Družinsko Pravo

Viri družinskega prava:

Formalni  Zavezujejo neposredno

• Glavni:
o Ustava
o ZZZDR – zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (materialni zakoni)
o ZPP – zakon o pravnem postopku (procesni zakoni)
o ZNP – zakon o nepravdnem postopku (po njem se rešujejo nepravdni postopki)
o ZUP – zakon o upravnem postopku
o ZRIPS – zakon o registriranih istospolnih partnerskih skupnostih
o Temeljni zakon o posvojitvi (glede nepopolne posvojitve)
o Zakon o izvržbi in zavarovanju: z njim si lahko pomagamo samo kadar njegovi predpisi niso v
nasprotju s posebnimi zahtevami varovanja pravic iz družinskih razmerji (npr. pravice otroka).
o Zakon o sodiščih: predpisi tega zakona pridejo v poštev, le pri določenih vprašanjih v zvezi s
postopkom, zlasti glede pristojnosti sodišč

(ZNP in ZUP: samo pravice otroka v teh postopkih, ne celotnega zakona)

• Dopolnilni:
o ZOI – Zakon o osebnem imenu
o Zakon o matičnih knjigah
o Zakon o državljanstvu Republike Slovenije
o Zakon o socialnem varstvu
o Zakon o notariatu
o Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice
o Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih
Za vire družinskega prava štejemo tudi mednarodne konvencije, ki jih je nekdanja SFRJ ratificirala in objavila,
Republika Slovenija pa se je z aktom o notifikaciji nasledstva razglasila za stranko teh konvenciji. Po 9. členu
ustave se ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe v Sloveniji neposredno uporabljajo.
o Konvencija o otrokovih pravicah (preberi)
o Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic (preberi konvencijo – 6. izdaja)
o Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (ILRS, MP 3/93)
o Bruseljska uredba 2a
o Ostale konvencije so naštete v knjigi Družinsko pravo str. 41/42

• Dopolnilni pravni viri v širšem pomenu:

o Zakon o dedovanju
o Stanovanjski zakon
o Zakon o zdravstvenih ukrepih za uresničevanje pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok
o OZ
o Kazenska zakonodaja
o Predpisi socialnega varstva (varstvo matere in otroka)
o Zdravstveni predpisi

Neformalni  neposredno ne zavezujejo, vendar vplivajo na formalne pr. vire

• Pravna znanost: močno vpliva na formalne vpravne vire (npr. pravne praznine); s prepričljivostjo svojih
dognanj, lahko močno vpliva na zakonodajo in na uporavo prava sodišč in organov ter organizaciji
socialnega varstva
• Sodna praksa: sodnik po zakonu ni vezan na predhodnika; vendar pa velja, da mora v enakih primerih
razsoditi podobno, sicer mu višje sodišče lahko razveljavi sodbo, razen če poda dobro argumentacijo za
spremembo sodne prakse (tu gre za zapolnjevanje praznin v predpisih, oziroma določanje vsebne
nedoločenega pravnega pojma oz. pravneega standarda, preverjanje vrednosti pravne norme, zožitev ali
razširitev le te ali celo za njeno spreminjane ali neupoštevanje – torej za ustvarjanje prava); Vrhovno
sodišče skrbi za poenoteno sodno prakso, ki je pomebna zaradi pravne varnosti; če sodišče to spregleda ima
posameznik možnost do ustavne pritožbe. Sodna praksa tako kreira določena pravila – novela je prakso
sprejela v zakon. To so glavni razlogi za stališče, ki v teoriji prevladuje, da je sodna praksa posredni,
subsidiarni vir družinskega prava.
• Običaji: nimajo posebnega pomena v družinskem pravu
• Praksa organov oz. organizaciji socialnega varstva

Več o dopolnilnih pravnih virih

ZOI – Zakon o osebnem imenu:

• Osebno ime: ime + priimek
• Sprememba osebnega imena ob sklenitvi zakonske zveze:
1. zakonca se pišeta enako, po njej ali njemu
2. zakonca obdržita vsak svoj priimek
3. vsak svojemu priimku doda priimek drugega zakonca
4. eden oz. oba vzameta priimek drugega in temu dodata svoj priimek
• Po razvezi ima zakonec še 6 mesecev možnost izjave, da bo prevzel nazaj svoj prejšni priimek
• Vsak ima lahko le 2 imeni in 2 priimka
• Starši dajo lahko otroku drug priimek, bratje in sestre se lahko pišejo različno
• Ker se starševsko pravico izvajata skupno in sporazumno, na ta način določita tudi ime; če pa se ne moreta
sporazumeti, potem odloči Center za socialno delo (v nadaljevanju CSD), ki mora omogočiti, da se uveljavi
volja staršev (vir: ZOI)
• Otroku, ki je dopolnil 10 let se ime ne sme spremeniti brez njegovega soglasja
• Če se po razvezi mati ponovno poroči in zahteva spremembo imena otroka (pod 10 let), CSD odobri predlog
samo, če je to v korist otroka.

Zakon o matičnih knjigah:

• Rojstna MK – zbirka vseh podatkov o posamezniku (rojstvo, smrt, skrbništvo, duševno stanje)
• Poročna MK
• MK umrlih

Zakon o državljanstvu Republike Slovenije:

• Določa pod kakšnimi pogoji se pridobi državljanstvo RS, če je zakonec državljan

Zakon o Socialnem varstvu:

• Ureja zadeve, ki so socialne narave

Zakon o notariatu:
• Določa posebno obliko za posle, ki jih med seboj sklenejo zakonci in kdaj morajo notarskemu zapisu dodati
klavzulo o izvršljivosti (notarski zapis bo izvršljiv  takoj se lahko sproči izvršilni postopek)

Zakon o zdravstenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok:
• Določa pogoje, pod katerimi lahko posameznik zahteva kotracepcijska sredstva, prekinitev nosečnosti in
sterilizacijo

Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo:

• Pogoji za zdravljenje in oploditve s pomočjo biomedicine
• Določa ugotavljanje materinstva in očetovstva, kadar je bil otrok spočet z OBMP
V knjigi zastarelo; uporabi predgovor v 6. izdaji
Bruseljska uredba 2a:
• Če državljana različnih držav želita skleniti zakonsko zvezo, se le ta sklene po pravilih tiste države, kjer se
sklepa. Pogoji za sklenitev se presojajo za vsakega posebaj po njegovem domačem pravu. V primeru
razveze določa sodišče tam, kjer sta imela zadnje stalno prebivališče.
• Uredba velja za vse članice EU, razen za Dansko. V veljavo je stopila 1.3.2005

Temeljni pojmi družinskega prava:

Družina
• Naše družinsko pravo šteje za družino življensko skupnost staršev in otrok (čl. 2). Starši so po zakonu
tako naravni, telesni starši (roditelji) kot tudi adoptivni starši (posvojitelji). Otroci o katerih govori zakon o
definiciji družine, so zlasti mladoletni otroci, ki zaradi svoje mladoletnosti ne morejo skrbeti zase za svoje
pravice in koristi. To stališče izvera iz dejstva, da družba posebaj varuje mladoletnike. Izjemoma govori
zakon tudi o polnoletnih otrocih – pravica do preživljanja (čl. 123)
• Povadarjeno je varstvo otrokove koristi
• Družina ni institut, ki bi sam po sebi ustvarjal pravne posledice; ker družina ni pravni subjekt, gre v smislu
družine za urejanje odnosa med starši in otroci. Družina je torej podlaga za pravne posledice starševstva.
• Za družino se torej štejejo tudi adoptivni starši + posvojenec. Pravila pri posvojitvi:
o Zakonci smejo samo skupaj posvojiti otroka
o Zunajzakonski partnerji: otroka posvoji eden od njiju
• Družino po našem pravu ustvari otrok (če ni otroka ni družine) – je življenska skupnost staršev in otrok
(zaradi otrok družina uživa posebno varstvo; to uživajo samo tisti starši, ki živijo s otrokom)
• Življenska skupnost moškega in ženske brez otroka ni družina, ne glede na to, ali gre za zakonsko zvezo
ali zunajzakonsko skupnost. Zakonska zveza ni družina, je samo najpogostejši temelj družine (čl. 3/2)
• Za pojem družine ni pomebno, da gre za življensko skupnost otroka z obema staršema. Zadostuje, da
živi otrok z enim od roditeljem ali posvojiteljem oz. z eno odraslo osebo, ki zanj skrbi in ki ima do otroka po
zakonu P in D.
• Družina ni istovetna z gospodinstvom. Gospodinstvo je dejavnost, s katero zadovoljujemo potrebe
vsakodnevnega življenja, opravila v zvezi s prehrano, stanovanjem, energijo, osebno higijeno, obleko in
obutvijo. Ta dela lahko opravljamo v okviru družine (družinsko gospodinstvo), ali sami zase (samsko
gospodinstvo), lahko pa tudi v okviru neke skupnosti, ki ni družina. Gospodinjstvo ne pomeni tudi varstva in
vzgoje otrok. Zakon posebaj govori o »opravljanju domačih del = gospodinstvu« in posebaj o varstvu in
vzgoji otrok (čl. 59/2)
• Po ustavi družina uživa posebno varstvo (socialna pomoč, dopusti...)

KAJ LAHKO ŠTEJEMO ZA DRUŽINO:

• Mala družina: samo starši in otroci:
• oba starša z otrokom
• en starš z otrokom
• posvojitelja in posvojenec
• en posvojitelj in posvojenec

• Kriterija za družino po Župančiču (pravi, da je definicija družine preozka):

o Invidualen trajen odnos skrbi odrasle osebe za otroka
o Odnos oz. skupnost je tudi pravno blizu razmerju staršem in otrokom

Če sta ta dva pogoja izpolnjena gredo (naj bi šle) po pravu odrasli osebi v razmerju do otroka določene P
in D, ki jih imajo sicer starši v okviru roditeljske pravice. Ker imajo namreč starši zaradi zagotavljanja
koristi otroka, kot osrednje osebe družinskega razmerja, roditeljsko pravico – skup P in D glede skrbi za
preživljanje, za osebnostni razvoj, za pravice in koristi otroka, mora imetu druga odrasla oseba, ki
nadomešča starše v skrvi za otroka, v interesu vsaj poglavitne pravice in dolžnosti, ki sestavljajo roditeljsko
pravico.
• Družina je tudi skrbnik, ki skrbi za otroka če skupaj živita (če ga nima pri sebi – pravo mu te dolžnosti
ne nalaga, med njima ni življenske skupnosti)
Razlika skrbnika od staršev:
o otroka ni dolžan preživljati
o ni nujno, da ima troka ves čas pri sebi
(knjiga: skrbnik ima enake pravice in dolžnosti, kot jih imajo starši v okviru roditeljske pravice)

• Rejnika se šteje za družino

Razlika med rejnikom nasproti staršem in skrbnikom
o ne skrbi za otrokovo premoženje
o nima pravice sprejemati pomebnejših odločitev o vzgoji otroka (starši, skrbniki)
(knjiga: rejnik namreč opravlja najpomebnejši del nalog, ki jih sicer opravljajo starši, zlasti varstvo in
vsakodnevno, redno vzgojo otroka)

• Babice in dedki z vnukom niso družina:

o Nimajo roditeljskih pravic, skrbeti za otrokovo osebo,...
o Ta skupnost ni družinam ler ne izpolnjuje drugega kriterija
o Da se družina ne ustvarja velja za skupnost kateregakoli odraslega sorodnika z mladoletnim
sorodnikom, če tudi odrasli sorodnik individualno in trajno skrbi za mladoletnika, kajti med
sorodniki, ki niso v razmerju starš-otrok, po našem pravu ni nobenih P in D, niti dolžnosti
preživljanja... razen v sledečem primeru.

• Mačeha, očim z otrokom drugega zakonca niso družina

o Imajo pa (vzajemno) doložnost preživljanja, ki pa ni del roditeljske pravice in tako nimajo drugih P
in D, ki gredo sicer staršem do otrok.

 če CSD te ljudi postavi v podoben položaj družine, gre za skrbništvo

Iz predpisov večine evropskih držav, ki urejajo preživljanje med določenimi sorodniki, ki niso v razmerju starš-
otrok, kot rodbinskopravno pravico in dolžnost, implicite izhaja, da je treba v teh pravnih ureditvah družino
poimenovati širše, kot jo poimenuje naše družinsko pravo. Predvsem gre tukaj za pravna razmerja, ki ustvarjajo
dolžnost preživljanja, to velja zlasti med predniki in potomci ter med bratje in sestrami.

EKČP – Evropska konvencija o ČP

8. člen – pravica do družinskega življenja (npr. šola nalaga toliko obveznosti, da ne bi molli
preživljati časa z družino)
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je moralo ugotoviti, kaj je družina:
• Pojem se ne omejuje na malo družino
• Razmerja med bližnjimi sorodniki (tistimi, ki imajo v družini pomebno vlogo (npr. stari
starši in vnuki)
• Bolj oddaljeni sorodniki (treba je ugotoviti, ali obstaja skupno gospodinstvo, če obstaja
še druge okoliščine: Župančič)

Sorodstvo:
• Sorodstvo je razmerje med predniki in njihovimi potomci, kot tudi razmerje potomcev med seboj.
• Sorodniki so samo osebe, ki so v krvni povezanosti (krvna povezanost ljudi med seboj)
• Ne poznamo nekrvnega sorodstva
• Sorodstva NI (ker ni krvne povezave) pri:
o Posvojitvi ( pri posvojitvi nastane, enako pravno relevantno razmerje, kot je sorodstvo, vendar
razmerje med osebami, ki jih veže posvojitev ni sorodstvo)
o Zakonca
 o Zakonec do sorodnikov drugega zakonca – svaštvo

• Sorodstvo označujemo s črtami (linjami) in s stopnajami (koleni).

o Sorodstvo v ravni črti: Sorodstvo med predniki (ascedenti) in njihovimi potomci (descedenti) –
izvirajo drug od drugega
o Sorodstvo v stranski črti: Sorodstvo med potomci določenega prednika – izvirajo od skupnega
prednika
 Pravo ali popolno sorodstvo v stranski črti: kdar imata sorodnika skupna oba prednika
(mater in očeta)
 Pol-sorodstvo v stranski črti: kadar imasta samo enega prednika skupnega (isto mater ali
istega očeta – gre za polbrate in polsestre).

• Stopnjo sorodstva, ki kaže na bližino sorodstva določamo po številu rojstev.

o V ravni črti: preštejemo število rojstev, ki ločujejo prednika in potomca, pri tem ne vštejemo
rojstva sorodnika, od katerega začnemo šteti (starši-otroci: 1. koleno, babica-vnuk: 2.koleno)
o V stranski črti: seštejemo število rojstev, ki ločujejo enega in drugega sorodnika od skupnega
prednika; štejemo število rojstev od enega sorodnika navzgor do skupnega prednika in nato še od
skupnega prednika navzdol do drugega sorodnika. Pri tem štetju ne upoštevamo rojstva skupnega
prednika, ki veže sorodnika. (brat-sestra: 2.koleno, teta-nečak: 3.koleno, bratranec-sestrična: 4.
koleno)

Posledice sorodstva na pravnem področju:

• Na sorodstvo med starši in otrokom veže zakon vrsto P in D, od katerih jih največ izvera iz roditeljske
pravice, nekaj pa tudi neposredno iz njihovega sorodstvenega razmerja. Posebaj gre omeniti medsebojno
obveznost preživljanja staršev in otrok.

• Prepoved zakonske zveze – zakonski zadržek:

o Vse osebe v ravni črti do kateregakoli kolena
o Osebe do 4. kolena stranske črte (brat-sestra, teta-nečak, bratranec-sestrična)
o Izjema: iz posebaj utemeljenih razlogov (nosečnost) se bratrancu in sestrični dovoli sklenitev
zakonske zveze

• Pogoji za posvojitelja:
o Ni mogoče posvojiti sorodnika v ravni črti
o Brat/sestra ne more posvojiti brata/sestre
o Nov družinski zakonik naj bi omogočal posvojitve v ravni črti, kadar gre za
deda/babico in vnuka/vnukinjo

• Izločitev sodnika iz sojenja:

o Če je stranka oz. njen zakoniti zastopnik ali pooblaščeec z njim v ravni črti do kateregakoli kolena
ali v stranski črti do 4. kolena

• Dedovanje:
o 1. dedni red: sin, hči, zakonc / zunajzakonski partner
 Zapušča se po enakih delih (1/3)
 Sin umre – vstopna pravica

o 2. dedni red: zapustnik nima potomcev ima pa zakonca

 Polovico dedujeta zapustnikova starša (¼ mati, ¼ oče), polovico pa preživeli zakonec
 Če sta zapustnikova starša mrtva namesto njiju dedujejo njuni otroci, bratje in sestre
zapustnika oz. nečaki, nečakinje; če starši zapustnika nimata potomvcev vse deduje
preživeli zakonec

o 3. dedni red: zapustnikovi stari starši, polovico po očetovi (D¼+B¼) in polovico po materini strani
(D¼+B¼)
 o Nujni delež zakonitega dediča je ½ zakonitega deleža (npr. sin, hči, zakonec 1/6)
 Nujni dediči:
• Potomci, zakonec – ½
• Mati in oče – 1/3
• Bratje in sestre, če so nepreskrbljeni 1/3

Svaštvo:
• Je razmerje enega zakonca do določenega sorodnika drugega zakonca
• Ustvarja ga zakonska zveza
• Preneha s prenehanjem zakonske zveze
• Zunajzakonska skupnost ga ne ustvarja, če tudi je po slovenskem družinskem pravu v pravnih posledicah
izenačena z zakonsko zvezo. Posledično iz tega partnerja tudi ne bremeni dolžnost preživljati otroka
drugega partnerja.
• Med sorodniki enega zakonca in sorodniki drugega zakonca ni svaštva; prav tako tudi ni svaštva med
zakoncem in osebami, ki so v svaštvu z drugim zakoncem (po ljudskem poimenovanju ja, pravno ne)
• Za stopnjo svaštva enako kot pri sorodstvu uporabljamo ravno in stransko črto, kolena/stopnje
• Žena je s sorodnikom moža v isti črti in kolenu, kot je mož s tem sorodnikom v sorodstvu;
o mož in njegova mama sta v ravni črti v 1. kolenu in tako sta žena (snaha; moški je zet) s moževo
mamo (taščo; moški je tast) v prvem kolenu ravne črte svaštva
o očim/mačeha – pastorek/pastorka: 1. koleno ravne črte svaštva
o svak/svakinja: drugo koleno stranske črte svaštva

• Svaštvu in pravo:
o Svaštvo v družinskem pravu nima posledic (npr. dolžnosti preživljanja)
Izjema: Partner (očim/mačeha) je dolžan preživljati otroka (pastorek/pastorka) pod pogojem, da
nima nobenega od staršev, ki bi ga bil zmožen preživljati. Z novelo (veljavno pravo) je bil dodan
dodaten pogoj: in sicer, da mora iti za življensko skupnost (v primeru smrti je zakonec dolžan
preživljati otroka, če sta v trenutku smrti živela skupaj. Otroka se preživlja samo do polnoletnosti.).
Pod istimi pogoji mora tudi zunajzakonski partner preživljati otroka svojega partnerja.
o Pomen svaštva v procesnem pravu (kazensko, civilno, upravno): Izločitv sodnika v primeru
svaštva; tudi če je svaštvo zaradi prenehanja zakonske zveze prenehalo.
o V dednem pravu svašto nima posledic – ni podlaga z zakonito dedovanje, razen če gre za
zakonca
o Svaštvo ni zakonski zadržek – zakonsko zvezo lahko sklenemo s sorodnikom bivšega moža

Ustavne določbe:

• 53. čl. URS – zakonska zveza in družina

53. člen
(zakonska zveza in družina)
-Zakonska zveza temelji na enakopravnosti zakoncev. Sklene se pred pristojnim državnim organom.
-Zakonsko zvezo in pravna razmerja v njej, v družini in v zunajzakonski skupnosti ureja zakon.
-Država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere.

o ZZ temelji na enakopravnosti zakoncev – ta ustavna odločba pomeni izpeljavo oz. uporabo

splošnega ustavnega načela o enakosti pred zakonom in enakopravnosti ne glede na spol.
 zakonca sta enako odgovorna za prispevanje za potrebe družine (dolžnost, da si pomagata,
prispevata in spoštujeta drug drugega)
 Enake P in D glede opravljanja določenih hišnih opravil
 o vseh skupnih zadevah odločata sporazumno
 imata enake P in D do svojih otrok (oba sta dolžna skrbeti za vzgojo, varstvo in
preživljanje)
  v času trajanja ZZ nastaja skupno premoženje, ki se razdeli enako med oba zakonca, če ZZ
razpade (le če eden izmed njiju dokaže, da je prispeval veliko več, lahko razdelijo po
drugačnih delih)
 s posameznimi stvarmi iz skupnega premoženja zakonca razpolagata skupno in
sporazumno

o Ustava govori o dveh oblikah življenske skupnosti parov:

 o zakonski zvezi
 o zunajzakonski skupnosti
Določbe o zakonski zvezi so izrazitejše, saj se družina zasnuje najpogosteje na podlagi zakonske
zveze in tudi v njenem okviru so pravno bolje varovane koristi otrok. Ustava ne vsebuje definicije
zakonske zveze, zato sama po sebi ne predpisuje pogoja različnosti spolov. Vendar pa je to s
pooblastilom ustave uredil ZZZDR in sicer je določil, da je zakonska zveza življenska skupnost
moškega in ženske (čl. 3/1), določil je tudi, da je pogoj za zakonsko zvezo različnost spolov
nupturitentov (čl. 16), ter kot sankcijo za nespoštovanje tega pravila, določil neveljavnost zakonske
zveze (čl. 32). Pri zunajzakonski skupnosti, pa je zakonodajalec »pogoj« različnosti spolov vgradil
v pojem »dlje časa trajajoča življenska skupnost moškega in ženske« (čl. 12/1).
Po veljavni zakonodaji torej med istospolnima osebama ne more biti ne zakonske zveze niti
zunajzakonske skupnosti in tako je različnost spolov konstitutivni element zakonske zveze.
Registracija istopolne skupnosti ni enako kot sklenitev zakonske zveze.
Ustava ne zagotavlja varstva zakonski zvezi kot takšni, ampak samo preko varstva družine, kateri
je v največ primerih zakonska zveza temelj. Družino ustvarja otrok. Njemu gre posebno varstvo in
da bi se lahhko to varstvo usresničevalo v družini, posledično tudi materinstvu in očetovstvu.
Zakonska zveza je pravno zanimiva predvsem kot okvir, ki daje največ jamstva za varovanje koristi
otroka (primer: čl. 3/2 –»pomen zakonske zveze je v zasnovanju družine«), ni dvom, da ima
ZZZDR v mislih zasnovanje družine na naravni način. Istospolni pari ne morejo imeti skupnih
otrok, možnost posvojitve ali celo rojstva otroka z biomedicino, je težko sprejeti, saj je težko
sprejemljivo, da je življenje otroka v skupnosti istospolnih staršev otroku v največjo korist –
zahteva konvencije ZN o otrokovih pravicah, ki velja tudi pri nas.
Vendar pozor, za sklenitev zakonske zveze ni relevantno, ali bo res pomenila temelj družine.
Motiv za sklenitev ZZ prava ne zanima. Od tod dopustnost sklenitve ZZ med žensko in moškim, ki
zaradi starosti ali prizadetosti ne moreta imeti otrok. Če zakonca ne želita imeti otrok, je to stvar
svobodne odločitve vskega od njiju (55. čl. URS + 45. čl. ZZZDR)

- Ustava ne normira posebnega varstva zakonske zveze kot take, daje pa ji značaj pravne
ustanove (institucije), in sicer z določbo, da zakonsko zvezo in pravna razmerja v njej določa
zakon (ZZZDR določa: pogoje, obliko, posledice, kako lahko preneha in posledice prenehanja,
ter samo definicijo: ZZ je z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene (3 ZZZDR))
- Po ustavi ureja zakon tudi razmerja v zunajzakonski skupnosti. Zakon predpisuje (čl. 12/1),
da ima dalj časa trajajoča življenska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske
zveze, ob določenih pogojih zanju enake družinskopravne posledice, kot jih določa zakon za
zakonca.
 zakon ureja tudi določene pravne posledice izvenzakonske skupnosti
 ZZS ima enake posledice kot bi jih imela ZZ, vendar ne sme biti razloga, zaradi katerega
bi bila ZZ neveljavna
 če moški in ženska dolgo časa živita skupaj, ju pravne posledice zadenejo ipso iure, na
podlagi samega zakona – nastanejo skupno premoženje, dolžnost preživljanja
 ZZS ustvarja pravne posledice na področju družinskega prava, ne pa tudi na drugih
področjih (npr. dednopravnem, razen če tako ne določa zakon); kakšne so posledice ZZS
na teh »drugih« področjih, določajo njihovi predpisi.

Iz ustavno določenega položaja zakonske zveze v sistemu človekovih pravic in temeljnih svoboščin
izhaja v prvi vrsti načelo, da ima človek pravico sklenizi ZZ in živeti z zakoncem, ki si ga sam
izbere. Enako velja tudi za zasnovanje zunajzakonske skupnosti in življenja v njej.

o ZZ se sklene pred pristojnim državnim ogranom – ta določba konkretizira 7. čl. URS (ločitev
države in verskih skupnosti) na področju zakonske zveze
 Organ je: pooblašečena oseba upravne enote ali pooblaščena oseba občine
  Država pooblastila ne more prenesti na organ verske skupnosti
 Obligatorna civilna sklenitev ZZ – sklenitev pred pristojni državnim organom + v zato
posebaj določenih prostorih posvetne narave (minister določi minimalno opremo);
Izjemoma se lahko dovoli sklenitev ZZ izven uradnih prostorov, kadar gre za posebno
utemeljene razloge (bolezen, starost)
 za sklepanje ZZ je pristojna upravna enota, oziroma pooblaščena oseba upravne enote
 Novi družinski zakonik: dovolil bo sklenitev drugje, s tem da zakonca
sama nosita presežne stroške. Upravna enota lahko z odločbo to
zavrne, zoper odločitev imata pravico do pr. varstva.
 V novem družinskem zakoniku, naj bi bila zakonska zveza veljavne,
čeprav bodo kršene obličnostne predpostavke, dokler ne bo
razveljavljena.
 Zakon o verskih skupnostih določa, da je treba najprej skleniti civilno ZZ, šele nato pred
organom verske skupnosti: tukaj ni »bistvo« v prepovedi (omejevanje osebnostne
pravice), ampak v tem, da taka (sklenjena pred versko skupnstjo) zveza ne ustvarja
pravnih učinkov
 Zakonska zveza se nujno sklene v slovesni obliki in javno (s tem je doseženo, da se
podredimo slovesnoti države ter ogleda ni mogoče prepovedati firbcem). Novi
družinski zakonik, naj bi tudi to odpravil.
 ZZ in pravna razmerja v njej ureja zakon. Enako velja za zunajzakonsko skupnost. –
zakonodajalec ima povsem proste roke:
• zakonsko zvezo pridržal samo za heterosekusalne pare
• osebi morata biti različnih spolov in med njima naj bi obstajala življenska
supnost (živita skupaj)
• pomen zakonske skupnosti je v zasnovanju družine (sporno pri starih ljudeh in
neplodnih parih)

o Posebno varstvo namenjeno očetovstvu in materinstvu, ter orokom in mladini, ta določba, veja
za celotni pravni sistem in zato ne zajema samo družinkopravnih, ampak tudi druge oblike varstva
(storitve n dajatve socialnega varstva, predšolskega in šolskega sistema, delovnopravno varstvo)
 Socialne dajatve, ki zagotavljajo dopust
 Določbe za določanje očetovstva in materinstva (priznanje očetovstva, tožba za
izpodbijanje domneve očetovstva, tožba za ugotovitev očetovstva)
 Država varuje otroke in mladino (vsi, ki postopajo z otrok, morajo delati v otrokovo
korist)
 Varovanje materinstva in očetovstva (stanovanjska politika, skrb za zdravje nosečnice,...)
Po ustavi »ustvarja država za to varstvo potrebne razmere«. Gre za dolžnost države, da
ustvarja pogoje in možnosti za uresničevanje oblik varstva na vseh omenjenih področjih, in
sicer z uveljavljanjem ustreznih pravnih predpisov, s skrbjo za ustanovitev in delovanje
potrebnih ustanov in služb, zlasti tudi z zagotavljanjem finančnih sredstev
(Družino ustvarja otrok; brez otroka ni družine {2. čl. ZZZDR: družina je življenska skupnost
staršev in njihovih otrok). Državno varstvo je zlasti v tem, da se varuje korist otrok tudi v
okviru družine)

o Pojmi: otrok, mladoletnik, mladoletni otrok, mladina (ne v Slo. pravu)

Najpogosteje ZZZDR uporablja pojem otrok, pri čemer gre manj za opredelitev sorodstvenega
razmerja do njegovih staršev, kot pa za oznako človeka v določeni nižji starosti. Pojma mladoletnik
in mladoletni otrok sta praviloma vezana na starost otroka: do polnoletnosti (do dopolnjenega 18.
leta).
Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah (1989), ki velja tudi v Sloveniji, dosledno
govori samo o otroku. Otrok je človeško bitje, mlajši od 18 let, razen če zakon, ki se uporablja za
otroka, ne določa, da se polnoletnost doseže že prej. Po našem pravu ne moremo šteti za otroka v
smislu konvencijske opredelitve mladoletne osebe, ki je pridobila popolno poslovno sposobnost
(Mladoletna oseba namreč lahko dobi popolno poslovno sposobnost samo ob pogoju, da je v taki
meri telesno in duševno zrela in sposobna za samostojno življenje, da ne potrebuje posebnega
 varstva, ki ji ga zagotavlja ustava – zlast s skrbjo staršev v okviru roditeljske pravice). Pridobitev
popolne poslovne sposobnosti je torej mejnik, ki loči otroka od odraslega.

o Zarodek oz. plod ni otrok in torej tudi ne oseba v našem civilnem pravu. Ne gre mu varstvo, ki je
z ustavo zagotovljeno otroku. Nima pravne sposobnosti, ki jo ima živorojeni človek. Zaradi fizične
povezanosti z ženski, ki ga nosi, pravo pač ne more šteti, da je postal popolnoma samostojno bitje.
Vendar pa mu priznava poseben pravni položaj tedaj, kadar gre za njegovo korist: spočeti, a še
nerojeni otrok – nasciturus – velja za rojenega in lahko pridobi posamezne premoženjske pravice,
ne pa tudi obveznosti. Pravice mu gredo samo ob pogoju, da se rodi živ, in sicer od spočetja. Če se
ne rodi živ, te pravice odpadejo, kot da sploh niso nastale.
Tudi po družinskem pravu zarodek ali plod ni otrok in zato ni subjekt v družinsko pravnih
razmerjih. Vendar pa je treba zarodku, podobno kot v civilnem pravu obomočiti, da bo po rojstvu
užival pravice do obeh staršev. V tem smislu je pomebno, da bo mogoče dovoliti, pripoznati
očetovstvo, za spočetega, a še nerojenega otroka (prenatalno pripoznanje očetovstva). ZZZDR o
tem napreč ne govori; bo pa to urejeno v novem DZ.

Po našem pravu zarodek ali plod ne uživa z ustavo zagotovljene pravice rojenega človeka do
nedotakljivosti življenja (17. čl. URS). Njegovo življenje je varovano samo posredno in
pogojno. Posredno zato, ker ga v določenih situacijah varuje pred uničenjem kazenskopravni
predpisi o nedovoljeni prekinitvi nosečnosti, ki so namenjeni varovanju življenja in telesa ženske,
ki ga nosi. Pogojno pa zato, ker je njegov obstoj oziroma neobstoj odvisen predvsem od volje
ženske, ki ga nosi. Kazensko pravo varuje življenje rojenega otroka. Po kazenskem zakonu gre za
uboj samo tedaj, kadar je žrtev živorojeni človek.
Tudi po Konvenciji ZN o otrokovih pravicah (1989), ki sicer govori o varstvu otrokovih pravic že
pred rojstvom, vendar pa tega ni izpeljala v normativnem delu. Očitno je, da se članice konvencije
do tega vprašanja niso hotele vezati.

o Po ustavi se z zakonom rejajo tudi pravna razmerja v družini. Ta določba ni posrečena, ker družina
po našem pravu ni pravni subjekt in tako ni nosilev pravic in obveznosti. Zakon lahko tako ureja
samo razmerja med starši in otroki (predvsem v ZZZDR).

