Finanno pravo in javne finance zapiski predavanj

Literatura: knjiga Davno pravo (kof) Zakoni: Zakon o DDV, Zakon o davnem postopku, Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, Zakon o dohodnini

Knjiga: 2 !"# odpade $avne finan%e prihodki odhodki (sufi%it: prese&ek ! ve prihodkov kot odhodkov (porabi se 'a p)ai)o do)gov, ustvarjanje re'erv, investi%ije*) (defi%it: primanjk)jaj ! ve odhodkov kot prihodkov +roraun dr&ave je nart dr&avne porabe o', proraunskih uporabnikov (ministrstev) $avno finanno pravo proraunsko pravo (proraun je akt sui generis) (odhodki-dohodki) davno pravo $avnofinanni odhodki se krijejo s pomojo: davkov, prodaje premo&enja, 'ado)&evanja, storitev dr&avnih organov itd, Dr&ava pridobiva i' davkov # . vseh javnofinannih dohodkov, . pa i' drugih nas)ovov (najemnine, dohodki i' nas)ova ude)e&be na dobiku, i' svojega premo&enja / i' nedavnih prihodkov) +roraun 01 sp)o2ni de) (aktiva / pasiva) posebni de) (posame'ni prorauni ministrstev) Davke predpisuje 'akon / nae)o 'akonitosti V trenutku ko se pojavi 'asebna )astnina, se pojavijo tudi davki, 3iska)na avtonomija: sposobnost predpisovanja davkov / ima jo samo dr&ava, +osredni davki so aso%ia)ni (najbo)j tipien predstavnik je DDV) / p)aajo ga vsi ne g)ede na oko)i2ine Dohodnino vsak p)aa g)ede na svojo ekonomsko mo, 'ato gre 'a subjektivni davek, Znailnosti davkov: ! ! ! +risi)a: e ne p)aa2 pride do prisi)ne i'terjave 1p)o2nost: vsak jih mora p)aati ! nae)o enakosti pred 'akonom Zadovo)jevanje sp)o2nih potreb (%este, 2o)stvo, javne potrebe,*) Za uravnote&enost dr&avnega prorauna morajo biti i'enaeni

4ae)oma so eno)etni / se p)aujejo 'a davno obdobje enkrat )etno (dohodnina, davek na dohodek pravnih oseb,*)

Vrste davkov: ! ! ! ! 1ubjektivni davki: upo2teva se osebne oko)i2ine 'ave'an%a (dohodnina)5 tipini so neposredni davki 6bjektivni davki: posredni davki5 (objektni davek ! upo2teva objekt obdavitve) Davki redne ob)ike Davki i'redne ob)ike niso dopustni ra'en v i'rednih ra'merah (npr, prispevek 'a +osoje / 'a potrebe o&jega teritoria)nega kroga)

7aferjeva krivu)ja: 6bstaja do)oena meja davne stopnje 'a katero ve)ja, da e je prekoraena bo dr&ava dobi)a manj davkov, ker se bo povea)o utajevanje davkov, Naela: ! ! ! 4ae)o 'akonitosti: dr&ava se finan%ira ' davki, ki jih )ahko predpi2e samo 'akon (ni pod'akonskega urejanja) 4ae)o pravne varnosti: posame'nik se )ahko 'anese na predpisana pravi)a in na to, da jih bo dr&ava upo2teva)a 4ae)o davne do)oenosti: davek mora biti do)oen ()e8 %erta)5 ni davka bre' 'akona / prav'aprav gre 'a nae)o 'akonitosti (v 'akonu morajo biti do)oeni vsi e)ementi davne obve'nosti / kdo je 'ave'ane%, oprostitve, stopnje,*) +repoved ana)ogije na podroju davnega prava 4ae)o prepovedi retroaktivnosti: nae)o varstva 'aupanja v pravo5 prepovedana je samo prava retroaktivnost 9, +rava retroaktivnost: poseganje v &e uresniena ra'merja 2, 4eprava retroaktivnost: poseganje v 2e ne uresniena ra'merja ! 4ae)o enakosti v 'akonu in pred 'akonom / nae)o davne pravinosti (kr2itev je tudi ra')ine obravnavati enako)5 ! pravien davni sistem teme)ji na ekonomski moi ! 'ahteva po: hori'onta)ni pravinosti (enak dohodek / enak davek) vertika)ni pravinosti ! propor%iona)ne davne stopnje / se ne spreminjajo g)ede na dohodke (DDV) ! progresivne davne stopnje / vi2ji dohodek, vi2ji davek 9, navadna progresija 2, stopniasta progresija

! !

