Univerzitet "Sv.

Kliment Ohridski"- Bitola Policiska akademija - Skopje

SEMINARSKA RABOTA Po predmetot: Krivi~no pravo

Tema:

PARI^NA KAZNA

Mentor: prof. d-r. Zoran Sulejmanov Pa{aliski ass. m-r. \or|i Slamkov

Izrabotil: Marjan

dekemvri, 2004 god.

1. Voved - poimot na kaznata

Kaznata e spravedlivo vozvra}awe na izvr{enoto delo, odnosno smisleno, celno zlo {to mu se nanesuva na storitelot poradi izvr{enoto delo i vo ramkite za vinata na deloto! Dadenata definicija sodr`i nekolku elementi. Najprvin, kaznata e sankcija, pravna posledica na izvr{enoto kazneno delo {to ja izrekuva sudot vo postapka opredelena so zakon kaznata e sekoga{ propi{ana so zakon i ima javno-praven karakter, po {to se razlikuva od privatnite oblici na reakcija! Vtoro, kaznata e zlo {to mu se nanesuva na storitelot i {to se sostoi vo odzemawe ili ograni~uvawe na nekoi bitni slobodi i prava: li~nata sloboda (zatvorot), pravoto na sopstvenost (pari~nata kazna) itn. Po definicija kaznata ne e koe i da e zlo {to storitelot go trpi kako posledica na svoeto zlodelo tuku smisleno zlo; taka, na primer, zatvorot ne prestanuva da bide kazna za homoseksualecot koj prijatno se ~uvstvuva vo nego! Toa, osmislenosta na zloto kako poraka upatena kon prose~no ~uvstvitelen storitel, e i su{tinskiot kriterium {to go predodreduva retributivniot karakter na kaznata. Treto, kaznata e celno zlo: taa ne e odmazda poradi ozmazda, represija poradi represija, tuku retribucija presmetana na ostvaruvawe opredeleni socijalno korisni celi! I ~etvrto, osnova za izrekuvawe na kaznata e storenoto delo i vinata za toa delo, koja e i granica za kaznata. Mo`e da se kazni storitel {to e proglasen za vinoven, vo ramkite na negovata vina za konkretnoto delo! Od site elementi na poimot na kaznata najsporen e, nesomneno, toj na odreduvaweto na kaznata kako smisleno, celno zlo! Za{to, ne postoi sankcija {to ne sodr`i pomala ili pogolema doza na zlo! Nesporno e deka generalnopreventivno dejstvo zasnovano vrz smisleno zlo ne mo`e da im se negira i na merkite na bezbednost! So samoto toa {to pretstavuva prisilba, sekoja sankcija pretstavuva i nesakano zlo za storitelot! Od taa gledna to~ka ne postoi nikakva razlika me|u kaznata zatvor {to mu se izrekuva na presmetliviot i vinoven storitel i merkata za bezbednost upatuvawe vo psihijatriska klinika {to mu se izrekuva na nepresmetlivo lice. Spored toa, su{tinski kriterium {to ja razlikuva kaznata od ostanatite sankcii ne mo`e da bide prisustvoto, kvalitetot ili stepenot na zloto! Kako edinstven kriterium za razlikuvawe mo`e da se zeme osnovot i celite na negovata priemna. Kaznata e smisleno zlo {to na storitelot mu se nanesuva poradi izvr{enoto zlodelo; toa e nejzinata primarna funkcija i presmetan efekt, pokraj koj mo`e da bide vo funkcija i na drugi celi! Kaj merkite na bezbednost zloto se pojavuva kako neizbe`na, nu`na komponenta na prisilbata, na prisilniot karakter na samata merka i e podredena na nekoi drugi primarni celi vo interes na storitelot: spre~uvawe na opasnosta, odnosno prevencija, a osnovot za nejzinata primena e potrebata od pomo{ i lekuvawe na storitelot! Storenoto kazneno delo mo`e da bide samo povod, ramnosilen na koj i da bilo drug povod {to ja manifestira sostojbata na li~nosta i se pojavuva kako indikacija za prisilen medicinski tretman! Kaznata ima dve dimenzii: dr`avno-pravna i individualna! Prvata go izrazuva dr`avnoto pravo na kaznuvawe, dodeka vtorata na toa pravo soodvetnata dol`nost na vinovniot storitel na kazneno delo da se podredi, podlo`i na kazna! Se razbira vo toj odnos dominantna uloga ima dr`avata, koja

gi izbira celite, sodr`inite i metodite na kaznuvaweto, postavuvaj}i gi vo pravno-institucionalna ramka!

