DELOVNO PRAVO uvodno predavanje

O tem se bomo uili.

Delovno pravo

Individualno

Pogodba o zaposlitvi (sklenitev,

stranki oblika, vsebina, prenehanje),
sindikalna svoboda, pravice in
obveznosti delavca in delodajalca, ...

Kolektivno

Zdruenja delavcev in delodajalcev,

sindikalna svoboda,
reprezentativnost, kolektivno
pogajanje, stavke, sodelovanje
delavcev pri odloanju, ...

Reevanje delovnih sporov

(individualnih / kolektivnih)
- izvensodno, mirno reevanje
(posredovanje, pomirjanje, arbitraa)
- sodno reevanje delovnih sporov
(delovno sodie)

Procesno

Viri delovnega prava

Mednarodni
Univerzalni

V okviru OZN
(SDP,
MPESKP, itd.)

V okviru MOD
(konvencije in
priporoila)

Notranji

Nadnacionalni
Heteronomi

Regionalni

V okviru SVETA
EVROPE
(Spremenjena ESL)

V okviru EU
(ustanovitvene
pog., uredbe,
direktive, itd.)

Ustava

Zakoni

Avtonomni

Podzakonski
akti

Kolektivne
pogodbe

Sporazum
med svetom
delavcev in
delodajalce
m

Sploni akti
delodajalca
(enostranski)

DODATNI KOMENTARJI K PROSOJNICI:

Za naa predavanja so zelo pomembni viri iz MOD (mednarodne organizacije dela). Kot primer je denimo
mednarodna norma o 8 urnem delavniku.
Vsi mednarodni pravni viri so za dravo obvezujoi.
Evropska socialna listina doloa temeljne evropske minimalne standarde.
Bolj kot mednarodni viri (ostale organizacije) so pomembni viri iz podroja Evropske Unije, saj ima bolje oblikovane
instrumente, ki drave prisilijo do spotovanja sprejetih listin. Sprejete so bile tevilne direktive.
Primer delavke, ki ji niso podaljali pogodbe o zaposlitvi, a to ne-podaljanje se je ravno sovpadalo z njeno
nosenostjo.
Slovenski pravni red so predvsem predpisi ki jih sprejema drava.
Na podroju delovnega prava pa so zelo pomembni tudi avtonomni viri, ko delavci in delodajalci sami med seboj
urejajo razmerje, brez posredovanja drave. Kolektivna pogodba lahko samo nadgrajuje zakon. Vedno mora veljati
zakonsko doloeni minimum.

PROSOJNICA KOLEKTIVNA POGODBA

specifien vir na podroju delovnega prava

avtonomni pravni vir
naelo svobode kolektivnega pogajanja, prostovoljnost
stranki:

RAVNI SKLEPANJA kolektivnih pogodb:

NACIONALNE
PANONE (k. p. dejavnosti)
POKLICNE
PODJETNIKE (k. p. pri posameznem delodajalcu)

DODATNI KOMENTARJI K PROSOJNICI:

v Sloveniji se sklepajo panone kolektivne dejavnosti. zdravniki so primer redke poklicne organizacije.

PROSOJNICA KOLEKTIVNA POGODBA 2

Vsebina koalicijske pogodbe:

o OBLIGACIJSKI DEL
o NORMATIVNI DEL (ZNOTRAJ KATEREGA JE TUDI TARIFNI DEL)
Veljavnost koalicijske pogodbe; Splona veljavnost; Raziritev veljavnosti
Naelo hierarhije
oblika
Trajanje
Prenehanje koalicijske pogodbe

DODATNI KOMENTARJI K PROSOJNICI:

Kolektivna pogodba je pravni akt socialnih partnerjev (doloitev minimalnih norm v neki panogi).
Dva dela kolektivne pogodbe:
o v obligatornem so zapisane tiste jasne obveznosti in pravice med strankami.
o v normativnem so zapisani vsi dogovori.
o v tarifnem delu (znotraj normativnega) pa so doloene plae.
Ta kolektivna pogodba velja za:
o 1. pravilo: lane strank (sindikat in delavska organizacija) ki sta podpisali pogodbo.
o 2. pravilo: splona veljavnost e pogodbo sklene reprezentativni sindikat, potem pogodba velja vse
zaposlene pri delodajalcih, ki so podpisali pogodbo in ne samo za lane sindikata, tako kot pri prvem
pravilu.
o 3. pravilo: raziritev veljavnosti to lahko stori samo drava ob dravljanskem interesu, potem taka
pogodba velja za celotno dejavnost.
Kolektivna pogodba lahko doloa le ve in bolje pogoje za delavce v primerjavi z zakonom. To velja tudi za nije
rangirane kolektivne pogodbe (katerega koli posameznega podjetja). V zakonu je doloeno da kolektivna pogodba
velja e eno leto po prenehanju zato, da imajo socialni partnerji as za dogovor.

PROSOJNICA LOVEKOVA PRAVICE IN SVOBOINE NA PODROJU DELA

svoboda dela (49. len Ustave)

varstvo dela (66. len Ustave)
sindikalna svoboda (76. len Ustave)
pravica do stavke (77. len Ustave)
pravica delavcev do sodelovanja pri upravljanju (75. len Ustave)
splona prepoved diskriminacije (14. len Ustave)
pravica do osebnega dostojanstva in varnosti (34. len Ustave)
pravica do zasebnosti (35. len Ustave)
(naelo socialne drave 2. len Ustave)

DODATNI KOMENTARJI K PROSOJNICI:

lovekove pravice so izhodie tudi na podroju dela. v delovnih razmerjih so namre ljudje in ne stvari.

PROSOJNICA LOVEKOVA PRAVICE IN SVOBOINE NA PODROJU DELA 2

Iz USTAVE REPULIKE SLOVENIJE
49. len (svoboda dela)
o Zagotovljena je svoboda dela.
o Vsakdo prosto izbira zaposlitev.
o Vsakomur je pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto.
o Prisilno delo je prepovedano.
66. len (varstvo dela)
o Drava ustvarja monosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo.
14. len (enakost pred zakonom)
o V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake lovekove pravice in temeljne svoboine, ne glede na
narodnost, raso, spol, jezik, vero, politino ali drugo preprianje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo,
drubeni poloaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliino.
o Vsi so pred zakonom enaki.
34. len (pravica do osebnega dostojanstva in varnosti)
o Vsakdo ima pravico do osebnega dostojanstva in varnosti.
35. len (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic)
o Zagotovljena je nedotakljivost lovekove telesne in duevne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih
pravic.

PROSOJNICA LOVEKOVA PRAVICE IN SVOBOINE NA PODROJU DELA 3

Iz USTAVE REPULIKE SLOVENIJE
75. len (soodloanje)
o Delavci sodelujejo pri upravljanju v gospodarskih organizacijah in zavodih na nain in pod pogojih, ki jih
doloa zakon.
76. len (sindikalna svoboda)
o Ustanavljanje in delovanje sindikatov ter vlanjevanje vanje je svobodno.
77. len (pravica do stavke)
o Delavci imajo pravico do stavke.
o e to zahteva javna korist, se lahko pravica do stavke, upotevajo vrsto in naravo dejavnosti, z zakonom
omeji.
(2. len Ustave: Slovenija je pravna in socialna drava.)

DELOVNO PRAVO predavanje 2 - sklenitev pogodbe o zaposlitvi

PROSOJNICA INDIVIDUALNO DELOVNO PRAVO - splono

Osrednji predpis Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Ur. l. RS, 21/13, 78/13-popr.
Podroje uporabe ZDR-1 za koga velja?
Stranki:
o Delavec
o Delodajalec
o Manji delodajalec
Prepoved diskriminacije (6., 7., 8. len ZDR-1 in drugi)
Omejitev avtonomije pogodbenih strank

DODATNI KOMENTARJI K PROSOJNICI:

Zakon je sploen in velja za vse delodajalce, delojemalce v Sloveniji.
Zakon vs. kolektivna pogodba -> zakon doloa minimum, kolektivna pogodba ve.
Zakon vs. pogodba o zaposlitvi -> zakon zopet doloa minimum, pogodba ve. e kakna doloba doloa manj, ne
velja, in velja tista iz zakona.
Manji delodajalec je tisti, ki zaposluje 10 ali manj zaposlenih. Zakon zanj na nekaterih mestih zanj doloa neke
izjeme za njegovo razbremenitev. Primer je laje zaposlovanje za doloen as.
Prepoveduje diskriminacijo (kadar nekega delavca obravnavamo manj ugodno zaradi neke osebne okoliine -> spol,
...). Ta prepoved diskriminacije ne odpravi, je pa to pravni instrument na katerega se lahko rtev sklicuje. Pri tem
velja obrnjeno dokazno breme (e rtev dokae dvom, mora delodajalec dokazati, da se to ni zgodilo).
Zakon tako omejuje avtonomijo pogodbenih strank.

PROSOJNICA INDIVIDUALNO DELOVNO PRAVO sklenitev pogodbe o zaposlitvi

ZDR-1 razlikuje dva pojma:
Sklenitev pogodbe o zaposlitvi (PZ)
Nastop dela
o Dan, za katerega sta se stranki dogovorili, da delavec dejansko zane opravljati delo za delodajalca
o Pravne posledice, ki jih zakon vee na nastop dela
DODATNI KOMENTARJI K PROSOJNICI:
Sklenitev pogodbe je na doloen datum. Od dne NASTOPA DELA dalje, delavcu zanejo veljati doloene pravice. Ko
delavec zane delati mu mora delodajalec plaevati obvezno zdravstveno zavarovanje, pokojninsko in invalidsko
zavarovanje, brezposelnost in pa starevsko varstvo.
NASTOP DELA je odvisen od interesov strank ki bosta sklenili pogodbo o zaposlitvi.

PROSOJNICA INDIVIDUALNO DELOVNO PRAVO sklenitev pogodbe o zaposlitvi 2

Pogoji za sklenitev Pogodbe o zaposlitvi (PZ):
Sploni (morajo biti izpolnjeni za vsako sklenitev PZ)
Posebni (vezani na konkretno delovno mesto, delo oz. zaposlitev)
o Npr. izobrazba
o Delovne izkunje
o Razlina znanja in zmonosti
Pogoji za sklenitev PZ s tujcem
Pogodbena svoboda glede sklenitve PZ
DODATNI KOMENTARJI K PROSOJNICI:
Sploni: minimalna starost 15 let (za doloene poklice je doloena vija), zdravstvena sposobnost.
Posebni: za vsako delovno mesto drugani. Te doloi delodajalec v razpisu. Delodajalec je tu dokaj prost, omejuje ga
zgolj zakon o diskriminatornosti, ter kakna posebna zakonska doloba.
Delodajalec lahko sklene pogodbo po razpisanem razpisu ali pa tudi ne, e ga ni nihe preprial. Ne more pa skleniti
pogodbe z nikomer ki ne izpolnjuje pogojev. Izjema je, e nihe ne izpolnjuje pogojev, za podjetje pa je zaposlitev
nujno potrebna, potem lahko za eno leto koga zaposlimo.