• 54. čl. URS – Pravice in dolžnosti staršev (starševstvo)

54. člen
-Starši imajo pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Ta pravica in dolžnost se staršem lahko
odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon.
-Otroci, rojeni zunaj zakonske zveze, imajo enake pravice kakor otroci, rojeni v njej.

o Starši imajo P in D vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke (3 osnovne P in D staršev)

o P in D imajo starši nasproti otroku in državi – starši bolje poznajo otroka
o Pri P in D staršev, ki izhajajo iz ustave, gre večinoma za dolžnosti staršev do otrok (zlasti iz okvira
RP), vendar pa gre tudi za pravice staršev, ki se kažejo v razmerju do tretjih.
- Starši imajo pravico, da sami skrbijo za svojega otroka. Tej pravici ustreza dolžnost tretjih, da
se vzdržijo posegov v izvrševanje skrbi staršev do otroka. To velja tudi za državo, če in dokler
izvršujejo starši svoje pravice in dolžnosti v korist otroka. V nasprotnem primeru je država
dolžna in upravičena poseči v izvrševanje pravic in dolžnosti staršev ter zagotoviti uveljavitev
otrokovih koristi.
- Ker bi lahko prišlo do zlorabe te obveznosti, ustava izrecno določa, da se lahko staršem z
ustavo zagotovljena pravica in dolžnost odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi
varovanja otrokovih koristi določa zakon (tukaj gre zlasti za posege v roditeljsko pravico in
za posege v pravico do stikov)
- Po zakonu država lahko in mora poseči v izvrševanje roditeljske pravice z ukrepi, ki jih
izpelje predvsem CSD (čl. 119) ter nekatere sodišče.
Moramo ločiti 3. vrste ukrepov:
 Ukrepe, ki ne pomenijo izločitve otroka iz družinskega okolja staršev
 Ukrepe, način ukrepanja, razloge in pogoje za ukrepe, kadar se otroka loči
od staršev in gre za težjo omejitev RD (čl. 120, 121
 Najtežji ukrep – odvzem roditeljske pravice, je pridržan sodišču (čl. 116)

119. člen ZZZDR: Center za socialno delo je dolžan storiti potrebne ukrepe, ki jih
zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih
pravic in koristi.
Konvencija o otrokovih pravicah:
• Po tej konvenciji gredo staršem odgovornosti, pravice in dolžnosti, da na način, prilagojen otrokovim
razvojnim zmožnostim, ustrezno vodijo in usmerjajo otroka pri uveljavljanju njegovih s to konvencijo
priznanih pravic.
• Starši nosijo glavno odgovornost za otrokovo vzgojo in razvoj, ter za zagotavljanje življenskih
razmer, ki so potrebne za otrokov razvoj, v skladu s svojimi sposobnostmi in gmotnimi možnostmi.
• Po konvencii o otrokovih pravicah sta oba starša enako odgovorna za otrokovo vzgojo in razvoj.
Kot načelo velja tudi rešitev velja to načelo tudi v primeru, ko starši ne živijo skupaj, zlasti po razvezi
zakonske zveze. Zaradi tega smo tudi mi črtali 114. člen in uredili možnost »skupnega varstva in
vzgoje otroka – joint custody«, kjer ob določenih pogojih za otroka skrbita oba starša čeprav sta
razvezana ali če sicer ne živita skupaj.
• Otrokove koristi so poglavitna skrb staršev
• Države podpisnice morajo te P in D staršev spoštovati: posegi so lahko predvideni le kot izjemni in
razlagati se jih mora zelo ozko, restriktivno
• Otrok proti volji staršev ne sme biti ločen od njih; razen, če pristojne oblasti v sodnem postpku, ki
mora biti v naprej predviden (Ni nujno, da je sodni, vendar mora biti omogočena sodna kontrola) in v
skladu z veljavnim pravom (predvideno z zakonom) ne odločijo, da je takšna odločitev v otrokovo
korist (zloraba, zanemarjanje, starši živijo ločeno)
• Konvencija določa 2 neizogibni možnosti odvzema otroka proti volji staršem:
o Če otroka starši zlorabljajo in zanemarjajo
o Če otrok živi ločeno od staršev in je treba odločiti o otrokovem prebivališču
Za Slovenijo, kot je tudi o aktu o notifikaciji nasledstva konvenciji, katerih članica je bila nekdajnja SFRJ, tudi
izjavila, je zgornja določba nesprejmljiva, ker socialno varstvo odloča, brez povprejšnega sodnega vpogleda;
tudi naš pridržek je sporen, ker odločbo pristojnega organa (CSD-ja) lahko preizkusi sodišče (glede čl. 120 in
121) in sicer v upravnem sporu, ki ga s tožbo sporžijo otrokovi starši. V upravnem sporu otrok ni udeležen
kot prizadeta stranka, niti nima možnosti opravljati procesnih dejanj, niti sam niti po zastopniku.
Iz tega izhaja, da določba formalnopravno ni v nasprotju z določilom konvencije in zato pridržek ni potreben.
Morali pa bi po določilih konvencije umogočiti otroku možnost udeležbe v upravnem sporu in tudi v upravnem
postpku socialnega varstva – in sicer na podlagi konvencije, ki se neposredno uporablja tudi pri nas.

119 člen ZZZDR-ja

o je samo
P in splošno
D staršev pooblastilo
mora CSD zaupoštevati
zakonodajalec poseganjepri
v pravice staršev
oblikovanju družinske zakonodaje
 V tem členu ni navedenih posebnih ukrepov in pogojev
 Zgolj poo tejPdoločbi, CSD ne
in D staršev oz.more odvzeti je
starševstvo otroka, ampakizse3mora
sestavljeno poslužitiin
samostojnih ukrepov iz nadaljnih
neodvisnih pravic: členov
 Če bi CSD odvzel otroka,samo na podlagipravico
Roditeljsko tej pogodbe, bi prišlo,
: (ZZZDR doPravica
čl. 4.): kršitve in
ustave in konvencije
dolžnost staršev, da z
neposredno skrbjo, svojim delom in dejavnostjo »skrbijo za življenje in korist
svojih otrok in jim« zagotavljajo uspešen telesni in duševni (»osebnostni«) razvoj
svojih otrok.
Namen roditeljske pravice (čl. 102):
 zaradi zdrave rasti
 skladnostnega osebnostnega razvoja
 usposobitve za samotojno življenje in delo

Skrb za otroka je predvsem dolžnost staršev. Zakon določa, da so starši dolžni svoje
otroke preživljati, skrbeti za njihovo življenje, zdravje in vzgojo (v najširšem smislu:
kot oblikovanje otrokove osebnosti) (čl. 103). Tudi zastopanje kot poslovanje za
otroka v razmerjih do zunanjega sveta (čl. 107) in upravljanje otrokovega premoženja
(čl. 109) sta dolžnosti staršev.

 Stiki: Pravica do osebnih stikov ne izvira iz roditeljske pravice ampak je

samostojna pravica staršev (izhaja iz starševstva) in otroka. Možnost stikov ne
obstaja samo zaradi zadovoljevanja interesa staršev (čustvene potrebe, vidi
otroka in z njim govori, ter se seznani z duševnim in telesnim razvojem otroka),
ampak so v prvi vrsti otrokova korist (otrok ohranja občutek navezanosti,
povezanosti in občutek medsebojne pripadnosti). Kot pravica staršev in otroka
 pridejo stiki v poštev navadno, ko otrok živi ločeno od enega ali obeh staršev,
neglede na razlog, ki je pripeljal do ločenega življena. Tisti od staršev, pri
katerem otrok živi je drugemu dolžan omogočiti stike z otrokom (čl. 106/2).
Kadar stiki niso v otrokovo korist se omejijo ali odvzamejo

 Preživljanje: temelji na vzajemnosti med otroki in starši in ni odvisno od

roditeljske pravice.

o Preživljanje in stiki niso del roditeljske pravice. Roditeljska pravica preneha s polnoletnostjo,
starši pa so dolžni otroke preživljati do 26. leta, če se redno šolajo. Če starši otroka zanemarjajo,
jim je otrok odvzet in čaka na posvojitev, dokler ni posvojen, oz. do 26. leta, so ga dolžni
preživljati.
o Če je RP odvzeta, niso avtomatično odvzeti tudi stiki. Če obstaja možnost, da se otrok vrne k
staršem, je prav, da se med njimi vzdržuje povezanost. Sodišče mora ob odvzemu RP presoditi, ali
je ohranitev stikov v otrokovo korist, sicer se omejijo ali odvzamejo.
o Podaljšanje RP: Roditeljska pravica, se lahko zaradi motnje otroka podaljša preko polnoletnosti.
Podaljšana lahko ostane celo do smrti, kar pa ne pomeni, da se s tem avtomatično podaljša tudi
preživljanje. Preživljanje ostaja, če so izpolnjeni pogoji.
o Vse tri pravice ugasnejo le pri popolni posvojitvi
o Ko pravica preživljanja ugasne, naj nebi več oživela, praksa je to odločbo obšla tako, da se določi
neka minimalna preživnina, ko pa spremenjene okoliščine narekujejo višjo preživnino, se jo s tožbo
lahko zviša.
o Pravica do preživljanja:
 Če je otrok zaupan materi v oskrbo, se preživnina nakazuje njej, s polnoletnostjo
pa otroku
 Če je otrok v reji, sta preživnino dolžna plačevati oba starša.
 Zmožnost zavezanca se presoja po njegovem materialnem stanju in pridobitnih
zmožnostih (mora plačevati tisti, ki nima premoženja in ne dela, a ga sodišče
oceni za pridobitno sposobnega, ter tisti, ki hoče zatajiti svojo zmožnost
plačevanja preživnine)
 Pri mladoletnih otrocih je skrb za preživnino pomebnejša kot za tiste, ki so že
sami pridobitno sposobni
 Preživnine so najbolj pogoste v razvezanih družinah in kjer otrok ni bil rojen v
zakonski zvezi. Redke so preživnine zakonca.

o Upravičenci do preživnine se presojajo po tem vrstnem redu:

 Zavezanec – najprej mora sebi zagotoviti eksistenco
 Mladoletni otrok
 Polnoletni otrok, nepreskrbljeni zakonec
 Nepreskrbljeni starši zavezanca

o Določanje preživnine:
 Preživnina se plačuje od trenutka vložitve tožbe
 Začasna odredba: določitev preživnine, ki se plačuje, dokler zadeva ni
pravnomočna

o Pravica vzdrževanja, izobraževanja in vzgoje – konkrtizirana je v 41. čl. URS

 Starši imajo pravico, da izberejo, kako se bo otrok izobrazil

o Enake pravice zakonskih in nezakonskih otrok!

 Otroci, rojeni zunaj zakonske zveze, umajo enake pravice (do staršev), kakor
otroci, rojeni v njej. Za pravni položaj otroka ti okoliščini nista pomebni tini v
razmerju do staršev niti v razmerju do drugih sorodnikov (čl. 5)
 Mati je tista, ki je otroka rodila (tu navadno ni komplikaciji z dokazovanjem)
  Pri nezakonskih otrocih ne velja domneva očetovstva (za otroke iz ZZ velja, da
je materin mož njegov oče), ampak je treba otroka pripoznat; od trenutka ko je
pripoznan ima otrok enake pravice, oče pa enake dolžnosti, kot če bi bil otrok
rojen v ZZ. Če ga ne prizna za svojega, ga je treba ugotoviti v pravdi.
 Ne glede na resnico velja domneva očetovstva: če ima mati razmerje, ko je še
poročena in s partnerjem dobi otroka, za očeta tega otroka kljub vsemu velja
materin mož. Vendar pa je domnevo očetovstva možno spodbijati in jo je tudi
potrebno, če se hoče dokazati kaj drugega.
 Domneva očetovstva: otroci rojeni v ZZ in 300 dni po prenehanju
 Nezakonski otroci:
 Otroci, ki niso rojeni v ZZ
 Rojeni kasneje kot 300 dni po razvezi
 Otroci, ko je domneva očetovstva izpodbijana

Enakost pravic otrok ne glede na rojstvo zagotavlja tudi Konvencija o otrokovih pravicah.
Vendar konvencija govori še o drugih okoliščinah, ki ne smejo vplivati na pravni položaj
otroka: rasi, barvi, spolu, jeziku, veri, prepričanj staršev,....; Za družinsko pravno varstvo so te
okoliščine pomebne le toliko, kolikor bi lahko bile razlog, da se otroku odtegne ali omeji skrb
staršev, zlasti da država poseže v to skrb zaradi političnega ali drugega prepričanja ali zaradi
izraženega mnenja ali stališča njegovih staršev. Ali konvencijsko določbo v zadostni meri
zagotavlja izraz v ustavi: »varovanje otrokovih koristi«, je sporno, ker se ga lahko različno
interpetira.

• 41. čl. URS – svoboda vesti (41/3 – o verski in moralni vzgoji otroka)

41. člen
-Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je svobodno.
-Nihče se ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja.
-Starši imajo pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede
verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ali
prepričanja.

o Starši imajo pravico, da v skladu s svojim prepričanjem otroku zagotovijo moralno in versko
vzgojo
o Verska in moralna vzgoja je dolžnost in pravica staršev, namenjena oblikovanju otrokove osebnosti
(razvijanje otroka v samostojno osebnost, omejeno z možnostjo otroka, da uveljavni svojo lastno
voljo in lastne poglede, ko doseže za to potrebno zrelost razuma in bolje.) in glede na vse pravne
sisteme, ki jo obravnavajo izhaja iz roditeljske pravice (torej mora tako velati tudi v našem)

o V ustavi je določeno, da mora biti ismerjanje otroka glede verske in moralne vzgoje v skladu z
otrokovo zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske ali druge opredelitve ali prepričanja. Tudi
po Konvenciji o otrokovih pravicah, so starši pri uveljavljanju otrokove pravice do svobode misli,
vesti in veroizpovedi, dolžni otroka usmerjati na način prilagojen njegovi starosti.
• Teorija stopnic oz. teorija rasti otrokovih pravic: pravice otroka se stopnjujejo, pravice
staršev pa umikajo. Starši morajo otroka vzgajati v skladu z njegovo starostjo.
• Umikanje pravic: Npr. za srednjo šolo je potreben podpis staršev. Če starši ne dajo
soglasja, mora šola obvestiti državne organe, ki bi nadomestili odločitev staršev. Če
odličnjak hoče na poklicno šolo in ne na gimnazijo, mora državni organ voljo otroka, ki je
razsoden uveljaviti, celo proti volji staršem.

o O morali in veri:
• Morala je v civilnem pravu ozko opredeljena – nične so pogodbe, ki nasprotujejo morali
• naše pravo prepoveduje surogativno/nadomestno materinstvo
 • morala naj bi bila zbir minimalnih družbenih norm, ki bi jih moral vsak posameznik
spoštovati – starši so jo upravičeni in dolžni prenašati na svoje otroke
• ustava je z moralo mislila tudi na druga prepričanja – filozofska, družbena, ideološka (vsa
prepričanja, ki niso verska)
• Da neko prepričanje uživa varstvo (npr. versko), ni pomebno, koliko ima pripadnikov in
koliko je staro. Vera je prepričanje pripadnikov določenega nauka o tem, da gre za tako
prepričanje, kot je vera.
• Prepričanje, ki je vredno spoštovanja v demokratični družbi, ki ne nasprotuje dostojanstvu
otroka in ne nasprotuje otrokovi pravici do izobrazbe. Takšno prepričanje uživa varstvo
(odločilo Evropsko sodišče).

o Strogo osebne odločitve otroka:

• Razsoden: pomebna njegova volja
• Nerazsoden: pomebna je njegova korist
o Odločitve, ki niso strogo osebne, se vedno razrešujejo v korist otroka in sicer v svoboden razvoj
otrokove osebnosti

o Spore o izvrševanju roditeljske pravice rešuje sodišče

• Starša se ne moreta sporazumeti, ali bo otrok obiskoval verouk. Če bi se sodišče odločilo,
bi se opredelilo za eno vero, to pa mu ni dopustno, ker mora biti nevtralno. Starša lahko
zahtevata, da se glede vere odloči CSD
• Nemčija: pri sporih o izvrševanju RP sodišče izbere tistega starša, ki je
bolj sposoben izbrati odločitev.
• V tujih pravnih sistemih pravica staršev do religiozne vzgoje preneha že
pred polnoletnostjo. Po Konvenciji o otrokovih pravicah, bi morali starši
vzgajati otroka, tako, da mu ne določijo konkretne veroizpovedi, ampak
tako, da bo imel na podlagi njihovega izobraževanja in vzgoje možnost,
ko bo dosegel primerno zrelost, da se sam odloči, katero religijo bo
izbral – misel je iluzorna. Verska vzgoja v Nemčiji (podobno bo pri nas v
novem družinskem zakoniku):
 Starši lahko določajo vero do 12. leta
 Versko lahko vzgajajo otroka do 14. leta

o V novem družinskem zakoniku, bo nov izraz za roditeljsko pravico in sicer

starševska skrb, in sicer:
• Roditeljska  Starševsko: roditelj v pravem pomenu je samo mati,
zato izraz ni primeren že pri bioloških starših, še manj pa pri socialnih
starših (posvojitelji)
• Pravica  Skrb: Pri pravici gre za obrambno pravico staršev pred
preteranimi posegi države v vzgojo otroka, v razmerju do otroka pa gre
predvsem za skrb (in sicer za otrokovo premoženje in otrokovo osebo)

• 56. čl. URS – Pravice otrok

 56. člen
-Otroci uživajo posebno varstvo in skrb. Človekove pravice in temeljne svoboščine uživajo otroci v skladu s svojo starostjo in zrelostjo.
-Otrokom se zagotavlja posebno varstvo pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duševnim ali drugim izkoriščanjem in zlorabljanjem.
Takšno varstvo ureja zakon.
-Otroci in mladoletniki, za katere starši ne skrbijo, ki nimajo staršev ali so brez ustrezne družinske oskrbe, uživajo posebno varstvo države.
Njihov položaj ureja zakon.

o Otroci uživajo posebno varstvo in skrb. Prepovedano je kakršnokoli izkoriščanje in zlorablanje

otrok. To varstvo ureja zakon in sicer ZZZDR z ukrepi poseganja v RP (ukrepe izvaja CSD, težji
ukrepi so pridržani sodišču)
o Državni organi in organizacije morajo vedno skrbeti za otrokovo korist
o Ker je otrok zaradi telesne in duševne nerazvitosti in nezrelosti nemočen in zato kaj lahko žrtev v
razmerju z odraslimi, mu zagotavlja ustava posebno varstvo pred gospodarskim, socialnim,
telesnim, duševnim in drugim izkoriščanjem in zlorablanjem. To varstvo ureja zakon.

o Dodatno varstvo (oz. posebno državno varstvo) za otroke in mladoletnike – ureja zakon,
kadar:
•
starši za njih ne skrbijo
•
nimajo staršev
•
so brez potrebne družinske oskrbe
o ZZZDR ureja dodatno varstvo s 3 instituti:
• Posvojitev – Najbolj podoben starševski skrbi – enake P in D; posvoji se lahko
mladoletnika, kateremu so umrli starši ali pa ni zgledov, da bo lahko živel s starši,
oziroma so te zgledi neznatni. ZZZDR ureja popolno posvojitev, pravne posledice pa
priznava tudi obstoječim razmerjem nepopolne posvojitve po prejšnih predpisih.
• Skrbništvo – Skrb za osebo in premoženje otroka. Skrbnik otroka ni dolžan preživljati, ni
mu ga treba imeti pri sebi, če ga nima pa mora poskrbeti za njegovo namestitev (zavod);
Gre za varstvo otrok, ki so izgubili starše, oziroma za katere starši ne morejo, nočejo ali ne
smejo skrbeti. Otroku postavi socialno varstvo skrbnika, ki opravlja vse dolžnosti in
pravice staršev.
• Rejništvo – Otroka ima pri sebi, skrbi le za njegovo osebo, ne za premoženje. Za
pomebne vzgojne ukrepe potrebuje dovoljenje staršev ali CSD; Otroka, ki nimajo staršev,
ki ne morejo živeti s starši ali katerih razvoj je v okolju v katerem živijo, ogrožen, odda
socialo varsvo v oskrbo in vsakodnevno vzgojo rejkniku oziroma rejniški družini.

o Otroci uživajo vse ČPS, vendar v skladu z njihovo starostjo in zrelostjo

• Otrokom gremo vse z ustavo zagotovljene pravice in svoboščine, razen tistih, ki jih zanje
zaradi naravne telesne ali duševne nerazvitosti ne pridejo v poštev (zanositev...)
• Otrokom gredo tudi posebne pravice, ki jim jih priznava Konvencija o otrokovih pravicah;
žal pa ustava teh posebnih pravic ne omenja.
• Kadar gre za strogo osebne odločitve ima razsoden otrok pravico do uveljavljanja svoje
volje

• 55. čl. URS – Svoboda odločanja o rojstvu otrok {glej oba zakona}
55. člen
-Odločanje o rojstvih svojih otrok je svobodno.
-Država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih
otrok.
o posameznik se sam odloča, ali bo imel otroke in koliko jih bo imel, kdaj in s kom
o Država s svojimi demografskimi ukrepi ne sme siliti niti onemogočati rojevanja otrok
o Gre za individualno pravico, ki je pravica posameznika, ne pravica para.
o Moški ženske ne sme siliti v zanositev ali preprečitev oz. siljenje k splavu
o Oploditev z biomedicinsko pomočjo lahko zahteva samo par, ne posameznik
o Država mora ustvarjati razmere, da se starši odločajo za rojstva (stanovanja, vrtci)
o Zakon o zdravstenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu
otrok
• Ureja:
 Preprečevanje zanositve
 Prekinitev nosečnosti (glej civilno)

• Posameznik ima pravico, da mu zdravnik predpiše primerno sredstvo za začasno

preprečevanje zanositve
• Stalno preprečevanje zanositve: Sterilizacija – pogoji:
 Oseba mora dopolniti 35 let
 Razsodnost
 Lahko je izjema, če se sterilizacija opravlja iz zdravstenih razlogov (samo pri
ženski), v tem primeru se lahko sterelizacija opravi tudi pri osebi, ki ni stara 35
let in ni razsodna
 Če je oseba nerazsodna, sterelizacijo zanjo zahtevajo starši ali skrbnik. Če za
nerazsodno osebo zahtevajo sterilizacijo starši ali skrbnik iz zdravstenih
razlogov, je potrebno dovoljenje CSD. Pogoj je, da se namena prepričitve
zanostive iz zdravstenih razlogov ni mogoče preprečiti na drug blažji način. Po
soglasju CSD o sterilizaci vedno odloča še zdravstevna komisija
 kadar ni zdravstenih razlogov, je po odločbi potrebno počakati še 6 mesecev do
sterilizacije, če se oseba premisli.

• zdravstveni ukrepi – umetna prekinitev nosečnosti

 do 10 tedna nosečnosti
o lahko ženska zahteva splav
o ni treba navajati razlogov
o treba opozoriti na možne posledice
 pri nosečnosti nad 10 tednov
o če je nevarnost posega za življenje in zdravje nosečnice ter za njene
bodoče nosečnosti manjša od nevarnosti, ki grozi materi in otroku ob
nadaljnji nosečnosti
 nosečnica, ki je razsodna lahko sama zahteva prekinitev – polnoletnost ni
omejitev
 če se prekine nosečnost mladoletni nosečnici se praviloma obvesti starše, razen
če nosečnica temu nasprotuje
 če je mladoletnica nerazsodna ali polnoletna oseba, ki ji je bila odvzeta poslovna
sposobnost – prekinitev nosečnosti lahko zahtevajo starši ali skrbnik

o Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP)

• Ureja:
 Ugotavljanje in zdravljenje neplodnosti

• Pomoč pri spočetju samo moškemu in ženski, ki sta v zakonski zvezi ali izvenzakonski
skupnosti. Zunajzakonske skupnosti se ne preverja posebaj, zadostuje trditev, ker je že
sam postopek oploditve psihično zahteven. Ni pomoči pri istospolnih parih, čeprav so
registrirani.
• Posebno psihološko svetovanje paru
• Pravnik par pouči o pravnih posledicah OBMP
• Po zakonu se ugotavljajo vzroki za (zmanjšano) neplodnost in se tudi odpravljajo z:
zdravili, svetovanjem in kirurškimi posegi
• Za zdravljenje se šteje tudi odvzem in shranitev sp. celic, kadar grozi neplodnost (npr.
kemoterapija)
• KDAJ? Postopek OBMP se lahko izvede, ko paru ni mogoče pomagati z drugimi
postopku in samo z namenom zanositve; Izjema je, če obstaja nevarnost prenašanja dedne
bolezni, v tem primeru lahko izberamo spol otroka.

• Postopek oploditve:
 Znotrajtelesna:
 semenske celice se vnesejo v telo ženske
 semenske in jajčne celice se vnesejo v telo ženske
 Zunajtelesna (in vitro):
 V laboratoriju se združijo M in Ž spolne celice, zgodnji zarodki, se
vnesejo v telo ženske; zunaj telesa ženske se lahko razvijajo največ 14
dni

• Spolne celice in zarodki se lahko hranijo toliko časa, dokler par želi, največ pa 5 let. Če
obstajajo zdravstveni razlogi, lahko komisija za OBMP rok podaljša še za 5 let.

• Za postopek lahko zaprosi:

 Polnoletna oseba
 Par
 Razsoden
 Oseba v starosti, ki je primerna za starševstco, ženska primerna za rojevanje

• Surogatno/nadomestno materinstvo pri nas NI dovoljeno; Nadomestno materinstvo

pomeni, to da ženska odplačno ali neodplačno otroka prepusti drugemu.

• Darovanje spolnih celic:

 Lahko je darovana samo 1 spolna celica hkrati – moška ali ženska
 Če sta oba neplodna je možna samo posvojitev
 Ni dovoljeno darovanje zarodka
 Prepovedani so semenski koktajli – mešanica Ž ali M sp. celic
 Identiteta darovalca je anonimna, starši lahko izvejo samo zdravstveno relevantne
podatke, če da sodišče v nepravdnem postopku soglasje
 Otrok ima pravico do zdravstveno relevantnih podatkov donatorja
 Otrokov zdravnik lahko pogleda v te podatke
 Ni možnosti stikov otrok z donatorji. Darovalci nimajo nobenih P in D
 Prednost imajo tisti, ki hkrati tudi sami darujejo spolno celico
 Pogodbe o odplačnem darovanju so nične
 Pogoji za darovalca:
o Polnoletni
o Zdravi
o Razsdoni
o Prepovedana stopnja sorodstva s parom, ki preprečuje ZZ
 Darovalec lahko daruje samo pri enem centru  od enega darovalca lahko pride
do rojstva v največ 2 različnih družinah
 Darovalec mora biti živ
 Zunajtelesa se lahko oplodijo celice (jajčne) pridobljene v določenem postopku, v
telo ženske pa se lahko vnese največ 3 zarodke
 Država plača 4 oploditve  verjetnost uspeha je 20%

• Prepovedi glede OBMP! - prepovedano je:

o omogočiti razvoj zarodka izven telesa ženske več kot 14 dni, oz. potem,
ko je razvita primitivna proga
o omogočiti nastanek zarodka zgolj v raziskovalne namene
 o omogočiti nastanek zarodka in sp. celic, kjer je bila dedna zasnova
spremenjena, niti ga vnesti v telo ženske ali živali
o kloniranje oz. omogočiti zarodek, ki ima isto dedno zasnova kot neka
živa ali mrtva oseba
o omogočanje nastaka hibridov in himer, ter vnosa takšnega zarodka v
telo človeka ali živali
 Hibrid: križanje vrst med seboj (žival+človek)
 Himer: presajanje delov, iz tega pa se ustvari nenavadno bitje
(npr. na človeški zarodek prenašamo dele drugega človeškega
ali živalskega zarodka)
o Vnašanje človeškega zarodka v žival ali obratno

 Znanstveno raziskovalno delo: je dovoljeno do 14 dni oz. do pojava proge, če gre

za namene izboljšanja zdravja z dovoljenjem:
o Para
o Državne komisije za OBMP
o Medicinske etike

• pravne posledice postopka:

 darovalec ostane anonimen
 darovalec nima nobenih pravic in obveznosti do otroka
 vse pravice in obveznosti nosita starša otroka
 matična knjiga: mati je tista, ki je otroka rodila
 za očeta in mater se šteje tisti, ki je dal/a soglasje za postopek, takšnega
očetovstva ni mogoče izpodbijati – razen če bi oče ugotovil, da je mati zanosila
po naravni poti

• nadzor nad darovanjem spolnih celic

 soglasje para v pisni obliki (predhodni razgovor)
 seznaniti par s pravnimi posledicami
 nadzor nad centri, ki opravljajo take postopke

• možno je razkritje zdravstvenih podatkov darovalca (dedne bolezni)

 otrok, ki je razsoden in star vsaj 15 let
 otrokov zakoniti zastopnik z dovoljenjem sodišča (nepravdni postopek + izjemni
zdravstveni razlogi)

Zakonska zveza

Splošno o zakonski zvezi

• Zakonska zveza je z zakonom urejena življenska skupnost moškega in ženske

o Bistvena je skupnost življenja v kateri moški in ženska v medsebbojnem razmerju zadovoljujeta
čustvene, spolne, biološke (rojevanje), moralnoetične (spoštovanje, pomoč), ekonomske potrebe,
želje in zahteve
o ZZ ni ovira za razvoj osebnosti zakonca; o skupnih zadevah odločata sporazumno, o lastnih pa vsak
sam (izbera dela in poklica)
o Najvažnejši a ne edini pomen ZZ je v zasnovanju družine
o ZZ je samo tista skupnost, ki jo zakon tako priznava; ZZ je torej družbena in pravna ustanova:
Zakon določa pogoje in način njenega nastanka, določa P in D, ki iz ZZ izhajajo in določa vzroke
in posledice prenehanja ZZ
o Enakopravnost partnerjev, tako na osebnem kot premoženjskem področju
• - sklenitev ZZ je svobodna, v nasprotnem primeru (če bi država naprimer zapovedala določene teste –
HIV) bi šlo za poseg v ČP, in sicer v pravico do zasebnosti in v telesno integriteto. Če bi država takšen test
samo priporočila (brez sankcije), to ne bi bilo sporno.
- moralno etična vsebina ZZ (čl.13) (na čem temelji ZZ):
 medsebojna čustvena navezanost
 vzajemno spoštovanje
 razumevanje
 zaupanje
 medsebojna pomoč
• V ZZ sta zakonca enakopravna
• Pred sklenitvijo se lahko zakonca pogajata, kje bosta živela, ker imata zakonca načeloma dolžnost, da živita
skupaj.
• Preživninski dogovori:
o Lahko se odpovesta eden ali oba
o Preživnino lahko nekdo plačuje tudi nekomu, ki je ne potrebuje, če se tako dogovorita
o Z novim zakonikom se lahko dogovorita, kolikšen del premoženja in kateri del
bo predmet delitve
• Država s sistemom vzgoje in izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva omogoča ljudem, da se
vsestransko pripravijo na skladno družinsko življenje ter jim pomaga v njihovih medsebojnih razmerjih
in pri izvrševanju roditeljske pravice.
o Ta člen je namenjen tudi ljudem, ki niso v ZZ, zato ne sodi v poglavje o ZZ. Novi družinski
zakonik jo bo premestil v uvodne določbe.

• ZZ je neke vrste pogodba

Zaroka

• zaroka je obljuba partnerjev, da bosta sklenila ZZ, vendar ne nastane iztožljiva obveznost skleniti ZZ. Gre
za moralno obvezo.
• ZZZDR ne ureja zaroke
• ko gresta bodoča zakonca izbereta kraj poroke in prijavita namen sklenitve ZZ, (matičar določi datum),
nastane podobna situacija kot zaroka, vendar imata tudi v tem primeru pravico odstopiti od sklenitve ZZ
• od trenutka, ko prijavita poroko, ponavadi nastajajo stroški (organizacija poroke) – če potem do sklenitve
ZZ ne pride (si eden premisli), se to rešuje po civilnem pravu – odškodninski zahtevki (tu gre za
posledico obljube)
• na voljo je institut neupravičena obogatitev (npr. za darila svojcev, če nato ne pride do poroke), ki se
uveljavlja na zahtevo

Sklenitev ZZ

• poznamo različne pogoje ob sklenitvi:

o pogoji za sklenitev
o pogoji za veljavnost (v zakonu so folmurilani negativo; razen 2)
 zakonski zadržki – negativna forumlacija, kot ovira za veljavnost
 2 sta formulirana kot prava pogoja, kot okoliščini, ki povzročata neveljavnost ZZ
o zakonske prepovedi (formulirane negativno, obstoj okoliščine, ne pomeni pogoja, nima za
posledico neveljavnosti ZZ)
• (ZZZDR ne uporablja terminov zakonski zadržek in zakonska prepoved)

Zakonske prepovedi
• ZZ ne smeta skleniti skrbnik in varovanec (prepoved skrbištva) ter posvojitelj in posvojenec pri
nepopolni posvojitvi
• če pride do sklenitve ZZ, skrbništvo in nepopolna posvojitev prenehata, ZZ pa je veljavna
• če je bilo skrbništvo zaradi mladoletnosti, mladoletnik potrebuje dovoljenje CSD – tu skrbništvo popolnoma
prenega, ker varovanec s sklenitvijo ZZ dobi popolno poslovno sposobnost
• če gre za odraslo osebo, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, je pa ženitno sposobna, bo skrbništvo
prenehalo, ta oseba pa bo dobila novega skrbnika, ki ga bo postavil CSD, in sicer:
o zakonca, če ni kolezije interesov (se pravi skrbništvo se lahko nadaljuje)
o 3 oseba
o CSD, če osebe ni mogoče najti

Pogoji za sklenitev
• osebi različnih spolov
• osebi morata izjaviti soglasje, da želita skleniti ZZ
o ZZ je sklenjena v trenutku, ko zakonca nedvoumno pritrdilno odgovorita – soglasje je
konstitutivno, da želita skleniti ZZ (forma ad probationum), kasneje se to vpiše, zaradi lažjega
dokazovanja (vpis je zgolj deklaratorne narave); ZZ je sklenjena tudi, če ne pride do vpisa
• Soglasje izjavita pred državnim organom in na način, ki ga določa zakon
o pooblaščena oseba upravne enote oz. občine, če ji je upravna enota delegirala pristojnost, na
območju katere želita skleniti ZZ; na vprašanje: ali hočeta skleniti ZZ?
o na način ki ga določa zakon: prijava namena, dokazi za izpolnjevane pogojev – izpis iz mat.
Knjige, sodba razveznega sodišča ali izpisek iz MK umrlih, sklep o razglasitvi za umrlega
o Pri razglasitvi se preberejo P in D  poglavje 5 (od 44. člena naprej). O premoženskem razmerju
med obredom, ni govora, preberejo se pa tisti določbe, ki se nanašajo na osebo
o Sankcija za moralne D je razveza, edina osebna dolžnost je preživljanje, ki ga je mogoče izsiliti s
tožbo

• Veljavnost ZZ, če ni soglasja ali organi ni pristojen, oz. osebi nista istega spola:
o ZZZDR pozna samo izpodbojno obliko ZZ  velja dokler ni izpodbita
o Novi družinski zakonik bo uvedel novo kategorijo: neobstoječa ZZ in že od
začetka ne bo ustvarjala nobenih pr. posledic med partnerjema niti do otrok.