2. Vidovi na kazni

Vo teorijata na krivi~noto pravo i krivi~noto zakonodavstvo, a ottamu i vo penologijata postojat nekolku podelbi na kaznite zasnovani vrz razli~ni kriteriumi: a) Spored na~inot na nivnoto izrekuvawe propi{anite kazni se delat na glavni i sporedni. Glavni se onie koi za izvr{enoto delo mo`at da se izre~at samostojno, a sporedni onie kazni koi mo`at da se izre~at samo pokraj nekoja od glavnite kazni, odnosno kako zasiluvawe na dejstvoto na glavnata kazna ili kako nejzino dopolnuvawe. b) Spored dobroto {to na storitelot mu se odzema ili ograni~uva tie se delat na kazni protiv `ivotot, protiv teloto, protiv slobodata, protiv imotot, protiv ~esta i gra|anskite prava. v) Spored svoeto traewe kaznite se delat na trajni i vremenski. Trajni se onie kazni koi se izrekuvaat do krajot na `ivotot na osudenoto lice. Primer: do`ivotnata kazna li{uvawe od sloboda ili trajno li{uvawe od opredeleni gra| anski prava. Vremenski kazni se onie koi se izrekuvaat vo opredeleno traewe, koi se ograni~eni so to~no opredelen period na vreme. g) Spored na~inot na potpi{uvaweto kaznite se delat na kumulativno i alternativno opredeleni kazni. Kaznite se kumulativno opredeleni koga za izvr{enoto krivi~no delo zakonot propi{al pove}e kazni taka {to tie mora da se izre~at zaedno. Kaznite se alternativno opredeleni koga za izvr{enoto krivi~no delo zakonot propi{al pove}e kazni od koi na storitelot mo`e da mu se izre~e samo edna. Spored ~l. 33 st. 1 KZ postojat slednive vidovi kazni: a) kazna li{uvawe od sloboda i b) pari~na kazna.

3. Pari~nata kazna vo stariot i sredniot vek

Pari~nite kazni se javuvaat mnogu rano vo sistemot na organiziranata dr`avna reakcija. Spored rimskoto pravo tie najprvin bile izvr{uvani vo korist na povredenite bo`estva za delata {to nemale privaten karakter ( delicta non privata). Podocna se naplatuvale vo korist na dr`avata ( erara) za najposle da mu pripa| aat na carot (fiscus). Ponekoga{ se naplatuvale i vo korist na lokalnite vlasti. Vo srednovekovniot period ovie kazni stanale va`en izvor na prihodi. Vo uslovi na raspa|awe na naturalnoto proizvodstvo, razvojot na trgovijata i pojavata na gra|anskata klasa kaznata ne e pove}e samo sredstvo za fizi~ko istrebuvawe i zastra{uvawe na okolinata kako i mo{ne silen instrument za vr{ewe na ekonomski pritisok vrz pot~inetoto naselenie. So pari~nata kazna storitelot na krivi~noto delo se obvrzuva da isplati opredelena suma pari vo korist na dr`avnata klasa. Dokolku ne sakal da ja izvr{i taa obvrska dr`avata prevzema ~ekori za prisilna naplata. Sprema onie pak {to ne mo`ele da odgovorat na takvoto barawe od strana na dr`avata doa|a do zamena na pari~nata so drug vid kazna. Vo opredelen period koga poradi se pogolemoto osiroma{uvawe na naselenieto doa|a do pogolemi problemi vo pogled na

