MJP - Skripta

Mednarodno javno pravo
1. UVOD
1.1. Pojem MP
Je sistem (reuje dejansko stanje, ki ni vnaprej predvideno; pomeni, da ni pr. praznin, ker si
pomagamo tako, da ob odsotnosti konkretneje norme uporabimo splonejo) pravnih pravil, ki
urejajo pravne odnose med subjekti, priznanimi v mednarodni skupnosti. Poleg mednarodnih
pogodb in konvencij v ta sistem pritevamo e splona naela, obiajno pravo, javno vest,
zakone lovenosti, itd.
Mednarodno pravo torej ureja!
a) medsebojne odnose med dr"avami;
b) polo"aj mednarodnih organizacij (ustanavljanje, pristojnosti, delovanje);
c) mednarodni polo"aj in odnose ostalih subjektov, na katere se nanaajo pravila
mednarodnega prava (posamezniki, organizacije, osvobodilna gibanja itd.).
Mednarodno pravo je potrebno loiti od!
- M#P, ki je del notranjega prava dr"ave in ureja odnose med $izinimi osebami v situacijah,
ko je primerno ve kot % pravo (kolizijske norme); lahko pa kolizijske norme postanejo
mednarodne, e se dr"ave dogovorijo, da jih bodo zapisale v mednarodne pogodbe;
- meddr"avnega prava, ki ureja odnose med dr"avami (mednarodno pravo se ukvarja tudi s
subjekti, ki niso dr"ave);
- obiajev, ki niso pravno zavezujoi (ni pravne sankcije, e so kreni) in ki so nastali zaradi
medsebojnega spotovanja in "elje po prijateljskih sreanjih; obiaji lahko prerastejo v
pravila;
- pravil vljudnosti (kurtoazije), ki tudi niso pravno zavezujoa, vendar pa njihova kritev
lahko privede do slabanja meddr"avnih odnosov.
Podroja MP so!
- pravo mednarodnih organizacij;
- vojno pravo (predvsem na podroju zaite &P);
- mednarodno pomorsko pravo;
- mednarodno diplomatsko in konzularno pravo;
- mednarodno pravo varstva okolja;
- mednarodno kazensko pravo;
- pravo mednarodnih sodi;
- mednarodno pravo varstva manjin;
- mednarodno pravo varstva lovekovih pravic.
1.2. Zgodovina mednarodnega prava
Pogoji za nastanek MP!
a) ve dr"av
b) komunikacija med njimi
c) obstoje minimum skupne kulture ' da se o pravu sploh lahko govori
MJP se je v obliki mednarodnih pogodb (MPo) zaelo razvijati "e pred tisoletji (potreba dr"av po
pogodbah(reevanju sporov). )rbitra"ni dogovori in mednarodne pogodbe so znane "e v dobi
starih dr"av (*umerska kultura, )sirija, stari +gipt, ,ndija, -itajska,.). /ajstareja MPo izvira iz l.
%012 pr. n. t.! akadsko3egipanska MPo med 4amzesom in hetitskim kraljem 5attusilisem ,,, v
akadijskem jeziku. Pogodba se sklicuje na naslednja naela! veno prijateljstvo, trajni mir,
ozemeljska celovitost, prepoved agresije, ekstradicija, obojestranska (vzajemna) pomo
obravnava vpraanja miru, zaveznitva in izroanja.
%
6 antini dobi (stari vek) so obstajali polisi ' med njimi so bile pogoste pogodbe glede verskih
vpraanj, ki so bile potrjene s prisego. *klepale so se tudi zveze in pogodbe, ki so urejale pravice
tujcev glede nepreminin in pogodbe, ki so urejale davne obveznosti tujcev. 6praanje
nevtralnosti v peloponeki vojni ' ali sta enakopravnost in vladavina prava mo"ni med neenako
monimi7 melijski dialog
6 asu antinega 4ima se je bolj razvijalo notranje pravo (/P), vendar pa so tudi poznali
nekatere mednarodnopravne pojme. 8akrat se je uveljavilo temeljno naelo MJP! 9pacta sunt
servanda:. -orenine ,us gentium ' tujci, pravo narodov; iz lat.! ius intercivitates, ius
interpotestates.
#aetki modernega MP segajo v srednji vek (;<1 ' %;20). 8akrat je nastalo ve dr"av, razvil se
je pojem 9pravine vojne: 3 vojna je bila pravina, e sta obstajala pravien vzrok (iusta causa) in
pravien namen (iusta intentia). Pojavil se je institut arbitra"e. prehod iz univerzalistinega v
pluralistini svet.
6 novem veku (%;20 ' %2%=) so nastale mone dr"ave z monimi vladarji, ki so vzpostavili
suverenost. /astajale so prehodne zveze med dr"avami. Westfaski mir je l. %1;= po tridesetletni
vojni konal univerzalnost srednjega veka (vzpostavitev teritorialnih suverenosti dr"av). 4azvijati
se je zaelo pomorsko pravo (merkantilizem > krepitev lastnih gospodarskih in vojakih
zmogljivosti z nartnim razvijanjem gospodarstva in zunanje trgovine), pa tudi vojno pomorsko
pravo. Pojavil se je institut zaplembe. -onec %=.st. se je znova pojavila arbitra"a. za katero je
nekaj asa veljalo, da nasprotuje pojmu suverenosti. * pojavom absolutnih monarhij in kolonialnih
osvajanj so se zaeli pojavljati prvi instituti MP! subjekti MP in njihova suverenost, svobodna
plovba po odprtem morju, diplomatsko pravo itd.
Pomembni mejniki v novejem razvoju MP!
- $rancoska revolucija ' mono je vplivala na obdobje do ,. sv. vojne; za to obdobje je
znailen tudi tehnoloki razvoj in nastanek kapitalizma. /astale so svetovne velesile,
imperializem in nacionalizem. /astala je teorija o narodu kot samostojnem subjektu in
pravica do samoodlobe narodov. Prihajati je zaelo tudi do plebiscitov. Medn. skupnost,
ki je bila prej sestavljena predvsem iz evropskih dr"av, se je razirila na veino svetovnih
dr"av;
- ?unajski kongres %=%@ ' ustanovitev *vete alianse kot zveze evropskih vladarjev z
namenom obdr"ati legitimne evropske monarhije in duiti demokratina in svobodoljubna
gibanja; dopustnost vojake intervencije, kodi$ikacija diplomatskega prava;
- Parika mirovna kon$erenca %=@1 (morske o"ine, ustje ?onave in donavska komisija)
- Aerlinski kongres %=<= (konana rusko3turka vojna, *BC priznani kot samostojni dr"avi '
dve razlini)
- Aerlinski sploni akt o -ongu %==@ (razdeli a$rike kolonialne posesti)
- 5aake mirovne kon$erence konec %2. in za. 0D. stol. (sklenjene zato, da bi vojne
prepreile)
- oktobrska revolucija in nastanek #**4
- ,. sv. vojna ' po njej je prilo do tevilnih mirovnih pogodb (6ersailles ' 6ersajski mir,
/eullE)
- ustanovitev ?rutva narodov in stalnega Meddr"avnega sodia v 5aagu; ?/ je v statutu
"e predvidelo kolektivne ukrepe in prepoved vojne, eprav neuinkovito;
- *aint3Cermanska pogodba o zaiti narodnostnih manjin
- med ,,. sv. vojno je bil sprejet ?ogovor o kaznovanju zloincev za kazniva dejanja zoper
lovetvo in mir (*tatut medn. kazenskega sodia).
Po ,,. sv. vojni je bila ustanovljena Frganizacija zdru"enih narodov (%2;@) G kon$erenca v *an
Hranciscu. *premenil se je odnos do kolonializma, prilo je do sojenja vojnim zloincem v
/Irnbergu in 8okiu. #aela se je kodi$ikacija mednarodnega prava. /astali sta vojaki zvezi
/)8F in 6aravski pakt. /astali sta dve velesili! #?) in #**4. Pojavljati so se zaeli mednarodni
dokumenti o morskem dnu, vesolju in okolju. Pomembne so postale konvencije o lovekovih
pravicah. Po vojni se je sklenilo veliko mirovnih pogodb. /emija se je razdelila na #4/ in /?4.
0
4azdelili sta se tudi -oreja in 6ietnam (ki se je l. %2<@ ponovno zdru"il). #ael se je proces
dekolonizacije, kolonialne sile so razpadle. /astalo je pribl. 2D novih dr"av. Prepad med razvitimi
in nerazvitimi se je poglabljal. #a obdobjem hladne vojne je prilo obdobje detanta, popuanja
napetosti (perestrojka, zruitev berlinskega zidu, razpad #**4, *H4J, &ekoslovake, zdru"itev
#4/ in /?4). Jstanovljeno je bilo ad hoc sodie za vojne zloine na obmoju bive *H4J in
4uande. Fbdobje od %22D30DDD je bilo razglaeno za desetletje MP.
6 0D. stol. je MP na univerzalni ravni ' je sistem, ki temelji na teritorialni suverenosti dr"av
(> podlaga, da se MP uveljavlja univerzalno).
6 novejem asu pa so na razvoj MP vplivali tudi! gibanje neuvrenih (> je gibanje, v katerega je
vlanjeno ve kot sto predvsem neko koloniziranih dr"av; nastalo je po razpadu kolonialnega
sistema, ko so si novonastale dr"ave prizadevale vzpostaviti suverene dr"ave in to prav v asu,
ko je bila hladna vojna na vrhuncu), razvoj novega medn. ekonom. reda, ustanavljanje
regionalnih medn. organizacij, kon$erenca F#/ o lovekovem okolju, +vropska kon$erenca o
varnosti in sodelovanju, kon$erenca F#/ o razoro"itvi, pogodba o prepovedi jedrskih poskusov in
neirjenju jedrskega oro"ja itd.
1.!. "a#voj #nanosti mednarodnega prava
Prvi je sistem MP izdelal Demetrij $aeronski, sodobnik )leksandra Makedonskega. MP je
preueval v spisih Polibija. Fd te dobe pa do nastanka MP kot znanosti je preteklo ve kot %@DD
let. 6 vmesnem asu so se obravnavala samo posamezna vpraanja MP v sklopu drugih disciplin
(pravo, $ilozo$ija, teologija).
Prvi pomembneji teoretik MP je %beri&us 'entiis, pro$esor na FK$ordu (%@@03%1D=). /jegovi
deli ?e legationibus in ?e jure belli sta vplivali na (uga 'rotiusa (%@=L3%1;@, kozmopolit,
ambasador Mvedske v Hranciji), ki se ga pogosto navaja kot zaetnika znanosti MP. Crotius v
svojih delih (Mare liberum, ?e jure belli ac pacis) razlikuje dva izvora MP!
- naravno pravo (ius naturale) in
- pravo, ki temelji na privolitvi dr"av (ius voluntarium).
*kupnost teh pravil obvezuje dr"ave. 6eina pravil ima znaaj ius permissivum, kar pomeni, da jih
lahko dr"ave sporazumno spreminjajo. /ekatera pravila pa so obvezna, ius cogens, npr. pravilo o
pravini vojni. ?r"ave so svobodne pri sklepanju MPo, ko pa jih sklenejo, jih pravila strogo
zavezujejo. ?elo ?e jure belli ac pacis (%10@) je prvi zaokro"en sistemski prikaz MP, zato se
letnica njegove izdaje teje kot letnica rojstva znanosti MP.
Po Crotiusu so nastale ole pozitivistov in naturalistov. /aturalistine ole (Pu$endor$,
8homasius) MP utemeljujejo na naravnem pravu in MP odrekajo pravni znaaj. /ekateri teoretiki
(de 6attel, Nol$) so pristai srednje smeri med pozitivisti in naturalisti. Fb koncu %2. in za. 0D. st.
prevlada pozitivizem, ki "eli MP uokviriti v logine oblike vrstega sistema. 8emelj MP je volja
dr"av (subjektivni pozitivizem, voluntarizem). Pravo ustvarjajo dr"ave same. Proti pretiranemu
pozitivizmu nastopijo tevilni teoretiki (Pitamic, Oe Hur), ki naravno pravo tejejo kot temelj
pozitivnega prava (neonaturalizem). Fsnovna pravna naela (primarno naravno pravo) so
vsebovana "e v sami naravi prava in jih ni potrebno iskati v nekem naravnem pravu, ki bi
obstajalo poleg ali nad pozitivnim pravom. Pojavi se tudi solidaristina ola (?uguit), ki trdi, da je
pravo pred dr"avo in nad njo.
6 %2. in 0D. stol. se pojavijo drutva in zavodi za MP, zanejo se izdajati tevilni specializirani
asopisi. Poleg nacionalnih se pojavijo tudi mednarodni intituti za MP (,ntitut za MP).
1.). Mednarodna skupnost * voga MP v sodobni
mednarodni skupnosti
MJP je pravo mednarodne skupnosti, ki je sestavljena iz subjektov mednarodnega prava. ,ma 0
vidika ' z vidika MP vanjo sodijo samo priznani subjekti, to so dr"ave in medvladne organizacije,
L
z vidika mednarodnih odnosov pa vanjo sodijo tudi nevladne organizacije, kot npr. ),. 6 MP
obstajajo tudi subjekti sui generis, npr. *veti sede".
Pogoji za nastanek MP so!
- ve dr"av
- komunikacija med njimi
- obstoj nekega minimuma skupne kulture podlaga, da se o pravu sploh lahko govori
Beloto dr"av, ki izpolnjujejo te pogoje, imenujemo mednarodna skupnost. ?anes imamo %
mednarodno skupnost, ki zajema cel svet, zato imamo % sistem MP. 6endar to ne pomeni, da MP
ne more nastati na partikularni ravni (npr. mednarodna dvo3 ali vestranska pogodba). #notraj
celotne mednarodne skupnosti se oblikujejo posamezne regionalne skupnosti (npr. +vropska
unija, /)8F, *vet +vrope, )*+)/).
1.+. Odnos med mednarodnim in notranjim pravom
4azlike med njima! MP je decentralizirano, /P centralizirano. 6 /P imamo horizontalno in
vertikalno hierarhijo pravnih norm, MP pa ima horizontalni sistem ' ni hierarhije pravnih virov in
norm (vse je v prirejenem polo"aju).
Clede odnosa med njima sta se razvili dve teoriji!
a) teorija moni#ma, ki pravi, da MP in notranje pravo tvorita enoten pravni sistem, ki vsebuje
tudi naela o reevanju kolizije med njima; v okviru te teorije se govori bodisi o primatu MP (o
popolnem primatu MP ne moremo govoriti, ker so dr"ave e vedno neodvisne), bodisi o
primatu /P (izhaja iz pretiranega poudarjanja absolutne suverenosti dr"av, pomeni negacijo
MP)
b) teorija duai#ma! po njej sta MP in /P med seboj loena, vzporedna in neodvisna pravna
sistema; predpisi MP se ne morejo uporabljati neposredno v /P, predpisi /P pa ne morejo
odpravitiPzamenjati predpisov MP; ta dva sistema se sreata, ko dr"ava sprejme mednarodne
obveznosti in jih uvede v /P (postopek, ko MP privzame normo MP), to pa se lahko zgodi z
adop&ijo (sprejemom MP predpisa; najobiajneji tak sprejem je rati$kacija ' doloen organ
sprejme medn. pogodbeno obveznost dr"ave, s tem postane dr"ava zavezana in prevzema
medn. obveznost) ali transforma&ijo (preoblikovanjem kadar je poleg rati$ikacije treba
sprejeti e poseben /P predpis! MP je treba v obliki zakona preoblikovati v /P MP se
trans$ormira v /P)
/obena teorija ni povsem pravilna. ?r"ave so dol"ne uskladiti svoje notranje pravo s svojimi
mednarodnimi obveznostmi (ki temeljijo na obiajnem pravu in rati$iciranih pogodbah). Moderne
dr"ave imajo odnos med notranjim in mednarodnim pravom najpogosteje urejen v ustavi.
6 *lo ni povsem jasno, katero teorijo smo sprejeli ' veina teoretikov se nagiba k zmernemu
dualizmu (po katerem je potreben doloen postopek, po katerem /P privzame MP) in adopciji.
1.+.1. Mednarodno pravo v sovenskem pravnem sistemu
Postavljata se dve pomembni vpraanji!
a) ali je J4* napisana v skladu z MP 7 da, J4* je moderna ustava in je napisana v skladu z
MP
b) kako J4* gleda na MP in kam v svoj pravni red ga uvra 7 za odgovor na to vpraanje si
moramo ogledati! J4*, #Jst*, ###3%, sodno prakso.
Pomembna Q= in Q%@L J4*, dopolnitev s QL.a.
Q= J4* je temeljna doloba, ki ureja razmerje med /P in MP! 9#akoni in drugi predpisi morajo
biti v skladu.!
- s splono veljavnimi naeli mednarodnega prava
- z mednarodnimi pogodbami.:
;
Fboji so torej nad zakoni, ne morejo pa nadvladati J4*.
Q=P0! 94ati$icirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno.: 8a
odstavek bi bilo potrebno spremeniti. /eposredno uporabnih MPo je zelo malo. ?ve mo"ni reitvi
sta!
- v odstavek dodati besedo 9lahko:
- celoten odstavek spremeniti tako, da se glasi! 94ati$icirane in objavljene MPo so del
pravnega reda 4*.
/aslednji pomemben len je Q%@L J4*, ki doloa! 9#akoni morajo biti v skladu s splono
veljavnimi naeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je rati$iciral
dr"avni zbor, podzakonski predpisi in drugi sploni akti pa tudi z drugimi rati$iciranimi
mednarodnimi pogodbami.: MPo, ki jih je rati$iciral ?#, so nad zakoni, druge rati$icirane MPo
pa so pod zakoni, a nad podzakonskimi akti. J4* ne pove, kaj so druge MPo in kdo jih rati$icira.
J4* doloa, da MPo rati$icira!
a) dr"avni zbor z navadno veino praviloma se rati$icirajo z zakonom
b) vlada izjemoma in s podzakonskim aktom, e gre za izvedbene sporazume (protokoli,
pomo"ni in tehnini sporazumi) ' torej tiste, ki pomenijo izvrevanje "e sklenjenih MPo in ki ne
ustvarjajo P(F.
Fdloitev o tem, kam poslati MPo v rati$ikacijo, je odvisna od tega, kakna je MPo (vsebina,
namen, kontekst njenega sklepanja) ' to oceni mednarodni pravnik. 6 primeru dvoma MPo
rati$icira ?#, ###3% pa taksativno nateva, kdaj MPo rati$icira vlada.
F skladnosti mednarodnih pogodb z J4* odloa Jstavno sodie. Mo"na sta 0 postopka!
a) predhodni preizkus ustavnosti v postopku rati$ikacije (se lahko spro"i vpraanje usklajenosti
MPo z J4*) ' %1DP,, J4*;
b) posteriornaPnaknadna presoja ustavnosti ' presoja "e rati$iciranih MPo (so "e postale del
pravnega reda); ta presoja je potrebna, ker predhodna ni avtomatina ' %1DP, J4*.
Fdloitev J* 4* je za ?# obvezna. 8udi o skladnosti zakonov z mednarodnimi pogodbami
odloa J* 4*; v asu odloanja se MPo uporablja (###3%) ' v tem primeru ima procesni primat.
6praanje kolizije med zakonom in rati$icirano MPo ureja ###3%. &e pride do kolizije, so mo"nosti
naslednje!
- sprememba zakona; ali
- sprememba MPo ' to je precej zapleteno, zato bolj pogosto pride v potev odpoved MPo
' v odpovednem roku MPo dr"avo e vedno zavezuje.
?okler se ne sprejme katera teh reitev, velja MPo.
Pomemben je tudi QL.a J4*! 9 *lovenija lahko z mednarodno pogodbo, ki jo rati$icira dr"avni
zbor z dvotretjinsko veino glasov vseh poslancev, prenese izvrevanje dela suverenih pravic na
mednarodne organizacije, ki temeljijo na spotovanju lovekovih pravic in temeljnih svoboin,
demokracije in nael pravne dr"ave, ter vstopi v obrambno zvezo z dr"avami, ki temeljijo na
spotovanju teh vrednot.:
*tari ### je doloal, da MPo lahko vsebuje tudi dolobo, da se bo uporabljala "e pred
uveljavitvijo (9zaasna uporaba:). Jreditev je bila problematina, zato je novi ###3% omejil
uporabo tega instituta in ga dopua samo za primere, ko pogodbo rati$icira vlada. 8a rati$icira
samo izvedbene akte, ti pa ne ustvarjajo P(F, pa tudi s asovnega vidika je tveganje manje.
1.,. Deitev MP
a) obiajno pravo (pravo nastaja kot obiajno) R pogodbeno pravo (pravila, zapisana v
mednarodnih pogodbah) R pravo mednarodnih pogodb (pravila v zvezi s sklepanjem
mednarodnih pogodb ' ta pravila pa so lahko obiajna ali pa pogodbena ?unajska
konvencija o sklepanju mednarodnih pogodb, %212)
@
b) spo-no .obe/ pravo (velja za celotno mednarodno skupnost) R posebno .partikuarno/
pravo (velja le za doloen krog dr"av)
c) kogentno pravo (od teh pravil ni mogoe odstopiti ne s pogodbo, ne s sporazumom in ne z
enostranskim odstopom; posledica taknega dejanja je ninost; kogentna norma je
imperativna norma obega MP s prohibitivnim znaajem G double consent ' biti morajo
priznane in sprejete kot obe, kogentne, imperativne s strani dr"av celotne mednarodne
skupnosti ' ne samo, da dr"ava tako normo uporablja, poleg tega se mora z reprezentativnim
vzorcem preveriti, ali je norma sprejeta kot imperativnaPkogentna G erga omnes obveznost;
kogentne norme MP! prepoved agresije, rasne diskriminacije, nasilnega vzpostavljanja in
vzdr"evanja kolonialne dominacije, trajnega prilaanja odprtega morja, trajnega prilaanja
zranega prostora nad morjem in morskega dna, prepovedi okoljskega prava) R dispo#itivno
pravo (dr"ave lahko s pogodbo take norme predrugaijo; veljajo, e ni dogovorjeno drugae)
d) vojno pravo (ureja odnose med MP subjekti v asu vojne, vzpostavi se avtomatino) R
mirnodobno pravo (te norme veljajo sicer tudi v vojnem asu, zato tu ne gre za pravo delitev)
e) veje MP, ki so se konstituirale s kodi$ikacijami (pomorsko, pogodbeno,. najprej kot
obiajno, kasneje kodi$ikacije)
1.0. Pravna narava MP
)li je MP pravo ali ne7 Mnogi teoretiki MP odrekajo znaaj prava in trdijo, da gre za!
- konvencionalne norme,
- nepopolno pravo,
- pravo v nastajanju,
- mednarodno moralo.
)rgumenti(protiargumenti za odrekanja znaaja prava MP3u!
- izkustveni ugovori ! ) pravila MP se pogosto krijo (P! tam, kjer ni mo"nosti kritev,
pravo sploh ni potrebno) G ) MP se razvija po sistemu 9ok3reakcije:, ko se po
doloenih grozotah bliskovito razvijejo pravne norme za prepreitev tega v prihodnosti (P!
imamo tudi cel sistem mirnodobnega MP)
- $ilozo$ski ugovori ! ) pravno3$ilozo$ska konstrukcija MP je nevzdr"na, saj nad dr"avami
ni monopola prisile (ni ni nad dr"avo in njeno suverenostjo) in zato MP ne more biti pravo
(P! suverenost je zdru"ljiva s pojmom MP, saj je kot pravni pojem podrejena pravnemu
sistemu G naelo enake suverenosti dr"av je eno temeljnih nael MP)
- strukturni ugovori ! ) MP ne pozna centralizirane zakonodajne, sodne ali izvrilne
oblasti in sistema sankcioniranja (P! sodna oblast obstaja, a je omejena G imamo tudi
centralizirane sankcije (6*), vendar pa tudi decentralizirano stanje omogoa pravo '
centralizacija za obstoj prava ni nujno potrebna)
MP ima vse znailnosti prava, ker so njegova pravila pravna in ker iz pravnih pravil izhajajo
pravne obveznosti, za katerimi stoji dr"avna prisila (dr". sankcioniranje ' sankcije za kritev MP).
1.1. Viri MP
1.1.1. Pojem virov
%. materialni (dru"bene razmere, pravna zavest, odnosi, ozadje pravnih pravil, ki omogoajo
nastanek $ormalnih pr. virov);
0. $ormalni (doloa jih L=. len *tatuta Meddr"avnega sodia v 5aagu);
- L poglavitni (sodie jih je dol"no uporabiti) in
- 0 pomo"na pr. vira (pomagajo sodiu pri interpretaciji glavnih virov);
poglavitni pr. viri oblikujejo pr. norme, pomo"na pr. vira tega ne moreta (lahko pa jih
razlagata) G pri poglavitnih pr. virih ni hierarhije, velja prirejenost (v primeru kolizije
velja! noveji pr. predpis derogira starejega, posebni predpis je nad splonim G
kogentni predpis derogira dispozitivnega).
1
Poglavitni in pomo"ni $ormalni viri MP so doloeni v QL= *tatuta Meddr"avnega sodia v 5aagu!
sodie, katerega naloga je odloati v skladu z mednarodnim pravom v sporih, ki se mu
predlo"ijo, naj uporablja (poglavitni viri)!
a) meddr"avne dogovore , bodisi splone bodisi posebne, s katerimi so postavljena pravila, ki jih
dr"ave v sporu izreno pripoznavajo,
b) mednarodni obiaj kot dokaz obe prakse, ki je sprejeta kot pravo,
c) oba pravna naela , ki jih pripoznavajo civilizirani narodi,
G pomo"na vira!
d) sodne odlobe , s pridr"kom dolobe Q@2 (> sodna praksa), in nauk najbolj kvali$iciranih
pravnih strokovnjakov razlinih narodov (> pravna znanost), kot pomo"no sredstvo za
ugotavljanje pravnih pravil
1.1.2. Mednarodne pogodbe .MPo/
*o pravni posli, s katerimi subjekti MP urejajo medsebojne odnose. #anje se uporablja izraz
treatE. 6eljavne MPo zavezujejo stranke, da jih izpolnjujejo v dobri veri. P(F lahko ustanavljajo le
za pogodbene stranke (partikularno pravo), ali pa pridobijo uinke erga omnes (absolutno
veljavnost), in sicer tako, da povzroijo nastanek pravila obiajnega prava; po mnenju nekaterih
teoretikov imajo erga omnes uinek tudi MPo, ki jih pripisujemo objektivnim re"imom gre za
pogodbeno ustanovljene teritorialne re"ime zunaj meja dr"avne jurisdikcije, ki jih morajo
spotovati tudi dr"ave, ki niso pogodbene stranke.
MPo so zgodovinsko gledano drugi vir MP (za obiajnim pravom). Clede MPo sta bili sprejeti dve
?unajski konvenciji o pravu MPo!
- ?unajska konvencija o pravu pogodb, %212 ' govori o MPo, ki so sklenjene med dr"avami
- ?unajska konvencija o pravu pogodb med dr"avami in mednarodnimi organizacijami ali
med mednarodnimi organizacijami, %2=1 ' govori tudi o pogodbah med medvladnimi
organizacijami, med njimi in dr"avami,. (pravnih aktih, sklenjenih med subjekti MP)
6 MP so dopustne tudi ustne pogodbe (konvenciji v 0. lenu to priznavata), vendar je te"ava v
tem, da nimajo podpisnikov in se te"ko rati$icirajo.
MPF so lahko dvostranske (dva subjekta MP), vestranske (ve subjektov, vendar krog ni
povsem neomejen, npr. samo ?& +*), ali mnogostranske (pogodbenica je lahko vsaka dr"ava).
Poznamo tudi 9laS making treaties: pogodbe zakoni ' to so velike pogodbe, ki pa niso pravno
ni bolj zavezujoe ' tako kot vsaka MPo zavezujejo le pogodbenice.
?anes je vsebinsko najpomembneja JO #/ njena skadnostna kav#ua doloa! v primeru,
da so druge MPo v nasprotju z JO #/, ta prevlada (e pride do neskladnosti med obveznostmi po
Jstanovni listini F#/ in drugimi mednarodnimi pogodbami, obvelja Jstanovna listina). ?rugae
pa so si vse MPo hierarhino prirejene.
6 razmerju med MPo in obiajnim MP imamo razline situacije!
a) MPo lahko kodi$icira obiajno MP ' ga spremeni v pisno obliko
b) pravilo MPo lahko odstopi od splonega pravila obiajnega MP
c) pravilo obiajnega MP lahko preraste v MPo
1.1.2.1. 2eposredna uporabnost MPo
Jveljavitev MPo v 4*!
a) ustavne zahteve (rati$ikacija, objava)
b) zahteve ###3% (postopek sklepanja)
Q=P0 J4* govori o neposredni uporabnosti MPo ' vzbuja la"no domnevo, da se MPo uporabljajo
neposredno. /eposredno uporabne MPo kreirajo P(F dr"avljanov, ne da bi bilo potrebno sprejeti
kaken zakon ' gre za neposredno izvrljive MPo (to pomeni neposredno uporabnost).
<
,denti$ikacija neposredne uporabnosti poteka v skladu z razlagalnimi pravili in metodami prava
MPo (QL%3QLL ?- o pravu MPo). &e pogodba ni neposredno uporabna, mora dr"ava izdati
predpise, s katerimi postanejo dolobe te MPo uporabne. #a primer odsotnosti ustrezne
zakonodajne intervencije v primeru pogodbene norme, ki ni neposredno uporabna, poznamo
institut mednarodne odgovornosti dr"ave (state responsibilitE).
1.1.2.2. 2eposredna uporabnost ai neposredni uinek
/aelo neposrednega uinka!
- izoblikuje se skozi prointegracijsko sodno prakso +BJ;
- vsebinsko temelji na naddr"avnih pooblastilih +*;
- na ravni temeljnih nael prava +* dopolnjuje naelo avtonomnosti in naelo primata pravil
+*.
23PO4"3D2% UPO"%5% 23PO4"3D26 U76238
medvladni kontekst meddr"avni kontekst
mednarodne pogodbe temeljne pogodbe, nekatere druge
pogodbe, del sekundarne zakonodaje
pogoj rati$ikacije in objave v JO 4* po sprejetju v instituciji +J in objavi v FJ
+B uinkuje na celotnem ozemlju skupnosti
ni centraliziranega sodnega nadzora vloga +vropskega sodia (Q0L; P+*)
*kupni imenovalec neposredne uporabe in neposrednega uinka je konni rezultat! vzpostavi se
pravica za posameznika.
#a *lovenijo je bilo znailno, da je bilo potrebno spremeniti J4*. Covorimo o t.i. 9evropskem
enu:. Pomembno je bilo vpraanje, kam naj ta len zapiemo (preambula, len ali evropsko
poglavje) in vpraanje, kaken naj bo obseg lena (zgolj napisano +J ali supranacionalnost
nasploh). Oahko!
- L. lenu dodamo e tretji odstavek! LP,,,. J4*! 9*lovenija lahko z mednarodno pogodbo, ki
jo rati$icira ?# z 0PL veino glasov vseh poslance, prenese izvrevanje dela suverenih
pravic na mednarodne organizacije naddr"avne narave.:;
- =. len spremenimo ali dopolnimo! =. len J4*! 9#akoni in drugi predpisi..: 3 prvi stavek
ostane enak, spremeni pa se drugi stavek!
94ati$icirane in objavljene mednarodne pogodbe so del pravnega reda *lovenije.:
9Pravni akti in odloitve, sprejeti v okviru mednarodnih organizacij naddr"avne
narave, na katere *lovenija prenese izvrevanje dela suverenih pravic, se v *loveniji
uporabljajo v skladu s pravno ureditvijo.:.
/azadnje se je 9evropski len: pojavil kot L.a len J4*.
1.1.!. Obiajno pravo
Je najstareji in originalen pravni vir MP (in prava nasploh). /a sklop obiajnih mednarodnih pravil
in nael se moramo opreti v primeru dvoma pri tolmaenju MPo. Fbiajno pravo nastane z nekim
ponavljajoim ravnanjem, ki ga mora spremljati pravna zavest (T goli obiaj). ?a lahko
doloenemu ravnanju subjektov MP pripiemo znaaj pravil mednarodnega obiajnega prava,
morata biti podana 0 kriterija!
%. objektivni dokaz obe prakse (iroko razirjena praksa) ' gre za vekratno podobno
ravnanje dr"av v enakih situacijah v doloenem asovnem razdobju; ni potrebno, da tako
ravnajo vse dr"ave, ampak zadostuje podobno ponavljajoe se ravnanje veine dr"av (> ne
zahteva se univerzalna praksa, pa pa oba); ni potrebno izrecno soglasje dr"ave k temu, da
jo zavezuje pravilo obiajnega prava; dr"ava, ki nasprotuje razvoju doloenega ravnanja v
=
pravilo obiajnega MP, mora to nasprotovanje dovolj zgodaj izraziti (e preden je prehod v
obiajno pravi "e konan)
0. subjektivni > pravna zavest (opinio iuris sive necessitatis), da je takno ravnanje obvezno in
da bo neupotevanje pomenilo kritev dr"ave (ne nujno vse) morajo v doloeni situaciji
ravnati na doloen nain zato, ker se zavedajo, da je tako ravnanje zanje obvezno po pravilih
MP.
Fbiajno pravo nastane s stalnimi dejanji skozi dalje obdobje. Oahko pa nastane tudi v krajem
asu, e sorazmerno majhnemu tevilu precedensov (izjemoma je lahko samo eden) uspe
ustvariti pravno preprianje, da je doloeno ravnanje obvezno.
?anes so ta pravila veinoma vsebovana v dunajskih konvencijah o pravu mednarodnih pogodb
iz l. %212 in %2=1.
*tatut Meddr"avnega sodia navaja izraz oba praksa, ki pomeni obe obiajno MP, ki
zavezuje celotno mednarodno skupnost. 6endar pa Meddr"avno sodie dopua mo"nost, da
se oblikuje!
- regionalno (partikularno) obiajno MP ' zavezuje dr"ave doloene regije; pristanek vsake
dr"ave je toliko bolj pomemben, kolikor manje je tevilo dr"av, na katere se nanaa
pravilo obiajnega MP (npr. pravica do diplomatskega azila v dr"avah Oatinske )merike)
- lokalno obiajno MP ' velja med samo 0 dr"avama zahteva se istovrstna praksa in
opinio iuris pri obeh dr"avah.
-ot dokaz obe prakse in pravne zavesti se lahko upotevajo!
- razlina dejstva;
- ukrepi dr"avnih organov;
- izjave;
- diplomatske note;
- dr"avni zakoni;
- na mednarodnih kon$erencah sprejeti akti;
- mednarodne pogodbe;
- arbitra"ne odloitve.
Fbiajno MP lahko pripelje tudi do ukinitve doloene obiajne ali pogodbene norme. 8o
imenujemo desuetudo. Mednarodno sodie v 5aagu vedno razlaga MPo v lui obstojeega
obiajnega MP. &e pa MPo (norma) izredno odstopa od obiajnega MP, mora sodie dati
prednost MPo, ker sta stranki oitno hoteli nekaj drugega (leK specialis).
1.1.). 4po-na naea9 ki ji: pri#navajo &ivii#irani narodi
.genera prin&ipes of a;/
Pod vplivom naravnopravne ole je prilo do vkljuitve nael v vire MP. 8a naela so nastala
samostojno, znotraj razlinih pravnih redov v razlinih obdobjih, danes pa jih priznavajo vsi veji
pravni sistemi (obepravna naela nekatera so tako temeljna v pr. sistemu, da pravo brez njih
ne more obstajati ' tvorijo jedro samega prava). 8akna so predvsem naela, ki so nastala "e v
rimskem pravu (npr. ezmerno prikrajanje, neupraviena obogatitev, nemo plus iuris ad alium
trans$erre potest, Uuam ipse haberet > nihe ne more na drugega prenesti ve pravic, kot jih ima
sam; res iudicata $acit inter partes > razsojena zadeva uinkuje med strankama; leK posterior
derogat legi priori > noveji pravni predpis razveljavlja starejega; zastaranje; vija sila;
odgovornost za kodo; audiatur et altera pars > naelo kontradiktornosti) gre za samostojna
naela, ki niso nastala v mednarodni praksi (sicer bi bila del obiajnega MP ' ne moremo rei, da
so pravna naela mednarodno obiajno pravo, saj niso zavezujoa; med pravnimi naeli ni
hierarhije ' treba jih je obravnavati enako in brez pridr"kov, med seboj se ne izkljuujejo), so pa
zaradi splone uporabnosti univerzalna nadgradnja modernih pravnih sistemov.
2
8a naela so pomembna, ker nam lahko v konkretnem primeru zapolnijo pravno praznino, vendar
pa se jih vedno manj uporablja, saj se vedno ve sklepajo mednarodne pogodbe. Mednarodno
sodie v 5aagu je zelo redko uporabilo obepravna naela (> subsidiarno sredstvo).
QL= *tatuta Meddr"avnega sodia govori o obih pravnih naelih, ki jih priznavajo civilizirani
narodi civilizirani narodi predstavljajo v dr"avno skupnost oblikovane narode (to so tisti narodi,
ki so sposobni ustvariti lastno dr"avo ' le tako lahko oblikujejo notranja pravila).
/a naela opozarja tudi Martensova kav#ua (vojno pravo) iz 5aake k. %=22! do izdaje bolj
popolnega vojakega zbornika v primerih, neurejenih s predpisi, ki so jih sprejele dr"ave
pogodbenice, ostanejo prebivalci in vojaki pod varstvom in oblastjo nael mednarodnega prava,
kakor izhajajo iz nael civiliziranih narodov, iz zakonov lovenosti in iz zahtev javne vesti.
8emeljna naela v mednarodnem pravu ostanejo nespremenjena tudi v primeru vojne; samo
nekateri njihovi elementi veljajo samo v miru. ?okumenti, ki vsebujejo naela!
- Jstanovna listina #/ (*an Hrancisco, %2;@);
- ?eklaracija sedmih nael (%2<D), pripravili so jo v 1. Fdboru; ni pravno, ampak moralno
zavezujoa;
- 5elsinka sklepna listina (%2<@) ' gre za naela iz ?eklaracije sedmih nael in e tri nova
naela; 5elsinka kon$erenca o sodelovanju in varnosti v +vropi ' sodelovale so
predvsem evropske dr"ave, #?) in -anada;
- Parika listina za novo +vropo (%22D).
6 Jstanovni listini #/ je < nael!
- naeo suverene enakosti (9Frganizacija temelji na naelu suverene enakosti vseh
svojih lanov.:)
- naeo i#ponjevanja obve#nosti v dobri veri (96si lani naj vestno in poteno
spolnjujejo obveznosti, ki so jih prevzeli v skladu s to Jstanovno listino, da s tem
zagotovijo vsakemu izmed njih pravice in koristi, ki izvirajo iz lanstva.:)
- naeo mirnega re-evanja sporov (96si lani naj reujejo svoje mednarodne spore z
mirnimi sredstvi na tak nain, da se mednarodni mir in varnost in pa pravinost ne spravijo
v nevarnost.:)
- naeo prepovedi uporabe sie ai gro<nje s sio (96si lani naj se v svojih mednarodnih
odnosih vzdr"ujejo gro"nje s silo ali uporabe sile, ki bi bila naperjena proti teritorialni
nedotakljivosti ali politini neodvisnosti katerekoli dr"ave, ali pa ki bi bila kako drugae
nezdru"ljiva s cilji #dru"enih narodov.:)
- naeo pomoi Z2 (96si lani naj v polni meri pomagajo #dru"enim narodom v sleherni
akciji, ki bi jo ti izvajali v skladu s to Jstanovno listino, in naj se vzdr"ujejo dajanja pomoi
katerikoli dr"avi, proti kateri bi #dru"eni narodi izvajali preventivno ali prisilno akcijo.:)
- naeo9 da dr<ave neani&e deajo skadno # naei (9Frganizacija naj zagotovi, da
bodo dr"ave, ki niso lanice #dru"enih narodov, delale v skladu s temi naeli, kolikor bi to
bilo potrebno za ohranitev mednarodnega miru in varnosti.:)
- naeo neinterven&ije (9/obena doloba te Jstanovne listine ne daje pravice #dru"enim
narodom, da bi se vmeavali v zadeve, ki po svojem bistvu sodijo v notranjo pristojnost
dr"ave, in tudi ne nalaga lanom dol"nosti, da bi take zadeve izroali v reevanje po tej
Jstanovni listini, vendar to naelo nikakor ne izkljuuje uporabe prisilnih ukrepov po 6,,.
poglavju.:)
*lovenija! Q= J4*; do sprejetja nael je prilo zaradi teorije, cilji so usmerjeni v varovanje in
ohranjanje miru. /aela so de$inirana, da bi te cilje dosegli. -aj je mir7 Je odsotnost gro"nje s
silo ali uporabo sile, ki bi bila naperjena proti teritorialni celovitosti ali politini neodvisnosti
(negativna de$inicija). -aj je varnost7 ?ejavnosti, ki so nujno potrebne za ohranjanje miru
(pozitivna de$inicija).
%D
1.1.+. Pomo<na pravna vira= sodna praksa .judikatura/ in
pravna #nanost .doktrina/
*odna praksa in pravna znanost sta pomo"na pravna vira (in ne subsidiarnaV). *odie in pravni
strokovnjaki ne morejo ustvarjati pravnih pravil, ampak tolmaijo "e obstojea. Judikatura sicer
lahko ustvarja pravne norme, vendar pa so le3te take, da veljajo samo med strankama, t.j.
parcialno judikatura torej ne more ustvarjati pravil obega prava, lahko pa pravila
partikularnega prava (Q@2 *tatuta Meddr"avnega sodia! 9Fdloba *odia je obvezna samW
za pravdne stranke in edinole glede tistega posebnega primera.:).
*odna praksa in pravna znanost imata 0 $unkciji!
- ugotavljanje pravnih pravil; in
- razlaganje in tolmaenje pravnih pravil.
Judikatura in doktrina pomagata izkristalizirati smisel in pomen pravnih pravil oz. precizirati
vsebino treh glavnih $ormalnih pravnih virov, de lege $erenda pa vplivata na prihodnje oblikovanje
pravnih pravil.
*odne odlobe nimajo $ormalne moi proti tretjim dr"avam, vendar pa se bodo le3te pouile o
judikaturi neke dr"ave in se bodo nanjo tudi sklicevale.
1.1.,. Pravinost kot poseben vir mednarodnega prava
Pravinost predstavlja nujno dopolnitev pravnih praznin mednarodnega prava. /jena uporaba
izhaja iz L=. lena *tatuta Meddr"avnega sodia, ki pravi, da Meddr"avno sodie odloa eK
aeUuo et bono (> po naelih pravinosti, 9according to Shat is right and good:), e se pravdne
stranke o tem sporazumejo.
Pojem pravinosti ima dvojen pomen!
- gre za akcesorno pravinost ' vkljuena je v pravilno uporabo prava ter jo morata
mednarodni in notranji sodnik upotevati po uradni dol"nosti, ne da bi ju stranke v sporu k
temu izrecno pooblastile;
- drugi primer uporabe pravinosti je sojenje eK aeUuo et bono ' ta pravinost je lahko
zunaj prava in ne predstavlja pozitivnega prava, njena uporaba pa mora biti posebej
predvidena; vendar pa je tudi tu treba upotevati kogentne norme.
1.1.0. Druge pravne podage
?ruge pravne podlage, ki lahko pomenijo elemente nastajanja pravnih norm mednarodnega
prava, so lahko!
- pravila kurtoazije (vljudnosti) in uglajenega obnaanja med dr"avami;
- guidelines (> ang. vodila) ' obiajno so vsebovana v konvencijah, vendar podpisnic ne
zavezujejo (t.i. so$t laS);
- dokumenti, ki jih podpisujejo e$i dr"av;
- dokumenti, ki jih sprejemajo mednarodne institucije ' resolucije, ki zavezujejo zgolj
moralno (resolucije 6* glede <. poglavja so pravno zavezujoeV);
- sklepi mednarodnih kon$erenc;
- enostranski pravni posli;
- slovesne izjave;
- bele knjige.
1.>. 8odifika&ija mednarodnega javnega prava
-odi$ikacija pomeni zbiranje in sistematien zapis raztresenih obstojeih pravnih predpisov v
enoten zbornik. *kupne znailnosti kodi$ikacij!
%%
a) dejavnost pravotvornega organa (v notr. zakonodaji bo to dr". organ, v MP je dejavnost
decentralizirana kodi$ikacijska kon$erenca je pravotvorni organ na podroju MP, pogodba
pa je instrument, ki nadomea zakon)
b) izenaitev predpisov razlinih stopenj pravne moi in asa nastanka
c) sistemizacija, izbor in dopolnitev norm
Mednarodno pravo se je tradicionalno razvijalo kot obiajno pravo, ker ni nekega centralnega
zakonodajnega organa kot v notranjem pravu. Poskusi kodi$iciranja so se zaeli v %2. st. preko
zasebnih zbirk in na mednarodnih kon$erencah.
Potreba po kodi$ikaciji je oitna, ker naela in pravila obiajnega mednarodnega prava niso
ustaljena. ?olobe obiajnega prava so po svoji vsebini deloma nezanesljive, deloma nejasne,
nedolone, in niso nikjer zapisane. #ato vasih ni mogoe ugotoviti, kakno pravilo naj se uporabi
v konkretnem primeru ali sporu. *tanje je slabe, e obstaja ve partikularnih predpisov. 6 takem
primeru je kodi$ikacija nujna zaradi poenotenja.
Jstanovna listina F#/ govori o kodi$ikaciji in progresivnem razvoju mednarodnega prava kot
posebnih nalogah F#/. Q%L JO doloa, da Ceneralna skupina pripravlja preuevanja in daje
priporoila z namenom, da se razvija mednarodno sodelovanje na politinem podroju, da se
spodbuja progresivni razvoj mednarodnega prava in njegova kodi$ikacija, itd.
8odifika&ija mednarodnega prava pomeni zbiranje in sistematizacijo pravil obiajnega
mednarodnega prava. Progresivni ra#voj mednarodnega prava pomeni urejanje in nartovanje
mednarodnopravnih podroij, kjer se praksa dr"av e ni razvila v znatni meri.
6saka konvencija pomeni kombinacijo med kodi$ikacijo in progresivnim razvojem mednarodnega
prava.
*plone kodi$ikacije mednarodnega prava e ni, zato govorimo o delnih kodi$ikacijah. ?elna
kodi$ikacija je lahko!
- sistemska;
- planska (t.j. nartovana);
- prilo"nostna ' pomeni prilagajanje razmeram in pokriva obse"ne dele mednarodnega
prava; veina kodi$ikacij je prilo"nostnih.
#asebna kodi$ikacija je delo znanstvenikov, uradna kodi$ikacija pa je tista, ki jo preko
mednarodnih dokumentov (> pogodb) ustvarijo dr"ave.
6 letih %=22 in %2D< je ruski car /ikolaj sklical 5aaki mirovni kon$erenci, ki sta bili namenjeni
mirnemu reevanju mednarodnih sporov. 6 obiajno pravo sta preli 0 konvenciji, sprejeti na teh
kon$erencah!
- 5aaka konvencija o mirnem reevanju sporov z arbitra"o;
- ;. 5aaka konvencija o pravilih vojskovanja na kopnem ' v njej so zajeta vsa klasina
pravila vojnega in humanitarnega prava.
Po ,. *6 je bilo ustanovljeno ?rutvo narodov, ki je preko posebnega odbora pravnih
strokovnjakov skualo kodi$icirati pravila mednarodnega prava. %2L0 je bila sklicana 5aaka
kon$erenca o pomorskem mednarodnem pravu, vendar ni prinesla vejih uspehov. Med
svetovnima vojnama je "e delovala Mednarodna organizacija za delo (,OF), ki je sprejela osnovne
konvencije o zaiti delavcev. Oeta %20= je bil sprejet -ellog'Ariandov pakt o nenapadanju, ki je
prepovedal vojno kot sredstvo za reevanje sporov.
# ustanovitvijo F#/ se je pojavilo vpraanje nartovane kodi$ikacije mednarodnega prava.
Ceneralna skupina F#/ je kot medvladna institucija dobila le kvazilegislativna pooblastila, kar
pomeni, da le sprejema besedila konvencij, ki jih morajo nato podpisati in rati$icirati dr"ave.
Fdloitve in sklepi Ceneralne skupine imajo le priporoilni znaaj. Ceneralna skupina mora
kodi$ikacijo vzpodbujati na 0 naina!
- preuevanje in dajanje priporoil lanicam F#/ (organ kodi$ikacije so dr"ave lanice
F#/);
%0
- zbiranje nael in pravil ter njihova odobritev v obliki resolucije ' ta nain je primeren, ko se
"eli utrditi, kar v MP "e velja.
Frgani F#/ na podroju kodi$ikacije mednarodnega prava so!
a) 8omisija #a mednarodno pravo (ang. ,nternational OaS Bommission, ,OB) > telo, sestavljeno
iz L; pravnih strokovnjakov, ki jih imenujejo dr"ave ter jih izvoli Ceneralna skupina (pri
izboru se upoteva regionalno naelo in raznolikost pravnih podroij; iz posamezne dr"ave je
lahko imenovan samo en lan). *trokovnjaki naj bi zastopali strokovna in ne politina stalia.
-omisija mora biti sestavljena iz predstavnikov vseh poglavitnih pravnih sistemov. Mandat
njenih lanov traja @ let. #aseda %K letno v Xenevi. #a vsako zasedanje posebej se doloi
poroevalca, ki predstavi konvencije in daje mnenja o njih. Manji odbori opravljajo predhodne
razprave o posameznih vpraanjih. Po konanem delu komisija Ceneralni skupini polje
poroilo o delu in osnutek konvencije z obrazlo"itvijo. Ceneralna skupina o vpraanju e %K
razpravlja. &e ga potrdi, odloi tudi o nainu kodi$iciranja, v nasprotnem primeru pa vrne
osnutek komisiji v ponovno reevanje. #a izvritev kodi$ikacije se obiajno sklie diplomatska
(kodi$ikacijska) kon$erenca vseh dr"av lanic. -omisija se lahko za pomo obraa na druge
institucije. #a vsako podroje delovanja ima doloenega posebnega poroevalca ($ran.
rapporteur spYcial, ang. special reporter). Preliminarni osnutki lenov s komentarjem gredo v
prvo branje. Po drugem osnutku in branju lenov predlo"i -omisija konni osnutek lenov
Ceneralni skupini.
b) 'enerana skup-ina OZ2 ' konvencijo lahko sprejme tudi Ceneralna skupina v obliki
resolucije, ki se jo po odobritvi na zasedanju predlo"i v podpis in sprejem dr"avam;
predhodnega dela tu ne opravi -omisija za mednarodno pravo, temve Ceneralna skupina
sama.
c) posebne komisije OZ2 ' se tudi ukvarjajo s kodi$ikacijo (npr. Posebna komisija F#/ za
gospodarsko in s socialno varstvo).
kodi$ikacijska kon$erenca
revizijska kon$erenca (Z JO)
2. 4U5?38@6 M3D2%"OD23'% P"%V%
2.1. Pojem subjekta MP
*ubjekt MP je vsak, ki!
a) je po dolobah MP nosilec pravic in obveznosti,
b) deluje neposredno po predpisih MP in
c) je neposredno podvr"en MP.
Poznamo ve teorij o tem, kdo je a:ko subjekt MP!
%. subjekti MP so lahko samo dr"ave; mednarodne organizacije in posamezniki niso subjekti MP,
priznava pa se ta lastnost narodom, ki se borijo za neodvisnost ' ta teorija je danes zastarela;
0. subjekti MP so lahko dr"ave, med katerimi ni razlik, in drugi subjekti;
L. subjekti MP so lahko dr"ave, ki se med seboj razlikujejo, in drugi subjekti MP.
?anes teoretiki za subjekte MP tejejo!
- dr"ave (pribli"no %2D jih je),
- narode in nacije, ki se borijo za samostojnost,
- mednarodne medvladne organizacije ' te so najtevilneje (okoli LDD) in
- posebne subjekte, podobne dr"avam (subjekte sui generis, npr. 6atikan).
Po mnenju nekaterih teoretikov loimo!
%. aktivne o#. redne subjekte MP ' subjekti, ki ustvarjajo mednarodno pravo; po mnenju
nekaterih teoretikov so le dr"ave takni subjekti;
0. pasivne subjekte MP ' nesuvereni, sekundarni, umetni, izvedeni oz. abnormalni; subjekti, ki
po mnenju nekaterih teoretikov ne ustvarjajo MP.
%L
/evladne mednarodne organizacije niso subjekti MPV
2.2. Pravna9 posovna in deiktna sposobnost
Ooimo!
%. pravna sposobnost ' sposobnost biti nosilec vseh pravic in dol"nosti; popolno pravno
sposobnost imajo le dr"ave, ostali subjekti pa imajo le omejeno;
0. posovna sposobnost ' pomeni sposobnost samostojnega sklepanja pravnih poslov in
ravnanja, ki ima mednarodnopravne posledice; poslovna sposobnost je lahko
a) popolna ali
b) nepopolna; subjekt z nepopolno poslovno sposobnostjo ima doloene omejitve, ki so lahko!
- omejitve aktivne in pasivne pravice poslanstva;
- omejitve pravice sklepanja pogodb;
- do nedavnega mo"ne tudi omejitve pravice voditi vojno.
Po asu trajanja so lahko subjekti MP!
%. trajni ' dr"ave in mednarodne organizacije;
0. zaasni ' subjekti s prehodnim znaajem, npr. osvobodilna gibanja, uporniki, de"ele pod
skrbnitvom.
Posame#nik ne more biti subjekt MP. Fbstajajo pa nekateri argumenti za to, da bi posameznik
lahko bil subjekt MP!
a) posameznik je lahko subjekt MP, kadar se posamezni mednarodni predpisi sklicujejo nanj in
mu nalagajo pravice in dol"nosti (kaznovanje piratov in vojnih zloincev, kritve blokade,
pravice manjin, pravice posameznikov, da vlagajo zahteve pred organe mednarodnega
pravosodja); poznamo tevilne primere, ko MP iti posameznika, mu daje pravice in pravno
varstvo (mednarodnopravno varstvo lovekovih pravic, mednarodna kazenska odgovornost
posameznika ' pred mednarodnimi sodii (ad hoc tribunali), vpraanje dr"avljanstva in oseb
brez dr"avljanstva (apatridov), begunci, piratstvo v pomorskem pravu, institut diplomatske
zaite);
b) zaita pravic posameznika pred +vropskim sodiem za lovekove pravice;
c) zaita pravic posameznika, ki izhaja iz!
- *plone deklaracije o lovekovih pravicah,
- dveh Paktov o dr"avljanskih in politinih pravicah (%211) ter
- iz njih izvedenega Protokola, po katerem ima posameznik pravico, da vlo"i prito"bo
Fdboru za lovekove pravice.
*istem varstva lovekovih pravic je v prvi vrsti namenjen posamezniku, vendar pa je veinsko
mnenje, da posameznik ni subjekt MP, saj!
- ne more biti nosilec pravic in dol"nosti v MP in
- se v svojih odnosih ne more ravnati izkljuno po MP.
Clede varstva lovekovih pravic se posameznik pojavlja kot objekt, kot podroje urejanja. ?elno
subjektiviteto (pogojno reeno) ima v primeru prito"be na Mednarodno sodie za lovekove
pravice.
*ubjekti MP tudi niso multinacionalne korporacije, eprav imajo lahko vejo mo in vpliv od
posamezne dr"ave. Multinacionalke so subjekt dru"benih odnosov, niso pa subjekt pravnega
sistema. 6 doktrini mednarodnih odnosov so priznane kot subjekti mednarodnih odnosov, saj v
bistvu tudi korporacije kreirajo oz. pomembno vplivajo na mednarodne odnose.
%;
2.!. Dr<ave kot subjekti MP
2.!.1. Pojem in pogoji #a nastanek in prene:anje dr<ave
Dr<ava je organizirana skupnost, ki na doloenem podroju deluje kot oblika najvije organizacije
pravne ureditve, pri tem pa ni odvisna od nobene druge organizacije.
#a nastanek in obstoj dr"ave morajo biti (kumulativno) podani naslednji elementi!
%. doloen teritorij ' predstavlja teritorialni vidik suverenosti; vsaj delek suhozemnega ozemlja;
ni mogoe ustvariti dr"ave na umetnem otoku, ni pa zahtev glede oblik suhozemnega
ozemlja; dr"ava brez ozemlja bi bila $ikcija; naravni pogoji na teritoriju morajo biti taki, da
stalno prebivalstvo lahko na njem "ivi; dr"ava brez teritorija ni dr"ava, vendar pa se pri tem ne
zahteva, da morajo biti meje doloene ali mednarodno priznane (o nastanku Palestinske
dr"ave ne moremo govoriti, ker nima svojega ozemlja ' je pod upravo ,zraela);
0. stalno prebivalstvo ' ni pomembno, kako tevilno je prebivalstvo, pomembno pa je, da gre
za trajno prebivalstvo oz. trajno opredeljivo prebivalstvo ' zagotavlja personalni vidik
suverenosti dr"ave;
L. izkljuna in najvija oblast (vlada), ki mora biti e$ektivna, suverena (suverenost je vrhovna
pravna oblast, ki je pravno gledano neodvisna od katerekoli druge zemeljske avtoritete) in
neodvisna ' za to niso dovolj zgolj $ormalna dejstva, marve morajo obstajati dejanska pravna
dejstva (oblast v de"eli (nad ozemljem in prebivalstvom) mora delovati izkljuno in neodvisno
od druge oblasti; oblast > ena ali ve oseb, ki v imenu prebivalstva izvrujejo oblastna dejanja
v skladu z notranjim pravom; oblast zahteva neko politino enoto, polis, ni pa pravila v MP, ki
bi doloalo, kakna naj bo oblast ' to doloa notranje pravo); dovolj je, da dejansko oblast
opravlja nek zaasni organ; dr"ava mora biti sposobna stopiti v odnose z drugimi dr"avami;
dr"ava ne more nastati na papirju G nastanek dr"ave je proces (zato problem doloanja
datuma nasledstva); vendar pa je lahko oblast v doloenih primerih znatno omejena (npr. v
vojni) ali celo prostovoljno prenesena na drugo dr"avo ali mednarodno organizacijo, dr"ava
pa kljub temu ne izgubi svojega statusa ' primeri za to so Ai5, Monaco, *an Marino,
Oiechenstein je pa potrebno v vsakem konkretnem primeru presoditi, ali gre za zaasen
prenos oz. omejitev oblasti ali pa gre za kakno kategorijo nesamoupravnega obmoja, ki
sploh nima statusa dr"ave (npr. protektorat)
?rugi pogoji za nastanek in obstoj dr"ave v MP (nekateri teoretiki)!
- sposobnost vstopati v odnose z drugimi dr"avami;
- sposobnost ravnati se po pravilih MP;
- doloena stopnja trajnosti;
- skladnost nastanka z MP (s pravili in naeli MP) dr"ava ne more nastati, e bi njen
nastanek pomenil kritev pravil MP (eK iniuria ius non oritur) ' primeri za to so! severni
Biper, ki je nastal kot posledica turke agresije; /?5 med ,,. *6 (puppet state); Mand"uko
na severu -itajske.
Partikularno pravo lahko prepove nastanek novih dr"av, ki ne bi bile v skladu z obstojeo
ureditvijo. *ankcija takne prepovedi bi lahko bila!
- nepriznavanje nove tvorbe, mo"na pa bi bila tudi
- oboro"ena intervencija.
-daj je nastala 4epublika *lovenija!
a) 0@.1.%22% ' sprejeti konstitutivni dokumenti za razglasitev dr"avnosti v notranjem smislu;
b) =.%D.%22% ' prenehanje brionskega moratorija;
c) 01.%D.%22% ' zadnji vojak JO) zapusti slovensko ozemlje;
d) %@.%.%220 ' priznana s strani +* in njenih dr"av lanic;
e) 00.@.%220 ' sprejeta v F#/ (njeno dr"avnost prizna %<@ dr"av lanic).
?r"ava nastane, ko so izpolnjeni vsi pogoji! 0@.1.%22% smo imeli ozemlje, stalno prebivalstvo in
oblast, a je vpraanje, e je bila oblast suverena. Cotovo pa je bila e$ektivna malo za tem, tako
%@
da je dr"ava nastala okrog 0@.1.%22% ' interes mednarodne skupnosti je, da se dr"ava prizna
imbolj za nazaj, da ni pravnih praznin.
?r"ava lahko nastane na originaren ali derivativen nain. Friginaren nastanek pomeni!
a) da je dr"ava nastala na nenaseljenem prostoru;
b) da je dr"ava nastala na podroju, na katerem do tedaj ni bilo dr"ave (npr. Oiberija leta %=;<);
c) tudi situacijo, ko se dr"ava ustanovi po prekinitvi dotedanje pravne ureditve, tj. tako, da se ne
spotujejo ustavna pravila tiste dr"ave ali dr"av, katerih elementi (podroje) so postali del
nove dr"ave.
6sak drug nastanek je derivativen (dr"ava se vzpostavi na ozemlju, kjer je dotlej bila neka druga
dr"ava)!
- razpad dr"ave;
- dekolonizacija;
- zdru"itev ve dr"av.
8ako kot dr"ava nastane, tudi preneha zaradi doloenega dejstva, ki povzroi prenehanje nekega
konstitutivnega elementa!
a) prenehanje teritorija ' npr. poplava otoja (teoretino mo"no, a se v praksi e ni zgodilo);
b) izginotje prebivalstva ' teoretino mo"no, a se v praksi e ni zgodilo;
c) prenehanje delovanja dr"avne oblasti ' to se lahko zgodi!
- z debea&ijo ' podjarmljenje nekega podroja, dokonno unienje suverene oblasti,
nobenega odpora ni ve; danes je ta oblika samo e zgodovina (danes dr"ava ne sme
tako prenehati)
- po mirni poti!
razpad (z enostranskim aktom dr"ave, npr. *# in &ekoslovaka);
z meddr"avnim sporazumom! prikljuitev (prikljuitev 6zhodne /emije /?4 (??4) k
#vezni republiki /emiji #4/ (A4?) l. %22D) ali zdru"itev ' dve ali ve dr"av se
zdru"i, same prenehajo in nastane nova dr"ava (zdru"itev obeh Jemnov leta %22D).
6praanje obstoja dr"ave je vpraanje obstoja e$ektivne suverene oblasti (teritorij te"ko kar
izgine, enako prebivalstvo, zato obstoj e$ektivne suverene oblasti ponavadi ka"e na obstoj oz.
prenehanje dr"ave). -o preneha e$ektivna oblast, preneha dr"ava.
Prenehanje dr"avnosti pa ne pomeni!
%. sprememba oblike vladavine, etudi z revolucijo ' nova vlada je organ istega subjekta MP;
0. prevzem oblasti s strani okupatorja;
L. zaasna omejitev oblasti ' npr. v vojni;
;. e postane dr"ava lanica mednarodne organizacije.
2.!.2. @emejne pravi&e dr<av
Medsebojni odnosi dr"av so s pravnega stalia mno"ica medsebojnih pravic in dol"nosti, tako da
vsaki pravici doloene dr"ave ustreza dol"nost druge dr"ave. 6eliko teoretikov razlikuje!
- absolutne pravice (temeljne, primarne; tiste, ki pripadajo vsaki dr"avi "e zgolj zaradi
dejstva njenega obstoja, torej ipso $acto; so neodtujljive in niso vezane na priznanje,
temve na nastanek dr"ave);
- izvedene pravice (pripadajo dr"avi na podlagi pogodbe ali kaknega drugega razloga).
Pojem temeljnih pravic je nastal v oli naravnega prava, ki je razvila teorijo naravnih pravic dr"ave
in na njih utemeljila celoten sistem mednarodnega prava. Po tej teoriji imajo poleg posameznikov
tudi dr"ave svoje naravne pravice. -asneje se je pojavila kritika in celo odpor proti takemu
gledanju, v novejem asu, ko se poskua oblikovati vrsta organizacija mednarodne skupnosti,
pa teorija naravnih pravic zopet pridobiva na pomenu.
8emeljna naela mednarodnega prava so zapisana v Jstanovni listini F#/ (cilji in naela)!
- naelo varstva mednarodnega miru in varnosti;
%1
- naelo razvijanja prijateljskih odnosov med narodi;
- naelo pomoi #dru"enim narodom;
- naelo prepovedi uporabe sile ali gro"nje s silo;
- naelo mirnega reevanja sporov v skladu z naeli pravinosti in mednarodnega prava;
- naelo nevmeavanja v notranje zadeve dr"ave (razen v primerih, ki jih doloa 6,,.
poglavje Jstanovne listine);
- naelo sodelovanja na ekonomskem, socialnem, kulturnem, lovekoljubnem podroju;
- naelo enakopravnosti ljudstev;
- naelo samoodlobe narodov;
- naelo suverene enakosti vseh dr"av;
- naelo vestnega in potenega izpolnjevanja mednarodnih obveznosti.
-odi$ikacija temeljnih nael o pravicah in dol"nostih dr"av se je zaela v 1D. letih na pobudo
F#/. /a zasedanju Ceneralne skupine F#/ leta %210 je bil na odboru za pravna vpraanja
sestavljen spisek sedmih nael, ki so se obravnavala na naslednjih zasedanjih. 8a naela so!
%. naelo neuporabe sile ali gro"nje s silo, ki bi bila usmerjena zoper ozemeljsko celovitost ali
politino neodvisnost katerekoli dr"ave;
0. naelo mirnega reevanja mednarodnih sporov s sredstvi, ki ne ogro"ajo mednarodnega miru,
varnosti in pravinosti;
L. naelo nevmeavanja v notranje zadeve dr"ave;
;. naelo medsebojnega sodelovanja dr"av;
@. naelo enakopravnosti in samoodlobe narodov;
1. naelo suverene enakosti;
<. naelo dobre vere pri izpolnjevanju pravic in dol"nosti.
?elo Ceneralne skupine F#/ je bilo konano s sprejetjem ?eklaracije o naelih mednarodnega
prava o prijateljskih odnosih in sodelovanju med dr"avami v skladu z Jstanovno listino F#/, ki jo
kraje imenujemo Dekara&ija sedmi: nae (%2<D). 8a deklaracija potrjuje temeljna naela
mednarodnega prava, kot izhajajo iz Jstanovne listine F#/. ?ekalog nael je tudi sestavni del
(esin-ke istine (%2<@), ki dodaja e tri naela.
#nailnost temeljnih pravic je, da med njimi ni stopnjevanja v uporabi za razline dr"ave. 8o
izhaja iz naela enakopravnosti in suverene enakosti dr"av. Jporabljajo se v primeru dvoma pri
razlagi pravnih pravil in se ne morejo odtujiti. 8emeljna naela ostanejo nespremenjena tudi v
primeru vojne, samo nekateri njihovi elementi veljajo le v miru. 8eoretiki se razhajajo pri doloanju
temeljnih pravic. 6eina jih govori o petih temeljnih pravicah dr"ave, ki izhajajo iz Jstanovne
listine F#/ in ?eklaracije sedmih nael!
1. Pravi&a do obstoja
6saka dr"ava ima pravico do obstoja; samoodloba je uresniitev obstoja; e je dr"ava
napadena, ima naravno pravico do samoobrambe, zato tej pravici ustreza dol"nost drugih dr"av,
da spotujejo njeno ozemeljsko celovitost, da se vzdr"ijo agresije; pravica do individualne in
kolektivne samoobrambe obstaja do takrat, ko obrambo z neko kolektivno akcijo prevzame F#/;
o uporabi samoobrambe je potrebno obvestiti 6arnostni svet F#/; pravica do obstoja pa ne
opraviuje dr"ave, da iti oz. vzdr"uje svoj obstoj z nezakonitimi dejanji proti nedol"nim in
miroljubnim dr"avam.
2. Pravi&a do neodvisnosti .suverenosti/
*uverenost je eden od temeljev MP; kljub trditvam, da je to naelo pre"iveto, je e danes
najpomembneje dejstvo pri oblikovanju mednarodne skupnosti; mo"en je samo pogodbeni
prenos nekaterih pristojnosti, ne pa podrejanje neki viji oblasti; vse mednarodne organizacije
temeljijo na prostovoljnem in preklicnem lanstvu.
/eodvisnost (suverenost) obsega pravico naroda vsake dr"ave!
a) da samostojno doloa in spreminja svojo ustavno ureditev,
%<
b) da sklepa pogodbe z drugimi dr"avami,
c) da izvruje izkljuno oblast in jurisdikcijo nad osebami in stvarmi, ki se nahajajo na njenem
ozemlju,
d) vsaka dr"ava pa ima tudi pravico izbrati svoj sistem politinega, gospodarskega, dru"benega
in kulturnega "ivljenja in ureditve.
&e dr"ava grozi drugi dr"avi z neko obliko sankcij (oboro"enih, politinih ali ekonomskih), e
slednja ne bo uredila doloenega vpraanja kot to zahteva prva, to pomeni kritev pravice do
neodvisnosti. * pravico do suverenosti je zato povezano naelo nevmeavanja (neintervencije) v
notranje zadeve dr"ave. ,zjemoma dopua Jstanovna listina F#/ intervencijo, e gre za
zavarovanje miru. &e preti velika nevarnost za mir, lahko F#/ intervenira.
*uverenost ima!
a) teritoriani vidik ' kaj spada pod teritorialno suverenost, nam povejo objekti mednarodnega
prava (ozemlje, zrani prostor, teritorialno morje.); sem spada tudi suverenost dr"ave nad
svojimi naravnimi bogastvi; teritorialna suverenost je lahko omejena samo v primeru sklenitve
dvostranske mednarodne pogodbe; tuje diplomatsko predstavnitvo ni izvzeto iz teritorialne
suverenosti (ne moremo govoriti o eksteritorialnosti); gre torej za suverenost nad svojim
ozemljem in nad vsem, kar je na tem ozemlju (dr"avljani in tujci); omejitve! spotovanje
lovekovih pravic, standardi ravnanja s tujci itd.;
b) personani vidik ' personalna suverenost oznauje oblast nad vsemi osebami (temelj je
njeno prebivalstvo), ki se nahajajo na dr"avnem obmoju, razen nad osebami, ki u"ivajo
pravico diplomatske imunitete, in nad vojakimi osebami, ki so v dr"avi na prijateljskem
obisku; dr"ava ima oblast tudi nad svojimi dr"avljani, ki so v tujini; na temelju te suverenosti
lahko dr"ava uporablja (to je pravica in ne obveznost dr"aveV) tudi institut diplomatske zaite!
dr"ava naperi zahtevek zoper dr"avo, ki nam je krila interes, pod pogojem, da so izrpana
vsa notranja pravna sredstva; dr"ava hoe biti personalno suverena, ker je prebivalstvo pogoj
za njen nastanek (in obstanek).
!. Pravi&a do enakosti
6se dr"ave so si $ormalnopravno enake (pravna enakost); ta pravica je zajeta v %. toki Q0
Jstanovne listine F#/; pravica do enakosti se ka"e "e v bilateralni $azi!
- pogajanja so izmenino enkrat v eni, drugi v drugi dr"avi,
- potekajo v obeh in nikoli samo v enem jeziku dr"ave pogajalke,
- pogodba se sklene v obeh jezikih ali v tretjem jeziku.
2aeo suverene enakosti je eno temeljnih nael MP! dr"ave tekmujejo med seboj, zlasti glede
ozemlja, prizadevajo si imeti svoje dr"avljane ("ivi substrat) in pri tem so si dr"ave suvereno
enake. ,z pravice do suverenosti izhaja!
a) pravilo, da v poslih mednarodnega sporazumevanja (kongresi, mednarodne pogodbe,
mednarodne organizacije) ne more priti do preglasovanja; nobena dr"ava ne more biti
zavezana s pravilom, na katerega sama ni pristala; obstajajo sicer doloene izjeme od tega
pravila, ki pa morajo biti izrecno doloene in v konni $azi tudi soglasno dogovorjene;
b) dr"ava ne more biti podvr"ena tuji oblasti ali jurisdikciji druge dr"ave; dr"ava ne more biti
podvr"ena tujim sodiem, lahko pa prizna pristojnost tujega sodia prostovoljno (z
vnaprejnjo pogodbo ali po to"bi); noveji razvoj gre v tej smeri, da se to pravilo ne nanaa na
razmerja, kjer dr"ava nastopa kot zasebnopravni subjekt, npr. v trgovinskih odnosih (iure
gestionis).
Moderno razumevanje MP se ne omejuje samo na priznanje neodvisnosti tistim narodom, ki so "e
ustvarili svojo dr"avo. /arodom, ki svoje dr"ave nimajo, se priznava pravi&a do samoodobe.
6endar pa to ne pomeni, da pravica do samoodlobe omogoa razdelitev ali okrnitev teritorialne
celovitosti suverene dr"ave, ki se ravna v skladu z naelom enakopravnosti in samoodlobe
narodov in ki ima vlado, ki predstavlja vse narode na svojem ozemlju ne glede na raso, vero ali
barvo ko"e. ?r"ave se morajo vzdr"evati takega ravnanja, ki ima za cilj delno ali popolno
razbijanje nacionalne enotnosti in teritorialne celovitosti katerekoli dr"ave.
F#/ temelji na naelu suverene enakosti, ki!
%=
a) je dosledno izpeljano v Ceneralni skupini F#/!
- pravico glasovanja ima vsaka dr"ava lanica;
- vsak glas ima enako vrednost;
b) ni dosledno izpeljano v 6arnostnem svetu F#/ ' poznamo pet stalnih lanic (#?), Hrancija
6elika Aritanija, 4usija in -itajska), ostale lanice pa se volijo ' pri vsebinskih odloitvah ni
mogoe sprejeti sklepa, e ena stalna lanica nasprotuje sklepu (pravi&a veta); e se vzdr"i,
se sklep lahko sprejme; kvorum v 6arnostnem svetu je devet glasov! tudi e so stalne lanice
soglasne, morajo pridobiti e vsaj tiri glasove nestalnih lanic.
Pravica do enakosti tudi ni spotovana v nekaterih mednarodnih $inannih institucijah. 8emeljno
pravico do enakosti pa spotuje Meddr"avno sodie v 5aagu, ki je sestavljeno iz %@ sodnikov,
eprav so dejansko sodniki velesil vedno vkljueni.
). Pravi&a do mednarodnega prometa .obevanja/
?r"ava ima pravico, da samostojno vstopa v kakrnekoli mednarodne odnose (politine,
ekonomske, humanitarne, prometne, kulturne itd.) skupaj z drugo dr"avo ali mednarodno
organizacijo; dr"ava prosto vzdr"uje diplomatske, prometne ali trgovinske stike; druge dr"ave
tega ne morejo prepreiti; iz te pravice je izvedena tudi pravica ladij do nekodljivega prehoda
skozi teritorialno morje.
+. Pravi&a do spo-tovanja
8a pravica je povezana s pravico do suverenosti! ker so dr"ave suverene, neodvisne in pravno
enake, je potrebno spotovati tudi njihove predstavnike, vlado, organe, simbole itd.; vsaka dr"ava
mora z doloeno stopnjo skrbnosti varovati ugled druge dr"ave in njenih predstavnikov;
vzdr"evati se mora dejanj, ki bi izkazovala preziranje ali omalova"evanje druge dr"ave; dr"ave
imajo obiajno dolobe notranjega prava, ki to pravico konkretizirajo (npr. kaznivo dejanje "alitve
tuje dr"ave in njenih predstavnikov); spotovanje se izra"a tudi v protokolarnem ceremonialu ob
obisku tujega dr"avnika.
