D-r KIMO ^AVDAR

University American College Skopje

NU@NOTO NASLEDUVAWE I
ZASMETUVAWETO VO NASLEDEN DEL
- Razliki, sli~nosti i na~in na presmetuvawe -

Voved

Nu`noto nasleduvawe kako institut na naslednoto pravo nastanalo kako izraz na

problematikata za toa dali i vo koja merka treba da im se ostavi na poedincite da mo`at,
so naredba na poslednata volja, da go izmenat zakonskiot nasleden del vo slu~aj koga tie
imaat `elba svojot imot, vo slu~aj na smrt, da go ostavat na drugi lica a ne na onie koi
spored zakonot se povikani na nasledstvo, ili i na drugi lica a ne samo na onie koi bi
mo`ele i trebalo da bidat naslednici vo smisla na postoe~kiot zakonski nasleden red i dali
vo takov slu~aj na opredeleni lica mora da im se ostavi opredelen del od ostavinata, so
koj ostavitelot ne bi mo`el da raspolaga. Po odnos na ova pra{awe, vo razli~nite
op{testva, zavisno od stepenot na nivnata op{testveno-ekonomska razvienost, a osobeno
od pomalku ili pove}e prisutnite ostatoci od plemensko-rodovskoto ureduvawe, pravnite
sistemi go ureduvale toa pra{awe, na na~in {to na ostavitelot mu se priznava mo`nost so
svoja naredba na poslednata volja (testament) da go menuva zakonskiot nasleden red, no
so toa {to takvoto raspolagawe da bide vo izvesna stepen ograni~eno. Toa
ograni~uvawe se sostoi vo toa {to, na opredeleni lica od onie koi bi mo`ele da bidat
zakonski naslednici, mora da im se ostavi odreden del od ostavinata, so koj ostavitelot ne
bi mo`el da raspolaga, no i dokolku raspolagal, tie lica da mo`at da go ostvarat svoeto
pravo na opredelen del od ostavinata.
Za razlika od ova, zasmetuvaweto vo nasledniot del kako institut na naslednoto
pravo, e izraz na idejata deka, vo slu~aj koga ne postoi izrazena volja na ostavitelot da
otstapi od postoe~kiot zakonski nasleden red, seto ona {to prestavuvalo negov imot za
vreme na negoviot `ivot i ona koe{to pretstavuvalo negova ostavina vo momentot na
negovata smrt, da bide ednakvo rasporedeno na negovite naslednici koi se od ist nasleden
red i od ist stepen na srodstvo so ostavitelot, koga tie se povikani na nasledstvo. Ova
osobeno doa|a do izraz koga u{te vo tekot na svojot `ivot ostavitelot so podaroci ili so
drugi bestovarni raspolagawa izvr{il takva raspredelba na svojot imot {to pri
nasleduvaweto na negovata ostavina takvata raspredelba se poka`uva kako nepravedna
bidej}i so toa se povreduva principot na ednakvosta na negovite naslednici od ist
nasleden red i od ist stepen na srodstvo, koi se povikani na nasledstvo. Toa se postignuva
na toj na~in {to se propi{uva zasmetuvawe vo nasledniot del na tie bestovarni
raspolagawa na ostavitelot za vreme na negoviot `ivot, taka {to goleminata na nasledniot
del koj{to }e mu pripadne na sekoj od zakonskite naslednici mo`e da zavisi od vidot i
goleminata na podarocite na sekoj od sonaslednicite {to gi primil vo tekot na `ivotot na
ostavitelot. Zna~i, ustanovata zasmetuvawe na podarocite, pa i na legatite, vo nasledniot
del na odreden zakonski naslednik, ima za cel da vospostavi izvesna ednakvost me|u
zakonskite naslednici vo slu~aj koga ne postoi izre~no izjavena volja na ostavitelot, pa i
za vreme na negoviot `ivot koga go storil podarokot ili posle toa, da se otstapi od
zakonskiot nasleden del.
Mo`e da se smeta deka i edniot i drugiot institut na naslednoto pravo mo`e da
poslu`at za obezbeduvawe na nu`niot nasleden del, osobeno vo slu~aj koga ostavitelot so
svoite bestovarni raspolagawa za vreme na svojot `ivot storeni na licata koi bi se pojavile
kako zakonski naslednici za slu~aj na negovata smrt, ne ja iscrpel celata ostavina. Me|
utoa, i spored zakonskite propisi, i spored logikata na postapuvaweto, ostvaruvaweto i
opredeleuvaweto na vrednosta na nu`niot nasleden del zavisno od negovata golemina, i
zasmetuvaweto na podarocite vo nasledniot del na zakonskiot naslednik, se vr{i na
razli~en na~in i so razli~na metodologija, {to vo praktikata ~esto pati nepravilno se
sproveduva i doveduva do rezultati koi ne se vo soglasnost so zakonskite odredbi. Poradi
toa, ovoj trud ima za cel da uka`e na toa {to pretstavuva institutot nu`en nasleden del i
kakva e postapkata za negovoto presmetuvawe i ostvaruvawe, odnosno {to pretstavuva
institutot zasmetuvawe vo nasledniot del na zakonskiot naslednik na podarocite {to gi
primil od ostavitelot za vreme na `ivotot na ostavitelot. i kako toa se sproveduva. Tie dva
instituti treba da se razlikuvaat, iako obezbeduvaweto na realizacijata na nu`niot nasleden
del mo`e da se postigne i so primenata na institutot zasmetuvawe vo nasleden del na
podarocite i legatite, no samo vo slu~aj koga vo ostavinata ima dovolno vrednosti za
realizacija na nu`niot nasleden del.
Sepak, koga i toa se postignuva, tie dva instituti slu`at na razli~ni celi i se
razlikuvaat po niza svoi elementi. Imeno, zasmetuvaweto vo nasleden del se odnesuva na
site zakonski naslednici, pa i na nu`nite, dodeka utvrduvaweto na nu`niot del samo na
nu`nite naslednici; prvoto se odnesuva samo na podarocite i legatite storeni na onie
zakonski naslednici koi kako takvi stanuvaat vo momentot na smrtta na ostavitelot
dodeka drugoto se odnesuva i na tretite lica koi dobile podarok vo poslednite 90 dena od
`ivotot na ostavitelot; prvoto se odnesuva na site podaroci storeni na naslednicite bez
ogled na vremeto koga e storen podarokot, dodeka kaj drugoto se vodi smetka za vremeto
koga e storen podarokot; prvoto ima samo presmetkovno zna~ewe bidej}i ne povlekuva
zad sebe vra}awe na podarocite, dodeka drugoto mo`e da predizvika i eventualno
vra}awe na podarocite zaradi realizirawe na nu`niot nasleden del itn.
Ovie sli~nosti i razliki, pa i nekoi drugi, stanuvaat evidentni od narednite
izlagawa vo ovoj trud, so toa {to posebno }e bide elaborirano pra{aweto za na~inot na
nivnoto presmetuvawe.

