KAZENSKO PRAVO predavanja, Koroec, 15.10.

2009

Kraj in as izvritve kaznivega dejanja

Kraj izvritve je predhodno vpraanje krajevne veljavnosti.

Glede asa izvritve kaznivega dejanja pa ne pride v potev ve tok na asovni premici, ampak
samo ena. Moni sta as ravnanja ali as nastopa prepovedane posledice. V naem slovenskem
pravnem sistemu je pomemben as izvritve kaznivega ravnanja.

Pri asu izvritve je relativno enostavno ugotoviti samo trenutna storitvena kazniva dejanja npr.
umor s strelnim orojem bistveno je kdaj pritisne na sproilec.

1. praktien primer doloanja asa kd:

V asovni toki A storilec z grobo fizino silo osebi B vzame prostost, ga podre na tla,
zvee in odnese v klet. To se zane v asovni toki A, ki je npr 1.9.2009 ob 00h. Potem je ta
oseba tam doloen as zvezana, nato pa se nekaj zgodi - bodisi umre, bodisi zbei, ali jo
kdo osvobodi. V vsakem primeru je to ena toka, ki ni ve A, mi jo bomo imenovali B.
Problem pri teh deliktih je, da storilec aktivno vzdruje prepovedano stanje. Ta delikt ni
izvren v eni toki, tako kot je izvren trenutni storitveni delikt. Opisan primer sicer je
storitven, traja pa dlje asa, ker storilec aktivno preverja, da je prostost odvzeta (preverja
kljuavnico, hodi opazovat rtev, itd..).

Eden izmed problemov s katerim se lahko sreamo pri takih situacijah je, da se vmes lahko npr.
spremeni zakon (med tem ko je rtev zaprta in kd e traja). To je potrebno razloevati od
spremembe zakona po tem, ko je bilo kaznivo dejanje e storjeno.

2. primer. opustitev
Oseba A pripelje na prometno nesreo in ugotovi, da oseba B mono krvavi. Delikt
opustitve ne traja samo dokler A odpelje, ampak do takrat, dokler je Bju mogoe nuditi
pomo, traja dlje asa!. Npr. Pride v bolnico, zdravnik te nima zamar in gre mimo tebe,
kljub temu, da rabi nujno pomo. Opustitev ne traja samo prvi, ko gre zdravnik mimo in
te ignorira, ampak vse skozi, dokler hodi mimo in ti ne pomaga.

as izvritve je kompleksen pojem, veljajo posebna pravila kateri zakon se uporablja, v

primeru da se zakon spreminja med izvritvijo! To je razlino od tega, e se zakon spremeni po
izvritvi, tam je reitev preprosto, ker se uporabijo pravila milejega zakona.

Zastaranje: Kaj je zastaranje? Je materialnopravni institut, problem pa je v tem ker imamo

razline teorije o zastaranju. Pravimo, da pravica do pregona zaradi presumpcije do zastaranja
ugasne in zato storilca ni ve mogoe preganjati.

Pravna posledica obsodbe: zakon vasih (KZ-1) vee na obsodilno sodbo doloene posledice,
ki nam pripadejo avtomatino in jih sodnik ne izree, zato se jih ljudje niti ne zavedajo te
posledice nastopijo ex lege. Tipien primer je posledica obsodbe v primeru sodnike slube,
zakon o sodniki slubi pravi, da kandidat za sodnika, ki je bil pravnomono obsojen za kd z
zaporno kaznijo, ne more postati sodnik. To je avtomatska posledica, ki je v sodbi ni / v sodbi ni
navedena. Obstajajo seveda tudi drugi primeri, oziroma druge posledice, npr. prepoved pridobitve
voznikega dovoljenja. Tovrstne posledice se lahko na tiho spremenijo in se tega ob spremembi
zakona niti ne zavedamo. Zato je potrebno biti zelo razgledan.

Naela krajevne veljavnosti prava

Realno naelo
Aktivno personalitetno naelo
Pasivno personalitetno naelo
Univerzalno naelo
Ta tiri naela pridejo v potev za kazniva dejanja storjena v tujini.

Teritorialno naelo za kazniva dejanja storjena na obmoju RS.

Teritorialno naelo

KZ-1, 10.len je posledica ureditve v lenu 19. definira kraj izvritve kd (v zakonu je napaka
ker naslov lena pravi, da definira kraj storitve kd, kar ni isto kot kraj izvritve.)