2.!.!. Pri#nanje dr<ave
&e "eli dr"ava komunicirati z drugimi dr"avami kot dr"ava, jo morajo le3te teti za dr"avo
(condictio sine Uua non). # vpraanjem priznanja dr"ave se ukvarja resolucija ,ntituta za
mednarodno pravo iz leta %2L1, ki pozna dve naeli!
%. zaradi neodvisnosti in enakosti dr"av je potrebno spotovati pravico vsake nacije, da
svobodno ustanavlja in oblikuje svoje institucije;
0. ob vseh spremembah, ki so jim podvr"ene dr"ave, je potrebno zagotoviti kontinuiteto dr"av.
MP je nagnjeno k temu, da $aktina oblast vzpostavlja tudi pravno ' suverenost pripelje k pravni
ustanovitvi neke dr"ave. 6 MP je element e$ektivnosti e posebej moan. /a dolgi rok utegne
vzpostaviti novo pravno pravilo MP, ki potrjuje dejansko stanje. 6endar pa MP postavlja posebne
varovalke, da ne bi protipravna situacija dobila pravno dopustni izraz. Pomemben instrument, ki
lahko preprei konvalidacijo zaetno protipravne situacije je reakcija drugih dr"av, npr.!
- nepriznavanje;
- protesti;
- enostranske sankcije;
- celo oboro"ene akcije pod okriljem varnostnega sveta #/.
Pri#nanje dr<ave je svoboden (prostovoljen) enostranski akt, s katerim dr"ava, ve dr"av ali
mednarodna organizacija!
- ugotavljajo obstoj zadevne dr"ave in
- poka"ejo svojo voljo, da jo tejejo za lanico mednarodne skupnosti.
6saka dr"ava ima diskrecijsko pravico pri odloanju, ali bo neko dr"avo priznala ali ne.
/epriznanje dr"ave torej ne pomeni mednarodnega delikta. Priznanje pa je tudi politino dejanje.
%2
6asih dr"ava priznanja sploh ne "eli, eprav izpolnjuje pogoje (ozemlje, prebivalstvo, e$ektivna
oblast) ' tak primer je 8ajvan.
Priznanje dr"ave ima deklaratoren znaaj, saj nova dr"ava po predpisih MP obstaja ne glede na
njeno priznanje (naelo e$ektivnosti). #anjo takoj veljajo pravila MP, ki jih je dr"ava tudi dol"na
spotovati. Priznanje samo ugotavlja (gre za ugotovitveni akt) pravni uinek nastanka novega
pravnega subjekta (ugotovitev obstoja dejanskih pogojev za nastanek dr"ave), medtem ko
postane subjekt MP avtomatino, im so za to izpolnjeni pogoji. #ato je priznanje retroaktivno,
uinkuje eK tunc, od trenutka, ko je dr"ava dejansko nastala. Priznanje je izraz volje drugih dr"av,
da stopajo v mednarodne odnose z novo dr"avo. 4azlikujemo!
%. de iure priznanje ' je enostransko, popolno, trajno (kvazi) in nepreklicno;
0. de $acto priznanje ' je zaasno, preklicno in omejeno na doloene odnose (tj. vsebinsko
omejeno) ' gre za ni"jo stopnjo priznanja, ki bolj upoteva zaasna trenutna stanja.
&e je situacija jasna, izvedemo de iure priznanje, sicer pa je bolje priznati oblast de $acto in
poakati do razjasnitve. 6 veini primerov pa gre za enake uinke.
Jinek priznanja!
%. deklaratoren ' ne vpliva na mednarodnopravno subjektiviteto dr"ave;
0. retroaktiven ' priznanje uinkuje od dneva dejanskega nastanka dr"ave (eK tunc) ' ko jo
priznajo, jo priznajo za nazaj.
8e"ava se pojavi, e prezgodaj priznamo novo dr"avo (primer Makedonije), e stara e obstaja. *
tem tvegamo kritev naela neintervencije v notranje zadeve dr"ave. #ato se je v praksi razvil
institut priznanja vstajnikov vojskujoe strani. Pogoji za tovrstno priznanje so!
- vstajniki e$ektivno dr"ijo v rokah doloeno ozemlje;
- oblast mora biti organizirana;
- vojskujejo se v skladu s pravili vojakega prava.
?r"avo je mogoe priznati!
%. izrecno lahko gre za!
- deklaracijo;
- sveano izjavo;
- mednarodno pogodbo;
- kolektivni akt.
0. mole oz. implicitno ' konkludentno priznanje, npr. navezava diplomatskih odnosov
(diplomatske odnose imamo vedno z dr"avno entiteto, z dr"avami), estitka e$a dr"ave
drugemu e$u dr"ave ob prazniku neodvisnosti; tovrstno priznanje ne sme dopuati dvoma
glede namena priznati dr"avo, eprav nikjer ni izrecno govora o priznanju dr"ave; namena ne
moremo kar doloiti, pripisati, prezumirati; obstajati mora nesporni namen priznanja dr"ave;
namen priznanja se ne predvideva, e neka dr"ava z nepriznano dr"avo zgolj!
- sodeluje na kakni mednarodni kon$erenci ali
- sodeluje pri kakni kolektivni pogodbi oz.
- je z njo v odnosih na ravni predstavnikov, ki nimajo statusa stalnih diplomatskih
predstavnikov.
-ot konkludentno priznanje se teje tudi glasovanje za lanstvo v generalni skupini F#/, razen
e ta dr"ava do novonastale dr"ave vodi politiko izrecnega nepriznavanja, pri emer se
medsebojno lanstvo v F#/ ne teje kot priznanje dr"ave (take odnose ima ,zrael z nekaterimi
arabskimi dr"avami).
Priznanje je lahko tudi!
%. individualno ' priznanje s strani posamezne dr"ave;
0. kolektivno ' ve dr"av prizna dr"avo s kolektivnim aktom (npr. klub dr"av (+J) prizna neko
dr"avo).
6asih se lahko predpiejo tudi pogoji za priznanje dr"ave, npr.!
0D
- spotovanje lovekovih pravic;
- spotovanje nael F#/;
- demokratien sistem;
- spotovanje pravil glede jedrskega oro"ja;
- spotovanje pravic manjin.
8ako so postavili pogoje za priznanje ministri dr"av +vropske skupnosti glede novih dr"av, ki so
nastale na obmoju *H4J in *#.
2.!.). Pri#nanje vade
6lade so manj trajna oblika kot dr"ave. &e ne priznamo vlade, to e ne pomeni, da ne
priznavamo dr"avnosti. Ponavadi priznanje vlade predpostavlja in implicira priznanje dr"ave
(vsebuje tudi priznanje dr"ave).
Pri#nanje vade pomeni, da se navezujejo diplomatski stiki in da je dr"ava, ki priznava vlado,
pripravljena priznati pravno relevantnost mednarodnopravnih aktov, ki jih izdaja nova vlada (s
priznanjem damo vladi pooblastilo, da prevzema obveznosti dr"ave do nae dr"ave).
Fblike spremembe vlade in priznanje!
%. e pride do spremembe vlade po ustavni poti, je nova vlada legitimen predstavnik dr"ave ' ni
te"av s priznanjem, zadoa "e estitka ob sprejemu;
0. te"ava pa se pojavi, ko v neki dr"avi pride do spremembe vlade na nain, ki ni v skladu z
dotedanjim ustavnim redom (revolucija, dr"avni udar), tj. ko se prekine ustavnopravna
kontinuiteta; v tem primeru je relevantno MP vpraanje!
- ali je nova vlada pooblaena za predstavljanje dr"ave, tj. ali lahko zastopa dr"avo v
mednarodnopravnih odnosih, e zlasti e stara vlada e vedno deluje (npr. iz tujine);
- vpraanje stabilnosti te vlade.
?ruge dr"ave se morajo opredeliti do teh vpraanj in v ta namen se razvije institut priznanja vlade
z nekim posebnim aktom. 6 praksi obstaja moan trend, da se vlad ne priznava ve izrecno,
temve implicitno (npr. tako, da se kar naprej posluje).
8udi priznanje vlade je prostovoljen akt, ki je odvisen od diskrecijske presoje posamezne dr"ave.
Fbiajno se vlado prizna, e se je dovolj utrdila in e je pripravljena izpolnjevati svoje dol"nosti po
pravilih MP.
Prehitro priznanje nove vlade, ko obstaja tudi e stara, lahko pripelje do zapletov.
Clede nainov priznanja vlade obstajajo iste mo"nosti!
- $ormalno ali konkludentno priznanje;
- individualno ali kolektivno priznanje;
- de iure ali de $acto priznanje.
Priznanje vlade je retroaktivno in deklaratorno, velja od trenutka, ko je vlada dejansko prevzela
oblast. )kt, s katerim se prizna nova vlada, se obiajno imenuje noti$ikacija.
2.!.+. Pri#nanje novonastai: dr<av na obmoju 4$"?
+vropska skupnost je decembra %22% s pismom pozvala novonastale dr"ave na obmoju *H4J,
naj zaprosijo za priznanje. 6 pismu so bili postavljeni tudi nekateri pogoji za priznanje, ki so
temeljili na ?eklaraciji o priznanju dr"av v *rednji in 6zhodni +vropi. ?eklaracija je zahtevala!
- spotovanje mednarodnopravnih nael;
- varstvo lovekovih pravic;
- demokratino ureditev, prepoved irjenja jedrskega oro"ja itd.
0%
Fb njej je +* sprejela e posebno izjavo, ki je vsebovala e dodatne pogoje, ki so se nanaali
samo na dr"ave bive *H4J. 8i dodatni pogoji so zahtevali zlasti!
- spotovanje lovekovih pravic,
- zaito pravic manjin in
- zavezo dr"av, da se odpovedujejo uporabi sile, ki bi bila naperjena zoper sosednje
dr"ave.
Fdgovor je bilo potrebno poslati na Aadinterjevo arbitra"no komisijo (A)-).
2.!.,. 2asedstvo .suk&esija/ dr<av
4uk&esija dr"av je mednarodni institut. Pomeni vstopanje doloene dr"ave v pravne odnose
druge dr"ave!
- kot posledica ustanovitve ali raziritve oblasti oz.
- vzpostavitve suverenosti te dr"ave na obmoju, ki je do tedaj pripadalo drugi dr"avi.
6praanje nasledstva ureja posebno podroje MP, ki se mu ree nasledstvo dr"av ' prevzem
mednarodnih obveznosti s strani naslednice od dr"ave predhodnice, ki se nanaajo na doloeno
ozemlje. Aistvo nasledstva je, da je teritorialna kategorija. 6se pravo, ki se nanaa na sukcesijo
dr"av, je dispozitivno.
*ukcesija je zamenjava ene dr"ave z drugo glede odgovornosti za mednarodne odnose na
doloenem obmoju. Cre torej za problem prevzemanja pravic in obveznosti s strani dr"ave
naslednice od dr"ave predhodnice. ?o nasledstva lahko pride!
- z razpadom dr"ave (*H4J),
- z odcepitvijo dela dr"ave (odcepljeni del lahko postane nova dr"ava, stara dr"ava pa ne
preneha, ampak obstaja naprej; +tiopija in +ritreja),
- z zdru"itvijo dveh dr"av (#4/ in /?4) oz. prikljuitvijo ali
- z odstopom (cesijo) dela ozemlja, na katerem nastane nova dr"ava.
6 teh primerih preneha suverenost doloene dr"ave na doloenem obmoju (ali pa ta dr"ava
preneha obstajati), druga dr"ava pa na pridobljenem obmoju vzpostavi svojo suverenost.
*plono pravilo MP je, da nastanejo za vsako dr"avo pravice in obveznosti "e z njenim lastnim
delovanjem, kar izhaja iz temeljne pravice dr"ave do suverenosti. 6endar pa se pri prenosu
obmoja pojavlja toliko raznovrstnih in speci$inih vpraanj, da se to naelo ne more dosledno
uresnievati. 4avno ta vpraanja se obravnavajo v sklopu sukcesije dr"av. *plonega pravila o
prevzemanju obveznosti s strani dr"ave naslednice od dr"ave predhodnice v MP ni. *talie, da
obveznosti redno prehajajo na tistega, ki pridobi obmoje, je predvsem rezultat "elje, da se zaiti
interese tujih upnikov in investitorjev. 4azline reitve, ki se uporabljajo v praksi, so med dvema
skrajnima staliema!
- dr"ava naslednica ne bi smela priznati nobenih obveznosti predhodnice (doktrina tabula
rasa, clean state),
- nova dr"ava bi v celoti prevzela obveznosti (popolna kontinuiteta).
Mtiri osnovna in splona pravila pri nasledstvu so!
- sama sprememba dr"avne oblasti v razmerju do istega dr"avnega obmoja ne pripelje do
nasledstva, pa eprav bi do nje prilo na protiustaven (revolucionaren) nain;
- prav tako ne pride do nasledstva v primeru vojne okupacije;
- dr"ava naslednica prevzame obmoje takno, kakrno je bilo, tudi z morebitnimi
omejitvami; gre za pravilo nemo plus iuris trans$erre potest, Uuam ipso habet;
- e ni drugae dogovorjeno (in z izjemo dr"avnih mej), veljajo za pridobljeno obmoje
mednarodne pogodbe dr"ave naslednice in ne predhodnice (*lovenija je noti$icirala
sukcesijo po posameznih sklopih mednarodnih pogodb, ki jih je sklenila *H4J);
Fbligatorni naeli, ki ju je potrebno upotevati, sta tudi!
00
a) naelo nedotakljivosti dr"avnih meja ! obstojee dr"avne meje se ne smejo spreminjati, razen
v primeru dvostranskega sporazumnega dogovora med dr"avama.
b) naelo spotovanja lovekovih pravic in svoboin ter pravic manjin ! dr"ave, ki bilateralno
urejajo medsebojna razmerja, morajo pri tem spotovati splona naela varovanja lovekovih
pravic in pravic manjin, e so le3te prisotne na teh obmojih.
6praanja nasledstva dr"av se urejajo predvsem s pogodbenim (partikularnim) mednarodnim
pravom. # namenom sistemske ureditve tega podroja pa sta bili sprejeti dve konvenciji
(?unajska konvencija o nasledstvu dr"av glede mednarodnih pogodb, %2<= in ?unajska
konvencija o nasledstvu dr"av glede dr"avnega premo"enja, arhivov in dolgov, %2=L), ki poznata
ve polo"ajev, v katerih pride do nasledstva!
- prenos dela obmoja neke dr"ave;
- novonastala neodvisna dr"ava;
- zdru"itev dr"av;
- odcepitev dela dr"ave (stari subjekt obstaja e naprej, vendar v manjem obsegu);
- razpad, dissolution (stari subjekt preneha obstajati).
a/ Obmoje
,zhodie nasledstva dr"av je vzpostavitev suverenosti nad obmojem, ki je do tedaj pripadalo
dr"avi predhodnici. ?r"ava dobi obmoje takno, kakrnega je imela prejnja dr"ava (z
obstojeimi mejami ter pravicami in obveznostmi, ki se tiejo uporabe obmoja). /asledstvo
dr"ave ne vpliva!
- na mejo, ki je doloena z mednarodno pogodbo;
- na pogodbeno ustanovljene pravice in obveznosti, ki se nanaajo na mejni re"im, ter
- na pravice in obveznosti, ki so vezane na doloeno obmoje in se nanaajo na uporabo
ali omejitev uporabe tega obmoja v korist druge dr"ave ali v korist tega obmoja.
?unajska konvencija potrjuje trajno suverenost vsakega naroda in vsake dr"ave nad svojimi
naravnimi bogastvi.
b/ Osebe
-o nova dr"ava raziri suverenost na doloeno obmoje, spadajo pod njeno oblast vsi ljudje, ki
tam "ivijo. 8i ljudje so v razmerju do dr"ave predhodnice bodisi njeni dr"avljani bodisi tujci. /ova
dr"ava lahko!
- z zakonom doloi, katere od teh oseb bo obravnavala kot svoje dr"avljane, vendar pa
svojega dr"avljanstva ne more vsiliti pripadnikom tretjih dr"av brez njihove privolitve;
- lahko pa podeli dr"avljanstvo osebam, ki v asu nasledstva niso bile na pridobljenem
obmoju, vendar pa so do tedaj bile dr"avljani dr"ave predhodnice.
&e dr"ava predhodnica obstaja e naprej in se njeno obmoje razdeli na ve dr"av, je potrebno
vpraanje statusa teh oseb reiti z mednarodno pogodbo. MP ne pozna splonega pravila, po
katerem bi morala nova dr"ava kot svoje dr"avljane prevzeti vse dotedanje dr"avljane
predhodnice. 6endar pa tretje dr"ave niso dol"ne sprejemati oseb, ki bi na ta nain ostale brez
dr"avljanstva.
#aradi reevanja polo"aja oseb pri zamenjavi dr"avne oblasti na nekem obmoju se v
mednarodnih pogodbah uporabljata dva instituta!
- opcija ' opcija pomeni izbiro med dvema dr"avljanstvoma, s imer se posamezniku
omogoi, da dr"avljanstvo izbere sam; pogoj za opcijo je, da poleg dr"ave, ki je obmoje
pridobila, obstaja tudi e dr"ava, ki je obmoje odstopila oz. izgubila; tako posameznik
izbira med dotedanjim dr"avljanstvom in dr"avljanstvom nove dr"ave;
- zaita manjin ' z zaito manjin se zaitijo osebe, ki imajo drugano narodnost, vero
ali materin jezik od veinskega prebivalstva; tem se lahko ponudi mo"nost izbire
dr"avljanstva in dr"ave, v kateri bodo "iveli.
0L
8aken primer sta bili cona ) in A *8F, kjer so se optanti preselili v dr"avo, v kateri so hoteli
prebivati. Po sporazumu iz leta %2=0 naj bi *H4J (sedaj *lovenija) optantom, ki so se morali
preseliti v ,talijo, dolgovala %%D milijonov dolarjev. #adeva e ni reena, niti glede skupnega dolga
*H4J niti glede razdelitve med novonastalimi dr"avami. 6 zvezi s tem je tudi Aadinterjeva
arbitra"na komisija, ki se ukvarja z razpadom *H4J, sprejela naslednja naela!
- vpraanje dr"avljanstva reuje dr"ava z notranjimi predpisi;
- dr"ava mora spotovati varstvo lovekovih pravic in svoboin;
- zaradi razpada dr"ave ne sme nihe ostati brez dr"avljanstva;
- med dr"avo in dr"avljanom mora obstajati pristna zveza;
- nikogar se ne sme siliti, da ohrani ali vzame dr"avljanstvo.
Pravica do dr"avljanstva ni zapisana v nobeni konvenciji (razen v -onvenciji o otrokovih pravicah
iz leta %2=2). Pripravljen pa je osnutek konvencije o dr"avljanstvu in nasledstvu, ki vsebuje
naslednja naela!
- dr"avljan dr"ave, ki je prenehala kot mednarodni subjekt, ne sme ostati brez
dr"avljanstva, ne glede na to, kje prebiva;
- naelo rezidennosti! oseba naj dobi dr"avljanstvo tiste dr"ave, na ozemlju katere ima
stalno prebivalie;
- diskriminacija je prepovedana, dru"ine imajo pravico do skupnega bivanja;
- naelo prostovoljnosti! nobene osebe ni mogoe prisiliti, da postane ali ostane dr"avljan
doloene dr"ave, dr"ava lahko od posameznika eventualno zahteva, naj se odree
drugemu dr"avljanstvu, razen e bi to pomenilo apatridnost;
- vsak, ki je imel dr"avljanstvo stare dr"ave, mora dobiti novega;
- vsak posameznik naj bi imel naeloma mo"nost izbire (opcije) dr"avljanstva.
6 *loveniji ni prevladalo naelo rezidennosti, temve se je dr"avljanstvo podeljevalo na podlagi
bivega republikega dr"avljanstva.
&/ Mednarodne pogodbe
Jporablja se domneva v korist nadaljevanja pogodb, razen v primeru cediranega ozemlja in
dekolonizacije (e neka dr"ava pridobi ozemlje s cesijo, dr"ava naslednica ne bo vezana na tisto,
kar je na tem ozemlju veljalo v asu dr"ave predhodnice ' uveljavila bo svoje mednarodne
pogodbe). 6 primeru razpada dr"av, odcepitve ali zdru"itve pogodbe ostanejo v veljavi (razen e
so obsoletne).
-ontinuiteta veljavnosti pa je poudarjena pri radi&irani: pogodba: (> ukoreninjene pogodbe, ki
so tako tesno vezane z ozemljem, da morajo veljati e naprej tudi v primeru cesije ' npr. meja
more ostati kot je), ki dr"avo naslednico avtomatino zavezujejo, razen e ni dogovorjeno
drugae. Cre za pogodbe, ki so tesno povezane s samim obmojem (npr. pogodbe o dr"avnih
mejah, meddr"avnih slu"nostih, sodelovanju v obmejnem pasu itd.). ,zjema od takega
avtomatinega prenosa so pogodbe, s katerimi se predvideva vzpostavitev vojnih baz.
d/ Dr<avno premo<enje9 ar:ivi in dogovi
Pravila!
%. nepreminine pripadejo naslednici (vojanice, carinske stavbe);
0. nepreminine v tujini se razdelijo v pravinih dele"ih (veleposlanitva);
L. kompenzacija, e ima dr"ava na nekem ozemlju veliko tevilo nepreminin (neproporcionalna
koliina ' problem je ocenjevanje velikosti);
;. premino premo"enje in dolgovi se delijo v pravinih razmerjih (o tem se je treba pogoditi, ni
nekih jasnejih meril); v primeru dekolonizacije nova dr"ava ne prevzema dolgov, v primeru
cesije pa (pravien dele" dolgov);
@. arhivi (gre samo za dr"avne arhive ' listine) pripadejo dr"avi naslednici, e so nastali na
njenem ozemlju > n. provenien&e.
6praanja premo"enja, arhivov in dolgov pri nasledstvu dr"av se prvenstveno reujejo!
- s sporazumi med dr"avami in
0;
- upotevanjem naela pravinosti.
,z tega izhaja tudi ?unajska konvencija iz leta %2=L. /jena doloila se uporabijo takrat, ko se
dr"ave same ne sporazumejo drugae.
?r"avni arhivi dr"ave predhodnice so vsi dokumenti!
- ki jih je izdala dr"ava predhodnica pri opravljanju svojih $unkcij in
- ki so ji pripadali na podlagi njenega notranjega prava.
?unajska konvencija zavezuje dr"avo predhodnico, da ohrani celovitost dr"avnih arhivov. ?r"avi
naslednici je potrebno na njeno zahtevo in na njen stroek izroiti reprodukcije tistih dr"avnih
arhivov, ki ostanejo dr"avi predhodnici in ki se nanaajo na odstopljeno obmoje. 8udi vpraanja
arhivov se prvenstveno reujejo z medsebojnimi sporazumi.
Medsebojni sporazumi, ki temeljijo na naelu pravinosti, bi morali biti podlaga tudi za reitev
vpraanj razdelitve dolgov, ki so v primeru nasledstva med najbolj spornimi. Dr<avni dog pomeni
kakrnokoli $inanno obveznost dr"ave predhodnice, ki nastane do!
- druge dr"ave,
- mednarodne organizacije ali
- kaknega drugega subjekta mednarodnega prava.
/asledstvo ne sme vplivati na pravice in obveznosti upnikov. ?r"avni dolg dr"ave predhodnice
mora v pravinem sorazmerju preiti na dr"avo naslednico. Pri tem je potrebno upotevati, ali
dr"ava predhodnica obstaja e naprej ali ne. #a novonastale dr"ave ?unajska konvencija doloa,
da prevzem dolgov ne sme ogroziti njihovega ekonomskega ravnote"ja. 6praanje dolgov je
vekrat odvisno od politine moi posamezne dr"ave. 6 novejem asu pri teh vpraanjih
posredujejo tudi mednarodne $inanne organizacije.
6 primeru novonastalih dr"av pozna torej ?unajska konvencija dve dodatni pravili!
- premino premo"enje in tisto nepremino premo"enje dr"ave predhodnice, ki se nahaja
izven obmoja, na katerega se nasledstvo nanaa, preide na dr"avo naslednico v
sorazmerju z njenim prispevkom k nastanku tega premo"enja;
- sporazumi o nasledstvu med dr"avo predhodnico in dr"avo naslednico ne smejo posei v
naelo trajne suverenosti vsakega naroda nad svojim bogastvom in naravnimi dobrinami.
Pravila, ki so namenjena novonastalim dr"avam, so tako kot v primeru mednarodnih pogodb le
delno uporabna tudi za razpad dr"ave in odcepitev.
e/ Mednarodne organi#a&ije
#a nasledstvo dr"av glede lanstva v mednarodnih organizacijah ne obstaja neko splono pravilo
MP. Po ?unajski konvenciji uinki nasledstva ne posegajo v pravila o pridobitvi lanstva v
mednarodni organizaciji. &lanstvo v katerikoli mednarodni organizaciji se pridobi v skladu z
njenimi pravili, ne pa na podlagi nasledstva mednarodne pogodbe, ki je ustanovni akt
organizacije. &e dr"ava predhodnica preneha obstajati, dr"ava naslednica ne postane lanica
organizacije zgolj na podlagi nasledstva. #a lanstvo mora zaprositi v skladu s pravili
organizacije. 8udi tu pa obstajajo izjeme, npr. nasledstvo lanstva v *vetovni banki in
Mednarodnem denarnem skladu. Primer za nasledstvo lanstva je tudi lanstvo 4usije v
6arnostnem svetu F#/ po razpadu *ovjetske zveze.
f/ Druga vpra-anja
Pri deliktnih obveznostih dr"ave, ki je prenehala obstajati, o nasledstvu ne moremo govoriti.
?r"ava naslednica ne prevzame obveznosti, ki izvirajo iz protipravnih dejanj dr"ave predhodnice.
Pri izbiri, katere dele notranje zakonodaje dr"ave predhodnice bo prevzela in katere ne, je dr"ava
naslednica popolnoma svobodna.
6praanje pridobljenih pravic $izinih in pravnih oseb pri nasledstvu ostaja odprto. &e ureditev teh
pravic ni dogovorjena z mednarodno pogodbo, ostaja polo"aj bolj ali manj neurejen, eprav gre
lahko za zelo pomembne stvari!
- pokojnine,
0@
- lastninska pravica,
- ekspropriacija,
- koncesije itd.
Pridobljene pravice so politino pomembne ne samo za dr"avo predhodnico in dr"avo naslednico,
temve tudi za tretje dr"ave, e gre za pravice njihovih dr"avljanov. Praviloma bi se morala
dr"ava naslednica dr"ati vsaj minimalnih nael pri priznanju pridobljenih pravic in posei le v tiste,
ki so v nasprotju z njenim pravnim redom. /espotovanje pridobljenih pravic lahko izzove tudi
pritisk in reakcijo mednarodne skupnosti.
g/ "a#pad 4$"? in vpra-anje suk&esije
4eakcijo mednarodne skupnosti na krizo v *H4J oznauje improvizacija in sprejemanje ad hoc
odloitev. ?r"ave +* so sprejele dve Aruseljski deklaraciji, s katerima sta bili ustanovljeni!
a) 8onferen&a o ?ugosaviji (kasneje preimenovana v Mednarodno komisijo za bivo
Jugoslavijo) in
b) 5adinterjeva arbitra<na komisija .5%8/; dolgo je poslovala brez poslovnika (pravila so se
razvila skozi prakso); sprejela je dva dokumenta, dekalog arbitra"ne komisije ter poslovnik
(rules o$ procedure); ima dve temeljni $unkciji!
- posvetovalno ' daje posvetovalna mnenja o mednarodnopravnih vpraanjih, ki ji jih
predlo"i -on$erenca v Aeogradu (mnenja so predsedstvu -on$erence v pomo, niso pa
pravno zavezujoa);
- odloanje v konkretnih sporih med bivimi jugoslovanskimi republikami ' tu je potrebna
avtorizacija predsedstva -on$erence; v tem primeru A)- ne deluje kot posvetovalno telo,
temve kot prava mednarodna arbitra"a, katere odloitve so pravno obvezujoe.
*prejeti sta bili dve deklaraciji!
- ?eklaracija o Jugoslaviji in
- ?eklaracija o priznanju novih dr"av na obmoju *ovjetske zveze in 6zhodne +vrope.
?eklaraciji sta upotevali naelo o samoodlobi narodov, ki je eno od temeljnih nael MP.
/atevata pogoje za priznanje novih dr"av. ?r"ava bo priznana!
a) e je nastala na demokratini podlagi;
b) e bo sprejela mednarodnopravne obveznosti;
c) e se bo podvrgla miroljubnemu dogovarjanju glede spornih vpraanj.
8emeljno vpraanje ob razpadu! ali sprejeti tezo o kontinuiteti Jugoslavije (njene zgodovinske
korenine in politini razlogi) ali tezo o enakopravnosti vseh petih naslednic. Hrancija je "elela imeti
neko vlogo pri urejanju posledic razpada, zato je predlagala arbitra"o ustanovljena je bila
arbitra"na komisija (od katere so priakovali, da bo ponudila pravne reitve o kontinuiteti
Jugoslavije); dajala naj bi arbitra"na mnenja priporoilnega znaaja -on$erenci o Jugoslaviji; prvo
mnenje arbitra"ne komisije > *H4J je v $azi razpadanja in na njenem ozemlju nastajajo nove
dr"ave maja %220 ugotovljeno, da je proces razpada konan.
6loga 6arnostnega sveta F#/! l. %220 se je moral opredeliti do vstopa novonastalih dr"av v F#/
' odgovoriti na vpraanje, ali so te dr"ave odcepljene od Jugoslavije ali pa je Jugoslavija
dejansko razpadla in je te dr"ave treba obravnavati enakopravno. #notraj F#/ je vpraanje
ostalo nerazreeno = let, saj 6arnostni svet ni v celoti sprejel mnenja arbitra"ne komisije, ampak
je pustil odprto mo"nost tudi za kontinuiteto sedaj ozemeljsko zmanjane Jugoslavije ostale
dr"ave, ki so se odcepile, pa bi bile samostojne in enakopravne lanice F#/. ?o reitve je prilo
ele @. oktobra 0DDD (po padcu Miloevi[a ' demonstracije, nova oblast zmagala na volitvah).
-o$i )nan (takratni gen. sekretar F#/, naklonjen novim dr"avam) je pozval novega predsednika
-otunico, naj se uredi vpraanje odnosa #vezne republike Jugoslavije do #/ in povedal, kako
naj se to uredi. 6arnostni svet je sprejel pozicijo gen. sekretarja. Fd l. 0DDD prevladuje
n. enakopravnosti naslednic (vendar vsi problemi e niso reeni ' npr. vpraanje bivega
skupnega premo"enja).
01
2.). Mednarodna odgovornost dr<av
2.).1. 4po-no
Cre za samostojno pravno kategorijo ' analogija s kazensko in civilno odgovornostjo je
neprimerna.
6loga -omisije za MP pri razvoju pravil in pojmov okvir za vse razprave o odgovornosti dr"av.
?r"ava lahko odgovarja!
- e gre za dejanje, s katerim so krene norme MP;
- e se te norme lahko predpisujejo dr"avi;
- e je povzroena koda tretji dr"avi ali njenim dr"avljanom (z delom zakonodajnih, sodnih
in izvrnih organov v mejah njihovih pristojnosti);
- e so izrpana vsa druga pravna sredstva.
+lementi mednarodne odgovornosti dr"av!
%. dejanje se pripisuje dr"avi (9atribution:)!
- dr". organi (zakonodajni, upravni in sodni) ter $izine in pravne osebe, ki izvajajo elemente
dr". oblasti, ki prekoraijo pooblastila (ravnanje ultra vires);
- osebe ali skupine, ki delujejo po navodilih ali usmeritvah dr"ave (paravojake skupine,
teroristi);
- organi dr"ave, ki so dani na voljo drugi dr"avi (npr. konzularna predstavnitva);
- ravnanje oseb ali skupin v primeru opustitve dr"avne oblasti (tuja okupacija, zasedba
veleposlanitva v 8eheranu %2<2);
- vstajniki in druga gibanja (e prevzamejo oblast ali ustanovijo dr"avo, so odgovorni sami,
sicer pa utegne biti odgovorna njihova dr"ava);
- naknadno sprejetje odgovornosti dr"ave za dejanja oseb ali skupin (8eheran %2<2);
0. kritev mednarodne obveznosti!
- storitev ali opustitev,
- pogodbene, obiajno3pravne in druge obveznosti (npr. resolucije 6* F#/);
- notranje pravo ne vpliva na ugotavljanje mednarodne odgovornosti;
- podaljane (dalj asa trajajoe) in sestavljene kritve;
- pomo, nadzor in prisila druge dr"ave glede kritve mednarodne obveznosti.
-ritve mednarodnega prava delimo na!
a) mednarodne #oine ' najhuje kritve pravil MP, ki jih zagrei dr"ava in ki prizadenejo
celotno mednarodno skupnost;
b) mednarodne deikte; dr"ava odgovarja za neko ravnanje (storitev ali opustitev), ki pomeni
kritev mednarodne obveznosti dr"ave, pri tem pa nastane koda kakni drugi dr"avi ali
drugemu subjektu; konstitutivni elementi medn. delikta! storilec in okodovanec sta subjekta
MP, krena je MP obveznost in nastala je koda; kritev je lahko storitvena ali opustitvena,
pravna posledica je odkodninska odgovornost; vpraanje, ali je odgovornost dr"ave
objektivna (krivda ni pomembna, pomembno je dejstvo kritve mednarodnopravne norme) ali
krivdna (izvira iz krivde ali malomarnosti), nima dokonne reitve v naem pravu, naeloma pa
se uporablja naslednje! e je prilo do kritve s storitvijo dejanja, je odgovornost dr"ave
objektivna; pri opustitvenih ravnanjih pa je odgovornost dr"ave subjektivna (dr"ava mora pri
svojem delu ravnati z najvejo stopnjo skrbnosti, zato se tudi pri opustitvenih ravnanjih
subjektivna odgovornost zelo pribli"a objektivni) ' gre torej za objektivno odgovornost dr"ave
(progresivni razvoj MP); subjektivni element utegne biti prisoten indirektno ' kot sestavni del
mednarodne obveznosti ali kot sestavni del razlogov, ki izkljuujejo mednarodno odgovornost
(npr. samopomo ' ekskulpacijski razlogi).
-ritev kogentnih norm MP povzroi tudi posledice za L. dr"ave! obveznost nepriznavanja
protipravne situacije in obveznost sodelovanja, da se v skladu z MP protipravna situacija kona.
0<
Pravila za izkljuitev odgovornosti (dala jih je -omisija za mednarodno pravo ' ,OB, so de lege
$erenda in veljajo, e jih dr"ava sprejme) dejanje ni obravnavano kot mednarodni delikt, e!
a) dr"ava, ki je prizadeta, soglaa veljavni pristanek (volenti non $it iniuria);
b) gre za samoobrambo > dejavnost oboro"ene obrambe v primeru napada (pogoj pa je prej
izvreni napad ' Q@% JO);
c) gre za dopustne protiukrepePsamopomo (torej je dr"ava odgovorila s kritvijo, ki je
proporcionalna);
d) gre za vijo silo (nepredvidljive dogodke, ki so zunaj kontrole dr"ave);
e) gre za skrajno silo > distress, ogro"en je obstoj dr"ave ali "ivljenja zaupanih ji oseb (kadar je
grozila neka huda posledica, ki je ni bilo mogoe prepreiti drugae kot z dejanjem, ki bi bilo
sicer delikt);
$) gre za nujo (necessitE); edini nain zaite bistvenega interesa (de$inicija Cabikovo3
/agEmaros);
g) gre za ravnanje, ki je v skladu s kogentnimi normami (norme JO F#/ imajo prednost pred
normami mednarodnih pogodb).
2.).2. Mednarodni deikt
Je vsaka storitev oz. opustitev subjekta MP, ki je v nasprotju z MP in zaradi katere nastane koda
drugemu subjektu MP. Mednarodni delikt lahko stori dr"ava proti drugi dr"avi oz. en subjekt
mednarodnega prava proti drugemu. &e nastane koda posameznim $izinim in pravnim osebam,
ki so pod zaito mednarodnega subjekta, lahko govorimo o mednarodnem deliktu samo takrat,
ko je MP kreno v kodo mednarodnega subjekta. Posameznik kot tak lahko zahteva odkodnino
v skladu z notranjim pravnim redom dr"ave, zaradi delovanja katere mu je nastala koda. ?r"ava
lahko nastopi kot zaitnica njegovih interesov takrat, ko posameznik izrpa vsa pravna sredstva
notranjega prava, vendar pa ona nastopa zaradi kritve MP v kodo njenih pravic.
#aradi kritve prava nastane novo pravno razmerje med kriteljem in okodovancem. *lednji
lahko zahteva zadoenje, prvi pa mu ga je dol"an dati. /ekateri teoretiki zagovarjajo stalie, da
je delikt mednarodnega prava podoben notranjepravnemu pojmu kaznivega dejanja. ?elikt je
vsako ravnanje (storitev ali opustitev), ki nasprotuje neki obveznosti in ki spro"i pravne sankcije.
?ol"nost dajanja zadoenja naj bi zato imela sekundarni pomen. Fbveznost plaila odkodnine
lahko namre nastane tudi brez delikta (npr. vojska preka ozemlje druge dr"ave z njenim
dovoljenjem in pri tem uporabi ceste in "eleznice). 6endar pa veinsko stalie to teorijo zavraa
in se nagiba k tistemu pojmovanju mednarodnega delikta, ki je bli"je civilnopravnemu deliktu
notranjega prava. #adoenje, ki ga lahko zahteva okodovanec, je po svoji vsebini in
znailnostih bli"je plailu odkodnine po civilnem pravu kot pa kazenskopravni sankciji, eprav
ima tudi nekatere kazenskopravne elemente.
Povzroena koda je lahko materialna ali moralna koda (nastane pri vsaki kritvi MP, zato je
vsaka kritev MP nedopustno ravnanje v razmerju do vseh strank pogodbe).
Fstale lanice mednarodne skupnosti, ki niso stranke prekrene pogodbe, na kritev ne morejo
reagirati. #ato je vasih prevladovalo stalie, da je lahko delikt storjen samo proti posameznemu
subjektu MP, ne pa tudi proti mednarodni skupnosti kot celoti. 6endar pa ni nobenih razlogov, da
se kritev kakne mednarodne obveznosti ne bi tela za delikt, ki je storjen proti vsem lanicam
mednarodne skupnosti. 8o e posebej velja za mednarodne zloine, katerih izvritev pomeni
zloin proti celotni skupnosti. Fbstajajo takne dobrine in vrednote, katerih kritev, ki je storjena
proti enemu lanu skupnosti, prizadene vse lane skupnosti. #ato imajo vsi pravico do ukrepanja
proti kritelju. # namenom skupne zaite najvijih vrednot je bila ustanovljena tudi F#/.
?r"ava lahko stori mednarodni delikt samo kot subjekt MP. 8o pomeni, da deliktna odgovornost
dr"ave zajema samo tista dejanja, ki jih dr"ava izvaja kot nosilec suverenosti (iure imperii). &e gre
za dejanja, ki jih dr"ava izvaja kot trgovski oz. civilnopravni subjekt (iure gestionis), o
mednarodnem deliktu ne moremo govoriti, saj ne gre za kritev MP. 6endar, e neka
civilnopravna obveznost temelji na $ormalni mednarodni pogodbi med dr"avami, dr"ava za svojo
0=
kritev ni odgovorna samo civilnopravno, temve tudi mednarodnopravno. Mednarodnopravne
odgovornosti pa ni, e gre za pogodbo o dobavi ali koncesiji med dr"avo in $izino ali civilno
pravno osebo. Aistveni elementi mednarodnega delikta, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, so!
- kritelj mora biti subjekt mednarodnega prava;
- okodovanec mora biti subjekt mednarodnega prava;
- krena mora biti mednarodnopravna obveznost, ki temelji na nekem predpisu MP (to je
lahko norma obiajnega ali pogodbenega prava, dvostranska pogodba, enostranski pravni
posel, arbitra"na ali sodna odloba itd.);
- okodovancu mora nastati posredna ali neposredna koda.
?r"ava odgovarja za vsako storitev oz. opustitev, ki je v nasprotju z njenimi mednarodnimi
obveznostmi. Pri tem ni pomembno, kateri dr"avni organ kri MP! zakonodajni, izvrilni ali sodni.
Fdgovornost obstaja ne glede na to!
- ali so ti organi ravnali v skladu s svojimi zakoni oz. navodili vijih organov ali
- v nasprotju z njimi.
Mednarodni subjekt mora svoje notranje pravo uskladiti s svojimi mednarodnimi obveznostmi. &e
so bili notranji predpisi povod za krenje mednarodne obveznosti, dr"ava odgovarja zato, ker
predpisov ni spremenila.
/ekaj drugih primerov (ne)odgovornosti dr"ave!
- pri sestavljenih in odvisnih dr"avah odgovarja dr"ava za ravnanja enot, ki jih zastopa v
mednarodnih odnosih! zvezna dr"ava za svoje enote, dr"ava zaitnica pa za zaiteno
dr"avo;
- za ravnanja zasebnih oseb dr"ava ne odgovarja ' tudi tu pa lahko pride do odgovornosti,
e so kodna ravnanja zasebne osebe posledica nezadostnosti pravnega reda in
nepazljivosti za pravni red odgovornih organov; prav tako lahko dr"ava odgovarja, e po
kodnem ravnanju ni storila tistega, kar je potrebno za odkrivanje, pregon in kaznovanje
storilcev ' tu se zahteva nek mednarodni standard pazljivosti in budnosti, ki je toliko veji,
kolikor bolj pomembni in obutljivi so interesi, ki jih je potrebno varovati;
- dr"ava ni odgovorna za kodo, ki je povzroena zaradi zdru"evanja mno"ic, vstaj,
demonstracij ali dr"avljanske vojne, razen e ji je pri prepreevanju teh pojavov mogoe
oitati malomarnost in nepazljivost oz. e za zaito tujcev ni uporabila enakih ukrepov kot
za zaito svojih dr"avljanov;
- odgovornost dr"ave za kodo, ki jo povzroi uporniko gibanje, preneha, e dr"ava
upornikom prizna status stranke v vojni; dr"ava pa v nobenem primeru ni odgovorna proti
tistim dr"avam, ki so same priznale uporniko gibanje.
2.).2.1. @emej odgovornosti
6 znanosti "e od Crotiusa potekajo razprave, ali je za odgovornost potrebna krivda (teorija
krivde), ali pa dr"ava odgovarja za uinek (teorija rizika). #a krivdo mora obstajati vzrona zveza
med duevnim stanjem doloenih posameznikov in protipravnim uinkom, ki se pripisuje dr"avi.
8o je te"ko ugotavljati "e pri posameznikih, e bolj pa pri kolektivnih organih. Poleg tega nastane
te"ava, kako dr"avi pripisati dejanja, ki jih je njen organ izvril izven obmoja svoje pristojnosti,
saj v tem primeru ne deluje ve kot organ dr"ave. 8eorija rizika pa mora upotevati razloge, ki
izkljuujejo odgovornost, npr. samoobramba, skrajna sila, vija sila.
/a splono lahko reemo, da!
- pri aktivnih protipravnih ravnanjih (storitvah) katerekoli vrste obstaja odgovornost za
uinek,
- pri opustitvah pa je potrebno zahtevati krivdo.
Pri tem zadostuje, da dr"avni organ ni ravnal s potrebno stopnjo skrbnosti. Med dr"avami
velikokrat prihaja do sporov glede krivde, odgovornosti in obveznosti povrnitve kode. 4eitev
spora je lahko tudi taka, da na odgovornost pozvana dr"ava da zadoenje (plaa odkodnino),
02
pri tem pa ne prizna svoje odgovornosti. Cre za plailo kode eA gratia. 8akna oblika pride v
potev takrat, ko dr"ava ve, da je odgovorna, a tega ne "eli priznati, druga stranka pa se s tem
zadovolji in ne zahteva priznanja odgovornosti (npr. primer Oockerbie).
Fdgovornost obstaja tudi v primeru #orabe pravi& (abus de droit). F zlorabi pravice govorimo, ko
nekdo izvruje svojo pravico v nasprotju z namenom, za katerega je ustanovljena, in sicer zato,
da bi s takim izvrevanjem svoje pravice nekomu drugemu kodoval.
6 doloenih okoliinah MP dopua, da neko sicer prepovedano dejanje ni protipravno in ne
povzroi odgovornosti povzroitelja. Cre za naslednje primere!
2ujna in pravina obramba! obramba zaradi protipravnega napada. Pravica do samoobrambe je
vezana na oboro"en napad in ne na kakrnokoli uporabo sile. *amoobramba mora biti!
a) nujna,
b) proporcionalna (sorazmerna) in
c) asovno omejena do trenutka, ko 6arnostni svet F#/ sprejme potrebne ukrepe.
&e je samoobramba prekoraena, se storilec ne izogne odgovornosti. ?ejanje, storjeno v
samoobrambi, je protipravno tudi takrat, ko je storilec v zmoti glede obstoja pravice do
samoobrambe.
4krajna sia! odvrnitev nezakrivljene nevarnosti s protipravnim dejanjem. 8a razlog je sporen.
?r"ave so se nanj vekrat sklicevale, da bi opraviile svoja protipravna ravnanja. #aradi prevelike
uporabe tega razloga se je skualo skrajno silo kot razlog izkljuitve odgovornosti odpraviti oz.
vsaj zaostriti pogoje, ki bi tako zajeli samo najbolj oitne primere. &e naj bo skrajna sila
dopuena, mora groziti velika nepopravljiva koda, ki ne sme biti zakrivljena ali izzvana. 8udi e
je dejanje zaradi skrajne sile dopustno, je dr"ava dol"na povrniti kodo, ki je zaradi tega nastala.
*klicevanje na skrajno silo ni dopustno v vojnem pravu.
"epresaije! protipravnost je izkljuena, e so po MP dopuene represalije.
2.).2.2. Posedi&e
#aradi nedovoljenega ravnanja nastane med kriteljem in okodovancem posebno pravno
razmerje, ki se odra"a v dol"nosti prvega, da slednjemu nudi zadovoljitev. #adovoljitev mora
ustrezati obsegu kritve in je lahko sestavljena iz!
- moralnega zadoenja ter
- plaila odkodnine.
#adovoljitev mora po mo"nosti odpraviti vse kodne posledice, ki so nastale zaradi kritve
(vedno, kadar je to mogoe, je treba po kritvi vzpostaviti prejnje stanje ' v#postavitev
prej-njega stanja).
/ain zadovoljitve se doloi s sporazumom med kriteljem in okodovancem. &e do sporazuma
ne pride, se spor lahko predlo"i nekemu objektivnemu $orumu (npr. Meddr"avnemu sodiu v
5aagu).
8udi e zaradi protipravnega ravnanja ne nastane materialna koda, vedno nastane moralna
koda. 6 ta namen se daje #ado-enje, ki okodovanim dr"avam popravlja obutek, da jim je
bila storjena krivica. Cre za!
- opraviila,
- izraze ob"alovanja v bolj ali manj sveani obliki,
- izkazovanje asti zastavi ali kaknemu drugemu simbolu okodovane dr"ave,
- poiljanje ad hoc poslanstev,
- prirejanje posebnih slovesnosti ali udele"ba na takih slovesnostih (svean sprevod,
komemoracija, poklonitev pred grbom ali spomenikom),
- kaznovanje storilcev,
- postavitev spomenikov itd.
LD
#adoenje je lahko tudi v obliki plaila denarnega zneska, e namen plaila ni povrnitev
materialne kode. ?ejanje zadoenja mora biti javno. ,zrazi se lahko tudi takrat, ko kritve MP
sploh ni bilo (npr. atentat na e$a tuje dr"ave, napad na diplomatske prostore), e za te dogodke
dr"ava ni odgovorna.
Povrnitev kode je lahko!
- samostojna ' takrat, ko vrnitev v prejnje stanje ni mogoe;
- akcesorna ' takrat, ko vrnitev v prejnje stanje ne pokrije vse nastale kode.
Pogoj za povrnitev kode je, da se lahko le3ta izrazi v denarju ali kaknem drugem merilu
vrednosti. Jpoteva se lahko tudi i#gubjeni dobiek (lucrum cessans). Pri doloanju viine
odkodnine je treba vraunati obresti. &e je okodovana stranka tudi sama prispevala k nastanku
kode, se odkodnina ustrezno zmanja (dejena odgovornost). 6iina odkodnine se lahko
zmanja tudi takrat, e je okodovani stranki poleg kode nastala tudi doloena korist
(compensatio lucri cum damno).
&e je koda nastala posameznikom, se materialna reparacija nanaa na plailo odkodnine, ki
naj pokrije njihovo kodo. 6 tem primeru obstajata dve mo"nosti!
- dr"ava kriteljica lahko kodo poravna neposredno okodovancem ali
- odkodnino plaa okodovani dr"avi, ki z denarjem potem razpolaga na svoj nain.
6sebina mednarodne odgovornosti dr"av (pravne posledice)!
a) nadaljevanje obveznosti,
b) prenehanje protipravnega ravnanja,
c) odprava posledic!
- restitutio ad integrum,
- odkodnina, vkljuno z lucrum cessans,
- satis$akcija (priznanje odgovornosti, opraviilo);
d) irelevantnost notranjega prava;
e) posebne obveznosti v primeru kritev kogentnih norm!
- obveznost vseh dr"av, da sodelujejo za prenehanje kritve,
- obveznost nepriznavanja posledic.
2.).2.!. Dopustni protiukrepi .samopomo/
#godovinski pregled! samopomo, kot odgovor na kritev, je bila neko iroko v uporabi kot izraz
suverenosti dr"ave. ?opustne oblike (ukrepi samopomoi, ki bi pomenili kritev mednarodnega
prava, e se ne bi izvajali kot samopomo)!
a) retorzija (kot odgovor na kritve)
b) represalije brez uporabe sile (nikoli ne smejo vsebovati uporabe sileV; 9countermeasures:) '
pogoji (kumulativno)!
- skladnost z JO F#/ (prepoved gro"nje in uporabe sile),
- spotovanje &P,
- spotovanje humanitarnega prava (npr. ukinitev vitalnih pogodb > humanitarna kritev),
- spotovanje kogentnih norm,
- proporcionalnost.
?anes se samopomo imenuje dopustni protiukrepi. 8udi danes poznamo 0 vrsti!
a) retorzije,
b) represalije (sprejeti dodatni pogoji poleg zgodovinsko obstojeih) ' ne vsebujejo uporabe sile.
2.).2.). Pravia gede varstva okoja
*ic utere tuo ut alterum non laedes (> svojo stvar uporabljaj tako, da drugemu ne koduje) ' to
naelo izhaja iz rimskega prava, a je temelj ekolokega prava e danes. 6 mednarodni skupnosti
je bilo glede tega sklicanih veliko kon$erenc, v okviru tega delovanja pa se je razvil princip
L%
9poluter paEs: kdor onesna"uje, je $inanno odgovoren za posledice. 6zpostavita se
mednarodna in civilna odgovornost (prva se nanaa na dr"ave, druga pa na subjekte notranjega
okolja).
Mednarodni zaitni mehanizmi, ki so se izoblikovali!
a) periodino poroanje (okvirna -onvencija o klimatskih spremembah, %220);
b) inpekcije (J/+*BF, %2<0; ,)+));
c) reevanje sporov (F--*);
d) globalni nadzor (J/+P);
e) posvetovalni postopki (tipini za podroje okolja ' kadar se posega v okolje, je treba oceniti,
ali bo tak poseg vplival na okolje druge dr"ave ' o tem se je treba z drugo dr"avo
posvetovati).
Primer akta s tega podroja! Pravila o prepreevanju kode, ki izhaja iz nevarnih aktivnosti (so de
lege $erenda); de$inicija nevarnih aktivnosti oz. znatnega tveganja je abstraktna.
2.+. 4estavjene dr<ave
Pojem sestavljene dr"ave je v mednarodnem pravu pomemben zaradi vpraanja, kdo je subjekt
mednarodnega prava. *estavljene dr"ave so dr"ave, ki tvorijo ve teritorialno3politinih enot, ne
glede na ustavni polo"aj. #godovinsko gledano poznamo ve vrst sestavljenih dr"av!
%. personalna unija > sestavljena iz dvehPve dr"av, ki jih dru"i skupnost % vladarja; danes jih ni
ve (vasih 6A in 5annover); do personalne unije je ponavadi prilo z dedovanjem, s poroko
ali z izvolitvijo vladarja ene dr"ave za vladarja druge dr"ave; personalna unija ni subjekt MP
(vsaka dr"ava zadr"i svojo popolno neodvisnost v notranjih zadevah in mednarodnopravno
subjektiviteto)
0. realna unija > nameravana stalna zveza 0 dr"av, ki imata skupnega monarha (npr. )vstro3
Fgrska) in isto MP subjektiviteto; navzven nastopata kot enoten pravni subjekt, eprav gre za
loene mednarodne enote (suverene dr"ave); med njima je mo"nost vojne izkljuena;
L. kon$ederacija > zveza dr"av, ki se ustanovi z mednarodno pogodbo (kon$ederalno pogodbo)
z namenom skupnega doseganja doloenih ciljev; lani dr"av zadr"ijo MP sposobnost in
ozemlje, vendar imajo skupno zunanje zastopanje;
;. $ederacija > zvezna dr"ava, ki temelji na dr"avnopravnem temelju (ustavi); je % subjekt MP,
$ederalne enote (dr"ave, republike, province, de"ele ali pokrajine) pa niso subjekti MP (J*),
/emija); ali imajo $ederalne enote omejeno MP subjektiviteto, je odvisno od ustave in prakse;
v dvomu gre pristojnost $ederaciji, ne enotam ($ederacija v ustavi prenaa pristojnosti na
enote); samo $ederacija lahko sklepa mednarodne pravne posle (izjeme so odvisne od
ureditve v $ederalni ustavi) ' to je t.i. ameri-ki mode $ederacije, ki je prevladujo; $ederacije
odgovarjajo za izvajanje oz. neizvajanje mednarodnih pogodb drugim pogodbenim strankam
' obstajata dve reitvi!
- federana kav#ua ' doloba, ki se vnese v mednarodno pogodbo, ki jo sklepa $ederacija
in s katero se $ederacija obve"e le k obveznosti prizadevanja (in ne uspehaV) za
izvrevanje mednarodne pogodbe na zakonodajnih podrojih, kjer so pristojne $ederalne
enote; dejansko to pomeni, da $ederacije ne odgovarjajo za neizpolnjevanje pogodbe s
strani $ederalne enote, $ederacija pa si mora v tem primeru prizadevati, da bodo pristojni
organi $ederalnih enot izpolnjevali obveznosti iz pogodbe; vkljuitev te klavzule je vasih le
sredstvo za izmikanje odgovornosti;
- ustava vsebuje ustavno pooblastilo za zakonodajno urejanje s strani $ederacije za primere
(podroja), ki jih ureja mednarodna pogodba.
Prve tri kategorije so v bistvu stvar zgodovine, etrta je e aktualna.
2.,. @rajna nevtranost
8rajna nevtralnost je polo"aj, v katerem je dr"ava zavezana, da v vsakem vojnem spopadu
ostane nevtralna, druge dr"ave pa se zave"ejo, da bodo njeno nevtralnost spotovale.
/evtralnost lahko temelji!
L0
%. na sporazumuPmednarodni pogodbi med bodoo nevtralno dr"avo in o"jim ali irim krogom
dr"av, ki bodo garant te nevtralnosti (lahko so velesile, okolike dr"ave); za trajno nevtralnost
ne zadostuje le enostranska izjava; obveznost spotovanja nevtralnosti obstaja le med
dr"avami, ki podpiejo sporazum; interes za trajno nevtralnost ima bodoa nevtralna dr"ava in
krog dr"av, ki jo podpirajo, ponavadi zaradi odprave trenj med sosednjimi dr"avami (nevtralne
dr"ave slu"ijo kot tampon);
0. na obiajnem MP ' to je izjema (primer je Mvica ' njena nevtralnost je bila priznana na
?unajskem kongresu leta %=%@, zaradi dolgotrajne prakse pa zavezuje vse dr"ave).
8rajna nevtralnost ne vpliva na mednarodno subjektiviteto dr"av.
Pravice in dol"nosti trajno nevtralnih dr"av so doloene v pogodbi o nevtralnosti, druge dol"nosti
in pravice pa so!
- ne smejo se vojskovati, lahko pa se branijo;
- dr"ave pogodbenice morajo ta status spotovati in ga celo braniti;
- ne smejo sklepati napadalnih in politinih zvez (taknih, da bi morala nevtralna dr"ava
priskoiti na pomo v primeru napada; lahko v zvezo za samoobrambo);
- sklepajo lahko druge mednarodne pogodbe, ki ne ogro"ajo nevtralnosti;
- za svojo obrambo lahko grade utrdbe in imajo vojsko (trajna nevtralnost ne pomeni
demilitarizacije, ampak da se v vojakem spopadu ne bo postavila na eno ali drugo stran).
8e"avno je vpraanje lanstva trajno nevtralnih dr"av v mednarodnih organizacijah. ,mamo dva
primera!
a) Mvica ' delovala je v ?rutvu narodov, kjer je imela s strani sveta ?rutva narodov priznan
poseben status (ni bila siljena v vojake operacije); ko je iz ?rutva narodov izla F#/, so
nekateri teoretiki trdili, da lanstvo v F#/ ni zdru"ljivo s statusom trajne nevtralnosti (ker F#/
ni dopuala takne $leksibilnosti, da je ne bi silili); zato se je Mvica ele leta 0DD0 vkljuila v
F#/;
b) )vstrija ' nevtralna je na temelju avstrijske dr"avne pogodbe in moskovskega memoranduma
(garantke! 6A, 4usija, Hrancija, #?),.); s precedennim sprejetjem )vstrije v F#/ leta %2@@
je bilo vpraanje vkljuitve Mvice v F#/ reeno; vpraanje tudi je, ali trajno nevtralne dr"ave
lahko postanejo lanice naddr"avnih asociacij; po koncu blokovske politike je )vstrija postala
lanica +*; glede na to, da evropske integracije vse bolj obsegajo tudi zunanja in varnostna
podroja, bi morali pogoji avstrijskega lanstva spotovati pravice in dol"nosti, ki jih ima
)vstrija kot trajno nevtralna dr"ava.
/evtralne dr"ave so!
- Mvica! "e od %1. stoletja vodi politiko nevmeavanja v vojne; ?unajski kongres %=%@ je
priznal trajno nevtralnost Mvice, ki jo je potrdila 6ersajska mirovna pogodba;
- )vstrija! leta %2@@ se je z Moskovskim memorandumom zavezala, da bo podala
deklaracijo o trajni nevtralnosti; to deklaracijo je avstrijski parlament potrdil z ustavnim
zakonom leta %2@@, sprejele pa so jo tudi druge dr"ave in velesile;
- 6atikan! nevtralen je po Q0; Oateranske pogodbe iz leta %202;
- Oaos! nevtralnost ima na podlagi enostranske deklaracije vlade in deklaracije velesil in
drugih dr"av (podpisani na kon$erenci o Oaosu ' Xeneva %21%P10);
- Malta! njena nevtralnost temelji na sporazumu z ,talijo iz leta %2=D, priznale pa so jo tudi
druge dr"ave; ker pripada Malta gibanju neuvrenih, igar naela niso v skladu z vsebino
trajne nevtralnosti, nekateri teoretiki Malte ne tejejo med trajno nevtralne dr"ave.
2.0. Odnosi odvisnosti
/astanejo med subjekti MP ' med neko monejo enoto in neko ibkejo enoto, ki nima popolne
mednarodnopravne sposobnosti. 8ako v zgodovini kot v sedanjosti poznamo mnoga razmerja
politine odvisnosti med posameznimi dr"avami. Fbstoj in vrsto odvisnosti povzroajo tevilni
dejavniki (ekonomski, politini, vojni in drugi). /a stopnjo odvisnosti ne vplivajo le neposredni
odnosi med dr"avami in njihovimi vladami, ampak tudi neuradni odnosi, kot so povezanost
LL
tr"ia, povezanost $inannega kapitala, kulturni vplivi, povezanost politinih strank itd. 6si ti
dejavniki se med seboj prepletajo.
Fdnosi odvisnosti imajo razline oblike in se razmeroma hitro spreminjajo. 6einoma gre za
prehodne tipe na razvojni poti od samostojnosti k podrejenosti in obratno. Poznamo naslednje
oblike odvisnosti!
- vazalstvo,
- protektorat,
- mandat,
- skrbnitvo in
- nesamoupravna obmoja (skrbnika ozemlja in kolonije).
2.0.1. Va#astvo in protektorat
6 zgodovini so se dr"ave irile na razline naine!
- z osvajanjem novih obmoij in njihovim pripajanjem k matinemu obmoju;
- z osvajanjem, pri emer je moneja dr"ava pustila slabo, v vojni premagano dr"avo, da
je obstajala naprej, vendar jo je nase vezala z razlinimi oblikami podrejenosti (vazalstva
in protektorati).
Pojem \protektorat\ se danes e uporablja (Monako, )ndora), pojem \vazalstvo\ pa ne ve.
Va#astvo > proces, nain izloanja dela dr"ave iz irega dela v samostojni status
(osamosvajanje dr"av iz okvira Ftomanskega imperija ' imajo omejeno pravno in poslovno
sposobnost > ve kot avtonomija, manj kot neodvisnost; tudi -osovo). Pomen izraza vazalstvo!
- izhaja iz srednjevekega $evdalnega prava;
- za urejanje odnosov med dr"avami se je uporabljal e v bli"nji preteklosti;
- v %2. stoletju se je uporabljal za prehodno obliko odnosov, v katerih so se nahajale
balkanske dr"ave ' v tem asu so imele te dr"ave omejeno pravno in poslovno
sposobnost; dr"ave pod vazalstvom niso mogle navezovati diplomatskih stikov, temve so
jih zastopali prestolnini generalni konzuli; njihov polo"aj lahko oznaimo s pojmom
polsuverenost;
- vazalski odnosi so prenehali z osamosvojitvijo.
Protektorat > pogodbeno razmerje med dvema dr"avama, od katerih ima ena dr"ava doloen
vpliv na zunanjo politiko druge dr"ave, vasih pa tudi na njene notranje zadeve, prevzema pa
zaito te dr"ave pred drugimi. #nailnosti so!
- bil je pogosteja oblika odvisnosti;
- izraz protektorat se uporablja za razline oblike odvisnosti, zato nima enoznanega
pomena ' vsak posamezen odnos protektorata ima svoje znailnosti;
- za protektorat sta pomembni dol"nost zaite in pravica vplivanja na zunanje zadeve
zaitene dr"ave;
- nastane s pogodbo, lahko pa tudi na podlagi kaknega dejstva (npr. angleka okupacija
+gipta);
- obseg zaite je odvisen od pogodbe; ponavadi je dr"ava zaitnica dol"na nuditi zaito
pred zunanjimi napadi;
- dr"ava zaitnica mora iteno dr"avo podpirati pri zaiti njenih pravic, obiajno
prevzame zastopanje njenih interesov v tujini, vasih pa prevzame tudi odgovornost za
njen notranji pravni red;
- vpliv na zunanje zadeve itene dr"ave je lahko neposreden (zaitnica sama upravlja
zunanje zadeve itene dr"ave) ali posreden (zaitnica ima pravico do kontrole in
odobritve);
- itena dr"ava ostane subjekt mednarodnega prava;
- odvisni subjekt ima svojo vojsko, policijo, notranjo ureditev, lahko tudi svojo zunanjo
politiko (e gre za obliko posrednega vpliva s posvetovanjem in odobritvijo ravnanj);
L;
- razmerje protektorata uinkuje predvsem med samima strankama pogodbe ' za tretje
dr"ave je pogodba o protektoratu res inter alios acta, zato protektorat uinkuje proti njim
le, e so s tem seznanjene in takno dejstvo priznavajo oz. mu ne nasprotujejo.
-vazi protektorati so odnosi odvisnosti nekaterih ju"noamerikih dr"av do #?) (predvsem zaradi
gospodarske odvisnosti), npr. -uba in 5aiti. 8udi Monaco je neke vrste protektorat Hrancije, ker
se je slednja zavezala varovati neodvisnost Monaca in ureja tudi njegove mednarodne odnose.
)ndora je skupni protektorat Hrancije in Mpanije.
4azvoj protektorata!
- v %2. in 0D. stoletju slu"il za kolonialno irjenje (6A ' +gipt, Hrancija ' Maroko itd);
- pod protektorat so bile postavljene majhne dr"ave z domao vlado, ki niso imele
nobenega mednarodnega pomena, tako da je lo le za obliko notranje kolonialne uprave;
- razpadati so zaeli v dobi ukinjanja kolonialnih sistemov.
-aj je skupno vazalstvu in protektoratu!
- trajna odvisnost ibkeje dr"ave;
- gre za pravni odnos med dr"avami, med subjekti MP ' pomembno! tudi odvisni subjekt je
tu e vedno subjekt MP (e ne bi bil, ne bi mogel skleniti pogodbe);
- medsebojni odnosi med temi dr"avami nastanejo s pogodbo;
- moneja dr"ava nudi ibkeji pomo in zaito pred tretjimi dr"avami, zato ima pravico
(ibkeja ji vplivanje dopusti) vplivati na zunanje zadeve odvisne dr"ave;
- s tem vplivanjem moneje dr"ave je zmanjana ali popolnoma izkljuena aktivna
sposobnost odvisne dr"ave, ki tako postane poseben subjekt mednarodnega prava.
2.0.2. Mandat in skrbni-tvo
Po ,. *6 je bilo potrebno nekaj narediti s kolonijami dr"av, ki so izgubile. 4odila se je zamisel o
mandatu, ki naj bi ga civilizirani narodi prevzeli nad zaostalimi narodi na kolonializiranih
podrojih. Mandati so bili dodeljeni mandatnim upraviteljicam (zmagovalkam). Pakt ?rutva
narodov (sklenjen v okviru versajske mirovne kon$erence %2%2 po razpadu Ftomanskega
cesarstva) v Q00 razglaa dobrobit in razvoj teh narodov za sveto nalogo civilizacije in doloa
nekaj pravil za upravo mandatnih obmoij, ki se opravlja v imenu ?rutva narodov in pod
njegovim nadzorstvom. Pod mandat so prile nekatere de"ele Ftomanskega cesarstva in nemke
kolonije. Clede na stopnjo razvoja so bile razdeljene na tri kategorije, in sicer!
%. pod mandat ) ' sem so spadale de"ele, ki bi jih "e bilo mogoe priznati kot neodvisne pod
pogojem, da bi sprejemale nasvete in pomo postavljenega jim mandatarja; ko bi dosegle
dovolj visoko stopnjo razvoja, da bi lahko s seboj upravljale same, bi jim mandat prenehal
(*irija, Oibanon, Palestina, ,rak);
0. pod mandat A ' sem so spadale de"ele, ki niso imele domae neodvisne politine
organizacije, z njimi pa je upravljal mandatar z doloenimi omejitvami in obveznostmi ni"je
notranje samoupravljanje, popolno zunanje zastopstvo (npr. 4uanda in Aurundi pod
mandatom Aelgije, 8ogo, -amerun, 8anganjika ' nemke kolonije v )$riki);
L. pod mandat B ' sem so spadali najbolj zaostali kraji, s katerimi je mandatar v celoti upravljal
po svojih zakonih kot s sestavnim delom svojega obmoja (podobno kolonijam); nemka
jugozahodna )$rika (/amibija), *amoa, /auru
9*veta skrb za civilizacijo: ' napoved, da je konec klasinega kolonialnega obdobja; lo naj bi za
proces osamosvajanja in izgrajevanja lastne subjektivitete.
*ubjekti mednarodnega prava so bile samo dr"ave pod mandatom ).
?r"ava, ki je prevzela mandat, je svojo oblast izvrevala kot mandatar ?rutva narodov. Morala
je!
- poiljati letna poroila ?rutvu narodov,
- prepreevati je morala trgovino s su"nji, oro"jem in alkoholom,
- zagotavljati je morala svobodo vere,
L@
- prepovedana je bila izgradnja utrdb, razen za obrambo lastnih ozemelj,
- zagotoviti je morala svobodno trgovino vsem lanicam ?rutva narodov.
Po ,,. *6 se problem, ki je bil povod za mandate (nekatere dr"ave so pora"enke, nekatere
zmagovalke), ponovi. Oeta %2;@ imamo "e #/! pod okriljem te organizacije se razvije skrbni-ki
sistem, ki je bil kompromis med naelom samoodlobe narodov in tem, da so bile dr"ave
zmagovalke tudi najveje kolonialne velesile (6A, #?), Hrancija). *krbnitvo dobi tudi mesto v
Jstanovni listini #/ (],. poglavje ' ?eklaracija glede nesamoupravnih ozemelj nesamoupravna
obmoja zajemajo skrbnika ozemlja in kolonije).
# nastankom skrbnikega sistema pa vseeno e vedno ostane veliko tevilo (\dobrih\) kolonij, saj
se jim zmagovalke enostavno niso pripravljene odpovedati ' bolj je ta sistem priel v potev za
kolonije, s katerimi si niso mogli pretirano pomagati. #a namene tega sistema je vzpostavljen
poseben nadzorni mehanizem (4krbni-ki svet) ' ozemlje se postavi pod skrbnitvo tako, da
dr"ava skrbnica sklene mednarodno pogodbo z #/.
*krbnika razmerja so se zaela razvijati po ,,. *6, ko je kolonializem slabel, uveljavljati pa se je
zaela pravica narodov do samoodlobe. *prejeta je bila ?eklaracija o nesamoupravnih
obmojih, ki je vkljuena v Jstanovno listino F#/ (],. poglavje) in nalaga dr"avam, ki upravljajo z
nesamoupravnimi obmoji, naslednje dol"nosti!
- interesi prebivalstva na teh obmojih so prvenstveni, dol"nost dr"av upraviteljic pa je, da
poveujejo blagostanje tega prebivalstva;
- dr"ave upraviteljice morajo skrbeti za politini, gospodarski, socialni in izobra"evalni
napredek prebivalstva, za pravino ravnanje z njim in varovanje pred zlorabami;
- dr"ave upraviteljice morajo razvijati njihove zmo"nosti za samoupravo, upotevati morajo
politine "elje ljudstva in jim pomagati pri postopnem razvoju, spodbujati morajo razvoj in
sodelovanje na politinem, socialnem, gospodarskem in kulturnem podroju;
- dr"ave upraviteljice morajo utrjevati mednarodni mir in varnost;
- dr"ave upraviteljice morajo skrbeti za spotovanje lovekovih pravic in svoboin.
?eklaracija se nanaa na vsa nesamoupravna obmoja, to pa so tista, katerih narodi e niso
dosegli polne mere samouprave.
#a skrbnika obmoja uvaja Jstanovna listina poseben sistem upravljanja in nadzorstva. 8a
sistem je predviden za obmoja, ki so bila do tedaj pod mandatom A in B, za obmoja, ki so bila
po ,,. *6 odvzeta premaganim dr"avam, lahko pa tudi za druga obmoja, e so tako sklenile
dr"ave, ki so z njimi upravljale.
*krbnitvo se doloi s pogodbo med dr"avo, ki bo izvrevala upravo na tem obmoju in organom
F#/, pristojnim za skrb in nadzor nad skrbnitvom. Frgana za skrb in nadzor nad skrbnitvom
sta 6arnostni svet F#/ za strateka obmoja in Ceneralna skupina F#/ za ostala obmoja
(enaka je razdelitev pri sklepanju pogodb z dr"avami skrbnicami ' 6arnostni svet F#/ je sklepal
skrbnike pogodbe za strateka obmoja, Ceneralna skupina pa za ostala). Jkrepi za nadzor
so!
- prebivalci teh ozemelj lahko poiljajo peticije na F#/;
- vpraalniki za prebivalce o izvajanju skrbnikih dol"nosti;
- nadzori posebnih komisij F#/;
- letna poroila dr"av upraviteljic.
*krbnika obmoja so posebne entitete, kjer velja pravo #/. *o posebni subjekti mednarodnega
prava, ki pa so brez opravilne sposobnosti (za njih deluje dr"ava upraviteljica). 6 njihovem imenu
deluje dr"ava, ki ji je neko obmoje zaupano kot upravna oblast.
?anes skrbnikih ozemelj ni ve (zadnja so bila ukinjena v 2D.3tih letih). 6se dolobe v zvezi s
skrbnitvom so postale obsoletne (tudi *krbniki svet, ki pa e obstaja).
L1
2.0.!. 8oonije
8udi kolonije so ravno tako kot skrbnika ozemlja nesamoupravna ozemlja. Oastnosti!
- so subjekt MP v nastajanju (mednarodnopravni nasciturus) ' to so tisti bodoi subjekti MP,
ki imajo potencial razviti se v samostojne dr"ave in tako pridobiti status subjekta MP;
- protektorat je samostojna dr"ava, je subjekt MP (razen v tistem, kar je prenesla na drugo
dr"avo), kolonija pa e ni in navadno nima sposobnosti samostojno nastopati v
mednarodnih odnosih ' zanjo to pone dr"ava kolonialna upraviteljica;
- kolonije so ponavadi geogra$sko loene od dr"ave kolonialne upraviteljice;
- v dvomu gre vsa pristojnost dr"avi kolonialni upraviteljici (vasih ima kolonija lahko delno
avtonomijo (npr. svojo policijo) ' vse to ima na temelju notranjih pooblastil dr"ave
upraviteljice, tj. na temelju pooblastil, ki izhajajo iz ustavnega reda kolonialne velesile (to je
stvar suverene kolonialne upraviteljice));
- kolonija v zunanjih zadevah ponavadi nima pristojnosti, ne more sklepati mednarodnih
pogodb;
- lahko se vojskuje z dr"avo matico;
- vasih ima lahko obliko svojega dr"avljanstva, vendar to ni enako dr"avljanstvu matice;
- e danes poznamo kolonije, niso nedopustne, le nasilno se ne sme vzdr"evati kolonialnih
odnosov (lahko pride do preoblikovanja oz. prenosa suverenosti na kolonialna ozemlja
(5ong -ong)).
6se to je naelna ureditev, obstajajo pa tudi izjeme ' vasih imajo lahko tudi notranjo
samoupravo in lahko sklepajo mednarodne pogodbe (5ong -ong).
-olonije so bile v 1D. letih podvr"ene dekolonizaciji ' Dekara&ija o podeitvi neodvisnosti
koonianim o#emjem in narodom iz leta %21D (v okviru #/)! proglasi naelo samoodlobe (med
cilji v %. lenu) in zahteva imprejnjo osamosvojitev kolonij. Oeta %21% je bil ustanovljen Fdbor za
dekolonizacijo. 6 obiajnem pravu se izoblikuje pravilo, po katerem se zane oboro"ena vojna
kolonije za osvoboditev izpod oblasti dr"ave matice teti za dopustno uporabo sile. 8o pravilo je
ena od treh izjem od naela neuporabe sile (pomembno za izpitV). ?rugi dve izjemi sta!
a) dopustnost akcij za ohranitev ali vzpostavitev mednarodnega miru in varnosti, e ukrepi, ki ne
vkljuujejo uporabe oboro"ene sile, ne bi zadoali (Q;0 Jstanovne listine #/);
b) dopustnost samoobrambe v primer oboro"enega napada (Q@% Jstanovne listine #/).
?r"ave ne smejo nasilno vzdr"evati kolonializma (e to ponejo, se lahko narod upre s silo),
kolonialni odnosi pa so dopustni kot takni. /ekateri se namre strinjajo, da so v razmerju z
matico, npr. /izozemski )ntili ' dobro "ivijo, saj jim /izozemska izdatno pomaga.
Pomembna sta dva protokola k Xenevski konvenciji iz leta %2<<!
- eden se nanaa na mednarodne oboro"ene spopade (med dvema mednarodnima
subjektoma);
- drugi pa se nanaa na notranje oboro"ene spopade.
