uporabljajo ta ukrep kadar gre za huje vzgojno motene mladoletnike,
zlasti za mladoletnike povratnike. V SLO imamo en prevzgojni dom v Radeah pri Zidanem Mostu.
Ta vzgojni ukrep traja najmanj eno leto in najve 3 leta, sodie pa pri izreku ne doloi, koliko asa naj traja. O tem
odloi ele kasneje glede na uspeh prevzgoje, ki jo mladoletnik dosee.
50. Ali ima lahko ve obdolencev istega zagovornika?
e je bilo pri kaznivem dejanju udeleenih dvoje ali ve obdolencev, je praviloma podana kolizija njihovih
interesov obrambe, saj je lahko nekaj, kar je v korist enega obdolenca, v kodo drugega. Obdolencu ne bi bila
zagotovljena pravica do uinkovite obrambe s pomojo zagovornika, e bi moral skupni zagovornik pri obrambi
enega obdolenca upotevati tudi interese drugega obdolenca. Sprio tega zakon ne dovoljuje skupnega
zagovornika ve obdolencev v isti kazenski zadevi. Gre za neovrno zakonsko domnevo, da je kolizija interesov
obrambe pri soobdolencih v isti kazenski zadevi vselej podana, zato ni dopustno dokazovati, da v konkretnem
primeru ni takne kolizije.
51. Podrobno prepoved priblievanja doloenemu kraju/osebi!
Ta ukrep lahko nadomesti pripor iz koluzijske in iteracijske (ponovitvene) nevarnosti, zaradi nevarnosti, da bo
obdolenec uniil sledove kaznivega dejanja, vplival na prie, udeleence ali prikrivalce ali ponovil kaznivo dejanje,
dokonal poskueno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. Uporabi se, e je mogoe nevarnost
odvrniti s prepovedjo obdolencu, da se priblia doloenemu kraju ali osebi. Sodie tako doloi primerno razdaljo,
ki jo mora obdolenec spotovati in je ne sme namerno prekoraiti. V nasprotnem primeru lahko sodie zoper
njega odredi pripor. O tej posledici, ga mora sodie obvestiti.
e razdaljo namenoma kri varovana oseba, jo lahko sodie kaznuje z denarno kaznijo.
O tem ukrepu odloi sodie z obrazloenim sklepom, ki mora vsebovati utemeljitev suma, da je obdolenec storil
kaznivo dejanje, okoliin, ki bi sicer utemeljevale odreditev pripora in uporabe ukrepa, ter natanno opredelitev
zahteve, ki se obdolencu postavlja kot prepoved. O podaljanju tega ukrepa pred vloitvijo obtonice odloa
preiskovalni sodnik po uradni dolnosti ali na predlog dravnega toilca.
52. Koga se obvesti o seji senata na II. stopnji?
O seji senata se obvestijo pristojni dravni toilec, e gre za zadevo, za katero se storilec preganja po uradni
dolnosti, obtoenec, zagovornik, okodovanec kot toilec ali zasebni toilec, pa le, e je to v pritobi oziroma
odgovoru na pritobo kdorkoli od njih zahteva.
53. S kakno odlobo odloi sodie II. stopnje o sodnem opominu?
Sodni opomin se izreka s sklepom. Doloba 394/2 lena ZKP pomeni izjemo glede oblike odlobe (sodbo spremeni
s sodbo), s katero pritobeno sodie spremeni napadeno sodbo. Tako mora pritobeno sodie, kadar oceni, da
so podani pogoji za izrek sodnega opomina, tega izrei s sklepom, s katerim spremeni sodbo sodia prve stopnje.
54. Kraj storitve kaznivega dejanja, zakaj je pomemben?
Zaradi doloitve krajevne pristojnosti. Pristojno je sodie, kjer je bila kaznivo dejanje storjeno ali poskueno.
55. Natej kazniva dejanja zoper javni promet
Objekt kazenskopravnega varstva: varnost ljudi in premoenja v vseh vrstah prometa.
Loimo dve skupini teh KD:
splona prometna KD, ki se lahko zgodijo v kateremkoli prometu ogroanje javnega prometa z nevarnim
dejanjem ali sredstvom, opustitev nadzorstva v javnem prometu, zapustitev pokodovanca v prometni nesrei
brez pomoi;
posebna KD, s katerimi se varuje doloeno vrsto prometa povzroitev prometne nesree iz malomarnosti,
ogroanje posebnih vrst javnega prometa.
V tem poglavju sta dve malomarnostni KD: povzroitev prometne nesree iz malomarnosti in ogroanje posebnih
vrst javnega prometa. Druga KD so naklepna, KD ogroanja javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom
in KD opustitve nadzorstva v javnem prometu pa sta kaznivi tudi iz malomarnosti.
Odgovornost za hujo posledico je predvidena za KD ugrabitve letala ali ladje in KD unienja ali odstranitve
znamenj, namenjenih za varnost zranega prometa.
KD so predvidena kot splona, lahko pa se nanaajo tudi na doloene osebe.
Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa so:
Povzroitev prometne nesree iz malomarnosti (ni razlike)
Predrzna vonja v cestnem prometu (nov len)
Ogroanje posebnih vrst javnega prometa (ni bistvenih razlike, le avtobusni promet je v KZ-1
nadomeen s prevozom potnikov)
Ogroanje javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom (ni razlike)
Opustitev nadzorstva v javnem prometu (ni razlike)
Zapustitev pokodovanca v prometni nesrei brez pomoi (ni razlike)
Ugrabitev letala ali ladje (vija kazen v KZ-1)
Napad na varnost zranega prometa
Unienje in odstranitev znamenj, namenjenih za varnost zranega prometa (ni razlike)
85
56. Hini pripor (vloga policije)
Hini pripor je ukrep:
* za zagotovitev obdoleneve navzonosti
* uspeno izvedbo kazenskega postopka
* odpravo ponovitvene nevarnosti,
Torej, e so podani priporni razlogi in e odreditev pripora ni neogibno potrebna za varnost ljudi ali potek
kazenskega postopka. Sklep se polje policijski postaji, na obmoju katere se izvaja. Sodie s sklepom doloi, da
se obdolenec ne sme oddaljiti iz poslopja, v katerem stalno ali zaasno prebiva oziroma javne ustanove za
zdravljenje in oskrbo. Le izjemoma mu lahko dovoli, da se za doloen as oddalji iz teh prostorov, e je to
neogibno potrebno, da si zagotovi najnujneje ivljenjske potrebine, ali za opravljanje dela. O tem sodie
obvesti policijsko postajo. e se obdolenec brez dovoljenja oddalji, lahko sodie zoper njega odredi pripor.
Izvrevanje hinega pripora:
Sodie nadzoruje izvajanje hinega pripora samo ali preko policije. Ti smejo vsak as, tudi brez zahteve sodia,
preverjati izvajanje ukrepa, ter o morebitnih kritvah brez odlaanja obvestiti sodie. Dinamika nadzora je odvisna
od vrste kaznivega dejanja in podatkov iz evidence, ki jo vodi policija. e obdoleni kri ta ukrep in eli prestopiti
mejo, se mu odvzame prostosti in se ga privede k preiskovalnemu sodniku. Policist tako ukrepa po 157. lenu
ZKP. Nadzor se opravlja podnevi in ponoi, pri tem pa se ne sme aliti osebnosti in dostojanstva nadzorovane
osebe. e se pri nadzoru ugotovi, da obdolenec ni na kraju, policijska postaja o tem tako obvesti deurnega
preiskovalnega sodnika, ki je odredilo ukrep in nato e sodie z dopisom.
Policijska postaja vodi dosje osebe, zoper katero je odrejen ukrep hinega pripora
Za odreditev, trajanje, podaljanje in odpravo hinega pripora ter vtetje hinega pripora v izreeno kazen, se
smiselno uporabljajo dolobe ZKP, ki veljajo za pripor. Pred vloitvijo obtonice odloa o podaljanju na obrazloen
predlog preiskovalnega sodnika ali dravnega toilca izvenrazpravni senat. Obdolenec mora biti s predlogom za
podaljanje hinega pripora seznanjen najmanj tri dni pred iztekom trajanja ukrepa.
57. Razlogi za pripor
Priporni razlogi so:
* begosumnost: e se obdolenec skriva, e ni mogoe ugotoviti njegove istovetnosti ali e so druge okoliine, ki
kaejo na nevarnost, da bi pobegnil; okoliine, ki zbujajo tak sum, morajo biti konkretizirane, iz njih mora biti
mogoe z veliko verjetnostjo sklepati, da obstaja nevarnost, da bo obdolenec pobegnil;
* koluzijska nevarnost: e je upraviena bojazen (konkretna nevarnost), da bo uniil sledove kaznivega dejanja, ali
e posebne okoliine kaejo na to, da bo oviral preiskavo s tem, da bo vplival na prie, udeleence ali prikrivalce;
* intercijska (ponovitvena) nevarnost: e posebne okoliine opraviujejo bojazen, da bo ponovil kaznivo dejanje,
dokonal poskueno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. S priporom iz tega razloga se
zagotavlja varnost ljudi (osebna varnost in varnost premoenja).
Izjemoma se lahko odredi pripor, eprav ni navedenih pripornih razlogov, kadar je potrebno zagotoviti obdolenev
prihod na glavno obravnavo. Pogoj pa je, da je bil obdolenec v redu vabljen, da se oitno izmika in noe priti na
glavno obravnavo. Ta pripor pa sme trajati le do objave sodbe, najdlje pa mesec dni.
58. Ali se sme mlajemu polnoletniku za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot mlaji mladoletnik, izrei
vzgojni ukrep?
Lahko, e sodie spozna, da je glede na njegovo osebnost in okoliine, v katerih je storil dejanje primerneje, da
se mu namesto kazni izree vzgojni ukrep.
59. Dejanska zmota?
Zmota v splonem pomeni, da kdo sploh nima predstave o kaknem dejstvu, ne ve zanj ali pa ima o kaknem
dejstvu oziroma okoliini napano predstavo.
Glede na to, na kaj se zmota nanaa razlikujemo:
* dejansko in pravno zmoto
Dejanska zmota: kaznivo dejanje je storjeno v dejanski zmoti, e se storilec ob storitvi ni zavedal okoliin, ki jih
zakon doloa kot znake kaznivega dejanja, ali je zmotno mislil, da so okoliine take, da bi bilo dejanje dopustno
ali nekaznivo (30/2 len KZ-1).
Zakonodajalec je tako uredil tri oblike zmot:
- zmoto o okoliini, ki jo zakon doloa kot znak kaznivega dejanja (npr. storilec plaa z denarjem za katerega ne
ve, da je ponarejen dejanska zmota v ojem pomenu);
- zmota o tem, da so podane okoliine, ki delajo storilevo ravnanje dopustno, tj. izkljuujejo protipravnost svojega
ravnanja (npr. storilec je zmotno preprian, da je napaden in da ima pravico do silobrana dejanska zmota v
irem smislu);
- zmota o tem, da so podane okoliine, v katerih bi bila kaznivost storilevega ravnanja izkljuena (npr. storilec je
zmotno preprian, da ravna v okoliinah skrajne sile, ki izkljuuje kaznivost).
Za vse tri oblike dejanske zmote KZ-1 doloa, da izkljuujejo storilevo naklepno krivdo.
Dejanska zmota v ojem pomenu:
Gre za nevednost ali napano predstavo o kakni okoliini, ki jo zakon doloa kot znak kaznivega dejanja.
Zakonski znaki so lahko fizine (deskriptivni zakonski znaki), lahko pa so pravne ali vrednostne narave (normativni
zakonski znaki). e na primer polnoletna oseba spolno obuje z mladoletno osebo, ki e ni dopolnila 15 let,
prepriana, da je stara e ve kot 15 let, je v zmoti o znaku kaznivega dejanja, ki je fizine narave. Kdor pa npr.
vzame tuje dragoceno nalivno pero, preprian, da je njegovo, je v zmoti o zakonskem znaku kaznivega dejanja
86
tatvine, ki je pravne narave. Storilec, ki je v dejanski zmoti v ojem pomenu, se lahko moti o dejstvih, lahko pa tudi
o doloenem vpraanju pravne narave.
Dejanska zmota v ojem pomenu vselej izkljuuje storilev naklep. Za to obliko krivde je potrebno ugotoviti, ali se
je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja. e sodie ugotovi, da se storilec ni zavedal
kaknega z zakonom doloenega znaka kaznivega dejanja, potem pri storilcu ne more obstajati naklep. Tako je
storileva krivda vselej izkljuena, ko gre za naklepno kaznivo dejanje. Kadar pa gre za kaznivo dejanja, ki je lahko
izvreno tudi iz malomarnosti, krivda ni vselej izkljuena. Sodie mora raziskati, ali ni bil storilec v zmoti zaradi
malomarnosti. To pomeni, da mora sodie raziskati, ali se je storilec zavedal monosti, da ima o tistem znaku
kaznivega dejanja napano predstavo, pa je lahkomiselno mislil, da ni tako, oziroma ali mu lahko oita, da bi se bil
moral in mogel zavedati tistega znaka kaznivega dejanja oziroma imeti o njem pravilno predstavo. Dejanska zmota
v ojem pomenu tako izkljuuje krivdo pri kaznivih dejanjih, ki so kazniva tudi, e so izvrena iz malomarnosti,
samo e je neizogibna.
Dejanska zmota v irem pomenu (zmota o okoliinah izkljuitve protipravnosti):
KZ jo opredeljuje kot zmoto o okoliinah, v katerih bi bilo dejanje dopustno. Tu gre za dejanske okoliine, ki niso
znaki kaznivega dejanja, so pa takne narave, da dejanje ne bi bilo protipravno, e bi bile zares podane. Primer te
zmote je putativni silobran, ki jo zakon opredeljuje kot zmoto o okoliinah, v katerih bi bilo dejanje dopustno, torej
o okoliinah, ki bi izkljuevale protipravnost dejanja, e bi bile zares podane. Tu gre za dejanske okoliine, ki
niso znaki kaznivega dejanja, so pa takne narave, da dejanje ne bi bilo protipravno, e bi bile zares podane.
Primer: e storilec zmotno misli, da je napaden in se zoper namiljen napad brani (putativni silobran). Storilec, ki v
putativnem silobranu hudo telesno pokoduje napadalca (osebo, ki jo zmotno teje za napadalca), ima pravilno
predstavo o vseh zakonskih znakih kaznivega dejanja hude telesne pokodbe, zmotno pa misli, da to sme storiti.
Tudi pri tej vrsti zmote storilec lahko odgovarja za kaznivo dejanje, izvreno iz malomarnosti.
Zmota o okoliinah izkljuitve kaznivosti in zmota o okoliinah izkljuitve krivde:
Gre za novo vrsto zmote, ki jo je KZ-1 uredil v 30/2 lenu: zmoto o okoliinah, ki bi izkljuevale storilevo
kaznivost, e bi bile v resnici podane. V takni zmoti ravna na primer storilec, ki je zmotno preprian, da njegovemu
premoenju grozi nevarnost in odvraa namiljeno nevarnost tako, da posee v premoenje drugega. Pri tej vrsti
zmote je prav tako izkljuena naklepna krivda, v potev pa pride odgovornost za kaznivo dejanje iz malomarnosti,
e je malomarnost pri tem kaznivem dejanju inkriminirana in e je bil storilec v zmoti po malomarnosti.
60. Storilec, posredni storilec, sostorilec?
Definicija storilca:
Storilec kaznivega dejanja je vsak, ki ga stori osebno ali z izrabljanjem in vodenjem ravnanj drugega (posredni
storilec). 20/1 len KZ-1.
Definicija sostorilca:
Storilec kaznivega dejanja je tudi vsak, ki skupaj z drugim stori kaznivo dejanje, tako da zavestno sodeluje pri
storitvi ali kako drugae odloilno prispeva k storitvi. 20/2 len KZ-1.
Sostorilstvo ima po zakonu dve razsenosti izraene z besedami:
- skupaj z drugimi in sodelovanje pri storitvi: zajema primere, ko vsak od sostorilcev uresniuje del zakonskih
ali naravnih znakov kaznivega dejanja;
- je storilec kaznivega dejanja tudi vsak, ki skupaj z drugimi stori kaznivo dejanje tako, da zavestno sodeluje pri
storitvi ali kako drugae odloilno prispeva k izvritvi kaznivega dejanja: gre za primere, ko kak sodelavec ni samo
neposredno uresniil kaknega zakonskega znaka kaznivega dejanja, vendar pa je njegov objektivni prispevek k
uresniitvi kaznivega dejanja tako odloilen, da ga ni mogoe teti za udeleenca v ojem pomeni, se pravi za
pomagaa ali napeljevalca.
61. Mala, veja, velika premoenjska korist? Kje to pie?
To je doloeno v KZ, in sicer na koncu splonega dela 99/9 len:
Za premoenjsko korist, kodo ali vrednost se teje znesek med storitvijo KD, ki:
* pri majhni ne presega 500 EUR
* pri veji presega 5000 EUR
* pri veliki presega 50.000 EUR.
62. Izkljuitev protipravnosti? (silobran in prisiljenje) Kaj pa v KZ?
Protipravnost je izkljuena v naslednjih primerih:
* silobran,
* prisiljenje.
KZ je izkljueval protipravnost tudi pri skrajni sili. KZ-1 doloa le, da ni kaznivosti ali krivde.
Posebni primer izkljuitve protipravnosti:
* samopokodba,
* pokodbe pri portu,
* zapoved nadrejenega.
63. Rok za vloitev zasebne tobe? Kaj je novela ZKP prinesla novega?
Zasebno tobo je potrebno vloiti v treh mesecih, ko je upravienec zvedel za kaznivo dejanje in storilca. Novost je
ta, da je potrebno ob vloitvi zasebne tobe plaati sodno takso. e ta ni plaana, sodie zasebno tobo zavre.
64. Naelo proste presoje dokazov? Ali je v kazenskem postopku?
O prosti presoji dokazov govorimo takrat, ko sodie ocenjuje izvedene dokaze v skladu s svojo logino in
psiholoko analizo, pri emer ni vezano z nobenimi zakonskimi pravili o tem, kako naj presoja njihovo dokazno
vrednost oziroma vrednost posameznega dokaza. V okviru tega naela se je skonstruiralo pravilo in dubio pro reo,
87
po katerem je treba v dvomljivih procesnih situacijah teti premalo zanesljivo dokazana dejstva, ki naj bi
obdolenca obremenjevala, za neobstojea. To pravilo je v nai zakonodaji e tradicionalno uzakonjeno, ker izhaja
iz domneve nedolnosti, hkrati pa ZKP doloa, da sodie oprosti obtoenca obtobe, e ni dokazano, da je storil
dejanje, katerega je obtoen.
ZKP temelji na naelu proste presoje dokazov. 18/1 len doloa, da sodie ni vezano na nobena posebna
formalna dokazna pravila o tem, ali je podano kakno dejstvo. Vezano je le na zahtevo, da sodie navede
dolono in popolnoma, katera dejstva teje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov. Pri tem mora e
zlasti navesti kako presoja verodostojnost protislovnih dokazov, navesti razloge emu ni ugodilo posameznim
predlogom strank in navesti razloge, ki so bili za sodie odloilni pri razreevanju pravnih vpraanj, zlasti pri
ugotavljanju, ali sta podana kaznivo dejanje in kazenska odgovornost obtoenca.
Sodie lahko prosto presoja samo tiste dokaze, ki so izvedeni na glavni obravnavi v takni obliki in na nain, ki je
doloen z zakonom.
Sodie ni vezano na nobena formalna dokazna pravila, je pa vezano na dokazne prepovedi, ki zadevajo dokaze,
ki so predmet ekskluzije. Nanje ni mogoe opreti sodne odlobe in se jih tudi izloi.
Prav tako sodia ne vee avtoriteta izvedenskega mnenja, ker lahko podvomi o pravilnosti izvedenevih
ugotovitev, e je njegova utemeljitev takna, da sodia ne prepriuje. ZKP doloa, da sodie v primeru, e so v
mnenju izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali e nastane utemeljen dvom o pravilnosti danega mnenja, pa se
te pomanjkljivosti ali dvom ne dajo odpraviti s ponovnim zaslianjem, odredi drugega izvedenca oziroma zahteva
mnenje drugih izvedencev.
65. Napoved pritobe!
Pritobo je potrebno napovedati, in sicer takoj po razglasitvi sodbe oziroma po pouku o pravici do pritobe,
najkasneje pa v 8 dneh od dneva razglasitve sodbe oziroma od vroitve prepisa izreka, e niso bili navzoi pri
razglasitvi. e nihe od upraviencev ni napovedal pritobe, ni potrebno, da bi pisno izdelana sodba vsebovala
obrazloitev. e je bila obdolencu izreena zaporna kazen, napoved pritone ni potrebna. V tem primeru mora
sodba vsebovati obrazloitev.
66. Ali je prav, e je sodie izreklo varnostni ukrep obveznega zdravljenja v zavodu za 6 mesecev, lo pa
je za ravnanje grdega ravnanja?
Kakna sodba se izree, e je kdo storil kaznivo dejanja lahke telesne pokodbe iz malomarnosti?
Varnostni ukrep obveznega psihiatrinega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu lahko sodie izree
samo, e ugotovi, da obstaja nevarnost, da bo storilec na prostosti izvril kako hudo kaznivo dejanje zoper
ivljenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoenje (nevarnost storilca). Kaznivo dejanje grdega ravnanja, ki ga
novi KZ-1 ne pozna ve, ni hudo kaznivo dejanje, zato ta ukrep ni mogo. Sodie pri tem odloa, glede na teo
kaznivega dejanja.
V primeru, da pa stori kaznivo dejanje lahke telesne pokodbe iz malomarnosti, se izda oprostilna sodba, saj gre
za nepritevnega storilca in se lahko izda varnostni ukrep obveznega psihiatrinega zdravljenja in varstva v
zdravstveni ustanovi, saj gre za kaznivo dejanje zoper telo. Izda se oprostilna sodba.
67. Navidezno sprejemanje podkupnine, kakna sodba e je kriminalna dejavnost izzvana?
Gre za ukrep, ki ga lahko odredi kar dravni toilec. To ne pomeni odstop od naela pravnosti, temve odstop od
naela sodnega nadzora. Pri teh ukrepih ne gre za neposreden vdor v zasebnost osumljenega in s tem v njegove
ustavno zajamene pravice z namenom golega zbiranja dokazov, temve gre predvsem za moralno etini
problem sodelovanja drave pri kaznivem dejanju, za vpraljivo uporabo zvijae in prevare s strani drave pri
odkrivanju in prepreevanju kriminala ter za veliko nevarnost zlorab. Pri tem ni potrebna institucija preiskovalnega
sodnika kot poroka, saj gre pri presoji tako pridobljenih dokazov le za vpraanje, ali se ni nemara drava pri
odkrivanju doloenega kaznivega dejanja zatekla k nedopustnim zvijaam oziroma provokacijam.
Posebni ukrepi, ki jih lahko odreja dravni toilec so:
* navidezni odkup predmetov;
* navidezno sprejemanje daril;
* navidezno dajanje daril;
* navidezno jemanje podkupnine;
* navidezno dajanje podkupnine.
Za dopustnost takne odreditve pa morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji;
* mogoe je utemeljeno sklepati, da je doloena oseba vpletena v kriminalno dejavnost v zvezi s kataloko
natetimi kaznivimi dejanji;
* dovoli jih dravni toilec s pisno odredbo na podlagi obrazloenega predloga policije;
* odredba se nanaa zgolj na enkraten ukrep;
* prepoved nedovoljene policijske provokacije.
ZKP izkljuuje kazenski pregon, e je bil ukrep izveden na nain, ki je napeljal k storitvi kaznivega dejanja osebo, ki
sicer tovrstnega kaznivega dejanja ne bi bila pripravljena storiti (objektivno merilo).
e je bila izzvana policijska provokacija bo sodie izdalo zavrnilno sodbo.
68. Razalitev, ali je mono kazen odpustiti?
e je razaljenec razalitev vrnil, sme sodie obe stranki ali eno izmed njiju kaznovati ali kazen odpustiti.
69. Dokaz resninosti pri aljivi obdolitvi
Pri KD aljive obdolitve ima obdolenec pravico, da v kazenskem postopku uveljavi dokaz resnice. Dokazno
breme lei na obdolencu. Pri tem je seveda tudi sodie zavezano ugotavljati materialno resnico v zvezi z
obdolenevimi ugovori, da gre za resnino trditev. S taknim dokazom resnice je izenaena tudi opraviljiva in
88
nezakrivljena zmota, ki je ni mogoe pripisati storilevi malomarnosti. e torej storilec dokae resninost svojih
trditev ali e dokae, da je v resninosti imel utemeljen razlog verjeti, ne bo kaznovan za aljivo obdolitev. V teh
primerih bo e vedno lahko kaznovan za KD razalitve ali KD oitanje kaznivega dejanja z namenom zanievanja,
e bodo podani znaki teh kaznivih dejanj.
e sodie ugotovi, da je storileva trditev neresnina ali da storilec ni imel utemeljenega razloga verjeti v
resninost tistega, kar je trdil ali raznaal, bo kaznovan za kaznivo dejanje aljive obdolitve.
Kadar se aljiva obdolitev nanaa na uradno pregonljivo kaznivo dejanje, lahko storilec resninost svojih trditev
dokazuje le s pravnomono kazensko sodbo (gre za formalni dokaz) oziroma e pregon ali sojenje nista dovoljena
ali mogoa tudi z drugimi dokazili. Za kaznivo dejanje aljive obdolitve pa ne bo ne bo kaznovan le, e na
omenjen nain dokae resninost trditve, da je nekdo storil uradno pregonljivo KD.
70. Sodni opomin na primeru, torej ali se lahko izree za kaznivo dejanje velike tatvine, e je predpisana
kazen 2 leti?
Ne more, ker se lahko izree le za kazniva dejanja do enega leta. Izjemoma se sem izrei, ob pogojih, ki jih doloa
zakon, tudi kadar je predpisan zapor do 3 let (npr. za kaznivo dejanje lahke telesne pokodbe po 122/2 lenu KZ
se lahko izree sodni opomin, e je bil storilec izzvan z nedostojnim ali surovim obnaanjem pokodovanca.
71. Pritoba zoper odlobo sodia 2. stopnje (razlogi)
Sojenje na tretji stopnji je izjema od naela dvostopenjskega sojenja v kazenskih zadevah. Pritoba je dopusta iz
vseh razlogov, s katerimi se sme izpodbijati sodba sodia prve stopnje. Tako je zoper sodbo sodia druge
stopnje dovoljena pritoba na vrhovno sodie samo v naslednjih primerih:
* e je sodie druge stopnje izreklo kazen dosmrtnega zapora ali zapora 30 let ali e je potrdilo sodbo sodia
prve stopnje, s katero je bila izreena takna kazen;
* e je sodie druge stopnje na podlagi opravljene obravnave dejansko stanje ugotovilo drugae kakor sodie
prve stopnje in na tako ugotovljeno dejansko stanje oprlo svojo sodbo;
* e je sodie druge stopnje spremenilo sodbo, s katero je sodie prve stopnje obtoenca oprostilo obtobe in
izreklo sodbo, s katero ga je spoznalo za krivega
72. Ali se sme zoper sodbo, ki jo je napovedal samo toilec, pritoiti potem tudi obdoleni?
Se ne more, saj se teje, da se je odpovedal pravici do pritobe, e je ni napovedal.
73. Izrek kazni polnoletniku, ki je storil kazniva dejanja kot mlaji mladoletnik
Obdobje med izvritvijo kaznivega dejanja in sojenjem je pri tej skupini storilcev zelo dolgo, saj so storili kaznivo
dejanje med 14. in 16. letom, sodi pa se jim ele, ko so dosegli polnoletnost. KZ doloa naslednje:
* polnoletnemu, ki je kaznivo dejanje storil kot mlaji mladoletnik, se ne sme soditi, e je dopolnil 21 let.
* polnoletnemu, ki v asu sojenja e ni dopolnil 21 let in je kaznivo dejanje izvril kot mlaji mladoletnik, se sme
izrei kazenska sankcija samo, e gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora nad 5 let.
* taknemu polnoletnemu (e ne staremu 21 let) sme sodie izrei le ustrezen zavodski vzgojni ukrep, ne pa tudi
katerega izmed nezavodskih vzgojnih ukrepov. Izrek vzgojnega ukrepa je fakultativen, kar pomeni, da ga sodie
lahko izree, e sodi, da bi bilo to smotrno glede na vse okoliine primera, upotevajo teo kaznivega dejanja,
as, ki je pretekel od njegove izvritve, storilevo obnaanje po njegovi izvritvi in namen vzgojnega ukrepa
74. Navzonost mladoletnika v postopku
V postopku proti mladoletniku sojenje v njegovi nenavzonosti ni mogoe, tudi e je e postal polnoleten. Odloitev
sodia ne temelji samo na tei kaznivega dejanja, temve tudi na vsestranskem spoznavanju mladoletnikove
osebnosti, kar zahteva njegovo navzonost v postopku. e je med pripravljalni postopkom mladoletnik na begu, se
postopek proti njemu prekine. Brez navzonosti mladoletnika se ne more opraviti glavna obravnava. Nezavodski
vzgojni ukrepi se mladoletniku sicer lahko izreejo na seji senata, o kateri se ga obvesti samo, e je to potrebno,
vendar pa je tudi seja senata sojenje, zaradi esar se ne bi smela opraviti v nenavzonosti mladoletnika.
Navzonost mladoletnika je mogoe zagotoviti tudi z njegovo privedbo, izjemoma tudi z odreditvijo pripora. e je
bil mladoletnik odstranjen iz sodne dvorane, se ne teje, da je bil sojen v nenavzonosti.
75. Trajanje pripora pri mladoletniku
Pripor proti mladoletniku sicer ni izkljuen, vendar se ga sme le izjemoma odrediti na predlog DT. Pripor sme trajati
najdalj 1 mesec, senat za mladoletnike pa ga sme podaljati e najve za 2 meseca. Pri odreditvi pripora morajo
biti podani priporni razlogi.
76. Silobran
KZ-1 doloa, da je silobran tista obramba, ki je nujno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali od koga drugega
istoasen protipraven napad.
Sestavine silobrana:
* napad mora biti:
- ravnanje loveka
- stvaren in resnien
- protipraven
- naperjen zoper napadenega ali koga drugega..
* obramba mora biti:
- soasna z napadom
- neizogibno potrebna za odvrnitev napada
- podana mora biti sorazmernost med intenzivnostjo napada in obrambe
- naperjena zoper napadalca ali njegovo dobrino.
89
e sodie ugotovi, da gre za silobran, izree oprostilno sodbo. Pri silobranu gre za dejanje, ki ima vse zakonske
znake kaznivega dejanja, storjeno pa je bilo v taknih posebnih okoliinah, ki izkljuujejo protipravnost, zato ne
gre za kaznivo dejanje. To pa je razlog za izrek oprostilne sodbe. Okoliine, ki izkljuujejo protipravnost dejanja,
se navedejo v obrazloitvi sodbe.
Prekoraeni silobran:
V primeru, ko je sodie ugotovilo, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za silobran, storilec pa je prekorail meje
sorazmernosti med napadom in obrambo, kazenski zakonik dopua, da se ta okoliina upoteva pri odmeri
kazni. Pri prekoraenem silobranu, protipravnost dejanja ni izkljuena, temve je podana in tako tudi kaznivo
dejanje. Pri odmeri kazni pa je potrebno upotevati, da napadeni v obrambi svoje dobrine ni mogel natanno
odmeriti intenzivnosti svoje obrambe. e je nesorazmerje preveliko, potem bo to sodie upotevalo kot
obteevalno okoliino. e sodie ugotovi, da je prekoraitev e v dopustnih mejah, sem storilcu kazen omiliti, se
pravi izrei, kazen pod spodnjo meja, ki je za tisto kaznivo dejanje predpisana, ali pa izrei milejo vrsto kazni. e
pa je bil storilec (napadeni) zaradi napada mono prestraen in razdraen se mu sme kazen tudi odpustiti.
Odpustitev kazni ne pomeni, da izree sodie obtoencu oprostilno sodbo, ravno nasprotno, sodie spozna
izvreno dejanje za kaznivo dejanje in storilca za kazensko odgovornega in mu izree obsodilno sodbo, le kazen
mu sme odpustiti zaradi navedenih izjemnih okoliin subjektivne narave.
77. Izkljuitev kaznivega dejanja
KZ-1 je dodal nov len z naslovom izkljuitev kaznivega dejanja pri telesnem pokodovanju s soglasjem
pokodovanca.
Povzroitev lahke telesne pokodbe ni protipravna, e je pokodovanec vanjo privolil. Pri mladoletni in slabotni
osebi se upoteva privolitev njunega zastopnika.
Naklepna povzroitev hude ali posebno hude telesne pokodbe ni protipravna, e je pokodovanec privolil vanjo in
pri tem niso bile prizadete koristi koga drugega ali ogroena kakna skupna pravna vrednota.
e je pokodovanec privolitev preklical, to na izkljuitev protipravnosti ne vpliva (pri zdravljenju ali zdravilski
dejavnosti), v drugih primerih pa se storilec, ki zaetega dejanja po preklicu ni dokonal, ne kaznuje za njegov
poskus oziroma se ne kaznuje za dokonano laje kaznivo dejanje, zajeto v poskusu hujega kaznivega dejanja.
78. KD zoper spolno nedotakljivost natej. Kdaj zastaranje zane tei, e okodovanec mladoleten?
Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost so doloena v 19. poglavju KZ-1:
Posilstvo
Spolno nasilje
Spolna zloraba slabotne osebe (ni razlike)
Spolni napad na osebo, mlajo od 15 let (predpisane so stroje kazni v KZ-1, opredelitev KD pa je enaka
kot v KZ)
Kritev spolne nedotakljivosti z zlorabo poloaja (predpisane so stroje kazni, opredelitev pa ostaja enaka)
Zloraba prostitucije (v KZ-1 to KD nadomea KD zvodnitva in KD posredovanja pri prostituciji)
Prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva ( v KZ-1 je poleg prikazovanja in
izdelave dodatno e posest in posredovanje pornografskega gradiva, starost okodovanca je zviana na
15 let, kazni so stroje).
Pri teh kaznivih dejanjih zane tei rok za zastaranje kazenskega pregona, e je okodovanec mladoleten, od
polnoletnosti okodovanca.
79. Kaj se upoteva pri izreku sankcije mladoletniku?
KZ doloa merila za izbiro vzgojnega ukrepa:
* mladoletnikova starost,
* njegova duevna razvitost in njegove psihine lastnosti,
* njegova nagnjenja in nagibi, iz katerih je izvril kaznivo dejanje,
* njegova dotedanja vzgoja, okolje in razmere, v katerih je ivel,
* tea in narava kaznivega dejanja,
* ali mu je bil e prej izreen vzgojni ukrep ali kazen,
* vse druge okoliine, ki vplivajo na to, da izree sodie tisti ukrep, s katerim bo najbolje doseen namen
vzgojnega ukrepa.
Pri izbiri vzgojnega ukrepa mora sodie celovito presoditi mladoletnikovo osebnost in njegovo okolje ter v zvezi s
tem oceniti tudi pomen kaznivega dejanja, ki ga je mladoletnik izvril. To pa pomeni, da mora upotevati tevilne
okoliine o mladoletniku samem in o njegovi odzivnosti na okolje, predvsem njegovo druino in ire okolje npr.
olo, delovno okolje, sovrstnike,Vse te okoliine je potrebno presoditi skupaj z oceno o kaznivem dejanju kot
zunanjem znaku mladoletnikove motenosti glede na to, kaj je treba storiti, da bosta zagotovljena njegova vzgoja in
prevzgoja, in upotevati, kateri vzgojni ukrep je treba v ta namen izbrati.
Pri odmeri mladoletnikega zapora pa sodie upoteva poleg olajevalnih in obteevalnih okoliin e stopnjo
mladoletnikove osebne zrelosti in as, potreben za njegovo vzgojo, prevzgojo in strokovno usposabljanje.
80. Na kaj sodie II. stopnje pazi po uradni dolnosti?
Meje preizkusa sodbe pred sodiem druge stopnje doloi pritonik s pritobo s tem, ko izpodbija sodbo v celoti ali
le delno, ter s pritobenimi razlogi, ki jih uveljavlja. Vendar so mene dejanskega preizkusa ire, saj sodie
preizkusi po uradni dolnosti naslednje:
* e je bilo sodie nepravilno sestavljeno ali e je pri izrekanju sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni
sodeloval na glavni obravnavi ali je bil s pravnomono odlobo izloen iz sojenja;
90
* e je sodie prekrilo predpise kazenskega postopka o vpraanju, ali je podana obtoba upravienega toilca,
ali je podan predlog okodovanca ali dovoljenje pristojnega dravnega organa;
* e je sodbo izdalo stvarno nepristojno sodie;
* e se sodba opira na dokaz, ki bi moral biti izloen (ekskluzija);
* e je bila obtoba prekoraena;
* e je bil s sodbo prekren 385. len ZKP (prepoved reformatio in peius);
* e je izrek sodbe nerazumljiv, e nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe, e sodba nima razlogov ali e v njej
niso navedeni razlogi o odloilnih dejstvih ali so ti razlogi popolnoma nejasni ali v precejnji meri s seboj v
nasprotju; ali e je o odloilnih dejstvih precejnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini
listin in zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki;
* ali je bila glavna obravnava v nasprotju z dolobami zakona opravljena v nenavzonosti obtoenca, e je bila
obramba obvezna, ter v nenavzonosti zagovornika;
* ali je bil v kodo obtoenca prekren kazenski zakon.
e je bila pritoba vloena v korist obtoenca zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi
kritve kazenskega zakona, se morata preizkusiti tudi zakonitost in pravilnost odlobe o kazenski sankciji in o
odvzemu premoenjske koristi.
6. MARJANA LOGAR
1. Uklonilni zapor
Uklonilni zapor ni sankcija, ki se smejo predpisovati in izrekati za prekrke, temve je to poseben nain prisilitve
storilca k plailu globe.
Doloi ga sodie s sklepom, zoper katerega je dovoljen ugovor, lahko pa storilec namesto ugovora sodiu
predlaga, da se mu globa nadomesti z opravo nalog v splono korist, in sicer tako, da doloi, da traja uklonilni
zapor do plaila globe, vendar najdlje 30 dni. S tem, ko je izvren, pa se storilec ne izogne plailu globe. eprav ga
je prestal v celoti, je e vedno dolan plaati. Po prestanem uklonilnem zaporu se globa, ki ni bila plaana, prisilno
izterja.
Uklonilni zapor doloi sodie zaradi neplaila pravnomono izreene globe, ki je bila izreena s sodbo v rednem
sodnem postopku ali z odlobo prekrkovnega organa, in globe izreene z odlobo prekrkovnega organa na
podlagi ugovora zoper plailni nalog.
Uklonilni zapor se ne sme doloiti, e je bil za prekrek izdan plailni nalog ali je bila globa izreena mladoletnemu
storilcu prekrka.
2. Izvritev kazni zapora do 9 mesecev
Kazen zapora do 9 mesecev lahko sodie s sklepom nadomesti s hinim zaporom. Obsojenec jo prestaja v
poslopju v katerem stalno ali zaasno prebiva oziroma v javni ustanovi za zdravljenje ali oskrbo, v kateri je
nameen.
Sodie polje sklep tudi zavodu za prestajanje kazni in policijski postaji.
Sodie lahko obsojencu prepove ali omeji stike z osebami, ki ne prebivajo z njim oziroma ga ne oskrbujejo.
Izvajanje hinega zapora nadzoruje sodie preko policije, katera sme tudi brez zahteve sodia preverjati
izvajanje hipnega zapora, ter o kritvah brez odlaanja obvestiti sodie.
3. Pristojnosti policije v predkazenskem postopku, kje so urejene?
ZKP doloa le nekatera pooblastila, ki jih imajo posamezni dravni organi v predkazenskem postopku, sicer pa
pravice in dolnosti, ki jih imajo policija, dravni toilec in drugi dravni organi v zvezi z odkrivanjem kaznivih dejanj
in njihovih storilcev, urejajo drugi zakoni Zakon o policiji, Zakon o dravnem toilstvu ter zakoni, ki urejajo
delovanje posameznih inpekcijskih organov.
Pooblastila, ki jih ima policija v zvezi z odkrivanjem kaznivih dejanj in njihovih storilcev, so doloena v Zakonu o
policiji in drugih predpisih. Vsa pooblastila morajo uporabljati zakonito, ob pogojih in na nain. Doloen v zakonih in
Pravilniku o policijskih pooblastilih. Sicer pa ravnanja policije v predkazenskem postopku niso vezana na tako
stroga formalna pravila, kot veljajo za sodie v kazenskem postopku. Policija ima pri uporabi ukrepov tudi
doloena diskrecijska pooblastila, ki pa jih mora vselej uporabiti v skladu s pravili stroke in etinimi merili.
ZKP doloa dejanja, ki jih lahko opravi policija v postopku preiskovanja doloene zadeve. Ta dejanja niso
taksativno nateta, kar izhaja e iz zakonske dikcije, da sem policija ukreniti in storiti tudi drugo, kar je potrebno.
ta dejanja so: pregled prevoznih sredstev, potnikov in prtljage; omejiti gibanje na doloenem prostoru; narediti vse,
kar je potrebno, da se ugotovi istovetnost oseb in predmetov; razpisati iskanje oseb in stvari, ki se iejo; v
navzonosti odgovorne osebe opraviti pregled doloenih objektov in prostorov podjetij in drugih pravnih oseb in
pregledati doloeno njihovo dokumentacijo.
4. Ravnanje policije z osumljencem, dokazni standard!
Za zaetek policijskega preiskovanja ne zadoa gola domneva, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Podani morajo
biti razlogi za sum, torej doloena, eprav najnija stopnja verjetnost, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za
katero se storilec preganja po uradni dolnosti. Razlogi za sum morajo temeljiti na dejanskih indicih oziroma
podatkih, ki jih je mogoe preveriti. Ali so v konkretnem primeru podani razlogi za sum, presoja policija sama,
vendar pa ji zakon ne daje diskrecijske pravice, da ukrepa za izsleditev storilca samo, e oceni, da je to smotrno.
Do ocene, da so podani razlogi za sum, lahko pride policija na podlagi opravljanja svojih nalog po Zakonu o policiji
ali na podlagi kazenske ovadbe, ki jo je prejela od dravnega organa, pravne osebe ali posameznika.
5. Pregled prevoznih sredstev, potnikov in prtljage (148/2) vs. hina preiskava!
91
Pregled prevoznih sredstev, potnikov in prtljage je eno izmed dejanj, ki jih lahko opravi policija v postopku
preiskovanja doloene zadeve. Hina preiskava pa je preiskovalno dejanje, ki ga prav tako opravi policija, vendar
za to potrebuje odredbo sodia. Brez odredbe lahko opravi hino preiskavo samo v primerih, doloenih z
zakonom.
6. Ravnanje dravnega toilca s kazensko ovadbo!
Ko dravni toilec ocenjuje sprejeto kazensko ovadbo, lahko sprejme eno od naslednjih odloitev:
* zavre kazensko ovadbo:
- e naznanjeno dejanje, ni kaznivo dejanje;
- e je pregon zastaran;
- e je dejanje obseeno z amnestijo ali pomilostitvijo;
- so podane druge okoliine, ki izkljuujejo kazenski pregon (npr. smrt storilca, e razsojena zadeva, trajna
duevna bolezen, procesna imuniteta);
- e ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje.
* priskrbi dopolnilna obvestila:
e iz same ovadbe ne more presoditi, ali so navedbe v njej verjetne, e ni dovolj dokazov, da bi zahteval preiskavo,
ali e je do njega priel glas o kaznivem dejanju, ter e storilec ni znan.
* vloi zahtevo za preiskavo ali neposredno obtonico:
zahtevo za preiskavo bo vloil, e bo iz navedb in dokazov ocenil, da je podan utemeljen sum, da je doloena
oseba storila kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolnosti.
* odstopi ovadbo v postopek poravnavanja:
e gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 3 let. Pri tem upoteva tudi
vrsto in naravo dejanja, okoliine, v katerih je bilo dejanje storjeno, osebnost storilca, njegovo predkaznovanost za
istovrstna ali druga kazniva dejanja, ter stopnjo kazenske odgovornosti. Poravnavanje se lahko opravi le s
pristankom osumljenca in okodovanca. e je doseen sporazum, dravni toilec ovadbo zavre.
* odloi kazenski pregon:
Za kazniva dejanja za katera je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 3 let, e je osumljenec pripravljen
ravnati po njegovih navodilih ter opraviti doloene naloge, s katerimi se zmanjajo ali odpravijo kodljive posledice
kaznivega dejanja, in sicer:
- odprava ali poravnava kode;
- plailo doloenega prispevka v korist javne ustanove ali v dobrodelne namene ali v sklad za povrailo kode
rtvam kaznivih dejanj;
- kakno splono koristno delo;
- poravnavo preivninskih obveznosti.
e osumljenec v roku, ki ne sme biti dalji od 6 mesecev za poravnavo preivninskih obveznosti pa ne dalji kot 1
leto, izpolni nalogo, dravni toilec ovadbo zavre.
* ne zane kazenskega pregona:
Ovadbo zavre ali ne vloi obtonice ali jo umakne. ZKP doloa dva primera, ko DT ne zane kazenskega
pregona:
- e se lahko storilcu kazen odpusti, dravni toilec pa glede na konkretne okoliine primera oceni, da sama
obsodba, brez kazenske sankcije ni potrebna;
- e je za kaznivo dejanje predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 1 leta, obdoleni pa je zaradi kesanja
prepreil kodljive posledice ali poravnal vso kodo in dravni toilec oceni, da kazenska sankcija ne bi bila
upraviena.
7. Dravni toilec ni preprian ali je kaznivo storil A ali B - ali lahko poda zahtevo za preiskavo zoper A ali
B?
Preiskava se lahko zane zoper doloeno osebo, e je podan utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje. Lahko
pa toilec predlaga opravo posameznih preiskovalnih dejanja, tudi v primeru, e storilec ni znan. Osnovni namen
je, da se z opravo formalnih procesnih dejanj zavarujejo dokazi za kasneji kazenski postopek, lahko pa tudi
pripomorejo k odkritju storilca kaznivega dejanja. Za neznanega storilca gre tudi v primeru, ko je sicer podan
utemeljen sum ali celo gotovost, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, vendar pa po oceni dravnega toilca ni podan
utemeljen sum, da ga je storila ravno ovadena oseba. Procesna teorija teje, da storilec ni ve neznan, e preraste
sum v utemeljen sum, ko policija ne tipa ve v temi, temve se osredotoi na zbiranje dejstev in dokazov proti
doloeni osebi.
V tem primeru dravni toilec ne bo mogel podati zahteve za preiskavo zoper osebo A ali B, temve bo zahteval
dopolnitev preiskave. Po prejemu ovadbe ne more ve od policije zahtevati oprave formalnih preiskovalnih dejanj,
temve mora o tem podati ustrezen predlog preiskovalnemu sodniku.
8. Pravice okodovanca v kazenskem postopku, roki za prevzem pregona (8 dni/3 mesece)!
e dravni toilec ne zane kazenskega pregona ali od njega odstopi, lahko okodovanec kot toilec sam zane ali
nadaljuje kazenski pregon domnevnega storilca kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolnosti. O tem ga
mora dravni toilec obvestiti v 8 dneh in ga pouiti, da lahko zane pregon sam. Okodovanec pa ima pravico
zaeti oziroma nadaljevati pregon v 8 dneh odkar je bil obveen. e dravni toilec umakne obtonico na glavni
obravnavi, mora okodovanec takoj izjaviti, ali namerava nadaljevati pregon ali ne. e ga ni bilo na obravnavi,
eprav je bil v redu povabljen, se teje, da ne namerava nadaljevati pregona. V tem primeru ima monost vrnitve v
prejnje stanje, ki ga mora podati v roku 8 dni, po prejemu sodbe, s katero je bila obtoba zavrnjena, e v tej
92
pronji izjavi da nadaljuje pregon. Po preteku 3 mesecev od dneva zamude se ne more ve zahtevati vrnitev v
prejnje stanje.
Institut subsidiarne obtobe je korektiv zoper monopol in morebitna nepravilna stalia dravnega toilca pri presoji
vpraanja, ali so podani razlogi za kazenski pregon. Subsidiarna obtoba kljub temu e vedno ostaja javna
obtoba.
Okodovanec ima tedaj, ko prevzame kazenski pregon vse procesne pravice, ki jih ima dravni toilec, razen tistih,
ki jih ima ta kot dravni organ. Tako zanj ne veljata naelo legalitete in dolnost, da si prizadeva za enako skrbno,
popolno in objektivno ugotavljanje dejstev. Prav tako nima pravice vlagati pravnih sredstev v korist obdolenca v
javnem interesu, ker gre ta pravica samo dravnemu toilcu. Ne more zahtevati, da se mu dostavi spis na vpogled,
temve ga lahko vpogleda v uradnih prostorih sodia.
Okodovanec kot toilec lahko postane v prvi vrsti okodovanec, torej tista oseba, kateri je bilo s kaznivim
dejanjem prekrena ali ogroena kakrnakoli osebna ali premoenjska pravica, ne glede na to ali uveljavlja
premoenjskopravni zahtevek v adhezijskem postopku. Po okodovanevi smrti pa so to lahko tudi njegov
zakonec, zunajzakonski partner, otroci, stari, posvojenci, posvojitelj, bratje in sestre.
Dravni toilec pa ima pravico do konca obravnave ponovno prevzeti pregon in zastopanje obtobe.
9. Obvezna obramba
Obramba je obvezna:
* e je obdolenec nem, gluh ali sicer nezmoen, da se sam uspeno brani
* e zoper njega tee kazenski postopek, zaradi kaznivega dejanja, za katerega je predpisana kazen 30 let zapora
* e je priveden k preiskovalnemu sodniku po 157. lenu ZKP, v tem primeru mora imeti zagovornika e pri prvem
zaslianju
* pri postopku po 204. a lenu ZKP (priporni narok in ve as trajanja pripora)
* ob vroitvi obtonice, e gre za kaznivo dejanje, za katera je v zakonu predpisana kazen osmih let zapora ali
huja kazen
* e je podan predlog za izrek ukrepa obveznega psihiatrinega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
oziroma obveznega psihiatrinega zdravljenja storilca na prostosti
* tujec mora imeti zagovornika v postopku za izroitev obdolencev in obsojencev, e gre za kaznivo dejanje za
katero je obramba obvezna, ali e je zoper tujca odrejen pripor
* mladoletnik mora imeti zagovornika e od zaetka pripravljalnega postopka, e tee proti njemu postopek za
kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora nad tri leta, za druga kazniva dejanja, za katera je
predpisana mileja kazen, pa mora imeti zagovornika, e sodnik za mladoletnike spozna, da mu je potreben
* e se obdolencu sodi v odsotnosti
* e mu je treba izroiti sodbo, s katero mu je bila izreena kazen zapora, pa njegov naslov ni znan.
e si obdolenec v primerih obvezne obrambe ne vzame zagovornika sam, mu ga postavi predsednik sodia po
uradni dolnosti do pravnomonosti sodbe. V primeru izreene kazni 30 let zapora ali e je nem, gluh ali sicer
nezmoen, da se sam uspeno brani, pa tudi za postopek z izrednimi pravnimi sredstvi.
10. Ali je poligraf dokazno sredstvo, v kaj posega?
Poligraf, detektor lai, je naprava, ki je zasnovana na izkunji, da doivlja lovek, kadar lae, doloeno mero
vznemirjenosti zaradi strahu, da bo njegova la odkrita.
V nemki teoriji in praksi je poligraf prepovedan. Po staliu sodi v ZDA poligraf prav tako ni zanesljiv, da bi
rezultati, pridobljeni z njegovo pomojo, lahko uporabili kot dokaz. Nae kazensko procesno pravo ne vsebuje
nobenega predpisa, ki bi reeval vpraanje dovoljenosti poligrafa, zato morata nanj odgovoriti teorija in praksa. Pri
tem morata upotevati obdolenevo pravico, da se ni dolan zagovarjati niti odgovarjati na posamezna vpraanja.
Oseba se mora vnaprej seznaniti z delovanjem poligrafa in biti opozorjena, da se ni dolna izpostavljati preizkusu
verodostojnosti s pomojo te naprave. Ne glede na to, da sta izpolnjena ta dva pogoja (seznanitev in pristanek), e
vedno ostaja kljuni razlog zoper njegovo uporabo dejstvo, da pomeni pritisk na svobodno voljo in s tem poseg v
zasebno sfero.
e je obdolenec seznanjen z nainom delovanja poligrafa in e privoli v njegovo uporabo, potem je poligraf lahko
pomono preiskovalno sredstvo.
Uporaba poligrafa tako posega v privilegij zoper samoobtobo (nihe se ni dolan obremenjevati sam), zato se
sme poligrafsko testiranje osumljenca v predkazenskem postopku opraviti samo z njegovo pisno privolitvijo.
Vendar pa rezultat poligrafskega testa ni dokaz v kazenskem postopku, lahko pa pomaga policiji pri izloevanju
posameznih oseb iz irega kroga osumljencev. Po staliu sodne prakse sam potek poligrafskega testiranja in
njegov rezultat ne smeta biti zabeleena v ovadbi, uradni zaznamek o tem ukrepu pa se mora izloiti iz spisa, s
smiselno uporabo dolob zakona, ki se nanaajo na izjave osumljenca, dane policiji brez pouka po 148/4 lenu
ZKP.
11. Prepoznava predmetov ali oseb. Ali je mona na gl. obravnavi?
Prepoznava predmetov in oseb v zakonu ni doloena kot posebno preiskovalno dejanje, temve kot oblika oziroma
poseben nain zaslievanja prie, o katerem se sestavi poseben zapisnik. Pri prepoznavi je dokaz to, kar je pria
izpovedala. e je prepoznavo opravi preiskovalni sodnik, je prepoznava dokaz, na katerega se sme opreti sodba.
Je pa to lahko nezanesljiv dokaz, saj je njen rezultat odvisen tako od izvedbe, kot tudi od drugih objektivnih in
subjektivnih okoliin.
Prepoznava ni mona na glavni obravnavi.
12. Ali lahko policija odredi pripor, kaj pa lahko odredi policija, pravna sredstva
Policija ne more odrediti pripora. Pripor lahko odredi le preiskovalni sodnik na predlog dravnega toilca.
93
Policija pa lahko odredi:
* zadranje
* prijetje (aretacija, odvzem prostosti): policijsko prijetje (ukrep, s katerim policija omogoi pravosodju ali
dravnemu toilcu, kaj bosta storila z domnevnim storilcem kaznivega dejanja, pri katerem naj bi bil po oceni
policije podan kateri izmed pripornih razlogov) prijetje, ki ga izvrijo druge osebe;
* policijsko pridranje: policiji omogoa, da v lastnem interesu osebi omeji prostost, ker so podani razlogi za sum in
priporni razlogi in ker eli opraviti katero izmed dejanj, ki so ji v predkazenskem postopku dovoljena. V praksi je to
potrebno zlasti za preverjanje alibija, da se osumljencu preprei stik z osebami, ki bi mu lahko zagotovila laen
alibi, in zaradi zavarovanja sledov, ki bi jih osumljenec lahko uniil.
13. Stranske kazni po novem KZ-1
Stranske kazni po KZ-1 so:
* denarna kazen in
* prepoved vonje motornega vozila.
Prejnji KZ je poznal e stransko kazen izgon tujca.
14. Kaznivo dejanje neplaevanja preivnine, kaj e oe ostane brez slube (pomembno je, kaj je razlog za
brezposelnost)?
KD neplaevanje preivnine je doloeno v 194. lenu KZ-1. To KD lahko stori le tisti, ki je v izvrljivi sodni
odlobi, sodni poravnavi ali z izvrljivim dogovorom, sklenjenim pred drugim organom, doloen, da mora plaevati
preivnino.
Storilec ravna z direktnim naklepom. Zaveda se protipravnosti svojega ravnanja in se hoe izmakniti plaevanju
preivnine.
Izvritveno dejanje se kae v izmikanju plaevanja preivnine, to je lahko aktivno ravnanje ali opustitev. Oblike
tega dejanja bodo, da storilec ne sprejme ponujenega dela, da se namenoma ne zaposli, da vekrat menjava
zaposlitve, da izrecno nasprotuje plailu preivnine.
Kaznivo dejanje ne bo podano, e plaila preivnine objektivno ni mogoe izvriti. To bo npr. tedaj, ko je storilec
bolan, brez sredstev, brez svoje krivde nezaposlen
15. Vroitev sodbe z zaporno kaznijo obdolencu, ki ni sporoil spremembo naslova!
V tem primeru postavi sodie obdolencu zagovornika po uradni dolnosti, ki to funkcijo opravlja, dokler se ne
izve za obdolenev novi naslov, najdlje pa do pravnomonosti sodbe. Zagovornik se postavi le, e obdolencu
zaradi spremembe naslova ni mogoe vroiti sodbe sodia prve stopnje, s katero mu je bila izreena kazen
zapora, ne pa, e mu ni mogoe vroiti kakne druge odlobe ali e mu sodbe, s katero mu je bila izreena kazen
zapora, ni bilo mogoe vroiti zaradi nepravilnega postopka vroevalca ali ker obdolenec ni hotel na poti prevzeti
poiljke.
16. Kdaj se vroa preko sodne deske?
ZKP doloa, da je mogoe obdolencu, ki nima zagovornika, veljavno vroiti s pritrditvijo na sodno desko. S tem so
miljene vse odlobe, zoper katere je dopustna pritoba, razen sodbe, s katero je bila obdolencu izreena
zaporna kazen. Vroitev sodbe s pritrditvijo na sodno desko se opravi tudi, e je bila obdolencu na pritobo toilca
s sodbo sodia druge stopnje izreena kazen zapora in mu sodbe ni mogoe vroiti na dotedanji naslov. Pri
vroitvi odlobe z njeno pritrditvijo na sodno desko gre za pravno fikcijo, zato obdolenec ne more dokazovati, da
ni bil seznanjen z njeno vsebino. Takna vroitev je dopustna samo, e obdolenec ni sporoil spremembe
naslova, torek ko obdolenec ve, da je v kazenskem postopku in je bil opozorjen, da je dolan sodiu sporoiti
vsako spremembo naslova. Zato taken nain vroitve ne pride v potev pri kaznovalnem nalogu, saj se ta sodba
izda brez obdolenevega zaslianja in brez predhodnega opozorila o njegovi dolnosti, da sodiu sporoi vsako
spremembo naslova. Obtonega akta ni mogoe vroiti s pritrditvijo na sodno desko, temve mora biti vroen
osebno.
17. Sodba z izrekom izgona tujca iz drave izreena septembra 2008, zoper njo vloena pritoba, ki se
obravnava v asu veljave novega KZ-1 - kaj bo naredilo vije sodie?
Ker sodba e ni pravnomona, bo uporabilo novi KZ, ker je mileji, v nasprotnem primeru (pravnomona sodba), bi
uporabilo stari KZ, saj je v prehodnih dolobah KZ-1 doloeno, da e je bila izreena stranska kazen izgona tujca iz
drave pred uveljavitvijo tega zakonika, se ta kazen zoper obsojenca izvri tudi po zaetku veljavnosti tega
zakonika.
18. Sodbe po zakonu o prekrkih
Po zakonu lahko sodie izree 3 vrste sodb:
- sodba o zavrnitvi obdolilnega predloga (formalna procesna sodba, s katero sodie ugotovi, da v zadevi ne more
odloati zaradi pomanjkanja ene od procesnih predpostavk),
- sodba o ustavitvi postopka (je lahko procesna ali meritorna dejanje ni doloeno kot prekrek, nepritevnost, ni
mogoe dokazati odgovornosti za prekrek);
- sodba o ugotovitvi odgovornosti in izreku sankcije (meritorna sodba, torej sodba, s katero se odloi o vsebini
obdolilnega predloga).
19. Obdolenec, obsojen na zaporno kazen huje zboli pred zaetkom izvrevanja kazni - kaj bi naredili kot
njegov zagovornik? . ( odlog zaetka izvrevanja kazni, izredna omilitev kazni, hini zapor, pomilostitev)
V taknem primeru je mono na pronjo obsojenca ali z njegovo privolitvijo na pronjo ojih druinskih lanov,
rejnika ali skrbnika ali na predlog pristojnega centra, odloiti izvritev kazni zapora.
ZIKS-1 v 24. lenu doloa razloga za odloitev izvritve kazni zapora, med katerimi je naveden v 1. toki razlog
huja bolezen.
94
Pronjo je potrebno vloiti v 3 dneh po prejemu poziva za nastop kazni. e pa nastane razlog pozneje, lahko vloi
obsojenec pronjo tudi po tem roku, vendar pred dnevom, ko bi se moral zglasiti na prestajanju kazni. Pronji je
potrebno predloiti tudi dokaze. O pronji odloa sodnik, ki vodi zadeve izvrevanja kazni zapora. Odlobo je
potrebno izdati v 8 dneh od prejema pronje. e sodie ugodi pronji, jo sodie polje zavodu za prestajanje
kazni. Pronjo za odlog sodie zavre s sklepom, e je vloena pred vroitvijo poziva, po izteku roka ali e pronji
niso priloena dokazila.
20. Preklic pogojne obsodbe, postopkovna ureditev
Preklic pogojne obsodbe ni v nasprotju s prepovedjo ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem). S preklicem
pogojne obsodbe se zgolj sankcionira nespotovanje obsojenca s pravnomono sodbo naloene obveznosti.
Postopek za preklic pogojne obsodbe je doloen v ZKP, medtem ko KZ-1 doloa, v katerih primerih pride do
preklica in roke za preklic.
Postopek za preklic pogojne obsodbe zaradi obsojeneve neizpolnitve obveznosti do okodovanca se zane
praviloma na obrazloen predlog okodovanca ali upravienega toilca. Sodie pa mora postopek zaeti po
uradni dolnosti, e obsojenec ne vrne premoenjske koristi.
Postopek izvede sodie, ki je sodilo na prvi stopnji. Sodnik zaslii obsojenca, s emer se mu omogoi, da se
lahko izjavi o predlogu za preklic pogojne obsodbe ter predlaga dokaze za ugotavljanje dejstev pomembnih za
odloitev. Privedba v tem postopku ne pride v potev.
Zunajobravnavni senat odloa o preklicu samo, e je bila pravnomona sodba izdana v rednem postopku. V
skrajanem postopku odloa sodnik, ki jo je izrekel.
V sodbi s katero se preklie pogojna obsodba, se more izrei kazen, saj kazni, ki je v pogojni obsodbi samo
doloena, ni mogoe izvriti. Pri preklicu pogojne obsodbe se sme izrei le tista kazen, ki je bila doloena v pogojni
obsodbi.
21. Kaznovalni nalog
Z novelo ZKP-E je bil uveden poseben skrajani postopek postopek za izdajo kaznovalnega naloga. V tem
postopku se lahko brez GO obdolencu takoj izree doloena kazenska sankcija in e obdolenec ne vloi
ugovora, je postopek pravnomono konan.
Upravien toilec je lahko samo dravni toilec, ki lahko predlaga izdajo kaznovalnega naloga za vsa kazniva
dejanja iz pristojnosti okrajnega sodia, za katera se storilec preganja po uradni dolnosti. V postopku proti
mladoletnikom je izdaja kaznovalnega naloga izkljuena. DT predlaga izdajo kaznovalnega naloga v posebni vlogi
in ne v obtonem predlogu. Ta mora namre vsebovati predlog, da se opravi GO in na njej izvedejo doloeni
dokazi. DT mora predlagati povsem konkretno kazen, opozorilno sankcijo in varnostni ukrep, ki naj se obdolencu
izree v kaznovalnem nalogu, oziroma znesek premoenjske koristi, ki naj se mu odvzame. V predlogu za izdajo
kaznovalnega naloga DT ne more predlagati vseh sankcij. Izkljuene so: kazen zapora, izgon tujca, pogojna
obsodba z varstvenim nadzorstvom, vzgojni ukrepi, ki jih je mogoe izrei mlajim polnoletnikom, ter objava sodbe,
medtem ko je kazen zapora, doloena v pogojni obsodbi, omejena na najve 6 mesecev.
Sodie ne more izdati kaznovalnega naloga brez predloga DT, ni pa ga dolno izdati, e ga DT predlaga. e se
sodnik ne strinja z izdajo kaznovalnega naloga, ne izda sklepa, temve svoje nestrinjanje izrazi s tem, da razpie
GO.
e se sodnik s predlogom za izdajo kaznovalnega naloga strinja, izda sodbo o kaznovalnem nalogu. Ta sodba
se ne razglasi, izree pa se v imenu ljudstva. V kaznovalnem nalogu obdolencu ni mogoe kazni odpustiti niti
mu ni mogoe v plailo naloiti premoenjskopravnega zahtevka, ki ga uveljavlja okodovanec. V tem primeru se
okodovanca napoti na pravdo. Pa pa mora kaznovalni nalog vsebovati odlobo o strokih kazenskega postopka.
Obrazloitev sodbe ne vsebuje presoje dokazov, temve se dokazi, ki so bili podlaga za izdajo kaznovalnega
naloga, samo navedejo. V kaznovalnem nalogu sodie ne odmeri kazni, zato tudi ne more v obrazloitvi navesti
okoliin, ki jih je kot obteevalne ali olajevalne upotevalo pri izreku kazni ali izbiri kakne druge kazenske
sankcije.
Sodba o kaznovalnem nalogu se vroa obdolencu, DT in zagovorniku po splonih dolobah, ki veljajo za vroitev
sodbe, s tem, da obdolencu sodbe o kaznovalnem nalogu ni mogoe vroiti s pritrditvijo na sodno desko.
Ugovor zoper kaznovalni nalog je posebno pravno sredstvo, ki ga imata samo obdolenec in zagovornik , ne pa
tudi osebe, ki lahko vloijo pritobo v korist obdolenca. DT nima pravice do ugovora, saj nima pravnega interesa.
Za ugovor se ne zahteva, da bi moral biti obrazloen, niti, da bi moral obdolenec navesti, ali ugovarja
kaznovalnemu nalogu zato, ker kaznivega dejanja ni storil, ali zgolj zaradi izreene kazenske sankcije ali drugega
ukrepa. Sodnik preizkusi samo, ali je ugovor pravoasen in dovoljen, ne pa tudi, ali je utemeljen. Zoper sklep o
zavrenju ugovora in zoper sklep o razveljavitvi sodbe o kaznovalnem nalogu je dopustna pritoba, saj je zakon ni
izrecno izkljuil. Vloitev pritobe ima suspenzivni uinek, zato se lahko v primeru razveljavitve sodbe o
kaznovalnem nalogu doloi GO ele po pravnomonosti sklepa, s katerim je bila sodba razveljavljena.
Pravoasen in dovoljen ugovor povzroi razveljavitev sodbe o kaznovalnem nalogu in opravo GO na podlagi
vloenega obtonega predloga. Zakon izrecno izkljuuje vezanost sodnika na prepoved reformatio in peius, zato
se v novi sodbi lahko obdolenca spozna za krivega tudi za kaznivo dejanje po strojem kazenskem zakonu in se
mu izree stroja sankcija ali kazen.
S pravnomonostjo kaznovalnega naloga se kona kazenski postopek zoper obdolenca.
22. Krivda in kazenska odgovornost po KZ-1
KZ-94 je pojem kazenske odgovornosti uporabljal kot viji skupni pojem za pritevnost in krivdo. Pritevnosti
namre ni tel za sestavni del krivde, temve za poseben podelement kaznivega dejanja, ki ga je skupaj s krivdo
povezoval v institut kazenske odgovornosti (Kazensko odgovoren je storilec, ki je priteven in kriv.)
95
KZ-1 je odpravil pojem kazenske odgovornosti v pomenu kakrnega je imel KZ-94, in mu pripisal novo vsebino. Po
novem je kazenska odgovornost opredeljena kot skup vseh predpostavk materialnega kazenskega prava, ki so
potrebne, da se posamezniku lahko izree obsodilna sodba. 24. len KZ-1: Kazenska odgovornost se uveljavi
zoper osebo s sodbo sodia, s katero se ji oita, da je kriva za storitev ali opustitev, ki jo zakon doloa kot kaznivo
dejanje, in ji zaradi tega izree zakonito kazensko sankcijo ali odpusti kazen. Z vidika sistematike zakonodajalec
ni ravnal dosledno, ko je definicijo kazenske odgovornosti umestil v len o krivdi, s tem je iri pojem (kazenska
odgovornost) definiran znotraj lena, ki je namenjen ojemu pojmu (krivdi).
Z novo opredelitvijo pojma kazenske odgovornosti in z vsebinsko nespremenjeno opredelitvijo krivde svoje mesto v
sistemu izgubil pojem pritevnosti. e sta bila v KZ-94 pritevnost in krivda povezani v pojmu kazenske
odgovornosti, je v KZ-1 ta povezava odpadla. KZ-1 tako med sestavinami krivde pritevnosti ne omenja.
23. Izjeme naela materialne resnice v korist obdolenca
Naelo iskanja materialne resnice ima v kazenskem postopku ve izjem, ki so praviloma v korist obdolenca. Med
najpomembneje izjeme spadajo:
* dokazne prepovedi oziroma izloitev nedovoljenih dokazov;
* vezanost sodia na obtobo;
* prepoved reformatio in peius;
* prepoved spremembe dejanskega stanja v kodo obsojenca v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.
Z vsemi temi dolobami se sodiu prepoveduje ali ga vsaj ovira, da bi dejansko stanje ugotovilo popolnoma ali po
resnici.
24. Razlog za izloitev sodnika po 6. toki 39. lena ZKP. Ali se lahko sam izloi po 6. toki, do kdaj ga
stranke lahko izloajo, ali ga lahko izloajo tudi v pritobi, ali je to absolutna bistvena kritev dolob
postopka?
Okoliine, ki so lahko razlog za izloitev sodnika po 6. toki, so npr. daljnje sorodstvo, prijateljski odnosi z
okodovancem ali obdolencem, vnaprejnje izraeno osebno mnenje sodnika glede obravnavane zadeve in
podobno. Stranka, ki zahteva izloitev sodnika, je dolna navesti konkretne okoliine, ki upravieno zbujajo dvom
o sodnikovi nepristranskosti. To velja tudi, e sodnik sam zahteva svojo izloitev, ker meni, da bi utegnila biti
njegova nepristranskost vpraljiva. Ker se ta izloitveni razlog lahko tudi zlorablja, mora biti odloitev o zahtevi za
izloitev po 6. toki vsestransko in skrbno pretehtana.
Stranka sme zahtevati izloitev sodnika po 6. toki do konca GO, med GO pa samo, e je razlog izloitve nastal po
zaetku GO, e je bil podan e prej, pa le, e stranki ni bil in tudi ni mogel biti znan.
Izloitev po 6. toki se v pritobi lahko uveljavlja le kot relativna bistvena kritev. V ostalih primerih izloitve, ko pa
gre za ABK, senat sicer ne izda formalnega sklepa o izloitvi sodnika, e ugotovi, da bi moral biti izloen, mora pa
razveljaviti sodbo in odrediti, da sa opravi nova GO pred drugim sodnikom oziroma popolnoma spremenjenim
senatom.
25. Kako razume zlorabo pravic v kazenskem postopku, primer = izloanje sodnika, sodnik lahko zavre
oitno neutemeljeno vlogo?
Zahteva za izloitev se kot nedovoljena zavre, e je oitno neutemeljena, ker je podana zgolj z namenom
zavlaevanja postopka ali spodkopavanja avtoritete sodia. Zavrenje zahteve na tej podlagi, ki pomeni
vsebinsko in ne smo formalno presojo dovoljenosti zahteve, pride v potev samo, e je iz vseh konkretnih okoliin
primera oitno, da je zahteva za izloitev sodnika podana izkljuno z namenom, ki ga zakon ne dovoljuje, sodnik, ki
zahtevo zavre, pa je preprian, da e zahteve ne zavre, jo bo zavrgel predsednik sodia.
26. Pristojnosti sodnika posameznika
Sodnik posameznik sodi na okrajnem sodiu o kaznivih dejanjih, za katera je kot glavna kazen predpisana
denarna kazen ali kazen zapora do 3 let.
Sodnik posameznik je pri okrajnem sodiu v postopku u izrednimi pravnimi sredstvi ter v posebnih postopkih
pristojen tudi za naslednja procesna dejanja:
* da odloi o zahtevi za obnovo postopka;
* da zavre zahtevo za izredno omilitev kazni oziroma poda predlog vrhovnemu sodiu;
* da zavre zahtevo za varstvo zakonitosti;
* da odloi o spremembi varnostnih ukrepov;
* da odloi o izbrisu obsodbe;
* da odloi o prenehanju varnostnih ukrepov.
Prav tako opravlja sodnik posameznik preiskovalna dejanja v postopku pred okrajnim sodiem.
27. e okrono sodie med glavno obravnavo ugotovi, da je stvarno nepristojno, kaj stori ? Kaj stori
okrajno sodie, e ugotovi, da je stvarno nepristojno ?
e okrono sodie med glavno obravnavo ugotovi, da je za sojenje pristojno okrajno sodie, ne polje zadeve
temu sodiu, temve izvede postopek samo in izda odlobo.
e okrajno sodie ugotovi, da je stvarno nepristojno, se izree za nepristojno in polje po pravnomonosti sklepa
zadevo pristojnemu sodiu.
28. Pripor v skrajanem postopku
Pripor v skrajanem postopku se sme odrediti pred vloitvijo obtonega akta in po njem. Temeljni pogoj je, da je
oseba utemeljeno sumljiva storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolnosti. Pripor pa se sme odrediti
samo, e obstajajo priporni razlogi:
* iz razloga begosumnosti oziroma ugotovitve istovetnosti za vsa kazniva dejanja;
96
* iz razloga koluzijske in iteracijske (ponovitvene) nevarnosti za kazniva dejanja zoper javni red in mir, zoper spolno
nedotakljivost ali za kaznivo dejanje s prvinami nasilja, za katera se sme izrei kazen zapora 2 let ali za druga
kazniva dejanja, za katera se lahko izree kazen zapora 3 let.
V skrajanem postopku je pripor precej omejen. Pred vloitvijo obtonega predloga sme trajati toliko asa, kolikor
je treba, da se opravijo preiskovalna dejanja, vendar ne ve kot 15 dni. Glede pripora od vloitve obtonega
predloga do konca glavne obravnave mora izvenrazpravni senat vsak mesec preizkusiti, ali so e podani razlogi za
pripor.
29. Kaznivo dejanje neupraviene proizvodnje in prometa z mamili, v katero poglavje KZ-1 je umeeno?
V 20. poglavje KZ-1 z naslovom kazniva dejanja zoper lovekovo zdravje.
30. Goljufija, specialna kazniva dejanja goljufije v KZ-1
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo direktni naklep.
Izvritveno dejanje: ustvarjanje zmotne predstave pri okodovancu ali puanje okodovanca v takni zmoti.
Podan mora biti namen pridobitve protipravne premoenjske koristi; e ga ni, ni KD (npr. e kdo ugodneje prikae
svoje premoenjske razmere pri sklepanju pogodbe, vendar ima namen poravnati svojo obveznost). Goljufiv
namen mora obstajati e ob sklenitvi posla. Ker mora biti premoenjska korist protipravna, ni KD, e kdo na goljufiv
nain pride do povrnitve dolga, ki mu ga dolnik sicer noe povrniti.
Oblike KD:
temeljna oblika dokonana, ko druga oseba v kodo svojega premoenja kaj stori ali pusti;
goljufija v zavarovalnitvu navedba lanih podatkov, zamolanje pomembnih podatkov, sklenitev
prepovedanega dvojnega zavarovanja, sklenitev zavarovalne pogodbe po nastanku zavarovalnega ali
kodnega primera, lano prikazovanje kodnega dogodka (dodano s KZ-1);
kvalificirana oblika e okodovancu nastane velika premoenjska koda ali e je goljufija storjena v
sostorilstvu (dodano s KZ-1) oziroma v hudodelski drubi (dodano s KZ-1);
privilegirana oblika majhna goljufija (e okodovancu nastane majhna premoenjska koda) ali e storilec
nima namena pridobiti protipravne premoenjske koristi, in je niti ne pridobi, ampak eli nekoga okodovati
(npr. iz maevanja, zlobe).
Stek:
+ stek s KD lanega izdajanja za uradno ali vojako osebo;
+ stek s KD ponarejanja listin, ponareditve ali unienja uradne listine, knjige ali spisa in ponareditve ali unienja
poslovnih listin;
+ ni steka s KD poslovne goljufije, preslepitve kupcev, organiziranja denarnih verig in nedovoljenih iger na sreo,
preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti, preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji in zlorabe
notranje informacije;
31. Nadaljevano kaznivo dejanje v KZ-1 in pred njim
Nadaljevano kaznivo dejanje je primer navideznega realnega steka. Zaradi praktinosti pri odmeri kazni, se je v
sodni praksi izoblikovalo stalie, da se sme vsa takna serijska dejavnost storilca teti za eno kaznivo dejanje, e
so vsa dejanja tako medsebojno povezana, da se z ivljenjskega stalia pokaejo kot celota, posamezna dejanja
pa le kot posamezni sestavni deli te celote.
KZ nadaljevanega kaznivega dejanja ni definiral. Kriterije za uporabo tega konstrukta je izoblikovala v preteklosti
sodna praksa in pravna teorija.
KZ- 1 je na novo vkljuil institut nadaljevanega kaznivega dejanja v veljavno pravo. Zanj so potrebni stalni in
variabilni elementi.
Prvi pogoj je, da gre za eno samo dogajanje, za eno samo celoto. Do taknega spoznanja pa ni mogoe priti po
obutku, temve s temeljito analizo dane konkretne zadeve.
KZ-1 doloa za opredelitev takne celote naslednja merila:
* istoasna ali zaporedna izvritev (torej dokonanje) ali izvritev poskusa dveh ali ve premoenjskih kaznivih
dejanj. Med posameznimi dejanji mora biti neka asovna povezanost, kar pomeni, da morajo biti kazniva dejanja
izvrena istoasno ali zaporedoma.
* istovrstnost oziroma istost premoenjskih kaznivih dejanj
Pojem istovrstnih kaznivih dejanj se pojavlja pri nadaljevanem kaznivem dejanju. Istovrstnost se nanaa na vsa
dejanja, ki naj bi jih zajelo nadaljevano kaznivo dejanje, kot npr. veje tevilo tatvin, goljufij, poneverb, itd.
Istovrstnost je podana ob ponovitvi istega dejanja v temeljni, kvalificirani ali privilegirani obliki (ne pa tudi v obliki
delictum sui generis), pri naklepnih kaznivih dejanjih pa tudi pri poskuenih in dokonanih kaznivih dejanjih ter vseh
oblikah udelebe pri istem kaznivem dejanju.
Pojem istovrstnosti nekateri razumejo ire, tako da z nadaljevanim kaznivim dejanjem zajemajo vse temeljne in
kvalificirane oblike kakega kaznivega dejanja. Po tem staliu je treba nadaljevano kaznivo dejanje kvalificirati po
tistem lenu, ki se nanaa na najhuje kaznivo dejanje, ki je sestavni del nadaljevanega kaznivega dejanja. Tako
npr. je podana po tem staliu velika tatvina v nadaljevanju, e je storilec izvril nekaj navadnih in nekaj velikih
tatvin v povezanem asovnem obdobju. Po drugem staliu pa so okoliine, ki kvalificirajo kakno temeljno
97
kaznivo dejanje (npr. vlom, vdor, oboroenost) tako pomembne, da ne dopuajo zdruitve ivljenjsko povsem
razlinih kaznivih dejanj v eno nadaljevano kaznivo dejanje.
KZ- 1 se zavzema za prvo stalie, saj doloa, da se storilcu za nadaljevano kaznivo dejanje izree ena kazen v
mejah kazni, ki je predpisana za najhuje kaznivo dejanje, zajeto z nadaljevanim kaznivim dejanjem, sodie pa
izree tudi denarno kazen kot stransko kazen.
* koristoljubnost ali okodovalni nagib storilca, kar pomeni, da mora obstajati enoten psihini odnos storilca do
kaznive kontinuirane dejavnosti.
* kazniva dejanja, izvrena v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja se kaejo glede na kraj, nain ali druge
enake okoliine (variabilni elementi) kot enotna dejavnost to merilo zahteva, da se opredelijo kot nadaljevana
kazniva dejanja samo tista, ki so povezana glede na kraj izvritve ali glede na nain izvritve tako, da predstavljajo
enotno dejavnost. Za kraj izvritve kaznivega dejanje se teje vsak kraj, kjer je bilo dejanje izvreno. Za as
izvritve pa se teje as, ko je bilo izvreno zadnje od dejanj, ki jih nadaljevano kaznivo dejanje zajema.
Pri nadaljevanem kaznivem dejanju doloa zakon posebna pravila za odmero kazni. Ne uporabijo se pravila o
steku, temve se storilcu za vsa kazniva dejanja skupaj doloi ena kazen v mejah kazni, predpisane za najhuje
kaznivo dejanje, pri emer se poleg glavne kazni zapora doloi obvezno tudi stranska denarna kazen. Storilcu, ki
pa si pridobi vejo premoenjsko korist ali povzroi vejo ali veliko premoenjsko kodo, za katero je predpisana
huja kazen, se doloi ta huja kazen, e mu je lo za to, da si z istoasno ali zaporedoma storjenimi kaznivimi
dejanji pridobi tako korist ali povzroi tako kodo.
Sodie sem dejanja, ki jih je toilec v obtobi pravno opredelil kot ve kaznivih dejanj, v sodbi opredeliti kot eno
nadaljevano kaznivo dejanje. Prav tako sem obtoenca, ki je bil obtoen za eno nadaljevano kaznivo dejanje,
spoznati za krivega ve posameznih kaznivih dejanj. Vendar pa je to samo pravilo, ki ga ni mogoe uporabiti, e bi
sodie za drugano pravno opredelitev moralo spremeniti opis dejanja v kodo obtoenca. Tako npr. sodie ne
bi smelo obtoenca, ki je obtoen za ve kaznivih dejanj tatvine po 204/2 lenu KZ-1 , spoznati za krivega
nadaljevanega kaznivega dejanja tatvine po 204/1 lenu, saj bi v takem primeru moralo izpustiti iz opisa dejanja
oitek, da je obtoencu lo za to, da si prilasti stvari majhne vrednosti.
32. Spremembe v KZ-1 glede udelebe, posredni storilec, kako se je to reevalo prej?
KZ-1:
- sostorilstvo je rtano iz poglavja o udelebi in se ga obravnava skupaj s storilstvom;
- storilec kaznivega dejanja je vsak, ki ga storil:
* neposredno
* z izrabljanjem in vodenjem dejanj drugega (posredni storilec)
* skupaj z drugimi, tako da zavestno sodeluje pri storitvi ali kako drugae odloilno prispeva k storitvi (sostorilec).
- pri pomoi je izrecno poudarjeno, da je mogoa le pri naklepnem kaznivem dejanju (prispevek h kaznivemu
dejanju iz malomarnosti bi se kvalificiral kot posredno storilstvo, ne kot pomo).
Prejnji KZ storilca ni posebej opredeljeval, sostorilstvo pa je bilo obravnavano v okviru udelebe v irem pomenu.
33. Kdaj lahko sodie na glavni obravnavi prebere zapisnike brez soglasja strank?
Izjeme, ko se smejo na glavni obravnavni prebrati zapisniki o izpovedbah pri, so razvrene v dve skupini:
* zapisniki, ter pisni izvid in mnenje izvedenca je mogoe prebrati ne glede na morebitno nasprotovanje strank:
- e so zasliane osebe umrle, duevno zbolele ali jih ni mogoe najti ali e zaradi starosti, bolezni ali drugih
tehtnih razlogov ne morejo priti ali zelo teko pridejo k sodiu ali e prebivajo v tujini in na glavno obravnavo ne
pridejo, kljub temu, da so bile nanjo pravilno povabljene;
- e prie ali izvedenci brez zakonskega razloga noejo izpovedati na glavni obravnavi.
V teh primerih se ne kri pravica obtoenca do obrambe, e je bil navzo pri zaslianju teh oseb v preiskavi ali je
imel monost sodelovati pri njihovem zaslianju, pa te pravice ni izkoristil. Okoliine, ki pomenijo zgolj zaasno
oviro za zaslianje neke osebe, ne morejo biti podlaga za branje zapisnika. V takem primeru je mogoe prebrati
zapisnik le s soglasjem obeh strank, sicer pa je treba glavno obravnavo preloiti in zagotoviti izvedbo dokaza z
neposrednim zaslianjem te osebe.
* primeri, ko jih je dopustno prebrati samo s soglasjem strank.
Soglasje za branje zapisnika mora biti izrecno dano in zapisano v sklepu, s katerim senat sprejme odloitev o
branju zapisnika. Ni dopustno samo na podlagi konkludentnih ravnanj stranke(npr. da ni imela pripomb na
prebrano izpovedbo) sklepati, da je soglaala z branjem zapisnika. Soglasje morata dati obe stranki. e je
soobtoencev ve, pa morajo soglaati vsi. Kljub soglasju strank, da se zapisnik zasliane osebe prebere, sme
senat odloiti, da prio ali izvedenca zaslii, pa tudi stranki, ki sta soglaali z branjem zapisnika, lahko po prebrani
izpovedbi predlagata e neposredno zaslianje morata pa konkretno navesti, o katerih okoliinah je treba prio
ali izvedenca neposredno zasliati.
34. Nov nain izvritve kazni zapora do 2 leti, objektivni in subjektivni pogoji
Kazen zapora do 2 let se lahko izvri tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora opravi v obdobju najmanj enega
leta delo v splono korist najmanj 80 ali najve 480 ur. To delo se razporedi tako, da ne moti obsojenevih
obveznosti iz delovnega razmerja. O obliki takne izvritve odloa sodie. Pri tem pa upoteva objektivne
(delovno razmerje, druina) in subjektivne (osebnostne znailnosti storilca) okoliine storilca in njegovo soglasje s
taknim nainom izvritve kazni zapora.
Z delom v splono korist se ne more izvriti kazen zapora za KD zoper spolno nedotakljivost.
Izvrevanje dela v splono korist pripravi vodi in nadzoruje CSD v sodelovanju z obmonimi zavodi za
zaposlovanje.
98
35. Sodie vodi postopek zoper dva obdolenca, eden je v tujini, kaj lahko naredi, postopek izdaje
evropskega naloga za prijetje in predajo
Evropski nalog za prijetje in predajo (v nadaljnjem besedilu: nalog) je odloba, ki jo izda pravosodni organ drave
lanice Evropske unije z namenom, da bi druga drava lanica Evropske unije, prijela in ji predala osebo, zoper
katero namerava izvesti kazenski postopek ali izvriti kazen zapora; Nalog se sme odrediti, e je zoper
obdolenca odrejen pripor zaradi kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolnosti in je zanj
v domaem kazenskem zakonu predpisana kazen zapora najmanj eno leto ali zaradi izvritve kazni zapora
najmanj tirih mesecev.
36. Zaasni odlog odvzema prostosti (159. len ZKP)
e so podani zakonski pogoji za odreditev pripora, je odvzem prostosti domnevnemu storilcu KD pravica, pa tudi
uradna dolnost policije. Ker ima lahko prehitra aretacija kodljive posledice za razkritje obsene kriminalne
dejavnosti, predvsem pri organiziranih oblikah kriminala, je v 159. lenu ZKP DT dano pooblastilo, da lahko ob
predpisanih pogojih dovoli zaasno odloitev odvzema prostosti osumljencu ali izvritev drugih ukrepov iz tega
zakona. Z drugimi ukrepi so miljeni vsi ukrepi, ki jih sem policija izvajati v predkazenskem postopku in ki bi lahko
bili v konkretnem primeru signal osumljencu, da je njegova kriminalna dejavnost predmet kriminalistine preiskave.
Zakon ne doloa, da bi moral DT dati dovoljenje v obliki pisne odlobe (odredbe ali sklepa).
37. Pogoji za telefonske prisluhe, e policija prislukuje tudi po poteku roka, za katerega je ukrep odrejen,
ali je to razlog za izloitev dokazov?
Preiskovalni sodnik na podlagi poroila policije ugotovi, ali je bil prikriti preiskovalni ukrep izvajan v skladu z
njegovo odredbo ali se je izvajal zoper osebo, navedeno v odredbi, tisti ukrep, ki ga je odredil, in to v asu, s
sredstvi in obsegu, ko je bil odrejen. e pri tem preizkusu oceni, da je policija ravnala v nasprotju z njegovo
odredbo, izda po uradni dolnosti sklep o izloitvi nezakonito zbranega gradiva iz spisov.
38. Zaslianje osumljenca po 148 a ZKP!
Z novelo ZKP-E se je odstopilo od koncepta, da policija ne sme zaslievati osumljenca. Policija lahko tako pridobi
izpovedbo osumljenca, na katero se sem opirati sodba. Zaslianje osumljenca ni obvezno. e gre za kaznivo
dejanje, ki ga je lahko storila le ena oseba, policija ne bi smela ve monih osumljencev, za katere so podani zgolj
razlogi za sum, zaslievati po dolobah tega lena, saj bi to pomenilo, da sum e ni osredotoen na doloeno
osebo in da zaslianje nima obrambne funkcije, temve izkljuno preiskovalno. Zato bi v takem primeru policija
smela o izjavah osumljencev sestaviti zgolj uradni zaznamek.
e je osumljenec na prostosti, se zaslianje lahko opravi le, e si sam vzame zagovornika. Pred zaetkom
zaslianja je treba dati osumljencu pouk o tem katerega kaznivega dejanja je obdolen in kaj je podlaga za
obdolitev. Poui se ga, da se ni dolan zagovarjati in odgovarjati na vpraanja, e se zagovarja, pa ni dolan
izpovedati zoper sebe ali svoje blinje ali priznati krivdo, ter da ima pravico do zagovornika, ki je lahko navzo pri
njegovem zaslianju. e gre za kazniva dejanja, za katera se lahko kazen omili, mu je potrebno tudi to povedati.
Pouk se da v navzonosti zagovornika in se vpie v zapisnik. Zaslianje lahko opravi le en policist. Drugi policisti,
razen zapisnikarja, ne morejo biti navzoi pri zaslianju. Kljub priznanju je policija dolna zbrati e druge dokaze
zoper osumljenca.
Navzonost dravnega toilca pri zaslianju ni obvezna. e ni obveen o zaslianju, to ne pomeni, da se mora
zapisnik izloiti iz spisa. Kot dokaz se zapisnik ne sme uporabiti le v primeru, da osumljenec ni bil pouen o svojih
pravica ali e dani pouk in izjava osumljenca glede pravice do zagovornika nista vpisana v zapisnik ali e je bil
zaslian brez zagovornika, ali e je bila njegova izjava pridobljena s silo, gronjo ali z drugimi podobnimi sredstvi.
39. Kdaj postane sodba pravnomona in kdaj izvrljiva?
Pravnomonost sodbe pomeni, da se dejanska in pravna vpraanja pojmujejo kot dokonno reena in da je redni
kazenski postopek definitivno konan, ker je obravnavana zadeva razsojena stvar (res iudicata). Sodna odloa
postane s pravnomonostjo nepreklicna in nespremenljiva, hkrati pa je pravnomonost tudi predpostavka
izvrljivosti.
Formalna pravnomonost pomeni, da sodne odlobe ni mogoe izpodbijati s pritobo:
pritoba ni predvidena
je prepozna
ni dovoljena (zoper odlobe pritobenega sodia, razen v treh primerih iz 389. lena ZKP; odlobe
Vrhovnega sodia, sklepe doloene v 283/1 lenu in 399/2 lenu ZKP).
Njen uinek ima dvojen pomen:
* je pogoj za materialno pravnomonost
* pomeni pravno predpostavko izvrljivosti.
Pravnomonost je lahko popolna, delna, absolutna in relativna.
Materialna pravnomonost pomeni, da je z njo dokonno odloeno o kazenski zadevi, ne glede na to, ali je
odloitev pravilna in zakonita. S trenutkom njenega nastanka so sanirane vse napake, do katerih je lahko prilo v
procesu sojenja in pri sestavi sodne odlobe. Z materialno pravnomonostjo je dokonno odloeno o
precesnopravnem odnosu med strankama, saj sodne odlobe, ki je postala materialno pravnomona, ni mogoe
izpodbijati s pritobo. Materialna pravnomonost ima dva uinka:
* pozitivno funkcijo dokonna vzpostavitev materialnopravnega odnosa med strankama;
99
* negativno funkcijo stranke, med katerimi je materialnopravni odnos dokonno razsojen, ne morejo zahtevati, da
se v isti stvari ponovno uvede kazenski postopek.
Materialna pravnomonost se nanaa le na izrek sodnih odlob.
Formalna pravnomonost je predpostavka materialne, vendar materialna pravnomonost ni vselej posledica
formalne pravnomonosti. Materialna pravnomonost ni lastnost vseh sodnih odlob, ampak samo tistih, ki imajo
za predmet meritorno odloitev o obstoju kaznivega dejanja, in tistih, kjer se postopek kona zaradi trajnih
procesnih ovir.
Pravnomono odlobo pa lahko spremeni v obsojenevo korist:
* izredna pravna sredstva: obnova postopka, zahteva za izredno omilitev kazni in zahteva za varstvo zakonitosti;
* zahteva za vrnitev v prejnje stanje
* zahteva za spremembo pravnomone sodne odlobe na podlagi odlobe Ustavnega sodila ali ESP, po pravilih
za obnovo postopka;
* privilegij pridruenja (beneficium cohaesionis).
Sodba se izvri, ko je pravnomona, vroena in ko za njeno izvritev ni zakonskih ovir. e ni vloena pritoba ali
so se stranke pritobi odpovedale ali jo umaknile, je sodba izvrljiva, ko potee rok za pritobo, oziroma od dneva,
ko so se stranke odpovedale pritobi ali vloeno pritobo umaknile.
40. Rop po KZ
Ureditev v KZ in KZ-1 je v glavnem enaka, pri kaznih so v KZ-1 dodani maksimumi.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep.
Rop je sestavljeno KD in sicer iz prisiljenja in tatvine, pri emer je sila ali gronja sredstvo za storitev tatvine. Sila
ali gronja mora biti usmerjena proti posestniku stvari zaradi odvzema le-te, ne pa proti sami stvari (npr. iztrganje
torbice).
Oblike KD:
temeljna oblika;
dve kvalificirani obliki rop stvari velike vrednosti in rop v sostorilstvu.
Poskus je kazniv; podan je e tedaj, ko storilec uporabi silo zoper kakno osebo ali ji zagrozi z neposrednim
napadom na ivljenje in telo.
Stek:
+ stek s KD hude in posebno hude telesne pokodbe, povzroitve smrti iz malomarnosti;
+ praviloma ni steka s KD lahke telesne pokodbe (inkluzija)
Razlika med ropom in roparsko tatvino je v tem, da pri roparski tatvini storilec s silo ali gronjo zadruje e odvzeto
stvar, pri ropu pa storilec uporablja silo ali gronjo kot sredstvo pri odvzemu tuje stvari.
41. asovna veljavnost KZ
Kazenski zakonik sam doloa zaetek svoje veljavnosti. Zakon praviloma zane veljati 15 dan po objavi, lahko pa
je ta rok kraji ali dalji. KZ-1 je bil sprejet 20.5.2008, v UL je bil objavljen 4.6.2008, veljati pa je zael 1.11.2008.
as od objave do uveljavitve imenujemo vacatio legis. Zakoni veljajo toliko asa, dokler niso izrecno ali mole
odpravljeni z novim zakonom, ki nadomea prejnjega. Na kazenskopravnem podroju je to e posebej
pomembno pravilo, saj bi v nasprotnem primeru prilo do pravnih praznin, ki bi lahko ustvarile poloaj, ko storilcev
kaznivih dejanj ne bi bilo mogoe preganjati in jim soditi.
42. Spremembe KZ (Glej M. BOVHA toka 41.)
43. Pripor na praktinem primeru (kako bi ravnal kot odv, ps, odt)
7. mag. FLORJANI
1. Kazniva dejanja zoper ivljenje in telo (zael je s primerom, nato je elel, da jih natejem, podrobno umor
- uboj (vkljuno s tem, kakna kazen je predpisana zanju)
Kazniva dejanja zoper ivljenje in telo so doloena v 15. poglavju KZ-1:
Uboj (nov len) 1. odstavek je bil v starem KZ uvren v KD umora
Umor (v KZ-1 je to KD loeno v dve obliki in sicer v umor in uboj)
Uboj na mah (ni razlike)
Povzroitev smrti iz malomarnosti (ni razlike)
Detomor (ni razlike)
Napeljevanje k samomoru in pomo pri samomoru (ni razlike)
Nedovoljen poseg v nosenost (KZ-nedovoljena prekinitev nosenosti, sicer pa ni vsebinske razlike)
Lahka telesna pokodba (ni razlike)
Huda telesna pokodba (ni razlike)
Posebno huda telesna pokodba (ni razlike)
Sodelovanje pri pretepu (ni razlike)
100
Izkljuitev kaznivega dejanja pri telesnem pokodovanju s soglasjem pokodovanca (nov len)
Ogroanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru (ni razlike)
Povzroitev nevarnosti (ni razlike)
Zapustitev slabotne osebe (ni razlike)
Opustitev pomoi (ni razlike)
Kazni:
* uboj: od 5 do 15 let (1. odstavek) oziroma 10 do 15 let, e je dejanje storjeno v sostorilstvu (2. odstavek)
* umor: zapor najmanj 15 let.
1. UMOR
Oblike KD:
1. odstavek: temeljna oblika;
2. odstavek: kvalificirane oblike;
3. odstavek: privilegirana oblika.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: le naklep, in sicer direktni ali eventualni.
Predmet KD je lovek kot ivo bitje od rojstva do smrti. KD je podano od takrat, ko se je plod zael odvajati iz
telesa matere, pri emer ni pomembno, ali je bil sposoben za ivljenje, do trenutka, ko ivljenje preneha (predmet
napada je tudi umirajoi ali neozdravljivo bolan lovek).
Nain izvritve: s storitvijo (neposredno ali posredno npr. z razdraenjem ivali) ali opustitvijo.
Posledica KD: smrt loveka; lahko nastopi takoj ali po preteku daljega asovnega obdobja; vzrona zveza je
podana tudi tedaj, ko je zaradi storilevega ravnanja le poslabano okodovanevo stanje, ki bi sicer samo po sebi
povzroilo smrt (npr. pospeitev umiranja na smrt bolnega).
Kvalificirane oblike umora:
umor na grozovit ali zahrbten nain
storilec rtev mui, ji povzroa hudo fizino ali psihino trpljenje, ki presega trpljenje pri temeljnem umoru
(subjektivni znaki brezutnost, krvoeljnost, izivljanje storilca), kar mora rtev obutiti (objektivni znaki
trpljenje rtve); moen direktni in eventualni naklep;
storilec izrabi zaupanje rtve (subjektivni elementi zvijanost, zahrbtnost, pretkanost, goljufija) in stori
dejanje tako, da rtev ne more obutiti delovanja ali sredstva (objektivne okoliine nain storitve ali
uporabljeno sredstvo); moen le direkten naklep;
umor iz koristoljubnosti storilcu gre za materialno korist, ni pa potrebno, da je dejansko doseena, niti ni
potrebno, da je protipravna; potreben je direkten (obarvan) naklep;
umor, da bi storil ali prikril kakno drugo KD potreben je direkten (obarvan) naklep;
umor iz brezobzirnega maevanja ali drugih nizkotnih nagibov krvno maevanje, mrnja, zavist,
ljubosumje, izmikanje obveznosti ipd.; potreben je direkten (obarvan) naklep;
umor zoper uradno ali vojako osebo zaradi funkcije, ki jo opravljajo, so te osebe bolj izpostavljene; razlog za
kvalifikacijo je posebna lastnost rtve osebe, ki so se do neke mere dolne izpostavljati;
umor, ki ga stori dvoje ali ve oseb, ki so se zdruile zato, da bi izvrile umor.
Privilegirana oblika umora: umor iz posebno olajevalnih okoliin umor iz milosti, na zahtevo ali s pristankom
rtve, primeri umora, ko je storilec zaradi ravnanja okodovanca v hudi stiski (npr. e je ve let ustrahoval in muil
druino). Privilegirana oblika ne pride v potev, e je hkrati podana kakna okoliina, ki dejanje kvalificira.
Stek:
+ ni steka s KD telesne pokodbe;
+ e storilec spravi v smrtno nevarnost e koga drugega, bo lo za stek s KD povzroitve splone nevarnosti
(primeri, ko storilec uporabljenega sredstva za storitev umora po uporabi ne more ve obvladati, npr.
zastrupitev hrane, bomba, streljanje na osebo v skupini);
+ ni steka s kaznivim dejanjem pokodovanja tuje stvari (inkluzija);
+ ni steka s kaznivim dejanjem kritve nedotakljivosti stanovanja, e storilec vdre v stanovanje in umori rtev
(konsumpcija, pripravljalno dejanje).
Novost v KZ-1 je, da je KD umora po 127. lenu KZ loeno v dve KD:
1) UBOJ temeljna oblika umora in umor v sostorilstvu po KZ, pri emer je uboj v sostorilstvu kvalificirana oblika
uboja;
2) UMOR kvalificirane oblike umora po KZ; KZ-1 loi:
umor na grozovit ali zahrbten nain
umor zaradi ukrepanja pri uradnih dejanjih varovanja javne varnosti ali v predkazenskem postopku ali
zaradi odloitev dravnih toilcev ali zaradi postopka in odloitev sodnikov ali zaradi ovadbe ali prianja v
sodnem postopku
101
umor zaradi kritve enakopravnosti;
umor iz morilske sle, iz koristoljubnosti, da bi storil ali prikril kakno drugo KD, iz brezobzirnega
maevanja ali iz kaknih drugih nizkotnih nagibov;
umor z dejanjem, storjenim v hudodelski drubi za storitev takih dejanj.
UBOJ NA MAH
Med ureditvijo po KZ in KZ-1 ni razlike.
To je privilegirana oblika umora.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: lahko se stori le naklepno, z direktnim ali eventualnim naklepom; gre za posebno obliko naklepa,
imenovano hipni (nenadni) naklep, pogoj je mona razdraenost oziroma afektno stanje; ne gre za obiajno
ustveno vznemirjenost, temve za izjemno stanje, ko mono pade nadzor storilca nad svojim ravnanjem.
Razdraenost mora biti tako mona, da povzroi posebno duevno stanje, v katerem storilec brez kakrnekoli
razsodnosti in v trenutku izzvanosti izvri dejanje. Ne gre pa za uboj na mah, e je obtoeni zapadel v stanje
mone razdraenosti zaradi svoje velike preobutljivosti ali zaradi neznatnega povoda. Taknega stanja
razdraenosti ne smemo enaiti s patolokimi afektnimi stanji kot simptomi duevnih obolenj, kljub temu pa ob
moni razdraenosti storilca ni mogoe izkljuiti tudi uporabe dolob o nepritevnosti.
Napad okodovanca (ne pa koga drugega) mora biti osredotoen na storilca ali na osebo, ki je storilcu blizu
(zakonca, otroka, stare) in mora biti sposoben izzvati razdraenost, pri emer je to potrebno ocenjevati objektivno.
Napad mora biti izveden brez storileve krivde, kar pomeni, da storilec okodovanca ni izzval k dejanju napada.
Izvritveno ravnanje: samo storitev, sicer pa je izvritveno dejanje enako kot pri uboju oz. umoru.
Stek: ni steka s KD telesne pokodbe (konsumpcija).
2. Podrobno kazniva dejanja telesnih pokodb
LAHKA TELESNA POKODBA
Med ureditvijo po KZ in KZ-1 ni razlike.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep; iz malomarnosti povzroena telesna pokodba ne pomeni KD.
Izvritveno ravnanje: storitev ali opustitev.
Ni vsaka telesna pokodba e lahka; neznatne pokodbe, kot npr. odrgnine, opraskanine in podobne laje telesne
pokodbe ne pomenijo lahke telesne pokodbe po tem lenu, lahko pa jih opredelimo kot grdo ravnanje.
Znailnosti lahkih telesnih pokodb:
E pokodovanec ni spravljen niti v abstraktno smrtno nevarnost;
E niti en organ ali del telesa pokodovanca ni unien;
E pride lahko le do kratkotrajne nesposobnosti za delo;
E okvara zdravja je le laje oblike in zaasna;
E posledice pokodb na vidnih delih telesa so takne narave, da ne pomenijo skaenosti.
Oblike KD:
temeljna oblika
kvalificirana oblika pokodba, prizadejana z orojem, nevarnim orodjem, drugim sredstvom ali na tak nain,
da se lahko telo hudo pokoduje ali zdravje hudo okvari; nevarnosti oroja ni potrebno posebej ugotavljati, pri
uporabi orodja ali drugega sredstva, pa je treba posebej ugotoviti, da je nevarno, kar se ugotavlja tako glede
na obiajno uporabo takega sredstva in hkrati na konkretno uporabo, ko je bila povzroena lahka telesna
pokodba (pomembno je ugotoviti nain uporabe sredstva in del telesa, na katerega je bil napad storilca
usmerjen). Nevarna sredstva so lahko npr. veji kamni, steklenice, dalje in debeleje palice; ne more pa biti
nevarno sredstvo del telesa (lahko je samo npr. okovan evelj). Za nevaren nain storitve lahko gre, e storilec
uporabi nenevarno sredstvo (npr. svinnik) na nevaren nain (npr. meri proti oesu), ali pa e ne uporabi
nobenega sredstva, temve le nevaren nain (npr. nevarni udarci pri borilnih portih).
Stek: ni steka s KD grdega ravnanja.
HUDA TELESNA POKODBA
Med ureditvijo po KZ in KZ-1 ni razlike.
Storilec je lahko vsakdo.
102
Krivdna oblika: temeljno KD se lahko stori samo z naklepom, direktnim ali eventualnim, privilegirana oblika KD (III.
odstavek) pa je storjena iz malomarnosti.
Izvritveno ravnanje: storitev ali opustitev.
Oblike KD:
temeljna oblika KD;
kaznivo dejanje, opredeljeno s hujo posledico;
dve privilegirani obliki KD huda telesna pokodba iz malomarnosti in huda telesna pokodba na mah.
Znailnosti hudih telesnih pokodb:
E pokodovancu je zaasno hudo ali za vselej v manji meri okvarjeno zdravje;
E pomemben organ ali del telesa je zaasno znatno oslabljen;
E pokodovaneva zmonost za delo je za vselej zmanjana ali je bila zaasno znatno zmanjana;
E zaasna skaenost;
E nevarnost za ivljenje pokodovanca je abstraktna.
Poskus je mogo in kazniv glede temeljne oblike KD in povzroitve hude telesne pokodbe na mah.
Stek: ni steka s KD lahke telesne pokodbe (konsumpcija), sodelovanjem pri pretepu in ogroanjem z nevarnim
predmetom pri pretepu ali prepiru (subsidiarnost).
POSEBNO HUDA TELESNA POKODBA
Med ureditvijo po KZ in KZ-1 ni razlike.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: temeljno KD se lahko stori samo z naklepom, direktnim ali eventualnim, privilegirana oblika KD (III.
odstavek) pa je storjena iz malomarnosti.
Izvritveno ravnanje: storitev ali opustitev.
Oblike KD:
temeljna oblika KD;
kaznivo dejanje, opredeljeno s hujo posledico;
dve privilegirani obliki KD huda telesna pokodba iz malomarnosti in huda telesna pokodba na mah.
Znailnosti hudih telesnih pokodb:
E pokodovancu je za vselej hudo okvarjeno zdravje;
E unien ali za vselej in znatno oslabljen pomemben organ ali del telesa;
E pokodovanec je trajno nezmoen za vsakrno delo;
E trajna skaenost monost operativne odstranitve skaenosti se upoteva samo, e bi bila dejansko mogoa
brez kakrnekoli nevarnosti za okodovanca, e bi se lahko z nadomestki le zakrila, pa je ne moremo opredeliti
kot zaasne;
E nevarnost za ivljenje pokodovanca je konketna znaki ugaanja ivljenja, zmanjevanja pomembnih
ivljenjskih funkcij.
Poskus je pojmovno mogo in kazniv glede temeljne oblike KD in povzroitve posebno hude telesne pokodbe na
mah, vendar bi ga bilo izredno teko dokazati (npr. da je storilec skual pokodovati pomemben organ, pa mu ni
uspelo).
Stek: ni steka s KD lahke in hude telesne pokodbe (konsumpcija), sodelovanjem pri pretepu in ogroanjem z
nevarnim predmetom pri pretepu ali prepiru (subsidiarnost).
Telesne pokodbe vedno ugotavljamo s pomojo izvedenca medicinske stroke. Znailen je sploni naklep (dolus
generalis). Storilec nima npr. naklepa nekoga hudo telesno pokodovati ali lahko telesno pokodovati; kakna
posledica nastane, je odvisno tudi od nakljuja.
Pri telesnih pokodbah se lahko pojavijo teave pri pravni kvalifikaciji KD. Npr. e okodovanec hitro po napadu
umre, bi toilci to opredelili kot umor, e pa bi umrl kasneje, to kvalificirajo kot posebno hudo telesno pokodbo,
kvalificirano s hujo posledico.
3. Razlika med kd povzroitev prometne nesree iz malomarnosti in umor iz malomarnosti
Povzroitev smrti iz malomarnosti se pojavi npr. ko storilec iz malomarnosti povozi s traktorjem sodelavca, ali
opusti nadzorstvo nad otrokom, ki se utopiOd KD umora se to KD loi po obliki krivde. To KD se obravnava kot
subsidiarno KD nasproti nekaterim kaznivim dejanjem, kjer tudi pride do posledice smrti drugega iz malomarnosti.
103
KD povzroitve prometne nesree iz malomarnosti lahko stori le udeleenec v prometu s kritvijo prometnih
predpisov.
4. Malomarnostna kd
Nekatera kazniva dejanja je mogoe storiti samo iz malomarnosti. Gre za poseben tip kaznivega dejanja, ki je po
svoji konstrukciji in strukturi drugaen od tipinega naklepnega dejanja, ko se malomarnost lahko pojavi samo kot
posebna oblika krivde. Kazniva so samo, e zakon tako doloa.
Temeljni elementi strukture malomarnostnega kaznivega dejanja:
* izvritveno ravnanje, ki kot storitev ali opustitev pomeni kritev dolnostnega ravnanja, na primer kritev pravil
zdravnike znanosti in stroke ali kritev predpisov o varnosti cestnega prometa;
* malomarnostno kaznivo dejanje ima pokodbo zavarovane dobrine za prepovedano posledico;
* vzrono zvezo med kritvijo dolnostnega ravnanja in nastalo pokodbeno posledico je treba pojmovati drugae
kot pri tipinih naklepnih kaznivih dejanjih:
- objektivna predvidljivost pokodbene posledice. e ta ni objektivno predvidljiva, potem ni vzorne zveze med
kritvijo dolnostnega ravnanja in nastalo prepovedano pokodbeno posledico;
- e bi prepovedana pokodbena posledica nastala tudi v primeru, ko bi obtoeni storil vse, kar mu je velevalo
dolnostno ravnanje, vzrone zveze ni.
* krivda: ali je storilec v danih okoliinah in glede na svoje osebne lastnosti zmogel ustrei zahtevam, ki zanj
izhajajo iz ugotovljene dolnosti zavedati se monosti nastanka prepovedane posledice.
KZ-1 pozna 4 malomarnostna kazniva dejanja:
* malomarno zdravljenje in opravljanje zdravilske dejavnosti (179. len)
* malomarno opravljanje lekarnike dejavnosti (182. len)
* povzroitev prometne nesree iz malomarnosti (323. len)
* ogroanje posebnih vrst javnega prometa (325. len).
5. Omilitev kazni
Omilitev kazni pomeni monost, da sodie izree kazen, ki je nija od predpisane, za konkretno kaznivo dejanje
ali uporabi milejo vrsto kazni. Omilitev kazni omogoa KZ v dveh primerih:
* e zakon doloa, da se sme storilec kaznovati mileje, kar je doloeno pri prekoraenem silobranu, prekoraeni
skrajni sili, bistveno zmanjani pritevnosti, izogibni pravni zmoti, poskusu, pomoi. Poleg tega predvideva KZ
monost omilitve kazni tudi pri posameznih kaznivih dejanjih, npr. pri napeljevanju k samomoru in pomoi pri
samomoru, kjer je omilitev dopustna, e je bil zaradi kaknega dejanja, inkriminiranega v tem lenu, samomor
samo poskuen.
* e ugotovi posebne olajevalne okoliine, ki utemeljujejo izrek omiljene kazni.
Meje omilitve kazni:
Sodie ne more omiliti kazni v poljubnih mejah, temve mora upotevati omejitve iz 51. lena KZ-1. Pri kaznih,
kjer je doloen minimum, se sme izrei kazen pod tem minimumom do z zakonom doloenega novega
omiljenega minimuma. e predpisani minimum ni naveden, sme sodie zamenjati predpisano vrsto kazni z
milejo. Ta monost je dana pri zamenjavi kazni zapora z denarno kaznijo. Naini, ki jih doloa KZ so tile:
* e je predpisana kazen 15 let zapora, sem sodie omiliti do najve 10 let;
* e je kot najmanja mera predpisan zapor treh ali ve let (vendar ne manj kot 15), sme sodie omiliti do enega
leta zapora;
* e je predpisan zapor enega leta, sme sodie omiliti do treh mesecev zapora;
* e je doloena kazen manj kot eno leto zapora, sme sodie omiliti do 15 dni zapora;
* e je predpisana kazen zapora in pri tem ni navedena najmanja mera, sme sodie namesto kazni zapora izrei
denarno kazen.
e pa sodie izree denarno kazen kot glavno kazen, jo sme omiliti do 15 dnevnih zneskov. To tudi pomeni, da ni
mogoe omiliti denarne kazni, e je bila izreena kot stranska kazen.
e ima sodie pravico kazen odpustiti, mu jo lahko omili tudi brez omejitev. Pri omilitvi te vrste, omili sodie
kazen, ne da bi upotevalo pravila, ki veljajo sicer za omilitev kazni. Pri kazni zapora in prepovedi vonje
motornega vozila je sodie vezano s splonim minimumom ter kazni in kazni ne more izrei pod njim. Denarno
kazen pa lahko omili tudi pod sploni minimum.
6. In iz tega kakna je razlika med tem, e so posebne olajevalne okoliine navedene e v sami dolobi in
kakna e jih ugotavlja sodie (navedi primer)
Okoliine, ki jih doloa zakonik kot olajevalne ali obteevalne, so lahko objektivne ali subjektivne glede na to, ali
se nanaajo na kaznivo dejanje in njihove objektivne znailnosti ali pa na storilevo krivdo in njegovo osebnost.
Veljavno kazensko pravo opredeljuje olajevalne in obteevalne okoliine primeroma kot okoliine, ki vplivajo na
to, ali naj bo kazen manja ali veja. Njihova uporaba je vedno fakultativna.
Pri nekaterih kaznivih dejanjih je posamezna okoliina konstitutivni element kaznivega dejanja. V okviru modalitet
kaznivega dejanja pozna zakonik poleg temeljnega e privilegirane in kvalificirane primere kaznivega dejanja.
Znaki, ki oznaujejo taken primer, so sicer po svoji vsebini lahko obteevalna ali olajevalna okoliina, so pa
povzdignjeni na stopnjo znaka kaznivega dejanja. Pri kaznivih dejanjih, kjer je predvideno kot posledica pri
temeljnem kaznivem dejanju ogroanje zavarovane dobrine (314/1 len), se posebna oblika nanaa na primer, ko
je nastala pokodbena posledica (314/4 len), ki je v tem primeru doloena kot huda telesna pokodba ene ali ve
oseb ali velika premoenjska koda. Tu gre torej za dve razlini stopnji kritve zavarovane dobrine v temeljni
obliki se ta kae kot ogroanje, v drugi pa kot pokodovanje zavarovane dobrine. Stopnja ogroanja ali kritve
zavarovane dobrine pa je lahko tudi obteevalna okoliina. V primeru, ko je zakonodajalec takno okoliino e
104
upoteval kot zakonski znak kaznivega dejanja, je sodie ne sme upotevati kot obteevalno ali olajevalno
okoliino. Sodna praksa je zavzela stalie, da je upotevanje takne okoliine tudi kot obteevalne dopustno
samo tedaj, e to opraviuje intenzivnost te okoliine (npr. e je v navedenem primeru nastala kot posledica huda
telesna pokodba velikega tevila ljudi).
Vrste olajevalnih in obteevalnih okoliin, ki jih doloa KZ:
* stopnja kazenske odgovornosti,
* nagibi,
* stopnja ogroanja ali kritve zavarovane dobrine,
* okoliine, v katerih je bilo kaznivo dejanje izvreno,
* prejnje ivljenje storilca,
* osebne in premoenjske razmere storilca,
* obnaanje storilca po storjenem kaznivem dejanju,
* poravnava kode,
* druge okoliine, ki se nanaajo na storilevo osebnost.
7. Ukrepi za zagotovitev navzonosti na GO. Kako bi kot sodnik zael GO? Zakaj sodnik navede lane
senata? Kaj stori sodnik v primeru, e stranka predlaga izloitev enega od sodnikov porotnikov? V
katerem primeru lahko nadaljuje postopek?
Obdolenec ni le subjekt, temve tudi objekt kazenskega postopka. Preiskovalni sodnik in sodie morata imeti
monost, da v vsakem stadiju postopka zagotovita njegovo navzonost. Navzonost obdolence je potrebna v
dokazne namene (telesni pregled, izpovedba), za zagotovitev izvritve kazenske sankcije, za odpravo ponovitvene
nevarnosti in za uspeno izvedbo kazenskega postopka.
* vabilo obdolencu
* privedba
* obljuba obdolenca, da ne bo zapustil prebivalia
* prepoved priblievanja doloenemu kraju ali osebi
* javljanje na policijski postaji
* varina
* hini pripor
* pripor
Pri presoji, kateri ukrep naj se uporabi, ravna sodie v skladu s pogoji, ki so predpisani za uporabo posameznih
ukrepov. Pri tem pa ne sme uporabiti strojega ukrepa, e se da isti namen dosei z milejim.
Zasedanje zane predsednik senata, ki naznani navzoim predmet glavne obravnave in sestavo senata. Sodnik
pred zaetkom glavne obravnave naznani sestavo senata, tako da je strankam omogoeno, da lahko zahtevajo
izloitev. Od trenutka, ko sodnik izve, da je podana njegova izloitev in ne gre za nedovoljeno ali oitno
neutemeljeno zahtevo po 42/5 lenu ZKP, ki jo sam zavre, ni ve upravien opravljati nobenih dejanj, tudi ne
taknih preiskovalnih dejanj, ki bi jih bilo nevarno odlaati. e se poda takna zahteva na glavni obravnavi in se ne
zavre, se mora glavna obravnava prekiniti do odloitve predsednika sodia o tej zahtevi. Le e je iz vsebine
zahteve oitno, da gre za neutemeljeno zahtevo, podano z namenom zavlaevanja postopka ali spodkopavanja
avtoritete sodia, se zahteva v celoti ali deloma zavre.
8. Kaj stori sodnik, e ob preverjanju prisotnosti ugotovi neprisotnost npr. DT, obdolenca, zagovornika?
Predsednik senata mora ugotoviti ali so se vsi povabljeni odzvali vabilu, saj se brez nekaterih procesnih
udeleencev glavna obravnava ne more zaeti. Glede tistih, ki se vabilu niso odzvali in opraviili svojega izostanka,
pa mora ugotoviti, ali jim je bilo vabilo poslano in vroeno v skladu z zakonskimi pogoji, saj je to pogoj, da lahko
senat odredi privedbo obtoenca, pri, izvedencev in jih z izjemo obtoenca, tudi denarno kaznuje.
e na glavno obravnavo ne pride dravni toilec, se glavna obravnava preloi, predsednik senata pa o tem obvesti
vijega dravnega toilca.
e na glavno obravnavo ne pride okodovanec kot toilec ali zasebni toilec, senat s sklepom ustavi postopek.
e ne pride obtoenec, ki je bil v redu vabljen in svojega izostanka ne opravii, se lahko privede s silo. e ga ni
mogoe takoj privesti, senat preloi glavno obravnavo in odredi, da se naslednji privede s silo. Zoper obtoenca
se lahko odredi tudi pripor, da se zagotovi njegova navzonost na glavni obravnava, eprav ni podanega nobenega
pripornega razloga. Lahko pa se mu sodi tudi v nenavzonosti, e so izpolnjeni naslednji pogoji:
- da je bil v redu vabljen;
- e njegova navzonost ni nujna;
- e je navzo njegov zagovornik;
- e je bil pred tem e zaslian.
e ne pride na glavno obravnavo zagovornik, ki je bil v redu vabljen, pa o tem ne obvesti sodia, zahteva sodie
od obtoenca, naj si takoj vzame drugega zagovornika. e tega ne stori in ni monosti, da bi brez kode za
obrambo zagovornika postavilo sodie, se glavna obravnava preloi.
9. Mladoletniki + prisotnost mladoletnikov na GO
Mladoletnike deli KZ v nekaj skupin. Najprej loi otroke do 14. leta starosti. Ti se ne smejo kaznovati in zanje se
tudi ne smejo uporabiti vzgojni in varnostni ukrepi.
Mlaji mladoletniki so osebe, ki so bili ob izvritvi kaznivega dejanja e bili stari 14 let, vendar so bili mlaji od 16
let. Proti njim se lahko izreejo samo vzgojni in varnostni ukrepi.
105
Stareji mladoletniki so osebe, ki so bile ob izvritvi kaznivega dejanja stare 16 let, ne pa e 18 let. Proti njim se
praviloma izrekajo vzgojni ukrepi. V posebno izjemnih primerih, se smejo stareji mladoletniki tudi kaznovati, in
sicer se jim lahko izree ml. zapor, denarna kazen ali stranska kazen prepoved vonje motornega vozila.
Mlaje polnoletne osebe so osebe, ki so storile kaznivo dejanje kot polnoletne, v asu sojenja pa niso dopolnile 21
let. Ti storilci so praviloma kazensko odgovorni in se jim izrekajo kazni. e pa sodie presodi glede na osebnost
mlaje polnoletne osebe in glede na okoliine, v katerih je bilo izvreno kaznivo dejanje, da bi bilo za takega
storilca primerneje, da mu namesto kazni zapora izree vzgojni ukrep, je mogoe tako osebi izrei vzgojni ukrep
nadzorstva organa socialnega varstva ali zavodski ukrep. Starost 21 let ni vezana na as sojenja, ampak na
izvritev kaznivega dejanja. Vzgojni ukrepi se lahko izrekajo tako mlajim kot starejim mladoletnikom, pa tudi
mlajim polnoletnim. Kazen pa je mogoe izrei samo starejim mladoletnikom.
V postopku proti mladoletniku sojenje v njegovi nenavzonosti ni mogoe, tudi e je e postal polnoleten. Odloitev
sodia ne temelji samo na tei kaznivega dejanja, temve tudi na vsestranskem spoznavanju mladoletnikove
osebnosti, kar zahteva njegovo navzonost v postopku. e je med pripravljalni postopkom mladoletnik na begu, se
postopek proti njemu prekine. Brez navzonosti mladoletnika se ne more opraviti glavna obravnava. Nezavodski
vzgojni ukrepi se mladoletniku sicer lahko izreejo na seji senata, o kateri se ga obvesti samo, e je to potrebno,
vendar pa je tudi seja senata sojenje, zaradi esar se ne bi smela opraviti v nenavzonosti mladoletnika.
Navzonost mladoletnika je mogoe zagotoviti tudi z njegovo privedbo, izjemoma tudi z odreditvijo pripora. e je
bil mladoletnik odstranjen iz sodne dvorane, se ne teje, da je bil sojen v nenavzonosti.
10. Ali je na GO vedno prisotnih samo npr. 3 ali 5 sodnikov - ne, ker lahko, kadar gre za kompleksnejo
zadevo doloijo nadomestne sodnike, kdo: na predlog predsednika senata predsednik sodia ????
11. Ukrep hini pripor
Hini pripor je ukrep:
* za zagotovitev obdoleneve navzonosti
* uspeno izvedbo kazenskega postopka
* odpravo ponovitvene nevarnosti,
Torej, e so podani priporni razlogi in e odreditev pripora ni neogibno potrebna za varnost ljudi ali potek
kazenskega postopka. Sklep se polje policijski postaji, na obmoju katere se izvaja. Sodie s sklepom doloi, da
se obdolenec ne sme oddaljiti iz poslopja, v katerem stalno ali zaasno prebiva oziroma javne ustanove za
zdravljenje in oskrbo. Le izjemoma mu lahko dovoli, da se za doloen as oddalji iz teh prostorov, e je to
neogibno potrebno, da si zagotovi najnujneje ivljenjske potrebine, ali za opravljanje dela. O tem sodie
obvesti policijsko postajo. e se obdolenec brez dovoljenja oddalji, lahko sodie zoper njega odredi pripor.
Izvrevanje hinega pripora:
Sodie nadzoruje izvajanje hinega pripora samo ali preko policije. Ti smejo vsak as, tudi brez zahteve sodia,
preverjati izvajanje ukrepa, ter o morebitnih kritvah brez odlaanja obvestiti sodie. Dinamika nadzora je odvisna
od vrste kaznivega dejanja in podatkov iz evidence, ki jo vodi policija. e obdoleni kri ta ukrep in eli prestopiti
mejo, se mu odvzame prostosti in se ga privede k preiskovalnemu sodniku. Policist tako ukrepa po 157. lenu
ZKP. Nadzor se opravlja podnevi in ponoi, pri tem pa se ne sme aliti osebnosti in dostojanstva nadzorovane
osebe. e se pri nadzoru ugotovi, da obdolenec ni na kraju, policijska postaja o tem tako obvesti deurnega
preiskovalnega sodnika, ki je odredilo ukrep in nato e sodie z dopisom.
Policijska postaja vodi dosje osebe, zoper katero je odrejen ukrep hinega pripora
Za odreditev, trajanje, podaljanje in odpravo hinega pripora ter vtetje hinega pripora v izreeno kazen, se
smiselno uporabljajo dolobe ZKP, ki veljajo za pripor. Pred vloitvijo obtonice odloa o podaljanju na obrazloen
predlog preiskovalnega sodnika ali dravnega toilca izvenrazpravni senat. Obdolenec mora biti s predlogom za
podaljanje hinega pripora seznanjen najmanj tri dni pred iztekom trajanja ukrepa.
12. Nadaljevano kaznivo dejanje
Nadaljevano kaznivo dejanje je primer navideznega realnega steka. Zaradi praktinosti pri odmeri kazni, se je v
sodni praksi izoblikovalo stalie, da se sme vsa takna serijska dejavnost storilca teti za eno kaznivo dejanje, e
so vsa dejanja tako medsebojno povezana, da se z ivljenjskega stalia pokaejo kot celota, posamezna dejanja
pa le kot posamezni sestavni deli te celote.
KZ- 1 je na novo vkljuil institut nadaljevanega kaznivega dejanja v veljavno pravo. Zanj so potrebni stalni in
variabilni elementi.
Prvi pogoj je, da gre za eno samo dogajanje, za eno samo celoto. Do taknega spoznanja pa ni mogoe priti po
obutku, temve s temeljito analizo dane konkretne zadeve.
KZ-1 doloa za opredelitev takne celote naslednja merila:
* istoasna ali zaporedna izvritev (torej dokonanje) ali izvritev poskusa dveh ali ve premoenjskih kaznivih
dejanj. Med posameznimi dejanji mora biti neka asovna povezanost, kar pomeni, da morajo biti kazniva dejanja
izvrena istoasno ali zaporedoma.
* istovrstnost oziroma istost premoenjskih kaznivih dejanj
Pojem istovrstnih kaznivih dejanj se pojavlja pri nadaljevanem kaznivem dejanju. Istovrstnost se nanaa na vsa
dejanja, ki naj bi jih zajelo nadaljevano kaznivo dejanje, kot npr. veje tevilo tatvin, goljufij, poneverb, itd.
Istovrstnost je podana ob ponovitvi istega dejanja v temeljni, kvalificirani ali privilegirani obliki (ne pa tudi v obliki
delictum sui generis), pri naklepnih kaznivih dejanjih pa tudi pri poskuenih in dokonanih kaznivih dejanjih ter vseh
oblikah udelebe pri istem kaznivem dejanju.
Pojem istovrstnosti nekateri razumejo ire, tako da z nadaljevanim kaznivim dejanjem zajemajo vse temeljne in
kvalificirane oblike kakega kaznivega dejanja. Po tem staliu je treba nadaljevano kaznivo dejanje kvalificirati po
106
tistem lenu, ki se nanaa na najhuje kaznivo dejanje, ki je sestavni del nadaljevanega kaznivega dejanja. Tako
npr. je podana po tem staliu velika tatvina v nadaljevanju, e je storilec izvril nekaj navadnih in nekaj velikih
tatvin v povezanem asovnem obdobju. Po drugem staliu pa so okoliine, ki kvalificirajo kakno temeljno
kaznivo dejanje (npr. vlom, vdor, oboroenost) tako pomembne, da ne dopuajo zdruitve ivljenjsko povsem
razlinih kaznivih dejanj v eno nadaljevano kaznivo dejanje.
KZ- 1 se zavzema za prvo stalie, saj doloa, da se storilcu za nadaljevano kaznivo dejanje izree ena kazen v
mejah kazni, ki je predpisana za najhuje kaznivo dejanje, zajeto z nadaljevanim kaznivim dejanjem, sodie pa
izree tudi denarno kazen kot stransko kazen.
* koristoljubnost ali okodovalni nagib storilca, kar pomeni, da mora obstajati enoten psihini odnos storilca do
kaznive kontinuirane dejavnosti.
* kazniva dejanja, izvrena v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja se kaejo glede na kraj, nain ali druge
enake okoliine (variabilni elementi) kot enotna dejavnost to merilo zahteva, da se opredelijo kot nadaljevana
kazniva dejanja samo tista, ki so povezana glede na kraj izvritve ali glede na nain izvritve tako, da predstavljajo
enotno dejavnost. Za kraj izvritve kaznivega dejanje se teje vsak kraj, kjer je bilo dejanje izvreno. Za as
izvritve pa se teje as, ko je bilo izvreno zadnje od dejanj, ki jih nadaljevano kaznivo dejanje zajema.
Pri nadaljevanem kaznivem dejanju doloa zakon posebna pravila za odmero kazni. Ne uporabijo se pravila o
steku, temve se storilcu za vsa kazniva dejanja skupaj doloi ena kazen v mejah kazni, predpisane za najhuje
kaznivo dejanje, pri emer se poleg glavne kazni zapora doloi obvezno tudi stranska denarna kazen. Storilcu, ki
pa si pridobi vejo premoenjsko korist ali povzroi vejo ali veliko premoenjsko kodo, za katero je predpisana
huja kazen, se doloi ta huja kazen, e mu je lo za to, da si z istoasno ali zaporedoma storjenimi kaznivimi
dejanji pridobi tako korist ali povzroi tako kodo.
13. Omilitev/odpust kazni
Omilitev kazni:
Omilitev kazni pomeni monost, da sodie izree kazen, ki je nija od predpisane, za konkretno kaznivo dejanje
ali uporabi milejo vrsto kazni. Omilitev kazni omogoa KZ v dveh primerih:
* e zakon doloa, da se sme storilec kaznovati mileje, kar je doloeno pri prekoraenem silobranu, prekoraeni
skrajni sili, bistveno zmanjani pritevnosti, izogibni pravni zmoti, poskusu, pomoi. Poleg tega predvideva KZ
monost omilitve kazni tudi pri posameznih kaznivih dejanjih, npr. pri napeljevanju k samomoru in pomoi pri
samomoru, kjer je omilitev dopustna, e je bil zaradi kaknega dejanja, inkriminiranega v tem lenu, samomor
samo poskuen.
* e ugotovi posebne olajevalne okoliine, ki utemeljujejo izrek omiljene kazni.
Meje omilitve kazni:
Sodie ne more omiliti kazni v poljubnih mejah, temve mora upotevati omejitve iz 51. lena KZ-1. Pri kaznih,
kjer je doloen minimum, se sme izrei kazen pod tem minimumom do z zakonom doloenega novega
omiljenega minimuma. e predpisani minimum ni naveden, sme sodie zamenjati predpisano vrsto kazni z
milejo. Ta monost je dana pri zamenjavi kazni zapora z denarno kaznijo. Naini, ki jih doloa KZ so tile:
* e je predpisana kazen 15 let zapora, sem sodie omiliti do najve 10 let;
* e je kot najmanja mera predpisan zapor treh ali ve let (vendar ne manj kot 15), sme sodie omiliti do enega
leta zapora;
* e je predpisan zapor enega leta, sme sodie omiliti do treh mesecev zapora;
* e je doloena kazen manj kot eno leto zapora, sme sodie omiliti do 15 dni zapora;
* e je predpisana kazen zapora in pri tem ni navedena najmanja mera, sme sodie namesto kazni zapora izrei
denarno kazen.
e pa sodie izree denarno kazen kot glavno kazen, jo sme omiliti do 15 dnevnih zneskov. To tudi pomeni, da ni
mogoe omiliti denarne kazni, e je bila izreena kot stranska kazen.
e ima sodie pravico kazen odpustiti, mu jo lahko omili tudi brez omejitev. Pri omilitvi te vrste, omili sodie
kazen, ne da bi upotevalo pravila, ki veljajo sicer za omilitev kazni. Pri kazni zapora in prepovedi vonje
motornega vozila je sodie vezano s splonim minimumom ter kazni in kazni ne more izrei pod njim. Denarno
kazen pa lahko omili tudi pod sploni minimum.
Odpust kazni:
Ko sodie storilcu kazen odpusti, ga spozna za krivega, izree pa, da se mu kazen odpusti. Takna sodba je
obsodilna sodba, ker obsega izrek o krivdi. Posebni razlogi, ki so praviloma kriminalitetnopolitine narave, so
povzroili, da je sodie storilcu kazen odpustilo.
Odpustitev kazni je dovoljena le tedaj, kadar zakonik to izrecno doloa in je vedno fakultativna.
KZ dopua odpustitev kazni pri institutih splonega dela KZ:
- pri prekoraenem silobranu ob izpolnitvi dodatnih pogojev,
- pri prekoraeni skrajni sili,
- pri neprimernem poskusu,
- pri prostovoljnem odstopu od poskusa,
- e napeljevalec ali pomaga prostovoljno prepreita storitev kaznivega dejanja.
V posebnem delu doloa KZ fakultativno odpustitev pri naslednjih kaznivih dejanjih:
- razalitvi, e je razaljenec razalitev vrnil,
- odvzem mladoletne osebe, e je storilec prostovoljno izroil mladoletno osebo upraviencu ali omogoil
uresniitev izvrljive odlobe,
- tatvina, e je storilec vrnil okodovancu ukradeno stvar, preden je izvedel, da je uveden kazenski postopek,
107
- dajanje podkupnine, e je storilec, ki je dal podkupnino na zahtevo uradne osebe, dejanje naznanil, preden je bilo
odkrito ali preden je izvedel, da je odkrito,
- kriva izpovedba, e storilec prostovoljno preklie svojo krivo izpovedbo, preden se izda dokonna odloba.
Sodie lahko v primerih, ko zakonik omogoa fakultativno odpustitev, storilcu izree kazen znotraj predpisanega
razpona, lahko mu jo omili po pravilih o omilitvi, lahko jo omili brez omejitev, lahko pa mu kazen odpusti.
Ob odpustitvi kazni sme sodie izrei varnostna ukrepa: odvzem voznikega dovoljenja in odvzem predmetov.
14. Zastaranje pregona
Zastaranje kazenskega pregona:
Ta vrsta zastaranja pomeni, da se zaradi poteka rokov, ne more ve izvesti kazenski pregon in se storilcu ne more
ve izrei kazen za kaznivo dejanje, ki ga je izvril. Dolina rokov je odvisna od tee kazni, ki je predpisana za
posamezno kaznivo dejanje. Maksimalni zastaralni rok je 50 let, najkraji pa 6 let. Prejnji KZ je doloal kraje
zastaralne roke (25 let in 3 leta).
Ti roki so:
* 50 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor 30 let (15 do 30 let),
* 30 let od storitve kaznivega dejanj, za katero se sme izrei zapor nad 10 let (in manj kot 15 let),
* 20 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izrei zapor nad 5 let (do 10 let),
* 10 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor nad 1 leto (do 5 let),
* 6 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei kazen do enega leta ali denarna kazen.
e je za kaznivo dejanje predpisanih ve kazni, se zastaralni rok doloi po najhuji predpisani kazni. Kadar so
kazni predpisane alternativno, se zastaralni rok doloi glede na tejo vrsto predpisane. Kadar pa so predpisane
kumulativno (npr. zaporna in denarna kazen), pa se doloi zastaralni rok glede na kazen zapora kot na glavno
kazen. Za poskus se zastaralni rok doloi glede na kazen, ki je predpisana za dokonano kaznivo dejanje.
Zastaralni rok za zastaranje kazenskega pregona zane tei od dneva, ko je bilo kaznivo dejanje izvreno, ko je
torej storilec deloval ali bi moral delovati.
Zadranje zastaranja:
Zadranje zastaranja pomeni, da lahko med tekom zastaralnih rokov nastopijo ovire dejanske ali pravne narave, ki
povzroijo, da zastaralni rok ne tee. Zadranje zastaranje po povzeto po prejnjem KZ, ki je poznal relativno in
absolutno zastaranje. KZ-1 te delitve ni prevzel, kljub temu pa je obdral zadranje zastaranja. Ob tem se zastavlja
vpraanje, kaken uinek sploh ima zadranje zastaranja. e doloena okoliina povzroi zastaranje teka
zastaranih rokov, hkrati pa zakon ne podalja zastaralnih rokov, postane ta institut brez pomena. Tudi ob zadranju
se namre zastaranje kazenskega pregona iztee po preteku doloenega asa od izvritve kaznivega dejanja,
enako kot e zadranja ne bi bilo, saj KZ-1 kljub ureditvi zadranja zastaranja ne postavlja daljih zastaralnih rokov
in ne doloa, da se v primeru zadranja zaetek teka rokov ne vee na izvritev kaznivega dejanja.
Pretrganje zastaranja:
Obstaja tedaj, ko se zastaralni rok zaradi doloene okoliine prekine in se zaradi tega tisti del zastaralnega roka,
ki je e potekel, ne teje ve, temve zane zastaralni rok po prenehanju ovire tei znova. To torej pomeni izjemo
od pravila, da zastaralni rok zane tei z izvritvijo kaznivega dejanja. KZ doloa le eno okoliino, ki pretrga
zastaranje: e storilec v asu tega zastaralnega roka stori enako ali huje kaznivo dejanje.
15. Poskus
KZ-1 definira poskus kot zaetek izvritve naklepnega kaznivega dejanja, ki ga storilec ni dokonal. Poskus je
kazniv, e gre za kaznivo dejanje, za katero se sme po zakonu izrei tri leta zapora ali huja kazen. Za poskus
drugih kaznivih dejanj pa samo tedaj, e zakon izrecno predpisuje, da je kazniv tudi poskus. Poskus tako ni kazniv
na splono. To stalie uresniuje objektivno subjektivno koncepcijo poskusa. Po tej koncepciji je potrebna za
kaznivost poskusa objektivna protipravnost storilevega ravnanja, ki je v tem, da je z uresniitvijo zakonskih
znakov ogrozil zavarovano dobrino, jo spravil v nevarnost (objektivni kriterij, ki razmejuje poskus od pripravljalnih
dejanj). Ta nevarnost se e ni uresniila, razodeti pa je morala storilev naklep, njegovo zavest in voljo uresniiti
prepovedano posledico (subjektivni pogoj kaznivosti).
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen, mileja od treh let zapora, KZ praviloma odstopa od kaznivosti
poskusa, eprav sta lahko podana tako objektivni kot subjektivni pogoj, in sicer zaradi majhnega pomena dejanj in
zato, ker pri poskusu prepovedana posledica ne nastane. Mono pa je, da KZ tudi za takna dejanja doloi, da je
poskus kazniv.
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen zapora treh let ali huja kazen, pa izhaja KZ iz predpostavke,
da praviloma vsa izpolnjujejo objektivni in subjektivni pogoj. V teh primerih pa dopua mileje kaznovanje.
Kadar je poskus kazniv, se storilec kaznuje v mejah kazni, ki je predpisana za poskueno kaznivo dejanje, lahko
pa tudi mileje. To pomeni, da zakon prepua sodiu presojo o tem, koliko je storilec s poskusom ogrozi
zavarovano dobrino in koliko se je izrazilo njegovo hotenje uresniiti prepovedano posledico.
Tudi pri nepravih opustitvah sta mona tako neprimerni kot primerni poskus, vkljuno z morebitnim prostovoljnim
odstopom, pri pravih opustitvah pa neprimerni poskus, ki je lahko protipraven in kazniv.
Poskus pa ni mogo v primerih, ko je pojmovno ali izrecno zajet z opisom zakonskega dejanskega stana kakega
kaznivega dejanja. Tako npr. ni mogo poskus kaznivega dejanja nedovoljenega posega v nosenost, ki ga izvri
tudi tisti, kdor zane prekinjati nosenost s privolitvijo nosenice. V teh primerih je zakonodajalec izenail poskus z
dokonanim kaznivim dejanjem.
16. Stek
O steku kaznivih dejanj govorimo takrat, kadar je iz opisa dejanja razvidno, da je storilec uresniil zakonske znake
dveh ali pa ve kaznivih dejanj. Loimo:
108
* idealni stek: ko storilec z enim samim dejanjem uresnii zakonske dejanske stane dveh ali ve kaznivih dejanj.
(npr. e kdo z enim strelom eno osebo ubije, drugo pa hudo telesno pokoduje, je izvril dve kaznivi dejanji z eno
storitvijo).
* realni stek: ko storilec z ve storitvami ali opustitvami uresnii zakonske znake ve kaznivih dejanj (npr. e kdo z
ve zaporednimi udarci eno osebo ubije, drugo pa hudo telesno pokoduje, je z dvema storitvama povzroil dve
kaznivi dejanji.).
e se storilcu sodi za vsa kazniva dejanja, doloi sodie najprej kazen za vsako posamezno kaznivo dejanje, nato
pa izree za vsa ta kazniva dejanja enotno kazen.
* navidezni idealni stek: pomeni, da imamo opraviti z enim samim kaznivim dejanjem, kljub temu, da je storilec z
eno storitvijo ali opustitvijo uresniil zakonske znake oziroma prepovedane posledice dveh ali ve zakonskih
dejanskih stanov.
Tako je stek le navidezen, e je storilec uresniil zakonske znake temeljnega kaznivega dejanja in njegovo
kvalificirano oziroma privilegirano obliko (odnos specialnosti).
e je eno kaznivo dejanje samo predhodna faza drugega (npr. dogovor za kaznivo dejanje, e sta dejanje kasneje
tudi izvrila), bi bilo nesmiselno storilca obtoiti in obsoditi za dve kaznivi dejanji, saj gre v resnici le za eno (odnos
subsudiarnosti).
Kadar je celotna kriminalna koliina enega dejanja vsebovana v drugem gre za odnos konsumpcije. Gre za
primere, ko huje istovrstno kaznivo dejanje zajema vse njegove mileje oblike (e je npr. uboj izvren z ve
udarci, od katerih so bili nekateri kvalificirani kot lahke, nekateri pa kot hude ali posebno hude telesne pokodbe, je
jasno, da gre za eno kaznivo dejanje uboja, ne pa za toliko in taknih kaznivih dejanj, kolikor in kakrnih je bilo
udarcev).
* navidezen realni stek je podan v naslednjih primerih:
- sestavljeno kaznivo dejanje,
- nekaznivo predhodno dejanje,
- nekaznivo naknadno dejanje,
- kolektivno kaznivo dejanje,
- nadaljevano kaznivo dejanje.
17. Temelji kazenske odgovornosti pravne osebe
Kazensko odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja je doloena v posebnem zakonu (ZOPOKD). Ta
odgovornost izhaja iz KZ (42/1 len), ki doloa, da je pravna oseba kazensko odgovorna za kaznivo dejanje, ki ga
je izvril storilec v imenu, na raun ali v korist pravne osebe, pod pogojem, da gre za tako kaznivo dejanje, za
katerega zakon doloa, da je zanj odgovorna pravna oseba. Poleg nje so za takno kaznivo dejanje odgovorne tudi
fizine osebe kot storilci ali udeleenci.
Prvi temelj odgovornosti pravne osebe je izvritev kaznivega dejanja, ki ga je izvril storilec v njenem imenu, na
njen raun ali v njeno korist. Pri tem mora iti za kaznivo dejanje, za katerega ZOPOKD doloa odgovornost pravne
osebe. Za kazensko odgovornost morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
* e pomeni storjeno kaznivo dejanje izvritev protipravnega sklepa, naloga ali odobritve vodstvenih ali nadzornih
organov pravne osebe;
* e so vodstveni ali nadzorni organi pravne osebe vplivali na storilca ali mu omogoali, da je izvril kaznivo
dejanje;
* e je pravna oseba pridobila protipravno premoenjsko korist iz kaznivega dejanja ali predmete, nastale s
kaznivim dejanjem;
* e so vodstveni ali nadzorni organi pravne osebe opustili dolno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja njim
podrejenih delavcev.
Pogoj za kazensko odgovornost pa je, da je storilec izvril eno izmed tistih kaznivih dejanj, za katera zakon
posebej doloa, da zanj odgovarja pravna oseba (25. len ZOPOKD). Med njimi so vsa kazniva dejanja zoper
premoenje in vsa kazniva dejanja zoper gospodarstvo, pa tudi terorizem, trgovina z ljudmi, nedovoljen poseg v
nosenost, kritev nedotakljivosti stanovanja, zloraba prostitucije, ponarejanje listin, dajanje in jemanje podkupnine
in druga.
Zakon doloa naslednje sankcije:
* denarna kazen
* odvzem premoenja
* prenehanje pravne osebe
* prepoved udelebe na razpisih na podroju javnega naroanja
* prepoved trgovanja s finannimi instrumenti.
Poleg kazni predvideva zakon tudi varnostne ukrepe, ki so prilagojeni naravi pravne osebe:
* objava sodbe
* prepoved doloene gospodarske dejavnosti pravni osebi.
Kazenska odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja pomeni novo obliko odgovornosti, prilagojeno izzivom, ki
jih predstavlja zlasti mednarodna gospodarska kriminaliteta.
18. Izloanje UZ in ostalih prepovedanih dokazov
Ekskluzija je institut, ki prepreuje, da bi drava zoper obdolenega uporabila dokaze, zbrane na nezakonit
oziroma protiustaven nain, torej s kritvijo temeljnih lovekovih pravic. Z ekskluzijo se zagotavlja enakost oroja
obeh strank z naelno prepovedjo prevlade drave nad posameznikom.
Glede na naravo delimo dokaze kot predmet ekskluzije na:
109
* dokaze, za katere e zakon v matini dolobi predpisuje, da se nanje sodna odloba ne sme opreti: to so dokazi,
pridobljeni s kritvijo neke dokazne prepovedi in zanje je predvideno dvojno sankcioniranje: sodna odloba se
nanje ne more opirati in e izloeni morajo biti iz spisa (npr. izpovedba tistega, ki mu je bila odvzeta prostost, pa ni
bil pouen po 4. lenu ZKP; izpovedba, pridobljena s silo ali gronjo; dokazi pridobljeni z uporabo POMS brez
odredbe preiskovalnega sodnika ali v nasprotju z njo; izjavo prie, ki ne bi smela biti zasliana kot pria).
* taksativno natete izpovedbe, ki jih je treba izloiti, eprav v matini dolobi ni posebej doloeno, da se sodba
nanje ne sme opirati: praviloma izjave doloenih oseb iz predkazenskega postopka, ki niso bile pridobljene s
kritvijo neke dokazne prepovedi (npr. izjava, ki jo je v fazi zbiranja obvestil policiji dala oseba, za katero se
kasneje izkae, da ne sme biti zasliana kot pria ali ki ne bi smela biti postavljena za izvedenca).
V naem sistemu izloajo nedovoljene dokaze:
* dravni toilec: pred podajo zahteve za preiskavo, vloitvijo obtonice brez preiskave oziroma obtonega
predloga na podlagi ovadbe, predlogom sodniku posamezniku za opravo posameznih preiskovalnih dejanj ali
izdajo kaznovalnega naloga;
* preiskovalni sodnik: v preiskavi;
* sodei sodnik: v skrajanem postopku;
* zunajobravnavni senat: v ugovornem postopku zoper obtonico;
* predsednik senata: pred glavno obravnavo;
* razpravni senat: na glavni obravnavi;
* senat vijega sodia: v pritobenem postopku.
Taken sistem izloanja po mnenju nekaterih vodi do psiholoke okube, saj se sodei sodnik seznani z vsebino
nedovoljenih dokazov in tako le-ti vplivajo na odloitev sodia, kljub temu, da niso procesno relevantni. Teorija o
psiholoki okubi je pomembna predvsem v anglosakem sistemu, kjer porota ni dolna obrazloiti svoje odloitve.
V kontinentalnem sistemu, je sodie dolno navesti dokaze in oceniti njihovo verodostojnost.
V naem kazenskem postopku sta uzakonjeni dve tehniki sankcioniranja, izloitev in prepoved opiranja sodne
odlobe na neveljavne dokaze. Namen izloitve je, da se tisti, ki sodi, sploh ne seznani z izloenim dokazom,
namen prepovedi opiranja sodne odlobe na neveljavne dokaze pa je, da se nanj ne bo skliceval v sodni odlobi,
ker bi takno sklicevanje pomenilo absolutno bistveno kritev kazenskega postopka.
Nae procesno pravo ne pozna izjem od ekskluzije. Dokazi, pridobljeni s kritvijo lovekovih pravic in dolob ZKP,
so absolutno neveljavni. Ekskluzija po naem pravu je temeljna lovekova pravica in ne velja le za obdolenca.
19. Potek postopka na glavni obravnavi od zaetka do sodbe!
Loimo ve faz glavne obravnave:
* zaetek zasedanja: e ni zaetek glavne obravnave. To je uvodni del, s katerim se ugotovi, ali je sploh mogoe
opraviti glavno obravnavo. Zasedanje zane predsednik senata, ki naznani navzoim predmet glavne obravnave in
sestavo senata. Nato ugotavlja ali so prile vse osebe, ki so bile vabljene. Nato od obtoenca zahteva osebne
podatke, da se prepria o njegovi istovetnosti. Nato napoti prie in izvedence iz sodne dvorane, kjer morajo akati,
dokler jih ne poklie k zaslianju. e je okodovanec navzo, lahko poda premoenjskopravni zahtevek, ter se ga
poui o njegovih pravicah. Obdolenca opozori, naj pazljivo spremlja potek obravnave, ter se ga poui, da sme
postavljati vpraanja soobtoencem, priam in izvedencem, ter da sme dajati pripombe in pojasnila glede njihovih
izpovedb.
* zaetek glavne obravnave: se zane z branjem obtonice ali zasebne tobe. Ko je prebrana, vpraa predsednik
senata obtoenca, ali ji je razumel. e je ni razumel, se pozove toilca, da mu razloi vsebino, tako da jo bo
najlaje razumel. Predsednik senata poui obtoenca, da se ni dolan zagovarjati in odgovarjati na vpraanja, e
pa se zagovarja, ni dolan izpovedati zoper sebe ali svoje blinje ali priznati krivde.
* odgovor na obtobo: obtoenec in zagovornik imata pravico, da odgovorita na obtobo in zavzameta glede nje in
premoenjskopravnega zahtevka okodovanca svoje stalie. Ko obramba zavzame svoje stalie do obtobe,
predsednik senata vpraa obtoenca ali se eli zagovarjati. e eli, ga zaslii.
* zaslianje obtoenca: zasliuje ga predsednik senata, stranke pa lahko postavljajo vpraanja. Zaslievanje se
zane s pozivom, naj poda svoj zagovor. Ko kona, se mu postavljajo vpraanja. e se obtoenec noe
zagovarjati ali odgovarjati na vpraanja, se prebere njegova prejnja izpovedba ali del izpovedbe. e pa spremeni
prejnjo izpovedbo, ga predsednik senata opozori na to in ga vpraa, zakaj sedaj izpoveduje drugae.
* dokazni postopek: dokazi se sprejemajo ele po zaslianju obtoenca, eprav se tudi njegova izpovedba teje kot
dokazno sredstvo. S priznanjem obtoenca se dokazovanje ne skraja. Stranke lahko do konca glavne obravnave
predlagajo, naj se raziejo nova dejstva in priskrbijo novi dokazi, smejo pa tudi ponoviti tiste predloge, ki jih
predsednik senata prej ni upoteval. Senat sme odloiti, da se izvedejo tudi tisti dokazi, ki jih stranke niso
predlagale ali so jih umaknile (materialno vodstvo). Dokazi se sprejemajo v vrstnem redu, ki ga doloi predsednik
senata. Naprej se izvedejo dokazi, ki jih predlaga toilec, nato tisti, ki jih predlaga obramba, na koncu pa e dokazi,
katerih izvedbo odredi po uradni dolnosti senat. Okodovanec se kot pria zaslii takoj za obdolencem.
Dokazi:
- prie in izvedenci,
- ogled in rekonstrukcija,
- listine,
- tehnini posnetki,
- predmeti,
- pripombe in dopolnitve dokazovanja.
* beseda strank: najprej govori toilec, za njim okodovanec in zagovornik, nato pa obtoenec.
110
* konec glavne obravnave: po konanih govorih vpraa predsednik senata, ali eli e kdo kaj povedati. e senat
spozna, da ni treba izvesti e kaknih drugih dokazov, naznani predsednik senata, da je glavna obravnava
konana. S tem je konana le glavna obravnava v ojem pomenu besede. Glavna obravnava v irem pomenu se
kona z obrazloitvijo sodbe.
20. Kdaj oprostilna sodba?
Sodie jo izree:
* e dejanje, za katero je obtoen, po zakonu ni kaznivo dejanje;
* e so podane okoliine, ki izkljuujejo krivdo ali kaznivost;
* e ni dokazano, da je obtoenec storil dejanje, katerega je obtoen;
* e je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja, ter posledicami, ki bi jih povzroila
obsodba.
21. Obvezno zagovornitvo in vloga zagovornika
Obramba je obvezna:
* e je obdolenec nem, gluh ali sicer nezmoen, da se sam uspeno brani
* e zoper njega tee kazenski postopek, zaradi kaznivega dejanja, za katerega je predpisana kazen 30 let zapora
* e je priveden k preiskovalnemu sodniku po 157. lenu ZKP, v tem primeru mora imeti zagovornika e pri prvem
zaslianju
* pri postopku po 204. a lenu ZKP (priporni narok in ve as trajanja pripora)
* ob vroitvi obtonice, e gre za kaznivo dejanje, za katera je v zakonu predpisana kazen osmih let zapora ali
huja kazen
* e je podan predlog za izrek ukrepa obveznega psihiatrinega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
oziroma obveznega psihiatrinega zdravljenja storilca na prostosti
* tujec mora imeti zagovornika v postopku za izroitev obdolencev in obsojencev, e gre za kaznivo dejanje za
katero je obramba obvezna, ali e je zoper tujca odrejen pripor
* mladoletnik mora imeti zagovornika e od zaetka pripravljalnega postopka, e tee proti njemu postopek za
kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora nad tri leta, za druga kazniva dejanja, za katera je
predpisana mileja kazen, pa mora imeti zagovornika, e sodnik za mladoletnike spozna, da mu je potreben
* e se obdolencu sodi v odsotnosti
* e mu je treba izroiti sodbo, s katero mu je bila izreena kazen zapora, pa njegov naslov ni znan.
e si obdolenec v primerih obvezne obrambe ne vzame zagovornika sam, mu ga postavi predsednik sodia po
uradni dolnosti do pravnomonosti sodbe. V primeru izreene kazni 30 let zapora ali e je nem, gluh ali sicer
nezmoen, da se sam uspeno brani, pa tudi za postopek z izrednimi pravnimi sredstvi.
Vloga zagovornika:
Zagovornik najbolje pripomore k enakosti oroja. Opravlja le funkcijo strokovne pomoi obdolencu, zato ni
stranka v kazenskem postopku. Tako opravlja procesna dejanja ob obdolencu in namesto njega. V korist
obdolenca je upravien storiti vse, kar sme storiti obdolenec sam, kar pomeni, da mora poudariti tisto, kar je
obdolencu v prid in zamolati vse, kar bi lahko kodilo obrambi obdolenca.
Obdolenec sem imeti zagovornika vse as, ko tee kazenski postopek. Pred prvim zaslianjem ga je potrebno
pouiti o tem, da si ga ima pravico vzeti in da je lahko navzo pri njegovem zaslianju.
22. Uporaba UZ o izjavi osumljenca vs zapisnik o zaslianju osumljenca v predkazenskem in uporaba na
glavni obravnavi!
Obvestila, ki jih zbere policija od osumljenca po danem pouku, se ne izloajo iz spisov. Ta obvestila (izjave) niso
nedovoljeni dokazi, pa tudi ne dokazi, na katerih bi lahko temeljila sodba, pomenijo pa vir dokazov, na podlagi
katerih se lahko v kazenskem postopku pridobijo procesno veljavni dokazi. Gre torej za dokaze v spoznavnem, ne
pa v formalnem smislu. Vse kar je osumljenec izjavil policiji, preden je dobil predpisani pouk, mora biti izloeno iz
sodnih spisov. To velja tudi za materialne dokaze, ki jih je policija zbrala na podlagi njegove izjave, preden mu je bil
dan pouk, e ga je dejansko e obravnavala kot osumljenca.
Na uradni zaznamek o zaslianju osumljenca pa se lahko opre sklep o priporu.
Zapisnik o zaslianju osumljenca, ki ga naredi policija, se lahko uporabo kot dokaz v kazenskem postopku. Le e
osumljenec ni bil pouen o svojih pravicah ali e dani pouk in izjava osumljenca glede zagovornika nista vpisana v
zapisnik in e je bil zaslian brez navzonosti zagovornika, ali pod vplivom sile, gronje ali na drug podoben nain,
sodie ne sme opreti svoje odlobe na njegovo izpovedbo.
23. Prepoved priblievanja
Ta ukrep lahko nadomesti pripor iz koluzijske in iteracijske (ponovitvene) nevarnosti, zaradi nevarnosti, da bo
obdolenec uniil sledove kaznivega dejanja, vplival na prie, udeleence ali prikrivalce ali ponovil kaznivo dejanje,
dokonal poskueno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. Uporabi se, e je mogoe nevarnost
odvrniti s prepovedjo obdolencu, da se priblia doloenemu kraju ali osebi. Sodie tako doloi primerno razdaljo,
ki jo mora obdolenec spotovati in je ne sme namerno prekoraiti. V nasprotnem primeru lahko sodie zoper
njega odredi pripor. O tej posledici, ga mora sodie obvestiti.
e razdaljo namenoma kri varovana oseba, jo lahko sodie kaznuje z denarno kaznijo.
O tem ukrepu odloi sodie z obrazloenim sklepom, ki mora vsebovati utemeljitev suma, da je obdolenec storil
kaznivo dejanje, okoliin, ki bi sicer utemeljevale odreditev pripora in uporabe ukrepa, ter natanno opredelitev
zahteve, ki se obdolencu postavlja kot prepoved. O podaljanju tega ukrepa pred vloitvijo obtonice odloa
preiskovalni sodnik po uradni dolnosti ali na predlog dravnega toilca.
24. Ukrepi za zagotovitev navzonosti obdolenca
111
Obdolenec ni le subjekt, temve tudi objekt kazenskega postopka. Preiskovalni sodnik in sodie morata imeti
monost, da v vsakem stadiju postopka zagotovita njegovo navzonost. Navzonost obdolence je potrebna v
dokazne namene (telesni pregled, izpovedba), za zagotovitev izvritve kazenske sankcije, za odpravo ponovitvene
nevarnosti in za uspeno izvedbo kazenskega postopka.
* vabilo obdolencu
* privedba
* obljuba obdolenca, da ne bo zapustil prebivalia
* prepoved priblievanja doloenemu kraju ali osebi
* javljanje na policijski postaji
* varina
* hini pripor
* pripor
Pri presoji, kateri ukrep naj se uporabi, ravna sodie v skladu s pogoji, ki so predpisani za uporabo posameznih
ukrepov. Pri tem pa ne sme uporabiti strojega ukrepa, e se da isti namen dosei z milejim.
25. Pripor (kdaj se odpravi? Primeri - oprostilna s., izrek kazni, ki ni zaporna, ...)
Pripor je prisilni procesni ukrep s katerim se obdolencu odvzame prostost. Ker pomeni intenziven poseg v pravice
in svoboine dravljana, so dolobe o priporu e v ustavi, iz katere izhajajo sploni pogoji za odreditev pripora, ki
morajo biti podani kumulativno:
* odloba sodia
* utemeljenost suma
* neogibna potreba za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi
Namen pripora je zagotoviti obdolenevo navzonost v postopku, ima pa tudi druge procesne cilje.
Kdor je bil v priporu, a zoper njega ni bil uveden kazenski postopek ali pa je bil uveden, a se ni konal s
pravnomono obsodilno sodbo, ima pravico do povrnitve kode. Prav tako ima pravico do povrnitve kode tisti, ki
mu ni bila izreena kazenska sankcija odvzema prostosti (pogojna obsodba). Glej 542. len ZKP!!
Priporni razlogi:
Pripor je moen, kadar so podani posebni v zakonu nateti priporni razlogi (causae arresti). Za odreditev pripora pa
mora poleg pripornega razloga obstajati tudi utemeljen sum, da je obdolenec storil kaznivo dejanje. e je e bil
izdan sklep o uvedbi preiskave ali je e bila vloena obtonica, so okoliine, s katerimi se tak sum utemeljuje,
navedene e v teh aktih, sicer pa je utemeljen sum treba posebej utemeljiti v sklepu o priporu.
Priporni razlogi so:
* begosumnost: e se obdolenec skriva, e ni mogoe ugotoviti njegove istovetnosti ali e so druge okoliine, ki
kaejo na nevarnost, da bi pobegnil; okoliine, ki zbujajo tak sum, morajo biti konkretizirane, iz njih mora biti
mogoe z veliko verjetnostjo sklepati, da obstaja nevarnost, da bo obdolenec pobegnil;
* koluzijska nevarnost: e je upraviena bojazen (konkretna nevarnost), da bo uniil sledove kaznivega dejanja, ali
e posebne okoliine kaejo na to, da bo oviral preiskavo s tem, da bo vplival na prie, udeleence ali prikrivalce;
* intercijska (ponovitvena) nevarnost: e posebne okoliine opraviujejo bojazen, da bo ponovil kaznivo dejanje,
dokonal poskueno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. S priporom iz tega razloga se
zagotavlja varnost ljudi (osebna varnost in varnost premoenja).
Izjemoma se lahko odredi pripor, eprav ni navedenih pripornih razlogov, kadar je potrebno zagotoviti obdolenev
prihod na glavno obravnavo. Pogoj pa je, da je bil obdolenec v redu vabljen, da se oitno izmika in noe priti na
glavno obravnavo. Ta pripor pa sme trajati le do objave sodbe, najdlje pa mesec dni.
Odreditev pripora:
Pripor odredi preiskovalni sodnik na predlog dravnega toilca s pisnim sklepom. Sklep se osumljencu izroi, ko
mu je vzeta prostost, najpozneje pa v 48 urah, odkar mu je bila vzeta prostost oziroma, ko je bil priveden k
preiskovalnemu sodniku. Zoper sklep se sme pritoiti v 24 urah od njegove vroitve. O pritobi odloa
zunajobravnavni senat v 48 urah.
Odprava pripora:
Med kazenskim postopkom lahko sodie po uradni dolnosti ali na predlog strank odpravi pripor, in sicer:
* e prenehajo razlogi
* e poteejo roki
* e njegovo odpravo zahteva narava posameznih odloitev o obravnavani zadevi.
Pripor se odpravi s sklepom. Med preiskavo sem preiskovalni sodnik odpraviti pripor samo s soglasjem dravnega
toilca, razen e ga odpravlja zaradi poteka roka. e ni soglasja odloa o tem izvenrazpravni senat. Po izroitvi
obtonice sodiu sme do konca glavne obravnave pripor odpraviti samo senat s sklepom, in sicer po zaslianju
dravnega toilca (ni pa potrebno soglasje). Ob vloitvi obtonice preizkusi izvenrazpravni senat utemeljenost
pripora z vidika obstoja pripornih razlogov po uradni dolnostim nato pa opravlja tak preizkus vsaka dva meseca
sodei senat.
Trajanje pripora:
Pripor iz razloga ugotovitve istovetnosti traja toliko asa, dokler istovetnost ni ugotovljena. Pripor iz koluzijske
nevarnosti pa se odpravi br, ko so zagotovljeni dokazi. Sicer pa velja naelo, da mora biti trajanje pripora omejeno
na najkraji potrebni as. Po odlobi sodia prve stopnje sme pripor v preiskavi in do vloitve obtonice trajati
najdalj 3 mesece od priprtja, in sicer po sklepu preiskovalnega sodnika najve mesec dni, izvenrazpravni senat pa
ga sme podaljati e najve za 2 meseca. Iz tehtnih razlogov sme vrhovno sodie podaljati ta rok e najve za 3
mesece, vendar le e tee postopek za kaznivo dejanje, za katero se sem izrei kazen zapora nad pet let. e do
112
izteka teh rokov ni vloena obtonica, se obdolenec izpusti. Po vloitvi obtonice pa lahko traja pripor najve 2
leti. e v tem roku obdolencu ni vila izreena obsodilna sodba, se pripor odpravi in obtoenec izpusti. Ne zahteva
se, da bi morala v tem roku sodba postati pravnomona.
V skrajanem postopku sem pripor pred vloitvijo obtobe trajati najve 15 dni. V postopku zoper mladoletnike sme
trajati pripor najdalj 1 mesec, senat za mladoletnike pa ga sme podaljati e najve za dva meseca.
Podaljanje pripora:
Pripor se podaljuje na obrazloen predlog preiskovalnega sodnika ali dravnega toilca. S predlogom morata biti
obdolenec in njegov zagovornik seznanjena najmanj 3 dni pre iztekom roka za pripor, da se lahko izjasnita o
navedbah v predlogu.
26. Kako se oblikuje obtonica v primeru KD tatvine. Kateri elementi so pomembni?
* tuja stvar
* okodovanec
* dejanski stan
* pravna kvalifikacija
Preve podroben opis dejanja v tenorju obtonice, z nebistvenimi podatki in okoliinami, dela obtobo
nepregledno ali celo nerazumljivo.
27. Nekaj o omejevalnih ukrepih in odvzemu predmetov
Varnostni ukrep odvzema predmetov je edini stvarni varnostni ukrep in obstaja v tem, da sem sodie odvzeti
predmete, ki so bili uporabljeni za kaznivo dejanje, ali bili namenjeni zanj, ali pa so s kaznivim dejanjem nastali, e
so storileva last. Ti predmeti morajo biti posebej povezani s kaznivim dejanjem, njihov odvzem pa mora pomeniti
odvzem nevarnosti.
Predmeti, ki so bili uporabljeni za izvritev kaznivega dejanja, so zlasti predmeti, s katerimi je bilo kaznivo dejanje
izvreno (npr. oroje, orodje). Predmeti, ki so namenjeni za kaznivo dejanje, so predmeti, ki so bili zbrani v ta
namen, ne glede na to, ali so bili za izvritev kaznivega dejanja resnino uporabljeni ali ne. Predmeti, ki so nastali s
kaznivim dejanje, so tisti, ki so bili z njim izdelani (npr. ponarejen denar, ponarejena listina).
Predmeti se smejo odvzeti, e so storileva last. V nasprotnem primeru se smejo odvzeti le, e to zahtevajo
splona varnost ali moralni razlogi. Pri kaznivem dejanju neupraviene proizvodnje in prometa z drogami, se
odvzamejo droga in sredstva za njihovo izdelovanje (razlogi splone varnosti).
Odvzem je lahko fakultativen ali obvezen. Obvezen odvzem se sme doloiti samo z zakonom. Kot obvezen je
doloen ta ukrep pri nekaterih kaznivih dejanjih iz posebnega dela KZ. Tudi v teh primerih morajo biti izpolnjeni
sploni in posebni pogoji za uporabo varnostnih ukrepov, saj odvzem predmetov ne sme prevzeti narave
dopolnilne kazni (npr. kazni zaplembe premoenja). Ta ukrep je kot obvezen predviden pri kaznivem dejanju
ponarejanja denarja, kaznivem dejanju pranja denarja in kaznivem dejanju jemanja podkupnine.
Od predmetov, ki so bili uporabljeni za kaznivo dejanje, namenjeni zanj ali so nastali z njim, je treba razlikovati
predmete, ki so bili pridobljeni kot nagrada za izvreno kaznivo dejanje, in predmete, ki jih je storilec pridobil s
prodajo, zamenjavo itd, tistih predmetov, ki jih je bil pridobil s kaznivim dejanjem. e je npr. storilec kaznivega
dejanja pranja denarja pridobil s kaznivim dejanjem denar in zanj kupil kaken predmet, mu ga ni mogoe odvzeti v
okviru varnostnega ukrepa odvzema predmetov, ker za tak ukrep niso izpolnjeni zakonski pogoji. Sodie pa jih
mora odvzeti kot protipravno premoenjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem, e ugotovi, da je takna korist
ali da so podani pogoji za njen odvzem.
V kazenskem postopku je mogoe odvzeti tudi predmete kaznivega dejanja, tj. predmete, na katerih je bilo
izvreno kaznivo dejanje (corpora delicti). Taken odvzem (zaasen zaseg predmetov) nima narave varnostnega
ukrepa odvzema predmetov, temve veljajo zanj doloila ZKP (220.-224. len ZKP).
8. BORIS TAMPAR
1. Veljavnost kazenskega zakonika (osebna, posebna osebna veljavnost, izkljuitev osebne veljavnosti,
asovna veljavnost, krajevna veljavnost)!
Osebna veljavnost pomeni, da kazenski zakonik velja za vse polnoletne osebe, ne glede na njihovo dravljanstvo.
Glede enako veljavnosti za dravljane RS in tujce pa doloa dve posebnosti:
* kazenskopravna doloba lahko izjemoma velja le za dravljane RS (primer: napad na neodvisnost drave, saj iz
opisa izhaja, da je lahko storilec le SLO dravljan);
* kazenskopravna doloba velja le za tujce (primer: 13. len KZ-1, veljavnost kazenskega zakona za tujca, ki stori
kaznivo dejanje v tujini).
Posebna osebna veljavnost:
* zakon lahko doloi, da se za kaznivo dejanje kaznujejo le osebe s posebnimi lastnostmi, pravicami in poloajem.
Govorimo o posebnih kaznivih dejanjih;
* kazensko odgovornost mladoletnikov bo doloil poseben zakon, pri emer pa e sam kazenski zakon doloa, s
katero starostjo lahko mladoletnik postane subjekt kaznivega dejanja. Poseben zakon o ml, pa bo doloil, v kakni
meri se bo za ml. storilce uporabljal kazenski zakonik (omejil bo njegovo osebno veljavnost);
* KZ doloa posebno kategorijo polnoletnih storilcev kaznivih dejanj (mlaji polnoletniki), ki se jim smejo namesto
kazni izrei kazenske sankcije za mladoletnike. To je mogoe ob izpolnitvi dveh pogojev, da je bil storilec ob
izvritvi kaznivega dejanja e star 18 let, ne pa e 21 let in kazenski zakonik ne doloa pogojev za izrekanje sankcij
za mladoletnike mlajim polnoletnim. Doloal jih bo lahko poseben zakon za mladoletnike;
113
* kazensko odgovornost pravnih oseb doloa poseben zakon (ZOPOKD).
Izkljuitev osebne veljavnosti KZ doloa v 6/1 lenu, za dejanja oseb, ki sicer izpolnjujejo zakonske znake
kaznivih dejanj, njihova kazenska odgovornost pa je izkljuena zaradi instituta imunitete. Loimo dve vrsti
imunitete:
* materialnopravno ali poklicno imuniteto, ki pomeni, da nosilci doloenih funkcij niso odgovorni za svoje mnenje, ki
ga dajo pri opravljanju svoje funkcije, eprav so na ta nain izvrili zakonske znake kaznivega dejanja.
* procesna imuniteta (nepoklicna) pa je institut kazenskega procesnega prava in izkljuuje monost kazenskega
pregona za kazniva dejanja, ki jih izvrijo osebe v asu opravljanja doloene funkcije (poslanci DZ in DS, sodniki,
sodniki US).
Poleg imunitete kazenski zakonik izkljuuje osebno veljavnost kazenskega zakona tudi pri predlagalnih deliktih in
kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na zasebno tobo, e okodovanec ni dal predloga za pregon ali ni vloil
zasebne tobe.
asovna veljavnost KZ:
Kazenski zakonik sam doloa zaetek svoje veljavnosti. Zakon praviloma zane veljati 15 dan po objavi, lahko pa
je ta rok kraji ali dalji. KZ-1 je bil sprejet 20.5.2008, v UL je bil objavljen 4.6.2008, veljati pa je zael 1.11.2008.
as od objave do uveljavitve imenujemo vacatio legis. Zakoni veljajo toliko asa, dokler niso izrecno ali mole
odpravljeni z novim zakonom, ki nadomea prejnjega. Na kazenskopravnem podroju je to e posebej
pomembno pravilo, saj bi v nasprotnem primeru prilo do pravnih praznin, ki bi lahko ustvarile poloaj, ko storilcev
kaznivih dejanj ne bi bilo mogoe preganjati in jim soditi.
Krajevna veljavnost KZ:
KZ velja na obmoju RS. Vsaka drava pa bolj ali manj podreja svoji represivni oblasti tudi nekatera kazniva
dejanja, izvrena izven njenega ozemlja. Gre za kazniva dejanja z mednarodnim elementom. eprav niso bila
izvrena na njenem ozemlju, velja zanje kazenska zakonodaja drave ob upotevanju doloenih pravil. Takna
pravila so:
* realno naelo: pomeni, da velja doma kazenski zakonik za nekatera kazniva dejanja, izvrena v tujini;
* aktivno personalitetno naelo: pomeni, da velja na kazenski zakonik, e na dravljan izvri kaznivo dejanje
zunaj ozemlja RS, pa ne gre za kazniva dejanja, ki so nateta v 11. lenu (pranje denarja in politina kazniva
dejanja);
* pasivno personalitetno naelo: po tem naelu se na kazenski zakonik uveljavi glede tujega dravljana, ki je v
tujini izvril kaznivo dejanje proti naemu dravljanu ali nai dravi, pa ne gre za kazniva dejanja nateta v 11.
lenu;
* univerzalno naelo: na KZ po tem naelu velja in se uporabi zoper tujega dravljana, ki je v tujini izvril kaznivo
dejanje zoper tujega dravljana ali zoper tujo dravo, bil pa je zaloten pri nas in ga SLO ni izroila drugi dravi.
