M-r KIMO ^AVDAR Statija za Zbornikot na

Asistent Amerikan Kolex za 2007 god.

SLI^NOSTI I RAZLIKI NA ZDRU@UVAWETO KAJ

ORTAKLAKOT, ZADRUGITE, JAVNOTO TRGOVSKO DRU[TVO I
DRU[TVOTO SO OGRANI^ENAODGOVORNOST

Voved

Vo stopanskiot `ivot, u{te poto~no vo delovnoto rabotewe, slo`enosta na

op{testvenite odnosi, a posebno na okolnostite vo koi se odviva takvoto rabotewe,
osobeno obemot i na~inot na vr{eweto na rabotite, neminovno ja nametnuva potrebata
pove}e lica zaedni~ki da deluvaat i toga{ koga stanuva zbor za zadovoluvawe na
oddelnite interesi na sekoj od niv. Vakvoto zaedni~ko delovno rabotewe, pokraj toa {to
slu`i za zadovoluvawe i na posebniot interes na sekoe oddelno lice, pridonesuva i kon
ostvaruvawe na zaedni~kiot interes na licata koi se zdru`ile. Pri toa, zdru`uvaweto se
ostvaruva vo razli~ni vidovi na dru{tva kako pravna forma na zaedni~koto deluvawe. So
ogled na toa, prirodata na odnosite vo dru{tvata, a osobeno potrebata za za{tita na licata
koi{to vo niv deluvaat i na tretite lica so koi{to tie doa|aat vo kontakt, nametnuvaat
potreba od pravno ureduvawe na brojnite pra{awa so ogled na obemot na ureduvaweto i
posebnite karakteristiki na sekoe od tie zdru`uvawa.
Vo sovremeniot stadium na postoewe na slobodniot natprevar vo realizirawe na
trgovskite aktivnosti, izborot na vidot na dru{tvoto preku koe zdru`uva~ite }e gi
ostvaruvaat svoite zaedni~ki interesi e sloboden i neograni~en so propisi, iako pravniot
oblik na dru{tvoto vo koe mo`e da se izvr{i zdru`uvaweto e normativno ureden. Pri toa,
podelbata na dru{tvata spored posebnite odbele`oci na sekoe od niv, go olesnuva
odlu~uvaweto koj praven oblik da go izberat zdru`uva~ite. Vo pravniot sistem postojat
propisi so koi to~no se opredeleni vidovite na dru{tvata vo koi mo`e da se izvr{i
zdru`uvaweto, taka {to ne e ostaveno na voljata na zdru`uva~ite da osnovaat dru{tvo za
koe nema odredbi vo postoe~koto zakonodavstvo t.e. postoi numerus clausus na
dru{tvata. So propisite se opredeluvaat karakateristikite na opredeleni dru{tva, no sepak
se ostava prostor za avtonomno ureduvawe na odnosite vo niv, so toa {to granici
prestavuvaat prisilnite propisi zaradi za{tita na pravnata sigurnost. Vakvata zakonska
intervencija e potrebna za da se za{titata interesite na doveritelite, na zdru`uva~ite no i
javnite interesi.
Dispozitivnite propisi vo sekoj slu~aj ja ovozmo`uvaat privatnata avtonomija na
zdru`uva~itete vo vrska so ureduvawe na odnosite vo dru{tvto, no kako takvi tie, od
svoja strana, ja ispolnuvaat pravnata praznina vo dogovorite so koi se osnovaat dru{tvata,
dokolku zdru`uva~ite ostavile neuredeni nekoi pra{awa.
Zdru`uva~ite, kako najzainteresirani subjekti vo vrska so karakteristikite i
pravniot re`im na dru{tvoto koe{to go osnovaat, pri izborot na vidot na konkretnoto
dru{tvo, poa|aat od toa dali takvoto dru{tvo }e gi zadovoli nivnite delovni interesi.
Otkako }e se odlu~at za koristewe na odreden vid na dru{tvo, tie avtonomno go
reguliraat vnatre{noto ureduvawe i me|usebnite odnosi kako {to niv najmnogu im
odgovara, no pri toa mora da se pridr`uvaat kon propisite koi se od prisilna priroda.
Zna~i, pri zdru`uvaweto su{testveno e zdru`uva~ite da se opredelat, vo konkretniot
slu~aj, vo kakvo dru{tvo }e se zdru`at, bidej}i od toa zavisi i primenata na propisite, no i
na~inot na koj }e se popolnat prazninite koi{to propisite ne gi reguliraat.
Pri izborot na vidot na dru{tvoto koe{to zdru`uva~ite go izbiraat, osnovna