Fsvobodilni boj kolonij se teje za mednarodni oboro"en spopad. Mednarodni spopadi so
podvr"eni vejim standardom zaite kot notranji, zato je pomembno, da jih tejemo za
mednarodne oboro"ene spopade.
-onec =D. in na zaetku 2D. let 0D. stoletja je bilo aktualno vpraanje, ali je naelo samoodlobe
omejeno!
- samo na kolonije, ki niso subjekt MP, ali
- imajo pravico do samoodlobe tudi dr"ave, ki so subjekt MP, ki so samostojne.
Fdgovor! samoodloba se ne nanaa samo na kolonialni subjekt, se ne izrpa, konzumira. /a
podlagi samoodlobe je *lovenija vzpostavila samostojnost leta %22%. Manjine pa nimajo
pravice do samoodlobe (v smislu vzpostavitve lastne samostojne dr"ave), imajo pa najvije
manjinske standarde zaite.
L<
Pojavilo se je tudi vpraanje razmerja med samoodlobo in naelom nedotakljivosti meja (tudi
naelo nedotakljivosti meja je bilo priznano kot temeljno naelo MP). &e ti dve naeli med seboj
kolizirata ' upotevati moramo vsa naela (vsako temeljno naelo se obravnava v lui vseh)!
meja se lahko spreminja, vendar samo miroljubno in sporazumno. *amoodloba sicer lahko
obstaja, vendar ne na raun naela nedotakljivosti meja, ne na raun teritorialnega status Uuo
(tudi ugotovitev Aadinterjeve arbitra"ne komisije ' *H4J).
2.1. 4ubjekti mednarodnega prava9 ki niso dr<ave
2.1.1. Mednarodni organi#mi
Mednarodna organi#a&ija je zdru"enje dr"av na podlagi mednarodne pogodbe. #nailnost!
- ima svoja pravila in skupne organe;
- njena pravna osebnost je loena od pravne osebnosti dr"av;
- je izvedeni subjekt MP (ustanavljajo jih dr"ave) s sposobnostjo sklepanja mednarodnih
pogodb;
- glede na to, da se odloitve obiajno sprejemajo z veino glasov, lahko reemo, da ima
organizacija svojo voljo;
- na obmoju dr"av lanic ima pravno sposobnost, ki je potrebna za opravljanje nalog in
doseganje ciljev;
- v dr"avah nelanicah ima mednarodna organizacija pravno osebnost v taknem obsegu,
kot ji ga priznava posamezna dr"ava nelanica.
Pravno subjektiviteto so mednarodnim organizacijam priznavale tudi stareje teorije. -o so se
dr"ave zaele zdru"evati v razline organizacije, si je znanost pomagala s tem, da je takne
organizacije oznaevala kot $ederacije ali kon$ederacije. # veanjem tevila takih organizacij pa
se je vedno bolj postavljalo vpraanje o njihovi naravi in polo"aju v MP. Po ?unajski konvenciji o
pravu mednarodnih pogodb med dr"avami in mednarodnimi organizacijami ali med mednarodnimi
organizacijami ima vsaka mednarodna (medvladna) organizacija pravico do sklepanja
mednarodnih pogodb. 8a pravica je omejena samo v primeru, e tako doloijo same dr"ave
ustanoviteljice. Po tej konvenciji je mednarodnim organizacijam izrecno priznana
mednarodnopravna subjektiviteta, saj so samo subjekti MP lahko stranke mednarodnih pogodb
ali enostranskih pravnih poslov.
F#/ in nekatere druge organizacije lahko sprejemajo in poiljajo predstavnike, ki imajo podoben
polo"aj kot diplomatski predstavniki. ?r"ave lanice F#/ imajo lahko akreditirane stalne
predstavnike v F#/. Mednarodne organizacije nastopajo proti posameznim dr"avam kot posebna
enota in z njimi vodijo pogajanja in sklepajo sporazume (izhodie je ;L., 1L., in <<. len
Jstanovne listine F#/). Mednarodne organizacije imajo status subjekta MP, vendar nimajo
enakih pravic in dol"nosti kot dr"ave in nimajo naddr"avnega znaaja.
Postavlja se vpraanje, ali ima neka mednarodna organizacija mednarodno subjektiviteto tudi v
razmerju do dr"av nelanic. /ekateri teoretiki menijo, da mednarodna organizacija obstaja
podobno kot dr"ava in da tudi zanjo velja naelo e$ektivnosti. #ato naj bi mednarodna
organizacija obstajala objektivno za cel svet. Meddr"avno sodie v 5aagu je to vpraanje reilo
samo glede F#/. Po mnenju sodia je F#/ subjekt MP tudi v razmerju do dr"av nelanic,
eprav z njihove strani ne obstaja nikakrno priznanje. ?r"ave, ki predstavljajo prete"no veino
lanov mednarodne skupnosti, imajo po MP pravico ustanoviti tvorbo z objektivno
mednarodnopravno osebnostjo. 8o mnenje sodia se lahko uporabi tudi v primeru drugih
mednarodnih organizacij.
2.1.2. 2esamoupravna obmoja
2esamoupravna obmoja so po Jstanovni listini F#/ de<ee pod kooniano obastjo. Q<L se
nanaa na obmoja, katerih ljudstva e niso dosegla polne stopnje samouprave. 8a iroka
$ormulacija obsega vse odnose, kjer je neko podroje pod znatnim vplivom doloene dr"ave, ni
L=
pa enakopravno vkljueno v matino podroje te dr"ave in tudi nima doloene stopnje
samouprave. 6 irem smislu zajema pojem nesamoupravnih podroij tudi skrbnika obmoja.
/esamoupravna obmoja so lahko posebne dr"ave z izgrajenimi dr"avnimi organi, ki pa so pod
oblastjo druge dr"ave ali samo pod protektoratom ali njemu podobnim odnosom, lahko pa nimajo
nobene ali skoraj nobene lastne uprave niti lastnih organov in z njimi v celoti upravlja neka tuja
oblast.
6 okviru F#/ se je takoj po drugi svetovni vojni poskualo doloiti vsa takna nesamoupravna
obmoja (leta %2;1 so jih nateli <;), da bi dr"ave upraviteljice o njih poiljale poroila F#/. Oeta
%21D je bilo sprejeto naelo, po katerem je dr"ava upraviteljica dol"na poroati o nekem obmoju,
e je le3to geogra$sko loeno in se od dr"ave upraviteljice razlikuje etnino in kulturno. Oeta %2;1
je Ceneralna skupina F#/ ustanovila poseben odbor za preuevanje teh poroil, ki je bil
sestavljen iz dr"av upraviteljic in drugih dr"av in je dajal tudi priporoila. Oeta %21D je Ceneralna
skupina sprejela Dekara&ijo o #agotavjanju neodvisnosti koonianim o#emjem (n. uti
possidetis), s katero je!
- proglasila pravico do samoodlobe narodov in
- zahtevala njihovo imprejnjo osamosvojitev.
/amen te deklaracije je bil pospeitev procesa dekooni#a&ije. 4ezultat teh aktivnosti je bila
osvoboditev velike veine kolonialnih dr"av in vzpostavitev polne neodvisnosti. -ljub $ormalni
neodvisnosti pa so matine dr"ave e naprej poskuale obdr"ati dejansko odvisnost teh ozemelj
v obliki gospodarske odvisnosti (neokooniai#em). /esamoupravna obmoja so imela priznano
neko posebno mednarodno subjektiviteto (Maroko, 8unizija). Podobno je razmerja uredila
Dekara&ija sedmi: nae, ki je priznala subjektiviteto protektoratov in drugih nesamoupravnih
obmoij.
#a nesamoupravna ozemlja je bistvena obveznost poroanja (tehnina poroila, ki naj povedo o
demogra$skem stanju in drugih zadevah na nesamoupravnem podroju). -riteriji za nastanek
obveznosti poroanja e so ozemlja!
- dale stran od matine dr"ave,
- imela drugano etnino sestavo,
- imela poseben politini status,
so te dr"ave Fdboru (%2;1) morale poroati. 8udi dr"ave, ki so imele upravo nad
nesamoupravnimi ozemlji, so morale poroati #/.
/aini konanja kolonialne situacije! neodvisnost, zdru"itev z neodvisno dr"avo, vkljuitev v
neodvisno dr"avo.
2.1.!. 4uvereni mate-ki vite-ki red
4uvereni mate-ki vite-ki red je bil ustanovljen med kri"arskimi vojnami in predstavlja najstareji
kri"arski viteki red!
- leta %@LD dobi v oblast Malto;
- leta %<2= izgubi suverenost nad Malto;
- leta %=;L se preseli v 4im.
Je kot neka humanitarna organizacija. ?r"ave mu priznavajo mednarodnopravno subjektiviteto.
2.1.). Uporniki in osvobodina gibanja
Clede upornikov imamo lahko ve situacij!
a) v dr"avljanskih vojnah, v katerih se upornike skupine bojujejo proti do tedaj edini priznani
vladi, za druge dr"ave obstaja samo ta vlada, ki je "e priznana, saj je ona odgovorna za
kodo, ki bi jo druge dr"ave ali njihovi dr"avljani lahko utrpeli ' v takih primerih uporniki niso
subjekt MP;
L2
b) e pa se upor raziri ali okrepi, lahko postanejo uporniki pomembneji subjekt v dr"avi, pa tudi
v mednarodni skupnosti; v tem primeru se lahko zgodi, da jih kot vojno stranko prizna vlada,
proti kateri se bojujejo, pa tudi (izrecno ali s konkludentnimi dejanji) druge dr"ave (pri#nanje
upornikov).
Pri#nanje upornikov pomeni vzpostavitev omejene mednarodne subjektivitete. 8o pa pomeni, da
za vlado in upornike veljajo pravila MP. Posledice tega so, da uporniki postanejo v razmerju do
vlade, ki jih je priznala, odgovorni po pravilih MP za dejanja, ki se dogajajo na obmoju pod
njihovim nadzorom, istoasno pa preneha odgovornost vlade, proti kateri se uporniki bojujejo.
/asprotno od priznanja dr"av ima priznanje upornikov konstitutiven in relativen uinek. Jporniki
pridobijo mednarodno subjektiviteto v razmerju do tiste dr"ave, ki jih je priznala. Oahko pa imamo
tudi drugane situacije!
- e uporniki prevzamejo oblast na celotnem ozemlju dr"ave, se ne postavlja ve vpraanje
o njihovem priznanju, temve vpraanje o priznanju nove vlade;
- e pa so si priborili samostojnost doloenega dela ozemlja, je nastala nova dr"ava,
postavi pa se vpraanje priznanja dr"ave.
Priznanje upornikov se navezuje na dejstvo, da na podroju neke dr"ave dejansko potekajo
spopadi. Priznanje vlade, ki se ustanovi v tujini z namenom osvoboditve neke dr"ave, ima zato
zgolj politien pomen. /e glede na (ne)priznanje upornikov pa je v dr"avljanskih vojnah obvezno
spotovanje pravil MP, zlasti Xenevskih konvencij.
6praanje upornikov in njihovega priznanja je dobilo nove razse"nosti v asu boja za
osamosvojitev narodov izpod kolonialne oblasti. 6eina dr"av je podpirala take protikolonialne
vojne in upornike. 8udi F#/ je priznavala legitimnost oboro"enega spopada kot skrajnega
sredstva za osamosvojitev izpod kolonialne oblasti. ?r"ave so upornike bolj ali manj odkrito
podpirale. Predstavniki upornikov so se v vedno vejem obsegu priznavali kot pravi predstavniki
doloenega naroda, na sestanke pa so jih zaele vabiti tudi tevilne mednarodne organizacije.
Fsvobodilna gibanja lahko sklepajo nekatere mednarodne pogodbe!
- bodisi zaradi nadaljevanja osvobodilnega boja ali
- prenehanja osvobodilnega boja in vzpostavitve dr"avnosti (npr. Palestinska osvobodilna
organizacija POF, ki je z ,zraelom podpisala ?eklaracijo o zaasni upravi).
&e je osvobodilno gibanje sprejeto v lanstvo neke mednarodne organizacije, postane tudi
stranka ustanovne pogodbe te organizacije. Fsvobodilna gibanja so glede na terminologijo F#/
posredno ali neposredno povezana!
- z bojem proti kolonialni oblasti,
- z bojem proti tuji okupaciji in
- z bojem z rasistinim re"imom.
Clede na proces dekolonizacije se tevilo osvobodilnih gibanj zmanjuje.
2.1.+. Mednarodni poo<aj pape<a
?o leta %=<D je bil pape" vladar svetovne dr"ave. Fd leta %=<D, ko je njegova dr"ava postala del
-raljevine ,talije, pape" ni bil ve teritorialni suveren, eprav je z drugimi dr"avami e vedno
izmenjeval diplomatske zastopnike, vpraanja katolike cerkve pa so se e naprej urejala s
konkordati, ki so imeli obliko mednarodne pogodbe. Po italijanski zasedbi 4ima je ,talija
enostransko uredila polo"aj pape"a z 'aran&ijskim #akonom iz leta %=<%!
- pape" je sveta in nedotakljiva oseba, na italijanskem ozemlju se mu izkazujejo asti
suverena;
- ostaja mu oblast nad doloenimi palaami (6atikan in Oateran) in zemljii!
- zgradbe, kjer prebiva pape", so nedotakljive;
- pape" lahko prosto komunicira s svetom;
;D
- pri njemu akreditirani diplomatski predstavniki u"ivajo vse imunitete in privilegije, ki jim
pripadajo po mednarodnemu pravu.
# Carancijskim zakonom pape"u e ni bilo priznano posebno dr"avno obmoje. 8o je bilo
storjeno z Bateransko pogodbo leta %202!
- s to pogodbo je bilo pape"u odstopljeno majhno podroje, ki se imenuje ?r"ava
6atikanskega Mesta;
- oblast na tem podroju izvruje pape" in organi, ki jih on doloi;
- ,talija priznava pape"u aktivno in pasivno pravico poslanstva;
- ?r"avi 6atikanskega Mesta je bila s to pogodbo priznana tudi trajna nevtralnost; *veti
sede" nima ozemlja, pa pa si ga \sposoja\ pri ?r"avi 6atikanskega mesta (to sta loena
subjekta MP); mednarodne pravne posle sklepa *veti sede" (*veta *tolica) zase in za
mesto 6atikan (?r"avo 6atikanskega Mesta).
*veti sede" je sklepal posebne mednarodne pravne posle ' konkordate ' o statusu rimsko3
katolike cerkve v dr"avi sopogodbenici in hkrati je dr"ava priznala primat (vesoljnost) rimsko3
katolike cerkve. ?anes je to protiustavno. *veti sede" je sam opustil sklepanje konkordatov;
sklepa se le $unkcionalne mednarodne pravne posle.
*veti sede" sodeluje tudi pri mednarodnih organizacijah kot opazovalec, pri multilateralnih
mednarodnih pogodbah pa tudi kot pogodbena stranka.
,z povedanega izhaja, da je potrebno loiti!
%. pravni polo"aj pape"a (4vete 4toi&e) ' *veta *tolica se kot najvija institucija katolike
cerkve obravnava kot neke vrste subjekt mednarodnega prava z doloenimi omejitvami; ima
redne diplomatske odnose s %;= dr"avami in z +*; je lanica nekaterih mednarodnih
organizacij; diplomatska slu"ba *vete *tolice skrbi tudi za interese ?r"ave 6atikanskega
Mesta; njeno mednarodnopravno subjektiviteto potrjuje tudi dejstvo, da je pogodbenica
tevilnih mednarodnih pogodb, tako pogodb verskega znaaja (konkordatov) kot tudi
pogodb, ki imajo univerzalni in regionalni znaaj;
0. pravni polo"aj podroja pod njegovo oblastjo (Dr<ava Vatikanskega Mesta) ' 6atikansko
Mesto nekateri teoretiki obravnavajo kot dr"avo, drugi pa mu tovrsten znaaj odrekajo, zlasti
zaradi majhnega ozemlja in majhnega tevila dr"avljanov; zaradi teh znailnosti in tesne
povezanosti s *veto *tolico je 6atikansko Mesto v mednarodnih odnosih precej omejeno;
njegove interese zastopa diplomatska slu"ba *vete *tolice, ki tudi sklepa mednarodne
pogodbe v njegovem imenu; kljub temu pa je lan nekaterih mednarodnih (medvladnih)
organizacij in kot lan le3teh je tudi stranka mednarodnih pogodb, na podlagi katerih so
organizacije ustanovljene; njegov celoten polo"aj navaja na to, da ga je mogoe obravnavati
kot miniaturno dr"avo, ki pa zaradi svoje velikosti in posebnosti prostovoljno ne sodeluje v
tevilnih mednarodnih organizacijah in kolektivnih pogodbah.
Papeka dr"ava pred letom %=<D je bila prava dr"ava in subjekt mednarodnega prava. 8udi po
letu %=<D je pape" poiljal in sprejemal diplomatske predstavnike, za katere so veljala pravila
mednarodnega prava. *klepal je sporazume, ki so imeli obliko mednarodne pogodbe. 8eoretiki so
to oznaili kot $iktivno, toerirano suverenost, suverenost sui generis oz. kot umetno tvorbo
mednarodnega prava.
2.>. Obmoja s posebnim mednarodnopravnim
poo<ajem
Poznamo tudi subjekte mednarodnega prava \sui generis\!
a) po spiritualni osnovi!
- *veti apostolski sede"
- suvereni malteki viteki red
b) po teritorialni osnovi!
- -rakoS (%=%@ ' %=;1);
- Cdansk (%2%2 ' %2L2);
;%
- Posarje (%2%2 ' %2@<);
- *vobodno tr"ako ozemlje (%2;< ' %2@;).
/iso (bili) MP subjekti \sui generis\! Jeruzalem, Aerlin in 8anger (pri Cibraltarju).
Fbmoja s posebnim polo"ajem ne spadajo niti v kategorijo dr"av niti v kategorijo odvisnih
razmerij. Jvedejo se takrat, ko je za ureditev razmer na nekem obmoju potreben nov pristop, ki
se razlikuje od obiajnih nainov in ki se ne uvra v splone kategorije. /ajpomembneja
obmoja s posebnim polo"ajem so (bila)!
- 8rakov ' primer za kolektivni protektorat in trajno nevtralnost; ustanovljen je bil na
?unajskem kongresu in je kot posebna enota prenehal obstajati leta %=;1, ko ga je
anektirala )vstrija;
- 'dansk ' ustanovljen z 6ersajsko pogodbo leta %2%2 kot svobodno mesto pod zaito
?rutva narodov (pred Poljsko), Poljski pa je bila zagotovljena uporaba Cdanska kot
pomorskega pristania; s Poljsko je tvoril enotno carinsko obmoje, na katerem so veljali
poljski carinski zakoni in carinske tari$e; Cdansk je imel svojo vlado in druge organe;
teoretiki imajo razlina mnenja o mednarodnem polo"aju Cdanska; veina jih meni, da ni
bil dr"ava, temve protektorat Poljske; prenehal je z napadom /emije na Poljsko;
- 4aarsko obmoje ' z 6ersajsko mirovno pogodbo je bilo postavljeno pod oblast ?rutva
narodov (internacionalizirano obmoje za %@ let), kar je bil prvi primer podroja upravljanja
pod svetovno organizacijo; ta ureditev naj bi trajala %@ let, potem pa naj bi se prebivalci na
plebiscitu odloili, ali se bodo prikljuili Hranciji ali /emiji ali pa bodo ostali v polo"aju,
doloenem z mirovno pogodbo; tudi to obmoje ni bilo dr"ava, ker njegov obstanek ni bil
trajen; leta %2L@ je bilo vrnjeno /emiji, ker se je tako odloila veina prebivalcev (2D^)
na plebiscitu, po drugi svetovni vojni pa se je (po odloitvi zaveznikih sil) *aarsko
obmoje znova vzpostavilo ' glede carin, $inanc in zunanjih zadev je bilo vezano na
Hrancijo; leta %2@D je bilo kot izreden lan sprejeto v *vet +vrope; leta %2@1 je bilo zopet
prikljueno #4/ na podlagi pogodbe med Hrancijo in /emijo; v asu posebnega statusa
to obmoje ni bilo dr"ava, imelo pa je mednarodnopravno subjektiviteto z zelo omejeno
opravilno sposobnostjo (dokaj blizu dr"avi, a ga druge dr"ave ne priznavajo kot takega '
bilo je poseben subjekt);
- ?eru#aem ' je tudi primer neposredne mednarodne uprave; po resoluciji Ceneralne
skupine F#/ iz leta %2;<, s katero se je predvidela razdelitev Palestine na arabsko in
"idovsko dr"avo, bi moral Jeruzalem postati corpus separatum s posebnim re"imom pod
upravo F#/; v imenu F#/ bi upravo izvreval *krbniki svet, ki je tudi izdelal statut
Jeruzalema; realizacijo statuta je prepreila arabsko3"idovska vojna (%2;=3%2;2), katere
rezultat je bila razdelitev Jeruzalema med ,zrael in Jordanijo; v izraelsko3arabski vojni leta
%21< je ,zrael okupiral celotno mesto, ga integriral v izraelsko dr"avno obmoje in ga
proglasil za glavno mesto; F#/ in veina dr"av teh izraelskih odloitev ne priznavajo; torej
ni uprave #/, ker ga je zasedel ,zrael;
- 5erin ' po okupaciji /emije so se zavezniki odloili, da bo Aerlin pod skupno okupacijo
tirih sil, vendar pa je bil upravno razdeljen na tiri sektorje; sovjetski sektor se je spojil s
sovjetskim delom okupirane /emije, ki je postal /?4; zahodni trije sektorji so se povezali
z zahodnim delom /emije, vendar pa je geogra$ska lega prepreila popolno zdru"itev z
#4/; temu sta nasprotovali tudi /?4 in *#, zahodne dr"ave pa so vztrajale pri
spotovanju povojnih dogovorov in so trdile, da je vzhodni del Aerlina pod posebnim
polo"ajem; z zdru"itvijo obeh /emij leta %22D je Aerlin pripadel skupni nemki dr"avi; lo
je za posebni re"im mednarodne okupacije;
- @rst ' 4vobodno tr<a-ko o#emje .4@O/.
2.>.1. @rst * 4vobodno tr<a-ko o#emje .4@O/
#godovinsko! *vobodno tr"ako ozemlje (kratica *8F) je bila nevtralna dr"ava, ki je med leti
%2;< in %2@; obstajala ob severovzhodni obali Jadranskega morja. Poleg 8rsta, ki je bil sede"
dr"ave, je obsegala obalni pas med -rako planoto in morjem, prek katerega je mejila na ,talijo,
*lovensko primorje ter del ,stre severno od reke Mirne. *vobodno tr"ako ozemlje je bilo
;0
ustanovljeno leta %2;< z mirovno pogodbo, podpisano po koncu ,,. *6 med ,talijo in zaveznikimi
silami.
Oeta %20% je ,talija $ormalno prikljuila dele )vstro3Fgrske, zasedene po koncu ,. *6, vkljuno s
8rstom, ,stro, -varnerskimi otoki in zahodno *lovenijo. Fzemlje je bilo prete"no poseljeno s
*lovenci, v ,stri s 5rvati, ,talijani pa so "iveli prete"no v 8rstu in istrskih obalnih mestih. *lovansko
prebivalstvo je bilo v %20D. in %2LD. letih izpostavljeno nasilni italijanizaciji $aistinih oblasti, odziv
na katero je bila tudi organizacija 8,C4.
6 ,,. *6 se je ,talija bojevala na strani sil osi. Po zlomu $aistinega re"ima leta %2;L je ozemlje
zahtevala Jugoslavija, zasedle pa so ga nemke okupacijske sile, ki so ga dr"ale do konca vojne.
%. maja %2;@ je v 8rst vkorakala ;. armada Jugoslovanske vojske z 2. korpusom slovenske /FA,
0. maja pa so z zahoda 8rst dosegle tudi zaveznike sile. %D. $ebruarja %2;< je bil v Parizu
podpisan mirovni sporazum z ,talijo (Parika mirovna pogodba), s katerim je bilo ustanovljeno
*vobodno tr"ako ozemlje (*8F). 4azdeljeno je bilo na dve obmoji!
- cona ), ki je vkljuevala 8rst, je bila pod vojako upravo britanskih zaveznikih sil,
- cona A, ki je zajemala *lovensko primorje in ,stro, pa pod upravo Jugoslovanske armade.
*8F tako ni nikoli zares delovalo kot enotna dr"ava, kljub temu pa je izdajalo svoj denar in
potne znamke.
* *pomenico o soglasju iz leta %2@; (t.i. londonski sporazum) je *8F prenehalo obstajati, cona )
je bila prikljuena ,taliji, cona A pa Jugoslaviji. ?okonno je bila meja med ,talijo in Jugoslavijo
potrjena z Fsimskim sporazumom, ki sta ga podpisali *ocialistina $ederativna republika
Jugoslavija in 4epublika ,talija %D. novembra %2<@ v italijanskem mestu Fsimo.
O. %2;D in v letih, ki so sledila razdelitvi *8F, se je veje tevilo (okrog 0DD.DDD) ,talijanov odloilo
zapustiti jugoslovansko cono in se preseliti v ,talijo. 4azlogi so bili razlini! nekatere so vodili
ekonomski razlogi, drugi so podpirali $aistini re"im, tretje so z ustrahovanjem prisilili k odhodu,
etrti so preprosto "eleli "iveti v matini dr"avi. /a jugoslovanski strani so izseljenci znani kot
optanti (iz lat. optare, 9"eleti, izbirati:), na italijanski kot ezuli (iz lat. eKilium, 9izgon:). Pribli"no
LD.DDD ,talijanov se je odloilo ostati in danes predstavljajo italijansko manjino v *loveniji in
5rvaki.
Fb sklepanju mirovne pogodbe z ,talijo leta %2;< se je sporno (med Jugoslavijo in ,talijo) obmoje
8rsta z okolico izloilo kot posebna enota s posebnim re"imom pod nadzorstvom in jamstvom
F#/; po 0%. lenu mirovne pogodbe je suverenost ,talije nad tem obmojem prenehala; *8F ni
bilo v celotnem obdobju obstoja (%2;< do %2@;) nikoli urejeno v skladu s *talnim statutom (*8F
naj bi imelo svojega guvernerja, ki bi ga imenoval 6arnostni *vet, ter svoje organe), ki je bil
vkljuen v mirovno pogodbo z ,talijo.
Poleg dolob mirovne pogodbe so poseben re"im *8F urejali e naslednji predpisi, ki so bili kot
priloge sestavni del mirovne pogodbe (prva dva je odobril 6arnostni svet F#/)!
- stalni statut svobodnega teritorija 8rsta;
- dolobe o zaasni upravi (dokler ne za"ivi *talni statut);
- predpisi o svobodnem pristaniu 8rst;
- dolobe tehnine narave (oskrba z elektriko, vodo itd.).
Clede zunanjih zadev *8F bi veljala naslednja pravila!
a) *8F bi imelo omejeno opravilno sposobnost ' samostojno bi sklepalo pogodbe, ki bi jih
podpisala vlada in guverner;
b) po *tatutu je bila omejena svoboda sklepanja kolektivnih pogodb in vlanjevanja v
mednarodne organizacije ' *8F ni moglo postati lan F#/;
c) prav tako ni moglo ustanoviti gospodarske skupnosti ali zveze izkljunega znaaja s katerokoli
dr"avo;
d) imelo je svoj denarni sistem;
e) doloena je bila trajna nevtralnost in demilitarizacija, zato je bilo prepovedano sklepanje vojnih
sporazumov.
;L
*8F je bilo posebna politina enota, ki je bila popolnoma loena od drugih dr"av. Ailo je nosilec
mednarodnih pravic in obveznosti, po svojih organih pa je lahko sklepalo mednarodne pogodbe,
eprav je bilo pri tem precej omejeno. #ato lahko *8F tejemo kot subjekt MP z omejenim
statusom, ker je bil teritorij pod mednarodno upravo (moan vpliv 6arnostnega sveta F#/ in
guvernerja). 8rst je bil torej obmoje pod mednarodno upravo. Oahko pa ga obravnavamo tudi kot
protektorat, saj so veino dr"avnih poslov opravljali organi, ki so jih izbrali prebivalci *8F. Fd
ostalih protektoratov se je loil po tem, da mu je zaito zagotavljala F#/, ne pa kakna druga
dr"ava ali skupina dr"av.
/ereeno vpraanje 8rsta je bilo vir stalne napetosti med ,talijo in Jugoslavijo, e zlasti zaradi
namena #dru"enega -raljestva in #?), da cono ) popolnoma prepustijo ,taliji. -onno je bila
sklenjena pogodba med ,talijo, #dru"enim -raljestvom, #?) in Jugoslavijo, po kateri sta cona A in
manji del cone ) pripadla Jugoslaviji, preostanek cone ) pa ,taliji. Mlo je za Oondonski
sporazum, Memorandum o soglasju, ki so ga dr"ave para$irale leta %2@;. /a podlagi
Memoranduma je bila leta %2<@ sklenjena pogodba med Jugoslavijo in ,talijo v Fsimu (Osimski
spora#um), s katero se je uredilo obstojee stanje. # Fsimskim sporazumom se opredeli tudi
meja na morju (velja e danes).
Mirovna pogodba z ,talijo je imela ve prilog!
- priloga 1! stalni statut *8F ' imel naj bi guvernerja in svoje organe;
- priloga <! uprava zaveznikih oblasti.
*8F po prilogi 1 ni nikoli za"ivel, zato je bila temelj njegovega statusa priloga <!
- po prilogi 1 ' bil bi protektorat 6arnostnega *veta;
- po prilogi <!
poseben subjekt MP;
lan F+B? (mednarodna organizacija);
sklepal mednarodne pogodbe.
!. O5?38@6 M3D2%"OD23'% P"%V%
!.1. 4po-no
#nanost o objektih MP je nauk o razmejitvi dr"avne oblasti (pristojnosti, jurisdikcije) v prostoru.
Cre za teritorialno razse"nost MP ' kako MP ureja posamezna obmoja na planetu in onkraj
njega (to je pomembno, ker je teritorij eden od konstitutivnih elementov dr"ave).
Clede na prostor lahko torej loimo razline pravne re"ime!
%. obmoje pod suvereno oblastjo dr"ave > dr"avno ozemlje, re"im ozemeljske suverenosti '
sem sodi ves tisti prostor, ki sodi v sklop dr"avnih ozemelj na tem planetu;
0. nikogarnje ozemlje (no man\s land) ' terra nullius obmoja, ki niso pod nobeno izkljuno
oblastjo in njihov pravni polo"aj ni urejen; gre za tiste prostore, ki niso pod ozemeljsko
suverenostjo dr"ave, hkrati pa je terra nullius odprta za miroljubno in e$ektivno okupacijo
(lahko pride do ozemeljske suverenosti neke dr"ave ' to ni vojna okupacija; gre za normalno
poseljevanje); danes terra nullius3a ni ve oz. jih je edalje manj; pogoji za miroljubno in
e$ektivno okupacijo!
- obstoj terra nullius;
- zahteva se kriterij e$ektivnosti; stopnja e$ektivnosti je odvisna od razmerij na tem obmoju
(nekje \bogu za hrbtom\ ni potrebno veliko); vasih zadoa oblastni akt in na simbolien
nain obele"eno dejstvo, da je na doloeno ozemlje prila prva ta dr"ava;
- pomembna je tudi asovna dimenzija;
- pogoji so torej podobni, kot pri priposestvovanju, zlasti pomembna je dobra vera ' da
dr"ava ne ve, da je na ozemlju druge dr"ave;
- noti$ikacija ' okupacijo je treba naznaniti drugim dr"avam.
L. odprto morje ' ni pod oblastjo dr"ave in ni terra nullius;
;;
;. posebni re"imi oziroma meddr"avni prostori, ki predstavljajo skupno dediino lovetva >
mednarodni prostor ()ntarktika, vesolje, morsko dno zunaj jurisdikcije obalnih dr"av).
"e<im res &ommunis > skupno dobro; podobno kot pri terra nullius skupno dobro ni pod
ozemeljsko suverenostjo nobene dr"ave, vendar obstaja prepoved trajnega prisvajanja; res
communis ni mogoe postaviti pod dr"avno suverenost (razlika od terra nullius) ' tipien primer je
odprto morje (high seas); interes za tako ureditev je telekomunikacijski, transport itd.; na odprtem
morju je ve svoboin (ribolova, preleta, znanstvenega raziskovanja, polaganja globokomorskih
cevi, na$tovodov itd.).
"e<im skupne dedi-ine ove-tva ' ta re"im najdemo v!
a) nadzranem prostoru (vesolju) zrani prostor je pod suverenostjo dr"ave, nad katere
ozemljem je; nad pasom zranega prostora se zane nadzrani prostor (> vesolje > prazen
prostor G nebesna telesa); nadzrani prostor je demilitariziran (vanj ni mogoe vnesti
vojakega oro"ja) in je namenjen raziskovanju; nebesna telesa niso last dr"av;
b) na globokomorskem dnu izven nacionalnih jurisdikcij > cona ' ta prostor vzpostavi Jamajka
konvencija (%2=0) o mednarodnem pomorskem pravu (J/BOF*); tudi na coni je skupna
dediina lovetva! namen je ohraniti plodove za bodoe rodove.
Primerjava med ozemljem pod re"imom res communis in ozemljem pod re"imom skupne
dediine lovetva!
- podobna sta si v tem, da si ozemlja pod enim od teh re"imov ni mogoe prilaati;
- razlika je v nainu izkorianja! re"im skupne dediine lovetva ima e dodatne
mehanizme omejevanja izkorianja.
"e<im %ntarktike ' gre za svojevrsten, zelo kompleksen pogodbeni re"im (doloen z
mednarodnimi pogodbami); pri )ntarktiki ne gre za nikogarnje ozemlje, ker so dr"ave nad njo
vzpostavile zahtevke, vendar je problem v tem, kako si bodo )ntarktiko razdelile; njihovi zahtevki
so zamrznili z Sashingtonsko pogodbo iz leta %2;=! dogovorili so se, da nobena dr"ava ne bo
izvajala suverenosti, a se niso odpovedali zahtevkom o suverenosti (torej ni prepovedi); re"im
)ntarktike je zaasen in se obnavlja; )ntarktika je demilitarizirana (ne sme se uporabljati v
vojake namene), vzpostavljena je svoboda znanstvenega raziskovanja, vrste izkorianja so
natanno doloene s konvencijami (o rudnem bogastvu in o zaiti morskih bogastev )ntarktike).
8e re"ime oznaujemo s skupnim imenom interna&ionai#irana obmoja, ker za njih velja
posebna pravna ureditev, ki ureja odnose med posameznimi obmoji.
!.2. 8opensko obmoje dr<ave
!.2.1. Dr<avno o#emje .teritorij/
Dr<avno o#emje je prostor izkljune dr"avne pristojnosti, ki obsega!
- prostor znotraj kopenskih meja (tudi reke in jezera),
- morski prostor pod suverenostjo doloene obalne dr"ave (> notranje morske vode in
teritorialno morje),
- zrani prostor nad njima,
- podzemlje znotraj dr"avnih meja (do globin, ki jih je dr"ava sposobna izkoriati ' do tam,
do koder dr"ava e$ektivno lahko se"e).
Fbalno morje in zrani prostor tvorita dr<avno obmoje v -ir-em pomenu.
Praviloma je dr"avno ozemlje celovito (sklenjeno), ni pa nujno. 6 preteklosti je bil pogost pojav,
da je bil del doloene dr"ave iz vseh strani obdan z obmojem druge dr"ave in tako loen od
glavnega dr"avnega obmoja. 8ak del imenujemo ekskava (izkljueno obmoje), z vidika druge
dr"ave pa enkava.
;@
/a dr"avnem ozemlju ima dr"ava izkljuno oblast nad ljudmi in stvarmi, prav tako pa ima pravico
izvajati jurisdikcijo na svojem obmoju, upotevajo pravila o imuniteti (> teritorialna suverenost).
#a personalno suverenost pa gre, kadar dr"ava izvaja oblast nad svojimi dr"avljani ne glede na
to, kje se ti nahajajo. /aelo suverenosti > dr". ozemlje je nedotakljivo, na njem organi tuje
dr"ave ne smejo delovati uporaba sile proti ozemeljski celovitosti je prepovedana (iz
?eklaracije sedmih nael).
,zkljuna oblast pomeni tudi svobodno razpolaganje z naravnimi bogastvi. 6endar pa dr"ava na
svojem ozemlju ne sme dopustiti ravnanja, ki bi bilo protipravno v razmerju do drugih dr"av.
?r"ava je v doloenih primerih svojim sosedam odgovorna za tisto, kar se dogaja na njenem
ozemlju (npr. koda zaradi strupenih emisij). * tem se ukvarja mednarodno sosedsko pravo,
zaradi vse vejega pomena varovanja okolja pa tudi mednarodno pravo varstva okolja.
?oloeno ozemlje je obiajno pod oblastjo ene dr"ave. 6asih pa je lahko pod skupno oblastjo
dveh ali ve dr"av (gre za skupno suverenost). 6 tem primeru govorimo o kondominiju ali
koimperiju (jezera; gre bolj za zgodovinsko kategorijo in se uporablja kot zaasna reitev, kjer se
dr"ave ne morejo sporazumeti o meji). 8aka primera iz zgodovine sta egiptovsko3britanski
kondominij nad *udanom (do leta %2@1) in $rancosko3britanski kondominij nad /ovimi 5ebridi
(dananji 6anuatu). Pri kondominiju je potrebno zelo natanno doloiti re"ime (kdo izvaja
doloeno oblast). 8udi eden od hrvakih predlogov za re"im v Piranskem zalivu je slovensko3
hrvaki kondominij.
!.!. Vodno obmoje dr<ave
!.!.1. "eke
- dr"avnemu ozemlju spadajo tudi vodne povrine znotraj dr"avnih meja. 8o so!
- reke;
- prekopi (kanali);
- jezera.
*osednje dr"ave pogosto sklepajo sporazume o sodelovanju, razdelitvi koristi in medsebojnih
pravicah in dol"nostih izkorianja rek! plovbe, mo"nosti uporabe za energetske namene,
namakanje, ribolov,.
Ooimo!
- na&ionane reke > od izvira do izliva tee na ozemlju ene same dr"ave (npr. 4umena
reka in Modra reka na -itajskem, 6olga v 4usiji);
- mednarodne reke > tee po ozemljih ve dr"av ali ta ozemlja razmejuje, in je plovnaV
Pravila mednarodnega prava ne dopuajo, da se vodotoke na lastnem ozemlju izkoria na
nain, ki bi povzroil kodo enakemu izkorianju sosednje dr"ave na njenem ozemlju, razen na
podlagi skupnega sporazuma. *em sodi tudi prepoved preusmeritve vodnega toka na kodo
sosednje dr"ave v zvezi z uporabo vodnih tokov pravilo o izkljuni oblasti dr"ave nad svojim
ozemljem za mednarodne reke ne velja absolutno. 8reba je upotevati naeo neo-kodovanja
sosednje dr<ave (sic utere tuo ut alterum non laedes > uporabljaj svoje tako, da drugemu ne
koduje) ' prepovedano je izkoriati vodotoke na lastnem ozemlju na nain, ki bi povzroil
kodo enakemu izkorianju sosednje dr"ave na njenem ozemlju (razen na podlagi skupnega
sporazuma). ,z tega naela sta izvedeni e dve naeli!
- naelo razumne uporabe
- naelo sodelovanja (redno obveanje o dejstvih, ki vplivajo na vodne bazene >
rekeGpritokiGpodtalna voda, e je povezana s prekomejnimi rekami).
8o je uvedla konvencija iz l. %22<, ki e ni v veljavi (-omisija za MP oz. ,OB).
Clede plovbe na rekah velja splono naelo, da naj se s predpisi zagotovi svobodna plovba na
plovnih rekah, ki povezujejo ve dr"av. 8o naelo je bilo najprej konkretizirano samo za nekatere
;1
reke, kasneje pa se je njihovo tevilo povealo, tako da se je svoboda povbe razglasila kot
splono naelo. 6endar pa se e do danes niso razvila splona pravila obiajnega
mednarodnega prava, ki bi ladjam vseh dr"av omogoila svobodno plovbo po vseh mednarodnih
rekah (ne glede na obstoj pogodbenega re"ima), kot to velja za odprto morje.
/ajprej se je svobodna plovba zagotavljala posamino za obalne, kasneje pa tudi za neobalne
reke. 6 tem razvoju je imela veliko vlogo 5ar&eonska konven&ija o re<imu povni: poti
mednarodnega interesa iz leta %20%, ki je bila poskus oblikovanja nekih splonih pravil za
plovbo po mednarodnih plovnih poteh. ?oloa!
- svobodo trgovske plovbe;
- enakost postopkov za vse pogodbene stranke;
- izvzame plovbo med pristanii iste dr"ave (izraz za to je kabota<a, promet po obalnem
morju med pristanii iste dr"ave);
- obalne dr"ave obdr"ijo suverenost nad reko in skrb za reni ter prometni red;
- v posebnih primerih lahko dr"ave zaradi lastne varnosti in svojih interesov omejijo plovbo.
Aarcelonska konvencija velja le za dr"ave podpisnice.
4eke, na katerih je plovni re"im urejen z mednarodnimi pogodbami, imenujemo konven&ionane
reke (npr. 4en in ?onava).
!.!.2. ?e#era
&e le"ijo med dr"avami, velja naelo, da se delijo med mejne dr"ave kjer se meja dr"ave
dotakne toke na kopnem (ti dve toki se pove"eta) pove"eta se toki, kjer meja na kopnem
dose"e jezersko vodno maso (>obiajno povezovanje).
4ibolov v jezerih 0 reitvi!
%. ribolov se organizira tako, da vsaka dr"ava uredi pravila ribolova na svojem delu jezera;
0. ribolov se ribiem obalnih dr"av dovoli na celotnem obmoju jezera (npr. Aodensko jezero
med Mvico in /emijo).
6elika jezera med #?) in -anado! obmoje je razmejeno s pogodbami, ki vsebujejo mehanizme
reevanja ekolokih vpraanj (npr. redne konzultacije med dr"avami, medsebojno obveanje o
delih, ki se izvajajo na jezerih,.) mehanizmi usklajevanja politik in medsebojnega reevanja
sporov(posvetovanja.
-aspijsko jezero (predvsem ekoloki problem) > velika masa slane vode (ni morjeV); povezano s
&rnim in Aaltikim morjem s kanali (umetna povezava z ruskimi morji); pravna situacija glede
razmejitve! v preteklosti je bila meja potegnjena med tokama, kjer se kopenska meja dotika
jezerske vode; v asu *# je to ostalo enako; po razpadu *# so bile sklenjene nove pogodbe, s
katerimi so reili veino vpraanj, ne pa vseh (ribolov, na$ta, zemeljski plin v jezeru in ob jezeru);
danes ima @ dr"av dostop do jezera (,ran, 4usija, 8urkmenistan, )zerbajd"an, -azahstan); sedaj
je reitev naelo srednje rte > jezero je razdeljeno na @ sekcij za te dr"ave; jezero je ekonomsko
in strateko zanimiv prostor, vendar spori v tem asu niso akutni.
!.!.!. Morje
!.!.!.1. 4po-no
Pokriva <D,=^ zemeljske povrine. Morske razdalje se merijo v navtinih miljah (morskih miljah,
%=@0m > %milja). Pomorsko medn. pravo T medn. pomorsko pravo (> ureja vpraanja medn.
pomorskega transporta).
Oeta %2@= je bila v Xenevi kodi$ikacijska kon$erenca F#/ o morskem pravu (J/BOF*P,, Jnited
/ations Bon$erence on OaS o$ *ea). 8u so bile sprejete naslednje konvencije!
a) -onvencija o odprtem morju;
;<
b) -onvencija o epikontinentalnem pasu;
c) -onvencija o ribolovu in varovanju biolokih bogastev odprtega morja;
d) -onvencija o teritorialnem morju in zunanjem morskem pasu.
/a tej kon$erenci ni bil dose"en sporazum o irini teritorialnega morja. ?ogovorjeno je bilo samo
to, da ne sme biti iri od %0 morskih milj. &eprav je bila Xenevska kodi$ikacija obse"na, pa je bila
vendarle samo delna. Poleg nje so e vedno veljala pravila obiajnega prava (e niso bila
vsebovana v Xenevski konvenciji) in pravila razlinih mednarodnih pogodb o posameznih
vpraanjih (ribolov, onesna"evanje, plovba itd.). *prejet je bil tudi Protokol o obveznem reevanju
sporov pred Mednarodnim sodiem.
Ceneralna skupina F#/ je leta %2<D sprejela Dekara&ijo o naei:9 s katerimi se ureja
morsko dno in pod#emje i#ven meja dr<avne jurisdik&ije. * to ?eklaracijo je F#/ razglasila
podmorje izven obalnih pasov posameznih dr"av za splono dobro lovetva oz. skupno
dediino lovetva.
8onven&ija OZ2 o pomorskem pravu je bila podpisana v mestu Montego AaE na Jamajki in se
zato imenuje tudi ?amaj-ka konven&ija. -onvencija je zaela veljati ele %D. novembra %22;,
podpisnica pa je tudi *lovenija. #ajema vse konvencije iz leta %2@= in e -onvencijo o izkljuni
ekonomski coni in -onvencijo o mednarodni pomorski coni. 4azlika med Xenevsko in Jamajko
konvencijo je predvsem v coni mednarodnega podmorja. Jamajka konvencija ustanavlja
posebno Mednarodno sodie (tribunal) za pomorsko pravo v 5amburgu, predvideva pa tudi
drugane oblike mirnega reevanja sporov (arbitra"e, konsolidacije, posvetovanja).
-ljub obse"nosti -onvencije o pomorskem pravu veljajo e vedno obiajna pravila pomorskega
mednarodnega prava. Mtevilna vpraanja morskega prava namre s konvencijo niso urejena.
#ato uvod (preambula) -onvencije doloa, da bodo ta vpraanja e naprej urejala pravila
obiajnega mednarodnega prava. /ekateri deli -onvencije so preli v obiajno pravo e pred
letom %2=0, npr. pravilo o irini teritorialnega morja, tranzitni prehod, izkljuna ekonomska cona,
arhipelake vode. 8ako nastajanje obiajnega prava je potrdila znanost, pa tudi Mednarodno
sodie.
*lovenija je novembra %22; sprejela noti$ikacijo o pravnem nasledstvu Jamajke konvencije. #
noti$ikacijo uveljavljamo prednosti dr"ave z geogra$sko neugodnim polo"ajem.
!.!.!.2. Morski pasovi
Morje je celota, v kateri so vsi deli medsebojno povezani. #notraj te celote pa lahko glede na
razlien mednarodnopravni polo"aj razlikujemo posamezne dele morja. ?eli morja, ki so bli"je
obali, v veji ali manji meri pripadajo obalnim dr"avam, vsebina oblasti in odnos do drugih dr"av
uporabnic morja pa se v posameznih delih razlikujeta. 6 tem smislu loimo!
- notranje morske vode;
- teritorialno morje;
- arhipelake vode;
- zunanji morski pas;
- pas s posebnimi pravicami do ribolova;
- epikontinentalni pas;
- izkljuna ekonomska cona;
- odprto morje.
&eprav vsebuje mednarodno pravo podrobna pravila o mednarodnopravnih re"imih na morju, je
dr"avam prepueno, da s svojimi notranjimi predpisi prilagodijo mednarodna pravila glede na
speci$inosti svoje obale. 8ako se mora vsaka obalna dr"ava odloiti, ali bo doloila zunanji
morski pas in ekonomsko cono, arhipelaka dr"ava pa, ali bo doloila arhipelake vode. Pri
morskih pasovih, ki ji pripadajo ipso $acto (notranje morske vode, teritorialno morje in
epikontinentalni pas), mora obalna dr"ava s predpisi, ki ne smejo biti v nasprotju z mednarodnimi
pravili, doloiti njihov obseg. 6 skladu z mednarodnim pravom lahko dr"ava doloi pogoje, pod
katerimi lahko druge dr"ave in mednarodne organizacije uporabljajo njene morske prostore.
;=
?eli morja, ki spadajo pod teritorialno suverenost dr"ave!
- notranje morske vode,
- teritorialno morje.
?eli morja, morskega dna in podzemlja, kjer ima ? suverene pravice!
- zunanji morski pas,
- izkljuna ekonomska cona (,+B),
- epikontinentalni pas.
?eli morja, morskega dna in podzemlja, ki so zunaj nacionalnih jurisdikcij!
- odprto morje,
- mednarodna cona.
a/ 2otranje morske vode
2otranje morske vode so deli morja, ki so s kopnim obmojem dr"ave v tako tesni zvezi, da je
nad njimi vzpostavljena enaka suverenost kot nad dr"avnimi kopnimi obmoji (popolna
suverenost dr"ave). 6 notranje morske vode spadajo!
%. vode v prostoru med rtama najni"je oseke in najvije plime
0. vode v pristaniih, zalivih; ni vsak zaliv v geogra$skem smislu tudi zaliv v
mednarodnopravnem smislu ' v notranje vode se teje samo zaliv, katerega povrina je
enaka ali veja od povrine polkroga, ki spaja skrajne toke vhoda v zaliv, pri emer dol"ina te
rte ne sme biti veja od povrine 0; morskih milj
L. notranja morja ' deli morja, ki so v plovni zvezi z ostalim morjem, vendar pa so zaradi
posebne oblike tako vkljueni v kopno obmoje, da se obalni dr"avi prizna izkljuna oblast
nad njimi; zalivi in notranja morja imajo enak pravni polo"aj, razlikujejo se zgolj geogra$sko
(notranja morja so obiajno veja od zalivov, obstaja tudi nekaj izjem, npr. 5udsonov zaliv);
da bi zaliv ali notranje morje spadala v notranje morske vode, mora dr"ava imeti suverenost
nad vhodom vanj in njegovo celotno obalo;
;. morja med obalo in otoki ali otonimi verigami (e le niso otoki preve oddaljeni od obale); kjer
je obalna rta zelo razlenjena, se za doloanje temeljne rte uporabi metoda ravnih rt T
voda v prostoru med rtama najni"je oseke in najvije plime pri nerazlenjeni obali
@. vode v ustjih rek ' tu je potrebno razlikovati dva polo"aja!
- reka se izliva neposredno v morje ' mejo med notranjimi vodami in teritorialnim morjem
predstavlja rta, potegnjena med skrajnima tokama ustja;
- reka ob ustju ustvarja rokave ' uporabljajo se pravila, ki veljajo za zalive.
#unanja meja notranjih morskih voda je temeljna rta, od katere se zane teritorialno morje.
#unanja meja pristani je rta, ki povezuje najbolj izpostavljene stalne toke objektov ali naprav
pristania.
/otranje morske vode so pod enako suvereno oblastjo kot kopni deli dr"ave. ?anes je sprejeto
stalie o suverenosti dr"ave tudi nad teritorialnim morjem, zato je razlika med notranjimi
morskimi vodami in teritorialnim morjem minimalna ' tuje ladje nimajo pravice do nekodljivega
prostega prehoda skozi notranje morske vode. *kozi njih lahko plujejo le po plovnih poteh, ki jih
je obalna dr"ava doloila za mednarodni promet. Pri plovbi skozi notranje morske vode so tuje
ladje popolnoma podvr"ene oblasti obalne dr"ave (v praksi se to ne izvaja dosledno). Pri
prepovedi ali regulaciji plovbe obalna dr"ava ne sme diskriminirati med ladjami razlinih zastav.
#unanja meja notranjih morskih voda je temeljna rta, od katere se zane teritorialno morje.
#unanja meja pristani je rta, ki povezuje najbolj izpostavljene stalne toke objektov ali naprav
pristania.
b/ @eritoriano morje
@eritoriano morje je pas morja, ki se razteza vzdol" cele dr"ave oz. njenih notranjih voda, e jih
ta ima. Fbseg teritorialnega morja se doloa s irino njegovega pasu, izra"enega v navtinih
miljah. 6saka dr"ava lahko sama doloi irino svojega teritorialnega pasu, pri tem pa mora
;2
upotevati Q0; -onvencije o teritorialnem morju in zunanjem pasu, ki doloa, da se teritorialni pas
ne more raztezati ve kot %0 navtinih milj od temeljne rte, od katere se meri irina teritorialnega
morja. 8emeljna rta je rta nizke vode (ob oseki) vzdol" obale, kjer pa se pred obalo nahajajo
notranje vode, pa zunanja meja teh voda. 8eritorialno morje se rauna tudi od vsakega otoka. Pri
zmrznjenem morju se irina teritorialnega morja rauna od konca zmrznjene povrine.
8emeljna rta se torej rauna kot!
- rta nizke vode ob obali (oseka) ali
- po sistemu ravnih temeljnih rt ' najbolj izpostavljene toke zunanjih otokih skupin '
znotraj otoke skupine so notranje morske vode (lahko tudi zaliv, pristania.).
*uverenost dr"ave se razteza tudi na zrani prostor nad njim, njegovo dno in podzemlje. 6endar
pa teritorialno morje ni popolnoma izenaeno s kopenskim podrojem dr"ave, saj obstaja ena
pomembna izjema od suverenosti. 8o je pravi&a do ne-kodjivega pre:oda tujih ladij (v
notranjih vodah te pravice ni), ki je obalna dr"ava ne sme kriti. Pravico do nekodljivega prehoda
nekateri avtorji obravnavajo kot slu"nost, ki obremenjuje podroje obalne dr"ave v korist tujih
dr"av. Prehod je lahko!
- prehod teritorialnega morja brez vstopa v notranje vode (plovba med tretjimi dr"avami);
- prehod teritorialnega morja za vstop v notranje vode ali za izstop iz notranjih vod na
odprto morje.
Prehod mora biti neprekinjen, hiter in nekodljiv. 8o pomeni tak prehod, ki ne prizadene reda,
miru in varnosti obalne dr"ave.
6 teritorialnih vodah nima nihe (razen seveda obalne dr"ave) pravice do ribolova, razen e je to
posebej doloeno v mednarodnih pogodbah in e se plaa odkodnina. *lovenija ima ta
vpraanja reena z Fsimskim sporazumom. Clede ribolova so bile med ,talijo in bivo Jugoslavijo
sklenjene pogodbe o ribolovu na obmoju sedanjega slovenskega teritorialnega morja. * 5rvako
razmerja e niso urejena.
Pri prehodu skozi tuje teritorialno morje spadajo trgovske ladje naelno pod oblast obalne dr"ave,
e ta tako doloi. Fbalna dr"ava ima pravico preveriti, e je prehod ladje nekodljiv. Fdnosi na
ladji, ki ne posegajo v interese obalne dr"ave, spadajo pod pristojnost dr"ave, pod katere zastavo
ladja pluje. 6 primeru kaznivih dejanj, storjenih na ladji, ko je ta v teritorialnem morju, lahko
obalna dr"ava opravi aretacije ali preiskavo po svojih predpisih samo v naslednjih primerih!
- e se posledice kaznivega dejanja, strojenega na ladji, raztezajo na obalno dr"avo;
- e kaznivo dejanje moti javni red in mir obalne dr"ave ali red v teritorialnem morju;
- e poveljnik ladje ali konzul dr"ave, pod katere zastavo ladja pluje, zahteva pomo;
- e so potrebni ukrepi za prepreevanje nedovoljene trgovine z mamili.
6 vseh teh primerih mora obalna dr"ava, preden izvede kakrenkoli ukrep, na zahtevo poveljnika
ladje obvestiti konzularni organ dr"ave, pod katere zastavo ladja pluje.
&e pride do spora in se ugotovi, da je tuja vojna ladja krila predpise obalne dr"ave, obalna
dr"ava od take ladje lahko zahteva, da zapusti njeno teritorialno morje, ne sme pa vriti oblasti
nad njo; drugae je s tujimi trgovskimi ladjami.
&/ Zunanji morski pas
Je odprto morje, v katerem ima obalna dr"ava doloene suverene pravice $iskalnega,
zdravstvenega in imigracijskega nadzora. #unanji morski pas se razprostira v doloeni irini od
zunanje meje teritorialnega morja. ?r"ave same doloijo to irino, vendar Jamajka konvencija
doloa, da zunanji morski pas in teritorialno morje skupaj ne smeta obsegati ve kot 0; navtinih
milj (konvencija iz l. %2@= pa je odrejala %0 morskih milj od temeljne rte vkljuno s teritorialnim
morjem). -onvencija o teritorialnem morju in zunanjem pasu priznava obalni dr"avi pravico, da
opravlja nadzor, ki je potreben, da se prepreijo kritve njenih carinskih, $iskalnih, zdravstvenih in
imigracijskih predpisov na njenem ozemlju in teritorialnem morju ter da se takne kritve
@D
kaznujejo. -onvencija o pomorskem pravu (Jamajka konvencija) je to pravico potrdila in jo glede
arheolokih in zgodovinskih raziskovanj razirila na morsko dno pod zunanjim pasom.
d/ %r:ipea-ke vode
%r:ipea-ke vode so notranje vode med otoji (Hidji, Aahami, Polinezija, Malezija, 5avaji itd.).
Meja notranjih voda je temeljna rta spajanja zunanjih rt najbolj izpostavljenih tok otoja. 6odni
re"im znotraj arhipelaga lahko razglasi samo ar:ipea-ka dr<ava, to je dr"ava, ki je v celoti
sestavljena iz enega ali ve arhipelagov, lahko pa obsega tudi druge otoke. ?r"ave, ki imajo
poleg arhipelaga tudi dr"avno obmoje na kontinentu, nimajo pravice do arhipelakih vod. 6
arhipelakih vodah, zranem prostoru nad njim, morskem dnu in podzemlju ima arhipelaka
dr"ava popolno suverenost. 8ako kot v teritorialnem morju pa tudi tu obstaja pravica do
nekodljivega prehoda za tuje ladje. *tatus arhipelakih voda je treba razglasiti (Japonska tega ni
storila).
e/ 6#kjuna ekonomska &ona
/a podlagi -onvencije o pomorskem pravu lahko (ne pripada ji avtomatino) obalna dr"ava doloi
svojo i#kjuno ekonomsko &ono v oddaljenosti 0DD milj od temeljne rte (jo razglasi in doloi
irino ' e tega ne stori, ji e vedno pripada epikontinentalni pas ta se ne razglaa, dr"avi
enostavno pripada glede na njene geogra$ske razse"nosti). &e si 0 ,+B le"ita nasproti ali druga
ob drugi, ju je treba razmejiti (s sporazumom na podlagi MP, kot je doloeno v QL= *M* ' z
namenom dosei pravino reitev).
,zkljuna ekonomska cona zajema morsko dno, podzemlje in vodni pas nad njim. 6 izkljuni
ekonomski coni ima obalna dr"ava suverene pravice (in ne suverenostiV) glede!
- raziskovanja, izkorianja, ohranjevanja in gospodarjenja z "ivimi in ne"ivimi naravnimi
bogastvi morja in podmorja;
- drugih ekonomskih dejavnosti (npr. proizvodnja energije);
- gradnje umetnih otokov in naprav,
- znanstvenega raziskovanja (v nekaterih primerih ima diskrecijsko pravico pri odloanju o
tem, katera znanstvena raziskovanja bo dopustila) in varovanja morskega okolja.
Fbalna dr"ava v tem pasu torej nima popolne oblasti nad vsemi dejavnostmi (ne gre za
ozemeljsko suverenost), temve samo nad nekaterimi. ?ol"nost obalne dr"ave je, da se v
izkljuni ekonomski coni zavzema za optimalno izkorianje "ivih bogastev. ?oloiti mora celoten
dopustni obseg ulova "ivih bitij. 6se lahko ulovi sama, e ima za to mo"nosti. &e jih nima, mora
lov dopustiti tudi drugim dr"avam, pri tem pa imajo prednost dr"ave brez obale oz. dr"ave v
neugodnem geogra$skem polo"aju, med njimi pa dr"ave v razvoju.
6 *redozemlju velja politika nerazglaanja izkljune ekonomske cone (npr. na Jadranu bi bila
potrebna razmejitev, saj ni irok ;DD navtinih milj).
8retje dr"ave imajo v izkljuni ekonomski coni naslednje pravice!
- pravica do ribolova, e obstaja viek in e je o tem z obalno dr"avo sklenjen sporazum;
- svoboda plovbe, preletavanja in polaganja kablov in cevovodov;
- pravica do miroljubnega znanstvenega raziskovanja; obalna dr"ava mora v situaciji, ko
odloa o raziskovanju drugih dr"av, ki nima znaaja izkorianja, pokazati do takega
raziskovanja doloeno spotovanje; prepove pa ga lahko le, e ima tako raziskovanje
ekonomski uinek;
- druge pravice iz re"ima odprtega morja, e niso v nasprotju s posebnimi pravili -onvencije
o pomorskem pravu o izkljuni ekonomski coni.
f/ 3pikontinentani pas
3pikontinentani pas je poseben mednarodnopravni re"im na podmorju. Pod tem nazivom
razumemo morsko dno in podzemlje, medtem ko morska povrina in steber morske vode nad
njima (v mednarodnopravnem smislu) spadata v izkljuno ekonomsko cono ali odprto morje.
@%
Ceogra$ski dejavniki!
- kontinentalna polica (shel$) do izobate 0DDm,
- kontinentalna strmina (slope) do globin %@DD3LDDDm,
- kontinentalni rob (margin) do globine ;DDDm naprej je oceansko dno, ki je zunaj
nacionalne jurisdikcije.
+pikontinentalni pas obsega (po Jamajki konvenciji) podmorje do konca kontinentalnega roba
(globina ;DDDm) ali podmorje do oddaljenosti 0DD milj od temeljen rte, ne glede na globino
morja. &e je kontinentalni rob e bolj oddaljen, je pas lahko e iri, vendar ne ve kot L@D
morskih milj od temeljne rte oz. 0DD morskih milj od izobate 0@DDm.
#nailnosti epikontinentalnega pasu!
- epikontinentalnega pasu ni treba razglasiti, dr"avi pripada geogra$sko, vendar pa je to
treba storiti v primeru razmejitevV;
- v tem pasu ima dr"ava suverene pravice raziskovanja in izkorianja naravnih bogastev,
vendar pa le3to ne sme ovirati plovbe in drugih pravic tretjih dr"av iz -onvencije o
pomorskem pravu;
- obalna dr"ava ne more prepovedati polaganja kablov in cevovodov, lahko pa doloi
njihovo smer;
- naprave za izkorianje morskega dna ne smejo ovirati morskih poti; okoli njih je dovoljena
varnostna cona v obsegu najve @DD metrov in spadajo pod jurisdikcijo obalne dr"ave;
- tretje dr"ave, ki "elijo raziskovati v epikontinentalnem pasu, morajo pridobiti dovoljenje
obalne dr"ave.
4azmejitev epikontinentalnega pasu med dvema sosednjima dr"avama ali med dr"avama, ki si
stojita nasproti, se uredi s sporazumom. &e sporazuma ni, se upoteva rta sredine ali rta enake
oddaljenosti. *lovenija nima epikontinentalnega pasu.
g/ Morske o<ine
Morska o<ina je zo"en del morja, ki!
- zaradi naravnih pogojev spada v teritorialno morje obalne dr"ave,
- povezuje dvoje morij (teritorialno z odprtim, 0 ,+B, ,+B z odprtim morjem, odprto morje z
notranjimi vodami, itd.) in
- je mednarodno priznana plovna pot.
*o pod re"imom suverenosti dr"av, ki imajo suverenost na kopnem. 6 obiajnem mednarodnem
pravu se je razvilo pravilo, ki je zagotavljalo pravico do nekodljivega prehoda skozi o"ine, ki
slu"ijo mednarodni plovbi. Fbalna dr"ava ni imela pravice zahtevati dovoljenja za prehod. 6
sporu med )lbanijo in 6eliko Aritanijo (leta %2;2) je Meddr"avno sodie potrdilo pravico do
nekodljivega prehoda tudi za vojne ladje (sodie je hkrati odloilo, da je 6A krila albansko
suverenost s tem, ko je zaela iz o"ine odstranjevati mine; ienje min namre ni nekodljiv
prehod, temve vojaka operacija).
4ezultat pogajanj na 8retji kon$erenci F#/ o pomorskem pravu (Jamajka konvencija) je
vzpostavitev re<ima tran#itnega pre:oda v o"inah, ki slu"ijo mednarodni plovbi med enim delom
odprtega morja ali izkljune ekonomske cone in drugim delom odprtega morja ali izkljune
ekonomske cone (torej o"ine, ki povezujejo odprta morja ali ,+B) in niso ire od 0; morskih milj
(Cibraltar, 5ormuz, Malaka). Aistvo tega pravnega re"ima je tran#itni pre:od > prosta plovba za
vse ladje (trgovske, vojake) in pravica do preleta; podmornice pa smejo pluti pod povrino
(drugje morajo pluti po povrini z izobeeno zastavo). Oadje pa imajo pri tem doloene
obveznosti! plovba brez zadr"evanja, prepoved uporabe sile ali gro"nje s silo.
Med pravico do nekodljivega prehoda in tranzitnim prehodom obstajajo pomembne razlike!
- nekodljiv prehod se nanaa samo na ladje, tranzitni prehod pa tudi na letala;
- tranzitni prehod se izrecno nanaa tudi na vojne ladje;
@0
- pri podmornicah v tranzitnem prehodu se ne zahteva, da plujejo na povrini in da izobesijo
svojo zastavo;
- pri tranzitnem prehodu obalna dr"ava ne more izvajati ukrepov za prepreevanje prehoda,
ki ni nekodljiv (najpomembneja razlika).
/ajpomembneji o"ini v zgodovini sta Aospor in ?ardanele. 8i dve o"ini spadata v notranje
morske vode 8urije in sta pod mednarodnim re"imom. Jrejala ju je vrsta pogodb od l. %<<;
naprej, vkljuno s Parikim mirom (krimska vojna med 8urijo in 4usijo se je konala z njim l.
%=@1) 4usija je izgubila pravico, da bi imela kakrno koli vojako ladjevje kjerkoli v &rnem
morju internalizacija plovbe po ?onavi; danes velja pogodba iz MontreuKa _Montreja`, %2L1.
?ardanele povezujejo Marmorno s *redozemskim morjem, Aospor pa povezuje Marmorno s
&rnim morjem.
0 temeljna re"ima, ki veljata zanju (po pogodbi iz MontreuKa)!
%. trgovske ladje ! svoboda plovbe velja za ladje vseh zastav v miru in vojni, e je 8urija
nevtralna; e je 8urija udele"ena v vojni, sme trgovskim ladjam sovra"nih dr"av prehod
prepovedati;
0. vojne ladje ! podrobna pravila o plovbi in tona"i vojnih ladij v miru (ne smejo imeti ve kot
;@.DDD ton); med vojno, v kateri 8urija ne sodeluje, u"ivajo vojne ladje nevtralnih dr"av enak
re"im; e je 8urija ogro"ena ali sodeluje v vojni, sme sama odloati o dopustnosti plovbe
tujih vojnih ladij
G kopica drugih re"imov (pomo pilotov pri plovbi opcijska)
:/ Mednarodni prekopi .kanai/
Prekopi so umetno zgrajene vodne poti, ki povezujejo dvoje morij in skrajujejo pot med njima.
?r"ave se na svojem ozemlju svobodno odloajo o gradnji umetnih vodnih poti, ki naeloma
spadajo pod njihovo izkljuno oblast (npr. -orintski prekop v Criji). 6endar pa se lahko z
mednarodno pogodbo za doloen prekop vzpostavi poseben pravni polo"aj. 8o se zgodi takrat,
ko je prekop posebno pomemben za vodni promet oz. ko je za njegovo gradnjo zainteresiranih
ve dr"av (npr. *ueki, Panamski prekop).
Po mnenju nekaterih velja za mednarodne prekope svoboda prehoda za vse dr"ave, ne glede na
sklenjene mednarodne pogodbe. *talno sodie mednarodnega prava je v svojem mnenju
izreklo, da so umetne vodne poti, ki spajajo dve odprti morji, izenaene z naravnimi o"inami, in to
celo tako, da tudi prehod vojne ladje dr"ave v vojni ne kri nevtralnosti suverene dr"ave, pod
katere oblastjo je umetni vodni prehod. 6endar pa takega mnenja ni mogoe sprejeti. *plono
pravilo MP, ki bi nalagalo takno dol"nost, namre ne obstaja. *voboda prehoda na nekaterih
prekopih temelji na pogodbenih obveznostih. -onvencija o pomorskem pravu je zavezala
tranzitne dr"ave, da dr"avam brez obale omogoijo tranzit proti morju preko svojega podroja. 6
novejem asu sicer obstaja mo"nost, da bi se svoboda prehoda razvila v splono pravilo MP in
bi veljala za vse prekope, vendar pa je zaenkrat re"im vsakega prekopa urejen posebej.
/ajpomembneja kanala sta *ueki in Panamski.
#a 4ue-ki prekop je bila leta %=== v Barigradu sprejeta 8onven&ija o svobodni uporabi
4ue-kega kanaa (Carigrajska konven&ija), s katero je bil prekop internacionaliziran in
nevtraliziran postal je stalno odprt (v miru in vojni) za trgovske in vojne ladje vseh zastav.
Fd l. %200 (ko je bil ukinjen britanski protektorat) je +gipt samostojno upravljal s prekopom (razen
med ,,. *6, ko je bil spet pod britanskim protektoratom). Fdgovor 6A, Hrancije in ,zraela zaradi
nacionalizacije *uekega prekopa je bil napad na +gipt enostranska izjava +gipta pred 6*
F#/ %2@<! potrdila je duh in rko Barigrajske konvencije. /ato +gipt vzpostavi dejansko
suverenost nad kanalom (doloa pristojbino za plovbo), upoteva naj se naelo nediskriminacije,
esar pa +gipt ni upoteval ' ,zraelu ni dovolil plovbe ez kanal vojna %21<, ,zrael zmaga,
prekop je zaprt vojna %2<L, +gipt zmaga %2<2 mirovni sporazum med ,zraelom in +giptom,
od takrat naprej ,zrael nima nobenih te"av ve s plovbo ez kanal.
@L
6arnostni svet F#/ je doloil naela, ki naj jih pri sklepanju sporazumov o re"imu v prekopu
upotevajo dr"ave!
- svoboda plovbe brez kakrnekoli diskriminacije;
- spotovanje suverenosti +gipta;
- loevanje uprave prekopa od politike katerekoli dr"ave;
- doloanje taks za prehod s sporazumom med +giptom in uporabniki prekopa;
- odvajanje dela prihodka za vzdr"evanje in izboljevanje prekopa.
Pravila o plovbi tujih vojnih ladij ez kanal edina omejitev > med ladjami razlinih vojskujoih se
strank je pravilo o 0;3urnem zamiku plovbe ez kanal (e gre ena vojaka ladja ez kanal, gre
ladja nasprotne strani ez kanal lahko ele ez 0; ur).
Panamski kana!
- nastanek Paname! odcepitev od -olumbije l. %2DL s sporazumom 5aE36arilla; Panama je
odstopila obmoje bodoega kanala #?) kanal odprt %2%;
- ta sporazum je bil neenakopraven, zato ga nasledi sporazum iz l. %2<< (v veljavi od %2<2)
o nevtralnosti in vzdr"evanju kanala, s katerim preneha amerika suverenost nad kanalom
obmoje kanala je trajno nevtralno, n. miroljubnega prehoda velja za vse ladje (tudi
vojne)
- kanal pride v last Paname l. %222
!.). Zrano obmoje dr<ave
!.).1. Zrani prostor
Mednarodna kon$erenca o zranem prometu v Parizu l. %2%D zaradi nasprotujoih si stali ni
uspela. 6endar pa sta l. %2%L /emija in Hrancija sklenili dvostranski sporazum, ki je sprejel
naelo suverenosti dr"ave nad zranim prostorom, ki le"i nad njenim obmojem. 8o naelo je bilo
sprejeto tudi v prvem multilateralnem sporazumu, 8onven&iji o ureditvi #ranega prometa
(Pari-ka konven&ija, %2%2). Po tej konvenciji je zrani prostor nad dr"avnim ozemljem in
teritorialnim morjem pripadal dr"avnemu obmoju. 6endar pa je bila zrakoplovom dr"av strank
priznana pravica do nekodljivega prehoda ez zrani prostor drugih dr"av strank, ez zrani
prostor tretjih dr"av pa pravica do preleta (brez pristajanja) pod pogoji, kot jih doloi tretja dr"ava.
Oeta %2;; je bila v Bhicagu sprejeta 8onven&ija o mednarodnem &ivinem #ranem prometu
(7ika-ka konven&ija) in tudi ta je (kljub druganim amerikim predlogom) potrdila popolno in
izkljuno suverenost vsake dr"ave nad zranim prostorom!
- v primerjavi s Pariko konvencijo &ikaka ne priznava pravice do nekodljivega prehoda in
pravico do preleta znatno omejuje; svoboda preletanja nad odprtim morjem in teritorialna
suverenost dr"ave za zrani prostor nad kopnim ozemljem;
- za mednarodni promet v zranem prostoru posamezne dr"ave je potrebna njena privolitev
oz. ustrezna mednarodna pogodba;
- vsaka dr"ava ima pravico do zrane kabota"e (promet med mesti iste dr"ave) ' to je bilo
pomembno, saj je imelo v tistem asu veliko dr"av svoje kolonije, na katere se je kabota"a
prav tako nanaala;
- dr"ave lahko doloijo zrane poti (koridorje),
- dr"ave lahko zahtevajo pristanek tujega zrakoplova,
- zaradi varnostnih razlogov lahko dr"ave razglasijo prepovedana obmoja ali zaasno
prepovejo preletavanje svojega obmoja.
&ikaka konvencija je ustanovila Mednarodno organizacijo za civilno letalstvo, ki reuje vpraanja
zranega prometa na mednarodni ravni.
8udi za zrani promet velja, da mora imeti vsak zrakoplov dr"avno pripadnost in ustrezne oznake,
iz katerih je pripadnost jasno razvidna. Predpise o pripadnosti in registraciji sprejme vsaka dr"ava
zase. &ikaka konvencija je razdelila zrakoplove na!
@;
- civilne (vrijo potniki in tovorni promet); zanje &ikaka konvencija uvede 0 re"ima!
Protokol dveh svoboin (pravica do tranzita, pravica do pristanka zaradi tehninih
potreb) ta protokol je bil dokaj iroko sprejet;
Protokol petih svoboin (pravica do! tranzita, pristanka zaradi tehninih potreb,
pristanka zaradi izkrcavanja potnikov(tovora, pristanka zaradi vkrcavanja potnikov in
tovora, pristanka zaradi vkrcavanja in izkrcavanja potnikov in tovora) ta protokol ni
bil splono sprejet, le tranzit in pristanek zaradi tehninih potreb, ostalo naj se ureja z
bilateralnimi sporazumi;
- dr"avne ' (vojaka in vsa druga letala v dr"avni slu"bi ' carinske, policijske naloge);
potrebujejo posebno dovoljenje za vsak prelet ez tuje ozemlje.
-er je zrani promet zapletena materija, je bila ustanovljena Mednarodna agen&ija #a &ivino
etastvo (,B)F, %2;<) s sede"em v Montrealu. *krbi za tehnine standarde letalstva, za
vpraanja ki se tiejo uporabe koridorjev, itd.
4azviti zrani promet je zahteval tudi mednarodnopravno ureditev kaznovanja kaznivih dejanj,
storjenih v zrakoplovih med letom. Oeta %21L je bila sprejeta @okijska konven&ija, ki se nanaa
na primere, ko je kaznivo dejanje storjeno na zrakoplovu med letom ali na podroju, ki ni sestavni
del nekega dr"avnega podroja (npr. odprto morje). /aeloma je za ta kazniva dejanja pristojna
dr"ava, kjer je bilo letalo registrirano, druge dr"ave pa so pristojne v naslednjih primerih!
