54DRU2 - Zapiski - 4

DRUŽINSKO PRAVO 1 1996/97
MESTO DRUŽINSKEGA PRAVA V PRAVNEM SISTEMU

Kam družinsko pravo sodi?- odgovora sta dva:
a) KLASIÈNA PRAVNA ŠOLA- klasiki delijo CIVILNO pravo na:-OSEBNO (statusno

+ družinsko) -PREMOŽENJSKO. Zasebno pravo ureja pravna razmerja, ki jih lahko
posameznik ureja po metodi enakopravnosti strank brez državne prisile. V teh razmerjih
nastopa posameznik ali pravna oseba ki nista v službi države. V civilnem pravu vladata
svoboda strank in oblikovanja pravnega razmerja. Pri javnem in upravnem pravu pa gre za
oblastno razmerje države, ki se mu morajo posamezniki podrejati.
Predmet civilnopravnih razmerij je vedno premoženjsko pravno razmerje, družinskopravna

pa so osebnostna razmerja- ta se ustvarijo najprej, pred premoženjskimi.
Pojmovanje klasikov je da je družinsko pravo civilno pravo - to razumevanje izhaja že iz
RIP. Tu je bilo civilno pravo predvsem premoženjsko pravo, družinsko pravo pa je bilo
pretežno premoženjske narave. Država je dala oèetu ¨pooblastilo¨ za urejanje razmer v
družini. Pozneje se položaj moškega in ženske izenaèi. Sedaj imata 2 stranki enak
položaj, zato prihaja do sporov (najprej premoženjski spori, kasneje spori o varstvu otrok).
Sedaj se pojavi drugi segment- VARSTVO OTROK. Otrokom se pripoznajo posebne pravice
glede na njihov pravni položaj. Država skuša spore med starši in otroki urediti. Tako
družinsko pravo postane osebne narave.
V razmerju med 2 osebama sta obe stranki enakopravni in samostojni. Odnos med starši in
otroci pa je neenakopraven, zato država posega tako v starševske kot v otrokove pravice.
Pooblastila države se skozi èas veèajo zaradi potrebe, da kontrolira vzgojo in varstvo otrok.
METODA CIVILNOPRAVNEGA UREJANJA RAZMERIJ- 4 lastnosti:

1) ENAKOST STRANK IN ENAKOPRAVNOST NJIHOVE VOLJE
2) SVOBODNA INICIATIVA STRANK- imajo svojo voljo in jo uveljavijo
3) PRENOSNOST CIVILNIH PRAVIC- možna je menjava strank
4) PREMOŽENJSKA SANKCIJA- ob neizpolnitvi obveznosti je stranka tožena- posledica

je premoženjska sankcija. Primer- èe mater onemogoèa oèetu osebne stike z otrokom, ji
je naložena kazen.
Družinskopravna pravila so prisilne narave- država ima interes sodelovati pri vzgoji in
varstvu otrok. Razmerja so tako doloèena. Družinskega prava torej ne moremo uvršèati v
civilno pravo, ampak je posebna pravna vrsta.
b) SOCIALISTIÈNE DRŽAVE- družinsko pravo je posebna pravna veja. Problem, ki pa
ga niso rešili pa je bil ta, da bi morali uvesti poseben postopek v družinskopravnih
razmerjih.
Postopki so 3: NEPRAVDNI, -PRAVDNI, -UPRAVNI

nepravdni postopek pravdni postopek upravni postopek
KLEMEN M.
tukaj ne gre za spor tukaj gre za spor

- pridobitev poslovne - razveza zakonske zveze - odvzem otroke - gre
sposobnosti, èe postane roditelj -sporazumna razveza v rejniško družino
oseba, ki rodi pri 14 letih - gre na -vzgoja in varstvo otrok
sodišèe in zaprosi za pravno Otrok ne more nastopati v
sposobnost procesu ker je poslovno
- odvzem roditeljske pravice- nesposoben
otrok gre v posvojitev
1+2 sta neprimerni razdelitvi.