O krajevni veljavnosti ni mogoe govoriti, e nismo prej razistili kraja izvritve! Bistvo je, da je
treba dokazati, da inkriminacija v okviru katere se gibljemo, med izvritvena ravnanja teje
doloen tip ravnanj, ki je trajajo; storilec lahko npr. potuje iz drave v dravo. Potrebno je
definirati vse stopnje, kaj je kd, kdaj in potem kje je bilo kd izvreno. ele potem, ko je vse to
definirano gremo na krajevno veljavnost kazenskega prava.

TERITORIJ DRAVE je na glavo obrnjen ali magini stoec, ki je na zgornji strani omejen s
funkcionalnim plafonom, ki je izsek krogle in meji na eni toki z vsemi drugimi teritoriji na tem
planetu. Teritoriji so tridimenzionalne kategorije ne dvodimanzionalne. Teritoriji se zaenjajo v
centru krogle, ker je zemlja okrogla. Teritoriji drav so omejeni z neskonnim tevilom poltrakov,
ki se na eno strani zanejo s toko, na drugi strani pa gredo v vesolje. To niso pravi stoci, ampak
so anomalini stoci, ker drave na povrju niso oblikovane v obliki kroga. Malo drugae pa je
pri vesolju, za vesolje ta stoec ne velja, drave so se dogovorile, da bodo drave same postavile
funkcionalne plafone nad 500.000m (500km). Ta meja ne sledi povrini zemlje, ampak fikcijsko
doloeni nadmorski viini, ki je 0.

Drave ne mejijo vedno druga na drugo (razen v centru zemlju). Po ploskvah torej lahko ne
mejijo druga na drugo saj ene mejijo na odprto morje. Zato potrebujemo posebna pravila kako je
z mejami drav, ki mejijo na odprto morje. To je domena mednarodnega prava, obstajajao
posebni dogovori, dogovorjena meja je 12 morskih milj od kopnega do zunanje mejo drave na
morju. Veina drav nima iste (ravne) morske obale, obale so zapletene, imajo rte, zalive, voda
niha, itd, zato je v teh primerih potrebno raunat povpreno stanje obale in se dogovoriti od kje se
teje te morske milje, oziroma katero obalno linijo se uporabi za izhodie.

Obstajajo kompleksni sklopi pravil, ki nam definirajo zunanje dravne meje.

 Teritoriji drav v irem smislu so sestavljeni iz teritorija v ojem smislu (povrina zemlje in
vse kar je pod njo) in zranega prostora (ni teritorij).
Kjer so meje sporne, vsaka drava razlaga mejo po svoje (na podlagi svojega zakona o
dravnih mejah). Drugae pa se pogleda geografske karte s prilogami in povrina meje je jasna.
Bolj zoprno je, kadar drave svoje upravne meje postavijo stran od dravne meje.

Npr. mednarodni mejni prehod Brnik. Gre za razhajanje med upravno dravno mejo
in dravno mejo. Dogaja se, da se ravno v tem obmoju, ki je na teritoriju, ki spada v
obmoje RS, vendar zunaj upravnih dravnih mej, zgodijo teka kd, (npr terorizem). Tu
nastane problem jurisdikcije, katere oblasti so pristojne, gre za vpraanje diplomatskega
konzularnega prava. Drave se med seboj same dogovarjajo katera bo urejala take primere
in sicer glede na dravljanstvo storilca, dravljanstvo rtve, itd..

Mejni predor Karavanke: Drava iz praktinih razlogov svojo mejno toko postavi
drugam kjer je dejanska meja. Predrago, prezahtevno ter prekomplicirano bi bilo izvajati
mejni nadzor na pravi dravni meji, ki je pod goro na sredi predora, zato so se dogovorili,
da se izvajanje kontrole prestavi.

Tudi izven upravnih mej, vendar e gre e vedno za teritorij RS (npr. Brnik, ko se teje da je
oseba prekala mejo in vstopila v tujo dravo, eprav je dejansko e vedno v Sloveniji), lahko
Slovenija doloa kaj je kaznivo, ne more pa izvajati jurisdikcije. Prav tako ima e vedno
represivno oblast.

Napaka zakona je v tem, da omenja samo storitve, dejansko pa sem spadajo tudi opustitve, ki
jih je zakon pozabil omeniti. Kljub temu se zakon pri opustitvah uporablja enako.

Kaj pa e gre za slovensko letalo?

