D-R KIMO ^AVDAR Za ,,Pravnik” za m.

dekemvri 2010
University American College (specijalen prilog)
Skopje

PRAVNI DEJSTVA NA DOGOVOROT

ZA DO@IVOTNA IZDR[KA

1.- Poim, sodr`ina i karakteristiki na dogovorot za do`ivotna izdr{ka

Dogovorot za do`ivotna izdr{ka e reguliran so odredbite od ~lenovite 1029 do 1035 od
Zakonot za obligacionite odnosi (natamu: ZOO).1 Spored odredbata od
~len 1029, so dogovorot za do`ivotna izdr{ka, davatelot na izdr{kata se obvrzuva da go izdr`uva
do`ivotno primatelot na izdr{kata ili nekoe treto lice, a primatelot na izdr{kata vo nadomest mu
go ostava celiot svoj imot ili opredelen del od imotot, ~ie predavawe e odlo`eno se do negovata
smrt.
Karakteristikite na ovoj dogovor, spored vakvata negova zakonska formulacija, se
sostojat vo toa {to toj e imenuvan dogovor koj se sklu~uva me|u `ivite ,,inter vivos”, (ne e
dogovor ,,mortis causa”,t.e. za slu~aj na smrt), toj e konsenzualen, formalen , dvostrano
obvrzuva~ki, tovaren, aleatoren, kauzalen i so trajna prestacija na davatelot na izdr{kata, a dosta
~esto se sklu~uva i so ogled na li~nite svojstva na dogovornite strani (,,intuiti personae”).
Dogovorot za do`ivotna izdr{ka e imenuvan dogovor bidej}i pravnite dejstva i
ramkovnata sodr`ina na dogovorot, vo koja stranite treba da se dvi`at se opredeleni so zakonot.
Vo pravoto na biv{ata FNRJ, odnosno biv{ata SFRJ, za prv pat be{e normativno ureden so
sojuzniot Zakon za nasleduvaweto od 1955 godina („Slu`ben list na FNRJ“ br. 20/55). Kako
takov, toj pretstavuva{e kompleksen i kompleten praven institut, taka {to se vbrojuva{e vo
imenuvanite dogovori na obligacionoto pravo sklu~en me|u `ivite (inter vivos), no posredno i so
zna~ajni nasledno-pravni efekti. Vo pravoto na Republika Makedonija, ovoj dogovor be{e
normiran so Zakonot za nasleduvaweto („Slu`ben vesnik na SRM“ br. 5/73 so dopolnuvawa vo
br. 27/78) i toa vo odredbite od ~l. 120-126. Sega e regulirana so ZOO od 2001 godina i predmet
na ova elaborirawe se tie odredbi od ZOO.
Dejstvata na toj dogovor se me|u `ivite, sklu~en zaradi izdr`uvawe na stari, ili
eventualno i nemo}ni lica bez ogled na vozrasta, no samoto predavawe na imotot ili delot od
imotot sodr`an vo dogovorot, e odlo`eno do denot na smrtta na primatelot na izdr{kata. Poradi
toa, toj gi nema karakteristikite na dogovorot za nasleduvawe koj e zabranet (~l. 7 od Zakonot za
nasleduvawe).
Konsenzualnosta na dogovorot se ogleda vo toa {to toj nastanuva vo onoj moment koga
dogovornite strani ja postignale soglasnosta na voljite vo formata vo koja toj dogovor mo`e da se
sklu~i spored zakonot.
Formalnosta na dogovorot se ogleda vo toa {to so zakon e propi{ano strogata forma vo
koja toj mo`e da se sklu~i, pri {to formata e pretpostavka za nastanuvawe i polnova`nost na
dogovorot (,,ad solemnitatem”) (v. podolu vo delot za formata na dogovorot).
Dogovorot za do`ivotna izdr{ka e dvostarano obvrzuva~ki dogovor (bilateralen,
sinalagmati~en), bidej}i od nego za dvete strani proizleguvaat prava i obvrski.
1
Naveduvaweto na oddelni ~lenovi vo ovoj trud, bez da se nazna~i od koj zakon poteknuvaat, se
odnesuva na ~lenovi sodr`ani vo ZOO. So kratenkata ,,Zb” se ozna~uva Zbirka na sudskite odluki na VSM,
odnosno na VSRM, rimskata brojka ja ozna~uva brojkata na Knigata,, a arapskiot broj posle rimskata
borjka go ozna~uva brojot pod koj taa sentenca i objavena vo delot od odnosnata Zbirka koj se odnesuva na
gra|anskite predmeti.
 Toj e tovaren dogovor (onerozen) bidej}i sekoja strana dava nadomest za ona {to go
dobiva, i obratno t.e. sekoja strana dobiva nadomest za ona {to go dava.
Me|utoa, toj dogovor iako e tovaren, ne e ekvivalenten, bidej}i me|usebnite davawa na
stranite skoro nikoga{ ne se ednakvi po vrednost me|u sebe.
Aleatornosta na dogovorot proizleguva od tamu {to vo momentot na sklu~uvaweto na
dogovorot ne se znae kolku }e iznesuva obvrskata na davatelot na izdr{kata, odnosno kolku dolgo
}e `ivee primatelot na izdr{kata, pa poradi toa neretko za davatelot na izdr{kata toj pretstavuva
dogovor na sre}a, bidej}i ne znae odnapred kolkavi }e bidat negovite davawa i kolku }e trae
negovata gri`a za primatelot na izdr{kata. Spored toa vrednosta na negovata obvrska mo`e da
bide neznatna, me|utoa mo`e i zna~itevalno da ja nadmine vrednosta na imotot {to primatelot na
izdr{kata mu go ostava, a ~ie predavawe e odlo`eno do negovata smrt.
Kauzalnosta na ovoj dogovor proizleguva od tamu {to odnapred se poznati celite {to so
negovoto sklu~uvawe sakaat da gi postignat i ednata i drugata strana - primatelot na izdr{kata
saka da dobie izdr{ka i nega do krajot na svojot `ivot, a celta na drugata strana - davatelot na
izdr{kata e da go dobie imotot sodr`an vo dogovorot.
Prestacijata na davatelot na izdr{kata se izvr{uva trajno, bidej}i e sostaveno od niza
storuvawa koi{to se realiziraat od momentot na sklu~uvaweto na dogovorot pa se do smrtta na
primatelot na izdr{kata, a nekoga{ i posle toa (napr. podignuvawe spomenik, davawe pomeni
isl.). Tokmu poradi toa, izmena ili raskinuvawe na dogovorot mo`e da nastane i poradi promeneti
okolnosti.
Naj~esto ovoj dogovor se sklu~uva so ogled na li~nite svojstva na stranite, pokonkretno
me|u bliski rodnini, no skoro sekoga| so prethodno poblisko zapoznavawe so posebnite
karakteristiki na davatelot na izdr`uvaweto, so procenka na negovite sposobnosti i naklonosti da
ja dava potrebnata nega i da ja posvetuva posenbnata gri`a za primatelot na izdr{kata.

Spored zakonskata formulacija, vo sojuzniot Zakon za nasleduvawe od 1955 godina i vo

Zakonot za nasleduvawe donesen vo SRM vo 1973 godina, toj dogovor pretstavuva{e slo`ena
pravna institucija, bidej}i sodr`e{e vo sebe pove}ekratni prava i obvrski me|u dogovornite strani,
so dejstvo eventualno i vo odnos na treti lica, taka {to mo`e{e da se javi vo razli~ni vidovi.
Vo pravnata publicistika na biv{ata SFRJ, kako i vo pravnata publicistika na Republika
Makedonija, i preku sudskata praktika, ovoj dogovor od site negovi aspekti (pravna priroda,
nastanuvawe, prava i obvrski na strankite, prestanuvawe na dogovorot so site negovi posledici) e
tolku obemno i podrobno razraboten, {to mo`e{e da se konstatira deka stana op{to prisutna
pravna svest i kaj gra|anite, nekako sli~no kako {to e, na primer, dogovorot za proda`ba.
Novi aspekti na tretiraweto na toj dogovor vo pravnata teorija i praktika frli i
donesuvaweto na Zakonot za obligacionite odnosi vo 1978 godina. Potoa, pravnata praktika se
razvi vo nasoka na dousoglasuvawe na necelosnite odredbi za dogovorot za do`ivotna izdr{ka
koi bea sodr`ani vo Zakonot za nasleduvaweto od 1973 godina, a i so razvojot na sovremenoto
op{testvo kon sovremenite op{testveni tokovi, toj dogovor dobi sosema poinakvi karakteristiki
otkolku vo prvoto vreme, koga be{e za prv pat ureden vo 1955 godina. Osobeno, pak, vo
Makedonija, toj dogovor dobi karakteristiki na dogovor preku koj se vr{i zgri`uvawe na stari ili
nemo}ni lica, a ne kako dogovor so koj porano glavno se ostava{e vo nasledstvo zemjodelski
imot vo nasledstvo na davatelot na izdr{kata.
So preodnata odredba od ~l. 145 od Zakonot za nasleduvaweto donesen vo 1996 godina,
odredbite od Zakonot za nasleduvaweto od 1973 godina, od ~l. 120-126, bea ostaveni vo sila
onaka kako {to bea regulirani so toj zakon, taka {to noviot Zakon za nasleduvaweto tie odredbi
ne gi normira povtorno i propi{a deka }e se primenuvaat do donesuvaweto na Zakon za
obligacionite odnosi na Republika Makedonija. Tokmu i poradi toa, so Zakonot za obligacionite
odnosi od 2001 godina prifateno e reguliraweto na dogovorot za do`ivotna izdr{ka i toa vo
odredbite od ~l.enovite 1029-1035.
Poradi poinakvite tendencii vo razvitokot na ovoj dogovor, sega so odredbite od ~l. 1029,
dadena e sosema pokratka definicija na dogovorot za do`ivotna izdr{ka, taka {to vo nea se
izostaveni dosta elementi koi {to upatuvaa na dogovorot za do`ivotna izdr{ka koj glavno ima{e
za cel da se ostava zemjodelski imot na primatelot na izdr{kata. 2
Navra}aweto na problematikata vo vrska so dejstvata na dogovorot za do`ivotna izdr{ka, e
aktuelizirano poradi toa {to notarite, kako poverenici na sudot ja sproveduvaat ostavinskata
postapka spored Zakonot za vonparni~nata postapka od 2009 godina, a pokraj toa vo nivna
nadle`nost, pokraj onaa na sudot, so izmenite na ZOO od 2008 godina, e staveno sostvavuvaweto
i zaveruvaweto na dogovorite za do`ivotna izdr{ka. 3
2.- Dejstvo na dogovorot za do`ivotna izdr{ka vo vrska so utvrduvaweto na
sostavot na ostavinata i raspravaweto na ostavinata na primatelot na
izdr{kata
Dejstvoto na dogovorot za do`ivotna izdr{ka vo vrska so utvrduvaweto na sostavot na
ostavinata na primatelot na izdr{kata se sostoi vo toa {to, soglasno ~l. 33 st. 2 od Zakonot za
nasleduvaweto (natamu: ZN) od 1996 godina, vo ostavinata na primatelot na izdr{kata ne
vleguvaat dobrata so koi toj raspolagal so dogovorot za do`ivotna izdr{ka, a ~ie predavawe na
davatelot na izdr{kata e odlo`eno do smrtta na primatelot na izdr{kata. Poradi toa se smeta deka
ovoj dogovor ima naslednopravno dejstvo, {to ne e sosema korektno, bidej}u toj sepak e dogovor
za otu|uvawe na odreden imot u{te za vreme na `ivotot na primatelot (obligacionpopravno
dejstvo), no samo so toa {to negovoto predavawe se odlaga do denot na negovata smrt.
Vo vrska so ova, treba da se ima predvid deka so raspolagawata storeni so dogovorot za
do`ivotna izdr{ka, primatelot na izdr{kata ne go povreduva nu`niot nasleden del na nu`nite
naslednici. Ova nesomneno proizleguva od odredbata od ~len 39 od ZN, spored koja, koga e
povreden nu`niot del prvo se namaluvaat raspolagawata so testamentot, pa dokolku nu`niot del so
toa ne bi bil namiren, toga{ se vra}aat podarocite storeni vo poslednite 90 dena od `ivotot na
ostavitelot, {to zna~i deka deka ne e propi{ano vra}awa na raspolagawata storeni so dogovorot za
do`ivotna izdr{ka (v. presuda na Okru`en sud Skopje, G` br. 4492/76 od 09.09.1977 godina).
Ovie odredbi od ~len 33 stav 2 i od ~len 39 od ZN od 1996 godina, kone~no pridonesoa
dogovorot za do`ivotna izdr{ka vo celost da ja izvr{uva svojata funkcija na zgri`uvawe na lica koi
imaat imot, a poradi vozrasta ili poradi svojata zdravstvena sostojba ne se vo sostojba sami za
sebe da se gri`at.