naplatata na pari~nite kazni, nivniot primat }e bide istisnuvan so vra}awe kon telesnite kazni. Pari~nite kazni naj~esto se javuvale vo oblik na nadomest za "cenata na ~ovekot" ili globa. Bez ogled na toa {to i dvete formi bile presmetani od korista {to se vle~ela za crkvata, odnosno dr`avata, nivnata ~esta primena zna~ela fakti~ko ograni~uvawe na izvr{uvaweto na smrtnite i telesnite kazni. Vergeldot bil "cena za ~ovekot", odnosno vrednost na `ivotot na poedinecot {to vpe~atlivo se razlikuval so ogled na negovata polo`ba. Ako nekoj povredel ili ubiel pripadnik na plemstvoto pla}al opredelena cena. Ako povredel ili ubiel kmet, vergeldot bil mal. Vergeldot bil, vsu{nost pla}awe opredelena suma pari na crkovnite vlasti zaradi stradawe. Dokolku zlostornikot ne mo`el toa da go stori se pristapuvawe kon telesno kaznuvawe. Zaradi ostvaruvawe na torturata osudenikot bil stavan vo zatvor vo koj se `iveelo "na leb i voda" dodeka nekoj ne se zazemel za nego ili dodeka ne se dobielo oprostuvawe od biskupot. Duri i kralot po odnos na ovie pra{awa i be{e pot~inet na suprematijata na crkvata. Fredumot obi~no se isplatuval vo korist na svetovnata vlast 1. Poznat e u{te od Hamurabieviot zakonik, a bil predviden i vo nekoi srednovekovni akti. Primer, vo Du{anoviot zakonik od 1349 godina bila propi{ana mo{ne visoka globa vo iznos od 300 pjesteri. Na podra~jeto na Srbija po Prvoto srpsko vostanie (1813) pari~nata kazna bila poretko primenuvana. Taa mnogu pove}e nosela karakter na nadomest na {tetata odo{to na kazna i glavno se javuvala vo dva vida: globa i duplir. Globata ja pla}alo celoto selo na onoj sprema koj bila izvr{ena kra`bata na toa podra~je, duplirot se sostoel vo toa {to zlostornikot moral da go plati dvokratniot iznos od vrednosta na ukradeniot ili o{eteteniot predmet.

4. Razvojot na pari~nata kazna vo sistemot na sankcii

Vo istoriskiot razvoj na kaznata, pari~nata kazna e postara od kaznite li{uvawe od sloboda. Posle prvobitniot period na privatna odmazda, kompenzacijata i nadomestuvaweto na {tetata predstavuvale osnovna sankcija za pove}eto dela. Vo stariot Rim pari~nata kazna bila redovna kazna duri i za pote{ki dela, dodeka zatvorot slu`el samo za kratkotrajno zadr`uvawe na kriminalcite. Vo VI vek kaj germanskite narodi se pojavile dve pari~ni kazni: ednata odela vo korist na o{teteniot, a drugata vo korist na dr`avata. Vakviot sistem se zadr`al i vo ranoto srednovekovie2, vo koj pari~nata kazna bila dominantna i za dela na ubistvo, {to mu davalo na kazneniot sistem mnogu pohuman oblik vo sporedba so podocne`niot period na primena na smrtnata i na telesnite kazni. Dene{nata pari~na kazna kako javno-pravna kazna nastanala tokmu od onaa kazna ili del od pari~na kazna, {to se pla}ala vo korist na dr`avata. So vreme vladetelite ja sogledale ogromnata li~na i dr`avna korist {to mo`e da se izvle~e od istisnuvaweto na o{teteniot od konkurencijata za pla}awe na pari~nata kazna. Promenata, {to nastanala po XIV vek
1

"Fredum e, vsu{nost nadomest za za{tita pru`ena protiv pravoto na odmazda" ... "vinovnikot pla}al fredum vo ime na mirot i bezbednosta {to gi izgubil zaradi storeniot prestap, a koj mo`el da gi povrati so za{tita" Monteskie, op.cit, Tom II, str. 334-335 2 X-XIII vek

predizvikala krupni posledici vrz kazneno pravniot sistem: o{teteniot, koj ne dobival ni{to od pari~nata kazna ne bil zainteresiran za gonewe na storitelot, taka {to dr`avata morala celosno da ja prevzeme funkcijata na goneweto. Toa natamu predizvikalo promeni vo karakterot na kaznenata postapka, vo koja se pove}e slabeele akuzatornite elementi koi se zamenuvale so inkvizitorni elementi. Inkvizitornata postapka, pak, pridonela za jaknewe na pozicijata na javno-pravnite kazni i za nivno zaostruvawe, so {to bile sozdadeni uslovi za afirmacija na smrtnata i na telesnite kazni kako redovni kazni i za najlesni dela. Prikaznata zavr{uva so pojavata na kaznata zatvor kon krajot na XVIII i po~etokot na XIX vek, a dene{noto razo~aruvawe i od kaznata zatvor otvara prostor pari~nata kazna povtorno da se vrati na kazneno paravnata scena. Sovremenoto kazneno pravo se svrtuva kon pari~nata kazna kako edna od glavnite alternativi za kaznata zatvor, no pra{awe e dali taka zamisleniot presvrt mo`e da uspee ako toa istovremeno ne se vrati na konceptot na dvojnata funkcija na pari~nata kazna: zadovoluvawe na javno-pravniot karakter na kaznuvaweto i na interesot na o{teteniot?