I. NU@EN DEL OD OSTAVINATA

a) Poim, golemina i pravna priroda na nu`niot del

Pod poimot nu`en del se podrazbira pravo na del od ostavinata koe im pripa|a na
nu`nite naslednici koga ostavitelot raspolagal so ostavinata i so toa otstapil od zakonskiot
nasleden red.
 Ovoj poim na nu`niot del do{ol do izraz vo odredbata od stav 1 od ~len 31 od
Zakonot za nasleduvaweto (natamu:ZN) spored koja, nu`nite naslednici imaat pravo na
del od ostavinata koj se vika nu`en del i koj im pripa|a vo slu~aj koga ostavitelot
raspolagal so ostavinata.
So ogled na postoeweto na slobodata na testiraweto, normirana so odredbata od
~len 9 od ZN, spored koja zave{tatelot mo`e so testament da raspolaga so svojot imot na
na~in opredelen so ZN, mo`e da se zaklu~i deka zakonskite normi za zakonskiot
nasleden red se od dispozitiven karakter, {to zna~i deka redovniot zakonski nasleden red
doa|a do primena, vo odnos na celata ostavina, ili samo vo odnos na opredelen nejzin del,
ako ne postoi drugiot osnov za povikuvawe na nasledstvo, t.e. ako ostavitelot ne sostavil
testament. Me|utoa, kako {to be{e ponapred navedeno, postojat odredeni ograni~uvawa
vo slobodata na testiraweto, na koi ograni~uvawa pandan e pravoto na nu`niot naslednik
da bara od ostavinata da mu pripadne odreden del kako nu`en nasleden del. Na toj na~in,
vsu{nost, so postoeweto na ustanovata na nu`en nasleden del, vrz osnova na zakonot doa|
a do sozdavawe, pokraj redovniot zakonski nasleden del koj{to e od dispozitivna priroda,
u{te na eden zakonski zakonski red koj e zadol`itelen i, koj, dokolku se ispolneti
propi{anite zakonski uslovi, zadol`itelno se primenuva. Ovoj zadol`itelen zakonski red,
koj se imenuva kako nu`en zakonski nasleden red, iako se zasnova na redovniot zakonski
nasleden red, po svojot doseg, i toa kako vo odnos na licata, taka i vo odnos na
goleminata na delot sprema celata ostavina, e poograni~en, potesen otkolku redovniot
zakonski nasleden red.
Onaka kao {to e regulirano vo odredbata od ~len 31 stav 1 od ZN, ne bi mo`elo
da se tvrdi deka postoi raspolo`liv dela od ostavinata so koj ostavitelot mo`e da raspolaga
slobodno, i del od ostavinata koj e rezerviran za nu`nite naslednici i so koj ostavitelot ne
mo`e da raspolaga so testamentot. Imeno, ostavitelot mo`e neograni~eno da raspolaga so
ostavinata so testament, i nema zakonska odredba spored koja raspolagaweto so
eventualniot nu`en nasleden del na nu`nite naslednici bi bilo ni{tovno. Spored vakvata
regulativa, na nu`niot nasleden del ne treba da se gleda kako na ograni~uvawe na
testiraweto, tuku kako na pravo na nu`niot naslednik, koj toa pravo go steknal so denot na
smrtta na ostavitelot, da bara del od ostavinata koj se vika nu`en del ~ija golemina i
koli~ina e opredelena so zakon. Zna~i, spored ZN, ne postoi kvota od ostavinata koja
pretstavuva nu`en del, tuku postoi samo individualen nu`en del koj se opredeluva vrz
osnova na delot {to na sekoj naslednik bi mu pripadnal spored zakonskiot red na
nasleduvaweto, i koj, posle smrtta na ostavitelot se presmetuva spored odredeni okolnosti
koi postoele vo momentot na delacijata t.e. spored denot, koga spored ~len 120 od ZN, e
otvoreno nasledstvoto na edno lice.
Goleminata na nu`niot del, spored odredbata od ~len 31 stav 2 od ZN, e
opredelena taka {to nu`niot nasleden del na potomcite, posvoenicite i nivnite potomci i na
bra~niot drugar na ostavitelot iznesuva edna polovina, a nu`niot del na ostanatite
naslednici - edna tretina od onoj del {to na sekoj naslednik bi mu pripadnal spored
zakonskiot red na nasleduvaweto bez ogled na toa {to nekoj od nu`nite naslednici ne bara
del od ostavinata, ili pak e isklu~en od nasledstvo ili e nedostoen za naslednik. Pritoa, ne
se primenuvaat odredbite od ZN za zgolemuvawe, odnosno namaluvawe na nasledniot
del na bra~niot drugar, odnosno na roditelite.
Od ponapred citiranata odredba proizleguva deka goleminata na nu`niot nasleden
del se presmetuva na toj na~in {to najnapred }e se utvrdi delot na nasledstvoto {to vo
konkretniot slu~aj bi mu pripadnal na konkretniot nu`en naslednik koga toj bi nasleduval
kako da nema testament, kako redoven zakonski naslednik, pa od toj del vo vid na dropka
(1/2 ili 1/3) se presmetuva goleminata na nu`niot del.
Zna~i, so ZN ne e prifaten na~inot na opredeluvaweto na goleminata na nu`niot
nasleden del spored koj nu`niot del bi se opredeluval vo odnos na ostavinata kako celina,
a ne vo odnos na nu`nite naslednici poedine~no, t.e. kako vkupen del, kvota od ostavinata
so koj ostavitelot ne bi mo`el da raspolaga so testament tuku bi moral da go ostavi na
svoite nu`ni naslednici.
Spored iznesenoto, vo postapkata za raspravawe na ostavinata, kako osnovica za
presmetuvawe na goleminata na nu`niot del se zema delot od ostavinata {to bi mu
pripadnal na nu`niot naslednik spored zakonskiot nasleden red i toa na sekoj nu`en
naslednik oddelno. Zna~i, vo postapkata za raspravawe na ostavinata, koga }e se utvrdi
deka na odredeno lice mu pripa|a pravo na nu`en del vo konkretniot slu~aj, potrebno e
pred se da se utvrdi kolkav del od ostavinata bi mu pripadnal na toa lice kako na zakonski
naslednik, koj del se pojavuva kako osnovica vrz osnova na koja, vo vid na dropka (1/2,
odnosno 1/3) se utvrduva goleminata na nu`niot nasleden del tokmu za toa lice.
Me|utoa, sepak postoi odredeno otstapuvawe vo na~inot na presmetuvawe na
zakonskiot del vo slu~aj koga ne postojat pretpostavki za da se primeni institutot nu`en
nasleden del, od slu~ajot koga treba da se izvr{i presmetuvawe na nu`niot nasleden red,
{to proizleguva od odredbata sodr`ana vo krajot na prvta re~enica od stavot 1 na ~len 31
od ZN. Imeno, vo prviot slu~aj, ako nekoj od zakonskite naslednici se otka`e od
nasledstvo, toga{, spored odredbata od ~len 135, delot na zakonskiot naslednik koj se
otka`al od nasledstvo samo vo svoe ime se nasleduva kako da umrel toj naslednik pred
ostavitelot, pa ako nema drugi naslednici, negoviot del prirasnuva na drugite naslednici,
t.e. kvotata na drugite zakonski naslednici se zgolemuva so delot {to bi mu pripadnal na
toj naslednik. Istoto toa se slu~uva i vo slu~aj koga nekoj od nu`nite naslednici e
isklu~en od nasledstvo ili e nedostoen da nasledi.
Vo slu~aj pak koga postojat pretpostavki za primena na institutot nu`en nasleden
del, toga{, samata okolnost {to nekoj od nu`nite naslednici ne bara del od ostavinata, ili
pak e isklu~en od nasledstvo ili e nedostoen da nasledi, ne deluva vo nasoka da se smeta
deka tie umrele pred ostavitelot i na toj na~in deka e namalen brojot na zakonskite
naslednici, {to bi deluvalo vo pravec na zgolemuvawe na goleminata i na nu`niot del na
onoj nu`en naslednik koj bara da mu pripadne nu`niot del. Spored ova, dokolku nekoj od
nu`nite naslednici se otka`e od nasledstvo, ili e isklu~en od nasledstvo spored odredbite
od ~len 46 od ZN, ili e pak e nedostoen da nasledi spored ~len 123 od ZN, negoviot del
od nasledstvoto mu prirasnuva na testamentalniot naslednik, a nu`niot del na ostanatite
nu`ni naslednici ostanuva ist, kako da nemalo otka`uvawe, odnosno isklu~uvawe od
nasledstvo ili nedostojnost za nasleduvawe.
Spored odredbata od ~len 31 od ZN, nu`nite naslednici, zaradi opredeluvawe na
goleminata na nu`niot nasleden del {to im pripa|a, dokolku takov pobaraat, se delat na
dve grupi i toa: a) vo prvata grupa se potomcite, posvoenicite i nivnite potomci i bra~niot
drugar na ostavitelot, koi imaat pravo kako nu`en del da im pripadne edna polovina od
delot {to na sekoj od niv bi im pripadnal spored redovniot zakonski red na
nasleduvaweto, zna~i sekoj od niv ima pravo na edna polovina od osnovicata {to }e bide
utvrdena za sekoe lice posebno vo sekoj konkreten slu~aj, i b) vo vtorata grupa se site
ostanati nu`ni naslednici (roditelite na ostavitelot i negovite bra}a i sestri), koi imaat
pravo kako nu`en del da im pripadne edna tretina od ona {to na sekoj od niv bi im
pripadnalo spored redovniot zakonski red na nasleduvaweto, zna~i sekoj od niv ima
pravo na edna tretina od osnovicata {to }e bide utvrdena za sekoe lice posebno vo sekoj
konkreten slu~aj.
Odredbata od poslednata re~enica od stav 2 od ~len 31 od ZN, spored koja ne se
primenuvaat odredbite od ZN za zgolemuvawe, odnosno namaluvawe na nasledniot del
na bra~niot drugar, odnosno na roditelite, se primenuva vo slu~aite koga mo`e da dojdat
do primena odredbite od ~len 27 za zgolemuvawe na nasledniot del na bra~niot drugar,
odnosno za negovo namaluvawe; od ~len 15, koga bra~niot drugar nasleduva so
naslednicite od vtoriot nasleden red, odnosno od ~len 28 od ZN za zgolemuvawe na
nasledniot del na roditelite na ostavitelot koga tie nasleduvaat zaedno so bra~niot drugar
na ostavitelot.
So odredbite od ~len 27 od ZN, vo slu~aite koga ne doa|a do primena institutot
nu`no nasleduvawe, e propi{ano slednoto:
,,Koga bra~niot drugar koj nema nu`ni sredstva za `ivot e povikan na nasledstvo
so naslednicite od vtoriot nasleden red, sudot mo`e, po barawe na bra~niot drugar, da
odlu~i bra~niot drugar da nasledi i eden del od onoj del na ostavinata {to bi trebalo
spored zakonot da go nasledat drugite naslednici, a mo`e da odlu~i i bra~niot drugar da
ja nasledi celata ostavina, ako e taa od tolku mala vrednost {to so nejzinata delba
bra~niot drugar bi zapadnal vo skudnost.
Pri odlu~uvaweto sudot }e gi zeme predvid site okolnosti na slu~ajot, a osobeno
imotnite priliki i sposobnosta za stopanisuvawe na bra~niot drugar, imotnite priliki na
drugite naslednici i nivnata sposobnost za stopanisuvawe i vrednosta na ostavinata”.
Spored odredbata od ~len 15 od ZN, isto taka vo slu~aite koga ne doa|a do
primena na institutot nu`no nasleduvawe e propi{ano deka, koga ima deca koi ne
poteknuvaat od brakot so nad`iveaniot bra~en drugar, a imotot na ovoj bra~en drugar
iznesuva pove}e od delot {to bi mu pripadnal pri delbata na ostavinata na ednakvi delovi,
toga{ na sekoe dete na ostavitelot mu pripa|a dvapati pogolem del otkolku na bra~niot
drugar.
So odredbite od ~len 28 od ZN, pak, isto taka vo slu~aite koga ne doa|a do
primena na institutot nu`no nasleduvawe, e propi{ano slednoto:
,,Koga roditelite koi nemaat nu`ni sredstva za `ivot se povikani na nasledstvo so
bra~niot drugar na ostavitelot, sudot mo`e, po nivno barawe, da odlu~i da nasledat i
eden del od onoj del od ostavinata {to bi trebalo spored zakonot da go nasledi bra~niot
drugar, a mo`e da odlu~i roditelite da ja nasledat celata ostavina, ako e taa od tolku
mala vrednost {to so nejzinata delba roditelite bi zapadnale vo skudnost.
Ako me|u roditelite na ostavitelot zaednicata na `ivotot trajno prestanala, a samo
edniot roditel nema nu`ni sredstva za `ivot, toj mo`e da bara da se zgolemi nasledniot del
kako sprema bra~niot drugar taka i sprema drugiot roditel na ostavitelot.
Ako edniot roditel na ostavitelot umrel pred ostavitelot, nad`iveaniot roditel, koj
nema nu`ni stredstva za `ivot, mo`e da bara da se zgolemi negoviot nasleden del i sprema
naslednicite na umreniot roditel na ostavitelot.
Pri odlu~uvaweto sudot }e gi zeme predvid site okolnosti na slu~ajot, a osobeno
imotnite priliki i sposobnosta za stopanisuvawe na roditelite, imotnite priliki na bra~niot
drugar, odnosno na naslednicite na umreniot roditel i nivnata sposobnost za
stopanisuvawe i vrednosta na ostavinata”.
 Licata koi se nu`ni naslednici se opredeleni vo odredbite od ~len 30 od ZN, so
koi e propi{ano slednoto:
,,Nu`ni naslednici se: decata na ostavitelot, negovite posvoenici i negoviot bra~en
drugar.
Potomcite na decata na ostavitelot i na negoviot posvoenik se nu`ni naslednici
samo ako vo momentot na smrtta na ostavitelot `iveele vo zednica so nego ili ako toj gi
izdr`uval ili ako se trajno nesposobni za rabota i nemaat nu`ni sredstva za `ivot.
Roditelite na ostavitelot i negovite bra}a i sestri se nu`ni naslednici samo ako se
trajno nesposobni za rabota i nemaat nu`ni sredstva za `ivot.
Licata navedeni vo ovoj ~len se nu`ni naslednici koga spored zakonskiot red na
nasleduvawe se povikani na nasledstvo”.
Od poslednata odredba od ~len 30 od ZN proizleguva deka edna od osnovnite
pretpostavki za steknuvawe pravo na nu`en del e taa liceto za koe e opredeleno spored
drugite odredbi od ovoj ~len deka mo`e da bide nu`en naslednik, samo ako spored
zakonskiot nasleden red vo konkretniot slu~aj e povikano na nasledstvo. Taka, na primer,
ako ima deca, odnosno drugi potomci na ostavitelot koi spa|aat vo prviot nasleden red,
roditelite na ostavitelot, odnosno nivnite potomci ne mo`at da se smetaat za nu`ni
naslednici iako se ispolneti drugite pretpostavki da mo`at da bidat nu`ni naslednici,
bidej}i spored odredbata od ~len 12 stav 3 od ZN, naslednicite od pobliskiot nasleden red
gi isklu~uvaat od nasledstvo licata od podale~niot nasleden red. Toa zna~i deka i dete
za~nato vo momentot na otvorawe na nasledstvoto, vo smisla na ~len 122 stav 2 od ZN,
se smeta kako rodeno ako se rodi `ivo, pa mo`e da bide nu`en naslednik ako vo
konkretniot slu~aj, spored zakonskiot red na nasleduvawe, e povikano na nasledstvo.
Isto taka, ako dete na ostavitelot ne bara nu`en nasleden del, imaj}i predvid deka
spored ~len 44 od ZN pravo da bara nu`en del mu pripa|a samo na nu`niot naslednik
koj e povikan na nasledstvo spored zakonskiot red na nasleduvaweto, negovite potomci
