N

a
v
i
d
e
z
n
a

FAQ Obligacije 2013

1. Falsus procurator in posledice!
73. len OZ:
(1) Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaenec v imenu drugega
brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravieno zastopanega samo,
e jo ta pozneje odobri.
(2) Stranka, s katero je pogodba sklenjena, lahko zahteva od
neupravieno zastopanega, da se v primernem roku izree, ali odobrava
pogodbo ali ne.
(3) e neupravieno zastopani niti v danem roku ne odobri pogodbe,
se teje, da pogodba sploh ni bila sklenjena.
(4) V tem primeru lahko stranka, s katero je bila pogodba sklenjena,
zahteva povrnitev kode od tistega, ki jo je kot pooblaenec brez
pooblastila sklenil, e ob sklenitvi pogodbe ni vedela in ni bila dolna
vedeti, da ta ni imel pooblastila.
Razlika med falsus procuratorjem in prekoraitvijo pooblastila je v tem,
da v prvem primeru za kodo odgovarja samo zastopnik, pri prekoraitvi
pooblastila pa solidarno odgovarjata zastopani in zastopnik.

2. Pravila vraanja pri kondikciji!

Kdor kaj plaa, eprav ve, da ni dolan, nima pravice zahtevati
nazaj, razen e si je pridral pravico zahtevati nazaj ali e je plaal,
da bi se izognil sili. (191. len OZ)
Ni mogoe zahtevati nazaj tistega, kar je bilo dano ali storjeno, da
bi bila izpolnjena kakna naravna obveznost ali kakna moralna
dolnost. (192. len OZ)
Kadar se vraa tisto, kar je bilo neupravieno pridobljeno, je treba
vrniti plodove in plaati zamudne obresti, in sicer, e je bil
pridobitelj nepoten, od dneva pridobitve, drugae pa od dneva
vloitve zahtevka. (193. len OZ)
Pridobitelj ima pravico povraila potrebnih in koristnih strokov; e
pa je bil nepoten, mu pripadajo koristni stroki samo do zneska, ki
pomeni poveanje vrednosti ob vrnitvi. (194. len OZ)
Ni mogoe zahtevati nazaj neutemeljeno plaanih zneskov
odkodnine zaradi telesne pokodbe, prizadetega zdravja ali smrti,
e so bili plaani potenemu prejemniku. (Avtentina razlaga 195.
lena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, t. 83/01)

OROZ195 (Uradni list RS, t. 32/04), objavljena 2. 4. 2004, doloa:

Za neutemeljeno plailo se teje tudi plailo na podlagi
pravnomone sodne odlobe, ki je bila kasneje spremenjena ali
odpravljena.) (195. len OZ)
e je nekdo uporabil svojo ali tujo stvar v korist tretjega in ni
pogojev za uporabo pravila o poslovodstvu brez naroila, je tretji
dolan vrniti stvar, e to ni mogoe, pa nadomestiti njeno vrednost.
(196. len OZ)
Kdor za drugega kaj potroi ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta
po zakonu dolan storiti, ima pravico zahtevati od njega povrailo.
(197. len OZ)
e je nekdo tujo stvar uporabil v svojo korist, lahko imetnik ne
glede na pravico do odkodnine, in tudi e te pravice nima, zahteva
od njega, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. (198.
len OZ).

3. Klavzula Rebus sic stantibus, zahtevki in upravienja

strank!
Predpostavke
112. len
(1) e nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliine, ki oteujejo
izpolnitev obveznosti ene stranke, ali e se zaradi njih ne da dosei
namena pogodbe, v obeh primerih pa v tolikni meri, da pogodba oitno
ne ustreza ve priakovanjem pogodbenih strank in bi bilo po splonem
mnenju nepravino ohraniti jo v veljavi takno, kakrna je, lahko
stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti oteena, oziroma stranka, ki zaradi
spremenjenih okoliin ne more uresniiti namena pogodbe, zahteva
razvezo pogodbe.
(2) Razveze pogodbe ni mogoe zahtevati, e bi bila morala stranka, ki
se sklicuje na spremenjene okoliine, ob sklenitvi pogodbe te okoliine
upotevati ali e bi se jim bila lahko izognila oziroma, e bi njihove
posledice lahko odklonila.
(3) Stranka, ki zahteva razvezo pogodbe, se ne more sklicevati na
spremenjene okoliine, ki so nastale po izteku roka, doloenega za
izpolnitev njene obveznosti.
(4) Pogodba se ne razvee, e druga stranka ponudi ali privoli, da se
ustrezni pogodbeni pogoji pravino spremenijo.
(5) e sodie razvee pogodbo zaradi spremenjenih okoliin, naloi
na zahtevo druge stranke stranki, ki je razvezo zahtevala, da povrne
drugi stranki pravien del kode, ki ji je zaradi razveze pogodbe nastala.

Dolnost obvestitve
113. len
Stranka, ki je zaradi spremenjenih okoliin upraviena zahtevati
razvezo pogodbe, mora o tem, da jo namerava zahtevati, obvestiti drugo
stranko, br ko zve, da so nastale takne okoliine. e tega ni storila,
odgovarja za kodo, ki jo je druga stranka imela zato, ker je o zahtevi ni
pravoasno obvestila.
Okoliine, pomembne za odlobo sodia
114. len
Pri odloanju o zahtevi za razvezo oziroma za spremembo pogodbe
zaradi spremenjenih okoliin upoteva sodie zlasti namen pogodbe,
tveganja, ki so za pogodbene stranke v poslovnem prometu obiajna pri
izpolnjevanju pogodb iste vrste in uravnoteenost interesov obeh
pogodbenih strank.
Odpoved sklicevanju na spremenjene okoliine
115. len
Stranki se lahko s pogodbo vnaprej odpovesta sklicevanju na doloene
spremenjene okoliine, razen e to nasprotuje naelu vestnosti in
potenja.

4. Amortizacija vrednostnih papirjev!

Je sodna razveljavitev listine v nepravdnem postopku. Pomeni
razglasitev listine za neveljavno. Amortizirati je vsak vrednostni papir
(sprememba v 237. lenu OZ, narobe po Cigoju). Razlog je izguba ali
unienje listine. Pomen pa je sodna razglasitev, da je listina izgubila
svojo veljavnost. Ima tudi konstitutivni in kasatorien uinek, sodna
odloba nadomesti listino.

5. Verzija na nepremoenjskem podroju! Opredeli in

primer!
Med okorienjem in prikrajanjem mora obstajati vzrona zveza. Pri tem
je mogoe, da utegne biti prikrajanje na nepremoenjskem podroju,
okorienje pa na premoenjskem podroju in narobe, okorienje na
nepremoenjskem podroju in prikrajanje na premoenjskem podroju.
Prikrajanje je npr. osebno kot delo, korist pa je v poveanju premoenja
druge stranke. Zdravnik, ki stranko neguje, uporablja stvar, zdravila in

druge pripomoke, korist pa je nepremoenjska, vrnitev zdravja.

6. Objektivne teorije kavze!

Objektivna teorija kavze; poleg subjektivne kavze obstajajo e
okoliine, na katere stranke niti ne mislijo (so same po sebi umevne) in
pomenijo tudi predpostavko za veljavnost pravnega posla.

7. Primerjava ekskulpacije pri poslovni odkodninski

odgovornosti in objektivni odgovornosti!
Poslovna odkodninska odgovornost je odgovornost za kodo, ki je
posledica kritev pravnega posla.
240. len OZ - dolnik je prost odgovornosti za kodo, e dokae, da ni
mogel izpolniti svoje obveznosti oz., da je zamudil z izpolnitvijo
obveznosti zaradi okoliin nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel
prepreiti, ne odpraviti in se jim ne izogniti. Torej upoteva razloge,
ki so nastali po sklenitvi pravnega posla in so:
- nepriakovani
- neizbeni
- neodvrnljivi.
Ne zahteva se ravno zunanjost vzroka (npr. vija sila) ampak lahko
ekskulpira odgovornosti tudi vzrok, ki prihaja iz notranjosti stvari
(subjektivna, objektivna koncepcija).
Objektivna odgovornost: kodno dejanje in kodo dokazuje
okodovanec, vzrona zveza se domneva, velja odgovornost po naelu
vzronosti. Gre za odgovornost ne glede na krivdo. Okodovanec
dokazuje, da je obdolenec storil kodo. Za objektivno odgovornost gre
samo v 3 primerih: nevarna stvar oz. dejavnost,
odgovornost za drugega ter odgovornost po zakonu ali pogodbi.
Ekskulpacijski razlogi pri objektivni odgovornosti:
(1) vija sila
(2) dejanje tretjega
(3) dejanje okodovanca
Pogoji za te razloge: neodvrnljivost, neizogibnost, nepriakovanost.

8. Prejudiciran vrednostni papir!

Vrednostni papir izgubi svojo vrednost s prejudicem. e je za

izvrevanje pravice iz papirja predpisana doloena storitev, preneha ta
pravica, e se dejanje ne opravi v prekluzivnem roku. Vrednostni papir s
tem izgubi svojo vsebino, je prejudiciran. e ni prejudiciran veljajo
za pravice iz vrednostnega papirja splona pravila zastaranja.