Ali sta 3. in 2. ostavek 10. lena specialna glede na 1. odstavek, ali sta komplementarna?
Argument, ki govori izrazito v prid komplementarnosti je beseda TUDI , v delu ne glede na to kje
se nahaja, je pa izrazito v prid specialnosti. Kako se to reuje? S splonimi pravili razlage norm.

Kako reiti dilemo? Nelogine norme se ne da reiti z loginim argumentom! Zato bo reitev v
kateri drugi metodi razlage, ne logini, odpade tudi jezikovna. Tu gre za teleoloko razlago! Po
tej razlagi ugotovimo, da sta odstavka 2 in 3 specialna glede na 1. odstavek, ampak v tem smislu,
da odstavki urejajo letalo kot specialno ureditev samo zunaj teritorija, temu pa po domae reemo
komplementarna norma, dopolnjuje pravila samo zunaj stoca.

Letalo med poletom:

Letalo med poletom sploh ni sinonim za letalo v zraku, polet se zane ko se izdajo neka povelja,
takrat ko poveljnik letala prevzame pravno oblast na letalu. Npr. ko se zanejo zapirati vrata. V
vsakem primeru pa je letalo med poletom, ko je v zraku (ni pa to sinonim).

Letalo v uporabi: e 48ur po prenehanju premikanja po letaliki stei se e vedno teje, da je

letalo v uporabi, res pa je, da ni ve med poletom. Smisel tega razpravljanja je to, da razumemo,
da so te stvari zapletene. To so zapletena vpraanja in se pri njih ne smemo prenagliti. V teh
primerih se ne sme uporabiti izvedencev, ker so to pravna vpraanja, moramo pa se obrnit na
pravne strokovnjake iz tega podroja.
Nastop prepovedane posledice glede na kraj izvritve KD

Praktien primer:

Opis situacije; lo je za ladjo, ki je bila registrirana v SLO (torej slovenska ladja) in bila na
privezu na teritoriju Nemije (bistveno je, da ni bila Slovenija). Mornar na pomolu psuje
mornarja na ladji (ki je Hrvat). Mornar na ladji se brani in izree mornarju na pomolu nekaj
stranega (aljivega) v svojem domaem jeziku - hrvaini. Problem je bil ker je bil mornar na
pomolu Pakistanec in lahko ni razumel, kaj mu je Hrvat z ladje rekel.

Kje je bilo dejanje izvreno?

Reitev: Tu imamo 2 varianti kaznivega dejanja

Najprej se vpraamo katero kaznivo dejanje je to? Iz katerega prava izhajamo? Izhajamo iz slo
prava, uporabimo slo zakon. Kaznivo dejanje razalitve pomeni: kdor drugega razali. Iz te
definicije razberemo kaj zakon teje za izvritveno ravnanje to ravnaje je GOVORJENJE
to je izvritveno ravnanje, torej OBLIKOVANJE BESED. Do tega je prilo na ladji. Prepovedana
posledica: razaljen je , zniana mu je samopodoba. Imamo 2 vidika kraja izvritve, pomembno
je e katera teorija velja - velja UBIKVITETNA TEORIJA.

Pomembno je kje je bil storilec razaljen!!!

1. Mi imamo podatek samo kje je besede Pakistanec slial, ki jih pa takrat ni razumel. V tem
primeru takrat ni bil razaljen, razaljen je bil ele, ko je besede razumel, to pa je bilo
takrat, ko je nekomu, ki hrvako razume, besede ponovil in mu je ta oseba razloila kaj
sploh pomenijo. Takrat pa ta Pakistanec ni bil ve na obmoju Nemije kjer je stal, ko je
besede slial, ampak je bil npr. e v neki drugi dravi, ko mu je nekdo razloil kaj besede
pomenijo. Takrat je bil ele dejansko razaljen in to je kraj storitve KD.

2. Druga varianta: Besede je razumel e v Nemiji. Kje je bilo dejanje z vidika slovenskega
KZ-1 izvreno?
- Monost je da je storjeno v Sloveniji, ker je Hrvat (ko je razalil) deloval na
slovenskem teritorju (Slovenska ladja).
- Monost pa je tudi, da je storjeno v Nemiji (Pakistanec je stal na nemkem
pomolu), ker je tam nastala prepovedana posledica.
To KD je nastalo hkrati v 2 dravah! KD je bilo izvreno v Sloveniji in v Nemiji. To je
kd z mednarodnim elementom. To nam povedo leni 10, 11, 12.. Dejanje je izvreno vsaj
v enem delu znotraj stoca RS (2. ostavek 10. lena). Rekli bomo, da je dejanje izvreno
na teritoriju RS. Tudi, e je samo del dejanja izvren v RS, je to dovolj.
 KAZENSKO PRAVO predavanja, Koroec, 19.10.2009

Ponovitev iz zadnjega predavanja: Vsaki znova je potrebno, nujno, natanno preuiti kraj
izvritve kd, to pa je mogoe samo po konkretni inkriminaciji.