5. Poim
Pari~nata kazna e imotna kazna {to se sostoi vo nametnuvawe na osudeniot na javno-pravna obvrska za pla}awe opredelen pari~en iznos na dr`avata poradi storenoto kazneno delo. Kako javno-pravna kazna toa podrazbira isplata na opredelen pari~en iznos na dr`avata, a ne civilna obligacija na storitelot kon dr`avata. Poradi toa, taa ne mo`e da se kompenzira, da se prenesuva ili da se prevzema od drug ili nasleduva. Izrekuvaweto pari~na kazna statutira obvrska za pla}awe isklu~itelno kon dr`avata, a ne i kon o{teteniot, ~ii {to imotni pobaruvawa se obezbeduvaat so vra}awe na predmetite ili konfiskuvawe na imotnata korist i nadomestuvawe na {tetata. Kone~no, pari~nata kazna sekoga{ glasi na opredelen pari~en iznos i ne mo`e da se opredeli vo nekoi drugi vrednosti {to ne pretstavuvaat pari, kako {to e pla}awe so obvrznici, skapoceni predmeti ili otstapuvawe na imot ili pobaruvawe. Izrekuvaweto na pari`nata kazna predizvikuva dvoen efekt. Od edna strana, nejzinotot pla}awe zna~i namaluvawe na imotot na storitelot. No od druga strana takvoto namaluvawe na imotot treba da ima i podolgoro~ni posledici vrz namaluvawe na mo`nosta na storitelot za tro{ewe dobra i zadovoluvawe na negovite potrebi {to imaat pari~en ekvivalent. Ottuka se pretpostavuva deka pari~nata kazna ima takvo podolgotrajno dejstvo {to osudeniot go ~uvstvuva kako li~no ograni~uvawe. Samo po tie pretpostavki mo`e da bide ispolneta generalno preventivnata i specijalno preventivnata cel na ovaa kazna. Ako pla}aweto na pari~nata kazna storitelot ne go ~uvstvuva kako ograni~uvawe na negoviot imot i pravo, nejzinoto izrekuvawe ja gubi smislata na kaznuvawe3. Vrz idejata za namaluvawe na `ivotniot standard na storitelot denes se pojavuvaat i mo{ne interesni predlozi za dolgotrajna pari~na kazna, namesto pla}awe ednokraten pari~en iznos so {to ovaa kazna bi se pretvorila vo podolgotrajno ograni~uvawe na pravata na storitelot. Ovaa
3

Za nekoj {to se rasfrla so parite toa mo`e da bide del od presmetaniot dneven tro{ok