Pogoji za veljavnost
• prava pogoja – ZZ je neveljavna/izpodbojna, če so podani ti pogoji (ZZ ustvarja vse pravne posledice
dokler ni izpodbita)
o pri sklepanju ZZ morata biti navzoča oba zakonca osebno
 izjema: enega lahko zastopa pooblaščenec, vendar le v izjemnih primerih, ki so posebej
utemeljeni (npr. bolezen) – dovoljenje da občinski organ, ki vodi matične knjige
o zakonca morata imeti ob sklenitvi ZZ namen skupnega življenja
 če ni namena pri obeh zakoncih, gre za navidezno/simulirano sklenitev ZZ (npr: namen
pridobiti dediščino, zeleno karto) – takšna ZZ bi bila neveljavna
 če ob sklenitvi nimata namena, potem pa živita skupaj, takšna ZZ konvalidira in je
veljavna.
 če namen ni podan le pri enem izmed zakoncev, se šteje kot miselni pridržek/mentalna
rezervacija, ki je neupoštevna – velja, kot da je namen skupnega življenja podan pri obeh
 po enem letu ločenega življenja ni več mogoče zahtevati preživnine
 če se zakonca sporazumno razideta/zaradi neupravičenega razloga ne živita skupaj in 1
umre potem drugi zakonec ne deduje – to se upošteva na predlog dedičev

• zadržki – preprečujejo sklenitev ZZ, če organi vidi, da so podani

o pomanjkanje svobodne privolitve (tipični napaki volje)
 prisila, grožnja(strahovanje)
• grožnja mora biti resna, da je upoštevna mora biti povzročena z nedopustnim
sredstvom. Kadar je sredstvo dopustno, ne gre za grožno.
  Zmote posameznika (ni svobodne volje)
• zmota o fizični osebi (»Anica« ima pajčolan)
• zmota o civilni osebi – ZZ se sklene z osebo, ki ni tista za katero se izdaja
• zmota o bistvenih lastnostih – če bi zanje vedel, ZZ ne bi sklenil (bi zakonca
odvrnile od sklenitve) – razveljavitev v 1 letu odkar si spoznal zmoto (zvedel za
okoliščine)
o npr. impotentnost, huda bolezen, obsodba za nečastno dejanje – hudo
kaznivo dejanje, zatrjevala nosečnost, nosečnost z drugim…
o premoženjsko stanje zakonca in zaterjevanje neveste, da je nedolžna ne
more biti razlog za razveljavtev ZZ
o v drugih primerih pride v poštev tožba na razvezo zaradi nevzdržnosti

o mladoletnost
 ženitno sposobnost se načeloma pridobi s polnoletnostjo
 lahko pa CSD da dovolitev za sklenitev ZZ, če so podani določeni razlogi
• mladoletnik mora biti razsoden (ker gre za strogo osebni posel, se upošteva
razsodnost) - dovoljenje je možno dati le ob pogoju, da je mladoletnik dosegel
takšno telesno in duševno zrelost, da bo lahko izpolnjeval dolžnosti, ki nastanejo
s sklenitvijo ZZ
• povabi starše na razgovor (če z mladoletnikom živijo in izpolnjujejo svoje
dolžnosti), zasliši partnerja in mladoletnika
• minimalna starostna meja zakononsko ni določena, vendar pa mladoletnik, ne
sme biti mlajši od 15 let – zahtevana je torej delna poslovna sposobnost, ker:
o pridobitev pravne procesne sposobnosti v zakonskih sporih in sporih
med starši in otroci
o pridobitev delovne sposobnosti in razpolaganje z lastnim zaslužkom
o priznanje očetovstva
 če CSD dovoli sklenitev ZZ, gre za (navadni) dispenz/spregled zadržka mladoletnosti –
opravi se pred sklenitvijo ZZ
 možen je tudi naknadni spregled zadržka, ki ga opravi sodišče po tem, ko je ZZ že bila
sklenjena brez dovoljenja in je nekdo tožil na razveljavitev (pride do konvalidacije)
 pri tem pogojuj gre tudi za preventivo za preprečitev negativnih zdravstvenih posledic
prezgodnjega rojevanja za matere

o težja duševna prizadetost in nerazsodnost

 zakon govori o motnjah v duševnem in telesnem razvoju
 v vsakem primeru posebej je treba ugotoviti, ali je oseba razsodna (zakon bi moral kot
zadržek določati nerazsodnost, ne pa težje duševne bolezni, ker ni nujno, da si pri vsaki
težji duševni bolezni nerazsoden)
 nerazsodnost je lahko
• trajne narave – težja duševna bolezen
• kratkotrajno povzročena – opitost, omamljenost – Tudi trenutna nerazsodnost
ima za posledico neveljavnost ZZ, če je obstajala v trenutku sklenitve ZZ

 tudi če je bila nekomu odvzeta poslovna sposobnost, to ni zadržek za sklenitev ZZ (npr

odvzem poslovne sposobnosti zaradi zapravljivosti)
 nerazsodna je oseba, ki ni sposobna doumeti pomena in posledic sklenitve ZZ
• defekt razuma – ne more praviloma doumeti oz. razumeti pomena ZZ in njenih
posledic
• defekt volje – ne more ravnati v skladu s svojim pravilnim dojemanjem (mladost,
slaboumnost, duševna bolezen)

o obstoječa ZZ
  dokler ZZ ne preneha oz. je razveljavljena, ni mogoče skleniti nove
 gre za izpeljavo načela monogamije
 tudi kaznivo dejanje

o sorodstvo
 zadržek, če gre za sorodstvo v ravni črti do kateregakoli kolena
 v stranski črti do 4 kolena – možen je spregled zadržka, ki ga opravi CSD, in sicer pri
primeru bratranca in sestrične (če je sestrična noseča)
 sorodniki ne smejo sklepati ZZ iz bioloških razlogov – incest
 posvojeni otrok lahko sklene ZZ s posvojenčevimi naravnimi otroci ali drugimi sorodniki,
ne more pa skleniti ZZ s posvojiteljem (ker se med njima vzpostavi razmerje, ki je pravno
izenačeno z razmerjem starši otroci)

Obličnosti pri sklenitvi ZZ

• obvezna je svečana sklenitev ZZ (zakon je hotel povdariti velik družbeni pomen ZZ za zasnovanje in
življenje družine in da bi olajšal dokazovanje sklenjene ZZ)
• obvezna je civilna sklenitev – pred pristojim organom oblasti
• obvezna je javna sklenitev ZZ: vsak, ki želi lahko pride gledat sklenitev
• organ pristojen za sklepanje je upravna enota, oziroma občina, če ji upravna enota delegira pooblastila. Akt
sklenitve ZZ torej upravlja pooblaščena oseba občina ali upravne enote.
• minister predpiše minimalne standarde za sklenitev ZZ (Minister predpiše posebno opremljenost prostorov
po posebnem pravilniku, če se ZZ sklepa drugje kot v javnem prostoru)

• ZZ se sklene v kraju, ki si ga zakonca (nupturitenta) sama izbereta

• naši državljani v tujini lahko sklenejo ZZ pred diplomatskim predstavništvom

• Potopek sklenitve:
- Prva faza - pripravljalna:
o Bodoča zakonca prijavita svoj namen skleniti zakonsko zvezo matičarju in izjavita,da jo sklepata
svovodno in da obstajajo pogoji za veljavnost ZZ, predložiti je treba določene listine, določi se
datum
- Druga faza – sama sklenitev:
o sklene se v prostorih določenih za sklepanje ZZ, lahko se sklene drugje, če so za to utemeljeni
razlogi (prestroga določba);
o ugotvi se iztovetnost bodočih zakoncev in prezkusi ali so podani pogoji za sklenitev in veljavnost
ZZ, prebre se določbe o P in D zakoncev in vpraša zakonca ali želita skleniti ZZ, z odgovorom DA,
je ZZ sklenjena.
o Matičar vpiše sklenitev v rojstno in poročno matično knjigo
• Novi predlog družinskega zakonika: Sklepanje ZZ izven uradnih prostorov, vendar pa
posameznik sam nosi dodatne stroške. Upravna enota bo lahko zavrnila predlog,
kadar bi bilo to zelo težko izvedljivo. Izdati mora določbo z razlogi, da bo imel
posameznik možnost pritožbe in s tem uresničitev pr. varstva)
• stroške sklenitve nosi država
• Navzoči pri sklenitvi ZZ:
o pooblaščena oseba upravne enote in matičar (matičar ni nujen; zgolj dekleratorna funkcija)
o zakonca ali eden po pooblaščencu
o obvezna je navzočnost 2 prič, ki imata poslovno sposobnost (včasih jima je šla dokazovalna
funkcija, danes imata podoben pomen kot matičar)
 Zupančič: brez prič je ZZ neveljavna
 Barbika: brez prič je ZZ veljavna
o Če se uničijo knjige in priče umrejo, lahko ostali navzoči dokažejo sklenitev ZZ

• Kršitev obličnosti:
 o Neupoštevanje predpisa o pristojnosti ima za posledico neveljavnost ZZ; (npr. kadar akta sklenitve
ne opravi pooblaščena oseba, ampak naprimer matičar)
o Poroka pred versko skupnostjo nima pravnih posledic in ne nastane niti neveljavna ZZ
o Ni izjave zakonsko predpisane izjave soglasja  ustne pritrditve; posledica je neveljavnost
o Nenavzočnost matičarja in opustitev vpisa v matične knjige se ne šteje za bistvene kršitve in
ne povzročajo neveljavnosti

Neveljavnost  Razveljavitev ZZ in pravne posledice neveljavne ZZ

• ZZ preneha:
• neveljavnost ZZ ne nastopi ipso iure, treba je da se ZZ razveljavi s sodbo o z razveljavitvijo
• sodišče ne more razveljaviti ZZ po uradni dolžnosti o z razvezo
• v DP obstaja le ena oblika neveljavnosti – izpodbojnost o s smrtjo
• dokler pp ni izpodbit, je veljaven in ima vse učinke pp – ZZ torej velja o z razglasitvijo
dokler ni s pravnomočno sodbo razveljavljena; v času veljavnosti pa: za mrtvega
o nastaja skupno premoženje
o sklenjena ZZ vpliva na razmerje do otrok (velja domneva očetovstva; se pravi otrok, ki je rojen
znotraj neizpodbite ZZ, velja za zakonskega)
o zakonca sta se dolžna preživljati

• Sodišče ne ugodi zahtevku za razveljavitev, kadar pride do konvalidacije ZZ – 2 možni situaciji:

o zadržek je obstajal v času sklenitve ZZ – ko sodišče odloča o razveljavitvi zadržek ne obstaja več
(npr. nekdo postane polnoleten, nekdo se vmes razveže, 1. žena umre … Kdor sklene ZZ in je
istočasno še v drugi ZZ in je tako z novo ZZ nastala dvojna ZZ, v trenutko ko sodišlle odloča pa je
prva ZZ že prenehala oz. bila razvezana)

o zadržek je obstajal ob sklenitvi ZZ in še vedno obstaja(v času ko sodišče odloča o razveljavitvi),

vendar pa je zadržek take narave,da ga je mogoče spregledati, gre za naknaden spregled zadržka:
• naknadni spregled zadržka mladoletnosti, če je mladoletnik starejši od 15 let
• naknadni spregled zadržka sorodstva bratranca in sestrične

• Pravne posledice razveljavitve: ko eden izmed upravičencev vloži tožbo na razveljavitev in je ZZ

razveljavljena s sodbo in ko le ta postane pravnomočna, nastopijo učinki razveljavitve za naprej (ex
nunc)
o delitev skupnega premoženja
o vprašanje v zvezi z otroci (zavarovanje in koristi otrok po uradni dolžnosti), preživljanjem
nepreskrbljenega partnerja, stiki, preživljanje otrok
o pri razveljavitvi se smiselno uporabljajo postopki, ki veljajo za razvezo
o opomba: za otroke še vedno velja domneva očetovstva; kajti ta velja še 300 dni po prenehanju, ne
glede na način preneganja ZZ (npr. pravnomočnosti)

• relativna/absolutna izpodbojnost
o razlika je v krogu oseb, ki smejo izpodbijati ZZ (aktivna legitimacija)
o relativna izpodbojnost
 ni mogoče vložiti tožbe, če je ZZ že prenehala (oz. tožbo je potrebno vložiti, dokler ZZ še
traja)
 krog aktivno legitimiranih je ožji:
• zakonca lahko izpodbijata, če je bila ZZ sklenjena kljub težji duševni bolezni (oz
nerazsodnosti), vendar šele takrat, ko je omenjeno stanje že prenehalo (če še traja
je to razlog za absolutno izpodbojnost)
• zakonec lahko izpodbija, če je šlo za zmoto ali silo (grožnjo) pri sklepanju ZZ
o izpodbija tisti, ki je bil prisiljen oz je bil v zmoti
 o tožbo lahko vloži v enem letu odkar je prisila prenehala oz je spoznal
zmoto, zakonca pa sta v tem času živela skupaj
• starši lahko izpodbijajo ZZ, ki jo je sklenil mladoletnik brez dovoljenja CSD
(ahko tudi skrbnik, če opravlja starševske obveznosti)
 če zakonec vloži tožbo na razvezo ZZ in nato umre, so dediči upravičeni nadaljevati že
začeti postopek v 6 mesecih (odločiti se morajo v 6 mesecih) po zapustnikovi smrti, če je
bila tožba na razveljavitev utemeljena. Sodiše ZZ ne bo moglo razveljativi, ker je
prenehala s smrtjo, ampak bo ugotovilo, da so obstajali razlogi za razveljavitev. Na
podlagi ugotovitve ta ni upravičen do dedovanja.

o absolutna izpodbojnost
 pravica ne zastara
 Razlogi za absolutno neveljavnost:
• Različnost spolov
• Sorodstvo
• Dvojna ZZ
• Nerazsodnost oz. težja duževna prizadetost, ki ni prenehala (v času ko zahteva
razveljatev to stanje še traja)
• Neprisotnost obeh zakoncev ali oba po pooblaščencu
• Nista sklenila ZZ z namenom skupnega življenja
 aktivna legitimacija: vse osebe, ki imajo pravni interes
 upravičenci smejo vložiti tožbo tudi če je ZZ že prenehala (npr. s smrtjo – največkrat bodo
izpodbijali dediči, ki lahko vložijo tožbo, že v času trajanja ZZ in tudi potem, ko je ZZ že
prenehala)
 če upravičenec po vložitvi tožbe umre, lahko njegovi dediči nadaljujejo začeti postopek,
čeprav nimajo pravnega interesa.

o Razveljavitev lahko zahteva državni tožilec, ko je to v javnem interesu:

 Različnega spola
 Dvojna, trojna ZZ
 Težje prizadeta/nerazsodna oseba
 sorodstvo

Pravne posledice zakonske zveze

• pravne posledice ZZ nastajajo na 2 področjih

o osebnem področju
o premoženjskem področju

Osebno področje
• spremeni se osebno ime in priimek
• sprememba statusa: samski se spremni v poročen
• mladoletnik pridobi popolno poslovno sposobnost
o poslovna sposobnost ostane tudi, če ZZ preneha
• P in D med zakoncema – predvsem etične narave, zato zakon ne našteva vseh in tudi ni mogoče vseh
opredeliti, prav tako je nesmiselno postavljati sankcije, kjer bi bile neučinkovite – edina sankcija je
razveza:
o svobodno odločanje o rojstvu otrok; tu gre za individualno pravico do odločanja o rojstvu otrok, ki
pa jo uresničujeta z ozirom na drugega (če ne pride do defekta v ZZ) – iz tega sledi, da se mora
zakoncu na njegovo zahtevo opraviti katerikoli z zakonom predvideni ukrep za uravnavanje
rodnosti, drugi zakonec pa mu tega ne more preprečiti.
o sporazumno odločanje o skupnih zadevah, o lastnih pa vsak sam; pri skupnih gre: določitev
bivališla, vodenje skupnega gospodinstva, razmerje do skupnih otrok in gospodarjenje s skupnim
premoženjem – važna je sporazumna volja obeh
 o enake P in D do otrok (vzgoja, varstvo); če eden od zakoncev ne skrbi za življenje, osebnostni
razvoj in pravice in koristi otrok, s tem prizadene drugega zakonca, ki mora prevzeti tudi njegov
del skrbi za otroke (ta odločba je pojasnevalnega značaja, saj gre tu za splošno dolžnost staršev, ne
glede na to ali sta v ZZ ali ne)
o vsak zakonec si prosto izbira delo, poklic – in si s tem zagotavlja sredstva za življenje in
gospodarsko samostojnost in neodvisnost
o dolžnost skupnega življenja (ni kršitve, kadar je utemeljen razlog: delo v tujini)
o dolžnost vzajemnega (osebnega) spoštovanja, zaupanja in pomoči
o dolžnost skupnega prispevanja za preživljanje družine v sorazmerju s svojimi zmožnostmi
(prispeva lahko v dejanju, naravi, z delom – prispevanje se lahko doseže s tožbo)

• dolžnost skupnega življenja

o tu gre za dolžnost
o sporazumno izbirata kraj bivanja
o ne gre za kršitev, če iz utemeljenih razlogov ne živita skupaj (npr. delo v tujini)
o če nimata že ob sklenitvi ZZ namena skupnega življenja, je ZZ neveljavna
o posledice ločenega življenja
 lahko se odtujita – pride do razveze
 od takrat ne nastaja skupno premoženje – ni podvrženo delitvi
 dokažejo, da so se sposobni preživljati sami – sodišče tožbo za preživljanje zavrže
(zakonec naj bi po 1 letu vložil tožbo za preživnino, sicer do nje izgubi pravico)
 če se razideta in eden zakonec umre, drugi ne deduje po umrlem zakoncu, ker med njima
ni obstajala življenjska skupnost (po njegovi krivdi, ali pa sporazumno), razen če je
zapustnik naredil oporoko

Primer iz Nemške sodne prakse:

- Partnerja se odločita, da ne bosta imela otrok – skleneta takšno podgodbo, ona pa namenoma zanosi in otrok
se rodi
- Otrok ima pravico do obeh staršev in do preživnine
- Oče toži mati za škodo zaradi preživnine
- Sodišče je zahtevek zavrnalo: sporazum posega na strogo osebno področje in je neveljaven
- Pogodba je v nasprotju s principom splošnih običajev in skupnega življenja
- Če bi šlo pri rojstvu za delikt matere, bi to nasprotovalo otrokovemu dostojanstvu
Odgovor teorije:
- Pogodbe, ki posegajo na strogo osebno področje niso veljavne
- Povzročitev škode nasprotuje običajem, ne pa pogodbi. S pogodbo se ohranja svoboda odločanja – od nje
lahko vsakdo odstopi, vendar mora pogodbenika obvestiti. Njeno ravnanje je protipravno, vendar samo, če
je to storila naklepno.

• pravica do preživljanja nepreskbljenega zakonca

o pomebne so spremebe leta 1976:
 zapiše se pravila sodne prakse
 pomebnost ureditve pravice do preživljanja – zagotovi se pravna varnost
o Pri pravico do preživljanja ima opravičenec samostojno tožbo (prejšne pravice so sankcionirane le
z razvezo)
o Nova URS, je prinesla večji povdarek na pravici do zasebne lastnine (čl. 91 URS)
o zakon o notariatu: vsa premoženjska razmerja med zakonci morajo biti urejena v notarskem
zapisu (notarske listine); pred novelo 1.5.2004 so se sklepali pred CSD (tudi med starši in otroki).
 KOP – Konvencija o otrokovih pravicah: Vsi organi so dolžni upoštevati otrokovo korist;
notar med organi ni izrecno omenjen, zato otrok ne bi bil ustrezno zavarovan: sporazumi
glede otrok naj bi se zato prenesli na sodišče.
 CSD mora pri zakoncih zavrniti sporazume, ki nasprotujejo ustavnim načelom prisilnim
predpisom in morali; ker pa na CSD pravniki večinoma niso zaposleni je prišlo do mnenja,
 da mora takšen spis napisati pravnik, saj je CSD svetovalni organ  prenos iz CSD na
notarje
o ali je pravica do preživljanja osebna ali premoženjska pravica?
 vsi sistemi jo obravnavajo kot samostojno osebno pravico
• s pravnim poslem med živimi je ni mogoče prenesti na drugega
• tudi s pravnim poslom za primer smrti (oporoka) je ni mogoče prenesti na
drugega  s smrtjo upravičenca pravica do preživljanja ugasne, prav tako ni
mogoče po smrti zavezanca zahtevati preživnine od njegovih dedičev; Izjema: če
zavezanec zamuja s preživnino, nato pa umre  če obroki preživnine že
zapadejo niso pa še izplačani  te obroke lahko zahtevam od njegovih dedičev.
• če nekdo mojega opravičenca povozi, mi plačuje odškodnino v višini preživnine
 skleniti se mora pred notarjem v obliki izvršlivega notarskega zapisa (kar pomeni, da če
preživnina ne bo plačana, ni treba začeti posebnega pravdnega postopka za ugotovitev
preživnine, ampak se takoj lahko začne izvršilni postopek)

o pravica do preživljanja temelji na solidarnosti zakoncev; to izhaja iz osebnopravnih posledic ZZ

– odmeri se glede na individualne življenske razmere obeh partnerjev ; z njo naj bi posamezniku
omogočili življenski obstoj; po tem se razlikuje od premoženske ureditve (premoženjsko pravne
posledice), katerih namen je zagotoviti pravičnost v življenski skupnosti partnerjev (zavarovanje
pred prekomernim izkoriščanjem drugega partnerja)

o preživnina se odmeri glede na individualne življenske razmere obeh partnerjev

 zmožnosti preživninskega zavezanca
 potrebe preživninskega upravičenca

o Preživnino lahko zahteva (je do nje upravičen) tisti zakonec, ki

 nima sredstev za življenje (nima sredstev za življenje oz jih ne more v celoti poravnati)
 brez svoje krivde ni zaposlen (delno sposoben+preživnina, ne dobi dela, ki bi vsaj
prebližno ustrezalo njegovi kvalifikaciji oz. sposobnostim, ni mu potrebno sprejeti dela, ki
bi znatno poslabšalo njegov življenski standard oz. otežkočilo izvrševanje skrbi za otroke)
 novela je izbrisala »ni sposoben za delo«, ker je to že zajeto v izrazu »brez svoje krivde«

o spori glede preživljanja se največkrat pojavljajo ob razvezi, zato so določbe o preživljanju

navedene v poglavju o razvezi, vendar se smiselno uporabljajo tudi za čas trajanja ZZ; dokler
zakonca živita skupaj, se partnerja tako ali tko preživljata v okviru skupnega gospodijstva
o Pravila o preživljanju ob razvezi se torej uporabljajo za vsa druga razmerja preživljanja:
 V času trajanja ZZ
 Zakonca ne živita skupaj, a še nista razvezana
 Zunajzakonska partnerja ko živita skupaj ali ko je ZZS že razpadla
 Razveljavitev ZZ

o kdaj se zahteva preživnina

 V času trajanja ZZ, lahko partner od zakonca s tožbo zahteva preživljanje, če ga
zakonec noče preživljati
 tožba na preživljanje se mora vloži tudi v razveznem postopku; zakonec, ker sodišče ob
razvezi ZZ ne odloča o tem po uradni dolžnosti;
 včasih se lahko zgodi, da zakonec tudi kasneje ugotovi, da potrebuje preživnino, zato
lahko še 1 leto po pravnomočnosti razveze zahteva s tožbo preživljanje,
• če so pogoji za preživljanje obstajali že ob razvezi in
• obstajajo še takrat, ko sodišče odloča o preživljanju
 tisti, ki dlje časa živi ločeno (dlje od 1 leta), nima pravice do preživljanja, ker je dokazal,
da se je sposoben preživljati sam
o Začasna odredba: v veljavi je do pravnomočnosti sodbe ( v času razveznega postopka) in začasno
uredi razmerje preživljanja. Začasna odredba se navadno izda takrat, kadar posameznik nima
dovolj sredstev, da bi počakal na pravnomočnost.
 Razlika med sodbo in začasno odredbo:
• Sodba se izdaja na podlagi gotovosti
• Začasna odredba se izdaja na podlagi verjetnosti, da je nekdo potreben
preživnine in da ima zavezanec ustrezne dohodke

o preživnina preneha (ugasne):

 s sklenitvijo nove ZZ
 pridobitvijo premoženja (večja dediščina) oz. svojih dohodkov (zaposlitev); ni nujno da
ugasne, lahko se preživnina, le ustrezno zmanjša; če pa popolnoma ugasne, je z izgubo
»novih« dohodkov, ne more več oživeti
 če živi v ZZS
 registracija istospolne skupnosti
 če stori kd zoper preživninskega zavezanca ali njegove bližnje - preživnina preneha ne
oživi več

o preživnina naj bi pokrila osnovne potrebe in zagotavljala dostojno življenje glede na njegov
položaj, izobrazbo
 Zakoncu, naj preživnina zagotavlja enak življenjski standard, kot ga je zakonec imel v ZZ
(to podpirajo predvsem zahodne zakonodaje) – to je problematično, kadar je dosedanji
življenjski standard precej visok; V Slo: če je ZZ trajala krajši čas, se zakonec ni navadil
na tako življenje, zato se preživnina na to ni upirala
 Preživnina naj bo takšna, da bo zakonca spodbujala k samostojnemu življenju (tega
merila v naši zakonodaji ni)
 Švedska: preživnina je določena samo za določen čas, dokler se
zakonec ne navadi na nove razmere življnja

o pri nas se preživnina določi v mesečnem znesku in se plačuje vnaprej

 plačuje se od trenutka vložitve tožbe, ne more se zahtevati za nazaj, ker je namenjena
zagotavljanju eksistence posameznika
 Splošno pravilo: preživninski zavezanec sam odloča, na kakšen način bo upravičenca
preživljal (denar, vzame k sebi); pri razvezanih zakoncih pa pride v poštev samo v obliki
denarja ali izjemoma ...
 se zakonca se lahko sporazumeta, da se preživnina plača na drug način
• v enkratnem znesku – kadar to ponudi zavezanec sam (navadno ima veliko
premoženje), oz. kadar upravičenec sredstva potrebuje le za kratek čas (npr.
potem se bo zaposlil)
• v obliki potrošnih stvari
• prepustitev nepremičnine – ta ga oddaja in pobira najemnino
 vendar sodišče odloči tako, da to ne pomeni prehudega bremena za preživninskega
zavezanca (v 1 znesku, plačat vse)
 preživljanje ne sme poslabšati položaja, ki bi ga preživninski upravičenec imel, če bi
prejemal preživnino v mesečnih zneskih (položaja, ki bi ga imel, če bi prejemal, mesečni
denarni znesek)

o sodišče lahko zavrne zahtevek za preživljanje tudi, če zakonec izpolnjuje vse pogoje, pa
plačevanje preživnine ne bi bilo pravično do preživninskega zavezanca, glede na vzroke, ki so
pripeljali do nevzdržnosti (npr. pretepaš zakonca potem pa zahtevaš preživnino); določba ni prišla
v poštev, če je partner postal nasilen šele v razveznem postopku, prej pa ni bil; zato je bil z novelo
sprejeto dopolnilo,da sodišče lahko zavrne zahtevek za preživljanje, če je upravičenec pred, med
in po razveznem postopku storil kd zoper zavezanca ali njegove bližnje
o Lestvica preživninskih upravičencev:
 Zavezanec sam sebe (nesme biti ogroženo njegovo preživljanje)
 Mladoletni otroci (enakometno, ostalo doda država s socialnimi dajatvami) – 1.
skupina
 Zakonec in polnoletni otrok (enakomerno med oba, ostalo doda socialna
pomoč) – 2. skupina
 Starši zavezanca – 3. skupina
- zakonec je drugega zakonca dolžan preživljati, če s tem ni ogroženo njegovo lastno preživljanje in
preživljanje njegovih mladoletnih otrok
- polnoletni otrok je v isti skupini kot zakonec

o zakonca se lahko sporazumeta (s pogodbo) o preživljanju za primer razveze

 pred novelo: pri CSD
 zdaj: pred notarjem
• razlog za novelo: redko se zgodi, da bi bil pri CSD zaposlen pravnik, kar je
pomembno pri sklepanju preživninskih sporazumov, ker je naloga te osebe, da
poskrbi, da ne pride do neveljavnih sporazumov (sporazum ne sme nasprotovati
ustavnim načelom, prisilnim predpisom ali morali)
• notar sklene sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa (to pomeni enako
položaj kot bi imeli pravnomočno sodbe – potrebno je le sprožiti izvršilni
postopek); zakon o notariatu določa, da je notarski zapis izvršljiv le v primeru, da
se stranki tako dogovorita, za preživljanje pa je vedno izvršljiv
• glede drugih premoženjskih dogovorih med zakoncema mora biti sestavljen
notarski zapis, izvršljiv pa le, kadar bo služil kot sporazumni dogovor pri
razvezi
• v primeru, da je notarski zapis neveljaven, bi se v izvršilnem postopku stranka
sklicavala na neveljavnost sporazuma – gre v pravdni postopek

 Kdaj se lahko sporazumeta:

• Pred sklenitvijo ZZ
• Med trajanjem ZZ
• Sporazuma ne more biti, ko je razveza že v teku – neveljaven sporazum

 po novem zakonu bodo imeli zakonci več možnosti sklepanja raznih

sporazumov

 Pri sklepanju pogodb (sporazumov o preživljanju) je treba upoštevati splošna načela

obligacijskega prava (enakopravnost strank)
 stranki morata imeti enak pogajalski položaj - enakopravnost
 bremena in tveganja morajo biti pravično porazdeljena
 država mora zagotoviti naknadno presojo takšnih pogodb (možnost ničnosti – kadar je v
škodo 1 stranke)
 če ena stranka zahteva izvršitev, druga pa se sklicuje na ničnost, o tem odloči sodišče
 pogodba o preživljanju ne sme za nekoga pomeniti samo bremena ali oteževati razveze
 znesek mora biti v skladu s premoženjskim stanjem zavezanca
 prepovedane so oderuške pogodbe - prepovedano je izkoriščati lahkomiselnost ali stisko
nasprotne stranke, da bi si zagotovil korist zase (od nasprotne stranke dobiš bistveno več,
kod daš)
• npr žena je noseča, mož reče da z njo ne bo sklenil ZZ, če ne podpiše pogodbe –
v konkretnem primeru je treba presojati, ali je bila v to res prisiljena
• ugotavljanje neveljavnosti je velikokrat težavno
  Ali se zakonca lahko odpovesta pravici do preživljanja?:
• novela: zakonca se pravici do preživljanja v primeru razveze lahko odpovesta, s
tem pa ne smeta ogroziti koristi otrok (npr. starš se mora zaposliti, otroku je
zato odtegnjena nujna skrb)
• lahko se odpove samo eden, ali pa je odpoved vzajemna
• zakonec, ki se odpoveduje, v trenutko sklepanja sporazuma ne sme z gotovostjo
vedeti, da bo v primeru odpovedi potreboval socialno pomoč
• takšen sporazum je možen že pred sklenitvijo ZZ, med trajanjem ZZ, načeloma
tudi ob razvezi
 Ali je možen sporazum o preživljanju (tudi odpoved) za časa trajanja ZZ?
• v času trajanja ZZ velja splošna dolžnost preživljanja zakonca in prispevanja k
skupnemu gospodinstvu in posledično za preživljanje nepreskrbljenega zakonca
in se torej po načelu solidarnosti (sta si dolžna pomagati) se preživnini za čas
trajanja ZZ ni mogoče odpovedati
• prav tako s prepovedani sporazumi, kjer bi bila preživnina bistveno nižja od
zakonite.

o preživnina se lahko določi:

 s sodbo
 s sodno poravnavo
 z izvršljivim notarskim zapisom

o Če zavezanec ne plača preživnine in zahtevamo izvržbo, moramo kot izvršilni naslov predložiti:
 Sodbo
 Sodno poravnavo + Obvestilo CSD
 Notarski zapis

o preživnina se usklajuje (valorizira) 1x letno (v marcu) z indeksom rasti življenjskih potrebščin v

RS; Indeks določi minister, objavi se v ULRS
o usklajevanje opravlja CSD – upravičencu pošlje obvestilo o novi preživnini
 sodišča in notarji imajo dolžnost poslati sporazume o preživljanju, sodbe, in poravnave
CSD
 te dolžnosti ni, če se stranki dogovorita za drugačen način usklajevanja preživnine;
lahko se dogovorita
• za fiksni znesek preživljanja
• odpoved valorizaciji
• to je možno, ker je možna odpoved preživnine

o Potem, ko se preživnina že določi, se lahko na strani zavezanca ali upravičenca spremenijo

razmere – vloži se tožba zaradi spremenjenih razmer
 Na povečanje: potrebe preživninskega upravičenca se bistveno povečajo zato dodeljena
preživnina ne zadostuje več
 Na znižanje: npr. če se razmere zavezanca, drastično poslabšajo

o zavezanec lahko vloži tožbo in zahteva ukinitev preživnine zaradi novih okoliščin, potem, ko je
bila preživnina že določena; te nove okoliščine so okoliščine v katerih pravica do preživnine
ugasne (ZZ, ZZS, kd, RIPS, dohodki oz. premoženje) – ko pravica do preživljana enkrat ugasne ne
uživi več.

o simbolična preživnina
  če pravica do preživljanja enkrat ugasne, ne more več oživeti, vendar sodna praksa
ohrani pravico do preživljanja v veljavi tako, da sodišče določi simbolično preživnino, ko
bo upravičenec brez sredstev (npr. izgub službo), pa jo spet zviša (ko nastopijo pogoji,
vloži tožbo za preživlanje); te sodne prakse novela ni prevzela v zakon.

Primeri iz sodne prakse:

o Nemčija: Prevzem izpolnitev: zakonec se zaveže, da bo prevzel izpolnjevanje dolžnosti
preživnine otroka namesto drugega zakonca. Če se premisli, lahko v imenu otroka toži
drugega zakonca. Zakonec se sklicuje na dogovor o prevzemu. Zahteva odškodnino od
matre za preživnino, ki jo mora plačevat. Sodišče odloči glede na to, kakšen je bil dogovor
o prevzemu izpolnitve.
o Slovenija: Vrhovno sodišče: S pravico do preživnine ni mogoče razpolagati v korist otrok.
Starša se glede preživnine otroka lahko dogovorita le, če je to v korist otroka, sicer takšni
sporazumi niso dovoljeni.

Premoženjske posledice zakonske zveze

• Premoženski režim med zakonci je vsota pravil, ki urejajo obliko premoženja – lastnino na njem,
način upravljanja in razpolaganja s premoženjem, deležih na premoženju (tistem, ki je pridobljeno
tekom ZZ), delitev premoženja in odgovornost zakoncev za dolgove ter pravne posle med zakoncema.