9. Condictio furtiva!
e okorienec ni v dobri veri, ne gre za povrailni, marve za
odkodninski zahtevek. Po odkodninskih pravilih mora accipiens vrniti
vse za kar se je ob prejemu obogatil, ter vse, za kar se je pozneje stvar
poveala, pridobila plodov in koristi. e stvari nima ve, mora plaati
njeno vrednost tudi, e je bila uniena po nakljuju, kajti nedobroverni
pridobitelj je s sprejemom ustvaril poloaj, v katerem je mogla nastati
nakljuna koda (meano nakljuje). Vendar pa za vsako nakljuno
kodo ne more biti odgovoren. Accipiens ne odgovarja, e je koda
nastala zaradi vije sile ali nakljuja ali zaradi drugega dogodka, ki ga
okorienec ni mogel priakovati in ga tudi ne odvrniti, ko bi bila stvar
uniena tudi tedaj, ko bi jo imel solvens v svojih rokah. Ravno tako ne bi
bilo pravino, e bi moral plaati accipiens vrednost za stvar, ki je
propadla zaradi svojih naravnih lastnosti.
Ker accipiens ni v dobri veri, velja odkodninsko naelo. Odgovoren je za
celotno kodo, za vrednost, ki bi jo stvar imela, ko bi jo okorienec ne
bil pridobil. e stvar proda, ne zadostuje, da plaa kupnino, marve
mora vrniti vrednost, ki jo je stvar imela na dan, ko jo prikrajanec
zahteva.
Glede potrokov za stvar ne velja za nedobrovernega prejemnika
drugano pravilo kot za dobrovernega. Upravien je zahtevati vrnitev
tistih izdatkov, ki so bili nujni in potrebni, odvzeti pa sme to, kar je dodal
kot lepoto. Vendar pa je razlika glede koristi, ki je ni ve. Pravico do
povraila strokov ima samo, kolikor koristi e trajajo ali kolikor
pomenijo poveanje vrednosti stvari ob vrnitvi. (Cigoj, str. 263)

10.

Aleatorne pogodbe!

Tvegane (rizine) ali aleatorne pogodbe so pogodbe o prevzemu rizika,

njihova zaveza ali vsaj trajanje je odvisno od negotovega dejstva. Ne
vsebujejo instituta ezmernega prikrajanja.
To so:
1. pogodbe o negotovem izidu dogodkov in pogodbe o negotovi stvari
2. zavarovalna pogodba
3. pogodbe o preivljanju:
- izroilna (izroitev in razdelitev premoenja za as ivljenja)
- pogodba o dosmrtnem preivljanju (prenos lastninske pravice se odloi

za as po smrti)
- preuitkarska pogodba (uitek na nepreminini za as trajanja
ivljenja)
Pri vsaki od teh pogodb gre za odsvojitev, zato bi jih lahko uvrstili k
odsvojitvenim pogodbam, vendar vsebujejo elemente tveganja. Tveganje
je odvisno od ivljenjske dobe in viine premoenja.

11.

Kvalificirana zmota opredelitev in pomen!

Kvalificirana zmota je prevara!

49. len
(1) e ena stranka povzroi zmoto pri drugi stranki ali jo dri v zmoti z
namenom, da bi jo tako napeljala k sklenitvi pogodbe, lahko druga
stranka zahteva razveljavitev pogodbe tudi takrat, kadar zmota ni
bistvena.
(2) Stranka, ki je v prevari sklenila pogodbo, ima pravico zahtevati
povrnitev nastale kode.
(3) Prevara, ki jo je storil kdo tretji, vpliva na samo pogodbo, e je
druga pogodbena stranka ob sklenitvi pogodbe zanjo vedela ali bi bila
morala vedeti.
(4) Neodplana pogodba se lahko razveljavi tudi, e je prevaro storil
kdo tretji, ne glede na to, ali je druga pogodbena stranka ob sklenitvi
pogodbe zanjo vedela ali bi bila morala vedeti.

12.

Odgovornost imetnika ivali!

158. len

(1) Za kodo, ki jo povzroi nevarna ival, je odgovoren njen imetnik.

(2) Za kodo, ki jo povzroi domaa ival, je odgovoren njen imetnik,
razen e dokae, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo.

13.

Condictio ob turpem causam!

Povrailni zahtevek ni dopusten, e je neutemeljena izpolnitev obenem

nedopustno ravnanje (condictio ob turpem causam). Velja naelo, da se
izpolnitev, ki je bila opravljena za nemoralen namen, ne sme zahtevati
nazaj. Gre za nedopustno dejanje izpolnitve, pri katerem je
nedopustnost na strani obeh strank: ''nemo auditur propriam

turpitudinem allegans''.
OZ tega instituta ne pozna, urejal ga je ZOR.

14.

Komutativna pogodba!

Komutativna pogodba je pogodba, pri kateri je predmet obveznosti

jasen, vrednost koristi iz pogodbe pa je stranki znana ob sklenitvi
pogodbe. (npr. posodbena pogodba)

15.

Pravno relevantna zmota opredelitev in pomen!

Zmota je pravno relevantna, e je bistvena in opraviljiva (urejeno

v 46. in 47. lenu OZ). Zmota je bistvena, e se nanaa na:
bistvene lastnosti predmeta
na osebo, s katero se sklepa pogodba, kadar se sklepa glede na to
osebo
okoliine, ki se po obiajih v prometu ali po namenu strank
tejejo za odloilne, ker sicer stranka, ki je v zmoti, pogodbe s tako
vsebino ne bi sklenila
zmoto v nagibu samo pri neodplanih pogodbah
Pomen pravno relevantne zmote je v tem, da se z njo povezujejo v
zakonu doloene posledice, in sicer:
stranka, ki je v zmoti, lahko zahteva razveljavitev pogodbe zaradi
bistvene zmote, razen e pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo,
ki se zahteva v prometu
e je pogodba zaradi zmote razveljavljena, ima druga potena
stranka pravico zahtevati povrnitev kode, ki ji je zaradi tega
nastala, ne glede na to, da stranka, ki je bila v zmoti, za svojo
zmoto ni kriva
stranka, ki je v zmoti, se nanjo ne more sklicevati, e je druga
stranka pripravljena pogodbo izpolniti tako, kot da zmote ni bilo

16.

Dolobe OZ o odobritvi pri sklepanju pogodb!

19. len

(1) Kadar je za sklenitev pogodbe potrebno soglasje koga tretjega, ga

ta lahko da pred sklenitvijo pogodbe kot dovoljenje ali po sklenitvi kot
odobritev, e ni z zakonom doloeno kaj drugega.
(2) Dovoljenje oziroma odobritev morata biti dana v obliki, ki je
predpisana za pogodbe, za katere se dajeta.

17.

Pravice dolnika pri facultas alternativa!

390. len OZ - Fakultativne obveznosti in terjatve (facultas

alternativa) una res est in obligatione, duae autem in facultas
solutionis (nadomestna obligacija): dolnik je dolan neko doloeno
dajatev, namesto nje pa sme dati drugo dajatev, to monost lahko
izkoristi vse dotlej, dokler ne dobi upnik v prislini izvrbi popolnoma ali
delno predmet obveznosti. e postane predmet obveznosti nemogo
zaradi dogodka, za katerega dolnik odgovarja, sme upnik zahtevati le
odkodnino, vendar se dolnik lahko oprosti obveznosti s tem, da izroi
predmet, ki ga je upravien izroiti namesto dolgovanega predmeta.
Upnik ne more zahtevati drugi predmet, s katerim se dolnik lahko rei
obveznosti.
Fakultativne terjatve: e pogodba ali zakon doloa, da lahko upnik
namesto dolgovanega predmeta zahteva od dolnika kaken drug
predmet, mu je dolnik, e upnik to zahteva, dolan izroiti ta predmet.

18.
Periculum rei in periculum obligationis pri
mandatu!
periculum rei = nevarnost unienja ali pokodovanja stvari,
periculum obligationis = nevarnosti pri obligacijah
Pri mandatu nosi breme periculum rei in periculum obligationis mandant
(naronik posla). Ta odgovornost je doloena e po zakonu, kajti mandat
je pogodba, s katero se mandatar zavee, da bo odplano ali neodplano
opravil posel ali dejanje za raun (riziko) mandanta. Tako mora mandant
povrniti prevzemniku naroila celo v primeru, e se je njegov trud brez
njegove krivde izjalovil, vse potrebne stroke, ki je imel z izpolnitvijo
naroila, skupaj z obrestmi od dneva, ko jih je plaal. Prevzeti mora
obveznosti, ki jih je mandatar prenesel nase, ko je v svojem imenu
upravljal zaupane posle, ali pa ga kako drugae teh obveznosti oprostiti.
Mandant je dolan povrniti mandatarju kodo, ki mu je brez njegove
krivde nastala pri izpopolnjevanju naroila. Mandatar dela v breme in
korist mandanta.

19.

Actio Pauliana!

