1

PRAVO SOCIALNE VARNOSTI

zbirka izpitnih vpraanj

Alja Podlesnik, 2. letnik

ESEJSKA VPRAANJA:

SPLONI DEL:

1. Pravica do socialne varnosti (pojem, v katerih pravnih aktih je urejena, subjekti).
Socialna varnost je nek drubeni socialni sistem, ki skrbi za varnost dohodka. Gre za zaito, ki jo druba zagotavlja
svojim lanom v primeru izpada dohodka oz. poveanih strokov skozi proces neke oje ali ire drubene
solidarnosti (socialni primer izpada dohodka: brezposelnost, materinstvo, oetovstvo in starost).

Pravica do socialne varnosti je omenjena v razlinih mednarodnih pravnih aktih:
- Deklaracija lovekovih pravic iz leta 1948 (OZN) prva omenja pravico do socialne varnosti.
- Konvencijo t. 102 o minimalnih normah socialne varnosti je leta 1952 izdala MOD, kjer socialna varnost ni
izrecno definirana. Iz vsebine pa je razvidno, da se v okviru sistemov socialne varnosti zagotavljajo pravice
so denarnih dajatev (prejemkov), ki so namenjene nadomeanju izpadlega zasluka za zaposlene in druge
aktivne osebe v primer zaasne izgube plae ali drugega zasluka zaradi socialnih primerov (bolezen,
materinstvo, pokodbe, smrt osebe, ki je preivljala, invalidnost, starost). V okviru socialne varnosti se
zagotavljajo tudi pravice do storitev zdravljenja in dajatve za pokrivanje strokov preivljanja otrok.
- Evropska socialna listina, ki doloa, da naj drava socialno varnost zagotovi tako, da bo zagotovila pravico
do dajatev za najmanj tri socialne primere, ki so doloeni v Konvenciji t. 102, ki so hkrati tudi pogoj za
ratifikacijo konvencije.
- Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (OZN, 1966) prav tako priznava pravico do
socialnega varstva .
- Pogodba o delovanju EU doloa, da morata Evropski parlament in Svet pri sprejemanju ukrepov na
podroju socialne varnosti skrbeti, da se zagotovi prosto gibanje delavcev.

Kot povzetek ugotovimo, da sistemi socialne varnosti in pravice v teh sistemih obsegajo pravice zaposlenih oseb in
drugih oseb, ki opravljajo pridobitno dejavnost, do nadomestila plae ali zasluka in do pokojnine v primeru zaasne
ali trajne nezmonosti za delo ali zaradi poveanja strokov v primeru zdravljenja in v primeru preivljanja otrok. S
temi pravicami se zagotavljata varnost in kontinuiteta dohodka delavcem.

V Sloveniji prevladuje stalie, da sistem socialne varnosti obsega tudi sistem socialnega varstva oz socialnih
pomoi (7. len Zakon o delovnih in socialnih sodiih), saj med socialne prejemke tejemo tudi socialnovarstvene
dajatve. V Sloveniji torej v sistem socialne varnosti spadajo vsi sistemi dajatev oz prejemkov, s katerimi se
zagotavlja dohodkovna varnost posameznika ali druine.

Pravica do socialne varnosti se uresniuje prek sistema socialne pomoi. Ustavno sodie je omenilo zahtevo po
ohranitvi minimalne socialne varnosti dolnika (eksistenni minimum) in poudarilo, da doloene ukrepe in pravice
ureja Zakon o socialno varstvenih prejemkih. Zakonodajalec je socialno pomo uvrstil v sistem socialne varnosti, saj
je socialne spore opredelil kot spore o pravicah, obveznostih in koristih oseb, e so lahko nosilci pravic in
obveznosti iz sistema socialne varnosti in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodia.




2

2. Opii socialnopravno razmerje.
Socialnopravno razmerje je vsebinska, materialnopravna konkretizacija nalog in ciljev celotnega prava socialne
varnosti in njegovih posameznih delov v konkretnem primeru. To razmerje nastane na podlagi splonega in
abstraktnega pravnega pravila, ki drubeno razmerje tipsko ureja, in pravnega dejstva, na katero se navezuje
pravna posledica. V tem razmerju sta udeleena dva subjekta, ki imata drug proti drugemu ustrezne pravice in
dolnosti. Na eni strani imamo upravieno oz zavarovano osebo, na drugi strani pa dravo (javni zavod). Vsebina
razmerja je pridobljena oz priakovana pravica do socialnih dajatev. Gre za javnopravno dolniko razmerje.

Glede vsebine socialnopravnega razmerja ugotovimo, da obstaja kot temeljna pravica in iz nje izhajajoi temeljni
zahtevek upravienca, iztoljiv, subjektiven, javnopravni zahtevek do socialne dajatve. Po drugi strani obstaja
dolnost nosilca odloati o zahtevku in zagotoviti dajatev. Temeljni zahtevek nosilca sistema in temu ustrezno
(prisilno) obveznost pozna le socialno zavarovanje. Gre za pravico nosilca do prejema prispevkov oziroma dolnost
zavarovanca plaevati prejemke. Med dodatne obveznosti zavarovanca spada tudi obveanje nosilca o
pomembnih spremembah ter z njim sodelovati. Nosilec na drugi strani ima zlasti informacijsko in svetovalno
nalogo, obvezno pa je tudi varovanje osebnih podatkov.

Razlikujemo dve vrsti socialnopravnih razmerij:
Enostransko socialnopravno razmerje (socialnopravno razmerje v ojem pomenu): vsebina razmerja se z
uveljavitvijo izrpa ne obstaja nasprotna dolnost upravienca. Upraviencu ni potrebno plaevati
prispevkov, saj finanna sredstva zagotovi drava iz svojega prorauna. Financiranje je neprispevno.
Dvostransko socialnopravno razmerje (socialno zavarovalno razmerje): zavarovalno razmerje obstaja e
pred nastankom socialnega primera. Obstajajo tako dolnosti nosilca zavarovanja (zagotovitev dajatev) kot
tudi zavarovanca (plailo prispevkov). Financiranje je prispevno.

Formalno ali kvazi socialnopravno razmerje je pravno razmerje, ki ni socialnopravno razmerje, ampak se le-temu
priblia zaradi napane odobritve dajatev (upravnopravni akt formalno obstaja). Nastane z vroitvijo odlobe,
kona pa se z njeno odpravo ali fikcijo zagotovitve druge socialne pravice, ki je materialnopravno pravilna.


3. Socialnozavarovalno razmerje.
Socialnozavarovalno razmerje je sestavljeno iz celote pravnih razmerij med zavarovano osebo na eni strani in
nosilcem socialnega zavarovanja na drugi. Omenjena pravna razmerja so namenjena zaiti zavarovanih oseb pred
doloenimi socialnimi tveganji (riziki) in njihovimi posledicami ob nastanku socialnega razmerja.

Socialnozavarovalno razmerje je javnopravno (eprav najvekrat nastane na podlagi pogodbe o zaposlitvi), saj
zavarovanje nastopi ex lege, zavarovana oseba pa nima monosti vplivati na obseg zakonsko doloenih pravic.
Socialnozavarovalno razmerje je dvostransko oz. sinalagmatino pravno razmerje, v katerem se zagotavlja
zavarovalna zaita v zameno za plailo prispevkov. Zavarovalna zaita ni odvisna od dejanskega plaila
prispevkov, temve je omejena le na dolnost plaevanja prispevkov. Prispevki tretjih oseb (delodajalcev) ne
vplivajo na obojestranskost, saj dajatev in nasprotna dajatev nista izmenjani med istimi udeleenci.
Socialnozavarovalno razmerje je zaradi plaila prispevkov kot predhodne dajatve zavezano k izravnalni pravinosti
in s tem k menjalnemu (komutativnemu) naelu, npr. socialna pomo distrubutivno (razdelitveno) naelo, ker ni
vnaprejnje dajatve.

Razmerje je sestavljeno iz prispevnega pravnega razmerja in dajatvenega pravnega razmerja. Socialnozavarovalno
razmerje ne nastane ele z nastankom socialnega primera, ampak mora obstajati e doloen as pred tem. S
plailom prispevkov se ustanovi zavarovalna zaita, zato lahko govorimo tudi o zavarovalnozaitnem razmerju.
Dajatveno razmerje se lahko oblikuje ele po ve letih plaevanja prispevkov (tj. ko prispevno razmerje e dalj asa
3

obstaja npr. pokojnina), oblikuje pa se ob izpolnitvi materialnih (nastanek socialnega primera) in formalnih
(vloitev zahtevka) pogojev za posamezno dajatev socialnega zavarovanja.

Izjemoma se lahko dajatveno razmerje oblikuje e pred nastankom socialnega primera, in sicer v primeru
preventivne zdravstvene storitve (prepreitev nastanka bolezni). Dajatveno razmerje lahko obstaja tudi po izgubi
lastnosti zavarovane osebe (denarno nadomestilo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja se prejema tudi po
prenehanju delovnega razmerja.


4. Sistem socialnega zavarovanja.
Socialno zavarovanje je zavarovanje za socialno tveganje zaasne ali trajne izgube plae oz. zasluka ali tveganje
nesorazmernega poveanja strokov. Socialno tveganje je za posameznika nek prihodnji in negotov dogodek.
Sistemi socialnih zavarovanj temeljijo na zaposlitvi oz. delu. Zavarovalne pogodbe imajo naravo aleatornih pogodb
(bodo in negotov dogodek) in adhezijskih oz. pristopnih pogodb (pristopa se k splonim pogojem zavarovanja, ki
jih doloa zavarovalnica).

Znailnosti sistemov socialnih zavarovanj natanno navaja Priporoilo MOD t. 67 o varnosti dohodka (leta 1944), ki
navaja, da morajo biti obvezna socialna zavarovanja doloena z zakonom, ki naj doloi pogoje za nastanek pravic in
vsebino pravic, ter da naj finanno temeljijo na plaevanju prispevkov. Obvezna socialna zavarovanja naj bodo
organizirana za socialne primere bolezni, materinstva, invalidnosti, starosti, smrti osebe, ki preivlja druino,
brezposelnost, izredne izdatke ter pokodbe pri delu. Obvezno se morajo zavarovati zaposleni in samozaposleni in
njihovi druinski lani. Prispevke morajo pobirati delodajalci tako, da jih odtejejo od plae. Upravljanje socialnih
zavarovanj za razlina tveganja mora biti enotno ali usklajeno. Tisti, ki plauje prispevke, mora imeti predstavnike v
organih nosilcev, ki upravljajo in izvajajo sistem.

Priporoilo t. 67 doloa naslednja pravila za dajatve:
nadomea naj se izgubljeni zasluek,
viina dajatev naj bo sorazmerna prejnjim zaslukom (ki je bil podlaga za viino prispevkov),
viina mora biti doloena v razumnih zneskih, da ne vpliva negativno na voljo do dela,
mona je doloitev enotnih zneskov dajatev,
zagotoviti je potrebno redno izplaevanje,
stroki za dajatve in upravljanje morajo biti razdeljeni med zaposlene, delodajalce in davkoplaevalce.

V slovenskem sistemu imajo naravo socialnih zavarovanj:
pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
zdravstveno zavarovanje,
zavarovanje za brezposelnost,
starevsko zavarovanje.

Pripravlja se tudi novo zavarovanje, in sicer zavarovanje za nego (ko posameznik ne more sam opravljati
ivljenjskih potreb zaradi invalidnosti ali starosti in zato potrebuje pomo), ki je e uveljavljena v nekaterih
evropskih dravah. Drugo ime za sistem socialnih zavarovanj je sistemi po Bismarcku.

Pravna ureditev:
- Zavarovanje nastane na podlagi zakona (ex lege) in v skladu z zakonom, in ne na podlagi pogodbe.
- Zakon doloa:
o krog obvezno zavarovanih oseb (zavarovanci in druinski lani),
o obveznost plaevanja prispevkov in nain financiranja,
o izvajalca sistema,
4

o nadzor nad izvajanjem,
o nastanek in prenehanje pravic,
o vrsto, viino in trajanje pravic,
o dostop do storitev,
o postopek uveljavljanja in varstva pravic.

Zavarovalno razmerje nastane praviloma z dnem zaetka opravljanja zaposlitve ali dela na temelju pogodbe o
zaposlitvi ali na temelju druge organizacijske dejavnosti. Dajatveno razmerje nastane ipso iure na temelju nastanka
socialnega primera in pod zakonsko doloenimi pogoji.

Obiajno so obvezno zavarovani in imajo status zavarovanca:
- zaposleni vsi, ki delajo za plao,
- samozaposleni osebe, ki opravljajo samostojno poklicno, kulturno ali umetniko dejavnost kot edini ali
glavni poklic
- kmetje,
- druge aktivne osebe, ki jih doloa zakon.

Na podlagi obveznega zavarovanja zavarovancev so obvezno zavarovani tudi njihovi oji (v nekaterih sistemih tudi
iri) druinski lani. Krog zavarovancev se lahko razlikuje med vejami zavarovanj. V slovenskem sistemu so vse
osebe zavarovane v enotnih sistemih, ne glede na njihov delovnopravni status. Posebnosti obstajajo samo pri
nainu financiranja.

Nosilci sistemov socialnega zavarovanja so praviloma pravne osebe javnega prava, ki jih doloi in nadzira drava. V
nekaterih drava se kot nosilci sistema uveljavljajo pravne osebe zasebnega prava. Drava praviloma doloa
organizacijo javnega sistema, pravila za izvajanje sistema pri javnih nosilcih in nadzor nad izvajanjem. Upravljajo jih
predstavniki in izvrilni organi, ki so sestavljeni iz predstavnikov subjektov, ki financirajo sistem. Upravljanje je
lahko dvopartitno ali tripartitno. Nosilce lahko v ekonomskem in politinem jeziku imenujemo tudi blagajne, ker
zbirajo prispevke in plaujejo razne storitve.

V slovenskem sistemu so nosilci:
- Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZS),
- Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS),
- Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ),
- Centri za socialno delo (CSD).

Financiranje sistema:
- Plaevanje prispevkov je temeljna dolnost zavarovancev in socialno-zavarovalnega razmerja z nosilcem
socialnega zavarovanja. Dolnost prispevati ima zavarovanec, njegov delodajalec ali drug pravni subjekt.
Od zbranih sredstev sta odvisna obseg in vsebina pravic.
- V skladu z naelom vzajemnosti in solidarnosti se prispevki praviloma plaujejo po doloeni enotni stopnji,
od nekaterih ali vseh zaslukov. Prispevek je odvisen od prispevne osnove ter prispevne stopnje.
- Poleg prispevkov so pomembne vir dohodka za nosilce sistem tudi drugi finanni viri dohodki iz
upravljanja premoenja nosilca, udelebe pri dobiki, zamudne obresti, odkodninski zahtevki, donacije,
prodaja blaga in storitev, denarne kazni, itd. Ker se sistem financira veinoma iz prispevkov, se imenuje
tudi prispevni ali kontributivni sistem.
- Zavezanci za plaevanje prispevkov so zavarovanci in delodajalci. Lahko plaujejo vsak enak del prispevka
ali pa razline delee. Samozaposlene osebe praviloma plaujejo celoten prispevek same.
- Osnova za plaevanje prispevkov je za zaposlene bruto plaa. Odstotke odmere praviloma doloa drava
prek predstavnikega organa ali vlade. Prispevki se plaujejo v sorazmerju z viino plae upoteva se
5

ekonomska mo posameznika. Osnova za plaevanje prispevkov je obenem tudi osnova za odmero
denarnih dajatev. Drugae je pri dajatvah v naravi (storitve, stvari). Pri plaevanju prispevkov se upoteva
ekonomska mo posameznika, pri doloanju dajatev v naravi pa zdravstvene potrebe.

Vrste in obseg dajatev oziroma prejemkov:
- V socialnih zavarovanjih so urejene pravice do dajatev v denarju in do dajatev v naravi, ki so storitvene
dajatvene ali stvarne dajatve. Z dajatvami v denarju se nadomea zaasni ali trajni izpad zasluka, do esar
je prilo zaradi nastanka socialnega primera. Samozaposlenim se zagotovi ohranitev dohodka v obdobju, ko
zaradi objektivnih osebnih razlogov ali brezposelnosti ni mogel delati.
- Denarne dajatve so imenovane nadomestilo plae (v primeru kratkotrajnih dajatev) in pokojnina (v
primeru starosti, invalidnosti, smrti). Poleg osnovnih denarnih dajatev so v sistemu lahko doloene
dodatne dajatve za doloene primere ali za doloene skupine zavarovancev gre za dodatke.

Pogoji za nastanek, mirovanje in prenehanje pravic:
- Pravice do dajatve iz socialnega zavarovanja nastanejo, mirujejo in prenehanju pod pogoji, doloenimi z
zakonom. Nastanek ni odvisen od premoenjskega stanja zavarovanca niti od njegovega socialnega stanja.
Pravice in denarne dajatve praviloma niso individualizirane. Pogoji za nastanek pravice so doloeni enako
za vse upravience, zato te pravice oznaujemo kot standardizirane. Potreba po dajatvi se ob nastanku
socialnega primera domneva.
- Za pridobitev dajatve so lahko predpisani posebni pogoji. Doloena je lahko karenna doba za pridobitev
dajatve. Mirovanje dajatve je lahko doloeno za primere uivanja dajatve na podlagi drugega socialnega
primera, kritve obveznosti zavarovanca, v primeru odhoda iz drave in v drugih primerih. Pravica do
denarne dajatve preneha po prenehanju socialnega primera, ki je povzroil zaasno nezmonost za delo oz
nezmonost ustvarjati prihodek. Preneha lahko tudi v primeru neizpolnjevanja predpisanih obveznosti.


5. Opiite razmerja v socialnih zavarovanjih.
Zavarovanje nastane na podlagi zakona (ex lege) in v skladu z zakonom, in ne na podlagi pogodbe.
Zavarovalno razmerje nastane praviloma z dnem zaetka opravljanja zaposlitve ali dela na temelju
pogodbe o zaposlitvi ali na temelju druge organizacijske dejavnosti.
Dajatveno razmerje nastane ipso iure na temelju nastanka socialnega primera in pod zakonsko doloenimi
pogoji.
Pri nas to urejata Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) in Zakon o matini evidenci).


6. Opiite znailnosti socialnih zavarovanj.
Socialno zavarovanje je zavarovanje za socialno tveganje zaasne ali trajne izgube plae oz zasluka ali tveganje nesorazmernega
poveanja strokov. Socialno tveganje je za posameznika nek prihodnji in negotov dogodek. Sistemi socialnih zavarovanj temeljijo na
zaposlitvi oz. delu. Zavarovalne pogodbe imajo naravo aleatornih pogodb (bodo in negotov dogodek) in adhezijskih oz pristopnih
pogodb (pristopa se k splonim pogojem zavarovanja, ki jih doloa zavarovalnica).

Znailnosti sistemov socialnih zavarovanj natanno navaja Priporoilo MOD t. 67 o varnosti dohodka (leta 1944), ki
navaja, da morajo biti obvezna socialna zavarovanja doloena z zakonom, ki naj doloi pogoje za nastanek pravic in
vsebino pravic, ter da naj finanno temeljijo na plaevanju prispevkov. Obvezna socialna zavarovanja naj bodo
organizirana za socialne primere bolezni, materinstva, invalidnosti, starosti, smrti osebe, ki preivlja druino,
brezposelnost, izredne izdatke ter pokodbe pri delu. Obvezno se morajo zavarovati zaposleni in samozaposleni in
njihovi druinski lani. Prispevke morajo pobirati delodajalci tako, da jih odtejejo od plae. Upravljanje socialnih
zavarovanj za razlina tveganja mora biti enotno ali usklajeno. Tisti, ki plauje prispevke, mora imeti predstavnike v
organih nosilcev, ki upravljajo in izvajajo sistem.

6

Priporoilo t. 67 doloa naslednja pravila za dajatve:
- nadomea naj se izgubljeni zasluek,
- viina dajatev naj bo sorazmerna prejnjim zaslukom (ki je bil podlaga za viino prispevkov),
- viina mora biti doloena v razumnih zneskih, da ne vpliva negativno na voljo do dela,
- mona je doloitev enotnih zneskov dajatev,
- zagotoviti je potrebno redno izplaevanje,
- stroki za dajatve in upravljanje morajo biti razdeljeni med zaposlene, delodajalce in davkoplaevalce.

Osnovni sistem so evropske drave spremenile le v tem, da so zaele uvajati sofinanciranje sistemov s strani drave in nove dajatve in
ugodnosti za zavarovance. V slovenskem sistemu imajo naravo socialnih zavarovanj:
- Pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
- Zdravstveno zavarovanje,
- Zavarovanje za brezposelnost,
- Starevsko zavarovanje.
- Pripravlja se tudi novo zavarovanje - zavarovanje za nego (ko posameznik ne more sam opravljati ivljenjskih potreb zaradi
invalidnosti ali starosti in zato potrebuje pomo), ki je e uveljavljeno v nekaterih dravah.

obvezna javna socialna zavarovanja prostovoljna zasebna individualna
(osebna) zavarovanja
nastanek po samem zakonu (=ex lege) s pogodbo
zavarovanci
doloeni z zakonom (zaposleni, samozaposleni,
kmetje, drugo aktivno prebivalstvo)
se prostovoljno vkljuijo
pravice
zavarovancev
- doloene z zakonom
- standardizirane (= enake za vse
zavarovance)
- ni mona uporaba prostega preudarka
doloene s splonimi pogoji
zavarovalnice in zavarovalne pogodbe
obveznosti
zavarovancev
plaevanje prispevkov, ki se doloijo v % od
plae
vplaevanje zavarovalne premije
viina dajatev
sorazmerna plai in vplaanim prispevkom ( e
zakon ne doloa drugae)
doloena s pogodbo (dajatev je
oblikovana glede na obseg vplail in
stopnjo rizinosti)
obseg zdravstvenih
storitev
se doloi po zdravstvenem stanju
odvisen od pogodbe (naina
zavarovanja, viine vplaane premije,
stopnjo rizika)
nosilec javni zavod (ZPIZ, ZZZS)
- gospodarska druba ali
- neprofitna organizacija ali
- vzajemna zavarovalnica
upravljanje Samouprava
organi gospodarske drube, neprofitne
organizacije, vzajemne zavarovalnice
stopnja tveganja
zavarovanca
nizka: za izplailo dajatev je odgovorna drava
zavarovanec nosi edino politini rizik
vija izplailo dajatev je odvisno od
gospodarskih tokov in uspenosti
zavarovalnice
pravna varnost
mona, ker gre za ustavno pravico
zagotovljeno je:
- upravno varstvo = s pritobo v
upravnem postopku;
- sodno varstvo;
- ustavnosodno varstvo
sodno varstvo
vrste zavarovanj
- pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
- zdravstveno zavarovanje;
- zavarovanje za primer brezposelnosti;
- starevsko zavarovanje
- dodatno pokojninsko
zavarovanje
- dodatno zdravstveno
zavarovanje;
- ivljenjsko zavarovanje;
- invalidsko zavarovanje
7

7. Opii razlike in skupne znailnosti med obveznim in zasebnim zavarovanjem.
Skupne znailnosti med obveznim in zasebnim zavarovanjem:
Zavarovalno naelo:
o Skupna znailnost javnega in zasebnega zavarovanja je, da je zavarovanje mogoe oznaiti kot
civilizacijski pojav urbanizirane drube. Skupno izhodie javnega in zasebnega zavarovanja je
zavarovalno naelo = skupno pokritje bodoe, negotove, vendar predvidljive potrebe z razdelitvijo
tveganja na organizirano skupnost.
o Znailnost zavarovalnega prava je povezava v rizino skupnost, z namenom razporeditve tveganja
na ve enako ogroenih oseb. Skupnost ima proti vsakemu lanu samostojni zahtevek na plailo
premije. Zbir premij nato slui pokritju kode, ki jo ob nastanku socialnega primera utrpi
posamezni lan. Zavarovanec ima proti skupnosti samostojni pravni zahtevek za dogovorjene
dajatve. Tako se oblikuje zasebno zavarovalno razmerje kot celota pravnih razmerij med
zavarovalcem in zavarovalnico, ki temeljijo na zavarovalni pogodbi in zakonu.
o Obe vrsti zavarovanj (javno in zasebno) lahko ponujata izravnavo potreb ob nastopu zavarovalnih
primerov, kot sta bolezen in starost.
Tveganje (riziko, nevarnost):
o Pri javnem in zasebnem zavarovanju gre za zavarovanje doloenega tveganja, ki pomeni monost
nastanka doloenega dogodka (bolezen, starost). Znailnost tveganja v zasebnem pravu je, da gre
za dogodek, ki mora biti dopusten, mogo, bodo, negotov in neodvisen od izkljune volje
pogodbenikov. Drugae kot v zasebnem zavarovanju se socialna (javna) zavarovanja omejujejo na
najhuje oz. najbolj obremenjujoe nevarnosti za posameznika ali njegovo druino. Tako bi
socialno tveganje opredelili kot produkt drubenega soglasja, izraen z zakonom, za ljudi, ki
potrebujejo socialno zaito. Socialna tveganja so z zakoni vnaprej opredeljena. Tveganje ni
negotovo in bodoe.
o Od primarnih socialnih tveganj moramo loiti sekundarna socialna tveganja. To so tista tveganja, ki
v primarnem socialnem zavarovanju ne zagotavljajo zaite. Vpraanje sekundarnega socialnega
tveganja je pomembno predvsem pri izraunavanju prispevkov in odmeri dajatev.
Namen zavarovanja ohranitev ivljenjskega standarda:
o Nekdaj je bil temeljni namen socialnega zavarovanja zaita ekonomsko in socialno revnejih delov
prebivalstva, danes pa je pomembna zaita ivljenjskega standarda. Pri zdravstvenih dajatvah je
merilo zadostna, primerna in potrebna dajatev in ne minimalna zaita. Podobno funkcijo lahko
izpolnjuje tudi zasebno zavarovanje. Z njim se posameznik ob nastopu socialnega primera zagotovi
pokritje izpadlega dohodka ali poveanih strokov s strani zavarovalnice. Tako mu ni treba
bistveno posei v svoje premoenje in s tem znievati ivljenjskega standarda.

Razlike med javnimi in zasebnimi zavarovanji:
Obveznost ali prostovoljno vkljuitve v zavarovanje:
o Javno zavarovanje je obvezno zavarovanje, saj krog oseb, ki potrebujejo zaito, doloa sam zakon
(ex lege). Sklenitev posebne pogodbe ni potrebna. Cilja obveznega zavarovanja sta predvsem
zaita pred pomanjkljivo individualno skrbjo in socialna izravnava. Zakon vsebuje splona in
abstraktna pravila, s katerimi se na doloeno pravno dejstvo vee doloena pravna posledica. Iz
tega razmerja izhajajo pravice in dolnosti strank ne glede na njuno voljo. Termin obvezno
zavarovanje pomeni pravno urejeno stanje, iz katerega ob nastopu socialnega primera pravice
nastanejo ispo iure (ne da gre za obveznost zavarovanja). Korelat pravic je obveznost plaevanja
prispevkov. Ker zakon doloa tudi nain financiranja, nosilca sistema, nastanek in prenehanje
pravic, vrsto, obseg in trajanje dajatev ter postopek uveljavljanja pravic, javno zavarovanje
imenujemo tudi zakonsko zavarovanje.
o V zasebno zavarovanje se osebe vkljuijo na podlagi lastne volje. Veliko manj svobode imajo pri
izbiri vsebine zavarovalne pogodbe, saj je le-ta adhezijske narave (splone zavarovalne pogoje
8

doloi zavarovalnica). Premije zavarovalca ustrezajo prevzemu nevarnosti s strani zavarovalnice
(teorija o prevzemu nevarnosti oz. teorija odkodnine), oz. dajatvam ob nastopu zavarovalnega
primera (teorija prestacij, dajatev). Zakonodajalci skuajo razmerja med zasebnimi zavarovalnicami
in njihovi zavarovanci zakonsko urediti s kogentnimi normami, da bi se s tem zavarovancu
zagotovila minimalna zaita. Zavarovalnice so podvrene strogemu dravnemu nadzoru.
o Tudi pri obveznih zavarovanjih je mogoe najti elemente svobodne volje kot instituta civilnega
prava. Osebe se lahko v doloenih primerih prostovoljno vkljuijo v obvezno zavarovanje (pri nas v
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti). V
ureditvah, kjer obstaja ve nosilcev, lahko zavarovanci med njimi svobodno izbirajo, s imer je
monost izbire, kot element zasebnega prava, maksimizirana.
Naelo solidarnosti in naelo ekvivalence:
o Obveznost zavarovanja omogoa ustanovitev in vzdrevanje skupnosti zavarovanih oseb, pri
katerih ni omogoena samo porazdelitev tveganja, temve tudi zavestna prerazdelitev na podlagi
naela solidarnosti. To naelo dopolnjuje zavarovalno naelo v skladu s ciljem socialne drave.
Poudarjene so veja skrb in solidarne vezi znotraj kroga zavarovanih oseb. Preverjanja rizinosti
posameznika v socialnem zavarovanju ni, saj ne vpliva na vzpostavitev razmerja in na prispevek.
Denarne dajatve so praviloma sorazmerne vplaanim prispevkom, dajatve v naravi pa enake za vse
zavarovane osebe v enakem pravnem in dejanskem poloaju. gre za odsev solidarne pravinosti.
Solidarna izravnava obstaja med mokimi in enskami, mlajimi in starejimi.
o e prispevki niso odvisni od individualnega tveganja, lahko govorimo o solidarnem izenaevanju
to je mogoe med osebami, ki zasluijo ve, in tistimi, ki zasluijo manj (vertikalna solidarnost),
med mokimi in enskami, mlajimi in starejimi, posamezniki in druinami, zdravimi in bolnimi
(horizontalna solidarnost). Govorimo torej o razdeljevalni pravinosti.
o Solidarnega izenaevanja pri zasebnem zavarovanju ni. Zasebno zavarovanje mora delovati po
naelu tveganja oz. ekvivalence (tveganje je odvisno od verjetnosti nastopa zavarovalnega primera
in viine kode). Zavarovalna premija in zavarovalne dajatve si morajo po vrednosti ustrezati. Za
vsako osebo je potrebno doloiti loeno zavarovalno in doloiti ekvivalentno premijo. Pri tem se
ne upoteva ekonomsko stanje zavarovanca, temve njegova stopnja tveganosti. Izraun premije
temelji na aktuarskomatematinem izraunu. Pri oceni rizinosti (tveganosti) se upoteva
vstopna starost, spol in zdravstveno stanje. Viina premije mora biti taka, da zadostuje za pokritje
predvidenega kodnega dogodka in povprenih priakovanih strokov upravljanja. Premija je
sorazmerna tveganju gre za izravnalno pravinost (merilo je vsakomur po naelu enakovrednosti,
tj. enakovrednost dajatve in protidajatve med osebami, ki so pred zakonom enake).
Pravna narava nosilca:
o Socialna zavarovanja kot prisilno obliko zaite doloenih skupin oseb in socialnega izenaevanja
obiajno upravljajo pravne osebe javnega prava. Pri vodenju postopkov so dolne ravnati po
dolobah zakona, ki ureja upravni postopek. Izdajajo lahko upravne odlobe. Nosilci zasebnih
zdravstvenih zavarovanj so pravne osebe zasebnega prava brez oblastvenih instrumentov. Loimo:
vzajemne drube izvajajo naloge socialne varnosti, ki so opredeljene v zakonu; njihova
struktura in delovanje temeljita na solidarnosti in vzajemni pomoi; prizadevajo si za
napredek drube na podlagi solidarnosti;
zasebne zavarovalnice so dobikonosno naravnane in strukturirane za delovanje na
zasebnem trgu; prizadevajo si za lastno napredovanje; e so vkljuene v sistem obveznega
zavarovanja, se njihove pojavne oblike pribliujejo javnih zavarovalnicam; na drugi strani
javne zavarovalni po notranji strukturi postajajo vedno bolj podobne delnikim drubam.


8. Primerjava in razlike med socialnim in zasebnim zavarovanjem.
Glej eno vpraanje vije. Socialno = javno zavarovanje.
9

9. Natej in na kratko opii akte OZN.
V okviru OZN sta pomembna dva akta:
Splona deklaracija lovekovih pravic:
a. sprejeta l. 1948,
b. vsebuje politine, dravljanske, socialne, ekonomske in kulturne pravice,
c. socialne pravice doloata dva lena:
i. 22. len vsakdo ima kot lan drube pravico do socialne varnosti in pravico do uivanja
ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, nepogreljivih za njegovo dostojanstvo in
svoboden razvoj, s pomojo svoje skupnosti in mednarodnega sodelovanja in v skladu z
ureditvijo in sredstvi doloene drave;
ii. 25. len vsakdo ima pravico do take ivljenjske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi
druini zdravje in blagostanje (hrano, obleko, stanovanje, zdravniko oskrbo, socialne
usluge) ter pravico do varstva v primeru brezposelnosti, bolezni, delovne nezmonosti,
vdovstva in starosti, materinstvo in otrotvo sta upraviena do posebne skrbi in pomoi;
vsi otroci uivajo enako socialno varstvo;
d. pravica do socialne varnosti je po deklaraciji relativna pravica;
e. konni cilj: zagotovitev pogojev za spotovanje lovekovega dostojanstva in za svoboden razvoj
lovekove osebnosti.
Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah:
a. sprejet l. 1966, ratificirala pa ga je e SFRJ.
b. pomembne so dolobe naslednjih lenov:
i. 9. len: pravica vsakogar do socialne varnosti,
ii. 10. len: posebno varstvo otrok in druine in
iii. 11. len: pravica vsakogar do primernega ivljenjskega standarda;
c. drava, ki pakt ratificira, je dolna postopa uresniiti dolobe iz akta in zagotoviti uresnievanje
individualnih pravic, ki so v njem doloene.