2. Posebni pogoji za pregon, kdo jih dovoli?
Kazenski zakonik velja za vsakogar, kdor stori kaznivo dejanje na ozemlju RS. Teritorialno naelo je po svoji moi
primarno, to pomeni, da velja kazenski zakonik za dejanja, izvrena v Sloveniji, tudi e je bil storilec za to dejanje v
tujini e obsojen ali e v tujini kazenski postopek tee in celo, e je storilec e prestal kazen, ki mu je bila v tujini
izreena za tisto kaznivo dejanje. Primarnost tega naela je torej v tem, da izkljuuje pravilo ne bis in idem.
Vendar pa KZ doloa fakultativno in ne obligatorno primarnost tega naela, ker v 14/1 lenu doloa, da se storilec
preganja v Sloveniji samo z dovoljenjem ministra za pravosodje, e se je za isto kaznivo dejanje postopek v tuji
dravi e zael ali konal. Okoliina, da je v tujini zaet ali konan kazenski postopek za isto kaznivo dejanje,
samo po sebi ni ovira za to, da se v Sloveniji vodi in dokona kazenski postopek, marve je samo razlog za
poprejnjo oceno smotrnosti postopka tudi pri nas. Trdoto teritorialnega naela omiljuje doloba 15. lena, po kateri
se kazen, ki jo je storilec prestal v tujini po sodbi tujega sodia vteva v kazen, ki jo izree domae sodie.
3. Malomarnost po sedanjem KZ-1 in KZ ali je kakna razlika?
Kaznivo dejanje je storjeno iz malomarnosti samo, e je tako doloeno v zakonu. Razlikujemo med:
* zavestno malomarnostjo: storilec se je zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana
posledica, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo lahko prepreil ali, da ne bo nastala.
* nezavestno malomarnostjo: storilec se ni zavedal, da lahko nastane prepovedana posledica, pa bi se bil po
okoliinah in svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati.
Razlika med obema vrstama malomarnosti je, da se pri zavestni malomarnosti storilec zaveda, da bo do
prepovedane posledice prilo, vendar lahkomiselno zaupa v ugoden razplet, pri drugi pa se sicer ne zaveda te
monosti, bi jo pa bil glede na okoliine dolan in sposoben predvideti.
KZ-1 je odstopil od ustaljenih opredelitev zavestne in nezavestne malomarnosti ter sprejel nomotehnino reitev,
po kateri najprej na splono opredeli malomarnost (26/1 len), nato poda formulo za razmejitev malomarnosti od
naklepa (26/2 len) ter formulo za razmejitev malomarnosti od nekrivde (nakljuja) (26/3 len).
Vsebina in bistvo malomarnosti kot oblike krivde kljub spremenjenemu nomotehninemu pristopu ostajata enaka.
Nezavestna malomarnost je v kazenskem pravu kamen spotike, ker pomeni stalno nevarnost za vdor objektivne
odgovornosti.
4. Kako je z nepritevnostjo?
Pritevnost kot eden izmed pogojev za krivdo pomeni, da mora biti kriv samo tisti storilec kaznivega dejanja, ki je
duevno normalen in zato sposoben pravilno zaznavati svet okoli sebe oziroma imeti samega sebe v oblasti. To
pove KZ-1 v 29/1 lenu: Kdor ob storitvi kaznivega dejanja ni priteven, ni kriv.
114
V 2. odstavku pa doloa, da ni priteven storilec, ki ob storitvi kaznivega dejanja ni mogel razumeti
pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja zaradi duevne motnje ali duevne
manjrazvitosti. Pogoji in okoliine, ki morajo biti ugotovljeni, se delijo na dve skupini, in sicer:
* bioloke pogoje ali elemente nepritevnosti in
* psiholoke pogoje ali elemente nepritevnosti.
Bioloke pogoje KZ-1 razvra v 2 skupini (prejnji KZ je poznal 4 skupine), in sicer duevna motnja in duevna
manjrazvitost.
Med duevne motnje spadajo zlasti psihoze in psihotine reakcije, ki so lahko organske ali pa funkcionalne
(shizofrenija, maninodepresivne psihoze, stanja po moganskih pokodbah). Sem sodijo tudi prehodna stanja,
ki jih lahko povzroijo kakne trajne ali zaasne duevne bolezni, nevroze in druge abnormne reakcije, pa tudi
razne droge in alkohol.
Duevna manjrazvitost obsega manjrazvitost v fiziolokem pomenu kot tudi duevno zaostalost zaradi vzrokov v
okolju.
KZ-1 je med biolokimi pogoji rtal drugo trajno in hudo duevno motenost, ki jo KZ-1 ureja le e kot podlago
bistveno zmanjani pritevnosti. To je obrazloeno s tem, da motenosti, ki niso organskega izvora, lahko
zmanjujejo pritevnost, ne dajejo pa podlage za nepritevnost, ter da privzgojena asocialna reagiranja, kodljive
razvade, nebrzdano izraanje instinktov ali afektov ne morejo izkljuiti pravne odgovornosti.
Psiholoki pogoj se nanaa na vpraanja:
- ali je bil storilec v trenutku izvritve kaznivega dejanja zmoen razumeti pomen svojega dejanja (zavestna ali
intelektualna sestavina);
- ali je mogel imeti v oblasti svoje ravnanje (voljna sestavina).
Bioloki in psiholoki pogoj nepritevnosti si morata biti v razmerju vzroka in posledice. Ni torej mogoe izkljuiti
pritevnosti, e nista podana hkrati oba pogoja nepritevnosti in e bioloki pogoj ni vzrok psiholokemu.
e sodie ugotovi, da je bil storilec ob izvritvi kaznivega dejanja nepriteven, ni kriv in izree oprostilno sodbo.
Do uveljavitve KZ-1 je imelo sodie monost izrei varnostni ukrep obveznega psihiatrinega zdravljenja in
varstva v zdravstvenem zavodu. KZ-1 je odpravil varnostne ukrepe medicinske narave, saj bo te ukrepe uredil
poseben zakon. Ker pa taknega zakona e ni, je v prehodnih dolobah doloeno, da se do uveljavitve tega
zakona e naprej uporabljajo dolobe o varnostnih ukrepih po 63/2, 64/4 in 65. lenu KZ.
5. Pogojna obsodba
Pogojna obsodba je sankcija opozorilne narave. Izree se namesto kazni. Pogojnost obsodbe je v tem, da kazen,
ki jo je sodie doloilo (ne pa izreklo), ne bo izvrena, e pogojno obsojeni v asu, ki ga sodie doloi in ne sme
biti kraji kot eno leto in ne dalji kot 5 let (preizkusna doba), ne bo izvril novega kaznivega dejanja. Pogojna
obsodba vsebuje torej opozorilo in tudi gronjo, da jo bo sodie preklicalo in izreklo kazen, e pogojno obsojeni v
preizkusni dobi ne bo spotoval temeljnega pogoja za pogojno obsodbo (da ni izvril novega kaznivega dejanja) in
drugih pogojev ali obveznosti, ki so mu bili naloeni s pogojno obsodbo.
Sploni zakonski pogoj za izrek pogojne obsodbe je, da sodie doloi storilcu kaznivega dejanja denarno kazen
ali kazen zapora do dveh let. Merilo za izrek pogojne obsodbe torej ni kazen, ki je predpisana za kaznivo dejanje,
temve kazen, ki jo doloi sodie. KZ pa izkljuuje monost uporabe pogojne obsodbe pri tistih kaznivih dejanjih,
za katera je predpisana kazen zapora najmanj treh let. eprav bi sodie z dolobo o omilitvi kazni lahko odmerilo
manj kot 2 leti zapora, je pri teh kaznivih dejanjih pogojna obsodba vnaprej izkljuena.
Ob izreku pogojne obsodbe mora biti sodie prepriano, da storilec ne bo ve ponavljal kaznivih dejanj. Sodie
mora opraviti oceno storilevega bodoega vedenja. Pri tem so mu v pomo posebna merila vsebinske narave:
* osebnost storilca,
* storilevo prejnje ivljenje,
* obnaanje storilca po storjenem kaznivem dejanju,
* stopnja kazenske odgovornosti storilca,
* druge okoliine (as in nain izvritve kaznivega dejanja).
Sodie naloi pogojno obsojenemu pogoje in obveznosti. Sploni pogoj je, da obsojeni v preizkusni dobi ne bo
izvril novega kaznivega dejanja. Posebni pogoji pa so vrnitev premoenjske koristi, do katere je storilec priel s
kaznivim dejanjem in povrnitev kode, ki jo je z njim povzroil. e pogojno obsojeni teh pogojev ne izpolni, se
lahko pogojna obsodba preklie.
Obveznosti, ki jih sodie naloi pogojno obsojenemu so:
- obveznosti, ki izhajajo iz izreenih varnostnih ukrepov,
- obveznosti, ki so doloene pri posameznih kaznivih dejanjih (npr. pri kaznivem dejanju odvzema mladoletne
osebe lahko sodie storilcu ob pogojni obsodbi naloi, da mora mladoletno osebo izroiti upraviencu ali
omogoiti uresniitev izvrljive odlobe glede mladoletne osebe.
Pogojna obsodba nima pravnih posledic. Oseba, ki ji je izreena, se teje za obsojeno. Obsodba se vpie v
kazensko evidenco in se iz nje izbrie po enem letu, odkar je pretekla preizkusna doba, e obsojeni v tem asu ni
izvril novega kaznivega dejanja.
6. Ali lahko sodie, e obsodi obdolenca na dve leti in pol izree pogojno obsodbo?
Ne more, ker je za izrek pogojne obsodbe odloila kazen, ki jo je sodie doloilo. Izrek pogojne obsodbe ni
umesten, e gre za huja kazniva dejanja, to pa so tista, za katera se sodie odloi izrei kazen zapora ve kot
dve leti.
115
7. Ali lahko izree pogojno obsodbo za kazniva dejanje za katero je predpisana najnija kazen tri leta
zapora?
Ne more. KZ izkljuuje monost uporabe pogojne obsodbe pri tistih kaznivih dejanjih, za katera je predpisana
kazen zapora najmanj treh let. eprav bi sodie z uporabo pravil o omilitvi kazni storilcu taknega kaznivega
dejanja odmerilo dve leti ali manj in tako izpolnilo pogoj za izrek pogojne obsodbe, je pri teh kaznivih dejanjih
uporaba pogojne obsodbe vnaprej izkljuena. Minimum tri leta zapora je tako visok, da so to praviloma kazniva
dejanja, pri katerih je predpisan visok posebni minimum.
8. Poslovna goljufija
Storilec je lahko le oseba, ki opravlja gospodarsko dejavnost.
Krivdna oblika: samo naklep.
Od KD goljufije se loi po tem, da se izvritveno dejanje pri poslovni goljufiji opredeljuje kot preslepitev,
goljufivi namen pa lahko nastane tudi po sklenitvi posla.
Izvritveno ravnanje je mogoe storiti ob sklepanju posla ali kasneje, ob njegovem izvajanju. Storilec bodisi lano
prikazuje, da bodo obveznosti izpolnjene, bodisi prikriva, da tega ne bo mogel storiti.
Partner pri sklenitvi ali sklepanju pogodbe, ki sam ne opravlja gospodarske dejavnosti, pa preslepi stranko, ki
opravlja gospodarsko dejavnost, stori KD goljufije.
Oblike KD:
temeljna oblika;
kvalificirana oblika e nastane velika premoenjska koda ali je pridobljena velika premoenjska korist
(slednje dodano s KZ-1);
privilegirana oblika e nastane majhna premoenjska koda ali je pridobljena majhna premoenjska korist
(slednje dodano s KZ-1).
Velikost premoenjske kode je objektivni pogoj kaznivosti do nje storilec ni v krivdnem odnosu.
9. 137. len ZKP odvzem voznikega dovoljenja in vse v zvezi s tem (odloba ustavnega sodia???????)
Doloba 137. lena ZKP omogoa zaasen odvzem voznikega dovoljenja domnevnemu storilcu KD zoper varnost
javnega prometa, e pred uvedbo ali med kazenskim postopkom. Njegov namen je, da se iz javnega prometa takoj
izloi voznik, glede katerega se, ob upotevanju njegove osebnosti, prejnjega ivljenja in naina storitve KD
predvideva, da bo e naprej ogroal javni promet in da mu bo v kazenskem postopku, e bo spoznan za krivega,
izreena navedena stranska kazen ali VU.
Preiskovalni sodnik ali policija smeta odvzeti vozniko dovoljenje za najve 3 dni. e se obdolencu izree VU
odvzema voznikega dovoljenja oziroma stranska kazen prepoved vonje motornega vozila, se v kazen oziroma
VU vteje as, za katerega je bilo vozniko dovoljenje odvzeto. (ureditev do novele ZKP-J)!!!!
Z novelo ZKP-J se je ta len spremenil tako, da glasi:
(1) e tee kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa, sme sodie na
obrazloeni predlog upravienega toilca odrediti, da se obdolencu odvzame vozniko dovoljenje za as, dokler
traja postopek. Pred uvedbo kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa sme
policija, ki opravlja ogled, vzeti vozniko dovoljenje tistemu, za katerega je podan utemeljen sum, da je storil to
kaznivo dejanje in o tem izdati potrdilo, vendar mora vozniko dovoljenje skupaj z ovadbo v treh dneh poslati
dravnemu toilcu. Ta pa ga mora v osmih dneh od prejema vrniti tistemu, ki mu je bilo odvzeto, ali ga poslati
sodiu ter hkrati predlagati uvedbo kazenskega postopka in zaasni odvzem voznikega dovoljenja..
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
(2) O predlogu iz prejnjega odstavka odloi sodie s sklepom. Zoper sklep o odvzemu voznikega dovoljenja
lahko obdolenec v treh dneh od prejema sklepa vloi ugovor, ki ne zadri izvritve sklepa. Sodie, ki je sklep
izdalo, odloi o ugovoru na podlagi predloenega gradiva, lahko pa pred odloitvijo opravi poseben narok s
strankama..
Dosedanji drugi odstavek, ki postane etrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
(4) e pred koncem kazenskega postopka sodie na predlog strank ali po uradni dolnosti zaasno odvzeto
vozniko dovoljenje obdolencu vrne, e ugotovi, da ni ve pogojev za odvzem..
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
(3) Zoper sklep, s katerim je bilo odloeno o ugovoru, imata stranki pravico do pritobe. Pritoba obdolenca
zoper sklep, s katerim je bil ugovor zavrnjen, ne zadri izvritve sklepa o odvzemu voznikega dovoljenja..
Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:
(5) Glede izvritve ukrepa iz tega lena se smiselno uporabljajo dolobe zakona, ki ureja izvrevanje kazenskih
sankcij, o prepovedi vonje motornega vozila..
116
Dosedanji etrti odstavek postane esti odstavek.
10. Ali lahko policisti opravijo ogled kraja dogodka brez kakrnekoli odredbe?
Ogled je posebno preiskovalno dejanje, ki ga opravi sodie ali policija z namenom, da se na podlagi
neposrednega opazovanja odkrijejo, opiejo in zavarujejo sledovi in predmeti kaznivega dejanja ali ugotovijo
druga, za kazenski postopek pomembna dejstva.
Predmet ogleda je lahko vse , kar je primerno za neposredno opazovanje in je povezano s kaznivim dejanjem.
Najpogosteje je predmet ogleda: kraj kaznivega dejanja; sredstvo, s katerim je bilo kaznivo dejanje storjeno;
predmet, ki je nastal s kaznivim dejanjem.
Ogled se lahko opravi v vseh fazah kazenskega postopka. Smeta ga opraviti tudi policija in preiskovalni sodnik v
predkazenskem postopku. Zakon doloa, da sme policija opraviti ogled, e preiskovalni sodnik ne pride takoj na
sam kraj. Ker lahko policija zaradi svoje veje operativnosti prej pride na kraj kaznivega dejanja kot pa preiskovalni
sodnik, ima po samem zakonu pooblastilo, da zane opravljati ogled, vendar pa je o potrebi oprave ogleda dolna
takoj obvestiti preiskovalnega sodnika, ki glede na konkretne okoliine primera odloi, ali bo sam opravil ogled.
Tudi e preiskovalni sodnik sporoi, da bo sam opravil ogled, je policija dolna priti na kraj kaznivega dejanja, ga
zavarovati, zbrati potrebna obvestila na podlagi 148. elna ZKP ter preiskovalnemu sodniku nuditi ustrezno
tehnino pomo pri opravi ogleda.
Policija tako lahko sama opravi ogled, e obstaja nevarnost odlaanja, eprav to ni v zakonu neposredno
doloeno, a ogled je e po svoji naravi takno dejanje, ki ga kasneje zaradi nevarnosti izginjanja sledov ni ve
mogoe enakovredno opraviti.
11. Kako je z izkopom trupla ali lahko to policisti sami opravijo ali ne?
Ne morejo. Izkop (ekshumacija) in razteleenje trupla lahko odredi samo sodie, praviloma preiskovalni sodnik.
Izkop se odredi z namenom, da se truplo pregleda ali raztelesi oziroma obducira.
12. Kaj se zgodi, e dravni toilec odstopi od pregona?
e dravni toilec odstopi od pregona, preiskovalni sodnik o tem obvesti okodovanca in ga posebej poui o
njegovi pravici, da sme nadaljevati pregon. e okodovancu ni mono vroiti obvestila, se teje, da ne namerava
nadaljevati pregona.
e okodovanec ne nadaljuje pregona, preiskovalni sodnik s sklepom ustavi preiskavo. Sklep se polje
obdolencu, dravnemu toilcu in okodovancu.
13. Postopki po Zakonu o prekrkih
Temeljni vrsti postopka o prekrku sta:
- postopek za prekrke prekrkovnega organa (hitri postopek) in
- redni sodni postopek.
Hitri postopek se zane po uradni dolnosti, ko opravi prekrkovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen
kakrnokoli dejanje, ali z vloitvijo pisnega predloga okodovanca, dravnega toilca ali dravnega organa, nosilca
javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti.
Redni sodni postopek se lahko zane samo na obdolilni predlog prekrkovnega organa ali dravnega toilca.
14. Kdo lahko izda plailni nalog, kakna so pravna sredstva?
Plailni nalog je pisna odloba, ki jo izda prekrkovni organ le polnoletnim kriteljem. Izda se lahko le, e hitri
postopek ni izkljuen. S plailnim nalogom se lahko izree le globa, predpisana v doloenem znesku, e je
predpisana v razponu pa le v najnijem znesku predpisane globe, saj se pri izreku globe ne morejo upotevati
obteevalne in olajevalne okoliine, ki jih prekrkovni organ na kraju samem tudi ne ugotavlja niti ne presoja. e
prekrkovni organ na kraju samem oceni, da so podane okoliine, ki bi opravievale izrek opomina, sme storilcu
izrei tudi opozorilo, ki je mileji ukrep od izreka opomina. S plailnim nalogom torej ni mogoe izrei vije ali nije
globe od najnije predpisane, opomina ali odvzema predmetov.
Pogoji za izdajo plailnega naloga:
Podani so, e pooblaena uradna oseba prekrkovnega organa prekrek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo
ustreznih tehninih sredstev ali naprav (radarji za meritev hitrosti, alkotesti). V sodni praksi je oblikovano stalie,
da pojem osebne zaznave pomeni nain ugotavljanja dejanskega stanja, obenem pa tudi podlago za razmejitev
med podvrstami hitrega postopka o prekrku, pri emer pooblaena uradna oseba prekrek osebno zazna z
vsemi lovekimi utili in je to neposredna ugotovitev prekrka ali kritelja, in ne morda posredna, ko za prekrek
izve iz pripovedovanja pri. Pooblaena uradna oseba mora biti torej fizino neposredno navzoa ob storitvi
prekrka in mora sama na podlagi lastnega opaanja ugotoviti vse njegove znake v trenutku njegovega nastanka.
ZP-1 doloa tudi obvezne sestavine plailnega naloga, poleg osebnih podatkov, mora vsebovati tudi rok za plailo
globe ter opozorilo o pravici do plaila globe na obroke, TRR za plailo, ter pravni pouk o pravici do pravnega
sredstva, datum izdaje in podpis pooblaene uradne osebe in uradni peat prekrkovnega organa.
Zoper plailni nalog lahko kritelj vloi zahtevo za sodno varstvo, in sicer v 8 dneh od njegovega prejema. e
zahteve ne vloi, lahko v 8 dneh od pravnomonosti plailnega naloga plaa polovico izreene globe, sicer se
globa prisilno izterja v celoti.
ZP-1 pa doloa tudi posebne primere plailnih nalogov, ki se izdajo zaradi kritve zakonov o varstvu javnega reda
in miru, o varnosti cestnega prometa, o tujcih in o nadzoru dravne meje ter za kritelje predpisov o javnih
zbiranjih. Nadzor nad izvrevanjem teh zakonov izvajajo policisti in obinski redarji, zato samo ti izdajajo plailne
117
naloge po tem lenu, izjemoma pa tudi pooblaene uradne osebe drugih prekrkovnih organov, vendar le, e
imajo pooblastilo za izvajanje nadzora nad izvrevanjem zakonov, ki so taksativno nateti v 57a. lenu ZP-1.
Zoper posebni plailni nalog, ki se izda za kritve predpisov o ustavljanju in parkiranju vozil v cestnem prometu, ni
dovoljena zahteva za sodno varstvo, temve ima kritelj pravico do ugovora v 8 dneh od vroitve plailnega
naloga. Na podlagi ugovora prekrkovni organ plailni nalog odpravi in o ugovoru odloi z odlobo o prekrku ali
postopek o prekrku ustavi, pri emer ugovor teje kot izjava v hitrem postopku o prekrku. Zoper odlobo o
prekrku, izdano na podlagi ugovora zoper plailni nalog, je dovoljeno pravno sredstvo zahteva za sodno varstvo.
15. Udelebo, sostorilstvo, posredno storilstvo
Z izrazom udeleba oznaujemo v kazenskem pravu primere, ko je pri uresnievanju kaznivega dejanja tako ali
drugae sodelovalo dvoje ali ve ljudi. Loimo:
* udelebo v irem pomenu, s katerim zajemamo vse oblike udelebe, tudi sostorilstvo in posredno storilstvo;
* udelebo v ojem pomenu besede, ki zajema samo napeljevanje in pomo.
KZ-1 je sostorilstvo loil iz poglavja o udelebi. Nekoliko nenavadno pa je vkljuil v odstavek o udelebi dolobo o
odgovornosti lanov in vodij hudodelske zdrube.
KZ-1 doloa, da gre za sostorilstvo, e ve oseb skupno izvri kaznivo dejanje tako, da sodelujejo pri izvritvi, ali
tako, da s kaknim druganim dejanjem odloilno prispevajo k njegovi izvritvi. Zakon e doloa, da gre za
sostorilstvo, e kdo skupaj z drugim stori kaznivo dejanje, tako da zavestno sodeluje pri storitvi ali kako drugae
odloilno prispeva k storitvi.
Kriteriji za prepoznavanje sostorilca:
- objektivni kriterij, ki se nanaa na pojem izvritvenih dejanj doloenega kaznivega dejanja;
- subjektivni kriterij, ki se nanaa na vpraanje, ali je domnevni storilec pojmoval kaznivo dejanje, pri katerem je
sodeloval, kot svoje ali kot tuje. Kdor je dejanje tel kot svoje, je nedvomno sostorilec. Subjektivna stran zahteva
zavest vseh sostorilcev o tem, da sodelujejo pri uresniitvi kaznivega dejanja, in sicer tako, da vsakdo teje to
dejanje za svoje, ne glede na to, kdo ga bo oziroma ga je neposredno dokonal.
Krivda sostorilcev:
Krivda se presoja za vsakega sostorilca posebej in zato ni izkljueno sostorilstvo ob razlinih stopnjah krivde.
Mogoe je, da obstaja pri enem sostorilcu direkten naklep, pri drugem samo eventualen, mogoe je, da je glede
huje posledice podan pri enem sostorilcu direkten naklep, pri kakem drugem le zavestna malomarnost.
Sostorilec je samostojno kazensko odgovoren v mejah svojega naklepa ali malomarnosti, kot to velja tudi za
storilca. Na zakon uveljavlja naelo individualne in krivdne odgovornosti. Zaradi tega pa je mogoe tudi to, da dobi
dejanje enega sostorilca drugano pravno kvalifikacijo, kot dejanje drugega. Primer: dva se dogovorita, da bosta
koga napadla in telesno pokodovala, pri tem pa eden od sostorilcev rtev umori, potem drugi sostorilec, ki tega ni
imel v naklepu, ne more odgovarjati za izpad sostorilca (dodatno kaznivo dejanje enega od sostorilcev, ki ni bilo niti
naprej dogovorjeno, niti ti kako drugae do njega ne izkazujejo krivde). Pri kaznivih dejanjih kvalificiranih s hujo
posledico, odgovarja za hujo posledico tudi sostorilec, ki je sicer ni sam povzroil, e mu je glede huje posledice
mogoe oitati malomarnost.
KZ-1 pa uvaja tudi pojem posrednega storilca, ko za storilca razglasi tistega, ki je kaznivo dejanje izvril osebno, in
tistega, ki je kaznivo dejanje izvril z izrabljanjem ali vodenjem ravnanj druge osebe. Tudi doslej se kazenski
odgovornosti ni mogel izogniti, kdor je drugega uporabil za izvritev kaznivega dejanja, ker je vselej odgovarjal kot
storilec ali napeljevalec ali pomaga. S pojmom posrednega storilca si lahko pomagamo pri natannejem
razloevanju, kdaj je kdo storilce, kdaj napeljevalec in kdaj pomaga. Tako je tisti, ki je neposredni storilec
kaznivega dejanja, lahko samo orodje, podaljana roka koga drugega. Primer: nekdo uporabi otroka, starega 6 let,
da se splazi skozi okence v kak zaprt prostor in vzame stvari. Otrok estih let ne more biti kriv, toda to ni
pomembno, ker je polnoletni, ki je otroka uporabil, posredni storilec ne glede na okoliino, da je dejanje
neposredno izvril otrok. Gre za tipien primer posrednega storilca, ko ta vse sam pripravi, organizira, le
neposredno izvritev, prepusti drugemu.
16. Poskus KD
KZ-1 definira poskus kot zaetek izvritve naklepnega kaznivega dejanja, ki ga storilec ni dokonal. Poskus je
kazniv, e gre za kaznivo dejanje, za katero se sme po zakonu izrei tri leta zapora ali huja kazen. Za poskus
drugih kaznivih dejanj pa samo tedaj, e zakon izrecno predpisuje, da je kazniv tudi poskus. Poskus tako ni kazniv
na splono. To stalie uresniuje objektivno subjektivno koncepcijo poskusa. Po tej koncepciji je potrebna za
kaznivost poskusa objektivna protipravnost storilevega ravnanja, ki je v tem, da je z uresniitvijo zakonskih
znakov ogrozil zavarovano dobrino, jo spravil v nevarnost (objektivni kriterij, ki razmejuje poskus od pripravljalnih
dejanj). Ta nevarnost se e ni uresniila, razodeti pa je morala storilev naklep, njegovo zavest in voljo uresniiti
prepovedano posledico (subjektivni pogoj kaznivosti).
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen, mileja od treh let zapora, KZ praviloma odstopa od kaznivosti
poskusa, eprav sta lahko podana tako objektivni kot subjektivni pogoj, in sicer zaradi majhnega pomena dejanj in
zato, ker pri poskusu prepovedana posledica ne nastane. Mono pa je, da KZ tudi za takna dejanja doloi, da je
poskus kazniv.
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen zapora treh let ali huja kazen, pa izhaja KZ iz predpostavke,
da praviloma vsa izpolnjujejo objektivni in subjektivni pogoj. V teh primerih pa dopua mileje kaznovanje.
Kadar je poskus kazniv, se storilec kaznuje v mejah kazni, ki je predpisana za poskueno kaznivo dejanje, lahko
pa tudi mileje. To pomeni, da zakon prepua sodiu presojo o tem, koliko je storilec s poskusom ogrozi
zavarovano dobrino in koliko se je izrazilo njegovo hotenje uresniiti prepovedano posledico.
118
Tudi pri nepravih opustitvah sta mona tako neprimerni kot primerni poskus, vkljuno z morebitnim prostovoljnim
odstopom, pri pravih opustitvah pa neprimerni poskus, ki je lahko protipraven in kazniv.
Poskus pa ni mogo v primerih, ko je pojmovno ali izrecno zajet z opisom zakonskega dejanskega stana kakega
kaznivega dejanja. Tako npr. ni mogo poskus kaznivega dejanja nedovoljenega posega v nosenost, ki ga izvri
tudi tisti, kdor zane prekinjati nosenost s privolitvijo nosenice. V teh primerih je zakonodajalec izenail poskus z
dokonanim kaznivim dejanjem.
17. Uboj
KZ-1 dodaja novo KD uboja. V 1. odstavku 115 je doloena temeljna oblika umora (kdor komu vzame ivljenje, se
kaznuje z zaporom od 5 do 15 let), v 2. odstavku, pa je urejeno sostorilstvo pri uboju.
18. Umor - kako je bilo to loeno v starem KZ?
Novost v KZ-1 je, da je KD umora po 127. lenu KZ loeno v dve KD:
3) UBOJ temeljna oblika umora in umor v sostorilstvu po KZ, pri emer je uboj v sostorilstvu kvalificirana oblika
uboja;
4) UMOR kvalificirane oblike umora po KZ; KZ-1 loi:
umor na grozovit ali zahrbten nain
umor zaradi ukrepanja pri uradnih dejanjih varovanja javne varnosti ali v predkazenskem postopku ali
zaradi odloitev dravnih toilcev ali zaradi postopka in odloitev sodnikov ali zaradi ovadbe ali prianja v
sodnem postopku
umor zaradi kritve enakopravnosti;
umor iz morilske sle, iz koristoljubnosti, da bi storil ali prikril kakno drugo KD, iz brezobzirnega
maevanja ali iz kaknih drugih nizkotnih nagibov;
umor z dejanjem, storjenim v hudodelski drubi za storitev takih dejanj.
19. UZ - ali je to dovoljen dokaz
Obvestila, ki jih zbere policija od osumljenca po danem pouku, se ne izloajo iz spisov. Ta obvestila (izjave) niso
nedovoljeni dokazi, pa tudi ne dokazi, na katerih bi lahko temeljila sodba, pomenijo pa vir dokazov, na podlagi
katerih se lahko v kazenskem postopku pridobijo procesno veljavni dokazi. Gre torej za dokaze v spoznavnem, ne
pa v formalnem smislu. Vse kar je osumljenec izjavil policiji, preden je dobil predpisani pouk, mora biti izloeno iz
sodnih spisov. To velja tudi za materialne dokaze, ki jih je policija zbrala na podlagi njegove izjave, preden mu je bil
dan pouk, e ga je dejansko e obravnavala kot osumljenca.
20. Pripor, kako v sumarnem postopku, kako z mladoletniki?
Pripor v skrajanem postopku se sme odrediti pred vloitvijo obtonega akta in po njem. Temeljni pogoj je, da je
oseba utemeljeno sumljiva storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolnosti. Pripor pa se sme odrediti
samo, e obstajajo priporni razlogi:
* iz razloga begosumnosti oziroma ugotovitve istovetnosti za vsa kazniva dejanja;
* iz razloga koluzijske in iteracijske (ponovitvene) nevarnosti za kazniva dejanja zoper javni red in mir, zoper spolno
nedotakljivost ali za kaznivo dejanje s prvinami nasilja, za katera se sme izrei kazen zapora 2 let ali za druga
kazniva dejanja, za katera se lahko izree kazen zapora 3 let.
V skrajanem postopku je pripor precej omejen. Pred vloitvijo obtonega predloga sme trajati toliko asa, kolikor
je treba, da se opravijo preiskovalna dejanja, vendar ne ve kot 15 dni. Glede pripora od vloitve obtonega
predloga do konca glavne obravnave mora izvenrazpravni senat vsak mesec preizkusiti, ali so e podani razlogi za
pripor.
Pripor proti mladoletniku sicer ni izkljuen, vendar se ga sme le izjemoma odrediti na predlog DT. Pripor sme trajati
najdalj 1 mesec, senat za mladoletnike pa ga sme podaljati e najve za 2 meseca. Pri odreditvi pripora morajo
biti podani priporni razlogi.
21. Hini pripor
Hini pripor je ukrep:
* za zagotovitev obdoleneve navzonosti
* uspeno izvedbo kazenskega postopka
* odpravo ponovitvene nevarnosti,
Torej, e so podani priporni razlogi in e odreditev pripora ni neogibno potrebna za varnost ljudi ali potek
kazenskega postopka. Sklep se polje policijski postaji, na obmoju katere se izvaja. Sodie s sklepom doloi, da
se obdolenec ne sme oddaljiti iz poslopja, v katerem stalno ali zaasno prebiva oziroma javne ustanove za
zdravljenje in oskrbo. Le izjemoma mu lahko dovoli, da se za doloen as oddalji iz teh prostorov, e je to
neogibno potrebno, da si zagotovi najnujneje ivljenjske potrebine, ali za opravljanje dela. O tem sodie
obvesti policijsko postajo. e se obdolenec brez dovoljenja oddalji, lahko sodie zoper njega odredi pripor.
Izvrevanje hinega pripora:
Sodie nadzoruje izvajanje hinega pripora samo ali preko policije. Ti smejo vsak as, tudi brez zahteve sodia,
preverjati izvajanje ukrepa, ter o morebitnih kritvah brez odlaanja obvestiti sodie. Dinamika nadzora je odvisna
od vrste kaznivega dejanja in podatkov iz evidence, ki jo vodi policija. e obdoleni kri ta ukrep in eli prestopiti
mejo, se mu odvzame prostosti in se ga privede k preiskovalnemu sodniku. Policist tako ukrepa po 157. lenu
ZKP. Nadzor se opravlja podnevi in ponoi, pri tem pa se ne sme aliti osebnosti in dostojanstva nadzorovane
osebe. e se pri nadzoru ugotovi, da obdolenec ni na kraju, policijska postaja o tem tako obvesti deurnega
preiskovalnega sodnika, ki je odredilo ukrep in nato e sodie z dopisom.
Policijska postaja vodi dosje osebe, zoper katero je odrejen ukrep hinega pripora
119
Za odreditev, trajanje, podaljanje in odpravo hinega pripora ter vtetje hinega pripora v izreeno kazen, se
smiselno uporabljajo dolobe ZKP, ki veljajo za pripor. Pred vloitvijo obtonice odloa o podaljanju na obrazloen
predlog preiskovalnega sodnika ali dravnega toilca izvenrazpravni senat. Obdolenec mora biti s predlogom za
podaljanje hinega pripora seznanjen najmanj tri dni pred iztekom trajanja ukrepa.
22. Uklonilni zapor
Uklonilni zapor ni sankcija, ki se smejo predpisovati in izrekati za prekrke, temve je to poseben nain prisilitve
storilca k plailu globe.
Doloi ga sodie s sklepom, zoper katerega je dovoljen ugovor, lahko pa storilec namesto ugovora sodiu
predlaga, da se mu globa nadomesti z opravo nalog v splono korist, in sicer tako, da doloi, da traja uklonilni
zapor do plaila globe, vendar najdlje 30 dni. S tem, ko je izvren, pa se storilec ne izogne plailu globe. eprav ga
je prestal v celoti, je e vedno dolan plaati. Po prestanem uklonilnem zaporu se globa, ki ni bila plaana, prisilno
izterja.
Uklonilni zapor doloi sodie zaradi neplaila pravnomono izreene globe, ki je bila izreena s sodbo v rednem
sodnem postopku ali z odlobo prekrkovnega organa, in globe izreene z odlobo prekrkovnega organa na
podlagi ugovora zoper plailni nalog.
Uklonilni zapor se ne sme doloiti, e je bil za prekrek izdan plailni nalog ali je bila globa izreena mladoletnemu
storilcu prekrka.
23. Prekrkovni organi
ZP-1 doloa, da so prekrkovni organi tisti organi, za katere zakon doloa, da izvajajo nadzorstvo nad izvajanjem
posameznega predpisa. To so:
- upravni organi: vlada, kot najviji organ dravne uprave, ministrstva z vsemi organi v sestavi (Davna uprava,
Carinska uprava, Policija, Uprava za izvrevanje kazenskih sankcij, Veterinarska uprava,) in upravne enote;
- drugi dravni organi: Informacijski pooblaenec, Raunsko sodie, Dravna revizijska komisija, Urad za
statistiko
- nosilci javnih pooblastil: javno pooblastilo je ustavnopravni institut, ki ga ureja 121. len Ustave, na zakonski ravni
pa 15. len ZDU-1. Na podlagi tega pooblastila lahko njegovi nosilci izvajajo upravne naloge, kar pomeni, da lahko
v tem okviru izdajajo abstraktne upravne akte na podzakonski ravni in konkretne upravne akte v upravnih zadevah
ali opravljajo materialna dejanja upravne narave. Podeli se lahko z zakonom ali na podlagi zakona.
Najpogosteji nosilci javnih pooblastil za nadzorstvo so nadzorniki: naravovarstveni, gozdarski, okoljevarstveni,
vodovarstveni, cestninski nadzorniki, ZPIZ;
- organi samoupravnih lokalnih skupnosti: obinske inpekcijske slube, redarstva
24. Ali kaken zakon ureja zdravljenje v zavodu in ali se e uporablja?
Zakon o duevnem zdravju, ki velja od 9.8.2009, uporabljal pa se je tudi e pred tem datumom.
25. Kaj se zgodi, e dravni toilec odstopi od pregona?
Sodie izda zavrnilno sodbo, e ne nadaljuje pregona okodovanec kot toilec.
e dravni toilec spozna, da ni podlage za kazenski pregon mora o tem v 8 dneh sporoiti okodovancu in ga
pouiti, da lahko zane pregon sam. Okodovanec ima pravico zaeti ali nadaljevati pregon v 8 dneh, odkar je
prejel sporoilo. Okodovanec, ki ni bil obveen, sme dati izjavo za nadaljevanje postopka pred pristojnim
sodiem v treh mesecih od dneva, ko je dravni toilec zavrgel ovadbo.
e dravni toilec umakne obtonico na glavni obravnavi, mora okodovanec takoj izjaviti, ali namerava nadaljevati
pregon ali ne. e ni navzo, eprav je bil v redu vabljen, ali mu vabila ni bilo mono vroiti, ker ni sodiu javil
spremembe naslova, se teje, da ne namerava nadaljevati pregona (teje se, da je odstopil od pregona). Mu pa
lahko predsednik sodia dovoli vrnitev v prejnje stanje, e ni bil povabljen ali je bil v redu povabljen, pa iz
opravienih razlogov ni mogel priti na glavno obravnavo, e v 8 dneh po prejemu sodbe prosi za vrnitev v prejnje
stanje in e v tej pronji izjavi, da nadaljuje pregon.
KZ-1
26. Dejanje majhnega pomena, kje je sedaj to ohranjeno?
Urejeno je v ZKP-I, ki doloa, da sodie ustavi preiskavo, kadar je podana nesorazmernost med majhnim
pomenom kaznivega dejanja (njegova nevarnost je neznatna zaradi narave ali tee dejanja ali zaradi tega, ker so
kodljive posledice neznatne ali jih ni ali zaradi drugih okoliin, v katerih je bilo storjeno in zaradi nizke stopnje
storileve krivde ali zaradi njegovih osebnih okoliin) ter posledicami, ki bi jih povzroil kazenski pregon. Prav tako
je to razlog pri odloanju o ugovoru zoper obtonico, ko senat odloi, da se obtoba ne dopusti in se kazenski
postopek ustavi.
27. Izgon tujca (na primeru:vpraanje milejega zakona KZ-1)
KZ-1 je rtal stransko kazen izgon tujca iz drave, vendar v prehodnih dolobah doloa, da e je bila izreena
stranska kazen izgona tujca iz drave pred uveljavitvijo KZ-1 , se ta kazen zoper obsojenca izvri tudi po zaetku
veljavnosti tega zakonika.
28. Kazenska odgovornost
KZ-94 je pojem kazenske odgovornosti uporabljal kot viji skupni pojem za pritevnost in krivdo. Pritevnosti
namre ni tel za sestavni del krivde, temve za poseben podelement kaznivega dejanja, ki ga je skupaj s krivdo
povezoval v institut kazenske odgovornosti (Kazensko odgovoren je storilec, ki je priteven in kriv.)
KZ-1 je odpravil pojem kazenske odgovornosti v pomenu kakrnega je imel KZ-94, in mu pripisal novo vsebino. Po
novem je kazenska odgovornost opredeljena kot skup vseh predpostavk materialnega kazenskega prava, ki so
120
potrebne, da se posamezniku lahko izree obsodilna sodba. 24. len KZ-1: Kazenska odgovornost se uveljavi
zoper osebo s sodbo sodia, s katero se ji oita, da je kriva za storitev ali opustitev, ki jo zakon doloa kot kaznivo
dejanje, in ji zaradi tega izree zakonito kazensko sankcijo ali odpusti kazen. Z vidika sistematike zakonodajalec
ni ravnal dosledno, ko je definicijo kazenske odgovornosti umestil v len o krivdi, s tem je iri pojem (kazenska
odgovornost) definiran znotraj lena, ki je namenjen ojemu pojmu (krivdi).
Z novo opredelitvijo pojma kazenske odgovornosti in z vsebinsko nespremenjeno opredelitvijo krivde svoje mesto v
sistemu izgubil pojem pritevnosti. e sta bila v KZ-94 pritevnost in krivda povezani v pojmu kazenske
odgovornosti, je v KZ-1 ta povezava odpadla. KZ-1 tako med sestavinami krivde pritevnosti ne omenja.
29. Malomarnost, s kaknim standardom se ugotavlja?
Kaznivo dejanje je storjeno iz malomarnosti samo, e je tako doloeno v zakonu. Razlikujemo med:
* zavestno malomarnostjo: storilec se je zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana
posledica, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo lahko prepreil ali, da ne bo nastala.
Sodie mora v tem primeru ugotavljati:
- ali se je storilec zavedal vse zakonskih znakov kaznivega dejanja (enako kot pri obeh stopnjah naklepa);
- ali se je zavedal monosti, da bo iz njegovega ravnanja nastala prepovedana posledica (enako kot pri
eventualnem naklepu);
- ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in nastankom prepovedane posledice (enako kot pri obeh
stopnjah naklepa).
Glede zavestnega elementa se torej zavestna malomarnost ne razlouje od eventualnega naklepa. Razlouje pa ji
to, da ni storilevega hotenja oziroma njegove privolitve v nastanek prepovedane posledice.
* nezavestno malomarnostjo: storilec se ni zavedal, da lahko nastane prepovedana posledica, pa bi se bil po
okoliinah in svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati. Sodie mora v tem primeru ugotoviti, ali je
storilcu mogoe oitati, da bi se bil moral in mogel zavedati monosti nastanka prepovedane posledice. Pri tej
obliki krivde ni ne zavesti, ne storileve volje glede prepovedane posledice. Ali je nezavestna malomarnost
podana, presojamo glede na okoliine zadeve in glede na storileve osebne sposobnosti in lastnosti. Najprej se
postavi vpraanje, ali je bil obtoeni glede na objektivne okoliine dolan zavedati se monosti nastanka
prepovedane posledice, kar je objektivni kriterij. Subjektivni kriterij pa se nanaa na vpraanje, ali bi se bil obtoeni
monosti nastanka prepovedane posledice moral in mogel zavedati glede na njegove osebne lastnosti.
Razlika med obema vrstama malomarnosti je, da se pri zavestni malomarnosti storilec zaveda, da bo do
prepovedane posledice prilo, vendar lahkomiselno zaupa v ugoden razplet, pri drugi pa se sicer ne zaveda te
monosti, bi jo pa bil glede na okoliine dolan in sposoben predvideti.
KZ-1 je odstopil od ustaljenih opredelitev zavestne in nezavestne malomarnosti ter sprejel nomotehnino reitev,
po kateri najprej na splono opredeli malomarnost (26/1 len), nato poda formulo za razmejitev malomarnosti od
naklepa (26/2 len) ter formulo za razmejitev malomarnosti od nekrivde (nakljuja) (26/3 len).
Vsebina in bistvo malomarnosti kot oblike krivde kljub spremenjenemu nomotehninemu pristopu ostajata enaka.
Nezavestna malomarnost je v kazenskem pravu kamen spotike, ker pomeni stalno nevarnost za vdor objektivne
odgovornosti.
30. Varnostni ukrepi za nepritevne in bistveno zmanjano pritevne (kje je sedaj to urejeno, zakaj in v em
je tu problem)?
Za nepritevne in bistveno zmanjano pritevne se uporabljata ukrepa:
* obvezno psihiatrino zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu
* obvezno psihiatrino zdravljenje na prostosti
Ta dva varnostna ukrepa medicinske narave, sta bila rtana iz KZ-1, vendar se do sprejetja novega zakona e
vedno uporabljajo dolobe prejnjega KZ.
31. Ugotavljanje pritevnosti, se ugotavlja tudi krivda? po njegovem da, jaz sem rekel ne, halo!
Na podlagi ugotovljene pritevnosti oziroma nepritevnosti se ugotavlja krivda oziroma nekrivda storilca kaznivega
dejanja. Pritevnost se ugotavlja na podlagi izvedenskega mnenja psihiatra, kateremu ni ne dopustno ne umestno
postaviti vpraanja, ali je storilec nepriteven, bistveno zmanjano priteven ali priteven. O krivdi storilca, lahko
odloa samo sodie, ne pa izvedenec, ki za to ni pristojen, ne usposobljen in ki mu odloanje o krivdi bolnika
prepovedujejo tudi pravila poklicne etike. Sodnopsihiatrini izvedenec je zdravnik, ki bolezen ali motnjo
diagnosticira in zdravi. Pri tem ga ne sme in ne more zanimati, kdo je bolnik glede na njegov drubeni poloaj, in
e manj, ali je kriv.
Sodie pa mora odloati o krivdo storilca na podlagi izvida in mnenja izvedenca, nikakor pa ne more o tem
namesto sodia odloati izvedenec.
32. Hini zapor, kdo ga odreja, za katera KD, kdo ga izvaja...? Delo v splono korist.
Kazen zapora do devetih mesecev se lahko nadomesti s hinim zaporom. O nadomestnem hinem zaporu odloi
sodie s sklepom, s katerim doloi, da se obsojenec ne sme oddaljiti iz poslopja, v katerem stalno ali zaasno
prebiva, oziroma javne ustanove za zdravljenje ali oskrbo. Sodie lahko obsojencu izjemoma dovoli, da se za
doloen as oddalji iz prostorov , kjer se izvaja hini zapor, kadar je to neizogibno potrebno, da si zagotovi
najnujneje ivljenjske potrebine, zdravstveno pomo, ali za opravljanje dela. e se obsojenec brez dovoljenja
sodia oddalji iz poslopja, kjer se izvaja hini zapor, ali pa to stori izven dovoljenega asa, lahko sodie odredi,
da se izreena kazen zapora izvri.
Kazen zapora do dveh let se lahko izvri tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora opravi v obdobju najmanj
enega leta delo v splono korist najmanj 80 in najve 480 ur. To delo se razporedi tako, da ne moti obsojenevih
obveznosti iz delovnega razmerja. O tem odloa sodie, ki je izreklo kazen na prvi stopnji, upotevajo pri tem
121
objektivne in subjektivne okoliine storilca in njegovo soglasje s taknim nainom izvritve kazni zapora. e
obsojeni ne izpolnjuje nalog, lahko odredi sodie, da se izreena kazen zapora izvri. Z delom v splono korist se
ne more izvriti kazen zapora, ki je bila storilcu izreena za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost.
33. Odmera denarne kazni (kako so doloeni dnevni zneski, viina)?
KZ doloa denarno kazen kot glavno ali stransko kazen. Kot glavna se sme izrei samo, kadar je predpisana za
posamezno kaznivo dejanje. Kot stranska pa se lahko izree za kazniva dejanja, storjena iz koristoljubnosti, tudi e
ni predpisana z zakonom, ali kadar je z zakonom predpisano, da bo storilec kaznovan z zaporom ali z denarno
kaznijo, sodie pa izree kot glavno kazen zapor.
KZ-1 doloa denarno kazen v dnevnih zneskih, in sicer najmanj 30 in najve 360 dnevnih zneskov, za kazniva
dejanja storjena iz koristoljubnosti, pa najve 1500 dnevnih zneskov.
Pri izrekanju denarne kazni sodie najprej doloi tevilo dnevnih zneskov, nato pa izrauna viino dnevnega
zneska. tevilo dnevnih zneskov pomeni merilo za doloitev viine kazni in se doloi glede na sorazmerje med
teo kaznivega dejanja in stopnjo krivde. Nadalje sodie doloi viino dnevnega zneska. Ta je odvisna od
storilevega premoenjskega stanja v celoti. KZ doloa elemente za izraun viine dnevnega zneska. Viino
dnevnega zneska doloi sodie tako, da upoteva viino storilevega dnevnega zasluka glede na uradne
podatke davnega organa in storileve druinske obveznosti (preivninske obveznosti, obveznosti iz
stanovanjskega posojila). Sodie se pri tem opre na podatke, ki niso stareji od 6 mesecev. e sodie teh
podatkov ne more dobiti, se kot dnevni znesek denarne kazni vzame tridesetina zadnje uradno objavljene
povprene mesene neto plae za zaposleno osebo v RS.
Sodie mora v sodbi doloiti rok za plailo denarne kazni, in sicer najmanj 15 dni in najve 3 mesece. V
upravienih primerih lahko sodie dovoli plailo v obrokih, vendar ne dlje kot 2 leti.
e obsojenec v roku ne plaa denarne kazni, se znesek izterja prisilno. e je tudi izvrba neuspena, sodie za
vsaka zaeta 2 dnevna zneska doloi en dan zapora. Zapor nima narave kazni zapora. Tako lahko zapor traja tudi
manj kot 15 dni, ne more pa biti dalji kot 6 mesecev. To ima za posledico, da ostane neizterljiva denarna kazen, ki
presega 360 dnevnih zneskov (za kazniva dejanja storjena iz koristoljubnosti).
e obsojenec plaa del denarne kazni, se mu preostanek sorazmerno spremeni v zapor, e med prestajanjem
plaa e ta ostanek, se izvrevanje zapora ustavi. Po obsojenevi smrti se denarna kazen ne izvri.
34. KD predrzna vonja
Gre za novo KD v KZ-1. Stori ga vozni, ki s predrzno vonjo ogrozi ivljenje ali telo sopotnikov ali drugih navzoih
udeleencev, s tem da:
* prekorai hitrost za enkrat ve od dovoljene na cesti,
* vozi pod vplivom alkohola z ve kot 1.10 grama alkohola na kilogram krvi ali ve kot 0.52 miligrama alkohola v
litru izdihanega zraka
* vozi pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi
In pri tem:
- prehiteva druga vozila,
- ne upoteva pravil o prednosti,
- vozi na prekratki varnostni razdalji,
- na cesti, ki ima dva ali ve oznaenih pasov za vonjo v eno smer, vozi po voziu, namenjenem vonji v
nasprotni smeri,
- s kakno drugano kritvijo predpisov o varnosti cestnega prometa povzroi nevarno situacijo, zaradi katere bi se
lahko pripetila prometna nesrea, ki pa so se ji drugi udeleenci izognili s pravoasnim ukrepanjem.
e je posledica prometna nesrea s hudo telesno pokodbo ene ali ve oseb, se taken storilec kaznuje z
zaporom do petih let in s prepovedjo vonje motornega vozila, e pa je kakna oseba umrla, pa z zaporom od 1 do
12 let in prepovedjo vonje motornega vozila.
ZKP-I
35. Kaj je tu novega?
Nazadnje je bil ZKP spremenjen z novelo I. Spremembe so:
* o zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomono odlobo o priporu odloa vrhovno sodie v senatu 3
sodnikov, razen, e je pripor podaljan s sklepom senata vrhovnega sodia, odloa senat 5 sodnikov;
* ob vloitvi zasebne tobe mora biti plaana sodna taksa, sicer jo sodie zavre;
* ukinjena je povprenina. Sedaj je potrebno plaati sodno takso;
* monost vroanja v elektronski obliki;
* zoper sklep o odreditvi, podaljanju ali odpravi pripora je treba pritobo podati v roku 3 dni od dne, ko je bil sklep
vroen, razen e dolobe o priporu ne doloajo drugae;
* pazniki se po novem imenujejo pravosodni policisti;
* zaslianje obdolenca, prie ali izvedenca preko videokonference;
* obtoeni, toilec in okodovanec se lahko odpovejo pravici do pritobe od razglasitve sodbe do izteka roka za
pritobo. e je bila izreena zaporna kazen, pa se sme obtoeni odpovedati pravici do pritobe ele, ko mu je bila
sodba vroena. Dokler sodie druge stopnje ne izda odlobe, lahko pritoniki e podano pritobo umaknejo.
Odpoved pritobe in umik pritobe se ne moreta preklicati.
36. Povprenina
122
Je rtana, sedaj sodna taksa.
37. Elektronsko vroanje
ZKP-I je uredil elektronsko vroanje v kazenskem postopku. Obdolenec, pria, zasebni toilec, okodovanec kot
toilec in okodovanec lahko sodiu sporoi, da eli vroanje pisanj po elektronski poti v varen potni predal,
katerega naslov navede v vlogi ali na naroku in je enakovreden naslovi prebivalia. e navedene osebe poljejo
vlogo po elektronski poti, se teje, da elijo vroanje po varni elektronski poti, e ne sporoijo drugae. Dravnemu
toilcu in drugim dravnim organom, odvetnikom, sodnim izvedencem, sodnim cenilcem, sodnim tolmaem in
drugim osebam, pri katerih se lahko zaradi njihove narave dela domneva veja zanesljivost, se pisanj vroajo po
elektronski poti, e je tako vroanje mogoe.
Po varni elektronski posti se vroitev pisanja opravi po informacijskem sistemu, ki naslovniku polje v njegov varni
potni predal pisanje, v katerem ga opozori, da ga mora prevzeti v roku 15 dni od dne, ko mu je bilo poslano, sicer
bo izbrisano iz informacijskega sistema, naslovniku pa bo pisanje vroeno v fizini obliki. Naslovnik prevzame
pisanje tako, da z uporabo kvalificiranega potrdila za varen elektronski podpis dokae svojo istovetnost, vpogleda v
varen elektronski predal in elektronsko podpie vroilnico. Vroitev velja za opravljeno, ko naslovnik prevzame
pisanje. Pisanja, ki jih je potrebno vroiti osebno, se lahko tako vroajo tudi po varni elektronski poti.
ZKP
38. Prepoznava
Prepoznava predmetov in oseb v zakonu ni doloena kot posebno preiskovalno dejanje, temve kot oblika oziroma
poseben nain zaslievanja prie, o katerem se sestavi poseben zapisnik. Pri prepoznavi je dokaz to, kar je pria
izpovedala. e je prepoznavo opravi preiskovalni sodnik, je prepoznava dokaz, na katerega se sme opreti sodba.
Je pa to lahko nezanesljiv dokaz, saj je njen rezultat odvisen tako od izvedbe, kot tudi od drugih objektivnih in
subjektivnih okoliin.
39. Pravica do uporabe lastnega jezika. V katerem delu postopka to velja, kako je v predkazenskem in
vpraanje nedovoljenega dokaza, e ni v tem jeziku?
ZKP vsakomur zagotavlja pravico, da v postopku uporablja svoj jezik. Pravica uporabe jezika v postopku pred
dravnimi organi spada med temeljne lovekove pravice. Ta pravica pomeni za sodie dolnost, da zagotovi
ustno prevajanje iz tega jezika v slovenino in obratno. Ta dolnost velja za vse faze kazenskega postopka. Brez
ustnega prevajanja ni mogoa kontradiktornost glavne obravnave, predvsem pa obdolenec, ki ne govori
slovensko, ne bi mogel uinkovito uresnievati svoje pravice do materialne obrambe.
Sodie mora pred vsakim zaslianjem pouiti stranke in druge udeleence o pravici do uporabe njihovega jezika.
Opustitev lahko pomeni bistveno kritev dolob kazenskega postopka.
Dejanja, ki jih opravi policija v predkazenskem postopku, ko zbira obvestila, potrebna za kazensko ovadbo, niso
sodna dejanja. Zato se zanje doloba 8. lena ZKP ne uporablja, saj se ta nanaa na uporabo svojega jezika pri
sodnih dejanjih. Uradni zaznamki o zbranih obvestilih oziroma njihove izjave v predkazenskem postopku niso
dokazi v procesnem smislu.
V koliko preiskovalni sodnik ne poui osebe, ki ji je bila odvzeta prostost po 4. lenu ZKP, je potrebno njegovo
izpovedbo izloiti, saj gre za nedovoljen dokaz.
ZPol
40. Varnostni pregled
Pri opravljanju nalog smejo policisti opraviti varnostni pregled.
Varnostno preverjanje oseb je ugotavljanje morebitnih varnostnih zadrkov za dostop do varovane osebe ali za
delo pri varovani osebi, dostop ali delo v varovanem organu, objektu, prostoru ali okoliu, na doloenem delovnem
mestu.
Varnostno preverjanje obsega preveritev podatkov, doloenih s predpisi za pridobitev dovoljenja za dostop do
tajnih podatkov.
Osebi, za katero se ugotovi obstoj varnostnega zadrka, se lahko prepove dostop do varovanih oseb, organov,
objektov, prostorov in okoliev oziroma se lahko osebi prepove opravljati dela pri varovani osebi.
Varnostno preverjanje osebe se izvaja z njeno pisno privolitvijo. e oseba ne privoli, se teje, da ne izpolnjuje
varnostnih pogojev.
41. Prepoznava po fotografijah
Policisti lahko zaradi odkrivanja storilca KD ali zaradi prekrka ali zaradi ugotavljanja identitete neznane osebe
opravijo prepoznavo oseb po fotografijah.
Pri izvajanju prepoznave oseb po fotografijah, ko policisti odkrivajo storilca KD, morajo od osebe, ki bo opravila
prepoznavo, najprej zahtevati, da opie in navede fizine znake, po katerih se oseba razlikuje od drugih oseb, ele
potem se ji pokae fotografija osebe, in sicer z drugimi fotografijami, na katerih so njej neznane osebe. Policist, ki
vodi prepoznavo po fotografijah, mora zagotoviti, da oseba, ki opravlja prepoznavo, pred zaetkom prepoznave ne
vidi posamezne fotografije osebe oziroma same osebe, ki jo bo prepoznavala.
O prepoznavi se sestavi zapisnik, v katerega mora policist navesti tudi katere fotografije je oseba videla.
42. Njihova dokazna vrednost
Policija ne more opraviti prepoznave oseb in predmetov na procesno veljaven nain. Na prepoznavo, ki so jo
opravili policisti v predkazenskem postopku, se sodba ne sme opirati, ker gre zgolj za izjavo (obvestilo), ki jo je
pria dala policiji po 148/2 lenu ZKP. Procesno veljavno prepoznavo osumljenca in predmetov v predkazenskem
postopku in med preiskavo lahko opravi le preiskovalni sodnik na podlagi 242. in 242. a lena ZKP. Prepoznava
123
osumljenca, ki jo opravijo policisti po 35.a lenu ZPol, je samo ukrep za odkrivanje storilca in podlaga za sestavo
kazenske ovadbe.
Prav tako se sodba ne more opirati na zapisnik o prepoznavi osumljenca po fotografijah, ki jih policisti pokaejo
osebi, ki opravlja prepoznavo.
43. Branje UZ-jev na G.O., a je to pravilno?
Ni pravilno.
Uradni zaznamki, ki jih je policija naredila po danem pouku, se ne izloajo iz spisa. Gre za vire dokazov, na podlagi
katerih se lahko v kazenskem postopku pridobijo procesno veljavni dokazi. Te dokazne vire lahko uporablja
preiskovalni sodnik, ko zasliuje obdolenca, prie in izvedence, uporabljajo pa jih lahko tudi stranke pri
postavljanju vpraanj zaslianim osebam, dajanju dokaznih predlogov in pri vlaganju pravnih sredstev zoper sodne
odlobe. Torej lahko to dokazni viri, na posreden nain vplivajo na potek in izid kazenskega postopka.
325. len ZKP doloa, da sodie prebere prejnjo izpovedbo obtoenca, e izjavi, da se ne bo zagovarjal na
glavni obravnavi. S prejnjo izpovedbo je miljena njegova izpovedba na policiji ali pred preiskovalnim sodnikom
oziroma na prejnji glavni obravnavi. Izjava, ki jo je dal obtoenec policiji potem, ko je bil pouen o pravnih jamstvih
(148/6 len ZKP), se ne teje za njegovo izpovedbo, na kateri bi smela temeljiti sodba, zato se ne prebere, e se
obtoenec ne eli zagovarjati ali e svoj zagovor spremeni.
9. BARBARA BREZIGAR
1. Razlika skrajani in redni postopek
Razlike so:
* skrajani postopek se opravlja za kazniva dejanj za katera je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 3
let; redni postopek pa za huja kazniva dejanja.
* v skrajanem postopku sodi sodnik posameznik; v rednem postopku senat treh ali petih sodnikov.
* v skrajanem postopku ni preiskave, pa pa se lahko izjemoma opravijo posamezna preiskovalna dejanja;
* v skrajanem postopku nimamo ugovora zoper obtonico, marve se obtoni akt preizkusi po uradni dolnosti in
v omejenem obsegu.
* GO se lahko v skrajanem postopku opravi brez navzonosti obdolenca, pod pogojem, da je bil v redu povabljen
in da je bil pred tem zaslian, sodie pa meni, da njegova navzonost ni nujna; v rednem postopku je potrebna
navzonost zagovornika, e je obramba obvezna.
* v skrajanem postopku je omejena uporaba pripora.
* v skrajanem postopku se vsak mesec preizkusi, ali so e dani razlogi za pripor. Rok enega meseca se ne
rauna od izdaje sklepa o priporu, e je bil zoper obdolenca odrejen pripor pred vloitvijo obtonega akta, temve
od prvega sklepa o priporu po vloitvi obtonega predloga. V rednem postopku senat vsaka dva meseca od
zadnjega sklepa o priporu preizkua ali so e podani razlogi za pripor.
2. Kakna je razlika glede pripora?
Pripor pa se sme v skrajanem postopku odrediti:
* iz razloga begosumnosti oziroma ugotovitve istovetnosti za vsa kazniva dejanja;
* iz razloga koluzijske in iteracijske (ponovitvene) nevarnosti za kazniva dejanja zoper javni red in mir, zoper spolno
nedotakljivost ali za kaznivo dejanje s prvinami nasilja, za katera se sme izrei kazen zapora 2 let ali za druga
kazniva dejanja, za katera se lahko izree kazen zapora 3 let. V rednem postopku se lahko odredi glede vseh
pripornih razlogov in za vsa kazniva dejanja.
Glede asa, pa sem pripor v skrajanem postopku pred vloitvijo obtonega akta trajati le toliko, kolikor je
potrebno, da se opravijo preiskovalna dejanja, vendar ne ve kot 15 dni. V rednem postopku pa lahko traja pripor 3
mesece (1+2), vrhovno sodie pa ga lahko podalja e za 3 mesece, e gre za kazniva dejanja, za katera je
zagroena kazen ve kot 5 let zapora.
3. Priporni razlogi
Pripor je moen, kadar so podani posebni v zakonu nateti priporni razlogi (causae arresti). Za odreditev pripora pa
mora poleg pripornega razloga obstajati tudi utemeljen sum, da je obdolenec storil kaznivo dejanje. e je e bil
izdan sklep o uvedbi preiskave ali je e bila vloena obtonica, so okoliine, s katerimi se tak sum utemeljuje,
navedene e v teh aktih, sicer pa je utemeljen sum treba posebej utemeljiti v sklepu o priporu.
Priporni razlogi so:
* begosumnost: e se obdolenec skriva, e ni mogoe ugotoviti njegove istovetnosti ali e so druge okoliine, ki
kaejo na nevarnost, da bi pobegnil; okoliine, ki zbujajo tak sum, morajo biti konkretizirane, iz njih mora biti
mogoe z veliko verjetnostjo sklepati, da obstaja nevarnost, da bo obdolenec pobegnil;
* koluzijska nevarnost: e je upraviena bojazen (konkretna nevarnost), da bo uniil sledove kaznivega dejanja, ali
e posebne okoliine kaejo na to, da bo oviral preiskavo s tem, da bo vplival na prie, udeleence ali prikrivalce;
* intercijska (ponovitvena) nevarnost: e posebne okoliine opraviujejo bojazen, da bo ponovil kaznivo dejanje,
dokonal poskueno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. S priporom iz tega razloga se
zagotavlja varnost ljudi (osebna varnost in varnost premoenja).
124
Izjemoma se lahko odredi pripor, eprav ni navedenih pripornih razlogov, kadar je potrebno zagotoviti obdolenev
prihod na glavno obravnavo. Pogoj pa je, da je bil obdolenec v redu vabljen, da se oitno izmika in noe priti na
glavno obravnavo. Ta pripor pa sme trajati le do objave sodbe, najdlje pa mesec dni.
4. Ekskluzija dokazov
Ekskluzija je institut, ki prepreuje, da bi drava zoper obdolenega uporabila dokaze, zbrane na nezakonit
oziroma protiustaven nain, torej s kritvijo temeljnih lovekovih pravic. Z ekskluzijo se zagotavlja enakost oroja
obeh strank z naelno prepovedjo prevlade drave nad posameznikom.
Glede na naravo delimo dokaze kot predmet ekskluzije na:
* dokaze, za katere e zakon v matini dolobi predpisuje, da se nanje sodna odloba ne sme opreti: to so dokazi,
pridobljeni s kritvijo neke dokazne prepovedi in zanje je predvideno dvojno sankcioniranje: sodna odloba se
nanje ne more opirati in e izloeni morajo biti iz spisa (npr. izpovedba tistega, ki mu je bila odvzeta prostost, pa ni
bil pouen po 4. lenu ZKP; izpovedba, pridobljena s silo ali gronjo; dokazi pridobljeni z uporabo POMS brez
odredbe preiskovalnega sodnika ali v nasprotju z njo; izjavo prie, ki ne bi smela biti zasliana kot pria).
* taksativno natete izpovedbe, ki jih je treba izloiti, eprav v matini dolobi ni posebej doloeno, da se sodba
nanje ne sme opirati: praviloma izjave doloenih oseb iz predkazenskega postopka, ki niso bile pridobljene s
kritvijo neke dokazne prepovedi (npr. izjava, ki jo je v fazi zbiranja obvestil policiji dala oseba, za katero se
kasneje izkae, da ne sme biti zasliana kot pria ali ki ne bi smela biti postavljena za izvedenca).
V naem sistemu izloajo nedovoljene dokaze:
* dravni toilec: pred podajo zahteve za preiskavo, vloitvijo obtonice brez preiskave oziroma obtonega
predloga na podlagi ovadbe, predlogom sodniku posamezniku za opravo posameznih preiskovalnih dejanj ali
izdajo kaznovalnega naloga;
* preiskovalni sodnik: v preiskavi;
* sodei sodnik: v skrajanem postopku;
* zunajobravnavni senat: v ugovornem postopku zoper obtonico;
* predsednik senata: pred glavno obravnavo;
* razpravni senat: na glavni obravnavi;
* senat vijega sodia: v pritobenem postopku.
Taken sistem izloanja po mnenju nekaterih vodi do psiholoke okube, saj se sodei sodnik seznani z vsebino
nedovoljenih dokazov in tako le-ti vplivajo na odloitev sodia, kljub temu, da niso procesno relevantni. Teorija o
psiholoki okubi je pomembna predvsem v anglosakem sistemu, kjer porota ni dolna obrazloiti svoje odloitve.
V kontinentalnem sistemu, je sodie dolno navesti dokaze in oceniti njihovo verodostojnost.
V naem kazenskem postopku sta uzakonjeni dve tehniki sankcioniranja, izloitev in prepoved opiranja sodne
odlobe na neveljavne dokaze. Namen izloitve je, da se tisti, ki sodi, sploh ne seznani z izloenim dokazom,
namen prepovedi opiranja sodne odlobe na neveljavne dokaze pa je, da se nanj ne bo skliceval v sodni odlobi,
ker bi takno sklicevanje pomenilo absolutno bistveno kritev kazenskega postopka.
Nae procesno pravo ne pozna izjem od ekskluzije. Dokazi, pridobljeni s kritvijo lovekovih pravic in dolob ZKP,
so absolutno neveljavni. Ekskluzija po naem pravu je temeljna lovekova pravica in ne velja le za obdolenca.
5. Katerih dokazov, ki jih je policija dobila od osumljenca ne smemo uporabiti?
Izjave, ki jo je v fazi zbiranja obvestil po 148. lenu ZKP policiji dala oseba, ki kasneje postane obdolenec, e ni
bila obveena o tem, katerega kaznivega dejanja je osumljena in kaj je podlaga za sum, ter pouena, da ni dolna
niesar izjaviti in odgovarjati na vpraanja, e pa se bo zagovarjala, ni dolna izpovedati zoper sebe ali svoje
blinje ali priznati krivde, ter da ima pravico do zagovornika, ter da se bo vse, kar bo izpovedala, na sojenju
uporabilo zoper njo.
6. Ali je mono uporabiti kot dokaz zaslianje osumljenca, e ga je zasliala policija (pogoji)?
Da. Z novelo ZKP-E se je odstopilo od koncepta, da policija ne sme zaslievati osumljenca. Namesto izjave
osumljenca, ki je lahko bila samo podlaga dravnemu toilcu za odloitev o pregonu in se jo je moralo izloiti iz
spisa pred vloitvijo obtonice, lahko po tej noveli policija pridobi tudi izpovedbo osumljenca, na katero se sme
opirati sodba.
Pogoji:
* zaslianje osumljenca se sem opraviti samo v navzonosti zagovornika;
* pred zaslianjem, je osumljencu potrebno dati pouk (pove se mu katerega kaznivega dejanja je osumljen, kakna
je podlaga. Poui se ga, da se ni dolan zagovarjati in odgovarjati na vpraanja, e se zagovarja, pa ni dolan
izpovedati zoper sebe ali svoje blinje ali priznati krivde, ter da si ima pravico vzeti zagovornika, ki je lahko navzo
pri zaslianju
7. Ukrepi za zagotovitev obdoleneve navzonosti, odpravo ponovitvene nevarnosti
Obdolenec ni le subjekt, temve tudi objekt kazenskega postopka. Preiskovalni sodnik in sodie morata imeti
monost, da v vsakem stadiju postopka zagotovita njegovo navzonost. Navzonost obdolence je potrebna v
dokazne namene (telesni pregled, izpovedba), za zagotovitev izvritve kazenske sankcije, za odpravo ponovitvene
nevarnosti in za uspeno izvedbo kazenskega postopka.
* vabilo obdolencu
* privedba
* obljuba obdolenca, da ne bo zapustil prebivalia
* prepoved priblievanja doloenemu kraju ali osebi
* javljanje na policijski postaji
* varina
125
* hini pripor
* pripor
Pri presoji, kateri ukrep naj se uporabi, ravna sodie v skladu s pogoji, ki so predpisani za uporabo posameznih
ukrepov. Pri tem pa ne sme uporabiti strojega ukrepa, e se da isti namen dosei z milejim.
8. Ali se sme dati nekoga v pripor, e so podani pogoji za hini pripor?
Ne, treba je uporabiti mileji ukrep.
9. Ali je mono odrediti pripor, e niso podani priporni razlogi?
Da. Za zagotovitev obdoleneve navzonosti na glavni obravnavi, pod pogojem, da je bil v redu vabljen in ob
oceni, da se oitno izmika in noe priti na glavno obravnavo. Ta pripor pa sme trajati le do objave sodbe, najdlje pa
mesec dni.
10. e obdolenec ne eli sodelovati s policijo in sodiem ali je to razlog, da se odredi pripor?
Ne. Obdolenec ima pravico do molka. Na dravnem toilcu je, da dokae njegovo krivdo.
11. Izredna pravna sredstva, natet in katero sodie odloa?
Izredna pravna sredstva:
* obnova kazenskega postopka odloa izvenrazpravni senat sodia, ki je v prejnjem postopku sodilo na prvi
stopnji;
* izredna omilitev kazni odloa vrhovno sodie;
* zahteva za varstvo zakonitosti odloa vrhovno sodie na seji.
12. ZVZ, kateri toilec jo vlaga, kam se vloi, iz katerih razlogov?
ZVZ je izredno, nesuspenzivno in devolutivno pravno sredstvo, ki se vloi zoper pravnomono sodno odlobo ali
zoper sodni postopek, ki je tekel pred pravnomono odlobo, in sicer potem, ko je kazenski postopek konan. Pred
koncem postopka se lahko vloi zahteva le zoper pravnomono odlobo o odreditvi in podaljanju pripora. Namen
tega pravnega sredstva je varovanje zakonitosti kazenskega pravosodja in enotne uporabe zakona.
ZVZ se vloi zoper pravnomono sodbo sodia prve in druge stopnje, zoper sklep vrhovnega sodia o
podaljanju in odreditvi pripora, ter sodbo, izdano v pritobenem postopku na tretji stopnji.
Razlogi za zahtevo so le kritve zakona, materialnega in formalnega, in sicer:
* zaradi kritve kazenskega zakona;
* zaradi bistvene kritve dolob kazenskega postopka iz 371/1 lena ZKP (absolutne bistvene kritve);
* zaradi drugih kritev dolob kazenskega postopka, e so te kritve vplivale na zakonitost sodne odlobe.
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoe vloiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in tudi
ne zoper odlobo vrhovnega sodia, s katero je bilo odloeno o ZVZ.
ZVZ smejo vloiti DT, obdolenec in zagovornik, po obdolenevi smrti pa tudi osebe, ki smejo vloiti v njegovo
korist redno pravno sredstvo. DT lahko vloi zahtevo tako v kodo, kot tudi v korist obdolenca.
ZVZ se vloi v roku 3 mesecev oziroma za sklepe iz 420. lena ZKP v roku 8 dni. Ta rok tee od dneva, ko je
obdolenec prejel pravnomono sodno odlobo. Ti roki ne veljajo za DT. Zanj ni doloenega roka.
ZVZ se poda pri sodiu, ki je izdajo odlobo na prvi stopnji. Predsednik senata jo s sklepom zavre, e je bila
vloena zoper odlobo vrhovnega sodia, e je bila prepozna ali jo je podala neupraviena oseba. O zahtevi pa
odloa vrhovno sodie na seji. Pri odloanju se sodie omeji samo na preizkus tistih kritev zakona, na katere se
sklicuje vlonik v svoji zahtevi. Tudi pri ZVZ velja pravilo beneficium cohesionis in prepoved reformacije in peius.
Vrhovno sodie zahtevo zavrne kot neutemeljeno, e ugotovi, da ni podana kritev zakona. e pa ugotovi, da je
zahteva utemeljena, izda sodbo, s katero ali spremeni pravnomono odlobo, ali v celoti ali deloma razveljavi
sodbo in zadevo vrne v novo odloitev ali sojenje, ali pa se omeji samo na to, da ugotovi kritev zakona. e je
zahteva vloena v obdolenevo kodo in vrhovno sodie spozna, da je utemeljena, ugotovi le, da je bil zakon
prekren, ne da bi posegalo v pravnomono odlobo.
13. Pritobeni razlogi
Razlogi, zaradi katerih se sme izpodbijati sodba so:
* zaradi bistvene kritve doloba kazenskega postopka;
* zaradi kritve materialnega zakona;
* zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja;
* zaradi odlobe o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoenjske koristi, o strokih kazenskega postopka, o
premoenjskopravnih zahtevkih in zaradi odlobe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji.
14. Kdo lahko vloi obnovo, kateri toilec?
Obnovo postopka lahko zahtevajo stranke in zagovornik, po obsojenevi smrti pa tudi osebe iz 367/2 lena ZKP.
Kot stranka sta miljena samo obsojenec in dravni toilec. Okodovanec kot toilec in zasebni toilec, eprav sta
stranki v kazenskem postopku, nista upraviena do tega izrednega pravnega sredstva, saj ga v obsojenevo korist
ne moreta vloiti, v njegovo kodo za zahteva za obnovo postopka ni dovoljena.
15. Kakna je razlika glede roka za pritobo v rednem in skrajanem, kaj se je tu spremenilo?
Zdaj je rok za pritobo pri obeh enak-15 dni, prej 8 dni v skrajanem.
16. Ali sem sliala za novosti glede mladoletnikov (sprejeto je bilo naelno pravno mnenje Vrhovnega
glede uporabe KZ-1 za mladoletnike)?
Vrhovno sodie RS je dne 11.5.2009 sprejelo naelno pravno mnenje (VS038677), v katerem je navedeno, da se
za mladoletnike uporablja KZ-1 ter dolobe 70. do 94. lena, dolobe, ki se nanaajo na ml. zapor v 47/5 lenu,
prvem, drugem in etrtem odstavku 49. lena, ter doloba 100/3 lena KZ-UPB1. KZ-1 sam izkljuuje osebno
veljavnost za mladoletne storilce kaznivih dejanj. Vpraanja asovne, osebne in krajevne veljavnosti kazenskega
126
zakonika so izredno pomembna z vidika spotovanja naela zakonitosti, saj nihe ne more biti obsojen za kaznivo
dejanje, za katero ni zakon doloil, da je kaznivo, in ni zanj predpisan kazni, e preden je bilo dejanje storjeno.
Interpretacija prehodnih dolob KZ-1: izpostavlja se dilema, kateri zakon (KZ-1, KZ-UPB1), e sploh kateri, velja za
storilce kaznivih dejanj, in tudi, ali KZ-1 glede na dikcijo 1. in 4. lena sploh dopua razlago, da se uporablja tudi
za mladoletne storilce. Prehodne in konne dolobe namre urejajo vpraanje, katerih zakon sploh velja. Iz njih je
mogoe razbrati, da je namen zakonodajalca v prihodnje sprejeti poseben zakon za mladoletnike, do sprejetja
posebnega zakona, pa se zaasno uporabljajo specialne dolobe KZ-UPB1. KZ-1 je tako razveljavil celoten zakon,
razen nekaterih dolob. Ker posebni zakon e ni bil sprejet, je razumljivo, da je novi zakon predvidel uporabo
dolob KZ-UPB1. Ker je na podlagi prehodne dolobe 375. lena KZ-1 doloba 70. lena KZ-UPB1 ohranjena v
veljavi, jo je treba vsebinsko teti kot del novega zakona (notranja povezanost kazenskega prava oziroma
umeenost v notranji sistem). Ureja namre podroje, ki ga novi zakon ne ureja posebej, pa pa se v tem delu
opira na staro ureditev. e bi teli, da je 70. len nanaa na KZ-UPB1, bi prili do absurdne reitve, ko bi zakon
sicer predvidel kolizijo med posebnimi in splonimi dolobami kazenskega zakonika, vendar do te kolizije nikoli niti
pojmovno ne bi moglo priti, saj splonih dolob starega zakona ni ve. Vse dolobe starega zakona, razen
posebnih dolob, so bile namre razveljavljene. Dolobi 1. in 4. lena sicer res kaeta na to, da velja KZ-1 samo za
polnoletne storilce kaznivih dejanj in da ni podlage za vodenje kazenskih postopkov zoper mladoletnike niti za
njihovo kaznovanje. Vendar pa je potrebno ta dva lena drugae razumeti. Ob prehodnem reimu veljata znotraj
enotnega sistema kazenskega prava dva reima, in sicer reim, ki velja za polnoletne, in reim, ki velja za
mladoletne. Zato je potrebno dolobe KZ-UPB1 razumeti v povezavi s KZ-1. Ob takem izhodiu se izkae, da je
ureditev 1. in 4. lena KZ-1, katere gramatikalni pomen utegne napeljati na sklep, da KZ-1 velja samo za
polnoletne, zgolj navidezna, saj analiza celotnega besedila kazenskega zakona (predvsem dolob 70. lena KZ-
UPB1 v povezavi s lenoma 375. in 380 KZ-1) pokae, da velja KZ-1 v svojem celotnem besedilu tudi za
mladoletne storilce, kolikor njegove dolobe ne nasprotujejo posebnim dolobam za mladoletnike (70/1 len KZ-
UPB1). Prehodne dolobe torej izkljuujejo razlago, da se KZ-1 uporablja samo za polnoletne storilce. Ob njihovem
pravilnem razumevanju je potrebno teti, da je uporaba dolob, ki vsebujejo besede polnoletni (1. in 4. len),
kolikor se te nanaajo na obravnavanje mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, v veljavnem besedilu kazenskega
zakona izkljuena. e posamezna doloba nasprotuje posebnim doloba za mladoletnike, ne velja, kolikor se
nanaa na mladoletnike.
Logino nemogo je sklep, da KZ-1 velja za mladoletnike, ter obenem zanje ne velja. Ob tako razlagi bi zakon
nasprotoval samemu sebi in ne bi bil ve smiselna in sklepna celota.
17. Kako je to urejeno, uporaba dolob KZ in KZ-1 za mladoletnike?
Za mladoletnike se uporablja KZ-1 ter dolobe 70/2 in 71. do 94. lena, dolobe, ki se nanaajo na mladoletniki
zapor v 5. odstavku 47. lena, v prvem, drugem in etrtem odstavku 49. lena, ter doloba tretjega odstavka 100.
lena KZ-UPB1. To je doloeno v prehodnih in konnih dolobah KZ-1 (375. len), in sicer do uveljavitve
kazenskega zakona za mladoletnike. KZ-1A je doloil, da se uporablja samo 2. odstavek 70. lena, medtem, ko je
KZ-1 v 375. lenu doloil uporabo 70. lena v celoti. (glej tudi naelno pravno mnenje Vrhovnega sodia).
18. Kakna je odgovornost pravnih oseb za k.d., kje je to urejeno?
KZ-1 v 5/2 lenu doloa, da posebni zakon doloa kazensko odgovornost pravnih oseb.
Kazensko odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja je doloena v posebnem zakonu (ZOPOKD). Ta
odgovornost izhaja iz KZ (42/1 len), ki doloa, da je pravna oseba kazensko odgovorna za kaznivo dejanje, ki ga
je izvril storilec v imenu, na raun ali v korist pravne osebe, pod pogojem, da gre za tako kaznivo dejanje, za
katerega zakon doloa, da je zanj odgovorna pravna oseba. Poleg nje so za takno kaznivo dejanje odgovorne tudi
fizine osebe kot storilci ali udeleenci.
Prvi temelj odgovornosti pravne osebe je izvritev kaznivega dejanja, ki ga je izvril storilec v njenem imenu, na
njen raun ali v njeno korist. Pri tem mora iti za kaznivo dejanje, za katerega ZOPOKD doloa odgovornost pravne
osebe. Za kazensko odgovornost morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
* e pomeni storjeno kaznivo dejanje izvritev protipravnega sklepa, naloga ali odobritve vodstvenih ali nadzornih
organov pravne osebe;
* e so vodstveni ali nadzorni organi pravne osebe vplivali na storilca ali mu omogoali, da je izvril kaznivo
dejanje;
* e je pravna oseba pridobila protipravno premoenjsko korist iz kaznivega dejanja ali predmete, nastale s
kaznivim dejanjem;
* e so vodstveni ali nadzorni organi pravne osebe opustili dolno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja njim
podrejenih delavcev.
Pogoj za kazensko odgovornost pa je, da je storilec izvril eno izmed tistih kaznivih dejanj, za katera zakon
posebej doloa, da zanj odgovarja pravna oseba (25. len ZOPOKD). Med njimi so vsa kazniva dejanja zoper
premoenje in vsa kazniva dejanja zoper gospodarstvo, pa tudi terorizem, trgovina z ljudmi, nedovoljen poseg v
nosenost, kritev nedotakljivosti stanovanja, zloraba prostitucije, ponarejanje listin, dajanje in jemanje podkupnine
in druga.
Zakon doloa naslednje sankcije:
* denarna kazen
* odvzem premoenja
* prenehanje pravne osebe
* prepoved udelebe na razpisih na podroju javnega naroanja
* prepoved trgovanja s finannimi instrumenti.
127
Poleg kazni predvideva zakon tudi varnostne ukrepe, ki so prilagojeni naravi pravne osebe:
* objava sodbe
* prepoved doloene gospodarske dejavnosti pravni osebi.
Kazenska odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja pomeni novo obliko odgovornosti, prilagojeno izzivom, ki
jih predstavlja zlasti mednarodna gospodarska kriminaliteta.
19. Ali sem sliala za slamnata podjetja?
Slamnato podjetje je gospodarski subjekt, ki je registriran davni zavezanec za DDV in z goljufivim namenom
pridobiva blago ali storitve ali to simulira, ne da bi plaal DDV, ki ga je zaraunal na svojih izdanih raunih, medtem
ko dobavlja blago ali storitve z obraunanim DDV.
Prek ID DDV nato prejemniki raunov za dobavljeno blago oziroma storitve uveljavljajo odbitek oziroma zahtevajo
vrailo plaanega vstopnega DDV. Davna utaja je tako mona le s sodelovanjem slamnatega podjetja z drugimi
podjetji, ki so vede ali nevede udeleena v teh poslih, zato gre za organizirano davno utajo ve podjetij.
Tveganja:
e se zapletete v transakcije s slamnatimi podjetji, tvegate, da vam davna uprava v okviru inpekcijskega
pregleda ne prizna pravice do porauna vstopnega DDV in vam morda celo davno ne prizna stroka, knjienega
na podlagi rauna, ki ste ga prejeli od drube, ki ni plaevala svojih davnih obveznosti.
Davni organ ne sme izrei nobenega prej omenjenega ukrepa, e lahko dokaete, da pri poslovanju s slamnatim
podjetjem niste vedeli, da gre za posel, ki bo del utaje davkov. Dokazati morate, da:
1. so bile storitve dejansko opravljene oziroma blago dejansko dobavljeno in
2. da ste dobavitelja dovolj dobro preverili.
Nekatere skupne znailnosti slamnatih podjetij:
Po mnenju Dursa je slamnata podjetja v praksi precej lahko prepoznati. Na Davni upravi RS v svojem pojasnilu
navajajo nekatere skupne znailnosti teh podjetij: 1. Znailnosti dobavitelja:
- je novoregistrirani davni zavezanec za DDV (novoregistrirani zavezanec za DDV je zavezanec v prvih dvanajstih
mesecih poslovanja od pridobitve DDV tevilke);
- svoje dejavnosti ne oglauje (asopisi, TV, radio, internet, )
- nima nobenih referenc (zgodovine) glede ponujenih poslov;
- zakoniti zastopnik drube je mlaja oseba, brez ustreznih strokovnih znanj o poslu, ki ga ponuja;
- zakoniti zastopnik je tuj dravljan;
- ni registriran oziroma nima ustreznih dovoljenj za izvajanje doloenih poslov;
- je brez ustreznih sredstev za izvajanje ponujenih poslov
- nima ustreznih oziroma sploh nima poslovnih prostorov,
- nima osnovnih sredstev za izvajanje takne dejavnosti,
- nima zaposlenih delavcev oz. nima ustreznega tevila zaposlenih, glede na obseg in vrsto dela;
1. Znailnosti transakcije (posla):
- ponudba za veliko vrednost poslov (dobav) brez formalne pogodbe, v kateri se natanneje dogovorijo pravila
sklepanja poslov in odgovornosti strank;
- dobavitelj ponuja posel v katerem zavezanec (prejemnik) ne nosi nobenega tveganja;
- blago je brez ustrezne specifikacije za trie na katerega se dobavlja (npr. avtomobili delani za slovenski trg se
dobavljajo v Anglijo - navidezna dobava);
- dobavitelj zahteva neobiajne plailne pogoje:
- zahteva po takojnjem plailu (pogosta pri plailu fiktivnih raunov),
- zahteva po predplailu (pogosta pri prodaji avtomobilov),
- ne zahteva plaila preden zavezanec ne dobi plailo od svojega kupca, oziroma ne zahteva plaila pred vrailom
DDV s strani drave (pogosto kombinirano s plaevanjem DDV po plaani realizaciji),
- zahteva po plailu z gotovino (pogosto pri prodaji avtomobilov),
- nerazumna zahteva po plaevanju tretji osebi oziroma offshore drubi (asignacije);
- blago, ki je predmet ponujenega posla je t.i. tvegano blago (opisano v toki 3), ki se najvekrat pojavlja v utajah
DDV;
- enaka cena blaga (mara) ne glede na koliino dobavljenega blaga (ni obiajnih koliinskih popustov);
- blago s specifikacijo, ki se ne more uporabljati v Sloveniji;
- pot blaga in pot raunov iz nerazumljivih razlogov razlina;
2. Znailnosti komunikacije oziroma naroanja blaga oziroma storitev:
- komunikacija s podjetjem je mona samo preko mobilnega telefona;
- telefonska tevilka ni objavljena v telefonskem imeniku;
- po doloenem asu je telefonska tevilka dobavitelja nedosegljiva (ne obstaja ve);
- komunikacija vedno z eno in isto osebo, ki se predstavi samo po imenu;
- nenavadna metoda naroanja in fakturiranja blaga glede na ustaljeno poslovno prakso.
20. Za katera k.d. lahko odgovarjajo pravne osebe?
ZOPOKD v 25. lenu doloa, za katera kazniva dejanja odgovarjajo pravne osebe:
1) iz 14. poglavja za kazniva dejanja po 108. do 114. lenu;
2) iz 15. poglavja za kaznivo dejanje po 121. lenu;
3) iz 16. poglavja za kazniva dejanja po 131. in 137. do 144. lenu ter 146. do 149. lenu;
4) iz 18. poglavja za kaznivo dejanje po 166. lenu;
128
5) iz 19. poglavja za kaznivi dejanji po 175. in 176. lenu;
6) iz 20. poglavja za kazniva dejanja po 177. do 187. lenu;
7) iz 22. poglavja za kazniva dejanja po 196. do 202. lenu;
8) iz 23. poglavja za kazniva dejanja po 204. do 223. lenu;
9) iz 24. poglavja za kazniva dejanja po 225. do 250. lenu;
10) iz 25. poglavja za kazniva dejanja po 251. do 256. lenu;
11) iz 26. poglavja za kazniva dejanja po 260. in 262. do 265. lenu;
12) iz 28. poglavja za kazniva dejanja po 280. do 287. in 289., 290. in 293. lenu;
13) iz 29. poglavja za kazniva dejanja po 294., 295., 297. do 300., 302. do 304. in 306. do 313. lenu;
14) iz 30. poglavja za kazniva dejanja po 314. do 322. lenu;
15) iz 31. poglavja za kazniva dejanja po 325. do 327., 329. in 331. lenu;
16) iz 32. poglavja za kazniva dejanja po 332. do 347. lenu;
17) iz 33. poglavja za kazniva dejanja po 356. do 359. lenu;
18) iz 35. poglavja za kazniva dejanja po 374. lenu.
21. asovna uporaba KZ-1
Kazenski zakonik sam doloa zaetek svoje veljavnosti. Zakon praviloma zane veljati 15 dan po objavi, lahko pa
je ta rok kraji ali dalji. KZ-1 je bil sprejet 20.5.2008, v UL je bil objavljen 4.6.2008, veljati pa je zael 1.11.2008.
as od objave do uveljavitve imenujemo vacatio legis. Zakoni veljajo toliko asa, dokler niso izrecno ali mole
odpravljeni z novim zakonom, ki nadomea prejnjega. Na kazenskopravnem podroju je to e posebej
pomembno pravilo, saj bi v nasprotnem primeru prilo do pravnih praznin, ki bi lahko ustvarile poloaj, ko storilcev
kaznivih dejanj ne bi bilo mogoe preganjati in jim soditi.
22. Katere kazni pozna?
* zapor
* denarna kazen
* prepoved vonje motornega vozila.
23. Kakna je razlika med zaporom prej in zdaj?
* KZ je doloal, da lahko traja zapora najmanj 15 dni in najve 15 let. KZ-1 pa doloa minimum 15 dni, maksimum
pa 30 let;
* KZ-1 je uvedel dosmrtni zapor, ki ga KZ ni poznal, in sicer za doloena najhuja kazniva dejanja, ter za dejanja
storjena v steku;
* KZ-1 je doloil, da je pri kaznivih dejanjih, kjer je predpisana kazen zapora 30-ih let, doloi minimum 15 let
zapora.
24. Za katera k.d. se lahko izree dosmrtni zapor?
V splonem delu KZ-1 2. odstavek 46. lena, in sicer za kazniva dejanja genocida, hudodelstva zoper
lovenost, vojnega hudodelstva in agresije; v primeru steka kaznivih dejanj pa tudi za kazniva dejanja terorizma,
umora, uboja predsednika republike, za najhuje oblike kaznivih dejanj zoper suverenost RS in njeno demokratino
ustavno ureditev, za kaznivo dejanje ogroanja oseb pod mednarodnim varstvom in za kaznivo dejanje jemanja
talcev.
Prva tako pa se lahko izree dosmrtni zapor po pravilih o steku, e je za dve ali ve kaznivih dejanj v steku sodie
doloilo kazen zapora tridesetih let, izree enotno kazen dosmrtnega zapora.
25. Zakonska rehabilitacija
Rehabilitacija pomeni, da se obsojencu, ki je glavno kazen prestal, vrnejo vse pravice, ki bi jih imel, e bi ne bil
obsojen. Odpravijo se e trajajoe posledice obsodbe in teje se, da ni bil obsojen. Izhodie za rehabilitacijo je
stalie, da obsodba ne sme bremeniti obsojenca, ki se po izvreni glavni kazni primerno vede. Z rehabilitacijo se
ustvari fikcija o neobsojenosti. Naeloma torej velja, da je obsojenec izenaen z drugimi osebami, ko je prestal
kazen.
Zakonska rehabilitacija po KZ obstaja takrat, kadar se obsodba izbrie iz kazenske evidence in prenehajo vse
pravne posledice obsodbe, obsojenec pa velja za neobsojenega (82/1 len KZ-1). Za obsodbo velja pri tem
pravnomona odloba, prav tako pa morebitne spremembe te odlobe z amnestijo ali pomilostitvijo. Izbris obsodbe
iz kazenske evidence in s tem zakonsko rehabilitacijo dosee obsojenec, e pretee doloen as, odkar je bila
kazen izvrena, zastarana ali odpuena e obsojenec v tem asu ne stori novega kaznivega dejanja.
V zvezi z zakonsko rehabilitacijo pa obstajata 2 omejitvi:
* obsodbe na kazen zapora nad 15 let ni mogoe izbrisati;
* obsodba se ne more izbrisati, dokler trajajo varnostni ukrepi.
Pri zakonski rehabilitaciji se obsodba izbrie iz kazenske evidence na podlagi zakona (ipso lege) in nastopi vedno,
e so izpolnjeni pogoji zanjo.
26. Podatki iz kazenske evidence, komu se dajejo podatki za e izbrisane obsodbe?
Vse obsodbe, ki jih sodie izree, se vpisujejo v posebno evidenco kazensko evidenco ki jo za obmoje vse
drave enotno vodi ministrstvo za pravosodje (Pravilnik o kazenski evidenci). ZIKS-1 doloa obseg podatkov in
dajanje podatkov pred izbrisom iz kazenske evidence. KZ pa e vedno doloa roke za izbris obsodbe iz kazenske
evidence, saj po izbrisu obsodbe velja obsojeni za neobsojenega. Obsodba se izbrie iz te evidence v doloenem
roku po izvritvi, zastaranju ali odpustitvi kazni, e obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja. Roki, v
katerih se obsodba izbrie, so odvisni od vrste obsodbe in tee sankcije, ki je bila storilcu izreena:
* za obsodbo, s katero je bil storilcu izreen sodni opomin, in za obsodbo, s katero mu je bil odpuena kazen 1
leto od pravnomonosti sodne odlobe;
129
* za pogojno obsodbo eno leto po preteku preizkusne dobe;
* za obsodbo na denarno kazen, stransko kazen, kazen zapora do enega leta 3 leta;
* za obsodbo na kazen zapora nad eno leto do treh let 5 let;
* za obsodbo na kazen zapora nad tri leta do petih let 8 let;
* za obsodbo na kazen zapora nad pet do deset let 10 let;
* za obsodbo na kazen zapora nad deset do petnajst let 15 let.
Obsodba na kazen zapora nad 15 let se ne izbrie.
Ti izbrisi nastanejo na podlagi zakona. Organ, ki vodi kazensko evidenco, je dolan obsodbo izbrisati, e so
izpolnjeni pogoji za izbris, tj. e je potekel rok, doloen za izbris, in obsojenec v tem roku ni storil novega kaznivega
dejanja.
Pogoje za dajanje podatkov iz kazenske evidence pred njihovim izbrisom iz evidence doloa ZIKS-1. KZ-1 pa je na
novo uvedel tudi monost dajanja podatkov za e izbrisane obsodbe. Ta monost je vezana na naslednja kazniva
dejanja:
* spolni napad na osebo, mlajo od 15 let;
* kvalificirana oblika kaznivega dejanja kritve spolne nedotakljivosti z zlorabo poloaja (174/2 len KZ-1);
* kvalificirana oblika kaznivega dejanja zlorabe prostitucije, storjena proti mladoletni osebi (175/2 len);
* prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva (176. len).
Dajanje teh podatkov tudi po njihovem izbrisu izhaja iz preprianja, da rehabilitacija pri obsojenih za takna kazniva
dejanja ne more biti uspena oziroma da takni obsojeni ne morejo nikdar ve uivati zaupanja za delo z
mladoletnimi osebami.
Ti podatki pa se lahko dajo le omejenemu krogu osebi, in sicer le ustanovam in drutvom, ki so jim otroci in
mladoletniki zaupani v uenje, vzgojo, varstvo in oskrbo. ZIKS-1 pa celo iri krog upraviencev, saj v 250a/5 lenu
navaja kot upravience tudi skupine, ki so jim otroci in mladoletniki zaupani v uenje, vzgojo, varstvo in oskrbo, kar
je zaenkrat povsem nedoloen pojem. Ni pa teh podatkov mogoe dajati sodiu, dravnemu toilstvu ali policiji za
namene kazenskega postopka oziroma doloitve sankcije v primeru storitve novega kaznivega dejanja. Pred
navedenimi organi bo obsojeni za navedena kazniva dejanja veljal za neobsojenega.
27. Pomilostitev
Pomilostitev daje predsednik republike. Daje se v obliki odloka ali odlobe za osebe, ki so poimensko doloene. S
pomilostitvijo se po imenu doloeni osebi odpusti kazenski pregon, popolnoma ali delno odpusti izvritev kazni,
izreena kazen spremeni v mileji ali v pogojno obsodbo ali izbrie obsodba ali odpravi oziroma skraja trajanje
doloene pravne posledice obsodbe.
Obseg pomilostitve je iri kot obseg amnestije. Pomilostitev se nanaa enako kot amnestija na odpustitev
kazenskega pregona, odpustitev izvritve kazni, spremembo izreene kazni v milejo, na izbris pogojne obsodbe
ali na odpravo doloene pravne posledice obsodbe.
Nanaa pa se tudi na dve skupini primerov, ki z amnestijo ne morejo biti zajeti. To so:
- ko gre za spremembo izreene kazni v milejo s pomilostitvijo se sme takna kazen spremeniti v pogojno
obsodbo (organ ima monost, da se seznani s podatki o storilcu in njegovi osebnosti);
- ko gre za uinek pomilostitve na pravne posledice obsodbe: s pomilostitvijo je mogoe pravne posledice obsodbe
odpraviti ali pa skrajati njihovo trajanje, medtem ko je z amnestijo mogoe te posledice samo odpraviti.
28. Kaj je to kazenska ovadba?
Kazenska ovadba je obvestilo pristojnemu dravnemu organu dravnemu toilcu, da je bilo storjeno kaznivo
dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolnosti. Ovadba ni dokazno sredstvo, ker z njo ni mogoe
dokazovati dejstev, ki jih vsebuje, temve je samo po sebi le uradno ugotovljeno dejstvo, da je bilo kaznivo dejanje
ovadeno, lahko pa predstavlja tudi okodovanev predlog za pregon.
29. Kdo poleg policije e najpogosteje vlaga ovadbo?
Glede na dolnost ovajanja delimo ovadbe na:
* uradne kazenske ovadbe
* ovadbe dravljanov.
Zakon tako pooblaa vsakogar, da naznani kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolnosti.
Poleg policije tako najvekrat vloijo kazensko ovadbo kar dravljani sami.
30. Ali je po KZ-1 kakna sprememba glede min. in max. kazni zapora, prepovedi vonje motornega vozila?
Glede minimalne kazni ni spremembe, saj lahko traja po obeh zakonih 15 dni, glede maksimalne kazni pa je v KZ-
1 doloeno, da traja 30 let, prejnji KZ pa je doloal zgornjo mejo 15 let. Prav tako je KZ-1 uvedel dosmrtni zapor,
ki ga prejnji zakonik ni poznal.
Pri stranski kazni prepovedni vonje motornega vozila, pa je prejnji zakon doloal, da lahko traja minimalno 3
mesece in ne dalj kot 1 leto, novi KZ-1 pa doloa, da doloi sodie as trajanja, ki ne sme biti kraji od 6 mesecev
in ne dalji od 2 let.
31. Tatvina rop roparska tatvina
TATVINA
Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo direktni naklep.
130
Izvritveno dejanje: odvzem tuje premine stvari. Dejanje je dokonano, ko storilec stvar vzame oz. ko lastnik
izgubi posest nad stvarjo aprehenzijska teorija. Ni potrebno, da bi imel storilec namen pridobitve protipravne
premoenjske koristi. Tudi izgubljena ali pozabljena stvar je lahko predmet KD tatvine, e se ji lastnik ni odpovedal
in ima e monost, da jo dobi nazaj. Prilastitev tuje premine stvari mora biti protipravna. Protipravnosti ni pri
pristanki okodovanca, zasegu stvari, carinskem postopku
Oblike KD:
temeljna oblika;
privilegirana oblika majhna tatvina; dva pogoja: stvar mora biti majhne vrednosti in storilcu mora iti za to, da
si prilasti stvar take vrednosti (e storilec vzame natanno doloen predmet male vrednosti ali e taken
predmet vzame med drugimi predmeti, ki bi jih lahko vzel, ne pa, e ga vzame, ker ni vrednejih ali e ob
tatvini za vrednost ne ve, kot npr. pri epni tatvini).
Poskus je kazniv. e storilec see v prazen ep ali torbico, gre za neprimeren poskus.
Stek:
+ ni steka s KD nezakonitega lova in KD nezakonitega ribolova (specialnost);
+ ni steka s KD protipravne prilastitve stvari ob preiskavi ali izvrbi (konsumpcija);
+ ni steka s KD prikrivanja, e storilec z ukradeno stvarjo ravna tako, kot je predvideno v KD prikrivanja
(nekaznivo naknadno dejanje);
+ ni steka s KD pokodovanja tuje stvari, e storilec ukradeno stvar pokoduje ali unii (nekaznivo naknadno
dejanje).
ROP
Ureditev v KZ in KZ-1 je v glavnem enaka, pri kaznih so v KZ-1 dodani maksimumi.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep.
Rop je sestavljeno KD in sicer iz prisiljenja in tatvine, pri emer je sila ali gronja sredstvo za storitev tatvine. Sila
ali gronja mora biti usmerjena proti posestniku stvari zaradi odvzema le-te, ne pa proti sami stvari (npr. iztrganje
torbice).
Oblike KD:
temeljna oblika;
dve kvalificirani obliki rop stvari velike vrednosti in rop v sostorilstvu.
Poskus je kazniv; podan je e tedaj, ko storilec uporabi silo zoper kakno osebo ali ji zagrozi z neposrednim
napadom na ivljenje in telo.
Stek:
+ stek s KD hude in posebno hude telesne pokodbe, povzroitve smrti iz malomarnosti;
+ praviloma ni steka s KD lahke telesne pokodbe (inkluzija)
ROPARSKA TATVINA
Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep.
Roparska tatvina je sestavljeno KD in sicer iz prisiljenja in tatvine (lahko tudi majhne tatvine, zakon ne dela razlike),
pri emer je sila ali gronja usmerjena na obdranje ukradene stvari; ni pa pomembno, ali je storilcu uspelo
obdrati stvar.
RAZLIKA MED ROPOM IN ROPARSKO TATVINO: KD tatvine mora biti konano pred uporabno sile ali
gronje, sicer gre za rop. e je sila ali gronja uporabljena med izvrevanjem tatvine, gre za KD ropa.
Oblike KD:
temeljna oblika;
kvalificirana oblika roparska tatvina stvari veje vrednosti.
Stek:
+ ni steka s KD prisiljenja in KD tatvine (konsumpcija);
+ praviloma ni steka s KD lahke telesne pokodbe (inkluzija);
+ ni steka s KD grdega ravnanja (konsumpcija);
+ stek s KD hude ali posebno hude telesne pokodbe in povzroitve smrti iz malomarnosti.
32. Pranje denarja, ali je lahko storjeno iz malomarnosti, ali je glede prehodnega kaznivega dejanja
obdoleni tudi lahko obtoen?
131
KD pranje denarja (250. len KZ-1) se lahko stori z naklepom (od 1. do 4. odstavka) ali iz malomarnosti (5.
odstavek).
Temeljno dejanje je predvideno v prvem odstavku tega lena. Izvritveno dejanje pomeni s pranjem prikriti izvor
denarja ali premoenja, ki je pridobljeno s kaznivim dejanjem. Kot prvi pogoj se postavlja, da je denar ali
premoenje pridobljeno s KD. Gre lahko za katero koli KD iz KZ. To predhodno KD mora biti ugotovljeno po
objektivnem kriteriju in ni potrebno, da bi bil znan storilec tega KD. Ne zahteva se niti, da bi bila izreena
pravnomona sodba za predhodno KD.
Dvojna kaznivost je doloena v 2. odstavku, kajti tudi storilec ali udeleenec pri KD, iz katerega izvira denar ali
premoenje, bo hkrati v realnem steku odgovarjal tudi za KD po tem lenu.
5. odstavek doloa milejo obliko tega KD. Ta oblika bo podana, ko bo storilec ravnal iz malomarnosti, kar zakon
izraa z izvritvenim dejanjem iz 1. in 3. odstavka, ko bi storilec moral in mogel vedeti, da je bil denar ali
premoenje pridobljeno s KD.
33. Ali ima toilec kakne ugodnosti glede zahteve za varstvo zakonitosti?
Ni roka za vloitev ZVZ.
34. S im se zane glavna obravnava in nadaljnji potek?
Loimo ve faz glavne obravnave:
* zaetek zasedanja: e ni zaetek glavne obravnave. To je uvodni del, s katerim se ugotovi, ali je sploh mogoe
opraviti glavno obravnavo. Zasedanje zane predsednik senata, ki naznani navzoim predmet glavne obravnave in
sestavo senata. Nato ugotavlja ali so prile vse osebe, ki so bile vabljene. Nato od obtoenca zahteva osebne
podatke, da se prepria o njegovi istovetnosti. Nato napoti prie in izvedence iz sodne dvorane, kjer morajo akati,
dokler jih ne poklie k zaslianju. e je okodovanec navzo, lahko poda premoenjskopravni zahtevek, ter se ga
poui o njegovih pravicah. Obdolenca opozori, naj pazljivo spremlja potek obravnave, ter se ga poui, da sme
postavljati vpraanja soobtoencem, priam in izvedencem, ter da sme dajati pripombe in pojasnila glede njihovih
izpovedb.
* zaetek glavne obravnave: se zane z branjem obtonice ali zasebne tobe. Ko je prebrana, vpraa predsednik
senata obtoenca, ali ji je razumel. e je ni razumel, se pozove toilca, da mu razloi vsebino, tako da jo bo
najlaje razumel. Predsednik senata poui obtoenca, da se ni dolan zagovarjati in odgovarjati na vpraanja, e
pa se zagovarja, ni dolan izpovedati zoper sebe ali svoje blinje ali priznati krivde.
* odgovor na obtobo: obtoenec in zagovornik imata pravico, da odgovorita na obtobo in zavzameta glede nje in
premoenjskopravnega zahtevka okodovanca svoje stalie. Ko obramba zavzame svoje stalie do obtobe,
predsednik senata vpraa obtoenca ali se eli zagovarjati. e eli, ga zaslii.
* zaslianje obtoenca: zasliuje ga predsednik senata, stranke pa lahko postavljajo vpraanja. Zaslievanje se
zane s pozivom, naj poda svoj zagovor. Ko kona, se mu postavljajo vpraanja. e se obtoenec noe
zagovarjati ali odgovarjati na vpraanja, se prebere njegova prejnja izpovedba ali del izpovedbe. e pa spremeni
prejnjo izpovedbo, ga predsednik senata opozori na to in ga vpraa, zakaj sedaj izpoveduje drugae.
* dokazni postopek: dokazi se sprejemajo ele po zaslianju obtoenca, eprav se tudi njegova izpovedba teje kot
dokazno sredstvo. S priznanjem obtoenca se dokazovanje ne skraja. Stranke lahko do konca glavne obravnave
predlagajo, naj se raziejo nova dejstva in priskrbijo novi dokazi, smejo pa tudi ponoviti tiste predloge, ki jih
predsednik senata prej ni upoteval. Senat sme odloiti, da se izvedejo tudi tisti dokazi, ki jih stranke niso
predlagale ali so jih umaknile (materialno vodstvo). Dokazi se sprejemajo v vrstnem redu, ki ga doloi predsednik
senata. Naprej se izvedejo dokazi, ki jih predlaga toilec, nato tisti, ki jih predlaga obramba, na koncu pa e dokazi,
katerih izvedbo odredi po uradni dolnosti senat. Okodovanec se kot pria zaslii takoj za obdolencem.
Dokazi:
- prie in izvedenci,
- ogled in rekonstrukcija,
- listine,
- tehnini posnetki,
- predmeti,
- pripombe in dopolnitve dokazovanja.
* beseda strank: najprej govori toilec, za njim okodovanec in zagovornik, nato pa obtoenec.
* konec glavne obravnave: po konanih govorih vpraa predsednik senata, ali eli e kdo kaj povedati. e senat
spozna, da ni treba izvesti e kaknih drugih dokazov, naznani predsednik senata, da je glavna obravnava
konana. S tem je konana le glavna obravnava v ojem pomenu besede. Glavna obravnava v irem pomenu se
kona z obrazloitvijo sodbe.
35. Kaj lahko DT naredi z ovadbo?
Ko dravni toilec ocenjuje sprejeto kazensko ovadbo, lahko sprejme eno od naslednjih odloitev:
* zavre kazensko ovadbo:
- e naznanjeno dejanje, ni kaznivo dejanje;
- e je pregon zastaran;
- e je dejanje obseeno z amnestijo ali pomilostitvijo;
- so podane druge okoliine, ki izkljuujejo kazenski pregon (npr. smrt storilca, e razsojena zadeva, trajna
duevna bolezen, procesna imuniteta);
- e ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje.
* priskrbi dopolnilna obvestila:
132
e iz same ovadbe ne more presoditi, ali so navedbe b njej verjetne, e ni dovolj dokazov, da bi zahteval
preiskavo, ali e je do njega priel glas o kaznivem dejanju, ter e storilec ni znan.
* vloi zahtevo za preiskavo ali neposredno obtonico:
zahtevo za preiskavo bo vloil, e bo iz navedb in dokazov ocenil, da je podan utemeljen sum, da je doloena
oseba storila kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolnosti.
* odstopi ovadbo v postopek poravnavanja:
e gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 3 let. Pri tem upoteva tudi
vrsto in naravo dejanja, okoliine, v katerih je bilo dejanje storjeno, osebnost storilca, njegovo predkaznovanost za
istovrstna ali druga kazniva dejanja, ter stopnjo kazenske odgovornosti. Poravnavanje se lahko opravi le s
pristankom osumljenca in okodovanca. e je doseen sporazum, dravni toilec ovadbo zavre.
* odloi kazenski pregon:
Za kazniva dejanja za katera je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 3 let, e je osumljenec pripravljen
ravnati po njegovih navodilih ter opraviti doloene naloge, s katerimi se zmanjajo ali odpravijo kodljive posledice
kaznivega dejanja, in sicer:
- odprava ali poravnava kode;
- plailo doloenega prispevka v korist javne ustanove ali v dobrodelne namene ali v sklad za povrailo kode
rtvam kaznivih dejanj;
- kakno splono koristno delo;
- poravnavo preivninskih obveznosti.
e osumljenec v roku, ki ne sme biti dalji od 6 mesecev za poravnavo preivninskih obveznosti pa ne dalji kot 1
leto, izpolni nalogo, dravni toilec ovadbo zavre.
* ne zane kazenskega pregona:
Ovadbo zavre ali ne vloi obtonice ali jo umakne. ZKP doloa dva primera, ko DT ne zane kazenskega
pregona:
- e se lahko storilcu kazen odpusti, dravni toilec pa glede na konkretne okoliine primera oceni, da sama
obsodba, brez kazenske sankcije ni potrebna;
- e je za kaznivo dejanje predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 1 leta, obdoleni pa je zaradi kesanja
prepreil kodljive posledice ali poravnal vso kodo in dravni toilec oceni, da kazenska sankcija ne bi bila
upraviena.
36. Kdaj se vloi neposredna obtonica?
Razlikujemo dve vrsti obtonice:
* obtonica, vloena po opravljeni preiskavi;
* neposredna obtonica, ki se vloi brez preiskave.
Neposredna obtonica se pojavlja v dveh variantah:
- za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora nad 8 let, se lahko vloi neposredna obtonica na
predlog dravnega toilca, e dajejo zbrani podatki iz predkazenskega postopka o kaznivem dejanju in storilcu
dovolj podlage za vloitev obtonice, preiskovalni sodnik pa soglaa s predlogom toilca. Preiskovalni sodnik lahko
da soglasje le, e je pred tem zaslial osebo, zoper katero naj bo vloena obtonica. e se s predlogom strinja,
mora to sporoiti dravnemu toilcu, ki mora vloiti obtonico v roku 8 dni, vendar pa lahko senat na toilevo
zahtevo ta rok podalja. Kadar preiskovalni sodnik meni, da ni pogojev za neposredno obtonico, upoteva toilev
predlog kot zahtevo za preiskavo;
- za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora do 8 let, sme dravni toilec vloiti neposredno
obtonico tudi brez soglasja preiskovalnega sodnika, e meni, da zbrani podatki o kaznivem dejanju in storilcu
dajejo dovolj podlage za obtobo.
Obe varianti neposredne obtonice sta fakultativni. Pobudo zanju mora dati toilec.

10. FRANC DUEJ
1. Kaj je malomarnost in kdaj je Kd kaznivo tudi iz malomarnosti?
Kaznivo dejanje je storjeno iz malomarnosti samo, e je tako doloeno v zakonu. Razlikujemo med:
* zavestno malomarnostjo: storilec se je zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana
posledica, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo lahko prepreil ali, da ne bo nastala.
Sodie mora v tem primeru ugotavljati:
- ali se je storilec zavedal vse zakonskih znakov kaznivega dejanja (enako kot pri obeh stopnjah naklepa);
- ali se je zavedal monosti, da bo iz njegovega ravnanja nastala prepovedana posledica (enako kot pri
eventualnem naklepu);
- ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in nastankom prepovedane posledice (enako kot pri obeh
stopnjah naklepa).
Glede zavestnega elementa se torej zavestna malomarnost ne razlouje od eventualnega naklepa. Razlouje pa ji
to, da ni storilevega hotenja oziroma njegove privolitve v nastanek prepovedane posledice.
* nezavestno malomarnostjo: storilec se ni zavedal, da lahko nastane prepovedana posledica, pa bi se bil po
okoliinah in svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati. Sodie mora v tem primeru ugotoviti, ali je
storilcu mogoe oitati, da bi se bil moral in mogel zavedati monosti nastanka prepovedane posledice. Pri tej
obliki krivde ni ne zavesti, ne storileve volje glede prepovedane posledice. Ali je nezavestna malomarnost
133
podana, presojamo glede na okoliine zadeve in glede na storileve osebne sposobnosti in lastnosti. Najprej se
postavi vpraanje, ali je bil obtoeni glede na objektivne okoliine dolan zavedati se monosti nastanka
prepovedane posledice, kar je objektivni kriterij. Subjektivni kriterij pa se nanaa na vpraanje, ali bi se bil obtoeni
monosti nastanka prepovedane posledice moral in mogel zavedati glede na njegove osebne lastnosti.
Razlika med obema vrstama malomarnosti je, da se pri zavestni malomarnosti storilec zaveda, da bo do
prepovedane posledice prilo, vendar lahkomiselno zaupa v ugoden razplet, pri drugi pa se sicer ne zaveda te
monosti, bi jo pa bil glede na okoliine dolan in sposoben predvideti.
KZ-1 je odstopil od ustaljenih opredelitev zavestne in nezavestne malomarnosti ter sprejel nomotehnino reitev,
po kateri najprej na splono opredeli malomarnost (26/1 len), nato poda formulo za razmejitev malomarnosti od
naklepa (26/2 len) ter formulo za razmejitev malomarnosti od nekrivde (nakljuja) (26/3 len).
Vsebina in bistvo malomarnosti kot oblike krivde kljub spremenjenemu nomotehninemu pristopu ostajata enaka.
Nezavestna malomarnost je v kazenskem pravu kamen spotike, ker pomeni stalno nevarnost za vdor objektivne
odgovornosti.
2. Zastaranje - sedaj in prej.
Potek asa lahko ima dvojni uinek. Tako tudi loimo:
* zastaranje kazenskega pregona: kazenski postopek e ni bil izveden, zato potek asa vpliva na to, da ni ve
mogoe izrei kazni. Preneha pravica do izreka kazenske sankcije in je storilcu ni mogoe izrei.
* zastaranje izvritve kazni: zastaranje je razlog ugasnitve kazni. Ugasne torej pravica do tega, da se kazen bodisi
izree bodisi e izreena kazen izvri.
Sodia in drugi organi kazenskega pregona in za izvrevanje kazenskih sankcij morajo v vsaki fazi postopka paziti
na potek zastaranja in upotevati zastaranje po uradni dolnosti. Zastaranje tako nastopi ex lege, in sicer tedaj, ko
so potekli zastaralni roki.
KZ-1 doloa, da ne zastarajo:
* kazniva dejanja, za katera se sme izrei dosmrtni zapor;
* nekatera kazniva dejanja zoper lovenost (genocid, hudodelstva zoper lovenost, vojna hudodelstva, agresija,
odgovornost vojakih poveljnikov in drugih nadrejenih, zdruenje in uvanje h genocidu, k hudodelstvom zoper
lovenost ali agresiji);
* kazniva dejanja, za katera po mednarodnih pogodbah takno zastaranje ne more nastati.
Zastaranje kazenskega pregona:
Ta vrsta zastaranja pomeni, da se zaradi poteka rokov, ne more ve izvesti kazenski pregon in se storilcu ne more
ve izrei kazen za kaznivo dejanje, ki ga je izvril. Dolina rokov je odvisna od tee kazni, ki je predpisana za
posamezno kaznivo dejanje. Maksimalni zastaralni rok je 50 let, najkraji pa 6 let. Prejnji KZ je doloal kraje
zastaralne roke (25 let in 3 leta).
Ti roki so:
* 50 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor 30 let (15 do 30 let),
* 30 let od storitve kaznivega dejanj, za katero se sme izrei zapor nad 10 let (in manj kot 15 let),
* 20 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izrei zapor nad 5 let (do 10 let),
* 10 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor nad 1 leto (do 5 let),
* 6 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei kazen do enega leta ali denarna kazen.
e je za kaznivo dejanje predpisanih ve kazni, se zastaralni rok doloi po najhuji predpisani kazni. Kadar so
kazni predpisane alternativno, se zastaralni rok doloi glede na tejo vrsto predpisane. Kadar pa so predpisane
kumulativno (npr. zaporna in denarna kazen), pa se doloi zastaralni rok glede na kazen zapora kot na glavno
kazen. Za poskus se zastaralni rok doloi glede na kazen, ki je predpisana za dokonano kaznivo dejanje.
Zastaralni rok za zastaranje kazenskega pregona zane tei od dneva, ko je bilo kaznivo dejanje izvreno, ko je
torej storilec deloval ali bi moral delovati.
Zadranje zastaranja:
Zadranje zastaranja pomeni, da lahko med tekom zastaralnih rokov nastopijo ovire dejanske ali pravne narave, ki
povzroijo, da zastaralni rok ne tee. Zadranje zastaranje po povzeto po prejnjem KZ, ki je poznal relativno in
absolutno zastaranje. KZ-1 te delitve ni prevzel, kljub temu pa je obdral zadranje zastaranja. Ob tem se zastavlja
vpraanje, kaken uinek sploh ima zadranje zastaranja. e doloena okoliina povzroi zastaranje teka
zastaranih rokov, hkrati pa zakon ne podalja zastaralnih rokov, postane ta institut brez pomena. Tudi ob zadranju
se namre zastaranje kazenskega pregona iztee po preteku doloenega asa od izvritve kaznivega dejanja,
enako kot e zadranja ne bi bilo, saj KZ-1 kljub ureditvi zadranja zastaranja ne postavlja daljih zastaralnih rokov
in ne doloa, da se v primeru zadranja zaetek teka rokov ne vee na izvritev kaznivega dejanja.
Pretrganje zastaranja:
Obstaja tedaj, ko se zastaralni rok zaradi doloene okoliine prekine in se zaradi tega tisti del zastaralnega roka,
ki je e potekel, ne teje ve, temve zane zastaralni rok po prenehanju ovire tei znova. To torej pomeni izjemo
od pravila, da zastaralni rok zane tei z izvritvijo kaznivega dejanja. KZ doloa le eno okoliino, ki pretrga
zastaranje: e storilec v asu tega zastaralnega roka stori enako ali huje kaznivo dejanje.
Zastaranje izvritve kazni:
Zastaranje izvritve kazni pomeni, da zaradi poteka doloenega asa ugasne pravica do njene izvritve. e
izreene kazni ni ve mogoe izvriti. Roki:
* 25 let od obsodbe na 30 let zapora (razen, e gre za nezastarljivo kaznivo dejanje),
* 15 let od obsodbe na zapor nad 10 let (vendar manj kot 30 let),
* 10 let od obsodbe na zapor nad 5 let (do 10 let),
134
* 5 let od obsodbe na zapor nad 1 leto (do 5 let),
* 3 leta od obsodbe na zapor do 1 leta ali na denarno kazen.
Izvritev dosmrtnega zapora ne zastara.
Prejnji KZ je doloal nekoliko kraje roke za izvritev mladoletnikega zapora. KZ-1 takne dolobe ve nima, saj
bo to podroje uredil nov zakon.
Zastaralni roki teejo od pravnomonosti sodne odlobe. Pri pogojni obsodbi, ki je bila preklicana, zane tei
zastaranje tistega dne, ko je postala odlobo o preklicu pravnomona. Pri pogojnem odpustu, ki je bil preklican,
zane tei zastaranje tistega dne, ko je postala odloba o preklicu pravnomona.
Zadranje zastaranja:
Zastaranje izvritve ne tee v asu, ko se po zakonu kazen ne sme izvriti. Ovire so lahko prane ali dejanske,
zakon pa upoteva samo pravne ovire (npr. odloitev je mona, e obsojenec zaradi huje bolezni ni zmoen
nastopiti kazni.
Zastaranje izvritve varnostnih ukrepov:
KZ -1 doloa da zastara izvritev varnostnih ukrepov odvzema voznikega dovoljenja in odvzema predmetov, ko
preteejo tri leta od pravnomonosti sodne odlobe, s katero sta bila ukrepa izreena. Prepoved opravljanja poklica
zastara, ko pretee as, za katerega je bil izreen.
3. Razlika med neupravieno uporabo tujega premoenja ter poneverbo.
Novi KZ je KD poneverbe in neupraviene uporabe vkljuil v poglavje KD zoper premoenje.
Razlika med navedenima KD pa je v tem, da pri neupravieni uporabi motiv storilca ni pomemben. Stvari se
storilec prilasti le zaasno s tem, da jih uporabi, torej izkoria, z njimi razpolaga, da drugemu v zaasno uporabo.
e bi imel namen, da si jih trajno prilasti, bi bilo podano KD poneverbe.
Kdaj bo lo za uporabo in kdaj za namen prilastitve, je dejansko vpraanje. Pri tem bo treba oceniti storilev
zagovor, da ni imel namena prilastitve, predvsem glede asa posedovanja stvari ter njegove realne monosti za
vrnitev stvari. e storilec te monosti ni imel e, ko je stvari zael uporabljati, in se je tega zavedal, bo lo praviloma
za KD poneverbe. Tudi v primerih, ko je vrnitev stvari odvisna od nakljuja (ko npr. storilec z uporabljenim
denarjem igra na sreo in upa, da bo priigral vejo vsoto in denar vrnil), bo prav tako podano KD poneverbe.
4. Skrajna sila - kaken je uinek?
Tam, kjer izkljuuje krivdo (32/1 len KZ-1), se izda oprostilna sodba, pri izkljueni kaznivosti (32/2 len KZ-1) pa
obsodilna sodba brez kazni (tako si on to jezikovno interpretira).
KZ-1 je ukinil zakonski institut upraviljive skrajne sile in ga nadomestil z institutom skrajne sile, ki izkljuuje krivdo
storilca oziroma njegovo kaznivost.
Razlika med opraviljivo in upraviljivo skrajno silo:
e storilec v skrajni sili rtvuje manj pomembno pravno dobrino, da bi reil bistveno pomembnejo (npr. posee v
tuje premoenje, da bi si reil ivljenje), je njegovo ravnanje skladno s pravom. V teh primerih govorimo o
upraviljivi skrajni sili oziroma skrajni sili kot razlogu izkljuitve protipravnosti.
e pa storilec v skrajni sili rtvuje doloeno pravno dobrino, da bi reil pravno dobrino enakega ranga (npr. rtvuje
tuje ivljenje, da bi reil svoje), ravna protipravno, ne pa tudi krivdno, saj mu zaradi eksistencialne stiske, v kateri
se je znael, njegovega dejanja ne moremo oitati. Govorimo o opraviljivi skrajni sili oziroma skrajni sili kot
razlogu izkljuitve krivde.
1. odstavek 32. lena KZ-1 ureja opraviljivo skrajno silo. Ta je podana, e nekdo stori dejanje, ki ima znake
kaznivega dejanja, zato, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil istoasno nezakrivljeno nevarnost za ivljenje,
telesno celovitost, osebno svobodo ali premoenje, nujno za preivetje, pri emer nevarnosti ni bilo mogoe
odvrniti drugae, storilec pa se ji tudi ni bil dolan izpostavljati.
Poleg opraviljive skrajne sile, je KZ-1 uredil tudi skrajno silo, ki izkljuuje kaznivost (2. odstavek 32. lena KZ-1).
Ta je podana, e ne gre za odvraanje nevarnosti, ki grozi ivljenju, telesni celovitosti, osebni svobodi ali
premoenje, temve drugim pravno priznanim vrednotam, pogoj pa je, da mora biti povzroeno zlo manje od zla,
ki je grozilo. Ta izpeljava skrajne sile ni posreena, saj nosi v sebi to sporoilo: povzroiti manje zlo, da bi se
prepreilo veje zlo, je neskladno s pravom, storilec je v tem primeru kriv, le kaznuje se ne.
5. Kaj kot predsednica senata naredim z obtobo - e je obdolenec v priporu in kaj e ni?
Obdolencu se mora obtonica vroiti osebno, ne glede na to, ali se nahaja v priporu ali na prostosti in ali ima
zagovornika.
e je obdolenec na prostosti in nima zagovornika, obtoen pa je za kaznivo dejanje, za
katero je v zakonu predpisana kazen zapora ve kot 8 let, se mu mora takoj po vloitvi obtonice postaviti
zagovornik. V takem primeru se zagovorniku skupaj s sklepom o postavitvi vroi tudi obtonica.
e je obdolenec v priporu, se mu mora vroiti obtonica v 24 urah po prejemu. V tem premeru vrnitev obtonice v
popravo ni mogoa in se morebitne pomanjkljivosti odpravijo v ugovornem postopku.
6. Kdaj ni napovedi pritobe? Ali je pri sklepu o sodnem opominu napoved ali ne?
Napoved pritobe ni potrebna, e je bila obtoencu izreena kazen zapora. V tem primeru mora biti pisno izdelana
sodba vselej obrazloena.
Zoper sklep o sodnem opominu se lahko obdolenec in toilec pritoita le, e sta pritobo v osmih dneh od
razglasitve sklepa oziroma od vroitve prepisa izreka o sodnem opominu napovedala.
7. Kdaj sodie 2. st. spremeni sklep s sodbo?
e spremeni sklep o sodnem opominu.
8. Natej izredna pravna sredstva in kaj naredi sodie, e obsojenec v ZVZ prosi za omilitev kazni?
Izredna pravna sredstva:
135
* obnova kazenskega postopka
* zahteva za varstvo zakonitosti
* izredna omilitev kazni.
e obsojenec v ZVZ prosi za omilitev kazni, je to vsebina za izredno omilitev kazni.
KZ
9. Pravila o stekih, kaj je udno?
Trajanje zapora 20 let (2. toka 2. odstavka 53. lena KZ-1), po splonih pravilih pa lahko traja 15 dni do 30 let.
10. Amnestija in pomilostitev, kako je pri dosmrtnem zaporu
Amnestija in pomilostitev sta razloga za ugasnitev kazni. Z amnestijo ali pomilostitvijo (akta milosti) se lahko
obsojencu popolnoma ali deloma odpusti izvritev kazni, izreena kazen spremeni v milejo ali v pogojno obsodbo,
izbrie obsodba ali odpravijo oziroma skrajajo pravne posledice obsodbe, ali pa storilcu odpusti pregon (abolicija).
Abolicija je najira oblika amnestije ali pomilostitve in obstaja v tem, da kazni ni mogoe izrei. e kazenski
postopek e ni bil uveden, se zaradi abolicije ne more uvesti, e pa je e uveden, se ustavi.
Amnestija in pomilostitev imata uinek samo na izreeno kazen, tako da povzroita njeno ugasnitev. V primeru, ko
je izreena kazen dosmrtnega zapora, se s pomilostitvijo ali amnestijo lahko izree le kazen zapora od 25 do 30
let.
Amnestija:
Dajejo jo zakonodajni organi (dravni zbor). Amnestija se daje v obliki zakona in se nanaa na nedoloen krog
oseb. Z amnestijo je mogoe odpustiti kazenski pregon, popolnoma ali delno odpustiti izvritev kazni, spremeniti
izreeno kazen v milejo (npr. kazen zapora se spremeni v denarno kazen), izbrisati obsodbo (taken izbris ima
enake uinke kot izbris na podlagi zakona ali sodne odlobe) ali odpraviti doloeno pravno posledico obsodbe.
Zakon o amnestiji lahko doloi kazniva dejanja, za katera se daje amnestija. Lahko pa doloi tudi kazen, na katero
se amnestija nanaa (npr. za vse osebe, ki so obsojene na kazen zapora do enega leta).
Najiri obseg amnestije je abolicija, ki je mona do pravnomonosti sodbe.
Amnestija nima uinka na izreene varnostne ukrepe niti na izreene vzgojne ukrepe.
Zadnji zakon o amnestiji je sprejel dravni zbor leta 2001.
Pomilostitev:
Pomilostitev daje predsednik republike. Daje se v obliki odloka ali odlobe za osebe, ki so poimensko doloene. S
pomilostitvijo se po imenu doloeni osebi odpusti kazenski pregon, popolnoma ali delno odpusti izvritev kazni,
izreena kazen spremeni v mileji ali v pogojno obsodbo ali izbrie obsodba ali odpravi oziroma skraja trajanje
doloene pravne posledice obsodbe.
Obseg pomilostitve je iri kot obseg amnestije. Pomilostitev se nanaa enako kot amnestija na odpustitev
kazenskega pregona, odpustitev izvritve kazni, spremembo izreene kazni v milejo, na izbris pogojne obsodbe
ali na odpravo doloene pravne posledice obsodbe.
Nanaa pa se tudi na dve skupini primerov, ki z amnestijo ne morejo biti zajeti. To so:
- ko gre za spremembo izreene kazni v milejo s pomilostitvijo se sme takna kazen spremeniti v pogojno
obsodbo (organ ima monost, da se seznani s podatki o storilcu in njegovi osebnosti);
- ko gre za uinek pomilostitve na pravne posledice obsodbe: s pomilostitvijo je mogoe pravne posledice obsodbe
odpraviti ali pa skrajati njihovo trajanje, medtem ko je z amnestijo mogoe te posledice samo odpraviti.
KZ pa postavlja omejitev, da se v primeru, ko je izreena kazen dosmrtnega zapora, s pomilostitvijo ali na podlagi
amnestije izree lahko le kazen zapora od 25 do 30 let.
11. Kako so v KZ-1 v primerjavi s KZ urejena prometna KD?
V poglavju kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa ni bistvenih razlik med KZ in KZ-1. V KZ-1 je dodan
nov len predrzna vonja v cestnem prometu (324. len), ki doloa, da se voznik motornega vozila, ki s predrzno
vonjo ogrozi ivljenje ali telo sopotnikov ali drugih navzoih udeleencev cestnega prometa, s tem, da prekorai
hitrost za enkrat ve od dovoljene, ali vozi pod vplivom alkohola z ve kot 1.10 grama alkohola na kilogram krvi ali
ve kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, ali vozi pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih
psihoaktivnih snovi, in pri tem:
- prehiteva druga vozila v nasprotju s predpisi o varnosti cestnega prometa,
- ne upoteva pravil o prednosti,
- vozi na prekratki varnostni razdalji,
- vozi v napani smeri vonje,
- s kakno drugo kritvijo povzroi nevarno situacijo, zaradi katere bi se lahko pripetila prometna nesrea, ki pa so
se ji drugi udeleenci cestnega prometa izognili s pravoasnim ukrepanjem.
e ima takno dejanje za posledico smrt ali hudo telesno pokodbo ene ali ve oseb, se storilec kaznuje z
zaporom do petih oziroma od 1 do 12 let in s prepovedjo vonje motornega vozila.
Pri nekaterih KD pa je na novo v KZ-1 e dodana stranska kazen prepoved vonje motornega vozila (KD
povzroitev prometne nesree iz malomarnosti in KD ogroanje posebnih vrst javnega prometa).
12. Silobran, ali je po novem drugae urejen?
Ne.
13. Udeleba
Z izrazom udeleba oznaujemo v kazenskem pravu primere, ko je pri uresnievanju kaznivega dejanja tako ali
drugae sodelovalo dvoje ali ve ljudi. Loimo:
* udelebo v irem pomenu, s katerim zajemamo vse oblike udelebe, tudi sostorilstvo in posredno storilstvo;
136
* udelebo v ojem pomenu besede, ki zajema samo napeljevanje in pomo.
KZ-1 je sostorilstvo loil iz poglavja o udelebi. Nekoliko nenavadno pa je vkljuil v odstavek o udelebi dolobo o
odgovornosti lanov in vodij hudodelske zdrube.
ZKP
14. Pripor
Pripor je prisilni procesni ukrep s katerim se obdolencu odvzame prostost. Ker pomeni intenziven poseg v pravice
in svoboine dravljana, so dolobe o priporu e v ustavi, iz katere izhajajo sploni pogoji za odreditev pripora, ki
morajo biti podani kumulativno:
* odloba sodia
* utemeljenost suma
* neogibna potreba za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi
Namen pripora je zagotoviti obdolenevo navzonost v postopku, ima pa tudi druge procesne cilje.
Kdor je bil v priporu, a zoper njega ni bil uveden kazenski postopek ali pa je bil uveden, a se ni konal s
pravnomono obsodilno sodbo, ima pravico do povrnitve kode.
Priporni razlogi:
Pripor je moen, kadar so podani posebni v zakonu nateti priporni razlogi (causae arresti). Za odreditev pripora pa
mora poleg pripornega razloga obstajati tudi utemeljen sum, da je obdolenec storil kaznivo dejanje. e je e bil
izdan sklep o uvedbi preiskave ali je e bila vloena obtonica, so okoliine, s katerimi se tak sum utemeljuje,
navedene e v teh aktih, sicer pa je utemeljen sum treba posebej utemeljiti v sklepu o priporu.
Priporni razlogi so:
* begosumnost: e se obdolenec skriva, e ni mogoe ugotoviti njegove istovetnosti ali e so druge okoliine, ki
kaejo na nevarnost, da bi pobegnil; okoliine, ki zbujajo tak sum, morajo biti konkretizirane, iz njih mora biti
mogoe z veliko verjetnostjo sklepati, da obstaja nevarnost, da bo obdolenec pobegnil;
* koluzijska nevarnost: e je upraviena bojazen (konkretna nevarnost), da bo uniil sledove kaznivega dejanja, ali
e posebne okoliine kaejo na to, da bo oviral preiskavo s tem, da bo vplival na prie, udeleence ali prikrivalce;
* intercijska (ponovitvena) nevarnost: e posebne okoliine opraviujejo bojazen, da bo ponovil kaznivo dejanje,
dokonal poskueno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. S priporom iz tega razloga se
zagotavlja varnost ljudi (osebna varnost in varnost premoenja).
Izjemoma se lahko odredi pripor, eprav ni navedenih pripornih razlogov, kadar je potrebno zagotoviti obdolenev
prihod na glavno obravnavo. Pogoj pa je, da je bil obdolenec v redu vabljen, da se oitno izmika in noe priti na
glavno obravnavo. Ta pripor pa sme trajati le do objave sodbe, najdlje pa mesec dni.
Odreditev pripora:
Pripor odredi preiskovalni sodnik na predlog dravnega toilca s pisnim sklepom. Sklep se osumljencu izroi, ko
mu je vzeta prostost, najpozneje pa v 48 urah, odkar mu je bila vzeta prostost oziroma, ko je bil priveden k
preiskovalnemu sodniku. Zoper sklep se sme pritoiti v 24 urah od njegove vroitve. O pritobi odloa
zunajobravnavni senat v 48 urah.
Odprava pripora:
Med kazenskim postopkom lahko sodie po uradni dolnosti ali na predlog strank odpravi pripor, in sicer:
* e prenehajo razlogi
* e poteejo roki
* e njegovo odpravo zahteva narava posameznih odloitev o obravnavani zadevi.
Pripor se odpravi s sklepom. Med preiskavo sem preiskovalni sodnik odpraviti pripor samo s soglasjem dravnega
toilca, razen e ga odpravlja zaradi poteka roka. e ni soglasja odloa o tem izvenrazpravni senat. Po izroitvi
obtonice sodiu sme do konca glavne obravnave pripor odpraviti samo senat s sklepom, in sicer po zaslianju
dravnega toilca (ni pa potrebno soglasje). Ob vloitvi obtonice preizkusi izvenrazpravni senat utemeljenost
pripora z vidika obstoja pripornih razlogov po uradni dolnostim nato pa opravlja tak preizkus vsaka dva meseca
sodei senat.
Trajanje pripora:
Pripor iz razloga ugotovitve istovetnosti traja toliko asa, dokler istovetnost ni ugotovljena. Pripor iz koluzijske
nevarnosti pa se odpravi br, ko so zagotovljeni dokazi. Sicer pa velja naelo, da mora biti trajanje pripora omejeno
na najkraji potrebni as. Po odlobi sodia prve stopnje sme pripor v preiskavi in do vloitve obtonice trajati
najdalj 3 mesece od priprtja, in sicer po sklepu preiskovalnega sodnika najve mesec dni, izvenrazpravni senat pa
ga sme podaljati e najve za 2 meseca. Iz tehtnih razlogov sme vrhovno sodie podaljati ta rok e najve za 3
mesece, vendar le e tee postopek za kaznivo dejanje, za katero se sem izrei kazen zapora nad pet let. e do
izteka teh rokov ni vloena obtonica, se obdolenec izpusti. Po vloitvi obtonice pa lahko traja pripor najve 2
leti. e v tem roku obdolencu ni vila izreena obsodilna sodba, se pripor odpravi in obtoenec izpusti. Ne zahteva
se, da bi morala v tem roku sodba postati pravnomona.
V skrajanem postopku sem pripor pred vloitvijo obtobe trajati najve 15 dni. V postopku zoper mladoletnike sme
trajati pripor najdalj 1 mesec, senat za mladoletnike pa ga sme podaljati e najve za dva meseca.
Podaljanje pripora:
Pripor se podaljuje na obrazloen predlog preiskovalnega sodnika ali dravnega toilca. S predlogom morata biti
obdolenec in njegov zagovornik seznanjena najmanj 3 dni pre iztekom roka za pripor, da se lahko izjasnita o
navedbah v predlogu.
15. Hini pripor, razlike s priporom
137
Hini pripor je ukrep:
* za zagotovitev obdoleneve navzonosti
* uspeno izvedbo kazenskega postopka
* odpravo ponovitvene nevarnosti,
Torej, e so podani priporni razlogi in e odreditev pripora ni neogibno potrebna za varnost ljudi ali potek
kazenskega postopka. Sklep se polje policijski postaji, na obmoju katere se izvaja. Sodie s sklepom doloi, da
se obdolenec ne sme oddaljiti iz poslopja, v katerem stalno ali zaasno prebiva oziroma javne ustanove za
zdravljenje in oskrbo. Le izjemoma mu lahko dovoli, da se za doloen as oddalji iz teh prostorov, e je to
neogibno potrebno, da si zagotovi najnujneje ivljenjske potrebine, ali za opravljanje dela. O tem sodie
obvesti policijsko postajo. e se obdolenec brez dovoljenja oddalji, lahko sodie zoper njega odredi pripor.
Izvrevanje hinega pripora:
Sodie nadzoruje izvajanje hinega pripora samo ali preko policije. Ti smejo vsak as, tudi brez zahteve sodia,
preverjati izvajanje ukrepa, ter o morebitnih kritvah brez odlaanja obvestiti sodie. Dinamika nadzora je odvisna
od vrste kaznivega dejanja in podatkov iz evidence, ki jo vodi policija. e obdoleni kri ta ukrep in eli prestopiti
mejo, se mu odvzame prostosti in se ga privede k preiskovalnemu sodniku. Policist tako ukrepa po 157. lenu
ZKP. Nadzor se opravlja podnevi in ponoi, pri tem pa se ne sme aliti osebnosti in dostojanstva nadzorovane
osebe. e se pri nadzoru ugotovi, da obdolenec ni na kraju, policijska postaja o tem tako obvesti deurnega
preiskovalnega sodnika, ki je odredilo ukrep in nato e sodie z dopisom.
Policijska postaja vodi dosje osebe, zoper katero je odrejen ukrep hinega pripora
Za odreditev, trajanje, podaljanje in odpravo hinega pripora ter vtetje hinega pripora v izreeno kazen, se
smiselno uporabljajo dolobe ZKP, ki veljajo za pripor. Pred vloitvijo obtonice odloa o podaljanju na obrazloen
predlog preiskovalnega sodnika ali dravnega toilca izvenrazpravni senat. Obdolenec mora biti s predlogom za
podaljanje hinega pripora seznanjen najmanj tri dni pred iztekom trajanja ukrepa.
Razlike s priporom:
Hini pripor je povsem samostojen ukrep. Temu pritrjuje tudi Vrhovno sodie.
Bistvo odloitve sodia, ki odredi klasini pripor, je ocena, da se obdolenec, prepuen samemu sebi, ne bo
odrekel dejanjem, ki ogroajo varnost ljudi ali kodujejo izvedbi kazenskega postopka. Zato je bistvo klasinega
pripora v izolaciji in stalnem nadzoru obdolenca, ki sta doseena z uporabo stalne in neposredne prisile.
Pri hinem priporu pa sodie oceni, da se bo obdolenec prostovoljno vzdral ne le dejanj, ki ogroajo varnost
ljudi ali kodujejo izvedbi kazenskega postopka, temve tudi zapuanja svojega bivalia in stikov z ljudmi, s
imer je olajan nadzor nad njegovim ravnanjem. Prisila v primeru hinega pripora je abstraktna, saj je njegov
uspeh odvisen od volje obdolenca. Obdolenec je v tem primeru fizino svoboden lovek.
V skladu s tem zoper odreditev ali podaljanje pripora tudi ni mogoe vloiti zahteve za varstvo zakonitosti po
analogni uporabi 420. lena ZKP, ki dovoljuje vloitev takne zahteve e med kazenskim postopkom, ki ni
pravnomono konan, zoper pravnomono odlobo o odreditvi in podaljanju pripora.
16. Postopek, ko sodnik prejme obtonico!
Takoj po prejemu obtonice preizkusi predsednik senata, ali je obtonica sestavljena po predpisih (formalni
preizkus). e spozna, da ni, jo vrne toilcu, naj jo v treh dneh popravi.
Obdolencu, ki je na prostosti, se vroi obtonica brez odlaanja, e je v priporu pa v 24 urah po prejemu. Ob
vroitvi se ga poui o pravici do ugovora, ki ga lahko poda v roku 8 dni po njeni vroitvi.
e je vloen ugovor, opravi izvenrazpravni senat materialni preizkus obtonice. Ta je vedno fakultativen. Do njega
pride le, e se vloi ugovor ali e to zahteva predsednik senata, pred katerim naj bi se opravila glavna obravnava.
Ob reevanju ugovora lahko izvenrazpravni senat sprejme ve odloitev:
* obtonico vrne toilcu, da jo popravi ali da zahteva preiskavo oziroma njeno dopolnitev;
* obtonico polje pristojnemu sodiu;
* obtobe ne dopusti in postopek ustavi;
* obtonico zavre.
Obtoni postopek se kona, ko postane obtonica pravnomona, kar se zgodi v razlinih primerih in ob razlinih
trenutkih:
* e je bil vloen ugovor, ko izvenrazpravni senat zavrne ugovor kot neutemeljen;
* e je predsednik senata zahteval preizkus obtonice, ko izvenrazpravni senat odloi, da se z obtonico strinja;
* e ugovor ni bil vloen ali je bil zavren, ko predsednik senata odredi glavno obravnavo oziroma, e glavne
obravnave e ni razpisal, ko pretee rok dveh mesecev, ko je bila vloena obtonica pri sodiu.
Po pravnomonosti obtonice je sodie dolno opraviti glavno obravnavo in izdati sodbo, stranki pa ne moreta ve
izpodbijati krajevne pristojnosti. S tem preide kazenski postopek v naslednji stadij, to je stadij glavne obravnave z
izdajo sodbe.
17. Na kaj pazi pritobeno sodie po uradni dolnosti?
Meje preizkusa sodbe pred sodiem druge stopnje doloi pritonik s pritobo s tem, ko izpodbija sodbo v celoti ali
le delno, ter s pritobenimi razlogi, ki jih uveljavlja. Vendar so mene dejanskega preizkusa ire, saj sodie
preizkusi po uradni dolnosti naslednje:
* e je bilo sodie nepravilno sestavljeno ali e je pri izrekanju sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni
sodeloval na glavni obravnavi ali je bil s pravnomono odlobo izloen iz sojenja;
* e je sodie prekrilo predpise kazenskega postopka o vpraanju, ali je podana obtoba upravienega toilca,
ali je podan predlog okodovanca ali dovoljenje pristojnega dravnega organa;
* e je sodbo izdalo stvarno nepristojno sodie;
138
* e se sodba opira na dokaz, ki bi moral biti izloen (ekskluzija);
* e je bila obtoba prekoraena;
* e je bil s sodbo prekren 385. len ZKP (prepoved reformatio in peius);
* e je izrek sodbe nerazumljiv, e nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe, e sodba nima razlogov ali e v njej
niso navedeni razlogi o odloilnih dejstvih ali so ti razlogi popolnoma nejasni ali v precejnji meri s seboj v
nasprotju; ali e je o odloilnih dejstvih precejnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini
listin in zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki;
* ali je bila glavna obravnava v nasprotju z dolobami zakona opravljena v nenavzonosti obtoenca, e je bila
obramba obvezna, ter v nenavzonosti zagovornika;
* ali je bil v kodo obtoenca prekren kazenski zakon.
e je bila pritoba vloena v korist obtoenca zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi
kritve kazenskega zakona, se morata preizkusiti tudi zakonitost in pravilnost odlobe o kazenski sankciji in o
odvzemu premoenjske koristi.
18. Postopek s pritobo
Postopek odloanja na II. Stopnji:
Pritoba se vloi pri sodiu, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, v zadostnem tevilu izvodov za sodie ter
nasprotno stranko in zagovornika, da nanjo odgovorita. Prepozno in nedovoljeno pritobo zavre s sklepom
predsednik senata sodia prve stopnje. Izvod pritobe se vroi nasprotni stranki, ki sem nato v 8 dneh podati
odgovor na pritobo.
Ko dobi sodie druge stopnje spise s pritobo, se spisi v skladu s sodnim redom dodelijo sodniku poroevalcu. e
gre za zadevo, ki se preganja na zahtevo DT, polje sodnik poroevalec spise pristojnemu DT, ki jih mora
pregledati in jih brez odlaanja vrniti sodiu. Ko DT vrne spise, razpie predsednik sejo senata. Sodnik
poroevalec si lahko preskrbi od sodia prve stopnje poroilo o kritvah dolob kazenskega postopka. Lahko se o
navedbah, ki se tiejo novih dokazov in novih dejstev v pritobi prepria preko sodia prve stopnje ali
preiskovalnega sodnika. e sodnik poroevalec ugotovi, da so v spisu dokazi, ki bi jih bilo potrebno izloiti, polje
spise sodiu prve stopnje pred sejo senata, da izda predsednik senata na prvi stopnji sklep o njihovi izloitvi iz
spisov in jih po pravnomonosti sklepa v zaprtem ovitku izroi preiskovalnemu sodniku, da jih hrani loeno od
drugih spisov.
Sodie druge stopnje odloi na seji senata ali na podlagi opravljene obravnave.
19. Zaetek postopka za preklic pogojne obsodbe
Postopek za preklic pogojne obsodbe zaradi obsojeneve neizpolnitve obveznosti do okodovanca se zane
praviloma na obrazloen predlog okodovanca ali upravienega toilca. Sodie pa mora postopek zaeti po
uradni dolnosti, e obsojenec ne vrne premoenjske koristi.
20. Katere odlobe lahko izda sodie 1. stopnje?
Sodbe, sklepe in odredbe.
21. Zavestna malomarnost
Ta oblika krivde je podana storilec se je zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana
posledica, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo lahko prepreil ali, da ne bo nastala.
Sodie mora v tem primeru ugotavljati:
- ali se je storilec zavedal vse zakonskih znakov kaznivega dejanja (enako kot pri obeh stopnjah naklepa);
- ali se je zavedal monosti, da bo iz njegovega ravnanja nastala prepovedana posledica (enako kot pri
eventualnem naklepu);
- ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in nastankom prepovedane posledice (enako kot pri obeh
stopnjah naklepa).
Glede zavestnega elementa se torej zavestna malomarnost ne razlouje od eventualnega naklepa. Razlouje pa ji
to, da ni storilevega hotenja oziroma njegove privolitve v nastanek prepovedane posledice. Eventualni naklep
mora biti dokazan in popolnoma nesporen, vsak sporni, mejni primer, ki dopua dvom, ali je storilec v posledico
privolil, pa je treba raziskati kot mono zavestno malomarnost. Naklep mora biti ugotovljen kot povsem zanesljiv in
zanj ne zadostuje verjetnost in tudi ne velika verjetnost.
Lahkomiselnost se izraa v dveh monostih:
- kot storilevo lahkomiselno mnenje, da bo posledico lahko prepreil;
- kot storilevo lahkomiselno mnenje, da prepovedana posledica ne bo nastala.
22. Temeljna naela kazenskega postopka
Temeljna naela kazenskega procesnega prava delimo v 2 skupini:
* naela, ki zadevajo procesni poloaj treh temeljnih procesnih subjektov
* naela, ki se nanaajo na njihova procesna dejanja.
Ustavna naela kazenskega procesnega prava:
* naelo pravinosti:
* naelo prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem)
* naelo domneve nedolnosti
* temeljna naela, ki doloajo predpostavke za omejevanje lovekovih pravic v kazenskem postopku: naelo
utemeljenega suma, naelo pravnosti, naelo doloenosti zakonskih pogojev za poseg v lovekove pravice, naelo
sodnega nadzora, naelo sorazmernosti
Naela, ki zadevajo zaetek kazenskega postopka:
* naelo akuzatornosti
139
* naelo oficialnosti
* naelo legalitete
Naela, ki zadevajo potek kazenskega postopka:
* preiskovalno (inkvizitorno) in razpravno (kontradiktorno) naelo
* naelo ustnosti
* naelo neposrednosti
* naelo proste presoje dokazov
* naelo javnosti
* naelo materialne resnice
Naela organizacije kazenskih sodi:
* naelo neodvisnosti in nepristranskosti
* naelo volilnosti sodnikov
* naelo trajnosti sodnike funkcije
* naelo nezdruljivosti sodnike funkcije
* naelo imunitete
* naelo sodelovanja dravljanov pri sojenju.
23. Kaj pomeni, da so dejanja istovrstna?
Pojem istovrstnih kaznivih dejanj se pojavlja pri nadaljevanem kaznivem dejanju. Istovrstnost se nanaa na vsa
dejanja, ki naj bi jih zajelo nadaljevano kaznivo dejanje, kot npr. veje tevilo tatvin, goljufij, poneverb, itd.
Istovrstnost je podana ob ponovitvi istega dejanja v temeljni, kvalificirani ali privilegirani obliki (ne pa tudi v obliki
delictum sui generis), pri naklepnih kaznivih dejanjih pa tudi pri poskuenih in dokonanih kaznivih dejanjih ter vseh
oblikah udelebe pri istem kaznivem dejanju.
Pojem istovrstnosti nekateri razumejo ire, tako da z nadaljevanim kaznivim dejanjem zajemajo vse temeljne in
kvalificirane oblike kakega kaznivega dejanja. Po tem staliu je treba nadaljevano kaznivo dejanje kvalificirati po
tistem lenu, ki se nanaa na najhuje kaznivo dejanje, ki je sestavni del nadaljevanega kaznivega dejanja. Tako
npr. je podana po tem staliu velika tatvina v nadaljevanju, e je storilec izvril nekaj navadnih in nekaj velikih
tatvin v povezanem asovnem obdobju. Po drugem staliu pa so okoliine, ki kvalificirajo kakno temeljno
kaznivo dejanje (npr. vlom, vdor, oboroenost) tako pomembne, da ne dopuajo zdruitve ivljenjsko povsem
razlinih kaznivih dejanj v eno nadaljevano kaznivo dejanje.
KZ- 1 se zavzema za prvo stalie, saj doloa, da se storilcu za nadaljevano kaznivo dejanje izree ena kazen v
mejah kazni, ki je predpisana za najhuje kaznivo dejanje, zajeto z nadaljevanim kaznivim dejanjem, sodie pa
izree tudi denarno kazen kot stransko kazen.
24. Zasebna toba, kdo jo lahko vloi?
Vloi jo zasebni toilec. To je oseba, ki jo ZKP pooblaa za pregon kaznivih dejanj, za katera kazenski zakonik
izrecno doloa, da se zane kazenski pregon na zasebno tobo. Pravna upravienost zasebne tobe temelji na
drubenem spoznanju o majhnem pomenu kaznivih dejanj.
Na zasebno tobo so pregonljiva:
* kazniva dejanja zoper ast in dobro ime
* vrsta kaznivih dejanj zoper premoenje tatvina, velika tatvina, zatajitev, odvzem motornega vozila, zloraba
zaupanja, prikrivanje in pokodovanje tuje stvari, katerih kazenski pregon se sicer zane po uradni dolnosti, na
zasebno tobo pa se preganjajo, e gre za poseben odnos med storilcem in rtvijo.
Pravica do zasebne tobe je osebna pravica, ki pripada osebi po zakonu.
Zasebnega toilca vee za vloitev zasebne tobe prekluzivni rok 3 mesecev od dneva, ko je zvedel za kaznivo
dejanje in storilca. Zasebni toilec ima prav takne pravice kot dravni toilec, razen tistih, ki jih ima ta kot dravni
organ. e zasebni toilec ne plaa sodne takse, sodie zasebno tobo zavre. V kolikor pa ne pride na glavno
obravnavo, eprav je bil v redu povabljen, se teje, da je tobo umaknil. Predsednik senata pa mu dovoli vrnitev v
prejnje stanje, e iz opravienih razlogov ni mogel priti na glavno obravnavo ali pravoasno obvestiti sodia o
spremembi naslova, e v 8 dneh po prenehanju ovire poda pronjo za vrnitev v prejnje stanje.
25. Zakoniti zastopnik okodovanca
Zakoniti zastopnik je oseba, ki jo zakon pooblaa, da zastopa v kazenskem postopku druge osebe, na primer
stari, skrbnik. Zakoniti zastopniki zastopajo procesno nesposobne osebe, torej otroke (osebe, mlaje od 14 let) in
mladoletnike (osebe od 14. do 18. leta) ter osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost. V kazenskem postopku
zastopanje po zakonitem zastopniku za obdolenca ni mogoe. Zakoniti zastopnik lahko za obdolenca opravi
zgolj posamezna procesna dejanja (npr. najame zagovornika).
Preko zakonitega zastopnika lahko v postopku nastopajo le procesno nesposobni okodovanec, okodovanec kot
toilec in zasebni toilec. Zakoniti zastopnik je upravien, da v imenu okodovanega mladoletnika ali osebe, ki ji je
popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, prevzame sva tista dejanja, za katera je okodovanec pooblaen, da
jih opravlja sam. tako na primer podaja predlog za pregon ali vloi zasebno tobo, sprejema vabilo na glavno
obravnavo. Okodovanec, ki je dopolnil 16 let, je upravien sam podajati izjave in opravljati procesna dejanja.
26. Kdo lahko po ZKP uveljavlja premoenjskopravni zahtevek?
Premoenjskopravni zahtevek lahko uveljavlja vsaka oseba, ki je aktivno legitimirana, da ga uveljavlja v pravdi. To
je praviloma okodovanec kot oseba, ki ji je bila s kaznivim dejanjem krena ali ogroena osebna ali premoenjska
pravica, ali drugi upravienci do premoenjskopravnega zahtevka, kot na primer osebe, ki so vstopile v pravni
140
poloaj okodovanca.
27. Kako se odmeri povprenina?
Z novelo ZKP I je bila povprenina rtana. Sedaj je potrebno plaati sodno taks.
Pred novelo se je povprenina doloila v znesku, ki je znaal najmanj 1/3 zadnje uradno objavljene povprene
mesene neto plae in najvekrat 10- kratni znesek te plae. Pri odmeri povprenine je sodie upotevalo trajanje
in zamotanost postopka ter premoenjske razmere tistega, ki jo je dolan plaati.
28. Obtoenec-obdolenec
Obtoenec je tisti obdolenec, zoper katerega je obtonica postala pravnomona.
Obdolenec je tisti, zoper katerega tee preiskava ali zoper katerega je vloena obtonica, obtoni predlog ali
zasebna toba, ker je podan utemeljen sum, da je storil oitano mu kaznivo dejanje.
29. Odgovornost sostorilcev
KZ-1 doloa, da gre za sostorilstvo, e ve oseb skupno izvri kaznivo dejanje tako, da sodelujejo pri izvritvi, ali
tako, da s kaknim druganim dejanjem odloilno prispevajo k njegovi izvritvi. Zakon e doloa, da gre za
sostorilstvo, e kdo skupaj z drugim stori kaznivo dejanje, tako da zavestno sodeluje pri storitvi ali kako drugae
odloilno prispeva k storitvi.
Kriteriji za prepoznavanje sostorilca:
- objektivni kriterij, ki se nanaa na pojem izvritvenih dejanj doloenega kaznivega dejanja;
- subjektivni kriterij, ki se nanaa na vpraanje, ali je domnevni storilec pojmoval kaznivo dejanje, pri katerem je
sodeloval, kot svoje ali kot tuje. Kdor je dejanje tel kot svoje, je nedvomno sostorilec. Subjektivna stran zahteva
zavest vseh sostorilcev o tem, da sodelujejo pri uresniitvi kaznivega dejanja, in sicer tako, da vsakdo teje to
dejanje za svoje, ne glede na to, kdo ga bo oziroma ga je neposredno dokonal.
Krivda sostorilcev:
Krivda se presoja za vsakega sostorilca posebej in zato ni izkljueno sostorilstvo ob razlinih stopnjah krivde.
Mogoe je, da obstaja pri enem sostorilcu direkten naklep, pri drugem samo eventualen, mogoe je, da je glede
huje posledice podan pri enem sostorilcu direkten naklep, pri kakem drugem le zavestna malomarnost.
Sostorilec je samostojno kazensko odgovoren v mejah svojega naklepa ali malomarnosti, kot to velja tudi za
storilca. Na zakon uveljavlja naelo individualne in krivdne odgovornosti. Zaradi tega pa je mogoe tudi to, da dobi
dejanje enega sostorilca drugano pravno kvalifikacijo, kot dejanje drugega. Primer: dva se dogovorita, da bosta
koga napadla in telesno pokodovala, pri tem pa eden od sostorilcev rtev umori, potem drugi sostorilec, ki tega ni
imel v naklepu, ne more odgovarjati za izpad sostorilca (dodatno kaznivo dejanje enega od sostorilcev, ki ni bilo niti
naprej dogovorjeno, niti ti kako drugae do njega ne izkazujejo krivde). Pri kaznivih dejanjih kvalificiranih s hujo
posledico, odgovarja za hujo posledico tudi sostorilec, ki je sicer ni sam povzroil, e mu je glede huje posledice
mogoe oitati malomarnost.
30. Legalitetno naelo
Naelo legalitete pomeni, da je dravni toilec v primeru kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolnosti,
dolan zaeti kazenski pregon in ga vriti tako dolgo, dokler so za to izpolnjeni dejanski in pravni pogoji. e so
podani pogoji in meni, da je podanih zadosti dokazov, mora zaeti kazenski pregon. Kazenski pregon obdolenca
za dravnega toilca ni le upravienje, temve dolnost.
V nasprotju z naelom legalitete pa po naelu oportunitete dravni toilec v vsakem posameznem primeru posebej
presoja, ali je kazenski pregon smotrn, primeren in oportun. To naelo poudarja, da je dravni toilec pooblaen,
ne pa dolan zaeti kazenski pregon. ZKP tako naela legalitete ne uveljavlja absolutno. Izjeme so:
* razlogi pravne narave:
- dejanje ni kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolnosti
- podane so okoliini, ki izkljuujejo kazenski pregon, ker je dejanje zaobseeno z amnestijo, pomilostitvijo ali je
kazenski pregon zastaral
- ni potrebnega dovoljenja za pregon
- ni predloga okodovanca za pregon
- gre za izroitev
* razlogi stvarne narave:
- ni podan utemeljen sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje
- so podane okoliine, ki izkljuujejo protipravnost
- so podane okoliine, ki izkljuujejo kazensko odgovornost (nepritevnost storilca, dejanska zmota storilca,
opraviljiva pravna zmota)
- kazenski pregon mladoletnika ni oportun
- je dejanje majhnega pomena
- je smotrno, da se zadeva odstopi v postopek poravnavanja
- je smotrno, da se kazenski pregon pogojno odloi
- ni smiselno zaeti kazenskega pregona oziroma je smiselno od njega odstopiti
- je smotrno, da se pregon odstopi tuji dravi.
31. Sestavni deli obsodilne sodbe
Ta sodba potrjuje upravienost kazenskopravnega zahtevka. Zaradi posega v osebno svobodo, zakon natanno
doloa njeno strukturo. V sodbi, s katero obtoenca spozna za krivega, izree:
* katerega dejanja je spoznan za krivega, ter v opisu navede dejstva in okoliine, ki so znaki kaznivega dejanja in
tiste, od katerih je odvisna uporaba posamezne dolobe kazenskega zakona;
* zakonsko oznabo kaznivega dejanja in katere dolobe kazenskega zakona je uporabilo;
141
* na kakno kazen se obtoenec obsodi ali se mu po doloba KZ odpusti kazen;
* odlobo o pogojni kazni;
* odlobo o varnostnih ukrepih in o odvzemu premoenjske koristi;
* odlobo o vtetju pripora ali e prestane kazni;
* odlobo o strokih in premoenjskopravnem zahtevku in o tem, ali naj se pravnomona sodba objavi v tisku
oziroma po radiu ali televiziji.
Izrek obsodilne sodbe sestavljata krivdorek in izrek o kazni oziroma kazenskopravnih posledicah.
32. Pritobeni roki
Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, se smejo upravienci pritoiti v roku 15 dni od vroitve prepisa sodbe. Ta rok
velja tako za redni, kot tudi skrajani postopek. Pred novelo ZKP-I je veljal za skrajani postopek rok 8 dni.
Zoper sodbo, s katero je mladoletniku izreena kazen, zoper sklep, s katerim mu je izreen vzgojni ukrep in zoper
sklep s katerim je postopek ustavljen, je rok za pritobo 8 dni po prejemu sodbe ali sklepa.
Pritobo zoper sklep je potrebno podati v roku 8 dni od dne, ko je bil sklep vroen (pred novelo 3 dni).
33. Razglasitev sodbe
Takoj ko sodie izree sodbo, jo predsednik senata razglasi. To stori tako, da v navzonosti strank, njihovih
zakonitih zastopnikov, pooblaencev in zagovornika javno prebere izrek sodbe in pove na kratko njene razloge.
Navzoi morajo posluati izrek sodbe stoje. Razglasitev pa se lahko odloi razglasitev sodbe za najve 3 dni in
doloi kraj in as njene razglasitve. e je bila javnost izkljuena, se izrek sodbe vselej prebere na javnem
zasedanju. Senat pa doloi ali naj se in v kaknem obsegu naj se izkljui javnost pri razglasitvi razlogov sodbe.
Po razglasitvi sodbe poui predsednik senata stranke o pravici do pritobe in dolnosti predhodne napovedi
pritobe.
e je obdolencu s sodbo izreena kazen zapora, se odredi pripor, e je podan razlog begosumnosti ali
ponovitvene nevarnosti. Pripor pa se odpravi ob oprostilni ali zavrnilni sodbi ali sankciji, ki ni zaporna in tudi pri
zavreni obtonici. Pred odreditvijo ali odpravo pripora se zaslii dravni toilec. e je obtoenec e v priporu se ta
s sklepom podalja do pravnomonosti sodbe, e so e podani razlogi, zaradi katerih je bil odrejen
34. Kaj se zgodi, e zagovornik zahteva zaslianje prie, ki je e bila zasliana?
Sodie ni dolno ugotavljati vseh dejstev po predlogih strank. Prav tako ni dolno izvajati vseh predanih dokazov.
Kateri predlagani dokazi se bodo izvedli, odloa senat po naelu proste dokazne presoje, ki pa ne sme pomeniti
arbitrarnosti. Pravica stranke, da predlaga dokaz ne pomeni tudi njene pravice do izvedbe predlaganega dokaza
oziroma dolnosti sodia, da izvede vsak predlagani dokaz. Senat je dolan izvesti samo dokaze, ki so
mateialnopravno relevantni. Izvedbo dokazov, s katerimi bi se ugotavljala dejstva, ki niso pomembna za pravilno
odloitev o obtobi, mora zavrniti. Senat zavrne predlagane dokaze, e na podlagi e izvedenih dokazov oceni, da
so v zadostni meri raziena vsa odloilna dejstva, tako da bi izvedba nadaljnjih dokazov pomenila zgolj
zavlaevanje postopka, ali e oceni, da ni izkazana verjetnost, da bo mogoe s predlaganimi dokazi ugotoviti ali
izkljuiti obstoj dejstev, pomembnih ta razsojo. Stranke in okodovanec pa smejo do konca glavne obravnave
predlagati, naj se raziejo nova dejstva in priskrbijo novi dokazi, smejo pa ponoviti tiste predloge, ki jih je
predsednik senata ali senat prej zavrnil.
35. Neprava obnova kazenskega postopka
Pri tej vrsti obnove gre za spremembo pravnomone sodbe v korist obsojenca brez obnove kazenskega postopka
(zato neprava obnova).
Na ZKP doloa, da se sme pravnomona sodba spremeniti tudi brez obnove kazenskega postopka v treh
primerih:
* e je bilo v dveh ali ve sodbah zoper istega obsojenca pravnomono izreenih ve kazni, pa niso bile
uporabljene dolobe o enotni kazni za dejanja v steku. V tem primeru spremeni sodie z novo sodbo prejnje
sodbe v odlobi o kazni ter izree le eno samo sodbo in eno skupno kazen. ;
* e je bila pri izreku enotne kazni napano upotevana kot doloena tudi kazen, ki je bila e zajeta v kazni,
izreeni po dolobah o steku v kakni prejnji sodbi (torej dvakrat);
* e se pravnomona sodba, s katero je bila za ve kaznivih dejanj izreena enotna kazen, delno ne bi mogla
izvriti zaradi amnestije in pomilostitve ali iz drugih razlogov. V tem primeru spremeni sodie prejnjo sodbo v
odlobi o kazni in izree novo enotno kazen ali pa samo doloi, koliken del kazni, ki je bila izreena s prejnjo
sodbo, je treba izvriti.
Novo sodbo izda sodie na seji izvenrazpravnega senata na predlog DT ali obsojenca po zaslianju nasprotne
stranke. Institut neprave obnove postopka obstaja le v korist obsojenca. Zato ni mogoa, ko je kazenski postopek
konan z nemeritorno odlobo tj. s sklepom o ustavitvi kazenskega postopka oziroma z zavrnilno sodbo, ker bi bila
taka obnova vedno v kodo obdolenca.
36. Poseben sklep o strokih
Sodie izda poseben sklep o strokih, kadar v asu odloanja o glavni stvari ni bilo podatkov o viini strokov. V
tem primeru o strokih odloa naknadno. Zahtevek s podatki o viini strokov se lahko poda najpozneje v treh
mesecih od dneva, ko je bila pravnomona sodba ali sklep vroen tistemu, ki ima pravico podati taken zahtevek.
O pritobi zoper tak sklep odloa senat.
37. Kdaj sodie I. stopnje sodi v senatu treh sodnikov?
Sodie I. stopnje sodi v senatu 3 sodnikov (en sodnik in dva sodnika porotnika), e je v zakonu predpisana kazen
zapora mileja od 15 let in o kaznivih dejanjih zoper ast in dobro ime, storjenih s tiskom, po radiu, televiziji ali z
drugim sredstvom javnega obveanja.
38. Stvarna pristojnost
142
Stvarna pristojnost je upravienje in dolnost sodia, da odloa o zadevah iz svoje pristojnosti glede na teo
oziroma vrsto kaznivega dejanja. Porazdeljena je med okrajna, okrona, vija in vrhovno sodie.
Na I. stopnji:
* sodijo okrona sodia o kaznivih dejanjih, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora 15 let ali ve let, v
senatih, ki jih sestavljajo dva sodnika in trije sodniki porotniki, v senatu 3 sodnikov (en sodnik in dva sodnika
porotnika) pa, e je v zakonu predpisana kazen zapora mileja od 15 let in o kaznivih dejanjih zoper ast in dobro
ime, storjenih s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveanja;
* sodi sodnik posameznik pri okrajnem sodiu o kaznivih dejanjih, za katera je kot glavna kazen predpisana
denarna kazen ali kazen zapora do 3 let.
* je sodnik posameznik pri okrajnem sodiu v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ter v posebnih postopkih
pristojen tudi za naslednja procesna dejanja:
- da odloi o zahtevi za obnovo postopka;-
- da zavre zahtevo za izredno omilitev kazni oziroma poda predlog vrhovnemu sodiu;
- da zavre zahtevo za varstvo zakonitosti;
- da odloi o spremembi varnostnih ukrepov;
- da odloi o izbrisu obsodbe;
- da odloi o prenehanju varnostnih ukrepov.
39. Kako se izreka varnostni ukrep prepovedi vonje motornega vozila?
Sodie sme uporabiti ta ukrep, e so izpolnjeni naslednji pogoji:
* e je storilec izvril kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa;
* e mu je sodie za kaznivo dejanje izreklo kazen, pogojno obsodbo ali sodni opomin ali pa mu je kazen
odpustilo, ali e je nepritevnemu storilcu izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatrinega zdravljenja in varstva v
zdravstvenem zavodu ali varnosti ukrep obveznega psihiatrinega zdravljenja na prostosti; prav tako pa tudi
mlajemu polnoletnemu izreklo vzgojni ukrep na podlagi dolob 94. lena KZ-94 oziroma polnoletnemu vzgojni
ukrep na podlagi 92. ali 93. lena KZ-94;
* e je sodie spoznalo, da bi storileva nadaljnja udeleba v javnem prometu pomenila nevarnost za javni promet
zaradi njegovega obnaanja ali osebnih lastnosti ali zaradi nesposobnosti za varno upravljanje z motornimi vozili,
kar se ugotovi s pomojo izvedenca.
Vsebinsko pomeni odvzem voznikega dovoljenja odvzem e izdanega dovoljenja, e ga storilec ima, ali pa
prepoved izdaje novega, e ga e nima oziroma mu veljavnost potee.
Gre za asovno omejen ukrep, ki ga sodie doloi v trajanju 1 do 5 let. Vozniki dovoljenje preneha veljati z dnem
pravnomonosti odlobe, s katero je bil ukrep izreen, pri tem pa se as, prebit v zaporu oziroma v zdravstvenem
zavodu, ne vteva v as trajanja tega ukrepa. V ta as pa se vteje as, za katerega je bilo med kazenskim
postopkom obdolencu vzeto vozniko dovoljenje po sklepu preiskovalnega sodnika ali senata in tudi as odvzema
v postopku zaradi prekrka.
Po preteku asa sem storilec vozniko dovoljenje pridobiti na novo ob splonih pogojih, ki so predpisani za
pridobitev posameznih vrst voznikih dovoljenj.
Sodie sem po preteku dveh let od zaetka izvrevanja tega varnostnega ukrepa odloiti, da preneha. Za
varnostni ukrep se sme izrei tudi ob pogojni obsodbi. e obsojenec kri prepoved, se mu lahko pogojna obsodba
preklie.
40. Oblike krivde
* naklep
* malomarnost.
41. Naelo humanosti
V materialnem kazenskem pravu je naelo humanosti povezano predvsem s kaznijo. Glede na svoj razvoj in
vsebino gre za napredno naelo, ki zagotavlja svobodo posameznika in omejuje pravice dravnih organov v
razmerju do dravljanov. To naelo se izraa v spotovanju naslednjih zahtev:
* kaznivo dejanje mora biti zapisano z zakonom in ne podzakonskimi predpisi;
* dejanje mora biti doloeno kot kaznivo, e preden je bilo storjeno, zato ni veljavna retroaktivna veljavnost
novosprejetih kazenskih norm;
* prepovedana je uporaba pravne in zakonske analogije;
* doloitev znakov kaznivega dejanja mora biti im bolj natanna;
* ni kazni brez zakona.
42. Odgovornost za hujo posledico
Huja posledica, ki je nastala iz temeljnega kaznivega dejanja, ki pa ni bila v storilevem naklepu, se ne sme kar
prosto pripisati storilcu in mu odmeriti kazen, ki je za takno hujo posledico predpisana. 28. len KZ-1 doloa: e
je iz kaznivega dejanja nastala huja posledica, za katero predpisuje zakon hujo kazen, se sme ta kazen izrei, e
je storilec glede na posledice ravnal malomarno . V kazenskem pravu velja naelo, po katerem nikogar ni
mogoe kaznovati za karkoli, kar ni bilo obseeno z njegovo krivdo. Ta doloba tako zahteva ugotovitev krivde in
dokaze o njej tudi v primerih, ko se zdi samo po sebi razumljivo, da doloeno naklepno ali malomarno ravnanje
povzroi doloeno prepovedano posledico. Ob prometni nesrei, ki je imela za posledico smrt kakne osebe, je
potrebno ugotoviti ne samo, ali je mogoe storilcu oitati krivo (malomarnost) glede temeljnega kaznivega dejanja,
temve tudi, ali se je ob izvritvi temeljnega kaznivega dejanja zavedal monosti, da lahko njegovo ravnanje poleg
prometne nesree povzroi smrt kakne osebe, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo lahko prepreil ali da ne bo
nastala, oziroma ali bi se te monosti vsaj moral in mogel zavedati. Taken oitek mora biti konkretno ugotovljen in
143
dokazan, ter ne more izhajati iz splonih predpostavk in loginih sklepanj.