ideja bi bila prifatliva koga bi mo`ele da se re{at problemite {to bi nastanale so podolgotrajno traewe na kaznata, kako {to se oscilaciite vo imotnata sostojba, promenite vo semejnata sostojba na storitelot itn. Osnovnoto barawe - kaznata da bide li~na i da zna~i posegawe na opredeleni prava na storitelot na krivi~noto delo, vo odnos na pari~nata kazna e relativizirano so faktot deka taa nema sekoga{ takva priroda i po pravilo gi pogoduva i drugite ~lenovi na semejstvoto koi `iveat so storitelot. Storitelot treba da ja isplati pari~nata kazna od svoite sopstveni sredstva, no nikoga{ ne e isklu~ena negovata obvrska da se ispolni so posegawe po sredstva vo zaedni~ka sopstvenost ili po tu|i sredstva. Sovremenoto kazneno pravo ne raspolaga so soodvetni instrumenti za izbegnuvawe na takviot kolektiven karakter na pari~nata kazna. Koga toa dosledno bi se dr`elo za baraweto za personalniot karakter na ovaa kazna, bi trebalo posebno da go zabrani, pa duri i sankcionira pomagaweto na storitelot vo pla}aweto na pari~nata kazna. Solidarnoto pla}awe sosema isklu~itelno doa|a pod udar na kazneniot zakon: taka, na primer, odnapred vetenoto pomagawe na storitelot vo pla}awe na pari~nata kazna se smeta za sou~e{ni{tvo. Poradi nejziniot javno-praven i personalen karakter, obvrskata za pla}awe pari~na kazna gasne so smrtta na osudeniot. So toa zakonot bi trebalo da go izedna~i i slu~ajot na trajna du{evna bolest na osudeniot, {to predizvikuva sli~ni kazneno-pravni posledici kako i negovata smrt. Kriminalno-politi~ko zna~ewe na pari~nata kazna . Vo sistemot na kazni ovaa kazna e poblaga vo sporedba so kaznata zatvor i se izrekuva za polesni krivi~ni dela, a osoboeno e pogodna za delata storeni od koristoqubie, za koi mo`e da se izre~e i koga izre~no ne e predvidena so zakon. Sovremenata kazneno-pravna reforma vo potragata po alternativi za zatvorot e orientirana i kon potisnuvawe i na kratkotrajnite kazni zatvor i nivna zamena so pari~na kazna. Za polesnite dela vo oddelni zakonodavstva e statuirano praviloto na prioritet na pari~nata kazna: zatvor mo`e da se izre~e ako so primena na pari~nata kazna ne mo`e da se postigne celta na kaznuvaweto. Ova pravilo ima za posledica izre~enite pari~ni kazni da nadminuvaat 80% od izre~enite kazni. Kako zamena za zatvorot, osobeno kratkotrajniot, pari~nata kazna ima niza doka`ani prednosti. Nesporno e deka generalno i specijalno preventivnata cel na kaznuvaweto, osobeno koga se raboti za prvoprestapnici, mo`e da se ostvari i so pari~na kazna srazmerna so te`inata na deloto. So primenata na ovaa faza se izbegnuvaat negativnite efekti na zatvorot: li~nite deprivacii, kriminalnata infekcija vo zatvorot, prestanokot na rabotniot odnos i podocne`nite problemi na reintegracijata na osudeniot. Edinstvenata slabost na pari~nata kazna e {to neednakvo gi pogoduva storitelite na kaznenite dela i {to nejzinite efekti zavisat od nivnata razli~na imotna sostojba. Pokraj toa za odredeni kategorii storiteli za koi se potrebni merki na tretman ili lekuvawe, pari~nata kazna ima slabo preventivno dejstvo. se prefrla, isto taka, deka e tipi~no retributivna sankcija i posleden ostatok od principot na talion, kako i toa deka nema etni~ka osnova, zo{to dr`avata profitira za smetka na kriminalot. No seto toa ne gi namaluva nejzinite efekti i korisnost vo suzbivaweto na kriminalot vo eden svet zasnovan vrz trkata po pari 4.
4

vo duhot na poznatata misla na Makijaveli: "^ovek pobrzo }e ja zaboravi smrtta na tatko mu, otkolku gubeweto na pari~nikot!"

6. Sistem na dnevna globa

Zaradi izbegnuvawe na osnovnata slabost na pari~nata kazna - ne ednakvo da gi pogoduva storitelite na kaznenite dela, vo zavisnost od nivnata imotna sostojba, vo evropskite zakonodavstva e napu{ten sistemot na fiksno odredena pari~na kazna i na {iroko e prifaten skandinavskiot model na pari~na kazna poznat kako sistem na dnevna globa. Idejata za voveduvawe vakov sistem se pojavi vo po~etokot na minatiot vek vo [vedska, a za prvpat zakonski e inaugurirana vo Finska vo 1921, [vedska 1931 i Danska vo 1939 5. Sistemot na dnevna globa se sostoi vo opredeluvawe na broj na dnevni globi spored stepenot na nepravoto i vinata na storitelot, pri {to visinata na dnevnata globa se opredeluva spored li~nite i imotnite okolnosti na storitelot. Zakonot gi odreduva najmaliot i najgolemiot broj na denovi globa, kako i najmaliot i najgolemiot iznos na dnevna globa. Konkretniot iznos na dnevna globa se opredeluva spored li~nite i imotnite okolnosti na storitelot. Ovoj sistem e prifaten vo pove}eto evropski zakonodavstva: so reformata na germanskiot KZ od 1975 godina; avstriskiot KZ od 1975 godina; noviot francuski KZ od 1992 godina, a pred toa so zakon od 1983 godina; vo SAD primenata na ovoj sistem se primenuva od 1988 godina, najprvin vo vid na pilot-proekt vo dr`avata Wujork; vo Velika Britanija e voveden so Criminal Justice Act od 1991 godina. Postapkata na izrekuvawe na pari~nata kazna se odviva vo dve fazi: najprvin sudot spored te`inata na deloto i stepenot na vinata na storitelot go utvrduva brojot na dnevni globi, a potem vrz osnova na matemati~kata operacija na ocenka na li~nite i imotnite oklonosti na storitelot go odreduva iznosot na poedine~nata dnevna globa. Iznosot na pari~nata kazna se dobiva so mno`ewe na utvrdeniot broj dnevni globi so iznosot na dnevnata globa. Na ovoj sistem ne mu se zabele`uva ve}e deka vodi kon nespravedlivi re{enija vo odnos na neednakvoto kaznuvawe na storiteli so razli~en imoten potencijal, no mu se prefrla za ne{to drugo: deka ja razbiva logi~kata celina na odlukata za kaznata i deka poradi toa opredeluvaweto na brojot na dnevnite globi e arbitrarno, izvedeno od impresijata {to ja ima sudijata vo odnos na te`inata na kaznata {to ja zaslu`il storitelot! Vo prakti~nata primena na ovoj sistem takvata logika go vodi sudot najprvin da utvrdi eden zamislen spravedliv iznos na kaznata, a potem dopolnitelno da go konstruira brojot na dnevnite globi i iznosot na dnevnite globi. Prigovorot za vakvoto reverzibilno postapuvawe na sudot mo`e da se izbegne ako zakonot precizno go regulira odreduvaweto na iznosot na dnevnata globa, na na~in {to ovozmo`uva kontrola na sudskata odluka vo postapkata po `alba.