Ova posebno se naglasuva, imajki gi predvid pojavite {to do toga{, neretko, dogovorite za
do`ivotna izdr{ka se sklu~uvaa za da se osueti nu`noto nasledno pravo na odredeni nu`ni
naslednici, imaj}i predvid deka spored porane{nite ZN od 1957 godina i ZN od 1973 godina,
be{e propi{ano deka pri presmetuvaweto na nu`niot del se vr{e{e vra}awe na podarocite bez
ogled na toa vo koj period od `ivotot na ostavitelot bea storeni. Me|utoa, so propi{uvaweto deka
za taa cel se vra}aat samo podarocite storeni vo poslednite 90 dena od `ivotot na ostavitelot,
otpadna potrebata da se sklu~uvaat fiktivni dogovori za do`ivotna izdr{ka, samo so cel da se
osueti ostvaruvawe na nu`noto nasledno pravo na odredeni nu`ni naslednici.
2
Podrobni elaborirawa vo vrska so dogovorot za do`ivotna izdr{ka, kako i obrasci vo vrska so
oddelni vidovi dogovori, vidi vo obemnata statija od Dr Kiril ^avdar, pod naslov: ,,Dogovor za do`ivotna
izdr{ka - sodr`ina, subjekti, forma, neva`nost, raskinuvawe, sudski sporovi, primeri” objavena vo tri
prodol`enija vo specijalniot prilog vo spisanieto ,,Pravnik”, vo broevite 118, 119 i 120 vo 2002 godina

3
v. Teofil Tomanovi} ,,Dogovor za do`ivotna izdr{ka” statija objavena vo spisanieto,,Pravnik” br.
222 za oktomvri 2010 na str. 2-7, vo koja se elaboriraat brojni pra{awa vo vrska so sodr`inata, formata i
naslednopravnoto dejstvo na dogovorot za do`ivotna izdr{ka, a podrobno e elaborirano i postapuvaweto na
notarot pri zaverka na dogovorot za do`ivotna izdr{ka.
 Odredena za{tita na licata koi stopanisuvale so primatelot na izdr{kata, so pravo na
izdvojuvawe od ostavinata na delot koj odgovara na nivniot pridones vo zgolemuvaweto na
vrednosta na imotot na ostavitelot dadena e so odrebite od ~len 91 od Zakonot za sopstvenost i
drugi stvarni prava (natamu: ZSDSP). Vo taa smisla se proiznela i sudskata praktika ( v. odluka
na VSM, Rev. br. 633/83 od 06.12.1983 godina).4
Me|utoa, ako primatelot na izdr{kata ne raspolagal so celiot svoj imot so dogovorot za
do`ivotna izdr{ka, tuku vo negovata ostavina ostanal i drug imot, toga{ delot adekvaten na
pridonesot na baratelot }e se izdvoi od ostatokot na ostavinata, a ne od imotot sodr`an vo
dogovorot za do`ivotna izdr{ka.
Vo vrska so dejstvota na dogovorot za do`ivotna izdr{ka na raspravaweto na ostavinata na
primatelot na izdr{kata, mora da se ima predvid deka ne e potrebno da bide sprovedena
ostavinska postapka za raspravawe na ostavinata na primatelot na izdr{kata imotot, za da mo`e
imotot sodr`an vo dogovorot za do`ivotna izdr{ka da se prenese na davatelot na izdr{kata.
Predavaweto na imotot {to mu pripa|al na primatelot na izdr{kata, se vr{i vrz davatelot na
izdr{kata vo momentot na smrtta na primatelot na izdr{kata i za toa e dovolno davatelot na
izdr{kata da se legitimira so dogovorot za do`ivotna izdr{ka i so izvod od mati~nata kniga na
umrenite, od koi }e se utvrdi deka primatelot na izdr{kata po~inal, pri {to podvi`nite predmeti koi
bile vo vladenie na primatelot na izdr{kata gi zema vo vladenie bez posredstvo na bilo kogo, za
pari~nite sredstva {to se vodat na smetkite i na {tednite kni{ki vo pari~nite zavodi ima pravo da
bara da se prenesat na nego, a za nedvi`nostite ima pravo da bara da se prenese sopstvenosta vo
katastarot na nedvi`nostite vrz nego.
Vo ovaa smisla, Vrhovniot sud na RM zazel pravno stojali{te ( vo Presudata U.br. 1458/96
od 04.02.2007 godina, objavena vo Zvirkata na sudski odluki Kniga VI, za 1997 godina, na str.
291) deka dogovorot za do`ivotna izdr{ka, so koj e prilo`en dokaz za smrtta na primatelot na
izdr{kata, pretstavuva praven osnov za izmena vo katastarskiot operat.
Vo obrazlo`enieto na taa Presuda, me|u drugoto se naveduva i toa deka imotot opfaten so
dogovorot za do`ivotna izdr{ka ne vleguva vo ostavinskata masa i deka vo odnos na toj imot
ostavinskata postapka se zapira, odnosno deka ne mo`e da se doveduva vo pra{awe pravnoto
dejstvo na dogovorot za do`ivotna izdr{ka ni poradi eventualnoto osporuvawe od strana na
naslednicite na primatelot na izdr{kata, a ako takvoto osporuvawe dovede do sudska odluka za
poni{tuvawe na dogovorot, sudskata odluka }e bide nov osnov za izmena na korisnicite vo
katastarskiot operat.5
4
Za ova pra{awe se proiznesuva i T. Tomanovi}, vo c.d. na str. 6.
5
Poradi va`nosta i dosegot na ovaa Presuda na VSRM, ovde se naveduva pogolem del od
obrazlo`enie na taa odluka, koe glasi:
,,Me|utoa, od druga strana, sudot ne ja prifa}a pri~inata {to tu`eniot organ vo konkretniot slu~aj ja
naveduva kako povreda na materijalniot zakon, odnosno go smeta za pogre{no pravnoto stojali{te na
tu`eniot organ deka dogovorot za do`ivotna izdr{ka ne mo`e da pretstavuva osnov za izmena vo
katastarskiot operat, se dodeka ne se povede i zavr{i ostavinskata postapka pred nadle`niot sud vo koja bi
u~estvuvale site naslednici na primatelot na izdr{kata - vo slu~ajov pokojniot.
Vakvoto pravno stojali{te sudot go smeta za pogre{no zatoa {to spored Zakonot za nasleduvaweto
(,,Sl. vesnik na SRM” br. 35/73), pravnoto dejstvo na dogovorot za do`ivotna izdr{ka ne e usloveno so
prethodno vodewe i zapirawe na ostavinskata postapka, nitu e predvideno negovo sudsko oglasuvawe.
Osven toa, dogovorot za do`ivotna izdr{ka ne e dogovor za nasleduvawe, tuku dogovor za otu|uvawe so
nadomestok na site nedvi`nosti {to mu pripa|aat na imatelot na izdr{kata ili na opredelen del od tie
naedvi`nosti, ~ie predavawe na davatelot na izdr{kata e odlo`eno do smrtta na primatelot na izdr{kata.
Od navedenoto jasno proizleguva deka ne stanuva zbor za nasleden, tuku za tovaren dogovor,
odnosno za dogovor za promet, od koj proizleguvaat prava i obvrski za dvete strani od dogovorot. Pravnoto
dejstvo ovoj dogovor go proizveduva vo momentot na smrtta na primatelot na izdr{kata i od toj moment
nastanuva i obvrskata za pla}awe na danok na promet na nedvi`nosti opfateni so dogovorot, kako i pravoto
na davatelot na izdr{kata da bara prenesuvawe na pravoto na sopstvenost na imotot {to bil predmet na
dogovorot, a za taa cel da bara i sproveduvawe na dogovorot vo katastarskiot operat.
 Koga ve}e ostavinskata postapka se zapira, bez ogled na toa poradi koi pri~ini se
osporuva doogovorot za ostavinska postapka ({to e izre~eno vo citiranata Presudata na Vrhovniot
sud na RM, a ne se prekinuva), nema potreba, od strana na sudot ili od strana na notarot,
naslednicite na ostavitelot da se upatuvaat da povedat parnica zaradi osporuvawe na dogovorot za
do`ivotna izdr{ka (pa duri i koga se tvrdi deka so sogovorot za do`ivotna izdr{ka e opfaten tu|
imot, napr. na soprugata na ostavilot ~ii naslednici go osporuvaat dogovorot), bidej}i so takvoto
upatuvawe, na koe mu prethodi prekinuvawe na ostavinskata postapka, koe ne{to ne proizleguva
od zakonskite odredbi, samo se uslo`nuva i odolgovlekuva postapkata za raspravawe na
ostavinata, a naslednicite i bez takvo upatuvawe imaat pravo da povedat takva parnica.
Besmislenosta na vakvoto prekinuvawe na postapkata za raspravawe na ostavinata i upatuvawe
na parni~na postapka osobeno doa|a do izraz vo slu~aj koga davatelot na izdr{kata ve}e, u{te
pred da se prezentira dogovorot za do`ivotna izdr{ka pred notarot, go imal zapi{ano svoeto
pravo na sopstvenost vrz nedvi`nostite sodr`ani vo dogovorot za do`ivotna izdr{ka.
I T. Tomanovi} (v. c.d. na str. 7), go prifa}a stojali{teto deka ne e potrebno da bide
sprovedena ostavinska postapka za imotot {to e predmet na dogovorot za do`ivotna izdr{ka da se
prenese na davatelot na izdr{kata, i deka e dovolno davatelot na izdr{kata da se legitimira so
dogovorot za do`ivotna izdr{ka i so izvod od mati~nata kniga na umrenite od koi }e se utvrdi
deka primatelot na izdr{kata po~inal. Argumentite za toa se deka toa proizleguva od odredbite
od ~len 130 stav 2 alinea 2 od Zakonnot za katastar na nedvi`nostite, a od druga strana re{enieto
so koe se zapira ostavinskata postapkata e od procesen karakter i so istoto ne mo`e da se osna`uva
ve}e sklu~eniot dogovor za do`ivotna izdr{ka,
3.- Subjekti na dogovorot za do`ivotana izdr{ka
Subjekti na dogovorot za izdr{ka se primatelot na izdr{kata i davatelot na izdr{kata, a kako
korisnik vo slu~aj koga do`ivotno izdr`uvawe se dogovara vo korist na nekoe treto lice,se javuva
toa treto lice.
a) Primatel na izdr`uvaweto
Primatel na izdr`uvaweto mo`e da bide sekoe fizi~ko lice. Naj~esto se raboti za staro i
iznemo{teno fizi~ko lice koe ima izvesen imot, no ne e vo sostojba za sebe samo da se gri`i.
Izdr`uvaweto se vospostavuva vsu{nost so cel da se zadovolat `ivotnite potrebi na edno fizi~ko
lice, taka {to bez postoewe na fizi~ko lice koe {to go prima izdr`uvaweto, ne mo`e da se zamisli
ovoj dogovor. Zakonot ne propi{uva posebni uslovi {to treba da gi ispolnuva fizi~koto lice kako
primatel na izdr`uvaweto, taka {to sekoe fizi~ko lice mo`e da bide dogovorna strana na ovoj
dogovor.
Spored toa, primatel na izdr{kata mo`e da bide fizi~ko lice koe e delovno sposobno, no i
fizi~ko lice koe delovno ne e sposobno, pa za nego dogovorot za do`ivotna izdr{ka }e go sklu~i
negoviot staratel so odobrenie na Centarot za socijalna rabota.

Ottuka, spored nao|aweto na sudot, dogovorot za do`ivotna izdr{ka, so koj e prilo`en dokaz za
smrtta na primatelot na izdr{kata - izvod od mati~nata kniga na umrenite, pretstavuva praven osnov za
izmena vo katastarskiot operat vo smisla na ~len 49 stav 3 od Zakonot za premer i katastar na zemji{teto
(,,Sl. vesnik na SRM” br. 34/72 i 13/78), pa pogre{no e stojali{teto na tu`eniot organ deka prethodno treba
da se povede ostavinska postapka i sudski da se oglasi dogovorot za da istiot pretstavuva osnov za izmena
na korisnicite vo katastarskiot operat.
Ova, osobeno koga se ima predvid deka ne se raboti za nasleden dogovor, deka imotot opfaten vo
dogovorot za do`ivotna izdr{ka ne vleguva vo ostavinaskata masa i deka vo odnos na toj imot ostavinaskata
postapka se zapira.
Spored misleweto na sudot, pravnoto dejstvo {to dogovorot za do`ivotna izdr{ka go ima vo
momentot na smrtta na primatelot na izdr{kata, ne mo`e da se doveduva vo pra{awe ni poradi eventualnoto
osporuvawe od strana na negovite naslednici, a ako takvoto osporuvawe dovede do sudska odluka za
poni{tuvawe na dogovorot, sudskata odluka }e bide nov osnov za izmena na korisnicite vo katastarskiot
operat,,.