opredelba e celta koja se saka da se postigne so takvoto zdru`uvawe imaj}i go predvid i
predmetot na rabotewe so koe dru{tvoto }e se zanimava. Pri toa ne e od pomalo zna~ewe
i kakov status }e imaat zdru`uva~ite vo takvoto dru{tvo, imaj}i gi predvid o~ekuvawata
{to sekoj od niv saka da gi postigne od takvoto zdru`uvawe, osobeno dali vo takvoto
dru{tvo zdru`uva~ite treba da vnesat sredstva, pa i toa kakva e materijalnata odgovornost
sprema tretite lica vo vrska so nadvore{nite delovni odnosi na dru{tvoto itn.
Od posebno zna~ewe e i `elbata na oddelen zdru`uva~ dali saka da se anga`ira vo
delovnoto rabotewe na dru{tvoto vo bilo koja forma t.e. dali }e u~estvuva samo pri
odlu~uvaweto ili pak }e zeme u~estvo i vo vodeweto na rabotite na dru{tvoto.
Site ovie spomnati celi i `elbi na zdru`uva~ite, a i mnogu drugi, koi ovde poradi
prostorot ne mo`at da bidat spomnati, im ovozmo`uvaat na zainteresiranite subjekti da
izberat tip na dru{tvo vo koe }e se zdru`at i koe najdobro odgovara na nivnite `elbi i
interesi.
Ovde, isto taka so ogled na ograni~enosta na prostorot, }e bidat kratko
razraboteni karakteristikite i pravnite osobenosti na zdru`uvawata vo vid na ortaklak,
zadruga, javno trgovsko dru{tvo i dru{tvo so ograni~ena odgovornost, so ogled na
nivnite zaedni~ki karakteristiki, osobeno onie karakteristiki koi gi pribli`uvaat kon
personalnite vidovi dru{tva, t.e. dru{tva na lica, kade {to li~nite osobenosti na
zdru`uva~ite igraat presudna uloga pri opredeluvaweto na vidot na dru{tvoto vo koe tie }
e se zdru`at. Taka,
ortaklakot, koj, spored ~len 667 od Zakonot za obligacionite odnosi (ZOO), se
karakterizira so toa {to so dogovorot za ortaklak dve ili pove}e lica ortaci zaemno se
obvrzuvaat da go zdru`at svojot imot i trud ili del od imotot i trud, zaradi zaedni~ko
ostvaruvawe imotna korist i podelba na taa korist (vo vid na dobivka), e tipi~no
personalno zdru`uvawe vo koe personalnite karakteristiki na sekoj zdru`uva~ igraat
presudna uloga za so nego da se zdru`at drugite (~l. 667 od ZOO);
zadrugata, pak se karakterizira so toa {to taa pretstavuva zdru`uvawe na fizi~ki
ili pravni lica zaradi unapreduvawe ili za{tita na opredelen broj to~no defenirani
ekonomski interesi, vo site dejnosti osven za dejnostite vo bankarstvoto i osiguruvaweto i
dejnostite za koi so zakon e zabraneto osnovawe na zadruga - ~len 2 od Zakonot za
zadrugite (,,Sl. vesnik na RM,, br. 54 /02, 84/05 - natamu : ZD);
javnoto trgovsko du{tvo, koe isto taka pretstavuva tipi~no personalno dru{tvo,
spored ~len 110 od Zakonot za trgovskite dru{tva (ZTD), pretstavuva trgovsko dru{tvo
vo koe, vrz osnova na dogovor, se zdru`uvaat dve ili pove}e fizi~ki i pravni lica, koi na
doveritelite za obvrskite na dru{tvoto im odgovaraat neograni~eno i solidarno so siot svoj
imot;
dru{tvoto so ograni~ena odgovornost (DOO), koe kako dru{tvo na kapitalot, vo
nekoi zna~ajni karakteristiki se razlikuva od napred spomnatite dru{tva, isto taka mo`e
da se pribli`i kon personalnite dru{tva, ako glavnata orientacija na zdru`uva~ite e taa
zdru`uvaweto da go vr{at i so ogled na nivnite li~ni osobenosti. Imeno. spored ~len 166
od ZTD, DOO e trgovsko dru{tvo vo koe {to, vrz osnova na dogovor za dru{tvoto, edno
ili pove}e fizi~ki i pravni lica u~estvuvaat so po eden vlog vo odnapred dogovorenata
osnovna glavnina na dru{tvoto, so toa {to sodru`nicite ne odgovaraat za obvrskite za
dru{tvoto.