- e sta uinek ali posledica nastala na obmoju druge dr"ave;
- e je storilec dr"avljan druge dr"ave;
- e kaznivo dejanje ogro"a varnost te dr"ave;
- e gre za kritev letenja;
- e gre za kritev multilateralne pogodbe (zahteva po izroitvi storilca).
8okijska konvencija ni doloila, katera dr"ava je pristojna za kazenski pregon, zato ve mo"nosti
(dr"ava storilcev, dr"ava pristanka, dr"ava potnikov,.). ?r"ava, kjer je letalo pristalo, ga ni smela
zadr"evati in mu je morala omogoiti vrnitev.
-o je v estdesetih letih zaelo prihajati do teroristinih dejanj na zrakoplovih, zlasti ugrabitev letal
in talcev, so se reitve te konvencije izkazale za nezadostne. #a zapolnitev pravnih praznin so
bile sklenjene tri konvencije!
a) 8onven&ija o #atiranju protipravne #apenitve eta (5aaka konvencija, %2<D); -onvencija
vsebuje pravne elemente za prepreitev ugrabitve letal, saj se vse dr"ave podpisnice
zavezujejo, da bodo za ta kazniva dejanja predpisale stroge kazni; postopek pri teh kaznivih
dejanjih je tak, da mora vsaka dr"ava podpisnica, na katere ozemlju se odkrije storilca (na
ozemlju katere je letalo pristalo), uvesti postopek proti storilcuPstorilcem;
b) 8onven&ija o #atiranju protipravni: dejanj proti varnosti &ivinega #ranega prometa
(Montrealska konvencija, %2<%); vsebuje iri krog dejanj, saj poleg ugrabitev doloa e celo
vrsto dejanj, ki ogro"ajo varnost letalskega prometa (pokodovanje navigacijskih naprav,
oviranje postopkov, ki zagotavljajo varnost letalskega prometa); dr"ave so dol"ne takna
kazniva dejanja obravnavati kot zelo nevarna in zanje predpisati visoke kazni ' e storilca ne
izroijo dr"avi, ki ga upravieno lahko zahteva na podlagi kake pravne osnove, so mu dol"ne
soditi same (naelo aut dedere aut punire, izroi ali kaznuj); k Montrealski konvenciji je bil leta
%2== sprejet e dodatni protokol, ki se ukvarja z varnostjo na mednarodnih letaliih;
c) 8onven&ija o o#naevanju pastini: ekspo#ivov # namenom nji:ovega odkrivanja
(Montreal, %22%).
Prvi dve konvenciji vsebujeta pomembna doloila o inkriminaciji prepovedanih dejanj! dr"ave
pogodbenice so jih dol"ne vnesti v svojo notranjo zakonodajo in jih uvrstiti v kategorijo hudih
kaznivih dejanj. Xe sklenjene ekstradikcijske pogodbe se razirijo tudi na ta kazniva dejanja.
6 novejem asu se vse bolj poudarja potreba po zaiti zraka pred onesna"evanjem. Mnoge
dr"ave sprejemajo na tem podroju svoje predpise in sklepajo dvostranske mednarodne
pogodbe, na svetovni ravni pa sta trenutno najpomembneji!
- -onvencija o prekomernem onesna"evanju zraka na velikih oddaljenostih (Xeneva, %2<2),
h kateri so bili sprejeti dodatni protokoli, in
@@
- ?unajska konvencija o zaiti ozonske plasti (%2=@).
!.+. Dr<avne meje
Meja dr"avnega obmoja ali dr<avna meja je prostor nepravilne oblike, ki obsega povrino tal,
zrani prostor in podzemlje, in ki omejuje tridimenzionalni prostor dr"ave, ki se razteza v irino,
globino in viino. 6 praksi pa se o njej pogosto govori kot o rti. -ot rta se tudi vrisuje v
zemljevide. 6endar pa se ta rta dviguje v viino in spua v globino.
Meja se doloa tako na kopnem kot na morju. 6 noveji dobi se je predvsem zaradi
epikontinentalnega pasu odstopilo od mnenja oziroma naela, da se na povrini doloena meja
razteza vertikalno v globino in viino. 3pikontinentani pas je namre prostor, ki obsega samo
morsko dno in podzemlje, ne pa tudi steber vode, pod katerim se nahaja. 8ukaj poteka meja
suverenih pravic po povrini morskega dna, v globino pa se vertikalno spusti ele tam, kjer se
zane cona mednarodnega podmorja. 6endar pa na epikontinentalnem pasu in prostoru izkljune
ekonomske cone dr"ava nima polne jurisdikcije, temve samo nekatere suverene pravice. #ato
poteka morska meja obalne dr"ave po zunanji meji teritorialnega morja. ?r"avna meja je
de$inirana v #akonu o nadzoru dr"avne meje (stari zakon je iz leta %221, novi pa iz leta 0DD0 ' ta
je ne vsebuje), Q@! dr"avna meja je prostor treh dimenzij, ki se razprostira nad #emljino povrino v
viino, na povrini tal in v zemeljsko globino.
Meja je lahko!
- naravna > neka naravna oblika tal, ki omogoa doloitev meje v skladu z mednarodnimi
pravili (npr. gorske verige, reke, jezera, "eleznice, ceste);
- pogodbena > ne opira se na naravno obliko tal, zato se mora opisati v mednarodni
pogodbi in doloiti v razmejitvenih elaboratih; ponavadi ima zgodovinski aspekt; posebna
vrsta pogodbenih mej so meje, ki sledijo poldnevnikom ali vzporednikom (npr. meja med
#?) in -anado, meje med zveznimi dr"avami #?), meja med *everno in Ju"no -orejo);
- etnina;
- strateka .
Meje med dr"avami so vedno dogovorjene z mednarodno pogodbo, ne glede na to, ali so
naravne in pogodbene. Pri sklepanju pogodb se dr"ave bolj ali manj opirajo na naravne meje (s
potrebnimi modi$ikacijami). /aina doloitve meje sta!
- delimitacija doloitev meje z mednarodno pogodbo;
- demarkacija mejo doloi meana meddr"avna komisija.
Pri doloitvi meja so pomembne tri stvari!
- identiteta meje;
- kriterij razmejitve (to je vpraanje delimitacije > razmejitve) ' katastrska meja ali neka
druga meja;
- oznaitev meje ' ko imamo mejo "e delimitirano, jo je potrebno e oznaiti v naravi (zelo
razline metode oznaevanja).
Pravila za doloanje naravnih mej, ki so se razvila v mednarodni praksi (dispozitivna, s pogodbo
med dr"avama se lahko uredi drugae ' glej spodaj)!
%. gore e meja poteka ez goro, se kot mejna rta vzame bodisi rta, ki povezuje najvije
vrhove gorske verige, greben ()vstrija34*) ali rta razvodja med dvema rekama (razvodnica,
meja med vodnimi sistemi); e se ne ujemata, prevlada kriterij rte razvodja;
0. reke 0 naina!
- sredina plovne matice (thalSeg); pravilo o thalSegu se uporablja samo za plovne reke in
pomeni, da se meja doloi s sredino plovne matice (plovnega kanala) reke (za plovbo je
bistveno, kje je reka najbolj globoka);
- geometrijska sredina, kadar reka ni plovna ' meja poteka po rti, ki spaja vse toke
vodnega toka, ki so enako oddaljene od obeh bregov;
@1
&e se spremeni reni tok ' pri hitri in nenadni spremembi (npr. poplava) meja obiajno ostane
tam, kjer je bila pred spremembo; pri postopni spremembi, ki je posledica naravnih dogodkov,
se meja spremeni s spremembo toka reke. * pogodbo je mogo tudi drugaen dogovor.
L. je#era e s pogodbo ni niesar doloenega, obstajajo L mnenja!
- obstaja koimperij ' jezero pripada obema dr"avama;
- pas ob obali pripada vsaki od dr"av (metoda obalnih pasov), ostanek jezera je svoboden;
- potrebna je razdelitev celotne povrine jezera ' to mnenje je najbolj pravilno.
Pri nastanku meja se je razvilo naeo uti possidetis iuris (n. sprejetja prejnjih meja), ki
zasleduje idejo, da naj bi nove meje nastajale upotevajo stanje meja administrativnih oblasti.
Cre za teritorialni status Uuo. 8o naelo se je uporabilo!
- v Oatinski )meriki (tu se je tudi razvilo) ' po tem naelu se za dr"avno mejo teje upravna
meja bivih panskih in portugalskih upravnih enot iz asa kolonialne uprave, e se nove
dr"ave ne dogovorijo drugae; v letih %=%D do %=0% so se kolonije osamosvajale, meje
novih dr"av pa so nastajale kar na bivih upravno3administrativnih mejah;
- uporabilo se je tudi v )$riki v asu dekolonizacije po ,,. *6 ' npr. mejni spor Aurkine Haso
in Malija;
- po naelu a $ortiori se to naelo uporablja tudi za prehod medrepublikih meja v dr"avne
meje (tudi *lovenija je tako dobila mejo s 5rvako).
6 teoriji se je razvilo stalie, da se lahko to naelo uporablja tudi za vodne meje, tako da ga je v
zadnjih letih mednarodno sodstvo uporabilo tudi za doloanje morskih mej.
6praanje je, kaj se zgodi z mejami pri nasledstvu dr"av ' nasledstvo dr"av ne vpliva na meje in
mejne re"ime (Q%% ?unajske konvencije; npr. meja 4* in ,talije e vedno poteka po Fsimski meji
' dogovorjeni med Jugoslavijo in ,talijo). Mej na temelju nasledstva torej ni mogoe spreminjati.
Judikati Meddr"avnega sodia v 5aagu ka"ejo, da je stalie sodia, da je naelo uti possidetis
iuris naelo obiajnega MP (%2=1).
?oloanje mej s pogodbo (sporazumno) poteka v dveh ali treh $azah!
- temeljna pogodba doloi mejo v glavnih obrisih;
- meana komisija natanneje doloi mejo na terenu;
- ko se doloi meja na licu mesta, se sestavi sporazum z opisom mejne rte in postavljenih
mejnih znakov, ki so lahko v obliki kamnov ali stebrov, redkeje pa so to lahko tudi ograje.
Mejni spori se reujejo sporazumno z meanimi komisijami, e pa spor ni reen, ga reujejo vlade
neposredno.
Postavitev oz. oznaitev meja je odvisna od okoliin na terenu!
- na kopnem se mejo oznai (mejne oznake)!
mejni kamni ' med 4* in 5rvako je %0.DDD mejnih kamnov, kar je posledica
speci$ike problemov na mikroterenu (beri! gosto poseljeno mejno podroje);
poseka v gozdu, ograje itd. ' redkeje; na meji med *udanom in e eno dr"avo so
postavljeni jekleni stebri, ker se ob njih drgnejo sloni in bi se betonski hitro poruili (s
pomojo slonov, seveda);
- mejo na morju je te"ko doloiti!
z vidika oznaitve meje ' npr. z bojami (4dee morje) in
z vidika delimitacije.
!.,. Pridobivanje in i#guba dr<avnega teritorija
!.,.1. 4po-no
Pridobivanje obmoja, ki do tedaj ni pripadalo nobeni dr"avi, imenujemo tudi inkorpora&ija.
Poznamo dva naina pridobivanja obmoja!
@<
- originarno (izvirno; alluvio ' naplavi zemljo, mirna okupacija) tisto pridobivanje, ko neko
obmoje ni pod nikogarnjo suvereno oblastjo (npr. reka naplavi naplavine in povea se
koliina kopnega, premakne se temeljna rta);
- derivativno (izvedeno; odstop, cesija > od prejnjega nosilca suverenosti) tisto
pridobivanje, ko je pridobljeno obmoje v asu pridobivanja pripadalo drugemu nosilcu
suverenosti; pri derivativnem pridobivanju dr"ava pridobi novo obmoje takno, kakrno
je; velja naelo nemo plus iuris ad alium trans$erre potest, Uuam ipso habet.
Ooimo tudi!
- naravno akcesijo ' pridobivanje obmoja na naraven nain (npr. nanos naplavine ali
nastanek otoka zaradi vulkanske erupcije) ' v MP nima velikega pomena; e nastane otok
v teritorialnem morju ali epikontinentalnem pasu, pripada obalni dr"avi;
- umetno akcesijo ' npr. nasipavanje; v tem primeru se podroje pridobi z okupacijo.
!.,.2. Okupa&ija
Okupa&ija je izviren nain pridobivanja obmoja. Cre za trajno zasedbo nikogarnjega obmoja
(terra nullius) z namenom pridobitve. Fkupacija temelji na pravilu zasebnega prava o prisvojitvi
nikogarnje stvari (res nullius). Clede na to, da je danes ves dr"avam dostopen prostor "e
zaseden (razen prostora, kjer je vzpostavitev dr"avne suverenosti izrecno prepovedana, npr.
odprto morje, vesolje), okupacija ni ve mogoa. 8eoretino pa je mo"no, da nastane otok na
odprtem morju, ki bi lahko bil predmet okupacije. #a pravno veljavno okupacijo morajo biti
izpolnjeni doloeni pogoji!
- terra nullius ! ozemlje v asu pridobitve ne sme biti pod suvereno oblastjo neke druge
dr"ave oz. takno, kjer je vzpostavitev dr"avne suverenosti izrecno prepovedana
(mednarodna obmoja, npr. odprto morje, vesolje, morsko dno in podzemlje zunaj dr"avne
jurisdikcije); v praksi (zlasti evropskih) dr"av oblast domorodcev ali oblast dr"ave, ki ni bila
priznana kot mednarodnopravni subjekt, ni bila ovira za okupacijo; dogajali so se tudi
primeri, ko je bilo obmoje pod oblastjo neke dr"ave, ki ga je kasneje zapustila
(derelikcija);
- e$ektivnost oz. e$ektivna oblast ! obmoje mora biti zasedeno na viden in uinkovit nain '
dr"ava mora na njem neprekinjeno izvajati oblast in zagotavljati pravni red; simbolina
aneksija, razglasitev ali samo odkritje obmoja za okupacijo ne zadostujejo; e$ektivnost se
zahteva ne samo ob zasedbi, temve tudi kasneje, saj bi se prenehanje e$ektivnosti lahko
razumelo kot zapustitev (derelikcija) oz. odrekanje;
- noti$ikacija ! dr"ava, ki okupira obmoje, mora to sporoiti ostalim dr"avam.
Mirna okupacija ni dopustna, kadar gre za!
a) res communis omnium (odprto morje) in
b) res eKtra commercium ()ntarktika, vesolje).
!.,.!. Odstop .&esija/
Fdstop je bil pogost nain pridobivanja obmoja. Clede na to, da so mo"nosti okupacije in
priposestvovanja minimalne, pridobivanje obmoja s silo (debelacija) pa je prepovedano, je danes
to praktino edini mogo nain pridobivanja obmoja.
Odstop pomeni pridobivanje obmoja na podlagi mednarodne pogodbe, bodisi dvostranske med
dotedanjim imetnikom obmoja (cedentom) in pridobiteljem (cesionarjem) bodisi vestranske (npr.
mirovna pogodba). 4azlog za cesijo je ponavadi to, da dr"ava cedent ne more ve obvladovati
ozemlja (Hrancija in 4usija ' Oouisiana purchase, )ljaska). Fdstop je lahko!
- posledica vojne ali pa je tudi povsem prostovoljen; e je odstop izsiljen, je potrebno
upotevati pravila ?unajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb, ki govorijo o
ninosti posla, sklenjenega pod vplivom sile ali gro"nje;
- odplaen (primer )ljaske) ali neodplaen.
@=
#godi se lahko tudi po posredovanju tretje dr"ave. Pri odloanju o usodi doloenega obmoja se
vekrat uporabi plebiscit.
8eoretiki si niso enotni pri vpraanju, kdaj zane odstop uinkovati!
- nekateri so mnenja, da se to zgodi "e s samo sklenitvijo pogodbe,
- nekateri pa zagovarjajo stalie, da je poleg sklenitve pogodbe potreben tudi e$ektiven
prevzem oblasti.
8o vpraanje je lahko pomembno pri razmerjih med dr"avo in ljudmi, ki "ivijo na odstopljenem
obmoju. Fbiajno se to rei s samo pogodbo. Pravne posledice odstopa so pogosto problem, ki
ga je potrebno reevati v okviru mednarodnih pravil o nasledstvu dr"av.
Primeri cesij!
- odstop italijanskega ozemlja bJ %2;< bJ dobila dalmatinske otoke, ,stro in slovensko
Primorje ' to je bilo prej pod , oblastjo;
- cesija %=<= na Aerlinskem kongresu ' Ftomansko cesarstvo je prepustilo upravo nad Ai5
)vstro3Fgrski (status tega ozemlja nejasen); suverenost je )F kasneje razglasila sama
(kar ni bilo v skladu s pogodbo z Aerlinskega kongresa protesti, skoraj vojna);
- Oouisiana purchase (%=DL) ' nakup ozemlja #?) kupijo od Hrancije 0D^ svojega
ozemlja za %@ mio c;
- #?) kupijo )ljasko od 4usije za <,0 mio c.
!.,.). Pridobivanje obmoja # oboro<eno sio
Pridobivanje obmoja s silo je bilo v preteklosti najpogosteji nain vzpostavitve oblasti na nekem
obmoju, ki je prej pripadalo drugi dr"avi. ,mamo dve mo"ni situaciji!
- pridobitev se je nanaala samo na del obmoja dr"ave, ki je obstajala e naprej ' v tem
primeru je prilo do $ormalnega priznanja pridobitve z mirovno pogodbo med strankama v
vojni; takna pridobitev je pravzaprav oblika odstopa;
- dr"ava, ki je imela oblast na svojem obmoju, je bila popolnoma uniena ' tu ni bilo
mo"nosti za pogodbo; takna pridobitev se imenuje podjarmljenje (debea&ija)
zmagovita dr"ava osvoji celotno obmoje pora"ene dr"ave in ga prikljui svojemu.
Pogoj za pridobitev obmoja z debelacijo je bil prenehanje oboro"enih spopadov. &e so se
spopadi nadaljevali, aneksija ni bila mo"na, eprav je bila cela dr"ava zaasno zasedena. 8udi v
obdobju, ko je bilo pridobivanje obmoja z debelacijo e zakonito, je mednarodno pravo torej
strogo razlikovalo med!
- debelacijo in
- vojno okupacijo ' je vedno samo zaasno stanje in zato ni veljavni pravni naslov za
pridobitev obmoja.
Pravna ureditev pridobivanja obmoja s silo!
- Jstanovna listina F#/ (%2;@) prepoveduje vsakrno osvajanje, saj ;. toka Q0 iti
ozemeljsko celovitost in politino neodvisnost katerekoli dr"ave pred kakrnokoli silo ali
gro"njo s silo; pridobivanje obmoja s silo nima nobenega pravnega uinka in ne more biti
priznano; JO predvideva kolektivno akcijo proti dr"avi, ki bi prekrila to zapoved;
- nepriznavanje pridobivanja obmoja s silo izhaja tudi iz prepovedi uporabe sile;
- v ?eklaraciji sedmih nael je zapisano, da se pridobivanje obmoja s silo ali gro"njo s silo
ne bo priznalo kot zakonito;
- v 4esoluciji Ceneralne skupine F#/ o de$iniciji agresije pie, da se ne priznava
pridobivanja obmoja, ki izhaja iz agresije.
Clede na tevilne mednarodne dokumente, ki prepovedujejo vojno in uporabo sile, lahko trdimo,
da je pravilo o nepriznavanju pridobivanja obmoja s silo prelo v mednarodno obiajno pravo.
@2
!.,.+. Priposestvovanje .preskrip&ija/
Priposestvovanje temelji na enem od splonih nael prava, ki so jih priznali civilizirani narodi,
zato sodi tudi v MP. 6endar pa se tu ni razvilo pravilo, koliko asa je za priposestvovanje
potrebno. -ot nain pridobivanja obmoja se priposestvovanje precej razlikuje od istovrstnega
instituta notranjega zasebnega prava. /jegova vloga je priznanje in utrditev dolgotrajne posesti
ne glede na njen znaaj, zato se v MP ne zahteva dobra vera priposestvovalca. Pri pridobivanju s
priposestvovanjem sta potrebni (pogoja)!
- mirna in neovirana posest ter
- volja (animus), da dr"ava trajno zadr"i obmoje kot svoje.
!.0. Meddr<avne su<nosti
Cre za odnose, v katerih ima ena dr"ava v razmerju do druge doloene pravice, ki so omejene na
doloen del druge dr"ave. 8a del dr"ave je torej obremenjen s pravicami, ki gredo pooblaeni
dr"avi. Meddr"avne slu"nosti so lahko!
- pozitivne dr"avi nalagajo, da nekaj trpi oz. dopusti;
- negativne dr"avi nalagajo, da nekaj opusti oz. ne stori.
/ajpomembneje so slu"nosti in $aciendo (servitus in $aciendo) dr"avi nalagajo neko aktivno
ravnanje, dol"nost, da dobavlja doloene vire s svojega ozemlja (npr. dobavljanje elektrine
energije ali vode, vzdr"evanje plovnih poti). *lu"nosti non $aciendo nalagajo dr"avi, da nekaj
ne stori (npr. ne dobavlja vode za potrebe gosp. ozemlja).
Clavna znailnost meddr"avne slu"nosti je njen stvarnopravni znaaj. *lu"nost deluje erga
omnes in je vezana na obmoje. Fbveznosti, ki iz slu"nosti izhajajo, preidejo na dr"avo!
- e dr"ava pridobi obmoje, ki je obremenjeno s slu"nostjo in
- v primerih zaasne zasedbe (mandat, prevzem uprave, zakup, vojna okupacija itd.).
Meddr"avne slu"nosti se praviloma ustanovijo z mednarodno pogodbo, zato tudi prenehajo kot
vsak drug pogodbeni odnos. Prenehajo lahko tudi!
- z zdru"itvijo ali konsolidacijo (pooblaeno in slu"ee obmoje se znajdeta pod isto
suverenostjo) oz.
- s prenehanjem interesa pooblaene dr"ave.
*lu"nosti delimo na L skupine!
- gospodarske slu"nosti ! pravica do ribolova, sekanja dreves, paa, dobavljanje elektrine
energije ali vode, skupna carinska obmoja itd.;
- prometne slu"nosti ! uporaba pristani, cest, transport;
- vojake slu"nosti ! pomorske in zrane vojake baze, demilitarizirani pasovi, prepoved
utrjevanja, pravica do prehoda vojske, prostor za vadbo obstreljevanja itd.
?ruge slu"nosti so zelo redke, npr. pristop k 8rgu svetega Petra, prepoved gradnje vijih hi v
okolici 6atikanskega mesta, dostop do umetnin v 6atikanu (pogodba med *veto *tolico in ,talijo).
!.1. Mednarodna obmoja
!.1.1. Odprto morje
Odprto morje je vse morje razen notranjih voda, teritorialnega morja, arhipelakega morja in
izkljune ekonomske cone.
Fdprtemu morju pripada tudi zrani prostor nad njim, ne pa tudi podmorje, ki spada bodisi v
epikontinentalni pas bodisi v cono mednarodnega podmorja.
1D
?anes velja za odprto morje naeo svobode morja, ki se je vrsto utrdilo v mednarodnem
obiajnem pravu. 8o naelo ima pozitivne in negativne elemente!
- negativni element ka"e se v prepovedi! nobena dr"ava si ne sme prisvojiti nobenega
dela odprtega morja in ga podvrei svoji jurisdikciji ' odprto morje namre ni res nullius,
saj bi v tem primeru lahko prilo do okupacije s strani posamezne dr"ave; o odprtem morju
lahko govorimo kot o res communis omnium;
- pozitivni elementi ka"ejo se v 1 svoboinah!
svoboda plovbe;
svoboda ribolova;
svoboda polaganja podmorskih kablov in cevovodov (na$tovodov);
svoboda preletanja;
svoboda znanstvenega raziskovanja;
svoboda postavljanja umetnih otokov in drugih naprav za izkorianje morskega dna.
8e pravice gredo vsem dr"avam, tako tistim z obalo kot tistim brez nje. *voboda morja pomeni
odsotnost kakrnekoli individualne izkljune oblasti na kateremkoli delu odprtega morja.
Jedrski poskusi na odprtem morju so v nasprotju z naelom svobode morja. ,zrecno so
prepovedani s Pogodbo o prepovedi jedrskih poskusov v atmos$eri, vesolju in pod vodo (Moskva,
%21L). Jedrski poskusi so tudi v nasprotju z naelom, da se odprto morje lahko uporablja izkljuno
v miroljubne namene.
a/ 4voboda povbe
Jrejena je tako, da ima nad trgovskimi ladjami, ki plujejo po odprtem morju, oblast tista dr"ava,
pod katere zastavami plujejo te ladje. Frgani obalne dr"ave na odprtem morju ne smejo
zaustavljati ladij, ki ne plujejo pod njihovo zastavo. 8o pravilo pa pozna nekatere izjeme. 6ojna
ladja neke dr"ave (katerekoliV) lahko zaustavi trgovsko ladjo druge dr"ave v naslednjih primerih!
- e ima resne razloge za sum, da se ladja ukvarja s piratstvom (piratstvo je vsako
nezakonito dejanje nasilja, zadr"evanja ali ropa, ki ga z namenom pridobitve zasebne
premo"enjske koristi izvede posadka zasebne ladje ali letala na odprtem morju); vojna
ladja lahko piratsko ladjo privede v svoje pristanie, kjer se posadki sodi po zakonih
dr"ave, pod katere zastavo pluje vojna ladja;
- e ima resne razloge za sum, da se ladja ukvarja s trgovino s su"nji;
- e je ladja brez dr"avne pripadnosti;
- e je ladja, ki zavraa izobeanje zastave ali ki izobesi tujo zastavo, v resnici ladja iste
dr"avne pripadnosti kot vojna ladja;
- e se ladja v nasprotju z mednarodnimi pravili ukvarja z oddajanjem radijskih ali
televizijskih programov; v tem primeru ladje ne sme zaustaviti katerakoli ladja, temve
samo doloene ladje (npr. ladje, ki plujejo pod isto zastavo, ladje, ki plujejo pod zastavami
dr"av, kjer se program lahko spremlja itd.).
8udi v navedenih primerih pa se ne sme zaustavljati ladij, ki u"ivajo imuniteto, to pa so vojne ladje
in ladje v lastnitvu dr"ave, ki se uporabljajo za javno netrgovsko slu"bo.
8a pravila so oslabljena, ker v nekaterih dr"avah veljajo zelo svobodna pravila registracije, zato je
ladij zelo veliko dr"ava pa nima take vojne mornarice (e sploh), da bi zagotavljala zadosten
nadzor nad vsemi registriranimi ladjami (npr. Panama).
&e se pojavi sum na trgovanje z mamili, se o tem obvesti dr"avo registracije (vasih problem, ker
je dr"ava sama vpletena v trgovanje). #adnje ase se veliko pojavlja sum na trgovanje z jedrskim
oro"jem ' tudi tukaj ni pravil, ki bi urejala to podroje. Me najbolj pogosta je iniciativa, ki jo je
sprejelo okoli ;D dr"av , ki si po n. vzajemnosti dajo pravico, da njihove vojne ladje poiejo na
odprtem morju trgovske ladje, ki bi preva"ale tak tovor. Pojavlja se tudi preva"anje gradbenih
materialov.
1%
b/ 4voboda preetanja
> skoraj absolutna, razen doloitve koridorjev letenja (mednarodna organizacija za civilno
letalstvo) nad odprtim morjem.
/ekatere obalne dr"ave (npr. #?)) so uvedle posebne cone za primere ogro"anja nacionalnega
varstva (v teh conah se morajo letala identi$icirati, kar je v nasprotju z naelom svobode
preletanja in MPV).
,+B ne prepreuje svobode preletanjaV
&/ 4voboda riboova
Jamajka konvencija napotuje dr"ave v ustrezne ribolovne sporazume (kar zadeva njihovo
sodelovanje).
d/ 4voboda poaganja kabov in naftovodov
8a svoboda zadeva epikontinentalni pas; dr"ava mora pridobiti soglasje obalne dr"ave, kar
zadeva smer polaganja kabla ali na$tovoda. Fbalna dr"ava je dol"na doloiti kazensko in
civilnopravno odkodninsko sankcijo za pokodovanje kablov in na$tovodov pod njeno jurisdikcijo.
e/ 4voboda postavjanja umetni: otokov
8udi v epikontinentalnem pasu; tu je dovoljeno stacionirati umetne otoke, e niso pritrjeni na
morsko dno; za pritrditev se potrebuje soglasje dr"ave, ki ima epikontinentalni pas ' na odprtem
morju pa to ni potrebno.
f/ 4voboda #nanstvenega ra#iskovanja in preuevanja
,zkljuno v miroljubne namene. 8udi tu se ne da popolnoma izkljuiti vojakih namenov '
prevlada n. svobode plovbe, ki jo u"ivajo vojake ladje. ?olobe -onvencije v zvezi s tem so
deklaratorne in po uinku omejene.
/a odprtem morju obstajajo doloena pravila, ki so se poasi oblikovala z razvojem obiajnega
prava. 8ako lahko govorimo o -tiri: temejni: pravii:!
- nobena dr"ava si ne more prisvojiti dela odprtega morja;
- nobena dr"ava ne more izvajati oblasti na odprtem morju, razen nad ladjami svoje zastave
in e v nekaterih drugih primerih, ki so doloeni z obiajnim pravom ali mednarodnimi
pogodbami;
- nobena dr"ava ne sme drugim prepreiti uporabe odprtega morja za plovbo, ribolov,
preletavanje, polaganje kablov in cevovodov, gradnjo umetnih otokov in naprav ter
znanstveno raziskovanje;
- pripadniki vseh dr"av imajo pravico uporabljati odprto morje in izkoriati naravna
bogastva; ta pravica ni omejena samo na dr"ave, ki imajo obalo oz. neposreden izstop na
morje.
6saka dr"ava torej izvaja oblast nad svojimi ladjami in nad osebami, ki so na teh ladjah. Pri tem
se upoteva naeo pristne #ve#e (genuine link)! med ladjo in dr"avo, pod katere zastavo ladja
pluje, mora obstajati neka pristna zveza. 8o naelo onemogoa $iktivne registracije ladij v
dr"avah, ki imajo zelo liberalne in ohlapne pogoje, tako da se ladje teh dr"av vekrat izmuznejo
kakrnemukoli nadzoru.
-onvencija o pomorskem pravu priznava pravico do svobode plovbe na odprtem morju vsem
dr"avam, ne glede na to, ali gre za!
- obalne dr"ave,
- dr"ave v neugodnem geogra$skem polo"aju ali
- dr"ave brez obale.
10
?a pa bi neobalna dr"ava lahko uresnievala to pravico, morajo njene ladje ele priti na odprto
morje. -onvencija o pomorskem pravu zato priznava neobalnim dr"avam pravico do dostopa na
odprto morje in svobodo tranzita preko podroja dr"av, ki se nahajajo med neobalno dr"avo in
morjem. #a utrditev te pravice sklepajo dr"ave dvostranske, subregionalne in regionalne
sporazume. -onvencija o pomorskem pravu doloa, da je promet v tranzitu oproen plaila
carin, taks ali drugih pristojbin.
!.1.2. Morsko dno in pod#emje #unaj dr<avne jurisdik&ije
.mednarodna &ona/
> morsko in oceansko dno zunaj nacionalne jurisdikcije (>zunaj epikontinentalnega pasu).
-o je bilo mogoe izkoriati morsko dno v manjih globinah, se je v Xenevski konvenciji pojavil
pojem epikontinentalnega pasu. 6 novejem asu pa je mogoe izkorianje morskega dna tudi v
vejih globinah, zato je bila leta %2<D sprejeta ?eklaracija o naelih, s katero je bil ta del
podmorja (cona) proglaen za skupno dediino lovetva, za katero veljajo naslednja naela!
- cone si ne sme prisvojiti nobena dr"ava, $izina ali pravna oseba; dr"ave ne smejo
vzpostaviti dr"avne suverenosti nad katerimkoli delom cone;
- raziskovanje in izkorianje cone se morata izvajati v dobro celotnega lovetva;
- cono se lahko izkoria izkljuno v miroljubne namene;
- dr"ave morajo zaradi zaite in varovanja morskega okolja v coni medsebojno sodelovati.
4azvite dr"ave so "elele imeti imve svobode, dr"ave v razvoju pa so bile mnenja, da koncept
splonega dobra lovetva zahteva skupno prizadevanje vseh dr"av pri vseh oblikah izkorianja
cone. 4ezultat dolgotrajnih pogajanj na kon$erenci je bil kompromisni v#poredni sistem
i#kori-anja &one, ki je bil vnesen tudi v -onvencijo o pomorskem pravu. Bona mednarodnega
podmorja je pomembna novost -onvencije o pomorskem pravu (Jamajke konvencije) glede na
Xenevsko konvencijoV
!.1.!. Poarna obmoja
a/ %ntarktika
Je kopno ozemlje, prekrito s stalnim ledom, ki je predmet mednarodno3pravnega urejanja ()rktika
pa neV). #a )ntarktiko se je potegovalo veliko tevilo dr"av, ki so se sklicevale na razline pravne
naslove. #ahteve dr"av so bile enostranske in niso imele vrste osnove v mednarodnem pravu.
Oeta %2@2 je bila v Nashingtonu podpisana Pogodba o %ntarktiki, ki so jo sklenile dr"ave iz te
regije (> *porazum o )ntarktiki iz l. %2@2, veljaven od l. %21%). )rgentina, &ile, )vstralija in /ova
#elandija za asa trajanja te pogodbe nimajo teritorialnih zahtev (so jih zamrznile); )ntarktika ni
terra nullius (je pod re"imom Pogodbe o )ntarktiki).
Pogodba prepoveduje uporabo )ntarktike za strateke namene (vojake namene ' gradnjo
vojakih baz, manevre, poskuse z oro"jem. ?eklarirana je svoboda raziskovanja za vse dr"ave.
Pogodbene stranke so si zagotovile nadzor nad obmojem s samostojno inpekcijo (vsaka
pogodbenica lahko polje na )ntarktiko svoje inpektorje).
* pogodbo so bila doloena naslednja naela!
- )ntarktika se lahko izkoria le v miroljubne namene; vojake osebe se sicer lahko gibljejo
po njej, vendar le v znanstvene namene in brez oro"ja;
- znanstveno raziskovanje je svobodno, pri tem pa naj dr"ave med seboj sodelujejo;
- okolje na )ntarktiki se mora varovati;
- prepovedano je odlaganje jedrskih odpadkov.
Pogodba o %ntarktiki ne reuje vpraanja suverenosti. *prejeta pa je bila kompromisna reitev,
po kateri zahteve dr"av po ozemlju mirujejo. Clede )ntarktike so bile sprejete e nekatere druge
pogodbe!
- zaiti antarktinih tjulnjev,
- zaiti "ivih morskih bogastev )ntarktike,
- urejanju aktivnosti glede rudnih bogastev itd.
1L
b/ %rktika
Oe"i neposredno ob severnem teaju; je morje, pokrito s stalnim ledom. Pogodbe, ki bi urejala
)rktiko, ni. ?r"ave, ki le"ijo ob tem obmoju (#?), -anada, 4usija, Hinska, /orveka in ?anska)
imajo zahtevke do teh obmoij, vendar! e$ektivnost (lahko to obmoje obvladujejo) da, trajna
oblast ne. ,ma drugaen polo"aj kot )ntarktika teorija kontinuitete (do severnega pola je nae
ozemlje) in teorija sektorjev, ki ju zagovarjajo te dr"ave.
!.1.). 2ad#rani prostor .vesoje/
Med preletom umetnih #emljinih satelitov nobena dr"ava ni protestirala ali sprejemala drugih
ukrepov, iz katerih bi bilo razvidno, da njena suverenost sega do neomejene viine. Praksa je
torej potrdila, da gre za prostor, ki se navezuje na zrani prostor, vendar pa je njegov re"im
popolnoma drugaen od re"ima dr"avnega zranega prostora. Poskusi, da bi doloili mejo med
zranim prostorom in vesoljem, so bili neuspeni. 6 praksi pa ni te"ko loiti sredstev, ki se
uporabljajo za zrani promet, od sredstev, ki se uporabljajo za polete v vesolje. 6 novejem asu
so se pojavili predlogi, da bi mejo med zranim prostorom in vesoljem vendarle doloili, in sicer na
viini okoli %DD km nad #emljino povrino.
F vpraanjih vesolja se je takoj zaelo razpravljati tudi v F#/. Oeta %2@= je bil ustanovljen Odbor
#a mirojubno uporabo vesoja (vpliva na vse dr"ave #/ glede vesolja). /a podlagi dela tega
Fdbora je Ceneralna skupina sprejela veliko resolucij, ki so postale temelj za kodi$ikacijo in
progresivni razvoj mednarodnega prava vesolja. 8emeljni dokument je Pogodba o naei:9 ki
urejajo aktivnosti dr<av pri ra#iskovanju in uporabi vesoja9 Mese&a in drugi: nebesni: tees
.kraje Pogodba o vesoju9 %21</. 8a pogodba deluje tudi na druge lanice #/, etudi niso
podpisnice te pogodbe.
Fsnovna pravila pri raziskovanju in uporabi vesolja so!
- vesolje pripada vsemu lovetvu v skladu z MP in sprejetimi naeli;
- vesolje in nebesna telesa so svobodni, prosti za raziskovanje in uporabo za vse dr"ave
brez diskriminacije in ne morejo biti predmet nacionalnega prisvajanja; uporaba in
raziskovanje vesolja se smeta izvajati le v dobrobit in v interesu vseh dr"av ne glede na
stopnjo njihovega gospodarskega in znanstvenega razvoja, ter v miroljubne namene;
- v vesolje ni dopustno vnaati jedrskega oro"ja in drugih oro"ij za mno"ino unievanje in
ni dovoljeno postavljati vojakih baz; vse vesoljske aktivnosti naj bi se izvajale v miroljubne
namene dosedanja praksa postavlja to naelo pod vpraaj (npr. vojaki programi vojne
zvezd) G uporaba satelitov za obveevalne namene ni prepovedana;
- Mesec je skupna dediina lovetva;
- astronavti so razglaeni za poslanike lovetva v vesolju, eprav dejansko spadajo pod
jurisdikcijo dr"ave pripadnosti doloenega vesoljskega objekta, kot tudi sam objekt;
- za kodo, ki jo povzroi vesoljski objekt, je odgovorna dr"ava lansiranja (uveden Fsrednji
register objektov, lansiranih v vesolje, ki se vodi pri #/); za kodo, ki je povzroena na
#emlji ali na zrakoplovu med poletom, velja objektivna odgovornost, za kodo, ki nastane
v vesolju, pa subjektivna krivdna odgovornost doloene dr"ave.
). PO4%M3Z268 V M3D2%"OD23M P"%VU
).1. Posame#nik * subjekt MPD
Posameznik v mednarodnem pravu nima subjektivitete (ne more skleniti mednarodne pogodbe
oz. e nekaj sklene, to ni mednarodna pogodba). * stalia mednarodnega prava je posameznik
predmet interesov dr"ave samo v razmerju ene dr"ave proti drugi dr"avi (dr"ave si na nek nain
lastijo posameznike ' s tem, ko jim podelijo dr"avljanstvo)!
- kadar dr"ava nad njim izvaja oblast oz.
- kadar ga "eli zaititi.
1;
?r"ava je suverena samo na svojem obmoju, vendar pa s svojimi predpisi vasih zajame tudi
tiste posameznike, ki se nahajajo izven njenega dr"avnega obmoja, e ima za njih doloen
interes. 6 sporih, ki so izhajali iz teh razmerij, so se v mednarodnem pravu izoblikovala pravila, ki
jih lahko imenujemo pravila o personalni pristojnosti. 8a pravila doloajo krog oseb, ki jih lahko
dr"ava v razmerju do druge dr"ave zaiti oz. nad katerimi lahko izvaja oblast. /anaajo se
predvsem na dve okoliini!
- na pripadnost doloeni dr"avi (dr"avljanstvo) in
- na dejstvo, da neka oseba prebiva na obmoju doloene dr"ave.
?r"ava izvaja oblast nad osebami na podlagi!
- teritorialne suverenosti ' v tem primeru izvaja oblast nad osebami, ki se nahajajo na
njenem obmoju, nad njenimi dr"avljani ali pa tujci;
- personalne suverenosti ' oblast, ki jo dr"ava izvaja nad svojimi dr"avljani, imenujemo
personalna suverenost ' to oblast izvaja tudi nad dr"avljani, ki prebivajo v tujini; izra"a se
v tevilnih obveznostih, ki jih imajo dr"avljani!
vojaka obveznost,
plaevanje davkov,
urejanje osebnega statusa itd.
?r"ava torej izvaja personalno in teritorialno suverenost. 6asih se je govorilo o
eksteritorianosti! diplomatska predstavnitva se je telo za del ozemlja, ki pripada dr"avi, ki jo
veleposlanitvo predstavlja. #ato naj dr"ava gostiteljica nad tem obmojem ne bi imela teritorialne
suverenosti. 6endar je tako gledanje zastarelo. /oveja teorija ga je v celoti zavrgla. Fzemlje, na
katerem stoji diplomatsko predstavnitvo, ni ozemlje dr"ave, ki jo veleposlanitvo predstavlja,
vendar pa prostori in osebje veleposlanitva u"ivajo diplomatsko imuniteto in privilegije.
).2. DvojnoEvekratno dr<avjanstvo9 bre#dr<avjanstvo
).2.1. 4po-no
6 mednarodnem pravu je torej najpomembneja vez dr<avjanstvo, ki je osnovna vez med
dr"avo in posameznikom. Oahko se pridobi!
- po rodu (iure sanguinis) ali
- po obmoju (iure soli).
Poleg dr"avljanstva pozna mednarodno pravo tudi druge oblike $ormalne pripadnosti doloene
osebe doloeni dr"avi. Fsebo, ki je z doloeno dr"avo v takni zvezi, imenujemo varovane&. 8o
je oseba, ki je pod zaito neke dr"ave, vendar ni njen dr"avljan, e ta dr"ava na podlagi pronje
ali pogodbe prevzame zaito dr"avljana druge dr"ave v tretji dr"avi.
?r"avljanstvo se uredi z notranjo zakonodajo posamezne dr"ave. 6endar pa je mednarodno
pravo izoblikovalo nekatera pravila, ki zakonodajalca pri tem omejujejo!
- dr"avi ) ni potrebno priznati, da je oseba ] pridobila dr"avljanstvo dr"ave A po zakonih
dr"ave A, e po zakonih dr"ave ) e ni prenehala biti dr"avljan dr"ave );
- dr"ava tudi ni dol"na priznati pridobitev tujega dr"avljanstva, e je lo pri tem za
izigravanje njenih zakonov.
?r"ava si na nek nain lasti posameznika, v bistvu je posameznik objekt delovanja dr"avne
oblasti; e ve, posameznik je gradnik dr"avnosti, zato ga dr"ava ljubosumno uva. ?r"ava lahko
zaiti svojega dr"avljana, ki so mu bile krene pravice v drugi dr"avi, e je v tej dr"avi "e izrpal
vsa pravna sredstva in e obstaja nek temelj jurisdikcije (sporazum, konven&ijska kav#ua).
Covorimo o dipomatski #a-iti (potrebno loiti od diplomatskih privilegijev in imunitete) ' dr"ava
uveljavlja svojo suvereno enakost proti drugi dr"avi. Pogoj za diplomatsko zaito je
dr"avljanstvo, eprav je mo"no zaititi tudi varovanca. ?r"ava lahko (je pravica, mo"nost dr"ave,
ne pa obveznost) zaiti svojega dr"avljana tako, da to"i dr"avo kriteljico. 6endar pa to ni
1@
pravica posameznika, temve samo mo"nost. ?iplomatsko zaito u"ivajo $izine in pravne
osebe.
?iplomatsko zaito lahko nudi dr"ava samo takrat, ko obstaja neka pristna #ve#a (genuine link)
med njo in dr"avljanom. /aelo pristne zveze se uporablja takrat, ko ima oseba dve ali ve
dr"avljanstev (primer /emca 2ottebo:ma, ki je pred drugo svetovno vojno "ivel v Cvatemali, kjer
je imel tudi svoje podjetje; leta %2L2 je pridobil e dr"avljanstvo Oiechtensteina, vendar je e
naprej "ivel v Cvatemali; med drugo svetovno vojno je bil kot nemki dr"avljan aretiran, njegovo
premo"enje pa so zaplenili; Oiechtenstein se je zanj zavzel).
,nstitut diplomatske zaite je torej pravica dr"ave, da vstopi v na pravni interes in ga zaiti proti
drugi dr"avi. Pogoji zanj so!
- da so "e izrpana vsa notranja (tuje dr"ave) pravna sredstva;
- da smo dr"avljan dr"ave, ki naperi zahtevek proti tej nam tuji dr"avi (s tem uveljavlja
personalno suverenost ' motiv ni v zaiti posameznika, ampak gre bolj za satis$akcijo
dr"ave (ona naperi, ker je prizadeta, ker si je tuja dr"ava to dovolila storiti).
#ahtevek (pravno sredstvo) dr"ave naega dr"avljanstva proti tuji dr"avi pa ni ve na notranji
ravni (kot je na zahtevek proti tuji dr"avi), pa pa "e na mednarodnopravni ravni.
Mi od nae dr"ave ukrepanja ne moremo zahtevatiV ' odloitev je stvar zunanjepolitine presoje
nae dr"ave. Med naim in mednarodnim zahtevkom ni nobene korelacije (mednarodni zahtevek
je lahko %DDD krat veji od naega ' dr"ava je prizadeta).
8eorija ui, da je mo"na diplomatska zaita pravnih oseb, kjer pa vez ni dr"avljanstvo. 8udi
pravne osebe imajo namre svojo pripadnost, po kateri doloena dr"ava nad njimi izvaja oblast
oz. iti njihove pravice (primer podjetja 5ar&eona @ra&tion/. Pripadnost pravne osebe doloa
notranja zakonodaja vsake dr"ave. ?r"avna pripadnost pravne osebe se lahko presoja!
- glede na to, po katerih predpisih je bilo podjetje ustanovljeno (teorija inkorporacije), ali
- glede na to, kje ima podjetje sede" (teorija sede"a).
).2.2. %patridnost
#aradi razlinih zakonodaj, ki ne temeljijo na istih naelih, prihaja do primerov apatridnosti in
dvojnih dr"avljanstev. %patrid je oseba, ki je nobena dr"ava ne priznava kot svojega dr"avljana.
)patridnost nastane!
- e se oseba rodi v takih okoliinah, da dr"avljanstva ne pridobi, ali
- e oseba izgubi dr"avljanstvo in hkrati ne pridobi novega.
Mnoge osebe ostanejo brez dr"avljanstva s prehodom njihovega rodnega kraja pod suverenost
druge dr"ave. F de fa&to apatridi: govorimo takrat, ko oseba sicer ima $ormalno dr"avljanstvo, a
je njena dr"ava ne iti. Cre za sistematino ravnanje dr"ave glede skupine dr"avljanov (npr.
,ndijanci, manjine). Fseba brez dr"avljanstva ima v praksi veliko te"av!
- ne u"iva diplomatske zaite,
- njeno gibanje je lahko omejeno, ker nima potne listine,
- lahko pa jo tudi iz"enejo iz dr"ave, kjer prebiva.
#ato je prizadevanje mednarodnega prava usmerjeno v prepreevanje apatridnosti, zlasti v
primeru nasledstva dr"av.
).2.!. 5iF in poipatridnost
F dvojnem ali vekratnem dr"avljanstvu (bi3 oz. poipatridnosti) govorimo, ko dve ali ve dr"av
tejejo doloeno osebo za svojega dr"avljana, npr.!
- e se oseba rodi v dr"avi, ki pozna naelo ius soli, njeni stari pa so iz dr"ave, ki pozna
naelo ius sanguinis, ali
- e oseba pridobi dr"avljanstvo nove dr"ave, hkrati pa se ne odree staremu dr"avljanstvu
itd.
11
8akno stanje je lahko za dvojnega dr"avljana neprijetno (npr. dvojna obdavitev, dvojna vojaka
dol"nost), lahko pa je tudi vir spora med dvema dr"avama.
#aradi neprijetnosti, ki jih povzroata apatridnost in polipatridnost, je prilo do nekaterih
mednarodnih dvostranskih in vestranskih sporazumov!
- "e v asu ?rutva narodov (leta %2LD) je bila kodi$ikacijska kon$erenca o reevanju sporov
o dr"avljanstvu, ki pa ni prinesla velikih rezultatov;
- leta %21% je bila v okviru F#/ izdelana -onvencija o zmanjevanju primerov apatridnosti,
ki med drugim predvideva ustanovitev organizacije, na katero se bodo apatridi lahko
obraali;
- sprejeta je bila tudi -onvencija glede polo"aja oseb brez dr"avljanstva, ki se znajdejo na
dr"avnem teritoriju ' dr"ava sicer ni dol"na podeliti dr"avljanstva, mora pa urediti socialni
in zdravstveni status taknih oseb;
- -onvencija o dr"avljanstvu poroene "ene doloa, da se mora "enski, ki sklene zakonsko
zvezo s tujcem, olajati postopek naturalizacije; konvencija tudi doloa, da "enska z
loitvijo ali razveljavitvijo zakonske zveze ne sme avtomatino izgubiti dr"avljanstva.
).!. Mednarodnopravno varstvo posame#nikaG
ovekove pravi&e in temejne svobo-ine
4azlikujemo!
- univerzalni nivo varstva lovekovih pravic ' #dru"eni narodi;
- regionalni nivo ' 4vet 3vrope.
Fbstajajo vsebinski standardi varstva lovekovih pravic ' vrsta konvencij, ki povedo, katere
pravice imajo posamezniki in procesni vidiki varstva lovekovih pravic ' imamo tudi vrsto
konvencij, ki doloajo naine varstva lovekovih pravic (npr. -onvencija o mo"nosti varstva
pravic); gre za procesna pravila, mehanizme varstva (npr. kje se lahko posameznik prito"i).
&lovekove pravice se zanejo zgodovinsko gledano varovati z odpravo su"enjstva ' gre za
pravico loveka do svobode. Xe ?unajski kongres leta %=%@ je ugotovil, da trgovina s su"nji
predstavlja kritev MP. Postopek odprave!
- najprej zatirajo trgovino s su"nji (pomorski promet);
- potem zatirajo trgovino v )$riki;
- ukinitev su"enjstva;
- prepoved prisilnega dela.
*prejeti so bili razni dokumenti, imamo pa tudi dve konvenciji!
- %202 v okviru ?rutva narodov ' -onvencija o su"enjstvu;
- %2@1 v okviru #/ ' ?opolnilna konvencija o zatiranju su"enjstva.
Po ,. *6 pride do problema varstva begun&ev in apatridov. 4e"im do ,,. *6 je bil enoten
(posebni sporazumi), po njej pa se polo"aj enih in drugih zane obravnavati loeno ' izdajajo se
razlini dokumenti. Oeta %2@; je bila sprejeta -onvencija o statusu apatridov, ki sledi vsebini
-onvencije o statusu beguncev. Oeta %2@% je bila sprejeta -onvencija o pravnem polo"aju
beguncev, ki zahteva dokaj visok nivo zaite.
Mira zaita posameznikov na mednarodni ravni je zasnovana v Jstanovni listini F#/. Oistina
omenja #a-ito ovekovi: pravi& "e v uvodu (vera v temeljne lovekove pravice in
dostojanstvo, enakopravnost mokih in "ensk, spodbujanje spotovanja lovekovih pravic brez
diskriminacije, dol"nost mednarodnega sodelovanja pri spotovanju lovekovih pravic itd.). 8o
pomeni, da spotovanje lovekovih pravic ni notranja zadeva posamezne dr"ave in da lahko F#/
nadzira dr"ave glede teh vpraanj. #a izvajanje dolob Jstanovne listine je bila ustanovljena
-omisija za lovekove pravice, ki ima nalogo, da izdela podrobneje predpise, ki bi jih sprejele
dr"ave lanice.
1<
&lovekove pravice in temeljne svoboine so nov pojem desetega decembra %2;= je bila v
Ceneralni skupini F#/ sprejeta 4po-na (napaen prevod, gre za univerzalnost in ne
splonost) dekara&ija o ovekovi: pravi&a: in takrat &P pridejo v MP kot corpus pravil in se
zelo razvijejo do danes.
Pogajanja za sprejem *?&P so bila te"ka socialistine dr"ave so bile proti sprejetju, e da so
v predlogu *?&P preve poudarjene ekonomske(politine &P, ne pa socialne pravi razlog pa
je bil v tem, da bi bile preve nadzorovane na tem podroju.
?eklaracija razglaa naela, ki so bila kasneje potrjena v Mednarodnem paktu o ekonomskih,
socialnih in kulturnih pravicah in Mednarodnem paktu o dr"avljanskih in politinih pravicah.
/ajpomembneji elementi ?eklaracije so (izpit natej L pravice iz *?&P)!
- vsi ljudje se rodijo svobodni in enakopravni v dostojanstvu in pravicah; pri zagotavljanju
pravic ne sme priti do nikakrne diskriminacije glede na raso, spol, barvo ko"e, jezik,
veroizpoved, politino opredelitev, narodno ali socialno poreklo, premo"enje ali kaken
drug pravni polo"aj;
- zagotovljene so pravice do "ivljenja, svobode, osebne varnosti, priznanja pravne
sposobnosti, enakosti pred zakonom in zakonite zaite;
- su"enjstvo v kakrnikoli obliki, muenje, okrutno kaznovanje, poni"ujoe ravnanje in
neloveki postopki so prepovedani;
- vsakdo ima pravico do sodnega varstva in pravinega ter javnega sojenja;
- zasebno "ivljenje, dopisovanje, ugled, dru"ina in dom so zaiteni pred samovoljnimi
posegi;
- priznava se svoboda gibanja in izbire prebivalia ter pravica do azila (razen za
nepolitine zloine in dejanja, ki so usmerjena proti naelom F#/);
- vsak ima pravico do dr"avne pripadnosti v doloeni dr"avi; nikomur se ne sme odvzeti
dr"avljanstva brez razloga ali prepreiti, da bi zamenjal dr"avljanstvo;
- zajamena je pravica do sklenitve zakonske zveze in oblikovanja dru"ine. Matere in otroci
morajo biti dele"ni posebne pomoi;
- priznava se pravica do zasebne lastnine, svobode misli, vesti in veroizpovedi in pravica do
svobode zdru"evanja;
- vsak ima pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev svoje dr"ave;
- vsak ima pravico do socialne varnosti in uresnievanja ekonomskih, socialnih, znanstvenih
in kulturnih interesov;
- pri uresnievanju lovekovih pravic se mora posameznik podvrei zakonskim omejitvam, ki
obstajajo zaradi zaite pravic in svoboin drugih ljudi, javnega reda, morale in
splonega blagostanja; pravice in svoboine se ne smejo izvajati v nasprotju s cilji in
naeli F#/.
6 ?eklaraciji so zajete vse temeljne osebnostne, politine, kulturne in socialne lovekove pravice.
Mtevilne dr"ave so njena doloila prenesle v svoje ustave (tudi *lovenija).
Oeta %211 je Ceneralna skupina F#/ sprejela dva pakta, v katerih so razlenjena naela iz
*plone deklaracije. Med obema paktoma je znatna razlika!
a) Mednarodni pakt o ekonomski:9 so&iani: in kuturni: pravi&a: ' obveznosti iz tega pakta
so brezpogojne in neomejene; zajema temeljne lovekove pravice ' dr"ava jih lahko omeji le
v izrednih primerih (vojna), vendar le v tistem obsegu, ki je nujno potreben; nekatere pravice
pa so absolutne in jih ni mogoe ukiniti ali omejiti v nobenem primeru, npr. pravica do
"ivljenja, prepoved muenja, prepoved su"enjstva, svoboda misli itd.; dr"ava, ki omeji pravice,
mora preko generalnega sekretarja F#/ to takoj sporoiti ostalim strankam Pakta;
b) Mednarodni pakt o dr<avjanski: in poitini: pravi&a: ' ta pakt pa dr"ave zavezuje le k
temu, da si postopoma prizadevajo dosei stopnjo zaite pravic, ki jo doloa Pakt; doloa
pravice do olanja, svobodne izbire dela, pravinega zaslu"ka itd.; dr"ave morajo
+konomskemu in socialnemu svetu F#/ poiljati poroila o ukrepih, ki jih izvajajo na teh
podrojih.
6 obeh paktih je ljudstvom in narodom priznana pravica do samoodlobe.
1=
/a podlagi Pakta o dr"avljanskih in politinih pravicah je bil pri Ceneralni skupini F#/
ustanovljen Odbor #a ovekove pravi&e. ?r"ave so mu dol"ne vsakih pet let poroati o ukrepih,
ki jih izvajajo zaradi uresnievanja Pakta. Fdbor izda svoje mnenje o poroilih. &e ugotovi, da
posamezna dr"ava svojih obveznosti ne izvruje, ji da priporoila. F rezultatih pregleda poroil
obvesti Ceneralno skupino. Hakultativni protokol, ki je bil dodan Paktu, pa predvideva mo"nost
prito"be posameznika zaradi krenja pravic s strani doloene dr"ave, e je "e izrpal vsa pravna
sredstva. Prito"bo obravnava Fdbor za lovekove pravice. Oeta %2=2 je bil sprejet e ?rugi
$akultativni protokol, ki predvideva ukinitev smrtne kazni.
F#/ je sprejela tudi nekaj dokumentov, ki prepovedujejo diskrimina&ijo. Oeta %21L je bila
sprejeta ?eklaracija o ukinitvi vseh oblik rasne diskriminacije, dve leti kasneje pa e -onvencija z
istim imenom. 6saka diskriminacija na podlagi rase, barve ko"e ali etninega porekla je "alitev
lovekega dostojanstva in jo je potrebno obsoditi kot kritev lovekovih pravic. * -onvencijo
dr"ave prevzemajo doloene obveznosti za odpravo rasne diskriminacije. "asna segrega&ija in
apart:eid sta nedopustna (pri izroanju oseb se dejanja apartheida ne tejejo kot politina
kazniva dejanja). Jstanovljen je bil tudi Fdbor za odpravo rasne diskriminacije.
F#/ je sprejela veliko tevilo dokumentov o zaiti lovekovih pravic v kazenskih postopkih in pri
izvrevanju kazni. /ajpomembneji med njimi je -onvencija proti muenju ter poni"ujoemu ali
nelovekemu ravnanju, sprejeta leta %2=;. Prepoved muenja in okrutnih, nelovekih
postopkov, je vsebovana "e v @. lenu *plone deklaracije o lovekovih pravicah. Muenje je
absolutno prepovedano in tudi v 9izjemnih okoliinah: ni dopustno. /e opraviuje ga niti ukaz
nadrejenega. #a nadzor nad konvencijo je bil ustanovljen Fdbor proti muenju.
# mednarodno zaito loveka se v okviru svojih pristojnosti ukvarjajo vsi glavni organi F#/.
Jstanovljeni so tudi posebni organi za nadzor nad izvajanjem dolob mednarodnih pogodb o
zaiti lovekovih pravic (npr. Fdbor za lovekove pravice). Pomembno vlogo pri varovanju
lovekovih pravic imajo tudi same dr"ave lanice, posamezniki, skupine ljudi in razline vladne in
nevladne organizacije ()mnestE ,nternational). Frgani F#/ lahko!
- zahtevajo poroila od posameznih dr"av,
- ustanavljajo posebna strokovna telesa,
- imenujejo posebne poroevalce in
- poiljajo preiskovalne komisije.
Pri sprejemanju konnih odloitev lahko sodelujejo glavni organi F#/, ki v reakciji na kritve
lovekovih pravic delujejo v okviru svojih pooblastil!
- Ceneralna skupina sprejme priporoila,
- 6arnostni svet nalo"i dr"avi kriteljici doloeno ravnanje,
- Meddr"avno sodie pa odloa v sporih o kritvah lovekovih pravic ali daje posvetovalna
mnenja.
#aita lovekovih pravic je urejena tudi s partikularnim mednarodnim pravom (npr. mirovne
pogodbe z ,talijo, Aolgarijo, Hinsko, Mad"arsko, 4omunijo). &lovekove pravice so regionalno
urejene tudi z ameriko, evropsko in a$riko konvencijo o zaiti lovekovih pravic. 3vropska
konven&ija o #a-iti ovekovi: pravi& in temejni: svobo-in je bila sprejeta leta %2@D v
4imu. # njo sta bila ustanovljena!
- +vropska komisija za lovekove pravice in
- +vropsko sodie za lovekove pravice.
Poleg teh dveh organov sodeluje pri nadzoru nad izvajanjem -onvencije tudi Fdbor ministrov
*veta +vrope. Poleg -onvencije je bilo sprejetih e enajst dodatnih protokolov, s katerimi se
razirja tevilo in domet zaitenih pravic. 6 primeru doloenih pravic so dopustne omejitve, ki bi
bile potrebne zaradi javne varnosti, javnega miru, javnega reda ali zdravja. Fmejitve so dopustne
samo na podlagi zakona in samo v nujnem obsegu. /a kritve -onvencije lahko opozori vsaka
stranka -onvencije.
-er so bili postopki za reevanje prito"b zaradi kritev lovekovih pravic, ki so jih vlagali
posamezniki, preve zapleteni in dolgotrajni, je prilo leta %22; do sprememb. -omisija za
12
lovekove pravice je bila ukinjena, Fdbor ministrov pa ni ve pristojen za reevanje prito"b.
Posamezniki, ki so jim dr"avni organi krili pravice in so doma izrpali vsa pravna sredstva, se
lahko zdaj neposredno obraajo na +vropsko sodie za lovekove pravice.
Jstanovna listina F#/ posebej poudarja pomen enakopravnosti <ensk. Oeta %21< je bila
sprejeta ?eklaracija o ukinitvi diskriminacije "ensk, leta %2<2 pa 8onven&ija o ukinitvi vse:
obik diskrimina&ije <ensk. * -onvencijo se dr"ave zavezujejo, da bodo v svoj notranji pravni
red vnesle prepoved diskriminacije na vseh podrojih. ?r"ave morajo sprejeti ustrezne ukrepe, da
bodo "enske dejansko v enakem polo"aju kot moki. /a podlagi -onvencije je bil ustanovljen tudi
Odbor #a ukinitev diskrimina&ije <ensk, ki pregleduje poroila dr"av in poroa Ceneralni
skupini F#/.
Ceneralna skupina F#/ je leta %2@2 sprejela Dekara&ijo o pravi&a: otroka, ki vsebuje osem
temeljnih nael. ?eklaracija vsebuje le smernice, ne pa obveznih pravil. 8a so vsebovana v
-onvenciji o otrokovih pravicah, ki je bila sprejeta leta %2=2. #a otroka se teje vsaka oseba, ki je
mlaja od %= let, razen e se polnoletnost pridobi "e pred to starostjo. Ftrokom mora biti
zagotovljeno sodno varstvo. Pri tem se otroku omogoa aktivna vloga. Posebna pozornost je
namenjena!
- begunskim otrokom,
- otrokom, ki imajo zmanjane telesne ali umske sposobnosti in
- otrokom, ki pripadajo rasnim, etninim, verskim ali jezikovnim manjinam.
-onvencija je ustanovila tudi Odbor #a varstvo otrokovi: pravi&.
Oeta %22L je F#/ organizirala mednarodno kon$erenco o lovekovih pravicah na ?unaju, kjer sta
bila sprejeta Dunajska dekara&ija in program delovanja. 6 ?eklaraciji so vsebovana
najpomembneja naela obstojeih dokumentov in smernice delovanja F#/, regionalnih
organizacij, nevladnih organizacij, dr"av in znanstvenih ustanov na podroju lovekovih pravic.
/a podlagi ?unajske deklaracije je bil ustanovljen nov organ, 6isoki komisar za lovekove
pravice.
/ajpomembneje pogodbe v okviru #/ s podroja &P8* so torej (znati natetiV)!
a) Mednarodni pakt o dr"avljanskih in politinih pravicah (%2<1, MP?PP),
b) Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (%2<1, MP+*-P),
c) Mednarodna konvencija o odpravi rasne diskriminacije (%212),
d) Mednarodna konvencija o odpravi diskriminacije "ensk (%2=%),
e) Mednarodna konvencija za odpravo muenja (%2=%),
$) Mednarodna konvencija o pravicah otroka (%22D),
g) Mednarodna konvencija o polo"aju delavcev migrantov (0DDL).
6se te konvencije imajo svoje mehanizme implementacije ' vsaka ima odbor, ki ga sestavljajo
strokovnjaki za nadzor nad izvajanjem. Fbravnavajo poroila, ki jih dr"ave periodino (na L leta)
poiljajo kaj naj dr"ava spremeni, odpravi; pomanjkljivost! odbor lahko izdaja le priporoila, ki
dr"av ne zavezujejo problematino, e dr"ave priporoil ne spotujejo, saj odbori nimajo sodne
oblasti, da bi dr"avam nalo"ili kakne obveznosti.
Prito"be posameznikov so mogoe le, e so dr"ave izrecno priznale tako prito"bo; dodatno je bila
sprejeta pristojnost odbora, da obravnava individualne prito"be, ki so mogoe, e so bila prej
izrpana vsa pravna sredstva v nacionalnem sistemu.
4egionalni sistemi za varstvo &P! nastanejo po sprejetju *?&P; pogodbe, ki ustanovijo te
sisteme!
a) +-&P (*vet +vrope), %2@L; *lovenija je pogodbena stranka odkar je lanica *+; ministrski
svet in +*&P izreka sodbe, ki so jih ?& dol"ne spotovati (T implementacijski organi,
ustanovljeni z medn. pogodbami v okviru #/ ' ti ne izrekajo sodb in s tem obveznosti);
b) )merika konvencija o &P (Pakt iz *an Joseja, -ostarika), %212 ' )meriko sodie za &P;
<D
c) )$rika listina o &P in pravicah narodov, %2=%; pravica do samoodlobe, pravica do
razpolaganja z naravnimi viri ' to je v )$riki pomembno, zato se ta pogodba malo razlikuje od
prvih dveh.
*istemi mednarodne zaite posameznika na svetovni in regionalni ravni so velikokrat
neuinkoviti. 8o e posebej velja za primere mno"inih in te"kih kritev lovekovih pravic. #ato se
je v zadnjem asu zaelo razmiljati o dopustnosti humanitarne intervencije v dr"avah, kjer
prihaja do takih kritev. (umanitarna interven&ija sicer nasprotuje naelu suverene enakosti
dr"av, vendar pa trpljenje ljudi ne more biti prepueno notranjim zadevam posameznih dr"av.
#ato mora imeti zaita ljudi pred trpljenjem in smrtjo prednost pred spotovanjem absolutne
suverenosti. Prvi korak na tej poti je naredil ,nstitut za mednarodno pravo, ko je sprejel
dopustnost diplomatskih, gospodarskih in drugih ukrepov proti dr"avi, v kateri se krijo lovekove
pravice, e posebej e gre za mno"ino in sistematino krenje. Pomembno vlogo pri tem bi
moral imeti 6arnostni svet F#/. 6endar pa mednarodna skupnost do sedaj e ni pokazala veliko
odlonosti, ko je lo za mno"ine kritve lovekovih pravic v -ambod"i, )$ganistanu, +tiopiji,
*udanu, Aosni in 5ercegovini, *omaliji in 4uandi.
).!.1. Postopek v #ve#i s sporoii .prito<bami/ po MPDPP
Fbstajajo tudi mednarodni postopki za hude in grobe kritve &P, a so samo relativno uspeni.
Postopek v zvezi s sporoili! obravnavanje sporoil in individualne prito"be. Fsnovna pravila
vsebuje Hakultativni protokol k MP?PP, ki daje Fdboru za &P pristojnost, da obravnava prito"be
posameznikov, ki menijo, da dr"ava pogodbenica, pod katere jurisdikcijo so, kri dolobe
MP?PP, in so izrpali domaa pravna sredstva G zadeva ne sme biti "e predmet kakega 0.
mednarodnega postopka (npr. v okviru *+) G sporoilo ne sme biti anonimno, ali v neskladju z
MP?PP, ali zloraba pravice.
Potek postopka!
- prito"nik predlo"i dejstva,
- preveri se sprejemljivost prito"be,
- dr"ava pogodbenica, zoper katero se prito"nik prito"i, predlo"i svoje poglede, ki jih nato
prito"nik komentira.
6es postopek se vodi pisno, lahko pa ima prito"nik tudi pravnega zastopnika oz. svetovalca (da
pozna merodajno pravo).
Fdbor da mnenje; ima te"o, ker je skrbno argumentirano; lahko vsebuje opozorila glede uporabe
pravnih sredstev, priporoilo, kaj naj dr"ava stori, glede odkodnine in zahtevo dr"avi, da poroa
o ukrepih.
Podobni so postopki pred *+; +-&P %2@L; do l. %22= dvo$azni postopek ' ) -omisija za &P se
odloi, katere zadeve so primerne za postopek pred +*&P, katere gredo pred Ministrski svet.
O. %22= Protokol k +-&P ' odprava -omisije, okrepitev sodia (stalno zaseda)(vloga
Ministrskega sveta pri nadzoru izvrevanja sodb.
+*&P je pravosodni organ, ki ga voli vsaka ?& ' njen kandidat je sodnik tega sodia (ni nujno
dr"avljan); vsaka ?& predlo"i L kandidate in parlamentarna skupina izvoli %; mandat sodnikov
je 1 let, obstajajo pa tri vrste senatov!
- odbori (L sodniki),
- senat (<),
- veliki senat (%<).
Postopek po $azah!
%. prito"ujejo se lahko posamezniki, skupine ali nevladne organizacije;
0. presoja se sprejemljivost prito"be (zahteva se izrpanost notranjih pravnih sredstev) G
dopustnost (neanonimnost, neidentinost, predmet drugega medn. postopka, stara dejstva ali
oitno neutemeljena);
L. izvedba dokaznega postopka (v glavnem pisni), mo"no zaslianje strank, pri, izvedencev;
<%
;. sodie se posvetuje in izree sodbo > deklaratorna (se ne razveljavlja aktov dr"ave), le
ugotovi neko stanje kritve &P; dr"ava je dol"na poskrbeti, da se ta odpravi; sodie lahko
nalo"i obveznost izplaila odkodnine
Fba postopka izvajata pritisk na dr"avo in ustvarjata prakso dr"av. Po statistiki l. 0DD0! =D32D^
vseh prito"b pred +*&P zavrnjenih zaradi nesprejemljivosti; sodie je izreklo okoli 2DD sodb na
leto, od tega =D^ v zvezi s sodnimi zaostanki v ?& ' evropski problem.
*odie +* v OuKembourgu ni bilo ustanovljeno za varstvo &P, pa pa da uveljavlja evropsko
pravo(sodi v zadevah, ki so v prvi vrsti materija gospodarskega prava; sodna praksa se je razvila
zlasti na podroju uveljavljanja naela nediskriminacije.
).). Mednarodna #a-ita manj-in
Problem manjin se je prvi pojavil s sklenitvijo Nest$alskega miru, ko je bilo potrebno zaititi
versko manjino. Po prvi svetovni vojni je zaito manjin nadzorovalo ?rutvo narodov.
6sebovana je bila v tevilnih mirovnih pogodbah, kasneje pa tudi v bilateralnih pogodbah. #a to
obdobje je znailno, da je bil subjekt zaite posameznik in ne manjina.
#aita manjin se v F#/ povezuje s splono zaito lovekovih pravic. 6 Jstanovni listini F#/
in v *ploni deklaraciji manjine niso izrecno omenjene, vendar pa se je njihova zaita
predvidevala "e pri prvih osnutkih Paktov o lovekovih pravicah. Oeta %2;< je bila ustanovljena
Podkomisija za prepreevanje diskriminacije in zaito manjin, ki je poskusila opredeliti pojem
manjine, vendar pa uradna de$inicija manjin e do danes ni sprejeta. Manjine naj bi bile
9nedominantne skupine: prebivalstva, ki "elijo ohraniti svoje etnine, verske ali jezikovne tradicije
oz. znailnosti, ki so drugane od dominantne skupine. Mtevilo pripadnikov manjine naj bi bilo
tolikno, da omogoa ohranitev znailnosti. 8a dodatni pogoj zanemarja tiste manjine, ki bi
najbolj potrebovale zaito. /ajveja te"ava manjin pa je ta, da jih v razlinih dr"avah razlino
obravnavajo, tako da je te"ko oblikovati neka skupna naela, ki bi ustrezala vsem.
Q0< Mednarodnega pakta o dr"avljanskih in politinih pravicah govori o manjinah! 6 dr"avah,
kjer obstajajo etnine, verske ali jezikovne manjine, se osebam, ki jim pripadajo, ne sme zanikati
pravice, da imajo skupaj z ostalimi lani svoje skupine svoje lastno kulturno "ivljenje, da
izpovedujejo svojo vero in da uporabljajo svoj jezik. 8e pravice so bolj podrobno urejene e v
drugih poglavjih Pakta.
Pri uporabi Q0< so dr"ave postavljale razlina vpraanja, zato je bila leta %220 sprejeta
Dekara&ija o pravi&a: oseb9 ki pripadajo narodnostnim9 etninim9 verskim in je#ikovnim
manj-inam. ?eklaracija ponavlja pravice iz Q0<, jih razlenjuje in jim dodaja nove!
- pripadniki manjine imajo pravico do uporabe svojega jezika v zasebnem in javnem
"ivljenju;
- zagotovljena jim je pravica do sodelovanja v kulturnem, verskem, socialnem, ekonomskem
in javnem "ivljenju;
- ustanavljajo lahko svoja drutva;
- imajo pravico do svobodnih in miroljubnih stikov s pripadniki drugih manjin in z dr"avljani
drugih dr"av, s katerimi so etnino, versko ali jezikovno povezani;
- vse pravice lahko izvrujejo posamino ali v skupini;
- dr"ave imajo dol"nost, da zaitijo obstoj manjin na svojem obmoju in njihovo etnino,
kulturno, versko in jezikovno identiteto.
# deklaracijo so se dr"ave zavezale, da interese manjin vnesejo v svoje nacionalne programe in
da sodelujejo v meddr"avnih programih sodelovanja in pomoi.
Oeta %220 je bila na sestanku v 5elsinkih ustanovljena nova institucija! Visoki komisar #a
narodnostne manj-ine. /jegova naloga je bla"itev napetosti in prepreevanje kon$liktnih situacij,
ki bi izvirale iz obstoja manjine na doloenem obmoju. 6 ta namen 6isoki komisar preuuje
stanje na posameznih obmojih, kjer bi lahko prilo do spopadov. 8a obmoja lahko (z
<0
dovoljenjem dr"ave) obie in spodbudi dialog o nereenih vpraanjih. F svojih ugotovitvah
obvea vse glavne organe F6*+.
Clede slovenske manjine v ,taliji in )vstriji je bilo sprejetih nekaj dokumentov. *pecialni statut
Oondonskega memoranduma zavezuje ,talijo in *lovenijo, da zagotovita enakost pri kulturnem
razvoju, uporabi jezika, gospodarskem razvoju, delitvi administrativnih in upravnih enot, delitvi
$inannih sredstev itd. Fsimski sporazum je zael veljati z izmenjavo rati$ikacijskih listin leta %2<<.
# njim je prenehal veljati Oondonski memorandum, vendar pa sta se stranki zavezali, da ohranita
prej sprejete dolobe o notranji zaiti manjin.