IZPIT: Katero pravo se uporabi pri kaznivem dejanju izvrenem v Slovenji?

Pogost odgovor - Ker je dejanje izvreno v Sloveniji se uporabi slovensko kazensko pravo
po teritorialnem naelu to je napaen odgovor na izpitu; potrebno je utemeljiti,
pomembna je inkriminacija, konkretne argumente se najde v inkriminaciji kaznivega
dejanja!

Aktivno in pasivno personaliteno naelo:

Sta subsidarni naeli veljavnosti kaz prava Prideta v potev zgolj in samo, e se dejanje dogaja
zunaj stoca RS. Tu je treba vselej preuiti, e gre za dejanje z mednarodnim elementom.

Vpraanje krajevne veljavnosti se teorietino odpre pri vsaki kazenski zadevi. Obstoj
mednarodnega elementa je pa nenavaden zaplet. Iz tega ele zanemo sklepati, da bo potrebno
zaeti ugotavljati krajevno veljavnost prava.

Tipien mednarodni element: ko vemo da je kd nastalo izven stoca RS. e je vsaj en

element v stocu velja teritorialno naelo in zadeva ni ve problematina. e pa obeh elementov
(tako izvritve kd kot tudi nastopa prepovedane posledice) ni v stocu, potem imamo klasien
mednarodni element, zadeva se je storila v tujini (ampak to sploh ni bistveno), bistveno je, da se
je zgodilo izven stoca Slovenije; primer - mednarodne vode npr. niso tujina, ni pa to Republika
Slovenija, torej je izven stoca.

Tu se nam odpreta dve temeljni monosti:

- imamo neko vezavo na Slovenijo
storilec je dravljan RS (aktivno personalitetno naelo)
rtev je dravljan RS (pasivno personalitetno naelo)
- nimamo nobene vezave na Slovenijo

Problematika: pri korupcijskih deliktih je zelo teko ugotoviti kdo je rtev. Pri dvojni zakonski
zvezi je npr. zelo teko prepoznati rtev, to so moralni delikti. V nekaterih primerih je pa
ugotavljanje rtve preprosto, npr umor.

Mono je tudi, da se v tujini slovenski dravljan loti slovenske rtve. Drugae pa vse drave
svata poznajo veljavnost kazenske zakonodaje v naveznih okoliinah to pomeni, da je bodisi
storilec dravljan RS ali rtev dravljan RS

Pomembno - IZPIT! Slovenec ni isto kot dravljan RS!!! Slovenec je nacionalnost,

dravljan RS pa izkazuje dravljanstvo. To je problem, saj se v praksi velikokrat govori
samo o nacionalnosti, ni pa natanno navedenega dravljanstva, v tem primeru je potrebno
raziskati in izrecno se pozanimati o dravljanstvu RS. IZPIT!!
 Opustitev je tipien trajajoi delikt. Pri takih deliktih se lahko dravljanstvo spreminja med
trajanjem, nekateri trajajoi delikti lahko trajajo leta in ljudje v tem asu spreminjajo
dravljanstva. Tempore criminis (as izvritve) lahko zajema dolgo obdobje.

Pogosto se zgodi, da imamo podatek o dravljanstvu v asu sojenja. Tak podatek je samo
procesno pomemben, mi rabimo podatek o tem, kaken dravljan je bil storilec v trenutku
izvritve! Zato so to vpraanja, ki se jih ne naslavlja na obdolenca, ampak se jih naslavlja na
druge organe, ki so za to pristojni in preverijo e je bil takrat storilec dravljan RS.

Aktivno personalitetno naelo: e je kd storjeno v tujini + oseba tempore criminis slo

dravljan - naelo se nanaa na storilca
Pasivno personalitetno naelo: e storilec ni dravljan RS tempore criminis (to pomeni ob
asu izvritve kd dravljan RS), rtev pa je bila dravljan RS ko je nastala prepovedana posledica
uporabimo pasivno personalitetno naelo (pravo RS) nanaa se na rtev.