Splono
Izpodbojna toba v steajnem postopku, kjer odkodovani upnik zahteva
razveljavitev dolnikovih pravnih dejanj v zadnjemu letu, kadar dolnik
nima dovolj sredstev, da bi plaal terjatve.

STEAJNA TOBA (po steajnih pravilih)

Dolnik tik pred steajem nakloni posebne ugodnosti nekaterim upnikom
in s tem okoduje ostale upnike, ker zmanja steajno maso.
Predpostavke izpodbijanja:
1. INSOLVENTNOST
dolnik je insolventen
gre za pravno dejanje dolnika, ki zmanjuje dolnikovo
premoenje, zaradi esar so upniki lahko prikrajani pri plailu
vzrona zveza med dejanjem dolnika in prikrajanjem upnikov
2. RAVNANJE DOLNIKA (mora biti storjeno na premoenjskem podroju)
z elementom vednosti (subjektivni element)
I. na dolnikovi strani dolnik ve, da s svojim ravnanjem koduje
nekaterim upnikom (npr.: favoriziranje doloenega upnika)
II. na strani izpodbojnega nasprotnika izpodbojni nasprotnik ve
za slabo premoenjsko stanje dolnika (varuje se dobra vera). Vednost
na strani izpodbojnega nasprotnika se v doloenih primerih domneva.
Domneva se, kadar gre za inkongruentno kritje (plailo v nenavadni
obliki, na nenavaden nain...) ali kongruentno kritje (plailo tik pred
steajem.
brez elementa vednosti
Vsa dolnikova neodplana razpolaganja so avtomatsko izpodbojna.
Dobra vera se ne varuje, ker izpodbojni nasprotnik (npr. obdarjenec) ni
prikrajan, e se mu korist odvzame. Neodplano razpolaganje je lahko
tudi opustitev, zaradi katere nastane koda na dolnikovem premoenju.
3. PRIKRAJANJE UPNIKA
Upniki morajo biti prikrajani. Odsvojitev, ki upnikovega poloaja ne
poslaba, je dopustna.
Stranki izpodbojnega razmerja:
1.PASIVNO LEGITIMIRANA STRANKA je upravienec iz izpodbijanega
pravnega naslova, ter njegov univerzalni pravni naslednik.
2.AKTIVNO LEGITIMIRANA STRANKA je vsak upnik steajnega dolnika
in steajni upravitelj.
Uinki izpodbijanja:

Med izpodbojnima strankama je treba opraviti restitucijo v naravi.

Izpodbijano pravno dejanje je brez pravnega uinka proti steajni masi.
Izpodbita stranka mora vrniti steajni masi vse premoenjske koristi, ki
jih je pridobila z izpodbojnim dejanjem.
Izpodbiti posel je veljaven, vendar ne nasproti steajni masi. Tretji lahko
od prezadolenega zahteva, da posel izpolni, ko pridobi novo
premoenje.
CIVILNA TOBA (po pravilih OZ 255. - 260.len)
Splono:
Vsak upnik, ki ima zapadlo terjatev, lahko ne glede na nastanek terjatve
izpodbija pravno dejanje svojega dolnika, storjeno v kodo upnikov.
Dejanje je storjeno v kodo upnikov, e dolnik zaradi dejanja nima
dovolj sredstev za poplailo upnikove terjatve. Lahko gre za opustitev,
zaradi katere je:
dolnik izgubil premoenjsko pravico; ali
je za dolnika nastala premoenjska obveznost
Pogoji za izpodbijanje:
1.OBJEKTIVNI POGOJ PRI NEODPLANIH RAZPOLAGANJIH:
teje se, da je dolnik vedel, da z naklonitvijo neodplanih razpolaganj
koduje upnikom. Za izpodbijanje neodplanih razpolaganj se ne
zahteva, da bi moralo biti tretjemu znano okodovanje upnikov. Med
neodplana razpolaganja spada tudi odpoved dediini. Izjema
objektivnega pogoja je izkljuitev izpodbijanja remuneracijskih daril
zaradi okodovanja upnikov ni mono izpodbijati:
obiajnih prilonostnih daril
nagradnih daril
daril iz hvalenosti.
Remuneracijska darila morajo biti sorazmerna premoenjskih
zmonostim lastnika. Tobo zaradi izpodbijanja neodplanih razpolaganj
je treba vloiti v 3 letih od dneva storitve izpodbijanega pravnega
dejanja.
2.SUBJEKTIVNI POGOJ PRI ODPLANIH RAZPOLAGANJIH:
na strani dolnika se odplano razpolaganje lahko izpodbija, e je
dolnik vedel ali bi moral vedeti, da z razpolaganjem koduje
svojim upnikom
na strani tretje osebe (slaba vera) se odplano razpolaganje lahko

izpodbija, e je bilo tretji osebi, v korist katere je bilo razpolaganje

storjeno, znano ali ji bi moralo biti znano, da dolnik z
razpolaganjem koduje svojim upnikom.
Slaba vera tretje osebe se domneva, e je:
dolnikov zakonec
z dolnikom v sorodstvu do 4. kolena
z dolnikom v svatvu do 4. kolena.
Tobo zaradi izpodbijanja odplanega razpolaganja je treba vloiti v
1 letu od dneva storitve izpodbijanega pravnega dejanja.
Stranke izpodbojnega razmerja:
1.AKTIVNO LEGITIMIRAN je upnik, ki je bil prikrajan.
2.PASIVNO LEGITIMIRANI so:
oseba, proti kateri je bilo storjeno izpodbojno pravno dejanje
izpodbojna toba se vloi zoper tretjega, v korist katerega je bilo
storjeno izpodbijano pravno dejanje
univerzalni pravni nasledniki
slaboverni odplani singularni pravni nasledniki e je tretji odtujil
z izpodbijanim pravnim razpolaganjem pridobljeno korist z
odplanim pravnim poslom, se lahko toba zoper pridobitelja vloi
le, e je vedel za izpodbojnost pridobitve
vsi neodplani singularni pravni nasledniki e je tretji odtujil
pridobljeno korist z neodplanim pravnim poslom, se lahko toba
zoper pridobitelja vloi, etudi ni vedel za izpodbojnost pridobitve.
Nain in uinki izpodbijanja:
1.NAIN IZPODBIJANJA izpodbija se s tobo ali ugovorom. Toenec se
lahko izogne izpodbijanju, e izpolni dolnikovo obveznost.
2.UINKI IZPODBIJANJA neuinkovitost e sodiu ugodi
izpodbojnemu zahtevku, izgubi dolnikovo pravno dejanje uinek le proti
toniku, kolikor je potrebno za izpolnitev njegovih terjatev.

20.
Izroilna pogodba, pogodba o dosmrtnem
preivljanju!
Izroilno pogodbo ureja OZ (546. - 556. len).

Pojem
546. len

Z izroilno pogodbo se izroitelj zavee, da bo izroil in razdelil svoje

premoenje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem.
Pogoji za veljavnost
547. len
(1) Pogodba je veljavna le tedaj, e se z njo strinjajo vsi izroiteljevi
potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da
po njem dedujejo (potomci).
(2) Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.
(3) e kaken potomec ni dal privolitve, jo lahko da pozneje v enaki
obliki.
(4) Izroitev in razdelitev ostaneta veljavni, e potomec, ki se ni
strinjal, umre pred izroiteljem, ne da bi bil zapustil svoje potomce, e se
odpove dediini, e je razdedinjen ali e je dedno nevreden.
Predmet izroitve in razdelitve premoenja
548. len
(1) Z izroitvijo in razdelitvijo more biti zajeto samo sedanje
izroiteljevo premoenje, in sicer vse ali samo del.
(2) Neveljavno je doloilo o nainu razdelitve premoenja, ki bo v
izroiteljevi zapuini.
Poloaj izroenega premoenja
549. len
(1) Ko prednik, ki je za ivljenja izroil in razdelil svoje premoenje,
umre, je njegova zapuina samo tisto premoenje, ki ni bilo zajeto z
izroitvijo in razdelitvijo, in tisto premoenje, ki ga je pridobil pozneje.
(2) Premoenje, ki so ga njegovi potomci prej pridobili z izroitvijo in
razdelitvijo, ne spada v njegovo zapuino in se ne upoteva pri
ugotavljanju njene vrednosti.
Strinjanje potomcev
550. len
(1) e se kaken potomec ni strinjal z izroitvijo in razdelitvijo, se
tejejo tisti deli premoenja, ki so bili izroeni drugim potomcem, za
darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik
dal dediem.
(2) Enako se ravna, e se izroitelju po izroitvi in razdelitvi, s katero