)vstrijska dr"avna pogodba iz leta %2@@ v Q< doloa pravice slovenske manjine in absolutno
zaito manjin!
a) prvi odstavek govori o slovenski manjini na -orokem, Cradianskem in Mtajerskem;
pripadnikom manjine zagotavlja enake pravice kot ostalim avstrijskim dr"avljanom, pa tudi
posebne pravice do organiziranja;
b) drugi odstavek vsebuje pravico do osnovnega pouka v materinem jeziku in pravico do lastnih
srednjih ol;
c) tretji odstavek doloa, da je slovenski jezik v uradih in na sodiih enakopraven z nemkim in
zagotavlja pravico do dvojezinih napisov;
d) etrti odstavek doloa pravico do enakopravnega sodelovanja pripadnikov manjine v
kulturnem, upravnem in sodnem aparatu;
e) peti odstavek prepoveduje organizacije, ki bi manjinam poskuale odvzeti te posebne
pravice.
-ljub tem doloilom pa je )vstrija uveljavila nekatere zakonske akte, ki niso v skladu z )vstrijsko
dr"avno pogodbo.
/a regionalnem nivoju je v okviru *+ sprejeta Okvirna konven&ija o #a-iti manj-in. Problem te
konvencije je, da je tako zelo okvirna, da niti ne opredeli predmet varstva ' sploh ne doloi, kaj je
manjina.
*lovenski pristop k de$iniciji manjine je bistveno o"ji od evropskega!
- primer evropske de$inicije! manjina je skupina ljudi, ki se razlikuje od veine po
distinktivnih znakih kot so rasa, narodnost, dr"avljanstvo, veroizpoved, jezik itd.;
- v *loveniji je de$inicija o"ja! govorimo o narodnostnih manjinah; zahteva se kriterij
avto:tonosti (naselitvena, organska povezanost z obmojem) ' taka zahteva je vsaj na
ustavni ravni; v +vropi tega ni.
*lovenija uporablja sicer res o"jo de$inicijo manjine, a nudi tako opredeljenim manjinam viji
standard varstva ' ve pravic.
).+. Pravni poo<aj tuj&ev
Fsebe, ki z dr"avo, v kateri se nahajajo, niso v razmerju dr"avljanstva, so za to dr"avo tuj&i.
8ujec je na podlagi naela teritorialne suverenosti podvr"en oblasti dr"ave, v kateri se nahaja,
dr"ava njegovega dr"avljanstva pa ima pravico, da ga zaiti.
6saka dr"ava ureja vpraanja vstopa in zadr"evanja tujcev na svojem obmoju po svoji presoji.
6praanja i#roitve (ekstradicije) oseb, ki so v svoji dr"avi obto"ene zaradi storitve kaznivih
dejanj, dr"ave reujejo z dvostranskimi in vestranskimi sporazumi!
- vpraanje je, ali obstaja obveznost dr"ave izroiti osebo drugi dr"avi, e med njima ni
sklenjenega ustreznega sporazuma ' v teh primerih naj bi veljalo naelo aut dedere aut
judicare, zlasti v primerih mednarodnih hudodelstev (vojni zloini, zloini proti lovetvu);
- dr"ave niso dol"ne izroati svojih dr"avljanov, pa tudi ne dr"avljanov tretjih dr"av, ki so
obto"eni zaradi politinih kaznivih dejanj;
- dr"ave tudi niso dol"ne izroiti tuje osebe, e se izroitev zahteva zaradi navadnega
kaznivega dejanja, vendar z namenom, da bi se osebo preganjalo zaradi rasnih, verskih,
politinih ali nacionalnih razlogov.
<L
-o tujec prebiva v doloeni dr"avi, u"iva polno zaito in je bolj ali manj izenaen z dr"avljani te
dr"ave glede temeljnih pravic in svoboin (ne u"iva npr. volilne pravice, pravice ustanavljanja
politinih strank itd.). ?r"ava mora zagotoviti enakopravnost tujcev z domaim prebivalstvom pred
sodii in drugimi dr"avnimi organi. Clede teh postopkov obstajajo nekateri minimalni mednarodni
standardi. Postopek, ki takih standardov ne bi upoteval, ni dopusten, etudi bi ga dr"ava
opravievala z dejstvom, da na isti nain ravna tudi s svojimi dr"avljani. 8emeljne pravice loveka
za tujce so proglaene v Dekara&iji o pravi&a: oseb9 ki niso dr<avjani dr<ave9 v kateri <ivijo,
iz leta %2=@. Po tej ?eklaraciji u"ivajo tujci lovekove pravice v vsaki dr"avi v skladu z njenim
domaim pravom in mednarodnimi obveznostmi. &e doloena dr"ava meni, da so njenemu
dr"avljanu, ki prebiva v tuji dr"avi, krene pravice, ga lahko zaiti. Pogoj za zaito je, da morajo
biti najprej izrpana vsa pravna sredstva v tuji dr"avi. ?r"ave obiajno najprej uporabijo ustaljene
mo"nosti preko svojih diplomatskih predstavnitev, ele e so ta prizadevanja neuspena, pa
uporabijo diplomatsko zaito.
).,. 5egun&i
Aegunci so osebe, ki be"ijo iz dr"ave (praviloma) svojega dr"avljanstva zaradi utemeljenega
strahu, da bodo preganjane na podlagi rase, vere, narodne pripadnosti ali politinega preprianja,
in se nahajajo na ozemlju druge dr"ave. Prvi val beguncev v +vropi je bil po oktobrski revoluciji,
drugi pa po ,,. *6. Oeta %2@% je bila sprejeta 8onven&ija o poo<aju begun&ev (ne de$inira
begunca, nateva samo v kaknih pogojih je oseba begunec; pomanjkljiva, saj je zajela samo
obstojee stanje samo begunce do leta %2@%), ki zahteva dokaj visok nivo zaite, kasneje
(%21<) pa je bil sprejet e Protoko (ki je raziril de$inicijo ter s tem omogoil celovito ureditev, ki
zajema sedanje in bodoe (vsakokratne) situacije).
/a podlagi -onvencije o polo"aju beguncev sta se izoblikovali dve naeli!
a) naelo nezavraanja!
- prepoved zavrnitve v asu bega;
- prepoved izroitve njegovi dr"avi;
- prepoved pregona v druge dr"ave, kjer bi bilo ogro"eno njegovo "ivljenje in prostost;
b) naelo delitve bremena (naelo sorazmernosti) ' spotovanje naela nezavraanja pomeni za
dr"avo breme, zato si ga morajo dr"ave med seboj deliti (da ne bi trpele vse sosednje
dr"ave).
?e$inicija begunca po -onvenciji! je vsaka oseba, ki!
a) se nahaja izven dr"ave svojega dr"avljanstva zaradi upravienega strahu pred preganjanjem
na temelju rasne, verske dru"bene pripadnosti, politinega preprianja, dr"avljanstva.in ji je
onemogoena zaita s strani dr"ave dr"avljanstva (ali si je ne "eli zaradi strahu);
b) brez dr"avljanstva izven dr"ave svojega prejnjega rednega prebivalia, ki se ne more ali
noe oz. se boji vrniti v to dr"avo.
8a de$inicija zahteva, da begunec prestopi meddr"avno mejo. 6 sodobnih kriznih "ariih, pa ob
begu begunci ne prestopijo vedno meddr"avne meje ' notranji begunci oz. notranje razseljene
osebe (npr. v Ai5). 8i torej be"ijo znotraj dr"ave in ne prestopajo meje. #dru"eni narodi obe vrsti
beguncev obravnavajo na enak nain, zagotavlja se jim isti status.
6 okviru F#/ je bil po ,. *6 ustanovljen tudi Visoki komisariat #a begun&e (sede" v Xenevi).
,zoblikovali sta se dve naeli!
- naelo nezavraanja in
- naelo humanitarne pomoi (osnovne stvari za pre"ivetje, vkljuno z racionirano prehrano
te"ko uresniljivo).
Med begunci ni dopustna diskriminacija. ,majo pravico do opravljanja poklica in do osnovnega
izobra"evanja, dr"ava pa jim lahko prepove politino dejavnost. Aegunci imajo pravico do izbire
mesta prebivalia in svobode gibanja pod istimi pogoji, ki veljajo za tujce v tej dr"avi. Prav tako
imajo pravico, da jim dr"ava pribe"alia izda potno listino za potovanje iz dr"ave. Pravico imajo
tudi do svobode veroizpovedi in do zaite pravic intelektualne lastnine (iz l. %2@%, ko so na
zahod be"ali intelektualci treba je bilo zaititi njihovo ustvarjalnost). Clede humanitarne
<;
pomoi, osnovnega izobra"evanja, svobode veroizpovedi in pravic intelektualne lastnine so
begunci izenaeni z dr"avljani dr"ave pribe"alia. # drugimi tujci pa so izenaeni glede na!
- pridobivanje premo"enja,
- podjetniko(trgovinsko dejavnost,
- svobodne poklice,
- srednje(vije izobra"evanje.
6 novejem asu se pojavlja pojem #aasnega begun&a. Cre zlasti za primere mno"inega
begunstva, ko iz dr"ave be"i veje tevilo ljudi zaradi vojnih spopadov (npr. bosanski begunci v
*loveniji). #aasni begunci ne ustrezajo de$iniciji begunca iz -onvencije o polo"aju beguncev,
omenjajo pa jih nekateri akti 6isokega komisariata za begunce. #aasnim beguncem je potrebno
nuditi humanitarno pomo (>osnovne stvari za pre"ivetje). Po vzpostavitvi miru v njihovi dr"avi se
jih lahko polje nazaj.
Fsebam, ki so pobegnile iz svoje dr"ave zaradi politinega preganjanja, lahko dr"ava podeli
#atoi-e .a#i/. 8akna praksa ustreza naelom lovenosti. Ooimo!
- teritorialni azil ko se neka oseba zatee na ozemlje tuje dr"ave in prosi za prebivalie;
- diplomatski azil ko se oseba zatee na diplomatsko predstavnitvo in tam zaprosi za
azil; ta azil v mednarodni praksi ni priznan.
)zil je notranja diskrecijska pravica dr"ave, ne pa pravica posameznika, da zahteva in dobi
zatoie, razen e to pravico dr"ava prizna v svoji ustavi ali zakonu. ?anes je splono sprejeto
naelo, da se osebe ne smejo izroati dr"avam, kjer jim preti pregon zaradi politinega
preprianja. )zila pa ni mogoe priznati osebam, ki so storile huja kazniva dejanja.
Med begunci in azilanti obstajajo doloene razlike!
- begunske situacije so mno"ine, azil pa je posamina zadeva;
- begunci praviloma nimajo azila, lahko pa zanj zaprosijo kot posamezniki itd.
).0. 8a#enska odgovornost posame#nika po MP
Mednarodni #oin je tisto dejanje, ki ga mednarodno pravo neposredno prepoveduje.
-aznovanje je lahko prepueno posamezni dr"avi, lahko pa se v ta namen ustanovi posebno
mednarodno sodie. Xenevske konvencije o zaiti "rtev vojne iz leta %2;2 zavezujejo dr"ave,
da doloena dejanja v svoji zakonodaji opredelijo kot kazniva dejanja.
?o najhujih in najokrutnejih zloinov je prihajalo med ,,. *6. *vetovno javno mnenje je
zahtevalo, da se storilci teh dejanj pokliejo na odgovornost in kaznujejo. 8akrat se je v polnem
obsegu postavilo vpraanje odgovornosti in kaznovanja hudih kritev mednarodnega prava.
Oeta %2;@ je bil sprejet Oondonski sporazum, s katerim je doloeno kaznovanje glavnih vojnih
zloincev. /a podlagi Oondonskega statuta, ki je bil dodan Oondonskemu sporazumu, je bilo
ustanovljeno Mednarodno voja-ko sodi-e. 6 Q1 *tatuta so zloini, za katere je pristojno
Mednarodno vojako sodie in za katere storilci odgovarjajo individualno, razdeljeni na tri
skupine!
a) #oini proti miru! nartovanje, pripravljanje, spodbujanje ali izvrevanje agresivne vojne ali
vojne s krenjem mednarodnih pogodb in sporazumov ali sodelovanje v skupnih nartih ali
zaroti zaradi izvrevanja navedenih dejanj;
b) vojni #oini! krenje zakonov in obiajev vojne ' te kritve vkljuujejo (vendar se ne
omejujejo samo na njih)! ubijanje, su"enjsko delo, ali grdo ravnanje z vojnimi ujetniki, ubijanje
talcev, muenje, ropanje javnega ali zasebnega premo"enja, objestno ruenje mest ali vasi in
neopravieno pustoenje;
c) #oini proti ovenosti! ubijanje, iztrebljanje, zasu"njevanje in druga neloveka dejanja
proti civilnemu prebivalstvu, pregoni zaradi politinih, rasnih ali verskih razlogov, storjeni v
zvezi z izvrevanjem nekega zloina, ki spada pod pristojnost Mednarodnega vojakega
sodia.
<@
6odje, organizatorji, pobudniki ali udele"enci, ki so sodelovali v oblikovanju in izvrevanju
skupnega narta ali zarote, da se stori kateri od navedenih zloinov, so odgovorni za vsa dejanja,
ki so jih pri izvrevanju narta storile druge osebe.
* temi akti je uresnieno naeo individuane mednarodne odgovornosti storilcev hudih
zloinov in zagotovljeno njihovo sojenje. Posamezna pravila mednarodnega prava doloajo
individualno odgovornost in kaznivost za kritve mednarodnega prava. 6se te dolobe so izraz
splonega naela, da se morajo kritve pravil mednarodnega prava kaznovati. ?r"ave so veliko
dolob mednarodnega prava vkljuile tudi v svojo notranjo zakonodajo (npr. kazniva dejanja
zoper lovenost in mednarodno pravo v slovenskem kazenskem zakoniku).
6eliko se je razpravljalo o vpraanju krivde za dejanja, ki so bila izvrena na ukaz nadrejenega.
Fbramba obto"enih se je vekrat sklicevala na viji ukaz kot razlog za izkljuitev odgovornosti.
6endar pa je splono sprejeto naelo, da je izvritev zloina po ukazu nadrejenega prav tako
zloin. =. len Oondonskega statuta doloa, da se obto"eni ne more sklicevati na ukaz
nadrejenega, lahko pa je to olajevalna okoliina.
&eprav je postopek proti vojnim zloincem v posameznih dr"avah trajal ve let, jih je veliko ostalo
nekaznovanih. -er pozna kazensko pravo institut zastaranja, bi to lahko pomenilo, da po
doloenem asu proti vojnim zloincem sploh ne bi ve mogli uvajati kazenskih postopkov. #ato
je bila leta %21= v F#/ sprejeta 8onven&ija o ne#astaranju vojni: #oinov in #oinov proti
ove-tvu. -onvencija zavezuje dr"ave, da za ta dejanja ukinejo zastaranje, ukinitev zastaranja
pa je razirjena tudi na nelovena dejanja politike apartheida in genocid.
Oeta %2;1 je Ceneralna skupina potrdila naela mednarodnega prava, ki so bila vsebovana v
Oondonskem statutu, in -omisiji za mednarodno pravo nalo"ila, da izdela kodeks o zloinih proti
miru in varnosti lovetva ali kodeks mednarodnega kazenskega prava. Fsnutek kodeksa iz leta
%22% vsebuje sploni in posebni del. 6 splonem delu so vsebovana nekatera temeljna naela
kazenskega prava! aut dedere aut punire, ne bis in idem, prepoved retroaktivnosti, pravien
postopek, odgovornost za dajanje ukazov za izvritev zloinov, odgovornost za zloin, storjen po
ukazu nadrejenega itd. 6 posebnem delu je tevilo kaznivih dejanj poveano. Poleg treh
osnovnih kategorij dejanj (zloini proti miru, vojni zloini in zloini proti lovenosti) so vsebovana
e nekatera druga dejanja!
- kolonialna ali drugana oblika tuje dominacije,
- genocid,
- apartheid,
- sistematino in mno"ino krenje lovekovih pravic,
- $inanciranje, urjenje in najemanje plaancev,
- mednarodni terorizem,
- nedovoljena trgovina z mamili,
- namerno oz. hudo onesna"evanje okolja.
Jpotevajo pripombe dr"av je -omisija leta %22; nadaljevala z delom.
-ljub do sedaj neuspenim poskusom sprejetja splone kodi$ikacije o mednarodnih zloinih je
mednarodna skupnost sprejela ve dokumentov, namenjenih prepreevanju in kaznovanju
posameznih vrst kaznivih dejanj. Fbstoj teh dokumentov, veliko tevilo rati$ikacij in preprianje,
da je veliko tevilo dolob "e prelo v mednarodno obiajno pravo, vzbuja upanje, da bi lahko bil
-odeks zloinov proti miru in varnosti lovetva sprejet v kratkem. Mednarodni dokumenti na tem
podroju so!
%. 8onven&ija o prepreevanju in ka#novanju dejanj geno&ida (%2;=, v veljavi od %2@%);
genocid je zloin po mednarodnemu pravu; dr"ave se zavezujejo, da bodo dejanja genocida
preganjale v okviru lastne zakonodaje in sodi ali pa bodo pregon prepustile mednarodnemu
sodiu; genocid je vsako dejanje, storjeno z namenom popolnega ali delnega unienja
nacionalne, etnine, verske ali rasne skupine; kaznuje se ne samo genocid, temve tudi
spodbujanje h genocidu, sostorilstvo in poskus, storilci pa so lahko vsi, tudi dr"avniki in
<1
$unkcionarji; ker genocid ni politino kaznivo dejanje, so dr"ave dol"ne izroati storilce v
skladu s svojo zakonodajo in mednarodnimi pogodbami;
0. Mednarodna konven&ija o prepreevanju in ka#novanju apart:eida (%2<L); apartheid je
zloin proti lovetvu dr"ave ga morajo prepreevati, storilce pa kaznovati;
L. tiri Henevske konven&ije (%2;2); zloini, storjeni med ,,. *6 svetovno vojno, so dr"ave
spodbudili k reviziji humanitarnega prava, t.j. mednarodnopravnih pravil o zaiti civilnega
prebivalstva, vojnih ujetnikov, bolnikov, ranjencev in brodolomcev. Mtiri Xenevske konvencije
so dopolnile 5aake konvencije o vojnem pravu iz leta %2D< in Xenevske konvencije za
zaito "rtev vojne iz leta %202. # njimi se dr"ave zavezujejo, da bodo kaznovale osebe, ki so
storile ali ukazale storiti prepovedana dejanja iz teh konvencij. 8a dejanja so! naklepni umori,
muenje, neloveko ravnanje, izvajanje medicinskih poskusov na ujetnikih, namerno
povzroanje trpljenja, nezakonite deportacije, jemanje talcev, protipravno prisvajanje
premo"enja itd.
;. -onvencija o prepreevanju in kaznovanju terorizma (%2L<), -onvencija o prepreevanju in
kaznovanju kaznivih dejanj, storjenih proti osebam pod diplomatsko zaito (%2<L),
-onvencija proti jemanju talcev (%2<2), Mednarodna konvencija proti novaenju, uporabi,
$inanciranju in urjenju plaancev (%2=2), -onvencija o varnosti uslu"bencev F#/ (%22;).
#aradi zloinov na podroju bive Jugoslavije je bilo leta %22L pod okriljem F#/ ustanovljeno ad
hoc Mednarodno sodi-e #a sojenje vojnim #oinom na obmoju biv-e ?ugosavije. #loini,
za katere naj bi sodilo Mednarodno sodie, so doloeni v *tatutu *odia. &eprav se glede teh
dejanj omenjajo nekatere mednarodne pogodbe, je zelo pomembna ugotovitev generalnega
sekretarja F#/, da so vse prepovedi "e postale mednarodno obiajno pravo. #loini obsegajo!
- te"ke kritve Xenevskih konvencij,
- kritve vojnega prava,
- genocid in
- zloine proti lovenosti.
*prejeta je tudi odgovornost najvijih politinih predstavnikov za dejanja, ki so jih storili drugi in
odgovornost za dejanja, storjena na ukaz nadrejenega. Problem tega *odia je zlasti izroanje
osumljencev.
Oeta %22= je bilo konno ustanovljeno tudi 4tano mednarodno sodi-e #a vojne #oine.
,deja o mednarodnih tribunalih je stara. Pojavi se leta %2;@ (=. avgust) z londonskim sporazumom
' lo je za preganjanje vojnih zloincev evropskih sil osi. Jstanovi se mednarodni vojaki tribunal
' /Irnberki tribunal. 8a tribunal postavi nekaj nael mednarodne kazenske odgovornosti
posameznika, e posebej pomembno pa je naeo individuane odgovornosti posame#nika '
dejanja posameznika se ne morejo obravnavati kot dejanja dr"ave, posameznik se ne more \skriti\
za dr"avo.
/Irnberki tribunal postavi tri temeljne kategorije zloinov, za katere je lahko posameznik
odgovoren (te kategorije so se ohranile)!
- zloini proti miru ' delovanje \za\ agresivne vojne;
- vojni zloini v o"jem smislu ' kritev pravil in obiajev vojskovanja (pravila vojne doloa
5aaka konvencija (%2D<));
- zloini proti lovenosti ' vojni zloini v razirjenem smislu ' gre za zloine proti civilnemu
prebivalstvu.
6ojni zloini v o"jem smislu oz. njihovo pojmovanje je bilo leta %2;@ "e ustaljeno pravo, zloini
proti miru pa so bili nekoliko problematini, saj so bili arbitrarno postavljeni ele z /urnberkim
procesom (ele Jstanovna listina #/ prinese prepoved vojne). ?anes 1. len /urnberkega
statuta predstavlja obe mednarodno pravo (obvezuje, ne glede na to, ali so dr"ave podpisnice
kakne konvencije ali ne). 8a pravila so bila potrjena z resolucijo Ceneralne skupine #/,
nadalje pomembna pa je -onvencija o prepreevanju in kaznovanju dejanj genocida (%2;=) '
dr"ave z njo potrjujejo, da je genocid zloin. Xenevska konvencija (%2;2) govori o tem, da so
dr"ave dol"ne preganjati zloince ne glede na njihovo dr"avljanstvo in jim soditi pred svojimi
sodii. /ato se vzpostavijo mednarodni tribunali. Cre za tribunala dveh vrst!
<<
%. ad :o& tribuna ' poznamo dve (druga instanca (prito"ba) je obema skupna), ustanovljeni sta
na mednarodnopravni podlagi, ustanovil ju je 6arnostni svet z resolucijama in aneksom
(slednji pomeni ustanovni akt); postavi se vpraanje, ali je 6arnostni svet #/ pristojen
ustanavljati mednarodne tribunale oz. sodia; ustanovil je dva ad hoc tribunala!
- Mednarodni kazenski tribunal za preganjanje grobih kritev humanitarnega prava na
obmoju *H4J ' ad hoc tribunal za Jugoslavijo;
- ad hoc tribunal za 4uando;
0. 4tano mednarodno ka#ensko sodi-e ' je skoraj identino obema ad hoc tribunaloma (gre
za sojenje kritev iz prej navedenih treh skupin), rationae personae pa je ta tribunal bistveno
iri, saj se nanaa na celotno mednarodno skupnost (ne zajema samo Jugoslavije in
4uande); ta tribunal naj bi bil ravno za bodoe primere (univerzalno telo); ustanovljeno je bilo
z mednarodno pogodbo ' 0. rimskim statutom (junija 0DD0 podpisala tudi *lovenija), ki je
velika multilateralna pogodba, saj je bilo potrebno 1D rati$ikacij ' ob izroanju ne gre za
izroanje drugi dr"avi, pa pa mednarodni organizaciji.
-ot "e reeno, je 6arnostni svet z resolucijama in aneksom (slednji pomeni ustanovni akt)
ustanovil dva ad hoc tribunala. 8u pa se pojavi te"ava!
- postavi se vpraanje, ali je 6arnostni svet #/ pristojen ustanavljati mednarodne tribunale
oz. sodia!
v Jstanovni listini #/ namre to izrecno ni doloeno, torej gre za kritev izrecne
pristojnosti;
dodatno vpraanje je, ali je mogoe rei, da so mu bile te pristojnosti dane implicitno
(za dosego namena delovanja 6*) ' namen delovanja 6* #/ je vzpostavljanje in
ohranjanje mednarodnega miru in varnosti ' razlaga bi morala biti zelo iroka, da bi
dovoljevala ustanavljanje mednarodnih sodi z namenom zagotovitve mednarodne
varnosti in miru (mogoe glede sankcij) ' tudi ni nujno, da se ogro"a mednarodni mir
in varnost, e se pobija ' gre bolj za lovekove pravice itd.;
- drugi problem se navezuje na prvi problem ' 6* ga lahko ustanovi le po 6,,. poglavju
Jstanovne listine, kar pomeni pravno obvezujoe ' pomanjkanje privolitve drugih dr"av je
bilo sanirano tako, da so naknadno privolile.
+. O"'%26 Z% VZD"H3V%2?3 M3D2. OD2O4OV
+.1. Pojem in vrste organov
?r"ave in drugi subjekti MP lahko delujejo samo preko svojih organov. Mednarodnopravne
posledice lahko nastanejo zaradi delovanja razlinih organov, nekateri od njih pa so po notranjem
in MP posebej doloeni za dejavnosti, ki se tiejo mednarodnih odnosov. Frgani so lahko!
- notranji e$ dr"ave, parlament, predsednik vlade, zunanji minister ali
- zunanji diplomatski in konzularni predstavniki.
/aeloma velja, da je organizacija dr"ave njena notranja zadeva. 6saka dr"ava sama doloa
organe, ki se ukvarjajo z mednarodnimi odnosi, MP pa samo napotuje na predpise notranjega
prava. 6endar pa ima delovanje organov za vzdr"evanje mednarodnih odnosov tudi
mednarodnopravne posledice za dr"avo. ?o teh posledic pride zaradi pravnih poslov, ki jih
sklepajo posamezniki, katerih dejanja se v skladu s predpisi pripisujejo dr"avi kot mednarodnemu
subjektu. 6praanje pa je, ali gre za!
- notranje predpise ali
- mednarodnopravne predpise.
&e bi lo samo za notranje predpise, potem v vseh tistih primerih, ko doloeni dr"avni organ
postopa nezakonito ali prekorai svoja pooblastila, do mednarodnopravnih posledic sploh ne bi
prilo. -er bi to ogrozilo pravno varnost, se v mednarodni praksi to ne dogaja.
<=
MP ureja ta vpraanja s svojimi predpisi, ne da bi pri tem posegalo v notranje ureditve dr"av.
?oloa splone pogoje, ki so potrebni, da se neka oseba ali skupina oseb teje za vlado
doloene dr"ave. +no teh pravil je naeo efektivnosti, po katerem se za pooblaene organe
dr"ave tejejo tisti, ki dejansko opravljajo naloge doloenega organa (vlada de $acto). MP
zahteva, da ima vsaka dr"ava nek organ ali ve organov, ki se ukvarjajo z mednarodnimi odnosi.
6 vsaki suvereni dr"avi obstaja nek vrhovni organ, ki predstavlja dr"avo in za to ne potrebuje
posebnih pooblastil. Predpisov notranjega prava, da mora dejanja tega organa potrditi e nek
drug notranji organ (npr. rati$ikacija v parlamentu), MP ne upoteva. Pooblastilo organa za
zastopanje dr"ave mora biti drugim dr"avam razvidno, znano. 8emu so namenjeni nekateri
postopki, npr.!
- noti$ikacija o spremembi na polo"aju predsednika republike,
- noti$ikacija o imenovanju zunanjega ministra,
- poverilna pisma za diplomatske predstavnike itd.
,zjema so izredni primeri zastopanja v vojni, kjer je $ormalna noti$ikacija nadomeena z
dejanskim polo"ajem poveljevanja. MP vsebuje tudi pravila o polo"aju doloenih organov, ki
delujejo izven svoje dr"ave.
Frgane za zunanje zastopanje lahko razdelimo na ve vrst!
a) organi, katerih edina $unkcija je zunanje zastopanje, in organi, ki jim je to le ena od mnogih
$unkcij, ki jih imajo po notranjem pravu (npr. e$ dr"ave, vlada);
b) organi, ki imajo pooblastilo za zastopanje in lahko podpiejo mednarodno pogodbo "e glede
na svoj polo"aj (e$ dr"ave, e$ vlade, zunanji minister, vojaki poveljniki), in organi, ki za
zastopanje potrebujejo poseben akt pooblastitve;
c) redni, prilo"nostni in izredni organi za zunanje zastopanje; med zadnje spada npr. vojaki
poveljnik v primeru vojne;
d) notranji in zunanji organi; med zadnjimi so najbolj pomembni diplomatski zastopniki.
Mednarodne pogovore velikokrat opravljajo tudi osebe, ki nimajo $ormalnih pooblastil. Cre za
razline ne$ormalne sestanke in pogovore med stalnimi predstavniki dr"av lanic F#/ ali lani
delegacij na razlinih sestankih F#/.
+.2. Dr<avni organi
+.2.1. Dr<avni pogavar * najvi-ji organ #unanjega #astopanja
/ajviji organ zunanjega zastopanja je tisti, ki ima v skladu s predpisi mednarodnega prava in
sistemskimi predpisi svoje dr"ave pravico in dol"nost!
- da zastopa dr"avo pri njenih mednarodnih odnosih in
- da v imenu dr"ave pooblaa druge organe za zunanje zastopanje.
Mednarodno pravo zahteva, da ima tak organ vsaka dr"ava, notranje pravo pa doloa, kateri
organ je to in kakne so njegove pristojnosti. /i nujno, da je najviji organ zunanjega zastopanja
(e$ dr"ave) tudi najviji organ ustavnega reda v dr"avi. 8ako je v *loveniji!
- najviji organ oblasti ' dr"avni zbor,
- najviji organ zunanjega zastopanja ' predsednik republike.
?r"avni poglavar ima razline vloge v razlinih sistemih! monarhije in republike, predsedniki (e$
dr"ave ima mono dejansko oblast, je predstavnik dr"ave v njeni suverenosti) in parlamentarni
(predsednik dr"ave je le predstavnik dr"ave navzven, nima pa monih dejanskih pooblastil)
sistemi.
/aloge predsednika 4epublike *lovenije!
a) predstavlja 4*,
b) postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanike republike,
c) sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov in
<2
d) izdaja listine o rati$ikaciji mednarodnih pogodb.
-ljub tem $ormalnim pristojnostim predsednika republike pa je treba upotevati, da se zunanja
politika oblikuje s sodelovanjem razlinih organov. Poleg predsednika republike imajo veliko
vlogo!
- dr"avni zbor (kot vrhovni organ oblasti v dr"avi),
- predsednik vlade in
- minister za zunanje zadeve.
Me$ dr"ave zastopa (predstavlja) dr"avo "e glede na svoj polo"aj in za to ne potrebuje posebnega
pooblastila. Pravica do zastopanja pripada dejanskemu e$u dr"ave (naeo efektivnosti).
Pravice do zastopanja nima oseba, ki je bila e$ dr"ave in je izgubila polo"aj, etudi na neustaven
nain (revolucija, dr"avni udar). 6asih se strmoglavljenemu e$u dr"ave lahko izka"ejo doloene
asti, vendar le na podlagi kurtoazije, ne pa na podlagi MP.
6asih je e$ dr"ave zastopal dr"avo v celoti in neomejeno (repraesentationis omnimodae).
-asneje je ustavno pravo v mnogih dr"avah spremenilo njegov polo"aj in mu omejilo pristojnosti
zastopanja. /ajvekrat je e$ dr"ave vezan na sodelovanje in potrditev zakonodajnega organa.
8ako o rati$ikaciji mednarodne pogodbe v *loveniji odloa dr"avni zbor, vendar pa navzven izda
listino o rati$ikaciji predsednik republike. # vidika MP je pomembno ravno to, saj
mednarodnopravni akti uinkujejo po delovanju organa zunanjega zastopanja.
,zjave e$a dr"ave zavezujejo dr"avo ' imajo znaaj enostranskih pravnih aktov in ustvarijo
mednarodnopravno obveznost dr"ave. ,zjava mora biti sestavljena tudi iz volje, da se dr"ava
zave"e; volja mora biti tudi jasno in izrecno izra"ena, da ustvari obveznost. -aj se zgodi, e
predsednik dr"ave nima pristojnosti za neko izjavo, pa to stori7 Po ?- o pogodbenem pravu
pogodbe, ki so sklenjene z oitno kritvijo notranjega prava, ne veljajoV Potrebna je torej presoja,
ali gre za oitno kritev notranjega prava.
-o e$ dr"ave potuje v tujino, urejajo njegov polo"aj posebni predpisi mednarodnega obiajnega
prava. 8akrat mu pripadajo nekatere ugodnosti in asti in posebna zaita, deloma na podlagi
MP, deloma pa iz vljudnosti npr.!
- polna imuniteta,
- nedotakljivost stanovanja,
- oprostitev plaila davkov itd.
Cre za to, da e$ dr"ave kot vrhovni organ neodvisne dr"ave ne more biti podvr"en drugi oblasti.
+.2.2. Predsednik vade
6 dr"avah, kjer je vlada kolektivno telo (parlamentarni sistemi), ta odloa tudi o vpraanjih
zunanje politike. 6 teh dr"avah je predsednik vade pomemben dejavnik zunanje politike.
Pojavlja se kot organ, ki lahko s svojimi izjavami in dejanji zave"e dr"avo, vendar na mednarodni
ravni ne simbolizira suverenosti dr"ave in ne u"iva enakih asti kot dr"avni poglavar. /a tevilnih
mednarodnih sestankih se predsednik vlade ali njegov namestnik pojavlja kot $ormalni
predstavnik svoje dr"ave. /jegov polo"aj je izenaen s polo"ajem e$a specialne misije pri
diplomatskih odnosih.
6edno veja politina pomembnost vlade pri vodenju zunanje politike je pripeljala do novih oblik
pogajanj in sodelovanja. 8o se ka"e v razlinih splonih in regionalnih organizacijah, pa tudi v
asociacijah, ki imajo naddr"avni znaaj. /a sestankih teh organizacij sodelujejo e$i dr"av,
predsedniki vlad in pristojni ministri. #ato se je oblikovalo pravilo, da tudi predsednik vlade
polnopravno zastopa svojo dr"avo v zunanjih zadevah in jo s svojimi izjavami zavezuje. Fbstaja
presumpcija o obstoju pooblastila za zastopanje, ki pa se lahko ovr"e.
Po poslovniku 6arnostnega sveta F#/ predsedniki vlade in zunanji ministri ne potrebujejo
posebnega pooblastila, kadar na zasedanjih zastopajo svojo dr"avo tudi tu velja ?-PP (samo
=D
podpisV). &e je s podpisom predsednika vlade prilo do kritve notranjega prava, pogodba ne
veljaV
+.2.!. Minister #a #unanje #adeve
Hunkcija se je razvila iz $unkcije dr"avnega tajnika v absolutistinih monarhijah (pazil je na arhiv).
#a svoje delo odgovarja vladi in parlamentu; je lan kabineta. /adrejen je diplomatskemu in
konzularnemu sistemu dr"ave, ki deluje po njegovih navodilih.
Minister za zunanje zadeve pridobi pooblastilo za zunanje zastopanje "e s samim imenovanjem
na ta polo"aj. #ato mora biti to imenovanje po diplomatskih poteh sporoeno drugim dr"avam.
*talna in splona praksa daje ministru za zunanje zadeve pooblastilo!
- da tujim diplomatskim predstavnikom daje poroila o tekoih poslih in
- da jim sporoa, kakno stalie je dr"ava zavzela do doloenega vpraanja.
Meddr"avno sodie v 5aagu je odloilo, da tudi ustni odgovor, ki ga da zunanji minister na
vpraanje tujega diplomatskega predstavnika, dr"avo zavezuje. Minister za zunanje zadeve je v
mejah svojih pristojnosti redni organ zunanjega zastopanja. 6 teh mejah se lahko njegove izjave
tejejo za obvezne.
6asih so lahko pomemben dejavnik zunanjega zastopanja tudi vodje politinih strank. /astopajo
lahko kot predstavniki dr"av, ki sodelujejo v pogajanjih in podpisujejo mednarodne pogodbe.
Pogajalske delegacije posameznih dr"av so vekrat sestavljene iz politinih $unkcionarjev in
$unkcionarjev izvrilne veje oblasti.
*premembe dr"avnega poglavarja, predsednika vlade in zunanjega ministra (> predstavniki, ki
lahko zavezujejo dr"avo brez posebnega pooblastila) se noti$icirajo drugim dr"avam; ta
obveznost se jemlje resno in dr"ave morajo biti hitre pri noti$ikacijah takih sprememb
(pomembnoV).
+.2.). Dipomatski predstavniki
Medtem ko je praksa diplomatskih misij znana od antike, so stalne diplomatske misije
(diplomatske slu"be) znane od %@. stol. (v odnosih med italijanskimi mestnimi dr"avami ter njimi in
drugimi dr"avami), kodi$ikacija diplomatskega prava pa se je zaela v %2. stol.
?iplomacija > upravljanje mednarodnih odnosov s pogajanji; je tudi poklic (vendar poklicni kriteriji
za diplomate niso izoblikovani).
Pravila MP o polo"aju dr"avnih predstavnikov v tujini so se zaela oblikovati, ko so se uvedla
stalna diplomatska predstavnitva. Polo"aj diplomatskih predstavnikov je urejalo mednarodno
obiajno pravo. # ?unajskim pravilnikom iz leta %=%@ in s sporazumom iz )achna iz leta %=%= se
je polo"aj diplomatskih predstavnikov uredil s predpisi mednarodnega pogodbenega prava. 6iri
diplomatskega prava so!
- Dunajska konven&ija o dipomatski: odnosi: (%21%) ' eprav je veliko vpraanj
diplomatskega prava v njej podrobno urejenih, pa -onvencija glede nereenih vpraanj
napotuje na pravila mednarodnega obiajnega prava; nanaa se samo na redna in stalna
diplomatska predstavnitva;
- -onvencija o specialnih misijah (%212) ' v veliki meri se naslanja na ?unajsko konvencijo
o diplomatskih odnosih;
- mednarodno obiajno pravo;
- Protokol o obveznem mirnem reevanju sporov;
- ?unajska konvencija o predstavljanju dr"av v njihovih odnosih z organizacijami
mednarodnega znaaja (%2<@);
- ?unajska konvencija o prepreevanju napadov na mednarodno zaitene osebe;
- bilateralne mednarodne pogodbe.
=%
Dipomatski predstavnik je oseba, ki na temelju izdanega pooblastila zastopa dr"avo v razmerju
do druge dr"ave. ?iplomatske predstavnike delimo na!
- redne! obiajno imajo naziv poslanika (v irem smislu);
- prilo"nostne.
?anes obstajajo tudi stalne diplomatske misije pri nekaterih mednarodnih organizacijah in
obratno.
8emeljno pravilo diplomacije > osebna nedotakljivost iz tega pojma se je razvila cela serija
diplomatskih imunitet in privilegijev, ki so danes tudi kodi$icirani; to pravilo je eno od znailnih
pravil obiajnega prava ' ele kasneje prihaja do kodi$ikacij.
?iplomatski predstavniki se delijo na L razrede (> range, ?unajski pravilnik o rangih diplomatskih
predstavnikov, %=%@)!
a) ambasadorji ! veleposlaniki, legati, papeki nunciji (zastopajo *veti sede") in drugi e$i misij
ustreznega ranga, ki so akreditirani pri e$u dr"ave (npr. visoki komisarji v dr"avah
BommonSealtha);
b) poslaniki, ministri in internunciji oz. drugi pooblaenci , ki so akreditirani pri e$u dr"ave;
c) odpravniki poslov , ki so akreditirani pri ministrstvu za zunanje zadeve; ti se poljejo takrat, ko
diplomatski odnosi niso taki, da bi dopustili poiljanje poslanikov ali ambasadorjev, npr.!
- ko se diplomatski odnosi prvi ali ponovno vzpostavljajo ali
- ko obstajajo doloene te"ave pri akreditivih.
Pri odpravnikih poslov je potrebno loiti!
- stalnega odpravnika poslov 9en pied: in
- zaasnega odpravnika poslov 9ad interim:, ki je obiajno najstareji diplomatski
uslu"benec misije; odpravnik poslov 9ad interim: kot e$ misije deluje zaasno!
e je mesto e$a misije izpraznjeno ali
e e$ misije ne more opravljati svojega dela.
O. %=%= je bil dodan e en rang s kongresa v )achnu! med poslanike in odpravnike poslov se je
vrinil e en rang ' ministri rezidenti; v praksi se ta rang ni potrdil. Fd takrat naprej vsaka dr"ava
sama odloi, kakno vrsto predstavnikov bo imela v drugih dr"avah, vendar je to povezano z
n. reciprocitete v drugih dr"avah bodo predstavniki enakih rangov (e ) v A polje
veleposlanika, ga bo tudi A v )).
6 zvezi z doloanjem mest znotraj razredov diplomatskih zastopnikov je uveljavljeno n. senioritete
tisti, ki je najdlje znotraj svojega ranga (najve let) delal v nekem kraju, je v svojem razredu
najviji. 8o je pomembno pri protokolarnih oz. ceremonialnih dogodkih. 4ang e$ov misij,
akreditiranih v istem mestu, se ravna!
- po razredu (ambasadorji so nad poslaniki in odpravniki poslov),
- znotraj vsakega razreda pa po dnevu in uri prevzema $unkcije.
6elikost oz. mo dr"ave tu ni pomembna. 4azdelitev e$ov misij na razrede ne vpliva na njihova
pooblastila za zastopanje in na pravice in ugodnosti, razen kar se tie prednosti in nekaterih
vpraanj ceremoniala. Postopek sprejema e$ov misij mora biti enak za vse diplomatske
predstavnike istega razreda. *enioriteta je pomembna zaradi naea enake suverenosti dr<av.
-er so dr"ave med seboj enakopravne, jih ni mogoe razvrati glede na velikost, politino mo
ali tevilo prebivalcev. -riterij razvranja pri protokolarnih dogodkih je lahko samo senioriteta.
Me$i misij, ki so akreditirani v istem mestu, predstavljajo dipomatski #bor. 8a vasih (npr. pri
nekaterih sveanostih) nastopa kot celota. 6 tem primeru ga vodi, mu predseduje ali nastopa v
njegovem imenu po rangu najstareji e$ misije (e$ misije z najdaljim sta"em), ki se imenuje
doIen diplomatskega zbora. 6 nekaterih dr"avah se je izoblikovalo pravilo, da je doEen vedno
papeki nuncij, ker se mu v teh dr"avah priznava stareinstvo nad vsemi ostalimi ambasadorji, ne
glede na to, kdaj je nastopil svojo $unkcijo.
=0
Poleg diplomatskega predstavnika, e$a misije, obstaja e veje ali manje tevilo sodelavcev, ki
delujejo ne samo kot re$erenti v notranjem delu predstavnitva, temve nastopajo tudi na zunaj v
razmerju do dr"ave sprejemnice. 6asih se znotraj misije oblikujejo posebni oddelki, npr. za
gospodarstvo ali kulturo. 8e oddelke vodi diplomat visokega ranga, npr. pooblaeni minister, ki
nastopa samostojno v razmerju do pristojnih resornih organov dr"ave sprejemnice. 6endar pa s
$ormalnega vidika dr"avo zastopa akreditirani e$ misije ali (v njegovi odsotnosti) odpravnik
poslov 9ad interim:, ostalo osebje pa deluje samo po njegovih navodilih in pod njegovo avtoriteto
(v praksi sicer ni vedno tako). ?unajska konvencija loi naslednje vrste osebja!
- e$ misije;
- diplomatsko osebje! lani osebja misije, ki imajo diplomatske znailnosti;
- administrativno in tehnino osebje;
- pomo"no osebje.
?unajska konvencija uporablja razline izraze!
- 9diplomatski agent: ' e$ misije;
- 9osebje misije: ' diplomatsko osebje, administrativno osebje in pomo"no osebje;
- 9lani misije: ' skupni izraz za osebje misije in e$a misije.
-er lahko veliko tevilo osebja za dr"avo sprejemnico predstavlja doloene te"ave, ?unajska
konvencija doloa, da se dr"ave o tevilu osebja sporazumejo. &e sporazuma ni, lahko dr"ava
sprejemnica zahteva, da se tevilo osebja giblje v razumnih oz. normalnih mejah glede na
okoliine in potrebe. 6 zvezi s tem so v zgodovini diplomacije znani tevilni spori.
Hunkcije diplomatske misije (eksempli$ikativno natete) so!
- predstavljanje dr"ave, ki akreditira (dr"ava poiljateljica), v dr"avi, v kateri se akreditira
(dr"ava sprejemnica);
- zaita interesov dr"ave poiljateljice in njenih dr"avljanov v dr"avi sprejemnici v mejah, ki
jih dopua MP;
- pogajanje z vlado dr"ave sprejemnice;
- zbiranje obvestil o stanju in razvoju dogodkov v dr"avi sprejemnici z vsemi dovoljenimi
sredstvi in poiljanje sporoil matini dr"avi;
- negovanje in razvijanje prijateljskih odnosov in razvijanje gospodarskih, kulturnih in
znanstvenih stikov.
Pri $unkcijah diplomatske misije loimo!
- redne $unkcije;
- izredne $unkcije! zaasna zaita interesov tretje dr"ave, ki nima svojega diplomatskega
predstavnitva, e tretja dr"ava to zahteva in e se dr"ava sprejemnica s tem strinja.
#a dejanja, ki jih poslanik izvaja v okviru svojih rednih $unkcij, posebno pooblastilo ni potrebno.
/jegove izjave zavezujejo njegovo vlado. Me$ misije je pooblaen, da brez posebnega
pooblastila sprejme besedilo pogodbe, ki se sklepa med njegovo dr"avo in dr"avo sprejemnico.
#a podpis pogodbe pa potrebuje posebno pooblastilo. &e podpie pogodbo brez izrecnega
pooblastila, lahko dr"ava pogodbo naknadno odobri.
6saka dr"ava se sama odloi, ali bo z doloeno dr"avo vzdr"evala diplomatske odnose in ali bo v
njej imela stalno misijo. -er mora ta svobodna odloitev obstajati na obeh straneh, je o tem
potrebno dosei soglasje. Fbiajno obstaja reciprociteta! vsaka od obeh dr"av poilja in sprejema
poslanike. Pogoj za poiljanje in sprejemanje je!
- aktivna pravica do poslanstva (pravica do poiljanja poslanikov) in
- pasivna pravica do poslanstva (pravica do sprejemanja poslanikov).
*veta stolica ima pravico do poslanstva na podlagi obiajnega prava.
6 primeru zaostritve odnosov med dr"avama je mo"no popolno prenehanje diplomatskih
odnosov. 8udi v takih primerih pa komunikacija na doloeni ravni e vedno poteka, zato dr"avi, ki
=L
sta pretrgali diplomatske odnose, zaprosita tretje dr"ave, da zastopajo njihove interese v teh
dr"avah. 8akne dr"ave se po mednarodnopravni terminologiji imenujejo sie #a-itni&e (> neka
tretja dr"ava, ki na ozemlju neke dr"ave zastopa interese druge dr"ave). Pogoj za takno ureditev
je privolitev vseh vpletenih dr"av (sporazum), pri emer je za"eleno, da je sila zaitnica neka
nevtralna dr"ava.
/astop diplomatske $unkcije je vpraanje notranjega prava, hkrati pa tudi MP, saj je med
dr"avama najprej potreben sporazum o vzpostavitvi diplomatskih odnosov. /otranji postopek v
*loveniji ureja Zakon o #unanji: #adeva:. Me$a misije predlaga minister za zunanje zadeve,
imenuje in razreuje pa ga predsednik republike. -andidat mora pred tem prestati notranje
preverjanje v dr"avnem aparatu in zaslianje (hearing) pred odborom dr"avnega zbora za
mednarodne odnose. &e odbor s kandidatom soglaa, mu predsednik republike izda poverino
pismo (akreditiv, lettres de crYance). ?r"ava sprejemnica se mora s kandidatovo akreditacijo
strinjati (agrYment), morebitne zavrnitve pa ji ni potrebno obrazlo"iti. Fb nastopu svoje $unkcije
e$ misije preda poverilno pismo na posebnem protokolarnem sprejemu v dr"avi sprejemnici.
)mbasadorji in poslaniki predajo poverilno pismo vrhovnemu organu zunanjega zastopanja (e$u
dr"ave), odpravniki poslov pa ministru za zunanje zadeve. 6asih "e akreditirani e$ misije preda
novo poverilno pismo. 8o se zgodi!
- e v monarhijah (v dr"avi sprejemnici ali poiljateljici) pride do spremembe na prestolu,
- e pride v eni ali v drugi dr"avi do temeljite spremembe oblike vladavine ali
- e je e$ misije povian npr. iz poslanika v ambasadorja.
# vzpostavitvijo diplomatskih odnosov (s podpisom pogodbe ali izmenjavo pisem zun. ministrstev)
sta dr"avi avtomatino vzpostavili konzularne odnose obratno pa ne veljaV; prekinitev
diplomatskih odnosov avtomatino ne povzroi prekinitve konzularnih odnosov; vojno stanje med
dvema dr"ava pa ima za posledico prekinitev tako diplomatskih kot tudi konzularnih odnosovV
?r"ave prakticirajo tudi nerezidenno zastopanje ' ni nujno, da v drugo dr"avo poljejo svojega
predstavnika, ampak lahko za to pooblastijo koga, ki ima tako $unkcijo v tretji dr"avi (npr. Arazilija
za *lovenijo pooblasti koga z ?unaja).
Me$u misije $unkcija preneha na razline naine!
- obiajno ga vlada odpoklie in imenuje njegovega naslednika ' razlogi so lahko notranji
(npr. upokojitev, odpoved, bolezen, imenovanje na drugo mesto, potek mandata itd.); v
tem primeru e$ misije preda odpoklicno pismo (lettres de rappel) in od dr"ave
sprejemnice dobi rekreditiv (lettres de recrYance); v praksi se najvekrat zgodi, da novi e$
misije ob poverilnem pismu preda e odpoklicno pismo za svojega predhodnika;
- misija lahko preneha tudi zaradi drugih razlogov, npr. zaradi napetosti med dr"avama; pri
diplomatskih krizah obstaja cela vrsta stopnjujoih oblik za odhod poslanika, npr. zaasni
odhod na posvetovanje, dopust itd.; e postane e$ misije neza"elen v dr"avi sprejemnici,
ga lahko le3ta razglasi za 9persona non grata: in od dr"ave poiljateljice zahteva, da ga
odpoklie (razloga ji ni potrebno navestiV); podobno se postopa tudi z diplomatskim
osebjem. &e dr"ava poiljateljica zahtevi ne ugodi, lahko dr"ava sprejemnica taki osebi ne
prizna lastnosti lana misije.
Prio<nostni predstavniki so namenjeni posebnim dvostranskim in vestranskim pogajanjem o
razlinih vpraanjih. Cre za!
- razlina politina vpraanja,
- sklepanje mednarodnih pogodb,
- sodelovanje mejnih organov,
- sodelovanje na podroju prometa, zdravstva, socialne zaite itd.
Posebna vrsta zaasnih zastopnikov so potujoi posan&i (ambassador at large) in osebni
odposlanci e$ov dr"av in predsednikov vlad, ki v glavna mesta dr"av nosijo sporoila, namenjena
e$u dr"ave ali predsedniku vlade. Posebna odposlanstva se poiljajo tudi ob slovesnih in
reprezentativnih prilo"nostih (kronanja, dr"avniki pogrebi, mednarodne kon$erence, mednarodne
=;
proslave in prireditve itd.). 6se te oblike prilo"nostnih predstavnikov imenujemo ad :o&
dipoma&ija. Jreja jih -onvencija o specialnih misijah.
4pe&iane misije so zaasna odposlanstva, ki predstavljajo dr"avo v drugi dr"avi pri
obravnavanju doloenega vpraanja oz. pri opravljanju doloene naloge. Poiljanje misije in
obseg naloge se uredi s sporazumom med dr"avo poiljateljico in dr"avo sprejemnico. /i
potrebno, da med dr"avama obstajajo diplomatski ali konzularni odnosi. Potek!
- dr"ava poiljateljica sporoi, kako bo specialna misija sestavljena;
- dr"ava sprejemnica lahko predlagano sestavo ali posameznega lana misije odkloni, pri
tem pa ji ni potrebno navajati razlogov;
- dr"ava sprejemnica lahko kadarkoli izjavi, da je doloen lan misije 9persona non grata:
in zahteva odpoklic (tudi tu ni potrebno navajati razlogov); e dr"ava poiljateljica take
osebe ne odpoklie, ima dr"ava sprejemnica pravico, da je ne obravnava ve kot lana
misije.
&lani specialne misije u"ivajo podobno zaito kot stalni diplomatski predstavniki.
+.2.).1. Dipomatski priviegiji in imunitete
?iplomati so zaiteni s posebnimi predpisi MP, ki so se razvili preko mednarodnega obiajnega
prava. Predpisi obiajnega prava so se dopolnjevali s prakso in precedensi. -ljub temu pa je
prihajalo do nesoglasij pri razumevanju obsega diplomatske imunitete. Poleg tega se je
diplomatska imuniteta velikokrat zlorabljala, v %2. in 0D. stoletju pa je na tem podroju prihajalo do
hudih kritev v mednarodni praksi. 8o so bili razlogi, da je -omisija za mednarodno pravo zaela
pripravljati kodi$ikacijo tega dela MP. 4ezultat je bila Dunajska konven&ija o dipomatski:
odnosi:.
?iplomatska imuniteta se je vekrat oznaevala z izrazom eksteritorianost. 8a pojem je
uporabljal Crotius, sprejela pa ga je tudi veina starejih teoretikov MP. +ksteritorialnost je odraz
predstavnike vloge poslanikov! poslanik zastopa dr"avo, ki je dejansko izven teritorija, na
katerem poslanik deluje. 6endar pa je napano govoriti o eksteritorialnosti zgradbe poslanitva.
#gradba ni izvzeta iz teritorija dr"ave, na katerem stoji.
8emelj diplomatske imunitete je!
- na eni strani dostojanstvo dr"ave, ki jo poslanik predstavlja (teorija reprezentacije),
- na drugi strani pa potreba, da se poslaniku oz. misiji omogoi neodvisnost delovanja
($unkcionalna teorija).
?unajska konvencija zdru"uje obe stalii.
/ekatere lastnosti diplomatske imunitete!
- $unkcija misije je predstavljanje dr"ave, namen imunitete pa je, da se omogoi izvrevanje
$unkcij diplomatskih misij;
- namen imunitete ni dajanje prednosti posameznikom;
- diplomatska imuniteta ni osebna pravica zaitenih posameznikov, temve pravica dr"ave,
da od druge dr"ave zahteva doloeno ravnanje s svojimi diplomatskimi predstavniki ' zato
se lan misije sam ne more odrei imuniteti, odree pa mu jo lahko (tudi proti njegovi volji)
njegova vlada;
- diplomatska imuniteta traja ves as, ko je zaitena oseba slu"beno v dr"avi sprejemnici!
zane se od trenutka, ko oseba prekorai mejo dr"ave sprejemnice zaradi nastopa
$unkcije, preneha pa takrat, ko dr"avo zapusti oz. ko se iztee razumen rok za odhod;
- imuniteta obstaja tudi v primeru vojne med dr"avo sprejemnico in dr"avo poiljateljico '
dr"ava sprejemnica mora v tem primeru zaitenim osebam omogoiti, da v najkrajem
mo"nem asu zapustijo njeno obmoje; za to mora zagotoviti tudi ustrezna prevozna
sredstva;
- $unkcionalna narava diplomatske imunitete se ka"e tudi v tem, da mora dr"ava
sprejemnica omogoati ustrezne razmere za delo diplomatske misije (pridobitev prostorov
za delo, stanovanj za dru"ine osebja itd.).
=@
?iplomatska imuniteta ni priznana samo v dr"avi, kjer je poslanik akreditiran, temve tudi v tretjih
dr"avah, skozi katere poslanik potuje!
- da bi prevzel svojo $unkcijo,
- da bi se vrnil v slu"bo ali
- da bi se vrnil v svojo dr"avo.
8retja dr"ava mu mora priznati imuniteto in mu omogoiti prehod oz. vrnitev. 8o velja tudi za
poslanikove dru"inske lane, lane administrativnega in tehninega osebja in pomo"no osebje ter
njihove dru"inske lane.
Fbiajno pravo je priznavalo imuniteto tudi osebju e$a misije, vendar pa je bil obseg imunitete za
posamezne kategorije osebja sporen. ?unajska konvencija!
- potrdila je imuniteto za diplomatske agente (e$a misije in diplomatsko osebje) in njihove
dru"ine;
- za ostale kategorije osebja misije in njihove dru"ine pa je -onvencija doloila, v kaknem
obsegu jim je imuniteta priznana; tudi administrativno in tehnino osebje in njihove dru"ine
u"ivajo imuniteto, ki pa ima doloene izjeme (glede ugodnosti pri carinah, civilni in upravni
pristojnosti dr"ave sprejemnice itd.).
6 praksi je obiajno tako, da dr"ava poiljateljica ministrstvu za zunanje zadeve dr"ave
sprejemnice sporoi imena oseb, ki u"ivajo imuniteto in privilegije.
6 primeru amerikega veleposlanitva v 8eheranu se je pred Meddr"avnim sodiem v 5aagu
postavilo vpraanje, ali ima dr"ava poiljateljica pravico do oboro"ene intervencije, e dr"ava
sprejemnica hudo kri diplomatsko imuniteto in privilegije. *odie je odgovorilo negativno, saj v
mednarodnem pravu obstaja naeo prepovedi oboro<ene agresije. Fboro"ena intervencija je
mo"na samo v primeru samoobrambe, zato bi bile v tem primeru mo"ne drugane sankcije, npr.
gospodarske.
?iplomatske privilegije in imunitete delimo na dva sklopa!
- privilegiji in imunitete misije;
- osebni privilegiji in imunitete diplomatov.
Priviegiji in imunitete misije so!
a) nedotakljivost premo"enja in prostorov;
b) zaita arhivov ' arhivi in spisi misije so nedotakljivi, ne glede na to, kje se nahajajo; to velja
tudi v primeru prekinitve diplomatskih odnosov ali vojne (v takih primerih se lahko postavi
enega od uslu"bencev misije za uvaja zgradbe in arhivov);
c) svoboda korespondence;
d) ceremonialne pravice ' gre za izobeanje zastave in grba svoje dr"ave, e$ misije ima pravico
do ustreznega naslavljanja (ekscelenca) in e za nekatere druge ceremonialne pravice; pri
tem je treba upotevati, da gredo diplomatskim predstavnikom razlinih dr"av enake asti (V).
/edotakljivost premo"enja in prostorov pomeni!
- organi dr"ave sprejemnice ne smejo vstopiti v prostore misije brez dovoljenja e$a misije;
- dr"ava sprejemnica mora prepreevati nasilno vstopanje v prostore misije, motenje miru in
kritve dostojanstva misije;
- na isti nain so zaitena tudi zasebna stanovanja e$a misije in diplomatskega osebja;
- prostori misije, zasebna stanovanja diplomatskih agentov, pohitvo in drugi predmeti, ki so
v teh prostorih, ne morejo biti predmet preiskave, zaplembe ali izvrbe;
- dostava sodnih in drugih pozivov se lahko vri samo po diplomatski poti;
- -onvencija iti tudi prevozna sredstva;
- zaiteni prostori obsegajo zgradbo misije, pa tudi ograjen vrt ali park okoli zgradbe ' te
nepreminine niso eksteritorialne (izvzete iz obmoja dr"ave sprejemnice), temve so le
postavljene v doloen zaiten pravni polo"aj.
=1
6asih se je v zgradbi diplomatskega predstavnitva priznavala pravica do zatoia (azila).
?anes mednarodno pravo pravice do diplomatskega azila ne priznava. #loinca, ki se zatee v
zgradbo misije, je potrebno izroiti mestnim oblastem. 8udi za kazniva dejanja, storjena v zgradbi
misije, so pristojne mestne oz. dr"avne oblasti.
?r"ava sprejemnica dopua in iti svobodo korespondence!
- korespondenca z lastno dr"avo vkljuuje komunikacijo z vsemi organi dr"ave (vlada,
upravni organi, sodni organi, ustanove, posamezniki, druge misije in konzulati itd.);
- misija lahko uporablja vse oblike komunikacije;
- pisma in kurirsko prtljago je prepovedano pregledovati ' e obstaja utemeljen sum, da v
prtljagi ni diplomatske pote, lahko organi dr"ave sprejemnice zahtevajo, da se ob
prisotnosti diplomatskega predstavnika prtljaga odpre; e diplomatski predstavnik to
odkloni, se lahko poiljka zavrne.
?iplomatska misija ima pravico izobesiti zastavo in grb svoje dr"ave!
- na zgradbi misije,
- v slu"benih prostorih,
- na zgradbi stanovanja e$a misije in
- na njegovih prevoznih sredstvih.
Osebni priviegiji in imunitete dipomatov so!
a) osebna nedotakljivost ' je temeljni privilegij diplomatskega prava, iz katerega izhajajo vsi
drugi;
b) imuniteta pred kazensko, civilno in upravno jurisdikcijo;
c) nedotakljivost stanovanja ' zasebno stanovanje diplomatskega agenta u"iva enako
nedotakljivost in zaito kot prostori misije;
d) svoboda gibanja ' dr"ava sprejemnica mora na svojem obmoju lanom diplomatskih misij
zagotoviti svobodo gibanja in potovanja, na doloena obmoja pa jim lahko vstop zaradi
dr"avne varnosti prepove; v praksi so vlade to mo"nost vekrat zlorabljale, tako da so gibanje
diplomatskega osebja omejile na ozek prostor okoli glavnega mesta, za dalja potovanja pa
so zahtevale posebna dovoljenja;
e) oprostitev plaila davin in carin ' diplomatski agenti so v dr"avi sprejemnici oproeni
plaila vseh davin in taks, razen posrednih davin, ki so po svoji naravi obiajno vkljuene
v ceno blaga oz. storitev; oproeni so tudi plaila osebnih dajatev in vojnih doklad.
-ot "e reeno je osebna nedotakjivost temeljni privilegij diplomatskega prava, iz katerega
izhajajo vsi drugi. Je odraz temeljne pravice dr"ave do neodvisnosti in spotovanja. Cre za iroko
zaito!
- diplomatski agent ne sme biti podvr"en nikakrni obliki aretacije ali pripora;
- dr"ava sprejemnica mora z njim ravnati spotljivo in prepreevati posege v njegovo
osebnost, svobodo in dostojanstvo;
- zaiteni so tudi zasebno stanovanje, spisi, dopisovanje in osebni predmeti;
- e diplomatski agent stori kaznivo dejanje proti javnemu redu ali varnosti dr"ave (nekateri
teoretiki menijo, da tak diplomat ne u"iva zaite in da se ga lahko pripre), lahko dr"ava
sprejemnica!
zahteva njegov odpoklic ali
mu odree gostoljubje in ga spremi do meje.
#aradi tevilnih napadov na diplomatske predstavnike je bila leta %2<L sprejeta -onvencija o
prepreevanju in kaznovanju zloinov proti mednarodno zaitenim osebam, vkljuujo
diplomatske agente.
6muniteta pred ka#ensko9 &ivino in upravno jurisdik&ijo ne pomeni, da za diplomatsko osebje
ne bi veljali zakoni dr"ave sprejemnice. &e diplomat kri zakone, lahko dr"ava sprejemnica od
dr"ave poiljateljice po diplomatski poti zahteva!
=<
- da diplomata opozori ali
- ga odpoklie.
?opuena je nujna obramba proti protipravnim dejanjem privilegirane osebe, po prenehanju
imunitete pa se lahko uporabi redna pravna pot, ki prej zaradi imunitete ni bila mogoa. ,muniteta
pred jurisdikcijo obsega zaito pred posegi sodnih in upravnih organov!
- kazenska jurisdikcija ' diplomatski agent je popolnoma izvzet iz kazenske jurisdikcije
dr"ave sprejemnice; to se nanaa na vsa dejanja in ne samo na tista, ki so povezana z
njegovo $unkcijo; tudi e gre za dejanje proti varnosti dr"ave, lahko dr"ava sprejemnica
samo preventivno ukrepa, ne more pa storilca naknadno kazensko preganjati;
- civilna jurisdikcija ' diplomatski agent je izvzet tudi iz civilne jurisdikcije, vendar pa tu
obstajajo doloene izjeme (npr. glede doloenih stvarnopravnih to"b, ki se tiejo
nepreminin na podroju dr"ave sprejemnice, glede oporonih pravd itd.).
- upravna jurisdikcija ' diplomatski agent ni dol"an priati.
,muniteta pred kazensko, civilno in upravno jurisdikcijo lahko preneha. 8o se zgodi, e jo dr"ava
poiljateljica preklie. Cre za pravico dr"ave in ne pravico diplomatskega agenta. #a preklic
imunitete zato ni potrebna njegova privolitev. ,muniteta pred kazensko, civilno in upravno
jurisdikcijo velja tudi za administrativno in tehnino osebje, vendar le glede dejanj, povezanih z
opravljanjem njihove slu"bene $unkcije.
?unajska konvencija omenja tudi dol"nosti diplomatskih predstavnikov oz. osebja misije!
- diplomatski predstavniki se ne smejo vmeavati v notranje zadeve dr"ave sprejemnice;
- do dr"ave sprejemnice, njene vlade in drugih organov se morajo obnaati spotljivo;
- do obiajev in zakonov morajo biti obzirni;
- slu"bene posle lahko opravljajo le preko ministrstva za zunanje zadeve ' to pomeni, da se
diplomatsko predstavnitvo ne sme neposredno obraati na druge upravne ali sodne
organe dr"ave sprejemnice;
- prostori misije se ne smejo uporabljati za cilje, ki niso v skladu s $unkcijami misije;
- diplomatski agenti se v dr"avi sprejemnici ne smejo ukvarjati z zasebno podjetniko ali
trgovsko dejavnostjo.
Poleg teh dol"nosti pozna mednarodno obiajno pravo e druga pravila vljudnosti. 8udi ta pravila
v diplomaciji niso nepomembna.
+.2.+. 8on#ui
8on#ui so upravni organi dr"ave, ki v drugi dr"avi opravljajo doloene $unkcije za svojo dr"avo in
zastopajo interese svojih dr"avljanov. -onzul (nasprotno od diplomatskega poslanika) ne zastopa
vlade in nima diplomatskih znailnosti. Je dr"avni uradnik v tujini in ne predstavlja dr"ave. 8o je
bistvena razlika med konzulom in diplomatskim predstavnikom. Medtem ko poslanik predstavlja
svojo dr"avo v vseh pogledih, ima konzul doloene nepolitine (upravne) $unkcije.
# vzpostavitvijo diplomatskih odnosov so avtomatino vzpostavljeni tudi konzularni odnosi, ne pa
tudi obratno. Prekinitev diplomatskih odnosov ne prekinja konzularnih; vojna prekine oboje.
?iplomatske misije imajo pogosto tudi konzularne $unkcije; veino konzularnega dela v #?)
opravlja slovensko veleposlanitvo v Nashingtonu. 6sako odprtje konzulata zahteva sporazum z
dr"avo sprejemnico o rangu konzulata, sede"u, in konzularnem obmoju.
+.2.+.1. 8on#uarne funk&ije
Hunkcije konzulov!
- izdajajo vizume in potne liste in opravljajo upravne dejavnosti (tu ?--F doloa zgolj
sploni okvir); tu je merodajno tudi pravo dr"ave poiljateljice;
==
- itijo interese dr"ave poiljateljice na podrojih trgovinskega, ekonomskega, kulturnega in
znanstvenega sodelovanja (ugotavljanje in poroanje o razmerah v dr"avi poiljateljici);
- zaita interesov dr"avljanov dr"ave poiljateljice, zlasti mladoletnih in drugih opravilno
nesposobnih ljudi; kontakti z dr"avljani poiljateljice, ki jim je odvzeta prostost (QL1
?--F); ko se ti dr"avljani znajdejo ob problemu s sodnimi oblastmi, konzularni
predstavniki nimajo $unkcije pravnega zastopnika, ampak svetujejo;
- naloge v zvezi z ladjami in letali (kontrola, inpekcije, reevanje sporov) in opravljanje
drugih $unkcij; ?--F govori o pomoi ladjam in letalom, pregledovanje dokumentov,
vodenje preiskav pri nesreah; reevanje sporov med kapitanom ladje in posadko za
vse se potrebuje soglasje dr"ave sprejemnice.
6asih sta lahko diplomatska in konzularna $unkcija zdru"eni. 8o se zgodi takrat, ko v glavnem
mestu neke dr"ave ni konzulata in njegovo $unkcijo opravlja oddelek na diplomatskem
predstavnitvu, ali pa takrat, ko dr"ava nima diplomatske misije in konzul opravlja tudi njene
$unkcije.
-onzularne odnose ureja!
a) 8onven&ija o kon#uarni: odnosi: (?unaj, %21L) ' z njo so bila dotedanja pravila
mednarodnega obiajnega prava znatno spremenjena in dopolnjena;
b) mednarodno obiajno pravo ' -onvencija doloa, da se za vpraanja, ki jih izrecno ne ureja,
e vedno uporablja mednarodno obiajno pravo.
-onvencija nateva nekatere $unkcije konzulov!
- zaita interesov svoje dr"ave in dr"avljanov,
- izdajanje doloenih upravnih aktov,
- pomo ladjam in letalom, ki potujejo pod zastavo njihove dr"ave,
- razvijanje trgovinskih, gospodarskih in kulturnih odnosov itd.
?elovanje konzulatov mora biti v skladu z zakoni in predpisi dr"ave sprejemnice. Hunkcije so
natete eksempli$ikativno, zato lahko dr"ava poiljateljica konzulatu zaupa kakrnokoli nalogo, ki
je zakoni dr"ave sprejemnice ne prepovedujejo.
Pogoj za ustanovitev konzulata je kon#uarna sposobnost dr<ave. 8o sposobnost (sposobnost
imeti svoje konzulate v tujini oz. sprejeti tuje v svoji dr"avi) so v preteklosti imele tudi nesuverene
dr"ave (npr. *rbija pred letom %=<=). Ooimo!
- pasivno konzularno sposobnost ' sposobnost sprejeti tuje konzulate v svoji dr"avi;
- aktivno konzularno sposobnost ' sposobnost imeti svoje konzulate v tujini.
-onzularno sposobnost (predvsem pasivno) imajo lahko tudi $ederalne enote. Medtem ko imajo
lahko diplomatske misije tudi drugi subjekti mednarodnega prava, lahko konzulate ustanavljajo
samo dr"ave.
?r"ava, v kateri "eli neka druga dr"ava odpreti konzulat, mora v to privoliti. Medsebojno poiljanje
in sprejemanje konzulov se najvekrat uredi s pogodbo, v kateri se podrobno doloijo vsa
vpraanja. ?unajska konvencija o konzularnih odnosih doloa, da temelji vzpostavitev
konzularnih odnosov na obojestranskem soglasju med dr"avo poiljateljico in dr"avo sprejemnico.
&e ni drugae doloeno se teje, da privolitev za vzpostavitev diplomatskih odnosov obsega tudi
vzpostavitev konzularnih odnosov. Mo"no pa je, da se konzularni odnosi vzpostavijo pred
diplomatskimi in da so od njih neodvisni.
Poznamo dve vrsti konzulov!
- poklicni konzuli! konzularna $unkcija je njihova redna in izkljuna dejavnost; v razmerju do
svoje dr"ave so v slu"benem odnosu; imeti morajo doloeno izobrazbo in dr"avljanstvo
dr"ave poiljateljice;
- astni konzuli! to so osebe, ki imajo stalno bivalie v dr"avi sprejemnici in so velikokrat
tudi njeni dr"avljani; ne dobivajo uradnike plae, temve svojo $unkcijo opravljajo
brezplano; danes so astni konzuli redki.
=2
+.2.+.2. Vodje kon#uarni: misij
Me$i konzulatov so razdeljeni v tiri razrede (range)!
- generalni konzul;
- konzul;
- vicekonzul;
- konzularni agent izraz se v praksi ne uporablja.
?r"ave lahko dajejo svojim konzularnim $unkcionarjem, ki niso e$i konzulatov, tudi drugane
nazive. 4azlika v nazivu odloa o rangu e$ov konzulatov, ki so v istem mestu, za samo delovanje
konzulov pa nima pomena. Ceneralni konzuli so vasih nadzirali ve konzulatov, danes pa se ta
naziv podeljuje e$om konzulatov v posebej pomembnih mestih. Po razredu e$ov konzulatov se
imenujejo tudi sami konzulati! generalni konzulat, konzulat, vicekonzulat in konzularna agencija.
8ako kot za odprtje konzulata je tudi za imenovanje doloene osebe za e$a konzulata potreben
sporazum med dr"avo poiljateljico in dr"avo sprejemnico (upotevajo se notranji predpisi obeh
dr"av). Me$a konzulata imenuje dr"ava poiljateljica, izvajanje $unkcij pa odobri dr"ava
sprejemnica. Potek!
- novi e$ konzulata dobi od svoje dr"ave patentno pismo (lettres de provision), v katerem
so podatki o njegovi kategoriji, razredu, konzularnem podroju in sede"u (izda ga zunanje
ministrstvo dr"ave poiljateljice);
- na strani dr"ave sprejemnice je potreben reciproni akt patentno pismo se polje dr"avi
sprejemnici, ki e$u konzulata izda pooblastilo za opravljanje $unkcije (eksekvaturo; izda jo
ustrezen organ, ponavadi zunanje ministrstvo, vendar tudi tu dr"ava lahko doloi da jo
izda e$ dr"ave; *lovenija! patentno pismo izda ministrstvo, eksekvaturo e$ dr"ave);
izdaja eksekvature pomeni dovoljenje za izvrevanje konzularne $unkcije ' dr"ava
sprejemnica lahko izdajo eksekvature tudi zavrne, pri tem pa ji ni potrebno navajati
razlogov za zavrnitev; o izdaji eksekvature mora obvestiti pristojne organe konzularnega
podroja;
- e$u konzulata mora v skladu s -onvencijo o konzularnih odnosih omogoiti opravljanje
njegovih $unkcij.
Prednostni vrstni red ' rang znotraj vsakega razreda se doloi po datumu eksekvatur ali datumu
zaetka zaasnega opravljanja $unkcije.
&lanu konzulata lahko $unkcija preneha na ve nainov!
- s sporoilom dr"ave poiljateljice dr"avi sprejemnici o prenehanju $unkcije,
- z umikom eksekvature,
- s sporoilom dr"ave sprejemnice dr"avi poiljateljici, da neke osebe ne teje ve za lana
konzularnega osebja in
- zaradi vojne.
Prekinitev diplomatskih odnosov sama po sebi ne pomeni tudi prekinitve konzularnih odnosov.
?r"ava sprejemnica lahko dr"avo poiljateljico v vsakem trenutku obvesti, da je doloen
konzularni predstavnik postal 9persona non grata: oz. nesprejemljiv. 8ega ukrepa ji ni potrebno
obrazlo"iti.
&e se to zgodi, mora dr"ava poiljateljica tako osebo takoj odpoklicati. &e je ne odpoklie, lahko
dr"ava sprejemnica eksekvaturo umakne in sporoi, da osebe ne teje ve za konzularnega
predstavnika. &e pride do prekinitve konzularnih odnosov, mora dr"ava sprejemnica zaititi
konzularne prostore, premo"enje in arhive.
+.2.+.!. Osebje kon#uata
# eno besedo se imenujejo konzularni $unkcionar. ,menujejo se v skladu s predpisi obeh dr"av;
nekatere prakticirajo eksekvaturo tudi na druge konzularne $unkcionarje.
2D
?r"avljanstvo poiljateljice! dr"avljan sprejemnice lahko postane konzularni $unkcionar v tujem
konzulatu na njenem ozemlju samo z njenim dovoljenjem vendar se v praksi to ne dogaja, saj
so dr"ave e vedno zelo nacionalno usmerjene.