1.-Karakteristiki so ogled na na~inot na osnovaweto i na licata koi{to go

osnovaat dru{tvoto

Osnovaweto na site ovie dru{tva osven na zadrugata, se vr{i so dogovor. Imeno,

- dogovorot za ortaklak se sklu~uva vo pismena forma a za sekoja izmena na
dogovorot za ortaklak potrebna e soglasnost na site ortaci (~l. 668 od ZTD). Zna~i ne e
potrebna zaverka na potpisite kaj notar. So ogled na toa {to ortaklakot ne e pravno lice i
ne se registrira vo bilo koi javni registri, ne e propi{ana zadol`itelna minimalna sodr`ina
na dogovorot, taka {to ortacite se slobodni od toa {to }e vneset vo nego zavisno od celite
{to sakaat da gi postignat so ortaklakot. So ogled na odnosite me|u ortacite i zaemnata
doverba {to tie ja u`ivaat eden sprema drug i me|u sebe, i nemo`nosta ortakot da go
otstapi orta~kiot vlog na treto lice so u~inok toa lice da stane ortak mesto nego,
ortaklakot nesomneno pretstavuva personalno dru{tvo koe e osnovano so ogled na
li~nosta na ortacite;
- dogovorot za javnoto trgovsko dru{tvo i za dru{tvoto so ograni~ena
odgovornost imaat striktno propi{ana minimalna sodr`ina, so nazna~uvawe na imiwata
na osnova~ite - sodru`nici, firmata i sedi{teto na dru{tvoto, predmetot na raboteweto,
vidot i iznosot na vlogot na sekoj sodru`nik, na~inot na vodeweto na raboteweto i na
zastapuvaweto na dru{tvoto i drugi pra{awa koi proizleguvaat od karakterot na JTD,
odnosno na DOO . Pri toa, mo`nosta udelot vo JTD da se prenese na treto lice samo so
soglasnost na site sodru`nici, nesomneno upatuva na zaklu~ok deka JTD se osnova so
ogled na li~nosta na sekoj sodru`nik , taka {to toa e personalno dru{tvo par ekselans. Isto
taka , kaj DOO, mo`nosta, so dogovorot za dru{tvoto, da se ograni~i ili uslovi so
odredeni pretpostavki prenosot na udelot na treto lice pa duri i ikoga toa stanuva po pat
na nasleduvawe, upatuva na zaklu~ok deka i DOO mo`e da bide osnovano so ogled na
li~nosta na sodru`nicite, taka {to vo toj pogled da se pribli`i kon personalnite dru{tva (~l.
112, 123 i ~l. 171, 197, 198, 199 od ZTD)
- zadrugata, za razlika od ortaklakot, od JTD i od DOO, se osnova na
osnova~ko sobranie koe donesuva statut, a ~lenstvoto vo zadrugata se steknuva so
potpi{uvawe na statutot. Imeno, osnova~ite na zadrugata go svikuvaat osnova~koto
sobranie i go donesuvaat statutot vo pismena forma. Osnova~koto sobranie gi odobruva
site pismeni izve{tai izgotveni i dostaveni od strana na osnova~ite vo vrska so vlogovite
izrazeni vo predmeti ili prava kako i vo vrska so po~etniot imot na zadrugata.
Osnova~koto sobranie gi nazna~uva organite na zadrugata. Za zapi{uvaweto na
zadrugata vo trgovskiot registar, ~lenstvoto se steknuva samo preku potpi{uvawe na
statutot na zadrugata, ~ija zadol`itelna sodr`ina e propi{ana so zakonot. So ogled na toa
{to zadruga se osnova zaradi unapreduvawe ili za{tita na opredelen broj to~no defenirani
ekonomski interesi, i so ogled na toa deka se raboti za ~lenuvawe vo zadrugata, so toa {to
za priem na sekoj ~len odlu~uva sobranieto ili drug organ opredelen so statutot na
zadrugata, i deka ne mo`e da se vr{i prenos na ~lenstvoto na drugo lice bez odluka za
priem na noviot ~len vo zadrugata, mo`e da se tvrdi deka i zadrugata se pribli`uva kon
personalnite dru{tva t.e. deka taa se osnova so ogled na odredeni karakteristiki na sekoj
~len vo nea (~l. 5, 6, 12, 13, 21 od ZZ).
So zapi{uvaweto vo trgovskiot registar, ZTD, DOO i zadrugata steknuvaat
svojstvo na pravno lice. Pri toa, potpisite na osnova~ite- sodru`nicite na dogovorot za
JTD i DOO se zaveruvaat kaj notar, dodeka notarska zaverka na potpisite e propi{ana za
site ~lenovi na upravniot odbor na zadrugata koi se staveni vo baraweto za upis na
