Sodr`ina :

1.Fizi~ko lice - subjekt na pravoto ................................................. 3

1.1.Poim................................................................................................... 3

2.Vidovi pravni subjekti...................................................................... 7

2.1.Fizi~ko lice - subjekt na pravoto ................................................ 8

2.2.Pravna sposobnost na fizi~koto lice ....................................... 9

2.3.Delovna sposobnost na fizi~koto lice ......................................13

2.3 Pravno lice...............................................................................................19

2.4Vidovi pravno lice...........................................................................19

2.5. Elementi za nastanuvawe pravno lice........................................20

2.5 Zastapnik...........................................................................................20

2.6 Zaklu~ok
 1.Fizi~ko lice - subjekt na pravoto

1.1.Poim

Pravoto e regulator na odnosite me|u lu|eto,predizvikuva}i nivno soodvetno

zadol`itelno povedenie koe,za nekoi lu|e pretstavuva ovlastuvawe ,odnosno pravo , a za
drugi zadol`enie , odnosno obrska.
Ottuka , pravnite odnosi mo`at da postojat edinstveno me|u lu|eto kako fizi~ki
lica - me|u lu|eto kako poedinci i nivnite asocijacii (zdru`enija) ili me|u samite takvi
~ove~ki tvorbi.Taka na primer,ne mo`e da stane zbor za praven odnos ako se saka toj
da se vospostavi me|u lu|eto i nivnite zdru`enija , od edna strana , i stvarite od druga
strana, za{to so poimot subjekt na pravoto gi ozna~uvame nositelite na pravni
ovlastuvawa i na pravni zadol`enija ;stvarite , makar nekoga{ stanuvalo zbor i za `ivi
su{testva , osven ~ovekot ne mo`at da bidat nositeli na takvi ovlastuvawa i
zadol`enija.
Krajnata cel na sekoj praven odnos e negoviot objekt , odnosno vtoriot fakti~ki
uslov ili element za nastanuvawe na pravniot odnos.
Na primer, kaj dogovorot za kupoproda`ba , objektot za kupuva~ot , }e bide
steknuvawe opredelena stvar , a za prodava~ot objekt }e bide sumata pari dobiena so
proda`bata . Sekoja stvar , na primer ,kniga avtomobil, zemjodelski imot , stoka itn.,

2
samata kako takva , ne e vo sostojba da se povjavi na pazar i da se razmenuva so druga
stvar . Za takva razmena ili proda`ba na stvarite za da bide vozmo`na , neophodno e
potrebno da sekoja stvar ima svoj titular, odnosno da se vo sopstvenost bilo na lu|eto
kako poedinci ili na nivnite zdru`enija bilo na dr`avata kako pretstavnik na
op{testvenata zaednica kako celina.
Proizleguva deka pravniot odnos ne mo`e ni da se zamisli bez postoewe na
subjekti na pravoto , odnosno fizi~ki i pravni lica . Toa e i pri~ina poradi koja pogolem
broj avtori za subjektot na pravoto zboruvaat kako za najzna~aen element na pravniot
odnos. So opredelbata za dva ~isto normativni elementia na pravniot odnos , pravnoto
ovlastuvawe i pravnoto zadol`enie , ne se namaluva va`nosta na subjektot na
nastanuvaweto , odnosno postoeweto na pravnite odnosi . Naprotiv so opredelbata na
subjektot , kako osnoven uslov za nastanuvawe i postoewe na pravnite odnosi i kako
realen i neodminliv op{testven fakt , vsu{nost se naglasuva negovoto zna~ewe , za{to
ne samo pravnite odnosi no celokupnoto pozitivno pravo se vtemeleni vrz
subjektivnoto svojstvo na lu|eto da raspolagaat so svest i voqa.
Zna~i vo svojata su{tina , pravniot odnos e odnos na ~ove~ka volja. Za da
mo`at poedinci i nivnite zdru`enija da u~estvuvaat vo pravnite odnosi potrebno e
objektivnoto pravo , odnosno pravniot poredok , da im priznae opredeleni svojstva ,
odnosno kvaliteti vrz ~ija osnova }e mo`at da se pojavat vo pravoto kako nositeli na
prava i dol`nosti ili obvrski priznaeni od pravniot poredok . Mo`e da precizirame deka
pravni subjekti se lica nositeli na prava i obvrski vo pravniot poredok.
Reguliraweto na individualnoto i kolektivnoto odnesuvawe na lu|eto vo
op{testvoto e osnovna cel na sekoj praven poredok. Zatoa normite se upateni na
~ovekot , ne samo kako na `ivo su{testvo , tuku kako na svesno , volevo i razumno
su{testvo koe edinstveno mo`e svoeto povedenie da go prisposobi i da go regulira so
normi koi go upatuvaat kon realizacija na sakani i mo`ni celi.
Subjekt na pravoto e lice, individualno ili kolektivno opredeleno {to vrz
osnova na propisite na pozitivnoto ( objektivnoto ) pravo stapuva vo praven odnos
so drugo lice vo ramkite na svoite pravni ovlastuvawa i pravni zadol`enija.
Spored Stevan Gaber " za da se stapi vo praven odnos , sekoga{ se
pretpostavuva deka toa mo`e da se pravi samo svesno , odnosno samo toga{ , koga
subjektot na pravoto }e mo`e normalno svoite volni akti odgovorno da gi
motivira.Zna~i u~estvoto vo pravniot odnos bara manifestacija na normalna svest i