• 2 obliki premoženja v času trajanja ZZ:

o Skupno premoženje zakoncev
o Posebno premoženje zakoncev

• skupno premoženje zakoncev je tisto premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja ZZ
(pogoja sta kumulativna)
o nova ureditev bo namesto z delom določala odplačno; tisto premoženje, ki je
bilo pridobljeno odplačno v času ZZ
o Skupno premoženje je skupna last zakoncev; skpuno lastnino ima več oseb, kadar deleži niso v
naprej določeni in je stvar nerazdeljena (pri solastnini: stvar je nerazdeljena, delež solastnika pa je
v naprej določen – idealni delež); zato zakonec ne more razpolagati s svojim nedoločenim deležem
s pravnim poslom med živimi, lahko pa razpolaga z njim v primeru smrti z oporoko, ker pride do
delitve in premoženjska skupnost preneha.
o Domneva (na podlagi odločbe), da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka;
domneva je izpodbojna – zakonec, ki meni, da je prispeval več kot polovico, jo lahko izpodbija.
o premoženje pridobljeno z delom:
 plača – osebnih dohodek (tudi prihranki in plodovi), tudi pokojnina, če izhaja iz minulega
dela v času ZZ
 avtorski honorar – dohodki iz avtorskih pogodb
 dohodki na podlagi pogodb o delu
 dohodki iz posebnega premoženja, če se zakonec toliko ukvarja z njimi, da se poveča
 vse kar je s plačo kupljeno je skupno premoženje
 najem kredita – četudi je kredit dan samo enemu zakoncu in ga tudi sam odplačuje
 vlaganje v delnice (dividende), stanovanje-nepremičnine (najemnine)
 zavarovalnine, premije
 Pogodba o dosmrtnem preživljanju: Druga oseba se ponavadi zaveže izročiti neko
nepremičnino. Če se zaveže zakonec, je to izvrševal iz skupnega premoženja, zato
nepremičnina postane last obeh, ker sta obveznost dejansko izvrševala oba.

o v času trajanja ZZ
 tisto premoženje, ki ga je imel zakonec pred vstopom v ZZ, je njegovo posebno
premoženje (tudi, če je bilo pridobljeno z delom)
  če ZZ samo formalno obstaja, zakonca pa brez utemeljenih razlogov ne živita skupaj, ne
more priti do premoženjske skupnosti.
o Zakonec, ki je bil doma (gospodinska posla in skrb za otroke je oblika dela) lahko zahteva delež iz
skupnega premoženja, ker je prispeval s tem, da ni treba plačevati vrtca, hodil je v trgovino,... in s
tem posledično omogočal drugemi, da je lahko ta več delal in več zaslužil.

• posebno premoženje je vse, kar je bilo prineseno v ZZ, ni bilo pridobljeno v času trajanja ZZ in tisto, ki je
pridobljeno v času trajanja ZZ vendar ne z delom, ter vse pravice vezane na osebo zakonca; Posebno
premoženje je v izključni lastnini zakonca in z njim samotojno razpolaga.
o Štipendije
o Odškodnine za nepremoženjsko škodo (psihološke posledice)
o Zavarovalnina – odvisno iz katerega premoženja, so bile plačane zavarovalne premije
o Loterija – odvisno od katerega premoženja so bile plačane premije; v tujini so posebno
premoženje
o Osebno premoženje – strogo vezano na osebo, neprenosljivo (proteza)
o dediščina, darila – niso skupno premoženje, ker niso bili pridobljeni z delom
 npr. nekdo podari zakoncema dragoceno sliko kot darilo, ker gre za darilo spada slika v
posebno premoženje vsakega zakonca, vendar pa ker je bilo podarjeno obema, imata na
sliki solastnino (če bi darovalec izrecno navedel, v kakšnih deležih darilo pripada
kateremu od zakoncev, bi se to upoštevalo)
o dota - je posebno premoženje žene (tudi glede dote izročene pred 2. sv)
o dohodki, ki jih prinaša posebno premoženje
 če bi se drugi zakonec zelo angažiral za to premoženje, npr. spremljal dogajanje na borzi,
bi lahko bil upravičen do dela teh dohodkov, ker je vanje vložil svoje delo, drugače ne
o nepremičnine
 Pravice na nepremičninah, ki so skupne obema zakoncema se v zemljiško knjigo vpišejo
na obe imeni zakoncev in v nedoločenih deležih (=skupna lastnina); zakonca se pri notarju
lahko sporazumeta, da sta prispevala različne deleže.
• če zakonca kupita nepremičnino s skupnimi sredstvi, postane nepremičnina
skupno premoženje

 npr. nekdo ima parcelo s staro hišo, ki jo zakonca skupaj obnovita

• stari ZLTR
o če sta zakonca v nepremičnino (hiša ali zemljišče) bistveno vložila,
potem zakonec, ki je vlagal svoje premoženje v nepremičnino drugega
zakonca postane solastnik
• SZ
o nepremičnina je le zemljišče/parcela, velja načelo superficiens solo
cedit: tisto kar je z zemljiščem trdno spojeno je del zemljišča.
 Definicija nepremičnine: nepremičnina je samo zemljišče –
prostorsko odmerjen del zemljiške površine, skupaj z vsemi
deli, ki stojijo na njem
o če si lastnik zemljišča, si tudi lastnik zgradbe (hiše), ki je zgrajena na
tvojem zemljišču (*če ob uveljavitvi SZ lastnik hiše in zemljišča ni isti
lastnik: lastnik hiše ima stavbno pravico, dokler stavba stoji)
 če nekdo (zakonec) z soglasjem lastnika (drugega zakonca)
nepremičnine prizida, izboljša že obstoječo zgradbo, na
nepremičnini ne dobi lastninske pravice
 od lastnika nepremičnine lahko zahteva tisto, za kar je bil
lastnik obogaten – ima terjatev za povračilo obogatitve, za
kolikor se je povečala vrednost nepremičnine; zahteva lahko le
denarni znesek, ne pa tudi vpisa v zemljiško knjigo kot lastnik.
(zastaralni roki tečejo od dneva, ko je graditel izgubil posest
nepremičnine (npr. izselitev)
o če zakonec ne more plačati obogatitve, se drugi ne more poplačati, lahko
pa od drugega zahteva, da mu prizna neko stvarnopravno pravico na hiši
 o če bi se zakonca (lastnik in graditelj) hotela dogovoriti, da bo
nepremičnina postala solastnina obeh, skleneta dogovor (pogodbo o
solastnini) v obliki notarskega zapisa (lahko se dogovorita, da bo zapis
izvršljiv), ki mora vsebovati intabulacijsko dovolilo (klavzula), na
podlagi katerega se graditelj lahko vpiše v zemljiško knjigo.

• možnosti za razdelitev skupnega premoženja

o deleži na skupni lastnini niso določeni, dokler ne pride do delitve
 navadno ob smrti
 ob razvezi ZZ
 v času trajanja ZZ

o v času trajanja ZZ se skupno premoženje lahko razdeli:

 s sporazumom - v obliki notarskega zapisa (lahko se dogovorita da bo izvršljiv) –
delilna pogodba, v kateri se določijo deleži (opravita jo v naravi, fizični delitvi, civilni
delitvi, izplačilu drugega)
 brez sporazuma – v nepravdnem postopku se lahko zahteva delitev premoženja
• premoženje se deli v nepravdnem postopku, le če se zakonca sporazumeta o tem
o kaj sodi v skupno premoženje
o kakšni so deleži na skupnem premoženju
• zakon določa, da se premoženje deli na pol, razen če en zakonec ne dokaže, da je
prispeval bistveno več (ne upošteva se le dohodka, temveč tudi pomoč, vzgojo in
varstvo otrok, gospodinstvo in vsako obliko sodelovanja pri upravi, ohranitvi, in
povečanju skupnega premoženja)
• nepravdno sodišče deli premoženja dokler ni kaj spornega, če nastane spor o tem,
kaj je skupno premoženje ali kakšni so deleži, morata zakonca to reševati v
pravdi
• ko se spor razreši, se zadeva vrne nepravdnemu sodišču
 delitev premoženja zahteva upnik
• pravdni postopek – upnik vloži tožbo za delitev premoženja;
o Ob razvezi ZZ se skupno premoženje lahko razdeli:
 Sporazumno – v obliki izvršljivega notarskega zapisa; Zakonca se morata ob
sporazumni razvezi sporazumeti o bistvenih stvar, med katere spada tudi delitev skupnega
premoženja; če ne pride do sporazuma o delitvi, sporazumna razveza ni mogoča.
 Brez sporazuma – v nepravdnem postpku = spor kako naj se stvari delijo; če nastane
vprašanje kaj spada v skupno premoženje in o deležih skupnega premoženja, nepravdni
sodnik napoti stranke v pravdo (pravdni postopek) = spor glede tega, kaj sodi v skupno
premoženje in kakšni so deleži. Ko se pravdni spor razreši se zadeva vrne nepravdnemu
sodišču.

o možne delitve premoženja v nepravdnem postopku-delo nepravnega sodišča

 fizična delitev – če je le mogoče stori tako– vsakemu zakoncu se dodelijo stvari
namenjene njegovi osebni rabi (osebni predmeti) in rabi v zvezi z opravljanjem poklica
(obrt in služba), potem se razdelijo še ostale stvari
 lahko se stvar prepusti enemu zakoncu, ki izplača drugega
 civilna delitev - stvar se proda in se razdeli izkupiček, opravi se kadar
• kadar stvari ni mogoče fizično deliti
• stvari ni mogoče razdeliti brez nesorazmernih stroškov
• včasih se lahko skupna lastnina spremeni v solastnino

• Novi DZ bo kongentnost premoženjskega režima odpravil in dal zakoncema možnost,

da se glede tega sami dogovarjajo. Še vedno pa bo obstajal zakonit premoženski
 režim, ki bo namenjen zakoncem, ki se ne bodo mogli dogovoriti glede
premožensjkega režima.

• Vsak premoženjski režim mora ustrezati 4 načelom:

• načelo praktičnosti
• načelo enakopravnosti med zakoncema
• načelo pravičnosti
• načelo fleksibilnosti

• zakoniti premoženjski režimi v Evropi

o režim ločenega premoženja zakoncev
 premoženje ostaja ves čas trajanja ZZ ločeno
 ob razvezi ne pride do delitve
 ne ustreza načelu pravičnosti, ker prezre prispevek enega zakonca k potrebam družine (npr
en zakonec ne ustvarja premoženja, ker ne hodi v službo, ampak ostaja doma)
 ustreza načelu enakopravnosti

o režim participacije
 režimo participacije se med seboj razlikujejo po tem, ali nastaja od sklenitve ZZ skupno
premoženje, ali ostaja premoženje ločeno, vendar pride ob prenehanju ZZ do
premoženjske izravnave – izravnava se prikrajšanje, ki je nastalo v času trajanja ZZ
 režimi participacije so naslednji
• premoženjski režim skupnega premoženja
o že od sklenitve ZZ naprej ustvarja premoženjsko skupnost
o skupno premoženje je tudi vse, kar je kdo prinesel v ZZ
o po prenehanju se premoženje razdeli na polovico
o tuje zakonodaje ga ne izbirajo
o sistem izravnava prikrajšanje če bi 1 ostal doma, vendar ni povsem
pravičen, ker ni nujno, da oba prineseta in pridobita enako količino
premoženja. Tisto kar je prvi več prinesel in pridobil, gre na polovico in
je dejansko darilo drugemu zakoncu.
o redko
• premoženjski režim skupnosti odplačno pridobljenega premoženja
o premoženjska skupnost nastaja od sklenitve ZZ, v katero gre samo
premoženje, ki je bilo v času trajanja ZZ pridobljeno odplačno (z delom,
sredstvi, ki so bila skupna)
o če sta zakonca skupaj prispevala k nastanku premoženja, naj bosta
skupaj udeležena pri delitvi
o pri nas obstaja tak režim, vendar pri nas namesto odplačno uporabljamo
z delom
o tak režim imajo tudi v Italiji in Franciji
o germanski pravni sistemi nimajo takšen ureditve, ker skupno
premoženje zaplete razpolaganje s premoženjem
o zakonca morata skupno upravljati s skupnim premoženjem
o Italija: soglasje je potrebno le pri pomembnejših pp
o Slovenija: lahko se dogovorita, da bo s premoženjem upravljal le eden,
če ne določita obsega upravljanja, se šteje, da je bila prvemu poverjena
le redna uprava – za posle, ki presegajo redno upravo, potrebuje soglasje

• premoženjski režim skupnosti povečanega premoženja

o značilen za germanske pravne sisteme; vendar pa imajo zakonci
možnost izbere režima, če to želijo – določijo ga v pogodbi
 o premoženje zakoncev po sklenitvi ZZ ostaja ločeno
o ob prenehanju ZZ premoženjski masi nista enaki – opravi se
premoženjska izravnava - pogleda se, za koliko premoženje enega
zakonca presega premoženje drugega, presežek se razdeli na polovico in
to polovico dodeli drugemu zakoncu
o drugega zakonca ni potrebno spraševati za soglasje pri izravnavi, vendar
obstajata omejitvi:
 en zakonec ne more v celoti razpolagati s premoženjem – kadar
bi odsvojil večino premoženja potrebuje soglasje
 ni mogoče odsvajati gospodinjskih aparatov, brez soglasja
zakonca
o Slabosti:
 Šteje se za premoženje, tudi odškodnino, ki jo je dobil zakonec
za nepremožensko škodo
 Kadar je zakonec zadolžen, ko vstopa v ZZ, se ne šteje, da je
prezadolžen, ampak se šteje, da je na 0. Ko pride do razveze je
na 0 ali ustvari minimalen dobiček, zato bo drugi zakonec delil
veliko premoženje.

• Novi družinski zakonik:

o po našem trenutnem pozitivnem pravu ni veliko možnosti za ženitne pogodbe, ker je veliko
kogentnih pravil. Zakonca ženitne pogodbe (pogodbe o medsebojnih premoženskih razmerjih) po
našem pravu sicer lahko sklepata, vendar samo z vsebino, ki ni v nasprotju s premoženjskim
režimim določenim z zakonom. Tako se zakonca npr. ne moreta dogovoriti, da premoženje, ki ga
pridobita z delom med zakonsko zvezo, ne bi bilo skupno premoženje. Lahko pa se naprimer
dogovorita, da postane nujno posebno premoženje skupna last.
o Novi DZ Bo sedanji kongetni režim sprejel kot zakonitega v smislu
prvega režima, vendar pa se bodo slovenski zakonci lahko poljubno
dogovarjali, kateri premoženski režim bodo sprejeli; ne bo pa veljaven
dogovor, da za premoženski sistem velja tuje pravo (komplikacije).
o Sodišče naj bi o ugovoru večjega prispevka odločalo le če bi šlo za
bistveno večji prispevek, šele na to ko bi ugotovilo, da je bistveno
večji, naj bi ugotavljalo kolikšen je.
o Ženitne pogodbe – v obliki izvršljivega notarskega zapisa naj bi lahko
sklepali:
 pred sklenitvijo ZZ, pogodba pa bi v veljavo stopila šele s
sklenitvijo – če ne pride do sklenitve nima pravnega učinka
 od določenega trenutka po sklenitvi ZZ
o Če ob sklenitvi ZZ nista imela premoženja, potem pa jima premoženski sistem
postane pomeben, lahko v določenem trenutko skleneta pogodbo: vendar pa
morata najprej skleniti darilno pogodbo v obliki izvršljivega notarskega zapisa,
s katero določita deleže do sklenitve te ženitne pogodbe.
o V dvomu bo veljal zakoniti premoženjski režim
o Notar bo ime dolžnost, da jih pouči o pravilih zakonitega premoženskega
režima in da po dogovoru odstopata od teg pravil, vendar pa bo moral zavrniti
pogodbo, ki bi nasprotovala ustavnim načelom in prisilnim predpisom.
o Če pride do sklenitve neveljavne pogodbe, se lahko vzpostavi
odškodninska odgovornost notarja, ki je sestavil neveljaven pr. akt.
o Če skleneta novo pogodbo velja nov premoženski sistem, vedar od
tistega momenta, ko je nova sklenjena, do tam pa velja stara, lahko
se odločita tudi da prekineta premoženski režim in od tam naprej
uporabljata zakoniti premoženski režim.
o Vsebina pogodbe o premoženjskem režimu lahko:
 Zakoniti premoženski režim modificira
 Določi na kakšen način se deli premoženje ob razvezi
 Vsebuje sporazum o upravljanju
  Vsebje dogovor o preživljanju zakonca
V enem pravnem aktu se lahko torej dogovorita o vseh razmerjih.
o Pogodba se vpiše v:
 rojstno MK, če je sklenjena pred ZZ
 poročno MK, ko se ZZ sklene – vpisati jo mora matičar po
uradni dolžnosti
Če pogodba ne bo vpisana v MK, do 3. oseb velja, kot da med
zakoncema velja zakonit premoženski režim. Register v matični knjigi
bo predvsem za premičnine (vendar je vprašljivo, ali bo s tem
registrom rešen problem skupne lastnine na premičninah; za
nepremičnine že tako imamo zemljiško knjigo v kateri je vpisana
skupna lastnina in izključna lastnina)
o Glede preživninskih razmerji mora biti izvršljiv notarski zapis, glede premoženskih razmerji pa ni
nujno, ampak je lahko. Izjema je pri sporazumni razvezi, ko mora biti v predlogu za sporazum
glede delitve premoženja dodan izvršljiv notarski zapis.

• klavzule – pojavljajo se v tujini in so deli pogodb (Nemčija) – morali bi jih uvesti tudi
pri nas
o zaključitvena klavzula
Kadar zakonca skleneta notarski zapis in določita, kateri predmeti komu pripadajo,
se dogaja, kasneje eden od zakoncev trdi, da predmet ni vključen v skupno
premoženje, pride do spora, zato se z klavzulo na koncu pogodbe se napiše, da so
premoženjska razmerja med zakoncema zaključena in da naknadne zahteve
(spremembe) niso mogoče.
o salvatorična klavzula
Določilo, ki nasprotuje ustavnim načelom je nično. Vendar pa se s salvatorično
klavzulo doseže, delna ničnost, kar pomeni, da pogodba lahko obstaja naprej, a
brez ničnega določila. Pogoj je le, da ni ničen temeljni pogoj pogodbe. Se pravi, da
če bodo posamezni členi nični, se šteje, da bo pogodba vseeno velja. Zaradi
salvatorične klavzule se nična določila ne štejejo za pogodben pogoj ali odločilen
nagib (OZ).

• obveznosti zakoncev
o osebne obveznosti enega zakonca
 obveznosti, ki jih je zakonec napravil izključno za svoje potrebe
 sam odgovarja za te obveznosti s posebnim premoženjem in deležem na skupnem
premoženju
 upnik lahko zahteva ugotovitev deleža na skupnem premoženju, kadar se samo iz
posebnega ne more poplačati
 zakonec ima predkupno pravico na skupnem deležu drugega zakonca, če pride v
izvršilnem postopku do prisilne prodaje le tega

o skupne obveznosti zakoncev

 obveznosti, ki jih je zakonec napravil sam za potrebe družine oz. sta jih napravila
sporazmno
 odgovarjata oba tako s posebnim kot s skupnim premoženjem – nerazdelna solidarna
odgovornost
 upnik lahko toži enega ali drugega, in od vsakega zahteva plačilo celotnega dolga, ali pa
toži oba v določenem razmerju
 v notranjem razmerju ima vsak pravico zahtevati povračilo od drugega zakonca, če je
plačal več ali celoten dolg
 upošteva se, koliko je zakonec glede na svoje zmožnosti dolžan prispevati za potrebe
družine

• upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem

 o premoženje je skupno, zato zakonca z njim skupno razpolagata in upravljata
o če deleži na premoženju niso določeni, potem zakonec s pp med živimi ne more prenesti svojega
dela na 3 osebo – taka pogodba bi bila nična (lahko pa bi to storil s pp za primer smrti)
o mogoče je razpolagati s posameznimi predmeti iz skupnega premoženja
o za odsvojitev stvari iz skupnega premoženja moramo pridobiti soglasje zakonca
o zakonca se lahko dogovorita da le eden od njiju upravlja skupno premoženje in z njim razpolaga;
če obsega izrecno ne določita, se šteje da je zakoncu poverjena le splošna uprava
o novi DZ: pri poslih rednega upravljanja se šteje, da soglasje obstaja; pri poslih,
ki presegajo redno upravljanje je potrebno pooblastilo(ali ni to že sedaj, ali
jerazlika med splošno upravo in redno upravo)
o če ne pridobi soglasja, ima drugi na voljo, da izpodbija pp in zahteva, da se pp razveljavi
o s tožbo pa uspe, le če je bil 3 v slabi veri – če je
 vedel, da je stvar iz skupnega premoženja
 da bi zakonec moral imeti soglasje, pa ga ni imel
o če je 3 oseba v dobri veri, zakonec s tožbo ne bo uspel, lahko pa zahteva povračilo prizadejale
škode od zakonca, ki je razpolagal s stvarjo brez soglasja

• pravni posli, ki jih zakonca lahko sklepata med seboj

o zakonca lahko med seboj sklepata vse pp, ki bi jih lahko sklepala s 3 osebami
o dovljene so ženitne pogodbe
o določena je oblika:
 vsi pp med zakoncema morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa, lahko se
dogovorita, da v obliki izvršljivega notarskega zapisa
 to velja tudi za darilne pogodbe, vendar pa je notarski zapis treba narediti le pri darilih
večje vrednosti, pri darilih, ki niso v sorazmerju s premoženjskim stanjem zakonca, ki je
darilo dal
 notarski zapis ni potreben za običajna priložnostna darila
o darila se ob razvezi ne vračajo, vrnejo se le, če zakonec to zahteva oz. če ga hoče vrniti zakonec, ki
ga je dobil
o običajna priložnostna darila se vračajo le, če niso v sorazmerju s premoženjskim stanjem zakonca,
ki je darilo dal
o darila se vračajo v stanju, v kakršnem so bila, ko je bil podan razlog za razvezo
o pravilo realne subrogacije – gre za reševanje primerov, ko daril ni več
• vrne se tisto, kar je zakonec za darilo dobil (vrednost ali stvar)
• če tudi tega ni več, pridejo v poštev splošna načela obligacijskega prava o
obogatitvenem zahtevku
o pp med zakoncema ne smejo biti v nasprotju z moralo, prisilnimi/kogentnimi predpisi in ustavnimi
načeli

Pravne posledice ZZ na drugih področjih

Dedovanje
• Zakonec izgubi možnost dedovanja, če pred smrtjo razveže ZZ
• Ni pravilno, kadar pravimo, da dedno pravico izgubi z razvezo, saj jo šele pridobi s smrtjo. (izjema: če je
naveden v oporoki – oporočni dedič)

Stanovanje
• Zakonca sta dolžna živeti skupaj
• Prebivališče skupaj izbereta – ni treba da bi imela oba ali sploh kdo lastninsko pravico na stanovanju,
zadostuje, da sta najemnik, lahko tudi samo eden.
• Tudi, če zakonec v najemni pogodbi ni bil naveden kot najmenik, lahko ob prenehanju ZZ (smrti in razvezi)
nadaljuje najemno razmerje, pod istimi pogoji
• stanovanje je v skupni lastnini – z njim lahko zakonca razpolagata le skupno in sporazumno
 če sta oba vpisana v zemljiško knjigo je 3. oseba nujno slaboverna in pp je mogoče
izpodbiti
 razveza:
• sporazum med zakoncema
• odloči sodišče – upošteva zlasti upravičene interese (pri katerem zakoncu bodo
otroci, ali ima kateri izmed zakoncev še kakšno stanovanje …)
• dodelitev stanovanja: glede na delež se potem izplača drugega zakonca

• stanovanje je v izključni lasti enega izmed zakoncev

 pri nas ni posebne ureditve
Sodna praksa – izključna last stanovanj (Slovenija):

1. Skupno stanovanje je v izključni lasti enega – moža. Žena gre z otroki na vas čez vikend, ko se vrne je
menjana ključavnica in stanovanje ima novega lastnika, ona je z otroki na cesti. Mož je že pri prijatelici in z
odvetnik. Žena nima lastninske tožbe, ker ni lastnica. Če bi bila posestica, bi imela zahtevek za prenehanje
motenja posesti, zoper tisteg, ki jo moti (mož), a tega nima, ker je ta stanovanje že prodal, v njem pa so že
novi posestniki. Žena si ne more NIČ – tu ni pomoči. Možnost ima le za odškodninski zahtevek, za stvari, ki
jih je imela v stanovaju.
2. Podobno se lahko zgodi, kadar imamo samo enega najemnika, če ta najemnik odpove najemno razmerje, se
drugi znajde na cesti. Zakon ureja samo v primeru smrti in preneganju ZZ.
3. Nasilje med zakoncema: stanujeta v stanovanju, ki je v izključni lasti moža. Ob razvezi sodišče dodeli otroke
v vzgojo in varstvo materi. Žena po razvezi živi v stanovanju, mož pa vloži tožbo na izpraznitev stanovanja –
neznana oseba v stanovanju (žena), otrokom dovoli ostati. Sodišče je zahtevek zavrnilo, češ da bi s tem
ločilo otroke in mater s tem pa ogrozilo otrokove koristi, to pa bi bilo v nasprotju z odločitvijo razveznega
sodišča, ki je mati spoznalo za primernejšo. To je prišlo na vrhovno sodišče, ki je da predlog vladi za zakon,
ki naj to problematiko reši.

 takšno stanovanje ni podvrženo pravilom:

• skupnega opravljanja
• o solastnini
• niti družinska zakonodaja nima posebnih določb
• prepovedano je razpolaganje zakoncu izključnega lastnika, ker mu noben pravni
akt, ne daje te pravice
 problem je, če se otroke dodeli materi, lastnik stanovanja/hiše pa je mož – zahteva naj se
žena izseli.
 v Svetu Evrope je odbor ministrov sprejel priporočilo o pravicah zakoncev, ki zadevajo
družinsko stanovanje R(81)15 in rabo gospodinskih predmetov (v nemčji se med njih štejejo vsi
premični predmeti).
 Nemčija: sodišče lahko razvezanemu zakoncu dodeli stanovanje v uporabo, če je to
potrebno, da se preprečijo hude nepravičnosti, sodnik določi uporabbnino, ki jo mora zakonec
plačat (najemnino). Takšen poseg v LP je lahko določen kot izjema, kdar zakoncu stanovanja ni
mogoče zagotoviti na drug način (več stanovanj, sredstva,...)

 kaj, če je eden izmed zakoncev nasilen? – začasna odredba o odstranitvi nasilnega

zakonca
 • zakonec ne more zahtevati naj se nasilnega zakonca odstrani iz stanovanja med
trajanjem ZZ – le v času postopka za razvezo ZZ se lahko izda začasna odredba, da se
zakonca odstrani iz skupnega stanovanja, da se prepreči nasilje (lastnina tu ni pomembna)
• odredba velja le do pravnomočnosti razvezne sodbe, potem pa ne več – začasna
odredba ni dovolj, nova ureditev, naj bi dodala tudi za nezakonske zveze!
• Odvisno je tudi. Če ima drugi zakonec, ki zahteva izselitev še kakšno stanovanje,
oz. ali bi se lahko z sredstvi, ki jih ima hitro najel stanovanje, zdeva se lahko rešuje tudi z
začasno odredbo o preživljanju – visok denanrni znesek (zadeva je blažja, saj ne posega
direktno v lastninsko pravico)

 urediti bo treba naslednja vprašanja/probleme (zgledovali smo se

po priporočilu in tujih ureditvah, predvsem Nemški) – predlog družinskega
zakonika::
• Načelo varstva šibkejšega zakonca
• Preprečevanje nasilja in varovanje posesti
• zakoncem bo potrebno nudit stanovanjsko varstvo v času
trajanja ZZ, kot tudi med razvezo
• upoštevati je treba koristi vseh otrok (tudi tistih iz prejšnih
zakonov), ki živijo v skupnem stanovanju

 Stanovanjsko varstvo v času trajanja ZZ:

1. Preprečiti bo treba, da bi en zakonec, ki je izključni lastnik lahko
prodal stanovanje (potrebno soglasje) in sicer tako, da bosta zakonca
lahko v času trajanja ZZ (do pravnomočnosti sodbe o razvezi)
stanovanje odtujila, obremenila ali dala v najem le sporazumno (v obliki
notarskega zapisa):
Vendar pa zakonec, ki je izključni lastnik, pa neutemeljeno ne dobi
soglasja, lahko to soglasje dobi od sodišča v nepravdnem postopku
(soglasje sodišča, nadomesti soglasje drugega zakonca). Sodišče bo
moralo upoštevati koristi vseh otrok.
2. Potrebno je varovanje pred nasiljem v stanovanju, v katerem zakonca
skupaj živita; zakonec, ki je žrtev nasilja lahko v nepravdnem postpku
zahtva, da mu drugi zakonec prepusti stanovanje v uporabu, vendar so
potrebne omejitve:
• Če je Tisti ki zahteva solastnik ali sonajemnik, ali ima z
zakoncem drugo pravico do uporabe stanovanja, bo smelo
sodišče trajanje te uporabe omejit glede na naravo tega primera
• Če je stanovanje v izključni lastni tretjega -: zakon bo bolj strog:
sodišče bo smelo ugodit največ za 6 mesecov, da si zakonec
najde drugo stanovanje, izjemoma lahko podaljša za 6 mesecov,
a le če ne predstavlja prevelikega bremena lastniku
• Podobno bo lahko zakonec zahteval pri resni grožnji, kjer še ne
bo prišlo do nasilja; vendar bo kle dodaten pogoj: prepustitev bo
mogoča, če bi drugače nastal težak družinski položaj – glede na
otroke
Obe določbe bosta veljali tudi za zunaj zakonske partnerje, hrati pa to
varstvo dopolnjuje določbe o izselitvi nasilnega zakonca.

 Stanovanjsko varstvo po razvezi ZZ, glede stanovanja, ki je dom

zakonca in otrok, ki živijo v tem stanovaju.
• Zakon bo naravnan posredno v korist otrok. Stanovanje naj bi
bilo prepuščeno zakoncu, ki bo ostal z otroci v stanovanju. Tu
gre za poseg v izključno zasebno lastnino partnerja. Omejitve:
o Zakonec, ki zahteva to stanovanje, ne sme imeti drugega
stanovanja
 o Če sodišče zavrne uporabo, mora nastati izjemno težak
življenski položaj
o Zakonec mora plačati neko uporabnino (razen če nima
sredstev)

Prenehanje zakonske zveze

Splošno – zakonska zveza preneha zaradi:

• smrt enega zakonca
o preneha življenska skupnost in zato tudi zakonska zveza in sicer s trenutkom smrti. Smrt se
dokazuje z izpiskom iz mrliške matične knjige.
o pride do dedovanja
o preživeli zakonec je zakoniti dedič
o če ga zakonec prezre v oporoki, ima pravico do nujnega deleža, ki obsega polovico zakonskega
o preživeli zakonec lahko zahteva od lastnika stanovanja, ki ga je uporavljal skupaj z umrlim
zakoncem, da z njim sklene najemno pogodbo za stanovanje, če je bil umrli zakonec najemnik

• razglasitev pogrešanega za mrtvega

o ima enake učinke kot smrt zakonca
o nepravdni postopek – sodišče razglasi osebo za mrtvo in določi najbolj logičen datum smrti:
 splošni rok je 5 let, ko o pogrešanem ni več nobenega obvestila in če je oseba stara več kot
70 let
 če je oseba stara manj kot 70 let in 5 let ni nobenega obvestila, mora tisti, ki je sprožil
postopek dokazati, da obstaja verjetnost, da ni več živ
 v primeru nesreče se lahko razglasi osebo za mrtvo 6 mesecev po nesreči
 v primeru vojne pa v 1 letu po prenehanju vojnih dejavnosti
o če zapuščinski postopki tečejo, oseba razglašena za mrtvo pa se pojavi:
 nemrtva oseba, da zahtevek, za preklic sklepa za mrtveg, nepravdno sodišče nato prekliče
razglasitev za mrtvega
 zapuščinski postopki se razveljavijo – če so še v teku
 ZZ ne oživi več nazaj
 če je zapuščinski postopek že zaključen, ima oseba na voljo tožbo, s katero zahteva
vrnitev bivšega premoženja
• razveza
o če pride do smrti zakonca po razvezi, bivši zakonec nima pravice do dedovanja
o zakon o dedovanju: če zakonec po razvezi naredi še eno oporoko in bivšega zakonca postavi za
dediča, potem lahko deduje, drugače pa ne – tudi če obstaja oporoka še iz časa trajanja ZZ
o tožbo za razvezo lahko vloži le zakonec, dediči pa smejo v 6 mes po njegovi smrti nadaljevati
postopek, če zakonec med postopkom umre; to je pomebno zaradi dedovanja zakonca. Če je bila
tožba utemeljena, izgibo preživeli zakonec dedno pravico po umrlem
• razveljavitev ZZ
o ima enake pravne posledice kot razveza (domneva očetovstva velja, ker razveljavitev velja le za
naprej, ne za nazaj)

Razveza

V razveznem postopku se ne razrešuje premožensjskih razmerji in stanovanjskega varstva.

Premoženjska razmerja se razrešujejo pred notarjem ali pa v nepravdnem postopku. Tudi preživljanje
nepreskrbljenega zakonca se rešuje posebaj. (???)

• 2 možnosti:
o sporazumna razveza – zakonca vložita predlog za razvezo
o tožba – če obstaja spor
• pri zakonskih sporih je javnost izključena
• sodišče bi zavrnilo predlog za razvezo,
o če sporazumi ne bi bili v korist otrok
o če bi se zakonca želela razvezat, zato da bi lažje pridobila kakšno korist
• po vložitvi predloga za sporazumno razvezo ali vložitvi tožbe na sodišče, sodišče oboje (tožbo prvo dobi
CSD nato se jo vroči drugemu zakoncu) obvezno pošlje CSD, ki opravi svetovalni razgovor z zakoncema;
o svetovalni razgovor je obvezen, kadar imata zakonca skupne otroke
o svetovalni razgovor se ne opravi (sodišču ni potrebno poslati tožbe oz. predloga CSDju), kadar:
 zakonca nimata skupnih otrok
 en ali oba zakonca živita v tujini
 eden izmed zakoncev je duševno bolan oz. nerazsoden
• CSD tudi skuša pridobiti podatke o življenjskih razmerah, da lahko poda poročilo, ali je sporazum v korist
otroka ali ne, oziroma pri tožbi na razvezo poskuša doseči, da bi se zakonca sporazumela vsaj o določenih
vprašanjih, ter tudi poda poročilo sodišču
• eden izmed zakoncev ne pride na svetovalni razgovor
o sporazumna razveza
 šteje se da je predolg umaknjen
 predlog je potrebno vložiti še enkrat ali pa je treba vložiti tožbo
o razveza na tožbo
 če ne pride tožnik se šteje da je tožba umaknjena
 če ni toženca se šteje da se strinja z razvezo in se nadaljuje postopek
sporazumna razveza
• začne se na predlog obeh zakoncev, obravnava pa v pravdnem postopku
• Sodišče bo zakonca razvezalo s sodbo, notri bo navedeno, da gre za razvezo in vsi sporazumi v pisni obliki.
• Partnerja morata navesti le, da ne želita več živeti skupaj, ni treba navajati razlogov za razvezo, sodišče ne
raziskuje zakaj je do razveze prišlo. Mora pa preveriti ali sta volji zakoncev svobodni (brez napak) in da ne
gre za simulacijo.
• Razvezni razlog je tukaj »sporazum o razvezi«, je dejstvo na katerega zakonca opirata svoj zahtevek.
• morata biti sposobna doseči sporazum o bsem pomebnejših vprašanjih, ki zadevajo njiju in skupne otroke:
o o delitvi skupnega premoženja
o preživljanje nepreskrbljenega zakonca
o vprašanje glede stanovanja (če gre za najeto stanovanje, kdo bo ostal ali postal najemnik
stanovanja)
o glede vzgoje in varstva otrok
o preživljaje otrok
o stiki med starši in otroci

OBLIKA SPORAZUMA:
 1-3 morajo biti sklenjeni v obliki izvršljivega notarskega zapisa (zakon želi preprečiti
ponovno odpiranje postopkov)
 4-6 v pisni obliki in ne v obliki notarskega zapisa se ne sme narediti, te sporazumi se
napišejo v sodbo, ker mora sodišče oceniti sporazume z vidika otrokove koristi;
Sodišče mora sporazum poslati CSD, kjer se morata zglasiti oba starša brez
pooblaščencev. Center mora starše povprašat o koristnosti teg sporazumov (po noveli je
možna tudi skupna vzgoja in varstvo otrok in se večkrat dogaja, da sta stašra tako
skregama, da se niti nočeta pogovarjat in se odločita za skupno vzgojo). Center nato pošlje
svoje mnenje sodišču (sodišče NI vezano na mnenje CSD), ki mora nato preveriti
okoliščine ter vprašati otroka za mnenje, ki ga lahko poda sam ali po zastopniku in ga
tudi opoštevati, če je otrok razsoden.
• če ugotovi, da so v skladu z otrokovo koristjo, izda sodbo – razveže ZZ, določi,
kdo ima varstvo in vzgojo, stiki, preživljanje.
 • Če sporazum ni v koristju otroka, sodišče pozove, da se predloži drug predlog,
če ga starša ne predložita sodišče predlog za sporazmno razvezo zavrne
(država si tako pridržuje določeno kontrolo nad razvezami);
Tako sta lahko starša razvezana ali pa na začetku. V slednjem primeru imasta možnost,
dati drug predlog za sporazumno razvezo (ponovni stroški), ali pa se ne razvežeta
sporazumno in gresta v tožbo.