ne mo`at da go ostvaruvaat negovoto pravo na nasledstvo. Imeno, so odredbite od ~len 44
od ZN e propi{ano slednoto:
,,Namaluvawe na raspolagawata so testamentot i vra}awe na podarocite storeni
vo poslednite 90 dena od `ivotot na ostavitelot mo`e da baraat samo nu`nite naslednici.
So smrtta na nu`niot naslednik koj ne pobaral nu`en del do zavr{uvaweto na
raspravata na ostavinata, pravoto od stav 1 na ovoj ~len ne preminuva na negovite
naslednici, no potomok na nu`niot naslednik koj i samiot bi bil nu`en naslednik, dokolku
negoviot predok umrel pred ostavitelot, mo`e da go ostvari za sebe pravoto na nu`en del,
{to vo takov slu~aj bi mu pripadnal”.
Zna~i, samoto toa {to nu`niot naslednik ne bara da go ostvari pravoto na nu`en
nasleden del, nema zna~ewe na izjava za otka`uvawe od nasledstvo vo smisla na
odredbite od ~len 128 od ZN, pa ne mo`e da se smeta deka pravoto na barawe na nu`en
nasleden del preminalo vrz negovite potomci, duri i vo slu~aj koga nekoj od negovite
potomci gi ispolnuva uslovite da mo`e da bide nu`en naslednik, kako {to e slu~ajot koga
predokot - dete na ostavitelot umrel pred ostavitelot, pa takviot potomok bi mo`el da go
ostvari za sebe pravoto na nu`en del soglasno odredbata od ~len 44 stav 2 od ZN.
So ogled na pretpostavkite koi se baraat za oddelni lica da mo`at da bidat nu`ni
naslednici, vo slu~aj koga tie se povikani na nasledstvo spored zakonskiot red na
nasleduvawe, ovie lica se podeleni vo dve grupi i toa: a) vo prvata grupa se nao|aat licata
koi imaat pravo na nu`en del bez sekakov dopolnitelen uslov, t.e. samo pod pretpostavka
tie lica, soglasno so zakonskiot nasleden red, mo`at i sakaat da bidat naslednici vo
konkretniot slu~aj, a toa se: decata na ostavitelot, negovite posvoenici i negoviot bra~en
drugar i za niv ne se postavuvaat drugi pretpostavki za da bi mo`ele da bidat nu`ni
naslednici. Za ovie lica e propi{an ~ist objektiven kriterium; b) vo drugata grupa se nao|
aat licata koi imaat pravo na nu`en del, dokolku spored zakonskiot nasleden red se
povikani na nasledstvo vo konkretniot slu~aj, no ako gi ispolnuvaat i drugite propi{ani
pretpostavki koi se odnesuvaat na sekoj od niv. Toa se pretpostavkite koi se odnesuvaat
na potomcite na decata na ostavitelot i na negoviot posvoenik, koi se propi{ani so
odredbata od stav 2 od ~len 30, kako i pretpostavkite koi se odnesuvaat na roditelite na
ostavitelot i negovite bra}a i sestri, koi se propi{ani so odredbata od stav 3 od ~len 30 od
ZN. Za ovie lica e propi{an objektivno-subjektiven kriterium.
Na toj na~in, so ZN se vospostaveni posebni nasledni redovi koi se odnesuvaat na
nu`noto nasleduvawe i toa kako sleduva: 1) vo prviot nu`en nasleden red spa|aat decata
na ostavitelot, negovite posvoenici i negoviot bra~en drugar, zna~i site lica opredeleni po
~isto objektiven kriterium {to zna~i deka dokolku, spored op{tite pretpostravki od
zakonskiot nasleden red se povikani nanasledstvo, ne treba da ispolnuvaat drugi
pretpostavki za da mo`at da baraat nu`en nasleden del; 2) vo vtoriot nu`en nasleden red
doa|aat potomcite na decata na ostavitelot i na negoviot posvoenik, no tie se opredeleni
spored izvesen objektivno-subjektiven kriterium, t.e. treba da bidat potomci na decata na
ostavitelot i na negoviot posvoenik, no samo dokolku gi ispolnuvaat i pretpostavkite od
~len 30 stav 2 od ZN; 3) vo tretiot nu`en nasleden red doa|aat roditelite na ostavitelot i
negovite bra}a i sestri, no samo ako se trajno nesposobni za rabota i nemaat nu`ni
sredstva za `ivot.
Vo sekoj slu~aj, bra~niot drugar na ostavitelot se javuva kako nu`en naslednik i
koga na nasledstvo e povikan i kako naslednik od prviot nasleden red (zaedno so
potomcite na ostavitelot), i kako naslednik od vtoriot nasleden red (zaedno so roditelite
na ostavitelot i nivnite potomci, ako nema potomci na ostavitelot so koi bi bil povikan na
nasledstvo).
Site ostanati lica od vtoriot i od tretiot zakonski nasleden red se isklu~eni od
nu`noto nasleduvawe. Toa zna~i deka, nitu potomcite na bra}ata i sestrite na ostavitelot,
kako i dedovcite i babite na ostavitelot i nivnite potomci ne se javuvaat kako nu`ni
naslednici.
Prethodno e navedeno, so citirawe na odredbite od ~len 44 od ZN, deka samo
nu`en naslednik mo`e da bara namaluvawe na raspolagawata so testament, odnosno
vra}awe na podarocite so koi e povreden nu`niot del. Spored toa, ova pravo e li~no pravo
koe ne preminuva na naslednicite na nu`niot naslednik vo slu~aj toj da ne istaknal barawe
za namaluvawe na raspolagawata vo postapkata za raspravawe na ostavinata ili ne podnel
tu`ba so takvo tu`beno barawe. Vo taa smisla se proiznel i Vrhovniot sud na Makedonija
vo odlukata G`. br. 498/71 od 26.10.1971 godina, izrekuvaj}i deka pravoto na nu`en del e
li~no pravo i toa ne se nasleduva, po smrtta na nu`niot naslednik se gasi i zatoa
naslednicite na nu`niot naslednik ne mo`at da go ostvaruvaat po smrta na nu`niot
naslednik.
Bidej}i ova pravo se ostvaruva samo po barawe na nu`niot naslednik, sudot,
odnosno notarot za toa pravo ne mo`e da rasprava po slu`bena dol`nost.
 Isto taka, barawe vo smisla na odredbite od prethodno citiraniot ~len 44 od ZN ne
mo`at da postavat nitu doveritelite na ostavitelot ili na nu`niot naslednik, kako nitu
legatarite i drugite korisnici spored testamentot.
So odredbata od ~len 183 od ZN e propi{ano deka pravosilnoto re{enie za
nasleduvawe ili legat gi obvrzuva u~esnicite koi u~estvuvale vo postapkata za
raspravawe na ostavinata, a ako ne im e priznaeno pravoto, svoeto barawe mo`at da go
ostvaruvaat vo parni~na postapka, soglasno so ~lenot 176 stav 6 od ZVP. Spored ~len
176 stav 6 od ZVP, pak, vo slu~aite od stavovite 3 i 5 na toj ~len t.e. koga liceto koe e
upateno na parnica a nea ne ja povelo, a sudot ja raspravil ostavinata, kako i vo slu~aj
koga ja raspravil ostavinata a u~esnicite trebalo da gi upati da povede parni~na, odnosno
upravna postapka, pravosilnosta na re{enieto na ostavinskiot sud ne pre~i za odnosnoto
barawe da se povede parni~na postapka. So ogled na ovie odredbi, se postavuva pra{awe
dali u~esnik vo postapkata za raspravawe na ostavinata koj ne istaknal barawe da mu se
opredeli nu`en nasleden del, ima pravo vo posebna parnica da go ostvari toa pravo.
Vo vrska so toa, vo sudskata praktika, u{te pri primenata na sojuzniot ZN, pa i vo
primenata na ZN na RM, zazemeni se slednite pravni stojali{ta:
- za onoj {to u~estvuval vo ostavinskata postapka no vo nea ne go ostvaril
pravoto na nu`en nasleden del, re{enieto za nasleduvawe stanalo materijalno pravosilno,
pa zatoa ne mo`e so tu`ba da bara nu`en del;
- stranka koja u~estvuvala vo postapkata za raspravawe na ostavinata mo`e i po
pravosilnosta na re{enieto za nasleduvawe vo parnica da go ostvaruva pravoto na
nasledstvo koga nasledni~kata izjava, vrz koja se zasnova re{enieto za nasleduvawe, go
dala vrz pravno relevantna zabluda;
- re{enieto za nasleduvawe gi vrzuva strankite samo po odnos na odlukata za
pravoto na nasledstvo, a strankite mo`at podocna vo spor da istaknuvaat barawe koe se
zasnovuva vrz pravoto na sopstvenost nezavisno od nasledstvoto (odluka na VSM, G`. br.
762/72 od 17.10.1972 godina);
- pravosilnoto re{enie za nasleduvawe ne go spre~uva u~esnikot vo ostavinskata
postapka vo procesna postapka da istaknuva barawa koi ne proizleguvaat od nasledno-
pravniot odnos, da se izdvoi del, po oddelni predmeti ili pravo od raspravena ostavina
(Na~elen stav na Op{tata sednica na VSRM od 18.03.1994 godina, Zbirka na sudski
odluki V kniga, str. 18).
Za pravnata priroda na nu`niot naslden del, so odredbata od ~len 32 od ZN,
pred koj{to stoi naslovot ,,Nu`niot del kako nasledno pravo” e propi{ano deka na nu`niot
naslednik mu pripa|a opredelen del od sekoj predmet i od pravata {to ja so~inuvaat
ostavinata, no zave{tatelot mo`e da opredelinu`niot naslednik da go primi svojot del i vo
opredeleni predmeti, prava ili vo pari.
So vakvata odredba, ZN se priklonil kon onie zakonodavstva spored koi pravoto
na nu`en del pretstavuva eden vid na nasledno pravo, taka {to korisnikot na nu`niot del,
bez ogled na toa {to ~esto nasleduva sprotivno na voljata na ostavitelot izrazena vo
negoviot testament, se javuva kako naslednik, kako univerzalen sukcesor na ostavitelot,
steknuvaj}i ista pravna polo`ba kako i sekoj od ostanatite - zakonski ili testamentalni,
naslednici. Ova, bidej}i liceto koe ima pravo na nu`en del se smeta za naslednik na
ostavitelot i kako takvo ima pravo na soodveten realen del od ostavinata, kako i pravo da
u~estvuva vo delbata na dobrata koi ja so~inuvaat ostavinata.
 Spored ova, vo ZN ne e prifateno stojali{teto deka pravoto na nu`niot del
pretstavuva opredelen obligacionopraven odnos koj nastanuva vo korist na izvesni lica i
toa se sostoi vo pravo na tie lica da dobijat imotna (pari~na) vrednost na tovar na
ostavinata. Spored toa stojali{te, pravoto na nu`en del ne pretstavuva vid na nasledno
pravo vo neposrednata pravno-tehni~ka smisla na zborot, taka {to korisnikot na nu`niot
del ne se pojavuva kako naslednik, kako univerzalen sukcesor na ostavitelot, tuku samo
lice na koe mu pripa|a pobaruvawe na sootveten del od vrednosta na ostavinata no ne i na
realen del od ostavinata, pa spored toa toj nema ista pravna polo`ba kako i drugite -
zakonski i testamentalni naslednici.
So ogled na toa {to vo ZN e prifaten nu`niot del kako nasledno pravo, prethodno
vo ovoj trud e elaborirano deka i kaj nu`noto nasledno pravo se formira poseben
imperativen nu`en nasleden red, soobrazno so zakonskiot naskleden red, vo koj nu`nite
naslednici se raspredeleni vo tri nu`ni nasledni reda, pri {to nu`nite naslednici od
prethodniot nasleden red gi isklu~uvaat onie od naredniot nasleden red.
Soobrazno so sfa}aweto na nu`niot nasleden del kako nasledno pravo, seto ona
{to va`i vo odnos na li~nite kvaliteti na naslednicite, posebno po odnos na nivnata
nedostojnost za nasleduvawe, va`i i za nu`nite naslednici. Isto taka, nu`niot naslednik,
kako univerzalen sukcesor na ostavitelot, odgovara za obvrskite sprema doveritelite na
ostavitelot isto kako i drugite naslednici, t.e. vo soodveten obem na ist na~in, bez ogled
na toa {to mo`e, dokolku isplatil ne{to na doveritelite na ostavitelot, da bara od ostanatite
naslednici nadomest na ona {to go isplatil zaradi dopolnuvawe na nu`niot nasleden del.
Nu`niot naslednik ima pravo da bara delba na nasledstvoto kako i sekoj drug
naslednik kako i da u~estvuva vo utvrduvaweto, koristeweto i raspolagaweto so
nasledstvoto.
Ako nu`niot naslednik izjavi deka bara nu`en nasleden del, toj go steknuva
svojstvoto na naslednik kako i drugite naslednici, t.e. so momentot na smrtta na
ostavitelot, soglasno so odredbite od ~len 127 od ZN.
Odredbata od ~len 32 od ZN, spored koja zave{tatelot mo`e da opredeli nu`niot
naslednik da go primi svojot del i vo opredeleni predmeti, prava ili vo pari, ne ozna~uva
deka nu`niot naslednik go gubi svojstvoto na naslednik i deka stanuva legatar. Sekako,
dokolku zave{tatelot izvr{i vakva opredelba, nu`niot naslednik ne mo`e da go odbie
priemot na svojot nasleden del vo opredeleni predmeti, prava ili vo pari i na mesto na toa
da bara da mu se dade realen del od ostavinata, kako da nemalo takvo testamentalno
raspolagawe. Edinstveno, ako zave{taniot predmet ili pari se pomali od vrednosta na
nu`niot nasleden del, nu`niot naslednik mo`e da bara samo nadopolnuvawe na nu`niot del
vo alikvoten del ili vo pari, zavisno od odredbata vo testamentot ili od voljata na
testatorot do koja se do{lo preku tolkuvawe na testamentot.
Poa|aj}i od iznesenoto, mo`e da se konstatira deka nu`niot del mo`e da bide
opredelen vo razni vidovi, na primer, kako zakonski del, kako legat, ili vo predmeti ili vo
pari, pa duri i vo eden ist slu~aj mo`e da bidat koristeni site ovie vidovi, pa duri i kako
dopolnuvawe na ona {to so testamentot e opredeleno da mu se dade na nu`niot naslednik.
Mo`no e na nu`niot naslednik da mu e zave{tan del od ostavinata, koj{to po vrednost e
pogolem od vrednosta na nu`niot del {to toj bi go dobil spored presmetuvawata od ~len
33 vo vrska so ~len 31 od ZN, no so odredba od testamentot e predvideno deka toj del
nu`niot naslednik }e go dobie samo ako se soglasi da go ispolni i tovarot {to mu go
nalo`il ostavitelot. Vo takov slu~aj nu`niot naslednik ima pravo da odbere dali da go
primi vaka zave{taniot del, ili da odbie negovo primawe so nalo`eniot tovar i da bara od
ostavinata da mu se dade onoj del koj mu pripa|a kako na nu`en naslednik (cautela
Socini). Ako nu`niot naslednik ja odbere vtorata alternativa, toj se zdobiva so pravo na
realen del od ostavinata vo vrednost na nu`niot del, no }e bide li{en od pravoto da go
dobie onoj vi{ok preku onoaa vrednost {to mu ja zave{tal ostavitelot, no }e bide
osloboden i od tovarot {to mu e nalo`en so testamentot. (Za toa, kako se regulirani
pra{awata koi se obraboteni vo ovoj del od trudov, vo sporedbenoto pravo i toa vo:
Francija, Italija, [panija, Bugarija, Avstrija, Gemanija, [vajcarija, Grcija, Rusija, Kina,
Japonija, da se vidi vo statijata ,,Pravoto na nu`en del vo makedonskoto i sporedbenoto
nasledno pravo” od avtorite D-r Qiqana Spirovi} Trpenovska i D-r Angel Ristov,
objavena vo spisanieti ,,Pravnik” br. 225 za januari 2011, na str. 14-16, 41-43).