3
volja od subjektot na pravoto . Bez ovaa svest i volja e nemo`no realno ostvaruvawe
na subjektivnite ovlastuvawa i zadol`enija vo pravniot `ivot."
Iako pravniot subjektivitet najtesno e povrzan so ~ovekot i so negovite
subjektivni svojstva , sepak vo istorijata postojat i takvi pravni poredoci vo koi so
nekoi se postapuvalo kako objekti (predmeti) na primer robovite vo rimskoto pravo
bile objekti na pravoto , mo`ele da bidat prodavani ili nekazneto ubivani za{to se
smetale kako "orudija {to zboruvaat ".Isto taka ima i izvesni op{testveni tvorbi na
primer , fondacii. Nobelovata fondacija , a kaj nas na Univerzitetot vo Skopje ,
studentskite fondacii na Petar Stojanov i Atanas Bliznakov , koi vo pravoto se smetaat
za subjekti, a ne za lu|e.Ova poka`uva deka ~ovekot sam po sebe ne e subjekt na
pravoto. Vpro~em poimot ~ovek i poimot praven subjekt kako {to konstatira Hans
Kelzen ne se sinonimi , za{to nitu istoriski ili dinami~ki , nitu organizaciski ili
stati~ki ne se poklopuvaat.
Spored istiot avtor "Vo pravniot poredok samo onie dejstvuvawa i
nedejstvuvawa na ~ove~koto bitie koi se kvalifikuvani kako obvrski ili prava ..... se
od zna~ewe za poimot praven subjekt . Subjektot edinstveno postoi ako ima obvrski i
prava , nadvor od toa , subjekt voop{to ne postoi.
Denes vo sovremeni uslovi , bez isklu~ok , ne postoi praven poredok vo koj
bilo kako i poradi kakva bilo pri~ina mo`e da se ograni~i statusot na ~ovekot kako
subjekt na pravoto . Tie se specifi~ni svojstva poradi koi samo ~ovekot od redot na
site `ivi sozdanija edinstveno raspolaga so zdrava svest i zrela volja.
Od druga strana vo na~elna smisla , za pravoto e zanimlivo pra{aweto : {to so
onie lu|e {to ne raspolagaat so zdrava volja i zrela svest?Dali i nim pravoto im
priznava celosen praven subjektivitet. Lu|eto so zdrava volja i zrela svest se celosno
svesni za posledicite od pravnite normi : mo`at da gi svatat i da gi razberat i da se
odnesuvaat spored nivnite dispozicii , izbegnuvaj}i gi na toj na~in posledicite od
nivno nepo~ituvawe .Od druga strana , golem e brojot i na onie lu|e {to ne raspolagaat
so takva volja i svest i zatoa ne mo`at da se odnesuvaat spored pravnite normi
;zna~inivnoto povedenie ne e usloveno od dejstvuvaweto na pravnite normi ,i ottuka ,
za niv pravnite normi nemaat nikakvo zna~ewe . Pravoto vo celina , svateno kako
svesno ostvaruvawe na subjektivnite prava od strana na fizi~kite lica , odnosno na
celite na zdru`enite fizi~ki lica i, u{te ponaglaseno svesno i celosno ostvaruvawe na
pravnite zadol`enija , ne mo`e a da ne dade odgovor na pra{aweto : {to so onie

4
subjekti {to ne raspolagaat so svest za svoite pravni ovlastuvawa i zadol`enija ,
odnosno {to za niv pretstavuva atributot subjekt na pravoto?
Ako pod subjekt podrazbirame lice koe mo`e svesno da se odnesuva spored
pravnite normi , toga{ takvite lica ne se subjekti . Ako , pak subjektivitetot se svati
kako ne{to so ~ija pomo{ sekoj ~ovek mo`e za sebe da ostvari nekakva korist , toga{ }
e konstatirame deka i licata koi ne rasplagaat so zdrava vojla i zrela svest se subjekti
na pravoto,no tie mo`at da bidat nositeli samo na pravni ovlastuvawa , a ne i na pravni
zadol`enija . Navistina , pod subjekt na pravoto treba da se podrazbere sekoe lice koe
pravoto so ne{to go ovlastuva , pravi ne{to vo svoja korist ili, pak, so ne{to go
zadol`uva , ne{to mu stava na tovar , bez ogled na toa dali takvoto lice raspolaga so
svest i volja. Vo posledniov slu~aj , za nepre~eno ostvaruvawe na pravnite
ovlastuvawa i pravnite zadol`enija na takvite lica, so pravoto e predvidena mo`nost tie
da imaat zastapnik.
Pra{awe {to isto taka ne samo {to e od osobena korist za teorijata tuku e od
posebno zna~ewe za praktikata , bi bilo slednoto:ako pravoto bezuslovno bara zdrava
volja i zrela svest kaj subjektot na pravoto za toj da bide aktiven pokrenuva~ i
ostvaruva~ na pravniot odnos , toga{ kako treba da gledame na onie sostojbi koga
kako subjekt ne se pojavuva ~ovekot kako edinka tuku zdru`en so fizi~ki lica?Dali
zdru`enite fizi~ki lica vo edno pravno lice i natamu ja zadr`uvaat svojata individualna
volja i svest , kako i ako so zdru`uvaweto se gubi individualnata volja i svest ,
toga{ kako se opravduva postoeweto na pravnoto lice kako subjekt na pravoto?Mo`e
da konstatirame deka voljata i svesta , strogo nau~no zemeno , edinstveno gi
sre}avame kaj lu|eto kako edinki ( kako fizi~ki lica) i deka ne postoi kolektivna svest i
volja , iako e fakt deka vo svojot op{testven `ivot lu|eto ~esto se nao|aat i vo takvi
sostojbi koga nekoi svoi celi mo`at da gi ostvarat edinstveno zdru`eni so drugi lu|e.
Prisposobuvaweto na pravoto na faktite od realnosta naj~esto se pravi so
konstituirawe na novi pravni kategorii, poimi, odnosno pravni instituti, so pomo{ na koi
pravoto vospostavuva vrska so op{testvenata stvarnost.Taka na primer , vo odnos na
pogore iznesenite dilemi , vo pravoto postoi institut praven agent, odnosno zastapnik,
lice koe mo`e da dejstvuva i vo svoe ime i vo svoja korist , no i vo tu|o ime i vo tu|a
korist . takov e i institutot nadle`nost. Spomenative kako i redica drugi pravni instituti
se sozdadeni za nepre~no da se odviva pravniot soobra}aj . Primer zatoa {to pravnoto
lice kako subjekt na pravoto ne raspolaga so individualna volja i svest , tie kaj nego se
pretpostaveni preku konstituiraweto nadle`ni organi na pravnoto lice , individualni i

5
kolektivni za koi pak se pretpostavuva deka ja ostvaruvaat i individualnata , no i
zaedni~kata volja, odnosno celi na fizi~kite lica zdru`eni vo pravno lice.