PROSOJNICA INDIVIDUALNO DELOVNO PRAVO sklenitev pogodbe o zaposlitvi 3

Postopek sklenitve PZ pravice in obveznosti strank pri sklepanju PZ
Javna objava prostih delovnih mest
Interna objava
Kdaj javna objava prostih delovnih mest ni obvezna
Varstvo zasebnosti in osebnostnih pravic kandidatov
Prepovedana in dovoljena vpraanja
Predhodni zdravniki pregled
Pisna obvestitev o rezultatu postopka
Pravica do sodnega varstva neizbranega kandidata
DODATNI KOMENTARJI K PROSOJNICI:
Javna objava zaradi bolje transparentnosti dela.
Za zasebne delodajalce velja, da se sami odloajo kje bodo objavili prosto delovno mesto (asopisi, tv, zavod, ...).
Glede javne objave obstaja veliko izjem (druinski lani, ...).
e ima delodajalec zaposlene za doloen as, pa ponuja delo za nedoloen as, potem mora z interno objavo te
delavce obvestiti.
Prepovedano spraevanje o osebnih zadevah (o nosenosti, ...), prepovedano je tudi pogojevanje sklenitve pogodbe
o zaposlitvi na podlagi diskriminacije (tri leta enska ne sme zanositi). Neveljavne pa so tudi bianco odpovedi
(odpoved brez datuma, ki ga enkrat izpolni sam delodajalec, obiajno ob nosenosti).
Stroke predhodnega zdravnikega pregleda more nositi delodajalec.
Delodajalec je zavezan da vse kandidate obvesti o rezultatu izbiranja zaposlenih. Lahko tudi po elektronskih poteh, ...
Neizbrani kandidati imajo pravico do zelo omejenega sodnega varstva, samo za primer diskriminacije. Sankcija ni
sklenitev pogodbe z neizbranim kandidatom, temve odkodnina.

PROSOJNICA INDIVIDUALNO DELOVNO PRAVO sklenitev pogodbe o zaposlitvi 4

Vsebina PZ - vsi najpomembneji podatki v zvezi s sklenjenim delovnim razmerjem na podlagi PZ:
Podatke o pogodbenih strankah,
Datum nastopa dela,
Naziv delovnega mesta oziroma podatke o vrsti dela, za katerega delavec sklepa pogodbo o zaposlitvi, s kratkim
opisom dela, ki ga mora opravljati po pogodbi o zaposlitvi,
Kraj opravljanja dela,
as trajanja delovnega razmerja, razlog za sklenitev PZ za doloen as in doloilo o nainu izrabe letnega dopusta, e
je sklenjena pogodba o zaposlitvi za doloen as,
Doloilo, ali gre za delovno razmerje s polnim ali krajim delovnim asom,
Doloilo o dnevnem ali tedenskem rednem delovnem asu in razporeditvi delovnega asa,
Doloilo o znesku osnovne plae delavca v , ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ter o
morebitnih drugih plailih,
Doloilo o drugih sestavinah plae delavca, o plailnem obdobju, plailnem dnevu in o nainu izplaevanja plae,
Doloilo o letnem dopustu oziroma nainu doloanja letnega dopusta,
Dolino odpovednih rokov,
Navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca oziroma splonih aktov delodajalca, ki doloajo pogoje dela
delavca, in
Druge pravice in obveznosti v primerih, doloenih s tem zakonom.
DODATNI KOMENTARJI K PROSOJNICI:
Glavne sestavine pogodbenega razmerja morajo biti v pogodbi o zaposlitvi zapisane. Pogodba o zaposlitvi pa se
lahko sklene samo za delovno mesto ali pa za vrsto delo. e se pogodba sklene bolj na iroko, bo lahko tekom
delovnega razmerja delavce prestavljal znotraj podjetja po razlinih delovnih mestih.
Plaa mora biti doloena konkretno v v pogodbi. Druge sestavine plae pa se lahko doloajo s sklicevanjem na npr.
koalicijsko pogodbo.

PROSOJNICA INDIVIDUALNO DELOVNO PRAVO sklenitev pogodbe o zaposlitvi 5

Oblika PZ
Pisna oblika, vendar ne kot pogoj za veljavnost.
Delavec lahko kadarkoli zahteva izroitev pisne oblike PZ.
Za doloena pogodbena doloila oz. vrste pogodb je pisnost predpisana kot pogoj za veljavnost.
DODATNI KOMENTARJI K PROSOJNICI:
e je napisano, je jasno doloeno. Tako ne prihaja do nesoglasij, ipd. Pisnost izhaja kot obveza tudi iz prava EU. Ta
doloba se ne sme smatrati v kodo delavcu (e pogodbe sploh ni bilo, delavec pa je e delal). Pisna oblika zato ni
pogoj za veljavnost pogodbe. Delavec ima pravico do pisne pogodbe (slednjo jo lahko kadarkoli tudi zahteva),
delodajalec pa ima obvezo do izdaje pisne pogodbe.
Konkurenna klavzula mora biti pisna, da bi veljala. Enako velja tudi za pogodbo za doloen as, e ta ni v pisni obliki,
potem se sklenjena pogodba smatra za pogodbo nedoloen as.