?r"ava sprejemnica lahko razglasi, da je nek konzularni $unkcionar persona non grata
(>neza"eljena oseba) obvesti o tem dr"avo poiljateljico, ki je takega $unkcionarja dol"na
odpoklicati ' e tega ne stori, konzularni $unkcionar izgubi svoje pravice, ki mu jih podeljuje ta
$unkcija, in dr"ava sprejemnica ga lahko obravnava kot vsakega drugega tujca.
+.2.+.). 6munitete in priviegiji9 ki se nana-ajo na kon#uat
)nalogija z zaito diplomatskih misij (identino)!
- davna oprostitev prostorov (oprostitev plail za storitve, ki jih opravlja neka javna slu"ba;
plaa se samo odvoz smeti, voda,.);
- nedotakljivost arhiva in listin (arhiv je nedotakljiv, kjerkoli se "e nahaja; e npr. potuje po
ozemlju);
- oprostitev davkov in taks na dajatve, ki jih pobira konzulat; konzulati smejo v skladu s
predpisi svoje dr"ave za svoje storitve zaraunavati takse in pristojbine ' ti prihodki so v
dr"avi sprejemnici oproeni plaila davkov in carin;
- konzularni predstavniki imajo tako kot diplomatski predstavniki pravico do svobode gibanja
in komuniciranja (konzul. predst. ni dovoljeno ovirati pri gibanju; izjema! ko so napetosti
med dr"avama, lahko dr"ava sprejemnica omeji gibanje na doloenem delu ozemlja '
tega danes skoraj ni ve, #?) e omejujejo kubanske konzularne predstavnike);
- dr"ava poiljateljica lahko zgradbo konzulata in prevozna sredstva oznai z zastavo in
grbom.
/edotakljivost prostorov konzulata (drugae urejeno kot v primeru dipl. misij)! v primeru nesree
(naravne, npr. po"ar) se prezumira soglasje vodje konzulata. 6 primeru dipl. misij se soglasje
vodje nikoli ne predpostavljaV ?r"ava sprejemnica mora storiti vse, da ne bi prilo do nasilnih
vdorov v prostore konzulata, pokodovanja, krenja miru ali dostojanstva konzulata; prostori
konzulata, pohitvo, oprema, prevozna sredstva in drugo premo"enje ne morejo biti predmet
rekvizicije.
*voboda komuniciranja! konzularna poiljka ni absolutno zaitena ' v primeru suma je dopustno
zahtevati odprtje, a le ob prisotnosti predstavnika konzulata (R dipl. poiljke se ne smejo
odpiratiV).
+.2.+.+. 6munitete in priviegiji kon#uarni: funk&ionarjev
#aita poklicnih konzulov je podobna zaiti diplomatskih predstavnikov!
- oprostitev davkov in taks;
- oprostitev carinskih dajatev in prepovedi;
- oprostitev pregleda osebne prtljage (ni absolutna, sum, ob prisotnosti predstavnika
konzulata);
- oprostitev javnih in osebnih ter socialnih dajatev;
- dr"ava sprejemnica mora z njimi ravnati spotljivo;
- ukreniti mora vse, kar je potrebno, da bi prepreila posege v njihovo osebnost, svobodo in
dostojanstvo;
- konzularni predstavniki so izvzeti iz sodne in upravne jurisdikcije samo glede dejanj, ki se
nanaajo na opravljanje njihove slu"bene $unkcije.
-onzularni predstavniki pa nimajo imunitete pred kazensko jurisdikcijo. /a podlagi odlobe
sodia so lahko aretirani, e storijo hudoPte"je kaznivo dejanje (dr"ava sprejemnica jim lahko
sodi in jih kaznuje) R zoper dipl. predstavnike ima dr"ava sprejemnica samo ukrep persone non
grate (osebna nedotakljivost je absolutnaV).
2%
*odna imuniteta (pri diplomatskih predstavnikih je popolna, vendar je v doloenih primerih
dopustna! stvarnopravna to"ba v zvezi z nepreminino, ki jo ima dipl. predstavnik v lasti;
dednopravna to"ba v dednih sporih; e gre za zasebno trgovinsko transakcijo, pri kateri nastane
koda ' stvar ima napake v teh primerih dipl. predstavnik nastopa kot zasebnik) je pri
konzularnih predstavnikih omejena na dejanja, storjena pri opravljanju uradnih $unkcij tudi pri
teh dejanjih obstajajo izjeme! npr. v primeru to"be, ki jo je spro"ila tretja stran za kodo, ki jo je
povzroilo vozilo, ladja ali letalo. &e dipl. predst. povzroi prometno nesreo, se ta problem lahko
rei s kaknimi predpisi dr"ave sprejemnice (npr. e hoe dipl. predst. registrirati avto, naj se
zavaruje za kodne primere).
,muniteta astnih konzulov in konzulatov je v primerjavi s poklicnimi zo"ena in omejena!
- ne nanaa se na lane dru"in astnih konzulov;
- prostori konzulata niso nedotakljivi, vendar pa mora dr"ava sprejemnica storiti vse, da bi
jih zaitila in prepreila nasilne vstope in pokodovanje;
- arhivi in spisi astnega konzulata so nedotakljivi, e so loeni od ostalih spisov;
- astni konzuli nimajo imunitete pred kazensko jurisdikcijo, vendar pa se mora morebitni
kazenski postopek voditi hitro in tako, da ne ovira dela astnega konzula.
Persona non grata > e $unkcionar daje izjave, ki uinkujejo negativno v dr"avi sprejemnici.
?ol"nost prianja (v primeru dipl. predst. te dol"nosti ni)! konzul. $unkcionar je lahko povabljen kot
pria, e prianje zavrne, se proti njemu ne more uporabiti prisilnih ukrepov; ni pa dol"an priati v
zadevah, ki se tiejo opravljanja njegovih $unkcij, ni dol"an dati na razpolago uradnih dokumentov
ali korespondence in ni dol"an nastopiti kot izvedenec.
+.2.+.,. Do<nosti kon#uarni: funk&ionarjev
?unajska konvencija o konzularnih odnosih omenja tudi dol"nosti konzulov!
- konzuli morajo spotovati zakone in ostale predpise dr"ave sprejemnice (najbolj
pogostPtipien primer je parkiranje ' e se npr. s svojo imuniteto brani kazni za nepravilno
parkiranje, je to kritev ?--F);
- ne smejo se vmeavati v notranje zadeve ?*, zlasti z izjavami za tisk; izjave, ki posegajo
v obutljivost dr"ave;
- prostorov konzulata ne smejo uporabljati za namene, ki niso zdru"ljivi z izvajanjem
konzularnih $unkcij (drugi prostori, npr. komercialni, morajo biti loeni od prostorov ostalih
predstavnitev, ki so v isti stavbi);
- dol"nost zavarovanja za kodo L. osebi (v ?-?F te dol"nosti niV).
+.2.+.0. 7astni kon#ui
*o dr"avljani ?*, ki jih je ?P imenovala na to $unkcijo (ugledni, pomembni ljudje, ki imajo
sposobnost pomagati pri razvijanju odnosov med dr"avama). /e prejemajo plaila za svojo
$unkcijo, razen pokritja strokov za vzdr"evanje urada. Aiti mora imenovan! izdati se morata
patentno pismo in eksekvatura.
Polo"aj!
- uporaba zastave in grba;
- pomo pri pridobivanju prostorov (pomaga mu ?*).
Prostori astnega konzulata ne u"ivajo nedotakljivosti, u"ivajo pa jo arhiv in dokumenti (?--F
zahteva strogo loitev poslovnih in konzularnih dokumentov).
Privilegiji in imunitete!
- oprostitev carin za predmete za uradno rabo;
- imajo pravico zaraunavati konzularne takse za uradne akte.
20
/e u"ivajo osebne nedotakljivosti sodno imuniteto u"ivajo samo za uradna dejanja (ker jih je
malo, je tudi imuniteta ozka).
,majo svobodo obevanja z dr"avljani ?P (enaka pravila kot za karierne konzule) in u"ivajo
svobodo gibanja.
Hunkcija astnega konzula je zamiljena iz praktinih razlogov; za komunikacijo z bolj oddaljenimi
dr"avami, s katerimi imamo bolj malo odnosov; #?) imajo specialno ureditev! same ne imenujejo
astnih konzulov v tujini, lahko pa drugi v #?) imenujejo )meriane za svoje astne konzule
ta sistem pa je tog, koristen za velika mesta, a potreben tudi v manjih krajih.
*lovenija je l. 0DD; imela @D astnih konzulov v tujini in 0< tujih dr"av je imelo svoje astne
konzule v *loveniji (lahko jih je tudi ve iz ene dr"ave).
)li ?--F in ?-?F pokrivata vse teme diplomatskega prava7 8Irk /e. ?ve dodatni obliki
diplomacije, ki pokrivata nekaj specialnih aspektov! specialne misije in kon$erenna diplomacija.
4pe&iane misije
-onstituirajo se ad hoc (prilo"nostno). Oahko se poljejo v dr"ave, s katerimi neka dr"ava "e
imaPe nima diplomatskih odnosov. Poljejo se, kadar gre za specializirano diplomatsko nalogo
(npr. kakna pogajanja med dr"avami). 6asih imajo negativne posledice za redne diplomatske
odnose. #godovinsko pomemben primer > misija svetovalca za nacionalno varnost #?) 5enrEa
-issingerja na -itajsko tja el inkognito, da bi pripravil podlago za kasneji obisk predsednika
#?).
F#/! pr. vpraanja v zvezi z misijami ureja -onvencija o specialnih misijah; polo"aj urejen
analogno z ostalimi dipl. predstavniki (glede imunitet,.).
?ol"ina trajanja misije! dokler obstajata interes in potreba zanjo. Oahko so sestavni del dela neke
mednarodne organizacije.
8onferenna dipoma&ija
Bela vrsta tehninih posebnosti, ki jih v redih diplomatskih odnosih ni!
- polnomoje odposlancev (polnomoje > pooblastilo), ki tvorijo tako kon$erenco (e so
sklicane na nivoju ministrov, takih pooblastil ni treba, e pa na nivoju poslancev, pa je
treba preveriti, ali imajo polnomoje);
- odloanje ! pogosto se predpostavlja poslovnik o odloanju (ki doloa potrebno veino za
odloitev); te"i se k soglasju (aktivna podpora vseh) ali pa konsenzu (nihe nima tako
monih ugovorov, da bi kdorkoli lahko zahteval glasovanje);
- pomen zapisnikov ! dipl. kon$erence so $ormalizirani procesi vodi se zapisnik, ki je lahko
dobeseden ali sumaren (v #/ obstajata obe praksi); za vsak tak zapisnik je zapisana
procedura, s katero se potrjuje (npr. pri dobesednih rok za ugovore).
Clede privilegijev in imunitet veljajo pravila ?-?F.
+.!. Mednarodni usu<ben&i
# nastankom vedno vejega tevila mednarodnih organizacij se je povealo tevilo mednarodni:
usu<ben&ev, s tem pa tudi potreba, da se uredi njihov polo"aj. /eka splona pravila
mednarodnega obiajnega prava o polo"aju mednarodnih uslu"bencev se e niso izoblikovala.
Cre namre za organizme, ki so ustanovljeni z mednarodnimi pogodbami. ?r"ave, ki niso
podpisnice teh pogodb, tudi nimajo interesa, da takim uslu"bencem mednarodnih organizacij
priznajo poseben status. ?r"ave podpisnice pa njihov status uredijo s samo pogodbo. #ato
polo"aj mednarodnih uslu"bencev temelji predvsem na pogodbenem pravu. Mednarodni
uslu"benci imajo v vsaki dr"avi samo tiste pravice in pooblastila, na katere je dr"ava s pristopom
2L
k pogodbi pristala. 6endar pa se postopoma oblikujejo tudi doloena pravila, ki se lahko razvijejo
v mednarodno obiajno pravo.
Jstanovna listina F#/ in statuti mnogih mednarodnih organizacij vsebujejo naelno obveznost
spotovanja privilegijev za osebe, ki delujejo v doloeni mednarodni organizaciji. Po %D@. lenu
Jstanovne listine F#/ so predstavnikom dr"av lanic in uslu"bencem F#/ priznani privilegiji, ki
so potrebni za njihovo neodvisno opravljanje $unkcij. Podobne dolobe vsebujejo tudi statuti
drugih specializiranih institucij. +na od temeljnih znailnosti mednarodnih uslu"bencev je namre
ravno neodvisnost od nacionalnih vlad.
Aolj podrobno je polo"aj mednarodnih uslu"bencev urejen v dveh konvencijah!
- -onvencija o pravicah organov F#/ (%2;1) in
- -onvencija o privilegijih in pravicah specializiranih agencij (%2;<).
Fbe konvenciji doloata, da generalni sekretar F#/ oz. ustrezni organ vsake specializirane
ustanove doloi, kateri uslu"benci u"ivajo privilegije. /jihov seznam mora sporoiti vladam, ki so
lanice organizacije. /ekatere druge dolobe so e!
- mednarodni uslu"benci so izvzeti iz sodne jurisdikcije glede dejanj, ki sodijo v njihovo
slu"bo;
- oproeni so plaila doloenih davkov;
- predpisi, ki omejujejo priseljevanje in bivanje tujcev v doloeni dr"avi, za mednarodne
uslu"bence in njihove dru"ine ne veljajo;
- pri prvem nastopu slu"be lahko svojo opremo in druge premine predmete uvozijo brez
carine;
- generalni sekretar F#/ oz. glavni predstojnik vsake mednarodne organizacije u"iva enake
privilegije in imunitete, ki jih po mednarodnem pravu u"ivajo diplomatski predstavniki in
njihove dru"ine.
,. M3D2%"OD2OP"%V2O "3B3V%2@2%
D3?4@V%
,.1. Pojem in vrste
Pravno relevantna dejstva v mednarodnem pravu so tista, ki povzroijo nastanek, spremembo ali
prenehanje mednarodnopravnega razmerja (veino teh dejstev so pogodbe in reparacije).
Pravna dejstva so lahko zelo razlina!
%. naravni pojavi ! alluvio, avulsio, sprememba toka reke; tudi potek asa, kjer so situacije
analogne zastaranju in priposestvovanju (opustitve zahtevkov, zgodovinski zalivi); v MP
zastaranje kot samostojen mednarodnopravni institut ne obstaja obstajajo pa podroja in
situacije, za katere lahko reemo, da so analogne zastaranju; e dr"ava opusti nek zahtevek,
se bo lahko v sporu z drugo dr"avo postavila v polo"aj, ko bo druga dr"ava zatrjevala tako
opustitev (primer! Halklandski otoki (6A vs. )rgentina)! ni geogra$ske sklenjenosti, zato ni
avtomatinega priposestvovanja);
0. loveka dejanja !
- dejanja posameznikov, ki jih ni mogoe pripisati subjektu MP (dr"avi)! ravnanje tujcev,
mednarodna hudodelstva, doloena nepooblaena ravnanja dr"avnih predstavnikov;
- mednarodnopravni posli! enostranski in mednarodne pogodbe;
- mednarodni delikti! kritve mednarodnega prava, ki imajo za posledico mednarodno
odgovornost subjekta mednarodnega prava (kritev pogodbe, kritev kogentnih norm MP,
.).
,.2. Mednarodnopravni posi
*o dejanja predstavnikov subjekta MP, z namenom povzroiti pravno posledico.
2;
Pravne posle delimo na!
- enostranske pri teh je za nastop pravne posledice zadostuje ravnanje enega subjekta;
lahko pa gre tudi za ravnanje ve subjektov, e to ravnanje ni konvergentno, temve
istosmerno (npr. kolektivno priznanje nove dr"ave);
- dvostranske pri teh je za nastop pravne posledice potrebno konvergentno ravnanje vsaj
dveh subjektov.
Aistvena znailnost pravnega posa je, da pravna posledica nastopi zato, ker so jo stranke
hotele. #ato je pri vsakem pravnem poslu nujno, da stranke izjavijo voljo za sklenitev. F pravnem
poslu govorimo takrat, ko pravni red ve"e pravne posledice na doloeno izjavo volje, ki je bila
dana z namenom dosei te pravne posledice. #a veljavno sklepanje pravnih poslov morajo biti
izpolnjeni nekateri sploni pogoji, ki jih doloa MP. /a tem podroju MP veljajo pravna pravila, ki
so se oblikovala v drugih pravnih vejah. Cre predvsem za splona pravna naela, ki jih priznavajo
civilizirani narodi. #a mednarodne pogodbe so ta pravila zbrana v Dunajski konven&iji o pravu
mednarodni: pogodb iz leta %212.
*ploni pogoji veljavnosti so torej!
- pravna sposobnost ' suverene dr"ave in dr"ave z omejeno pravno sposobnostjo (npr.
trajno nevtralne dr"ave), mednarodne organizacije;
- posovna sposobnost ' subjekt ali stranka mednarodnopravnega posla je lahko vsak
subjekt MP (dr"ave, mednarodne organizacije); po drugi strani je lahko samo subjekt MP
stranka mednarodnopravnega posla; to pomeni, da pravni posli, pri katerih ena stranka ni
subjekt MP, niso mednarodnopravni posli; vsebina pravnega posla nima pomena, zato
imajo tudi premo"enjski odnosi subjektov MP obliko mednarodnopravnega posla z
mednarodnopravnimi posledicami; protektorat, skrbnitvo;
- dopustnost ' vsebina pravnega posla mora biti materialno mogoa in pravno dopustna;
ne sme se nanaati na predmet, katerega izpolnitev bi bila materialno nemogoa ali v
nasprotju z absolutnimi (kogentnimi) pravili MP; za trajno nevtralno dr"avo je npr.
sklepanje obrambnih zvez nedopustno;
- prava in pristna voja ' med strankama mora obstajati prava volja; volja mora biti
izjavljena, svobodna in resna; izjava volje je svobodna takrat, kadar nima napak (zmota,
sila, gro"nja, prevara); izjava volje se mora ujemati s pravo, dejansko voljo subjekta;
napake volje, ki utegnejo povzroiti ninost (Q;=3@L ?-PP; v MP malo drugae kot sicer;
ni avtomatina, treba jo je uveljavljati)!
zmota ! o njej govorimo takrat, kadar predstava pogodbene stranke o kakni okoliini
ne ustreza resninosti; e je bila dr"ava, ki je sklepala pravni posel, pri tem v bistveni
in opraviljivi zmoti, je pravni posel neveljaven; bistvena (taka zmota o dejstvu ali
situaciji, da sicer stranka, ki je v zmoti, posla s tako vsebino sploh ne bi sklenila, e bi
vedela za pravo stanje stvari; obstajati mora vzrona zveza med zmoto in izjavo
volje) in opraviljiva (tista, pri kateri dr"avni organ ni poznal pravega stanja stvari, pri
tem pa mu ni mogoe oitati, da ni ravnal z dol"no skrbnostjo torej kadar se dr"avi
ne more pripisati nobena od stopenj malomarnosti, saj odgovarja "e za culpa
levissima; v MP je merilo dol"ne skrbnosti precej stro"je, saj se domneva, da so
ljudje, ki delajo v dr"avnih organih, visoko strokovno usposobljeni in pri svojem delu
razpolagajo s celotnim dr"avnim aparatom);
golju$ijaPprevara ! po MP je to napaka, ki lahko povzroi neveljavnost pravnega posla;
e se ugotovi, da je dr"ava pri pogajanjih uporabila prevaro (npr. ponarejene
dokumente, napaen zemljevid), je pravni posel neveljaven; tudi e se prevara ne
nanaa na bistvene sestavine posla, je posledica neveljavnost celotnega posla (torej
je prevara vedno razlog za ninost ' ni treba da doka"e da si bil v bistveni zmoti,
ampak samo da si bil v zmoti); vendar pa velja pravilo, da lahko dr"ave razveljavijo
samo del pogodbe, na katerega se prevara nanaa, ostali del pa pustijo v veljavi;
sila ! vis absoluta in vis compulsiva pogodba je nina, e je $izina sila uporabljena
zoper predstavnika dr"ave, ki se pogaja (izjava predstavnika dr"ave, ki je bila
dose"ena z uporabo sile proti njemu, nima nobenega pravnega uinka) ali e gre za
silo zoper dr"avo, ki je v nasprotju z JO F#/ (pogodba, sklenjena pod vplivom
2@
gro"nje ali sile, ki je v nasprotju z naeli Jstanovne listine F#/, je neveljavna ' pri
pogajanjih so vedno pritiski, vendar pri sklepanju pogodb ne sme biti vojnih, politinih
ali gospodarskih pritiskov);
korupcija (podkupovanje) ! samostojen razlog za ninost pogodbe; neposredno ali
posredno delovanje (podkupovanje) predstavnika dr"ave, ki se pogaja;
ius cogens (neodvisno od volje stranke)! npr. sklenitev napadalne zveze.
PaziV Q;1 ?-PP! na dejstvo, da je bila pogodba sklenjena s kritvijo notranjega prava o
pristojnostih, se dr"ava ne more sklicevati kot na razlog za ninost, razen e je bila ta kritev
9oitna in se nanaa na kakno bistveno pravilo notranjega prava:. 9-ritev je oitna, e je
objektivno jasna vsaki dr"avi, ki v tem pogledu postopa po obiajni praksi in v dobri veri:.
Obinost ' za mednarodne posle oblika praviloma ni predpisana; izjave dr"avnega poglavarja,
predsednika vlade in zunanjega ministra zavezujejo. Pravni posel lahko nastane ne$ormalno,
vasih tudi z molkom ali konkludentnimi dejanji; molk praviloma ne pomeni sprejema ponudbe
(razen v doloenih okoliinah pomeni, npr. e se od doloenega subjekta upravieno priakuje
izjava ali e se molk lahko upravieno obravnava kot odobravanje oz. pritrditev). Mednarodni
posel je lahko sklenjen tudi ustno, kljub temu pa ima velika veina pravnih poslov pisno obliko.
?unajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb doloa nekatere $ormalnosti pri sklepanju
pogodb v pisni obliki, vendar pa so tako iroke, da dr"avam dopuajo vse s prakso uvedene
oblike pismenega sporazumevanja med dr"avami. -onvencija ne posega v vpraanje veljavnosti
pogodb, ki niso sklenjene pisno.
,.2.1. 3nostranski pravni posi
3nostranski pravni posi so tisti, s katerimi dr"ava kot samostojen subjekt MP ustvari pravne
posledice z enim samim aktom (posel se zane in kona z enim samim aktom). 6 to kategorijo ne
sodijo enostranska dejanja, ki so sestavni deli sklepanja.
+nostranska izjava volje ni vedno samostojna. Poleg nje lahko vzporedno obstajajo tudi izjave
volje ali dejanja drugih subjektov, vendar tako, da je ta enostranska izjava volje glavna.
Ooimo!
- akcesorne oz. odvisne enostranske pravne posle enostranske izjave volje, ki same
zase nimajo pravnega uinka, temve uinkujejo ele z drugimi, predhodnimi ali
naknadnimi izjavami volje nekega drugega subjekta; v tem primeru tvorijo izjave volje ene
stranke sestavne dele sporazuma, ki ima pravne posledice ele kot celota; primeri
akcesornih poslov so ponudba, sprejem, odpoklic, odpoved, pridr"ek (rezerva);
- samostojne enostranske pravne posle vsi ostali enostranski pravni posli, ki niso odvisni;
- meane enostranske pravne posle pri teh je za pravni uinek potrebno e neko
materialno dejanje, npr. okupacija ali derelikcija.
+nostranska izjava volje je praviloma namenjena doloenemu subjektu ali ve subjektom, v
nekaterih primerih pa takega subjekta ni. *ubjekti, ki jim je enostranska izjava volje namenjena,
so pasivne stranke enostranskega pravnega posla. ?a bi enostranski pravni posel uinkoval,
mora izjava volje dospeti do subjekta, na katerega se nanaa.
Clavne oblike enostranskih pravnih poslov so!
a) notifika&ija > uradna naznanitev neke zahteve ali pravno relevantnega dejstva, ki se je ali se
bo zgodilo (vojna napoved, noti$ikacija sukcesije glede pogodb);
b) pri#nanje > enostranska uradna izjava volje, da se neko obstojee ali novo dejstvo ali
zahteva teje kot pravno veljavna (npr. nastanek dr"ave); priznanje se ne predpostavlja; e
pa je neka dr"ava sprejeta v #/, se teje, da so vse dr"ave mole, s konkludentnim dejanjem
priznale tudi to dr"avo;
c) protest! izra"a nasprotovanje nekemu dejstvu ali dejanju; je enostranska izjava volje, s katero
se zaradi zaite lastnih pravic oporeka pravni veljavnosti nekega stanja, dejstva, dejanja ali
21
zahteve (vsebina protesta je torej diametralno nasprotna od priznanja); v MP je
najpomembneji enostranski akt, ker prepreuje domnevo tihe privolitve;
d) odrek > enostranska izjava volje, s katero se subjekt odpove doloeni pravici (npr. odpustimo
plailo dolga); odrei se je mogoe vsaki pravici, razen tisti, ki je pridobljena zaradi izvrevanja
doloene dol"nosti; odrek je lahko ne$ormalen, celo mole; njegov uinek je samo odpoved
in ne prenos pravice na drugega; v primeru dvoma ga je potrebno razlagati restriktivno;
poseben primer odreka je derelikcija, ki je meani enostranski pravni posel, ker mora biti
poleg izjave volje obmoje tudi dejansko zapueno (materialno dejanje, saj ne zadoa le
voljni akt);
e) #agotovio > enostranska obljuba, da bo dr"ava ravnala na doloen nain; nekateri teoretiki
jo obravnavajo kot posebno vrsto enostranskega pravnega posla, eprav bi jo lahko uvrstili k
noti$ikaciji; je redko samostojen pravni posel; Meddr"avno sodie v 5aagu se je npr. v sporih
o jedrskih poskusih (\/uclear test\) oprlo na $rancoske obljube o prenehanju izvajanja jedrskih
poskusov nad zemljo; sodie je bilo mnenja, da so bile doloene izjave $rancoskega
predsednika republike in vlade dane v takih okoliinah, da so ustvarile mednarodno
obveznost, zato se je sodie izreklo za nepristojno (pravno stanje je namre "e
vzpostavljeno in ni ve pravnega interesa /ove #elandije in )vstralije); s tem je *odie
pokazalo, da se lahko obveznosti ustanovijo tudi z obljubo, e se upotevajo okoliine, v
katerih je bila dana;
$) okupa&ija ' nekateri jo pritevajo med enostranske pravne posle; to je sicer pravilno, vendar
pa gre za meani enostranski pravni posel, saj je poleg izjave volje potrebna tudi dejanska
vzpostavitev oblasti na okupiranem obmoju.
2otifika&ija
Fbiajno se opravlja med rednimi organi zunanjega zastopanja (ministri za zunanje zadeve,
poslaniki). 6 nekaterih primerih so lahko pristojni tudi drugi organi (poveljnik vojne ladje). 6asih
se za posredovanje noti$ikacije uporabijo tretje dr"ave (npr. v primeru vojne). ?a bi noti$ikacija
uinkovala, mora prispeti do adresata, vendar pa ni potrebno, da adresat sprejem potrdi. 8udi
molk ima v doloenih primerih pravne posledice. +dina posledica noti$ikacije je, da se dr"ava, ki ji
je bilo sporoilo namenjeno, ne more sklicevati na to, da ji sporoena zahteva ali dejstvo ni bilo
znano. ?rugae pa je takrat, ko je noti$ikacija na podlagi mednarodne pogodbe ali mednarodnega
obiajnega prava predvidena za posebne primere. 8akrat nastopijo posledice, ki so doloene s
temi posebnimi predpisi. 6asih je noti$ikacija obvezna!
- objava vojne,
- sporoilo o vojni blokadi,
- registracija mednarodnih pogodb,
- pridobitev nikogarnjega ozemlja.
/oti$ikacija se veliko uporablja tudi v diplomatski praksi.
Pri#nanje
6 mednarodnih odnosih se pogosto uporablja!
- priznanje nove dr"ave,
- priznanje vlade,
- priznanje upornikov,
- priznanje pridobitve obmoja itd.
Pomembnost priznanja se ka"e zlasti v tem, da lahko nadomesti institut zastaranja. 6asih
pomeni priznanje opustitev lastnih pravic ali zahtev, ki so v nasprotju z obstojeim stanjem.
Priznanje je lahko dano $ormalno, s konkludentnimi dejanji ali mole ' to je kar pogosto.
6elikokrat je priznanje vezano na rok ali pogoj. Posledica priznanja je, da dr"ava, ki ga je dala,
kasneje ne more nasprotovati doloenemu dejstvu, stanju ali zahtevi.
2<
Protest
6 MP slu"i prepreitvi uporabe pravila Uui tacet, consentire videtur (tihe privolitve). Clede na to,
da lahko molk vasih pomeni priznanje tuje pravice, zahteve ali stanja oz. odrek lastni pravici,
zahtevi ali interesu, je potrebno s protestom takne posledice prepreiti. Protest prekine molk in
ohrani oz. zaiti pravico (pomemben je v delimitacijskih sporih, da ne bi kdo mislil, da
dopuamo prisvajanje spornega ozemlja s strani druge dr"ave). Jinek je premosorazmeren ali
celo eksponentno sorazmeren s hitrostjo protesta. ,zjaviti ga mora tisti organ, ki je pristojen za
zastopanje dr"ave v mednarodnih odnosih. Ministrstva in diplomacije imajo ponavadi posebne
zaposlene, ki piejo le proteste. &e ga izjavi nepristojen organ, nima mednarodnopravnih uinkov.
Protest parlamenta je zato lahko samo politina demonstracija, z vidika MP pa nima uinkov.
Protest mora biti naslovljen na tisto dr"avo, ki je izvrila dejanje, proti kateremu je protest
usmerjen. &e nasprotna stran zavrne na protest, je potrebno ponovno protestirati.
Posebno obliko protesta je razvilo anglosako pravo. Cre za institut v#trajnega protestni-tva
(persistant objector). Jporabi se lahko pri prehodu nekega pravila v mednarodno obiajno pravo.
Fbiajno pravilo MP nastane, e sta izpolnjena subjektivni in objektivni pogoj.
8o obiajno pravilo MP zavezuje vse dr"ave. #aradi instituta ti:e privoitve (tacitus consensus)
zavezuje tudi tisto manjino dr"av, ki se z njim ni strinjala. 6endar pa lahko dr"ava, ki se z nekim
pravilom ne strinja, z vztrajnim protestnitvom preprei, da bi le3to prelo v obiajno pravo.
,.2.2. Mednarodne pogodbe
,.2.2.1. Pojem in vrste mednarodni: pogodb
?vostranski pravni posli mednarodnega prava se imenujejo mednarodne pogodbe (sporazumi).
8eoretiki so skuali mednarodne pogodbe vekrat razvrstiti, vendar ti poskusi niso prinesli vejih
rezultatov. 4azlini nazivi, s katerimi se oznaujejo mednarodne pogodbe, s pravnega stalia
nimajo nobenega pomena! pogodba, konvencija (multilateralna pogodba), akt, protokol (pogodba
kot dodatek neki temeljni), sporazum (bilateralna pogodba), deklaracija, pakt (pogodba s politino
vsebino), resolucija, listina, aran"ma, memorandum itd. Pri uporabi teh nazivov praksa ni
dosledna.
?elitev pogodb z vsebinskega stalia prav tako nima pravega pomena. /ekateri teoretiki
govorijo o politinih in gospodarskih pogodbah, drugi o politinih, pravnih in ekonomsko '
socialnih pogodbah.
Aolj zanimiva je delitev mednarodnih pogodb glede na vrsto prevzetih obveznosti. Pogodbe lahko
razdelimo na!
- pogodbe, ki nalagajo neko storitev (npr. cesija, dobava oro"ja) ' te pogodbe se lahko
sklenejo za periodine storitve, lahko pa se konzumirajo z enkratno izpolnitvijo;
- pogodbe, ki nalagajo neko opustitev ali dopustitev (npr. dol"nost nenapadanja, slu"nost
prehoda vojakih enot).
* $ormalnega vidika loimo!
- pogodbe, ki jih sklepajo najviji organi zunanjega zastopanja (e$ dr"ave, predsednik
vlade, minister za zunanje zadeve);
- pogodbe, ki jih sklepajo podrejeni organi na svojem podroju.
Clede na tevilo strank loimo!
- dvostranske (bilateralne) mednarodne pogodbe;
- vestranske mednarodne pogodbe! pri njih sodeluje ve strank, vendar pa je njihov krog
zaprt; njihovo tevilo se ne more poveati preko meje, doloene s pogodbo;
- mnogostranske (multilateralne) mednarodne pogodbe! pri njih sodeluje ve dr"av, stranke
pa lahko pristopajo tudi naknadno; stranke so lahko vse dr"ave sveta; te pogodbe se
2=
imenujejo tudi splone ali kolektivne pogodbe; za njih je ?unajska konvencija o pravu
mednarodnih pogodb postavila nekatera posebna pravila.
Po tipu norm loimo!
- pogodbe posli (konkretne transakcije med dr"avami);
- pogodbe zakoni (abstraktne pravne norme).
Po vsebini so pogodbe politine, vojake, ekonomske, s &P.
Poznamo e!
- gentlemends agreement (honourable understanding) ' ni pogodba, temve sporazum med
katerimikoli organi dr"av; tak sporazum po MP ni zavezujo, vendar pa ga dr"avni organi
dejansko spotujejo in izvrujejo;
- pactum de contrahendo ' je prava pogodba, s katero se stranke zave"ejo, da bodo glede
doloenega vpraanja zaele s pogajanji, ki jih bodo vodile v dobri veri in z namenom
skleniti pogodbo;
- modus vivendi ' je akt o zaasni ureditvi, ki naj bi ga stranke kmalu zamenjale z drugim,
konnim in popolnejim sporazumom.
Pravni viri mednarodnih pogodb so!
a) Dunajska konven&ija o pravu mednarodni: pogodb (%212) ' ne obsega celotnega prava
mednarodnih pogodb, temve se nanaa le na pogodbe, ki jih v pisni obliki med seboj
sklepajo dr"ave ' ureja torej pogodbene odnose med dr"avami; njene dolobe so dispozitivne
narave (e se dr"ave ne dogovorijo drugae);
b) Dunajska konven&ija o pravu mednarodni: pogodb med dr<avami in mednarodnimi
organi#a&ijami in med samimi mednarodnimi organi#a&ijami (%2=1);
c) Dunajska konven&ija o nasedstvu dr<av gede mednarodni: pogodb (%2<=);
d) mednarodno obiajno pravo ' -onvencija o pravu mednarodnih pogodb doloa, da se za
vpraanja, ki z njo niso urejena, e vedno uporablja mednarodno obiajno pravo.
6 *loveniji je potrebno upotevati tudi #akon o zunanjih zadevah.
,.2.2.2. 2astanek mednarodni: pogodb
#a mednarodne pogodbe posebna oblika ni doloena. *klenejo se lahko tudi ustno. Postopek
sklenitve pogodb je zelo raznovrsten. Mednarodna praksa je oblikovala dva glavna tipa, med
katerima meja ni tono doloena, saj obstajajo tevilne kombinacije. 8a dva tipa sta!
- sestavljeni postopek ' sestavljen je iz treh $az! pogajanje, podpisovanje in rati$ikacija;
pogodbe, sklenjene na ta nain, se imenujejo tudi pogodbe v o"jem smislu.
- enostavni postopek ' pogodba se sklene neposredno z izmenjavo izjav volj brez sveanih
$ormalnosti in brez rati$ikacije (obiajno z izmenjavo not); tudi taka pogodba zavezuje
enako kot pogodba, sklenjena na svean nain.
6saka pogodba je rezultat nekega sporazuma, ki se dose"e na pogajanjih ' pogajanja so lahko
zelo razlina; zadostuje "e ponudba ene strani, ki jo druga stran brezpogojno sprejme; po koncu
pogajanj se kot rezultat sestavi tekst pogodbe; tekst se obiajno para$ira para$iranje ima
$unkcijo avtenti$ikacije besedila! para$iran tekst je garancija, da gre za besedilo, ki je bilo
oblikovano na pogajanjih, ne pomeni pa zaetka zavezujoega stanja; takno besedilo se mora
ele podpisati, da bi zaelo uinkovati; para$iranju sledi podpis ' to je trenutek, ko je pogodba
sklenjena.
Pogodba je dvostranski pravni posel, torej sooenje vsaj dveh izjav volj. Pravna varnost zahteva,
da so izjave volje resnine, nedvoumne, dejansko izjavljene v imenu doloenih subjektov in da te
subjekte zares zavezujejo. #ato mednarodno pravo zahteva $ormalno legitimacijo oseb, ki
sodelujejo pri sklepanju pogodb, in izpolnitev doloenih $ormalnosti, potrebnih za pravno
veljavnost in obveznost sklenjenih pogodb.
Prvo pravilo je, da mora imeti predstavnik dr"ave pooblastilo za sklepanje pogodb. Pooblastilo ni
potrebno, e iz prakse dr"av ali drugih okoliin izhaja, da stranke pogodbe neko osebo
22
obravnavajo kot pooblaenega predstavnika dr"ave, ki lahko kot tak sklene pogodbo.
Pooblastila za katerokoli dejanje v zvezi s sklenitvijo mednarodne pogodbe tako ne potrebujejo!
- e$ dr"ave,
- predsednik vlade in
- minister za zunanje zadeve.
Me$ diplomatske misije lahko brez posebnega pooblastila sprejme besedilo pogodbe, ki se sklepa
med njegovo dr"avo in dr"avo sprejemnico. #a podpis pogodbe pa potrebuje posebno
pooblastilo. #a sprejem besedila pogodbe, ki se obravnava na mednarodni kon$erenci ali v okviru
mednarodne organizacije, so pooblaeni tudi akreditirani predstavniki dr"ave na kon$erenci ali v
mednarodni organizaciji.
&e oseba, ki se ne teje za pooblaenega predstavnika svoje dr"ave, izvri kakno dejanje v
zvezi s sklepanjem pogodbe, takno dejanje nima pravnega uinka. ?r"ava pa lahko takno
dejanje naknadno odobri.
Pri sklepanju mednarodnih pogodb je treba razlikovati dve ravni!
- notranjo ! notranje pravo doloa, kdo lahko v imenu dr"ave sklene pogodbo oz. kaken je
postopek sklepanja mednarodnih pogodb; ustavno pravo dr"av obiajno doloa, da je za
veljavnost mednarodne pogodbe potrebna odobritev zakonodajnega ali kaknega
drugega organa;
- mednarodnopravno .
6praanje je, ali mednarodna pogodba, pri kateri so izpolnjene vse mednarodnopravne
$ormalnosti, ni pa potrjena v skladu z notranjimi predpisi, velja. 6einsko stalie je, da
mednarodna pogodba zavezuje dr"avo, e so izpolnjene vse mednarodnopravne $ormalnosti, ne
glede na notranjepravne postopke. 8o zahteva varnost mednarodnih odnosov. 4ati$ikacija oz.
sprejem pogodbe s strani ustreznega organa zunanjega zastopanja zavezuje dr"avo, eprav ta
organ nima notranjepravnega dovoljenja zakonodajnega ali kaknega drugega organa.
4ati$ikacija vlade torej de $acto zavezuje dr"avo, etudi vlada glede na notranje predpise za svoje
delovanje ni pooblaena.
Pri sklepanju mednarodnih pogodb ponavadi loimo naslednje fa#e!
- pogajanja;
- sprejemanje oz. oblikovanje besedila;
- podpisovanje besedila;
- rati$ikacija ali kaken drugaen nain potrditve pogodbe.
Pogajanja se vodijo o samem predmetu in stilizaciji besedila pogodbe. - stilizaciji se pristopi
takrat, ko se pogajalci dogovorijo o tistem, kar "elijo s pogodbo doloiti ' ko je besedilo
popolnoma stilizirano, ga pogajalci para$irajo (to pomeni, da se z zaetnicami svojih imen
podpiejo na vsak list dogovorjenega besedila); para$iranje pomeni avtenti$ikacijo besedila;
para$irano besedilo pomeni garancijo, da gre za besedilo, ki je bilo dose"eno na pogajanjih, ne
pomeni pa zaetka zavezujoega stanja. Podpisovanje besedila ali kaken drugaen nain
avtenti$ikacije praviloma e ni dovolj, da bi pogodba dr"avo zaela zavezovati; pred sprejetjem
?unajske konvencije je veljalo obiajno pravilo, da je za veljavnost mednarodnih pogodb nujno
potrebna rati$ikacija; kasneje je el razvoj v drugo smer; ?unajska konvencija doloa, da lahko
dr"ava postane zavezana na razline naine!
- podpisovanje,
- rati$ikacija,
- sprejem,
- odobritev,
- pristopanje.
Pri jeziku pogodbe velja popolna pogodbena svoboda. *tranke lahko poljubno izberejo jezik, v
katerem bo pogodba sestavljena. ?vostranske pogodbe se obiajno sklepajo v obeh jezikih dr"av
pogodbenic. /oben jezik pa nima ekskluzivnega statusa diplomatskega jezika.
%DD
-o se stranke dogovorijo o stilizaciji besedila, je potrebno besedilo pogodbe v pismeni obliki
sprejeti. Fbstajata dve glavni obliki pismeno sklenjene pogodbe!
- enotni instrument, ki ga podpiejo vse stranke pogodbe, in
- izmenjava not, kjer vsaka stranka podpie pismo, ki ga poilja.
#a sprejetje besedila pogodbe je potrebno dosei soglasje dr"av, ki so sodelovale pri njegovemu
oblikovanju. -adar na pogajanjih sodeluje veje tevilo dr"av, je tako soglasje te"ko dosei. #ato
je praksa uvedla pravilo, da za sprejem mnogostranske pogodbe zadostuje doloena veina.
*amo podpisovanje zavezuje dr"avo v naslednjih primerih!
- e tako doloa sama pogodba;
- e se ugotovi, da so se dr"ave, ki so sodelovale pri pogajanjih, sporazumele, da bo
pogodba zaela zavezovati "e s samim podpisovanjem;
- e namen dr"ave, da postane zavezana "e s samim podpisovanjem, izhaja iz pooblastila
njenega predstavnika oz. e je tak namen izra"en med pogajanji.
"atifika&ija je enostranska izjava ene pogodbene stranke, namenjena drugi pogodbeni stranki, iz
katere izhaja, da dr"ava vsebino "e podpisane pogodbe sprejema kot zavezujoo. 4ati$ikacija
ima dvojni pomen!
a) z vidika notranjega prava pomeni pogoj za veljavnost mednarodne pogodbe (v *loveniji
potrditev v dr"avnem zboru in objava v Jradnem listu);
b) z vidika MP pa pomeni izmenjava rati$ikacijskih listin zaetek veljavnosti pogodbe oz. zaetek
zavezujoega stanja.
?unajska konvencija doloa, kdaj je rati$ikacija kot nain zavezovanja potrebna!
- e rati$ikacijo predvidi "e sama pogodba;
- e so se dr"ave pogodbenice o potrebi rati$iciranja sporazumele na kaken drug nain;
- e je predstavnik dr"ave podpisal pogodbo s pridr"kom rati$ikacije (sous rYserve de
rati$ication);
- e namen dr"ave, da pogodbo podpie s pridr"kom rati$ikacije, izhaja iz pooblastila
njenega predstavnika oz. e je bil tak namen izra"en med pogajanji.
4prejem in odobritev sta noveja naina zavezovanja. # njima je poenostavljen postopek
zavezovanja pri mnogostranskih konvencijah. Pristopanje (akcesija) je izjava, s katero dr"ava
izra"a svoj pristanek, da bo zavezana z neko mednarodno pogodbo, ki je "e podpisana,
- bodisi da je ta dr"ava sodelovala pri pogajanjih, a besedila pogodbe ni podpisala,
- bodisi da pri pogajanjih sploh ni sodelovala.
Pristopanje se uporablja pri odprtih (mnogostranskih > kolektivnih) mednarodnih pogodbah.
6si naini zavezovanja morajo biti pismeni in sporoeni drugi pogodbeni stranki oz. drugim
pogodbenim strankam!
- pri dvostranskih pogodbah je najpogosteji nain izmenjava rati$ikacijskih listin med
pogodbenicama;
- pri vestranskih in mnogostranskih pogodbah pa je tak nain neprimeren, zato se pri
tovrstnih pogodbah doloi depozitarja (posamezna dr"ava ali urad neke mednarodne
organizacije (npr. generalni sekretar F#/)), ki mu dr"ave pogodbenice poljejo
rati$ikacijske listine; v tem primeru pogodba zane veljati, ko k depozitarju prispe doloeno
tevilo rati$ikacijskih listin.
?r"ave velikokrat sklenejo neko pogodbo s pridr<kom (rezervo). 8o pomeni, da dr"ava sicer
sprejme pogodbo, vendar pa iz nje doloene dele izvzame oz. jih razlaga na svoj nain. Pogoj za
uinkovanje pridr"ka!
- pridr"ek ima uinek samo takrat, e se z njim strinjajo vse pogodbene stranke;
- izra"en mora biti v pisni obliki.
%D%
#aradi vedno vejega tevila mnogostranskih pogodb raste tudi tevilo pridr"kov. #ato se je
postavilo vpraanje, ali lahko dr"ava, ki se ne strinja s pridr"kom, preprei, da bi dr"ava, ki je dala
pridr"ek, postala stranka pogodbe. Cre za nasprotje med!
- naelom celovitosti (integralnosti) pogodbe in
- "eljo, da bi konvencijo, etudi s pridr"kom, podpisalo im veje tevilo dr"av.
?unajska konvencija dopua dajanje pridr"kov v vsaki $azi sklepanja pogodbe! med
podpisovanjem, rati$ikacijo in vsako drugo $azo sklepanja pogodbe. Pridr"ek se lahko tudi
umakne. Pridr"ka pa ni mogoe dati na tiste dele pogodbe, kjer je to izrecno prepovedano.
?r"ave pogodbenice, proti katerim naj pridr"ek uinkuje, se morajo z njim strinjati. Posebno
naknadno strinjanje ni potrebno, e pridr"ek izrecno dopua "e sama pogodba. +na od oblik
pridr"ka je federana kav#ua (z vidika prava mednarodnih pogodb je sporna). # njo se
$ederacija zave"e samo k temu, da si bo prizadevala (ni obligacije uspeha), da bodo pristojni
organi $ederalnih enot izpolnjevali obveznosti iz pogodbe.
%D0. len Jstanovne listine F#/ doloa, da je potrebno vsako mednarodno pogodbo, ki jo sklene
dr"ava lanica F#/, im prej registrirati pri *ekretariatu F#/. /amen te dolobe je prepreiti
tajno diplomacijo, ki se je v preteklosti veliko uporabljala. *ekretariat F#/ vse registrirane
pogodbe objavi. Jstanovna listina F#/ doloa, da se nobena dr"ava pred organi F#/ ne more
sklicevati na neregistrirano pogodbo. *ankcija torej ni neveljavnost, saj pogodba ostane v veljavi,
vendar pa za organe F#/ ne obstaja. ,z tega lahko nastane zaplet, ko neka dr"ava, ki se je
obrnila na arbitra"no sodie (ki neregistrirano pogodbo upoteva), od organov F#/ zahteva
izvrbo arbitra"ne odlobe.
Pogodba zane veljati, ko vse pogodbenice, ki so sodelovale na pogajanjih, izjavijo, da jih
pogodba zavezuje. *tranke pa se lahko v pogodbi dogovorijo o druganem nainu zaetka
veljavnosti. 6elika veina pogodb vsebuje posebne dolobe, ki doloajo, kdaj pogodba zane
veljati. 8o je lahko trenutek podpisovanja pogodbe, trenutek izmenjave rati$ikacijskih listin ali
kaken drug trenutek.
*tranke se lahko dogovorijo tudi o zaasni ali pa retroaktivni veljavnosti pogodbe. Pri
vestranskih pogodbah se obiajno doloi tevilo rati$ikacijskih izjav, ki zadostuje za zaetek
veljavnosti. 6asih se lahko tudi doloi, da pogodba brez pristanka doloenih pogodbenic, ki so
e posebej pomembne, ne more zaeti veljati.
,.2.2.!. 2astanek pogodb po Zakonu o #unanji: #adeva:
#akon o zunanjih zadevah (###3%) ureja notranjepravni postopek sklepanja mednarodnih
pogodb. Mednarodna pogodba (12. len ###3%) je sporazum!
- ki ga 4epublika *lovenija sklene pisno z eno ali ve dr"avami ali mednarodnimi
organizacijami in
- za katerega velja mednarodno pravo,
- ne glede na tevilo listin, iz katerih je sestavljen ter ne glede na njegovo posebno ime.
Fpredelitev mednarodne pogodbe po ### je usklajena z ?unajsko konvencijo.
*klenjena mora biti pisno, kar je stro"je kot po obiajnem MP, po katerem je lahko tudi ustna. Po
mednarodnem pravnem redu so torej ustne pogodbe dopustne, po notranjem ustavnem redu pa
ne.
Pogodba je lahko sestavljena iz vejega tevila listin, priloge se v dvomu tejejo za del
mednarodne pogodbe. -ar je dogovorjeno se da ponavadi v osnovni tekst, najbolj obutljive,
sporne zadeve pa so ponavadi v prilogah.
Mnenje o tem, ali je nek mednarodni akt mednarodna pogodba, daje Ministrstvo za zunanje
zadeve (M##), in to e pred sklenitvijo pogodbe. -azalci za odloanje, ali gre za mednarodno
pogodbo so!
- naslov (eprav denominacija ni bistvenega pomena za mednarodno pogodbo ' lahko se ji
ree tudi ustava, statut, pakt itd.);
%D0
- struktura (preambula, osrednje dolobe, konne dolobe itd.);
- besedilo (e npr. pie \dr"ave pogodbenice\);
- uporabno pravo (e se govori o pravilih MP);
- klavzule o reevanju sporov (e je npr. predvidena meddr"avna arbitra"a ali sodie v
5aagu);
- konne dolobe (notranjih aktov in politinih listin se /+ rati$iciraV).
Postopek sklenitve pogodb je zelo raznovrsten. Mednarodna praksa je oblikovala dva glavna tipa
(oba se uporabljata tudi v 4*), med katerima meja ni tono doloena, saj obstajajo tevilne
kombinacije. 8a dva tipa sta!
a) enostavni postopek pogodba se sklene neposredno z izmenjavo izjav volj brez sveanih
$ormalnosti in brez rati$ikacije (obiajno z izmenjavo not); dr"ava polje drugi dr"avi noto in e
se druga dr"ava z noto strinja, sporoi to nazaj prvi dr"avi (pride do sporazuma) ' nato se v
Jradnem listu objavi noto in odgovor na noto; izmenjava not se rati$icira kot enota (z #akonom
o rati$ikaciji ali z uredbo o rati$ikaciji);
b) sestavljeni postopek pri obse"nejih dvostranskih in vseh vestranskih mednarodnih
pogodbah; pogodbe, sklenjene na ta nain, se imenujejo tudi pogodbe v o"jem smislu;
sestavljen je iz tirih $az!
- pogajanje,
- para$iranje,
- podpisovanje in
- rati$ikacija.
#a vsako od teh ravnanj mora imeti delegacija notranjepravna pooblastila.
Postopek za pogajanja in sklenitev mednarodne pogodbe zane Ministrstvo za zunanje zadeve
(M##), lahko pa tudi kaken drug dr"avni organ (v praksi so to najvekrat resorna ministrstva).
Postopek se zane s pobudo, ki vsebuje!
- razloge, zaradi katerih se predlaga sklenitev;
- bistvene elemente pogodbe (vkljuno z morebitnimi zadr"ki G zaasno uporabo),
- predlog stali delegacije,
- predlog za sestavo delegacije,
- predraun strokov in nain za njihovo kritje,
- predlog, kdo naj pogodbo para$ira oz. podpie,
- navedbo, kateri organ bo pogodbo rati$iciral,
- oceno posledic sklenitve pogodbe (sprememba ali sprejem novih notranjih predpisov),
- oceno $inannih sredstev za izpolnitev pogodbe,
- izjavo pristojnega upravnega organa o primernosti uskladitve pogodbe z zahtevami +J
(Poganik meni, da je ta doloba protiustavna),
- e je mogoe, vsebuje tudi osnutek pogodbe.
F pobudi odloa vlada, v primerih, ko je za rati$ikacijo mednarodne pogodbe pristojen dr"avni
zbor, pa vlada pobudo predlo"i v potrditev delovnemu telesu dr"avnega zbora, pristojnemu za
zunanjo politiko (pri nas je to Fdbor za zunanjo politiko (F#P).
Hunkcije vlade pri sklepanju mednarodnih pogodb (v nadaljevanju MPF) in vpraanjih nasledstva
le3teh!
- sprejme odloitev o pobudi;
- v primerih, ko je za rati$ikacijo MPF pristojen dr"avni zbor, pobudo predlo"i v potrditev
delovnemu telesu dr"avnega zbora, pristojnemu za zunanjo politiko;
- ob odloanju o pobudi doloi!
delegacijo za pogajanja;
njena pooblastila in
morebitno obveznost predlo"itve poroila pred podpisom skupaj z usklajenim oz.
para$iranim besedilom;
%DL
- kadar vlada oblikuje nova stalia za pogajanja o MPF, za katere rati$ikacijo je pristojen
dr"avni zbor, jih predlo"i v potrditev delovnemu telesu, pristojnemu za zunanjo politiko;
- e je za rati$ikacijo pristojna vlada, sme dati soglasje za sprejem klavzule, da se bo
pogodba zaasno uporabljala pred njeno uveljavitvijo;
- e je za rati$ikacijo pristojna vlada, odloa o pridr"ku in umiku pridr"ka;
- rati$icira MPF v skladu s Q<@P6 ###3% (samo, e ne zahtevajo izdaje novih ali spremembe
veljavnih zakonovV);
- v posebej utemeljenih primerih obravnava predlog o rati$ikaciji prednostno in ga polje v
dr"avni zbor z zaprosilom za prednostno obravnavo;
- seznani se z zapisniki, programi sodelovanja in drugimi nepogodbenimi mednarodnimi
akti, ki jih zaradi izvajanja MPF sklenejo s temi pogodbami ustanovljena skupna telesa, in
s katerimi pogodbenice ne prevzemajo novih pravnih obveznosti;
- lahko sklene, da se v uradnem listu 4* objavijo tudi mednarodni akti, ki niso MPF;
- dr"avnemu zboru predlo"i v sprejem predlog akta o noti$ikaciji nasledstva dvostranskih
mednarodnih pogodb;
- preko pristojnih upravnih organov skrbi za izvajanje MPF;
- seznanja dr"avni zbor z izvajanjem MPF;
- v njeni pristojnosti je odpoved MPF (za odpoved MPF, ki jo je rati$iciral dr"avni zbor, je
potrebno soglasje pristojnega delovnega telesa dr"avnega zbora);
- e so dolobe MPF v nasprotju z zakonom ali drugim predpisom, zane postopek za
spremembo ali dopolnitev zakona ali drugega predpisa oz. za spremembo ali odpoved
MPF.
Hunkcije Ministrstva za zunanje zadeve (M##) pri sklepanju mednarodnih pogodb (MPF) in
vpraanjih nasledstva le3teh!
- pred zaetkom postopka za sklenitev MPF daje mnenje o tem, ali je mednarodni akt MPF;
- lahko samo zane postopek;
- e samo ne zane postopka, mora v LD dneh od prejema pobude izdati soglasje oz.
pobudo zavrniti;
- na predlog organa, ki je vodil pogajanja za sklenitev MPF, zane postopek za rati$ikacijo;
- pred rati$ikacijo polje kopijo besedila MPF delovnemu telesu dr"avnega zbora,
pristojnemu za zunanje zadeve;
- zapisniki, programi sodelovanja in drugi nepogodbeni mednarodni akti, ki jih zaradi
izvajanja MPF sklenejo s temi pogodbami ustanovljena skupna telesa, in s katerimi
pogodbenice ne prevzemajo novih pravnih obveznosti, se shranijo ter evidentirajo v
ministrstvu za zunanje zadeve;
- skrbi za dejanja, potrebna za uveljavitev in registracijo mednarodne pogodbe;
- hrani in evidentira veljavne MPF in druge mednarodne akte;
- z drugo pogodbenico opravi konzultacije o nasledstvu dvostranskih mednarodnih pogodb;
- po sprejemu akta o noti$ikaciji nasledstva dvostranskih MPF v dr"avnem zboru, sklene z
drugo pogodbenico dogovor o nasledstvu dvostranskih pogodb;
- noti$icira nasledstvo depozitarju;
- v Jradnem listu 4* objavi seznam nasledenih MPF skupaj z datumom nasledstva;
- v primeru pristopa k MPF ali drugega naina, s katerim 4* izjavi, da jo zavezuje MPF,
predlo"i M## na predlog resornega ministrstva v postopek predlog akta o rati$ikaciji MPF
ter
- po sprejemu in objavi akta o rati$ikaciji opravi pri depozitarju dejanja, potrebna za
uveljavitev mednarodne pogodbe.
+dina $unkcija ministra za zunanje zadeve je po 6. poglavju ###3% to, da izda pooblastilo za
pogajanja in podpis MPF, e je to potrebno.
Hunkcije delegacije, ki jo je ob odloanju o pobudi doloila vlada!
- med pogajanji deluje v okviru stali in pooblastil, vsebovanih v pobudi;
%D;
- e druga stran med pogajanji ne sprejme stali delegacije ali e predlaga obravnavanje
vpraanj, ki v pobudi niso zajeta, mora delegacija zaprositi za nova stalia ter po potrebi
prelo"iti pogajanja, e!
gre za bistvene elemente pogodbe, kot so vsebovani v pobudi, ali
gre za vpraanje z materialnimi posledicami;
- v primeru, da je za rati$ikacijo MPF pristojna vlada, sme z njenim soglasjem sprejeti
klavzulo, da se bo pogodba zaasno uporabljala pred njeno uveljavitvijo.
+dina $unkcija vodje delegacije je po 6. poglavju ###3% to, da s para$iranjem potrdi usklajenost
besedil MPF. Pooblaena oseba (kdorkoli "e to je v konkretnem primeru je) lahko podpie MPF,
e je besedilo pogodbe usklajeno s sprejetimi stalii.
Hunkcije pristojnega upravnega organa!
- s pobudo lahko zane postopek za sklenitev MPF;
- polje izvirnik podpisane pogodbe ministrstvu za zunanje zadeve;
- pod \vodstvom\ vlade skrbi za izvajanje MPF.
Hunkcije dr"avnega zbora!
- e je za rati$ikacijo pristojen dr"avni zbor, odloi o pridr"ku in umiku pridr"ka;
- za umik pridr"ka k posamezni MPF lahko pooblasti vlado;
- rati$icira MPF, razen tistih, ki jih v skladu s Q<@P6 ###3% rati$icira vlada;
- lahko sklene, da se v uradnem listu 4* objavijo tudi mednarodni akti, ki niso MPF;
- odloa o sprejemu akta o noti$ikaciji nasledstva dvostranskih mednarodnih pogodb.
Hunkcija predsednika republike je, da izda listine o!
- rati$ikaciji mednarodnih pogodb ter
- pristopu k mednarodnim pogodbam.
Mednarodna pogodba mora biti objavljena v Jradnem listu pred njeno uveljavitvijo po
mednarodnem pravu. Fbjavi se v izvirnih besedilih. &e med temi ni besedila v slovenini, se
objavi tudi njen prevod v slovenino. Jstava doloa, da se rati$icirane in objavljene pogodbe
uporabljajo neposredno.
4ekapitulacija postopka sklepanja MPF v *loveniji!
- pobuda dr"avnega organa;
- e je ni samo dalo, M## v LD dneh odloi o pobudi! soglasje ali zavrnitev;
- odloitev o pobudi sprejme vlada;
- e je za rati$ikacijo pristojen ?#, mora pobudo potrditi e Fdbor za zunanjo politiko ?#;
- vlada potrdi delegacijo, pove, kdo bo vodja delegacije in mu da pooblastila za pogajanja;
- pogajanje o besedilu;
- para$iranje ' vodji delegacij oznaita vsako stran sporazuma z zaetnicami ' s tem vodji
veri$icirata, da je to ta sporazum (veri$iciranje konnega besedila); para$iranje pomeni
konec pogajanj (vsak dodatek ali sprememba bi pomenila nova pogajanja), a naeloma e
ne pomeni privolitve v rati$ikacijo;
- podpis ' vri se bolj sveano ' "e pomeni, da je pogodba sklenjena, ni pa nujno, da "e
velja (po MP bi lahko veljala "e s podpisom, protipravno pa bi bilo z vidika notranjega reda
4*); podpie pooblaena oseba (kdorkoli, le mandat mora imeti);
- postopek rati$ikacije ' rati$ikacija ni pogoj MP, pa pa notranjega reda.
Pogodba, v kateri bi pisalo, da velja "e s podpisom in bi jo na minister podpisal, bi bila po MP
veljavna, po notranjem redu pa ne. Pooblastilo za pogajanja in podpis pogodbe izda minister za
zunanje zadeve, e je to potrebno ' gre za to, da se vidi navzven, da ima nekdo pooblastila.
Friginale mednarodnih pogodb hrani M## (v sektorju za mednarodne slu"be).
Clede tehnik pogajanj ni $ormalnih pravil, upoteva pa se suverena enakost!
- glede na kraj ' na nevtralnem terenu ali pa enkrat v enem kraju, drugi pa v drugem;
%D@
- glede na jezik ' vsaka delegacija v svojem jeziku (prisotni prevajalci) ali pa obe (vse) v
delovnem oz. tretjem jeziku.
*estava delegacij!
- mednarodni pravnik (nujno);
- ljudje, ki obvladajo substanco (strokovnjaki);
- procesualisti.
6saka delegacija ima tudi svojega sekretarja. /ajbolj uinkovite so delegacije L do @ lanov.
6lada z uredbo rati$icira mednarodne pogodbe, ki!
- urejajo vpraanja, za katera je vlada pristojna po notranjem pravnem redu;
- se sklepajo zaradi izvajanja za 4epubliko *lovenijo obvezujoih aktov mednarodnih
organizacij;
- se sklepajo zaradi uresnievanja sklenjenih mednarodnih pogodb;
- jih sklepajo ministrstva o izmenjavi izkuenj in vzdr"evanju stikov z ministrstvi drugih
dr"av;
- urejajo vpraanja v zvezi z diplomatskimi in konzularnimi odnosi;
- na podroju obrambe ali notranjih zadev pomenijo izvedbo prevzetih obveznosti ali
sprejetih odloitev o mednarodnem sodelovanju 4epublike *lovenije;
- urejajo mednarodno kulturno in znanstveno ter sodelovanje na podroju izobra"evanja.
Aistveno! v dvomu je rati$ikator ?#V
<0. len ###3% nosi naslov \#aasna uporaba\. Cre za klavzulo, da se bo pogodba zaasno
uporabljala pred njeno uveljavitvijo. Proces rati$ikacije namre zahteva doloen as (pogodba
postane del pravnega reda, ko je rati$icirana in objavljena), ta institut pa omogoa, da se pogodba
"e uporablja in izvruje, kljub temu, da e ni bila rati$icirana in objavljena. #aasna uporaba je
dopustna samo pri tistih mednarodnih pogodbah, ki jih lahko rati$icira vlada z uredbo (to je novost
v ###3%). 4azlog, da zaasna uporaba ni mogoa pri pogodbah, ki jih rati$icira ?#, je v tem, da
dokler pogodba ni objavljena!
- ni sodnega varstva;
- ni ustavnosodnega varstva.
Pridr<ek oz. re#erva je institut MP, in ga zasledimo pri vestranskih ali mnogostranskih
pogodbah (nesmiselni so pri dvostranskih pogodbah oz. jih zato pri dvostranskih ni). Cre za to, da
ena stran izrazi svojo voljo, da se izkljui od doloenih dolob pogodbe (s tem se omili zadr"anost
dr"ave do doloene pogodbe). Pridr"ek se lahko da ob podpisu, pri rati$ikaciji ali v vmesnih $azah.
Jinek pridr"ka je odvisen od druge strani (uinkuje le, e ga druge pogodbenice ne zavraajo).
Oahko ga damo za doloen as, pod doloenim pogojem, lahko ga umaknemo itd. Pridr"ki morajo
biti vedno zajeti v #akonu o rati$ikaciji ' ko se organ odloa o rati$ikaciji, mora odloiti tudi o
pridr"ku. ?# lahko za umik pridr"ka pooblasti tudi vlado, ki potem sama odloa, e in kdaj ga bo
umaknila. Pridr"ki so lahko!
- izrecno predvideni;
- v pogodbi izrecno prepovedani (pie, da pa niso mo"ni);
- lahko pa v pogodbi sploh niso omenjeni ' v tem primeru so naeloma dopustni (e ne
posegajo v glavni namen mednarodne pogodbe oz. e ne onemogoajo njenega
izvrevanja).
<;. len ###3%! 9- mednarodnim pogodbam o lovekovih pravicah, ki ne vsebujejo dolob o
pridr"kih, ti niso dopustni.:
-o ?# rati$icira nek akt, se izda posebna listina o rati$ikaciji, ki jo podpie predsednik republike.
8e listine se po diplomatski poti poljejo!
- pri dvostranski pogodbi ' drugi dr"avi (izmenjava listin) ' pogodba zane veljati, ko pride
do izmenjave listin;
- pri vestranskih pogodbah ' depo#itarju, ki se ustanovi, da!
%D1
zbira listine o rati$ikaciji;
vodi status (kdo je "e podpisal in kdo e ni);
vodi status pridr"kov;
o obeh statusih obvea dr"ave;
obvesti, kdaj zane pogodba veljati mednarodnopravno.
Pogodba ne zane mednarodnopravno veljati z rati$ikacijo, pa pa ele, ko je to izpolnjeno.
,.2.2.). Mednarodne pogodbe in tretje dr<ave
Pravice in dol"nosti iz MPF nastanejo samo za stranke pogodbe. Cre za splono pravilo MP, da
se pogodbe ne morejo raztezati na tretje dr"ave brez njihove privolitve. ?r"ave lahko dajo
privolitev na razline naine, med drugim tudi s $ormalnim pristopom k sami pogodbi. * $ormalnim
pristopom postane dr"ava stranka pogodbe in je v enakem polo"aju kot ostale pogodbene
stranke. Privolitev se lahko da tudi tako, da pogodbenice s tretjo dr"avo sklenejo nov sporazum.
Pogodba torej (razen v primeru privolitve) ne ustvarja pravic in obveznosti za tretje dr"ave. -ljub
temu pa obstajajo nekateri primeri, ko so tretje dr"ave zavezane oz. upraviene na podlagi neke
pogodbe, pri kateri niso sodelovale kot stranke. -ot primer se navaja!
- sklepanje pogodb za odvisne dr"ave ali v imenu vojnih zaveznikov, vendar pa gre v teh
primerih za poseben odnos, ki neko dr"avo pooblaa, da sklene pogodbo za tretjo
dr"avo;
- pogodba se lahko razteza na tretjo dr"avo tudi v primeru klavzule najirega pooblastila,
vendar pa tu "e prej obstaja neka pogodba, na podlagi katere se spreminjajo druge
pogodbe.
6eliko pogodbenih odnosov ima posledice tudi za tretje dr"ave. 6saka pogodba, s katero neka
dr"ava razpolaga s svojimi pravicami v korist druge dr"ave, se odra"a tudi v odnosu do tretjih
dr"av. 6eliko teh odnosov se trajno objektivira. Primeri za to so odstop nekega obmoja,
mednarodne slu"nosti itd.
&e pogodba vsebuje dolobe, ki predstavljajo korist ali breme za tretjo dr"avo, nastanejo pravice
in obveznosti za tretjo dr"avo samo, e le3ta v to privoli. &e privolitve ni, lahko izpolnitev
pogodbenih obveznosti zahtevajo samo pogodbene stranke med seboj.
,.2.2.+. "a#aga mednarodni: pogodb .po #apiski:/
- gramatikalna (jezikovna) ' upotevamo obiajni pomen jezika;
- teleoloka ' namenska razlaga, tj. razlaga, ki izhaja iz namena in cilja; pripravljalno delo je
pri tem zelo pomembno! to so tisti dokumenti, ki so bili pri pripravi besedila pogodbe
pomembni (komentarji, dodatki, zapisniki itd.); ugotovimo tudi, kaj dr"ave niso sprejele;
- sistemska ' dolobe razlagamo v smislu celote (celotno mednarodno pogodbo
obravnavamo koherentno).
?olobe o razlagi mednarodnih pogodb so vsebovane tudi v lenih L%3LL ?unajske konvencije o
mednarodnih pogodbah.
?r"ave skuajo zavarovati izpolnitev pogodb na razline naine. 6asih so si pomagale s prisego,
jemanjem talcev ali zastavitvijo preminih stvari oz. teritorija. ?anes je najpogosteji nain
zavarovanja obveznosti poro-tvo tretji: dr<av. Porotvo je lahko!
- posamino ali kolektivno;
- enostransko ali vzajemno.
?r"ava, v korist katere je porotvo dogovorjeno, lahko od poroka zahteva s pogodbo predviden
nain posredovanja. Porok pa nima pravice posredovati samostojno, t.j. brez zahteve upraviene
%D<
dr"ave. Fbveznosti se lahko zavarujejo tudi z dogovorom o obveznem mirnem reevanju sporov
na sodiu ali pred arbitra"o.
,.2.2.,. Uinkovanje pogodb
?unajska konvencija sprejema staro obiajno naelo pa&ta sunt servanda. 6saka veljavna
pogodba zavezuje pogodbenice, da jo izpolnjujejo v dobri veri. Pomen spotovanja obveznosti, ki
izhajajo iz pogodb, poudarja tudi Jstanovna listina F#/. Pogodba ima doloene uinke "e pred
zaetkom veljavnosti!
- v nekaterih pogodbah se vlade zave"ejo, da si bodo prizadevale za sprejem pogodbe, e
je le3ta odvisen od potrditve nekega drugega ustavnega dejavnika v dr"avi;
- drugi uinek podpisane pogodbe, ki e ni zaela veljati, pa je ta, da dr"ave pogodbenice
ne smejo storiti niesar, kar bi prepreilo izpolnjevanje pogodbe, ko bo ta zaela veljati '
dr"ave se morajo pred zaetkom veljavnosti pogodbe vzdr"ati dejanj, ki bi onemogoila
kasnejo izpolnitev pogodbe.
Pogodba ima retroaktiven uinek samo, e se tako dogovorijo stranke. Jinkuje na celotnem
ozemlju dr"av pogodbenic, ki pa se lahko dogovorijo, da bo uinkovala samo na doloenem
omejenem ozemlju znotraj dr"ave pogodbenice (npr. pri $ederalnih dr"avah).
Pogodbena stranka se pri izvrevanju veljavno prevzete obveznosti ne more sklicevati na!
- predpise ali praznine notranjega pravnega reda ali
- na ovire, ki izhajajo iz njene upravne ali sodne ureditve.
?r"ava, ki se je veljavno zavezala, mora svojo zakonodajo oblikovati tako, da je omogoeno
izpolnjevanje prevzetih obveznosti. &e je potrebno, mora v ta namen zagotoviti tudi potrebna
proraunska sredstva.
/eizpolnjevanje pogodbenih obveznosti je mednarodni delikt. Posledice neizpolnitve so lahko
razline, npr. odpoved pogodbe, odstop od pogodbe, plailo odkodnine itd. Predvidi jih lahko "e
sama pogodba. *tranke se lahko v pogodbi sporazumejo tudi o tem, da bodo morebitne spore!
- predlo"ile Meddr"avnemu sodiu v 5aagu oz. arbitra"i ali
- jih reevale s kaknim drugim sredstvom mirnega reevanja sporov.
6elikokrat se stranke ne strinjajo glede pogodbenih dolob in obveznosti, ki izhajajo iz njih. 6 tem
primeru je potrebno najti pravi smisel in vsebino dolob s pomojo razlage!
- najprej je treba izhajati iz samega besedila pogodbe ' besedilo je avtentini izraz namena
strank in je izhodina toka razlage;
- pri razlagi besedila je potrebno izhajati iz obiajnega pomena besed in stavkov, vendar pa
ga je treba obravnavati kot celoto;
- pogodbo je treba razlagati v dobri veri v skladu s splonim razumevanjem besed in v
skladu z vsebino, predmetom in namenom pogodbe ' pri tem je treba upotevati, da ima
vsak del pogodbe kot tudi pogodba kot celota doloen smisel in namen;
- pri razlagi je treba uporabiti gramatikalno in teleoloko metodo;
- razlaganje mora ostati v mejah besedila in v kontekstu pogodbe ' pri tem lahko pomaga
tudi praksa oz. nain, kako stranke dejansko izvajajo pogodbo, saj to ka"e na nain
njenega razumevanja;
- upotevati je potrebno tudi druge sporazume, ki so povezani s pogodbo, ter pripravljalna
besedila, priloge, protokole in druge stranske instrumente.
Mednarodne pogodbe lahko razlagajo pogodbene stranke same, e pride do spora pa tudi
arbitra"e in sodia.
%D=
,.2.2.0. "evi#ija mednarodni: pogodb
*plono pravilo (QL2 ?-PP) > sporazum med pogodbenicama, e ni v pogodbi drugae
doloeno; enako kot za sklepanje pogodb. Multilateralne pogodbe! predlog revizije se polje
vsem pogodbenicam; revidirana pogodba lahko nadomesti prvotno pogodbo ali ustvari 0
pogodbena re"ima (v kolikor niso vse stranke soglaale; prvotni re"im velja e naprej, novi pa le
med strankami, ki so se sporazumele o reviziji).
,.2.2.1. Prene:anje pogodb
#a prenehanje pravnih poslov je MP prevzelo naela in pravila iz splone pravne teorije ter jih
prilagodilo posebnostim mednarodnih odnosov. Pogodba velja in zavezuje, vse dokler ni
spremenjena ali ukinjena v skladu s pravili MP. 4azlikujemo lahko dve vrsti vzrokov, zaradi
katerih mednarodne pogodbe prenehajo!
%. vzroki, predvideni s splonimi pravili (obe MP)!
- mutuus dissensus ' nova pogodba o istem predmetu (Q@2 ?-PP, Q%DL JO F#/); ni
nujno, da sta ukinitev ali sprememba izrecno omenjeni ' zadostuje, da tak namen izhaja iz
vsebine novega sporazuma; kljub temu se v pogodbi velikokrat izrecno zapie, da se med
strankami ukinja stareja pogodba, ki ureja isto razmerje; dolobe prejnjih pogodb, ki so
nezdru"ljive z novimi, se ukinejo z derogacijsko oz. anulatorno klavzulo; tak primer je Q%DL
JO F#/, ki doloa, da v primeru kolizije med obveznostmi lanic F#/ iz JO in
obveznostmi iz kateregakoli drugega mednarodnega sporazuma prevladajo obveznosti iz
JO;
- bistvena kritev pogodbe (Q1D ?-PP)! zavrnitev pogodbe ali kritev dolobe, ki je bistvena
za izpolnitev predmeta in cilja; ni avtomatizma; potena pogodbena stranka lahko zahteva
razdor celotne pogodbe ali njenega dela (ima mo"nost izbire med zahtevo za izpolnitev
obveznosti in odstopom od pogodbe); e pogodba predvideva kakno sredstvo mirnega
reevanja sporov, morajo pogodbene stranke to upotevati in ga uporabiti pred razdorom
pogodbe; kritev mnogostranske pogodbe s strani ene stranke ali nekaj strank ne vpliva
na veljavnost pogodbe med ostalimi pogodbenimi strankami, ki pa lahko soglasno
odloijo, da bo pogodba v celoti ali deloma prenehala veljati;
- naknadna nemo"nost izpolnitve;
- clausula rebus sic stantibus (Q10 ?-PP)! a) nepredvidljivost in b) bistveni znaaj
spremembe; nedopustnost, e a) stranka sama povzroi spremembo in b) e gre za
pogodbo, ki doloa dr"avno mejo;
- novi ius cogens;
- vojna! prenehanje in suspenzija pogodb;
- prenehanje pogodbene stranke;
- zastaranje;
0. vzroki, predvideni s samo pogodbo ' pogodba lahko doloi posebne $ormalnosti, na podlagi
katerih pride do njene spremembe ali prenehanja; lahko izkljui tudi nekatere vzroke, ki so
predvideni s splonimi pravili, a ne tistih splonih vzrokov, ki veljajo kot ius cogens;
- potek asa (mo"nost podaljanja);
- razvezni pogoj (npr. zmanjanje tevila pogodbenih strank ' pogodba o genocidu);
- enostranska odpoved, predvidena v pogodbi.