! regresivne davne stopnje (padajoe) ve 'as)u&i2, manj p)aa2 (prepreuje utaje) ! nae)o davne sora'mernosti / ker pomeni poseg v 'asebno )astnino, ne smejo biti tako visoki, da bi npr, si)i)i k prodaji premo&enja itd, Splona delitev davkov: 1. +osredni davki / davki na promet, potro2njo 4eposredni davki / davki na dohodek, dobiek, premo&enje (preva)itev ni mogoa) 2, 1ubjektivni (dohodnina) 6bjektivni (davek na premo&enje) ", 1intetini / univer'a)ni5 'anje se p)auje akonta%ija (dohodnina) :edu)arni / ana)itini5 propor%iona)ne davne stopnje 4. 1p)o2ni / nae)oma vsi davki / ni definiran njihov namen 4amenski / so namenjeni do)oenemu namenu (npr, prispevek 'a +osoje) , +redpostav)jeni npr, katarstski dohodek / uporaba se prespostav)ja tudi e je ni Dejanski ;, :entra)ni / i'p)en gre proraunu 01 7oka)ni / i'p)en gre )oka)nim skupnostim <e2ani / dohodnina se de)i v ra'merju =>.%entra)ni, ">. )oka)ni

DDV

! ! ! ! !

$e dogovorjena ob)ika obdavitve prometa v ?@ Ak%i'e a)i tro2arine / 'vrst prometnega davka ki se p)auje v denarju, ne v odstotkih +rometni davki se )ahko p)aujejo )e i' nas)ova prometa 1tandardna stopnja ne sme biti ni&ja od 9 ., 'ni&ana pa ne od . Bro2arina (primer): na 9>>>C ben%ina je tro2arine D>>C pa 2e 2>. DDV, kar v skupnem pomeni DE>C obve'nosti (ma)o manj kot po)ovi%a) / v praksi pomeni e porabim 2 tanka ben%ina imam enega 'ase, enega pa dam dr&avi DDV nav'gor ni omejen, v ?vropi se gib)je med 9> in 2 . ! vedska ima najvi2ji DDV

Da 'ave'an%i 'a DDV dobijo status 'ave'an%ev morajo i'po)njevati nas)ednje pogoje: 9, 6prav)janje dejavnosti

2. Dejavnost je orav)jena samostojno (neodvisno od de)odaja)%a) ", 7imit (v enem )etu mora opraviti 2 ,>>>C prometa) Fe nekdo ki ne i'po)njuje )imita mis)i da se mu i'p)aa biti 'ave'ane% 'a DDV, )ahko ' prostovo)jnim vstopom postane 'ave'ane% 'a DDV

! Zave'an%i 'a DDV imajo pravi%o uve)jav)jati ves vstopni DDV / tisti ki ga je p)aa) drugemu 'a materia), ga ima pravi%o dobiti na'aj ! obraunavanje DDV je kreditna metoda ! D<V ni tro2arina ampak je eko)o2ki davek ! Grva2ka ima majhen )imit 'a vstop med 'ave'an%e 'a DDV ker podpira ma)a gospodarstva (da )ahko tudi Hta ma)iI uve)jav)jajo vstopni DDV) +rimer uve)jav)janja vstopa: Zave'ane% 'a DDV kupi pos)ovno stavbo vredno 9>> enot, +rodaja)e% mu 'arauna 2>. DDV, torej p)aa 'anjo 9>> enot, Ker je 'ave'ane% 'a DDV, )ahko 2> enot na pod)agi vstopa dobi na'aj, 4ep)aana storitev ne pomeni od)o&itve p)ai)a DDVJJJ Da )ahko nekdo uve)jav)ja vstopni DDV, mora oprav)jati obdav)jivo dejavnost, Kdor oprav)ja oprostitveno dejavnost nima pravi%e uve)jav)jati vstopa, 6dnos dobavite)j / kupe% in uve)jav)janje vstopa ! ! Dobavite)j: ima interes, da se mu imprej p)aa raun, ker e ne mora davek kriti i' Hsvojega &epaI Kupe%: ima interes imprej imeti fakturo a jo kasneje p)aati, ker ima takoj ko dobi fakturo mo&nost uve)jav)jati vstopni DDV, p)aa pa )ahko 2e)e ko faktura 'apade / torej )ahko od prejema fakture do njene 'apad)osti ra'po)aga ' denarjem ki ga dobi na'aj i' nas)ova uve)jav)janja vstopa