PROSOJNICA INDIVIDUALNO DELOVNO PRAVO vrste pogodb o zaposlitvi

Standardna pogodba o zaposlitvi:

o za nedoloen as
o s polnim delovnim asom
o delo se opravlja neposredno za delodajalca (po njegovih navodilih, pod njegovim vodstvom in nadzorom)
o v prostorih delodajalca
Posebne pogodbe o zaposlitvi v ZDR-1:
o Pogodba o zaposlitvi za doloen as
o Pogodba o zaposlitvi s krajim delovnim asom
o Agencijsko delo
o Delo na domu, delo na daljavo
o
Prekarne zaposlitve: Atipine, Nestandardne, Fleksibilne oblike zaposlitve
Za razmislek: prona varnost (flexicurity)?, varna pronost (securibility)?
Fleksibilnost: spremenljiv, nestalen, proen, voljen, upogljiv, prilagodljiv iz lat. flexibilis iz flectere = upogniti
Prekaren, prekeren: na pronjo, odvisen od tuje volje, zaasen, negotov, tvegan, koljiv; iz lat. precarius iz precari = prositi
DODATNI KOMENTARJI K PROSOJNICI:
ZDR izhaja iz naela, da obstaja neka standardna oblika zaposlitve po kateri se ljudje zaposlujejo. Zaposlenost za
nedoloen as je pravilo, ki zagotavlja neko varnost delavcu. To seveda ne pomeni, da je vsak lovek v ivljenju
vseskozi na enem delovnem mestu. Danes je namre vija prilagodljivost na zelo visokem mestu pri zaposlenih.
Delo na domu vkljuuje podvrsto delo na daljavo.
Agencijsko delo: delavec je zaposlen pri agenciji, ki ga posoja drugim drubam.
Danes se edalje bolj uporabljajo prekarne oblike zaposlitve (atipine, nestandardne, fleksibilne ki niso tako varne in
gotove).
e nekdo zaposli s.p. ima kasneje slednji pravico uveljavljati obstoj delavnega razmerja.
o Pogoji so zgolj ti, da ta s.p. dela v razmerju, ki je po obliki pravzaprav delovno razmerje;
o da s.p. dela po navodilih delodajalca in ne samostojno,
o da dela v njegovi organizaciji, ...
Problem je ta, da zelo malo s.p. te pravice uveljavlja. Zaposlovanje s.p.-jev je pravzaprav beg delavskih razmerij iz
delovnega prava.
Slovenija je po deleu mladih, zaposlenih za doloen as, v samem evropskem vrhu. V celoti pa so samo e tri drave
z vejim deleem zaposlenih za doloen as, kot ga ima Slovenija.
tevilne raziskave (OECD, ...) kaejo, da so podjetja z vijim odstotkom zaposlitve za nedoloen as tudi bolj uspena,
a je kljub temu danes tendenca zaposlovanja za doloen as. Problem je tu drava, ki to dopua z izredno slabim
nadzorom. e bi nadzorni organi bolje delovali, bi delodajalcu prepreili, da si bo sam izbral v kakni razliici
zaposlitve bo nekoga zaposlil.
Novi zakon tako posvea veliko pozornosti tem fleksibilnim oblikam dela, zato da se delodajalci nebi za take oblike
zaposlitve odloali zgolj zaradi tega, da bi se izognili nekaterim pravicam (primer je pravica do odpravnine, ki jo ima
sedaj tudi zaposleni za doloen as).
Problem je tudi nepoznavanje svojih pravic. Veliko delavcev namre ne ve, kakne pravice sploh imajo.