so se strinjali vsi potomci, rodi otrok ali se pojavi potomec, ki je bil

razglaen za mrtvega.
Pridranje pravic ob izroitvi
551. len
(1) Ob izroitvi in razdelitvi lahko pridri izroitelj zase ali za svojega
zakonca ali pa zase in za svojega zakonca ali za koga drugega pravico
uitka vsega izroenega premoenja ali dela premoenja, ali si izgovori
dosmrtno rento v naravi ali v denarju, dosmrtno preivljanje ali kakno
drugo nadomestilo.
(2) e sta uitek ali dosmrtna renta dogovorjena za izroitelja in
njegovega zakonca skupaj, gre v primeru smrti enega od njiju uitek
oziroma renta v celoti drugemu do njegove smrti, e ni kaj drugega
dogovorjeno ali e iz okoliin primera ne izhaja kaj drugega.
Pravica izroiteljevega zakonca
552. len
(1) Izroitelj lahko pri izroitvi in razdelitvi upoteva tudi svojega
zakonca; tedaj je potrebno, da se tudi ta s tem strinja.
(2) e zakonec ni upotevan, ostane njegova pravica do nujnega
delea neokrnjena.
(3) V takem primeru ostane izroitev in razdelitev veljavna, pa pa se
pri ugotavljanju vrednosti zapuine, po kateri se doloa nujni dele
preivelega zakonca, tisti deli zapustnikovega premoenja, ki jih je izroil
svojim potomcem, tejejo za darila.
Izroiteljevi dolgovi
553. len
(1) Potomci, med katere je izroitelj razdelil svoje premoenje, niso
odgovorni za njegove dolgove, e ni bilo ob izroitvi in razdelitvi doloeno
kaj drugega.
(2) Izroiteljevi upniki lahko izpodbijajo izroitev in razdelitev ob
pogojih, ki veljajo za izpodbijanje neodplanih razpolaganj.
Jamenje
554. len
Obveznost jamenja, ki nastane po delitvi med sodedii, nastane tudi
med potomci po izroitvi in razdelitvi premoenja, katero jim je izroil in
razdelil njihov prednik oziroma posvojitelj.

Preklic izroitve
555. len
(1) Izroitelj lahko preklie pogodbo zaradi hude nehvalenosti, e se
po njeni sklenitvi potomec proti njemu ali njegovemu blinjemu obnaa
tako, da bi bilo po temeljnih moralnih naelih nepravino, da bi ta prejeto
obdral.
(2) Enako pravico ima izroitelj, e potomec ne daje njemu ali komu
drugemu preivnine, ki je bila dogovorjena s pogodbo o izroitvi in
razdelitvi in e ne poravna izroiteljevih dolgov, katerih poravnava mu je
bila v tej pogodbi naloena.
(3) V drugih primerih neizpolnitve bremen, prevzetih s pogodbo o
izroitvi in razdelitvi, odloi sodie, upotevajo pomembnost bremen za
izroitelja in druge okoliine primera, ali ima izroitelj pravico zahtevati
vrnitev danega premoenja ali pa ima samo pravico zahtevati prisilno
izpolnitev bremen.
Pravice potomca, posvojenca ali potomca posvojenca po preklicu
izroitve
556. len
(1) Potomec, ki je moral vrniti izroitelju to, kar je prejel ob izroitvi in
razdelitvi, lahko zahteva svoj nujni dele po izroiteljevi smrti, e ni
razdedinjen, ali nevreden, da bi dedoval po izroitelju, ali e se ni
odpovedal dediini.
(2) Pri izraunavanju njegovega nujnega delea se tejejo tisti deli
premoenja, ki jih je zapustnik za ivljenja izroil in razdelil med druge
svoje potomce, za darila.

POGODBA O DOSMRTNEM PREIVLJANJU

Pojem
557. len
(1) S pogodbo o dosmrtnem preivljanju se pogodbenik (preivljalec)
zavee, da bo preivljal drugega pogodbenika ali koga drugega
(preivljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapua vse
premoenje ali del premoenja, ki obsega nepreminine in preminine, ki
so namenjene za rabo in uivanje nepreminin, s tem da je njihova
izroitev odloena do izroiteljeve smrti.
(2) Ta pogodba lahko obsega tudi druge preminine preivljanca, ki pa

morajo biti v pogodbi navedene.

(3) Za pogodbe o dosmrtnem preivljanju se tejejo tudi pogodbe, s
katerimi se proti obljubi dediine dogovori skupnost ivljenja ali
skupnost premoenja, ali da bo en pogodbenik skrbel za drugega in ga
varoval, mu obdeloval posestvo in po njegovi smrti oskrbel pogreb, ali
kaj drugega v istem namenu.
Oblika
558. len
Pogodba o dosmrtnem preivljanju mora biti sestavljena v obliki
notarskega zapisa.
Prepoved razpolaganja v korist preivljalca
559. len
Preivljanec se lahko v korist preivljalca odpove razpolaganju s
premoenjem, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preivljanju.
Odgovornost za dolgove
560. len
Preivljalec po preivljanevi smrti ni odgovoren za njegove dolgove,
pa pa se lahko doloi v pogodbi, da bo on odgovoren za njegove
obstojee dolgove doloenim upnikom.
Razveza pogodbe
561. len
(1) Pogodbeni stranki lahko sporazumno razveeta pogodbo
dosmrtnem preivljanju tudi potem, ko sta jo e zaeli izpolnjevati.

(2) e ivita po pogodbi o dosmrtnem preivljanju pogodbenika

skupaj, pa se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno ivljenje
neznosno, lahko vsaka stranka zahteva od sodia, da se pogodba
razvee.
(3) Vsaka stranka lahko zahteva, da se pogodba razvee, e druga
stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti.
Spremenjene razmere
562. len
(1) e se po sklenitvi pogodbe razmere tako spremenijo, da postane
izpolnitev pogodbe znatno otekoena, uredi sodie na zahtevo ene ali
druge stranke znova njuno razmerje ali pa ga razvee, upotevajo vse

okoliine.
(2) Sodie lahko spremeni preivljanevo pravico v dosmrtno denarno
rento, e to ustreza eni in drugi stranki.
Prenehanje pogodbe
563. len
(1) e umre preivljalec, preidejo njegove obveznosti na njegovega
zakonca in na tiste potomce, posvojence ali njihove potomce, ki so
poklicani k dedovanju, e ti v to privolijo.
(2) e ti ne privolijo v nadaljevanje pogodbe o dosmrtnem
preivljanju, se pogodba razvee in nimajo pravice zahtevati odkodnine
za prejnje preivljanje.
(3) e zakonec, potomci, posvojenci ali potomci posvojenca ne morejo
prevzeti pogodbenih obveznosti, imajo pravico zahtevati odkodnino od
preivljanca.
(4) Sodie doloi to odkodnino po prostem preudarku, upotevajo
pri tem premoenjske razmere preivljanca in tistih, ki so bili upravieni
do nadaljevanja pogodbe o dosmrtnem preivljanju.

21.

Retencijska pravica!

Upnik zapadle terjatve, v igar rokah je kakna dolnikova stvar, jo ima

pravico pridrati, dokler mu ni plaana terjatev. e je postal dolnik
plailno nesposoben, ima upnik pravico stvar pridrati, eprav terjatev e
ni zapadla. e mu terjatev ni plaana, se sme po obvestilu poplaati kot
zastavni upnik.
Izjeme:
- upnik nima retencije, e dolnik zahteva vrnitev stvari, ki proti
njegovi volji ni ve v njegovi posesti, ali je bila stvar dana v hrambo ali
na posodo
- na dolnikovih listinah, pooblastilu, izkaznicah, dopisih in drugih
stvari, ki jih ni mogoe prodati

22.

Monizem, dualizem!

Danes so prevladujoa stalia, da narava pravnih razmerij med trgovci

oziroma gospodarskimi subjekti zahteva posebno pravno ureditev sicer
istovrstnih pravnih razmerij. Opozarja se torej na razlike med
obligacijskim in gospodarskim pogodbenim pravom, seveda pa
samostojnosti
gospodarskega
pogodbenega
prava
ni
mogoe
absolutizirati.

