Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici

__________________________________________________________________________________

Seminarska naloga

SKRBNITVO ZA POSEBNE PRIMERE

Avtor: Janiijevi Ana Vpisna tevilka: 93090015

Predmet: Druinsko pravo olsko leto: 2011/12

IZJAVA O AVTORSTVU

Spodaj podpisana Ana Janiijevi (vpisna tevilka: 93090015), rojena dne 06.02.1989 v Postojni, sem avtor seminarske naloge z naslovom Skrbnitvo za posebne primere, ki sem jo opravila v olskem letu 2011/12 pri predmetu Druinsko pravo.

Datum:

Podpis:

KAZALO
SKRBNITVO...........................................................................................................5 SKRBNITVO ZA POSEBNE PRIMERE.....................................................................5 ORIS NEKATERIH DILEM PRI POSTAVITVI SKRBNIKA ZA POSEBNE PRIMERE IN OBSEGU NJEGOVIH OBVEZNOSTI.........................................................................7 .............................................................................................................................. 8 SODNA PRAKSA.......................................................................................................9 KOLIZIJSKI SKRBNIK..............................................................................................9 SKRBNIK ZA POSEBNE PRIMERE V POSTOPKU DENACIONALIZACIJE....................10 SPOSOBNOST BITI PRAVDNA STRANKA IN POSTAVITEV SKRBNIKA ZA POSEBNE PRIMERE ........................................................................................................... 12 NEUTEMELJENA RAZREITEV SKRBNIKA ZA POSEBNE PRIMERE..........................12

UVOD
Druinsko pravo je pravna panoga, ki obsega pravna pravila in naela, ki urejajo razmerja med druinskimi lani, kar pomeni razmerja med zakoncema oz. zunajzakonskima partnerjema, razmerja med stari in otroki, pa tudi pravila, ki urejajo posvojitev, rejnitvo in skrbnitvo. Najpomembneji vir druinskega prava je Zakon o zakonski zvezi in druinskih razmerjih (Ur. l. RS, t. 69/04 UPB1). Druinsko pravo obvladuje kopica znailnosti in nael, ki se oddaljujejo od civilnega prava. V druinskem pravu je naelo avtonomije zelo omejeno in se ne razteza na druinsko pravo kot celoto. Avtonomija volje je e najbolj poudarjena pri svobodi sklepanja zakonske zveze, kakor velja tudi za oblikovanje izven zakonske skupnosti, pri enakopravnosti zakoncev oziroma obeh izvenzakonskih partnerjev in pri sporazumni razvezi. Pravila druinskega prava so poveini kogentna, roditeljska pravica je po svoji naravi dolnostno upravienje, premoenjska prvina druinskih razmerij je drugotnega pomena in nenazadnje, poglavitne ustanove druinskega prava so v javnem interesu. Ustava v 3. odstavku 53. lena tako doloa, da drava varuje druino, materinstvo, oetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja zato varstvo potrebne razmere. Ti in podobni razlogi utemeljujejo, da se druinsko pravo obravnava kot samostojna pravna panoga. Seminarska naloga obravnava le majhen del te kompleksne pravne veje in sicer skrbnitvo za posebne primere. Uvodoma pa za laje razumevanje na kratko predstavi bistvene pojme v zvezi z druinskim pravom in tiste, ki so poblie povezani s temo naloge.

SKRBNITVO
Institut skrbnitva ureja Zakon o zakonski zvezi in druinskih razmerjih (ZZZDR, Ur. l. SRS, t. 15/1976 in novele) kot obliko drubenega varstva mladoletnikov, za katere ne skrbijo stari, in polnoletnih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Po dolobah omenjenega zakona drava zagotavlja varstvo tudi drugim osebam, ki nimajo monosti same skrbeti za svoje pravice in koristi.1 Iz tega izhaja, da glede na subjekte varstva in glede na razlog, zaradi katerega se doloeni osebi to varstvo daje, ZZZDR razlikuje in ureja tri vrste skrbnitva: skrbnitvo za mladoletnike, skrbnitvo za osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, in skrbnitvo za posebne primere.2 V nadaljevanju se seminarska naloga osredotoi na slednjo obliko skrbnitva. SKRBNITVO ZA POSEBNE PRIMERE e samo ime pove, da gre pri skrbnitvu za posebne primere za posebno obliko varstva. Ne gre za celovito varstvo, osebe se ne postavi pod skrbnitvo, temve se ji samo postavi skrbni-ka. Gre za varstvo v omejenem obsegu.3 Pri skrbnitvu za poseben primer se osebi postavi skrbnik le za doloeno vrsto opravil, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika. Namen je varstvo v doloenem obsegu, za doloena opravila ali vrsto opravil, ki jih skrbnik v takem primeru opravi za in v imenu take osebe. Pobudo za postavitev skrbnika za poseben primer lahko dajo: matiar, upravni in drugi organi, kadar pri opravljanju dolnosti zvedo za tak primer; najbliji sorodniki, lani gospodinjstva in sosedje; podjetja, etrtne skupnosti ter drugi. Pobudi je potrebno priloiti doloene dokumente in sicer osebni dokument osebe, ki potrebuje skrbnika za poseben primer ter zdravniko mnenje, iz katerega je razvidno, da oseba ni sposobna dajati pooblastil. Pobudniki lahko predlagajo skrbnika. e oseba lahko izrazi svojo voljo, lahko veljavno pooblasti drugo osebo. Pooblastilo se podpie pri notarju. Dejstvo, da oseba fizino ni sposobna napisati pooblastila, je pravno ne more ovirati pri pooblastitvi. Notarji overijo pooblastilo tudi na domu stranke. Nezmonost osebe, da izrazi svojo voljo, se izkae z ustreznim zdravnikim potrdilom, ki ga napie izbrani specialist psihiater.4 Skrbnik je oseba, ki se ji zaupa neposredna skrb za osebo, premoenje, pravice in koristi varovanca. e skrbnitvo izgubi individualni znaaj, preneha biti skrbnitvo. Skrbnik je dolan vestno in skrbno opravljati svoje dolnosti. Skrbnik prosto presoja, v em je v dani situaciji varovanev interes. Skrbstveni organ mu sicer lahko svetuje, ne more pa izdajati ukazov in obveznih navodil. Skrbnik za svoje delo ne dobi plaila, dobi pa povrnjene upraviene stroke, ki jih ima z opravljanjem skrbnitva. Skrbnika v skladu postavi Center za socialno delo. Lahko ga postavi tudi pravdno sodie prve stopnje toencu, e bi postopek postavitve zakonitega zastopnika predolgo trajal in postavi zaasnega zastopnika ali zapuinsko sodie, e so dedii neznani; ali organ postopka o
1 2 3 4