 So odredbite od ~l. 1039, ne se dava nikakvo pravilo vo odnos na vlijanieto na bra~nata
sostojba na primatelot na izdr`uvaweto, vrz negovata mo`nost da sklu~i dogovor za do`ivotna
izdr{ka. Vo vrska so toa treba da se imaat predvid porane{nite odredbi od ~l. 207 od Zakonot za
semejstvoto, a sega odredbite od ~l. 70 od (ZSDSP), spored koi bra~nite drugari zaedni~ki
spogodbeno upravuvaat i raspolagaat so zaedni~kiot imot, a so svojot del od zaedni~kiot imot
pred toj da se opredeli, bra~niot drugar ne mo`e samostojno da raspolaga nitu da go tovari so
pravno delo me|u `ivite. Me|utoa, iako dogovorot za do`ivotna izdr{ka pretstavuva pravno delo
me|u `ivite, so ogled na toa {to efektot na prenosot na pravoto na sopstvenost na dobrata opfateni
so nego, nastapuva vo momentot na smrtta na primatelot na izdr{kata, vo sudskata praktika e
prifateno deka dogovorot za do`ivotna izdr{ka bra~niot drugar mo`e da go sklu~i i za svojot del
vo nepodeleniot zaedni~ki imot, ne{to sli~no kako da so toj del raspolagal so testament. Toa
proizleguva i od Odlukata na Vrhovniot sud na Makedonija (natamu: VSM), Rev. br. 1214/86
(objavena vo Zbirkata na sudski odluki, kniga IV, odluka br. 31 vo delot za gra|anskoto pravo), so
koja e izre~eno slednoto:
„Koga bra~nite drugari, prima~i na izdr{kata, }e sklu~at dogovor za do`ivotna izdr{ka, po
smrtta na edniot bra~en drugar, pre`iveaniot bra~en drugar mo`e da bara, dokolku se ispolneti
uslovi za toa, raskin na dogovorot samo vo onoj del na imotot {to mu pripa|al nemu, a ne i vo
delot na imotot {to mu pripa|al na po~inatiot bra~en drugar“.
Ne e isklu~eno kako primatel na izdr{kata da se javi lice koe e vo brak i takov dogovor da
sklu~i so svojot bra~en drugar, koj se javuva kako davatel na izdr{kata. Vpro~em, vo sudskata
praktika Vrhovniot sud na Makedonija, odnosno na Republika Makedonija, pove}e pati se
proiznel za toa deka takviot dogovor ne e nedopu{ten (v. odluka na VSM, Rev. br. 156/79 od
20.06.1979 godina). Edinstveno, izre~eno e deka ne proizveduva pravno dejstvo dogovorot za
do`ivotna izdr{ka vo koj i ednata i drugata dogovorna strana se javuvaat vo svojstvo i na davatel i
na primatel na izdr`uvaweto (v. odluka na VSM Rev. br. 263/78 od 15.12.1978 godina).
b) Davatel na izdr`uvaweto
Davatel na izdr`uvaweto, kako singularen a ne kako univerzalen sukcesor na primatelot na
izdr`uvaweto, kaj dogovorot za do`ivotna izdr{ka mo`e da bide sekoe delovno sposobno fizi~ko
lice. Isto taka, davatel na izdr{kata mo`e da bide i sekoe pravno lice, ako davaweto na do`ivotna
izdr{ka ne e vo sprotivnost so negoviot statut, odnosno pravila spored koi raboti. Poto~no, pravni
lica kako davateli na do`ivotna izdr{ka se javuvaat socijalni ustanovi koi se gri`at za smestuvawe
na stari i nemo}ni lica, i sl.
Kako davatel na izdr{kata mo`e da se javi i lice koe e vo brak. No, vo takov slu~aj treba da
se ima predvid i sudskata praktika, spored koja imotot {to eden od bra~nite drugari vo tekot na
brakot go steknal so dogovor za do`ivotna izdr{ka sklu~en so nekoe drugo lice, e zaedni~ki imot
na bra~nite drugari i ne mo`e da se izdvojuva od ostanatiot imot {to e pribaven so rabota na
bra~nite drugari (v. odluka na VSM, Rev. br. 19/82 od 17.05.1982 godina).
Spored odredbite od ZOO, ne se bara davatelot na izdr{kata da ispolnuva nekakvi
opredeleni svojstva, nitu da dade garancii deka }e bide vo sostojba da odgovori na svoite obvrski
od dogovorot. Taka, vo Odlukata na VSM G`. br. 900/73 od 08.11.1973 godina e izre~eno deka
ne mo`e da se bara poni{tuvawe na dogovor za do`ivotna izdr{ka sklu~en preku zakonskiot
staratel na lice na 11-godi{na vozrast kako davatel na izdr{kata, bez soglasnost na staratelskiot
organ, ako maloletniot dogovoruva~ po polnoletstvoto prodol`il da go ispolnuva sklu~eniot
dogovor. Od ovaa odluka proizleguva deka i maloletno lice, koe do nekade e vo sostojba da
izvr{uva opredeleni obvrski od dogovorot za do`ivotna izdr{ka, a drugite obvrski gi ispolnuvaat
negovite roditeli, mo`e da sklu~i (se razbira - zasatapuvan od eden od ili od obata svoi roditeli)
dogovor za do`ivotna izdr{ka kako davatel na izdr{kata.
Kako davateli na izdr{kata mo`at da se obvrzat i pove}e lica zaedno. Ako ne{to
posebno ne e dogovoreno vo odnos na oddelnite davawa, odnosno ostvaruvawa na sekoi od niv,
tie solidarno }e mu odgovaraat na primatelot na izdr{kata, bidej}i obvrskata za izdr`uvawe e
nedeliva. Vsu{nost ovde se raboti za nevistinska solidarnost, bidej}i e vospostavena so ogled na
nedeliviot predmet na obvrskata.
Obi~no, pove}e lica se javuvaat kako davateli na izdr{kata vo slu~aj koga bra~ni
drugari }e sklu~at takov dogovor so edno lice kako primatel na izdr{kata. Mo`e da se slu~i i
pove}e deca na primatelot na izdr{kata so nego da sklu~at dogovor za do`ivotno izdr`uvawe, pa
dokolku ne e opredelen na~inot na koj tie }e gi ispolnuvaat obvrskite za izdr`uvawe sprema
primatelot na izdr{kata, toga{ tie }e bidat solidarno odgovorni za toa ispolnuvawe.
Po sila na zakonot, mo`e da se slu~i pove}e lica da se najdat vo uloga na davateli na
izdr{kata. Imeno spored odredbite od ~l. 1035 st. 1 od ZOO, vo slu~aj na smrt na davatelot na
izdr{kata, negovite obvrski }e pominat na negoviot bra~en drugar i na negovite potomci {to se
povikani na nasledstvo, ako tie se soglasat so toa.
v) Treto lice kako korisnik na izdr`uvaweto
Tretoto lice kako korisnik na izdr`uvaweto, kaj dogovorot za do`ivotna izdr{ka, mo`e da se
javi na na~in spored koj samo toa se javuva kako korisnik na izdr`uvaweto, odnosno i na na~in
{to zaedno so primatelot na izdr{kata }e bide korisnik na izdr`uvaweto. Ako tretoto lice se javuva
samo kako korisnik na izdr`uvaweto, vo toj slu~aj se raboti za tipi~en dogovor vo korist na treto
lice na koj se odnesuvaat odredbite od ~l. 136-139 od ZOO.
ZOO ne sodr`i posebni odredbi za toa vo koi slu~ai i pod koi uslovi mo`e da bide sklu~en
dogovorot za do`ivotna izdr{ka vo korist na treto lice. So ogled na toa {to nema nikakvi
ograni~uvawa, mo`no e da se dogovori do`ivotno izdr`uvawe vo korist na tret vo istite vidovi i na
ist na~in kako i koga se dogovara do`ivotna izdr{ka za primatelot na izdr{kata, koe e vo isto
vreme i dogovorna strana vo dogovorot. 6
4.- Predmet na dogovorot za do`ivotna izdr{ka
Predmet na dogovorot za do`ivotna izdr{ka, od edna strana se obvrskite {to gi ima
davatelot na izdr{kata sprema primatelote na izdr{kata, a od druga strana se obvrskite {to gi ima
primatelot na izdr{kata sprema davatelot na izdr{kata.
a) Predmet na obvrskata na primatelot na izdr{kata
Predmet na obvrskata na primatelot na izdr{kata e poednostavno da se opredeli, so ogled
na toa {to spored zakonskata odredba, obvrska na primatelot na izdr{kata e toj da mu go dade na
davatelot na izdr{kata vo nadomest celiot svoj imot ili opredelen del od imotot, ~ie predavawe e
odlo`eno do smrtta na primatelot na izdr{kata. Izrazot ,,imot” ovde treba da se sfati kako stvari:
podvi`ni ili nedvi`nosti koi treba da bidat individualizirani, a ne kako celokupniot imot ili
procentualno, odnosno vo dropka izrazeni delovi na imotot na primatelot na izdr{kata.
Pri toa, vo sudskata praktika e prifateno deka podvi`nite predmeti mora da bidat ozna~eni
taka da se razlikuvaat bilo kako individualno opredeleni, bilo opredeleni so pomo{ na oznaki,
kako {to vo prometot se opredeluvaat zbirnite predmeti, odnosno deka so izrazot „celokupna
poku}nina“, predmetite ne se navedeni vo dogovorot za vedna{ da se znae na koi predmeti se
odnesuva toj. Po odnosn na nedvi`nostite, pak, VSM zazel stojali{te deka klauzulata vo
dogovorot za do`ivotna izdr{ka deka primatelot na izdr{kata mu gi ostava na davatelot na
izdr{kata kako nadomest za dadenata izdr{ka site nedvi`nosti {to }e se zateknat vo sopstvenost na
primatelot na izdr{kata na denot na negovata smrt, ima pravno dejstvo samo vo odnos na onie
nedvi`nosti {to bile sopstvenost na primatelot na denot na sklu~uvaweto na dogovorot, a ne i na
onie {to eventualno primatelot }e gi stekne i po sklu~uvaweto na dogovorot. (VSM, Rev. br.
58/82 od 23.02.1982 godina).
Po odnos, pak, na pravnata sila na dogovorot za do`ivotna izdr{ka vo konkurencija so drugi
vidovi dogovori, odnosno me|u sebe, dokolku so niv e opfaten iistiot imot, vo sudskata praktika
se zazemeni slednite pravni stojali{ta:

6
Za podrobnostite vo vrska so razli~nite situacii do koi mo`e da dojde vo vakov slu~aj, v. vo
Komentarot na ZOO do D-r Kiril ^avdar i M-r Kimo ^avdar od 2008 g. str.1150
 -vo konkurencija na dogovor za do`ivotna izdr{ka i dogovor za podarok, od koi ovoj
posledniot e sklu~en podocna, so pojako pravno dejstvo, kako tovaren dogovor, e dogovorot za
do`ivotna izdr{ka, a sopstvenosta na nedvi`nosta {to e predmet na dvata dogovora, so smrtta na
primatelot na izdr{kata preminuva vrz davatelot na izdr{kata, a daroprima~ot ne mo`e da
pretendira na pravo na sopstvenost na taa nedvi`nost. (VSM, Rev. br. 87/86 od 28.01.1986
godina).
- ne e ni{toven podocna sklu~eniot dogovor za do`ivotna izdr{ka poradi toa {to porano bil
sklu~en drug dogovor za do`ivotna izdr{ka vo koj e opfaten istiot imot, bidej}i ne se ispolneti
uslovite od ~len 103 od ZOO/78. Koj od ovie dogovori mo`e da proizvede pravno dejstvo, e
oddelno pra{awe koe se ceni vo konkurencija na niv, vo oddelna postapka. (VSM Gzz. 66/90 od
18.09.1990 god. Zb. V/121).
b) Predmet na obvrskata na davatelot na izdr{kata
Davatelot na izdr{kata go ima za predmet na svojata obvrska od dogovorot, trajno
zadovoluvaweto na potrebite na primatelot na izdr{kata zaradi odr`uvawe na `ivotot. Toj e dol`en
na primatelot na izdr{kata da mu obezbedi ishrana, stan, oblekuvawe, neguvawe, lekuvawe, a isto
taka i da gi podnesuva neophodnite tro{oci koi se pojavuvaat vo vrska so na~inot na `ivotot na
primatelot na izdr{kata vo opredelena sredina, no i da mu iska`uva dol`na po~it, pa i da mu
izvr{uva nekoi li~ni uslugi koi nemaat materijalen ekvivalent, no mo`e da baraat posebni napori.
Tuka, sekako spa|aat i tro{ocite {to se odnesuvaat na negovite li~ni i kulturni potrebi.
Vo slu~aj na smestuvawe na primatelot na izdr{kata vo stare~ki dom, davatelot na
izdr{kata treba da gi podnesuva tro{ocite za toa, no i poremeno da go posetuva i na drug na~in da
mu iska`uva po~it i, eventualno, da go neguva.