?unajska konvencija postavlja splono pravilo, da lahko pogodba preneha samo na podlagi pravil
same -onvencije. *tranke ?unajske konvencije se zato ne morejo sklicevati na vzroke, ki v njej
niso navedeni. -onvencija doloa tudi to, da stranka, ki je na podlagi njenih predpisov
osvobojena pogodbene obveznosti, ostane zavezana, e njena obveznost izhaja iz nekega
drugega pravila MP.
4azlikujemo tudi vzroke za prenehanje, ki uinkujejo sami po sebi, in vzroke, na podlagi katerih
lahko stranke zahtevajo razdor pogodbenega razmerja.
%D2
2aknadna nemo<nost i#ponitve
Pogodbena stranka se lahko sklicuje na nemo"nost izpolnitve, e je ta nastala zaradi prenehanja
ali unienja predmeta pogodbe, ki je bistven za izpolnitev.
/emo"nost izpolnitve je razlog, da se pogodba razdre oz. da stranka od nje odstopi. &e je
nemo"nost zgolj zaasna, je pogodba samo suspendirana. *tranka se na nemo"nost ne more
sklicevati, e je ta nastala kot posledica njene kritve.
8av#ua rebus si& stantibus
8a nain prenehanja pogodb je sporen. ?unajska konvencija jo sprejema, vendar pa jo omejuje in
ji postavlja stroge pogoje. Po -onvenciji se temeljita sprememba okoliin glede na stanje ob
sklenitvi pogodbe, ki je stranke niso predvidele, ne more priznati kot razlog za prenehanje
pogodbe, razen!
- e je bil obstoj teh okoliin bistvena podlaga za sklenitev pogodbe oz.
- e je posledica spremembe okoliin temeljita sprememba dometa obveznosti, ki v skladu
s pogodbo e preostanejo za izpolnitev.
8udi v teh primerih pa pogodba zaradi spremenjenih okoliin ne more prenehati, e se s
pogodbo doloa meja oz. e je sprememba okoliin posledica kritve stranke, ki se na
spremembo sklicuje.
2ovi ius &ogens
6 mednarodnem pravu obstajajo norme, ki so obvezne za vse subjekte MP in ki jih stranke s
sporazumom ne morejo izkljuiti. Cre za ius cogens (nasprotno od ius dispositivum, ki ga stranke
lahko spremenijo). ?unajska konvencija doloa, da pogodba preneha veljati, e pride v nasprotje
z neko novonastalo imperativno normo MP. Cre pravzaprav na naknadno pravno nemo"nost
izpolnitve.
Vojna
?unajska konvencija med vzroki prenehanja pogodb vojne ne omenja. Poleg tega doloa, da
lahko pogodba preneha samo zaradi tistih razlogov, ki so navedeni v konvenciji. 6endar pa
poznata mednarodna praksa in znanost nekatere druge vzroke prenehanja, med katerimi je tudi
vojna. -ljub temu, da ?unajska konvencija vojne ne omenja, je treba ta vzrok upotevati.
-onvencija namre doloa, da njene dolobe ne posegajo v vpraanja, ki bi se lahko pojavila
zaradi izbruha sovra"nosti. 6asih je prevladovalo stalie, da vojna ukinja vse pogodbe med
sovra"nimi si dr"avami. 6endar pa so "e takrat obstajale pogodbe, ki so jih dr"ave sklenile ravno
za primer vojne (npr. Xenevske in 5aake konvencije). 8ake pogodbe mednarodnega vojnega
prava ne prenehajo veljati, temve se v primeru vojne ele aktivirajo. Poleg tega lahko dr"ave, ki
so v vojni, sklepajo nove pogodbe (npr. o izmenjavi vojnih ujetnikov). #ato ni naelnega razloga
za trditev, da vojna ukinja vse pogodbe. *odobnim razmeram bolj ustreza pojmovanje, po
katerem!
- prenehajo le nekatere pogodbe,
- nekatere so suspendirane,
- nekatere pa ostanejo v veljavi.
Praksa in teorija sta skuali doloiti pravila o tem, katere pogodbe prenehajo in katere ne.
Pogodbe, ki doloajo odnose v primeru vojne, brez dvoma ostanejo v veljavi!
- pogodbe, ki so v nasprotju z dejstvom izbruha sovra"nosti (npr. pogodbe o prijateljstvu,
trgovinskih odnosih, protektoratu, garanciji, zaveznitvu itd.), prenehajo veljati;
- ostale pogodbe ostanejo v veljavi, vendar pa se njihovo izvrevanje ustavi, po vzpostavitvi
miru pa zopet nadaljuje.
%%D
6 najnovejem asu je razpravljanje o vpraanju prenehanja pogodb zaradi vojne izgubilo
pomen. Praksa dr"av je namre takna, da po koncu vojne z mirovnimi sporazumi natanno
doloijo, kakna bo usoda predvojnih pogodb (npr. mir v 6ersaillesu). 6 miru obstajajo med
dr"avami tevilne pogodbene vezi. #ato je prav, da dr"ave same s sporazumom doloijo, katere
predvojne pogodbe bodo ostale v veljavi in katere bodo nehale veljati. Prav zato tudi vojna kot
vzrok prenehanja v ?unajski konvenciji ni omenjena, saj gre pravzaprav za pogodbeni sporazum
strank. &e takega sporazuma ni, je potrebno izhajati iz namena strank, njihovega obnaanja in
drugih okoliin, v nekaterih primerih pa se lahko uporabita!
- klavzula rebus sic stantibus ter
- institut nemo"nosti izpolnitve.
Prekinitev diplomatskih odnosov ne vpliva na pogodbeno vzpostavljene pravne odnose. ,zjema
so tiste pogodbe, ki so pogojene z obstojem diplomatskih oz. konzularnih odnosov.
Prene:anje pogodbene stranke
8a nain prenehanja pogodb je razumljiv pri dvostranskih pogodbah, z uporabo klavzule rebus sic
stantibus in instituta nemo"nosti izpolnitve pa tudi pri vestranskih pogodbah. * propadom dr"ave
prenehajo njene obveznosti. 6endar pa institut suk&esije dr<av pozna primere, ko pogodbeni
odnos preide na dr"avo naslednico. &e je neka dr"ava zaradi prostovoljne zdru"itve z drugo
dr"avo prenehala obstajati kot samostojen subjekt MP, ni mogoe trditi, da so prenehali tudi vsi
njeni pogodbeni odnosi.
Zastaranje
?olgotrajno neizvrevanje pogodbe s strani obeh (oz. vseh) pogodbenih strank lahko pripelje do
prenehanja pogodbe. 6 tem primeru lahko govorimo tudi o mole dose"enem sporazumu.
6zroki za prenehanje, ki so predvideni s samo pogodbo so!
- potek asa ' veliko pogodb je sklenjenih za doloen as in ko ta as potee, pogodba
preneha veljati; lahko pa se sklenejo za doloen as, vendar tako, da se po izteku tega
asa samodejno obnovijo, razen e katera od strank odpove pogodbo;
- razvezni (resolutivni) pogoj ' nastop dogodka, ki je predviden v pogodbi, povzroi
prenehanje njene veljavnosti; pri kolektivnih pogodbah je lahko razvezni pogoj padec
tevila pogodbenih strank pod doloeno mejo;
- enostranska odpoved ' dr"ava je suverena, zato je ne moremo prisiliti, da ostane v
pogodbi; ?unajska konvencija ne dopua odpovedi ali umika iz pogodbe, ki o tem nima
izrecne dolobe, razen e je mogoe sklepati, da je bil namen strank dopustiti mo"nost
odpovedi oz. umika. 6 tem primeru traja odpovedni rok %0 mesecev;
- odstop na podlagi odloitve tretjega ' prenehanje pogodbe je lahko rezultat odloitve
nekega pravosodnega ali politinega $oruma; taka odloitev obiajno temelji na prej
omenjenih materialnih razlogih! razvezni pogoj, klavzula rebus sic stantibus, neizpolnitev
itd.;
- izpolnitev pogodbe ' pogodba preneha, ko stranke v celoti izpolnijo vse s pogodbo
doloene obveznosti.
?unajska konvencija doloa postopek za razveljavitev pogodbe. *tranka, ki se sklicuje na razloge
za prenehanje pogodbe, mora to sporoiti drugim strankam. &e v roku treh mesecev ni ugovorov,
lahko dr"ava izvede tisto, kar je predlagala. &e pa kakna druga pogodbenica ugovarja, morajo
stranke uporabiti ustrezna sredstva za mirno reevanje sporov.
Pogodba lahko doloi, da imajo pogodbenice pravico do odpovedi, ta pravica pa je lahko
pogojena z nastopom nekega dejstva ali pa omejena na doloeno asovno obdobje. ?oloeni so
lahko tudi odpovedni roki. 6praanje je, ali se lahko pogodba odpove tudi v primeru, ko to ni
izrecno predvideno, trajanje pogodbe pa ni omejeno!
- e je iz pogodbe razvidno, da je odpoved dopustna, eprav ni izrecno dovoljena, se
pogodba lahko odpove;
%%%
- e to ni razvidno oz. e iz pogodbe izhaja, da je sklenjena 9za vse vene ase:, stranke
pravice do odpovedi nimajo (pogodba seveda lahko preneha na kaken drug nain, ki ga
doloa MP).
6endar pa bi lahko takno stanje brez mo"nosti sprememb in odpovedi pripeljalo do velikih
neprijetnosti in brezizhodnih situacij. *klepanje pogodb 9za vse vene ase: bi bilo tudi v
nasprotju z naelom suverenosti.
Fdpoved lahko primerjamo z vpraanjem izstopa iz mednarodne organizacije ' iz +J bomo lahko
izstopili, e bomo odpovedali pogodbeni status ' Pogodba o Jstavi +J! v prehodnih in konnih
dolobah pie, da dr"ava lanica lahko izstopi iz +J.
Postopek prene:anja mednarodni: pogodb
Q1@31= ?-PP; velja za ninost in prenehanje pogodb!
a) obveznost noti$ikacije (ukrep, vzroki);
b) podani roki za ugovore (najmanj L mesece);
c) e ni ugovorov, dr"ava sama izvri ukrep, sicer pa je dol"na sprejeti mirno reevanje sporov;
izbor sredstev je poljuben;
d) e spor ni reen v %0 mesecih od ugovora in gre za ius cogens (ninost ali prenehanje
pogodbe), ima vsaka stranka mo"nost to"be pred ,BJ, razen e se stranke v sporu
sporazumejo o arbitra"i;
e) za ostale spore je predviden spravni postopek (>konciliacija).
Pogodbene stranke lahko pogodbo, ki je prenehala veljati!
- podaljajo o podaljanju (prorogation) govorimo, ko je pogodba sklenjena za doloen
as, pred iztekom tega asa pa se podalja z novim sporazumom;
- ponovno vzpostavijo z novim sporazumom!
obnovitev (renouvellement) ' sklenitev nove pogodbe, ki zamenja dotedanjo
pogodbo;
vzpostavitev ' sporazum strank glede veljavnosti pogodbe, ki je "e prenehala veljati.
6elikokrat je veljavnost starih pogodb potrjena z novimi sporazumi.
0. M3D2%"OD23 O"'%26Z%C6?3
0.1. Uvodno
*ubjektiviteta mednarodnih organizacij je o"ja od subjektivitete dr"av, ki jih ustanavljajo. /jihova
subjektiviteta je omejena z ustanovitvenim (konstitutivnim) aktom, ki je mednarodna pogodba
med dr"avami ustanoviteljicami in v kateri so doloena pooblastila!
- izrecna pooblastila v okviru namena ustanovitve;
- implicitna pooblastila (v okviru namena ustanovitve).
Doktrina impi&itni: poobasti se je pokazala za dobro v primeru F#/ in reparacij leta %2;=, ko
so ubili nekega predstavnika F#/ v Palestini. 8akrat se je postavilo vpraanje! ali lahko
mednarodna organizacija naperi zahtevek proti drugi dr"avi. Meddr"avno sodie v 5aagu je
izdalo posvetovalno mnenje! subjektiviteto se gleda iz ustanovitvenih aktov in pooblastila se
razlaga v okviru namena ustanovitve. ?a, mednarodne organizacije lahko naperijo zahtevek in to
naeloma pred vsemi tribunali, razen v 5aagu ne, saj njegov statut tega ne dopua! 9*amo
dr"ave smejo biti pravdne stranke v zadevah pred sodiem.: (L;. len). Oahko pa mednarodne
organizacije nastopajo tudi pred arbitra"ami.
-ljuno obele"je MF je trajnost sodelovanja. #godovinsko! najprej ideja univerzalne oblasti, ki je
najprej izhajala iz Aoga (pape" podeljeval soglasje vladarju za legitimno oblast) univerzalizem
srednjega veka iz tistih asov je ostala ideja, da se mednarodna skupnost lahko organizira v
%%0
eni organizacijski strukturi; pogosto se imajo za tako organizacijsko obliko #/ pluralizem
Nest$alskega sistema.
6izije mednarodne skupnosti! ideja 9svetovne vlade: (> iluzija); na 0. strani pluralizem dr"av
(> realnost). /a svetu ne obstaja enovit sistem oblasti, ljudje pa imajo to vseeno nekako v
zavesti, kar je napano ' 9svetovna vlada: je le iluzija, kadar gre za mednarodne odnose
treba bi bilo vzpostaviti mehanizem za reitev problema.
#godovinski zaetki modernih MF (razvoj se je zael v %2. stoletju)!
a) *veta aliansa in +vropski koncert! *) je bila ustanovljena na ?unajskem kongresu l. %=%@;
slonela je na ideji organizacije, ki bo itila legitimno oblast evropskih monarhij z uporabo sile
zoper tiste, ki bi tako oblast "eleli zruiti (> skupne vrednote, skupna privr"enost legitimni
oblasti); sestajala se je do l. %=0@ ' ni dolgo trajala, ker niso bili sposobni ustvariti soglasja o
vseh resnino pomembnih problemih; +vropski koncert je nadaljevanje *); je proces
sklicevanja evropskih kon$erenc za nekatere pomembneje krizne probleme (npr. Aerlinski
kongres, Parika mirovna kon$erenca,.);
b) rene komisije (4en %=L%, ?onava %=@1) ' nadzirale plovbo, rene poti;
c) upravne zveze ' nastale zaradi potrebe po sodelovanju na tehninih obmojih;
- Mednarodna telegra$ska zveza (%=1@),
- *vetovna potna zveza (%=<;),
- Jrad za zaito industrijske lastnine (%==L),.
0.2. Dru-tvo narodov
Je prva pomembneja MF. Jstanovljeno je bilo z mirovno pogodbo z /emijo, 6ersailles l. %2%2
6ersajska mirovna pogodba, %. poglavje je bilo 9Pakt drutva narodov:.
,deja prepreevanja vojne je bila takrat povezana z /emijo; takratni predsednik #?) NoodroS
Nilson (idejni oe ?/) je veliko vlo"il v to kon$erenco verjel je, da je samo z eno organizacijo
mogoe zagotoviti mednarodnopravno varnost.
/aloge ?/ (iz Pakta ?/)! razoro"evanje, mirno reevanje sporov, neodvisnost dr"av lanic (ni pa
e prepovedi uporabe sile).
Frgani ?/! *kupina, *vet (stalni in nestalni lani) in *ekretariat; Meddr"avno sodie v 5aagu
ni bilo organ ?/.
Jspehi!
a) prepreitev grko3bolgarske vojne (%20@)
b) zaita manjin
c) reevanje sporov
d) humanitarna pomo (begunci); nastal je Jrad za varstvo beguncev
e) razvoj mednarodne civilne slu"be (> mednarodno uradnitvo) razvijali so pravila o
neodvisnosti mednarodnih $unkcionarjev, ki navodil za delovanje niso smeli dobivati iz svojih
dr"av
/euspehi! velike krize Mand"urija (kitajska pokrajina, %2L%), +tiopija (%2L@), razpad
versajskega sistema pod pritiskom nacistine /emije.
+na od negativnih znailnost ?/ je, da #?) niso bile nikoli lanice (Nilson ni uspel prepriati
-ongresa, da ta pakt rati$icira).
/apake, ki jih je pokazala konstitucija ?/!
a) bodoa mednarodna organiziranost ne sme biti vezana na neko mirovno pogodbo biti mora
samostojna;
b) veje sile morajo biti vkljuene in imeti morajo adekvatno vlogo;
c) varnostna $unkcija ne sme biti vezana le na razoro"evanje;
%%L
d) celotni mehanizem organizacije mora biti celovit (politina, varnostna podroja, ekonomija,
&P, tehnine povezave integriran pristop).
?/ je zaelo propadati v LD3ih letih 0D. stoletja; konec LD3ih razpad; k razpadu so pripomogli
zaetki ,,. *6, ki je ?/ ni uspelo zadr"ati. ?/ je bilo $ormalno ukinjeno na zakljuni skupini
dr"av lanic l. %2;1.
?/ je podlaga za #/, ki morajo biti odprta organizacija, v katero se bodo naposled lahko vkljuile
vse dr"ave.
0.!. OZ2
?ve etapi ustanovitve sta bili kon$erenci v ?umbarton Faksu in *an Hranciscu. 6 ?umbarton
Faksu je bil izdelan nart besedila bodoe ustave organizacije. #elo pomembno vpraanje
odloanja v bodoem 6arnostnem svetu je bilo reeno med Bhurchillom, 4ooseveltom in
*talinom na kon$erenci v Jalti na -rimu.
/a kon$erenco v *an Hranciscu so bile povabljene vse dr"ave, ki so do marca %2;@ napovedale
vojno /emiji (@D dr"av). /a tej kon$erenci so oblikovali konno besedilo in Jstanovno listino
F#/ je podpisalo vseh @D dr"av. * sprejetjem JO je bil konan samo $ormalni del, nato je bilo
treba organizacijo tudi dejansko ustanoviti. -on$erenca v *an Hranciscu je doloila pripravljalno
komisijo, ki je januarja %2;1 pripravila prvo zasedanje Ceneralne skupine v Oondonu.
Ceneralna skupina je oblikovala vse glavne organe F#/.
F#/ je subjekt MP, zamiljena pa je kot osrednja in glavna organizacija za reevanje
najpomembnejih vpraanj, ki se tiejo mednarodnih odnosov, predvsem vpraanj vzdr"evanja
miru. /a ozemlju vsake od lanic u"iva tisto pravno sposobnost, ki je potrebna za opravljanje
nalog in doseganje ciljev.
&eprav ima F#/ veliko vlogo, pa se pomembna vpraanja velikokrat reujejo izven njenih
organov ($ormalno se nek predlog obravnava v F#/, dejansko pa o njem odloajo najveje
dr"ave z medsebojnim ne$ormalnim dogovarjanjem).
0.!.1. Pravo OZ2
*estavljajo ga vsi predpisi, ki se nanaajo na ureditev in delovanje F#/ in njihovih organov, na
pravne odnose v razmerju do drugih subjektov mednarodnega prava in na polo"aj same
organizacije, njenih organov in uslu"bencev. 8emeljne dolobe o ureditvi in delovanju F#/
vsebuje JO. /jen sestavni del je tudi *tatut meddr"avnega sodia.
Poleg JO kot glavnega akta obstaja e veliko drugih predpisov, ki urejajo delovanje F#/
(poslovniki vseh organov, skrbniki sporazumi,.), poleg tega pa je JO doloila obveznost
sprejema doloenih dodatnih predpisov (npr. nart za reguliranje oboro"evanja). Poleg tega
pravo F#/ sestavljajo e razline kolektivne pogodbe o izvedbi posameznih nalog organizacije
pogodbe o polo"aju organizacije, njenih organov,.
*klepi (resolucije) in praksa posameznih organov organizacije pravo F#/ dopolnjujejo in
spreminjajo, vplivajo pa tudi na razvoj splonega mednarodnega prava. *ubsidiarno se
uporabljajo predpisi splonega mednarodnega obiajnega prava. 6 okviru F#/ pa se poasi
oblikuje tudi partikularno obiajno pravo te organizacije.
8rajanje z JO ustanovljene organizacije je neomejeno, zato je bilo potrebno doloiti postopek za
spremembo njenih temeljnih predpisov. Postopek za spremembo JO je sestavljen iz treh stadijev!
a) predlog (iniciativa),
b) sklep o besedilu spremembe,
c) postopek za zaetek veljavnosti.
Fbstajajo L naini spremembe JO!
%%;
%. sprememba po Q%D= ! predlog za spremembo se na obiajen nain uvrsti na dnevni red
Ceneralne skupine; sprememba zane veljati za vse lanice F#/, ko jo sprejme
dvotretjinska veina lanic C* in ko jo v skladu s svojimi ustavnimi dolobami rati$icirata dve
tretjini lanic F#/, vteto z vsemi stalnimi lanicami 6arnostnega sveta;
0. revizija po Q%D2P%,0 ! predlog za Z se na obiajen nain uvrsti na dnevni red Ceneralne
skupine; ta z dvotretjinsko veino (v kateri mora biti vkljuenih 2 lanic 6*) sklie revizijsko
kon$erenco, na kateri sodelujejo vse ?&; kon$erenca sprejme sklep o besedilu Z z
dvotretjinsko veino taka Z zane veljati, ko jo v skladu s svojimi ustavnimi dolobami
rati$icirata dve tretjini lanic F#/, vteto z vsemi stalnimi lanicami 6arnostnega sveta;
L. revizija po Q%D2PL ! e revizijske kon$erence po %D2P%,0 ne bi bilo pred %D. letnim zasedanjem
C* (in je potem res ni bilo), se predlog za Z uvrsti na dnevni red C* po uradni dol"nosti; v
tem primeru C* sklie revizijsko kon$erenco, za katere sklic zadostuje navadna veina, v
kateri mora biti vkljuenih < stalnih lanic 6*; tako zaet postopek se nadaljuje enako kot po
%D2P%,0.
-o Z enkrat zane veljati, velja za vse lanice F#/ ' tudi za tiste, ki so ji nasprotovale. 8e imajo
mo"nost izstopiti iz F#/.
0.!.2. 7anstvo
&lanice organizacije so lahko samo dr"ave. #a lanstvo v F#/ je potrebno izpolniti doloene
pogoje! lanice lahko postanejo vse miroljubne dr"ave, ki prevzamejo obveznosti, vsebovane v
JO, in ki so po presoji F#/ sposobne in voljne izpolnjevati te obveznosti. F tem, ali dr"ava
izpolnjuje te pogoje, odloajo organi F#/ oz. glasovi lanic v teh organih.
F#/ je univerzalna organizacija, vendar pa lanstvo v njej ni prisilno oz. obvezno. F predlogu za
sprejem nove lanice najprej odloa 6*; predlog mora biti sprejet z 2 glasovi, pri emer mu ne
sme nasprotovati katera od stalnih lanic. &e je predlog v 6* sprejet (dr"ave, ki vstopajo v F#/,
morajo podati izjavo, da bodo izpolnjevale obveznosti ' 6* jo proui in jo poda C*, e meni, da
ustreza), o njem dokonno odloi C* z dvotretjinsko veino. *lovenija je bila v F#/ sprejeta 0@.
maja %220.
6 asu ?/ se je telo, da majhne dr"ave niso sposobne izpolnjevati obveznosti iz JO
(neutemeljeno).
JO pozna mo"nost izkljuitve iz lanstva in suspenzijo lanskih pravic, ne omenja pa
prostovoljnega izstopa (ki pa je mo"en glede na to, da F#/ ni prisilna organizacija; v praksi
izstopa ni bilo ' ,ndonezija ga je sicer %K razglasila, ko je bila v krizi, vendar jo je F#/ ignorirala in
ez eno leto je zopet zasedala).
,zkljuitev je kazen za lanico F#/, ki trdovratno kri naela, vsebovana v JO (predlaga 6*,
odloitev sprejme C*). ,zkljuena lanica nima ve nobenih lanskih pravic in dol"nosti. Ponovno
je lahko sprejeta po rednem postopku za sprejem dr"ave v F#/. 8a sankcija je vekrat grozila
,zraelu, a do nje ni nikoli prilo.
*uspenzija lanskih pravic pa doleti dr"avo, zoper katero je 6* spro"il preventivno ali prisilno
akcijo (predlaga 6*, izree C*). *uspenz obsega prepoved pravice sodelovanja in soodloanja v
organih F#/, ne sme pa posegati v izvrevanje dol"nosti. ?oloenih pravic ni mogoe
suspendirati (npr. pravica do sodelovanja v 6* ali v C* v primerih, ko se k sodelovanju pokliejo
tudi dr"ave nelanice). *uspenz preneha z odloitvijo 6*.
Posebna vrsta suspenzije je mala suspenzija, ki je posledica neplaevanja lanarine e je
lanica F#/ v zaostanku s plaevanjem lanarine ve kot dve leti, izgubi pravico do glasovanja v
C* (ne pa tudi v drugih organih). &e pa ima ta za neplaevanje tehtne razloge, se C* lahko
odloi, da ne suspendira glasovalnih pravic (npr. Ai5 ' C* sprejela sklep o neizkljuitvi zaradi
te"kega $inannega stanja v tej dr"avi ' ni mogla plaevati).
#aradi obse"nosti ciljev je F#/ nalo"ila svojim lanicam tevilne dol"nosti in obveznosti. Pod
dol"nosti lanic spada izpolnjevanje obveznosti po JO (vkljuno izpolnjevanje resolucij 6*,
spotovanje pravic drugih lanov, plaevanje prispevkov). &lanico, ki svojih dol"nosti ne
izpolnjuje, doletijo sankcije, v skrajnem primeru celo izkljuitev. F#/ sicer temelji na naelu
%%@
suverene enakosti, a to ni dosledno izpeljano ' stalne lanice 6* imajo posebenPprivilegiran
polo"aj (ne morejo biti izkljuene in zanje ni suspenzije, mo"na pa je mala suspenzija).
Pravice lanic!
a) JO iti suverenost, enakost, neodvisnost in obstoj ?&, ker prepoveduje vsakrno uporabo
sile in iti dr"ave pred napadi na njihovo teritorialno celovitost in politino neodvisnost;
b) dr"avam je v primeru oboro"enega napada priznana pravica do individualne in kolektivne
samoobrambe; o samoobrambi mora ?& obvestiti 6*; po prevladujoem staliu se
samoobramba dovoli, ko napad neposredno grozi (vojska se pribli"uje) preventivne
samoobrambe pa JO ne dovoli; samoobramba lahko traja, dokler 6* ne sprejme potrebnih
ukrepov za ohranitev miru;
c) JO dr"avam zagotavlja njihovo notranjo pristojnost ' F#/ se ne sme vmeavati v zadeve, ki
po svojem bistvu sodijo v notranjo pristojnost dr"av in dr"ave niso dol"ne takih zadev
predlo"iti v reevanje organom F#/; to pravilo ne izkljuuje uporabe prisilnih ukrepov po 6,,.
poglavju ( ogro"anje miru in varnosti je edina izjema od n. neintervencije);
d) vsaka lanica ima pravico do sodelovanja v C* (vlaganje predlogov, glasovanje,
razpravljanje) in en glas; dr"ave imajo tudi pravico biti izvoljene v razline organe F#/;
dr"ava, ki ni lanica 6* ali +konomskega in socialnega sveta, mora biti pozvana k
razpravljanju o vpraanjih, ki se je neposredno tiejo ' pri tem v teh organih nima pravice
glasovanja, razen e se v 6* razpravlja o uporabi kontingenta njenih oboro"enih sil;
e) ?& lahko izrazijo politino nezadovoljstvo proti vladi ali obnaanju doloene lanice v
postopku overovitve pooblastila;
$) vsaka dr"ava ima pravico!
- predlo"iti spor 6*, e gre za ohranitev miru in varnosti in e druga sredstva mirnega
reevanja sporov niso bila uspena,
- opozoriti 6* ali C* na katerikoli spor ali situacijo, ki bi utegnila ogro"ati mednarodni mir in
varnost; ni potrebno, da je ta dr"ava neposredno vpletena v sporu.
?ol"nosti lanic! tesno povezane z glavno nalogo F#/, vzdr"evanjem miru in varnosti. 6 primeru
kolizije med obveznostmi lanic iz JO in obveznostmi iz kateregakoli drugega meddr"avnega
dogovora prevladajo obveznosti iz JO (poviana pravna mo JO).
0.!.2.1. Poseben poo<aj stani: ani& V4
*talne lanice 6* (Hrancija, -itajska, 4usija, 6A in #?)) so velike dr"ave, ki imajo najveje
mo"nosti za oboro"evanje in je zato svetovni mir odvisen predvsem od njihove volje. #ato so si
zagotovile poseben polo"aj (ta ne pripada stalnim lanicam skupaj, ampak vsaki posebej) v 6*, ki
ima v okviru F#/ najira pooblastila (samo ta organ lahko sprejema obvezne odloitve). Fstale
dr"ave (nestalne lanice) zasedajo sede" v 6* samo zaasno na podlagi volitev.
*talnim lanicam njihovih polo"ajev ni mogoe spremeniti brez Z JO, ta pa je mogoa samo z
njihovim izrecnim soglasjem. /obena vsebinska odloitev v 6* ne more biti sprejeta brez
pristanka stalnih lanic vse pomembneje odloitve v F#/ se torej lahko sprejmejo le s
soglasjem stalnih lanic. /ajbolj pomemben je polo"aj stalnih lanic pri sprejemanju prisilnih
ukrepov za ohranitev miru in varnosti.
*talne lanice so svoj polo"aj vekrat zlorabljale in povzroale resne zastoje pri delu F#/. #aradi
tega se je te"ie politinega dela F#/ pomaknilo proti C*, ki je pogosto odloala o stvareh iz
delokroga 6*.
0.!.2.2. Poo<aj dr<av neani&
JO predvideva ukrepe za zaito miru tudi v razmerju do dr"av nelanic, bodisi da se te
prostovoljno podredijo ukrepom, ali pa F#/ proti njim uporabi prisilna sredstva. 6 obeh primerih
F#/ nastopa kot politina organizacija dr"av lanic in ne kot oblastna institucija. 6 primeru
prisilnih ukrepov nastopa kot obrambna zveza, ki iti interese svojih lanic.
%%1
JO sprejema naelo $ormalne izenaenosti ?& in nelanic. /elanica lahko 6* predlo"i spor, v
katerem je sama stranka, e vnaprej prevzame obveznosti o mirnem reevanju, kakor jih doloa
JO. -ot stranka v sporu ima nelanica tudi pravico biti pozvana k sodelovanju v razpravah pred
6*, nima pa pravice glasovanja. /elanicam je odprta tudi pot na Meddr"avno sodie v 5aagu.
0.!.!. Organi OZ2
1 poglavitnih!
- C*! kreativni organ,
- 6*! obvezne odloitve,
- +konomski in socialni svet,
- Meddr"avno sodie v 5aagu,
- *ekretariat! izvrilni organ,
- *krbniki svet ' danes ga ni.
Pomo"ni organi! Fdbor vojakega taba in organi, ustanovljeni s sklepi C*, 6* ali +BF*FB.
,zredni organ! revizijska komisija (za Z JO, Q%D2).
1. M6"2O "3J3V%2?3 M3D2%"OD26( 4PO"OV
1.1. 4po-no
Covorimo o sporih, ki nastajajo med dr"avami. Fbstajajo razline oblike prepreevanja spopadov,
v veini pa gre predvsem za dve veliki skupini sredstev!
- sredstva mirnega reevanja mednarodnih sporov;
- naini kolektivnih garancij in akcij za zavarovanje miru.
6 ta sistem sodi tudi prepoved vojne, ki ni omejena le na iri ali o"ji krog dr"av, saj je prela med
pravila obiajnega mednarodnega prava.
Pojem mednarodnega spora razlini avtorji razlino de$inirajo!
a) )ndrassE! vsako neujemanje trditev ali zahtev med dvema ali ve mednarodnopravnimi
subjekti ' zadostuje, da eden od njih postavi zahtevo, ki jo drugi zavraa oz. ne priznava;
posameznik tu ni pomemben;
b) MerElls! speci$ino nestrinjanje glede dejstev, prava ali politike, v katerem zahtevek ali trditev
ene strani naleti na zavrnitev, nasprotni zahtevek ali prerekanje druge strani;
c) Meddr"avno sodie (%20;)! vsako nestrinjanje glede doloenega dejstva ali prava oz. kot
kon$likt nasprotujoih si pravnih stali ali interesov med subjekti mednarodnega prava
( predmet spora so lahko dejstva ali pravo).
Fbstoj spora je dejansko vpraanje (spor je torej dejstvo) ' spor ni odvisen od trditev dr"av, ali
spor obstaja, ampak obstaja ne glede na voljo dr"ave (npr. spor s 5rvako glede meje). Oahko da
dr"ave trdijo, da niso v sporu, se pa pogajajo, pogovarjajo itd. 6 praksi obiajno ni istih pravnih
ali dejanskih sporov, saj gre praviloma za razline medsebojne kombinacije in prehodne oblike.
*pori, ki so prete"no pravni, se la"je reujejo s pravnimi sredstvi, dejanski spori in politini pa se
la"je reujejo z diplomatskimi sredstvi.
Ooevanje med notranjimi in mednarodnimi spori je zelo te"ko. Mednarodni spor naj ne bi bil
mogo glede tistih predmetov in vpraanj, ki sodijo v izkljuno notranjo pristojnost dr"av. 6endar
pa je to te"ko ugotoviti, ker!
- je "ivljenje v mednarodni skupnosti zelo raznoliko, $rekvenca komunikacij je veja (npr.
razcvet elektronske pote), podroja urejanja so nova itd.;
- o"i se domaine reserve v MP, tj. vedno manj je zadev, ki so v izkljuni pristojnosti
posameznih dr"av;
%%<
- internacionalizacija notranjih sporov (diplomatska zaita) ' ni ve spor dr"ava3
posameznik, ampak postane spor dr"ava3dr"ava;
- prekrivanje podroij vsebinskega urejanja MP in notranjega prava dr"av;
- trend iritve kategorije subjekta MP;
- mednarodni tribunali se vse pogosteje sreujejo z vidiki notranjega prava dr"av.
?oktrina MP jasno loi!
- spor ' je pravna kategorija, ima stranke; spor se, za razliko od situacije, osredotoa na
doloen predmet; najbolj intenzivna oblika spora je oboro"en spopad;
- situacijo ' ko dr"ave ne sprejemajo, da gre za spor (noejo priznati, da spor obstaja); ta
se ne osredotoa na nek speci$ien objekt, temve je izraz irih nestrinjanj (je bolj
di$uzna, ne moremo ugotoviti, kaj je predmet spora).
8emeljna naela (JO), ki regulirajo problematiko spora, so! naelo mirnega reevanja sporov
(>obveznost), svobodna izbira sredstev (noben nain reevanja spora ni superioren drugemu).
prepoved uporabe sile ali gro"nje s silo.
2aeo mirnega re-evanja sporov je zapisano v Jstanovni listini F#/. Je univerzalno, kar
pomeni, da ga morajo spotovati tudi tiste dr"ave, ki niso lanice F#/. Medtem ko je naelo
prepovedi uporabe oboro"ene sile izrazito imperativno (ius cogens), je naelo mirnega reevanja
sporov bolj kompromisno in popustljivo. Pogojeno je z voljo strank. ?ol"nost dr"ave je aktivno
ravnanje v smeri razreevanja spora. /e gre torej za obveznost rezultata, pa pa za obveznost
prizadevanja reevati spor po mirni poti (prepreevati, da bi prilo do reevanja s silo).
*ekundarne, iz tega izvedene obveznosti so!
- vzdr"evati se zavlaevanja;
- pogajati se v dobri veri (bona $ides);
- vzdr"ati se ravnanj, ki bi utegnila poslabati stanje (zaostriti spor);
- e eno od sredstev mirnega reevanja sporov ni uspeno, morajo dr"ave izbrati drugega;
- iskati \uravnote"eno reitev\ ob upotevanju suverene enakosti dr"av (ne moremo ponujati
reitev, ki bi bile za drugo dr"avo "aljive).
6 okviru zgoraj natetih pravil (sekundarnih obveznosti) pa je ravnanje dr"av izrazito
konsenzualno (konsenzualna narava mirnega reevanja sporov)!
a) sredstva in postopki so odvisni od soglasjaPprivolitve strank;
b) naeo proste i#bire sredstev! dr"ave same izberejo sredstvo mirnega reevanja sporov '
edina omejitev! med seboj ne morejo kombinirati pravnih sredstev (sodia in arbitra"e niso
kompatibilni), diplomatska sredstva pa lahko!
- zaradi litispendence;
- zaradi naela res iudicata.
Ooi (zgodovinsko razlikovanje)! pravni (reljivi s pravnimi sredstvi ' arbitra"a, meddr"avno
sodie) R politini spori (reljivi z diplomatskimi sredstvi) spore se je poskualo kategorizirat
po objektivnih merilih ' nekateri so primerni za pravno, drugi za politino reevanje. Fdloilnega
pomena pa je volja (pri odloitvi kateri spor sodi v katero kategorijo). 8eritorialni spori (npr.
razmejitev na morju) so po svoji naravi politini spori (reitev s pogajanji, diplomatskimi sredstvi,
.), vendar se to danes spreminja (z njimi se je zaelo ukvarjati Meddr"avno sodie v 5aagu
pred 0D leti). *por glede obsega odkodnine pa je pravni spor (niso potrebna ne vem kakna
pogajanja takoj se gre na arbitra"o ali sodie).
1.2. 4redstva #a mirno re-evanje sporov
*redstva mirnega reevanja sporov so nateta v QLL Jstanovne listine in niso namenjena samo
reevanju sporov, ki bi utegnili ogroziti mednarodni mir, temve reevanju katerihkoli
mednarodnih sporov. Clede na naravo reitve spora delimo sredstva mirnega reevanja sporov
na!
- pravna pravno obvezujoa (arbitra"a, sodia);
%%=
- diplomatska pravno neobvezujoa.
QLLP% Jstanovne listine nateva diplomatska sredstva mirnega reevanja sporov!
a) pogajanja;
b) anketa (preiskava);
c) posredovanje;
d) sprava (konciliacija);
e) poravnava;
$) razsodnitvo (arbitra"a);
g) sodna reitev;
h) obraanje na regionalne institucije ali dogovore.
-rog sredstev mirnega reevanja sporov ni zaprt. 6 doloenem obsegu so mo"ne tudi
kombinacije in modalitete (9.z drugimi mirnimi sredstvi po lastni izbiri:).
1.2.1. Pogajanja
*o najbolj razirjeno diplomatsko sredstvo. Cre za neposredno dogovarjanje med strankama v
sporu. Fbiajno se dr"ave v sporu najprej zateejo k njim. /avadno so namenjena reevanju
politinih sporov, lahko so zelo dolgotrajna. &e dolgo asa ne dajo nobenega rezultata, govorimo
o toki 9dead o&k:. -o dr"ave spoznajo, da pogajanja niso ve smiselna, morajo izbrati kakno
drugo sredstvo mirnega reevanja sporov. Oahko so!
- bilateralna ali
- multilateralna.
,zvajati jih je treba zaupno in diskretno ter na nain, da se krepi zaupanje med strankami v sporu
(znailno je, da si dr"ave v sporu ne zaupajo, a je zaupanje treba razviti, e "elimo pogajanja
uspeno konati). ?iskretnost je potrebna zato, ker je vkljuevanje javnosti (v kateri se hitro
razburijo strasti), nevarno (potem pravijo, da so pogajalci nesposobni, itd.). Poznamo dve skupini
pogajanj!
- pogajanja, ki direktno obravnavajo neko sporno vpraanje,
- pogajanja, katerih predmet je sredstvo reevanja (npr. tudi e je spor reen, se lahko
zgodi, da se moramo pogajati o tem, kako izvesti sodbo).
1.2.2. Prijatejske usuge .dobre usuge9 good9 bons offi&es/
Poleg strank v sporu imamo udele"eno e L. osebo!
- mednarodna organizacija,
- $unkcionar v MF,
- ugledna osebnost (npr. bivi predsednik),
- dr"ava,
- generalni sekretar #/ (njegova $unkcija se tolmai kot taka, da je za to sredstvo zelo
primerna).
?anes se to sredstvo ne uporablja samo za odnose med dr"avami, ampak tudi v dr"avah '
situacije, ki so nevarne za mir, in so prete"no notranjega znaaja.
8retja oseba ne posega v meritum ' njegova vloga je prenaanje sporoil (npr. proKimitE talks
stranke zbere na enem mestu, kjer ni direktnega pogovora med strankami, ampak preko
prenaalca), reevanje tehninih vpraanj (lokacija pogajanj).
1.2.!. Posredovanje .media&ija/
Jdele"ba tretje osebe, ki posega v meritum in daje predloge za reitev. Posrednik je vedno
nekdo, ki u"iva zaupanje(avtoriteto. Med dobrimi uslugami in mediacijo prihaja do prehajanjaV G
loi terminoloko! posredovanje v smislu reevanja sporov > mediacija, posredovanje v vojakem
smislu > intervencija.
%%2
Dobre usuge (bons o$$ices)! tretja stran predstavlja samo vzdr"evalca stikov ' si prizadeva, da
bi stranki z nasveti in prigovarjanjem pripeljala do neposrednih pogajanj oz. da bi pogajanja
pospeila, tako da bi prilo do sporazumne reitve med samima strankama R posredovanje
(mediacija)! tretja stran se ne omejuje samo na prigovarjanje in prenaanje predlogov, temve
strankama predlaga tudi svoje vsebinske reitve.
&e za posredovanje zaprosita obe stranki skupaj, se posredovanje pribli"a spravi oz. arbitra"i. &e
dr"avi na podlagi posredovanja sprejmeta sporazum (skleneta pogodbo), ju ta seveda zavezuje.
1.2.). %nketne komisije
)nketa oz. preiskava je namenjena objektivnemu ugotavljanju in razreevanju dejstev. Fblikujejo
se preiskovalne komisije, ki praviloma delujejo na samem kraju. Preiskava se lahko kombinira z
drugimi sredstvi mirnega reevanja sporov. Fbiajno jo izvede tretji, nepristranski subjekt, stranki
pa lahko oblikujeta tudi meano komisijo, ki je sestavljena iz pripadnikov obeh strank. Jgotovitve
preiskave strank ne ve"ejo, temve so samo podlaga za nadaljnja pogajanja in uporabo drugih
sredstev mirnega reevanja sporov.
1.2.+. 4prava .kon&iia&ija/
Cre za postopek, v katerem dr"ave svoj spor predlo"ijo sporazumno izbranemu posamezniku ali
ve posameznikom z namenom, da spor razie in predlaga ustrezno reitev, stranke pa se pri
tem ne zave"ejo, da bodo to reitev tudi sprejele (kolektivno delo kolektivnega organa, ki
preuuje problem, za katerega gre, in da predloge za reitev). /asprotno od posredovanja, kjer
delujejo dr"ave oz. v njenem imenu dr"avni organi, je organ sprave posameznik ali skupina
posameznikov, ki u"ivajo zaupanje strank. *prava je podobna posredovanju glede naina
delovanja izbranega organa, ki ne ie stroge pravne reitve, temve reitev, ki je sprejemljiva za
obe strani. 6 tem se sprava razlikuje od arbitra"e. 8o seveda ne pomeni, da organ sprave ne bo
ponudil pravne reitve, e meni, da je ta najbolj sprejemljiva za stranke.
4azlikovanje od posredovanja!
- je kolektivna,
- priakuje se kompleksna prouitev problema s strani komisije za konciliacijo,
- komisija za konciliacijo ni vezana na uporabo prava (da bi morala najti reitev na podlagi
prava kot arbitra"a),
- lahko le priporoi (ne daje zavezujoe reitve),
- predvidena je v razlinih multilateralnih pogodbah (v M- o pogodbenem pravu, v
pogodbah o lovekovih pravicah).
*prava je po drugi strani podobna arbitra"i. 8o e posebej velja za!
- oblikovanje organa sprave ' veliko mednarodnih pogodb predvideva ustanovitev stalnih
odborov za spravo z vnaprej imenovanimi lani;
- nain doloanja pristojnosti ' pristojnost organa sprave se tako kot pristojnost arbitra"e
doloi z izrecnim sporazumom strank;
- postopek itd.
Med spravo in arbitra"o pa obstajajo pomembne razlike!
- medtem ko se pri arbitra"i kot zgornja premisa silogizma vedno uporabi pravna norma,
sprava nanjo praviloma ni vezana; stranke lahko organu sprave sicer naroijo, da svojo
reitev oblikuje v skladu z MP, lahko pa mu naroijo, naj prava ne upoteva;
- organ sprave lahko strankam predlaga ve razlinih reitev;
- predlogi organa sprave strank ne zavezujejo.
/amen sprave je raziskati dejansko in pravno stran spora, zbrati potrebne podatke in stranke
privesti do ustrezne sporazumne reitve. *prava je vekrat predhodna stopnja arbitra"e ali
sodnega postopka.
%0D
1.2.,. Poravnava
-olektivni organ na podlagi soglasja strank dokonno odloi o reitvi spora ( mu pri tem ni treba
uporabljati mednarodnega prava spori, kjer se dr"ave vnaprej zave"ejo, da bodo spotovale
odloitev nekega objektivnega $oruma, ki so mu zaupale reevanje spora, pri tem pa ta $orum
pooblastijo, da se pri sprejemanju odloitve ne ozira na pravo oz. da spor razrei z izdajo novih
predpisov. Poravnava je podobna arbitra"i, saj se tudi tu stranke zave"ejo, da bodo spotovale
odloitev $oruma. Med njima pa obstaja pomembna razlika! arbitra"a reuje spore z uporabo
prava, poravnava pa prava ne upoteva. /ekateri teoretiki pritevajo poravnavo k arbitra"i v
irem smislu.
QLL poravnave ne omenja. 6 praksi se ne uporablja, je zgolj hipotetina mo"nost, ker bi bila
poravnalna komisija preve mona.
1.2.0. %rbitra<a
F nekem vpraanju se razsoja s pomojo prava. Poleg Meddr"avnega sodia je pravni
mehanizem za reevanje sporov. -riteriji identi$ikacije meddr"avne arbitra"e!
- udele"ba tretjega nepristranskega subjekta ' spor razreijo sodniki, ki jih sporazumno
izbereta dr"avi;
- reitev, ki jo arbitra"a prinese, je razsodba, t.j. uporaba pozitivnega prava v konkretnem
sporu (pravna narava);
- reitev je dokonna in zavezujoa (stranki jo morata izvriti); izrek je vir prava za stranke v
sporu;
- ponavadi je kolektivna ' arbitra"ni tribunal, mo"en je dogovor strank da bo % arbiter
(veinoma so arbitri L ' vsaka stranka imenuje enega, ta 0 pa skupaj predsednika; lahko
je tudi @ arbitrov).
4azlikujemo
- prilo"nostno (ad hoc) arbitra"o ' ustanovi se s posebnim sporazumom in je namenjena
reevanju nekega konkretnega spora; sprti strani se morata vnaprej dogovoriti o vseh
pomembnejih arbitra"nih vpraanjih! o identiteti arbitrov, o njihovem imenovanju (lahko jih
imenuje tudi nekdo tretji) itd.; veina arbitra" je takih;
- institucionalno arbitra"o ' namenjena je reevanju doloenih sporov med doloenimi
dr"avami; zane se s to"bo; predmet to"be mora biti v okviru tistega sporazuma, s katerim
sta se stranki vnaprej podredili arbitra"i za doloene vrste sporov; obiajno obstajajo
seznami arbitrov, izmed katerih se izberejo arbitri za posamezen primer; pravila postopka
so praviloma doloena "e vnaprej.
Clede na to, da sta za spor vedno potrebni vsaj dve stranki, je za arbitra"no reevanje spora
potrebno soglasje med njima o arbitra"i. Pravni temelj meddr"avne arbitra"e je lahko!
- posebni sporazum ' compromis (tip mednarodne pogodbe, s katero se ustanovi
arbitra"a);
- arbitra"na klavzula (posebna klavzula o reevanju sporov z mednarodno arbitra"o) v neki
mednarodni pogodbi; klavzula predvideva arbitra"o glede izvajanja in sporov glede
pogodbe, doloen pa je tudi nain delovanja arbitra"e;
- mednarodna pogodba glede mirnega reevanja sporov (traite d\arbitrage).
Pristojnost arbitra"nega organa!
- ratione personae ' ne gre zgolj za dr"ave, lahko so tudi drugi subjekti MP (organizacije,
*veti sede" itd.);
- ratione materiae ' ne gre zgolj za spor pravne narave, lahko se reuje tudi politine spore
(dr"ava se rei odgovornosti, npr. da se je slabo izpogajala).
&e ni posebej doloeno ter v dvomu, arbitra"a sama presoja obseg svoje pristojnosti
(competence de la competence).
%0%
Praviloma imenuje vsaka stranka enako tevilo arbitrov. -er se obiajno doloi neparno tevilo
arbitrov, se morata stranki sporazumeti o vsaj enem (neparnem) arbitru. /eparnega arbitra lahko
sporazumno doloijo tudi arbitri, ki sta jih imenovali dr"avi. *estava arbitra"nega organa! arbiter
posameznik ali arbitra"ni tribunal!
- so L! vsaka dr"ava imenuje enega, tretji pa je nevtralen in ponavadi tudi predsednik
tribunala;
- jih je @! 9taba $ormula: vsaka dr"ava svojega, ta dva pa nato najdeta e tri, ki lahko
nato sami sprejmejo odloitev (preglasujejo).
*talno arbitra"no razsodie s sede"em v 5aagu! ustanovljeno l. %=22 s 5aako konvencijo o
mirnem reevanju sporov. 8o razsodie ni institucija. 6saka pogodbena stranka konvencije
lahko doloi ; dr"avljane kot arbitre ' uvreni so na spisek stalnih arbitrov. *lovenija je v to
konvencijo vkljuena po pravilih nasledstva in ima 0 arbitra. 8a spisek arbitrov v praksi ni pogosto
uporabljen, ker imajo dr"ave ponavadi "e v mislih, koga hoejo imeti za arbitra v konkretnem
sporu (specialista na nekem podroju). 6endar pa imajo ti arbitri pomembno $unkcijo ' predlagajo
kandidate za sodnike Meddr"avnega sodia v 5aagu.
9Metoda list arbitrov: da se ne iejo v vsakem primeru posebej (Permanent court o$
arbitration ' PB)). 8o je predvideno po 5aaki konvenciji iz leta %2D<. #ahteve so!
- dr"ave morajo te arbitre imenovati (*lovenija jih ni);
- te liste je potrebno a"urirati (za primer smrti, bolezni itd.).
9)ppointing authoritE: za arbitre je!
- dr"ava;
- ugleden posameznik, npr. predsednik ,BJ ' Q;@ 5aake konvencije (%2D<) doloa, da
mora arbitra v primeru, e ga ne imenuje dr"ava, imenovati nekdo tretji! neka druga
dr"ava ali ugleden posameznik.
Pravila (nain) postopka doloajo!
- primarno stranke v sporu (v kompromisu, v pogodbi glede mirnega reevanja sporov itd.);
- subsidiarno arbitra"ni tribunal.
,mamo tudi modelna pravila! Model 4ules on )rbitral Procedure. Praviloma se odloitve
sprejemajo z veino glasov arbitrov. ?r"avi pa se lahko dogovorita, da mora biti odloitev sprejeta
soglasno. 8o sicer ni ravno obiajno, je pa mo"no. Materialna pravila!
- doloena so v pravnem temelju za arbitra"o;
- v dvomu se uporablja mednarodno pravo;
- po posebnem pooblastilu eK aeUuo et bono.
)rbitra"ni postopek!
- v temeljnih obrisih se pribli"uje ,BJ;
- naeloma je kontradiktoren (pisni in ustni del, dokazni postopek, zaslianje pri, ogled
lokacij, zastopniki, svetovalci itd.);
- zaupnost ' lahko je zaprt za javnost;
- sorazmerno hiter ' hitreji od postopka na Meddr"avnem sodiu (tam lahko traja
postopek tudi ve let); vendar lahko zaradi postopkov pri dogovoru o arbitra"i, za katere je
potrebno soglasje obeh dr"av v sporu, "e sama priprava traja precej asa;
- arbitra"a je v primerjavi z Meddr"avnim sodiem tudi precej dra"ja, saj stroke postopka
v celoti nosita stranki.
#nailnosti razsodbe!
a) pravno obvezujoa in dokonna;
b) problem izvrevanja, saj ni prisile; ponavadi sicer teh te"av niti ni (za izvritev sodbe
5aakega sodia poskrbi 6* #/);
c) uinek inter partes;
d) oblika! izrek in obrazlo"itev;
e) mo"nost nasprotnih in loenih mnenj;
%00
$) vsebuje razlago razsodbe;
g) mo"no je izpodbijanje (prekoraitev pooblastil, bistvena napaka glede ugotovitve dejanskega
stanja ali pri uporabi prava); mo"nost razglasitve ninosti (prekoraitev pristojnosti arbitra"e,
korupcija arbitra, nespotovanje bistvenih pravil postopka,.);
h) mo"nost revizije v primeru novih dejstev.
Pozitivne plati meddr"avne arbitra"e!
- hiter postopek,
- dolgotrajnost pogajanj za dosego kompromisa,
- zaupna narava,
- politini motivi,
- mo"nost oblikovanja postopka, tribunala in izbire materialnih pravil.
/egativne plati!
- malo izgrajenih pravil,
- izkljuitev intervencije (ni intervencije tretjih dr"av),
- izvrevanje razsodbe,
- izbira kraja arbitra"e,
- visoki stroki in te"ave z logistiko.
1.2.1. Meddr<avno sodstvo * Meddr<avno sodi-e v (aagu
.6C?/
Je poglavitni sodni organ F#/ (imajo jih ve). *tatut *talnega meddr"avnega sodia (*M*) je
sestavni del JO vse dr"ave lanice #/ so ipso $acto pogodbene stranke *M*; dr"ava
nelanica lahko postane pogodbenica *M* samo pod pogoji, ki jih postavita C* in 6*. Pravdne
stranke so lahko samo dr"ave. Posamezniki ne morejo biti stranke v postopku, eprav so lahko
vekrat predmet spora med dr"avami (npr. diplomatska zaita).
/aloga Meddr"avnega sodia je dvojna!
- reevanje sporov, ki mu jih sporazumno predlo"ijo dr"ave, in
- dajanje svetovalnih mnenj ' svetovalnih mnenj ne morejo zahtevati dr"ave, temve samo
Ceneralna skupina, 6arnostni svet in organizacije, ki jih za to pooblasti Ceneralna
skupina; svetovalno mnenje nima obvezujoe moi; organ, ki ga je zahteval, ga lahko
bodisi upoteva bodisi sprejme drugano reitev.
1.2.1.1. Organi#a&ija 4odi-a
%@ sodnikov (v sodiu morajo biti zastopane vse poglavitne civilizacije in poglavitni pravni sistemi
sveta); pogoji za sodnika ,BJ!
a) oseba visokega moralnega ugleda (in neodvisna),
b) izpolnjevati pogoje iz svoje dr"ave, ki se zahtevajo za opravljanje najvijih sodnih slu"b,
c) izpolnjevati pogoje za ustavnega sodnika priznan strokovnjak mednarodnega prava.
Mandat je 2 let G mo"nost ponovne izvolitve. Predsednik in podpredsednik imata L3letni mandat
in sta lahko ponovno izvoljena. 6saka L leta se voli @ sodnikov, da se zagotovi kontinuiteta (0PL
sodnikov ima vzporedne izkunje).
*odnike volita C* in 6* neodvisno drug od drugega (loene volitve) s seznama oseb, ki jih
predlagajo dr"avne skupine *talnega arbitra"nega sodia. C* in 6* volita z absolutno veino
C*! 21 (@D^ od %2% lanic), 6*! = (@D^ od %@ lanic).
*odniki morajo biti neodvisni (ne smejo opravljati politine, upravne $unkcije, ne smejo imeti druge
zaposlitve, v postopkih ne smejo nastopati kot zastopniki ali svetovalci strank). J"ivajo imuniteto.
%0L
*M* doloa tudi mo"nost ustanavljanja senatov, sestavljenih iz L ali ve sodnikov (za odloanje v
doloenih vrstah zadev ' delovni spori, tranzit, komunikacije).
*odie zaseda v 5aagu (/izozemska) v Palai miru; vendar lahko v kaknem primeru obie
dr"avo stranko v sporu (npr. %22< v Cabcikovo3/agEmaros).
*odie zaseda stalno v polni sestavi; lahko se dogovori, da posamezni sodniki ne bodo
sodelovali v postopku, nujno pa jih mora biti 2. /a predlog pravdnih strank lahko doloa v
skrajanem postopku v senatu @ sodnikov. &e je v sporu dr"ava, katere dr"avljanstvo ima sodnik,
ki v sporu sodi, ta lahko sodi, ampak ima potem druga dr"ava tudi mo"nost izbire svojega sodnika
(> ad hoc sodnik, nima istih ugodnosti kot ostalih %@ lanov sodia).
,ma svoj poslovnik (4ules o$ the Bourt), ki se spreminja in vpliva na vsebino *M* (na tiste bolj
splone dolobe, ki jih poslovnik nadalje razlenjuje).
1.2.1.2. Pristojnosti 4odi-a
0 glavni pristojnosti!
a) sojenje v sporih med dr"avami,
b) dajanje svetovalnih mnenj.
4ojenje v spori:
*M*! v konkretnem primeru se pristojnost *odia vzpostavi takrat, ko se stranke sporazumno
podredijo njegovi pristojnosti (> privolitev dr"av). 8o se lahko zgodi na dva naina!
%. stranke sklenejo poseben sporazum oz. kompromis, na podlagi katerega *odiu predlo"ijo
"e nastali spor (special agreement); stranke lahko tudi doloijo pristojnost *odia za bodoe
spore!
- v mednarodno pogodbo, ki ureja odnose med dr"avami pogodbenicami, lahko zapiejo
klavzulo, na podlagi katere bo morebitne spore reevalo *odie,
- sklenitev posebne pogodbe, ki doloa vrste sporov, ki se bodo reevali pred *odiem;
0. $akultativna (dispozitivna, opcijska) klavzula (QL1P0 *tatuta), s katero lahko vsaka dr"ava z
enostransko izjavo prevzame obveznost, da se brez posebnega sporazuma podreja
pristojnosti *odia glede sporov doloene vrste v razmerju do vsake dr"ave, ki je prav tako
podpisala to klavzulo (pogoj recipronosti); izjava se lahko nanaa na spore glede!
- razlage pogodbe;
- kateregakoli vpraanje mednarodnega prava;
- obstoja kaknega dejstva, ki bi (v kolikor se ugotovi) pomenilo kritev meddr"avne
obveznosti;
- narave ali obsega odkodnine, ki se mora dati za kritev kakne mednarodne obveznosti.
8ovrstna izjava zavezuje dr"ave, da se podredijo pristojnosti *odia v mejah, ki jih doloijo same
(asovna omejitev, omejitev samo na doloeno skupino dr"av,.).
!,. en .i#pitK/
%. Pristojnost *odia se razteza na vse zadeve, ki mu jih stranke predlo"ijo, kakor tudi na vse
primere, ki so posebej doloeni v Jstanovni listini #dru"enih narodov ali v veljavnih pogodbah
in dogovorih.
0. ?r"ave, ki so pogodbene stranke tega *tatuta, smejo kadarkoli izjaviti, da v razmerju do
vsake druge dr"ave, ki sprejme isto obveznost, pripoznavajo kot obvezno ipso $acto in brez
posebnega sporazuma pristojnosti *odia v vseh pravnih sporih, ki se nanaajo na!
- razlago kakne pogodbe,
- katerokoli vpraanje mednarodnega prava,
- obstoj kaknega dejstva, ki bi pomenilo, e se ugotovi, kritev kakne meddr"avne
obveznosti,
- naravo ali obseg odkodnine, ki se mora dati za kritev kakne mednarodne obveznosti.
L. Prej omenjene izjave se lahko dajo brezpogojno ali pod pogojem vzajemnosti med ve
dr"avami ali med doloenimi dr"avami, ali pa za doloen as.
%0;
;. 8akne izjave se deponirajo pri generalnem sekretarju #dru"enih narodov, ki polje njih
prepise pogodbenim strankam tega *tatuta in tajniku *odia.
@. ,zjave, ki so bile dane po L1. lenu *tatuta *talnega meddr"avnega sodia in so e v veljavi,
se med pogodbenimi strankami tega *tatuta tejejo, kot da je z njimi bila sprejeta obvezna
pristojnost Meddr"avnega sodia za preostali as njihove veljavnosti v skladu z njihovimi
dolobami.
1. &e nastane spor o tem, ali je *odie pristojno, odloi *odie.
-ako se zadeva predlo"i sodiu!
%. s sporoilom o posebnem sporazumu; naslovljeno na tajnika sodia;
0. s pisno vlogoPto"bo na podlagi opcijske deklaracije ali mednarodne pogodbe; naslovljeno na
tajnika.
8ajnik obvesti vse ?&.
*odie odloa na podlagi $ormalnih virov ali pa pravinosti (e se stranki izrecno tako
dogovorita) !1. en .i#pitK/!
%. *odie, katerega naloga je odloati v skladu z mednarodnim pravom v sporih, ki se mu
predlo"ijo, naj uporablja!
- meddr"avne dogovore, bodisi splone bodisi posebne, s katerimi so postavljena pravila, ki
jih dr"ave v sporu izreno pripoznavajo,
- mednarodni obiaj kot dokaz obe prakse, ki je sprejeta kot pravo,
- oba pravna naela, ki jih pripoznavajo civilizirani narodi,
- sodne odlobe, s pridr"kom dolobe @2. lena, in nauk najbolj kvali$iciranih pravnih
strokovnjakov razlinih narodov, kot pomo"no sredstvo za ugotavljanje pravnih pravil.
0. 8a doloba ne omejuje pravice *odia, da odloa o zadevi eK aeUuo et bono, e se pravdne
stranke o tem sporazumejo.
Postopek se vodi v $rancoskem ali anglekem jeziku. #astopniki, pravni svetovalci in odvetniki
strank u"ivajo diplomatske privilegije in imunitete, ki so jim potrebne za neodvisno opravljanje
svojih dol"nosti. Postopek ima dva dela!
- pisni postopek! *odiu se poljejo in pravdnim strankam vroijo vloge, odgovori nanje in
po potrebi replike, prav tako pa tudi vsi dokazni spisi in listine;
- ustni postopek zane se po konanem pisnem postopku; bistvo je v tem, da *odie
zasliuje prie in izvedence ter poslua zastopnike strank, pravne svetovalce in odvetnike;
ustna obravnava je javna, razen e *odie odloi drugae oz. e obe pravdni stranki
zahtevata, naj se obravnava zapre za javnost.
-o stranka enkrat sprejme pristojnost *odia, ne more prepreevati njegovega delovanja s svojo
pasivnostjo. &e namre stranka ne pride pred *odie ali opusti obrambo svoje zadeve, sme
nasprotna pravdna stranka predlagati *odiu, naj odloi v korist njenega zahtevka.
*tranke se lahko med postopkom poravnajo ali odstopijo od nadaljevanja pravde. 8o se mora
zgoditi pred razglasitvijo sodbe.
*tatut predvideva tudi intervencijo tretjih, zainteresiranih dr"av. &e je kakna dr"ava mnenja, da
bi lahko bil s sodbo v nekem sporu prizadet kaken njen interes pravne narave, sme predlagati
*odiu, da ji dovoli intervenirati v postopku. F taknem predlogu odloi *odie.
*odie odloa v dveh $azah!
%. o svoji pristojnosti, ali je to"ba dopustna (>procesni preizkus);
0. o vsebini (meritum).
Fbravnave so javne. *odie sprejema odloitve tajno z veino glasov navzoih (e so glasovi
nerazdeljeni, odloa glas predsednika oz. podpredsednika, e ga nadomea). *odba se razglasi
na javnem zasedanju. Aiti mora obrazlo"ena, lahko se podajajo loena mnenja. Meritum sodbe je
sestavljen iz treh delov!
- ugotavljanje dejstev;
- ugotavljanje merodajnega prava;
%0@
- uporaba prava na dejansko stanje.
Fdloba *odia je dokonna, njen uinek pa je omejen na pravdne stranke. *tatut ne
predvideva mo"nosti pravnega sredstva (> ni prito"be), ki bi ga bilo mogoe nasloviti na neko
vijo instanco. 6endar pa dopua mo"nost, da se vsaka stranka obrne na *odie in od njega
zahteva razlago sodbe, e nastane spor o njenem smislu ali dosegu. Poleg razlage je mo"na tudi
revizija predlog za revizijo se sme vlo"iti, e je utemeljen z odkritjem kaknega novega dejstva,
ki je take narave, da bi moglo odloilno vplivati na izid, pri izrekanju sodbe pa *odiu in
pravdnim strankam ni bilo znano (subjektivni rok 1 mesecev, objektivni %D let).
*odie se $inancira iz prorauna #/; stroke postopka nosi vsaka stranka sama.
6saka lanica F#/ je zavezana, da se podredi odlobi Meddr"avnega sodia v vsakem sporu, v
katerem bi bila pravdna stranka. Jstanovna listina daje lanicam mo"nost, da se obrnejo na
6arnostni svet, e nasprotna pravdna stranka ne izvri sodbe. 6arnostni svet lahko da priporoila
ali odloi o ukrepih, ki jih je treba storiti, da se sodba izvri. 6arnostni svet ni goli izvritelj sodbe,
temve o zahtevi odloi z vidika ohranitve mednarodnega miru in varnosti. Pri arbitra"i stranke
nimajo mo"nosti, da bi se obrnile na 6arnostni svet.
6arnostni svet in *odie imata vsak svoje pristojnosti. 6arnostni svet odloa o politinih, *odie
pa o pravnih ukrepih (iz primera /ikaragva proti #?)).
4vetovana mnenja
-do lahko zaprosi za svetovalno mnenje7 C*, 6*, drug organ ali agencija, e dobi taka
pooblastila od C*. *vetovalno mnenje ne more nadomestiti postopka v sporu, lahko pa se izda
tudi o zadevi, ki je predmet spora. *vetovalno mnenje za dr"avo ni obvezujoe, organi pa ga
morajo spotovati.
#a svetovalno mnenje je potrebno podati pisno vlogo; tajnik o tem obvesti vse dr"ave, te lahko
podajo svoje pisne izjave, pa tudi ustne na obravnavi; *odie poda svojo izjavo na javni seji.
Poleg teh dveh glavnih pristojnosti ima sodie e incidennePstranske pristojnosti!
a) lahko izda zaasne ukrepe za varstvo pravic pravdnih strank,
b) dovoli intervencijo tretji dr"avi v postopek,
c) lahko obrazlo"i sodbo; mo"na je tudi revizija sodbe.
8e pristojnost se izvrujejo samo, ko obstajajo primerne okoliine; namen! naj bi pripomogle k
razreitvi spora in uinkovitosti sodbe; privolitev dr"av ni potrebna.
Q;% *M*! zaasni ukrepi se lahko (na predlog strankePlastno pobudo) izdajo kadarkoli v postopku
ali "e pred ugotovitvijo pristojnosti zadoa "e verjetnost stvarne in personalne pristojnosti
*odia; vsebinska pogoja za zaasni ukrep!
a) nevarnost kode,
b) element nujnosti.
&e predlog poda ena od strank, ga mora podati pisno; taka pisna vloga ima prednost pred vsemi
ostalimi zadevami ( im prej se mora reiti); vsi ukrepi se sporoijo pravdnim strankam in 6*.
Fdredba zaasnih ukrepov je pomo"ni postopek, v katerem se *odie ne ukvarja z glavnim
vpraanjem; prevladuje tudi stalie, da ima sklep o zaasnih ukrepih zavezujo uinek.
Q10 *M*! intervencija L. dr"av (e meni, da bi bil s sodbo prizadet njen interes pravne narave) ali
Q1L! e gre za razlago mednarodne pogodbe, katere pogodbenica je L. dr"ava, tudi lahko
intervenira dobi pravni polo"aj stranke (lahko imenuje ad hoc sodnika, sodba zavezuje tudi
njo).
%01
1.2.>. Varovanje miru po Ustanovni istini OZ2
Jstanovna listina vsebuje absolutno prepoved vojne. ?r"ave morajo reevati spore z mirnimi
sredstvi in na tak nain, da ne ogrozijo mednarodnega miru in varnosti. /e smejo uporabljati sile
ali gro"nje s silo, ki bi bila naperjena proti teritorialni nedotakljivosti ali politini neodvisnosti
katerekoli dr"ave oz. ki bi bila kako drugae nezdru"ljiva s cilji F#/. 6 vsakem primeru, kjer bi
lahko prilo do nevarnosti za mir, ima F#/ pravico in dol"nost ravnati tako, da se spor rei po
mirni poti (6,. poglavje). &e pride do ogro"anja miru, kritve miru ali agresivnih dejanj, pa mora
F#/ izvesti akcijo, predpisano v 6,,. poglavju. #ato lahko reemo, da gre Jstanovna listina dlje
od prepovedi vojne, ki je bila cilj Pakta ?rutva narodov in prizadevanj med obema svetovnima
vojnama.
Oahko reemo, da je pozitivno mednarodno pravo prepovedovalo napadalno vojno "e pred drugo
svetovno vojno. Jstanovna listina pomeni korak naprej. Prepoved vojne je razirjena na prepoved
uporabe sile in gro"nje s silo. 4epresija F#/ je vnaprej organizirana in jo lahko pristojni organ
aktivira s svojo odloitvijo. 4epresija ?rutva narodov je bila odvisna od dobre volje dr"av lanic.
Jstanovna listina vedno govori skupaj o mednarodnem miru in varnosti. # dol"nostjo skrbeti za
varnost je mo"nost delovanja F#/ razirjena. +dina meja na tem podroju je postavljena z
naelom, da nobena doloba Jstanovne listine organom F#/ ne daje pravice, da bi se vmeavali
v zadeve, ki po svojem bistvu sodijo v notranjo pristojnost dr"ave. 8o naelo pa ne izkljuuje
uporabe prisilnih ukrepov po 6,,. poglavju.
Prepoved uporabe sile je omejena s pravico do samoobrambe dr"av lanic. @%. len Jstanovne
listine doloa, da nobena doloba Jstanovne listine ne krati naravne pravice do individualne ali
kolektivne samoobrambe v primeru oboro"enega napada na lanico F#/, dokler 6arnostni svet
ne ukrene, kar je potrebno za ohranitev mednarodnega miru in varnosti. ?r"ave, ki izvedejo
ukrepe samoobrambe, morajo o tem takoj obvestiti 6arnostni svet.
1.2.>.1. Mirno re-evanje sporov v okviru OZ2 in V4 OZ2
)bsolutna prepoved vojne zahteva, da se vsako nasprotje interesov med dr"avami rei na miren
nain in da se, ko je to potrebno, mir zavaruje s prisilnimi sredstvi. #ato je Jstanovna listina
dr"avam nalo"ila doloene obveznosti, obenem pa je predvidela, da lahko tudi F#/ razpolaga s
sredstvi prisile. F#/ si mora prizadevati, da bi tudi dr"ave nelanice ravnale v skladu z naeli
Jstanovne listine, e je to potrebno za ohranitev miru in varnosti.
/a podroju mirnega reevanja sporov lahko v okviru Jstanovne listine razlikujemo dve skupini
primerov!
- 6,. poglavje se nanaa na mirno reevanje sporov tu nastopa F#/ kot posrednik,
Jstanovna listina pa dr"avam nalaga, da morajo svoje spore reevati na miren nain;
- 6,,. poglavje se nanaa na akcije v primeru ogro"anja miru, kritve miru in agresivnih
dejanj; tu nastopa F#/ kot organizacija za ohranitev miru s prisilnimi sredstvi.
Jporaba 6,. ali 6,,. poglavja je odvisna od tega, ali obstaja velika nevarnost za mir ali pa je ta
nevarnost bolj oddaljena oz. je sploh ni. 6,,. poglavje se uporabi samo takrat, ko se pojavi velika
nevarnost za mir (ogro"anje miru, kritev miru, agresivna dejanja).
?elovanje F#/ na podroju mirnega reevanja sporov bi moralo potekati preko 6arnostnega
sveta, ki je prvenstveno pristojen za te naloge. 6 praksi pa je na mesto 6arnostnega sveta
vekrat stopila Ceneralna skupina, ki je odloala o vseh mogoih vpraanjih miru (seveda z
omejitvami, ki izhajajo predvsem iz neobvezujoe narave njenih odloitev).
Po QL; JO sme 6* raziskovati vsak sporPsituacijo, ki bi lahko pripeljala do mednarodnega trenja,
da ugotovi, ali bi nadaljevanje sporaPsituacije povzroilo ogro"anje mednarodnega miru. -adar
6* razpravlja o kakem sporu, velja naelo nemo iudeK in res sua (nihe ni sodnik v svoji zadevi).
6* lahko da priporoila in ima iniciativo za reevanje spora pred ,BJ. Oahko se vkljui v reevanje
spora med dr"avama tudi e ti dve "e reujeta spor, npr. s pogajanji.
%0<
1.2.>.2. Mirno re-evanje sporov bre# interven&ije OZ2
Jstanovna listina v LL. lenu doloa, da si morajo stranke v vsakem sporu, katerega nadaljevanje
bi utegnilo ogro"ati ohranitev mednarodnega miru in varnosti, prizadevati, da se spor rei na
miren nain. Fsnovna dol"nost vsake lanice F#/ torej je, da sama poie reitev nekega spora.
?ol"nost dr"av lanic je, da ohranijo mir in da v nobenem primeru ne povzroijo vojne. 6ojne ne
smejo zaeti niti v primeru, ko bi bili vsi poskusi mirnega reevanja sporov neuspeni. ?o vojne ali
uporabe sile nikakor ne sme priti. 6 tem smislu je prepoved vojne absolutna.
1.2.>.!. Predo<itev spora organom OZ2
L<. len Jstanovne listine doloa! e stranke v sporu, katerega nadaljevanje bi utegnilo ogro"ati
ohranitev mednarodnega miru in varnosti, spora ne uspejo reiti z mirnimi sredstvi, ga predlo"ijo
6arnostnemu svetu. &e je 6arnostni svet mnenja, da bi nadaljevanje kakega spora dejansko
utegnilo ogro"ati ohranitev mednarodnega miru in varnosti, odloi, ali je treba ukrepati po L1.
lenu ali pa priporoiti take pogoje reevanja, ki se mu zdijo primerni.
* to dolobo Jstanovna listina strankam v sporu omogoa, da spor predlo"ijo 6arnostnemu
svetu. 6arnostni svet lahko reevanje spora zavrne, e oceni, da spor ni dovolj resen. #a
predlo"itev spora 6arnostnemu svetu mora biti izpolnjen e en pogoj! stranke morajo izrpati vsa
sredstva mirnega reevanja sporov. 8ega pogoja ne gre jemati prestrogo.
Pravico do predlo"itve spora 6arnostnemu svetu imajo tudi dr"ave, ki niso lanice F#/. 8a
pravica je omejena na tiste spore, v katerih so same udele"ene kot stranke.