ZZZDR, 9.len Zupani Karel: Druinsko pravo, 1999, str. 171 Zupani Karel: Druinsko pravo, 1999, str. 171 http://lastovka.blogspot.com/2010/12/postopek-postavitve-skrbnika.html

denacionalizaciji, e je denacionalizacijski upravienec umrl; ali, ob pogojih, ki jih doloa zakon, kak drug organ pred katerim tee postopek, pri emer mora o tem takoj obvestiti Center za socialno delo, Center za socialno delo pa ima nasproti takemu skrbniku iste pravice kot nasproti skrbniku, ki ga je sam postavil. Center za socialno delo mora uvesti ugotovitveni postopek, ali oseba skrbnika res potrebuje. Center za socialno delo procesno nesposobni stranki z odlobo postavi skrbnika, e je to v interesu stranke in potrebno, in sicer navadno iz kroga njegovih svojcev (npr. stari). Pri tem pa je potrebno poudariti, da ni nujno, da je skrbnik oseba, ki se spozna na pravo (t. i. "prava vea" oseba). V kolikor Center za socialno delo za skrbnika doloi odvetnika, lahko stroke uveljavlja pred sodiem kot stroke zastopstva.5 Stranko seznani s postopkom strokovni delavec. Center za socialno delo o postavitvi skrbnika za poseben primer izda odlobo, v kateri doloi obseg skrbnikovih dolnosti in pravic. Socialno skrbstvo mora zagotoviti, da bo oseba, ki potrebuje skrbniko varstvo, to varstvo tudi dobila, hkrati pa mora ves as skrbeti, da skrbnitvo podpira predvsem varovanevo korist. Dolnosti socialnega skrbstva so da: postavi osebo pod skrbnitvo, doloi skrbnika, skrbniku in varovancu doloi pravice in obveznosti, daje soglasje za doloene posle, razrei skrbnika, odloa o prenehanju skrbnitva, nadzoruje delo skrbnika glede osebe in glede premoenja varovanca, prisili skrbnika da opravlja svoje dolnosti, odredi primerne ukrepe za zavarovanje varovanevih koristi. Skrbnitvo za poseben primer preneha, ko preneha potreba, zaradi katere je bil skrbnik postavljen. Skrbnik se postavi v skladu z 211. lenom ZZZDR. Zakon primerov ne nateva taksativno. Ureja nekaj najbolj pogostih primerov, sicer pa doloa sploni razlog, generalno klavzulo: potreba varovanja pravic in koristi posameznik. S posebnimi dolobami zagotavlja zakon skrbnitvo: - odsotni osebi, katere prebivalie ni znano, pa tudi nima zastopnika; - neznanemu lastniku premoenja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoenje skrbi; - mladoletniku, nad katerim izvrujejo stari roditeljske pravice, e pride do spora za sklenitev posameznih pravnih opravil med njimi, ter v drugih primerih, e so njihove koristi v navzkriju. Takemu skrbniku pravimo kolizijski skrbnik, saj nastopi v primeru kolizije med interesi. Enako velja v primeru spora med varovancem in skrbnikom, medtem ko se v primeru spora med mladoletniki, ki imajo istega skrbnika, vsakemu izmed njih postavi poseben skrbnik za vodenje spora ali sklenitev opravila; - tujemu dravljanu, kadar je to potrebno za varovanje njegove osebnosti, pravic in koristi. - v smislu generalne klavzule pa e v naslednjih primerih: spoetemu, a e ne rojenemu otroku; teko bolni, duevno ali telesno prizadeti osebi, kateri pa ni bila odvzeta poslovna sposobnost; odsotni osebi, katere prebivalie je znano; otroku, igar starem je socialno varstvo odvzelo pravico, da ga zastopajo.6

http://www.fu.uni-lj.si/mediawiki/index.php? title=Skrbnik_za_posebne_primere_procesno_nesposobne_ stranke 6 Zupani Karel: Druinsko pravo, 1999, str. 184