43. Ali se lahko pomilosti varnostni ukrep?
Varnostni ukrepi se ne morejo pomilostiti. Pomilostijo se lahko samo kazni.
44. Obrazloitev sodbe
Obrazloitev sodbe zajema razloge za vsako posamezno toko sodbe. V vsaki obrazloitvi se mora ugotoviti
dejansko stanje in navesti razloge. Sodie mora v razlogih dolono in popolno navesti, katera dejstva teje za
dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov. Pri tem presoja zlasti kako presoja verodostojnost posameznih
dokazov (dokazna vpraanja). Povedati mora kateri razlogi so bili zanj odloilni pri reevanju pravnih vpraanj,
zlasti pri ugotavljanju, ali sta podana kaznivo dejanje in kazenska odgovornost. Pri obsodbi je potrebno povedati,
katere okoliine je sodie upotevalo pri odmeri kazni. Pri oprostilni sodbi je potrebno zlasti navesti, kateri izmed
treh zakonskih razlogov je bil podlaga za sprejem sodbe. Razlog za oprostilno sodbo mora biti obrazloen v
dejanskem in pravnem pogledu. V obrazloitvi zavrnilne sodbe se sodie ne spua v (ne)utemeljenost obtobe,
temve obrazloi samo zakonski razlog iz 357. lena ZKP, na podlagi katerega je sprejelo zavrnilno sodbo.
Ne glede kakno vrsto sodbe je sodie sprejelo, mora v pisno izdelani sodbi obrazloiti tudi vse druga odlobe, ki
so vsebovane v izreku: o varnostnem ukrepu, odvzemu premoenjske koristi, objavi sodbe v tisku,
premoenjskopravnem zahtevku, strokih postopka.
45. Pravice obsojencev
Med izvrevanjem kazenskih sankcij so obsojencu zagotovljene vse pravice dravljanov RS, razen tistih, ki so mu
izrecno odvzete ali omejene z zakonom.
Pravice obsojence so naslednje:
* delo (za obsojence, ki so zmoni za delo)
* delovna terapija (za obsojence, ki niso sposobni za redno delo)
* pridobitev znanj (zlasti dokonanje osnovnoolske obveznosti in pridobitev poklica)
* kulturno izobraevalne, portno rekreativne dejavnosti, spremljanje dogajanj doma in v svetu ter druge
aktivnosti, koristne za telesno in duevno zdravje.
46. Beneficium cohaesionis
e podajo ugovor samo nekateri izmed obdolencev in e izvenrazpravni senat spozna, da so razlogi, zaradi
katerih se obtoba ne dopusti ali se obtonica oziroma zasebna toba zavre, tudi v korist tistim obdolencem, ki
ugovora niso podali, ravna tako, kakor da bi ugovor vloili tudi ti.
Uporaba pravil beneficium cohesionis (ugodnost povezanosti) pride v potev pri vseh oblikah udelebe, ki jih pozna
KZ. Lahko gre tudi za razlina kazniva dejanja, bistveno je samo, da so obdolenci obtoeni z isto obtonico.
Beneficium cohesionis velja tudi v pritobenem postopku in postopku o izrednih pravnih sredstvih.
47. Ogled
Ogled je procesno dejanje, pri katerem procesni organ z neposrednim opazovanjem ugotavlja dejstva, ki so
pomembna za postopek, rezultat ugotavljanja pa se zapie v zapisnik.
Posebna vrsta ogleda je rekonstrukcija dogodka, ki se opravi tako, da se ponovijo dejanja ali situacije v istih
razmerah (isti kraj, ista sredstva, iste osebe), v katerih se je po izvedenih dokazih dogodek pripetil. Namen
rekonstrukcije je, da se preverijo e izvedeni dokazi ali ugotovijo dejstva, ki so pomembna za razjasnitev stvari.
Predmet ogleda je vse, kar se da s utili opaziti in kar je pomembno za postopek. Razlikujemo ogled predmeta in
ogled osebe.
Predmeti ogleda so: predmeti namenjeni ali uporabljeni za kaznivo dejanje (sredstvo kaznivega dejanja); predmeti
na katerih so sledovi kaznivega dejanja (prstni odtisi, krvavi madei, sledovi rane, stopinj); predmeti kaznivega
dejanja (ukradena stvar); predmeti, ki so nastali s kaznivim dejanjem (ponarejena listina, denar).
Telesni pregled obdolenca se lahko opravi tudi brez njegove privolitve, e je treba dognati dejstva, ki so
pomembna za kazenski postopek. Telesni pregled drugih oseb pa se sme opraviti brez njihove privolitve samo
tedaj, e je treba dognati, ali je na njihovem telesu doloena sled ali posledica kaznivega dejanja.
Poleg predmeta oseb in predmetov so e pomembni krajevni ogled, ogled trupla in ogled listin.
Nadalje poznamo meani ali kombinirani ogled, pri katerem sodeluje izvedenec. Posebna vrsta ogleda z
izvedencem je pregled in razteleenje trupla. e je truplo e pokopano se odredi izkop (ekshumacija). Izkop in
razteleenje trupla lahko odredi samo sodni organ.
Preiskovalni sodnik opravlja ogled med preiskavo, izjemoma tudi pred uvedbo preiskave, e bi bilo nevarno
odlaati z ogledom. Policija sme opraviti ogled v predkazenskem postopku kot procesno dejanje le v primerih, ko
preiskovalni sodnik ne more takoj priti na sam kraj dejanja. Ne more pa opraviti obdukcije in izkopa trupla. V
postopku pred sodiem prve stopnje opravlja zunaj glavne obravnave ogled predsednik senata ali sodnik, ki ga
pooblasti senat, na glavni obravnavi pa senat.
48. Poskus, dokonan, nedokonan, neprimeren
Pri poskusu je objektivna stran v tem, da je storilec uresniil nekatere znake kaznivega dejanj (nedokonan
poskus) ali vse njegove znake (dokonan poskus) in tako spravil v nevarnost zavarovano dobrino (ni pa uresniil
prepovedane posledice). Subjektivna stran poskusa pa je v tem, da je storilec ravnal naklepno oziroma je izrazil
svojo voljo uresniiti prepovedano posledico.
KZ-1 definira poskus kot zaetek izvritve naklepnega kaznivega dejanja, ki ga storilec ni dokonal. Poskus je
kazniv, e gre za kaznivo dejanje, za katero se sme po zakonu izrei tri leta zapora ali huja kazen. Za poskus
drugih kaznivih dejanj pa samo tedaj, e zakon izrecno predpisuje, da je kazniv tudi poskus. Poskus tako ni kazniv
144
na splono. To stalie uresniuje objektivno subjektivno koncepcijo poskusa. Po tej koncepciji je potrebna za
kaznivost poskusa objektivna protipravnost storilevega ravnanja, ki je v tem, da je z uresniitvijo zakonskih
znakov ogrozil zavarovano dobrino, jo spravil v nevarnost (objektivni kriterij, ki razmejuje poskus od pripravljalnih
dejanj). Ta nevarnost se e ni uresniila, razodeti pa je morala storilev naklep, njegovo zavest in voljo uresniiti
prepovedano posledico (subjektivni pogoj kaznivosti).
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen, mileja od treh let zapora, KZ praviloma odstopa od kaznivosti
poskusa, eprav sta lahko podana tako objektivni kot subjektivni pogoj, in sicer zaradi majhnega pomena dejanj in
zato, ker pri poskusu prepovedana posledica ne nastane. Mono pa je, da KZ tudi za takna dejanja doloi, da je
poskus kazniv.
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen zapora treh let ali huja kazen, pa izhaja KZ iz predpostavke,
da praviloma vsa izpolnjujejo objektivni in subjektivni pogoj. V teh primerih pa dopua mileje kaznovanje.
Kadar je poskus kazniv, se storilec kaznuje v mejah kazni, ki je predpisana za poskueno kaznivo dejanje, lahko
pa tudi mileje. To pomeni, da zakon prepua sodiu presojo o tem, koliko je storilec s poskusom ogrozi
zavarovano dobrino in koliko se je izrazilo njegovo hotenje uresniiti prepovedano posledico.
Tudi pri nepravih opustitvah sta mona tako neprimerni kot primerni poskus, vkljuno z morebitnim prostovoljnim
odstopom, pri pravih opustitvah pa neprimerni poskus, ki je lahko protipraven in kazniv.
Poskus pa ni mogo v primerih, ko je pojmovno ali izrecno zajet z opisom zakonskega dejanskega stana kakega
kaznivega dejanja. Tako npr. ni mogo poskus kaznivega dejanja nedovoljenega posega v nosenost, ki ga izvri
tudi tisti, kdor zane prekinjati nosenost s privolitvijo nosenice. V teh primerih je zakonodajalec izenail poskus z
dokonanim kaznivim dejanjem.
Za neprimeren poskus gre, kadar prepovedana posledica ne nastane zato, ker je storilec uporabil kakno sredstvo,
s katerim tiste posledice ni mogel povzroiti, ali pa je izvreval kaznivo dejanje na predmetu ali proti njemu, na
katerem ali proti kateremu tistega kaznivega dejanja ni mogel izvriti. Primer: storilec uporabi strelno oroje, ki ima
zlomljeno iglo ali strelivo, v katerem ni eksploziva, ali e epar see z roko v tuj ep, iz njega pa potegne prazno
ovojnico.
Poskus je neprimeren, e z uporabljenim sredstvom ali proti danemu predmetu v danem poloaju tudi nihe drug
ne bi mogel povzroiti prepovedane posledice, tudi v primerih, e bi ravnal bolj spretno. To pomeni, da je lahko
poskus neprimeren samo zaradi neprimernosti konkretno uporabljenega sredstva ali samo zaradi neprimernosti
konkretnega objekta ali zaradi obojega hkrati. Primer: nekdo je hotel z nepravim kljuem odpreti tuja vrata. Kljui
so splono primerno sredstvo za odpiranje kljuavnic, toda v konkretnem primeru s konkretnim kljuem storilec
kljuavnice ni mogel odpreti.
Za neprimeren poskus velja tudi primer, ko storilec kakega predmeta ni mogel vzeti, ker ga tam ni bilo, kjer ga je
iskal.
KZ-1 doloa, da sem sodie odpustiti kazen storilcu, ki poskua izvriti kaznivo dejanje z neprimernim sredstvom
ali proti neprimernemu predmetu. Iz tega izhaja, da KZ teje neprimeren poskus naelno za kaznivo.
49. Kazenske sankcije v RS
KZ-1 doloa tri kazenske sankcije:
* kazni
* opozorilne sankcije (pogojna obsodba, pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom in sodni opomin)
* varnostni ukrepi.
KZ je urejal e vzgojne ukrepe za mladoletnike. KZ-1 v prehodnih dolobah doloa, da se dolobe o teh ukrepih
uporabljajo e naprej, in sicer do sprejetja ustreznega zakona.
50. Omilitev kazni
Omilitev kazni pomeni monost, da sodie izree kazen, ki je nija od predpisane, za konkretno kaznivo dejanje
ali uporabi milejo vrsto kazni. Omilitev kazni omogoa KZ v dveh primerih:
* e zakon doloa, da se sme storilec kaznovati mileje, kar je doloeno pri prekoraenem silobranu, prekoraeni
skrajni sili, bistveno zmanjani pritevnosti, izogibni pravni zmoti, poskusu, pomoi. Poleg tega predvideva KZ
monost omilitve kazni tudi pri posameznih kaznivih dejanjih, npr. pri napeljevanju k samomoru in pomoi pri
samomoru, kjer je omilitev dopustna, e je bil zaradi kaknega dejanja, inkriminiranega v tem lenu, samomor
samo poskuen.
* e ugotovi posebne olajevalne okoliine, ki utemeljujejo izrek omiljene kazni.
Meje omilitve kazni:
Sodie ne more omiliti kazni v poljubnih mejah, temve mora upotevati omejitve iz 51. lena KZ-1. Pri kaznih,
kjer je doloen minimum, se sme izrei kazen pod tem minimumom do z zakonom doloenega novega
omiljenega minimuma. e predpisani minimum ni naveden, sme sodie zamenjati predpisano vrsto kazni z
milejo. Ta monost je dana pri zamenjavi kazni zapora z denarno kaznijo. Naini, ki jih doloa KZ so tile:
* e je predpisana kazen 15 let zapora, sem sodie omiliti do najve 10 let;
* e je kot najmanja mera predpisan zapor treh ali ve let (vendar ne manj kot 15), sme sodie omiliti do enega
leta zapora;
* e je predpisan zapor enega leta, sme sodie omiliti do treh mesecev zapora;
* e je doloena kazen manj kot eno leto zapora, sme sodie omiliti do 15 dni zapora;
* e je predpisana kazen zapora in pri tem ni navedena najmanja mera, sme sodie namesto kazni zapora izrei
denarno kazen.
e pa sodie izree denarno kazen kot glavno kazen, jo sme omiliti do 15 dnevnih zneskov. To tudi pomeni, da ni
mogoe omiliti denarne kazni, e je bila izreena kot stranska kazen.
145
e ima sodie pravico kazen odpustiti, mu jo lahko omili tudi brez omejitev. Pri omilitvi te vrste, omili sodie
kazen, ne da bi upotevalo pravila, ki veljajo sicer za omilitev kazni. Pri kazni zapora in prepovedi vonje
motornega vozila je sodie vezano s splonim minimumom ter kazni in kazni ne more izrei pod njim. Denarno
kazen pa lahko omili tudi pod sploni minimum.
51. Stek
O steku kaznivih dejanj govorimo takrat, kadar je iz opisa dejanja razvidno, da je storilec uresniil zakonske znake
dveh ali pa ve kaznivih dejanj. Loimo:
* idealni stek: ko storilec z enim samim dejanjem uresnii zakonske dejanske stane dveh ali ve kaznivih dejanj.
(npr. e kdo z enim strelom eno osebo ubije, drugo pa hudo telesno pokoduje, je izvril dve kaznivi dejanji z eno
storitvijo).
* realni stek: ko storilec z ve storitvami ali opustitvami uresnii zakonske znake ve kaznivih dejanj (npr. e kdo z
ve zaporednimi udarci eno osebo ubije, drugo pa hudo telesno pokoduje, je z dvema storitvama povzroil dve
kaznivi dejanji.).
e se storilcu sodi za vsa kazniva dejanja, doloi sodie najprej kazen za vsako posamezno kaznivo dejanje, nato
pa izree za vsa ta kazniva dejanja enotno kazen.
* navidezni idealni stek: pomeni, da imamo opraviti z enim samim kaznivim dejanjem, kljub temu, da je storilec z
eno storitvijo ali opustitvijo uresniil zakonske znake oziroma prepovedane posledice dveh ali ve zakonskih
dejanskih stanov.
Tako je stek le navidezen, e je storilec uresniil zakonske znake temeljnega kaznivega dejanja in njegovo
kvalificirano oziroma privilegirano obliko (odnos specialnosti).
e je eno kaznivo dejanje samo predhodna faza drugega (npr. dogovor za kaznivo dejanje, e sta dejanje kasneje
tudi izvrila), bi bilo nesmiselno storilca obtoiti in obsoditi za dve kaznivi dejanji, saj gre v resnici le za eno (odnos
subsudiarnosti).
Kadar je celotna kriminalna koliina enega dejanja vsebovana v drugem gre za odnos konsumpcije. Gre za
primere, ko huje istovrstno kaznivo dejanje zajema vse njegove mileje oblike (e je npr. uboj izvren z ve
udarci, od katerih so bili nekateri kvalificirani kot lahke, nekateri pa kot hude ali posebno hude telesne pokodbe, je
jasno, da gre za eno kaznivo dejanje uboja, ne pa za toliko in taknih kaznivih dejanj, kolikor in kakrnih je bilo
udarcev).
* navidezen realni stek je podan v naslednjih primerih:
- sestavljeno kaznivo dejanje,
- nekaznivo predhodno dejanje,
- nekaznivo naknadno dejanje,
- kolektivno kaznivo dejanje,
- nadaljevano kaznivo dejanje.
52. Sestava vijega sodia
Na drugi stopnji sodijo vija sodia v senatih, ki jih sestavljajo trije sodniki.
53. Zagovornik po uradni dolnosti
Obramba je obvezna:
* e je obdolenec nem, gluh ali sicer nezmoen, da se sam uspeno brani
* e zoper njega tee kazenski postopek, zaradi kaznivega dejanja, za katerega je predpisana kazen 30 let zapora
* e je priveden k preiskovalnemu sodniku po 157. lenu ZKP, v tem primeru mora imeti zagovornika e pri prvem
zaslianju
* pri postopku po 204. a lenu ZKP (priporni narok in ve as trajanja pripora)
* ob vroitvi obtonice, e gre za kaznivo dejanje, za katera je v zakonu predpisana kazen osmih let zapora ali
huja kazen
* e je podan predlog za izrek ukrepa obveznega psihiatrinega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
oziroma obveznega psihiatrinega zdravljenja storilca na prostosti
* tujec mora imeti zagovornika v postopku za izroitev obdolencev in obsojencev, e gre za kaznivo dejanje za
katero je obramba obvezna, ali e je zoper tujca odrejen pripor
* mladoletnik mora imeti zagovornika e od zaetka pripravljalnega postopka, e tee proti njemu postopek za
kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora nad tri leta, za druga kazniva dejanja, za katera je
predpisana mileja kazen, pa mora imeti zagovornika, e sodnik za mladoletnike spozna, da mu je potreben
* e se obdolencu sodi v odsotnosti
* e mu je treba izroiti sodbo, s katero mu je bila izreena kazen zapora, pa njegov naslov ni znan.
e si obdolenec v primerih obvezne obrambe ne vzame zagovornika sam, mu ga postavi predsednik sodia po
uradni dolnosti do pravnomonosti sodbe. V primeru izreene kazni 30 let zapora ali e je nem, gluh ali sicer
nezmoen, da se sam uspeno brani, pa tudi za postopek z izrednimi pravnimi sredstvi.
54. Nadaljevano kaznivo dejanje
Nadaljevano kaznivo dejanje je primer navideznega realnega steka. Zaradi praktinosti pri odmeri kazni, se je v
sodni praksi izoblikovalo stalie, da se sme vsa takna serijska dejavnost storilca teti za eno kaznivo dejanje, e
so vsa dejanja tako medsebojno povezana, da se z ivljenjskega stalia pokaejo kot celota, posamezna dejanja
pa le kot posamezni sestavni deli te celote.
KZ- 1 je na novo vkljuil institut nadaljevanega kaznivega dejanja v veljavno pravo. Zanj so potrebni stalni in
variabilni elementi.
146
Prvi pogoj je, da gre za eno samo dogajanje, za eno samo celoto. Do taknega spoznanja pa ni mogoe priti po
obutku, temve s temeljito analizo dane konkretne zadeve.
KZ-1 doloa za opredelitev takne celote naslednja merila:
* istoasna ali zaporedna izvritev (torej dokonanje) ali izvritev poskusa dveh ali ve premoenjskih kaznivih
dejanj. Med posameznimi dejanji mora biti neka asovna povezanost, kar pomeni, da morajo biti kazniva dejanja
izvrena istoasno ali zaporedoma.
* istovrstnost oziroma istost premoenjskih kaznivih dejanj
Pojem istovrstnih kaznivih dejanj se pojavlja pri nadaljevanem kaznivem dejanju. Istovrstnost se nanaa na vsa
dejanja, ki naj bi jih zajelo nadaljevano kaznivo dejanje, kot npr. veje tevilo tatvin, goljufij, poneverb, itd.
Istovrstnost je podana ob ponovitvi istega dejanja v temeljni, kvalificirani ali privilegirani obliki (ne pa tudi v obliki
delictum sui generis), pri naklepnih kaznivih dejanjih pa tudi pri poskuenih in dokonanih kaznivih dejanjih ter vseh
oblikah udelebe pri istem kaznivem dejanju.
Pojem istovrstnosti nekateri razumejo ire, tako da z nadaljevanim kaznivim dejanjem zajemajo vse temeljne in
kvalificirane oblike kakega kaznivega dejanja. Po tem staliu je treba nadaljevano kaznivo dejanje kvalificirati po
tistem lenu, ki se nanaa na najhuje kaznivo dejanje, ki je sestavni del nadaljevanega kaznivega dejanja. Tako
npr. je podana po tem staliu velika tatvina v nadaljevanju, e je storilec izvril nekaj navadnih in nekaj velikih
tatvin v povezanem asovnem obdobju. Po drugem staliu pa so okoliine, ki kvalificirajo kakno temeljno
kaznivo dejanje (npr. vlom, vdor, oboroenost) tako pomembne, da ne dopuajo zdruitve ivljenjsko povsem
razlinih kaznivih dejanj v eno nadaljevano kaznivo dejanje.
KZ- 1 se zavzema za prvo stalie, saj doloa, da se storilcu za nadaljevano kaznivo dejanje izree ena kazen v
mejah kazni, ki je predpisana za najhuje kaznivo dejanje, zajeto z nadaljevanim kaznivim dejanjem, sodie pa
izree tudi denarno kazen kot stransko kazen.
* koristoljubnost ali okodovalni nagib storilca, kar pomeni, da mora obstajati enoten psihini odnos storilca do
kaznive kontinuirane dejavnosti.
* kazniva dejanja, izvrena v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja se kaejo glede na kraj, nain ali druge
enake okoliine (variabilni elementi) kot enotna dejavnost to merilo zahteva, da se opredelijo kot nadaljevana
kazniva dejanja samo tista, ki so povezana glede na kraj izvritve ali glede na nain izvritve tako, da predstavljajo
enotno dejavnost. Za kraj izvritve kaznivega dejanje se teje vsak kraj, kjer je bilo dejanje izvreno. Za as
izvritve pa se teje as, ko je bilo izvreno zadnje od dejanj, ki jih nadaljevano kaznivo dejanje zajema.
Pri nadaljevanem kaznivem dejanju doloa zakon posebna pravila za odmero kazni. Ne uporabijo se pravila o
steku, temve se storilcu za vsa kazniva dejanja skupaj doloi ena kazen v mejah kazni, predpisane za najhuje
kaznivo dejanje, pri emer se poleg glavne kazni zapora doloi obvezno tudi stranska denarna kazen. Storilcu, ki
pa si pridobi vejo premoenjsko korist ali povzroi vejo ali veliko premoenjsko kodo, za katero je predpisana
huja kazen, se doloi ta huja kazen, e mu je lo za to, da si z istoasno ali zaporedoma storjenimi kaznivimi
dejanji pridobi tako korist ali povzroi tako kodo.
55. Identiteta tobe in obsodbe
ZKP doloa, da se lahko sodba nanaa samo na osebo, ki je obtoena (subjektivna identiteta), in samo na dejanje,
ki je predmet obtobe, obseene v vloeni oziroma na glavni obravnavi spremenjeni obtonici (objektivna
identiteta).
Subjektivna identiteta:
e je v kazenskem postopku ugotovljeno, da je storilec nekdo drug, je postopek ustavljen ali izreena zavrnilna ali
oprostilna sodba, zoper v tem postopku razkritega morebitnega storilca pa je lahko sproen nov kazenski
postopek. Vpraanje subjektivne identiteta ne povzroa teav, saj je v ZKP natanno doloeno, da je mogoe
zaeti preiskavo, torek kazenski postopek, le zoper doloeno osebo.
O objektivni identiteti govorimo v treh pomenih:
* kot o odnosu med obtobo in sodbo
* kot o posledici pravnomone sodbe
* kot o odnosu med ve obtobami.
Pravni smisel med obtobo in sodbo je pogoj za uresnievanje obtonega naela oziroma akuzatornosti. Z opisom
dejanja v obtonem aktu se obdoleni seznani s historinim dogodkom, ki je predmet obtobe, hkrati pa je s
taknim opisom dejanja doloen delokrog sodia, ki ne sem ugotavljati za obdolenca manj ugodnih dejstev od
zatrjevanih, ker bi krilo naelo akuzatornosti ter zdruilo funkcijo obtobe in sojenja.
Praktini problem presojanja objektivne identitete je v tem, ker je dolnost sodia, da pri presoji obtobe ne
prekorai, hkrati pa jo mora izrpati, torej je zavezano spoznati obdolenca za krivega, e dajeta ugotovljeno
dejansko stanje in opis dovolj podlage, da sodie spozna obdolenca za krivega sicer lajega kaznivega dejanja,
ki je inkludirano v opisu hujega. e sodie spozna obdolenca za krivega kaknega drugega kaznivega dejanja,
potem je podana absolutna bistvena kritev dolob kazenskega postopka, kar pa sodie upoteva po uradni
dolnosti. Kot merilo za presojo objektivne identitete se v teoriji poudarja vpraanje, ali gre za drugano ali drugo
kaznivo dejanje. To na kar mora sodnik pri razreevanju vpraanja objektivne identitete paziti, je predvsem to, da
ne prizadene s spremenjenim opisom pravice obdolenca do obrambe, naelu materialne resnice pa zadosti tako,
da mu resnica pomeni le metodo, s katero ugotavlja, ali so v obtobi zatrjevana dejstva resnina oziroma
zanesljivo dokazana. e sodnik ne prilagodi opisa ugotovljenemu dejanskemu stanju, tvega, da ne bo reil
predmeta obtobe popolnoma, e pa je pri tem preve dosleden, pa po drugi strani tvega prekoraitev obtobe.
Merila za presojanje objektivne identitete med obtobo in sodbo:
147
* konstitutivni elementi kaznivega dejanja, ki so zakonski znak kaznivega dejanja: sodie ne sme spremeniti
taknega elementa tako, da ga zamenja z drugim. V taknem primeru je namre obdolenec prikrajan za monost
obrambe, ker se ne more izrei o okoliini, ki jo je sodie prevzelo v izrek sodbe kot zakonski znak nekega
drugega kaznivega dejanja. Na primer sodie pri kaznivem dejanju povzroitve prometne nesree iz malomarnosti
ne more oitka enega prekrka, ki naj bi bil v vzroni zvezi z nastankom prepovedane posledice, zamenjati z
drugim. e je na primer obdolenec obtoen kaznivega dejanja, storjenega iz malomarnosti, ga sodie ne bo
moglo spoznati za krivega naklepnega ravnanja. Krivde ni mogoe spremeniti obdolencu v kodo. Prav tako ne
sme spremeniti opisa glede okoliin na tak nain, da bi s tem ustvarilo neko drugo kaznivo dejanje in to ne glede
na to, ali je huje ali laje. e obtoba bremeni obdolenca kaznivega dejanja hude telesne pokodbe, pa ni
dokazana vzrona zveza med obdolenevim ravnanjem in pokodbo, temve je dokazano le dejstvo, da je
obdolenec segel po nevarnem sredstvu med pretepom ali prepirom z okodovancem, ga sodie ne more
spoznati za krivega kaznivega dejanja ogroanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru, ker sta pretep ali
prepir zakonski znak drugega kaznivega dejanja. Lahko pa spreminja opis dejanja glede na okoliine, zaradi
katerih je dejanje DRUGANO od tistega v obtobi, vendar kljub temu ne DRUGO. Sodie namre lahko
spreminja v opisu okoliine, ki ne pomenijo zakonskih znakov kaznivega dejanja, temve le njegovo natannejo
opredelitev glede na as, prostor, nain storitve, sredstvo, s katerim je bilo kaznivo dejanje storjeno. Te okoliine
pomenijo je konkretizacijo historinega dogodka, kot je ta, ki je predmet obtobe.
* kvalifikatorni element: sodie ne sme opisu kaznivega dejanja dodati kvalifikatornih elementov, torej okoliin, ki
imajo za posledico hujo pravno kvalifijkacijo. Na primer pri kaznivem dejanju tatvine sodie ne sme v opisu
dejanja dodati, da je bila tatvina storjena z uporabo sile in da gre za rop, torej za hujo kaznivo dejanje. V taknem
primeru bi prevzelo vlogo toilca in poslabalo obdolenev poloaj. Sodie prav tako ne sme zamenjati enega
kvalifikatornega elementa z drugim. e obtonica bremeni obdolenca, da je storil kaznivo dejanje umora iz
brezobzirnega maevanja, potem tedaj, ko ta okoliina ni dokazana, sodie slednje ne more zamenjati z
oitkom, da je bil umor storjen na zahrbten nain. Okoliine, ki dejanje kvalificirajo kot kaznivo dejanje, teje od
temeljnega, morajo biti dokazane tako v objektivnem kot subjektivnem pogledu. e dravni toile spremeni
obtonico v kodo obdolenca ima le-ta pravico zahtevati rok za pripravo obrambe. Sodie mora iz opisa spustiti
kvalifikatorni element, e okoliine, ki ga predstavljajo, niso zanesljivo dokazane. Tako sodie ne bo spoznalo
obdolenca za krivega kaznivega dejanja umora, temve kaznivega dejanja povzroitve hude ali posebno hude
telesne pokodbe, e je bilo ugotovljeno, da je mogoe pripisati smrt okodovanca kot hujo posledico njegovi
malomarnosti in ne naklepu.
* privilegiatorni elementi: kadar sodie ugotovi, da obstajajo okoliine, ki dejanje privilegirajo, teh okoliin ne
sme prezreti, temve jih mora vnesti v opis. e ugotovi, da je dejanje storjeno v prekoraene silobranu, potem je
potrebno to navesti v opisu. Tudi e gre za drugano, vendar isto kaznivo dejanje, ki po oceni sodia ni storjeno z
naklepom, temve iz malomarnosti, mora sodie to vnesti v opis. Ne glede na ugotovljeno, ne sme sodie iz
opisa eliminirati okoliin, ki dajejo dejanju lajo kvalifikacijo. e obtonica bremeni obtoenca za kaznivo dejanje
majhne tatvine, ga lahko sodie spozna za krivega le taknega kaznivega dejanja in ne kaznivega dejanja v
njegovi temeljni obliki, torej huji obliki, ker bi s tem obtobo prekorailo.
56. Pogojni odpust
Pogojni odpust pomeni, da je mogoe odpustiti s prestajanja kazni obsojenca, ki je e ni prestal v celoti, in sicer
pod pogojem, da v asu, za katerega mu je bila kazen izreena, ne bo izvril novega kaznivega dejanja.
Temeljni pogoj je, da je obsojenec prestal vsaj polovico kazni zapora, na katero je bil obsojen. e mu je bila
izreena kazen zapora nad 15 let, sme biti pogojno odpuen s prestajanja kazni, ko je prestal kazni zapora. Pri
dosmrtnem zaporu je ta doba 25 let zapora.
Materialni pogoj za pogojni odpust je ugotovitev, da se da utemeljeno priakovati, da storilec ne bo ponovil
kaznivega dejanja.
ZIKS-1 doloa, da je organ, ki je pristojen za dovolitev pogojnega odpusta, komisija za pogojni odpust. Njene lane
imenuje minister, pristojen za pravosodje. ZIKS-1 ne doloa meril za pogojni odpust, komisija samo ocenjuje, ali je
mogoe priakovati, da obsojenec na prostosti ne bo izvreval kaznivih dejanj. Pri tem uporabi poroilo o
obsojenevem vedenju.
KZ dopua tudi monost za pogojni odpust pred potekom polovice kazni. Lahko se izvri po 1/3 prestane kazni,
e je podan materialni pogoj za pogojni odpust in e obstajajo poleg tega e posebne okoliine, ki se nanaajo na
obsojenevo osebnost in kaejo, da kaznivega dejanja ne bo ponovil. Zakonik upoteva monost, da je iz
obsojenevega vedenja mogoe sklepati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja, tudi e preostali del kazni ne bo
izvren.
KZ pa uvaja tudi pogojni odpust z varstvenim nadzorstvom. Sodie pogojno odpuenega postavi pod
nadzorstvo, ki ga opravlja poseben svetovalec. Razlika s pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom je v tem, da
je to poseben ukrep, ki ga sodie uporabi po tem, ko je obsojenec del kazni e prestal. Sodie lahko (tako kot pri
pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom) naloi pogojno odpuenemu naslednje naloge:
* zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu, s soglasjem pogojno odpuenega pa tudi zdravljenje odvisnosti
od alkohola in droge;
* obiskovanje ustrezne poklicne, psiholoke ali druge posvetovalnice;
* usposabljanje za poklic ali sprejetje zaposlitve, ki ustreza obsojenevemu zdravju, sposobnostim in nagnjenju;
* poraba dohodka v skladu s preivninskimi obveznostmi;
* prepoved druenja z nekaterimi osebami;
* prepoved priblievanja rtvi ali kakni drugi osebi;
148
* prepoved dostopa na posamezne kraje.
Preklic pogojnega odpusta:
e pogojno odpueni v asu, ko traja pogojni odpust, izvri novo kaznivo dejanje, se pogojni odpust preklie. Za
preklic je pristojno sodie, ki vodi kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, ki ga je pogojno odpueni izvril.
Preklic je obligatoren ali fakultativen. Obligatoren je, e je sodie izreklo kazen zapora nad eno leto, fakultativen
pa, e je izreklo kazen zapora do enega leta.
e je pogojno odpueni obsojen za novo kaznivo dejanje na kazen zapora do enega leta, sodie pa ne preklie
pogojnega odpusta, se pogojni odpust podalja za as, ko je obsojenec prestajal kazen zapora.
e sodie preklie pogojni odpust, izree kazen po pravilih o odmeri kazni pri steku. Pri tem vzame kot doloen
tisti del prej izreene kazni, ki je obsojenec e ni prestal.
e obsojenec v asu pogojnega odpusta izvri kaznivo dejanje, ki ima za posledico preklic pogojnega odpusta, pa
se to s sodbo ugotovi ele po njegovem preteku, se sme pogojni odpust preklicati najkasneje v enem letu, odkar je
as pogojnega odpusta pretekel.
57. Zasebna toba pri kd zoper ast in dobro ime
Na zasebno tobo se zane pregon za naslednja kazniva dejanja:
* razalitve,
* obrekovanja,
* aljive obdolitve,
* opravljanja,
* oitanja kaznivega dejanja z namenom zanievanja.
Za ta KD je potrebno vloiti tobo v 3 mesecih od dneva, ko je upravienec do zasebne tobe izvedel za kazniva
dejanja in storilca (52. len ZKP).
Pri KD razalitve se lahko nasprotna zasebna toba vloi tudi po poteku 3 mesecev, e je razaljenec razalitev
vrnil. V takem primeru izda sodie samo eno sodbo.
58. Uvedba postopka
Postopek pri KD zoper ast in dobro ime se lahko zane:
* na zasebno tobo
* na predlog v primeru, da so KD (od 158. do 162. lena) storjena proti dravnemu organu
* z dovoljenem ministra za pravosodje, za KD sramotitve tuje drave in mednarodne organizacije.
59. Razlika med obrekovanjem in aljivo obdolitvijo
OBREKOVANJE
Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.
Storilec je lahko vsakdo. e gre za obrekljive izjave pravnih oseb, odgovarjajo osebe, ki so jih sestavile.
Krivdna oblika: direktni naklep.
Izvritveno dejanje: trditve (izraanje lastno zaznanih dejstev) oziroma raznaanje (sporoanje dejstev, ki jih je
zaznal nekdo drug) neresninih dejstev. Neresninost dejstev mora biti objektivno podana in se je mora storilec
zavedati. Dokaz resninosti zato e pojmovno ni mogo, na okodovancu pa je dvojno dokazno breme.
Neresnina dejstva morajo biti taka, da objektivno lahko povzroijo kodo za ast in dobro ime drugega, ni pa
nujno, da ta posledica dejansko nastane. Dejstva, ki jih storilec zatrjuje ali raznaa, niso vrednostna ocena drugega
(v tem primeru bi lo za razalitev).
KD obrekovanja je podano le, e za storileve trditve izve e kdo tretji. Okodovanec mora biti v obrekljivi izjavi
razpoznan, ni pa potrebno, da bi bil izrecno imenovan.
Storileva izjava mora biti resna. e je oitno, da gre za alo, ne gre za KD.
Oblike KD:
temeljna oblika;
dve kvalificirani obliki javno obrekovanje in obrekovanje s hudimi posledicami (npr. e se mora okodovanec
preseliti, zapustiti delo, ne dobi posojil, razdor druine, ivni zlom); teh posledic se mora storilec zavedati (vsaj
eventualni naklep).
ALJIVA OBDOLITEV
Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.
Storilec tega KD je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: direktni ali eventualni naklep.
Izvritveno dejanje:
oitek neresninega aljivega dejstva z eventualnim naklepom;
oitek objektivno neresninega dejstva, o katerem storilec misli, da je resnino;
oitek aljivega dejstva, katerega resninosti storilec ne more dokazati.
149
Dopusten je dokaz resninosti. e storilec dokae, da je trditev resnina ali da je imel vsaj utemeljen razlog za
preprianje v resninost svoje izjave, se ne kaznuje za to KD, lahko pa za razalitev ali oitanje KD z namenom
zanievanja. Dokaz resninosti je omejen v primerih uradno pregonljivih KD.
Oblike KD:
temeljna oblika;
dve kvalificirani obliki javna aljiva obdolitev in aljiva obdolitev s hudimi posledicami (eventualni naklep).
60. Ravnanje pritobenega sodia v primeru utemeljene pritobe
e sodie druge stopnje ugotovi, da je pritoba utemeljena:
* s sklepom ugodi pritobi in sodbo sodia druge stopnje razveljavi ali jo razveljavi po uradni dolnosti on vrne
zadevo v novo sojenje ali samo opravi obravnavo;
* s sodbo ugodi pritobi in sodbo spremeni ali jo spremeni po uradni dolnosti, e ugotovi, da so bila odloilna
dejstva v sodbi sodia prve stopnje sicer pravilno ugotovljena, da pa je treba glede na tako ugotovljeno dejansko
stanje ob pravilni uporabi zakona izrei drugano sodbo.
61. Kaj vsebuje obtonica?
Obtonica obsega (obvezne sestavine):
* osebne podatke obdolenca
* opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja, as in kraj storitve kaznivega dejanja,
predmet na katerem in sredstvo s katerim je bilo kaznivo dejanje storjeno, ter druge okoliine, ki so potrebne, da
se kaznivo dejanje kar najbolj natanno oznai;
* zakonsko oznabo kaznivega dejanja z navedbo dolob kazenskega zakonika;
* oznabo sodia;
* predlog, kateri dokazi naj se izvedejo na glavni obravnavi z navedbo imen pri in izvedencev, spisov, ki naj se
preberejo, in predmetov, ki so potrebni za dokazovanje;
* obrazloitev.
62. as in kraj storitve kaznivega dejanja
Za kraj izvritve kaznivega dejanja je mogoe teti kraj, kjer je storilec deloval (delavnostna teorija), kraj, kjer je
nastala prepovedana posledica njegovega ravnanja (teorija posledice), ali pa oba hkrati (ubikvitetna teorija).
Slovenski KZ uveljavlja ubikvitetno teorijo, po kateri se za kraj izvritve kaznivega dejanja teje vsak kraj, kjer je
storilec deloval oziroma bi moral delovati, kakor tudi kraj, kjer je nastala prepovedana posledica. Tudi za poskus
velja ubikvitetno naelo.
Doloitev kraja izvritve kaznivega dejanja je odloilna za krajevno veljavnost slovenskega KZ, za doloitev
krajevno pristojnega sodia, krak izvritve kaznivega dejanja pa KZ vasih posebej poudarja, ko ga doloa kot
znak kaznivega dejanja (201. len ogroanje varnosti pri delu rudnik, tovarna, gradbie).
as izvritve kaznivega dejanja je pomembna okoliina zlasti, ko se ugotavlja:
* starost storilca (osebe mlaje od 14 let niso kazensko odgovorne);
* zaetek teka rokov za zastaranje kazenskega pregona;
* kateri zakon je potrebno uporabiti, kadar je bil zakon enkrat ali vekrat spremenjen.
KZ v 18. lenu doloa, da je kaznivo dejanje izvreno takrat, ko je storilec delal ali bi moral delati, ne glede na to,
kdaj je posledica nastala (delavnostna teorija).
63. Blanketne dolobe
Blanketne dispozicije se sklicujejo na druge pravne predpise, ki dispoziciji dopolnjujejo. Kazenski zakonik doloa
vse bistvene znale doloenega kaznivega dejanja, le vsebina enega izmed njegovih zakonskih znakov je doloena
v kaknem drugem predpisu. Tako je npr. v 319. lenu KZ-1 doloeno, da je kaznivo dejanje, e kdo v nasprotju s
predpisi o prometu z razstrelivom ali z lahkimi vnetljivimi snovmi itd. prevaa, odda za prevoz z javnim prometnim
sredstvom takne snovi itd. KZ seveda ne pove in ne more povedati, ob katerih pogojih in kako se sem opraviti
prevoz taknih nevarnih snovi. To je doloeno v posebnih predpisih., ki jih je potrebno uporabiti pri presoji
vpraanja, ali je bilo kaznivo dejanje po tem lenu izvreno ali ne.
Predpisi, na katere se sklicuje kaka dispozicija v kazenskem zakoniku (dopolnilna norma), se lahko spremenijo in
e v opisu kaznivega dejanja ni e kakih drugih objektivnih znakov, bi se na tak nain cona kriminalnosti lahko
neznansko razirila. Nesporno je, da v primeru, ko dopolnila norma preneha obstajati, tudi samo kaznivo dejanje,
katerega del je bila takna norma, preneha biti kaznivo (7/2 len KZ-1). e pa se dopolnilna norma spremeni, se
zastavi vpraanje, ali jo je treba uporabiti restriktivno, e je mileja za storilca. KZ-1 razlikuje dve skupini monih
situacij:
- e je sprememba dopolnilne norme zgolj tehnine narave in ne predstavlja drugane ocene nevarnosti ravnanja
(kaznivo dejanje je zaradi te spremembe drugae doloeno, ne pomeni pa drugega protipravnega dejanja), potem
njena sprememba z vidika asovne veljavnosti kazenskega zakonika ni odloilna;
- e pa se dopolnilna norma spremeni zato, da bi potencialne storilce postavila v ugodneji poloaj (npr. iz
podzakonskega akta, ki vsebuje seznam prepovedanih drog, je rtana doloena substanca), jo je treba uporabiti
retroaktivno kaznivo dejanje zaradi spremembe dopolnilne norme ni le ve drugae doloeno, ampak je postalo
drugo protipravno dejanje, njegova nevarnost je drugae vrednotena.
64. Obrazloitev obtonice
Obtonica mora imeti obrazloitev, v kateri toilec v dejanskem in pravnem pogledu utemelji objektivne in
subjektivne znake kaznivega dejanja, ki je predmet obtobe, in navede s katerimi dokazi so ugotovljena
posamezna odloilna dejstva. e je obdolenec dejanje med preiskavo priznal, se v obrazloitvi obtonice navede,
150
s katerimi drugimi dokazi je podprto priznanje, e kaznivega dejanja ni priznal, navede toilec svoje stalie glede
zagovora. Pri neposredno vloeni obtonici se opie stanje stvari na podlagi dokazov, priloenih ovadbi. e v
primeru neposredne obtonice obdolenec ni bil zaslian na policiji, se dravni toilec lahko sklicuje tudi na izjavo ,
ki jo je obdolenec dal policiji pri zbiranju obvestil po 148/2 lenu ZKP oziroma zavzame svoje stalie do te izjave,
razen e gre za izjavo, ki jo je moral izloiti iz spisov.
65. Voljno ravnanje
Vsako kaznivo dejanje je povezano s lovekovim ravnanjem, saj je nujna predpostavka za obstoj KD neka
materialna podlaga, nekaj zunanjega in navzven razpoznavnega. KD nikakor ne more biti ravnanje ivali ali
delovanje naravnih sil, ampak zgolj lovekovo voljno ravnanje, torej ravnanje, pri katerem ima lovek svoje gibe in
vedenje v oblasti.
Ravnanje storjeno pod vplivom absolutne sile, ni voljno ravnanje neposrednega povzroitelja posledice, zato se kot
storilec KD teje tisti, ki je prvega uporabil kot svoje orodje (e na primer ena oseba porine drugo ez balkon in ta
pade nadstropje nije in pokoduje mimoidoega, ne gre za voljno ravnanje neposrednega povzroitelja hude
telesne pokodbe).
Poznamo razline oblike ravnanj:
* storitve
* opustitve.
Storitvena KD so praviloma pravilo. Pri opustitvah pa loimo prava opustitvena KD in neprava opustitvena KD.
66. Objektivni pogoj kaznivosti
Kazenski zakonik uvede vasih v opis kaznivega dejanja v inkriminacijski normi t.i. objektivni pogoj kaznivosti.
Raba objektivnega pogoja kaznivosti predstavlja primer, ko je opis kaznivega dejanja v inkriminacijski normi iri
od biti kaznivega dejanja.
Objektivni pogoj kaznivosti je okoliina, ki je v neposredni zvezi z dejanjem, a vendar zunaj elementov splonega
pojma kaznivega dejanja. Pravimo, da je materialna predpostavka kaznivosti. Gre torej za poseben znak v opisu
kaznivega dejanja v inkriminacisjki normi, ki ne zahteva in ne prenese nobenega krivdnega odnosa storilca. Primer:
126. len KZ-1: kdor sodeluje pri pretepu, v katerem je kdo ubit ali hudo telesno pokodovan, se za samo
sodelovanje kaznuje. Slovenski zakonodajalec je v inkriminacijsko normo vkljuil objektivni pogoj kaznivosti: smrt
ali hudo telesno pokodbo kaknega udeleenca pretepa.
67. Pravna zmota
Pravno zmoto po navadi definirajo kot zmoto o prepovedanosti dejanja, ki ga je storilec izvril. Pravna zmota se
lahko pojavi v dveh oblikah:
* neposredna pravna zmota: storilec ne pozna prepovedne ali zapovedne norme, v skladu s katero bi moral
ravnati (ne pozna na primer prepovedi organiziranja denarnih verig);
* posredna pravna zmota: storilec pravno prepoved pozna, vendar je zmotno preprian, da pravni red pozna
doloen razlog izkljuitve protipravnosti, ki dela njegovo ravnanje dovoljeno (storilec se zaveda, da je odvzem
ivljenja prepovedan, zmotno pa meni, da pravni red evtanazijo teje kot razlog izkljuitve protipravnosti).
Neizogibna (opraviljiva) pravna zmota krivdo izkljuuje, izogibna pa zgolj zmanjuje (fakultativna omejitev kazni).
KZ doloa, da zmota ni opraviljiva (torej je izogibna), e storilce ni vedel za pravna pravila, s katerimi bi se lahko
seznanil pod enakimi pogoji kot drugi v irem njegovem okolju ali pa je moral glede na svoje delo, vlogo ali
sicerjnji poloaj poznati posebna pravna pravila. Navedeno pravilo ni preve posreeno iz dveh razlogov, prvi je
ta, da je zasnovano preve objektivno, saj bi moralo biti kljuno le, ali bi prepovedanost ravnanja spoznal storilec
sam in ne kdo drug iz okolja, in drugi, KZ ne poda splonejih smernic za presojo izogibnosti, temve navede le
nekaj primerov, kdaj pravna zmota ni opraviljiva (je torej izogibna). Zato morata ta merila dati pravna doktrina in
sodna praksa. Tako je potrebno storilcu dokazati dvoje: da je imel ustrezno vzpodbudo za razmiljanje o
protipravnosti svojega ravnanja in da kljub tej vzpodbudi ni naredil ni ali pa je naredil premalo, da bi se seznanil s
pravno ureditvijo na ustreznem podroju. e sta podani obe predpostavki, je storileva pravna zmota izogibna,
njegova krivda pa podana.
68. Pravne posledice obsodbe
KZ doloa, da imajo obsojenci po prestani, odpueni ali zastarani kazni zapora vse pravice, ki so doloene v
ustavi, zakonih in drugih predpisih.
Pravne posledice obsodbe so poseben institut kazenskega prava, s katerim se obsojencu odvzamejo doloene e
pridobljene pravice oziroma mu te pravice prenehajo, ali pa se mu doloi prepoved pridobitve doloenih pravic
potem, ko je glavno kazen e prestal.
KZ obravnava pravne posledice obsodbe v posebnem poglavju ter s tem tudi poudarja njihov pomen. Pravne
posledice obsodbe so v tem, da obsojenec izgubi e pridobljeno pravico ali se mu prepove, da bi jo pridobil. Pogoj
pa je doloeno kaznivo dejanje ali pa obsodba na doloeno kazen. Posamezne pravne posledice obsodbe sme
doloiti samo zakon.
Pravne posledice obsodbe delimo v 2 skupini:
* tiste, ki se nanaajo na prenehanje ali izgubo doloenih pravic:
Te nastanejo z dnem pravnomonosti sodne odlobe in zanejo uinkovati takoj, ter so izvrene s tem, ko
nastanejo, obsojenec pa jih lahko kasneje spet pridobi. Niso asovno omejene. KZ doloa tri pravne posledice iz te
skupine:
- prenehanje opravljanja doloenih javnih funkcij ali pooblastil uradne osebe,
- prenehanje delovnega razmerja,
- izguba pravice tujca do prebivanja v RS.
151
* tiste, ki so v prepovedi pridobitve doloenih pravic:
Te zanejo delovati in uinkovati po tem, ko je obsojenec glavno kazen prestal in pomenijo zanj hude omejitve. So
asovno omejene, in sicer 5 let od dneva, ko je bila kazen prestana, odpuena ali zastarana, e ni doloen kraji
rok. Njihov uinek pa je mogoe skrajati tudi s sodno odlobo na pronjo obsojenca. So naslednje:
- prepoved opravljanja doloenih javnih funkcij ali pooblastil uradne osebe,
- prepoved pridobitve doloenega poklica ali sklenitev pogodbe o zaposlitvi,
- prepoved pridobitve doloenih dovoljenje in odobritev, ki jih dajejo dravni organi s svojo odlobo.
69. Rehabilitacija
Rehabilitacija pomeni, da se obsojencu, ki je glavno kazen prestal, vrnejo vse pravice, ki bi jih imel, e bi ne bil
obsojen. Odpravijo se e trajajoe posledice obsodbe in teje se, da ni bil obsojen. Izhodie za rehabilitacijo je
stalie, da obsodba ne sme bremeniti obsojenca, ki se po izvreni glavni kazni primerno vede. Z rehabilitacijo se
ustvari fikcija o neobsojenosti. Naeloma torej velja, da je obsojenec izenaen z drugimi osebami, ko je prestal
kazen.
Zakonska rehabilitacija po KZ obstaja takrat, kadar se obsodba izbrie iz kazenske evidence in prenehajo vse
pravne posledice obsodbe, obsojenec pa velja za neobsojenega (82/1 len KZ-1). Za obsodbo velja pri tem
pravnomona odloba, prav tako pa morebitne spremembe te odlobe z amnestijo ali pomilostitvijo. Izbris obsodbe
iz kazenske evidence in s tem zakonsko rehabilitacijo dosee obsojenec, e pretee doloen as, odkar je bila
kazen izvrena, zastarana ali odpuena e obsojenec v tem asu ne stori novega kaznivega dejanja.
V zvezi z zakonsko rehabilitacijo pa obstajata 2 omejitvi:
* obsodbe na kazen zapora nad 15 let ni mogoe izbrisati;
* obsodba se ne more izbrisati, dokler trajajo varnostni ukrepi.
Pri zakonski rehabilitaciji se obsodba izbrie iz kazenske evidence na podlagi zakona (ipso lege) in nastopi vedno,
e so izpolnjeni pogoji zanjo.
Sodna rehabilitacija pomeni, da sodie izbrie obsodbo iz kazenske evidence in vzpostavi fikcijo o neobsojenosti
obsojenca v krajem roku, kot je doloen za izbris. O teh vrsti rehabilitacije odloi sodie na pronjo obsojenca.
Pronjo lahko vloi, e ni storil novega kaznivega dejanja in e je potekla polovica z zakonom doloenega roka, po
preteku katerega se obsodba izbrie. Sodie pri tem upoteva vedenje obsojenca po prestani kazni, naravo
kaznivega dejanja in druge okoliine, ki so pomembne za izbris obsodbe. Sodna rehabilitacija je tako odvisna od
presoja sodia.
70. KD ogroanja varnosti
Je ogrozitveno, trajajoe in subsidiarno KD (e storilec gronjo uresnii, bo podano ustrezno KD zoper ivljenje in
telo).
Storilec je lahko vsakdo.
Gronja mora biti resna in objektivno zmona, da dosee ogroenost drugega. Tudi e sredstvo, s katerim grozi, ni
sposobno, da bi lahko z njim drugemu dejansko ogrozil ivljenje ali telo, bo podano to KD, e je storilec glede na
videz tega sredstva ali okoliine objektivno lahko zbudil pri okodovancu obutek osebne ogroenosti.
Ni pomembno, ali je storilec nameraval gronjo izpolniti. Lahko jo izrazi neposredno s kretnjami ali z besedami,
lahko pa tudi drugae, npr. s pismom, izobeenim besedilom ipd.
KD je dokonano, ko se okodovanec seznani s storilevo gronjo oziroma ko je pri njem ustvarjen obutek
ogroenosti.
Ureditev po KZ-1: dodano je izvritveno ravnanje poleg resne gronje, da bo napadel ivljenje in telo
okodovanca, e grdo ravnanje, posebno KD grdega ravnanja pa je rtano.
71. Posebno huda telesna pokodba
Med ureditvijo po KZ in KZ-1 ni razlike.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: temeljno KD se lahko stori samo z naklepom, direktnim ali eventualnim, privilegirana oblika KD (III.
odstavek) pa je storjena iz malomarnosti.
Izvritveno ravnanje: storitev ali opustitev.
Oblike KD:
temeljna oblika KD;
kaznivo dejanje, opredeljeno s hujo posledico;
dve privilegirani obliki KD huda telesna pokodba iz malomarnosti in huda telesna pokodba na mah.
Znailnosti hudih telesnih pokodb:
E pokodovancu je za vselej hudo okvarjeno zdravje;
E unien ali za vselej in znatno oslabljen pomemben organ ali del telesa;
E pokodovanec je trajno nezmoen za vsakrno delo;
152
E trajna skaenost monost operativne odstranitve skaenosti se upoteva samo, e bi bila dejansko mogoa
brez kakrnekoli nevarnosti za okodovanca, e bi se lahko z nadomestki le zakrila, pa je ne moremo opredeliti
kot zaasne;
E nevarnost za ivljenje pokodovanca je konketna znaki ugaanja ivljenja, zmanjevanja pomembnih
ivljenjskih funkcij.
Poskus je pojmovno mogo in kazniv glede temeljne oblike KD in povzroitve posebno hude telesne pokodbe na
mah, vendar bi ga bilo izredno teko dokazati (npr. da je storilec skual pokodovati pomemben organ, pa mu ni
uspelo).
Stek: ni steka s KD lahke in hude telesne pokodbe (konsumpcija), sodelovanjem pri pretepu in ogroanjem z
nevarnim predmetom pri pretepu ali prepiru (subsidiarnost).
Telesne pokodbe vedno ugotavljamo s pomojo izvedenca medicinske stroke. Znailen je sploni naklep (dolus
generalis). Storilec nima npr. naklepa nekoga hudo telesno pokodovati ali lahko telesno pokodovati; kakna
posledica nastane, je odvisno tudi od nakljuja.
Pri telesnih pokodbah se lahko pojavijo teave pri pravni kvalifikaciji KD. Npr. e okodovanec hitro po napadu
umre, bi toilci to opredelili kot umor, e pa bi umrl kasneje, to kvalificirajo kot posebno hudo telesno pokodbo,
kvalificirano s hujo posledico.
72. Mandatni postopek
Mandatni postopek je postopek v katerem se izda odloba ne da bi se preiskovala utemeljenost zahteve in zaslial
nasprotnik.
73. Inkvizicijska maksima
Iz naela materialne resnice izhaja instrukcijska ali inkvizicijska maksima, po kateri je sodie upravieno in dolno
izvajati dokaze po uradni dolnosti, in ne samo na predlog strank, ki so potrebni za ugotovitev, ali je obdolenec
kazensko odgovoren za kaznivo dejanje, ki mu ga oita obtoba. V doloenih primerih se instrukcijska maksima
popolnoma umakne. Primer so dokazne prepovedi, ko sodie ne sme ugotavljati dejstev z doloenimi dokazi,
etudi bi se lahko razkrilo celoviteje in toneje dejansko stanje. Instrukcijska maksima se more c celoti umakniti
e v primerih ko gre za prepoved reformatio in peius, naelo ne bis in idem, zahtevo po identiteti obtobe in sodbe.
74. Pravnomonost obtonice
Obtoni postopek se kona, ko postane obtonica pravnomona, kar se zgodi v razlinih primerih in ob razlinih
trenutkih:
* e je bil vloen ugovor, ko izvenrazpravni senat zavrne ugovor kot neutemeljen;
* e je predsednik senata zahteval preizkus obtonice, ko izvenrazpravni senat odloi, da se z obtonico strinja;
* e ugovor ni bil vloen ali je bil zavren, ko predsednik senata odredi glavno obravnavo oziroma, e glavne
obravnave e ni razpisal, ko pretee rok dveh mesecev, ko je bila vloena obtonica pri sodiu.
Po pravnomonosti obtonice je sodie dolno opraviti glavno obravnavo in izdati sodbo, stranki pa ne moreta ve
izpodbijati krajevne pristojnosti. S tem preide kazenski postopek v naslednji stadij, to je stadij glavne obravnave z
izdajo sodbe.
75. Obligatorna delegacija krajevne pristojnosti
O obvezni ali obligatorni delegaciji govorimo, e krajevno pristojno sodie, ki je znano, iz pravnih ali stvarnih
razlogov ne more voditi postopka in to sporoi neposredno vijemu sodiu, ki doloi drugo stvarno pristojno
sodie na svojem obmoju.
76. Varina
Ta ukrep se uporabi, kadar je obdolenec e v priporu, vendar le zaradi begosumnosti (in ne tudi npr. ponovitvene
nevarnosti), ali bi ga zaradi begosumnosti bilo potrebno pripreti, se lahko izpusti na prostost, e on ali kdo drug za
njega da varino (da do konca kazenskega postopka ne bo pobegnil) in hkrati sam obljubi, da ne bo pobegnil in,
da se ne bo skrival oz. zapustil svojega prebivalia brez dovoljenja sodia. Sodie mu lahko tudi odvzame
potno listino ali drug identifikacijski dokument. Prav tako mora biti pouen o gronji pripora v kolikor kri ta ukrep.
Varino je mono odrediti tudi kadar obstaja ponovitvena nevarnost, vendar ne za najhuja KD za katera je
predpisana kazen zapora 5 l. in ve.
Za odreditev varine je potreben predlog obdolenca oz. druge osebe, da jo lahko da in kolikna je njena viina.
DT jo tudi lahko predlaga, vendar e je e predlagal pripor taken predlog ni nujen.
e je odredba o ukrepu pologa varine dana po e izreenem sklepu o priporu ni potrebno, da vsebuje razlago
utemeljenosti suma storitve KD in priporne razloge. e pa ni bil izreen ukrep pripora, pa je potrebna takna
obrazloitev. Sklep izda preiskovalni sodnik (do vloitve obtonice) ali senat (po vloitvi obtonice), vedno po
zaslianju toilca, ne glede ali se varina uvede ali s sklepom preneha. Zaslianje DT je nujno le za izdajo sklepa
o doloitvi varine in njenem prenehanju, ne pa tudi za izdajo sklepa o zapadlosti varine ali sklepa o zavrnitvi
predloga za sprejem varine.
Varina se lahko doloi le za asa trajanja postopka oz. do pravnomono konanega kazenskega postopka (torej
do izreene kazni zapora in tudi po izdaji sodbe na prvi stopnji), na kar se vrne tistemu, ki jo je dal in se iz te ne
morejo poplaati sodni stroki ali premoenjskopravni zahtevek okodovanca brez privolitve obdolenca v kolikor
je varino dal sam. Vedno se izree v denarnem znesku, katerega viina je odvisna od tee storjenega KD,
153
premoenjskih in druinskih razmer obdolenca in gmotnih razmer tistega, ki jo daje. Lahko se da v vrednostnih
papirjih, dragocenostih, premine ali nepremine stvari, ki se jih da unoviti ali v osebni zavezi osebe, da bo
plaala, e obdolenec pobegne.
V sluaju pobega varina pripada proraunu, prav tako v sluaju ponovitve ali dokonanja KD. Ob temu je
potrebno poudariti, da pobeg mora biti ugotovljen in ne le verjeten, ne zadoa, da se je obdolenec le skril ali da
se izmika oz. da je brez dovoljenja zapustil prebivalie.
V primeru pobega mora sodie izdati naslednje sklepe: sklep o zapadlosti varine, sklep o priporu in odrediti
tiralico.
e se varina da in hkrati obdolenec izpusti iz pripora, mora o izpustitvi iz pripora biti izdan e poseben sklep.
PAZI: doloitev pripora nikoli ni obligatorna, saj je vselej potrebno posebej doloiti, tudi ob ugotovljenih
pogojih za odreditev pripora, ali se naj pripor uvede zoper obdolenca. Doloitev odprave pripora v fazi
preiskave zahteva vselej soglasje DT, preiskovalni sodnik pa lahko sam zavrne predlog za varino, e
oceni da ne zadoa in, da se naj pripor nadaljuje brez soglasja ali zaslianja DT.
PAZI: Varina lahko ZAPADE ali PRENEHA.
e obdolenec pobegne (in je varina dana ker obstaja priporni razlog zaradi begosumnosti), ta zapade in se
izterja, e obdolenec pobegne. e pa se zaradi begosumnosti pripre, pa varina preneha in se vrne tistemu, ki jo
nje dal. To velja vedno kadar se izree in izvri pripor, ne glede na razlog zaradi katerega je varina dana.
e pa obdolenec ne pride, ko je v redu vabljen ali obstajajo drugi razlogi za pripor, razen begosumnosti, se
obdolenec lahko pripre, tudi e je varina dana.
Kadar je doloena iz razloga begosumnosti, se varina vrne po koncu kazenskega postopka, bodisi da ta kona z
obsodilno sodbo (takrat ko nastopi za obsojenca kazen), s sklepom o ustavitvi postopka ali z zavrenjem
obtonice.
e pa je varina dana iz razloga ponovitvene nevarnosti, pa preneha le, ko je postopek pravnomono konan.
Pri odreditvi varine ni potreben predlog DT, potreben pa je za odreditev pripora. Vedno se vrne dejansko dana
varina in ne njena protivrednost. Kadar varina zapade sodiu, se ne vrne tistemu, ki jo je dal, tudi kadar
obdolenec spet postane dosegljiv sodiu.
e pa se obdolenec prostovoljno vrne, e se postopek kona z ustavitvijo ali oprostilno sodbo, se varina
povrne.
Varina ni samostojni ukrep, vedno je le nadomestilo za pripor! Vendar pa ne preneha, ko prenehajo priporni
razlogi ampak po pravnomono konanem kazenskem postopku, oz. e je obdolenec obsojen do nastopa kazni!
To pomeni, da ni funkcija varine le v zagotovitvi navzonosti tekom kazenskega postopka ampak tudi v
zagotovitvi izvritve kazni zapora.
77. Mladoletniki zapor
Mladoletniki zapor je izjemna oblika sankcije za mladoletnike. Pogoji, ki jih KZ doloa za uporabo te vrste kazni
so:
* mladoletniki zapor je mogoe izrei samo starejemu mladoletniku, torej mladoletniku, ki je v asu izvritve
kaznivega dejanja e dopolnil 16 let, ni pa e dopolnil 18 let;
* izrei ga je mogoe, e je stareji mladoletnik storil kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora petih
ali ve let;
* izrei ga je mogoe samo, e sodie ugotovi kazensko odgovornost;
* izrei ga sme samo, e zaradi narave in tee kaznivega dejanja in zaradi visoke stopnje kazenske odgovornosti
ne bi bilo upravieno izrei vzgojnega ukrepa.
Odmera kazni mladoletnikega zapora:
* splona pravila za odmero kazni:
Mladoletniki zapor je mogoe izrekati v razponu 6 mesecev do 5 let. Sodie pa sme izrei kazen do 10 let zapora
(kvalificiran sploni maksimum) pri tistih kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen zapora 30 let (e je
takno kaznivo dejanje izvril polnoletni storilec). Kazen ml. zapora se sme izrekati na cela leta ali na cele mesece.
Pri odmeri kazni pa sodie ni vezano na najmanjo mero kazni (posebni minimum) zapora, kakor je predpisan za
posamezno kaznivo dejanje. Sodie sme torej izrei ml. zapor, ki bo niji od posebnega minimuma kazni zapora,
predpisanega za posamezno kaznivo dejanje, v nobenem primeru pa ne sme izrei ml. zapora v trajanju manj kot 6
mesecev. S tem se dosee namen vzgoje, prevzgoje in pravilnega razvoja. Prav tako sodie ne more uporabiti
posebnih pravil o odmeri kazni zapora (dolobe o omilitvi in odpustitvi kazni). Prav tako ni mogoe izrei pogojne
obsodbe, razen v primeru, ko se sodi polnoletnemu, ki je med sojenjem dopolnil 21 let, in sicer za kaznivo dejanje,
ki ga je izvril kot stareji mladoletnik.
* posebna pravila za odmero kazni:
Ker je ml. zapor kazen, ga sodie odmeri tudi po viini in s tem doloi koliko asa bo trajal. Pri tem sodie
upoteva vse obteevalne in olajevalne okoliine. KZ pa doloa dve skupini posebnih okoliin, ki jih mora
sodie upotevati, in sicer stopnjo mladoletnikove osebne zrelosti in as, ki je potreben za mladoletnikovo vzgojo,
prevzgojo in strokovno usposabljanje.
* odmera ml. zapora za kazniva dejanja v steku:
e je stareji mladoletnik izvril ve kaznivih dejanj v steku in sodie spozna, da je treba za vsako kaznivo dejanje
izrei ml. zapor, izree eno kazen v zakonskih mejah te kazni. Sodie ne uporabi pravi o odmeri kazni za kazniva
dejanja v steku, temve odmeri eno samo kazen ml. zapora za vsa kazniva dejanja v steku. e pa spozna, da bi
bilo potrebno izrei za nekatera kazniva dejanja kazen ml. zapora, za druga pa denarno kazen ali vzgojni ukrep,
154
izree za vsa kazniva dejanja v steku samo kazen mladoletnikega zapora. V teh primerih ml. zapor prevlada nad
vzgojnimi ukrepi.
KZ ne vsebuje dolob o izvrevanju kazni ml. zapora. To materijo ureja ZIKS-1. Stareji mladoletniki prestajajo
kazen ml. zapora v posebnem zavodu za prestajanje ml. zapora, v katerem lahko ostanejo do dopolnjenega 23.
leta starosti. e obsojeni prej dopolni 23 let, ga oddajo v kazenski zavod, v katerem prestajajo kazen polnoletni
obsojenci. Izjemoma lahko ostane tudi dlje, da dokona olo ali strokovno usposabljanje. Izvrevanje ml. zapora je
organizirano tako, da se im bolje zagotovijo vzgoja, prevzgoja in strokovno usposabljanje tistih, ki jim je sodie
izreklo kazen.
KZ-1 ne doloa posebnih pravil za pogojni odpust s prestajanja ml. zapora in v prehodnih dolobah tudi ne
podaljuje veljavnosti teh pravil iz prejnjega KZ. Tako se uporabljajo splona pravila KZ-1 (88. len). To pomeni,
da je mladoletnik lahko pogojno odpuen praviloma po prestani polovici kazni ml. zapora ali izjemoma e po
tretjini kazni.
78. Specialna prevencija
Specialna prevencija pomeni odvraanje obsojenega storilca od izvritve novega kaznivega dejanja.
79. Kvalificiran poskus
Kvalificiran poskus je podan, kadar KD, ki ga je storilec izvril na poti do uresniitve prepovedane posledice, od
katere je prostovoljno odstopil, nima narave samostojnega KD in je zato v navideznem steku s poskuenim KD.
Tako dolobe 36/2 lena KZ-1 ni mogoe uporabiti v primeru, ko je storilec rtev e hudo telesno pokodoval z
namenom, vzeti ji ivljenje, potem pa si je premislil in prostovoljno odstopil od umora. Tu gre za eno samo KD
poskusa umora, ki konzumira povzroeno hudo telesno pokodbo. V vsakem primeru, ko je storilec prostovoljno
odstopil od svojega konnega namena, vmes pa je izvril e kakno dejanje, ki je samostojno inkriminirano, je
treba poskusiti, ali je to dejanje v navideznem steku s poskuenim ali pa ohrani svojo samostojnost. Doloba 36/2
lena se nanaa samo na primere, ko vmesno KD ohrani svojo samostojnost, ko ni konsumirano s poskusom in
ne bi bilo konsumirano niti z dokonanim KD.
80. Dejanska zmota
Zmota v splonem pomeni, da kdo sploh nima predstave o kaknem dejstvu, ne ve zanj ali pa ima o kaknem
dejstvu oziroma okoliini napano predstavo.
Glede na to, na kaj se zmota nanaa razlikujemo:
* dejansko in pravno zmoto
Dejanska zmota: kaznivo dejanje je storjeno v dejanski zmoti, e se storilec ob storitvi ni zavedal okoliin, ki jih
zakon doloa kot znake kaznivega dejanja, ali je zmotno mislil, da so okoliine take, da bi bilo dejanje dopustno
ali nekaznivo (30/2 len KZ-1).
Zakonodajalec je tako uredil tri oblike zmot:
- zmoto o okoliini, ki jo zakon doloa kot znak kaznivega dejanja (npr. storilec plaa z denarjem za katerega ne
ve, da je ponarejen dejanska zmota v ojem pomenu);
- zmota o tem, da so podane okoliine, ki delajo storilevo ravnanje dopustno, tj. izkljuujejo protipravnost svojega
ravnanja (npr. storilec je zmotno preprian, da je napaden in da ima pravico do silobrana dejanska zmota v
irem smislu);
- zmota o tem, da so podane okoliine, v katerih bi bila kaznivost storilevega ravnanja izkljuena (npr. storilec je
zmotno preprian, da ravna v okoliinah skrajne sile, ki izkljuuje kaznivost).
Za vse tri oblike dejanske zmote KZ-1 doloa, da izkljuujejo storilevo naklepno krivdo.
Dejanska zmota v ojem pomenu:
Gre za nevednost ali napano predstavo o kakni okoliini, ki jo zakon doloa kot znak kaznivega dejanja.
Zakonski znaki so lahko fizine (deskriptivni zakonski znaki), lahko pa so pravne ali vrednostne narave (normativni
zakonski znaki). e na primer polnoletna oseba spolno obuje z mladoletno osebo, ki e ni dopolnila 15 let,
prepriana, da je stara e ve kot 15 let, je v zmoti o znaku kaznivega dejanja, ki je fizine narave. Kdor pa npr.
vzame tuje dragoceno nalivno pero, preprian, da je njegovo, je v zmoti o zakonskem znaku kaznivega dejanja
tatvine, ki je pravne narave. Storilec, ki je v dejanski zmoti v ojem pomenu, se lahko moti o dejstvih, lahko pa tudi
o doloenem vpraanju pravne narave.
Dejanska zmota v ojem pomenu vselej izkljuuje storilev naklep. Za to obliko krivde je potrebno ugotoviti, ali se
je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja. e sodie ugotovi, da se storilec ni zavedal
kaknega z zakonom doloenega znaka kaznivega dejanja, potem pri storilcu ne more obstajati naklep. Tako je
storileva krivda vselej izkljuena, ko gre za naklepno kaznivo dejanje. Kadar pa gre za kaznivo dejanja, ki je lahko
izvreno tudi iz malomarnosti, krivda ni vselej izkljuena. Sodie mora raziskati, ali ni bil storilec v zmoti zaradi
malomarnosti. To pomeni, da mora sodie raziskati, ali se je storilec zavedal monosti, da ima o tistem znaku
kaznivega dejanja napano predstavo, pa je lahkomiselno mislil, da ni tako, oziroma ali mu lahko oita, da bi se bil
moral in mogel zavedati tistega znaka kaznivega dejanja oziroma imeti o njem pravilno predstavo. Dejanska zmota
v ojem pomenu tako izkljuuje krivdo pri kaznivih dejanjih, ki so kazniva tudi, e so izvrena iz malomarnosti,
samo e je neizogibna.
Dejanska zmota v irem pomenu (zmota o okoliinah izkljuitve protipravnosti):
KZ jo opredeljuje kot zmoto o okoliinah, v katerih bi bilo dejanje dopustno. Tu gre za dejanske okoliine, ki niso
znaki kaznivega dejanja, so pa takne narave, da dejanje ne bi bilo protipravno, e bi bile zares podane. Primer te
zmote je putativni silobran, ki jo zakon opredeljuje kot zmoto o okoliinah, v katerih bi bilo dejanje dopustno, torej
o okoliinah, ki bi izkljuevale protipravnost dejanja, e bi bile zares podane. Tu gre za dejanske okoliine, ki
niso znaki kaznivega dejanja, so pa takne narave, da dejanje ne bi bilo protipravno, e bi bile zares podane.
155
Primer: e storilec zmotno misli, da je napaden in se zoper namiljen napad brani (putativni silobran). Storilec, ki v
putativnem silobranu hudo telesno pokoduje napadalca (osebo, ki jo zmotno teje za napadalca), ima pravilno
predstavo o vseh zakonskih znakih kaznivega dejanja hude telesne pokodbe, zmotno pa misli, da to sme storiti.
Tudi pri tej vrsti zmote storilec lahko odgovarja za kaznivo dejanje, izvreno iz malomarnosti.
Zmota o okoliinah izkljuitve kaznivosti in zmota o okoliinah izkljuitve krivde:
Gre za novo vrsto zmote, ki jo je KZ-1 uredil v 30/2 lenu: zmoto o okoliinah, ki bi izkljuevale storilevo
kaznivost, e bi bile v resnici podane. V takni zmoti ravna na primer storilec, ki je zmotno preprian, da njegovemu
premoenju grozi nevarnost in odvraa namiljeno nevarnost tako, da posee v premoenje drugega. Pri tej vrsti
zmote je prav tako izkljuena naklepna krivda, v potev pa pride odgovornost za kaznivo dejanje iz malomarnosti,
e je malomarnost pri tem kaznivem dejanju inkriminirana in e je bil storilec v zmoti po malomarnosti.
Druge vrste dejanske zmote:
* zmota o osebi,
* zmota o objektu,
* zmota o vzroni zvezi.
81. Kdo so toilci po ZKP?
* dravni toilec
* okodovanec kot toilec (subsidiarni toilec)
* zasebni toilec
82. Znaki kaznivega dejanja
Zakonski znaki kaznivega dejanja so v opisu najpomembneji. Opis dejanja mora vedno vsebovati vse znake
(elemente) posameznega kaznivega dejanja, doloenega v posebnem delu kazenskega zakonika. Z zakonskimi
znaki je potrebno razumeti vse pravne pojme, s katerimi so opisana temeljna kazniva dejanja in iz njih izpeljane
priviligirane ali kvalificirane oblike (modalitete), torej tudi take, zaradi katerih zakon v posebnem delu predpisuje
mileje kaznovanje ali odpustitev kazni. Sem sodijo tudi vsa ravnanja obdolenca, opravljena po izvritvi kaznivega
dejanja, saj gre za okoliine, ki so povezane s historinim dogodkom in kaejo nevarnost storilca v blaji podobi
(npr. vrnitev ukradene stvari pri tatvini). V opis dejanja sodi tudi ravnanje okodovanca, kadar je zakonski znak
kaznivega dejanja (npr. nezakonito ali surovo ravnanje okodovanca).
83. Naklep
Naklep je pojem, s katerim kazensko pravo oznauje najvejo intenzivnost storilevega subjektivnega odnosa do
dejanja. KZ-1 ga definira takole: Kaznivo dejanje je storjeno z naklepom, e se je storilec zavedal svojega dejanja
in ga je hotel storiti ali e se je zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je
privolil, da taka posledica nastane.
Naklep ima dve stopnji:
* direktni naklep: je podan, e se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti. Zavestna sestavina
direktnega naklepa je e se je storilec zavedal svojega dejanja.
Sodie mora tako ugotoviti:
- ali se je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja (tj. ali jih je poznal);
- ali se storilec zavedal prepovedane posledice, ali je imel predstavo o posledici v njenem fizinem in socialnem
pomenu in obsegu;
- ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in prepovedano posledico.
Voljna sestavina direktnega naklepa je hotenje posledice.
* eventualni naklep: je podan, e se je storilec zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana
posledica, pa je privolil, da posledica nastane.
Zavestna sestavina eventualnega naklepa pomeni, da mora sodie ugotoviti:
- ali se je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja (enako kot pri direktnem naklepu);
- ali se je zavedal monosti, da bo iz njegovega ravnanja nastala prepovedana posledica (bistvena razlika med
obema vrstama naklepa);
- ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in nastankom prepovedane posledice (enako kot pri
direktnem naklepu).
Voljna sestavina eventualnega naklepa: je privolil, da takna posledica nastane. e dejstev, ki bi dokazovala
storilevo privolitev, ni ali jih ni mogoe najti, potem ni podan eventualni naklep glede tistega kaznivega dejanja, ki
ga je storilec obtoen (glej primer Bavcon str. 271).
Eventualni naklep je spodnja meja naklepa in z njo razmejujemo naklepna kazniva dejanja od tistih, ki so bila
izvrena iz malomarnosti.
Storileva zavest mora pri obeh stopnjah naklepa zajeti vse zakonske znake kaznivega dejanja.
Zavestna in voljna sestavina naklepa se ugotavljata v trenutku izvritve kaznivega dejanja.
84. Naelo zakonitosti
Gre za naelo, ki je zapisano v ustavi in KZ. Gre za zelo pomembno naelo, ki pa bi ostalo lahko samo prazna
deklaracija, e ga ne bi spotovali v vsakdanji praksi. Nastalo je zaradi tega, da bi z zakonom doloili in omejili
pravice dravnih organov v razmerju do dravljanov in da bi vzpostavili ravnoteje med pravicami drave in njenih
organov ter pravicami in svoboinami ljudmi, na katere se razteza oblast drave.
Elementi naela zakonitosti so:
* prepoved uporabe obiajnega prava: pravnih pravil, ki bi ustvarjala kazniva dejanja ali pa bi storilce postavljala v
manj ugoden poloaj, ni dopustno izpeljevati iz obiajnega prava. Lahko pa je obiajno pravo vir kazenskega
156
prava, kadar gre za institute, ki so storilcu v korist, zlasti za razloge izkljuitve protipravnosti. Taken institut je
privolitev okodovanca (za KD telesnih pokodb);
* prepoved retroaktivne uporabe kazenskega zakona: ta prepoved ni absolutna. Ni dovoljena retroaktivna uporaba
dolob novega zakona, ki so do storilca stroje ali enako stroge, kot dolobe zakona, ki je veljal v asu izvritve
kaznivega dejanja. e pa je novi zakon za storilca mileji, ga sodie ne samo sme, temve ga mora uporabiti;
* zahteva, da mora biti kazenski pregon doloen: kazenskopravne dolobe morajo biti dolono (lex certa), to se
pravi na nain, ki je ljudem razumljiv in ne pua dvoma o tem, kaj je kaznivo in kaj ne. Velikokrat pa temu ni tako.
Vendarle pa so nekatere nedolonosti neizbene. e se namre eli zakonodajalec izogniti pretirani kazuistiki,
mora vasih uporabljati razmeroma ohlapne pojme (npr. posebno ponievalno, iz nizkotnih nagibov, grdo
ravnati). Sodnik pa mora te pojme razlagati ozko, torej na nain, da z njimi ne iri cone kaznivosti;
* prepoved analogije: v KP gre za vpraanje dopustnosti analogije, kot sredstva za izpolnjevanje praznin v
kazenskem pravu. Razlikujemo 3 vrste analogij:
- analogija juris ali pravna analogija pomeni, da se teje za kaznivo kakno dejanje, ki ni zapisano v zakonu, iz
splonih pravnih nael pa bi izhajalo, da je drubi nevarno.
- analogija legis ali zakonska analogija pomeni, da se kakna kazenskopravna norma raztegne tudi na primere, ki
jih zakon izrecno ne navaja, so pa podobni tistim, ki so obseeni v omenjeni normi.
Ti dve vrsti analogije sta v pravu prepovedani, ker sta v nasprotju z naelom zakonitosti.
- analogija intra legem pomeni, da je zakonodajalec v opisu kaznivega dejanja navedel izrecno nekaj njegovih
znakov, ne pa vseh, ki bi se lahko v resninosti pojavili. V taknih primerih zakon uporabi besedilo in v drugih
primerih. V 314/1 elnu KZ navaja ve nainov povzroitve splone nevarnosti (poar, povodenj, eksplozija, strup,
) na koncu natevanja pa praviali s kakno drugo energijo ali kaknim drugim splono nevarnim sredstvom ali
opustitvijo dejanja, ki bi ga moral storiti za zagotovitev splone varnosti ljudi in premoenja. V taknih primerih je
za praktino uporabo takne dolobe v skladu z naelom zakonitosti pomembno, da jo razlagamo restriktivno, se
pravi tako, da zajamemo samo tiste primere, ki so po vsebini, smislu, intenzivnosti in pomenu enakovredni tistim,
ki v zakonu niso izrecno nateti.
Naelo zakonitosti v ZKP:
Pravice in svoboine je mogoe omejiti le na nain, kot ga doloa zakon. Poseg v pravico je mogo, e je to
nujno, da se zavarujejo svoboda in pravice drugih ljudi ter pravna ureditev, in e je odloilo o takem posegu
sodie, kadar je omejitev kakne pravice potrebna zaradi kazenskega postopka. Zahteva po zakonski doloenosti
posegov v temeljne pravice in svoboine je procesnopravni institut naela zakonitosti. Podobno kot v materialnem
tudi na procesnem podroju ni mogoe ad hoc uveljavljati novih nainov omejevanja temeljnih pravic in svoboin
s sklicevanjem na nujnost in smotrnost ter druge podobne razloge po naelu analogije. Naelo zakonitosti pomeni
zahtevo po doloenosti ukrepov, ki so dopustni, e so zanje izpolnjene vse pravne predpostavke. Zato velja za te
ukrepe z zakonom doloeni numerus clausus. Smiselno isto velja za dokaze, ki so pridobljeni v nasprotju z
zakonskimi pogoji, ki jim dajejo procesno veljavnost (so neveljaven dokaz in kot tak predmet izloitve oziroma
eksluzije).
85. Domneva nedolnosti
Gre za ustavno naelo, ZKP pa ga vsebuje v 3. lenu. Glasi: tisti, ki je obdolen kaznivega dejanja, velja za
nedolnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomono sodbo.
Domneva nedolnosti ni absolutna, temve relativna pravna predpostavka, torej ovrgljiva predpostavka, ker se v
nasprotnem primeru kazenski postopek sploh ne bi mogel zaeti. Kazenski postopek se ne zane zaradi domneve,
da obdolenec ni storil kaznivega dejanja, temve prav zato, ker obstaja verjetnost, da ga je storil, kar pomeni, da
je izhodie pozitivna in ne negativna predpostavka. V kazenskem postopku se domneva nedolnosti postopoma
rui, ob izreku sodbe pa se domneva bodisi potrdi za nazaj bodisi dokonno ovre. ele pravnomona oprostilna
sodba ponovno vzpostavi domnevo nedolnosti v vsej njeni moi.
Domneva nedolnosti ima tri bistvene posledice:
* obdolencu se ni treba braniti in lahko ostane v postopku pasiven z izjemo, da se postopka fizino udeleuje,
* dokazno breme lei na toilcu
* sodie mora v dvomu odloiti v korist obdolenca (in dubio pro reo).
86. Kaken je namen storilca pri goljufiji?
Pri KD goljufije je storilevo dejanje e posebej motivirano, kajti storilec ima namen, da zase ali za drugega pridobi
protipravno premoenjsko korist oziroma da koga okoduje. e taknega namena ni, tudi ni podano KD, eprav je
lo za lano prikazovanje ali prikrivanje dejanskih okoliin.
Goljufivi namen storilca mora biti podan e ob sklenitvi posla. Ne gre za KD, e se po sklenjenem poslu pojavi
namen, da se pridobi protipravna premoenjska korist. V teh primerih bi lahko lo za KD zatajitve.
87. Dve novi kd z vrednostnimi papirji
KZ pozna 2 KD, ki se nanaata na vrednostne parirje:
* preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji in
* ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic in vrednostnih papirjev
88. Razlika med goljufijo in preslepitvijo pri poslovanju z vrednostnimi papirji
Pri KD goljufije ima storilec namen, da zase ali za koga drugega pridobi protipravno premoenjsko korist.
Pri KD preslepitve pri poslovanju z VP pa gre za lano prikazovanje podatkov in zapeljevanje k nakupu ali prodaji.
Preslepitev tako ni neposredno povezana s premoenjsko koristjo storilca, eprav ga pri preslepitvi vodi prav ta
motiv. Vrednostni papirji namre pri nakupu ali prodaji ne pomenijo, da je kupec ali prodajalec ob preslepitvi nujno
157
okodovan v prihodnosti. Pri tem KD tako ne moremo govoriti o protipravni premoenjski koristi.
89. Kako ugotavljamo protipravnost?
Protipravnost, ob obstoju izpolnjene biti kaznivega dejanja, predpostavljamo. Njeno izkljuenost se ugotavlja le na
podlagi posebnih indicev za izjemnost okoliin dejanja. V veini primerov se vpraanje o protipravnosti sploh ne
postavi, ker je ravnanje, ki izpolnjuje, ki izpolnjuje bit doloenega kaznivega dejanja, protipravno v formalnem in
materialnem pomenu. Vpraanje se postavi samo, e obstajajo indici, da je storilec kaznivo dejanje storil v
silobranu, skrajni sili oziroma v podobnih okoliinah upravienosti.
90. Korupcija dejanje podkupnine
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep
To KD obsega primere aktivnega podkupovanja in je nasprotno KD jemanja podkupnine.
Oblike KD:
pravo vnaprejnje aktivno podkupovanje napeljevanje uradne osebe k nezakonitemu ravnanju ali
posredovanje kot oblika pomoi pri dajanju podkupnine;
privilegirana oblika nepravo vnaprejnje aktivno podkupovanje.
Poskus je kazniv.
Mona je odpustitev kazni, e je storilec KD (lastno in KD uradne osebe) prijavil, preden je bilo odkrito, ali ko je bilo
odkrito, pa storilec za to ni vedel.
91. Razsipnitvo oblika podkupnine
92. Kdaj lahko dt vloi neposredno obtonico?
Razlikujemo dve vrsti obtonice:
* obtonica, vloena po opravljeni preiskavi;
* neposredna obtonica, ki se vloi brez preiskave.
Neposredna obtonica se pojavlja v dveh variantah:
- za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora nad 8 let, se lahko vloi neposredna obtonica na
predlog dravnega toilca, e dajejo zbrani podatki iz predkazenskega postopka o kaznivem dejanju in storilcu
dovolj podlage za vloitev obtonice, preiskovalni sodnik pa soglaa s predlogom toilca. Preiskovalni sodnik lahko
da soglasje le, e je pred tem zaslial osebo, zoper katero naj bo vloena obtonica. e se s predlogom strinja,
mora to sporoiti dravnemu toilcu, ki mora vloiti obtonico v roku 8 dni, vendar pa lahko senat na toilevo
zahtevo ta rok podalja. Kadar preiskovalni sodnik meni, da ni pogojev za neposredno obtonico, upoteva toilev
predlog kot zahtevo za preiskavo;
- za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora do 8 let, sme dravni toilec vloiti neposredno
obtonico tudi brez soglasja preiskovalnega sodnika, e meni, da zbrani podatki o kaznivem dejanju in storilcu
dajejo dovolj podlage za obtobo.
Obe varianti neposredne obtonice sta fakultativni. Pobudo zanju mora dati toilec.
93. Pogojna obsodba
Pogojna obsodba je sankcija opozorilne narave. Izree se namesto kazni. Pogojnost obsodbe je v tem, da kazen,
ki jo je sodie doloilo (ne pa izreklo), ne bo izvrena, e pogojno obsojeni v asu, ki ga sodie doloi in ne sme
biti kraji kot eno leto in ne dalji kot 5 let (preizkusna doba), ne bo izvril novega kaznivega dejanja. Pogojna
obsodba vsebuje torej opozorilo in tudi gronjo, da jo bo sodie preklicalo in izreklo kazen, e pogojno obsojeni v
preizkusni dobi ne bo spotoval temeljnega pogoja za pogojno obsodbo (da ni izvril novega kaznivega dejanja) in
drugih pogojev ali obveznosti, ki so mu bili naloeni s pogojno obsodbo.
Sploni zakonski pogoj za izrek pogojne obsodbe je, da sodie doloi storilcu kaznivega dejanja denarno kazen
ali kazen zapora do dveh let. Merilo za izrek pogojne obsodbe torej ni kazen, ki je predpisana za kaznivo dejanje,
temve kazen, ki jo doloi sodie. KZ pa izkljuuje monost uporabe pogojne obsodbe pri tistih kaznivih dejanjih,
za katera je predpisana kazen zapora najmanj treh let. eprav bi sodie z dolobo o omilitvi kazni lahko odmerilo
manj kot 2 leti zapora, je pri teh kaznivih dejanjih pogojna obsodba vnaprej izkljuena.
Ob izreku pogojne obsodbe mora biti sodie prepriano, da storilec ne bo ve ponavljal kaznivih dejanj. Sodie
mora opraviti oceno storilevega bodoega vedenja. Pri tem so mu v pomo posebna merila vsebinske narave:
* osebnost storilca,
* storilevo prejnje ivljenje,
* obnaanje storilca po storjenem kaznivem dejanju,
* stopnja kazenske odgovornosti storilca,
* druge okoliine (as in nain izvritve kaznivega dejanja).
Sodie naloi pogojno obsojenemu pogoje in obveznosti. Sploni pogoj je, da obsojeni v preizkusni dobi ne bo
izvril novega kaznivega dejanja. Posebni pogoji pa so vrnitev premoenjske koristi, do katere je storilec priel s
kaznivim dejanjem in povrnitev kode, ki jo je z njim povzroil. e pogojno obsojeni teh pogojev ne izpolni, se
lahko pogojna obsodba preklie.
Obveznosti, ki jih sodie naloi pogojno obsojenemu so:
- obveznosti, ki izhajajo iz izreenih varnostnih ukrepov,
158
- obveznosti, ki so doloene pri posameznih kaznivih dejanjih (npr. pri kaznivem dejanju odvzema mladoletne
osebe lahko sodie storilcu ob pogojni obsodbi naloi, da mora mladoletno osebo izroiti upraviencu ali
omogoiti uresniitev izvrljive odlobe glede mladoletne osebe.
Pogojna obsodba nima pravnih posledic. Oseba, ki ji je izreena, se teje za obsojeno. Obsodba se vpie v
kazensko evidenco in se iz nje izbrie po enem letu, odkar je pretekla preizkusna doba, e obsojeni v tem asu ni
izvril novega kaznivega dejanja.
94. Kd prikrivanja
KD prikrivanja je akcesorne narave, predpostavlja namre obstoj drugega kaznivega dejanja. Storilec tega KD je
lahko vsakdo, razen storilec, sostorilec temeljnega KD, pomaga ali napeljevalec k temu KD.
Temeljno KD je tisto, pri katerem storilec nekaj s KD pridobi, torej razlini primeri nezakonite prilastitive ali
pridobitve stvari z zlorabo.
Storilec ravna z direktnim naklepom (1. odstavek) ali z drugimi oblikami krivde (eventualni naklep, zavestna ali
nezavestna malomarnost).
Storilec se zaveda, da je bila stvar pridobljena s KD.
Izvritvene oblike KD so primeroma natete in mora biti za obstoj KD podana ena izmed teh oblik oziroma splona
oblika pridobitve. Gre za nakup stvari, sprejem stvari v zastavo, drugano pridobitev (npr. darilo), prikritje ali
razpeavanje (preprodaja, posredovanje pri prodaji). Zgolj fizino unienje stvari, pridobljene s KD, ne pomeni
prikrivanja.
95. Drubena nevarnost
Nekateri izenaujejo protipravnost in drubeno nevarnost, drugi ju razloujejo. Po novejih slovenskih pogledih sta
materialna protipravnost in drubena nevarnost tesno povezana pojma, ki sta vasih lahko identina, vasih pa ju
je treba presojati kot relativno samostojna elementa kaznivega dejanja. Tako za opredelitev splonega pojma
kaznivega dejanja naj ne bi zadostovala njegova formalna doloenost v zakonu. lo naj bi za vpraanje, ali
doloeno ravnanje pomeni napad, pokodbo ali vsaj ogrozitev kake pomembne vrednote.
96. Kvalificirano kd, kd kvalificirano za hujo posledico
Sodie mora izvreno pravno dejanje kvalificirati po tistem lenu oziroma odstavku kazenskega zakonika, ki
doloa stroje kazenske okvire za primer, e se je temeljnemu kaznivemu dejanju pridruila kakna posebna
okoliina, kot so: nain in sredstva, kraj in as izvritve kaznivega dejanja itd., ali e je iz temeljnega dejanja
nastala huja posledica. Praviloma morajo biti vse v zakonu navedene posebne okoliine ali huja posledica,
zaradi katerih je zakonodajalec oblikoval kvalificiran primer kakega temeljnega kaznivega dejanja, obseene v
storilevem naklepu. Takno kaznivo dejanje ima namre vse zakonske znake temeljnega kaznivega dejanja in e
enega ali ve zraven, glede vseh pa mora biti podan storilev naklep. Taknim kaznivim dejanjem pravimo
kvalificirana kazniva dejanja.
Drugaen poloaj pa je, kadar je iz temeljnega kaznivega dejanja nastala huja posledica, ki je lahko vsebinsko
enaka tisti, ki je kot prepovedana posledica doloena v temeljnem kaznivem dejanju, le njena intenzivnost ali
velikost je huja ali veja.
Prva skupina hujih posledic je primer, ko storilev naklep zajame samo telesno pokodbo druge osebe, vendar
pokodovani zaradi te pokodbe pozneje umre, pri tem pa storilec smrti ni hotel niti ni vanjo privolil. Drugo skupino
hujih posledic pa je primer posilstva, pri katerem je uporabljeno nasilje povzroilo rtvi e hude telesne pokodbe.
V taknih primerih je zakonodajalec posegel po dveh zakonodajnotehninih nainih. V nekaterih primerih je
upoteval, da sta uresnieni dve kaznivi dejanji, in sicer temeljno in tisto, ki zajema hujo posledico. V primeru
posilstva, ki je imelo za posledico hude telesne pokodbe, gre za dve kaznivi dejanji v steku, za kateri je treba
odmeriti enotno kazen po pravilih o odmeri kazni za kazniva dejanja v steku. Temeljno kaznivo dejanje je storjeno z
direktnim naklepom, huja posledica pa je lahko uresniena iz malomarnosti, z eventualnim ali direktnim naklepom.
V drugih primerih, pa je zakonodajalec oblikoval posebno kaznivo dejanje, ki ga imenujemo kaznivo dejanje,
kvalificirano s hujo posledico. V teh premerih je mono le, da je huja posledica nastala zaradi storileve
malomarnosti. KZ-1 doloa primer, ko pokodovani zaradi hude ali zaradi posebno hude telesne pokodbe umre.
Pogoji za uporabo 123/2 in 124/2 lena pa so:
- da je med storilevim ravnanjem in pokodovanevo smrtjo podana vzrona zveza in
- da glede pokodovaneve smrti storilcu ni mogoe oitati naklepa, pa pa malomarnost.
Storileva odgovornost za smrt seveda odpade, e njegovo ravnanje ni vzrok smrti. e bi bila pokodovaneva
smrt v storilevem naklepu, potem bi sodie dejanje kvalificiralo kot umor ali uboj. e storilcu ni mogoe oitati
malomarnosti glede pokodovaneve smrti, bi lo samo za hudo telesno pokodbo oziroma posebno hudo telesno
pokodbo. Ugotovitev vzrone zveze glede huje posledice na eni strani in izkljuitev naklepa ter hkratna
ugotovitev malomarnosti glede huje posledice na drugi strani, sta torej dva temeljna pogoja za obstoj dejanja, ki je
kvalificirano s hujo posledico.
97. Protipravnost
Za kaznivo dejanje se lahko teje samo dejanje, ki je protipravno in to v tem pomenu, da nasprotuje
ustavnopravnim redom kot celovitim sistemom vrednot, zapovedi in prepovedi. Loimo materialno (nasprotnost
moralnim in drubenim vrednotam) in formalno protipravnost (doloenost v zakonu). Dejanje, ki ima vse znake
kaznivega dejanja, ki je torej formalno protipravno, izvreno v silobranu ali skrajni sili, v resnici ni materialno
protipravno. Razlika med formalno in materialno protipravnostjo je predvsem v tem, da je nekatere posebne
primere, ko materialne protipravnosti ni, zakon sam izbral in doloil pogoje, ob katerih dejanje, doloeno kot
kaznivo v zakonu, ni protipravno.
98. Odgovornost, pritevnost
159
KZ-94 je pojem kazenske odgovornosti uporabljal kot viji skupni pojem za pritevnost in krivdo. Pritevnosti
namre ni tel za sestavni del krivde, temve za poseben podelement kaznivega dejanja, ki ga je skupaj s krivdo
povezoval v institut kazenske odgovornosti (Kazensko odgovoren je storilec, ki je priteven in kriv.)
KZ-1 je odpravil pojem kazenske odgovornosti v pomenu kakrnega je imel KZ-94, in mu pripisal novo vsebino. Po
novem je kazenska odgovornost opredeljena kot skup vseh predpostavk materialnega kazenskega prava, ki so
potrebne, da se posamezniku lahko izree obsodilna sodba. 24. len KZ-1: Kazenska odgovornost se uveljavi
zoper osebo s sodbo sodia, s katero se ji oita, da je kriva za storitev ali opustitev, ki jo zakon doloa kot kaznivo
dejanje, in ji zaradi tega izree zakonito kazensko sankcijo ali odpusti kazen. Z vidika sistematike zakonodajalec
ni ravnal dosledno, ko je definicijo kazenske odgovornosti umestil v len o krivdi, s tem je iri pojem (kazenska
odgovornost) definiran znotraj lena, ki je namenjen ojemu pojmu (krivdi).
Z novo opredelitvijo pojma kazenske odgovornosti in z vsebinsko nespremenjeno opredelitvijo krivde svoje mesto v
sistemu izgubil pojem pritevnosti. e sta bila v KZ-94 pritevnost in krivda povezani v pojmu kazenske
odgovornosti, je v KZ-1 ta povezava odpadla. KZ-1 tako med sestavinami krivde pritevnosti ne omenja.
Na podlagi ugotovljene pritevnosti oziroma nepritevnosti se ugotavlja krivda oziroma nekrivda storilca kaznivega
dejanja. Pritevnost se ugotavlja na podlagi izvedenskega mnenja psihiatra, kateremu ni ne dopustno ne umestno
postaviti vpraanja, ali je storilec nepriteven, bistveno zmanjano priteven ali priteven. O krivdi storilca, lahko
odloa samo sodie, ne pa izvedenec, ki za to ni pristojen, ne usposobljen in ki mu odloanje o krivdi bolnika
prepovedujejo tudi pravila poklicne etike. Sodnopsihiatrini izvedenec je zdravnik, ki bolezen ali motnjo
diagnosticira in zdravi. Pri tem ga ne sme in ne more zanimati, kdo je bolnik glede na njegov drubeni poloaj, in
e manj, ali je kriv.
Sodie pa mora odloati o krivdo storilca na podlagi izvida in mnenja izvedenca, nikakor pa ne more o tem
namesto sodia odloati izvedenec.
99. Bistvene kritve dolob ZKP
Kritve dolob kazenskega postopka so razlog za razveljavitev sodbe le tedaj, e so bistvene, to pomeni, da je
med kritvijo in nepravilno sodbo podana vzrona zveza. Vzrona zveza je podana, e je kritev procesnega
zakona vplivala na pravilnost sodbe. Bistvene kritve delimo na absolutne in relativne.
Absolutne so tiste, pri kateri se vzrona zveza domneva in je ni treba dokazovati. Na zakon jih taksativno nateva
v 11 ih tokah v 371. lenu:
* e je bilo sodie nepravilno sestavljeno in e je pri izrekanju sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni
sodeloval na GO in je bil s pravnomono odlobo izloen iz sojenja;
* e je sodeloval na GO sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti izloen;
* e je bila GO opravljena brez oseb, katerih navzonost je po zakonu obvezna, ali e je bila prikrajana pravica
uporabljati na GO svoj jezik;
* e je bila v nasprotju z zakonom izkljuena javnost GO;
* e je sodie prekrilo predpise kazenskega postopka o vpraanju, ali je podana obtoba upravienega toilca,
ali je podan predlog okodovanca ali dovoljenje pristojnega dravnega organa;
* e je izdalo sodbo stvarno nepristojno sodie;
* e sodie s svojo sodbo ni popolnoma reilo predmeta obtobe;
* e se sodba opira na dokaz, ki bi moral biti izloen;
* e je bila obtoba prekoraena;
* e je bil s sodbo prekren 385. len;
* e je izrek sodbe nerazumljiv, e nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe, ali e sodba sploh nima razlogov ali e
so ti nejasni ali samo s sabo v nasprotju; ali e je o odloilnih dejstvih precejnje nasprotje med tem, kar se navaja
v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma
zapisniki.
Nekatere absolutne kritve ugotavlja sodie po uradni dolnosti, druge le, e jih pritonik izrecno uveljavlja.
Relativnih bistvenih kritev zakon ne nateva taksativno, temve jih omenja na splono. Takna kritev je podana,
e sodie med pripravo GO ali med GO ali pri izdaji sodbe ni uporabilo kakne dolobe tega zakona ali jo je
uporabilo nepravilno ali e je na GO prekrilo pravice obrambe, pa je to vplivalo ali bi moglo vplivati na zakonitost
in pravilnost odlobe.
100. Izredna omilitev kazni
Zahteva za izredno omilitev kazni je izredno, praviloma nesuspenzivno in devolutivno pravno sredstvo, naperjeno
zoper pravnomono sodbo z namenom, da se spremeni njen izrek o kazni v milejo obliko (ne velja za varnostne in
vzgojne ukrepe).
Takno zahtevo je mogoe vloiti, e se po pravnomonosti sodbe pokaejo take nove olajevalne okoliine, ki jih
ob izrekanju sodbe ni bilo ali so bile, pa sodie zanje ni vedelo, ki pa bi oitno povzroile milejo odmero kazni.
Zahtevajo jo lahko DT, e je postopek tekel na njegovo zahtevo, obsojenec in njegov zagovornik kakor tudi osebe,
ki imajo pravico do pritobe zoper sodbo v obtoenevo korist.
Zahtev za izredno omilitev kazni ni omejena s posebnim rokom, ne sme pa se vloiti, e je kazen e prestana ali
izvrena, odpuena ali zastarana, ker to ne bi imelo nobenega praktinega pomena.
Zahteva se poda pri sodiu, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, o njej pa odloa vrhovno sodie. Sodie prve
stopnje najprej razie ali so podani razlogi za omilitev, nato pa polje, po zaslianju DT, spise s svojim
obrazloenim mnenjem vrhovnemu sodiu. Sodie lahko zahtevi ugodi ali jo zavrne. Zahtevo zavrne, e spozna,
da niso izpolnjeni pogoji za izredno omilitev kazni. e pa ji ugodi, spremeni s sklepom pravnomono sodbo glede
160
odlobe o kazni.
101. Goljufija
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo direktni naklep.
Izvritveno dejanje: ustvarjanje zmotne predstave pri okodovancu ali puanje okodovanca v takni zmoti.
Podan mora biti namen pridobitve protipravne premoenjske koristi; e ga ni, ni KD (npr. e kdo ugodneje prikae
svoje premoenjske razmere pri sklepanju pogodbe, vendar ima namen poravnati svojo obveznost). Goljufiv
namen mora obstajati e ob sklenitvi posla. Ker mora biti premoenjska korist protipravna, ni KD, e kdo na goljufiv
nain pride do povrnitve dolga, ki mu ga dolnik sicer noe povrniti.
Oblike KD:
temeljna oblika dokonana, ko druga oseba v kodo svojega premoenja kaj stori ali pusti;
goljufija v zavarovalnitvu navedba lanih podatkov, zamolanje pomembnih podatkov, sklenitev
prepovedanega dvojnega zavarovanja, sklenitev zavarovalne pogodbe po nastanku zavarovalnega ali
kodnega primera, lano prikazovanje kodnega dogodka (dodano s KZ-1);
kvalificirana oblika e okodovancu nastane velika premoenjska koda ali e je goljufija storjena v
sostorilstvu (dodano s KZ-1) oziroma v hudodelski drubi (dodano s KZ-1);
privilegirana oblika majhna goljufija (e okodovancu nastane majhna premoenjska koda) ali e storilec
nima namena pridobiti protipravne premoenjske koristi, in je niti ne pridobi, ampak eli nekoga okodovati
(npr. iz maevanja, zlobe).
Stek:
+ stek s KD lanega izdajanja za uradno ali vojako osebo;
+ stek s KD ponarejanja listin, ponareditve ali unienja uradne listine, knjige ali spisa in ponareditve ali unienja
poslovnih listin;
+ ni steka s KD poslovne goljufije, preslepitve kupcev, organiziranja denarnih verig in nedovoljenih iger na sreo,
preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti, preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji in zlorabe
notranje informacije;
102. Dajanje / prejemanje podkupnine
JEMANJE PODKUPNINE
Pri podkupovanju loimo:
+ pravo podkupovanje uradna oseba v mejah svojih uradnih pravic opravi dejanje, ki ga ne bi smela opraviti in
obratno;
+ nepravo podkupovanje uradna oseba opravi dejanje, ki bi ga tudi sicer morala opraviti ali ne opravi dejanja, ki
ga tudi sicer ne bi smela opraviti;
+ pasivno podkupovanje jemanje podkupnine;
+ aktivno podkupovanje dajanje podkupnine.
Storilec je lahko le uradna oseba (s KZ-1 dodani e javni uslubenci).
Krivdna oblika: samo naklep.
Oblike KD:
pravo vnaprejnje pasivno podkupovanje podkupnina se terja ali sprejme za prepovedano ravnanje uradne
osebe v okviru pooblastil uradne osebe; v KZ-1 je dodano e posredovanje pri podkupovanju, med ravnanja
uradne osebe, ki se elijo s podkupnino dosei, pa e druge oblike zlorabe poloaja. KD je dokonano s
terjanjem ali sprejemanjem podkupnine ali s sprejemom same obljube darila (ni treba, da bi uradna oseba
dejanje tudi opravila). Korist mora biti takna, da objektivno pomeni pridobitev koristi (npr. kredit pod ugodnimi
pogoji, nezakonita pridobitev slubenega stanovanja, napredovanje); za korist se ne tejejo primeri osebnega
zadovoljstva storilca (npr. zahvalno pismo, osebna zahvala, hvaljenje uradne osebe drugod);
privilegirana oblika nepravo vnaprejnje pasivno podkupovanje; storilec opravi dovoljeno uradno dejanje ali
opusti dejanje, ki ga tudi sicer ne sme opraviti, sicer pa je izvritveno ravnanje popolnoma enako kot pri
pravem vnaprejnjem pasivnem podkupovanju (vkljuno z novostmi po KZ-1);
privilegirana oblika naknadno pasivno podkupovanje; uradna oseba najprej opravi nedovoljeno ali dovoljeno
uradno dejanje oziroma opusti dolno dejanje ali dejanje, ki ga tudi sicer ne sme opraviti, nato pa naknadno
terja ali sprejme darilo ali drugo korist.
Poskus je pojmovno izkljuen.
Stek: mogo je stek s KD ponareditve uradne listine, knjige ali spisa.
DAJANJE PODKUPNINE
161
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep
To KD obsega primere aktivnega podkupovanja in je nasprotno KD jemanja podkupnine.
Oblike KD:
pravo vnaprejnje aktivno podkupovanje napeljevanje uradne osebe k nezakonitemu ravnanju ali
posredovanje kot oblika pomoi pri dajanju podkupnine;
privilegirana oblika nepravo vnaprejnje aktivno podkupovanje.
Mona je odpustitev kazni, e je storilec KD (lastno in KD uradne osebe) prijavil, preden je bilo odkrito, ali ko je bilo
odkrito, pa storilec za to ni vedel.
103. Nevestno gospodarjenje
KZ je poznal posebno KD povzroitev steaja z nevestnim gospodarjenjem, KZ-1 pa je ta len vkljuil v nov len
lani steaj (226. len). Pri tem KD mora obstajati namen okodovati upnike z nesmotrnim troenjem sredstev,
ezmernim zadolevanjem, nepravoasno izterjavo dolga, sklepanjem kodljivih pogodb, neodplanim ali
navideznim prenosom premoenja na druge osebe ali z drugim nainom, s katerim se zmanjuje vrednost
premoenja.
104. Izdaja nekritih ekov
Storilec tega KD je lahko vsakdo. KD se lahko stori samo z naklepom. Pri izdaji nekritih ekov gre za ekovno
goljufijo. Storilec ravna z obarvanim naklepom, da bi sebi ali drugemu pridobil protipravno premoenjsko korist.
Predmet tega KD je ek, izdan v RS ali v tujini.
Izvritveno dejanje je v izdaji nekritega eka ali dajanja v promet nekritega eka. Izdaja eka pomeni pisno izjavo
izdajatelja eka trasanta v predpisani obliki in s predpisano vsebino.
KD je dokonano, ko storilec z izdajo oziroma dajanjem v promet eka pridobi premoenjsko korist. Ta je lahko
kakrna koli do zneska velike premoenjske koristi, ko je e podano huje KD. e storilec premoenjske koristi ne
pridobi, ostane KD pri poskusu.
105. Poneverba zatajitev, razlika
Razlike:
* KD zatajitve lahko stori le tisti, ki mu je tuja premina stvar zaupana ali tisti, ki takno stvar najde ali do nje pride
po nakljuju; KD poneverbe pa lahko stori le tisti, ki opravlja doloeno delo pri gospodarski drubi ali drugi pravni
osebi, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo.
* KD zatajitve se storil naklepno, KD poneverbe pa le z direktnim naklepom.
* KD poneverbe pomeni posebno obliko KD zatajitve.
* pri KD poneverbe mora imeti storilec pravico razpolaganja z denarjem, e te pravice nima gre za KD zatajitve,
zlorabe poloaja ali tatvine.
106. Kaj se upoteva pri odmeri kazni?
Sodna odmera kazni pomeni doloitev izbrane kazni po viini. Najpomembneja je odmera kazni zapora, saj je od
tega odvisno njeno trajanje. Pri odmeri kazni sodie upoteva olajevalne in obteevalne okoliine, kot splona
pravila za odmero kazni. Sodie je dolno v obrazloitvi sodbe povedati, katere okoliine je upotevalo pri
odmeri kazni. Prav tako je dolno obrazloiti, kateri razlogi so bili zanj odloilni, ko je uporabilo katero izmed
pooblastil za to, da je odmerilo vijo oziroma nijo kazen od predpisane ali pa je kazen odpustilo. Sodie mora na
podlagi ugotovljenih okoliin oceniti teo storjenega kaznivega dejanja ter stopnjo krivde.
107. Pokodbe pri portu
Pokodbe pri portu se ne obravnavajo kot kazniva dejanja in ne v teoriji ne v praksi ni spora o tem, da ne gre za
kazniva dejanja. Prevladuje stalie, da je pri taknih pokodbah izkljuena protipravnost.
Pokodbe pri portu niso kazniva dejanja zato, ker gre pri portu za splono koristno in potrebno dejavnost. Vsaka
portna panoga, zlasti tista, ki je za udeleence nevarneja, poteka po doloenih pravilih, ki so strokovno, tehnino,
disciplinske in etine narave. V cono kriminalnosti vstopi pokodba, prizadejana drugemu v okviru porta, e so
bila hudi krena prej omenjena pravila in e je storilec portno dejavnost samo izkoristil za izvritev kaznivega
dejanja.
108. Kdaj se potrebuje dovoljenje za pregon?
Glede posameznih kaznivih dejanj kazenski zakon doloa, da je potrebno dovoljenje ministra, pristojnega za
pravosodje. V teh primerih je dovoljenje ministra procesna predpostavka, da lahko dravni toilec zane kazenski
pregon. e dovoljenja ni, se kazenski postopek ne more zaeti.
Za kazenski pregon oseb, ki po doloba Ustave RS uivajo imuniteto, je potrebno poprejnje dovoljenje Dravnega
zbora oziroma Dravnega sveta. Tudi imuniteta pomeni procesno oviro za zaetek ali nadaljevanje kazenskega
postopka, vendar pa je obseg imunitete za posamezne kategorije oseb razlino urejen. Materialnopravna imuniteta
izkljuuje kazensko odgovornost storilca, zato pomeni absolutno oviro za vodenje postopka, procesnopravna
imuniteta pa pomeni samo oviro za uvedbo oziroma vodenje kazenskega postopka, dokler ta imuniteta traja in
samo za podroja, za katera velja.
Tudi sodniki uivajo imuniteto, ki se nanaa le na sojenje. Procesnopravna imuniteta varuje sodnika, da se ga brez
dovoljenja Dravnega zbora ne sme pripreti ali zoper njega zaeti kazenski postopek, vendar samo glede tistih
kaznivih dejanj, ki so v zvezi z opravljanjem sodnike funkcije. (funkcionalna imuniteta).
162
e sodie izda sodbo brez potrebnega dovoljenja pristojnega dravnega organa, zagrei bistveno kritev dolob
kazenskega postopka.
109. Kontrola obtonice po predsedniku senata
Takoj po prejemu obtonice preizkusi predsednik senata, pred katerim naj bo glavna obravnava, ali je obtonica
sestavljena po predpisih to je ali vsebuje vse obvezne sestavine (formalni preizkus). e spozna, da ni, jo vrne
toilcu, ki jo mora v roku 3 dni popraviti, ta rok pa se lahko na njegovo zahtevo tudi podalja.
Preizkus vsebinske utemeljenosti obtonice (materialni preizkus) pa opravi izvenrazpravni senat v dveh primerih:
* e je bil vloen ugovor
* e predsednik senata, pred katerim naj bo glavna obravnava, zahteva preizkus obtonice. Takno zahtevo pa
postavi le tedaj, e ugovor zoper obtonico ni bil vloen ali je bil zavren, ker je bil prepozen oziroma ga je podala
neupraviena oseba.
Predsedniku senata daje zakon to pravico predvsem zaradi tega, ker ima toilec iroke monosti za vlaganje
neposrednih obtonic zgolj na osnovi gradiva iz predkazenskega postopka. Zakon torej omogoa preizkus
podatkov, na katerih temelji takna obtonica. e ti podatki ne bi zadoali za izvedbo glavne obravnave, jih je
treba dopolniti s preiskavo, vendar samo z odloitvijo izvenrazpravnega senata. Navedeno zahtevo lahko poda
predsednik senata ves as, dokler ne razpie glavne obravnave, najkasneje pa v dveh mesecih, ko je sodie
prejelo obtonico.
110. Kaj lahko sodnik stori, e dt moti red na obravnavi?
e moti red dravni toilec, obvesti predsednik senata o tem pristojnega dravnega toilca (vodja okronega
dravnega toilstva), lahko pa tudi prekine glavno obravnavo in zahteva od pristojnega dravnega toilca, naj
doloi koga drugega za zastopanje obtonice.
111. Rok za uvedbo kazenskega pregona?
Zakon ne doloa roka za uvedbo kazenskega pregona, temve doloa, da je dolan dravni toilec zaeti kazenski
pregon, kakor hitro je podan utemeljen sum, da je doloena oseba storila kaznivo dejanje, za katero se storilec
preganja po uradni dolnosti. e oceni, da so podani zakonski pogoji za pregon, je dolan zahtevati uvedbo
kazenskega postopka (naelo legalitete).
Kadar pa gre za kazniva dejanja, ki se preganjajo na predlog ali zasebno tobo, je treba predlog oziroma zasebno
tobo vloiti v treh mesecih od dneva, ko je upravienec izvedel za kaznivo dejanje in storilca.
112. Naelo akuzatornosti
Naelo akuzatornosti pomeni, da se kazenski postopek uvede le na zahtevo upravienega toilca. Funkcija
kazenskega pregona je loena od funkcije sojenja. To pomeni:
* da je kazenski postopek v svojem obstoju eksistenno vezan na zahtevo upravienega toilca (brez tonika ni
sodnika)
* obstaja tudi subjektivna in objektivna vezanost, saj se kazenski postopek lahko zane in tee le zoper osebo, na
katero se nanaa zahteva za pregon, in samo za kaznivo dejanje, opisano v zahtevi za preiskavo ali obtonem
aktu; kritev zakonske zahteve po objektivni identiteti med obtobo in sodbo je procesno sankcionirana kot
absolutna bistvena kritev, e sodie obtobo prekorai.
113. Kdo ne more biti zaslian kot pria?
Prie so osebe, za katere je verjetno, da bi lahko kaj povedale o kaznivem dejanju, storilcu in drugih pomembnih
okoliinah obravnavanega dejanja, in jih je sodie pozvalo, da o tem izpovejo.
Pria ima dve temeljni dolnosti:
* odzvati se vabilu in priati po resnici;
* dopustiti omejen poseg v telesno integriteto.
Prievanje je dravljanska dolnost vseh, ki so po zakonu lahko prie. Dolnost prie je, da se pravilno povabljena
odzove vabilu sodia in da pria.
Vsaka fizina oseba, ki je sposobna pred sodiem podati razumno izjavo o kaknem pravno pomembnem dejstvu,
je sposobna pria. Prie so lahko tudi okodovanec, okodovanec kot toilec in zasebni toilec ter celo otroci, e
so sposobni dojeti pomen prievanja in verodostojno izpovedati o pomembnih dejstvih in osebe s fizinimi
napakami, na primer nemi in gluhi.
Prie razlikujemo po njihovi sposobnosti prievanja:
* absolutno nesposobne prie:
Z ZKP ni nobena kategorija oseb e vnaprej doloena kot absolutno nesposobna. Sodie v vsakem posameznem
primeru oceni, kdo ni sposoben biti pria. Tako lahko ugotovi, da gre za absolutno nesposobno prio, ki zaradi
duevnih ali telesnih nezmonosti ni mogla ustrezno zaznati pomembnih dejstev ali pa ni sposobna zaznanih
dejstev reproducirati na nain, da bi njeno prievanje postalo predmet dokazne ocene;
* relativno nesposobne prie:
- oseba, ki bi s svojim prievanjem prekrila dolnost uradne ali vojake tajnosti, dokler je pristojni organ ne odvee
te dolnosti;
- obdolenev zagovornik o tem, kar mu je obdolenec zaupal, razen e obdolenec to sam zahteva;
- mladoletna oseba, ki glede na svojo starost in duevno razvitost ne more razumeti pomena pravice, da ni dolna
priati, razen, e obdolenec to zahteva;
- sodnik, sodnik porotnik, dravni toilec, obdolenec, zapisnikar, izvedenec, tolma, dokler opravljajo to funkcijo.
Privilegirane prie so osebe, ki so oproene dolnosti prievanja. Teh oseb ni mogoe zavezati k prievanju, e
tega ne elijo. Po tej svoji pravici se razlikujejo od relativno nesposobnih pri, ki morajo priati, e odpadejo pravne
ovire, zaradi katerih so bile relativno nesposobne. Sem sodijo:
163
* obdolenev zakonec in zunajzakonski partner;
* obdolenevi krvni sorodniki v ravni vrsti, v stranski vrsti do 3. kolena in sorodniki po svatvu do 2. kolena;
*obdolenev posvojenec in posvojitelj;
* verski spovednik, o tistem, kar se mu je spovedal obdolenec ali druga oseba;
* odvetnik, zdravnik, socialni delavec, psiholog ali kakna druga oseba o dejstvih, za katera je zvedel pri
opravljanju poklica, e velja dolnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je izvedel pri opravljanju svojega
poklica.
114. Ugovor zoper razirjeno obtonico
Ni ugovora.
115. Odstop spisa tuji dravi (519. len ZKP)
Po teritorialnem naelu velja naa kazenska materialna zakonodaja za vsakogar, ki je storil KD na ozemlju RS,
zaradi esar mu mora soditi nae stvarno in krajevno pristojno sodie. Razlogi smotrnosti pa v doloenih primerih,
ko je storilec tujec, narekujejo, da se drava odree svoji jurisdikciji v korist tuje drave. Po 14. lenu KZ-1 se sme
pregon tujca odstopiti drugi dravi, vendar morajo biti za to izpolnjeni pogoji, ki jih doloa ZKP.
Odstop pregona tuji dravi je vedno fakultativen. Do odstopa pride predvsem tedaj, ko kazenskega postopka v nai
dravi ne bi bilo mogoe konati, ker ni mogoe zagotoviti navzonosti obdolenca tujca, sojenje v njegovi
nenavzonosti pa ni dopustno.
Preden je izdan sklep o preiskavi odloa o odstopu pristojni DT. Med preiskavo pa na predlog DT preiskovalni
sodnik, do zaetka GO izvenrazpravni senat, tudi za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodia.
Odstop kazenskih spisov se sem dovoliti za KD, za katera je predpisana kazen zapora do 10 let, kot tudi za KD
zoper varnost javnega prometa.
Odstop ni dovoljen:
- e je okodovanec dravljan RS, ki temu nasprotuje, razen e je dano zavarovanje za uveljavitev njegovega
premoenjskopravnega zahtevka;
- e je bil odrejen zaseg ali zaasno zavarovanje zahtevka za odvzem denarja ali premoenja nezakonitega izvora
iz 245. lena KZ-1 (pranje denarja) ali protipravno dane ali sprejete podkupnine, razen v primerih, ko je sodie
navedene odredbe izdalo na pobudo tuje drave.
115. Pogoji za neznatno drubeno nevarnost
Pojem neznatne nevarnosti se je pojavljal pri KD majhnega pomena, ki ga KZ-1 ne pozna ve. V prehodnih
doloba je navedeno, da se do doloitve pogojev za opustitev kazenskega pregona v ZKP-1 sodia in DT
odloajo, da se ob smiselni uporabi razlogov o dejanju majhnega pomena iz 14. lena KZ, kazenski pregon zoper
storilca KD izkljui, e je podana nesorazmernost med majhnim pomenom KD ter posledicami, ki bi jih povzroil
kazenski pregon.
116. Naelo legalitete glede na mladoletnike
Kazenski pregon mladoletnika ni oportun kumulativna pogoja (466. len ZKP):
- e gre za kaznivo dejanje, za katero je zagroena kazen zapora do treh let ali denarna kazen;
- e glede na naravo kaznivega dejanja in okoliine, v katerih je bilo storjeno, ter glede na mladoletnikovo prejnje
ivljenje in njegove osebne lastnosti spozna, da postopek zoper njega ne bi bil smotrn.
117. Kdo in kdaj lahko izloi dravnega toilca?
O izloitvi dravnega toilca odloi vodja dravnega toilstva. O izloitvi vodje pa vodja neposredno vijega
dravnega toilstva. O izloitvi generalnega dravnega toilca RS odloi minister za pravosodje.
118. Pojem k.d., elementi k.d.?
KZ-1: Kaznivo dejanje je lovekovo protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot
doloa kot kaznivo dejanja in hkrati doloa njegove znake ter kazen za krivega storilca. (4 sestavine kaznivega
dejanja).
KZ: Kaznivo dejanje je protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegove nevarnosti doloa kot kaznivo dejanje in
hkrati doloa njegove znake in kazen zanj.
V KZ-1 je doloeno, da gre za lovekovo protipravno dejanje, saj mora biti kaznivo dejanje samo lovekovo
ravnanje, ne pa ravnanje ivali ali delovanje naravnih sil. Prav tako pa KZ-1 kot sestavino zakonske definicije
kaznivega dejanja doloa nujno varstvo pravnih vrednot, ki je deloma obseena e v pojmu materialne
protipravnosti (pokodovanje ali ogroanje kakne lovekove individualne pravne dobrine ali pravne dobrine
splonosti), KZ-1 pa jo e posebej poudarja. To je potrebno zato, ker je stopnja nujnosti kriterij za uvrstitev
prepovedi ali zapovedi, s katero se doloena pravna vrednota varuje, med kazniva dejanja oziroma prekrke. Ta
kriterij je omejen na zakonodajalca.
Razlog spremembe glede na KZ je, da se ne bi materialna protipravnost razlagala kot drugo ime za drubeno
nevarnost.
119. Skrajna sila, silobran, prekoraen silobran, putativni silobran?
Skrajna sila je okoliina, ki izkljuuje protipravnost dejanja, eprav ima vse druge znake kaznivega dejanja. Gre
za kolizijo dveh pravno zavarovanih interesov (pravnih dobrin).
Sestavine skrajne sile:
* nevarnost:
- mora biti stvarna in resnina, kar pomeni, da mora obstajati objektivno, ne pa v domiljiji storilca kaznivega
dejanja;
- nevarnost lahko povzroijo ljudje, ivali ali naravne sile;
- nevarnost lahko grozi katerikoli pravno zavarovani dobrini;
164
- mora biti nezakrivljena, kar pomeni, da se nanjo ne more sklicevati tisti, ki je nevarnost povzroil sam, in sicer
krivdno;
- nevarnost mora biti soasna z odpravljanjem nevarnosti.
* odvraanje nevarnost:
- nevarnosti ni bilo mogoe odvrniti drugae;
- prizadejano zlo ne sem biti veje od zla, ki je grozilo.
KZ-1 je ukinil zakonski institut upraviljive skrajne sile in ga nadomestil z institutom skrajne sile, ki izkljuuje krivdo
storilca oziroma njegovo kaznivost.
Razlika med opraviljivo in upraviljivo skrajno silo:
e storilec v skrajni sili rtvuje manj pomembno pravno dobrino, da bi reil bistveno pomembnejo (npr. posee v
tuje premoenje, da bi si reil ivljenje), je njegovo ravnanje skladno s pravom. V teh primerih govorimo o
upraviljivi skrajni sili oziroma skrajni sili kot razlogu izkljuitve protipravnosti.
e pa storilec v skrajni sili rtvuje doloeno pravno dobrino, da bi reil pravno dobrino enakega ranga (npr. rtvuje
tuje ivljenje, da bi reil svoje), ravna protipravno, ne pa tudi krivdno, saj mu zaradi eksistencialne stiske, v kateri
se je znael, njegovega dejanja ne moremo oitati. Govorimo o opraviljivi skrajni sili oziroma skrajni sili kot
razlogu izkljuitve krivde.
1. odstavek 32. lena KZ-1 ureja opraviljivo skrajno silo. Ta je podana, e nekdo stori dejanje, ki ima znake
kaznivega dejanja, zato, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil istoasno nezakrivljeno nevarnost za ivljenje,
telesno celovitost, osebno svobodo ali premoenje, nujno za preivetje, pri emer nevarnosti ni bilo mogoe
odvrniti drugae, storilec pa se ji tudi ni bil dolan izpostavljati.
Poleg opraviljive skrajne sile, je KZ-1 uredil tudi skrajno silo, ki izkljuuje kaznivost (2. odstavek 32. lena KZ-1).
Ta je podana, e ne gre za odvraanje nevarnosti, ki grozi ivljenju, telesni celovitosti, osebni svobodi ali
premoenje, temve drugim pravno priznanim vrednotam, pogoj pa je, da mora biti povzroeno zlo manje od zla,
ki je grozilo. Ta izpeljava skrajne sile ni posreena, saj nosi v sebi to sporoilo: povzroiti manje zlo, da bi se
prepreilo veje zlo, je neskladno s pravom, storilec je v tem primeru kriv, le kaznuje se ne.
KZ-1 doloa, da je silobran tista obramba, ki je nujno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali od koga drugega
istoasen protipraven napad.
Sestavine silobrana:
* napad mora biti:
- ravnanje loveka
- stvaren in resnien
- protipraven
- naperjen zoper napadenega ali koga drugega..
* obramba mora biti:
- soasna z napadom
- neizogibno potrebna za odvrnitev napada
- podana mora biti sorazmernost med intenzivnostjo napada in obrambe
- naperjena zoper napadalca ali njegovo dobrino.
e sodie ugotovi, da gre za silobran, izree oprostilno sodbo. Pri silobranu gre za dejanje, ki ima vse zakonske
znake kaznivega dejanja, storjeno pa je bilo v taknih posebnih okoliinah, ki izkljuujejo protipravnost, zato ne
gre za kaznivo dejanje. To pa je razlog za izrek oprostilne sodbe. Okoliine, ki izkljuujejo protipravnost dejanja,
se navedejo v obrazloitvi sodbe.
Prekoraeni silobran:
V primeru, ko je sodie ugotovilo, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za silobran, storilec pa je prekorail meje
sorazmernosti med napadom in obrambo, kazenski zakonik dopua, da se ta okoliina upoteva pri odmeri
kazni. Pri prekoraenem silobranu, protipravnost dejanja ni izkljuena, temve je podana in tako tudi kaznivo
dejanje. Pri odmeri kazni pa je potrebno upotevati, da napadeni v obrambi svoje dobrine ni mogel natanno
odmeriti intenzivnosti svoje obrambe. e je nesorazmerje preveliko, potem bo to sodie upotevalo kot
obteevalno okoliino. e sodie ugotovi, da je prekoraitev e v dopustnih mejah, sem storilcu kazen omiliti, se
pravi izrei, kazen pod spodnjo meja, ki je za tisto kaznivo dejanje predpisana, ali pa izrei milejo vrsto kazni. e
pa je bil storilec (napadeni) zaradi napada mono prestraen in razdraen se mu sme kazen tudi odpustiti.
Odpustitev kazni ne pomeni, da izree sodie obtoencu oprostilno sodbo, ravno nasprotno, sodie spozna
izvreno dejanje za kaznivo dejanje in storilca za kazensko odgovornega in mu izree obsodilno sodbo, le kazen
mu sme odpustiti zaradi navedenih izjemnih okoliin subjektivne narave.
Putativni silobran: gre za dejansko zmoto v irem pomenu. Storilec zmotno misli, da je napaden in se zoper
namiljen napad brani.
120. Denarna kazen po KZ?
Denarna kazen sodi med premoenjske kazni. Danes postaja ena najpomembnejih in najpogosteje uporabljanih
kazni in jo poznajo vsi sodobni kazenski zakoni, med drugim tudi zato, ker je denarna kazen eno najboljih
nadomestil za kratkotrajne prostostne kazni.
Denarna kazen se doloi v razponu. Zakon doloi splono spodnjo in zgornjo mejo te kazni, sodie pa jo izreka v
tem okviru, upotevajo zlasti premoenjsko stanje storilca.
KZ doloa denarno kazen kot glavno ali stransko kazen. Kot glavna se sme izrei samo, kadar je predpisana za
posamezno kaznivo dejanje. Kot stranska pa se lahko izree za kazniva dejanja, storjena iz koristoljubnosti, tudi e
165
ni predpisana z zakonom, ali kadar je z zakonom predpisano, da bo storilec kaznovan z zaporom ali z denarno
kaznijo, sodie pa izree kot glavno kazen zapor.
KZ-1 doloa denarno kazen v dnevnih zneskih, in sicer najmanj 30 in najve 360 dnevnih zneskov, za kazniva
dejanja storjena iz koristoljubnosti, pa najve 1500 dnevnih zneskov.
Pri izrekanju denarne kazni sodie najprej doloi tevilo dnevnih zneskov, nato pa izrauna viino dnevnega
zneska. tevilo dnevnih zneskov pomeni merilo za doloitev viine kazni in se doloi glede na sorazmerje med
teo kaznivega dejanja in stopnjo krivde. Nadalje sodie doloi viino dnevnega zneska. Ta je odvisna od
storilevega premoenjskega stanja v celoti. KZ doloa elemente za izraun viine dnevnega zneska. Viino
dnevnega zneska doloi sodie tako, da upoteva viino storilevega dnevnega zasluka glede na uradne
podatke davnega organa in storileve druinske obveznosti (preivninske obveznosti, obveznosti iz
stanovanjskega posojila). Sodie se pri tem opre na podatke, ki niso stareji od 6 mesecev. e sodie teh
podatkov ne more dobiti, se kot dnevni znesek denarne kazni vzame tridesetina zadnje uradno objavljene
povprene mesene neto plae za zaposleno osebo v RS.
Sodie mora v sodbi doloiti rok za plailo denarne kazni, in sicer najmanj 15 dni in najve 3 mesece. V
upravienih primerih lahko sodie dovoli plailo v obrokih, vendar ne dlje kot 2 leti.
e obsojenec v roku ne plaa denarne kazni, se znesek izterja prisilno. e je tudi izvrba neuspena, sodie za
vsaka zaeta 2 dnevna zneska doloi en dan zapora. Zapor nima narave kazni zapora. Tako lahko zapor traja tudi
manj kot 15 dni, ne more pa biti dalji kot 6 mesecev. To ima za posledico, da ostane neizterljiva denarna kazen, ki
presega 360 dnevnih zneskov (za kazniva dejanja storjena iz koristoljubnosti).
e obsojenec plaa del denarne kazni, se mu preostanek sorazmerno spremeni v zapor, e med prestajanjem
plaa e ta ostanek, se izvrevanje zapora ustavi. Po obsojenevi smrti se denarna kazen ne izvri.
121. Institut bistveno zmanjane pritevnosti?
Med popolno nepritevnostjo in popolno pritevnostjo je vmesna stopnja, ki jo imenujemo bistveno zmanjana
pritevnost. KZ-1 doloa, da je storilec v stanju bistveno zmanjane pritevnosti, e je kateri izmed biolokih
pogojev povzroil, da je bila bistveno zmanjana njegova zmonost razumeti pomen svojega dejanja ali njegova
zmonost imeti v oblasti svoje ravnanje.
Bistveno zmanjana pritevnost je izkljuuje krivde, temve jo samo zmanjuje. Storilec je tako kriv in sodie mu
izree obsodilno sodbo. Pri izbiri in odmeri kazni pa ima zakonski pooblastilo, da sme (ni pa dolno) bistveno
zmanjano pritevnost upotevati tako, da izree storilcu milejo kazen. Tudi pri bistveno zmanjani pritevnosti je
imelo sodie monost izrei varnostni ukrep medicinske narave. KZ-1 je ta dva varnostna ukrepa odpravil, vendar
se do uveljavitve posebnega zakona, e vedno uporabljata.
122. Kako se zane glavna obravnava?
Z branjem obtonice ali zasebne tobe.
123. Okodovanec kot toilec?
e dravni toilec ne zane kazenskega pregona ali od njega odstopi, lahko okodovanec kot toilec sam zane ali
nadaljuje kazenski pregon domnevnega storilca kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolnosti. O tem ga
mora dravni toilec obvestiti v 8 dneh in ga pouiti, da lahko zane pregon sam. Okodovanec pa ima pravico
zaeti oziroma nadaljevati pregon v 8 dneh odkar je bil obveen. e dravni toilec umakne obtonico na glavni
obravnavi, mora okodovanec takoj izjaviti, ali namerava nadaljevati pregon ali ne. e ga ni bilo na obravnavi,
eprav je bil v redu povabljen, se teje, da ne namerava nadaljevati pregona.
Institut subsidiarne obtobe je korektiv zoper monopol in morebitna nepravilna stalia dravnega toilca pri presoji
vpraanja, ali so podani razlogi za kazenski pregon. Subsidiarna obtoba kljub temu e vedno ostaja javna
obtoba.
Okodovanec ima tedaj, ko prevzame kazenski pregon vse procesne pravice, ki jih ima dravni toilec, razen tistih,
ki jih ima ta kot dravni organ. Tako zanj ne veljata naelo legalitete in dolnost, da si prizadeva za enako skrbno,
popolno in objektivno ugotavljanje dejstev. Prav tako nima pravice vlagati pravnih sredstev v korist obdolenca v
javnem interesu, ker gre ta pravica samo dravnemu toilcu. Ne more zahtevati, da se mu dostavi spis na vpogled,
temve ga lahko vpogleda v uradnih prostorih sodia.
Okodovanec kot toilec lahko postane v prvi vrsti okodovanec, torej tista oseba, kateri je bilo s kaznivim
dejanjem prekrena ali ogroena kakrnakoli osebna ali premoenjska pravica, ne glede na to ali uveljavlja
premoenjskopravni zahtevek v adhezijskem postopku. Po okodovanevi smrti pa so to lahko tudi njegov
zakonec, zunajzakonski partner, otroci, stari, posvojenci, posvojitelj, bratje in sestre.
Dravni toilec pa ima pravico do konca obravnave ponovno prevzeti pregon in zastopanje obtobe.
124. Pritobeni razlogi
Razlogi, zaradi katerih se sme izpodbijati sodba so:
* zaradi bistvene kritve doloba kazenskega postopka;
* zaradi kritve materialnega zakona;
* zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja;
* zaradi odlobe o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoenjske koristi, o strokih kazenskega postopka, o
premoenjskopravnih zahtevkih in zaradi odlobe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji.
125. Skrajani postopek posebnosti?
* skrajani postopek se opravlja za kazniva dejanj za katera je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 3
let; redni postopek pa za huja kazniva dejanja.
* v skrajanem postopku sodi sodnik posameznik; v rednem postopku senat treh ali petih sodnikov.
* v skrajanem postopku ni preiskave, pa pa se lahko izjemoma opravijo posamezna preiskovalna dejanja;
166
* v skrajanem postopku nimamo ugovora zoper obtonico, marve se obtoni akt preizkusi po uradni dolnosti in
v omejenem obsegu.
* GO se lahko v skrajanem postopku opravi brez navzonosti obdolenca, pod pogojem, da je bil v redu povabljen
in da je bil pred tem zaslian, sodie pa meni, da njegova navzonost ni nujna; v rednem postopku je potrebna
navzonost zagovornika, e je obramba obvezna.
* v skrajanem postopku je omejena uporaba pripora.
* v skrajanem postopku se vsak mesec preizkusi, ali so e dani razlogi za pripor. Rok enega meseca se ne
rauna od izdaje sklepa o priporu, e je bil zoper obdolenca odrejen pripor pred vloitvijo obtonega akta, temve
od prvega sklepa o priporu po vloitvi obtonega predloga. V rednem postopku senat vsaka dva meseca od
zadnjega sklepa o priporu preizkua ali so e podani razlogi za pripor.
126. Sredstva za zagotovitev prisotnosti obd.?
Obdolenec ni le subjekt, temve tudi objekt kazenskega postopka. Preiskovalni sodnik in sodie morata imeti
monost, da v vsakem stadiju postopka zagotovita njegovo navzonost. Navzonost obdolence je potrebna v
dokazne namene (telesni pregled, izpovedba), za zagotovitev izvritve kazenske sankcije, za odpravo ponovitvene
nevarnosti in za uspeno izvedbo kazenskega postopka.
* vabilo obdolencu
* privedba
* obljuba obdolenca, da ne bo zapustil prebivalia
* prepoved priblievanja doloenemu kraju ali osebi
* javljanje na policijski postaji
* varina
* hini pripor
* pripor
Pri presoji, kateri ukrep naj se uporabi, ravna sodie v skladu s pogoji, ki so predpisani za uporabo posameznih
ukrepov. Pri tem pa ne sme uporabiti strojega ukrepa, e se da isti namen dosei z milejim.
127. Sestava senata po ZKP?
Na okrajnem sodiu sodi vedno sodnik posameznik.
Na okronem sodiu sodi senat treh (za kazniva dejanja za katera je predpisana zaporna kazen manj kot 15 let in
za kazniva dejanja zoper ast in dobro ime) ali petih sodnikov (za kazniva dejanja za katera je predpisana kazen
zapora ve kot 15 let).
Zunajboravnavni senat sestavlajo trije poklicni sodniki.
Na vijem sodiu sodi senat 3 sodnikov.
Na vrhovnem sodiu sodi senat 5 sodnikov, o zahtevi za izredno omilitev kazni v senatu 3 sodnikov, o zahtevi za
varstvo zakonitosti senat 5 sodnikov, e pa je zahteva vloena zoper odlobo, ki jo izda vrhovno sodie pa senat
7 sodnikov. O zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomono dolobo o priporu odloa v senatu 3 sodnikov,
razen e je bil pripor podaljan s sklepom vrhovnega sodia. V tem primeru senat sestavlja 5 sodnikov.
128. Vrste sodb
S sodbo kazensko sodie razrei 3 temeljna vpraanja:
* ali so izpolnjene vse tiste procesne predpostavke, ki morajo biti podane, da lahko sodie izree pravilno in
zakonito sodno odlobo;
* ali obstaja kaznivo dejanje, ali je obtoenec storilec in ali je podana njegova kazenska odgovornost;
* kakna naj bo sankcija.
Sodbe delimo na:
- zavrnilno sodbo
Gre za formalno sodbo, saj z njo sodie ugotavlja, da niso izpolnjene tiste procesne predpostavke oziroma tisti
zakonski pogoji, ki bi morali biti podani (pozitivne procesne predpostavke), oziroma da so podane tiste procesne
ovire, ki ne bi smele biti podane (negativne procesne predpostavke). Pri izdaji zavrnilne sodbe se sodie ne
spua v razpravo o sami stvari (in medias res).
Sodie izda zavrnilno sodbo:
* e je toilec v asu od zaetka do konca glavne obravnave umaknil obtobo;
* e je okodovanec umaknil predlog;
* e je bil obtoenec za isto dejanje e pravnomono obsojen, oproen obtobe ali je bil postopek zoper njega
pravnomono ustavljen;
* e je bil obtoencu odpuen kazenski pregon na podlagi aktov milosti.
- oprostilno sodbo
Sodie jo izree:
* e dejanje, za katero je obtoen, po zakonu ni kaznivo dejanje;
* e so podane okoliine, ki izkljuujejo krivdo ali kaznivost;
* e ni dokazano, da je obtoenec storil dejanje, katerega je obtoen;
* e je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja, ter posledicami, ki bi jih povzroila
obsodba.
- obsodilna sodba
Ta sodba potrjuje upravienost kazenskopravnega zahtevka. Zaradi posega v osebno svobodo, zakon natanno
doloa njeno strukturo. V sodbi, s katero obtoenca spozna za krivega, izree:
167
* katerega dejanja je spoznan za krivega, ter v opisu navede dejstva in okoliine, ki so znaki kaznivega dejanja in
tiste, od katerih je odvisna uporaba posamezne dolobe kazenskega zakona;
* zakonsko oznabo kaznivega dejanja in katere dolobe kazenskega zakona je uporabilo;
* na kakno kazen se obtoenec obsodi ali se mu po doloba KZ odpusti kazen;
* odlobo o pogojni kazni;
* odlobo o varnostnih ukrepih in o odvzemu premoenjske koristi;
* odlobo o vtetju pripora ali e prestane kazni;
* odlobo o strokih in premoenjskopravnem zahtevku in o tem, ali naj se pravnomona sodba objavi v tisku
oziroma po radiu ali televiziji.
Izrek obsodilne sodbe sestavljata krivdorek in izrek o kazni oziroma kazenskopravnih posledicah.
129. Sodni opomin?
Sodni opomin ni kazen, temve opozorilna sankcija, ki nima pravnih posledic obsodbe. Izda se, e sodie spozna,
da obdolenec tudi brez kaznovanja ne bo ponovil kaznivega dejanja. Kazniva dejanja, za katera se izreka sodni
opomin, se praviloma obravnavajo v skrajanem postopku, lahko pa se sodni opomin izree tudi v rednem
postopku. Sodni opomin se izree s sklepom, ko pa se obdolencu izda kaznovalni nalog, v katerem se mu izree
sodni opomin, se le-ta izree s sodbo in ne s sklepom.
Sklep o sodnem opominu mora imeti tako kot sodba: uvod, izrek, obrazloitev in pravni pouk. V izreku sklepa o
sodnem opominu se obdolenca ne spozna za krivega in se ga tudi ne obsodi na sodni opomin, temve se
navede, da se mu izreka sodni opomin, ker je storil kaznivo dejanje, pri emer se mora navesti konkreten opis tega
kaznivega dejanja ter njegovo zakonsko oznabo.
Obdolenec in toilec se lahko zoper sklep o sodnem opominu pritoita le, e sta pritobo v osmih dneh od
razglasitve sklepa oziroma od vroitve prepisa izreka o sodnem opominu napovedala. Zoper sklep se lahko
pritoijo tudi zagovornik in osebe, ki smejo v korist obdolenca vloiti pritobo zoper sodbo. Sklep o sodnem
opominu se lahko izpodbija v glavnem iz istih razlogov, kot se lahko izpodbija sodba, posebej pa zaradi tega, ker
niso bile podane okoliine, ki bi opravievale izrek sodnega opomina. Ob pritobi toilca v obdolenevo kodo
sme sodie druge stopnje izrei sodbo, s katero ga spozna za krivega in ga obsodi na kazen ali pogojno obsodbo,
e je sodie prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje. Lahko pa se izda sklep, s katerim obtobo zavre ali
obdolenca oprosti obtobe ali pa pritobo zavrne in potrdi sklep o sodnem opominu.
130. Varnostni ukrepi?
KZ-1 pozna naslednje varnostne ukrepe:
* prepoved opravljanja poklica,
* odvzem voznikega dovoljenja,
* odvzem predmetov.
Do sprejetja ustreznega zakona se uporabljajo tudi dolobe o dveh varnostnih ukrepih zdravstvene narave iz
prejnjega KZ, in sicer:
* obvezno psihiatrino zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu,
* obvezno psihiatrino zdravljenje na prostosti.
KZ-1 pa prav tako ne pozna ve varnostnega ukrepa obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov.
131. Obravnava na II. st.?
Obravnava pred sodiem druge stopnje je po zakonu izjemna oblika odloanja o pritobi, e bolj pa v praksi.
Opravi se lahko, e je senat na predhodni seji sklenil, da bo o pritobi odloal po opravljeni obravnavi in e so
izpolnjeni vsi z zakonom doloeni pogoji. Upravieni razlogi, da sodie druge stopnje samo opravi obravnavo so
podani, e se priakuje, da bo na ta nain zadeva hitreje konana, npr. e je treba na novo izvesti ali ponoviti le
nekatere izmed tevilnih na glavni obravnavi izvedenih dokazov. Poleg izvedbe novih dokazov ponovi sodie tiste
dokaze, za katere meni, da so bili na glavni obravnavi pomanjkljivo izvedeni, ali glede katerih podvomi o dokazni
presoji sodia prve stopnje.
Na obravnavo se povabijo obtoenec in njegov zagovornik, toilec, okodovanec, zakoniti zastopniki in
pooblaenci okodovanca, okodovanca kot toilca in zasebnega toilca in tiste prie in izvedence, za katere
sodie na predlog strank ali po uradni dolnosti sklene, da jih je potrebno zasliati.
132. Naelo omejene represije
To naelo pomeni, da so kazenske sankcije legitimne le, e varstva lovekovih pravic in drugih temeljnih vrednot ni
mogoe zagotavljati drugae.
133. Pristojnost kazenskih sodi
Krajevna pristojnost:
Gre za upravienje in dolnost stvarno pristojnega sodia, da odloi o konkretni kazenski zadevi glede na
krajevno obmoje oziroma teritorij, za katerega je z zakonom pristojno doloeno sodie. Pravila o krajevni
pristojnosti delimo na:
* splona pravila o krajevni pristojnosti:
- pristojnost sodia, na obmoju katerega je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskueno;
- pristojnost sodia, ki je prvo zaelo postopek;
- pristojnost sodia po kraju prebivalia obdolenca;
- pristojnost sodia na obmoju katerega je bil obdolenec prijet ali se je sam naznanil.
* posebne vrste krajevne pristojnosti:
168
- krajevna pristojnost po medsebojni zvezi subjektivna koneksiteta je podana, ko pomeni navezno okoliino
identiteta storilca; o objektivni koneksiteti pa govorimo, ko je navezna okoliina kaznivo dejanje, pri katerem je bilo
udeleenih ve oseb;
- odrejena pristojnost: pristojno sodie doloi Vrhovno sodie RS, e se krajevne pristojnosti ne da dognati;
- prenesena pristojnost: do obvezne delegacije pride, e krajevno pristojno sodie zaradi pravnih in stvarnih
razlogov ne more voditi postopka, do fakultativne delegacije pa, ko se pristojnost prenese na drugo sodie zaradi
smotrneje izvedbe kazenskega postopka;
- krajevna pristojnost sodia za kazniva dejanja, storjena na domai ladji ali na domaem letalu;
- krajevna pristojnost sodia za kazniva dejanja, storjena s tiskom;
- izbirna (elektivna) pristojnost: ko upravieni toilec izbira med sodii, ki so po splonih zakonskih pravilih
pristojna o doloanju krajevne pristojnosti.
Sodie mora paziti na svojo stvarno in krajevno pristojnost. e ugotovi, da ni pristojno, se izree za nepristojno, in
zadevo polje po pravnomonosti sklepa pristojnemu sodiu. Po pravnomonosti obtonice, se sodie ne more
ve izrei za krajevno nepristojno in tudi stranke ne morejo ve uveljavljati ugovora krajevne nepristojnost.
Spor o pristojnosti:
* negativni kompetenni spor kadar eno ali ve sodi odreka svojo pristojnost razsoditi v doloeni zadevi;
* pozitivni kompetenni spor kadar si dve ali ve sodi lastita pristojnost razsoditi v doloeni zadevi (neprimerno
redkeji v praksi).
O sporu o pristojnosti med sodii odloa skupno neposredno vije sodie.
Stvarna pristojnost je upravienje in dolnost sodia, da odloa o zadevah iz svoje pristojnosti glede na teo
oziroma vrsto kaznivega dejanja. Porazdeljena je med okrajna, okrona, vija in vrhovno sodie.
Na I. stopnji:
* sodijo okrona sodia o kaznivih dejanjih, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora 15 let ali ve let, v
senatih, ki jih sestavljajo dva sodnika in trije sodniki porotniki, v senatu 3 sodnikov (en sodnik in dva sodnika
porotnika) pa, e je v zakonu predpisana kazen zapora mileja od 15 let in o kaznivih dejanjih zoper ast in dobro
ime, storjenih s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveanja;
* sodi sodnik posameznik pri okrajnem sodiu o kaznivih dejanjih, za katera je kot glavna kazen predpisana
denarna kazen ali kazen zapora do 3 let.
* je sodnik posameznik pri okrajnem sodiu v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ter v posebnih postopkih
pristojen tudi za naslednja procesna dejanja:
- da odloi o zahtevi za obnovo postopka;-
- da zavre zahtevo za izredno omilitev kazni oziroma poda predlog vrhovnemu sodiu;
- da zavre zahtevo za varstvo zakonitosti;
- da odloi o spremembi varnostnih ukrepov;
- da odloi o izbrisu obsodbe;
- da odloi o prenehanju varnostnih ukrepov.
Funkcionalna pristojnost:
Pove nam, kateri procesni organ je pristojen za izvajanje doloenih procesnih dejanj v doloenem procesnem
stadiju. Na okrajnem sodiu vsa procesna dejanja opravlja sodnik posameznik. Na okronem pa so porazdeljena
med:
* preiskovalnega sodnika
* zunajobravnavni senat
* obravnavni senat
* predsednika obravnavnega senata
* predsednika sodia
134. Ugovor zoper obtonico?
Ob vroitvi obtonice se obdolenec poui o tem, da ima pravico do ugovora, ki ga lahko poda v roku 8 dni po njeni
vroitvi.
Gre za materialni preizkus obtonice.
Ugovor zoper obtonico ni pravno sredstvo, ker ni usmerjen zoper odloitev sodia, temve je obrambno
obdolenevo procesno dejanje, s katerim zavraa utemeljenost oitkov obtobe. Z ugovorom poskua obdolenec
dosei, da sodie obtobe ne dopusti. Njegov namen je kontrola preiskave in prepreitev glavne obravnave.
Zoper nekatere obtone akte ni monosti ugovora (npr. zoper ustno spremenjeno obtonico na glavni obravnavi ter
zoper novo obtonico po prekinitvi glavne obravnave, za obtonico zaradi kaznivega dejanja na glavni obravnavi, v
skrajanem postopku, v postopku proti mladoletnikom).
Ugovor, ki je vloen prepozno, in ugovor, ki ga poda neupraviena oseba, zavre s sklepom predsednik senata,
pred katerim naj bo glavna obravnava. O pritobi zoper ta sklep odloa izvenrazpravni senat. e predsednik
senata ne zavre ugovora, ga predloi skupaj s spisom zadeve izvenrazpravnemu senatu, ki o ugovoru odloa na
svoji seji. Pred odloitvijo se izvod ugovora polje toilcu, ki lahko v treh dneh od prejema ugovora poda odgovor.
Izvenrazpravni senat lahko sprejme ve odloitev:
* obtonico vrne toilcu, da jo popravi ali da zahteva preiskavo ali njeno dopolnitev. To stori tedaj, ko ugotovi, da so
formalne pomanjkljivosti v obtonici ali da je stanje stvari potrebno bolje razjasniti. Toilec mora napake odpraviti v
3 dneh odkar mu je bila sporoena odloba senata.
* obtonico polje pristojnemu sodiu, e ugotovi, da je stvarno ali krajevno pristojno neko drugo sodie;
* obtobe ne dopusti in postopek ustavi, e ugotovi:
169
- da dejanje, ki je predmet obtobe, ni kaznivo dejanje;
- da so podane okoliine, ki izkljuujejo krivdo ali kaznivost in da ni razlogov za uporabo varnostnih ukrepov;
- da je kazenski pregon zastaran, ali dejanje obseeno z amnestijo ali pomilostitvijo, ali e so podane druge
okoliine, ki izkljuujejo pregon;
- da ni zadosti dokazov;
- ali je podana nesorazmernost med majhnim pomenim kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzroil
kazenski pregon.
* obtonico zavre, e ni zahteve upravienega toilca ali potrebnega dovoljenja za pregon ali obstajajo druge
okoliine, ki zaasno prepreujejo pregon; pri neposredni obtonici obtobo zavre, e je podan kaken izmed
zgoraj navedenih razlogov, zaradi katerih se lahko kazenski postopek ustavi (1,2,3,5 alinea). Kazenski postopek se
v tem primeru e sploh ni zael, zato ga tudi ni mogoe ustaviti.
* zavrne obtonico kot neutemeljeno.
135. Delo preiskovalnega sodnika?
Ko preiskovalni sodnik prejme zahtevo upravienega toilca s priloenimi spisi pregleda spise in oceni toilevo
zahtevo. Preden preiskovalni sodnik odloi o zahtevi, mora zasliati osebo, zoper katero je zahtevana preiskava.
Namen tega zaslianja je omogoiti osebi, zoper katero se zahteva preiskava, da od sebe odvrne sum, ki jo
bremeni, da poda kakne druge izjave za varstvo svojih pravic in da preprei izdajo sklepa o uvedbi preiskave.
Preden odloi o zahtevi za preiskavo, lahko preiskovalni sodnik doloi poseben narok, na katerem se lahko dravni
toilec in oseba, zoper katero se zahteva preiskava, ustno izjavita o okoliinah, ki utegnejo biti pomembne za
odloitev o zahtevi.
e se preiskovalni sodnik strinja z zahtevo toilca, izda sklep o uvedbi preiskave in ga polje toilcu in obdolencu.
Sam sklep pomeni zaetek kazenskega postopka in preiskovalni sodnik lahko zane opravljati preiskovalna
dejanja. e se z njegovo zahtevo ne strinja, je ne sme zavrniti sam, marve zahteva, da o njej odloi
izvenrazpravni senat.
Ko je izdan sklep o preiskavi, opravlja preiskovalni sodnik preiskovalna dejanja po predlogih strank (naelo
kontradiktornosti), ter tista dejanja, ki se mu zdijo potrebna za uspeno izvedbo postopka (inkvizicijsko naelo).
Tipina preiskovalna dejanja so: zaslianje obdolenca, zaslianje pri, ogled, pridobivanje izvedenskih mnenj,
hina in osebna preiskava, zaseg predmetov, ravnanje s sumljivimi stvarmi, pregled in razteleenje trupla, izkop
trupla, telesni pregled obdolenca ali drugih oseb, odvzem krvi, prsnih odtisov
Preiskovalni sodnik kona preiskavo, ko pride do zakljuka, da je stanje stvari v preiskavi dovolj razjasnjeno, da se
lahko vloi obtonica ali postopek ustavi. Iz spisa, ki ga preiskovalni sodnik polje toilcu, pa mora s posebnim
sklepom izloiti vse zapisnike o izpovedbah oseb, na katere se po zakonu ne more opirati sodna odloba.
O konanju preiskave se ne izda noben formalni sklep. e preiskava ni konana v 6 mesecih mora preiskovalni
sodnik obvestiti predsednika sodia, zakaj preiskava e ni konana.
136. Temeljna naela kazenskega prava?
* naelo legitimnosti in omejenosti represije v KZ: to dolobo je KZ-1 rtal, vendar pa ni mogoe rei, da to naelo
ne velja ve v naem sistemu. Delno je e vedno zajeto v 16. lenu KZ-1, ko pri opredelitvi pojma kaznivega
dejanja uporablja izraz nujno varstvo pravnih vrednot. Ta dikcija omogoa sklep a contrario, da zakonodajalec
ne sme ustvarjati novih kaznivih dejanj, e to za varstvo pravnih vrednost ni nujno potrebno (tj. e so na voljo drugi,
blaji naini zaite pravnih vrednot). Poleg navedenega pa lahko to naelo danes tejemo za izraz nadzakonskih,
civilizacijskih prvin kazenskega prava, prav tako pa ga je mogoe izpeljati iz ustavnega naela sorazmernosti;
* naelo zakonitosti;
* naelo humanosti;
* naelo subjektivne ali krivdne odgovornosti;
* naelo individualizacije kazenskih sankcij.
137. Vrste kazni?
KZ-1 pozna tri vrste kazni:
* kazen zapora
* denarna kazen
* prepoved vonje motornega vozila.
KZ je poznal e kazen izgon tujca iz drave. KZ-1 v prehodnih dolobah doloa, da e je bila izreena stranska
kazen izgona tujca iz drave pred uveljavitvijo tega zakona, se ta kazen izvri tudi po zaetku veljavnosti tega
zakonika.
138. Zavrnilna sodba kaj vsebuje izrek?
Izrek zavrnilne sodbe:
Zoper obdolenega .(osebni podatki) se iz razloga po 1. toki 357. lena ZKP z a v r n e
O b t o b a , da je (abstraktni dejanski stan), s tem, da je (konkretni dejanski stan), s emer naj bi storil
kaznivo dejanje tatvine po 2. in 1. odstavku 212. lena KZ.
139. Obnova kazenskega postopka?
Zahteva za obnovo kazenskega postopka je izredno, nedevolutivno, praviloma nesuspenzivno pravno sredstvo, s
katerim se izpodbija pravnomona sodba zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja (prava obnova) ali se
zahteva sprememba kazni (neprava obnova).
Zakon pozna tri vrste obnov:
* neprava obnova
* prava obnova
170
* posebna obnova zaradi odlobe ustavnega sodia ali odlobe Evropskega sodia za lovekove pravice.
Neprava obnova:
Pri tej vrsti obnove gre za spremembo pravnomone sodbe v korist obsojenca brez obnove kazenskega postopka
(zato neprava obnova).
Na ZKP doloa, da se sme pravnomona sodba spremeniti tudi brez obnove kazenskega postopka v treh
primerih:
* e je bilo v dveh ali ve sodbah zoper istega obsojenca pravnomono izreenih ve kazni, pa niso bile
uporabljene dolobe o enotni kazni za dejanja v steku. V tem primeru spremeni sodie z novo sodbo prejnje
sodbe v odlobi o kazni ter izree le eno samo sodbo in eno skupno kazen. ;
* e je bila pri izreku enotne kazni napano upotevana kot doloena tudi kazen, ki je bila e zajeta v kazni,
izreeni po dolobah o steku v kakni prejnji sodbi (torej dvakrat);
* e se pravnomona sodba, s katero je bila za ve kaznivih dejanj izreena enotna kazen, delno ne bi mogla
izvriti zaradi amnestije in pomilostitve ali iz drugih razlogov. V tem primeru spremeni sodie prejnjo sodbo v
odlobi o kazni in izree novo enotno kazen ali pa samo doloi, koliken del kazni, ki je bila izreena s prejnjo
sodbo, je treba izvriti.
Novo sodbo izda sodie na seji izvenrazpravnega senata na predlog DT ali obsojenca po zaslianju nasprotne
stranke. Institut neprave obnove postopka obstaja le v korist obsojenca. Zato ni mogoa, ko je kazenski postopek
konan z nemeritorno odlobo tj. s sklepom o ustavitvi kazenskega postopka oziroma z zavrnilno sodbo, ker bi bila
taka obnova vedno v kodo obdolenca.
Prava obnova:
Pri pravi obnovi se postopek, ki je bil z obsodilno sodbo pravnomono konan, vrne v stadij preiskave ali GO.
Kazenski postopek se sme obnoviti samo v korist obsojenca.
Obnovitveni razlogi so:
* e se dokae, da sodba temelji na ponarejeni listini ali krivi izpovedbi prie, izvedenca ali tolmaa;
* e se dokae, da je prilo do sodbe zaradi kaznivega dejanja sodnika, sodnika porotnika ali osebe, ki je opravljala
preiskovalna dejanja;
* e se navedejo nova dejstva in predloijo novi dokazi, ki utegnejo povzroiti oprostitev tistega, ki je bil obsojen, ali
pa njegovo obsodbo po milejem kazenskem zakonu;
* e je bil kdo za isto dejanje vekrat sojen ali e je bilo ve oseb obsojenih zaradi istega dejanja, ki ga je mogla
storiti samo ena oseba ali samo nekatere od njih;
* e se v primeru obsodbe za nadaljevano kaznivo dejanje ali za kakno drugo kaznivo dejanje, ki obsega po
zakonu ve istovrstnih dejanj, navedejo nova dejstva ali predloijo novi dokazi, ki kaejo na to, da obsojenec ni
storil dejanja, ki je obseeno s kaznivim dejanjem iz obsodbe, da pa bi to dejstvo bistveno vplivalo na odmero
kazni.
Obnovo postopka smejo zahtevati stranke in toilec, ter osebe, ki imajo pravico do pritobe v korist obtoenca.
O obnovi pa odloa izvenrazpravni senat sodia, ki je v prejnjem postopku sodilo na prvi stopnji (ni devolucije!).
140. Prostovoljni odstop?
Ravnanje storilca, ki si premisli in med izvrevanjem kaznivega dejanja odneha ali pa prostovoljno preprei
nastanek prepovedane posledice, imenuje KZ, prostovoljni odstop. Sodie sme storilcu kazen odpustiti.
Prostovoljni odstop je podan samo, e se je storilec po lastni volji in ne pod vplivom kaknih zunanjih, od njega
neodvisnih okoliin odloil, da bo opustil nadaljnje izvrevanje zakonskih oziroma naravnih znakov kaznivega
dejanja oziroma bo prepreil nastanek prepovedane posledice.
Loimo:
* prostovoljni odstop pri nedokonanem poskusu, ki je podan, e storilec po svoji volji preneha z izvritvenimi
dejanji. Zadostuje torej njegova nadaljnja pasivnost. Prostovoljnost je podana samo, e se storilec zaveda, da bi
dejanje sicer lahko dokonal in uresniil prepovedano posledico;
* prostovoljni odstop pri dokonanem poskusu pri katerem je potrebno, da storilec prostovoljno preprei nastanek
posledice. Tako je podan prostovoljni odstop, e je storilec podtaknil ogenj z namenom, da bo pogal hio, pa se je
premislil in ga pogasil, e preden je hia zagorela.
36/2 len doloa primere, ko storilec sicer prostovoljno odstopi od dokonanja kaznivega dejanja, toda posamezna
izvritvena dejanja, izvrena med izvrevanjem konnega dejanja, so kakno drugo samostojno kaznivo dejanje.
Primer: storilec napravi krivo listino z namenom, da jo bo uporabil za goljufijo, potem pa od dokonanja goljufije
prostovoljno odstopi. Opraviti imamo z dvema kaznivima dejanjema:
- ponarejanje listin, ki je dokonano,
- goljufija, ki je ostalo pri poskusu.
V tem primeru je podan stek, ker gre za dve samostojni kriminalni koliini. Predhodno izvritveno dejanje, izdelava
krive listine, ohrani svojo samostojnost in bi jo ohranila tudi v primeru, e bi storilec izvril tudi goljufijo. Zato bo
storilec obsojen za poskus goljufije po 211. lenu v steku z dokonanim kaznivim dejanjem ponarejanja listin po
251. lenu.
Kadar pa drugo kaznivo dejanje ni samostojno, govorimo o navideznem steku s poskuenim kaznivim dejanjem.
Tako dolobe 36/2 ni mogoe uporabiti, kadar je storilec rtev e hudo telesno pokodoval z namenom vzeti ji
ivljenje, potem pa si je premislil in prostovoljno odstopil od umora. Tu gre za eno samo kaznivo dejanje poskus
umora, ki konsumira povzroeno hudi telesno pokodbo.
141. Izkljuitev protipravnosti?
Protipravnost je izkljuena v naslednjih primerih:
171
* silobran,
* prisiljenje.
KZ je izkljueval protipravnost tudi pri skrajni sili. KZ-1 doloa le, da ni kaznivosti ali krivde.
Posebni primer izkljuitve protipravnosti:
* samopokodba,
* pokodbe pri portu,
* zapoved nadrejenega.
142. Kdaj sodie II. stopnje izree sklep, s katerim spremeni sodbo?
Kadar izree sodni opomin.
143. Stroki kazenskega postopka?
Stroki kazenskega postopka so izdatki, ki nastanejo v kazenskem postopku ali zaradi njega. To stroki za prie,
izvedence, tolmae, za ogled, stroki obdolenca zaradi privedbe, vozni in potni stroki uradnih oseb, nagrada in
potrebni izdatki zagovornika, izdatki zasebnega toilca..
V vsaki sodbi in vsakem sklepu, s katerim se ustavi kazenski postopek ali zavre obtonica, je potrebno odloiti,
kdo plaa stroke postopka in njihovo viino. Kot temeljno pravilo velja, da plaa stroke tista stranka, za katero se
je kazenski postopek konal neugodno. Ne glede na izid pa plaajo stroke tisti, ki so jih povzroili po svoji krivdi.
e torej sodie spozna obdolenega za krivega in mu izree obsodilno sodbo, mora obdoleni plaati vse stroke
postopka, razen za tista dejanja, za katera je bil oproen obtobe. e je z isto sodbo spoznanih za krive ve
obdolencev, doloi sodie koliken del strokov plaa vsak izmed njih. e tega ni mogoe doloiti, se obsodijo
na nerazdelno plailo. Sodie pa sme obdolenca oprostiti plaila veine strokov, e bi bilo zaradi njihovega
plaila ogroeno vzdrevanje obdolenca ali oseb, ki jih je dolan vzdrevati.
e se kazenski postopek ne kona z obsodilno sodbo obremenjujejo stroki kazenskega postopka proraun.
Zasebni toilec in okodovanec kot toilec morata povrniti stroke, e se postopek kona s sodbo, s katero se
obdolenca oprosti ali z zavrnilno sodbo, ali e se postopek kona s sklepom, s katerim se postopek ustavi ali
obtonica zavre. Okodovancu kot toilcu se smejo naloiti v plailo samo tisti stroki, ki si nastali po tem, ko je
prevzel pregon od dravnega toilca, do tedaj pa nastali stroki bremenijo proraun.
144. Pojem k.d., objektivni in subjektivni elementi k.d.?
KZ-1: Kaznivo dejanje je lovekovo protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot
doloa kot kaznivo dejanja in hkrati doloa njegove znake ter kazen za krivega storilca. (4 sestavine kaznivega
dejanja).
KZ: Kaznivo dejanje je protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegove nevarnosti doloa kot kaznivo dejanje in
hkrati doloa njegove znake in kazen zanj.
V KZ-1 je doloeno, da gre za lovekovo protipravno dejanje, saj mora biti kaznivo dejanje samo lovekovo
ravnanje, ne pa ravnanje ivali ali delovanje naravnih sil. Prav tako pa KZ-1 kot sestavino zakonske definicije
kaznivega dejanja doloa nujno varstvo pravnih vrednot, ki je deloma obseena e v pojmu materialne
protipravnosti (pokodovanje ali ogroanje kakne lovekove individualne pravne dobrine ali pravne dobrine
splonosti), KZ-1 pa jo e posebej poudarja. To je potrebno zato, ker je stopnja nujnosti kriterij za uvrstitev
prepovedi ali zapovedi, s katero se doloena pravna vrednota varuje, med kazniva dejanja oziroma prekrke. Ta
kriterij je omejen na zakonodajalca.
Razlog spremembe glede na KZ je, da se ne bi materialna protipravnost razlagala kot drugo ime za drubeno
nevarnost.
Objektivni elementi kaznivega dejanja:
- ravnanje, ki izpolnjuje bit kaznivega dejanja,
- protipravnost.
Subjektivni element kaznivega dejanja:
- krivda
145. Pojem kazenske odgovornosti?
KZ-94 je pojem kazenske odgovornosti uporabljal kot viji skupni pojem za pritevnost in krivdo. Pritevnosti
namre ni tel za sestavni del krivde, temve za poseben podelement kaznivega dejanja, ki ga je skupaj s krivdo
povezoval v institut kazenske odgovornosti (Kazensko odgovoren je storilec, ki je priteven in kriv.)
KZ-1 je odpravil pojem kazenske odgovornosti v pomenu kakrnega je imel KZ-94, in mu pripisal novo vsebino. Po
novem je kazenska odgovornost opredeljena kot skup vseh predpostavk materialnega kazenskega prava, ki so
potrebne, da se posamezniku lahko izree obsodilna sodba. 24. len KZ-1: Kazenska odgovornost se uveljavi
zoper osebo s sodbo sodia, s katero se ji oita, da je kriva za storitev ali opustitev, ki jo zakon doloa kot kaznivo
dejanje, in ji zaradi tega izree zakonito kazensko sankcijo ali odpusti kazen. Z vidika sistematike zakonodajalec
ni ravnal dosledno, ko je definicijo kazenske odgovornosti umestil v len o krivdi, s tem je iri pojem (kazenska
odgovornost) definiran znotraj lena, ki je namenjen ojemu pojmu (krivdi).
Z novo opredelitvijo pojma kazenske odgovornosti in z vsebinsko nespremenjeno opredelitvijo krivde svoje mesto v
sistemu izgubil pojem pritevnosti. e sta bila v KZ-94 pritevnost in krivda povezani v pojmu kazenske
odgovornosti, je v KZ-1 ta povezava odpadla. KZ-1 tako med sestavinami krivde pritevnosti ne omenja.
146. Razlika med tatvino in malo tatvino, tatvino in poneverbo?
TATVINA
Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.
Storilec je lahko vsakdo.
172
Krivdna oblika: samo direktni naklep.
Izvritveno dejanje: odvzem tuje premine stvari. Dejanje je dokonano, ko storilec stvar vzame oz. ko lastnik
izgubi posest nad stvarjo aprehenzijska teorija. Ni potrebno, da bi imel storilec namen pridobitve protipravne
premoenjske koristi. Tudi izgubljena ali pozabljena stvar je lahko predmet KD tatvine, e se ji lastnik ni odpovedal
in ima e monost, da jo dobi nazaj.
Oblike KD:
temeljna oblika;
privilegirana oblika majhna tatvina; dva pogoja: stvar mora biti majhne vrednosti in storilcu mora iti
za to, da si prilasti stvar take vrednosti (e storilec vzame natanno doloen predmet male vrednosti ali
e taken predmet vzame med drugimi predmeti, ki bi jih lahko vzel, ne pa, e ga vzame, ker ni
vrednejih ali e ob tatvini za vrednost ne ve, kot npr. pri epni tatvini).
Poskus je kazniv. e storilec see v prazen ep ali torbico, gre za neprimeren poskus.
Stek:
+ ni steka s KD nezakonitega lova in KD nezakonitega ribolova (specialnost);
+ ni steka s KD protipravne prilastitve stvari ob preiskavi ali izvrbi (konsumpcija);
+ ni steka s KD prikrivanja, e storilec z ukradeno stvarjo ravna tako, kot je predvideno v KD prikrivanja
(nekaznivo naknadno dejanje);
+ ni steka s KD pokodovanja tuje stvari, e storilec ukradeno stvar pokoduje ali unii (nekaznivo naknadno
dejanje).
Pri KD poneverbe mora imeti storilec tudi pravico do razpolaganja. e te pravice nima gre za KD tatvine. Voznik
tovornjaka, ki za podjetje le prevaa blago, ne da bi bil pooblaen razpolagati z vsebino poiljke, s prilastitvijo
poiljke stori KD tatvine.
147. Kaj naredi preiskovalni sodnik, ko prejme zahtevo za preiskavo? Ali je vezan na dokazne predloge, ki
jih v zahtevi poda toilec?
Preiskovalni sodnik ni dolan opraviti vseh preiskovalnih dejanj, ki jih predlagajo stranke in okodovanec. Opravi
samo tista, za katera sam oceni, da jih je treba opraviti, ali mu jih naloi zunajobravnavni senat.
Toilec mora e v zahtevi za preiskavo predlagati, katera preiskovalna dejanja naj se opravijo, obdolenec pa
lahko pri prvem zaslianju predlaga izvedbo dokazov v svojo obrambo. e se preiskovalni sodnik strinja s
predlogom stranke ali okodovanca za opravo posameznega preiskovalnega dejanja, ne izda formalnega sklepa.
Strinjanje izrazi z opravo preiskovalnega dejanja. e se ne strinja s predlogom stranke, navede razloge
nestrinjanja v dopisu, s katerim zahteva odloitev zunajobravnavnega senata. e se ne strinja s predlogom
okodovanca, ne zahteva odloitve senata, temve okodovanca samo obvesti o razlogih nestrinjanja.
148. Vroanje pisanj obdolencu?
Pisanja se vroajo praviloma po poti, po varni elektronski poti ali po pravni ali fizini osebi, ki opravlja vroanje v
kazenskem postopku. Vroa se lahko tudi po sodnem osebju ali po uradni osebi organa, ki je odredil vroanje,
izjemoma pa lahko opravijo vroanje tudi policisti v statusu pooblaenih uradnih oseb.
Zakon doloa, da je potrebno obdolencu osebno vroiti:
* vabilo na pravo zaslianje v predhodnem postopku;
* vabilo na glavno obravnavo;
* e nima zagovornika tudi obtoni akt, sodbo in vse odlobe, pri katerih tee rok za pritobo, ter pritobo
nasprotne stranke, ki se vroa v odgovor.