2.Vidovi pravni subjekti

Vo pravoto postojat dva vida subjekti : fizi~ko lice i pravno lice.Vo dvata
slu~ai vo pra{awe se lu|eto kako subjekti. Razlikata e vo toa {to vo prviot slu~aj
imame rabota so ~ovekot kako edinka , a vo vtoriot so pove}e lu|e koi samo po pat na
zdru`uvawe mo`at da ostvarat opredelena korist.Vo dvata slu~ai vo pra{awe se
~ove~ki celi.Razlikata e vo toa {to , vo prviot slu~aj , ~ovekot ne samo {to samiot e
svesen za svojata poedine~na korist tuku treba da postoi i pravno dozvolena mo`nost
za nejzino ostvaruvawe ;na primer pravoto ne ja priznava korista na nikoj {to preku
kradewe steknuva opredeleni materijalni dobra.
Kaj pravnoto lice ,pak,zdru`enite fizi~ki lica preku dogovarawe i so po~ituvawe
na pravnite propisi se naso~eni kon ostvaruvawe na takva celkoja{to poedine~no ne e
ostvarliva. Za vremeto dodeka postoi pravnoto lice , toa ne mo`e nesankcionirano da ja
menuva svojata osnovna dejnost {to ne e slu~aj kaj fizi~kite lica. Ova, pred se, od dve
pri~ini:prvo, bidej}i dr`avata preku nadle`en organ postojano treba odnapred da e
informirana {to rabotat oddelni pravni lica i vrz osnova na toa , taa go odobruva ili
zabranuva nivnoto dejstvuvawe, odnosno postoewe; i vtoro,zatoa {to za sekoja
su{tinska promena odnapred treba da postoi normativno iska`ana volja na zdru`enite
fizi~ki lica vo pravnoto lice za{to tie go sozdavaat pa, spored toa ,tie mo`at i da go
ukinat.Ottuka ,iako vo dvata slu~aja na praven subjektivitet se javuva ~ovekot , nu`no
postojat i specifi~ni razliki me|u ovie dva vida pravni subjeki.

2.1.Fizi~ko lice - subjekt na pravoto

6
 Vo vrska so ostvaruvaweto na pravniot subjektivitet , vo pravoto ~ovekot se
imenuva kako fizi~ko lice.Zna~i , za da imame praven subjekt vo smisla na fizi~ko lice
, potrebno e su{testvoto da se rodi vo ~ove~ki oblik .Fizi~koto lice , kako vid praven
subjekt , nastanuva so ~ove~koto ra|awe.Za da postoi fizi~ko lice kako subjekt na
pravoto , su{testvoto treba:a) da e `iviorodeno i b) da ima ~ove~ki oblik.
Fizi~ko lice e sekoe ~ove~ko su{testvo na koe pravoto mu priznava mo`nost
da bide nositel na pravni ovlastuvawa i pravni zadol`enija...
Od samoit poim fizi~ko lice proizleguva su{tinska razlika. Imeno,vo eden slu~aj
~ovekot,kako subjekt,se pojavuva samo kako nositel na pravni ovlastuvawa i na pravni
zadol`enija .^ovekot so samoto ra|awe , istovremeno ne se steknuva so site ~ove~ki
kvaliteti.Ra|aweto e takov kvalitativen biolo{ki nastan koj,vo edna po{iroka sociolo{ka
smisla , e samo nu`na pretpostavka za nastanuvawe na kvalitetot ~ovek.Zna~i vo
generi~ka smisla , iako pod poimot ~ovek podrazbirame specifi~no `ivorodeno
su{testvo od vremeto na negovoto ra|awe pa se do smrtta , vo pravoto , poradi
nemo`nosta sekoj ~ovek aktivno da dejstvuva vo pravniot soobra}aj pravime razlika
spored vidot na sposobnosta so koja mo`e da raspolaga fizi~koto lice kako subjekt na
pravoto.
Edno fizi~ko lice (~ovek) kako praven subjekt , za da bide aktivno vo pravniot
`ivot , treba da raspolaga so zdrava svest i zdrela volja . Izvonredno te{ko e precizno da
se definira {to e toa zdrava svest i zdrava volja . Oformena ~ove~ka svest i volja ima
toga{ koga liceto mo`e svoeto povedenie razumno da go motivira , odnosno svesno da
se bori za svoite ovlastuvawa i svesno da primi zadol`enija .Bez sves i volja , poto~no
bez aktivno zrela svest i zrela volja , nema uslovi edno fizi~ko lice da se zdobie so
efekten praven subjektivitet.
Otuka zboruvame za dva vida sposobnost na fizi~koto lice:
Pravna i delovna sposobnost .

2.2 Pravna sposobnost na fizi~koto lice

Denes, vo site pravni poredoci , na sovremeniot svet na site lu|e im se priznava ,

bez isklu~ok, , pravna sposobnost kako element za steknuvawe statusna polo`ba na
subjekti na pravoto.