b) Utvrduvawe vrednosta na ostavinata zaradi presmetuvawe na

nu`niot nasleden del i obezbeduvawe na nu`niot del

Vo vrska so utvrduvaweto i ostvaruvaweto na nu`niot nasleden del se postavuvaat

pra{awata za toa kako da se utvrdi vrednosta na ostavinskata masa, t.e. takanare~enata
presmetkovna vrednost na ostavinata koja bi poslu`ila kako osnovica za presmetuvawe na
nu`niot nasleden del na oddelen naslednik koj istaknal brawe za nu`en del, i kako da se
obezbedi deka taka opredeleniot nu`en del, odnosno na toj na~in presmetanata vrednost
na nu`niot del }e im bide obezbedena na nu`niot naslednik za toj da mo`e da go dobie.
Zaradi utvrduvawe na vrednosta na ostavinata koja }e poslu`i kako osnovica
za presmetuvawe na nu`niot del, so odredbite od ~len 33 od ZN e propi{ano slednoto:
,,Vrednosta na ostavinata vrz osnova na koja se presmetuva nu`niot del se
utvrduva na sledniot na~in:
- prethodno se vr{i popis i procena na dobrata {to gi imal ostavitelot vo momentot
na smrtta, smetaj}i go tuka i seto ona so {to raspolagal so testamentot, kako i site negovi
pobaruvawa, pa i onie {to gi ima sprema nekoj naslednik, osven pobaruvawata {to
o~igledno se nenaplatlivi;
- od utvrdenata vrednost na dobrata {to gi imal ostavitelot vo momentot na smrtta
se odbiva iznosot na ostavitelovite dolgovi, iznosot na tro{ocite na popisot i procenata na
ostavinata i tro{ocite na zakopot na ostavitelot;
- na taka dobieniot ostatok se dodava vrednosta na site podaroci {to gi napravil
ostavitelot na kakov i da bilo na`in vo poslednite 90 dena od svojot `ivot, pa i na onie
podaroci za koi ostavitelot naredil da ne mu se zasmetuvaat na naslednikot vo negoviot
nasleden del.
Vo ostavinata ne vleguvaat dobrata so koi ostavitelot raspolagal so dogovorot za
do`ivotna izdr{ka, a ~ie predavawe na davatelot na izdr{kata e odlo`eno do smrtta na
primatelot na izdr{kata”.
Od ovie odredbi proizleguva deka na na~inot propi{an so alinea 1 od stavot 1 na
ovoj ~len, se utvrduva t.n. bruto vrednost na ostavinata, t.e. aktivata na ostavinata, a
razlikata me|u aktivata i pasivata na ostavinata koja se dobiva na na~in opi{an vo alinea 2
od stav 1 na ovoj ~len, ja dava t.n. ~ista (neto) vrednost na ostavinata. Me|utoa, nitu
bruto vrednosta, nitu neto vrednosta na ostavinata ne pretstavuvaat osnovica za
presmetuvawe na vrednosta na nu`niot nasleden del na oddelen naslednik koj postavil
barawe za nu`en del. Za da se utvrdi takvata osnovica, se postapuva spored odredbata od
alinea 3 od stavot 1 na ovoj ~len, t.e. na neto vrdnosta na ostavinata se dodava vrednosta
na podarocite {to gi napravil ostavitelot na kakov i da bil na~in vo poslednite 90 dena od
svojot `ivot. Ovaa presmetkovna vrednost na ostavinata pretstavuva osnovica za
opredeluvawe iznosot na nu`niot nasleden del na opredelen naslednik, soobrazno so
goleminata na negoviot nu`en nasleden del, opredelen so odredbite od ~len 31 od ZN.
So natamo{nite odredbi od ZN, koi ovde, poradi nedostig na prostor, nema da se
elaboriraat nitu da se prezentira nivnata sodr`ina, e propi{ano i toa so: ~len 34 - {to se
smeta za podarok; ~len 35 - kako se opredeluva vrednosta na podarocite; ~len 36 - kako
se opredeluva vrednosta na podarokot koga toj se sostoi vo osiguruvawe, koi kategorii se
opredeleni na ist na~in kako i kaj zasmetuvaweto vo nasleden del.
So odredbta od ~len 37 od ZN, po odnos na izdvojuvaweto na predmetite na
doma}instvoto koi ne se zemaat predvid pri presmetuvaweto na nu`niot del, nitu mu se
zasmetuvaat na naslednikot vo negoviot nasleden del e propi{ano deka na bra~niot
drugar, predcite, posvoitelot, potomcite, posvoenikot i negovite potomci i licata koi
`iveele vo trajna zaednica so ostavitelot od ~len 29 od ZN, koi `iveele so ostavitelot vo
isto doma}instvo im pripa|aat predmetite na doma}instvoto {to slu`at za zadovoluvawe na
nivnite sekojdnevni potrebi, osven predmetite od pozna~itelna vrednost.
Zaradi obezbeduvawe na nu`niot nasleden del dokolku toj e povreden so
podarocite i raspolagawata so testamentot, so natamo{nite odredbi od ~lenovite od 38 -
43 od ZN e propi{ano na koj na~in se vr{i namaluvawe na raspolagawata so testamentot
i vra}awe na podarocite.
So odredbite od ~len 38 od ZN, za taa cel e propi{ano slednoto:
,,Koga e povreden nu`niot del, raspolagawata so testamentot }e se namalat, a
podarocite storeni vo poslednite 90 dena od `ivotot na ostavitelot }e se vratat kolku {to e
potrebno, za da se dopolni nu`niot del.
Nu`niot del e povreden koga nu`niot naslednik u{te za `ivotot na ostavitelot i so
testamentalnite raspolagawa ne primil od imotot na ostavitelot podaroci i nasleden del
vo visina na vrednosta na nu`niot del.
Pri utvrduvaweto na vkupnata vrednost na tesytamentalnite raspolagawa i na
podarocite se zemaaat predvid i onie podaroci i raspolagawa so testamentot za koi
ostavitelot naredil da ne mu se zasmetuvaat na nu`niot naslednik vo negoviot nasleden
del.
Od ovie podaroci i testamentalni raspolagawa {to mu se zasmetuvaat na nui`niot
naslednik vo negoviot nasleden del pri utvrduvaweto na vkupnata vrednost na
testamentalnite raspolagawa i na podarocite se zema predvid samo onolku kolku tie go
nadminuvaat negoviot nu`en del”.
Vo vrska so redot na namaluvaweto i vra}aweto, spored ~len 39 od ZN, koga e
povreden nu`niot del, prvo se namaluvaat raspolagawata so testamentot, pa dokolku
nu`niot del so toa ne bi bil namiren, toga{ se vra}aat podarocite storeni vo poslednite 90
dena od `ivotot na ostavitelot.
Za na~inot na koj se vr{i srazmernoto namaluvawe na raspolagawata so
testamentot, odredbi se sodr`ani vo ~enovite 40 i 41 od ZN.
Spored ~len 40 od ZN, raspolagawata so testamentot se namaluvaat vo ista
zrazmera bez ogled na nivnata priroda i na nivniot obem, i bez ogled na toa dali se nao|
at vo eden ili pove}e testamenti, ako od testamentot ne proizleguva ne{to drugo, a ako
zave{tatelot ostavil pove}e legati i naredil nekoj legat da se isplati pred drugite, toj
legat }e se namali samo dokolku vrednosta na drugite legati neodstiga da se namiri
nu`niot del.
Spored ~len 41 od ZN, pak, testamentalniot naslednik ~ij nasleden del bi moral
da bide namalen za da se dopolni nu`niot del, mo`e da bara srazmerno namaluvawe na
legatite {to treba da gi isplati toj, ako od testamentot ne proizleguva ne{to drugo, {to }e
se primeni i vo slu~aj koga zave{tatelot }e mu nalo`i na legatarot da isplati ne{to od
negoviot legat.
Vra}aweto na podarocite, pak, spored ~len 42 od ZN, se vr{i po~nuvaj}i od
posledniot podarok i odi natamu obratno od redot po koj se dadeni podarocite, dodeka
podarocite dadeni ednovremeno se vra}aat srazmerno.
Polo`bata na primatelot na podarokot koj go vra}a podarokot e regulirana so ~len
43 od ZN, spored koj vo pogled na podareniot predmet {to e dol`en da go vrati
primatelot na podarokot se smeta kako sovesen dr`atel do denot koga razbral za
baraweto za vra}awe na podarokot.