ORIS NEKATERIH DILEM PRI POSTAVITVI SKRBNIKA ZA POSEBNE PRIMERE IN OBSEGU NJEGOVIH OBVEZNOSTI Problem pri postavitvi skrbnika za posebne primere je predvsem v doloanju in upote-vanju obsega skrbnikovih dolnosti in pristojnosti. Poglejmo si ugotovitve Socialne inpekcije Inpektorata Republike Slovenije za delo. V nekaj primerih so skrbniki za poseben primer v celoti prevzeli zastopanje varovanca. Na podlagi posamezne odlobe ali pa ve izdanih odlob (z dopolnjujoo vsebino) so prevzeli skrb tako za osebnost, pravice in koristi varovanca, kot tudi za upravljanje s premoenjem. Inpektorat je opozoril, da ne glede na to, da je z vidika ohranjanja posameznikove osebne vkljuenosti in angairanosti potrebno spodbujati tako prakso, ker osebi ni odvzeta poslovna sposobnost ter v veji meri lahko zastopa svoja stalia in elje, pa je potrebno biti pozoren tudi na to, ali ni v njegovi monosti uveljavljanja posameznih pravic in koristi e nastopilo tako stanje, da potrebuje celovito uveljavljanje pravic in koristi s strani zakonitega zastopnika. Torej te vrste skrbnika, ki se mu postavi po odvzemu oz. omejitvi poslovne sposobnosti. Osebi, ki ji je postavljen skrbnik za poseben primer pa ni odvzeta ali omejena poslovna sposobnost, zato je procesno sposobna in stvarno legitimirana za opravljanje dejanj v upravnem postopku. Skrbnik za poseben primer ni zakoniti zastopnik varovanca v smislu doloil Zakona o splonem upravnem postopku. Odlobe s katero se odloa o nainu izvrevanja posebnega drubenega varstva osebi, ki ji ni odvzeta ali omejena poslovna sposobnost, se mora vroati osebi, ki se ji postavlja skrbnik za poseben primer, razen e e ima postavljenega skrbnika za poseben primer za vroanje ali pooblaenca za vroitve. V primerih, ko osebi, ki se ji postavlja skrbnik za poseben primer ni odvzeta poslovna sposobnost, nima pa monosti uveljavljanja svojih pravic in koristi (npr. dementne osebe, osebe, ki so v komi, osebi z neznanim bivaliem brez zastopnika) ima Center za socialno delo monost imenovanja zaasnega zastopnika tej osebi po 51. lenu ZUP. Torej je potrebno taki osebi, ki se ji postavlja skrbnika za poseben primer za vroanje, to odlobo vroiti s pomojo zaasnega zastopnika. Ravnanj Centra za socialno delo, ki bi vsebovali elemente kaznivih dejanj, pri pregledu zadev, inpekcija ni ugotovila. 7 Preglejmo e primer, ki ga je na Konferenci o zagovornitvu otrok in mladostnikov obravnavala intitucija Varuha lovekovih pravic. Z vpraanji se je ukvarjala vija sodnica dr. Mateja Konina Peternel. V zahtevnejih premoenjskopravnih sporih centri za socialno delo nimajo ustrezno kvalificiranih strokovnjakov, ki bi opravljali naloge kolizijskih skrbnikov oziroma nimajo sredstev za postavitev odvetnikov za kolizijske skrbnike. Tudi sodia morajo stroke za
7

http://www.id.gov.si/fileadmin/id.gov.si/pageuploads/Varnost_in_zdravje_pri_delu/Socialne _zadeve/aaa-skrbnistvo-porocilo-IRSD.pdf