7
 Vo pravnata teorija postoi spor okolu pra{aweto dali pravnata sposobnost mo`e
da se ograni~i ili ne.Spored edno mislewe , pravnata sposobnost za site lu|e e
edinstvena i nedeliva , zna~i ne mo`e da se
namaluva , odnosno ograni~uva.Vo sovremeniot svet ne e uslovena od polot ,rasnata ,
verskata ili kakva bilo druga pripadnost. Da se namaluva ili ograni~uva mo`e samo
delovnata sposobnost na fizi~koto lice kako praven subjekt no ne i pravnata.Ova
tvrdewe poa|a od stavot deka pravnata sposobnost identi~no kako i poimot praven
subjekt e pasivna kategorija koja nu`no kako takva treba vo celost da se poseduva ili
voop{to da ja nema , nezavisno od toa dali konkretniot subjekt mo`e ili nemo`e samiot
aktivno da ja ostvaruva .Ova e edno mislewe spored koe pravnata sposobnost,
identi~no kako i poimot praven subjekt , ili ja ima ili ja nema , no vo ograni~en ili
namalen oblik se smeta deka taa ne mo`e da postoi.
Sprotivno na ova postoi drugo mislewe spored koe mo`e da postoi ograni~ena
odnosno namalena pravna sosobnost . Ova stajali{te poa|a od samiot poim pravna
sposobnost kako ~isto pravna kategorija i vrz taa osnova , pravnata sposobnost ja
opredeluva kako pozitivnopraven poim, odnosno pravna konstrukcija koja mo`e da bide
razli~no tretirana vo razli~ni pravni poredoci . Vpro~em , kako {to poka`uva i istorijata
, dali }e ima , }e nema ili }e bide ograni~ena pravnata sposobnost priznava edna
konkretna dr`avna vlast ; na primer vo feudalnoto op{testvo, kako {to rekovme ,
postoelo ograni~uvawe na pravnata sposobnost za poniskite op{testveni sloevi Za
sovremeni uslovi , spored na{e mislewe , poispravno e pravnoto gledi{te za{to , denes
vo uslovi na povrzanost , isprepletenost i uslovenost na pravnite poredoci od
uva`uvaweto na univerzalnite vrednosti na civilizaciskiot razvitok , ni pod razno ne
mo`e da postoi praven poredok vo koj }e ima ograni~uvawe ili namaluvawe na
pravnata sposobnost na oddelni kategorii fizi~ki lica.
Dosega{nata svetska istorija pokraj drugite gi poznava ( a nekoi i denes se
prisutni) slednite ograni~uvawa na pravnata odnosno na delovnata
sposobnost:1)ograni~uvawe poradi prirodno biolo{ki osobenosti; na subjektot na
pravoto;rasna nacionalna pripadnost,pripadnost na `enski pol;2)ograni~uvawe poradi
op{testveni pri~ini,op{testven status,odnosno o{testvena polo`ba vo koja poedinecot ne
po svoja vina se nao|a ;pripadnost na klasa :pripadnicite na pot~inetata klasa ne
raspolagaat so isti prava kako onie so koi raspolagaat pripadnicite na vladea~kata
klasa;pripadnost na profesija;pripadnicite na opredelena profesionalna grupa gi
nemaat pravata na pripadnicite na druga ili drugi profesionalni grupi;3)poradi

8
inkopatibilnost odnosno nesvrzlivost na ve}e postojniot praven odnos , so noviot {to se
saka da se sozdade.;4)poradi sudska odluka so koja mo`at da bidat odzemeni nekoi
vidovi prava so koi normalno raspolagaat drugite ;5)poradi psihofizi~ki nedostatoci
Pravna sposobnost e sposobnost na fizi~koto lice kako subjekt na pravoto , da
bide nositel na pravni ovlastuvawa.
Faktot {to denes ili, poto~no so nastapuvaweto na bur`oaskoto gra|ansko
op{testvo ,formalno pravno , e proglasena pravna ednakvost , zna~i za site lu|e,so ~inot
na ra|aweto im se priznava pravna sposobnost vrz koja osnova , pak , sekoj ~ovek
ima status na praven subjekt , go potvrduva nezapirliviot progresiven op{testven
razvitok na planot na humanizacijata na pravoto.
Toj razvitok ozna~uva ostvaruvawe na edno humano politi~ko na~eloso
izvonredni politi~ki implikacii vrz tekot na celokupnata dosega{na istorija na
~ove{tvoto. Primer:niz istorijata postoele i takvi pravni sistemi koi na site lu|e ne im
priznavale pravna sposobnost pa, spored toa i statusot praven subjekt.Vo stariot Rim
robovite ne bile smetani za subjekti na pravoto.Tie bile tretirani kako obi~ni stvari ,res,
namesto subjekti tie bile tretirani kako objekti na pravoto . Me|utoa vo po~etniot period
od nastanuvaweto na ovaa imperija , statusot na robovite ne bil taka nepovolen.Do
vlo{uvawe na statusot na roboti negovo pretvorawe vo praven objektdoa|a nekade vo
tretiot vek p.n.e., koga so osvojuva~kite vojni vo Rim , doa|a do golem napliv na robovi,
{to doveduva do nivna krajno te{ka eksploatacija , osobeno na golemite latifundi.Taka
za razlika od Zakonot za 12te tablici ,spored koj telesnite povredi nad robot bile
smetani kako povredi naneseni nad sloboden ~ovek , podocne`niot zakon Lex Aquilia,
povredata na robot ja smetal za o{tetuvawe na stvar.,damnum iniuria datum.Robot
nemal nikakvi li~ni imotni prava ;gospodarot nad robot imal pravo na sopstvenost i
pravo na slobodno raspolagawe , vklu~itelno i odzemawe na negoviot `ivot.Vo
natamo{niot razvitok ne e iskoreneto i toa , vo eden drug oblik go sre}avame vo
feudalizmot , i vo ramkite na nekoi oblici na sopstvenot , vo kapitalizmot .Primer vo
ju`nite dr`avi na SAD , do zapo~nuvaweto na gra}anskata secesionisti~ka vojna , vo
1865 godina bile vo eden vid status na robovska rabotna sila.Feudalnata op{testveno
ekonomska formacija ne priznavala ednakva pravna sposobnost na site lu|
e.Pripadnicite na povisokite op{testveni stale`i u`ivale pogolemi prava vo sporedba so
onie na poniskite stale`i i zakreposteni selani.Duri 1865 godina nastapila pravna
zabrana na na ropstvoto vo zapadnite civilizacii.Nasproti ovaa pravna zabrana , kako