Ta pisanj se vroijo neposredno naslovniku. e ga ni mogoe najti na naslovu, se mu pusti sporoilo, naj bo
doloenega dne ob doloeni uri v stanovanju, da sprejme pisanje. e ga ne najde tudi naslednji dan, se lahko
vroijo enemu izmed odraslih druinskih lanov, ki je pisanje dolan sprejeti, ali hiniku ali sosedu, e v to privolita.
e tudi takna vroitev ni mogoa, se pusti obvestilo v nabiralniku, da ga pisanje aka ali na sodiu ali na poti. S
tem, ko se pusti obvestilo, se teje vroitev za opravljeno.
e je treba obdolencu vroiti sodbo, s katero mu je izreena zaporna kazen, postavi sodie obdolencu
zagovornika po uradni dolnosti, ki to funkcijo opravlja, dokler se ne izve za obdolenev novi naslov, najdlje pa do
pravnomonosti sodbe. Zagovornik se postavi le, e obdolencu zaradi spremembe naslova ni mogoe vroiti
sodbe sodia prve stopnje, s katero mu je bila izreena kazen zapora, ne pa, e mu ni mogoe vroiti kakne
druge odlobe ali e mu sodbe, s katero mu je bila izreena kazen zapora, ni bilo mogoe vroiti zaradi
nepravilnega postopka vroevalca ali ker obdolenec ni hotel na poti prevzeti poiljke.
e obdolenec e ima zagovornika, vroi sodie obtoni akt, sodbo in vse odlobe, pri katerih tee rok za
pritobo, ter pritobo nasprotne stranke, ki se vroa v odgovor, zagovorniku in obdolencu. V takem primeru tee
rok za vloitev pravnega sredstva oziroma odgovora na pritobo od zadnje vroitve.
ZKP doloa, da je mogoe obdolencu, ki nima zagovornika, veljavno vroiti s pritrditvijo na sodno desko. S tem so
miljene vse odlobe, zoper katere je dopustna pritoba, razen sodbe, s katero je bila obdolencu izreena
zaporna kazen. Vroitev sodbe s pritrditvijo na sodno desko se opravi tudi, e je bila obdolencu na pritobo toilca
s sodbo sodia druge stopnje izreena kazen zapora in mu sodbe ni mogoe vroiti na dotedanji naslov. Pri
vroitvi odlobe z njeno pritrditvijo na sodno desko gre za pravno fikcijo, zato obdolenec ne more dokazovati, da
ni bil seznanjen z njeno vsebino. Takna vroitev je dopustna samo, e obdolenec ni sporoil spremembe
naslova, torek ko obdolenec ve, da je v kazenskem postopku in je bil opozorjen, da je dolan sodiu sporoiti
173
vsako spremembo naslova. Zato taken nain vroitve ne pride v potev pri kaznovalnem nalogu, saj se ta sodba
izda brez obdolenevega zaslianja in brez predhodnega opozorila o njegovi dolnosti, da sodiu sporoi vsako
spremembo naslova. Obtonega akta ni mogoe vroiti s pritrditvijo na sodno desko, temve mora biti vroen
osebno.
149. Kako ravna sodie I. stopnje od konca gl. obravnave do izteka roka za pritobo?
Sodie po konani GO poui upravience do pritobe o tem, da so dolni pritobo napovedati. e je ne napovejo,
se teje, da so se tej pravici odpovedali. Pritobe pa ni potrebno napovedati, e je sodie izreklo zaporno kazen.
V tem primeru mora biti sodba vselej obrazloena. e nihe ne napove pritobe ali se pritobi odpovejo vsi
upravienci, izda sodie sodbo in v tem primeru je zadeva zakljuena.
150. Vsebina pritobe?
Pritoba mora obsegati:
* navedbo sodbe, zoper katero se podaja;
* razlog za izpodbijanje;
* obrazloitev pritobe;
* predlog, da se izpodbijana sodba popolnoma ali deloma razveljavi ali spremeni;
* podpis osebe, ki se pritouje.
151. Enotna kazen, naela izrekanja
e je sodie za vsa KD v steku doloilo kazen zapora, izree enotno kazen po naslednjih pravilih:
- izhodino pravilo je, da mora biti enotna kazen veja od vsake posamezne doloene kazni, vendar ne sme
dosei setevka posameznih kazni in ne presei 20 let zapora pravilo asperacije;
- e je sodie za najmanj 3 KD doloilo kazen zapora nad 10 let se izree kazen 30 let (pravilo asperacije);
- e je za dve KD doloilo kazen 30 let zapora in gre za kazniva dejanja iz 46/2 lena KZ-1 izree enotno kazen
dosmrtnega zapora;
- e so za vsa KD v steku predpisane kazni zapora do 3 let, enotna kazen ne sme biti veja od 8 let zapora.
Doloba 53. lena KZ-1 je nejasna in nepopolna, ker ne doloa naina izrauna enotne kazni za primere, ko
sodie za eno KD doloi 20 let zapora ali ve, za drugo pa nijo kazen. Po tem pravilu je lahko enotna kazen tudi
v taknem primeru najve 20 let. Prav tako KZ-1 ne uveljavlja ve pravila o absorbciji, ki bi ga bilo smiselno
uporabiti, kadar za eno KD sodie doloi zaporno kazen 30 let ali manj, za npr. ostali dve pa enotno kazen
dosmrtnega zapora. V tem primeru bi bilo smiselno doloiti, da dosmrtna zaporna kazen absorbira vse ostale
zaporna kazni.
e je sodie za vsa KD v steku doloilo le denarne kazni, se uporabilo pravila o kumulaciji. Enotno kazen izree
sodie tako, da zvia najvijo doloeno denarno kazen, vendar tako, da ne sme presei (lahko pa dosee)
setevka vseh doloenih denarnih kazni in ne 360 dnevnih zneskov oziroma 15.000 EUR. e je bilo eno KD
storjeno iz koristoljubnosti pa ne sme presei 1500 dnevnih zneskov oziroma 50.000 EUR. Ta doloba ni jasna, saj
v absolutnem znesku omejuje viino enotne kazni, medtem ko 47. len omogoa le izrek denarne kazni v obliki
dnevnih zneskov in pri tem ne doloa njihove maksimalne viine.
e je sodie za nekatera KD doloilo kazen zapora za druga pa denarno kazen, izree enotno kazen tako, da
izree eno kazen zapora in eno denarno kazen, viino vsake izmed njiju pa doloi po pravilih o steku za tisto vrsto
kazni.
e je sodie za KD v steku doloilo ve istovrstnih stranskih kazni, izree enotno stransko kazen tako, da ne sme
dosei njihovega setevka in ne presei najvije mere te kazni.
152. Varnostni ukrepi namen?
Varnostni ukrepi so posebna vrsta kazenskih sankcij. Njihova uporaba je vezana na izvritev kaznivega dejanja in
sodie jih lahko izree le, e ugotovi, da je storilec izvril kaznivo dejanje. Toda izvritev kaznivega dejanja je le
povod za uporabo varnostnega ukrepa, ki vsaj praviloma ni vezan na teo oziroma naravo kaznivega dejanja.
Temeljni razloga za uporabo varnostnega ukrepa je storileva nevarnost, ki jo je pokazal prav z izvritvijo
kaznivega dejanja in zaradi katere obstaja verjetnost, da bo kazniva dejanja tudi ponavljal. Varnostni ukrep pomeni
za storilca odvzem ali omejitev doloenih pravic, vendar po vsebini ne gre za kaznovalni oziroma povrailni ukrep,
temve za preventivni ali kurativni ukrep, katerega vsebina je v medicinskem, psiholokem ali kaknem drugem
obravnavanju storilca, ali v prepovedih, ki jih sodie naloi storilcu.
Sploni namen varnostnih ukrepov je enak namenu kazenskih sankcij, to je prepreevanje kaznivih dejanj. V tem
okviru so usmerjeni v specialno prevencijo, torej k storilcu, saj elimo z njimi odpraviti nevarnost, ki jo je pokazal z
izvritvijo kaznivega dejanja.
Posebni namen varnostnih ukrepov pa je, da naj bi z njimi odpravili stanja ali odstranili okoliine, ki bi lahko
vplivale, da bi storilec ponavljal kazniva dejanja. Zlasti gre tu za duevna stanja.
153. Kako je pritevnost definirana v zakonu?
KZ-1 je doloil nov koncept pritevnosti oziroma nepritevnosti. V 29. lenu je doloeno, da kdor ob storitvi
kaznivega dejanja ni bil priteven, ni kriv. Nadalje doloa, kdaj storilec ni priteven oziroma je bistveno zmanjano
priteven. V 4. odstavku pa doloa e actio libera in causa.
Prejnji KZ je doloal 4 bioloke pogoje nepritevnosti.
154. Javna seja vijega sodia?
O seji senata se obvestijo DT, e gre za zadevo, za katero se storilec preganja po uradni dolnosti, obtoenec,
zagovornik, okodovanec kot toilec ali zasebni toilec pa le, e to v pritobi ali v odgovoru na pritobo kdorkoli to
zahteva.
174
Seja senata se zane s poroilom sodnika poroevalca o stanju stvari, ki ga ta poda ustno. Poroilo je jedrnat
prikaz poteka kazenskega postopka pred sodiem prve stopnje in dejanskega stanja, kot ga je ugotovila
izpodbijana sodba, s poudarkom na tistih okoliinah, na katere se sklicuje pritoba, ter prikaz pritobenih razlogov
in predlogov, kot tudi stali v odgovoru na pritobo ter vseh drugih okoliin, ki so po oceni sodnika poroevalca
pomembne ta presojo utemeljenosti pritobe.
Senat navzoih strank ne more zaslievati. Obtoenec podaja le svoja pojasnila. Stranke pa imajo pravico
predlagati, da se preberejo posamezni spisi, ki pa jih morejo konkretno navesti.
Pritobeno sodie lahko sprejme sklep, s katerim pritobo zavre kot prepozno ali nedovoljeno brez obvestila
strank o seji senata. Na seji senata se sme izkljuiti javnost samo pod pogoji, ki jih doloa zakon. O seji senata se
pie zapisnik, ki se priloi k preostalim spisom.
155. Naloge izvenrazpravnega senata
Pristojnosti izvenrazpravnega senata so raznovrstne. Najpogosteje zadeve, ki jih senat obravnava so pritobe
zoper sklep o priporu preiskovalnega sodnika, podaljanje pripora po vloeni obtonici, ugovori zoper obtonice ter
zahteve za izrek enotne kazni in obnovo postopka. Sestavljajo ga trije redni, poklicni sodniki, od katerih je en
poroevalec in en predsednik senata, tretji pa lan.
Izvenrazpravni senat odloa o (38 pristojnosti):
* pritobah zoper sklepe preiskovalnega sodnika okronega sodia in sodnika posameznika okrajnega sodnika,
e ta opravlja preiskovalna dejanja;
* o pritobah zoper druge sklepe, e je tako doloeno v zakonu;
* na prvi stopnji zunaj glavne obravnave;
* o pritobi zoper odlobo policije o pridranju;
* o nesoglasju preiskovalnega sodnika s predlogom upravienega toilca, da opravi posamezna preiskovalna
dejanja, za katera slednji meni, da je glede na okoliine primera smotrno, da jih opravi, e preden se uvede
preiskava;
* o zahtevi preiskovalnega sodnika, da odloi o njegovem nesoglasju z zahtevo dravnega toilca za preiskavo;
* o nesoglasju preiskovalnega sodnika s predlogom strank in okodovanca, da se opravijo posamezna
preiskovalna dejanja;
* o pritobi zoper sklep preiskovalnega sodnika o uvedbi preiskave;
* o ustavitvi preiskave
* o nesoglasju preiskovalnega sodnika s predlogom dravnega toilca za dopolnitev preiskave;
* o zahtevi dravnega toilca, da se podalja 8-dnevni rok za vloitev neposredne obtonice;
* o zahtevi dravnega toilca, da se podalja 15-dnevni rok za dopolnitev preiskave ali za odloanje o tem, ali naj
se vloi obtonica ali odstopi od pregona;
* o predlogu preiskovalnega sodnika ali dravnega toilca, da se pripor podalja e najve za 2 meseca;
* o pritobi zoper sklep preiskovalnega sodnika o kazni, izreeni zaradi disciplinskega prestopka pripornikov;
* o pritobi zoper sklep, s katerim je bila izreena denarna kazen ali odrejen zapor, ker doloena oseba ni hotela
izroiti predmetov;
* o zahtevi predsednika senata glede obtonice okodovanca kot toilca oziroma glede zasebne tobe;
* o ugovoru zoper obtonico (zasebno tobo) oziroma o zahtevi predsednika senata, pred katerim naj bo glavna
obravnava;
* o izloitvi zapisnikov in obvestil;
* o priporu obdolenca ob vloeni obtonici na predlog ali po uradni dolnosti;
* o priporu po vloeni obtonici, vkljuno z 2 mesenim preizkusom po uradni dolnosti od zadnjega sklepa o
priporu;
* o pritobi zoper sklep okrajnega sodnika o odreditvi pripora pred vloitvijo obtonega predloga;
* o pomenu odklonitve dravnih organov, da dovolijo pregled ali izroitev svojih spisov ali drugih listin, e mislijo, da
bi bila objava njihove vsebine kodljiva za splone koristi;
* o pritobi podjetja ali zoper sklep organa, ki vodi kazenski postopek, s katerim se ugotovijo in naloijo stroki, ki
so nastali zaradi ureditve knjigovodstva, torej poslovne dokumentacije, ki je predmet izvedenstva;
* o pritobi zoper sklep o kaznovanju prie, ki noe priati;
* o uvedbi kazenskega postopka na zahtevo upravienega toilca, e je bila s pravnomonim sklepom zahteva za
preiskavo zavrnjena, ker ni bil podan utemeljen sum, da je osumljenec oziroma obdolenec storil kaznivo dejanje;
* o zahtevi za nepravo obnovo kazenskega postopka;
* o zahtevi za pravo obnovo kazenskega postopka;
* o zahtevi dravnega toilca glede njegovega nesoglasja s sodnikom okrajnega sodia, ki meni, da je za sojenje
stvarno pristojno okrono sodie;
* o trajanju in spreminjanju ukrepa obveznega psihiatrinega zdravljenja v zavodu ali na prostosti;
* o predlogu za preklic pogojne obsodbe;
* o pritobi zoper odvzem predmetov, ki se po kazenskem postopku smejo ali morejo odvzeti;
* o postopku za izbris obsodbe na podlagi sodne odlobe;
* o postopku za prenehanje varnostnih ukrepov;
* o postopku o izvritvi sodbe tujega sodia;
* o odstopu kazenskega pregona tuji dravi mimo pogojev doloenih v ZKP;
*o postopku za izroitev obdolencev in obsojencev;
* o zahtevi neupravieno obsojenih za povrnitev kode, rehabilitacijo in uveljavitev drugih pravic;
175
* o pritobi zoper poseben sklep o strokih kazenskega postopka.
156. Postopek s pritobo
Postopek odloanja na II. Stopnji:
Pritoba se vloi pri sodiu, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, v zadostnem tevilu izvodov za sodie ter
nasprotno stranko in zagovornika, da nanjo odgovorita. Prepozno in nedovoljeno pritobo zavre s sklepom
predsednik senata sodia prve stopnje. Izvod pritobe se vroi nasprotni stranki, ki sem nato v 8 dneh podati
odgovor na pritobo.
Ko dobi sodie druge stopnje spise s pritobo, se spisi v skladu s sodnim redom dodelijo sodniku poroevalcu. e
gre za zadevo, ki se preganja na zahtevo DT, polje sodnik poroevalec spise pristojnemu DT, ki jih mora
pregledati in jih brez odlaanja vrniti sodiu. Ko DT vrne spise, razpie predsednik sejo senata. Sodnik
poroevalec si lahko preskrbi od sodia prve stopnje poroilo o kritvah dolob kazenskega postopka. Lahko se o
navedbah, ki se tiejo novih dokazov in novih dejstev v pritobi prepria preko sodia prve stopnje ali
preiskovalnega sodnika. e sodnik poroevalec ugotovi, da so v spisu dokazi, ki bi jih bilo potrebno izloiti, polje
spise sodiu prve stopnje pred sejo senata, da izda predsednik senata na prvi stopnji sklep o njihovi izloitvi iz
spisov in jih po pravnomonosti sklepa v zaprtem ovitku izroi preiskovalnemu sodniku, da jih hrani loeno od
drugih spisov.
Sodie druge stopnje odloi na seji senata ali na podlagi opravljene obravnave.
157. Sredstva za zagotovitev prisotnosti obdolenca?
Obdolenec ni le subjekt, temve tudi objekt kazenskega postopka. Preiskovalni sodnik in sodie morata imeti
monost, da v vsakem stadiju postopka zagotovita njegovo navzonost. Navzonost obdolence je potrebna v
dokazne namene (telesni pregled, izpovedba), za zagotovitev izvritve kazenske sankcije, za odpravo ponovitvene
nevarnosti in za uspeno izvedbo kazenskega postopka.
* vabilo obdolencu
* privedba
* obljuba obdolenca, da ne bo zapustil prebivalia
* prepoved priblievanja doloenemu kraju ali osebi
* javljanje na policijski postaji
* varina
* hini pripor
* pripor
Pri presoji, kateri ukrep naj se uporabi, ravna sodie v skladu s pogoji, ki so predpisani za uporabo posameznih
ukrepov. Pri tem pa ne sme uporabiti strojega ukrepa, e se da isti namen dosei z milejim.
158. Delo preiskovalnega sodnika?
V predkazenskem postopku:
* na predlog dravnega toilca lahko opravi nekatera preiskovalna dejanja, e storilec kaznivega dejanja ni znan in
je podan utemeljen sum, da je bilo kaznivo dejanje storjeno. V potev tako pride zlati oprava ogleda, razteleenje
trupla ali zaslianje prie, ki je kasneje ne bi bilo mogoe zasliati. Toilec ne more predlagati, da se kot
obdolenec zaslii oseba, glede katere obstajajo razlogi za sum, da je morebitni storilec.
* nujna preiskovalna dejanja, ki bi jih bilo nevarno odlaati, vendar mora o vsem obvestiti dravnega toilca;
* odvzem prostosti pri emer opravi poseben postopek. Osumljencu mora dati najprej pravni pouk iz 4. lena ZKP.
e si v 24 urah ne najde zagovornika, mu ga preiskovalni sodnik postavi po uradni dolnosti, potem pa ga mora v
48 urah zasliati. Za ta as odredi s sklepom njegovo pridranje, ki pa sme trajati najve 48 ur od privedbe. Takoj
po zaslianju mora dravni toilec izjaviti, ali bo zahteval uvedbo kazenskega postopka ter predlagal pripor ali
kaken drug ukrep za zagotovitev obdoleneve navzonosti v kazenskem postopku. e je odrejen pripor in e
dravni toilec v 48 urah od ure, ko je bil obveen o priporu, ne vloi zahteve za uvedbo kazenskega postopka,
preiskovalni sodnik odpravi pripor in osumljenca izpusti.
* izdaja odredbe za posebne ukrepe;
* pridobiva banne podatke doloenih oseb.
V preiskavi:
Preiskava je stadij rednega kazenskega sodia, ki ga opravi sodie (preiskovalni sodnik). Zane se na zahtevo
upravienega toilca, e je podan utemeljen sum, da je doloena oseba storila kaznivo dejanje. O njenem zaetku
odloa sodie (preiskovalni sodnik ali izvenrazpravni senat).
Ko preiskovalni sodnik prejme zahtevo upravienega toilca s priloenimi spisi pregleda spise in oceni toilevo
zahtevo. Preden preiskovalni sodnik odloi o zahtevi, mora zasliati osebo, zoper katero je zahtevana preiskava.
Namen tega zaslianja je omogoiti osebi, zoper katero se zahteva preiskava, da od sebe odvrne sum, ki jo
bremeni, da poda kakne druge izjave za varstvo svojih pravic in da preprei izdajo sklepa o uvedbi preiskave.
Preden odloi o zahtevi za preiskavo, lahko preiskovalni sodnik doloi poseben narok, na katerem se lahko dravni
toilec in oseba, zoper katero se zahteva preiskava, ustno izjavita o okoliinah, ki utegnejo biti pomembne za
odloitev o zahtevi.
e se preiskovalni sodnik strinja z zahtevo toilca, izda sklep o uvedbi preiskave in ga polje toilcu in obdolencu.
Sam sklep pomeni zaetek kazenskega postopka in preiskovalni sodnik lahko zane opravljati preiskovalna
dejanja. e se z njegovo zahtevo ne strinja, je ne sme zavrniti sam, marve zahteva, da o njej odloi
izvenrazpravni senat.
Ko je izdan sklep o preiskavi, opravlja preiskovalni sodnik preiskovalna dejanja po predlogih strank (naelo
kontradiktornosti), ter tista dejanja, ki se mu zdijo potrebna za uspeno izvedbo postopka (inkvizicijsko naelo).
176
Tipina preiskovalna dejanja so: zaslianje obdolenca, zaslianje pri, ogled, pridobivanje izvedenskih mnenj,
hina in osebna preiskava, zaseg predmetov, ravnanje s sumljivimi stvarmi, pregled in razteleenje trupla, izkop
trupla, telesni pregled obdolenca ali drugih oseb, odvzem krvi, prsnih odtisov
Preiskovalni sodnik kona preiskavo, ko pride do zakljuka, da je stanje stvari v preiskavi dovolj razjasnjeno, da se
lahko vloi obtonica ali postopek ustavi. Iz spisa, ki ga preiskovalni sodnik polje toilcu, pa mora s posebnim
sklepom izloiti vse zapisnike o izpovedbah oseb, na katere se po zakonu ne more opirati sodna odloba.
O konanju preiskave se ne izda noben formalni sklep. e preiskava ni konana v 6 mesecih mora preiskovalni
sodnik obvestiti predsednika sodia, zakaj preiskava e ni konana.
159. Actio libera in causa?
Latinski izraz actio libera in causa (dejanja, ki so svobodna v odloitvi, ne pa v izvritvi) uporabljamo za oznaitev
primerov, ko je bil storilec v trenutku izvritve v stanju nepritevnosti, ki si jo je sam povzroil z uporabo drog,
alkohola ali kako drugae, ugotovljeno pa je, da sta bila, preden se je spravil v to stanje, podana njegov naklep ali
pa njegova malomarnost glede dejanja, ki ga je pozneje v nepritevnosti izvril (29/4 KZ-1).
Storilev razum in njegova volja sta bila nedotaknjena v asu, ko se je odloil, da bo izvril kaznivo dejanje, e gre
za naklepno kaznivo dejanje, oziroma, ko se je e zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, da v taknem stanju
lahko izvri kaznivo dejanje, e gre za kaznivo dejanje, izvreno iz malomarnosti.
Glede teh dejanj moramo razlikovati 2 monost:
* storilec je oblikoval svoj naklep v normalnem duevnem stanju, pri tem pa je sklenil, da ga bo izvril v opitem
stanju ni dvoma o storilevi krivdi;
* pri storilcu ni bilo nikakrnega naklepa glede kaznivega dejanja, preden je zael piti ali jemati droge, v
nepritevnem stanju pa je pozneje izvril kaznivo dejanje. Potrebno se je vpraati, ali se je storilec v normalnem
duevnem stanju zavedal, da v opitosti ali podobni omamljenosti lahko izvri kaznivo dejanje, oziroma ali bi se tega
vsaj moral in mogel zavedati. Storileva krivda ni vselej podana, temve samo, e mu je mogoe oitati
malomarnost v odnosu do izvrenega kaznivega dejanja v asu, preden se je spravil v stanje nepritevnosti.
Kazenska odgovornost pa bo podana le, e je zakon doloil, da je tisto dejanje kaznivo tudi, e je izvreno iz
malomarnosti.
Storilev naklep oziroma njegova malomarnost se morata nanaati na tisto kaznivo dejanje, ki ga je pozneje v
nepritevnosti izvril, ne pa na kakno drugano dejanje.
Sklep, da se je storilec zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, e preden se je spravil v stanje nepritevnosti, da
lahko storil doloeno kaznivo dejanje, mora temeljiti na ugotovljenih dejstvih, tega ni mogoe samo domnevati. e
ni temeljev za oitek, ker storilec ni vedel ali ni bil dolan vedeti in ni mogel vedeti, kaken bo uinek alkohola,
mamil ali kakih drugih snovi na njegovo zavest ali zmonost samoobvladanja, niti tega, da bi lahko pod njihovim
vplivom izvril kaznivo dejanje, potem krivde ni. V tem primeru je storilec storil dejanje v stanju nepritevnosti,
nastali zaradi zaasne duevne motnje.
V primeru bistveno zmanjane pritevnosti nam ni potrebno posei po dolobi 29/4 KZ-1 in vzpostavljati
storileve kazenske odgovornosti, ker je ta e podana. e je storilcu mogoe oitati naklep ali malomarnost glede
kaznivega dejanja, ki ga je v bistveno zmanjani pritevnosti izvril, hkrati pa e to, da se je sam spravil v stanje
bistveno zmanjane pritevnosti z uporabo alkohola, drog ali kako drugae, potem so to razlogi, ki govorijo vsaj
proti omilitvi kazni, e e ne za to, da bi jih upotevali kot obteevalno okoliino.
Potrebno pa je izpostaviti tudi vpraanje o storilevem odnosu do povzroitve nepritevnosti. Ali se je opil
naklepno ali iz malomarnosti ali po nakljuju. e gre za naklepno actio libera in causa, potem mora biti tudi
storilevo opijanje oziroma omamljanje naklepno, kadar pa se opije iz malomarnosti, npr. ker je mislil, da bo
pravoasno nehal ali da bo prenesel alkohol brez posledic, se to vpraanje staplja z vpraanjem, ali se je hkrati
zavedal oziroma ali bi se moral in mogel zavedati, da lahko v nepritevnosti stori doloeno kaznivo dejanje.
160. Odloba sodia II. stopnje?
Odlobe sodia druge stopnje:
* pritobo zavre (s sklepom),
* pritobo zavrne (s sodbo),
* sodbo razveljavi (s sklepom) in vrne zadevo v novo sojenje,
* sodbo spremeni (s sodbo).
161. Naelo uporabe milejega zakona?
Sodie mora v vsaki zadevi ugotoviti, kateri zakon je veljal v asu izvritve kaznivega dejanja in ali je bil ta zakon
morebiti spremenjen. Tako je potrebno vse zakone primerjati in ugotoviti, ali je morda kateri od poznejih zakonov
(poznejih od tistega, ki je veljal v asu izvritve dejanja) mileji, in uporabiti najmilejega. e je pozneji zakon
enako strog kot zakon, ki velja v asu sojenja, se uporabi zakon, ki je veljal v asu izvritve dejanja. Retroaktivnost
je omejena zgolj na mileji zakon.
Ugotavljanje, kateri zakon je mileji, je pogosto zelo zapleteno vpraanje. Pri tem pomagata dve naeli:
* besedila prejnjega in novega zakona ne smemo primerjati abstraktno. Izhajati je potrebno iz konkretnega
dejanskega stanja;
* uporabiti je treba ali prejnji ali novi zakon v celoti in ne nekaterih dolob prejnjega in nekaterih dolob novega.
Ugotoviti je treba, kateri zakon je v celoti ugodneji za storilca. Kombinacija bi pomenila uporabo nekega tretjega
zakona, ki v takni obliki ni nikdar obstajal. Takno stalie je zavzelo tudi Vrhovno sodie, eprav nekateri
opozarjajo na to, da bi bilo v izjemnih primerih dopustna kombinacija obeh zakonov.
Primeri, kdaj je zakon mileji:
* novi zakon je mileji, e nekega dejanja ve ne opredeljuje kot kaznivo dejanje (dekriminacija dejanja);
177
* mileji je tisti zakon, ki predpisuje mileji kaznovalni okvir ali milejo vrsto kazni, omogoa ire monosti za izrek
pogojne obsodbe, sodnega opomina, omilitev kazni;
* za storilca je lahko ugodneji zakon tudi, e ne spreminja zakonskih znakov kaznivega dejanja in predpisana
kazen ostane ista, spremeni pa dolobe splonega dela (e bi npr. novi zakon omogoil iro uporabo instituta
silobran).
162. Postopek od vloitve obtonice do izdaje sodbe?
Obtonica je obtoni akt rednega kazenskega postopka. To je pismen, po zakonu sestavljen toilev predlog, da
naj se zoper doloeno osebo zaradi doloenega kaznivega dejanja opravi glavna obravnava in ta oseba obsodi.
Obtonico se vloi pri pristojnem sodiu v toliko izvodih, kolikor je obtoencev in zagovornikov, en izvod pa za
sodie. Takoj po prejemu obtonice preizkusi predsednik senata, ali je obtonica sestavljena po predpisih
(formalni preizkus). e spozna, da ni, jo vrne toilcu, naj jo v treh dneh popravi.
Obdolencu, ki je na prostosti, se vroi obtonica brez odlaanja, e je v priporu pa v 24 urah po prejemu. Ob
vroitvi se ga poui o pravici do ugovora, ki ga lahko poda v roku 8 dni po njeni vroitvi.
e je vloen ugovor, opravi izvenrazpravni senat materialni preizkus obtonice. Ta je vedno fakultativen. Do njega
pride le, e se vloi ugovor ali e to zahteva predsednik senata, pred katerim naj bi se opravila glavna obravnava.
Ob reevanju ugovora lahko izvenrazpravni senat sprejme ve odloitev:
* obtonico vrne toilcu, da jo popravi ali da zahteva preiskavo oziroma njeno dopolnitev;
* obtonico polje pristojnemu sodiu;
* obtobe ne dopusti in postopek ustavi;
* obtonico zavre.
Obtoni postopek se kona, ko postane obtonica pravnomona, kar se zgodi v razlinih primerih in ob razlinih
trenutkih:
* e je bil vloen ugovor, ko izvenrazpravni senat zavrne ugovor kot neutemeljen;
* e je predsednik senata zahteval preizkus obtonice, ko izvenrazpravni senat odloi, da se z obtonico strinja;
* e ugovor ni bil vloen ali je bil zavren, ko predsednik senata odredi glavno obravnavo oziroma, e glavne
obravnave e ni razpisal, ko pretee rok dveh mesecev, ko je bila vloena obtonica pri sodiu.
Po pravnomonosti obtonice je sodie dolno opraviti glavno obravnavo in izdati sodbo, stranki pa ne moreta ve
izpodbijati krajevne pristojnosti. S tem preide kazenski postopek v naslednji stadij, to je stadij glavne obravnave z
izdajo sodbe.
163. Ali je sodie vezano na dokazni predlog toilstva?
Kateri predlagani dokazi se bodo izvedli, odloa senat po naeli proste dokazne presoje, ki pa ne sme pomeniti
arbitrarnosti. Pravica stranke, da predlaga dokaz, ne pomeni tudi njene pravice do izvedbe predlaganega dokaza
oziroma dolnosti sodia, da izvede vsak predlagani dokaz. Senat je dolan izvesti samo dokaze, ki so
materialnopravno relevantni; izvedbo dokazov, s katerimi bi se ugotavljala dejstva, ki niso pomembna za pravilno
odloitev o obtobi, mora zavrniti. Senat zavrne predlagane dokaze, e na podlagi e izvedenih dokazov oceni, da
so v zadostni meri raziena vsa odloilna dejstva, tako da bi izvedba nadaljnjih dokazov pomenila zgolj
zavlaevanje postopka, ali e oceni, da ni izkazana verjetnost, da bi mogoe s predlaganimi dokazi ugotoviti ali
izkljuiti obstoj dejstev, pomembnih za razsojo. Razumljivo je, da senat tudi ne sme izvajati tistih dokazov, ki jih
zakon teje za nedovoljene, ter dokazov, s katerimi bi se zaoble dokazne prepovedi.
164. Kako je v KZ urejena asovna veljavnost?
Kazenski zakonik sam doloa zaetek svoje veljavnosti. Zakon praviloma zane veljati 15 dan po objavi, lahko pa
je ta rok kraji ali dalji. KZ-1 je bil sprejet 20.5.2008, v UL je bil objavljen 4.6.2008, veljati pa je zael 1.11.2008.
as od objave do uveljavitve imenujemo vacatio legis. Zakoni veljajo toliko asa, dokler niso izrecno ali mole
odpravljeni z novim zakonom, ki nadomea prejnjega. Na kazenskopravnem podroju je to e posebej
pomembno pravilo, saj bi v nasprotnem primeru prilo do pravnih praznin, ki bi lahko ustvarile poloaj, ko storilcev
kaznivih dejanj ne bi bilo mogoe preganjati in jim soditi.
165. Kakna sodba bo izreena, e sodie ugotovi da gre za silobran?
e sodie ugotovi, da gre za silobran, izree oprostilno sodbo. Pri silobranu gre za dejanje, ki ima vse zakonske
znake kaznivega dejanja, storjeno pa je bilo v taknih posebnih okoliinah, ki izkljuujejo protipravnost, zato ne
gre za kaznivo dejanje. To pa je razlog za izrek oprostilne sodbe. Okoliine, ki izkljuujejo protipravnost dejanja,
se navedejo v obrazloitvi sodbe.
166. Izrek kazni polnoletnem, e je k.d. storil kot mladoletnik?
Kazenska zakonodaja stoji na staliu, da se sme izrei storilcu, ki je bil v asu izvritve kaznivega dejanja
mladoleten, samo takna kazenska sankcija, kakrna je predvidena za mladoletnike. To velja tudi takrat, ko je
storilec ob sojenju e polnoleten. Dejstvo, da se je kazenski postopek zavlekel, ne sme biti v kodo storilcu
kaznivega dejanja v tem smislu, da bi ga zaradi tega obravnavali stroje in bi zanj uporabili kazenske sankcije za
polnoletne.
Izrekanje kazenskih sankcij polnoletnim, ki so storili kaznivo dejanje kot mlaji mladoletniki:
Obdobje med izvritvijo kaznivega dejanja in sojenjem je pri tej skupini storilcev zelo dolgo, saj so storili kaznivo
dejanje med 14. in 16. letom, sodi pa se jim ele, ko so dosegli polnoletnost. KZ doloa naslednje:
* polnoletnemu, ki je kaznivo dejanje storil kot mlaji mladoletnik, se ne sme soditi, e je dopolnil 21 let.
* polnoletnemu, ki v asu sojenja e ni dopolnil 21 let in je kaznivo dejanje izvril kot mlaji mladoletnik, se sme
izrei kazenska sankcija samo, e gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora nad 5 let.
* taknemu polnoletnemu (e ne staremu 21 let) sme sodie izrei le ustrezen zavodski vzgojni ukrep, ne pa tudi
katerega izmed nezavodskih vzgojnih ukrepov. Izrek vzgojnega ukrepa je fakultativen, kar pomeni, da ga sodie
178
lahko izree, e sodi, da bi bilo to smotrno glede na vse okoliine primera, upotevajo teo kaznivega dejanja,
as, ki je pretekel od njegove izvritve, storilevo obnaanje po njegovi izvritvi in namen vzgojnega ukrepa
Izrekanje kazenskih sankcij polnoletnim, ki so storili kaznivo dejanje kot stareji mladoletniki:
Pri tej skupini polnoletnih sprejema kazenski zakonik stalie, da sme sodie taknim polnoletnim izrei kazensko
sankcijo, in razlikuje med primeri, ko gre za polnoletnega, ki e ni dopolnil 21 let in primeri, ko je polnoletni e
dopolnil 21 let:
- polnoletnemu, ki je izvril kaznivo dejanje kot stareji mladoletnik, sme sodie izrei sankcijo za vsako kaznivo
dejanje, ne glede na teo;
- polnoletnemu, ki je izvril kaznivo dejanje kot stareji mladoletnik ne glede na to, ali je med sojenjem e dopolnil
21 let ali e ni sem sodie izrei vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva ali ustrezen zavodski
ukrep, e so izpolnjeni pogoji za izrek kazni, pa tudi denarno kazen oziroma kazen ml. zapora.
- polnoletnemu, ki je izvril kaznivo dejanje kot stareji mladoletnik in je med sojenjem dopolnil 21 let, sme sodie
namesto ml. zapora izrei kazen zapora ali pogojno obsodbo. To je edini primer, ko se za storilca, ki je bil ob
izvritvi kaznivega dejanja mladoleten, uporabi drugaen pravni reim kot tisti, ki je veljal v asi izvritve kaznivega
dejanja.
167. Odloitev prestajanja kazni zapora?
Odlog izvritve kazni zapora na pronjo obsojenca ali ojih druinskih lanov, rejnika in skrbnika (s soglasjem
obsojenca) ali na predlog CSD, iz naslednjih razlogov:
huja bolezen obsojenca (lahko tudi po uradni dolnosti)
smrt ali huja bolezen v oji druini obsojenca,
dokonanje neodloljivih poljskih ali sezonskih del ali del, ki jih je povzroila kakna naravna ali druga
nesrea,
dokonanje dela, ki ga je zael, in bi nastala obutneja koda, e ge ne bi opravil,
konanje ole ali opravljanje izpita, za katerega se je pripravljal,
ureditev skrbi in varstva za otroke,
e so skupaj z njim obsojeni tudi njegov zakonec ali drugi lani skupnega gospodinjstva in bi bilo zaradi
tega ogroeno preivljanje starih, bolnih ali mladoletnih druinskih lanov,
razlogi starevstva e ne eno leto star otrok, nosenost obsojenke, otrok, mlaji od 2 let, za katerega
mora iz zdravstvenih, socialnih ali drugih razlogov skrbeti obsojenka sama;
dokonanje programa zdravljenja odvisnosti, e bi prekinitev ogrozila uspeno dokonanje programa;
= odlog izvritve kazni lahko zahteva tudi pristojni dravni toilec;
= sodie mora po uradni dolnosti paziti na zastaranje izvritve kazni.
168. Predsednik senata prejme obtonico, obdolenec pa je v priporu. Kaj stori senat?
V roku 24 ur mu mora vroiti obtonico.
169. Preizkus po uradni dolnosti na drugi stopnji
Meje preizkusa sodbe pred sodiem druge stopnje doloi pritonik s pritobo s tem, ko izpodbija sodbo v celoti ali
le delno, ter s pritobenimi razlogi, ki jih uveljavlja. Vendar so mene dejanskega preizkusa ire, saj sodie
preizkusi po uradni dolnosti naslednje:
* e je bilo sodie nepravilno sestavljeno ali e je pri izrekanju sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni
sodeloval na glavni obravnavi ali je bil s pravnomono odlobo izloen iz sojenja;
* e je sodie prekrilo predpise kazenskega postopka o vpraanju, ali je podana obtoba upravienega toilca,
ali je podan predlog okodovanca ali dovoljenje pristojnega dravnega organa;
* e je sodbo izdalo stvarno nepristojno sodie;
* e se sodba opira na dokaz, ki bi moral biti izloen (ekskluzija);
* e je bila obtoba prekoraena;
* e je bil s sodbo prekren 385. len ZKP (prepoved reformatio in peius);
* e je izrek sodbe nerazumljiv, e nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe, e sodba nima razlogov ali e v njej
niso navedeni razlogi o odloilnih dejstvih ali so ti razlogi popolnoma nejasni ali v precejnji meri s seboj v
nasprotju; ali e je o odloilnih dejstvih precejnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini
listin in zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki;
* ali je bila glavna obravnava v nasprotju z dolobami zakona opravljena v nenavzonosti obtoenca, e je bila
obramba obvezna, ter v nenavzonosti zagovornika;
* ali je bil v kodo obtoenca prekren kazenski zakon.
e je bila pritoba vloena v korist obtoenca zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi
kritve kazenskega zakona, se morata preizkusiti tudi zakonitost in pravilnost odlobe o kazenski sankciji in o
odvzemu premoenjske koristi.
170. Kakno je delo sodnika 1. stopnje, ko prejme obtonico? (pogosto vpraanje)
Takoj po prejemu obtonice preizkusi predsednik senata, pred katerim naj bo glavna obravnava, ali je obtonica
sestavljena po predpisih to je ali vsebuje vse obvezne sestavine (formalni preizkus). e spozna, da ni, jo vrne
toilcu, ki jo mora v roku 3 dni popraviti, ta rok pa se lahko na njegovo zahtevo tudi podalja.
171. Namen kazenskih sankcij.
Temeljni namen kazenskih sankcij je zagotovitev varstva pred kaznivimi dejanji (represivni in preventivni ukrepi).
KZ namena kazenskih sankcij izrecno ne doloa, iz naina, kako so oblikovane posamezne vrste sankcij, pa je
vendarle mogoe razbrati njihov namen.
179
Temeljni namen kazenskih sankcij je zatiranje in prepreevanje takih dejavnosti, ki krijo ali ogroajo pravne
vrednote, zavarovane s kazensko zakonodajo. Tako je eden temeljnih namenov varovati drubo pred kaznivimi
dejanji. Ta namen se kae pri posameznih sankcijah razlino. Tako sta za kazen znailna dva namena:
povrailnost (skua izravnati povzroeno zlo z zlom) in prepreevanje (kazen naj bo takna, da bo z njo mogoe v
prihodnje prepreiti nova kazniva dejanja). Za varnostne ukrepe je znailno, da pri njih prevladuje namen
prepreevati kazniva dejanja v prihodnje, medtem ko je za vzgojne ukrepe poglaviten namen vzgoja, prevzgoja,
pomo.
Drugi namen kazenskih sankcij je prevencija. Obsojenemu storilcu je potrebno zagotoviti prevzgojo
(resocializacijo). Ta namen je poudarjen pri sankcijah opozorilne narave, pri varnostnih in vzgojnih ukrepih.
Sodobno kazensko pravo v zvezi z nameni kazenskih sankcij posebej poudarja tudi pomen varstva in spotovanja
lovekovih pravic: kazenske sankcije so po naravi takne, da najgloblje posegajo v te pravice. Zato je
zakonodajalec dolan zagotoviti takne vrste kazenskih sankcij in taken okvir zanje, da so te pravice kljub naravi
kazenskih sankcij vendarle spotovane. Splona zahteva pravne drave, da je dopustna samo takna sankcija, ki
je v sorazmerju s teko kritve, ima na podroju kazenskih sankcij posebno teo in pomen.
172. Jezik v postopku.
Kazenski postopek lahko tee le v jeziku, ki je uradni jezik sodia. To je pri nas slovenina, na obmoju obin,
kjer ivita italijanska in madarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanina in madarina.
Stranke in drugi procesni udeleenci morajo vse svoje vloge, ki jih poiljajo sodiu, sestaviti v uradnem jeziku
sodia. e vloga ni sestavljena v uradnem jeziku, jo mora sodie kot nerazumljivo zavrei, e je stranka v roku
ne popravi. Tujcu, ki mu je bila odvzeta prostost, pa zakon daje pravico, da podaja vloge v svojem jeziku.
ZKP pa v nasprotju s pisnim komuniciranjem glede ustnega komuniciranja vsakomur zagotavlja pravico, da v
postopku uporablja svoj jezik. Pravica uporabe jezika v postopku pred dravnimi organi spada med temeljne
lovekove pravice. Ta pravica pomeni za sodie dolnost, da zagotovi ustno prevajanje iz tega jezika v
slovenino in obratno. Ta dolnost velja za vse faze kazenskega postopka. Brez ustnega prevajanja ni mogoa
kontradiktornost glavne obravnave, predvsem pa obdolenec, ki ne govori slovensko, ne bi mogel uinkovito
uresnievati svoje pravice do materialne obrambe.
Sodie mora pred vsakim zaslianjem pouiti stranke in druge udeleence o pravici do uporabe njihovega jezika.
Opustitev lahko pomeni bistveno kritev dolob kazenskega postopka.
Dejanja, ki jih opravi policija v predkazenskem postopku, ko zbira obvestila, potrebna za kazensko ovadbo, niso
sodna dejanja. Zato se zanje doloba 8. lena ZKP ne uporablja, saj se ta nanaa na uporabo svojega jezika pri
sodnih dejanjih. Uradni zaznamki o zbranih obvestilih oziroma njihove izjave v predkazenskem postopku niso
dokazi v procesnem smislu.
V koliko preiskovalni sodnik ne poui osebe, ki ji je bila odvzeta prostost po 4. lenu ZKP, je potrebno njegovo
izpovedbo izloiti, saj gre za nedovoljen dokaz.
173. Novo KD v asu preizkusne dobe, vrnitev premoenjske koristi
Je najpomembneji razlog za preklic pogojne obsodbe. Obsojeni pri tem ni izpolnil temeljnega pogoja, namre da
ne bo v asu preizkusne dobe storil novega KD.
Preklic je fakultativen ali obligatoren. Obligatoren je preklic takrat, kadar sodie za eno ali ve novih KD izree
kazen zapora do dveh let ali ve. Fakultativen pa je v primerih, ko sodie izree kazen zapora manj kot dve leti ali
denarno kazen za eno ali ve KD, ki jih je pogojno obsojeni storil med preizkusno dobo. Pri tem sodie upoteva
merila, in sicer okoliine, ki se nanaajo na storjena KD, sorodnost kaznivih dejanj, njihov pomen in nagibi, iz
katerih so bila storjena.
e se ugotovi, da je storilec izvril KD v asu preizkusne dobe ele po njenem izteku, se sme pogojna obsodba
preklicati najpozneje v enem letu po poteku preizkusne dobe.
e pogojno obsojeni ne vrne premoenjske koristi, v roku, ki mu ga je naloilo sodie, lahko sodie podalja rok
za izpolnitev obveznosti, pri emer mora biti ta rok postavljen v mejah preizkusne dobe, lahko pa fakultativni
preklie pogojno obsodbo in izree kazen. Sodie pa lahko obsojencu oprosti izpolnitev ene ali ve obveznosti ali
pa jo nadomesti z drugo ustrezno obveznostjo doloeno v zakonu, e spozna, da je obsojeni iz upravienih
razlogov ne more izpolniti.
174. KD je storjeno v LJ, posledica nastane v ZG, katero sodie je pristojno?
Zakon pozna ve nainov doloanja krajevne pristojnosti sodia. Doloi se lahko:
* po kraju storitve kaznivega dejanje,
* po kraju prebivalia,
* po kraju prijetja obdolenca,
* po kraju sodia, ki je prvo zaelo postopek.
Doloitev krajevne pristojnosti po kraju storitve kaznivega dejanja je pravilo in v praksi tudi najpogosteji nain
doloitve krajevne pristojnosti. Po tem pravilu se lahko doloi le, e je kraj storitve znan. Po KZ je kaznivo dejanje
izvreno tako na kraju, kjer je storilec delal ali bi moral delati, kakor tudi na kraju, kjer je nastala prepovedana
posledica. e ta dva kraja nista na obmoju istega sodia, se krajevna pristojnost doloi po kraju, ki je prvo zaelo
postopek oziroma pri katerem je bila najprej zahtevana uvedba postopka.
175. Elementi KD nasilnikega obnaanja.
KD nasilnitva ima naslednje elemente:
- grdo ravnanje
- pretepanje ali drugano bolee ali poniujoe kaznovanje
- uporaba sile ali gronje
180
- jemanje svobode gibanja
- prisiljevanje k delu ali opuanju dela
- drugano omejevanje pravic (podrejen poloaj).
176. Delegacija krajevne pristojnosti.
V praksi lahko pride do situacije, ko pristojno sodie iz doloenih razlogov v posamezni kazenski zadevi ne more
soditi. Zakon zato doloa delegacijo pristojnosti. Prenese se lahko samo krajevna, nikoli pa stvarna pristojnost.
Razlogi za prenos so lahko stvarne ali pravne narave. Med pravne spada izloitev vseh sodnikov, do esar lahko
pride pri manjih sodiih. Stvarni razlogi pa so na primer pokodovanje zgradbe sodia v primeru elementarnih
nesre, dalja odsotnost sodnikov zaradi bolezni ali nezasedenost sodnikih mest, e ni mona zaasna dodelitev
sodnikov z drugih sodi.
Prenese se lahko krajevna pristojnost vseh sodi prve in druge stopnje. Prenos Vrhovnega sodia RS po naravi
stvari ni mogo.
Prenos krajevne pristojnosti se nanaa samo na posamezno kazensko zadevo. O prenosu odloa neposredno
vije sodie oziroma Vrhovno sodie RS (kadar gre za prenos krajevne pristojnosti vijega sodia v
pritobenem postopku).
177. Pritoba zoper sklep.
Pritoba zoper sklep je redno pravno sredstvo, praviloma suspenzivno in devloutivno.
Zakon deli sklepe glede pritob v 4 vrste:
* zoper sklepe preiskovalnega sodnika in zoper druge sklepe sodia, izdane na prvi stopnji, je praviloma
dovoljena pritoba, razen le jo zakon izrecno izkljuuje;
* zoper sklep, ki ga izda senat pred preiskavo ali med njo, praviloma ni pritobe, razne, e je izrecno dovoljena;
* zoper sklepe, ki se izdajajo za pripravo GO in sodbe, ni dovoljena samostojna pritoba, temve se smejo
izpodbijati samo v pritobi zoper sodbo;
* zoper sklep vrhovnega sodia pritoba ni nikoli dovoljena.
Pritoba zoper sklep se mora podati pri sodiu, ki ga je izdalo, v roku 8 dni od dne, ko je bil sklep vroen.
O pritobi zoper sklep preiskovalnega sodnika odloa izvenrazpravni senat. O pritobi zoper sklep sodia prve
stopnje pa odloa sodie druge stopnje na seji senata.
Sodie, ki odloa o sklepu, lahko izda naslednje odlobe:
* s sklepom zavre pritobo kot nedovoljeno ali prepozno;
* lahko jo zavrne kot neutemeljeno;
* pritobi ugodi in sklep spremeni ali razveljavi in zadevo po potrebi polje v novo odloitev.
178. Katere kritve KZ se upotevajo po uradni dolnosti?
Sodie druge stopnje po uradni dolnosti preizkusi, ali je bil z izpodbijano sodbo prekren kazenski zakon v kodo
obtoenca.
179. Prepoved reformatio in peius.
385. len ZKP: e je podana pritoba samo v obtoenevo korist, se sodba ne sme spremeniti v njegovo kodo
glede pravne presoje dejanja in kazenske sankcije.
Gre za institut prepovedi reformatio in peius (sprememba na slabe), ki je v korist obtoenca. Namen te prepovedi
je, da obtoenec ne sme priti v slabi poloaj samo zato, ker je uporabil pravico do pritobe zoper sodbo oziroma,
ker je bila pritoba vloena samo v njegovo korist.
Prepoved reformatio in peius velja v pritobenem postopku pred sodiem druge stopnje, v pritobenem postopku
pred sodiem tretje stopnje, v ponovljenem postopku po razveljavitvi sodbe in tudi v postopku po ugodeni zahtevi
za obnovo kazenskega postopka ter zahtevi za varstvo zakonitosti.
180. Kdaj izree sodie enotno kazen? Po kaknih pravilih izree sodie enotno kazen?
Pri steku sodie ugotovi obstoj vsakega posameznega dejanja posebej in za vsako posebej doloi kazen po vrsti
in viini. Ker pa je z eno sodbo mogoe izrei za enega storilca le eno glavno kazen, mora sodie na podlagi
posebnih pravil izrei za vsa kazniva dejanja v steku enotno kazen.
Enotno kazen izda sodie po naslednjih pravilih:
* e je za vsa kazniva dejanja v steku doloilo kazen zapora, izree enotno kazen po naslednjih pravilih:
- enotna kazen mora biti veja od vsake posamezne doloene kazni, vendar ne sme dosei setevka posameznih
kazni in ne presei 20 let zapora pravilo asperacije. Po tem pravilu je lahko enotna kazen najve 20 let, tudi e
sodie za eno kaznivo dejanje doloi 20 let zapora ali ve, za drugo pa nijo kazen (nejasna in nepopolna doloba
53. lena).
- e je za najmanj tri kazniva dejanja doloilo kazen nad deset let zapora , lahko izree kazen 30-ih let zapora;
- e je za dve kaznivi dejanji doloilo kazen 30 let zapora in gre za kazniva dejanja iz 46/2 lena KZ-1, izree
enotno kazen dosmrtnega zapora;
- e so za vsa kazniva dejanja v steku predpisane kazni zapora do 3 let, enotna kazen ne sme biti veja od 8 let
zapora.
* e je sodie za dejanja v steku doloilo le denarne kazni, se uporabi pravilo o kumulaciji. Enotno denarno kazen
izree sodie tako, da zvia najvijo doloeno denarno kazen, vendar tako, da sem presei (lahko pa dosee)
setevka vseh doloenih denarnih kazni in ne 360 dnevnih zneskov oziroma 15.000 EUR; e je bilo eno ali ve
dejanj storjenih iz koristoljubnosti, pa ne sme presei 500 dnevnih zneskov oziroma 50.000 EUR.
* e je sodie za nekatera kazniva dejanja doloilo kazni zapora za nekatere pa denarne kazni, izree enotno
kazen tako, da izree eno kazen zapora in eno denarno kazen, viino vsake izmed njiju pa doloi po pravilih o
steku za tisto vrsto kazni.
181
* e je sodie za kazniva dejanja v steku doloilo ve istovrstnih stranskih kazni, izree enotno stransko kazen
tako, da ne sme dosei njihovega setevka in ne presei najvije mere te kazni.
181. Kdo odloa o izvritvi kazni?
O izvritvi kazni odloa sodie, ki je izdalo odlobo na 1. stopnji.
182. Kaj sledi sklepu o uvedbi preiskave?
Preiskovalna dejanja.
183. Predsednik senata dobi od toilca obtobo kaj se nato dogaja na glavni obravnavi?
Takoj po prejemu obtonice preizkusi predsednik senata, pred katerim naj bo glavna obravnava, ali je obtonica
sestavljena po predpisih to je ali vsebuje vse obvezne sestavine (formalni preizkus). e spozna, da ni, jo vrne
toilcu, ki jo mora v roku 3 dni popraviti, ta rok pa se lahko na njegovo zahtevo tudi podalja. e je vloen ugovor,
se obtonica preiskusi tudi v materialnem smislu, ali e tako zahteva predsednik senata.
Po pravnomonosti obtonice se razpie glavna obravnava.
Loimo ve faz glavne obravnave:
* zaetek zasedanja: e ni zaetek glavne obravnave. To je uvodni del, s katerim se ugotovi, ali je sploh mogoe
opraviti glavno obravnavo. Zasedanje zane predsednik senata, ki naznani navzoim predmet glavne obravnave in
sestavo senata. Nato ugotavlja ali so prile vse osebe, ki so bile vabljene. Nato od obtoenca zahteva osebne
podatke, da se prepria o njegovi istovetnosti. Nato napoti prie in izvedence iz sodne dvorane, kjer morajo akati,
dokler jih ne poklie k zaslianju. e je okodovanec navzo, lahko poda premoenjskopravni zahtevek, ter se ga
poui o njegovih pravicah. Obdolenca opozori, naj pazljivo spremlja potek obravnave, ter se ga poui, da sme
postavljati vpraanja soobtoencem, priam in izvedencem, ter da sme dajati pripombe in pojasnila glede njihovih
izpovedb.
* zaetek glavne obravnave: se zane z branjem obtonice ali zasebne tobe. Ko je prebrana, vpraa predsednik
senata obtoenca, ali ji je razumel. e je ni razumel, se pozove toilca, da mu razloi vsebino, tako da jo bo
najlaje razumel. Predsednik senata poui obtoenca, da se ni dolan zagovarjati in odgovarjati na vpraanja, e
pa se zagovarja, ni dolan izpovedati zoper sebe ali svoje blinje ali priznati krivde.
* odgovor na obtobo: obtoenec in zagovornik imata pravico, da odgovorita na obtobo in zavzameta glede nje in
premoenjskopravnega zahtevka okodovanca svoje stalie. Ko obramba zavzame svoje stalie do obtobe,
predsednik senata vpraa obtoenca ali se eli zagovarjati. e eli, ga zaslii.
* zaslianje obtoenca: zasliuje ga predsednik senata, stranke pa lahko postavljajo vpraanja. Zaslievanje se
zane s pozivom, naj poda svoj zagovor. Ko kona, se mu postavljajo vpraanja. e se obtoenec noe
zagovarjati ali odgovarjati na vpraanja, se prebere njegova prejnja izpovedba ali del izpovedbe. e pa spremeni
prejnjo izpovedbo, ga predsednik senata opozori na to in ga vpraa, zakaj sedaj izpoveduje drugae.
* dokazni postopek: dokazi se sprejemajo ele po zaslianju obtoenca, eprav se tudi njegova izpovedba teje kot
dokazno sredstvo. S priznanjem obtoenca se dokazovanje ne skraja. Stranke lahko do konca glavne obravnave
predlagajo, naj se raziejo nova dejstva in priskrbijo novi dokazi, smejo pa tudi ponoviti tiste predloge, ki jih
predsednik senata prej ni upoteval. Senat sme odloiti, da se izvedejo tudi tisti dokazi, ki jih stranke niso
predlagale ali so jih umaknile (materialno vodstvo). Dokazi se sprejemajo v vrstnem redu, ki ga doloi predsednik
senata. Naprej se izvedejo dokazi, ki jih predlaga toilec, nato tisti, ki jih predlaga obramba, na koncu pa e dokazi,
katerih izvedbo odredi po uradni dolnosti senat. Okodovanec se kot pria zaslii takoj za obdolencem.
Dokazi:
- prie in izvedenci,
- ogled in rekonstrukcija,
- listine,
- tehnini posnetki,
- predmeti,
- pripombe in dopolnitve dokazovanja.
* beseda strank: najprej govori toilec, za njim okodovanec in zagovornik, nato pa obtoenec.
* konec glavne obravnave: po konanih govorih vpraa predsednik senata, ali eli e kdo kaj povedati. e senat
spozna, da ni treba izvesti e kaknih drugih dokazov, naznani predsednik senata, da je glavna obravnava
konana. S tem je konana le glavna obravnava v ojem pomenu besede. Glavna obravnava v irem pomenu se
kona z obrazloitvijo sodbe.
184. Kako se sodba izreka?
Javno in stoje.
185. Kdo podpie sodbo?
Sodbo, ki se izdela v fizini obliki, podpieta predsednik senata in zapisnikar z lastnoronim podpisom.
Sodbo, ki se izdela v elektronski obliki, podpieta predsednik senata in zapisnikar s svojima varnima elektronskima
podpisoma in varnim elektronskim podpisom sodia, overjenim s kvalificiranim potrdilom.
186. Vrste malomarnosti, naklepa.
Malomarnost:
* zavestna
* nezavestna
Naklep:
* direkten
* eventualen
Posebne oblike naklepa:
182
* doloni in sploni naklep,
* premiljen in hipni naklep,
* obarvani naklep (dolus coloratus).
187. Kako KZ doloa kaznovanje?
KZ doloa, da sodie odmeri kazen v mejah, ki so z zakonom predpisane za to kaznivo dejanje, glede na teo
storjenega dejanja in glede na storilevo krivo. Zakonik postavlja zahtevo po sorazmernosti med teo kritve in
krivde na eni strani in sankcijo na drugi strani. Izreena kazen ne sme biti v neskladju s teo storjenega dejanja in s
stopnjo storileve krivde.
Kazen naj:
* pomeni povrailo za izvreno dejanje,
* vpliva na druge, da ne bi delali kaznivih dejanj,
* preprei storilcu izvritev novega kaznivega dejanja.
KZ pozna tri vrste kazenskih sankcij: kazni, opominjevalne sankcije, varnostni ukrepi.
188. Preklic pogojne obsodbe. Preklic zaradi neizpolnitve obveznosti. Kdo zane postopek za to? Roki za
preklic.
Preklic pogojne obsodbe ni v nasprotju s prepovedjo ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem). S preklicem
pogojne obsodbe se zgolj sankcionira nespotovanje obsojenca s pravnomono sodbo naloene obveznosti.
Postopek za preklic pogojne obsodbe je doloen v ZKP, medtem ko KZ-1 doloa, v katerih primerih pride do
preklica in roke za preklic.
Postopek za preklic pogojne obsodbe zaradi obsojeneve neizpolnitve obveznosti do okodovanca se zane
praviloma na obrazloen predlog okodovanca ali upravienega toilca. Sodie pa mora postopek zaeti po
uradni dolnosti, e obsojenec ne vrne premoenjske koristi.
Postopek izvede sodie, ki je sodilo na prvi stopnji. Sodnik zaslii obsojenca, s emer se mu omogoi, da se
lahko izjavi o predlogu za preklic pogojne obsodbe ter predlaga dokaze za ugotavljanje dejstev pomembnih za
odloitev. Privedba v tem postopku ne pride v potev.
Zunajobravnavni senat odloa o preklicu samo, e je bila pravnomona sodba izdana v rednem postopku. V
skrajanem postopku odloa sodnik, ki jo je izrekel.
V sodbi s katero se preklie pogojna obsodba, se more izrei kazen, saj kazni, ki je v pogojni obsodbi samo
doloena, ni mogoe izvriti. Pri preklicu pogojne obsodbe se sme izrei le tista kazen, ki je bila doloena v pogojni
obsodbi.
Sodie preklie pogojno obsodbo (KZ-1 59. 61. len):
* e stori obsojenec v preizkusni dobi eno ali ve kaznivih dejanj, za katera je izreklo kazen zapora dveh let ali
daljo kazen;
* e se po njenem izreku ugotovi, da je obsojenec storil kaznivo dejanje, preden je bil pogojno obsojen in e sodi,
da ne bi bilo podlage za pogojno obsodbo, e bi se vedelo za to dejanje;
* e je bilo s pogojno obsodbo obsojencu naloena izpolnitev kakne obveznosti, pa tega ni izpolnil v roku.
Pogojna obsodba se sme preklicati v preizkusni dobi ali najkasneje v enem letu po preteku preizkusne dobe, e
stori obsojenec v tem asu kaznivo dejanje, ki ima za posledico preklic pogojne obsodbe.
e obsojenec ne izpolni obveznosti, sme sodie najpozneje v enem letu po preteku preizkusne dobe preklicati
pogojno obsodbo in izrei kazen, ki je bila doloena v pogojni obsodbi.
189. Dejanski stan detomora, obrekovanja, razalitve in aljive obdolitve.
Detomor:
Mati, ki vzame ivljenje svojemu otroku med porodom ali takoj po porodu, dokler je e pod njegovim vplivom, se
kaznuje z zaporom do treh let.
Gre za milejo obliko KD umora. Storilec je lahko le mati otroka. as storitve je porod in obdobje po njem, ko je e
prisoten vpliv samega poroda (prvih 24 ur po porodu)
Obrekovanje:
Kdor o kom trdi, ali raznaa kaj neresninega, kar lahko koduje njegovi asti in dobremu imenu, eprav ve, da je
to kar trdi in raznaa, neresnino, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do 6 mesecev.
Razalitev:
Kdor koga razali, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do 3 mesecev.
aljiva obdolitev:
Kdor o kom trdi ali raznaa kaj, kar lahko koduje njegovi asti ali dobremu imenu, se kaznuje z denarno kaznijo ali
z zaporom do 3 mesecev.
190. Kdo lahko vloi ugovor zoper obtonico?
Obdolenec in njegov zagovornik. Zagovornik lahko poda ugovor brez posebnega pooblastila obdolenca, vendar
pa ne proti njegovi volji. Obdolenec se lahko pravici do ugovora odpove.
191. V koliknem asu se razpie obravnava?
Predsednik senata doloi glavno obravnavo najkasneje v 2 mesecih od prejema obtonice pri sodiu, e pa je
predsednik senata zahteval materialni preizkus obtonice, ker ugovor ni bil vloen ali je bil zavren, pa br, ko jo je
glede na odlobo senata mogoe doloiti. e je v tem roku ne doloi, mora o razlogih obvestiti predsednika
sodia, ki ukrene kar je potrebno, da se glavna obravnava doloi.
192. Najbolj pogosto pritoevana kritev kazenskega postopka!
Najpogosteji pritobeni razlog je zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja.
193. Kdo se lahko pritoi?
183
Pravico do pritobe imajo stranke, zagovornik, obtoenev zakoniti zastopnik in okodovanec. V korist obtoenca
pa se smejo pritoiti tudi njegov zakonec, zunajzakonski partner, krvni sorodnik v ravni vrsti, posvojitelj,
posvojenec, brat, sestra in rejnik.
DT se sme pritoiti tako v kodo kot v korist obtoenca.
194. Ali se lahko pritoi zasebni toilec v korist obtoenca?
Ne more. Zasebni toilec in okodovanec kot toilec se kot stranki smeta pritoiti samo v obtoenevo kodo.
Sodbo lahko izpodbijata v kateremkoli delu, razen glede odlobe o premoenjskopravnem zahtevku, saj temu
njunemu zahtevku sodie lahko samo ugodi (v celoti ali deloma), ali pa ju napoti na pravdo, v nobenem primeru
pa zahtevka ne more kot neutemeljenega zavrniti.
195. Kdaj je prisotnost na seji pritobenega sodia obvezna?
Nikdar. Sodie je dolno o seji senata upravience samo obvestiti, lahko pa sejo opravi tudi e se ne odzovejo
vabilu.
196. Vrste krivde, kaj je to?
Krivda je subjektivni (psihini) odnos storilca do njegovega dejanja, zaradi katerega mu sodie lahko izree oitek.
KZ-1 v 24. lenu doloa, da je kriv storilec, ki je izvril kaznivo dejanje z naklepom ali iz malomarnosti, pri tem pa
se je zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, da ravna v nasprotju s pravom. Elementi krivde so torej:
pritevnost, naklep ali malomarnost in zavest o protipravnosti. Skupek teh elementov tvori formalni pojem krivde.
e krivde ni, to izkljuuje obstoj kaznivega dejanja.
197. Nadaljevano kaznivo dejanje. Doloitev kazni. Kako ravna pritobeno sodie, e eno kaznivo dejanje
ni kaznivo dejanje?
Ta del oprosti, ostalo potrdi, e ne gre za kaznivo dejanje pa sodbo razveljavi.
198. Kaj je kaznivo dejanje? Vrste kaznivih dejanj glede na posledico.
KZ-1: Kaznivo dejanje je lovekovo protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot
doloa kot kaznivo dejanja in hkrati doloa njegove znake ter kazen za krivega storilca. (4 sestavine kaznivega
dejanja).
KZ: Kaznivo dejanje je protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegove nevarnosti doloa kot kaznivo dejanje in
hkrati doloa njegove znake in kazen zanj.
V KZ-1 je doloeno, da gre za lovekovo protipravno dejanje, saj mora biti kaznivo dejanje samo lovekovo
ravnanje, ne pa ravnanje ivali ali delovanje naravnih sil. Prav tako pa KZ-1 kot sestavino zakonske definicije
kaznivega dejanja doloa nujno varstvo pravnih vrednot, ki je deloma obseena e v pojmu materialne
protipravnosti (pokodovanje ali ogroanje kakne lovekove individualne pravne dobrine ali pravne dobrine
splonosti), KZ-1 pa jo e posebej poudarja. To je potrebno zato, ker je stopnja nujnosti kriterij za uvrstitev
prepovedi ali zapovedi, s katero se doloena pravna vrednota varuje, med kazniva dejanja oziroma prekrke. Ta
kriterij je omejen na zakonodajalca.
Razlog spremembe glede na KZ je, da se ne bi materialna protipravnost razlagala kot drugo ime za drubeno
nevarnost.
Vrste kaznivih dejanj:
* storitvena in opustitvena,
* pokodbena in ogrozitvena,
* enoaktna in veaktna,
* enostavna in sestavljena,
* trajajoa kazniva dejanja in kazniva dejanja stanja,
* splona in posebna kazniva dejanja glede monega storilca,
* lastnorona kazniva dejanja,
* politina kazniva dejanja.
199. Kdaj je lahko vloena obtonica brez preiskave?
Da. Gre za neposredno obtonico.
357. Ali kot sodnik lahko spremeni opis dejanja?
Po prevladujoem staliu procesne teorije sme sodie spremeniti opis kaznivega dejanja iz obtobe v bistvenih
delih le, e je to v obtoenevo korist, pri tem pa ne sme dejanja, ki je predmet obtobe, spremeniti v neko
popolnoma drugo kaznivo dejanje. Dejanje opisano v sodbi je sicer lahko drugano, ne sme pa biti drugo. Po tem
kriteriju je izkljueno, da sodie sodi obtoencu za drugo kaznivo dejanje, ne glede na to ali je laje ali teje, lahko
pa mu pod doloenimi pogoji sodi za drugano kaznivo dejanje, pri katerem je prilo samo do sprememb doloenih
sestavin, brez spremembe bistva kaznivega dejanja, pri emer pa ni dopustna obsodba za dejanje, teje od tistega
v obtonici.
V sodni praksi so se na podlagi kriterija drugo in drugano kaznivo dejanje izoblikovala doloena stalia o tem,
kdaj je mono spremeniti opis dejanja v sodbi. Po teh staliih so v sodbi glede opisa dejanja dopustne
spremembe, ki niso pravno relevantne za kaznivo dejanje in kazensko odgovornost obtoenca, kot so npr.
redakcijske, jezikovne ali stilistine izboljave opisa dejanja, pa tudi spremembe, ki pomenijo samo natannejo ali
jasnejo konkretizacijo opisa obtoenevega dejanja, ali izpustitev odvenih podrobnosti, ki niso zakonski znaki
kaznivega dejanja.
Dovoljene so tudi spremembe glede krivdne oblike npr. da obtoenec ni storil dejanja z naklepom, temve iz
malomarnosti (ne pa nasprotno), spremembe, ki pomenijo zmanjanje obsega dejanja (kriminalne koliine) ali
nastale prepovedane posledice ter spremembe glede abstraktnih zakonskih znakov kaznivega dejanja z ve
alternativnimi znaki. Spremembe, ki bi bile v kodo obtoenca, niso dopustne, vendar pa se v sodni praksi
184
dopuajo tudi popravki oitnih pisnih napak ali raunskih napak toilca, eprav so v kodo obtoenca (npr.
setevek vrednosti ukradenih stvari).
Pri presoji ali gre v konkretnem primeru v sodbi za takno spremembo opisa dejanja, ki pomeni popolnoma drugo
kaznivo dejanje, zaradi esar sprememba obtobe ni dovoljena, etudi bi bila v korist obtoenca, si lahko sodna
praksa pomaga tudi s testom e razsojene stvari (res iudicata). Po tem testu mora sodie pretehtati, ali bi, e bi bil
obtoenec za dejanje po obtobi pravnomono oproen obtobe, lahko obtoen e za drugo, pa eprav zanj
ugodneje dejanje. e bi pravnomona oprostilna sodba pokrila tudi to ugodneje dejanje, obtoba zaradi
prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari ne bi bila ve mogoa. V takem primeru bi bila podana objektivna
identiteta, e bi sodie spremenilo opis dejanja ter obtoenca obsodilo za to, zanj ugodneje kaznivo dejanje.
Nasprotno pa bi pomenilo, da gre za povsem drugo kaznivo dejanje, e bi bil obtoenec lahko kljub pravnomoni
oprostilni sodbi obtoen e za to drugo, zanj ugodneje kaznivo dejanje
200. Kaj sodba vse vsebuje?
Pisna sodba mora imeti tiri dele:
* uvod
* izrek
* obrazloitev
* pravni pouk
11. ZVONKO FIER
1. Kaj pomeni prekvalifikacija kaznivega dejanje in na kaj je potrebno paziti?
Pravno kvalificirati pomeni pravno opredeliti dejanje oziroma ga pravno oceniti in doloiti njegovo ime, ki ga ima po
kazenskem zakoniku. e je kaznivo dejanje prekvalificira, to pomeni, da se ga drugae pravno opredeli (npr. iz
teke v lahko telesno pokodbo). Pri tem je potrebno paziti, da se ne prekvalificira v povsem drugo kaznivo
dejanja, saj je potrebno v taknem primeru ponoviti postopek z obtonico, zaradi pravice do obrambe.
2. Razlika med k.d. lahke, hude in posebno hude telesne pokodbe (temeljno k.d., kvalificirano s hujo
posledico)
LAHKA TELESNA POKODBA
Med ureditvijo po KZ in KZ-1 ni razlike.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep; iz malomarnosti povzroena telesna pokodba ne pomeni KD.
Izvritveno ravnanje: storitev ali opustitev.
Ni vsaka telesna pokodba e lahka; neznatne pokodbe, kot npr. odrgnine, opraskanine in podobne laje telesne
pokodbe ne pomenijo lahke telesne pokodbe po tem lenu, lahko pa jih opredelimo kot grdo ravnanje.
Znailnosti lahkih telesnih pokodb:
E pokodovanec ni spravljen niti v abstraktno smrtno nevarnost;
E niti en organ ali del telesa pokodovanca ni unien;
E pride lahko le do kratkotrajne nesposobnosti za delo;
E okvara zdravja je le laje oblike in zaasna;
E posledice pokodb na vidnih delih telesa so takne narave, da ne pomenijo skaenosti.
Oblike KD:
temeljna oblika
kvalificirana oblika pokodba, prizadejana z orojem, nevarnim orodjem, drugim sredstvom ali na tak nain,
da se lahko telo hudo pokoduje ali zdravje hudo okvari; nevarnosti oroja ni potrebno posebej ugotavljati, pri
uporabi orodja ali drugega sredstva, pa je treba posebej ugotoviti, da je nevarno, kar se ugotavlja tako glede
na obiajno uporabo takega sredstva in hkrati na konkretno uporabo, ko je bila povzroena lahka telesna
pokodba (pomembno je ugotoviti nain uporabe sredstva in del telesa, na katerega je bil napad storilca
usmerjen). Nevarna sredstva so lahko npr. veji kamni, steklenice, dalje in debeleje palice; ne more pa biti
nevarno sredstvo del telesa (lahko je samo npr. okovan evelj). Za nevaren nain storitve lahko gre, e storilec
uporabi nenevarno sredstvo (npr. svinnik) na nevaren nain (npr. meri proti oesu), ali pa e ne uporabi
nobenega sredstva, temve le nevaren nain (npr. nevarni udarci pri borilnih portih).
Stek: ni steka s KD grdega ravnanja.
HUDA TELESNA POKODBA
Med ureditvijo po KZ in KZ-1 ni razlike.
Storilec je lahko vsakdo.
185
Krivdna oblika: temeljno KD se lahko stori samo z naklepom, direktnim ali eventualnim, privilegirana oblika KD (III.
odstavek) pa je storjena iz malomarnosti.
Izvritveno ravnanje: storitev ali opustitev.
Oblike KD:
temeljna oblika KD;
kaznivo dejanje, opredeljeno s hujo posledico;
dve privilegirani obliki KD huda telesna pokodba iz malomarnosti in huda telesna pokodba na mah.
Znailnosti hudih telesnih pokodb:
E pokodovancu je zaasno hudo ali za vselej v manji meri okvarjeno zdravje;
E pomemben organ ali del telesa je zaasno znatno oslabljen;
E pokodovaneva zmonost za delo je za vselej zmanjana ali je bila zaasno znatno zmanjana;
E zaasna skaenost;
E nevarnost za ivljenje pokodovanca je abstraktna.
Poskus je mogo in kazniv glede temeljne oblike KD in povzroitve hude telesne pokodbe na mah.
Stek: ni steka s KD lahke telesne pokodbe (konsumpcija), sodelovanjem pri pretepu in ogroanjem z nevarnim
predmetom pri pretepu ali prepiru (subsidiarnost).
POSEBNO HUDA TELESNA POKODBA
Med ureditvijo po KZ in KZ-1 ni razlike.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: temeljno KD se lahko stori samo z naklepom, direktnim ali eventualnim, privilegirana oblika KD (III.
odstavek) pa je storjena iz malomarnosti.
Izvritveno ravnanje: storitev ali opustitev.
Oblike KD:
temeljna oblika KD;
kaznivo dejanje, opredeljeno s hujo posledico;
dve privilegirani obliki KD huda telesna pokodba iz malomarnosti in huda telesna pokodba na mah.
Znailnosti hudih telesnih pokodb:
E pokodovancu je za vselej hudo okvarjeno zdravje;
E unien ali za vselej in znatno oslabljen pomemben organ ali del telesa;
E pokodovanec je trajno nezmoen za vsakrno delo;
E trajna skaenost monost operativne odstranitve skaenosti se upoteva samo, e bi bila dejansko mogoa
brez kakrnekoli nevarnosti za okodovanca, e bi se lahko z nadomestki le zakrila, pa je ne moremo opredeliti
kot zaasne;
E nevarnost za ivljenje pokodovanca je konketna znaki ugaanja ivljenja, zmanjevanja pomembnih
ivljenjskih funkcij.
Poskus je pojmovno mogo in kazniv glede temeljne oblike KD in povzroitve posebno hude telesne pokodbe na
mah, vendar bi ga bilo izredno teko dokazati (npr. da je storilec skual pokodovati pomemben organ, pa mu ni
uspelo).
Stek: ni steka s KD lahke in hude telesne pokodbe (konsumpcija), sodelovanjem pri pretepu in ogroanjem z
nevarnim predmetom pri pretepu ali prepiru (subsidiarnost).
Telesne pokodbe vedno ugotavljamo s pomojo izvedenca medicinske stroke. Znailen je sploni naklep (dolus
generalis). Storilec nima npr. naklepa nekoga hudo telesno pokodovati ali lahko telesno pokodovati; kakna
posledica nastane, je odvisno tudi od nakljuja.
Pri telesnih pokodbah se lahko pojavijo teave pri pravni kvalifikaciji KD. Npr. e okodovanec hitro po napadu
umre, bi toilci to opredelili kot umor, e pa bi umrl kasneje, to kvalificirajo kot posebno hudo telesno pokodbo,
kvalificirano s hujo posledico.
3. Tatvina rabe po KZ-1
Tatvina rabe je v novem KZ vkljuena v poglavje KD zoper premoenje. Prejnji KZ je doloal KD poneverbe in
neupraviene uporabe (tatvina rabe) v poglavju KD zoper gospodarstvo.
Tatvina rabe vsebuje dvoje kritev zakonsko zavarovanih dobrin, in sicer:
- pravice uporabe doloene premine stvari pri opravljanju gospodarske dejavnosti in
- posebnega odnosa zaupanja med upravljalcem in uporabnikom te stvari.
186
Izvritveno dejanje pri tem KD ni trajna prilastitev stvari, temve si stvari storilec prilasti le zaasno s tem, da jih
uporabi, torej jih izkoria, uporablja, z njimi razpolaga, da drugemu v zaasno uporabo. Motiv storilca ni
pomemben. e bi imel namen, da si stvari trajno prilasti, bi bilo podano KD poneverbe.
4. Razlika med k.d. tatvine in odvzema motornega vozila
KD odvzem motornega vozila se razlikuje od KD tatvine v tem, da je dejanje dokonano, ko storilec spravi motorno
vozilo v tek, torej ko vkljui motor. Za dokonanje KD ni potrebno, da bi vozilo s pomojo motorne sile premaknil,
kajti za vonjo se teje tudi stojee vozilo z vkljuenim motorjem. KD bo torej podano, ko bo storilec na kakrenkoli
nain priel v avtomobil ter spravil motor v tek.
KD je podano, e je ravnanje storilca protipravno in se storilec tega zaveda. Protipravnost je podana, e je motorno
vozilo uporabljeno brez dovoljena voznika. Protipravnosti ni, e gre za pristanek lastnika, za tako imenovane
preskusne vonje v servisnih delavnicah.
KD odvzema motornega vozila je podano le, e je imel storilec namen, da uporabi motorno vozilo. e bi lo za
storilev prilastitveni namen, bi bilo podano KD tatvine.
KZ-1 je pri KD odvzema motornega vozila dodal e nov odstavek, ki se nanaa na to, e storilec kasneje motorno
vozilo unii, ga napravi nerabnega ali ga zapusti na neznanem kraju. e pa je storilec vozilo uporabljal dalj asa in
ga potem zavrgel, je podano KD tatvine oziroma velike tatvine.
Z odvzemom stvari, ki so v vozilu, stori storilec e KD tatvine, e pa je v avtomobil vlomil zato, da bi ga uporabil za
vonjo in hkrati odvzel stvari v njem, bo v steku podano KD po 1. toki 1. odstavka 205. lena KZ-1.
5. Razlika med k.d. tatvine, zatajitve in neupraviene uporabe tujega premoenja
Za tatvino gre, kadar nekdo vzame tujo premino stvar, z namenom, da si jo protipravno prilasti.
Za KD zatajitve pa takrat, kadar si nekdo protipravno prilasti tujo premino stvar, ki mu je zaupana.
Pri neupravieni uporabi tujega premoenja gre za to, da si storilec le zaasno prilasti stvari in ne trajno, tako kot
pri tatvini in zatajitvi.
6. Razlika med k.d. tatvine po 1. in 2. odstavku
V 1. odstavku je navedena temeljna oblika tega KD, v drugem pa njegova privilegirana oblika (majhna tatvina). Pri
majhni tatvini morata biti izpolnjena dva pogoja:
- da je tuja premina stvar majhne vrednosti
- da si je storilec hotel prilastiti stvar takne vrednosti.
Razlika je tudi v tem, da se dejanje po 2. odstavku preganja na predlog.
7. Ali gre za tatvino po 1. ali 2. odst. e mi tat vzame na avtobusu denarnico iz epa?
Dejanje se bo pravno opredelilo po 2. odstavku lena tedaj, ko bo npr. storilec vzel natanno doloen predmet
majhne vrednosti ali e je taken predmet vzel med drugimi predmeti, ki bi jih lahko vzel. e storilec namerava
vzeti vse, kar bi nael tudi vredneje predmete, pa ele ob tatvini odkrije, da ni vrednejih predmetov, in nato
vzame predmet majhne vrednosti, bo podano KD po prvem odstavku tega lena. V vseh primerih, ko storilec storil
tatvino stvari, za katere ne ve kakne vrednosti so (znailno npr. pri epni tatvini), ne moremo govoriti o
storilevem naklepu glede prilastitve stvari majhne vrednosti, zato bo v teh primerih vedno podano KD po 1.
odstavku 204. lena KZ-1.
8. Kaj je posebnega pri k.d. lahke telesne pokodbe po 1. odstavku?
Gre za KD, ki se preganja na predlog.
9. V kaknem roku poda predlog za pregon?
Za kaznivo dejanje, ki se zane na predlog, je potrebno predlog podati v roku 3 mesecev od dneva, ko je
upravienec izvedel za kaznivo dejanje in storilca. Predlog se poda pri dravnem organu, ki je upravien sprejeti
kazensko ovadbo (DT).
10. Kako se lahko naznani kaznivo dejanje?
Loimo:
* uradno ovadbo, ki pomeni sporoilo dravnemu toilcu ali policiji, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se
storilec preganja po uradni dolnosti; vsi dravni organi so dolni naznaniti takna kazniva dejanja.
* zasebno ovadbo, ki jo lahko poda vsakdo in ni treba, da je okodovan s kaznivim dejanjem;
* samoovadba: storilec se naznani sam.
11. Pritobeni rok v postopku pred okrajnim sodiem po novem!
15 dni, prej 8 dni.
12. Ali je napoved pritobe obvezna?
Napoved pritobe je obvezna, e eli upravienec uporabiti pravico do pritobe, razen v primerih, kadar je
obtoencu izreena kazen zapora. Takrat ni potrebno pritobe napovedati.
e upravienec do pritobe v zakonskem roku pritobe ne napove, se teje, da se je odpovedal, pravici do
pritobe.
13. Razlika med poravnavanjem in odloenim pregonom? (1. vodi poravnalec, 2. je v rokah DT)
Dravni toilec sme odloiti kazenski pregon za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali kazen
zapora do treh let in v primeru izvritve nekaterih taksativno natetih tejih kaznivih dejanj, e se je osumljenec
pripravljen ravnati po navodilih dravnega toilca in izpolniti doloene naloge, med drugim je na prvem mestu
odprava ali poravnava kode- e osumljenec v roku, ki ne sme biti dalji od 6 mesecev, izpolni nalogo, dravni
toilec ovadbo zavre. Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana denarna kazen ali zapor do enega leta, pa ima
dravni toilec tudi pravico, da kazenskega postopka ne zane oziroma odstopi od pregona, e je osumljenec
zaradi dejanskega kesanja prepreil kodljive posledice ali poravnal kodo in dravni toilec glede na konkretne
okoliine primera oceni, da kazenska sankcija ne bi bila upraviena.
187
Naslednja oblika odvraanja od kazenskega postopka je poravnavanje. Dravni toilec sme ovadbo ali obtoni
predlog za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali zapor do treh let in v nekaterih taksativno
natetih tejih kaznivih dejanj, odstopiti v postopek poravnavanja. Poravnavanje vodi poravnalec, izvajati pa se
sme le v privolitvijo osumljenca in okodovanca. Poravnalec v soglasju z obema pripravi sporazum (o poravnavi), v
katerem so doloene obveznosti osumljenca in rok, v katerem jih je dolan izpolniti. Ta rok ne sme biti dalji od
treh mesecev. Ko dravni toilec prejme obvestilo o izpolnitvi sporazuma, ovadbo zavre oziroma umakne obtoni
predlog.
14. Za katera k.d. se izvede poravnavanje? (zeli sliati samo, da jih doloa zakon, ni pa potrebno vedeti
katera k.d. so nateta)
Zakon doloa, za katera kazniva dejanja sem dravni toilec ovadbo ali obtoni predlog odstopiti v postopek
poravnavanja (denarna kazen ali kazen zapora do treh let, ter kazniva dejanja hude telesne pokodbe, velike
tatvine, zatajitve in pokodovanja tuje stvari). Gre za taksativno nateta kazniva dejanja iz pristojnosti okronega
sodia. Glede teh kaznivih dejanj je odstop dopusten, e so podane posebne okoliine, ki pa jih zakon ne
doloa, temve pooblaa generalnega dravnega toilca, da jih opredeli v splonem navodilu. Poravnavanje je
mono samo v fazi predkazenskega postopka.
15. Kaj je prekrek?
Prekrek je dejanje, ki pomeni kritev zakona, uredbe vlade, odloka samoupravne, lokalne skupnosti, ki je kot tako
doloeno kot prekrek in je zanj predpisana sankcija za prekrek.
Prvi del pravnega pojma prekrka je formalna protipravnost. Prekrek je opredeljen kot kritev zakona, uredbe
vlade ali odloka samoupravne skupnosti.
Drugi del pojma prekrek je doloenost.
Tretji del pojma prekrek pa je sankcija.
Poleg objektivnih elementov pojma prekrek pa je potrebno upotevati tudi subjektivni element, to je odgovornost
za prekrek, ki mora biti nujno podana, da se kritelju lahko izree sankcija.
16. Vrste postopkov po ZP-1
Temeljni vrsti postopka o prekrku sta:
- postopek za prekrke prekrkovnega organa (hitri postopek),
- redni sodni postopek.
Mladoletni storilci prekrkov se obravnavajo v posebnem (rednem sodnem) postopku, v katerem je v ospredju skrb
za mladoletnikov nadaljnji razvoj, manj pa pregon storilca prekrka.
Hitri postopek se zane po uradni dolnosti, ko opravi prekrkovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen
kakrnokoli dejanje, ali z vloitvijo pisnega predloga okodovanca (akuzatorno naelo), dravnega toilca ali
dravnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti. Znotraj hitrega postopka loimo tri
posvrste postopkov: postopek, v katerem se izda odloba o prekrku; postopek s plailnim nalogom; postopek s
posebnim plailnim nalogom.
Redni postopek se izvede v primerih, ko hitri postopek ni dovoljen. Ta postopek se zane samo na obdolilni
predlog prekrkovnega organa oziroma dravnega toilca. Primerneji je za obravnavanje bolj zahtevnih primerov
prekrkov s sankcijami, ki lahko pomembneje vplivajo na poloaj storilca. V njem je zagotovljeno dvostopenjsko
sodno varstvo, podrobneje so urejene pravice in poloaj obdolenca, njegovo zaslianje, dokazovanje, ustna
obravnava, odlobe, kar vse zagotavlja vijo stopnjo varstva obdolenevih pravic.
V rednem postopku se smiselno uporabljajo dolobe ZKP, in sicer o jeziku v postopku, vlogah in zapisnikih, rokih,
zaslianju obdolenca, zaslievanju pri, izvedenstvu, hini in osebni preiskavi, zasegu ali odvzemu predmetov,
GO v skrajanem postopku pred okrajnim sodiem, hrambi in upravljanju zaseenih predmetov in zaasnem
zavarovanju zahtevka za odvzem premoenjske koristi, prenosu krajevne pristojnosti.
Redni postopek se zane na podlagi obdolilnega predloga, s katerim upravieni predlagatelji postopka o prekrku
sodiu predlagajo zaetek postopka. Sodie je dolno ob prejemu opraviti formalni preizkus obdolilnega
predloga, na podlagi katerega preveri formalne predloge za obravnavanje zadeve: upravienost predlagatelja,
popolnost in razumljivost obdolilnega predloga, ter tudi, ali so podani pogoji za zaetek rednega sodnega
postopka.
V rednem postopku sodie sprejema odloitve v obliki odlobe (sodba, sklep, izjemoma odredba). Sodba je oblika
odlobe, s katero sodie na prvi stopnji po konanem postopku o prekrku odloi o obdolilnem predlogu.
Redni postopek se uvede v naslednjih primerih:
- e predlagatelj rednega sodnega postopka glede na naravo kritve oceni, da so podani pogoji za izrek stranske
sankcije,
- e je predpisana stranska sankcija prepovedi vonje motornega vozila,
- proti mladoletnim storilcem prekrkov,
- za prekrke s podroja obrambnih dolnosti in za prekrke s podroja nezdruljivosti javnih funkcij s pridobitno
dejavnostjo,
- za prekrke zoper varnost javnega prometa, za katere je predpisana stranska sankcija 18 kazenskih tok.
17. Kako poteka hitri postopek (morala sem povedati samo, da se izda odloba, kdo odloa na prvi stopnji,
vrsto pravnega sredstva in kdo odloa na 2. stopnji. Sama sem zaela s tem, kako se zane in v katerih
primerih, pa me je prekinil, da tako podrobno se ne bi bilo treba uit)
Hitri postopek se zane po uradni dolnosti, ko opravi prekrkovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen
kakrnokoli dejanje, ali z vloitvijo pisnega predloga okodovanca (akuzatorno naelo), dravnega toilca ali
dravnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti. Znotraj hitrega postopka loimo tri
188
posvrste postopkov: postopek, v katerem se izda odloba o prekrku; postopek s plailnim nalogom; postopek s
posebnim plailnim nalogom.
Prekrkovni organ izdaja v hitrem postopku 3 vrste odlob, ki jih lahko tejemo za meritorne, saj se z njimi
ugotavlja odgovornost za prekrek in se kriteljem izrekajo sankcije:
- pisna odloba o prekrku,
- navadni plailni nalog brez obrazloitve,
- posebni plailni nalog s kratkim opisom dejanskega stanja in navedbo dokazov.
Pravni sredstvi v hitrem postopku sta ugovor in zahteva za sodno varstvo, izjemoma tudi pritoba (v zvezi z
zavarovanjem izvritve). Izredno pravno sredstvo pa je ZVZ. O ugovoru odloa prekrkovni organ, o zahtevi za
sodno varstvo pa pristojno sodie (okrajno sodie).
18. Najprej sva se lotila sodbe (natanneje moje prekvalifikacije - glej opis kazenske naloge), kjer sem
morala natanno obrazloiti svoje razloge za takno odloitev in nato e kaj vse je treba storiti pri
prekvalifikaciji, da takna sodba stoji (torej izpustiti del iz opisa dejanskega stanja, paziti na predlog
okodovanca in zastaralne roke,...skratka vse, kar sem tudi sama v sodbi e storila, tako da je bilo to
odlino vpraanje za prebijanje ledu
19. Nato so ga zanimali razlikovalni elementi, po katerih loimo lahko in (posebno) hudo telesno pokodbo
(pri tem pa ne zahteva, da ste na pamet napiflani definicije teh KD, temve samo, da natejete tistih 5
razlikovalnih elementov, po katerih jih loimo), paziti je treba tudi, da le pri lahki t.p. obstaja kvalificirana
oblika, medtem, ko gre pri ostalih dveh za KD, kvalificirano s hujo posledico (e nastopi smrt)
20. Bistvene novosti KZ-1 (GLEJ M.BOVHA toka 41)!!
21. Mladoletnikih (natanna vsebino te predhodne dolobe, saj je bil tu problem, ki ga je nato reilo VSRS z
naelnim pravnim mnenjem, namre ta doloba pua v veljavi zgolj poglavje o mld, kar so si pa nekteri
tolmaili izven konteksta in je bilo treba to pojasniti)!
Za mladoletnike se uporablja KZ-1 ter dolobe 70/2 in 71. do 94. lena, dolobe, ki se nanaajo na mladoletniki
zapor v 5. odstavku 47. lena, v prvem, drugem in etrtem odstavku 49. lena, ter doloba tretjega odstavka 100.
lena KZ-UPB1. To je doloeno v prehodnih in konnih dolobah KZ-1 (375. len), in sicer do uveljavitve
kazenskega zakona za mladoletnike. KZ-1A je doloil, da se uporablja samo 2. odstavek 70. lena, medtem, ko je
KZ-1 v 375. lenu doloil uporabo 70. lena v celoti. (glej tudi naelno pravno mnenje Vrhovnega sodia).
Vrhovno sodie RS je dne 11.5.2009 sprejelo naelno pravno mnenje (VS038677), v katerem je navedeno, da se
za mladoletnike uporablja KZ-1 ter dolobe 70. do 94. lena, dolobe, ki se nanaajo na ml. zapor v 47/5 lenu,
prvem, drugem in etrtem odstavku 49. lena, ter doloba 100/3 lena KZ-UPB1. KZ-1 sam izkljuuje osebno
veljavnost za mladoletne storilce kaznivih dejanj. Vpraanja asovne, osebne in krajevne veljavnosti kazenskega
zakonika so izredno pomembna z vidika spotovanja naela zakonitosti, saj nihe ne more biti obsojen za kaznivo
dejanje, za katero ni zakon doloil, da je kaznivo, in ni zanj predpisan kazni, e preden je bilo dejanje storjeno.
Interpretacija prehodnih dolob KZ-1: izpostavlja se dilema, kateri zakon (KZ-1, KZ-UPB1), e sploh kateri, velja za
storilce kaznivih dejanj, in tudi, ali KZ-1 glede na dikcijo 1. in 4. lena sploh dopua razlago, da se uporablja tudi
za mladoletne storilce. Prehodne in konne dolobe namre urejajo vpraanje, katerih zakon sploh velja. Iz njih je
mogoe razbrati, da je namen zakonodajalca v prihodnje sprejeti poseben zakon za mladoletnike, do sprejetja
posebnega zakona, pa se zaasno uporabljajo specialne dolobe KZ-UPB1. KZ-1 je tako razveljavil celoten zakon,
razen nekaterih dolob. Ker posebni zakon e ni bil sprejet, je razumljivo, da je novi zakon predvidel uporabo
dolob KZ-UPB1. Ker je na podlagi prehodne dolobe 375. lena KZ-1 doloba 70. lena KZ-UPB1 ohranjena v
veljavi, jo je treba vsebinsko teti kot del novega zakona (notranja povezanost kazenskega prava oziroma
umeenost v notranji sistem). Ureja namre podroje, ki ga novi zakon ne ureja posebej, pa pa se v tem delu
opira na staro ureditev. e bi teli, da je 70. len nanaa na KZ-UPB1, bi prili do absurdne reitve, ko bi zakon
sicer predvidel kolizijo med posebnimi in splonimi dolobami kazenskega zakonika, vendar do te kolizije nikoli niti
pojmovno ne bi moglo priti, saj splonih dolob starega zakona ni ve. Vse dolobe starega zakona, razen
posebnih dolob, so bile namre razveljavljene. Dolobi 1. in 4. lena sicer res kaeta na to, da velja KZ-1 samo za
polnoletne storilce kaznivih dejanj in da ni podlage za vodenje kazenskih postopkov zoper mladoletnike niti za
njihovo kaznovanje. Vendar pa je potrebno ta dva lena drugae razumeti. Ob prehodnem reimu veljata znotraj
enotnega sistema kazenskega prava dva reima, in sicer reim, ki velja za polnoletne, in reim, ki velja za
mladoletne. Zato je potrebno dolobe KZ-UPB1 razumeti v povezavi s KZ-1. Ob takem izhodiu se izkae, da je
ureditev 1. in 4. lena KZ-1, katere gramatikalni pomen utegne napeljati na sklep, da KZ-1 velja samo za
polnoletne, zgolj navidezna, saj analiza celotnega besedila kazenskega zakona (predvsem dolob 70. lena KZ-
UPB1 v povezavi s lenoma 375. in 380 KZ-1) pokae, da velja KZ-1 v svojem celotnem besedilu tudi za
mladoletne storilce, kolikor njegove dolobe ne nasprotujejo posebnim dolobam za mladoletnike (70/1 len KZ-
UPB1). Prehodne dolobe torej izkljuujejo razlago, da se KZ-1 uporablja samo za polnoletne storilce. Ob njihovem
pravilnem razumevanju je potrebno teti, da je uporaba dolob, ki vsebujejo besede polnoletni (1. in 4. len),
kolikor se te nanaajo na obravnavanje mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, v veljavnem besedilu kazenskega
zakona izkljuena. e posamezna doloba nasprotuje posebnim doloba za mladoletnike, ne velja, kolikor se
nanaa na mladoletnike.
Logino nemogo je sklep, da KZ-1 velja za mladoletnike, ter obenem zanje ne velja. Ob tako razlagi bi zakon
nasprotoval samemu sebi in ne bi bil ve smiselna in sklepna celota.
22. Novosti pri udelebi, nadaljevanem KD (prej le teoretina ira opredelitev) in denarni kazni (pri slednji
je point v tem, da pri prejnjem sistemu ni bilo tako jasne lonice, kaj se upoteva pri doloanju dnevnih
zneskov in kaj pri viini kazni, tako da je zdaj kZ-1 to razjasnil
189
Udeleba:
V KZ storilec ni posebej opredeljen, sostorilstvo pa je bilo obravnavano v okviru udelebe v irem smislu. V KZ-1
je sostorilstvo rtano iz poglavja o udelebi in se ga obravnava skupaj s storilstvom. Storilec KD je vsak, ki ga stori
neposredno; z izrabljanjem in vodenjem dejanj drugega (posredni storilec); skupaj z drugim tako, da zavestno
sodeluje pri storitvi ali kako drugae odloilno prispeva k storitvi (sostorilec). Pri pomoi je izrecno poudarjeno, da
je mona le pri naklepnem KD (prispevek h KD iz malomarnosti bi se kvalificiral kot posredno storilstvo, ne kot
pomo).
Nadaljevano KD:
V KZ ni urejeno, se pa v praksi uporablja kot teoretini konstrukt, namenjen poenostavitvi dela sodi, e so
izpolnjeni stalni kriteriji (istovrstnost, enoten psihini odnos in asovna povezanost) in eden izmed variabilnih
kriterijev (isti nain izvritve, predmet napada, okodovanec, izrabljanje iste prilonosti ali odnosa). KZ-1 ureja
nadaljevano KD v podpoglavju o odmeri kazni. Nadaljevano KD stori, kdor iz koristoljubnosti ali okodovalnih
namenov istoasno ali zaporedoma stori ali poskusi storiti dve ali ve istih ali istovrstnih premoenjskih KD, ki
glede na kraj, nain ali druge enake okoliine pomenijo enotno dejavnost. Za nadaljevano KD se ne uporabijo
dolobe o steku, ampak se doloi ena kazen v mejah kazni, predpisane za najhuje KD, obvezno pa tudi stranska
denarna kazen. e storilec pridobi vejo ali veliko premoenjsko korist ali povzroi vejo ali veliko premoenjsko
kodo, zaradi katere je predpisana huja kazen, se mu doloi huja kazen, e mu je lo za to, da si z istoasno ali
zaporedoma storjenimi KD pridobi tako korist ali povzroi tako kodo.
Denarna kazen:
Po KZ je bilo mogoe doloiti denarno kazen v dnevnih zneskih ali v doloenem znesku. KZ-1 je ukinil monost
doloanja kazni v doloenem znesku.
Meje denarne kazni: KZ-1 je dvignil sploni minimumu iz 5 na 30 dnevnih zneskov. KZ-1 pa je rtal minimalno in
maksimalno viino dnevnega zneska, doloeno pa je, da se v primeru, da ni mogoe dobiti podatkov o storilevem
dnevnem zasluku, kot dnevni znesek vzame 1/30 povprene mesene neto plae v RS.
23. Kje se v KZ-1 pribliamo objektivni odgovornosti?
Pri hudodelski zdrubi.
24. Kaj je poskus, kdaj je kazniv in zakaj je bistveno, da loimo ne/dokonan poskus (glede odstopa)
KZ-1 definira poskus kot zaetek izvritve naklepnega kaznivega dejanja, ki ga storilec ni dokonal. Pri poskusu
loimo nedokonan poskus, ko je storilec uresniil nekatere znake kaznivega dejanja in dokonan poskus, ko je
uresniil vse njegove znake. Ta loitev je pomembna zaradi prostovoljnega odstopa od poskusa. Pri
nedokonanem poskusu je podan, e storilec po svoji volji preneha z izvritvenimi dejanji. Pri dokonanem
poskusu pa je za prostovoljni odstop potrebno, da storilec prostovoljno preprei nastanek posledice. V taknih
primerih je prostovoljni odstop podan, e storilec s svojim aktivnim delovanjem preprei nastanek posledice.
Primer: storilec je podtaknil ogenj z namenom, da bi pogal hio, pa si je premislil in ga pogasil, e preden je hia
zgorela.
Poskus je kazniv, e gre za kaznivo dejanje, za katero se sme po zakonu izrei tri leta zapora ali huja kazen. Za
poskus drugih kaznivih dejanj pa samo tedaj, e zakon izrecno predpisuje, da je kazniv tudi poskus. Poskus tako ni
kazniv na splono. To stalie uresniuje objektivno subjektivno koncepcijo poskusa. Po tej koncepciji je
potrebna za kaznivost poskusa objektivna protipravnost storilevega ravnanja, ki je v tem, da je z uresniitvijo
zakonskih znakov ogrozil zavarovano dobrino, jo spravil v nevarnost (objektivni kriterij, ki razmejuje poskus od
pripravljalnih dejanj). Ta nevarnost se e ni uresniila, razodeti pa je morala storilev naklep, njegovo zavest in
voljo uresniiti prepovedano posledico (subjektivni pogoj kaznivosti).
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen, mileja od treh let zapora, KZ praviloma odstopa od kaznivosti
poskusa, eprav sta lahko podana tako objektivni kot subjektivni pogoj, in sicer zaradi majhnega pomena dejanj in
zato, ker pri poskusu prepovedana posledica ne nastane. Mono pa je, da KZ tudi za takna dejanja doloi, da je
poskus kazniv.
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen zapora treh let ali huja kazen, pa izhaja KZ iz predpostavke,
da praviloma vsa izpolnjujejo objektivni in subjektivni pogoj. V teh primerih pa dopua mileje kaznovanje.
Kadar je poskus kazniv, se storilec kaznuje v mejah kazni, ki je predpisana za poskueno kaznivo dejanje, lahko
pa tudi mileje. To pomeni, da zakon prepua sodiu presojo o tem, koliko je storilec s poskusom ogrozi
zavarovano dobrino in koliko se je izrazilo njegovo hotenje uresniiti prepovedano posledico.
Tudi pri nepravih opustitvah sta mona tako neprimerni kot primerni poskus, vkljuno z morebitnim prostovoljnim
odstopom, pri pravih opustitvah pa neprimerni poskus, ki je lahko protipraven in kazniv.
Poskus pa ni mogo v primerih, ko je pojmovno ali izrecno zajet z opisom zakonskega dejanskega stana kakega
kaznivega dejanja. Tako npr. ni mogo poskus kaznivega dejanja nedovoljenega posega v nosenost, ki ga izvri
tudi tisti, kdor zane prekinjati nosenost s privolitvijo nosenice. V teh primerih je zakonodajalec izenail poskus z
dokonanim kaznivim dejanjem.
25. Kdo vse je lahko upravieni toilec in kako je s tem pri predlagalnih deliktih (kaj sploh so). Ali obstaja v
kazenskem pravu primer, ko se postopek vodi brez zahteve upravienega toilca?
Upravieni toilci so dravni toilec, zasebni toilec in okodovanec kot toilec.
Predlagalni delikti so tisti, ki se preganjajo na predlog okodovanca, kar je izrecno doloeno v KZ. Tudi pri
predlagalni deliktih se storilec preganja po uradni dolnosti, vendar pa glede dopustnosti pregona zakon upoteva
interes okodovanca njegov predlog je procesna predpostavka, da lahko DT zane in vztraja pri kazenskem
pregonu.
190
Primer, ko se postopek vodi brez zahteve upravienega toilca pa je pri mladoletnikih, ko uvede senat postopek na
zahtevo okodovanca.
26. Razlika : tatvina - zatajitev - poneverba (bistveni loevalni elementi in ne definicije)
Za tatvino gre, kadar nekdo vzame tujo premino stvar, z namenom, da si jo protipravno prilasti.
Novi KZ je KD poneverbe in neupraviene uporabe vkljuil v poglavje KD zoper premoenje.
Razlika med navedenima KD pa je v tem, da pri neupravieni uporabi motiv storilca ni pomemben. Stvari si storilec
prilasti le zaasno s tem, da jih uporabi, torej izkoria, z njimi razpolaga, da drugemu v zaasno uporabo. e bi
imel namen, da si jih trajno prilasti, bi bilo podano KD poneverbe.
Kdaj bo lo za uporabo in kdaj za namen prilastitve, je dejansko vpraanje. Pri tem bo treba oceniti storilev
zagovor, da ni imel namena prilastitve, predvsem glede asa posedovanja stvari ter njegove realne monosti za
vrnitev stvari. e storilec te monosti ni imel e, ko je stvari zael uporabljati, in se je tega zavedal, bo lo praviloma
za KD poneverbe. Tudi v primerih, ko je vrnitev stvari odvisna od nakljuja (ko npr. storilec z uporabljenim
denarjem igra na sreo in upa, da bo priigral vejo vsoto in denar vrnil), bo prav tako podano KD poneverbe.
27. Ali lahko sodie odvzame vozniko dovoljenje in v katere procesne ukrepe to sodi (ni mislil na zaseg,
kar je bila moja prva asociacija) ...nekako sva nato prila do tega (eprav mi e zdaj ni vse najbolj jasno),
da gre za podoben ukrep kot je pripor (vpraal je tudi razloge zanj - primarni je e v ustavi, ostali trije po
zkp so pa potem njegova izpeljanka), saj je namen tega ukrepa ravno tako prepreitev ponovitvene
nevarnosti in tako sodi med omejevalne ukrepe po zkp (in e se ne motim, bi bil to po moje tudi odgovor
na njegovo sicer zelo priljubljeno vpraanje, kaj je to pripor stvari )
1) O konceptu omejevalnih ukrepov
- slovenski ZKP ga doslej ne pozna, instrumentalno pojmovanje omejevalnih
ukrepov, drugae osnutek ZKP-1, toretino velik korak naprej;
- osebni omejevalni ukrepi veinoma urejeni v XVII. poglavju ZKP, a ne vsi, stvarni
raztreseni po zakonu;
- omejevalni ukrepi so:
--zaasni prisilni ukrepi praviloma zoper domnevnega storilca (stvarni izjeme!);
-- neizogibno potrebni, da bi sodie odpravilo poveano nevarnost, ki jo domnevni
storilec predstavlja za izvedbo KP ali za varnost ljudi;
-- omejujejo lovekove pravice in svoboine v KP pred pravnomono obsodbo;
- ustavnopravno jih omejuje domneva nedolnosti, zato dopustni le ob zadostni
verjetnosti, da je bilo storjeno KD (so poseg v to domnevo);
- KP mora biti v naelu mogo tudi brez uporabe omejevalnih urepov;
- corpus separatum v KP; tudi zakon v zakonu, ker vsebuje zaokroene
materialnopravne in procesnopravne vsebine;
- temeljna delitev:
-- osebni (personalni);
-- stvarni.
2) Razvoj ustvavnosodne doktrine o omejevalnih ukrepih v RS
- U-I-18/93, 1996, nosilna odloba o priporu, temeljni pogledi US na omejevalne
ukrepe;
- U-I-296/02, 2004, nosilna odloba o stvarnih omejevalnih ukrepih (zaasnem
zavarovanju zahtevka za odvzem premoenjske koristi); linija odloanja US kot pri
prvi odlobi;
- sodie ugotovilo podnormiranost ukrepa (ni vsebinskih pogojev za uporabo,
trajanje in prenehanje);
- neustrezen postopek odloanja: ne sme se odrediti po uradni dolnosti, ni
predviden kontradiktorni postopek odloanja;
- poseg v pravico do zasebne lastnine;
- zakonodajalec mora doloiti dokazni standard , dolono omejiti njegovo trajanje
glede na teo KD, fazo in stadij postopka;
- U-I-328/04, 2008, zaasni odvzem voznikega dovoljenja, s to odlobo zaokroeno
odloanje US o omejevalnih ukrepih.
3) Ureditev stvarnih omejevalnih ukrepov po odlobi US in noveli ZKP
- zakonodajalec reagiral z bistveno preureditvijo zaasnega zavarovanja odvzema
PK (in le malo ve od tega);
- predelani ali novi leni 502-502d ter 109 ZKP;
- stvarna omejevalna ukrepa po ZKP sta zaasno zavarovanje odvzema PK in
odvzema PPK (ne pa npr. zaasni odvzem predmetov);
- opredeljeni razlogi za uporabo omejevalnega ukrepa, mogo samo na predlog
upravienega toilca, ne po uradni dolnosti;
- mogo v predkazenskem postopku, tedaj mora biti izkazan dokazni standard
utemeljenih razlogov za sum;
- uporabiti ga je mogoe zoper domnevnega storilca in zoper povezano tretjo osebo
(ki ji mora biti zagotovljen poloaj v postopku);
- o njem se odloa na naknadnem kontradiktornem naroku, ki pa ni vselej obvezen,
191
odloitev, ugovor, odloitev o ugovoru in tudi e pritoba;
- trajanje ukrepa doloeno v zakonu glede na stadij postopka, ekstremni roki so
nesprejemljivo dolgi, reim podaljevanja. Upoteva se faza postopka, vrsta, narava
in tea KD, zapletenost postopka ter obseg in pomen premoenja;
- spremenljivost ukrepa, prednostna zadeva;
- omejitve socialne narave izhajajo iz odlobe US, so posledica domneve
nedolnosti;
- sodnik, ki odloa, je v poloaju sodnika garant (sodnika svoboin).
4) "Sporna" kategorija: zaasni zaseg predmetov
- "pripor stvari", Vasiljevi;
- dve podlagi:
-- predmeti,ki se v KP morajo odvzeti ali smejo vzeti (to je omejevalni ukrep);
-- predmeti, ki so dokazila v KP (ni omejevalni ukrep);
- zakon ne doloa za odvzem niti dokaznega standarda, postopka odvzema, sodne
pristojnosti, oblike odlobe, pravnih sredstev, a gre nedvomno za poseg v
lastninsko pravico (33U);
- projekt ZKP-1 sprejema idejo omejevalnih ukrepov, tudi stvarnih, zaasnega
odvzema predmetov ne zajema;
- ne glede na teoretine dispute, potreba po ustrezni ureditvi zaasnega odvzema
predmetov o(b)staja.
28. Nevarnost za ivljenje
29. Stopnja okvare dela telesa/organa
30. Vpliv na zdravje
31. Vpliv na delovno zmonost
32. Vpliv na zunanjost
34. Ponovno vpraanje povezano z nalogo - zakaj sem v dokazni sklep vnesel da sem prebral kazensko
ovadbo - povedal sem, da zato, ker je to izhajalo iz dokaznega sklepa zapisnika iz glavne obravnave, da pa
sicer to ni dokaz v glavnem postopku. Nadalje mi je povedal, da je to sicer res, vendar je bila ovadba v
konkretnem primeru vseeno pomembno - vpr. zakaj? odg. predlagalni delikt - pravoasnost podanega
predloga za pregon
35. Novosti v KZ-1 - odg. nova def. kaz.dejanja, malomarnosti, ni ve dejanja majhnega pomena (kaj je zdaj
v zvezi s tem - odg. iN novela zkp je uvedla novost - sodie lahko izda oprostilno sodbo zaradi tega, ker
obstaja nesorazmerje med dejanjem majhnega pomena in posledicami, ki bi jih doprinesel kazenski
postopek), nadaljevano kd, zastaranje, kazen dosmrtnega zapora, skren nabor varnostnih ukrepov, ko mi
je zmanjkalo idej, mi je pomagal in dal napotke, za kar precej asa sva se ustavila pri denarni kazni, kakna
je razlika napram KZ in kaj je zakonodajalec zasledoval s tem (glede tega e zdaj ne vem kaj je hotel od
mene. Nadalje ni poglavja o mladoletnikih - kaj zdaj velja za mladoletnike, kar zahtevno, ker se je
zakonodajalcu pri prehodnih dolobah o tem nekaj zataknilo - odg. naelo zakonitosti - za mladoletnike ni
dolob, torej ne morejo biti storilci kd po posebnem delu kz - potem e nadalje kako reiti to situacijo...
36. Razliko glede kaznivega dejanja zlorabe poloaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. l. KZ-
1 in 244.l. KZ
V KZ-1 je dodanih e nekaj izvritvenih dejanj. Po KZ so bila izvritvena dejanja samo izraba poloaja, prestop
meje pravic in neoprava svoje dolnost. KZ-1 pa dodaja e zloraba zaupanja glede razpolaganja s tujim
premoenjem, upravljanjem podjetja ali vodenjem gospodarske dejavnosti. (ni nujno, da lastnik tudi vodi in upravlja
podjetje).
37. Kaj vse lahko stori toilec z ovadbo?
Ko dravni toilec ocenjuje sprejeto kazensko ovadbo, lahko sprejme eno od naslednjih odloitev:
* zavre kazensko ovadbo:
- e naznanjeno dejanje, ni kaznivo dejanje;
- e je pregon zastaran;
- e je dejanje obseeno z amnestijo ali pomilostitvijo;
- so podane druge okoliine, ki izkljuujejo kazenski pregon (npr. smrt storilca, e razsojena zadeva, trajna
duevna bolezen, procesna imuniteta);
- e ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje.
* priskrbi dopolnilna obvestila:
e iz same ovadbe ne more presoditi, ali so navedbe v njej verjetne, e ni dovolj dokazov, da bi zahteval preiskavo,
ali e je do njega priel glas o kaznivem dejanju, ter e storilec ni znan.
* vloi zahtevo za preiskavo ali neposredno obtonico:
zahtevo za preiskavo bo vloil, e bo iz navedb in dokazov ocenil, da je podan utemeljen sum, da je doloena
oseba storila kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolnosti.
* odstopi ovadbo v postopek poravnavanja:
e gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 3 let. Pri tem upoteva tudi
vrsto in naravo dejanja, okoliine, v katerih je bilo dejanje storjeno, osebnost storilca, njegovo predkaznovanost za
istovrstna ali druga kazniva dejanja, ter stopnjo kazenske odgovornosti. Poravnavanje se lahko opravi le s
pristankom osumljenca in okodovanca. e je doseen sporazum, dravni toilec ovadbo zavre.
192
* odloi kazenski pregon:
Za kazniva dejanja za katera je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 3 let, e je osumljenec pripravljen
ravnati po njegovih navodilih ter opraviti doloene naloge, s katerimi se zmanjajo ali odpravijo kodljive posledice
kaznivega dejanja, in sicer:
- odprava ali poravnava kode;
- plailo doloenega prispevka v korist javne ustanove ali v dobrodelne namene ali v sklad za povrailo kode
rtvam kaznivih dejanj;
- kakno splono koristno delo;
- poravnavo preivninskih obveznosti.
e osumljenec v roku, ki ne sme biti dalji od 6 mesecev za poravnavo preivninskih obveznosti pa ne dalji kot 1
leto, izpolni nalogo, dravni toilec ovadbo zavre.
* ne zane kazenskega pregona:
Ovadbo zavre ali ne vloi obtonice ali jo umakne. ZKP doloa dva primera, ko DT ne zane kazenskega
pregona:
- e se lahko storilcu kazen odpusti, dravni toilec pa glede na konkretne okoliine primera oceni, da sama
obsodba, brez kazenske sankcije ni potrebna;
- e je za kaznivo dejanje predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 1 leta, obdoleni pa je zaradi kesanja
prepreil kodljive posledice ali poravnal vso kodo in dravni toilec oceni, da kazenska sankcija ne bi bila
upraviena.
12. MIRKO VRTANIK
1. asovno veljavnost zakona
Kazenski zakonik sam doloa zaetek svoje veljavnosti. Zakon praviloma zane veljati 15 dan po objavi, lahko pa
je ta rok kraji ali dalji. KZ-1 je bil sprejet 20.5.2008, v UL je bil objavljen 4.6.2008, veljati pa je zael 1.11.2008.
as od objave do uveljavitve imenujemo vacatio legis. Zakoni veljajo toliko asa, dokler niso izrecno ali mole
odpravljeni z novim zakonom, ki nadomea prejnjega. Na kazenskopravnem podroju je to e posebej
pomembno pravilo, saj bi v nasprotnem primeru prilo do pravnih praznin, ki bi lahko ustvarile poloaj, ko storilcev
kaznivih dejanj ne bi bilo mogoe preganjati in jim soditi.
2. Naklep in malomarnost po kz in kz-1
Naklep je pojem, s katerim kazensko pravo oznauje najvejo intenzivnost storilevega subjektivnega odnosa do
dejanja. KZ-1 ga definira takole: Kaznivo dejanje je storjeno z naklepom, e se je storilec zavedal svojega dejanja
in ga je hotel storiti ali e se je zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je
privolil, da taka posledica nastane.
Naklep ima dve stopnji:
* direktni naklep: je podan, e se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti. Zavestna sestavina
direktnega naklepa je e se je storilec zavedal svojega dejanja.
Sodie mora tako ugotoviti:
- ali se je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja (tj. ali jih je poznal);
- ali se storilec zavedal prepovedane posledice, ali je imel predstavo o posledici v njenem fizinem in socialnem
pomenu in obsegu;
- ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in prepovedano posledico.
Voljna sestavina direktnega naklepa je hotenje posledice.
* eventualni naklep: je podan, e se je storilec zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana
posledica, pa je privolil, da posledica nastane.
Zavestna sestavina eventualnega naklepa pomeni, da mora sodie ugotoviti:
- ali se je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja (enako kot pri direktnem naklepu);
- ali se je zavedal monosti, da bo iz njegovega ravnanja nastala prepovedana posledica (bistvena razlika med
obema vrstama naklepa);
- ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in nastankom prepovedane posledice (enako kot pri
direktnem naklepu).
Voljna sestavina eventualnega naklepa: je privolil, da takna posledica nastane. e dejstev, ki bi dokazovala
storilevo privolitev, ni ali jih ni mogoe najti, potem ni podan eventualni naklep glede tistega kaznivega dejanja, ki
ga je storilec obtoen (glej primer Bavcon str. 271).
Eventualni naklep je spodnja meja naklepa in z njo razmejujemo naklepna kazniva dejanja od tistih, ki so bila
izvrena iz malomarnosti.
Storileva zavest mora pri obeh stopnjah naklepa zajeti vse zakonske znake kaznivega dejanja.
Zavestna in voljna sestavina naklepa se ugotavljata v trenutku izvritve kaznivega dejanja.
Kaznivo dejanje je storjeno iz malomarnosti samo, e je tako doloeno v zakonu. Razlikujemo med:
* zavestno malomarnostjo: storilec se je zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana
posledica, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo lahko prepreil ali, da ne bo nastala.
Sodie mora v tem primeru ugotavljati:
- ali se je storilec zavedal vse zakonskih znakov kaznivega dejanja (enako kot pri obeh stopnjah naklepa);
193
- ali se je zavedal monosti, da bo iz njegovega ravnanja nastala prepovedana posledica (enako kot pri
eventualnem naklepu);
- ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in nastankom prepovedane posledice (enako kot pri obeh
stopnjah naklepa).
Glede zavestnega elementa se torej zavestna malomarnost ne razlouje od eventualnega naklepa. Razlouje pa ji
to, da ni storilevega hotenja oziroma njegove privolitve v nastanek prepovedane posledice.
* nezavestno malomarnostjo: storilec se ni zavedal, da lahko nastane prepovedana posledica, pa bi se bil po
okoliinah in svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati. Sodie mora v tem primeru ugotoviti, ali je
storilcu mogoe oitati, da bi se bil moral in mogel zavedati monosti nastanka prepovedane posledice. Pri tej
obliki krivde ni ne zavesti, ne storileve volje glede prepovedane posledice. Ali je nezavestna malomarnost
podana, presojamo glede na okoliine zadeve in glede na storileve osebne sposobnosti in lastnosti. Najprej se
postavi vpraanje, ali je bil obtoeni glede na objektivne okoliine dolan zavedati se monosti nastanka
prepovedane posledice, kar je objektivni kriterij. Subjektivni kriterij pa se nanaa na vpraanje, ali bi se bil obtoeni
monosti nastanka prepovedane posledice moral in mogel zavedati glede na njegove osebne lastnosti.
Razlika med obema vrstama malomarnosti je, da se pri zavestni malomarnosti storilec zaveda, da bo do
prepovedane posledice prilo, vendar lahkomiselno zaupa v ugoden razplet, pri drugi pa se sicer ne zaveda te
monosti, bi jo pa bil glede na okoliine dolan in sposoben predvideti.
KZ-1 je odstopil od ustaljenih opredelitev zavestne in nezavestne malomarnosti ter sprejel nomotehnino reitev,
po kateri najprej na splono opredeli malomarnost (26/1 len), nato poda formulo za razmejitev malomarnosti od
naklepa (26/2 len) ter formulo za razmejitev malomarnosti od nekrivde (nakljuja) (26/3 len).
Vsebina in bistvo malomarnosti kot oblike krivde kljub spremenjenemu nomotehninemu pristopu ostajata enaka.
Nezavestna malomarnost je v kazenskem pravu kamen spotike, ker pomeni stalno nevarnost za vdor objektivne
odgovornosti.
3. Kako se presoja kateri zakon je mileji za obdolenca?
Sodie mora v vsaki zadevi ugotoviti, kateri zakon je veljal v asu izvritve kaznivega dejanja in ali je bil ta zakon
morebiti spremenjen. Tako je potrebno vse zakone primerjati in ugotoviti, ali je morda kateri od poznejih zakonov
(poznejih od tistega, ki je veljal v asu izvritve dejanja) mileji, in uporabiti najmilejega. e je pozneji zakon
enako strog kot zakon, ki velja v asu sojenja, se uporabi zakon, ki je veljal v asu izvritve dejanja. Retroaktivnost
je omejena zgolj na mileji zakon.
Ugotavljanje, kateri zakon je mileji, je pogosto zelo zapleteno vpraanje. Pri tem pomagata dve naeli:
* besedila prejnjega in novega zakona ne smemo primerjati abstraktno. Izhajati je potrebno iz konkretnega
dejanskega stanja;
* uporabiti je treba ali prejnji ali novi zakon v celoti in ne nekaterih dolob prejnjega in nekaterih dolob novega.
Ugotoviti je treba, kateri zakon je v celoti ugodneji za storilca. Kombinacija bi pomenila uporabo nekega tretjega
zakona, ki v takni obliki ni nikdar obstajal. Takno stalie je zavzelo tudi Vrhovno sodie, eprav nekateri
opozarjajo na to, da bi bilo v izjemnih primerih dopustna kombinacija obeh zakonov.
Primeri, kdaj je zakon mileji:
* novi zakon je mileji, e nekega dejanja ve ne opredeljuje kot kaznivo dejanje (dekriminacija dejanja);
* mileji je tisti zakon, ki predpisuje mileji kaznovalni okvir ali milejo vrsto kazni, omogoa ire monosti za izrek
pogojne obsodbe, sodnega opomina, omilitev kazni;
* za storilca je lahko ugodneji zakon tudi, e ne spreminja zakonskih znakov kaznivega dejanja in predpisana
kazen ostane ista, spremeni pa dolobe splonega dela (e bi npr. novi zakon omogoil iro uporabo instituta
silobran).
4. Kako je z dosmrtno zaporom, za katera kazniva dejanja je zagroen dosmrtni zapor?
KZ-1 je v splonem delu doloil dosmrtni zapor ( 2. odstavek 46. lena), in sicer za kazniva dejanja genocida,
hudodelstva zoper lovenost, vojnega hudodelstva in agresije; v primeru steka kaznivih dejanj pa tudi za kazniva
dejanja terorizma, umora, uboja predsednika republike, za najhuje oblike kaznivih dejanj zoper suverenost RS in
njeno demokratino ustavno ureditev, za kaznivo dejanje ogroanja oseb pod mednarodnim varstvom in za
kaznivo dejanje jemanja talcev.
5. Zastaranje po kz-1, za katera kazniva dejanja kz-1 ne doloa, da ne zastarajo????
Potek asa lahko ima dvojni uinek. Tako tudi loimo:
* zastaranje kazenskega pregona: kazenski postopek e ni bil izveden, zato potek asa vpliva na to, da ni ve
mogoe izrei kazni. Preneha pravica do izreka kazenske sankcije in je storilcu ni mogoe izrei.
* zastaranje izvritve kazni: zastaranje je razlog ugasnitve kazni. Ugasne torej pravica do tega, da se kazen bodisi
izree bodisi e izreena kazen izvri.
Sodia in drugi organi kazenskega pregona in za izvrevanje kazenskih sankcij morajo v vsaki fazi postopka paziti
na potek zastaranja in upotevati zastaranje po uradni dolnosti. Zastaranje tako nastopi ex lege, in sicer tedaj, ko
so potekli zastaralni roki.
KZ-1 doloa, da ne zastarajo:
* kazniva dejanja, za katera se sme izrei dosmrtni zapor;
* nekatera kazniva dejanja zoper lovenost (genocid, hudodelstva zoper lovenost, vojna hudodelstva, agresija,
odgovornost vojakih poveljnikov in drugih nadrejenih, zdruenje in uvanje h genocidu, k hudodelstvom zoper
lovenost ali agresiji);
194
* kazniva dejanja, za katera po mednarodnih pogodbah takno zastaranje ne more nastati.
Zastaranje kazenskega pregona:
Ta vrsta zastaranja pomeni, da se zaradi poteka rokov, ne more ve izvesti kazenski pregon in se storilcu ne more
ve izrei kazen za kaznivo dejanje, ki ga je izvril. Dolina rokov je odvisna od tee kazni, ki je predpisana za
posamezno kaznivo dejanje. Maksimalni zastaralni rok je 50 let, najkraji pa 6 let. Prejnji KZ je doloal kraje
zastaralne roke (25 let in 3 leta).
Ti roki so:
* 50 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor 30 let (15 do 30 let),
* 30 let od storitve kaznivega dejanj, za katero se sme izrei zapor nad 10 let (in manj kot 15 let),
* 20 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izrei zapor nad 5 let (do 10 let),
* 10 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor nad 1 leto (do 5 let),
* 6 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei kazen do enega leta ali denarna kazen.
e je za kaznivo dejanje predpisanih ve kazni, se zastaralni rok doloi po najhuji predpisani kazni. Kadar so
kazni predpisane alternativno, se zastaralni rok doloi glede na tejo vrsto predpisane. Kadar pa so predpisane
kumulativno (npr. zaporna in denarna kazen), pa se doloi zastaralni rok glede na kazen zapora kot na glavno
kazen. Za poskus se zastaralni rok doloi glede na kazen, ki je predpisana za dokonano kaznivo dejanje.
Zastaralni rok za zastaranje kazenskega pregona zane tei od dneva, ko je bilo kaznivo dejanje izvreno, ko je
torej storilec deloval ali bi moral delovati.
Zadranje zastaranja:
Zadranje zastaranja pomeni, da lahko med tekom zastaralnih rokov nastopijo ovire dejanske ali pravne narave, ki
povzroijo, da zastaralni rok ne tee. Zadranje zastaranje po povzeto po prejnjem KZ, ki je poznal relativno in
absolutno zastaranje. KZ-1 te delitve ni prevzel, kljub temu pa je obdral zadranje zastaranja. Ob tem se zastavlja
vpraanje, kaken uinek sploh ima zadranje zastaranja. e doloena okoliina povzroi zastaranje teka
zastaranih rokov, hkrati pa zakon ne podalja zastaralnih rokov, postane ta institut brez pomena. Tudi ob zadranju
se namre zastaranje kazenskega pregona iztee po preteku doloenega asa od izvritve kaznivega dejanja,
enako kot e zadranja ne bi bilo, saj KZ-1 kljub ureditvi zadranja zastaranja ne postavlja daljih zastaralnih rokov
in ne doloa, da se v primeru zadranja zaetek teka rokov ne vee na izvritev kaznivega dejanja.
Pretrganje zastaranja:
Obstaja tedaj, ko se zastaralni rok zaradi doloene okoliine prekine in se zaradi tega tisti del zastaralnega roka,
ki je e potekel, ne teje ve, temve zane zastaralni rok po prenehanju ovire tei znova. To torej pomeni izjemo
od pravila, da zastaralni rok zane tei z izvritvijo kaznivega dejanja. KZ doloa le eno okoliino, ki pretrga
zastaranje: e storilec v asu tega zastaralnega roka stori enako ali huje kaznivo dejanje.
Zastaranje izvritve kazni:
Zastaranje izvritve kazni pomeni, da zaradi poteka doloenega asa ugasne pravica do njene izvritve. e
izreene kazni ni ve mogoe izvriti. Roki:
* 25 let od obsodbe na 30 let zapora (razen, e gre za nezastarljivo kaznivo dejanje),
* 15 let od obsodbe na zapor nad 10 let (vendar manj kot 30 let),
* 10 let od obsodbe na zapor nad 5 let (do 10 let),
* 5 let od obsodbe na zapor nad 1 leto (do 5 let),
* 3 leta od obsodbe na zapor do 1 leta ali na denarno kazen.
Izvritev dosmrtnega zapora ne zastara.
Prejnji KZ je doloal nekoliko kraje roke za izvritev mladoletnikega zapora. KZ-1 takne dolobe ve nima, saj
bo to podroje uredil nov zakon.
Zastaralni roki teejo od pravnomonosti sodne odlobe. Pri pogojni obsodbi, ki je bila preklicana, zane tei
zastaranje tistega dne, ko je postala odlobo o preklicu pravnomona. Pri pogojnem odpustu, ki je bil preklican,
zane tei zastaranje tistega dne, ko je postala odloba o preklicu pravnomona.
Zadranje zastaranja:
Zastaranje izvritve ne tee v asu, ko se po zakonu kazen ne sme izvriti. Ovire so lahko prane ali dejanske,
zakon pa upoteva samo pravne ovire (npr. odloitev je mona, e obsojenec zaradi huje bolezni ni zmoen
nastopiti kazni.
Zastaranje izvritve varnostnih ukrepov:
KZ -1 doloa da zastara izvritev varnostnih ukrepov odvzema voznikega dovoljenja in odvzema predmetov, ko
preteejo tri leta od pravnomonosti sodne odlobe, s katero sta bila ukrepa izreena. Prepoved opravljanja poklica
zastara, ko pretee as, za katerega je bil izreen.
6. Stek v KZ-1
O steku kaznivih dejanj govorimo takrat, kadar je iz opisa dejanja razvidno, da je storilec uresniil zakonske znake
dveh ali pa ve kaznivih dejanj. Loimo:
* idealni stek: ko storilec z enim samim dejanjem uresnii zakonske dejanske stane dveh ali ve kaznivih dejanj.
(npr. e kdo z enim strelom eno osebo ubije, drugo pa hudo telesno pokoduje, je izvril dve kaznivi dejanji z eno
storitvijo).
* realni stek: ko storilec z ve storitvami ali opustitvami uresnii zakonske znake ve kaznivih dejanj (npr. e kdo z
ve zaporednimi udarci eno osebo ubije, drugo pa hudo telesno pokoduje, je z dvema storitvama povzroil dve
kaznivi dejanji.).
e se storilcu sodi za vsa kazniva dejanja, doloi sodie najprej kazen za vsako posamezno kaznivo dejanje, nato
pa izree za vsa ta kazniva dejanja enotno kazen.
195
* navidezni idealni stek: pomeni, da imamo opraviti z enim samim kaznivim dejanjem, kljub temu, da je storilec z
eno storitvijo ali opustitvijo uresniil zakonske znake oziroma prepovedane posledice dveh ali ve zakonskih
dejanskih stanov.
Tako je stek le navidezen, e je storilec uresniil zakonske znake temeljnega kaznivega dejanja in njegovo
kvalificirano oziroma privilegirano obliko (odnos specialnosti).
e je eno kaznivo dejanje samo predhodna faza drugega (npr. dogovor za kaznivo dejanje, e sta dejanje kasneje
tudi izvrila), bi bilo nesmiselno storilca obtoiti in obsoditi za dve kaznivi dejanji, saj gre v resnici le za eno (odnos
subsudiarnosti).
Kadar je celotna kriminalna koliina enega dejanja vsebovana v drugem gre za odnos konsumpcije. Gre za
primere, ko huje istovrstno kaznivo dejanje zajema vse njegove mileje oblike (e je npr. uboj izvren z ve
udarci, od katerih so bili nekateri kvalificirani kot lahke, nekateri pa kot hude ali posebno hude telesne pokodbe, je
jasno, da gre za eno kaznivo dejanje uboja, ne pa za toliko in taknih kaznivih dejanj, kolikor in kakrnih je bilo
udarcev).
* navidezen realni stek je podan v naslednjih primerih:
- sestavljeno kaznivo dejanje,
- nekaznivo predhodno dejanje,
- nekaznivo naknadno dejanje,
- kolektivno kaznivo dejanje,
- nadaljevano kaznivo dejanje.
KZ- 1 je na novo vkljuil institut nadaljevanega kaznivega dejanja v veljavno pravo. Zanj so potrebni stalni in
variabilni elementi.
Pri pravilih o izreku enotne kazni je KZ-1 na novo doloil, da se v primeru, e je sodie za dve ali ve kaznivih
dejanj doloilo kazen zapora 30-ih let, izree enotna kazen dosmrtnega zapora. rtal pa je dolobo, ki se nanaa
na mladoletnike, saj bo to urejeno s posebnim zakonom.
7. Teritorialno naelo. Kaj pomeni primarnost naela in izjeme?
Kazenski zakonik velja za vsakogar, kdor stori kaznivo dejanje na ozemlju RS. Teritorialno naelo je po svoji moi
primarno, to pomeni, da velja kazenski zakonik za dejanja, izvrena v Sloveniji, tudi e je bil storilec za to dejanje v
tujini e obsojen ali e v tujini kazenski postopek tee in celo, e je storilec e prestal kazen, ki mu je bila v tujini
izreena za tisto kaznivo dejanje. Primarnost tega naela je torej v tem, da izkljuuje pravilo ne bis in idem.
Vendar pa KZ doloa fakultativno in ne obligatorno primarnost tega naela, ker v 14/1 lenu doloa, da se storilec
preganja v Sloveniji samo z dovoljenjem ministra za pravosodje, e se je za isto kaznivo dejanje postopek v tuji
dravi e zael ali konal. Okoliina, da je v tujini zaet ali konan kazenski postopek za isto kaznivo dejanje,
samo po sebi ni ovira za to, da se v Sloveniji vodi in dokona kazenski postopek, marve je samo razlog za
poprejnjo oceno smotrnosti postopka tudi pri nas. Trdoto teritorialnega naela omiljuje doloba 15. lena, po kateri
se kazen, ki jo je storilec prestal v tujini po sodbi tujega sodia vteva v kazen, ki jo izree domae sodie.
8. Kdaj je mogo odstop pregona tujca tuji dravi?
Po teritorialnem naelu velja naa kazenska materialna zakonodaja za vsakogar, ki je storil KD na ozemlju RS,
zaradi esar mu mora soditi nae stvarno in krajevno pristojno sodie. Razlogi smotrnosti pa v doloenih primerih,
ko je storilec tujec, narekujejo, da se drava odree svoji jurisdikciji v korist tuje drave. Po 14. lenu KZ-1 se sme
pregon tujca odstopiti drugi dravi, vendar morajo biti za to izpolnjeni pogoji, ki jih doloa ZKP.
Odstop pregona tuji dravi je vedno fakultativen. Do odstopa pride predvsem tedaj, ko kazenskega postopka v nai
dravi ne bi bilo mogoe konati, ker ni mogoe zagotoviti navzonosti obdolenca tujca, sojenje v njegovi
nenavzonosti pa ni dopustno.
Preden je izdan sklep o preiskavi odloa o odstopu pristojni DT. Med preiskavo pa na predlog DT preiskovalni
sodnik, do zaetka GO izvenrazpravni senat, tudi za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodia.
Odstop kazenskih spisov se sem dovoliti za KD, za katera je predpisana kazen zapora do 10 let, kot tudi za KD
zoper varnost javnega prometa.
Odstop ni dovoljen:
- e je okodovanec dravljan RS, ki temu nasprotuje, razen e je dano zavarovanje za uveljavitev njegovega
premoenjskopravnega zahtevka;
- e je bil odrejen zaseg ali zaasno zavarovanje zahtevka za odvzem denarja ali premoenja nezakonitega izvora
iz 245. lena KZ-1 (pranje denarja) ali protipravno dane ali sprejete podkupnine, razen v primerih, ko je sodie
navedene odredbe izdalo na pobudo tuje drave.
9. Kako KZ-1 ureja blanketne norme?
Blanketne dispozicije se sklicujejo na druge pravne predpise, ki dispoziciji dopolnjujejo. Kazenski zakonik doloa
vse bistvene znale doloenega kaznivega dejanja, le vsebina enega izmed njegovih zakonskih znakov je doloena
v kaknem drugem predpisu. Tako je npr. v 319. lenu KZ-1 doloeno, da je kaznivo dejanje, e kdo v nasprotju s
predpisi o prometu z razstrelivom ali z lahkimi vnetljivimi snovmi itd. prevaa, odda za prevoz z javnim prometnim
sredstvom takne snovi itd. KZ seveda ne pove in ne more povedati, ob katerih pogojih in kako se sem opraviti
prevoz taknih nevarnih snovi. To je doloeno v posebnih predpisih., ki jih je potrebno uporabiti pri presoji
vpraanja, ali je bilo kaznivo dejanje po tem lenu izvreno ali ne.
Predpisi, na katere se sklicuje kaka dispozicija v kazenskem zakoniku (dopolnilna norma), se lahko spremenijo in
e v opisu kaznivega dejanja ni e kakih drugih objektivnih znakov, bi se na tak nain cona kriminalnosti lahko
neznansko razirila. Nesporno je, da v primeru, ko dopolnila norma preneha obstajati, tudi samo kaznivo dejanje,
katerega del je bila takna norma, preneha biti kaznivo (7/2 len KZ-1). e pa se dopolnilna norma spremeni, se
196
zastavi vpraanje, ali jo je treba uporabiti restriktivno, e je mileja za storilca. KZ-1 razlikuje dve skupini monih
situacij:
- e je sprememba dopolnilne norme zgolj tehnine narave in ne predstavlja drugane ocene nevarnosti ravnanja
(kaznivo dejanje je zaradi te spremembe drugae doloeno, ne pomeni pa drugega protipravnega dejanja), potem
njena sprememba z vidika asovne veljavnosti kazenskega zakonika ni odloilna;
- e pa se dopolnilna norma spremeni zato, da bi potencialne storilce postavila v ugodneji poloaj (npr. iz
podzakonskega akta, ki vsebuje seznam prepovedanih drog, je rtana doloena substanca), jo je treba uporabiti
retroaktivno kaznivo dejanje zaradi spremembe dopolnilne norme ni le ve drugae doloeno, ampak je postalo
drugo protipravno dejanje, njegova nevarnost je drugae vrednotena.
10. Katera kazniva dejanja odvzema ivljenja poznamo in oblike krivde?
KD zoper ivljenje umor, uboj na mah, povzroitev smrti iz malomarnosti, detomor, napeljevanje in pomo pri
samomoru;
11. Umor/uboj
UMOR
Oblike KD:
1. odstavek: temeljna oblika;
2. odstavek: kvalificirane oblike;
3. odstavek: privilegirana oblika.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: le naklep, in sicer direktni ali eventualni.
Predmet KD je lovek kot ivo bitje od rojstva do smrti. KD je podano od takrat, ko se je plod zael odvajati iz
telesa matere, pri emer ni pomembno, ali je bil sposoben za ivljenje, do trenutka, ko ivljenje preneha (predmet
napada je tudi umirajoi ali neozdravljivo bolan lovek).
Nain izvritve: s storitvijo (neposredno ali posredno npr. z razdraenjem ivali) ali opustitvijo.
Posledica KD: smrt loveka; lahko nastopi takoj ali po preteku daljega asovnega obdobja; vzrona zveza je
podana tudi tedaj, ko je zaradi storilevega ravnanja le poslabano okodovanevo stanje, ki bi sicer samo po sebi
povzroilo smrt (npr. pospeitev umiranja na smrt bolnega).
Kvalificirane oblike umora:
umor na grozovit ali zahrbten nain
storilec rtev mui, ji povzroa hudo fizino ali psihino trpljenje, ki presega trpljenje pri temeljnem umoru
(subjektivni znaki brezutnost, krvoeljnost, izivljanje storilca), kar mora rtev obutiti (objektivni znaki
trpljenje rtve); moen direktni in eventualni naklep;
storilec izrabi zaupanje rtve (subjektivni elementi zvijanost, zahrbtnost, pretkanost, goljufija) in stori
dejanje tako, da rtev ne more obutiti delovanja ali sredstva (objektivne okoliine nain storitve ali
uporabljeno sredstvo); moen le direkten naklep;
umor iz koristoljubnosti storilcu gre za materialno korist, ni pa potrebno, da je dejansko doseena, niti ni
potrebno, da je protipravna; potreben je direkten (obarvan) naklep;
umor, da bi storil ali prikril kakno drugo KD potreben je direkten (obarvan) naklep;
umor iz brezobzirnega maevanja ali drugih nizkotnih nagibov krvno maevanje, mrnja, zavist,
ljubosumje, izmikanje obveznosti ipd.; potreben je direkten (obarvan) naklep;
umor zoper uradno ali vojako osebo zaradi funkcije, ki jo opravljajo, so te osebe bolj izpostavljene; razlog za
kvalifikacijo je posebna lastnost rtve osebe, ki so se do neke mere dolne izpostavljati;
umor, ki ga stori dvoje ali ve oseb, ki so se zdruile zato, da bi izvrile umor.
Privilegirana oblika umora: umor iz posebno olajevalnih okoliin umor iz milosti, na zahtevo ali s pristankom
rtve, primeri umora, ko je storilec zaradi ravnanja okodovanca v hudi stiski (npr. e je ve let ustrahoval in muil
druino). Privilegirana oblika ne pride v potev, e je hkrati podana kakna okoliina, ki dejanje kvalificira.
Stek:
+ ni steka s KD telesne pokodbe;
+ e storilec spravi v smrtno nevarnost e koga drugega, bo lo za stek s KD povzroitve splone nevarnosti
(primeri, ko storilec uporabljenega sredstva za storitev umora po uporabi ne more ve obvladati, npr.
zastrupitev hrane, bomba, streljanje na osebo v skupini);
+ ni steka s kaznivim dejanjem pokodovanja tuje stvari (inkluzija);
+ ni steka s kaznivim dejanjem kritve nedotakljivosti stanovanja, e storilec vdre v stanovanje in umori rtev
(konsumpcija, pripravljalno dejanje).
Novost v KZ-1 je, da je KD umora po 127. lenu KZ loeno v dve KD:
5) UBOJ temeljna oblika umora in umor v sostorilstvu po KZ, pri emer je uboj v sostorilstvu kvalificirana oblika
uboja;
6) UMOR kvalificirane oblike umora po KZ; KZ-1 loi:
197
umor na grozovit ali zahrbten nain
umor zaradi ukrepanja pri uradnih dejanjih varovanja javne varnosti ali v predkazenskem postopku ali
zaradi odloitev dravnih toilcev ali zaradi postopka in odloitev sodnikov ali zaradi ovadbe ali prianja v
sodnem postopku
umor zaradi kritve enakopravnosti;
umor iz morilske sle, iz koristoljubnosti, da bi storil ali prikril kakno drugo KD, iz brezobzirnega
maevanja ali iz kaknih drugih nizkotnih nagibov;
umor z dejanjem, storjenim v hudodelski drubi za storitev takih dejanj.
12. Kaj stori dravni toilec, e v fazi preiskave ugotovi, da je storilec nepriteven?
Kadar DT med oziroma po konani preiskavi na podlagi svoje ocene, izvida in mnenja izvedenca psihiatra spozna,
da gre za nepritevnega storilca in da so izpolnjeni pogoji za uporabo varnostnega ukrepa po 64. ali 65. lenu KZ,
ne poda izjave o odstopu od pregona, temve vloi predlog za izrek varnostnega ukrepa. Zoper ta predlog je
dovoljen ugovor o katerem odloa izvenrazpravni senat.
e DT vloi neposredno obtonico ter ele na GO spozna, da gre za nepritevnega obtoenca in da so izpolnjeni
pogoji za izrek VU po 64. ali 65. lenu KZ, obtobe ne umakne, temve jo spremeni v predlog za izrek VU, saj bi v
primeru umika obtobe sodie izdalo zavrnilno sodbo in postopka za izrek VU ne bi bilo mogoe ve izvesti. e
DT tega ne stori in sodie ugotovi, da gre za nepritevnega storilca, mora izdati oprostilno sodbo, tudi e so
podani pogoji za izrek VU, saj le-tega ne more izrei brez predloga DT.
13. Kaj nepritevnost storilca pomeni za preiskovalnega sodnika?
e med preiskavo obdolenec duevno zboli in je verjetno, da bo bolezen trajala dalj asa, se preiskava prekine.
Sklep o prekinitvi preiskave izda preiskovalni sodnik po uradni dolnosti.
e se med preiskavo ugotovi, da je obdolenec storil KD zaradi duevne bolezni ali duevnih motenj v
nepritevnem stanju in niso izpolnjeni pogoji za uporabo varnostnega ukrepa po 64. ali 65. lenu KZ, se preiskava
ne prekine, temve ustavi.
14. Kaj je nepritevnost in kaj bistveno zmanjana pritevnost?
Pritevnost kot eden izmed pogojev za krivdo pomeni, da mora biti kriv samo tisti storilec kaznivega dejanja, ki je
duevno normalen in zato sposoben pravilno zaznavati svet okoli sebe oziroma imeti samega sebe v oblasti. To
pove KZ-1 v 29/1 lenu: Kdor ob storitvi kaznivega dejanja ni priteven, ni kriv.
V 2. odstavku pa doloa, da ni priteven storilec, ki ob storitvi kaznivega dejanja ni mogel razumeti
pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja zaradi duevne motnje ali duevne
manjrazvitosti. Pogoji in okoliine, ki morajo biti ugotovljeni, se delijo na dve skupini, in sicer:
* bioloke pogoje ali elemente nepritevnosti in
* psiholoke pogoje ali elemente nepritevnosti.
Med popolno nepritevnostjo in popolno pritevnostjo je vmesna stopnja, ki jo imenujemo bistveno zmanjana
pritevnost. KZ-1 doloa, da je storilec v stanju bistveno zmanjane pritevnosti, e je kateri izmed biolokih
pogojev povzroil, da je bila bistveno zmanjana njegova zmonost razumeti pomen svojega dejanja ali njegova
zmonost imeti v oblasti svoje ravnanje.
Bistveno zmanjana pritevnost je izkljuuje krivde, temve jo samo zmanjuje. Storilec je tako kriv in sodie mu
izree obsodilno sodbo. Pri izbiri in odmeri kazni pa ima zakonski pooblastilo, da sme (ni pa dolno) bistveno
zmanjano pritevnost upotevati tako, da izree storilcu milejo kazen. Tudi pri bistveno zmanjani pritevnosti je
imelo sodie monost izrei varnostni ukrep medicinske narave. KZ-1 je ta dva varnostna ukrepa odpravil, vendar
se do uveljavitve posebnega zakona, e vedno uporabljata.
15. Bioloki in psiholoki vzroki nepritevnosti in v kakni medsebojni zvezi so?
V 2. odstavku 29. lena KZ-1 doloa, da ni priteven storilec, ki ob storitvi kaznivega dejanja ni mogel
razumeti pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja zaradi duevne motnje ali
duevne manjrazvitosti. Pogoji in okoliine, ki morajo biti ugotovljeni, se delijo na dve skupini, in sicer:
* bioloke pogoje ali elemente nepritevnosti in
* psiholoke pogoje ali elemente nepritevnosti.
Bioloke pogoje KZ-1 razvra v 2 skupini (prejnji KZ je poznal 4 skupine), in sicer duevna motnja in duevna
manjrazvitost.
Med duevne motnje spadajo zlasti psihoze in psihotine reakcije, ki so lahko organske ali pa funkcionalne
(shizofrenija, maninodepresivne psihoze, stanja po moganskih pokodbah). Sem sodijo tudi prehodna stanja,
ki jih lahko povzroijo kakne trajne ali zaasne duevne bolezni, nevroze in druge abnormne reakcije, pa tudi
razne droge in alkohol.
Duevna manjrazvitost obsega manjrazvitost v fiziolokem pomenu kot tudi duevno zaostalost zaradi vzrokov v
okolju.
KZ-1 je med biolokimi pogoji rtal drugo trajno in hudo duevno motenost, ki jo KZ-1 ureja le e kot podlago
bistveno zmanjani pritevnosti. To je obrazloeno s tem, da motenosti, ki niso organskega izvora, lahko
zmanjujejo pritevnost, ne dajejo pa podlage za nepritevnost, ter da privzgojena asocialna reagiranja, kodljive
razvade, nebrzdano izraanje instinktov ali afektov ne morejo izkljuiti pravne odgovornosti.
Psiholoki pogoj se nanaa na vpraanja:
- ali je bil storilec v trenutku izvritve kaznivega dejanja zmoen razumeti pomen svojega dejanja (zavestna ali
intelektualna sestavina);
- ali je mogel imeti v oblasti svoje ravnanje (voljna sestavina).
198
Bioloki in psiholoki pogoj nepritevnosti si morata biti v razmerju vzroka in posledice. Ni torej mogoe izkljuiti
pritevnosti, e nista podana hkrati oba pogoja nepritevnosti in e bioloki pogoj ni vzrok psiholokemu.
e sodie ugotovi, da je bil storilec ob izvritvi kaznivega dejanja nepriteven, ni kriv in izree oprostilno sodbo.
Do uveljavitve KZ-1 je imelo sodie monost izrei varnostni ukrep obveznega psihiatrinega zdravljenja in
varstva v zdravstvenem zavodu ter varnostni ukrep obvezno psihiatrino zdravljenje na prostosti, ki jih sodie v
primeru nepritevnosti izree kot samostojna ukrepa. KZ-1 je odpravil varnostne ukrepe medicinske narave, saj bo
te ukrepe uredil poseben zakon. Ker pa taknega zakona e ni, je v prehodnih dolobah doloeno, da se do
uveljavitve tega zakona e naprej uporabljajo dolobe o varnostnih ukrepih po 63/2, 64/4 in 65. lenu KZ.
16. Ali se odpravi pripor, e se ugotovi, da je storilec nepriteven?
Da. e je obdolenec v priporu, se mora ob prekinitvi preiskave odpraviti in obdolenca izpustiti na prostost, razen
e je nevaren za okolico, ko se ga premesti v ustrezni psihiatrini zavod po dolobah ZNP.
17. Kakno sodbo bi izdali zoper nepritevnega storilca?
Oprostilno.
18. Kaj pa v primeru zmanjane pritevnosti?
Obsodilno.
19. Varnostni ukrep psihiatrinega zdravljenja
KZ-1 pozna naslednje varnostne ukrepe:
* prepoved opravljanja poklica,
* odvzem voznikega dovoljenja,
* odvzem predmetov.
Do sprejetja ustreznega zakona se uporabljajo tudi dolobe o dveh varnostnih ukrepih zdravstvene narave iz
prejnjega KZ, in sicer:
* obvezno psihiatrino zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu,
* obvezno psihiatrino zdravljenje na prostosti.
KZ-1 pa prav tako ne pozna ve varnostnega ukrepa obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov.
Obvezno psihiatrino zdravljenje in varstvo v zdravstveni ustanovi:
Ta ukrep je namenjen nepritevnim oziroma bistveno zmanjano pritevnim storilcem kaznivih dejanj, pri katerih
sodie ugotovi, da obstaja nevarnost, da bo storilec ponavljal kazniva dejanja zaradi motenj duevnega stanja. To
je ukrep kurativne narave. Sodie mora izrei ta ukrep, e so poleg splonih pogojev izpolnjeni e naslednji
pogoji:
* da je storilec izvril dejanje, ki ima objektivne znake kaznivega dejanja, kar mora biti ugotovljeno v kazenskem
postopku,
* da je bil ob izvritvi kaznivega dejanja nepriteven ali bistveno zmanjano priteven,
* da je sodie ugotovilo, da bi na prostosti lahko izvril kakno hudo kaznivo dejanje zoper ivljenje, telo, spolno
nedotakljivost ali premoenje (nevarnost storilca),
* da je to nevarnost mogoe odpraviti le z zdravljenjem in varstvom v zdravstvenem zavodu.
Sprva je bil ta ukrep asovno neomejen, KZ-94 pa je doloil, da mora sodie izvrevanje tega ukrepa ustaviti, e
ugotovi, da zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu nista ve potrebna. Poleg tega pa sodie po enem letu
izvrevanja tega ukrepa odloi o tem, ali sta nadaljnje zdravljenje in varstvo e potrebna. Tako ravna po preteku
vsakega nadaljnjega leta. KZ doloa tudi najdalje trajanje tega ukrepa 10 let. Po poteku tega asa se lahko
izvruje samo e kot medicinski zdravstveni ukrep in ne kot kazenska sankcija.
Ta varnostni ukrep se izree namesto kazni, torej samostojno, kadar se izree nepritevnemu storilcu kaznivega
dejanja. Lahko pa se izree poleg kazni, kadar se izree storilcu, ki je bil spoznan za bistveno zmanjano
pritevnega. Taken storilec je kazensko odgovoren in e mu sodie izree kazen zapora, mu izree ta varnostni
ukrep, e obstajajo pogoji, ki jih zakon zahteva za njegov izrek (nevarnost, da bo ponovil kaznivo dejanje). e je
izreen poleg kazni, se obsojenec najprej napoti na zdravljenje. e je as zdravljenja enako dolg kot kazen zapora,
se po konanem zdravljenju izpusti na prostost. e pa je ta as kraji od izreene kazni, se napoti e na
prestajanje preostale kazni. KZ pa doloa, da lahko sodie v taknem primeru napoti obsojenca na pogojni
odpust, pri tem pa sodie upoteva uspeh zdravljenja, storilevo zdravstveno stanje, as, ki ga je prebil v
zdravstvenem zavodu, in ostanek kazni, ki ga e ni prestal. V okviru teh meril pa mora sodie upotevati tudi,
kaken bi bil uinek izvritve prostostne kazni na obsojenevo zdravstveno stanje. Za uporabo te vrste pogojnega
odpusta so torej odloila ta merila in ne merila, ki veljajo za pogojni odpust iz 88. lena KZ-1.
Obvezno psihiatrino zdravljenje na prostosti:
Gre za relativno nov varnostni ukrep, ki se izree v naslednjih primerih:
* nepritevnemu storilcu kaznivega dejanja se ta ukrep izree (kot samostojni ukrep), e sodie ugotovi, da je
takne vrste zdravljenje potrebno in bo zadostovalo za to, da storilec ne bo ve ponavljal hujih kaznivih dejanj;
* bistveno zmanjano pritevnemu storilcu kaznivega dejanja se sme ta ukrep izrei, e je bil pogojno odpuen v
skladu s 64/4 lenom KZ, e sodie ugotovi, da je obvezno psihiatrino zdravljenje na prostosti e potrebno.
Za ta varnostni ukrep je predvidena manja nevarnost storilca, da bi lahko ponovil kaznivo dejanje, upoteva pa se
tudi vrsta in tea kaznivega dejanja, ki bi ga lahko ponovil.
Ta ukrep sme trajati najve 2 leti, raunajo od pravnomone sodbe, sodie pa po preteku enega leta ponovno
odloi ali je obvezno zdravljenje na prostosti e potrebno. Ker gre za prisilni ukrep na prostosti je potrebno, da je
njegovo trajanje omejeno. e je zdravljenje po poteku 2 let e potrebno, se naj izvruje brez prisilne sodne
odlobe.
20. Kdaj je mogoe izdati oprostilno sodbo?
199
Sodie izree oprostilno sodbo:
* e dejanje, za katero je obtoen, po zakonu ni kaznivo dejanje;
* e so podane okoliine, ki izkljuujejo krivdo ali kaznivost;
* e ni dokazano, da je obtoenec storil dejanje, katerega je obtoen;
* e je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja, ter posledicami, ki bi jih povzroila
obsodba.
Pravnomona oprostila sodba je res iudicata, kar pomeni, da je neizpodbiten dokaz nedolnosti, saj zakon ne
dopua ponovnega sojenja o isti stvari in zato tudi ne zbiranja dokazov. Obnova kazenskega postopka ni mogoa,
ker ga ni mogoe uporabiti v obsojenevo kodo.
21. Hina preiskava. Kdo jo odreja, kako poteka?
Hina preiskava je preiskava stanovanja in drugih prostorov obdolenca ali drugih oseb ter stvari v teh prostorih
(npr. omar, postelj, obleke, vre, ). Hina preiskava se sme opraviti, e obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je
doloena oseba storila kaznivo dejanje, in je verjetno, da bo mogoe pri preiskavi obdolenca prijeti ali da se bodo
odkrili sledovi kaznivega dejanja ali predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek (materialni pogoji). Poleg tega
je potrebna obrazloena pisna odredba sodia (formalni pogoji), ki se izroi pred prietkom preiskave tistemu, pri
katerem se preiskava opravi.
Pred preiskavo se zahteva od tistega, na katerega se nanaa odredba o preiskavi, naj prostovoljno izroi osebo
oziroma predmete, ki se iejo. Pri tem se ga poui o pravici do odvetnika. e izjavi, da si ga bo vzel, se preiskava
odloi do njegovega prihoda, vendar najdalj za dve uri. Preiskava se praviloma opravlja med 6. in 22. uro. Izven te
ure pa le v zakonsko doloenih primerih (e ni dokonana do 22. ure, e se opravlja v pogojih brez sodne
odredbe).
Imetnik stanovanja ali drugih prostorov ima pravico biti navzo pri preiskavi. Pri preiskavi morata biti navzoi dve
polnoletni prii (solenitetne prie). O preiskavi se napravi zapisnik, ki ga podpie oseba, pri kateri se opravi
preiskava in osebe, katerih navzonost je obvezna.
Brez sodne odredbe se sme vstopiti v tuje prostore samo e:
- imetnik stanovanja to eli
- kdo klie na pomo
- je treba prijeti storilca kaznivega dejanja, ki je bil zasaen pri samem dejanju
- je potrebno za varnost ljudi in premoenja
- je v stanovanju ali kaknem prostoru kdo, ki ga je treba po odredbi pristojnega dravnega organa pripreti ali
prisilno privesti ali se je zaradi pregona zatekel v te prostore.
Preiskava brez odredbe sodia se sme opraviti tudi brez navzonosti pri, e jih ni mogoe takoj zagotoviti,
nevarno pa bi bilo preiskavo odlaati. O opravljeni preiskavi brez odredbe mora policija takoj poroati
preiskovalnemu sodniku, e postopek e ne tee, pa pristojnemu dravnemu toilcu.
22. Kaj lahko stori dravni toilec z ovadbo?
Ko dravni toilec ocenjuje sprejeto kazensko ovadbo, lahko sprejme eno od naslednjih odloitev:
* zavre kazensko ovadbo:
- e naznanjeno dejanje, ni kaznivo dejanje;
- e je pregon zastaran;
- e je dejanje obseeno z amnestijo ali pomilostitvijo;
- so podane druge okoliine, ki izkljuujejo kazenski pregon (npr. smrt storilca, e razsojena zadeva, trajna
duevna bolezen, procesna imuniteta);
- e ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje.
* priskrbi dopolnilna obvestila:
e iz same ovadbe ne more presoditi, ali so navedbe v njej verjetne, e ni dovolj dokazov, da bi zahteval preiskavo,
ali e je do njega priel glas o kaznivem dejanju, ter e storilec ni znan.
* vloi zahtevo za preiskavo ali neposredno obtonico:
zahtevo za preiskavo bo vloil, e bo iz navedb in dokazov ocenil, da je podan utemeljen sum, da je doloena
oseba storila kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolnosti.
* odstopi ovadbo v postopek poravnavanja:
e gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 3 let. Pri tem upoteva tudi
vrsto in naravo dejanja, okoliine, v katerih je bilo dejanje storjeno, osebnost storilca, njegovo predkaznovanost za
istovrstna ali druga kazniva dejanja, ter stopnjo kazenske odgovornosti. Poravnavanje se lahko opravi le s
pristankom osumljenca in okodovanca. e je doseen sporazum, dravni toilec ovadbo zavre.
* odloi kazenski pregon:
Za kazniva dejanja za katera je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 3 let, e je osumljenec pripravljen
ravnati po njegovih navodilih ter opraviti doloene naloge, s katerimi se zmanjajo ali odpravijo kodljive posledice
kaznivega dejanja, in sicer:
- odprava ali poravnava kode;
- plailo doloenega prispevka v korist javne ustanove ali v dobrodelne namene ali v sklad za povrailo kode
rtvam kaznivih dejanj;
- kakno splono koristno delo;
- poravnavo preivninskih obveznosti.
e osumljenec v roku, ki ne sme biti dalji od 6 mesecev za poravnavo preivninskih obveznosti pa ne dalji kot 1
leto, izpolni nalogo, dravni toilec ovadbo zavre.
200
* ne zane kazenskega pregona:
Ovadbo zavre ali ne vloi obtonice ali jo umakne. ZKP doloa dva primera, ko DT ne zane kazenskega
pregona:
- e se lahko storilcu kazen odpusti, dravni toilec pa glede na konkretne okoliine primera oceni, da sama
obsodba, brez kazenske sankcije ni potrebna;
- e je za kaznivo dejanje predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 1 leta, obdoleni pa je zaradi kesanja
prepreil kodljive posledice ali poravnal vso kodo in dravni toilec oceni, da kazenska sankcija ne bi bila
upraviena.
23. Postopek poravnavanja in kaken uinek ima zavrenje ovadbe, e obdolenec izpolni naloene
naloge?
Sklenjen in izpolnjen sporazum ima procesne uinke ne bis in idem, saj po zakonu pomeni okoliino, ki izkljuuje
kazenski pregon obdolenca.
24. Ne bis in idem
Gre za naelo vsebovano v ustavi in ZKP.
Naelo prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari doloa, da nihe ne sme biti ponovno obsojen ali kaznovan zaradi
kaznivega dejanja, za katero je bil kazenski postopek zoper njega pravnomono ustavljen, ali je bila obtoba zoper
njega pravnomono zavrnjena ali je bil pravnomono oproen ali obsojen.
Dva vidika naela:
* posameznik ne more biti ponovno obsojen za kaznivo dejanje, za katero je e bil obsojen s pravnomono sodbo
sodia;
* domneva nedolnosti preide v primerih pravnomone ustavitve kazenskega postopka, pravnomone oprostitve in
pravnomone zavrnilne sodbe v neizpodbojno domnevo.
Ustavna doloba se nanaa tako na meritorne sodbe odlobe (obsodilne in oprostilne sodbe), kakor tudi na
nemeritorne formalne sodne odlobe (zavrnilna sodba, sklep o ustavitvi kazenskega postopka, sklep o zavrenju
kazenske ovadbe v primeru poravnave oziroma v zvezi z odloitvijo pregona) in pomeni negativno funkcijo
pravnomonosti. Kritev tega naela je pritobeni razlog zaradi kritve kazenskega zakona.
Izjema od tega naela je institut vrnitve v prejnje stanje, ki omogoa zasebnemu toilcu, okodovancu kot toilcu
in okodovancu monost kazenskega pregona oziroma obdolencu monost pritobe tudi v primeru pravnomone
sodbe oziroma sklepa o ustavitvi postopka. Prepoved ponovnega sojenja o isti stvari pa na podlagi 409. lena ZKP
ne velja, e je bila s pravnomonim sklepom zahteva za preiskavo zavrnjena, zato ker ni bil podan utemeljen sum,
da je osumljenec oz. obdolenec storil kaznivo dejanje. V taknem primeru se sme kazenski postopek znova
uvesti, e se predloijo novi dokazi, na podlagi katerih se lahko senat prepria, da so izpolnjeni pogoji za uvedbo
kazenskega postopka (obnova postopka).
25. Kako mora ravnati policija, ko pridri osumljenca?
Policija sem posamezniku izjemoma vzeti prostost in ga pridrati, e so izpolnjeni kumulativno trije pogoji:
* utemeljeni razlogi za sum, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolnosti,
* pridranje mora biti potrebno zaradi ugotavljanja istovetnosti ali preverjanja alibija ali zbiranja obvestil in dokaznih
predmetov o tem kaznivem dejanju,
* podan mora biti vsaj en izmed pripornih razlogov: begosumnost, ponovitvena nevarnost ali koluzijska nevarnost.
Institut pridranja ima dvojno naravo:
- poseg v osebno svobodo
- pridobivanje izjav ali izpovedb od osumljenca.
Traja lahko 48 ur. e traja ve kot 6 ur, mora biti v pisni obliki obveena o razlogih za odvzem prostosti. Gre za
trajajo poseg v osebno svobodo. Od pripora se razlikuje po namenu. Namen pridranja je odkrivanje in
preiskovanje kaznivega dejanja, ne pa uspeen potek kazenskega postopka ali varnost ljudi. za pridranje se
zahteva utemeljen razlog za sum, za aretacijo in pripor pa utemeljen sum. Pridranje je torej poseg v osebno
svobodo, ki ne temelji na sodni odlobi. Institut pridranja torej policiji omogoa, da ima 48 ur posameznika v
situaciji, ko ta ne more prekiniti stika z njo in to brez sodne kontrole.
Pridranje je poseg v osebno svobodo posameznika in v njegov privilegij zoper samoobtobo. Tako bi ga bilo
potrebno odpraviti, ker je protiustavno.
Oseba, ki ji je odvzeta prostost brez odlobe sodia mora biti takoj pouena po 4. lenu ZKP in 148/4 lenu ZKP.
e izjavi, da si bo vzela zagovornika, se zaslianje odloi do njegovega prihoda vendar ne ve kot za 2 uri. e
izjavi, da si ga ne bo vzela, se o njeni izjavi naredi uradni zaznamek. O vsakem odvzemu prostosti mora policija
takoj obvestiti dravnega toilca, ki ji lahko da navodila glede nadaljnjih ukrepov. Policija je dolna ravnati po teh
navodilih.
26. Dokazni standardi
Gre za doloene stopnje verjetnosti:
* razlogi za sum
Za zaetek predkazenskega postopka zadoa, da so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje,
za katero se storilec preganja po uradni dolnosti. Tej stopnji verjetnosti je zadoeno e, e pride policija do
obvestila, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, e je storilec neznan, oziroma do obvestila, da je doloena oseba
storila kaznivo dejanje. Tako mora policija narediti vse, da se izsledi storilec, da se ta ne skrije, ne pobegne, da se
odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz, ter da se zberejo vsa obvestila,
ki bi utegnila biti koristna za kazenski postopek. V ta namen smejo zahtevati potrebna obvestila od oseb, opraviti
201
potreben pregled prevoznih sredstev, potnikov, prtljage, osebe fotografirati, jemati prstne odtise in bris ustne
sluznice.
* utemeljeni razlogi za sum
So nov dokazni standard, ki ga je vzpostavilo Ustavno sodie v zvezi z uporabo posebnih ukrepov, v pozitivno
zakonodajo pa je bil sprejet leta 1998. Ustavno sodie jih je opredelilo kot stopnjo verjetnosti, ki mora temeljiti na
doloenih dejstvih, na konkretnih okoliinah, stopnja suma pa mora biti takna, da se tako po kvaliteti kot
kvantiteti zbranih podatkov in njihovi preverljivosti v veliki meri priblia utemeljenemu sumu.
* utemeljen sum
Visoka stopnja artikulirane konkretne in specifine verjetnosti, da je doloena oseba storila kaznivo dejanje, ki jo je
treba dosei, da se kazenski postopek v formalnem pomenu besede sploh lahko zane. tiri temeljna merila, ki jim
mora iti zadoeno, da bi nek sum lahko pojmovali kot utemeljen:
- predhodnost utemeljenega suma
- konkretnost utemeljenega suma
- izrazljivost utemeljenega suma
- specifinost utemeljenega suma
Utemeljen sum je torej pogoj za uvedbo kazenskega postopka, hkrati pa tudi temelj za druge bistvene posege
(pripor, prepoved priblievanja doloenemu kraju ali osebi, javljanje na policijski postaji, varina, hini pripor).
27. Priporni razlogi
Priporni razlogi:
Pripor je moen, kadar so podani posebni v zakonu nateti priporni razlogi (causae arresti). Za odreditev pripora pa
mora poleg pripornega razloga obstajati tudi utemeljen sum, da je obdolenec storil kaznivo dejanje. e je e bil
izdan sklep o uvedbi preiskave ali je e bila vloena obtonica, so okoliine, s katerimi se tak sum utemeljuje,
navedene e v teh aktih, sicer pa je utemeljen sum treba posebej utemeljiti v sklepu o priporu.
Priporni razlogi so:
* begosumnost: e se obdolenec skriva, e ni mogoe ugotoviti njegove istovetnosti ali e so druge okoliine, ki
kaejo na nevarnost, da bi pobegnil; okoliine, ki zbujajo tak sum, morajo biti konkretizirane, iz njih mora biti
mogoe z veliko verjetnostjo sklepati, da obstaja nevarnost, da bo obdolenec pobegnil;
* koluzijska nevarnost: e je upraviena bojazen (konkretna nevarnost), da bo uniil sledove kaznivega dejanja, ali
e posebne okoliine kaejo na to, da bo oviral preiskavo s tem, da bo vplival na prie, udeleence ali prikrivalce;
* intercijska (ponovitvena) nevarnost: e posebne okoliine opraviujejo bojazen, da bo ponovil kaznivo dejanje,
dokonal poskueno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. S priporom iz tega razloga se
zagotavlja varnost ljudi (osebna varnost in varnost premoenja).
Izjemoma se lahko odredi pripor, eprav ni navedenih pripornih razlogov, kadar je potrebno zagotoviti obdolenev
prihod na glavno obravnavo. Pogoj pa je, da je bil obdolenec v redu vabljen, da se oitno izmika in noe priti na
glavno obravnavo. Ta pripor pa sme trajati le do objave sodbe, najdlje pa mesec dni.
28. Ugovor zoper obtonico
Ob vroitvi obtonice se obdolenec poui o tem, da ima pravico do ugovora, ki ga lahko poda v roku 8 dni po njeni
vroitvi.
Gre za materialni preizkus obtonice.
Ugovor zoper obtonico ni pravno sredstvo, ker ni usmerjen zoper odloitev sodia, temve je obrambno
obdolenevo procesno dejanje, s katerim zavraa utemeljenost oitkov obtobe. Z ugovorom poskua obdolenec
dosei, da sodie obtobe ne dopusti. Njegov namen je kontrola preiskave in prepreitev glavne obravnave.
Zoper nekatere obtone akte ni monosti ugovora (npr. zoper ustno spremenjeno obtonico na glavni obravnavi ter
zoper novo obtonico po prekinitvi glavne obravnave, za obtonico zaradi kaznivega dejanja na glavni obravnavi, v
skrajanem postopku, v postopku proti mladoletnikom).
Ugovor, ki je vloen prepozno, in ugovor, ki ga poda neupraviena oseba, zavre s sklepom predsednik senata,
pred katerim naj bo glavna obravnava. O pritobi zoper ta sklep odloa izvenrazpravni senat. e predsednik
senata ne zavre ugovora, ga predloi skupaj s spisom zadeve izvenrazpravnemu senatu, ki o ugovoru odloa na
svoji seji. Pred odloitvijo se izvod ugovora polje toilcu, ki lahko v treh dneh od prejema ugovora poda odgovor.
Izvenrazpravni senat lahko sprejme ve odloitev:
* obtonico vrne toilcu, da jo popravi ali da zahteva preiskavo ali njeno dopolnitev. To stori tedaj, ko ugotovi, da so
formalne pomanjkljivosti v obtonici ali da je stanje stvari potrebno bolje razjasniti. Toilec mora napake odpraviti v
3 dneh odkar mu je bila sporoena odloba senata.
* obtonico polje pristojnemu sodiu, e ugotovi, da je stvarno ali krajevno pristojno neko drugo sodie;
* obtobe ne dopusti in postopek ustavi, e ugotovi:
- da dejanje, ki je predmet obtobe, ni kaznivo dejanje;
- da so podane okoliine, ki izkljuujejo krivdo ali kaznivost in da ni razlogov za uporabo varnostnih ukrepov;
- da je kazenski pregon zastaran, ali dejanje obseeno z amnestijo ali pomilostitvijo, ali e so podane druge
okoliine, ki izkljuujejo pregon;
- da ni zadosti dokazov;
- ali je podana nesorazmernost med majhnim pomenim kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzroil
kazenski pregon.
* obtonico zavre, e ni zahteve upravienega toilca ali potrebnega dovoljenja za pregon ali obstajajo druge
okoliine, ki zaasno prepreujejo pregon; pri neposredni obtonici obtobo zavre, e je podan kaken izmed
202
zgoraj navedenih razlogov, zaradi katerih se lahko kazenski postopek ustavi (1,2,3,5 alinea). Kazenski postopek se
v tem primeru e sploh ni zael, zato ga tudi ni mogoe ustaviti.
* zavrne obtonico kot neutemeljeno.
29. Zahteva za varstvo zakonitosti: kdaj jo je mogoe vloiti, kdo so upravienci, ali je mogoa pri napani
ugotovitvi dejanskega stanja; ali je mogoe vloiti ZVZ pri prekrkih in kdo jo lahko vloi?
ZVZ je izredno, nesuspenzivno in devolutivno pravno sredstvo, ki se vloi zoper pravnomono sodno odlobo ali
zoper sodni postopek, ki je tekel pred pravnomono odlobo, in sicer potem, ko je kazenski postopek konan. Pred
koncem postopka se lahko vloi zahteva le zoper pravnomono odlobo o odreditvi in podaljanju pripora. Namen
tega pravnega sredstva je varovanje zakonitosti kazenskega pravosodja in enotne uporabe zakona.
ZVZ se vloi zoper pravnomono sodbo sodia prve in druge stopnje, zoper sklep vrhovnega sodia o
podaljanju in odreditvi pripora, ter sodbo, izdano v pritobenem postopku na tretji stopnji.
Razlogi za zahtevo so le kritve zakona, materialnega in formalnega, in sicer:
* zaradi kritve kazenskega zakona;
* zaradi bistvene kritve dolob kazenskega postopka iz 371/1 lena ZKP (absolutne bistvene kritve);
* zaradi drugih kritev dolob kazenskega postopka, e so te kritve vplivale na zakonitost sodne odlobe.
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoe vloiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in tudi
ne zoper odlobo vrhovnega sodia, s katero je bilo odloeno o ZVZ.
ZVZ smejo vloiti DT, obdolenec in zagovornik, po obdolenevi smrti pa tudi osebe, ki smejo vloiti v njegovo
korist redno pravno sredstvo. DT lahko vloi zahtevo tako v kodo, kot tudi v korist obdolenca.