zadrugata vo trgovskiot registar. Kako {to e ponapred navedeno, ortaklakot ne steknuva
svojstvo na pravno lice i ne se zapi{uva nitu vo eden javen registar.

2.- Karakteristiki so ogled na imotot na dru{tvata

So ogled na toa {to imotot pretstavuva mno`estvo na subjektivni imotni prava i

obvrski {to mu pripagaat na eden praven subjekt, kaj ovie dru{tva, me|u koi e i
ortaklakot, koj ne e pravno lice, treba da se opredeli koj e nositel na tie prava i obvrski, so
toa {to prethodno e nu`no da se elaborira na koj na~in se formira imotot na ovie dru{tva .
Imeno,
- imotot na ortaklakot go so~inuvaat vlogovite na ortacite (glavninata) i imotot
steknat so raboteweto na ortaklakot, a ortacite se sosopstvenici na imotot na ortaklakot.
Edna od glavnite obvrski na sekoj ortak e da vnese vlog vo ortaklakot, koj vlog mo`e da
se sostoi vo predmeti, pari, prava i trud. Ako vo dogovorot za ortaklakot poinaku ne e
dogovoreno, se pretpostavuva deka orta~kite vlogovi se ednakvi. Vlogovite opredeleni so
dogovor za ortalak mo`at dopolnitelno da se zgolemat edinstveno so soglasnost na site
ortaci , pri {to kako zgolemuvawe na vlogot mo`e da se smeta i vnesuvawe na dobivkata
ostvarena vo ortaklakot. Ortakot ne mo`e da raspolaga so del od imotot vo sosopstvenost
na ortacite nitu so odelni vlogovi vo toj imot , nitu pak za vreme na traewe na ortaklakot,
da bara delba na zaedni~kiot imot na ortaklakot (~l. 670, 671, 674 i 679 od ZOO);
- Imotot na javnoto trgovsko dru{tvo (JTD) se sostoi od vlogovite na
sodru`nicite, pri {to dogovorot za dru{tvoto sodr`i odredbi za vidot i iznosot na vlogot na
sekoj sodru`nik, koj vlog mo`e da se sostoi vo pari, stvari, prava, trud i uslugi. Vidot i
iznosot na vlogot na sekoj sodru`nik se zapi{uvaat vo trgovskiot registar. Sodru`nik na
javno dru{tvo ne e obvrzan svojot vlog da go zgolemi nad iznosot utvrden so dogovorot
za dru{tvoto, nitu pak, vo slu~aj na zaguba e dol`en da go nadopolnuva ako e namalen
bez negova vina. Povlekuvawe na vlog, sodru`nik mo`e da bara samo vo slu~aj na
prestanuvawe na sodru`ni~kiot odnos vo javnoto dru{tvo. Nositel na imotot na JTD e
samoto JTD koe svojstvoto na pravno lice go steknuva so upis vo trgovskiot registar
(~l. 19, 20, 112, 114, 115, 117i 119 od ZTD) ;
- Imotot na dru{tvoto so ograni~ena odgovornost (DOO) se sostoi od vlogovite
na sodru`nicite koi mo`at da bidat so razli~na golemina i mo`at da bidat pari~ni i
nepari~ni, a se zapi{uvaat vo celost. Vnesuvawe na vlogovite vo forma na trud i uslugi,
vklu~uvaj}i i uslugi ili trud koi ve}e se izvr{eni, ne e dozvoleno. Nositel na imotot na
dru{tvoto, koj pretstavuva sevkupnost na pravata, sopstveni~kite i drugi stvarni prava {to
dru{tvoto gi steknuva nad dobrata (parite, stvarite i pravata) koi{to sodru`nicite gi vlo`ile
vo dru{tvoto ili koi{to dru{tvoto gi steknalo so svoeto rabotewe, e samoto DOO koe
steknuva svojstvo na pravno lice so upis vo trgovskiot registar. Sekoj sodru`nik vo DOO
e nositel na eden udel, koj se opredeluva spored goleminata na vlogot {to go prezel
sodru`nikot, osven ako so dogovor za dru{tvoto poinaku ne e opredelen (~l. 19, 20, 166,
174, 182, 193 od ZTD) .
- Imotot na zadrugata se formira so vnesuvawe na udeli na zadrugarite od koi
se sozdava glavninata na zadrugata, koi udeli mo`at da bidat pari~ni i nepari~ni, pri {to
vo statutot na zadrugata se sodr`ani odredbi za imotot pri osnovaweto na zadrugata,
na~inot na vlo`uvaweto, pravniot re`im na steknatite nedvi`nosti ili podvi`ni predmeti i
podatoci za licata koi vlo`ile predmeti ili prava. Nositel na imotot na zadrugata e samata
zadruga koja steknuva svojstvo na pravno lice so upis vo trgovskiot registar (~l. 2, 6, 11
od ZZ).