9
{to predupreduvaat brojni specijalizirani agencii na OON , i denes vo oddelni delovi
na svetot , fakti~ki postojat razli~ni oblici na ropstvo.
Iako , vo teorijata , pravnata sposobnost naj~esto se definira kako sposobnost
na fizi~koto lice , kako subjekt da bide nositel na prava i obvrski , sepak vo krajna
linija , koga toa se objasnuva , se insistira samo na pravnoto ovlastuvawe na fizi~koto
lice. Imeno, se naveduva deka fizi~koto lice so pravna sposobnost mo`e da bide
naslednik ili da prima podaroci a nikako ne se spomenuva so kakvi obvrski mo`e da
bide zadol`eno . Zatoa i se opredeluvame samo za pravnoto ovlastuvawe kako atribut na
fizi~koto lice so pravna sposobnost , i toa vo smisla na mo`nosta fizi~koto lice so
pravna sposobnost da mo`e vo sekoe vreme i bez posebna procedura da prima
podaroci , nasledstvo i sli~no , a nikako neposredno da se optovaruva so pravni
zadol`enija . Nemo`nosta za aktivno u~estvo vo pravniot soobra}aj kaj licata {to
raspolagaat edinstveno so pravna sposobnost proizleguva ottamu {to tie ne
raspolagaat so zdrava volja i zdrava svest.
Kaj pravnata sposobnost na fizi~koto lice se sre}avame so eden isklu~ok {to
istovremeno e primer za objasnuvawe na pravniot institut -pravna fikcija.
Pravna fikcija e takva sostojba vo pravoto koga ne{to nevistinsko , neto~no
ili nepostoe~ko se smeta za vistinsko , to~no ili postoe~ko , i obratno....
Vo konkretniot slu~aj stanuva zbor za steknuvawe pravna sposobnost i pred
~inot na ra|aweto.Kon takvo nevistinito prestavuvawe na stvarnosta pravoto posega
koga, toa treba da go za{titi interesot na se u{te nerodenoto dete.Vo ovaj slu~aj
za~natoto dete (nasciturus) se pretpostavuva deka e `ivo vo maj~inata utroba pa, vrz
osnova na taa pretpostavka koja ne zna~i deka i vo sekoj konkreten slu~aj deteto }e se
rodi `ivo i vo ~ove~ki oblik , na nerodenoto dete mu se priznava pravna sposobnost.
Vo taa smisla , u{te rimskoto gra|ansko pravo insistiralo na toa deka nasciturus iam
pro nato habetur, odnosno za~natoto dete }e se smeta za `ivorodeno i, vrz taa osnova
, pravoto mo`e da mu garantira izvesni pravni ovlastuvawa , na primer , pravoto na
nasledstvo.
Vo teorijata osven za steknuvawe pravna sposobnost i pred ~inot na ra|aweto ,
se zboruva i za prodol`uvawe na pravnata sposobnost i po smrtta. Primer za toa na
nekoi teoreti~ari im slu`i testamentot , odnosno se veli deka so samoto uva`uvawe na
iska`anata volja na pokojnikot se prodol`uva negovata pravna sposobnost.

2.3.Delovna (rabotna ) sposobnost na fizi~koto lice.

10
 Delovnata sposobnost e sposobnost na fizi~koto lice kako subjekt na pravoto
da mo`e samostojno so svoi li~ni dejstvija aktivno da u~estvuva vo pravniot
soobra}aj , da sozdava , da menuva ili da ukinuva pravni odnosi.
Fizi~ko lice so delovna sposobnost e aktiven u~esnik vo pravniot soobra}aj
za{to raspolaga so sposobnost volevo i svesno da gi razbira pravnite normi i svesno i
sovesno da ja izvr{uva nivnata dispozicija.
Ve}e rekovme deka so vakov vid sposobnost ne raspolaga sekoe fizi~ko
lice.Za steknuvawe delovna sposobnost site pozitivni zakonodavsta vo svetot
predviduvaat opredelena starosna granica za steknuvawe ovaj vid sposobnost. Taa
granica , vo mnogu zakonodavstva e razli~na . Postojat zakonodavstva vo svetot koi
predviduvaat napolnuvawe dvaeset , pa duri i pove}e godini vozrast kako uslov
fizi~koto lice da stekne delovna sposobnost . Kaj nas taa granica e odredena na
osumnaesetgodi{na vozrast. Vo na{i uslovi se smeta deka sekoe lice {to napolnilo
osumnaeset godini e dovolno zrelo i svesno za sopstvenite postapki ,poradi {to
na{eto pravo mu priznava status na aktiven praven subjekt.
Me|utoa od iznesenoto pravilo postojat dva isklu~oka,so {to i tuka , pravoto
saka da prisposobi na brojnite specifi~nosi i razliki {to postojat me|u lu|eto.Imeno, vo
prviot slu~aj , pravoto ja odreduva ponapred predvidenata granica od osumnaeset
godini dodeka, pak, vo vtoriot, taa starosna granica se premestuva nazad.
Vo prviot slu~aj imame rabota so institut na emancipacija ili priznavawe na
ograni~ena delovna sposobnost
Emancipacijata e steknuvawe delovna sposobnost na fizi~koto lice i pred
navr{uvaweto na zakonski predvideniot minimum na starosna vozrast za steknuvawe
delovna sposobnost.
Primer za emancipacijata vo naukata naj~esto se spomnuva stapuvaweto vo brak
na maloletno lice.Vo ovaj slu~aj , vrz osnova na posebno lekarsko uverenie za
negovata zdravstvena sostojba , kako i so specijalna dozvola od staratelot , odnosno
roditelite ili organot na staratelstvo ; So ovaa postapka se izedna~uvaat vo delovnata
sposobnost idnite bra~ni drugari za{to drugiot bra~en drugar , ako ima navr{eno
osumnaeset godini , ve}e ja ima steknato delovnata sposobnost.
Mo`nosta za steknuvawe ograni~ena delovna sposobnost ., spored vozrasta na
licata , razli~no e stepenuvana. Taka , delovna sposobnost ni vo ograni~en oblik ne