10. Natej in na kratko opii akte Sveta Evrope!
Evropska konvencija o varstvu P in temeljnih svoboin: je temeljna listina, ki jo ratificira vsaka
lanica. Pravice iz te konvencije se uveljavljajo pred Evropskim sodiem za lovekove pravice.
Evropska socialna listina: je bila sprejeta leta 1961, veljati pa je zaela leta 1965. ESL dopolnjuje
EKPTS, saj doloa lovekove ekonomske in socialne pravice. Vsebuje 19 pravic.
o Spremenjena Evropska socialna listina: sprejeta leta 1996, vsebuje pa 31 pravic. Slovenija jo je
ratificirala leta 1999. Drava, ki ratificira revidirano ESL, je dolna ratificirati samo doloeno
tevilo lenov ali odstavkov, ampak najmanj 16 pravic oz. 63 odstavkov. Izmed devetih
doloenih lenov mora ratificirati najmanj est lenov. Slovenija je ratificirala vseh 31 pravic
(razen treh odstavkov).
o Za podroje socialne zaite so pomembne pravice do varstva zdravja, socialne varnosti,
socialne in zdravstvene pomoi, storitev socialnovarstvenih slub, varstva pred revino in
socialno izkljuenostjo, nastanitve. Invalidi imajo pravico do samostojnosti, vkljuevanja v
drubo in sodelovanja v ivljenju skupnost, druina ima pravico do socialnega, ekonomskega
in pravnega varstva, stareje osebe pa pravico do socialne zaite. Vse te pravice ureja ESL v
lenih 11 31. Uivanje teh pravic mora biti zagotovljeno brez razlikovanja.
Evropski kodeks socialne varnosti: sprejet je bil leta 1964, veljati pa je zael leta 1969 (revidiran 1990).
Vsebinsko je enak Konvenciji t. 102, razlikuje se le v tem, da je pogoj za ratifikacijo Konvencije
ratifikacija najmanj treh socialnih primerov, za ratifikacijo kodeksa pa est socialnih primerov od
devetih. Slovenija ga ni ratificirala.
10

Evropska konvencija o socialni varnosti: sprejeta je bila leta 1972, veljati pa je priela 1977. Ureja
pravice migrantov in tujih dravljanov na podroju socialne varnosti. Doloa pravila za uresnievanje
enakih pravic in enakega obravnavanja na podroju socialne varnosti za vse zaposlene, ne glede na
dravljanstvo. Doloa pravila za vseh devet socialnih primerov (bolezen, materinstvo, brezposelnost,
invalidnost, starost, smrt preivljavca druine, pokodbe pri delu, poklicne bolezni, druinske dajatve).
Slovenije konvencija ne zavezuje, pa pa jo zavezuje Uredba ES 883/2004, ki ureja poloaj zaposlenih
in samozaposlenih migrantov in njihovih druinskih lanov v okviru drav EU.
o Temeljna naela konvencije so:
naelo recipronosti: drava zagotavlja tujim dravljanom enake pravice, kot jih imajo
njeni dravljani v dravi tujega dravljana,
naelo uporabe zakonodaje po sedeu dela: za doloanje pravic se praviloma
uporabljajo predpisi, ki veljajo v dravi, v kateri delavec dela,
naelo ohranitve pravic v nastajanju (setevanje zavarovalnih obdobij): obdobja,
pridobljena v razlinih dravah podpisnicah, se setevajo,
naelo prostega izplaevanja (transfera): pridobljene denarne dajatve se lahko
izplaujejo v drugo dravo podpisnico, kjer ima delavec stalno prebivalie.
o Konvencija je sestavljena iz dveh delov:
prvi del: norme, ki jih morajo drave podpisnice neposredno uporabljati (dolgotrajne
dajatve), zato se imenuje okvirna konvencija,
drugi del: norme, ki imajo naravo vzornih norm in so zato posredno uporabne
(kratkorone dajatve).


11. Pomen spremenjene Evropske socialne listine v pravu socialne varnosti.
Spremenjena Evropska socialna listina je bila sprejeta leta 1996, vsebuje pa 31 pravic (prejnja jih je samo 19).
Slovenija jo je ratificirala leta 1999. Drava, ki ratificira revidirano ESL, je dolna ratificirati samo doloeno tevilo
lenov ali odstavkov, ampak najmanj 16 pravic oz 63 odstavkov. Izmed devetih doloenih lenov mora ratificirati
najmanj est lenov. Slovenija je ratificirala vseh 31 pravic (razen treh odstavkov).

Za podroje socialne zaite so pomembne pravice do varstva zdravja, socialne varnosti, socialne in zdravstvene
pomoi, storitev socialnovarstvenih slub, varstva pred revino in socialno izkljuenostjo, nastanitve. Invalidi imajo
pravico do samostojnosti, vkljuevanja v drubo in sodelovanja v ivljenju skupnost, druina ima pravico do
socialnega, ekonomskega in pravnega varstva, stareje osebe pa pravico do socialne zaite. Vse te pravice ureja
ESL v lenih 11 31. Uivanje teh pravic mora biti zagotovljeno brez razlikovanja na kakrnikoli podlagi.

Da bi pogodbenice zagotavljale uinkovito uresnievanje pravice so socialne varnosti, se zavezujejo, da:
uvedejo in ohranjajo sistem socialne varnosti,
ohranjajo ta sistem na zadovoljivi ravni, ki naj bo vsaj enaka ravni, ki je potreba za ratifikacijo Evropskega
kodeksa socialne varnosti,
si prizadevajo za uspeen razvoj sistema socialne varnosti, da bi dosegel vijo raven,
da ukrenejo vse, kar je potrebno (sklepanje bilateralnih ali multilateralnih sporazumov), da se zagotovi
enakopravno obravnavanje dravljanov (svojih in drav pogodbenic) pri uresnievanju pravic ter
dodeljevanja, ohranjevanje in ponovno pridobitev pravic z posamezniki ukrepi.

Drava pogodbenica je dolna poslati Svetu Evrope poroilo o uresnievanju pravic, ki jih je ratificirala. Sistem nadzora opravljajo
organi Sveta Evrope. Nadzor opravljajo evropski odbor za socialne pravice, vladni odbor, parlamentarna skupina ter odbor ministrov.
K poroilu drave dajejo mnenja tudi sindikalne organizacije in organizacije delodajalcev, da se zagotovi objektivna ocena. Od leta 1998
velja monost dodatnega nadzora na podlagi sistema kolektivne pritobe (zaradi kritev Listine), ki jo lahko vloijo mednarodne
reprezentativne organizacije sindikatov ali delodajalcev ali nevladne organizacije s posvetovalnim statusom pri Svetu Evrope (lahko
11

tudi nacionalne organizacije delodajalcev in sindikatov). Pritobo obravnava Evropski odbor za socialne pravice, ki poroa Odboru
ministrov, ki izda priporoilo. Posameznik ne more sam uveljavljati pravice iz listine pred ESP.


12. Znailnosti dvostranskih pogodb socialne varnosti.
Dvostranske ali bilateralne pogodbe so pogodbe med dvema dravama. Dogovor skleneta dve dravi, dogovor pa je
lahko vsebinski ali administrativni, ki je vsebovan v enem dokumentu ali izmenjavi not. Bilateralne pogodbe so
zgodovinsko prvi akti, s katerimi so se zaeli povezovati sistemi socialne varnosti. So najpomembneji mednarodni
pravni instrument, ki povezujejo sisteme socialne varnosti drav lanic in drav nelanic EU.

Namen bilateralnih pogodb je zagotoviti varnost osebam, ki potujejo ali prebivajo v tujini. Skupna znailnost
bilateralnih pogodb je pisna oblika, vnaprej nedoloen as trajanja in naelo vzajemnosti. Za sklenitev se zahteva
soglasje volj pogodbenih strank.

Dvostranske pogodbe med dravami lanicami EU:
- Slovenija je sklenila dvostranske pogodbe e v asu Jugo s Fra, Bel, VB, Bol, Mad, Pol, nekdanjo ekoslovako, ve in Dan,
kot samostojna drava pa z Avs, Ita, Nem, Niz in Lux (sklenila tudi dve pogodbi z nelanicama Norveko in vico).
- Pomembna je Uredba 1408/71/EGS, katere namen je oblikovati vestranski koordinacijski mehanizem, ki ga lahko dravljanu
EU neposredno uporabijo pri izrabi svobode gibanja, zato je vse obstojee bilateralne pogodbe nadomestila ta Uredba.
Namen Uredbe je spodbujati svobodo gibanja. V vsakem primeru ezmejnega gibanja znotraj EU je potrebno preveriti, ali so
za konkretno osebo ugodneje dolobe Uredbe ali bilateralne pogodbe med dravama. Po novem je primerjava potrebna le,
e je oseba uveljavlja svobodo gibanja pred uveljavitvijo Uredbe (pri nas od trenutka, ko smo vstopili v EU, torej od
1.5.2004). Dve ali ve drav lahko vseeno e sklepata dvostranski sporazum, e se dogovorita za izjemo od pravil.

Dvostranske pogodbe, sklenjene z dravami zunaj EU:
- V razmerju do drav, ki niso lanice EU, so temeljna podlaga za koordinacijo sistemov socialne varnosti prav bilateralne
pogodbe. Slovenija sklenila pogodbe z Marokom, Egiptom, Libijo, Hrv, Mak, BiH, Kan, Quebecom, Avstralijo, Arg in Srbijo.
- Stvarna veljavnost: Bilateralne pogodbe se obiajno omejujejo na tradicionalne socialne primere, ki jih ureja e Konvencija t.
102. Stareje pogodbe izrecno doloajo zakonodajo, za katero se uporablja bilateralna pogodba, s imer se omogoa
uporaba pogodbe tudi za noveje zakone.
- Osebna veljavnost: Pogodba lahko velja samo za dravljane drav podpisnic, v tem primeru gre za zaprto pogodbo (lahko se
uporablja za begunce in apatride). Veljavnost je razirjena tudi na druinski lane, eprav sami niso dravljani pogodbenic.
Zaprte pogodbe so znailne za stareje bilateralne pogodbe.


13. Kaj omejuje zakonodajalca pri oblikovanju zakonodaje glede posegov v priakovane in pridobljene pravice s
podroja socialne varnosti?
Varovanje priakovanih pravic: Setevanje vseh relavantnih obdobij (zavarovanja, zaposlitve, bivanja) je vodilna
tehnika, s katero se varujejo pravice v nastajanju (tj. priakovane pravice). Naelo setevanja obdobij se uporabi le,
e obdobje v dravi pogodbenici ne zagotavlja dostopa do doloene pravice. Nekatere noveje pogodbe doloajo
upotevanje obdobij tudi v tretjih dravah, vendar le pod pogojem, da sta obe pogodbenici sklenili loeni bilateralni
pogodbi s to tretjo dravo.

Varovanje pridobljenih pravic: Bilateralne pogodbe pridobljene pravice v eni dravi pogodbenici varujejo z izplaili
tudi v drugo dravo pogodbenico t. im. izvoz dajatev. Omejen je izvoz dajatev v naravi, saj se lahko zagotavljajo v
drugi dravi le, e oseba tam prebiva. Noveje bilateralne pogodbe doloajo, da se lahko dajatve zagotavljajo
dravljanom pogodbenice tudi, e ti prebivajo v tretji dravi, pod enakimi pogoji, kot to velja za dravljane drave
pogodbenice, ki izvaa dajatve gre za nacionalno obravnavo nedravljanov.

Medasovna pravila so praviloma doloena v prehodnih in konnih dolobah predpisa. Ta splona pravila se uporabljajo za:
kratkorona razmerja (npr. zaasna nezmonost dela): velja pravilo, da se uporabljajo predpisi, ki veljajo v asu, ko so
izpolnjeni pogoji za nastanek pravice do dajatve,
dolgorona, trajna razmerja (npr. pokojnina): velja, da mora biti s predpisom natanno doloeno, katero pravo se uporablja.
12

e prehodni red ni doloen, obiajno velja, da novo pravo velja samo za pravice, ki so nastale po uveljavitvi novega predpisa. V
primerih, ko se zaostrijo pogoji za pridobitev pravice oz. dajatve oz. se zniujejo denarni zneski denarnih dajatev, so navadno doloena
dolga prehodna obdobja, v katerih se postopno zaostrujejo pogoji ali zniujejo denarne dajatve. Z dolgimi prehodnimi obdobji se
varujejo pravice v nastajanju oz. priakovane pravice. S tem se da posamezniku monost, da svoje ravnanje prilagodi novi ureditvi.

Varstvo pravic v nastajanju: Pravni poloaj zaposlenih oz. aktivnih upraviencev v zvezi s pravnimi priakovanji ob
nastanku novih pravic ali dajatev, je praviloma doloen z novim zakonom, ki spreminja ali dopolnjuje pravice,
doloene s prejnjim zakonom. Temeljno vpraanje, povezano s pravnimi priakovanji, je, koliko lahko
zakonodajalec spreminja pravna priakovanja, ki temeljijo na vplaanih prispevkih zaposlenih in njihovih
delodajalcev oz. aktivno zavarovanih oseb. Pri tem je treba upotevati sodno prakso US in zgodovinski razvoj
sistema socialnih zavarovanj v Sloveniji. Zaradi spotovanja pravne drave, pravne varnosti in zaupanja v pravo bi
bilo primerno, da se z zakonom doloijo splona pravila za monost spreminjanja priakovanih pravic.

Ustavno sodie je zavzelo stalie, da je v okviru ustavnih dolob in nael mogoe spreminjati in tudi zmanjati
pravice iz socialne varnosti z veljavnostjo za naprej in da ustava izrecno varuje le pred posegi v pravice z
retroaktivnim uinkom. Pri tem zakonodajalec ne sme delovati arbitrarno (samovoljno). Utemeljen razlog za
zmanjanje pravic iz socialne varnosti je najvekrat javni interes. Nova ureditev pravic mora biti v razumnem
sorazmerju s cilji, ki jih zasleduje sprememba zakonodaje.


14. Kateri so akti EU in jih na kratko opii!
Pogodba o EU: predvidevala je enotno strukturo in priznanje osebnosti celotni EU. Nadomestila jo je
Lizbonska pogodba.
Lizbonska pogodba: veljati je zaela 1. 12. 2009. Spremenila je Pogodbo o EU in preimenovala
Pogodbo o ustanovitvi ES (PES) v Pogodbo o delovanju EU (PDEU). S tem je EU pridobila lastnost
pravne osebe.
Amsterdamska pogodba: Svetu EU je bila dodeljena pristojnost soglasno sprejeti ustrezne ukrepe za
boj proti diskriminaciji ne le na podlagi spola, temve tudi rase ali narodnosti, vere ali preprianja,
invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti (razlikovanje glede na gmotno stanje ni omenjeno).
Koordinacijske uredbe: Uredba 1408/71/EGS, Uredba 574/72/EGS, Uredba 883/2004/ES, pomembna
je tudi Direktiva Sveta 98/49/ES.

Pravni red EU je strukturiran zbir pravnih norm, ki doloajo organe in postopke za ustvarjanje, razlago in
sankcioniranje kritev teh norm. K pravnemu redu EU spadajo vsi primarni in sekundarni pravni viri, odloitve
Sodia EU in drugi dokumenti. Osrednja sekundarna pravna akta sta uredba in direktiva.
Uredba je splona, zavezujoa v celoti in se neposredno uporablja v vseh dravah lanicah (doloeno
pravno podroje poenoti oz. unificira).
Direktiva je za vsako dravo lanico, na katero je naslovljena, zavezujoa le glede cilja, ki ga je treba
dosei. Pristojnim organom drav lanic je prepuena izbira oblike in sredstev, potrebnih za dosego
cilja. Direktivo je potrebno v doloenem asu implementirati v notranje pravo, sicer lahko direktiva
uinkuje tudi neposredno.
Sklep je pravno zavezujo akt. e doloa naslovnike pravne norme, je zavezujo samo zanje.
Pristojnost EU je bolj omejena v primeru sprejemanja priporoil ali mnenj, ki niso pravno zavezujoa.





13

15. Kaj ureja Uredba ES 883/2004?
Ureja poloaj zaposlenih in samozaposlenih migrantov in njihovih druinskih lanov v okviru drav EU. Za Slovenijo
je zavezujoa. Sprejeta je bila leta 2004, uporablja pa se od maja 2010. Je koordinacijska uredba. Njeno izvrevanje
ureja Uredba 987/2009.

Glede osebne veljavnosti je Uredba 883/2004 veljavnost ratione personae dejansko razirila na vse dravljane EU,
ki so ali so bili vkljueni v sistem socialne varnosti vsaj v eni dravi lanici (ne obravnava dravljanov tretjih drav -
zato se zanje e vedno uporablja Uredba 1408/71).

Uredba vsebuje naelo enakega obravnavanja dejstev in dogodkov. V zvezi z naelom uporabe zakonodaje samo
ene drave lanice doloa Uredba splono pravilo za ekonomsko neaktivne osebe (prejemniki dolgotrajnih
dajatev): uporabi se zakonodaja drave, kjer oseba obiajno biva. Poznamo pa tudi doloene izjeme od splonega
pravila, ki so:
napoteni oz detairani delavci uporabi se zakonodaja po sedeu delodajalca, pri emer velja omejitev, da
verina napotitev ni dovoljena (delavec ne sme zamenjati e napotenega delavca);
oseba opravlja delo soasno v ve dravah lanicah uporabi se zakonodaja drave lanice, kjer oseba
prebiva (lex doci domicilli), e se znatni del aktivnosti opravlja v tej dravi (ve kot );
oseba opravlja razline aktivnosti v ve dravah lanicah uporabi se zakonodaja drave, v kateri oseba
opravlja delo kot zaposlena.

Uredba priznava socialni primer oetovstva, saj enako vrednoti materinstvo in oetovstvo.


16. Kaj ureja Uredba 1408/71/EGS? Katera naela so tukaj pomembna?
Gre za uredbo o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene, samozaposlene in njihove druinske lane, ki se
selijo znotraj Skupnosti. Uredba se ne uporablja za socialne in zdravstvene pomoi in za sisteme za rtev vojne in
njenih posledic. Namen Uredbe je oblikovati vestranski koordinacijski mehanizem, ki ga lahko dravljani EU
neposredno uporabijo pri izrabi svobode gibanja. Zaradi tega je ta Uredba nadomestila vse bilateralne pogodbe
med dravami lanicami EU. Uredba ima namen spodbujati svobodo gibanja. V vsakem primeru ezmejnega gibanja
znotraj EU je potrebno preveriti, ali so za konkretno osebo ugodneje dolobe Uredbe ali bilateralne pogodbe med
dravama. Po novem je primerjava potrebna le, e je oseba uveljavljala svobodo gibanja pred uveljavitvijo Uredbe.

Naela, ki so tukaj pomembna, so naela koordinacije sistemov socialne varnosti v EU:
Naelo enakega obravnavanja: prepoved vsakrne diskriminacije na podlagi dravljanstva (poznamo dve
vrsti diskriminacije: neposredna in posredna diskriminacija).
Naelo uporabe zakonodaje samo ene drave lanice: za isto osebo v istem asovnem obdobju je lahko
pristojnih ve drav (pozitivni konflikt zakonodaj) ali nobena od drav, s katerimi je oseba povezana
(negativni konflikt zakonodaj). V prvem primeru bi morala oseba plaevati prispevke v ve dravah
lanicah, v drugem primeru pa oseba v nobeni izmed drav ne bi bila varovana. Splono pravilo pravi, da se
uporabi zakonodaja drave, kjer je oseba zaposlena oz opravlja delo (lex loci laboris). To pravilo uinkuje
izkljuno in nadrejeno. Izjeme:
o napoteni oz detairani delavci uporabi se zakonodaja po sedeu delodajalca, pri emer velja
omejitev, da verina napotitev ni dovoljena (delavec ne sme zamenjati e napotenega delavca);
o oseba opravlja delo soasno v ve dravah lanicah uporabi se zakonodaja drave lanice, kjer
oseba prebiva (lex doci domicilli), e se znatni del aktivnosti opravlja v tej dravi (ve kot );
o oseba opravlja razline aktivnosti v ve dravah lanicah uporabi se zakonodaja drave, v kateri
oseba opravlja delo kot zaposlena.
Naelo varovanja pravic v nastajanju (priakovanih pravic): potrebno je setevati obdobja zavarovanja,
zaposlitve ali prebivanja, ki se v posamezni dravi lanici upotevajo pri ugotovitvi, ali oseba izpolnjuje
14

pogoje za pridobitev pravice iz sistema socialne varnosti. Drava jih mora upotevati, kot da so bila
izpolnjena pri njej.
Naelo asovne razdelitve in naelo najveje ugodnosti: setevanje obdobij je v sistemih socialne varnosti,
ki zagotavljajo dolgotrajne dajatve, zdrueno z naelom asovne razdelitve ali izrauna pro-rata temporis.
Vsaka drava je dolna izplaati samo del konne dajatve, ki ustreza izpolnitvi pogojev zavarovanja, dela ali
prebivanja v tej dravi. Na podroju pokojnin je pomembno Petronijevo naelo, ki prepreuje, da bi bila
oseba zaradi gibanja v slabem pravnem poloaju, kot e bi ves as ostala v domai dravi.
Naelo varovanja pridobljenih pravic: Svet EU mora zagotoviti izvoz dajatev v drugo dravo lanico, vendar
pa to pravilo velja samo za dolgotrajne dajatve. Izvoz dajatev ne velja za posebne neprispevne dajatve.
Zavarovana oseba ne more prosto izvaati pravice do zdravstvenih storitev, ima pa pravico do potrebnega
zdravljenja. V drugo dravo lahko zavarovana oseba potuje z namenom zdravljenja le, e ji domai nosilec
obveznega zdravstvenega zavarovanja izda izrecno dovoljenje za zdravljenje v tujini, oz. se jo napoti na
zdravljenje v tujino (nosilec zavarovanja nato pokrije stroke zdravljenja v tujini).


17. Namen in temeljna naela koordinacije v sistemu socialne varnosti. V katerih pravnih aktih je to urejeno?
Koordinacija sistema socialne varnosti je predmet urejanja evropskih skupnosti z namenom omogoiti
svobodo gibanja delavcev, pri emer je bila bolj v ospredju gospodarska politika (socialna politika je v ozadju).
tiri temeljne svoboine: prost pretok blaga, storitev, kapitala in dela, sluijo odprtju gospodarskega prostora
in odpravi ovir v njem med dravami lanicami.

Namen koordinacije nacionalnih sistemov socialne varnosti je zagotoviti svobodo gibanja delavcev in drugih
ekonomsko aktivnih oseb. Evropski parlament in Svet sprejemata po rednem zakonodajnem postopku takne
ukrepe na podroju socialne varnosti, kakrni so potrebni za zagotovitev prostega gibanja delavcev. V isti namen se
zaposlenim in samozaposlenim migrantom zagotavlja:
setevanje vseh dob, ki se upotevajo po zakonodajah drav, za pridobitev in ohranjanje pravice do dajatev
ter za izraun viine dajatev,
izplaevanje dajatev osebam s prebivaliem na ozemlju drav lanic.

Ukrepe sprejema Svet EU v rednem zakonodajnem postopku. Predstavnik drave lanice kot lan Sveta EU ima
pravico zahtevati, da se zadeva predloi Evropskemu svetu (to stori tako, da izjavi, da bi tak akt vplival na finanno
uravnoteenost sistema, ali kako drugae kodoval dravi), kjer se odloitve sprejemajo soglasno. Nekateri ta
postopek opisujejo kot zavorni ali alarmni postopek.

Temeljna naela koordinacije sistemov socialne varnosti v EU so:
Naelo enakega obravnavanja: prepoved vsakrne diskriminacije na podlagi dravljanstva (to poudarja tudi
Uredba 1408/71). Loimo dve vrsti diskriminacije: neposredno diskriminacijo (e sama zakonodaja
postavlja migranta delavca v slabi poloaj) in posredno diskriminacijo (drugi kriteriji razlikovanja, tj. ne
dravljanstvo, se uporabljajo, da se dosee enak uinek kot z neposredno diskriminacijo za odkrivanje se
uporabljajo statistini podatki). Sodie EU je poudarilo, da je neupotevanje dogodkov, ki nastanejo v
drugi dravi lanici, samo zato, ker so nastali zunaj drave, v nasprotju z naelom enakega obravnavanja.
Naelo enakega obravnavanja dejstev in dogodkov vsebuje nova koordinacijska uredba 883/2004.
Naelo uporabe zakonodaje samo ene drave lanice: v skladu z nacionalnimi zakonodajami je lahko za isto
osebo v istem asovnem obdobju pristojnih ve drav (pozitivni konflikt zakonodaj) ali nobena od drav, s
katerimi je oseba povezana (negativni konflikt zakonodaj). V prvem primeru bi morala oseba plaevati
prispevke v ve dravah lanicah, v drugem primeru pa oseba v nobeni izmed drav ne bi bila varovana.
Splono pravilo pravi, da se uporabi zakonodaja drave, kjer je oseba zaposlena oz. opravlja delo (lex loci
laboris). To pravilo uinkuje izkljuno in nadrejeno. Nova Uredba 883/2004 doloa splono pravilo za
15

ekonomsko neaktivne osebe (prejemniki dolgotrajnih dajatev): uporabi se zakonodaja drave, kjer oseba
obiajno biva. Poznamo pa tudi doloene izjeme od splonega pravila, ki so:
o Napoteni oz. detairani delavci: delodajalec lahko za kraje obdobje polje delavca v drugo dravo
lanico, kjer bo zanj opravil doloeno delo. V tem obdobju postane delavec vkljuen v sistem
socialni varnosti drave, iz katere je poslan. Uporabi se torej zakonodaja po sedeu delodajalca. Pri
tem velja omejitev, da verina napotitev ni dovoljena (delavec ne sme zamenjati e napotenega
delavca). Delavec je lahko napoten v drugo dravo za najve 12 oz. 24 mesecev, e dela ni bilo
mono dokonati. Delavec svojo vkljuitev v sistem socialne varnosti dokae z obrazcem E-101.
o Oseba opravlja delo soasno v ve dravah lanicah: uporabi se zakonodaja drave lanice, kjer
oseba prebiva (lex doci domicilli), e se znatni del aktivnosti opravlja v tej dravi (ve kot ).
o Oseba opravlja razline aktivnosti v ve dravah lanicah: uporabi se zakonodaja drave, v kateri
oseba opravlja delo kot zaposlena.
Naelo varovanja pravic v nastajanju (priakovanih pravic): 48. len PDEU doloa, da je potrebno setevati
obdobja zavarovanja, zaposlitve ali prebivanja, ki se v posamezni dravi lanici upotevajo pri ugotovitvi, ali
oseba izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice iz sistema socialne varnosti. Drava jih mora upotevati, kot
da so bila izpolnjena pri njej.
Naelo asovne razdelitve in naelo najveje ugodnosti: setevanje obdobij je v sistemih socialne varnosti,
ki zagotavljajo dolgotrajne dajatve, zdrueno z naelom asovne razdelitve ali izrauna pro-rata temporis.
Vsaka drava je dolna izplaati samo del konne dajatve, ki ustreza izpolnitvi pogojev zavarovanja, dela ali
prebivanja v tej dravi. Na podroju pokojnin je pomembno Petronijevo naelo, ki prepreuje, da bi bila
oseba zaradi gibanja v slabem pravnem poloaju, kot e bi ves as ostala v domai dravi. Pri izraunu
pokojnine sta potrebna dva izrauna s prvim dobimo znesek pro-rata dajatve, z drugim pa t. i. nacionalne
dajatve (torej, e upotevamo samo pogoje, pridobljene v domai dravi).
Naelo varovanja pridobljenih pravic: 48. len PDEU doloa, da mora Svet EU zagotoviti izvoz dajatev v
drugo dravo lanico, vendar pa to pravilo velja samo za dolgotrajne dajatve. Izvoz dajatev ne velja za
posebne neprispevne dajatve. Zavarovana oseba ne more prosto izvaati pravice do zdravstvenih storitev,
ima pa pravico do potrebnega zdravljenja. V drugo dravo lahko zavarovana oseba potuje z namenom
zdravljenja le, e ji domai nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja izda izrecno dovoljenje za
zdravljenje v tujini, oz. se jo napoti na zdravljenje v tujino.


18. Razlika med harmonizacijo in koordinacijo. Pravni akti, ki koordinirajo sisteme socialne varnosti, in pravni
akti, ki jih harmonizirajo.
Koordinacija pomeni povezovanje pravnih aktov. S koordinacijo se naj ne bi posegalo v vsebino, njen namen je, da
se ne izgubljajo pravice. V EU se koordinacija izvaja z uredbami. Dosledna izpeljava naela teritorialnosti vodi do
trenja sistemov socialne varnosti razlinih drav, prav zato je potrebno sisteme med seboj povezati (koordinirati).
Koordinacija sistem socialne varnosti je predmet urejanja evropskih skupnosti z namenom omogoiti svobodo
gibanja delavcev, pri emer je bila bolj v ospredju gospodarska politika (socialna politika v ozadju). tiri temeljne
svoboine, prost pretok blaga, storitev, kapitala in dela, sluijo odprtju gospodarskega prostora in odpravi ovir v
njem med dravami lanicami.

Namen koordinacije nacionalnih sistemov socialne varnosti je zagotoviti svobodo gibanja delavcev in drugih
ekonomsko aktivnih oseb. Evropski parlament in Svet sprejemata po rednem zakonodajnem postopku takne
ukrepe na podroju socialne varnosti, kakrni so potrebni za zagotovitev prostega gibanja delavcev. V isti namen se
zaposlenim in samozaposlenim migrantom zagotavlja:
setevanje vseh dob, ki se upotevajo po zakonodajah drav, za pridobitev in ohranjanje pravice do dajatev
ter za izraun viine dajatev
izplaevanje dajatev osebam s prebivaliem na ozemlju drav lanic.

16

S koordinacijo sistemov socialne varnosti se nacionalne sisteme socialne varnosti samo pravno in tehnino
povezuje, praviloma brez neposrednega vpliva na njihovo vsebino. Seveda pa povezovanje sistemov socialne
varnosti vsaj delno vpliva tudi na njihovo vsebino. Koordinacija je laja, im bolj so si sistemi podobni. Leta 2004 je
bila sprejeta nova koordinacijska uredba, Uredba 883/2004/ES o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ki se jo
uporablja od maja 2010. Njeno izvrevanje bo ureja Uredba 987/2009. Pomembna je tudi Direktiva Sveta 98/49/ES
o varovanju dodatnih pokojninskih pravic zaposlenih in samozaposlenih oseb, ki se gibljejo znotraj Skupnosti.

Pravni akti, ki koordinirajo sisteme socialne varnosti:
- PDEU (45. len namen)
- Uredba 1612/68 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti (prepoveduje vsakrno diskriminacijo na podlagi
dravljanstva, glede vseh socialnih in davnih ugodnosti)
- Koordinacijske uredbe:
o Uredba 3/58/EGS,
o Uredba 4/58/EGS,
o Uredba 1408/71/EGS,
o Uredba 574/72/EGS,
o Uredba 883/2004/ES o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ki se jo uporablja od maja 2010,
o njeno izvrevanje ureja Uredba 987/2009,
- pomembna je tudi Direktiva Sveta 98/49/ES o varovanju dodatnih pokojninskih pravic zaposlenih in
samozaposlenih oseb, ki se gibljejo znotraj Skupnosti,
o zapiski s predavanj (Nina): Konv. 19 o enakem obravnavanju; Konv. 48 o ohranitvi pokojninskih pravic delavcev
migrantov; Kon. 118: o enakem obravnavanju v soc varnosti (raziri naelo enakega obravnavanja na celoten
sistem socialne varnosti); Konv. 157 o ohranitvi pravic socialni varnosti; Uredba 883/2004/ES.

Harmonizacija pomeni poenotenje pravnih aktov. 151. len PDEU doloa evropske socialne cilje, med katerimi sta
tudi ustrezna socialna zaita in boj proti izkljuenosti. EU in drave lanice so si dolne prizadevati za njih ob
upotevanju temeljnih socialnih pravic iz ESL in Listine Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev. Ukrepi EU
ne smejo biti v nasprotju s tema listinama. Drave lanice ohranjajo pristojnost organizirati sistem socialne varnosti
na svojem ozemlju, EU lahko samo podpira in dopolnjuje aktivnosti drav lanic. Svet Evrope lahko zato sprejema
dve vrsti ukrepov, in sicer:
- Doloitev minimalnih zahtev za postopno izvajanje v obliki direktiv poudarja podporno in dopolnilno
aktivnost EU. Direktive na podroju socialne varnosti in socialne zaite so lahko sprejete le soglasno.
- Ukrepi, ki so namenjeni spodbujanju sodelovanja med dravami lanicami uporabljajo se na podroju
boja proti socialni izkljuenosti in posodobitvi sistemov socialne zaite, kjer direktiv ni mogoe sprejemati.
To se lahko stori z pobudami, katerih cilji so izboljanje znanja, vrednotenje izkuenj, razvijanje izmenjave
informacij, Harmonizacija zakonov in drugih predpisov je izrecno izkljuena.

Enakopravnost mokih in ensk je eno od temeljnih nael EU. Leta 2006 je bil ustanovljen poseben evropski institut
za enakost spolov. Na podroju soc. varnosti je bilo sprejetih veliko direktiv, ki predpisujejo enakopravnost spolov.

Pravni akti, ki harmonizirajo sistem socialne varnosti:
- Direktiva 79/7/EGS o postopnem uresnievanju naela enakega obravnavanja mokih in ensk na podroju
socialne varnosti
- Direktiva 2006/54/ES o uresnievanju naela enakih monosti ter enakega obravnavanja mokih in ensk
pri zaposlovanju in poklicnem delu
- Direktiva 86/613/EGS o uporabi naela enakega obravnavanja mokih in ensk, ki se ukvarjajo z doloeno
dejavnostjo ali so samozaposleni, ter o varstvu samozaposlenih ensk med nosenostjo in materinstvom.
- Direktiva 2004/113/ES prepoveduje uporabo spola pri aktuarskem izraunu za razlino doloitev premij
in dajatev v povsem zasebnih zavarovanjih po decembru 2007.
17

- Listina Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev (vsak delavec ima pravico do ustrezne socialne
zaite).
- Listina temeljnih pravic EU (enotno ureja politine, dravljanske, gospodarske, socialne in kulturne
pravice).
- Nina: Evropski kodeks socialne varnosti in spremenjen evropski kodeks socialne varnosti


19. Navedi argumente za in proti razlikovanju mokih in ensk v sistemu socialne varnosti in navedite primere iz
slovenske ureditve.
Enakopravnost mokih in ensk je eno od temeljnih nael EU. Leta 2006 je bil ustanovljen poseben evropski institut
za enakost spolov (Vilna, Litva). Na podroju socialne varnosti je bilo sprejetih veliko direktiv, ki predpisujejo
enakopravnost spolov, najpomembneje so naslednje:
Direktiva 79/7/EGS o postopnem uresnievanju naela enakega obravnavanja mokih in ensk na podroju
socialne varnosti
Direktiva 2006/54/ES o uresnievanju naela enakih monosti ter enakega obravnavanja mokih in ensk
pri zaposlovanju in poklicnem delu
Direktiva 86/613/EGS o uporabi naela enakega obravnavanja mokih in ensk, ki se ukvarjajo z doloeno
dejavnostjo ali so samozaposleni, ter o varstvu samozaposlenih ensk med nosenostjo in materinstvom.