DELOVNO PRAVO predavanje 3 - sklenitev pogodbe o zaposlitvi 2

PROSOJNICA INDIVIDUALNO DELOVNO PRAVO primer 1
Delavec je sklenil delovno razmerje za doloen as od 1.1. do 30.9.. Ker je bilo veliko naroil in dela, je delavec tudi po koncu
septembra, e ves oktober in november nadaljeval z delom in redno opravljal enako delo kot prej. Izrecnega dogovora o tem
z delodajalcem ni bilo, saj so bili vsi obremenjeni s tevilnimi naroili, ki jih je bilo treba pravoasno izpolniti. Ko se je konec
novembra tevilo naroil umirilo, je delodajalec delavcu sporoil, da naj s 1.12. ne hodi ve na delo, saj je as iz pogodbe o
zaposlitvi e tako ali tako iztekel konec septembra in mu je e takrat prenehalo delovno razmerje. Ali, in e je, kdaj je delovno
razmerje prenehalo, ali ni prenehalo? Utemeljite.
DODATNI KOMENTARJI K PROSOJNICI:
Delovno razmerje bi moralo prenehati, a ker ni bilo pisnega dogovora o nadaljevanju in je delodajalec delavcu e
naprej nalagal delo, ta pa je z delom nadaljeval, se je delovno razmerje preoblikovalo v zaposlitev za nedoloen as.

PROSOJNICA INDIVIDUALNO DELOVNO PRAVO primer 2

Ali ima pravico do odmora tudi delavec, ki dela le tiri ure na dan?
Do kaknega letnega dopusta in regresa za letni dopust je upravien delavec, ki je zaposlen s krajim delovnim
asom od polnega (npr. s polovinim delovnim asom)?

DODATNI KOMENTARJI K PROSOJNICI:

PROSOJNICA INDIVIDUALNO DELOVNO PRAVO primer 3

Pri delodajalcu poteka stavka. Delodajalec bi elel prepreiti negativne posledice stavke in kodo, ki mu nastaja, zato se
dogovarja z agencijo za zaposlovanje, da bi mu zagotovila (na podlagi napotitve) doloeno tevilo delavcev, ki bi nadomestili
stavkajoe delavce. Komentirajte.
DODATNI KOMENTARJI K PROSOJNICI:

PROSOJNICA INDIVIDUALNO DELOVNO PRAVO primer 4

Zaradi adaptacije poslovnih prostorov je delodajalec odloil, da v obdobju enega meseca, ko bodo potekala prenovitvena dela
in uporaba pisarn ne bo mogoa, delavci delajo doma in opravljeno delo ob koncu vsakega delovnega dne predajo kurirju, ki
bo priel opravljeno delo prevzeti na njihov dom. Nekateri delavci so nasprotovali taki delodajalevi odloitvi. Komentirajte.
Kaj bi svetovali delodajalcu in delavcem?
DODATNI KOMENTARJI K PROSOJNICI:

PROSOJNICA INDIVIDUALNO DELOVNO PRAVO vrste pogodb o zaposlitvi (enaka prosojnica kot dve
strani nazaj)

Standardna pogodba o zaposlitvi:

o za nedoloen as
o s polnim delovnim asom
o delo se opravlja neposredno za delodajalca (po njegovih navodilih, pod njegovim vodstvom in nadzorom)
o v prostorih delodajalca
Posebne pogodbe o zaposlitvi v ZDR-1:
o Pogodba o zaposlitvi za doloen as
o Pogodba o zaposlitvi s krajim delovnim asom
o Agencijsko delo
o Delo na domu, delo na daljavo
o

Prekarne zaposlitve: Atipine, Nestandardne, Fleksibilne oblike zaposlitve

Za razmislek: prona varnost (flexicurity)?, varna pronost (securibility)?
Fleksibilnost: spremenljiv, nestalen, proen, voljen, upogljiv, prilagodljiv iz lat. flexibilis iz flectere = upogniti
Prekaren, prekeren: na pronjo, odvisen od tuje volje, zaasen, negotov, tvegan, koljiv; iz lat. precarius iz precari = prositi
DODATNI KOMENTARJI K PROSOJNICI:

PROSOJNICA INDIVIDUALNO DELOVNO PRAVO pogodba o zaposlitvi za doloen as (54. len ZDR-1 in naslednjih)

as trajanja je vnaprej doloen e ob sklenitvi pogodbe

o Koledarsko
o Opisno
prenehanje pogodbe s potekom asa
izjema zakon omejuje:
o dopustna le v taksativno natetih primerih (zakon doloa prm., ko je dopustno skleniti PZ za doloen as)
izjema za manje delodajalce
o asovno omejevanje! (odgovor na verienje, zaporedno sklepanje, podaljevanje)
o pisna oblika
Pravica do odpravnine ob izteku pogodbe
Obveznosti pogodbenih strank: naelo enakega obravnavanja!
Preraun oz. pretvorba delovnega asa
Sankcije za kritve transformacija v PZ za nedoloen as

DODATNI KOMENTARJI K PROSOJNICI:

Za tako pogodbo gre takrat, ko se e ob sklenitvi pogodbe doloi tudi datum prenehanja pogodbe. Lahko je to
doloeno koledarsko ali pa opisno (to namre dovoljuje slovenska zakonodaja). Primer: pogodba preneha ob koncu
projekta; pogodba se sklene do vrnitve zaposlenega, ki se ga zaasno nadomea.
Problem nastane, ko pogoji niso doloeni vsaj v tolikni meri, da bi bil as trajanja vsaj priblino dololjiv. e temu ni
tako se pogodba namre smatra kot pogodba za nedoloen as. Primer je: pogodba o zaposlitvi preneha ob
informatizaciji tega procesa to je doloeno v zelo ohlapni verziji. Zato na primer francoska zakonodaja doloa, da
mora delodajalec delavcu sporoiti prenehanje pogodbe. Tega slovenska zakonodaja ne doloa.
Pogodba o zaposlitvi za doloen as je po zakonu e vedno izjema! Tako lahko delavca za doloen as zaposlimo
samo ob navedbi razlogov za tako zaposlitev. Primeri slednjih so: zaasno poveanje obsega dela, zaasno
nadomeanje zaposlenega za nedoloen as, za as projektnega dela, sezonsko delo, pripravnitvo, uvajanje novih
programov, ...
Za doloen as se lahko zaposluje tudi vodstvene delavce (generalni direktor za obdobje enega mandata; predsednik
vlade; poslance; )

Problem takega doloila je, da se nadzorni organi zelo hitro zadovoljijo samo z navedenim razlogom, pa e tega
sprejemajo v zelo irokem pogledu.
asovno omejevanje takih pogodb o zaposlitvi za doloen as je v Sloveniji e nekaj asa doloeno na maksimalno
dve leti.
o Do novega zakona, je taka ureditev omogoala tevilne zlorabe (razline delavce so na isto delovno mesto
zaposlovali za obdobje dveh let; delavcem so menjavali delovna mesta znotraj podjetja; delavca so po
prenehanju pogodbe napotili do agencij, ki jih je ponovno napotila k njim, nato pa jih po doloenem asu
ponovno zaposlili sami, ...).
o Po novem zakonu se sedaj v asovno omejitev pogodbe o zaposlitvi za doloen as teje tako zaposlitev po
pogodbi, kot tudi delo pri istem delodajalcu preko agencij. Zakon doloa tudi, da se trimesena prekinitev
ne teje za prekinitev. Tako teje prihaja do zlorab.
o TEAVE IN MONA REITEV: Zakon na alost se vedno ne doloa tevilske omejitve sklenjenih pogodb v
obdobju dveh let (delavec lahko dobi pogodbo za eno leto, ali pa 12 pogodb za en mesec). Zato bi moral
delodajalec e ob sklenitvi pogodbe navesti as trajanja potrebe in s tem zaposlitve. e pa tega trajanja ne
ve, potem bi moral skleniti pogodbo za nedoloen as. Slovenska zakonska ureditev ne pozna niti
minimalnega asa trajanja zaposlitve za doloen as. Na primer francoska zakonodaja dopua enkratno
podaljanje pogodbe, vendar za maksimalno toliko asa, kot je bila sklenjena prva (tako dopua manjo
zmoto delodajalca ne pa velike).
Veljavnost: za koga in za koga ne? Stare pogodbe se izteejo po starem, nove pogodbe morajo upotevati vse
novosti in upotevati tudi asovna obdobja zaposlitve iz preteklosti.
Novost je pravica do odpravnine. Zaposleni za nedoloen as in kasneje odpuen ez dve leti ali zaposleni za
doloen as ali zaposleni preko agencij so sedaj enakovredni. Odpravnina za vse se rauna po enakem postopku.
1/5 mesene plae za eno leto delo. Za dalje obdobje se znesek sorazmerno poveuje za vsak dodatni mesec
posebej. Delodajalcem se po novem zakonu zaposlitev za nedoloen as ve ne izplaa, saj je za npr. ne-podaljanje
estmesene pogodbe o zaposlitvi za doloen as kaznovan s plailom odpravnine, ki mu je nebi bilo treba plaati e
bi delavca brez razlogov odpustil po enem letu sklenjene pogodbe za nedoloen as. e bo pa delodajalec delavcu
omogoil zaposlitev za nedoloen as, potem je delodajalec razbremenjen plaila odpravnine.
Delavci morajo biti obravnavani enako, ne glede na obliko zaposlitve. V praksi so namre delavci zaposleni za
doloen as dostikrat obravnavani drugae kot delavci zaposleni za nedoloen as.
Preseek ur preko delovnega asa, se lahko delavcu zaposlenemu za doloen as, prerauna v as zaposlitve.
Omejitev je ta, da se tega preseka ne sme nabrati za ve kot 12 mesecev.
Sankcija za kritve teh predpisov je veljavnost sklenjene pogodbe za doloen as kot sklenitev pogodbe za nedoloen
as.