Znai)nosti davnega postopka: ! ! ! ! ! 4esuspen'iven uinek Doka'no breme Zavarovanja davne obve'nosti Abso)utna prednost davnega do)ga pred drugimi obve'nostmi (ra'en hipotek ki ne dovo)jujejo preskoka davnega organa) Do)gi 'astara)ni roki

Fe ti i' davnih obve'nosti rubijo p)ao, mora ostati 9K" tebi, 4i pa vrstnega reda kaj najprej rubijo / denar, preminine, nepreminine,* mora pa biti sora'merno ' nep)aanimi obve'nostmi

(ni treba 'nat 'a i'pit: intrakomunitarne transak%ije De)itev javnofinannih dohodkov in davkov: ! ! Davki pravnih oseb (ZDD+6 / 2) Davki fi'inih oseb (Zdoh / 2)

Davno materia)no pravo uvaja davno obve'nost urejajo ga: Z@+!9 (teme)jni predpis), ZDavp!2 (davni postopek), ZL+ (in2pek%ijski preg)edi), ZD1 (davna s)u&ba!organi'a%ija in pristojnosti) Davno pro%esno pravo ureja postopek pobiranja, ugotav)janja, rednih in i'rednih pravnih sredstev +iramida davnih organov: <inistrstvo 'a finan%e D@01 Davni urad +osebni davni urad M)avni davni urad 3i'ine osebe nosijo g)avni de) bremena ker jih je ve, ker gre 'a drugaen nain ugotav)janja davne osnove, fi'ine osebe te&je utajijo davke, Davna osnova pravnih oseb je dobiek (prihodki / odhodki), davna osnova fi'inih oseb je dohodek, p)aa, Fe je 'akonsko prepovedana dejavnost ni nujno neobdav)jiva, +rimer: +rostitutka ki de)a na rno ni registrirana kot s,p,, njen dohodek je k)jub temu obdav)jiv ampak je nihe ne sank%ionira, DOHODNIN ! ! ! ! ! ! ! Davek na dohodek +)aujejo ga fi'ine osebe <e2ana davna ob)ika (">. )oka)nim skupnostim, =>. dr&avi)& 7etni davek 6dmerni davek 1intetini davek / na pod)agi ekonomske moi 1ubjektivni davek / upo2teva oko)i2ine 'ave'an%a

ZDoh!2: 1p)o2ni de): kaj, kaj ni, kdo, stopnje, osnove +osebni de): o)aj2ave, postopkovne do)obe, prehodne in konne do)obe KajN +redmet obdavitve so dohodki: 9, Dohodek i' 'apos)itve 2, Dohodek i' dejavnosti