postavitev kolizijskega skrbnika kriti iz svojih sredstev. Zato se v praksi kolizijski skrbniki redko postavljajo. Vpraanje je, ali bi denarna sredstva reila koljivo situacijo. Sodnica se je spraevala ali bi bilo bolje ustanoviti poseben dravni organ, t.j. skrbnik za posebne primere, ki bi pravno zastopal otroke v tovrstnih postopkih. Odgovorila pa tako, da bi bilo verjetno v tem primeru smiselno, da isti organ zastopa tudi druge osebe, ki same ne morejo uveljavljati svojih koristi (odsotne osebe neznanega prebivalia, neznane lastnike premoenja) postavljen bi bil torej v vseh primerih, v katerih je sedaj po 211. lenu ZZDR predvidena postavitev skrbnika za poseben primer, zastopal bi tudi osebe v postopkih odvzema poslovne sposobnosti in pridranja v zaprtih oddelkih psihiatrinih bolninic, saj so v teh primerih problemi enaki. Nasprotno pa v druinskopravnih postopkih praviloma sploh ni spora med starema o tem, kateri od njiju bo po razpadu druine skrbel za otroka, v veini primerov med starema tudi ni spora o otrokovih stikih, sporna je v veini primerov le viina preivnine. Eden od starev zahteva od sodia, naj odloi o varstvu in vzgoji otroka po razpadu druine in v imenu otroka zahteva tudi, naj sodie odloi o preivninski obveznosti drugega od starev. V tovrstnih primerih nikakor ni mogoe govoriti o koliziji med interesi starev in otroka, koristi otroka niso v niemer ogroene in zato tudi ne bi bilo prav, da bi drava v vseh postopkih otroku samodejno postavljala posebnega zastopnika. 8 Tak primer iz sodne prakse je tudi opisan v nadaljevanju seminarske.

http://www.varuh-rs.si/projekti-in-promocija/projekti/konferenca-o-zagovornistvu-otrok-inmladostnikov/pisni-prispevki/mateja-koncina-peternel/

SODNA PRAKSA
KOLIZIJSKI SKRBNIK Poglejmo si primer skrbnitva nad mladoletnikom v primeru kolizije interesov s stari kot sicernjimi zakonitimi zastopniki. Gre za naelno pravno mnenje VSS 1/90 str.6. Mladoletnika sta vloila pritobo zoper sodbo, s katero je bil obdolenec, t.j. njun oe, spoznan za krivega ve kaznivih dejanj nasilnikega obnaanja po 222. lenu Kazenskega zakonika Republike Slovenije, storjenih na kodo ene in matere njunih otrok. Sodie druge stopnje se je moralo vpraati, ali je treba zaradi navzkrija interesov med stari in otroci, ki ga je sodie ugotovilo, o vloeni tobi obvestiti skrbstveni organ, zaradi postavitve skrbnika za posebne primere oz. kolizijskega skrbnika ter kako naj se v dotinem primeru obravnava e vloena pritoba mladoletnih otrok. 2. odstavek 360. lena Zakona o kazenskem postopku, da se smejo v korist obtoenca pritoiti tudi krvni sorodniki v ravni vrsti, torej tudi otroci. Po 1. odstavku 107. lena Zakona o zakonski zvezi in druinskih razmerjih zastopajo mladoletne otroke stari. Ta doloba velja tudi za zastopanje mladoletnih otrok v kazenskem postopku, ko lahko za mladoletne otroke naeloma opravljajo procesna dejanja le stari kot zakoniti zastopniki. Po 213. lenu Zakona o zakonski zvezi in druinskih razmerjih mora imeti mladoletnik posebnega skrbnika, e si interesi otrok in starev nasprotujejo. e se takno nasprotje ob vloeni pritobi ugotovi, mora e sodie prve stopnje ali pa sodie druge stopnje o tem nasprotju obvestiti Center za socialno delo. Tako je bil mladoletnikom postavljen kolizijski skrbnik, njuno pritobo pa je sodie telo za pravoasno, ker gre za procesno pomanjkljivost, ki jo je mogoe odpraviti. Posebni skrbnik jo bo imel monost popraviti ali pa umakniti. Kot e omenjeno pa v druinskopravnih postopkih praviloma sploh ni spora med starema o tem, kateri od njiju bo po razpadu druine skrbel za otroka, v veini primerov med starema tudi ni spora o otrokovih stikih, sporna je v veini primerov le viina preivnine. V nadaljevanju seminarska naloga navaja primer, ko v zadevi druinskega prava ni bilo podlage za postavitev posebnega skrbnika, kljub temu da gre za spor. A spor o izvrevanju roditeljske pravice ni spor, ki bi ga razreeval Center za socialno delo s postavitvijo posebnega skrbnika skladno z doloilom 213. lena ZZZDR. Ta len predvideva postavitev skrbnika za primere, kadar pride do spora med otrokom in stari za sklenitev posameznih pravnih opravil med njimi ter v drugih primerih, e so njihove koristi v navzkriju. Postavitev kolizijskega skrbnika je potrebna, kadar roditelj ne more varovati svojih koristi in obenem zastopati koristi otrok. Poglejmo si primer sodne prakse z Vijega sodia v Ljubljani dne 12.01.11. V konkretnem primeru je postopek pred sodiem prve stopnje v imenu mladoletnice sproila njena mati kot zakonita zastopnica skladno z dolobo 78. lena ZPP. Med starema je sporno, ali naj se ukinejo stiki, ki jih ima deklica z oetom ali ne. Med starema deklice je prilo do spora o izvrevanju roditeljske pravice, nain razreevanja konflikta pa ureja ZZZDR v 113. lenu. Ta doloa, da roditeljsko pravico izvrujeta stara sporazumno v skladu z otrokovo koristjo, e se sama ne sporazumeta jima pri sklenitvi sporazuma pomaga Center za socialno delo. Stara odloata o vpraanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj sporazumno oziroma
9