11
mo`e da ima kaj licata koi nemaat navr{eno deset godini . Za postapkite na ovie lica
celosna odgovornost snosat nivnite roditeli, odnosno starateli.Licata na vozrast od 10
do 14 godini pravoto gi tretira kako deca. . Od 14 do 16 godini se smetaat za pomladi
maloletnici, a od 16 do 18 godini postari maloletici..Zavisno od kategorijata na koja i
pripa|a maloletnikot , }e zavisi obemot i kvalitetot na zadol`enijata i ovlastuvawarta so
koi mo`e samostojno da raspolaga . Eve nekolku primeri : 1)vo Zakonot za usvojuvawe
na deca e zapi{ano i toa deka pri usvojuvawe na maloletno lice ," postaro od deset
godini potrebna e i negova soglasnost"Negova soglasnost e potrebna i za toa kaj koj
roditel }e `ivee vo slu~aj na razvedeni roditeli; 2) vo "Osnovniot zakon me|u roditelite i
decata"ima i takva odredba so koja maloletnikot koj navr{il ~etirinaeset godini mu se
ovozmo`uva samiot da gi izvr{uva svoite pravni raboti (delovna sposobnost),me|utoa
za nivna polnova`nost potrebno e odobrenie od negoviot staratel ; 3) vo "Zakonot za
nasleduvawe"se dava mo`nost testament da mo`i da sostavi sekoe lice sposobno za
rasuduvawe koe ima navr{eno {esnaesetgodi{na vozrast.
Od primerite mo`e da se sogleda deka , i preku specifi~noto razgrani~uvawe i
koristewe na ograni~enata delovna sposobnost , pravoto gi po~ituva utvrdenite i
op{topoznati fakti od psihofizi~kiot `ivot na poedinecot .Pritoa se razbira ,ne se odi do
sekoj konkreten poedinec tuku,tuka pravoto se rakovodi od kriteriumot
prosek,uprose~uvawe .Vrz taa osnova , pravoto }e konstatira deka dete pod deset
godini ne e sposobno samostojno pravno da rasuduva , duri ni za sopstvenite pravni
ovlastuvawa.zatoa, pak, za periodot od 10 do 18 godini starost , takvata sposobnost ja
priznava gradiurano i vo ograni~en obem.
Osven pravnata i delovnata sposobnost , fizi~koto lice kako subjekt na pravoto
mo`e da gi poseduva i slednive sposobnosti:politi~ka, deliktna i procesno - pravna
sposobnost
Politi~kata sposobnost e sposobnost {to ja predviduva ustavnoto pravo , t.e.
sposobnosta na liceto da u~estvuva vo dr`avnata vlast., da gi izbira dr`avnite organi
(aktivno izbira~ko pravo) i da bide izbirano od dr`avnite organi (pasivno izbira~ko
pravo).Za aktivnoto izbira~ko pravo kako uslov se predviduva polnoletstvoto . Samo
isklu~itelno aktivno izbira~ko pravo mo`e da stekne i nepolnoletno lice .Takov e
primerot {to go naveduva d-r Stevan Gaber za steknuvaweto pravoto na glas (politi~ka
sposobnost) na site maloletni lica :Vedna{ po osloboduvaweto na na{ata zemja
maloletnite lica , u~esnici vo NOB, dobija pravo na glas. Deneska ova ovlastuvawe ,
nema prakti~na va`nost , bidej}i tie maloletni lica odamna se polnoletni. Iako bea so

12
nenavr{eni 18 godini, bidej}i ovie maloletnici ja manifestiraa svojata politi~ka zrelost
so svoeto aktivno u~estvo vo NOB i bidej}i so toa zedoa aktivno u~estvo i vo
politi~kiot `ivot na zemjata , sosema logi~no be{e , po isklu~ok , odnosno pred
navr{uvaweto na polnoletstvo ,da im se priznaat politi~kite prava , odnosno pravoto na
glas.
Za koristewe na pasivnoto izbira~ko pravo , se predviduva postara vozrast od
polnoletstvoto . Za izbor vo stru~ni dr`avni organi (upravni i sudski) se bara i posebna
stru~na sprema.
Za razlika od delovnata (rabotna ) sposobnost {to ja sre}avame vo t.n. privatno
pravo (gra|ansko,trgovsko,semejno,trudovo pravo) deliktnata (gra|
anskopravna,kaznenopravna i upravnopravna) sposobnost e sposobnost za
prezemawe ,izvr{uvawe na protivpravni dela ,odnosno sposobnost za pravna
odgovornost za storeni prekr{oci , delikti .Celosna deliktnopravna sposobnost se
steknuva so polnoletstvoto, dodeka za izvesni pravni raboti se steknuva i porano ,
t.n.ograni~ena delovna sposobnost
Deliktnata gra|anskopravna sposobnost se sostoi vo sposobnostta da se
podnese oodgovornost za storen delikt koj, vo gra|anskoto pravo , se kvalifikuva kako
nanesuvawe {teta na drug od strana na zdrava i polnoletna li~nost i tuka kaznata se
sostoi vo nadomest na {tetata.I deliktnata kaznenopravna sposobnost se steknuva so
polnoletstvoto i so mentalno zdravje , me|utoa za nekoi polesni kaznivi dela mo`e i
porano da se stekne ograni~ena deliktnopravna sposobnost . Na primer, delumna
deliktna sposobnost se steknuva i so navr{eni 14 godini . Lica na vozrast od 14 do 16
godini t.n. pomladi maloletnici , imaat ponizok stepen na deliktna sposobnost .
Postarite maloletnici,16 - 18 godi{ni , vo zna~itelna merka se smetaat za delikno
posposobni i vrz niv mo`at da se primenat site kaznenopravni sankcii,so isklu~ok na
najte{kite , na primer , do`ivoten zatvor ili smrtna kazna.

Procesnopravnata sposobnost e sposobnost da se bidi stranka vo parnica ,

odnosno da se ima legitimacija na stranka vo eventualen spor . Postoi aktivna i
pasivna legitimacija . I ednata i drugata se
ocenuvaat sprema pravnoto ovlastuvawe vo konkretniot spor poradi koj i se vodi
sporot.Aktivna i pasivna legitimacija imaat licata koi se fakti~ki u~esnici vo
materijalno pravniot odnos koj,zatoa {to e osporen , e vnesen vo tu`benoto barawe na
edna od stranite vo sporniot praven odnos.