7. Zakonskiot re`im na pari~nata kazna

5

Denes vo ovie dr`avi nad 75% od izre~enite kazni se pari~ni

Pari~nata kana mo`e da se izre~e kako glavna i kako sporedna, zaedno so kaznata zatvor. Za pari~nata kazna kako glana kazna so izmenite na KZM vo 2004 godina e prifaten sistemot na dnevna globa (~l. 38 st. 1): kaznata se izrekuva vo dnevni globi, pri {to brojot na dnevnite globi ne mo`e da bide pomal od pet nitu pogolem od trista i {eeset dnevni globi! Najmalata vrednost na dnevnata globa e edno evro vo denarska protivvrednost, a najgolemata pet iljadi evra vo denarska protivvrednost (~l. 38 st.2). Iznosot na pari~nata kazna se dobiva taka {to sudot najprvin go odmeruva brojot na dnevnite globi spored op{tite pravila za odmeruvawe na kaznata, potem ja odreduvava visinata na dnevnata globa, a na krajot brojot na dnevnite globi go mno`i so utvrdenata vrednost na dnevnata globa. Odmeruvaweto na brojot na dnevnite globi sudot go vr{i so primena na pravilata na sudskoto odmeruvawe na kaznata (sodr`ani vo ~l. 39), poa|aj}i od kaznenata odgovornost na storitelot, te`inata na deloto i celite na kaznuvaweto. Pritoa, sudot treba da gi zeme predvid site olesnuva~i ili ote`nuva~ki okolnosti {to vlijaat brojot na dnevnite globi da bide pomal ili pogolem. Odreduvaweto na visinata na dnevnata globa e malku poslo`ena operacija {to pretpostavuva najnapred pribirawe podatoci od strana na sudot za imotnite i li~nite okolnosti na storitelot! Pri toa, sudot po pravilo treba da trgne od ~istiot dneven prihod {to storitelot go ostvaruva ili mo`e da go ostvaruva, kako i od negovite semejni i drugi obvrski i negovata imotna sostojba vo vremeto na donesuvaweto na presudata (~l. 38 st. 3).KZM go opredeluva i poimot na ~ist dneven prihod (~l. 122 st.29): pod ~ist dneven prihod se podrazbira neto nadomestok na ime plata ili drugi nadomestoci od raboten odnos na ime plata, kako i drugi neto prihodi od vr{ewe dejnost ili imot i imotni prava; ~istiot dneven prihod se dobiva po odbivaweto na danocite ili drugite zakonski obvrski; ako sudot i na toj na~in ne mo`e da go utvrdi ~istiot dneven prihod, ili toa bi predizvikalo oddolgovlekuvawe na postapkata, kako osnova za negovoto utvrduvawe se zema ednodnevnata zarabotuva~ka spored prose~nata plata vo stopanstvoto vo poslednite tri meseci vo vremeto na presuduvaweto! Zaradi utvrduvawe na vrednosta na dnevnata globa sudot mo`e da bara izvestuvawe od banki, finansiski i drugi ustanovi, dr`avni organi i pravni lica, koi se dol`ni da gi dostavat baranite izvestuvawa i ne mo`e da se povikaat na za{tita na delovna ili druga tajna! Mo`e da se predvidi deka na po~etokot sudskata praktika }e se sudri so brojni te{kotii vo utvrduvaweto na vrednosta na dnevnata globa {to se dol`at glavno na pri~ini locirani nadvor od sudskiot sistem. Poradi toa, za primenata na novite odredbi za pari~nata kazna e ostaven podolg vacatio legis ({est meseci) po usvojuvaweto na izmenite na KZM vo 2004 godina, za sudiite da ja sovladaat tehnikata na izrekuvawe na pari~nata kazna spored noviot sistem. No ako tie problemi se uspe{no sovladani vo pove}e dr`avi vo tranzicija, ne bi trebalo da postoi vistinska pri~ina zo{to ne bile nadminata i vo na{ata sudska praktika! Za pari~nata kazna izre~ena kako sporedna, zaedno so kaznata zatvor ili so uslovna osuda so koja e utvrdena kazna zatvor (~l. 33 st.3), KZM go zadr`uva sistemot na fiksen pari~en iznos: kaznata se izrekuva vo iznos koj ne mo`e da bide pomal od dvaeset evra nitu pogolem od pet iljadi evra vo denarska protivvrednost, bez primena na prethodno izlo`enite pravila vo