Obvrskata za izdr`uvawe se sostoi od niza raznovidni storuvawa i davawa, so cel za
zadovoluvawe na neophodnite `ivotni potrebi na primatelot. Sodr`inata na ovie obvrski
prvenstveno se opredeluva so dogovorot za do`ivotna izdr{ka. Goleminata i obemot na
izdr`uvaweto zavisi od ona {to e dogovoreno, no ako ne e so dogovorot opredeleno, obemot na
izdr`uvaweto se ceni spored potrebite na primatelot, kako i spored mo`nostite na davatelot
dokolku ne e ne{to predvideno i vo zakonot.
v) Dogovor za do`ivotna izdr{ka so prenos na pravoto na sopstvenost u{te vo
tekot na `ivotot na primatelot na izdr{kata
U{te vo 1957 godina Sojuzniot vrhoven sud vo svoeto na~elno mislewe br. 8/57 od
11.01.1957 godina go razre{i pra{aweto dali so dogovorot za do`ivotna izdr{ka mo`e da se
prenese imotot i vedna{ po sklu~uvaweto na dogovorot za do`ivotna izdr{ka, od primatelot vrz
davatelot na izdr`uvaweto. Spored toa Na~elno mislewe (objaveno vo celost vo Komentarot na
ZOO od D-r Kiril ^avdar i M-r Kimo ^avdar, Skopje 2008 godina, na str. 1153-1154) odredbata
od ~len 122 od Zakonot za nasleduvaweto (sega ~l.1029 od ZOO) ne isklu~uva i po vleguvaweto
vo sila na ovoj zakon da se sklu~i dogovor za do`ivotna izdr{ka, so koj edniot dogovoruva~ se
obvrzuva da go izdr`uva do`ivotno drugiot dogovoruva~ ili nekoe treto lice, a vo koj drugiot
dogovoruva~ izjavuva deka u{te za `ivotot mu go otstapuva vo sopstvenost siot svoj imot ili eden
del.
Vo taa smisla, vo edna odluka na VSRM e izre~eno deka koga primatelot na izdr{kata so
dogovor za do`ivotna izdr{ka go prenel pravoto na sopstvenost na predmetot na dogovorot na
davatelot na izdr{kata, a takviot dogovor ne e raskinat, nema pravo povtorno da raspolaga so
istiot. (VSRM Gzz. 183/02 od 23.04.2003 god. Zb. H/36).
5.-Forma na dogovorot za do`ivotna izdr{ka
Za sklu~uvawe na dogovorot za do`ivotna izdr{ka se bara najstrogata forma {to e
propi{ana za nekoja pravna rabota, a toa e solemnitetnata forma i toa so zaverka od strana na
sudija ili od notar i vo prisustvo na dvajca svedoci. Imeno, spored odredbite od ~len 1030
dogovorot za do`ivotna izdr{ka se sostavuva vo pismena forma i se zaveruva od nadle`en sud ili
od notar, pri {to sudijata odnosno notarot vo prisustvo na dogovara~ite i dvajca svedoci koi gi
poznavaat glasno }e go pro~ita dogovorot i }e gi predupredi dogovara~ite na posledicite od
dogovorot. Svedoci pri zaverka na dogovorot za do`ivotna izdr{ka mo`at da bidat samo lica koe
mo`at da bidat svedoci pri sostavuvawe na sudski testament.
Od odredbite na ovoj ~len proizleguva deka pritoa, svedoci mo`at da bidat samo lica koi
mo`at da bidat svedoci pri sostavuvawe na sudski testament (za ova odredbi se sodr`ani vo ~len
70 od ZN).
Ovaa propi{ana forma e su{testven element i uslov za polnova`nost na dogovorot za
do`ivotna izdr{ka, pa dokolku ne bide zapazena, dogovorot za do`ivotna izdr{ka ne proizveduva
pravno dejstvo. Vo vakov slu~aj ne bi mo`elo da se smeta ni toa deka mo`e da se primeni
odredbata od ~l. 65 od ZOO za polnova`nost na dogovorot na koj mu nedostiga propi{anata
forma, a e ispolnet od stranite na dogovorot. Eventualno, nedostatokot za svojstvoto na svedocite
mo`e da konvalidira, no ne i nedostatokot {to mo`e da se slu~i ako dogovorot ne bide zaveren od
strana na sudija ili notar. 7 Vo sudskata praktika, po odnos na polnova`nosta, odnosno neva`nosta
na dogovorite vo vrska so formata, zazemeni se slednite pravni stojali{ta:
-ne mo`e da se pobiva dogovor za do`ivotno izdr`uvawe koj vo celost e izvr{en, samo
poradi toa {to edniot od bra~nite drugari, kako primatel na izdr`uvaweto, ovoj dogovor ne go
potpi{al, a koj `iveel vo zaednica so davatelot na izdr`uvaweto i primal izdr`uvawe na
dogovoreniot na~in s# do svojata smrt;
-dogovorot za do`ivotna izdr{ka koj e sostaven vo pismena forma i e zaveren od sudijata i
e izvr{uvan od davatelot na izdr{kata pogolem broj godini, e polnova`en, iako sudijata pri
zaverkata ne im go pro~ital na strankite;
-polnova`en e dogovorot za do`ivotna izdr{ka iako pri zaverkata sudijata ne go pro~ital,
ako dogovornata strana ima slab sluh, pa dogovorot pri sudskata zaverka sama go pro~itala i na
toj na~in se zapoznala so negovata sodr`ina i zna~eweto na pravnata rabota;
- ne mo`e dogovorot za do`ivotna izdr{ka da se poni{ti samo poradi toa {to majkata ne e
potpisnik na dogovorot, a postoela nejzina mol~aliva soglasnost nejziniot ma` da raspolaga so
nejziniot imot na na~in {to i toj da bide predmet na dogovorot, vo koj taa e opfatena kako
primatel na izdr{kata i ne poka`ala `elba i interes takvata sostojba da ja izmeni (VSRM Rev.
1155/96 od 14.11.1996 god. Zb. VI/15).
- toa {to pri zaverkata na dogovorot za do`ivotna izdr{ka prisustvuval svedok koj kako
blizok rodnina na primatelot na izdr{kata ne bi mo`el da bide svedok - ne e od odlu~no vlijanie za
poni{tuvawe na dogovorot za do`ivotna izdr{ka, ako soglasno ~len 73 od ZOO/78 dogovornite
stranki gi izvr{ile svoite dogovorni obvrski vo celost ili vo prete`niot del (VSRM Rev. 753/95 od
23.05.1996 god. Zb. V/116 i Rev. 825/95 od 28.05.1996 god. Zb. V/119).
- dokolku prividniot dogovor za proda`ba go prikriva dogovorot za do`ivotna izdr{ka, za da
bide polnova`en vtoriot, neophodno e da bide sklu~en vo forma {to e predvidena za dogovorot za
do`ivotna izdr{ka (VSM Rev. 48/85 od 29.01.1985 god. Zb. IV/37).
- dogovorot za podarok sostaven vo pismena forma ne proizveduva pravno dejstvo dokolku
vistinskata volja na dogovornite strani ne bila da se sklu~i takov dogovor, tuku dogovor za
do`ivotna izdr{ka (VSM, G`. br. 620/63 od 19.03.1964 godina).
- dogovorot za do`ivotna izdr{ka, iako e sklu~en vo pismena forma, poradi toa {to ne e
zaveren li~no od sudijata, tuku od sudski slu`benik, ne proizveduva pravno dejstvo (VSM, G`. br.
411/64 od 20.01.1965 godina).
- ni{toven e dogovorot za do`ivotna izdr{ka ako pri negovoto sklu~uvawe ne e postapeno
sproed st. 2 od ~l. 121 od ZN, odnosno pred potpi{uvaweto i zaverkata na dogovorot istiot ne e
glasno pro~itan vo prisustvo na dogovornite stranki i svedocite i dogovoruva~ite ne se
predupredeni za posledicite od dogovorot (Okru`en sud vo [tip, P. br. 385/75).

7
Za toa kako postapuva notarot pri sostavuvawe i zaverka na dogovorot za do`ivotna izdr{ka,
podrobno elaborira T. Tomanovi}, vo c.d. na str. 4 -6.
 - ne proizveduva pravno dejstvo dogovorot za do`ivotna izdr{ka pri ~ie sklu~uvawe ne
prisustvuvale dvajca svedoci vo smisla na odredbite od ~l. 121 od ZN, iako stranite od dogovorot
mu bile li~no poznati na sudijata pred koj dogovorot e sklu~en (VSM, Rev. br. 535/81 od
15.10.1981 godina).
- pri sklu~uvaweto na dogovorot za do`ivotna izdr{ka ne mo`at da bidat svedoci lica koi ne
mo`at da bidat svedoci pri so~inuvawe na sudski testament (VSM, Rev. br. 611/85 od 28.10.1985
godina).
6.- Zastapuvawe na davatelot na izdr{kata pri sklu~uvawe n dogovorot
Pri sklu~uvawe na dogovorot za do`ivotna izdr{ka, davatelot na izdr{kata mo`e da bide
zastapuvan od polnomo{nik. Polnomo{noto vo ovoj slu~aj mora da bide izdadeno vo forma na
javna isprava i vo nego da bide to~no nazna~eno liceto so koe davatelot na izdr{kata }e sklu~i
dogovor, kako i sodr`inata na dogovorot. Ova polnomo{no va`i tri meseci od denot na
izdavaweto (~l.1040 st.4).
Vo sudskata praktika, vo vrska so ova se zazemeni slednite pravni stojali{ta:
-ni{toven e dogovorot za do`ivotna izdr{ka koj e sklu~en me|u davatelot na izdr{kata i
primattelot na izdr{kata koj e zastapuvan od polnomo{nik.
- proizveduva pravno dejstvo dogovorot za do`ivotna izdr{ka vo koj davatelot na izdr{kata
e pretstavuvan od polnomo{nik vo smisla na ~len 121 stav 4 od Zakonot za nasleduvweto i koga
pominale pove}e od tri meseci od izdavaweto na polnomo{noto, ako sklu~eniot dogovor me|u
strankite podolgo vreme e izvr{uvan (VSM Rev. 37/81 od 27.01.1981 god. Zb. III/30).
7.- Pri~ini za nepolnova`nost na dogovorot za do`ivotna izdr{ka
a) nepolnova`nost poradi toa {to dogovorot ne e sklu~en vo propi{anata forma
So pra{aweto za nedostigot na potrebnata forma, se pokrenuva i pra{aweto za toa vo koi
slu~ai dogovorot za do`ivotna izdr{ka ne proizveduva pravno dejstvo, odnosno ne e polnova`en.
Spored ~l. 62 od ZOO, dogovorot koj ne e sklu~en vo propi{anata forma, nema pravno dejstvo,
dokolku od celta na propisot so koj e opredelena formata, ne proizleguva ne{to drugo. Zna~i,
vo ovoj slu~aj, so ogled na toa {to se raboti za stroga, solemnitetna forma, koja e uslov i
su{testven element za postoeweto na dogovorot za do`ivotna izdr{ka, poradi nedostigot na
formata vaka sostaveniot dogovor za do`ivotna izdr{ka nema pravno dejstvo, {to zna~i deka nitu
edna od stranite ne mo`e da bara negovo izvr{uvawe. 8
b) Nepolnova`nost na dogovorot poradi nesposobnost za rasuduvawe na
primatelot na izdr{kata
Spored ~len 47-a, dogovor na delovno nesposobno lice e ni{toven. Kaj dogovorite za
do`ivotna izdr{ka, edna od naj~estite pri~ini za istaknuvawe na okolnosta deka dogovorot e
nepolnova`en, t.e. ne proizveduva pravno dejstvo, e nesposobnosta za rasuduvawe koja se javuva
kaj primatelot na izdr{kata. Takvata nesposobnost postoi i koga dogovara~ot vo vreme na
dogovaraweto ne bil sposoben za razumno i normalno rasuduvawe poradi rastrojuvawe na
du{evnata mo}, i ako takvata sostojba nema karakter na trajno du{evno zaboluvawe. Po pravilo,
pobivaweto na vakvite dogovori, poradi ovaa pri~ina se javuva po smrtta na primatelot na
izdr{kata, od strana na negovite nu`ni, nekoga{ i drugite zakonski naslednici, koi go nao|aat
svojot praven itneres vo toa {to ako dogovorot se oglasi za neva`e~ki, imotot opfaten so nego bi
vlegol vo ostavinata na primatelot na izdr{kata. Doka`uvaweto kaj ovie sporovi obi~no se
sveduva na fakti~koto pra{awe dali postoela nesposobnost za rasuduvawe kaj primatelot na
izdr{kata vo vreme na sklu~uvaweto na dogovorot. Ova doka`uvawe vo nekoi slu~ai osobeno e
ote`nato so ogled na istekot na podolgo vreme od negovoto sklu~uvawe do smrtta na primatelot.
8
Vo vrska so neva`nosta na dogovorot za do`ivotna izdr{ka i drugi pra{awa koi se postavuvaat vo
vrska so ova, kako na primer, redukcija na dogovorot za do`ivotna izdr{ka, rokovi za pobivawe na dogovor
za do`ivotna izdr{ka, pravni posledici od neva`nosta na dogovorot za do`ivotna izdr{ka i sl., v. vo prili~no
obemnata statija na d-r Kiril ^avdar pod naslov „Neva`nost na dogovorot za do`ivotna izdr{ka“, objavena
vo ~asopisot „Sudiska revija“ br. 4, od dekemvri 1995 godina, na str. 39-58.