jima pri sklenitvi sporazuma pomaga Center za socialno delo, ali pa o tem odloi na predlog enega ali obeh starev sodie v nepravdnem postopku. Zastopanje mladoletnih otrok je sestavni del izvrevanja roditeljske pravice. Zakon o zakonski zvezi in druinskih razmerjih v 1. odstavku 7. lena doloa, da otroke zastopajo stari, pri emer ne razlikuje poloaja zakonitega zastopnika, ki mu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo in drugega od starev, saj sta oba dolna skrbeti za otrokove koristi. Zagotavljanje le-teh je namre temeljno vodilo za ravnanje in postopanje, ki zadeva otroka, in velja tako za stare kot tudi za javne organe. 9 Sodie prve stopnje je s sklepom mladoletni predlagateljici K. P. postavilo zaasnega zastopnika, odloilo, da bo zaasna zastopnica predlagateljico zastopala v celotnem nepravdnem postopku, da se o postavitvi zaasnega zastopnika obvesti Center za socialno delo, da bodo stroki za postavitev zastopnika kriti iz naslova odlobe Brezplane pravne pomo in dovolilo stransko intervencijo. V em naj bi bil v konkretnem primeru interes matere v nasprotju z interesom mladoletne predlagateljice iz sklepa sicer ne izhaja, verjetno pa je tudi v interesu otrokove matere, da se ugotovi ali so stiki otroka z oetom v otrokovo korist ali ne oziroma se nasprotje interesov ne domneva. Situacija, ki bi narekovala postavitev zakonitega zastopnika oz. skrbnika za posebne primere, v obravnavanem primeru ni podana. Sodie je ugotovilo, da prihaja do nasprotja interesov med mladoletno predlagateljico in njeno materjo kot zakonito zastopnico. Ker pa bi redni postopek s postavitvijo kolizijskega zastopnika predolgo trajal, je postavilo zaasnega zastopnika. Glede na dolgotrajnost postopka in na opozorilo izvedencev o imhitrejem odloanju ali naj se stiki med mladoletno predlagateljico in oetom ukinejo, je sodie tudi doloilo datum nadaljevanja naroka, ko bo zadevo zakljuilo. Postopka pa ni mogoe pospeiti s tem, da se zakoniti zastopnici neutemeljeno odreka pravica, da zastopa svojo hi, ki ji je zaupana v varstvo, vzgojo in skrb. Zoper odloitve prvostopnega sklepa se je pritoila predlagateljica iz vseh zakonskih pritobenih razlogov. Opozorila je, da sodie izpodbijane odloitve ni utemeljilo. Sodie je je trdilo, da prihaja do nasprotja interesov med mladoletno predlagateljico in zakonito zastopnico, na kaken nain, pa sodie ni navedlo, zaradi esar je podana kritev dolob Zakona o pravdnem postopku. Prav tako je bilo tudi zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, saj do nasprotja interesov med mladoletno predlagateljico in njeno materjo ni prihajalo. Iz razlogov izpodbijanega sklepa ni mo razbrati, na podlagi esa in kako je prvostopno sodie ugotovilo, da prihaja do nasprotja interesov med mladoletno deklico in njeno zakonito zastopnico materjo. Izpodbijani sklep o tem nima razlogov esar izpodbijanega sklepa ni mogoe preizkusiti in je podana kritev dolob ZPP. Pritobi, ki na to pravilno opozarja, je bilo zato potrebno ugoditi in sklep v izpodbijanem delu razveljaviti. Pritoba je bila utemeljena. Sodie ji je ugodilo, sklep sodia prve stopnje se je v izpodbijanem delu razveljavil in zadeva je bila vrnjena sodiu prve stopnje v ponovno odloanje. SKRBNIK ZA POSEBNE PRIMERE V POSTOPKU DENACIONALIZACIJE Zelo pogosti primeri, ki vkljuujejo skrbnitvo za posebni primer so postopki denacionalizacije, saj je pri le teh postavitev skrbnika obvezna. Poglejmo si tak primer.
9

http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visja_sodisca/2010040815253172/