Argumenti za razlikovanje mokih in ensk:
Razlikovanje med mokimi in enskami je pomembno pri upokojitveni starosti. Za enske se zahteva nija
starost za upokojitev. enskam se lahko minimalna starost znia tudi zaradi varstva in vzgoje otrok.
Odmerni odstotek za enako zavarovalno dobo in ob enakih prispevkih je za moke manj ugoden. Slovensko
ustavno sodie je ugotovilo, da ne gre za diskriminacijo mokih, ampak za dajanje ugodnosti enskam.
enske bi bilo potrebno razbremeniti e prej, ne ele v asu upokojitve.
Pojavlja se tendenca postopnega izenaevanja pravnega poloaja mokih in ensk na podroju, kjer so
moki zgodovinsko obravnavani manj ugodno (vdovec in vdova sta izenaena).
Varstvo ensk zaradi materinstva: Pravice do odsotnosti z dela, denarnih dajatev ter zdravstvenih storitev
in stvari tik pred porodom, med porodom in kratek as po porodu so po naravi potrebne samo enskam,
zato je razlikovanje objektivno utemeljeno. Zaradi tega imajo lahko samo enske pravice do porodnike
odsotnosti in porodnikega nadomestila ter do zdravstvenih storitev, potrebnih zaradi rojstva otroka. Po
drugi strani sta pravica da oetovskega dopusta in oetovskega nadomestila namenjeni samo oetom.

Argumenti proti razlikovanju mokih in ensk:
Na naelni ravni se mora zagotavljati enakost vseh, kar je posledica prepovedi diskriminacije na splono in
e posebej na podlagi spola.
Kri se naelo enakega obravnavanja, ki je eno temeljnih nael EU.
Za Slovenijo velja pravilo o prepovedi diskriminacije mokih in ensk v poklicnih sistemih socialne varnosti
od trenutka vstopa v EU. V slovenski ureditvi poznamo tudi prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja,
kjer loimo individualno in kolektivno zavarovanje. ZPIZ-2 izrecno doloa, da pogoji za pridobitev pravic iz
prostovoljnega dodatnega zavarovanja ne smejo biti doloeni razlino glede na spol zavarovanca.
Enako obravnavanje mokih in ensk, ki se ukvarjajo z doloeno dejavnostjo, in varstvo samozaposlenih
ensk med nosenostjo in materinstvom ureja Direktiva 86/613/EGS, katere namen je zagotovitev uporabe
naela enakega obravnavanja mokih in ensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, tudi kmetijske
dejavnosti, ter zaita materinstva. Direktiva velja za dve kategoriji oseb, in sicer za samozaposlene osebe
in njihove zakonce, ki niso zaposleni ali njihovi partnerji. Direktiva sama ne doloa konkretnih ukrepov,
dravam nalaga le, da morajo preuiti, pod katerimi pogoji se lahko prizna delo zakoncev oz pomonikov
samozaposlene osebe.
18

Enako obravnavanje mokih in ensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi ureja Direktiva
2004/113/ES, ki prepoveduje uporabo spola pri aktuarskem izraunu za razlino doloitev premij in dajatev
v povsem zasebnih zavarovanjih po decembru 2007.

Primeri iz slovenske ureditve:
Razlina starost za upokojitev mokih in ensk.
Izenaevanje mokih in ensk na doloenih podrojih vdovec in vdova sta izenaena.
Varstvo ensk zaradi materinstva na eni strani in varstvo mokih zaradi oetovstva na drugi.
Enako obravnavanje mokih in ensk pri zaposlovanju in poklicnem delu: Sodie EU je v primeru Barber
doloilo, da so razline upokojitvene starosti v prostovoljnem pokojninskem zavarovanju za moke in
enske v nasprotju s pravom EU, etudi je to zavarovanje tesno povezano z javnim pokojninskim skladom.
Slovenska ureditev je v omenjenem delu lahko v nasprotju s pravom EU.


20. Ustavne dolobe, ki se nanaajo na socialno varnost.
lovekove pravice s podroja socialne varnosti so po Ustavi:
Drugi odstavek 50. lena: Drava skrbi za ureditev in delovanje sistema zdravstvenega, pokojninskega,
invalidskega in drugih socialnih zavarovanj (npr. zavarovanje za brezposelnost).
Tretji odstavek 50. lena: Posebno varstvo vojnih veteranov in rtev vojnega nasilja.
51. len: pravica vsakogar do zdravstvenega varstva, pod pogoji, ki jih doloa zakon.
52. len: pravica do varstva invalidov in otrok z motnjami v telesnem in duevnem razvoju.
53. len: pravica do varstva druine, materinstva, oetovstva, otrok in mladine.
56. len: pravice otrok.

Uresnievanje pravic s podroja socialne varnosti mora biti v skladu z zakonom urejeno tako, da so posamezniku
zagotovljena pravna sredstva, doloena z Ustavo. Po Ustavi uivajo vse lovekove pravice sodno varstvo. Vsakdo
mora imeti pravico do pritobe (tudi pravica do ustavne pritobe, ko so izrpana vsa druga pravna sredstva).

URS v 2. lenu ureja naelo socialne drave. Socialna drava (social state) je drava, ki s svojo zakonodajo in drugimi
aktivnostmi skrbi in je odgovorna za zadovoljevanje socialnih potreb in socialnih interesov prebivalstva. Socialna
drava se uresniuje na temelju lovekovih pravic in pravil za urejanje socialnih razmerij.

Individualne pravice, s katerimi se uresniuje pravice do socialne varnosti, morajo uivati enak ustavnopravni poloaj in z ustavo
doloeno varstvo kot druge lovekove pravice, ki so doloene v Ustavi. Te socialne pravice se lahko natanneje urejajo samo z
zakonom. Ta zakonska ureditev mora biti v skladu s splono veljavnimi naeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki
obvezujejo Slovenijo obenem pa mora pravica do socialne varnosti urejena tako, da bodo vsakomur zagotovljene enake pravice ne
glede na narodnost, spol, raso, jezik, politino ali drugo preprianje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, drubeni poloaj, invalidnost ali
drugo osebno okoliino. To doloa 14. len Ustave, ki s tem prepreuje diskriminacijo.

Pravica do socialne varnosti je v 50. lenu doloena na abstraktno sploni ravni. Sama ustava ne doloa socialnih
primerov, ko ima posameznik pravico do socialne varnosti. Ker sama definicija socialne varnosti ni doloena, bi jo
morala Slovenija interpretirati s pomojo mednarodnih pravnih aktov. Ker je Slovenija podpisnica Konvencije t.
102, mora zagotoviti minimalno socialno varnost, ki jo ta doloa. 50. len obenem doloa, da je subjekt pravice do
socialne varnosti dravljan, kar je lahko vpraljivo z vidika mednarodne ureditve. Konvencija t. 102 doloa, da
morajo imeti tuji dravljani ob nastopu socialnega primera enake pravice kot domai dravljani, kar mora veljati za
dajatve, ki se financirajo s prispevki (za tiste, financirane z davki, so doloeni pogoji). Isti len doloa dolnost
drave, da uredi in skrbi za delovanje vseh vrst socialnih zavarovanj.

Pomembno je, da ustava doloa da se pravice urejajo samo z zakonom. Pomembne pri uveljavljanju so tudi dolobe
o uporabi mednarodnih pogodb, ki nas zavezujejo, naelo enakosti pred zakonom, zagotovitev sodnega varstva.
19

POSEBNI DEL:

21. Navidezni pokojninski rauni.
Finanna vzdrnost se lahko zagotovi z zvievanjem prispevne stopnje, z znievanjem viine pokojnin ali s krajanjem povprene dobe
uivanja pokojnin. Vsi navedeni ukrepi so politino sporni, zato se jih zavarovanci upirajo. Zvievanje prispevnih stopenj bi zvialo
stroke dela in posledino ceno produktov. Znianje pokojnin je sporno, zato se pojavlja ideja, da bi se za osnovo (od katere se izrauna
pokojnina) vzelo povpreno plao zavarovanca v vseh letih zavarovanja.

V nekaterih dravah uvajajo t.i. sistem pojmovno ali navidezno doloenih prispevkov, kjer se osnova za odmero
pokojnine doloi glede na viino vplaanih prispevkov za zavarovanca v celotnem obdobju zavarovanja. Ker se
upoteva tudi priakovana ivljenjska doba, to pomeni, da dalja ko je priakovana ivljenjska doba, nije so
pokojnine, saj bi se izplaevale dalje obdobje. Zvianje upokojitvene starosti bi imela za posledico podaljevanje
zaposlitve oz. pridobitne aktivnosti, vendar se zavarovanci temu najbolj upirajo.


22. Opii pogoje za pridobitev starostne pokojnine.
Pravica nastane, ko zavarovanec izpolni zakonske pogoje, ki se nanaajo na soasno izpolnitev doloene starosti ter
pokojninske oz zavarovalne dobe. Po izpolnitvi pogojev lahko zavarovanec nadaljuje z delom, vendar ne prejema
pokojnine (s tem sledimo naelu, da je pokojnina miljena kot nadomestilo izpada zasluka) . Pokojnino pridobi
zavarovanec, ko izpolni vse pogoje ter preneha z zaposlitvijo (ali drugo dejavnostjo. Starostne meje so v primerjavi z
EU nizke (v EU je povpreje 65 let, na Norvekem celo 70 let).
Po ZPIZ-2 so pogoji za pridobitev starostne pokojnine naslednji:
starost 65 let za moke in enske, minimalno 15 let zavarovalne dobe,
starost 60 let za moke in enske, 40 let pokojninske dobe brez dokupa dobe

Pokojninska doba obsega:
Dobo obveznega zavarovanja teje se as, prebit v zavarovalnem obdobju s polnim delovnim asom.
tejejo se tudi obdobja s krajim delovnim asom (prerauna se na polnega). V zavarovalno dobo se
tejejo samo obdobja, za katera so bili plaani prispevki.
Doba brez plaanih prispevkov samo ko je to dovoljeno v zakonu. Vteje se doba, ko obsega doloena
obdobja tudija, sluenje obveznega vojakega roka, usposabljanja za rezervni sestav policije ter doloena
obdobja iskanja zaposlitve ter brezposelnosti.
Dokupljena doba.

Znianje starostne meje: oseba skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel
v prvem letu njegove starosti, ki ima dravljanstvo Republike Slovenije, e ni z mednarodnim sporazumom drugae
doloeno, in sicer se starostna meja znia za est mesecev za enega otroka, za 16 mesecev za dva otroka, za 26
mesecev za tri otroke, za 36 mesecev za tiri otroke in za 48 mesecev za pet ali ve otrok, sluenja obveznega
vojakega roka za dve tretjini njegovega dejanskega trajanja in vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti za ves as trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 18.
leta starosti.

Pogoj za pridobitev pokojnine je prenehanje delovnega razmerja ali prenehanje opravljanja samostojne dejavnosti.
Izjema velja za osebe, ki opravljajo samostojno kulturno, umetniko ali drugo ustvarjalno dejavnost (lahko
nadaljujejo z delom in obenem pridobivajo pokojnino).




20

23. Odmera starostne pokojnine.
Viina pokojnine je odvisna od:
pokojninske osnove (glede na plao ali zavarovalno osnovo),
odstotka odmere (odvisen od trajanja zavarovanja oz od pokojninske dober ter od spola zavarovanca) ter
starosti ob upokojitvi.

Pokojninska osnova:
Osnova se doloi za zaposlene na osnovi njihovih preteklih pla, za druge pa po zavarovalnih osnovah, od
katerih so bili obraunani prispevki. Od l. 2013 je osnova enaka povpreni meseni plai (ali zavarovalni
osnovi) zaporednih 24 let zavarovanja, ki so za zavarovanca najugodneja ( ne vtevajo se dohodki iz leta, v
katerem je bila vloena zahteva za pridobitev pokojnine). V pokojninsko osnovo se ne vtevajo prejemki,
od katerih niso bili plaani prispevki, prejemki za dela, ki ne spadajo v okvir rednega dela, plaila nadur, ki
presegajo dovoljen obseg, prejemki za materialne stroke (kilometrina, dnevnica,..), regres za letni dopust,
odpravnina od upokojitvi, prejemki v obliki delnic ter osnova za dokup pokojninske osnove.
ZPIZ-2 doloa najnijo in najvijo pokojninsko osnovo. Najnija se doloi vsakega januarja v viini 76,5%
povprene mesene plae izplaane v RS v preteklem koledarskem letu. e je posameznikova osnova nija
od najnije doloene osnove, se zavarovancu pri odmeri upoteva najnija osnova, doloena z zakonom
(ugodno za tiste z nizkimi plaami). Najvija pokojninska osnova se doloi v viina tirikratnika najnije
pokojninske osnove (objavi Zavod). e posameznikova osnova presega najvijo doloeno osnovo, se
zavarovancu pokojnina odmeri od najvije dovoljene pokojninske osnove. Pri doloitvi pokojninske osnove
se zavarovalne osnove iz prejnjih let (plae) preraunajo z valorizacijskimi koliniki, da ustrezajo gibanjem
povprenih pla in pokojnin v letu pred uveljavitvijo pravice do pokojnine. Z valorizacijo se zagotavlja
realna vrednost pokojninske osnove za odmero pokojnine v obdobju, v katerem se odmerja.

Odstotek za odmero od pokojninske osnove:
Za pridobitev pokojnine mora imeti zavarovanec najmanj 15 let zavarovalne dobe. Odstotki so odvisni od
trajanje zavarovalne oz pokojninske dobe. Izhodina odstotka za odmero pokojnine sta doloena za 15 let
zavarovalne dobe in sta 26 % za moke in 29 % za enske. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe nad 15
let se izhodini odstotek povea za 1,25 % brez zgornje omejitve.


24. Opii dejavnike, ki vplivajo na odmero starostne pokojnine.
Viina pokojnine je odvisna od pokojninske osnove (glede na plao ali zavarovalno osnovo), odstotka odmere
(odvisen od trajanja zavarovanja oz od pokojninske dober ter od spola zavarovanca) ter od starosti ob upokojitvi.

Pokojninska osnova: Osnova se doloi za zaposlene na osnovi njihovih preteklih pla, za druge pa po zavarovalnih
osnovah, od katerih so bili obraunani prispevki. Od leta 2013 je osnova enaka povpreni meseni plai (ali
zavarovalni osnovi) zaporednih 24 let zavarovanja, ki so za zavarovanca najugodneja. V pokojninsko osnovo se ne
vtevajo prejemki, od katerih niso bili plaani prispevki, prejemki za dela, ki ne spadajo v okvir rednega dela, plaila
nadur, ki presegajo dovoljen obseg, prejemki za materialne stroke, regres za letni dopust, odpravnina od
upokojitvi, prejemki v obliki delnic ter osnova za dokup pokojninske osnove. ZPIZ-2 doloa najnijo in najvijo
pokojninsko osnovo. Najnija se doloi vsakega januarja v viini 76,5% povprene mesene plae izplaane v RS v
preteklem koledarskem letu. e je posameznikova osnova nija od najnije doloene osnove, se zavarovancu pri
odmeri upoteva najnija osnova, doloena z zakonom. Najvija pokojninska osnova se doloi v viini tirikratnika
najnije pokojninske osnove. e posameznikova osnova presega najvijo doloeno osnovo, se zavarovancu
pokojnina odmeri od najvije dovoljene pokojninske osnove. Pri doloitvi pokojninske osnove se zavarovalne
osnove iz prejnjih let (plae) preraunajo z valorizacijskimi koliniki, da ustrezajo gibanjem povprenih pla in
pokojnin v letu pred uveljavitvijo pravice do pokojnine.

21

Odstotek za odmero od pokojninske osnove: Za pridobitev pokojnine mora imeti zavarovanec najmanj 15 let
zavarovalne dobe. Odstotki so odvisni od trajanje zavarovalne oz pokojninske dobe. Izhodina odstotka za odmero
pokojnine sta doloena za 15 let zavarovalne dobe in sta 26 % za moke in 29 % za enske. Za vsako nadaljnje leto
pokojninske dobe nad 15 let se izhodini odstotek povea za 1,25 % brez zgornje omejitve.

Polna starost in vpliv na viino pokojnine: Polna starost po zakonu je za moke in enske je 65 let. Kdor se upokoji
pri polni starosti, ima pravico do pokojnine v polni odmerjeni viini.

Odmera predasne pokojnine: Zavarovancu, ki se upokoji pred polno starostjo in nima 40 delovne dobe, se
odmerjena pokojnina zmanja za doloen odstotek za vsak mesec upokojitve pred polno starostjo. Znia se za 0,3 %
za vsak mesec manjkajoe starosti do 65 let. Zavarovancu, ki je ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do
predasne ali starostne pokojnine zavarovan pri zavodu in ostane v zavarovanju v nespremenjenem obsegu, se, e
se zavarovanec za to odloi, od prvega naslednjega dne po vloitvi zahteve meseno izplauje 20 % predasne ali
starostne pokojnine, do katere bi bil upravien na dan njene uveljavitve, vse do prenehanja zavarovanja ali do
uveljavitve delne pokojnine, vendar najve do dopolnitve 65 let starosti.

Delna pokojnina se odmeri od predasne ali starostne pokojnine, odmerjene na dan njene uveljavitve, v odstotku,
ustreznem skrajanju polnega delovnega asa, ki se do dopolnitve starosti 65 let povea za 5 %

Najnija pokojnina: Zavarovancu, ki pridobi pravico do predasne, starostne ali invalidske pokojnine po dolobah
tega zakona, je zagotovljena najnija pokojnina v viini 26 % najnije pokojninske osnove.

Znianje starostne meje: oseba skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v
prvem letu njegove starosti, ki ima dravljanstvo Republike Slovenije, e ni z mednarodnim sporazumom drugae
doloeno, in sicer se starostna meja znia za est mesecev za enega otroka, za 16 mesecev za dva otroka, za 26 mesecev
za tri otroke, za 36 mesecev za tiri otroke in za 48 mesecev za pet ali ve otrok, sluenja obveznega vojakega roka za
dve tretjini njegovega dejanskega trajanja in vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim
18. letom starosti za ves as trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 18. leta starosti.


25. Sistem doloanja viine starostne pokojnine po ZPIZ-2.
Viina pokojnine je odvisna od:
pokojninske osnove (glede na plao ali zavarovalno osnovo),
odstotka odmere (odvisen od trajanja zavarovanja oz od pokojninske dober ter od spola zavarovanca) ter
starosti ob upokojitvi.

Pokojninska osnova
Osnova se doloi za zaposlene na osnovi njihovih preteklih pla, za druge pa po zavarovalnih osnovah, od
katerih so bili obraunani prispevki. Od leta 2013 je osnova enaka povpreni meseni plai (ali zavarovalni
osnovi) zaporednih 24 let zavarovanja, ki so za zavarovanca najugodneja (ne vtevajo se dohodki iz leta, v
katerem je bila vloena zahteva za pridobitev pokojnine). V pokojninsko osnovo se ne vtevajo prejemki,
od katerih niso bili plaani prispevki, prejemki za dela, ki ne spadajo v okvir rednega dela, plaila nadur, ki
presegajo dovoljen obseg, prejemki za materialne stroke (kilometrina, dnevnica,..), regres za letni dopust,
odpravnina od upokojitvi, prejemki v obliki delnic ter osnova za dokup pokojninske osnove.
ZPIZ-2 doloa najnijo in najvijo pokojninsko osnovo. Najnija se doloi vsakega januarja v viini 76,5%
povprene mesene plae izplaane v RS v preteklem koledarskem letu. e je posameznikova osnova nija
od najnije doloene osnove, se zavarovancu pri odmeri upoteva najnija osnova, doloena z zakonom
(ugodno za tiste z nizkimi plaami). Najvija pokojninska osnova se doloi v viina tirikratnika najnije
pokojninske osnove (objavi Zavod). e posameznikova osnova presega najvijo doloeno osnovo, se
22

zavarovancu pokojnina odmeri od najvije dovoljene pokojninske osnove. Pri doloitvi pokojninske osnove
se zavarovalne osnove iz prejnjih let (plae) preraunajo z valorizacijskimi koliniki, da ustrezajo gibanjem
povprenih pla in pokojnin v letu pred uveljavitvijo pravice do pokojnine. Z valorizacijo se zagotavlja
realna vrednost pokojninske osnove za odmero pokojnine v obdobju, v katerem se odmerja.

Odstotek za odmero od pokojninske osnove
Za pridobitev pokojnine mora imeti zavarovanec najmanj 15 let zavarovalne dobe. Odstotki so odvisni od
trajanje zavarovalne oz pokojninske dobe. Izhodina odstotka za odmero pokojnine sta doloena za 15 let
zavarovalne dobe in sta 26 % za moke in 29% za enske. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe nad 15
let se izhodini odstotek povea za 1,25% brez zgornje omejitve.


26. Vdovska pokojnina. Pogoji in odmera.
To je pokojnina, do katere sta upraviena vdova ali vdovec po umrle, zavarovancu ob izpolnjenih zakonskih pogojih.
Po ZPIZ-2 so vdovske pokojnine loene od druinskih pokojnin. Vdove in vdovci so izenaeni in imajo enake pravice.

Pogoji za pridobitev na strani umrlega zavarovanca
e je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predasne, starostne oz. invalidske pokojnine po tem zakonu,
pri emer se smrt teje, kot da je pri zavarovancu podana I. kategorija invalidnosti ali je bil uivalec
predasne, starostne ali invalidske pokojnine iz obveznega zavarovanja ali uivalec pravic na podlagi
invalidnosti iz obveznega zavarovanja.
e je zavarovanec oz. uivalec pravic po tem zakonu umrl zaradi pokodbe pri delu ali poklicne bolezni,
pridobijo upravienci pravico do vdovske oz. druinske pokojnine po njem ne glede na to, koliko
pokojninske dobe je dopolnil.

Pogoji za pridobitev na strani vdove oz. vdovca:
Vdovsko pokojnino lahko uveljavi vdova ali vdovec umrlega zavarovanca oziroma uivalca pravic:
o e je do njegove smrti dopolnil(a) starost 58 let;
o e je bil(a) do njegove smrti popolnoma nezmoen(a) za delo ali je to postal(a) v enem letu po
njegovi smrti;
o e ji(mu) je po njegovi smrti ostal otrok ali ve otrok, ki imajo pravico do druinske pokojnine po
umrlem, vdova oziroma vdovec pa ima do njih dolnost preivljanja.
e postane vdova ali vdovec med trajanjem pravice do vdovske pokojnine po drugi alineji prejnjega
odstavka tega lena popolnoma nezmoen(a) za delo, obdri pravico do vdovske pokojnine, dokler je
podana takna nezmonost.
e vdova ali vdovec do smrti zavarovanca oziroma uivalca pravic, doloenih s tem zakonom, ni dopolnil(a)
58 let starosti, dopolnil(a) pa je 53 let starosti, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni 58 let
starosti.
e vdova ali vdovec med trajanjem pravice do vdovske pokojnine, pridobljene ob pogojih iz druge ali tretje
alineje prvega odstavka tega lena, dopolni 58 let starosti, trajno obdri pravico do vdovske pokojnine. e
ji(mu) ta pravica preneha pred dopolnjenim 58. letom, toda po dopolnjenem 53. letu, jo lahko znova
uveljavi, ko dopolni 58 let starosti.
Drugi pogoji za posebne primere, kjer vdova/vdovec pridobi vdovsko pokojnino, so:
o vdova, ki se ji je otrok umrlega zavarovanca ali uivalca pravic, doloenih s tem zakonom, rodil
najkasneje 300 dni po njegovi smrti, in sicer od njegove smrti naprej;
o ob pogojih iz prejnjega lena zakonec, igar zakon je bil razvezan, e ima po sodni odlobi oziroma
po sporazumu pravico do preivnine in jo je uival do smrti zavarovanca ali uivalca pravic,
doloenih s tem zakonom;
23

o ob pogojih iz prejnjega lena oseba, ki je zadnja tri leta pred smrtjo zavarovanca ali uivalca
pravic, doloenih s tem zakonom, ivela z njim v ivljenjski skupnosti, ki je po predpisih, ki urejajo
zakonsko zvezo in druinska razmerja, v pravnih posledicah izenaena z zakonsko zvezo, ali je v
takni skupnosti ivela z umrlim zadnje leto pred njegovo smrtjo in je z njim kadarkoli imela
skupnega otroka.
V primerih iz 2. alineje 1. ods. tega lena pridobi razvezani zakonec pravico do vdovske pokojnine kot
souivalec, e ima pravico do vdovske pokojnine tudi zakonec iz pozneje ZZ ali zunajzakonski partner.

Odmera in viina vdovske pokojnine:
Osnova za odmero je starostna ali invalidska pokojnina, do katere bi bil zavarovanec upravien ob smrti, ali
pokojnina, ki jo je e uival ob smrti. Najnija pokojninska osnova za odmero vdovske pokojnine je
pokojnina, ki bi bila zavarovancu odmerjena v viini 33% od osnove. Vdovska pokojnina se odmeri od
pokojnine, v viini 70%.
Vdova/vdovec, ki je e upravien do svoje starostne ali invalidske pokojnine, lahko izbere tisto, ki je zanj/o
najugodneja. Lahko izbere tudi svojo in poleg tega e 15 % vdovske pokojnine, vendar najve do zneska v viini
11,7 % najnije pokojninske osnove. Skupno izplailo lastne in dela vdovske pokojnine ne more presegati
starostne pokojnine mokega, odmerjene od najvije pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe.


27. Druinska pokojnina pogoji za pridobitev, nain odmere!
Pravico do druinske pokojnine imajo otroci oje druine (zakonski, nezakonski, posvojenci) ter otroci ire druine
(pastorki, vnuki, drugi otroci brez starev), ki jih je zavarovanec pred smrtjo dejansko preivljal in stari, ki jih je bil
zavarovanec oziroma uivalec pravic dolan preivljati sladu s predpisi, ki urejajo zakonsko zvezo in druinska
razmerja (bratje in sestre ve NE), e so stari vsaj 60 let ali e so popolnoma nezmoni za delo.

Otroci imajo pravico do druinske pokojnine:
do 15. leta starosti oz do konca olanja, vendar najdlje do 26. leta starosti
do 18. leta, e se po 15. letu ne olajo, vendar samo, e si prijavljeni na Zavodu
otrok, ki postane popolnoma nezmoen za delo po 15. letu starosti oz do konca olanja, pridobi pravico ne
glede na starost (dokler traja nezmonost), e pa je postal nezmoen po konanem olanju, pridobi pravico
samo, e ga je umrli do svoje smrti preivljal.

Otrok izgubi pravico do druinske pokojnine, e sklene zakonsko zvezo, razen e je popolno ali trajno nezmoen za
delo, ali e se oba zakonca e olata. Viina pokojnine je odvisna od tevila upraviencev. Osnova se doloa na enak
nain kot za vdovsko pokojnino. Odstotek odmere je odvisen od tevila upraviencev in vrste upraviencev (oji ali
iri lani). e imajo pravice samo oji lani, se pokojnina za enega odmeri v viini 70%, za dva 80%, za tri 90% in za
tiri + 100%. e so upravienci tudi lani ire druine, se njihova pokojnina odmeri od preostanka osnove za
odmero po posebnih pravilih.


28. Opiite pravico do druinske pokojnine in pravila za njeno odmero po ZPIZ-2.
Glej eno vpraanje vije (t. 27).


29. Opii postopek uveljavljanja pravic iz pokojninskega zavarovanja!
Postopek pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje:
Pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja lahko na Zavodu uveljavlja oseba, ki je bila
zavarovana pri zavodu, in oseba, ki uveljavlja pravice na podlagi mednarodnih sporazumov. Pred Zavodom
se vodi posebni upravni postopek, kjer se uporabljajo dolobe ZPIZ-2 in subsidiarno dolobe Zakona o
24

splonem upravnem postopku. Na prvi stopnji odloa obmona enota zavoda, na obmoju katere je bila
oseba, ki uveljavlja pravico, nazadnje zavarovana. Na drugi stopnji odloa posebna enota na sedeu v
Ljubljani. O pravicah iz mednarodnih sporazumov in o transferju pokojnin odloa enota na sedeu Zavoda,
na drugi stopnja pa predstojnik Zavoda.
Postopek se prine na zahtevo zavarovanca oz na zahtevo vdove/vdovca ali druinskega lana (namesto
poslovno nesposobnih zakoniti zastopniki). Zahteva se poda skupaj s pisno vlogo ali ustno na zapisnik pri
katerikoli enoti Zavoda (posreduje pristojni enoti). Odloba prve stopnje se predloi v revizijo, ki jo opravi
organ druge stopnje. Namen revizije je zagotovitev pravilne in enotne uporabe zakona. Organ druge
stopnje lahko odlobo spremeni, odpravi ali razveljavi. Zoper odlobo organa prve stopnje lahko
upravienec v 15 dneh od dneva vroitve odlobe vloi pritobo na organ druge stopnje (pisno ali ustno na
zapisnik). Pritoba ne zadri izvritve odlobe (razen e zakon doloi drugae). Odlobo o pritobi mora
organ druge stopnje izdati najpozneje v 2 mesecih od prejema popolne pritobe. Stroke uveljavljanja
pravic krije Zavod.
Revizija po ZPIZ-2: obvezna revizija vseh odlob bo zdaj potekala tako, da se bodo poslale l nekatere
odlobe po sistemu nakljune izbire.

Sodno varstvo:
Socialna sodia so pristojna za sodno varstvo zoper odlobe pristojnih organov Zavoda v skladu z ZDSS-1. V teh postopkih se
uporabljajo dolobe ZPP. Sodno varstvo zoper odlobe Zavoda lahko zavarovanec uveljavi v 30 dneh od vroitve odlobe organa druge
stopnje. Socialna sodia so pristojna odloati o socialnih sporih: o pravicah do in iz obveznega pokojninskega in invalidskega
zavarovanja, obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, o plaevanju prispevkov za obvezno pokojninsko zavarovanje, o
doloitvi in ukinitvi delovnih mest, za katera je obvezna vkljuitev v dodatno pokojninsko zavarovanje, o prostovoljni vkljuitvi v
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter v plaevanje prispevkov, o priznanju in dokupu zavarovalne dobe, o pravicah iz
dravne pokojnine ter o sporih v zvezi z matino evidenco. Zoper sodbo socialnega sodia prve stopnje, je mona pritoba na Vije
delovno in socialno sodie, zoper sodbo tega sodia pa je v doloenih primerih mogoa pritoba na Vrhovno sodie. Ker gre za
ustavno lovekovo pravico, je mogoa pritoba tudi na Ustavno sodie (ko so izrpana vsa sredstva).


30. Opredelite pojem invalidnosti in pravice delovnih invalidov v slovenski ureditvi.
Razline opredelitve invalidnosti:
Invalidnost je trajna ali vsaj trajneja prirojena ali pridobljena telesna ali duevna motnja v delovanju
lovekega telesa, ki je ni mogoe odpraviti z zdravljenjem in medicinsko rehabilitacijo. Posledica
invalidnosti je delna ali popolna nezmonost za izobraevanje, delo ali samostojno ivljenje. Invalide loimo
na delovne invalide in druge invalidne osebe.
V EU ne najdemo enotne opredelitve invalidnosti. Konvencija o pravicah invalidov opredeljuje invalide kot
ljudi z dolgotrajnimi telesnimi, duevnimi, intelektualnimi ali cenzorinimi okvarami, ki jih v povezavi z
razlinimi oviramo lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in uinkovito sodelovali v drubi.
V Sloveniji invalidnost opredeljuje ve zakonov:
o Stareja zakonodaja jih definira kot zmerno, teje in teko duevne ter najteje telesno prizadete
osebe, ki se ne morejo usposobiti za samostojno ivljenje in delo.
o Na podroju zaposlitvene rehabilitacije so definirani kot osebe, pri katerih so ugotovljene trajne
posledice telesne ali duevne okvare ali bolezni in ima zato manje monosti za zaposlitev ali za
napredovanje v zaposlitvi.
o ZPIZ-2: invalidnost je podana, e se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoe
odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, zavarovancu zmanja zmonost za
zagotovitev oz. ohranitev delovnega mesta oz. za poklicno napredovanje.

Delovni invalidi so invalidi, ki pridobijo pravice na podlagi opravljanja doloenega pridobitnega dela (pravice
pridobijo iz invalidskega zavarovanja ki temelji na opravljanju dela). Invalidnost je pri njih podana, e so zaradi
zdravstvenih teav zmanja zavarovancu zmonost za zagotovitev oz ohranitev delovnega mesta oz za poklicno
25

napredovanje. Z ugotavljanjem stopnje invalidnosti se izognemo poloaju, ko nekdo je bodisi ni invalid in tretja
monost ne obstaja. Po ugotovitvi stopnje invalidnosti je mogoe posamezne pravice prilagoditi invalidom s
preostalo delovno zmonostjo in jim omogoiti, da e naprej sodelujejo pri ekonomskem ivljenju skupnosti.

Invalidnost se zavarovancu prizna, ko se ugotovi, da ni ve zmoen pridobiti taknega dohodka, kot ga lahko pridobi njegova
referenna oseba (abstraktna oseba, s katero primerjamo zavarovanca). Invalidskega zavarovanca se lahko primerja z njegovim
poloajem pred nastankom invalidnosti (invalidna oseba=referenna oseba; najbolj ugoden za zavarovanca), z drugo osebo v istem
poklicu (ista izobrazba) ali s katerokoli osebo, ki je popolnoma zmona za delo (najmanj ugoden). To razmerje med zavarovanevo
preostalo zmonostjo za delo in njegovo referenno osebo je mogoe oznaiti kot stopnjo invalidnosti.