dnevnite globi! Pri odmeruvaweto na kanata sudot gi zema predvid op{tite pravila za odmeruvawe na kaznata, a posebno imotnata sostojba na storitelot, negovite drugi prihodi, negoviot imot i semejni obvrski (~l. 39 st. 5). Sistemot na fiksen pari~en iznos e zadr`an poradi toa {to izrekuvaweto na zatvorot kako efektivna kazna ili kako kazna utvrdena so uslovnata osuda go pravi besmisleno odreduvaweto broj na dnevni globi! Vo takov slu~aj, imeno bi bilo nelogi~no sudot da izre~e, na primer, kazna zatvor od tri godini, a potem, vrz istite pravila za odmeruvawe na kaznata, u{te i pari~na kazna od sto ili dveste dnevni globi! Dnevnata globa e zamislena, imeno, kako edinica {to po svojata te`ina odgovara na eden den zatvor vo {to se transformira vo slu~aj na zamena na pari~nata kazna so zatvor!

8. Napla}awe i zamena na pari~nata kazna

So presudata so koja se izrekuva pari~nata kazna sudot opredeluva rok za nejzino pla}awe, koj ne mo`e da bide pokratok od petnaeaset dena nitu podolg od tri meseci. Vo opravdani slu~ai sudot mo`e da dozvoli kaznata da se isplati i vo otplati, so toa {to vkupniot rok na isplata ne mo`e da bide podolg od dve godini; ako osudeniot e stranec, sudot }e odlu~i pari~nata kazna da se plati bez odlagawe ili da bara obezbeduvawe na nejzinoto pla}awe na drug na~in6. Vo sovremenite kazneno-pravni sistemi postojat razli~ni re{enija vo odnos na problemot {to nastanuva koga osudeniot ne mo`e ili ne saka da ja plati pari~nata kazna! No site se sveduvaat na nekoja dopolnitelna prinudna merka7, so koja osudeniot se prisiluva da ja plati, a od druga strana, isto taka se zadr`uva kazneniot karakter na osudata! Tokmu dopolnitelnata prisilna reakcija na nepla}aweto na pari~nata kazna ja razlikuva ovaa sankcija, kako javna kazna, od koja i da e druga gra|anska obligacija! Vo reguliraweto na posledicite od nepla}aweto na pari~nata kazna KZM trgnuva od principot na postapnost! Najprvin, ako osudeniot ne ja plati dobrovolno pari~nata kazna vo opredeleniot rok, sudot mo`e da go prodol`i toj rok ako najde deka za toa postojat opravdani pri~ini. Ako, nasproti toa oceni deka osudeniot ne saka da ja plati, mo`e da naredi nejzino prisilno izvr{uvawe vo postapka utvrdena so zakon. Vo toj slu~aj pari~nata kazna, spored odredbite na Zakonot za izvr{na postapka, se izvr{uva od imotot na osudeniot! Ako, kone~no, davaweto nov rok koj ne mo`e da bide podolg od tri meseci ili prisilnoto izvr{uvawe ostanale bez uspeh, sudot ja izvr{uva kaznata taka {to za sekoja dnevna globa opredeluva eden den zatvor ili, koga pari~nata kazna e izre~ena kako sporedna kazna, za sekoi zapo~nati dvaeset evra vo denarska protivvrednost opredeluva eden den zatvor! Taka opredeleniot zamenski zatvor ne mo`e da bide podolg od {est meseci. Ako osudeniot isplati samo del od pari~nata kazna ostatokot srazmerno se pretvora vo zatvor, a ako osudeniot go isplati ostatokot na pari~nata kazna, izvr{uvaweto na zatvorot se zapira. Zamenata na nenaplatenata pari~na kazna so zatvor e nespravedlivo re{enie! Pari~nata kazna, imeno, mo`e da bide izre~ena na lice {to voop{to ne bilo vo mo`nost da ja plati taka {to se pojavuva samo kako zaobikolen na~in na izrekuvawe na kaznata zatvor! Spored toa na zamaena na pari~nata
6 7