• Vzgoja in varstvo pri sporazumni razvezi

o Skupna vzgoja in varstvo (čl.115)
To je bilo uvedeno, ker je olajšalo otrokom in staršem, saj se lahko starša tako dogovorita, da še vedno
oba skrbita za otroka, dokler z novelo ni bilo tega modela, so bili spori hujši, saj je bil otrok vedno
zaupan le enemu.
Sodišče ne more naložit skupne vzgoje in varstva po uradni dolžnosti, če pa predlagata, pride do sodne
poravnave.
Obstajajo trije modeli skupne vzgoje in vastva, lahko si popolnoma prilagodita svojim razmeram,
dogovoriti se morata le:
• Kje bo otrok živel (prebivališče)
• Komu se bodo vročale pošiljke za otroka
o Poznani modeli skupne vzgoje in varstva:
• model gnezda
Otrok je v nekem stanovanju, pri njem se izmenjujeta starša. To bo zelo težko saj je
problem s stanovanji. Potrebno bi bilo imeti 3 stanovanja (dodatno za otroka). Lahko se
tako dogovorita, pa kasneje spremenita dogovor ker so se spremenile potrebe otroka.
• model nihala
Otrok se seli od enega k drugemu staršu (otrok je nihalo). Zelo izvedljiv model, če starši
živijo blizu (hiša dvojček) in neprimeren, kadar starša živita daleč narazen
• rezidenčni model (EU-Nemčija)
Otrok ima rezidenco pri enem of stašev. Podoben je našemu, kadar se zaupa enemu od
staršev. Razlika je ta, da so tu stiki bolj pogosti in ne točno določeni kot v Sloveniji.
o Vsi pri enem
o Otroci se razdelijo
Eni otroci ostanejo pri enem, drugi pri drugem, ni to vedno v korist otroka, ker se otroci v tem
primeru ne ločijo le od staršev, temveč tudi od bratov in sester.
o Od novele dalje, ni mogoč dogovor, da nihče izmed staršev ne bo skrbel za otroka. Pri
sporazumni razvezi takšen sporazum ni mogoč. To je pridržano državi.

o skupna vzgoja in varstvo v Sloveniji

 je možna le, če sta starša
• sporazumna in
• oba primerna za vzgojo in varstvo otroka ter
• je otroku v korist
 sodišče te elemente preverja na različne načine
• obvezno mora pridobiti mnenje CSD – sodišču ni treba popolnoma upoštevati
mnenja, saj se med obravnavo lahko pokažejo določene okoliščine, ki niso v
korist otroku
• sodišče pridobi mnenje otroka, če je razsoden (spodoben razmeti pomen in
posledice svoje izjave)
o sodišče mora vsak odstop od mnenja argumentirati
o otrok se lahko tudi vzdrži, da bi povedal svoje mnenje
o mnenje lahko izrazi sam ali po zaupniku
 Starš (oz. eden od staršev) ne mora biti zaupnik: ker če bi
lahko bil, bi lahko eden izmed staršev izvajal pritisk, poleg tega
bi bil eden od staršev neposredno seznanjen z dokazom, drugi
pa ne – eden bi imel v postopku več pravic kot drugi
  o otrokovem mnenju se naredi zapisnik, ki se ga ne pokaže
staršem, če to ne bi bilo v otrokovo korist
 otrokovo mnenje se upošteva v sodni obrazložitvi, sodnik
obrazloži s svojimi besedami, naredi povzetek

Tožba za razvezo
• postopek za razvezo se sproži s tožbo zaradi nevzdržnosti
• sodna praksa dopušča nasprotno tožbo, ki pa je neumna, saj samo podvaja stroške, tako ali tako imasta oba
starša možnost, da povesta mnenje in razloge, ter podata svoje zahtevke, ne glede na to kdo jo je vložil na
sodišče
• pri nas poznamo samo en razvezni razlog: nevzdržnost zakonske zveze; razvezni razlog je potrebno
dokazat. Vzroki, ki so do tega pripeljali pa so lahko različni, šele skupaj lahko tvorijo celoto (pogosto se
navaja, da se ne zapira šamponov, zobne paste); krivda ni pomebna, važno je le, da je ZZ nevzdržna za
tožnika. Sodišče mora v vsakem posameznem postopku ugotoviti nevzdržnost, zato mora raziskati celovito
stanje v zakonu, da bi lahko ugotovilo, ali naj zakonsko zvezo razveže...na ta način se omejuje možnost
razveze. Pojem nevzdržnosti pa v samem zakonu ni opredeljen... gre za nedoločni pravni pojem, katerega
vsebino mora v vsakem posamičnem primeru določiti sodišče. Gleda se predvsem na to kolikšen je odmik
od idealne zakonske zveze: »obojestranska čustvena navezanost, vzajemno spoštovanje, razumevanje,
zaupanje in medsebojna pomoč (čl.13)«. Nevzdržnost se ocenjuje po stanju v času sojenja, upoštevanje vse
okoliščine, ki so do nje pripeljal. Sodišče mora ugotavljati nevzdržnost ZZ tudi tedaj, kadar se toženi
zakonec z razvezo strinja. Tako mora sodišče raziskati navedene vzroke, ki so lahko v ravnanju, opustitvi
ZZ ali pa celo v neskladnosti narav zakoncev.
• zakonca sta pozvana na pogovor k CSD, kjer se skuša doseči dogovor glede določenih vprašanj. Kot smo
dejali morata priti brez pooblaščencev. Delavec centra zakonca seznani z možnostmi razveze in z njemimi
posledicami ter si zlasti prizadevati, da se uredijo razmerja do otrok. Posebno si je treba prizadevati, da se
sporazumeta o njihovem varstvu, vzgoji in preživljanju po razvezi in o stikih z njimi. Vse to seveda v
interesu otrok. CSD nato pošlje poročilo sodišču, ki bo odločalo o razvezi; nato začne sodišče svoj postopek
• Predlagana nova ureditev: Tudi zakonca, ki ne bosta imela otrok, naj bi opravila
razgovor s svetovalcem, da se prouči možnost ohranitve zakonske zveze (to je v korist
državi), svetovalec jo bo seznanil s postopkom ločitve, ponujena jima bo strokovna
pomoč (psiholog), ki bo prostovljna in jo bosta lahko zavrnala. Če jo zavrneta ali tudi
po pogovoru s psihologom ne more priti do izbolšanja, se predlaga postopek
mediacije, v katerem se lahko dogovorita glede vseh vprašanj glede ločitve, tudi ta
postopek bo prostovolen. Po tem postopku se bo začel razvezni postopek (sodišče), s
tem bomo olajšali delo sodišču, ker bo vse ali pa večina že dogovorjena. Ta mediacija
kot poskusni projekt že poteka; mediacijo se lahko izvede tudi med postopkom na
sodišču.
• V razveznem postopku mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo
pravice in koristi otrok in drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese. Zaradi varstva
teh oseb lahko sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale, ter zbere podatke, potrebne
za odločitev. Osebe in organizacoje, ki razpolagajo s takimi podatki, so sodišču dolžne dati te podatke tudi
proti volji osebe, na katero se te podatki nanašajo. Pri odločanju o varstvu in vzgoji in preživljanju otrok
sodišče ni vezano na postavljen zahtevek. O teh vprašanjih odloči sodišče tudi, ne da bi bil postavljen
zahtevek.
• Med postopkom so možne začasne odredbe
• O stroških sodišče odloča po prostem preudarku, to pomeni predvsem, da lahko sodišče upošteva tudi
vzroke, ki so pripeljali do nevzdržnosti, če gre za razvezo na tožbo. Pri sporazumni razvezi je odločilen tudi
sporazum o stroških.
• Sodišče razveže zakonsko zvezo s sodbo (tudi če je bila sporazumna, se razveže s sodbo). Pravnomočna
sodba se vpiše v rojstno in poročno matično knjigo.
• sodba, s katero se razveže sporazumna zakonska zveza, se lahko izpodbija:
o zaradi bistvenih kršitev ZPP
o če je zakonec pristal na razvezo zaradi sile ali zmote
o če niso izpolnjeni vsi pogoji za sporazumno razvezo
• del sodbe, ki določa prenehanje zakonske zveze, se ne more razveljaviti ali spremeniti na podlagi
izrednih pravnih sredstev – revizija v zakonskih sporih ni dovoljena!

• Tožba na razvezo razrešuje:

o Sodišče mora ugotovit ali obstaja razvezni razlog – posledica: razveza
o Preživljanje otrok – sodišče ni vezano na zahtevek
o Vzgojo in varstvo otrok – sodišče ni vezano na zahtevek
o Stike – sodišče ni vezano na zahtevek

• sodišče pridobi mnenje otroka, če je razsoden (spodoben razumeti pomen in posledice svoje izjave).
Starostne omejitve v zakonu ni (tujina 7,8 let, oz. ko gre otrok v šolo). Sodišče je dolžno mnenje otroka
upoštevati, če meni, da je izraz njegove svobodne volje. Tudi, če ga ne upošteva (ni razsoden), lahko da
mnenje otroka sodišču nek indic, potrditev v pravilnost odločiteve, čeprav formalno tega ne upošteva.
o sodišče mora vsak odstop od mnenja tehtno argumentirati (kajti, če je otrok star nad 15 let ima
procesno pravico, se pritožit na dele sodbe, ki se nanašajo nanj; sodbe dobro obrazložene-
argumenterane, da se otrok ve na kaj nanašat v pritožbi in se tako lažje pritoži)
o otrok se lahko tudi vzdrži, da bi povedal svoje mnenje
o mnenje lahko izrazi sam ali po zaupniku
 Starš (oz. eden od staršev) ne mora biti zaupnik: ker če bi lahko bil, bi lahko eden
izmed staršev izvajal pritisk, poleg tega bi bil eden od staršev neposredno seznanjen z
dokazom, drugi pa ne – eden bi imel v postopku več pravic kot drugi. Otrok lahko izbere
kogarkoli, po svoji izberi.
o o otrokovem mnenju se naredi zapisnik, ki se ga ne pokaže staršem, če to ne bi bilo v otrokovo
korist
o otrokovo mnenje se upošteva v sodni obrazložitvi, sodnik obrazloži s svojimi besedami, naredi
povzetek
o pozor: tu ne gre za zaslišanje, ampak za pridobivanje mnenja. Takšen razgovor je dokaj
neformalen in se ga lahko opravi s pomočjo šolskega svetovalca ali pa CSD-ja.

• Če se starša kljub razvezi na tožbo, vse dogovorita, sodišče glede na mnenje CSD-ja in glede na mnenje
otroka pretehta ali je to v korist otroka in se šteje, da je prišlo do sodne poravnave, zapisnik le te je
izvršilni naslov. Če se glede kakšnega dela nista govorila, gre v sodbo.
IV. PRAVNE POSLEDICE RAZVEZE V RAZMERJU MED ZAKONCEMA

OSEBNOPRAVNE POSLEDICE PRENEHAJO

- prenehajo vse osebne pravice in dolžnosti zakoncev

PREŽIVLJANJE NEPRESKRBLJENEGA ZAKONCA (smo že obravnali...glej zgoraj)

PREDPOSTAVKE ZA PREŽIVLJANJE
- pomanjkanje sredstev:
- nezaposlenost in nesposobnost za delo:
- sposobnost zakonca za preživljanje drugega zakonca:
TOŽBA NA PREŽIVLJANJE
- po razvezi zakonske ima nepreskrbljeni zakonec pravico do preživljanja
- pravica do preživljanja je iztožljiva, vendar mora nepreskrbljeni zakonec vložiti tožbo na preživljanje
- preživnino se lahko zahteva od trenutka, ko je bila vložena tožba za preživljanje
SPORAZUM O PREŽIVLJANJU
- zakonca lahko skleneta sporazum o preživljanju
ZAVRNITEV ZAHTEVKA ZA PREŽIVLJANJE
- če bi bila določitev preživnine nepravična do tistega, ki je dolžan preživljati in glede na ravnanje in
obnašanje zahtevajočega zakonca v času zakonske zveze
- če se gmotne razmere zahtevajočega niso bistveno spremenile s sklenitvijo zakonske zveze in se tudi po
razvezi ne bodo spremenile (to velja zlasti, če je zakonska zveza trajala le kratek čas)
- če sta zakonca že pred razvezo živela ločeno življenje in nista bila ekonomsko odvisna drug od drugega
DOLOČITEV PREŽIVNINE
- preživnina se določi v razvezni sodbi na zahtevo nepreskrbljenega zakonca ali s sporazumom med
zakoncema
- po sodni praksi se preživnina lahko določi pred, med in izjemoma po razveznem postopku (v posebni
pravdi, če so pogoji za preživljanje obstajali že ob razvezi in če še obstajajo)
UGASNITEV PRAVICE DO PREŽIVLJANJA
ZVIŠANJE ALI ZNIŽANJE PREŽIVNINE
REVALORIZACIJA

VRNITEV DARIL
- razvezana zakonca vrneta darila, ki sta jih dala drug drugemu pred razvezo
- vračajo se samo darila, ki niso v sorazmerju s premoženjskim stanjem zakonca, ki je darilo dal
- darila se vračajo v stanju, kakršnem so bila, ko je nastopil razlog za razvezo (ta čas je težko določiti)
- če je obdarjeni zakonec darilo odsvojil, je dolžan vrniti vrednost darila – realna subrogacija

DELITEV PREMOŽENJA
- delitev premoženja med zakoncema se opravi po sporazumu zakoncev ali po odločbi sodišča
- pri sporazumni razvezi se morata zakonca, ki morata predložiti notarsko overovljen dogovor, ki je izvršljiv o
delitvi premoženja
- pri razvezi na tožbo ne deli premoženja sodišče, ki vodi razvezni postopek, če med zakoncema obstaja
spor glede skupnega premoženja, ju napoti na nepravdni postopek, v katerem se razdeli skupno
premoženje
- določbe o nedeljivosti kmetij iz Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev ne pridejo v poštev pri
razvezi – kmečki zakonci lahko dobijo svoj delež v naravi

IZGUBA MOŽNOSTI DEDOVANJA PO ZAKONU

- zakonec izgubi možnost dedovanja po zakonu in po oporoki
- preživeli zakonec izgubi dedno pravico, če je zapustnik vložil tožbo za razvezo, a je še pred razvezo umrl
in so dediči umrlega zakonca nadaljevali postopek na podlagi tožbe in je bila tožba utemeljena
- bivši zakonec lahko deduje le, če je po razvezi napisana nova oporoka, v kateri je postavljen za dediča

VPRAŠANJE GLEDE STANOVANJA

- o tem kateri zakonec bo po razvezi še naprej najemnik skupnega stanovanja, se zakonca lahko sporazumeta
- če se ne sporazumeta, o tem odloči sodišče v nepravdnem postopku (ne v razveznem postopku)
- sodišče upošteva stanovanjske potrebe razvezanih zakoncev, njunih otrok in druge okoliščine
- razvezani zakonec, ki ne obdrži stanovanjske pravice, se mora izseliti v roku, ki ga določi sodišče
- v primeru službenih stanovanj ostane najemnik tisti, ki je dobil službeno stanovanje kot stimulacijo za delo
- v primeru da drugi zakonec ostane v stanovanju po razvezi, mora podjetje dati soglasje
- če se zakonca ne moreta sporazumeti o tem, kdo bo ostal v stanovanju, se stanovanje dodeli enemu ki drugega
izplača, hiša se prezida če je mogoče, stanovanje se proda in razdeli denar
Razmerje med starši in otroki

Vzgoja in varstvo:
o vsi k 1 od staršev
o razdelijo se med starše
o zaupa se 3. osebi: namestitev 3 fizični osebi – določbe rejništva, lahko pa sodišče zazpa tudi v
zavod ali institucijo
o skupna vzgoja in varstvo sta možna le če skleneta sodno poravnavo, po uradni dolžnosti je ne more
naložiti

ODLOČANJE O VZGOJI IN VARSTVU:

o o varstvu in vzgoji se morata starša najprej poskusiti sporazumeti
o če se ne moreta sporazumeti sama, jima pomaga CSD
o če se ne sporazumeta ob pomoči CSD, lahko sprožita (eden, drugi, oba) postopek pred sodiščem.
Sodišče na predloge zakoncev ni vezano. Priložiti morata dokazilo, da sta se poskušala sporazumeti
pred CSD
o če se sporazumeta sama ali pred CSD, lahko sporazum zapišeta in predlagata sodišču, naj izda
sklep o sporazumu
 sodišče lahko predlog
• zavrne, ker ni v korist otroka
• zavrže, ker ni potrebnih dokazil ali bistvenih sestavin
• sprejme in izda sklep – SODNO PORAVNAVO, če je v korist otroka
o sodišče mora odločiti, kateri izmed staršev je najbolj primeren za varstvo in vzgojo, kadar se
starša ne moreta sporazumeti:
 potrebno je povdariti, da tisti od staršev, ki mu otrok ni bil zaupan v varstvo in vzgojo NE
izgubi roditeljske pravice, ampak je samo v znatni meri dejansko omejen v njenem
izvrševanju. Če tudi zakon predpisuje, da izvršuje roditeljsko pravico tisti od staršev pri
katerem otrok živi, ima drugi vendarle določena upravičenja, s katerimi izvršuje, sicer v
manjšem obsegu, roditeljsko pravico.
 ko sodišče ugotavlja, kateri izmed staršev je najbolj primeren, upošteva 2 načeli
• načelo pospeševanja otrokovega razvoja
sodišče upošteva, kateri od staršev bo nudil otroku največ podpore pri razvoju
osebnosti; glede na to kdo je do zdej bol skrbel za otroka
• načelo kontinuitete
sodišče pogleda, pri katerem bo imel največjo možnost, da bo ohranil dosedanja
razmerja do zunanjega sveta (stiki s sorodniki, prijatelji)

 sodišče mora preučiti oba starša, potrebe in želje otroka (korist otroka)
 sodišče ne sme odločati na podlagi stereotipnih domnev ali predsotkov (punčko
mamici, fantka mamici) – kršitev 22. čl. URS – enako varovane pravice v postpku +
sporno je tudi glede enakosti med spoloma in zakoncema. Pomebna je tudi prepoved
diskriminacije – sploh kadar osebno stanje konstituira manjšinskost.
Pomembno je, da (ali) so starši sposobni prilagoditi življenje koristim otroka
 sodišče odloča glede na okoliščine, ki obstajajo v času odločanja, vendar mora upoštevati
tudi razvoj situacije, ki jo lahko z gotovostjo pričakujemo.
 oba starša sta enako primerna
• upošteva se otrokovo mnenje
• če otrok ne more izraziti mnenja, ali ga ne izrazi, upoštevamo načelo
kontinuitete (Barbi: če pa je čist vse enako, tudi načelo kontinuitete, sodnik
odloči in pač prepusti višjemu sodišču, če bo našlo razlog za razveljavitev)
 Kadar osebno stanje konstituira manjšinskot, je upoštevanje te okoliščine diskriminatorno samo po sebi (HIV+,
homosekusalnost, narodnost). Že po ustavi je to nedopustno. Če bi sodišče odločilo na utemeljitev, da je otroku
boljše pri staršu, ki ni invalid, je to kapitulacija države, kršeno je načelo enakosti pravic. Sodišču je
prepovedano sprejeti odločitev le na podlagi osebne okoliščine

Primeri iz tujine:
1. Pride do razveze, otrok je zaupan materi, oče pa po razvezi spremeni spol. Stiki »z drugo mamo, bivšim
očetom« so se izvrševali zgolj med otrokovimi letnimi počitnicami. Po počitnicah se otrok ni želel vrnati k
pravi materi. Oče je vložil novo tožbo na spremembo. Otrok je pričal za očeta. Pred ločitvijo je otrok živel
v okolju (kraju) očeta. Po ločitvi je z materjo odšel daleč stran. Sodišče je ugodilo v prid očetu. V
obrazložitev: Nujno je da otroku škoduje očetova sprememba spola, ampak načelo osebne diskriminacije
prepovedu sodišču, da bi se odločilo na podlagi tega. Pri ljudeh (magar invalid) gre za vprašanje ali lahko
prilagodi stil življenja v prid otroka.
2. Pride do razvze. Oče je zdrav, mati obolela za Hiv. Oče je otroke že prej malo zanemarjal (puščal pri
rijateljih, ni ga bilo domov). Sodišče je ugotovilo, da bo mati v 2 letih tako oslabela, da ne bo mogla
skrbeti za otroke. Glede nalezljivosti bolezni je odločilo, da ni nevarno, ker je starost otroka že
sprejemljiva, da dojame nevarnost. Otroka sta bila sicer zelo navezana na mamo. Sodišče je odločilo v prid
materi, potem pa bo moglo, ko bo mati oslabela še enkat odločit, ali da otroka v center ali k očetu (ki se
prebližuje neprimernemu za skrb otrok).
3. V sloveniji smo zelo zaostali. Velikokrat vplivajo tudi osebna stanja na odločitve. Tudi statistika v slovniji,
kaže grdo v prid materam.
 Sodišče lahko izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka ter o osebnih stikih, če to
glede na spremenjene razmere zahteva korist otroka (težka nalezliva bolezen roditelja pri
katerem otrok živi). Za bistveno spremenjene razmere gre zlasti takrat, ko roditelj, ki
mu je bil otrok zaupan v varstvo in vzgojo umre, mu je odvzeta roditeljska pravica, ali mu
je odvzeta poslovna sposobnost. Tudi v teh primeri pa ne preide izvrševanje varstva in
vzgoje otroka avtomatično, ipso iure, na drugega roditelja, temveč mora o tem odločati
sodišče, ki lahko, če to zahteva korist otroka zaupa v varstvo 3 osebi ali zavodu. Morda
drugi roditetj ni primern oz. je prišlo do težke nepopravljive odtujenosti otroka do
roditelja. Vprašanje, ali naj izvrševanje varstva in vzgoje otroka pridobi, je torej potrebno
reševati v pravdi zaradi spremenjenih razmer. Novo odločbo izda sodišče na zahtevo
razvezanega zakonca ali socialnega varstva. Zahtevo se poda v obliki tožbe. Če zahtevo
poda razvezani roditelj, bo sodišče zahtevalo mnenje CSD.

Začasne odredbe
• z začasno odredbo pred pravnomočno odločitvijo sodišče lahko odloči o
o preživljanju otrok
o stikih (odvzame ali omeji)
o vzgoji in varstvu
o o izselitvi iz stanovanja
o preživljanju zakonca
• začasne odredbe pridejo v poštev le pri razvezi na tožbo (pristojno je razvezno sodišče)
o sodišče ugotovi, da je otrokova korist ogrožena in da je potrebno hitro odločiti o določenih
vprašanjih – v takih primerih izda začasno odločbo
• pogoji za začasno odločbo
o ogrožena korist otroka
o ne da se čakati na konec postopka

• začasna odločba je možna v

o zakonskih sporih
 razveza/razveljavitev ZZ
o starševskih sporih
 spori o ugotavljanj/izpodbijanju očetovstva/materinstva
 spori med starši in otroci
 spori o varstvu in vzgoji
  spori o preživljanju mladoletnih otrok
 spori o stikih s starši/3 osebami
 spori o preživljanju polnoletne osebe nad katero je podaljšana roditeljska pravica

• začasne odredbe se lahko izdajo

o na predlog
 preživljanje polnoletnega otroka
 preživljanje nepreskrbljenega zakonca
 izselitev zakonca iz stanovanja zaradi preprečitve nasilja
 zasebna tožba na preživljanje zakonca eno leto po pravnomočni razvezi (ne gre za
zakonski spor)
o po uradni dolžnosti
o oboje (po uradni dolžnosti in na predlog)
 preživljanje mladoletnega otroka
 varstvo in vzgoja
 stiki

• začasne odredbe o vzgoji in varstvu

o Tisti, ki predalga začasno odredbo (sedaj jo lahko tudi sodišče po uradni dolžnosti), more z
verjetnostjo dokazati, da so pri njem boljši pogojo za vzgojo in varstvo.
o končne odločitve se izdajajo na podlagi gotovosti, za začasno odredbo pa je zadosti verjetnost (to
je tudi problematika začasne odredbe - vprašljivo, lahko nekomu storiš krivico)
o Treba je tudi verjetno izkazat, da obstajata pogoji za izdajo začasne odredbe:
 ogrožena mora biti korist otroka
 ni mogoče čakati na konec postopka
Če se tega ne dokaže odredbe ni mogoče izdati.
o Začasne odredbe imajo močan učinek in lahko zelo prizadanejo interese otrok in staršev. V tujini
naprimer, lahko spremembo bivališča sodišče z začasno odredbo sodišče izda le če je verjetno, da
bo takšna tudi končna odločitev.

o Kako izkazat, da so pri neme bolše možnosti za vzgojo in varstvo? Ne da se sklicevati na to, da
sodišče ni našlo možnosti, da bi okoliščine pri enem od staršev, ki bi vzbujale neprijetnosti pri
vzgoji in varstvu, ker s tem nič ne povemo o drugi stranki. Treba je pogledat obe strani.
o Čas začasnih odredb je lahko zelo dolg – navadno ostane v veljavi do konca postopka. Ustavno
sodišče je imelo že 2 letne začasne odredbe. Sodišče ne sme odločati na podlagi stereotipov,
raziskati mora vse okoliščine, saj lahko hitro napačno odloči (pri nas velikokrat sodišča odločajo v
luči stereotipov). Tako se lahko zgodi, da mora otrok cel čas postopka (ki lahko traja tudi nekaj let)
živeti s staršem, za katerega se izkaže, da ni najbolj primeren za vzgojo in varstvo otoka; nastane
nepopravljiva škoda. V tem dolgem času se je otrok lahko zelo navezal na tega starša (četudi je bila
odredba napačna) in otroku ne bi bilo več v korist, da bi mu menjali starša – načelo kontinuitete
(čeprav je drugi bolši).

o postopek za izdajo začasne odredbe je hiter – kako pridobit argumente:

 ena stranka da predlog + obrazložitev, nato drug odgovori
 sodišče zasliši obe pravdni stranki (očeta in mami)
 zaprosi za mnenje otroka
 pridobi mnenje CSD
 šele nato sodišče izda začasno odredbo – dejansko stanje mora biti čimbolj razjasnjeno
 v izrednih situacijah (kadar se zelo mudi)m se lahko odredba izda le na predlogu in
mnenju staršev
 Ustavno sodišče je reklo, da je glede otrok potrebno dvignat standarde glede začasnih
odredb. V večji meri pravilno preizkusit in obrazložit.

o Pogosto se skupaj obravnava in izda začasno odredbo: vzgoja in varstvo + prepoved stikov. (kadar
se dandanes borita za otroka oba, se navadno dogovorita za skupno vzgojo in varstvo, vendar pa
ponavadi drugi le nagaja in niti ni primeren)
IZVRŽBA

• Otrok se dodeli očetu, sodba postane pravnomočna, otroci pa so med postopkom pri materi, ali pa celo pri
3 osebi (navadno stari starši). Mati ali 3 oseba se otroka tako navadi, da ga noče izročit. V takšnem
primeru se poda predlog za izvržbo (zakon o izvržbi in zavarovanju – izvršilni postopek). Imamo dva možna
načina opravljanja izvržbe: neposredna izvržba (na silo), posredna izvržba (denarne kazni) in sicer proti
materi, očetu, ali 3 osebi. Zakon ne predpisuje kateri način izvržbe moramo izbrati, izberemo tisto, ki bo
otroku v korist (kadar je otrok ogrožen-prepovejo se celo stiki, se izbere neposredno, navadno pa se izvere
posredno, ki je manj stresna za otroka)
Sodba ima navadno 15 dnevni rok za prostovljno izvršitev nato sledi izvršilni postopek
o Posredna izvržba: sodišče, da rok v katerem je treba izročit otroka, če ne se plača do 1 miljon
tolarjev kazni. Po tem, če zavezanec ne izvrši, sledi spet rok, do katerega je treba izvršit in spet do
1 miljon SIT kazni in tako 3., 4.,... (maksimalna kazen v vseh odločitvah sodišč je neomejena) če
sodišče neprenehoma postavlja roke in ni učinka (ali plačuje v neskončnost, ali pa ni kaj odvzet),
lahko izvržbo spremeni v neposredno.
o Neposredna izvržba: izvršuje jo izvršitelj. Lahko posreduje policija, lahko je prisoten še nekdo, ki
je posebaj usposobljen za delo z otroki (nekdo iz CSD ali posebaj usposobljen policist za delo z
otroki), lahko je prisoten tudi starš, ki bo z izvržbo dobil otroka – priporočljivo za otroka.

Preživljanje med starši in otroci

• rangi preživninskih zavezancev
o 1 skupina: preživljanje mladoletnega otroka in preživninskega zavezanca
o 2 skupina: preživljanje zakonca in polnoletnega otroka
o 3 skupina: preživljanje nepreskrbljenih staršev

• Sodišče mora pri tožbi na razvezo odločat tudi o preživljanju

• Upoštevajo se potrebe otroka in zmožnosti zavezanca
• Določbe so tu bolj podrobnejše, kot pri preživljanju zakonca
• Treba je upoštevat tako premoženjske (materialne) kot pridobitne zmožnosti. Dva primera:
o Nekdo prej veliko zasluži, pa si namerno zmanjša zaslužek, v tem primeru sodišče odloči, da so
pridobitne zmožnosti večje in tako tudi določi preživnino.
o Nekdo je invalid in trdi da ne more biti zaposlen, ima pa veliko premoženje, sodišče tudi to
upošteva.
• Novela določa, da je preživnina v korist otroka, vendar pa so pomebne tudi možnosti starša, pri vseh
preživninah je tako, da preživninski zavezanec mora biti prvo sam preskrbljen, šele nato lahko plačuje
preživnino drugim. Se zgodi, da nekdo nima dovolj denarja, takrat njegovo fukncijo prevzame socialna
država, vendar pa navadno nastane problem predvsem pri situiranih družinah.
• Nemčija: za določanje preživnin uporabljajo tabelni sistem (leta-denar). Mi se za
takšen način pri noveli nismo določili, ker mora preživnina izhajat iz koristi točno
določenega otroka (individualna obravnava).

