Univerzitet Sv.

Kiril i Metodij
Praven fakultet Justinijan Prvi
Skopje

Tema: Advokatura

Mentor:
Izrabotil:
Prof. d-r. Rodna
39855

br. ind.

Maj 2007, Skopje

Pojavata i polo`bata na advokaturata
Advokaturata e institut na rimskoto pravo, od vremeto
na Rimskata republika i Principatot.Poteknuva od latinskiot
zbor advocare-povikuvawe na pomo{.Pri krajot na klasi~noto
rimsko pravo, advokatite postepeno ja prevzele celokupnata
odbrana vo sudskite postapki.Advokatite bile lica so golem
ugled vo op{estvoto i vo sudskata postapka. Od po~etokot
na Principatot, advokaturata stanala profesionalna slu`ba
odnosnood neplatena prerasnuva vo platena profesija.Vo
rimskoto pravo, advokatite se tretirani kako pomo{nici na
strankite vo sudskiot spor ili advokatite se stru~ni pravnici
koi na strankite im pomagaat davaj}i im pravni soveti pred
sporot i vo tekot na sporot.
Advokatskiot stale` za prv pat e voveden vo Italija za
vreme na vladeeweto na carot Justin od 518 do 527
godina.Vo toa vreme se sozdadeni I prvite advokatski
kolegiumi kako oblici za profesionalno vr{ewe na
advokatskata dejnost.Za vreme na Justinijan advokaturata
stanuva sostaven del od pravosudniot system.Vo negovo
vreme advokatite bile vozdignati na isto ramni{te so onie koi
se
borele
so
tatkovinata.
Advokaturata
povtorno
voskresnuva vo Francija, vo
XIII vek. Vo toa vreme
postaveni se temelite na sovremenata advokatura kako
sovremena profesija.Toga{ e normirana advokaturata kako
institucija, so advokatskite zaednici. Vo IV vek, se voveduva i
advokatskiot imenik. Od toa vreme statusot na advokat se
zdobiva so upis vo Imenikot na advokatite, ako se ispolneti
odreeni uslovi, i ako se soglasi advokatskiot red.
Advokaturata vo Republika Makedonija

Ustavot na Republika Makedonija od 1991 godina

advokaturata ja opredeluva kako samostojna i nezavisna
javna slu`ba {to obezbeduva pravna pomo{ i vr{i javni
ovlastuvawa vo soglasnost so zakonot.Advokaturata e
sostaven del na pravosudniot sistem.Funkcijata na
advokaturata e davawe pravna pomo{ na gra|anite i na
drugite subjekti vo ostvaruvaweto na nivnite prava i interesi
zasnovani vrz zakonot.Ovie funkcii gi ostvaruvaat advokatiedinki ili zdru`eni vo zaednica-dru{tvo.Advokaturata se
ostvaruva samostojno i profesionalno od advokatite.
Advokatite se ovlasteni da gi vr{at site pravni ravoti, od
davawe pravni soveti, sostavuvawe podnesoci, zastapuvawe
pred sudovite i drugite organi, do odbranata na strankite vo
sudskite
sporovi.Funkcijata
advokat
e
nezavisna
i
samostojna profesija.Advokaturata e edinstvena javna slu`ba
vo sverata na ~ovekovite slobodi i prava.Taa e edinstvena
javna slu`ba {to ja poznava Ustavot na Republika
Makedonija od 1991 godina.Ekskluzivnoto mesto ja pravi
advokaturata vlijatelna korporacija vo ustavniot sistem na
Republika Makedonija sli~no na advokaturata vo stariot Rim.

1. ,
2002 (. .50/02),
, ,
,

)
, 53 .
,
1 .
1

, :1.
(
, , ,
2.
,
,

) .
,

(.10,.1),
- :1.
;2.
;3. ;4.
.(

);5. ,
, ) 6.
.
) ,
, ,
.
) ,
, :1.
;2. ;3.

4.
(.24).
) ,
:1.
;2. ;3.
;4.
,
;5.
6
;6.
7. .
) , ,
,
.
2. ,
(.6),

. ,
-
, ,
, .
4

 1000000( )


.

.( 80-92
,. .79/05).
3.

(.14)
Advokatskata komora na Republika Makedonija
Statutot na Advokatskata komora na Republika
Makedonija e donesen vo 2002 godina, vedna{ po
donesuvaweto na Zakonot za advokatura.Vo nego e utvrden
delokrugot, organizaciskata postavenost i organite na
Komorata, kako i advokatskata dejnost i finansiraweto na
Komorata. Vo delokrugot na Komorata spa|aat slednive
pra{awa: pretstavuvawe na advokaturata; zastapuvawe na
interesite na advokaturata; obezbeduvawe na uslovi za
nepre~eno vr{ewe na advokatskata dejnost;dobivawe i
prestanok na pravoto za vr{ewe na advokatskata dejnost;
upis i bri{ewe od Imenikot na advokatskite dru{tva;
izdavawe i odzemawe licenci; razvivawe na advokatskata
etika; razvivawe na sorabotka so drugi advokatski komori i
me|unarodni advokatski asocijacii. Organi na Komorata se:
Sobranieto, Upravniot odbor, Nadzorniot odbor, Disciplinskiot
obvinitel, Disciplinskiot sud i @albeniot sovet.