", Dohodek i' osnovne kmetijske in gospodarske dejavnosti (katastrski dohodek) D, Dohodek i' oddaje v najemKpremo&enjskih pravi% , Drugi dohodki ;, Dohodki i' kapita)a (obresti, dividende, kapita)ski dobiki) Kaj niN 4eobdaveni so netr&ni dohodki, (9#)en 'akona) 4eobdaveno je kar je opro2eno davka / so si%er tr&ni dohodki ampak so i'v'eti 'aradi ra')ogov (2>!2" )en), 6prostitve ki jih najdemo v posebnem de)u 'akona so neprave oprostitve, JJJ4egativna defini%ija dohodka / e ga ni v 9#, F)enu, gre 'a tr&ni dohodek, Fe ga ni v 2>!2" )enu, gre 'a obdav)jiv tr&ni dohodek, Za katero vrsto dohodka greN Mre 'a druge dohodke bre' katerih negativna defini%ija dohodka ne more funk%ionirati, Mre 'a nain uvr2anja dohodka po sistemu re2eta, +rimer: Lmam D m)adike od psi%e, ?nega obdr&im, " prodam in s tem dobim dohodek, A)i gre 'a obdav)jiv dohodekN Mremo po korakih e' re2eto, 4i ga v 9# )enu torej gre 'a tr&ni dohodek, 4i ga v 2>!2" )enu torej gre 'aobdav)jiv tr&ni dohodek, A)i gre 'a dohodek i' dejavnostiN 4e, ker se ne ukvarjam se rejo psov in ne gre 'a sta)ni dohodek, Borej spada pod druge dohodke, KdoN Dohodnino p)aujejo fi'ine osebe, Vpra2anje davnega 'ave'an%a: 9, 0e'identi: 1o 'ave'an%i (v ;, )enu 'akona so opisane oko)i2ine / e i'po)njuje2 ppogoje ;, )ena, si re'ident), 4ave'ne oko)i2ine: )e8 patrie / g)avni prin%ip je dr&av)janstvo5 )e8 domi%i)ii / g)avni prin%ip je prebiva)i2e ('aasno, sta)no / e ga ima22 v 01, si re'ident, ne'nano, nas)ov 'a vroanje) 4ae)o svetovnega dohodka / ta ki ima vir v 01 a)i kjerko)i drugod, pa je re'ident 01, p)aa doohodnino 'a svoj svetovni dohodek v 01, 1amo re'identom so pri'nane davne o)aj2ave, 2, 4ere'identi: niso 'ave'an%i, Fe nimajo sta)nega prebiva)i2a v 01, V =, F)enu najdemo tiste ki so re'identi vendar se ne obravnavajo kot re'identi, 4ere'ident je tisti ki ne i'ponjuje pogojev v ;,nenu, v vsakem primeru pa tisti ki i'po)njuje pogoje =,)ena, +)aujejo davek od osebnih prejemkov, Za dohodke i' 'apos)itve so obdaveni enako kot osta)i, Kdor ima na obmoju 01 sredi2e osrednjih in ekonomskih interesov, ne more postati i' re'identa nere'ident, F)eni ki jih mora22 prede)at i' sp)o2nega de)a ZDoh!2: !=, 9 , 9;, 9E, 9#, 2>!"2, " Dohodki i': (kar ima O 'raven ni potrebno 'nat podrobnosti): 9, Zapos)itve 2, Dejavnosti (O) ", 6snovne kmetijske in go'darske dejavnosti (katastrski dohodek) (O) D, 4ajema in prenosa premo&enjske pravi%e (O) , Dohodki i' kapita)a ;, Drugi dohodki