10

Z odlobo je upravni organ prve stopnje v postopku denacionalizacije premoenja upravienke pok. A.K. postavil skrbnico za poseben primer M.K. Toena stranka ugotavlja, da sta se zoper odlobo upravnega organa prve stopnje pritoila zakonita pravna naslednika hi upravienke M.J.K. in sin B.K. Toena stranka nadalje ugotavlja, da so bila v postopku na prvi stopnji krena pravila postopka in da je bilo pomanjkljivo oz. napano ugotovljeno dejansko stanje, kar vse je vplivalo na odloitev o stvari. M.K., ki je bila postavljena kot skrbnica za poseben primer, je sicer vloila zahtevo za denacionalizacijo podravljenega premoenja, ni pa pravni naslednik razlaenke, saj je ena njenega sina E.K., ki je umrl leta 1962. Zato nima pravice vloiti zahtevka in uveljavljati pravic po Zakonu o denacionalizaciji in tudi ni stranka v postopku. Toena stranka meni, da zato, ker toea stranka, ki je bila postavljena za skrbnico za poseben primer, ni pravni naslednik upravienke ter tudi ni stranka v postopku, obstoji dvom v njeno sposobnost biti skrbnik in opravljati te naloge. Toena stranka tudi meni, da bi moral upravni organ prve stopnje odloitev o postavitvi skrbnika za poseben primer prepustiti pristojnemu centru za socialno delo. Toena stranka nima prav, ko meni, da na mesto upravienca vstopi le njegov pravni naslednik, to pa je samo zakoniti dedi. Tudi dosedanja sodna praksa kae na ire tolmaenje pojma pravnega nasledstva. Le toea stranka, ki je skupaj s svojim pokojnim moem zbirala potrebne listine o odvzetih nepremininah in ki pozna tudi njihovo lego ter je vseskozi aktivno delovala v denacionalizacijskem postopku, je lahko skrbnica za posebne primere. Zato toea stranka predlaga, da sodie tobi ugodi in odlobo toene stranke odpravi. Toena stranka v odgovoru na tobo vztraja pri izpodbijani odlobi in predlaga, da sodie tobo zavrne. Toba ni utemeljena. Zakon o denacionalizaciji v 3. odstavku 67. lena doloa, e je oseba, ki je upravienec do denacionalizacije, umrla ali je razglaena za mrtvo, se z odlobo o denacionalizaciji da denacionalizirano premoenje v zaasno upravljanje skrbniku za posebne primere (211. len Zakona o zakonski zvezi in druinskih razmerjih). Za skrbnika za posebne primere je lahko postavljen tudi upravienev pravni naslednik. Po presoji sodia je toena stranka pravilno odloila, saj upravni organ prve stopnje pri doloitvi skrbnika za posebne primere ni ugotavljal interesa vseh pravnih naslednikov upravienke, s imer je kril dolobo 67. lena ZDen v povezavi z 211. in 212. lenom Zakona o zakonski zvezi in druinskih razmerjih (Ur.l.SRS, t. 14/89 - preieno besedilo). Pri postavitvi skrbnika za posebne primere bi moral upravni organ upotevati tudi dolobo 4. alinee 181. lena navedenega zakona, po kateri ne more biti skrbnik oseba, od katere glede na razmerje z varovancem - to so v predmetni zadevi ostali pravni nasledniki - ni mogoe priakovati, da bo pravilno opravljala skrbnike dolnosti. Pravilno je stalie toene stranke, da bo moral upravni organ prve stopnje v ponovnem postopku odpraviti navzkrije interesov in postaviti skrbnika v soglasju z vsemi prizadetimi strankami in od katerega bo mogoe priakovati, da bo zastopal interese vseh do pravnomonosti odlobe o dedovanju. Upravni organ mora odpraviti navzkrije interesov in postaviti skrbnika, v soglasju z vsemi prizadetimi strankami, in od katerega bo mogoe priakovati, da bo zastopal interese vseh do pravnomonosti odlobe o dedovanju.

11

SPOSOBNOST BITI PRAVDNA STRANKA IN POSTAVITEV SKRBNIKA ZA POSEBNE PRIMERE Naslednji primer pa prikae kdaj skrbnika za posebne primere ni mono postaviti, kljub zahtevi stranke. Sodie prve stopnje je s sklepom zavrglo tobeni zahtevek toee stranke, ker je ugotovilo, da niso izpolnjene predpostavke za odloanje v tej zadevi, ker toena stranka, ki je v tem primeru pokojna, ne more biti pravdna stranka v smislu 76. lena Zakona o pravdnem postopku. Toea stranka je v tobi predlagala, da se zato toeni stranki postavi skrbnika za posebne primere na podlagi 211. lena Zakona o zakonski zvezi in druinskih razmerjih. Sodie je tobo zavrnilo s sklepom. Proti sklepu se je toea stranka pritoevala zaradi napane uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Strinjala se je z ugotovitvijo sodia, da je toena stranka pokojna, vendar je ocenjevala, da naj bi sodie naj bi napano uporabilo 76. len Zakona o pravdnem postopku in da so podani pogoji za postavitev skrbnika za posebne primere na podlagi 211. lena Zakona o zakonski zvezi in druinskih razmerjih. Sodie je tobo zavrnilo kot neutemeljeno. Zakon o pravdnem postopku doloa, da je pravdna stranka lahko vsaka fizina in pravna oseba. S to dolobo se sklicuje na pravila materialnega prava glede tega kdo je fizina in kdo pravna oseba. Sposobnost biti stranka ustreza pojmu pravne sposobnosti na podroju materialnega prava. Pomeni sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti. Fizina oseba jo pridobi z rojstvom, izgubi pa s smrtjo. Sodie mora, glede na dolobo 1. odstavka 80. lena Zakona o pravdnem postopku, po uradni dolnosti ves as postopka paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, sploh lahko pravdna stranka. Takne s smrtjo izgubljene pravice ni mogoe odpraviti z ukrepi 81. lena Zakona o pravdnem postopku, posledino pa niti s postavitvijo skrbnika za posebne primere. Sposobnost biti stranka je ena od temeljnih predpostavk za dopustnost tobe, zato je v primeru, ko je toba vloena proti osebi, ki v asu vloitve ni pravdno sposobna, podana procesna ovira zaradi katere se postopek ne more zaeti. Smrt toene stranke je zato botrovala zavrenju tobe. Sodie 2. stopnje je potrdilo sklep sodia 1. stopnje. Kljub temu, da skrbnik za posebne primere pride v potev pri doloenih primerih dednega prava, pa ta institut velja le za premoenje, ne more pa nadomestiti pravdne stranke. Opisan je primer, ko postavitev skrbnika za posebne primere ni bila utemeljena.