Me|utoa, brojno ne se malku sporovite zavedeni po ovoj osnov kaj koi e utvrdena nesposobnost
za rasuduvawe na primatelot.
Dogovorot za do`ivotna izdr{ka, za koj se tvrdi deka go sklu~il primatel na izdr{kata koj
e nesposoben za rasuduvawe, mo`e da go pobiva u{te za vreme na `ivotot na primatelot, negoviot
staratel. Me|utoa, toj dogovor za vreme na `ivotot na primatelot na izdr{kata ne mo`at da go
pobivaat negovite prezumptivni naslednici.
Vo smisla na izlo`enoto za delovnata nesposobnost na primatelot na izdr{kata, vo
sudskata preaktika se zazemeni slednite pravni stojali{ta:
-postoeweto na polnova`en tovaren dogovor pretpostavuva polnova`na izjava na voljata.
Takva izjava ne postoi koga dogovara~ot vo vreme na dogovarawseto ne bil sposoben za
razumno i normalno rasuduvawe poradi rastrojuvawe na du{evnata mo}, iako takvata sostojba
nema karakter na trajno du{evno zaboluvawe;
- lice koe spa|a vo redot na zakonskite naslednici ne e aktivno legitimirano da bara
poni{tuvawe na dogovor za do`ivotna izdr{ka poradi nemawe na delovna sposobnost kaj edna od
dogovornite stranki, koga dogovornite stranki se `ivi, poradi toa {to toa e rabota na dogovornite
stranki. Eventualno, takvo poni{tuvawe mo`e da bara staratelot na delovno nesposobnata stranka
otkako }e & bide odzemena delovnata sposobnost. (VSM Rev. 207/80 od 29.04.1980 god. Zb.
III/29).
- }erkata na primatelot na izdr{kata nema aktivna legitimacija da bara poni{tuvawe na
dogovorot za do`ivotna izdr{ka {to primatelot go sklu~il so treto lice s# dodeka toj e `iv, bidej}i
taa nema praven interes za toa, so ogled na toa {to nejzinite zakonski nasledni prava se neizvesni
s# do nastapuvaweto na smrtta na primatelot na izdr{kata. Dokolku primatelot na izdr{kata ne e
sposoben za rasuduvawe, otakako }e mu bide odzemena delovnata sposobnost, negoviot staratel
mo`e da povede spor za raskinuvawe, odnosno poni{tuvawe na dogovorot za do`ivotna izdr{ka.
(VSM, Rev. br. 135/81 od 15.10.1981 godina, Rev. br. 207/80).
v) Nepolnova`nosta na dogovorot poradi nemo`nost za negovo izvr{uvawe
Pobivawe na dogovorot za do`ivotna izdr{ka mo`e da stane i vo slu~aj koga postoi
nevozmo`nost za ispolnuvawe na toj dogovor. Pritoa, se primenuvaat odredbite od ~l. 126 od
ZOO. Spored ovie odredbi, koga ispolnuvaweto na obvrskata na ednata strana od dvostran
dogovor stanalo nevozmo`no poradi nastan za koj ne e odgovorna ni ednata ni drugata strana,
se gasne i obvrskata na drugata strana, a ako ovaa ispolnila ne{to od svojata obvrska, mo`e da
bara vra}awe spored pravilata na ste~enoto bez osnov. Modifikuvanosta na primenata na ovaa
odredba od ZOO se sostoi vo toa {to drugata strana - ~ija obvrska se gasne, e primatelot na
izdr{kata koj umrel u{te pred da otpo~ne da se izvr{uva dogovorot, zna~i pred u{te davatelot da
otpo~ne so svoite obvrski, taka {to vsu{nost ne se gasne negovata obvrska, tuku dogovorot ne
proizveduva pravno dejstvo, t.e. ne nastanuva preminuvawe na imotot na primatelot vrz
davatelot.
Ni{tovnosta na dogovorot za do`ivotna izdr{ka, bi do{la predvid vo slu~aj koga dogovorot
bi bil sklu~en vo vrska so predmet koj primatelot ne mo`e da mu go otstapi na davatelot so
pravna rabota.
Nedozvolen vo vrska so osnovot (kauzata) (~l. 43 i 44 od ZOO) bi bil i dogovorot vo koj i
ednata i drugata strana se javuvaat vo svojstvo i na davatel i na primatel na izdr{kata, bidej}i vo
ovoj slu~aj se raboti za kauzi koi me|u sebe se isklu~uvaat, taka {to go anuliraat pravnoto dejstvo
na dogovorot.
Vo smisla na izlo`enoto, vo odnos na nemo`nosta za izvr{uvawe na dogovorot za do`ivotna
izdr{ka, vo sudskata praktika se zazemeni slednite pravni stojali{ta:
- dogovorot za do`ivotna izdr{ka ne proizveduva pravno dejstvo dokolku ne po~nal da se
izvr{uva. Ova od pri~ini {to toj e tovaren dogovor. (VSM, Rev. br. 692/81 od 18.12.1981
godina).
- vo smisla na ~len 87 od ZPP, utvrduvawe deka dogovorot za do`ivotna izdr{ka ne
proizveduva pravno dejstvo od pri~ina {to do smrtta na primatelot na izdr{kata ne po~nal da se
realizira, mo`e da bara sekoe lice koe ima praven interes da se utvrdi deka dogovorot ne
proizveduva pravno dejstvo. Koga e podneseno vakvo barawe, sudot ja ispituva zaedni~kata
namera, pa ako utvrdi deka voljata na primatelot na izdr{kata bila celiot ili del od imotot opfaten
so dogovorot da mu go ostavi kako podarok na davatelot na izdr{kata, so presuda }e utvrdi deka
dogovorot za do`ivotna izdr{ka kako takov ne proizveduva pravno dejstvo, no istovremeno }e
utvrdi deka toj dogovor proizveduva pravno dejstvo kako dogovor za dar. (VSM, Rev. br. 529/80
od 22.12.1980 godina, Rev. br. 49/80).
- so ogled na utvrduvaweto deka primatelot na izdr{kata, pri sklu~uvaweto na dogovorot za
do`ivotna izdr{ka koj ne po~nal da se izvr{uva poradi negovata smrt koja nastapila kratko vreme
po sklu~uvaweto na dogovorot, izjavil deka saka da ja obezbedi svojata sopruga preku
ostavaweto na nedvi`nostite opfateni so dogovorot vo nejzina sopstvenost po negovata smrt, jasno
e izrazena negovata namera toj imot da & go podari na tu`enata negova sopruga. Spored toa,
sklu~eniot dogovor za do`ivotna izdr{ka e prividen dogovor, a vsu{nost me|u tie stranki bil
sklu~en dogovor za dar. (VSM, Rev. br. 225/80 od 18.11.1980 godina).
- okolnosta deka prividniot dogovor za do`ivotna izdr{ka ne proizveduva pravno dejstvo,
no deka proizveduva pravno dejstvo dogovorot za dar koj e prikrien, treba da se vnesuva vo
izrekata na presudata. (VSM, Rev. br. 692/81 od 08.12.1981 godina).
- i vo poseben spor davatelite na izdr{kata od dogovorot za do`ivotna izdr{ka, za koj e
utvrdeno deka ne proizveduva pravno dejstvo, mo`at da baraat da se utvrdi deka namerata i
voljata na sega pokojniot, kako primatel na izdr{kata od toj dogovor, bila imotot da im go ostavi
po osnov na dogovor za dar ili so testament, i vo taa smisla da baraat da se utvrdi deka vsu{nost
ovoj dogovor za do`ivotna izdr{ka pretstavuva dogovor za dar za slu~aj na smrt, odnosno
testament. (VSM, G`. br. 589/77 od 14.03.1978 godina).
g) Nepolnova`nst na dogovorot sklu~en sprotivno na dobrite obi~ai
Dogovorot za do`ivotna izdr{ka bi bil sprotiven na dobrite obi~ai, {to pove}e pati e
istaknuvano vo sudskata praktika, koga e iskoristena te{kata zdravstvena sostojba na primatelot i
dokolku postoela svest deka toj dolgo nema da `ivee, pa sepak e sklu~en takov dogovor.
Osnovnoto pri ova e okolnosta {to pri~inata za ni{tovnost ne se ogleduva vo faktot {to dogovorot
e izvr{uvan kratko vreme, tuku {to pri sklu~uvaweto e iskoristena te{kata zdravstvena sostojba
na primatelot. Me|utoa, drugite nepovolni priliki na primatelot koi zaradi obezbeduvawe podobar
pomin vo starosta, e upaten edinstveno na opredelen davatel, ne mo`e da se smetaat kako
iskoristuvawe na negovata te{ka sostojba za da takviot dogovor bide ni{toven od taa pri~ina.
I sudskata praktika na sudovite vo biv{ata FNRJ, odnosno vo biv{ata SFRJ vo vrska so
neva`nosta na dogovorot za do`ivotna izdr{ka be{e prili~no bogata, a nekoi od tie pravni
stojali{ta mo`at da se primenat i denes, pa zaradi toa ovde se objavuvaat i nekoi od niv, kako {to
se:
- ni{toven e dogovorot za do`ivotna izdr{ka kaj koj postoi golem nesrazmer vo
zaemnite davawa na strankite sprotiven na dobrite obi~ai, ako so sklu~uvaweto na takviot
dogovor se odelo kon iskoristuvawe na nevoljata na primatelot na izdr{kata so cel da se postigne
nesrazmerna korist;
- ni{toven e dogovorot za do`ivotna izdr{ka koj kako davatel na izdr{kata go sklu~ilo
nekoe lice so drugo lice kako primatel na izdr{kata za koe znael deka poradi te{kata i neizle~iva
bolest se o~ekuva neizbe`na i bliska smrt;
Vo sudskata praktika na sudovite vo SRM, odnosno vo RM zazemeni se slednite pravni
stojali{ta:
- kratkiot vremenski interval od sklu~uvaweto na dogovorot za do`ivotna izdr{ka do smrtta
na primatelot na izdr{kata, ne mo`e da se zeme sam po sebe kako osnov za poni{tuvawe na toj
dogovor, pri sostojba koga i pred sklu~uvaweto na toj dogovor davatelot na izdr{kata gi
ispolnuval obvrskite, koi so toj dogovor strankite toa samo go potvrdile. (VSRM Rev. 219/90 od
17.04.1990 god. Zb. V/122).
 - ne mo`e da se smeta deka postapuva vo soglasnost so na~eloto na sovesnost i ~esnost
dogovara~ot koj sklu~il dogovor za do`ivotna izdr{ka iako znael deka ne e zavr{en sporot za
raskinuvawe na prethodniot dogovor, {to go sklu~il prima~ot na izdr{kata so treto lice. (VSM
Rev. 173/86 od 11.02.1986 god. Zb. IV/33).
- dogovorot za do`ivotna izdr{ka ne mo`e da proizvede pravno dejstvo ako e sklu~en
neposredno pred smrtta na primatelot na izdr{kata. Me|utoa, takov dogovor mo`e da ima pravna
va`nost kako dogovor za podarok ako od sodr`inata na dogovorot se gleda deka postoela takva
pobuda. (VSM, G`. br. 91/72 od 04.12.1972 godina. Spisanie „Pravna misla“, Skopje, br. 2-3/72,
str. 84).
- dogovorot za do`ivotno izdr`uvawe vo koj i ednata i drugata dogovorna strana se javuvaat
vo svojstvo na davatel i na primatel na izdr`uvaweto, ne proizveduva pravno dejstvo. (VSM, Rev.
br. 263/78 od 15.12.1978 godina).
- neosnovano e pravnoto stojali{te deka dogovorot za do`ivotna izdr{ka sklu~en
neposredno pred smrtta na primatelot na izdr{kata ne mo`e da proizveduva pravno dejstvo, ako i
dvete strani pri sklu~uvaweto na dogovorot ja imale predvid stvarnata obvrska za izdr`uvawe,
koja davatelot na izdr{kata ja izvr{uval i pred sklu~uvaweto na dogovorot, za koe ne{to i se
otstapuva imotot {to posebno e naglaseno vo samiot dogovor, taka {to nadomestokot se
presmetuva i za ve}e prethodno davanoto izdr`uvawe. (VSM, Rev. br. 32/81 od 29.01.1981
godina, Rev. br. 237/85 od 24.05.1985 godina).
- bidej}i vo vreme na sklu~uvaweto na dogovorot ne mo`elo da se pretpostavi kolku }e trae
izvr{uvaweto na obvrskata na davatelot na izdr{kata i pri polo`ba tie obvrski da se izvr{uvani
pove}e od tri godini, pra{aweto za nesrazmernost na me|usebnite davawa i obvrski ne e potrebno
da se ceni vo smisla na edna celosna ekonomska ekvivalentnost, bidej}i vrednosta na uslugite na
davatelot na izdr{kata se zema ne samo od materijalna, tuku i od moralna strana (vnimanie,
neguvawe, po~it i sl.), koi vrednosti ne mo`at da se izrazat adekvatno so ekonomski kriteriumi.