3.- Karakteristiki so ogled na organite koi{to donesuvaat odluki vo

dru{tvoto

Donesuvaweto na odluki vo site ovie zdru`uvawa se vr{i preku organ vo koj

u~estvuvaat site zdru`uva~i. Taka,
-Kaj ortaklakot pravoto na vodeweto na rabotite na ortaklakot im pripa|a na site
ortaci, so toa {to ako vo dogovorot za ortaklak poinaku ne e dogovoreno, se
pretposdtavuva deka orta~kite vlogovi se ednakvi (~l. 671, 681 od ZTD). So ogled toa
{to na imotot na ortaklakot ortacite se sosopstvenici, vo upravuvaweto so ortaklakot, po
analogija, }e se primenat odredbite od ~len 35 do 49 od Zakonot za sopstvenost i drugi
stvarni prava (ZSDSP). Posebno treba da se ima predvid deka spored ~len 35 stav 1 od
ZSDSP, sekoj sosopstvenik zaedno so drugite sosopstvenici ima pravo da u~estvuva vo
odlu~uvaweto za se ona {to se odnesuva na stvarta koja e vo sosopstvenost (pravo na
upravuvawe). Za prezemawe raboti za redovno upravuvawe ,pak, e potrebna soglasnost
od sosopstvenicite ~ii{to delovi prestavuvaat pove}e od polovinata od vrednosta na
stvarta. Ako ne se postigne soglasnost, a prezemaweto na rabotata e neophodna za
redovno odr`uvawe na stvarta za toa odlu~uva sudot ( ~len 36 stav 1 i 2 od ZSDSP). Za
prezemawe na raboti {to gi nadminuvaat ramkite na redovnoto upravuvawe potrebna e
soglasnost na site sosopstvenici , pri {to ako ne se postigne soglasnost, sosopstvenicite
mo`at da se obratat i na sudot( ~len 37 od ZSDSP).
- Kaj javnoto trgovsko dru{tvo, sekoj sodru`nik e ovlasten da upravuva so
dru{tvoto, so toa {to so dogovor za dru{tvoto mo`e da bide opredeleno odlukite {to gi
donesuvaat site sodru`nici da se donesuvaat so odlu~uvawe preku dopi{uvawe, dokolku
nikoj od sodru`nicite ne bara sodru`nicite da se svikaat kako sobir na sodru`nicite.
Odlukite koi{to gi nadminuvaat ovlastuvawata koi se odnesuvaat na redovnoto rabotewe
na dru{tvoto, sodru`nicite gi donesuvaat ednoglasno, osven ako so dogovor za dru{tvoto
poinaku ne e opredeleno. Ako so dogovor za dru{tvoto bide opredeleno odlukite da se
donesuvaat so mnozinstvo glasovi, toga{ sekoj sodru`nik na dru{tvoto ima eden glas,
osven ako so dogovorot za dru{tvoto poinaku ne e opredeleno (~l. 125, 128, 129 od
ZTD).
-Kaj dru{tvoto so ograni~ena odgovornost sodru`nicite gi donesuvaat odlukite
za dru{tvoto na sobir na sodru`nicite ili so odlu~uvawe preku dopi{uvawe , so toa {to
sobirot na sodru`nicite go so~inuvaat site sodru`nici. Sekoj iznos od vlogot na sodru`nik
{to odgovara na vrednosta od 100 Evra , dava eden glas, pri {to delovite pod 100 Evra,
ne se zemaat predvid pri opredeluvaweto na pravoto na glas. Vo dogovorot za dru{tvoto
mo`e da se opredelei sodru`nicite da imaat i poinakvo pravo na glas od ona koe e
opredeleno spored goleminata na vlogot, so toa {to sekoj sodru`nik mora da ima pravo na
najmalku eden glas. Sobirot na sodru`nicite mo`e da raboti i odlu~uva (kvorum za
rabota), ako na sobirot se prisutni sodru`nici koi imaat mnozinstvo na glasovi spored
vlogovite , ako so dogovorot za dru{tvoto ne e opredeleno pogolemo mnozinstvo (~l.
213, 218, 219 od ZTD);
- Kaj zadrugata, najvisok organ e generalnoto sobranie na ~lenovite na
zadrugata. Vo generalnoto sobranie sekoj ~len na zadrugata ima eden glas, dokolku
poinaku ne e utvrdeno so statutot. Osven koga so zakon ili so statutot na zadrugata ne e
propi{ano ne{to drugo, odlukite na sobranieto se donesuvaat so mnozinstvo glasovi na
~lenovite na zadrugata. Ova mnozinstvo se odnesuva i na slu~aevite na glasawe po pat na
pismeno izjasnuvawe na ~lenovite na zadrugata (~l. 36, 42, 45 od ZZ).