Starši so dolžni preživljati otroke:

• Do 18 leta starosti
• Do 26 leta, če se redno šolajo
o redno šolanje je pravni standard
o sodišče pravi, da se otrok redno šola, kadar redno (kontinuirano) izpolnjuje svoje obveznosti
o za redno šolanje gre tudi pri izrednem študiju
o sodna praksa nadaljevanja šolanja ne drugi fakulteti in podiplomskega študija ne šteje pod redno
šolanje; kadar pa študent prestopi iz 3 letnega v 4 letni program pa se šteje za kontinuirano šolanje
o 26 let je meja zato, ker se tudi otroški dodatek izplačuje do 26 leta
 o preživljanje ne more podaljšat preko 26 leta, nato je za takšnega človeka dolžna poskrbeti
socialna država - dolžnost preživljanja ožja od socialne države
• če otrok, ki so ga starši še dolžni preživljati, sklene ZZ (s dovoljenjem CSD, če je mladoletn), so ga starši
dolžni preživljati subsidiarno – če ga ne more preživljati zakonec, podani morajo biti tudi pogoji za splošno
preživljanje polnoletnega otroka (šolanje, starost)
• po prejšnji zakonodaji so bili starši dolžni preživljati otroka z motnjo v telesnem in duševnem razvoju
doživljenjsko (bilo je določeno, da sicer s pomočjo skupnosti, a je bila ta pomoč skupnosti, pogosto tako
minimalna, da je starše pripeljala na rob prepada – tako so bili po stari ureditvi starši 2x prizadeti: moten
otrok + dosmrtno preživljanje), po novi pa so dolžni motenega otroka preživljati samo tako dolgo kot
navadnega – če se redno šola do 26 leta
o zakon o otrocih s posebnimi potrebami
 otroci se lahko šolajo skupaj z drugimi otroci v redni šoli po prilagojenem programu
 šolska uprava lahko določi da je motnja tako huda, da mora otrok obiskovati šolo s
prilagojenim poukom (to za takšnega otroka pomeni redno šolanje)
o institut podaljšanja roditeljske pravice – roditeljska pravica, se staršem lahko podaljša, če otrok
zaradi duševne ali telesne prizadetosti (zraven telesne more bit mal duševne) – ne pomeni, da so
starši dolžni preživljati otroka, saj je preživljanje ločeno od roditeljske pravice

Preživnina
• preživnina mladoletnega otroka mora biti taka, da je mladoletnemu otroku v korist
o mora biti primerna – pokriti mora vse tiste stroške, da zagotavlja uspešen razvoj otroka
o sodišče odmeri preživnino, ki zagotavlja uspešen telesni in duševni razvoj otroka
 stroške življenjskih potreb (obleka, obutev, hrana, varstvo, izobrazba, vzgoja, bivanje)
 tudi oddih, razvedrilo in druge posebne potrebe otroka
 pred novelo: so starši, dajali v sporazum preživnino, 1000 SIT, ali pa so se ji celo
odpovedali  danes je to ne mogoče, ker to n v korist otroka; starši so včasih trditili, saj
ima za jest in za oblečt, kaj pa drugega potrebuje)

Način preživljanja otrok

• mladoletne otroke preživljajo starši v okviru svojega gospodinstva (dolžni so jih imeti pri sebi in skrbeti
zanje)
• do takšne rešitve ne pride v primeru, ko to ne bi bilo otroku v korist – navadno kadar je staršem odvzet, ali
pa je zaradi vedenjske motenosti v zavodu (država poseže v pravice staršev);
• kadar starša ne živite več skupaj, ponavadi sodišče zaupa otroka v varstvo in vzgojo enemu, drugi pa mora
plačevati preživnino
• kadar otrok sklene ZZ oz. polnoletni otrok in preživljanje staršev: imamo posebno določbo; preživninski
zavezanec se sam odloči, kako bo preživljal polnoletno osebo. Zaradi pomebnih okoliščin, pa lahko sodišče
določi drug način (starejši mora nujno v dom za ostarele, otroci študirajo v oddaljenem kraju)

• starša se lahko pri razvezi na tožbo sporazumeta o preživnini za mladoletnega otroka

o sporazum zapišeta pred sodiščem, ki izda sklep – sodna poravnava; (pri sporazumni razvezi, tako
ali tako napišeta dogovor v pisni obliki, ki ga sodišče vključi v sodbo, če preceni, da je v korist
otroka)
o po sedanji ureditvi je mogoče sporazume sklepati le pred sodiščem, ne pa pred notarjem; glede
otrok notar ni nikoli pristojen. Konvencija o O.P. je po naši razlagi preferirala sodnike (določala je
le pravnega strokovnjaka – za to področje) pred notarji; v nemčji se notarji smejijo naši razlagi
konvencije (pri nas je razlaga šla v smer, da imajo sodniki, boljše pravno znanje od notarjev)
o noben sporazum ni več v pristojnosti CSD (kot je bilo pred novelo; sprejemal so tudi sporazume,
da ne bo preživnine... danes bi to sodišča zavrnala...delavci CSD-ja nimajo potrebnega pravnega
znanja za reševanje teh problemov)
o sporazumi ne smejo nasprotovati ustavi in kogentnim predpisom
o če se ne dogovorijo se odloča v pravdnem postopku
• ZZS razpade, ali pa ZZ razpade vendar ne pride do razveze in pri vseh situacijah, ko starši ne živijo skupaj:
o Starši lahko sami dosežejo sporazum in zahtevajo da sodišče izda sklep v nepravdnem postopku
o Če sporazuma ne dosežejo, morajo it na CSD in ga morajo tam poiskusit rešit, če ga tudi na CSD
dosežejo lahko zahtevajo sklep od sodišča – v nepravdnem postopku.
o Sodišče zahteva mnenje otroka (sam/po zaupniku) in mnenje CSD. Ta sklep se izdaja le na predlog.
o Če se ne sporazumejo: vloži se tožba na sodišče v pravdni postopek. Sodišče pogleda če o bili na
CSD – morajo predložit potrdilo, če tega tudi po pozivu ne storijo se tožba zavrže (hoče se dosežt,
da se dogovorijo sami in razbremenit sodišča). Če se ugotovi, da so bili na CSD pa odloči sodišče.
Sodišče lahko določi večjo ali manjšo preživnino, kot je bila predlagana.

Dodatno za lažje razumevanje:

• Sporazum glede vzgoje in varstva – nepravdni postopek (sodišče preveri korist otroka; mnenje otroka +
mnenje CSD)
• Ni dogovora glede vzgoje in varstva – pravdni postopek
• Lahko se doseže sporazum glede vzgoje in varstva (nepravdni postopek) in se gre v tožbo (pravdni
postopek) glede preživnine
• Kadar pri stikih dosežemo sporazum sami ali pri CSD odloča sodišče v nepravdnem postopku (sodišče
preveri korist otroka; mnenje CSD + mnenje otroka)
• Če ni soglasja pri stikih in se ti rešujejo samostojno se odloča v nepravdnem postopku –
• Zraven stikov je odprto še vprašanje o vzgoji in varstvu se rešujejo v pravdnem postopku
• Če pa je odprta predpostavka preživljanja, pa se le to rešuje v pravdnem postopku, stikov pa ne veže nase
kot vprašanje o vzgoji in varstvu; in tako se stiki tudi v tem primeru rešujejo v nepravdnem postopku.

• preživljanje polnoletnega otroka:

o pred novelo – sporazum se sklene pred sodiščem v nepravdnem postopku
o po noveli – oblika ni določena (iz novele so črtal določbo, da mora bit pred sodiščem, niso pa
črtane določbe nadomestili z novo določbo)
o tudi sodna praksa ima danes probleme zaradi pravne praznine, ki je nastala. Počasi sodišča
napotujejo na notarje, sklepajo se tudi sodne poravnave.
o najboljša rešitev bi bila, da se tak sporazum sklepa pred notarjem, tako kot ostali sporazumi med
odraslimi. Predlog družinskega zakonika je tako zadevo postavil pred notarje; če bo to sprejeto
bodo notarji pristojni za vse preživninske zadeve polnoletnih (polnoletnih otrok, zakoncev,
nepreskrbljeni starši)

• preživljanje med mačeho/očimom pastorko/m (so v razmerju svaštva)

o mačeha/očim sta dolžna preživljati pastorko/pastorka, če je/ga ni sposoben preživljati nobeden od
staršev
o novela je dodala dolžnost preživljanja tudi Zunaj zakonskemu partnerju; do te določbe je prišlo,
ker vse več otrok živi v ZZS z mamo/očetom in novim partnerjem
o Pogoji:
 če je otrok še mladoleten (do 18 leta)
 če otrok živi z njima
 če nima nobenega od staršev, ki bi ga bil sposoben preživljati (ni nujno, da je mrtev
katerikoli od pravih staršev, le sredstev nimata)
o če ZZ ali ZZS prenehata zaradi smrti, je partner dolžan preživljati otroka, če je v trenutku smrti
partnerja živel z njima
o Dolžnost NI vzajemna; otrok kasneje ni dolžan preživljati očima/mačehe, kot je dolžan preživljati
nepreskrbljenega starša
o ZZS načeloma ustvarja enake pravne posledice kot ZZ, vendar le v razmerju med partnerjema ne
pa tudi med partnerjem in otrokom (npr. pripoznanje očetovstva)
  dolžnost preživljanja obstaja na podlagi posebne zakonske določbe, ne pa na podlagi ZZS
o taka določba je lahko problematična, saj gre za širjenje preživninskih obveznosti
o Švedska: starši otroka preživljajo do polnoletnosti, kasneje redko. Otrokom
nikoli ni potrebno preživljati staršev. To si Švedska kot visokorazvita socialna
država lahko privošči.

• polnoletni otroci so dolžni preživljati svoje nepreskrbljene starše

o ta določba je bila zapisana v naši prejšni ustavi, danes v URS je ni, tako da ima zakon proste roke,
vendar za ukinitev te določbe v proračunu RS ni sredstev.
o lahko napišejo sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa
o če ni sporazuma, lahko starši zahtevajo s tožbo – pravdni postopek

• preživnini, ki izhaja iz razmerja med starši in otroci (niti otrok-starš, niti starš-otrok) se ni mogoče
odpovedati, načeloma naj bi to veljalo tudi za polnoletne otroke. Pri preživljanju zakonca je kot smo rekli
že možna odpoved.

• Insitut valorizacije preživnine: preživnina se valorizira 1x letno in sicer v mesecu marcu, glede na index
cen življenskih potrebščin. To valorizacijo opravlja CSD, na podlagi količnika, katerega izda pristojni
minister. Zaradi tega mora imeti CSD pri sebi tisti pravni akt, ki je izvršilni naslov za preživnino: od sodišča
– sodbo ali poravnavo, od notarja – izvršljiv notarski zapis. Prav tako ni mogoče določiti načina valorizacije
preživnine, ki bi bil slabši od zakonsko določene valorizacije, kar je posledica tega, da se ji ni mogoče
odpovedati. Lahko pa seveda zavezanec in upravičenec določita za bolj ugoden način kot je od CSD.
• Polnoletni otroci morajo CSD pošiljati vsako leto potrdilo o šolanju. Če ga ne pošlejo CSD ne obvesti starša
o valorizaciji, kar je dober znak za preživninskega zavezanca, da mu ni treba več plačevati. Sledi tožba
starša za ukinitev preživnine – tožba zaradi spremenjenih razmer.

• Tožba na ugotovitev učetovstva: sodišče samo od sebe določi preživljanje le takrat, kadar spozna, da bi
bila taka preživnina otroku potrebna (kadar mama nima dovolj sredstev).

Stiki

• (predlog) konvencija o otrokovih stikih pri nas ni ratificirana, vendar jo naše družinsko pravo z novelo
2004 v veliki meri upošteva
o pred novelo so bili stiki pravica staršev
o pravica do stikov je tako pravica staršev kot tudi otrok  je v prvi vrsti pravica otrok
o stiki morajo biti otroku v korist – če imajo starši pravico nu nujno, da jo lahko izkoristijo, če se
izkaže, da stiki otroku niso v korist

• ne govorimo več o »osebnih stikih«, ker se stiki lahko izvršujejo tudi na drug način kot z neposrednim
druženjem (sms-i, internet, tel. pogovori,…)
o stiki se lahko omejijo na zgolj ostale izvševanja stikov – potom pisem, telefonskih pogovorov, itd...
kadar bi lahko bil neposreden stik za otroka nevaren
o Stiki lahko potekajo pod nadzorom 3 osebe (pri nas se tak stik izvaja s pomočjo delavca CSD) –
navadno do takšnega izvrševanja pride, kadar se stiki niso izvrševali dolgo časa – možna je tudi
pomoč psihologa

Postopek
• Otrok mora biti obveščen o začetku postopka in dobiti informacije o postopku. Prav tako mora otrok imeti
možnost posvetovanja ter izraziti svoje mnenje (po zaupniku ali sam)
• Pri odločanju je vedno treba dobiti mnenje otroka (tudi v nepravdnem postopku)
• Po konvenciji mora o stikih odločat sodišče ali upravni organ z istimi pooblastili kot jih ima sodišče (tak
organ pri nas ne obstaja). Pred novelo je imel velika poovlastila CSD. Sodišče je stike le omejilo ali
odvzelo, naprej je vse urejal CSD. Pred spremembo naša zakonodaja ni bila v skladu z konvencijo o
uresničevanju otrokovih stikov.
• Od novele naprej – sodišče
 o V nepravdnem postopku (sklep)
o V pravdnem postopku kadar so vezani na varstvo in vzgojo (navadno pri razvezi ZZ)

(Zanjimivost: CSD ima še danes projektne skupine ustanovljene po pravilniki CSD, ki omejujejo stike  to ni v
skladu z ZZZDR+ustavo, saj P in D lahko določa le zakon)

• Vprašanje stikov se vzpostavi tudi kadar ne živijo pri nobenem od staršev (rejništvo, zavod; npr. zaradi
zanemarjanja; tudi če se odvuame roditeljska pravica imajo starši načeloma pravico do stikov.

• Konvencija o osebnih stikih uvaja možnost mediacije  pomeben je dogovor med starši, saj imajo stašri
pravico do stikov (v Sloveniji obstaja možnost mediacije že sedaj). V ZZZDR, pa imamo določeno obvezno
posvetovanje pred CSD (se pravi smo upoštevali določila konvencije glede dogovora)

• Konvencija je določila, da mora biti sporazum v pisni obliki + potrditev sodišča. To smo upoštevali. Sodišče
preveri ali je v korist in pride do sodne poravnave

• Sedaj (po noveli 2004) zakon govori tudi o stikih z 3 jimi osebami, na katere je otrok osebno navezan in je
z njimi družinsko povezan (dedek, brat, bivši rejnik, bivši partner starša na katerega se je otrok navezal)
o Možno se je dogovorit (optimalna rešitev); dogovor v pisni obliki se predloži sodišču, sodišče ga
potrdi – sklep v nepravdnem postopku, razen če se odloča skupaj z vzgojo in varstvom (sodna
poravnava). Sodišče mora dobit mnenje otroka in CSD.
o Če niso sposobni sodeč sporazuma morajo it na CSD, če se tudi tam ne dogovorijo odloči sodišče v
nepravdnem postopku s sklepom oz. v pravdnem, če je v okviru vzgoje in varstva.
Stranke sporazuma/postopka:
 otrokovi starši
 3.oseba
 otrok, če je razsoden
o Pri razvezi ZZ na tožbo se NE odloča o stikih s 3. osebo, razen če se tretja oseba javi. Pa še takrat
je prva možnost dogovor s sporazumom v nepravdnem postopku (sklep). Če se ne morejo
dogovoriti potem gre v pravdni postopek skupaj z razvezno sodbo.

o Kdo je lahko predlagatelj za pravdo glede stikov s 3 osebami:

 Otrok, če je razsoden
 CSD (kadar vidi, da se ne morjo uredit + v korist otroku)
 3. oseba, ki si stike želi
 Niso starši (ne morejo bit predlagatelji)

• Konvencija: Treba je zagotovit stike, ki so določeni, pomebna je realna izvržba! Vendar pa je tudi potrebno,
da se otrok, kadar do stikov pride, vrne nazaj. Konvencija tako določa posamezne ukrepe, s katerimi želi
doseči da bo do stikov tudi res prišlo in želi preprečiti, da bi tisti, ki izvršuje stike ne vrnil otroka tistemu, ki
ima otroka v varstvu in vzgoji
o 2 obvezna ukrepa
 možnost da se stiki odvijajo na način ki ne omogoča osebnih stikov (možnost ne nujno
osebnega stika)
 država mora predvidet ustrezen postopek izvrševanja tujih sodnih odločb (Bruseljska
uredba 2a – neposredno izvršljiva le za članice EU; za nečlanice se rešuje po zakonu o
koleziji (MZP), je zelo zakompliciran zakon)
o 3 ukrepe si morajo države podpisnice izbrati izmed izbirnih ukrepov
 ukrepi za realizacijo stikov
• nadzor 3. osebe
• možnost da se položi varščina (oseba ki ima otroka v vzgoji in varstvu ne bo
onemogočala izvrševanja stikov)
• denarne kazni (tistega ki onemogoča – pri nas v izvržbi)
 ukrepi ki zagotavljajo da se bo otrok po izvršenih stikih vrnil k osebi pri kateri živi
 • odvzem potnega lista otroku (novi DZ in delno tudi zdaj: začasna udredba, da
se otroka zaupa v vastvo, če bi bila nevarnost da se ga odpelje v tujino, pa se mu
odvzame potni list)
• varščina
• stiki pod nadzorom na Policijski postaji
• Države vi morale veliko delat na tem, da bi se stiki izvrševali z drugimi državami. Konvencija celo
predvideva centralni organ, ki sodeluje z drugimi državami.

• Kako se rešuje pri nas, če se stiki ne izvršujejo:

o Zlasti psihologi na CSD, če otrok noče stikov in pa starši morjo spodbijat
o Ne smemo zlomit odpora na silo – ni koristi; se pravi če otrok noče, mu ni treba imeti stikov

Finska:
• Otrok ni hotel stikov
• Fotr izvržba
• Sodba: ni treba imeti stikov otroku (v korist otroka)
• EU sodišče v Strazburu: ne razsodi v prid očeta, saj so pravice enega človeka, omejene s pravicami
drugega!

Odločba o pripravi na stik, ki jo je izdal CSD (Zupančič je to kritiziral)

• Če pa starši vzbujajo odpor do drugega starša  Če CSD izve mora starše opozoriti (navadno se to dogaja
za 4 stenami in smo na tem, da otroku stiki ne bodo več v korist)
• Če bi otrok šel, pa partner, ki ima otroka to onemogoča  drugi od staršev, ki ima P do stikov vloži tožbo,
da se zaradi omejevanja stikov njemu prisodi otrok v vzgojo in varstvo. Sodišče bo tako odločilo, le če je to
otroku v korist, ne sme to prisodit kot kazen staršem. Ponavadi, se taka odločba izda, kadar eden od staršev
otroka zastruplja proti drugemu. Drugi starš pa se je že pri ločitvi potegoval za vzgojo in varstvo.

• Stike se lahko doseže s pomočjo izvržbe:

 Posredno (1miljon,...)
 Neposredno (odvzamemo nasilno  neprikladno). Po ZiZ-u je praviloma primarna posredna
izvržba, če to nima smisla lahko pride do neposredne izvržbe. Le to pa se lahko prekine. Če
izvršitelj vidi da ni otroku v korist (otrok se opira). Izvršitelj to sporoči izvršilnemu sodišču.

o Sodišče ima pravico izvržbo odložiti za 3 mesece, vendar le na podlagi ustreznega predloga, ki ga
lahko poda:
 CSD
 Strokovna oseba, ki izvršuje
 Oseba proti kateri se izvržba opravlja
3 mesečna odločitev je postavljena za to, da se lahko da predlog za novo odločbo o stikih. Ni
potrebno, da se že opravlja izvržba. Navadno so se spremenile okoliščine.
o Če je bila odločba izdana v pravdnem postopku (ločitev), lahko spremebo predlaga CSD ali starši.
Če pa je bila v nepravdnem postopku, nastane problem. Nepravdni postopek ima namreč nekaj
splošnih določb + posebne določbe za posamezne zadeve. Problem je ker stiki nimajo svojega
postopka, saj so bili stiki prenešeni iz pristojnosti CSD. Starši lahko zahtevajo, CSD pa ni
predviden kot predlagatelj. Ima pa ZNP splošno določbo, ki pravi, da se morao zavarovati interesi
šibkejših oseb  sodišče, bi moralo samo sprožit postopek, če bi izvedelo za položaj neurejenih
stikov (tudi če jih obvesti CSD). To je primer zelo široke razlage zakona.

• starši živijo v različnih državah

o stiki se ponavadi določijo tako, da gre otrok na počitnice k staršu, ki ima pravico do stikov
o če otroka ne vrne, ali ga odpelje iz Slovenije – gre za ugrabitev, ki jo ureja Konvencija o
civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok

• Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok:

o konvencija se uporablja do starosti 16 let (KOP se uporablja do 18 leta)
o Problemi so, kadar starša živita v različnih državah, oz kadar drugi zbeži v tujino. Dogaja se, da
nekdo zbeži v tujino kjer se ga ne najde. Lahko gre za 2 nedovoljena stanja:
 Nezakonito odpelje
 Nezakonito pridrži

o 2 cilja konvencije:
 Čimprejšna vrnitev nezakonito pridržanega ali odpeljanega otroka v državo stalnega
prebivališča
 Spoštovanje pravic tistega od staršev, ki ima pravico do skrbi za otroka (tisti, ki ima
vzgojo in varstvo ob razvezi ZZ)

o Otrok je nezakonito odpeljan oz. nezakonito pridržan:

 Kadar so kršene pravice do skrbi (ima varstvo in vzgojo) tiste osebe, ki jih je dobila oseba
po zakonu države, kjer je otrok stalno prebival.
 Če je bil otrok zadržan ali odpeljan, ko so se pravice uveljavljale, ali če bi se P uveljvljale,
če otrok ne bi bil odpeljan (kadar se skregata, pa še nista vložila tožbe, vendar sta jo
mislila)

o če pride do ugrabitve imajo starši, CSD, druge institucije možnost da se obrnejo na centralni
izvršilni organ države (pri nas MNZ), v kateri je imel otrok stalno prebivališče, ta se poveže s
centralnim izvršilnim organom države, kamor je bil otrok odpeljan in začne postopek za vrnitev
otroka. Postopek se izpelje v 6 mesecih. Samo pogleda se odločba in otroka se vrne po hitreb
postopku, ne odloča se o sami pravici do skrbi.
• postopek:
o če je minilo manj kot 1 leto odkar je bil otrok nezakonito odpeljan oz
nezakonito pridržan, mora organ odrediti takojšnjo vrnitev
o če je minilo več kot 1 leto odkar je bil otrok nezakonito odpeljan oz
nezakonito pridržan, organ odredi vrnitev le v primeru če se ne dokaže,
da se je otrok že prilagodil novemu okolju (interes otroka po
kontinuiteti)
o otrok se ne vrne v primeru
 da bo ob vrnitvi izpostavljen neugodnem položaju ali nasilju
 preverit je treba ali je v državi v katero se vrača navarnost za
njegovo telesno integriteto
 tisti od staršev, ki zahteva vrnitev, ni sprožil postopka za
varstvo in vzgojo
 če je tisti od staršev, ki zahteva vrnitev pristal na takšno stanje
 če otrok vrnitvi nasprotuje in je dosegel tako starost in zrelost,
da je treba njegovo mnenje upoštevati
• Ta konvencija tudi omogoča, da se v tuji državi starš obrne na Ministrstvo, da se
mu omogočijo stiki z otrokom iz druge države.
 Primer iz sodišča:
• Otrok je pri skrbništvu pri dedu
• Živi pri dedu in babici
• Mama gre v 2. državo kjer si ustvari pogoje za normalno življenje
• Dogovori se z dedkom, da pride otrok živet k mami (otrok se je privajal na novo življenje že pri dedku - učil
tujega jezika)
• Otrok pri materi živi že 11 mesecev in se tudi uživi v novo življenje, nakar začne dedek pogrešat otroka in
ga hoče nazaj.
• Otrok se ni hotel opredelit
• Dedek po konvenciji hoče otroka nazaj. Sodišče odloči, da ker je dedek sam namenoma peljal v tujino
otroka ima novo prebivališče v tujini.

Otrokov položaj in pravice v družinskopravnih postopkih

• KOP – na otroka gleda kot subjekt in ne le kot objekt. Procesna pravica otroka do prostega
(neposrednega) izražanja mnenja v vseh postopkih v zvezi z njim (sam, po zastopniku – vendar
konvencija misli na zaupnika)
• MEKUOP – cilj je obveščenost otrok v postopkih, ki jih zadevajo in sodelovanje otrok v teh postopkih.
Ne meša več zastopnika in zaupnika.
o posebej vzpostavi pravico otroka do posebnega zastopnika (2 vrsti) – ki naj bo odvetnik, če se le
da:
 otrok ima kolizijskega zastopnika kadar pride do konflikta interesov med otrokom in
njegovim zakonitim zastopnikom (v zapuščinskem postopku se vsakemu otroku postavi
koliziskega zastopnika) – nujen standard za vse države
 otrok bi moral biti upravičen do posebnega zastopnika tudi kadar ni kolizije interesov in
takšno postavitev zahteva otrokova korist – ta možnost ni nujna  države naj jo le
proučijo (v primeru, kadar so starši neuki/jih nima in ga hočejo poslati k skrbnikom ali v
dom)

EVROPSKE KONVENCIJE O URESNIČEVANJU OTROKOVIH PRAVIC (MEKUOP)

• Gre za pravice otrok v postopkih pred pravosodnimi organi
• Konvencija velja za otroke mlajše od 18 let
• Cilj konvencije je v korist otrok spodbujati, priznati, uresničevati procesne pravice otrok pred
pravosodnimi organi, zlasti, da so otroci sami ali prek drugih oseb/organov obveščeni (imajo informacije
o postopk, se z njimi posvetujejo) ter, da jim je dovoljeno, da sodelujejo (izrazijo mnenje) v postopku.
Organ, ki odloča, mora otroka seznanit o možnih posledicah odločitve in upoštevati mnenje otroka.
• Namen te konvencije so postopki glede družisnkega prava pred pravosodnimi organi; zlasti uresničevanje
starševske odgovornosti (vzgoja, varstvo, stiki)
• Ta konvencija velja le za sodišča, ali upravni organ, a le če ima enakovredna pooblastila kot jih ima sodišče

• Pojme, ki jih uporablja konvencija je treba razlagati širše. Stiki so del vzgoje in varstva (USRS) in so
neločljivo povezani z vzgojo in varstvom. Zato je treba preveriti ali so določbe MEKUOP pravilno
uporavljene tudi v postopkih odločanja glede stikov (zapiski)

• Vsaka država določi 3 vrste zadev družinskega prava, ki se obravnavajo pred pravosodnimi organi, za
katere bo veljala MEKOUP:
o Postopek odločanja o vzgoji in varstvu otroka – sodišča
o Postopek posvojitve - CSD
o Postopek skrbništva - CSD
o Postopek upravljanja otrokovega premoženja – CSD soglasje + sodišče (CSD lahko zahteva
račun; CSD lahko od sodišča zahteva, da starše postavi v položaj skrbnika; sodišče lahko na
predlog CSD vzpostavi zavarovanje otrokovega premoženja)
o Postopek določanja višine preživnine – sodišče

• Z MEKUOP je najbolj urejen pravdni postopek.

• Zastopnik otroka:
o V primeru kolezije interesov
o Tudi, kadar je sicer otroku v korist
o Je neodvisna oseba, ki ni blizu sodišču niti CSD. Izbere se iz vrst notarjev, odvetnikov, drugih
strokovno usposobljenih oseb (pravnik).
o V tujini je praksa, da ima otrok 2 zastopnika (pravnik in nepravnik; ker je vešč sporazumevanja in
ravnanja z otrokom)  pri nas to ni izvedljivo zaradi finančnih sredstev (možna rešitev so posebna
izobraževanja odvetnikov za ravnanje z otroci)
- Ustavno sodišče RS: ker v upravnem postopku otrok nima nobenih pravic je USRS odločilo, da upravni organ
nima enakovrednih pooblastil kot sodišče. Pristojnost za odločanje o stikih je bila deloma prenešena na
sodišča. Z novelo 2004, pa o stikih odloča le sodišče!

- Ali starši in otrok lahko zahtevajo odškodnino, ker jim je bila kratena pravica do stikov  sodišče trenutno
razsoja v prvi zadevi.
- Tisti, ki ima otroka v vzgoji in varstvu lahko zanj vlaga tožbe. Problem nastane, ker morata starša skupaj
sprejemati pomebne odločitve, zato bi bilo v takih primerih potrebno soglasje obeh staršev (1 vloži tožbo, drugi
jo umakne)  ni jasno, kdo v takih primerih zastopa otroka

• Procesne pravice otroka:

o Pravica do obveščenosti in do izražanja lastnega mnenja v postopkih
 Zadostna stopnja razumevanja po notranjem pravu
 V postopkih pred pravosodnimi organi, ki zadevajo otroka
 Ima priznano pravico, ki jo je upravičen zahtevati,
• Da dobi vse ustrezne informacije
• Da se z njim posvetujejo in da izrazi lastno mnenje
• Da je obveščen o možnih posledicah kakršnekoli odločitve
o Pravica zaprositi za imenovanje posebnega zastopnika
 Kadar notranje pravo preprečuje nosilcem starševske odgovornosti zastopati otroka zaradi
nasprotja interesov, ima otrok pravico, sam ali prek drugih, zaprositi za posebnega
zastopnika
 Države lahko pravico omejijo na otroke z zadostno stopnjo razumevanja
o Druge možne pravice (ki jih države naj proučijo)
 Pravica zaprositi za pomoč ustrezno osebo, po lastni izbiri, da otroku pomaga izraziti
lastno mnenje - Zaupnik
 Pravico, da zaprosijo za posebnega zastopnika v ustreznih primerih odvetnika
 Pravico do imenovanja svojega zastopnika
 Zagotoviti otroku čimveč takšnih pravic, ki jih imajo stranke v postopku (npr. pravica do
pritožbe)

• Vloga pravosodnih organov

o Postopek sprejemanja odločitev
 V postopkih, ki zadevajo otroka morajo pravosodni organi pred sprejemom odločitve:
• Preučiti ali imajo na voljo dovolj informacij, da sprejmejo odločitev v korist
otroka in po potrebi pridobiti dodatne informacije
• Kadar se po notranjem pravu šteje, da ima otrok zadostno stopnjo razumevanja:
o Zagotoviti, da otrok pridobi vse potrebne informacije
o Se sami ali prek drugih organov posvetovati z otrokom
o Omogočijo otroku, da izrazi svoje mnenje
• Ustrezno upoštevati otrokovo mnenje
o Dolžnost hitrega ukrepanja
 o Ukrepanje na lastni predlog
 V postopkih, ki zadevajo otroka, so pravosodni organi pooblaščeni v primerih, določenih z
notranjim pravom, ukrepati na svoj predlog, kadar je resno ogrožena otrokova blaginja.
o Imenovanje zastopnika
 Pooblaščeni za imenovanje zastopnika v postopkih, ki zadevajo otroka in nasprotje
interesov preprečuje nosilcem starševske odgovornosti da bi zastopali otroka

• Vloga zastopnika
o V postopkih, ki zadevajo otroka (razen, če bi bilo to v očitnem nasprotju z otrokovimi koristmi):
 Zagotovi otroku vse ustrezne informacije, če se po notranjem pravu šteje da ima ustrezno
stopnjo razumevanja
 Zagotovi pojasnilo o možnih posledicah upoštevanja njegovega mnenja in možnih
posledicah ukrepanja zastopnika, če se po notranjem pravu šteje da ima ustrezno stopnjo
razumevanja
 Da ugotovi otrokovo mnenje in ga predstavi pravosodnim organom
• Pogodbenice imajo nacionalne organe, ki skrbijo in spodbujajo uresničevanje otrokovih pravic
• Pogodbenice prek ustreznih organov spodbujajo mediacije in sporazumno reševanje sporov

• za postopke upravljanja otrokovega premoženja je pristojnost deljena

o CSD – pristojnost za pomembnejše pp v zvezi s premoženjem, soglasje ob odsvojitvi premoženja
o sodišče lahko v nepravdnem postopku odloča o 2 ukrepih
 postavitev staršev v položaj skrbnikov
• nadzor nad starši pri upravljanju otrokovega premoženja je večji
• poročati morajo kaj so nadredili glede upravljanja premoženja in oddajati letna
poročila
 zavarovanje na premoženje staršev
• če starši povzročijo škodo na otrokovem premoženju ima otrok zavarovanje na
premoženju staršev

• otrok v pravdnem postopku

o postopki o zakonskih sporih, sporih iz razmerij med otroci in starši
o ZPP je usklajen z MEKUOP
o procesno sposobnost otrok pridobi s 15 letom če je razsoden (razume pomen postopka in posledice
svojih odločitev)
 sam lahko vloži tožbo in opravlja procesna dejanja
 (zlasti, če otrok uveljavlja preživnino, toži na ugotovitev očetovstva)
o če je star manj kot 15 let ali je nerazsoden ga zastopa zakoniti zastopnik
o če je otrok starejši od 15 let in je razsodne in je tožbo vložil zakoniti zastopnik lahko mladoletnik
izjavi da bo prevzel pravdo
o posebni zastopnik otroka
 ni samo kolizijski zastopnik
 postavi se ga tudi kadar npr otrokov zakoniti zastopnik ni sposoben za zastopanje (vedno
kadar je otroku v korist)
o procesne pravice otroka če gre za postopke o varstvu in vzgoji, stikih, …
• mora sodišče otroku poslati informacijo, da je postopek uveden
• otrok ima pravico da izrazi svoje mnenje (sam ali po zaupniku), ki ga sodišče
upošteva če je otrok razsoden
• otrokovo mnenje ni zaslišanje – povabi se ga na neformalni razgovor, ki se ga
opravi zunaj obravnave, napravi se zapisnik, ki se ga ne pokaže staršem, če bi to
škodovalo koristim otroka
• pravica do pritožbe, če je v trenutku, ko se sodba izda dopolnil 15 let in je v
postopku izrazil mnenje
• otrok v upravnem postopku
o otrok ima zaradi varstva svoji pravic in koristi pravico udeležiti se postopka, kadar je udeležen v
postopku ima položaj stranke
o kadar nastopa kot stranka, ga zastopa zakoniti zastopnik, ali kolizijski zastopnik
o če kolizije ni zastopnik ni predviden(se pravi, da bi mu bil samo v korist, tako kot je določeno v
pravdnem postopku) – pomanjkljivost
o upravni postopek ni prirejen posebej za otroka, otrok tudi nima pravic, ki mu gredo po ZPP
(pravica da pove svoje mnenje na neformalnem razgovoru)
 nima zaupnika
 nima procesne sposobnosti s 15 letom če je razsoden
o upravni postopek se uporablja pred CSD – CSD nima enakih pooblastil kot sodišč
 ustavno sodišče je določilo da ker CSD nima enakih pristojnosti kot sodišče je ureditev
kjer odloča CSD v nasprotju s MEKUOP
 Novela je prenesla stike na sodišče, ni pa posebaj uredila postopka

• nepravdni postopek
o omejitev pravic staršev glede odločanja o upravljanju otrokovega premoženja
o odvzem roditeljske pravice
Za zgornja postopka velja:
 če ga sproži procesno sposobni otrok ima položaj udeleženca (v nepravdnem postopku ni
strank) – ima pravico povedati svoje mnenje; nima pa možnosti zaupnika niti zastopnika,
če mu je v korist pa ne gre za kolezijo interesov
 če otrok ni predlagatelj, potem ne more povedati svojega mnenja
o postopek podaljšanja RP (ne glede na to kdo je predlagatelj, mora biti otrok zaslišan, razen če to ni
v korist iz zdravstvenih razlogov)

ZNP otroku ne daje vseh tistih pravi, ki jih ima po ZPP (vendar pa se za vprašanja, ki jih ZNP ne
ureja, uporablajajo določbe ZPP  splošna določba ZNP)

Zunajzakonska skupnost

0. Tujina:
- V velikih državah ni urejena in nima pravnih posledic (Nemčija, Anglija)
- V Avstriji se priznavajo določene pravsne posledice na področju kazenskega prava in stanovanjskega prava
- V Franciji se priznavajo pravne posledice, vendar:
o Ni preživljanja in medsebojne pomoči
o Ni pravnih posledic partnerjev do otrok
- Naša ureditev ZZS se zgleduje po Južnoameriški ureditvi