Okolnosta {to primatelot na izdr{kata gi li{uva, preku dogovorot, od nasledstvo svoite nu`ni
naslednici, ne e od nikakvo zna~ewe za polnova`nosta na dogovorot, bidej}i primatelot, kako
sopstvenik na nedvi`nostite sodr`ani vo dogovorot, mo`el so niv da raspolaga po svoe nao|awe.
(VSM, Rev. br. 156/79 od 20.07.1979 godina - ovoj stav e zazemen na Op{ta sednica na VSM).
- so ogled na o~ekuvanata skore{na smrt na primatelot na izdr{kata poradi negovata te{ka
bolest, pravilno e utvrdeno deka davatelite na izdr{kata ne prezele obvrska za stvarno izdr`uvawe,
pa spored toa ne e ni sklu~en dogovor za do`ivotna izdr{ka kako dvostranoobvrzuva~ki dogovor.
(VSM, G`. br. 589/77 od 04.03.1978 godina).
- so ogled na toa {to celta na dogovorot za do`ivotna izdr{ka e da se zgri`i lice koe {to ima
imot, a ne mo`e za sebe da se gri`i, ne mo`e da se ozna~i kako prinuda za potpi{uvawe na
dogovorot okolnosta {to primatelot na izdr{kata moral da `ivee kaj davatelot na izdr{kata, pa
zatoa go potpi{al dogovorot. (VSM, G`. br. 883/77 od 13.01.1978 godina).
8.- Obezbeduvawe na pravata na davatelot na izdr{kata
So Zakonot za premer, katastar i zapi{uvawe na pravata na nedvi`nostite od 1986 godina,
a sega i so Zakonot za katastar n a nedi`nostite, sozdadena e mo`nost vo katastarot na
nedvi`nostite vo koi se zapi{uvaat pravata vrz nedvi`nostite, da se izvr{at i odredeni
pribele`uvawa. Spored odredbite or tie zakoni, pribele`uvaweto e zapi{uvawe na opredeleni
okolnosti i fakti koi se od vlijanie na pravata na nedvi`nostite. Zna~i, vrz osnova na ovie odredbi
vo vrska, so odredbata od ~l. 1031 od ZOO, mu se dava mo`nost na davatelot na izdr{kata svoeto
pravo na nedvi`nosta od dogovorot za do`ivotna izdr{ka da mo`e da bara da se pribele`i vo ovaa
javna kniga, t.e. vo katastarot na nedvi`nostite kade {to se zapi{uvaat pravata vrz nedvi`nostite.
Na ovoj na~in mu se onevozmo`uva na primatelot na izdr{kata da raspolaga, odnosno da gi
optovari nedvi`nostite {to se opfateni so dogovorot za do`ivotna izdr{ka. Ova pribele`uvawe ima
apsoluten karakter, pa dokolku nekoe treto lice kako kupuva~ stekne sopstvenost na taa
nedvi`nost, otkako davatelot na izdr{kata go pribele`il svoeto pravo od dogovorot, vo toj slu~aj
noviot sopstvenik ne }e mo`e so uspeh da se sprotivstavi na toa sopstvenosta vrz odnosnata
nedvi`nost da se prenese na davatelot na izdr{kata koga primatelot na izdr{kata }e umre. 9
9.-Odgovornost na davatelot za dolgovite na primatelot na izdr{kata
Davatelot na izdr{kata ne odgovara po smrtta na primatelot na izdr{kata za negovite
dolgovi, no mo`e da se dogovori deka toj }e odgovara za negovite postojni dolgovi na opredeleni
doveriteli (~l.1032).
Spored ova, ne se predviduva zakonska odgovornost na davatelot na izdr{kata kako nov
steknuva~, za postoe~kite dolgovi na primatelot kako porane{en sopstvenik na preneseniot imot.
Me|utoa, ako opredeleni dolgovi na primatelot na izdr{kata bile zapi{ani vo katastarot na
nedvi`nosti pred da go pribele`i svoeto pravo davatelot na izdr{kata, vo toj slu~aj tie doveriteli }e
imaat pravo da go naplatat svoeto pobaruvawe i podocna, koga pravoto na sopstvenost vrz tie
nedvi`nosti }e premine vrz davatelot na izdr{kata. Na obi~nite doveriteli koi ne go imaat
zapi{ano svoeto pravo, odnosno i na doveritelite koi svoite pobaruvawa gi obezbedile so upis vo
katastarot na nedvi`nostite otkako davatelot na izdr{kata go pribele`il svoeto pravo, davatelot na
izdr{kata ne im odgovara za isplata na nivnite pobaruvawa, iako nivnite pobaruvawa postoele vo
vreme na sklu~uvaweto na dogovorot za do`ivotna izdr{ka. Eventualno, tie doveriteli svoite
pobaruvawa mo`e da gi naplatat od vrednosta na plodovite i predmetite {to ne se optovareni so
zapi{uvawe, odnosno so pribele`uvaweto na pravoto na davatelot na izdr{kata.
Od ovaa odredba proizleguva i toa deka davatelot na izdr{kata i primatelot na izdr{kata
mo`e da se dogovorat, so posebna klauzula vo dogovorot za do`ivotna izdr{ka, deka davatelot na
izdr{kata }e odgovara za postojnite dolgovi na primatelot. Ova zna~i deka ne mo`e da se
dogovori davatelot na izdr{kata da odgovara i za dolgovite na primatelot na izdr{kata koi }e
nastanat posle sklu~uvaweto na dogovorot za do`ivotna izdr{ka.
Doveritelite na primatelot na izdr{ka, koi gi nemaat zapi{ano svoite pobaruvawa vo
katastarot na nedvi`nosti kako hipoteki, odnosno za koi davatelot i primatelot na izdr{kata ne se
dogovorile deka }e gi primi za isplata davatelot na izdr{kata, mo`at, pod uslovite propi{ani so ~l.
269-274 da go pobivaat dogovorot za do`ivotna izdr{ka so Paulijanska tu`ba.
10.-Raskinuvawe na dogovorot za do`ivotna izdr{ka
Raskinuvaweto na dogovorot pretstavuva eden od na~inite na prestanuvawe na polnova`en
dogovor so soglasna volja na dvete strani, odnosno samo na ednata dogovorna strana, od pri~ini
{to se predvideni so zakon. Spored toa, raskinuvaweto na dogovorot se javuva ili kako
spogodbeno raskinuvawe ili kako ednostrano raskinuvawe. Kaj spogodbenoto raskinuvawe
stranite {to go sklu~ile dogovorot, so svoja soglasnost se otka`uvaat od nego. Ednostranoto, pak,
raskinuvawe pretstavuva izraz na voljata samo na ednata strana so koja taa se otka`uva od
dogovorot bilo od pri~ini {to se navedeni vo samiot daogovor, bilo od pri~ini {to gi predviduva
zakonot.
a) Spogodbeno raskinuvawe na dogovorot
Pod spogodbeno raskinuvawe na dogovorot, se podrazbira, sklu~uvawe dogovor so koj
stranite se otka`uvaat od nekoj prethodno sklu~en dogovor. Modelite za vakvata soglasnost se
mnogustrani i mo`at da se sostojat vo toa {to natamo{noto negovo izvr{uvawe stanuva za niv
nepotrebno ili so dogovorot ne mo`e da se postigne celta {to tie sakale da ja postignat i ostvarat.
Pri toa ne e isklu~eno i molkumnoto spogodbeno raskinuvawe na dogovorot.
Spored odredbata od ~len 1033 stav1, dogovornite strani mo`at spogodbeno da go
raskinat dogovorot za do`ivotna izdr{ka od koga po~nalo negovoto izvr{uvawe. Ova
raskinuvawe mo`e da bide so dejstvo za vo idnina (ex nunc) ili so dejstvo otkako po~nalo
negovoto izvr{uvawe (ex tunc).

9
Za ova v. i vo statijata ,,Pravna za{tita na davatelite na izdr{kata izdr{kata kaj dogovorite za
do`ivotna izdr{ka” od Sa{o Patoski objavena vo spisanieto,,Pravnik” br. 110/2001.
 Po odnos na formata na spogodbata za raskinuvawe na dogovorot, treba da se ima predvid
odredbata od ~l. 60 na ZOO, spored koja formalnite dogovori mo`at da bidat raskinati so
neformalna spogodba, osven ako za opredeleniot slu~aj so zakon e predvideno ne{to drugo ili
ako celta poradi koja e propi{ana formata za sklu~uvawe na dogovorot bara raskinuvaweto na
dogovorot da bide izvr{eno vo istata forma.
Za spogodbenoto raskinuvawe na dogovorot za do`ivotna izdr{ka ne e propi{ana posebna
forma, nitu pak celta poradi koja e propi{ana formata za sklu~uvawe na dogovorot, bara
raskinuvaweto na dogovorot da bide izvr{eno vo istata forma.
Kako neformalno spogodbeno raskinuvawe na dogovorot za do`ivotna izdr{ka mo`e da se
tretiraat slu~aite koga i dvete strani podolgo vreme ne gi izvr{uvaat svoite obvrski, a niedna od
stranite ne prezema ne{to za da ja prinudi drugata strana za ispolnuvawe na obvrskite od
dogovorot (molkumno raskinuvawe). Ova pra{awe posebno se postavuva vo sudskata praktika,
toga{ koga primatelot na izdr{kata, iako formalno ne go raskinal prethodniot dogovor, sklu~uva
nov dogovor, so drug davatel, pa se postavuva pra{aweto koj od dvata dogovori e polnova`en i
komu od niv sudot }e mu priznae pravno dejstvo. Ova pra{awe }e se postavi i toga{, koga
naslednicite na primatelot, po negovata smrt vo spor istaknuvaat deka sklu~eniot dogovor me|u
primatelot - niven prethodnik i davatelot na ovoj na~in - so podolgo neizvr{uvawe, vsu{nost
molkum, premol~no spogodbeno e raskinat. Do skoro, vakvite situacii sudovite, soglasno so
barawata na zainteresiranite lica, gi re{avale po drugi pravni osnovi, kako na primer, poradi
fiktivnost na dogovorite ili so raskinuvawe poradi neizvr{uvawe i sl.
Vo sudskata praktika, vo vrska so molkumnoto raskinuvawe na vakvite dogovori, zazemeni
se lsednite pravni stojali{ta:
- dokolku postojat pretpostavki za molkumno spogodbeno raskinuvawe na dogovorot za
do`ivotna izdr{ka, naslednicite na primatelot na izdr{kata mo`at da baraat da se utvrdi deka
dogovorot e raskinat spogodbeno u{te za vreme na `ivotot na primatelot i ne proizveduva pravno
dejstvo, ako davatelot ne gi ispolnuva svoite obvrski podolgo vreme, a primatelot na izdr{kata ne
pobaral izvr{uvawe na dogovorot nitu negovo raskinuvawe.
(Od obrazlo`enieto).
Vo slu~aj koga dava~ot na izdr{kata ne gi ispolnuva svoite obvrski podolgo vreme, a
prima~ot na izdr{kata ne pobaral izvr{uvawe na dogovorot, nitu negovo raskinuvawe, dokolku
postojat pretpostavki za molkumno spogodbeno raskinuvawe na dogovorot, naslednicite na
prima~ot mo`at da baraat samo da se utvrdi deka dogovorot e raskinat spogodbeno u{te za vreme
na `ivotot na prima~ot i ne proizveduva pravno dejstvo. Pod spogodbeno raskinuvawe na
dogovorot se podrazbira sklu~uvawe dogovor so koj strankite se otka`uvaat od prethodno
sklu~eniot dogovor za do`ivotna izdr{ka. Toa zna~i deka vo sekoj slu~aj mora da postoi
soglasnost na izjavenite volji na strankite za raskinuvawe na dogovorot za do`ivotna izdr{ka.
(VSM Rev. 270/86 i Gzz. 12/86 od 18.03.1986 god. Zb. IV/32).
b) Raskinuvawe na dogovorot poradi rastrojuvawe na odnosite po {to zaedni~kiot
`ivot me|u dogovara~ite stanal nepodnosliv
Spored odredbata od stav 2 na ~len 1033, ako spored dogovorot za do`ivotna izdr{ka
dogovara~ite `iveat zaedno, pa nivnite odnosi tolku se rastrojat po {to zaedni~kiot `ivot stanal
nepodnosliv, sekoja strana mo`e da bara od sudot raskinuvawe na dogovorot.
Spored ovaa odredba, naru{uvaweto na odnosite e objektivna pri~ina, a nepodnoslivosta na
zaedni~kiot `ivot subjektivna.
Naru{uvaweto na odnosite mo`e da nastane od razli~ni pri~ini, subjektivni i objektivni.