4.- Karakteristiki so ogled na rabotovodeweto i zastapuvaweto na

dru{tvoto

Rabotovodeweto so sekoe od ovie dru{tva e uredeno na razli~en na~in, pri {to se

po{lo od toa kako e uredena odgovornosta na dru{tvoto za obvrskite na dru{tvoto sprema
tretite lica, za {to }e stane zbor podolu. Taka,
-Kaj ortaklakot, sekoj ortak mo`e bez prethodna soglasnost na drugite ortaci, da
gi vr{i rabotite {to ne ja preminuvaat granicata na redevno upravuvawe (rabotewe) so
ortaklakot, me|utoa ako nekoj od ortacite }e se sprotistavi potrebna e odluka na site
ortaci. Koga nekoj od ortacite gi pre~ekori granicite na redovnoto upravuvawe ili
ovlastuvawata {to mu se dovereni od drugite ortaci, toga{ za se {to }e napravi va`at
pravilata za rabotovodstvo bez nalog. Sekoj ortak mo`e bez prethodna soglasnost na
drugite ortaci vedna{ da ja izvr{i rabotata poradi ~ie neizvr{uvawe na ortaklakot mu se
zakanuva {teta koja na drug na~in ne mo`e da bide otstraneta. Vo slu~aj koga ortacite ne
se dogovorile, sekoj ortak e ovlasten da go zastapuva ortaklakot vo onoj obem vo koj e
ovlasten da gi vr{i negovite raboti.
So dogovorot za ortaklak mo`e vodeweto na rabotite na ortaklakot da im bide
dovereno na eden ili pove}e ortaci (polnomo{nici) ili na lica koi ne se ~lenovi na
ortaklakot. Ako rabotovoditel e lice koe ne e ortak, odnosot na ova lice i ortacite se
ureduva so poseben dogovor. Koga ima pove}e rabotovoditeli tie odlu~uvaat so
mnozinstvo na glasovi. Koga za rabotovoditel e nazna~en eden od ortacite, toj ne mo`e
da dade ostavka bez opravdani pri~ini, vo sprotiven slu~aj }e odgovara za {teta (~l.
681,682 od ZOO) ;
- Kaj javnoto trgovsko dru{tvo, sekoj sodru`nik e ovlasten da upravuva so
javnoto dru{tvo so toa {to ako sodru`nicite se dogovorat upravuvaweto so javnoto
dru{tvo da mu go doverat na eden ili na pove}e sodru`nici, drugite sodru`nici se
isklu~eni od upravuvaweto so javnoto dru{tvo. Ovlastuvawe za upravuvawe se dava za
raboti koi {to spa|aat vo redovnoto rabotewe na dru{tvoto. Upravitelite se ovlasteni da
postapuvaat samostojno vo upravuvaweto vo dru{tvoto . Ako spored dogovor za
dru{tvoto upravitelite dejstvuvaat zaedni~ki, toga{ odlukite se donesuvaat so soglasnost
na site upraviteli. Sekoj od upravitelite mo`e neodlo`nite raboti da gi izvr{i samostojnio,
ako so toa se spre~uva nastanuvaweto na {teta na javnoto dru{tvo. Za prezemenite raboti
upravitelot treba bez odlagawe da gi izvesti drugite upraviteli na javnoto dru{tvo .
Sodru`nikot mo`e da go prenese ovlastuvaweto na upravuvawe so dru{tvoto ako so toa se
soglasat drugite sodru`nici, na na~in opredelen so dogovor za dru{tvoto (~l. 125, 126,
127, 128 od ZTD);
- Kaj dru{tvoto so ograni~ena odgovornost, so dru{tvoto upravuva upravitel,
odnosno upraviteli, so toa {to sostavot, organizacijata, rabotata i nadle`nostite na organot
na upravuvawe na dru{tvoto se opredeluvaat vo dogovor za dru{tvoto. Za upravitel mo`e
da bide izbrano fizi~ko lice koe e delovno sposobno. Upravitelot mo`e da gi prezema site
pravni raboti i dejstvija {to se povrzani i voobi~aeni za vodeweto na rabotite i {to se vo
interes na dru{tvoto. Vo odnosite so treti lica, upravitelot e ovlasten da dejstvuva vo site
okolnosti od imeto na dru{tvoto, so isklu~ok so ovlastuvawata {to, spored ZTD i
dogovorot za dru{tvorto, gi imaat sodru`nicite.
Vo odnosite so treti lica upravitelot go zastapuva dru{tvoto, taka {to se potpi{uva
po naveduvaweto na firmata i go nazna~uva svojot satus na upravitel i go stava svojot
potpis. Upravitelot e obvrzan da gi po~ituva ograni~uvawata na ovlastuvaweto za
zastapuvawe, opredeleni vo dogovorot za dru{tvoto, vo odlukata na sobirot na
sodru`nicite, no tie ograni~uvawa se bez pravno dejstvo prema treti lica, duri i ako
ograni~uvawata bile objaveni. Upravitelot koj znael deka prezema dejstvie od imeto na
dru{tvoto bez da ima ovlastuvawe za toa, li~no mu e odgovoren na dru{tvoto za {tetata
{to proizlegla od toa. Ako se izbrani pove}e utraviteli, a so dogovorot za dru{tvoto
poinaku ne e opredeleno, nitu eden upravitel ne mo`e samostojno da prezema dejstvija
potrebni za vodewe na rabotite na dru{tvoto. Ako vo dogovorot za dru{tvoto ne e
opredeleno vremeto za koe{to se izbira upravitel koj ne e sodru`nik, se smeta deka e
izbran za vreme od ~etiri godini (~l. 231, 232, 234, 235, 236, 237 od ZTD) ;
- Kaj zadrugata , organ na upravuvawe e upravniot odbor kogo go bira
sobranieto na zadrugata. Upravniot odbor na zadrugata mora da ima najmalku tri ~lena,
so toa {to mnozinstvoto ~lenovi na upravniot odbor mora da bidat ~lenovi na zadrugata,
odnosno dr`avjanin na RM so postojano `iveali{te na teritorijata na RM. Najmalku eden
~len na upravniot odbor mora da poseduva ovlastuvawe da ja zastapuva zadrugata, koe
ovlastuvawe se zapi{uva vo sudskiot registar. ^lenovote na upravniot odbor se izbiraat za
period ne pomal od ~etiri godini i imaat pravo na povtoren izbor, osven ako so statutot na
zadrugata ne e propi{ano ne{to drugo.
Vo vrska so zastapuvaweto na zadrugata , generalnoto sobranie ili upravniot
odbor, ako e utvrdeno vo statutot, mo`at rakovodeweto so zadrugata da gi doverat na
edno ili pove}e lica, menaxeri {to ne se ~lenovi na zadrugata. Licata ovlasteni da ja
zastapuvaat zadrugata imaat ovlastuvawe od imeto i za smetka na zadrugata da gi
prezemaat site pravni akti i dejstvija {to spa|aat vo ramkite na redovnoto rabotewe na
zadrugata. Me|u drugoto, upravniot odbor na zadrugata vr{i kontrola na licata ovlasteni
za rakovodewe so sekojdnevnoto rabotewe na zadrugata i na licata ovlasteni za
zastapuvawe na zadrugata ( ~l. 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55 od ZZ).