I. POJEM ZUNAJZAKONSKE SKUPNOSTI

- zunajzakonska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila
zakonske zveze (priznava se dejansko razmerje moškega in ženske)
- namen pravnega priznanja zunajzakonske skupnosti je varovanje šibkejšega partnerja pred
izkoriščanjem
- na družinskopravnem področju ima zunajzakonska skupnost enake pravne posledice, kot sklenitev
zakonske zveze, če ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza neveljavna
- na ostalih področjih ima zunajzakonska skupnost posledice, če zakon tako določa. Izenačen z zakoncem je
pri najemu stanovanja. Do dedovanja pa lahko pride če je ZZS trajala do smrti zapustnika (dedovanje:
zunajzakonski partner deduje v 1. dednem redu, če so bili otroci, sicer pa v 2. dednem redu).
- to partnerjema vsiljuje pravne posledice, kljub temu sta s tem ko nista sklenila zakonske zveze, s čimer sta
pokazala, da odklanjata vmešavanje prava v njuno razmerje – to ni prav!
II. POGOJI ZA PRIZNANJE ZUNAJZAKONSKE SKUPNOSTI
- po zakonu morajo biti izpolnjeni trije pogoji:
- obstoj življenjske skupnosti med partnerjema (M&Ž)
- daljše trajanje življenjske skupnosti
- neobstoj okoliščin, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med partnerjema neveljavna

OBSTOJ ŽIVLJENJSKE SKUPNOSTI MED PARTNERJEMA

- pomen življenjske skupnosti je v zunajzakonski skupnosti večji kot v zakonski zvezi
- življenjska skupnost je za zunajzakonsko skupnost nujen pogoj za njen nastanek in obstoj
- če partnerja živita v življenjski skupnosti in če ta traja dalj časa, se ne moreta odpovedati posledicam, ki jih
zakon določa za zunajzakonsko skupnost, predpis o posledicah je kogentne narave, posledice nastanejo
ipso iure  se pravi posledice nastanjo, takoj ko so izpolnjeni pogoji, čeprav si partnerja tega ne želita.
- na življenjsko skupnost kažejo
- zunanje okoliščine: skupno prebivanje, gospodinjstvo, gospodarska soodvisnost
- notranje okoliščine: v očeh zunanjega okolja morata partnerja veljati za življenjsko tovariša kot
sta mož in žena
- poleg tega ima pri zunajzakonski skupnosti odločilen pomen volja
- oba partnerja morata imeti voljo da živita skupaj kot mož in žena, po tej voljo se njuna skupnost razlikuje
od drugih, po zunanjih znakih podobnih skupnosti (skupnost zaradi pomoči v gospodinjstvu, zaradi nege v
starosti...)
- če ima voljo le eden od partnerjev, gre za mentalno rezervacijo, ki je neupoštevna

DALJŠE TRAJANJE ŽIVLJENJSKE SKUPNOSTI

- daljše trajanje življenjske skupnosti kaže na stabilnost razmerja in prispeva k notranji skupnosti
- predvsem je odvisna dolžina od tega ali se je v skupnosti rodil otrok(ci)
- zaradi specifičnosti vsake posamezne zunajzakonske skupnosti z zakonom ni predpisan najkrajši čas, da bi
skupnost lahko šteli za dalj časa trajajočo, čeprav obstajajo težave v zvezi s trajanjem zunajzakonske
skupnosti

NEOBSTOJ OKOLIŠČIN, ZARADI KATERIH BI BILA ZAKONSKA ZVEZA NEVELJAVNA

- do neveljavnosti zunajzakonske skupnosti pride, če so prisotni zakonski zadržki (ne pridejo v poštev vsi
zadržki)
- zunajzakonska skupnost je neveljavna če obstaja:
- zadržek obstoječe zakonske zveze: če je eden partner poročen ne gre za pravno priznano
zunajzakonsko skupnosti, taka skupnost nima pravnih posledic, tudi če partner ne ve da je drugi
poročen
- zadržek mladoletnosti: če je eden ali če sta oba partnerja mladoletna je mogoče priznati
zunajzakonsko skupnost, če obstajajo razlogi, da bi se ta zadržek spregledal, če bi šlo za sklenitev
zakonske zveze
- zadržek sorodstva: če sta partnerja bratranec in sestrična, je mogoče priznati zunajzakonsko
skupnost, če obstajajo razlogi, da bi se ta zadržek spregledal, če bi šlo za sklenitev zakonske zveze
- ostali zadržki ne pridejo v poštev:
- zmota, prisila, pomanjkanje svobodne volje ne pridejo v poštev, ker ne trajajo dalj časa
- skupnosti z duševno prizadeto ali nerazsodno osebo pa sploh ne moremo šteti za življenjsko
skupnost

III. PRAVNE POSLEDICE ZUNAJZAKONSKE SKUPNOSTI MED PARTNERJI

- zunajzakonska skupnost ima enake pravne posledice kot zakonska zveza na osebnem in premoženjskem
področju; nima pa pravnih posledic na osebnem položaju (statusu) zakonca
- pravne posledice zunajzakonske skupnosti ne nastanejo, ko partnerja pričneta živeti skupaj, ampak
nastanejo kasneje, ko stečejo pogoji za pravno priznanje zunajzakonske skupnosti; vendar pravne posledice
učinkujejo za nazaj (od trenutka ko sta pričela živeti skupaj)
- težko je dokazati, kdaj se začne zunajzakonska skupnost, od tega pa je marsikaj odvisno (dedovanje,
premoženje)

OSEBNO PODROČJE
- pravice in dolžnosti zunajzakonskih partnerjev so enake pravicam in dolžnostim zakoncev
- dolžnost skupnega življenja je nujen pogoj za obstoj zunajzakonske skupnosti
- tudi po razpadu obstaja dolžnost preživljanja otrok in nepreskrbljenega partnerja, razlika je v tem, da
dolžnost preživljanja otroka zadene partnerja šele, ko se ugotovi, da je otrok njun (ko je dokazano
očetovstvo)

PREMOŽENJSKO PODROČJE
- pravila, s katerimi je urejen premoženjski režim med zakoncema, velja tudi za zunajzakonsko skupnost
- ker ni sklenitvenega akta, se lahko uveljavlja zahtevke iz premoženjskih razmerij šele ko se je
življenjska skupnost partnerjev razvila v pravno priznano zunajzakonsko skupnost
- ko se dokaže, da je nastala zunajzakonska skupnost, se lahko uveljavlja premoženjskopravno zahtevke za
nazaj
- če ZZS ni obstajala, skupno premoženje ne nastane

IV. PRAVNE POSLEDICE V RAZMERJU DO SKUPNIH OTROK

- razmerja zunajzakonskih partnerjev do skupnih otrok niso enaka kot razmerja v zakonski zvezi
- nezakonski otroci so izenačeni z zakonskimi otroci glede pravic in dolžnosti do staršev in sorodnikov,
ampak šele ko je ugotovljen njihov izvor (problematično je predvsem ugotavljanje očetovstva)
- za nezakonske otroke ne velja domneva očetovstva, zato je treba očetovstvo ugotavljati
- v postopku za ugotavljanje očetovstva je odločilno dejstvo, da je živela otrokova mati v kritičnem času v
življenjski skupnosti s tožencem
- po razpadu zunajzakonske skupnosti o vzgoji, varstvu in preživljanju ter stikih otroka odloča sodišče, če
se starši ne dogovorijo o tem. Problem je, da sodišče ne more odločati po uradni dolžnosti, ker niti ne ve,
kdaj zunajzakonska skupnost razpade – odloči samo, če starša prideta pred sodišče, ker se ne moreta sama
dogovoriti o tem

IV. UGOTAVLJANJA OBSTOJA/NEOBSTOJA ZUNAJZAKONSKE SKUPNOSTI

- ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti je zaradi neobličnosti težavnejše kot pri zakonski zvezi
- zunajzakonska skupnosti namreč nastane tedaj, ko stečejo pogoji za pravno priznanje
- da bi ugotovili ali zunajzakonska skupnost obstaja je treba najprej dokazati, da je nastala in da že dalj
časa traja
- težko je dokazati tudi čas prenehanja zunajzakonske skupnosti

POSTOPEK
- ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti je ugotavljanje pravnega razmerja, ne pa dejansko
vprašanje
- vedno se to vprašanje rešuje kot predhodno vprašanje in ne kot glavno vprašanje ( je le podlaga za
konkretno odločitev)
- obstoj zunajzakonske skupnosti se ugotavlja v vsakem postopku, v katerem stranka na podlagi
zunajzakonske skupnosti uveljavlja neko pravico – zunajzakonska skupnost se dokazuje v pravdnem
postopku
- ni možno sprožiti samostojne tožbe glede vprašanja ali zunajzakonska skupnost obstaja
- odločitev o obstoju zunajzakonske skupnosti učinkuje samo v zadevi, v kateri je bila sprejeta –
ugotovitev o obstoju zunajzakonske skupnosti nima izključevalnega učinka, potrebno je ugotavljati vsakič
znova –sodišče odloča vsakič posebaj

Primer 1: Mama in oče ZZS partnerice sta ZZS partnerju kupila avto za r.d., zato, da se mu oddolžita za znatni
delovni prispevek pri gradnji njunega vikenda. Zaželela sta mu, da bi njuno hčerko vozil previdno in mu izročila
dokumente z njegovim imenom. ZZS razpade, partnerica pa zahteva vrnitev avtomobila.  Znatni delovni
prispevek – avto je plačilo za delo in posledično spada v skupno premoženje. Delitev v nepravdnem postopku ali
sporazum v obliki notarskega zapisa (če bi šlo za sporazumno razvezo ZZ  izvršljiv notarski zapis). Če bi šlo
za darilo, bi avto postal njegovo posebno premoženje in ga ne bi mogla zahtevat.

Primer 2: ZZS partnerja skupaj kupujeta avto, vendar skupno premoženje ne zadošča, zato partner zaprosi za
kredit, ki ga odplačuje na podlagi dohodkov avtorske pogodbe. Še preden je kredit odplačan do konca, ZZS
razpade. Dohodki iz avtorskih del so skupno premoženje, zato je bil kredit odplačan iz skupnega premoženja.
Avto je skupno premoženje. Najprej ugotovimo notranje razmerje na skupnem premoženju, načeloma 50:50,
razen če ne dokažeta, da je nekdo prispeval več, v takem razmerju bosta plačala tudi kredit. Avto se deli glede na
upravičene interese.
ZRIPS – istospolne partnerske skupnosti
Istospolne skupnosti:
• Družino nujno ustvarja otrok – biološko reprodukcijska definicija
• Gledano širše, bi družina lahko bila tudi istopolna skupnost
• Istospolni skupnosti bi morali nuditi varnost, predvsem glede premoženskih posledic, pravic med
zakoncema
• Glede posvojitev in umetnih uploditev, je vprašanje koristi otroka – katera škoda je večja (katero je treba
omejevat), ali v škodo otroka ali v škodo istospolne skupnosti.
• Pravno urejanje: vrednotna avantgardnost prava – ali naj sledi obstoječim vrednotam, ali naj ustvari novo
(država bi lahko preprečila sklenitev ZZ med istoposlnimi partnerji, ne da bi kršiča ČP, če bi zato prišlo do
državljanske vojne; pravo je bilo pred javnim mnenjem pri odpravi smrtne kazani in pri zaporni kazni a
vznemirjanje javnosti
• Resolucija EU: Istospolni pari bi skleni zakonsko zvezo (Špa, Niz Fr) ali pa drugo enakovredno obliko.
Slovenija je ignorirala to resolucijo.

• Mora biti ustrezno registrirana, pred uradno osebo upravne enote, potrebno je ustno soglasje +
podpis o registraciji, nato sledi vpis v register IPS, kii ga vodi upravna enota (deklaratoren vpis –
zgolj za dokazovanje).
o Ne vpiše se v rojstno matično knjigo.
o Kraj registracije izbereta sama
o Namen morata prijaviti upravni enoti, vsaj 30 dni pred registracijo

• Pogoji:
o Polnoletnost – 18 let (spregled zadržka ni mogoč – npr. nosečnost)
o Ne posvojitelj in posvojenec
o Ne osebi, ki sta v ZZ ali ZZS ali imata že registrirano skupnost
o Ne razmerje skrbništva (v ZZ je prepoved, ne zadržek)
o Ne razmerje rejništva
o Ne sorodniki
o Ne nerazsodni
o Svodobna privolitev (ne sila, grožnja)
o Vsaj 1 državljan RS (preprečitev registracijskega turizma)

• Če niso izpolnjene predpostavke, je skupnost neveljavna, kar pomeni, da velja dokler ni izpodbita. Ni
delitve na absolutno in relativno neveljavnost – glede na krog upravičencev. Tožba na spodbijanje je
možna tudi po prenehanju skupnosti (v primeru ZZ samo v primeru absolutne neveljavnosti), če je
partner vedel za razlog neveljavnosti, ni upravičen do dedovanja. Pristojno je okrožno sodišče. Darila
in premoženjska razmerja se tretirajo enako, kot če registrirane skupnosti prenehajo po odločbi,
posledice nastopijo samo za naprej, zakon je pozabil urediti preživljanje. Upavičenci za izpodbijanje
so:
o Partnerja
o Vsakdo, ki ima pravni interes
o Državni tožilec

• Pravne posledice skupnosti:

o Osebno področje:
• Sprememba statusa samski/registriran
 • Ne pridobi se poslovne sposobnosti
• P in D med partnerjema (edina pravica s tožbo  do preživljanja; kadar partner
nima sredstev in brez svoje krivde ni zaposlen)

o Premoženski režim med partnerjema:

• Skupno premoženje: pridobljeno z delom v času trajanja
• Posebno premoženje: prinešeno, pridobljeno drugače kot z delom v času trajanja

• Kongenten režim  ne moreta se dogovoriti, da tisto kar je bilo pridobljeno delom

ni skupno premoženje, lahko pa določita, da je posebno premoženje skupno

• Delitev premoženja:
• V času trajanja skupnosti:
o Dogovor  notaraski zapis (pogodba o delitvi premoženja)
o Ni dogovora  sodišče v nepravdnem postopku opravi delitev; če se
v nepravdnem postopki izkaže, da obstaja spor o tem kaj spada v
skupno premoženje, gre zadeva v pravdni postopek
• Po prenehanju skupnosti:
o Velja domneva o enakih deležij premoženja (možnost, da dokažeta
drugače)

• Dedovanje: preživeli partner deduje le skupno premoženje, ne pa celotne dedne mase. Skupno
premoženje deduje skupaj z otroki zapustnika, če teh ni pa sam. Posebno premoženje se deduje po
pravilih o zakonitem dedovanju (otroci - če ni otrok, starši – če ni staršev, bratje, sesestre – če ni
nobenega, posebno premoženje pripade državi)

• Vse pravne posle, ki jih skleneta med seboj (to so vsi pravni posli, ki jih lahko skleneta z drugimi)
morata skleniti v obliki notarskega zapisa

• Skupno upravljanje premoženja

o Če se dogovorita, da eden upravlja  notarski zapis
o Če 1 brez soglaja opravi pravni posel – izpodbijanje. Če je 3 v dobri veri ni tožbe na
izpodbojnost, ampak samo odškodninski zahtevek nasproti partnerju.
o Odgovornost za posebne in skupne obveznosti (enako kot pri ZZ)
o Obogatitveni zahtevek, če vlaga v nepremičnino
o V zmeljiško knjigo se partnerja vpišeta kot skupna lastnika

• Stanovanjsko varstvo partnerjev:

o Določba preprečuje, da bi partner brez soglasja drugega partnerja ustanovil pravico na
stanovanju, ki bi ovirala rabo stanovanja (samo stanovanja v skupni lasti)
o Če brez opravičljivega razloga, drug partner odreče soglasje, lahko partner prosi sodišče, da
soglasje v nepravdnem postopku nadomesti.
o Enako velja za odpoved najemnega razmerja (potrebno soglasje), čeprav je samo 1 parner
najemnik. Soglasje lahko nadomesti sodišče v nepravdnem postopku
o Soglasje mora biti v pisni obliki (ZZ – notarski zapis - ker gre za pravne posle iz skupnega
premoženja)

Sodišče upravičen razlog presoja glede na:

• Stanovanjske potrebe partnerjev (premajhno)
• Upravičene interese partnerjev (blizu službe)
• Druge okoliščine
• Koristi otrok, ki z njima živijo
• Pravice v primeru bolezni:
o P do obveščenosti o bolezni in zdravljenju partnerja
o P do obiskov
o P do odločanja o zdravljenju, če partner ne more odločati o sebi
*če odrasla oseba postane nesposobna za odločanje, se ji odvzame poslovna sposobnost, nato pa se
postavi skrbnik (bližnji sorodnik, zakonec, prijatelj), ki odloča tudi o zdravniških posegih.

• Prenehanje
o Z razveljavitvijo
o Z odločbo upravnega organa (vlogo se odda pri organu, kjer je bila registrirana; sledi vpis v
register IPS in izdaja odločbe upravnega organa)
o S smrtjo
o Z razglasitvijo za mrtvega

• Preživljanje:
o S tožbo v pravdnem postopku v 6 mesecih od prenehanja
o Pogoji za preživljanje so morali obstajati pred in po prenehanju
o Zahtevek se kljub pogojem lahko zavrne, če je partner storil kaznivo dejanje proti partnerju
(ne pa tudi proti sorodniku, kar pomeni, da so otroci manj zavarovani kot pri ZZ)
o Možna je tožba zaradi spremenjenih razmer
o Možen je sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa
o ZRIPS ne določa, ali je mogoča odpoved preživljanja  lahko se odpovemo v primeru
prenehanja z odločbo; v času trajanja pa se naj ne bi odpovedala preživnini
o Valorizacija (sodba, poravnava, izv. not. zapis na CSD)

• Delitev premoženja
o Deleži so enaki, razen, če dokažeta drugače
o Lahko sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa
o Sicer zahteva za delitev v nepravdnem postopku (možna napotitev na pravdni postopek)
• Stanovanje po prenehanju:
o Prenehanje z odločbo / razveljavitev
 Lahko se dogovorita, kdo bo ostal v stanovanju
 Ni dogovora  sodišče odloči v nepravdnem postopki, kdo ostane in kdo se izseli;
sodišče odloči rok za izselitev
 Ta odločba ne velja za službena stanovanja
o Smrt / razlagsitev za mrtvega
 Preživeli partner od najemodajalca lahko zahteva, da pod istimi pogoji vstopi v
najemno razmerje

• Otroci in davki:
o Ne ureja razmerja do otrok
o Ni mogoča posvojitev
o Ni dolžnosti preživljanja otroka partnerja
o Ni pravic iz zdravstvenega zavarovanja
o Ni pravic s področja socialne varnosti
o Ni davčnih olajšav

Razmerja med starši in otroci

Ugotavljanje izvora otroka

• očetovstvo
o vzpostavitev
 na naraven način – ob rojstvu
  na praven način – s posvojitvijo
 razmerji sta v pravnem smislu enaki, le da pri posvojitvi ni sorodstvenega razmerja
o domneva očetovstva
 oče otroka je materin mož
 velja v ZZ in 300 dni po prenehanju ZZ, ne glede na to kako ZZ preneha
o domnevni oče ima roditeljsko pravico, pravico do preživljanja … dokler traja domneva očetovstva
 dokler domneva ni izpodbita

• ZAKONSKI IN NEZAKONSKI OTROCI

o zakonski otrok
 otrok, rojen v zakonski zvezi
 otrok, rojen 300 dni po prenehanju ali razveljavitvi zakonske zveze (problem če sodišče
pozno razveljavi)
 za zakonske otroke velja domneva očetovstva, kar pomeni, da za očeta velja mož
otrokove matere (pater est, quem nuptiae demonstrant – oče je tisti, na kogar kaže
zakonska zveza) – domnevo očetovstva je mogoče izpodbijati
 mešanje krvi pomeni, da se za očeta šteje novi mož če mati v 300 dneh po prenehanju ali
razveljavitvi zakonske zveze sklene novo zakonsko zvezo (turbatio aut perturbatio
sanguinis)

o nezakonski otroci
 otrok, ki je rojen po 300 dnevih po prenehanju ali razveljavitvi zakonske zveze
 otrok, ki ni rojen v zakonski zvezi (rojen v zunajzakonski skupnosti ali samski materi)
 otrok, rojen v zakonski zvezi, kateremu je bila izpodbita domneva očetovstva
 za očeta nezakonskega otroka velja za očeta tisti, ki otroka prizna (pripoznanje
očetovstva) oz. tisti čigar očetovstvo se ugotovi s sodno odločbo (ugotovitev očetovstva)

o DNK testi – če je test narejen na skrivaj (brez privolitve matere ali otroka), je nedopustno tak test
uporabiti na sodišču
 pravo očetu ne prepoveduje, da bi opravil DNK test, hkrati pa mu ne dovoljuje, da bi tako
informacijo uporabil v sodnem postopku
 nemško ustavno sodišče je odločilo da skrivni test DNK posega v
informacijsko zasebnost posameznika
 3 modeli možnih pravnih ureditev
• sistem, ki do skrajnosti omeji pravico domnevnega očeta, da bi izvedel
resnico – z represijo grozi vsakomur, ki bi očetu omogočil, da izve resnico
(zdravnik izgubi licenco)
o negativne posledice – če hoče domnevni oče izvedeti resnico mora na
sodišče, to lahko ogrozi obstoj družine, tudi če se izkaže da je domnevni
oče tudi biološki oče otroka
• zdravniku ne prepoveduje opraviti skrivnega testa DNK, hkrati pa mu
onemogoča, da bi rezultate uporabil kot okoliščino, ki zbuja dvom v
očetovstvo in to kot dokaz uporabil na sodišču
o negativne posledice – ima informacije, ki jih ne more uporabiti, omejena
je pravica otroka da izve da njegovi socialni starši niso njegovi biološki
starši
o pozitivne posledice – če se pri testu izkaže da je domnevni oče res oče
otroka, ta sistem ohrani družino
o pri nas je uveljavljen ta sistem – skrivni testi niso prepovedani, vendar
jih ne moremo uporabiti na sodišču – če oče izpodbija očetovstvo, mora
navesti druge okoliščina zaradi katerih dvomi v očetovstvo – sodnik
lahko odredi test DNK
• dopušča skrivne teste DNK in omogoča uporabo teh testov na sodišču
o izpodbijanje očetovstva:
 očetovstvo se spodbija v pravdnem postopku
 pravna domneva očetovstva se spodbija tako, da se dokaže, da materin mož ni otrokov
oče
 če se v dokaže, da materin mož ni otrokov oče, prenehajo pravice in dolžnosti med njim in
otrokom za nazaj (od rojstva) – zakonski otrok postane nezakonski, ker mu je spodbito
očetovstvo
 ugotavlja se: kdaj je bil otrok spočet, ali je imela mati takrat spolne odnose z možem ali s
kom drugim, ali je bila mati umetno osemenjena, ali je mož sterilen ali impotenten
 dokazovanje, da materin mož ni otrokov oče, se lahko opravi s krvno preiskavo otroka,
matere in njenega moža, z antropomorfološko analizo, s preiskavo tkivnih antigenov, z
DNK analizo (glej zgorja DNK – analiza)

 aktivna legitimacija
• moški, ki misli, da je oče otroka
• domnevni oče
• mati
• otrok

 dokler domneva ni pravnomočno izpodbita mora preživljati otroka

 133 ZZZDR – verzijski zahtevek (poseben povračilni zahtevek)  lahko zahteva
povračilo stroškov preživljanja
• Kadar očeni ni znan  lahko zahteva od matere
• Kadar je oče znan  zahteva od očeta

o pasivna in aktivna legitimacija:

 aktivna legitimacija: domnevni oče
• pasivna legitimacija: otrok in mati
• subjektivni rok – oče lahko izpodbija v 1 letu odkar je izvedel za okoliščine, ki
vzbujajo dvom v njegovo očetovstvo
• objektivni rok – tožbe na izpodbijanje ne more vložiti več po preteku 5 let od
rojstva otroka
 aktivna legitimacija: mati
• pasivna legitimacija: domnevni oče + otrok
• rok: 1 leto od rojstva otroka
 aktivna legitimacija: otrok
• pasivna legitimacija: domnevni oče, mati
• rok: še 5 let po polnoletnosti (do 23 leta)
• pogoji
o od rojstva do 15 leta, ali če ni razsoden ga zastopa kolizijski zastopnik
o otrok sam, če je star 15 let in je razsoden (procesna sposobnost otroka za
izpodbijanje očetovstva nastopi, komulativno (15let+razsoden)
o po 18 ima popolno procesno sposobnost – tožbo vloži sam

 aktivna legitimacija: oseba, ki misli da je otrokov oče

• pasivna legitimacija: mati + otrok
• rok: v 1 letu od vpisa očetovstva otroka v matično knjigo
• pri nas ni določeno, da mora 3 oseba, ki izpodbija očetovstvo,
hkrati vložiti tudi tožbo na ugotovitev očetovstva (to bo določeno
v novem družinskem zakoniku)  dandanes prihaja do pravd iz
nagajivosti
 Po sodni praksi mora materin mož – domnevni oče, tožiti mater in otroka, mati domnevnega očeta in
otroka, otrok domnevnega očeta in mater  nujno enotno sosporništvo (za vse enaka tožba). Iz tega
razloga ne more mladoletnega otroka, ki spodbija očetovstvo zastopati mati, ampak se mu mora nujno
postaviti posebnega koliziskega skrbnika (čl.213).

KOP – vsak otrok ima pravico da po možnosti izve za svoj izvor (vendar to ureditev državam)
Mati ni dolžna navesti imena očeta. Otrok ne bo izvedel za očeta, ker se tožba lahko vloži samo zoper določeno
osebo. Vendar to ne prinaša nikakršnih negativnih sankciji (npr. odrek otroškega dodatka)

o 1. primer – otrok se rodi materi, ki ni v ZZ (domneva očetovstva ne velja) ali pa je otroku očetovstvo
izpodbito
 mati pa noče nevesti imena očeta
• otrok mora v tožbi na ugotovitev očetovstva navesti določeno osebo, če mu mati ne
pove proti komu, ne more vložiti tožbe
• pride do kolizije pravice matere do zasebnosti in pravice otroka izvedeti za svoj
izvor
• prednost ima pravica do zasebnosti
• otrok ne more uveljavljati pravice nasproti materi
o 2. primer – posvojitve
 matična knjiga – vpisani so otrokovo biološki starši, če so bili znani, potem pa tudi
posvojitelji
 bioloških staršev se ob posvojitvi ne izbriše iz matične knjige
o 3. primer – oploditev z biomedicinsko pomočjo
 v tem primeru, zakon otroku odreka pravico, da bi izvedel za svoj izvor
 otrok ne more zahtevati, da se mu razkrijejo podatki o darovalcu
 s tem se varuje družino darovalca
 razkrijejo se lahko le zdravstveni podatki (v posebej utemeljenih primerih)

• pripoznanje očetovstva
o otrok je pripoznan do 300 dni po prenehanju ZZ in do izpodbitja domneve očetovstva
o pripoznanje očetovstva je prostovoljna izjava določenega moškega, da je on oče nezakonskega
otroka
o ni mogoče pripoznati otroka, glede katerega velja domneva očetovstva – najprej je potrebno
domnevo izpodbiti, potem lahko sledi pripoznanje!
o pripoznanje velja za nazaj, od otrokovega rojstva naprej

o oče mora biti starejši od 15 let in razsoden

o otroka lahko pripozna pred
 CSD
 pred matičarjem
 v javni listini
 v oporoki
o ni mogoče po zastopniku, ker je strogo osebno dejanje
o pravico do spodbijanja pripoznanja očetovstva imasta samo otrok in tisti, ki misli, da je
otrokov oče
o če nekdo pripozna očetovstvo za otroka, za katerega ve da ni njegov, očetovstva ne more izpodbiti,
ker je voljo izjavil svobodno
 izjema: če gre za silo ali grožnjo se lahko izpodbija 1 leto od vpisa v MK; izjema je tudi
pripoznanje v oporoki
o otroka je mogoče pripoznati pred njegovim rojstvom, če je že spočet
o mati se mora strinjati s pripoznanjem – oče ne more pripoznati otroka, če se mati ne strinja
  v tem primeru lahko vloži tožbo na ugotovitev očetovstva v 1 letu odkar je prejel
obvestilo, da se mati ne strinja s pripoznanjem, v objektivnem roku 5 let od rojstva otroka
o pripoznati očetovstvo mrtvega otroka, je dovoljeno, če ima oče dednopravni interes

• Ugotavljanje očetovstva s tožbo

o Tožbeni upravičenci:
 Otrok
• Rok: do 23 leta
• Otrok, 15 let + razsoden  lahko sam vloži tožbo
• Pred procesno sposobnostjo (še ni 15 let ali ni razsoden), otroka zastopa mati, če
je ni pa skbrnik  v imenu in na račun otroka
• Otrok ne more s tožbo od matere zahtevati razkritja imena očeta
 Oče, ki je hotel pripoznat, pa mati ni dala soglasja
 Mati ne more vložiti tožbe!!! Mati jo vlaga v imenu otroka.

o Dokazovanje:
 Da je imel toženi spolni odnos z materjo
 Da je bil otrok spočet v tistem času
 Dokazuje se z DNK analizo

o EXC° PLURIUM CONCUBENTIUM: toženi se zagovarja, da je imela mati spolne odnose z

drugimi moškimi. Ugovor ne vpliva na druge moške – sodišče ne razširi tožbe nanje, ampak se
zoper njega konča. Mati mora tožbo vložiti zoper druge moške.

o Če oče umre – v 1 letu od smrti je še mogoče vložiti tožbo. Naperi se proti dedičem umrle osebe.

o CSD ne sme na lastno inciativo ugotavljati očetovstva.

o Določanje očetovstva in materinstva pri OBMP

 Mati: tista, ki je otroka rodila (mater semper certa est)
 Oče: Tisti moški, ki je dal kvalificirano soglasje za postopek OBMP. Izjema:
izpodbijanje ni mogoče, razen če zatrjuje, da je bil otrok spočet po naravni poti.

Posvojitev

• namen posvojitve je varstvo in preskrba mladoletnikov, ki nimajo staršev, in ljudem, ki nimajo naravnih
otrok, uresničiti željo po otrocih
• posvojitev se izvaja v upravnem postopku
• otroka da v posvojitev CSD
• Potrebno je soglasje (če je dano pred rojstvom je neveljavno)
• Razveza posvojitve je možna le pri nepopolni posvojitvi; razveljavitev, pa tudi pri popolni, kadar je
soglasje neveljavno.
• Razveljavitev popolne posvojiteve učinkuje ex nunc

Ex nunc / Ex tunc:
- Tožba na izpodbijanje očetovstva: EX TUNC
- Razvezo: EX NUNC
- Pripounanje očetovstva: EX TUNC
• Posvojitev je zadržek za sklenitev ZZ med posvojiteljem in posvojencem; pri nepopolni posvojitvi gre za
prepoved.
• razmerje posvojitelj posvojenec
o gre za pravno, ne dejansko razmerje (ni sorodstveno razmerje), po vsebini pa je enako razmerju
med biološkimi starši in otroci
o je zadržek za sklenitev ZZ, ni pa zadržek za sklenitev ZZ med posvojencem in posvojiteljevimi
sorodniki

• Posvoji se lahko samo otroka do 18 leta, razen če je že prej pridobil popolno poslovno sposobnost
o Starejši od 10 let – potrebno soglasje
o Ni mogoča, dokler se otrok ne rodi
• Popolna izločitev iz rodbine bioloških staršev
• s prehodom v rodbino posvojiteljev se vzpostavijo enaka pravna razmerja (P in D) kot med starši in otroki,
posvojitelji pridobijo RP; nastane tudi razmerje posvojenca do sorodnikov posvojitelja
• posvojitelje se vpiše v rojstno matično knjigo kot posvojenčeve starše

• Potrebna je privolitev staršev - mati da lahko soglasje po rojstvu otroka (ne pa pred njim) Izjema - otroka
se da v posvojitev, kadar ni izgledov ali so neznatni, da bo otrok še lahko živel s svojimi starši, kadar:
o Odvzeta RP
o Umrli
o Neznani
o Več kot 1 leto neznanega prebivališča
o Ne morejo trajno izraziti volje
o starši so otroka zapustili
o en roditelj je privolil v posvojitev otroka, drugemu roditelju je bila odvzeta roditeljska pravica, je
trajno nesposoben izjaviti voljo, njegovo prebivališče je že 1 leto neznano

• Otroka se da v posvojitev, kadar ni izgledov ali so neznatni, da bo otrok še lahko živel s svojimi starši
• Poiskusna posvojitev:
o Posvojitev šele 1 leto po izpolnitvi pogojev; če je posvojitev opravljena pred pretekom enoletnega
roka, je neveljavna
o Namen je, da se otrok navadi na novo okolje
 ta rok onemogoča naravnim staršem, da bi po preteku 1 leta uspeli z zahtevo, naj se jim
vrne otroka, ki je že pri posvojitelju, hkrati pa varuje roditeljsko pravico naravnih staršev
 v tem času ko teče enoletni rok, imajo starši še roditeljsko pravico, vendar njeno
izvrševanje miruje, roditelj ne izvršuje nobenih pravic in dolžnosti, takega otroka se
postavi pod skrbništvo
o Za 1 leto se da otroka k bodočim posvojiteljem
o Uporablja se pravilo o rejništvu, ne plačuje se rejnine
o Bodoči posvojitelj mora izpolnjevat pogoje posvojitelja in pa rejnika. Dokler otrok ni posvojen, ga
lahko starši zahtevajo nazaj.
o CSD lahko 1 letni rok skrajša, če je to otroku v korist
 Staršev ni več
 Odvzeta RP
o Kadar starši ne izvršujejo RP  RP miruje, otrok pa ima skrbnika, ki izvršuje tista upravičenja, ki
jih rejnik (bodoči posvojitelj) ne more OZ. imajo roditeljsko pravico še vedno biološki starši
vendar njeno izvrševanje miruje (za otroka skrbijo rejniki), starši so dolžni preživljati otroka (???)