V teoriji se z monizmom oznaujejo pravni redi, ki enotno urejajo

obligacijska razmerja, torej ne glede na to, kdo so subjekti teh razmerij,
z dualizmom pa pravni redi, ki imajo za obligacijska razmerja
gospodarskih subjektov posebna pravila. Kot kriterij za razlikovanje med
monizmom ali dualizmom obligacijskega in gospodarskega pogodbenega
prava pogosto neutemeljeno slui enoten ali poseben zakon. Enoten ali
poseben zakon je le nomotehnina reitev. Zato je bolj kot ureditev v
istem ali dveh zakonih smiselno upotevati, ali in v kolikni meri so
uveljavljene
vsebinske
razlike
med
splonim
pogodbenim
in
gospodarskim pogodbenim pravom.
Posebna pravila za gospodarske pogodbe so torej v OZ nomotehnino
uveljavljena na tri naine:
1. z izrecnimi druganimi pravili za gospodarske pogodbe miljeni so
primeri, ko OZ izrecno doloi, da je v primeru gospodarske
pogodbe vsebina obveznosti drugana.
2. z vkljuitvijo posebnih pravnih virov poleg postavljenih pravil
doloajo vsebino potrebnega ravnanja tudi pravila, katerih vsebina
se oblikuje v poslovni praksi. Poslovni obiaji in medsebojna praksa
so sestavina posameznih konkretnih pravil.
3. z drugano uporabo in razlago pravnih standardov v gospodarskih
pogodbah pravni standardi se uporabijo in razlagajo drugae tudi
takrat, ko doloajo ravnanje gospodarskega subjekta, eprav
nasprotna stranka ni gospodarski subjekt in niso izpolnjeni pogoji
13. lena OZ. Gospodarski subjekti so profesionalne osebe in
morajo pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti
vedno ravnati s posebno oziroma vejo skrbnostjo. Torej tudi
takrat, ko ne gre za gospodarske pogodbe (ko nasprotna stranka ni
gospodarski subjekt) ali sploh ne gre za pogodbeno razmerje, so
gospodarski subjekti zavezani k druganemu ravnanju kot
negospodarski subjekti.
12. len OZ v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov se za
presojo potrebnih ravnanj in njihovih uinkov upotevajo poslovni
obiaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama.
13. len OZ - dolobe tega zakonika, ki se nanaajo na pogodbe, se
uporabljajo za vse vrste pogodb, razen, e ni za gospodarske pogodbe
izrecno drugae doloeno. Gospodarske pogodbe so pogodbe, ki jih
sklepajo med seboj gospodarski subjekti. Za gospodarske subjekte v
smislu tega zakonika se tejejo gospodarske drube in druge pravne
osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, ter samostojni podjetniki
posamezniki. Za gospodarske subjekte v smislu tega zakonika se tejejo
tudi druge pravne osebe, kadar se v skladu s predpisom obasno ali ob
svoji preteni dejavnosti ukvarjajo tudi s pridobitno dejavnostjo, e gre
za pogodbe, ki so v zvezi s tako pridobitno dejavnostjo.

23.

Predpisi za zamudne obresti!

Zamudne obresti
378. len

(1) e je dolnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje

poleg glavnice e zamudne obresti.
(2) Obrestna mera zamudnih obresti znaa 8% letno, e poseben
zakon ne doloa drugae.
Pogodbeno dogovorjena obrestna mera zamudnih obresti
379. len
Upnik in dolnik se lahko dogovorita, da je obrestna mera zamudnih
obresti nija ali vija od obrestne mere zamudnih obresti, doloene z
zakonom.
Pravica do popolne odkodnine
380. len
(1) Upnik ima pravico do zamudnih obresti ne glede na to, ali mu je
zaradi dolnikove zamude nastala kakna koda.
(2) Vendar ima upnik v primeru, e je koda, ki mu je nastala zaradi
dolnikove zamude, veja od zneska, ki bi ga dobil na raun zamudnih
obresti, pravico zahtevati razliko do popolne odkodnine.
Procesne obresti
381. len
Od neplaanih obresti je mogoe zahtevati zamudne obresti samo od
dneva, ko je pri sodiu vloen zahtevek za njihovo plailo.

24.

Ninost, kdo so upravienci?

NINOST je absolutna neveljavnost; skrajna sankcija.

Na ninost pazi sodie po uradni dolnosti in se lahko nanjo sklicuje
vsaka zainteresirana oseba.

25.

Subjektivna odgovornost opredeli!

Z vidika osebe, ki stori protipravno dejanje, razlikujemo subjektivno

(krivdno)

odgovornost

in

objektivno

odgovornost.

Subjektivna

odgovornost posameznika temelji na njegovi krivdi. Tako lahko za

kaznivo dejanje praviloma odgovarja le oseba, ki je to dejanje storila
naklepno ali iz malomarnosti. Za naklepno storjeno kaznivo dejanje gre,
e se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti direktni
naklep (dolus directus) ali e se je storilec zavedal, da lahko zaradi
njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je privolil, da
takna posledica nastane eventualni naklep (dolus eventualis). Po
drugi strani pa se teje, da je kaznivo dejanje storjeno iz malomarnosti,
e se je storilec zavedal, da zaradi njegovega ravnanja lahko nastane
prepovedana posledica, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo lahko
prepreil ali da ne bo nastala zavestna malomarnost (luxuria), ali e se
storilec ni zavedal, da lahko nastane prepovedana posledica, pa bi se bil
po okoliinah in po svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel
zavedati nezavestna malomarnost (negligentia).
Na splono velja naelo krivdne odgovornosti tudi pri civilnih deliktih, pri
emer pa civilno pravo v nekaterih primerih dopua tudi objektivno
odgovornost.

Krivda

je

civilnem

pravu

podana,

kadar

kritelj

(okodovalec) povzroi kodo namenoma (naklep) ali iz malomarnosti

(135. len OZ), pri emer so merila za navedene oblike krivde tu
drugana od meril v kazenskem pravu. Tako npr. malomarnost v civilnem
pravu delimo na hudo malomarnost skrajno nepazljivost (culpa lata), ki
pomeni, da kriteljevo ravnanje odstopa od ravnanja, ki se zahteva od
povprenega loveka, ter na lahko malomarnost navadna nepazljivost
(culpa levis), za katero gre, ko kritelj zanemari tisto pazljivost, ki se
priakuje od posebej skrbnega loveka. Objektivna odgovornost, to je
odgovornost za posledico, ne glede na krivdo, pa je v civilnem pravu
priznana predvsem v dveh temeljnih vidikih.

V prvem primeru gre za objektivno odgovornost za kodo, ki nastane v

zvezi z nevarno stvarjo oz. nevarno dejavnostjo, pri emer se v taknem
primeru teje, da izvira koda iz te stvari oz. iz te dejavnosti, razen e se
dokae, da ta ni bila vzrok (149. len OZ). Za kodo v zvezi z nevarno
stvarjo odgovarja njen imetnik, za kodo v zvezi z nevarno dejavnostjo
pa tisti, ki s z njo ukvarja (150. len OZ). V drugem primeru pa gre za
objektivno odgovornost za ravnanje drugih (npr. objektivna odgovornost
delodajalca za kodo, ki jo pri delu povzroi delavec tretji osebi, ali pa
objektivna odgovornost starev za kodo, ki jo povzroi njihov otrok, ki
e ni dopolnil sedmega leta starosti).
Pravna odgovornost je pogojena tudi s starostjo. e si tudi ta vidik
pogledamo na primeru kazenskega in civilnega prava, vidimo, da so v
kazenskem pravu za kazniva dejanja v celoti odgovorne polnoletne
osebe. Na drugi strani pa so otroci, ki ob storitvi kaznivega dejanja e
niso stari 14 let, v celoti kazensko neodgovorni (71. len KZ). Mlajim
mladoletnikom (od 14 do 16 let) se smejo za kaznivo dejanje izrei le
vzgojni ukrepi (npr. ukor, navodila in prepovedi, oddaja v vzgojni zavod),
medtem ko se lahko starejim mladoletnikom (od 16 do 18 let) poleg
vzgojnih ukrepov izjemoma izreeta tudi denarna kazen ali mladoletniki
zapor. Poleg tega pa se jim lahko izreejo tudi doloene stranske kazni in
varnostni ukrepi (glej 72. len KZ).
Na podroju civilnega deliktnega prava so otroci do sedmega leta
povsem neodgovorni za kodo, ki jo povzroijo; v tem primeru zanje
nosijo objektivno odgovornost njihovi stari. Prav tako otrok od
dopolnjenega sedmega do dopolnjenega tirinajstega leta starosti ne
odgovarja za kodo, razen e se dokae, da je bil pri povzroitvi kode
zmoen razsojati. Drugae kot v kazenskem pravu pa v civilnem pravu
velja, da mladoletnik z dopolnjenimi tirinajstimi leti za povzroeno
kodo e v celoti odgovarja po splonih pravilih (137. len OZ), kar
pomeni, da je od navedenega leta dalje mladoletnik v tem pogledu
izenaen s polnoletnimi osebami.

26.

Ratihabicija!

73. len OZ - falsus procurator ali zastopstvo brez pooblastitve:

ne predstavlja vedno osebe, ki z nami sploh ni v stiku, ampak je lahko
na zastopnik za doloen posel sklenil cisto drugi pravni posel, kot smo
mu naroili. Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaenec v imenu
drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravieno zastopanega
samo, e jo ta pozneje odobri - ratihabicija.

27.

Ultra Alterum Tantum!

Prepoved obrestnih obresti
375. len

(1) Od zapadlih, pa ne plaanih obresti, ne teejo zamudne obresti, e

zakon ne doloa drugae.
(2) Nino je pogodbeno doloilo, da od zapadlih neplaanih obresti
teejo obresti.
(3) Vendar je lahko v pogodbi vnaprej dogovorjeno, da bo obrestna
mera vija, e dolnik ne bo pravoasno plaal zapadlih obresti.

28.

Ekskulpacija objektivne odgovornosti!

Ekskulpacijski razlogi pri objektivni odgovornosti:

(1) vija sila
(2) dejanje tretjega
(3) dejanje okodovanca
Pogoji za te razloge: neodvrnljivost, neizogibnost, nepriakovanost.

29.

Izjeme pobota, 2 natej in opii!