5.-Karakteristiki so ogled na odgovornosta na zdru`uva~ite za obvrskite na

dru{tvoto sprema treti lica

Site ovie spomnati ~etiri dru{tva: ortaklakot, JTD, DOO i zadrugata vo osnova se
razlikuvaat me|u sebe vo odnos na toa kako e so zakon uredena odgovornosta za
obvrskite {to sekoe od tie dru{tva, vo sekojdnevnoto rabotewe, gi prezema sprema tretite
lica. Taka ,
 - Kaj ortaklakot, za obvrskite na ortaklakot ortacite odgovaraat solidarno, pri {to
na pobaruvawata i dolguvawata na ortaklakot, ako poinaku ne e dogovoreno, se
primenuvaat odredbite od ZOO za obvrski so pove}e dol`nici i doveriteli. Ortakot ne
mo`e so pravo na rabota da go obvrze ortaklakot bez soglasnost na drugite ortaci. koja
soglasnost mo`e da bide dadena pred sklu~uvawe na dogovorot vo vid na dozvola ili po
negovoto sklu~uvawe vo vid na odobrenie, ako so zakon ne e propi{ano ne{to drugo.
Odredbite od dogovorot za ortaklak so koj odgovornosta na ortacite se ograni~uva na
iznosot na nivnite vlogovi ili na nekoj drug na~in, ima dejstvo sprema doveritelite na
ortaklakot, edinstveno ako doveritelite pred sklu~uvaweto na dogovorot bile izvesteni za
toa ograni~uvawe. Li~nite doveriteli na ortacite ne mo`at da baraat da se naplatat od
imotot na ortaklakot, no doveritelite na sekoj ortak mo`at da stavat zabrana na del od
dobivkata koja pripa|a na nivniot dol`nik i da baraat izdvojuvawe na vlogot na nivniot
dol`nik od imotot na ortaklakot.Dol`nikot na ortaklakot ne mo`e da go prebie svoeto
pobaruvawe koe go ima sprema nekoj ortak, a ni ortaklakot ne mo`e da go prebie
pobaruvaweto na svojot doveritel so ona {to ovoj mu go dol`i na nekoj ortak (~l. 683,
684, 685, 686, od ZOO).
- Kaj javnoto trgovsko dru{tvo, sekoj sodru`nik im odgovara na doveritelite za
obvrskite na dru{tvoto neposredno, so siot svoj imot i solidarno so site sodru`nici.
Doveritel na javnoto dru{tvo mo`e da bara ispolnuvawe na obvrska na javnoto dru{tvo od
sodru`nicite, duri otkako javnoto dru{tvo nema da ja ispolni obvrskata vo rokot opredelen
vo pismeniot povik od doveritelot. Sodru`nik koj pristapuva vo javno dru{tvo {to ve}e
postoi, za obvrskite nastanati pred negovoto stapuvawe vo javnoto dru{tvo, odgovara isto
kako i drugite sodru`nici. Prekinot na zastarenosta na pobaruvawata sprema prestanatoto
dru{tvo, dejstvuva sprema sodru`nicite koi na javnoto dru{tvo mu pripa|ale vo vremeto
na prestanuvaweto. Zastaruvaweto na pobaruvaweto od sodru`nikot za obvrskite na
javnoto dru{tvo po~nuva da te~e po istekot na denot koga prestanuvaweto na javnoto
dru{tvo ili istapuvaweto na sodru`nikot e zapi{ano vo trgovskiot registar. Prekinot na
zastarenosta na pobaruvawata vo odnos na javnoto dru{tvo, koe{to se u{te ne e
prestanato ne dejstvuva sprema sodru`nikot koj istapil. a prekinot na zastarenosta na
pobaruvawata {to nastapil samo sprema opredelen sodru`nik ne dejstvuva protiv drugite
sodru`nici ( ~l. 127, 138, 139 od ZTD).
- Kaj dru{tvoto so ograni~ena odgovornost, sodru`nicite ne odgovaraat za
obvrskite na dru{tvoto. Za svoite obvrski sprema tretite lica DOO odgovara so siot svoj
imot.
Do odgovornost na sodru`nicite na DOO za obvrskite na dru{tvoto, mo`e da dojde
samo vo slu~aj koga se ispolneti pretpostavkite od ~len 28 od ZTD, so koj e propi{ano
slednoto:
,,(1) Sodru`nicite, odnosno akcionerite na trgovskoto dru{tvo odgovaraat
neograni~eno i solidarno za obvrskite na dru{tvoto vo slu~aite, ako:
1) go zloupotrebile dru{tvoto kako pravno lice za da postignat celi {to za niv
kako poedinci, se zabraneti;
2) go zloupotrebile dru{tvoto kako pravno lice za da im nanesat {teta na svoite
doveriteli;
3) sprotivno na zakonot, raspolagale so imotot na dru{tvoto kako so svoj
sopstven imot , ili
 4) vo svoja korist ili vo korist na koe bilo drugo lice go namalile imotot na
dru{tvoto, a znaele ili morale da znaat deka dru{tvoto ne e sposobno da gi
izvr{i svoite obvrski sprema tretite lica,,.

- Kaj zadrugata , po odnos na odgovornosta za obvrskite na zadrugata sprema

treti lica, zadrugata mo`e da se osnova a) kako zadruga so neograni~ena odgovornost na
~lenovite ili b) kako zadruga so ograni~ena odgovornst na ~lenovite. Vo zadrugata so
neograni~ena odgovornost, zadrugata odgovara za svoite obvrski so celiot svoj imot, a vo
slu~aj na likvidacija ili ste~aj na zadrugata, nejzinite ~lenovi supsidijarno odgovaraat za
obvrskite na zadrugata, pri {to nivnata odgovornost e neograni~ena i solidarna. Vo
zadrugite so ograni~ena odgovornost, zadrugata odgovara za svoite obvrski so celiot svoj
imot. So statutot na zadrugata so ograni~ena odgovornost mo`e da se propi{e deka vo
slu~aj na likvidacja ili ste~aj na zadrugata, ~lenovite }e bidat supsidijarno i solidarno
odgovorni da uplatat nekoj dopolnitelen iznos, {to voobi~aeno }e bide izrazen kako
pove}ekraten iznos na vrednosta na nivnite udeli vo zadrugata ( ~l. 4 od ZZ).