ZVZ se vloi v roku 3 mesecev oziroma za sklepe iz 420. lena ZKP v roku 8 dni. Ta rok tee od dneva, ko je
obdolenec prejel pravnomono sodno odlobo. Ti roki ne veljajo za DT. Zanj ni doloenega roka.
ZVZ se poda pri sodiu, ki je izdajo odlobo na prvi stopnji. Predsednik senata jo s sklepom zavre, e je bila
vloena zoper odlobo vrhovnega sodia, e je bila prepozna ali jo je podala neupraviena oseba. O zahtevi pa
odloa vrhovno sodie na seji. Pri odloanju se sodie omeji samo na preizkus tistih kritev zakona, na katere se
sklicuje vlonik v svoji zahtevi. Tudi pri ZVZ velja pravilo beneficium cohesionis in prepoved reformacije in peius.
Vrhovno sodie zahtevo zavrne kot neutemeljeno, e ugotovi, da ni podana kritev zakona. e pa ugotovi, da je
zahteva utemeljena, izda sodbo, s katero ali spremeni pravnomono odlobo, ali v celoti ali deloma razveljavi
sodbo in zadevo vrne v novo odloitev ali sojenje, ali pa se omeji samo na to, da ugotovi kritev zakona. e je
zahteva vloena v obdolenevo kodo in vrhovno sodie spozna, da je utemeljena, ugotovi le, da je bil zakon
prekren, ne da bi posegalo v pravnomono odlobo.
30. Kaj je poskus, vrste poskusa?
KZ-1 definira poskus kot zaetek izvritve naklepnega kaznivega dejanja, ki ga storilec ni dokonal. Pri poskusu
loimo nedokonan poskus, ko je storilec uresniil nekatere znake kaznivega dejanja in dokonan poskus, ko je
uresniil vse njegove znake. Ta loitev je pomembna zaradi prostovoljnega odstopa od poskusa. Pri
nedokonanem poskusu je podan, e storilec po svoji volji preneha z izvritvenimi dejanji. Pri dokonanem
poskusu pa je za prostovoljni odstop potrebno, da storilec prostovoljno preprei nastanek posledice. V taknih
primerih je prostovoljni odstop podan, e storilec s svojim aktivnim delovanjem preprei nastanek posledice.
Primer: storilec je podtaknil ogenj z namenom, da bi pogal hio, pa si je premislil in ga pogasil, e preden je hia
zgorela.
Poskus je kazniv, e gre za kaznivo dejanje, za katero se sme po zakonu izrei tri leta zapora ali huja kazen. Za
poskus drugih kaznivih dejanj pa samo tedaj, e zakon izrecno predpisuje, da je kazniv tudi poskus. Poskus tako ni
kazniv na splono. To stalie uresniuje objektivno subjektivno koncepcijo poskusa. Po tej koncepciji je
potrebna za kaznivost poskusa objektivna protipravnost storilevega ravnanja, ki je v tem, da je z uresniitvijo
zakonskih znakov ogrozil zavarovano dobrino, jo spravil v nevarnost (objektivni kriterij, ki razmejuje poskus od
pripravljalnih dejanj). Ta nevarnost se e ni uresniila, razodeti pa je morala storilev naklep, njegovo zavest in
voljo uresniiti prepovedano posledico (subjektivni pogoj kaznivosti).
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen, mileja od treh let zapora, KZ praviloma odstopa od kaznivosti
poskusa, eprav sta lahko podana tako objektivni kot subjektivni pogoj, in sicer zaradi majhnega pomena dejanj in
zato, ker pri poskusu prepovedana posledica ne nastane. Mono pa je, da KZ tudi za takna dejanja doloi, da je
poskus kazniv.
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen zapora treh let ali huja kazen, pa izhaja KZ iz predpostavke,
da praviloma vsa izpolnjujejo objektivni in subjektivni pogoj. V teh primerih pa dopua mileje kaznovanje.
Kadar je poskus kazniv, se storilec kaznuje v mejah kazni, ki je predpisana za poskueno kaznivo dejanje, lahko
pa tudi mileje. To pomeni, da zakon prepua sodiu presojo o tem, koliko je storilec s poskusom ogrozi
zavarovano dobrino in koliko se je izrazilo njegovo hotenje uresniiti prepovedano posledico.
Tudi pri nepravih opustitvah sta mona tako neprimerni kot primerni poskus, vkljuno z morebitnim prostovoljnim
odstopom, pri pravih opustitvah pa neprimerni poskus, ki je lahko protipraven in kazniv.
Poskus pa ni mogo v primerih, ko je pojmovno ali izrecno zajet z opisom zakonskega dejanskega stana kakega
kaznivega dejanja. Tako npr. ni mogo poskus kaznivega dejanja nedovoljenega posega v nosenost, ki ga izvri
tudi tisti, kdor zane prekinjati nosenost s privolitvijo nosenice. V teh primerih je zakonodajalec izenail poskus z
dokonanim kaznivim dejanjem.
31. Sostorilec in razlike v ureditvi KZ-KZ1
Z izrazom udeleba oznaujemo v kazenskem pravu primere, ko je pri uresnievanju kaznivega dejanja tako ali
drugae sodelovalo dvoje ali ve ljudi. Loimo:
* udelebo v irem pomenu, s katerim zajemamo vse oblike udelebe, tudi sostorilstvo in posredno storilstvo;
203
* udelebo v ojem pomenu besede, ki zajema samo napeljevanje in pomo.
KZ-1 je sostorilstvo loil iz poglavja o udelebi. Nekoliko nenavadno pa je vkljuil v odstavek o udelebi dolobo o
odgovornosti lanov in vodij hudodelske zdrube.
KZ-1 doloa, da gre za sostorilstvo, e ve oseb skupno izvri kaznivo dejanje tako, da sodelujejo pri izvritvi, ali
tako, da s kaknim druganim dejanjem odloilno prispevajo k njegovi izvritvi. Zakon e doloa, da gre za
sostorilstvo, e kdo skupaj z drugim stori kaznivo dejanje, tako da zavestno sodeluje pri storitvi ali kako drugae
odloilno prispeva k storitvi.
Kriteriji za prepoznavanje sostorilca:
- objektivni kriterij, ki se nanaa na pojem izvritvenih dejanj doloenega kaznivega dejanja;
- subjektivni kriterij, ki se nanaa na vpraanje, ali je domnevni storilec pojmoval kaznivo dejanje, pri katerem je
sodeloval, kot svoje ali kot tuje. Kdor je dejanje tel kot svoje, je nedvomno sostorilec. Subjektivna stran zahteva
zavest vseh sostorilcev o tem, da sodelujejo pri uresniitvi kaznivega dejanja, in sicer tako, da vsakdo teje to
dejanje za svoje, ne glede na to, kdo ga bo oziroma ga je neposredno dokonal.
Krivda sostorilcev:
Krivda se presoja za vsakega sostorilca posebej in zato ni izkljueno sostorilstvo ob razlinih stopnjah krivde.
Mogoe je, da obstaja pri enem sostorilcu direkten naklep, pri drugem samo eventualen, mogoe je, da je glede
huje posledice podan pri enem sostorilcu direkten naklep, pri kakem drugem le zavestna malomarnost.
Sostorilec je samostojno kazensko odgovoren v mejah svojega naklepa ali malomarnosti, kot to velja tudi za
storilca. Na zakon uveljavlja naelo individualne in krivdne odgovornosti. Zaradi tega pa je mogoe tudi to, da dobi
dejanje enega sostorilca drugano pravno kvalifikacijo, kot dejanje drugega. Primer: dva se dogovorita, da bosta
koga napadla in telesno pokodovala, pri tem pa eden od sostorilcev rtev umori, potem drugi sostorilec, ki tega ni
imel v naklepu, ne more odgovarjati za izpad sostorilca (dodatno kaznivo dejanje enega od sostorilcev, ki ni bilo niti
naprej dogovorjeno, niti ti kako drugae do njega ne izkazujejo krivde). Pri kaznivih dejanjih kvalificiranih s hujo
posledico, odgovarja za hujo posledico tudi sostorilec, ki je sicer ni sam povzroil, e mu je glede huje posledice
mogoe oitati malomarnost.
32. Razlike napeljevalec in pomonik pri KZ in KZ1 (40. len KZ-1)
Napeljevanje:
Predpostavka kaznivosti napeljevanja je, da je storilec poskusil izvriti kaznivo dejanje, kadar je poskus kazniv, ali
dokonal kaznivo dejanje. Napeljevanje je praviloma za kazensko pravo brez pomena, e storilec ni izvril
kaznivega dejanja.
Napeljevalec se kaznuje, kakor da bi bil kaznivo dejanje sam izvril. Sodie mu mora odmeriti kazen v mejah tiste
kazni, ki je predpisana za tisto kaznivo dejanje. e je kaznivo dejanje ostalo pri poskusu, se tudi napeljevalec
kaznuje kakor za poskus. To pa ne pomeni, da mora sodie izrei napeljevalcu enako kazen kot storilcu. Lahko
se mu izree tudi stroja kazen, kakor storilcu.
Pomo:
Dejanje postane kaznivo, e ga je glavni storilec izvril ali vsaj poskual izvriti. e dejanje ni storjeno, pomenijo
dejanja pomoi najve nekazniva pripravljalna dejanja. Kadar ostane kaznivo dejanje glavnega storilca pri
poskusu, se tudi pomaga kaznuje kakor za poskus.
Pomo teje KZ za milejo obliko udelebe in zato izrecno omogoa mileje kaznovanje pomagaa. Toda presojo
o pomenu in nevarnosti pomagaa prepua zakon sodiu tako, da mu omogoa izrabiti vse predpisan kazenski
okvir, z izjavo, da se pomaga kaznuje, kakor da bi bil kaznivo dejanje sam izvril, pa tudi izrek mileje kazni.
33. Kako odgovarjajo napeljevalec in pomonik (udeleba v ojem pomenu besede) pri delicta propria?
Udeleba je mogoa tudi pri delicta propria, se pravi, udeleenec je lahko tudi tisti, ki nima posebnih osebnih
lastnosti, ki jih zakon predpisuje za storilca. Kdor npr. napeljuje uradno osebo ali ji pomaga pri uresnievanju
kaznivega dejanja izsiljevanja izjave (267. len), odgovarja kot udeleenec pri tem kaznivem dejanju, eprav sam
nima lastnosti uradne osebe in sam ne bi mogel biti storilec tega kaznivega dejanja. V tem primeru je lastnost
uradne osebe konstitutiven element kaznivega dejanja (prava delictum propria). e pa kaka osebna lastnost ni
konstitutiven, temve kvalifikatoren ali privilegatoren element kaznivega dejanja (nepravi delictum proprium), bo
udeleenec odgovarjal za temeljno, storilec pa za kvalificirano oziroma privilegirano kaznivo dejanje. e npr. A
napelje uradno osebo, naj neupravieno vdre v tuje stanovanje, bo A odgovarjal za napeljevanje h kaznivemu
dejanju kritve nedotakljivosti stanovanja po 1. odstavku 141. lena, uradna oseba pa po 3. odstavku 141. lena.
34. Kaj je delicta propria, vrste in primeri?
Delicta propria so posebna kazniva dejanja glede monega storilca in oznaba osebe lahko pomeni:
- da more biti samo takna oseba storilec tistega kaznivega dejanja ali
- da postane zaradi osebnih lastnosti storilca neko kaznivo dejanje huje ali blaje.
Oznaba osebe storilca je torej lahko konstitutiven znak kaznivega dejanja ali pa okoliina, ki dejanje kvalificira ali
privilegira. e gre za konstitutiven znak kaznivega dejanja, govorimo o pravih posebnih kaznivih dejanjih (prava
delicta propria). e gre za kvalifikatoren oziroma privilegatoren znak, pa o nepravih posebnih kaznivih dejanjih
(neprava delicta propria) glede monega storilca.
V taknih primerih se besediva kdor zamenja s kakno drugo osebo npr. mati, uradna oseba, vojaka oseba,
zagovornik, zdravnik, roditelj, posvojitelj, skrbnik, polnoletna oseba itd.
KZ-1
35. Kazniva dejanja zoper ivljenje in telo, natej jih nekaj, kaj je objekt kaz. pravnega varstva, s katero
obliko krivde se storijo, kaj je bistvena razlika med KZ in KZ-1, zakaj sta uboj in umor zdaj dve k.d.?
204
Objekt kazenskopravnega varstva: lovekovo ivljenje in njegova telesna integriteta.
Delitev KD v tem poglavju:
KD, s katerimi se varuje ivljenje;
KD, s katerimi se varuje lovekova integriteta;
KD, pri katerih je kot posledica doloena ogrozitev (primer: sodelovanje pri pretepu);
KD, pri katerih je kot posledica doloena pokodba;
KD, storjena naklepno;
KD, storjena iz malomarnosti.
Vrste kaznivih dejanj:
KD zoper ivljenje umor, uboj na mah, povzroitev smrti iz malomarnosti, detomor, napeljevanje in pomo pri
samomoru;
KD zoper bodoe ivljenje nedovoljena prekinitev nosenosti;
KD zoper telesno integriteto in zdravje ljudi lahka, huda in posebno huda telesna pokodba;
KD, s katerimi se ogroa ivljenje ali telo ogroanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru, sodelovanje
pri pretepu, povzroitev nevarnosti;
KD zoper solidarnost povzroitev nevarnosti, zapustitev slabotne osebe, opustitev pomoi;
Kazniva dejanja iz tega poglavja so splona, razen detomora, ki je posebno KD. Praviloma so ta KD pokodbena,
lahko pa so tudi ogrozitvena (sodelovanje pri pretepu). Veinoma so storitvena, dve KD pa sta opustitveni
(zapustitev slabotne osebe, opustitev pomoi pravi opustitvi).
Praviloma so naklepna, v nekaterih primerih zadoa malomarnost.
Zahteva se direktni ali eventualni naklep, hipni naklep pa se upoteva pri uboju in telesni pokodbi na mah.
Posebej je inkriminirano napeljevanje in pomo pri samomoru.
UMOR
Oblike KD:
1. odstavek: temeljna oblika;
2. odstavek: kvalificirane oblike;
3. odstavek: privilegirana oblika.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: le naklep, in sicer direktni ali eventualni.
Predmet KD je lovek kot ivo bitje od rojstva do smrti. KD je podano od takrat, ko se je plod zael odvajati iz
telesa matere, pri emer ni pomembno, ali je bil sposoben za ivljenje, do trenutka, ko ivljenje preneha (predmet
napada je tudi umirajoi ali neozdravljivo bolan lovek).
Nain izvritve: s storitvijo (neposredno ali posredno npr. z razdraenjem ivali) ali opustitvijo.
Posledica KD: smrt loveka; lahko nastopi takoj ali po preteku daljega asovnega obdobja; vzrona zveza je
podana tudi tedaj, ko je zaradi storilevega ravnanja le poslabano okodovanevo stanje, ki bi sicer samo po sebi
povzroilo smrt (npr. pospeitev umiranja na smrt bolnega).
Kvalificirane oblike umora:
umor na grozovit ali zahrbten nain
storilec rtev mui, ji povzroa hudo fizino ali psihino trpljenje, ki presega trpljenje pri temeljnem umoru
(subjektivni znaki brezutnost, krvoeljnost, izivljanje storilca), kar mora rtev obutiti (objektivni znaki
trpljenje rtve); moen direktni in eventualni naklep;
storilec izrabi zaupanje rtve (subjektivni elementi zvijanost, zahrbtnost, pretkanost, goljufija) in stori
dejanje tako, da rtev ne more obutiti delovanja ali sredstva (objektivne okoliine nain storitve ali
uporabljeno sredstvo); moen le direkten naklep;
umor iz koristoljubnosti storilcu gre za materialno korist, ni pa potrebno, da je dejansko doseena, niti ni
potrebno, da je protipravna; potreben je direkten (obarvan) naklep;
umor, da bi storil ali prikril kakno drugo KD potreben je direkten (obarvan) naklep;
umor iz brezobzirnega maevanja ali drugih nizkotnih nagibov krvno maevanje, mrnja, zavist,
ljubosumje, izmikanje obveznosti ipd.; potreben je direkten (obarvan) naklep;
umor zoper uradno ali vojako osebo zaradi funkcije, ki jo opravljajo, so te osebe bolj izpostavljene; razlog za
kvalifikacijo je posebna lastnost rtve osebe, ki so se do neke mere dolne izpostavljati;
umor, ki ga stori dvoje ali ve oseb, ki so se zdruile zato, da bi izvrile umor.
205
Privilegirana oblika umora: umor iz posebno olajevalnih okoliin umor iz milosti, na zahtevo ali s pristankom
rtve, primeri umora, ko je storilec zaradi ravnanja okodovanca v hudi stiski (npr. e je ve let ustrahoval in muil
druino). Privilegirana oblika ne pride v potev, e je hkrati podana kakna okoliina, ki dejanje kvalificira.
Stek:
+ ni steka s KD telesne pokodbe;
+ e storilec spravi v smrtno nevarnost e koga drugega, bo lo za stek s KD povzroitve splone nevarnosti
(primeri, ko storilec uporabljenega sredstva za storitev umora po uporabi ne more ve obvladati, npr.
zastrupitev hrane, bomba, streljanje na osebo v skupini);
+ ni steka s kaznivim dejanjem pokodovanja tuje stvari (inkluzija);
+ ni steka s kaznivim dejanjem kritve nedotakljivosti stanovanja, e storilec vdre v stanovanje in umori rtev
(konsumpcija, pripravljalno dejanje).
Novost v KZ-1 je, da je KD umora po 127. lenu KZ loeno v dve KD:
7) UBOJ temeljna oblika umora in umor v sostorilstvu po KZ, pri emer je uboj v sostorilstvu kvalificirana oblika
uboja;
8) UMOR kvalificirane oblike umora po KZ; KZ-1 loi:
umor na grozovit ali zahrbten nain
umor zaradi ukrepanja pri uradnih dejanjih varovanja javne varnosti ali v predkazenskem postopku ali
zaradi odloitev dravnih toilcev ali zaradi postopka in odloitev sodnikov ali zaradi ovadbe ali prianja v
sodnem postopku
umor zaradi kritve enakopravnosti;
umor iz morilske sle, iz koristoljubnosti, da bi storil ali prikril kakno drugo KD, iz brezobzirnega
maevanja ali iz kaknih drugih nizkotnih nagibov;
umor z dejanjem, storjenim v hudodelski drubi za storitev takih dejanj.
36. Sledil je primer in sicer A je poskual umoriti Bja iz maevanja v diskoteki, vendar se je B ravno v
trenutku, ko je A ustrelil proti njemu, sklonil in A je tako povzroil hudo telesno pokodbo Cju, ki je stal za
njim. Katera kazniva dejanja je storil A, s kakno obliko krivde?
Vpraanja so se navezovala na primer in sicer: poskus k.d., dve vrsti poskusa, zelo podrobno o steku,
vrste stekov, tri pravila o doloanju kazni pri steku, katero pravilo velja pri doloanju katere kazni po KZ-1
37. Nadaljevano k.d., prej in sedaj, kaj je posebnost pri kaznovanju - obvezna denarna kazen
Nadaljevano kaznivo dejanje je primer navideznega realnega steka. Zaradi praktinosti pri odmeri kazni, se je v
sodni praksi izoblikovalo stalie, da se sme vsa takna serijska dejavnost storilca teti za eno kaznivo dejanje, e
so vsa dejanja tako medsebojno povezana, da se z ivljenjskega stalia pokaejo kot celota, posamezna dejanja
pa le kot posamezni sestavni deli te celote.
KZ- 1 je na novo vkljuil institut nadaljevanega kaznivega dejanja v veljavno pravo. Zanj so potrebni stalni in
variabilni elementi.
Prvi pogoj je, da gre za eno samo dogajanje, za eno samo celoto. Do taknega spoznanja pa ni mogoe priti po
obutku, temve s temeljito analizo dane konkretne zadeve.
KZ-1 doloa za opredelitev takne celote naslednja merila:
* istoasna ali zaporedna izvritev (torej dokonanje) ali izvritev poskusa dveh ali ve premoenjskih kaznivih
dejanj. Med posameznimi dejanji mora biti neka asovna povezanost, kar pomeni, da morajo biti kazniva dejanja
izvrena istoasno ali zaporedoma.
* istovrstnost oziroma istost premoenjskih kaznivih dejanj
Pojem istovrstnih kaznivih dejanj se pojavlja pri nadaljevanem kaznivem dejanju. Istovrstnost se nanaa na vsa
dejanja, ki naj bi jih zajelo nadaljevano kaznivo dejanje, kot npr. veje tevilo tatvin, goljufij, poneverb, itd.
Istovrstnost je podana ob ponovitvi istega dejanja v temeljni, kvalificirani ali privilegirani obliki (ne pa tudi v obliki
delictum sui generis), pri naklepnih kaznivih dejanjih pa tudi pri poskuenih in dokonanih kaznivih dejanjih ter vseh
oblikah udelebe pri istem kaznivem dejanju.
Pojem istovrstnosti nekateri razumejo ire, tako da z nadaljevanim kaznivim dejanjem zajemajo vse temeljne in
kvalificirane oblike kakega kaznivega dejanja. Po tem staliu je treba nadaljevano kaznivo dejanje kvalificirati po
tistem lenu, ki se nanaa na najhuje kaznivo dejanje, ki je sestavni del nadaljevanega kaznivega dejanja. Tako
npr. je podana po tem staliu velika tatvina v nadaljevanju, e je storilec izvril nekaj navadnih in nekaj velikih
tatvin v povezanem asovnem obdobju. Po drugem staliu pa so okoliine, ki kvalificirajo kakno temeljno
kaznivo dejanje (npr. vlom, vdor, oboroenost) tako pomembne, da ne dopuajo zdruitve ivljenjsko povsem
razlinih kaznivih dejanj v eno nadaljevano kaznivo dejanje.
KZ- 1 se zavzema za prvo stalie, saj doloa, da se storilcu za nadaljevano kaznivo dejanje izree ena kazen v
mejah kazni, ki je predpisana za najhuje kaznivo dejanje, zajeto z nadaljevanim kaznivim dejanjem, sodie pa
izree tudi denarno kazen kot stransko kazen.
* koristoljubnost ali okodovalni nagib storilca, kar pomeni, da mora obstajati enoten psihini odnos storilca do
kaznive kontinuirane dejavnosti.
* kazniva dejanja, izvrena v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja se kaejo glede na kraj, nain ali druge
enake okoliine (variabilni elementi) kot enotna dejavnost to merilo zahteva, da se opredelijo kot nadaljevana
kazniva dejanja samo tista, ki so povezana glede na kraj izvritve ali glede na nain izvritve tako, da predstavljajo
206
enotno dejavnost. Za kraj izvritve kaznivega dejanje se teje vsak kraj, kjer je bilo dejanje izvreno. Za as
izvritve pa se teje as, ko je bilo izvreno zadnje od dejanj, ki jih nadaljevano kaznivo dejanje zajema.
Pri nadaljevanem kaznivem dejanju doloa zakon posebna pravila za odmero kazni. Ne uporabijo se pravila o
steku, temve se storilcu za vsa kazniva dejanja skupaj doloi ena kazen v mejah kazni, predpisane za najhuje
kaznivo dejanje, pri emer se poleg glavne kazni zapora doloi obvezno tudi stranska denarna kazen. Storilcu, ki
pa si pridobi vejo premoenjsko korist ali povzroi vejo ali veliko premoenjsko kodo, za katero je predpisana
huja kazen, se doloi ta huja kazen, e mu je lo za to, da si z istoasno ali zaporedoma storjenimi kaznivimi
dejanji pridobi tako korist ali povzroi tako kodo.
38. Pravna in dejanska zmota
Pravno zmoto po navadi definirajo kot zmoto o prepovedanosti dejanja, ki ga je storilec izvril. Pravna zmota se
lahko pojavi v dveh oblikah:
* neposredna pravna zmota: storilec ne pozna prepovedne ali zapovedne norme, v skladu s katero bi moral
ravnati (ne pozna na primer prepovedi organiziranja denarnih verig);
* posredna pravna zmota: storilec pravno prepoved pozna, vendar je zmotno preprian, da pravni red pozna
doloen razlog izkljuitve protipravnosti, ki dela njegovo ravnanje dovoljeno (storilec se zaveda, da je odvzem
ivljenja prepovedan, zmotno pa meni, da pravni red evtanazijo teje kot razlog izkljuitve protipravnosti).
Neizogibna (opraviljiva) pravna zmota krivdo izkljuuje, izogibna pa zgolj zmanjuje (fakultativna omejitev kazni).
KZ doloa, da zmota ni opraviljiva (torej je izogibna), e storilce ni vedel za pravna pravila, s katerimi bi se lahko
seznanil pod enakimi pogoji kot drugi v irem njegovem okolju ali pa je moral glede na svoje delo, vlogo ali
sicerjnji poloaj poznati posebna pravna pravila. Navedeno pravilo ni preve posreeno iz dveh razlogov, prvi je
ta, da je zasnovano preve objektivno, saj bi moralo biti kljuno le, ali bi prepovedanost ravnanja spoznal storilec
sam in ne kdo drug iz okolja, in drugi, KZ ne poda splonejih smernic za presojo izogibnosti, temve navede le
nekaj primerov, kdaj pravna zmota ni opraviljiva (je torej izogibna). Zato morata ta merila dati pravna doktrina in
sodna praksa. Tako je potrebno storilcu dokazati dvoje: da je imel ustrezno vzpodbudo za razmiljanje o
protipravnosti svojega ravnanja in da kljub tej vzpodbudi ni naredil ni ali pa je naredil premalo, da bi se seznanil s
pravno ureditvijo na ustreznem podroju. e sta podani obe predpostavki, je storileva pravna zmota izogibna,
njegova krivda pa podana.
Dejanska zmota:
Zmota v splonem pomeni, da kdo sploh nima predstave o kaknem dejstvu, ne ve zanj ali pa ima o kaknem
dejstvu oziroma okoliini napano predstavo.
Dejanska zmota: kaznivo dejanje je storjeno v dejanski zmoti, e se storilec ob storitvi ni zavedal okoliin, ki jih
zakon doloa kot znake kaznivega dejanja, ali je zmotno mislil, da so okoliine take, da bi bilo dejanje dopustno
ali nekaznivo (30/2 len KZ-1).
Zakonodajalec je tako uredil tri oblike zmot:
- zmoto o okoliini, ki jo zakon doloa kot znak kaznivega dejanja (npr. storilec plaa z denarjem za katerega ne
ve, da je ponarejen dejanska zmota v ojem pomenu);
- zmota o tem, da so podane okoliine, ki delajo storilevo ravnanje dopustno, tj. izkljuujejo protipravnost svojega
ravnanja (npr. storilec je zmotno preprian, da je napaden in da ima pravico do silobrana dejanska zmota v
irem smislu);
- zmota o tem, da so podane okoliine, v katerih bi bila kaznivost storilevega ravnanja izkljuena (npr. storilec je
zmotno preprian, da ravna v okoliinah skrajne sile, ki izkljuuje kaznivost).
Za vse tri oblike dejanske zmote KZ-1 doloa, da izkljuujejo storilevo naklepno krivdo.
Dejanska zmota v ojem pomenu:
Gre za nevednost ali napano predstavo o kakni okoliini, ki jo zakon doloa kot znak kaznivega dejanja.
Zakonski znaki so lahko fizine (deskriptivni zakonski znaki), lahko pa so pravne ali vrednostne narave (normativni
zakonski znaki). e na primer polnoletna oseba spolno obuje z mladoletno osebo, ki e ni dopolnila 15 let,
prepriana, da je stara e ve kot 15 let, je v zmoti o znaku kaznivega dejanja, ki je fizine narave. Kdor pa npr.
vzame tuje dragoceno nalivno pero, preprian, da je njegovo, je v zmoti o zakonskem znaku kaznivega dejanja
tatvine, ki je pravne narave. Storilec, ki je v dejanski zmoti v ojem pomenu, se lahko moti o dejstvih, lahko pa tudi
o doloenem vpraanju pravne narave.
Dejanska zmota v ojem pomenu vselej izkljuuje storilev naklep. Za to obliko krivde je potrebno ugotoviti, ali se
je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja. e sodie ugotovi, da se storilec ni zavedal
kaknega z zakonom doloenega znaka kaznivega dejanja, potem pri storilcu ne more obstajati naklep. Tako je
storileva krivda vselej izkljuena, ko gre za naklepno kaznivo dejanje. Kadar pa gre za kaznivo dejanja, ki je lahko
izvreno tudi iz malomarnosti, krivda ni vselej izkljuena. Sodie mora raziskati, ali ni bil storilec v zmoti zaradi
malomarnosti. To pomeni, da mora sodie raziskati, ali se je storilec zavedal monosti, da ima o tistem znaku
kaznivega dejanja napano predstavo, pa je lahkomiselno mislil, da ni tako, oziroma ali mu lahko oita, da bi se bil
moral in mogel zavedati tistega znaka kaznivega dejanja oziroma imeti o njem pravilno predstavo. Dejanska zmota
v ojem pomenu tako izkljuuje krivdo pri kaznivih dejanjih, ki so kazniva tudi, e so izvrena iz malomarnosti,
samo e je neizogibna.
Dejanska zmota v irem pomenu (zmota o okoliinah izkljuitve protipravnosti):
KZ jo opredeljuje kot zmoto o okoliinah, v katerih bi bilo dejanje dopustno. Tu gre za dejanske okoliine, ki niso
znaki kaznivega dejanja, so pa takne narave, da dejanje ne bi bilo protipravno, e bi bile zares podane. Primer te
zmote je putativni silobran, ki jo zakon opredeljuje kot zmoto o okoliinah, v katerih bi bilo dejanje dopustno, torej
o okoliinah, ki bi izkljuevale protipravnost dejanja, e bi bile zares podane. Tu gre za dejanske okoliine, ki
207
niso znaki kaznivega dejanja, so pa takne narave, da dejanje ne bi bilo protipravno, e bi bile zares podane.
Primer: e storilec zmotno misli, da je napaden in se zoper namiljen napad brani (putativni silobran). Storilec, ki v
putativnem silobranu hudo telesno pokoduje napadalca (osebo, ki jo zmotno teje za napadalca), ima pravilno
predstavo o vseh zakonskih znakih kaznivega dejanja hude telesne pokodbe, zmotno pa misli, da to sme storiti.
Tudi pri tej vrsti zmote storilec lahko odgovarja za kaznivo dejanje, izvreno iz malomarnosti.
Zmota o okoliinah izkljuitve kaznivosti in zmota o okoliinah izkljuitve krivde:
Gre za novo vrsto zmote, ki jo je KZ-1 uredil v 30/2 lenu: zmoto o okoliinah, ki bi izkljuevale storilevo
kaznivost, e bi bile v resnici podane. V takni zmoti ravna na primer storilec, ki je zmotno preprian, da njegovemu
premoenju grozi nevarnost in odvraa namiljeno nevarnost tako, da posee v premoenje drugega. Pri tej vrsti
zmote je prav tako izkljuena naklepna krivda, v potev pa pride odgovornost za kaznivo dejanje iz malomarnosti,
e je malomarnost pri tem kaznivem dejanju inkriminirana in e je bil storilec v zmoti po malomarnosti.
39. Kako se kazen obsojencu lahko skraja?
Pomilostitev, amnestija, pogojni odpust, izredna omilitev kazni.
40. Kdaj lahko pogojni odpust, kdaj pogojni odpust pri dosmrtnem zaporu, kateri so pogoji za izredno
omilitev kazni, ali se lahko upotevajo tudi okoliine, ki so nastale po izreku sodbe?- da
Pogojni odpust pomeni, da je mogoe odpustiti s prestajanja kazni obsojenca, ki je e ni prestal v celoti, in sicer
pod pogojem, da v asu, za katerega mu je bila kazen izreena, ne bo izvril novega kaznivega dejanja.
Temeljni pogoj je, da je obsojenec prestal vsaj polovico kazni zapora, na katero je bil obsojen. e mu je bila
izreena kazen zapora nad 15 let, sme biti pogojno odpuen s prestajanja kazni, ko je prestal kazni zapora. Pri
dosmrtnem zaporu je ta doba 25 let zapora.
Materialni pogoj za pogojni odpust je ugotovitev, da se da utemeljeno priakovati, da storilec ne bo ponovil
kaznivega dejanja.
ZIKS-1 doloa, da je organ, ki je pristojen za dovolitev pogojnega odpusta, komisija za pogojni odpust. Njene lane
imenuje minister, pristojen za pravosodje. ZIKS-1 ne doloa meril za pogojni odpust, komisija samo ocenjuje, ali je
mogoe priakovati, da obsojenec na prostosti ne bo izvreval kaznivih dejanj. Pri tem uporabi poroilo o
obsojenevem vedenju.
KZ dopua tudi monost za pogojni odpust pred potekom polovice kazni. Lahko se izvri po 1/3 prestane kazni,
e je podan materialni pogoj za pogojni odpust in e obstajajo poleg tega e posebne okoliine, ki se nanaajo na
obsojenevo osebnost in kaejo, da kaznivega dejanja ne bo ponovil. Zakonik upoteva monost, da je iz
obsojenevega vedenja mogoe sklepati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja, tudi e preostali del kazni ne bo
izvren.
KZ pa uvaja tudi pogojni odpust z varstvenim nadzorstvom. Sodie pogojno odpuenega postavi pod
nadzorstvo, ki ga opravlja poseben svetovalec. Razlika s pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom je v tem, da
je to poseben ukrep, ki ga sodie uporabi po tem, ko je obsojenec del kazni e prestal. Sodie lahko (tako kot pri
pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom) naloi pogojno odpuenemu naslednje naloge:
* zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu, s soglasjem pogojno odpuenega pa tudi zdravljenje odvisnosti
od alkohola in droge;
* obiskovanje ustrezne poklicne, psiholoke ali druge posvetovalnice;
* usposabljanje za poklic ali sprejetje zaposlitve, ki ustreza obsojenevemu zdravju, sposobnostim in nagnjenju;
* poraba dohodka v skladu s preivninskimi obveznostmi;
* prepoved druenja z nekaterimi osebami;
* prepoved priblievanja rtvi ali kakni drugi osebi;
* prepoved dostopa na posamezne kraje.
Preklic pogojnega odpusta:
e pogojno odpueni v asu, ko traja pogojni odpust, izvri novo kaznivo dejanje, se pogojni odpust preklie. Za
preklic je pristojno sodie, ki vodi kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, ki ga je pogojno odpueni izvril.
Preklic je obligatoren ali fakultativen. Obligatoren je, e je sodie izreklo kazen zapora nad eno leto, fakultativen
pa, e je izreklo kazen zapora do enega leta.
e je pogojno odpueni obsojen za novo kaznivo dejanje na kazen zapora do enega leta, sodie pa ne preklie
pogojnega odpusta, se pogojni odpust podalja za as, ko je obsojenec prestajal kazen zapora.
e sodie preklie pogojni odpust, izree kazen po pravilih o odmeri kazni pri steku. Pri tem vzame kot doloen
tisti del prej izreene kazni, ki je obsojenec e ni prestal.
e obsojenec v asu pogojnega odpusta izvri kaznivo dejanje, ki ima za posledico preklic pogojnega odpusta, pa
se to s sodbo ugotovi ele po njegovem preteku, se sme pogojni odpust preklicati najkasneje v enem letu, odkar je
as pogojnega odpusta pretekel.
Izredna omilitev kazni:
Zahteva za izredno omilitev kazni je izredno, praviloma nesuspenzivno in devolutivno pravno sredstvo, naperjeno
zoper pravnomono sodbo z namenom, da se spremeni njen izrek o kazni v milejo obliko (ne velja za varnostne in
vzgojne ukrepe).
Takno zahtevo je mogoe vloiti, e se po pravnomonosti sodbe pokaejo take nove olajevalne okoliine, ki jih
ob izrekanju sodbe ni bilo ali so bile, pa sodie zanje ni vedelo, ki pa bi oitno povzroile milejo odmero kazni.
Zahtevajo jo lahko DT, e je postopek tekel na njegovo zahtevo, obsojenec in njegov zagovornik kakor tudi osebe,
ki imajo pravico do pritobe zoper sodbo v obtoenevo korist.
Zahtev za izredno omilitev kazni ni omejena s posebnim rokom, ne sme pa se vloiti, e je kazen e prestana ali
izvrena, odpuena ali zastarana, ker to ne bi imelo nobenega praktinega pomena.
208
Zahteva se poda pri sodiu, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, o njej pa odloa vrhovno sodie. Sodie prve
stopnje najprej razie ali so podani razlogi za omilitev, nato pa polje, po zaslianju DT, spise s svojim
obrazloenim mnenjem vrhovnemu sodiu. Sodie lahko zahtevi ugodi ali jo zavrne. Zahtevo zavrne, e spozna,
da niso izpolnjeni pogoji za izredno omilitev kazni. e pa ji ugodi, spremeni s sklepom pravnomono sodbo glede
odlobe o kazni.
ZKP
41. Naelo legalitete
Naelo legalitete pomeni, da je dravni toilec v primeru kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolnosti,
dolan zaeti kazenski pregon in ga vriti tako dolgo, dokler so za to izpolnjeni dejanski in pravni pogoji. e so
podani pogoji in meni, da je podanih zadosti dokazov, mora zaeti kazenski pregon. Kazenski pregon obdolenca
za dravnega toilca ni le upravienje, temve dolnost.
V nasprotju z naelom legalitete pa po naelu oportunitete dravni toilec v vsakem posameznem primeru posebej
presoja, ali je kazenski pregon smotrn, primeren in oportun. To naelo poudarja, da je dravni toilec pooblaen,
ne pa dolan zaeti kazenski pregon. ZKP tako naela legalitete ne uveljavlja absolutno. Izjeme so:
* razlogi pravne narave:
- dejanje ni kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolnosti
- podane so okoliini, ki izkljuujejo kazenski pregon, ker je dejanje zaobseeno z amnestijo, pomilostitvijo ali je
kazenski pregon zastaral
- ni potrebnega dovoljenja za pregon
- ni predloga okodovanca za pregon
- gre za izroitev
* razlogi stvarne narave:
- ni podan utemeljen sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje
- so podane okoliine, ki izkljuujejo protipravnost
- so podane okoliine, ki izkljuujejo kazensko odgovornost (nepritevnost storilca, dejanska zmota storilca,
opraviljiva pravna zmota)
- kazenski pregon mladoletnika ni oportun
- je dejanje majhnega pomena
- je smotrno, da se zadeva odstopi v postopek poravnavanja
- je smotrno, da se kazenski pregon pogojno odloi
- ni smiselno zaeti kazenskega pregona oziroma je smiselno od njega odstopiti
- je smotrno, da se pregon odstopi tuji dravi.
42. Katero je nasprotno naelo, kdaj, o em lahko DT odloa, poravnavanje, odlog kaz. pregona, kaj se
zgodi v tem primeru z obtonico? Kako je z nadaljnjim pregonom okodovanca?
Nasprotno je oportunitetno naelo, ki pomeni, da je dravni toilec pooblaen, ne pa tudi dolan zaeti kazenski
pregon in vztrajati pri njem. Kazenski pregon opravlja le, e oceni, da je to v konkretnem primeru smotrno. Tako se
dravni toilec z uporabo oportunitetnega naela ovadbo za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna
kazen ali kazen zapora do treh let, izjemoma pa tudi za teja kazniva dejanja, odstopiti v postopek poravnavanja.
Po oportunitetnem naelu sme ravnati tudi v primerih odloenega pregona in odstopa od pregona. V teh primerih
dravni toilec obtonico umakne, kar ima uinek ne bis in idem (izkljuuje nadaljnji kazenski pregon).
43. Kdaj je obramba obvezna?
Obramba je obvezna:
* e je obdolenec nem, gluh ali sicer nezmoen, da se sam uspeno brani
* e zoper njega tee kazenski postopek, zaradi kaznivega dejanja, za katerega je predpisana kazen 30 let zapora
* e je priveden k preiskovalnemu sodniku po 157. lenu ZKP, v tem primeru mora imeti zagovornika e pri prvem
zaslianju
* pri postopku po 204. a lenu ZKP (priporni narok in ve as trajanja pripora)
* ob vroitvi obtonice, e gre za kaznivo dejanje, za katera je v zakonu predpisana kazen osmih let zapora ali
huja kazen
* e je podan predlog za izrek ukrepa obveznega psihiatrinega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
oziroma obveznega psihiatrinega zdravljenja storilca na prostosti
* tujec mora imeti zagovornika v postopku za izroitev obdolencev in obsojencev, e gre za kaznivo dejanje za
katero je obramba obvezna, ali e je zoper tujca odrejen pripor
* mladoletnik mora imeti zagovornika e od zaetka pripravljalnega postopka, e tee proti njemu postopek za
kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora nad tri leta, za druga kazniva dejanja, za katera je
predpisana mileja kazen, pa mora imeti zagovornika, e sodnik za mladoletnike spozna, da mu je potreben
* e se obdolencu sodi v odsotnosti
* e mu je treba izroiti sodbo, s katero mu je bila izreena kazen zapora, pa njegov naslov ni znan.
e si obdolenec v primerih obvezne obrambe ne vzame zagovornika sam, mu ga postavi predsednik sodia po
uradni dolnosti do pravnomonosti sodbe. V primeru izreene kazni 30 let zapora ali e je nem, gluh ali sicer
nezmoen, da se sam uspeno brani, pa tudi za postopek z izrednimi pravnimi sredstvi.
44. Prepoznava osumljenca v predkazenskem postopku, ali je to dovoljen dokaz?
Prepoznava predmetov in oseb ni v zakonu doloena kot posebno preiskovalno dejanje, temve kot poseben nain
zaslievanja prie, o katerem se sestavi poseben zapisnik. e je prepoznavo opravil preiskovalni sodnik, je
209
izpovedba prie pri prepoznavi predmeta ali osebe dokaz, na katerega se sme opreti sodba. Sicer pa je, enako kot
izpovedba prie, tudi prepoznava lahko zelo nezanesljiv dokaz, saj njen rezultat ni odvisen samo od naina
izvedbe, temve tudi od drugih subjektivnih in objektivnih okoliin, ki so povezane s prepoznavo.
Od obdolenca se lahko zahteva samo prepoznava predmetov, ki so v zvezi s kaznivim dejanjem, od prie pa tudi
prepoznava oseb. Pri prepoznavi oseb gre najvekrat za prepoznavo obdolenca.
Policija ne more opraviti prepoznave oseb in predmetov na procesno veljaven nain. Na prepoznavo, ki so jo
opravili policisti v predkazenskem postopku, se sodba ne sme opirati, ker gre zgolj za izjavo (obvestilo), ki jo je
pria dala policiji po 148/2 lenu ZKP. To velja tudi za zapisnik o prepoznavi osumljenca na podlagi fotografij
morebitnih storilcev kaznivega dejanja, ki jih policisti pokaejo osebi, ki opravlja prepoznavo.
KZ-1:
45. Naelo zakonitosti
Gre za naelo, ki je zapisano v ustavi in KZ. Gre za zelo pomembno naelo, ki pa bi ostalo lahko samo prazna
deklaracija, e ga ne bi spotovali v vsakdanji praksi. Nastalo je zaradi tega, da bi z zakonom doloili in omejili
pravice dravnih organov v razmerju do dravljanov in da bi vzpostavili ravnoteje med pravicami drave in njenih
organov ter pravicami in svoboinami ljudmi, na katere se razteza oblast drave.
Elementi naela zakonitosti so:
* prepoved uporabe obiajnega prava: pravnih pravil, ki bi ustvarjala kazniva dejanja ali pa bi storilce postavljala v
manj ugoden poloaj, ni dopustno izpeljevati iz obiajnega prava. Lahko pa je obiajno pravo vir kazenskega
prava, kadar gre za institute, ki so storilcu v korist, zlasti za razloge izkljuitve protipravnosti. Taken institut je
privolitev okodovanca (za KD telesnih pokodb);
* prepoved retroaktivne uporabe kazenskega zakona: ta prepoved ni absolutna. Ni dovoljena retroaktivna uporaba
dolob novega zakona, ki so do storilca stroje ali enako stroge, kot dolobe zakona, ki je veljal v asu izvritve
kaznivega dejanja. e pa je novi zakon za storilca mileji, ga sodie ne samo sme, temve ga mora uporabiti;
* zahteva, da mora biti kazenski pregon doloen: kazenskopravne dolobe morajo biti dolono (lex certa), to se
pravi na nain, ki je ljudem razumljiv in ne pua dvoma o tem, kaj je kaznivo in kaj ne. Velikokrat pa temu ni tako.
Vendarle pa so nekatere nedolonosti neizbene. e se namre eli zakonodajalec izogniti pretirani kazuistiki,
mora vasih uporabljati razmeroma ohlapne pojme (npr. posebno ponievalno, iz nizkotnih nagibov, grdo
ravnati). Sodnik pa mora te pojme razlagati ozko, torej na nain, da z njimi ne iri cone kaznivosti;
* prepoved analogije: v KP gre za vpraanje dopustnosti analogije, kot sredstva za izpolnjevanje praznin v
kazenskem pravu. Razlikujemo 3 vrste analogij:
- analogija juris ali pravna analogija pomeni, da se teje za kaznivo kakno dejanje, ki ni zapisano v zakonu, iz
splonih pravnih nael pa bi izhajalo, da je drubi nevarno.
- analogija legis ali zakonska analogija pomeni, da se kakna kazenskopravna norma raztegne tudi na primere, ki
jih zakon izrecno ne navaja, so pa podobni tistim, ki so obseeni v omenjeni normi.
Ti dve vrsti analogije sta v pravu prepovedani, ker sta v nasprotju z naelom zakonitosti.
- analogija intra legem pomeni, da je zakonodajalec v opisu kaznivega dejanja navedel izrecno nekaj njegovih
znakov, ne pa vseh, ki bi se lahko v resninosti pojavili. V taknih primerih zakon uporabi besedilo in v drugih
primerih. V 314/1 elnu KZ navaja ve nainov povzroitve splone nevarnosti (poar, povodenj, eksplozija, strup,
) na koncu natevanja pa praviali s kakno drugo energijo ali kaknim drugim splono nevarnim sredstvom ali
opustitvijo dejanja, ki bi ga moral storiti za zagotovitev splone varnosti ljudi in premoenja. V taknih primerih je
za praktino uporabo takne dolobe v skladu z naelom zakonitosti pomembno, da jo razlagamo restriktivno, se
pravi tako, da zajamemo samo tiste primere, ki so po vsebini, smislu, intenzivnosti in pomenu enakovredni tistim,
ki v zakonu niso izrecno nateti.
46. PRIMER: Nekdo pride na novoletno zabavo, kjer je e ve oseb. e pred hio s pitolo strelja v zrak,
nato pa gostitelja prisili, da ga spusti na zabavo. Tam prine istiti svojo pitolo, ki pa se med tem sproi in
zadane nekoga, ta pa umre. Za katero kaznivo dejanje gre?
V prvem primeru gre za KD ogroanja varnosti po 135. lenu KZ-1, ki se preganja na predlog.
V drugem primeru pa za KD povzroitev splone nevarnosti iz malomarnosti po 314/5 lenu KZ, saj je posledica
smrt ene osebe, za kar se storilec kaznuje od 1 do 15 let zapora.
Ne gre za stek, temve za dve samostojni kaznivi dejanji.
47. Napeljevanje, pomo
Napeljevanje:
Napeljevanje je ena izmed oblik udelebe v ojem pomenu. KZ-1 doloa: Kdor drugega naklepoma napelje, da
stori kaznivo dejanje, se kaznuje, kakor bi ga storil sam. KZ torej ni ne pove o tem, kakno ravnanje moramo in
smemo teti za napeljevanje. Tako se napeljevanje lahko pojavi kot prigovarjanje, preprievanje, pronja, dajanje
nasvetov, gronja, obljuba plaila, darilaBistveno je, da je napeljevalec pri bodoem storilcu povzroil odloitev,
da bo izvril kaznivo dejanje.
Napeljevanje se mora nanaati na doloeno osebo kot bodoega storilca in na doloeno kaznivo dejanje.
Napeljevanje je mogoe samo, e je izvreno naklepno. Napeljevalec se mora zavedati, da s svojim ravnanjem
nekoga napeljuje, in to hoteti. Bistvo napeljevanje je, da napeljevalec stoji v ozadju in prepua izvritev kaznivega
dejanja ter nain, kraj, as in druge podrobnosti neposrednemu storilcu.
Predpostavka kaznivosti napeljevanja je, da je storilec poskusil izvriti kaznivo dejanje, kadar je poskus kazniv, ali
dokonal kaznivo dejanje. Napeljevanje je praviloma za kazensko pravo brez pomena, e storilec ni izvril
kaznivega dejanja.
210
Napeljevalec se kaznuje, kakor da bi bil kaznivo dejanje sam izvril. Sodie mu mora odmeriti kazen v mejah tiste
kazni, ki je predpisana za tisto kaznivo dejanje. e je kaznivo dejanje ostalo pri poskusu, se tudi napeljevalec
kaznuje kakor za poskus. To pa ne pomeni, da mora sodie izrei napeljevalcu enako kazen kot storilcu.
KZ doloa samostojno inkriminacijo napeljevanja v primerih, kadar dejanje glavnega storilca ni kaznivo, ker sploh
ni inkriminirano. Takno je na primer kaznivo dejanje napeljevanja k samomoru in pomoi pri samomoru, saj
samomor sam po sebi ni kazniv. V nekaterih primerih so torej oblike napeljevanja ali objekti kazenskopravnega
varstva tako pomembni, da posee zakon po inkriminaciji napeljevanja samega.
Pomo:
Pomo je mileja oblika udelebe v ojem smislu. Dejanja pomoi pomenijo le objektivno podporo in so po
subjektivni strani samo sodelovanje pri tujem, ne pa lastnem kaznivem dejanju. Kaznivo dejanje bi storilec lahko
izvril tudi brez pomoi pomagaa, zato pomagaeva ravnanja tudi niso vzrok nastale prepovedane posledice v
kazenskopravnem pomenu vzrone zveze.
Kriterij za razmejitev dejanj pomoi od drugih ravnanj, je predvsem objektiven. Subjektivna stran pomoi zahtevana
eni strani doloeno povezanost med pomagaem in storilcem, na drugi strani pa pomagaev naklep. Naklep
pomagaa mora obsegati zavest, da pomaga pri doloenem kaznivem dejanju, in hotenje te pomoi, prav tako pa
se mora nanaati na doloeno kaznivo dejanje.
Pomo je praviloma aktivno ravnanje loveka. Mona pa je tudi opustitvena pomo, ki pa bo v praksi teko
dokazljiva.
Dejanja pomoi se delijo na pomo v fizini in na pomo v psihini obliki.
Pomo v fizini obliki obsega predvsem:
- e da pomaga storilcu na razpolago sredstva za izvritev kaznivega dejanja,
- e odstrani ovire ta izvritev kaznivega dejanja.
Pomo v psihini obliki pa je podana predvsem:
- e da pomaga storilcu nasvet ali navodila, kako naj izvri kaznivo dejanje,
- e pomaga storilcu vnaprej obljubi, da bo prikril kaznivo dejanje, storilca, sredstva, s katerimi bo kaznivo dejanje
izvreno in sledove kaznivega dejanja,
- e pomaga storilcu vnaprej obljubi, da bo prikril predmete, pridobljene s kaznivim dejanjem.
Psihina pomo ima torej ve monih oblik, izmed katerih so tri izrecno natete, mogoe pa so tudi druge, toda
samo, e so po svoji naravi, pomenu in smislu enake natetim.
KZ je oblikoval tudi posebna kazniva dejanja, ko je pomo sama po sebi kazniva: pomo pri samomoru, pomo
nosei enski pri prekinitvi nosenosti, omogoanje bega osebi, ki ji je vzeta prostost.
48. Razlike v ureditvi kazni po KZ in KZ-1?
KZ-1 pozna tri vrste kazni:
* kazen zapora
* denarna kazen
* prepoved vonje motornega vozila.
KZ je poznal e kazen izgon tujca iz drave. KZ-1 v prehodnih dolobah doloa, da e je bila izreena stranska
kazen izgona tujca iz drave pred uveljavitvijo tega zakona, se ta kazen izvri tudi po zaetku veljavnosti tega
zakonika.
49. Kdaj se lahko izree pogojna obsodba. Kako je s tem pri steku?
Pogojna obsodba je sankcija opozorilne narave. Izree se namesto kazni. Pogojnost obsodbe je v tem, da kazen,
ki jo je sodie doloilo (ne pa izreklo), ne bo izvrena, e pogojno obsojeni v asu, ki ga sodie doloi in ne sme
biti kraji kot eno leto in ne dalji kot 5 let (preizkusna doba), ne bo izvril novega kaznivega dejanja. Pogojna
obsodba vsebuje torej opozorilo in tudi gronjo, da jo bo sodie preklicalo in izreklo kazen, e pogojno obsojeni v
preizkusni dobi ne bo spotoval temeljnega pogoja za pogojno obsodbo (da ni izvril novega kaznivega dejanja) in
drugih pogojev ali obveznosti, ki so mu bili naloeni s pogojno obsodbo.
Sploni zakonski pogoj za izrek pogojne obsodbe je, da sodie doloi storilcu kaznivega dejanja denarno kazen
ali kazen zapora do dveh let. Merilo za izrek pogojne obsodbe torej ni kazen, ki je predpisana za kaznivo dejanje,
temve kazen, ki jo doloi sodie (to velja tudi v primeru steka tako za posamezne kazni kot tudi za enotno
kazen). KZ pa izkljuuje monost uporabe pogojne obsodbe pri tistih kaznivih dejanjih, za katera je predpisana
kazen zapora najmanj treh let. eprav bi sodie z dolobo o omilitvi kazni lahko odmerilo manj kot 2 leti zapora, je
pri teh kaznivih dejanjih pogojna obsodba vnaprej izkljuena.
Ob izreku pogojne obsodbe mora biti sodie prepriano, da storilec ne bo ve ponavljal kaznivih dejanj. Sodie
mora opraviti oceno storilevega bodoega vedenja. Pri tem so mu v pomo posebna merila vsebinske narave:
* osebnost storilca,
* storilevo prejnje ivljenje,
* obnaanje storilca po storjenem kaznivem dejanju,
* stopnja kazenske odgovornosti storilca,
* druge okoliine (as in nain izvritve kaznivega dejanja).
Sodie naloi pogojno obsojenemu pogoje in obveznosti. Sploni pogoj je, da obsojeni v preizkusni dobi ne bo
izvril novega kaznivega dejanja. Posebni pogoji pa so vrnitev premoenjske koristi, do katere je storilec priel s
kaznivim dejanjem in povrnitev kode, ki jo je z njim povzroil. e pogojno obsojeni teh pogojev ne izpolni, se
lahko pogojna obsodba preklie.
Obveznosti, ki jih sodie naloi pogojno obsojenemu so:
- obveznosti, ki izhajajo iz izreenih varnostnih ukrepov,
211
- obveznosti, ki so doloene pri posameznih kaznivih dejanjih (npr. pri kaznivem dejanju odvzema mladoletne
osebe lahko sodie storilcu ob pogojni obsodbi naloi, da mora mladoletno osebo izroiti upraviencu ali
omogoiti uresniitev izvrljive odlobe glede mladoletne osebe.
Pogojna obsodba nima pravnih posledic. Oseba, ki ji je izreena, se teje za obsojeno. Obsodba se vpie v
kazensko evidenco in se iz nje izbrie po enem letu, odkar je pretekla preizkusna doba, e obsojeni v tem asu ni
izvril novega kaznivega dejanja.
50. Postavil mi je tudi primer, ki se je nanaal na kazniva dejanja zoper gospodarstvo (kd. zlorabe poloaja)
V KZ-1 je pri KD zloraba poloaja ali zaupanja pri gospodarskih dejavnostih dodanih e nekaj izvritvenih dejanj.
Po KZ so bila izvritvena dejanja samo izraba poloaja, prestop meje pravic in neoprava svoje dolnost. KZ-1 pa
dodaja e zloraba zaupanja glede razpolaganja s tujim premoenjem, upravljanjem podjetja ali vodenjem
gospodarske dejavnosti. (ni nujno, da lastnik tudi vodi in upravlja podjetje).
Izrabitev poloaja pomeni, da storilec sicer ima pooblastilo za dejanje, ki ga opravi, vendar tega dejanja ne opravi v
taknem smislu, kot ga narekujejo interesi gospodarske drube ali druge pravne osebe. Storilec prestopi meje
svojih pravic tedaj, ko opravi dejanje, ki presega okvir njegovih pooblastil.
ZKP:
51. Vloga DT v predkazenskem postopku, kaj je z navodili policiji!
Dravni toilec je v predkazenskem postopku dolan ukreniti vse, kar je potrebno za odkrivanje kaznivih dejanj, ki
se preganjajo po uradni dolnosti, za izsleditev storilca ter za usmerjanje predkazenskega postopka. Policiji daje
pobude in usmerja njihovo operativno taktino dejavnost in tako opravlja procesna dejanja, ki zadevajo postopek
odkrivanja kaznivega dejanja. ele ko oceni, da je podan utemeljen sum, da je doloena oseba storila kaznivo
dejanje, lahko zane kazenski pregon.
Dravni toilec sicer ni organ, ki bi bil zadolen za odkrivanje kaznivih dejanj in iskanje storilcev. To je zakonska
dolnost policije. Oblike usmerjanja policije doloa ZKP, podrobneje pa so opisane v Uredbi o sodelovanju
dravnega toilstva pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj. Dravni toilec daje policiji navodila,
strokovna mnenja in konkretne predloge glede zbiranja obvestil in dokazov, policija pa ga je dolna o svojih
aktivnostih in rezultatih obveati. Na ta nain je dravni toilec funkcionalno, ne pa tudi organizacijsko nadrejen
policiji. Nekaterih dejavnosti policija v predkazenskem postopku sploh ne more opravljati brez predloga dravnega
toilca. Gre za pooblastila, ki jih ima v zvezi z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov.
52. Kaj lahko DT stori z ovadbo?
Ko dravni toilec ocenjuje sprejeto kazensko ovadbo, lahko sprejme eno od naslednjih odloitev:
* zavre kazensko ovadbo:
- e naznanjeno dejanje, ni kaznivo dejanje;
- e je pregon zastaran;
- e je dejanje obseeno z amnestijo ali pomilostitvijo;
- so podane druge okoliine, ki izkljuujejo kazenski pregon (npr. smrt storilca, e razsojena zadeva, trajna
duevna bolezen, procesna imuniteta);
- e ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje.
* priskrbi dopolnilna obvestila:
e iz same ovadbe ne more presoditi, ali so navedbe b njej verjetne, e ni dovolj dokazov, da bi zahteval
preiskavo, ali e je do njega priel glas o kaznivem dejanju, ter e storilec ni znan.
* vloi zahtevo za preiskavo ali neposredno obtonico:
zahtevo za preiskavo bo vloil, e bo iz navedb in dokazov ocenil, da je podan utemeljen sum, da je doloena
oseba storila kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolnosti.
* odstopi ovadbo v postopek poravnavanja:
e gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 3 let. Pri tem upoteva tudi
vrsto in naravo dejanja, okoliine, v katerih je bilo dejanje storjeno, osebnost storilca, njegovo predkaznovanost za
istovrstna ali druga kazniva dejanja, ter stopnjo kazenske odgovornosti. Poravnavanje se lahko opravi le s
pristankom osumljenca in okodovanca. e je doseen sporazum, dravni toilec ovadbo zavre.
* odloi kazenski pregon:
Za kazniva dejanja za katera je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 3 let, e je osumljenec pripravljen
ravnati po njegovih navodilih ter opraviti doloene naloge, s katerimi se zmanjajo ali odpravijo kodljive posledice
kaznivega dejanja, in sicer:
- odprava ali poravnava kode;
- plailo doloenega prispevka v korist javne ustanove ali v dobrodelne namene ali v sklad za povrailo kode
rtvam kaznivih dejanj;
- kakno splono koristno delo;
- poravnavo preivninskih obveznosti.
e osumljenec v roku, ki ne sme biti dalji od 6 mesecev za poravnavo preivninskih obveznosti pa ne dalji kot 1
leto, izpolni nalogo, dravni toilec ovadbo zavre.
* ne zane kazenskega pregona:
Ovadbo zavre ali ne vloi obtonice ali jo umakne. ZKP doloa dva primera, ko DT ne zane kazenskega
pregona:
- e se lahko storilcu kazen odpusti, dravni toilec pa glede na konkretne okoliine primera oceni, da sama
obsodba, brez kazenske sankcije ni potrebna;
212
- e je za kaznivo dejanje predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 1 leta, obdoleni pa je zaradi kesanja
prepreil kodljive posledice ali poravnal vso kodo in dravni toilec oceni, da kazenska sankcija ne bi bila
upraviena.
53. Kakni so pogoji za preiskavo?
Preiskava je stadij rednega kazenskega sodia, ki ga opravi sodie (preiskovalni sodnik). Zane se na zahtevo
upravienega toilca, e je podan utemeljen sum, da je doloena oseba storila kaznivo dejanje. O njenem zaetku
odloa sodie (preiskovalni sodnik ali izvenrazpravni senat).
Ko preiskovalni sodnik prejme zahtevo upravienega toilca s priloenimi spisi pregleda spise in oceni toilevo
zahtevo. Preden preiskovalni sodnik odloi o zahtevi, mora zasliati osebo, zoper katero je zahtevana preiskava.
Namen tega zaslianja je omogoiti osebi, zoper katero se zahteva preiskava, da od sebe odvrne sum, ki jo
bremeni, da poda kakne druge izjave za varstvo svojih pravic in da preprei izdajo sklepa o uvedbi preiskave.
Preden odloi o zahtevi za preiskavo, lahko preiskovalni sodnik doloi poseben narok, na katerem se lahko dravni
toilec in oseba, zoper katero se zahteva preiskava, ustno izjavita o okoliinah, ki utegnejo biti pomembne za
odloitev o zahtevi.
e se preiskovalni sodnik strinja z zahtevo toilca, izda sklep o uvedbi preiskave in ga polje toilcu in obdolencu.
Sam sklep pomeni zaetek kazenskega postopka in preiskovalni sodnik lahko zane opravljati preiskovalna
dejanja. e se z njegovo zahtevo ne strinja, je ne sme zavrniti sam, marve zahteva, da o njej odloi
izvenrazpravni senat.
Ko je izdan sklep o preiskavi, opravlja preiskovalni sodnik preiskovalna dejanja po predlogih strank (naelo
kontradiktornosti), ter tista dejanja, ki se mu zdijo potrebna za uspeno izvedbo postopka (inkvizicijsko naelo).
Tipina preiskovalna dejanja so: zaslianje obdolenca, zaslianje pri, ogled, pridobivanje izvedenskih mnenj,
hina in osebna preiskava, zaseg predmetov, ravnanje s sumljivimi stvarmi, pregled in razteleenje trupla, izkop
trupla, telesni pregled obdolenca ali drugih oseb, odvzem krvi, prsnih odtisov
Preiskovalni sodnik kona preiskavo, ko pride do zakljuka, da je stanje stvari v preiskavi dovolj razjasnjeno, da se
lahko vloi obtonica ali postopek ustavi. Iz spisa, ki ga preiskovalni sodnik polje toilcu, pa mora s posebnim
sklepom izloiti vse zapisnike o izpovedbah oseb, na katere se po zakonu ne more opirati sodna odloba.
O konanju preiskave se ne izda noben formalni sklep. e preiskava ni konana v 6 mesecih mora preiskovalni
sodnik obvestiti predsednika sodia, zakaj preiskava e ni konana.
54. Katere POMSE odredi sodie (hotel je le na splono (tiste, ki pomenijo huji poseg v posameznikovo
zasebnost) in ne natevanja!)
POMSI so zakonsko sredstvo za boj proti najhujim oblikam kriminala, ki se lahko uporabijo le pod strogimi
pravnimi pogoji. V nasprotnem primeru so nezakoniti in na njihove dokaze ni mogoe opreti sodne odlobe ter so
predmet ekskluzije. Uporaba teh ukrepov je globok poseg v lovekove pravice in svoboine, zlasti v pravico do
zasebnosti, hkrati pa odpira monost zlorab s strani drave.
Razlikujemo posebne ukrepe, ki jih odreja:
* preiskovalni sodnik
* dravni toilec
Posebni ukrepi, ki jih lahko odredi preiskovalni sodnik so:
- nadzor nad telekomunikacijami s prislukovanjem in snemanjem,
- kontrola pisem in drugih poiljk,
- kontrola raunalnikega sistema banke ali druge pravne osebe, ki opravlja finanno ali drugo gospodarsko
dejavnost,
- prislukovanje in snemanje pogovorov s privolitvijo vsaj ene same osebe, udeleene v pogovoru,
- kontrola sporoil, posredovanih z elektronsko poto ali drugimi oblikami informacijske tehnologije,
- prislukovanje in opazovanje v tujem stanovanju ali v drugih tujih prostorih z uporabo tehninih sredstev za
dokumentiranje, po potrebi s tajnim vstopom v navedene prostore.
Kazniva dejanja so v zakonu tono doloena (kataloka kazniva dejanja).
Ukrepe je mono odrediti, e so izpolnjeni naslednji pogoji:
- utemeljen razlog za sum, da je doloena oseba izvrila, izvruje ali pripravlja kaznivo dejanje,
- specifinost okoliin,
- naelo sorazmernosti: z drugim ukrepom se ne bi dalo zbrati dokazov oziroma bi njihovo zbiranje lahko ogrozilo
ivljenje in zdravje ljudi,
- pisna odredba sodia,
- asovna omejitev ukrepa: prenehati morajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bili odrejeni.
55. PRIMER: odredba za hino preiskavo, ki se nanaa na celotno stanovanje. Policija najde mobilni
telefon, ali lahko pogleda v podatke v njem?
To vpraanje je trenutno e sporno, jaz sem rekel da ne in se je kar strinjal.
56. Pristojnosti sodi, funkcionalna pristojnost okronega sodia
Krajevna pristojnost:
Gre za upravienje in dolnost stvarno pristojnega sodia, da odloi o konkretni kazenski zadevi glede na
krajevno obmoje oziroma teritorij, za katerega je z zakonom pristojno doloeno sodie. Pravila o krajevni
pristojnosti delimo na:
* splona pravila o krajevni pristojnosti:
- pristojnost sodia, na obmoju katerega je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskueno;
- pristojnost sodia, ki je prvo zaelo postopek;
213
- pristojnost sodia po kraju prebivalia obdolenca;
- pristojnost sodia na obmoju katerega je bil obdolenec prijet ali se je sam naznanil.
* posebne vrste krajevne pristojnosti:
- krajevna pristojnost po medsebojni zvezi subjektivna koneksiteta je podana, ko pomeni navezno okoliino
identiteta storilca; o objektivni koneksiteti pa govorimo, ko je navezna okoliina kaznivo dejanje, pri katerem je bilo
udeleenih ve oseb;
- odrejena pristojnost: pristojno sodie doloi Vrhovno sodie RS, e se krajevne pristojnosti ne da dognati;
- prenesena pristojnost: do obvezne delegacije pride, e krajevno pristojno sodie zaradi pravnih in stvarnih
razlogov ne more voditi postopka, do fakultativne delegacije pa, ko se pristojnost prenese na drugo sodie zaradi
smotrneje izvedbe kazenskega postopka;
- krajevna pristojnost sodia za kazniva dejanja, storjena na domai ladji ali na domaem letalu;
- krajevna pristojnost sodia za kazniva dejanja, storjena s tiskom;
- izbirna (elektivna) pristojnost: ko upravieni toilec izbira med sodii, ki so po splonih zakonskih pravilih
pristojna o doloanju krajevne pristojnosti.
Sodie mora paziti na svojo stvarno in krajevno pristojnost. e ugotovi, da ni pristojno, se izree za nepristojno, in
zadevo polje po pravnomonosti sklepa pristojnemu sodiu. Po pravnomonosti obtonice, se sodie ne more
ve izrei za krajevno nepristojno in tudi stranke ne morejo ve uveljavljati ugovora krajevne nepristojnost.
Spor o pristojnosti:
* negativni kompetenni spor kadar eno ali ve sodi odreka svojo pristojnost razsoditi v doloeni zadevi;
* pozitivni kompetenni spor kadar si dve ali ve sodi lastita pristojnost razsoditi v doloeni zadevi (neprimerno
redkeji v praksi).
O sporu o pristojnosti med sodii odloa skupno neposredno vije sodie.
Stvarna pristojnost je upravienje in dolnost sodia, da odloa o zadevah iz svoje pristojnosti glede na teo
oziroma vrsto kaznivega dejanja. Porazdeljena je med okrajna, okrona, vija in vrhovno sodie.
Na I. stopnji:
* sodijo okrona sodia o kaznivih dejanjih, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora 15 let ali ve let, v
senatih, ki jih sestavljajo dva sodnika in trije sodniki porotniki, v senatu 3 sodnikov (en sodnik in dva sodnika
porotnika) pa, e je v zakonu predpisana kazen zapora mileja od 15 let in o kaznivih dejanjih zoper ast in dobro
ime, storjenih s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveanja;
* sodi sodnik posameznik pri okrajnem sodiu o kaznivih dejanjih, za katera je kot glavna kazen predpisana
denarna kazen ali kazen zapora do 3 let.
* je sodnik posameznik pri okrajnem sodiu v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ter v posebnih postopkih
pristojen tudi za naslednja procesna dejanja:
- da odloi o zahtevi za obnovo postopka;-
- da zavre zahtevo za izredno omilitev kazni oziroma poda predlog vrhovnemu sodiu;
- da zavre zahtevo za varstvo zakonitosti;
- da odloi o spremembi varnostnih ukrepov;
- da odloi o izbrisu obsodbe;
- da odloi o prenehanju varnostnih ukrepov.
Funkcionalna pristojnost:
Pove nam, kateri procesni organ je pristojen za izvajanje doloenih procesnih dejanj v doloenem procesnem
stadiju. Na okrajnem sodiu vsa procesna dejanja opravlja sodnik posameznik. Na okronem pa so porazdeljena
med:
* preiskovalnega sodnika
* zunajobravnavni senat
* obravnavni senat
* predsednika obravnavnega senata
* predsednika sodia
57. Natej oblike identitete med obtonico in sodbo. Kaj se zgodi v primeru, e se ugotovi, da je kaznivo
dejanje storila druga oseba in ne tista, ki je navedena v obtonici. Kdaj lahko sodie spremeni opis
kaznivega dejanja? GLEJ ZKP KOMENTAR 354. len!!!!
ZKP doloa, da se lahko sodba nanaa samo na osebo, ki je obtoena (subjektivna identiteta), in samo na dejanje,
ki je predmet obtobe, obseene v vloeni oziroma na glavni obravnavi spremenjeni obtonici (objektivna
identiteta).
Subjektivna identiteta:
e je v kazenskem postopku ugotovljeno, da je storilec nekdo drug, je postopek ustavljen ali izreena zavrnilna ali
oprostilna sodba, zoper v tem postopku razkritega morebitnega storilca pa je lahko sproen nov kazenski
postopek. Vpraanje subjektivne identiteta ne povzroa teav, saj je v ZKP natanno doloeno, da je mogoe
zaeti preiskavo, torek kazenski postopek, le zoper doloeno osebo.
O objektivni identiteti govorimo v treh pomenih:
* kot o odnosu med obtobo in sodbo
* kot o posledici pravnomone sodbe
* kot o odnosu med ve obtobami.
Pravni smisel med obtobo in sodbo je pogoj za uresnievanje obtonega naela oziroma akuzatornosti. Z opisom
dejanja v obtonem aktu se obdoleni seznani s historinim dogodkom, ki je predmet obtobe, hkrati pa je s
214
taknim opisom dejanja doloen delokrog sodia, ki ne sem ugotavljati za obdolenca manj ugodnih dejstev od
zatrjevanih, ker bi krilo naelo akuzatornosti ter zdruilo funkcijo obtobe in sojenja.
Praktini problem presojanja objektivne identitete je v tem, ker je dolnost sodia, da pri presoji obtobe ne
prekorai, hkrati pa jo mora izrpati, torej je zavezano spoznati obdolenca za krivega, e dajeta ugotovljeno
dejansko stanje in opis dovolj podlage, da sodie spozna obdolenca za krivega sicer lajega kaznivega dejanja,
ki je inkludirano v opisu hujega. e sodie spozna obdolenca za krivega kaknega drugega kaznivega dejanja,
potem je podana absolutna bistvena kritev dolob kazenskega postopka, kar pa sodie upoteva po uradni
dolnosti. Kot merilo za presojo objektivne identitete se v teoriji poudarja vpraanje, ali gre za drugano ali drugo
kaznivo dejanje. To na kar mora sodnik pri razreevanju vpraanja objektivne identitete paziti, je predvsem to, da
ne prizadene s spremenjenim opisom pravice obdolenca do obrambe, naelu materialne resnice pa zadosti tako,
da mu resnica pomeni le metodo, s katero ugotavlja, ali so v obtobi zatrjevana dejstva resnina oziroma
zanesljivo dokazana. e sodnik ne prilagodi opisa ugotovljenemu dejanskemu stanju, tvega, da ne bo reil
predmeta obtobe popolnoma, e pa je pri tem preve dosleden, pa po drugi strani tvega prekoraitev obtobe.
Merila za presojanje objektivne identitete med obtobo in sodbo:
* konstitutivni elementi kaznivega dejanja, ki so zakonski znak kaznivega dejanja: sodie ne sme spremeniti
taknega elementa tako, da ga zamenja z drugim. V taknem primeru je namre obdolenec prikrajan za monost
obrambe, ker se ne more izrei o okoliini, ki jo je sodie prevzelo v izrek sodbe kot zakonski znak nekega
drugega kaznivega dejanja. Na primer sodie pri kaznivem dejanju povzroitve prometne nesree iz malomarnosti
ne more oitka enega prekrka, ki naj bi bil v vzroni zvezi z nastankom prepovedane posledice, zamenjati z
drugim. e je na primer obdolenec obtoen kaznivega dejanja, storjenega iz malomarnosti, ga sodie ne bo
moglo spoznati za krivega naklepnega ravnanja. Krivde ni mogoe spremeniti obdolencu v kodo. Prav tako ne
sme spremeniti opisa glede okoliin na tak nain, da bi s tem ustvarilo neko drugo kaznivo dejanje in to ne glede
na to, ali je huje ali laje. e obtoba bremeni obdolenca kaznivega dejanja hude telesne pokodbe, pa ni
dokazana vzrona zveza med obdolenevim ravnanjem in pokodbo, temve je dokazano le dejstvo, da je
obdolenec segel po nevarnem sredstvu med pretepom ali prepirom z okodovancem, ga sodie ne more
spoznati za krivega kaznivega dejanja ogroanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru, ker sta pretep ali
prepir zakonski znak drugega kaznivega dejanja. Lahko pa spreminja opis dejanja glede na okoliine, zaradi
katerih je dejanje DRUGANO od tistega v obtobi, vendar kljub temu ne DRUGO. Sodie namre lahko
spreminja v opisu okoliine, ki ne pomenijo zakonskih znakov kaznivega dejanja, temve le njegovo natannejo
opredelitev glede na as, prostor, nain storitve, sredstvo, s katerim je bilo kaznivo dejanje storjeno. Te okoliine
pomenijo je konkretizacijo historinega dogodka, kot je ta, ki je predmet obtobe.
* kvalifikatorni element: sodie ne sme opisu kaznivega dejanja dodati kvalifikatornih elementov, torej okoliin, ki
imajo za posledico hujo pravno kvalifijkacijo. Na primer pri kaznivem dejanju tatvine sodie ne sme v opisu
dejanja dodati, da je bila tatvina storjena z uporabo sile in da gre za rop, torej za hujo kaznivo dejanje. V taknem
primeru bi prevzelo vlogo toilca in poslabalo obdolenev poloaj. Sodie prav tako ne sme zamenjati enega
kvalifikatornega elementa z drugim. e obtonica bremeni obdolenca, da je storil kaznivo dejanje umora iz
brezobzirnega maevanja, potem tedaj, ko ta okoliina ni dokazana, sodie slednje ne more zamenjati z
oitkom, da je bil umor storjen na zahrbten nain. Okoliine, ki dejanje kvalificirajo kot kaznivo dejanje, teje od
temeljnega, morajo biti dokazane tako v objektivnem kot subjektivnem pogledu. e dravni toile spremeni
obtonico v kodo obdolenca ima le-ta pravico zahtevati rok za pripravo obrambe. Sodie mora iz opisa spustiti
kvalifikatorni element, e okoliine, ki ga predstavljajo, niso zanesljivo dokazane. Tako sodie ne bo spoznalo
obdolenca za krivega kaznivega dejanja umora, temve kaznivega dejanja povzroitve hude ali posebno hude
telesne pokodbe, e je bilo ugotovljeno, da je mogoe pripisati smrt okodovanca kot hujo posledico njegovi
malomarnosti in ne naklepu.
* privilegiatorni elementi: kadar sodie ugotovi, da obstajajo okoliine, ki dejanje privilegirajo, teh okoliin ne
sme prezreti, temve jih mora vnesti v opis. e ugotovi, da je dejanje storjeno v prekoraene silobranu, potem je
potrebno to navesti v opisu. Tudi e gre za drugano, vendar isto kaznivo dejanje, ki po oceni sodia ni storjeno z
naklepom, temve iz malomarnosti, mora sodie to vnesti v opis. Ne glede na ugotovljeno, ne sme sodie iz
opisa eliminirati okoliin, ki dajejo dejanju lajo kvalifikacijo. e obtonica bremeni obtoenca za kaznivo dejanje
majhne tatvine, ga lahko sodie spozna za krivega le taknega kaznivega dejanja in ne kaznivega dejanja v
njegovi temeljni obliki, torej huji obliki, ker bi s tem obtobo prekorailo.
13. BRANKO AUBREHT
1. Kazniva ravnanja
Kazniva ravnanja so samo tista, ki jih z ustavo doloeni pristojni zakonodajni in drugi dravni organi po posebnih
kriterijih izberejo in jih kot takne doloijo v ustreznih pravnih predpisih.
Na pravni sistem deli kazniva ravnanja v tri poglavitne kategorije:
* disciplinski prestopki
* prekrki
* kazniva dejanja.
2. Kdo ne more in kdo je lahko oproen prianja?
Prie razlikujemo po njihovi sposobnosti prievanja:
* absolutno nesposobne prie:
215
Z ZKP ni nobena kategorija oseb e vnaprej doloena kot absolutno nesposobna. Sodie v vsakem posameznem
primeru oceni, kdo ni sposoben biti pria. Tako lahko ugotovi, da gre za absolutno nesposobno prio, ki zaradi
duevnih ali telesnih nezmonosti ni mogla ustrezno zaznati pomembnih dejstev ali pa ni sposobna zaznanih
dejstev reproducirati na nain, da bi njeno prievanje postalo predmet dokazne ocene;
* relativno nesposobne prie:
- oseba, ki bi s svojim prievanjem prekrila dolnost uradne ali vojake tajnosti, dokler je pristojni organ ne odvee
te dolnosti;
- obdolenev zagovornik o tem, kar mu je obdolenec zaupal, razen e obdolenec to sam zahteva;
- mladoletna oseba, ki glede na svojo starost in duevno razvitost ne more razumeti pomena pravice, da ni dolna
priati, razen, e obdolenec to zahteva;
- sodnik, sodnik porotnik, dravni toilec, obdolenec, zapisnikar, izvedenec, tolma, dokler opravljajo to funkcijo.
Privilegirane prie so osebe, ki so oproene dolnosti prievanja. Teh oseb ni mogoe zavezati k prievanju, e
tega ne elijo. Po tej svoji pravici se razlikujejo od relativno nesposobnih pri, ki morajo priati, e odpadejo pravne
ovire, zaradi katerih so bile relativno nesposobne. Sem sodijo:
* obdolenev zakonec in zunajzakonski partner;
* obdolenevi krvni sorodniki v ravni vrsti, v stranski vrsti do 3. kolena in sorodniki po svatvu do 2. kolena;
*obdolenev posvojenec in posvojitelj;
* verski spovednik, o tistem, kar se mu je spovedal obdolenec ali druga oseba;
* odvetnik, zdravnik, socialni delavec, psiholog ali kakna druga oseba o dejstvih, za katera je zvedel pri
opravljanju poklica, e velja dolnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je izvedel pri opravljanju svojega
poklica.
3. V katerih primerih se izda oprostilna sodba?
Sodie izree oprostilno sodbo:
* e dejanje, za katero je obtoen, po zakonu ni kaznivo dejanje;
* e so podane okoliine, ki izkljuujejo krivdo ali kaznivost;
* e ni dokazano, da je obtoenec storil dejanje, katerega je obtoen;
* e je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja, ter posledicami, ki bi jih povzroila
obsodba.
4. Rop, roparska tatvina - razlika
ROP
Ureditev v KZ in KZ-1 je v glavnem enaka, pri kaznih so v KZ-1 dodani maksimumi.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep.
Rop je sestavljeno KD in sicer iz prisiljenja in tatvine, pri emer je sila ali gronja sredstvo za storitev tatvine. Sila
ali gronja mora biti usmerjena proti posestniku stvari zaradi odvzema le-te, ne pa proti sami stvari (npr. iztrganje
torbice).
Oblike KD:
temeljna oblika;
dve kvalificirani obliki rop stvari velike vrednosti in rop v sostorilstvu.
Poskus je kazniv; podan je e tedaj, ko storilec uporabi silo zoper kakno osebo ali ji zagrozi z neposrednim
napadom na ivljenje in telo.
Stek:
+ stek s KD hude in posebno hude telesne pokodbe, povzroitve smrti iz malomarnosti;
+ praviloma ni steka s KD lahke telesne pokodbe (inkluzija)
ROPARSKA TATVINA
Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep.
Roparska tatvina je sestavljeno KD in sicer iz prisiljenja in tatvine (lahko tudi majhne tatvine, zakon ne dela razlike),
pri emer je sila ali gronja usmerjena na obdranje ukradene stvari; ni pa pomembno, ali je storilcu uspelo
obdrati stvar.
RAZLIKA MED ROPOM IN ROPARSKO TATVINO: KD tatvine mora biti konano pred uporabno sile ali
gronje, sicer gre za rop. e je sila ali gronja uporabljena med izvrevanjem tatvine, gre za KD ropa.
Oblike KD:
temeljna oblika;
kvalificirana oblika roparska tatvina stvari veje vrednosti.
216
Stek:
+ ni steka s KD prisiljenja in KD tatvine (konsumpcija);
+ praviloma ni steka s KD lahke telesne pokodbe (inkluzija);
+ ni steka s KD grdega ravnanja (konsumpcija);
+ stek s KD hude ali posebno hude telesne pokodbe in povzroitve smrti iz malomarnosti.
5. Silobran
KZ-1 doloa, da je silobran tista obramba, ki je nujno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali od koga drugega
istoasen protipraven napad.
Sestavine silobrana:
* napad mora biti:
- ravnanje loveka
- stvaren in resnien
- protipraven
- naperjen zoper napadenega ali koga drugega.
* obramba mora biti:
- soasna z napadom
- neizogibno potrebna za odvrnitev napada
- podana mora biti sorazmernost med intenzivnostjo napada in obrambe
- naperjena zoper napadalca ali njegovo dobrino.
e sodie ugotovi, da gre za silobran, izree oprostilno sodbo. Pri silobranu gre za dejanje, ki ima vse zakonske
znake kaznivega dejanja, storjeno pa je bilo v taknih posebnih okoliinah, ki izkljuujejo protipravnost, zato ne
gre za kaznivo dejanje. To pa je razlog za izrek oprostilne sodbe. Okoliine, ki izkljuujejo protipravnost dejanja,
se navedejo v obrazloitvi sodbe.
Prekoraeni silobran:
V primeru, ko je sodie ugotovilo, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za silobran, storilec pa je prekorail meje
sorazmernosti med napadom in obrambo, kazenski zakonik dopua, da se ta okoliina upoteva pri odmeri
kazni. Pri prekoraenem silobranu, protipravnost dejanja ni izkljuena, temve je podana in tako tudi kaznivo
dejanje. Pri odmeri kazni pa je potrebno upotevati, da napadeni v obrambi svoje dobrine ni mogel natanno
odmeriti intenzivnosti svoje obrambe. e je nesorazmerje preveliko, potem bo to sodie upotevalo kot
obteevalno okoliino. e sodie ugotovi, da je prekoraitev e v dopustnih mejah, sem storilcu kazen omiliti, se
pravi izrei, kazen pod spodnjo meja, ki je za tisto kaznivo dejanje predpisana, ali pa izrei milejo vrsto kazni. e
pa je bil storilec (napadeni) zaradi napada mono prestraen in razdraen se mu sme kazen tudi odpustiti.
Odpustitev kazni ne pomeni, da izree sodie obtoencu oprostilno sodbo, ravno nasprotno, sodie spozna
izvreno dejanje za kaznivo dejanje in storilca za kazensko odgovornega in mu izree obsodilno sodbo, le kazen
mu sme odpustiti zaradi navedenih izjemnih okoliin subjektivne narave.
6. Kaj je kaznivo dejanje?
KZ-1: Kaznivo dejanje je lovekovo protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot
doloa kot kaznivo dejanje in hkrati doloa njegove znake ter kazen za krivega storilca. (4 sestavine kaznivega
dejanja).
KZ: Kaznivo dejanje je protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegove nevarnosti doloa kot kaznivo dejanje in
hkrati doloa njegove znake in kazen zanj.
V KZ-1 je doloeno, da gre za lovekovo protipravno dejanje, saj mora biti kaznivo dejanje samo lovekovo
ravnanje, ne pa ravnanje ivali ali delovanje naravnih sil. Prav tako pa KZ-1 kot sestavino zakonske definicije
kaznivega dejanja doloa nujno varstvo pravnih vrednot, ki je deloma obseena e v pojmu materialne
protipravnosti (pokodovanje ali ogroanje kakne lovekove individualne pravne dobrine ali pravne dobrine
splonosti), KZ-1 pa jo e posebej poudarja. To je potrebno zato, ker je stopnja nujnosti kriterij za uvrstitev
prepovedi ali zapovedi, s katero se doloena pravna vrednota varuje, med kazniva dejanja oziroma prekrke. Ta
kriterij je omejen na zakonodajalca.
Razlog spremembe glede na KZ je, da se ne bi materialna protipravnost razlagala kot drugo ime za drubeno
nevarnost.
7. Priporni razlogi
Priporni razlogi:
Pripor je moen, kadar so podani posebni v zakonu nateti priporni razlogi (causae arresti). Za odreditev pripora pa
mora poleg pripornega razloga obstajati tudi utemeljen sum, da je obdolenec storil kaznivo dejanje. e je e bil
izdan sklep o uvedbi preiskave ali je e bila vloena obtonica, so okoliine, s katerimi se tak sum utemeljuje,
navedene e v teh aktih, sicer pa je utemeljen sum treba posebej utemeljiti v sklepu o priporu.
Priporni razlogi so:
* begosumnost: e se obdolenec skriva, e ni mogoe ugotoviti njegove istovetnosti ali e so druge okoliine, ki
kaejo na nevarnost, da bi pobegnil; okoliine, ki zbujajo tak sum, morajo biti konkretizirane, iz njih mora biti
mogoe z veliko verjetnostjo sklepati, da obstaja nevarnost, da bo obdolenec pobegnil;
* koluzijska nevarnost: e je upraviena bojazen (konkretna nevarnost), da bo uniil sledove kaznivega dejanja, ali
e posebne okoliine kaejo na to, da bo oviral preiskavo s tem, da bo vplival na prie, udeleence ali prikrivalce;
* intercijska (ponovitvena) nevarnost: e posebne okoliine opraviujejo bojazen, da bo ponovil kaznivo dejanje,
dokonal poskueno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. S priporom iz tega razloga se
zagotavlja varnost ljudi (osebna varnost in varnost premoenja).
217
Izjemoma se lahko odredi pripor, eprav ni navedenih pripornih razlogov, kadar je potrebno zagotoviti obdolenev
prihod na glavno obravnavo. Pogoj pa je, da je bil obdolenec v redu vabljen, da se oitno izmika in noe priti na
glavno obravnavo. Ta pripor pa sme trajati le do objave sodbe, najdlje pa mesec dni.
8. Pritobeni razlogi
Razlogi, zaradi katerih se sme izpodbijati sodba so:
* zaradi bistvene kritve doloba kazenskega postopka;
* zaradi kritve materialnega zakona;
* zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja;
* zaradi odlobe o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoenjske koristi, o strokih kazenskega postopka, o
premoenjskopravnih zahtevkih in zaradi odlobe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji.
9. Naelo akuzatornosti
Naelo akuzatornosti pomeni, da se kazenski postopek uvede le na zahtevo upravienega toilca. Funkcija
kazenskega pregona je loena od funkcije sojenja. To pomeni:
* da je kazenski postopek v svojem obstoju eksistenno vezan na zahtevo upravienega toilca (brez tonika ni
sodnika)
* obstaja tudi subjektivna in objektivna vezanost, saj se kazenski postopek lahko zane in tee le zoper osebo, na
katero se nanaa zahteva za pregon, in samo za kaznivo dejanje, opisano v zahtevi za preiskavo ali obtonem
aktu; kritev zakonske zahteve po objektivni identiteti med obtobo in sodbo je procesno sankcionirana kot
absolutna bistvena kritev, e sodie obtobo prekorai.
10. Naelo zakonitosti (po ZKP in KZ-1)
Gre za naelo, ki je zapisano v ustavi in KZ. Gre za zelo pomembno naelo, ki pa bi ostalo lahko samo prazna
deklaracija, e ga ne bi spotovali v vsakdanji praksi. Nastalo je zaradi tega, da bi z zakonom doloili in omejili
pravice dravnih organov v razmerju do dravljanov in da bi vzpostavili ravnoteje med pravicami drave in njenih
organov ter pravicami in svoboinami ljudmi, na katere se razteza oblast drave.
Elementi naela zakonitosti so:
* prepoved uporabe obiajnega prava: pravnih pravil, ki bi ustvarjala kazniva dejanja ali pa bi storilce postavljala v
manj ugoden poloaj, ni dopustno izpeljevati iz obiajnega prava. Lahko pa je obiajno pravo vir kazenskega
prava, kadar gre za institute, ki so storilcu v korist, zlasti za razloge izkljuitve protipravnosti. Taken institut je
privolitev okodovanca (za KD telesnih pokodb);
* prepoved retroaktivne uporabe kazenskega zakona: ta prepoved ni absolutna. Ni dovoljena retroaktivna uporaba
dolob novega zakona, ki so do storilca stroje ali enako stroge, kot dolobe zakona, ki je veljal v asu izvritve
kaznivega dejanja. e pa je novi zakon za storilca mileji, ga sodie ne samo sme, temve ga mora uporabiti;
* zahteva, da mora biti kazenski pregon doloen: kazenskopravne dolobe morajo biti dolono (lex certa), to se
pravi na nain, ki je ljudem razumljiv in ne pua dvoma o tem, kaj je kaznivo in kaj ne. Velikokrat pa temu ni tako.
Vendarle pa so nekatere nedolonosti neizbene. e se namre eli zakonodajalec izogniti pretirani kazuistiki,
mora vasih uporabljati razmeroma ohlapne pojme (npr. posebno ponievalno, iz nizkotnih nagibov, grdo
ravnati). Sodnik pa mora te pojme razlagati ozko, torej na nain, da z njimi ne iri cone kaznivosti;
* prepoved analogije: v KP gre za vpraanje dopustnosti analogije, kot sredstva za izpolnjevanje praznin v
kazenskem pravu. Razlikujemo 3 vrste analogij:
- analogija juris ali pravna analogija pomeni, da se teje za kaznivo kakno dejanje, ki ni zapisano v zakonu, iz
splonih pravnih nael pa bi izhajalo, da je drubi nevarno.
- analogija legis ali zakonska analogija pomeni, da se kakna kazenskopravna norma raztegne tudi na primere, ki
jih zakon izrecno ne navaja, so pa podobni tistim, ki so obseeni v omenjeni normi.
Ti dve vrsti analogije sta v pravu prepovedani, ker sta v nasprotju z naelom zakonitosti.
- analogija intra legem pomeni, da je zakonodajalec v opisu kaznivega dejanja navedel izrecno nekaj njegovih
znakov, ne pa vseh, ki bi se lahko v resninosti pojavili. V taknih primerih zakon uporabi besedilo in v drugih
primerih. V 314/1 elnu KZ navaja ve nainov povzroitve splone nevarnosti (poar, povodenj, eksplozija, strup,
) na koncu natevanja pa praviali s kakno drugo energijo ali kaknim drugim splono nevarnim sredstvom ali
opustitvijo dejanja, ki bi ga moral storiti za zagotovitev splone varnosti ljudi in premoenja. V taknih primerih je
za praktino uporabo takne dolobe v skladu z naelom zakonitosti pomembno, da jo razlagamo restriktivno, se
pravi tako, da zajamemo samo tiste primere, ki so po vsebini, smislu, intenzivnosti in pomenu enakovredni tistim,
ki v zakonu niso izrecno nateti.
Naelo zakonitosti v ZKP:
Pravice in svoboine je mogoe omejiti le na nain, kot ga doloa zakon. Poseg v pravico je mogo, e je to
nujno, da se zavarujejo svoboda in pravice drugih ljudi ter pravna ureditev, in e je odloilo o takem posegu
sodie, kadar je omejitev kakne pravice potrebna zaradi kazenskega postopka. Zahteva po zakonski doloenosti
posegov v temeljne pravice in svoboine je procesnopravni institut naela zakonitosti. Podobno kot v materialnem
tudi na procesnem podroju ni mogoe ad hoc uveljavljati novih nainov omejevanja temeljnih pravic in svoboin
s sklicevanjem na nujnost in smotrnost ter druge podobne razloge po naelu analogije. Naelo zakonitosti pomeni
zahtevo po doloenosti ukrepov, ki so dopustni, e so zanje izpolnjene vse pravne predpostavke. Zato velja za te
ukrepe z zakonom doloeni numerus clausus. Smiselno isto velja za dokaze, ki so pridobljeni v nasprotju z
zakonskimi pogoji, ki jim dajejo procesno veljavnost (so neveljaven dokaz in kot tak predmet izloitve oziroma
eksluzije).
11. Sestava sodia - vrhovno sodie, okrajno, okrono
Na okrajnem sodiu sodi sodnik posameznik.
218
Na okronem sodi senat treh sodnikov, e gre za kazniva dejanja za katera je zagroena kazen zapora manj kot
15 let , in za kazniva dejanja zoper ast in dobro ime, storjenih s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom
javnega obveanja; za kazniva dejanja za katera je zagroena kazen zapora ve kot 15 let, pa sodi senat petih
sodnikov (dva sodnika in trije sodniki porotniki).
Vrhovno sodie sodi v senatu, ki ga sestavlja senat petih sodnikov. O zahtevi za izredno omilitev kazni odloa
vrhovno sodie v senatu, ki ga sestavljajo trije sodniki. O zahtevi za varstvo zakonitosti odloa vrhovno sodie v
senatu, ki ga sestavlja pet sodnikov ali senat sedmih sodnikov. O zahtevi za varstvo zakonitosti zoper
pravnomono odlobo o priporu odloa vrhovno sodie v senatu treh sodnikov, razen e je bil pripor podaljan s
sklepom senata vrhovnega sodia. V tem primeru odloa senat petih sodnikov.
12. Prekluzivni in instrukcijski roki
Prekluzivni rok je asovno obdobje, v katerem mora stranka opraviti doloeno procesno dejanje, saj v nasprotnem
primeru takno pravico izgubi. Ti roki veljajo le za stranke. Uinek prekluzije nastopi po samem zakonu in ga mora
sodie upotevati po uradni dolnosti. Tak prekluzivni rok je na primer rok za vloitev pravnih sredstev, ugovora,
pritobe, ZVZ.
Instrukcijski rok velja za sodie in v doloenih primerih tudi za DT. V primeru kritve tega roka ne nastopijo
nikakrne procesnopravne posledice. Tako na primer zakon doloa, da mora biti razglaena sodba okronega
sodia pisno izdelana v 15 dneh po razglasitvi, e je obtoenec v priporu, v ostalih primerih pa v 30 dneh. e
sodnik te roke zamudi, mora o tem obvestiti predsednika sodia
13. as in kraj storitve kaznivega dejanja!
Za kraj izvritve kaznivega dejanja je mogoe teti kraj, kjer je storilec deloval (delavnostna teorija), kraj, kjer je
nastala prepovedana posledica njegovega ravnanja (teorija posledice), ali pa oba hkrati (ubikvitetna teorija).
Slovenski KZ uveljavlja ubikvitetno teorijo, po kateri se za kraj izvritve kaznivega dejanja teje vsak kraj, kjer je
storilec deloval oziroma bi moral delovati, kakor tudi kraj, kjer je nastala prepovedana posledica. Tudi za poskus
velja ubikvitetno naelo.
Doloitev kraja izvritve kaznivega dejanja je odloilna za krajevno veljavnost slovenskega KZ, za doloitev
krajevno pristojnega sodia, krak izvritve kaznivega dejanja pa KZ vasih posebej poudarja, ko ga doloa kot
znak kaznivega dejanja (201. len ogroanje varnosti pri delu rudnik, tovarna, gradbie).
as izvritve kaznivega dejanja je pomembna okoliina zlasti, ko se ugotavlja:
* starost storilca (osebe mlaje od 14 let niso kazensko odgovorne);
* zaetek teka rokov za zastaranje kazenskega pregona;
* kateri zakon je potrebno uporabiti, kadar je bil zakon enkrat ali vekrat spremenjen.
KZ v 18. lenu doloa, da je kaznivo dejanje izvreno takrat, ko je storilec delal ali bi moral delati, ne glede na to,
kdaj je posledica nastala (delavnostna teorija).
14. Pogojna obsodba pogoji
Pogojna obsodba je sankcija opozorilne narave. Izree se namesto kazni. Pogojnost obsodbe je v tem, da kazen,
ki jo je sodie doloilo (ne pa izreklo), ne bo izvrena, e pogojno obsojeni v asu, ki ga sodie doloi in ne sme
biti kraji kot eno leto in ne dalji kot 5 let (preizkusna doba), ne bo izvril novega kaznivega dejanja. Pogojna
obsodba vsebuje torej opozorilo in tudi gronjo, da jo bo sodie preklicalo in izreklo kazen, e pogojno obsojeni v
preizkusni dobi ne bo spotoval temeljnega pogoja za pogojno obsodbo (da ni izvril novega kaznivega dejanja) in
drugih pogojev ali obveznosti, ki so mu bili naloeni s pogojno obsodbo.
Sploni zakonski pogoj za izrek pogojne obsodbe je, da sodie doloi storilcu kaznivega dejanja denarno kazen
ali kazen zapora do dveh let. Merilo za izrek pogojne obsodbe torej ni kazen, ki je predpisana za kaznivo dejanje,
temve kazen, ki jo doloi sodie (to velja tudi v primeru steka tako za posamezne kazni kot tudi za enotno
kazen). KZ pa izkljuuje monost uporabe pogojne obsodbe pri tistih kaznivih dejanjih, za katera je predpisana
kazen zapora najmanj treh let. eprav bi sodie z dolobo o omilitvi kazni lahko odmerilo manj kot 2 leti zapora, je
pri teh kaznivih dejanjih pogojna obsodba vnaprej izkljuena.
Ob izreku pogojne obsodbe mora biti sodie prepriano, da storilec ne bo ve ponavljal kaznivih dejanj. Sodie
mora opraviti oceno storilevega bodoega vedenja. Pri tem so mu v pomo posebna merila vsebinske narave:
* osebnost storilca,
* storilevo prejnje ivljenje,
* obnaanje storilca po storjenem kaznivem dejanju,
* stopnja kazenske odgovornosti storilca,
* druge okoliine (as in nain izvritve kaznivega dejanja).
Sodie naloi pogojno obsojenemu pogoje in obveznosti. Sploni pogoj je, da obsojeni v preizkusni dobi ne bo
izvril novega kaznivega dejanja. Posebni pogoji pa so vrnitev premoenjske koristi, do katere je storilec priel s
kaznivim dejanjem in povrnitev kode, ki jo je z njim povzroil. e pogojno obsojeni teh pogojev ne izpolni, se
lahko pogojna obsodba preklie.
Obveznosti, ki jih sodie naloi pogojno obsojenemu so:
- obveznosti, ki izhajajo iz izreenih varnostnih ukrepov,
- obveznosti, ki so doloene pri posameznih kaznivih dejanjih (npr. pri kaznivem dejanju odvzema mladoletne
osebe lahko sodie storilcu ob pogojni obsodbi naloi, da mora mladoletno osebo izroiti upraviencu ali
omogoiti uresniitev izvrljive odlobe glede mladoletne osebe.
Pogojna obsodba nima pravnih posledic. Oseba, ki ji je izreena, se teje za obsojeno. Obsodba se vpie v
kazensko evidenco in se iz nje izbrie po enem letu, odkar je pretekla preizkusna doba, e obsojeni v tem asu ni
izvril novega kaznivega dejanja.
219
15. Kaj je prekrek, kaj je kaznivo dejanje kje so doloeni, prekrki in kazni?
Prekrek je dejanje, ki pomeni kritev zakona, uredbe vlade, odloka samoupravne, lokalne skupnosti, ki je kot tako
doloeno kot prekrek in je zanj predpisana sankcija za prekrek.
Prvi del pravnega pojma prekrka je formalna protipravnost. Prekrek je opredeljen kot kritev zakona, uredbe
vlade ali odloka samoupravne skupnosti.
Drugi del pojma prekrek je doloenost.
Tretji del pojma prekrek pa je sankcija.
Poleg objektivnih elementov pojma prekrek pa je potrebno upotevati tudi subjektivni element, to je odgovornost
za prekrek, ki mora biti nujno podana, da se kritelju lahko izree sankcija.
KZ-1: Kaznivo dejanje je lovekovo protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot
doloa kot kaznivo dejanja in hkrati doloa njegove znake ter kazen za krivega storilca. (4 sestavine kaznivega
dejanja).
KZ: Kaznivo dejanje je protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegove nevarnosti doloa kot kaznivo dejanje in
hkrati doloa njegove znake in kazen zanj.
V KZ-1 je doloeno, da gre za lovekovo protipravno dejanje, saj mora biti kaznivo dejanje samo lovekovo
ravnanje, ne pa ravnanje ivali ali delovanje naravnih sil. Prav tako pa KZ-1 kot sestavino zakonske definicije
kaznivega dejanja doloa nujno varstvo pravnih vrednot, ki je deloma obseena e v pojmu materialne
protipravnosti (pokodovanje ali ogroanje kakne lovekove individualne pravne dobrine ali pravne dobrine
splonosti), KZ-1 pa jo e posebej poudarja. To je potrebno zato, ker je stopnja nujnosti kriterij za uvrstitev
prepovedi ali zapovedi, s katero se doloena pravna vrednota varuje, med kazniva dejanja oziroma prekrke. Ta
kriterij je omejen na zakonodajalca.
Razlog spremembe glede na KZ je, da se ne bi materialna protipravnost razlagala kot drugo ime za drubeno
nevarnost.
KD lahko doloi samo zakon, medtem, ko so prekrki doloeni z zakonom, uredbo vlade ali odlokom lokalne
samoupravne skupnosti.
16. asovna veljavnost KZ
Kazenski zakonik sam doloa zaetek svoje veljavnosti. Zakon praviloma zane veljati 15 dan po objavi, lahko pa
je ta rok kraji ali dalji. KZ-1 je bil sprejet 20.5.2008, v UL je bil objavljen 4.6.2008, veljati pa je zael 1.11.2008.
as od objave do uveljavitve imenujemo vacatio legis. Zakoni veljajo toliko asa, dokler niso izrecno ali mole
odpravljeni z novim zakonom, ki nadomea prejnjega. Na kazenskopravnem podroju je to e posebej
pomembno pravilo, saj bi v nasprotnem primeru prilo do pravnih praznin, ki bi lahko ustvarile poloaj, ko storilcev
kaznivih dejanj ne bi bilo mogoe preganjati in jim soditi.
17. Ukrepi za zagotovitev obdoleneve navzonosti in ukrepi za odpravo ponovitvene nevarnosti
Obdolenec ni le subjekt, temve tudi objekt kazenskega postopka. Preiskovalni sodnik in sodie morata imeti
monost, da v vsakem stadiju postopka zagotovita njegovo navzonost. Navzonost obdolence je potrebna v
dokazne namene (telesni pregled, izpovedba), za zagotovitev izvritve kazenske sankcije, za odpravo ponovitvene
nevarnosti in za uspeno izvedbo kazenskega postopka.
* vabilo obdolencu
* privedba
* obljuba obdolenca, da ne bo zapustil prebivalia
* prepoved priblievanja doloenemu kraju ali osebi
* javljanje na policijski postaji
* varina
* hini pripor
* pripor
Pri presoji, kateri ukrep naj se uporabi, ravna sodie v skladu s pogoji, ki so predpisani za uporabo posameznih
ukrepov. Pri tem pa ne sme uporabiti strojega ukrepa, e se da isti namen dosei z milejim.
18. Bistvena kritev postopka
Kritve dolob kazenskega postopka so razlog za razveljavitev sodbe le tedaj, e so bistvene, to pomeni, da je
med kritvijo in nepravilno sodbo podana vzrona zveza. Vzrona zveza je podana, e je kritev procesnega
zakona vplivala na pravilnost sodbe. Bistvene kritve delimo na absolutne in relativne.
Absolutne so tiste, pri kateri se vzrona zveza domneva in je ni treba dokazovati. Na zakon jih taksativno nateva
v 11 ih tokah v 371. lenu:
* e je bilo sodie nepravilno sestavljeno in e je pri izrekanju sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni
sodeloval na GO in je bil s pravnomono odlobo izloen iz sojenja;
* e je sodeloval na GO sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti izloen;
* e je bila GO opravljena brez oseb, katerih navzonost je po zakonu obvezna, ali e je bila prikrajana pravica
uporabljati na GO svoj jezik;
* e je bila v nasprotju z zakonom izkljuena javnost GO;
* e je sodie prekrilo predpise kazenskega postopka o vpraanju, ali je podana obtoba upravienega toilca,
ali je podan predlog okodovanca ali dovoljenje pristojnega dravnega organa;
* e je izdalo sodbo stvarno nepristojno sodie;
* e sodie s svojo sodbo ni popolnoma reilo predmeta obtobe;
220
* e se sodba opira na dokaz, ki bi moral biti izloen;
* e je bila obtoba prekoraena;
* e je bil s sodbo prekren 385. len;
* e je izrek sodbe nerazumljiv, e nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe, ali e sodba sploh nima razlogov ali e
so ti nejasni ali samo s sabo v nasprotju; ali e je o odloilnih dejstvih precejnje nasprotje med tem, kar se navaja
v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma
zapisniki.
Nekatere absolutne kritve ugotavlja sodie po uradni dolnosti, druge le, e jih pritonik izrecno uveljavlja.
Relativnih bistvenih kritev zakon ne nateva taksativno, temve jih omenja na splono. Takna kritev je podana,
e sodie med pripravo GO ali med GO ali pri izdaji sodbe ni uporabilo kakne dolobe tega zakona ali jo je
uporabilo nepravilno ali e je na GO prekrilo pravice obrambe, pa je to vplivalo ali bi moglo vplivati na zakonitost
in pravilnost odlobe.
19. Vrhovno sodie - v katerem primeru deklaratorna odloba?
Pri ZVZ, e je vloena v obdolenevo kodo. V takem primeru sodie izda deklaratorno (ugotovitveno) sodbo, ki
nima pravnih uinkov glede pravnomone odlobe. Njen namen je le usmerjanje sodne prakse.
20. Kaznivo dejanje s hujo posledico (na primeru telesne pokodbe za telesno pokodbo naklep, za
povzroeno smrt malomarnost)
Sodie mora izvreno pravno dejanje kvalificirati po tistem lenu oziroma odstavku kazenskega zakonika, ki
doloa stroje kazenske okvire za primer, e se je temeljnemu kaznivemu dejanju pridruila kakna posebna
okoliina, kot so: nain in sredstva, kraj in as izvritve kaznivega dejanja itd., ali e je iz temeljnega dejanja
nastala huja posledica. Praviloma morajo biti vse v zakonu navedene posebne okoliine ali huja posledica,
zaradi katerih je zakonodajalec oblikoval kvalificiran primer kakega temeljnega kaznivega dejanja, obseene v
storilevem naklepu. Takno kaznivo dejanje ima namre vse zakonske znake temeljnega kaznivega dejanja in e
enega ali ve zraven, glede vseh pa mora biti podan storilev naklep. Taknim kaznivim dejanjem pravimo
kvalificirana kazniva dejanja.
Drugaen poloaj pa je, kadar je iz temeljnega kaznivega dejanja nastala huja posledica, ki je lahko vsebinsko
enaka tisti, ki je kot prepovedana posledica doloena v temeljnem kaznivem dejanju, le njena intenzivnost ali
velikost je huja ali veja.
Prva skupina hujih posledic je primer, ko storilev naklep zajame samo telesno pokodbo druge osebe, vendar
pokodovani zaradi te pokodbe pozneje umre, pri tem pa storilec smrti ni hotel niti ni vanjo privolil. Drugo skupino
hujih posledic pa je primer posilstva, pri katerem je uporabljeno nasilje povzroilo rtvi e hude telesne pokodbe.
V taknih primerih je zakonodajalec posegel po dveh zakonodajnotehninih nainih. V nekaterih primerih je
upoteval, da sta uresnieni dve kaznivi dejanji, in sicer temeljno in tisto, ki zajema hujo posledico. V primeru
posilstva, ki je imelo za posledico hude telesne pokodbe, gre za dve kaznivi dejanji v steku, za kateri je treba
odmeriti enotno kazen po pravilih o odmeri kazni za kazniva dejanja v steku. Temeljno kaznivo dejanje je storjeno z
direktnim naklepom, huja posledica pa je lahko uresniena iz malomarnosti, z eventualnim ali direktnim naklepom.
V drugih primerih, pa je zakonodajalec oblikoval posebno kaznivo dejanje, ki ga imenujemo kaznivo dejanje,
kvalificirano s hujo posledico. V teh premerih je mono le, da je huja posledica nastala zaradi storileve
malomarnosti. KZ-1 doloa primer, ko pokodovani zaradi hude ali zaradi posebno hude telesne pokodbe umre.
Pogoji za uporabo 123/2 in 124/2 lena pa so:
- da je med storilevim ravnanjem in pokodovanevo smrtjo podana vzrona zveza in
- da glede pokodovaneve smrti storilcu ni mogoe oitati naklepa, pa pa malomarnost.
Storileva odgovornost za smrt seveda odpade, e njegovo ravnanje ni vzrok smrti. e bi bila pokodovaneva
smrt v storilevem naklepu, potem bi sodie dejanje kvalificiralo kot umor ali uboj. e storilcu ni mogoe oitati
malomarnosti glede pokodovaneve smrti, bi lo samo za hudo telesno pokodbo oziroma posebno hudo telesno
pokodbo. Ugotovitev vzrone zveze glede huje posledice na eni strani in izkljuitev naklepa ter hkratna
ugotovitev malomarnosti glede huje posledice na drugi strani, sta torej dva temeljna pogoja za obstoj dejanja, ki je
kvalificirano s hujo posledico.
21. Preklic pogojne obsodbe
Preklic pogojne obsodbe ni v nasprotju s prepovedjo ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem). S preklicem
pogojne obsodbe se zgolj sankcionira nespotovanje obsojenca s pravnomono sodbo naloene obveznosti.
Postopek za preklic pogojne obsodbe je doloen v ZKP, medtem ko KZ-1 doloa, v katerih primerih pride do
preklica in roke za preklic.
Postopek za preklic pogojne obsodbe zaradi obsojeneve neizpolnitve obveznosti do okodovanca se zane
praviloma na obrazloen predlog okodovanca ali upravienega toilca. Sodie pa mora postopek zaeti po
uradni dolnosti, e obsojenec ne vrne premoenjske koristi.
Postopek izvede sodie, ki je sodilo na prvi stopnji. Sodnik zaslii obsojenca, s emer se mu omogoi, da se
lahko izjavi o predlogu za preklic pogojne obsodbe ter predlaga dokaze za ugotavljanje dejstev pomembnih za
odloitev. Privedba v tem postopku ne pride v potev.
Zunajobravnavni senat odloa o preklicu samo, e je bila pravnomona sodba izdana v rednem postopku. V
skrajanem postopku odloa sodnik, ki jo je izrekel.
V sodbi s katero se preklie pogojna obsodba, se more izrei kazen, saj kazni, ki je v pogojni obsodbi samo
doloena, ni mogoe izvriti. Pri preklicu pogojne obsodbe se sme izrei le tista kazen, ki je bila doloena v pogojni
obsodbi.
221
Sodie preklie pogojno obsodbo (KZ-1 59. 61. len):
* e stori obsojenec v preizkusni dobi eno ali ve kaznivih dejanj, za katera je izreklo kazen zapora dveh let ali
daljo kazen;
* e se po njenem izreku ugotovi, da je obsojenec storil kaznivo dejanje, preden je bil pogojno obsojen in e sodi,
da ne bi bilo podlage za pogojno obsodbo, e bi se vedelo za to dejanje;
* e je bilo s pogojno obsodbo obsojencu naloena izpolnitev kakne obveznosti, pa tega ni izpolnil v roku.
Pogojna obsodba se sme preklicati v preizkusni dobi ali najkasneje v enem letu po preteku preizkusne dobe, e
stori obsojenec v tem asu kaznivo dejanje, ki ima za posledico preklic pogojne obsodbe.
e obsojenec ne izpolni obveznosti, sme sodie najpozneje v enem letu po preteku preizkusne dobe preklicati
pogojno obsodbo in izrei kazen, ki je bila doloena v pogojni obsodbi.
22. Osebna in hina preiskava. Pogoji, odredba (na primeru: 2 policista ustavita voznika, en ga osebno
preiskuje, drugi ta as preiskuje avto)
Hina preiskava je preiskava stanovanja in drugih prostorov obdolenca ali drugih oseb ter stvari v teh prostorih
(npr. omar, postelj, obleke, vre, ). Hina preiskava se sme opraviti, e obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je
doloena oseba storila kaznivo dejanje, in je verjetno, da bo mogoe pri preiskavi obdolenca prijeti ali da se bodo
odkrili sledovi kaznivega dejanja ali predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek (materialni pogoji). Poleg tega
je potrebna obrazloena pisna odredba sodia (formalni pogoji), ki se izroi pred prietkom preiskave tistemu, pri
katerem se preiskava opravi.
Pred preiskavo se zahteva od tistega, na katerega se nanaa odredba o preiskavi, naj prostovoljno izroi osebo
oziroma predmete, ki se iejo. Pri tem se ga poui o pravici do odvetnika. e izjavi, da si ga bo vzel, se preiskava
odloi do njegovega prihoda, vendar najdalj za dve uri. Preiskava se praviloma opravlja med 6. in 22. uro. Izven te
ure pa le v zakonsko doloenih primerih (e ni dokonana do 22. ure, e se opravlja v pogojih brez sodne
odredbe).
Imetnik stanovanja ali drugih prostorov ima pravico biti navzo pri preiskavi. Pri preiskavi morata biti navzoi dve
polnoletni prii (solenitetne prie). O preiskavi se napravi zapisnik, ki ga podpie oseba, pri kateri se opravi
preiskava in osebe, katerih navzonost je obvezna.
Brez sodne odredbe se sme vstopiti v tuje prostore samo e:
- imetnik stanovanja to eli
- kdo klie na pomo
- je treba prijeti storilca kaznivega dejanja, ki je bil zasaen pri samem dejanju
- je potrebno za varnost ljudi in premoenja
- je v stanovanju ali kaknem prostoru kdo, ki ga je treba po odredbi pristojnega dravnega organa pripreti ali
prisilno privesti ali se je zaradi pregona zatekel v te prostore.
Preiskava brez odredbe sodia se sme opraviti tudi brez navzonosti pri, e jih ni mogoe takoj zagotoviti,
nevarno pa bi bilo preiskavo odlaati. O opravljeni preiskavi brez odredbe mora policija takoj poroati
preiskovalnemu sodniku, e postopek e ne tee, pa pristojnemu dravnemu toilcu.
Osebna preiskava se sme opraviti, e je verjetno, da se bodo pri preiskavi nali sledovi in predmeti, ki so
pomembni za kazenski postopek. Preieta se obleka in oseba sama. Tudi za osebno preiskavo je potreba pisna
odredba sodia in navzonost dveh pri. O osebni preiskavi se naredi zapisnik in preiskovancu izda potrdilo o
zaseenih predmetih.
Pregled prevoznih sredstev in potnikov po 148/2 lenu ZKP je zelo podoben hini in osebni preiskavi. Med
pregledom in preiskavo namre ni neke ostre meje, najvekrat je razlika le v intenziteti pregledovanja oziroma
preiskovanja. Pregled prevoznih sredstev in potnikov ni preiskovalno dejanje, kot sta hina in osebna preiskava, ki
se smeta opraviti le na podlagi pisne odredbe sodia. Kdaj bo v kazenskem postopku policija opravila samo
pregled in kdaj preiskavo , bo najvekrat odvisno od njene presoje, ali bo zadoal zgolj vizualni pregled
notranjosti vozila ali pa bo potrebna temeljita preiskava notranjosti vozila. Mono je seveda, da se ele po
opravljenem pregledu vozila pokae potreba za opravo preiskave vozila. V takem primeru si mora policija pridobiti
pisno odredbo preiskovalnega sodnika.
23. Udeleba
Z izrazom udeleba oznaujemo v kazenskem pravu primere, ko je pri uresnievanju kaznivega dejanja tako ali
drugae sodelovalo dvoje ali ve ljudi. Loimo:
* udelebo v irem pomenu, s katerim zajemamo vse oblike udelebe, tudi sostorilstvo in posredno storilstvo;
* udelebo v ojem pomenu besede, ki zajema samo napeljevanje in pomo.
KZ-1 je sostorilstvo loil iz poglavja o udelebi. Nekoliko nenavadno pa je vkljuil v odstavek o udelebi dolobo o
odgovornosti lanov in vodij hudodelske zdrube.
24. Neuspelo napeljevanje (ko ni storil k.d. IN ko se je e prej odloil, da ga bo storil) kako odgovarja
Neuspelo napeljevanje pomeni, da napeljevani kaznivega dejanja, h kateremu je bil napeljevan, ni izvril niti ni
poskusil izvriti. Razlogi za to so lahko razlini, in sicer napeljevalcu ni uspelo povzroiti storileve odloitve ali pa
mu je to uspelo, vendar se je napeljevani pozneje premislil ali pa iz objektivnih razlogov kaznivega dejanja ni mogel
izvriti. Napeljevanje je neuspelo tudi, ko se je storilec dokonno odloil za izvritev kaznivega dejanja, e preden
je napeljevalec zael nanj vplivati. Prav tako tudi, e storilec ni izvril tistega kaznivega dejanja, h kateremu je bil
napeljevan, temve kakno drugo kaznivo dejanje.
KZ-1 je sprejel stalie o samostojni naravi neuspelega napeljevanja, toda le kot izjemno, samo v primerih, e se je
napeljevanja nanaalo na kazniva dejanja, za katera se sme po zakonu izrei tri leta zapora ali huja kazen. Glede
na to omejitev, napeljevanje praviloma ni kaznivo in zanj praviloma velja naelo o odvisni naravi udelebe. Le
222
izjemoma, ko gre za huda ali najhuja kazniva dejanja, je napeljevanje kaznivo samo po sebi, samostojno in
neodvisno od tega, ali je napeljevani izvril ali poskusil izvriti kaznivo dejanje.
Kaznovalni okvir v katerem se lahko giblje sodie pri odmeri kazni za neuspelo napeljevanje, je torej tisti, ki je
predpisan za dejanje, ki je bilo v napeljevalevem naklepu. Doloba 37/2 lena pa vendarle dopua, da se
napeljevanja med seboj razlikujejo po stopnji intenzivnosti, resnosti, nevarnosti, pa tudi po oblikah (npr. pronja ali
gronja), zato doloa, naj se neuspeli napeljevalec kaznuje kakor za poskus tistega dejanja, h kateremu je
napeljeval. Sodie tako lahko izbira kazen v okvirih kazni, predpisane za kaznivo dejanje, ki je bilo v
napeljevalevem naklepu, lahko pa ga kaznuje tudi mileje.
Krivda napeljevalca se presoja vedno individualno in v mejah njegovega naklepa.
25. Kaj se lahko nadomesti s hinim zaporom?
Kazen zapora do 9 mesecev.
26. Odmera kazni obsojencu
Sodna odmera kazni pomeni doloitev izbrane kazni po viini. Najpomembneja je odmera kazni zapora, saj je od
tega odvisno njeno trajanje.
Pri odmeri kazni sodie upoteva olajevalne in obteevalne okoliine, kot splona pravila za odmero kazni.
Sodie je dolno v obrazloitvi sodbe povedati, katere okoliine je upotevalo pri odmeri kazni. Prav tako je
dolno obrazloiti, kateri razlogi so bili zanj odloilni, ko je uporabilo katero izmed pooblastil za to, da je odmerilo
vijo oziroma nijo kazen od predpisane ali pa je kazen odpustilo. Sodie mora na podlagi ugotovljenih okoliin
oceniti teo storjenega kaznivega dejanja ter stopnjo krivde.
27. Ali se lahko 15-letniku izree mladoletniki zapor?
NE, saj je ml. zapor mono izrei samo starejemu mladoletniku, torej mladoletniku, ki je v asu izvritve kaznivega
dejanja dopolnil 16 let, ni pa e dopolnil 18 let. Mlajim mladoletnikom se lahko izrekajo samo vzgojni in varnostni
ukrepi (72/1 len KZ).
28. Odpust kazni
Ko sodie storilcu kazen odpusti, ga spozna za krivega, izree pa, da se mu kazen odpusti. Takna sodba je
obsodilna sodba, ker obsega izrek o krivdi. Posebni razlogi, ki so praviloma kriminalitetnopolitine narave, so
povzroili, da je sodie storilcu kazen odpustilo.
Odpustitev kazni je dovoljena le tedaj, kadar zakonik to izrecno doloa in je vedno fakultativna.
KZ dopua odpustitev kazni pri institutih splonega dela KZ:
- pri prekoraenem silobranu ob izpolnitvi dodatnih pogojev,
- pri prekoraeni skrajni sili,
- pri neprimernem poskusu,
- pri prostovoljnem odstopu od poskusa,
- e napeljevalec ali pomaga prostovoljno prepreita storitev kaznivega dejanja.
V posebnem delu doloa KZ fakultativno odpustitev pri naslednjih kaznivih dejanjih:
- razalitvi, e je razaljenec razalitev vrnil,
- odvzem mladoletne osebe, e je storilec prostovoljno izroil mladoletno osebo upraviencu ali omogoil
uresniitev izvrljive odlobe,
- tatvina, e je storilec vrnil okodovancu ukradeno stvar, preden je izvedel, da je uveden kazenski postopek,
- dajanje podkupnine, e je storilec, ki je dal podkupnino na zahtevo uradne osebe, dejanje naznanil, preden je bilo
odkrito ali preden je izvedel, da je odkrito,
- kriva izpovedba, e storilec prostovoljno preklie svojo krivo izpovedbo, preden se izda dokonna odloba.
Sodie lahko v primerih, ko zakonik omogoa fakultativno odpustitev, storilcu izree kazen znotraj predpisanega
razpona, lahko mu jo omili po pravilih o omilitvi, lahko jo omili brez omejitev, lahko pa mu kazen odpusti.
Ob odpustitvi kazni sme sodie izrei varnostna ukrepa: odvzem voznikega dovoljenja in odvzem predmetov.
29. asovni tek rokov
Roki se raunajo na ure, dneve, mesece in leta. Za raunanje rokov je pomemben trenutek, od katerega zane rok
tei, in trenutek, v katerem se rok iztee. Rok zane tei od trenutka, ki je doloen z zakonom ali od trenutka, ki ga
v primeru sodnih rokov doloi sodie.
Ura in dan, ko se je zgodil dogodek, se ne teje v rok, temve se za zaetek roka vzame prva naslednja ura
oziroma prvi naslednji dan. Za en dan se teje 24 ur, mesec in leto pa se raunata po koledarju. Roki, ki so
doloeni po mesecih oziroma letih, se izteejo s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu ali letu, ki se po svoji
tevilki ujema z dnem, ko je rok zael tei. e tega dne ni, se iztee rok na zadnji dan v tem mesecu. e se rok
iztee na praznik, se iztee s pretekom prvega prihodnjega delavnika.
30. Stek
O steku kaznivih dejanj govorimo takrat, kadar je iz opisa dejanja razvidno, da je storilec uresniil zakonske znake
dveh ali pa ve kaznivih dejanj. Loimo:
* idealni stek: ko storilec z enim samim dejanjem uresnii zakonske dejanske stane dveh ali ve kaznivih dejanj.
(npr. e kdo z enim strelom eno osebo ubije, drugo pa hudo telesno pokoduje, je izvril dve kaznivi dejanji z eno
storitvijo).
* realni stek: ko storilec z ve storitvami ali opustitvami uresnii zakonske znake ve kaznivih dejanj (npr. e kdo z
ve zaporednimi udarci eno osebo ubije, drugo pa hudo telesno pokoduje, je z dvema storitvama povzroil dve
kaznivi dejanji.).
223
e se storilcu sodi za vsa kazniva dejanja, doloi sodie najprej kazen za vsako posamezno kaznivo dejanje, nato
pa izree za vsa ta kazniva dejanja enotno kazen.
* navidezni idealni stek: pomeni, da imamo opraviti z enim samim kaznivim dejanjem, kljub temu, da je storilec z
eno storitvijo ali opustitvijo uresniil zakonske znake oziroma prepovedane posledice dveh ali ve zakonskih
dejanskih stanov.
Tako je stek le navidezen, e je storilec uresniil zakonske znake temeljnega kaznivega dejanja in njegovo
kvalificirano oziroma privilegirano obliko (odnos specialnosti).
e je eno kaznivo dejanje samo predhodna faza drugega (npr. dogovor za kaznivo dejanje, e sta dejanje kasneje
tudi izvrila), bi bilo nesmiselno storilca obtoiti in obsoditi za dve kaznivi dejanji, saj gre v resnici le za eno (odnos
subsudiarnosti).
Kadar je celotna kriminalna koliina enega dejanja vsebovana v drugem gre za odnos konsumpcije. Gre za
primere, ko huje istovrstno kaznivo dejanje zajema vse njegove mileje oblike (e je npr. uboj izvren z ve
udarci, od katerih so bili nekateri kvalificirani kot lahke, nekateri pa kot hude ali posebno hude telesne pokodbe, je
jasno, da gre za eno kaznivo dejanje uboja, ne pa za toliko in taknih kaznivih dejanj, kolikor in kakrnih je bilo
udarcev).
* navidezen realni stek je podan v naslednjih primerih:
- sestavljeno kaznivo dejanje,
- nekaznivo predhodno dejanje,
- nekaznivo naknadno dejanje,
- kolektivno kaznivo dejanje,
- nadaljevano kaznivo dejanje.
31. Zahteva za varstvo zakonitosti
ZVZ je izredno, nesuspenzivno in devolutivno pravno sredstvo, ki se vloi zoper pravnomono sodno odlobo ali
zoper sodni postopek, ki je tekel pred pravnomono odlobo, in sicer potem, ko je kazenski postopek konan. Pred
koncem postopka se lahko vloi zahteva le zoper pravnomono odlobo o odreditvi in podaljanju pripora. Namen
tega pravnega sredstva je varovanje zakonitosti kazenskega pravosodja in enotne uporabe zakona.
ZVZ se vloi zoper pravnomono sodbo sodia prve in druge stopnje, zoper sklep vrhovnega sodia o
podaljanju in odreditvi pripora, ter sodbo, izdano v pritobenem postopku na tretji stopnji.
Razlogi za zahtevo so le kritve zakona, materialnega in formalnega, in sicer:
* zaradi kritve kazenskega zakona;
* zaradi bistvene kritve dolob kazenskega postopka iz 371/1 lena ZKP (absolutne bistvene kritve);
* zaradi drugih kritev dolob kazenskega postopka, e so te kritve vplivale na zakonitost sodne odlobe.
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoe vloiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in tudi
ne zoper odlobo vrhovnega sodia, s katero je bilo odloeno o ZVZ.
ZVZ smejo vloiti DT, obdolenec in zagovornik, po obdolenevi smrti pa tudi osebe, ki smejo vloiti v njegovo
korist redno pravno sredstvo. DT lahko vloi zahtevo tako v kodo, kot tudi v korist obdolenca.
ZVZ se vloi v roku 3 mesecev oziroma za sklepe iz 420. lena ZKP v roku 8 dni. Ta rok tee od dneva, ko je
obdolenec prejel pravnomono sodno odlobo. Ti roki ne veljajo za DT. Zanj ni doloenega roka.
ZVZ se poda pri sodiu, ki je izdajo odlobo na prvi stopnji. Predsednik senata jo s sklepom zavre, e je bila
vloena zoper odlobo vrhovnega sodia, e je bila prepozna ali jo je podala neupraviena oseba. O zahtevi pa
odloa vrhovno sodie na seji. Pri odloanju se sodie omeji samo na preizkus tistih kritev zakona, na katere se
sklicuje vlonik v svoji zahtevi. Tudi pri ZVZ velja pravilo beneficium cohesionis in prepoved reformacije in peius.
Vrhovno sodie zahtevo zavrne kot neutemeljeno, e ugotovi, da ni podana kritev zakona. e pa ugotovi, da je
zahteva utemeljena, izda sodbo, s katero ali spremeni pravnomono odlobo, ali v celoti ali deloma razveljavi
sodbo in zadevo vrne v novo odloitev ali sojenje, ali pa se omeji samo na to, da ugotovi kritev zakona. e je
zahteva vloena v obdolenevo kodo in vrhovno sodie spozna, da je utemeljena, ugotovi le, da je bil zakon
prekren, ne da bi posegalo v pravnomono odlobo.
32. Poskus, kdaj je kazniv?
KZ-1 definira poskus kot zaetek izvritve naklepnega kaznivega dejanja, ki ga storilec ni dokonal. Pri poskusu
loimo nedokonan poskus, ko je storilec uresniil nekatere znake kaznivega dejanja in dokonan poskus, ko je
uresniil vse njegove znake. Ta loitev je pomembna zaradi prostovoljnega odstopa od poskusa. Pri
nedokonanem poskusu je podan, e storilec po svoji volji preneha z izvritvenimi dejanji. Pri dokonanem
poskusu pa je za prostovoljni odstop potrebno, da storilec prostovoljno preprei nastanek posledice. V taknih
primerih je prostovoljni odstop podan, e storilec s svojim aktivnim delovanjem preprei nastanek posledice.
Primer: storilec je podtaknil ogenj z namenom, da bi pogal hio, pa si je premislil in ga pogasil, e preden je hia
zgorela.
Poskus je kazniv, e gre za kaznivo dejanje, za katero se sme po zakonu izrei tri leta zapora ali huja kazen. Za
poskus drugih kaznivih dejanj pa samo tedaj, e zakon izrecno predpisuje, da je kazniv tudi poskus. Poskus tako ni
kazniv na splono. To stalie uresniuje objektivno subjektivno koncepcijo poskusa. Po tej koncepciji je
potrebna za kaznivost poskusa objektivna protipravnost storilevega ravnanja, ki je v tem, da je z uresniitvijo
zakonskih znakov ogrozil zavarovano dobrino, jo spravil v nevarnost (objektivni kriterij, ki razmejuje poskus od
pripravljalnih dejanj). Ta nevarnost se e ni uresniila, razodeti pa je morala storilev naklep, njegovo zavest in
voljo uresniiti prepovedano posledico (subjektivni pogoj kaznivosti).
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen, mileja od treh let zapora, KZ praviloma odstopa od kaznivosti
poskusa, eprav sta lahko podana tako objektivni kot subjektivni pogoj, in sicer zaradi majhnega pomena dejanj in
224
zato, ker pri poskusu prepovedana posledica ne nastane. Mono pa je, da KZ tudi za takna dejanja doloi, da je
poskus kazniv.
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen zapora treh let ali huja kazen, pa izhaja KZ iz predpostavke,
da praviloma vsa izpolnjujejo objektivni in subjektivni pogoj. V teh primerih pa dopua mileje kaznovanje.
Kadar je poskus kazniv, se storilec kaznuje v mejah kazni, ki je predpisana za poskueno kaznivo dejanje, lahko
pa tudi mileje. To pomeni, da zakon prepua sodiu presojo o tem, koliko je storilec s poskusom ogrozi
zavarovano dobrino in koliko se je izrazilo njegovo hotenje uresniiti prepovedano posledico.
Tudi pri nepravih opustitvah sta mona tako neprimerni kot primerni poskus, vkljuno z morebitnim prostovoljnim
odstopom, pri pravih opustitvah pa neprimerni poskus, ki je lahko protipraven in kazniv.
Poskus pa ni mogo v primerih, ko je pojmovno ali izrecno zajet z opisom zakonskega dejanskega stana kakega
kaznivega dejanja. Tako npr. ni mogo poskus kaznivega dejanja nedovoljenega posega v nosenost, ki ga izvri
tudi tisti, kdor zane prekinjati nosenost s privolitvijo nosenice. V teh primerih je zakonodajalec izenail poskus z
dokonanim kaznivim dejanjem.
33. Nekaj iz prekrkov, zelo splono.
14. MARJANA LOGAR
1. ZKP v celoti
2. Sploni del KZ-1 v celoti
3. Iz posebnega dela sprauje na primerih, ki se nanaajo na najbolj znailna k.dejanja (tatvina, velika
tatvina, razlika med goljufijo in posl.goljufijo...)
4. ZIKS pregledno
5. ZPre-1 pregledno
6. Pomilostitev/Amnestija/Abolicija
Amnestija in pomilostitev sta razloga za ugasnitev kazni. Z amnestijo ali pomilostitvijo (akta milosti) se lahko
obsojencu popolnoma ali deloma odpusti izvritev kazni, izreena kazen spremeni v milejo ali v pogojno obsodbo,
izbrie obsodba ali odpravijo oziroma skrajajo pravne posledice obsodbe, ali pa storilcu odpusti pregon (abolicija).
Abolicija je najira oblika amnestije ali pomilostitve in obstaja v tem, da kazni ni mogoe izrei. e kazenski
postopek e ni bil uveden, se zaradi abolicije ne more uvesti, e pa je e uveden, se ustavi.
Amnestija in pomilostitev imata uinek samo na izreeno kazen, tako da povzroita njeno ugasnitev. V primeru, ko
je izreena kazen dosmrtnega zapora, se s pomilostitvijo ali amnestijo lahko izree le kazen zapora od 25 do 30
let.
Amnestija:
Dajejo jo zakonodajni organi (dravni zbor). Amnestija se daje v obliki zakona in se nanaa na nedoloen krog
oseb. Z amnestijo je mogoe odpustiti kazenski pregon, popolnoma ali delno odpustiti izvritev kazni, spremeniti
izreeno kazen v milejo (npr. kazen zapora se spremeni v denarno kazen), izbrisati obsodbo (taken izbris ima
enake uinke kot izbris na podlagi zakona ali sodne odlobe) ali odpraviti doloeno pravno posledico obsodbe.
Zakon o amnestiji lahko doloi kazniva dejanja, za katera se daje amnestija. Lahko pa doloi tudi kazen, na katero
se amnestija nanaa (npr. za vse osebe, ki so obsojene na kazen zapora do enega leta).
Najiri obseg amnestije je abolicija, ki je mona do pravnomonosti sodbe.
Amnestija nima uinka na izreene varnostne ukrepe niti na izreene vzgojne ukrepe.
Zadnji zakon o amnestiji je sprejel dravni zbor leta 2001.
Pomilostitev:
Pomilostitev daje predsednik republike. Daje se v obliki odloka ali odlobe za osebe, ki so poimensko doloene. S
pomilostitvijo se po imenu doloeni osebi odpusti kazenski pregon, popolnoma ali delno odpusti izvritev kazni,
izreena kazen spremeni v mileji ali v pogojno obsodbo ali izbrie obsodba ali odpravi oziroma skraja trajanje
doloene pravne posledice obsodbe.
Obseg pomilostitve je iri kot obseg amnestije. Pomilostitev se nanaa enako kot amnestija na odpustitev
kazenskega pregona, odpustitev izvritve kazni, spremembo izreene kazni v milejo, na izbris pogojne obsodbe
ali na odpravo doloene pravne posledice obsodbe.
Nanaa pa se tudi na dve skupini primerov, ki z amnestijo ne morejo biti zajeti. To so:
- ko gre za spremembo izreene kazni v milejo s pomilostitvijo se sme takna kazen spremeniti v pogojno
obsodbo (organ ima monost, da se seznani s podatki o storilcu in njegovi osebnosti);
- ko gre za uinek pomilostitve na pravne posledice obsodbe: s pomilostitvijo je mogoe pravne posledice obsodbe
odpraviti ali pa skrajati njihovo trajanje, medtem ko je z amnestijo mogoe te posledice samo odpraviti.
7. Hini zapor (kdaj, pogoji)
Kazen zapora do devetih mesecev se lahko nadomesti s hinim zaporom. O nadomestnem hinem zaporu odloi
sodie s sklepom, s katerim doloi, da se obsojenec ne sme oddaljiti iz poslopja, v katerem stalno ali zaasno
prebiva, oziroma javne ustanove za zdravljenje ali oskrbo. Sodie lahko obsojencu izjemoma dovoli, da se za
doloen as oddalji iz prostorov , kjer se izvaja hini zapor, kadar je to neizogibno potrebno, da si zagotovi
najnujneje ivljenjske potrebine, zdravstveno pomo, ali za opravljanje dela. e se obsojenec brez dovoljenja
sodia oddalji iz poslopja, kjer se izvaja hini zapor, ali pa to stori izven dovoljenega asa, lahko sodie odredi,
da se izreena kazen zapora izvri.
8. Predhodni postopek, predvsem glede ukrepov policije, in primerjava s sodiem
225
Temeljna naloga predkazenskega postopka je odkrivanje konkretnega KD in njegovega storilca oziroma zbiranje
podatkov in dokazov za utemeljen sum, da je doloena oseba storila doloeno KD, ki se preganja po uradni
dolnosti.
Loimo tri kategorije predprocesnih dejanj:
^ zbiranje podatkov oziroma poizvedbe;
^ preiskovalna dejanja, za katera je predpisana procesna oblika (zaseg predmetov, hina in osebna preiskava,
odreditev izvedenskega dela, odvzem brisa sluznice ipd.);
^ zavarovanje sledi in dokazov.
Ta predprocesna dejanja opravlja policija, v nasprotju s predprocesnimi dejanji, za katera sta pristojna dravni
toilec kot organ kazenskega pregona in preiskovalni sodnik kot porok (garant) zakonitosti predkazenskega
postopka. Raznolikost predprocesnih dejanj, ki jih je potrebno opraviti v postopku odkrivanja kaznivega dejanja,
zahteva njihovo usklajeno delovanje.
Predkazenski postopek se zane z aktivnostmi policije, ki so potrebne, da se izsledi storilec kaznivega dejanja, da
se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz, ter da se zberejo vsa
obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspeno izvedbo kazenskega postopka (148 ZKP). Za zaetek
predkazenskega postopka zadoajo e razlogi za sum, torej indici, ki sum vzbujajo. Predkazenski postopek se
kona, ko preiskovalni sodnik izda sklep o preiskavi, za kar je potreben utemeljen sum.
Po tradicionalnem staliu se kazenski postopek zane:
s sklepom o preiskavi;
s soglasjem preiskovalnega sodnika k predlogu upravienega toilca za vloitev neposredne obtonice;
z razpisom glavne obravnave v primeru neposredne obtonice, za katero soglasje preiskovalnega sodnika ni
potrebno, oziroma v primeru zasebne tobe brez preiskave;
z odredbo o vroitvi obtonega akta v skrajanem postopku;
s katerimkoli dejanjem sodnika za mladoletnike v mladoletnikem postopku.
Policija v predkazenskem postopku ravna na dva naina na pobudo dravnega toilca ali po uradni dolnosti.
Dejanja odkrivanja niso procesna dejanja, ampak predprocesna dejanja, ki se opravljajo po ZPol in ZKP. Zato so ta
dejanja upravne narave, nekatera pa imajo tudi e dokazno vrednost, ker ne potrebujejo kontradiktornosti oziroma
v primeru njene odsotnosti sodnega nadzora (npr. prstni odtisi).
Na podlagi zbranih obvestil policija sestavi kazensko ovadbo obvestilo pristojnemu dravnemu organu
(dravnemu toilcu), da je bilo storjeno kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolnosti. Ovadba
ni dokazno sredstvo, ker z njo ni mogoe dokazovati dejstev, ki jih vsebuje, temve je sama po sebi le uradno
ugotovljeno dejstvo, da je bilo kaznivo dejanje ovadeno, lahko pa predstavlja tudi okodovanev predlog za
pregon.
Dravnega toilca ovadba ne obvezuje h kazenskemu pregonu; on samostojno ocenjuje, ali so izpolnjeni pogoji za
zaetek kazenskega postopka.
Glede na dolnost ovajanja delimo ovadbe na:
f uradne (slubene) kazenske ovadbe - ovadbe dravnih organov in organizacij z javnimi pooblastili;
f ovadbe dravljanov.
Ovadba se poda pristojnemu dravnemu toilcu pisno ali ustno, ker je po zakonu njemu zaupana funkcija
kazenskega pregona. Lahko je vloena zoper znanega ali neznanega storilca. Ovaditelj je lahko znan (ovadba
znanega ovaditelja), neznan (anonimna ovadba) ali pa oznaen z lanim imenom oziroma vzdevkom
(psevdonimna ovadba). Anonimna in psevdonimna ovadba imata enak pomen kot ovadba znanega ovaditelja,
dravnega toilca pa zavezujeta zgolj k veji meri kritinega preudarka, kako ravnati v zvezi s takno ovadbo.
Dravni toilec ima v predkazenskem postopku nekatera pomembna pooblastila v zvezi z odkrivanjem kaznivih
dejanj in izsleditvijo storilcev. Organom, ki delujejo na podroju odkrivanja kaznivih dejanj, daje pobude in usmerja
njihovo dejavnost. ele ko oceni, da je podan utemeljen sum, da je doloena oseba storila doloeno kaznivo
dejanje, lahko zane kazenski pregon.
Dravni toilec lahko izve za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolnosti, na tri naine, in sicer na podlagi:
glasu iz notornosti (fame ali govoric o kaznivem dejanju) o storitvi kaznivega dejanja se govori v javnosti;
lastnega spoznanja na glavni obravnavi, iz podatkov iz kazenskega spisa, iz obvestila okodovanca,
neposredne zaznave kaznivega dejanja;
kazenske ovadbe najpogosteji nain.
Ko dravni toilec prejme ovadbo, presodi njeno vsebino; pri tem ima naslednje zakonske monosti:
C zavre ovadbo (161/I ZKP);
C priskrbi dopolnilna obvestila (161/II ZKP);
C poda predlog preiskovalnemu sodniku za odreditev ukrepov iz 150. in 151. lena ZKP (152 ZKP) ali
dovoli ukrepe po 155. lenu ZKP;
C vloi zahtevo za preiskavo ali neposreden obtoni akt (168 in 170/VI ZKP);
C odstopi ovadbo v postopek poravnavanja (161.a ZKP);
C odloi kazenski pregon (162 ZKP);
C odloi, da ne zane kazenskega pregona oziroma od njega odstopi (163 ZKP).
226
Poravnava in odloitev kazenskega pregona sta instituta odvraanja kazenskega pregona, ki v na kazenski
postopek v veji meri uvaja naelo oportunitete. Dravni toilec ima tukaj nalogo, da organizira pogajanje
med okodovancem in osumljencem, pri emer sodeluje kot moderator in pogajalec hkrati. Obstajajo pa
doloeni pomisleki, ali ne bi bilo potrebno v te postopke vkljuiti sodia, ki bi nadzorovalo zakonito izvajanje
toilskih pooblastil, vkljuno z ugotavljanjem, ali je osumljenec sploh storil kaznivo dejanje, zaradi katerega
naj privoli v navodila dravnega toilca oziroma v poravnavo.
e je poravnavanje uspeno oziroma e osumljenec izpolni navodila dravnega toilca oziroma opravi
doloene naloge, dravni toilec po prejemu obvestila o izpolnitvi sporazuma ovadbo zavre z uinkom ne
bis in idem; v tem primeru gre za razsojeno stvar glede elementov, ki so osumljencu v korist (ni dopustno
sproiti pregona za isto kaznivo dejanje), ne pa tudi glede elementov, ki so mu v kodo (ne sme se teti za
e kaznovanega).
Z novelo ZKP iz leta 2001 se je monost sklenitve poravnave razirila tudi na fazo sojenja, in sicer v
skrajanih postopkih (443.a/I ZKP).
Zaradi narave predkazenskega postopka, v katerem prevladujeta predvsem kriminalistina taktika in
metodika odkrivanja kaznivega dejanja in njegovega storilca, je vloga preiskovalnega sodnika omejena le na
primere, ki jih zakon izrecno doloa, kadar obstaja potreba, da se nekateri dokazi zagotovijo in zavarujejo z
izvedbo v predpisani procesni obliki (npr. dovoljuje policiji zbiranje obvestil od oseb v priporu, odreja
posebne ukrepe, odloa o odvzemu prostosti, postavlja zagovornika po uradni dolnosti v primeru obvezne
obrambe, opravlja ogled kraja storitve kaznivega dejanja).
9. Sodni opomin
Sodni opomin ni kazen, temve opozorilna sankcija, ki nima pravnih posledic obsodbe. Izda se, e sodie spozna,
da obdolenec tudi brez kaznovanja ne bo ponovil kaznivega dejanja. Kazniva dejanja, za katera se izreka sodni
opomin, se praviloma obravnavajo v skrajanem postopku, lahko pa se sodni opomin izree tudi v rednem
postopku. Sodni opomin se izree s sklepom, ko pa se obdolencu izda kaznovalni nalog, v katerem se mu izree
sodni opomin, se le-ta izree s sodbo in ne s sklepom.
Sklep o sodnem opominu mora imeti tako kot sodba: uvod, izrek, obrazloitev in pravni pouk. V izreku sklepa o
sodnem opominu se obdolenca ne spozna za krivega in se ga tudi ne obsodi na sodni opomin, temve se
navede, da se mu izreka sodni opomin, ker je storil kaznivo dejanje, pri emer se mora navesti konkreten opis tega
kaznivega dejanja ter njegovo zakonsko oznabo.
Obdolenec in toilec se lahko zoper sklep o sodnem opominu pritoita le, e sta pritobo v osmih dneh od
razglasitve sklepa oziroma od vroitve prepisa izreka o sodnem opominu napovedala. Zoper sklep se lahko
pritoijo tudi zagovornik in osebe, ki smejo v korist obdolenca vloiti pritobo zoper sodbo. Sklep o sodnem
opominu se lahko izpodbija v glavnem iz istih razlogov, kot se lahko izpodbija sodba, posebej pa zaradi tega, ker
niso bile podane okoliine, ki bi opravievale izrek sodnega opomina. Ob pritobi toilca v obdolenevo kodo
sme sodie druge stopnje izrei sodbo, s katero ga spozna za krivega in ga obsodi na kazen ali pogojno obsodbo,
e je sodie prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje. Lahko pa se izda sklep, s katerim obtobo zavre ali
obdolenca oprosti obtobe ali pa pritobo zavrne in potrdi sklep o sodnem opominu.
10. Kaj, e se vodi postopek zoper tujca? Kaj e je iz Gruzije in v slo ni tolmaa za njegov jezik?
Vsakomur je zagotovljena pravica, da v kazenskem postopku uporablja svoj jezik. Pravica uporabe svojega jezila v
postopku pred dravnimi organi spada med temeljne lovekove pravice (62. len URS). Pravica strank in drugih
procesnih udeleencev, da v kazenskem postopku uporabljajo svoj jezik, ter s tem povezana dolnost sodia, da
zagotovi prevajanje, ne pomeni, da se mora procesno dejanje oziroma glavna obravnava prevajati v njihov materni
jezik, saj je nemogoe zagotoviti prevod v vse jezike, ki so na svetu. Zadoa, da se prevaja v jezik, ki ga procesni
udeleenec razuma. Za prevajanje mora sodie organizirati tolmaa. e za doloen jezik ni sodnega tolmaa,
lahko postavi sodie tolmaa iz tujine ali v tem primeru na primer voditi postopek v ruskem jeziku, le obdoleni ta
jezik razume.
11. Pogojna obsodba (vse)
Pogojna obsodba je sankcija opozorilne narave. Izree se namesto kazni. Pogojnost obsodbe je v tem, da kazen,
ki jo je sodie doloilo (ne pa izreklo), ne bo izvrena, e pogojno obsojeni v asu, ki ga sodie doloi in ne sme
biti kraji kot eno leto in ne dalji kot 5 let (preizkusna doba), ne bo izvril novega kaznivega dejanja. Pogojna
obsodba vsebuje torej opozorilo in tudi gronjo, da jo bo sodie preklicalo in izreklo kazen, e pogojno obsojeni v
preizkusni dobi ne bo spotoval temeljnega pogoja za pogojno obsodbo (da ni izvril novega kaznivega dejanja) in
drugih pogojev ali obveznosti, ki so mu bili naloeni s pogojno obsodbo.
Sploni zakonski pogoj za izrek pogojne obsodbe je, da sodie doloi storilcu kaznivega dejanja denarno kazen
ali kazen zapora do dveh let. Merilo za izrek pogojne obsodbe torej ni kazen, ki je predpisana za kaznivo dejanje,
temve kazen, ki jo doloi sodie. KZ pa izkljuuje monost uporabe pogojne obsodbe pri tistih kaznivih dejanjih,
za katera je predpisana kazen zapora najmanj treh let. eprav bi sodie z dolobo o omilitvi kazni lahko odmerilo
manj kot 2 leti zapora, je pri teh kaznivih dejanjih pogojna obsodba vnaprej izkljuena.
Ob izreku pogojne obsodbe mora biti sodie prepriano, da storilec ne bo ve ponavljal kaznivih dejanj. Sodie
mora opraviti oceno storilevega bodoega vedenja. Pri tem so mu v pomo posebna merila vsebinske narave:
* osebnost storilca,
* storilevo prejnje ivljenje,
* obnaanje storilca po storjenem kaznivem dejanju,
* stopnja kazenske odgovornosti storilca,
* druge okoliine (as in nain izvritve kaznivega dejanja).
227
Sodie naloi pogojno obsojenemu pogoje in obveznosti. Sploni pogoj je, da obsojeni v preizkusni dobi ne bo
izvril novega kaznivega dejanja. Posebni pogoji pa so vrnitev premoenjske koristi, do katere je storilec priel s
kaznivim dejanjem in povrnitev kode, ki jo je z njim povzroil. e pogojno obsojeni teh pogojev ne izpolni, se
lahko pogojna obsodba preklie.
Obveznosti, ki jih sodie naloi pogojno obsojenemu so:
- obveznosti, ki izhajajo iz izreenih varnostnih ukrepov,
- obveznosti, ki so doloene pri posameznih kaznivih dejanjih (npr. pri kaznivem dejanju odvzema mladoletne
osebe lahko sodie storilcu ob pogojni obsodbi naloi, da mora mladoletno osebo izroiti upraviencu ali
omogoiti uresniitev izvrljive odlobe glede mladoletne osebe.
Pogojna obsodba nima pravnih posledic. Oseba, ki ji je izreena, se teje za obsojeno. Obsodba se vpie v
kazensko evidenco in se iz nje izbrie po enem letu, odkar je pretekla preizkusna doba, e obsojeni v tem asu ni
izvril novega kaznivega dejanja.
12. Stranske kazni
KZ-1 pozna dve stranski kazni:
* denarno kazen
* prepoved vonje motornega vozila.
13. Razlika odvzem voznikega dovoljenja in prepoved vonje. Kako je to v prekrkih?
S tem ukrepom sodie onemogoi storilcu KD zoper varnost javnega prometa onemogoi, da bi se udeleeval
javnega prometa kot voznik motornega vozila.
Sodie sme uporabiti ta ukrep, e so podani tile pogoji:
* e je storilec izvril KD zoper varnost javnega prometa;
* e mu je sodie izreklo kazen, pogojno obsodbo ali sodni opomin ali pa mu je kazen odpustilo; ali e je
nepritevnemu storilcu izreklo VU po 64. ali 65. lenu KZ, prav tako tudi, e je mlajemu polnoletnemu izreklo
vzgojni ukrep na podlagi dolob 94. lena KZ ali starejemu polnoletnemu vzgojni ukrep na podlagi 92. ali 93.
lena KZ;
* e je sodie ugotovilo, da bi storileva nadaljnja udeleba v javnem prometu pomenila nevarnost za javni promet
zaradi njegovega obnaanja ali osebnih lastnosti ali zaradi nesposobnosti za varno upravljanje z motornimi vozili.
Razlika med VU odvzema voznikega dovoljenja in stransko kaznijo prepovedi vonje motornega vozila tii najprej
v njeni pravni naravi teh dveh kazenskih sankcij, nato pa v pogojih za njuno izrekanje. Pri stranski kazni je storilec
sposoben za vonjo, pri izreku VU pa sodie oceni, da bi nadaljnja udeleba v javnem prometu kot voznika
motornega vozila nevarnost za javni promet zaradi njegovega obnaanja, osebnih lastnosti ali nesposobnosti za
varno upravljanje motornih vozil. Poglavitni uinek pa je pri obeh sankcijah enak: izloitev storilca KD zoper varnost
javnega prometa iz prometa.
Vsebinsko pomeni odvzem voznikega dovoljenja odvzem e izdanega dovoljenja, e ga storilec ima, ali pa
prepoved izdaje novega, e ga e nima oziroma mu veljavnost potee.
Odvzem voznikega dovoljenja je asovno omejen ukrep, ki ga sodie doloi v trajanju od enega do petih let.
Vozniko dovoljenje preneha veljati z dnem pravnomonosti odlobe, s katero je bil ukrep izreen, pri tem pa se
as, prebit v zaporu ali zdravstvenem zavodu, ne vteva v as trajanja tega ukrepa. V ta as pa se vteva as, za
katerega je bilo med kazenskim postopkom obdolencu vzeto vozniko dovoljenje po sklepu preiskovalnega
sodnika ali senata in tudi as odvzema v morebitnem postopku zaradi prekrka.
Po poteku asa mora storilec pridobiti vozniko dovoljenje na novo.
Sodie sme po poteku 2 let od zaetka izvrevanja tega VU, odloiti, da preneha.
ZP-1 doloa, da se lahko prepoved vonje motornega vozila predpie kot stranska sankcija za huje prekrke
zoper varnost javnega prometa (ne zgolj cestnega). Predpisana je lahko kot obvezna ali fakultativna stranska
sankcija. Izree jo lahko le sodie. Ob izreku mora sodie odmeriti as njenega trajanja, od 1 mesece do 1 leto.
Sodie pri tem upoteva olajevalne in obteevalne okoliine. Zakon nateva olajevalne okoliine objektivne
narave (posledica dejanja) in subjektivne narave (prejnje ivljenje storilca, njegove osebne razmere, njegovo
obnaanje po storjenem prekrku).
Sankciji prepovedi vonje motornega vozila in kazenske toke v cestnem prometu se lahko izreeta storilcu
soasno. e storilec nabere 18 kazenskih tok in mu preneha veljati vozniko dovoljenje, storilcu ni dopustno izrei
e stranske sankcije prepovedi vonje motornega vozila.
14. Odlobe, ki se izdajo pri prekrkih
Odloba je sploen izraz, ki se uporablja za razline vrste odloitev v postopku o prekrku. Prekrkovni organi v
hitrem postopku odloijo o storitvi prekrka in o sankciji praviloma z odlobo o prekrku ali razlinimi oblikami
plailnih nalogov, o drugih vpraanjih postopka o prekrku pa s sklepom ali odredbo.
Sodia pa sprejemajo odloitve v obliki sodb, sklepov in odredb, ki jih izdajajo v rednem sodnem postopku,
pritobenem postopku in postopku z zahtevo za sodno varstvo.
Redna pravna sredstva v hitrem postopku so: zahteva za sodno varstvo, ugovor in pritoba. V rednem sodnem
postopku pa: pritoba in ugovor.
Izredno pravno sredstvo: ZVZ.
15. Nadaljevano kaznivo dejanje po primeru
Nadaljevano kaznivo dejanje je primer navideznega realnega steka. Zaradi praktinosti pri odmeri kazni, se je v
sodni praksi izoblikovalo stalie, da se sme vsa takna serijska dejavnost storilca teti za eno kaznivo dejanje, e
so vsa dejanja tako medsebojno povezana, da se z ivljenjskega stalia pokaejo kot celota, posamezna dejanja
pa le kot posamezni sestavni deli te celote.
228
KZ- 1 je na novo vkljuil institut nadaljevanega kaznivega dejanja v veljavno pravo. Zanj so potrebni stalni in
variabilni elementi.
Prvi pogoj je, da gre za eno samo dogajanje, za eno samo celoto. Do taknega spoznanja pa ni mogoe priti po
obutku, temve s temeljito analizo dane konkretne zadeve.
KZ-1 doloa za opredelitev takne celote naslednja merila:
* istoasna ali zaporedna izvritev (torej dokonanje) ali izvritev poskusa dveh ali ve premoenjskih kaznivih
dejanj. Med posameznimi dejanji mora biti neka asovna povezanost, kar pomeni, da morajo biti kazniva dejanja
izvrena istoasno ali zaporedoma.
* istovrstnost oziroma istost premoenjskih kaznivih dejanj
Pojem istovrstnih kaznivih dejanj se pojavlja pri nadaljevanem kaznivem dejanju. Istovrstnost se nanaa na vsa
dejanja, ki naj bi jih zajelo nadaljevano kaznivo dejanje, kot npr. veje tevilo tatvin, goljufij, poneverb, itd.
Istovrstnost je podana ob ponovitvi istega dejanja v temeljni, kvalificirani ali privilegirani obliki (ne pa tudi v obliki
delictum sui generis), pri naklepnih kaznivih dejanjih pa tudi pri poskuenih in dokonanih kaznivih dejanjih ter vseh
oblikah udelebe pri istem kaznivem dejanju.
Pojem istovrstnosti nekateri razumejo ire, tako da z nadaljevanim kaznivim dejanjem zajemajo vse temeljne in
kvalificirane oblike kakega kaznivega dejanja. Po tem staliu je treba nadaljevano kaznivo dejanje kvalificirati po
tistem lenu, ki se nanaa na najhuje kaznivo dejanje, ki je sestavni del nadaljevanega kaznivega dejanja. Tako
npr. je podana po tem staliu velika tatvina v nadaljevanju, e je storilec izvril nekaj navadnih in nekaj velikih
tatvin v povezanem asovnem obdobju. Po drugem staliu pa so okoliine, ki kvalificirajo kakno temeljno
kaznivo dejanje (npr. vlom, vdor, oboroenost) tako pomembne, da ne dopuajo zdruitve ivljenjsko povsem
razlinih kaznivih dejanj v eno nadaljevano kaznivo dejanje.
KZ- 1 se zavzema za prvo stalie, saj doloa, da se storilcu za nadaljevano kaznivo dejanje izree ena kazen v
mejah kazni, ki je predpisana za najhuje kaznivo dejanje, zajeto z nadaljevanim kaznivim dejanjem, sodie pa
izree tudi denarno kazen kot stransko kazen.
* koristoljubnost ali okodovalni nagib storilca, kar pomeni, da mora obstajati enoten psihini odnos storilca do
kaznive kontinuirane dejavnosti.
* kazniva dejanja, izvrena v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja se kaejo glede na kraj, nain ali druge
enake okoliine (variabilni elementi) kot enotna dejavnost to merilo zahteva, da se opredelijo kot nadaljevana
kazniva dejanja samo tista, ki so povezana glede na kraj izvritve ali glede na nain izvritve tako, da predstavljajo
enotno dejavnost. Za kraj izvritve kaznivega dejanje se teje vsak kraj, kjer je bilo dejanje izvreno. Za as
izvritve pa se teje as, ko je bilo izvreno zadnje od dejanj, ki jih nadaljevano kaznivo dejanje zajema.
Pri nadaljevanem kaznivem dejanju doloa zakon posebna pravila za odmero kazni. Ne uporabijo se pravila o
steku, temve se storilcu za vsa kazniva dejanja skupaj doloi ena kazen v mejah kazni, predpisane za najhuje
kaznivo dejanje, pri emer se poleg glavne kazni zapora doloi obvezno tudi stranska denarna kazen. Storilcu, ki
pa si pridobi vejo premoenjsko korist ali povzroi vejo ali veliko premoenjsko kodo, za katero je predpisana
huja kazen, se doloi ta huja kazen, e mu je lo za to, da si z istoasno ali zaporedoma storjenimi kaznivimi
dejanji pridobi tako korist ali povzroi tako kodo.
16. Povej eno kd zoper pravosodje
Objekt kazenskopravnega varstva je neovirano delo pravosodnih organov ter pravilno in zakonito delo domaih
pravosodnih organov.
Pojavne oblike KD:
oviranje pravosodnih organov pri prepreevanju KD opustitev ovadbe, da se pripravlja KD;
oviranje pravosodnih organov pri odkrivanju storjenih KD in storilcev opustitev ovadbe KD in storilca, pomo
storilcu po storitvi KD, deloma kriva izpovedba;
aktiviranje pravosodnih organov na napanem mestu oz. z usmerjanjem njihove dejavnosti v napano smer
kriva ovadba;
spravljanje pravosodnih organov v zmoto glede dokazov in dokazovanja kriva izpovedba, prepreitev
dokazovanja;
oviranje izvritve odloitev pravosodnih organov kritev tajnosti postopka, prepreitev vrnitve na delo, kritev
prepovedi opravljanja poklica, beg osebe, ki ji je vzeta prostost, upor oseb, ki jim je vzeta prostost, omogoanje
bega osebi, ki ji je vzeta prostost.
Ta KD so veinoma splona; posebno KD je kriva izpovedba.
Najpogosteje KD je kriva izpovedba in kritev tajnosti postopka.
17. Kaj so to sodni roki in kaj zakonski: povej primer za enega in drugega?
Sodniki rok je tisti, ki ga sodie doloa v skladu s svojimi zakonskimi pooblastili, in sicer na dva naina. Pri
diskrecijskih roki sodie doloa as, v katerem je treba opraviti posamezno procesno dejanje brez zakonskih
omejitev (na primer rok, ki ga sodie doloi izvedencu, da opravi svoje izvedensko delo). Lahko pa v mejah,
doloenih z zakonom, sodie samo precezira rok, v katerem je treba opraviti posamezno procesno dejanje.
Zakonski rok je tisti rok, katerega trajanje je doloeno z zakonom. e gre za rok, ki je doloen v ZKP zaradi varstva
pravic obrambe in drugih obdolenevih procesnih pravic, je slednjega mogoe skrajati, e obdolenec to zahteva
pisno, ali ustno na zapisnik. Tako je na primer za pripravo obrambe na glavni obravnavi z zakonom doloen rok
najmanj osmih dni, teto od dneva, ko je obtoenec prejel vabilo nanjo, lahko pa sodie na obdolenevo zahtevo
za rok tudi skraja.
229
18. KZ in mladoletniki - aktualni problemi
Vrhovno sodie RS je dne 11.5.2009 sprejelo naelno pravno mnenje (VS038677), v katerem je navedeno, da se
za mladoletnike uporablja KZ-1 ter dolobe 70. do 94. lena, dolobe, ki se nanaajo na ml. zapor v 47/5 lenu,
prvem, drugem in etrtem odstavku 49. lena, ter doloba 100/3 lena KZ-UPB1. KZ-1 sam izkljuuje osebno
veljavnost za mladoletne storilce kaznivih dejanj. Vpraanja asovne, osebne in krajevne veljavnosti kazenskega
zakonika so izredno pomembna z vidika spotovanja naela zakonitosti, saj nihe ne more biti obsojen za kaznivo
dejanje, za katero ni zakon doloil, da je kaznivo, in ni zanj predpisan kazni, e preden je bilo dejanje storjeno.
Interpretacija prehodnih dolob KZ-1: izpostavlja se dilema, kateri zakon (KZ-1, KZ-UPB1), e sploh kateri, velja za
storilce kaznivih dejanj, in tudi, ali KZ-1 glede na dikcijo 1. in 4. lena sploh dopua razlago, da se uporablja tudi
za mladoletne storilce. Prehodne in konne dolobe namre urejajo vpraanje, katerih zakon sploh velja. Iz njih je
mogoe razbrati, da je namen zakonodajalca v prihodnje sprejeti poseben zakon za mladoletnike, do sprejetja
posebnega zakona, pa se zaasno uporabljajo specialne dolobe KZ-UPB1. KZ-1 je tako razveljavil celoten zakon,
razen nekaterih dolob. Ker posebni zakon e ni bil sprejet, je razumljivo, da je novi zakon predvidel uporabo
dolob KZ-UPB1. Ker je na podlagi prehodne dolobe 375. lena KZ-1 doloba 70. lena KZ-UPB1 ohranjena v
veljavi, jo je treba vsebinsko teti kot del novega zakona (notranja povezanost kazenskega prava oziroma
umeenost v notranji sistem). Ureja namre podroje, ki ga novi zakon ne ureja posebej, pa pa se v tem delu
opira na staro ureditev. e bi teli, da je 70. len nanaa na KZ-UPB1, bi prili do absurdne reitve, ko bi zakon
sicer predvidel kolizijo med posebnimi in splonimi dolobami kazenskega zakonika, vendar do te kolizije nikoli niti
pojmovno ne bi moglo priti, saj splonih dolob starega zakona ni ve. Vse dolobe starega zakona, razen
posebnih dolob, so bile namre razveljavljene. Dolobi 1. in 4. lena sicer res kaeta na to, da velja KZ-1 samo za
polnoletne storilce kaznivih dejanj in da ni podlage za vodenje kazenskih postopkov zoper mladoletnike niti za
njihovo kaznovanje. Vendar pa je potrebno ta dva lena drugae razumeti. Ob prehodnem reimu veljata znotraj
enotnega sistema kazenskega prava dva reima, in sicer reim, ki velja za polnoletne, in reim, ki velja za
mladoletne. Zato je potrebno dolobe KZ-UPB1 razumeti v povezavi s KZ-1. Ob takem izhodiu se izkae, da je
ureditev 1. in 4. lena KZ-1, katere gramatikalni pomen utegne napeljati na sklep, da KZ-1 velja samo za
polnoletne, zgolj navidezna, saj analiza celotnega besedila kazenskega zakona (predvsem dolob 70. lena KZ-
UPB1 v povezavi s lenoma 375. in 380 KZ-1) pokae, da velja KZ-1 v svojem celotnem besedilu tudi za
mladoletne storilce, kolikor njegove dolobe ne nasprotujejo posebnim dolobam za mladoletnike (70/1 len KZ-
UPB1). Prehodne dolobe torej izkljuujejo razlago, da se KZ-1 uporablja samo za polnoletne storilce. Ob njihovem
pravilnem razumevanju je potrebno teti, da je uporaba dolob, ki vsebujejo besede polnoletni (1. in 4. len),
kolikor se te nanaajo na obravnavanje mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, v veljavnem besedilu kazenskega
zakona izkljuena. e posamezna doloba nasprotuje posebnim doloba za mladoletnike, ne velja, kolikor se
nanaa na mladoletnike.
Logino nemogo je sklep, da KZ-1 velja za mladoletnike, ter obenem zanje ne velja. Ob tako razlagi bi zakon
nasprotoval samemu sebi in ne bi bil ve smiselna in sklepna celota.
19. Pogojna obsodba z varstvenim nadzorom
Gre za posebno obliko pogojne obsodbe in ne za samostojno kazensko sankcijo. Zanjo je znailno, da obsega
nudenje pomoi, nadzorstva in varstva obsojencu. Namenjena je tistim storilcem kaznivih dejanj, za katere je
primerna pogojna obsodba, pri njih pa so, poleg opozorila v obliki doloene kazni, potrebni za dosego namena
kaznovanja e posebno vodenje, nadzorstvo, aktivno delo z obsojencem. Varstveno nadzorstvo lahko izree
sodie ob pogojni obsodbi, in sicer za doloen as med preizkusno dobo. Sodie pa ga lahko odpravi, e preden
je potekel as, e ugotovi, da je namen tega ukrepa doseen.
To obliko pogojne obsodbe je mogoe izrekati v dveh razliicah:
- kot pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom,
- kot pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom in doloitvijo navodil. Zakonik predvideva 7 navodil:
zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu, s soglasjem obsojenega pa tudi zdraviti odvisnost od
alkohola,
obiskovanje ustrezne poklicne, psiholoke ali druge svetovalnica,
usposabljanje za poklic ali sprejetje zaposlitve, ki ustreza obsojenevemu zdravju, sposobnostim in
nagnjenju,
poraba dohodkov v skladu s preivninskimi dolnostmi,
prepoved druenja z doloenimi osebami,
prepoved priblievanj rtvi ali kakni drugi osebi,
prepoved dostopa na posamezne kraje.
Zadnja tri navodila je uvedel KZ-1. Pri izbiri navodil mora sodie upotevati zlasti nekatere okoliine storileve
osebnosti (starost, psihine lastnosti, nagibe, iz katerih je izvril kaznivo dejanje, osebne razmere, njegovo prejnje
ivljenje, njegovo obnaanje po storjenem kaznivem dejanju) in okoliine, v katerih je izvril kaznivo dejanje.
Varstveno nadzorstvo izvruje poseben svetovalec, ki ga doloi sodie, vendar ne e v sodbi. ZIKS-1 doloa, da
po pravnomonosti sodbe, sodie le-to polje CSD, ki mora v 30-ih dneh sodiu predlagati svetovalca, ki bo
izvreval varstveno nadzorstvo. Delo svetovalca je oznaeno kot pomo, svetovalec pa tudi nadzira izpolnjevanje
navodil, ki jih je izreklo sodie obsojencu. Tako ima svetovalec 3 poglavitne dolnosti:
- prispeva k temu, da obsojenec ne bi ve ponavljal kaznivih dejanj, tako da mu pomaga ter ga nadzoruje in
mu daje praktine napotke in nasvete za uresnievanje navodil,
230
- svetovalec je dolan opravljati svojo dolnost obzirno ter na nain, da obsojenec ne bo izpostavljen
neprijetnostim. Deluje torej v skladu s pravili stroke,
- svetovalec obasno poroa sodiu o izvrevanju nadzora. Pri tem lahko predlaga spremembo ali odpravo
navodil ali pa ustavitev nadzorstva.
e obsojenec med preizkusno dobo ne izpolnjuje navodil ali se izmika stikom s svetovalcem, ga sme sodie
posvariti, lahko pa tudi spremeni navodila, podalja varstveno nadzorstvo v mejah preizkusne dobe, ali preklie
pogojno obsodbo.
Ob pogojnem odpustu s prestajanja kazni zapora lahko sodie postavi obsojenca pod varstveno nadzorstvo.
20. Ne bis in idem
Gre za naelo vsebovano v ustavi in ZKP.
Naelo prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari doloa, da nihe ne sme biti ponovno obsojen ali kaznovan zaradi
kaznivega dejanja, za katero je bil kazenski postopek zoper njega pravnomono ustavljen, ali je bila obtoba zoper
njega pravnomono zavrnjena ali je bil pravnomono oproen ali obsojen.
Dva vidika naela:
* posameznik ne more biti ponovno obsojen za kaznivo dejanje, za katero je e bil obsojen s pravnomono sodbo
sodia;
* domneva nedolnosti preide v primerih pravnomone ustavitve kazenskega postopka, pravnomone oprostitve in
pravnomone zavrnilne sodbe v neizpodbojno domnevo.
Ustavna doloba se nanaa tako na meritorne sodbe odlobe (obsodilne in oprostilne sodbe), kakor tudi na
nemeritorne formalne sodne odlobe (zavrnilna sodba, sklep o ustavitvi kazenskega postopka, sklep o zavrenju
kazenske ovadbe v primeru poravnave oziroma v zvezi z odloitvijo pregona) in pomeni negativno funkcijo
pravnomonosti. Kritev tega naela je pritobeni razlog zaradi kritve kazenskega zakona.
Izjema od tega naela je institut vrnitve v prejnje stanje, ki omogoa zasebnemu toilcu, okodovancu kot toilcu
in okodovancu monost kazenskega pregona oziroma obdolencu monost pritobe tudi v primeru pravnomone
sodbe oziroma sklepa o ustavitvi postopka. Prepoved ponovnega sojenja o isti stvari pa na podlagi 409. lena ZKP
ne velja, e je bila s pravnomonim sklepom zahteva za preiskavo zavrnjena, zato ker ni bil podan utemeljen sum,
da je osumljenec oz. obdolenec storil kaznivo dejanje. V taknem primeru se sme kazenski postopek znova
uvesti, e se predloijo novi dokazi, na podlagi katerih se lahko senat prepria, da so izpolnjeni pogoji za uvedbo
kazenskega postopka (obnova postopka).
21. Uboj - kvalificirane in priviligirane oblike
Privilegirane oblike uboja so:
* uboj na mah;
* povzroitev smrti iz malomarnosti;
* detomor;
* huda telesna pokodba na mah ( ni doloena v posebnem lenu temve v 4. odstavku 123. lena KZ-1).
Kvalificirane oblike uboja:
* umor
22. Izvrljivost odlob
Pravnomona sodba se izvri, ko je vroena in ko za njeno izvritev ni zakonskih ovir. Izvrljivost je pravni uinek
pravnomone odlobe, ki pomeni uresniitev njenega izreka.
Sodba se izvri, ko je pravnomona, vroena in ko za njeno izvritev ni zakonskih ovir. e ni vloena pritoba ali
so se stranke pritobi odpovedale ali jo umaknile, je sodba izvrljiva, ko potee roka za pritobo, oziroma od
dneva, ko so se stranke odpovedale pritobi ali vloeno pritobo umaknile. e sodie, ki je izdalo sodbo na prvi
stopnji, ni pristojno za njeno izvritev, polje overjen prepis sodbe s potrdilom o izvrljivosti organu, ki je pristojen
za izvritev. Denarna kazen se prisilno izterja preko davnega organa, e pa se ne da prisilno izterjati, jo sodie
izvri tako, da jo spremeni v zaporno kazen. Glede strokov, ki jih je potrebno prisilno izterjati v dobro prorauna in
glede odvzema premoenjske koristi, izvri sodbo pristojni davni organ. Drugi stroki pa se izterjajo po dolobah,
ki veljajo za izvrilni postopek.
Sodno odlobo je mogoe izvriti le, e je jasna.
Sklep se izvri, ko postane pravnomoen, e zakon ne doloa drugae, odredba pa se izvri takoj, e organ, ki jo
je izdal, ne odredi drugae. Sklepe in odredbe izvrujejo praviloma organi, ki jo jih izdali.