Pravice delovnih invalidov:
(1) Pravica do poklicne rehabilitacije in nadomestil
- Rehabilitacija je proces in cilj raznovrstnih ukrepov, namenjenih prepreitvi, zmanjanju ali odpravi
oviranosti in prepreitvi njenega poslabanja. Cilj rehabilitacije je ohranitev in povrnitev delovnih
zmonosti. Celostna rehabilitacija zajema vse vrste rehabilitacij. Zane se z medicinsko rehabilitacijo,
katere cilj je vkljuitev prizadetih v ivljenje skupnosti. Sledi ji poklicna rehabilitacija, ki je pravica
zavarovanec invalidskega zavarovanja. Smiselno nastopi za medicinsko, da se ugotovi, ali obstajajo
spremembe delovne zmonosti. Namenjena je vkljuitvi zavarovanca v delovno okolje (usposabljanje).
Pravica do zaposlitvene rehabilitacije ni namenjena samo delovnim invalidom, ampak vsem invalidom, ki
pridobijo status invalida. Zadnja je socialna rehabilitacija, ki obsega strokovno pomo invalidov in je
namenjena njihovi ponovni vkljuitvi v ivljenje skupnosti.
- Pravico do poklicne rehabilitacije ima zavarovanec:
o pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti; ki na dan nastanka invalidnosti e ni dopolnil 55
let starosti; ki se glede na preostalo delovno zmonost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo
opravljal s polnim delovnim asom,
o pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti; ki na dan nastanka invalidnosti e ni dopolnil 50 let
starosti; ki se glede na preostalo delovno zmonost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal s
krajim delovnim asom od polnega, najmanj 4 ure dnevno.
- Poklicna rehabilitacija je dolnostno upravienje: hkrati pravica in dolnost zavarovanca. Izvede se v skladu
s 3-stransko pogodbo o poklicni rehabilitaciji med zavarovancem, DD in Zavodom.
- Da invalid ne bi ostal brez vseh dohodkov, se mu za as poklicne rehabilitacije zagotavlja denarno
nadomestilo, ki znaa 130 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti, e e ni
dopolnil 55 let in se usposablja za delo, ki ga bo lahko opravljal s polnim delovnim asom. e se
zavarovanec usposablja ob delu, ki ga bo opravljal polni delovni as znaa nadomestilo 40% osnove.
Zavarovancu, ki je mlaji od 50 let in se usposablja za delo s polovinim delovnim asom pripada
nadomestilo v viini 130% invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti.
Zavarovanec, ki ima po zakljuku poklicne rehabilitacije priznano pravico do premestitve ali pravico do dela
s krajim delovnim asom od polnega, najmanj tiri ure dnevno oziroma dvajset ur tedensko, ima do
zaetka dela na drugem delu s polnim ali krajim delovnim asom od polnega, najmanj tiri ure dnevno
oziroma dvajset ur tedensko, pravico do zaasnega nadomestila. Za delavce v delovnem razmerju znaa to
nadomestilo 100 % invalidske pokojnine, ki bi jo pridobili na dan nastanka invalidnosti. Za ostale
(samozaposleni, kmetje, drubeniki, tisti, ki so se prostovoljno vkljuili) pa 50%. S pravico do rehabilitacije
lahko invalid pridobi tudi dodatne pravice (do prilagoditve prostorov in delovnega mesta, ).

(2) Pravico do premestitve na drugo delovno mesto imajo:
- po konani poklicni rehabilitaciji,oseba, mlaja od 55 let in se je usposobila za delo s polnim D,
- stareji invalidi II. kategorije, pri katerih je invalidnost nastala po 55. letu,
- invalidi III. kategorije, pri katerih je poklicna zmonost zmanjana za manj kot 50 % in niso zmoni opravljati
prejnjega dela in
26

- invalidi III. kategorije, e lahko delajo v svojem poklicu s polnim delovnim asom, vendar ne na svojem
prejnjem mestu.

(3) Pravico do nadomestila za invalidnost ima:
- zavarovanec s priznano pravico do premestitve po konani poklicni rehabilitaciji ter
- zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije po dopolnjenem 55. letu starosti ali
invalidnost III. kategorije, e je zavarovaneva delovna zmonost za njegov poklic zmanjana za manj kot 50
% ali e zavarovanec e lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim asom, vendar ni zmoen za delo na
delovnem mestu, na katerem dela, e:
o ob nastanku invalidnosti ni bil zaposlen ali ni bil obvezno zavarovan ali
o mu je delovno razmerje prenehalo na podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev podlage
za odpoved pogodbe o zaposlitvi ali neodvisno od njegove volje ali krivde ali
o je delovno razmerje prekinil po lastni volji ali krivdi ali
o se je zaposlil na drugem delovnem mestu.
- Zavarovancu s priznano pravico do premestitve po konani poklicni rehabilitaciji in zavarovancu, pri katerem je nastala
invalidnost II. kategorije po dopolnjenem 55. letu starosti, se nadomestilo odmeri:
o v primerih iz 1. al. prejnjega ods. v viini 60 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti;
o v primerih iz 2. al. prejnjega ods. v viini 80 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti;
o v primerih iz 3. al. prejnjega ods. v viini 40 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti, e
je prekinil delovno razmerje po dopolnitvi 58 let starosti;
o v primerih iz tretje alineje prejnjega odstavka, e zavarovanec e ni dopolnil 58 let starosti, in v primerih iz etrte
alineje prejnjega odstavka v viini 20 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti.
- (3) Zavarovancu, pri katerem je nastala invalidnost III. kategorije, se v primeru, ko je zavarovaneva delovna zmonost za
njegov poklic zmanjana za manj kot 50 % ali e zavarovanec e lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim asom,
vendar ni zmoen za delo na delovnem mestu, na katerem dela, nadomestilo odmeri:
o v primerih iz 1. al. 1. ods. tega lena v viini 40 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti;
o v primerih iz druge alineje prvega odstavka tega lena v viini 60 % invalidske pokojnine,
o v primerih iz tretje alineje prvega odstavka tega lena v viini 25 % invalidske pokojnine,
o v primerih iz etrte alineje prvega odstavka tega lena v viini 35 % invalidske pokojnine,

Kadar delovni invalid II. kategorije po dopolnjenem 55. letu starosti ali delovni invalid III. kategorije invalidnost ne more ve delati s
polnim delovnim asom, temve le s krajim od polnega, pridobi pravico do dela s krajim delovnim asom od polnega. To mu
zagotavlja delodajalec. Zaradi invalidnosti se mu teje kot polni delovni as. Del izpadlega dohodka se mu nadomesti s pravico do
delne invalidske pokojnine, ki se odmeri od invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti, v odstotku,
ki ustreza krajanju polnega asa. Za polovini as (4h/dan) znaa 50% osnove, za 5h/dan 37,5%, za 6h/dan 25% in za 7h/dan 12,5%.

Poleg omenjenih pravic se vsem zgoraj natetim skupinam invalidov prizna tudi pravica do nadomestila za
invalidnost. Ta se zagotavlja brezposelnim osebam, osebam, ki ob nastanku niso bile zavarovane ter osebam, ki jim
je prenehalo delovno razmerje. Viina nadomestila se odmeri od invalidske pokojnine na dan nastanka invalidnosti,
odmerni odstotki pa so odvisni od stopnje invalidnosti in delovnega poloaja invalida. e je invalidnost teja ali je
prilo do prenehanja pogodbe brez volje in krivde, bo nadomestilo praviloma vije.


31. Sistem invalidske pokojnine, pogoji za pridobitev, odmera.
Pravica do invalidske pokojnine je pravica iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja, saj gre po naravi za
pokojnino, ki jo definiramo kot trajneji (redni) meseni prejemek, ki uivalcu zagotavlja dohodkovno varnost ob
nastanku doloenega socialnega primera (starosti, smrti zavarovanca, invalidnosti). V primeru starosti (domneva) in
invalidnosti (ugotovi) zavarovanec ni ve zmoen pridobivati dohodka v viini, kot ga je pridobival pred nastankom
socialnega primera.



27

Pogoji za pridobitev pravice do invalidske pokojnine:
- Vsi invalidi niso upravieni do invalidske pokojnine. Pridobitev invalidske pokojnine je odvisna od
kategorije invalidnosti, starosti in dopolnjene pokojninske dobe.
- Pravico do invalidske pokojnine imajo naslednje skupine oseb:
o zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije;
o zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmoen za drugo delo s polnim
delovnim asom brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 55 let;
o zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmoen za drugo delo s krajim
delovnim asom od polnega najmanj tiri ure dnevno brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni
zagotovljena, ker je star nad 50 let;
o zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije in mu ni zagotovljena ustrezna
zaposlitev, ker je dopolnil 65 let starosti.
Ti zavarovanci pridobijo pokojnino brez dodatnega pogoja doloene pokojninske dobe le,
e je vzrok invalidnosti pokodba pri delu ali poklicna bolezen. e invalidnost ni povezana
z delom, mora zavarovanec izkazati gostoto zavarovanja zavarovanec mora ob nastanku
invalidnosti dopolniti pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja med
dopolnjenim 20. letom starosti in starostjo na dan nastanka invalidnosti delovna leta
(npr invalidnost nastane pri 41 letih: 41-20 let=21/3=7 let pokojninske dobe). Ugodneja
pravila veljajo za invalide I. kategorije, ki so postali invalidi pred dopolnjenim 21. letom ali
v obdobju med 21. in 30. letom, ali za tiste, ki so pridobili vijo, visoko ali univerzitetno
izobrazbo.
- Pravico do invalidske pokojnine lahko pridobijo tudi mladi:
o pred dopolnjenim 21. letom starosti e je ob nastanku invalidnosti e vkljuen v invalidsko
zavarovanje ali e so kadarkoli pred nastankom invalidnosti dopolnili najmanj tri mesece
zavarovalne dobe
o med 21. in 30. letom starosti - e so izpolnjeni pogoji ene etrtine pokojninske dobe med 20.
letom in nastankom invalidnosti.
- Zavarovancu, ki je pridobil vijo strokovno izobrazbo, se delovna leta tejejo od dopolnjenega 26. leta
starosti. Zavarovancu, ki je pridobil visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo, se delovna leta tejejo od
dopolnjenega 29. leta starosti.

Odmera invalidske pokojnine:
- Viina je odvisna od pokojninske osnove in doloenega odmernega odstotka. Osnova se izrauna na enak
nain kot osnova za starostno pokojnino. Odmerni odstotek je odvisen od vzroka invalidnosti. e je
invalidnost posledica pokodbe pri delu ali poklicne bolezni, je odstotek odmere ne glede na trajanje
pokojninske dobe 57,25%. e je invalidnost posledica pokodbe zunaj dela, se pokojnina odmeri od
pokojninske osnove v odstotku, doloenem glede na dopolnjeno pokojninsko dobo na enak nain, kot je
doloen za starostno pokojninsko, brez znianj, doloenih glede na starost ob upokojitvi. Doloen je
minimalni odmerni odstotek.
- e je do invalidnosti prilo pred dopolnitvijo polne starosti (65 let), je odstotek odmere najmanj 36% za
moke in 39% za enske. Poleg dejanske pokojninske dobe se upoteva tudi fiktivna oz priteta doba
(obdobje med nastankom invalidnosti ter doloeno starostjo). e je do invalidnosti prilo do dopolnitvi
polne starosti, se odmeri od pokojninske osnove najmanj v viini doloeni za odmero starostne pokojnine
za 15 let zavarovalne dobe. e gre za kombiniran vzrok invalidnosti (poklicno in nepoklicno), se odmeri ena
invalidska pokojnina, ki je sestavljena iz sorazmernih delov. e zavarovanec lahko koristi tako invalidsko kot
starostno pokojnino, lahko izbere najugodnejo.


28

32. Definiraj pokodbo pri delu in poklicno bolezen. Kako vplivata na pridobitev in obseg pravic v naem sistemu
socialnega zavarovanja? Kako se kae njihovo uveljavljanje v razlinih sistemih socialne varnosti?
Pokodba pri delu in poklicna bolezen sta vzroka invalidnosti. Gre za poklicni tveganji.

Pokodba pri delu je motnja, ki lahko nastane iz ve vzrokov (vija sila, hitra sprememba poloaja telesa, kemikalije,
fizini uinki, obremenitve telesa, nakljuje, ). Pogoj za nastanek pokodbe pri delu je, da je pokodba v vzroni
zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je pokodovanec zavarovan. Za pokodbo pri delu se teje
tudi pokodba, ki nastane na slubeni poti, na poti, na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj (po
ZPIZ-2 le, e prevoz organizira DD), mednje pa se teje tudi motnja, ki jo zavarovanec utrpi v zvezi z uveljavljanjem
pravic do zdravstvenih storitev (na poti od stanovanja ali delovnega mesta do kraja zdravnikega pregleda).

Poklicna bolezen je povzroena z daljim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na
doloenem delovnem mestu ali na delu, ki spada v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je bil oboleli
zavarovan. Slovenski zakonodajalec se je odloil za seznam poklicnih bolezni (e ne ustreza nobeni, ne gre za
poklicno bolezen). Doloa jih Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni, ki pa ne doloa duevnih bolezni ali novejih
bolezni (stres, izgorelost). Druge monosti priznanja so e:
- obstaja seznam, vendar je mogoe dokazati tudi neko bolezen, ki ni na seznamu;
- odprt sistem kjer je treba v vsakem primeru posebej dokazati, da gre za poklicno bolezen.

Kako vplivata na pravice v slovenskem in drugih sistemih:
- Avstrijska in nemka ureditev zagotavljata posebno zavarovanje za pokodbe pri delu in poklicne bolezni.
- V nai ureditvi zavarovanje za pokodbe pri delu in poklicne bolezni ni samostojna veja socialnega
zavarovanja. Varnost ob nastanku takih nezgod se zagotavlja v enotnem obveznem zdravstvenem
zavarovanju (zaasna nezmonost) ter v enotnem pokojninskem in invalidskem zavarovanju (trajna
nezmonost). Velja pravilo, da pridobitev pravic ob nastanku pokodbe pri delu ali poklicne bolezni ni
odvisna od predhodne zavarovalne dobe. To se kae v koordinaciji sistemov socialne varnosti, saj je
zavarovanec upravien do dajatev po integracijskem naelu pravice bo pridobil v dravi zadnje zaposlitve.

Kako vplivata na pravice v slovenskem sistemu:
- Viina invalidske pokojnine je odvisna od pokojninske osnove in doloenega odmernega odstotka. Osnova se izrauna na
enak nain kot osnova za starostno pokojnino. Odmerni odstotek je odvisen od vzroka invalidnosti. e je invalidnost
posledica pokodbe pri delu ali poklicne bolezni, je odstotek odmere ne glede na trajanje pokojninske dobe 57,25%. e je
invalidnost posledica pokodbe zunaj dela, se pokojnina odmeri od pokojninske osnove v odstotku, doloenem glede na
dopolnjeno pokojninsko dobo na enak nain, kot je doloen za starostno pokojninsko, brez znianj, doloenih glede na
starost ob upokojitvi. Doloen je minimalni odmerni odstotek.
- Invalidnina je nadomestilo za telesno okvaro, pridobljeno v asu zavarovanja ali prejemanja pokojnine. Gre za pravico iz
socialnega zavarovanja, zato dohodkovne in premoenjske razmere zavarovanca nanjo nimajo vpliva. Izplauje se obliki
periodine mesene dajatve. Pogoj za pridobitev pravice do invalidnine je pokojninska doba, ki pa se ne zahteva, e je
telesna okvara posledica pokodbe pri delu/poklicne bolezni. Vrste in stopnje telesnih okvar doloi minister za delo po
predhodnem mnenju ministra za zdravje. ker e ni bil sprejet nov, se uporablja Samoupravni sporazum o seznamu telesnih
okvar (SFRJ 1983).
- Zavarovanci samo za pokodbe pri delu in poklicne bolezni: Zakon doloa posebne skupine oseb, ki so zavarovane le za
pokodbe pri delu in poklicne bolezni. V tem primeru gre za osebe, ki na drugi pravni podlagi sodelujejo v organiziranem delu
(dijaki in tudenti pri praktinem pouku, tudenti, ki opravljajo delo prek S,). Samo za pokodbo pri delu so zavarovane
osebe, ki sodelujejo pri kratkotrajnih akcijah in dogodkih (sodelujejo pri reevalnih akcijah ob naravnih in drugih nesreah).
- Denarno nadomestilo zaradi odsotnosti z dela: V primeru poklicne bolezni ali pokodbe pri delu znaa nadomestilo 100 %
delaveve povprene mesene plae zadnjih treh mesecev, medtem ko je pri zasebnih tveganjih viina nadomestila 80 %
delaveve plae v zadnjem mesecu, za bolezni, za pokodbe izven dela pa 70 %. Delodajalec je dolan izplaevati nadomestilo
plae doloen zaetni as odsotnosti z dela zaradi bolezni ali pokodbe. Njegova odgovornost je veja v primeru pokodb pri
delu ali poklicne bolezni. DD je dolan izplaevati nadomestilo plae prvih 30 dni za posamezno odsotnost z dela oz. ustrezno
manj, e je odsotnost kraja. Pri zasebnih tveganjih (zunaj dela) velja tudi absolutna asovna omejitev, medtem ko absolutne
asovne omejitve ni pri pokodbah pri delu in poklicni bolezni.
29

33. Primerjava nacionalne zdravstvene slube in obveznega zdravstvenega zavarovanja!
Nacionalna zdravstvena sluba: Zanjo je znailno, da odgovornost za oskrbo prebivalstva v celoti prevzame drava
ali lokalna skupnost. Nosilci in izvajalci so identini. Zdravniki zaposleni s strani drave ali lokalne skupnosti, lahko
so samozaposleni in imajo pogodbo s pristojno zdravstveno oblastjo. Obstaja prosta izbira med ponudniki
zdravstvenih storitev, dostop do izvajanja zdravstvene dejavnosti pa je omejen. V krog zavarovanih oseb je
vkljueno celotno prebivalstvo. Sredstva se zagotavljajo iz obinskega ali dravnega prorauna, ki se polni s
pobiranjem splonih davkov. Na delovanje sistema ima posameznik le posreden vpliv, in sicer prek volitev.

Obvezno zdravstveno zavarovanje: Zanj je znailno, da drava z zakonom ureja katalog zdravstvenih pravic,
medtem ko je njihova izvedba preteno prepuena specializiranim javnim in zasebnim ponudnikom. Nosilec in
izvajalec nista identina. Sprva je bilo namenjeno samo delavcem, kasneje pa vsem ekonomsko aktivnim osebam. V
veini sistemov je praviloma zavarovano celotno prebivalstvo. Financira se preteno iz prispevkov zavarovancev (in
delodajalcev). Pravni poloaj zavarovancev je bolje pravno varovan, saj se jim zaradi plaevanja prispevkov
priznavajo doloena lastninska upravienja do priakovanih in pridobljenih dajatev. Zavarovanci imajo veji vpliv na
upravljanje sistema, saj lahko sodelujejo v organih upravljanja nosilca (naelo samouprave).


34. Opredeli razmerje med naelom samoodgovornosti in solidarnosti v obveznem zdravstvenem zavarovanju.
Zakon doloa naelo samoodgovornosti (odgovornost posameznika za svoje zdravljenje, ki ne potrebuje medicinske
pomoi) in naelo solidarnosti (skupnost pomaga zavarovancu nositi stroke zdravljenja). Samoodgovornost kot
temeljno naelo obveznega zdravstvenega zavarovanja pomeni, da mora zavarovana oseba ravnati tako, da ostane
nevarnost nastopa zdravstvenega primera im manja, po drugi strani pa mora aktivno prispevati k imprejnji
odpravi kodljivih posledic e nastalega zdravstvenega primera. Na drugi strani lahko skupnost na podlagi
solidarnosti izpolni svojo nalogo le, e zavarovane osebe z zdravim nainom ivljenja obvarujejo zavarovalno
skupnost pred dolnostjo zagotavljati dajatve, ki se jim je mogoe izogniti.

Iz obsega zdravstvenih primerov bolezni je potrebno izloiti primere, ko si bolezen in pokodbo povzroi
zavarovana oseba sama, torej namenoma, s storitvijo kaznivega dejanja ali udelebo pri njegovi storitvi. To izloitev
mora doloiti zakon (nedopustno z podzakonskimi akti). Pri nas samopokodbo izloujejo Pravila obveznega
zdravstvenega zavarovanja (ne dolono, ker ni jasno, kakna oblika krivde se zahteva). Pri tem se postavlja
vpraanje, kako naj bo zavarovana oseba, ki povzroi stroke z bolj tveganim nainom ivljenja. Ratio je zaita
solidarne skupnosti pred primeri, ki jih povzroi posamezna zavarovana oseba, v nasprotju z naelom
samoodgovornosti. Sedanja ureditev sicer takim ljudem zagotavlja neokrnjeno zavarovalno zaito.


35. Natejte osebe, ki so vkljuene v obvezno zdravstveno zavarovanje.
Vanj so vkljuene doloene skupine oseb e na podlagi zakona, tj. ex lege. Do tega, pride ko je izpolnjeno doloeno
dejansko stanje, npr. sklenitev PoZ. V krog zavarovanih oseb spadajo tako zavarovanci kot njihovi druinski lani,
vendar so samo zavarovanci dolni plaevati prispevke. Druinski lani sami ne plaujejo prispevkov in tudi za
varovancu ni potrebno zaradi njih plaevati ve. Zavarovanje druinskih lanov je derivativne in akcesorne pravne
narave. Med zavarovane osebe spadajo zavarovanci, njihovi druinski lani ter zavarovanci za poklicna tveganja.

Zavarovance lahko razvrstimo v tiri skupine:
- Aktivni zavarovanci sem spadajo osebe v delovnem razmerju, kjer obstaja podrejenost med delavcem in
delodajalcem. Aktivne so tudi samozaposlene osebe (odvetniki, zdravniki, duhovniki, samozaposleni na
podroju kulture,). Posebne skupine samozaposlenih oseb so tudi kmetje in lani njihovih gospodarstev,
poslovodne osebe in lastniki podjetij, portniki,
- Prejemniki razlinih socialnih dajatev sem spadajo brezposelne osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo
iz zavarovanja za primer brezposelnosti ter prejemniki pokojnin, prejemniki nadomestil iz invalidskega
30

zavarovanja, upravienci do pravic iz starevskega varstva, druinski pomoniki, vojni invalidi, veterani,
rtve voljnega nasilja, obvezno so zavarovani tudi prejemniki trajne denarne socialne pomoi, saj se jim s
tem zagotavljata enak obseg in kakovost storitev kot drugim.
- Druge osebe z dohodkom in stalnim prebivaliem pri nas osebe, ki so si dolne same plaevati prispevke
(npr. osebe, ki delajo na podlagi avtorskih pogodb)
- Dravljani RS s stalni prebivaliem pri nas


36. Katere so pravice obveznega zdravstvenega zavarovanja in postopek njihovega uveljavljanja.
Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja glede na nain zagotavljanja so:
- Pravice v denarju
- Pravice v naravi (zdravstvene dajatve): (1) storitvene dajatve; (2) stvarne dajatve

Pravice do zdravstvenih storitev:
- Pravica do preventivnih zdravstvenih storitev
- Pravica do storitev zdravljenja
- Pravica do zdravil
- Pravica do obvezilnega materiala
- Pravica do medicinsko-tehninih pripomokov
- Pravica do medicinske rehabilitacije

Pravice do denarnih dajatev:
- Pravica do denarnega nadomestila med zaasno odsotnostjo od dela
- Pravica do odsotnosti
- Denarno nadomestilo
- Denarno nadomestilo za nego ojega druinskega lana
- Pravica do povrnitve potnih strokov
- Pravica do pogrebnine in posmrtnine

Postopek uveljavljanja pravic do zdravstvenih pravic:
- Pravica do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda
o Pravico lahko oseba uveljavlja pri osebnem zdravniku. Je procesna pravica. Subjekt pravice je vsak
socialno zavarovani in zasebni pacient, vendar je dejansko pravica pomembna le za socialno
zavarovanega pacienta. Njen korelat je dolnost zdravnika sprejeti pacienta, odkloni ga lahko samo
v izjemnih primerih (preve pacientov, prevelika oddaljenost).
o Pravica obsega tako prosto izbiro zdravnika kot prosto izbiro zdravnika specialista in zdravstvenega
zavoda. Pravica ni neomejena (krajevne in asovne omejitve). Omejitev je manj, ko zasebni pacient
uveljavlja pravico do proste izbire zdravnika, saj lahko povsem svobodno izbire kogarkoli, dokler ga
je pripravljen plaati. To lahko stori mimo osebnega zdravnika, ki v obveznem zdravstvenem
zavarovanju deluje kot vratar v svet zdravstvenih storitev. ZPacP doloa dolnost zdravnika pisno
pojasniti zavrnitev pacienta v 8 dneh od izraene pacientove izbire.
o Zavarovana oseba lahko poleg splonega zdravnika izbere tudi osebnega ginekologa in osebnega
zobozdravnika, ki se jih lahko brez razloga zamenja po enem letu, prej pa samo v primeru, e se
porui zaupno razmerje. Izbrani osebni zdravnik deluje kot vratar v svet zdravstvenih storitev,
zdravil in medicinsko-tehninih pripomokov (prepreeni samonapotitev, preskakovanje osebnega
zdravnika ter neomejena izbira kateregakoli zdravnika). Izbrani osebni zdravnik ima pomembne
usmerjevalne, koordinacijske in dokumentacijske vloge, saj skrbi za zdravje osebe, predpisuje
zdravila, vodi in zbira zdravstveno dokumentacijo in osebo napotuje k specialistu (ne za psihiatra,
spolne bolezni ali tuberkulozo varovanje zasebnosti) ali v bolninico.
31

o Zavarovana oseba ima pravico do neomejena prvega dostopa do svojega izbranega zdravnika, ki jo
uveljavi na lastno pobudo. Zdravnik je osebo dolan sprejeti in izvesti storitve, e so potrebne.
Zdravnik bo najprej opravil pregled oz preiskave, ki so potrebne za diagnozo. Ko je ta ugotovljena,
ima zavarovana oseba pravico do potrebnih preventivnih storitev oz do dajatev zdravljenja. Vsak
pacient ima pravico biti obveen o svojem zdravstvenem stanju in verjetnem razvoji ter
posledicah bolezni, cilju, vrsti, nainu zdravljenja, mogoih tveganjih in morebitnih drugih
monostih zdravljenja. Vse zavarovane osebe v enakem ali podobnem zdravstvenem poloaju
imajo enako pravico do dostopa do vseh vrst storitev, zdravil in pripomokov. Enak dostop brez
neutemeljenega loevanja na podlagi osebnih okoliin, je mogoe zagotoviti le v javnem sistemu
tj. v obveznem zdravstvenem zavarovanju.
- Pravice in dolnosti v postopku zdravljenja
o Samo ene izmed pravic so pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, pravica
do spotovanja pacientovega asa, pravica do obveenosti in sodelovanja, pravica do
samostojnega odloanja o zdravljenju, pravica do upotevanje vnaprej izraene volje, pravica do
seznanitve z zdravstveno dokumentacijo, pravica varstva zasebnosti in pravica varstva osebnih
podatkov. Vse te pravice podrobneje ureja ZPacP. Hkrati ima pacient dolnost ravnati v skladu s
sprejetimi strokovnimi navodili in narti v asu bolezni. Nobene pravice ni mogoe odrei s
sklicevanjem na pacientovo neizpolnjevanje dolnosti (lahko samo zadri izplaevanje
nadomestila). Z neizpolnjevanjem dolnosti lahko povzroi kodo solidarni skupnosti obveznega
zdravstvenega zavarovanja (potrebne dodatne storitve). Delodajalec lahko takemu delavcu
odpove pogodbo o zaposlitvi.
- Postopki v primeru nesoglasja
o Pravica do pritobe in ugovora
Zavarovana oseba ima pravico do pritobe, e se ne strinja z odloitvijo zdravnika, tako
glede ukrepov diagnostike, akutnega zdravljenja in medicinske rehabilitacije. Pritoi se
lahko neposredno pri izvajalcu storitev. Pravico ureja vsakoletni dogovor med ZZZS,
izvajalci in ministrstvom za zdravje. Pravico do ugovora na pristojni organ nadzora
(zbornica, ZZZS ali ministrstvo) ima oseba v vseh natetih primerih, etudi v tem postopku
sam ne nastopa v vlogi stranke.
o Pravica do drugega mnenja
Pacient ima pravico kadarkoli pridobiti drugo mnenje. Pravico do drugega mnenja lahko
neomejeno uveljavljajo samo zasebni pacienti, e so jo pripravljeni plaati. Za socialno
zavarovanega pacienta pa so doloene tevilne omejitve omejena je samo na odloitve
na sekundarni in terciarni ravni, kar pomeni da zavarovana oseba nima monosti zahtevati
preskusa odloitve izbranega osebnega zdravnika. Naslednja omejitev je, da lahko
socialno zavarovani pacient uveljavi pravico do drugega mnenja najvekrat enkrat za
oceno istega zdravstvenega stanja in predvidenih postopkov zdravstvene oskrbe. Dodatno
morata pred uveljavitvijo pravice do drugega mnenja socialni zavarovani pacient in izbrani
zdravnik opraviti temeljit pogovor o razlogih, namenu in potrebnosti pridobitve drugega
mnenja. pravico se lahko uveljavi samo pri zdravniku ali konziliju istega izvajala
zdravstvenih storitev, torej v isti zdravstveni organizaciji.
o Pravica do obravnave kritve pacientovih pravic
ZPacP nesoglasje med pacientom in izvajalcem zdravstvene dejavnosti opredeljuje kot
nesporazum, ki naj bi se ga odpravilo takoj, in sicer z dodatnimi pojasnili in ukrepi. e to ni
mogoe, mora izvajalec pacienta v skladu z naelom obveenosti in podpore varstva
pravic na razumljiv nain obvestiti o pravice do obravnave kritve pacientovih pravic in
postopku vloitve zahteve. e pacient meni, da so bile krene njegove pravice iz ZPacP,
lahko zahteva postopek prve obravnave kritve pacientovih pravic pred pristojno osebo
izvajalca (neformalni strokovni postopek). Osebi se lahko dogovorita o opraviilu ali celo
32

povrnitvi kode do 300. e pacient ne soglaa s predlaganim dogovorom, lahko zahteva
drugo obravnavo kritve pacientovih pravic pred Komisijo RS za varstvo pacientovih pravic
(predsednika imenuje Vlada, druge pa ministrstvo). Postopek je formaliziran in doloa
subsidiarno uporabo dolob splonega upravnega postopka.
- Odloitev imenovanega zdravnika ZZZS
o V nekaterih primerih je potrebna odloitev zdravnika (imenuje ga upravni odbor ZZZS), ki odloa o:
napotitvi na zdraviliko zdravljenje na predlog izbranega osebnega zdravnika ali
bolnininega zdravnika,
upravienosti zahteve za medicinsko-tehnini pripomoek pred iztekom trajnostne dobe,
e je prilo do anatomskih in funkcionalnih sprememb, zaradi katerih je postal
pripomoek neuporaben,
pravici do zahtevnejih medicinsko-tehninih pripomokov in
upravienosti do zdravljenja v tujini.
o V teh primerih je pravni poloaj zavarovane osebe bolje varovan. e se ne strinja z njegovo
odloitvijo, lahko vloi pritobo, o kateri odloa Komisija ZZZS (dva zdravnika, en pravnik).
- Strokovna in pravna pomo
o Zastopnik pacientovih pravic lahko pacientu svetuje, pomaga ali ga zastopa, lahko pa tudi
neformalno posreduje pri izvajalcih z namenom hitrega odpravljanja kritev. Pravico do brezplane
pravne pomoi imajo zasebni in socialno zavarovani pacienti, kar pa ne zmanjuje njihove pravice
zahtevati strokovno in pravno pomo nosilca obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Postopek uveljavljanja pravic do denarnih dajatev:
- Uveljavljanje pravic do denarnega nadomestila
o Utemeljenost zaasne nezmonosti za delo zaradi lastne bolezni ali pokodbe oz druge zaasne
zadranosti z dela do 30 dni ugotavlja zavarovanev sploni izbrani osebni zdravnik (ne ginekolog
ali zobozdravnik!). o nezmonosti za delo, ki presega 30 dni, in v ostalih primerih, ko bremeni
denarno nadomestilo ZZZS, se zahteva odloitev imenovanega zdravnika, ki ga imenuje upravni
odbor ZZZS. Delavec uveljavlja izplailo nadomestila pri delodajalcu, za to pa mu zadostuje Potrdilo
o upravieni odsotnosti z dela, ki ga izda osebni zdravnik na predpisanem obrazcu (enako velja, e
plailo bremeni ZZZS tudi uveljavlja pri delodajalcu, ki nato zahteva povrnitev izplaanih sredstev
od ZZZS). e se delodajalec ali zavarovanec ne strinjata z oceno osebnega zdravnika (do 30 dni),
lahko zahtevata presojo, ki jo opravi imenovani zdravnik ZZZS. Zoper njegovo odloitev je
dopustna nesuspenzivna pritoba zavarovanca ali delodajalca, o kateri odloa zdravstvena komisija
ZZZS (zelo kratki roki).
- Uveljavljanje pravic do drugih denarnih dajatev
o Pravici do pogrebnine in posmrtnine je mogoe uveljavljati pri obmoni enoti ZZZS. Pravico do
pogrebnine se lahko uveljavlja tudi neposredno pri izvajalcu pogrebne dejavnosti, e imajo z ZZZS
sklenjeno ustrezno pogodbo, pravico do posmrtnine pa se lahko uveljavlja pri delodajalcu.
o Zavarovana oseba uveljavlja pravico do povraila potnih strokov pri katerikoli obmoni enoti ZZZS
ali pri svojem delodajalcu (bolj redko). Utemeljenost zahteve se izkae s predpisano listino, ki jo
izda osebni zdravnik. e stroke izplaa delodajalec, lahko slednji uveljavlja povrailo zneska pri
ZZZS. Pritobeni organ je posebna enota na sedeu ZZZS.