Taka, toa mo`e da proizleze od povedenieto na dogovornite strani ili od ~lenovite na nivnite
semejstva, a isto taka poradi promena na prilikite na stranite na dogovorot: bolest, nema{tija,
netrpelivost kon postapkite na drugiot dogovara~ i sl.
Poseben slu~aj na naru{uvawe na odnosite nastanuva koga edniot dogovara~ }e go napu{ti
zaedni~koto doma}instvo i ne saka pove}e da se vrati nazad.
 Nepodnoslivosta na zaedni~kiot `ivot e subjektivniot element koj e pri~inet so
naru{uvaweto na odnosite i pritoa se opredeluva ne spored nekoi objektivni kriteriumi, tuku poa|
aj}i od subjektivnite ~uvstva i gledawa na strankite. Vo teorijata i vo praktikata e postaveno
pra{aweto za toa dali vinata za nastanatata rastroenost na odnosite e od nekakvo zna~ewe za
raskinuvawe na dogovorot. Vo teorijata i vo sudskata prakti preovladuva stojali{teto deka
vinovnata dogovorna strana nema pravo da bara raskinuvawe na dogovorot od ovaa pri~ina. Vo
praktikata {to ja inicira i Sojuzniot vrhoven sud, vo 1957 godina, preovladuva stojali{teto deka
samoto naru{uvwe na odnosite do stepen vo koj zaedni~kiot `ivot stanal nepodnosliv, e dovolna
pri~ina za raskin na dogovorot bez ogled na toa koja od stranite e vinovna za takvata sostojba,
odnosno bez ogled na toa dali postoi ili ne postoi vina na ne~ija strana.
I vo vrska so odredbite od ovoj ~len bogata e sudskata praktika na sudovite vo biv{ata
SFRJ, a isto i onaa na sudovite vo RM, vo koja se izre~eni slednite pravni stojali{ta:
- nepodnoslivosta na zaedni~kiot `ivot, kako pri~ina za raskinuvawe na dogovorot za
do`ivotna izdr{ka, vo slu~aj koga dogovara~ite `iveat zaedno, treba da se ceni ne samo od
objektivna, tuku i od subjektivna strana;
- ako spored dogovorot za do`ivotna izdr{ka dogovara~ite `iveat zaedno, sekoja strana
mo`e da bara raskin na dogovorot koga nivnite odnosi tolku se rastrojat {to zaedni~kiot `ivot
stanal nepodnosliv, nezavisno od toa na ~ija strana e vinata na rstrojuvawe na odnosite;
- ako so ogled na okolnostite na slu~ajot (strankite `iveat vo ista ku}a i zaedni~ki koristat
nekoi prostorii), primatelot na izdr{kata e vo poodminati godini, a na~inot na izvr{uvaweto bara
mnogu kontakti na strankite, odnosot na strankite e su{testveno istoveten so onoj {to postoi koga
spored dogovorot za do`ivotna izdr{ka dogovornite stranki `iveat zaedno, toga{ dogovorot za
do`ivotna izdr{ka mo`e da se raskine poradi nepodnoslivost na zaedni~kiot `ivot na strankite,
iako vo toj dogovor ne e predvideno dogovornite stranki da `iveat zaedno.
- sekoja stranka mo`e da bara raskinuvawe na dogovorot za do`ivotna izdr{ka ako
dogovara~ite `iveat zaedno, a nivnite odnosi se tolku rastroeni {to zaedni~kiot `ivot go ~inat
nepodnosliv. Za raskinuvawe na vakov dogovor ne e od vlijanie vinata za rastroenosta na
odnosite me|u dogovornite stranki. (VSM, G`. br. 137/78 od 24.04.1978 godina).
- ako se utvrdi deka e raskinata zaednicata, vo slu~aj koga so dogovorot za do`ivotna
izdr{ka e predvidena zaednica na `ivotot, se smeta deka postoi rastroenost na odnosite, taka {to
sudot natamu treba da utvrduva dali postojat ostanatite okolnosti za raskinuvawe na dogovorot.
(VSM, Rev. br. 510/81, 408/81, 402/83).
- korisnikot na izdr{kata kako treto lice, ne mo`e da bara raskinuvawe na dogovorot za
do`ivotna izdr{ka koga e dogovorena zaednica na `ivotot so davatelot na izdr{kata, vo slu~aj
koga e isklu~ivo odgovoren za rastrojuvawe na odnosite zaradi {to i zaedni~kiot `ivot stanal
nepodnosliv. Samo vo slu~aj ako za rastrojuvawe na odnosite se odgovorni korisnikot i davatelot
ili samo davatelot na izdr{kata, toga{ korisnikot kako treto lice vo ~ija korist e dogovorena
izdr{kata, mo`e da bara odnosite odnovo da se uredat i toa poradi izmeneti priliki, a duri ako toa
ne e mo`no - da bara raskin na dogovorot. (VSM, Gzz. br. 94/80 i Rev. br. 472/80 od 14.10.1980
godin).
v) Raskinuvawe na dogovorot poradi neizvr{uvawe na obvrskite
Spored odredbata od stav 3 na ~len 1033 sekoja strana mo`e da bara raskinuvawe na
dogovorot ako drugata strana ne gi izvr{uva svoite obvrski. Spored toa, zna~i, ovlasteni lica da
baraat raskinuvawe na dogovorot se bilo davatelot na izdr{kata, bilo primatelot na izdr{kata.
Primatelot na izdr{kata kako ovlasten subjekt za barawe raskinuvawe na dogovorot, mo`e
da se pojavi toga{ koga vo vr{eweto na site storuvawa {to treba da gi pravi davatelot na
izdr{kata, mo`e da se slu~i davatelot nekoi od niv da gi izvr{uva neuredno, nenavremeno i na
na~in so koj se povreduva dostoinstvoto na primatelot ili so navredlivi odnesuvawa da go
omalova`uva ili da poka`uva odbojnost vo negovo prisustvo itn.
Se postavuva pra{aweto - dali neizvr{uvaweto na koe i da e od ovie storuvawa i vo kakov i
da e obem, mo`e da bide osnov za raskinuvawe na dogovorot poradi neizvr{uvawe. Vo ovaa
smisla postoi zna~itelno objavena sudska praktika, no ton na taa sudska praktika & dalo edno
stojali{te na Sojuzniot vrhoven sud od 7 fevruari 1961 godina (Rev. br. 9291/60) vo koe se veli:
„Za toa dali ovoj osnov za raskin na dogovorot postoi, treba da se sudi spored okolnostite na
oddelen slu~aj vrz osnova na dokazite za zaemnoto povedenie na dogovornite strani. Me|utoa,
jasno e deka takov osnov za raskin na dogovorot ne postoi vo slu~aj na obi~no zadocnuvawe vo
odnos na izvesen del od davaweto ili vo pogled na izvesno povremeno davawe. Toj ne postoi
koga povremenoto davawe ne se vr{i vo vreme i na na~in kako {to e dogovoreno, t.e. neznatno se
otstapuva od toa dogovoreno vreme i na~in, no sepak sostojbata e takva {to obvrskata vo su{tina
se izvr{uva. Neizvr{uvaweto na obvrskata vo smisla na ovoj ~len e takvo povedenie na
obvrzanoto lice {to ednostavno se vozdr`uva od davaweto na dol`noto izdr`uvawe“.
Spored odredbata od ~l. 115 st. 2 na ZOO, ako davatelot saka da go raskine dogovorot,
mora da mu ostavi na dol`nikot primeren dopolnitelen rok za ispolnuvawe. Se postavuva
pra{aweto dali ova pravilo se primenuva i vo slu~aite na neizvr{uvawe na dogovorite za
do`ivotna izdr{ka.
Spored odredeni stojali{ta, vakvoto pravilo bi se primenuvalo i kaj ovie dogovori, bidej}i
so dopolnitelniot rok za ispolnuvawe na dogovorot se {titat ne samo interesite na davatelot kako
dol`nik, tuku i interesite na primatelot kako doveritel, bidej}i primatelot e vrzan so izvesni li~ni
okolnosti na opredelen davatel i odr`uvaweto na dogovorot naj~esto e vo negov interes.
Davaweto na dopolnitelniot rok bi otpadnalo vo slu~ajot predviden so ~l. 116, t.e. ako od
dol`nikovoto dr`ewe proizleguva deka toj nema da ja izvr{i svojata obvrska ni vo dopolnitelniot
rok. Se razbira, ostavaweto na dopolnitelniot rok, isto taka, ne doa|a predvid ako davatelot
izre~no mu izjavil na primatelot deka nema natamu da gi izvr{uva obvrskite od dogovorot.
Vo sudskta praktika vo vrska so ova zazemeni se slednite pravni stojali{ta:
- raskinuvawe na dogovorot za do`ivotno izdr`uvawe, kako i poni{tuvawe na istiot od
pri~ini na relativna ni{tovnost mo`e da baraat samo dogovornite strani, a od pri~ini na apsolutna
ni{tovnost poni{tuvawe mo`e da bara sekoe zainteresirano lice. (VSM, Gzz. br. 61/77 od
06.03.1978 godina).
- od odredbata na ~l. 124 od ZN ne proizleguva deka raskinuvawe na dogovorot za
do`ivotna izdr{ka mo`e da bara lice koe ne e dogovorna strana, pa i koga se raboti za zakonski
naslednik na primatelot na izdr{kata. (VSM, Rev. br. 529/80, 525/81, 604/81).
- neizvr{uvaweto na obvrskite od dogovorot za do`ivotna izdr{ka ne e pri~ina za
poni{tuvwe na takviot dogovor, tuku samo za negovo raskinuvawe po barawe na strankite.
(VSM, Gzz. br. 87/76 od 17.02.1977 godina).
- vo slu~ajov ne e utvrdeno dali imotot {to e predmet na dogovorot za do`ivotna izdr{ka
pretstavuva zaedni~ki imot na primatelot na izdr{kata i na tu`itelkata, koja ne e potpisnik na
dogovorot, tuku samo korisnik na izdr{kata, ili pak poseben imot na bra~niot drugar na tu`itelkata
ili pak poseben imot na tu`itelkata. Dokolku se raboti za zaedni~ki imot na tu`itelkata i na
nejziniot sega pokoen soprug, taa bi mo`ela da bara raskinuvawe na dogovorot samo za svojot del
od zaedni~kiot imot, bidej}i tu`eniot, kako davatel na izdr{kata, ja ispolnil dogovorenata obvrska
sprema sega pokojniot soprug na tu`itelkata. (VSM, Rev. br. 406/83 od 12.11.1983 godina).
- koga naslednicite go prodol`at procesot za raskinuvawe na dogovorot za do`ivotna
izdr{ka poveden od primatelot na izdr{kata, za ocenka na dozvolenosta na revizijata od zna~ewe
e vrednosta na predmetot na sporot ozna~en vo tu`bata, bidej}i pove}e ne stanuva zbor za spor
koj bi bil od vlijanie za ostvaruvawe na pravoto na izdr{ka. (VSM, Rev. br. 490/81 od 17.09.1981
godina).
- se smeta deka davatelot na izdr{kata uredno gi ispolnuva obvrskite od dogovorot koga
primatelot na izdr{kata so svoja soglasnost, dodeka davatelot na izdr{kata e otsuten, `ivee vo
semejstvoto na davatelot vo koe dobiva dol`na nega i izdr`uvawe. (VSM, Rev. br. 604/85 od
18.12.1985 godina).
 - koga tu`itelot vo spor za raskinuvawe na dogovor za do`ivotno izdr`uvawe vo tekot na
postapkata pred prvostepeniot sud }e umre, negoviot sin mo`e da ja prezeme i da ja prodol`i
postapkata kako negov naslednik. (VSRM Rev. 234/97 od 25.11.1998 god. Zb. VII/75).
- pri odlu~uvaweto vo spor za raskinuvawe na dogovorot za do`ivotna izdr{ka, ne e
dovolno samo da se utvrdi deka primatelot na izdr{kata se otselil vo drugo mesto i so toa deka
nemalo vina kaj davatelot na izdr{kata {to ne go ispolnil dogovorot i deka ne postojat uslovi za
raskinuvawe na istiot po barawe na primatelot, tuku potrebno bilo vinata za neispolnuvawe na
obvrskata na davatelot na izdr{kata objektivno da se utvrdi, odnosno da se utvrdi dali toj se
obidel na soodveten na~in i ponatamu da gi ispolnuva obvrskite. Dokolku primatelot na izdr{kata
odbil da ja prima izdr{kata na bilo koj na~in, toga{ nema zakonska mo`nost istiot da bara
raskinuvawe na dogovroot poradi neispolnuvawe. (VSM Rev. 693/90 od 30.10.1990 god. Zb.
V/117).
- ako primatelot na izdr{kata vo momentot na sklu~uvaweto na dogovorot za do`ivotna
izdr{ka znael deka davatelot na izdr{kata e osuden so pravosilna presuda na kazna zatvor i deka
mu pretstoi izdr`uvawe na kaznata, a ne e dogovorena zaednica na `ivot, i ako dogovornite
obvrski gi prezele bra~niot drugar na davatelot na izdr{kata i negovite deca, ne se ispolneti
uslovite za raskinuvawe na dogovorot. (VSM Rev. 329/90 od 08.05.1990 god. Zb. V/118).