Namesto zaklu~ok

Od globalnite sogleduvawa vo ovoj trud, {to se napred navedeni, a i spored

mnogu drugi odbele`oci na ovie zdru`uvawa koi{to poradi nedostig na prostor ne mo`e da
bidat elaborirani ovde, mo`e da se zaklu~i kaj ovie zdru`uvawa stanuva zbor za pravna
zaednica na lica i na imoti, nastanata so pravno delo za postignuvawe na nekoja
zaedni~ka cel. vo koja zdru`uva~ite megusebno se povrzuvaat so zemni prava i obvrski
opredeleni so zakon a i so aktot so koj go vr{at zdru`uvaweto. Spored toa, karakteristiki
na ovie zdru`uvawa, koi so toa sozdavaat dru{tvo zaradi trgovsko rabotewe, bi bile
slednite: a) deka stanuva zbor za zdru`uvawe na lica i na imoti ; b) deka dogovorot e
osnova na zdru`uvaweto, osven kaj zadrugata kade {to statutot, potpi{an od zadrugarite, e
osnova na zdru`uvaweto ; v) deka zdru`uvaweto se vr{i zaradi postignuvaweto na
nekakva zaedni~ka cel vo trgovskoto rabotewe ; g) deka postoi obvrska na sodru`nicite,
ortacite ili zadrugarite da pridonesuvaat kon ostvaruvawe na spomenatata cel ; d) deka so
zdru`uvaweto se konstituira pravno lice kaj JTD, DOO i zadrugata i deka ortaklukot ne se
konstituira kako pravno lice i |) deka vnatre{noto ureduvawe za donesuvawe na odluki i
za zastapuvawe kaj ortaklakot i JTD ne e uredeno so propis, tuku se ureduva so
dogovorot za zdru`uvawe, dodeka kaj DOO i zadrugata so zakon e uredeno vnatre{noto
ustrojstvo i na~inot na zastapuvaweto na dru{tvoto, odnosno zadrugata.
Pri odlu~uvaweto za toa vo koj od ovie zdru`uvawa }e se zdru`at odredeni
subjekti na pravoto, pojdovna postavka e i okolnosta dali zdru`uva~ite odgovaraat za
obvrskite na dru{tvoto sprema tretite lica neposredno i so celiot svoj imot, ili pak samo so
vlogovite {to gi vnele vo zdru`uvaweto. Sekako, pogolema doverba vo edno zdru`uvawe
tretite lica }e imaat ako odgovornosta za obvrskite na zdru`uvaweto se protegnuva i vrz
imotot na zdru`uva~ite. Vo taa smisla ortaklakot i JTD se karakteriziraat so isti
odbele`oci, so taa razlika {to kaj ortaklakot ortacite odgovaraat neposredno i solidarno za
obvrskite na ortaklakot, dodeka kaj JTD sodru`nicite odgovaraat supsidierno t.e. otkako
pobaruvaweto ne }e mo`e da se naplati od JTD, no sepak solidarno i neograni~eno.
Sli~na e odgovornosta i kaj zadrugata koja se osnova kako zadruga so neograni~ena
odgovornost. Kaj DOO sodru`nicite odgovaraat sprema doveriteleite na dru{tvoto samo
so zapi{anite vlogovi, dokolku ne bidat ispolneti i pretpostavkite za odgovornost
propi{ani so ~len 28 od ZTD. Sli~na e i odgovornosta na zadrugarite koja e osnovana
kako zadruga so ograni~ena odgovornost.
Spored izlo`uvaweto vo ovoj trud, zna~i, nesomneno e deka propisite
ovozmo`uvaat vo sekojdnevniot `ivot da se pojavuvaat brojni zdru`uvawa vo oblik koj
pravno e ureden so propisi, no izborot na oblikot na zdru`uvaweto zavisi od konkretnite
potrebi na zdru`uva~ite i celite {to sakaat da gi postignat so toa zdru`uvawe. Slo`enosta
na odnosite koi nastanuvaaat vo vrska i poradi sekoe zdru`uvawe bara od zdru`uva~ite
temelno da gi prou~at site implikacii od toa za kakov oblik na zdru`uvawe }e se odlu~at,
pri {to od nesomnena pomo{ }e im bide nau~nata i stru~nata analiza na sekoj oblik na
takvite zdru`uvawa, no i postavenosta na sekoe od tie zdru`uvawa vo prakti~nio `ivot so
ogled na konkretnite okolnosti i ambientot vo koj se odvivaat stopanskite aktivnosti.
Sekako,ovoj trud pretstavuva skromen pridones vo taa nasoka.

M-r KIMO ^AVDAR

Asistent

SLI^NOSTI I RAZLIKI NA ZDRU@UVAWETO KAJ

ORTAKLAKOT, ZADRUGATA, JAVNOTO TRGOVSKO
DRU[TVO I DRU[TVOTO SO OGRANI^ENA
ODGOVORNOST

-R e z i m e-

Vo ovoj trud avtorot gi elaborira sli~nostite i razlikite na zdru`uvaweto kaj

ortaklakot, zadrugata, javnoto trgovsko dru{tvo i dru{tvoto so ograni~ena odgovornost,
imaj}i ja predvid potrebata i celta {to zdru`uva~ite vo nekoj oblik od vakvo zdru`uvawe
sakaat da ja postignat. Pri toa sli~nostite i razlikite se analiziraat od aspekt na : na~inot na
osnovawe i na licata koi{to go osnovaat dru{tvoto, imotot na dru{tvoto, organite {to
donesuvaat odluki vo dru{tvoto, rabotovodeweto i zastapuvaweto na dru{tvoto kako i
odgovornosta na zdru`uva~ite za obvrskite na dru{tvoto sprema treti lica. Pri toa se ima
predvid deka ortaklakot kako zdru`uvawe ne e pravno lice i e ureden so Zakonot za
obligacionite odnosi, deka zadrugata kako pravno lice e uredena so Zakonot za zadrugite,
dodeka javnoto trgovsko dru{tvo i dru{tvoto so ograni~ena odgovornost, kako pravni
lica, se uredeni so Zakonot za trgovskite dru{tva, pa se vr{i analiza na odredbite od sekoj
od ovie zakoni za potrebite na elaboriraweto od aspektite nazna~eni vo trudot.
Na krajot na elaboriraweto se zaklu~uva deka propisite vo Republika Makedonija
ovozmo`uvaat vo sekojdnevniot `ivot da se pojavuvaat brojni zdru`uvawa vo oblik koj
pravno e ureden so propisi, no izborot na oblikot na zdru`uvaweto zavisi od konkretnite
potrebi na zdru`uva~ite i celite {to sakaat da gi postignat so toa zdru`uvawe. Slo`enosta
na odnosite koi nastanuvaaat vo vrska i poradi sekoe zdru`uvawe, bara od zdru`uva~ite
temelno da gi prou~at site implikacii od toa za kakov oblik na zdru`uvawe }e se odlu~at,
pri {to od nesomnena pomo{ }e im bide nau~nata i stru~nata analiza na sekoj oblik na
takvite zdru`uvawa, no i postavenosta na sekoe od tie zdru`uvawa vo prakti~nio `ivot so
ogled na konkretnite okolnosti i ambientot vo koj se odvivaat stopanskite aktivnosti.
Sekako,ovoj trud pretstavuva skromen pridones vo taa nasoka.
K r a j