NEUTEMELJENA RAZREITEV SKRBNIKA ZA POSEBNE PRIMERE Zadnji primer opisuje situacijo, ko pa je bila razreitev skrbnika za posebne primere neutemeljena. Gre za upravni spor z dne 27.05.2010. Toenka je z izpodbijano odlobo odloila, da nad I.S. preneha skrbnitvo za posebni primer, doloen s pravnomonimi odlobami Centra za socialno delo, ki so doloale, da se tonik razrei funkcije skrbnika za posebni primer, ki mu je bila doloena z omenjenimi odlobami Centra za socialno delo, da se predlog za izdajo zaasne odredbe zavrne in da v tem postopku stroki niso nastali. V obrazloitvi je navedeno, da je bil I.S. postavljen skrbnik za posebni primer, da je Center za socialno delo je po prejeti vlogi za odpravo skrbnitva s strani odvetnike drube opravil razgovor z I.S., ki je prav tako izrazila zahtevo, da sama prevzame kontrolo nad upravljanjem in razpolaganjem s svojimi denarnimi sredstvi in da se razrei
12

skrbnitva za posebni primer in da je predlagatelja postopka razreitve skrbnitva za posebni primer pozval, da posreduje izvedensko mnenje o sposobnosti I.S. za samostojno ivljenje, na podlagi katerega je sodni izvedenec za psihiatrijo izdelal psihiatrino poroilo in izvedensko mnenje iz katerega je razvidno, da je I.S. razsodna, da lahko izraa svojo voljo in je sposobna skrbeti za svoje pravice in koristi, da je opravilno povsem sposobna in da ni ve vzrokov za skrbnitvo, da je bila razpisana tudi ustna obravnava. Organ je tako priel do zakljuka, da v skladu z dolobo 211. lena Zakona o zakonski zvezi in druinskih razmerjih ni ve pogojev za skrbnitvo za posebni primer, zaradi esar je razreil tudi dosedanjega skrbnika za posebni primer. Razreeni skrbnik je proti odlobi vloil pritobo. Upravni organ druge stopnje je tonikovo pritobo zavrnil in razloil, da je prvostopenjski organ na podlagi pridobljenega izvedenskega mnenja odloil, da njegova funkcija skrbnika za posebni primer preneha, ker je I.S. sposobna sama skrbeti za svoje pravice in koristi. Tonik je taki odloitvi oporekal. Opozoril je, da bi moral Center za socialno delo v postopku s sklepom imenovati izvedenca in mu opredeliti naloge in da bi se moral izvedenec po dolobah Kodeksa medicinske deontologije Slovenije izloiti, saj gre za osebo, ki sodeluje pri terapiji tonikove ene I.S.. V nadaljevanju je podrobno opisal nepravilnosti pri sestavljanju dokumentov zadeve, naknadnem vlaganju listin v spis, neotevilenih straneh in nepravilno sestavljenih zapisnikih. Izrecno je bilo opozorjeno na neizdajo pisnega sklepa o postavitvi izvedenca, prav na to mnenje pa je organ oprl svojo odloitev. Tonik se ni strinjal, da je I.S. sposobna skrbeti za svoje interese in menil, da je ekonomsko socialni poloaj ene I.S. in mladoletne 7-letne herke bistveno prizadet, saj naj bi bila vsa njena dejanja glede uveljavljanja pravic nasprotna dejanjem razumnega loveka. Zahteval je, naj Center za socialno delo imenuje drugega skrbnika, ki naj prevzame odgovornost za vodenje vseh postopkov. Center za socialno delo pa te odgovornosti ni elel prevzeti. Tonik je predlagal, da sodie izpodbijano odlobo odpravi in vrne v ponovno obravnavo. Na tobo je odgovorila I.S. in predlagala zavrnitev tobe iz razlogov, navedenih v izpodbijani odlobi. saj naj bi bil izvedenec v postopku postavljen v skladu z dolobami ZUP oz. ZZZDR, njen predlog pa je sodie zavrnilo kot neutemeljen in se osredotoilo na preizkus zakonitost odlobe, s katero je nad njo prenehalo skrbnitvo za posebne primere. Toniku je bilo treba pritrditi, da bistvena ugotovitev v zadevi, da I.S. zaradi varstva svojih pravic in koristi ne potrebuje ve skrbnika v predhodno navedenih primerih, temelji na mnenju sodnega izvedenca, ki ni bilo pridobljeno v skladu z dolobami ZUP o izvedbi dokaza z izvedencem. Upotevajo dolobe ZUP je sodie drugae kot upravna organa obeh stopenj menilo, da pri odloitvi uporabljeno mnenje ne predstavlja izvedenskega mnenja, saj ga ni izdelal v postopku postavljeni izvedenec, ampak gre za mnenje strokovnjaka, izdelano na zahtevo ene od strank. Poleg tega sodni izvedenec na ustni obravnavi ni bil zaslian kot izvedenec v skladu z dolobami ZUP, zato njegovega mnenja tudi iz tega razloga ni mogoe obravnavati kot izvedenskega mnenja. Ker je upravni organ sam ocenil, da v zadevi ne bo mogel odloiti brez dokaza z izvedencem, nato pa se je oprl na mnenje, ki ga je predloila stranka, to ne more biti zadosten dokaz o dejstvih, na podlagi katerih temelji pravni sklep Centra za socialno delo, da I.S. v obravnavanih primerih ne potrebuje ve skrbnika. V postopku kot izvedenci ne smejo sodelovati osebe, ki so z zadevo ali s stranko v razmerju, tudi v primeru, kadar druge okoliine vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti. Glede na to, da je vsak izvedenec pri
13