Vzajemnost pomeni, da mora biti prava stranka upnik druge stranke,

obenem pa druga stranka upnik prve stranke. e bi hotela stranka
pobotati terjatev koga tretjega, vzajemnosti ni. Obstaja pa nekaj izjem:
cessus ima pravico proti cesionarju pobotati svojo protiterjatev zoper
cedenta, ki jo je pridobil pred obvestilom o cesiji. Cessus lahko
uveljavlja pobotanje samo, e ima nasprotno terjatev proti cedentu
ali zadnjemu cesionarju (vekratni odstop), ker protiterjatev izhaja iz
identinosti prenesene terjatve.
e je cedirana terjatev vpisana v javno knjigo, je pobotanje terjatve

zoper cedenta proti cesionarju dopustna le, e je tudi ta terjatev vpisana

ali e je bil cesionar ob cesiji o njenem obstoju obveen.
313. len OZ: dolnik ne more pobotati tistega kar dolguje upniku s
tistim, kar upnik dolguje njegovemu poroku. Vendar pa porok lahko
pobota dolnikovo obveznost nasproti upniku z dolnikovo terjatvijo do
upnika.
kdor je dal svojo stvar v zastavo za tujo obveznost lahko zahteva od
upnika, naj mu zastavljeno stvar vrne, e so izpolnjeni pogoji za
prenehanje te obveznosti s pobotom, kot tudi e upnik po svoji krivdi
opusti pobot.
Torej izjeme:
- cessus proti cesionarju
- dolnikov porok
- zastavnik za tujo stvar
- tudi pri veosebnostnih terjatvah

30.

Blanko indosament!

221. len OZ - indosament je izjava na hrbtni strani VP, v kateri se

sedanji upravienec izjavi, da VP prenaa. S tem se evidentirajo prenosi.
Blanco indosament vsebuje le podpis indosanta (prenosnika) to je
prazen indosament.

31.
Razlika med falsus procurator in prekoraitvijo
pooblastila!
Razlika med falsus procuratorjem in prekoraitvijo pooblastila je v tem,
da v prvem primeru za kodo odgovarja samo zastopnik, pri prekoraitvi
pooblastila pa solidarno odgovarjata zastopani in zastopnik.

32.

Alternativne obveznosti zahtevki!

Pravica izbire
384. len

e ima kakna obveznost dva ali ve predmetov, vendar mora dolnik

dati le enega, da bi bil prost obveznosti, potem ima, e ni dogovorjeno
kaj drugega, pravico izbire dolnik in obveznost preneha, ko izroi
predmet, ki ga je izbral.

Nepreklicanost in uinek izbire

385. len
(1) Izbira je opravljena in se ne more ve spremeniti, ko stranka, ki
ima to pravico, obvesti drugo stranko o tem, kaj je izbrala.
(2) Od izbire dalje se teje, da je bila obveznost od zaetka enostavna
in da je bila njen predmet e od zaetka izbrana stvar.
Trajanje pravice
386. len
(1) Dolnik ima pravico izbire vse dotlej, dokler ni v prisilni izvrbi ena
izmed dolgovanih stvari popolnoma ali delno izroena upniku po njegovi
izbiri.
(2) e ima pravico izbire upnik in se ta ne izree o njej v roku, ki je
doloen za izpolnitev, lahko dolnik zahteva od njega, naj izbere, in mu
za to doloi primeren rok; po izteku tega roka preide pravica izbire na
dolnika.
Izbira, zaupana tretjemu
387. len
e naj bi izbiro opravil nekdo tretji, ki pa tega ne stori, lahko vsaka
stranka zahteva, naj to stori sodie.
Omejitev na preostali predmet
388. len
e postane kaken predmet obveznosti nemogo zaradi kaknega
dogodka, za katerega ni odgovorna nobena stranka, se obveznost omeji
na preostali predmet.
Omejitev v primeru odgovornosti ene stranke
389. len
(1) e postane kaken predmet obveznosti nemogo zaradi dogodka,
za katerega odgovarja dolnik, in ima on pravico izbire, se obveznost
omeji na preostali predmet; e ima pravico izbire upnik, pa lahko po
svoji izbiri zahteva preostali predmet ali odkodnino.
(2) e postane kaken predmet obveznosti nemogo zaradi dogodka,
za katerega je odgovoren upnik, preneha dolnikova obveznost, vendar
lahko v primeru, e ima dolnik pravico izbire, zahteva odkodnino in
izpolni svojo obveznost s preostalim predmetom; e pa ima pravico

izbire upnik, lahko da odkodnino in zahteva preostali predmet.

33.

Refleksna koda!

Damnum extra rem (468./3 len) refleksna koda. Poleg prej

natetih kod in neodvisno od njih odgovarja prodajalec kupcu tudi za
kodo, ki je temu zaradi napake stvari nastala na drugih njegovih
dobrinah, in sicer po splonih pravilih o odkodninski odgovornosti.
Uveljavljanje refleksne kode ni vezana na jamevalne roke, ampak gre
po splonih pravilih o odkodninski odgovornosti sploni zastaralni roki
3 leta subjektivni rok, 5 let objektivni rok.
Ker se za povrnitev refleksne kode uporabljajo splona pravila o
poslovni odkodninski odgovornosti, za uveljavitev zahtevka za povrnitev
te kode ni treba, da bi bile izpolnjene posebne predpostavke
prodajaleve odgovornosti za stvarne napake (pravoasno obvestilo o
napaki; okoliina, da se napaka pokae v jamevalnem roku; sodna
uveljavitev v enoletnem prekluzivnem roku). Izpolnjeni pa morata biti
sploni predpostavki prodajaleve odgovornosti za stvarne napake
(468/3 OZ) stvar ima napako; vzrok za napako izvira v
prodajalevi sferi.
Izpolnjeni morata biti tudi dodatni predpostavki poslovne odkodninske
odgovornosti koda v vzroni zvezi z napako.

34.

Prenehanje obveznosti ipso iure!

1. Zdruitev (confusio) = lastnost upnika in lastnost dolnika se

zdruita v eni osebi, zaradi cesar terjatev preneha, saj lahko
terjatev obstoji le med dvema strankama.
2. Prenehanje subjektov obveznosti = smrt oz. prenehanje pravne
osebe z likvidacijo. Praviloma lahko obligacijsko razmerje
nadaljujejo dedii oz. tisti, ki je prevzel likvidnostno premoenje
pravne osebe, razen v primeru, - e gre za osebne lastnosti
dolnika ali upnika, - e je obveznost nastala glede na osebne
sposobnosti dolnika.
3. Prenehanje upnikovega interesa = e je namen obveznosti doseen
kako drugae in ne z izpolnitvijo.

35.
Obseg kode pri poslovni odkodninski
odgovornosti!
243. len
(1) Upnik ima pravico do povraila navadne kode in izgubljenega
dobika, ki bi ju dolnik moral priakovati ob kritvi pogodbe kot moni
posledici kritve pogodbe glede na dejstva, ki so mu bila takrat znana ali
bi mu morala biti znana.
(2) V primeru prevare ali namerne neizpolnitve ter neizpolnitve iz hude
malomarnosti ima upnik pravico zahtevati od dolnika povrnitev celotne
kode, ki je nastala zaradi kritve pogodbe, ne glede na to, ali je dolnik
vedel za posebne okoliine, zaradi katerih je nastala.
(3) e je pri kritvi obveznosti nastala za upnika poleg kode tudi
kakna korist, jo je treba pri odmeri odkodnine primerno upotevati.
(4) Stranka, ki se sklicuje na kritev pogodbe, mora storiti vse
razumne ukrepe, da bi se zmanjala koda, ki jo je ta kritev povzroila,
sicer lahko druga stranka zahteva zmanjanje odkodnine. (duty to
mitigate!)
(5) Dolobe tega lena se smiselno uporabljajo tudi za neizpolnitev
obveznosti, ki niso nastale iz pogodbe, e ni za posamezne izmed njih v
tem zakoniku doloeno kaj drugega.

36.

In fraudem legis Agere (pojem, pomen!)!

Je obid zakona. Prepovedi, ki jo vsebuje kak zakon, se stranke vasih

hoejo izogniti tako, da obidejo zakon, pri emer izkoristijo
zakonodajalevo pomanjkljivo izraanje in po rki ne krijo njene
prepovedi, v resnici pa skuajo dosei tisto, kar je zakonodajalec skual
oz. hotel prepovedati.
Torej ne gre za neposredno kritev zakonske norme, ampak za neko
drugo ravnanje, ki ima namen kriti zakon (npr. simulirani pravni posli).

37.

Venire contra factum proprium (primer)!

Nihe ne more priti v nasprotje s svojim prejnjim ravnanjem.

Nemoralno je kasneje obnaanje, ki je v nasprotju s prejnjim, ko se v
drugi stranki s prejnjim obnaanjem vzbudi kakno nezaupanje, tako da
na primer druga stranka misli, da upravienec ne namerava zahtevati
izpolnitve.
Nihe ni upravien zanikati pravni poloaj, ki bi ga razumen lovek lahko

imel za obstojeega glede njegove besede ali obnaanja.

Primer: Ena od strank zahteva izpolnitev, eprav je iz njenega
obnaanja izhajalo, da do izpolnitve nima interesov.

38.