13
 Delovnata sposobnost tokmu zatoa {to pretpostavuva samostojno i svesno
dejstvuvawe na fizi~koto lice vo pravoto, po isklu~ok , ne e nu`no sekoga{ da se
steknuva so navr{eni osumnaeset godini. Toa se slu~uva so lica koi stradaat od
mentalni zaboluvawa. Vo takvi sostojbi , delovna sposobnost nema se dodeka trae
bolesta ili se ~uvstvuvaat nejzinite posledici.Ottuka , ima slu~ai na zadocneto
steknuvawe delovna sposobnost;mo`nost ve}e steknatata delovna sposobnost
privremeno ili trajno da se izgubi ;mo`nost povtorno da se vrati..Ekstremni slu~ai ima
vo onie sostojbi koga, poradi prisustvo na te{ko i neizle~ivo mentalno naru{uvawe na
zdravjeto u{te od najrana mladost,delovna sposobnost voop{to da ne e steknata. So
~inot na smrtta delovnata sposobnost , vpro~em kako i pravnata , trajno se gubi.
Za pravnite ovlastuvawa i zadol`enija na delovno nesposobnoto lice se gri`i
negoviot staratel. Staratelot mo`e da se pojavi kako zakonski staratel(roditelite na
delovno nesposobnoto lice) i kako praven staratel (organot na staratelstvo opredelen
od strana na nadle`en dr`aven organ ).i vo dvata slu~ai staratelot e dol`en da se gri`i
za vospituvaweto , za neguvaweto , kako i za pravilnoto ostvaruvawe na pravata na
delovno nesposobnoto lice.

3. .Zaklu~ok:

Za da postoi fizi~koto lice kako subjekt na pravoto su{testvoto treba da

e :a)`ivorodeno i b) da ima ~ove~ki oblik.
Fizi~ko lice e sekoe ~ove~ko su{testvo na koe pravoto mu priznava mo`nost
da bide nositel na pravni ovlastuvawa i pravni zadol`enija.
Postojat dva vida sposobnost na fizi~koto lice : Pravna i delovna sposobnost.
Pravnata sposobnost e sposobnost na fizi~koto lice kako subjekt na pravoto da
bide nositel na pravni ovlastuvawa.
Delovnata sposobnost e sposobnost e sposobnost na fizi~koto lice kako subjekt
na pravoto a mo`e samostojno so svoi li~ni dejstvija aktivno da u~estvuva vo pravniot
soobra}aj , da sozdava , da menuva ili da ukinuva pravni odnosi.
Osven pravnata i delovnata sposobnost fizi~koto lice kako subjekt na pravoto
mo`e da gi poseduva i slednive sposobnosti:
Politi~ka, deliktna i procesno - pravna sposobnost.

14
 Pravnoto lice e zbir od pove}e fizi~ki lica koi se zdru`ile da ostvarat nekakva
zaednika cel.
Pravnite lica kako subjekti na pravoto imaat pravna i delovna sposobnost
Za da nastane edno pravno lice nu`no e da postojat slednite uslovi:cel,~lenstvo, organi
sredstva statut, edinstvenost i identitet.
Vo pravoto naj~esto se zboruva za dva vida pravni lica: zdru`enija ili dru{tva i
ustanovi.

Правно лице

O{testveniot `ivot osobeno onoj porazvieniot ne bi mo`el da se odviva koga vo

negovite odnosi osven fizi~ite lica kako pravni subjekti ne bi u~estvuvale I takvi
op{testveni edinki od specifificen vid kako raznovidnite op{testveni organizacii.
Pravnoto lice e zbir od pove}e fizi~ki lica koi se zdru`ile da ostvarat nekakva zaednika
cel. Ako pravnoto lice go sporedime so fizi~koto vedna{ }e konstatirame deka pravnoto
lice za razlika od fizi~koto e ve{ta~ka so praven akt sozdadena norma.Toa e tvorba {to
ja sozdavaat pove}e zdru`eni fizi~ki lica pri {to taa treba da pretstavuva dovolno
organizirana I voobli~ena edinka koja }e se razlikuva od drugite pravni lica I od
zdru`enite fizi~ki lica koi ja sozdavaat.Zna~i su{tinska osobenost na pravnoto lice
pretstavuva ~inot {to ne se poistovetuva so fizi~kite lica koi go sozdavaat tuku
pretstavuva posebno izdvoena individualnost poradi {to I mu se priznava svojstvoto nap
raven subject odnosno mo`nost pravnoto lice da bide nositel na pravni ovlastuvawa I
pravni zadol`enija.

15
Pravnite lica kako subjekti na pravoto imaat pravna i delovna sposobnost Pravnata
sposobnost na pravnite lica kako subjekti na pravoto, za razlika od fizi~koto lice kade
{to taa se steknuva so ra|aweto ,zna~i vrz osnova na eden priroden fakt, se steknuva so
aktot na odobrenie na dejnosta na pravnoto lice.
Delovnata sposobnost zna~i deka pravnoto lice so sopstvenoto dejstvuvawe odnosno so
odnesuvaweto na negovite nadle`niorgani vo ramkite I so soglasnost na statutotna
pravnoto lice,mo`e da ostvaruva opredeleni pravno dozvoleni celi.
Koi i kakvi pravni lica }e postojat vo edna dr`ava ne e ostaveno na slu~aj nitu pak samo
na voljata na osnova~ite na pravnoto lice.Sekoja zaedni~ki utvrdena cel na fizi~kite lica
za osnovawe na pravno lice ne se prifa}a i ne e prifatliva za dr`avata ,koja i na ovaj
plan , go ima glavniot zbor . Priznavaweto na pravnoto lice od strana na dr`avnata
vlast ,zna~i nema samo deklarativen karakter, tuku toa ima i konstitutivno zna~ewe.
Zna~I koga dr`avata dava dozvola za konstitutirawe na pravno lice, nu`no se rakovodi
od opravdanosta na toj interes za ostvaruvawe na oprdeleni celi na zdru`enite fizi~ki
lica I nemo`nosta takviot interes individualno da bide ostvaren , no istovremeno , taa
sekoga{ void smetka kako ostvaruvaweto na toj interes }e se odrazi vrz stabilnosta
na pravniot poredok.