6asih se nobena od strank v sporu ne "eli obrniti na F#/. Mo"no je tudi to, da se stranke
namerno izogibajo predlo"itvi spora organom F#/. #ato L;. len Jstanovne listine doloa, da
sme 6arnostni svet na lastno iniciativo raziskovati vsak spor ali situacijo, ki bi utegnila pripeljati do
mednarodnega trenja ali izzvati spor, da ugotovi, ali bi nadaljevanje spora oz. situacije utegnilo
ogro"ati ohranitev mednarodnega miru in varnosti.
-o je doloen spor predlo"en 6arnostnemu svetu, je njegova naloga, da na ustrezen nain
pripelje do reitve spora in da zagotovi ohranitev miru. Jstanovna listina ne doloa vrste postopka
in naina reevanja sporov, zato ima 6arnostni svet mo"nost, da sam izbere nain in sredstva in
jih prilagodi konkretnemu primeru.
Pri samem reevanju predlo"enega spora mora 6arnostni svet paziti, da stranke uporabijo tista
sredstva in postopke, ki so jih "e same sporazumno sprejele.
&e vsa ta prizadevanja niso uspena, se zane zakljuna $aza delovanja 6arnostnega sveta, in
sicer v dveh primerih!
- e obstajajo okoliine, ki bi v primeru nadaljevanja spora lahko pripeljale do ogrozitve
mednarodnega miru in varnosti;
- e stranke pristanejo na to, da 6arnostni svet poda svoj predlog za reitev spora.
6 obeh primerih poda 6arnostni svet svoj predlog. Pri tem je povsem svoboden in lahko predlaga
kakrnokoli reitev, ki se mu zdi primerna. /i potrebno, da je reitev v skladu z obstojeim MP.
-ljub temu mora 6arnostni imbolj upotevati mednarodne predpise in zahteve pravinosti.
Predlogi 6arnostnega sveta za stranke niso obvezni. Oahko jih sprejmejo ali zavrnejo. 6elikokrat
slu"ijo kot osnova za neposreden sporazum med strankami.
,z povedanega izhaja, da dolobe Jstanovne listine ne zagotavljajo reitve spora v vsakem
primeru, saj so predlogi 6arnostnega sveta priporoilne narave. 6arnostni svet lahko sprejme
prisilne ukrepe samo v primeru, e obstaja nevarnost za mir. 8o je posledica loitve postopkov po
6,. in 6,,. poglavju Jstanovne listine.
1.2.>.). 8oektivni ukrepi
6 prejnjem poglavju opisani postopek se nanaa na takne napetosti in spore, ki sicer ogro"ajo
mednarodni mir, vendar pa stopnja ogro"enosti ni tako velika, da bi zahtevala akcijo F#/ za
ohranitev ali vzpostavitev miru. 6,,. poglavje Jstanovne listine pa se nanaa na huje primere
ogro"anja miru, kritve miru in agresivnih dejanj, torej na takne primere, ko je mir "e ogro"en ali
kren oz. ko je "e prilo do napadalnih dejanj.
%0=
Jstanovna listina predvideva akcijo F#/ v vsakem primeru ogro"anja miru, kritve miru in
agresivnih dejanj. )kcija se izvede, e v prejnjih poglavjih opisana sredstva niso bila uspena
oz. e do njihove uporabe sploh ni moglo priti. /adzoruje jo 6arnostni svet, pri izvajanju pa mu
morajo pomagati vse dr"ave lanice F#/. Pomo dr"avi, proti kateri akcija poteka, je
prepovedana.
)kcija F#/ ni vedno potrebna. 6asih zadostuje, da 6arnostni svet pozove napadalca ali
stranke, ki so izzvale nevarnost za mir, naj ustavijo sporna dejanja in se podredijo taknim
zaasnim ukrepom, kakrni se mu zdijo potrebni ali za"eleni. 8ak poziv so stranke dol"ne izvriti.
&e tega ne storijo, zane 6arnostni svet odloati o sprejemu prisilnih ukrepov. Jkrepi, ki jih
predvideva 6,,. poglavje, so naslednji!
- preventivni ukrepi! e obstaja samo gro"nja za mir;
- represivni ukrepi! e je mir "e kren;
- ukrepi brez uporabe oboro"ene sile! popolna ali delna prekinitev ekonomskih odnosov,
prekinitev "eleznikih, pomorskih, zranih, potnih, telegra$skih, radijskih in drugih
komunikacijskih sredstev, prekinitev diplomatskih odnosov;
- uporaba oboro"ene sile, katere namen je zastraevanje ali gro"nja (demonstrativni
ukrepi);
- uporaba sile brez boja (npr. blokada);
- izvajanje oboro"enih vojnih operacij z zranimi, pomorskimi ali kopenskimi silami.
6arnostni svet lahko ukrepe med seboj kombinira. *redstva za oboro"eno akcijo se pripravijo
vnaprej. ,zvajanje akcij ne prepreuje, da ne bi 6arnostni svet e naprej poskual reevati spora s
sredstvi iz 6,. poglavja Jstanovne listine.
Prva prava oboro"ena akcija F#/ je bil Puavski vihar zoper ,rak leta %22%.
#a oboro"ene akcije mora 6* najprej ugotoviti ogro"anje miru, agresivna dejanja, kritve miru '
potem sporoi, da namerava posei s silo. Fboro"ene ukrepe lahko realizira sama F#/, lahko pa
to dovoli drugim dr"avam (avtorizira uporabo sile).
/eoboro"ene sankcije! zahteva se ogro"anje mednarodnega miru in to, da se da cilj dosei na
drugaen nain kot s silo!
a) gospodarske! npr. prepoved trgovanja;
b) ciljane!
- embargo na trgovanje z oro"jem,
- prepoved potovanj za doloene $unkcionarje,
- prepoved trgovanja z diamanti.
1.2.>.+. Mirovne opera&ije
6asih se je pokazala potreba, da F#/ na doloeno podroje polje oboro"ene sile, vendar ne
zaradi izvrevanja prisilnih akcij, temve zaradi opravljanja varnostne in redarstvene slu"be.
/aloga teh sil je bila zavarovanje miru na podrojih, kjer je bil mir ogro"en oz. kren. #ato so se
tudi imenovale interpozicijske sile. #a tovrstne razline naine delovanja F#/ se je uveljavil izraz
mirovne opera&ije (peace3keeping operations). Mirovne operacije so tisti ukrepi F#/, ki
vkljuujejo uporabo oboro"enih sil, vendar ne kot prisilno sredstvo, ki bi bilo naperjeno proti
doloenemu kritelju miru. /jihov namen je vzpostavitev miru, prepreevanje oboro"enih
spopadov in ohranitev miru, pri tem pa se oboro"ene sile ne uporabijo proti strankam v spopadu.
,zvajanje mirovnih operacij je odprlo tevilna vpraanja, ki so se reevala z odloitvami organov
F#/ in s sporazumi med F#/ in tistimi dr"avami, kjer so se mirovne operacije izvajale.
,nterpozicijske sile se namre lahko poljejo v doloeno dr"avo samo z njenim pristankom. *
sporazumom se doloi pravni polo"aj interpozicijskih enot, njihovo razmerje do notranjih organov
dr"ave, nain oskrbovanja, $inanciranje, sestavo itd.
6* polje mirovne sile na doloeno obmoje ' vojaki nadzor nad rtami premirja. Mirovne
operacije v JO izrecno niso doloene (izhajamo iz teleoloke razlage). /aloge mirovnih operacij
so!
- zagotavljanje varnosti,
%02
- zaita humanitarnih dobav (J/P4FHF4 ' l. %220 ustanovljen za vzdr"evanje premirja
med bJ in 5rvako),
- pomo pri volitvah,
- pomo pri vzpostavljanju pravosodja.
1.2.>.,. Defini&ija napada
/apad je bil obsojen in prepovedan "e pred drugo svetovno vojno, izrecno obsodbo in prepoved
pa vsebuje tudi Jstanovna listina. /a podlagi dela odbora strokovnjakov je Ceneralna skupina
leta %2<; sprejela de$inicijo napada. /apad je uporaba oboro"ene sile doloene dr"ave proti
suverenosti, teritorialni celovitosti in politini neodvisnosti druge dr"ave ter vsaka druga uporaba
oboro"ene sile, ki je nezdru"ljiva z Jstanovno listino. Pri tem se izraz 9dr"ava: uporablja ne
glede na to, ali je dr"ava priznana, in ne glede na to, ali je lanica F#/. ,zraz 9dr"ava: se
uporablja tudi za skupine dr"av.
/apad se ne more opravievati s sklicevanjem na politine, gospodarske ali kakne druge
razloge. Cre za zloin proti mednarodnemu miru, ki povzroi mednarodno odgovornost.
Pridobivanje obmoja, ki je posledica napada, se ne priznava.
?e$inicija napada ne o"i dometa dolob Jstanovne listine, tudi ne tistih, ki dopuajo uporabo
sile. Prav tako s tem ni omejena pravica do samoodlobe, svobode in neodvisnosti narodov,
katerim je bila ta pravica odvzeta s silo. 8o se nanaa predvsem na tiste narode, ki jim vladajo
kolonialni in rasistini re"imi ali ki se nahajajo pod kakno drugo obliko tujega gospostva. 8i
narodi imajo pravico, da se borijo za svobodo in da prejemajo pomo v skladu z dolobami
Jstanovne listine.
1.2.>.0. 4amopomo
/i nujno, da bodo sredstva mirnega reevanja sporov in mirovne operacije uspeni ' za take
primere mora obstajati mo"nost samopomoi, ki je na meji med mirnimi sredstvi reevanja sporov
in vojno kot oboro"enim spopadom (> vrste uporabe sile brez vojne, oboro"ene sile). 8a uporaba
sile je omejena in se izvaja po doloenih pravilih. Fd uporabe sile v vojni se razlikuje po obsegu
in namenu. Pogoji za upravieno uporabo samopomoi so!
- iti mora za nek interes, ki ga iti MP;
- obstajati mora neizzvana kritev oz. neizpolnitev neke dol"nosti;
- dr"ava mora pred uporabo samopomoi poskuati uporabiti druga sredstva (diplomatska
pot, posredovanje, arbitra"a itd.);
- dr"ava, ki uporabi samopomo, se temu ni smela odrei.
&e so ti pogoji izpolnjeni, je samopomo dopustna in se ne teje kot kritev MP.
Poznamo L oblike samopomoi (vse brez oboro"ene sile)!
%. retor#ija ' pomeni vrnitev nekega mednarodnopravno dopustnega, a neprijaznega oz.
nevljudnega ukrepa s primernim protiukrepom, ki tudi ne pomeni kritve MP (npr. poostritev
prehoda na dr"avni meji, zvianje carin, zavraanje izdaje vizumov, odpoklic veleposlanika,
razglasitev diplomatov za neza"eljene osebe itd.);
0. represaije v asu miru (poznamo tudi tiste v asu vojn); izraz se uporablja za razline ukrepe
samopomoi; gre za ukrepe, ki jih sprejme dr"ava zaradi kritve mednarodnih pravic proti
drugi dr"avi kot odgovor na protipravno dejanje te druge dr"ave; njihov namen je drugo
dr"avo prisiliti k prenehanju protipravnega delovanja oz. pridobiti neko zadoenje; represalije
so sestavljene iz ukrepov, ki so sami po sebi protipravni, vendar je protipravnost v primeru
represalij na podlagi posebnega pravila MP izkljuena; represalije lahko izvaja samo dr"ava
preko svojih organov, upraviene pa so samo takrat, ko ustrezajo interesu, ki se "eli zaititi;
morajo biti sorazmerne s prvotno kritvijo; ko je dose"en namen, zaradi katerega so se
zaele, se mora njihovo izvajanje prenehati; represalije v mirnem asu ne smejo biti nasilne in
ne smejo presei meje tistega, kar je prepovedano tudi v vojni, v vojnem asu pa ne smejo
kriti zakonov lovenosti; ker se represalije izvajajo zaradi pomanjkanja naddr"avne sodne in
%LD
izvrilne oblasti, lahko izzovejo veri"no reakcijo vedno hujih protiukrepov to lahko pripelje
do resnih zaostritev v mednarodnih odnosih zato so bile sprejete tevilne konvencije, ki so
si prizadevale omejiti samopomo (?ruga haaka konvencija, )lvarezova deklaracija itd.);
L. retaia&ija ' je posebna vrsta represalij, ki pomeni uporabo enakih protiukrepov kot odgovor
na protipravne ukrepe druge dr"ave (povrailo z enakim).
>. VO?2O P"%VO
>.1. Vojna in drugi oboro<eni spopadi
Mednarodno vojno pravo obsega pravila, ki urejajo odnose med subjekti MP v asu vojne oz. v
zvezi z vojno. 6asih se postavi vpraanje, zakaj sploh vojno pravo, e imamo temeljno naeo
neuporabe sie v MP. Fdgovor je!
- vojno pravo je stareje od tega naela ' pravila o vojskovanju so zelo stara;
- ni nujno, da dr"ave upotevajo prepoved uporabe sile (ker do vojne pa lahko pride, je
potrebno tudi to podroje urediti, da ne bo pravne praznine).
/ekatera pravila vojnega prava se morajo spotovati tudi v tistih oboro"enih spopadih, ki ne
pomenijo vojne v smislu mednarodnega prava (oboro"en spopad med dvema dr"avama). Cre za
razline nepriznane vojne, dr"avljanske vojne ali mejne spopade.
6ojno pravo je v interesu akterjev vojne (oboro"enih sil), e posebej pa civilnega prebivalstva, ki
se v vrtincu spopadov znajde. Bilj vojnega prava je zato predvsem humanizacija oboro"enih
spopadov (izbrati moramo najbolj human mo"en nain za prizadeti nasprotno stran). *eveda pa
to ne sme iti na raun doseganja ciljev (oz. e bi lo, teh pravil nihe ne bi hotel upotevati ' da bi
se dr"ave tako humano obnaale, da v vojni sploh ne bi mogle zmagati ). 6ojno pravo torej
postavlja take omejitve, ki ne onemogoajo doseganje ciljev. Fd dr"av se priakuje, da bodo vsaj
te minimalne zahteve spotovale.
6ojna je v smislu mednarodnega prava oboro"en spopad med dvema ali ve dr"avami. 8o
pomeni, da dr"avljanska vojna ne spada pod ta pojem. Predpisi MP naj se ne bi uporabljali za
spopade znotraj dr"ave. 6endar pa so Xenevske konvencije iz leta %2;2 doloile, da mora vsaka
stranka v notranjem spopadu, ki nima znaaja vojne, spotovati nekatera pravila vojnega in
humanitarnega prava. *edaj vojno pravo ureja tudi notranje oboro"ene spopade, obmejne
spopade, oboro"ene akcije F#/ itd. (upoteva se $aktino stanje oboro"enih spopadov).
?e$inicije vojne!
- enostranska de$inicija! gre za mno"ico nasilnih dejanj dr"ave, ki "eli drugi dr"avi vsiliti
svojo voljo;
- pravina vojna; ta koncept postavil *v. )vgutin (L elementi! legitima autoritas ' legitimna
oblast mora odloiti o tem, da se gre v vojno, iusta causa ' pravien razlog, recta intentio
' proporcionalnost sredstev); 8oma" )kvinski in 5ugo Crotius sta razvijala to misel naprej;
- dvostranska de$inicija (5ugo Crotius)! vojna je stanje vojskovanja med dr"avami; takrat je
bila vojna pojmovana kot meddr"avni spopad;
- pro$esor 8omi! vojna je stanje, v katerem se uporabljajo pravila vojnega prava.
#a obstoj vojne je potreben namen vojskovanja, t.j. da vsaj ena dr"ava izvaja vojne operacije
(da "eli vsaj ena stranka izzvati vojno stanje). F vojni ne moremo govoriti, e nobena stran nima
namena vojskovanja. 8o se lahko zgodi pri represalijah, ki se izvajajo z oboro"eno silo v mirnem
asu (amerika okupacija 6era Bruza leta %2%;, italijanska okupacija -r$a leta %20L).
?o vojne lahko pride tudi med lanicami kon$ederacije ali personalne unije. Prav tako lahko pride
do vojne med obmojem pod protektoratom in dr"avo zaitnico.
6 zgodovini je vojna vekrat spreminjala obliko!
- vojskovanje majhnih najemnikih vojska;
%L%
- /apoleonove vojne ' anga"iranje velikih nacionalnih vojska (tudi tu ni prisotno civilno
prebivalstvo);
- razvoj novega oro"ja (vodene rakete itd.), novi naini vojskovanja.anga"iranje te"ke
industrije (tu delajo civilisti) ' e "eli porazit nasprotnika mora uniiti te"ko industrijo,
nato tudi prehrambeno industrijo (pobijanje celotnega prebivalstva); to postane totalna
vojna, saj zajame celotno prebivalstvo.
Ooimo pravila (upotevajo speci$ike nainov)!
- kopenskega vojskovanja ' najstareja in zelo dodelana pravila;
- pomorskega vojskovanja ' mlaja pravila;
- zranega vojskovanja ' mlaja pravila.
>.2. Viri vojnega prava
6ojno pravo se je zaelo razvijati v srednjem veku v obliki obiajnega prava. Fbiajno pravo je e
danes pomemben vir vojnega prava (dr"ave se nanj sklicujejo). 6 %2. in 0D. stoletju so bile
sprejete tevilne mednarodne pogodbe, ki predstavljajo partikularno pravo med dr"avami
podpisnicami (obiajno pravo praviloma zavezuje vse lanice mednarodne skupnosti). 8udi
pogodbeno pravo pa vsebuje nekatera pravila, ki so splono priznana in veljajo kot obiajno
pravo za tiste dr"ave, ki niso podpisnice pogodb.
6estranske pogodbe, ki vsebujejo pravila vojnega prava, so!
- Parika pomorska deklaracija (%=@1);
- Petrograjska deklaracija o uporabi eksplozivnih nabojev (%=1=) ' gre za prepoved
nepotrebnega povzroanja bolein;
- ?ruga haaka deklaracija o prepovedi uporabe nabojev z duilnimi ali strupenimi plini
(%=22);
- 8retja haaka deklaracija o prepovedi 9dum3dum: nabojev (%=22) ' nabojev z
eksplozivnim zrnom;
- (aa-ke konven&ije in dekara&ije (%2D<)! o zaetku sovra"nosti, o zakonih in obiajih
vojne na kopnem (ta pravila so vsebovana v 5aakem pravilniku o vojskovanju na
kopnem ' vsebuje Martensovo klavzuloV), o pravicah in dol"nostih nevtralnih dr"av v
kopenski vojni, o ravnanju s sovra"nikovimi trgovskimi ladjami, o predelavi trgovskih ladij v
vojne, o polaganju podmorskih samodejnih min na dotik, o bombardiranju pomorskih sil v
asu vojne, o omejitvah pri zasegu v pomorskih spopadih, o pravicah in dol"nostih
nevtralnih dr"av v pomorski vojni, o prepovedi metanja projektilov in eksploziva iz balonov.
5aake konvencije vsebujejo kav#uo soidarnosti (clausula si omnes). 8a klavzula
pomeni, da se doloila konvencije ne uporabljajo, e v vojni sodeluje dr"ava, ki konvencije
ni rati$icirala (da ne pride do asimetrij obveznosti). 6endar pa so 5aake konvencije
pravzaprav kodi$ikacija obiajnega prava oz. so njihova pravila prela v obiajno pravo (in
to sanira prej omenjeno te"avo). #ato zavezujejo tudi tiste dr"ave, ki jih niso rati$icirale. 8o
je potrdilo tudi mednarodno vojako sodie v /Irnbergu.
- Xenevski protokol o prepovedi uporabe duilnih, strupenih ali podobnih plinov in
bakteriolokih sredstev v vojni (%20@);
- Oondonski protokol o pravilih podmornikega bojevanja (%2L1);
- Henevske konven&ije o #a-iti <rtev vojne (%2;2)! konvencija o izboljanju usode
ranjenih in bolnih pripadnikov oboro"enih sil na bojiu, konvencija o izboljanju usode
ranjenih in bolnih pripadnikov ter brodolomcev v oboro"enih silah na morju, konvencija o
ravnanju z vojnimi ujetniki, konvencija o zaiti civilnih oseb v asu vojne; leta %2<< sta
bila k Xenevskim konvencijam sprejeta e dva dodatna protokola (na pobudo 4deega
kri"a). +den od njih se ukvarja z mednarodnimi oboro"enimi spopadi; bistvena novost je,
da je kot mednarodne oboro"ene spopade priznal tudi boje proti kolonialnim oblastem;
tovrstni boji so izjema od naela prepovedi uporabe sile (poleg samoobrambe in akcije
6arnostnega sveta); drugi protokol de$inira notranje spopade (nemiri, demonstracije).
Protokola e doloata, da se oseb, mlajih od %= let, ne sme rekrutirati; zapovedujeta
ustrezno ravnanje z bolniki in vojnimi dopisniki, prepovedujeta napadanje objektov, kadar
%L0
bi to lahko povzroilo veliko katastro$o (npr. jedrske elektrarne, jezovi itd.); Xenevske
konvencije so prele v obiajno pravo Protokola tega statusa e nimata;
- -onvencija o zaiti kulturnih dobrin v vojni (5aag %2@;).
- -onvencija o prepovedi izpopolnjevanja, proizvodnje in skladienja bakteriolokega
(biolokega) in drugega strupenega oro"ja in o unienju takega oro"ja (Oondon, Moskva,
Nashington %2<0).
-odi$ikacije vojnega prava so bile pogoste, vendar doktrinarno naravnane. 5aake konvencije
(%=22, %2D<) imenujemo 5aako pravo > vojno pravo (vojskovanje, oboro"ene sile itd.).
Xenevske konvencije > humanitarno pravo (zaita "rtev vojne). Fbe konvenciji sta "e preli v
obiajno pravo.
6 uvodu &etrte haake konvencije (o zakonih in obiajih vojne na kopnem) je zapisana
Martensova kav#ua, ki je pomembna e danes! dokler se ne bo moglo izdati popolnejega
vojnega zbornika, tejejo pogodbenice za primerno ugotoviti, da v primerih, ki niso urejeni s
predpisi, ki so jih pogodbenice sprejele, ostanejo prebivalci in vojaki pod varstvom in oblastjo
nael mednarodnega prava, kakor izhajajo!
- iz nael, ugotovljenih med civiliziranimi narodi,
- iz zakonov lovenosti in
- iz zahtev javne vesti.
kodi$ikacija mednarodnega vojnega prava ni popolna, zato ga varujejo naela mednarodnega
prava, dokler se ne dopolni.
Poudarek je na prvem delu, ki izra"a idejo, da se vojskovanje razvija vedno hitreje in da so
oboro"ene sile vedno bolj inventivne (novo oro"je in metode), medtem ko se prepoved ele ez
nekaj let po oceni posledic tega \razvoja\. Martensova klavzula zagotavlja neko garancijo za
\analogno\ upotevanje pravil obiajnega vojnega prava (npr. z njo bi bili med 0. svetovno vojno
zaiteni partizani).
/espotovanje pravil vojnega prava s sklicevanjem na vojne potrebe nasprotuje sami ideji
vojnega prava, ki je povzeta v 00. lenu 5aakega pravilnika! stranke v vojni nimajo neomejene
svobode pri izbiranju vojnih sredstev.
6ojno pravo pa v skladu s splonimi predpisi kot sredstvo samopomoi dopua represalije.
4epresalije so upraviene in dopustne kot odgovor na protipravno ravnanje nasprotnika. /jihov
namen je nasprotnika prisiliti k prenehanju takega ravnanja. Mtiri Xenevske konvencije iz leta
%2;2 izrecno prepovedujejo represalije proti zaitenim osebam. 8o so ranjenci, bolniki,
brodolomci ter osebje, zgradbe in material, ki so namenjeni njihovi oskrbi. #aitene osebe so
tudi vojni ujetniki ter zaiteno civilno prebivalstvo in njihovo premo"enje. -onvencija o zaiti
kulturnih dobrin v vojni iz leta %2@; prepoveduje represalije proti kulturnim dobrinam.
>.!. Zaetek in kone& vojnega stanja
>.!.1. Zaetek vojnega stanja
6ojna se zane s $ormalno napovedjo vojne ali z izbruhom sovra"nosti z namenom vojskovanja.
?a gre za vojno, mora biti vsaj na eni strani podana volja voditi vojno (animus belligerendi).
Vojna napoved je enostranski pravni posel (sporoilo, noti$ikacija), s katerim se doloeni dr"avi
sporoi, da je v vojnem stanju. -er je v sodobnem mednarodnem pravu vojna absolutno
prepovedana, je vojna napoved izgubila svoj smisel.
6ojna se lahko zane tudi z golim izbruhom sovra"nosti. /i nujno, da gre za oboro"ene spopade,
zadostujejo "e sovra"ni ukrepi, ki se izvajajo v skladu z vojnim pravom (zaplemba dr"avnega
premo"enja ali premo"enja njenih dr"avljanov itd.). Oahko pa sovra"nosti med dr"avami ni, a so
vseeno v vojni.
%LL
>.!.2. Pravne posedi&e vojnega stanja med dr<avami
Posledica izbruha vojne je prekinitev vseh mirovnih odnosov med vojskujoimi dr"avami.
,zvrevanje obveznosti, ki bremenijo dr"ave, se zaustavi. Predpise prava miru zamenjajo predpisi
vojnega prava. ?iplomatski in konzularni odnosi se prekinejo. ?iplomatskemu in konzularnemu
osebju morajo dr"ave omogoiti varen odhod. #aito zgradb, arhivov in pripadnikov vojskujoih
dr"av obiajno prevzame tretja, nevtralna dr"ava.
6ojna ima vpliv tudi na mednarodne pogodbe ' povzroi ukinitev nekaterih bilateralnih pogodb
(ne pa vseh). 8ako med vojno prenehajo veljati pogodbe o prijateljstvu, trgovinskih odnosih,.
/ekatere multilaterlane pogodbe bodo suspendirane (pogodbe o &P med dr"avami v vojni, ne pa
v odnosu do ostalih dr"avV).
6ojskujoe dr"ave lahko tudi med vojno sklepajo pogodbe, ki urejajo razlina vpraanja o poteku
vojne (po naravi so mednarodne pogodbe). Cre za pogodbe o postopku s civilnim prebivalstvom,
o pokopavanju "rtev, o ustanavljanju nevtralnih obmoij itd. Poleg teh pogodb obstajajo e
posebne vojne pogodbe oz. sporazumi. ?ve znailnosti teh sporazumov sta!
- sklepajo jih vojaki poveljniki in za to ne potrebujejo posebnega pooblastila (pooblaeni
so "e na podlagi predpisov MP);
- ti sporazumi veljajo "e s podpisom (ne potrebujejo rati$ikacije).
Med vojne pogodbe spadajo kapitulacije, karteli in specialna premirja. -apitulacija je pogodba o
nainu in pogojih predaje celote ali dela oboro"enih sil. -arteli so npr. sporazumi o izmenjavi
ujetnikov. Premirje je ustavitev sovra"nosti za doloen as, bodisi med vsemi oboro"enimi silami
bodisi na doloenem obmoju.
?r"avljani dr"ave, s katero stopa dr"ava v vojno, so sovra"ni dr"avljani. Oahko postanejo vojni
ujetniki.
?r"avno premo"enje sovra"ne dr"ave se lahko zapleni, lastnim dr"avljanom pa se lahko nalo"i
prepoved poslovanja s podjetji sovra"ne dr"ave.
>.!.!. 8one& vojnega stanja med dr<avami
6ojna se lahko kona!
a) podreditev, debelacija ' v primeru popolnega podjarmljenja sovra"nika (debellatio); gre za
vzpostavitev miru brez kakrnegakoli pravnega akta; debelacija je po dananjem MP
nedopustnaV;
b) mirovna pogodba obiajno pa se vojna kona z mirovnim sporazumom > mednarodna
pogodba med strankami v vojni, s katero se vzpostavi mir, poleg tega pa se z njo uredijo e
tevilna druga vpraanja; vojno stanje preneha takrat, ko zane veljati mirovna pogodba, torej
ele z izmenjavo rati$ikacijskih listin, e je rati$ikacija predpisana; vendar pa se teje, da s
samim podpisom mirovne pogodbe sovra"nosti prenehajo; e se kljub sklenitvi sporazuma o
vzpostavitvi miru sovra"nosti nadaljujejo, vojna ni konana ' to je v skladu z naelom
e$ektivnosti v MP;
c) dejansko prenehanje sovra"nosti ' vasih temu sledijo enostranske izjave zmagovitih dr"av o
prenehanju vojne ( konkludentna dejanja; prenehanje sovra"nosti samo po sebi e ne
pomeni konca vojnega stanjaV.
>.!.). Pojem oboro<enega konfikta
Fboro"eni kon$likt ni vojnaV Fboro"eni kon$likt obsega en del vojne, vojna pa celoto pravnih
odnosov med dvema dr"avama. 6endar pa v primeru oboro"enega kon$likta pride v potev
uporaba vojnega prava.
Fbstajajo L tipine situacije oboro"enih kon$liktov!
%L;
%. mednarodni oboro"eni kon$likt > stanje, v katerem se uporablja oboro"ena sila med 0 ali ve
dr"avami, tudi e katera ne priznava vojnega stanja; do njega pride tudi v primeru tuje vojake
okupacije (nastane z oboro"enim odporom zoper tujo okupacijo oz. kolonialno oblast); nanj se
nanaa %. Protokol k Xenevskim konvencijam (%2<<) zanje se uporabi mednarodno vojno
pravo v celotiVV;
0. oboro"eni kon$likti, ki nimajo mednarodnega znaaja (0. Protokol) ' ponavadi gre za
dr"avljanske vojne kon$likti med dr"avo pogodbeno stranko in oboro"enimi silami, ki so se
odcepile od oboro"enih sil dr"ave ali drugih sil, ki obvladujejo del ozemlja, kar jim omogoa
stalne in usmerjene vojake operacije; v potev pride uporaba vojnega prava glede
oboro"enih kon$liktov ' ne pa vojno pravo mednarodnih pogodbVV;
L. notranji nemiri(spopadi ' upori, izolirani akti nasilja in drugi akti, ki niso oboro"eni kon$likti
(lokalni odpori,.); so izrecno izkljueni iz kategorije oboro"enih kon$liktov in se zanje vojno
pravo ne uporablja, pa pa notranje pravo dr"ave.
>.). 5oji-e
Aojie je ves prostor, na katerem lahko vojskujoe dr"ave pripravljajo in izvrujejo sovra"nosti.
6ojne akcije se lahko izvrujejo tudi na podrojih, ki ne spadajo pod suverenost nobene dr"ave.
#ato obsega bojie tudi odprto morje in nikogarnje podroje (terra nullius). Aojie se ne
razteza na podroje nevtralnih dr"av, njihovo obalno morje in nevtralizirana podroja, pa tudi ne
na zrani prostor nad temi povrinami.
Aojie se lahko raziri na podroje ali del podroja nevtralne dr"ave, ki sama ni v vojni, e
vojskujoe dr"ave dejansko izvajajo vojake operacije na njenem podroju. 6 tem primeru je tako
podroje bojie, ni pa sovra"no podroje.
/evtralizirana podroja se ustanovijo s pogodbo. Posledica nevtralizacije je, da se na
nevtraliziranem podroju ne smejo izvajati sovra"nosti, eprav je dr"ava, ki ji tako podroje
pripada, udele"ena v vojni.
Fd bojia je potrebno razlikovati obmoje vojnih operacij. 8o je tisto obmoje, na katerem se
vojake operacije dejansko izvajajo.
Aojie pomorske vojne obsega celotno morje in morskim ladjam dostopne vode, razen obalnega
morja nevtralnih dr"av in nevtraliziranih delov morja. Aojie torej obsega notranje vode in
teritorialno morje vojskujoih dr"av ter celotno odprto morje z izjemo nevtraliziranih povrin.
>.+. Osebe9 ki sodeujejo v vojni * oboro<ene sie
6 zgodovini so bila mnenja o tem, katere osebe sodelujejo v vojni, razlina. 6 zaetku niso
razlikovali med vojaki in civilisti. 6ojna se je odvijala med narodi, ne glede na to, kdo se je
bojeval.
8otalitarne vojne 0D. stoletja so v vojake spopade vkljuile tudi civilno prebivalstvo in ga
izpostavile vojnim grozotam. Me vedno pa obstaja pravilo, da sovra"nosti ne morejo izvajati vsi
ljudje, temve samo doloena skupina ljudi, ki se mora razlikovati od drugih, tako da se lahko
oro"je uporabi samo proti tistemu, ki ga tudi sam uporablja. 8ako pravila MP omejujejo izvajanje
oboro"enih vojakih akcij na doloen krog oseb. 8a krog obsega pripadnike oboro"ene sile, med
katere spadajo pripadniki vojske, vojne mornarice in vojnega letalstva, iz njega pa je izkljueno
civilno prebivalstvo (ne sodeluje v vojni(u"iva zaito).
5aaki pravilnik (%2D<) razlikuje med borci (kombatanti) in neborci (nekombatanti). /eborci so
osebe, ki pripadajo vojski in so podvr"eni vojni disciplini, vendar pa se ne borijo z oro"jem. Cre za
upravno in tehnino osebje, kurate, vojne dopisnike, intendante itd. /eborci lahko uporabljajo
oro"je samo, e so napadeni. Proti njim se oro"ja ne sme uporabiti. &e jih zajame sovra"nik, jih
mora obravnavati kot vojne ujetnike.
8a pravilnik je podal tudi de$inicijo pripadnikov oboro"enih sil!
a) redna vojska (oboro"ena sila dr"ave ' kopenska, mornarica, letalstvo);
%L@
b) milice in prostovoljni odredi izpolnjevati morajo ; pogoje (e jih ne, jih ni treba obravnavati
kot vojne ujetnike e o tem spor, mora razsoditi sodieV)!
- da so pod odgovornim poveljstvom,
- da imajo doloen trajen in na daljavo razpoznaven znak (ni potrebno, da imajo uni$orme),
- oro"je morajo nositi odkrito,
- vodijo svojo operacijo v skladu z zakonom in obiaji vojne;
c) vstajniki, ki so se zbrali ob prihodu sovra"nika na ozemlju, ki e ni okupirano, in se e niso
mogli organizirati, v kolikor spotujejo zakone in obiaje vojne (gre za ljudsko vstajo preden je
prilo do okupacije).
4azvoj! 5aaki pravilnik iz l. %2D< ne zahteva avtorizacije s strani redne vojske za milice in
prostovoljne odrede, sprejema pa naelo organizacije (; pogoji). L. Xenevska konvencija iz l.
%2;2 o vojnih ujetnikih ' ko gre za pripadnike oboro"ene sile, jih je treba obravnavati kot vojne
ujetnike tudi, ko se bojujejo na okupiranem ozemlju (prej o tem dvom, e da na okupiranem
ozemlju ni ve odpora; 5aaki pravilnik o tem moli). %. Xenevski protokol iz l. %2<< gre e korak
naprej ' bojevnik mora nositi oro"je odkrito med vojakim spopadom, neposredno pred zaetkom
napada mora biti v $ormaciji omilitev pogojev iz 5aakega pravilnika ' ni nujno, da so
izpolnjeni ves as.
Posebno zaito MP u"ivajo osebe, ki pridejo k sovra"niku kot glasniki na pogajanja (pogajalci).
Pogajalci se morajo izkazati s pooblastilom svojega poveljnika. /ositi morajo belo zastavo.
Pogajalec in njegovo spremstvo so nedotakljivi. *ovra"nik jih ni dol"an sprejeti in lahko sprejme
vse potrebne ukrepe, da preprei njihove morebitne zlorabe. 6 primeru zlorabe jih lahko zaasno
pridr"i. Pogajalec izgubi privilegij nedotakljivosti, e se nedvoumno izka"e, da je izrabil svoj
pooblaeni polo"aj za izdajo.
>.,. Omejitve vojskovanja
Fmejitve vojskovanja izhajajo iz predpostavke, da vojskujoe dr"ave nimajo neomejene svobode
pri izbiranju sredstev za kodovanje sovra"niku (00. len 5aakega pravilnika). +dini upravieni
cilj vojne je oslabiti sovra"nikove vojake sile. #ato se ne sme uporabljati oro"ja, ki po
nepotrebnem poveuje trpljenje ljudi.
Fmejitve vojskovanja so doloene s pravili mednarodnega obiajnega in pogodbenega prava.
4azdelimo jih lahko na tiri skupine!
- glede na osebe ' civilnega prebivalstva ni dopustno napadati in ubijati; ni dopustno ubijati
ranjencev, bolnikov in vojakov, ki so se predali; posebno zaito MP u"ivajo tudi vojni
ujetniki;
- glede napadov na doloene objekte (cilje) ' s predpisi MP je omejeno bombardiranje
doloenih objektov ni dopustno bombardirati (mest, vasi, sakralnih objektov, bolnic itd.); te
objekte je potrebno vidno oznaiti;
- glede na vrste oro"ja ' prepovedana je uporaba nekaterih min, dum3dum nabojev,
strupov, plinov itd.;
- glede metod vojskovanja ' "e zelo dolgo je v veljavi naelo o dostojnem nainu
vojskovanja. Arezobzirna in izdajalska vojna sredstva niso dopustna (npr. ropanje mest in
naselij, zlorabljanje pogajalske (bele) zastave).
Xenevske konvencije doloajo, kako je treba ravnati s trupli sovra"nikov. %. Xenevski Protokol iz l.
%2<<!
- stranke niso neomejene pri izbiri sredstev(metod; doloeni naini so prepovedani niso
prepovedane vojne zvijae, so pa per$idije!
zloraba zaitnih znakov nasprotne dr"ave (npr. parlamentarne zastave),
prestreze civilnega prebivalstva, ranjencev,
zloraba sovra"nikov uni$orme v primeru napada;
- prepovedano je ubijanje vojakov, ki so se predali;
- prepovedano ropanje;
%L1
- prepovedani napadi na pilote, ki izskoijo iz pokodovanega letala (dati mu je treba
mo"nost, da se preda);
- vohuni imajo poseben polo"aj (> osebe, ki zbirajo podatke v zaledju sovra"nika, so prikriti)
' e so zajeti, jih ni treba obravnavati kot vojne ujetnike.
>.0. Za-ita ranjen&ev9 bonikov in ujetnikov
#aito "rtev vojne urejajo Xenevske konvencije iz leta %2;2. /jihova skupna znailnost je, da
poudarjajo zaito loveka kot takega in ne zgolj kot pripadnika oboro"enih sil. ?anes lahko
reemo, da so Xenevske konvencije "e prele v obiajno pravo in zavezujejo vse dr"ave.
Xenevske konvencije se morajo spotovati v vsakem oboro"enem spopadu med pogodbenicami,
tudi e katera od njih ne prizna vojnega stanja. /ekatera njihova temeljna pravila se morajo
spotovati tudi v tistih spopadih, ki nimajo mednarodnega znaaja. 8a pravila so!
- z vsakim, ki neposredno ne sodeluje v sovra"nostih, je treba ravnati loveko; s
posamezniki ni dovoljeno ravnati razlino glede na njihovo raso, barvo ko"e, jezik,
veroizpoved, spol, premo"enjsko stanje ali druge osebne okoliine; prepovedani so
umori, muenje, pohabljenje, okrutnosti, jemanje talcev, kritev osebnega dostojanstva ter
izrekanje in izvrevanje kazni brez redno ustanovljenega sodia in pravinega sodnega
postopka;
- ranjence in bolnike je potrebno sprejeti in negovati.
Xenevske konvencije zavezujejo dr"ave, da v svojih kazenskih zakonodajah predvidijo
kaznovanje dejanj, ki nasprotujejo konvencijam. *lovenski kazenski zakonik vsebuje tovrstna
kazniva dejanja v poglavju o kaznivih dejanjih zoper lovenost in mednarodno pravo.
Xenevska konvencija o ravnanju z vojnimi ujetniki doloa, da je treba z njimi ravnati loveko.
>.1. Za-ita &ivinega prebivastva
Bivilno prebivalstvo! civilni prebivalci so pod zaito MP. Proti njim se ne sme uporabljati oro"ja, v
primeru okupacije pa so jim zagotovljene doloene pravice. #aito civilnega prebivalstva so
izpopolnile Xenevske konvencije iz leta %2;2. ;. Xenevska konvencija iz l. %2;2 zaitene so
vse civilne osebe (brez diskriminacije), ki v asu kon$likta ali okupacije pridejo pod oblast tuje
stranke (tuja vojskujoa se stran jih ima dol"nost zaititi). ?r"ave same smejo e pred spopadom
doloiti bolninice(varna obmoja (sa$etE zones) za posebne kategorije civilnih prebivalcev!
bolniki, ranjenci, otroci pod %@ let, matere z otroki pod < let.
/amen Xenevske konvencije o zaiti civilnih oseb med vojno je zaititi vse ljudi brez
razlikovanja, predvsem pa bolnike, ranjence, "enske, stare ljudi, slabotne osebe in otroke.
-onvencija uvaja zaito doloenih obmoij, namenjenih za civilno prebivalstvo!
- sanitetna in varnostna obmoja ali mesta; njihov namen je dati zatoie ranjencem,
bolnikom, slabotnim osebam, starim ljudem, otrokom do %@ let starosti, noseim "enskam
in materam z otroki do < let starosti; njihove meje morajo biti oznaene z rdeimi
poevnimi rtami na beli podlagi;
- na podrojih, kjer se odvijajo spopadi, se lahko s sporazumom ustanovijo nevtralizirana
obmoja za zatoie ranjenih in bolnih vojakov ter civilnih oseb, ki med bivanjem v teh
obmojih ne smejo sodelovati v aktivnostih vojake narave;
- pred napadi so podobno kot vojne bolninice zaitene tudi civilne bolninice. 6ojni objekti
morajo biti im bolj oddaljeni od teh zgradb; zaita preneha, e se bolnica uporabi za
aktivnosti, ki kodujejo sovra"niku; zaiteno je tudi zdravstveno osebje.
-onvencija zahteva spotovanje zaitenih oseb in njihove asti, prepoveduje vsakrno
diskriminacijo, izvajanje pritiska, povzroanje $izinega trpljenja in ubijanje. 6ojskujoa dr"ava ne
sme vkljuevati tujih dr"avljanov v svoje vojne operacije. -ot najstro"ji prisilni ukrep lahko uporabi
prisilno bivanje ali internacijo. -onvencija uvaja tudi posebno zaito za otroke, mlaje od %@ let.
%L<
>.>. 4pora#umi med vojskujoimi se strankami
%. karteli ! pogodbe o zamenjavi vojnih ujetnikov ali sprejetju parlamentarcev; sklepajo se, ko
spopadi e teejo;
0. premirje ! pogodba, s katero se ustavi oboro"eni boj (ne pa druga stanja, npr, zaplemba
premo"enja); pogosto so asovno in geogra$sko omejene;
L. kapitulacija ! > prenehanje bojevanja in predaja vseh ali dela oboro"enih sil; kapitulira lahko
manja enota (eta, bataljon) ali vse sile dr"ave; gre za sporazum, v katerem se doloijo
pogoji; splone kapitulacije > brez pogojev;
>.1L. Vojna okupa&ija
6ojna okupacija je trajno ali zaasno stanje, ko se neko podroje!
- (v celoti ali delno) nahaja pod dejansko oblastjo sovra"nikove vojske,
- istoasno pa je zakoniti vladi onemogoeno, da bi izvajala svojo oblast.
Podroje, kjer spopadi e trajajo, se ne teje za okupirano. Fkupacija se razteza samo na tista
podroja, kjer je sovra"nikova oblast uvedena in se lahko dejansko izvaja. &e na okupirano
podroje ali del podroja pride domaa osvobodilna vojska, etudi le zaasno, se tako podroje
za ta as teje za osvobojeno, pravice okupacijske oblasti pa prenehajo.
,zhodie vseh predpisov MP o okupaciji je, da se z okupacijo sicer ne pridobi okupiranega
podroja, pomeni pa zmago vojskujoe dr"ave nad sovra"nikom. #ato je oblast okupatorja na
okupiranem podroju velika, a omejena s prehodnim znaajem okupacije in dol"nostmi do
civilnega prebivalstva.
?r"ava, ki neko podroje zaradi napredovanja okupatorja zapusti, sicer zadr"i suverenost, vendar
pa je izvajanje njene oblasti onemogoeno. /a njeno mesto stopi oblast okupatorja, ki jo izvaja v
svojem imenu.
Prva dol"nost okupatorja je, da sprejme vse mo"ne ukrepe, s katerimi vzpostavi in ohrani javni
red. Pri tem mora upotevati domae zakone, kolikor je to pa mogoe. Fkupator ne sme
zahtevati prisege o zvestobi prebivalstva in njegovega aktivnega sodelovanja v svojih oboro"enih
silah. Prebivalstva ne sme siliti, da daje in$ormacije o vojski in sredstvih obrambe svoje domovine.
Jemanje talcev je izrecno prepovedano. *mrtna kazen se lahko izree samo za!
- vohunstvo,
- te"ko sabota"o ali
- namerno povzroitev smrti ene ali ve oseb,
pa e to samo v primeru, e je bila za ta dejanja predvidena smrtna kazen v zakonih, ki so veljali
ob zaetku okupacije.
Medtem ko mora okupator spotovati zasebno lastnino, pa mu v celoti pripade dr"avno
premo"enje. Fkupator mora organizirati upravo okupiranega podroja. Jpravo izvaja v svojem
imenu. ,z pravice do pobiranja davkov izhaja dol"nost, da pokriva stroke uprave.
?olobe Xenevske konvencije urejajo polo"aj internirancev, zagotavljajo pravien sodni postopek,
pravico do prito"be v upravnih stvareh, nadzor sile zaitnice itd. Fd okupacije je potrebno loiti
debelacijo, ki pomeni popolno podjarmljenje neke dr"ave z vojno silo.
>.11. Posebna pravia o vojskovanju na morju
8o vojskovanje je predmet ureditve "e od l. %=@1 (kodi$ikacija prava), %2D< 5aaka konvencija,
%2;2 -. o izboljanju usode bolnikov, brodolomcev, "rtev vojskovanja na morju.
%L=
>.11.1. Badje v vojni
?r"ava pooblasti poveljnika zasebne ladje, da vri vojno na morju (vasih za gusarska ravnanja
pooblastila) to je bilo prepovedano %=@1 s Pariko pomorsko deklaracijo (takrat konec piratstva
in uporabljanja zasebnih ladij). /i pa prepovedano pretvarjanje trgovskih ladij v vojne ' ki so
lahko oboro"ene. Aolnike ladje ' u"ivajo polno imuniteto (nikoli ne smejo biti predmet zaplembe,
napada); biti morajo oznaene in imeti tudi znak 4-. -artelne ladje so predmet izmenjave vojnih
ujetnikov. Ookalne ribike ladje, znanstvene, verske ' u"ivajo imuniteto, e pa opravljajo vojaka
dejanja, se njihova imuniteta kona. *ovra"ne trgovske ladje so lahko predmet zaplembe.
>.11.2. 4ovra<nikova astnina na morju
6ojna naj bi se im bolj omejila na bojevanje med vojskujoimi stranmi. ,z tega sledi, da tudi
sovra"nikovo premo"enje u"iva doloeno zaito. #aradi narave pomorskih vojn pa se na morju
to pravilo ne uporablja v istem obsegu. 8u e vedno velja staro pravilo, da lahko vojskujoe
dr"ave mono posegajo v zasebno lastnino sovra"nikovih dr"avljanov, sovra"nikova dr"avna
lastnina pa postane predmet vojnega plena. 4azlog za tako pravilo je treba iskati v naravi bojia.
Pomorske vojne se namre velikokrat odvijajo na odprtem morju, ki ni podvr"eno dr"avni oblasti
in ga tudi nevtralne dr"ave uporabljajo za mednarodni promet. &e vojskujoa dr"ava ne bi imela
pravice do zasega sovra"nikovega premo"enja, ki se na morju obiajno nahaja v tranzitu, bi to
premo"enje lahko "e v nekaj urah prilo do sovra"nikovih enot, ki bi ga potem uporabile v
vojakih operacijah. #ato imajo vojskujoe dr"ave pravico do vojnega morskega zasega, takoj ko
se jim za to ponudi prva prilo"nost.
6praanje pravice do morskega vojnega zasega se zaplete zlasti zaradi dejstva, da se morje
uporablja tudi za nevtralni promet. *ovra"nikove ladje lahko preva"ajo nevtralno premo"enje,
lahko pa tudi nevtralne ladje preva"ajo sovra"nikovo premo"enje. #ato se mora sovra"nikovo in
nevtralno premo"enje velikokrat bodisi skupaj zasei bodisi skupaj izpustiti. Fd zasega je
izkljuena sovra"nikova zasebna lastnina, e se preva"a na nevtralni ladji in e ne gre za
kontrabando. Poleg tega pozna MP nekatere izjeme, kjer je zaitena doloena vrsta
sovra"nikove zasebne lastnine. 8o so!
- bolnike ladje;
- potno dopisovanje nevtralnih in vojskujoih dr"av, ne glede na uradni ali zasebni znaaj
in ne glede na to, ali se pota preva"a z nevtralno ali sovra"no ladjo;
- ladje in olni, ki so namenjeni izkljuno za obalni ribolov in lokalno plovbo, pa tudi njihova
oprema in tovor; zaita preneha, e se ti olni zanejo uporabljati v vojake namene (npr.
signaliziranje, prevoz vojake opreme itd.);
- dr"avne in zasebne ladje, ki so namenjene verskim, humanitarnim ali znanstvenim
dejavnostim;
- kartelne ladje, t.j. ladje, ki preva"ajo pogajalce ali plujejo na podlagi sporazuma med
vojskujoimi dr"avami (npr. preva"ajo vojne ujetnike zaradi zamenjave);
- ladje, ki jim je sovra"nik dal posebno dovoljenje za plovbo (sau$3conduit);
- ladje, ki se ob zaetku vojne nahajajo v sovra"nikovem pristaniu; obiajno se takim
ladjam postavi doloen rok, v katerem morajo zapustiti pristanie; e pa jim sovra"nik ne
pusti odpluti, jih ne sme zasei, temve jih lahko samo zaasno zadr"i ali pa zase"e ob
plailu odkodnine.
>.11.!. Omejitve vojskovanja na morju
%. obveznost reevanja brodolomcev katerekoli ladje (tuje, sovra"ne, nevtralne, trgovske,
vojake) e jih najde, jih mora reiti; e jih rei vojna ladja nasprotne dr"ave, so vojni
ujetniki, e jih rei nevtralna ladja, bodo prosti v luki;
0. prepoved nepotenih nainov vojskovanja (vojni zloini);
L. prepoved bombardiranja bolnikih ladij, pristani, lokalnih ribikih ladij,.;
;. prepoved oro"ij (kemina, bioloka), ki povzroajo prekomerne travmatine uinke.
%L2
1L. 23V@"%B2O4@2O P"%VO
1L.1. Pojem nevtranosti
Pojem 9nevtralnost: oznauje dve stvari!
- stanje neke dr"ave, ki ne sodeluje v vojni med dvema ali ve drugimi dr"avami, ali
- odnos med vojskujoo dr"avo in nevtralnimi dr"avami, ki temelji na dejstvu, da je prva v
vojnem stanju, slednje pa v vojni ne sodelujejo na nobeni strani.
Pomembna predpostavka za stanje nevtralnosti je obstoj vojnega stanja. &e ni vojne, tudi
nevtralnosti ni. 8retja haaka konvencija o zaetku sovra"nosti doloa, da se mora vojno stanje
nemudoma sporoiti nevtralnim dr"avam.
Fd pojma nevtralnosti je potrebno razlikovati pogodbeno oz. trajno nevtralnost. Pri pogodbeni
nevtralnosti dr"ava nima svobodne izbire pri odloitvi, ali bo sodelovala v vojni ali ne. Fd
nevtralnosti je treba razlikovati tudi nevtralizacijo in demilitarizacijo.
/evtralnost pomeni nesodelovanje v vojni!
d) nevtralna dr"ava ne izvaja vojnih operacij ali drugih dejanj, ki so nezdru"ljiva s pojmom
nevtralnosti;
e) pomemben element nesodelovanja je nepristranskost ' nevtralna dr"ava se mora do vseh
vojskujoih dr"av obnaati enako; ker je nevtralnost odnos med nevtralno in vojskujoo
dr"avo, mora biti nesodelovanje obojestransko, reciprono; zato lahko stanje nevtralnosti
prekine tako nevtralna kot tudi vojskujoa dr"ava.
# zaetkom nevtralnosti zanejo za vojskujoe in nevtralne dr"ave veljati pravila nevtralnosti, ki v
doloenem obsegu spreminjajo pravo miru. *tanje nevtralnosti preneha takrat, ko se vojna kona,
za posamezno nevtralno dr"avo pa takrat, ko sama stopi v vojno.
6 sistemu kolektivne varnosti, ki ga "eli vzpostaviti F#/, ni prostora za nevtralnost. 6ojna je
prepovedana, e pa do nje pride, morajo lanice F#/ kolektivno nastopiti proti kritelju miru in
sodelovati pri izvajanju ukrepov, ki jih sprejme 6arnostni svet. -er je vojna kot sredstvo dr"avne
politike prepovedana, pride kritelj te norme v spor z vsemi dr"avami lanicami F#/, ki zato v
razmerju do njega in vojne ne morejo ostati popolnoma nepristranske. &e bi taka ureditev
brezhibno delovala, nevtralnosti ne bi bilo. &e pa v primeru vojne ne bi prilo do uporabe dolob
partikularnega prava, vsebovanega v Jstanovni listini, bi se bilo treba vrniti na predpise
splonega nevtralnostnega prava.
1L.2. Pravi&e in do<nosti nevtrani: dr<av
?ol"nosti nevtralnih dr"av so!
%. dol"nost v#dr<ati se nevtralna dr"ava je zavezana, da neesa ne stori, npr. da ne oskrbuje
vojskujoih dr"av z oro"jem spotovanje te dol"nosti je predpogoj nevtralnosti; nevtralna
dr"ava ne sme posegati v vojne operacije, vojskujoim dr"avam ne sme dajati posojil ali
kreditov (izjema so lahko le posojila za hrano in surovine);
0. dol"nost prepreevati nevtralna dr"ava mora prepreevati doloena dejanja
posameznikov ali organizacij, ki pomenijo pomo vojskujoim dr"avam (prepreevati mora
npr. prehod vojakih enot preko svojega ozemlja ali opremljanje vojnih ladij vojskujoih dr"av
na svojem ozemlju); ne sme dopustiti, da se na njenem podroju organizirajo ete vojakov ali
odpirajo uradi za novaenje vojakov, po drugi strani pa nevtralna dr"ava ni odgovorna za
posameznike, ki prekajo mejo z namenom, da se pridru"ijo vojakim enotam ene od
vojskujoih dr"av; prav tako ni dol"na prepreevati izvoza ali prevoza oro"ja za eno ali drugo
vojskujoo stran in prepovedati uporabe komunikacijskih sredstev; e pa se nevtralna dr"ava
odloi, da to vendarle preprei, mora ravnati enako za obe strani;
L. dol"nost trpeti nanaa se na dejanja vojskujoih dr"av, ki gredo na kodo nevtralnih dr"av,
npr. pravica do zasega.
%;D
/a drugi strani imajo nevtralne dr"ave pravico, da vojskujoe dr"ave spotujejo njihovo dr"avno
podroje. Podroje nevtralnih dr"av je namre nedotakljivo. 6ojake enote vojskujoih dr"av ne
smejo prekati kopenskega nevtralnega podroja. MP pa dovoljuje obiajen prehod vojakih ladij
vojskujoih dr"av in zase"enih ladij skozi nevtralne obalne vode. Fbiajen prehod je tisti prehod,
ki ne povzroa kode in ki nima znailnosti operativnega premikanja. 6ojake ladje lahko tudi
zaplujejo v nevtralno pristanie. 8ako v nevtralnih obalnih vodah kot v nevtralnih pristaniih pa
se ne smejo zadr"evati dlje kot 0; ur.
/evtralna dr"ava ima pravico in dol"nost nadzirati svoje podroje in obalne vode, da bi prepreila
dejanja, ki nasprotujejo nevtralnosti. 8aka dejanja lahko preprei tudi s silo, pa se to ne teje za
sovra"no dejanje. 6 svojem obalnem morju lahko nevtralna dr"ava polaga tudi mine.
&e vojskujoe dr"ave krijo nevtralnost, lahko nevtralna dr"ava zahteva zadoenje (vrnitev v
prejnje stanje ali plailo odkodnine). /evtralna dr"ava lahko uporabi vse ukrepe samopomoi,
retorzijo in represalije. 6ojaki ladji dr"ave, ki je prekrila nevtralnost, lahko diskriminatorno
prepove vstop v svoje vode. *krajna sankcija pa je napoved vojne. Po drugi strani lahko tudi
vojskujoe dr"ave sprejmejo ukrepe proti nevtralni dr"avi, e le3ta ne izpolnjuje svojih dol"nosti.
1L.!. 'ospodarska vojna na morju in nevtrano
premo<enje .pravi&a do #asega/
6ojna na morju je bila "e od nekdaj bolj brezobzirna. 8u je prihajalo do ostrih sporov med!
- interesi vojskujoih strank, da uporabijo kakrnokoli sredstvo za konno zmago, in
- interesi nevtralnih dr"av, da kljub vojni uporabljajo morje za mirno plovbo in trgovino.
/aeloma je interes nevtralnih dr"av bolj upravien, saj imajo pravico zahtevati, da vojna, ki je
niso izzvali in v kateri ne sodelujejo, nanje ne vpliva. ,nteres nevtralnih dr"av ima tudi pravno
podlago! vsakren poseg vojskujoih strank v pravice nevtralnih dr"av na odprtem morju je kritev
naela svobode morja. ?ejansko pa je polo"aj nevtralnih dr"av precej slabi. /jihove vojake
enote niso mobilizirane, trgovske ladje pa se ne morejo upirati vojnim ladjam vojskujoih strank.
Polo"aj nevtralnih dr"av je slabi tudi zato, ker so v pomorskih vojnah obiajno udele"ene
predvsem velesile. #ato je kompromis, ki se odra"a v sedanjih predpisih MP, bolj upoteval
interese vojskujoih strank, manj pa interese nevtralnih dr"av.
-ompromis je sestavljen iz dveh nael!
- nevtralna trgovina in promet po morju sta v asu vojne svobodna; pravica do zasega na
morju je naeloma omejena na sovra"nikovo premo"enje;
- vojskujoe se stranke imajo v pomorskih vojnah pravico izvajati doloene ukrepe, ki
znatno omejujejo naelno svobodo nevtralne pomorske trgovine posledica tega je, da
se v doloenih primerih lahko zase"e tudi nevtralno premo"enje; ti primeri so!
prebijanje blokade (pomorska blokada; sovra"na dr"ava okupira in prepove plovbo
za vse ladje na obmoju, ki je pod blokado; pogoji za blokado! e$ektivnost,
deklaracija blokade, noti$ikacija dr"avam, ki tam plujejo),
kontrabanda,
protinevtralna pomo in
neposlunost v razmerju do vojnih enot vojskujoih strank, ko le3te izvajajo vojni
morski zaseg.
1L.). Za-ita nevtranega premo<enja v pomorski vojni
/aeloma je lahko predmet vojnega morskega zasega samo sovra"nikovo zasebno premo"enje.
*ovra"nikovo dr"avno premo"enje, ki ga zase"e nasprotnik, tudi na morju postane vojni plen.
Morski vojni pen je zato!
- sovra"nikovo zasebno premo"enje in
- tisto nevtralno premo"enje, ki ga lahko vojskujoa dr"ava zase"e na podlagi MP.
%;%
Predpisi MP doloajo, kdaj se lahko ladja oz. njen tovor tejeta za sovra"na. /jihov namen je
zaititi nevtralne ladje in blago pred zasegom, katerega predmet je lahko samo sovra"nikovo
premo"enje. Pri doloanju, ali je ladja sovra"na ali nevtralna, se uporablja kombinirano naelo
zastave in kontrole. Oadja se teje za sovra"no!
a) e ima razvito sovra"nikovo zastavo (to pomeni, da je registrirana v sovra"nikovem
pristaniu) ali
b) e je njen lastnik pripadnik sovra"ne dr"ave. Pri tovoru pa je odloilna pripadnost njegovega
lastnika.
Premo"enje v lasti sovra"nika se teje za sovra"no, premo"enje v lasti nevtralnih strank pa za
nevtralno.
/evtralno premo"enje vekrat potuje skupaj s sovra"nikovim. &e bi na vsak nain "eleli zaititi
nevtralno premo"enje, bi to praktino pomenilo ukinjanje pravice do vojnega morskega zasega,
saj bi v tem primeru vojskujoe dr"ave kombinirale prevoz svojega tovora z nevtralnim tovorom
oz. ladjo. #ato je vasih veljalo zelo strogo pravilo, da je tudi nevtralno premo"enje lahko predmet
zasega, kadarkoli je na kakrenkoli nain kombinirano s sovra"nikovim premo"enjem oz. ladjo
(nevtralna ladja ' sovra"nikovo premo"enje ali sovra"nikova ladja ' nevtralno premo"enje).
Parika pomorska deklaracija iz leta %=@1 pa je nevtralni trgovini zagotovila najveje mo"ne
koncesije!
- nevtralna zastava pokriva sovra"nikovo premo"enje, razen e gre za vojno kontrabando;
- nevtralno premo"enje pod sovra"nikovo zastavo ne more biti predmet vojnega zasega,
razen e gre za vojno kontrabando.
* temi pravili so pred vojnimi zasegi zaitene nevtralne trgovske ladje, razen v primerih, ko!
a) preva"ajo kontrabando,
b) prebijajo blokado,
c) nudijo protinevtralno pomo ali
d) se upirajo vojskujoim strankam, ko le3te izvajajo vojni morski zaseg.
8eorija o oku"bi s sovra"nim elementom je tako zavr"ena.
1L.+. 5okada
Alokada pomeni zapiranje sovra"nikovega pristania, dela obale ali ustja reke za pomorski
promet. #a sovra"na pristania, obale ali ustja rek se tejejo tista, ki se nahajajo v lasti
sovra"nika. #ato je mogoe blokirati tudi lastno pristanie, e pripada sovra"niku, pa tudi obale
nevtralnih dr"av, e jih je zasedel sovra"nik ali e od tam izvaja vojake operacije. 8ako
imenovana kamnita blokada, ki se izvaja s pomojo mehanskih ovir (kamenje, cement, potopljene
ali nasedle ladje), ni blokada v smislu pomorskega vojnega prava. #aradi moderne vojne tehnike
blokada izgublja svoj pomen.
Mednarodnopravno veljavna blokada mora izpolnjevati tri pogoje!
a) e$ektivnost ! promet (komunikacija) mora biti dejansko in v celoti prepreen;
b) deklaracija ! naznaiti je potrebno krajevni in asovni obseg blokade (as zaetka blokade,
zemljepisne meje blokiranega obmoja in rok za izhod nevtralnih ladij);
c) noti$ikacija ! z blokado morajo biti seznanjene nevtralne dr"ave (da lahko pravoasno
umaknejo svoje ladje), mestne oblasti blokiranega obmoja ter ladje, ki se pribli"ajo
blokiranemu obmoju in za blokado ne vedo.
/ekateri kot dodaten pogoj navajajo nepristranskost blokade, vendar pa se lahko teje, da
pomanjkanje nepristranskega ravnanja pomeni pravzaprav nee$ektivnost blokade.
# blokado se onemogoi kakrenkoli promet (tudi komunikacijo) z blokiranim pristaniem oz.
podrojem. Prepoved velja za vse zastave. *ankcija za kritev blokade ali poskus kritve je zaseg
ladje in tovora. 8ovora se ne zase"e, e ladja za blokado ni vedela oz. ni mogla vedeti. &e ladja
pobegne pred pregonom, jo kasneje ni ve mogoe zasei zaradi kritve blokade.
%;0
Alokada preneha z izjavo dr"ave, ki jo je uvedla. F tem je potrebno obvestiti vse prizadete
stranke. Alokada lahko preneha tudi proti volji dr"ave, ki jo je uvedla, e je njeno ladjevje, ki
nadzoruje blokado, razgnano ali unieno zaradi sovra"nikovega napada, elementarne nesree ali
kakne druge okoliine oz. e zapusti svoje polo"aje zaradi premika na drugo mesto. &e "eli
vojskujoa dr"ava po tem blokado ponovno vzpostaviti, mora zopet izpolniti vse tri pogoje.
Alokada se samo prekine, e ladjevje zaasno zapusti svoje polo"aje oz. e je zaradi vremena ali
sovra"nikovega napada zaasno razkropljeno.
1L.,. 8ontrabanda
8ontrabanda je blago, ki se lahko uporabi v vojne namene in se preva"a po morju za sovra"nika,
eprav je nasprotna stranka tak prevoz prepovedala. 6ojskujoe dr"ave imajo po obiajnem
pravu pravico, da takno blago zase"ejo, e ga prestre"ejo na morju (bistvo je torej ustavljanje in
pregledovanje trgovskih ladij nevtralnih dr"av). Prizadevanja nevtralnih dr"av, da bi se pravica do
zasega kontrabande ukinila, niso bila uspena. -ljub temu pa MP vojskujoe dr"ave omejuje in
jim pri izvrevanju pravice do zasega kontrabande postavlja dva pogoja!
Prvi pogoj je ta, da je treba doloiti, katero blago se teje za kontrabando. Oondonska deklaracija
razlikuje tri skupine predmetov (dr"ave lahko razirijo ali zo"ijo ta spisek predmetov, o tem pa
morajo obvestiti vse zainteresirane dr"ave; ker so dr"ave to mo"nost mno"ino izkoriale, lahko
reemo, da je kontrabanda pravzaprav tisto blago, ki je v doloenem trenutku na kontrabantnem
spisku neke vojskujoe dr"ave)!
a) absolutna kontrabanda! predmeti, ki so namenjeni izkljuno vojnim potrebam (oro"je, strelivo,
vojna oprema itd.);
b) relativna (pogojna) kontrabanda! predmeti, ki so lahko namenjeni bodisi vojnim bodisi mirnim
potrebam (npr. surovine, obleka, gorivo, denar itd.);
c) predmeti, ki se ne morejo teti za kontrabando (npr. bomba", svila, lan, konoplja, kavuk,
poljedeljski stroji, pohitvo, modni predmeti, milo itd.).
?rugi pogoj za kontrabando je, da mora biti blago namenjeno sovra"niku. )bsolutna kontrabanda
se zase"e, e se ugotovi, da je namenjena sovra"niku. 8udi pogojna kontrabanda se zase"e, e
se ugotovi, da je namenjena sovra"nikovim oboro"enim silam ali dr"avni upravi.
#a kontrabando se ne teje tisto blago, ki je namenjeno potrebam ladje in njenih potnikov. Prav
tako se za kontrabando ne teje blago, ki je namenjeno negi ranjenih in bolnih. 8ako blago se
lahko v nujnih primerih odvzame, vendar pa je potrebno plaati odkodnino.
#aplembo blaga, ki je uvreno na kontrabantni spisek, izreejo sodia dr"ave, ki je zasegla
blago.
&e se ladja nahaja na odprtem morju in zato ne ve za izbruh vojne ali za dejstvo, da je doloeno
blago uvreno na kontrabantni spisek, je ni dopustno zasei. #aseg tudi ni dopusten v primeru,
e po seznanitvi s temi dejstvi ni mo"nosti za izkrcanje blaga. 6 obeh primerih lahko vojskujoa
dr"ava sicer odvzame kontrabantno blago, vendar mora plaati odkodnino.
1L.0. Protinevtrana pomo
Oondonska deklaracija je s tem nazivom oznaila razline oblike pomoi, ki jo v korist vojskujoih
strank izvajajo nevtralne ladje. ?eklaracija razlikuje te"je in la"je oblike pomoi. 8e"je so tiste,
zaradi katerih se nevtralna ladja izenai s sovra"nikovo!
- ladja neposredno sodeluje v vojakih operacijah;
- ladja je pod poveljstvom ali nadzorom agenta, ki ga je na ladjo postavila sovra"nikova
vlada;
- ladjo je sovra"nikova vlada vzela v slu"bo;
- ladja je namenjena prevozu sovra"nikovih vojakih enot ali prenosu in$ormacij.
%;L
Oa"je oblike protinevtralne pomoi ladjo izenaijo s tisto ladjo, ki preva"a kontrabantno blago, npr.
posebno potovanje ladje z namenom, da se prepelje posameznike, ki pripadajo sovra"ni vojski,
ali prenese in$ormacije, ki so v interesu sovra"nika.
*ankcija za protinevtralno pomo je zaseg ladje in vseh predmetov, ki pripadajo lastniku ladje.
1L.1. $ormano #ase<no pravo
Hormalni postopek izvajanja pravice do zasega se uredi z notranjimi dr"avnimi predpisi. Jreditve
v posameznih dr"avah so si v marsiem podobne. /jihova skupna naela predstavljajo
mednarodno obiajno pravo, od katerega dr"ave ne smejo odstopiti. Clavno naelo je, da mora
postopek vsebovati doloene $ormalnosti, katerih naloga je zagotoviti, da bo zaseg izveden samo
takrat, ko je to pravno dopustno. Pri tem je treba spotovati mednarodnopravno zaitene
interese. /amen postopka je!
- ugotoviti, ali je blago res lahko predmet zasega, in
- zaititi interes mirne trgovine na morju.
8emu namenu slu"ijo tudi predpisi o zase"nem redarstvu in sodiih za pomorske zasege.
1L.>. Zase<no redarstvo
#ase"no redarstvo obsega vse tiste ukrepe, ki so namenjeni zajetju plena in njegovemu
potovanju v varno pristanie!
a) zaustavljanje ! vojne ladje vojskujoih dr"av imajo pravico zaustaviti vsako ladjo, da ugotovijo,
ali jo lahko na podlagi vojnega oz. zase"nega prava zase"ejo; ukaz za zaustavitev se da z
izstrelitvijo slepega naboja iz topa ali z drugimi primernimi signali ' e se ladja tudi po
ponovljenem signalu ne zaustavi, lahko vojna ladja uporabi silo;
b) pregled ' namen pregleda je ugotoviti pripadnost ladje in tovora, zato se na krov zaustavljene
ladje polje astnika in neoboro"eno spremstvo astnik lahko pregleda dokumente in tovor;
ta postopek se ne izvede, e trgovska ladja pluje v spremstvu neke nevtralne vojne ladje;
c) zaseg ! glede na rezultat pregleda se vojna ladja odloi, ali bo zaustavljeno ladjo zasegla ali
izpustila ' e jo zase"e, jo pospremi v lastno ali zavezniko pristanie e bi to ogrozilo
vojno ladjo ali vojne operacije, lahko zaustavljeno ladjo in tovor unii oz. tovor prevzame
sama; pred unienjem mora zavarovati posadko in dokumentacijo.
&e poskua zaustavljena ladja v katerikoli $azi opisanega postopka pobegniti, lahko vojna ladja
uporabi silo, e pa se upira, se v materialnem smislu izenai s sovra"nikovo ladjo. 8o pomeni, da
se jo lahko zase"e, s tovorom pa ravna tako, kot da bi bil na sovra"nikovi ladji. &e nevtralna
trgovska ladja pluje v spremstvu sovra"nikove vojne ladje, izgubi polo"aj zaitene nevtralne
ladje in se izenai s sovra"nikovo ladjo. 6ojna ladja lahko taken konvoj napade in unii, e pa ji
trgovska ladja pade v roke, postane kot sovra"nikovo dr"avno premo"enje predmet vojnega
plena. 6 tem primeru se seveda ne izvede postopka, ki je predpisan za vojni morski zaseg.
#aseg lahko preneha na razline naine!
- z odlobo sodia za pomorske zasege o zaplembi;
- z izpustitvijo ladje (brez izvedbe postopka ali na podlagi odloitve sodia);
- z uspelim pobegom! uspeli pobeg nima nikakrnih kodljivih posledic, e je pobegla ladja
kasneje spet zase"ena;
- z odkupom! v novejem asu ga mnoge dr"ave prepovedujejo;
- z osvoboditvijo zase"ene ladje (repriza); e se ladja odvzame po tem, ko je sodie "e
izreklo zaplembo (ko je torej ladja "e prela v drugo lastnitvo), ne gre za reprizo, temve
za zaseg sovra"nikove ladje.
1L.1L. 4odi-a #a pomorske #asege
*taro pravilo MP je, da je zaradi pravne veljavnosti morskega zasega in zaplembe potrebno
izpeljati poseben postopek pred za to ustanovljenimi organi (sodii za pomorske zasege). 6saka
%;;
dr"ava ima svoja sodia za pomorske zasege, ki so praviloma dvostopenjska, tako da je
zagotovljena mo"nost prito"be. Po svoji naravi so taka sodia del sodne ali upravne veje oblasti,
lahko pa so tudi meani upravno3sodni organi.
*odia za pomorske zasege so dr"avni organi in sodijo na podlagi materialnega prava svoje
dr"ave. ?r"ave so po MP dol"ne uskladiti svoje notranje predpise, ki jih uporabljajo sodia za
pomorske zasege, z mednarodnimi predpisi na tem podroju. Praviloma dr"avni predpisi o pravici
do zasega prevzemajo pravila MP ali pa napotujejo na njih. /ekatere dr"ave pa svojega
notranjega zase"nega prava nimajo usklajenega z MP, tako da njihova sodia sicer sodijo po
notranjem pravu, odloitve pa lahko predstavljajo kritev MP. ?r"ava je odgovorna za kritve MP,
ki so storjene zaradi uporabe njenega notranjega prava s strani sodi za pomorske zasege.
*odie za pomorske zasege lahko izree zaplembo ali izpustitev zase"ene ladje in tovora. &e se
zaplemba ne izree oz. e se ladjo izpusti pred izrekom odloitve, imajo zainteresirane stranke
pravico do povrnitve kode. Procesni predpisi morajo zagotoviti nepristranskost postopka in
kontradiktorno obravnavo. #ainteresirane stranke morajo imeti zagotovljeno pravico do obrambe.
&e se same ne udele"ijo postopka in e tudi nimajo svojega zastopnika, jim mora dr"ava postaviti
zastopnika po uradni dol"nosti.
Mednarodno sodie za pomorske zasege e ni ustanovljeno. #amiljeno je bilo v ?vanajsti
haaki konvenciji kot prito"beno sodie zoper odloitve dr"avnih sodi za pomorske zasege.
*odie bi bilo dostopno tudi zasebnim strankam in ne samo dr"avam, vendar pa bi lahko
posamezniku njegova dr"ava prepovedala vlaganje prito"be ali pa bi sama prevzela vodenje
postopka. Pri izrekanju odloitev bi se uporabljali predpisi mednarodnih pogodb, ki veljajo za
stranke, predpisi mednarodnega prava in splona naela pravinosti. -er ?vanajsta haaka
konvencija ni bila nikoli rati$icirana, tudi to sodie ni bilo ustanovljeno.
Dodatek * predsednik "epubike 4ovenije
#a MP relevantne $unkcije predsednika 4* so (%D0., %D<. in %D=. len Jstave 4*)!
- predstavlja 4*;
- je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil;
- razglaa zakone;
- imenuje dr"avne $unkcionarje, kadar je to doloeno z zakonom;
- postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanike republike in sprejema poverilna pisma
tujih diplomatskih predstavnikov;
- izdaja listine o rati$ikaciji;
- podeljuje odlikovanja in astne naslove;
- kadar se ?# zaradi izrednega stanja ali vojne ne more sestati, lahko na predlog vlade
izdaja uredbe z zakonsko mojo.
%;@

MJP - Skripta

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

MJP - Skripta

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Mednarodno javno pravo

You might also like