Facultas alternativa!
Pravica dolnika pri fakultativni obveznosti
390. len

Dolnik, igar obveznost ima en predmet, ki pa mu je dopueno, da

se oprosti svoje obveznosti s tem, da izroi kaken drug doloen
predmet, lahko izkoristi to monost vse dotlej, dokler ne dobi upnik v
prisilni izvrbi popolnoma ali delno predmet obveznosti.
Pravica upnika pri fakultativni obveznosti
391. len
(1) Upnik sme pri fakultativni obveznosti zahtevati od dolnika le
predmet obveznosti, ne pa tudi drugi predmet, s katerim lahko dolnik,
e hoe, prav tako izpolni svojo obveznost.
(2) e postane predmet obveznosti nemogo zaradi dogodka, za
katerega dolnik odgovarja, sme upnik zahtevati le odkodnino, vendar
se dolnik lahko oprosti obveznosti s tem, da izroi predmet, ki ga je
upravien izroiti namesto dolgovanega predmeta.

39.
Nemo contra se subrogasse censetur - obrazloi in
primer.
Pri cesiji cedent zaradi odstopa terjatve ne more priti v slabi poloaj
glede zavarovanj in stranskih pravic ( primer: delna cesija).
Velja pri delni cesiji pri delnem odstopu terjatev, varine ostanejo
upniku.

40.

Zastava in zastavne pravice pri cesiji!

418. len OZ s prenosom terjatve preidejo na prevzemnika tudi

stranske pravice (akcesorije) kot so pravica do prednostnega poplaila,
hipoteka, zastava, pravica iz pogodbe s porokom, pravica do obresti, do
pogodbene kazni. Vendar pri zastavi velja izjema, in sicer sme odstopnik
(cedent) izroiti zastavljeno stvar prevzemniku (cesionarju) le, e
zastavitelj v to privoli volenti non fit iniuria (privolitev okodovanca);
sicer ostane stvar pri cedentu, ki jo hrani za cesionarja. Cesionar ima

tako indirektno posest na zastavljeni stvari. Zastavna pravica preide,

zastava pa ostane cedentu.

41.
Pristop k dolgu pri prevzemu premoenjske
celote!
Tisti, na katerega preide po pogodbi kakna premoenjska celota ali
posamezen njen del, odgovarja poleg dotedanjega imetnika in solidarno
z njim za dolgove, ki se nanaajo na to celoto oziroma na njen del,
vendar le do vrednosti njenih aktiv.
Pogodbeno doloilo, ki bi izkljuevalo ali omejevalo odgovornost iz
prejnjega odstavka, nima pravnega uinka nasproti upnikom.
Znailno za to vrsto prevzema dolga je:
naelo ultra vires: prevzemnik ni odgovoren za veji znesek dolgov,
kot znaa vrednost premoenja (pro viribus)
naelo koneksnosti: dolgovi morajo biti v zvezi s premoenjem, ki
ga prevzemnik dobi.

42.

Posebni primeri cesije!

1. inkaso cesija (odstop v izterjavo datio pro solvendo): dolnik

odstopi svojemu upniku svojo terjatev samo v izterjavo. Odstopi mu
zato, da upnik kasira namesto njega in ne zase. Taka terjatev ugasne oz.
Se zmanja ele tedaj, ko upnik izterja odstopljeno terjatev. Dolnik
odstopljene terjatve lahko izpolni svojo obveznost tudi odstopniku celo,
e je bil obveen o odstopu. Terjatev ne preide iz cedentovega
premoenja.
2. odstop namesto izpolnitve: dolnik odstopi upniku svojo terjatev ali
njene del namesto izpolnitve svoje obveznosti. Obveznost kot taka
ugasne takrat, ko je sklenjena pogodba o odstopu, in sicer njegova
obveznost do odstopljene terjatve. Bistvo tega odstopa je v spremembi
izpolnitve (datio in solutum). Upnik se zadovolji s poplailom svoje
terjatve proti dolniku tako, da sprejme njegovo terjatev proti drugemu
dolniku.
3. odstop v zavarovanje (fiduciarna cesija): terjatev je bila
odstopljena v zavarovanje prevzemnikove terjatve proti odstopniku in
tako je prevzemnik dolan kot dober gospodar oz. gospodarstvenik
skrbeti za izterjavo odstopljene terjatve in po izterjavi, potem, ko obdri
zase, kolikor je potrebno za poplailo njegove lastne terjatve proti
odstopniku, temu izroi preseek. Prevzemnik ne more take terjatve
realizirati takoj, pa pa ele, ko terjatev ob dospelosti ni bila plaana. e
cedent svoje dolgove poplaa je cesionar dolan cedirati terjatev nazaj
fiducia cum creditore contracta, v nasprotnem primeru se sme cesionar
iz terjatve poplaati.

Fiducia cum creditore contracta: ustanovljena je varina namesto

zastavne pravice. Stvar obdri fiduciant, ker jo potrebuje. Fiduciar ima
varino v lastninski pravici, ki se ustanovi s posestnim konstitutom.
Fiducia cum amico contracta: lastnika fiducija. Nekdo odsvoji stvar
drugemu, ki se mora izkazati kot upravienec, toda teh stvari v resnici
ne potrebuje trajno (npr. prenos VP v inkaso)

43.

Naela pri nepremoenjski kodi!

Denarna odkodnina (ekvivalenca) pri nepremoenjski kodi velja za

denarne zahtevke fizinih in pravnih oseb.
179. len OZ za pretrpljene telesne boleine in duevne boleine,
zaradi zmanjanja ivljenjske aktivnosti, skaenosti, razalitve dobrega
imena in asti, okrnitve svobode ali osebnostne pravice ali smrti
blinjega in za strah pripada okodovancu, e okoliine primera, zlasti
pa stopnja bolein in strahu ter njihovo trajanje to opraviujejo, pravina
denarna odkodnina odvisna od povraila premoenjske kode, pa e
tudi premoenjske kode ni. Viina odkodnine je odvisna od pomena
prizadete dobrine in namena te odkodnine, ne sme pa podpirati teenj,
ki niso zdruljive z njihovo naravo in namenom.
180. len OZ pravina denarna odkodnina za pretrpljene duevne
boleine, zaradi smrti ali teke invalidnosti blinjega, pripada tudi ojim
druinskim lanom - zakonec, otroci, stari, bratje in sestre, e je
med njimi obstajala trajneja ivljenjska skupnost.
181. len OZ - pravico do pravine denarne odkodnine zaradi
pretrpljenih duevnih bolein ima tudi oseba, ki je bila s prevaro, silo ali
zlorabo kakrnega razmerja podrejenosti, ali odvisnosti zapeljana h
kaznivem spolnem obevanju ali drugemu spolnemu dejanju, kot tudi
oseba, proti kateri je bilo storjeno kakno drugo kaznivo dejanje zoper
dostojanstvo osebnosti ali moralo.
182. len OZ - sodie prisodi na zahtevo okodovanca odkodnino tudi
za bodoo nepremoenjsko kodo, e je po obiajnem teku stvari
gotovo, da bo koda trajala tudi v bodonosti.

44.

Anatocizem!

ANATOCIZEM; je prepoved obrestovanja obresti (velja za pogodbene in

zamudne obresti, ne pa za procesne od neplaanih obresti je mogoe
zahtevati zamudne obresti od dneva, ko je pri sodiu vloen zahtevek
za njegovo plailo).

45.

Cessio legis!

Zakonita cesija. Zakon doloa prehod terjatve. Nastane sama po zakonu,

ne s pravnim poslom. Gre za izpolnitev s subrogacijo, pravo personalno
subrogacijo na upniki aktivni strani.
275. len OZ - subrogacija po zakonu pomeni, e izpolni obveznost kdo,
ki ima pri tem kaken pravni interes, preide nanj ob izpolnitvi po samem
zakonu upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami. Tipini primer je
solidarni porok e namesto dolnika plaa obveznost porok, stopi on na
upnikovo mesto in je on novi upnik, dolnik je dolan njemu.

46.

Tretji kot solvens!

Tretja oseba se s pogodbo zavee, da bo izpolnila obveznost nekoga

drugega. Ne gre za pogodbo v korist tretjega ampak je tretji zavezan kot
izpolnitelj.
Primeri:
1. zastopanje: zastopnik sklene pogodbo z nekom tretjim. Deluje v
imenu in za raun zastopanca (direktno) oz. v svojem imenu, za tuj
raun (indirektno). Tako zastopanec dobi neposredno oz. posredno
pravice oz. obveznosti iz pogodbe o zastopanju.
2. prevzem dolga: pogodba med dolnikom in prevzemnikom, s katero
se slednji zavee, da bo izpolnil dolnikovo obveznost, dolnik pa bo s
tem prost obveznosti, vendar pod pogojem, da v to privoli upnik.
3. pristop k dolgu: pogodba med upnikom in pristopnikom, s katero se le
ta zavee upniku, da bo izpolnil njegovo terjatev do dolnika in tako ta
vstopi v zavezo poleg dolnika.
4. prevzem izpolnitve: pogodba med dolnikom in prevzemnikom, s
katero se ta zavezuje dolniku, da bo izpolnil njegovo obveznost nasproti
njegovemu upniku, kjer pa ni potrebno upnikovo soglasje.
5. porotvo: porok se zavee upniku, da bo izpolnil veljavno in zapadlo
obveznost dolnika, e ta tega ne bi storil.
6. asignacija (nakazilo): nakazovalec (asignant) pooblaa nakazanca
(asignata), da na njegov raun izpolni nekaj doloeni tretji osebi,
prejemniku nakazila (asignatarju), tega pa pooblaa, da v svojem
imenu sprejme to izpolnitev.
Tretji kot izpolnitelj nastopa kot: zastopnik, prevzemnik dolga,
prevzemnik izpolnitve, pristopnik k dolgu, porok, asignat.
Upnik je dolan plailo tretjega prejeti, e: ima ta pravni interes ali tretji
ponudi izpolnitev v sporazumu z doloenim dolnikom. Upnik je vedno
upravien sprejeti izpolnitev po tretjem in to tudi proti dolnikovi volji. Ta
lahko izpolnitev preprei le, e sam ponudi izpolnitev. Sploni pogoj pa

je, da dolnikov dolg ni strogo oseben.