sudska garancija itn. zamenski zatvor, op{tokorisna rabota itn.

10

kazna se odnapred osudeni, o~igledno siroma{nite. No, nezavisno od nespravedlivosta re{enieto na zamenski zatvor e prifateno vo pove}eto sovremeni zakonodavstva (amerikanskoto, britanskoto, avstriskoto, germanskoto, francuskoto i dr.). Zamenskiot zatvor ne e poseben vid na kaznata zatvor, tuku modalitet na izvr{uvaweto na pari~nata kazna: vid na dol`ni~ki zatvor {to trae se dodeka osudeniot ne ja plati pari~nata kazna! So ogled na toa deka se sostoi vo li{uvawe od sloboda i za nego va`at pravilata za izvr{uvawe na kaznata zatvor, so isklu~ok na uslovniot otpust; amnestija i pomiluvawe mo`e da se dadat samo za pari~nata kazna, a ne i za nejzinata zamena so zatvor! Zakonskoto ograni~uvawe na traeweto na zamenskiot zatvor najdolgo do {est meseci zna~i deka na osudeniot mu se prostuva ostatokot od pari~nata kazna koj go nadminuva brojot na dnevnite globi pretvoreni vo zatvor so takvo traewe.

9. Zaklu~ok
Od iznesenovo mo`eme da zaklu~ime deka pari~nata kazna se pojavila mnogu rano i najpravin bile izvr{uvani vo korist na povredenite bo`estva za delata {to nemale privaten karakter, a podocna vo nametnuvawe osudenoto lice da plati odreden pari~en iznos vo korist na dr`avata. Izvr{uvaweto na pari~nata kazna pome|u izvr{itelot na krivi~noto delo i dr`avata sozdava eden obligacionen odnos vo koj dr`avata se javuva kako doveritel, a izvr{itelot na krivi~noto delo kako dol`nik. Vo slu~aj pari~nata kazna da ne bide platena od strana na osudenikot isto kako i vo mnogu drugi slu~ai mo`e da se ostvari po pat na prinuda. Drug zna~aen faktor e i toa {to pari~nata kazna nao|a se pogolema primena vo nadomestuvawe na {tetata na krivi~nite dela.

11

10. Koristena literatura

1. Prof. d-r. Qubisav Ne{i}: Krivi~no pravo - op{t del, Belgrad 1991; 2. Prof. d-r. Vlado Kambovski: Kazneno pravo - op{t del, Skopje, 2004; 3. Prof. d-r. Zoran Sulejmanov: Penologija, Skopje, 1999; 4. Prof d-r. Zoran Sulejmanov: Krivi~no pravo - op{t del, Skopje, 2001.

12

Sodr`ina
1. 2. 3. 4. 5. Poim ..................................................................................................................... .......... 6. 7. 8. 9. Zaklu~ok .............................................................................................................. ......... 9 10. Koristena literatura ............................................................................................. 10 4 Sistem Zakonskiot Napla}awe i re`im zamena 7 na na na dnevna pari~nata pari~nata Pari~nata Razvojot na kazna pari~nata 3 Voved Vidovi vo stariot kazna vo i poimot na na 2 sredniot na

kaznata ......................................................................................... 1 kazni ........................................................................................................... vek.......................................................... 2 sistemot sankcii .........................................

globa ............................................................................................. 6 kazna .................................................................6 kazna ..............................................................

13