15. JOE KREA
1. asovna veljavnost kazenske zakonodaje (uporaba milejega zakona, KZ za doloen as, blanketne
norme po KZ-1)
asovna veljavnost KZ:
Kazenski zakonik sam doloa zaetek svoje veljavnosti. Zakon praviloma zane veljati 15 dan po objavi, lahko pa
je ta rok kraji ali dalji. KZ-1 je bil sprejet 20.5.2008, v UL je bil objavljen 4.6.2008, veljati pa je zael 1.11.2008.
as od objave do uveljavitve imenujemo vacatio legis. Zakoni veljajo toliko asa, dokler niso izrecno ali mole
odpravljeni z novim zakonom, ki nadomea prejnjega. Na kazenskopravnem podroju je to e posebej
pomembno pravilo, saj bi v nasprotnem primeru prilo do pravnih praznin, ki bi lahko ustvarile poloaj, ko storilcev
kaznivih dejanj ne bi bilo mogoe preganjati in jim soditi.
Sodie mora v vsaki zadevi ugotoviti, kateri zakon je veljal v asu izvritve kaznivega dejanja in ali je bil ta zakon
morebiti spremenjen. Tako je potrebno vse zakone primerjati in ugotoviti, ali je morda kateri od poznejih zakonov
231
(poznejih od tistega, ki je veljal v asu izvritve dejanja) mileji, in uporabiti najmilejega. e je pozneji zakon
enako strog kot zakon, ki velja v asu sojenja, se uporabi zakon, ki je veljal v asu izvritve dejanja. Retroaktivnost
je omejena zgolj na mileji zakon.
Ugotavljanje, kateri zakon je mileji, je pogosto zelo zapleteno vpraanje. Pri tem pomagata dve naeli:
* besedila prejnjega in novega zakona ne smemo primerjati abstraktno. Izhajati je potrebno iz konkretnega
dejanskega stanja;
* uporabiti je treba ali prejnji ali novi zakon v celoti in ne nekaterih dolob prejnjega in nekaterih dolob novega.
Ugotoviti je treba, kateri zakon je v celoti ugodneji za storilca. Kombinacija bi pomenila uporabo nekega tretjega
zakona, ki v takni obliki ni nikdar obstajal. Takno stalie je zavzelo tudi Vrhovno sodie, eprav nekateri
opozarjajo na to, da bi bilo v izjemnih primerih dopustna kombinacija obeh zakonov.
Primeri, kdaj je zakon mileji:
* novi zakon je mileji, e nekega dejanja ve ne opredeljuje kot kaznivo dejanje (dekriminacija dejanja);
* mileji je tisti zakon, ki predpisuje mileji kaznovalni okvir ali milejo vrsto kazni, omogoa ire monosti za izrek
pogojne obsodbe, sodnega opomina, omilitev kazni;
* za storilca je lahko ugodneji zakon tudi, e ne spreminja zakonskih znakov kaznivega dejanja in predpisana
kazen ostane ista, spremeni pa dolobe splonega dela (e bi npr. novi zakon omogoil iro uporabo instituta
silobran).
Blanketne dispozicije se sklicujejo na druge pravne predpise, ki dispoziciji dopolnjujejo. Kazenski zakonik doloa
vse bistvene znale doloenega kaznivega dejanja, le vsebina enega izmed njegovih zakonskih znakov je doloena
v kaknem drugem predpisu. Tako je npr. v 319. lenu KZ-1 doloeno, da je kaznivo dejanje, e kdo v nasprotju s
predpisi o prometu z razstrelivom ali z lahkimi vnetljivimi snovmi itd. prevaa, odda za prevoz z javnim prometnim
sredstvom takne snovi itd. KZ seveda ne pove in ne more povedati, ob katerih pogojih in kako se sem opraviti
prevoz taknih nevarnih snovi. To je doloeno v posebnih predpisih., ki jih je potrebno uporabiti pri presoji
vpraanja, ali je bilo kaznivo dejanje po tem lenu izvreno ali ne.
Predpisi, na katere se sklicuje kaka dispozicija v kazenskem zakoniku (dopolnilna norma), se lahko spremenijo in
e v opisu kaznivega dejanja ni e kakih drugih objektivnih znakov, bi se na tak nain cona kriminalnosti lahko
neznansko razirila. Nesporno je, da v primeru, ko dopolnila norma preneha obstajati, tudi samo kaznivo dejanje,
katerega del je bila takna norma, preneha biti kaznivo (7/2 len KZ-1). e pa se dopolnilna norma spremeni, se
zastavi vpraanje, ali jo je treba uporabiti restriktivno, e je mileja za storilca. KZ-1 razlikuje dve skupini monih
situacij:
- e je sprememba dopolnilne norme zgolj tehnine narave in ne predstavlja drugane ocene nevarnosti ravnanja
(kaznivo dejanje je zaradi te spremembe drugae doloeno, ne pomeni pa drugega protipravnega dejanja), potem
njena sprememba z vidika asovne veljavnosti kazenskega zakonika ni odloilna;
- e pa se dopolnilna norma spremeni zato, da bi potencialne storilce postavila v ugodneji poloaj (npr. iz
podzakonskega akta, ki vsebuje seznam prepovedanih drog, je rtana doloena substanca), jo je treba uporabiti
retroaktivno kaznivo dejanje zaradi spremembe dopolnilne norme ni le ve drugae doloeno, ampak je postalo
drugo protipravno dejanje, njegova nevarnost je drugae vrednotena.
2. Naelo zakonitosti v kazenskem pravu, prepoved retroaktivnosti
Gre za naelo, ki je zapisano v ustavi in KZ. Gre za zelo pomembno naelo, ki pa bi ostalo lahko samo prazna
deklaracija, e ga ne bi spotovali v vsakdanji praksi. Nastalo je zaradi tega, da bi z zakonom doloili in omejili
pravice dravnih organov v razmerju do dravljanov in da bi vzpostavili ravnoteje med pravicami drave in njenih
organov ter pravicami in svoboinami ljudmi, na katere se razteza oblast drave.
Elementi naela zakonitosti so:
* prepoved uporabe obiajnega prava: pravnih pravil, ki bi ustvarjala kazniva dejanja ali pa bi storilce postavljala v
manj ugoden poloaj, ni dopustno izpeljevati iz obiajnega prava. Lahko pa je obiajno pravo vir kazenskega
prava, kadar gre za institute, ki so storilcu v korist, zlasti za razloge izkljuitve protipravnosti. Taken institut je
privolitev okodovanca (za KD telesnih pokodb);
* prepoved retroaktivne uporabe kazenskega zakona: ta prepoved ni absolutna. Ni dovoljena retroaktivna uporaba
dolob novega zakona, ki so do storilca stroje ali enako stroge, kot dolobe zakona, ki je veljal v asu izvritve
kaznivega dejanja. e pa je novi zakon za storilca mileji, ga sodie ne samo sme, temve ga mora uporabiti;
* zahteva, da mora biti kazenski pregon doloen: kazenskopravne dolobe morajo biti dolono (lex certa), to se
pravi na nain, ki je ljudem razumljiv in ne pua dvoma o tem, kaj je kaznivo in kaj ne. Velikokrat pa temu ni tako.
Vendarle pa so nekatere nedolonosti neizbene. e se namre eli zakonodajalec izogniti pretirani kazuistiki,
mora vasih uporabljati razmeroma ohlapne pojme (npr. posebno ponievalno, iz nizkotnih nagibov, grdo
ravnati). Sodnik pa mora te pojme razlagati ozko, torej na nain, da z njimi ne iri cone kaznivosti;
* prepoved analogije: v KP gre za vpraanje dopustnosti analogije, kot sredstva za izpolnjevanje praznin v
kazenskem pravu. Razlikujemo 3 vrste analogij:
- analogija juris ali pravna analogija pomeni, da se teje za kaznivo kakno dejanje, ki ni zapisano v zakonu, iz
splonih pravnih nael pa bi izhajalo, da je drubi nevarno.
- analogija legis ali zakonska analogija pomeni, da se kakna kazenskopravna norma raztegne tudi na primere, ki
jih zakon izrecno ne navaja, so pa podobni tistim, ki so obseeni v omenjeni normi.
Ti dve vrsti analogije sta v pravu prepovedani, ker sta v nasprotju z naelom zakonitosti.
- analogija intra legem pomeni, da je zakonodajalec v opisu kaznivega dejanja navedel izrecno nekaj njegovih
znakov, ne pa vseh, ki bi se lahko v resninosti pojavili. V taknih primerih zakon uporabi besedilo in v drugih
primerih. V 314/1 elnu KZ navaja ve nainov povzroitve splone nevarnosti (poar, povodenj, eksplozija, strup,
232
) na koncu natevanja pa praviali s kakno drugo energijo ali kaknim drugim splono nevarnim sredstvom ali
opustitvijo dejanja, ki bi ga moral storiti za zagotovitev splone varnosti ljudi in premoenja. V taknih primerih je
za praktino uporabo takne dolobe v skladu z naelom zakonitosti pomembno, da jo razlagamo restriktivno, se
pravi tako, da zajamemo samo tiste primere, ki so po vsebini, smislu, intenzivnosti in pomenu enakovredni tistim,
ki v zakonu niso izrecno nateti.
3. Zakaj je e pomemben as storitve kaznivega dejanja?
Za zastaranje
4. Kako je z zastaranjem pri mladoletnikih, e k.d. zoper spolno nedotakljivost?
Tee od polnoletnosti okodovanca.
5. Primer: trije se dogovorijo za tatvino v trgovini, eden naj bi le vozil - nato druga dva uporabita silo zoper
prodajalko in vzameta neke stvari - za kaj odgovarjata onadva, za kaj pa tisti, ki je vozil?
Voznik odgovarja za pomo pri KD, ostala dva pa za kaznivo dejanje ropa.
6. Lahka telesna pokodba po 2. odstavku - ali je moen sodni opomin?
V tem primeru da, eprav gre za k.d. s predpisanim zaporom nad 1 leto, saj je to posebej navedeno v tem lenu
(torej za k.d. do treh let zapora je lahko monost sodnega opomina navedena v posebnem delu KZ).
Za to kaznivo dejanje je mogoe izrei sodni opomin, e se ugotovi izzvanost storilca ali surovost pokodovanca,
pa ima sodie e posebej pooblastilo, da se odloi za sodni opomin.
7. Pritoba zoper sklep?
Pritoba zoper sklep je redno pravno sredstvo, praviloma suspenzivno in devloutivno.
Zakon deli sklepe glede pritob v 4 vrste:
* zoper sklepe preiskovalnega sodnika in zoper druge sklepe sodia, izdane na prvi stopnji, je praviloma
dovoljena pritoba, razen le jo zakon izrecno izkljuuje;
* zoper sklep, ki ga izda senat pred preiskavo ali med njo, praviloma ni pritobe, razne, e je izrecno dovoljena;
* zoper sklepe, ki se izdajajo za pripravo GO in sodbe, ni dovoljena samostojna pritoba, temve se smejo
izpodbijati samo v pritobi zoper sodbo;
* zoper sklep vrhovnega sodia pritoba ni nikoli dovoljena.
Pritoba zoper sklep se mora podati pri sodiu, ki ga je izdalo, v roku 8 dni od dne, ko je bil sklep vroen.
O pritobi zoper sklep preiskovalnega sodnika odloa izvenrazpravni senat. O pritobi zoper sklep sodia prve
stopnje pa odloa sodie druge stopnje na seji senata.
Sodie, ki odloa o sklepu, lahko izda naslednje odlobe:
* s sklepom zavre pritobo kot nedovoljeno ali prepozno;
* lahko jo zavrne kot neutemeljeno;
* pritobi ugodi in sklep spremeni ali razveljavi in zadevo po potrebi polje v novo odloitev.
8. Pritoba zoper sklep o priporu?
Zoper sklep o odreditvi, podaljanju ali odpravi pripora je treba pritobo podati v 3 dneh od dne, ko je bil sklep
vroen, razen e dolobe o priporu ne doloajo drugae.
9. Kaj pa zoper sklep o odreditvi pripora?
24 ur od ure, ko mu je bil sklep izroen
10. Odloi se v roku?
48 ur
11. Pogoji za pripor
Pripor je moen, kadar so podani posebni v zakonu nateti priporni razlogi (causae arresti). Za odreditev pripora pa
mora poleg pripornega razloga obstajati tudi utemeljen sum, da je obdolenec storil kaznivo dejanje. e je e bil
izdan sklep o uvedbi preiskave ali je e bila vloena obtonica, so okoliine, s katerimi se tak sum utemeljuje,
navedene e v teh aktih, sicer pa je utemeljen sum treba posebej utemeljiti v sklepu o priporu.
Priporni razlogi so:
* begosumnost: e se obdolenec skriva, e ni mogoe ugotoviti njegove istovetnosti ali e so druge okoliine, ki
kaejo na nevarnost, da bi pobegnil; okoliine, ki zbujajo tak sum, morajo biti konkretizirane, iz njih mora biti
mogoe z veliko verjetnostjo sklepati, da obstaja nevarnost, da bo obdolenec pobegnil;
* koluzijska nevarnost: e je upraviena bojazen (konkretna nevarnost), da bo uniil sledove kaznivega dejanja, ali
e posebne okoliine kaejo na to, da bo oviral preiskavo s tem, da bo vplival na prie, udeleence ali prikrivalce;
* intercijska (ponovitvena) nevarnost: e posebne okoliine opraviujejo bojazen, da bo ponovil kaznivo dejanje,
dokonal poskueno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. S priporom iz tega razloga se
zagotavlja varnost ljudi (osebna varnost in varnost premoenja).
Izjemoma se lahko odredi pripor, eprav ni navedenih pripornih razlogov, kadar je potrebno zagotoviti obdolenev
prihod na glavno obravnavo. Pogoj pa je, da je bil obdolenec v redu vabljen, da se oitno izmika in noe priti na
glavno obravnavo. Ta pripor pa sme trajati le do objave sodbe, najdlje pa mesec dni.
12. Ali je mona kasneja oprostitev strokov?
Da. e se takne okoliine ugotovijo po izdaji odlobe o strokih, sme predsednik senata na predlog obdolenca
s posebnim sklepom oprostiti obdolenca povrnitve strokov kazenskega postopka, odloiti plailo ali mu dovoliti,
da jih povrne v obrokih. Predlog lahko poda obdolenec najpozneje do izteka roka za plailo, ki ga doloi sodie.
13. Kdo odloa o pritobi zoper taken sklep?
Vije sodie
14. Kdo pa sicer odloa o pritobi zoper stroke, e so bili odmerjeni s posebnim sklepom?
233
Zunajobravnavni senat.
15. S pogojno obsodbo je bila kot poseben pogoj naloena izpolnitev obveznosti, ki v roku nato ni bila
izpolnjena - kaj lahko sodie naredi?
Sodie sme v mejah preizkusne dobe podaljati roka za izpolnitev obveznosti ali pa preklicati pogojno obsodbo in
izrei kazen. e spozna, da obsojenec iz upravienih razlogov ne more izpolniti naloene obveznosti, mu lahko
sodie odpusti njeno izpolnitev ali pa jo nadomesti z drugo ustrezno obveznostjo.
16. Kako sodie zve, da obveznost ni bila izpolnjena?
Mora preverjati po uradni dolnosti, v praksi pogosto okodovanec sam sporoi, nato se opravi narok.
17. Izrek pri odpustu kazni?
Je kriv...kazen se odpusti (gre za obsodilno sodbo).
18. Kako je s stroki v primeru odpusta kazni?
Vseeno se naloijo v plailo obdolencu - gre za obsodilno sodbo, razen seveda e oproen strokov.
19. Omilitev kazni? Monost, da je doloena v splonem in posebnem delu KZ, nateti nekaj primerov
Omilitev kazni pomeni monost, da sodie izree kazen, ki je nija od predpisane, za konkretno kaznivo dejanje
ali uporabi milejo vrsto kazni. Omilitev kazni omogoa KZ v dveh primerih:
* e zakon doloa, da se sme storilec kaznovati mileje, kar je doloeno pri prekoraenem silobranu, prekoraeni
skrajni sili, bistveno zmanjani pritevnosti, izogibni pravni zmoti, poskusu, pomoi. Poleg tega predvideva KZ
monost omilitve kazni tudi pri posameznih kaznivih dejanjih, npr. pri napeljevanju k samomoru in pomoi pri
samomoru, kjer je omilitev dopustna, e je bil zaradi kaknega dejanja, inkriminiranega v tem lenu, samomor
samo poskuen.
* e ugotovi posebne olajevalne okoliine, ki utemeljujejo izrek omiljene kazni.
Meje omilitve kazni:
Sodie ne more omiliti kazni v poljubnih mejah, temve mora upotevati omejitve iz 51. lena KZ-1. Pri kaznih,
kjer je doloen minimum, se sme izrei kazen pod tem minimumom do z zakonom doloenega novega
omiljenega minimuma. e predpisani minimum ni naveden, sme sodie zamenjati predpisano vrsto kazni z
milejo. Ta monost je dana pri zamenjavi kazni zapora z denarno kaznijo. Naini, ki jih doloa KZ so tile:
* e je predpisana kazen 15 let zapora, sem sodie omiliti do najve 10 let;
* e je kot najmanja mera predpisan zapor treh ali ve let (vendar ne manj kot 15), sme sodie omiliti do enega
leta zapora;
* e je predpisan zapor enega leta, sme sodie omiliti do treh mesecev zapora;
* e je doloena kazen manj kot eno leto zapora, sme sodie omiliti do 15 dni zapora;
* e je predpisana kazen zapora in pri tem ni navedena najmanja mera, sme sodie namesto kazni zapora izrei
denarno kazen.
e pa sodie izree denarno kazen kot glavno kazen, jo sme omiliti do 15 dnevnih zneskov. To tudi pomeni, da ni
mogoe omiliti denarne kazni, e je bila izreena kot stranska kazen.
e ima sodie pravico kazen odpustiti, mu jo lahko omili tudi brez omejitev. Pri omilitvi te vrste, omili sodie
kazen, ne da bi upotevalo pravila, ki veljajo sicer za omilitev kazni. Pri kazni zapora in prepovedi vonje
motornega vozila je sodie vezano s splonim minimumom ter kazni in kazni ne more izrei pod njim. Denarno
kazen pa lahko omili tudi pod sploni minimum.
20. Upravieni toilci
* dravni toilec
* okodovanec kot toilec (subsidiarni toilec)
* zasebni toilec
21. Umik predloga na glavni obravnavi in prej?
Zavrnilna sodba, e pa se umakne pred glavno obravnavo pa izda sodie sklep o ustavitvi postopka
22. Krivda, pritevnost?
Krivda je subjektivni (psihini) odnos storilca do njegovega dejanja, zaradi katerega mu sodie lahko izree
oitek. KZ-1 v 24. lenu doloa, da je kriv storilec, ki je izvril kaznivo dejanje z naklepom ali iz malomarnosti, pri
tem pa se je zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, da ravna v nasprotju s pravom. Elementi krivde so torej:
pritevnost, naklep ali malomarnost in zavest o protipravnosti. Skupek teh elementov tvori formalni pojem krivde.
e krivde ni, to izkljuuje obstoj kaznivega dejanja.
KZ-1 med sestavinami krivde pritevnosti ne omenja, vendar je pritevnost kljub temu potrebno teti kot enega
izmed elementov krivde, kot to izhaja iz sistematine razlage zakona.
23. Ali lahko policija zaslii osumljenca?
Z novelo ZKP-E se je odstopilo od koncepta, da policija ne sme zaslievati osumljenca. Policija lahko tako pridobi
izpovedbo osumljenca, na katero se sem opirati sodba. Zaslianje osumljenca ni obvezno. e gre za kaznivo
dejanje, ki ga je lahko storila le ena oseba, policija ne bi smela ve monih osumljencev, za katere so podani zgolj
razlogi za sum, zaslievati po dolobah tega lena, saj bi to pomenilo, da sum e ni osredotoen na doloeno
osebo in da zaslianje nima obrambne funkcije, temve izkljuno preiskovalno. Zato bi v takem primeru policija
smela o izjavah osumljencev sestaviti zgolj uradni zaznamek.
e je osumljenec na prostosti, se zaslianje lahko opravi le, e si sam vzame zagovornika. Pred zaetkom
zaslianja je treba dati osumljencu pouk o tem katerega kaznivega dejanja je obdolen in kaj je podlaga za
obdolitev. Poui se ga, da se ni dolan zagovarjati in odgovarjati na vpraanja, e se zagovarja, pa ni dolan
izpovedati zoper sebe ali svoje blinje ali priznati krivdo, ter da ima pravico do zagovornika, ki je lahko navzo pri
njegovem zaslianju. e gre za kazniva dejanja, za katera se lahko kazen omili, mu je potrebno tudi to povedati.
234
Pouk se da v navzonosti zagovornika in se vpie v zapisnik. Zaslianje lahko opravi le en policist. Drugi policisti,
razen zapisnikarja, ne morejo biti navzoi pri zaslianju. Kljub priznanju je policija dolna zbrati e druge dokaze
zoper osumljenca.
Navzonost dravnega toilca pri zaslianju ni obvezna. e ni obveen o zaslianju, to ne pomeni, da se mora
zapisnik izloiti iz spisa. Kot dokaz se zapisnik ne sme uporabiti le v primeru, da osumljenec ni bil pouen o svojih
pravica ali e dani pouk in izjava osumljenca glede pravice do zagovornika nista vpisana v zapisnik ali e je bil
zaslian brez zagovornika, ali e je bila njegova izjava pridobljena s silo, gronjo ali z drugimi podobnimi sredstvi.
Obvestila, ki jih zbere policija od osumljenca po danem pouku, se ne izloajo iz spisov. Ta obvestila (izjave) niso
nedovoljeni dokazi, pa tudi ne dokazi, na katerih bi lahko temeljila sodba, pomenijo pa vir dokazov, na podlagi
katerih se lahko v kazenskem postopku pridobijo procesno veljavni dokazi. Gre torej za dokaze v spoznavnem, ne
pa v formalnem smislu. Vse kar je osumljenec izjavil policiji, preden je dobil predpisani pouk, mora biti izloeno iz
sodnih spisov. To velja tudi za materialne dokaze, ki jih je policija zbrala na podlagi njegove izjave, preden mu je bil
dan pouk, e ga je dejansko e obravnavala kot osumljenca.
Na uradni zaznamek o zaslianju osumljenca pa se lahko opre sklep o priporu.
Zapisnik o zaslianju osumljenca, ki ga naredi policija, se lahko uporabo kot dokaz v kazenskem postopku. Le e
osumljenec ni bil pouen o svojih pravicah ali e dani pouk in izjava osumljenca glede zagovornika nista vpisana v
zapisnik in e je bil zaslian brez navzonosti zagovornika, ali pod vplivom sile, gronje ali na drug podoben nain,
sodie ne sme opreti svoje odlobe na njegovo izpovedbo.
24. Pritobeni razlogi
Razlogi, zaradi katerih se sme izpodbijati sodba so:
* zaradi bistvene kritve doloba kazenskega postopka;
* zaradi kritve materialnega zakona;
* zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja;
* zaradi odlobe o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoenjske koristi, o strokih kazenskega postopka, o
premoenjskopravnih zahtevkih in zaradi odlobe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji.
25. Kaj je kaznivo dejanje?
KZ-1: Kaznivo dejanje je lovekovo protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot
doloa kot kaznivo dejanja in hkrati doloa njegove znake ter kazen za krivega storilca. (4 sestavine kaznivega
dejanja).
KZ: Kaznivo dejanje je protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegove nevarnosti doloa kot kaznivo dejanje in
hkrati doloa njegove znake in kazen zanj.
V KZ-1 je doloeno, da gre za lovekovo protipravno dejanje, saj mora biti kaznivo dejanje samo lovekovo
ravnanje, ne pa ravnanje ivali ali delovanje naravnih sil. Prav tako pa KZ-1 kot sestavino zakonske definicije
kaznivega dejanja doloa nujno varstvo pravnih vrednot, ki je deloma obseena e v pojmu materialne
protipravnosti (pokodovanje ali ogroanje kakne lovekove individualne pravne dobrine ali pravne dobrine
splonosti), KZ-1 pa jo e posebej poudarja. To je potrebno zato, ker je stopnja nujnosti kriterij za uvrstitev
prepovedi ali zapovedi, s katero se doloena pravna vrednota varuje, med kazniva dejanja oziroma prekrke. Ta
kriterij je omejen na zakonodajalca.
Razlog spremembe glede na KZ je, da se ne bi materialna protipravnost razlagala kot drugo ime za drubeno
nevarnost.
26. Kaj je poskus; kdaj je kazniv; primer v zvezi s poskusom; prostovoljni odstop?
KZ-1 definira poskus kot zaetek izvritve naklepnega kaznivega dejanja, ki ga storilec ni dokonal. Pri poskusu
loimo nedokonan poskus, ko je storilec uresniil nekatere znake kaznivega dejanja in dokonan poskus, ko je
uresniil vse njegove znake. Ta loitev je pomembna zaradi prostovoljnega odstopa od poskusa. Pri
nedokonanem poskusu je podan, e storilec po svoji volji preneha z izvritvenimi dejanji. Pri dokonanem
poskusu pa je za prostovoljni odstop potrebno, da storilec prostovoljno preprei nastanek posledice. V taknih
primerih je prostovoljni odstop podan, e storilec s svojim aktivnim delovanjem preprei nastanek posledice.
Primer: storilec je podtaknil ogenj z namenom, da bi pogal hio, pa si je premislil in ga pogasil, e preden je hia
zgorela.
Poskus je kazniv, e gre za kaznivo dejanje, za katero se sme po zakonu izrei tri leta zapora ali huja kazen. Za
poskus drugih kaznivih dejanj pa samo tedaj, e zakon izrecno predpisuje, da je kazniv tudi poskus. Poskus tako ni
kazniv na splono. To stalie uresniuje objektivno subjektivno koncepcijo poskusa. Po tej koncepciji je
potrebna za kaznivost poskusa objektivna protipravnost storilevega ravnanja, ki je v tem, da je z uresniitvijo
zakonskih znakov ogrozil zavarovano dobrino, jo spravil v nevarnost (objektivni kriterij, ki razmejuje poskus od
pripravljalnih dejanj). Ta nevarnost se e ni uresniila, razodeti pa je morala storilev naklep, njegovo zavest in
voljo uresniiti prepovedano posledico (subjektivni pogoj kaznivosti).
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen, mileja od treh let zapora, KZ praviloma odstopa od kaznivosti
poskusa, eprav sta lahko podana tako objektivni kot subjektivni pogoj, in sicer zaradi majhnega pomena dejanj in
zato, ker pri poskusu prepovedana posledica ne nastane. Mono pa je, da KZ tudi za takna dejanja doloi, da je
poskus kazniv.
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen zapora treh let ali huja kazen, pa izhaja KZ iz predpostavke,
da praviloma vsa izpolnjujejo objektivni in subjektivni pogoj. V teh primerih pa dopua mileje kaznovanje.
235
Kadar je poskus kazniv, se storilec kaznuje v mejah kazni, ki je predpisana za poskueno kaznivo dejanje, lahko
pa tudi mileje. To pomeni, da zakon prepua sodiu presojo o tem, koliko je storilec s poskusom ogrozi
zavarovano dobrino in koliko se je izrazilo njegovo hotenje uresniiti prepovedano posledico.
Tudi pri nepravih opustitvah sta mona tako neprimerni kot primerni poskus, vkljuno z morebitnim prostovoljnim
odstopom, pri pravih opustitvah pa neprimerni poskus, ki je lahko protipraven in kazniv.
Poskus pa ni mogo v primerih, ko je pojmovno ali izrecno zajet z opisom zakonskega dejanskega stana kakega
kaznivega dejanja. Tako npr. ni mogo poskus kaznivega dejanja nedovoljenega posega v nosenost, ki ga izvri
tudi tisti, kdor zane prekinjati nosenost s privolitvijo nosenice. V teh primerih je zakonodajalec izenail poskus z
dokonanim kaznivim dejanjem.
27. Nadaljevano kaznivo dejanje po KZ-1 in elementi po Bavconu; kaj e si pridobi veliko premoenjsko
korist? (Bavcon: Nadaljevano kaznivo dejanje pomeni kriminalni grosistini popust na kriminal.
Nadaljevano kaznivo dejanje je primer navideznega realnega steka. Zaradi praktinosti pri odmeri kazni, se je v
sodni praksi izoblikovalo stalie, da se sme vsa takna serijska dejavnost storilca teti za eno kaznivo dejanje, e
so vsa dejanja tako medsebojno povezana, da se z ivljenjskega stalia pokaejo kot celota, posamezna dejanja
pa le kot posamezni sestavni deli te celote.
KZ- 1 je na novo vkljuil institut nadaljevanega kaznivega dejanja v veljavno pravo. Zanj so potrebni stalni in
variabilni elementi.
Prvi pogoj je, da gre za eno samo dogajanje, za eno samo celoto. Do taknega spoznanja pa ni mogoe priti po
obutku, temve s temeljito analizo dane konkretne zadeve.
KZ-1 doloa za opredelitev takne celote naslednja merila:
* istoasna ali zaporedna izvritev (torej dokonanje) ali izvritev poskusa dveh ali ve premoenjskih kaznivih
dejanj. Med posameznimi dejanji mora biti neka asovna povezanost, kar pomeni, da morajo biti kazniva dejanja
izvrena istoasno ali zaporedoma.
* istovrstnost oziroma istost premoenjskih kaznivih dejanj
Pojem istovrstnih kaznivih dejanj se pojavlja pri nadaljevanem kaznivem dejanju. Istovrstnost se nanaa na vsa
dejanja, ki naj bi jih zajelo nadaljevano kaznivo dejanje, kot npr. veje tevilo tatvin, goljufij, poneverb, itd.
Istovrstnost je podana ob ponovitvi istega dejanja v temeljni, kvalificirani ali privilegirani obliki (ne pa tudi v obliki
delictum sui generis), pri naklepnih kaznivih dejanjih pa tudi pri poskuenih in dokonanih kaznivih dejanjih ter vseh
oblikah udelebe pri istem kaznivem dejanju.
Pojem istovrstnosti nekateri razumejo ire, tako da z nadaljevanim kaznivim dejanjem zajemajo vse temeljne in
kvalificirane oblike kakega kaznivega dejanja. Po tem staliu je treba nadaljevano kaznivo dejanje kvalificirati po
tistem lenu, ki se nanaa na najhuje kaznivo dejanje, ki je sestavni del nadaljevanega kaznivega dejanja. Tako
npr. je podana po tem staliu velika tatvina v nadaljevanju, e je storilec izvril nekaj navadnih in nekaj velikih
tatvin v povezanem asovnem obdobju. Po drugem staliu pa so okoliine, ki kvalificirajo kakno temeljno
kaznivo dejanje (npr. vlom, vdor, oboroenost) tako pomembne, da ne dopuajo zdruitve ivljenjsko povsem
razlinih kaznivih dejanj v eno nadaljevano kaznivo dejanje.
KZ- 1 se zavzema za prvo stalie, saj doloa, da se storilcu za nadaljevano kaznivo dejanje izree ena kazen v
mejah kazni, ki je predpisana za najhuje kaznivo dejanje, zajeto z nadaljevanim kaznivim dejanjem, sodie pa
izree tudi denarno kazen kot stransko kazen.
* koristoljubnost ali okodovalni nagib storilca, kar pomeni, da mora obstajati enoten psihini odnos storilca do
kaznive kontinuirane dejavnosti.
* kazniva dejanja, izvrena v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja se kaejo glede na kraj, nain ali druge
enake okoliine (variabilni elementi) kot enotna dejavnost to merilo zahteva, da se opredelijo kot nadaljevana
kazniva dejanja samo tista, ki so povezana glede na kraj izvritve ali glede na nain izvritve tako, da predstavljajo
enotno dejavnost. Za kraj izvritve kaznivega dejanje se teje vsak kraj, kjer je bilo dejanje izvreno. Za as
izvritve pa se teje as, ko je bilo izvreno zadnje od dejanj, ki jih nadaljevano kaznivo dejanje zajema.
Pri nadaljevanem kaznivem dejanju doloa zakon posebna pravila za odmero kazni. Ne uporabijo se pravila o
steku, temve se storilcu za vsa kazniva dejanja skupaj doloi ena kazen v mejah kazni, predpisane za najhuje
kaznivo dejanje, pri emer se poleg glavne kazni zapora doloi obvezno tudi stranska denarna kazen. Storilcu, ki
pa si pridobi vejo premoenjsko korist ali povzroi vejo ali veliko premoenjsko kodo, za katero je predpisana
huja kazen, se doloi ta huja kazen, e mu je lo za to, da si z istoasno ali zaporedoma storjenimi kaznivimi
dejanji pridobi tako korist ali povzroi tako kodo.
28. Pravna in dejanska zmota. Primer: nek tujec stori pri nas k.d., ki po njihovem zakonu ni kaznivo na kaj
se lahko sklicuje?
Pravno zmoto po navadi definirajo kot zmoto o prepovedanosti dejanja, ki ga je storilec izvril. Pravna zmota se
lahko pojavi v dveh oblikah:
* neposredna pravna zmota: storilec ne pozna prepovedne ali zapovedne norme, v skladu s katero bi moral
ravnati (ne pozna na primer prepovedi organiziranja denarnih verig);
* posredna pravna zmota: storilec pravno prepoved pozna, vendar je zmotno preprian, da pravni red pozna
doloen razlog izkljuitve protipravnosti, ki dela njegovo ravnanje dovoljeno (storilec se zaveda, da je odvzem
ivljenja prepovedan, zmotno pa meni, da pravni red evtanazijo teje kot razlog izkljuitve protipravnosti).
Neizogibna (opraviljiva) pravna zmota krivdo izkljuuje, izogibna pa zgolj zmanjuje (fakultativna omejitev kazni).
KZ doloa, da zmota ni opraviljiva (torej je izogibna), e storilce ni vedel za pravna pravila, s katerimi bi se lahko
seznanil pod enakimi pogoji kot drugi v irem njegovem okolju ali pa je moral glede na svoje delo, vlogo ali
sicerjnji poloaj poznati posebna pravna pravila. Navedeno pravilo ni preve posreeno iz dveh razlogov, prvi je
236
ta, da je zasnovano preve objektivno, saj bi moralo biti kljuno le, ali bi prepovedanost ravnanja spoznal storilec
sam in ne kdo drug iz okolja, in drugi, KZ ne poda splonejih smernic za presojo izogibnosti, temve navede le
nekaj primerov, kdaj pravna zmota ni opraviljiva (je torej izogibna). Zato morata ta merila dati pravna doktrina in
sodna praksa. Tako je potrebno storilcu dokazati dvoje: da je imel ustrezno vzpodbudo za razmiljanje o
protipravnosti svojega ravnanja in da kljub tej vzpodbudi ni naredil ni ali pa je naredil premalo, da bi se seznanil s
pravno ureditvijo na ustreznem podroju. e sta podani obe predpostavki, je storileva pravna zmota izogibna,
njegova krivda pa podana.
Dejanska zmota: kaznivo dejanje je storjeno v dejanski zmoti, e se storilec ob storitvi ni zavedal okoliin, ki jih
zakon doloa kot znake kaznivega dejanja, ali je zmotno mislil, da so okoliine take, da bi bilo dejanje dopustno
ali nekaznivo (30/2 len KZ-1).
Zakonodajalec je tako uredil tri oblike zmot:
- zmoto o okoliini, ki jo zakon doloa kot znak kaznivega dejanja (npr. storilec plaa z denarjem za katerega ne
ve, da je ponarejen dejanska zmota v ojem pomenu);
- zmota o tem, da so podane okoliine, ki delajo storilevo ravnanje dopustno, tj. izkljuujejo protipravnost svojega
ravnanja (npr. storilec je zmotno preprian, da je napaden in da ima pravico do silobrana dejanska zmota v
irem smislu);
- zmota o tem, da so podane okoliine, v katerih bi bila kaznivost storilevega ravnanja izkljuena (npr. storilec je
zmotno preprian, da ravna v okoliinah skrajne sile, ki izkljuuje kaznivost).
Za vse tri oblike dejanske zmote KZ-1 doloa, da izkljuujejo storilevo naklepno krivdo.
Dejanska zmota v ojem pomenu:
Gre za nevednost ali napano predstavo o kakni okoliini, ki jo zakon doloa kot znak kaznivega dejanja.
Zakonski znaki so lahko fizine (deskriptivni zakonski znaki), lahko pa so pravne ali vrednostne narave (normativni
zakonski znaki). e na primer polnoletna oseba spolno obuje z mladoletno osebo, ki e ni dopolnila 15 let,
prepriana, da je stara e ve kot 15 let, je v zmoti o znaku kaznivega dejanja, ki je fizine narave. Kdor pa npr.
vzame tuje dragoceno nalivno pero, preprian, da je njegovo, je v zmoti o zakonskem znaku kaznivega dejanja
tatvine, ki je pravne narave. Storilec, ki je v dejanski zmoti v ojem pomenu, se lahko moti o dejstvih, lahko pa tudi
o doloenem vpraanju pravne narave.
Dejanska zmota v ojem pomenu vselej izkljuuje storilev naklep. Za to obliko krivde je potrebno ugotoviti, ali se
je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja. e sodie ugotovi, da se storilec ni zavedal
kaknega z zakonom doloenega znaka kaznivega dejanja, potem pri storilcu ne more obstajati naklep. Tako je
storileva krivda vselej izkljuena, ko gre za naklepno kaznivo dejanje. Kadar pa gre za kaznivo dejanja, ki je lahko
izvreno tudi iz malomarnosti, krivda ni vselej izkljuena. Sodie mora raziskati, ali ni bil storilec v zmoti zaradi
malomarnosti. To pomeni, da mora sodie raziskati, ali se je storilec zavedal monosti, da ima o tistem znaku
kaznivega dejanja napano predstavo, pa je lahkomiselno mislil, da ni tako, oziroma ali mu lahko oita, da bi se bil
moral in mogel zavedati tistega znaka kaznivega dejanja oziroma imeti o njem pravilno predstavo. Dejanska zmota
v ojem pomenu tako izkljuuje krivdo pri kaznivih dejanjih, ki so kazniva tudi, e so izvrena iz malomarnosti,
samo e je neizogibna.
Dejanska zmota v irem pomenu (zmota o okoliinah izkljuitve protipravnosti):
KZ jo opredeljuje kot zmoto o okoliinah, v katerih bi bilo dejanje dopustno. Tu gre za dejanske okoliine, ki niso
znaki kaznivega dejanja, so pa takne narave, da dejanje ne bi bilo protipravno, e bi bile zares podane. Primer te
zmote je putativni silobran, ki jo zakon opredeljuje kot zmoto o okoliinah, v katerih bi bilo dejanje dopustno, torej
o okoliinah, ki bi izkljuevale protipravnost dejanja, e bi bile zares podane. Tu gre za dejanske okoliine, ki
niso znaki kaznivega dejanja, so pa takne narave, da dejanje ne bi bilo protipravno, e bi bile zares podane.
Primer: e storilec zmotno misli, da je napaden in se zoper namiljen napad brani (putativni silobran). Storilec, ki v
putativnem silobranu hudo telesno pokoduje napadalca (osebo, ki jo zmotno teje za napadalca), ima pravilno
predstavo o vseh zakonskih znakih kaznivega dejanja hude telesne pokodbe, zmotno pa misli, da to sme storiti.
Tudi pri tej vrsti zmote storilec lahko odgovarja za kaznivo dejanje, izvreno iz malomarnosti.
Zmota o okoliinah izkljuitve kaznivosti in zmota o okoliinah izkljuitve krivde:
Gre za novo vrsto zmote, ki jo je KZ-1 uredil v 30/2 lenu: zmoto o okoliinah, ki bi izkljuevale storilevo
kaznivost, e bi bile v resnici podane. V takni zmoti ravna na primer storilec, ki je zmotno preprian, da njegovemu
premoenju grozi nevarnost in odvraa namiljeno nevarnost tako, da posee v premoenje drugega. Pri tej vrsti
zmote je prav tako izkljuena naklepna krivda, v potev pa pride odgovornost za kaznivo dejanje iz malomarnosti,
e je malomarnost pri tem kaznivem dejanju inkriminirana in e je bil storilec v zmoti po malomarnosti.
29. Povzroitev prometne nesree iz malomarnosti; kaj je objektivni pogoj (znak) kaznivosti pri tem
kaznivem dejanju ?
Posledica kaznivega dejanja povzroitve prometne nesree iz malomarnosti je povzroena prometna nesrea.
Nadaljnja posledica, da je kakna oseba bila vsaj hudo telesno pokodovana ali je umrla, je objektivni pogoj
kaznivosti, do katerega storilec ni v krivdnem razmerju. Hkrati je z objektivnim pogojem kaznivosti podana
razmejitev med kaznivim dejanjem in prekrkom. Hudo telesno pokodbo mora pretrpeti druga oseba in ne storilec.
Med storilevo povzroitvijo prometne nesree in nastalo nadaljnjo posledico, ki pomeni objektivni pogoj kaznivosti,
mora biti podana vzrona zveza.
30. Pooblaenec v kazenskem postopku. Kdaj po uradni dolnosti?
Pooblaenec je oseba, ki ga je pooblastila procesno sposobna stranka ali zakoniti zastopnik procesno
nesposobne stranke, ki se eli razbremeniti bremena zastopanja, da v imenu zastopanega opravi vsa tista
procesna dejanja, ki bi jih lahko zastopana oseba opravila sama. V kazenskem postopku pooblaenci nastopajo
237
na strani zasebnega toilca, okodovanca kot toilca ter okodovanca in njihovih zakonitih zastopnikov.
Pooblaenec je praviloma odvetnik, lahko pa je tudi vsaka druga fizina oseba, ki ima popolno poslovno
sposobnost. Prav to, da pooblaencu ni potrebno, da ima pravno izobrazbo, ga na najbolj oiten nain razlikuje od
zagovornika. Pooblaenec nima pravice do nagrade tako kot zagovornik, temve le do povrnitve potrebnih
izdatkov. ZKP pa doloa tudi obvezno zastopanje okodovanca po pooblaencu, in sicer pa kazniva dejanja zoper
spolno nedotakljivost, kaznivega dejanja zanemarjanja otroka in surovega ravnanja in kaznivega dejanja trgovine z
ljudmi. Mladoletnemu okodovancu, ki pooblaenca e nima, mu ga postavi sodie po uradni dolnosti izmed
odvetnikov.
31. Kaj, e obvezen zagovornik ne pride na glavno obravnavo?
e na glavno obravnavo ne pride zagovornik, ki je bil v redu povabljen, pa ne obvesti sodia, zakaj je zadran,
br ko za to izve, ali e brez dovoljenja zapusti obravnavo, zahteva sodie od obtoenca, naj si tako vzame
drugega zagovornika. e obtoenec tega ne stori in ni monosti, da bi brez kode za obrambo zagovornika
postavilo sodie, se glavna obravnava preloi.
V primeru, da zagovornik ni obvezen, se glavna obravnava nadaljuje brez njegove navzonosti, e si obdolenec
ne vzame tako drugega zagovornika.
32. Kdo izda sklep o strokih, e se o njih ne odloi v sodbi; kdo reuje pritobo zoper ta sklep?
Sodie izda poseben sklep o strokih, kadar v asu odloanja o glavni stvari ni bilo podatkov o viini strokov. V
tem primeru o strokih odloa naknadno predsednik senata sodia prve stopnje. Zahtevek s podatki o viini
strokov se lahko poda najpozneje v treh mesecih od dneva, ko je bila pravnomona sodba ali sklep vroen
tistemu, ki ima pravico podati taken zahtevek. O pritobi zoper tak sklep odloa zunajobravnavni senat.
33. Kaznivo dejanje na predlog . Okodovanec med postopkom umre. Dedii v zakonskem roku (kaken je
ta rok - 3 mes.) ne izjavijo, da umikajo predlog . Kaj stori sodie?
e okodovanec, ki ni stranka, umre med kazenskim postopkom, ki se vodi za kaznivo dejanje, za katero se
storilec preganja na njegov predlog, to ni ovira za nadaljevanje postopka po obtobi dravnega toilca. e po smrti
okodovanca katerakoli oseba iz 55. lena ZKP umakne predlog za pregon, zaradi esar dravni toilec odstopi od
kazenskega pregona, ne morejo prevzeti pregona drugi upravienci, saj tudi okodovanec, ki umakne predlog za
pregon, ne more po toilevem odstopu od pregona sam prevzeti pregona.
e zasebni toilec umre med kazenskim postopkom, sodie ni dolno ugotavljati, ali obstajajo osebe iz 55. lena
ZKP, jih iskati in jih pouevati o njihovi pravici do nadaljevanja pregona. V takem primeru sodie samo zaasno
prekine z delom. e v roku 3 mesecev od smrti zasebnega toilca ni bil podan predlog za nadaljevanje postopka,
izda sodie odlobo, kakrno je glede na fazo postopka treba izdati po dolobah ZKP, v primeru, ko ni obtobe
upravienega toilca.
e okodovanec kot toilec umre med medtem, ko tee rok za zaetek pregona ali umre med kazenskim
postopkom, lahko njegov zakonec oziroma zunajzakonski partner, otroci, stari, posvojenci, posvojitelji, bratje in
sestre v 3 mesecih po njegovi smrti zanejo pregon oziroma izjavijo, da nadaljujejo postopek.
34. Sankcije opominjevalne narave; podrobneje pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom; navodila
Sankcije opominjevalne narave si:
* pogojna obsodba
* pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom
* sodni opomin.
Pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom:
Gre za posebno obliko pogojne obsodbe in ne za samostojno kazensko sankcijo. Zanjo je znailno, da obsega
nudenje pomoi, nadzorstva in varstva obsojencu. Namenjena je tistim storilcem kaznivih dejanj, za katere je
primerna pogojna obsodba, pri njih pa so, poleg opozorila v obliki doloene kazni, potrebni za dosego namena
kaznovanja e posebno vodenje, nadzorstvo, aktivno delo z obsojencem. Varstveno nadzorstvo lahko izree
sodie ob pogojni obsodbi, in sicer za doloen as med preizkusno dobo. Sodie pa ga lahko odpravi, e preden
je potekel as, e ugotovi, da je namen tega ukrepa doseen.
To obliko pogojne obsodbe je mogoe izrekati v dveh razliicah:
- kot pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom,
- kot pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom in doloitvijo navodil. Zakonik predvideva 7 navodil:
zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu, s soglasjem obsojenega pa tudi zdraviti odvisnost od
alkohola,
obiskovanje ustrezne poklicne, psiholoke ali druge svetovalnica,
usposabljanje za poklic ali sprejetje zaposlitve, ki ustreza obsojenevemu zdravju, sposobnostim in
nagnjenju,
poraba dohodkov v skladu s preivninskimi dolnostmi,
prepoved druenja z doloenimi osebami,
prepoved priblievanj rtvi ali kakni drugi osebi,
prepoved dostopa na posamezne kraje.
Zadnja tri navodila je uvedel KZ-1. Pri izbiri navodil mora sodie upotevati zlasti nekatere okoliine storileve
osebnosti (starost, psihine lastnosti, nagibe, iz katerih je izvril kaznivo dejanje, osebne razmere, njegovo prejnje
ivljenje, njegovo obnaanje po storjenem kaznivem dejanju) in okoliine, v katerih je izvril kaznivo dejanje.
Varstveno nadzorstvo izvruje poseben svetovalec, ki ga doloi sodie, vendar ne e v sodbi. ZIKS-1 doloa, da
po pravnomonosti sodbe, sodie le-to polje CSD, ki mora v 30-ih dneh sodiu predlagati svetovalca, ki bo
238
izvreval varstveno nadzorstvo. Delo svetovalca je oznaeno kot pomo, svetovalec pa tudi nadzira izpolnjevanje
navodil, ki jih je izreklo sodie obsojencu. Tako ima svetovalec 3 poglavitne dolnosti:
- prispeva k temu, da obsojenec ne bi ve ponavljal kaznivih dejanj, tako da mu pomaga ter ga nadzoruje in
mu daje praktine napotke in nasvete za uresnievanje navodil,
- svetovalec je dolan opravljati svojo dolnost obzirno ter na nain, da obsojenec ne bo izpostavljen
neprijetnostim. Deluje torej v skladu s pravili stroke,
- svetovalec obasno poroa sodiu o izvrevanju nadzora. Pri tem lahko predlaga spremembo ali odpravo
navodil ali pa ustavitev nadzorstva.
e obsojenec med preizkusno dobo ne izpolnjuje navodil ali se izmika stikom s svetovalcem, ga sme sodie
posvariti, lahko pa tudi spremeni navodila, podalja varstveno nadzorstvo v mejah preizkusne dobe, ali preklie
pogojno obsodbo.
Ob pogojnem odpustu s prestajanja kazni zapora lahko sodie postavi obsojenca pod varstveno nadzorstvo.
35. Izrekanje sodnega opomina
Sodni opomin se izree s sklepom, ko pa se obdolencu izda kaznovalni nalog, v katerem se mu izree sodni
opomin, se le-ta izree s sodbo in ne s sklepom.
Sklep o sodnem opominu mora imeti tako kot sodba: uvod, izrek, obrazloitev in pravni pouk. V izreku sklepa o
sodnem opominu se obdolenca ne spozna za krivega (NI krivdoreka!) in se ga tudi ne obsodi na sodni opomin,
temve se navede, da se mu izreka sodni opomin, ker je storil kaznivo dejanje, pri emer se mora navesti
konkreten opis tega kaznivega dejanja ter njegovo zakonsko oznabo.
36. Primerjava VU obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov po KZ in zdravljenje odvisnosti s
soglasjem v okviru navodil. Kaj se sedaj uporablja oz. izreka VU po KZ ali navodilo po KZ-1?
VU obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov se izree storilcu, ki je storil KD zaradi odvisnosti od alkohola
ali mamil in obstaja nevarnost, da bo zaradi tega KD ponavljal. Za ukrep se izvruje v zavodu za izvrevanje kazni
ali v zdravstvenem zavodu. as prestan v zavodu, se vteje v kazen.
e sodie izree pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom, lahko doloi navodilo zdravljenje odvisnosti od
alkohola ali drog s soglasjem (novo v KZ-1).
Glede na prehodno dolobo 376. lena KZ-1, sodia izrekajo VU.
Dravni zbor je sprejel Pravilnik o izvrevanju varnostnih ukrepov obveznega psihiatrinega zdravljenja in varstva v
zdravstvenem zavodu, obveznega psihiatrinega zdravljenja na prostosti in obveznega zdravljenja alkoholikov in
narkomanov (Ur.l. 84/2009).
37. Izredna pravna sredstva
* izredna omilitev kazni
* obnova kazenskega postopka
* zahteva za varstvo zakonitosti.
38. Majhna, veja in velika premoenjska korist, koda
KZ doloa, da se za premoenjsko korist, kodo ali vrednost teje znesek med storitvijo KD, ki:
* pri majhni ne presega 500 EUR
* pri veji presega 5000 EUR
* pri veliki presega 50.000 EUR.
39. Kazenska odgovornost po KZ in krivda po KZ-1. Definicija krivde!
KZ-94 je pojem kazenske odgovornosti uporabljal kot viji skupni pojem za pritevnost in krivdo. Pritevnosti
namre ni tel za sestavni del krivde, temve za poseben podelement kaznivega dejanja, ki ga je skupaj s krivdo
povezoval v institut kazenske odgovornosti (Kazensko odgovoren je storilec, ki je priteven in kriv.)
KZ-1 je odpravil pojem kazenske odgovornosti v pomenu kakrnega je imel KZ-94, in mu pripisal novo vsebino. Po
novem je kazenska odgovornost opredeljena kot skup vseh predpostavk materialnega kazenskega prava, ki so
potrebne, da se posamezniku lahko izree obsodilna sodba. 24. len KZ-1: Kazenska odgovornost se uveljavi
zoper osebo s sodbo sodia, s katero se ji oita, da je kriva za storitev ali opustitev, ki jo zakon doloa kot kaznivo
dejanje, in ji zaradi tega izree zakonito kazensko sankcijo ali odpusti kazen. Z vidika sistematike zakonodajalec
ni ravnal dosledno, ko je definicijo kazenske odgovornosti umestil v len o krivdi, s tem je iri pojem (kazenska
odgovornost) definiran znotraj lena, ki je namenjen ojemu pojmu (krivdi).
Z novo opredelitvijo pojma kazenske odgovornosti in z vsebinsko nespremenjeno opredelitvijo krivde svoje mesto v
sistemu izgubil pojem pritevnosti. e sta bila v KZ-94 pritevnost in krivda povezani v pojmu kazenske
odgovornosti, je v KZ-1 ta povezava odpadla. KZ-1 tako med sestavinami krivde pritevnosti ne omenja.
Krivda je subjektivni (psihini) odnos storilca do njegovega dejanja, zaradi katerega mu sodie lahko izree oitek.
KZ-1 v 24. lenu doloa, da je kriv storilec, ki je izvril kaznivo dejanje z naklepom ali iz malomarnosti, pri tem pa
se je zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, da ravna v nasprotju s pravom. Elementi krivde so torej:
pritevnost, naklep ali malomarnost in zavest o protipravnosti. Skupek teh elementov tvori formalni pojem krivde.
e krivde ni, to izkljuuje obstoj kaznivega dejanja.
40. Pravila o stekih, kaj je udno?
Trajanje zapora 20 let, po splonih pravilih pa lahko traja 15 dni do 30 let. Se pravi, da bo nekdo naredil tri kazniva
dejanja in dobil tri zaporne kazni v viini 12, 12 in 8 let, ne bo mogel dobiti ve kot 20 let zapora. Ni logino, glede
na to, da zakon doloa, da zapor ne sme biti kraji od 15 dni in ne dalji od 30 let.
41. Amnestija in pomilostitev, kako je pri dosmrtnem zaporu
Amnestija in pomilostitev sta razloga za ugasnitev kazni. Z amnestijo ali pomilostitvijo (akta milosti) se lahko
obsojencu popolnoma ali deloma odpusti izvritev kazni, izreena kazen spremeni v milejo ali v pogojno obsodbo,
239
izbrie obsodba ali odpravijo oziroma skrajajo pravne posledice obsodbe, ali pa storilcu odpusti pregon (abolicija).
Abolicija je najira oblika amnestije ali pomilostitve in obstaja v tem, da kazni ni mogoe izrei. e kazenski
postopek e ni bil uveden, se zaradi abolicije ne more uvesti, e pa je e uveden, se ustavi.
Amnestija in pomilostitev imata uinek samo na izreeno kazen, tako da povzroita njeno ugasnitev. V primeru, ko
je izreena kazen dosmrtnega zapora, se s pomilostitvijo ali amnestijo lahko izree le kazen zapora od 25 do 30
let.
Amnestija:
Dajejo jo zakonodajni organi (dravni zbor). Amnestija se daje v obliki zakona in se nanaa na nedoloen krog
oseb. Z amnestijo je mogoe odpustiti kazenski pregon, popolnoma ali delno odpustiti izvritev kazni, spremeniti
izreeno kazen v milejo (npr. kazen zapora se spremeni v denarno kazen), izbrisati obsodbo (taken izbris ima
enake uinke kot izbris na podlagi zakona ali sodne odlobe) ali odpraviti doloeno pravno posledico obsodbe.
Zakon o amnestiji lahko doloi kazniva dejanja, za katera se daje amnestija. Lahko pa doloi tudi kazen, na katero
se amnestija nanaa (npr. za vse osebe, ki so obsojene na kazen zapora do enega leta).
Najiri obseg amnestije je abolicija, ki je mona do pravnomonosti sodbe.
Amnestija nima uinka na izreene varnostne ukrepe niti na izreene vzgojne ukrepe.
Zadnji zakon o amnestiji je sprejel dravni zbor leta 2001.
Pomilostitev:
Pomilostitev daje predsednik republike. Daje se v obliki odloka ali odlobe za osebe, ki so poimensko doloene. S
pomilostitvijo se po imenu doloeni osebi odpusti kazenski pregon, popolnoma ali delno odpusti izvritev kazni,
izreena kazen spremeni v mileji ali v pogojno obsodbo ali izbrie obsodba ali odpravi oziroma skraja trajanje
doloene pravne posledice obsodbe.
Obseg pomilostitve je iri kot obseg amnestije. Pomilostitev se nanaa enako kot amnestija na odpustitev
kazenskega pregona, odpustitev izvritve kazni, spremembo izreene kazni v milejo, na izbris pogojne obsodbe
ali na odpravo doloene pravne posledice obsodbe.
Nanaa pa se tudi na dve skupini primerov, ki z amnestijo ne morejo biti zajeti. To so:
- ko gre za spremembo izreene kazni v milejo s pomilostitvijo se sme takna kazen spremeniti v pogojno
obsodbo (organ ima monost, da se seznani s podatki o storilcu in njegovi osebnosti);
- ko gre za uinek pomilostitve na pravne posledice obsodbe: s pomilostitvijo je mogoe pravne posledice obsodbe
odpraviti ali pa skrajati njihovo trajanje, medtem ko je z amnestijo mogoe te posledice samo odpraviti.
42. Zastaranje pregona, zastaranje kazni, kako je pri dosmrtnem zaporu?
Potek asa lahko ima dvojni uinek. Tako tudi loimo:
* zastaranje kazenskega pregona: kazenski postopek e ni bil izveden, zato potek asa vpliva na to, da ni ve
mogoe izrei kazni. Preneha pravica do izreka kazenske sankcije in je storilcu ni mogoe izrei.
* zastaranje izvritve kazni: zastaranje je razlog ugasnitve kazni. Ugasne torej pravica do tega, da se kazen bodisi
izree bodisi e izreena kazen izvri.
Sodia in drugi organi kazenskega pregona in za izvrevanje kazenskih sankcij morajo v vsaki fazi postopka paziti
na potek zastaranja in upotevati zastaranje po uradni dolnosti. Zastaranje tako nastopi ex lege, in sicer tedaj, ko
so potekli zastaralni roki.
KZ-1 doloa, da ne zastarajo:
* kazniva dejanja, za katera se sme izrei dosmrtni zapor;
* nekatera kazniva dejanja zoper lovenost (genocid, hudodelstva zoper lovenost, vojna hudodelstva, agresija,
odgovornost vojakih poveljnikov in drugih nadrejenih, zdruenje in uvanje h genocidu, k hudodelstvom zoper
lovenost ali agresiji);
* kazniva dejanja, za katera po mednarodnih pogodbah takno zastaranje ne more nastati.
Zastaranje kazenskega pregona:
Ta vrsta zastaranja pomeni, da se zaradi poteka rokov, ne more ve izvesti kazenski pregon in se storilcu ne more
ve izrei kazen za kaznivo dejanje, ki ga je izvril. Dolina rokov je odvisna od tee kazni, ki je predpisana za
posamezno kaznivo dejanje. Maksimalni zastaralni rok je 50 let, najkraji pa 6 let. Prejnji KZ je doloal kraje
zastaralne roke (25 let in 3 leta).
Ti roki so:
* 50 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor 30 let (15 do 30 let),
* 30 let od storitve kaznivega dejanj, za katero se sme izrei zapor nad 10 let (in manj kot 15 let),
* 20 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izrei zapor nad 5 let (do 10 let),
* 10 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor nad 1 leto (do 5 let),
* 6 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei kazen do enega leta ali denarna kazen.
e je za kaznivo dejanje predpisanih ve kazni, se zastaralni rok doloi po najhuji predpisani kazni. Kadar so
kazni predpisane alternativno, se zastaralni rok doloi glede na tejo vrsto predpisane. Kadar pa so predpisane
kumulativno (npr. zaporna in denarna kazen), pa se doloi zastaralni rok glede na kazen zapora kot na glavno
kazen. Za poskus se zastaralni rok doloi glede na kazen, ki je predpisana za dokonano kaznivo dejanje.
Zastaralni rok za zastaranje kazenskega pregona zane tei od dneva, ko je bilo kaznivo dejanje izvreno, ko je
torej storilec deloval ali bi moral delovati.
Zadranje zastaranja:
Zadranje zastaranja pomeni, da lahko med tekom zastaralnih rokov nastopijo ovire dejanske ali pravne narave, ki
povzroijo, da zastaralni rok ne tee. Zadranje zastaranje po povzeto po prejnjem KZ, ki je poznal relativno in
absolutno zastaranje. KZ-1 te delitve ni prevzel, kljub temu pa je obdral zadranje zastaranja. Ob tem se zastavlja
240
vpraanje, kaken uinek sploh ima zadranje zastaranja. e doloena okoliina povzroi zastaranje teka
zastaranih rokov, hkrati pa zakon ne podalja zastaralnih rokov, postane ta institut brez pomena. Tudi ob zadranju
se namre zastaranje kazenskega pregona iztee po preteku doloenega asa od izvritve kaznivega dejanja,
enako kot e zadranja ne bi bilo, saj KZ-1 kljub ureditvi zadranja zastaranja ne postavlja daljih zastaralnih rokov
in ne doloa, da se v primeru zadranja zaetek teka rokov ne vee na izvritev kaznivega dejanja.
Pretrganje zastaranja:
Obstaja tedaj, ko se zastaralni rok zaradi doloene okoliine prekine in se zaradi tega tisti del zastaralnega roka,
ki je e potekel, ne teje ve, temve zane zastaralni rok po prenehanju ovire tei znova. To torej pomeni izjemo
od pravila, da zastaralni rok zane tei z izvritvijo kaznivega dejanja. KZ doloa le eno okoliino, ki pretrga
zastaranje: e storilec v asu tega zastaralnega roka stori enako ali huje kaznivo dejanje.
Zastaranje izvritve kazni:
Zastaranje izvritve kazni pomeni, da zaradi poteka doloenega asa ugasne pravica do njene izvritve. e
izreene kazni ni ve mogoe izvriti. Roki:
* 25 let od obsodbe na 30 let zapora (razen, e gre za nezastarljivo kaznivo dejanje),
* 15 let od obsodbe na zapor nad 10 let (vendar manj kot 30 let),
* 10 let od obsodbe na zapor nad 5 let (do 10 let),
* 5 let od obsodbe na zapor nad 1 leto (do 5 let),
* 3 leta od obsodbe na zapor do 1 leta ali na denarno kazen.
Izvritev dosmrtnega zapora ne zastara.
Prejnji KZ je doloal nekoliko kraje roke za izvritev mladoletnikega zapora. KZ-1 takne dolobe ve nima, saj
bo to podroje uredil nov zakon.
Zastaralni roki teejo od pravnomonosti sodne odlobe. Pri pogojni obsodbi, ki je bila preklicana, zane tei
zastaranje tistega dne, ko je postala odlobo o preklicu pravnomona. Pri pogojnem odpustu, ki je bil preklican,
zane tei zastaranje tistega dne, ko je postala odloba o preklicu pravnomona.
Zadranje zastaranja:
Zastaranje izvritve ne tee v asu, ko se po zakonu kazen ne sme izvriti. Ovire so lahko prane ali dejanske,
zakon pa upoteva samo pravne ovire (npr. odloitev je mona, e obsojenec zaradi huje bolezni ni zmoen
nastopiti kazni.
Zastaranje izvritve varnostnih ukrepov:
KZ -1 doloa da zastara izvritev varnostnih ukrepov odvzema voznikega dovoljenja in odvzema predmetov, ko
preteejo tri leta od pravnomonosti sodne odlobe, s katero sta bila ukrepa izreena. Prepoved opravljanja poklica
zastara, ko pretee as, za katerega je bil izreen.
43. Razlika poneverba in neupraviena uporaba
Novi KZ je KD poneverbe in neupraviene uporabe vkljuil v poglavje KD zoper premoenje.
Razlika med navedenima KD pa je v tem, da pri neupravieni uporabi motiv storilca ni pomemben. Stvari se
storilec prilasti le zaasno s tem, da jih uporabi, torej izkoria, z njimi razpolaga, da drugemu v zaasno uporabo.
e bi imel namen, da si jih trajno prilasti, bi bilo podano KD poneverbe.
Kdaj bo lo za uporabo in kdaj za namen prilastitve, je dejansko vpraanje. Pri tem bo treba oceniti storilev
zagovor, da ni imel namena prilastitve, predvsem glede asa posedovanja stvari ter njegove realne monosti za
vrnitev stvari. e storilec te monosti ni imel e, ko je stvari zael uporabljati, in se je tega zavedal, bo lo praviloma
za KD poneverbe. Tudi v primerih, ko je vrnitev stvari odvisna od nakljuja (ko npr. storilec z uporabljenim
denarjem igra na sreo in upa, da bo priigral vejo vsoto in denar vrnil), bo prav tako podano KD poneverbe.
44. Kako so v KZ-1 v primerjavi s KZ urejena prometna KD?
V poglavju kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa ni bistvenih razlik med KZ in KZ-1. V KZ-1 je dodan
nov len predrzna vonja v cestnem prometu (324. len), ki doloa, da se voznik motornega vozila, ki s predrzno
vonjo ogrozi ivljenje ali telo sopotnikov ali drugih navzoih udeleencev cestnega prometa, s tem, da prekorai
hitrost za enkrat ve od dovoljene, ali vozi pod vplivom alkohola z ve kot 1.10 grama alkohola na kilogram krvi ali
ve kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, ali vozi pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih
psihoaktivnih snovi, in pri tem:
- prehiteva druga vozila v nasprotju s predpisi o varnosti cestnega prometa,
- ne upoteva pravil o prednosti,
- vozi na prekratki varnostni razdalji,
- vozi v napani smeri vonje,
- s kakno drugo kritvijo povzroi nevarno situacijo, zaradi katere bi se lahko pripetila prometna nesrea, ki pa so
se ji drugi udeleenci cestnega prometa izognili s pravoasnim ukrepanjem.
e ima takno dejanje za posledico smrt ali hudo telesno pokodbo ene ali ve oseb, se storilec kaznuje z
zaporom do petih oziroma od 1 do 12 let in s prepovedjo vonje motornega vozila.
Pri nekaterih KD pa je na novo v KZ-1 e dodana stranska kazen prepoved vonje motornega vozila (KD
povzroitev prometne nesree iz malomarnosti in KD ogroanje posebnih vrst javnega prometa).
45. Skrajna sila po KZ-1
Skrajna sila je okoliina, ki izkljuuje protipravnost dejanja, eprav ima vse druge znake kaznivega dejanja. Gre
za kolizijo dveh pravno zavarovanih interesov (pravnih dobrin).
Sestavine skrajne sile:
* nevarnost:
241
- mora biti stvarna in resnina, kar pomeni, da mora obstajati objektivno, ne pa v domiljiji storilca kaznivega
dejanja;
- nevarnost lahko povzroijo ljudje, ivali ali naravne sile;
- nevarnost lahko grozi katerikoli pravno zavarovani dobrini;
- mora biti nezakrivljena, kar pomeni, da se nanjo ne more sklicevati tisti, ki je nevarnost povzroil sam, in sicer
krivdno;
- nevarnost mora biti soasna z odpravljanjem nevarnosti.
* odvraanje nevarnost:
- nevarnosti ni bilo mogoe odvrniti drugae;
- prizadejano zlo ne sem biti veje od zla, ki je grozilo.
KZ-1 je ukinil zakonski institut upraviljive skrajne sile in ga nadomestil z institutom skrajne sile, ki izkljuuje krivdo
storilca oziroma njegovo kaznivost.
Razlika med opraviljivo in upraviljivo skrajno silo:
e storilec v skrajni sili rtvuje manj pomembno pravno dobrino, da bi reil bistveno pomembnejo (npr. posee v
tuje premoenje, da bi si reil ivljenje), je njegovo ravnanje skladno s pravom. V teh primerih govorimo o
upraviljivi skrajni sili oziroma skrajni sili kot razlogu izkljuitve protipravnosti.
e pa storilec v skrajni sili rtvuje doloeno pravno dobrino, da bi reil pravno dobrino enakega ranga (npr. rtvuje
tuje ivljenje, da bi reil svoje), ravna protipravno, ne pa tudi krivdno, saj mu zaradi eksistencialne stiske, v kateri
se je znael, njegovega dejanja ne moremo oitati. Govorimo o opraviljivi skrajni sili oziroma skrajni sili kot
razlogu izkljuitve krivde.
1. odstavek 32. lena KZ-1 ureja opraviljivo skrajno silo. Ta je podana, e nekdo stori dejanje, ki ima znake
kaznivega dejanja, zato, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil istoasno nezakrivljeno nevarnost za ivljenje,
telesno celovitost, osebno svobodo ali premoenje, nujno za preivetje, pri emer nevarnosti ni bilo mogoe
odvrniti drugae, storilec pa se ji tudi ni bil dolan izpostavljati.
Poleg opraviljive skrajne sile, je KZ-1 uredil tudi skrajno silo, ki izkljuuje kaznivost (2. odstavek 32. lena KZ-1).
Ta je podana, e ne gre za odvraanje nevarnosti, ki grozi ivljenju, telesni celovitosti, osebni svobodi ali
premoenje, temve drugim pravno priznanim vrednotam, pogoj pa je, da mora biti povzroeno zlo manje od zla,
ki je grozilo. Ta izpeljava skrajne sile ni posreena, saj nosi v sebi to sporoilo: povzroiti manje zlo, da bi se
prepreilo veje zlo, je neskladno s pravom, storilec je v tem primeru kriv, le kaznuje se ne.
46. Silobran, ali je po novem drugae urejen?
Ne.
47. Udeleba
Z izrazom udeleba oznaujemo v kazenskem pravu primere, ko je pri uresnievanju kaznivega dejanja tako ali
drugae sodelovalo dvoje ali ve ljudi. Loimo:
* udelebo v irem pomenu, s katerim zajemamo vse oblike udelebe, tudi sostorilstvo in posredno storilstvo;
* udelebo v ojem pomenu besede, ki zajema samo napeljevanje in pomo.
KZ-1 je sostorilstvo loil iz poglavja o udelebi. Nekoliko nenavadno pa je vkljuil v odstavek o udelebi dolobo o
odgovornosti lanov in vodij hudodelske zdrube.
ZKP
48. Pripor
Pripor je prisilni procesni ukrep s katerim se obdolencu odvzame prostost. Ker pomeni intenziven poseg v pravice
in svoboine dravljana, so dolobe o priporu e v ustavi, iz katere izhajajo sploni pogoji za odreditev pripora, ki
morajo biti podani kumulativno:
* odloba sodia
* utemeljenost suma
* neogibna potreba za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi
Namen pripora je zagotoviti obdolenevo navzonost v postopku, ima pa tudi druge procesne cilje.
Kdor je bil v priporu, a zoper njega ni bil uveden kazenski postopek ali pa je bil uveden, a se ni konal s
pravnomono obsodilno sodbo, ima pravico do povrnitve kode.
Priporni razlogi:
Pripor je moen, kadar so podani posebni v zakonu nateti priporni razlogi (causae arresti). Za odreditev pripora pa
mora poleg pripornega razloga obstajati tudi utemeljen sum, da je obdolenec storil kaznivo dejanje. e je e bil
izdan sklep o uvedbi preiskave ali je e bila vloena obtonica, so okoliine, s katerimi se tak sum utemeljuje,
navedene e v teh aktih, sicer pa je utemeljen sum treba posebej utemeljiti v sklepu o priporu.
Priporni razlogi so:
* begosumnost: e se obdolenec skriva, e ni mogoe ugotoviti njegove istovetnosti ali e so druge okoliine, ki
kaejo na nevarnost, da bi pobegnil; okoliine, ki zbujajo tak sum, morajo biti konkretizirane, iz njih mora biti
mogoe z veliko verjetnostjo sklepati, da obstaja nevarnost, da bo obdolenec pobegnil;
* koluzijska nevarnost: e je upraviena bojazen (konkretna nevarnost), da bo uniil sledove kaznivega dejanja, ali
e posebne okoliine kaejo na to, da bo oviral preiskavo s tem, da bo vplival na prie, udeleence ali prikrivalce;
* intercijska (ponovitvena) nevarnost: e posebne okoliine opraviujejo bojazen, da bo ponovil kaznivo dejanje,
dokonal poskueno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. S priporom iz tega razloga se
zagotavlja varnost ljudi (osebna varnost in varnost premoenja).
242
Izjemoma se lahko odredi pripor, eprav ni navedenih pripornih razlogov, kadar je potrebno zagotoviti obdolenev
prihod na glavno obravnavo. Pogoj pa je, da je bil obdolenec v redu vabljen, da se oitno izmika in noe priti na
glavno obravnavo. Ta pripor pa sme trajati le do objave sodbe, najdlje pa mesec dni.
Odreditev pripora:
Pripor odredi preiskovalni sodnik na predlog dravnega toilca s pisnim sklepom. Sklep se osumljencu izroi, ko
mu je vzeta prostost, najpozneje pa v 48 urah, odkar mu je bila vzeta prostost oziroma, ko je bil priveden k
preiskovalnemu sodniku. Zoper sklep se sme pritoiti v 24 urah od njegove vroitve. O pritobi odloa
zunajobravnavni senat v 48 urah.
Odprava pripora:
Med kazenskim postopkom lahko sodie po uradni dolnosti ali na predlog strank odpravi pripor, in sicer:
* e prenehajo razlogi
* e poteejo roki
* e njegovo odpravo zahteva narava posameznih odloitev o obravnavani zadevi.
Pripor se odpravi s sklepom. Med preiskavo sem preiskovalni sodnik odpraviti pripor samo s soglasjem dravnega
toilca, razen e ga odpravlja zaradi poteka roka. e ni soglasja odloa o tem izvenrazpravni senat. Po izroitvi
obtonice sodiu sme do konca glavne obravnave pripor odpraviti samo senat s sklepom, in sicer po zaslianju
dravnega toilca (ni pa potrebno soglasje). Ob vloitvi obtonice preizkusi izvenrazpravni senat utemeljenost
pripora z vidika obstoja pripornih razlogov po uradni dolnostim nato pa opravlja tak preizkus vsaka dva meseca
sodei senat.
Trajanje pripora:
Pripor iz razloga ugotovitve istovetnosti traja toliko asa, dokler istovetnost ni ugotovljena. Pripor iz koluzijske
nevarnosti pa se odpravi br, ko so zagotovljeni dokazi. Sicer pa velja naelo, da mora biti trajanje pripora omejeno
na najkraji potrebni as. Po odlobi sodia prve stopnje sme pripor v preiskavi in do vloitve obtonice trajati
najdalj 3 mesece od priprtja, in sicer po sklepu preiskovalnega sodnika najve mesec dni, izvenrazpravni senat pa
ga sme podaljati e najve za 2 meseca. Iz tehtnih razlogov sme vrhovno sodie podaljati ta rok e najve za 3
mesece, vendar le e tee postopek za kaznivo dejanje, za katero se sem izrei kazen zapora nad pet let. e do
izteka teh rokov ni vloena obtonica, se obdolenec izpusti. Po vloitvi obtonice pa lahko traja pripor najve 2
leti. e v tem roku obdolencu ni vila izreena obsodilna sodba, se pripor odpravi in obtoenec izpusti. Ne zahteva
se, da bi morala v tem roku sodba postati pravnomona.
V skrajanem postopku sem pripor pred vloitvijo obtobe trajati najve 15 dni. V postopku zoper mladoletnike sme
trajati pripor najdalj 1 mesec, senat za mladoletnike pa ga sme podaljati e najve za dva meseca.
Podaljanje pripora:
Pripor se podaljuje na obrazloen predlog preiskovalnega sodnika ali dravnega toilca. S predlogom morata biti
obdolenec in njegov zagovornik seznanjena najmanj 3 dni pre iztekom roka za pripor, da se lahko izjasnita o
navedbah v predlogu.
49. Hini pripor, razlike s priporom
Hini pripor je ukrep:
* za zagotovitev obdoleneve navzonosti
* uspeno izvedbo kazenskega postopka
* odpravo ponovitvene nevarnosti,
Torej, e so podani priporni razlogi in e odreditev pripora ni neogibno potrebna za varnost ljudi ali potek
kazenskega postopka. Sklep se polje policijski postaji, na obmoju katere se izvaja. Sodie s sklepom doloi, da
se obdolenec ne sme oddaljiti iz poslopja, v katerem stalno ali zaasno prebiva oziroma javne ustanove za
zdravljenje in oskrbo. Le izjemoma mu lahko dovoli, da se za doloen as oddalji iz teh prostorov, e je to
neogibno potrebno, da si zagotovi najnujneje ivljenjske potrebine, ali za opravljanje dela. O tem sodie
obvesti policijsko postajo. e se obdolenec brez dovoljenja oddalji, lahko sodie zoper njega odredi pripor.
Izvrevanje hinega pripora:
Sodie nadzoruje izvajanje hinega pripora samo ali preko policije. Ti smejo vsak as, tudi brez zahteve sodia,
preverjati izvajanje ukrepa, ter o morebitnih kritvah brez odlaanja obvestiti sodie. Dinamika nadzora je odvisna
od vrste kaznivega dejanja in podatkov iz evidence, ki jo vodi policija. e obdoleni kri ta ukrep in eli prestopiti
mejo, se mu odvzame prostosti in se ga privede k preiskovalnemu sodniku. Policist tako ukrepa po 157. lenu
ZKP. Nadzor se opravlja podnevi in ponoi, pri tem pa se ne sme aliti osebnosti in dostojanstva nadzorovane
osebe. e se pri nadzoru ugotovi, da obdolenec ni na kraju, policijska postaja o tem tako obvesti deurnega
preiskovalnega sodnika, ki je odredilo ukrep in nato e sodie z dopisom.
Policijska postaja vodi dosje osebe, zoper katero je odrejen ukrep hinega pripora
Za odreditev, trajanje, podaljanje in odpravo hinega pripora ter vtetje hinega pripora v izreeno kazen, se
smiselno uporabljajo dolobe ZKP, ki veljajo za pripor. Pred vloitvijo obtonice odloa o podaljanju na obrazloen
predlog preiskovalnega sodnika ali dravnega toilca izvenrazpravni senat. Obdolenec mora biti s predlogom za
podaljanje hinega pripora seznanjen najmanj tri dni pred iztekom trajanja ukrepa.
Razlike s priporom:
Hini pripor je povsem samostojen ukrep. Temu pritrjuje tudi Vrhovno sodie.
Bistvo odloitve sodia, ki odredi klasini pripor, je ocena, da se obdolenec, prepuen samemu sebi, ne bo
odrekel dejanjem, ki ogroajo varnost ljudi ali kodujejo izvedbi kazenskega postopka. Zato je bistvo klasinega
pripora v izolaciji in stalnem nadzoru obdolenca, ki sta doseena z uporabo stalne in neposredne prisile.
243
Pri hinem priporu pa sodie oceni, da se bo obdolenec prostovoljno vzdral ne le dejanj, ki ogroajo varnost
ljudi ali kodujejo izvedbi kazenskega postopka, temve tudi zapuanja svojega bivalia in stikov z ljudmi, s
imer je olajan nadzor nad njegovim ravnanjem. Prisila v primeru hinega pripora je abstraktna, saj je njegov
uspeh odvisen od volje obdolenca. Obdolenec je v tem primeru fizino svoboden lovek.
V skladu s tem zoper odreditev ali podaljanje pripora tudi ni mogoe vloiti zahteve za varstvo zakonitosti po
analogni uporabi 420. lena ZKP, ki dovoljuje vloitev takne zahteve e med kazenskim postopkom, ki ni
pravnomono konan, zoper pravnomono odlobo o odreditvi in podaljanju pripora.
50. Postopek, ko sodnik prejme obtonico
Obtonica je obtoni akt rednega kazenskega postopka. To je pismen, po zakonu sestavljen toilev predlog, da
naj se zoper doloeno osebo zaradi doloenega kaznivega dejanja opravi glavna obravnava in ta oseba obsodi.
Obtonico se vloi pri pristojnem sodiu v toliko izvodih, kolikor je obtoencev in zagovornikov, en izvod pa za
sodie. Takoj po prejemu obtonice preizkusi predsednik senata, ali je obtonica sestavljena po predpisih
(formalni preizkus). e spozna, da ni, jo vrne toilcu, naj jo v treh dneh popravi.
Obdolencu, ki je na prostosti, se vroi obtonica brez odlaanja, e je v priporu pa v 24 urah po prejemu. Ob
vroitvi se ga poui o pravici do ugovora, ki ga lahko poda v roku 8 dni po njeni vroitvi.
e je vloen ugovor, opravi izvenrazpravni senat materialni preizkus obtonice. Ta je vedno fakultativen. Do njega
pride le, e se vloi ugovor ali e to zahteva predsednik senata, pred katerim naj bi se opravila glavna obravnava.
Ob reevanju ugovora lahko izvenrazpravni senat sprejme ve odloitev:
* obtonico vrne toilcu, da jo popravi ali da zahteva preiskavo oziroma njeno dopolnitev;
* obtonico polje pristojnemu sodiu;
* obtobe ne dopusti in postopek ustavi;
* obtonico zavre.
Obtoni postopek se kona, ko postane obtonica pravnomona, kar se zgodi v razlinih primerih in ob razlinih
trenutkih:
* e je bil vloen ugovor, ko izvenrazpravni senat zavrne ugovor kot neutemeljen;
* e je predsednik senata zahteval preizkus obtonice, ko izvenrazpravni senat odloi, da se z obtonico strinja;
* e ugovor ni bil vloen ali je bil zavren, ko predsednik senata odredi glavno obravnavo oziroma, e glavne
obravnave e ni razpisal, ko pretee rok dveh mesecev, ko je bila vloena obtonica pri sodiu.
Po pravnomonosti obtonice je sodie dolno opraviti glavno obravnavo in izdati sodbo, stranki pa ne moreta ve
izpodbijati krajevne pristojnosti. S tem preide kazenski postopek v naslednji stadij, to je stadij glavne obravnave z
izdajo sodbe.
51. Na kaj pazi pritobeno sodie po uradni dolnosti?
Meje preizkusa sodbe pred sodiem druge stopnje doloi pritonik s pritobo s tem, ko izpodbija sodbo v celoti ali
le delno, ter s pritobenimi razlogi, ki jih uveljavlja. Vendar so mene dejanskega preizkusa ire, saj sodie
preizkusi po uradni dolnosti naslednje:
* e je bilo sodie nepravilno sestavljeno ali e je pri izrekanju sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni
sodeloval na glavni obravnavi ali je bil s pravnomono odlobo izloen iz sojenja;
* e je sodie prekrilo predpise kazenskega postopka o vpraanju, ali je podana obtoba upravienega toilca,
ali je podan predlog okodovanca ali dovoljenje pristojnega dravnega organa;
* e je sodbo izdalo stvarno nepristojno sodie;
* e se sodba opira na dokaz, ki bi moral biti izloen (ekskluzija);
* e je bila obtoba prekoraena;
* e je bil s sodbo prekren 385. len ZKP (prepoved reformatio in peius);
* e je izrek sodbe nerazumljiv, e nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe, e sodba nima razlogov ali e v njej
niso navedeni razlogi o odloilnih dejstvih ali so ti razlogi popolnoma nejasni ali v precejnji meri s seboj v
nasprotju; ali e je o odloilnih dejstvih precejnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini
listin in zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki;
* ali je bila glavna obravnava v nasprotju z dolobami zakona opravljena v nenavzonosti obtoenca, e je bila
obramba obvezna, ter v nenavzonosti zagovornika;
* ali je bil v kodo obtoenca prekren kazenski zakon.
e je bila pritoba vloena v korist obtoenca zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi
kritve kazenskega zakona, se morata preizkusiti tudi zakonitost in pravilnost odlobe o kazenski sankciji in o
odvzemu premoenjske koristi.
52. Postopek s pritobo
Postopek odloanja na II. Stopnji:
Pritoba se vloi pri sodiu, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, v zadostnem tevilu izvodov za sodie ter
nasprotno stranko in zagovornika, da nanjo odgovorita. Prepozno in nedovoljeno pritobo zavre s sklepom
predsednik senata sodia prve stopnje. Izvod pritobe se vroi nasprotni stranki, ki sem nato v 8 dneh podati
odgovor na pritobo.
Ko dobi sodie druge stopnje spise s pritobo, se spisi v skladu s sodnim redom dodelijo sodniku poroevalcu. e
gre za zadevo, ki se preganja na zahtevo DT, polje sodnik poroevalec spise pristojnemu DT, ki jih mora
pregledati in jih brez odlaanja vrniti sodiu. Ko DT vrne spise, razpie predsednik sejo senata. Sodnik
244
poroevalec si lahko preskrbi od sodia prve stopnje poroilo o kritvah dolob kazenskega postopka. Lahko se o
navedbah, ki se tiejo novih dokazov in novih dejstev v pritobi prepria preko sodia prve stopnje ali
preiskovalnega sodnika. e sodnik poroevalec ugotovi, da so v spisu dokazi, ki bi jih bilo potrebno izloiti, polje
spise sodiu prve stopnje pred sejo senata, da izda predsednik senata na prvi stopnji sklep o njihovi izloitvi iz
spisov in jih po pravnomonosti sklepa v zaprtem ovitku izroi preiskovalnemu sodniku, da jih hrani loeno od
drugih spisov.
Sodie druge stopnje odloi na seji senata ali na podlagi opravljene obravnave.
53. Zaetek postopka za preklic pogojne obsodbe
Postopek za preklic pogojne obsodbe je doloen v ZKP, medtem ko KZ-1 doloa, v katerih primerih pride do
preklica in roke za preklic.
Postopek za preklic pogojne obsodbe zaradi obsojeneve neizpolnitve obveznosti do okodovanca se zane
praviloma na obrazloen predlog okodovanca ali upravienega toilca. Sodie pa mora postopek zaeti po
uradni dolnosti, e obsojenec ne vrne premoenjske koristi.
Postopek izvede sodie, ki je sodilo na prvi stopnji. Sodnik zaslii obsojenca, s emer se mu omogoi, da se
lahko izjavi o predlogu za preklic pogojne obsodbe ter predlaga dokaze za ugotavljanje dejstev pomembnih za
odloitev. Privedba v tem postopku ne pride v potev.
Zunajobravnavni senat odloa o preklicu samo, e je bila pravnomona sodba izdana v rednem postopku. V
skrajanem postopku odloa sodnik, ki jo je izrekel.
V sodbi s katero se preklie pogojna obsodba, se more izrei kazen, saj kazni, ki je v pogojni obsodbi samo
doloena, ni mogoe izvriti. Pri preklicu pogojne obsodbe se sme izrei le tista kazen, ki je bila doloena v pogojni
obsodbi.
54. Katere odlobe lahko izda sodie 1. stopnje?
Sodbo, sklepe, odredbe.
16. VESNA ALIK
1. Naelo zakonitosti
Gre za naelo, ki je zapisano v ustavi in KZ. Gre za zelo pomembno naelo, ki pa bi ostalo lahko samo prazna
deklaracija, e ga ne bi spotovali v vsakdanji praksi. Nastalo je zaradi tega, da bi z zakonom doloili in omejili
pravice dravnih organov v razmerju do dravljanov in da bi vzpostavili ravnoteje med pravicami drave in njenih
organov ter pravicami in svoboinami ljudmi, na katere se razteza oblast drave.
Elementi naela zakonitosti so:
* prepoved uporabe obiajnega prava: pravnih pravil, ki bi ustvarjala kazniva dejanja ali pa bi storilce postavljala v
manj ugoden poloaj, ni dopustno izpeljevati iz obiajnega prava. Lahko pa je obiajno pravo vir kazenskega
prava, kadar gre za institute, ki so storilcu v korist, zlasti za razloge izkljuitve protipravnosti. Taken institut je
privolitev okodovanca (za KD telesnih pokodb);
* prepoved retroaktivne uporabe kazenskega zakona: ta prepoved ni absolutna. Ni dovoljena retroaktivna uporaba
dolob novega zakona, ki so do storilca stroje ali enako stroge, kot dolobe zakona, ki je veljal v asu izvritve
kaznivega dejanja. e pa je novi zakon za storilca mileji, ga sodie ne samo sme, temve ga mora uporabiti;
* zahteva, da mora biti kazenski pregon doloen: kazenskopravne dolobe morajo biti dolono (lex certa), to se
pravi na nain, ki je ljudem razumljiv in ne pua dvoma o tem, kaj je kaznivo in kaj ne. Velikokrat pa temu ni tako.
Vendarle pa so nekatere nedolonosti neizbene. e se namre eli zakonodajalec izogniti pretirani kazuistiki,
mora vasih uporabljati razmeroma ohlapne pojme (npr. posebno ponievalno, iz nizkotnih nagibov, grdo
ravnati). Sodnik pa mora te pojme razlagati ozko, torej na nain, da z njimi ne iri cone kaznivosti;
* prepoved analogije: v KP gre za vpraanje dopustnosti analogije, kot sredstva za izpolnjevanje praznin v
kazenskem pravu. Razlikujemo 3 vrste analogij:
- analogija juris ali pravna analogija pomeni, da se teje za kaznivo kakno dejanje, ki ni zapisano v zakonu, iz
splonih pravnih nael pa bi izhajalo, da je drubi nevarno.
- analogija legis ali zakonska analogija pomeni, da se kakna kazenskopravna norma raztegne tudi na primere, ki
jih zakon izrecno ne navaja, so pa podobni tistim, ki so obseeni v omenjeni normi.
Ti dve vrsti analogije sta v pravu prepovedani, ker sta v nasprotju z naelom zakonitosti.
- analogija intra legem pomeni, da je zakonodajalec v opisu kaznivega dejanja navedel izrecno nekaj njegovih
znakov, ne pa vseh, ki bi se lahko v resninosti pojavili. V taknih primerih zakon uporabi besedilo in v drugih
primerih. V 314/1 elnu KZ navaja ve nainov povzroitve splone nevarnosti (poar, povodenj, eksplozija, strup,
) na koncu natevanja pa praviali s kakno drugo energijo ali kaknim drugim splono nevarnim sredstvom ali
opustitvijo dejanja, ki bi ga moral storiti za zagotovitev splone varnosti ljudi in premoenja. V taknih primerih je
za praktino uporabo takne dolobe v skladu z naelom zakonitosti pomembno, da jo razlagamo restriktivno, se
pravi tako, da zajamemo samo tiste primere, ki so po vsebini, smislu, intenzivnosti in pomenu enakovredni tistim,
ki v zakonu niso izrecno nateti.
2. Analogija v kazenskem pravu
* prepoved analogije: v KP gre za vpraanje dopustnosti analogije, kot sredstva za izpolnjevanje praznin v
kazenskem pravu. Razlikujemo 3 vrste analogij:
- analogija juris ali pravna analogija pomeni, da se teje za kaznivo kakno dejanje, ki ni zapisano v zakonu, iz
splonih pravnih nael pa bi izhajalo, da je drubi nevarno.
245
- analogija legis ali zakonska analogija pomeni, da se kakna kazenskopravna norma raztegne tudi na primere, ki
jih zakon izrecno ne navaja, so pa podobni tistim, ki so obseeni v omenjeni normi.
Ti dve vrsti analogije sta v pravu prepovedani, ker sta v nasprotju z naelom zakonitosti.
- analogija intra legem pomeni, da je zakonodajalec v opisu kaznivega dejanja navedel izrecno nekaj njegovih
znakov, ne pa vseh, ki bi se lahko v resninosti pojavili. V taknih primerih zakon uporabi besedilo in v drugih
primerih. V 314/1 elnu KZ navaja ve nainov povzroitve splone nevarnosti (poar, povodenj, eksplozija, strup,
) na koncu natevanja pa praviali s kakno drugo energijo ali kaknim drugim splono nevarnim sredstvom ali
opustitvijo dejanja, ki bi ga moral storiti za zagotovitev splone varnosti ljudi in premoenja. V taknih primerih je
za praktino uporabo takne dolobe v skladu z naelom zakonitosti pomembno, da jo razlagamo restriktivno, se
pravi tako, da zajamemo samo tiste primere, ki so po vsebini, smislu, intenzivnosti in pomenu enakovredni tistim,
ki v zakonu niso izrecno nateti.
3. asovna veljavnost KZ, uporaba milejega zakona!
Kazenski zakonik sam doloa zaetek svoje veljavnosti. Zakon praviloma zane veljati 15 dan po objavi, lahko pa
je ta rok kraji ali dalji. KZ-1 je bil sprejet 20.5.2008, v UL je bil objavljen 4.6.2008, veljati pa je zael 1.11.2008.
as od objave do uveljavitve imenujemo vacatio legis. Zakoni veljajo toliko asa, dokler niso izrecno ali mole
odpravljeni z novim zakonom, ki nadomea prejnjega. Na kazenskopravnem podroju je to e posebej
pomembno pravilo, saj bi v nasprotnem primeru prilo do pravnih praznin, ki bi lahko ustvarile poloaj, ko storilcev
kaznivih dejanj ne bi bilo mogoe preganjati in jim soditi.
Sodie mora v vsaki zadevi ugotoviti, kateri zakon je veljal v asu izvritve kaznivega dejanja in ali je bil ta zakon
morebiti spremenjen. Tako je potrebno vse zakone primerjati in ugotoviti, ali je morda kateri od poznejih zakonov
(poznejih od tistega, ki je veljal v asu izvritve dejanja) mileji, in uporabiti najmilejega. e je pozneji zakon
enako strog kot zakon, ki velja v asu sojenja, se uporabi zakon, ki je veljal v asu izvritve dejanja. Retroaktivnost
je omejena zgolj na mileji zakon.
Ugotavljanje, kateri zakon je mileji, je pogosto zelo zapleteno vpraanje. Pri tem pomagata dve naeli:
* besedila prejnjega in novega zakona ne smemo primerjati abstraktno. Izhajati je potrebno iz konkretnega
dejanskega stanja;
* uporabiti je treba ali prejnji ali novi zakon v celoti in ne nekaterih dolob prejnjega in nekaterih dolob novega.
Ugotoviti je treba, kateri zakon je v celoti ugodneji za storilca. Kombinacija bi pomenila uporabo nekega tretjega
zakona, ki v takni obliki ni nikdar obstajal. Takno stalie je zavzelo tudi Vrhovno sodie, eprav nekateri
opozarjajo na to, da bi bilo v izjemnih primerih dopustna kombinacija obeh zakonov.
Primeri, kdaj je zakon mileji:
* novi zakon je mileji, e nekega dejanja ve ne opredeljuje kot kaznivo dejanje (dekriminacija dejanja);
* mileji je tisti zakon, ki predpisuje mileji kaznovalni okvir ali milejo vrsto kazni, omogoa ire monosti za izrek
pogojne obsodbe, sodnega opomina, omilitev kazni;
* za storilca je lahko ugodneji zakon tudi, e ne spreminja zakonskih znakov kaznivega dejanja in predpisana
kazen ostane ista, spremeni pa dolobe splonega dela (e bi npr. novi zakon omogoil iro uporabo instituta
silobran).
4. Podala je primer, e DT vloi obtoni akt glede kaznivega dejanja, ki je inkriminirano v starem KZ, kaj
naredi sodnik, e vmes zane veljati novi KZ-1, kjer to kaznivo dejanje ni ve inkriminirano - primerjava k.d.
grdega ravnanja po 146. l. KZ (tega k.d. namre ni ve v novem KZ-1) in ogroanje varnosti po 135. l. KZ-
1)?
e dejanje ve ni inkriminirano, mora izdati oprostilno sodbo. To je v primeru kaznivega dejanja grdega ravnanja.
Kaznivo dejanje ogroanja varnosti pa vsebuje element grdega ravnanja, ki pa po novem KZ ni ve
inkriminirano. !!!!
5. Nain storitve kaznivega dejanja (storitev, opustitev, primer opustitve)!
Kaznivo dejanje se lahko izvri s storitvijo ali opustitvijo in tako razlouje zakon storitvena (komisivna) in
opustitvena (omisivna) kazniva dejanja. Storitvena kazniva dejanja so pravilo, opustitvena izjema. Ker so
opustitvena kazniva dejanja izjema, jih je potrebno v zakonodaji, teoriji in sodni praksi vselej posebej ozko
(restriktivno) pravno razlagati. Opustitev ne more pomeniti ni ne storiti, ampak kvejemu neesa tono
doloenega ne storiti. To v praksi pomeni, da mora biti lovekova pasivnost v kazenskem pravu jasno definirana,
da lahko teje za kaznivo dejanje. Primer opustitve so: opustitev pomoi ivljenjsko ogroenemu, dolnost
odvraanja razlinih nevarnosti ali pokodbo od lastnega otroka in dolnost odvraanja tega otroka od ravnanj, ki
lahko sproajo razline nevarnosti in pokodbe tretjim.
Loimo dve temeljni obliki opustitvenih kaznivih dejanj:
* prava opustitvena dejanja: predpisujejo dolnost, kaj aktivno storiti za zavarovanje kazenskopravne dobrine
oziroma za prepreitev nastanka prepovedane posledice (npr. kaznivo dejanje opustitve pomoi: kdor ne pomaga
osebi, ki je v neposredni smrtni nevarnosti);
* neprava opustitvena kazniva dejanja: tako kot pri pravih opustitvah gre za kritev dolnosti aktivno zavarovati
kazenskopravno dobrino, vendar je pri nepravih opustitvah kljuen drugaen nain, kako je dolnost zavarovati
kazenskopravno dobrino pravno predpisana. Neprave opustitve v materialnem kazenskem zakonu niso
inkriminirane kot opustitve, ampak kot storitve. Dolnost prepreiti prepovedano posledico je vpeta neposredno v
storitveno oblikovano inkriminacijo. Kot dodaten pogoj, pa je predpisano e, da e hoemo komu naprtiti
odgovornost za nepravo opustitev, mu moramo najprej dokazati posebno povezavo z doloeno fizino ali pravno
osebo ali doloenim virom nevarnosti za kakno kazenskopravno dobrino, iz katerih izraajo posebne dolnosti
aktivnega varovanja kazenskopravnih dobrin. KZ-1 v 17/3 lenu doloa, da je z opustitvijo lahko storjeno tudi
246
kaznivo dejanje, ki ga zakon ne doloa kot opustitveno kaznivo dejanje, e je opustitev za nastanek take posledice
enakega pomena kot storitev
6. Definicija nadaljevanega k.d. po novem KZ-1! 54. len
Nadaljevano kaznivo dejanje je primer navideznega realnega steka. Zaradi praktinosti pri odmeri kazni, se je v
sodni praksi izoblikovalo stalie, da se sme vsa takna serijska dejavnost storilca teti za eno kaznivo dejanje, e
so vsa dejanja tako medsebojno povezana, da se z ivljenjskega stalia pokaejo kot celota, posamezna dejanja
pa le kot posamezni sestavni deli te celote.
KZ- 1 je na novo vkljuil institut nadaljevanega kaznivega dejanja v veljavno pravo. Zanj so potrebni stalni in
variabilni elementi.
Prvi pogoj je, da gre za eno samo dogajanje, za eno samo celoto. Do taknega spoznanja pa ni mogoe priti po
obutku, temve s temeljito analizo dane konkretne zadeve.
KZ-1 doloa za opredelitev takne celote naslednja merila:
* istoasna ali zaporedna izvritev (torej dokonanje) ali izvritev poskusa dveh ali ve premoenjskih kaznivih
dejanj. Med posameznimi dejanji mora biti neka asovna povezanost, kar pomeni, da morajo biti kazniva dejanja
izvrena istoasno ali zaporedoma.
* istovrstnost oziroma istost premoenjskih kaznivih dejanj
Pojem istovrstnih kaznivih dejanj se pojavlja pri nadaljevanem kaznivem dejanju. Istovrstnost se nanaa na vsa
dejanja, ki naj bi jih zajelo nadaljevano kaznivo dejanje, kot npr. veje tevilo tatvin, goljufij, poneverb, itd.
Istovrstnost je podana ob ponovitvi istega dejanja v temeljni, kvalificirani ali privilegirani obliki (ne pa tudi v obliki
delictum sui generis), pri naklepnih kaznivih dejanjih pa tudi pri poskuenih in dokonanih kaznivih dejanjih ter vseh
oblikah udelebe pri istem kaznivem dejanju.
Pojem istovrstnosti nekateri razumejo ire, tako da z nadaljevanim kaznivim dejanjem zajemajo vse temeljne in
kvalificirane oblike kakega kaznivega dejanja. Po tem staliu je treba nadaljevano kaznivo dejanje kvalificirati po
tistem lenu, ki se nanaa na najhuje kaznivo dejanje, ki je sestavni del nadaljevanega kaznivega dejanja. Tako
npr. je podana po tem staliu velika tatvina v nadaljevanju, e je storilec izvril nekaj navadnih in nekaj velikih
tatvin v povezanem asovnem obdobju. Po drugem staliu pa so okoliine, ki kvalificirajo kakno temeljno
kaznivo dejanje (npr. vlom, vdor, oboroenost) tako pomembne, da ne dopuajo zdruitve ivljenjsko povsem
razlinih kaznivih dejanj v eno nadaljevano kaznivo dejanje.
KZ- 1 se zavzema za prvo stalie, saj doloa, da se storilcu za nadaljevano kaznivo dejanje izree ena kazen v
mejah kazni, ki je predpisana za najhuje kaznivo dejanje, zajeto z nadaljevanim kaznivim dejanjem, sodie pa
izree tudi denarno kazen kot stransko kazen.
* koristoljubnost ali okodovalni nagib storilca, kar pomeni, da mora obstajati enoten psihini odnos storilca do
kaznive kontinuirane dejavnosti.
* kazniva dejanja, izvrena v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja se kaejo glede na kraj, nain ali druge
enake okoliine (variabilni elementi) kot enotna dejavnost to merilo zahteva, da se opredelijo kot nadaljevana
kazniva dejanja samo tista, ki so povezana glede na kraj izvritve ali glede na nain izvritve tako, da predstavljajo
enotno dejavnost. Za kraj izvritve kaznivega dejanje se teje vsak kraj, kjer je bilo dejanje izvreno. Za as
izvritve pa se teje as, ko je bilo izvreno zadnje od dejanj, ki jih nadaljevano kaznivo dejanje zajema.
Pri nadaljevanem kaznivem dejanju doloa zakon posebna pravila za odmero kazni. Ne uporabijo se pravila o
steku, temve se storilcu za vsa kazniva dejanja skupaj doloi ena kazen v mejah kazni, predpisane za najhuje
kaznivo dejanje, pri emer se poleg glavne kazni zapora doloi obvezno tudi stranska denarna kazen. Storilcu, ki
pa si pridobi vejo premoenjsko korist ali povzroi vejo ali veliko premoenjsko kodo, za katero je predpisana
huja kazen, se doloi ta huja kazen, e mu je lo za to, da si z istoasno ali zaporedoma storjenimi kaznivimi
dejanji pridobi tako korist ali povzroi tako kodo.
7. Udeleba, primerjava med sostorilstvom in pomojo, podala je primere, na katere je bilo potrebno
odgovoriti.
Z izrazom udeleba oznaujemo v kazenskem pravu primere, ko je pri uresnievanju kaznivega dejanja tako ali
drugae sodelovalo dvoje ali ve ljudi. Loimo:
* udelebo v irem pomenu, s katerim zajemamo vse oblike udelebe, tudi sostorilstvo in posredno storilstvo;
* udelebo v ojem pomenu besede, ki zajema samo napeljevanje in pomo.
Prepoznavanje dejanj pomoi in njihova razmejitev od sostorilstva, lahko povzroata teave. Dejanja pomoi
pomenijo objektivno le podporo, omogoanje, olajevanje, pripravljanje in podobna ravnanja in so po subjektivni
strani samo sodelovanje pri tujem, ne pri lastnem kaznivem dejanju. Kaznivo dejanje bi storilec lahko izvril tudi
brez pomoi pomagaa, zato pomagaeva ravnanja tudi niso vzrok nastale prepovedane posledice v
kazenskopravnem pomenu vzrone zveze.
Kriterij za razmejitev dejanj pomoi od sostorilstva je predvsem objektiven. ele kadar kako ravnanje objektivno je
ali bi lahko bilo podpora, omogoanje, itd. storilcu pri uresnievanju kaznivega dejanja, se lahko pritegnejo v
presojo tudi subjektivni elementi pomoi. Tako npr. utegne biti to, da je noni uvaj pustil odprta vrata v poslopje,
objektivno dejanje pomoi, toda za pomo bo to ravnanje mogoe teti samo, e je uvaj to napravil naklepno,
zavedajo se, da pomaga storilcu pri izvritvi tatvine (pomaga pri tujem kaznivem dejanju). Toda noni uvaj bi bil
lahko tudi sostorilec, e je njegovo ravnanje objektivno bistven, odloilen sestavni del nartovane, po naelu delitve
dela razdeljene dejavnosti obeh sodelavcev in e je tel dejanje za svoje.
8. Vse o pogojni obsodbi + preklic pogojne (posebni del ZKP)
Pogojna obsodba je sankcija opozorilne narave. Izree se namesto kazni. Pogojnost obsodbe je v tem, da kazen,
ki jo je sodie doloilo (ne pa izreklo), ne bo izvrena, e pogojno obsojeni v asu, ki ga sodie doloi in ne sme
247
biti kraji kot eno leto in ne dalji kot 5 let (preizkusna doba), ne bo izvril novega kaznivega dejanja. Pogojna
obsodba vsebuje torej opozorilo in tudi gronjo, da jo bo sodie preklicalo in izreklo kazen, e pogojno obsojeni v
preizkusni dobi ne bo spotoval temeljnega pogoja za pogojno obsodbo (da ni izvril novega kaznivega dejanja) in
drugih pogojev ali obveznosti, ki so mu bili naloeni s pogojno obsodbo.
Sploni zakonski pogoj za izrek pogojne obsodbe je, da sodie doloi storilcu kaznivega dejanja denarno kazen
ali kazen zapora do dveh let. Merilo za izrek pogojne obsodbe torej ni kazen, ki je predpisana za kaznivo dejanje,
temve kazen, ki jo doloi sodie. KZ pa izkljuuje monost uporabe pogojne obsodbe pri tistih kaznivih dejanjih,
za katera je predpisana kazen zapora najmanj treh let. eprav bi sodie z dolobo o omilitvi kazni lahko odmerilo
manj kot 2 leti zapora, je pri teh kaznivih dejanjih pogojna obsodba vnaprej izkljuena.
Ob izreku pogojne obsodbe mora biti sodie prepriano, da storilec ne bo ve ponavljal kaznivih dejanj. Sodie
mora opraviti oceno storilevega bodoega vedenja. Pri tem so mu v pomo posebna merila vsebinske narave:
* osebnost storilca,
* storilevo prejnje ivljenje,
* obnaanje storilca po storjenem kaznivem dejanju,
* stopnja kazenske odgovornosti storilca,
* druge okoliine (as in nain izvritve kaznivega dejanja).
Sodie naloi pogojno obsojenemu pogoje in obveznosti. Sploni pogoj je, da obsojeni v preizkusni dobi ne bo
izvril novega kaznivega dejanja. Posebni pogoji pa so vrnitev premoenjske koristi, do katere je storilec priel s
kaznivim dejanjem in povrnitev kode, ki jo je z njim povzroil. e pogojno obsojeni teh pogojev ne izpolni, se
lahko pogojna obsodba preklie.
Obveznosti, ki jih sodie naloi pogojno obsojenemu so:
- obveznosti, ki izhajajo iz izreenih varnostnih ukrepov,
- obveznosti, ki so doloene pri posameznih kaznivih dejanjih (npr. pri kaznivem dejanju odvzema mladoletne
osebe lahko sodie storilcu ob pogojni obsodbi naloi, da mora mladoletno osebo izroiti upraviencu ali
omogoiti uresniitev izvrljive odlobe glede mladoletne osebe.
Pogojna obsodba nima pravnih posledic. Oseba, ki ji je izreena, se teje za obsojeno. Obsodba se vpie v
kazensko evidenco in se iz nje izbrie po enem letu, odkar je pretekla preizkusna doba, e obsojeni v tem asu ni
izvril novega kaznivega dejanja.
Pogojna obsodba se lahko preklie v naslednjih primerih:
* e je obsojeni v preizkusni dobi izvril novo kaznivo dejanje,
* e se je po izreku pogojne obsodbe ugotovilo, da je obsojeni izvril kaznivo dejanje, preden je bil pogojno
obsojen,
* e obsojeni ni izpolnil obveznosti, ki so mu bile naloene ob pogojni obsodbi.
e sodie preklie pogojno obsodbo, upoteva kazen, ki je bila v njej doloena, ter doloi kazen za prej izvreno
oziroma novo kaznivo dejanje, nato pa izree enotno kazen po pravilih o steku.
e ne preklie pogojne obsodbe, pa ima dve monosti:
- za prej izvreno kaznivo dejanje oziroma novo izree kazen,
- za prej izvreno oziroma novo kaznivo dejanje izree pogojno obsodbo. Tako doloi novo preizkusno dobo, ki
zane tee od pravnomonosti te sodbe. Pri tem pa enotna kazen, ki jo doloi, ne sme presei kazni zapora 2 let,
torej najvije mere kazni, ob katero je pogojna obsodba e mogoa.
Pogojna obsodba se sme preklicati v preizkusni dobi oziroma najkasneje v enem letu, odkar je preizkusna doba
pretekla.
Preklic pogojne obsodbe ni v nasprotju s prepovedjo ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem). S preklicem
pogojne obsodbe se zgolj sankcionira nespotovanje obsojenca s pravnomono sodbo naloene obveznosti.
Postopek za preklic pogojne obsodbe je doloen v ZKP, medtem ko KZ-1 doloa, v katerih primerih pride do
preklica in roke za preklic.
Postopek za preklic pogojne obsodbe zaradi obsojeneve neizpolnitve obveznosti do okodovanca se zane
praviloma na obrazloen predlog okodovanca ali upravienega toilca. Sodie pa mora postopek zaeti po
uradni dolnosti, e obsojenec ne vrne premoenjske koristi.
Postopek izvede sodie, ki je sodilo na prvi stopnji. Sodnik zaslii obsojenca, s emer se mu omogoi, da se
lahko izjavi o predlogu za preklic pogojne obsodbe ter predlaga dokaze za ugotavljanje dejstev pomembnih za
odloitev. Privedba v tem postopku ne pride v potev.
Zunajobravnavni senat odloa o preklicu samo, e je bila pravnomona sodba izdana v rednem postopku. V
skrajanem postopku odloa sodnik, ki jo je izrekel.
V sodbi s katero se preklie pogojna obsodba, se more izrei kazen, saj kazni, ki je v pogojni obsodbi samo
doloena, ni mogoe izvriti. Pri preklicu pogojne obsodbe se sme izrei le tista kazen, ki je bila doloena v pogojni
obsodbi.
9. Kdaj oz. kako se zane kazenski postopek pred okronim in kdaj pred okrajnim sodiem?
Kazenski postopek se pred sodiem lahko zane le tedaj, e to zahteva (naelo akuzatornosti) upravieni toilec.
V rednem postopku se zane postopek z izdajo sklepa o uvedbi preiskave.
V skrajanem postopku se zane, ko sodnik po preizkusu obtonega akta razpie glavno obravnavo.
V postopku proti mladoletnikom se postopek zane, ko sodnik za mladoletnike zahtevo za uvedbo pripravljalnega
postopka sprejme, oziroma e se z njo ne strinja, s sklepom senata za mladoletnike vijega sodia.
10. Kaj najprej stori sodnik, ko prejme obtonico?
248
Takoj po prejemu obtonice preizkusi predsednik senata, ali je obtonica sestavljena po predpisih (formalni
preizkus). e spozna, da ni, jo vrne toilcu, naj jo v treh dneh popravi.
Obdolencu, ki je na prostosti, se vroi obtonica brez odlaanja, e je v priporu pa v 24 urah po prejemu. Ob
vroitvi se ga poui o pravici do ugovora, ki ga lahko poda v roku 8 dni po njeni vroitvi.
e je vloen ugovor, opravi izvenrazpravni senat materialni preizkus obtonice. Ta je vedno fakultativen. Do njega
pride le, e se vloi ugovor ali e to zahteva predsednik senata, pred katerim naj bi se opravila glavna obravnava.
Ob reevanju ugovora lahko izvenrazpravni senat sprejme ve odloitev:
* obtonico vrne toilcu, da jo popravi ali da zahteva preiskavo oziroma njeno dopolnitev;
* obtonico polje pristojnemu sodiu;
* obtobe ne dopusti in postopek ustavi;
* obtonico zavre.
Obtoni postopek se kona, ko postane obtonica pravnomona, kar se zgodi v razlinih primerih in ob razlinih
trenutkih:
* e je bil vloen ugovor, ko izvenrazpravni senat zavrne ugovor kot neutemeljen;
* e je predsednik senata zahteval preizkus obtonice, ko izvenrazpravni senat odloi, da se z obtonico strinja;
* e ugovor ni bil vloen ali je bil zavren, ko predsednik senata odredi glavno obravnavo oziroma, e glavne
obravnave e ni razpisal, ko pretee rok dveh mesecev, ko je bila vloena obtonica pri sodiu.
Po pravnomonosti obtonice je sodie dolno opraviti glavno obravnavo in izdati sodbo, stranki pa ne moreta ve
izpodbijati krajevne pristojnosti. S tem preide kazenski postopek v naslednji stadij, to je stadij glavne obravnave z
izdajo sodbe.
11. Napoved pritobe v primeru nenavzonosti obtoenca!
Obtoencu, ki ni bil navzo pri razglasitvi sodbe, se polje prepis izreka sodbe, s poukom o pravici do pritobe in
dolnosti predhodne napovedi pritobe. Rok za napoved pritobe mu tee od vroitve prepisa izreka sodbe.
12. Objektivna identiteta obtonega akta in sodbe (primer tatvina prikrivanje; sodbe (podala mi je primer
e je bila v obtonici pokodba na levi roki, v postopku pa se je ugotovilo, da je bila na desni roki - ali
lahko sodie to spremeni)
O objektivni identiteti govorimo v treh pomenih:
* kot o odnosu med obtobo in sodbo
* kot o posledici pravnomone sodbe
* kot o odnosu med ve obtobami.
Pravni smisel med obtobo in sodbo je pogoj za uresnievanje obtonega naela oziroma akuzatornosti. Z opisom
dejanja v obtonem aktu se obdoleni seznani s historinim dogodkom, ki je predmet obtobe, hkrati pa je s
taknim opisom dejanja doloen delokrog sodia, ki ne sem ugotavljati za obdolenca manj ugodnih dejstev od
zatrjevanih, ker bi krilo naelo akuzatornosti ter zdruilo funkcijo obtobe in sojenja.
Praktini problem presojanja objektivne identitete je v tem, ker je dolnost sodia, da pri presoji obtobe ne
prekorai, hkrati pa jo mora izrpati, torej je zavezano spoznati obdolenca za krivega, e dajeta ugotovljeno
dejansko stanje in opis dovolj podlage, da sodie spozna obdolenca za krivega sicer lajega kaznivega dejanja,
ki je inkludirano v opisu hujega. e sodie spozna obdolenca za krivega kaknega drugega kaznivega dejanja,
potem je podana absolutna bistvena kritev dolob kazenskega postopka, kar pa sodie upoteva po uradni
dolnosti. Kot merilo za presojo objektivne identitete se v teoriji poudarja vpraanje, ali gre za drugano ali drugo
kaznivo dejanje. To na kar mora sodnik pri razreevanju vpraanja objektivne identitete paziti, je predvsem to, da
ne prizadene s spremenjenim opisom pravice obdolenca do obrambe, naelu materialne resnice pa zadosti tako,
da mu resnica pomeni le metodo, s katero ugotavlja, ali so v obtobi zatrjevana dejstva resnina oziroma
zanesljivo dokazana. e sodnik ne prilagodi opisa ugotovljenemu dejanskemu stanju, tvega, da ne bo reil
predmeta obtobe popolnoma, e pa je pri tem preve dosleden, pa po drugi strani tvega prekoraitev obtobe.
Merila za presojanje objektivne identitete med obtobo in sodbo:
* konstitutivni elementi kaznivega dejanja, ki so zakonski znak kaznivega dejanja: sodie ne sme spremeniti
taknega elementa tako, da ga zamenja z drugim. V taknem primeru je namre obdolenec prikrajan za monost
obrambe, ker se ne more izrei o okoliini, ki jo je sodie prevzelo v izrek sodbe kot zakonski znak nekega
drugega kaznivega dejanja. Na primer sodie pri kaznivem dejanju povzroitve prometne nesree iz malomarnosti
ne more oitka enega prekrka, ki naj bi bil v vzroni zvezi z nastankom prepovedane posledice, zamenjati z
drugim. e je na primer obdolenec obtoen kaznivega dejanja, storjenega iz malomarnosti, ga sodie ne bo
moglo spoznati za krivega naklepnega ravnanja. Krivde ni mogoe spremeniti obdolencu v kodo. Prav tako ne
sme spremeniti opisa glede okoliin na tak nain, da bi s tem ustvarilo neko drugo kaznivo dejanje in to ne glede
na to, ali je huje ali laje. e obtoba bremeni obdolenca kaznivega dejanja hude telesne pokodbe, pa ni
dokazana vzrona zveza med obdolenevim ravnanjem in pokodbo, temve je dokazano le dejstvo, da je
obdolenec segel po nevarnem sredstvu med pretepom ali prepirom z okodovancem, ga sodie ne more
spoznati za krivega kaznivega dejanja ogroanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru, ker sta pretep ali
prepir zakonski znak drugega kaznivega dejanja. Lahko pa spreminja opis dejanja glede na okoliine, zaradi
katerih je dejanje DRUGANO od tistega v obtobi, vendar kljub temu ne DRUGO. Sodie namre lahko
spreminja v opisu okoliine, ki ne pomenijo zakonskih znakov kaznivega dejanja, temve le njegovo natannejo
opredelitev glede na as, prostor, nain storitve, sredstvo, s katerim je bilo kaznivo dejanje storjeno. Te okoliine
pomenijo je konkretizacijo historinega dogodka, kot je ta, ki je predmet obtobe.
* kvalifikatorni element: sodie ne sme opisu kaznivega dejanja dodati kvalifikatornih elementov, torej okoliin, ki
imajo za posledico hujo pravno kvalifijkacijo. Na primer pri kaznivem dejanju tatvine sodie ne sme v opisu
249
dejanja dodati, da je bila tatvina storjena z uporabo sile in da gre za rop, torej za hujo kaznivo dejanje. V taknem
primeru bi prevzelo vlogo toilca in poslabalo obdolenev poloaj. Sodie prav tako ne sme zamenjati enega
kvalifikatornega elementa z drugim. e obtonica bremeni obdolenca, da je storil kaznivo dejanje umora iz
brezobzirnega maevanja, potem tedaj, ko ta okoliina ni dokazana, sodie slednje ne more zamenjati z
oitkom, da je bil umor storjen na zahrbten nain. Okoliine, ki dejanje kvalificirajo kot kaznivo dejanje, teje od
temeljnega, morajo biti dokazane tako v objektivnem kot subjektivnem pogledu. e dravni toile spremeni
obtonico v kodo obdolenca ima le-ta pravico zahtevati rok za pripravo obrambe. Sodie mora iz opisa spustiti
kvalifikatorni element, e okoliine, ki ga predstavljajo, niso zanesljivo dokazane. Tako sodie ne bo spoznalo
obdolenca za krivega kaznivega dejanja umora, temve kaznivega dejanja povzroitve hude ali posebno hude
telesne pokodbe, e je bilo ugotovljeno, da je mogoe pripisati smrt okodovanca kot hujo posledico njegovi
malomarnosti in ne naklepu.
* privilegiatorni elementi: kadar sodie ugotovi, da obstajajo okoliine, ki dejanje privilegirajo, teh okoliin ne
sme prezreti, temve jih mora vnesti v opis. e ugotovi, da je dejanje storjeno v prekoraene silobranu, potem je
potrebno to navesti v opisu. Tudi e gre za drugano, vendar isto kaznivo dejanje, ki po oceni sodia ni storjeno z
naklepom, temve iz malomarnosti, mora sodie to vnesti v opis. Ne glede na ugotovljeno, ne sme sodie iz
opisa eliminirati okoliin, ki dajejo dejanju lajo kvalifikacijo. e obtonica bremeni obtoenca za kaznivo dejanje
majhne tatvine, ga lahko sodie spozna za krivega le taknega kaznivega dejanja in ne kaznivega dejanja v
njegovi temeljni obliki, torej huji obliki, ker bi s tem obtobo prekorailo.
13. KD zoper dobro ime in ast, preko primerov
Objekt kazenskopravnega varstva: ast, dobro ime in ugled doloenega subjekta. S astjo je miljen lovekov
obutek o lastni vrednosti, z ugledom pa ugled, ki ga lovek uiva v okolju.
Loimo dve skupini teh KD:
KD, ki napadajo ast in dobro ime posameznika razalitev, obrekovanje, aljiva obdolitev, opravljanje,
oitanje KD z namenom zanievanja;
KD, ki pomenijo napad na ast in dobro ime domae drave, tujih drav in mednarodnih organizacij ter njihovih
predstavnikov in simbolov sramotitev RS, sramotitev tuje drave ali mednarodne organizacije, sramotitev
slovenskega naroda ali mednarodnih skupnosti.
Ta KD so splona in naklepna.
Za vsa KD razen obrekovanja s hudimi posledicami je predpisana denarna kazen ali zapor do 1 leta, mono je
izrei sodni opomin. Mona je odpustitev kazni, e je bil storilec izzvan z nedostojnim ali surovim ravnanjem
okodovanca ali se je pred sodiem opraviil ali preklical, kar je trdil oz. raznaal. Sodba se lahko objavi, e je bilo
KD storjeno z javnimi obili. KZ ne opredeljuje pravne narave ukrepa objave sodbe, vendar lahko razberemo, da
gre za ukrep, ki ima znaaj kazenske sankcije. Objava je mogoa v primerih, ki so z zakonikom posebej doloeni;
objava ostalih sodb ni dopustna.
Pregon za KD, ki so storjena zoper posameznika, se zanejo na zasebno tobo. e so ta dejanja storjena proti
dravnim organom, uradni oz. vojaki osebi, se pregon zane na predlog. Z dovoljenjem ministra za pravosodje se
preganja KD proti tuji dravi.
RAZALITEV
Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.
To KD je splono KD zoper ast in dobro ime in je glede na druga KD iz tega poglavja subsidiarne narave.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep; podana mora biti zavest storilca, da gre za razalitev drugega. Praviloma je podan
tudi storilev namen, da drugega razali, eprav je KD podano tudi, e ni imel taknega namena.
Razalitev pomeni vsak napad zoper ast in dobro ime drugega v obliki aljive vrednostne ocene, e nima znakov
kakega drugega KD in iz katere je razvidno podcenjevanje drugega, nespotovanje lovekega dostojanstva
drugega in druge oblike negativne sodbe o drugem. V primerih, ko storilec drugega ali ob isti prilonosti na ve
razlinih nainov in to pomeni celoto, je podano le eno KD, e pa storilec drugega vekrat ali, bo podan stek KD
razalitve, razen e se slednje lahko opredeli kot celoto, ko bo glede na vse okoliine dejanja le-to mogoe
opredeliti kot nadaljevano.
Razalitev mora biti objektivno podana, ni pa treba, da se okodovanec subjektivno pouti razaljenega. Ali gre za
razalitev, je treba ocenjevati glede na as, medsebojne odnose storilca in okodovanca, okoliine, navade
Enaka izjava, dana v razlinih okoljih, lahko v enem deluje kot razalitev, v drugem pa ne.
Razalitev je lahko naslovljena na okodovanca (ne glede na to, ali je e kdo navzo ali je zanjo e kdo izvedel),
lahko pa je posredovana komu tretjemu; okodovanec mora biti razpoznan, ni pa treba, da je izrecno naveden.
Oblike KD:
temeljna oblika;
kvalificirana oblika javna razalitev.
250
Protipravnost je izkljuena, e je bila alitev izraena v znanstvenem delu, pri izvrevanju uradne dolnosti,
asnikarskega poklica, politine ali druge drubene dejavnosti, v resni kritiki), e namen ni bil zanievalen.
Dokaz resnice ni dopusten, eprav bi bilo trditev preprosto dokazati.
Poskus je pojmovno izkljuen.
OBREKOVANJE
Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.
Storilec je lahko vsakdo. e gre za obrekljive izjave pravnih oseb, odgovarjajo osebe, ki so jih sestavile.
Krivdna oblika: direktni naklep.
Izvritveno dejanje: trditve (izraanje lastno zaznanih dejstev) oziroma raznaanje (sporoanje dejstev, ki jih je
zaznal nekdo drug) neresninih dejstev. Neresninost dejstev mora biti objektivno podana in se je mora storilec
zavedati. Dokaz resninosti zato e pojmovno ni mogo, na okodovancu pa je dvojno dokazno breme. Neresnina
dejstva morajo biti taka, da objektivno lahko povzroijo kodo za ast in dobro ime drugega, ni pa nujno, da ta
posledica dejansko nastane. Dejstva, ki jih storilec zatrjuje ali raznaa, niso vrednostna ocena drugega (v tem
primeru bi lo za razalitev).
KD obrekovanja je podano le, e za storileve trditve izve e kdo tretji. Okodovanec mora biti v obrekljivi izjavi
razpoznan, ni pa potrebno, da bi bil izrecno imenovan.
Storileva izjava mora biti resna. e je oitno, da gre za alo, ne gre za KD.
Oblike KD:
temeljna oblika;
dve kvalificirani obliki javno obrekovanje in obrekovanje s hudimi posledicami (npr. e se mora okodovanec
preseliti, zapustiti delo, ne dobi posojil, razdor druine, ivni zlom); teh posledic se mora storilec zavedati (vsaj
eventualni naklep).
ALJIVA OBDOLITEV
Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.
Storilec tega KD je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: direktni ali eventualni naklep.
Izvritveno dejanje:
oitek neresninega aljivega dejstva z eventualnim naklepom;
oitek objektivno neresninega dejstva, o katerem storilec misli, da je resnino;
oitek aljivega dejstva, katerega resninosti storilec ne more dokazati.
Dopusten je dokaz resninosti. e storilec dokae, da je trditev resnina ali da je imel vsaj utemeljen razlog za
preprianje v resninost svoje izjave, se ne kaznuje za to KD, lahko pa za razalitev ali oitanje KD z namenom
zanievanja. Dokaz resninosti je omejen v primerih uradno pregonljivih KD.
Oblike KD:
temeljna oblika;
dve kvalificirani obliki javna aljiva obdolitev in aljiva obdolitev s hudimi posledicami (eventualni naklep).
OPRAVLJANJE
Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep.
Izvritveno dejanje: raznaanje ali trditev esa resninega ali neresninega iz osebnega ali druinskega ivljenja
fizine osebe. Dejstva morajo biti zatrjevana ali raznaana v taki obliki, da objektivno lahko pomenijo okodovanje
dobrega imena (npr. trditve o alkoholizmu, preutvu, spolnih razvadah, pohlepnosti).
Dokazovanje resninosti ni dovoljeno, razen e je storilec dejanje storil pri izvrevanju uradne dolnosti, politine
ali druge drubene dejavnosti, pri obrambi kakne pravice ali pri varstvu upraviene koristi; v teh primerih se
storilec ne kaznuje, e dokae resninost svojih trditev ali da je imel vsaj utemeljen razlog verjeti v resninost
tistega, kar je raznaal.
Oblike KD:
temeljna oblika;
251
dve kvalificirani obliki javno opravljanje in opravljanje s hudimi posledicami (eventualni naklep).
OITANJE KAZNIVEGA DEJANJA Z NAMENOM ZANIEVANJA
Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo direktni (obarvan) naklep.
Izvritveno dejanje: oitanje KD drugemu ali to, da se to pove tretji osebi.
Iti mora za resnino storitev KD ali za resnino obsodbo za KD, sicer je podano kako drugo KD zoper ast in dobro
ime.
Oblike KD:
temeljna oblika;
kvalificirana oblika javno oitanje KD z namenom zanievanja.
Ta doloba je potrebna za varstvo bivih obsojencev.
SRAMOTITEV REPUBLIKE SLOVENIJE
Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep.
Izvritveno dejanje: sramotitev vse oblike razalitve, obrekovanja, aljive obdolitve, opravljanja ali oitanja KD z
namenom zanievanja, ki so sposobne, da zmanjajo ugled RS ali predsednika republike oziroma zastavo, grb ali
himno. Ni potrebno, da bi pri storilcu obstajal sramotilni namen, eprav bo glede na naravo KD praviloma obstajal;
dovolj je, da je sramotitev objektivno podana.
KD je dokonano, ko je sramotitev javno izjavljena.
SRAMOTITEV TUJE DRAVE ALI MEDNARODNE ORGANIZACIJE
Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep.
Izvritveno dejanje: vse oblike KD razalitve, obrekovanja, aljive obdolitve, opravljanja ali oitanja KD z
namenom zanievanja, razen tistih, ki so pojmovno nemogoe. KD mora biti storjeno javno.
SRAMOTITEV SLOVENSKEGA NARODA ALI NARODNIH SKUPNOSTI
Ni bistvene razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1 dodana je samo romska skupnost.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep.
Izvritveno dejanje: vse oblike KD razalitve, obrekovanja ali aljive obdolitve. Ni potrebno, da bi pri storilcu
obstajal sramotilni namen, mora pa biti sramotitev objektivno sposobna okrniti ogled slovenskega naroda in
italijanske, madarske oziroma romske narodnosti,
14. Zasebna toba, kaj je to, kdo vloi
Vloi jo zasebni toilec. To je oseba, ki jo ZKP pooblaa za pregon kaznivih dejanj, za katera kazenski zakonik
izrecno doloa, da se zane kazenski pregon na zasebno tobo. Pravna upravienost zasebne tobe temelji na
drubenem spoznanju o majhnem pomenu kaznivih dejanj.
Na zasebno tobo so pregonljiva:
* kazniva dejanja zoper ast in dobro ime
* vrsta kaznivih dejanj zoper premoenje tatvina, velika tatvina, zatajitev, odvzem motornega vozila, zloraba
zaupanja, prikrivanje in pokodovanje tuje stvari, katerih kazenski pregon se sicer zane po uradni dolnosti, na
zasebno tobo pa se preganjajo, e gre za poseben odnos med storilcem in rtvijo.
Pravica do zasebne tobe je osebna pravica, ki pripada osebi po zakonu.
Zasebnega toilca vee za vloitev zasebne tobe prekluzivni rok 3 mesecev od dneva, ko je zvedel za kaznivo
dejanje in storilca. Zasebni toilec ima prav takne pravice kot dravni toilec, razen tistih, ki jih ima ta kot dravni
organ. e zasebni toilec ne plaa sodne takse, sodie zasebno tobo zavre. V kolikor pa ne pride na glavno
obravnavo, eprav je bil v redu povabljen, se teje, da je tobo umaknil. Predsednik senata pa mu dovoli vrnitev v
prejnje stanje, e iz opravienih razlogov ni mogel priti na glavno obravnavo ali pravoasno obvestiti sodia o
252
spremembi naslova, e v 8 dneh po prenehanju ovire poda pronjo za vrnitev v prejnje stanje.
15. KD grdega ravnanja in ogroanja varnosti po novem
OGROANJE VARNOSTI
Je ogrozitveno, trajajoe in subsidiarno KD (e storilec gronjo uresnii, bo podano ustrezno KD zoper ivljenje in
telo).
Storilec je lahko vsakdo.
Gronja mora biti resna in objektivno zmona, da dosee ogroenost drugega. Tudi e sredstvo, s katerim grozi, ni
sposobno, da bi lahko z njim drugemu dejansko ogrozil ivljenje ali telo, bo podano to KD, e je storilec glede na
videz tega sredstva ali okoliine objektivno lahko zbudil pri okodovancu obutek osebne ogroenosti.
Ni pomembno, ali je storilec nameraval gronjo izpolniti. Lahko jo izrazi neposredno s kretnjami ali z besedami,
lahko pa tudi drugae, npr. s pismom, izobeenim besedilom ipd.
KD je dokonano, ko se okodovanec seznani s storilevo gronjo oziroma ko je pri njem ustvarjen obutek
ogroenosti.
Ureditev po KZ-1: dodano je izvritveno ravnanje poleg resne gronje, da bo napadel ivljenje in telo
okodovanca, e grdo ravnanje, posebno KD grdega ravnanja pa je rtano.
GRDO RAVNANJE
KZ-1 je rtal to KD.
Predstavlja napad na drugo osebo, ki obsega tiste telesne pokodbe, ki so pod kriterijem lahke telesne pokodbe,
in nekatere oblike razalitve s t.i. realno injurijo.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep.
Izvritveno ravnanje: storitev fizini napad na okodovanca.
Posledica se kae v prizadeti telesni (praske, buke) ali duevni celovitosti okodovanca (strah, alost, jeza,
razburjenje).
16. Posredno storilstvo
KZ-1 pa uvaja pojem posrednega storilca, ko za storilca razglasi tistega, ki je kaznivo dejanje izvril osebno, in
tistega, ki je kaznivo dejanje izvril z izrabljanjem ali vodenjem ravnanj druge osebe (posredni storilec). Tudi doslej
se kazenski odgovornosti ni mogel izogniti, kdor je drugega uporabil za izvritev kaznivega dejanja, ker je vselej
odgovarjal kot storilec ali napeljevalec ali pomaga. S pojmom posrednega storilca si lahko pomagamo pri
natannejem razloevanju, kdaj je kdo storilce, kdaj napeljevalec in kdaj pomaga. Tako je tisti, ki je neposredni
storilec kaznivega dejanja, lahko samo orodje, podaljana roka koga drugega. Primer: nekdo uporabi otroka,
starega 6 let, da se splazi skozi okence v kak zaprt prostor in vzame stvari. Otrok estih let ne more biti kriv, toda
to ni pomembno, ker je polnoletni, ki je otroka uporabil, posredni storilec ne glede na okoliino, da je dejanje
neposredno izvril otrok. Gre za tipien primer posrednega storilca, ko ta vse sam pripravi, organizira, le
neposredno izvritev, prepusti drugemu.
17. Udeleba preko primerov (nekdo pazi, nekdo vozi pri tatvini)
18. asovna veljavnost v KZ in uporaba milejega zakona (na primeru poneverbe ter glede blanketnih
norm)
asovna veljavnost KZ:
Kazenski zakonik sam doloa zaetek svoje veljavnosti. Zakon praviloma zane veljati 15 dan po objavi, lahko pa
je ta rok kraji ali dalji. KZ-1 je bil sprejet 20.5.2008, v UL je bil objavljen 4.6.2008, veljati pa je zael 1.11.2008.
as od objave do uveljavitve imenujemo vacatio legis. Zakoni veljajo toliko asa, dokler niso izrecno ali mole
odpravljeni z novim zakonom, ki nadomea prejnjega. Na kazenskopravnem podroju je to e posebej
pomembno pravilo, saj bi v nasprotnem primeru prilo do pravnih praznin, ki bi lahko ustvarile poloaj, ko storilcev
kaznivih dejanj ne bi bilo mogoe preganjati in jim soditi.
Sodie mora v vsaki zadevi ugotoviti, kateri zakon je veljal v asu izvritve kaznivega dejanja in ali je bil ta zakon
morebiti spremenjen. Tako je potrebno vse zakone primerjati in ugotoviti, ali je morda kateri od poznejih zakonov
(poznejih od tistega, ki je veljal v asu izvritve dejanja) mileji, in uporabiti najmilejega. e je pozneji zakon
enako strog kot zakon, ki velja v asu sojenja, se uporabi zakon, ki je veljal v asu izvritve dejanja. Retroaktivnost
je omejena zgolj na mileji zakon.
Ugotavljanje, kateri zakon je mileji, je pogosto zelo zapleteno vpraanje. Pri tem pomagata dve naeli:
* besedila prejnjega in novega zakona ne smemo primerjati abstraktno. Izhajati je potrebno iz konkretnega
dejanskega stanja;
* uporabiti je treba ali prejnji ali novi zakon v celoti in ne nekaterih dolob prejnjega in nekaterih dolob novega.
Ugotoviti je treba, kateri zakon je v celoti ugodneji za storilca. Kombinacija bi pomenila uporabo nekega tretjega
253
zakona, ki v takni obliki ni nikdar obstajal. Takno stalie je zavzelo tudi Vrhovno sodie, eprav nekateri
opozarjajo na to, da bi bilo v izjemnih primerih dopustna kombinacija obeh zakonov.
Primeri, kdaj je zakon mileji:
* novi zakon je mileji, e nekega dejanja ve ne opredeljuje kot kaznivo dejanje (dekriminacija dejanja);
* mileji je tisti zakon, ki predpisuje mileji kaznovalni okvir ali milejo vrsto kazni, omogoa ire monosti za izrek
pogojne obsodbe, sodnega opomina, omilitev kazni;
* za storilca je lahko ugodneji zakon tudi, e ne spreminja zakonskih znakov kaznivega dejanja in predpisana
kazen ostane ista, spremeni pa dolobe splonega dela (e bi npr. novi zakon omogoil iro uporabo instituta
silobran).
Blanketne dispozicije se sklicujejo na druge pravne predpise, ki dispoziciji dopolnjujejo. Kazenski zakonik doloa
vse bistvene znale doloenega kaznivega dejanja, le vsebina enega izmed njegovih zakonskih znakov je doloena
v kaknem drugem predpisu. Tako je npr. v 319. lenu KZ-1 doloeno, da je kaznivo dejanje, e kdo v nasprotju s
predpisi o prometu z razstrelivom ali z lahkimi vnetljivimi snovmi itd. prevaa, odda za prevoz z javnim prometnim
sredstvom takne snovi itd. KZ seveda ne pove in ne more povedati, ob katerih pogojih in kako se sem opraviti
prevoz taknih nevarnih snovi. To je doloeno v posebnih predpisih., ki jih je potrebno uporabiti pri presoji
vpraanja, ali je bilo kaznivo dejanje po tem lenu izvreno ali ne.
Predpisi, na katere se sklicuje kaka dispozicija v kazenskem zakoniku (dopolnilna norma), se lahko spremenijo in
e v opisu kaznivega dejanja ni e kakih drugih objektivnih znakov, bi se na tak nain cona kriminalnosti lahko
neznansko razirila. Nesporno je, da v primeru, ko dopolnila norma preneha obstajati, tudi samo kaznivo dejanje,
katerega del je bila takna norma, preneha biti kaznivo (7/2 len KZ-1). e pa se dopolnilna norma spremeni, se
zastavi vpraanje, ali jo je treba uporabiti restriktivno, e je mileja za storilca. KZ-1 razlikuje dve skupini monih
situacij:
- e je sprememba dopolnilne norme zgolj tehnine narave in ne predstavlja drugane ocene nevarnosti ravnanja
(kaznivo dejanje je zaradi te spremembe drugae doloeno, ne pomeni pa drugega protipravnega dejanja), potem
njena sprememba z vidika asovne veljavnosti kazenskega zakonika ni odloilna;
- e pa se dopolnilna norma spremeni zato, da bi potencialne storilce postavila v ugodneji poloaj (npr. iz
podzakonskega akta, ki vsebuje seznam prepovedanih drog, je rtana doloena substanca), jo je treba uporabiti
retroaktivno kaznivo dejanje zaradi spremembe dopolnilne norme ni le ve drugae doloeno, ampak je postalo
drugo protipravno dejanje, njegova nevarnost je drugae vrednotena.
19. Nova vrsta veljavnosti KZ (mislila je na osebno veljavnost)
Osebna veljavnost pomeni, da kazenski zakonik velja za vse polnoletne osebe, ne glede na njihovo dravljanstvo.
Glede enako veljavnosti za dravljane RS in tujce pa doloa dve posebnosti:
* kazenskopravna doloba lahko izjemoma velja le za dravljane RS (primer: napad na neodvisnost drave, saj iz
opisa izhaja, da je lahko storilec le SLO dravljan);
* kazenskopravna doloba velja le za tujce (primer: 13. len KZ-1, veljavnost kazenskega zakona za tujca, ki stori
kaznivo dejanje v tujini).
Posebna osebna veljavnost:
* zakon lahko doloi, da se za kaznivo dejanje kaznujejo le osebe s posebnimi lastnostmi, pravicami in poloajem.
Govorimo o posebnih kaznivih dejanjih;
* kazensko odgovornost mladoletnikov bo doloil poseben zakon, pri emer pa e sam kazenski zakon doloa, s
katero starostjo lahko mladoletnik postane subjekt kaznivega dejanja. Poseben zakon o ml, pa bo doloil, v kakni
meri se bo za ml. storilce uporabljal kazenski zakonik (omejil bo njegovo osebno veljavnost);
* KZ doloa posebno kategorijo polnoletnih storilcev kaznivih dejanj (mlaji polnoletniki), ki se jim smejo namesto
kazni izrei kazenske sankcije za mladoletnike. To je mogoe ob izpolnitvi dveh pogojev, da je bil storilec ob
izvritvi kaznivega dejanja e star 18 let, ne pa e 21 let in kazenski zakonik ne doloa pogojev za izrekanje sankcij
za mladoletnike mlajim polnoletnim. Doloal jih bo lahko poseben zakon za mladoletnike;
* kazensko odgovornost pravnih oseb doloa poseben zakon (ZOPOKD).
Izkljuitev osebne veljavnosti KZ doloa v 6/1 lenu, za dejanja oseb, ki sicer izpolnjujejo zakonske znake
kaznivih dejanj, njihova kazenska odgovornost pa je izkljuena zaradi instituta imunitete. Loimo dve vrsti
imunitete:
* materialnopravno ali poklicno imuniteto, ki pomeni, da nosilci doloenih funkcij niso odgovorni za svoje mnenje, ki
ga dajo pri opravljanju svoje funkcije, eprav so na ta nain izvrili zakonske znake kaznivega dejanja.
* procesna imuniteta (nepoklicna) pa je institut kazenskega procesnega prava in izkljuuje monost kazenskega
pregona za kazniva dejanja, ki jih izvrijo osebe v asu opravljanja doloene funkcije (poslanci DZ in DS, sodniki,
sodniki US).
Poleg imunitete kazenski zakonik izkljuuje osebno veljavnost kazenskega zakona tudi pri predlagalnih deliktih in
kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na zasebno tobo, e okodovanec ni dal predloga za pregon ali ni vloil
zasebne tobe.
20. Kateri dokazi se izloijo in izloitev sodnika, e se seznani s taknimi dokazi
Ekskluzija je institut, ki prepreuje, da bi drava zoper obdolenega uporabila dokaze, zbrane na nezakonit
oziroma protiustaven nain, torej s kritvijo temeljnih lovekovih pravic. Z ekskluzijo se zagotavlja enakost oroja
obeh strank z naelno prepovedjo prevlade drave nad posameznikom.
Glede na naravo delimo dokaze kot predmet ekskluzije na:
* dokaze, za katere e zakon v matini dolobi predpisuje, da se nanje sodna odloba ne sme opreti: to so dokazi,
pridobljeni s kritvijo neke dokazne prepovedi in zanje je predvideno dvojno sankcioniranje: sodna odloba se
254
nanje ne more opirati in e izloeni morajo biti iz spisa (npr. izpovedba tistega, ki mu je bila odvzeta prostost, pa ni
bil pouen po 4. lenu ZKP; izpovedba, pridobljena s silo ali gronjo; dokazi pridobljeni z uporabo POMS brez
odredbe preiskovalnega sodnika ali v nasprotju z njo; izjavo prie, ki ne bi smela biti zasliana kot pria).
* taksativno natete izpovedbe, ki jih je treba izloiti, eprav v matini dolobi ni posebej doloeno, da se sodba
nanje ne sme opirati: praviloma izjave doloenih oseb iz predkazenskega postopka, ki niso bile pridobljene s
kritvijo neke dokazne prepovedi (npr. izjava, ki jo je v fazi zbiranja obvestil policiji dala oseba, za katero se
kasneje izkae, da ne sme biti zasliana kot pria ali ki ne bi smela biti postavljena za izvedenca).
V naem sistemu izloajo nedovoljene dokaze:
* dravni toilec: pred podajo zahteve za preiskavo, vloitvijo obtonice brez preiskave oziroma obtonega
predloga na podlagi ovadbe, predlogom sodniku posamezniku za opravo posameznih preiskovalnih dejanj ali
izdajo kaznovalnega naloga;
* preiskovalni sodnik: v preiskavi;
* sodei sodnik: v skrajanem postopku;
* zunajobravnavni senat: v ugovornem postopku zoper obtonico;
* predsednik senata: pred glavno obravnavo;
* razpravni senat: na glavni obravnavi;
* senat vijega sodia: v pritobenem postopku.
Taken sistem izloanja po mnenju nekaterih vodi do psiholoke okube, saj se sodei sodnik seznani z vsebino
nedovoljenih dokazov in tako le-ti vplivajo na odloitev sodia, kljub temu, da niso procesno relevantni. Teorija o
psiholoki okubi je pomembna predvsem v anglosakem sistemu, kjer porota ni dolna obrazloiti svoje odloitve.
V kontinentalnem sistemu, je sodie dolno navesti dokaze in oceniti njihovo verodostojnost.
V naem kazenskem postopku sta uzakonjeni dve tehniki sankcioniranja, izloitev in prepoved opiranja sodne
odlobe na neveljavne dokaze. Namen izloitve je, da se tisti, ki sodi, sploh ne seznani z izloenim dokazom,
namen prepovedi opiranja sodne odlobe na neveljavne dokaze pa je, da se nanj ne bo skliceval v sodni odlobi,
ker bi takno sklicevanje pomenilo absolutno bistveno kritev kazenskega postopka.
Nae procesno pravo ne pozna izjem od ekskluzije. Dokazi, pridobljeni s kritvijo lovekovih pravic in dolob ZKP,
so absolutno neveljavni. Ekskluzija po naem pravu je temeljna lovekova pravica in ne velja le za obdolenca.
Sodnik, ki se je v postopku odloanja o katerem koli vpraanju seznanil z dokazom, ki bi moral biti izloen, ne more
v isti zadevi odloati o obtobi oziroma pritobi ali izrednem pravnem sredstvu zoper odlobo, s katero je bilo
odloeno o obtobi, razen e vsebina dokaza oitno ni takna, da bi lahko vplivala na njegovo odloitev.
21. Katera kazniva dejanja obravnava okrono sodie in se zanejo na zasebno tobo?
Zoper ast in dobro ime, zoper premoenje, e sta storilec in okodovanec v sorodu
22. Napoved pritobe (rok in kdaj ni potrebna)
Pritobo je potrebno napovedati, in sicer takoj po razglasitvi sodbe oziroma po pouku o pravici do pritobe,
najkasneje pa v 8 dneh od dneva razglasitve sodbe oziroma od vroitve prepisa izreka, e niso bili navzoi pri
razglasitvi. e nihe od upraviencev ni napovedal pritobe, ni potrebno, da bi pisno izdelana sodba vsebovala
obrazloitev. e je bila obdolencu izreena zaporna kazen, napoved pritone ni potrebna. V tem primeru mora
sodba vsebovati obrazloitev.
17. SANJA JAVOR PAJENK
1. asovna omejenost zakonov (en len v novem KZ govori o tem)
Gre za nov len v KZ- 1, ki doloa, da se kazenski zakon ali drug predpis, na katerega se kazenski zakon sklicuje,
ki naj bi veljal le za doloen as, sme uporabiti, e ni drugae doloeno, tudi po poteku tega asa, e je bilo
kaznivo dejanje storjeno, ko je kazenski zakon ali predpis e veljal.
2. Definicija storilca po novem KZ, kaj je novo (posredni storilec)?
Definicija storilca:
Storilec kaznivega dejanja je vsak, ki ga stori osebno ali z izrabljanjem in vodenjem ravnanj drugega (posredni
storilec). 20/1 len KZ-1.
3. Zastaranje po novem KZ
Potek asa lahko ima dvojni uinek. Tako tudi loimo:
* zastaranje kazenskega pregona: kazenski postopek e ni bil izveden, zato potek asa vpliva na to, da ni ve
mogoe izrei kazni. Preneha pravica do izreka kazenske sankcije in je storilcu ni mogoe izrei.
* zastaranje izvritve kazni: zastaranje je razlog ugasnitve kazni. Ugasne torej pravica do tega, da se kazen bodisi
izree bodisi e izreena kazen izvri.
Sodia in drugi organi kazenskega pregona in za izvrevanje kazenskih sankcij morajo v vsaki fazi postopka paziti
na potek zastaranja in upotevati zastaranje po uradni dolnosti. Zastaranje tako nastopi ex lege, in sicer tedaj, ko
so potekli zastaralni roki.
KZ-1 doloa, da ne zastarajo:
* kazniva dejanja, za katera se sme izrei dosmrtni zapor;
255
* nekatera kazniva dejanja zoper lovenost (genocid, hudodelstva zoper lovenost, vojna hudodelstva, agresija,
odgovornost vojakih poveljnikov in drugih nadrejenih, zdruenje in uvanje h genocidu, k hudodelstvom zoper
lovenost ali agresiji);
* kazniva dejanja, za katera po mednarodnih pogodbah takno zastaranje ne more nastati.
Zastaranje kazenskega pregona:
Ta vrsta zastaranja pomeni, da se zaradi poteka rokov, ne more ve izvesti kazenski pregon in se storilcu ne more
ve izrei kazen za kaznivo dejanje, ki ga je izvril. Dolina rokov je odvisna od tee kazni, ki je predpisana za
posamezno kaznivo dejanje. Maksimalni zastaralni rok je 50 let, najkraji pa 6 let. Prejnji KZ je doloal kraje
zastaralne roke (25 let in 3 leta).
Ti roki so:
* 50 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor 30 let (15 do 30 let),
* 30 let od storitve kaznivega dejanj, za katero se sme izrei zapor nad 10 let (in manj kot 15 let),
* 20 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izrei zapor nad 5 let (do 10 let),
* 10 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor nad 1 leto (do 5 let),
* 6 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei kazen do enega leta ali denarna kazen.
e je za kaznivo dejanje predpisanih ve kazni, se zastaralni rok doloi po najhuji predpisani kazni. Kadar so
kazni predpisane alternativno, se zastaralni rok doloi glede na tejo vrsto predpisane. Kadar pa so predpisane
kumulativno (npr. zaporna in denarna kazen), pa se doloi zastaralni rok glede na kazen zapora kot na glavno
kazen. Za poskus se zastaralni rok doloi glede na kazen, ki je predpisana za dokonano kaznivo dejanje.
Zastaralni rok za zastaranje kazenskega pregona zane tei od dneva, ko je bilo kaznivo dejanje izvreno, ko je
torej storilec deloval ali bi moral delovati.
Zadranje zastaranja:
Zadranje zastaranja pomeni, da lahko med tekom zastaralnih rokov nastopijo ovire dejanske ali pravne narave, ki
povzroijo, da zastaralni rok ne tee. Zadranje zastaranje po povzeto po prejnjem KZ, ki je poznal relativno in
absolutno zastaranje. KZ-1 te delitve ni prevzel, kljub temu pa je obdral zadranje zastaranja. Ob tem se zastavlja
vpraanje, kaken uinek sploh ima zadranje zastaranja. e doloena okoliina povzroi zastaranje teka
zastaranih rokov, hkrati pa zakon ne podalja zastaralnih rokov, postane ta institut brez pomena. Tudi ob zadranju
se namre zastaranje kazenskega pregona iztee po preteku doloenega asa od izvritve kaznivega dejanja,
enako kot e zadranja ne bi bilo, saj KZ-1 kljub ureditvi zadranja zastaranja ne postavlja daljih zastaralnih rokov
in ne doloa, da se v primeru zadranja zaetek teka rokov ne vee na izvritev kaznivega dejanja.
Pretrganje zastaranja:
Obstaja tedaj, ko se zastaralni rok zaradi doloene okoliine prekine in se zaradi tega tisti del zastaralnega roka,
ki je e potekel, ne teje ve, temve zane zastaralni rok po prenehanju ovire tei znova. To torej pomeni izjemo
od pravila, da zastaralni rok zane tei z izvritvijo kaznivega dejanja. KZ doloa le eno okoliino, ki pretrga
zastaranje: e storilec v asu tega zastaralnega roka stori enako ali huje kaznivo dejanje.
Zastaranje izvritve kazni:
Zastaranje izvritve kazni pomeni, da zaradi poteka doloenega asa ugasne pravica do njene izvritve. e
izreene kazni ni ve mogoe izvriti. Roki:
* 25 let od obsodbe na 30 let zapora (razen, e gre za nezastarljivo kaznivo dejanje),
* 15 let od obsodbe na zapor nad 10 let (vendar manj kot 30 let),
* 10 let od obsodbe na zapor nad 5 let (do 10 let),
* 5 let od obsodbe na zapor nad 1 leto (do 5 let),
* 3 leta od obsodbe na zapor do 1 leta ali na denarno kazen.
Izvritev dosmrtnega zapora ne zastara.
Prejnji KZ je doloal nekoliko kraje roke za izvritev mladoletnikega zapora. KZ-1 takne dolobe ve nima, saj
bo to podroje uredil nov zakon.
Zastaralni roki teejo od pravnomonosti sodne odlobe. Pri pogojni obsodbi, ki je bila preklicana, zane tei
zastaranje tistega dne, ko je postala odlobo o preklicu pravnomona. Pri pogojnem odpustu, ki je bil preklican,
zane tei zastaranje tistega dne, ko je postala odloba o preklicu pravnomona.
Zadranje zastaranja:
Zastaranje izvritve ne tee v asu, ko se po zakonu kazen ne sme izvriti. Ovire so lahko prane ali dejanske,
zakon pa upoteva samo pravne ovire (npr. odloitev je mona, e obsojenec zaradi huje bolezni ni zmoen
nastopiti kazni.
Zastaranje izvritve varnostnih ukrepov:
KZ -1 doloa da zastara izvritev varnostnih ukrepov odvzema voznikega dovoljenja in odvzema predmetov, ko
preteejo tri leta od pravnomonosti sodne odlobe, s katero sta bila ukrepa izreena. Prepoved opravljanja poklica
zastara, ko pretee as, za katerega je bil izreen.
4. Nadaljevano kaznivo dejanje po novem KZ in kakne so razlike s prejnjo ureditvijo. Kar podrobno treba
tole znat in potem e kaj e DT kvalificiral kot nadaljevano, sodnik pa rekel, da eno izmed kd ne spada med
nadaljevano in tako obsodil?
Nadaljevano kaznivo dejanje je primer navideznega realnega steka. Zaradi praktinosti pri odmeri kazni, se je v
sodni praksi izoblikovalo stalie, da se sme vsa takna serijska dejavnost storilca teti za eno kaznivo dejanje, e
so vsa dejanja tako medsebojno povezana, da se z ivljenjskega stalia pokaejo kot celota, posamezna dejanja
pa le kot posamezni sestavni deli te celote.
256
KZ nadaljevanega kaznivega dejanja ni definiral. Kriterije za uporabo tega konstrukta je izoblikovala v preteklosti
sodna praksa in pravna teorija.
KZ- 1 je na novo vkljuil institut nadaljevanega kaznivega dejanja v veljavno pravo. Zanj so potrebni stalni in
variabilni elementi.
Prvi pogoj je, da gre za eno samo dogajanje, za eno samo celoto. Do taknega spoznanja pa ni mogoe priti po
obutku, temve s temeljito analizo dane konkretne zadeve.
KZ-1 doloa za opredelitev takne celote naslednja merila:
* istoasna ali zaporedna izvritev (torej dokonanje) ali izvritev poskusa dveh ali ve premoenjskih kaznivih
dejanj. Med posameznimi dejanji mora biti neka asovna povezanost, kar pomeni, da morajo biti kazniva dejanja
izvrena istoasno ali zaporedoma.
* istovrstnost oziroma istost premoenjskih kaznivih dejanj
Pojem istovrstnih kaznivih dejanj se pojavlja pri nadaljevanem kaznivem dejanju. Istovrstnost se nanaa na vsa
dejanja, ki naj bi jih zajelo nadaljevano kaznivo dejanje, kot npr. veje tevilo tatvin, goljufij, poneverb, itd.
Istovrstnost je podana ob ponovitvi istega dejanja v temeljni, kvalificirani ali privilegirani obliki (ne pa tudi v obliki
delictum sui generis), pri naklepnih kaznivih dejanjih pa tudi pri poskuenih in dokonanih kaznivih dejanjih ter vseh
oblikah udelebe pri istem kaznivem dejanju.
Pojem istovrstnosti nekateri razumejo ire, tako da z nadaljevanim kaznivim dejanjem zajemajo vse temeljne in
kvalificirane oblike kakega kaznivega dejanja. Po tem staliu je treba nadaljevano kaznivo dejanje kvalificirati po
tistem lenu, ki se nanaa na najhuje kaznivo dejanje, ki je sestavni del nadaljevanega kaznivega dejanja. Tako
npr. je podana po tem staliu velika tatvina v nadaljevanju, e je storilec izvril nekaj navadnih in nekaj velikih
tatvin v povezanem asovnem obdobju. Po drugem staliu pa so okoliine, ki kvalificirajo kakno temeljno
kaznivo dejanje (npr. vlom, vdor, oboroenost) tako pomembne, da ne dopuajo zdruitve ivljenjsko povsem
razlinih kaznivih dejanj v eno nadaljevano kaznivo dejanje.
KZ- 1 se zavzema za prvo stalie, saj doloa, da se storilcu za nadaljevano kaznivo dejanje izree ena kazen v
mejah kazni, ki je predpisana za najhuje kaznivo dejanje, zajeto z nadaljevanim kaznivim dejanjem, sodie pa
izree tudi denarno kazen kot stransko kazen.
* koristoljubnost ali okodovalni nagib storilca, kar pomeni, da mora obstajati enoten psihini odnos storilca do
kaznive kontinuirane dejavnosti.
* kazniva dejanja, izvrena v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja se kaejo glede na kraj, nain ali druge
enake okoliine (variabilni elementi) kot enotna dejavnost to merilo zahteva, da se opredelijo kot nadaljevana
kazniva dejanja samo tista, ki so povezana glede na kraj izvritve ali glede na nain izvritve tako, da predstavljajo
enotno dejavnost. Za kraj izvritve kaznivega dejanje se teje vsak kraj, kjer je bilo dejanje izvreno. Za as
izvritve pa se teje as, ko je bilo izvreno zadnje od dejanj, ki jih nadaljevano kaznivo dejanje zajema.
Pri nadaljevanem kaznivem dejanju doloa zakon posebna pravila za odmero kazni. Ne uporabijo se pravila o
steku, temve se storilcu za vsa kazniva dejanja skupaj doloi ena kazen v mejah kazni, predpisane za najhuje
kaznivo dejanje, pri emer se poleg glavne kazni zapora doloi obvezno tudi stranska denarna kazen. Storilcu, ki
pa si pridobi vejo premoenjsko korist ali povzroi vejo ali veliko premoenjsko kodo, za katero je predpisana
huja kazen, se doloi ta huja kazen, e mu je lo za to, da si z istoasno ali zaporedoma storjenimi kaznivimi
dejanji pridobi tako korist ali povzroi tako kodo.
Sodie sem dejanja, ki jih je toilec v obtobi pravno opredelil kot ve kaznivih dejanj, v sodbi opredeliti kot eno
nadaljevano kaznivo dejanje. Prav tako sem obtoenca, ki je bil obtoen za eno nadaljevano kaznivo dejanje,
spoznati za krivega ve posameznih kaznivih dejanj. Vendar pa je to samo pravilo, ki ga ni mogoe uporabiti, e bi
sodie za drugano pravno opredelitev moralo spremeniti opis dejanja v kodo obtoenca. Tako npr. sodie ne
bi smelo obtoenca, ki je obtoen za ve kaznivih dejanj tatvine po 204/2 lenu KZ-1 , spoznati za krivega
nadaljevanega kaznivega dejanja tatvine po 204/1 lenu, saj bi v takem primeru moralo izpustiti iz opisa dejanja
oitek, da je obtoencu lo za to, da si prilasti stvari majhne vrednosti.
5. Katere kazni so po novem KZ? (dosmrtni zapor), za katera kd, katere ni (izgon tujca iz drave), katerih
varnostnih ukrepov ni ve?
KZ-1 pozna tri vrste kazni:
* kazen zapora
* denarna kazen
* prepoved vonje motornega vozila.
KZ je poznal e kazen izgon tujca iz drave. KZ-1 v prehodnih dolobah doloa, da e je bila izreena stranska
kazen izgona tujca iz drave pred uveljavitvijo tega zakona, se ta kazen izvri tudi po zaetku veljavnosti tega
zakonika.
KZ-1 na novo doloa kazen dosmrtni zapor ( 2. odstavek 46. lena), in sicer za kazniva dejanja genocida,
hudodelstva zoper lovenost, vojnega hudodelstva in agresije; v primeru steka kaznivih dejanj pa tudi za kazniva
dejanja terorizma, umora, uboja predsednika republike, za najhuje oblike kaznivih dejanj zoper suverenost RS in
njeno demokratino ustavno ureditev, za kaznivo dejanje ogroanja oseb pod mednarodnim varstvom in za
kaznivo dejanje jemanja talcev.
KZ-1 je rtal varnostne ukrepe medicinske narave (obvezno psihiatrino zdravljenje in varstvo v zdravstvene
zavodu, obvezno psihiatrino zdravljenje za prostosti, obvezno zdravljenje alkoholikov in narkomanov). Ti ukrepi se
uporabljajo do sprejetja novega zakona.
6. Kaj je prepoved vonje motornega vozila, kot kaka kazen se lahko izreka, kaj pa kazen zapora in denarna
kazen?
257
Prepoved vonje motornega vozila je kazen in se lahko izreka le kot stranska kazen, storilcu kaznivega dejanja
zoper varnost javnega prometa, e mu je izreklo kazen (zapor ali denarno kazen) ali pogojno obsodbo. Izrek te
kazni je fakultativen. To kazen je mogoe izrei le storilcu, ki je kot voznik motornega vozila izvril kaznivo dejanje
zoper varnost javnega prometa. Temelj te kazni je krivdno ravnanje storilca v javnem prometu.
Kazen zapora se lahko izree le kot glavna kazen, denarna kazen pa kot glavna ali stranska.
7. KD neplaevanja preivnine, kaj e oe ne plauje za dva otroka, koliko kaznivih dejanj je to?
KD neplaevanje preivnine je doloeno v 194. lenu KZ-1. To KD lahko stori le tisti, ki je v izvrljivi sodni
odlobi, sodni poravnavi ali z izvrljivim dogovorom, sklenjenim pred drugim organom, doloen, da mora plaevati
preivnino.
Storilec ravna z direktnim naklepom. Zaveda se protipravnosti svojega ravnanja in se hoe izmakniti plaevanju
preivnine.
Izvritveno dejanje se kae v izmikanju plaevanja preivnine, to je lahko aktivno ravnanje ali opustitev. Oblike
tega dejanja bodo, da storilec ne sprejme ponujenega dela, da se namenoma ne zaposli, da vekrat menjava
zaposlitve, da izrecno nasprotuje plailu preivnine.
Kaznivo dejanje ne bo podano, e plaila preivnine objektivno ni mogoe izvriti. To bo npr. tedaj, ko je storilec
bolan, brez sredstev, brez svoje krivde nezaposlen
e storilec ne plaa za 2 otroka, stori 2 KD v steku. Storilec tako v steku stori toliko KD, kolikor osebam ne plaa
preivnine.
8. Kaznivo dejanje v zvezi z mamili - kako je po novem to urejeno?
KZ-1 je raziril len, ki ga je prejnji KZ imenoval neupraviena proizvodnja in promet z mamili. Tako se sedaj
imenuje neupraviena proizvodnja s prepovedanimi drogami, prepovedanimi doping snovmi in predhodnimi
sestavinami za izdelavo prepovedanih drog.
KZ-1 pa je dodal e nov dostavek, ki doloa, da kdor prodaja in ponuja na prodaj ali brezplano deli prepovedano
drogo ali predhodno sestavino za izdelavo prepovedanih drog mladoletni osebi, duevno bolni osebi, osebi z
zaasno duevno motnjo, hujo duevno zaostalostjo ali osebi, ki je v postopku odvajanja od odvisnosti ali
rehabilitacije ali e stori dejanje v vzgojnih ali izobraevalnih ustanovah ali v njihovi neposredni bliini, v zaporih, v
vojakih enotah, v javnih lokalih ali na javnih prireditvah, ali stori dejanje javni uslubenec, duhovnik, zdravnik,
socialni delavec, uitelj ali vzgojitelj in pri tem izkoria svoj poloaj ali kdor za izvrevanje omenjenega dejanja
uporablja mladoletne osebe.
9. Kje definirano, kaj je prepovedana droga?
Predmet kaznivega dejanja so substance ali preparati, ki so razglaeni za mamila. Mamila so doloena Zakonom o
proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami in Zakonom o prepreevanju uporabe prepovedanih drog in o
obravnavi uivalcev prepovedanih drog, ter z Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog in Odlobo o seznamu mamil.
10. Kje definirano kaj so nedovoljene snovi v portu (neka konvencija baje)
Vlada RS se je s podpisom pristopne izjave h Kopenhagenski deklaraciji proti dopingu v portu (sklep vlade t.
666-2/2004-1 z dne 22. 07. 2004) zavezala, da bo Republika Slovenija ratificirala UNESCO Mednarodno
konvencijo proti uporabi nedovoljenih snovi v portu, ki bo kot mednarodni pravni akt dala vladnim institucijam
ustrezno pravno podlago za sprejemanje ukrepov na podroju boja proti dopingu v portu. Dravni zbor je ratificiral
omenjeno konvencijo konec lanskega leta. Konvencija proti uporabi nedovoljenih snovi in njen dodatni protokol, ki
ga je sprejel Svet Evrope, sta javna mednarodnopravna dokumenta, ki sta podlaga nacionalnim protidopinkim
politikam in medvladnemu sodelovanju.
11. Kdaj lahko policija odvzame prostost in ves postopek (skratka, 148 l in dalje v nulo in podrobno vse!)
Policija sem posamezniku izjemoma vzeti prostost in ga pridrati, e so izpolnjeni kumulativno trije pogoji:
* utemeljeni razlogi za sum, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolnosti,
* pridranje mora biti potrebno zaradi ugotavljanja istovetnosti ali preverjanja alibija ali zbiranja obvestil in dokaznih
predmetov o tem kaznivem dejanju,
* podan mora biti vsaj en izmed pripornih razlogov: begosumnost, ponovitvena nevarnost ali koluzijska nevarnost.
Institut pridranja ima dvojno naravo:
- poseg v osebno svobodo
- pridobivanje izjav ali izpovedb od osumljenca.
Traja lahko 48 ur. e traja ve kot 6 ur, mora biti v pisni obliki obveena o razlogih za odvzem prostosti. Gre za
trajajo poseg v osebno svobodo. Od pripora se razlikuje po namenu. Namen pridranja je odkrivanje in
preiskovanje kaznivega dejanja, ne pa uspeen potek kazenskega postopka ali varnost ljudi. za pridranje se
zahteva utemeljen razlog za sum, za aretacijo in pripor pa utemeljen sum. Pridranje je torej poseg v osebno
svobodo, ki ne temelji na sodni odlobi. Institut pridranja torej policiji omogoa, da ima 48 ur posameznika v
situaciji, ko ta ne more prekiniti stika z njo in to brez sodne kontrole.
Pridranje je poseg v osebno svobodo posameznika in v njegov privilegij zoper samoobtobo. Tako bi ga bilo
potrebno odpraviti, ker je protiustavno.
Oseba, ki ji je odvzeta prostost brez odlobe sodia mora biti takoj pouena po 4. lenu ZKP in 148/4 lenu ZKP.
e izjavi, da si bo vzela zagovornika, se zaslianje odloi do njegovega prihoda vendar ne ve kot za 2 uri. e
izjavi, da si ga ne bo vzela, se o njeni izjavi naredi uradni zaznamek. O vsakem odvzemu prostosti mora policija
takoj obvestiti dravnega toilca, ki ji lahko da navodila glede nadaljnjih ukrepov. Policija je dolna ravnati po teh
navodilih.
12. Priporni razlogi
258
Pripor je moen, kadar so podani posebni v zakonu nateti priporni razlogi (causae arresti). Za odreditev pripora pa
mora poleg pripornega razloga obstajati tudi utemeljen sum, da je obdolenec storil kaznivo dejanje. e je e bil
izdan sklep o uvedbi preiskave ali je e bila vloena obtonica, so okoliine, s katerimi se tak sum utemeljuje,
navedene e v teh aktih, sicer pa je utemeljen sum treba posebej utemeljiti v sklepu o priporu.
Priporni razlogi so:
* begosumnost: e se obdolenec skriva, e ni mogoe ugotoviti njegove istovetnosti ali e so druge okoliine, ki
kaejo na nevarnost, da bi pobegnil; okoliine, ki zbujajo tak sum, morajo biti konkretizirane, iz njih mora biti
mogoe z veliko verjetnostjo sklepati, da obstaja nevarnost, da bo obdolenec pobegnil;
* koluzijska nevarnost: e je upraviena bojazen (konkretna nevarnost), da bo uniil sledove kaznivega dejanja, ali
e posebne okoliine kaejo na to, da bo oviral preiskavo s tem, da bo vplival na prie, udeleence ali prikrivalce;
* intercijska (ponovitvena) nevarnost: e posebne okoliine opraviujejo bojazen, da bo ponovil kaznivo dejanje,
dokonal poskueno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. S priporom iz tega razloga se
zagotavlja varnost ljudi (osebna varnost in varnost premoenja).
Izjemoma se lahko odredi pripor, eprav ni navedenih pripornih razlogov, kadar je potrebno zagotoviti obdolenev
prihod na glavno obravnavo. Pogoj pa je, da je bil obdolenec v redu vabljen, da se oitno izmika in noe priti na
glavno obravnavo. Ta pripor pa sme trajati le do objave sodbe, najdlje pa mesec dni.
13. Do kdaj sme biti priprt iz razloga koluzijske nevarnosti vplivanja na prie?
Pripor iz koluzijske nevarnosti pa se odpravi br, ko so zagotovljeni dokazi. Sicer pa velja naelo, da mora biti
trajanje pripora omejeno na najkraji potrebni as.
14. Neposredna obtonica - kdaj, kaj, e se ne strinja preiskovalni sodnik?
Razlikujemo dve vrsti obtonice:
* obtonica, vloena po opravljeni preiskavi;
* neposredna obtonica, ki se vloi brez preiskave.
Neposredna obtonica se pojavlja v dveh variantah:
- za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora nad 8 let, se lahko vloi neposredna obtonica na
predlog dravnega toilca, e dajejo zbrani podatki iz predkazenskega postopka o kaznivem dejanju in storilcu
dovolj podlage za vloitev obtonice, preiskovalni sodnik pa soglaa s predlogom toilca. Preiskovalni sodnik lahko
da soglasje le, e je pred tem zaslial osebo, zoper katero naj bo vloena obtonica. e se s predlogom strinja,
mora to sporoiti dravnemu toilcu, ki mora vloiti obtonico v roku 8 dni, vendar pa lahko senat na toilevo
zahtevo ta rok podalja. Kadar preiskovalni sodnik meni, da ni pogojev za neposredno obtonico, upoteva toilev
predlog kot zahtevo za preiskavo;
- za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora do 8 let, sme dravni toilec vloiti neposredno
obtonico tudi brez soglasja preiskovalnega sodnika, e meni, da zbrani podatki o kaznivem dejanju in storilcu
dajejo dovolj podlage za obtobo.
Obe varianti neposredne obtonice sta fakultativni. Pobudo zanju mora dati toilec.
15. Skrajani postopek v povezavi s preiskavo
DT predlaga opravo preiskovalnih dejanj, kadar je v dilemi, ali naj zavre ovadbo ali zane kazenski pregon.
Toilec sme predlagati opravi kateregakoli preiskovalnega dejanja, torej tudi zaslianje osumljenca, mora pa
dolono navesti, katera posamezna preiskovalna dejanja naj opravi sodnik. Namen preiskovalnih dejanj je sicer
zelo podoben preiskavi, vendar pa oprava teh dejanj ne bi smela pomeniti mini preiskave, kar izhaja e iz tega,
da je treba preiskovalna dejanja opraviti kar se da hitro in kratko, pa tudi, da mora DT v enem mesecu po
prejemu ovadbe vloiti obtoni predlog oziroma ovadbo zavrei. Z opravo preiskovalnih dejanj pridobi DT procesno
veljavne dokaze, ki utemeljen sum potrdijo ali ovrejo. e se sodnik z DT strinja, opravi preiskovalna dejanja, ne
da bi o predlogu izdal poseben sklep. Tudi e se ne strinja z njegovim predlogom, ne izda posebnega sklepa,
temve DT o tem samo obvesti. DT se zoper to njegovo odloitev ne more pritoiti niti ne more zahtevati odloitve
zunajobravnavnega senata.
Sodnik, ki je opravljal preiskovalna dejanja pred vloitvijo obtonega predloga, je izloen iz sojenja.
16. Pritoba, pritobeni razlogi, kaj lahko stori vije sodie
Pritoba je edino redno pravno sredstvo. Lahko se vloi zoper prvostopno in drugostopno sodbo in tudi zoper
sklep. Je devolutivno in suspenzivno pravno sredstvo. Vloiti se mora v roku 15 dni od vroitve prepisa sodbe.
Pravico so pritobe imajo stranke, zagovornik, obtoenev zakoniti zastopnik in okodovanec, ter osebe iz 367/2
lena ZKP. Obtoenec sem vloiti pritobo le v svojo korist, zato sme izpodbijati le obsodilno sodbo. DT se sme
pritoiti tako v kodo kot v korist obtoenca. Okodovanec pa sme izpodbijati sodbo samo glede odlobe sodia o
strokih postopka.
Pritobo je potrebno napovedati, in sicer takoj po razglasitvi sodbe oziroma po pouku o pravici do pritobe,
najkasneje pa v 8 dneh od dneva razglasitve sodbe oziroma od vroitve prepisa izreka, e niso bili navzoi pri
razglasitvi. e nihe od upraviencev ni napovedal pritobe, ni potrebno, da bi pisno izdelana sodba vsebovala
obrazloitev. e je bila obdolencu izreena zaporna kazen, napoved pritone ni potrebna. V tem primeru mora
sodba vsebovati obrazloitev.
Pritoba mora obsegati:
* navedbo sodbe, zoper katero se podaja;
* razlog za izpodbijanje;
* obrazloitev pritobe;
* predlog, da se izpodbijana sodba popolnoma ali deloma razveljavi ali spremeni;
* podpis osebe, ki se pritouje.
259
Pritobeni razlogi:
Razlogi, zaradi katerih se sme izpodbijati sodba so:
* zaradi bistvene kritve doloba kazenskega postopka;
* zaradi kritve materialnega zakona;
* zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja;
* zaradi odlobe o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoenjske koristi, o strokih kazenskega postopka, o
premoenjskopravnih zahtevkih in zaradi odlobe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji.
Pritoba se poda pri sodiu, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, v zadostnem tevilu izvodov za sodie ter za
nasprotno stranko in zagovornika , da nanjo odgovorita. Nasprotna stranka sme v 8 dneh podati odgovor na
pritobo.
Odlobe sodia druge stopnje:
* pritobo zavre (s sklepom),
* pritobo zavrne (s sodbo),
* sodbo razveljavi (s sklepom) in vrne zadevo v novo sojenje,
* sodbo spremeni (s sodbo).
17. Posredni storilec
KZ-1 pa uvaja pojem posrednega storilca, ko za storilca razglasi tistega, ki je kaznivo dejanje izvril osebno, in
tistega, ki je kaznivo dejanje izvril z izrabljanjem ali vodenjem ravnanj druge osebe. Tudi doslej se kazenski
odgovornosti ni mogel izogniti, kdor je drugega uporabil za izvritev kaznivega dejanja, ker je vselej odgovarjal kot
storilec ali napeljevalec ali pomaga. S pojmom posrednega storilca si lahko pomagamo pri natannejem
razloevanju, kdaj je kdo storilce, kdaj napeljevalec in kdaj pomaga. Tako je tisti, ki je neposredni storilec
kaznivega dejanja, lahko samo orodje, podaljana roka koga drugega. Primer: nekdo uporabi otroka, starega 6 let,
da se splazi skozi okence v kak zaprt prostor in vzame stvari. Otrok estih let ne more biti kriv, toda to ni
pomembno, ker je polnoletni, ki je otroka uporabil, posredni storilec ne glede na okoliino, da je dejanje
neposredno izvril otrok. Gre za tipien primer posrednega storilca, ko ta vse sam pripravi, organizira, le
neposredno izvritev, prepusti drugemu.