Dohodek i' 'apos)itve je odvisen in aktiven ra'merja, i' dejavnosti pa samostojen in aktiven, De)itev dohodkov: samostojniKodvisni aktivniKpasivni +ri podjetniku je davna osnova dobiek (prihodki!odhodki) ZDD+6!2 @gotav)janje dobika: 1. Dejanska davna osnova / podatki o vseh prihodkih in odhodkih (pri pravnih osebah samo ta nain) 2, +oenostav)jena davna osnova / dejanski prihodki minus normirani stro2ki Dobiek v pos)ovnem smis)u (pos)ovni re'u)tat) ni enak dobiku v davnem smis)u (re'u)tat ' vidika davnih poroi)) De)itev stro2kov: 9, Dejanski stro2ki 2, 4ormirani stro2ki (do)oen odstotek / ne g)ede na to a)i so nasta)i a)i ne) !atastrski do"odek: 'ave'an%i so )astniki pravi%e do uporabe 'a obde)ovanje sposobne povr2ine / obde)ovanje )e te lahko daje dohodek, 'ato ga dr&ava predpostav)ja / ne g)ede na to a)i obde)uje2 povr2ino in pridobiva2 dohodek a)i ne, (+rimer: Fe ima2 pa2nik na katerem pase2 krave, in jih potem pomo)'e2 ter proda2 njihovo m)eko, si obdaven i' nas)ova katastrskega dohodka, Fe pa isto m)eko prede)a2 v m)eni i'de)ek sirKskutoKmas)o, pa si obdaven i' nas)ova dobika i' dejavnosti,) Katastrski dohodek )ahko pridobiva 1A<6 3LZLF4A 61?PAJJJ <ed )etom so davki %edu)arni (gredo na samostojen pri)iv), na kon%u )eta pa so sintetini (g)ede na ekonomski mo), ('a nere'idente je tudi na kon%u )eta davek %edu)arni Do"odek iz zaposlitve: $e tisti dohodek ki i'vira i' odvisnega ra'merja 9, Dohodek i' de)ovnega ra'merja ("=,),) / pogodbeno ra'merje de)ave%!de)odaja)e% ('nai)nosti: podrejenost, de)ovni as, navodi)a de)odaja)%a, p)ai)o, odgovornost,*) V 've'i s sedanjo (stimu)a%ije, nagrade,*) a)i pretek)o (pokojnina / nae)o medgenera%ijske so)idarnosti5 odpravnina,*) 'apos)itvijo 2, Dohodek i' drugega odvisnega ra'merja ("E,),) / npr, avtorski honorar Do"odek iz delovne#a raz$erja ! ! Qe pri akonta%iji Davna osnova progresija ()etna tarifa ra'de)jena na 92 de)ov) (p)aa / prispevki / o)aj2ave (sp)o2ne, 'a v'dr&evane )ane))Odavek

Dohodek i' drugega odvisnega ra'merja: (prejemek / normirani stro2ki)Odavek +osame'nik ne sme presei 92>. de)ovnega asa, )ahko pa ima neomejeno 2tevi)o de)odaja)%ev, ?n de)odaja)e% je g)avni, to pa je tisti pri katerem ve 'as)u&i, +rvi (g)avni) de)odaja)e% se obdavi i' de)ovnega ra'merja, drugi pa i' drugega odvisnega ra'merja,

1p)o2na davna o)aj2ava ! ! 4amen: vsem enako ?ksistenni minimum / denar 'a katerega se ne p)aa davka / 2e)e po do)oenem 'nesku se 'ane obdavitev

(v 'akonu si pog)ej )ene " , "=!"#, D" "#,),: bonitete (negativna defini%ija, " naini oprede)itve vrednosti: tr&na vrednost, stro2ek ki ga ima de)odaja)e%, formu)a ki jo oprede)juje 'akon) (preberi si = ,)en / dohodek i' dajanja premo&enja v najem Do"odek iz kapitala ! ! +asivna vrsta dohodka De)i se na: 9, 6bresti 2, Dividende ", Kapita)ske dobike ! 6bdaveni so %edu)arno

Kateri dohodki i' kapita)a so obdaveniN V1L 0AZ?4: 9, E2!ED)en / oprostitve 2, Druge oprostitve / sp)o2ni de) 'akona (dohodnina se ne p)auje od 'amudnih obresti) ", +osebni de) )en 9"" (9>>>C na )etni ravni je neobdavenega) JJJDividende (#>, #9 )en) Kaj soN @de)e&ba na bi)annem dobiku dru&be (dobiek po obdavitvi), 7ahko je dose&ena samo na pod)agi )astninskega de)e&a, Davna osnova je dose&ena dividenda, Kapita)ski dobiki (ko je v)o&ek manj2i kot to kar dobim ko stvar prodam naprej (dobiek ustvarim s kapita)om (nepreminine, vrednostni papirji, pos)ovni de)e&i, de)ni%e, investi%ijski kuponi,* (odsvojitev kapita)a v nekem obdobju (2peku)a%ijski roki / davna stopnja je >. po 2> )etih / vsakih imetni2tva kapita)a (#D )en / odsvojitev kapita)a ni 'go)j prodaja JJJ9>> )en / e ne &e)im p)aati davka moram uve)jav)jati od)og )et pade 'a . ! pada ' obdobjem

+og)ej si 2e )ene: #;, #E, ##, 9>9, 9>2