37. Opii pravice do storitev v zdravstvenem zavarovanju.
Zavarovanec ima pravice do preventivnih zdravstvenih storitev, ambulantnega (zobo)zdravnikega zdravljenja,
bolnininega zdravljenja, medicinske oskrbe v socialnovarstvenih zavodih, zdravljenja in nege na domu, zdravil,
obvezilnega materiala, medicinsko-tehninih pripomokov, medicinske rehabilitacije ter zdravljenja v tujini.
Kakovost in uinkovitost dajatev mora ustrezati splono priznanemu stanju medicinskega spoznanja (lege artis).
33

Novih postopkov, ki niso izrpno preizkueni, in paramedicinskih postopkov nosilec obveznega zdravstvenega
zavarovanja ni dolan zagotoviti.

V skladu z zapovedjo gospodarnosti morajo biti dajatve po eni strani zadostne, smotrne in ekonomine, po drugi
strani pa ne smejo prestopiti meje potrebnega. Zapoved ima dvojno vlogo v razmerju zavarovane osebe do
nosilca konkretizira dajatveni zahtevek, na podroju izvajanja dajatev pa pomeni maksimo ravnanja izvajalcem
zdravstvenih storitev. Z zapovedjo gospodarnosti je doloena vsebina in s tem omejitev dajatev. Je pomemben
korektiv, ki usmerja povpraevanje.

Pravica do preventivnih zdravstvenih storitev:
- Loimo tri vrste preventive s primarno preventivo prepreujemo nastop bolezni (npr obvezno cepljenje),
sekundarna preventiva je namenjena zgodnjemu odkrivanju bolezni (npr sistematini pregledi, namen
terciarne preventive pa je prepreitev poslabanja obstojeega stanja bolezni ali pokodbe (medicinska
rehabilitacija). Za preventivo doplailo ni potrebno (razen za medicinsko rehabilitacijo), saj jo v celoti krije
ZZZS. Preventivo ureja Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni.

Pravica do storitev zdravljenja:
- Zdravljenje v ojem pomenu razumemo kot akutne terapevtske ukrepe ob bolezni in pokodbi, v irem
smislu pa obsega tudi medicinsko diagnostiko, brez katere lahko terapevtski ukrepi potekajo v napano
smer ali celo kodujejo zdravju. V najirem smislu obsega studi ukrepe medicinske rehabilitacije, ki so
potrebni po zakljuku akutnega zdravljenja. Zavarovana oseba ima pravico do ambulantnega zdravnikega
in zobozdravnikega zdravljenja, ki se lahko izvaja na ravni osnovne ali ambulantno specialistine
zdravstvene dejavnosti. Da se dosee eden od ciljev zdravljenja, ima zavarovana oseba pravico do
stacionarnega bolnininega zdravljenja (nastanitev, prehrana, zdravstvena nega,). Kot del neakutne
bolninine obravnave se v posebnih oddelkih izvaja blailna t.i. paliativna oskrba, ki jo omenja Zakon o
pacientovih pravicah. Gre za primere, ko storitve zdravljenja niso ve mogoe in so v ospredju bolj nega ter
duhovno vodenje (neozdravljivi bolezni).
- Zavarovane osebe imajo tudi pravico do zdravljenja in nege na domu, ki se zagotavlja, ko oseba zaradi
svojega zdravstvenega stanja ne more priti v ambulanto ali kadar nega na domu enakovredno nadomesti
bolninino zdravljenje. Pravica do medicinske oskrbe v socialnovarstvenih zavodih (domovi za stareje,
zavodi za usposabljanje,) vkljuuje tudi zdravila in razne pripomoke, ne pa tudi nastanitve in prehrane
(zanje plaajo upravienci sami!). zavarovana oseba ima tudi pravico do zdravljenja v tujini, in sicer, e
potrebuje zdravstvene storitve med zaasnim bivanjem v tujini (turist), ali e odpotuje v tujino z namenom
pridobiti zdravstvene storitve (zahteva se napotitev ZZZS).

Pravica do zdravil:
- Zdravilo je vsaka snov ali kombinacija snovi, ki so pripravljene in namenjene prepreevanju in zdravljenju
bolezni in pokodb pri ljudeh (ureja Zakon o zdravilih ZZdr-1). Pravica do zdravil ni neomejena
zagotavlja se le kot del bolnininega zdravljenja ali na podlagi recepta. Zdravila na recept so razvrena na
pozitivno in vmesno listo, druga zdravila pa so nerazvrena (negativna lista). Od razvrstitve je odvisna
viina doplail, ki je pri zdravilih z vmesne liste od leta 2010 90% vrednosti. Zdravila s pozitivne liste so
brezplana, za otroke pa so brezplana tudi zdravila z vmesne liste.
- ZZZS doloa najvijo priznano vrednost zdravila v obliki fiksnega zneska, prek katerega strokov zdravila ne
krije (lahko krije samo doloen odstotek). Najvija priznana vrednost je podlaga za ugotavljanje zneska
kritja zdravil, razvrenih na podlagi nelastnikih imen (generikov). Generina zdravila so tista, ki so
bistveno podobna originalnim zdravilom (npr Aspirin je original; ko mu potee zaita industrijske lastnine,
se lahko zano proizvajati generina zdravila). Generina zdravila imajo enako sestavo zdravilnih uinkovin,
enako farmacevtsko obliko in njihovo primerljivost z originalnimi zdravili ugotavlja Javna agencija za
zdravila in medicinske pripomoke, ki pripravi seznam medsebojno zamenljivih zdravil. Namen
34

zamenjavanja je obvladovanje izdatkov za zdravila (zdravnik praviloma predpie ceneje zdravilo in tudi v
lekarni so dolni zamenjati na recept predpisano zdravilo z bistveno podobnim in cenejim zdravilom).
Zavarovana oseba lahko odkloni zamenjavo in zahteva izdajo prvotno predpisanega zdravila, vendar mora
vije stroke poravnati sama.

Pravica do obvezilnega materiala:
- Pravica do sanitetnega in obvezilnega materiala obsega pripomoke, ki so namenjeni pokritju povrinsko
pokodovanega dela telesa, vpoju telesnih tekoin in uporabi zdravil (povoji, oblii,..).

Pravica do medicinsko-tehninih pripomokov
- Medicinsko-tehnini pripomoki so prilagojeni izravnavi slune, gibalne ali druge telesne oviranosti. Gre za
oesno in sluno pomo, sredstva, ki nadomeajo dele telesa in druge predmete, ki so potrebni za
zagotovitev uspeha zdravljenja. Pripomoek mora prizadete telesne funkcije omogoiti, nadomestiti,
olajati ali dopolniti. Podrobneje jih ureja Zakon o medicinskih pripomokih (sprejet naj bi bil nov v javno
razpravo e dan leta 2009). Pravica je omejena, saj so doloena doplaila (razen v primerih, ko zdravljenje v
celoti plaa ZZZS). Pravico je mogoe uveljaviti ele po 6 mesecih od vkljuitve v zavarovanje.

Pravica do medicinske rehabilitacije
- Namen medicinske rehabilitacije je povrniti zmanjane ivljenjske funkcije in delovne zmonosti ter
prepreiti poslabanja obstojeega stanja bolezni ali pokodbe. Je sestavni del medicinske oskrbe. Posebna
oblika rehabilitacije je zdraviliko zdravljenje, ki se lahko izvaja na ambulantni ali stacionarni ravni
(zdravilia) in obsega zahtevneje ukrepe medicinske rehabilitacije, s souporabo naravnih zdravilnih
sredstev v naravnih zdraviliih. Pravica je omejena glede na vrste in as zdravljenja (samo huje bolezni).
Trajanje je dalje v primeru zdravljenja otrok.


38. Opii pravico do storitev zdravljenja in njihov postopek uveljavitve.
Pravica do storitev zdravljena sodi med pravice do zdravstvenih storitev.

Zdravljenje v ojem pomenu razumemo kot akutne terapevtske ukrepe ob bolezni in pokodbi, v irem smislu pa
obsega tudi medicinsko diagnostiko, brez katere lahko terapevtski ukrepi potekajo v napano smer ali celo
kodujejo zdravju. V najirem smislu obsega studi ukrepe medicinske rehabilitacije, ki so potrebni po zakljuku
akutnega zdravljenja. Zavarovana oseba ima pravico do ambulantnega zdravnikega in zobozdravnikega
zdravljenja, ki se lahko izvaja na ravni osnovne ali ambulantno specialistine zdravstvene dejavnosti. Da se dosee
eden od ciljev zdravljenja, ima zavarovana oseba pravico do stacionarnega bolnininega zdravljenja (nastanitev,
prehrana, zdravstvena nega,). Kot del neakutne bolninine obravnave se v posebnih oddelkih izvaja blailna t.i.
paliativna oskrba, ki jo omenja Zakon o pacientovih pravicah. Gre za primere, ko storitve zdravljenja niso ve
mogoe in so v ospredju bolj nega ter duhovno vodenje (neozdravljivi bolezni).

Zavarovane osebe imajo tudi pravico do zdravljenja in nege na domu, ki se zagotavlja, ko oseba zaradi svojega
zdravstvenega stanja ne more priti v ambulanto ali kadar nega na domu enakovredno nadomesti bolninino
zdravljenje. Pravica do medicinske oskrbe v socialnovarstvenih zavodih (domovi za stareje, zavodi za
usposabljanje,) vkljuuje tudi zdravila in razne pripomoke, ne pa tudi nastanitve in prehrane (zanje plaajo
upravienci sami!). zavarovana oseba ima tudi pravico do zdravljenja v tujini, in sicer, e potrebuje zdravstvene
storitve med zaasnim bivanjem v tujini (turist), ali e odpotuje v tujino z namenom pridobiti zdravstvene storitve
(zahteva se napotitev ZZZS).



35

Postopek uveljavitve:
Pravice in dolnosti v postopku zdravljenja:
- Samo ene izmed pravic so pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, pravica do
spotovanja pacientovega asa, pravica do obveenosti in sodelovanja, pravica do samostojnega
odloanja o zdravljenju, pravica do upotevanje vnaprej izraene volje, pravica do seznanitve z zdravstveno
dokumentacijo, pravica varstva zasebnosti in pravica varstva osebnih podatkov. Vse te pravice podrobneje
ureja ZPacP. Hkrati ima pacient dolnost ravnati v skladu s sprejetimi strokovnimi navodili in narti v asu
bolezni. Nobene pravice ni mogoe odrei s sklicevanjem na pacientovo neizpolnjevanje dolnosti (lahko
samo zadri izplaevanje nadomestila). Z neizpolnjevanjem dolnosti lahko povzroi kodo solidarni
skupnosti obveznega zdravstvenega zavarovanja (potrebne dodatne storitve). Delodajalec lahko takemu
delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi.

Pravica do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda
- Pravico lahko oseba uveljavlja pri osebnem zdravniku. Pravica do proste izbire zdravnika je procesna
pravica, saj pomeni prvi korak v postopku uveljavljanja prej analiziranih materialnih pravic. Pravice
pacienta urejata ZZVZZ in ZPacP. Subjekt pravice je vsak socialno zavarovani in zasebni pacient, vendar je
dejansko pravica pomembna le za socialno zavarovanega pacienta. Njen korelat je dolnost zdravnika
sprejeti pacienta, odkloni ga lahko samo v izjemnih primerih (preve pacientov, prevelika oddaljenost).
- Pri nas pravica do proste izbire zdravnika obsega tako prosto izbiro zdravnika kot prosto izbiro zdravnika
specialista in zdravstvenega zavoda. Pravica ni neomejena (krajevne in asovne omejitve). Omejitev je
manj, ko zasebni pacient uveljavlja pravico do proste izbire zdravnika, saj lahko povsem svobodno izbire
kogarkoli, dokler ga je pripravljen plaati. To lahko stori mimo osebnega zdravnika, ki v obveznem
zdravstvenem zavarovanju deluje kot vratar v svet zdravstvenih storitev. ZPacP doloa dolnost zdravnika
pisno pojasniti zavrnitev pacienta v 8 dneh od izraene pacientove izbire.
- Zavarovana oseba lahko poleg splonega zdravnika izbere tudi osebnega ginekologa in osebnega
zobozdravnika, ki se jih lahko brez razloga zamenja po enem letu, prej pa samo v primeru, e se porui
zaupno razmerje. Izbrani osebni zdravnik deluje kot vratar v svet zdravstvenih storitev, zdravil in
medicinsko-tehninih pripomokov (prepreeni samonapotitev, preskakovanje osebnega zdravnika ter
neomejena izbira kateregakoli zdravnika). Izbrani osebni zdravnik ima pomembne usmerjevalne,
koordinacijske in dokumentacijske vloge, saj skrbi za zdravje osebe, predpisuje zdravila, vodi in zbira
zdravstveno dokumentacijo in osebo napotuje k specialistu (ne za psihiatra, spolne bolezni ali tuberkulozo
varovanje zasebnosti) ali v bolninico.
- Zavarovana oseba ima pravico do neomejena prvega dostopa do svojega izbranega zdravnika, ki jo uveljavi
na lastno pobudo. Zdravnik je osebo dolan sprejeti in izvesti storitve, e so potrebne. Zdravnik bo najprej
opravil pregled oz preiskave, ki so potrebne za diagnozo. Ko je ta ugotovljena, ima zavarovana oseba
pravico do potrebnih preventivnih storitev oz do dajatev zdravljenja. Vsak pacient ima pravico biti
obveen o svojem zdravstvenem stanju in verjetnem razvoji ter posledicah bolezni, cilju, vrsti, nainu
zdravljenja, mogoih tveganjih in morebitnih drugih monostih zdravljenja. Vse zavarovane osebe v
enakem ali podobnem zdravstvenem poloaju imajo enako pravico do dostopa do vseh vrst storitev, zdravil
in pripomokov. Enak dostop brez neutemeljenega loevanja na podlagi osebnih okoliin, je mogoe
zagotoviti le v javnem sistemu tj v obveznem zdravstvenem zavarovanju.

Postopki v primeru nesoglasja
- Pravica do pritobe in ugovora
o Zavarovana oseba ima pravico do pritobe, e se ne strinja z odloitvijo zdravnika, tako glede ukrepov diagnostike,
akutnega zdravljenja in medicinske rehabilitacije. Pritoi se lahko neposredno pri izvajalcu storitev. Pravico ureja
vsakoletni dogovor med ZZZS, izvajalci in ministrstvom za zdravje. Pravico do ugovora na pristojni organ nadzora
(zbornica, ZZZS ali ministrstvo) ima oseba v vseh natetih primerih, etudi v postopku ne nastopa v vlogi stranke.
- Pravica do drugega mnenja
36

o Pacient ima pravico kadarkoli pridobiti drugo mnenje. Pravico do drugega mnenja lahko neomejeno uveljavljajo
samo zasebni pacienti, e so jo pripravljeni plaati. Za socialno zavarovanega pacienta pa so doloene tevilne
omejitve omejena je samo na odloitve na sekundarni in terciarni ravni, kar pomeni da zavarovana oseba nima
monosti zahtevati preskusa odloitve izbranega osebnega zdravnika. Nekateri avtorji tejejo v pravico do drugega
mnenja v irem pomenu tudi monost pridobitve podrobnejega mnenja pri specialistu na podlagi napotnice (ni
res, ker sploh ne gre za pravico, izda se na podlagi presoje zdravnika). Naslednja omejitev je, da lahko socialno
zavarovani pacient uveljavi pravico do drugega mnenja najvekrat enkrat za oceno istega zdravstvenega stanja in
predvidenih postopkov zdravstvene oskrbe. Dodatno morata pred uveljavitvijo pravice do drugega mnenja socialni
zavarovani pacient in izbrani zdravnik opraviti temeljit pogovor o razlogih, namenu in potrebnosti pridobitve
drugega mnenja (s tem se odvraa pacienta od uveljavljanja pravice). pravico se lahko uveljavi samo pri zdravniku
ali konziliju istega izvajala zdravstvenih storitev, torej v isti zdravstveni organizaciji (kae na to, da je zakon pisan
bolj v korist zdravnikov).
- Pravica do obravnave kritve pacientovih pravic
o ZPacP nesoglasje med pacientom in izvajalcem zdravstvene dejavnosti opredeljuje kot nesporazum, ki naj bi se ga
odpravilo takoj, in sicer z dodatnimi pojasnili in ukrepi. e to ni mogoe, mora izvajalec pacienta v skladu z naelom
obveenosti in podpore varstva pravic na razumljiv nain obvestiti o pravice do obravnave kritve pacientovih
pravic in postopku vloitve zahteve. e pacient meni, da so bile krene njegove pravice iz ZPacP, lahko zahteva
postopek prve obravnave kritve pacientovih pravic pred pristojno osebo izvajalca (neformalni strokovni
postopek). Osebi se lahko dogovorita o opraviilu ali celo povrnitvi kode do 300. e pacient ne soglaa s
predlaganim dogovorom, lahko zahteva drugo obravnavo kritve pacientovih pravic pred Komisijo RS za varstvo
pacientovih pravic (predsednika imenuje Vlada, druge pa ministrstvo). Postopek je formaliziran in doloa
subsidiarno uporabo dolob splonega upravnega postopka.

Odloitev imenovanega zdravnika ZZZS
- V nekaterih primerih je potrebna odloitev zdravnika, ki ga imenuje upravni odbor ZZZS, ki odloa o (1) napotitvi na
zdraviliko zdravljenje na predlog izbranega osebnega zdravnika ali bolnininega zdravnika, (2) o upravienosti zahteve za
medicinsko-tehnini pripomoek pred iztekom trajnostne dobe, e je prilo do anatomskih in funkcionalnih sprememb,
zaradi katerih je postal pripomoek neuporaben, 3) o pravici do zahtevnejih medicinsko-tehninih pripomokov in (4) o
upravienosti do zdravljenja v tujini. V teh primerih je pravni poloaj zavarovane osebe bolje varovan. e se ne strinja z
njegovo odloitvijo, lahko vloi pritobo, o kateri odloa Komisija ZZZS (dva zdravnika, en pravnik).

Strokovna in pravna pomo
- Zastopnik pacientovih pravic lahko pacientu svetuje, pomaga ali ga zastopa, lahko pa tudi neformalno posreduje pri izvajalcih
z namenom hitrega odpravljanja kritev. Pravico do brezplane pravne pomoi imajo zasebni in socialno zavarovani pacienti,
kar pa ne zmanjuje njihove pravice zahtevati strokovno in pravno pomo nosilca obveznega zdravstvenega zavarovanja.


39. Obveznost doplail storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Primernost obstojee ureditve,
argumenti za in proti doplailom.
ZZVZZ posamezne pravice do zdravstvenih storitev razvra glede na viino doplaila zavarovane osebe. Pri tem
doloa, za katere dajatve, skupine oseb, bolezni in storitve doplaila niso potrebna. Za doloene skupine
zavarovanih oseb (vojni invalidi, civilni invalidi vojne) doplaila plauje drava iz prorauna. Doplaila v letu 2010
znaajo od 5 do 90% cene zdravstvene storitve ali stvari. S predpisovanjem finanne udelebe zavarovanih oseb
eli zakonodajalec zagotoviti vejo obveenost zavarovanih oseb o cenah zdravstvenih dajatev in zmanjanje
izdatkov nosilca zavarovanja. Dilema se poraja ob vpraanju, ali doplaila dejansko zmanjujejo stroke nosilca, saj
se v resnici samo razporedijo med gospodinjstva (vplivali bi samo, e bi doplaila dejansko zmanjala porabo). Sama
doplaila tudi niso doloena sorazmerno z dohodkovnim ali premoenjskim stanjem zavarovane osebe, zato so v
slabem poloaju osebe z nizkimi dohodki.

Zavarovana oseba se lahko izogne neposrednemu plail doplail s sklenitvijo zasebnega, prostovoljnega
zavarovanja za doplaila (plauje mesene premije). Premije so enake za vse zavarovance v isti starostni skupini (ne
glede na prihodke in tevilo lanov). Omenjene skupine zavarovanih oseb se dejansko postavlja v slabi pravni
poloaj, saj se jim lahko omeji ali celo onemogoi dostop do posamezne pravice. Najbolj pravina reitev bi bila
37

finanna soudeleba zavarovanih oseb, ki bi se jo izraunalo kot odstotek dohodka gospodinjstva ali posameznika
(slovenski sistem zato nepravien).


40. Uveljavitev pravic iz zdravstvenega zavarovanja in pravno varstvo teh pravic.
Postopek uveljavljanja pravic do zdravstvenih pravic:
- Pravica do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda
o Pravico lahko oseba uveljavlja pri osebnem zdravniku. Pravica do proste izbire zdravnika je
procesna pravica, saj pomeni prvi korak v postopku uveljavljanja prej analiziranih materialnih
pravic. Pravice pacienta urejata ZZVZZ in ZPacP. Subjekt pravice je vsak socialno zavarovani in
zasebni pacient, vendar je dejansko pravica pomembna le za socialno zavarovanega pacienta. Njen
korelat je dolnost zdravnika sprejeti pacienta, odkloni ga lahko samo v izjemnih primerih (preve
pacientov, prevelika oddaljenost).
o Pri nas pravica do proste izbire zdravnika obsega tako prosto izbiro zdravnika kot prosto izbiro
zdravnika specialista in zdravstvenega zavoda. Pravica ni neomejena (krajevne in asovne
omejitve). Omejitev je manj, ko zasebni pacient uveljavlja pravico do proste izbire zdravnika, saj
lahko povsem svobodno izbire kogarkoli, dokler ga je pripravljen plaati. To lahko stori mimo
osebnega zdravnika, ki v obveznem zdravstvenem zavarovanju deluje kot vratar v svet
zdravstvenih storitev. ZPacP doloa dolnost zdravnika pisno pojasniti zavrnitev pacienta v 8 dneh
od izraene pacientove izbire.
o Zavarovana oseba lahko poleg splonega zdravnika izbere tudi osebnega ginekologa in osebnega
zobozdravnika, ki se jih lahko brez razloga zamenja po enem letu, prej pa samo v primeru, e se
porui zaupno razmerje. Izbrani osebni zdravnik deluje kot vratar v svet zdravstvenih storitev,
zdravil in medicinsko-tehninih pripomokov (prepreeni samonapotitev, preskakovanje osebnega
zdravnika ter neomejena izbira kateregakoli zdravnika). Izbrani osebni zdravnik ima pomembne
usmerjevalne, koordinacijske in dokumentacijske vloge, saj skrbi za zdravje osebe, predpisuje
zdravila, vodi in zbira zdravstveno dokumentacijo in osebo napotuje k specialistu (ne za psihiatra,
spolne bolezni ali tuberkulozo varovanje zasebnosti) ali v bolninico.
o Zavarovana oseba ima pravico do neomejena prvega dostopa do svojega izbranega zdravnika, ki jo
uveljavi na lastno pobudo. Zdravnik je osebo dolan sprejeti in izvesti storitve, e so potrebne.
Zdravnik bo najprej opravil pregled oz preiskave, ki so potrebne za diagnozo. Ko je ta ugotovljena,
ima zavarovana oseba pravico do potrebnih preventivnih storitev oz do dajatev zdravljenja. Vsak
pacient ima pravico biti obveen o svojem zdravstvenem stanju in verjetnem razvoji ter
posledicah bolezni, cilju, vrsti, nainu zdravljenja, mogoih tveganjih in morebitnih drugih
monostih zdravljenja. Vse zavarovane osebe v enakem ali podobnem zdravstvenem poloaju
imajo enako pravico do dostopa do vseh vrst storitev, zdravil in pripomokov. Enak dostop brez
neutemeljenega loevanja na podlagi osebnih okoliin, je mogoe zagotoviti le v javnem sistemu
tj v obveznem zdravstvenem zavarovanju.
- Pravice in dolnosti v postopku zdravljenja
o Samo ene izmed pravic so pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, pravica
do spotovanja pacientovega asa, pravica do obveenosti in sodelovanja, pravica do
samostojnega odloanja o zdravljenju, pravica do upotevanje vnaprej izraene volje, pravica do
seznanitve z zdravstveno dokumentacijo, pravica varstva zasebnosti in pravica varstva osebnih
podatkov. Vse te pravice podrobneje ureja ZPacP. Hkrati ima pacient dolnost ravnati v skladu s
sprejetimi strokovnimi navodili in narti v asu bolezni. Nobene pravice ni mogoe odrei s
sklicevanjem na pacientovo neizpolnjevanje dolnosti (lahko samo zadri izplaevanje
nadomestila). Z neizpolnjevanjem dolnosti lahko povzroi kodo solidarni skupnosti obveznega
zdravstvenega zavarovanja (potrebne dodatne storitve). Delodajalec lahko takemu delavcu
odpove pogodbo o zaposlitvi.
38

- Postopki v primeru nesoglasja
o Pravica do pritobe in ugovora
Zavarovana oseba ima pravico do pritobe, e se ne strinja z odloitvijo zdravnika, tako
glede ukrepov diagnostike, akutnega zdravljenja in medicinske rehabilitacije. Pritoi se
lahko neposredno pri izvajalcu storitev. Pravico ureja vsakoletni dogovor med ZZZS,
izvajalci in ministrstvom za zdravje. Pravico do ugovora na pristojni organ nadzora
(zbornica, ZZZS ali ministrstvo) ima oseba v vseh natetih primerih, etudi v tem postopku
sam ne nastopa v vlogi stranke.
o Pravica do drugega mnenja
Na prvi pogled je za pacienta zelo ugodna. Pacient ima pravico kadarkoli pridobiti drugo
mnenje. Pravico do drugega mnenja lahko neomejeno uveljavljajo samo zasebni pacienti,
e so jo pripravljeni plaati. Za socialno zavarovanega pacienta pa so doloene tevilne
omejitve omejena je samo na odloitve na sekundarni in terciarni ravni, kar pomeni da
zavarovana oseba nima monosti zahtevati preskusa odloitve izbranega osebnega
zdravnika. Nekateri avtorji tejejo v pravico do drugega mnenja v irem pomenu tudi
monost pridobitve podrobnejega mnenja pri specialistu na podlagi napotnice (ni res, ker
sploh ne gre za pravico, izda se na podlagi presoje zdravnika). Naslednja omejitev je, da
lahko socialno zavarovani pacient uveljavi pravico do drugega mnenja najvekrat enkrat
za oceno istega zdravstvenega stanja in predvidenih postopkov zdravstvene oskrbe.
Dodatno morata pred uveljavitvijo pravice do drugega mnenja socialni zavarovani pacient
in izbrani zdravnik opraviti temeljit pogovor o razlogih, namenu in potrebnosti pridobitve
drugega mnenja (s tem se odvraa pacienta od uveljavljanja pravice). pravico se lahko
uveljavi samo pri zdravniku ali konziliju istega izvajala zdravstvenih storitev, torej v isti
zdravstveni organizaciji (kae na to, da je zakon pisan bolj v korist zdravnikov).
o Pravica do obravnave kritve pacientovih pravic
ZPacP nesoglasje med pacientom in izvajalcem zdravstvene dejavnosti opredeljuje kot
nesporazum, ki naj bi se ga odpravilo takoj, in sicer z dodatnimi pojasnili in ukrepi. e to ni
mogoe, mora izvajalec pacienta v skladu z naelom obveenosti in podpore varstva
pravic na razumljiv nain obvestiti o pravice do obravnave kritve pacientovih pravic in
postopku vloitve zahteve. e pacient meni, da so bile krene njegove pravice iz ZPacP,
lahko zahteva postopek prve obravnave kritve pacientovih pravic pred pristojno osebo
izvajalca (neformalni strokovni postopek). Osebi se lahko dogovorita o opraviilu ali celo
povrnitvi kode do 300. e pacient ne soglaa s predlaganim dogovorom, lahko zahteva
drugo obravnavo kritve pacientovih pravic pred Komisijo RS za varstvo pacientovih pravic
(predsednika imenuje Vlada, druge pa ministrstvo). Postopek je formaliziran in doloa
subsidiarno uporabo dolob splonega upravnega postopka.
- Odloitev imenovanega zdravnika ZZZS
o V nekaterih primerih je potrebna odloitev zdravnika, ki ga imenuje upravni odbor ZZZS, ki odloa:
o napotitvi na zdraviliko zdravljenje na predlog izbranega osebnega zdravnika ali
bolnininega zdravnika,
o upravienosti zahteve za medicinsko-tehnini pripomoek pred iztekom trajnostne
dobe, e je prilo do anatomskih in funkcionalnih sprememb, zaradi katerih je postal
pripomoek neuporaben,
o pravici do zahtevnejih medicinsko-tehninih pripomokov in
o upravienosti do zdravljenja v tujini.
o V teh primerih je pravni poloaj zavarovane osebe bolje varovan. e se ne strinja z njegovo
odloitvijo, lahko vloi pritobo, o kateri odloa Komisija ZZZS (dva zdravnika, en pravnik).


39

- Strokovna in pravna pomo
o Zastopnik pacientovih pravic lahko pacientu svetuje, pomaga ali ga zastopa, lahko pa tudi
neformalno posreduje pri izvajalcih z namenom hitrega odpravljanja kritev. Pravico do brezplane
pravne pomoi imajo zasebni in socialno zavarovani pacienti, kar pa ne zmanjuje njihove pravice
zahtevati strokovno in pravno pomo nosilca obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Postopek uveljavljanja pravic do denarnih dajatev:
- Uveljavljanje pravic do denarnega nadomestila
o Utemeljenost zaasne nezmonosti za delo zaradi lastne bolezni ali pokodbe oz druge zaasne
zadranosti z dela do 30 dni ugotavlja zavarovanev sploni izbrani osebni zdravnik (ne ginekolog
ali zobozdravnik!). o nezmonosti za delo, ki presega 30 dni, in v ostalih primerih, ko bremeni
denarno nadomestilo ZZZS, se zahteva odloitev imenovanega zdravnika, ki ga imenuje upravni
odbor ZZZS. Delavec uveljavlja izplailo nadomestila pri delodajalcu, za to pa mu zadostuje Potrdilo
o upravieni odsotnosti z dela, ki ga izda osebni zdravnik na predpisanem obrazcu (enako velja, e
plailo bremeni ZZZS tudi uveljavlja pri delodajalcu, ki nato zahteva povrnitev izplaanih sredstev
od ZZZS). e se delodajalec ali zavarovanec ne strinjata z oceno osebnega zdravnika (do 30 dni),
lahko zahtevata presojo, ki jo opravi imenovani zdravnik ZZZS. Zoper njegovo odloitev je
dopustna nesuspenzivna pritoba zavarovanca ali delodajalca, o kateri odloa zdravstvena komisija
ZZZS (zelo kratki roki).
- Uveljavljanje pravic do drugih denarnih dajatev
o Pravici do pogrebnine in posmrtnine je mogoe uveljavljati pri obmoni enoti ZZZS. Pravico do
pogrebnine se lahko uveljavlja tudi neposredno pri izvajalcu pogrebne dejavnosti, e imajo z ZZZS
sklenjeno ustrezno pogodbo, pravico do posmrtnine pa se lahko uveljavlja pri delodajalcu.
o Zavarovana oseba uveljavlja pravico do povraila potnih strokov pri katerikoli obmoni enoti ZZZS
ali pri svojem delodajalcu (bolj redko). Utemeljenost zahteve se izkae s predpisano listino, ki jo
izda osebni zdravnik. e stroke izplaa delodajalec, lahko slednji uveljavlja povrailo zneska pri
ZZZS. Pritobeni organ je posebna enota na sedeu ZZZS.

Sodno varstvo:
- Zoper konno odloitev pristojnega zdravnika, zdravstvene komisije in organov ZZZS je mogoe vloiti
tobo pri socialnem sodiu. Posebnost je, da revizije ni mogoe vloiti v sporih glede pravice o
zdravilikem zdravljenju, razen e jo sodie dopusti.


41. Definiraj pojem brezposelna oseba in opii pravice brezposelnih.
Poznamo ve vrst definicij:
- MOD definira brezposelnega kot osebo, ki je izgubila zasluek, vendar je zmona in voljna delati, ne mora
pa dobiti primerne zaposlitve (prej zaposlene).
- Po ZUTD se za brezposelno osebo teje iskalec zaposlitve, ki je zmoen za delo, prijavljen na zavodu,
aktivno ie zaposlitev in je pripravljen sprejeti ustrezno oz primerno zaposlitev, ki mu jo ponudi ZRSZ ali
drug izvajalec storitve posredovanja zaposlitve ter izpolnjuje naslednje pogoje:
o ni v delovnem razmerju ali samozaposlena,
o ni poslovodna oseba v osebni drubi in enoosebni drubi z omejeno odgovornostjo ter zavodu,
o ni kmet,
o ni upokojenec,
o nima statusa dijaka, vajenca, tudenta ali udeleenca izobraevanja odraslih, mlajega od 26 let.
- Za brezposelno osebo se teje le oseba, ki se prijavi na zavodu.