v) Ostvaruvawe na nu`niot nasleden del so tu`ba i nejzina

zastarenost

Pra{aweto za zastarenost na tu`bata za ostvaruvawe na nu`niot nasleden del se

postavuva vo slu~aj koga ostavitelot, so testamentot ili so podarocite storeni vo
poslednite 90 dena od negoviot `ivot, raspolagal so svojot imot taka {to so toa pravoto na
nu`niot del na nekoe lice, koe ima svojstvo na nu`en naslednik, bide povredeno. Ova
povreduvawe na nu`niot del mo`e da bide izvr{eno taka {to na toa lice ne mu e ni{to
ostaveno od ostavinata ili mu e ostaveno pomalku otkolku iznesuva nu`niot del. Vo takov
slu~aj, na takvoto lice mu e dadena mo`nost da bara namaluvawe na raspolagawata so
testamentot i vra}awe na podarocite storeni vo poslednite 90 dena od `ivotot na
ostavitelot. Vakvoto barawe, po pravilo, nu`niot naslednik ima pravo da go istakne vo
postapkata za raspravawe na ostavinata. Me|utoa, dokolku nu`niot naslednik ne
u~estvuval vo taa postapka, ima pravo so tu`ba da go ostvari svoeto pravo na nu`en del.
So odredbata od ~len 45 od ZN, pod naslov ,,Zastarenost na tu`bata” e propi{ano
deka namaluvawe na raspolagaweto so testamentot mo`e da se bara vo rok od tri godini
od proglasuvaweto na testamentot, a vra}awe na podarocite storeni vo poslednite 90
dena od `ivotot na ostavitelot vo rok od tri godini od smrtta na ostavitelot, odnosno od
denot goga re{enieto za negovo proglasuvawe za umren, odnosno re{enieto so koe se
doka`uva negovata smrt stanalo pravosilno.
Ovie rokovi se od objektiven karakter, bidej}i po~nuvaat da te~at od nekoj
nadvore{en nastan t.e. so proglasuvaweto na testamentot, odnosno od denot na smrtta na
ostavitelot, taka {to tie ne se vrzani za soznanieto na tu`itelot za tie nastani.
So ogled na toa {to se raboti za zastarenost na tu`bata, a ne za prekluziven rok,
zastarenosta na tu`bata se zema predvid samo dokolku se podnese prigovor za
zastarenost.
Prekin na zastarenosta nastapuva so podnesuvaweto na baraweto za priznavawe
na nu`en nasleden del bilo da e toa dadeno vo tekot na postapkata za raspravawe na
ostavinata, ili pak vo posebnata tu`ba podnesena vo parni~na postapka.
Dokolku se podnese tu`ba za ostvaruvawe na pravoto na nu`en del, tu`benoto
barawe se sostoi vo toa da se namalat raspolagawata storeni so testamentot na ostavitelot
na na~in {to na licata koi se proglaseni za naslednici so re{enieto za nasleduvawe,
srazmerno }e im se namalat naslednite delovi za da se ostvari pravoto na nu`en del, ili da
se nadopolni nu`niot del na nu`niot naslednik, zavisno od konkretniot slu~aj.
Dokolku pak se bara da se namalat raspolagawata storeni so podarocite koi
ostavitelot gi napravil vo poslednite 90 dena od svojot `ivot, so tu`benoto barawe }e se
bara da se namalat raspolagawata so takvite dogovori za podarok na na~in {to liceto vo
~ija korist se napraveni takvite raspolagawa }e bidat zadol`eni da mu priznaat na
podnositelot na tu`bata na ime nu`en nasleden del pravo na sopstvenost na alikvoten del
koj e potreben za ostvaruvawe na nu`niot del na tu`itelot, odnosno za nadopolnuvawe na
nu`niot del na tu`itelot.
Vo vrska so zastarenosta, vo sudskata praktika na Vrhovniot sud na
Makedonija, izre~eni se slednite pravni stojali{ta:
1.- Zastarenosta na pravoto da se bara namaluvawe na raspolagawata so dogovor
za podarok se prekinuva so podnesuvaweto na tu`ba so koja nu`niot naslednik bara da se
utvrdi ni{tovnost na dogovorot za podarok i zapo~nuva da te~e odnovo po
okon~uvaweto na sporot za poni{tuvawe na dogovorot za podarok (VSM, Rev. br. 84/81
od 03.09.1981, Zbirka na S.O. III kniga , odl. br. 26).
2.- Ne postoi identitet na tu`benoto barawe, a so toa i presudena rabota, koga vo
edniot spor tu`itelot sprema tu`eniot baral da se utvrdi deka imal pravo na sopstvenost vrz
osnova na dogovor za podarok, a vo drugiot tu`eniot sprema tu`itelot baral da se reducira
takviot podarok zaradi namiruvawe na nu`niot nasleden del (VSM, Gzz. br. 43/84 i Rev.
br. 475/84 od 25.10.1984, Zbirka na S.O. III kniga, odl. br. 111).

II. ZASMETUVAWE NA PODAROCITE I NA LEGATITE VO

NASLEDNIOT DEL (COLLATIO BONORUM)

Voved

Zasmetuvaweto na podarocite i na legatite vo nasledniot del, kako {to e

ponapred navedeno, e izraz na idejata deka site raspolagawa na ostavitelot za vreme na
negoviot `ivot koi se besplatni, dobro~ini napraveni vo korist na licata koi se negovi
zakonski naslednici i ona koe{to pretstavuvalo negova ostavina vo momentot na
negovata smrt, da bide ednakvo rasporedeno na negovite naslednici koi se od ist nasleden
red i od ist stepen na srodstvo so ostavitelot, koga tie se povikani na nasledstvo. Zna~i,
ovoj institut na naslednoto pravo pretstavuva merka so koja se postignuva izedna~uvawe
vo nasleduvaweto na navedenite naslednici, dokolku samiot ostavitel ne opredelil
poinaku, ili toa ne proizleguva od samiot zakon. Opravdanosta na vakvoto zasmetuvawe
osobeno doa|a do izraz vo slu~aj koga goleminata na podarocite {to gi storil ostavitelot za
vreme na svojot `ivot na nekoi od naslednicite e tolkava {to ednakvoto u~estvo na takvite
naslednici so ostanatite naslednici koi raspredelbata na ostavinata, so re{enieto za
nasleduvawe ili na drug na~in, bi bilo nespravedlivo bidej}i so toa se povreduva
principot na ednakvost na sonaslednicite. Poradi toa, postoi zakonska opredelba za toa
deka goleminata na nasledstvoto koja }e mu pripadne na sekoj od zakonskite naslednici
koi se povikani na nasledstvo, pri raspredelbata na ostavinata zavisi od vidot i goleminata
na podarocite koi{to sekoj od tie sonaslednici gi primil od ostavitelot za vreme na
negoviot `ivot. Ovaa zakonska opredelba e normativno uredena preku institutot
zasmetuvawe na podarocite i na legatite vo nasledniot del, reguliran so odredbite od
~lenovite 50 - 61 od Zakonot za nasleduvaweto.
Po odnos na pra{aweto za toa dali ova zasmetuvawe }e se primeni kako
zakonska mo`nost ~ie koristewe }e zavisi samo od barawata na sonaslednicite ili kako
mo`nost ~ija primena vo celost ili vo del vo prv red bi zavisila, delumno ili isklu~ivo od
voljata na ostavitelot, vo na{iot praven sistem e prifateno stojali{teto deka do
zasmetuvawe doa|a dokolku zainteresiranite naslednici vo taa smisla podnesat barawe,
no ako ne postoi izrazena volja na ostavitelot podarocite i legatite napraveni na
opredelen zakonski naslednik, da ne mu se zasmetuvaat vo nasleden del.
Pri reguliraweto na zasmetuvaweto vo nasleden del se ima predvid pra{awata za
toa: a) me|u koi naslednici ima mesto za takvoto zasmetuvawe; b) podarocite za koi mo`e
da se vr{i zasmetuvaweto i v) na~inot i postapkata spored koja se vr{i zasmetuvaweto.