47.

Cesija namesto izpolnitve?

Dolnik odstopi upniku svojo terjatev ali njene del namesto izpolnitve
svoje obveznosti. Obveznost kot taka ugasne takrat, ko je sklenjena
pogodba o odstopu, in sicer njegova obveznost do odstopljene terjatve.
Bistvo tega odstopa je v spremembi izpolnitve (datio in solutum). Upnik
se zadovolji s poplailom svoje terjatve proti dolniku tako, da sprejme
njegovo terjatev proti drugemu dolniku.

48.

Novacija in akcesorije!

323. len OZ je novacija. Obveznost preneha, e se upnik in dolnik

sporazumeta, da bosta obstojeo obveznost nadomestila z novo in e
ima nova obveznost drugaen predmet ali drugano pravno podlago. S
prenovitvijo prenehajo akcesorne pravice prejnje pogodbe.

49.

Kvazikontrakti!

Kvazikontrakti: verzija, kondikcija, gestija

Predpostavke:
- kodno dejanje (dejstvo)
- koda
- vzrona zveza
- prikrajanje, obogatitev

50.

Cesija v zavarovanje!

Fiduciarna cesija - terjatev je bila odstopljena v zavarovanje

prevzemnikove terjatve proti odstopniku in tako je prevzemnik dolan
kot dober gospodar oz. gospodarstvenik skrbeti za izterjavo odstopljene
terjatve in po izterjavi, potem, ko obdri zase, kolikor je potrebno za
poplailo njegove lastne terjatve proti odstopniku, temu izroi preseek.
Prevzemnik ne more take terjatve realizirati takoj, pa pa ele, ko
terjatev ob dospelosti ni bila plaana. e cedent svoje dolgove poplaa je
cesionar dolan cedirati terjatev nazaj fiducia cum creditore contracta,
v nasprotnem primeru se sme cesionar iz terjatve poplaati.
Fiducia cum creditore contracta: ustanovljena je varina namesto
zastavne pravice. Stvar obdri fiduciant, ker jo potrebuje. Fiduciar ima
varino v lastninski pravici, ki se ustanovi s posestnim konstitutom.

Fiducia cum amico contracta: lastnika fiducija. Nekdo odsvoji stvar

drugemu, ki se mora izkazati kot upravienec, toda teh stvari v resnici
ne potrebuje trajno (npr. prenos vrednostnega papirja v inkaso).

51.

Oderuke obresti!

e je dogovorjena obrestna mera zamudnih ali pogodbenih obresti za

ve kot 50% vija od predpisane obrestne mere zamudnih obresti, se
taken dogovor teje za oderuko pogodbo, razen, e upnik dokae, da
ni izkoristil stiske ali tekega gmotnega stanja dolnika, njegove
nezadostne izkuenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti ali da koristi, ki si
jo je izgovoril zase ali za koga drugega, ni v oitnem nesorazmerju s
tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti. Ta domneva ne velja
za gospodarske pogodbe. Predpisana obrestna mera zamudnih obresti po
ZPOMZO-1 je 8,5% (od 1.7.2013). Domneva se, da e je dogovorjena
obrestna mera pogodbenih ali zamudnih obresti ve kot 12,75%, gre za
oderuke obresti. V primeru, da eli dolnik dokazati ninost oderuke
pogodbe (ninost doloa 119. len OZ) mora dokazati subjektivni in
objektivni element. Objektivni element je obstoj nine nesorazmernosti
med izpolnitvijo in nasprotno izpolnitvijo. Subjektivni element je
okoliina, da je drugi pogodbenik izkoristil njegovo stisko ali teko
gmotno stanje, nezadostno izkuenost, lahkomiselnost ali odvisnost.
Vendar pa je pri oderukih obrestih dokazno breme prevaljeno na upnika
in je tako olajan dokazni poloaj dolnika, ki je pogosto ekonomsko
ibkeja stranka razmerja. e upniku ne uspe izpodbiti domneve o
oderukih obrestih, je pogodbeno doloilo o viini obrestne mere
zamudnih ali pogodbenih obresti nino, vendar le v delu, v katerem
presega obrestno mero predpisanih obresti.

52.

Kontrahirna dolnost in odkupna pravica (razlike)

Kontrahirna dolnost 17. OZ

1)e
mora
nekdo
po
zakonu
skleniti
pogodbo,
lahko
zainteresirana oseba zahteva, da se takna pogodba nemudoma sklene.
2)Dolobe predpisov, s katerimi je delno ali v celoti doloena
vsebina pogodb, so sestavni del teh pogodb in jih dopolnjujejo ali pa
stopajo na mesto pogodbenih doloil, ki niso v skladu z njimi. Dolnost,
ki je doloena v zakonu in nalaga doloeni osebi, da mora
skleniti pogodbo ali da mora skleniti pogodbo z doloeno
vsebino.
Obveznost sklenitve pogodbe:
za izvajalce javnih slub, zavarovalnitvo, odvetnitvo - v
primeru kritve le odkodninska sankcija 162. OZ

Obveznost, da ima pogodba doloeno vsebino :

e stranki krita predpise, ki doloajo obvezno vsebino, pogodba
VELJA:- minimalni garancijski rok za brezhibno delovanje- odgovornost
izvajalca za solidnost gradnje- predpisana cena za posamezno blago in
storitve
Odkupna pravica je na novo zakonsko urejena v SPZ in pomeni
enostransko oblikovalno upravienje z uresniitvijo katerega je sklenjena
pogodba med odkupnim upraviencem in zavezancem, ki je odkupno
pravico podelil. Odkupni upravienec ima pravico doloiti, kdaj bo
pogodba sklenjena lahko se asovno omeji. (Cigoj to je nazaj-kupna
pravica; drugana definicija: prodajalec lahko kupi stvar nazaj, od kupca
zahteva, naj mu stvar proda nazaj takna ureditev je bila napana.)
38. len SPZ odkupna pravica = lastnik se lahko s pravnim poslom
zavee, da bo drugi pogodbeni stranki pod dogovorjenimi pogoji na
njeno zahtevo prodal doloeno stvar. Prava odkupna pravica ni
prenosljiva, lahko se asovno omeji, uinkuje erga omnes z vpisom v ZK,
preneha s smrtjo/ prenehanjem (pravne osebe) druge osebe.
Poznana je tudi V ZNVP (zakonu o nematerializiranih vrednostnih
papirjih) kot call opcija. Vpie se v centralni register nematerializiranih
VP, vendar pri nas e ni vpisana nobena (se e ni uveljavilo).

53.

Akcesorije pri transakciji!

1050 len OZ - transakcija ali poravnava = osebe, med katerimi je spor

ali negotovost glede kaknega pravnega razmerja, s pogodbo o
poravnavi, z vzajemnimi popustitvami prekinejo spor oz. odpravijo
negotovost in doloijo svoje vzajemne pravice in obveznosti. Negotovost
je podana tudi, kadar je negotova uveljavitev neke pravice.
Vzajemne popustitve:
- delna ali popolna pripoznava kaknega zahtevka druge stranke
- odpoved kaknemu svojemu zahtevku
- prevzem kakne obveznosti
- zmanjanje obrestne mere
- podaljanje roka
- privolitev v delna odplaila
- pravica do odstopnine
Poravnave ni mogoe izpodbijati zaradi laesio enormis (ezmerno
prikrajanje).
1056. len OZ - poravnava ne vpliva na akcesorije, te se ne smejo
poveati, razen e se zastavitelj in porok strinjata. e je s poravnavo
izvrena prenovitev obveznosti, je porok prost odgovornosti za njeno
izpolnitev, preneha pa tudi zastava, ki jo je dal kdo tretji. Sicer pa
ostaneta porok in tretji, ki je zastavil svojo stvar, e nadalje v zavezi;
njuna odgovornost se s poravnavo lahko zmanja, ne pa tudi povea,

razen e se s poravnavo strinjata. e dolnik s poravnavo pripozna

sporno terjatev, obdrita porok in zastavitelj pravico uveljavljati proti
upniku ugovore, katerim se je dolnik s poravnavo odpovedal.