40

Pravice brezposelnih:
(1) Denarno nadomestilo za brezposelnost
- Gre za glavno denarno dajatev, saj se z njo brezposelni osebi nadomea v doloenem odstotku izpadla
plaa. Trajanje upravienosti je asovno omejeno in lahko preneha, etudi brezposelnost e vedno traja.
Pravico pridobijo le osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz ZUTD, ki se nanaajo na trajanje zavarovanja, razlog za
prenehanje pogodbe o zaposlitvi ter na prijavo Zavodu za zaposlovanju.
- Pogoji:
o Pravico do denarnega nadomestila lahko pridobi zavarovanec, ki je bil v zadnjih 24 mesecih
zavarovan najmanj 9 mesecev. Pravice iz zavarovanja pridobi zavarovanec izkljuno na podlagi
plaila prispevkov, e zakon za posamezen primer ne doloa drugae. Nadomestilo pa prejme tudi
oseba, ki je bila vkljuena v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, delodajalec kot zavezanec
za plailo prispevkov pa prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti ni plaal, in sicer ne
glede na monost njihove izterjave. Zavarovancem se v teh primerih v zavarovalno dobo teje
celotno obdobje trajanja delovnega razmerja.
o V dobo se vteva nepretrgano zavarovanje ali ve zavarovanj za doloen as, vkljuno s
preraunanim sezonskim delom. Pravico lahko pridobi samo tisti zavarovanec, ki mu je pogodba o
zaposlitvi prenehala brez njegove volje in brez njegove krivde (poslovni in gospodarski razlogi,
steaj ali likvidacija organizacije, prenehanje pogodbe za doloen as).
o Zavarovanec, ki mu je prenehala pogodba o zaposlitvi, mora vloiti zahtevo za uveljavitev pravice
do denarnega nadomestila v roku 30 dni po prenehanju obveznega zavarovanja. e jo vloi
kasneje, se trajanje upravienosti skraja za dneve zamude od 31. dneva. Vloena mora biti
najkasneje v 60 dneh, sicer zavarovanec izgubi pravico do denarnega nadomestila. Rok ne tee v
asu bolezni, porodnikega dopusta, izvajanja vojake dolnosti, prestajanja pripora, zaporne
kazni, vzgojnega ali varstvenega ukrepa do 6 mesecev.
- Viina:
o Viina denarnega nadomestila je odvisna od plae, ki jo je delavec prejemal pred nastankom
brezposelnosti. Osnova za odmero je povprena mesena plaa zavarovanca, ki jo je prejemal v
zadnjih 8 mesecih pred nastankom brezposelnosti. e je oseba mlaja od 30 let pridobi pravico, e
je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana najmanj 6 mesec v obdobju 24 mesecev, kot
osnova pa se ji upoteva povprena mesena plaa za zadnjih 5 mesecev, pridobiva pa
nadomestilo le 2 meseca. Osnova za odmero denarnega nadomestila samozaposlenih in tistih, ki
so bili v obvezno zavarovanje vkljueni prostovoljno, je povprena osnova, od katere so bili v
obdobju osmih mesecev oz. pri prostovoljnih zavarovancih v obdobju enajstih mesecev pred
mesecem nastanka brezposelnosti - plaani prispevki. Odstotek odmere je za prve tri mesece
prejemanja 80% in za naslednjih 9 mesecev 60% , po izteku tega obdobja pa 50%. Denarno
nadomestilo ne sme biti nije od 350 in ne vije od 892,50 .
- Trajanje:
o Trajanje je odvisno od doline predhodnega zavarovanja za brezposelnost ter od monosti za
zaposlitev na ustreznem oz primernem delovnem mestu. Pravica lahko traja najdlje:
3 mesece za zavarovalno dobo od 9 mesecev do 5 let
6 mesecev za zavarovalno dobo od 5 let do 15 let
9 mesecev za zavarovalno dobo od 15 let do 25 let
12 mesecev za zavarovalno dobo nad 25 let
19 mesecev za zavarovance, stareje od 50 let in za zavarovalno dobo nad 25 let
25 mesecev za zavarovance, stareje od 55 let in za zavarovalno dobo nad 25 let.
- Prenehanje pravice do denarnega nadomestila:
o Predasno prenehanje pravice do denarnega nadomestila je doloeno za primere, ko oseba
aktivno ne ie zaposlitve, se ni pripravljena zaposliti na ponujenem delovnem mestu ali odklanja
vkljuevanje v programe APZ oz ne izpolnjuje sprejetih obveznosti. Brezposelna oseba je dolna
41

aktivno iskati zaposlitev in o svojih aktivnostih na zahtevo zavoda predloiti dokazila. Oseba je
dolna sprejeti ustrezno oz primerno zaposlitev, e pa jo odkloni, ji preneha pravica do denarnega
nadomestila.
o Pravico je mogoe predasno prekiniti tudi v primeru, da se oseba zaposli ali postane
samozaposlena e se ugotovi, da ustvarja dobiek iz dejavnosti, e je zaposlena na rno, e nastopi
prestajanje zaporne kazni nad 6 mesecev, e odkloni ustrezno obasno ali zaasno plaano delo,
ali e izpolni pogoje za nastanek pravice do pokojnine. Pravica preneha tudi, e se s pravnomono
odlobo ugotovi, da je oseba nezmona za delo.
o Pravici se zavarovanec lahko odpove. Odpoved mora biti pisna, preklic odpovedi je moen do
izdaje odlobe o priznanju nove pravice.
- Mirovanje pravice:
o Denarno nadomestilo se ne izplauje v asu prejemanja denarnega nadomestila za primer bolezni,
starevskega nadomestila ob rojstvu otroka, sklenitve delovnega razmerja za as kraji od 12
mesecev, vkljuitve v javna dela, vkljuitve v program izobraevanja s pravico do nadomestila, ki ga
pokrije delodajalec, prestajanja kazni ali ukrepa do 6 mesecev ter v asu, ko ne prebiva v Sloveniji.
o Zavarovanec, ki zaradi mirovanja ali prenehanja ni v celoti izkoristil pravice do denarnega
nadomestila, ima po prenehanju razlogov za mirovanje ali v primeru ponovne brezposelnosti
pravico uveljavljati preostali, e neizkorieni del denarnega nadomestila.
- Znianje denarnega nadomestila:
o Denarno nadomestilo se znia zavarovancu, ki v asu upravienosti do denarnega nadomestila
med brezposelnostjo opravi delo, za katero prejme ali je upravien prejeti dohodek iz dela, ki po
plailu davkov in obveznih prispevkov meseno presega 200 . Znianje se ne izvede, e bi bilo
denarno nadomestilo treba zniati za manj kot 20. Denarno nadomestilo se zavarovancu znia za
50 odstotkov dohodka iz dela, ki presega zgornji znesek.
o Nadomestilo se lahko znia za dva meseca za 50%, e brezposelna oseba odkloni primerno delo po
podjemni pogodbi ali pogodbi o naroilu avtorskega dela, primerno zaasno ali ustrezno
humanitarno delo ali drugo podobno delo. Nadomestilo se lahko znia tudi v primeru, e
brezposelna oseba pridobiva dodatne dohodke pod pogoji iz ZUTD.

(2) Plaevanje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do upokojitve:
- Zavod za zaposlovanje je dolan plaevati prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje brezposelnim
osebam, ki jim po prenehanju pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost manjka do izpolnitve
pogojev za upokojitev najve eno leto. Osnova za obraun prispevka je zadnje denarno nadomestilo za
brezposelnost, ki ga je prejel zavarovanec. Pravico imajo brezposelni dravljani RS in tujci, ki imajo
dovoljenje za stalno prebivanje ter osebno delovno dovoljenje za nedoloen as.

(3) Zdravstveno zavarovanje in pokojninsko ter invalidsko zavarovanje:
- Brezposelne osebe, ki so prejemniki denarnega nadomestila za brezposelnost, in njihovi druinski lani so
po ZZVZZ zdravstveno zavarovane, prispevke pa plauje Zavod za zaposlovanje. Pokojninsko in invalidsko
pa so zavarovane brezposelne osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo in osebe, ki so vkljuene v javna
dela. Tudi tu prispevke plauje zavod za zaposlovanje.

(4) Pravica do povrnitve prevoznih in selitvenih strokov:
- Brezposelna oseba ima pravico do povraila selitvenih strokov, e so ti povezani z zaposlitvijo v drugem
kraju, kamor jo je napotil Zavod ali s katero Zavod soglaa. Brezposelna oseba, ki ie zaposlitev v drugem
kraju, ima pravico do povraila strokov javnega prevoza, ki so nastali zaradi napotitve Zavoda ali s katerimi
je Zavod soglaal.


42

42. Pojem brezposelne osebe in brezposelne zavarovane osebe in pravice obeh v slovenski ureditvi.
- MOD definira brezposelnega kot osebo, ki je izgubila zasluek, vendar je zmona in voljna delati, ne mora
pa dobiti primerne zaposlitve (prej zaposlene).
- Po ZUTD se za brezposelno osebo teje iskalec zaposlitve, ki je zmoen za delo, prijavljen na zavodu,
aktivno ie zaposlitev in je pripravljen sprejeti ustrezno oz primerno zaposlitev, ki mu jo ponudi ZRSZ ali
drug izvajalec storitve posredovanja zaposlitve ter izpolnjuje naslednje pogoje:
o ni v delovnem razmerju ali samozaposlena,
o ni poslovodna oseba v osebni drubi in enoosebni drubi z omejeno odgovornostjo ter zavodu,
o ni kmet,
o ni upokojenec,
o nima statusa dijaka, vajenca, tudenta ali udeleenca izobraevanja odraslih, mlajega od 26 let.
- Za brezposelno osebo se teje le oseba, ki se prijavi na zavodu.

ZUTD ureja obvezno in prostovoljno zavarovanje za brezposelnost:
- Obvezno zavarovani so delavci v delovnem razmerju, ki imajo status zavarovancev delavci v zasebnem in
javnem sektorju, samozaposlene osebe, osebe, ki so na ozemlju RS zaposleni pri tujih in mednarodnih
organizacijah in ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavnitvih, poslovodne osebe v osebni
drubi in enoosebni drubi z omejeno odgovornostjo ter zavodu, stari, ki zapustijo trg dela zaradi nege in
varstva tirih ali ve otrok za as upravienosti do plaila prispevkov, upravienci do starevskih
nadomestil, ki jim je prenehalo delovno razmerje v asu starevskega dopusta, prejemniki denarnega
nadomestila za primer brezposelnosti, javni uslubenci in voljeni ter imenovani nosilci javne oblasti ali
druge funkcije v organih zakonodaje, izvrilne in sodne oblasti RS in v organih lokalne samouprave. Nain
plaevanja prispevkov ureja Zakon o prispevkih za socialno varnost.
- V zavarovanje se lahko prostovoljno vkljuijo slovenski dravljani v delovnem razmerju z delodajalcem v
tuji dravi, ki po vrnitvi v domovino ne morejo uveljavljati pravic za primer brezposelnosti na drugi podlagi,
zakonci in zunajzakonski partnerji slovenskih dravljanov, zaposlenih v tuji dravi, ki so bili neposredno
pred odhodom v tujino, ko se vkljuijo v prostovoljno zavarovanje, v delovnem razmerju ali samozaposleni,
osebe v asu suspenza pogodbe o zaposlitvi po predpisih o delovnih razmerjih, zakonci ali zunajzakonski
partnerji diplomatov in drugih javnih uslubencev, napotenih na delo v tujino, e so bili v obdobju enega
leta pred odhodom v tujino prijavljeni na zavodu kot brezposelne osebe vsaj est mesecev, zakonci ali
zunajzakonski partnerji diplomatov in drugih javnih uslubencev, napotenih na delo v tujino, e so bili v
obdobju enega leta pred odhodom v tujino vkljueni v zavarovanje za primer brezposelnosti vsaj est
mesecev.


43. Opii dolnosti brezposelnih oseb!
- Brezposelna oseba je na razpolago za zaposlitev, e je dosegljiva na Zavodu vsak delovni dan tri ure, na
naslovu prebivalia ali na drugem naslovu, za katerega se dogovori z zavodom.
- Brezposelna oseba je dolna tudi sama dejavno iskati zaposlitev, saj se je po zakonu dolna sama prijavljati
na objavljena prosta oz. ustrezna delovna mesta in biti prijavljena pri izvajalcih posredovanja zaposlitve in
dela. Posledica kritve obveznosti je izguba ali zmanjanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti.
- Brezposelna oseba je dolna aktivno iskati zaposlitev in o svojih aktivnostih na zahtevo zavoda predloiti
dokazila. Oseba je dolna sprejeti ustrezno oz. primerno zaposlitev, e pa jo odkloni, ji preneha pravica do
denarnega nadomestila.
o Ustrezna zaposlitev je zaposlitev za nedoloen ali doloen as s polnim ali krajim delovnim asom
na delovnem mestu, ki ustreza stopnji in vrsti dokonane izobrazbe osebe, ki ie prvi zaposlitev
ali po prekinitvi najmanj 2 leti; ali, ki ustreza ravni ali vrsti zahtevane izobrazbe za delovno mesto,
ki ga je oseba opravljala v zadnjih 12 mesecih pred nastankom brezposelnosti in ki ni oddaljeno
43

ve kot tri ure vonje z javnim prevoznim sredstvom (ali organiziranem prevozu delodajalca) v obe
smeri (vonja skupaj z delovnim asom ne sme presegati 11h/dan).
o Primerna zaposlitev je manj ugodna kot ustrezna zaposlitev. Gre za zaposlitev za doloen ali
nedoloen as z najmanj polovinim delovnim asom. Zaposlitev je lahko oddaljena najve eno uro
in pol vonje z javnim prevoznim sredstvom in mora ustrezati vrsti in do najve eno raven niji
izobrazbi glede na ustrezno zaposlitev. Lahko se ji ponudi po treh mesecih od prijave, e ni
brezposelnih oseb za katere bi bila ta zaposlitev ustrezna.
- Brezposelna oseba ima pravico in dolnost, da se vkljui v program aktivne politike zaposlovanja v skladu z
zaposlitvenim nartom. ZUTD doloa ukrepe programov APZ, ki so namenjeni delodajalcem, in upravienja,
ki jih lahko pridobijo brezposelne osebe, vkljuene v programe APZ.


44. Pridobitev in uveljavljenje pravice do nadomestila za primer brezposelnosti.
Pogoji za pridobitev:
- Pravico do denarnega nadomestila lahko pridobi zavarovanec, ki je bil v zadnjih 24 mesecih zavarovan
najmanj 9 mesecev. Pravice iz zavarovanja pridobi zavarovanec izkljuno na podlagi plaila prispevkov, e
zakon za posamezen primer ne doloa drugae. Nadomestilo pa prejme tudi oseba, ki je bila vkljuena v
zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, delodajalec kot zavezanec za plailo prispevkov pa prispevkov
za zavarovanje za primer brezposelnosti ni plaal, in sicer ne glede na monost njihove izterjave.
Zavarovancem se v teh primerih v zavarovalno dobo teje celotno obdobje trajanja delovnega razmerja.
- V dobo se vteva nepretrgano zavarovanje ali ve zavarovanj za doloen as, vkljuno s preraunanim
sezonskim delom. Pravico lahko pridobi samo tisti zavarovanec, ki mu je pogodba o zaposlitvi prenehala
brez njegove volje in brez njegove krivde (poslovni in gospodarski razlogi, steaj ali likvidacija organizacije,
prenehanje pogodbe za doloen as). Zakon doloa, da pogodba preneha po njegovi krivdi ali volji v
naslednjih primerih redna odpoved s strani delavca, sporazumna razveljavitev pogodbe, redna odpoved s
strani delodajalca zaradi krivdnih razlogov na strani delavca ali zaradi odklonitve nove pogodbe za
nedoloen as, izredna odpoved s strani delodajalca zaradi odklonitve dela pri prevzemniku, odklonitev
prekvalifikacije ali napotitve na usposabljanje ali izobraevanje, neopravljeno pripravnitvo (po ZDR -1 je za
to predvidena redna odpoved s strani delodajalca), ki je predpisano, pisno soglasje delavca k odpovedi
pogodbe iz poslovnih razlogov ali e je pogodba prenehala nezakonito.
- Zavarovanci, ki so samozaposleni, in drugi varovanci, ki so zavarovani prostovoljno, uveljavijo pravico do
denarne dajatve po odjavi obveznega pokojninskega zavarovanja, e je bila odjava posledica objektivnih
razlogov (steaj ali drugi ekonomski razlogi). Izjemoma lahko pravico do nadomestila v primeru odpovedi s
strani zavarovanca tisti zavarovanec, ki se zaradi zaposlitve zakonca ali partnerja (vsaj 1 leto) preseli v drug
kraj (oddaljen 1,5 h); zavarovanec, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi, ker so se mu pri spremembi
delodajalca po zakonu, ki ureja delovna razmerja, iz objektivnih razlogov poslabale pravice iz pogodbe o
zaposlitvi; eden od starev, ki redno odpove ali se sporazume o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi
nege in varstva tirih ali ve otrok, ki je uveljavil pravico do plaila prispevkov za socialna zavarovanja po
predpisih, ki urejajo starevsko varstvo, ko mu ta pravica preneha; zavarovanec, ki izredno odpove
pogodbo o zaposlitvi, ker delodajalec ne spotuje svojih obveznosti iz 111. ZDR -1.
- Zavarovanec, ki mu je prenehala PoZ, mora vloiti zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega
nadomestila v roku 30 dni po prenehanju obveznega zavarovanja. e jo vloi kasneje, se trajanje
upravienosti skraja za dneve zamude od 31. dneva. Vloena mora biti najkasneje v 60 dneh, sicer
zavarovanec izgubi pravico do denarnega nadomestila. Rok ne tee v asu bolezni, porodnikega dopusta,
izvajanja vojake dolnosti, prestajanja pripora, zaporne kazni, vzgojnega ali varstvenega ukrepa do 6 mes.

Uveljavljanje pravice:
- Postopkovne dolobe ureja ZUTD, uporabljajo se tudi dolobe predpisov o splonem upravnem postopku.
44

- Na prvi stopnji odloa o pravicah zavarovanca pooblaeni delavec zavoda za zaposlovanje. Zoper njegovo
odloitev se lahko zavarovanec ali druga brezposelna oseba pritoi na organ zavoda, ki je pooblaen
odloati na drugi stopnji. Pritoba mora biti vloena v skladu z zakonom o splonem upravnem postopku v
15 dneh od vroitve odlobe prve stopnje. Pritoba je nesuspenzivna. Uivalci pravic iz zavarovanja so
zavezani sporoati zavodu vse spremembe, ki lahko vplivajo na pridobitev in izgubo pravic, najkasneje v
roku 15 dni od nastanka spremembe.
- Zavarovanec, ki ni zadovoljen z odloitvijo organa druge stopnje, lahko v 30 dneh od vroitve odlobe vloi
tobo proti zavodu pri delovnem in socialnem sodiu v skladu z dolobami ZDSS-1. Socialno sodie je
pristojno odloati o:
o o pravici do in iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti in o plaevanju prispevkov za to
zavarovanje,
o o prostovoljni vkljuitvi v obvezno zavarovanje in o plaevanju prispevkov,
o o tipendiji, pri kateri je odloilen premoenjski cenzus, in tipendiji za nadarjene in
o o posojilu za tudij na podlagi jamstev in subvencioniranja obrestne mere, pri dodeljevanju katere
je odloilen premoenjski cenzus.
- Pod doloenimi pogoji se lahko vloi pritoba na Vije delovno in socialno sodie, o pritobah zoper njih pa
v reviziji odloa Vrhovno sodie RS.


45. Natej in kratko opii pravice iz starevskega varstva.
(1) Pravica do starevskega dopusta:
Zavarovanci imajo pravico, da v asu neposredno pred porodom, med njim in doloeno obdobje po njem prenehajo
opravljati delo, pridobitno dejavnost ali iskati zaposlitev. Odsotnost z dela je za zavarovanko obvezna zaradi
varovanja zdravja nosenice in ploda. Delodajalec je dolan delavcu zagotoviti odsotnost z dela, pri tem pa je
dolnost delavca, da svojega delodajalca pravoasno obvesti o nameri izrabe porodnikega dopusta, in sicer 30 dni
pred nastopom dopusta. Vrste dopusta so porodniki dopust, oetovski dopust, dopust za nego in varstvo otroka
ter posvojiteljski dopust.

- Porodniki dopust
o Namenjen je pripravi nosenice na porod, rojstvu otroka ter negi matere in otroka
neposredno po porodu. Do porodnikega dopusta je upraviena samo mati, ki mora dopust
izrabiti za prekinitev dela v obliki polne odsotnosti z dela. Izjemoma je do porodnikega
dopusta upravien oe, ko mati umre, zapusti otroka ali je v skladu z zdravnikovo presojo
zaasno ali trajno nesposobna za samostojno ivljenje in delo. e otroka rodi mladoletna mati,
se lahko dogovorijo, da dopust izrabi oe ali eden od otrokovih starih starev, e so tudi sami
zavarovanci. Do dopusta je izjemoma upraviena tudi druga oseba, ki neguje in varuje otroka
na podlagi odlobe CSD ali sodia. Pogoj za pridobitev dopusta je dejansko negovanje in
varovanje otroka.
o Porodniki dopust traja praviloma 105 koledarskih dni. Zavarovanka mora nastopiti dopust 28 dni
pred predvidenim datumom poroda, ki ga doloi ginekolog. e tega ne stori, neizrabljenega dela
ne more prenesti v obdobje po porodu, razen e je otrok nedonoenek (pred 37. tednom
nosenosti). e porodniki dopust uveljavlja kdo drug, je le ta ustrezno kraji, nihe pa ne sme
izkoristiti dopusta pred porodom (samo med in po njem). Oe ali kdo drug lahko koristi samo 77
koledarskih dni dopusta (manj, e ga je pred porodom izkoristila mati). e mati rodi mrtvega
otroka, je upraviena do 42 dopusta e po porodu.
- Oetovski dopust
o Namenjen je oetu. Pravica ni prenosljiva, oe pa jo lahko izrabi le v obliki polne odsotnosti z dela.
Dopust lahko izkoristi strnjeno ali samo v delovnih dnevih. Pravica do dopusta traja 90 dni, pri
emer mora 15 dni izkoristiti najkasneje do dopolnjenega 6 meseca starosti otroka in ga ne more
45

prenaati v kasneje obdobje. V tem asu ima tudi pravico do oetovskega nadomestila. Preostali
dopust lahko izrabi v asu porodnikega dopusta ali do otrokovega tretjega leta starosti v tem
obdobju ima samo pravico do plaila prispevkov za socialno zavarovanje (ne do nadomestila).
o e oe izrablja dopust po delovnih dnevih, se trajanje pravice doloi tako, da se upoteva 70 %
pripadajoih koledarskih dni (namesto 15 le 11 dni oz. iz celotnih 90 dni na 63 dni dopusta).
Pravica je vezana na otroka in preneha s smrtjo otroka. Pravica preneha, e je oetu odvzeta
roditeljska pravica, e so mu prepovedani stiki ali pa e ne ivi ve z otrokom ter ga ne neguje in
varuje. e oe izrablja pravico do porodnikega dopusta, nima pravice do oetovskega dopusta.
- Dopust za nego in varstvo otroka
o Pravico je mogoe uveljavljati takoj po poteku porodnikega dopusta. Uveljavlja jo lahko eden ali
izjemoma oba stara, ob doloenih pogojih pa tudi stari stari ali druge osebe. e pravico uveljavlja
eden od starev, je dovolj njegova pisna izjava, da eli uveljavljati pravico. e pravico uveljavljata
oba stara, morata skleniti pisni dogovor v 30 dneh pred potekom porodnikega dopusta. Dogovor
morata predloiti CSD in o njem seznaniti DD. e dogovora ne moreta dosei, odloa CSD, ki deluje
po naelu koristi otroka. Oba stara lahko hkrati izrabljata dopust v obliki polne odsotnosti z dela
ob (1) hkratnem rojstvu dveh ali ve otrok (2) ob rojstvu otroka, ki zahteva posebno nego (3) ob
rojstvu nadaljnjega otroka, e e varujeta in vzgajata najmanj dva otroka do starosti 8 let ali
otroka, ki zahteva posebno nego in varstvo.
o Pravica traja praviloma 260 dni (skupaj z porodnikim tono 365 dni), doba pa se v naslednjih
primerih podalja za:
90 dni ob rojstvu dvojkov in za 90 dni za vsakega nadaljnjega (trojki 180 dni,)
toliko dni, kolikor je bila nosenost kraja od 260 dni pri rojstvu nedonoenka
90 dni za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo podaljanje se lahko uveljavlja do
18. meseca starosti
30 dni, e e vzgajata dva otroka do starosti 8 let, 60 dni, e vzgajata tri take otroke in 90
dni, e jih vzgajata e ve (vsi mlaji od osmih let).
o Dnevi podaljevanje se lahko setevajo. Del dopusta v trajanju 75 dni je mogoe prenesti v
kasneje obdobje in izrabiti do otrokovega osmega leta starosti.
- Posvojiteljski dopust
o Namenjen je enemu ali obema posvojiteljema, da se lahko takoj po posvojitvi z otrokom privadijo
na nove ivljenjske razmere. Pravice nima, e je za istega otroka e uveljavil pravico do
porodnikega dopusta, oetovskega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka. e je bil
dopust za nego in varstvo izrabljen v manjem obsegu, ima pravico do razlike do popolnega
obsega posvojiteljskega dopusta. Trajanje dopusta je odvisno od starosti otroka. Pravica pri
posvojitvi otroka, starega od 1-4 leta traja 150 dni, od 4-10 let, pa 120 dni. e oba izrabljata
dopust, skupno trajanje ne sme presegati 120 oz 150 dni.

(2) Pravica do starevskega nadomestila:
Zaradi poroda in posledine odsotnosti z dela zavarovana oseba ni zmona pridobivati dohodka ali iskati zaposlitve
oz se tega od nje ne priakuje. Nadomestitvi izpadle plae ali drugega dohodka je namenjena pravica do
starevskega nadomestila, ki je sestavljena iz porodnikega nadomestila, oetovskega nadomestila, nadomestila za
nego in varstvo otroka ter posvojiteljskega nadomestila.
- Upravienci:
o Osebe, ki imajo pravico do starevskega dopusta in so bile pred dnevom nastopa dopusta
zavarovane za starevsko varstvo
o Osebe, ki nimajo pravice do starevskega dopusta (v trenutku uveljavljanja pravice niso v DR), e
so bile zavarovane vsaj 12 mesecev v zadnjih 3 letih pred uveljavitvijo pravice.
- Prejemanje ve denarnih dajatev hkrati ni dopustno. Prejemnik starevskega nadomestila nima pravice do
prejemanja drugega nadomestila iz sistema socialne varnosti.
46

- Odmerna osnova
o Osnova za izraun nadomestila je povprena osnova, od katere so bili obraunani prispevki za
starevsko varstvo v zadnjih 12 mesecih pred vloitvijo prve vloge. e zavarovanec ni delal ali
plaeval prispevkov, je osnova za manjkajoe mesece 55% minimalne plae.
- Viina starevskega nadomestila
o Za polno odsotnost z dela znaa 90% omenjene osnove , razen za osebe, ki prejemajo najnije
dohodke tiste osebe imajo 100% (pri delni odsotnosti raunamo sorazmerno). Viina nadomestila
je omejena navzgor in navzdol (vertikalna solidarnost). Izplaano nadomestilo ne sme biti nije od
55% minimalne plae in ne vije od 2-kratnika povprene plae v dravi. Izjema velja le za
porodniko nadomestilo, ki navzgor ni omejeno (eno od dveh nadomestil, ki navzgor ni omejeno
drugo je bolnika) da bi se tudi enske, ki prejemajo velike dohodke odloale za otroke.
- Trajanje pravice do starevskega nadomestila
o Trajanje je praviloma vezano na trajanje pravice do starevskega dopusta. Posebnost velja pri
pravici do oetovskega nadomestila, saj ima oe pravico do nadomestila le v prvih 15 dneh
dopusta, ki jih mora izrabiti do 6 meseca starosti otroka. Za ostalih 75 dni pa se mu le plaujejo
prispevki za socialno varnost od minimalne plae.
- Dobroimetje: Upravienci so se lahko pred spremembo ZSDP iz '06 odloili, da dopusta za nego in varstvo otroka ne bodo
izrabili v polnem obsegu. Najve petmeseno nadomestilo za nego in varstvo otroka so lahko izrabili v obliki dobroimetja ter
ga porabili za plailo vrtca, najemnine za stanovanje. S spremembo zakona se je institut dobroimetja rtal.

(3) Pravica do dela s krajim delovnim asom zaradi starevstva:
- Upravienci: Pravico ima eden od starev, ki neguje in varuje otroka. eprav samozaposlene osebe nimajo
doloenega delovnega asa, je zakonodajalec v ZSDP izrecno izenail pravna poloaja zaposlenih in
samozaposlenih. Slednji morajo omejiti opravljanje svoje dejavnosti, da so lahko upravieni do delnega
plaila prispevkov za socialno varnost.
- Trajanje pravice: Trajanje je odvisno od tevila in zdravstvenega stanja otrok v druini. Eden od starev ima
pravico do krajega delovnega asa do tretjega leta otrokove starosti. e neguje in varuje dva otroka, se
trajanje podalja do 6. leta starosti mlajega otroka. ele ko eden od starev varuje in neguje 4 ali ve
otrok, ima pravico v celoti zapustiti trg dela do dopolnjenega 10. leta najmlajega otroka. Pravica lahko
traja do otrokove polnoletnosti, e je otrok gibalno oviran ali zmerno/teje duevno prizadet.
- Plailo prispevkov: Da je eden od starev upravien do plaila (dela) prispevkov za socialno varnost, mora
delati kraji delovni as, ki pa mora obsegati najmanj polovino tedensko delovno obveznost. Pri
samozaposlenih velja, da mora same plaevati prispevke za socialno varnost za najmanj 20 ur tedensko. Za
as opravljanja dela ima delavec pravico do plae svojega delodajalca, v preostalem delu pa nima pravice
do starevskega nadomestila, temve tu drava zgolj plauje prispevke za socialna zavarovanja od
sorazmernega dela minimalne plae.


46. Natej in na kratko opii pravice iz zavarovanja za starevsko varstvo.
Glej eno vpraanje vije vpraanje 45.


47. Opiite sistem starevskega varstva v Sloveniji.
Pravice do zdravstvenih storitev pred, med in po porodu se zagotavljajo v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Za
zavarovanko so brezplane v asu izrabe, saj jih v celoti plaa nosilec, tj ZZZS. Drugae kot dajatve v naravi pa se
denarne dajatve zagotavljajo v zavarovanju za starevsko varstvo, ki je urejen v Zakonu o starevskem varstvu in
druinskih prejemkih (ZSDP). Stari imajo poleg pravice do denarnega nadomestila tudi pravico do odsotnosti z dela
in pravico do dela s krajim delovnim asom (ureja ZDR). stari, ki nimajo lastnosti zavarovane osebe in zato nimajo
teh pravic, lahko pridobijo pravico do starevskega dodatka in drugih druinskih prejemkov.
47

Krog zavarovanih oseb: Zakon ne omogoa prostovoljne vkljuitve v zavarovanje za starevsko varstvo. V
zavarovanje so vkljuene vse aktivne osebe in prejemniki nekaterih socialnih dajatev. Med aktivne osebe spadajo
zaposlene, samozaposlene osebe (zdravniki, odvetniki, samozaposleni na podroju kulture,..), poslovodne osebe, ki
niso zavarovane na drugi podlagi, pokojninsko in invalidsko zavarovani kmetje in lani njihovih gospodarstev.
Zavarovanci so lahko tudi prejemniki nekaterih socialnih dajatev, kot so npr prejemnika nadomestila za
brezposelnost, brezposelne osebe, ki so vkljuene v javna dela, prejemniki nadomestila iz obveznega zdravstvenega
zavarovanja po prenehanju delovnega razmerja.

Financiranje in upravljanje: Po naravi gre za socialno zavarovanje, zato morajo zavarovanci in njihovi delodajalci
plaevati prispevke. Prispevna stopnja je nizka, saj delavec in delodajalec plaujeta vsak po 10% prispevne stopnje,
ki je enaka kot v OPIZ-u. prispevki se stekajo v dravni proraun. Zavarovanje za starevsko varstvo upravlja drava
neposredno. Pritobeni organ je Ministrstvo za delo, druino in socialne zadeve, le na prvi stopnji pa je odloanje
prepueno lokalnim Centrom za socialno delo.

Pravice iz zavarovanja za starevsko varstvo:
- pravica do starevskega dopusta,
- pravica do starevskega nadomestila in
- pravica do dela s krajim delovnim asom zaradi starevstva.

Za opis teh pravic glej dve vpraanji vije vpraanje 45.


48. Natej in na kratko opii vse pravice, ki izhajajo iz materinstva (pred, med in po porodu)!
Porodniki dopust
- Namenjen je pripravi nosenice na porod, rojstvu otroka ter negi matere in otroka neposredno po porodu.
Njegov namen je zaititi zdravje zavarovanke in ploda oz otroka. Do porodnikega dopusta je upraviena
samo mati, ki mora dopust izrabiti za prekinitev dela, v obliki polne odsotnosti z dela. Izjemoma je do
porodnikega dopusta upravien oe, ko mati umre, zapusti otroka ali je v skladu z zdravnikovo presojo
zaasno ali trajno nesposobna za samostojno ivljenje in delo. Pogoj za pridobitev dopusta je dejansko
negovanje in varovanje otroka.
- Porodniki dopust traja praviloma 105 koledarskih dni. Zavarovanka mora nastopiti dopust 28 dni pred
predvidenim datumom poroda, ki ga doloi ginekolog. e tega ne stori, neizrabljenega dela ne more
prenesti v obdobje po porodu, razen e je otrok nedonoenek (pred 37. tednom nosenosti), kar lahko
tudi podalja dopust za nego in varstvo otroka. Psihino stanje matere po porodu se upoteva v primeru
smrti ali zapustitve otroka ob rojstvu ali v asu trajanja dopusta mati ohrani nekaj dopusta. e rodi
mrtvega otroka, je upraviena do 42 dopusta e po porodu.

Dopust za nego in varstvo otroka:
- Pravico je mogoe uveljavljati takoj po poteku porodnikega dopusta. Uveljavlja jo lahko eden ali izjemoma
oba stara, ob doloenih pogojih pa so upravienci lahko tudi stari stari ali druge osebe. e pravico
uveljavlja eden od starev, je dovolj njegova pisna izjava, da eli uveljavljati pravico. e pravico uveljavljata
oba stara, morata skleniti pisni dogovor v 30 dneh pred potekom porodnikega dopusta. Pravico lahko
uveljavljata izmenino ali loeno po obdobjih. Dogovor morata predloiti CSD in o njem seznaniti DD. e
dogovora ne moreta dosei, odloa CSD, ki deluje po naelu koristi otroka. Oba stara lahko hkrati
izrabljata dopust v obliki polne odsotnosti z dela ob (1) hkratnem rojstvu dveh ali ve otrok (2) ob rojstvu
otroka, ki zahteva posebno nego (3) ob rojstvu nadaljnjega otroka, e e varujeta in vzgajata najmanj dva
otroka do starosti 8 let ali otroka, ki zahteva posebno nego in varstvo.