PAZI: Potrebno je vzeti natanno navezno okoliino (trenutek) za presojo dravljanstva.

Univerzalno naelo: storilec ni dravljan RS, rtev ni dravljan RS, Slovenija pa uti
dolnost se vtikati. Te okoliine so silno nenavadne, pogosto politine, univerzalno naelo je
redko uporabljeno in ko je uporabljeno, povzroi veliko javno zanimanje..

14. len pogoji za ta tri naela

Povratek na asovno veljavnost kazenskega prava

Pri nas velja delovnostna teorija kraja izvritve kd, pri asu pa je pravilo, da se uporabi pravo,
ki je veljalo v asu izvritve!!
IZJEMA (ni prava izjema, sklop posebnih pravil): e se zakon kasneje spremeni enkrat ali
vekrat uporabi se za storilca mileji zakon.

1. korak - najprej je potrebno ugotoviti : kateri zakon je veljal v asi izvritve ter ugotoviti
katero kaznivo dejanje mu oitamo - na podlagi tega ugotovimo as izvritve! V zvezi s tem kdaj
je bilo kd izvreno, je potrebno doloiti trenutek, ki velja kot as izvritve. Tu imamo
delovnostno teorijo. Npr bomba ne pride v potev as, ko jo raznese, ker imamo delovnostno
teorijo!! Argument asa izvritve je vezan na konkretno inkriminacijo!!
2. korak - ele drugi korak je ugotavljanje ali se je zakon kasneje spremenil. Slovenija
pogosto spreminja kazensko zakonodajo, v Sloveniji je torej tipini odgovor na to vpraanje da,
ker se zakonodaja veliko spreminja in ker se zakenski postopki zelo dolgo vleejo. Povpreen
kazenski postopek se vlee 6-8 let, zato je to vpraanje v Sloveniji pogost problem.
ele ko je odgovor DA, ele potem se nam odpre problem asovne veljovniosti
kazenskega prava. Kljuna toka je pravnomonost sodbe. Sprememba zakona nas gane samo
do pravnomonosti sodbe, e se pravo spreminja po pravnomonosti sodbe nas to ne zanima!

To smo ponovili zato, ker se to nanaa na naelo zakonitosti, (eno izmed temeljnih nael
kazenskega prava), ki ga bomo naslednjega obravnavali.
Temeljna naela kazenskega prava

1. naelo NAELO LEGITIMNOSTI IN OMEJENOSTI REPRESIJE

2. naelo NAELO ZAKONITOSTI
3. naelo NAELO HUMANOSTI

Primer naela zakonitosti:

1.1.1999 - A zabode B, B preivi; gre za poskus umora 1.1.2000 - sledi kazenska

ovadba za umor 1.1.2007 - zane se glavna obravnava ta se kona z izrekom obsodbe,
potem potee doloen as in potem postane pravnomona, ko ni ve rednih pravnih sredstev
zoper nje (ponavadi po 15 dneh)

Se pa dogaja, da se vse skupaj zelo vlee, po zaetku glavne obravnave se storilec

izmika, je bolan, ne pride na obravnavo iz razlinih drugih vzrokov, itd, vse skupaj se
zavlee, ve se da se bo 2008 spremenil zakon KZ-1.

Obstajajo razni procesni naini za pospeitev ali zavlaevanje postopka. V tem primeru
tudi e bo pravnomona sodba e v asu novega zakona, potem to kljub temu da je zakon
stroji, za storilca ne pomeni ni slabega, saj se zato ker je zakon stroji, uporabi zakon,
ki je veljal ob asu storitve kd.

e bi pa novi zakon (KZ-1) skrajal zastaralne roke, potem bo odvetnik hotel

zavlaevati, da bi bil za storilca uporabljen mileji zakon, sodnica pa bo poskusila
pospeiti postopek, da do tega ne bi prilo.

Bistvo je, da je kljub tem osnvonim pravilom e veliko procesnih vidikov, s

katerimi se lahko manipulira s postopki, zavlaevanje, posepeevanje, da se dosee
eljeno.

Poznamo pa e kup drugih nael; npr, naelo humanosti, itd... V ubeniku se zanejo na strani
119 in do strani 133 tega se ne predava, potrebno pogledati v knjigi.