Profesionalnata etika na advokatite

Kodeksot za profesionalna etika na advokatite e zbir na
na~ela spored koi se upravuvaat advokatite vo svojata
rabota.Tie se del od op{tite na~ela na etikata ili na
moralniot zakon,vo naj{iroka smisla, Sevkupnata priroda i

sevkupnata istorija na ~ove~kiot rod se sostoi vo zavisnosta

od eden edinstven zakon-od moralniot zakon.Dol`nost na
site advokati e da se gri`at za pravilna primena na Kodeksot
vo praktikata. Kodeksot e vo soglasnost so pravilata za
profesionalnata
etika
na
Me|unarodnata
unija
na
advokatite.Sankciite za kr{ewe na Kodeksot se propi{ani vo
Pravilnikot za disciplinska odgovornost na advokatite.
Pravilnikot predviduva nekolku disciplinski meki: Javna
opomena, pari~na kazna i privremeno prestanuvawe na
pravoto na vr{ewe advokatska dejnost vo traewe od edna
godina.Vo rabotata na Advokatskata komora na Republika
Makedonija se zabele`uva entusijazam koj inspirira. Negovi
nositeli se pomladite advokati, koi uporno I so vizija gi
sovladuvaat pre~kite na patot na afirmacijata na
advokatskata profesija.
No rezultatite na mladite advokati se devalvirani so
Odlukata na Ustavniot sud na Republika Makedonija od 2003
godina so koja se ukinati pove}e odredbi od Zakonot za
advokatura.Ukinati se javnite ovlastuvawa na Advokatskata
komora vo celost i vrzanosta na advokatskata dejnost
isklu~ivo so advokatite. Vo obrazlo`enieto na Odlukata
Ustavniot sud e kontradiktoren. Od edna strana Ustavniot
sud priznava deka Advokatskata komora ima javno-praven
status, a od druga strana, gi ukinuva javnite ovlastuvawa
utvrdeni so Zakonot za advokatura.Ili, priznava deka
Advokatskata komora mora da ima javni ovlastuvawa, a od
druga strana ne ka`uva koi se tie ovlastuvawa.Vo
destrukcijata na advokaturata, Ustavniot sud odi u{te
podaleku- ja ukinuva zakonskata odredba spored koja
advokatskata dejnost ja vr{at isklu~ivo advokatite.Sudot vo
vrska so ova zazema stav deka advokatska dejnost mo`ata
da vr{at i lica koi ne se advokati.Navedenata odluka na
Ustavniot sud e rotivustavna, bidej}I go uriva ustavniot
koncept za advokaturata. Toa se gleda pojasno od
obrazlo`enieto na Re{enieto za poveduvawe na postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na Zakonot za advokatura od
Noemvri 2002 godina.Vo obrazlo`enieto Ustavniot sud misli
deka Zakonot za advokaturata treba da se zanimava samo
so organizaciski pra{awa i pra{awa {to se od zna~ewe za

funkcionirawe na advokaturata, kako samostojna i nezavisna

javna slu`ba.
Vo ocenuvaweto na ustavnosta na Zakonot za
advokaturata, Ustavniot sud otide podaleku od podnositelite
na inicijativata. Po svoja inicijativa toj gi ukina i odredbite so
koi se opredeluva slu`beniot karakter na kontaktite i
sorabotkata na advokatot so sudovite i so dr`avnite organi,
kako i odredbite so koi se utvrdeni kaznite za ovlasteno
fizi~ko ili slu`beno lice koe odbiva kontakti I sorabotka so
advokatite.Toa e dokaz deka Ustavniot sud gleda na
advokaturata kako na privatna ili stopanska dejnost a ne
kako na javna slu`ba za davawe na pravna pomo{.
Me|unarodnata advokatska javnost smeta deka so
advokatskata dejnost mo`e da se zanimavaat samo
advokatite za~leneti vo Advokatskite komori kako
profesionalni zdru`enija.Zastapuvaweto na strankite pred
sudovite I na dr`avnite organi mora da bide isklu~ivo pravo
na advokatite. Ova pravo ne mo`e da go imaat notarite kako
javni bele`nici ili koj bilo drug subjekt.

Istorija na advokaturata
Advokaturata spa|a vo grupata postari institucii vo
Republika Makedonija.Advokatskata komora na R.M. e
osnovana vo 1945g. so Re{enie na Vladata na Demokratska
Federalna Makedonija od 13 juni 1945 godina.Vo
makedonskata advokatura e vgradeno bogato iskustvo na
pogolem broj na advokati.Na primer vo periodot me|u dvete
svetski vojni vo Makedonija rabotele pove}e od 160
advokati.

:
1. Pojavata i polo`bata na advokaturata.........................................................2
2. Advokaturata vo Republika Makedonija......................................................2
3. ............................................3
4. Advokatskata komora na Republika Makedonija........................................5
5. Profesionalnata etika na advokatite.........................................................5
6. Istorija na advokaturata..................................................................................7


. , - ,1976.
. - 2, 2007
. , 2006