48

- Pravica traja praviloma 260 dni (skupaj z porodnikim tono 365 dni), doba pa se v naslednjih primerih
podalja za:
o 90 dni ob rojstvu dvojkov in za 90 dni za vsakega nadaljnjega (trojki 180 dni,)
o toliko dni, kolikor je bila nosenost kraja od 260 dni pri rojstvu nedonoenka
o 90 dni za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo (mnenje komisije Pediatrine klinike v
Ljubljani) podaljanje se lahko uveljavlja do 18. meseca starosti
o 30 dni, e e vzgajata dva otroka do starosti 8 let, 60 dni, e vzgajata tri take otroke in 90 dni, e jih
vzgajata e ve (vsi mlaji od osmih let).
- Dnevi podaljevanje se lahko setevajo (90 dni za dvojke + e dva otroka do 8. leta = 120 dni). Del dopusta
v trajanju 75 dni je mogoe prenesti v kasneje obdobje in izrabiti do otrokovega osmega leta starosti.

Pravica do starevskega nadomestila:
- Zaradi poroda in posledine odsotnosti z dela zavarovana oseba ni zmona pridobivati dohodka ali iskati
zaposlitve oz se tega od nje ne priakuje. Nadomestitvi izpadle plae ali drugega dohodka je namenjena
pravica do starevskega nadomestila, ki je sestavljena iz porodnikega nadomestila, oetovskega
nadomestila, nadomestila za nego in varstvo otroka ter posvojiteljskega nadomestila.
- Upravienci:
o Osebe, ki imajo pravico do starevskega dopusta in so bile pred dnevom nastopa dopusta
zavarovane za starevsko varstvo
o Osebe, ki nimajo pravice do starevskega dopusta (v trenutku uveljavljanja pravice niso v DR), e
so bile zavarovane vsaj 12 mesecev v zadnjih 3 letih pred uveljavitvijo pravice.
- Odmerna osnova: Osnova za izraun nadomestila je povprena osnova, od katere so bili obraunani
prispevki za starevsko varstvo v zadnjih 12 mesecih pred vloitvijo prve vloge. e zavarovanec ni delal ali
plaeval prispevkov, je osnova za manjkajoe mesece 55% minimalne plae. Glede na to, da lahko oseba
izrabi dopust neprekinjeno ali s prekinitvijo manjo od 1 leta, se teje, da se upoteva tista osnova, ki je bila
doloena ob izrabi prve vrste starevskega dopusta (ob dalji prekinitvi se izrauna na novo).
- Viina starevskega nadomestila: Za polno odsotnost z dela znaa 90% omenjene osnove , razen za osebe,
ki prejemajo najnije dohodke tiste osebe imajo 100% (pri delni odsotnosti raunamo sorazmerno). Viina
nadomestila je omejena navzgor in navzdol (vertikalna solidarnost). Izplaano nadomestilo ne sme biti
nije od 55% minimalne plae in ne vije od 2 -kratnika povprene plae v dravi. Izjema velja le za
porodniko nadomestilo, ki navzgor ni omejeno (eno od dveh nadomestil, ki navzgor ni omejeno drugo je
bolnika), navzgor ni omejeno, da bi se tudi enske, ki prejemajo velike dohodke odloale za otroke.
- Trajanje pravice do starevskega nadomestila: Trajanje je praviloma vezano na trajanje pravice do
starevskega dopusta. Posebnost velja pri pravici do oetovskega nadomestila, saj ima oe pravico do
nadomestila le v prvih 15 dneh dopusta, ki jih mora izrabiti do 6 meseca starosti otroka. Za ostalih 75 dni
pa se mu le plaujejo prispevki za socialno varnost od minimalne plae. Pravica do starevskega
nadomestila lahko preneha pred prenehanjem pravice do starevskega dopusta, e inpektor za delo
ugotovi, da oseba v asu dopusta dela (vrnitev prejetega zneska z obrestmi).

Pravica do dela s krajim delovnim asom zaradi starevstva
- Upravienci: Pravico ima eden od starev, ki neguje in varuje otroka. eprav samozaposlene osebe nimajo
doloenega delovnega asa, je zakonodajalec v ZSDP izrecno izenail pravna poloaja zaposlenih in
samozaposlenih. Slednji morajo omejiti opravljanje svoje dejavnosti, da so lahko upravieni do delnega
plaila prispevkov za socialno varnost.
- Trajanje je odvisno od tevila in zdravstvenega stanja otrok v druini. Eden od starev ima pravico do
krajega delovnega asa do tretjega leta otrokove starosti. e neguje in varuje dva otroka, se trajanje
podalja do estega leta starosti mlajega otroka. ele ko eden od starev varuje in neguje tiri ali ve
otrok, ima pravico v celoti zapustiti trg dela do dopolnjenega desetega leta najmlajega otrok. Pravica
lahko traja do otrokove polnoletnosti, e je otrok gibalno oviran ali zmerno/teje duevno prizadet.
49

- Plailo prispevkov: Da je eden od starev upravien do plaila (dela) prispevkov za socialno varnost, mora
delati kraji delovni as, ki pa mora obsegati najmanj polovino tedensko delovno obveznost. Pri
samozaposlenih velja, da mora same plaevati prispevke za socialno varnost za najmanj 20 ur tedensko.

Pravice ob rojstvu otroka
- Pravica do starevskega dodatka
o S pravico do starevskega dodatka se zagotavlja denarno pomo starem, ki ob rojstvu otroka niso
upravieni do starevskega nadomestila iz zavarovanja za starevsko varstvo. Pravico do dodatka
ima le otrokova mati, in sicer 77 dni od rojstva otroka. Pogoj za pridobitev pravice je, da sta tako
mati kot otrok slo. dravljana (oz dravljana EU) s stalnim prebivaliem v Slo. Izjemoma lahko
pravico pridobi oe ali druga oseba na podlagi odloitve CSD ali sodia. Del, ki ga mati ni izrabila,
lahko izrabijo drugi, e mati v tem asu umre, zapusti otroka ali ni sposobna za samostojno
ivljenje in delo. Podobno kot pri dopustu in nadomestilu za nego in varstvo, lahko eden ali oba
(pisni dogovor) stara uveljavljata od 78. dneva od rojstva pravico do starevskega dodatka.
Pravice do dodatka nima oseba, ki prejema katero od nadomestil. Viina dodatka je doloena
fiksno po ZUJF znaa 55 % minimalne plae. Znesek se usklajuje dvakrat letno z indeksom rasti cen
ivljenjskih strokov. Prejemnik dodatka je tudi obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan.
- Pravica do pomoi ob rojstvu otroka
o Namenjena je nakupu opreme za novorojenca. Gre za enkratno dajatev. Je selektivna pravica do
nje so upravieni samo tisti, katerih dohodek ne presega 64% povprene mesene plae. Ni ve
pogoja dravljanstva, pogoj za pridobitev je le e stalno prebivalie. Ob rojstvu otroka v roku 60
dni (prekluzija). Lahko tudi 60 dni pred predvidenim rojstvom.

Pravice do prejemkov za preivljanje, vzgojo in izobraevanje otroka:
- Pravica do otrokega dodatka
o Otroki dodatek je dopolnilni prejemek za preivljanje, vzgojo in izobraevanje otroka. Pravico ima
eden od starev ali druga oseba, uveljavi pa jo lahko polnoletni otrok sam, e je brez starev ali ne
ivi v skupnem gospodinjstvu in e tako doloi CSD. Kot pogoj za pridobitev pravice je prijavljeno
prebivalie otroka v Sloveniji. Pravice ni mogoe uveljaviti, e stari ali druge osebe ne skrbijo za
preivljanje, vzgojo in izobraevanje otroka (npr e je otrok e sklenil delovno razmerje).
o Viina otrokega dodatka: Pravica je selektivna, saj je odvisna od dohodkov druine. Namenjena je
tistim druinam, kjer dohodek na druinskega lana ne presega 64% povprene plae v dravi v
preteklem koledarskem letu (e se uveljavlja v prvih treh mesecih, pa predpreteklega leta). Na
viino dodatka vpliva dohodek druine in tevilo otrok, starost (dobiva se samo do 18. leta
argument: otroki dodatek ni namenjen tipendijam za tudij). Upotevaje tevilo otrok v druini
se skupna viina otrokega dodatka doloi za vse otroke tako, da se setejejo posamezni zneski
otrokih dodatkov za vsakega otroka. e uveljavlja dodatek polnoletni otrok, mu pripada viina, ki
velja za prvega otroka. Posamezni znesek otrokega dodatka se lahko povea, in sicer za 10%, e
otrok ivi v enostarevski druini, ter za 20%, e predolski otrok ni vkljuen v predolsko vzgojo v
vrtcu. S tem se zagotavlja enak razvoj vseh otrok ter se prepreuje revina in socialna izkljuenost
otroka in druine. Ni ga mogoe uveljavljati e: je otrok v delovnem razmerju, v celodnevni oskrbi
zavoda, sklenil zakonsko zvezo ali je v zunajzakonski skupnosti, e ima to pravico v skladu z
mednarodnimi sporazumi v drugi dravi, e otrok ivi samo z enim od starev pa preivnina zanj ni
urejan, razen e tudi oetovstvo ni urejeno.
- Dodatek za veliko druino
o Z njo se zagotavlja letni prejemek, namenjen druinam s tremi ali ve otroki, starimi do 18 let oz
26, e se redno olajo in imajo status uenca, dijaka, tudenta ali vajenca.
o Pogoj za pridobitev pravice je, da imajo eden od starev in vsi otroci skupno stalno prebivalie na
istem naslovu v Sloveniji in izpolnjuje premoenjski cenzus, ki znaa 64% povprene mesene
50

plae. Viina dodatka je odvisna od tevila otrok druini s tremi otroci se letno izplaa 393,
druini s tirimi ali ve otroci pa 80 ve. Pravica traja, dokler so izpolnjeni pogoji. Lahko dobi tudi
eden od polnoletnih otrok e 3 ali ve otrok iz iste druine ivi brez starev. Druine, ki prejemajo
otroki dodatek ne rabijo oddajati vloge za dodatek za veliko druino (avtomatino uredi CSD).


49. Pravica do krajega delovnega asa iz starevskega varstva. Zakaj bi utegnila biti takna ureditev
diskriminatorna?
Je pravica, ki sodi v starevsko varstvo.

Upravienci: Pravico ima eden od starev, ki neguje in varuje otroka. eprav samozaposlene osebe nimajo
doloenega delovnega asa, ZSDP izrecno izenauje pravna poloaja zaposlenih in samozaposlenih. Slednji morajo
omejiti opravljanje svoje dejavnosti, da so lahko upravieni do delnega plaila prispevkov za socialno varnost.

Trajanje pravice: Trajanje je odvisno od tevila in zdravstvenega stanja otrok v druini. Eden od starev ima pravico
do krajega delovnega asa do tretjega leta otrokove starosti. e neguje in varuje dva otroka, se trajanje podalja
do estega leta starosti mlajega otroka. ele ko eden od starev varuje in neguje tiri ali ve otrok, ima pravico v
celoti zapustiti trg dela do dopolnjenega desetega leta najmlajega otrok. Pravica lahko traja do otrokove
polnoletnosti, e je otrok gibalno oviran ali zmerno/teje duevno prizadet.

Plailo prispevkov: Da je eden od starev upravien do plaila (dela) prispevkov za socialno varnost, mora delati
kraji delovni as, ki pa mora obsegati najmanj polovino tedensko delovno obveznost. Pri samozaposlenih velja, da
mora same plaevati prispevke za socialno varnost za najmanj 20 ur tedensko. Za as opravljanja dela ima delavec
pravico do plae svojega delodajalca, v preostalem delu pa nima pravice do starevskega nadomestila, temve tu
drava zgolj plauje prispevke za socialna zavarovanja od sorazmernega dela minimalne plae.

Diskriminatorna ureditev:
To pravico praviloma uveljavljajo enske. Zaradi plaila prispevkov zgolj od sorazmernega dela minimalne plae so
enske postavljene v slabi pravni poloaj, saj bodo posledino pokojnine in druga nadomestila manja, kot bi bila,
e bi delala polni delovni as. Poleg tega ta pravica poveuje odvisnost upravienca od drugega stara. Pravica je
prav tako diskriminatorna do ljudi z nijimi dohodki, saj jo praviloma uveljavljajo druine z vijimi dohodki, ki si
lahko privoijo izpad dohodka (gmotna okoliina se teje kot osebna okoliina, torej je v nasprotju z Ustavo).


50. Opii pravico do krajega delovnega asa.
Glej eno vpraanje vije vpraanje 49.


51. Opii starevska nadomestila.
Zaradi poroda in posledine odsotnosti z dela zavarovana oseba ni zmona pridobivati dohodka ali iskati zaposlitve
oz se tega od nje ne priakuje. Nadomestitvi izpadle plae ali drugega dohodka je namenjena pravica do
starevskega nadomestila, ki je sestavljena iz porodnikega nadomestila, oetovskega nadomestila, nadomestila za
nego in varstvo otroka ter posvojiteljskega nadomestila.

Upravienci:
- Osebe, ki imajo pravico do starevskega dopusta in so bile pred dnevom nastopa dopusta zavarovane za
starevsko varstvo
- Osebe, ki nimajo pravice do starevskega dopusta (v trenutku uveljavljanja pravice niso v delovnem
razmerju), e so bile zavarovane vsaj 12 mesecev v zadnjih 3 letih pred uveljavitvijo pravice.
51

Prejemanje ve denarnih dajatev hkrati ni dopustno. Prejemnik starevskega nadomestila nima pravice do
prejemanja drugega nadomestila iz sistema socialne varnosti.

Odmerna osnova: Osnova za izraun nadomestila je povprena osnova, od katere so bili obraunani prispevki za
starevsko varstvo v zadnjih 12 mesecih pred vloitvijo prve vloge. e zavarovanec ni delal ali plaeval prispevkov,
je osnova za manjkajoe mesece 55% minimalne plae. Glede na to, da lahko oseba izrabi dopust neprekinjeno ali s
prekinitvijo manjo od 1 leta, se teje, da se upoteva tista osnova, ki je bila doloena ob izrabi prve vrste
starevskega dopusta (ob dalji prekinitvi se izrauna na novo).

Viina starevskega nadomestila: Za polno odsotnost z dela znaa 90% omenjene osnove , razen za osebe, ki
prejemajo najnije dohodke tiste osebe imajo 100% (pri delni odsotnosti raunamo sorazmerno). Viina
nadomestila je omejena navzgor in navzdol (vertikalna solidarnost). Izplaano nadomestilo ne sme biti nije od 55%
minimalne plae in ne vije od 2 -kratnika povprene plae v dravi. Izjema velja le za porodniko nadomestilo, ki
navzgor ni omejeno (eno od dveh nadomestil, ki navzgor ni omejeno drugo je bolnika), navzgor ni omejeno, da bi
se tudi enske, ki prejemajo velike dohodke odloale za otroke.

Trajanje pravice do starevskega nadomestila: Trajanje je praviloma vezano na trajanje pravice do starevskega
dopusta. Posebnost velja pri pravici do oetovskega nadomestila, saj ima oe pravico do nadomestila le v prvih 15
dneh dopusta, ki jih mora izrabiti do 6 meseca starosti otroka. Za ostalih 75 dni pa se mu le plaujejo prispevki za
socialno varnost od minimalne plae. Pravica do starevskega nadomestila lahko preneha pred prenehanjem
pravice do starevskega dopusta, e inpektor za delo ugotovi, da oseba v asu dopusta dela (vrnitev prejetega
zneska z obrestmi).

Dobroimetje: Upravienci so se lahko pred spremembo ZSDP iz '06 odloili, da dopusta za nego in varstvo otroka ne bodo izrabili v
polnem obsegu. Najve petmeseno nadomestilo za nego in varstvo otroka so lahko izrabili v obliki dobroimetja ter ga porabili za
plailo vrtca, najemnine za stanovanje. S spremembo zakona se je institut dobroimetja rtal.


52. Pravica do starevskega nadomestila.
Glej eno vpraanje vije vpraanje 51.


53. Opii starevski dodatek in starevsko nadomestilo.
Starevsko nadomestilo:
- Zaradi poroda in posledine odsotnosti z dela zavarovana oseba ni zmona pridobivati dohodka ali iskati
zaposlitve oz se tega od nje ne priakuje. Nadomestitvi izpadle plae ali drugega dohodka je namenjena
pravica do starevskega nadomestila, ki je sestavljena iz porodnikega nadomestila, oetovskega
nadomestila, nadomestila za nego in varstvo otroka ter posvojiteljskega nadomestila.
- Upravienci:
o Osebe, ki imajo pravico do starevskega dopusta in so bile pred dnevom nastopa dopusta
zavarovane za starevsko varstvo
o Osebe, ki nimajo pravice do starevskega dopusta (v trenutku uveljavljanja pravice niso v
delovnem razmerju), e so bile zavarovane vsaj 12 mesecev v zadnjih 3 letih pred uveljavitvijo
pravice.
- Prejemanje ve denarnih dajatev hkrati ni dopustno. Prejemnik starevskega nadomestila nima pravice do
prejemanja drugega nadomestila iz sistema socialne varnosti.
- Odmerna osnova: Osnova za izraun nadomestila je povprena osnova, od katere so bili obraunani
prispevki za starevsko varstvo v zadnjih 12 mesecih pred vloitvijo prve vloge. e zavarovanec ni delal ali
plaeval prispevkov, je osnova za manjkajoe mesece 55% minimalne plae. Glede na to, da lahko oseba
52

izrabi dopust neprekinjeno ali s prekinitvijo manjo od 1 leta, se teje, da se upoteva tista osnova, ki je bila
doloena ob izrabi prve vrste starevskega dopusta (ob dalji prekinitvi se izrauna na novo).
- Viina starevskega nadomestila: Za polno odsotnost z dela znaa 90% omenjene osnove , razen za osebe,
ki prejemajo najnije dohodke tiste osebe imajo 100% (pri delni odsotnosti raunamo sorazmerno). Viina
nadomestila je omejena navzgor in navzdol (vertikalna solidarnost). Izplaano nadomestilo ne sme biti
nije od 55% minimalne plae in ne vije od 2 -kratnika povprene plae v dravi. Izjema velja le za
porodniko nadomestilo, ki navzgor ni omejeno (eno od dveh nadomestil, ki navzgor ni omejeno drugo je
bolnika), navzgor ni omejeno, da bi se tudi enske, ki prejemajo velike dohodke odloale za otroke.
- Trajanje pravice do starevskega nadomestila: Trajanje je praviloma vezano na trajanje pravice do
starevskega dopusta. Posebnost velja pri pravici do oetovskega nadomestila, saj ima oe pravico do
nadomestila le v prvih 15 dneh dopusta, ki jih mora izrabiti do 6 meseca starosti otroka. Za ostalih 75 dni
pa se mu le plaujejo prispevki za socialno varnost od minimalne plae. Pravica do starevskega
nadomestila lahko preneha pred prenehanjem pravice do starevskega dopusta, e inpektor za delo
ugotovi, da oseba v asu dopusta dela (vrnitev prejetega zneska z obrestmi).

Starevski dodatek:
- S pravico do starevskega dodatka se zagotavlja denarno pomo starem, ki ob rojstvu otroka niso
upravieni do starevskega nadomestila iz zavarovanja za starevsko varstvo.
- Pravico do dodatka ima le otrokova mati, in sicer 77 dni od rojstva otroka. Pogoj za pridobitev pravice je,
da sta tako mati kot otrok slovenska dravljana (oz dravljana EU) s stalnim prebivaliem v Sloveniji.
Izjemoma lahko pravico pridobi oe ali druga oseba na podlagi odloitve CSD ali sodia. Del, ki ga mati ni
izrabila, lahko izrabijo drugi, e mati v tem asu umre, zapusti otroka ali ni sposobna za samostojno
ivljenje in delo.
- Podobno kot pri dopustu in nadomestilu za nego in varstvo, lahko eden ali oba (pisni dogovor) stara
uveljavljata od 78. dneva od rojstva pravico do starevskega dodatka. Pravice do dodatka nima oseba, ki
prejema katero od nadomestil.
- Viina dodatka je doloena fiksno po ZUJF znaa 55 % minimalne plae. Znesek se usklajuje dvakrat letno z
indeksom rasti cen ivljenjskih strokov. Prejemnik dodatka je tudi obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovan.


54. Opredeli pravico do oetovskega dopusta in oetovskega nadomestila.
Oetovski dopust:
- Je ena od pravic do starevskega dopusta.
- Namenjen je oetu, ki ima s tem monost takoj po porodu sodelovati pri negi in varstvu svojega otroka.
Pravica ni prenosljiva, oe pa je ne more izrabiti v obliki delne odsotnosti z dela, temve le v obliki polne
odsotnosti z dela. Dopust lahko izkoristi strnjeno ali samo v delovnih dnevih. Pravica do dopusta traja 90
dni, pri emer mora 15 dni izkoristiti najkasneje do dopolnjenega 6 meseca starosti otroka in ga ne more
prenaati v kasneje obdobje. V tem asu ima tudi pravico do oetovskega nadomestila. Preostali dopust
lahko izrabi v asu porodnikega dopusta ali do otrokovega tretjega leta starosti v tem obdobju ima samo
pravico do plaila prispevkov za socialno zavarovanje (ne do nadomestila). Evidenco o izrabi dopusta vodi
CSD in delodajalec.
- e oe izrablja dopust po delovnih dnevih, se trajanje pravice doloi tako, da se upoteva 70% pripadajoih
koledarskih dni (namesto 15 le 11 dni oz iz celotnih 90 dni na 63 dni dopusta). Pravica je vezana na otroka
in preneha s smrtjo otroka. Pravica preneha, e je oetu odvzeta roditeljska pravica, e so mu prepovedani
stiki ali pa e ne ivi ve z otrokom ter ga ne neguje in varuje. e oe izrablja pravico do porodnikega
dopusta, nima pravice do oetovskega dopusta.


53

Oetovsko nadomestilo:
- Je ena od pravic do starevskega nadomestila.
- Upravienci:
o Osebe, ki imajo pravico do starevskega dopusta in so bile pred dnevom nastopa dopusta
zavarovane za starevsko varstvo
o Osebe, ki nimajo pravice do starevskega dopusta (v trenutku uveljavljanja pravice niso v DR), e
so bile zavarovane vsaj 12 mesecev v zadnjih 3 letih pred uveljavitvijo pravice.
- Prejemanje ve denarnih dajatev hkrati ni dopustno. Prejemnik starevskega nadomestila nima pravice do
prejemanja drugega nadomestila iz sistema socialne varnosti.
- Odmerna osnova: Osnova za izraun nadomestila je povprena osnova, od katere so bili obraunani
prispevki za starevsko varstvo v zadnjih 12 mesecih pred vloitvijo prve vloge. e zavarovanec ni delal ali
plaeval prispevkov, je osnova za manjkajoe mesece 55% minimalne plae. Glede na to, da lahko oseba
izrabi dopust neprekinjeno ali s prekinitvijo manjo od 1 leta, se teje, da se upoteva tista osnova, ki je bila
doloena ob izrabi prve vrste starevskega dopusta (ob dalji prekinitvi se izrauna na novo).
- Viina starevskega nadomestila: Za polno odsotnost z dela znaa 90% omenjene osnove , razen za osebe,
ki prejemajo najnije dohodke tiste osebe imajo 100% (pri delni odsotnosti raunamo sorazmerno). Viina
nadomestila je omejena navzgor in navzdol (vertikalna solidarnost). Izplaano nadomestilo ne sme biti
nije od 55% minimalne plae in ne vije od 2 -kratnika povprene plae v dravi. Izjema velja le za
porodniko nadomestilo, ki navzgor ni omejeno (eno od dveh nadomestil, ki navzgor ni omejeno drugo je
bolnika), navzgor ni omejeno, da bi se tudi enske, ki prejemajo velike dohodke odloale za otroke.
- Trajanje pravice je praviloma vezano na trajanje pravice do starevskega dopusta. Posebnost velja pri
pravici do oetovskega nadomestila, saj ima oe pravico do nadomestila le v prvih 15 dneh dopusta, ki jih
mora izrabiti do 6 meseca starosti otroka. Za ostalih 75 dni pa se mu le plaujejo prispevki za socialno
varnost od minimalne plae. Pravica do starevskega nadomestila lahko preneha pred prenehanjem
pravice do starevskega dopusta, e inpektor za delo ugotovi, da oseba v asu dopusta dela (vrnitev
prejetega zneska z obrestmi).


55. Instituti varstva otroka v pravu socialne varnosti.
Pravice ob rojstvu otroka:
(1) Pravica do starevskega dodatka
- S to pravico se zagotavlja denarno pomo starem, ki ob rojstvu otroka niso upravieni do starevskega
nadomestila iz zavarovanja za starevsko varstvo. Pravico do dodatka ima le otrokova mati, in sicer 77 dni
od rojstva otroka. Pogoj za pridobitev pravice je, da sta tako mati kot otrok slovenska dravljana (oz
dravljana EU) s stalnim prebivaliem v Sloveniji. Izjemoma lahko pravico pridobi oe ali druga oseba na
podlagi odloitve CSD ali sodia. Del, ki ga mati ni izrabila, lahko izrabijo drugi, e mati v tem asu umre,
zapusti otroka ali ni sposobna za samostojno ivljenje in delo. Podobno kot pri dopustu in nadomestilu za
nego in varstvo, lahko eden ali oba (pisni dogovor) stara uveljavljata od 78. dneva od rojstva pravico do
starevskega dodatka. Pravice do dodatka nima oseba, ki prejema katero od nadomestil. Viina dodatka je
doloena fiksno po ZUJF znaa 55 % minimalne plae. Znesek se usklajuje dvakrat letno z indeksom rasti
cen ivljenjskih strokov. Prejemnik dodatka je tudi obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan.
(2) Pravica do pomoi ob rojstvu otroka:
- Namenjena je nakupu opreme za novorojenca. Gre za enkratno dajatev, do katere so bili pred ZUJF
upravieni vsi. Zdaj je postala selektivna pravica upravieni so samo tistih katerih dohodek ne presega
64% povprene mesene plae. Ni ve pogoja dravljanstva, pogoj za pridobitev je le e stalno prebivalie.
Ob rojstvu otroka v roku 60 dni (prekluzija). Lahko tudi 60 dni pred predvidenim rojstvom.



54

Pravice do prejemkov za preivljanje, vzgojo in izobraevanje otroka:
(1) Pravica do otrokega dodatka:
- Otroki dodatek je dopolnilni prejemek za preivljanje, vzgojo in izobraevanje otroka. Pravico ima eden od
starev ali druga oseba, uveljavi pa jo lahko polnoletni otrok sam, e je brez starev ali ne ivi v skupnem
gospodinjstvu in e tako doloi CSD. Kot pogoj za pridobitev pravice je prijavljeno prebivalie otroka v
Sloveniji. Pravice ni mogoe uveljaviti, e stari ali druge osebe ne skrbijo za preivljanje, vzgojo in
izobraevanje otroka (npr e je otrok e sklenil delovno razmerje).
- Pravica je selektivna, saj je odvisna od dohodkov druine. Namenjena je tistim druinam, kjer dohodek na
druinskega lana ne presega 64 % povprene plae v dravi v preteklem koledarskem letu (e se uveljavlja
v prvih 3 mesecih pa od predpreteklega leta). Na viino dodatka vpliva dohodek druine in tevilo otrok,
starost (dobiva se samo do 18. leta). Upotevaje tevilo otrok v druini se skupna viina otrokega dodatka
doloi za vse otroke tako, da se setejejo posamezni zneski otrokih dodatkov za vsakega otroka. e
uveljavlja dodatek polnoletni otrok, mu pripada viina, ki velja za prvega otroka. Posamezni znesek
otrokega dodatka se lahko povea, in sicer za 10%, e otrok ivi v enostarevski druini, ter za 20%, e
predolski otrok ni vkljuen v predolsko vzgojo v vrtcu. S tem se zagotavlja enak razvoj vseh otrok ter se
prepreuje revina in socialna izkljuenost otroka in druine. Ni ga mogoe uveljavljati e: je otrok v
delovnem razmerju, v celodnevni oskrbi zavoda, sklenil zakonsko zvezo ali je v zunajzakonski skupnosti, e
ima to pravico v skladu z mednarodnimi sporazumi v drugi dravi, e otrok ivi samo z enim od starev pa
preivnina zanj ni urejan, razen e tudi oetovstvo ni urejeno.
(2) Dodatek za veliko druino:
- Z njo se zagotavlja letni prejemek, namenjen druinam s tremi ali ve otroki, starimi do 18 let oz 26, e se
redno olajo in imajo status uenca, dijaka, tudenta ali vajenca.
- Pogoj za pridobitev pravice je, da imajo eden od starev in vsi otroci skupno stalno prebivalie na istem
naslovu v Sloveniji in izpolnjuje premoenjski cenzus, ki znaa 64% povprene mesene plae. Viina
dodatka je odvisna od tevila otrok druini s tremi otroci se letno izplaa 393, druini s tirimi ali ve
otroci pa 80 ve. Pravica traja, dokler so izpolnjeni pogoji. Lahko dobi tudi eden od polnoletnih otrok e 3
ali ve otrok iz iste druine ivi brez starev. Druine, ki prejemajo otroki dodatek ne rabijo oddajati vloge
za dodatek za veliko druino (avtomatino uredi CSD).

Skrb za otroke z motnjami v telesnem in duevnem razvoju:
(1) Denarne dajatve v socialnem zavarovanju:
- Varnost dohodka druine, ki skrbi za otroka z motnjami, se ne zagotavlja le s druinskimi prejemki, temve
tudi z druinsko pokojnino iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tudi v zavarovanju za
starevsko varstvo obstajajo doloene ugodnosti (delo s krajim asom do otrokove polnoletnosti, podalja
se dopust za nego in varstvo, ki ga lahko izrabljata oba).
(2) Dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo:
- Gre za denarno dajatev, ki je namenjena kritju poveanih ivljenjskih strokov zaradi nege in varstva
otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Pravico ima eden od starev ali druga oseba, ki dejansko
skrbi za otroka, na podlagi mnenja zdravnike komisije o upravienosti. Pogoj za pridobitev pravice je
stalno prebivalie v Sloveniji. Pravice nimajo stari otroka, ki je v celodnevni brezplani oskrbi v zavodu ali
v rejnitvu, razen e eden od njiju dokae, da gmotno skrbi za otroka (pravica se prizna za 3-
6mesecev/leto). Viina dodatka je doloena v enotnem znesku za vse upravience (Znesek je podvojen v
primeru nege in varstva otrok s tejo motnjo v duevnem razvoju ali gibalno teko oviranih otrok. Pravica
do dodatka traja, dokler se otroku zagotavlja posebno varstvo iz zdravstvenih razlogov, vendar najkasneje
do otrokove polnoletnosti oz do 26. leta starosti, e se ima status uenca, dijaka, tudenta ali vajenca.
(3) Pravica do delnega plaila za izgubljeni dohodek:
- Ta pravica zagotavlja osebni prejemek enemu od starev, ki odpove pogodbo o zaposlitvi ali sklene
pogodbo o zaposlitvi za kraji delovni as od polnega zaradi nege in varstva otroka s teko motnjo v
duevnem razvoju ali teko gibalno oviranega otroka. Pogoj za pridobitev pravice je stalno prebivalie v
55

pri nas in slovensko dravljanstvo (oz dravljanstvo EU) otroka in tistega od starev, ki pravico uveljavlja,
potrebno pa je tudi pozitivno mnenje zdravnike komisije (ugotavlja tudi, ali je nega primerna e ni,
preneha pravica do dodatka z naslednjim mesecem). Pravice nima eden od starev, e je otrok v
celodnevni brezplani oskrbi v zavodu ali rejnitvu.
- Viina plaila je enaka viini minimalne plae (leta 2010 734,15), oz e je upravienec sklenil pogodbo za
kraji delovni as, mu pripada sorazmerni del omenjenega zneska. Upravienci so obvezno vkljueni v vsa
socialna zavarovanja. Prispevek plaujejo zavarovanci sami, namesto delodajalcev pa plauje drava.
Pravica traja, dokler so izpolnjeni pogoji za pridobitev, vendar najdlje do otrokove polnoletnosti. Tu velja
izjema glede smrti otroka, saj pravica preneha ele 3 mesece po otrokovi smrti (e tri mesece prejema
delna plaila). Polnoletna oseba s teko motnjo v duevnem razvoju ali gibalno teko ovirana oseba ima
pravico do izbire druinskega pomonika v skladu z ZSV in ta pomonik ima prav tako pravico do delnega
plaila za izgubljeni dohodek.


56. Katere pravice iz sistema socialne varnosti so v korist otrok?
Glej eno vpraanje vije vpraanje 55.

57. Kje vse so opazne otrokove pravice v slovenski ureditvi.
Glej dve vpraanji vije vpraanje 55.

58. Pravice iz sistema socialnega varstva, namenjene otrokom. Natej in na kratko opii.
Glej vpraanje 55.

59. Natej pravice, doloene v korist otrok v sistemih socialne varnosti in jih na kratko opii.
Glej vpraanje 55.


60. Natej in opii pravice v korist otrok v razlinih sistemih socialnih zavarovanj.
Ukrepi drube v dobro otrok in druine so lahko v obliki storitev in stvari. Obiajno so stari upravieni do
posameznih dajatev zaradi rojstva, nege, vzgoje izobraevanja otroka. V katerih primerih, predvsem pri starejih
otrocih, pa je lahko upravienec tudi otrok sam. Pravice v dobro otroka in druine so pogojene z obstojem otroka in
z njegovo smrtjo prenehajo.