a) Sonaslednici me|u koi se vr{i zasmetuvaweto

Spored ona {to e regulirano vo Zakonot za nasleduvaweto, zasmetuvaweto mo`e

da se vr{i samo me|u zakonskite naslednici, i toa samo me|u onie koi vo konkretniot
slu~aj stanale naslednici. Ova proizleguva od odredbite od ~len 50 od ZN, so koj e
propi{ano slednoto:
,,Na sekoj zakonski naslednik mu se zasmetuva vo nasledniot del seto ona {to go
dobil na podarok od ostavitelot na kakov i da bilo na~in.
Plodovite i drugite koristi {to gi imal naslednikot od podarenata stvar se do
smrtta na ostavitelot ne se zasmetuvaat.
Podarokot ne se zasmetuva ako ostavitelot vo vreme na podaruvaweto ili
podocna, ili vo testament, izjavil deka podarokot nema da se zasmeta vo nasledniot del.
Ako podarokot e storen vo poslednite 90 dena od `ivotot na ostavitelot,
ostanuvaat vo va`nost odredbite za nu`niot del”.
Od odredbite od ovoj ~len proizleguva deka zasmetuvaweto im se vr{i na site
zakonski naslednici koi se opfateni so odredbite od ~len 12 od ZN, me|u koi spaga i
bra~niot drugar, bez ogled na toa dali vo konkterniot slu~aj toj e naslednik od prviot
nasleden red (v.~l. 13) ili vo vtoriot nasleden red (v. ~l.16), dokolku tie navistina stanale
naslednici.
Pri toa ne e od zna~ewe na koj od zakonskite naslednici mu e napraven poklon i
vo koi vrednosti; koga tie podaroci se storeni t.e. vo koe vreme pred smrtta na ostavitelot,
kako i vo {to se sostojat. Po odnos na toa kako se utvrduva vrednosta na podarocite, se
izlo`uva podolu vo ovoj trud.
Zasmetuvaweto na podarocite, glavno ima li~en karakter, {to zna~i deka se
odnesuva samo na podarocite koi, od strana na ostavitelot za vreme na negoviot `ivot, mu
se storeni neposredno na samiot naslednik. Me|utoa, sored odredbata od ~len 59 od ZN,
podarocite dadeni na lice na ~ie mesto naslednikot doa|a na nasledstvo se zasmetuvaat
vo nasledniot del.
Ovaa odredba gi ima predvid site lica koi se povikuvaat na nasledstvo namesto
drugo lice, poradi:
- smrt, vrz osnova na pravoto na pretstavuvawe spored ~len 14 od ZN, dokolku
liceto na ~ie mesto naslednikot se povikuva po pravo na prestavuvawe, umrelo pred
ostavitelot;
 - otka`uvawe od nasledstvo samo vo svoe ime, za koe odredbi se sodr`ani vo ~len
128 stav 2 i vo ~len 135 od ZN;
- isklu~uvawe od nasledstvo, za koe odredbi se sodr`ani vo ~len 46 - 48 od ZN;
- li{uvawe od nu`en del vo korist na potomcite, za koe odredbi se sodr`ani vo ~len
49 od ZN i
- nedostojnost za nasleduvawe, za koe odredbi se sodr`ani vo ~len 123, 124 od
ZN.
Vo vrska so ova treba da se ima predvid deka site ovie slu~ai se odnesuvaat vo
situacija koga napred navedenite lica imaat potomci, koi se povikuvaat na nasledstvo ako
nastapi odnosniot slu~aj. Me|utoa, ako nekoj od ovie lica nema potomci, ili tie ne se
povikani na nasledstvo od koja i da e od prethodno navedenite pri~ini, toga{ negoviot del
im prirasnuva na drugite naslednici od istiot nasleden red, ili pak ako nema drugi
naslednici vo toj nasleden red, na nasledstvo se povikuvaat naslednicite od naredniot
nasleden red. Toga{ tie lica ne doa|aat na nasledstvo vrz osnova na ~len 59 od ZN, tuku
po svoe sopstveno pravo, nezavisno od pravoto na pretstavuvawe i na niv nema da im se
zasmetaat vo nasleden del podarocite dadeni na toa lice.
Sekako, vo vrska so odredbata od ~len 59, treba da se ima predvid deka so ~len
54 od ZN e propi{ano deka naslednikot koj se otka`al od nasledstvoto go zadr`uva
podarokot, osven vo slu~aj koga podarokot e storen vo poslednite 90 dena od `ivotot na
ostavitelot, a so nego e povreden nu`niot del na drug naslednik, i deka toj ima pravo da
bara da se ispolni legatot samo vo granicite vo koi ne se povreduva nu`niot del na drug
naslednik.
Po odnos na pra{aweto za toa koj mo`e da bara zasmetuvawe, so odredbata od
~len 61 od ZN e propi{ano deka pravoto vo nasledniot del na eden naslednik da se bara
da se zasmetaat podarocite i legatite im pripa|a samo na negovite sonaslednici. Vo sekoj
slu~aj, ova pravo go imaat kako zakonskite, taka i testamentalnite naslednici, koi
navistina stanale naslednici, a ne i onie koi se nedostojni da nasledat, ili se isklu~eni ili se
li{eni od nasledstvo, kako i onie {to se otka`ale od nasledstvo.
So ogled na karakterot na zasmetuvaweto i na~inot na koj toa se vr{i (v. podolu
vo ovoj trud), za podnesuvawe na baraweto da se zasmetaat podarocite i legatite vo
nasleden del, ne e propi{an rok, no, zasmetuvaweto mo`e da se bara samo vo vremeto
dodeka trae ostavinskata postapka, odnosno takvo barawe mo`e da se postavi se dodeka
ne izminat rokovite za zastarenost na tu`bata, odnosno na pravoto da se bara ostavinata so
tu`ba spored ~len 136 od ZN. Pri toa, u~esnik vo postapkata za raspravawe na
ostavinata mo`e da bara zasmetuvawe samo vo tekot na taa postapka, bidej}i
zasmetuvaweto vo nasleden del e nasledno-pravno pra{awe, pa ne mo`e da se ostvaruva
vo parnica so ogled na odredbata od ~len 183 od ZVP, so koja e propi{ano deka
pravosilnoto re{enie za nasleduvawe ili legat gi obvrzuva u~esnicite {to u~estvuvale vo
postapkata za raspravawe na ostavinata, a ako ne im e priznaeno pravoto, svoeto barawe
mo`at da go ostvaruvaat vo parni~na postapka, soglasno so ~lenot 176 stav 6 od ZVP.
Zna~i, nema pre~ka, zasmetuvaweto vo nasleden del so tu`ba vo parnica da
mo`at da baraat sonaslednicite na liceto koe e proglaseno za naslednik, samo dokolku tie
ne u~estvuvale vo postapkata za raspravawe na ostavinata, kako {to se onie koi se
pojavile kako naslednici spored ~len 187 od ZVP, ili ako se pronajde nov testament pa
spored nego treba da se raspravi ostavinata vo parnica spored ~len 186 od ZVP, ili pak
ako se rasprava za novopronajdeniot imot soglasno ~len 185 od ZVP, kako i onie koi so
re{enie se upateni na parnica spored odredbite od ~len 173 vo vrska so ~len 176 od
ZVP.
Testamentalnite naslednici, pak, imaat ova pravo da baraat zasmetuvawe samo vo
slu~aj koga vo nasleden del im e ostavena kvota od ostavinata vo vid na dropka ili vo vid
na procent (1/3, 2/5, 20% ili sli~no), a ne i vo slu~aj koga im se ostaveni to~no
opredeleni predmeti od ostavinata, bidej}i toga{ za niv e bez zna~ewe toa dali }e se vr{i
ili nema da se vr{i zasmetuvawe.
Zasmetuvaweto vo nasleden del mo`e da bara naslednik ~ie pravo so tu`ba da ja
bara ostavinata ili del od ostavinata ne e zastareno spored odredbite od ~len 136 od ZN, a
dokolku toa pravo e zastareno - samo dokolku ne e staven prigovor za zastarenost na
tu`bata.
Zaradi popodrobno regulirawe na situacijata koga ostavitelot izjavil podarokot da
ne mu se zasmetuva na naslednikot vo nasledniot del (v. st. 3 od ~l. 50), so odredbite od
~len 53 od ZN e propi{ano slednoto:
,,Koga spored voljata na ostavitelot, podarokot ili legatot ne treba da mu se
zasmeta na naslednikot vo negoviot nasleden del, takviot naslednik go zadr`uva
podarokot, odnosno legatot i u~estvuva so drugite naslednici vo delbata na ostavinata
kako podarok, odnosno legat da nemal.
Koga ima nu`ni naslednici, a spored voljata na ostavitelot, podarokot ili legatot
ne treba da mu se zasmeta na nekoj naslednik vo negoviot nasleden del, toj naslednik }e
mo`e da go zadr`i podarokot, odnosno legatot vo granicite vo koi ne se povreduva
nu`niot del na drugiot naslednik”.
Vo ovie slu~ai naslednikot }e u~estvuva vo delbata na ostavinata kako da ne
primil ni{to za vreme na `ivotot i nema da se izvr{i odredbata od ~len 52 za na~inot na
koj se vr{i zasmetuvaweto. Toj naslednik legatot }e go primi preku nasledniot del, no
pod ograni~uvawata propi{ani so odredbata od stav 2 na ~len 53 od ZN.