- koga bra~nite drugari, prima~i na izdr{kata, }e sklu~at dogovor za do`ivotna izdr{ka, po
smrtta na edniot bra~en drugar, pre`iveaniot bra~en drugar mo`e da bara, dokolku se ispolneti
uslovite za toa, raskinuvawe na dogovorot samo vo onoj del na imotot {to mu pripa|al nemu, a ne
i vo delot na imotot {to mu pripa|al na po~inatiot bra~en drugar. (VSM Rev. 1214/86 od
11.12.1986 god. Zb. IV/31).
- liceto koe ne e stranka vo dogovorot za do`ivotna izdr{ka, ne mo`e da bara raskinuvawe
na dogovorot poradi neispolnuvwe vo smisla na odredbite od Zakonot za nasleduvaweto, tuku
poni{tuvawe spored odredbite na ZOO. (VSM Rev. 543/88 od 09.12.1988 god. Zb. IV/34).
- raskinuvawe na dogovor za do`ivotna izdr{ka mo`e da baraat samo dogovornite strani, a
ne i treti lica, dodeka poni{tuvawe na takviot dogovor ne mo`e da se bara poradi negovo
neispolnuvawe. (VSRM Rev. 1045/99 od 08.03.2001 god. ,,Pravnik” br. 116, odl. 14)
g) Dejstvo na raskinuvaweto na dogovorot za do`ivotna izdr{ka
Dejstvoto na raskinuvaweto na dogovorot po napred navedenite osnovi se sostoi vo toa {to
stranata {to ne e odgovorna za raskinuvaweto ima pravo da bara od drugata strana nadomest
na {teta {to ja trpi (~l.1033 st.4).
Vo slu~aj na spogodben raskin, odnosno spogodbeno raskinuvawe na dogovorot, stranite
spogodbeno go ureduvaat i dejstvoto na raskinuvaweto, a ako za toa ne se soglasat,
toga{ posledicite }e gi odredi sudot isto taka kako i vo drugite slu~ai na raskinuvawe na
dogovorot.
Ako dogovorot e raskinat poradi nepodnoslivost na zaedni~kiot `ivot, ili neizvr{uvawe na
obvrskite od drugata strana, stranata {to ne e odgovorna za raskinuvaweto, ima pravo da bara od
drugata strana nadomest na {tetata {to ja trpi. [tetata vo vakov slu~aj bi se sostoela voonie
izdatoci {to gi imala drugata strana za dadenoto izdr`uvawe do toga{.
Ako dogovorot bide raskinat od strana na primatelot na izdr{kata, poradi toa {to davatelot
na izdr{kata e vinoven, vo toj slu~aj davatelot na izdr{kata ne }e mo`e da bara nadomest na ona
{to do toga{ mu go dal na ime izvr{uvawe na obvrskite od dogovorot za do`ivotna izdr{ka,
bidej}i za da mo`e da bara po osnov na nadomest na {tetata, treba da se utvrdi deka primatelot na
izdr{kata e vinoven za raskinuvawe na dogovorot. Vakviot zaklu~ok proizleguva od odredbite na
~len 141, spored koj toj koj {to }e mu pri~ini {teta na drug, dol`en e da nadomesti, dokolku ne }e
doka`e deka {tetata nastanala bez negova vina. Zna~i, ako dogovorot e raskinat po vina na
davatelot na izdr{kata, toj vo svoeto barawe za nadomest na {teta vo visina na storenite izdatoci,
ne }e mo`e da doka`e deka primatelot e vinoven za raskinuvawe na dogovorot bidej}i sprotivnoto
e utvrdeno ve}e vo prethodnata presuda, so koja e raskinat dogovorot.
 Spored ova, zna~i, davatelot na izdr{kata }e mo`e da bara nadomest na ona {to go dal,
samo vo slu~aj koga dogovorot za do`ivotna izdr{ka e raskinat poradi nepodnoslivost na
zaedni~kiot `ivot, ako vinata za rastrojuvaweto na odnosite le`i kaj primatelot na izdr{kata.
Vo sudskta praktika, vo vrska so ova zazemeni se slednite pravni stojali{ta:
- bidej}i dogovorot za do`ivotna izdr{ka e raskinat po vina na primatelot na izdr{kata,
davatelot na izdr{kata mo`e da bara nadomest na {teta vo visina na vrednosta na trudot i
davawata {to spored dogovorot gi ~inel, iako so toa ne e unapreden imotot na primatelot na
izdr{kata. Vo pogled na zastaruvaweto na takviot nadomest, va`i praviloto deka toj zastaruva vo
rok vo koj zastaruvaat obvrskite od dogovorot, a ne vo pokratok rok;
- pravo na nadomest na {teta so raskinuvawe na dogovor za do`ivotna izdr{ka im pripa|a
samo na dogovornite strani. (VSRM Rev. 393/2000 od 16.10.2002 god. Zb. H/37)
11.- Dejstvo na izmenetite priliki na opstanokot na dogovorot za do`ivotna
izdr{ka
Izmenata na prilikite kaj dogovoorot za do`ivotna izdr{ka mo`e da se slu~i vo
subjektivnata ili objektivnata sfera na edniot ili na drugiot dogovara~, ili pak vo nadvore{nite
okolnosti. Tie izmeni treba da imaat zna~ajno vlijanie vrz polo`bata na stranite vo dogovorniot
odnos, taka {to natamo{noto ispolnuvawe na dogovorot da stane zna~itelno ote`nato. Toa e
konkretno pra{awe {to se re{ava od slu~aj do slu~aj. Na primer, na davatelot mu se rodi dete, pa
nema kade da go ~uva primatelot, ili pak, obolel od te{ka bolest {to mu onevozmo`uva da gi
izvr{uva svoite obvrski, ili pak primatelot na izdr{kata sklu~il brak so lice koe ja prezelo
celosnata gri`a okolu negovoto zdravje i za zadovoluvawe na ostanatite negovi `ivotni potrebi, pa
na~inot na izvr{uvaweto na obvrskite od strana na davatelot na izdr{kata bi pretstavuvalo
me{awe vo bra~nite odnosi na primatelot na izdr{kata, imaj}i predvid deka kaj ovie dogovori e
naglasena li~nata komponenta.
Vo smisla na re~enoto, so odredbite od ~len 1034 e propi{ano deka ako po sklu~uvaweto
na dogovorot prilikite se izmenile tolku {to negovoto ispolnuvawe stanalo zna~itelno ote`nato,
sudot po barawe na stranite, nivnite odnosi odnovo }e gi uredi vodej}i smetka za site okolnosti
(st.1). Sudot mo`e pravoto na primatelot na izdr{kata da go zameni so do`ivotna pari~na renta
ako toa odgovara na interesite na stranite (st.2).
So ogled na podnormiranosta na ova pra{awe vo odredbite od ~len 1034, vo vakov slu~aj,
po analogija treba da se primenat odredbite od ~lenovite 122 do 125 od ZOO, so koi e regulirano
raskinuvaweto ili izmenata na dogovor poradi promeneti okolnosti.
Promena ili raskinuvawe na dogovorot poradi ovie pri~ini mo`e da bara ednata ili drugata
strana, zavisno od okolnostite na slu~ajot.
Za vlijanieto na izmenetite priliki postojat izvesni pravni stojali{ta na najvisokite sudovi vo
biv{ata SFRJ, a i na sudovite vo RM, koi glavno se sostojat vo slednoto:
-ni{tovna e odredbata od dogovorot za do`ivotna izdr{ka so koja strankata se odrekuva da
bara raskinuvawe na dogovorot;
- koga so dogovor za do`ivotna izdr{ka strankite ne dogovorile zaednica na `ivotot, a nitu
taa fakti~ki postoela, ne mo`e da se bara raskinuvawe na dogovorot od pri~ina {to nivnite odnosi
se tolku rastroeni {to zaedni~kiot `ivot stanal nepodnosliv;
- sudot mo`e obvrskata taka da ja preina~i, {to vo idnina davatelot na izdr{kata }e mu
pla}a opredelen pari~en iznos na primatelot na izdr{kata, a od ostanatite obvrski - davawe
pomo{, nega, obezbeduvawe na lekarski pregledi i sl., da se oslobodi;
- koga vo dogovorot za do`ivotno izdr`uvawe sklu~en me|u dve sestri od koi ednata e
primatel na izdr{kata, a drugata koja e vo brak, e davatel na izdr{kata, e dogovorena zaednica na
`ivot, postojat izmeneti okolnosti od ~len 125 stav 1 od Zakonot za nasleduvaweto koi se pri~ina
za raskinuvawe na dogovorot, ako bra~niot drugar na umreniot davatel na izdr{kata zasnova nova
bra~na zaednica, a primatelot na izdr{kata ne se soglasi da `ivee vo zaednica so negovata bra~na
drugarka. (VSM Rev. 200/91 od 12.03.1991 god. Zb. V/120).
 - ako so dogovorot za do`ivotna izdr{ka strankite se dogovorile izdr{kata da se dava vo
natura i so neposredna nega i gri`a, a vo tekot na ispolnuvaweto na dogovorot prima~ot na
izdr{kata po svoja volja se preseli da `ivee na drugo mesto, pa na toj na~in mu e onevozmo`eno
na dava~ot na izdr{kata da ja ispolnuva svojata obvrska od dogovorot, prima~ot na izdr{kata ne
mo`e da bara raskinuvawe na dogovorot poradi neispolnuvawe zatoa {to ne postoi vina kaj
drugata strana za izmenetite uslovi. (VSM Gzz. 93/88 od 01.09.1988 god. Zb. IV/35).
12.- Dejstvo na smrtta na davatelot na izdr{kata vrz opstanokot na dogovorot
za do`ivotna izdr{ka
Smrtta na davatelot na izdr{kata vo sekoj slu~aj ima dejstvo na opstanokot na dogovorot za
do`ivotna izdr{ka, bidej}i so taa okolnost prestanuva da postoi onaa strana od dogovorot koja
treba da izvr{uva pozitivni dejstvija vo vrska so negovoto ispolnuvawe. Poradi toa, so odredbite
od ~len 1035 od ZOO e propi{ano slednoto:
,,(1) Vo slu~aj na smrt na davatelot na izdr{kata, negovite obvrski pominuvaat na
negoviot bra~en drugar i na negovite potomci {to se povikani na nasledstvo, ako tie se soglasat
so toa.
(2) Ako tie ne se soglasat da go prodol`at dogovorot za do`ivotna izdr{ka a nemaat
opravdana pri~ina za toa, dogovorot prestanuva i tie nemaat pravo da baraat nadomestok za
porano dadenata izdr{ka.
(3) Ako bra~niot drugar i potomcite na davatelot na izdr{kata ne se vo sostojba da gi
prezemat dogovornite obvrski, tie imaat pravo da baraat nadomestok od primatelot na izdr{kata
za porano dadenata izdr{ka.
(4) Sudot }e go opredeli ovoj nadomestok po slobodna ocenka zemaj}i gi pri toa predvid
imotnite priliki na primatelot na izdr{kata i na licata koi bile ovlasteni da go prodol`at
dogovorot za do`ivotna izdr{ka,,.
Vo vrska so ovie odredebi i samoto prodol`uvawe na izvr{uvaweto na obvrskite od strana
na bra~niot drugar i na potomcite na davatelot na izdr{kata i prifa}aweto na toa od strana na
primatelot, nesomneno ozna~uva deka dogovorot i natamu prodol`uva da egzistira. Vo takov
slu~aj, koga primatelot na izdr{kata }e umre, vo katastarot na nedvi`nostite imotot sodr`an vo
dogovorot za do`ivotna izdr{ka, po barawe na negovite potomci i negoviot bra~en drugar, }e se
prenese na davatelot na izdr{kata iako toj prethodno po~inal, a potoa, vo postapka za raspravawe
na ostavinata na davatelot na izdr{kata, ke se razre{i pra{aweto za toa koj gi nasledil pravata od
odnosniot dogovor za do`ivotna izdr{ka.
Poradi kompliciranost na vakvata situacija, upatno e, soglasnostite za prol`uvawe na
dogovorot da bidat dadeni vo forma na javna ili javno zaverena isprava, bidej}i od davaweto,
odnosno od nedavaweto na soglasnosta za prodol`uvawe na dogovorot, proizleguvaat zna~ajni
imotni reperkusii koi se sodr`ani vo odredbite od stavovite 2 i 3 od ~len 1035.
Koga davatelot na izdr{kata }e umre bez da ostavi bra~en drugar i potomci kako zakonski
naslednici, a ima testament, testamentalniot naslednik ne mo`e da go prodol`i dogovorot po sila
na zakonot. Ako primatelot i testamentalniot naslednik sakaat da se prodol`at obvrskite od
dogovorot, treba da sklu~at nov dogovor za do`ivotna izdr{ka.