Poveani stroki druine:
- Namen sistema socialne varnosti je tudi kritje dela poveanih strokov druine zaradi preivljanja, nege,
varstva in izobraevanja otrok. Ti stroki nastanejo starem oz drugim osebam, ki skrbijo za otroke.
Konvencija t. 102 o minimalnih standardih socialne varnosti tako loi med socialnima primeroma druine
in materinstva. Druinski prejemki so namenjeni ne le vertikalni, temve tudi horizontalni solidarni
izravnavi v drubi. Sprva so bili namenjeni poveanju rojstev, vendar so kasneje ugotovili, da na rast
natalitete vplivajo predvsem drugi dejavniki.
- Druinski prejemki so lahko univerzalni, namenjeni vsem otrokom, ali selektivni, namenjeni zgolj
doloenim skupinam otrok. Lahko se izplaujejo v pavalnem znesku za vse otroke ali v razlinem obsegu.
e Lord Beveridge je zagovarjal stalie, da se gmotni poloaj druine zaradi rojstva otrok ne sme poslabati
in noben otrok ne sme trpeti revine. Druinski prejemki se praviloma zagotavljajo do otrokove
polnoletnosti, izjemoma pa lahko tudi dlje.

Druge socialne ugodnosti otrok in druin:
- Posamezne drave zagotavljajo razline socialne ugodnosti tudi zunaj sistema socialne varnosti, kot npr
dravna tipendiranja (podroje zaposlovanja) ali davne olajave ali davni krediti.
56

- tevilne ugodnosti ureja tudi pravo vzgoje in izobraevanja (cenejo varstvo v vrtcih, ceneji javni
prevoz,).

Dajatve otrokom in druinam v nekaterih dravah lanicah EU:
- Druinske prejemke v dravah lanicah EU bi lahko na splono razvrstili na prejemke ob rojstvu otroka,
prejemke, namenjene nadaljnji vzgoji in izobraevanju otroka ter posebne prejemke, namenjene otrokom z
motnjami v telesnem ali duevnem razvoju.
- Pri doloanju viine prejemkov ob rojstvu otroka se v veini drav presoja dohodkovno in premoenjsko
stanje druine, nekatere drave pa teh prejemkov sploh ne poznajo. Najpomembneja dajatev, namenjena
nadaljnji vzgoji in izobraevanju, je otroki dodatek, ki ne spada v vseh dravah v sistem socialne varnosti.
Viina dodatka je lahko odvisna bodisi od dohodkovnega stanja druine ali od tevila otrok v druini. V
nekaterih dravah se ga financira s prispevki, spet drugje iz dravnega prorauna. Nekatere drave poznajo
tudi posebno dajatev za vzgojo in varstvo otroka, nekatere drave pa poznajo posebne dodatke za
enostarevske druine ter za posebno velike druine. Posebej so varovane druine, v katerih otroci zaradi
motenj potrebujejo posebno nego in varstvo.

Slovenska ureditev:
- Ustavna dolnost drave je varovati druino, otroke in mladino. Otroci morajo uivati posebno varstvo in
skrb, e posebno e so prikrajani za druinsko ivljenje. Pravico do druinskih prejemkov ureja Zakon o
starevskem varstvu in druinskih prejemkih (ZSDP). Ne moremo jih uvrstiti med socialna zavarovanja, saj
se zanje ne plaujejo prispevki, ob izpolnitvi zakonskih pogojev pa se oblikuje enostransko socialnopravno
razmerje. Po drugi strani jih ne moremo uvrstiti niti med socialne pomoi. Namen druinskih prejemkov je
pokritje dela poveanih strokov druine in s tem zlasti prepreevanje, ne ele odpravljanje revine (kar je
bistvo socialne pomoi). Od socialnih pomoi se razlikuje tudi v tem, da se praviloma ne preverja dohodek
druine. Pri nekaterih univerzalnih prejemkih so vidne znailnosti sistema nacionalnega varstva.
- Druinske prejemke ureja ZSDP v posebnem delu, zagotavljajo pa se (1) ob rojstvu otroka starevski
dodatek, pomo ob rojstvu otroka, (2) za preivljanje, vzgojo in izobraevanje otroka otroki dodatek,
dodatek za veliko druino in (3) za nego in varstvo otroka s telesnimi ali duevnimi motnjami v razvoju
dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, delno plailo za izgubljeni dohodek.
- Financiranje in upravljanje sistema: Sistem druinskih prejemkov se financira iz dravnega prorauna. Na
prvi stopnji o pravicah odloa CSD, vendar je vloga neposrednih dravnih organov izraena na drugi stopnji,
ker odloa Ministrstvo za delo, druino in socialne zadeve (izdaja tudi podzakonske akte in pravilnike).

Pravice v slovenskem socialnem zavarovanju:
Za opis pravic glej vpraanje 55.


61. Varstvo koristi otroka po zakonih socialne varnosti.
Ustavna dolnost drave je varovati druino, otroke in mladino. Otroci morajo uivati posebno varstvo in skrb, e
posebno e so prikrajani za druinsko ivljenje. Pravico do druinskih prejemkov ureja Zakon o starevskem varstvu
in druinskih prejemkih (ZSDP). Ne moremo jih uvrstiti med socialna zavarovanja, saj se zanje ne plaujejo
prispevki, ob izpolnitvi zakonskih pogojev pa se oblikuje enostransko socialnopravno razmerje. Po drugi strani jih ne
moremo uvrstiti niti med socialne pomoi. Namen druinskih prejemkov je pokritje dela poveanih strokov druine
in s tem zlasti prepreevanje, ne ele odpravljanje revine (kar je bistvo socialne pomoi). Od socialnih pomoi se
razlikuje tudi v tem, da se praviloma ne preverja dohodek druine. Pri nekaterih univerzalnih prejemkih so vidne
znailnosti sistema nacionalnega varstva.



57

Druinske prejemke ureja ZSDP v posebnem delu, zagotavljajo pa se:
- ob rojstvu otroka starevski dodatek, pomo ob rojstvu otroka,
- za preivljanje, vzgojo in izobraevanje otroka otroki dodatek, dodatek za veliko druino in
- za nego in varstvo otroka s telesnimi ali duevnimi motnjami v razvoju dodatek za nego otroka, ki
potrebuje posebno nego in varstvo, delno plailo za izgubljeni dohodek.

Za opis pravic glej vpraanje 55.


62. Zaita otrok v zakonih o socialni varnosti.
Glej vpraanje 61 + za opis pravic vpraanje 55.


63. Natej in na kratko opii posebne pravice otrok s tekimi duevnimi in telesnimi motnjami, ki so urejene v
slovenski zakonodaji.
Pravice ureja Zakon o starevskem varstvu in druinskih prejemkih (ZSDP).

Denarne dajatve v socialnem zavarovanju:
Varnost dohodka druine, ki skrbi za otroka z motnjami, se ne zagotavlja le s druinskimi prejemki, temve tudi z
druinsko pokojnino iz OPIZ-a. Tudi v zavarovanju za starevsko varstvo obstajajo doloene ugodnosti (delo s
krajim asom do otrokove polnoletnosti, podalja se dopust za nego in varstvo, ki ga lahko izrabljata oba).

Dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo:
Gre za denarno dajatev, ki je namenjena kritju poveanih ivljenjskih strokov zaradi nege in varstva otroka, ki
potrebuje posebno nego in varstvo. Pravico ima eden od starev ali druga oseba, ki dejansko skrbi za otroka, na
podlagi mnenja zdravnike komisije o upravienosti. Pogoj za pridobitev pravice je stalno prebivalie v Sloveniji.
Pravice nimajo stari otroka, ki je v celodnevni brezplani oskrbi v zavodu ali v rejnitvu, razen e eden od njiju
dokae, da gmotno skrbi za otroka (pravica se prizna za 3-6mesecev/leto). Viina dodatka je doloena v enotnem
znesku za vse upravience (Znesek je podvojen v primeru nege in varstva otrok s tejo motnjo v duevnem razvoju
ali gibalno teko oviranih otrok. Pravica do dodatka traja, dokler se otroku zagotavlja posebno varstvo iz
zdravstvenih razlogov, vendar najkasneje do otrokove polnoletnosti oz do 26. leta starosti, e se ima status uenca,
dijaka, tudenta ali vajenca.

Pravica do delnega plaila za izgubljeni dohodek:
Ta pravica zagotavlja osebni prejemek enemu od starev, ki odpove pogodbo o zaposlitvi ali sklene pogodbo o
zaposlitvi za kraji delovni as od polnega zaradi nege in varstva otroka s teko motnjo v duevnem razvoju ali teko
gibalno oviranega otroka. Pogoj za pridobitev pravice je stalno prebivalie v pri nas in slovensko dravljanstvo (oz
dravljanstvo EU) otroka in tistega od starev, ki pravico uveljavlja, potrebno pa je tudi pozitivno mnenje zdravnike
komisije (ugotavlja tudi, ali je nega primerna e ni, preneha pravica do dodatka z naslednjim mesecem). Pravice
nima eden od starev, e je otrok v celodnevni brezplani oskrbi v zavodu ali rejnitvu.

Viina plaila je enaka viini minimalne plae (leta 2010 734,15), oz e je upravienec sklenil pogodbo za kraji
delovni as, mu pripada sorazmerni del omenjenega zneska. Upravienci so obvezno vkljueni v vsa socialna
zavarovanja. Prispevek plaujejo zavarovanci sami, namesto delodajalcev pa plauje drava. Pravica traja, dokler so
izpolnjeni pogoji za pridobitev, vendar najdlje do otrokove polnoletnosti. Tu velja izjema glede smrti otroka, saj
pravica preneha ele 3 mesece po otrokovi smrti (e tri mesece prejema delna plaila). Polnoletna oseba s teko
motnjo v duevnem razvoju ali gibalno teko ovirana oseba ima pravico do izbire druinskega pomonika v skladu z
ZSV in ta pomonik ima prav tako pravico do delnega plaila za izgubljeni dohodek.

58

64. Opiite pravice oseb v primeru smrti v slovenski ureditvi.
65. Opredeli pogoje za pridobitev denarne socialne pomoi, in kako se doloa viina/odmera?
66. Opii storitve, ki imajo vsaj delno naravo socialnih pomoi in kako so urejene v zakonih na podroju socialne
varnosti.
67. Razlike in podobnosti nacionalnega varstva in socialne pomoi.
Glej poglavje 17.1.2.




VPRAANJA DA/NE:

1. Ali denarno nadomestilo za brezposelnost vedno traja 12 mesecev?
Ne. Trajanje je odvisno od doline predhodnega zavarovanja za brezposelnost in od monosti za zaposlitev na
ustreznem oz. primernem delovnem mestu.

2. Ali dravna pokojnina sodi v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja?
Ne, saj po ZPIZ-2 dravne pokojnine ne poznamo ve. Upravienci, ki bi jo prejemali, prejemajo po novem zakonu
socialno pomo.

3. Ali ima denarna socialna pomo edina naravo (vsaj delno) pravic socialnih pomoi?
Ne, saj poznamo tudi socialne storitve.

4. Ali ima invalid s preostalo monostjo za delo pravico do invalidske pokojnine?
Ne. To se presoja glede na kategorijo invalidnosti. Pravico do invalidske pokojnine ima invalid II. kategorije, ki ni
zmoen za drugo delo s polni delovnim asom brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad
55 let, in invalid III. kategorije, ki ni zmoen za drugo delo s krajim delovnim asom od polnega najmanj 4 ure
dnevno brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let, ter invalid II. ali III. kategorije, ki
mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker je dopolnil 65 let.

5. Ali ima oseba, ki odpove pogodbo o zaposlitvi, vedno pravico do denarne socialne pomoi?
Ne. Pravico lahko pridobi samo tisti zavarovanec, ki mu je pogodba o zaposlitvi prenehala brez njegove volje in brez
njegove krivde.

6. Ali imajo osebe, ki jim je prenehalo delovno razmerje po lastni krivdi, pravico do denarne socialne pomoi?
Ne. Pravico imajo le osebe, ki jim delovno razmerje preneha brez njihove volje in brez njihove krivde.

7. Ali ima vsaka brezposelna oseba pravico do denarnega nadomestila iz ZZZPB?
Ne. Pravico do denarnega nadomestila pridobi zavarovanec, ki je bil v zadnjih 24 mesecih zavarovan najmanj 9
mesecev.

8. Ali imajo delno brezposelni pravico do nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti?
Ne. Slovenski sistem zavarovanja za brezposelnost ne ureja pravic zavarovanih oseb za primer delne brezposelnosti.
Te pravice ureja ZDR breme delne brezposelnosti je preneseno na delodajalca.

9. Ali imajo pravico do denarne socialne pomoi vsi dravljani EU?
Ne. Pravico do denarne socialne pomoi imajo dravljani Slovenije s stalnim prebivaliem v Sloveniji, tujci, ki imajo
dovoljenje za stalno prebivanje ter vsi delavci (ne glede na dravljanstvo znotraj EU).

59

10. Ali imajo vse brezposelne osebe pravico do denarne pomoi?
Ne. Do socialne pomoi ni upraviena oseba, ki je kriva za pomanjkanje sredstev, vendar pa se ti razlogi upotevajo
le prvih 6 mesecev.

11. Ali imajo vse brezposelne osebe pravico do denarnega nadomestila?
Ne. Glej vpraanje 7.

12. Ali imajo vsi brezposelni pravico do nadomestila za brezposelnost?
Ne. Glej vpraanje 7.

13. Ali imajo vsi brezposelni pravico do denarnih dajatev?
Ne. Glej vpraanje 7 in vpraanje 10.

14. Ali imajo vsi delovni invalidi pravico do invalidske pokojnine?
Ne. Glej vpraanje 4.

15. Ali imajo vsi dravljani RS in prebivalci RS pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja?
Ja. Ker ZZVZZ vsebuje generalni klavzuli, v katerih je doloeno, da so obvezno zavarovane vse osebe s stalnim
prebivaliem v Sloveniji, e ne si same plaujejo prispevek, druga klavzula pa v krog zavarovanih oseb uvra
slovenske dravljane s stalnim prebivaliem pri nas.

16. Ali imajo vsi invalidi brez preostale monosti za delo (invalidi 1. kategorije) pravico do invalidske pokojnine?
Ja. Pri njih ni dodatnih pogojev starosti in dopolnjene pokojninske dobe (e je vzrok invalidnosti pokodba pri delu
ali poklicna bolezen; v nasprotnem primeru mora tak invalid izkazati gostoto zavarovanja).

17. Ali imajo vsi posvojitelji pravico do posvojiteljskega nadomestila?
Ne, samo tisti, ki imajo pravico do posvojiteljskega dopusta in so bili pred dnevom nastopa dopusta zavarovani za
starevsko varstvo, in tisti, ki nimajo pravice do posvojiteljskega dopusta, e so bili zavarovani vsaj 12 mesecev v
zadnjih 3 letih pred uveljavitvijo pravice.

18. Ali imajo vsi tujci pri nas pravico do denarne socialne pomoi?
Ne. Pravico do denarne socialne pomoi imajo dravljani Slovenije s stalnim prebivaliem v Sloveniji, tujci, ki imajo
dovoljenje za stalno prebivanje ter vsi delavci (ne glede na dravljanstvo znotraj EU).

19. Ali je denarna socialna pomo asovno omejena?
Ja. Prvi se dodeli za obdobje treh mesecev, pri nespremenjenih okoliinah se lahko dodeli ponovno in sicer vsaki
za najdlje 6 mesecev. Izjemoma se lahko dodeli tudi za obdobje enega leta. Lahko se prizna tudi trajna pravica do
socialne denarne pomoi, e je posameznik trajno nezmoen za delo in je brez vsakrnih prejemkov in nima
nikogar, ki bi ga bil dolan ali sposoben preivljati ter ivi doma.

20. Ali je denarna socialna pomo edina oblika socialne pomoi pri nas?
Ne. Poznamo tudi socialne storitve. Glej vpraanje 3.

21. Ali je denarna socialna pomo edina pravica iz socialnega varstva?
Ne. Poznamo tudi socialne storitve. Glej vpraanje 3. in 20.

22. Ali je denarna socialna pomo pogojena z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi?
Ja, saj oseba, ki je sama kriva za pomanjkanje sredstev, ni upraviena do denarne socialne pomoi. e osebi
preneha delovno razmerje po njeni volji, prvih 6 mesecev ne more pridobiti denarne socialne pomoi. Kljub temu
60

pa razlog odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne vpliva na pridobitev socialne denarne pomoi, dokler upravienec skrbi
za otroka ali odraslega druinskega lana in to varstvo nadomea domsko varstvo.

23. Ali prenehanje delovnega razmerja vpliva na pravico do denarne socialne pomoi?
Glej vpraanje 22.

24. Ali je denarna socialna pomo vedno denarna?
Ne, ker je denarna. Poleg denarnih socialnih pomoi pa poznamo tudi socialne storitve.

25. Ali je denarna socialna pomo vedno izplaana v znesku minimalnega dohodka?
Ne. Viina denarne socialne pomoi se doloi kot razlika med povprenimi lastnimi dohodki posameznika in njegove
druine v zadnjih treh mesecih ter minimalnim dohodkom.

26. Ali je dodatek za veliko druino odvisen od tevila otrok?
Ja, ker je namenjen druinam s tremi ali ve otroki, od tevila otrok pa je odvisna tudi viina dodatka: druini s
tremi otroci se letno izplaa 393 EUR, druini s tirimi ali ve otroci pa 80 EUR ve.

27. Ali je osebni zdravnik tisti, ki odloa o uveljavljanju vseh pravic iz OZZ-ja?
Ne.

28. Ali o vseh pravicah iz zdravstvenega varstva odloa imenovani zdravnik?
Ne. Imenovani zdravnik odloa le o napotitvi na zdraviliko zdravljenje na predlog izbranega osebnega zdravnika
ali bolnininega zdravnika, o upravienosti zahteve za medicinsko-tehnini pripomoek pred iztekom
trajnostne dobe, e je prilo do anatomskih in funkcionalnih sprememb, zaradi katerih je postal pripomoek
neuporaben, o pravici do zahtevnejih medicinsko-tehninih pripomokov in o upravienosti do zdravljenja v
tujini.

29. Ali je samo osebni zdravnik tisti, ki odloa glede zdravstvenih storitev na prvi stopnji?
Ne.

30. Ali je pravica do druinske pokojnine edina pravica po umrlem?

31. Ali je pravica do nadomestila za brezposelnost edina pravica iz zavarovanja za brezposelnost?
Ne, poznamo tudi pravico do povrnitve prevoznih in selitvenih strokov, pravico do plaila prispevkov za obvezna
socialna zavarovanja in pravico do plaila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje eno leto pred
izpolnitvijo minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

32. Ali je pravica do nadomestila za nego in varstvo po ZZVZZ asovno omejena?
Ja. Trajanje pravice je praviloma vezano na trajanje pravice do starevskega dopusta.

33. Ali je pravica do nadomestila za primer brezposelnosti asovno neomejena?
Ja. Trajanje pravice je odvisno od doline predhodnega zavarovanja za brezposelnost in od monosti za zaposlitev
na ustreznem oz. primernem delovnem mestu. Minimum trajanja je 3 mesece, maksimum pa 25 mesecev.

34. Ali je pravica do otrokega dodatka edina pravica iz druinskih prejemkov?
Ne. Poznamo tudi pravico do starevskega dodatka, pravico do pomoi ob rojstvu otroka, dodatek za veliko
druino, ter posebne pravice za skrb za otroke z motnjami v telesnem in duevnem razvoju (denarne dajatve,
dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, in pravica do delnega plaila za izgubljeni dohodek).

61

35. Ali je pravica do otrokega dodatka univerzalna?
Ne. Pravica je selektivna, saj je odvisna od dohodkov druine. Namenjena je tistim druinam, kjer dohodek na
druinskega lana ne presega 64 % povprene plae v preteklem koledarskem letu.

36. Ali je pravica do starevskega dopusta edina pravica iz zavarovanja za starevsko varstvo?
Ne. Poznamo tudi pravico do starevskega nadomestila in pravico do dela s krajim delovnim asom zaradi
starevstva.

37. Ali so vsa zdravila iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zastonj?
Ne. Pravica do zdravil ni neomejena zagotavlja se le kot del bolnininega zdravljenja ali na podlagi recepta.

38. Ali je pravica do zdravil omejena?
Ja. Pravica do zdravil se zagotavlja samo kot del bolnininega zdravljenja ali na podlagi recepta.

39. Ali je socialna pomo doloena v enakem znesku za vse upravience?
Ne. Viina denarne socialne pomoi se doloi kot razlika med povprenimi lastnimi dohodki posameznika in njegove
druine v zadnjih treh mesecih ter minimalnim dohodkom.

40. Ali je trajanje pravice do nadomestila za brezposelne za vse brezposelne enaka?
Ne. Glej vpraanje 1.

41. Ali je za vse zdravstvene storitve/stvari potrebno plaati?
Ne.

42. Ali mora obvezno zdravstveno zavarovana oseba doplaati vse storitve?
Glej vpraanje 41.

43. Ali je potrebno vse storitve oz. dajatve iz zdravstvenih zavarovanj doplaati?
Glej vpraanje 41.

44. Ali je treba vse pravice in stvari iz obveznega zdravstvenega zavarovanja doplaati?
Glej vpraanje 41.

45. Ali je viina denarne socialne pomoi odmerjena za vse enako?
Ne. Za odmero je znailno naelo individualizacije viina in oblika je odvisna od konkretnega primera, saj se
upoteva potrebe posameznika oz. druine ter okoliine, v katerih ivijo. Viina denarne socialne pomoi se doloi
kot razlika med povprenimi lastnimi dohodki posameznika in njegove druine v zadnjih treh mesecih ter
minimalnim dohodkom.

46. Ali je vsak brezposeln upravien do prejemanja denarne pomoi po ZZPB?
Ne. Glej vpraanje 7.

47. Ali je za definiranje pojma pokodba in bolezen dovolj izraz motnja v delovanju lovekega telesa?
Ne. Bolezni in pokodbe v socialnozavarovalnem smislu ne moremo enaiti z definicijami medicinske znanosti.
Zdravstveni primer bolezni je od znotraj povzroena telesa ali duevna motnja, zdravstveni primer pokodbe
pa je od zunaj povzroena telesna motnja v delovanju lovekega telesa (funkcionalna opredelitev), ki
vkljuuje tako nenadno delovanje zunanje sile kot tudi nenadne gibe ali veje obremenitve telesa.


62

48. Ali je za posameznike in druino (primarno) dolna poskrbeti drava?
Ne.

49. Ali je za pridobitev pravice iz obveznega pokojninskega zavarovanja zadostna izpolnitev 40-letne pokojninske
dobe?
Ne. Potrebno je izpolniti e starostni pogoj, ki je 60 let za moke in enske.

50. Ali lahko nastane obvezno socialno razmerje z enostransko izjavo?
Ja. V sistemu socialne pomoi se oblikuje enostransko socialno pravno razmerje, saj ni finanne protidajatve
(prispevkov).

51. Ali lahko uveljavlja denarno socialno pomo, preden uveljavlja pravice iz socialnega varstva?
Ne. posameznik mora pred uveljavitvijo pravice do denarne socialne pomoi izrpati vse druge monosti za
preivetje.

52. Ali mora brezposelni sprejeti samo primerno delo?
Ne. Sprejeti mora tudi ustrezno delo.

53. Ali se denarno nadomestilo iz zdravstvenega zavarovanja vedno izplauje od prvega dne?
Po moje pomanjkljivo. Ker najprej plauje DD, pol pa Zavod (po 30. dnevu).

54. Ali mora zavod za zdravstveno varstvo vedno izplaevati nadomestilo plae e prvi dan odsotnosti z dela?
Mona dva odgovora:
- Da, vendar le v doloenih primerih: v primeru presaditve ivega tkiva in organov v korist tretje osebe,
zaradi posledic dajanja krvi, nege ojega druinskega lana, izolacije in spremstva.
- Ne. ZZZS je dolan izplaevati nadomestilo praviloma od 31. delovnega dne odsotnosti (ali e v
primeru zasebnega tveganja delodajalec e plaal za 120 dni odsotnosti).

55. ZZZS plauje nadomestilo za odsotnost vedno ele od 31. dneva?
Ne. V nekaterih primerih nastopi dolnost ZZZS e od prvega dne odsotnosti, in sicer v primeru presaditve
ivega tkiva in organov v korist tretje osebe, zaradi posledic dajanja krvi, nege ojega druinskega lana,
izolacije in spremstva.

56. Ali nadomestilo za brezposelnost vedno traja 1 leto?
Ne. Trajanje je odvisno od doline predhodnega zavarovanja za brezposelnost in od monosti za zaposlitev na
ustreznem oz. primernem delovnem mestu. Glej vpraanje 1.

57. Vse zdravstvene storitve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja so plaljive.
Glej vpraanje 41.

58. Od 31-ega dneva naprej zavod vedno plauje nadomestilo za odsotnost.
Ja. Glej vpraanje 55.

59. Ali nadomestilo za odsotnost z dela zaradi bolezni vedno krije Zavod za zdravstveno zavarovanje?
Ne. Delodajalec je izplaevati nadomestilo plae prvih 30 dni za posamezno odsotnost z dela oz. ustrezno manj, e
je odsotnost kraja. Pri zasebnih tveganjih (zunaj dela) velja tudi absolutna asovna omejitev, saj je delodajaleva
dolnost namre omejena na najve 120 delovnih dni v koledarskem letu, medtem ko absolutne asovne omejitve
ni pri pokodbah pri delu in poklicni bolezni.

63

60. Ali vse osebe, ki so obvezno zdravstveno zavarovane, dobijo nadomestilo plae?
Ne. Do denarnega nadomestila niso upraviene vse zavarovane osebe, temve le aktivni zavarovanci, saj izpad
dohodka prizadene samo njih (delavci, samozaposleni, lastniki zasebnih podjetij, kmetje, vrhunski portniki in
ahisti).

61. Ali osebni zdravnik dokonno odloa glede postopkov in terapij?
Ne.

62. Ali oe vedno dobiva nadomestilo za oetovski dopust?
Ja.

63. Ali pravica do denarnega nadomestila za brezposelne preneha, e ta zavrne ustrezno zaposlitev?
64. Ali pravica do nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti vedno traja 6 mesecev?
65. Ali se denarna socialna pomo vedno izplauje v denarju?
66. Ali se lahko nadomestilo za brezposelnost izplauje samo v denarni obliki?
67. Ali se po ZSV denarna socialna pomo vedno izplaa v viini minimalnega dohodka?.
68. Ali se pravice iz zavarovanj v SLO financirajo izkljuno iz prispevkov?
69. Ali so brezposelni dolni sprejeti le ustrezno zaposlitev?
70. Ali so do denarne socialne pomoi upravieni vsi, ki nimajo sredstev za ivljenje?
71. Ali so do prejemanja denarne pomoi upravieni vsi registrirani brezposelni?
72. Ali so do starostne pokojnine upravieni vsi dravljani in prebivalci?
73. Ali so dravljani EU upravieni do varstvenega dodatka v Sloveniji?
74. Ali so enostarevske druine v slovenski zakonodaji na podroju socialne varnosti posebej varovane?
75. Ali so samozaposleni obvezno zavarovani za primer brezposelnosti?
76. Ali so stareje brezposelne osebe posebej varovane?
77. Ali stareji brezposelni uivajo posebno varstvo? (primerjaj z belgijsko ureditvijo)
78. Ali so vse brezposelne osebe upraviene do denarnega nadomestila?
79. Ali so vse osebe upraviene do denarne socialne pomoi, ki jim je prenehalo delovno razmerje po njihovi volji
ali krivdi?
80. Ali so vse osebe upraviene do socialne pomoi po prenehanju delovnega razmerja?
81. Ali so vsi dravljani drav lanic EU upravieni do denarne socialne pomoi?
82. Ali so vsi invalidi upravieni do invalidske pokojnine?
83. Ali so vsi stari upravieni do starevskega dodatka?
84. Ali sta denarna socialna pomo in varstveni dodatek po novih zakonih (ZSVarPre in ZUPJS) postala vraljiva
socialna transferja?
85. Ali sta starevski dopust in starevsko nadomestilo edini dve pravici iz naslova starevskega varstva?
86. Ali tevilo otrok v druini vpliva na trajanje pravice do krajega delovnega asa zaradi starevstva?
87. Ali v slovenski pravni ureditvi poznamo institut maksimalne starostne pokojnine?
88. Ali vsi brezposelni dobijo denarno nadomestilo (mogoe je bilo napisano tudi denarna pomo)?
89. Ali vsi upravienci dobijo enako denarno socialno pomo?
90. Brezposelni lahko odkloni zaposlitev in e naprej prejema denarno nadomestilo.
91. Denarno socialno pomo dobijo vsi dravljani, ki nimajo lastnih dohodkov.
92. Denarno socialno pomo prejemajo vsi dravljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo premoenjski in
dohodkovni cenzus.
93. Odsotnost primernega dela je edini pogoj za uveljavitev pravic iz ZZZPB.
94. Pravica do denarnega nadomestila je edina pravica iz zavarovanja za brezposelnost.
NE!
Obstajajo 3
95. Pravica do krajega delovnega asa po ZSDP je neomejena.
64

96. Pri socialnozavarovalnem razmerju je mogoa enostranska izjava volje?
DA!
97. Se po ZSV denarna socialna pomo vedno izplaa v viini minimalnega dohodka?
98. Slovenska ureditev pozna institut najvije doloene pokojnine.
99. So socialna zavarovanja vedno ustanovljena le na podlagi zakona?
100. Socialna pomo se za vse izplauje v enakem znesku.
101. Socialno pomo dobiva vsak, ki nima sredstev za ivljenje.
102. Trajanje nadomestila za brezposelne je neomejeno.
NE! (max 1 leto?)
103. Vse brezposelne osebe so upraviene do nadomestila.
104. Vsi brezposelni imajo pravico do dodatka za brezposelnost.






4.Ali imajo vsi dravljani RS in prebivalci RS pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja Da,
saj zakon vsebuje tudi generalno klavzulo
5.Ali imajo vsi brezposelni pravico do denarnih dajatev Ne, morejo biti vkljueni v APZ
Ali je denarna socialna pomo pogojena z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi NE
5.Ali je pravica do nadomestila za nego in varstvo po ZZVZZ asovno omejena DA
6.Ali pravica do denarnega nadomestila za brezposelne preneha, e ta zavrne ustrezno
zaposlitev DA
.Ali sta starevski dopust in starevsko nadomestilo edini dve pravici iz naslova starevskega varstva
NE, tudi pravice do dela s krajim asom

4.Ali so stareje brezposelne osebe delene posebne skrbi Da
5.Ali imajo osebe, ki jim je prenehalo delovno razmerje po lastni krivdi pravico do denarne socialne
pomoi NE
6.Ali osebni zdravnik dokonno odloa glede postopkov in terapije NE
4.Ali je denarna socialna pomo edina pravica iz socialnega varstva-NE
5.Ali je treba vse pravice in stvari iz obveznega zdravstvenega zavarovanja doplaati-NE
6.Ali so samozaposleni obvezno zavarovani za primer brezposelnosti-DA4.Ali so stareje
brezposelne osebe posebej varovane DA
5.Ali je potrebno vse storitve oz. dajatve iz zdravstvenih zavarovanj doplaati NE
6.Ali so vse osebe upraviene do denarne socialne pomoi, ki jim je prenehalo delovno razmerje po
njihovi volji ali krivdi NE
4.Ali je vsak brezposeln upravien do prejemanja denarne pomoi po ZZPB?Na kratko utemelji
5. Ali je denarna socialna pomo vedno izplaana v znesku minimalnega dohodka? Na kratko utemelji
6. Ali mora zavod za zdravstveno varstvo vedno izplaevati nadomestilo plae e prvi dan odsotnosti z
dela? Ne, prvih 30 dni plauje DD
4. Pravica do krajsega delovnega casa po ZSDP je neomejena; DA/NE utemelji
5. Odsotnost primernega dela je edini pogoj za uveljavitev pravic iz ZZZPB; DA/NE
6. Denarna socialna pomoc se izplaca vedno v denarju? DA/NE
2. Ali so do prejemanja denarne pomoi upravieni vsi registrirani brezposelni? DA/NE
6. Ali nadomestilo za odsotnost z dela zaradi bolezni vedno krije Zavod za zdravstveno zavarovanje?
DA/NE utemelji
2. Ali so vse zdravstvene storitve plaljive? DA ali NE
4. Ali vsi brezposelni dobijo denarno nadomestilo (mogoe je bilo napisano tudi denarna pomo)? DA
ali NE
65

6. Ali je denarna socialna pomo asovno omejena? DA ali NE
4. Ali denarna pomo traja neomejeno? Ne, prvi se dodeli za 3 mesece + podalja za 3 mesece.
Izjemama se dodeli za eno leto (nad 60, bolezen, invalidnost)
6. Ali so enostarevske druine v SLO zakonodaji na podroju socialne varnosti posebej varovane?
Da (npr viji otroki dodatki(+10%), veja socialna pomo (+30%))
4. Ali vsi upravienci dobijo enako denarno socialno pomo. DA/NE Utemelji (1 toka)
5. Ali so do starostne pokojnine upravieni vsi dravljani in prebivalci RS DA/NE Utemelji (1 toka)
5. ali je pravica do otrokega dodatka univerzalna? da/ne+ utemeljitev
6. ali je pravica do nadomestila za primer brezposelnosti asovno neomejena? da/ne + utemeljitev
4.)Ali vse osebe, ki so obvezno zdravstveno zavarovane dobijo nadomestilo plae? DA/NE


- ali se denarno nadomestilo iz zdravstvenega zavarovanja vedno izplauje od prvega dne da/ne +
obrazloi
- ali stareji brezposelni uivajo posebno varstvo da/ne + obrazloi (primerjaj z belgijsko ureditvijo)
- ali se denarna socialna pomo vedno izplauje v denarju da/ne + obrazloi
2. Vse zdravstvene storitve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja so plaljive. DA/NE, Utemelji
(1t)
4. Pri socialnozavarovalnem razmerju je mogoa enostranska izjava volje? DA/NE, Utemelji (1t)
6. Denarno socialno pomo prejemajo vsi dravljani RSLO, ki izpolnjujejo premoenjski in
dohodkovni cenzus. DA/NE morajo iveti na ozemlju RS
4. Ali t. otrok v druini vpliva na trajanje pravice do krajega delovnega asa zaradi starevstva-
DA/NE e ima tiri lahko zapusti trg dela, dokler najmlaji ni star 10
6. Denarno socialno pomo dobijo vsi dravljani, ki nimajo lastnih dohodkov-DA/NE Utemelji!