izdelavi mnenja dolan upotevati pravila svoje stroke, s podroja katere daje mnenje, zgolj dejstvo, da je bil omenjeni izvedenec zdravnik I.S., samo po sebi ni ovira, da v zadevi ne bi opravljal izvedenskega dela, ne da bi bile pri tem prisotne e druge okoliine, iz katerih bi izhajalo, da verjetno ne bo mogel izdelati nepristranskega mnenja. Kritev pravil postopka o dokazovanju z izvedencem in nezadostni razlogi o edinem uporabljenem dokazu, zaradi esar odlobe v tem delu ni mogoe preizkusiti, je imelo za posledico izdajo nezakonite odlobe. Tobi je sodie ugodilo, odloba Centra za socialno delo je bila odpravljena v treh tokah izreka, zadeva pa se je vrnila upravnemu organu prve stopnje v ponovni postopek.

14

ZAKLJUEK
Skrbnitvo za posebne primere pride v potev predvsem takrat, kadar oseba nima monosti uveljavljati svoje koristi in izvrevati svoje pravice. Videli smo, da zakon ne nateva taksativno vseh primerov, ko naj se postavi skrbnik za posebni primer, zato so te dolobe podvrene konkretni razlagi in je zato v teh primerih druinskega prava precej pomembna izoblikovana sodna praksa. Stroka ugotavlja, da v zadnjem asu naraa tevilo pobud po doloitvi skrbnitva osebam, za katere okolica meni, da ne zmorejo ve skrbeti zase ali pa s svojim ravnanjem kodijo sebi in/ali drugim.10 Najve je prav predlogov za uvedbo skrbnitva za posebne primere, npr. za starostnike in za ljudi s teavami v duevnem zdravju. Tako je Center za socialno delo nemalokrat v dilemi ali podati predlog za odvzem poslovne sposobnosti ali postaviti osebi skrbnika za posebni primer, e zlasti, e oseba temu nasprotuje. Center seveda nima pristojnosti sam ugotavljati, ali je videnje svojcev, ki predlagajo skrbnitvo utemeljeno ali ne, zato v primeru uvedbe skrbnitva za posebne primere vedno zahteva izvid in mnenje psihiatra. Naelo je, da naj bo postopkov za odvzem opravilne sposobnosti im manj, v im ve primerih pa naj se ljudem pomaga na drugane naine, z metodami socialnega dela ali pa, kadar je treba za osebo kaj urediti, s skrbnitvom za posebni primer.

10

http://bor.czp-vecer.si/VECER2000_XP/2007/11/09/2007-11-09_STR-17-17_MX-01_IZD-0102-03-04-05-06_PAG-SLOVENIJA.PDF

15

VIRI
Ustava republike Slovenije Karel Zupani, Barbara Novak: Predpisi o zakonski zvezi in druinskih razmerjih; Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008 Karel Zupani: Druinsko pravo; Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 1999 Karel Zupani: Oris druinskega prava; Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 1993 http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/pravna_mnenja_in_stalisca/37586/ http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visja_sodisca/39145 http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visja_sodisca/2010040815253172/ http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/upravno_sodisce_rs/2010040815247473/ http://www.sodisce.si/vsrs/odlocitve/15993/ http://www.csd-lj-siska.si/splosno/index.asp http://bor.czp-vecer.si/VECER2000_XP/2007/11/09/2007-11-09_STR-17-17_MX-01_IZD-0102-03-04-05-06_PAG-SLOVENIJA.PDF http://www.varuh-rs.si/projekti-in-promocija/projekti/konferenca-o-zagovornistvu-otrok-inmladostnikov/pisni-prispevki/mateja-koncina-peternel/

16