1. naelo naelo legitimnosti in omejenosti represije

Drava ne potrebuje kazenskega prava, ker ima mo - lahko bi uveljavljala svoje preko surove
moi.
Kazensko pravo potrebujemo, da drava nima preve moi in je ne more z lahkoto zlorabiti.
Kazensko pravo omejuje dravo, ji vee roke.

To naelo zavezuje tako zakonodajalca, kot tudi sodno prakso, potrebno ga je uporabljati pri
nastajanju in pri uporabljanju prava. (to je sicer znailnost vseh nael).

1. omejitev omejevanja represije teoloki pristop (boja volja) nenadoma zakonodajalec ni

bil ve upravien kar karkoli razglasiti za kd, ampak je postal vezan na koncept greha. Kar ni
greno, ne more biti kaznivo.
 2. kasneja omejitev je talionsko naelo! To je tudi metoda omejevanja represije. Ogovarjal je
samo tisti, ki je storil kaznivo dejanje in v viini kot je storil oko za oko, zob za zob.
Danes imamo bolj sofisticirane metode omejevanja represije koncept kazenskopravne
dobrine je omejevalec represije. Zakonodajalec mora pred oblikovanjem inkriminacije
identificirati dobrino, ki jo varuje. Odpadejo pa ravno tiste dobrine pri krenju katerih najprej
pomislimo na kazensko pravo:
a) morala morala ne more biti dobrina kazenskega prava, je podstatus vsake dobrine
kazenskega prava (ne more biti pa sama dobrina)
b) dostojanstvo loveka ni dobrina kazenskega prava (ne more biti), je interpretativni
princip dobrin

Pozor: Dobrine se pogosto enaijo z ravnanjem to ni isto! Primer: Opustitev pomoi dobrina
je, da mu nisi pomagal to ni res, ni pravilno! Gre za elementarno humanost med ljudmi.

e zakonodajalec ni zmoen prepoznati dobrine, potem inkriminacija ni legitimna, zakonodaja

ni legitimna!

2. naelo naelo zakonitosti

In dubio pro reo podnaelo naela zakonitosti (v dvomu za stvar).

1. Je pomembno postopkovno/procesno naelo.
2. Ima pa tudi materialno pravno vsebino je ena od oblik konkretizacije naela zakonitosti.

1. Pri procesnem in dubio pro reo gre za eno temeljnih nael sodobnega kazenskega postopka
dokaze je potrebno izvajati tako, da o njihovem obstoju ni dvoma! (dvoma ne sme biti)!

Primer:
Nekdo zgleda kot enska, vsi mislijo da je, kar naenkrat pa izjavi, da je moki.
Potrebno je to preveriti, uporabi se poseben postopek.
Pogleda se najprej kakne monosti pridejo v potev. Ugotovimo, da pride v potev ve
pristopov: bioloki - kromosomi,
biosocioloki spol je to kar se on dojema.

e izhajamo iz biosociolokega pristopa, izvedenca ne rabimo. e pa uporabimo bioloko

metodo, npr. pri poru kjer je bioloki spol pomemben, rabimo izvedenca. Genetski odgovor ni
enostaven, monosti je veliko dandanes, smo v hudih dvomih. Kaj narediti? V dvomu je
potrebno razreiti dilemo v korist obdolenega. e eli biti moki, potem se ree, da je tudi
bioloko moki.

2. V materialnem kazenskem pravu pa je stvar drugana. Tu ni ne dokazujemo, materialno

kazensko pravo se ne ukvarja z dokazi, ampak operira s pojmi.
Znaki o inkriminaciji niso vedno jasni.
Tu sreamo pri tatvini pojem stvar. (kdor drugemu vzame tujo premino stvar, da si jo
protipravno prilasti).
 Primer:
Toilec pravi, da je obdolenec kradel signal. Toilec trdi, da je signal stvar. Sodnik v tem
primeru ree, da to ni dokazno vpraanje, gre se za pravni pojem - ali je signal stvar.
Tu se ne sme spraevati izvedencev, je pravni pojem, ki ga morajo razistiti pravniki.
Materialno pravni in dubeo pro reo za obdolenca signal ni stvar! Ni dokazno vpraanje,
je vpraanje razlage pojma materialni in dubio pro reo. To konkretizira naelo
zakonitosti. Ta dvom je nastal, zato je zakonodajelec z novelo zakona informacijski signal
tel za stvar.