b) Legati i podaroci za koi mo`e da se vr{i zasmetuvaweto

So Zakonot za nasleduvaweto po odnos na predmetot za koj se vr{i zasmetuvawe,

osnovica za zasmetuvawe e vrednosta na toj predmet koj{to kako podarok ili legat
zakonskiot naslednik go dobil od ostavitelot.
Po odnos na legatot, so odredbata od ~len 51 od ZN e propi{ano deka legatot
ostaven na zakonskiot naslednik mu se zasmetuva vo negoviot nasleden del, osven ako vo
testamentot proizleguva deka zave{tatelot sakal naslednikot da dobie legat pokraj svojot
del.
Zasmetuvaweto na legatot vo nasledniot del na zakonskiot naslednik koj se primil
na nasledstvo, pri {to e bez zna~ewe kakov legat mu e ostaven, vo {to toj se sostoi i
kolkava e negovata vrednost, se vr{i taka {to pri opredeluvawetro na delot od ostavinata
{to mu pripaga na toj naslednik, }e mu se zasmeta vrednosta na ona {to mu e ostaveno
kako legat. Zasmetuvaweto na legatot mo`e da se izvr{i taka {to vo re{enieto za
nasleduvawe doneseno spored ~len 177 od ZVP, na takviot naslednik }e mu se opredeli
kako nasleden del kvota od ostavinata koja bi mu pripadnala spored zakonskiot nasleden
red, namalena za vrednosta na legatot {to mu e ostaven od ostavitelot, osven ako od
testamentot proizleguva deka zave{tatelot sakal naslednikot da dobie legat pokraj svojot
zakonski nasleden del.
 Po odnos na opredeluvaweto na vrednosta na podarocite, so posebni odredbi od
ZN, t.e. so odredbite od ~lenovite koi natamu se naveduvaat e propi{ano slednoto:
-pri zasmetuvaweto na podarocite na naslednikot vo nasledniot del se zema
vrednosta na podarenoto dobro vo momentot na smrtta na ostavitelot, a spored negovata
sostojba vo vreme na podaruvaweto (~l. 55). So ovaa odredba ne e propi{ano kako se
opredeluva vrednosta na podarokot koga toj se sostoi vo pari, ako izminal pogolem
period na vreme od podaruvaweto do smrtta na ostavitelot, so ogled na iflatornite dvi`ewa
vo toaj period na vreme. Opravdano e, vo takov slu~aj vo nasledniot del na naslednikot
da mu se zasmeta kupovnata mo} na parite vo vreme na podaruvaweto, za naslednicite da
bidat dovedeni vo ramnopravna polo`ba;
- koga podarokot se sostoi vo osiguruvawe vo korist na primatelot na podarok,
kako vrednost na podarokot }e se zeme zbirot na premiite {to gi uplatil ostavitelot, ako
toj zbir e pomal od osigurenata suma, a ako zbirot na premiite e pogolem od osigurenata
suma, kako vrednost na podarokot }e se zeme iznosot na osigurenata suma (~l. 56);
- ona {to e potro{eno za izdr{ka na naslednikot i za negovo zadol`itelno
{koluvawe nema da se zasmetuva vo negoviot nasleden del, no dali izdatocite {to gi storil
ostavitelot za natamo{no {koluvawe na naslednikot }e se zasmetaat vo negoviot nasleden
del i vo koja mera, }e odlu~i sudot spored okolnostite, zemaj}i ja predvid osobeno
vrednosta na ostavinata i tro{ocite za {koluvaweto i osposobuvaweto za samostoen `ivot
na drugite naslednici (~l. 57);
- na naslednikot mu se zasmetuva vo negoviot del ona {to mu go dolguval na
ostavitelot (~l. 60). Ako ostavitelot mu go prostil dolgot na naslednikot, toa raspolagawe
se smeta kako podarok {to proizleguva od odredbata od ~len 34 od ZN, pa dokolku
ostavitelot ne izjavil toj dolg da ne mu se zasmetuva vo nasleden del na naslednikot,
toga{ dolgot }e mu se zasmeta na naslednikot na nasleden del. Ako pak takviot
naslednik, na koj ne mu e prosten dolgot od strana na ostavitelot, se otka`e od nasledstvo,
toga{ toj ima status na sekoj tret dol`nik i }e bide dol`en dolgot da i go vrati na
ostavinata. Ova va`i i vo slu~aj takviot naslednik da bide isklu~en ili li{en od nasledstvo
od strana na testatorot, ili pak e nedostoen za naslednik. Ako takviot naslednik umre pred
ostavitelot, toga{, na negovite potomci, koi po pravoto na pretstavuvawe }e dojdat na
negovo mesto, }e im se zasmeta vo nasledstvo dolgot na nivniot predok, na ~ie mesto tie
se povikani na nasledstvo. Ako takviot naslednik nema potomci koi }e bidat povikani na
nasledstvo mesto nego, toga{ dolgot }e go prezemat negovite drugi naslednici, do visina
na vrednosta na nasledeniot imot vrz osnova na odredbite od ~len 83 od Zakonot za
sopstvenost i drugi stvarni prava (ZSDSP), kako sekoj drug dol`nik na ostavitelot;
- voobi~aenite pomali podaroci ne se zasmetuvaat vo nasledniot del (~l. 58).
Spored odredbata od ~len 34 od ZN kako voobi~aeni pomali podaroci ne bi mo`ele da se
smetaat onie koi koi ostavitelot mu gi dal na naslednikot za vreme na svojot `ivot zaradi
osnovawe ili pro{iruvawe na doma}instvoto ili zaradi vr{ewe na zanimawe i sli~no.

v) Na~in i postapka spored koja se vr{i zasmetuvaweto

Zasmetuvaweto vo nasleden del na podarocite {to gi primil naslednikot za vreme

na `ivotot na ostavitelot i na legatite, po pravilo, se vr{i vo tekot na postapkata za
raspravawe na ostavinata (v. ~l. 120 - 191 od ZVP) na barawe na nekoj sonaslednik, so
toa {to sekoj sonaslednik odvoeno i nezavisno mo`e da postavi takvo barawe. Ako me|u
u~esnicite stane spor za faktite od koi zavisi zasmetuvaweto, nekoj od u~esnicite }e bide
upaten na parnica spored odredbite od ~len 173 stav 2 to~ka 3 vo vrska so ~len 176 od
ZVP.
Po odnos na na~inot na koj se vr{i zasmetuvaweto na podarocite i legatite vo
nasleden del, so odredbite od ~len 52 od ZN e propi{ano slednoto:
,,Zasmetuvaweto se vr{i na toj na~in {to drugite naslednici dobivaat od
ostavinata soodvetna vrednost, pa duri potoa ostatokot na ostavinata se deli me|u site
naslednici.
Ako dobrata {to gi imal ostavitelot vo momentot na smrtta ne se dovolni za da
dobijat drugite naslednici soodvetna vrednost, naslednikot na kogo mu se vr{i
zasmetuvaweto ne e dol`en da im vrati ne{to od ona {to go dobil toj, osven koga e toa
propi{ano so odredbite na ovoj zakon {to se odnesuvaat na nu`niot del”.
Od ovie odredbi se voo~uva razlikata me|u postapkata za zasmetuvawe vo
nasledniot del i postapkata za presmetuvawe na nu`niot nasleden del (~l. 33 od ZN).
Imeno, pri presmetuvaweto na nu`niot nasleden del, prvo se procenuva imotot na
ostavitelot {to toj go imal vo momentot na smrtta, potoa se odbivaat opredeleni dolgovi i
tro{oci, a na toa se dodavaat podarocite storeni za poslednite 90 dena od `ivotot na
ostavitelot pa od taka utvrdenata vrednost se presmetuva vrednosta na nu`niot nasleden
del za sekoj konkreten nu`en naslednik, spored odredbite od ~len 34 od ZN.
Za razlika od ova, zasmetuvaweto vo nasleden del se vr{i na toj na~in {to prvo }e
se opredeli nasledni~kata kvota na sekoj konkreten naslednik vrz ostavinata spored
zakonskiot nasleden red (1/2, 1/3, 1/4, 1/8 itn.). Sekako, za da mo`e da se izvr{i
zasmetuvawe koe se vr{i spored vrednostite {to nekoj naslednik ili pove}e naslednici gi
dobile vo vid na podaroci za vreme na `ivotot na ostavitelot, neophodno e da se utvrdi i
vrednosta na ostavinata vo celost, a i na oddelni nejzini sostavni delovi, za da mo`e
zasmetuvaweto da se vr{i na na~in {to drugite naslednici koi ne dobile ni{to, ili dobile
pomalku od drugite naslednici, da dobijat soodvetna vrednost, koja mo`e da se sostoi i so
proglasuvawe za naslednici na opredeleni stvari od ostavinata.
Vo vrska so zasmetuvaweto vo nasleden del, vo doma{nata pravna literatura,
relativno iscrpno ova pra{awe e elaborirano od D-r Kiril ^avdar (v. Komentar na ZN od
1996 godina na str. 117 - 119), pa natamu izlo`uvaweto na toa pra{awe }e se potpira na
takvoto elaborirawe.
Kako {to proizleguva od odredbata od stav 1 od ~len 52 od ZN, zasmetuvaweto
se vr{i na toj na~in {to drugite naslednici dobivaat od ostavinata soodvetna vrednost, pa
duri potoa ostatokot na ostavinata se deli megu drugite naslednici. Na toj na~in, ako samo
eden naslednik dobil ne{to, zasmetuvaweto se vr{i taka {to na sekoj od drugite
naslednici, spored nasledni~kata kvota mu se dava soodvetna vrednost. Na primer, ako
eden naslednik dobil podarok za vreme na `ivotot na ostavitelot vo vrednost od
100.000,00 denari, a ima pravo na 1/4 nasleden del, onoj {to ima pravo na nasledstvo na
1/2 nasleden del }e dobie od ostavinata 200.000,00 denari, onoj {to ima pravo na
nasledstvo na 1/8 idealen del }e dobie od ostavinata 50.000,00 denari, a onoj {to ima
pravo na 1/16 nasleden del }e dobie od ostavinata 25.000,00 denari i taka so red.
Me|utoa, koga ima pove}e naslednici koi dobile po ne{to od ostavitelot, i toa so
razli~na vrednost, postapkata e ne{to pokomplikuvana, no mo`e najednostavno da se
izvede na sledniot na~in: na onie koi ni{to ne dobile, soobrazno so alikvotniot del od
ostavinata koj im pripa|a (kako {to e ponapred objasneto), }e im se dade onolku kolku {to
dobil onoj naslednik {to dobil najmala vrednost kako podarok od ostavitelot za vreme na
negoviot `ivot; potoa, na site onie {to se izedna~eni na ovoj na~in, }e im se dade u{te
tolku vrednost od ostavinata za da se izedna~at so naredniot naslednik koj dobil
pogolema vrednost od onoj koj dobil najmala vrednost kako podarok od ostavitelot za
vreme na negoviot `ivot. Taka }e se odi so red, se dodeka sekoj naslednik od
ostavinata }e dobie onolku kolku {to dobil onoj naslednik koj dobil najgolema vrednost
kako podarok od ostavitelot za vreme na negoviot `ivot. Ova, se razbira ako ostavinata e
so tolku golema vrednost za da mo`e da se odi dokraj vo izedna~uvaweto na naslednicite
so ona {to nekoj go dobil kako podarok za vreme na `ivotot na ostavitelot, a ostanatite
naslednici so dobivawe vrednosti od ostavinata. Obratniot redosled vo na~inot na
zasmetuvaweto, t.e. da se pojde od onoj {to dobil najmnogu }e bide mo`no da se izvede
samo vo slu~aj ako vo vrska so procenetata vrednost na ostavinata i na podarocite {to
ostavitelot gi storil na zakonskite naslednici za vreme na svojot `ivot, odnapred se dojde
do zaklu~ok deka ostavinata ima dovolno golema vrednost za na toj na~in bidat namireni
site naslednici koi ne dobile ni{to od ostavinata, ili dobile pomalu od onoj {to dobil
najmnogu.
Spored odredbata od stav 2 od ~len 52 od ZN, ako dobrata {to gi imal ostavitelot
vo momentot na smrtta, nedostasuvaat za da dobijat drugite naslednici soodvetna
vrednost od ostavinata, toga{ naslednikot koj kako podarok dobil za vreme na `ivotot na
ostavitelot najmnogu, nema da dobie ni{to od ostavinata, no, isto taka, ne }e bide dol`en
da vrati vo ostavinata {to i da e od ona {to go dobil kako podarok. Toj naslednik nema da
odgovara nitu za dolgovite na ostavitelot so onie vrednosti {to gi dobil kako podarok od
ostavitelot za vreme na negoviot `ivot, osven dokolku ne se ispolneti uslovite za
pobivawe na takviot dogovor za podarok kako dol`nikovo pravno dejstvie na ostavitelot
(actio Paulijana spored ~len 269 - 274 od ZOO).
Zna~i, kako {to proizleguva od odredbite od ~len 52 od ZN, zasmetuvaweto na
podarocite vo nasledniot del pretstavuva merka so koja se spre~uva vo delbata na
ostavinata da u~estvuvaat onie naslednici koi od ostavitelot, dodeka toj bil `iv, bez ogled
na vremeto vo koe e toa storeno, dobile podaroci ~ija vrednost mu odgovara na nivniot
zakonski nasleden del ili go preminuvaat, pred od ostavinata da dobijat tolkava vrednost
onie naslednici koi ne primile ni{to, ili primile pomalku.
Vo re{enieto za nasleduvawe koe vo vakov slu~aj }e bide doneseno soglasno
~len 177 od ZVP, koga ima vakvo zasmetuvawe vo nasledniot del na zakonskiot
naslednik, pokraj utvrduvaeto na sostavot i vrednosta na ostavinata, kako i goleminata na
naslednite delovi (kvoti) na oddelni naslednici, treba da se navede u{te i vrednosta,
odnosno goleminata na realniot del na ostavinata {to oddelen naslednik treba da go primi
od dobrata na ostavinata, no posle izvr{enoto zasmetuvawe. Ovoj realen del mo`e da bide
ozna~en vrednosno ili vo vid na alikvoten del {to odnosniot naslednik treba realno da go
dobie od ostavinata posle izvr{enoto zasmetuvawe.
Vo odnos na dolgovite na ostavitelot za koi naslednikot odgovara do vrednosta na
nasledeniot imot spored ~len 83 od ZSDSP, nezavisno od toa kolkava e nasledni~kata
kvota na sekoj naslednik, dokolku ima zasmetuvawe vo nasleden del naslednikot
odgovara samo so vrednosta na onie dobra {to gi primil od ostavinata a {to gi imal
ostavitelot vo momentot na smrtta, a ne i so onie dobra koi mu se zasmetani vo nasleden
del poradi toa {to gi primil kako podarok od ostavitelot vo vreme na negoviot `ivot.
 Vo slu~aj na spor dali ne{to treba da se zasmeta i kolku reba da se zasmeta vo
nasledniot del, spored ~len 173 stav 1 to~ka 3 od ZVP, sudot odnosno notarot }e go upati
na spor, vrz osnova na ~len 176 od ZVP, onoj u~esnik ~ie pravo go smeta za pomalku
verojatno.
Ako vo re{enieto za nasleduvawe, vrz osnova na ~len 177 stav 2 od ZVP e
vnesena spogodbata na site naslednici za delba i na~in na delba na ostavinata, a pri toa
ne se vodelo smetka nitu e prigovoreno deka treba da se izvr{i zasmetuvawe vo
nasledniot del na nekoj drug naslednik, toa re{enie natamu ne }e mo`e da se pobiva samo
zaradi toa, imaj}i ja predvid odredbata od ~len 183 od ZVP deka pravosilnoto re{enie za
nasleduvawe ili legat gi obvrzuva u~esnicite {to u~estvuvale vo raspravawe na
ostavinata. Ova, bidej}i, spored pogore navedenata sudska praktika, zasmetuvaweto vo
nasleden del pretstavuva pra{awe koe proizleguva od naslednopravniot odnos, i trebalo
da bide postaveno, ako naslednikot u~estvuval vo postapkata za raspravawe na
ostavinata, vo tekot na taa postapka. Me|utoa, vakvata spogodba mo`e da se pobiva kako i
sekoj drug dogovor, spored odredbite od Zakonot za obligacionite odnosi.
Vo slu~aj da se pronajde dopolnitelno nekakov imot (v. ~l. 185 od ZVP) {to ne e
raspredelen so re{enieto za nasleduvawe doneseno vrz osnova na ~len 177 od ZVP, pri
negovata raspredelba sudot, odnosno notarot }e mora da vodi smetka i za primena na
odredbite od ~len 52 od ZN za zasmetauvawe vo nasledniot sel, imaj}i predvid i toa dali
e izvr{ena ramnomerna raspredelba na ostavinata na na~in kako {to e prethodno izlo`eno,
so prvodonesenoto re{enie za nasleduvawe.