18. Toilec vloi obtonico za nadaljevano kaznivo dejanje, sodie I. stopnje meni, da ne gre za
nadaljevano kaznivo dejanje in obsodi za ve kaznivih dejanj. Ali gre za kritev in kakno?
Sodie lahko obtoenca, ki je obtoen enega nadaljevanega kaznivega dejanja, spozna za krivega ve
posameznih kaznivih dejanj, vendar ne sme pri tem spreminjati opisa v kodo obtoenca. Pri tem lahko pride do
kritve naela obtonosti in ni ve podana objektivna identiteta med obtobo in sodbo. V takem primeru gre za
absolutno bistveno kritev postopka, na katero pazi pritobeno sodie po uradni dolnosti.
19. Vrste kazni
* zapor
* denarna kazen
* prepoved vonje motornega vozila.
20. Kaj je z izgonom tujca in drave?
KZ je poznal e kazen izgon tujca iz drave, nov zakon pa je to kazen rtal. KZ-1 v prehodnih dolobah doloa, da
e je bila izreena stranska kazen izgona tujca iz drave pred uveljavitvijo tega zakona, se ta kazen izvri tudi po
zaetku veljavnosti tega zakonika.
21. Odstop od pregona in zavrenje ovadbe. Kdaj se lahko ponovno vodi postopek?
Zavrenje ovadbe ne uinkuje kot res iudicata, zato ni procesna ovira, da dravni toilec ne bi mogel kasneje v isti
zadevi zaeti kazenskega pregona. Samo izjemoma je zavrenje kazenske ovadbe procesna ovira za ponovni
pregon. Za takni izjemi gre, ker je osumljenec izpolnil sporazum iz sklenjene poravnave ali naloge, ki mu jih je
naloil dravni toilec.
Pri odstopu od pregona ni mogoe ponovno vodenje postopka, saj dravni toilec odstopi od pregona glede na
konkretne okoliine primera, e oceni, da sama obsodba, brez kazenske sankcije ni potrebna, in e je obdolenec
zaradi kesanja prepreil kodljive posledice ali poravnal kodo in dravni toilec oceni, da kazenska sankcija ne bi
bila upraviena.
22. Stranke postopka
Stranka v formalnem pomenu besede je tisti procesni subjekt, ki zahteva odloitev kazenskega sodia (upravieni
toilec) oziroma tisti subjekt, zoper katerega se takna odloitev osdia zahteva (obdolenec).
Oseba mora imeti sposobnost stranke, dravni toilec ima to sposobnost e samo na podlagi njegove poklicne
funkcije. Okodovanec kot toilec lahko nadaljuje pregon, e dravni toilec odstopi od pregona. Zasebni toilec
lahko zahteva uvedbo kazenskega postopka, e gre za dejanje, ki se preganja na zasebno tobo, vloeno v
zakonsko doloenem roku.
Nima pa vsak storilec kaznivega dejanja lastnost stranke: osebe mlaje od 14 let ne morejo biti stranke
kazenskega postopka.
23. V kaknih vlogah lahko nastopa okodovanec?
Lahko nastopa kot:
* subsidiarni toilec,
* pria,
* lahko postavi premoenjskopravni zahtevek
24. Odnos med premoenjskopravnim zahtevkom in premoenjskopravno koristjo. Kaj se odvzame?
260
Odvzem premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, je obligatoren. Tako se
premoenjska korist v kazenskem postopku ugotavlja po uradni dolnosti. Pri ugotavljanju premoenjske koristi
sodie ni vezano na zahtevek toilca ter na dokazne predloge strank in okodovanca.
Premoenjskopravni zahtevek okodovanca se lahko v celoti ali le deloma prekriva s premoenjsko koristjo,
pridobljeno s kaznivim dejanjem. Zato se je more obdolencu odvzeti premoenjske koristi in hkrati okodovancu
prisoditi premoenjskopravnega zahtevka. Okodovanev premoenjskopravni zahtevek je primaren v razmerju do
odvzema premoenjske koristi: premoenjska korist se odvzame samo, kolikor ta presega okodovancu prisojeni
premoenjskopravni zahtevek.
Dejansko pridobljena premoenjska korist se obdolencu odvzame, e ni okodovanca, e ni znan, ali e
okodovanec premoenjskopravnega zahtevka ne uveljavlja. e se je okodovanec odpovedal temu zahtevku, se
premoenjska korist ne odvzame. V takem primeru se teje, da jo je okodovanec obdolencu podaril.
Dolnost ugotavljanja premoenjske koristi po uradni dolnosti velja v bistvu samo za sodie prve stopnje. e
namre sodie prve stopnje premoenjske koristi ni odvzelo, eprav bi jo moralo, je sodie druge stopnje ne
more odvzeti, e je pritoba podana samo v korist obdolenca. e pride do razveljavitve sodbe, na podlagi
pritobe, ki je bila podana samo v obdolenevo korist, se lahko v novem postopku premoenjska korist odvzame,
etudi z razveljavljeno sodbo ni bila odvzeta, saj ne gre za kazensko sankcijo, za katero velja prepoved reformatio
in peius (385. len ZKP).
25. Vse o priporu in pridranju (kdo odreja, razlogi, asovne omejitve, dokazni standardi...)
Pripor je prisilni procesni ukrep s katerim se obdolencu odvzame prostost. Ker pomeni intenziven poseg v pravice
in svoboine dravljana, so dolobe o priporu e v ustavi, iz katere izhajajo sploni pogoji za odreditev pripora, ki
morajo biti podani kumulativno:
* odloba sodia
* utemeljenost suma
* neogibna potreba za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi
Namen pripora je zagotoviti obdolenevo navzonost v postopku, ima pa tudi druge procesne cilje.
Kdor je bil v priporu, a zoper njega ni bil uveden kazenski postopek ali pa je bil uveden, a se ni konal s
pravnomono obsodilno sodbo, ima pravico do povrnitve kode.
Priporni razlogi:
Pripor je moen, kadar so podani posebni v zakonu nateti priporni razlogi (causae arresti). Za odreditev pripora pa
mora poleg pripornega razloga obstajati tudi utemeljen sum, da je obdolenec storil kaznivo dejanje. e je e bil
izdan sklep o uvedbi preiskave ali je e bila vloena obtonica, so okoliine, s katerimi se tak sum utemeljuje,
navedene e v teh aktih, sicer pa je utemeljen sum treba posebej utemeljiti v sklepu o priporu.
Priporni razlogi so:
* begosumnost: e se obdolenec skriva, e ni mogoe ugotoviti njegove istovetnosti ali e so druge okoliine, ki
kaejo na nevarnost, da bi pobegnil; okoliine, ki zbujajo tak sum, morajo biti konkretizirane, iz njih mora biti
mogoe z veliko verjetnostjo sklepati, da obstaja nevarnost, da bo obdolenec pobegnil;
* koluzijska nevarnost: e je upraviena bojazen (konkretna nevarnost), da bo uniil sledove kaznivega dejanja, ali
e posebne okoliine kaejo na to, da bo oviral preiskavo s tem, da bo vplival na prie, udeleence ali prikrivalce;
* intercijska (ponovitvena) nevarnost: e posebne okoliine opraviujejo bojazen, da bo ponovil kaznivo dejanje,
dokonal poskueno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. S priporom iz tega razloga se
zagotavlja varnost ljudi (osebna varnost in varnost premoenja).
Izjemoma se lahko odredi pripor, eprav ni navedenih pripornih razlogov, kadar je potrebno zagotoviti obdolenev
prihod na glavno obravnavo. Pogoj pa je, da je bil obdolenec v redu vabljen, da se oitno izmika in noe priti na
glavno obravnavo. Ta pripor pa sme trajati le do objave sodbe, najdlje pa mesec dni.
Odreditev pripora:
Pripor odredi preiskovalni sodnik na predlog dravnega toilca s pisnim sklepom. Sklep se osumljencu izroi, ko
mu je vzeta prostost, najpozneje pa v 48 urah, odkar mu je bila vzeta prostost oziroma, ko je bil priveden k
preiskovalnemu sodniku. Zoper sklep se sme pritoiti v 24 urah od njegove vroitve. O pritobi odloa
zunajobravnavni senat v 48 urah.
Odprava pripora:
Med kazenskim postopkom lahko sodie po uradni dolnosti ali na predlog strank odpravi pripor, in sicer:
* e prenehajo razlogi
* e poteejo roki
* e njegovo odpravo zahteva narava posameznih odloitev o obravnavani zadevi.
Pripor se odpravi s sklepom. Med preiskavo sem preiskovalni sodnik odpraviti pripor samo s soglasjem dravnega
toilca, razen e ga odpravlja zaradi poteka roka. e ni soglasja odloa o tem izvenrazpravni senat. Po izroitvi
obtonice sodiu sme do konca glavne obravnave pripor odpraviti samo senat s sklepom, in sicer po zaslianju
dravnega toilca (ni pa potrebno soglasje). Ob vloitvi obtonice preizkusi izvenrazpravni senat utemeljenost
pripora z vidika obstoja pripornih razlogov po uradni dolnostim nato pa opravlja tak preizkus vsaka dva meseca
sodei senat.
Trajanje pripora:
Pripor iz razloga ugotovitve istovetnosti traja toliko asa, dokler istovetnost ni ugotovljena. Pripor iz koluzijske
nevarnosti pa se odpravi br, ko so zagotovljeni dokazi. Sicer pa velja naelo, da mora biti trajanje pripora omejeno
na najkraji potrebni as. Po odlobi sodia prve stopnje sme pripor v preiskavi in do vloitve obtonice trajati
najdalj 3 mesece od priprtja, in sicer po sklepu preiskovalnega sodnika najve mesec dni, izvenrazpravni senat pa
261
ga sme podaljati e najve za 2 meseca. Iz tehtnih razlogov sme vrhovno sodie podaljati ta rok e najve za 3
mesece, vendar le e tee postopek za kaznivo dejanje, za katero se sem izrei kazen zapora nad pet let. e do
izteka teh rokov ni vloena obtonica, se obdolenec izpusti. Po vloitvi obtonice pa lahko traja pripor najve 2
leti. e v tem roku obdolencu ni vila izreena obsodilna sodba, se pripor odpravi in obtoenec izpusti. Ne zahteva
se, da bi morala v tem roku sodba postati pravnomona.
V skrajanem postopku sem pripor pred vloitvijo obtobe trajati najve 15 dni. V postopku zoper mladoletnike sme
trajati pripor najdalj 1 mesec, senat za mladoletnike pa ga sme podaljati e najve za dva meseca.
Podaljanje pripora:
Pripor se podaljuje na obrazloen predlog preiskovalnega sodnika ali dravnega toilca. S predlogom morata biti
obdolenec in njegov zagovornik seznanjena najmanj 3 dni pre iztekom roka za pripor, da se lahko izjasnita o
navedbah v predlogu.
26. Doktrina sadeev zastrupljenega drevesa
V teoriji se je kot opredelitev najirega dometa ekskluzije izoblikoval izraz doktrina sadeev zastrupljenega
drevesa. Gre za primere, ko sicer popolnoma zakonit dokaz izvira iz nezakonitega dokaza. Ta sekundarni dokaz je
vasih do take mere okuen s primarnim, nezakonitim dokazom, ki izhaja iz nezakonitega delovanja policije ali
kaknega drugega dravnega organa, da je predmet ekskluzije. Gre torej za dokaze, ki so sami po sebi zakonito
pridobljeni, vendar do njih policija brez prvotnega nezakonitega ravnanja ne bi prila.
Takna doktrina je izvorno anglosaki institut oziroma tipini institut v pravu ZDA, kjer so jo izdelali do podrobnosti.
27. Posebnosti pri preiskavi odvetnikove pisarne
Preiskava odvetnike pisarne je dovoljena samo glede spisov in predmetov, ki so izrecno navedeni v odredbi o
preiskavi. Pri preiskavi ne sme biti prizadeta tajnost drugih listin in predmetov, mora pa biti poleg dveh pri navzo
tudi predstavnik Odvetnike zbornice Slovenije. Podobno dolobo ima tudi Zakon o notariatu.
28. Dokazni standardi preiskava, obtonica
Gre za doloene stopnje verjetnosti:
* razlogi za sum
Za zaetek predkazenskega postopka zadoa, da so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje,
za katero se storilec preganja po uradni dolnosti. Tej stopnji verjetnosti je zadoeno e, e pride policija do
obvestila, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, e je storilec neznan, oziroma do obvestila, da je doloena oseba
storila kaznivo dejanje. Tako mora policija narediti vse, da se izsledi storilec, da se ta ne skrije, ne pobegne, da se
odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz, ter da se zberejo vsa obvestila,
ki bi utegnila biti koristna za kazenski postopek. V ta namen smejo zahtevati potrebna obvestila od oseb, opraviti
potreben pregled prevoznih sredstev, potnikov, prtljage, osebe fotografirati, jemati prstne odtise in bris ustne
sluznice.
* utemeljeni razlogi za sum
So nov dokazni standard, ki ga je vzpostavilo Ustavno sodie v zvezi z uporabo posebnih ukrepov, v pozitivno
zakonodajo pa je bil sprejet leta 1998. Ustavno sodie jih je opredelilo kot stopnjo verjetnosti, ki mora temeljiti na
doloenih dejstvih, na konkretnih okoliinah, stopnja suma pa mora biti takna, da se tako po kvaliteti kot
kvantiteti zbranih podatkov in njihovi preverljivosti v veliki meri priblia utemeljenemu sumu.
* utemeljen sum
Visoka stopnja artikulirane konkretne in specifine verjetnosti, da je doloena oseba storila kaznivo dejanje, ki jo je
treba dosei, da se kazenski postopek v formalnem pomenu besede sploh lahko zane. tiri temeljna merila, ki jim
mora iti zadoeno, da bi nek sum lahko pojmovali kot utemeljen:
- predhodnost utemeljenega suma
- konkretnost utemeljenega suma
- izrazljivost utemeljenega suma
- specifinost utemeljenega suma
Utemeljen sum je torej pogoj za uvedbo kazenskega postopka, hkrati pa tudi temelj za druge bistvene posege
(pripor, prepoved priblievanja doloenemu kraju ali osebi, javljanje na policijski postaji, varina, hini pripor).
Preiskava utemeljen sum
Obtonica utemeljen sum.
29. Izvrevanje kazni hini zapor, dela v javno korist
Zaporna kazen se prestaja v zaporu. Kazen zapora do devetih mesecev se lahko nadomesti s hinim zaporom. O
nadomestnem hinem zaporu odloi sodie s sklepom, s katerim doloi, da se obsojenec ne sme oddaljiti iz
poslopja, v katerem stalno ali zaasno prebiva, oziroma javne ustanove za zdravljenje ali oskrbo. Sodie lahko
obsojencu izjemoma dovoli, da se za doloen as oddalji iz prostorov , kjer se izvaja hini zapor, kadar je to
neizogibno potrebno, da si zagotovi najnujneje ivljenjske potrebine, zdravstveno pomo, ali za opravljanje
dela. e se obsojenec brez dovoljenja sodia oddalji iz poslopja, kjer se izvaja hini zapor, ali pa to stori izven
dovoljenega asa, lahko sodie odredi, da se izreena kazen zapora izvri.
Kazen zapora do 2 let se lahko izvri tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora opravi v obdobju enega leta delo
v splono korist najmanj 80 ali najve 480 ur. To delo se razporedi tako, da ne moti obsojenevih obveznosti iz
delovnega razmerja. O tem odloa sodie na prvi stopnji, upotevajo pri tem objektivne in subjektivne okoliine
storilca in njegovo soglasje s takim nainom izvritve kazni. e obsojeni ne izpolnjuje nalog, lahko sodie odredi,
da se izreena kazen zapora izvri. Z delom v splono korist pa se ne more izvriti kazen zapora, ki je bil storilcu
izreena za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost.
30. Kazenska odgovornost
262
KZ-94 je pojem kazenske odgovornosti uporabljal kot viji skupni pojem za pritevnost in krivdo. Pritevnosti
namre ni tel za sestavni del krivde, temve za poseben podelement kaznivega dejanja, ki ga je skupaj s krivdo
povezoval v institut kazenske odgovornosti (Kazensko odgovoren je storilec, ki je priteven in kriv.)
KZ-1 je odpravil pojem kazenske odgovornosti v pomenu kakrnega je imel KZ-94, in mu pripisal novo vsebino. Po
novem je kazenska odgovornost opredeljena kot skup vseh predpostavk materialnega kazenskega prava, ki so
potrebne, da se posamezniku lahko izree obsodilna sodba. 24. len KZ-1: Kazenska odgovornost se uveljavi
zoper osebo s sodbo sodia, s katero se ji oita, da je kriva za storitev ali opustitev, ki jo zakon doloa kot kaznivo
dejanje, in ji zaradi tega izree zakonito kazensko sankcijo ali odpusti kazen. Z vidika sistematike zakonodajalec
ni ravnal dosledno, ko je definicijo kazenske odgovornosti umestil v len o krivdi, s tem je iri pojem (kazenska
odgovornost) definiran znotraj lena, ki je namenjen ojemu pojmu (krivdi).
Z novo opredelitvijo pojma kazenske odgovornosti in z vsebinsko nespremenjeno opredelitvijo krivde svoje mesto v
sistemu izgubil pojem pritevnosti. e sta bila v KZ-94 pritevnost in krivda povezani v pojmu kazenske
odgovornosti, je v KZ-1 ta povezava odpadla. KZ-1 tako med sestavinami krivde pritevnosti ne omenja.
31. Kaskadna odgovornost
Novi Kazenski zakonik ukinja kaskadno odgovornost. V primeru neznanega avtorja ali drugih ovir za pregon
avtorja, bo v novem KZ-1 podana le monost krivdne odgovornosti odgovornega urednika in ne ve objektivne
odgovornosti, kot je sedaj v veljavnem KZ. To pa pomeni, da bo dokazovanje samega kaznivega dejanja. Tako bo
lahko odgovorni urednik obtoen le javne objave kaznivih dejanj zoper ast in dobro ime po 166. lenu KZ-1 (kot v
sedanjem KZ po 31. lenu), ob neznanem avtorju ali ovirah za njegov pregon pa bo odgovorni urednik postavljen v
bistveno ugodneji obrambni poloaj. Za obsodbo mu bo potrebno dokazati krivdo v obliki naklepa, imel bo
monost ugovora z dokazom resnice, monost izkljuitve protipravnosti, ko ne bo lo za namen zanievanja,
monost odpustitve kazni. Vseh teh obrambnih monosti pri kaskadni odgovornosti odgovorni urednik in ostali
nateti nimajo.
32. Kaj stori storilec s kazensko ovadbo?
33. Predlagalni delikti
Predlagalni delikti so tisti, za katera se storilec KD preganja na predlog okodovanca in so doloeni v KZ. Pri teh
KD je odvisno od volje okodovanca ali bo zoper obdolenca sproen kazenski postopek. e v KZ ni izrecno
doloeno, da se storilec preganja na predlog ali zasebno tobo, pomeni, da gre za KD, za katero je upravien
toilec le dravni toilec. Tudi pri predlagalnih deliktih se storilec preganja po uradni dolnosti, vendar pa glede
dopustnosti pregona zakon upoteva interes okodovanca njegov predlog je procesna predpostavka, da lahko
DT zane in vztraja pri kazenskem pregonu.
34. Hina preiskava
Hina preiskava je preiskava stanovanja in drugih prostorov obdolenca ali drugih oseb ter stvari v teh prostorih
(npr. omar, postelj, obleke, vre, ). Hina preiskava se sme opraviti, e obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je
doloena oseba storila kaznivo dejanje, in je verjetno, da bo mogoe pri preiskavi obdolenca prijeti ali da se bodo
odkrili sledovi kaznivega dejanja ali predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek (materialni pogoji). Poleg tega
je potrebna obrazloena pisna odredba sodia (formalni pogoji), ki se izroi pred prietkom preiskave tistemu, pri
katerem se preiskava opravi.
Pred preiskavo se zahteva od tistega, na katerega se nanaa odredba o preiskavi, naj prostovoljno izroi osebo
oziroma predmete, ki se iejo. Pri tem se ga poui o pravici do odvetnika. e izjavi, da si ga bo vzel, se preiskava
odloi do njegovega prihoda, vendar najdalj za dve uri. Preiskava se praviloma opravlja med 6. in 22. uro. Izven te
ure pa le v zakonsko doloenih primerih (e ni dokonana do 22. ure, e se opravlja v pogojih brez sodne
odredbe).
Imetnik stanovanja ali drugih prostorov ima pravico biti navzo pri preiskavi. Pri preiskavi morata biti navzoi dve
polnoletni prii (solenitetne prie). O preiskavi se napravi zapisnik, ki ga podpie oseba, pri kateri se opravi
preiskava in osebe, katerih navzonost je obvezna.
Brez sodne odredbe se sme vstopiti v tuje prostore samo e:
- imetnik stanovanja to eli
- kdo klie na pomo
- je treba prijeti storilca kaznivega dejanja, ki je bil zasaen pri samem dejanju
- je potrebno za varnost ljudi in premoenja
- je v stanovanju ali kaknem prostoru kdo, ki ga je treba po odredbi pristojnega dravnega organa pripreti ali
prisilno privesti ali se je zaradi pregona zatekel v te prostore.
Preiskava brez odredbe sodia se sme opraviti tudi brez navzonosti pri, e jih ni mogoe takoj zagotoviti,
nevarno pa bi bilo preiskavo odlaati. O opravljeni preiskavi brez odredbe mora policija takoj poroati
preiskovalnemu sodniku, e postopek e ne tee, pa pristojnemu dravnemu toilcu.
35. Ali potrebuje posebno odredbo za blagajno v zaprtem prostoru, za katerega ima odredbo za hino
preiskavo?
Mislim, da. ???
18. MILAN TRUKELJ
263
1. Naelo mutabilitete (podrobno, veinoma po primerih - npr. ali lahko toilec med glavno obravnavo
poleg e oitanih treh kaznivih dejanj doda e etrto. V zvezi s tem e nekaj o pravicah obdolenca v
kazenskem postopku).
Naelo mutabilitete daje dravnemu toilcu pravico, da do konca glavne obravnave pred sodiem prve stopnje
odstopi od pregona, ne da bi bil dolan takno svojo odloitev obrazloiti, e seveda oceni, da za kazenski pregon
niso podani pravni in dejanski razlogi. Po uvedbi preiskave do zaetka glavne obravnave izda sodie sklep o
ustavitvi postopka, e DT od pregona odstopi, okodovanec pa ne izjavi, da nadaljuje kazenski pregon. e pa je
takna izjava podana na glavni obravnavi, sodie izree zavrnilno sodbo.
2. Beneficium cohaesionis
e podajo ugovor samo nekateri izmed obdolencev in e izvenrazpravni senat spozna, da so razlogi, zaradi
katerih se obtoba ne dopusti ali se obtonica oziroma zasebna toba zavre, tudi v korist tistim obdolencem, ki
ugovora niso podali, ravna tako, kakor da bi ugovor vloili tudi ti.
Uporaba pravil beneficium cohesionis (ugodnost povezanosti) pride v potev pri vseh oblikah udelebe, ki jih pozna
KZ. Lahko gre tudi za razlina kazniva dejanja, bistveno je samo, da so obdolenci obtoeni z isto obtonico.
Beneficium cohesionis velja tudi v pritobene postopku in postopku o izrednih pravnih sredstvih.
3. Zdruitev postopka
e obstaja med ve kaznivimi dejanji doloena povezava, narekujejo razlogi procesne ekonominosti, da se ta KD
obravnavajo v enotnem postopku. Doloba 32. lena ZKP daje odgovor na vpraanje, katero sodie je pristojno v
primeru zvezanosti (koneksitete) med obdolenci in kaznivimi dejanji. Zvezanost je lahko subjektivna, kadar je en
obdolenec hkrati obdolen ve KD, ali objektivna, kadar je pri enem KD sodelovalo ve oseb, ne glede na to, za
kakno obliko udelebe je lo, ali pa meana, e je ve oseb sodelovalo pri izvritvi ve KD. Zdruitev in izvedba
enotnega postopka ter izdaja ene odlobe so v primeru subjektivne in objektivne koneksitete pravilo, v primeru
meane koneksitete pa zgolj monost.
Zdruitev postopka lahko ima za posledico spremembo krajevne in stvarne pristojnosti sodia, pa tudi spremembo
sestave, v kateri bo sodilo. Zdruiti se smejo tudi kazenski postopki, ki teejo po zahtevah razlinih upravienih
toilcev.
V primeru subjektivne koneksitete, ko si konkurirajo KD iz stvarne pristojnosti okronega in okrajnega sodia, je
stvarna pristojnost doloena v korist okronega sodia. e si konkurirajo sodia iste vrste, pa je pristojno
sodie, ki je prvo zaelo postopek, ali sodie pri katerem je bila najprej zahtevana uvedba postopka.
Objektivna koneksiteta je podana, ko je bilo ve oseb udeleenih pri enem KD. To je v primeru sostorilstva,
udelebe, pri KD prikrivanja, opustitve ovadbe, da se pripravlja KD, opustitve ovadbe KD ali storilca, ter pomoi
storilcu po storitvi KD.
Zdruitev in izvedba enotnega postopka sta mona v fazi preiskave in e na GO, vse do njenega konanja. Vendar
pa se lahko zdruijo samo postopki, ki se nahajajo v isti fazi. e postopki niso bili zdrueni pred izdajo
prvostopenjske sodbe, se po pravnomonosti sodb, izdanih v loenih postopkih zoper istega obsojenca, lahko izda
ena sodba v postopku tako imenovane neprave obnove kazenskega postopka.
V primeru meane koneksitete se vsakega obdolenca v enotnem postopku zasliuje kot obdolenca, in ne kot
prio, tudi glede tistih KD, za katera sam ni obdolen, saj ista oseba ne more imeti v enotnem postopku poloaja
dveh razlinih procesnih subjektov. Ker je v primeru meane koneksitete zdruitev postopkov zgolj zakonska
monost, zdrui sodie postopke samo, e na podlagi presoje vseh konkretnih okoliin oceni, da je zdruitev v
korist ekonominosti postopka.
Iz razlogov procesne ekonominosti je zdruitev postopkov mogoa tudi v primeru, ko se pri istem sodiu loeno
vodijo postopki v dveh ali ve kazenskih zadevah, glede katerih obstaja subjektivna in objektivna koneksiteta. V
takem primeru ne gre za pravo zdruitev, ki bi imela za posledico spremembo stvarne in krajevne pristojnosti
sodia, saj gre za postopke, ki se e vodijo pri istem sodiu. Dejansko gre le za predodelitev zadeve drugemu
zakonitemu sodniku na istem sodiu.
O zdruitvi postopkov odloa sodie, ki naj bi izvedlo enoten postopek, in sicer po uradni dolnosti, na predlog
(pobudo) drugega sodia ali na predlog strank. Pri odloanju ni vezano na predlog o zdruitvi postopka, vendar pa
mora o njem odloiti s sklepom, tudi e ga zavrne. Taken sklep se ne more izpodbijati niti s posebno pritobo niti
v pritobi zoper sodbo. e pa je bil sklep izdan pred pravnomonostjo obtonice, lahko kritev stvarne in krajevne
pristojnosti uveljavljajo v ugovoru zoper obtonico.
Enoten postopke ne more tei hkrati po pravilih rednega in skrajanega postopka. e se zdrui postopek iz
pristojnosti okrajnega in okronega sodia, tee postopek po pravilih rednega postopka. V tem primeru se tudi v
pritobenem postopku, e se razveljavi samo sodba glede KD iz pristojnosti okrajnega sodia, je okrono sodie
pristojno tudi za postopek glede razveljavljenega dela sodbe.
V postopku proti mladoletniku, ki je sodeloval pri KD skupaj s polnoletno osebo, je izvedba enotnega postopka
izjema. Naeloma se postopek proti mladoletniku izloi. Izvedba enotnega postopka je dopustna le, e gre za
sodelovanje mladoletnika in polnoletnika pri istem KD. Zdruitev postopka mora biti nujna za vsestransko
razjasnitev stvari. sklep o tem izda senat za mladoletnike na obrazloen predlog DT. Enoten postopek ne pride v
potev, e sta bila udeleena pri razlinih KD, pa eprav je med njima podana medsebojna zveza in isti dokazi.
4. Pritobeni razlogi
Razlogi, zaradi katerih se sme izpodbijati sodba so:
* zaradi bistvene kritve doloba kazenskega postopka;
* zaradi kritve materialnega zakona;
264
* zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja;
* zaradi odlobe o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoenjske koristi, o strokih kazenskega postopka, o
premoenjskopravnih zahtevkih in zaradi odlobe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji.
5. Ekstenzivni preizkus pritobe
e je podana pritoba v korist obtoenca zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi
kritve kazenskega zakona, se teje, da je podana pritoba tudi zoper odlobo o kazenski sankciji in o odvzemu
premoenjske koristi. Takna zakonska domneva je logina, saj ima nepravilna in nepopolna ugotovitev
dejanskega stanja ali kritev kazenskega zakona za posledico nepravilno odloitev o kazenski sankciji in odvzemu
premoenjske koristi, hkrati pa obtoenca ne sili, da bi moral izrecno uveljavljati pritobeni razlog v tej smeri in tako
posredno priznavati krivdo.
6. Kdaj II. stopenjsko sodie opravi obravnavo?
Obravnava pred sodiem druge stopnje je po zakonu izjemna oblika odloanja o pritobi, e bolj pa v praksi.
Opravi se lahko, e je senat na predhodni seji sklenil, da bo o pritobi odloal po opravljeni obravnavi in e so
izpolnjeni vsi z zakonom doloeni pogoji. Upravieni razlogi, da sodie druge stopnje samo opravi obravnavo so
podani, e se priakuje, da bo na ta nain zadeva hitreje konana, npr. e je treba na novo izvesti ali ponoviti le
nekatere izmed tevilnih na glavni obravnavi izvedenih dokazov. Poleg izvedbe novih dokazov ponovi sodie tiste
dokaze, za katere meni, da so bili na glavni obravnavi pomanjkljivo izvedeni, ali glede katerih podvomi o dokazni
presoji sodia prve stopnje.
Na obravnavo se povabijo obtoenec in njegov zagovornik, toilec, okodovanec, zakoniti zastopniki in
pooblaenci okodovanca, okodovanca kot toilca in zasebnega toilca in tiste prie in izvedence, za katere
sodie na predlog strank ali po uradni dolnosti sklene, da jih je potrebno zasliati.
7. Pritoba zoper odlobe sodia II. Stopnje
Sojenje na tretji stopnji je izjema od naela dvostopenjskega sojenja v kazenskih zadevah. Pritoba je dopusta iz
vseh razlogov, s katerimi se sme izpodbijati sodba sodia prve stopnje. Tako je zoper sodbo sodia druge
stopnje dovoljena pritoba na vrhovno sodie samo v naslednjih primerih:
* e je sodie druge stopnje izreklo kazen dosmrtnega zapora ali zapora 30 let ali e je potrdilo sodbo sodia
prve stopnje, s katero je bila izreena takna kazen;
* e je sodie druge stopnje na podlagi opravljene obravnave dejansko stanje ugotovilo drugae kakor sodie
prve stopnje in na tako ugotovljeno dejansko stanje oprlo svojo sodbo;
* e je sodie druge stopnje spremenilo sodbo, s katero je sodie prve stopnje obtoenca oprostilo obtobe in
izreklo sodbo, s katero ga je spoznalo za krivega
8. Ukrepi za zagotovitev obbdoleneve navzonosti, zlasti pripor
Obdolenec ni le subjekt, temve tudi objekt kazenskega postopka. Preiskovalni sodnik in sodie morata imeti
monost, da v vsakem stadiju postopka zagotovita njegovo navzonost. Navzonost obdolence je potrebna v
dokazne namene (telesni pregled, izpovedba), za zagotovitev izvritve kazenske sankcije, za odpravo ponovitvene
nevarnosti in za uspeno izvedbo kazenskega postopka.
* vabilo obdolencu
* privedba
* obljuba obdolenca, da ne bo zapustil prebivalia
* prepoved priblievanja doloenemu kraju ali osebi
* javljanje na policijski postaji
* varina
* hini pripor
* pripor
Pri presoji, kateri ukrep naj se uporabi, ravna sodie v skladu s pogoji, ki so predpisani za uporabo posameznih
ukrepov. Pri tem pa ne sme uporabiti strojega ukrepa, e se da isti namen dosei z milejim.
9. Poskus (podrobno)
KZ-1 definira poskus kot zaetek izvritve naklepnega kaznivega dejanja, ki ga storilec ni dokonal. Pri poskusu
loimo nedokonan poskus, ko je storilec uresniil nekatere znake kaznivega dejanja in dokonan poskus, ko je
uresniil vse njegove znake. Ta loitev je pomembna zaradi prostovoljnega odstopa od poskusa. Pri
nedokonanem poskusu je podan, e storilec po svoji volji preneha z izvritvenimi dejanji. Pri dokonanem
poskusu pa je za prostovoljni odstop potrebno, da storilec prostovoljno preprei nastanek posledice. V taknih
primerih je prostovoljni odstop podan, e storilec s svojim aktivnim delovanjem preprei nastanek posledice.
Primer: storilec je podtaknil ogenj z namenom, da bi pogal hio, pa si je premislil in ga pogasil, e preden je hia
zgorela.
Poskus je kazniv, e gre za kaznivo dejanje, za katero se sme po zakonu izrei tri leta zapora ali huja kazen. Za
poskus drugih kaznivih dejanj pa samo tedaj, e zakon izrecno predpisuje, da je kazniv tudi poskus. Poskus tako ni
kazniv na splono. To stalie uresniuje objektivno subjektivno koncepcijo poskusa. Po tej koncepciji je
potrebna za kaznivost poskusa objektivna protipravnost storilevega ravnanja, ki je v tem, da je z uresniitvijo
zakonskih znakov ogrozil zavarovano dobrino, jo spravil v nevarnost (objektivni kriterij, ki razmejuje poskus od
pripravljalnih dejanj). Ta nevarnost se e ni uresniila, razodeti pa je morala storilev naklep, njegovo zavest in
voljo uresniiti prepovedano posledico (subjektivni pogoj kaznivosti).
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen, mileja od treh let zapora, KZ praviloma odstopa od kaznivosti
poskusa, eprav sta lahko podana tako objektivni kot subjektivni pogoj, in sicer zaradi majhnega pomena dejanj in
265
zato, ker pri poskusu prepovedana posledica ne nastane. Mono pa je, da KZ tudi za takna dejanja doloi, da je
poskus kazniv.
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen zapora treh let ali huja kazen, pa izhaja KZ iz predpostavke,
da praviloma vsa izpolnjujejo objektivni in subjektivni pogoj. V teh primerih pa dopua mileje kaznovanje.
Kadar je poskus kazniv, se storilec kaznuje v mejah kazni, ki je predpisana za poskueno kaznivo dejanje, lahko
pa tudi mileje. To pomeni, da zakon prepua sodiu presojo o tem, koliko je storilec s poskusom ogrozi
zavarovano dobrino in koliko se je izrazilo njegovo hotenje uresniiti prepovedano posledico.
Tudi pri nepravih opustitvah sta mona tako neprimerni kot primerni poskus, vkljuno z morebitnim prostovoljnim
odstopom, pri pravih opustitvah pa neprimerni poskus, ki je lahko protipraven in kazniv.
Poskus pa ni mogo v primerih, ko je pojmovno ali izrecno zajet z opisom zakonskega dejanskega stana kakega
kaznivega dejanja. Tako npr. ni mogo poskus kaznivega dejanja nedovoljenega posega v nosenost, ki ga izvri
tudi tisti, kdor zane prekinjati nosenost s privolitvijo nosenice. V teh primerih je zakonodajalec izenail poskus z
dokonanim kaznivim dejanjem.
10. Udeleenci kd (npr. razlika sostorilec-pomaga, vrste pomoi,...)
Z izrazom udeleba oznaujemo v kazenskem pravu primere, ko je pri uresnievanju kaznivega dejanja tako ali
drugae sodelovalo dvoje ali ve ljudi. Loimo:
* udelebo v irem pomenu, s katerim zajemamo vse oblike udelebe, tudi sostorilstvo in posredno storilstvo;
* udelebo v ojem pomenu besede, ki zajema samo napeljevanje in pomo.
Prepoznavanje dejanj pomoi in njihova razmejitev od sostorilstva, lahko povzroata teave. Dejanja pomoi
pomenijo objektivno le podporo, omogoanje, olajevanje, pripravljanje in podobna ravnanja in so po subjektivni
strani samo sodelovanje pri tujem, ne pri lastnem kaznivem dejanju. Kaznivo dejanje bi storilec lahko izvril tudi
brez pomoi pomagaa, zato pomagaeva ravnanja tudi niso vzrok nastale prepovedane posledice v
kazenskopravnem pomenu vzrone zveze.
Kriterij za razmejitev dejanj pomoi od sostorilstva je predvsem objektiven. ele kadar kako ravnanje objektivno je
ali bi lahko bilo podpora, omogoanje, itd. storilcu pri uresnievanju kaznivega dejanja, se lahko pritegnejo v
presojo tudi subjektivni elementi pomoi. Tako npr. utegne biti to, da je noni uvaj pustil odprta vrata v poslopje,
objektivno dejanje pomoi, toda za pomo bo to ravnanje mogoe teti samo, e je uvaj to napravil naklepno,
zavedajo se, da pomaga storilcu pri izvritvi tatvine (pomaga pri tujem kaznivem dejanju). Toda noni uvaj bi bil
lahko tudi sostorilec, e je njegovo ravnanje objektivno bistven, odloilen sestavni del nartovane, po naelu delitve
dela razdeljene dejavnosti obeh sodelavcev in e je tel dejanje za svoje.
Pomo je praviloma aktivno ravnanje loveka. Mona pa je tudi opustitvena pomo, ki pa bo v praksi teko
dokazljiva.
Dejanja pomoi se delijo na pomo v fizini in na pomo v psihini obliki.
Pomo v fizini obliki obsega predvsem:
- e da pomaga storilcu na razpolago sredstva za izvritev kaznivega dejanja,
- e odstrani ovire ta izvritev kaznivega dejanja.
Pomo v psihini obliki pa je podana predvsem:
- e da pomaga storilcu nasvet ali navodila, kako naj izvri kaznivo dejanje,
- e pomaga storilcu vnaprej obljubi, da bo prikril kaznivo dejanje, storilca, sredstva, s katerimi bo kaznivo dejanje
izvreno in sledove kaznivega dejanja,
- e pomaga storilcu vnaprej obljubi, da bo prikril predmete, pridobljene s kaznivim dejanjem.
Psihina pomo ima torej ve monih oblik, izmed katerih so tri izrecno natete, mogoe pa so tudi druge, toda
samo, e so po svoji naravi, pomenu in smislu enake natetim.
KZ je oblikoval tudi posebna kazniva dejanja, ko je pomo sama po sebi kazniva: pomo pri samomoru, pomo
nosei enski pri prekinitvi nosenosti, omogoanje bega osebi, ki ji je vzeta prostost.
11. Natej kazni, opozorilne sankcije
KZ-1 doloa naslednje kazni:
* zapor,
* denarna kazen,
* prepoved vonje motornega vozila.
Opozorilne sankcije so: pogojna obsodba, pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom, sodni opomin.
12. Asperacijsko pravilo
Po pravilu o asperaciji mora sodie izrei enotno kazen tako, da je ta veja od vsake kazni, doloene za
posamezno kaznivo dejanje, vendar je pri tem omejeno s tem, da enotna kazen ne sme dosei vsote vseh kazni,
doloenih za posamezna kazniva dejanja, niti maksimuma tiste vrste kazni, ki jo je uporabilo. To naelo veljavno
pravo danes najpogosteje uporablja, zlasti pri kaznih odvzema prostosti.
13. Vtevanje pripora
Pripor pomeni odvzem prostosti v asu kazenskega postopka kot ukrep za zagotovitev obdoleneve navzonosti
in za uspeno izvedbo postopka. Nepravino bi bilo, e asa, prebitega v priporu, ne bi upotevali pri odmeri kazni,
izreeni za isto kaznivo dejanje, ker je tudi pripor oblika odvzema prostosti. Enako velja tudi za druge odvzeme
prostosti, kot sta pridranje in bivanje v zdravstveni ustanovi zaradi opazovanja.
KZ tako doloa, da se as prebit v priporu, ter kakrenkoli drug odvzem prostosti v zvezi s kaznivim dejanjem,
vteva v izreeno kazen zapora in v denarno kazen. Trajanje kazni se tako obsojencu skraja za as, ki ga je prebil
266
v priporu, e je bil pripor odrejen zaradi istega kaznivega dejanja, zaradi katerega je bila izreena kazen zapora.
e je kazenski postopek uveden za ve kaznivih dejanj in pripor ni odrejen za vsako od njih, se as, prebit v
priporu, vteva v izreeno kazen zapora in denarno kazen za tisto kaznivo dejanje, za katero je bil obdolenec
obsojen.
KZ enai glede monosti vtevanja pripora in drugih oblik odvzema prostosti v kazen zapora tudi vtevanje zapora,
denarne kazni in drugih sankcij, ki jih je storilec prestal oziroma plaal za prekrek, seveda le v primeru, le je
storilcu izreena kazen za kaznivo dejanje, ki vsebuje tudi vse znake prekrka, za katero mu je bila e izreena
kazen. V kazen, izreeno za kaznivo dejanje, se vtejeta tudi kazen in disciplinski odvzem prostosti, ki ga je
obsojeni prestal zaradi kritve vojake discipline.
Pri vsakem vtevanju so izenaeni dan pripora, dan odvzema prostosti, dan zapora in dva dnevna zneska denarne
kazni.
14. Odmera kazni obsojencu
Sodna odmera kazni pomeni doloitev izbrane kazni po viini. Najpomembneja je odmera kazni zapora, saj je od
tega odvisno njeno trajanje. Pri odmeri kazni sodie upoteva olajevalne in obteevalne okoliine, kot splona
pravila za odmero kazni. Sodie je dolno v obrazloitvi sodbe povedati, katere okoliine je upotevalo pri
odmeri kazni. Prav tako je dolno obrazloiti, kateri razlogi so bili zanj odloilni, ko je uporabilo katero izmed
pooblastil za to, da je odmerilo vijo oziroma nijo kazen od predpisane ali pa je kazen odpustilo. Sodie mora na
podlagi ugotovljenih okoliin oceniti teo storjenega kaznivega dejanja ter stopnjo krivde.
15. Pogojna obsodba (podrobno)
Pogojna obsodba je sankcija opozorilne narave. Izree se namesto kazni. Pogojnost obsodbe je v tem, da kazen,
ki jo je sodie doloilo (ne pa izreklo), ne bo izvrena, e pogojno obsojeni v asu, ki ga sodie doloi in ne sme
biti kraji kot eno leto in ne dalji kot 5 let (preizkusna doba), ne bo izvril novega kaznivega dejanja. Pogojna
obsodba vsebuje torej opozorilo in tudi gronjo, da jo bo sodie preklicalo in izreklo kazen, e pogojno obsojeni v
preizkusni dobi ne bo spotoval temeljnega pogoja za pogojno obsodbo (da ni izvril novega kaznivega dejanja) in
drugih pogojev ali obveznosti, ki so mu bili naloeni s pogojno obsodbo.
Sploni zakonski pogoj za izrek pogojne obsodbe je, da sodie doloi storilcu kaznivega dejanja denarno kazen
ali kazen zapora do dveh let. Merilo za izrek pogojne obsodbe torej ni kazen, ki je predpisana za kaznivo dejanje,
temve kazen, ki jo doloi sodie. KZ pa izkljuuje monost uporabe pogojne obsodbe pri tistih kaznivih dejanjih,
za katera je predpisana kazen zapora najmanj treh let. eprav bi sodie z dolobo o omilitvi kazni lahko odmerilo
manj kot 2 leti zapora, je pri teh kaznivih dejanjih pogojna obsodba vnaprej izkljuena.
Ob izreku pogojne obsodbe mora biti sodie prepriano, da storilec ne bo ve ponavljal kaznivih dejanj. Sodie
mora opraviti oceno storilevega bodoega vedenja. Pri tem so mu v pomo posebna merila vsebinske narave:
* osebnost storilca,
* storilevo prejnje ivljenje,
* obnaanje storilca po storjenem kaznivem dejanju,
* stopnja kazenske odgovornosti storilca,
* druge okoliine (as in nain izvritve kaznivega dejanja).
Sodie naloi pogojno obsojenemu pogoje in obveznosti. Sploni pogoj je, da obsojeni v preizkusni dobi ne bo
izvril novega kaznivega dejanja. Posebni pogoji pa so vrnitev premoenjske koristi, do katere je storilec priel s
kaznivim dejanjem in povrnitev kode, ki jo je z njim povzroil. e pogojno obsojeni teh pogojev ne izpolni, se
lahko pogojna obsodba preklie.
Obveznosti, ki jih sodie naloi pogojno obsojenemu so:
- obveznosti, ki izhajajo iz izreenih varnostnih ukrepov,
- obveznosti, ki so doloene pri posameznih kaznivih dejanjih (npr. pri kaznivem dejanju odvzema mladoletne
osebe lahko sodie storilcu ob pogojni obsodbi naloi, da mora mladoletno osebo izroiti upraviencu ali
omogoiti uresniitev izvrljive odlobe glede mladoletne osebe.
Pogojna obsodba nima pravnih posledic. Oseba, ki ji je izreena, se teje za obsojeno. Obsodba se vpie v
kazensko evidenco in se iz nje izbrie po enem letu, odkar je pretekla preizkusna doba, e obsojeni v tem asu ni
izvril novega kaznivega dejanja.
Pogojna obsodba se lahko preklie v naslednjih primerih:
* e je obsojeni v preizkusni dobi izvril novo kaznivo dejanje,
* e se je po izreku pogojne obsodbe ugotovilo, da je obsojeni izvril kaznivo dejanje, preden je bil pogojno
obsojen,
* e obsojeni ni izpolnil obveznosti, ki so mu bile naloene ob pogojni obsodbi.
e sodie preklie pogojno obsodbo, upoteva kazen, ki je bila v njej doloena, ter doloi kazen za prej izvreno
oziroma novo kaznivo dejanje, nato pa izree enotno kazen po pravilih o steku.
e ne preklie pogojne obsodbe, pa ima dve monosti:
- za prej izvreno kaznivo dejanje oziroma novo izree kazen,
- za prej izvreno oziroma novo kaznivo dejanje izree pogojno obsodbo. Tako doloi novo preizkusno dobo, ki
zane tee od pravnomonosti te sodbe. Pri tem pa enotna kazen, ki jo doloi, ne sme presei kazni zapora 2 let,
torej najvije mere kazni, ob katero je pogojna obsodba e mogoa.
Pogojna obsodba se sme preklicati v preizkusni dobi oziroma najkasneje v enem letu, odkar je preizkusna doba
pretekla.
Preklic pogojne obsodbe ni v nasprotju s prepovedjo ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem). S preklicem
pogojne obsodbe se zgolj sankcionira nespotovanje obsojenca s pravnomono sodbo naloene obveznosti.
267
Postopek za preklic pogojne obsodbe je doloen v ZKP, medtem ko KZ-1 doloa, v katerih primerih pride do
preklica in roke za preklic.
Postopek za preklic pogojne obsodbe zaradi obsojeneve neizpolnitve obveznosti do okodovanca se zane
praviloma na obrazloen predlog okodovanca ali upravienega toilca. Sodie pa mora postopek zaeti po
uradni dolnosti, e obsojenec ne vrne premoenjske koristi.
Postopek izvede sodie, ki je sodilo na prvi stopnji. Sodnik zaslii obsojenca, s emer se mu omogoi, da se
lahko izjavi o predlogu za preklic pogojne obsodbe ter predlaga dokaze za ugotavljanje dejstev pomembnih za
odloitev. Privedba v tem postopku ne pride v potev.
Zunajobravnavni senat odloa o preklicu samo, e je bila pravnomona sodba izdana v rednem postopku. V
skrajanem postopku odloa sodnik, ki jo je izrekel.
V sodbi s katero se preklie pogojna obsodba, se more izrei kazen, saj kazni, ki je v pogojni obsodbi samo
doloena, ni mogoe izvriti. Pri preklicu pogojne obsodbe se sme izrei le tista kazen, ki je bila doloena v pogojni
obsodbi.
16. Mala tatvina/"navadna" tatvina
Pri KD tatvine ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo direktni naklep.
Izvritveno dejanje: odvzem tuje premine stvari. Dejanje je dokonano, ko storilec stvar vzame oz. ko lastnik
izgubi posest nad stvarjo aprehenzijska teorija. Ni potrebno, da bi imel storilec namen pridobitve protipravne
premoenjske koristi. Tudi izgubljena ali pozabljena stvar je lahko predmet KD tatvine, e se ji lastnik ni odpovedal
in ima e monost, da jo dobi nazaj. Prilastitev tuje premine stvari mora biti protipravna. Protipravnosti ni pri
pristanki okodovanca, zasegu stvari, carinskem postopku
Oblike KD:
temeljna oblika;
privilegirana oblika majhna tatvina; dva pogoja: stvar mora biti majhne vrednosti in storilcu mora iti za to, da
si prilasti stvar take vrednosti (e storilec vzame natanno doloen predmet male vrednosti ali e taken
predmet vzame med drugimi predmeti, ki bi jih lahko vzel, ne pa, e ga vzame, ker ni vrednejih ali e ob
tatvini za vrednost ne ve, kot npr. pri epni tatvin, v tem primeru gre za KD po 1. odstavkui).
Poskus je kazniv. e storilec see v prazen ep ali torbico, gre za neprimeren poskus.
Stek:
+ ni steka s KD nezakonitega lova in KD nezakonitega ribolova (specialnost);
+ ni steka s KD protipravne prilastitve stvari ob preiskavi ali izvrbi (konsumpcija);
+ ni steka s KD prikrivanja, e storilec z ukradeno stvarjo ravna tako, kot je predvideno v KD prikrivanja
(nekaznivo naknadno dejanje);
+ ni steka s KD pokodovanja tuje stvari, e storilec ukradeno stvar pokoduje ali unii (nekaznivo naknadno
dejanje).
19. ALENKA JELENC PUKLAVEC
1. Zakonski znaki kaznivega dejanja iz naloge, oblika naklepa
Naklep je pojem, s katerim kazensko pravo oznauje najvejo intenzivnost storilevega subjektivnega odnosa do
dejanja. KZ-1 ga definira takole: Kaznivo dejanje je storjeno z naklepom, e se je storilec zavedal svojega dejanja
in ga je hotel storiti ali e se je zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je
privolil, da taka posledica nastane.
Naklep ima dve stopnji:
* direktni naklep: je podan, e se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti. Zavestna sestavina
direktnega naklepa je e se je storilec zavedal svojega dejanja.
Sodie mora tako ugotoviti:
- ali se je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja (tj. ali jih je poznal);
- ali se storilec zavedal prepovedane posledice, ali je imel predstavo o posledici v njenem fizinem in socialnem
pomenu in obsegu;
- ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in prepovedano posledico.
Voljna sestavina direktnega naklepa je hotenje posledice.
* eventualni naklep: je podan, e se je storilec zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana
posledica, pa je privolil, da posledica nastane.
Zavestna sestavina eventualnega naklepa pomeni, da mora sodie ugotoviti:
- ali se je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja (enako kot pri direktnem naklepu);
- ali se je zavedal monosti, da bo iz njegovega ravnanja nastala prepovedana posledica (bistvena razlika med
obema vrstama naklepa);
268
- ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in nastankom prepovedane posledice (enako kot pri
direktnem naklepu).
Voljna sestavina eventualnega naklepa: je privolil, da takna posledica nastane. e dejstev, ki bi dokazovala
storilevo privolitev, ni ali jih ni mogoe najti, potem ni podan eventualni naklep glede tistega kaznivega dejanja, ki
ga je storilec obtoen (glej primer Bavcon str. 271).
Eventualni naklep je spodnja meja naklepa in z njo razmejujemo naklepna kazniva dejanja od tistih, ki so bila
izvrena iz malomarnosti.
Storileva zavest mora pri obeh stopnjah naklepa zajeti vse zakonske znake kaznivega dejanja.
Zavestna in voljna sestavina naklepa se ugotavljata v trenutku izvritve kaznivega dejanja.
2. Posebna kazniva dejanja
Pri delitvi na splona in posebna kazniva dejanja se upoteva, kdo more biti storilec.
Splona KD (delista commmunia) so tista, kjer se dejanski stan zane s besedico kdor.
e pa besedo kdor zamenja kakna druga npr, mati, uradna oseba, vojaka oseba,gre za posebna kazniva
dejanja (delicta propria). To pomeni, da je lahko storilec taknega KD samo ta oseba, ter da postane zaradi
osebnih lastnosti storilca neko KD huje ali blaje. Oznaba osebe storilca je torej lahko konstitutiven znak KD ali
pa okoliina, ki dejanje kvalificira ali privilegira.e gre za konstitutiven znak, govorimo o t.i. pravih posebnih KD
(prava delicta propria), e gre za kvalifikatoren ali privilegatoren znak, pa po nepravih posebnih KD (neprava
delicta propria) glede monega storilca.
3. Dolus coloratus
Pri nekaterih kaznivih dejanjih je namen zakonski znak kaznivega dejanja (npr. politina kazniva dejanja). Pri teh
kaznivih dejanjih je potrebno ugotoviti in dokazati ne samo storilev direktni naklep, marve tudi njegov namen. To
pomeni, da za kazniva dejanja, ki so po svoji naravi ali po zakonu namenska, eventualni naklep ne zadoa, saj
mora biti velo direktni naklep obarvan s posebnim namenom.
4. Razlika obtoba - obtonica
Obtoba je akt upravienega toilca, ki vsebuje predlog sodiu, da zoper doloeno osebo zaradi doloenega
kaznivega dejanja opravi glavno obravnavo in izda sodbo.
Pojem obtonega akta kot genusni pojem obsega:
* obtonico dravnega ali subsidiarnega toilca (v rednem postopku);
* obtoni predlog dravnega ali subsidiarnega toilca (v skrajanem postopku);
* zasebno tobo (v rednem ali skrajanem postopku)
* predlog dravnega toilca za izrek vzgojnega ukrepa (v postopku zoper mladoletnike).
Procesno pravo uporablja pojem obtobe, ker obstajajo nekatera skupna pravila za vse navedene obtone akte.
5. Kje je doloeno, kako se kaznivo dejanje preganja?
V posebnem delu KZ.
6. Nadaljevano kaznivo dejanje, kaznovanje, razlika s KZ
Nadaljevano kaznivo dejanje je primer navideznega realnega steka. Zaradi praktinosti pri odmeri kazni, se je v
sodni praksi izoblikovalo stalie, da se sme vsa takna serijska dejavnost storilca teti za eno kaznivo dejanje, e
so vsa dejanja tako medsebojno povezana, da se z ivljenjskega stalia pokaejo kot celota, posamezna dejanja
pa le kot posamezni sestavni deli te celote.
KZ nadaljevanega kaznivega dejanja ni definiral. Kriterije za uporabo tega konstrukta je izoblikovala v preteklosti
sodna praksa in pravna teorija.
KZ- 1 je na novo vkljuil institut nadaljevanega kaznivega dejanja v veljavno pravo. Zanj so potrebni stalni in
variabilni elementi.
Prvi pogoj je, da gre za eno samo dogajanje, za eno samo celoto. Do taknega spoznanja pa ni mogoe priti po
obutku, temve s temeljito analizo dane konkretne zadeve.
KZ-1 doloa za opredelitev takne celote naslednja merila:
* istoasna ali zaporedna izvritev (torej dokonanje) ali izvritev poskusa dveh ali ve premoenjskih kaznivih
dejanj. Med posameznimi dejanji mora biti neka asovna povezanost, kar pomeni, da morajo biti kazniva dejanja
izvrena istoasno ali zaporedoma.
* istovrstnost oziroma istost premoenjskih kaznivih dejanj
Pojem istovrstnih kaznivih dejanj se pojavlja pri nadaljevanem kaznivem dejanju. Istovrstnost se nanaa na vsa
dejanja, ki naj bi jih zajelo nadaljevano kaznivo dejanje, kot npr. veje tevilo tatvin, goljufij, poneverb, itd.
Istovrstnost je podana ob ponovitvi istega dejanja v temeljni, kvalificirani ali privilegirani obliki (ne pa tudi v obliki
delictum sui generis), pri naklepnih kaznivih dejanjih pa tudi pri poskuenih in dokonanih kaznivih dejanjih ter vseh
oblikah udelebe pri istem kaznivem dejanju.
Pojem istovrstnosti nekateri razumejo ire, tako da z nadaljevanim kaznivim dejanjem zajemajo vse temeljne in
kvalificirane oblike kakega kaznivega dejanja. Po tem staliu je treba nadaljevano kaznivo dejanje kvalificirati po
tistem lenu, ki se nanaa na najhuje kaznivo dejanje, ki je sestavni del nadaljevanega kaznivega dejanja. Tako
npr. je podana po tem staliu velika tatvina v nadaljevanju, e je storilec izvril nekaj navadnih in nekaj velikih
tatvin v povezanem asovnem obdobju. Po drugem staliu pa so okoliine, ki kvalificirajo kakno temeljno
kaznivo dejanje (npr. vlom, vdor, oboroenost) tako pomembne, da ne dopuajo zdruitve ivljenjsko povsem
razlinih kaznivih dejanj v eno nadaljevano kaznivo dejanje.
KZ- 1 se zavzema za prvo stalie, saj doloa, da se storilcu za nadaljevano kaznivo dejanje izree ena kazen v
mejah kazni, ki je predpisana za najhuje kaznivo dejanje, zajeto z nadaljevanim kaznivim dejanjem, sodie pa
izree tudi denarno kazen kot stransko kazen.
269
* koristoljubnost ali okodovalni nagib storilca, kar pomeni, da mora obstajati enoten psihini odnos storilca do
kaznive kontinuirane dejavnosti.
* kazniva dejanja, izvrena v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja se kaejo glede na kraj, nain ali druge
enake okoliine (variabilni elementi) kot enotna dejavnost to merilo zahteva, da se opredelijo kot nadaljevana
kazniva dejanja samo tista, ki so povezana glede na kraj izvritve ali glede na nain izvritve tako, da predstavljajo
enotno dejavnost. Za kraj izvritve kaznivega dejanje se teje vsak kraj, kjer je bilo dejanje izvreno. Za as
izvritve pa se teje as, ko je bilo izvreno zadnje od dejanj, ki jih nadaljevano kaznivo dejanje zajema.
Pri nadaljevanem kaznivem dejanju doloa zakon posebna pravila za odmero kazni. Ne uporabijo se pravila o
steku, temve se storilcu za vsa kazniva dejanja skupaj doloi ena kazen v mejah kazni, predpisane za najhuje
kaznivo dejanje, pri emer se poleg glavne kazni zapora doloi obvezno tudi stranska denarna kazen. Storilcu, ki
pa si pridobi vejo premoenjsko korist ali povzroi vejo ali veliko premoenjsko kodo, za katero je predpisana
huja kazen, se doloi ta huja kazen, e mu je lo za to, da si z istoasno ali zaporedoma storjenimi kaznivimi
dejanji pridobi tako korist ali povzroi tako kodo.
Sodie sem dejanja, ki jih je toilec v obtobi pravno opredelil kot ve kaznivih dejanj, v sodbi opredeliti kot eno
nadaljevano kaznivo dejanje. Prav tako sem obtoenca, ki je bil obtoen za eno nadaljevano kaznivo dejanje,
spoznati za krivega ve posameznih kaznivih dejanj. Vendar pa je to samo pravilo, ki ga ni mogoe uporabiti, e bi
sodie za drugano pravno opredelitev moralo spremeniti opis dejanja v kodo obtoenca. Tako npr. sodie ne
bi smelo obtoenca, ki je obtoen za ve kaznivih dejanj tatvine po 204/2 lenu KZ-1 , spoznati za krivega
nadaljevanega kaznivega dejanja tatvine po 204/1 lenu, saj bi v takem primeru moralo izpustiti iz opisa dejanja
oitek, da je obtoencu lo za to, da si prilasti stvari majhne vrednosti.
7. Poskus kaznivega dejanja, kaznovanje
KZ-1 definira poskus kot zaetek izvritve naklepnega kaznivega dejanja, ki ga storilec ni dokonal. Pri poskusu
loimo nedokonan poskus, ko je storilec uresniil nekatere znake kaznivega dejanja in dokonan poskus, ko je
uresniil vse njegove znake. Ta loitev je pomembna zaradi prostovoljnega odstopa od poskusa. Pri
nedokonanem poskusu je podan, e storilec po svoji volji preneha z izvritvenimi dejanji. Pri dokonanem
poskusu pa je za prostovoljni odstop potrebno, da storilec prostovoljno preprei nastanek posledice. V taknih
primerih je prostovoljni odstop podan, e storilec s svojim aktivnim delovanjem preprei nastanek posledice.
Primer: storilec je podtaknil ogenj z namenom, da bi pogal hio, pa si je premislil in ga pogasil, e preden je hia
zgorela.
Poskus je kazniv, e gre za kaznivo dejanje, za katero se sme po zakonu izrei tri leta zapora ali huja kazen. Za
poskus drugih kaznivih dejanj pa samo tedaj, e zakon izrecno predpisuje, da je kazniv tudi poskus. Poskus tako ni
kazniv na splono. To stalie uresniuje objektivno subjektivno koncepcijo poskusa. Po tej koncepciji je
potrebna za kaznivost poskusa objektivna protipravnost storilevega ravnanja, ki je v tem, da je z uresniitvijo
zakonskih znakov ogrozil zavarovano dobrino, jo spravil v nevarnost (objektivni kriterij, ki razmejuje poskus od
pripravljalnih dejanj). Ta nevarnost se e ni uresniila, razodeti pa je morala storilev naklep, njegovo zavest in
voljo uresniiti prepovedano posledico (subjektivni pogoj kaznivosti).
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen, mileja od treh let zapora, KZ praviloma odstopa od kaznivosti
poskusa, eprav sta lahko podana tako objektivni kot subjektivni pogoj, in sicer zaradi majhnega pomena dejanj in
zato, ker pri poskusu prepovedana posledica ne nastane. Mono pa je, da KZ tudi za takna dejanja doloi, da je
poskus kazniv.
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen zapora treh let ali huja kazen, pa izhaja KZ iz predpostavke,
da praviloma vsa izpolnjujejo objektivni in subjektivni pogoj. V teh primerih pa dopua mileje kaznovanje.
Kadar je poskus kazniv, se storilec kaznuje v mejah kazni, ki je predpisana za poskueno kaznivo dejanje, lahko
pa tudi mileje. To pomeni, da zakon prepua sodiu presojo o tem, koliko je storilec s poskusom ogrozi
zavarovano dobrino in koliko se je izrazilo njegovo hotenje uresniiti prepovedano posledico.
Tudi pri nepravih opustitvah sta mona tako neprimerni kot primerni poskus, vkljuno z morebitnim prostovoljnim
odstopom, pri pravih opustitvah pa neprimerni poskus, ki je lahko protipraven in kazniv.
Poskus pa ni mogo v primerih, ko je pojmovno ali izrecno zajet z opisom zakonskega dejanskega stana kakega
kaznivega dejanja. Tako npr. ni mogo poskus kaznivega dejanja nedovoljenega posega v nosenost, ki ga izvri
tudi tisti, kdor zane prekinjati nosenost s privolitvijo nosenice. V teh primerih je zakonodajalec izenail poskus z
dokonanim kaznivim dejanjem.
8. Kaznovalni nalog
Z novelo ZKP-E je bil uveden poseben skrajani postopek postopek za izdajo kaznovalnega naloga. V tem
postopku se lahko brez GO obdolencu takoj izree doloena kazenska sankcija in e obdolenec ne vloi
ugovora, je postopek pravnomono konan.
Upravien toilec je lahko samo dravni toilec, ki lahko predlaga izdajo kaznovalnega naloga za vsa kazniva
dejanja iz pristojnosti okrajnega sodia, za katera se storilec preganja po uradni dolnosti. V postopku proti
mladoletnikom je izdaja kaznovalnega naloga izkljuena. DT predlaga izdajo kaznovalnega naloga v posebni vlogi
in ne v obtonem predlogu. Ta mora namre vsebovati predlog, da se opravi GO in na njej izvedejo doloeni
dokazi. DT mora predlagati povsem konkretno kazen, opozorilno sankcijo in varnostni ukrep, ki naj se obdolencu
izree v kaznovalnem nalogu, oziroma znesek premoenjske koristi, ki naj se mu odvzame. V predlogu za izdajo
kaznovalnega naloga DT ne more predlagati vseh sankcij. Izkljuene so: kazen zapora, izgon tujca, pogojna
obsodba z varstvenim nadzorstvom, vzgojni ukrepi, ki jih je mogoe izrei mlajim polnoletnikom, ter objava sodbe,
medtem ko je kazen zapora, doloena v pogojni obsodbi, omejena na najve 6 mesecev.
270
Sodie ne more izdati kaznovalnega naloga brez predloga DT, ni pa ga dolno izdati, e ga DT predlaga. e se
sodnik ne strinja z izdajo kaznovalnega naloga, ne izda sklepa, temve svoje nestrinjanje izrazi s tem, da razpie
GO.
e se sodnik s predlogom za izdajo kaznovalnega naloga strinja, izda sodbo o kaznovalnem nalogu. Ta sodba
se ne razglasi, izree pa se v imenu ljudstva. V kaznovalnem nalogu obdolencu ni mogoe kazni odpustiti niti
mu ni mogoe v plailo naloiti premoenjskopravnega zahtevka, ki ga uveljavlja okodovanec. V tem primeru se
okodovanca napoti na pravdo. Pa pa mora kaznovalni nalog vsebovati odlobo o strokih kazenskega postopka.
Obrazloitev sodbe ne vsebuje presoje dokazov, temve se dokazi, ki so bili podlaga za izdajo kaznovalnega
naloga, samo navedejo. V kaznovalnem nalogu sodie ne odmeri kazni, zato tudi ne more v obrazloitvi navesti
okoliin, ki jih je kot obteevalne ali olajevalne upotevalo pri izreku kazni ali izbiri kakne druge kazenske
sankcije.
Sodba o kaznovalnem nalogu se vroa obdolencu, DT in zagovorniku po splonih dolobah, ki veljajo za vroitev
sodbe, s tem, da obdolencu sodbe o kaznovalnem nalogu ni mogoe vroiti s pritrditvijo na sodno desko.
Ugovor zoper kaznovalni nalog je posebno pravno sredstvo, ki ga imata samo obdolenec in zagovornik , ne pa
tudi osebe, ki lahko vloijo pritobo v korist obdolenca. DT nima pravice do ugovora, saj nima pravnega interesa.
Za ugovor se ne zahteva, da bi moral biti obrazloen, niti, da bi moral obdolenec navesti, ali ugovarja
kaznovalnemu nalogu zato, ker kaznivega dejanja ni storil, ali zgolj zaradi izreene kazenske sankcije ali drugega
ukrepa. Sodnik preizkusi samo, ali je ugovor pravoasen in dovoljen, ne pa tudi, ali je utemeljen. Zoper sklep o
zavrenju ugovora in zoper sklep o razveljavitvi sodbe o kaznovalnem nalogu je dopustna pritoba, saj je zakon ni
izrecno izkljuil. Vloitev pritobe ima suspenzivni uinek, zato se lahko v primeru razveljavitve sodbe o
kaznovalnem nalogu doloi GO ele po pravnomonosti sklepa, s katerim je bila sodba razveljavljena.
Pravoasen in dovoljen ugovor povzroi razveljavitev sodbe o kaznovalnem nalogu in opravo GO na podlagi
vloenega obtonega predloga. Zakon izrecno izkljuuje vezanost sodnika na prepoved reformatio in peius, zato
se v novi sodbi lahko obdolenca spozna za krivega tudi za kaznivo dejanje po strojem kazenskem zakonu in se
mu izree stroja sankcija ali kazen.
S pravnomonostjo kaznovalnega naloga se kona kazenski postopek zoper obdolenca.
9. Sodni opomin
Sodni opomin ni kazen, temve opozorilna sankcija, ki nima pravnih posledic obsodbe. Izda se, e sodie spozna,
da obdolenec tudi brez kaznovanja ne bo ponovil kaznivega dejanja. Kazniva dejanja, za katera se izreka sodni
opomin, se praviloma obravnavajo v skrajanem postopku, lahko pa se sodni opomin izree tudi v rednem
postopku. Sodni opomin se izree s sklepom, ko pa se obdolencu izda kaznovalni nalog, v katerem se mu izree
sodni opomin, se le-ta izree s sodbo in ne s sklepom.
Sklep o sodnem opominu mora imeti tako kot sodba: uvod, izrek, obrazloitev in pravni pouk. V izreku sklepa o
sodnem opominu se obdolenca ne spozna za krivega in se ga tudi ne obsodi na sodni opomin, temve se
navede, da se mu izreka sodni opomin, ker je storil kaznivo dejanje, pri emer se mora navesti konkreten opis tega
kaznivega dejanja ter njegovo zakonsko oznabo.
Obdolenec in toilec se lahko zoper sklep o sodnem opominu pritoita le, e sta pritobo v osmih dneh od
razglasitve sklepa oziroma od vroitve prepisa izreka o sodnem opominu napovedala. Zoper sklep se lahko
pritoijo tudi zagovornik in osebe, ki smejo v korist obdolenca vloiti pritobo zoper sodbo. Sklep o sodnem
opominu se lahko izpodbija v glavnem iz istih razlogov, kot se lahko izpodbija sodba, posebej pa zaradi tega, ker
niso bile podane okoliine, ki bi opravievale izrek sodnega opomina. Ob pritobi toilca v obdolenevo kodo
sme sodie druge stopnje izrei sodbo, s katero ga spozna za krivega in ga obsodi na kazen ali pogojno obsodbo,
e je sodie prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje. Lahko pa se izda sklep, s katerim obtobo zavre ali
obdolenca oprosti obtobe ali pa pritobo zavrne in potrdi sklep o sodnem opominu.
10. Kdaj se zane kazenski postopek?
Kazenski postopek se pred sodiem lahko zane le tedaj, e to zahteva (naelo akuzatornosti) upravieni toilec.
V rednem postopku se zane postopek z izdajo sklepa o uvedbi preiskave.
V skrajanem postopku se zane, ko sodnik po preizkusu obtonega akta razpie glavno obravnavo.
V postopku proti mladoletnikom se postopek zane, ko sodnik za mladoletnike zahtevo za uvedbo pripravljalnega
postopka sprejme, oziroma e se z njo ne strinja, s sklepom senata za mladoletnike vijega sodia.
11. Ugovor zoper obtonico
Ob vroitvi obtonice se obdolenec poui o tem, da ima pravico do ugovora, ki ga lahko poda v roku 8 dni po njeni
vroitvi.
Gre za materialni preizkus obtonice.
Ugovor zoper obtonico ni pravno sredstvo, ker ni usmerjen zoper odloitev sodia, temve je obrambno
obdolenevo procesno dejanje, s katerim zavraa utemeljenost oitkov obtobe. Z ugovorom poskua obdolenec
dosei, da sodie obtobe ne dopusti. Njegov namen je kontrola preiskave in prepreitev glavne obravnave.
Zoper nekatere obtone akte ni monosti ugovora (npr. zoper ustno spremenjeno obtonico na glavni obravnavi ter
zoper novo obtonico po prekinitvi glavne obravnave, za obtonico zaradi kaznivega dejanja na glavni obravnavi, v
skrajanem postopku, v postopku proti mladoletnikom).
Ugovor, ki je vloen prepozno, in ugovor, ki ga poda neupraviena oseba, zavre s sklepom predsednik senata,
pred katerim naj bo glavna obravnava. O pritobi zoper ta sklep odloa izvenrazpravni senat. e predsednik
senata ne zavre ugovora, ga predloi skupaj s spisom zadeve izvenrazpravnemu senatu, ki o ugovoru odloa na
svoji seji. Pred odloitvijo se izvod ugovora polje toilcu, ki lahko v treh dneh od prejema ugovora poda odgovor.
Izvenrazpravni senat lahko sprejme ve odloitev:
271
* obtonico vrne toilcu, da jo popravi ali da zahteva preiskavo ali njeno dopolnitev. To stori tedaj, ko ugotovi, da so
formalne pomanjkljivosti v obtonici ali da je stanje stvari potrebno bolje razjasniti. Toilec mora napake odpraviti v
3 dneh odkar mu je bila sporoena odloba senata.
* obtonico polje pristojnemu sodiu, e ugotovi, da je stvarno ali krajevno pristojno neko drugo sodie;
* obtobe ne dopusti in postopek ustavi, e ugotovi:
- da dejanje, ki je predmet obtobe, ni kaznivo dejanje;
- da so podane okoliine, ki izkljuujejo krivdo ali kaznivost in da ni razlogov za uporabo varnostnih ukrepov;
- da je kazenski pregon zastaran, ali dejanje obseeno z amnestijo ali pomilostitvijo, ali e so podane druge
okoliine, ki izkljuujejo pregon;
- da ni zadosti dokazov;
- ali je podana nesorazmernost med majhnim pomenim kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzroil
kazenski pregon.
* obtonico zavre, e ni zahteve upravienega toilca ali potrebnega dovoljenja za pregon ali obstajajo druge
okoliine, ki zaasno prepreujejo pregon; pri neposredni obtonici obtobo zavre, e je podan kaken izmed
zgoraj navedenih razlogov, zaradi katerih se lahko kazenski postopek ustavi (1,2,3,5 alinea). Kazenski postopek se
v tem primeru e sploh ni zael, zato ga tudi ni mogoe ustaviti.
* zavrne obtonico kot neutemeljeno.
13. Tatvina-velika tatvina-rop-roparska tatvina
TATVINA
Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo direktni naklep.
Izvritveno dejanje: odvzem tuje premine stvari. Dejanje je dokonano, ko storilec stvar vzame oz. ko lastnik
izgubi posest nad stvarjo aprehenzijska teorija. Ni potrebno, da bi imel storilec namen pridobitve protipravne
premoenjske koristi. Tudi izgubljena ali pozabljena stvar je lahko predmet KD tatvine, e se ji lastnik ni odpovedal
in ima e monost, da jo dobi nazaj. Prilastitev tuje premine stvari mora biti protipravna. Protipravnosti ni pri
pristanki okodovanca, zasegu stvari, carinskem postopku
Oblike KD:
temeljna oblika;
privilegirana oblika majhna tatvina; dva pogoja: stvar mora biti majhne vrednosti in storilcu mora iti za to, da
si prilasti stvar take vrednosti (e storilec vzame natanno doloen predmet male vrednosti ali e taken
predmet vzame med drugimi predmeti, ki bi jih lahko vzel, ne pa, e ga vzame, ker ni vrednejih ali e ob
tatvini za vrednost ne ve, kot npr. pri epni tatvini).
Poskus je kazniv. e storilec see v prazen ep ali torbico, gre za neprimeren poskus.
Stek:
+ ni steka s KD nezakonitega lova in KD nezakonitega ribolova (specialnost);
+ ni steka s KD protipravne prilastitve stvari ob preiskavi ali izvrbi (konsumpcija);
+ ni steka s KD prikrivanja, e storilec z ukradeno stvarjo ravna tako, kot je predvideno v KD prikrivanja
(nekaznivo naknadno dejanje);
+ ni steka s KD pokodovanja tuje stvari, e storilec ukradeno stvar pokoduje ali unii (nekaznivo naknadno
dejanje).
VELIKA TATVINA
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep.
Gre za hujo obliko temeljnega KD tatvine; storjena je na poseben nain ali ob posebnih okoliinah ali pa je njen
predmet posebna stvar:
z vlomom (nasilno odpiranje zaprtih prostorov z uporabo fizine sile, npr. razbitje kljuavnice, preaganje
reetk), vdorom (odpiranje zaprtih prostorov, vendar brez uporabe posebne sile in brez vejega pokodovanja
vhodov; storilec odpre zaprt prostor na nenavaden nain ali proti volji lastnika, pri emer mora premostiti
doloene ovire, npr. z uporabo vitriha, vstopom skozi dimnik ali prezraevalni kanal) ali premagovanjem vejih
ovir (npr. podstavljanje lestve k odprtemu oknu, plezanje skozi odprta okna, lovljenje predmetov z zanko);
v sostorilstvu (ni potrebno, da bi bili vsi storilci kazensko odgovorni ali obsojeni); sostorilstva pa ni, e tisti, ki pri
pripravi KD sicer sodeluje, ne sodeluje pri fizini izvritvi KD oziroma ne prispeva odloilno k izvritvi s kaknim
druganim dejanjem. Takna oseba bo lahko kazensko odgovorna le za pomo ali napeljevanje h KD.
na posebno predrzen nain izrazito odstopanje od obiajnega naina storitve tatvine, ki je pogosto e sam po
sebi drzen (npr. prerezanje hlanih epov z britvico, tatvina v odprtem stanovanju, kjer so v drugih sobah
stanovalci, iztrganje torbice iz rok);
272
s posestjo oroja ali nevarnega orodja storilec lahko prinese s seboj ali najde na kraju dejanja, mora pa jih
imeti pred storitvijo tatvine;
v asu poara, povodnji ali naravne nesree dejanje mora biti storjeno na kraju, ki je prizadet zaradi take
nesree;
z izkorianjem nemoi okodovanca oziroma njegove nesree (npr. pri avtomobilski nesrei, nesrei v gorah,
pogani hii);
posebna kulturna ali zgodovinska pomembnost ukradene stvari ali velika vrednost ukradene stvari storilcu
mora iti za to, da si prilasti tako stvar;
kvalificirana oblika tatvina stvari posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena ali stvari velike vrednosti
na enega izmed zgoraj natetih nainov ali v hudodelski zdrubi (slednje dodano s KZ-1).
ROP
Ureditev v KZ in KZ-1 je v glavnem enaka, pri kaznih so v KZ-1 dodani maksimumi.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep.
Rop je sestavljeno KD in sicer iz prisiljenja in tatvine, pri emer je sila ali gronja sredstvo za storitev tatvine. Sila
ali gronja mora biti usmerjena proti posestniku stvari zaradi odvzema le-te, ne pa proti sami stvari (npr. iztrganje
torbice).
Oblike KD:
temeljna oblika;
dve kvalificirani obliki rop stvari velike vrednosti in rop v sostorilstvu.
Poskus je kazniv; podan je e tedaj, ko storilec uporabi silo zoper kakno osebo ali ji zagrozi z neposrednim
napadom na ivljenje in telo.
Stek:
+ stek s KD hude in posebno hude telesne pokodbe, povzroitve smrti iz malomarnosti;
+ praviloma ni steka s KD lahke telesne pokodbe (inkluzija)
ROPARSKA TATVINA
Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep.
Roparska tatvina je sestavljeno KD in sicer iz prisiljenja in tatvine (lahko tudi majhne tatvine, zakon ne dela razlike),
pri emer je sila ali gronja usmerjena na obdranje ukradene stvari; ni pa pomembno, ali je storilcu uspelo
obdrati stvar.
RAZLIKA MED ROPOM IN ROPARSKO TATVINO: KD tatvine mora biti konano pred uporabno sile ali
gronje, sicer gre za rop. e je sila ali gronja uporabljena med izvrevanjem tatvine, gre za KD ropa.
Oblike KD:
temeljna oblika;
kvalificirana oblika roparska tatvina stvari veje vrednosti.
Stek:
+ ni steka s KD prisiljenja in KD tatvine (konsumpcija);
+ praviloma ni steka s KD lahke telesne pokodbe (inkluzija);
+ ni steka s KD grdega ravnanja (konsumpcija);
+ stek s KD hude ali posebno hude telesne pokodbe in povzroitve smrti iz malomarnosti.
14. Varnostni ukrep obveznega psihiatrinega zdravljenja po KZ
KZ-1 pozna naslednje varnostne ukrepe:
* prepoved opravljanja poklica,
* odvzem voznikega dovoljenja,
* odvzem predmetov.
Do sprejetja ustreznega zakona se uporabljajo tudi dolobe o dveh varnostnih ukrepih zdravstvene narave iz
prejnjega KZ, in sicer:
* obvezno psihiatrino zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu,
* obvezno psihiatrino zdravljenje na prostosti.
KZ-1 pa prav tako ne pozna ve varnostnega ukrepa obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov.
Obvezno psihiatrino zdravljenje in varstvo v zdravstveni ustanovi:
273
Ta ukrep je namenjen nepritevnim oziroma bistveno zmanjano pritevnim storilcem kaznivih dejanj, pri katerih
sodie ugotovi, da obstaja nevarnost, da bo storilec ponavljal kazniva dejanja zaradi motenj duevnega stanja. To
je ukrep kurativne narave. Sodie mora izrei ta ukrep, e so poleg splonih pogojev izpolnjeni e naslednji
pogoji:
* da je storilec izvril dejanje, ki ima objektivne znake kaznivega dejanja, kar mora biti ugotovljeno v kazenskem
postopku,
* da je bil ob izvritvi kaznivega dejanja nepriteven ali bistveno zmanjano priteven,
* da je sodie ugotovilo, da bi na prostosti lahko izvril kakno hudo kaznivo dejanje zoper ivljenje, telo, spolno
nedotakljivost ali premoenje (nevarnost storilca),
* da je to nevarnost mogoe odpraviti le z zdravljenjem in varstvom v zdravstvenem zavodu.
Sprva je bil ta ukrep asovno neomejen, KZ-94 pa je doloil, da mora sodie izvrevanje tega ukrepa ustaviti, e
ugotovi, da zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu nista ve potrebna. Poleg tega pa sodie po enem letu
izvrevanja tega ukrepa odloi o tem, ali sta nadaljnje zdravljenje in varstvo e potrebna. Tako ravna po preteku
vsakega nadaljnjega leta. KZ doloa tudi najdalje trajanje tega ukrepa 10 let. Po poteku tega asa se lahko
izvruje samo e kot medicinski zdravstveni ukrep in ne kot kazenska sankcija.
Ta varnostni ukrep se izree namesto kazni, torej samostojno, kadar se izree nepritevnemu storilcu kaznivega
dejanja. Lahko pa se izree poleg kazni, kadar se izree storilcu, ki je bil spoznan za bistveno zmanjano
pritevnega. Taken storilec je kazensko odgovoren in e mu sodie izree kazen zapora, mu izree ta varnostni
ukrep, e obstajajo pogoji, ki jih zakon zahteva za njegov izrek (nevarnost, da bo ponovil kaznivo dejanje). e je
izreen poleg kazni, se obsojenec najprej napoti na zdravljenje. e je as zdravljenja enako dolg kot kazen zapora,
se po konanem zdravljenju izpusti na prostost. e pa je ta as kraji od izreene kazni, se napoti e na
prestajanje preostale kazni. KZ pa doloa, da lahko sodie v taknem primeru napoti obsojenca na pogojni
odpust, pri tem pa sodie upoteva uspeh zdravljenja, storilevo zdravstveno stanje, as, ki ga je prebil v
zdravstvenem zavodu, in ostanek kazni, ki ga e ni prestal. V okviru teh meril pa mora sodie upotevati tudi,
kaken bi bil uinek izvritve prostostne kazni na obsojenevo zdravstveno stanje. Za uporabo te vrste pogojnega
odpusta so torej odloila ta merila in ne merila, ki veljajo za pogojni odpust iz 88. lena KZ-1.
Obvezno psihiatrino zdravljenje na prostosti:
Gre za relativno nov varnostni ukrep, ki se izree v naslednjih primerih:
* nepritevnemu storilcu kaznivega dejanja se ta ukrep izree (kot samostojni ukrep), e sodie ugotovi, da je
takne vrste zdravljenje potrebno in bo zadostovalo za to, da storilec ne bo ve ponavljal hujih kaznivih dejanj;
* bistveno zmanjano pritevnemu storilcu kaznivega dejanja se sme ta ukrep izrei, e je bil pogojno odpuen v
skladu s 64/4 lenom KZ, e sodie ugotovi, da je obvezno psihiatrino zdravljenje na prostosti e potrebno.
Za ta varnostni ukrep je predvidena manja nevarnost storilca, da bi lahko ponovil kaznivo dejanje, upoteva pa se
tudi vrsta in tea kaznivega dejanja, ki bi ga lahko ponovil.
Ta ukrep sme trajati najve 2 leti, raunajo od pravnomone sodbe, sodie pa po preteku enega leta ponovno
odloi ali je obvezno zdravljenje na prostosti e potrebno. Ker gre za prisilni ukrep na prostosti je potrebno, da je
njegovo trajanje omejeno. e je zdravljenje po poteku 2 let e potrebno, se naj izvruje brez prisilne sodne
odlobe.
15. Opis pisne naloge
16. Dejanje majhnega pomena (KZ, KZ-1)
KZ je doloal, da ni kaznivo tisto dejanje, ki ima sicer z zakonom doloene znake kaznivega dejanja, je pa
majhnega pomena. Dejanje je majhnega pomena, kadar je njegova nevarnost neznatna zaradi narave ali tee
dejanja, ali zaradi tega, ker so kodljive posledice neznatne ali jih ni, ali zaradi okoliin, v katerih je bilo storjeno,
in zaradi nizke stopnje storileve kazenske odgovornosti ali zaradi njegovih osebnih okoliin.
KZ-1 je to dolobo rtal in v prehodnih dolobah navedel, da se do doloitve pogojev za opustitev kazenskega
pregona v ZKP-1 sodia in DT odloajo, da se ob smiselni uporabi razlogov o dejanju majhnega pomena iz 14.
lena KZ kazenski pregon zoper storilca kaznivega dejanja izkljui, e je podana nesorazmernost med
majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzroil kazenski pregon.
17. Zastaranje (KZ, KZ-1)
Potek asa lahko ima dvojni uinek. Tako tudi loimo:
* zastaranje kazenskega pregona: kazenski postopek e ni bil izveden, zato potek asa vpliva na to, da ni ve
mogoe izrei kazni. Preneha pravica do izreka kazenske sankcije in je storilcu ni mogoe izrei.
* zastaranje izvritve kazni: zastaranje je razlog ugasnitve kazni. Ugasne torej pravica do tega, da se kazen bodisi
izree bodisi e izreena kazen izvri.
Sodia in drugi organi kazenskega pregona in za izvrevanje kazenskih sankcij morajo v vsaki fazi postopka paziti
na potek zastaranja in upotevati zastaranje po uradni dolnosti. Zastaranje tako nastopi ex lege, in sicer tedaj, ko
so potekli zastaralni roki.
KZ-1 doloa, da ne zastarajo:
* kazniva dejanja, za katera se sme izrei dosmrtni zapor;
* nekatera kazniva dejanja zoper lovenost (genocid, hudodelstva zoper lovenost, vojna hudodelstva, agresija,
odgovornost vojakih poveljnikov in drugih nadrejenih, zdruenje in uvanje h genocidu, k hudodelstvom zoper
lovenost ali agresiji);
* kazniva dejanja, za katera po mednarodnih pogodbah takno zastaranje ne more nastati.
Zastaranje kazenskega pregona:
274
Ta vrsta zastaranja pomeni, da se zaradi poteka rokov, ne more ve izvesti kazenski pregon in se storilcu ne more
ve izrei kazen za kaznivo dejanje, ki ga je izvril. Dolina rokov je odvisna od tee kazni, ki je predpisana za
posamezno kaznivo dejanje. Maksimalni zastaralni rok je 50 let, najkraji pa 6 let. Prejnji KZ je doloal kraje
zastaralne roke (25 let in 3 leta).
Ti roki so:
* 50 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor 30 let (15 do 30 let),
* 30 let od storitve kaznivega dejanj, za katero se sme izrei zapor nad 10 let (in manj kot 15 let),
* 20 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izrei zapor nad 5 let (do 10 let),
* 10 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor nad 1 leto (do 5 let),
* 6 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei kazen do enega leta ali denarna kazen.
e je za kaznivo dejanje predpisanih ve kazni, se zastaralni rok doloi po najhuji predpisani kazni. Kadar so
kazni predpisane alternativno, se zastaralni rok doloi glede na tejo vrsto predpisane. Kadar pa so predpisane
kumulativno (npr. zaporna in denarna kazen), pa se doloi zastaralni rok glede na kazen zapora kot na glavno
kazen. Za poskus se zastaralni rok doloi glede na kazen, ki je predpisana za dokonano kaznivo dejanje.
Zastaralni rok za zastaranje kazenskega pregona zane tei od dneva, ko je bilo kaznivo dejanje izvreno, ko je
torej storilec deloval ali bi moral delovati.
Zadranje zastaranja:
Zadranje zastaranja pomeni, da lahko med tekom zastaralnih rokov nastopijo ovire dejanske ali pravne narave, ki
povzroijo, da zastaralni rok ne tee. Zadranje zastaranje po povzeto po prejnjem KZ, ki je poznal relativno in
absolutno zastaranje. KZ-1 te delitve ni prevzel, kljub temu pa je obdral zadranje zastaranja. Ob tem se zastavlja
vpraanje, kaken uinek sploh ima zadranje zastaranja. e doloena okoliina povzroi zastaranje teka
zastaranih rokov, hkrati pa zakon ne podalja zastaralnih rokov, postane ta institut brez pomena. Tudi ob zadranju
se namre zastaranje kazenskega pregona iztee po preteku doloenega asa od izvritve kaznivega dejanja,
enako kot e zadranja ne bi bilo, saj KZ-1 kljub ureditvi zadranja zastaranja ne postavlja daljih zastaralnih rokov
in ne doloa, da se v primeru zadranja zaetek teka rokov ne vee na izvritev kaznivega dejanja.
Pretrganje zastaranja:
Obstaja tedaj, ko se zastaralni rok zaradi doloene okoliine prekine in se zaradi tega tisti del zastaralnega roka,
ki je e potekel, ne teje ve, temve zane zastaralni rok po prenehanju ovire tei znova. To torej pomeni izjemo
od pravila, da zastaralni rok zane tei z izvritvijo kaznivega dejanja. KZ doloa le eno okoliino, ki pretrga
zastaranje: e storilec v asu tega zastaralnega roka stori enako ali huje kaznivo dejanje.
Zastaranje izvritve kazni:
Zastaranje izvritve kazni pomeni, da zaradi poteka doloenega asa ugasne pravica do njene izvritve. e
izreene kazni ni ve mogoe izvriti. Roki:
* 25 let od obsodbe na 30 let zapora (razen, e gre za nezastarljivo kaznivo dejanje),
* 15 let od obsodbe na zapor nad 10 let (vendar manj kot 30 let),
* 10 let od obsodbe na zapor nad 5 let (do 10 let),
* 5 let od obsodbe na zapor nad 1 leto (do 5 let),
* 3 leta od obsodbe na zapor do 1 leta ali na denarno kazen.
Izvritev dosmrtnega zapora ne zastara.
Prejnji KZ je doloal nekoliko kraje roke za izvritev mladoletnikega zapora. KZ-1 takne dolobe ve nima, saj
bo to podroje uredil nov zakon.
Zastaralni roki teejo od pravnomonosti sodne odlobe. Pri pogojni obsodbi, ki je bila preklicana, zane tei
zastaranje tistega dne, ko je postala odlobo o preklicu pravnomona. Pri pogojnem odpustu, ki je bil preklican,
zane tei zastaranje tistega dne, ko je postala odloba o preklicu pravnomona.
Zadranje zastaranja:
Zastaranje izvritve ne tee v asu, ko se po zakonu kazen ne sme izvriti. Ovire so lahko prane ali dejanske,
zakon pa upoteva samo pravne ovire (npr. odloitev je mona, e obsojenec zaradi huje bolezni ni zmoen
nastopiti kazni.
Zastaranje izvritve varnostnih ukrepov:
KZ -1 doloa da zastara izvritev varnostnih ukrepov odvzema voznikega dovoljenja in odvzema predmetov, ko
preteejo tri leta od pravnomonosti sodne odlobe, s katero sta bila ukrepa izreena. Prepoved opravljanja poklica
zastara, ko pretee as, za katerega je bil izreen.
18. Nepritevnost
Pritevnost kot eden izmed pogojev za krivdo pomeni, da mora biti kriv samo tisti storilec kaznivega dejanja, ki je
duevno normalen in zato sposoben pravilno zaznavati svet okoli sebe oziroma imeti samega sebe v oblasti. To
pove KZ-1 v 29/1 lenu: Kdor ob storitvi kaznivega dejanja ni priteven, ni kriv.
V 2. odstavku pa doloa, da ni priteven storilec, ki ob storitvi kaznivega dejanja ni mogel razumeti
pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja zaradi duevne motnje ali duevne
manjrazvitosti. Pogoji in okoliine, ki morajo biti ugotovljeni, se delijo na dve skupini, in sicer:
* bioloke pogoje ali elemente nepritevnosti in
* psiholoke pogoje ali elemente nepritevnosti.
Bioloke pogoje KZ-1 razvra v 2 skupini (prejnji KZ je poznal 4 skupine), in sicer duevna motnja in duevna
manjrazvitost.
Med duevne motnje spadajo zlasti psihoze in psihotine reakcije, ki so lahko organske ali pa funkcionalne
(shizofrenija, maninodepresivne psihoze, stanja po moganskih pokodbah). Sem sodijo tudi prehodna stanja,
275
ki jih lahko povzroijo kakne trajne ali zaasne duevne bolezni, nevroze in druge abnormne reakcije, pa tudi
razne droge in alkohol.
Duevna manjrazvitost obsega manjrazvitost v fiziolokem pomenu kot tudi duevno zaostalost zaradi vzrokov v
okolju.
KZ-1 je med biolokimi pogoji rtal drugo trajno in hudo duevno motenost, ki jo KZ-1 ureja le e kot podlago
bistveno zmanjani pritevnosti. To je obrazloeno s tem, da motenosti, ki niso organskega izvora, lahko
zmanjujejo pritevnost, ne dajejo pa podlage za nepritevnost, ter da privzgojena asocialna reagiranja, kodljive
razvade, nebrzdano izraanje instinktov ali afektov ne morejo izkljuiti pravne odgovornosti.
Psiholoki pogoj se nanaa na vpraanja:
- ali je bil storilec v trenutku izvritve kaznivega dejanja zmoen razumeti pomen svojega dejanja (zavestna ali
intelektualna sestavina);
- ali je mogel imeti v oblasti svoje ravnanje (voljna sestavina).
Bioloki in psiholoki pogoj nepritevnosti si morata biti v razmerju vzroka in posledice. Ni torej mogoe izkljuiti
pritevnosti, e nista podana hkrati oba pogoja nepritevnosti in e bioloki pogoj ni vzrok psiholokemu.
e sodie ugotovi, da je bil storilec ob izvritvi kaznivega dejanja nepriteven, ni kriv in izree oprostilno sodbo.
Do uveljavitve KZ-1 je imelo sodie monost izrei varnostni ukrep obveznega psihiatrinega zdravljenja in
varstva v zdravstvenem zavodu. KZ-1 je odpravil varnostne ukrepe medicinske narave, saj bo te ukrepe uredil
poseben zakon. Ker pa taknega zakona e ni, je v prehodnih dolobah doloeno, da se do uveljavitve tega
zakona e naprej uporabljajo dolobe o varnostnih ukrepih po 63/2, 64/4 in 65. lenu KZ.
19. Krajevna pristojnost, prenos
Krajevna pristojnost:
Gre za upravienje in dolnost stvarno pristojnega sodia, da odloi o konkretni kazenski zadevi glede na
krajevno obmoje oziroma teritorij, za katerega je z zakonom pristojno doloeno sodie. Pravila o krajevni
pristojnosti delimo na:
* splona pravila o krajevni pristojnosti:
- pristojnost sodia, na obmoju katerega je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskueno;
- pristojnost sodia, ki je prvo zaelo postopek;
- pristojnost sodia po kraju prebivalia obdolenca;
- pristojnost sodia na obmoju katerega je bil obdolenec prijet ali se je sam naznanil.
* posebne vrste krajevne pristojnosti:
- krajevna pristojnost po medsebojni zvezi subjektivna koneksiteta je podana, ko pomeni navezno okoliino
identiteta storilca; o objektivni koneksiteti pa govorimo, ko je navezna okoliina kaznivo dejanje, pri katerem je bilo
udeleenih ve oseb;
- odrejena pristojnost: pristojno sodie doloi Vrhovno sodie RS, e se krajevne pristojnosti ne da dognati;
- prenesena pristojnost: do obvezne delegacije pride, e krajevno pristojno sodie zaradi pravnih in stvarnih
razlogov ne more voditi postopka, do fakultativne delegacije pa, ko se pristojnost prenese na drugo sodie zaradi
smotrneje izvedbe kazenskega postopka;
- krajevna pristojnost sodia za kazniva dejanja, storjena na domai ladji ali na domaem letalu;
- krajevna pristojnost sodia za kazniva dejanja, storjena s tiskom;
- izbirna (elektivna) pristojnost: ko upravieni toilec izbira med sodii, ki so po splonih zakonskih pravilih
pristojna o doloanju krajevne pristojnosti.
Sodie mora paziti na svojo stvarno in krajevno pristojnost. e ugotovi, da ni pristojno, se izree za nepristojno, in
zadevo polje po pravnomonosti sklepa pristojnemu sodiu. Po pravnomonosti obtonice, se sodie ne more
ve izrei za krajevno nepristojno in tudi stranke ne morejo ve uveljavljati ugovora krajevne nepristojnost.
Spor o pristojnosti:
* negativni kompetenni spor kadar eno ali ve sodi odreka svojo pristojnost razsoditi v doloeni zadevi;
* pozitivni kompetenni spor kadar si dve ali ve sodi lastita pristojnost razsoditi v doloeni zadevi (neprimerno
redkeji v praksi).
O sporu o pristojnosti med sodii odloa skupno neposredno vije sodie.
e krajevno pristojno sodie iz pravnih ali stvarnih razlogov ne more voditi postopka in to sporoi neposredno
vijemu sodiu, to doloi drugo stvarno pristojno sodie na svojem obmoju (obvezna ali obligatorna delegacija).
Za fakultativno delegacijo pa gre takrat, ko se prenese pristojnost na drugo stvarno pristojno sodie zaradi
smotrneje izvedbe kazenskega postopka ali e so za to drugi tehtni razlogi.
20. Pristojnosti zunajobravnavnega senata
Pristojnosti izvenrazpravnega senata so raznovrstne. Najpogosteje zadeve, ki jih senat obravnava so pritobe
zoper sklep o priporu preiskovalnega sodnika, podaljanje pripora po vloeni obtonici, ugovori zoper obtonice ter
zahteve za izrek enotne kazni in obnovo postopka. Sestavljajo ga trije redni, poklicni sodniki, od katerih je en
poroevalec in en predsednik senata, tretji pa lan.
Izvenrazpravni senat odloa o (38 pristojnosti):
* pritobah zoper sklepe preiskovalnega sodnika okronega sodia in sodnika posameznika okrajnega sodnika,
e ta opravlja preiskovalna dejanja;
* o pritobah zoper druge sklepe, e je tako doloeno v zakonu;
* na prvi stopnji zunaj glavne obravnave;
* o pritobi zoper odlobo policije o pridranju;
276
* o nesoglasju preiskovalnega sodnika s predlogom upravienega toilca, da opravi posamezna preiskovalna
dejanja, za katera slednji meni, da je glede na okoliine primera smotrno, da jih opravi, e preden se uvede
preiskava;
* o zahtevi preiskovalnega sodnika, da odloi o njegovem nesoglasju z zahtevo dravnega toilca za preiskavo;
* o nesoglasju preiskovalnega sodnika s predlogom strank in okodovanca, da se opravijo posamezna
preiskovalna dejanja;
* o pritobi zoper sklep preiskovalnega sodnika o uvedbi preiskave;
* o ustavitvi preiskave
* o nesoglasju preiskovalnega sodnika s predlogom dravnega toilca za dopolnitev preiskave;
* o zahtevi dravnega toilca, da se podalja 8-dnevni rok za vloitev neposredne obtonice;
* o zahtevi dravnega toilca, da se podalja 15-dnevni rok za dopolnitev preiskave ali za odloanje o tem, ali naj
se vloi obtonica ali odstopi od pregona;
* o predlogu preiskovalnega sodnika ali dravnega toilca, da se pripor podalja e najve za 2 meseca;
* o pritobi zoper sklep preiskovalnega sodnika o kazni, izreeni zaradi disciplinskega prestopka pripornikov;
* o pritobi zoper sklep, s katerim je bila izreena denarna kazen ali odrejen zapor, ker doloena oseba ni hotela
izroiti predmetov;
* o zahtevi predsednika senata glede obtonice okodovanca kot toilca oziroma glede zasebne tobe;
* o ugovoru zoper obtonico (zasebno tobo) oziroma o zahtevi predsednika senata, pred katerim naj bo glavna
obravnava;
* o izloitvi zapisnikov in obvestil;
* o priporu obdolenca ob vloeni obtonici na predlog ali po uradni dolnosti;
* o priporu po vloeni obtonici, vkljuno z 2 mesenim preizkusom po uradni dolnosti od zadnjega sklepa o
priporu;
* o pritobi zoper sklep okrajnega sodnika o odreditvi pripora pred vloitvijo obtonega predloga;
* o pomenu odklonitve dravnih organov, da dovolijo pregled ali izroitev svojih spisov ali drugih listin, e mislijo, da
bi bila objava njihove vsebine kodljiva za splone koristi;
* o pritobi podjetja ali zoper sklep organa, ki vodi kazenski postopek, s katerim se ugotovijo in naloijo stroki, ki
so nastali zaradi ureditve knjigovodstva, torej poslovne dokumentacije, ki je predmet izvedenstva;
* o pritobi zoper sklep o kaznovanju prie, ki noe priati;
* o uvedbi kazenskega postopka na zahtevo upravienega toilca, e je bila s pravnomonim sklepom zahteva za
preiskavo zavrnjena, ker ni bil podan utemeljen sum, da je osumljenec oziroma obdolenec storil kaznivo dejanje;
* o zahtevi za nepravo obnovo kazenskega postopka;
* o zahtevi za pravo obnovo kazenskega postopka;
* o zahtevi dravnega toilca glede njegovega nesoglasja s sodnikom okrajnega sodia, ki meni, da je za sojenje
stvarno pristojno okrono sodie;
* o trajanju in spreminjanju ukrepa obveznega psihiatrinega zdravljenja v zavodu ali na prostosti;
* o predlogu za preklic pogojne obsodbe;
* o pritobi zoper odvzem predmetov, ki se po kazenskem postopku smejo ali morejo odvzeti;
* o postopku za izbris obsodbe na podlagi sodne odlobe;
* o postopku za prenehanje varnostnih ukrepov;
* o postopku o izvritvi sodbe tujega sodia;
* o odstopu kazenskega pregona tuji dravi mimo pogojev doloenih v ZKP;
*o postopku za izroitev obdolencev in obsojencev;
* o zahtevi neupravieno obsojenih za povrnitev kode, rehabilitacijo in uveljavitev drugih pravic;
* o pritobi zoper poseben sklep o strokih kazenskega postopka.
21. Hina preiskava
Hina preiskava je preiskava stanovanja in drugih prostorov obdolenca ali drugih oseb ter stvari v teh prostorih
(npr. omar, postelj, obleke, vre, ). Hina preiskava se sme opraviti, e obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je
doloena oseba storila kaznivo dejanje, in je verjetno, da bo mogoe pri preiskavi obdolenca prijeti ali da se bodo
odkrili sledovi kaznivega dejanja ali predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek (materialni pogoji). Poleg tega
je potrebna obrazloena pisna odredba sodia (formalni pogoji), ki se izroi pred prietkom preiskave tistemu, pri
katerem se preiskava opravi.
Pred preiskavo se zahteva od tistega, na katerega se nanaa odredba o preiskavi, naj prostovoljno izroi osebo
oziroma predmete, ki se iejo. Pri tem se ga poui o pravici do odvetnika. e izjavi, da si ga bo vzel, se preiskava
odloi do njegovega prihoda, vendar najdalj za dve uri. Preiskava se praviloma opravlja med 6. in 22. uro. Izven te
ure pa le v zakonsko doloenih primerih (e ni dokonana do 22. ure, e se opravlja v pogojih brez sodne
odredbe).
Imetnik stanovanja ali drugih prostorov ima pravico biti navzo pri preiskavi. Pri preiskavi morata biti navzoi dve
polnoletni prii (solenitetne prie). O preiskavi se napravi zapisnik, ki ga podpie oseba, pri kateri se opravi
preiskava in osebe, katerih navzonost je obvezna.
Brez sodne odredbe se sme vstopiti v tuje prostore samo e:
- imetnik stanovanja to eli
- kdo klie na pomo
- je treba prijeti storilca kaznivega dejanja, ki je bil zasaen pri samem dejanju
- je potrebno za varnost ljudi in premoenja
277
- je v stanovanju ali kaknem prostoru kdo, ki ga je treba po odredbi pristojnega dravnega organa pripreti ali
prisilno privesti ali se je zaradi pregona zatekel v te prostore.
Preiskava brez odredbe sodia se sme opraviti tudi brez navzonosti pri, e jih ni mogoe takoj zagotoviti,
nevarno pa bi bilo preiskavo odlaati. O opravljeni preiskavi brez odredbe mora policija takoj poroati
preiskovalnemu sodniku, e postopek e ne tee, pa pristojnemu dravnemu toilcu.
22. Policijsko pridranje
Policijsko pridranje policiji omogoa, da v lastnem interesu osebi omeji prostost, ker so podani razlogi za sum in
priporni razlogi in ker eli opraviti katero izmed dejanj, ki jo ji v predkazenskem postopku dovoljena. V praksi je
potrebno zlasti za preverjanje alibija, da se osumljencu preprei stik z osebami, ki bi mu lahko zagotovile laen
alibi, in zaradi zavarovanja sledov, ki bi jih osumljenec lahko uniil.
23. Ogled
Ogled je procesno dejanje, pri katerem procesni organ z neposrednim opazovanjem ugotavlja dejstva, ki so
pomembna za postopek, rezultat ugotavljanja pa se zapie v zapisnik.
Posebna vrsta ogleda je rekonstrukcija dogodka, ki se opravi tako, da se ponovijo dejanja ali situacije v istih
razmerah (isti kraj, ista sredstva, iste osebe), v katerih se je po izvedenih dokazih dogodek pripetil. Namen
rekonstrukcije je, da se preverijo e izvedeni dokazi ali ugotovijo dejstva, ki so pomembna za razjasnitev stvari.
Predmet ogleda je vse, kar se da s utili opaziti in kar je pomembno za postopek. Razlikujemo ogled predmeta in
ogled osebe.
Predmeti ogleda so: predmeti namenjeni ali uporabljeni za kaznivo dejanje (sredstvo kaznivega dejanja); predmeti
na katerih so sledovi kaznivega dejanja (prstni odtisi, krvavi madei, sledovi rane, stopinj); predmeti kaznivega
dejanja (ukradena stvar); predmeti, ki so nastali s kaznivim dejanjem (ponarejena listina, denar).
Telesni pregled obdolenca se lahko opravi tudi brez njegove privolitve, e je treba dognati dejstva, ki so
pomembna za kazenski postopek. Telesni pregled drugih oseb pa se sme opraviti brez njihove privolitve samo
tedaj, e je treba dognati, ali je na njihovem telesu doloena sled ali posledica kaznivega dejanja.
Poleg predmeta oseb in predmetov so e pomembni krajevni ogled, ogled trupla in ogled listin.
Nadalje poznamo meani ali kombinirani ogled, pri katerem sodeluje izvedenec. Posebna vrsta ogleda z
izvedencem je pregled in razteleenje trupla. e je truplo e pokopano se odredi izkop (ekshumacija). Izkop in
razteleenje trupla lahko odredi samo sodni organ.
Preiskovalni sodnik opravlja ogled med preiskavo, izjemoma tudi pred uvedbo preiskave, e bi bilo nevarno
odlaati z ogledom. Policija sme opraviti ogled v predkazenskem postopku kot procesno dejanje le v primerih, ko
preiskovalni sodnik ne more takoj priti na sam kraj dejanja. Ne more pa opraviti obdukcije in izkopa trupla. V
postopku pred sodiem prve stopnje opravlja zunaj glavne obravnave ogled predsednik senata ali sodnik, ki ga
pooblasti senat, na glavni obravnavi pa senat.
24. Izvedenstvo
Kadar je za ugotovitev in presojo kaknega pomembnega dejstva smotrno dobiti izvid in mnenje nekoga, ki ima
potrebno strokovno znanje, sodie odredi izvedenstvo. Izvedenstvo ni le dokaz, ampak gre za pomo sodiu pri
izvrevanju njegove funkcije. Sodie svobodno odloa o izvedencu iz vrst strokovnjakov.
Zakon doloa, v katerih primerih je izvedenstvo nujni pogoj za pravilno presojo dejanskega stanja obravnavanega
kaznivega dejanja. Tako preiskovalni sodnik vselej odredi pregled in razteleenje trupla, kadar je v smrtnem
primeru podan sum, da je bila smrt povzroena s kaznivim dejanjem. e je truplo e pokopano, pa se odredi izkop
ali ekshumacija, da se truplo pregleda in raztelesi. Smiselno isto velja za pregled in razteleenje zarodka. Prav
tako je potrebno odrediti izvedenca pri ugotavljanju telesnih pokodb. Ob sumu zastrupitve se poljejo sumljive
snovi, najdene v telesu ali drugje, zavodu, ki opravlja toksikoloke preiskave. Psihiatrini pregled se odredi, e
nastane sum, da je pri obdolencu zaradi trajne ali zaasne duevne bolezni, zaasne duevne motnje, duevne
zaostalosti ali kake druge trajne in hude duevne motenosti pritevnost izkljuena ali zmanjana.
Formalni pogoj za izvedenstvo je izdaja pisne odredbe, s katero se doloi, kdo bo opravil izvedenstvo in kaj je
predmet izvedenstva. Odredbo o izvedenstvu izda sodie preiskovalni sodnik, predsednik senata ali sodei
senat oziroma sodnik posameznik. V predkazenskem postopku sme izvedenstvo, razen obdukcije in izkopa trupla,
odrediti tudi policija, e je izvedenstvo povezano z ogledom, ki ga je kot nujno preiskovalno dejanje opravila policija
sama. Izvedenca doloi sodie izmed oseb, ki so sodni izvedenci.
Dolnost izvedenca je, da se odzove vabilu ter poda izvid in mnenje. Imeti mora ne samo ustrezno strokovno
znanje in izkunje, temve mora biti tudi objektiven in nepristranski.
Predmet izvedenstva mora biti im bolj natanno doloen v odredbi.
S pomojo izvedencev sodie ugotavlja vzrono zvezo med doloenimi dejstvi in nastankom posledice. Ko
izvedenec opravi izvedensko delo, mora podati izvid in mnenje. Izvid obsega opis predmeta izvedenstva, ki ga
izvedenec poda po tem, ko si je predmet izvedenstva ogledal (npr. truplo, telesne pokodbe). Izvedensko mnenje
je izvedeneva strokovna presoja tega, kar je ugotovil na podlagi svojega izvida, in obsega razloge, s katerimi
utemeljuje svojo strokovno presojo oziroma mnenje.
Glede dokazne vrednosti ZKP doloa, da sodie v primeru, e se podatki izvedencev v njihovem izvidu bistveno
razlikujejo ali e je njihov izvid nejasen, nepopoln, sam s seboj v nasprotju ali z raziskanimi okoliinami v
nasprotju, pa se te pomanjkljivost ne dajo odpraviti z zaslianjem izvedencev, dokazovanje ponovi z istimi ali
drugimi izvedenci. Tako ravna tudi v primeru, e so v mnenju izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali e
nastane utemeljen dvom o pravilnosti danega mnenja, pa tega ni mogoe odpraviti z novim zaslianjem.
25. Naklep pri k.d. goljufije
278
Pri KD goljufije je storilevo dejanje e posebej motivirano, kajti storilec ima namen, da zase ali za drugega pridobi
protipravno premoenjsko korist oziroma da koga okoduje. e taknega namena ni, tudi ni podano KD, eprav je
lo za lano prikazovanje ali prikrivanje dejanskih okoliin.
Goljufivi namen storilca mora biti podan e ob sklenitvi posla. Ne gre za KD, e se po sklenjenem poslu pojavi
namen, da se pridobi protipravna premoenjska korist. V teh primerih bi lahko lo za KD zatajitve.
KD goljufije je lahko storjeno le z direktnim naklepom.
20. SALVICA PUREBER
KZ-1:
1. Drugana definicija malomarnosti v novem KZ-1
Kaznivo dejanje je storjeno iz malomarnosti samo, e je tako doloeno v zakonu. Razlikujemo med:
* zavestno malomarnostjo: storilec se je zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana
posledica, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo lahko prepreil ali, da ne bo nastala.
Sodie mora v tem primeru ugotavljati:
- ali se je storilec zavedal vse zakonskih znakov kaznivega dejanja (enako kot pri obeh stopnjah naklepa);
- ali se je zavedal monosti, da bo iz njegovega ravnanja nastala prepovedana posledica (enako kot pri
eventualnem naklepu);
- ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in nastankom prepovedane posledice (enako kot pri obeh
stopnjah naklepa).
Glede zavestnega elementa se torej zavestna malomarnost ne razlouje od eventualnega naklepa. Razlouje pa ji
to, da ni storilevega hotenja oziroma njegove privolitve v nastanek prepovedane posledice.
* nezavestno malomarnostjo: storilec se ni zavedal, da lahko nastane prepovedana posledica, pa bi se bil po
okoliinah in svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati. Sodie mora v tem primeru ugotoviti, ali je
storilcu mogoe oitati, da bi se bil moral in mogel zavedati monosti nastanka prepovedane posledice. Pri tej
obliki krivde ni ne zavesti, ne storileve volje glede prepovedane posledice. Ali je nezavestna malomarnost
podana, presojamo glede na okoliine zadeve in glede na storileve osebne sposobnosti in lastnosti. Najprej se
postavi vpraanje, ali je bil obtoeni glede na objektivne okoliine dolan zavedati se monosti nastanka
prepovedane posledice, kar je objektivni kriterij. Subjektivni kriterij pa se nanaa na vpraanje, ali bi se bil obtoeni
monosti nastanka prepovedane posledice moral in mogel zavedati glede na njegove osebne lastnosti.
Razlika med obema vrstama malomarnosti je, da se pri zavestni malomarnosti storilec zaveda, da bo do
prepovedane posledice prilo, vendar lahkomiselno zaupa v ugoden razplet, pri drugi pa se sicer ne zaveda te
monosti, bi jo pa bil glede na okoliine dolan in sposoben predvideti.
KZ-1 je odstopil od ustaljenih opredelitev zavestne in nezavestne malomarnosti ter sprejel nomotehnino reitev,
po kateri najprej na splono opredeli malomarnost (26/1 len), nato poda formulo za razmejitev malomarnosti od
naklepa (26/2 len) ter formulo za razmejitev malomarnosti od nekrivde (nakljuja) (26/3 len).
Vsebina in bistvo malomarnosti kot oblike krivde kljub spremenjenemu nomotehninemu pristopu ostajata enaka.
Nezavestna malomarnost je v kazenskem pravu kamen spotike, ker pomeni stalno nevarnost za vdor objektivne
odgovornosti.
2. Zastaranje kazenskega pregona: od esa je odvisna dolina zastaralnega roka, kdaj zane tei, kdaj se
pretrga, v em se razlikuje ureditev glede na star KZ?
Potek asa lahko ima dvojni uinek. Tako tudi loimo:
* zastaranje kazenskega pregona: kazenski postopek e ni bil izveden, zato potek asa vpliva na to, da ni ve
mogoe izrei kazni. Preneha pravica do izreka kazenske sankcije in je storilcu ni mogoe izrei.
* zastaranje izvritve kazni: zastaranje je razlog ugasnitve kazni. Ugasne torej pravica do tega, da se kazen bodisi
izree bodisi e izreena kazen izvri.
Sodia in drugi organi kazenskega pregona in za izvrevanje kazenskih sankcij morajo v vsaki fazi postopka paziti
na potek zastaranja in upotevati zastaranje po uradni dolnosti. Zastaranje tako nastopi ex lege, in sicer tedaj, ko
so potekli zastaralni roki.
KZ-1 doloa, da ne zastarajo:
* kazniva dejanja, za katera se sme izrei dosmrtni zapor;
* nekatera kazniva dejanja zoper lovenost (genocid, hudodelstva zoper lovenost, vojna hudodelstva, agresija,
odgovornost vojakih poveljnikov in drugih nadrejenih, zdruenje in uvanje h genocidu, k hudodelstvom zoper
lovenost ali agresiji);
* kazniva dejanja, za katera po mednarodnih pogodbah takno zastaranje ne more nastati.
Zastaranje kazenskega pregona:
Ta vrsta zastaranja pomeni, da se zaradi poteka rokov, ne more ve izvesti kazenski pregon in se storilcu ne more
ve izrei kazen za kaznivo dejanje, ki ga je izvril. Dolina rokov je odvisna od tee kazni, ki je predpisana za
posamezno kaznivo dejanje. Maksimalni zastaralni rok je 50 let, najkraji pa 6 let. Prejnji KZ je doloal kraje
zastaralne roke (25 let in 3 leta).
Ti roki so:
* 50 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor 30 let (15 do 30 let),
* 30 let od storitve kaznivega dejanj, za katero se sme izrei zapor nad 10 let (in manj kot 15 let),
* 20 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izrei zapor nad 5 let (do 10 let),
* 10 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor nad 1 leto (do 5 let),
279
* 6 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei kazen do enega leta ali denarna kazen.
e je za kaznivo dejanje predpisanih ve kazni, se zastaralni rok doloi po najhuji predpisani kazni. Kadar so
kazni predpisane alternativno, se zastaralni rok doloi glede na tejo vrsto predpisane. Kadar pa so predpisane
kumulativno (npr. zaporna in denarna kazen), pa se doloi zastaralni rok glede na kazen zapora kot na glavno
kazen. Za poskus se zastaralni rok doloi glede na kazen, ki je predpisana za dokonano kaznivo dejanje.
Zastaralni rok za zastaranje kazenskega pregona zane tei od dneva, ko je bilo kaznivo dejanje izvreno, ko je
torej storilec deloval ali bi moral delovati.
Zadranje zastaranja:
Zadranje zastaranja pomeni, da lahko med tekom zastaralnih rokov nastopijo ovire dejanske ali pravne narave, ki
povzroijo, da zastaralni rok ne tee. Zadranje zastaranje po povzeto po prejnjem KZ, ki je poznal relativno in
absolutno zastaranje. KZ-1 te delitve ni prevzel, kljub temu pa je obdral zadranje zastaranja. Ob tem se zastavlja
vpraanje, kaken uinek sploh ima zadranje zastaranja. e doloena okoliina povzroi zastaranje teka
zastaranih rokov, hkrati pa zakon ne podalja zastaralnih rokov, postane ta institut brez pomena. Tudi ob zadranju
se namre zastaranje kazenskega pregona iztee po preteku doloenega asa od izvritve kaznivega dejanja,
enako kot e zadranja ne bi bilo, saj KZ-1 kljub ureditvi zadranja zastaranja ne postavlja daljih zastaralnih rokov
in ne doloa, da se v primeru zadranja zaetek teka rokov ne vee na izvritev kaznivega dejanja.
Pretrganje zastaranja:
Obstaja tedaj, ko se zastaralni rok zaradi doloene okoliine prekine in se zaradi tega tisti del zastaralnega roka,
ki je e potekel, ne teje ve, temve zane zastaralni rok po prenehanju ovire tei znova. To torej pomeni izjemo
od pravila, da zastaralni rok zane tei z izvritvijo kaznivega dejanja. KZ doloa le eno okoliino, ki pretrga
zastaranje: e storilec v asu tega zastaralnega roka stori enako ali huje kaznivo dejanje.
Zastaranje izvritve kazni:
Zastaranje izvritve kazni pomeni, da zaradi poteka doloenega asa ugasne pravica do njene izvritve. e
izreene kazni ni ve mogoe izvriti. Roki:
* 25 let od obsodbe na 30 let zapora (razen, e gre za nezastarljivo kaznivo dejanje),
* 15 let od obsodbe na zapor nad 10 let (vendar manj kot 30 let),
* 10 let od obsodbe na zapor nad 5 let (do 10 let),
* 5 let od obsodbe na zapor nad 1 leto (do 5 let),
* 3 leta od obsodbe na zapor do 1 leta ali na denarno kazen.
Izvritev dosmrtnega zapora ne zastara.
Prejnji KZ je doloal nekoliko kraje roke za izvritev mladoletnikega zapora. KZ-1 takne dolobe ve nima, saj
bo to podroje uredil nov zakon.
Zastaralni roki teejo od pravnomonosti sodne odlobe. Pri pogojni obsodbi, ki je bila preklicana, zane tei
zastaranje tistega dne, ko je postala odlobo o preklicu pravnomona. Pri pogojnem odpustu, ki je bil preklican,
zane tei zastaranje tistega dne, ko je postala odloba o preklicu pravnomona.
Zadranje zastaranja:
Zastaranje izvritve ne tee v asu, ko se po zakonu kazen ne sme izvriti. Ovire so lahko prane ali dejanske,
zakon pa upoteva samo pravne ovire (npr. odloitev je mona, e obsojenec zaradi huje bolezni ni zmoen
nastopiti kazni.
Zastaranje izvritve varnostnih ukrepov:
KZ -1 doloa da zastara izvritev varnostnih ukrepov odvzema voznikega dovoljenja in odvzema predmetov, ko
preteejo tri leta od pravnomonosti sodne odlobe, s katero sta bila ukrepa izreena. Prepoved opravljanja poklica
zastara, ko pretee as, za katerega je bil izreen.
3. Vrste udelebe
Z izrazom udeleba oznaujemo v kazenskem pravu primere, ko je pri uresnievanju kaznivega dejanja tako ali
drugae sodelovalo dvoje ali ve ljudi. Loimo:
* udelebo v irem pomenu, s katerim zajemamo vse oblike udelebe, tudi sostorilstvo in posredno storilstvo;
* udelebo v ojem pomenu besede, ki zajema samo napeljevanje in pomo.
4. asovna veljavnost
Kazenski zakonik sam doloa zaetek svoje veljavnosti. Zakon praviloma zane veljati 15 dan po objavi, lahko pa
je ta rok kraji ali dalji. KZ-1 je bil sprejet 20.5.2008, v UL je bil objavljen 4.6.2008, veljati pa je zael 1.11.2008.
as od objave do uveljavitve imenujemo vacatio legis. Zakoni veljajo toliko asa, dokler niso izrecno ali mole
odpravljeni z novim zakonom, ki nadomea prejnjega. Na kazenskopravnem podroju je to e posebej
pomembno pravilo, saj bi v nasprotnem primeru prilo do pravnih praznin, ki bi lahko ustvarile poloaj, ko storilcev
kaznivih dejanj ne bi bilo mogoe preganjati in jim soditi.
Uporaba milejega zakona:
Sodie mora v vsaki zadevi ugotoviti, kateri zakon je veljal v asu izvritve kaznivega dejanja in ali je bil ta zakon
morebiti spremenjen. Tako je potrebno vse zakone primerjati in ugotoviti, ali je morda kateri od poznejih zakonov
(poznejih od tistega, ki je veljal v asu izvritve dejanja) mileji, in uporabiti najmilejega. e je pozneji zakon
enako strog kot zakon, ki velja v asu sojenja, se uporabi zakon, ki je veljal v asu izvritve dejanja. Retroaktivnost
je omejena zgolj na mileji zakon.
Ugotavljanje, kateri zakon je mileji, je pogosto zelo zapleteno vpraanje. Pri tem pomagata dve naeli:
* besedila prejnjega in novega zakona ne smemo primerjati abstraktno. Izhajati je potrebno iz konkretnega
dejanskega stanja;
280
* uporabiti je treba ali prejnji ali novi zakon v celoti in ne nekaterih dolob prejnjega in nekaterih dolob novega.
Ugotoviti je treba, kateri zakon je v celoti ugodneji za storilca. Kombinacija bi pomenila uporabo nekega tretjega
zakona, ki v takni obliki ni nikdar obstajal. Takno stalie je zavzelo tudi Vrhovno sodie, eprav nekateri
opozarjajo na to, da bi bilo v izjemnih primerih dopustna kombinacija obeh zakonov.
Primeri, kdaj je zakon mileji:
* novi zakon je mileji, e nekega dejanja ve ne opredeljuje kot kaznivo dejanje (dekriminacija dejanja);
* mileji je tisti zakon, ki predpisuje mileji kaznovalni okvir ali milejo vrsto kazni, omogoa ire monosti za izrek
pogojne obsodbe, sodnega opomina, omilitev kazni;
* za storilca je lahko ugodneji zakon tudi, e ne spreminja zakonskih znakov kaznivega dejanja in predpisana
kazen ostane ista, spremeni pa dolobe splonega dela (e bi npr. novi zakon omogoil iro uporabo instituta
silobran).
5. Osebna veljavnost
Osebna veljavnost pomeni, da kazenski zakonik velja za vse polnoletne osebe, ne glede na njihovo dravljanstvo.
Glede enako veljavnosti za dravljane RS in tujce pa doloa dve posebnosti:
* kazenskopravna doloba lahko izjemoma velja le za dravljane RS (primer: napad na neodvisnost drave, saj iz
opisa izhaja, da je lahko storilec le SLO dravljan);
* kazenskopravna doloba velja le za tujce (primer: 13. len KZ-1, veljavnost kazenskega zakona za tujca, ki stori
kaznivo dejanje v tujini).
Posebna osebna veljavnost:
* zakon lahko doloi, da se za kaznivo dejanje kaznujejo le osebe s posebnimi lastnostmi, pravicami in poloajem.
Govorimo o posebnih kaznivih dejanjih;
* kazensko odgovornost mladoletnikov bo doloil poseben zakon, pri emer pa e sam kazenski zakon doloa, s
katero starostjo lahko mladoletnik postane subjekt kaznivega dejanja. Poseben zakon o ml, pa bo doloil, v kakni
meri se bo za ml. storilce uporabljal kazenski zakonik (omejil bo njegovo osebno veljavnost);
* KZ doloa posebno kategorijo polnoletnih storilcev kaznivih dejanj (mlaji polnoletniki), ki se jim smejo namesto
kazni izrei kazenske sankcije za mladoletnike. To je mogoe ob izpolnitvi dveh pogojev, da je bil storilec ob
izvritvi kaznivega dejanja e star 18 let, ne pa e 21 let in kazenski zakonik ne doloa pogojev za izrekanje sankcij
za mladoletnike mlajim polnoletnim. Doloal jih bo lahko poseben zakon za mladoletnike;
* kazensko odgovornost pravnih oseb doloa poseben zakon (ZOPOKD).
Izkljuitev osebne veljavnosti KZ doloa v 6/1 lenu, za dejanja oseb, ki sicer izpolnjujejo zakonske znake
kaznivih dejanj, njihova kazenska odgovornost pa je izkljuena zaradi instituta imunitete. Loimo dve vrsti
imunitete:
* materialnopravno ali poklicno imuniteto, ki pomeni, da nosilci doloenih funkcij niso odgovorni za svoje mnenje, ki
ga dajo pri opravljanju svoje funkcije, eprav so na ta nain izvrili zakonske znake kaznivega dejanja.
* procesna imuniteta (nepoklicna) pa je institut kazenskega procesnega prava in izkljuuje monost kazenskega
pregona za kazniva dejanja, ki jih izvrijo osebe v asu opravljanja doloene funkcije (poslanci DZ in DS, sodniki,
sodniki US).
Poleg imunitete kazenski zakonik izkljuuje osebno veljavnost kazenskega zakona tudi pri predlagalnih deliktih in
kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na zasebno tobo, e okodovanec ni dal predloga za pregon ali ni vloil
zasebne tobe.
6. Hudodelska zdruba (tisti len v splonem delu KZ-1)
Hudodelska zdruba je najhuja oblika sodelovanja ve ljudi pri izvrevanju kaznivih dejanj.
KZ-1 je posebne dolobe o odgovornosti lanov in vodij hudodelskih zdrub uredil v splonem delu. 41. len (nov
len) tako navaja tri pogoje, ob katerih je mogoe lanu hudodelske zdrube izrei hujo predpisano kazen. Ti
pogoji so:
- da gre za lana zdrube najmanj treh oseb,
- da izvri kaznivo dejanje zaradi izvedbe hudodelskega narta te zdrube in
- da izvri kaznivo dejanje v povezavi e z najmanj enim lanom kot sostorilcem ali udeleencem.
Prav tako ta len doloa kazensko odgovornost in kaznivost organizatorja hudodelske zdrube, ki je vodil izvedbo
hudodelskega narta ali razpolagal s protipravno premoenjsko koristjo, ki izvira iz tega narta, ne glede na to, ali
je pri izvritvi kaznivega dejanja neposredno sodeloval kot storilce ali udeleenec.
Prejnji KZ je imel dolobe o hudodelskem zdruevanju le v posebnem delu v poglavju kazniva dejanja zoper
javni red in mir.
7. Kaj je objekt varstva pri KD nezakonitega prehoda ez dravno mejo in kaj pri KD tihotapstva?
KD tihotapstva sodi med KD zoper gospodarstvo, kjer je objekt kazenskopravnega varstva gospodarstvo RS. Gre
za KD, ki pomeni zavarovanje dravnih interesov na davnem in carinskem podroju.
KD nezakonitega prehoda ez dravno mejo pa sodi med KD zoper javni red in mir. Tega KD ni mogoe razvrstiti.
Objekt kazenskopravnega varstva pa je ozemlje.
8. KD pranja denarja, KD izsiljevanja (samo tako priblino v svojih besedah kaj to je)
KD pranje denarja (245. len KZ-1) se lahko stori z naklepom (od 1. do 4. odstavka) ali iz malomarnosti (5.
odstavek).
Temeljno dejanje je predvideno v prvem odstavku tega lena. Izvritveno dejanje pomeni s pranjem prikriti izvor
denarja ali premoenja, ki je pridobljeno s kaznivim dejanjem. Kot prvi pogoj se postavlja, da je denar ali
premoenje pridobljeno s KD. Gre lahko za katero koli KD iz KZ. To predhodno KD mora biti ugotovljeno po
281
objektivnem kriteriju in ni potrebno, da bi bil znan storilec tega KD. Ne zahteva se niti, da bi bila izreena
pravnomona sodba za predhodno KD.
Dvojna kaznivost je doloena v 2. odstavku, kajti tudi storilec ali udeleenec pri KD, iz katerega izvira denar ali
premoenje, bo hkrati v realnem steku odgovarjal tudi za KD po tem lenu.
5. odstavek doloa milejo obliko tega KD. Ta oblika bo podana, ko bo storilec ravnal iz malomarnosti, kar zakon
izraa z izvritvenim dejanjem iz 1. in 3. odstavka, ko bi storilec moral in mogel vedeti, da je bil denar ali
premoenje pridobljeno s KD.
KD izsiljevanja:
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo direktni naklep.
Izsiljevanje je posebno KD prisiljenja (lex specialis). Storilec ima pri tem dejanju namre namen, da s silo ali
gronjo pridobi protipravno premoenjsko korist ali izterja dolg (izterjava dolga je v KZ-1 pri vseh oblikah tega KD
rtana), ni pa potrebno, da korist tudi v resnici pridobi.
Oblike KD:
temeljna oblika;
poseben primer izsiljevanja z gronjo razkritja informacij, ki bi kodovale asti in dobremu imenu
okodovanca ali njegovih blinjih;
kvalificirane oblike izsiljevanje v sostorilstvu, z uporabo oroja ali nevarnega orodja, na posebno surov in
ponievalen nain ali v hudodelski zdrubi (dodano s KZ-1).
Stek:
+ ni steka s KD prisiljenja in samovoljnosti (specialnost);
+ ni steka s KD grdega ravnanja in nasilnitva (konsumpcija);
+ stek s KD lahke, hude ali posebno hude telesne pokodbe.
9. Razlika med KD uboja in KD umora!
UMOR
Oblike KD:
1. odstavek: temeljna oblika;
2. odstavek: kvalificirane oblike;
3. odstavek: privilegirana oblika.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: le naklep, in sicer direktni ali eventualni.
Predmet KD je lovek kot ivo bitje od rojstva do smrti. KD je podano od takrat, ko se je plod zael odvajati iz
telesa matere, pri emer ni pomembno, ali je bil sposoben za ivljenje, do trenutka, ko ivljenje preneha (predmet
napada je tudi umirajoi ali neozdravljivo bolan lovek).
Nain izvritve: s storitvijo (neposredno ali posredno npr. z razdraenjem ivali) ali opustitvijo.
Posledica KD: smrt loveka; lahko nastopi takoj ali po preteku daljega asovnega obdobja; vzrona zveza je
podana tudi tedaj, ko je zaradi storilevega ravnanja le poslabano okodovanevo stanje, ki bi sicer samo po sebi
povzroilo smrt (npr. pospeitev umiranja na smrt bolnega).
Kvalificirane oblike umora:
umor na grozovit ali zahrbten nain
storilec rtev mui, ji povzroa hudo fizino ali psihino trpljenje, ki presega trpljenje pri temeljnem umoru
(subjektivni znaki brezutnost, krvoeljnost, izivljanje storilca), kar mora rtev obutiti (objektivni znaki
trpljenje rtve); moen direktni in eventualni naklep;
storilec izrabi zaupanje rtve (subjektivni elementi zvijanost, zahrbtnost, pretkanost, goljufija) in stori
dejanje tako, da rtev ne more obutiti delovanja ali sredstva (objektivne okoliine nain storitve ali
uporabljeno sredstvo); moen le direkten naklep;
umor iz koristoljubnosti storilcu gre za materialno korist, ni pa potrebno, da je dejansko doseena, niti ni
potrebno, da je protipravna; potreben je direkten (obarvan) naklep;
umor, da bi storil ali prikril kakno drugo KD potreben je direkten (obarvan) naklep;
umor iz brezobzirnega maevanja ali drugih nizkotnih nagibov krvno maevanje, mrnja, zavist,
ljubosumje, izmikanje obveznosti ipd.; potreben je direkten (obarvan) naklep;
umor zoper uradno ali vojako osebo zaradi funkcije, ki jo opravljajo, so te osebe bolj izpostavljene; razlog za
kvalifikacijo je posebna lastnost rtve osebe, ki so se do neke mere dolne izpostavljati;
umor, ki ga stori dvoje ali ve oseb, ki so se zdruile zato, da bi izvrile umor.
282
Privilegirana oblika umora: umor iz posebno olajevalnih okoliin umor iz milosti, na zahtevo ali s pristankom
rtve, primeri umora, ko je storilec zaradi ravnanja okodovanca v hudi stiski (npr. e je ve let ustrahoval in muil
druino). Privilegirana oblika ne pride v potev, e je hkrati podana kakna okoliina, ki dejanje kvalificira.
Stek:
+ ni steka s KD telesne pokodbe;
+ e storilec spravi v smrtno nevarnost e koga drugega, bo lo za stek s KD povzroitve splone nevarnosti
(primeri, ko storilec uporabljenega sredstva za storitev umora po uporabi ne more ve obvladati, npr.
zastrupitev hrane, bomba, streljanje na osebo v skupini);
+ ni steka s kaznivim dejanjem pokodovanja tuje stvari (inkluzija);
+ ni steka s kaznivim dejanjem kritve nedotakljivosti stanovanja, e storilec vdre v stanovanje in umori rtev
(konsumpcija, pripravljalno dejanje).
Novost v KZ-1 je, da je KD umora po 127. lenu KZ loeno v dve KD:
9) UBOJ temeljna oblika umora in umor v sostorilstvu po KZ, pri emer je uboj v sostorilstvu kvalificirana oblika
uboja;
10) UMOR kvalificirane oblike umora po KZ; KZ-1 loi:
umor na grozovit ali zahrbten nain
umor zaradi ukrepanja pri uradnih dejanjih varovanja javne varnosti ali v predkazenskem postopku ali
zaradi odloitev dravnih toilcev ali zaradi postopka in odloitev sodnikov ali zaradi ovadbe ali prianja v
sodnem postopku
umor zaradi kritve enakopravnosti;
umor iz morilske sle, iz koristoljubnosti, da bi storil ali prikril kakno drugo KD, iz brezobzirnega
maevanja ali iz kaknih drugih nizkotnih nagibov;
umor z dejanjem, storjenim v hudodelski drubi za storitev takih dejanj.
10. KD posesti pornografskega gradiva (hotela je sliat, da je zdaj tudi sama posest kazniva)
Po KZ-1 je poleg prikazovanja in izdelave dodano e posest in posredovanje pornografskega gradiva, starost
okodovanca je zviana na 15 let, kazni so stroje.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: naklep.
Oblike KD:
splona oblika kakrnakoli omogoitev otroku, da pride do predmetov pornografske vsebine;
posebna oblika zloraba mladoletne osebe za izdelavo predmetov pornografske vsebine ali za nastop v
pornografski predstavi;
posebna oblika (KZ-1): proizvajanje, razirjanje, prodaja, uvoz, izvoz ali drugano ponujanje pornografskega ali
druganega seksualnega gradiva, ki vkljuuje mladoletne osebe ali njihove realistine podobe, posedovanje
takega gradiva in razkrivanje identitete mladoletne osebe v takem gradivu;
kvalificirana oblika (KZ-1) posebna oblika KD, storjena v hudodelski drubi.
11. KD zoper spolno nedotakljivost
Objekt kazenskopravnega varstva: spolna nedotakljivost kot del osebne integritete in svobode loveka.
Kaejo se v naslednjih oblikah:
KD storjena s silo in gronjo ali prisiljevanjem posilstvo, spolno nasilje;
KD storjena z zlorabo slabosti (slabotnost, mladoletnost, podrejenost) spolna zloraba slabotne osebe, spolni
napad na osebo, mlajo od 15 let, kritev spolne nedotakljivosti z zlorabo poloaja;
KD v zvezi s prostitucijo zvodnitvo, posredovanje pri prostituciji, prikazovanje in izdelava pornografskega
gradiva.
Vsa KD so naklepna in v veini primerov splona.
Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost so doloena v 19. poglavju KZ-1:
posilstvo
spolno nasilje
spolna zloraba slabotne osebe
spolni napad na osebo, mlajo od 15 let
kritev spolne nedotakljivosti z zlorabo poloaja
zloraba prostitucije
prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva
12. Priporni razlogi, kdo odredi pripor, koliko traja - torej bistvene stvari
Pripor je prisilni procesni ukrep s katerim se obdolencu odvzame prostost. Ker pomeni intenziven poseg v pravice
in svoboine dravljana, so dolobe o priporu e v ustavi, iz katere izhajajo sploni pogoji za odreditev pripora, ki
morajo biti podani kumulativno:
283
* odloba sodia
* utemeljenost suma
* neogibna potreba za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi
Namen pripora je zagotoviti obdolenevo navzonost v postopku, ima pa tudi druge procesne cilje.
Kdor je bil v priporu, a zoper njega ni bil uveden kazenski postopek ali pa je bil uveden, a se ni konal s
pravnomono obsodilno sodbo, ima pravico do povrnitve kode.
Priporni razlogi:
Pripor je moen, kadar so podani posebni v zakonu nateti priporni razlogi (causae arresti). Za odreditev pripora pa
mora poleg pripornega razloga obstajati tudi utemeljen sum, da je obdolenec storil kaznivo dejanje. e je e bil
izdan sklep o uvedbi preiskave ali je e bila vloena obtonica, so okoliine, s katerimi se tak sum utemeljuje,
navedene e v teh aktih, sicer pa je utemeljen sum treba posebej utemeljiti v sklepu o priporu.
Priporni razlogi so:
* begosumnost: e se obdolenec skriva, e ni mogoe ugotoviti njegove istovetnosti ali e so druge okoliine, ki
kaejo na nevarnost, da bi pobegnil; okoliine, ki zbujajo tak sum, morajo biti konkretizirane, iz njih mora biti
mogoe z veliko verjetnostjo sklepati, da obstaja nevarnost, da bo obdolenec pobegnil;
* koluzijska nevarnost: e je upraviena bojazen (konkretna nevarnost), da bo uniil sledove kaznivega dejanja, ali
e posebne okoliine kaejo na to, da bo oviral preiskavo s tem, da bo vplival na prie, udeleence ali prikrivalce;
* intercijska (ponovitvena) nevarnost: e posebne okoliine opraviujejo bojazen, da bo ponovil kaznivo dejanje,
dokonal poskueno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. S priporom iz tega razloga se
zagotavlja varnost ljudi (osebna varnost in varnost premoenja).
Izjemoma se lahko odredi pripor, eprav ni navedenih pripornih razlogov, kadar je potrebno zagotoviti obdolenev
prihod na glavno obravnavo. Pogoj pa je, da je bil obdolenec v redu vabljen, da se oitno izmika in noe priti na
glavno obravnavo. Ta pripor pa sme trajati le do objave sodbe, najdlje pa mesec dni.
Odreditev pripora:
Pripor odredi preiskovalni sodnik na predlog dravnega toilca s pisnim sklepom. Sklep se osumljencu izroi, ko
mu je vzeta prostost, najpozneje pa v 48 urah, odkar mu je bila vzeta prostost oziroma, ko je bil priveden k
preiskovalnemu sodniku. Zoper sklep se sme pritoiti v 24 urah od njegove vroitve. O pritobi odloa
zunajobravnavni senat v 48 urah.
Odprava pripora:
Med kazenskim postopkom lahko sodie po uradni dolnosti ali na predlog strank odpravi pripor, in sicer:
* e prenehajo razlogi
* e poteejo roki
* e njegovo odpravo zahteva narava posameznih odloitev o obravnavani zadevi.
Pripor se odpravi s sklepom. Med preiskavo sem preiskovalni sodnik odpraviti pripor samo s soglasjem dravnega
toilca, razen e ga odpravlja zaradi poteka roka. e ni soglasja odloa o tem izvenrazpravni senat. Po izroitvi
obtonice sodiu sme do konca glavne obravnave pripor odpraviti samo senat s sklepom, in sicer po zaslianju
dravnega toilca (ni pa potrebno soglasje). Ob vloitvi obtonice preizkusi izvenrazpravni senat utemeljenost
pripora z vidika obstoja pripornih razlogov po uradni dolnostim nato pa opravlja tak preizkus vsaka dva meseca
sodei senat.
Trajanje pripora:
Pripor iz razloga ugotovitve istovetnosti traja toliko asa, dokler istovetnost ni ugotovljena. Pripor iz koluzijske
nevarnosti pa se odpravi br, ko so zagotovljeni dokazi. Sicer pa velja naelo, da mora biti trajanje pripora omejeno
na najkraji potrebni as. Po odlobi sodia prve stopnje sme pripor v preiskavi in do vloitve obtonice trajati
najdalj 3 mesece od priprtja, in sicer po sklepu preiskovalnega sodnika najve mesec dni, izvenrazpravni senat pa
ga sme podaljati e najve za 2 meseca. Iz tehtnih razlogov sme vrhovno sodie podaljati ta rok e najve za 3
mesece, vendar le e tee postopek za kaznivo dejanje, za katero se sem izrei kazen zapora nad pet let. e do
izteka teh rokov ni vloena obtonica, se obdolenec izpusti. Po vloitvi obtonice pa lahko traja pripor najve 2
leti. e v tem roku obdolencu ni vila izreena obsodilna sodba, se pripor odpravi in obtoenec izpusti. Ne zahteva
se, da bi morala v tem roku sodba postati pravnomona.
V skrajanem postopku sem pripor pred vloitvijo obtobe trajati najve 15 dni. V postopku zoper mladoletnike sme
trajati pripor najdalj 1 mesec, senat za mladoletnike pa ga sme podaljati e najve za dva meseca.
Podaljanje pripora:
Pripor se podaljuje na obrazloen predlog preiskovalnega sodnika ali dravnega toilca. S predlogom morata biti
obdolenec in njegov zagovornik seznanjena najmanj 3 dni pre iztekom roka za pripor, da se lahko izjasnita o
navedbah v predlogu.
13. Stvarna pristojnost - tj. da pove okrajno/okrono, pri tem ne sme pozabit tudi na vije in vrhovno
Stvarna pristojnost je upravienje in dolnost sodia, da odloa o zadevah iz svoje pristojnosti glede na teo
oziroma vrsto kaznivega dejanja. Porazdeljena je med okrajna, okrona, vija in vrhovno sodie.
Na I. stopnji:
* sodijo okrona sodia o kaznivih dejanjih, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora 15 let ali ve let, v
senatih, ki jih sestavljajo dva sodnika in trije sodniki porotniki, v senatu 3 sodnikov (en sodnik in dva sodnika
porotnika) pa, e je v zakonu predpisana kazen zapora mileja od 15 let in o kaznivih dejanjih zoper ast in dobro
ime, storjenih s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveanja;
* sodi sodnik posameznik pri okrajnem sodiu o kaznivih dejanjih, za katera je kot glavna kazen predpisana
denarna kazen ali kazen zapora do 3 let.
284
* je sodnik posameznik pri okrajnem sodiu v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ter v posebnih postopkih
pristojen tudi za naslednja procesna dejanja:
- da odloi o zahtevi za obnovo postopka;-
- da zavre zahtevo za izredno omilitev kazni oziroma poda predlog vrhovnemu sodiu;
- da zavre zahtevo za varstvo zakonitosti;
- da odloi o spremembi varnostnih ukrepov;
- da odloi o izbrisu obsodbe;
- da odloi o prenehanju varnostnih ukrepov.
Vija sodia so pristojna:
* za sojenje na drugi stopnji o pritobah zoper odlobe okrajnih in okronih sodi na svojem obmoju;
* za odloanje v sporih o pristojnosti med okrajnimi oziroma okronimi sodii na svojem obmoju in za odloanje o
prenosu pristojnosti na drugo okrajno oziroma okrono sodie na svojem obmoju;
* za opravljanje drugih zadev, ki jih doloa zakon.
Vrhovno sodie je pristojno za:
* sojenje na tretji stopnji o rednih pravnih sredstvih zoper odlobe sodi druge stopnje;
* za odloanje o izrednih pravnih sredstvih zoper odlobe sodi;
* za doloitev enega izmed stvarno pristojnih sodi, pred katerim naj se izvede postopek, e se po dolobah ZKP
ne da dognati, katero sodie je krajevno pristojno;
* za odloanje v sporih o pristojnosti med nijimi sodii;
* za odloanje o prenosu pristojnosti;
* za podaljanje pripora za 3 mesece pred vloitvijo obtonice.
14. Sodno pridranje
Pridranje lahko odredi tudi preiskovalni sodnik. Preiskovalni sodnik mora tistega, ki mu je bila odvzeta prostost in
mu je bil pripeljan takoj pouiti po 4. lenu ZKP in o pravici do obvestitve konzulata, e je tuj dravljan, po potrebi
pa mu tudi pomagati, da si najde zagovornika. Tak pouk in izjava tistega, ki mu je bila odvzeta prostost, morata biti
zapisana v zapisnik. Nato mora preiskovalni sodnik to osebo zasliati brez odlaanja, najpozneje pa v 48 urah,
odkar mu je bila privedena. e si tisti, ki mu je vzeta prostost, ne vzame zagovornika v 24 urah od ure, ko je bil
pouen o tej pravici, ali izjavi, da si ga ne bo vzel, mu ga po uradni dolnosti postavi sodie. V teh primerih
preiskovalni sodnik s sklepom odredi pridranje za potreben as, vendar najdalj za 48 ur od ure, ko mu je bila
oseba pripeljana. Sklep o sodnem pridranju mora obsegati obrazloitev utemeljenega suma in katerega izmed
pripornih razlogov. Pridranje se izvruje v prostorih za pripor.
15. Obtonica in ugovor zoper obtonico
Obtonica je obtoni akt rednega kazenskega postopka. To je pismen, po zakonu sestavljen toilev predlog, da
naj se zoper doloeno osebo zaradi doloenega kaznivega dejanja opravi glavna obravnava in ta oseba obsodi.
Obtonico se vloi pri pristojnem sodiu v toliko izvodih, kolikor je obtoencev in zagovornikov, en izvod pa za
sodie. Takoj po prejemu obtonice preizkusi predsednik senata, ali je obtonica sestavljena po predpisih
(formalni preizkus). e spozna, da ni, jo vrne toilcu, naj jo v treh dneh popravi.
Obdolencu, ki je na prostosti, se vroi obtonica brez odlaanja, e je v priporu pa v 24 urah po prejemu. Ob
vroitvi se ga poui o pravici do ugovora, ki ga lahko poda v roku 8 dni po njeni vroitvi.
e je vloen ugovor, opravi izvenrazpravni senat materialni preizkus obtonice. Ta je vedno fakultativen. Do njega
pride le, e se vloi ugovor ali e to zahteva predsednik senata, pred katerim naj bi se opravila glavna obravnava.
Ob vroitvi obtonice se obdolenec poui o tem, da ima pravico do ugovora, ki ga lahko poda v roku 8 dni po njeni
vroitvi.
Ugovor zoper obtonico ni pravno sredstvo, ker ni usmerjen zoper odloitev sodia, temve je obrambno
obdolenevo procesno dejanje, s katerim zavraa utemeljenost oitkov obtobe. Z ugovorom poskua obdolenec
dosei, da sodie obtobe ne dopusti. Njegov namen je kontrola preiskave in prepreitev glavne obravnave.
Zoper nekatere obtone akte ni monosti ugovora (npr. zoper ustno spremenjeno obtonico na glavni obravnavi ter
zoper novo obtonico po prekinitvi glavne obravnave, za obtonico zaradi kaznivega dejanja na glavni obravnavi, v
skrajanem postopku, v postopku proti mladoletnikom).
Ugovor, ki je vloen prepozno, in ugovor, ki ga poda neupraviena oseba, zavre s sklepom predsednik senata,
pred katerim naj bo glavna obravnava. O pritobi zoper ta sklep odloa izvenrazpravni senat. e predsednik
senata ne zavre ugovora, ga predloi skupaj s spisom zadeve izvenrazpravnemu senatu, ki o ugovoru odloa na
svoji seji. Pred odloitvijo se izvod ugovora polje toilcu, ki lahko v treh dneh od prejema ugovora poda odgovor.
Izvenrazpravni senat lahko sprejme ve odloitev:
* obtonico vrne toilcu, da jo popravi ali da zahteva preiskavo ali njeno dopolnitev. To stori tedaj, ko ugotovi, da
so formalne pomanjkljivosti v obtonici ali da je stanje stvari potrebno bolje razjasniti. Toilec mora napake
odpraviti v 3 dneh odkar mu je bila sporoena odloba senata.
* obtonico polje pristojnemu sodiu, e ugotovi, da je stvarno ali krajevno pristojno neko drugo
sodie;
* obtobe ne dopusti in postopek ustavi, e ugotovi:
- da dejanje, ki je predmet obtobe, ni kaznivo dejanje;
- da so podane okoliine, ki izkljuujejo krivdo ali kaznivost in da ni razlogov za uporabo varnostnih ukrepov;
- da je kazenski pregon zastaran, ali dejanje obseeno z amnestijo ali pomilostitvijo, ali e so podane druge
okoliine, ki izkljuujejo pregon;
- da ni zadosti dokazov;
285
- ali je podana nesorazmernost med majhnim pomenim kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzroil
kazenski pregon.
* obtonico zavre, e ni zahteve upravienega toilca ali potrebnega dovoljenja za pregon ali obstajajo druge
okoliine, ki zaasno prepreujejo pregon; pri neposredni obtonici obtobo zavre, e je podan kaken izmed
zgoraj navedenih razlogov, zaradi katerih se lahko kazenski postopek ustavi (1,2,3,5 alinea). Kazenski postopek se
v tem primeru e sploh ni zael, zato ga tudi ni mogoe ustaviti.
* zavrne obtonico kot neutemeljeno.
Obtoni postopek se kona, ko postane obtonica pravnomona, kar se zgodi v razlinih primerih in ob razlinih
trenutkih:
* e je bil vloen ugovor, ko izvenrazpravni senat zavrne ugovor kot neutemeljen;
* e je predsednik senata zahteval preizkus obtonice, ko izvenrazpravni senat odloi, da se z obtonico strinja;
* e ugovor ni bil vloen ali je bil zavren, ko predsednik senata odredi glavno obravnavo oziroma, e glavne
obravnave e ni razpisal, ko pretee rok dveh mesecev, ko je bila vloena obtonica pri sodiu.
Po pravnomonosti obtonice je sodie dolno opraviti glavno obravnavo in izdati sodbo, stranki pa ne moreta ve
izpodbijati krajevne pristojnosti. S tem preide kazenski postopek v naslednji stadij, to je stadij glavne obravnave z
izdajo sodbe.
Razlikujemo dve vrsti obtonice:
* obtonica, vloena po opravljeni preiskavi;
* neposredna obtonica, ki se vloi brez preiskave.
Neposredna obtonica se pojavlja v dveh variantah:
- za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora nad 8 let, se lahko vloi neposredna obtonica na
predlog dravnega toilca, e dajejo zbrani podatki iz predkazenskega postopka o kaznivem dejanju in storilcu
dovolj podlage za vloitev obtonice, preiskovalni sodnik pa soglaa s predlogom toilca. Preiskovalni sodnik lahko
da soglasje le, e je pred tem zaslial osebo, zoper katero naj bo vloena obtonica. e se s predlogom strinja,
mora to sporoiti dravnemu toilcu, ki mora vloiti obtonico v roku 8 dni, vendar pa lahko senat na toilevo
zahtevo ta rok podalja. Kadar preiskovalni sodnik meni, da ni pogojev za neposredno obtonico, upoteva toilev
predlog kot zahtevo za preiskavo;
- za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora do 8 let, sme dravni toilec vloiti neposredno
obtonico tudi brez soglasja preiskovalnega sodnika, e meni, da zbrani podatki o kaznivem dejanju in storilcu
dajejo dovolj podlage za obtobo.
Obe varianti neposredne obtonice sta fakultativni. Pobudo zanju mora dati toilec.
Vloena obtonica se lahko na glavni obravnavi tudi spremeni ali raziri. Spremeni se, e se na glavni obravnavi
na podlagi izvedenih dokazov ugotovi drugano dejansko stanje, od tistega, na katerem sloni obtoba. Raziri pa
se, e obdolenec na glavni obravnavi stori kaznivo dejanje ali e se ele na glavni obravnavi odkrije kaznivo
dejanje obtoenca.
16. Miranda pravice
Miranda warnings je Vrhovno sodie ZDA kot obvezne uvedlo z znanim primerom Miranda v. Arizona, v skladu s
katerimi morajo organi pregona osebo, ki so jo priprli ali ji kako drugae obutno omejili prostost (kustodialno
zaslianje), pred kakrnimkoli zaslianjem obvestiti:
* da ima pravico molati,
* da lahko vsako izjavo, ki jo poda, uporabijo kot dokaz zoper njo,
* da ima pravico do prisotnosti odvetnika.
Oseba se lahko tem pravicam odpove pod pogojem, da je odpoved pravicam prostovoljna, zavestna in razumna.
Izjeme od Mirande so:
* New York v. Quarles izjema javne varnosti: opozorila iz Mirande niso potrebna pred zaslianjem, ki se opravi
zaradi nujnih okoliin glede skrbi za javno varnost ( na primer, ko policija po zasledovanju onesposobi
oboroenega storilca in ga vpraa, kje je oroje);
* Colorado v. Connely odpoved pravicam in Mirande je veljavna ne glede na racionalnost osumljeneve
odloitve, e le ni bilo policijske prisile (osumljeni je bil duevno bolan);
* Moran v. Burbine odpoved pravicam iz Mirande je veljavna ne glede na dejstvo, da je osumljenev blinji temu
najel zagovornika, ki je z osumljencem skual priti v stik, vendar ga je policist vedoma zavedel, da zaslianja ne
bo, osumljencu pa je bilo zamolano dejstvo, da ima najetega zagovornika;
* Colorado v. Spring odpoved pravicam iz Mirande je veljavna ne glede na to, da osumljenec zmotno misli, da bo
zaslian samo o enem kaznivem dejanju, dejansko pa je tudi o drugem;
* Harris v. New York nezakonito priznanje se lahko uporabi za izpodbijanje navedb osumljenca, ki se je odloil
priati v lastni zadevi;
* Oregon v. Elstad z opozorilom na pravice iz Mirande po prvotno nezakonitem zaslianju postane drugo
kasneje priznanje veljavno, pri emer osumljenca ni treba pouiti, da je prvotno priznanje nezakonito in bo
izloeno;
* Beckwith v. United States priznanje osumljenca je kljub izostanku opozoril po Mirandi in skoncentriranosti
preiskave veljaven dokaz, e ni lo za kustodialne okoliine (zaslian je bil v lastni hii).
17. Postopek zoper mladoletnike
286
Mladoletniki postopek se pri nas uporablja proti osebam, ki so storile kaznivo dejanje kot mladoletniki, pa ob
uvedbi postopka oziroma ob sojenju e niso stare 21 let. Mladoletnik je tisti, ki je ob izvritvi kaznivega dejanja
dopolnil 14 let, pa e ni star 18 let. Mladoletnik, ki v asu storitve kaznivega dejanja e ni dopolnil 14 let, ni
kazensko odgovoren.
Posebnosti v postopku zoper mladoletnike:
* ml. ne sme biti sojen v nenavzonosti pod nobenim pogojem;
* ml. sme imeti zagovornika od zaetka pripravljalnega postopka, mora pa ga imeti, e gre za kaznivo dejanje, za
katero je predpisana kazen zapora nad tri leta, v primeru lajih kaznivih dejanj pa, e sodnik za mladoletnike
spozna, da mu je potreben;
* nihe ne more biti oproen prievanja;
* zdruitev postopka zoper polnoletne je mona le izjemoma, in sicer, e je zdruitev nujno potrebna za
vsestransko razjasnitev stvari;
* CSD ima posebna pooblastila (pravico seznaniti se s postopkom, dajati predloge in opozarjati na dejstva in
dokaze);
* javnost je vedno izkljuena;
* posebej je poudarjena hitrost postopka. Sodnik za ml. mora vsak mesec poroati predsedniku sodia, katere
mladoletnike zadeve e niso konane in zakaj v posameznih zadevah postopek e tee.
Ml. vedno sodi senat, ki ga na sodiu prve stopnje sestavljajo poklicni sodnik za mladoletnike in dva sodnika
porotnika. Pri vijem in vrhovnem sodiu pa sestavljajo senat za ml. trije profesionalni sodniki.
Uvedba postopka:
Zane se samo na zahtevo DT. To velja za kazniva dejanja, ki se preganjajo po predlogu okodovanca, kakor za
kazniva dejanja, ki se preganjajo po zasebni tobi. Zasebni toilec in okodovanec kot toilec DT samo predlagata
uvedbo postopka, in sicer v roku 3 mesecev, ne moreta pa sama vloiti zahteve za uvedbo postopka. V tem
postopku tudi ni pravice do subsidiarne obtobe. e DT ne zahteva uvedbe postopka, obvesti o tem okodovanca,
ki pa ne more sam prevzeti pregona, pa pa lahko v 8 dneh zahteva, da senat za mladoletnike uvede postopek. V
postopku proti ml. velja naelo legalitete kazenskega pregona, za kazniva dejanja za katera je predpisana denarna
kazen ali kazen zapora do treh let, pa velja naelo oportunitete. DT se lahko odloi, da ne bo zahteval uvedbe
kazenskega postopka, eprav so dokazi, da je ml. storil kaznivo dejanje, e glede na naravo kaznivega dejanja in
okoliine, v katerih je bilo storjeno, ter glede na ml. prejnje ivljenje in njegove osebne lastnosti spozna, da
postopek proti njemu ne bi bil smotrn.
Pripravljalni postopek:
Proti ml. se ne uvede preiskava, temve poseben pripravljalni postopek, ki ga opravi sodnik za mladoletnike. e se
sodnik ne strinja z zahtevo DT, zahteva, naj o tem odloi senat za mladoletnike vijega sodia. Pripravljalni
postopek se more vselej opraviti pred vloitvijo obtonega akta. V tem postopku se ugotavljajo okoliine, ki so
potrebne za presojo ml. duevne razvitosti, ter prouita okolje in razmere, v katerih ivi. Zasliijo se stari, skrbniki
in druge osebe, ter pridobi se poroilo CSD. Ml. se lahko tudi izloi iz okolja, v katerem je ivel. Samo izjemoma je
mono zoper ml. odrediti pripor, ki lahko traka 1 mesece, senat za mladoletnike pa ga sme iz upravienih razlogov
podaljati najve za 2 meseca.
Ko sodnik za mladoletnike kona pripravljalni postopek, polje spise DT, e se je postopek zael na njegovo
zahtevo, ali senatu za mladoletnike, e je on odloal o uvedbi postopka in DT pri njem ni sodeloval. Predsednik
senata ne more biti isti sodnik, ki je vodil pripravljalni postopek. Oba lahko nato v 8 dneh zahtevata, naj se
pripravljalni postopek dopolni.
Po konanem pripravljalnem postopku DT poda senatu za mladoletnike obrazloen predlog za kaznovanje oziroma
vzgojni ukrep. Nadaljnji postopek se tako opravi na seji ali na glavni obravnavi. Sodnik za mladoletnike razpie sejo
v 8 dneh, ko prejme predlog DT.
Senat za mladoletnike odloa s sodbo ali sklepom. Sodbo izda, e ml. izree kazen, sklep pa, e mu izree vzgojni
ukrep. Pri tem pa ni vezan na predlog DT o tem, kakno kazensko sankcijo naj izree. Le e tee postopek brez
predloga DT ali e ta svoj predlog umakne, me ne sme izrei kazni, temve le vzgojni ukrep. Senat pa je tudi brez
predloga DT upravien izdati odlobo na podlagi dejanskega stanja, ki se je na GO spremenilo (v nasprotju z
naelom obtonosti oziroma identitete obtobe in sodbe). V postopku proti ml. nista predvideni niti oprostilna niti
zavrnilna sodba, temve se v teh primerih postopek s sklepom ustavi. V sklepu, s katerim izree vzgojni ukrep,
senat ne izree, da je ml. kriv za kaznivo dejanje, katerega je bil obdolen. Sodba, s katero se mu izree kazen, pa
mora biti izdana v obliki obsodilne sodbe. Stroki obremenjujejo proraun, e je sodie izreklo vzgojni ukrep, e
pa mu je izreklo kazen, mu lahko naloi tudi plailo strokov.
Zoper sodbo, s katero se ml. izree kazen, ali zoper sklep, s katerim mu je izreen vzgojni ukrep ali je postopek
ustavljen, imajo pravico do pritobe vsi, ki jo smejo vloiti v rednem postopku. Rok je 8 dni. V tem postopku, pa se
je mono pritoiti v ml. korist tudi proti njegovi volji.
18. Vrste sodb
S sodbo kazensko sodie razrei 3 temeljna vpraanja:
* ali so izpolnjene vse tiste procesne predpostavke, ki morajo biti podane, da lahko sodie izree pravilno in
zakonito sodno odlobo;
* ali obstaja kaznivo dejanje, ali je obtoenec storilec in ali je podana njegova kazenska odgovornost;
* kakna naj bo sankcija.
Sodbe delimo na:
- zavrnilno sodbo
287
Gre za formalno sodbo, saj z njo sodie ugotavlja, da niso izpolnjene tiste procesne predpostavke oziroma tisti
zakonski pogoji, ki bi morali biti podani (pozitivne procesne predpostavke), oziroma da so podane tiste procesne
ovire, ki ne bi smele biti podane (negativne procesne predpostavke). Pri izdaji zavrnilne sodbe se sodie ne
spua v razpravo o sami stvari (in medias res).
Sodie izda zavrnilno sodbo:
* e je toilec v asu od zaetka do konca glavne obravnave umaknil obtobo;
* e je okodovanec umaknil predlog;
* e je bil obtoenec za isto dejanje e pravnomono obsojen, oproen obtobe ali je bil postopek zoper njega
pravnomono ustavljen;
* e je bil obtoencu odpuen kazenski pregon na podlagi aktov milosti.
- oprostilno sodbo
Sodie jo izree:
* e dejanje, za katero je obtoen, po zakonu ni kaznivo dejanje;
* e so podane okoliine, ki izkljuujejo krivdo ali kaznivost;
* e ni dokazano, da je obtoenec storil dejanje, katerega je obtoen;
* e je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja, ter posledicami, ki bi jih povzroila
obsodba.
- obsodilna sodba
Ta sodba potrjuje upravienost kazenskopravnega zahtevka. Zaradi posega v osebno svobodo, zakon natanno
doloa njeno strukturo. V sodbi, s katero obtoenca spozna za krivega, izree:
* katerega dejanja je spoznan za krivega, ter v opisu navede dejstva in okoliine, ki so znaki kaznivega dejanja in
tiste, od katerih je odvisna uporaba posamezne dolobe kazenskega zakona;
* zakonsko oznabo kaznivega dejanja in katere dolobe kazenskega zakona je uporabilo;
* na kakno kazen se obtoenec obsodi ali se mu po doloba KZ odpusti kazen;
* odlobo o pogojni kazni;
* odlobo o varnostnih ukrepih in o odvzemu premoenjske koristi;
* odlobo o vtetju pripora ali e prestane kazni;
* odlobo o strokih in premoenjskopravnem zahtevku in o tem, ali naj se pravnomona sodba objavi v tisku
oziroma po radiu ali televiziji.
Izrek obsodilne sodbe sestavljata krivdorek in izrek o kazni oziroma kazenskopravnih posledicah.
19. Izredna pravna sredstva
* zahteva za varstvo zakonitosti
* izredna omilitev kazni
* obnova kazenskega postopka
ZKP:
20. Policija pripelje dva osumljenca k preiskovalnemu sodniku in eden ree, da ni ni razumel, kaj mu je
policist rekel, drugi pa, da ne ve, zakaj je prijet - kaj je policija torej narobe naredila?
Policija mora osumljencu, kateremu je odvzeta prostost takoj po odvzemu prostosti dati pravni pouk po 4. lenu
ZKP, ter ga brez odlaanja pripeljati k preiskovalnemu sodniku ali zoper njega odrediti pridranje. V pravnem
pouku mu mora povedati razloge za odvzem prostosti. e gre za tujca, mu mora dati pravni pouk v materinem
jeziku ali jeziku, ki ga razume. Pravni pouk se vpie v uradni zaznamek o izjavi osumljenca ter v zapisnik o
zaslianju osumljenca.
Vse kar je osumljenec izjavi policiji, preden je dobil predpisani pouk, mora biti izloeno iz sodnih spisov. Ro velja
tudi za materialne dokaze, ki jih je policija zbrala pred dani pravnim poukom.
V tem primeru policija ni dala osumljencema pravnega pouka oziroma jima ni dala pravnega pouka v materinem
jeziku oziroma jeziku, ki ga razumeta.
21. Kako potem izgleda nadaljnji postopek pri preiskovalnemu sodniku?
Najprej se od njega zahteva, da navede osebne podatke, nato se mu pove katerega dejanja je obdolen in kaj je
podlaga za obdolitev. Poui se ga, da se ni dolan zagovarjati in odgovarjati na vpraanja, e pa se zagovarja, pa
ni dolan izpovedati zoper sebe ali svoje blinje ali priznati krivde, ter da ima pravico do zagovornika, ki je lahko
navzo pri zaslianju. e gre za KD, za katera KZ doloa, da se lahko kazen omili, mu je treba to tudi povedati.
Nato se ga zaslii, ko kona svojo izpovedbo se mu postavljajo vpraanja, da se zapolnijo vrzeli ali odpravijo
nasprotja in nejasnosti v njegovem pripovedovanju.
22. Prikriti ukrep tajnega opazovanja (tako bolj na splono, kdo odredi, ali lahko opazujejo tudi koga
drugega ali le osumljenca)
Pri uporabi ukrepa tajnega opazovanja, mora biti podan dokazni standard utemeljen razlog za sum, da je doloena
oseba storila kaznivo dejanje. Dokazni standard utemeljen razlog za sum je vmesna stopnja med razlogi za sum,
da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki zadoajo, da mora policija ukrepati zaradi izsleditve storilca kaznivega
dejanja in utemeljenim sumom, ki se zahteva za uvedbo preiskave zoper obdolenca in odreditev pripora. Poleg
tega se zahteva e dodatni pogoj, in sicer, da je mogoe utemeljeno sklepati, da z drugimi ukrepi kaznivega
dejanja ne bo mogoe odkriti ali dokazati oziroma da bi bilo to mogoe le z nesorazmernimi teavami.
Prikrite preiskovalne ukrepe je dopustno odrediti oziroma dovoliti za doloena kazniva dejanja ne samo, e je bilo
kaznivo dejanje e storjeno, temve tudi, e se pripravlja. Dolnost policije je namre tudi prepreevanje kaznivih
dejanj.
288
Posebnost ukrepa tajnega opazovanja je, da ga je mogoe odrediti tudi zoper osebo, ki ni osumljenec, e je z
opazovanjem te osebe mogoe priti do osumljenca, igar osebni podatki niso znani, ali je na begu oziroma se
skriva. Mogoe pa je tudi zoper osebo, ki pride v stik z opazovano osebo, e so podani utemeljeni razlogi za sum,
da je tudi ona vpletena v kriminalno dejavnost. Ukrepa ni mogoe izvajati zoper nedoloen krog oseb.
Pri tem ukrepu gre za nartno, dalj asa neprekinjeno ali ponavljajoe se opazovanje osumljenca (ali doloene
osebe) z uporabo tehninih naprav za prenos in snemanje glasu ter slikovno snemanje, s katerimi se pridobijo
materialni dokazi za potrebe kazenskega postopka.
ZKP nateva kataloka kazniva dejanja, za katera je dopustno uporabiti ta ukrep.
Ukrep tajnega opazovanja s pisno odredbo dovoli dravni toilec na pisni predlog policije, razen ko zakon doloa,
da je potrebna odredba preiskovalnega sodnika (149a/6 len ZKP).
Izvajanje ukrepa lahko traja najve 2 meseca, iz tehtnih razlogov pa se lahko njegovo trajanje s pisno odredbo
podalja vsaki za 2 meseca. Zakon pa doloa, da lahko ta ukrep traja najve 6 mesecev (po odredbi PS), 24
mesecev (po odredbi DT) ali 36 mesecev (za nekatera kazniva dejanja).
23. Iz katerih izkljuitvenih razlogov ni mogoe izloiti dravnega toilca?
Izloitve dravnega toilca ni mogoe zahtevati iz razloga, e se je v postopku pri odloanju o katerem koli
vpraanju seznanil z dokazom, ki se mora izloiti iz spisov (izkljuitveni razlog), ter e so podane okoliine, ki
vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti (odklonitveni razlog). Logino pa je, da sem svojo izloitev dravni toilec
zahtevati iz razloga po 6. toki 39. lena (npr. e je v prijateljskih odnosih z obdolencem), ne pa tudi iz razloga po
4.a toki 39. lena, saj je kot stranka vedno seznanjen z izloenimi dokazi, nekatere pa izloa tudi sam.
24. K preiskovalnemu sodniku sta privedena dva osumljenca, en je slo dravljan , en je tujec, slo dravljan
je e bil obsojen pred sodiem in je prestajal zaporno kazen. Kaj je vse potrebno storiti? Kaj stori
preiskovalni sodnik, kaj lahko DT?
Nemudoma zasliati, vabiti DT, postavitev zagovornika, DT lahko predlaga pripor - priporni razlogi za vsakega
osumljenega
25. Kdo postavi zagovornika po uradni dolnosti, e je obvezna obramba?
Predsednik sodia, lahko si ga pa obdoleni vzame tudi sam.
26. Kaj si predstavljate pod pojmom obvezna formalna obramba?
Obramba je obvezna:
* e je obdolenec nem, gluh ali sicer nezmoen, da se sam uspeno brani
* e zoper njega tee kazenski postopek, zaradi kaznivega dejanja, za katerega je predpisana kazen 30 let zapora
* e je priveden k preiskovalnemu sodniku po 157. lenu ZKP, v tem primeru mora imeti zagovornika e pri prvem
zaslianju
* pri postopku po 204. a lenu ZKP (priporni narok in ve as trajanja pripora)
* ob vroitvi obtonice, e gre za kaznivo dejanje, za katera je v zakonu predpisana kazen osmih let zapora ali
huja kazen
* e je podan predlog za izrek ukrepa obveznega psihiatrinega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
oziroma obveznega psihiatrinega zdravljenja storilca na prostosti
* tujec mora imeti zagovornika v postopku za izroitev obdolencev in obsojencev, e gre za kaznivo dejanje za
katero je obramba obvezna, ali e je zoper tujca odrejen pripor
* mladoletnik mora imeti zagovornika e od zaetka pripravljalnega postopka, e tee proti njemu postopek za
kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora nad tri leta, za druga kazniva dejanja, za katera je
predpisana mileja kazen, pa mora imeti zagovornika, e sodnik za mladoletnike spozna, da mu je potreben
* e se obdolencu sodi v odsotnosti
* e mu je treba izroiti sodbo, s katero mu je bila izreena kazen zapora, pa njegov naslov ni znan.
e si obdolenec v primerih obvezne obrambe ne vzame zagovornika sam, mu ga postavi predsednik sodia po
uradni dolnosti do pravnomonosti sodbe. V primeru izreene kazni 30 let zapora ali e je nem, gluh ali sicer
nezmoen, da se sam uspeno brani, pa tudi za postopek z izrednimi pravnimi sredstvi.
27. K preiskovalnemu sodniku sta privedena mladoletnik in polnoletni, ki sta skupaj storila KD. Kaj je
potrebno narediti?
Mladoletnika zaslii sodnik za mladoletnike, polnoletnega pa preiskovalni sodnik. Postopka se loita. Prav tako
mora biti mladoletniku takoj postavljen zagovornik, e mu je bila odvzeta prostost in je bil pripeljan k sodniku za
mladoletnike. Polnoletni pa mora biti pouen o pravici do zagovornika. e je doloeno v zakonu, da je obramba
obvezna, se mu ga postavi po uradni dolnosti.
28. Ali za DT velja relativni izloitveni razlog?
Ne, ker je DT vedno pristranski
29. Kako je s priporom po vloitvi obtonice, kdo odloa o tem? Kdo predlaga?
Po izroitvi obtonice sodiu do konca glavne obravnave sme odrediti ali odpraviti pripor samo izvenrazpravni
senat s sklepom po zaslianju dravnega toilca, e tee postopek na njegovo zahtevo. e je predlog za odreditev
ali odpravo pripora podan na glavni obravnavi, odloi o tem razpravni senat.
Na podlagi 202. lena ZKP se lahko odredi pripor samo na predlog dravnega toilca. Doloba 207. lena ZKP je
ostala nespremenjena, zato ni jasno, ali gre za neusklajenost teh dveh dolob ali za namerno drugano ureditev,
da po vloeni obtonici ni potreben predlog toilca. Zgolj jezikovna razlaga te dolobe omogoa odreditev pripora
tudi po uradni dolnosti, eprav bi bilo bolj logino, da bi veljala za vse faze kazenskega postopka enaka ureditev
da se sme pripor odrediti le na predlog upravienega toilca.