Kadar ni dvoma ni kaj razpravljati

Primer iz prakse: praznovanje pololetnosti pogosto povezano z dejanji, ki imajo oitne znake
kaznivih dejanj. Vpraanje in dubio pro reo:

Ljudje se veselijo, ko dopolnijo polnoletnost. To veselje v smislu kazenskega prava pogosto

prestopi meje. Povabijo razne osebke s katerimi elijo deliti to veselje, tam se ponavadi je,
pogosto se tudi pije, ponavadi pijae, ki vsebujejo c2h5oh. Zgodi se, da ravno, ko se zgodi kd,
oseba dopolni 18 let. Postavljajo se vpraanja:
1.Kdaj se ga zane teti za polnoletnega
2. kdaj je bilo dejanje zares izvreno

V kazenskem pravu postopkovno praviloma ne vemo tonega trenutka kaznivega dejanja

- operiramo s asovnimi okni

Primer:
Skozi okno na fuinah prileti ponoi pralni stroj, ki pade na avto. Vano je kdaj se je videlo
avto nazadnje v nepokodovanem stanju. Zjutrej lastnik vedno hodi ob 6.45 v iht, vidi
pralni stroj na avtu. Vem da se kasneje ni zgodilo. To je asovno okno. Potrebno je ugotoviti
kdaj se je zgodilo, iemo prie. Je pa problem, ker je ob polnoi storilec postal
polnoleten!!!!! Tu je zakon jasen, ob 00 uri se teje za polnoletnega tisti dan, ko postane
polnoleten, to ni dvoma. Potrebno pa je ugotoviti ali je pijanec s kolegi vrgel pralno stroj
pred polnojo ali po polnoi. Gre za povzroitev splone nevarnosti in povzroitev veje
premoenjske kode (avta in pralnega stroja)

Ali je kakna dilema, e pogledamo vpraanje z vidika materialnega prava? Ni

materialnopravno problematino, stvari so jasne, kaznivo dejanje znano, doloeno kot
kaznivo v zakonu..

Procesnopravno pa imamo problem. Vemo, da je bilo kd storjeno v tem asovnem

okviru, ne moremo pa dokazati, da je bilo storjeno po polnoi. Procesno pravno zato teje,
da se je zgodilo pred polnojo (vzame se presumpcijo), da je bil storilec mladoleten. Za
storilca je to mileje. To ni materialni in dubio pro reo , ampak procesni in dubi pro reo.
 3. naelo - naelo humanosti

V kazenskem pravu je nekaj specifinih odrazov tega naela: Imamo 2 vidika:

1. Kazensko pravo specifino huje kaznuje (e na ravni inskipcije in oblikovanja

inkriminacije) manj humane delikte s posebno zakonodajno frazo, ki jo imenuje grozovit
nain ta fraza dela praksi hude teave.
To so pogoste kvalificirane oblike kaznivih dejanj, npr. kvalificirana oblika
umora/posilstva, e je dejanje storjeno na grozovit nain len 116/I(1).

IZPIT!!: kako se citirajo leni?

Drati se je treba konvencinskega citiranja tok. V dvojnih oklepajih se navaja toke. Ko je ve
odstavkov je poterbno biti previden! Odstavke se vedno citira rimsko(latinsko,) toke pa
arabsko. Odstavke za poevno rto, toke v dvojne oklepaje. 116/I(1) len, odstavek, toka.
Tudi e je samo en odstavek ga vedno citiraj!

Grozovitost: dela teave na podroju naela zakonitosti. Odgovore je potrebno iskati v kulturi
in mikrokulturi, v tisti specifini relevantni navezni kulturi.
Vsak umor je sicer e po definiciji grozovit, ampak znotraj tega, kazensko pravo oblikuje e
posebno stanje grozovitosti, ki dejanje dela e teje.

Grozovitost pri umoru:

Umor s temperaturo (podhladitev/pregretje)
Umor s sukcesivno zaduitvijo(iv zakopan)
Umor z ognjem
Umor kjer sicer storilec povzroa pokodbe, ki so same zase bagatelene, v njihovi vsoti pa
usodne in eli stopnjevati setevek teh pokodb zato, da bo rtev trpela im dlje in umrla.
Ustreliti 70x ni grozovito!

Vasih pa je nain pokodbe tak, da e sam po sebi zahteva standard grozovitosti ritualno
teaven (npr. podnajemnica pri najemniku se je lotila stare enske tako, da je s pletilno iglo
zabodla v oko in pokodovala mogane.)