Elementi nza nastanuvawe na pravno lice

Za da nastane edno pravno lice nu`no e da postojat slednite uslovi:cel,~lenstvo, organi

sredstva statut, edinstvenost i identitet.
Pravnite lica od koj bilo vid prvenstveno se organiziraat za ostvaruvawe na opredelena
cel vo op{testoto.
Za organizacijata da se stavi vo dvi`ewe neophodni se lu|e . Lu|eto koi i pripa|aat na
organizacijata {to raspolaga so status na prano lica se narekuvaat nejzino ~lenstvo ili
kolektiv .
Za da mo`e da bide ostvarena opredelena cel od strana na kolektivot od lica zdru`eni vo
pravno lice , nu`no treba da se raspolaga so opredeleni sredstva. Vidot i kvalitetot na
potrebnite sredstva e vo najtesna vrska so celta na pravnoto lice.
Od kolektivot na na ~lenovi na pravnoto lice potrebno e da se izdvoi edna posebna
grupa , koja prvenstveno }e void gri`a za rakovodeweto so odnosnata organizacija i
koja }e ja pretstavuva kon nadvor taka i kon vnatre. Ovaa posebna grupa lu|e se
konstituira vo organi na pravnoto lice.
Nakraj site ovie elementi na pravnoto lice se pravno fiksirani , precizirani i za da bidat
utvrdeni i site pravni odnosi {to mo`at da nastanat vrz nivna osnova , sekoe pravno
lice treba da raspolaga so svoj statut . Za steknuvawe pravna sposobnsot na pravnoto
lice potrebno e statutot prethodno da bide odobren od strana na nadle`en dr`aven
organ.
Pravnoto lice , nezaviusno od svoite delovi pretstavuva posebna Celina koja ne se
vklopuva i ne mo`e da se poistoveti so prostiot zbir na svoeto ~lenstvo. Ottuka vo
pravniot soobra}aj pravnite lica nastapuvaat edinstveno poradi {to , pravno re~eno ,
tie se inperonalni.

Vidovi pravni lica

16
Kakvi vidovi pravni lica }e postojat pred se zavisi od celite i su{tinata na pravniot
poredok vo ~ii ramki tie se vospostavuvaat.

Vo najop{ta smisla , postojat dva vida pravni lica: edni koi preete`no se od
imotnopraven karakter i se so imotni ovlastuvawa i drugi koi se prete`no odd
r`avnopraven karakter so prete`ni ovlastuvawa za izvr{uvawe dr`avna vlast.
Vo pravoto naj~esto se zboruva za dva vida pravni lica: zdru`enija ili dru{tva i
ustanovi.
Zdruènijata i dru{tvata se takvi pravni lica vo koi ~lenovite {to gi organiziraat se
tesno povrzani. Tie pred se ostvaruvaat celi {to se vo korist na nivnoto ~lenstvo : tuka
prete`no se raboti za profesionalno - ekonomska korist na zdru`enite lica , dodeka pak
dru{tvata za ostvaruvawe vonekonomski , po{iroki op{testveni celi. Vo praktikata ima
me{awe na ovie poimi.Zdru`enija se Zdru`eni na studentite na Pravniot fakulet,
Zdru`enie na smetkovoditeli i dr.
Ustanovata za razlika od zdru`enieto i dru{tvoto , e zna~itelno poizdvoena od lu|eto ,
taka {to taa postoi nezavisno od niv - taa nema svoe ~lenstvo . Ustanovata ima
opredeleni organi i korisnici koi gi koristat nejzinite uslugi , a sepak ne se nejzini
~lenovi i tie nemaat nikakva vlast vo ustanovata.Primeri na ustanovi se U~ili{tata,
bolnicite, internatite i tnt.
Vo pravoto ako se prifato sva}aweto deka pravnite lica mo`at osven samo kako prost
zbir na lica da se pojavat i kako zbir na predmeti , toga{ i pravnite lica mo`eme da gi
podelime na zbir na lica(corporation) i zbir na predmeti (univarsitas rerum).

Zastapnik

Zastapnik e delovno sposobno lice koe vo ime na delovno nesposobno fizi~ko lice i
pravo lice izvr{uva pravni dejstvija.
Zastapnikot dejstvuva vo ime na zastapuvanoto lice taka {to pri sklu~uvawe na
sekoe pravno delo , za subject na pravnoto delo }e se smeta zastapuvanoto lice , a ne
negoviot zastapnik.pravnite dela zastapnikot gi izvr{uva vo tu|o ime i za tu|a smetka .
Vo rolja na zastapnici na delovno sposobni lica se javuvaat advokatite i notarite.
Kaj pravnoto lice bidej}i tuka stanuva zbor za subject sostaven od pove}e fizi~ki lica
i pove}e organi , po pravilo se opredeluva individualen organ koj, vo imeto na
pravnito lice , }e izvr{uva opredeleni dejstvija na zastapuvawe vnatre i nadvor od
organizacijata .
Zastapnikot obi~no se opredeluva so zakon i se narekuva zakonski zastapnik. Pr.
Roditelot e zakonski zastapnik na svoite maloletni deca.
Osven ovaj vid zastapuvawe , mo`e da se slu~i da se donese i poseben akt so koj , vrz
osnova na zakon }e se opredeli i drugo lice za zastapnik. Taka pokraj direktorot na
pravnoto lice kako zakonski zastapnik mo`e da se opredeli Iidrugo delovno sposobno
lice da go zastapuva pravnoto lice, na primer advokat Vo takov slu~aj na ovaj
zastapnik mu se dava polnomo{no {to go izdava zakonskiot zastapnik i zastapnikot
toga{ se narekuva polnomo

17
Koristena literatura:

Voved vo pravoto PRAVO

Prof D-r DIMITAR BAJALXIEV
Teorija na dr`avata i pravoto
D-r STEVAN GABER

18