289
30. Kako je z raziritvijo obtonice na GO?(rekla je, da e je DT ves as teka postopka vedel, da je obtoeni
storil e kako drugo KD, potem se vodi poseben postopek za to KD)
Vloena obtonica se lahko na glavni obravnavi tudi spremeni ali raziri. Spremeni se, e se na glavni obravnavi
na podlagi izvedenih dokazov ugotovi drugano dejansko stanje, od tistega, na katerem sloni obtoba. Raziri pa
se, e obdolenec na glavni obravnavi stori kaznivo dejanje ali e se ele na glavni obravnavi odkrije kaznivo
dejanje obtoenca.
Ne gre za kaznivo dejanje, ki bi bilo odkrito med glavno obravnavo, e je upravieni toilec e pri vloitvi obtonice
vedel ali bi na podlagi podatkov spisa mogel vedeti, da je obtoenec storil tudi to drugo kaznivo dejanje. Za to
drugo kaznivo dejanje se ne more raziriti obtoba, lahko pa se zoper obtoenca posebej vodi kazenski postopek.
e toilec ne raziri obtobe, ne izgubi pravice, da ne bi mogel kasneje zaeti kazenskega pregona zoper
obdolenca za kaznivo dejanje, ki je bilo odkrito na glavni obravnavi.
31. Razlika med ropom in roparsko tatvino?
ROP
Ureditev v KZ in KZ-1 je v glavnem enaka, pri kaznih so v KZ-1 dodani maksimumi.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep.
Rop je sestavljeno KD in sicer iz prisiljenja in tatvine, pri emer je sila ali gronja sredstvo za storitev tatvine. Sila
ali gronja mora biti usmerjena proti posestniku stvari zaradi odvzema le-te, ne pa proti sami stvari (npr. iztrganje
torbice).
Oblike KD:
temeljna oblika;
dve kvalificirani obliki rop stvari velike vrednosti in rop v sostorilstvu.
Poskus je kazniv; podan je e tedaj, ko storilec uporabi silo zoper kakno osebo ali ji zagrozi z neposrednim
napadom na ivljenje in telo.
Stek:
+ stek s KD hude in posebno hude telesne pokodbe, povzroitve smrti iz malomarnosti;
+ praviloma ni steka s KD lahke telesne pokodbe (inkluzija)
ROPARSKA TATVINA
Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep.
Roparska tatvina je sestavljeno KD in sicer iz prisiljenja in tatvine (lahko tudi majhne tatvine, zakon ne dela razlike),
pri emer je sila ali gronja usmerjena na obdranje ukradene stvari; ni pa pomembno, ali je storilcu uspelo
obdrati stvar.
RAZLIKA MED ROPOM IN ROPARSKO TATVINO: KD tatvine mora biti konano pred uporabno sile ali
gronje, sicer gre za rop. e je sila ali gronja uporabljena med izvrevanjem tatvine, gre za KD ropa.
Oblike KD:
temeljna oblika;
kvalificirana oblika roparska tatvina stvari veje vrednosti.
Stek:
+ ni steka s KD prisiljenja in KD tatvine (konsumpcija);
+ praviloma ni steka s KD lahke telesne pokodbe (inkluzija);
+ ni steka s KD grdega ravnanja (konsumpcija);
+ stek s KD hude ali posebno hude telesne pokodbe in povzroitve smrti iz malomarnosti.
32. Tat ie zlate palice v zaklenjeni vrtni utici
Neprimeren poskus KD.
33. Redna pravna sredstva
Pritoba je edino redno pravno sredstvo. Vloi se lahko zoper sodbo na prvi in drugi stopnji, ter zoper nekatere
sklepe.
34. Zahteva za varstvo zakonitosti? Kdo jo lahko vloi? Kako je s prepovedjo reformatio in peius?
ZVZ je izredno, nesuspenzivno in devolutivno pravno sredstvo, ki se vloi zoper pravnomono sodno odlobo ali
zoper sodni postopek, ki je tekel pred pravnomono odlobo, in sicer potem, ko je kazenski postopek konan. Pred
koncem postopka se lahko vloi zahteva le zoper pravnomono odlobo o odreditvi in podaljanju pripora. Namen
tega pravnega sredstva je varovanje zakonitosti kazenskega pravosodja in enotne uporabe zakona.
290
ZVZ se vloi zoper pravnomono sodbo sodia prve in druge stopnje, zoper sklep vrhovnega sodia o
podaljanju in odreditvi pripora, ter sodbo, izdano v pritobenem postopku na tretji stopnji.
Razlogi za zahtevo so le kritve zakona, materialnega in formalnega, in sicer:
* zaradi kritve kazenskega zakona;
* zaradi bistvene kritve dolob kazenskega postopka iz 371/1 lena ZKP (absolutne bistvene kritve);
* zaradi drugih kritev dolob kazenskega postopka, e so te kritve vplivale na zakonitost sodne odlobe.
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoe vloiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in tudi
ne zoper odlobo vrhovnega sodia, s katero je bilo odloeno o ZVZ.
ZVZ smejo vloiti DT, obdolenec in zagovornik, po obdolenevi smrti pa tudi osebe, ki smejo vloiti v njegovo
korist redno pravno sredstvo. DT lahko vloi zahtevo tako v kodo, kot tudi v korist obdolenca.
ZVZ se vloi v roku 3 mesecev oziroma za sklepe iz 420. lena ZKP v roku 8 dni. Ta rok tee od dneva, ko je
obdolenec prejel pravnomono sodno odlobo. Ti roki ne veljajo za DT. Zanj ni doloenega roka.
ZVZ se poda pri sodiu, ki je izdajo odlobo na prvi stopnji. Predsednik senata jo s sklepom zavre, e je bila
vloena zoper odlobo vrhovnega sodia, e je bila prepozna ali jo je podala neupraviena oseba. O zahtevi pa
odloa vrhovno sodie na seji. Pri odloanju se sodie omeji samo na preizkus tistih kritev zakona, na katere se
sklicuje vlonik v svoji zahtevi. Tudi pri ZVZ velja pravilo beneficium cohesionis in prepoved reformacije in peius.
Vrhovno sodie zahtevo zavrne kot neutemeljeno, e ugotovi, da ni podana kritev zakona. e pa ugotovi, da je
zahteva utemeljena, izda sodbo, s katero ali spremeni pravnomono odlobo, ali v celoti ali deloma razveljavi
sodbo in zadevo vrne v novo odloitev ali sojenje, ali pa se omeji samo na to, da ugotovi kritev zakona. e je
zahteva vloena v obdolenevo kodo in vrhovno sodie spozna, da je utemeljena, ugotovi le, da je bil zakon
prekren, ne da bi posegalo v pravnomono odlobo.
35. Obnova postopka
Zahteva za obnovo kazenskega postopka je izredno, nedevolutivno, praviloma nesuspenzivno pravno sredstvo, s
katerim se izpodbija pravnomona sodba zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja (prava obnova) ali se
zahteva sprememba kazni (neprava obnova).
Zakon pozna tri vrste obnov:
* neprava obnova
* prava obnova
* posebna obnova zaradi odlobe ustavnega sodia ali odlobe Evropskega sodia za lovekove pravice.
Neprava obnova:
Pri tej vrsti obnove gre za spremembo pravnomone sodbe v korist obsojenca brez obnove kazenskega postopka
(zato neprava obnova).
Na ZKP doloa, da se sme pravnomona sodba spremeniti tudi brez obnove kazenskega postopka v treh
primerih:
* e je bilo v dveh ali ve sodbah zoper istega obsojenca pravnomono izreenih ve kazni, pa niso bile
uporabljene dolobe o enotni kazni za dejanja v steku. V tem primeru spremeni sodie z novo sodbo prejnje
sodbe v odlobi o kazni ter izree le eno samo sodbo in eno skupno kazen. ;
* e je bila pri izreku enotne kazni napano upotevana kot doloena tudi kazen, ki je bila e zajeta v kazni,
izreeni po dolobah o steku v kakni prejnji sodbi (torej dvakrat);
* e se pravnomona sodba, s katero je bila za ve kaznivih dejanj izreena enotna kazen, delno ne bi mogla
izvriti zaradi amnestije in pomilostitve ali iz drugih razlogov. V tem primeru spremeni sodie prejnjo sodbo v
odlobi o kazni in izree novo enotno kazen ali pa samo doloi, koliken del kazni, ki je bila izreena s prejnjo
sodbo, je treba izvriti.
Novo sodbo izda sodie na seji izvenrazpravnega senata na predlog DT ali obsojenca po zaslianju nasprotne
stranke. Institut neprave obnove postopka obstaja le v korist obsojenca. Zato ni mogoa, ko je kazenski postopek
konan z nemeritorno odlobo tj. s sklepom o ustavitvi kazenskega postopka oziroma z zavrnilno sodbo, ker bi bila
taka obnova vedno v kodo obdolenca.
Prava obnova:
Pri pravi obnovi se postopek, ki je bil z obsodilno sodbo pravnomono konan, vrne v stadij preiskave ali GO.
Kazenski postopek se sme obnoviti samo v korist obsojenca.
Obnovitveni razlogi so:
* e se dokae, da sodba temelji na ponarejeni listini ali krivi izpovedbi prie, izvedenca ali tolmaa;
* e se dokae, da je prilo do sodbe zaradi kaznivega dejanja sodnika, sodnika porotnika ali osebe, ki je opravljala
preiskovalna dejanja;
* e se navedejo nova dejstva in predloijo novi dokazi, ki utegnejo povzroiti oprostitev tistega, ki je bil obsojen, ali
pa njegovo obsodbo po milejem kazenskem zakonu;
* e je bil kdo za isto dejanje vekrat sojen ali e je bilo ve oseb obsojenih zaradi istega dejanja, ki ga je mogla
storiti samo ena oseba ali samo nekatere od njih;
* e se v primeru obsodbe za nadaljevano kaznivo dejanje ali za kakno drugo kaznivo dejanje, ki obsega po
zakonu ve istovrstnih dejanj, navedejo nova dejstva ali predloijo novi dokazi, ki kaejo na to, da obsojenec ni
storil dejanja, ki je obseeno s kaznivim dejanjem iz obsodbe, da pa bi to dejstvo bistveno vplivalo na odmero
kazni.
Obnovo postopka smejo zahtevati stranke in toilec, ter osebe, ki imajo pravico do pritobe v korist obtoenca.
291
O obnovi pa odloa izvenrazpravni senat sodia, ki je v prejnjem postopku sodilo na prvi stopnji (ni devolucije!).
36. Kazenske sankcije za KD, za katere odgovarjajo pravne osebe? Katera je najhuja sankcija? Temelj
odgovornosti p.o.?
Kazensko odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja je doloena v posebnem zakonu (ZOPOKD). Ta
odgovornost izhaja iz KZ (42/1 len), ki doloa, da je pravna oseba kazensko odgovorna za kaznivo dejanje, ki ga
je izvril storilec v imenu, na raun ali v korist pravne osebe, pod pogojem, da gre za tako kaznivo dejanje, za
katerega zakon doloa, da je zanj odgovorna pravna oseba. Poleg nje so za takno kaznivo dejanje odgovorne tudi
fizine osebe kot storilci ali udeleenci.
Prvi temelj odgovornosti pravne osebe je izvritev kaznivega dejanja, ki ga je izvril storilec v njenem imenu, na
njen raun ali v njeno korist. Pri tem mora iti za kaznivo dejanje, za katerega ZOPOKD doloa odgovornost pravne
osebe. Za kazensko odgovornost morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
* e pomeni storjeno kaznivo dejanje izvritev protipravnega sklepa, naloga ali odobritve vodstvenih ali nadzornih
organov pravne osebe;
* e so vodstveni ali nadzorni organi pravne osebe vplivali na storilca ali mu omogoali, da je izvril kaznivo
dejanje;
* e je pravna oseba pridobila protipravno premoenjsko korist iz kaznivega dejanja ali predmete, nastale s
kaznivim dejanjem;
* e so vodstveni ali nadzorni organi pravne osebe opustili dolno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja njim
podrejenih delavcev.
Pogoj za kazensko odgovornost pa je, da je storilec izvril eno izmed tistih kaznivih dejanj, za katera zakon
posebej doloa, da zanj odgovarja pravna oseba (25. len ZOPOKD). Med njimi so vsa kazniva dejanja zoper
premoenje in vsa kazniva dejanja zoper gospodarstvo, pa tudi terorizem, trgovina z ljudmi, nedovoljen poseg v
nosenost, kritev nedotakljivosti stanovanja, zloraba prostitucije, ponarejanje listin, dajanje in jemanje podkupnine
in druga.
Zakon doloa naslednje sankcije:
* denarna kazen
* odvzem premoenja
* prenehanje pravne osebe
* prepoved udelebe na razpisih na podroju javnega naroanja
* prepoved trgovanja s finannimi instrumenti.
Poleg kazni predvideva zakon tudi varnostne ukrepe, ki so prilagojeni naravi pravne osebe:
* objava sodbe
* prepoved doloene gospodarske dejavnosti pravni osebi.
Kazenska odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja pomeni novo obliko odgovornosti, prilagojeno izzivom, ki
jih predstavlja zlasti mednarodna gospodarska kriminaliteta.
37. Kaj je novega s 1.11.2008?
Zael veljati KZ 1 in ZKP-I.
38. Razlika prekrek in kaznivo dejanje?
ZP-1 opredeljuje prekrek kot kritev prava, kar pomeni, da izhaja iz iste formalne koncepcije. Prekrek je dejanje,
ki pomeni kritev zakona, uredbe vlade, odloka samoupravne, lokalne skupnosti, ki je kot tako doloeno kot
prekrek in je zanj predpisana sankcija za prekrek (6. len ZP-1).
Pojem KD pa temelji na materialno formalni koncepciji. KZ-1 opredeljuje KD kot lovekovo protipravno dejanja, ki
ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot doloa kot kaznivo dejanje in hkrati doloa njegove znake ter
kazen za krivega storilca. V formalnem pogledu sta dodani vrednosti v tej opredelitvi v primerjavi z definicijo
prekrka nujno varstvo pravnih vrednot in obveznost doloitve znakov dejanja.
Obveznost doloitve znakov dejanja sicer velja tudi za prekrke le v nekoliko druganem obsegu, nujnost varstva
pravnih vrednot pa je tista, ki mora prvenstveno voditi zakonodajalca pri odloanju, ali naj doloeno protipravno
dejanje inkriminira kot kaznivo dejanje ali zadostuje opredelitev v obliki prekrka.
39. Definicija kaznivega dejanja
KZ-1: Kaznivo dejanje je lovekovo protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot
doloa kot kaznivo dejanja in hkrati doloa njegove znake ter kazen za krivega storilca. (4 sestavine kaznivega
dejanja).
KZ: Kaznivo dejanje je protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegove nevarnosti doloa kot kaznivo dejanje in
hkrati doloa njegove znake in kazen zanj.
V KZ-1 je doloeno, da gre za lovekovo protipravno dejanje, saj mora biti kaznivo dejanje samo lovekovo
ravnanje, ne pa ravnanje ivali ali delovanje naravnih sil. Prav tako pa KZ-1 kot sestavino zakonske definicije
kaznivega dejanja doloa nujno varstvo pravnih vrednot, ki je deloma obseena e v pojmu materialne
protipravnosti (pokodovanje ali ogroanje kakne lovekove individualne pravne dobrine ali pravne dobrine
splonosti), KZ-1 pa jo e posebej poudarja. To je potrebno zato, ker je stopnja nujnosti kriterij za uvrstitev
prepovedi ali zapovedi, s katero se doloena pravna vrednota varuje, med kazniva dejanja oziroma prekrke. Ta
kriterij je omejen na zakonodajalca.
Razlog spremembe glede na KZ je, da se ne bi materialna protipravnost razlagala kot drugo ime za drubeno
nevarnost.
40. Vrste kazenskih sankcij.
* kazen
292
* opozorilne sankcije
* varnostni ukrepi
41. KD majhnega pomena. Kaj je po novem s tem?
KZ je doloal, da ni kaznivo tisto dejanje, ki ima sicer z zakonom doloene znake kaznivega dejanja, je pa
majhnega pomena. Dejanje je majhnega pomena, kadar je njegova nevarnost neznatna zaradi narave ali tee
dejanja, ali zaradi tega, ker so kodljive posledice neznatne ali jih ni, ali zaradi okoliin, v katerih je bilo storjeno,
in zaradi nizke stopnje storileve kazenske odgovornosti ali zaradi njegovih osebnih okoliin.
KZ-1 je to dolobo rtal in v prehodnih dolobah navedel, da se do doloitve pogojev za opustitev kazenskega
pregona v ZKP-1 sodia in DT odloajo, da se ob smiselni uporabi razlogov o dejanju majhnega pomena iz 14.
lena KZ kazenski pregon zoper storilca kaznivega dejanja izkljui, e je podana nesorazmernost med
majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzroil kazenski pregon.
42. Odvzem predmetov
Varnostni ukrep odvzema predmetov je edini stvarni varnostni ukrep in obstaja v tem, da sem sodie odvzeti
predmete, ki so bili uporabljeni za kaznivo dejanje, ali bili namenjeni zanj, ali pa so s kaznivim dejanjem nastali, e
so storileva last. Ti predmeti morajo biti posebej povezani s kaznivim dejanjem, njihov odvzem pa mora pomeniti
odvzem nevarnosti.
Predmeti, ki so bili uporabljeni za izvritev kaznivega dejanja, so zlasti predmeti, s katerimi je bilo kaznivo dejanje
izvreno (npr. oroje, orodje). Predmeti, ki so namenjeni za kaznivo dejanje, so predmeti, ki so bili zbrani v ta
namen, ne glede na to, ali so bili za izvritev kaznivega dejanja resnino uporabljeni ali ne. Predmeti, ki so nastali s
kaznivim dejanje, so tisti, ki so bili z njim izdelani (npr. ponarejen denar, ponarejena listina).
Predmeti se smejo odvzeti, e so storileva last. V nasprotnem primeru se smejo odvzeti le, e to zahtevajo
splona varnost ali moralni razlogi. Pri kaznivem dejanju neupraviene proizvodnje in prometa z drogami, se
odvzamejo droga in sredstva za njihovo izdelovanje (razlogi splone varnosti).
Odvzem je lahko fakultativen ali obvezen. Obvezen odvzem se sme doloiti samo z zakonom. Kot obvezen je
doloen ta ukrep pri nekaterih kaznivih dejanjih iz posebnega dela KZ. Tudi v teh primerih morajo biti izpolnjeni
sploni in posebni pogoji za uporabo varnostnih ukrepov, saj odvzem predmetov ne sme prevzeti narave
dopolnilne kazni (npr. kazni zaplembe premoenja). Ta ukrep je kot obvezen predviden pri kaznivem dejanju
ponarejanja denarja, kaznivem dejanju pranja denarja in kaznivem dejanju jemanja podkupnine.
Od predmetov, ki so bili uporabljeni za kaznivo dejanje, namenjeni zanj ali so nastali z njim, je treba razlikovati
predmete, ki so bili pridobljeni kot nagrada za izvreno kaznivo dejanje, in predmete, ki jih je storilec pridobil s
prodajo, zamenjavo itd, tistih predmetov, ki jih je bil pridobil s kaznivim dejanjem. e je npr. storilec kaznivega
dejanja pranja denarja pridobil s kaznivim dejanjem denar in zanj kupil kaken predmet, mu ga ni mogoe odvzeti v
okviru varnostnega ukrepa odvzema predmetov, ker za tak ukrep niso izpolnjeni zakonski pogoji. Sodie pa jih
mora odvzeti kot protipravno premoenjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem, e ugotovi, da je takna korist
ali da so podani pogoji za njen odvzem.
V kazenskem postopku je mogoe odvzeti tudi predmete kaznivega dejanja, tj. predmete, na katerih je bilo
izvreno kaznivo dejanje (corpora delicti). Taken odvzem (zaasen zaseg predmetov) nima narave varnostnega
ukrepa odvzema predmetov, temve veljajo zanj doloila ZKP (220.-224. len ZKP).
43. Razlika tatvina - odvzem motornega vozila.
KD odvzem motornega vozila se razlikuje od KD tatvine v tem, da je dejanje dokonano, ko storilec spravi motorno
vozilo v tek, torej ko vkljui motor. Za dokonanje KD ni potrebno, da bi vozilo s pomojo motorne sile premaknil,
kajti za vonjo se teje tudi stojee vozilo z vkljuenim motorjem. KD bo torej podano, ko bo storilec na kakrenkoli
nain priel v avtomobil ter spravil motor v tek.
KD je podano, e je ravnanje storilca protipravno in se storilec tega zaveda. Protipravnost je podana, e je motorno
vozilo uporabljeno brez dovoljena voznika. Protipravnosti ni, e gre za pristanek lastnika, za tako imenovane
preskusne vonje v servisnih delavnicah.
KD odvzema motornega vozila je podano le, e je imel storilec namen, da uporabi motorno vozilo. e bi lo za
storilev prilastitveni namen, bi bilo podano KD tatvine.
KZ-1 je pri KD odvzema motornega vozila dodal e nov odstavek, ki se nanaa na to, e storilec kasneje motorno
vozilo unii, ga napravi nerabnega ali ga zapusti na neznanem kraju. e pa je storilec vozilo uporabljal dalj asa in
ga potem zavrgel, je podano KD tatvine oziroma velike tatvine.
Z odvzemom stvari, ki so v vozilu, stori storilec e KD tatvine, e pa je v avtomobil vlomil zato, da bi ga uporabil za
vonjo in hkrati odvzel stvari v njem, bo v steku podano KD po 1. toki 1. odstavka 205. lena KZ-1.
44. Razlika goljufija - poslovna goljufija
GOLJUFIJA
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo direktni naklep.
Izvritveno dejanje: ustvarjanje zmotne predstave pri okodovancu ali puanje okodovanca v takni zmoti.
Podan mora biti namen pridobitve protipravne premoenjske koristi; e ga ni, ni KD (npr. e kdo ugodneje prikae
svoje premoenjske razmere pri sklepanju pogodbe, vendar ima namen poravnati svojo obveznost). Goljufiv
namen mora obstajati e ob sklenitvi posla. Ker mora biti premoenjska korist protipravna, ni KD, e kdo na goljufiv
nain pride do povrnitve dolga, ki mu ga dolnik sicer noe povrniti.
Oblike KD:
293
temeljna oblika dokonana, ko druga oseba v kodo svojega premoenja kaj stori ali pusti;
goljufija v zavarovalnitvu navedba lanih podatkov, zamolanje pomembnih podatkov, sklenitev
prepovedanega dvojnega zavarovanja, sklenitev zavarovalne pogodbe po nastanku zavarovalnega ali
kodnega primera, lano prikazovanje kodnega dogodka (dodano s KZ-1);
kvalificirana oblika e okodovancu nastane velika premoenjska koda ali e je goljufija storjena v
sostorilstvu (dodano s KZ-1) oziroma v hudodelski drubi (dodano s KZ-1);
privilegirana oblika majhna goljufija (e okodovancu nastane majhna premoenjska koda) ali e storilec
nima namena pridobiti protipravne premoenjske koristi, in je niti ne pridobi, ampak eli nekoga okodovati
(npr. iz maevanja, zlobe).
Stek:
+ stek s KD lanega izdajanja za uradno ali vojako osebo;
+ stek s KD ponarejanja listin, ponareditve ali unienja uradne listine, knjige ali spisa in ponareditve ali unienja
poslovnih listin;
+ ni steka s KD poslovne goljufije, preslepitve kupcev, organiziranja denarnih verig in nedovoljenih iger na sreo,
preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti, preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji in zlorabe
notranje informacije;
POSLOVNA GOLJUFIJA
Storilec je lahko le oseba, ki opravlja gospodarsko dejavnost.
Krivdna oblika: samo naklep.
Od KD goljufije se loi po tem, da se izvritveno dejanje pri poslovni goljufiji opredeljuje kot preslepitev,
goljufivi namen pa lahko nastane tudi po sklenitvi posla.
Izvritveno ravnanje je mogoe storiti ob sklepanju posla ali kasneje, ob njegovem izvajanju. Storilec bodisi lano
prikazuje, da bodo obveznosti izpolnjene, bodisi prikriva, da tega ne bo mogel storiti.
Partner pri sklenitvi ali sklepanju pogodbe, ki sam ne opravlja gospodarske dejavnosti, pa preslepi stranko, ki
opravlja gospodarsko dejavnost, stori KD goljufije.
Oblike KD:
temeljna oblika;
kvalificirana oblika e nastane velika premoenjska koda ali je pridobljena velika premoenjska korist
(slednje dodano s KZ-1);
privilegirana oblika e nastane majhna premoenjska koda ali je pridobljena majhna premoenjska korist
(slednje dodano s KZ-1).
Velikost premoenjske kode je objektivni pogoj kaznivosti do nje storilec ni v krivdnem odnosu.
45. Hina preiskava
Hina preiskava je preiskava stanovanja in drugih prostorov obdolenca ali drugih oseb ter stvari v teh prostorih
(npr. omar, postelj, obleke, vre, ). Hina preiskava se sme opraviti, e obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je
doloena oseba storila kaznivo dejanje, in je verjetno, da bo mogoe pri preiskavi obdolenca prijeti ali da se bodo
odkrili sledovi kaznivega dejanja ali predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek (materialni pogoji). Poleg tega
je potrebna obrazloena pisna odredba sodia (formalni pogoji), ki se izroi pred prietkom preiskave tistemu, pri
katerem se preiskava opravi.
Pred preiskavo se zahteva od tistega, na katerega se nanaa odredba o preiskavi, naj prostovoljno izroi osebo
oziroma predmete, ki se iejo. Pri tem se ga poui o pravici do odvetnika. e izjavi, da si ga bo vzel, se preiskava
odloi do njegovega prihoda, vendar najdalj za dve uri. Preiskava se praviloma opravlja med 6. in 22. uro. Izven te
ure pa le v zakonsko doloenih primerih (e ni dokonana do 22. ure, e se opravlja v pogojih brez sodne
odredbe).
Imetnik stanovanja ali drugih prostorov ima pravico biti navzo pri preiskavi. Pri preiskavi morata biti navzoi dve
polnoletni prii (solenitetne prie). O preiskavi se napravi zapisnik, ki ga podpie oseba, pri kateri se opravi
preiskava in osebe, katerih navzonost je obvezna.
Brez sodne odredbe se sme vstopiti v tuje prostore samo e:
- imetnik stanovanja to eli
- kdo klie na pomo
- je treba prijeti storilca kaznivega dejanja, ki je bil zasaen pri samem dejanju
- je potrebno za varnost ljudi in premoenja
- je v stanovanju ali kaknem prostoru kdo, ki ga je treba po odredbi pristojnega dravnega organa pripreti ali
prisilno privesti ali se je zaradi pregona zatekel v te prostore.
Preiskava brez odredbe sodia se sme opraviti tudi brez navzonosti pri, e jih ni mogoe takoj zagotoviti,
nevarno pa bi bilo preiskavo odlaati. O opravljeni preiskavi brez odredbe mora policija takoj poroati
294
preiskovalnemu sodniku, e postopek e ne tee, pa pristojnemu dravnemu toilcu.
46. Izloitveni razlogi za sodnika in DT.
Sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodnike dolnosti:
* e je s kaznivim dejanjem okodovan;
* e je z obdolencem, njegovim zagovornikom, toilcem, okodovancem, njegovim zakonskim zastopnikom ali
pooblaencem v zakonski zvezi, ali zunajzakonski skupnosti ali krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli
kolena, v stranski vrsti do etrtega kolena ali v svatvu do drugega kolena;
* e je z obdolencem, njegovim zagovornikom, toilcem ali okodovancem v razmerju skrbnika, oskrbovanca,
posvojitelja, posvojenca, rejnika ali rejenca;
* e je v isti kazenski zadevi opravljal preiskovalna dejanja ali sodeloval pri odloanju o ugovoru zoper obtonico
oziroma o zahtevi predsednika senata po 271. ali 284. lenu ZKP, ali e je kot sodnik za mladoletnike vodil
pripravljalni postopek in je bil podan predlog za kaznovanje, ali e je sodeloval v postopku kot toilec, zagovornik,
zakoniti zastopnik ali pooblaenec okodovanca oziroma toilca, ali e je bil zaslian kot pria ali izvedenec;
* e se je v postopku pri odloanju o katerem koli vpraanju seznanil z dokazom, ki se mora izloiti iz spisov;
* e je v isti zadevi sodeloval pri izdaji odlobe nijega sodia ali je pri istem sodiu sodeloval pri izdaji odlobe,
ki se izpodbija s pritobo ali z zahtevo za varstvo zakonitosti;
* e so podane okoliine, ki zbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
O zahtevi za izloitev odloi predsednik sodia.
Dravni toilec se lahko izloi iz vseh razlogov razen:
* e se je v postopku pri odloanju o katerem koli vpraanju seznanil z dokazom, ki se mora izloiti iz spisov;
* e so podane okoliine, ki zbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
O izloitvi dravnega toilca in pomonika dravnega toilca odloi vodja dravnega toilstva. O izloitvi vodje
dravnega toilstva odloi vodja neposredno vijega dravnega toilstva. O izloitvi generalnega dravnega toilca
RS odloi minister, pristojen za pravosodje.
47. Cel postopek v zvezi s kazensko ovadbo
Za zaetek policijskega preiskovanja ne zadoa gola domneva, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Podani morajo
biti razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolnosti. Policija
zane odkrivati takno kaznivo dejanje na podlagi podatkov, ki ji zadoajo, da zane svoje aktivnosti. Ko policija
oceni, da je zbrala dovolj dokazov, da je doloena oseba utemeljeno sumljiva, da je storila kaznivo dejanje, poda
kazensko ovadbo.
Kazenska ovadba je obvestilo pristojnemu dravnemu organu dravnemu toilstvu, da je bilo storjeno kaznivo
dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolnosti. Ovadba ni dokazno sredstvo, ker z njo ni mogoe
dokazovati dejstev, ki jih vsebuje, temve samo po sebi le uradno ugotovljeno dejstvo, da je bilo kaznivo dejanje
ovadeno, lahko pa predstavlja tudi okodovanev predlog za pregon. V kazensko ovadbo se ne vpie vsebine
izjav, ki so jih posamezne osebe dale pri zbiranju obvestil. Uradni zaznamki o tem, kar so v poizvedovalnem
postopku povedale te osebe, se dostavijo hkrati z ovadbo, preiskovalni sodnik pa po konani preiskavi s temi
zaznamki ravna tako, da jih zapre v posebni ovitek in jih hrani loeno od drugih spisov ekskluzija. Kazenski
ovadbi se priloijo tudi predmeti, skice, fotografije, poroila, zapisi o tem, kaj je bilo e storjeno za odkritje
kaznivega dejanja, uradni zaznamki, izjave in drugo gradivo, ki bi utegnilo biti koristno za uspeno izvedbo
postopka. e policija po vloitvi kazenske ovadbe izve za nova dejstva in dokaze ali za sledove kaznivega dejanja,
morajo zbrati potrebna obvestila in dravnemu toilcu poslati poroilo v dopolnitev kazenske ovadbe.
Ovadba se poda toilcu pisno ali ustno na zapisnik, e pa je sporoena po telefonu se o njeni vsebini sestavi
uradni zaznamek. Ob sprejemu ustne ovadbe je treba ovaditelja opozoriti, da predstavlja kriva ovadba kaznivo
dejanje.
21. BARBARA ZOBEC
1. Naelo kontradiktornosti ez cel postopek (in seveda en kup vpraanj, ajoooj...)
Loimo dva pomena tega naela:
* v ojem pomenu besede predvideva pravico procesnih strank izrei se o staliih in procesnih dejanjih nasprotne
stranke
* v irem pomenu pa pomeni pravico strank, da same zbirajo in izvajajo dokaze ter preizkuajo verodostojnost
dokazov nasprotne stranke, ne da bi pri tem sodelovalo pri zbiranju procesnega gradiva tudi sodie (razpravna
maksima).
Z naelom kontradiktornosti je tesno povezano tudi naelo dispozitivnosti, po katerem so procesna dejanja
dokazovanja odvisna od pobude strank, kar sodiu omogoa ohranjati nepristranskost ves as postopka, ker
samo ne izvaja dokazov, temve odloa o sporu med enakopravnima strankama, ki da ti dve razreujeta po naelu
kontradiktornosti., in sicer po uspehu njunega dokazovanja (audiatur in altera pars).
eprav velja to naelo predvsem na glavni obravnavi, je na kazenski postopek preet z razpravnimi
(kontradiktornimi) elementi v precejnji meri tako v fazi preiskave in preizkusa obtonice kakor tudi v postopku s
pravnimi sredstvi. Normativna podlaga naela kontradiktornosti je 16. len ZKP, po katerem imata obdolenec in
toilec poloaj enakopravnih strank. Toilec mora navesti dejstva, na katera opisa svoj zahtevek in predlagati
dokaze, s katerimi ta dejstva dokazuje, obdolenec pa ima pravico navajati dejstva in dokaze, ki so mu v korist.
Ostali elementi tega naela so:
- pripor je mono odrediti le po opravljenem kontradiktornem naroku
295
- seznanitev obdolenca z obtobo in njeno podlago
- pravica do vpogleda v spis in ogleda dokaznih predmetov
- pravila o prisotnosti na glavni obravnavi in pogoji za sojenje v nenavzonosti
- pravila o postavljanju vpraanj na glavni obravnavi
2. Vse o obtonici
Obtonica je obtoni akt rednega kazenskega postopka. To je pismen, po zakonu sestavljen toilev predlog, da
naj se zoper doloeno osebo zaradi doloenega kaznivega dejanja opravi glavna obravnava in ta oseba obsodi.
Obtonico se vloi pri pristojnem sodiu v toliko izvodih, kolikor je obtoencev in zagovornikov, en izvod pa za
sodie. Takoj po prejemu obtonice preizkusi predsednik senata, ali je obtonica sestavljena po predpisih
(formalni preizkus). e spozna, da ni, jo vrne toilcu, naj jo v treh dneh popravi.
Obdolencu, ki je na prostosti, se vroi obtonica brez odlaanja, e je v priporu pa v 24 urah po prejemu. Ob
vroitvi se ga poui o pravici do ugovora, ki ga lahko poda v roku 8 dni po njeni vroitvi.
e je vloen ugovor, opravi izvenrazpravni senat materialni preizkus obtonice. Ta je vedno fakultativen. Do njega
pride le, e se vloi ugovor ali e to zahteva predsednik senata, pred katerim naj bi se opravila glavna obravnava.
Ob vroitvi obtonice se obdolenec poui o tem, da ima pravico do ugovora, ki ga lahko poda v roku 8 dni po njeni
vroitvi.
Ugovor zoper obtonico ni pravno sredstvo, ker ni usmerjen zoper odloitev sodia, temve je obrambno
obdolenevo procesno dejanje, s katerim zavraa utemeljenost oitkov obtobe. Z ugovorom poskua obdolenec
dosei, da sodie obtobe ne dopusti. Njegov namen je kontrola preiskave in prepreitev glavne obravnave.
Zoper nekatere obtone akte ni monosti ugovora (npr. zoper ustno spremenjeno obtonico na glavni obravnavi ter
zoper novo obtonico po prekinitvi glavne obravnave, za obtonico zaradi kaznivega dejanja na glavni obravnavi, v
skrajanem postopku, v postopku proti mladoletnikom).
Ugovor, ki je vloen prepozno, in ugovor, ki ga poda neupraviena oseba, zavre s sklepom predsednik senata,
pred katerim naj bo glavna obravnava. O pritobi zoper ta sklep odloa izvenrazpravni senat. e predsednik
senata ne zavre ugovora, ga predloi skupaj s spisom zadeve izvenrazpravnemu senatu, ki o ugovoru odloa na
svoji seji. Pred odloitvijo se izvod ugovora polje toilcu, ki lahko v treh dneh od prejema ugovora poda odgovor.
Izvenrazpravni senat lahko sprejme ve odloitev:
* obtonico vrne toilcu, da jo popravi ali da zahteva preiskavo ali njeno dopolnitev. To stori tedaj, ko ugotovi, da
so formalne pomanjkljivosti v obtonici ali da je stanje stvari potrebno bolje razjasniti. Toilec mora napake
odpraviti v 3 dneh odkar mu je bila sporoena odloba senata.
* obtonico polje pristojnemu sodiu, e ugotovi, da je stvarno ali krajevno pristojno neko drugo
sodie;
* obtobe ne dopusti in postopek ustavi, e ugotovi:
- da dejanje, ki je predmet obtobe, ni kaznivo dejanje;
- da so podane okoliine, ki izkljuujejo krivdo ali kaznivost in da ni razlogov za uporabo varnostnih ukrepov;
- da je kazenski pregon zastaran, ali dejanje obseeno z amnestijo ali pomilostitvijo, ali e so podane druge
okoliine, ki izkljuujejo pregon;
- da ni zadosti dokazov;
- ali je podana nesorazmernost med majhnim pomenim kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzroil
kazenski pregon.
* obtonico zavre, e ni zahteve upravienega toilca ali potrebnega dovoljenja za pregon ali obstajajo druge
okoliine, ki zaasno prepreujejo pregon; pri neposredni obtonici obtobo zavre, e je podan kaken izmed
zgoraj navedenih razlogov, zaradi katerih se lahko kazenski postopek ustavi (1,2,3,5 alinea). Kazenski postopek se
v tem primeru e sploh ni zael, zato ga tudi ni mogoe ustaviti.
* zavrne obtonico kot neutemeljeno.
Obtoni postopek se kona, ko postane obtonica pravnomona, kar se zgodi v razlinih primerih in ob razlinih
trenutkih:
* e je bil vloen ugovor, ko izvenrazpravni senat zavrne ugovor kot neutemeljen;
* e je predsednik senata zahteval preizkus obtonice, ko izvenrazpravni senat odloi, da se z obtonico strinja;
* e ugovor ni bil vloen ali je bil zavren, ko predsednik senata odredi glavno obravnavo oziroma, e glavne
obravnave e ni razpisal, ko pretee rok dveh mesecev, ko je bila vloena obtonica pri sodiu.
Po pravnomonosti obtonice je sodie dolno opraviti glavno obravnavo in izdati sodbo, stranki pa ne moreta ve
izpodbijati krajevne pristojnosti. S tem preide kazenski postopek v naslednji stadij, to je stadij glavne obravnave z
izdajo sodbe.
Razlikujemo dve vrsti obtonice:
* obtonica, vloena po opravljeni preiskavi;
* neposredna obtonica, ki se vloi brez preiskave.
Neposredna obtonica se pojavlja v dveh variantah:
- za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora nad 8 let, se lahko vloi neposredna obtonica na
predlog dravnega toilca, e dajejo zbrani podatki iz predkazenskega postopka o kaznivem dejanju in storilcu
dovolj podlage za vloitev obtonice, preiskovalni sodnik pa soglaa s predlogom toilca. Preiskovalni sodnik lahko
da soglasje le, e je pred tem zaslial osebo, zoper katero naj bo vloena obtonica. e se s predlogom strinja,
mora to sporoiti dravnemu toilcu, ki mora vloiti obtonico v roku 8 dni, vendar pa lahko senat na toilevo
zahtevo ta rok podalja. Kadar preiskovalni sodnik meni, da ni pogojev za neposredno obtonico, upoteva toilev
predlog kot zahtevo za preiskavo;
296
- za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora do 8 let, sme dravni toilec vloiti neposredno
obtonico tudi brez soglasja preiskovalnega sodnika, e meni, da zbrani podatki o kaznivem dejanju in storilcu
dajejo dovolj podlage za obtobo.
Obe varianti neposredne obtonice sta fakultativni. Pobudo zanju mora dati toilec.
Vloena obtonica se lahko na glavni obravnavi tudi spremeni ali raziri. Spremeni se, e se na glavni obravnavi
na podlagi izvedenih dokazov ugotovi drugano dejansko stanje, od tistega, na katerem sloni obtoba. Raziri pa
se, e obdolenec na glavni obravnavi stori kaznivo dejanje ali e se ele na glavni obravnavi odkrije kaznivo
dejanje obtoenca.
3. Pripor, trajanje, pritoba, roki
Pripor je prisilni procesni ukrep s katerim se obdolencu odvzame prostost. Ker pomeni intenziven poseg v pravice
in svoboine dravljana, so dolobe o priporu e v ustavi, iz katere izhajajo sploni pogoji za odreditev pripora, ki
morajo biti podani kumulativno:
* odloba sodia
* utemeljenost suma
* neogibna potreba za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi
Namen pripora je zagotoviti obdolenevo navzonost v postopku, ima pa tudi druge procesne cilje.
Kdor je bil v priporu, a zoper njega ni bil uveden kazenski postopek ali pa je bil uveden, a se ni konal s
pravnomono obsodilno sodbo, ima pravico do povrnitve kode.
Priporni razlogi:
Pripor je moen, kadar so podani posebni v zakonu nateti priporni razlogi (causae arresti). Za odreditev pripora pa
mora poleg pripornega razloga obstajati tudi utemeljen sum, da je obdolenec storil kaznivo dejanje. e je e bil
izdan sklep o uvedbi preiskave ali je e bila vloena obtonica, so okoliine, s katerimi se tak sum utemeljuje,
navedene e v teh aktih, sicer pa je utemeljen sum treba posebej utemeljiti v sklepu o priporu.
Priporni razlogi so:
* begosumnost: e se obdolenec skriva, e ni mogoe ugotoviti njegove istovetnosti ali e so druge okoliine, ki
kaejo na nevarnost, da bi pobegnil; okoliine, ki zbujajo tak sum, morajo biti konkretizirane, iz njih mora biti
mogoe z veliko verjetnostjo sklepati, da obstaja nevarnost, da bo obdolenec pobegnil;
* koluzijska nevarnost: e je upraviena bojazen (konkretna nevarnost), da bo uniil sledove kaznivega dejanja, ali
e posebne okoliine kaejo na to, da bo oviral preiskavo s tem, da bo vplival na prie, udeleence ali prikrivalce;
* intercijska (ponovitvena) nevarnost: e posebne okoliine opraviujejo bojazen, da bo ponovil kaznivo dejanje,
dokonal poskueno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. S priporom iz tega razloga se
zagotavlja varnost ljudi (osebna varnost in varnost premoenja).
Izjemoma se lahko odredi pripor, eprav ni navedenih pripornih razlogov, kadar je potrebno zagotoviti obdolenev
prihod na glavno obravnavo. Pogoj pa je, da je bil obdolenec v redu vabljen, da se oitno izmika in noe priti na
glavno obravnavo. Ta pripor pa sme trajati le do objave sodbe, najdlje pa mesec dni.
Odreditev pripora:
Pripor odredi preiskovalni sodnik na predlog dravnega toilca s pisnim sklepom. Sklep se osumljencu izroi, ko
mu je vzeta prostost, najpozneje pa v 48 urah, odkar mu je bila vzeta prostost oziroma, ko je bil priveden k
preiskovalnemu sodniku. Zoper sklep se sme pritoiti v 24 urah od njegove vroitve. O pritobi odloa
zunajobravnavni senat v 48 urah.
Odprava pripora:
Med kazenskim postopkom lahko sodie po uradni dolnosti ali na predlog strank odpravi pripor, in sicer:
* e prenehajo razlogi
* e poteejo roki
* e njegovo odpravo zahteva narava posameznih odloitev o obravnavani zadevi.
Pripor se odpravi s sklepom. Med preiskavo sem preiskovalni sodnik odpraviti pripor samo s soglasjem dravnega
toilca, razen e ga odpravlja zaradi poteka roka. e ni soglasja odloa o tem izvenrazpravni senat. Po izroitvi
obtonice sodiu sme do konca glavne obravnave pripor odpraviti samo senat s sklepom, in sicer po zaslianju
dravnega toilca (ni pa potrebno soglasje). Ob vloitvi obtonice preizkusi izvenrazpravni senat utemeljenost
pripora z vidika obstoja pripornih razlogov po uradni dolnostim nato pa opravlja tak preizkus vsaka dva meseca
sodei senat.
Trajanje pripora:
Pripor iz razloga ugotovitve istovetnosti traja toliko asa, dokler istovetnost ni ugotovljena. Pripor iz koluzijske
nevarnosti pa se odpravi br, ko so zagotovljeni dokazi. Sicer pa velja naelo, da mora biti trajanje pripora omejeno
na najkraji potrebni as. Po odlobi sodia prve stopnje sme pripor v preiskavi in do vloitve obtonice trajati
najdalj 3 mesece od priprtja, in sicer po sklepu preiskovalnega sodnika najve mesec dni, izvenrazpravni senat pa
ga sme podaljati e najve za 2 meseca. Iz tehtnih razlogov sme vrhovno sodie podaljati ta rok e najve za 3
mesece, vendar le e tee postopek za kaznivo dejanje, za katero se sem izrei kazen zapora nad pet let. e do
izteka teh rokov ni vloena obtonica, se obdolenec izpusti. Po vloitvi obtonice pa lahko traja pripor najve 2
leti. e v tem roku obdolencu ni vila izreena obsodilna sodba, se pripor odpravi in obtoenec izpusti. Ne zahteva
se, da bi morala v tem roku sodba postati pravnomona.
V skrajanem postopku sem pripor pred vloitvijo obtobe trajati najve 15 dni. V postopku zoper mladoletnike sme
trajati pripor najdalj 1 mesec, senat za mladoletnike pa ga sme podaljati e najve za dva meseca.
Podaljanje pripora:
297
Pripor se podaljuje na obrazloen predlog preiskovalnega sodnika ali dravnega toilca. S predlogom morata biti
obdolenec in njegov zagovornik seznanjena najmanj 3 dni pre iztekom roka za pripor, da se lahko izjasnita o
navedbah v predlogu.
4. Definicija dokazov in kar dosti potem o tem
Dokaz v ojem pomenu besede je vir spoznanja o kaknem pomembnem dejstvu. V tem smislu pomeni dokaz
sinonim za dokazna sredstva (prie, ogled, listine) oziroma dokaz v vsebinskem, materialnem pomenu besede.
Pojem dokaz pa je lahko tudi drug izraz za procesno dejanje, s katerim se je ugotovilo kakno pravno pomembno
dejstvo. Dejstva so predmet ugotavljanja v kazenskem postopku in zato predmet dokazovanja.
Vrste dokazov:
* obremenilni in razbremenilni dokazi;
* izvirni (listine, prie, ogled) in izvedeni dokazi (posredno kaejo na obstoj kaknega pomembnega dejstva pria
izpoveduje, kaj je sliala od druge osebe);
* neposredni (obdolenevo priznanje, izpovedba prie oividca) in posredni dokazi (kaejo na to s pomojo
indicev oziroma z loginim sklepanjem);
* osebni (obdolenev zagovor, izpovedba pri, izvid in mnenje izvedenca) in stvarni dokazi (sledovi kaznivega
dejanje, prstni odtisi, krvni madei, predmeti, sredstva, s katerimi je bilo kaznivo dejanje storjeno truplo,
ponarejene listine).
Postopek, v katerem sodie izvaja dokaze z namenom,d a se ugotovi pravno pomembna dejstva, imenujemo
dokazni postopek, ki je predpisan z zakonom. Zanj je znailno, da poteka v doloeni obliki, procesni formi in skozi
doloene faze. Te faze so:
* odkrivanje dokazov;
* zavarovanje dokazov;
* sprejemanje dokazov;
* preizkus oziroma ocena dokazov (dokazna ocena) pomeni preizkus njihove verodostojnosti. Opravi se tako, da
se presodi najprej vsak dokaz zase in nato e v zvezi z drugimi dokazi kakor tudi s kontrolnimi in pomonimi
dejstvi. Pri neposrednih dokazih je takna presoja verodostojnosti predvsem v tem, da se ugotovi zanesljivost
dokaza, medtem ko se pri posrednih, indiciranih dokazih poleg presoje njihove verodostojnosti opravi e ocena o
dokaznem pomenu indica za logien sklep o obstoju kaknega pomembnega dejstva.
5. Na primerih pritobeni razlogi
Razlogi, zaradi katerih se sme izpodbijati sodba so:
* zaradi bistvene kritve doloba kazenskega postopka;
* zaradi kritve materialnega zakona;
* zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja;
* zaradi odlobe o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoenjske koristi, o strokih kazenskega postopka, o
premoenjskopravnih zahtevkih in zaradi odlobe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji.
6. Sostorilstvo na primeru in v povezavi s hudodelsko drubo
KZ-1 doloa, da gre za sostorilstvo, e ve oseb skupno izvri kaznivo dejanje tako, da sodelujejo pri izvritvi, ali
tako, da s kaknim druganim dejanjem odloilno prispevajo k njegovi izvritvi. Zakon e doloa, da gre za
sostorilstvo, e kdo skupaj z drugim stori kaznivo dejanje, tako da zavestno sodeluje pri storitvi ali kako drugae
odloilno prispeva k storitvi.
Kriteriji za prepoznavanje sostorilca:
- objektivni kriterij, ki se nanaa na pojem izvritvenih dejanj doloenega kaznivega dejanja;
- subjektivni kriterij, ki se nanaa na vpraanje, ali je domnevni storilec pojmoval kaznivo dejanje, pri katerem je
sodeloval, kot svoje ali kot tuje. Kdor je dejanje tel kot svoje, je nedvomno sostorilec. Subjektivna stran zahteva
zavest vseh sostorilcev o tem, da sodelujejo pri uresniitvi kaznivega dejanja, in sicer tako, da vsakdo teje to
dejanje za svoje, ne glede na to, kdo ga bo oziroma ga je neposredno dokonal.
Krivda sostorilcev:
Krivda se presoja za vsakega sostorilca posebej in zato ni izkljueno sostorilstvo ob razlinih stopnjah krivde.
Mogoe je, da obstaja pri enem sostorilcu direkten naklep, pri drugem samo eventualen, mogoe je, da je glede
huje posledice podan pri enem sostorilcu direkten naklep, pri kakem drugem le zavestna malomarnost.
Sostorilec je samostojno kazensko odgovoren v mejah svojega naklepa ali malomarnosti, kot to velja tudi za
storilca. Na zakon uveljavlja naelo individualne in krivdne odgovornosti. Zaradi tega pa je mogoe tudi to, da dobi
dejanje enega sostorilca drugano pravno kvalifikacijo, kot dejanje drugega. Primer: dva se dogovorita, da bosta
koga napadla in telesno pokodovala, pri tem pa eden od sostorilcev rtev umori, potem drugi sostorilec, ki tega ni
imel v naklepu, ne more odgovarjati za izpad sostorilca (dodatno kaznivo dejanje enega od sostorilcev, ki ni bilo niti
naprej dogovorjeno, niti ti kako drugae do njega ne izkazujejo krivde). Pri kaznivih dejanjih kvalificiranih s hujo
posledico, odgovarja za hujo posledico tudi sostorilec, ki je sicer ni sam povzroil, e mu je glede huje posledice
mogoe oitati malomarnost.
Hudodelska zdruba je najhuja oblika sodelovanja ve ljudi pri izvrevanju kaznivih dejanj.
KZ-1 je posebne dolobe o odgovornosti lanov in vodij hudodelskih zdrub uredil v splonem delu. 41. len (nov
len) tako navaja tri pogoje, ob katerih je mogoe lanu hudodelske zdrube izrei hujo predpisano kazen. Ti
pogoji so:
- da gre za lana zdrube najmanj treh oseb,
- da izvri kaznivo dejanje zaradi izvedbe hudodelskega narta te zdrube in
- da izvri kaznivo dejanje v povezavi e z najmanj enim lanom kot sostorilcem ali udeleencem.
298
Prav tako ta len doloa kazensko odgovornost in kaznivost organizatorja hudodelske zdrube, ki je vodil izvedbo
hudodelskega narta ali razpolagal s protipravno premoenjsko koristjo, ki izvira iz tega narta, ne glede na to, ali
je pri izvritvi kaznivega dejanja neposredno sodeloval kot storilec ali udeleenec.
KZ tako loi:
* organizatorja hudodelske zdrube in
* njegovega lana.
Organizator se lahko pojavi v ve vlogah, in sicer kot organizator, igar ravnanja so po naravi pripravljalna, dokler
gre za organiziranje hudodelske zdrube, pozneje pa lahko nastopa v vseh monih vlogah, od storilca, sostorilca,
posrednega storilca do udeleenca. Druga enota je lan hudodelske zdrube, ki sodeluje v taki zdrubi, ki ima
namen izvriti kaznivo dejanje, za katero se sme izrei kazen ve kot treh let zapora. Kaznivo je tako ustanavljanje
kot tudi sodelovanje v takni zdrubi.
Prejnji KZ je imel dolobe o hudodelskem zdruevanju le v posebnem delu v poglavju kazniva dejanja zoper
javni red in mir.
7. Povedala mi je primer grdega ravnanja po starem KZ (nekdo je proti drugemu proti glavi zamahnil z
motiko, ta se je delno ubranil tako da je nastavil neko leseno palico, v katero se je ta motika zataknila).
kako bi sedaj jaz kot sodnik to obsodil. pokazala mi je len grdega ravnanja po KZ, len nasilnitva po KZ-
1 in len ogronje varnosti-135 KZ-1.
Reitev 135 KZ-1, ker zajema vse znake in je mileja kazen kot pri grdem ravnanju po starem KZ-ju.
22. MILENKA IGMAN
1. Vloga policije v predkazenskem postopku
Policija ima v predkazenskem postopku pomembno vlogo, saj glede na svojo strokovno usposobljenost pri
odkrivanju kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolnosti, ovadijo najve kaznivih dejanj.
Da se lahko predkazenski postopek zane, morajo obstajati razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki
se preganja po uradni dolnosti. Policija zane odkrivati takno dejanje na podlagi podatkov, ki ji zadoajo, da
zane svoje aktivnosti. Tako mora policija ukreniti vse potrebno, da se :
* izsledi storilec kaznivega dejanja;
* da se storilec ali udeleenec en skrije ali ne pobegne;
* da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz;
* da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspeno izvedbo kazenskega postopka.
Da bi takno nalogo izvrili, sme policija:
* zahtevati potrebna obvestila od oseb in v ta namen vabiti osebe k sebi;
* opraviti pregled prevoznih sredstev, potnikov in prtljage;
* za nujno potreben as omejiti gibanje na doloenem prostoru;
* ukreniti kar je potrebno v zvezi z ugotavljanjem istovetnosti oseb in predmetov;
* razpisati iskanje oseb in stvari;
* v navzonosti odgovorne osebe opraviti pregled doloenih objektov in prostorov podjetij in drugih pravnih oseb ter
pregledati doloeno njihovo dokumentacijo;
* napotiti osebe, ki jih najdejo na kraju storitve kaznivega dejanja ali ki imajo bivalie v tujini, k preiskovalnemu
sodniku oziroma jih zadrati do njegovega prihoda, e bi mogle dati vane podatke za kazenski postopek in e je
verjetno, da jih kasneje ne bi bilo mogoe ve zasliati ali da bi bilo to zvezano s precejnjim zavlaevanjem ali z
drugimi teavami, vendar ne ve kot za 6 ur zadranje;
* prijeti (aretirati) osebo prijetje;
* pridrati osumljenca za najve 48 ur pridranje;
* fotografirati tistega, za katerega so razlogi za sum, da je storil kaznivo dejanje, in e je nujno, da se ugotovi
njegova istovetnost, ali v drugih primerih, ko je to pomembno za uspeno izvedbo postopka, fotografijo tudi objaviti;
* vzeti prstne odtise tistega, za katerega so razlogi za sum, da je storil kaznivo dejanje, prav tako tudi prstne odtise
oseb, za katere je verjetno, da so utegnile priti v dotik z doloenimi predmeti;
* vzeti bris ustne sluznice;
* ob pogojih ZKP opraviti brez odredbe sodia hino in osebno preiskavo;
* po odredbi preiskovalnega sodnika opraviti hino in osebno preiskavo;
* zasei predmete;
* opraviti ogled ter odrediti potrebno izvedensko delo (razen obdukcije in izkopa trupla), e preiskovalni sodnik ne
pride takoj na kraj kaznivega dejanja;
* po odredbi preiskovalnega sodnika oziroma dravnega toilca izvajati posebne ukrepe(POMS).
2. Pripor-priporni razlogi
Pripor je prisilni procesni ukrep s katerim se obdolencu odvzame prostost. Ker pomeni intenziven poseg v pravice
in svoboine dravljana, so dolobe o priporu e v ustavi, iz katere izhajajo sploni pogoji za odreditev pripora, ki
morajo biti podani kumulativno:
* odloba sodia
* utemeljenost suma
* neogibna potreba za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi
Namen pripora je zagotoviti obdolenevo navzonost v postopku, ima pa tudi druge procesne cilje.
299
Kdor je bil v priporu, a zoper njega ni bil uveden kazenski postopek ali pa je bil uveden, a se ni konal s
pravnomono obsodilno sodbo, ima pravico do povrnitve kode.
Priporni razlogi:
Pripor je moen, kadar so podani posebni v zakonu nateti priporni razlogi (causae arresti). Za odreditev pripora pa
mora poleg pripornega razloga obstajati tudi utemeljen sum, da je obdolenec storil kaznivo dejanje. e je e bil
izdan sklep o uvedbi preiskave ali je e bila vloena obtonica, so okoliine, s katerimi se tak sum utemeljuje,
navedene e v teh aktih, sicer pa je utemeljen sum treba posebej utemeljiti v sklepu o priporu.
Priporni razlogi so:
* begosumnost: e se obdolenec skriva, e ni mogoe ugotoviti njegove istovetnosti ali e so druge okoliine, ki
kaejo na nevarnost, da bi pobegnil; okoliine, ki zbujajo tak sum, morajo biti konkretizirane, iz njih mora biti
mogoe z veliko verjetnostjo sklepati, da obstaja nevarnost, da bo obdolenec pobegnil;
* koluzijska nevarnost: e je upraviena bojazen (konkretna nevarnost), da bo uniil sledove kaznivega dejanja, ali
e posebne okoliine kaejo na to, da bo oviral preiskavo s tem, da bo vplival na prie, udeleence ali prikrivalce;
* intercijska (ponovitvena) nevarnost: e posebne okoliine opraviujejo bojazen, da bo ponovil kaznivo dejanje,
dokonal poskueno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. S priporom iz tega razloga se
zagotavlja varnost ljudi (osebna varnost in varnost premoenja).
Izjemoma se lahko odredi pripor, eprav ni navedenih pripornih razlogov, kadar je potrebno zagotoviti obdolenev
prihod na glavno obravnavo. Pogoj pa je, da je bil obdolenec v redu vabljen, da se oitno izmika in noe priti na
glavno obravnavo. Ta pripor pa sme trajati le do objave sodbe, najdlje pa mesec dni.
Odreditev pripora:
Pripor odredi preiskovalni sodnik na predlog dravnega toilca s pisnim sklepom. Sklep se osumljencu izroi, ko
mu je vzeta prostost, najpozneje pa v 48 urah, odkar mu je bila vzeta prostost oziroma, ko je bil priveden k
preiskovalnemu sodniku. Zoper sklep se sme pritoiti v 24 urah od njegove vroitve. O pritobi odloa
zunajobravnavni senat v 48 urah.
Odprava pripora:
Med kazenskim postopkom lahko sodie po uradni dolnosti ali na predlog strank odpravi pripor, in sicer:
* e prenehajo razlogi
* e poteejo roki
* e njegovo odpravo zahteva narava posameznih odloitev o obravnavani zadevi.
Pripor se odpravi s sklepom. Med preiskavo sem preiskovalni sodnik odpraviti pripor samo s soglasjem dravnega
toilca, razen e ga odpravlja zaradi poteka roka. e ni soglasja odloa o tem izvenrazpravni senat. Po izroitvi
obtonice sodiu sme do konca glavne obravnave pripor odpraviti samo senat s sklepom, in sicer po zaslianju
dravnega toilca (ni pa potrebno soglasje). Ob vloitvi obtonice preizkusi izvenrazpravni senat utemeljenost
pripora z vidika obstoja pripornih razlogov po uradni dolnostim nato pa opravlja tak preizkus vsaka dva meseca
sodei senat.
Trajanje pripora:
Pripor iz razloga ugotovitve istovetnosti traja toliko asa, dokler istovetnost ni ugotovljena. Pripor iz koluzijske
nevarnosti pa se odpravi br, ko so zagotovljeni dokazi. Sicer pa velja naelo, da mora biti trajanje pripora omejeno
na najkraji potrebni as. Po odlobi sodia prve stopnje sme pripor v preiskavi in do vloitve obtonice trajati
najdalj 3 mesece od priprtja, in sicer po sklepu preiskovalnega sodnika najve mesec dni, izvenrazpravni senat pa
ga sme podaljati e najve za 2 meseca. Iz tehtnih razlogov sme vrhovno sodie podaljati ta rok e najve za 3
mesece, vendar le e tee postopek za kaznivo dejanje, za katero se sem izrei kazen zapora nad pet let. e do
izteka teh rokov ni vloena obtonica, se obdolenec izpusti. Po vloitvi obtonice pa lahko traja pripor najve 2
leti. e v tem roku obdolencu ni vila izreena obsodilna sodba, se pripor odpravi in obtoenec izpusti. Ne zahteva
se, da bi morala v tem roku sodba postati pravnomona.
V skrajanem postopku sem pripor pred vloitvijo obtobe trajati najve 15 dni. V postopku zoper mladoletnike sme
trajati pripor najdalj 1 mesec, senat za mladoletnike pa ga sme podaljati e najve za dva meseca.
Podaljanje pripora:
Pripor se podaljuje na obrazloen predlog preiskovalnega sodnika ali dravnega toilca. S predlogom morata biti
obdolenec in njegov zagovornik seznanjena najmanj 3 dni pre iztekom roka za pripor, da se lahko izjasnita o
navedbah v predlogu.
3. Primer: KD tihotapstva - priporni razlog zoper dravljana Srbije, ki ga zalotijo pri dejanju na hrvaki meji.
Kaj pa z dravljani EU?
Priporni razlogi so:
* begosumnost
* koluzijska nevarnost
* iteracijska nevarnost.
Dravljani EU se po tem KD ne tejejo za tujce.
4. Preiskava kdo zahteva?
Preiskava je stadij rednega kazenskega sodia, ki ga opravi sodie (preiskovalni sodnik). Zane se na zahtevo
upravienega toilca, e je podan utemeljen sum, da je doloena oseba storila kaznivo dejanje. O njenem zaetku
odloa sodie (preiskovalni sodnik ali izvenrazpravni senat).
Ko preiskovalni sodnik prejme zahtevo upravienega toilca s priloenimi spisi pregleda spise in oceni toilevo
zahtevo. Preden preiskovalni sodnik odloi o zahtevi, mora zasliati osebo, zoper katero je zahtevana preiskava.
300
Namen tega zaslianja je omogoiti osebi, zoper katero se zahteva preiskava, da od sebe odvrne sum, ki jo
bremeni, da poda kakne druge izjave za varstvo svojih pravic in da preprei izdajo sklepa o uvedbi preiskave.
Preden odloi o zahtevi za preiskavo, lahko preiskovalni sodnik doloi poseben narok, na katerem se lahko dravni
toilec in oseba, zoper katero se zahteva preiskava, ustno izjavita o okoliinah, ki utegnejo biti pomembne za
odloitev o zahtevi.
e se preiskovalni sodnik strinja z zahtevo toilca, izda sklep o uvedbi preiskave in ga polje toilcu in obdolencu.
Sam sklep pomeni zaetek kazenskega postopka in preiskovalni sodnik lahko zane opravljati preiskovalna
dejanja. e se z njegovo zahtevo ne strinja, je ne sme zavrniti sam, marve zahteva, da o njej odloi
izvenrazpravni senat.
Ko je izdan sklep o preiskavi, opravlja preiskovalni sodnik preiskovalna dejanja po predlogih strank (naelo
kontradiktornosti), ter tista dejanja, ki se mu zdijo potrebna za uspeno izvedbo postopka (inkvizicijsko naelo).
Tipina preiskovalna dejanja so: zaslianje obdolenca, zaslianje pri, ogled, pridobivanje izvedenskih mnenj,
hina in osebna preiskava, zaseg predmetov, ravnanje s sumljivimi stvarmi, pregled in razteleenje trupla, izkop
trupla, telesni pregled obdolenca ali drugih oseb, odvzem krvi, prsnih odtisov
Preiskovalni sodnik kona preiskavo, ko pride do zakljuka, da je stanje stvari v preiskavi dovolj razjasnjeno, da se
lahko vloi obtonica ali postopek ustavi. Iz spisa, ki ga preiskovalni sodnik polje toilcu, pa mora s posebnim
sklepom izloiti vse zapisnike o izpovedbah oseb, na katere se po zakonu ne more opirati sodna odloba.
O konanju preiskave se ne izda noben formalni sklep. e preiskava ni konana v 6 mesecih mora preiskovalni
sodnik obvestiti predsednika sodia, zakaj preiskava e ni konana.
5. Pritobeni razlogi
Razlogi, zaradi katerih se sme izpodbijati sodba so:
* zaradi bistvene kritve doloba kazenskega postopka;
* zaradi kritve materialnega zakona;
* zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja;
* zaradi odlobe o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoenjske koristi, o strokih kazenskega postopka, o
premoenjskopravnih zahtevkih in zaradi odlobe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji.
6. Poravnavanje, odlog pregona. Kaj se zgodi z okodovancem? Nima ve monosti nadaljevat pregona e
soglaa
Poravnavanje-DT lahko, po oportunitetnem naelu, odstopi ovadbo ali obtoni predlog v poravnavanje, kadar gre
za:
1. KD, za katera je predpisana kazen do 3 let zapora ali denarna kazen, naeloma za vsa KD, ki se
obravnavajo v skrajanem postopku,
2. KD hude telesne pokodbe, posebno hude tel. pokodbe, velike tatvine, zatajitve, pokodovanja tuje stvari
in KD, ki jih stori mladoletnik z zagroeno kaznijo zapora do 5 let, kumulativno za vsa nateta dejanja, e
so ob tem podane posebne okoliine.
DT vedno upoteva vrsto in naravo KD, okoliine v katerih je bilo dejanje storjeno, osebnost storilca,
predkaznovanost in stopnjo njegove kazenske odgovornosti.
Poravnavanje vodi poravnalec, ki je dolan prevzeti postopek, lahko se opravi le z pristankom osumljenca in
okodovanca. Poravnalec je neodvisen, prizadevati si mora, da se poravnava sklene v skladu z teo in posledicami
KD, rok za izpolnitev tega sporazuma pa ne sme biti dalji od 3 mesecev. V kolikor se sporazum ne dosee v
enem mesecu od sklicanega prvega naroka, se teje, da sporazum ni doseen.
Poravnavanje je mono vse do odloitve sodia prve stopnje, saj sodnik mora prekiniti glavno obravnavo, e DT
izjavi, da bo zadevo odstopil v poravnavanje in glede tistih KD, kjer je zagroena kazen do 3 let zapora. Glede KD,
ki so nateta in morajo hkrati kumulativno biti podane e dodatne posebne okoliine, da se ta lahko odstopijo v
poravnavanje, pa je mono poravnavanje le v predkazenskem postopku in ne po vloitvi obtonice.
Izpolnitev nalog in odprava kode
DT lahko s soglasjem okodovanca, odloi kazenski pregon, za KD z zagroeno kaznijo do 3 l. zapora oz. denarna
kazen in ostala taksativno nateta KD (omogoanje uivanja prepovedanih drog, velika tatvina, zatajitev,
izsiljevanje, poslovna goljufija, pokodovanje tuje stvari, poneverba in neupr. upor. tujega premoenja, izdaja
nekritega eka, zloraba banne in kreditne kartice, za mladoletn. KD do 5 let zapora), e je osumljenec pripravljen
ravnati po navodilih DT in sicer:
1. odprava ali poravnava kode,
2. plailo doloenega prispevka v korist javne ustanove ali v dobrodelne namene ali v sklad za povrailo
kode rtvam KD,
3. oprava splono koristnega dela, vse mora izpolniti v roku 6 mesecev,
4. poravnava preivninskih obveznosti, izpolnjena najkasneje v roku 1 leta.
DT povabi okodovanca in osumljenca na DT in v vabilu navede razlog vabljenja. e se odzoveta vabilu, se opravi
razgovor in DT odloi, ali bo odstopil zadevo v poravnavanje ali odpravo kode, ali bo odstopil od pregona oz. ali
bo vloil predlog za izdajo kaznovalnega naloga. Osumljenca poui o svojih monostih v konkretnem primeru in o
njegovih pravicah. Vse to zapie v uradnem zaznamku, ki ga polje DT sodiu, e kazenski pregon ne zane, e
pa ga zane mu zaznamka ni potrebno poiljati. V kolikor se vabilu okodovanec ali osumljenec ne odzoveta, ni
dopustno ponovno vabljenje, e razlogi niso upravieni.
7. Kdaj okodovanec prevzame pregon?
301
e dravni toilec ne zane kazenskega pregona ali od njega odstopi, lahko okodovanec kot toilec sam zane
ali nadaljuje kazenski pregon domnevnega storilca kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolnosti. O tem ga
mora dravni toilec obvestiti v 8 dneh in ga pouiti, da lahko zane pregon sam. okodovanec pa ima pravico
zaeti oziroma nadaljevati pregon v 8 dneh odkar je bil obveen. e dravni toilec umakne obtonico na glavni
obravnavi, mora okodovanec takoj izjaviti, ali namerava nadaljevati pregon ali ne. e ga ni bilo na obravnavi,
eprav je bil v redu povabljen, se teje, da ne namerava nadaljevati pregona.
Institut subsidiarne obtobe je korektiv zoper monopol in morebitna nepravilna stalia dravnega toilca pri presoji
vpraanja, ali so podani razlogi za kazenski pregon. Subsidiarna obtoba kljub temu e vedno ostaja javna
obtoba.
Okodovanec ima tedaj, ko prevzame kazenski pregon vse procesne pravice, ki jih ima dravni toilec, razen tistih,
ki jih ima ta kot dravni organ. Tako zanj ne veljata naelo legalitete in dolnost, da si prizadeva za enako skrbno,
popolno in objektivno ugotavljanje dejstev. Prav tako nima pravice vlagati pravnih sredstev v korist obdolenca v
javnem interesu, ker gre ta pravica samo dravnemu toilcu. Ne more zahtevati, da se mu dostavi spis na vpogled,
temve ga lahko vpogleda v uradnih prostorih sodia.
Okodovanec kot toilec lahko postane v prvi vrsti okodovanec, torej tista oseba, kateri je bilo s kaznivim
dejanjem prekrena ali ogroena kakrnakoli osebna ali premoenjska pravica, ne glede na to ali uveljavlja
premoenjskopravni zahtevek v adhezijskem postopku. Po okodovanevi smrti pa so to lahko tudi njegov
zakonec, zunajzakonski partner, otroci, stari, posvojenci, posvojitelj, bratje in sestre.
Dravni toilec pa ima pravico do konca obravnave ponovno prevzeti pregon in zastopanje obtobe.
8. Zavrenje kazenske ovadbe
Ko dravni toilec ocenjuje sprejeto kazensko ovadbo, lahko kazensko ovadbo zavre iz naslednjih razlogov:
- e naznanjeno dejanje, ni kaznivo dejanje;
- e je pregon zastaran;
- e je dejanje obseeno z amnestijo ali pomilostitvijo;
- so podane druge okoliine, ki izkljuujejo kazenski pregon (npr. smrt storilca, e razsojena zadeva, trajna
duevna bolezen, procesna imuniteta);
- e ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje.
9. Predhodni/predkazenski postopek na podlagi lahke in hude telesne pokodbe?
10. Ali lahko DT zahteva dopolnitev ovadbe?
Da, e iz same ovadbe ne more presoditi, ali so navedbe v njej verjetne, e ni dovolj dokazov, da bi zahteval
preiskavo, ali e je do njega priel glas o kaznivem dejanju, ter e storilec ni znan. Dopolnila obvestila priskrbi sam,
lahko pa zahteva tudi, da mu jih zbere policija. e bo tudi po dopolnilnih obvestilih podana kakna od navedenih
monosti za zavrenje ovadbe, bo dravni toilec ovadbo zavrgel.
11. Kaj stori DT v primeru lahke telesne pokodbe?
Zahteva opravo posameznih preiskovalnih dejanj; vloi neposredno obtonico.
12. Razlika sum - utemeljeni sum
Sum: na nepotrjenem dokazu temeljea misel, da je kdo lahko v doloeni zvezi s slabim, nedovoljenim dokazom
(Definicija iz slovarja slov. knjinega jezika).
Utemeljen sum
Visoka stopnja artikulirane konkretne in specifine verjetnosti, da je doloena oseba storila kaznivo dejanje, ki jo je
treba dosei, da se kazenski postopek v formalnem pomenu besede sploh lahko zane. tiri temeljna merila, ki jim
mora iti zadoeno, da bi nek sum lahko pojmovali kot utemeljen:
- predhodnost utemeljenega suma
- konkretnost utemeljenega suma
- izrazljivost utemeljenega suma
- specifinost utemeljenega suma
Utemeljen sum je torej pogoj za uvedbo kazenskega postopka, hkrati pa tudi temelj za druge bistvene posege
(pripor, prepoved priblievanja doloenemu kraju ali osebi, javljanje na policijski postaji, varina, hini pripor).
13. Ali mora obrazloiti predlog za izvedbo posameznih preiskovalnih dejanj?
Da.
14. Pripor (kako reagira DT, ko je odrejen pripor; kdaj v skrajanem postopku; ali lahko DT predlaga na
glavni obravnavi uvedbo pripora), kaj mora vsebovati predlog za pripor in kateri so alternativni ukrepi?
Po odreditvi pripora, mora DT vloiti obtonico do izteka rokov, doloenih v zakonu. V nasprotnem primeru izda
preiskovalni sodnik sklep o odpravi pripora.
Pripor pa se sme v skrajanem postopku odrediti:
* iz razloga begosumnosti oziroma ugotovitve istovetnosti za vsa kazniva dejanja;
* iz razloga koluzijske in iteracijske (ponovitvene) nevarnosti za kazniva dejanja zoper javni red in mir, zoper spolno
nedotakljivost ali za kaznivo dejanje s prvinami nasilja, za katera se sme izrei kazen zapora 2 let ali za druga
kazniva dejanja, za katera se lahko izree kazen zapora 3 let. V rednem postopku se lahko odredi glede vseh
pripornih razlogov in za vsa kazniva dejanja.
Glede asa, pa sem pripor v skrajanem postopku pred vloitvijo obtonega akta trajati le toliko, kolikor je
potrebno, da se opravijo preiskovalna dejanja, vendar ne ve kot 15 dni. V rednem postopku pa lahko traja pripor 3
mesece (1+2), vrhovno sodie pa ga lahko podalja e za 3 mesece, e gre za kazniva dejanja, za katera je
zagroena kazen ve kot 5 let zapora.
DT lahko predlaga uvedbo pripora do konca GO. O tem odloa razpravni senat.
302
Predlog DT mora vsebovati:
- priporni razlog,
- zakonske pogoje za pripor in
- obrazloitev.
Alternativni ukrep priporu je hini pripor.
15. Sprememba obtonice na GO (iz lahke v hudo telesno in obratno)
Ko postane obtonica pravnomona, je upravieni toilec ne more ve spremeniti, razen na glavni obravnavi. Na
glavni obravnavi sme toilec spremeniti obtobo, e po njegovi oceni izvedeni dokazi kaejo na drugano dejansko
stanje, kot ga je videl pri vloitvi obtonice. Toilec spremeni obtonico tako, da spremeni opis dejanskega stanja v
obtobi v korist ali v kodo obtoenca, vendar se mora predmet obtobe e vedno nanaati na isti historini
dogodek. Sprememba opisa lahko ima za posledico tudi spremembo pravne opredelitve kaznivega dejanja po
strojem ali milejem kazenskem zakonu. Obtobe ni mogoe spremeniti tako, da bi bil obtoenec obtoen za
povsem drugo kaznivo dejanje ali da bi bila namesto obtoenca za isto dejanje obtoena druga oseba. Ali gre za
dovoljeno ali nedovoljeno spremembo obtobe, utegne biti v posameznem primeru sporno e zlasti, e gre za
spremembo v kodo obtoenca. Vsebinska sprememba obtobe je namre povezana s spornim vpraanjem, kdaj
gre za sojenje o zgolj druganem in ne drugem kaznivem dejanju.
e senat oceni, da izvedeni dokazi kaejo na drugano dejansko stanje, kot je opisano v obtobi, ne more odrediti
toilcu, naj spremeni obtonico. e toilec opisa dejanja ne spremeni, mora sodie zaradi svoje vezanosti na
dejanje, ki je predmet obtobe, izrei oprostilno sodbo, e obtoencu dejanje in obtobe ni dokazano, pa eprav
mu je dokazano za drugo kaznivo dejanje.
Toilec lahko tako spremeni obtonico, tako da je obtoeni obtoen sprva za lahko telesno pokodbo in nato na
teko. Prav tako lahko naredi obratno, vendar mora zagotoviti obtoencu monost primerne obrambe.
Sodie pa lahko spremeni opis dejanskega stanja in modificira obtonico samo tako, da je to v korist obtoenca.
Se pravi lahko ga obsodi za lahko telesno pokodbo, e mu je ta dokazana. V obratni smeri pa sodie ne sme
postopati (Iz hude v lahko telesno pokodbo), saj bi bilo to v kodo obtoenca.
16. Pritoba na primeru (nasilje v druini - ni dokazov, kaj stori kot sodnik; kako bi se DT pritoil);
e ni dokazov oprostilna sodba. DT bi se pritoil iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Gre za dva razlina pritobena razloga. O zmotni ugotovitvi dejanskega stanja govorimo, kadar neko odloilno
dejstvo v sodbi ni bilo pravilno ugotovljeno. Nepopolna ugotovitev dejanskega stanja pa je podana, e sodie
kaknega odloilnega dejstva sploh ni ugotavljalo. Najpogosteje je nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
posledica napanega pravnega sklepanja sodia o tem, katera dejstva so v konkretni zadevi odloilna, zaradi
esar doloenih dejstev ni ugotavljalo ali pa je ugotavljalo dejstva, ki sploh niso odloilna. e je sodie neko
odloilno dejstvo ugotavljalo ter ugotovilo, da ni podano, ne gre za nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, lahko
pa gre za zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
17. Nekdo je obtoen KD nasilnitva (gre pa za druinsko nasilje) - kaj sedaj, ko je novo KD nasilja v druini
- hotela je sliati, da je potrebno uporabiti mileji zakon.
KZ-1 doloa novo KD nasilje v druini. Prejnji KZ je poznal samo KD nasilnitva, ki je doloal mileje kazni kot KZ-
1. V tem primeru se uporabi stari KZ.
23. ANDREJ PRUA
1. Kaj naj naredi instanca, e sodnik na 1. stopnji v sodbi ugotovi kazensko odgovornost, ko sodi po KZ-1,
razlika po KZ in po KZ-1 glede kazenske odgovornosti po vsebini?
KZ-94 je pojem kazenske odgovornosti uporabljal kot viji skupni pojem za pritevnost(psihino stanje storilca) in
krivdo (psihina aktivnost storilca). Pritevnosti namre ni tel za sestavni del krivde, temve za poseben
podelement kaznivega dejanja, ki ga je skupaj s krivdo povezoval v institut kazenske odgovornosti (Kazensko
odgovoren je storilec, ki je priteven in kriv.)
KZ-1 je odpravil pojem kazenske odgovornosti v pomenu kakrnega je imel KZ-94, in mu pripisal novo vsebino. Po
novem je kazenska odgovornost opredeljena kot skup vseh predpostavk materialnega kazenskega prava, ki so
potrebne, da se posamezniku lahko izree obsodilna sodba. 24. len KZ-1: Kazenska odgovornost se uveljavi
zoper osebo s sodbo sodia, s katero se ji oita, da je kriva za storitev ali opustitev, ki jo zakon doloa kot kaznivo
dejanje, in ji zaradi tega izree zakonito kazensko sankcijo ali odpusti kazen. Z vidika sistematike zakonodajalec
ni ravnal dosledno, ko je definicijo kazenske odgovornosti umestil v len o krivdi, s tem je iri pojem (kazenska
odgovornost) definiran znotraj lena, ki je namenjen ojemu pojmu (krivdi).
Z novo opredelitvijo pojma kazenske odgovornosti in z vsebinsko nespremenjeno opredelitvijo krivde svoje mesto v
sistemu izgubil pojem pritevnosti. e sta bila v KZ-94 pritevnost in krivda povezani v pojmu kazenske
odgovornosti, je v KZ-1 ta povezava odpadla. KZ-1 tako med sestavinami krivde pritevnosti ne omenja.
e sodnik na 1. stopnji ugotovi kazensko odgovornost, ko sodi po KZ-1, ne gre za kritev kazenskega zakona, saj
v primeru, kadar sodie pri odloitvi pravilno uporabi kazenski zakon, v obrazloitvi sodbe pa ga utemelji z
napanimi razlogi, ne gre za kritev kazenskega zakona. Pritobeno sodie ga lahko nadomesti s svojimi razlogi
oziroma interpretacijo zakona.
Kritev KZ se lahko storil samo z odloitvijo v izreku sodbe, ne pa tudi z obrazloitvijo sodbe.
2. Kaznivo dejanje ogroanja varnosti
Je ogrozitveno, trajajoe in subsidiarno KD (e storilec gronjo uresnii, bo podano ustrezno KD zoper ivljenje in
telo).
303
Storilec je lahko vsakdo.
Gronja mora biti resna in objektivno zmona, da dosee ogroenost drugega. Tudi e sredstvo, s katerim grozi, ni
sposobno, da bi lahko z njim drugemu dejansko ogrozil ivljenje ali telo, bo podano to KD, e je storilec glede na
videz tega sredstva ali okoliine objektivno lahko zbudil pri okodovancu obutek osebne ogroenosti.
Ni pomembno, ali je storilec nameraval gronjo izpolniti. Lahko jo izrazi neposredno s kretnjami ali z besedami,
lahko pa tudi drugae, npr. s pismom, izobeenim besedilom ipd.
KD je dokonano, ko se okodovanec seznani s storilevo gronjo oziroma ko je pri njem ustvarjen obutek
ogroenosti.
Ureditev po KZ-1: dodano je izvritveno ravnanje poleg resne gronje, da bo napadel ivljenje in telo
okodovanca, e grdo ravnanje, posebno KD grdega ravnanja pa je rtano.
3. Natej k.d. zoper ast in dobro ime, razlika med razalitvijo in obrekovanjem, bi dopustili izvedbo
dokaza, ki ga zasebni toilec pridobil tako, da soseda-obd. na skrivaj posnel, ko ga ta alil?
Kazniva dejanja zoper ast in dobro ime so doloena v 18. poglavju KZ-1:
Razalitev (ni razlike)
Obrekovanje (ni razlike)
aljiva obdolitev (ni razlike)
Opravljanje (ni razlike)
Oitanje kaznivega dejanja z namenom zanievanja (ni razlike)
Sramotitev Republike Slovenije (ni razlike)
Sramotitev tuje drave ali mednarodne organizacije (ni razlike)
Sramotitev slovenskega naroda ali narodnih skupnosti (ni razlike, v KZ-1 je dodana samo romska
skupnost)
Javna objava kaznivih dejanj zoper ast in dobro ime (nov len).
Objekt kazenskopravnega varstva: ast, dobro ime in ugled doloenega subjekta. S astjo je miljen lovekov
obutek o lastni vrednosti, z ugledom pa ugled, ki ga lovek uiva v okolju.
Loimo 2 skupini teh dejanj:
* KD, ki napadajo ast in dobro ime posameznika razalitev, obrekovanje, aljiva obdolitev, opravljanje, oitanje
KD z namenom zanievanja;
* KD, ki pomenijo napad na ast in dobro ime domae drave, tujih drav in mednarodnih organizacij ter njihovih
predstavnikov in simbolov sramotitev RS, sramotitev tuje drave ali mednarodne organizacije, sramotitev
slovenskega naroda ali mednarodnih skupnosti.
Ta kazniva dejanja so splona ali naklepna.
Pregon za KD, ki so storjena zoper posameznika, se zanejo na zasebno tobo. e so ta dejanja storjena proti
dravnim organom, uradni oziroma vojaki osebi, se pregon zane na predlog. Z dovoljenjem ministra za
pravosodje se preganja kazniva dejanja proti tuji dravi.
RAZALITEV
Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.
To KD je splono KD zoper ast in dobro ime in je glede na druga KD iz tega poglavja subsidiarne narave.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep; podana mora biti zavest storilca, da gre za razalitev drugega. Praviloma je podan
tudi storilev namen, da drugega razali, eprav je KD podano tudi, e ni imel taknega namena.
Razalitev pomeni vsak napad zoper ast in dobro ime drugega v obliki aljive vrednostne ocene, e nima znakov
kakega drugega KD in iz katere je razvidno podcenjevanje drugega, nespotovanje lovekega dostojanstva
drugega in druge oblike negativne sodbe o drugem. V primerih, ko storilec drugega ali ob isti prilonosti na ve
razlinih nainov in to pomeni celoto, je podano le eno KD, e pa storilec drugega vekrat ali, bo podan stek KD
razalitve, razen e se slednje lahko opredeli kot celoto, ko bo glede na vse okoliine dejanja le-to mogoe
opredeliti kot nadaljevano.
Razalitev mora biti objektivno podana, ni pa treba, da se okodovanec subjektivno pouti razaljenega. Ali gre za
razalitev, je treba ocenjevati glede na as, medsebojne odnose storilca in okodovanca, okoliine, navade
Enaka izjava, dana v razlinih okoljih, lahko v enem deluje kot razalitev, v drugem pa ne.
Razalitev je lahko naslovljena na okodovanca (ne glede na to, ali je e kdo navzo ali je zanjo e kdo izvedel),
lahko pa je posredovana komu tretjemu; okodovanec mora biti razpoznan, ni pa treba, da je izrecno naveden.
Oblike KD:
temeljna oblika;
kvalificirana oblika javna razalitev.
304
Protipravnost je izkljuena, e je bila alitev izraena v znanstvenem delu, pri izvrevanju uradne dolnosti,
asnikarskega poklica, politine ali druge drubene dejavnosti, v resni kritiki), e namen ni bil zanievalen.
Dokaz resnice ni dopusten, eprav bi bilo trditev preprosto dokazati.
Poskus je pojmovno izkljuen.
OBREKOVANJE
Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.
Storilec je lahko vsakdo. e gre za obrekljive izjave pravnih oseb, odgovarjajo osebe, ki so jih sestavile.
Krivdna oblika: direktni naklep.
Izvritveno dejanje: trditve (izraanje lastno zaznanih dejstev) oziroma raznaanje (sporoanje dejstev, ki jih je
zaznal nekdo drug) neresninih dejstev. Neresninost dejstev mora biti objektivno podana in se je mora storilec
zavedati. Dokaz resninosti zato e pojmovno ni mogo, na okodovancu pa je dvojno dokazno breme. Neresnina
dejstva morajo biti taka, da objektivno lahko povzroijo kodo za ast in dobro ime drugega, ni pa nujno, da ta
posledica dejansko nastane. Dejstva, ki jih storilec zatrjuje ali raznaa, niso vrednostna ocena drugega (v tem
primeru bi lo za razalitev).
KD obrekovanja je podano le, e za storileve trditve izve e kdo tretji. Okodovanec mora biti v obrekljivi izjavi
razpoznan, ni pa potrebno, da bi bil izrecno imenovan.
Storileva izjava mora biti resna. e je oitno, da gre za alo, ne gre za KD.
Oblike KD:
temeljna oblika;
dve kvalificirani obliki javno obrekovanje in obrekovanje s hudimi posledicami (npr. e se mora okodovanec
preseliti, zapustiti delo, ne dobi posojil, razdor druine, ivni zlom); teh posledic se mora storilec zavedati (vsaj
eventualni naklep).
e je zasebni toilec obdolenca naskrivaj posnel, medtem ko ga je ta alil, to ne bo mogel biti dokaz v kazenskem
postopku, saj je neupravieno zvono snemanje in prislukovanje prav tako kaznivo dejanje.
4. Kakne so odlobe v hitrem postopku, koliko vrst plailnih nalogov, v katerih primerih plailni nalog?
Prekrkovni organ izdaja v hitrem postopku tri poglavitne vrste odlob, ki jih lahko tejemo za meritorne, saj se z
njimi ugotavlja odgovornost za prekrek in se kriteljem izrekajo sankcije:
- pisna odloba o prekrku,
- navadni plailni nalog brez obrazloitve,
- posebni plailni nalog s kratkim opisom dejanskega stanja z navedbo dokazov.
Poleg tega lahko izdaja e sklepe ob smiselni uporabi dolob zakona o splonem upravnem postopku oziroma
dolob rednega sodnega postopka.
Plailni nalog je pisna odloba, ki jo izda prekrkovni organ le polnoletnim kriteljem. Izda se lahko le, e hitri
postopek ni izkljuen. S plailnim nalogom se lahko izree le globa, predpisana v doloenem znesku, e je
predpisana v razponu pa le v najnijem znesku predpisane globe, saj se pri izreku globe ne morejo upotevati
obteevalne in olajevalne okoliine, ki jih prekrkovni organ na kraju samem tudi ne ugotavlja niti ne presoja. e
prekrkovni organ na kraju samem oceni, da so podane okoliine, ki bi opravievale izrek opomina, sme storilcu
izrei tudi opozorilo, ki je mileji ukrep od izreka opomina. S plailnim nalogom torej ni mogoe izrei vije ali nije
globe od najnije predpisane, opomina ali odvzema predmetov.
Pogoji za izdajo plailnega naloga:
Podani so, e pooblaena uradna oseba prekrkovnega organa prekrek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo
ustreznih tehninih sredstev ali naprav (radarji za meritev hitrosti, alkotesti). V sodni praksi je oblikovano stalie,
da pojem osebne zaznave pomeni nain ugotavljanja dejanskega stanja, obenem pa tudi podlago za razmejitev
med podvrstami hitrega postopka o prekrku, pri emer pooblaena uradna oseba prekrek osebno zazna z
vsemi lovekimi utili in je to neposredna ugotovitev prekrka ali kritelja, in ne morda posredna, ko za prekrek
izve iz pripovedovanja pri. Pooblaena uradna oseba mora biti torej fizino neposredno navzoa ob storitvi
prekrka in mora sama na podlagi lastnega opaanja ugotoviti vse njegove znake v trenutku njegovega nastanka.
ZP-1 doloa tudi obvezne sestavine plailnega naloga, poleg osebnih podatkov, mora vsebovati tudi rok za plailo
globe ter opozorilo o pravici do plaila globe na obroke, TRR za plailo, ter pravni pouk o pravici do pravnega
sredstva, datum izdaje in podpis pooblaene uradne osebe in uradni peat prekrkovnega organa.
Zoper plailni nalog lahko kritelj vloi zahtevo za sodno varstvo, in sicer v 8 dneh od njegovega prejema. e
zahteve ne vloi, lahko v 8 dneh od pravnomonosti plailnega naloga plaa polovico izreene globe, sicer se
globa prisilno izterja v celoti.
ZP-1 pa doloa tudi posebne primere plailnih nalogov, ki se izdajo zaradi kritve zakonov o varstvu javnega reda
in miru, o varnosti cestnega prometa, o tujcih in o nadzoru dravne meje ter za kritelje predpisov o javnih
zbiranjih. Nadzor nad izvrevanjem teh zakonov izvajajo policisti in obinski redarji, zato samo ti izdajajo plailne
naloge po tem lenu, izjemoma pa tudi pooblaene uradne osebe drugih prekrkovnih organov, vendar le, e
imajo pooblastilo za izvajanje nadzora nad izvrevanjem zakonov, ki so taksativno nateti v 57a. lenu ZP-1.
305
Zoper posebni plailni nalog, ki se izda za kritve predpisov o ustavljanju in parkiranju vozil v cestnem prometu, ni
dovoljena zahteva za sodno varstvo, temve ima kritelj pravico do ugovora v 8 dneh od vroitve plailnega
naloga. Na podlagi ugovora prekrkovni organ plailni nalog odpravi in o ugovoru odloi z odlobo o prekrku ali
postopek o prekrku ustavi, pri emer ugovor teje kot izjava v hitrem postopku o prekrku. Zoper odlobo o
prekrku, izdano na podlagi ugovora zoper plailni nalog, je dovoljeno pravno sredstvo zahteva za sodno varstvo.
5. Natej izredna pravna sredstva, zahteva za varstvo zakonitosti - rok za odloitev sodia!
* zahteva za varstvo zakonitosti
* izredna omilitev kazni
* obnova kazenskega postopka
ZVZ je izredno, nesuspenzivno in devolutivno pravno sredstvo, ki se vloi zoper pravnomono sodno odlobo ali
zoper sodni postopek, ki je tekel pred pravnomono odlobo, in sicer potem, ko je kazenski postopek konan. Pred
koncem postopka se lahko vloi zahteva le zoper pravnomono odlobo o odreditvi in podaljanju pripora. Namen
tega pravnega sredstva je varovanje zakonitosti kazenskega pravosodja in enotne uporabe zakona.
ZVZ se vloi zoper pravnomono sodbo sodia prve in druge stopnje, zoper sklep vrhovnega sodia o
podaljanju in odreditvi pripora, ter sodbo, izdano v pritobenem postopku na tretji stopnji.
Razlogi za zahtevo so le kritve zakona, materialnega in formalnega, in sicer:
* zaradi kritve kazenskega zakona;
* zaradi bistvene kritve dolob kazenskega postopka iz 371/1 lena ZKP (absolutne bistvene kritve);
* zaradi drugih kritev dolob kazenskega postopka, e so te kritve vplivale na zakonitost sodne odlobe.
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoe vloiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in tudi
ne zoper odlobo vrhovnega sodia, s katero je bilo odloeno o ZVZ.
ZVZ smejo vloiti DT, obdolenec in zagovornik, po obdolenevi smrti pa tudi osebe, ki smejo vloiti v njegovo
korist redno pravno sredstvo. DT lahko vloi zahtevo tako v kodo, kot tudi v korist obdolenca.
ZVZ se vloi v roku 3 mesecev oziroma za sklepe iz 420. lena ZKP v roku 8 dni. Ta rok tee od dneva, ko je
obdolenec prejel pravnomono sodno odlobo. Ti roki ne veljajo za DT. Zanj ni doloenega roka.
ZVZ se poda pri sodiu, ki je izdajo odlobo na prvi stopnji. Predsednik senata jo s sklepom zavre, e je bila
vloena zoper odlobo vrhovnega sodia, e je bila prepozna ali jo je podala neupraviena oseba. O zahtevi pa
odloa vrhovno sodie na seji. Pri odloanju se sodie omeji samo na preizkus tistih kritev zakona, na katere se
sklicuje vlonik v svoji zahtevi. Tudi pri ZVZ velja pravilo beneficium cohesionis in prepoved reformacije in peius.
Vrhovno sodie zahtevo zavrne kot neutemeljeno, e ugotovi, da ni podana kritev zakona. e pa ugotovi, da je
zahteva utemeljena, izda sodbo, s katero ali spremeni pravnomono odlobo, ali v celoti ali deloma razveljavi
sodbo in zadevo vrne v novo odloitev ali sojenje, ali pa se omeji samo na to, da ugotovi kritev zakona. e je
zahteva vloena v obdolenevo kodo in vrhovno sodie spozna, da je utemeljena, ugotovi le, da je bil zakon
prekren, ne da bi posegalo v pravnomono odlobo.
6. Naela na glavni obravnavi, kaj pomenijo?
Naela, ki zadevajo potek kazenskega postopka so:
* preiskovalno (inkvizitorno) in razpravno (kontradiktorno) naelo: preiskovalno naelo pomeni, da mora
sodie po uradni dolnosti ugotavljati vsa tista dejstva, o katerih misli, da so pomembna za pravilno presojo (npr.
priznanje obdolenca ne odvezuje sodia, da izvede tudi druge dokaze; preiskovalni sodnik opravlja tudi tista
preiskovalna dejanja, ki se mu zdijo potrebna). Razpravno naelo pa pomeni, da imajo procesne stranke pravico
izrei se o staliih in procesnih dejanjih nasprotne stranke, ter da same zbirajo in izvajajo dokaze, ter preizkuajo
verodostojnost dokazov nasprotne stranke, ne da bi pri tem sodelovalo rpi zbiranju procesnega gradiva tudi
sodie (razpravna maksima).
* naelo ustnosti: sodie presoja dokazni pomen le tistega gradiva, ki je bilo predmet ustne razprave na glavni
obravnavi. Naelo ustnosti je ob naelu kontradiktornosti pogoj za uresnievanje naela neposrednosti in naela
javnosti.
* naelo neposrednosti: sodie mora vzeti za podlago sodbe (praviloma) le tista dejstva, ki jih je zaznalo
neposredno na glavni obravnavi ob izvedbi izvirnih (originalnih) dokazov.
* naelo proste presoje dokazov: sodia niso vezana na formalna dokazna pravila, ko presojajo ali je podano
kakno dejstvo ali ne. Sodie mora le navesti dolono in popolnoma, katera dejstva teje za dokazana ali
nedokazana in iz katerih razlogov. Sodie ni vezano na formalna dokazna pravila, pa pa je vezano na dokazne
prepovedi.
* naelo javnosti: e ustava doloa, da so sodne obravnave javne in da se sodbe izrekajo javno, kar pomeni, da
je splona javnost v predhodnem postopku izkljuena, izkljuena pa je vselej tudi v postopku zoper mladoletnike.
Lahko pa sodie javnost izkljui po uradni dolnosti ali na predlog strank, e je to potrebno zaradi varovanja
tajnosti, javnega reda, morale, osebnega in druinskega ivljenja obtoenca ali okodovanca, koristi mladoletnika
ali e bi po mnenju senata javnost kodovala interesom pravinosti.
* naelo materialne resnice: sodie in dravni organi, ki sodelujejo v postopku, morajo po resnici in popolnoma
ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo zakonite odlobe. V ta namen morajo z enako pazljivostjo preizkusiti in
ugotoviti tako dejstva, ki obdolenca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist.
7. Sodie ni vezano na pravno kvalifikacijo, vezano pa na dejansko stanje - na primerih. Kaj e obtoni
akt, da laje k.d., sodnik pa meni da teja oblika, kaj to pomeni?
306
Nevezanost sodia na toilevo pravno presojo dejanja ni nujno v korist obtoenca. Sodie lahko spozna
obtoenca za krivega tudi po strojem kazenskem zakonu, kot je dejanje pravno opredelil toilec, e takna
opredelitev izhaja iz dejanskega stanja, opisanega v obtobi.
Je pa sodie vezano na dejanje, kot je opisano v obtobi. eprav je sodie vezano na naelo iskanja resnice, ne
sme obtoenca obsoditi za dejanje, ki ga je dejansko storil, e toilec ni ustrezno spremenil obtobe. Opis
dejanskega stanja se v sodbi lahko dopolnjuje z doloenimi odloilnimi dejstvi, ki jih obtoba ne vsebuje, vendar
samo, e so obtoencu v korist. Tako je podana objektivna identiteta obtobe in sodbe, e sodie opis dejanja
dopolni z okoliinami, zaradi katerih se pravna opredelitev kaznivega dejanja spremeni iz temeljne oblike v
njegovo privilegirano obliko.
Sodna praksa:
S tem, ko je sodie iz opisa kaznivega dejanja izpustilo nekatere okoliine, ki so pomenile znake kaznivega
dejanja hude telesne pokodbe, dejanje pa pravno kvalificiralo kot kaznivo dejanje lahke telesne pokodbe, ni
krilo objektivne identitete med obtobo in sodbo.
e spreminja opis iz laje v tejo obliko kaznivega dejanja to pomeni prekoraitev obtobe. e samo spremeni
pravno kvalifikacijo in opis ostane isti, je to dopustno, saj sodie ni vezano na pravno kavalifikacijo.
8. Lahko v enem in istem postopku ena osebna enkrat v vlogi obdolenca, drugi pa v vlogi prie, katero
naelo bi bilo kreno?
Obdolenec ne more biti v lastni zadevi zaslian kot pria. e tee enoten postopek zoper ve soobdolencev, se
obdolenec ne more zasliati kot pria niti glede kaznivega dejanja soobdolenca, pri katerem sam ni bil udeleen.
Zaslii se lahko le kot soobdolenec. To velja tudi, e je glede istega kaznivega dejanja postopek zoper
posamezne obdolence izloen (npr. proti mladoletnemu storilcu), saj ne more biti ista oseba o istem kaznivem
dejanju v postopku, ki tee zoper njo, zasliana kot obdolenec, v izloene postopku, ki tee zoper soobdolenca,
pa kot pria. Samo, e je bil kazenski postopek zoper obdolenca pravnomono konan, se lahko v postopku
zoper soobdolenca zaslii kot prio.
e je bila neka oseba najprej zasliana kot pria, kasneje pa je bila v istem postopku zasliana e kot obdolenec,
se mora zapisnik o njenem zaslianju kot prie izloiti iz spisa, ker ni bila zasliana ob vseh procesnih jamstvih, ki
jih ima obdolenec v kazenskem postopku. Ni pa treba iz spisa izloati zapisnika o zaslianju obdolenca, zoper
katerega je bil postopek ustavljen, kasneje pa je bil v isti zadevi zaslian kot pria.
e bi sodie obdolenca v istem postopku zaslialo kot prio in obdolenca, bi bilo kreno naelo pravinosti, kot
najvije procesno naelo, v okviru katerega mora imeti obdoleni zagotovljena vsa pravna jamstva v kazenskem
postopku.
9. Ali sodie ravnalo prav, ko reklo, da obdolencu ne verjame, ker v drugem postopku kot pria
izpovedal drugae in nato oprlo sodbo na slednjo izpoved?
Ne, saj je velja domneva nedolnosti iz esar izhaja tudi privilegij zoper samoobtobo. Kdor je obdolen KD, velja
za nedolnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomono sodbo. Sodie ne more v enem postopku iste
osebe zaslievati kot obdolenca, v drugem pa kot prio z opozorilom na dolnost govoriti resnico.
24. MASLEA
1. 8. len KZ - 1-asovno omejeni zakoni
Gre za nov len v KZ- 1, ki doloa, da se kazenski zakon ali drug predpis, na katerega se kazenski zakon sklicuje,
ki naj bi veljal le za doloen as, sme uporabiti, e ni drugae doloeno, tudi po poteku tega asa, e je bilo
kaznivo dejanje storjeno, ko je kazenski zakon ali predpis e veljal.
2. Storilec, sostorilec, posredni storilec
Definicija storilca:
Storilec kaznivega dejanja je vsak, ki ga stori osebno ali z izrabljanjem in vodenjem ravnanj drugega (posredni
storilec). 20/1 len KZ-1.
Definicija sostorilca:
Storilec kaznivega dejanja je tudi vsak, ki skupaj z drugim stori kaznivo dejanje, tako da zavestno sodeluje pri
storitvi ali kako drugae odloilno prispeva k storitvi. 20/2 len KZ-1.
Sostorilstvo ima po zakonu dve razsenosti izraene z besedami:
- skupaj z drugimi in sodelovanje pri storitvi: zajema primere, ko vsak od sostorilcev uresniuje del zakonskih
ali naravnih znakov kaznivega dejanja;
- je storilec kaznivega dejanja tudi vsak, ki skupaj z drugimi stori kaznivo dejanje tako, da zavestno sodeluje pri
storitvi ali kako drugae odloilno prispeva k izvritvi kaznivega dejanja: gre za primere, ko kak sodelavec ni samo
neposredno uresniil kaknega zakonskega znaka kaznivega dejanja, vendar pa je njegov objektivni prispevek k
uresniitvi kaznivega dejanja tako odloilen, da ga ni mogoe teti za udeleenca v ojem pomeni, se pravi za
pomagaa ali napeljevalca.
KZ-1 pa uvaja tudi pojem posrednega storilca, ko za storilca razglasi tistega, ki je kaznivo dejanje izvril osebno, in
tistega, ki je kaznivo dejanje izvril z izrabljanjem ali vodenjem ravnanj druge osebe. Tudi doslej se kazenski
odgovornosti ni mogel izogniti, kdor je drugega uporabil za izvritev kaznivega dejanja, ker je vselej odgovarjal kot
storilec ali napeljevalec ali pomaga. S pojmom posrednega storilca si lahko pomagamo pri natannejem
razloevanju, kdaj je kdo storilce, kdaj napeljevalec in kdaj pomaga. Tako je tisti, ki je neposredni storilec
kaznivega dejanja, lahko samo orodje, podaljana roka koga drugega. Primer: nekdo uporabi otroka, starega 6 let,
da se splazi skozi okence v kak zaprt prostor in vzame stvari. Otrok estih let ne more biti kriv, toda to ni
307
pomembno, ker je polnoletni, ki je otroka uporabil, posredni storilec ne glede na okoliino, da je dejanje
neposredno izvril otrok. Gre za tipien primer posrednega storilca, ko ta vse sam pripravi, organizira, le
neposredno izvritev, prepusti drugemu.
3. Glede izkljuitve protipravnosti, kdaj sedaj?
Samo silobran in prisiljenje, v posebnem delu pa v 125. lenu (izkljuitev kaznivega dejanja pri telesnem
pokodovanju s soglasjem pokodovanca.
4. Odgovornost lanov hudodelskih zdruenj
Hudodelska zdruba je najhuja oblika sodelovanja ve ljudi pri izvrevanju kaznivih dejanj.
KZ-1 je posebne dolobe o odgovornosti lanov in vodij hudodelskih zdrub uredil v splonem delu. 41. len (nov
len) tako navaja tri pogoje, ob katerih je mogoe lanu hudodelske zdrube izrei hujo predpisano kazen. Ti
pogoji so:
- da gre za lana zdrube najmanj treh oseb,
- da izvri kaznivo dejanje zaradi izvedbe hudodelskega narta te zdrube in
- da izvri kaznivo dejanje v povezavi e z najmanj enim lanom kot sostorilcem ali udeleencem.
Prav tako ta len doloa kazensko odgovornost in kaznivost organizatorja hudodelske zdrube, ki je vodil izvedbo
hudodelskega narta ali razpolagal s protipravno premoenjsko koristjo, ki izvira iz tega narta, ne glede na to, ali
je pri izvritvi kaznivega dejanja neposredno sodeloval kot storilec ali udeleenec.
KZ tako loi:
* organizatorja hudodelske zdrube in
* njegovega lana.
Organizator se lahko pojavi v ve vlogah, in sicer kot organizator, igar ravnanja so po naravi pripravljalna, dokler
gre za organiziranje hudodelske zdrube, pozneje pa lahko nastopa v vseh monih vlogah, od storilca, sostorilca,
posrednega storilca do udeleenca. Druga enota je lan hudodelske zdrube, ki sodeluje v taki zdrubi, ki ima
namen izvriti kaznivo dejanje, za katero se sme izrei kazen ve kot treh let zapora. Kaznivo je tako ustanavljanje
kot tudi sodelovanje v takni zdrubi.
Prejnji KZ je imel dolobe o hudodelskem zdruevanju le v posebnem delu v poglavju kazniva dejanja zoper
javni red in mir.
5. Zastaranje predvsem 91. len
Potek asa lahko ima dvojni uinek. Tako tudi loimo:
* zastaranje kazenskega pregona: kazenski postopek e ni bil izveden, zato potek asa vpliva na to, da ni ve
mogoe izrei kazni. Preneha pravica do izreka kazenske sankcije in je storilcu ni mogoe izrei.
* zastaranje izvritve kazni: zastaranje je razlog ugasnitve kazni. Ugasne torej pravica do tega, da se kazen bodisi
izree bodisi e izreena kazen izvri.
Sodia in drugi organi kazenskega pregona in za izvrevanje kazenskih sankcij morajo v vsaki fazi postopka paziti
na potek zastaranja in upotevati zastaranje po uradni dolnosti. Zastaranje tako nastopi ex lege, in sicer tedaj, ko
so potekli zastaralni roki.
KZ-1 doloa, da ne zastarajo:
* kazniva dejanja, za katera se sme izrei dosmrtni zapor;
* nekatera kazniva dejanja zoper lovenost (genocid, hudodelstva zoper lovenost, vojna hudodelstva, agresija,
odgovornost vojakih poveljnikov in drugih nadrejenih, zdruenje in uvanje h genocidu, k hudodelstvom zoper
lovenost ali agresiji);
* kazniva dejanja, za katera po mednarodnih pogodbah takno zastaranje ne more nastati.
Zastaranje kazenskega pregona:
Ta vrsta zastaranja pomeni, da se zaradi poteka rokov, ne more ve izvesti kazenski pregon in se storilcu ne more
ve izrei kazen za kaznivo dejanje, ki ga je izvril. Dolina rokov je odvisna od tee kazni, ki je predpisana za
posamezno kaznivo dejanje. Maksimalni zastaralni rok je 50 let, najkraji pa 6 let. Prejnji KZ je doloal kraje
zastaralne roke (25 let in 3 leta).
Ti roki so:
* 50 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor 30 let (15 do 30 let),
* 30 let od storitve kaznivega dejanj, za katero se sme izrei zapor nad 10 let (in manj kot 15 let),
* 20 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izrei zapor nad 5 let (do 10 let),
* 10 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor nad 1 leto (do 5 let),
* 6 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei kazen do enega leta ali denarna kazen.
e je za kaznivo dejanje predpisanih ve kazni, se zastaralni rok doloi po najhuji predpisani kazni. Kadar so
kazni predpisane alternativno, se zastaralni rok doloi glede na tejo vrsto predpisane. Kadar pa so predpisane
kumulativno (npr. zaporna in denarna kazen), pa se doloi zastaralni rok glede na kazen zapora kot na glavno
kazen. Za poskus se zastaralni rok doloi glede na kazen, ki je predpisana za dokonano kaznivo dejanje.
Zastaralni rok za zastaranje kazenskega pregona zane tei od dneva, ko je bilo kaznivo dejanje izvreno, ko je
torej storilec deloval ali bi moral delovati.
Zadranje zastaranja:
Zadranje zastaranja pomeni, da lahko med tekom zastaralnih rokov nastopijo ovire dejanske ali pravne narave, ki
povzroijo, da zastaralni rok ne tee. Zadranje zastaranje po povzeto po prejnjem KZ, ki je poznal relativno in
absolutno zastaranje. KZ-1 te delitve ni prevzel, kljub temu pa je obdral zadranje zastaranja. Ob tem se zastavlja
vpraanje, kaken uinek sploh ima zadranje zastaranja. e doloena okoliina povzroi zastaranje teka
zastaranih rokov, hkrati pa zakon ne podalja zastaralnih rokov, postane ta institut brez pomena. Tudi ob zadranju
308
se namre zastaranje kazenskega pregona iztee po preteku doloenega asa od izvritve kaznivega dejanja,
enako kot e zadranja ne bi bilo, saj KZ-1 kljub ureditvi zadranja zastaranja ne postavlja daljih zastaralnih rokov
in ne doloa, da se v primeru zadranja zaetek teka rokov ne vee na izvritev kaznivega dejanja.
Pretrganje zastaranja:
Obstaja tedaj, ko se zastaralni rok zaradi doloene okoliine prekine in se zaradi tega tisti del zastaralnega roka,
ki je e potekel, ne teje ve, temve zane zastaralni rok po prenehanju ovire tei znova. To torej pomeni izjemo
od pravila, da zastaralni rok zane tei z izvritvijo kaznivega dejanja. KZ doloa le eno okoliino, ki pretrga
zastaranje: e storilec v asu tega zastaralnega roka stori enako ali huje kaznivo dejanje.
Zastaranje izvritve kazni:
Zastaranje izvritve kazni pomeni, da zaradi poteka doloenega asa ugasne pravica do njene izvritve. e
izreene kazni ni ve mogoe izvriti. Roki:
* 25 let od obsodbe na 30 let zapora (razen, e gre za nezastarljivo kaznivo dejanje),
* 15 let od obsodbe na zapor nad 10 let (vendar manj kot 30 let),
* 10 let od obsodbe na zapor nad 5 let (do 10 let),
* 5 let od obsodbe na zapor nad 1 leto (do 5 let),
* 3 leta od obsodbe na zapor do 1 leta ali na denarno kazen.
Izvritev dosmrtnega zapora ne zastara.
Prejnji KZ je doloal nekoliko kraje roke za izvritev mladoletnikega zapora. KZ-1 takne dolobe ve nima, saj
bo to podroje uredil nov zakon.
Zastaralni roki teejo od pravnomonosti sodne odlobe. Pri pogojni obsodbi, ki je bila preklicana, zane tei
zastaranje tistega dne, ko je postala odlobo o preklicu pravnomona. Pri pogojnem odpustu, ki je bil preklican,
zane tei zastaranje tistega dne, ko je postala odloba o preklicu pravnomona.
Zadranje zastaranja:
Zastaranje izvritve ne tee v asu, ko se po zakonu kazen ne sme izvriti. Ovire so lahko prane ali dejanske,
zakon pa upoteva samo pravne ovire (npr. odloitev je mona, e obsojenec zaradi huje bolezni ni zmoen
nastopiti kazni.
Zastaranje izvritve varnostnih ukrepov:
KZ -1 doloa da zastara izvritev varnostnih ukrepov odvzema voznikega dovoljenja in odvzema predmetov, ko
preteejo tri leta od pravnomonosti sodne odlobe, s katero sta bila ukrepa izreena. Prepoved opravljanja poklica
zastara, ko pretee as, za katerega je bil izreen.
6. Kaj je pri zastaranju pravnomone sodbe razveljavljene v postopku z izrednim pravnim
sredstvom??????
7. Razlika KD posilstva po starem in novem KZ?
V KZ-1 je k spolnemu obevanju dodano e z njim izenaeno spolno ravnanje, med okodovance, ki morajo dati
predlog za kazenski pregon, pa e oseba, ki ivi s storilcem v registrirani istospolni skupnosti.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep, praviloma direktni.
Posilstvo je nepravo sestavljeno KD, in sicer iz prisiljenja in spolnega obevanja (ki samo zase ne pomeni KD in je
dovoljeno, e niso podani znaki kakega drugega KD zoper spolno nedotakljivost. Sila in gronja morata biti takni,
da sta objektivno sposobni zlomiti odpor enske ali mokega; e odpora ni, ni KD, razen e gre za slabotno osebo
in bi prilo v potev KD spolne zlorabe slabotne osebe. Ne zahteva se, da bi morala sila oziroma gronja trajati ves
as (npr. e okodovanec sprevidi, da se ne more uspeno upirati in obevanje mine brez uporabe sile ali gronje).
Prostovoljno spolno obevanje ni kaznivo, razen z osebo, ki e ni stara 15 let. Prav tako ni kaznivo spolno
obevanje, ki je doseeno na goljufiv nain, ker v tem primeru ni bila uporabljena sila ali gronja (npr. spolno
obevanje v zmoti, da je oseba njen mo).
Oblike KD:
temeljna oblika;
posilstvo, storjeno na grozovit ali posebno ponievalen nain kvalificirana oblika (npr. bolea in dolgotrajna
uporaba sile, izpostavljenost e drugim hudim spolnim dejanjem, izivljanje, posilstvo v javnosti, uriniranje po
rtvi; gre za uporabo sile ali gronje, ki presega meje uporabe, potrebne za zlomitev odpora);
posilstvo veih oseb zaporedoma kvalificirana oblika (ni pomembno, ali so vsi storilci obsojeni ali kazensko
odgovorni; med njimi mora obstajati neka povezava, med posilstvi mora biti asovna povezanost);
posilstvo nad obsojenci v zaprtih ali polodprtih zavodih za prestajanje kazni kvalificirana oblika (storilec je
lahko paznik oziroma uradna oseba ali soobsojenec);
posilstvo z gronjo kode asti in dobremu imenu ali velike premoenjske kode privilegirana oblika (tudi taka
gronja mora biti objektivno tako resna, da stre odpor okodovane osebe).
Stek:
+ ni steka z drugimi oblikami spolnega nasilja in s KD prisiljenja (konsumpcija).
+ stek s KD hude ali posebno hude telesne pokodbe, e je bila oseba pri tem KD hudo ali posebej hudo
pokodovana;
309
+ stek s KD umora (uboja) ali s KD povzroitve smrti iz malomarnosti, e je bila oseba pri tem KD ubita;
+ praviloma ni steka s KD lahke telesne pokodbe (inkluzija);
+ idealni stek s KD krvoskrunstva, e gre za posilstvo polnoletnega storilca proti mladoletnemu krvnemu
sorodniku.
8. Novo kd zoper varnost javnega prometa-predrzna vonja
V poglavju kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa ni bistvenih razlik med KZ in KZ-1. V KZ-1 je dodan
nov len predrzna vonja v cestnem prometu (324. len), ki doloa, da se voznik motornega vozila, ki s predrzno
vonjo ogrozi ivljenje ali telo sopotnikov ali drugih navzoih udeleencev cestnega prometa, s tem, da prekorai
hitrost za enkrat ve od dovoljene, ali vozi pod vplivom alkohola z ve kot 1.10 grama alkohola na kilogram krvi ali
ve kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, ali vozi pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih
psihoaktivnih snovi, in pri tem:
- prehiteva druga vozila v nasprotju s predpisi o varnosti cestnega prometa,
- ne upoteva pravil o prednosti,
- vozi na prekratki varnostni razdalji,
- vozi v napani smeri vonje,
- s kakno drugo kritvijo povzroi nevarno situacijo, zaradi katere bi se lahko pripetila prometna nesrea, ki pa so
se ji drugi udeleenci cestnega prometa izognili s pravoasnim ukrepanjem.
e ima takno dejanje za posledico smrt ali hudo telesno pokodbo ene ali ve oseb, se storilec kaznuje z
zaporom do petih oziroma od 1 do 12 let in s prepovedjo vonje motornega vozila.
Pri nekaterih KD pa je na novo v KZ-1 e dodana stranska kazen prepoved vonje motornega vozila (KD
povzroitev prometne nesree iz malomarnosti in KD ogroanje posebnih vrst javnega prometa).
9. Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja
Kazensko odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja je doloena v posebnem zakonu (ZOPOKD). Ta
odgovornost izhaja iz KZ (42/1 len), ki doloa, da je pravna oseba kazensko odgovorna za kaznivo dejanje, ki ga
je izvril storilec v imenu, na raun ali v korist pravne osebe, pod pogojem, da gre za tako kaznivo dejanje, za
katerega zakon doloa, da je zanj odgovorna pravna oseba. Poleg nje so za takno kaznivo dejanje odgovorne tudi
fizine osebe kot storilci ali udeleenci.
Prvi temelj odgovornosti pravne osebe je izvritev kaznivega dejanja, ki ga je izvril storilec v njenem imenu, na
njen raun ali v njeno korist. Pri tem mora iti za kaznivo dejanje, za katerega ZOPOKD doloa odgovornost pravne
osebe. Za kazensko odgovornost morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
* e pomeni storjeno kaznivo dejanje izvritev protipravnega sklepa, naloga ali odobritve vodstvenih ali nadzornih
organov pravne osebe;
* e so vodstveni ali nadzorni organi pravne osebe vplivali na storilca ali mu omogoali, da je izvril kaznivo
dejanje;
* e je pravna oseba pridobila protipravno premoenjsko korist iz kaznivega dejanja ali predmete, nastale s
kaznivim dejanjem;
* e so vodstveni ali nadzorni organi pravne osebe opustili dolno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja njim
podrejenih delavcev.
Pogoj za kazensko odgovornost pa je, da je storilec izvril eno izmed tistih kaznivih dejanj, za katera zakon
posebej doloa, da zanj odgovarja pravna oseba (25. len ZOPOKD). Med njimi so vsa kazniva dejanja zoper
premoenje in vsa kazniva dejanja zoper gospodarstvo, pa tudi terorizem, trgovina z ljudmi, nedovoljen poseg v
nosenost, kritev nedotakljivosti stanovanja, zloraba prostitucije, ponarejanje listin, dajanje in jemanje podkupnine
in druga.
Zakon doloa naslednje sankcije:
* denarna kazen
* odvzem premoenja
* prenehanje pravne osebe
* prepoved udelebe na razpisih na podroju javnega naroanja
* prepoved trgovanja s finannimi instrumenti.
Poleg kazni predvideva zakon tudi varnostne ukrepe, ki so prilagojeni naravi pravne osebe:
* objava sodbe
* prepoved doloene gospodarske dejavnosti pravni osebi.
Kazenska odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja pomeni novo obliko odgovornosti, prilagojeno izzivom, ki
jih predstavlja zlasti mednarodna gospodarska kriminaliteta.
10. Vrste kazni - kdaj odvzem premoenja?
Pravni osebi se lahko odvzame polovico ali ve premoenja ali celotno premoenje. Odvzem premoenja se sme
izrei za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen 5 let zapora ali huja kazen. (14. len ZOPOKD)
11. Kolektivno kaznivo dejanje
Je stareja pravna konstrukcija, s katero je zakon zdruil v eno kaznivo dejanje ve sicer samostojnih kaznivih
dejanj, pri emer je bil element, ki jih je zdrueval, subjektivne narave. Ta konstrukcija je nastala ob koncu 19.
stoletja zaradi preprianja, da je storilce kaznivih dejanj mogoe klasificirati med drugim tudi na tiste, ki izvrujejo
kazniva dejanja obrtoma, poklicno ali iz navade. e je torej storilec v doloenem asovnem obdobju izvril veje
tevilo istovrstnih kaznivih dejanj in je bila pri njem ugotovljena ena izmed navedenih subjektivnih znailnosti, so
vzeli vsa za dejanja za eno samo dejanje, za katero pa je zakon seveda predpisoval dovolj irok kazenski okvir.
310
Moderna kazenska zakonodaja to konstrukcijo edalje bolj opua in tako ravna tudi slovenski kazenski zakonik.
Na zdaj preseeni pojem kolektivnega kaznivega dejanja spominjajo le e nekatera kazniva dejanja, pri katerih
zakonik uporablja nedovrne glagole, ko doloa izvritveno dejanje ( kdor proizvaja, predeluje, prodaja, ponuja na
prodaj - neupraviena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami). V taknih primerih uporaba nedovrnega
glagola v zakonskem opisu kaznivega dejanja praviloma ne izkljuuje kaznivosti tudi enkratne storitve. Seveda je
jasno, da gre v taknih primerih serijske protipravne dejavnosti za eno, in ne za ve kaznivih dejanj, etudi so bile
posamezne storitve asovno in krajevno nepovezane.
12. Skrajna sila razlika med 1. in 2. odstavkom 32. lena, posebnost (monost silobrana)
Skrajna sila je okoliina, ki izkljuuje protipravnost dejanja, eprav ima vse druge znake kaznivega dejanja. Gre
za kolizijo dveh pravno zavarovanih interesov (pravnih dobrin).
Sestavine skrajne sile:
* nevarnost:
- mora biti stvarna in resnina, kar pomeni, da mora obstajati objektivno, ne pa v domiljiji storilca kaznivega
dejanja;
- nevarnost lahko povzroijo ljudje, ivali ali naravne sile;
- nevarnost lahko grozi katerikoli pravno zavarovani dobrini;
- mora biti nezakrivljena, kar pomeni, da se nanjo ne more sklicevati tisti, ki je nevarnost povzroil sam, in sicer
krivdno;
- nevarnost mora biti soasna z odpravljanjem nevarnosti.
* odvraanje nevarnost:
- nevarnosti ni bilo mogoe odvrniti drugae;
- prizadejano zlo ne sem biti veje od zla, ki je grozilo.
KZ-1 je ukinil zakonski institut upraviljive skrajne sile in ga nadomestil z institutom skrajne sile, ki izkljuuje krivdo
storilca oziroma njegovo kaznivost.
Razlika med opraviljivo in upraviljivo skrajno silo:
e storilec v skrajni sili rtvuje manj pomembno pravno dobrino, da bi reil bistveno pomembnejo (npr. posee v
tuje premoenje, da bi si reil ivljenje), je njegovo ravnanje skladno s pravom. V teh primerih govorimo o
upraviljivi skrajni sili oziroma skrajni sili kot razlogu izkljuitve protipravnosti.
e pa storilec v skrajni sili rtvuje doloeno pravno dobrino, da bi reil pravno dobrino enakega ranga (npr. rtvuje
tuje ivljenje, da bi reil svoje), ravna protipravno, ne pa tudi krivdno, saj mu zaradi eksistencialne stiske, v kateri
se je znael, njegovega dejanja ne moremo oitati. Govorimo o opraviljivi skrajni sili oziroma skrajni sili kot
razlogu izkljuitve krivde.
1. odstavek 32. lena KZ-1 ureja opraviljivo skrajno silo. Ta je podana, e nekdo stori dejanje, ki ima znake
kaznivega dejanja, zato, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil istoasno nezakrivljeno nevarnost za ivljenje,
telesno celovitost, osebno svobodo ali premoenje, nujno za preivetje, pri emer nevarnosti ni bilo mogoe
odvrniti drugae, storilec pa se ji tudi ni bil dolan izpostavljati.
Poleg opraviljive skrajne sile, je KZ-1 uredil tudi skrajno silo, ki izkljuuje kaznivost (2. odstavek 32. lena KZ-1).
Ta je podana, e ne gre za odvraanje nevarnosti, ki grozi ivljenju, telesni celovitosti, osebni svobodi ali
premoenje, temve drugim pravno priznanim vrednotam, pogoj pa je, da mora biti povzroeno zlo manje od zla,
ki je grozilo. Ta izpeljava skrajne sile ni posreena, saj nosi v sebi to sporoilo: povzroiti manje zlo, da bi se
prepreilo veje zlo, je neskladno s pravom, storilec je v tem primeru kriv, le kaznuje se ne.
13. Nadaljevano k.d. po KZ-1 (poseben naklep koristoljubnost ali okodovalni nagibi)
Nadaljevano kaznivo dejanje je primer navideznega realnega steka. Zaradi praktinosti pri odmeri kazni, se je v
sodni praksi izoblikovalo stalie, da se sme vsa takna serijska dejavnost storilca teti za eno kaznivo dejanje, e
so vsa dejanja tako medsebojno povezana, da se z ivljenjskega stalia pokaejo kot celota, posamezna dejanja
pa le kot posamezni sestavni deli te celote.
KZ- 1 je na novo vkljuil institut nadaljevanega kaznivega dejanja v veljavno pravo. Zanj so potrebni stalni in
variabilni elementi.
Prvi pogoj je, da gre za eno samo dogajanje, za eno samo celoto. Do taknega spoznanja pa ni mogoe priti po
obutku, temve s temeljito analizo dane konkretne zadeve.
KZ-1 doloa za opredelitev takne celote naslednja merila:
* istoasna ali zaporedna izvritev (torej dokonanje) ali izvritev poskusa dveh ali ve premoenjskih kaznivih
dejanj. Med posameznimi dejanji mora biti neka asovna povezanost, kar pomeni, da morajo biti kazniva dejanja
izvrena istoasno ali zaporedoma.
* istovrstnost oziroma istost premoenjskih kaznivih dejanj
Pojem istovrstnih kaznivih dejanj se pojavlja pri nadaljevanem kaznivem dejanju. Istovrstnost se nanaa na vsa
dejanja, ki naj bi jih zajelo nadaljevano kaznivo dejanje, kot npr. veje tevilo tatvin, goljufij, poneverb, itd.
Istovrstnost je podana ob ponovitvi istega dejanja v temeljni, kvalificirani ali privilegirani obliki (ne pa tudi v obliki
delictum sui generis), pri naklepnih kaznivih dejanjih pa tudi pri poskuenih in dokonanih kaznivih dejanjih ter vseh
oblikah udelebe pri istem kaznivem dejanju.
Pojem istovrstnosti nekateri razumejo ire, tako da z nadaljevanim kaznivim dejanjem zajemajo vse temeljne in
kvalificirane oblike kakega kaznivega dejanja. Po tem staliu je treba nadaljevano kaznivo dejanje kvalificirati po
tistem lenu, ki se nanaa na najhuje kaznivo dejanje, ki je sestavni del nadaljevanega kaznivega dejanja. Tako
npr. je podana po tem staliu velika tatvina v nadaljevanju, e je storilec izvril nekaj navadnih in nekaj velikih
tatvin v povezanem asovnem obdobju. Po drugem staliu pa so okoliine, ki kvalificirajo kakno temeljno
311
kaznivo dejanje (npr. vlom, vdor, oboroenost) tako pomembne, da ne dopuajo zdruitve ivljenjsko povsem
razlinih kaznivih dejanj v eno nadaljevano kaznivo dejanje.
KZ- 1 se zavzema za prvo stalie, saj doloa, da se storilcu za nadaljevano kaznivo dejanje izree ena kazen v
mejah kazni, ki je predpisana za najhuje kaznivo dejanje, zajeto z nadaljevanim kaznivim dejanjem, sodie pa
izree tudi denarno kazen kot stransko kazen.
* koristoljubnost ali okodovalni nagib storilca, kar pomeni, da mora obstajati enoten psihini odnos storilca do
kaznive kontinuirane dejavnosti.
* kazniva dejanja, izvrena v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja se kaejo glede na kraj, nain ali druge
enake okoliine (variabilni elementi) kot enotna dejavnost to merilo zahteva, da se opredelijo kot nadaljevana
kazniva dejanja samo tista, ki so povezana glede na kraj izvritve ali glede na nain izvritve tako, da predstavljajo
enotno dejavnost. Za kraj izvritve kaznivega dejanje se teje vsak kraj, kjer je bilo dejanje izvreno. Za as
izvritve pa se teje as, ko je bilo izvreno zadnje od dejanj, ki jih nadaljevano kaznivo dejanje zajema.
Pri nadaljevanem kaznivem dejanju doloa zakon posebna pravila za odmero kazni. Ne uporabijo se pravila o
steku, temve se storilcu za vsa kazniva dejanja skupaj doloi ena kazen v mejah kazni, predpisane za najhuje
kaznivo dejanje, pri emer se poleg glavne kazni zapora doloi obvezno tudi stranska denarna kazen. Storilcu, ki
pa si pridobi vejo premoenjsko korist ali povzroi vejo ali veliko premoenjsko kodo, za katero je predpisana
huja kazen, se doloi ta huja kazen, e mu je lo za to, da si z istoasno ali zaporedoma storjenimi kaznivimi
dejanji pridobi tako korist ali povzroi tako kodo.
14. Natej varnostne ukrepe (razlika KZ KZ1)
KZ-1 pozna naslednje varnostne ukrepe:
* prepoved opravljanja poklica,
* odvzem voznikega dovoljenja,
* odvzem predmetov.
Do sprejetja ustreznega zakona se uporabljajo tudi dolobe o dveh varnostnih ukrepih zdravstvene narave iz
prejnjega KZ, in sicer:
* obvezno psihiatrino zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu,
* obvezno psihiatrino zdravljenje na prostosti.
KZ-1 pa prav tako ne pozna ve varnostnega ukrepa obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov.
15. Umor uboj
UMOR
Oblike KD:
1. odstavek: temeljna oblika;
2. odstavek: kvalificirane oblike;
3. odstavek: privilegirana oblika.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: le naklep, in sicer direktni ali eventualni.
Predmet KD je lovek kot ivo bitje od rojstva do smrti. KD je podano od takrat, ko se je plod zael odvajati iz
telesa matere, pri emer ni pomembno, ali je bil sposoben za ivljenje, do trenutka, ko ivljenje preneha (predmet
napada je tudi umirajoi ali neozdravljivo bolan lovek).
Nain izvritve: s storitvijo (neposredno ali posredno npr. z razdraenjem ivali) ali opustitvijo.
Posledica KD: smrt loveka; lahko nastopi takoj ali po preteku daljega asovnega obdobja; vzrona zveza je
podana tudi tedaj, ko je zaradi storilevega ravnanja le poslabano okodovanevo stanje, ki bi sicer samo po sebi
povzroilo smrt (npr. pospeitev umiranja na smrt bolnega).
Kvalificirane oblike umora:
umor na grozovit ali zahrbten nain
storilec rtev mui, ji povzroa hudo fizino ali psihino trpljenje, ki presega trpljenje pri temeljnem umoru
(subjektivni znaki brezutnost, krvoeljnost, izivljanje storilca), kar mora rtev obutiti (objektivni znaki
trpljenje rtve); moen direktni in eventualni naklep;
storilec izrabi zaupanje rtve (subjektivni elementi zvijanost, zahrbtnost, pretkanost, goljufija) in stori
dejanje tako, da rtev ne more obutiti delovanja ali sredstva (objektivne okoliine nain storitve ali
uporabljeno sredstvo); moen le direkten naklep;
umor iz koristoljubnosti storilcu gre za materialno korist, ni pa potrebno, da je dejansko doseena, niti ni
potrebno, da je protipravna; potreben je direkten (obarvan) naklep;
umor, da bi storil ali prikril kakno drugo KD potreben je direkten (obarvan) naklep;
umor iz brezobzirnega maevanja ali drugih nizkotnih nagibov krvno maevanje, mrnja, zavist,
ljubosumje, izmikanje obveznosti ipd.; potreben je direkten (obarvan) naklep;
umor zoper uradno ali vojako osebo zaradi funkcije, ki jo opravljajo, so te osebe bolj izpostavljene; razlog za
kvalifikacijo je posebna lastnost rtve osebe, ki so se do neke mere dolne izpostavljati;
umor, ki ga stori dvoje ali ve oseb, ki so se zdruile zato, da bi izvrile umor.
312
Privilegirana oblika umora: umor iz posebno olajevalnih okoliin umor iz milosti, na zahtevo ali s pristankom
rtve, primeri umora, ko je storilec zaradi ravnanja okodovanca v hudi stiski (npr. e je ve let ustrahoval in muil
druino). Privilegirana oblika ne pride v potev, e je hkrati podana kakna okoliina, ki dejanje kvalificira.
Stek:
+ ni steka s KD telesne pokodbe;
+ e storilec spravi v smrtno nevarnost e koga drugega, bo lo za stek s KD povzroitve splone nevarnosti
(primeri, ko storilec uporabljenega sredstva za storitev umora po uporabi ne more ve obvladati, npr.
zastrupitev hrane, bomba, streljanje na osebo v skupini);
+ ni steka s kaznivim dejanjem pokodovanja tuje stvari (inkluzija);
+ ni steka s kaznivim dejanjem kritve nedotakljivosti stanovanja, e storilec vdre v stanovanje in umori rtev
(konsumpcija, pripravljalno dejanje).
Novost v KZ-1 je, da je KD umora po 127. lenu KZ loeno v dve KD:
11) UBOJ temeljna oblika umora in umor v sostorilstvu po KZ, pri emer je uboj v sostorilstvu kvalificirana oblika
uboja;
12) UMOR kvalificirane oblike umora po KZ; KZ-1 loi:
umor na grozovit ali zahrbten nain
umor zaradi ukrepanja pri uradnih dejanjih varovanja javne varnosti ali v predkazenskem postopku ali
zaradi odloitev dravnih toilcev ali zaradi postopka in odloitev sodnikov ali zaradi ovadbe ali prianja v
sodnem postopku
umor zaradi kritve enakopravnosti;
umor iz morilske sle, iz koristoljubnosti, da bi storil ali prikril kakno drugo KD, iz brezobzirnega
maevanja ali iz kaknih drugih nizkotnih nagibov;
umor z dejanjem, storjenim v hudodelski drubi za storitev takih dejanj.
16. Inkvizicijska maksima
Iz naela materialne resnice izhaja instrukcijska ali inkvizicijska maksima, po kateri je sodie upravieno in dolno
izvajati dokaze po uradni dolnosti, in ne samo na predlog strank, ki so potrebni za ugotovitev, ali je obdolenec
kazensko odgovoren za kaznivo dejanje, ki mu ga oita obtoba. V doloenih primerih se instrukcijska maksima
popolnoma umakne. Primer so dokazne prepovedi, ko sodie ne sme ugotavljati dejstev z doloenimi dokazi,
etudi bi se lahko razkrilo celoviteje in toneje dejansko stanje. Instrukcijska maksima se more c celoti umakniti
e v primerih ko gre za prepoved reformatio in peius, naelo ne bis in idem, zahtevo po identiteti obtobe in sodbe.
17. Pogoji za odreditev pripora (ustavni pogoji!!!)
Pripor je prisilni procesni ukrep s katerim se obdolencu odvzame prostost. Ker pomeni intenziven poseg v pravice
in svoboine dravljana, so dolobe o priporu e v ustavi, iz katere izhajajo sploni pogoji za odreditev pripora, ki
morajo biti podani kumulativno:
* odloba sodia
* utemeljenost suma
* neogibna potreba za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi
Namen pripora je zagotoviti obdolenevo navzonost v postopku, ima pa tudi druge procesne cilje.
Kdor je bil v priporu, a zoper njega ni bil uveden kazenski postopek ali pa je bil uveden, a se ni konal s
pravnomono obsodilno sodbo, ima pravico do povrnitve kode.
Priporni razlogi:
Pripor je moen, kadar so podani posebni v zakonu nateti priporni razlogi (causae arresti). Za odreditev pripora pa
mora poleg pripornega razloga obstajati tudi utemeljen sum, da je obdolenec storil kaznivo dejanje. e je e bil
izdan sklep o uvedbi preiskave ali je e bila vloena obtonica, so okoliine, s katerimi se tak sum utemeljuje,
navedene e v teh aktih, sicer pa je utemeljen sum treba posebej utemeljiti v sklepu o priporu.
18. Beneficium novacionis? (eli sliati ZKP 369/IV in kaj je s tem lenom narobe)?
Doloba 4. odstavka tega lena je lex imperfecta, ker zakon ne predpisuje nobenih procesnih sankcij, e pritonik v
pritobi ne navede, zakaj novih dejstev in dokazov ni navedel oziroma uveljavljal e prej in tudi ne predpisuje, da bi
moralo sodie prve stopnje v taknem primeru zahtevati dopolnitev pritobe. Pritobeno sodie ne more v
pritobi uveljavljenih novot zavrniti kot nedopustne, ker jih pritonik ni uveljavljal na GO. Pritonika, razen
obtoenca, sme sicer disciplinsko kaznovati zaradi zavlaevanja postopka na podlagi 140/1 lena ZKP, vendar pa
je ugotavljanje, ali je pritonik mogel nova dejstva in nove dokaze uveljavljati e prej in ali jih uveljavlja v pritobi
zaradi oitnega zavlaevanja postopka, najvekrat zelo teavno in dolgotrajno, saj zahteva izvedbo posebnega
dokaznega postopka, zaradi esar se v praksi ne izvaja.
19. V postopku o prekrku se sodnik seznani z nedovoljenim dokazom, po kateri toki se izloi?
Po 6. toki 84. lena ZP (odklonitveni razlog), ker ZP ne pozna 4.a toke tako kot ZKP v 39. lenu.
20. Kdaj skrajani postopek, kdaj hitri postopek?
Skrajani postopek se opravi za kazniva dejanja za katera je v zakonu predpisana denarna kazen ali kazen zapora
do treh let. V ostalih primerih se opravi redni postopek. Za kazniva dejanja zoper ast in dobro ime je pristojno
okrono sodie.
21. Kdo pozove na prestajanje kazni zapora?
313
Okrono sodie, na obmoju katerega je sodie izdalo sodbo na prvi stopnji.
22. Kje so doloeni laji disciplinski prestopki
Nikjer, doloil jih bo minister za pravosodje s pravilnikom.
23. Povej najhuje od hujih disciplinskih prestopkov
Huji disciplinski prestopki: neizpolnitev ukaza uradne osebe, ki bi povzroila huje motnje v delovanju zavoda,
fizini napad na soobsojenca, delavca ali tretjo osebo, izdelovanje ali vnaanje predmetov, primernih za napad,
pobeg, zloraba ugodnosti, povzroitev materialne kode namenoma ali iz hude malomarnosti, prekupevanje,
posojanje denarja, ponavljanje lajih kritev, prisiljevanje ipd.;
24. Disciplinski postopek (92. len ZIKS je treba znati na pamet + blinje lene relativno dobro)
92. len ZIKS-1:
Disciplinski postopek se zane na obrazloen predlog za uvedbo disciplinskega postopka, ki ga poda vodja tiste
notranje organizacijske enote zavoda, v kateri je bil prestopek storjen. Prijava se poda vodji notranje organizacijske
enote zavoda oziroma vodji dislociranega oddelka. Predlog mora biti podan najpozneje v 5 delovnih dneh od
storitve oziroma od odkritja disciplinskega prestopka in mora biti vroen obsojencu. Preden se obsojencu izree
disciplinska kazen ali javni opomin, mu je treba omogoiti, da se izjasni o predlogu, ugotoviti je treba dejanski stan
prestopka ter druge okoliine glede prestopka in osebnosti obsojenca, ki so potrebne za pravilno izbiro oziroma
odmero kazni.
O izreeni disciplinski kazni se izda pisna odloa, ki se jo vroi obsojencu.
Disciplinske kazni za huje disciplinske prestopke: razporeditev na drugo delo do treh mesecev (e je kritev
storjena v zvezi z delom), omejitev podeljevanja ugodnosti do treh mesecev (e je obsojenec zlorabil ugodnosti),
omejitev sprejemanja poiljk do estih mesecev (e se v njej najde prepovedana vsebina), oddaja v samico do 21
dni s pravico do dela, oddaja v samico do 14 dni brez pravice do dela;
Disciplinska kazen za laje disciplinske prestopke: javni opomin.
Disciplinske kazni izreka direktor zavoda ali oseba, ki jo za to on pooblasti. Disciplinska kazen oziroma javni
opomin se ne sme izrei, e je od storitve disciplinskega prestopka preteklo ve kot 6 mesecev, izvriti pa ne, e je
od izreka disciplinske kazni preteklo ve kot 6 mesecev.
e obsojenec zavodu namenoma ali iz hude malomarnosti povzroi kodo, jo mora poravnati;
e obsojenec ogroa ivljenje ali zdravje drugih, se sme odrediti, da prestaja kazen loeno od drugih obsojencev;
e obsojenec v tolikni meri ovira ivljenje in delo v zavodu, da so redni disciplinski ukrepi zoper njega neuspeni,
se sme odrediti osamitev v prostih urah.
25. Pogojni odpust kdo odloa?
Pogojni odpust pomeni, da je mogoe odpustiti s prestajanja kazni obsojenca, ki je e ni prestal v celoti, in sicer
pod pogojem, da v asu, za katerega mu je bila kazen izreena, ne bo izvril novega kaznivega dejanja.
Temeljni pogoj je, da je obsojenec prestal vsaj polovico kazni zapora, na katero je bil obsojen. e mu je bila
izreena kazen zapora nad 15 let, sme biti pogojno odpuen s prestajanja kazni, ko je prestal kazni zapora. Pri
dosmrtnem zaporu je ta doba 25 let zapora.
Materialni pogoj za pogojni odpust je ugotovitev, da se da utemeljeno priakovati, da storilec ne bo ponovil
kaznivega dejanja.
ZIKS-1 doloa, da je organ, ki je pristojen za dovolitev pogojnega odpusta, komisija za pogojni odpust. Njene lane
imenuje minister, pristojen za pravosodje. ZIKS-1 ne doloa meril za pogojni odpust, komisija samo ocenjuje, ali je
mogoe priakovati, da obsojenec na prostosti ne bo izvreval kaznivih dejanj. Pri tem uporabi poroilo o
obsojenevem vedenju.
KZ dopua tudi monost za pogojni odpust pred potekom polovice kazni. Lahko se izvri po 1/3 prestane kazni,
e je podan materialni pogoj za pogojni odpust in e obstajajo poleg tega e posebne okoliine, ki se nanaajo na
obsojenevo osebnost in kaejo, da kaznivega dejanja ne bo ponovil. Zakonik upoteva monost, da je iz
obsojenevega vedenja mogoe sklepati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja, tudi e preostali del kazni ne bo
izvren.
KZ pa uvaja tudi pogojni odpust z varstvenim nadzorstvom. Sodie pogojno odpuenega postavi pod
nadzorstvo, ki ga opravlja poseben svetovalec. Razlika s pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom je v tem, da
je to poseben ukrep, ki ga sodie uporabi po tem, ko je obsojenec del kazni e prestal. Sodie lahko (tako kot pri
pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom) naloi pogojno odpuenemu naslednje naloge:
* zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu, s soglasjem pogojno odpuenega pa tudi zdravljenje odvisnosti
od alkohola in droge;
* obiskovanje ustrezne poklicne, psiholoke ali druge posvetovalnice;
* usposabljanje za poklic ali sprejetje zaposlitve, ki ustreza obsojenevemu zdravju, sposobnostim in nagnjenju;
* poraba dohodka v skladu s preivninskimi obveznostmi;
* prepoved druenja z nekaterimi osebami;
* prepoved priblievanja rtvi ali kakni drugi osebi;
* prepoved dostopa na posamezne kraje.
Preklic pogojnega odpusta:
e pogojno odpueni v asu, ko traja pogojni odpust, izvri novo kaznivo dejanje, se pogojni odpust preklie. Za
preklic je pristojno sodie, ki vodi kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, ki ga je pogojno odpueni izvril.
Preklic je obligatoren ali fakultativen. Obligatoren je, e je sodie izreklo kazen zapora nad eno leto, fakultativen
pa, e je izreklo kazen zapora do enega leta.
314
e je pogojno odpueni obsojen za novo kaznivo dejanje na kazen zapora do enega leta, sodie pa ne preklie
pogojnega odpusta, se pogojni odpust podalja za as, ko je obsojenec prestajal kazen zapora.
e sodie preklie pogojni odpust, izree kazen po pravilih o odmeri kazni pri steku. Pri tem vzame kot doloen
tisti del prej izreene kazni, ki je obsojenec e ni prestal.
e obsojenec v asu pogojnega odpusta izvri kaznivo dejanje, ki ima za posledico preklic pogojnega odpusta, pa
se to s sodbo ugotovi ele po njegovem preteku, se sme pogojni odpust preklicati najkasneje v enem letu, odkar je
as pogojnega odpusta pretekel.
ZKP
26. KD na predlog-do kdaj lahko umakne predlog?
Katera KD se preganjajo na predlog (predlagalni delikti) doloa KZ. Pri teh KD je odvisno od volje okodovanca ali
bo zoper obdolenca sproen kazenski postopek. e v KZ ni izrecno doloeno, da se storilec preganja na predlog
ali zasebno tobo, pomeni, da gre za KD, za katero je upravien toilec le DT. Tudi pri predlagalni deliktih se
storilec preganja po uradni dolnosti, vendar pa glede dopustnosti pregona zakon upoteva interes okodovanca
njegov predlog je procesna predpostavka, da lahko DT zane in vztraja pri kazenskem pregonu.
Okodovanec mora predlog podati v roku 3 mesecev od dneva, ko je upravienec izvedel za kaznivo dejanje in
storilce. Predlog za pregon pa lahko umakne do konca glavne obravnave, vendar v tem primeru izgubi pravico, da
vnovi poda predlog.
27. Beneficium cohaesions-pa posebnost pri zahtevi za varstvo zakonitosti
e podajo ugovor samo nekateri izmed obdolencev in e izvenrazpravni senat spozna, da so razlogi, zaradi
katerih se obtoba ne dopusti ali se obtonica oziroma zasebna toba zavre, tudi v korist tistim obdolencem, ki
ugovora niso podali, ravna tako, kakor da bi ugovor vloili tudi ti.
Uporaba pravil beneficium cohesionis (ugodnost povezanosti) pride v potev pri vseh oblikah udelebe, ki jih pozna
KZ. Lahko gre tudi za razlina kazniva dejanja, bistveno je samo, da so obdolenci obtoeni z isto obtonico.
Beneficium cohesionis velja tudi v pritobenem postopku in postopku o izrednih pravnih sredstvih.
28. Pravnomonost sodbe
Pravnomonost sodbe pomeni, da se dejanska in pravna vpraanja pojmujejo kot dokonno reena in da je redni
kazenski postopek definitivno konan, ker je obravnavana zadeva razsojena stvar (res iudicata). Sodna odloa
postane s pravnomonostjo nepreklicna in nespremenljiva, hkrati pa je pravnomonost tudi predpostavka
izvrljivosti.
Formalna pravnomonost pomeni, da sodne odlobe ni mogoe izpodbijati s pritobo:
pritoba ni predvidena
je prepozna
ni dovoljena (zoper odlobe pritobenega sodia, razen v treh primerih iz 389. lena ZKP; odlobe
Vrhovnega sodia, sklepe doloene v 283/1 lenu in 399/2 lenu ZKP).
Njen uinek ima dvojen pomen:
* je pogoj za materialno pravnomonost
* pomeni pravno predpostavko izvrljivosti.
Pravnomonost je lahko popolna, delna, absolutna in relativna.
Materialna pravnomonost pomeni, da je z njo dokonno odloeno o kazenski zadevi, ne glede na to, ali je
odloitev pravilna in zakonita. S trenutkom njenega nastanka so sanirane vse napake, do katerih je lahko prilo v
procesu sojenja in pri sestavi sodne odlobe. Z materialno pravnomonostjo je dokonno odloeno o
precesnopravnem odnosu med strankama, saj sodne odlobe, ki je postala materialno pravnomona, ni mogoe
izpodbijati s pritobo. Materialna pravnomonost ima dva uinka:
* pozitivno funkcijo dokonna vzpostavitev materialnopravnega odnosa med strankama;
* negativno funkcijo stranke, med katerimi je materialnopravni odnos dokonno razsojen, ne morejo zahtevati, da
se v isti stvari ponovno uvede kazenski postopek.
Materialna pravnomonost se nanaa le na izrek sodnih odlob.
Formalna pravnomonost je predpostavka materialne, vendar materialna pravnomonost ni vselej posledica
formalne pravnomonosti. Materialna pravnomonost ni lastnost vseh sodnih odlob, ampak samo tistih, ki imajo
za predmet meritorno odloitev o obstoju kaznivega dejanja, in tistih, kjer se postopek kona zaradi trajnih
procesnih ovir.
Pravnomono odlobo pa lahko spremeni v obsojenevo korist:
* izredna pravna sredstva: obnova postopka, zahteva za izredno omilitev kazni in zahteva za varstvo zakonitosti;
* zahteva za vrnitev v prejnje stanje
* zahteva za spremembo pravnomone sodne odlobe na podlagi odlobe Ustavnega sodila ali ESP, po pravilih
za obnovo postopka;
* privilegij pridruenja (beneficium cohaesionis).
Sodba se izvri, ko je pravnomona, vroena in ko za njeno izvritev ni zakonskih ovir. e ni vloena pritoba ali
so se stranke pritobi odpovedale ali jo umaknile, je sodba izvrljiva, ko potee rok za pritobo, oziroma od dneva,
ko so se stranke odpovedale pritobi ali vloeno pritobo umaknile.
ZPre:
29. Vrste postopka
Temeljni vrsti postopka o prekrku sta:
315
- postopek za prekrke prekrkovnega organa (hitri postopek),
- redni sodni postopek.
Mladoletni storilci prekrkov se obravnavajo v posebnem (rednem sodnem) postopku, v katerem je v ospredju skrb
za mladoletnikov nadaljnji razvoj, manj pa pregon storilca prekrka.
Hitri postopek se zane po uradni dolnosti, ko opravi prekrkovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen
kakrnokoli dejanje, ali z vloitvijo pisnega predloga okodovanca (akuzatorno naelo), dravnega toilca ali
dravnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti. Znotraj hitrega postopka loimo tri
posvrste postopkov: postopek, v katerem se izda odloba o prekrku; postopek s plailnim nalogom; postopek s
posebnim plailnim nalogom.
Redni postopek se izvede v primerih, ko hitri postopek ni dovoljen. Ta postopek se zane samo na obdolilni
predlog prekrkovnega organa oziroma dravnega toilca. Primerneji je za obravnavanje bolj zahtevnih primerov
prekrkov s sankcijami, ki lahko pomembneje vplivajo na poloaj storilca. V njem je zagotovljeno dvostopenjsko
sodno varstvo, podrobneje so urejene pravice in poloaj obdolenca, njegovo zaslianje, dokazovanje, ustna
obravnava, odlobe, kar vse zagotavlja vijo stopnjo varstva obdolenevih pravic.
V rednem postopku se smiselno uporabljajo dolobe ZKP, in sicer o jeziku v postopku, vlogah in zapisnikih, rokih,
zaslianju obdolenca, zaslievanju pri, izvedenstvu, hini in osebni preiskavi, zasegu ali odvzemu predmetov,
GO v skrajanem postopku pred okrajnim sodiem, hrambi in upravljanju zaseenih predmetov in zaasnem
zavarovanju zahtevka za odvzem premoenjske koristi, prenosu krajevne pristojnosti.
Redni postopek se zane na podlagi obdolilnega predloga, s katerim upravieni predlagatelji postopka o prekrku
sodiu predlagajo zaetek postopka. Sodie je dolno ob prejemu opraviti formalni preizkus obdolilnega
predloga, na podlagi katerega preveri formalne predloge za obravnavanje zadeve: upravienost predlagatelja,
popolnost in razumljivost obdolilnega predloga, ter tudi, ali so podani pogoji za zaetek rednega sodnega
postopka.
V rednem postopku sodie sprejema odloitve v obliki odlobe (sodba, sklep, izjemoma odredba). Sodba je oblika
odlobe, s katero sodie na prvi stopnji po konanem postopku o prekrku odloi o obdolilnem predlogu.
Redni postopek se uvede v naslednjih primerih:
- e predlagatelj rednega sodnega postopka glede na naravo kritve oceni, da so podani pogoji za izrek stranske
sankcije,
- e je predpisana stranska sankcija prepovedi vonje motornega vozila,
- proti mladoletnim storilcem prekrkov,
- za prekrke s podroja obrambnih dolnosti in za prekrke s podroja nezdruljivosti javnih funkcij s pridobitno
dejavnostjo,
- za prekrke zoper varnost javnega prometa, za katere je predpisana stranska sankcija 18 kazenskih tok.
30. Kdaj lahko hitri?
Hitri postopek se zane po uradni dolnosti, ko opravi prekrkovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen
kakrnokoli dejanje, ali z vloitvijo pisnega predloga okodovanca (akuzatorno naelo), dravnega toilca ali
dravnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti. Znotraj hitrega postopka loimo tri
posvrste postopkov: postopek, v katerem se izda odloba o prekrku; postopek s plailnim nalogom; postopek s
posebnim plailnim nalogom.
Prekrkovni organ izdaja v hitrem postopku 3 vrste odlob, ki jih lahko tejemo za meritorne, saj se z njimi
ugotavlja odgovornost za prekrek in se kriteljem izrekajo sankcije:
- pisna odloba o prekrku,
- navadni plailni nalog brez obrazloitve,
- posebni plailni nalog s kratkim opisom dejanskega stanja in navedbo dokazov.
Pravni sredstvi v hitrem postopku sta ugovor in zahteva za sodno varstvo, izjemoma tudi pritoba (v zvezi z
zavarovanjem izvritve). Izredno pravno sredstvo pa je ZVZ. O ugovoru odloa prekrkovni organ, o zahtevi za
sodno varstvo pa pristojno sodie (okrajno sodie).
Hitri postopek ni dovoljen v naslednjih primerih:
- e predlagatelj rednega sodnega postopka glede na naravo kritve oceni, da so podani pogoji za izrek stranske
sankcije,
- e je predpisana stranska sankcija prepovedi vonje motornega vozila,
- proti mladoletnim storilcem prekrkov,
- za prekrke s podroja obrambnih dolnosti in za prekrke s podroja nezdruljivosti javnih funkcij s pridobitno
dejavnostjo,
- za prekrke zoper varnost javnega prometa, za katere je predpisana stranska sankcija 18 kazenskih tok.
31. Kdaj skrajani-pravno sredstvo v skrajanem?
Skrajani postopek pomeni izjemo od tega, da mora biti obdolenec pred izdajo sodbe zaslian (sodna mandatka).
Podoben institut pozna kazenski postopek, in sicer kaznovalni nalog. Medtem, ko je za izdajo kaznovalnega naloga
v kazenskem postopku vedno potreben predlog pristojnega DT, ki v njem predlaga vrsto in viino kazni, sodie v
postopku o prekrku izda sodbo v skrajanem postopku brez predloga predlagatelja.
Sodie sme izdati sodbo v skrajanem postopku, ko na podlagi obdolilnega predloga in v njem navedenih
dokazov ugotovi, da je obdolenec storil prekrek, opisan v obdolilnem predlogu predlagatelja. Takna sodba je
torej vedno le kaznovalna.
V skrajanem postopku se smejo za prekrek izrei globa oziroma opomin, ob globi pa tudi stranske sankcije
kazenskih tok, prepovedi vonje motornega vozila in odvzem predmetov.
316
Sodie pa ne sme izdati sodbe v skrajanem postopku:
- kadar izree stransko sankcijo kazenskih tok v tevilu, ki ima za posledico prenehanj veljavnosti voznikega
dovoljenja, izgon tujca iz drave ali odvzem predmetov, ki niso last obdolenca;
- v postopku zoper mladoletnike;
- v postopku z zahtevo za sodno varstvo.
Zoper sodbo izdano v skrajanem postopku se lahko vloi ugovor v 8 dneh od vroitve. Ugovor lahko vloijo
obdolenec, njegov zakoniti zastopnik oziroma zagovornik ter predlagatelj postopka v korist obdolenca.
Predlagatelj lahko vloi ugovor tudi v njegovo kodo. e je bil vloen ugovor je v obdolenevo korist, nova sodba
o prekrku ne sme biti v kodo obdolencu glede pravne opredelitve prekrka in sankcije za prekrek.
V skrajanem postopku ni mogoe odloati, e je vloena zahteva za sodno varstvo.
ZIKS
32. Zoper obsojenca postopek do 1 leta zapora kaj se mu izree?
Disciplinska kazen
33. Odvzem denarja obsojencu
Denar, ki je bil uporabljen ali pridobljen v zvezi s disciplinskimi prestopki, se lahko obsojencu odvzame. O odvzemu
odloi direktor zavoda. Odvzeti denar se uporabi za pomo obsojencu po odpustu s prestajanja kazni.
25. ELIZABETA GYORKOS
1. Kakna je razlika med definicijo kaznivega dejanja v starem in novem KZ?
KZ-1: Kaznivo dejanje je lovekovo protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot
doloa kot kaznivo dejanja in hkrati doloa njegove znake ter kazen za krivega storilca. (4 sestavine kaznivega
dejanja).
KZ: Kaznivo dejanje je protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegove nevarnosti doloa kot kaznivo dejanje in
hkrati doloa njegove znake in kazen zanj.
V KZ-1 je doloeno, da gre za lovekovo protipravno dejanje, saj mora biti kaznivo dejanje samo lovekovo
ravnanje, ne pa ravnanje ivali ali delovanje naravnih sil. Prav tako pa KZ-1 kot sestavino zakonske definicije
kaznivega dejanja doloa nujno varstvo pravnih vrednot, ki je deloma obseena e v pojmu materialne
protipravnosti (pokodovanje ali ogroanje kakne lovekove individualne pravne dobrine ali pravne dobrine
splonosti), KZ-1 pa jo e posebej poudarja. To je potrebno zato, ker je stopnja nujnosti kriterij za uvrstitev
prepovedi ali zapovedi, s katero se doloena pravna vrednota varuje, med kazniva dejanja oziroma prekrke. Ta
kriterij je omejen na zakonodajalca.
Razlog spremembe glede na KZ je, da se ne bi materialna protipravnost razlagala kot drugo ime za drubeno
nevarnost.
2. Razlogi za pripor
Pripor je moen, kadar so podani posebni v zakonu nateti priporni razlogi (causae arresti). Za odreditev pripora pa
mora poleg pripornega razloga obstajati tudi utemeljen sum, da je obdolenec storil kaznivo dejanje. e je e bil
izdan sklep o uvedbi preiskave ali je e bila vloena obtonica, so okoliine, s katerimi se tak sum utemeljuje,
navedene e v teh aktih, sicer pa je utemeljen sum treba posebej utemeljiti v sklepu o priporu.
Priporni razlogi so:
* begosumnost: e se obdolenec skriva, e ni mogoe ugotoviti njegove istovetnosti ali e so druge okoliine, ki
kaejo na nevarnost, da bi pobegnil; okoliine, ki zbujajo tak sum, morajo biti konkretizirane, iz njih mora biti
mogoe z veliko verjetnostjo sklepati, da obstaja nevarnost, da bo obdolenec pobegnil;
* koluzijska nevarnost: e je upraviena bojazen (konkretna nevarnost), da bo uniil sledove kaznivega dejanja, ali
e posebne okoliine kaejo na to, da bo oviral preiskavo s tem, da bo vplival na prie, udeleence ali prikrivalce;
* intercijska (ponovitvena) nevarnost: e posebne okoliine opraviujejo bojazen, da bo ponovil kaznivo dejanje,
dokonal poskueno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. S priporom iz tega razloga se
zagotavlja varnost ljudi (osebna varnost in varnost premoenja).
Izjemoma se lahko odredi pripor, eprav ni navedenih pripornih razlogov, kadar je potrebno zagotoviti obdolenev
prihod na glavno obravnavo. Pogoj pa je, da je bil obdolenec v redu vabljen, da se oitno izmika in noe priti na
glavno obravnavo. Ta pripor pa sme trajati le do objave sodbe, najdlje pa mesec dni.
3. Kaznivo dejanje davne zatajitve
KZ -1 doloa KD davne zatajitve v 249. lenu. Prejnji KZ je to KD imenoval zatajitev finannih obveznosti.
Storilec tega KD je lahko vsakdo. Predvsem je to fizina oseba kot davni zavezanec, odgovorna oseba pri pravni
osebi, ki je zanjo zavezana dajati podatke v zvezi z odmero davkov in drugih obveznosti.
To KD se lahko stori le z direktnim naklepom. Storilec ima namre poseben namen, da bi se s svojim ravnanjem
popolnoma ali deloma izognil plailu dohodnine, davkov ali drugih predpisanih obveznosti.
To KD se lahko stori z storitvijo ali opustitvijo. Gre za dajanje krivih podatkov ali za opustitev prijave dohodka
(pravo opustitveno KD).
Objektivni pogoj kaznivosti je izognitev obveznosti, ki pomeni vejo premoenjsko korist. Ta korist bo v obliki manj
odmerjene dohodnine, davka ali druge obveznosti.
KZ-1 je dodal e nov odstavek, da kdor z namenom, da bi prepreil ugotovitev dejanske davne obveznosti, na
zahtevo pristojnega davnega organa ne daje podatkov, ne predloi poslovnih knjig in evidenc, ki jih je dolan
317
voditi, ali so knjige in evidence vsebinsko napane, ali ne da pojasnil v zvezi s predmetom davnega nadzora ali
ovira davni nadzor, se kaznuje z zaporom do enega do dveh let. Prav tako je na novo doloeno, e je KD storjeno
v hudodelski zdrubi.
4. Nain storitve kaznivega dejanja
Kaznivo dejanje se lahko izvri s storitvijo ali opustitvijo in tako razlouje zakon storitvena (komisivna) in
opustitvena (omisivna) kazniva dejanja. Storitvena kazniva dejanja so pravilo, opustitvena izjema. Ker so
opustitvena kazniva dejanja izjema, jih je potrebno v zakonodaji, teoriji in sodni praksi vselej posebej ozko
(restriktivno) pravno razlagati. Opustitev ne more pomeniti ni ne storiti, ampak kvejemu neesa tono
doloenega ne storiti. To v praksi pomeni, da mora biti lovekova pasivnost v kazenskem pravu jasno definirana,
da lahko teje za kaznivo dejanje. Loimo dve temeljni obliki opustitvenih kaznivih dejanj:
* prava opustitvena dejanja: predpisujejo dolnost, kaj aktivno storiti za zavarovanje kazenskopravne dobrine
oziroma za prepreitev nastanka prepovedane posledice (npr. kaznivo dejanje opustitve pomoi: kdor ne pomaga
osebi, ki je v neposredni smrtni nevarnosti);
* neprava opustitvena kazniva dejanja: tako kot pri pravih opustitvah gre za kritev dolnosti aktivno zavarovati
kazenskopravno dobrino, vendar je pri nepravih opustitvah kljuen drugaen nain, kako je dolnost zavarovati
kazenskopravno dobrino pravno predpisana. Neprave opustitve v materialnem kazenskem zakonu niso
inkriminirane kot opustitve, ampak kot storitve. Dolnost prepreiti prepovedano posledico je vpeta neposredno v
storitveno oblikovano inkriminacijo. Kot dodaten pogoj, pa je predpisano e, da e hoemo komu naprtiti
odgovornost za nepravo opustitev, mu moramo najprej dokazati posebno povezavo z doloeno fizino ali pravno
osebo ali doloenim virom nevarnosti za kakno kazenskopravno dobrino, iz katerih izraajo posebne dolnosti
aktivnega varovanja kazenskopravnih dobrin. KZ-1 v 17/3 lenu doloa, da je z opustitvijo lahko storjeno tudi
kaznivo dejanje, ki ga zakon ne doloa kot opustitveno kaznivo dejanje, e je opustitev za nastanek take posledice
enakega pomena kot storitev
5. Izkljuitev kaznivega dejanja in krivde glede na stari in novi KZ!
Protipravnost je izkljuena v naslednjih primerih:
* silobran,
* prisiljenje.
KZ je izkljueval protipravnost tudi pri skrajni sili. KZ-1 doloa le, da ni kaznivosti ali krivde.
Posebni primer izkljuitve protipravnosti:
* samopokodba,
* pokodbe pri portu,
* zapoved nadrejenega.
V posebnem delu je izkljuena protipravnost v 125. lenu izkljuitev kaznivega dejanja pri telesnem pokodovanju
s soglasjem pokodovanca (nov len).
6. Odvzem prostosti
Policija osumljenca ne sme pripreti, ker sme pripor odrediti samo sodie, sme pa mu odvzeti prostost, e je podan
priporni razlog, vendar ga mora brez odlaanja pripeljati k preiskovalnemu sodniku.
Pri odvzemu prostosti sme policija uporabiti nujno potrebno silo oziroma prisilna sredstva, e se osumljenec
odvzemu prostosti upira.
Ko policija osumljencu odvzame prostost in ga, brez pridranja, s kopijo kazenske ovadbe pripelje k
preiskovalnemu sodniku, to pomeni, da je ocenila, da je podan utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje, za
katero se storilec preganja po uradni dolnosti, da je podan priporni razlog, ter da bo preiskovalni sodnik zoper
njega predlagal pripor.
Osebo, ki ji je odvzeta prostost, je policija dolna najpozneje v 6 urah od odvzema prostosti privesti k
preiskovalnemu sodniku ali pa ji izroiti odlobo o pridranju, sicer bi lo za kaznivo dejanje protipravnega
odvzema prostosti.
Pravni pouk po 4. lenu ZKP mora biti osumljencu, ki mu je bila odvzeta prostost, dan takoj po odvzemu prostosti,
ne glede na to, ali ga policija namerava brez odlaanja pripeljati k preiskovalnemu sodniku ali pa zoper njega
odrediti pridranje. Samo kadar se na podlagi sklepa o priporu odvzame prostost obdolencu, zoper katerega tee
kazenski postopek, mu ni treba dati pouka. V takem primeru namre policija ne sme od obdolenca zbirati nobenih
obvestil in ga tudi ne zaslievati, temve ga mora takoj predati sodiu.
e osumljenec izjavi, da eli imeti zagovornika, mu je dolna policija pri izbiri pomagati. Policija ne sme zbirati
obvestil od osumljenca do prihoda zagovornika, vendar najve 2 uri od obvestila o tej pravici.
Policist je dolan v uradnem zaznamku navesti kraj in toen as (dan, uro in minuto) odvzema prostosti. Rok 48 ur
za pridranje se rauna od trenutka dejanskega odvzema prostosti in ne od izdaje pisnega sklepa o pridranju.
7. Ali je kritev naela neposrednosti bistvena kritev postopka?
Da. Gre za relativno bistveno kritev, ki je podana, e je ta kritev vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in
pravilnost odlobe.
8. Kaj je sodno pridranje?
Pridranje lahko odredi tudi preiskovalni sodnik. Preiskovalni sodnik mora tistega, ki mu je bila odvzeta prostost in
mu je bil pripeljan takoj pouiti po 4. lenu ZKP in o pravici do obvestitve konzulata, e je tuj dravljan, po potrebi
pa mu tudi pomagati, da si najde zagovornika. Tak pouk in izjava tistega, ki mu je bila odvzeta prostost, morata biti
zapisana v zapisnik. Nato mora preiskovalni sodnik to osebo zasliati brez odlaanja, najpozneje pa v 48 urah,
odkar mu je bila privedena. e si tisti, ki mu je vzeta prostost, ne vzame zagovornika v 24 urah od ure, ko je bil
318
pouen o tej pravici, ali izjavi, da si ga ne bo vzel, mu ga po uradni dolnosti postavi sodie. V teh primerih
preiskovalni sodnik s sklepom odredi pridranje za potreben as, vendar najdalj za 48 ur od ure, ko mu je bila
oseba pripeljana. Sklep o sodnem pridranju mora obsegati obrazloitev utemeljenega suma in katerega izmed
pripornih razlogov. Pridranje se izvruje v prostorih za pripor.
9. Kakna je razlika med definicijo dejanske zmote po starem in kakna po novem KZ?
Zmota v splonem pomeni, da kdo sploh nima predstave o kaknem dejstvu, ne ve zanj ali pa ima o kaknem
dejstvu oziroma okoliini napano predstavo.
Glede na to, na kaj se zmota nanaa razlikujemo:
* dejansko in pravno zmoto
Dejanska zmota: kaznivo dejanje je storjeno v dejanski zmoti, e se storilec ob storitvi ni zavedal okoliin, ki jih
zakon doloa kot znake kaznivega dejanja, ali je zmotno mislil, da so okoliine take, da bi bilo dejanje dopustno
ali nekaznivo (30/2 len KZ-1).
Zakonodajalec je tako uredil tri oblike zmot:
- zmoto o okoliini, ki jo zakon doloa kot znak kaznivega dejanja (npr. storilec plaa z denarjem za katerega ne
ve, da je ponarejen dejanska zmota v ojem pomenu);
- zmota o tem, da so podane okoliine, ki delajo storilevo ravnanje dopustno, tj. izkljuujejo protipravnost svojega
ravnanja (npr. storilec je zmotno preprian, da je napaden in da ima pravico do silobrana dejanska zmota v
irem smislu);
- zmota o tem, da so podane okoliine, v katerih bi bila kaznivost storilevega ravnanja izkljuena (npr. storilec je
zmotno preprian, da ravna v okoliinah skrajne sile, ki izkljuuje kaznivost).
Za vse tri oblike dejanske zmote KZ-1 doloa, da izkljuujejo storilevo naklepno krivdo.
Dejanska zmota v ojem pomenu:
Gre za nevednost ali napano predstavo o kakni okoliini, ki jo zakon doloa kot znak kaznivega dejanja.
Zakonski znaki so lahko fizine (deskriptivni zakonski znaki), lahko pa so pravne ali vrednostne narave (normativni
zakonski znaki). e na primer polnoletna oseba spolno obuje z mladoletno osebo, ki e ni dopolnila 15 let,
prepriana, da je stara e ve kot 15 let, je v zmoti o znaku kaznivega dejanja, ki je fizine narave. Kdor pa npr.
vzame tuje dragoceno nalivno pero, preprian, da je njegovo, je v zmoti o zakonskem znaku kaznivega dejanja
tatvine, ki je pravne narave. Storilec, ki je v dejanski zmoti v ojem pomenu, se lahko moti o dejstvih, lahko pa tudi
o doloenem vpraanju pravne narave.
Dejanska zmota v ojem pomenu vselej izkljuuje storilev naklep. Za to obliko krivde je potrebno ugotoviti, ali se
je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja. e sodie ugotovi, da se storilec ni zavedal
kaknega z zakonom doloenega znaka kaznivega dejanja, potem pri storilcu ne more obstajati naklep. Tako je
storileva krivda vselej izkljuena, ko gre za naklepno kaznivo dejanje. Kadar pa gre za kaznivo dejanja, ki je lahko
izvreno tudi iz malomarnosti, krivda ni vselej izkljuena. Sodie mora raziskati, ali ni bil storilec v zmoti zaradi
malomarnosti. To pomeni, da mora sodie raziskati, ali se je storilec zavedal monosti, da ima o tistem znaku
kaznivega dejanja napano predstavo, pa je lahkomiselno mislil, da ni tako, oziroma ali mu lahko oita, da bi se bil
moral in mogel zavedati tistega znaka kaznivega dejanja oziroma imeti o njem pravilno predstavo. Dejanska zmota
v ojem pomenu tako izkljuuje krivdo pri kaznivih dejanjih, ki so kazniva tudi, e so izvrena iz malomarnosti,
samo e je neizogibna.
Dejanska zmota v irem pomenu (zmota o okoliinah izkljuitve protipravnosti):
KZ jo opredeljuje kot zmoto o okoliinah, v katerih bi bilo dejanje dopustno. Tu gre za dejanske okoliine, ki niso
znaki kaznivega dejanja, so pa takne narave, da dejanje ne bi bilo protipravno, e bi bile zares podane. Primer te
zmote je putativni silobran, ki jo zakon opredeljuje kot zmoto o okoliinah, v katerih bi bilo dejanje dopustno, torej
o okoliinah, ki bi izkljuevale protipravnost dejanja, e bi bile zares podane. Tu gre za dejanske okoliine, ki
niso znaki kaznivega dejanja, so pa takne narave, da dejanje ne bi bilo protipravno, e bi bile zares podane.
Primer: e storilec zmotno misli, da je napaden in se zoper namiljen napad brani (putativni silobran). Storilec, ki v
putativnem silobranu hudo telesno pokoduje napadalca (osebo, ki jo zmotno teje za napadalca), ima pravilno
predstavo o vseh zakonskih znakih kaznivega dejanja hude telesne pokodbe, zmotno pa misli, da to sme storiti.
Tudi pri tej vrsti zmote storilec lahko odgovarja za kaznivo dejanje, izvreno iz malomarnosti.
Zmota o okoliinah izkljuitve kaznivosti in zmota o okoliinah izkljuitve krivde:
Gre za novo vrsto zmote, ki jo je KZ-1 uredil v 30/2 lenu: zmoto o okoliinah, ki bi izkljuevale storilevo
kaznivost, e bi bile v resnici podane. V takni zmoti ravna na primer storilec, ki je zmotno preprian, da njegovemu
premoenju grozi nevarnost in odvraa namiljeno nevarnost tako, da posee v premoenje drugega. Pri tej vrsti
zmote je prav tako izkljuena naklepna krivda, v potev pa pride odgovornost za kaznivo dejanje iz malomarnosti,
e je malomarnost pri tem kaznivem dejanju inkriminirana in e je bil storilec v zmoti po malomarnosti.
IZPRAEVALCI:
1. TEFAN HORVAT
2. MILENA JAZBEC LAMUT
3. MIRO LENIK
4. JERNEJ POTOAR
5. MARIJA BOVHA
6. MARJANA LOGAR
7. mag. FLORJANI
319
8. BORIS TAMPAR
9. BARBARA BREZIGAR
10. FRANC DUEJ
11. ZVONKO FIER
12. MIRKO VRTANIK
13. BRANKO AUBREHT
14. MARJANA LOGAR
15. JOE KREA
16. VESNA ALIK
17. SANJA JAVOR PAJENK
18. MILAN TRUKELJ
19. ALENKA JELENC PUKLAVEC
20. SLAVICA PUREBER
21. BARBARA ZOBEC
22. MILENKA IGMAN
23. ANDREJ PRUA
24. MASLEA
25. ELIZABETA GYORKOS
320