PROSOJNICA INDIVIDUALNO DELOVNO PRAVO pogodba o zaposlitvi s krajim delovnim asom (65. len
ZDR-1 in naslednjih)

PART-TIME zaposlitve
Dogovorjeni delovni as kraji od polnega delovni as (d..) pri delodajalcu (polovini ali kakrenkoli d.., ki je kraji
od polnega)
Pravice:
o NAELO ENAKEGA OBRAVNAVANJA (prepoved diskriminacije)
o NAELO SORAZMERNOSTI, a izjeme:
Pravice, ki jih ni mogoe deliti (nerazdelne)
Deljive pravice:
* Letni dopust
* Sodelovanje pri upravljanju
* Delo prek dogovorjenega d..
* Drugo
Part-time zaposlitve pri ve delodajalcih
Kraji delovni as v posebnih primerih

DODATNI KOMENTARJI K PROSOJNICI:

Za tako pogodbo gre takrat, ko se e ob sklenitvi pogodbe doloi tudi datum prenehanja pogodbe. Lahko je to
doloeno koledarsko ali pa opisno (to namre dovoljuje slovenska zakonodaja). Primer: pogodba preneha ob koncu
projekta; pogodba se sklene do vrnitve zaposlenega, ki se ga zaasno nadomea.

PROSOJNICA INDIVIDUALNO DELOVNO PRAVO agencijsko delo

(59. len ZDR-1 in naslednjih)

Zakonska dikcija: pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev
drugemu uporabniku
Agency work, temporary work, temporary agency work, Leiharbeit, posojanje delavcev, zagotavljaje delavcev,
napotovanje delavcev
T.i. tristranska delovna razmerja:
Delodajalec
(zaposlitvena
agencija)

Delavec

Neposredni
uporabnik

DODATNI KOMENTARJI K PROSOJNICI:

PROSOJNICA INDIVIDUALNO DELOVNO PRAVO pogodba o zaposlitvi za delo na domu

naslednjih)

Tudi delo na daljavo (tele-work)

Posebna pogodba o zaposlitvi
Dodatni pogoji, za veljavno sklenitev pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu
Pravice delavca, ki opravlja delo na domu
o Naelo enakega obravnavanja (prepoved diskriminacije).
DODATNI KOMENTARJI K PROSOJNICI:

(68. len ZDR-1 in