III. PRIMERI NA TU@BI ZA OSTVARUVAWE NA NU@NIOT DEL I ZA

ZASMETUVAWE VO NASLEDEN DEL

1.- Tu`ba za ostvaruvawe nu`en nasleden del

Do Osnovniot sud ________

Tu`iteli: 1. ________2.________
Tu`en:__________________
Predmet: Ostvaruvawe nu`en nasleden del
Vrednost: _______denari

T U @ B A

Vo postapkata za raspravawe na ostavinata na pok._____, koj e tatko na strankite,

tu`itelite se upateni na parnica da doka`at deka so testamentot na ostavitelot od
_____proglasen na den____godina, e povreden nivniot nu`en nasleden del.
Tu`itelite se bra}a a tu`enata im e sestra. Tatkoto na strankite - ostavitelot _____
so testamentot go zave{ta na tu`enata stanot vo gr._______ na ul.____ br._____, stan br.
____, zapi{an vo Imotniot list br.______. Drug imot ostavitelot nema, nitu pak vo tekot
na svojot `ivot im podaril ne{to na tu`itelite.
DOKAZ: 1.-Testamentot koj e proglasen na den_____god.____
2.- Izvodi od mati~nite knigi na rodenite za strankite
3.- Re{enieto za upatuvawe na parnica i
4.- Imotniot list za stanot
 5.- Soslu{uvawe na strankite.
Kako deca na ostavitelot, tu`itelite imaat pravo na nu`en nasleden del koj iznesuva
edna polovina od delot od ostavinata {to bi im pripadnal da nema{e raspolagawe so
testamentot, soglasno so ~len 31 od Zakonot za nasleduvaweto. Zna~i, vo ovoj slu~aj
sekoja od strankite, bidej}i se trojca zakonski naslednici, bi imal pravo na po 1/3 idealen
del od ostavinata ako nema{e testament. Poradi toa, sekoj od tu`itelite ima pravo na nu`en
nasleden del koj iznesuva po 1/2 od 1/3 idealen del, t.e. pravo na po 1/6 idealen del od
ostavinata na tatkoto na strankite, koja se sostoi od napred navedeniot stan.
So ogled na gornoto, tu`itelite ja podnesuvaat ovaa tu`ba i mu predlagaat na sudot,
po odr`uvawe na glavnata rasprava i izveduvawe na dokazite, da donese
P R E S U D A
Se usvojuva tu`benoto barawe.
Poradi povreda na nu`niot nasleden del na tu`itelite _______, se namaluvaat
raspolagawata so testamentot od _____godina na ostavitelot _______, taka {to, po osnov
na nu`no nasleduvawe, tu`itelite imaat pravo na nasledstvo na stanot vo gr._____ na
ul.____br.____, stan br.____, zapi{an vo Imotniot list br.______, sekoj na po edna
idealna {estina.
Se zadol`uva tu`enata da im gi plati na tu`itelite parni~nite tro{oci.
Tu`iteli: 1.______2._________

2.- Tu`ba za zasmetuvawe vo nasleden del

Do Osnovniot sud ________

Tu`iteli: 1. ________2.________
Tu`en:__________________
Predmet: Zasmetuvawe vo nasleden del
Vrednost: _______denari

T U @ B A

Vo postapkata za raspravawe na ostavinata na pok._____, koj e tatko na strankite,

tu`itelite se upateni na parnica da doka`at deka tu`enata, kako edna od naslednicite, e
namirena vo svojot nasleden del, i nema pravo da u~estvuva vo nasleduvaweto na
ostavinata koja se sostoi od stanot vo gr._______ na ul.____ br._____, stan br. ____,
zapi{an vo Imotniot list br.______.
Tu`itelite se bra}a a tu`enata im e sestra. Tatkoto na strankite - ostavitelot _____,
dodeka be{e `iv, na den____godina, t.e. pred okolu 30 godini, so sopstveni sredstva kupi
dva stana, so ista golemina vo ista vertikala vo istata stanbena zgrada, od koi edniot e
stanot koj pretstavuva negova ostavina. Za drugiot stan vo gr._______ na ul.____
br._____, stan br. ____, zapi{an vo Imotniot list br.______, u{te pri kupuvaweto, kako
kupuva~ e zapi{ana tu`enata, no pari~nite sredstva za kupuvawe na toj stan vo celost gi
dade tatkoto na strankite. Imeno, vo toa vreme taa be{e studentka i nema{e sopstveni
sredstva. Drug imot ostavitelot nema, nitu pak vo tekot na svojot `ivot im podaril ne{to
na tu`itelite.
DOKAZ: 1.- Izvodi od mati~nite knigi na rodenite za strankite
 2.- Re{enieto za upatuvawe na parnica i
3.- Imotnite listovi za stanovite
4.- Soslu{uvawe na strankite.
So ~len 50 stav 1 od Zakonot za nasleduvaweto (ZN), na sekoj zakonski
naslednik mu se zasmetuva vo nasledniot del seto ona {to go dobil na podarok od
ostavitelot na kakov i da bil na~in. Spored ~len 52 od ZN, zasmetuvaweto se vr{i na toj
na~in {to drugite naslednici dobivaat od ostavinata soodvetna vrednost, pa duri potoa
ostatokot na ostavinata se deli me|u site naslednici. Ako dobrata {to gi imal ostavitelot vo
momentot na smrtta na ostavitelot ne se dovolni za da dobijat drugite naslednici
soodvetna vrednost, naslednikot na kogo mu se vr{i zasmetuvaweto ne e dol`en da im
vrati ne{to od ona {to go dobil toj, osven koga e toa propi{ano so odredbite od ZN {to se
odnesuvaat na nu`niot del. Spored ~len 55 od ZN, pri zasmetuvaweto na podarocite na
naslednikot vo nasledniot del se zema vrednosta na podarenoto dobro vo momentot na
smrtta na ostavitelot, a spored negovata sostojba vo vremeto na podaruvaweto.
Vo ovoj slu~aj, so stanot {to tu`enata go dobila kako podarok od ostavitelot, t.e.
so toa {to celata kupoproda`na cena ja platil ostavitelot, e namirena vo celost vo svojot
nasleden del, bidej}i vrednosta na stanot od koj e sostavena ostavinata e ista kako i
vrednosta na stanot {to, pred 30 godini, ostavitelot go kupil za tu`enata.
So ogled na gornoto, tu`itelite ja podnesuvaat ovaa tu`ba, i mu predlagaat na
sudot, po odr`uvawe na glavnata rasprava i izveduvawe na dokazite, da donese
P R E S U D A
Se usvojuva tu`benoto barawe.
Na tu`enata _____i se zasmetuva vo nasleden del stanot vo gr._______ na
ul.____ br._____, stan br. ____, zapi{an vo Imotniot list br.______, na ime na tu`enata,
vo vrednost od ____________denari vo momentot na smrtta na ostavitelot ______, a
spored sostojbata vo vreme na sklu~uvaweto na dogovorot za kupoproda`ba od
______godina.
Se zadol`uva tu`enata da im gi plati parni~nite tro{oci na tu`itelite.

Tu`iteli: 1.___________________2._____________________