• Blanko posvojitev: otrokovi biološki starši dajo soglasje, nevedo pa kdo bo otroka posvojil  Ni v
sloveniji (lahko je koristna, kadar so otroka starši pretepali/zlorabljali in jim je bila odveta RP – pri nas CSD
v tem primeru, ne izda podatkov o posvojiteljih, če bi ga naravni starši lahko ogrožali)
• Enostranska posvojitev pomeni, da eden od zakoncev posvoji otroka drugega zakonca
o če je bilo očetovstvo takega otroka že ugotovljeno, mora oče dati soglasje za posvojitev, razen če
ne živi več
o taka posvojitev je otroku v korist, ker bo lahko odraščal v vzdušju sreče, ljubezni in razumevanja
• Nastanek posvojitve:
- posvojitev nastane z odločbo, ki jo izda CSD, potem ko ugotovi, da so podani pogoji za posvojitev in da je
posvojitev posvojencu v korist
- postopek posvojitve se opravi v posebnem postopku, ki ga CSD uvede
- na predlog bodočega posvojitelja
- po uradni dolžnosti (če je otrok najden)
- podatki o posvojitvi niso tajni, v matično knjigo se vpiše posvojitelje kot starše, vpis naravnih staršev ne
razveljavi
- pred posvojitvijo se lahko da otroka za določen čas v rejništvo bodočim posvojiteljem, da se ugotovi, ali se
bodo lahko vživeli v nov položaj in da se ugotovi ali bo posvojitev posvojencu v korist – poskusna
posvojitev
- v tem času se uporabljajo določbe o rejništvu, vendar ni rejnine
- poskusna posvojitev je nesmiselna za otroke v zelo nizki starosti

• Neveljavnost posvojitve
- posvojitev je neveljavna, če niso izpolnjeni vsi pogoji za njen nastanek
- postopek za razveljavitev uvede CSD:
- po uradni dolžnosti
- na zahtevo: posvojenca, njegovih staršev, posvojitelja
- razveljavitev posvojitve učinkuje za naprej (Ex nunc)

• Posvojitelj:
o Tujec je lahko samo kadar ni posvojitelja v domači državi (mednarodna posvojitev)
o Zakon določa da nikogar ne more posvojiti več oseb, razen če sta posvojitelja zakonca
o Zakonci lahko samo skupaj posvojijo otroka
o ZZS partnerja
 v ZZS skupnosti lahko le eden posvoji otroka (novi DZ – le skupaj)
 napačno prepričanje da ZZS niso tako stabilne kot ZZ
 obid (izigranje) predpisa
• eden izmed ZZS partnerjev se javi na CSD, reče, da je samski in da želi posvojiti
otroka
• potem reče, da je ZZS nastala šele po posvojitvi
• drugi partner lahko vedno posvoji otroka svojega partnerja, če ta nima drugega
starša ali da ta starš soglasje
• v tem primeru, če je partner tujec ne velja načelo n° subsidiarnosti
o vsaj 18 let starejši od posvojenca (izjemoma CSD dovoli (spregleda) posvojitev otroka, ki ni 18 let
mlajši od posvojitelja)
o Ne more bit sorodnik v ravni črti, brat/sestra, skrbnik varovanca dokler traja skrbništvo
o posvojitelj mora imeti določene moralne, vzgojne in zdravstvene lastnosti
o posvojitelj ne more biti oseba, ki ji je bila odvzeta roditeljska pravica

• pri nas ni evidenc otrok, ki čakajo na posvojitev in staršev, ki želijo posvojiti – pomanjkljivost

• mednarodne posvojitve
o KOP:
 Pogoji
• posvojitelj je tujec
• subsidiarnost
o otrok se lahko posvoji v tujino, če v domači državni ni mogoče najti
ustreznega posvojitelja ali nadomestnega varstva
 • enakih razmer
o razmere v državi kamor se otroka posvoji morajo biti enake ali boljše,
kot so v otrokovi matični državi

Pravne posledice posvojitve

RAZMERJE MED POSVOJITELJEM IN POSVOJENCEM

- razmerje med posvojiteljem in posvojencem je enako kot razmerje med roditeljem in otrokom
- posvojitelj se vpiše v matično knjigo kot otrokov roditelj, posledica vpisa je, da se za takega otroka ne
more več ugotavljati očetovstva oz. materinstva
- posvojitelj s posvojitvijo pridobi roditeljsko pravico
- če roditeljske pravice ne izvršuje v redu, CSD izvrši potrebne ukrepe ali celo predlaga sodišču naj odvzame
posvojitelju roditeljsko pravico
- posvojitelj posvojencu izbere osebno ime
- med posvojiteljem in posvojencem nastane vzajemna dolžnost preživljanja
- posvojitelj ima pravico do osebnih stikov s posvojencem, če ne živi z njim
- posvojitelj in posvojenec ne moreta skleniti med seboj zakonske zveze
- posvojitev ne preneha s smrtjo posvojitelja ali posvojenca, tako kot tudi naravno razmerje sorodstva ne
prenehajo na tak način

RAZMERJA MED POSVOJENCEM IN SORODNIKI POSVOJITELJA

- razmerja med posvojencem in sorodniki posvojitelja so enaka kot razmerja med naravnimi sorodniki
- posvojenec ima izenačen položaj z naravnimi otroki posvojitelja
- posvojitev ni zadržek za sklenitev zakonske zveze med posvojencem in sorodniki posvojitelja
- razmerja med posvojencem in sorodniki posvojitelja imajo pomen predvsem na dednopravnem področju

RAZMERJA MED POSVOJENCEM, NARAVNIMI STARŠI IN DRUGIMI NARAVNIMI SORODNIKI

- razmerja med posvojencem, naravnimi starši in drugimi naravnimi sorodniki s posvojitvijo dokončno in
popolnoma prenehajo (razen pri enostranski posvojitvi!!!)
- prenehanje razmerja med posvojencem in naravnimi sorodniki imajo tudi pomen na dednopravnem
področju

Posvojitev po konvencijah
- Konvencija o otrokovih praivcah določa:
- da se s posvojitvijo varuje otroka, ki je prikrajšan za družinsko okolje
- da je otrokova korist vodilo za posvojitev
- da posvojitev odobri pristojni organ
- da mednarodna posvojitev pride v poštev subsidiarno (če ni mogoče najti primernega
posvojitelja v matični državi)
- da mora biti otrok v državi posvojitelja obravnavan vsaj tako dobro ali boljše kot bi bil v
domovini
- Slovenija je ratificirala tudi Haaško konvencijo o varstvu otrok in sodelovanju pri mednarodnih
posvojitvah – po tej konvenciji se z mednarodno posvojitvijo omogoča, da se otroku, kateremu ne najdejo
primerne družine v njegovi matični državi, zagotovi družino iz druge države

Razmerja nepopolne posvojitve

- nepopolne posvojitve se po ZZZDR ne morejo več sklepati (na podlagi 229. člena ZZZDR se za
nepopolno posvojitev (ki je bila takrat tudi edina možna) uporabljajo določbe iz Temeljnega zakona o
posvojitvi, niso več pomebne določbe o nastanku in pogojih takšne posvojitve, temveč določbe o posledicah
in o prenehanju posvojitve)
- nepopolne posvojitve, sklenjene po Temeljnem zakonu o posvojitvah, še vedno obstajajo
- če obstajajo pogoji za popolno posvojitev, se lahko nepopolno posvojitev spremeni v popolno
- razlika med popolno in nepopolno posvojitvijo
 - z nepopolno posvojitvijo med posvojencem in sorodniki posvojitelja ne nastane sorodstveno
razmerje, niti pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz tega razmerja
- nepopolna posvojitev ne vpliva na pravice in dolžnosti posvojenca do naravnih staršev in
drugih sorodnikov
- Posvojenec ne preide popolnoma iz rodbine naravnih staršev
- Posvojenec ne more dedovati po sorodnikih nepopolnega posvojitelja
- Posvojenec ni upravičen do dedovanja, če ima posvojitelj še svoje otroke in ga je izključil od
dedovanja
- nepopolna posvojitev ni zakonski zadržek za sklenitev zakonske zveze, utemeljuje samo zakonsko
prepoved. Zakonska zveza sklenjena kljub tej prepovedi ni neveljavna, pač pa posvojitev preneha. (TZZZ je
takšno prepoved določal, ZZZDR pa je ne pozna – določbo po mnenju Zupančiča še vedno lahko
uporabljamo, saj nezdružljivost razmerja med zakoncema in razmerja podobnega roditeljskemu, slej kot prej
drži.)

- nepopolna posvojitev preneha

- z razvezo posvojitve (pri popolni to ni mogoče)
- če posvojenec in posvojitelj skleneta zakonsko zvezo

PRAVNA UREDITEV REJNIŠTVA

• opredelujeta ga dva zakona: ZZZDR in ZIRD (Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti)
• Pri nas splošen namen rejništva, ki je začasno prebivanje otroka pri drugi družini, ker ne more prebivati v
biološki družini preide v dolgotrajno rejništvo (otrok ostane v rejništvu do polnoletnosti), navadno ker
starši ne izbolšajo svojega vedenja.
• Če se po 18. letu redno šola, lahko s soglasjem ostane v reji do 26. leta
• Motnja v telesnem ali duševnem razvoju – lahko ostane v reji tudi po polnoletnosti in sicer neomejeno
• Vse pomebnejše odločitve se sprejemajo s soglasjem staršev/skrbnika + CSD otroka
I. POJEM REJNIŠTVA
- rejništvo je oblika varstva mladoletnikov, ki se izvaja z nego, vzgojo in oskrbovanjem v tuji družini
- rejniki so osebe, ki niso mladoletnikovi starši, posvojitelji ali skrbniki, lahko njegovi sorodniki
- v rejništvo odda mladoletnika CSD ali starši
- rejništvo je odplačno razmerje – rejnik dobi za svoje delo rejnino

II. POGOJI ZA REJNIŠTVO

POGOJI ZA REJENCA
- v rejništvo se odda lahko le mladoletnika:
- če nima lastne družine (nima naravnih ali adoptivnih staršev)
- če iz različnih razlogov ne more živeti pri starših (bolezen, droge, delo v tujini)
- če živi v okolju, v katerem je ogrožen njegov telesni in duševni razvoj
- če ima telesne ali duševne motnje in potrebuje posebno usposabljanje

POGOJI ZA REJNIKA
- rejniška družina mora rejencu v čim večji meri nadomestiti naravno družino in skrb staršev
- Ministrstvo za družino vsak september sporoči koliko rejnikov je potrebnih. CSD predstavi to
kandidatom in pobere prijave. Za vsako osebo napravi oceno primernosti, kar pošlje na ministrstvo
kjer izberejo kandidate, ki se pošlejo na usposablanje.
- pogoji za rejnika:
- stalno prebivališče v RS
- vsaj poklicno izobrazbo, razen če je otroku posebaj v korist
- polnoletnost
- ne sme mu biti odvzeta RP ali živeti z osebo, ki ji je bila odvzeta RP
- ne sme mo biti odvzeta poslovna sposobnost
 - rejnik ne sme biti starejši od 60 let
- rejnik mora biti vsaj 18 let starejši od rejenca
- pri rejniku ne sme biti okoliščin, zaradi katerih bi bil ogrožen otrokov razvoj in izobraževanje

- Vrste rejnikov:
- rejniško dejavnost opravlja poleg svojega poklica
- rejništvo kot edini poklic
za ta dva, velja vpis v register, postopek usposablanja in prijava
- otrokov sorodnik
CSD izdela pisno ugotovitev primernosti (enkrat na 5 let mora na posebno usposablanje – to
velja za vse rejnike)
- Istočasno ima lahko rejnik max. 3 rejence, razen če je več bratov in sester in jim je to v korist. Kadar
pa je rejniku to edini poklic, mora imeti minimalno 3 rejence, razen v primeru posebne situacije
(bolezen otroka) lahko ima manj.

- Rejnina:
- Oskrbnina – stroški za rejo
- Plačilo za delo – vsi rejniki, razen sorodnika

- Postopek izbere rejnika:

- Če je le mogoče z otrokovega območja
- Odločba CSD + rejniška pogodba (v rejniški pogodbi so navedene P in O: trajanje pogodbe,
rejnina, obseg oskrbe, druge obveznosti rejnika)

- Priprava na pričetek izvajanja rejništva + CSD spremlja izvajanje

- Po namestitvi je potrebna individualna projektna skupina, ki koordinira delo in po potrebi
skupino razširi. Sestavljajo jo:
o Socialni delavec centra otroka
o Socialni delavec centra rejnika
o Rejnik
o Biološka družina
o Rejenec
- Sestane se v 1 mesecu po namestitvi + potreben načrt

- Stiki: Starši načeloma obdržijo pravico do stikov, razen če ni otroku v korist. Možni so tudi stiki s
3. osebami. Po pravilniku se stiki urejajo v okviru projektne skupine brez odločbe. To je neustavno.
Stike bi moralo potrditi sodišče, če bi šlo za sporazum oz. bi moralo odločati o stikih. P in D ne more
določiti podzakonski akt.

- CSD nadzoruje z:
o Obiskom na domu, v šoli
o Povabilom na razgovor
o Sodeluje z drugimi institucijami

- Če ni možna vrnitev k staršem ali rejništvo ni v korist otroku, je optimalen odvzem RP in

posvojitev otroka.

III. NASTANEK REJNIŠTVA

- rejništvo nastane z odločbo CSD – odločba vsebuje izrek o oddaji otroka v rejništvo in določitev rejnika
- po pravnomočnosti odločbe CSD sklene z rejnikom pisno pogodbo, v kateri se določijo pravice in
dolžnosti strank, bistvena sestavina pogodbe je določitev rejnine
- otrok se lahko odda v rejništvo samo s privoljenjem staršev, razen če je staršem odvzeta roditeljska
pravica ali poslovna sposobnost
IV. VSEBINA REJNIŠTVA
- rejnik ima otroka pri sebi, ga neguje in vzgaja in varuje – to omogoča otroku zdravo rast, izobraževanje,
skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje
- Rejništvo je družinsko pravno varstvo, ki se izvaja z vzgojo, nego, varstvom pri drugi družini.
Rejništvo je nujno pri fizično osebi. Vzgoja in varstvo v zavodu ni rejništvo!!!

DOLŽNOSTI REJNIKA
- rejnik opravlja določene dolžnosti, ki jih imajo sicer starši v okviru izvrševanja roditeljske pravice –
skrbi za varovanje otroka, zdravje, negovanje in oskrbovanje, za vzgojo, izobraževanje in usposobitev za
življenje, pravilen odnos do učenja, oblikovanje lastne identitete...
- starši morajo dati soglasje samo za najpomembnejše vzgojne ukrepe rejnika – ampak samo če je bilo
potrebno njihovo soglasje za oddajo otroka v rejo, sicer odloča CSD

PRAVICE IN DOLŽNOSTI STARŠEV

- staršem ostanejo tiste pravice in dolžnosti, ki niso združljive z bistvom in namenom rejništva, to je:
- upravljanje otrokovega premoženja in zastopanje v premoženjskih zadevah
- dolžnost staršev do preživljanja otroka (in kasneje dolžnost otroka, da preživlja starše)
- posebna upravičenja, ki izvirajo iz roditeljske pravice
- pravica do osebnih stikov z otrokom, razen če so jim stiki prepovedani
- pravica do dedovanja

NADZOR CSD
- CSD nadzoruje delo rejnika in mu pomaga
- če rejnik ne zagotavlja otrokove koristi, CSD razveže rejniško pogodbo in odvzame otroka rejniku
- vsebina nadzora CSD
- skrbi, da se izpolnjuje namen rejništva
- spremlja razvoj rejenca
- vzdržuje stike z rejencem in rejnikom
- ugotavlja, ali rejnik izpolnjuje svoje obveznosti
- opozarja rejnika na napake in daje predloge za odpravo napak
- poučuje rejnika in mu daje nasvete

V. PRENEHANJE REJNIŠTVA

PRENEHANJE REJNIŠTVA
- če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bilo rejništvo potrebno
- z usposobitvijo rejenca za samostojno življenje (s polnoletnostjo rejenca) – izjemoma lahko traja dlje, če
rejenec zaradi telesnih in duševnih napak ni sposoben za samostojno življenje
- s posvojitvijo rejenca
- s sklenitvijo zakonske zveze
- s smrtjo rejenca

PRENEHANJE REJNIŠKE POGODBE

- s prenehanjem rejniške pogodbe preneha samo konkretno rejniško razmerje, ne preneha pa rejništvo
- CSD mora poskrbeti za oddaja otroka drugemu rejniku
- CSD razveže rejniško pogodbo:
- če rejnik ne izpolnjuje z zakonom predpisanih pogojev
- če rejnik ne izpolnjuje svojih dolžnosti
- na zahtevo rejnika, če ima za to pomembne razloge
- rejniška pogodba preneha:
- če umre rejnik
- če preneha rejništvo nasploh
VI. SMISELNA UPORABA DOLOČB O REJNIŠTVU
- oddaja otroka v rejništvo po starših: v tem primeru ne nastane pravo rejništvo, ampak pogoji in namen
takega rejništva ter obseg dolžnosti rejnika do rejenca so enaki kot za pravo rejništvo (ko CSD odda otroka
v rejništvo)
• v 1 mesecu mora starš ali rejnik obvestiti CSD  CSD spremlja izvajanje rejništva
• za rejnika niso predpisani splošni pogoji
• če CSD ugotovi, da ni otroku v korist, predlaga odvzem RP in posvojitev
• trend odprave tega instituta, ker oseba ni izbrana s strani države in ni nujno ustrezna
- odvzem otroka staršem in izročitev drugi osebi v varstvo: to je eden izmed posebnih ukrepov s katerimi
CSD posega v roditeljsko pravico, gre za ukrep prisilnega značaja, ki se opravi tudi brez privoljenja staršev
- oddaja otroka drugi osebi ob razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze: ta ukrep se opravi le če ni nobene
možnosti, da bi lahko otrok živel pri kateremkoli od staršev ali če bi bile ogrožene otrokove koristi pri enem
in pri drugem staršu, tudi ta ukrep se lahko izpelje brez privoljenja staršev
- oddaja otroka bodočemu posvojitelju – poskusna doba: otroka se lahko da pred nastankom pogojev za
posvojitev (potek roka 1 leto) v rejništvo, če to narekuje otrokova korist, v tem primeru mora izpolnjevati
tudi pogoje za posvojitelja, rejnika je potrebno opozoriti, da morda do posvojitve po poskusni dobi ne bo
prišlo

PRAVNA UREDITEV SKRBNIŠTVA

I. POJEM IN VRSTE SKRBNIŠTVA

- skrbništvo je zakonsko urejena oblika varstva:
- varstvo mladoletnikov, za katere ne skrbijo starši – skrbništvo za mladoletnike
- varstvo polnoletnih oseb, ki niso sposobne skrbeti same zase, za svoje pravice in koristi –
skrbništvo za polnoletne osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost
- varstvo oseb, ki nimajo možnosti da bi skrbele same zase in za svoje pravice in koristi, ne gre
za celovito varstvo osebe in premoženja – skrbništvo za posebne primere
- skrbništvo se zaupa skrbniku, ki neposredno skrbi za osebo, premoženje, pravice in koristi varovanca

II. NALOGE CSD GLEDE SKRBNIŠTVA

- CSD mora zagotoviti, da bo oseba, ki potrebuje skrbniško varstvo dobila to varstvo
- ko CSD izve za tako osebo začne postopek za postavitev pod skrbništvo po uradni dolžnosti
- CSD mora ves čas trajanja skrbništva skrbeti, da bo skrbništvo delovalo v varovančevo korist
- postavitev določene osebe pod skrbništvo in prenehanje skrbništva se vpiše v rojstno matično knjigo vpiše
- pristojnosti CSD v zvezi s skrbništvom
- odloča o postavitvi pod skrbništvo
- imenuje ali razreši skrbnika
- odloča o obsegu skrbnikovih pravic in dolžnosti
- odloča o pravicah in koristih varovanca
- nadzorstvena funkcija CSD:
- CSD nadzoruje delo skrbnika glede osebe varovanca in glede premoženja varovanca
- CSD prisili skrbnika da opravlja svoje dolžnosti
- CSD odredi primerne ukrepe za zavarovanje varovančevih koristi

III. SKRBNIK NETIPIČNE OBLIKE SKRBNIŠTVA

- uradno skrbništvo: CSD lahko odloči, da bo sam opravljal to skrbništvo, dolžnosti skrbnika opravlja CSD
po svojem delavcu, ki uveljavlja osebno skrb za varovanca v imenu in ob odgovornosti CSD
- skrbništvo pravne osebe: dolžnost opravljanja skrbništva lahko CSD zaupa pravni osebi, ki imenuje
posameznika, ki opravlja dolžnosti skrbnika v imenu in ob odgovornosti pravne osebe
- zavodsko skrbništvo: če je varovanec v zavodu, je njegov skrbnik vodja zavoda, za opravljanje skrbniških
nalog, ki ne spadajo v okvir redne dejavnosti zavoda, postavi CSD posebnega skrbnika
IV. POSTAVITEV, UPRAVIČENJA IN DOLŽNOSTI SKRBNIKA
- skrbnika postavi CSD z odločbo, v kateri določi njegove dolžnosti in obseg upravičenj
- upravičenja in dolžnosti skrbnika:
- skrbnik je dolžan vestno in skrbno opravljati svoje dolžnosti
- skrbnik je pri izvrševanju svoje funkcije samostojen, zato je tudi osebno odgovoren
- skrbnik prosto presoja, v čem je v dani situaciji varovančev interes
- CSD skrbnika nadzoruje, skrbnik mora poročati CSD in mu podati račun o svojem delu
- CSD lahko svetuje skrbniku, ne more mu izdajati ukazov in obveznih navodil
- skrbnik za svoje delo ne dobi plačila, dobi pa povrnjene upravičene stroške, ki jih ima z
opravljanjem skrbništva

OBLIKE SKRBNIŠTVA

I. SKRBNIŠTVO ZA MLADOLETNIKE
- skrbništvo za mladoletnike je celovito varstvo mladoletnika, ki nadomešča varstvo in skrb staršev, ki ne
morejo, nočejo ali ne smejo skrbeti za otroka

POSTAVITEV MLADOLETNIKA POD SKRBNIŠTVO

- mladoletnika se postavi pod skrbništvo
- če nima staršev (so umrli, niso znani...)
- če starši zanj ne skrbijo
- če je obema staršema odvzeta roditeljska pravica
- če je obema staršema odvzeta poslovna sposobnost
- če sta oba starša zadržana in ne moreta izvrševati roditeljske pravice

DOLŽNOSTI IN PRAVICE SKRBNIKA

DOLŽNOSTI SKRBNIKA, KI SO ENAKE DOLŽNOSTIM STARŠEV
- varstvo in vzgoja mladoletnika: skrbnik poskrbi za namestitev varovanca, nadzoruje njegovo gibanje,
skrbi za njegovo življenje, vzgojo, izobrazbo in usposobitev za življenje in delo, pomembnejše ukrepe glede
varstva in vzgoje skrbnik lahko izpelje samo s privolitvijo CSD (oddaja v zavod ali tretji, odločitve glede
šolanja, odločitve glede poklica, sterilizacija nerazsodnega varovanca), skrbnik uživa enako pravno varstvo
kot starši
- upravljanje mladoletnikovega premoženja: skrbnik lahko samostojno upravlja z otrokovim premoženjem,
ki spadajo v okvir rednega poslovanja, za pomembnejše pravne posle mora skrbnik pridobiti odobritev CSD
(odtujitev ali obremenitev nepremičnin, odtujitev premičnin večje vrednosti, odklonitev dediščine, volila ali
darila), CSD pravni posel odobri, če meni, da je potreben zaradi preživljanja in izobrazbe varovanca ali je
varovancu v korist
- zastopanje mladoletnika: skrbnik zastopa varovanca na osebnem in na premoženjskem področju, za pravne
posle ki presegajo okvir rednega poslovanja, mora skrbnik dobiti privoljenje CSD, skrbnik ne more zastopati
varovanca v strogo osebnih pravnih poslih, po 15. letu varovanec lahko sam sklepa pravne posle vendar je
za veljavnost teh poslov vedno potrebna privolitev skrbnika, po potrebi tudi privolitev CSD
DOLŽNOSTI SKRBNIKA, KI NISO ENAKE DOLŽNOSTIM STARŠEV
- skrbnik ni dolžan varovanca preživljati: sredstva za preživljanje dobi iz naslova preživnine od staršev in
iz naslova socialne varnosti, med skrbnikom in varovancem ni vzajemne dolžnosti preživljanja, če je
zavarovanec zaposlen mora prispevati za svoje preživljanje
- skrbnik ni dolžan imeti varovanca pri sebi: če ga nima pri sebi mora poskrbeti za njegovo namestitev,
varovanec je dolžan živeti tam, kjer določi skrbnik

PRENEHANJE SKRBNIŠTVA
- s polnoletnostjo varovanca
- s pridobitvijo popolne poslovne sposobnosti
- s posvojitvijo
- če roditeljska pravica ali njeno izvrševanje zopet oživi
- s smrtjo varovanca

II. SKRBNIŠTVO ZA OSEBE, KI JIM JE ODVZETA POSLOVNA SPOSOBNOST

- skrbništvo obsega celovito skrb za varovanca, kateremu je odvzeta poslovna sposobnost – skrb za
varovančevo osebo (oskrba, zdravljenje, usposabljanje za samostojno življenje) in skrb za premoženjske in
druge koristi

ODVZEM POSLOVNE SPOSOBNOSTI IN POSTAVITEV POD SKRBNIŠTVO

- poslovna sposobnost se odvzame osebi, ki sposobna skrbeti sama zase, za svoje pravice in koristi
- razlogi za odvzem poslovne sposobnosti
- napake razuma, volje, značaja: duševna prizadetost, trajna in pretirana uporaba alkohola in
živčnih strupov in znavade, zapravljivost, tožbarjenje (kverulantstvo)
- hujše telesne napake: gluhonemost, slepota...
- poslovna sposobnost se odvzame delno (položaj otroka po 15. letu) ali popolnoma (položaj otroka do 15.
leta)
- sodišče odvzame poslovno sposobnost v nepravdnem postopku
- uvedbo postopka lahko zahtevajo: zakonec ali zunajzakonski partner, določeni sorodniki prizadete osebe,
CSD, prizadeta oseba sama, če ve za kaj gre, državni tožilec (sodišče po uradni dolžnosti)
- takoj ko CSD dobi pravnomočno odločbo sodišča o odvzemu poslovne sposobnosti, prizadeto osebo
postavi pod skrbništvo in ji določi skrbnika

DOLŽNOSTI IN PRAVICE SKRBNIKA

- skrbnik si mora prizadevati, da se odpravijo vzroki za odvzeto poslovno sposobnost (rehabilitacija)
- skrbnikove pravice in dolžnosti so odvisne od tega, ali je varovancu odvzeta poslovna sposobnost v celoti ali
delno:
- skrbnik osebe, kateri je poslovna sposobnost v celoti odvzeta, nadomešča voljo varovanca, pri
pravnih poslih in pri izjavi volje, tak varovanec je tudi pravdno nesposoben
- skrbnik osebe, kateri je poslovno sposobnost delno odvzeta, samo voljo dopolnjuje varovanca,
varovanec lahko sam sklepa pravne posle, skrbnik pa mora dati privolitev, tak varovanec je tudi pravdno
sposoben v mejah poslovne sposobnosti (razen če mu je bila poslovna sposobnost odvzeta zaradi
tožbarjenja)
- varovancu se lahko dovoli, določene posle opravlja samostojno, brez privolitve skrbnika, pri tem se upošteva
razloge, zaradi katerih je bila varovancu poslovna sposobnost odvzeta

PRENEHANJE SKRBNIŠTVA
- če sodišče varovancu vrne poslovno sposobnost (če preneha razlog, zaradi katerega je prišlo do odvzema)
- če varovanec umre

VI. SKRBNIŠTVO ZA POSEBNE PRIMERE

- pri skrbništvu za posebne primere ne gre za celovito varstvo osebe in premoženja varovanca
- gre za varstvo v omejenem obsegu, osebi se postavi skrbnika, da lahko uveljaviti svoje koristi in pravice
- osebe se ne postavi pod skrbništvo ampak se ji postavi skrbnika

POSTAVITVE POSEBNEGA SKRBNIKA

- skrbnika za posebne primere se postavi takrat, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi
posameznika
- zakon zagotavlja skrbništvo za posebne primere: odsotni osebi, neznanemu lastniku premoženja, osebi,
katere zaradi nasprotnih interesov ne more zastopati zakoniti zastopnik, tujemu državljanu, ki mu je varstvo
potrebno
- postavitev skrbnika v ostalih primerih: za varstvo nasciturusa, težko bolne osebe, ki ji ni bila odvzeta
poslovna sposobnost, odsotne osebe, za katero je bivališče znano, osebe na prestajanju prostostne kazni...
POSTAVITEV SKRBNIKA ODSOTNI OSEBI
- CSD postavi skrbnika odsotni osebi, katere prebivališče ni znano in ki nima zastopnika
- razlog za postavitev je, da je treba poskrbeti za pravice in koristi odsotne osebe ali pa za pravice in koristi
tretje osebe, ki ji grozi škoda ker odsotna oseba ne more ravnati (v primeru dedovanja skrbnih poda dedno izjavo
za odsotnega)
POSTAVITEV SKRBNIKA NEZNANEMU LASTNIKU PREMOŽENJA
- CSD postavi skrbnika neznanemu lastniku premoženja, kadar je treba skrbeti za njegovo premoženje (v
primeru dedovanja ali v postopku denacionalizacije, če je upravičenec umrl)
POSTAVITEV KOLIZIJSKEGA SKRBNIKA
- CSD postavi kolizijskega skrbnika osebi, ki jo zaradi nasprotnih interesov ne more zastopanje zakoniti
zastopnik (mladoletnik pod roditeljsko pravico ali varovanca pod skrbništvom)
- v primeru sklepanja pravnih poslov ali pravdanja med otrokom in staršem/skrbnikom in
varovancem
- v primeru nasprotja interesov otrok pod skupno roditeljsko pravico/ varovancev pod istim
skrbnikom
POSTAVITEV SKRBNIKA TUJEMU DRŽAVLJANU, KI POTREBUJE VARSTVO
- tujemu državljanu, se postavi skrbnika kadar je to potrebno zaradi varstva njegove osebnosti, pravic in koristi
- ti ukrepi so začasni, dokler organ tuje države ne ukrene kar je treba

PRENEHANJE SKRBNIŠTVA ZA POSEBNE PRIMERE

- skrbništvo za posebne primere preneha, ko preneha potreba, da bi skrbnik še nadalje varoval pravice in koristi
osebe pod skrbništvom
- ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

Izpitni primeri:
 Katere začasne odredbe izda sodišče v ZS in SRSO samo na predlog:
• Izselitev zakonca iz skupnega stanovanja, da se prepreči nasilje
• Preživljanje zakonca
• Glede otrok se vedno poda še po uradni dolžnosti!

 - Za veljavnost pogodbe o delitve skupnega premoženja zakoncev med trajanjem ni potrebna oblika
notarskega zapisa – NE
- Starši so dolžni preživljati polnoletnega otroka, ki se redno šola do 26 leta – JA
- Za veljavnost sporazuma o preživljanju zakonca v primeru razpada ZZS je potrebna overitev na sodišču 
NE (potrebn je izvršljiv notarski zapis)

 Moški je pripoznal otroka za katerega je vedel, da ni njegov. Kdaj lahko izpodbije.

o Zmota, sila, zvijača
o Preklic oporoke

 Imetniki RP, vendar so v izvrševanju imejeni:

o Posvojitelj – NE
o Starš, ki mu otrok ob razvezi ni zaupan v vzgojo in varstvo – JA
o Skrbnik – NE, ker nima RP
o Rejnik – NE, nima RP
o Starši, ki imajo otroka v reji – JA
o Starš, ki mu je otrok ob razvezi zaupan v vzgojo in varstvo – NE, ni omejen

 Pravice otroka po MEKOUP

o Pravica do informiranja
o P do zastopnika – koliziskega, kadar je v korist
o P do mnenja
o Da bi imel take pravice kot jih imajo stranke (pritožba, tožba)

 Starša otroka B sta 3 leta pravnomočno razvezana na podlagi predloga za sporazumno razvezo ZZ. Takrat
sta se sporazumela tudi o izvrševanju stikov med materjo in otrokom. Stiki potekajo v skladu s koristjo
otroka. Očetu je telefonirala bivša tašča in zahtevala stike z otrokom. Mati, otrok in CSD stike s taščo
podpirajo, oče jim nasprotuje. Vsi poskusi za dosego sporazuma pred CSD so bili neuspešni.
o Kdo od zainteresiranih oseb lahko zahteva stike in pred katerim organom?
 Odloča sodišče v nepravdnem postopku (ker se ne odloča skupaj z ViV) Predlog lahko vloži: tašča,
CSD, otrok (15+razsoden)
o Kaj bo moral nujno ta organ pridobiti pred odločitvijo?
Poročilo CSD in mnenje otroka (sam ali po zaupniku)
o V katerem postopku odloča? Nepravdnem

 Starša otroka, ki ima hude motnje v duševnem razvoju, zaradi katerih ne more skrbeti zase, želita da se RP
podaljša. Do kdaj lahko vložita zahtevek?
Pred polnoletnostjo in po njej, če so razlogi obstajali že pred polnoletnostjo

 Ženin A in pooblaščenka neveste B (pooblaščenka je z ženinom v stranski črti 3 kolena sorodstva) sta v
prisotnosti upravnega organa in matičarja ter 2 prič na za to določenem prostoru in na način, ki se stvatom in
matičarju ni zdel slovesen, sklenila ZZ. Drugih prisotnih ni bilo.
o Ali je ZZ veljavna? Sorodstvo na pooblastitev nima vpliva. Prisotne so osebe, ki so potrebne za
veljavno sklenitev. Stopnja slovestnosti ni določena.
o Ali bi bila ZZ veljavna, če je priča mladoletna a razsodna, matičar je opustil vpis, pooblaščena
oseba pa ni imela pooblastila? Edino kar ne vpliva je matičarjev vpis, ki je zgolj dekleratoren.
Zaradi priče in pooblastila pa je neveljavna.
o Osebi A je zaradi zapravljivost delno odvzeta poslovna sposobnost. Zato je bila postavljena pod
skrbništvo vnukinje svojega bratranca. A in vnukinja sta sklenila ZZ. Sta šele v 6. kolenu stranske
črte... ZZ je veljavna
o Ali je s sklenitvijo nastalo razmerje med A in sestro vnukinje. Ja, svaštvo v 2. kolenu stranske črte.
o Ali lahko A deduje po sestri bratrančeve vnukinje? Svaštvo ne ustvarja podlage za dedovanje.

 Kateri omejitvi mora upoštevati CSD, ko odloča o izberi ukrepa za poseg v RP na podlagi splošnega
pooblastila:
o Najustreznejši ukrep
o Ne odvzeti otroka iz družinskega okolja

 Zakonca A in B se razvezujeta. Premoženje pridobljeno v času trajanja ZZ:

o Odškodnina možu za nepremoženjsko škodo  posebno
o Avtorski honorar  skupno
o Gorsko koli, kot darilo obema  posebno enega in drugega po enakih deležih
o Razkošna hiša na malovrednem zemljišču žene  posebno premoženje žene