Pojavi se novo stališèe- družinsko pravo naj spada pod upravno pravo. To pa ne gre ker
javna oblast uresnièuje politiène cilje države. Državni interes pa ni enak interesu otroka.
POSTOPKI- CIVILNI POSTOPEK se deli na NEPRAVDNI in PRAVDNI postopek.

Poznamo pa še upravni postopek.
ZNAÈILNOSTI PRAVNIH POSTOPKOV

PRAVDNI NEPRAVDNI UPRAVNI
NAÈELO DISPOZITIVNOSTI- DELNO OFICIELNO- postopek se lahko zaène po volji strank
postopek se zaène, teèe in in po odredbi sodišèa, ne more pa se ustaviti po volji
konèa po volji strank strank. Tukaj ima država veèji interes da se zadeva
razreši.
RAZPRAVNO NAÈELO- kdo PREISKOVALNO NAÈELO- poleg strank ima pravico navajati
priskrbi materijal za dokaze tudi sodišèe, kar vpoliva na objektivnost sojenja.
postopek-sodišèe je dolžno Ni enakosti strank, ni možnosti pritožbe, ni naèela
poznati pravna pravila in enakosti orožja (pravnega)
mnenja izvedencev, ne
navajajo dokazov, ki jih
stranke sami ne predložita.
Naèelo obojestranskega
zaslišanja se izraža na glavni
obravnavi
sodi sodišèe 1. in 2. stopnje 1. stopnja- center za socialno delo
2.stopnja- ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
3. stopnja- upravni spor, o katerem odloèa vrhovno
sodišèe
Èe CZSD odloèbe ne izda bi se stranka lahko pritožila le
po izteku roka zoper molk organa, vendar pa stranka ne
dobi pravnega pouka, ker ne dobi odloèbe.
CIVILNI NEPRAVDNI POSTOPEK- Tukaj ne gre za spor. Ta postopek ureja zakon o

nepravdnem postopku. Sem sodijo:
-odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti
- postopek o pridržanju v psihiatriènih zdravstvenih organih
KLEMEN M.
- postopek o proglasitvi pogrešanosti, za smrt in dedovanje

- mejni spori
- mejna pot
- podaljšanje roditeljske pravice (otroka, ki ni sposoben sam skrbeti zase, lahko po
polnoletnosti še naprej zastopajo starši)
- odvzem roditeljske pravice, da gre lahko otrok v posvojitev (nastopi po odvzemu otroka v
upravnem postopku)
- omejitev pravic staršev glede upravljanja z otrokovim premoženjem.
Tukaj je moèan interes države.
Primer- 1) predlog za delitev skupnega premoženja.
3) doloèen delež je osnova za razdelitev v naravi
CIVILNI PRAVDNI POSTOPEK- Tukaj gre za spor, vložena je tožba. Urejen je z

zakonom o pravdenm postopku. Sem sodijo:
- razveza zakonske zveze na podlagi tožbe
- sporazumna razveza zakonske zveze
- preživnina
- oèetovstvo (ugotavljanje, izpodbijanje)
2)- èe je spor o deležih skupnega premoženja, se vloži tožba za doloèitev deležev.
UPRAVNI POSTOPEK- urejen je z zakonom o upravnem postopku. Interes države je

zelo moèen, moèna je DISKRECIJSKA PRAVICA manjša pa je pravna varnost
državljanov. Izvajanje je v rokah Centrov za socialno selo:
- odvzem otroka staršem zaradi zanemarjanja, trpinèanje, zlorabe
- oddaja otroka v zavod
- spregled zadržkov pri sklepanju zakonske zveze- mladoletnik rabi soglasje
- osebni stiki z otrokom
- spori glede roditeljske pravice
- rejništvo, skrbništvo, posvojitev
KONVENCIJA O OTROKOVIH PRAVICAH- ratificirana je bila leta 1990.

V preteklosti je najprej veljalo da otrok nima razuma, zato morajo zanj skrbeti starši in
država. Kasneje se otrokom pripoznajo enake pravice kot odraslim (z nekaterimi
razlikami). Velja da se lahko dolžnosti staršev izvedejo iz otrokovih pravic.
Bistvo konvencije je da je vse otrokove pravice na vseh podroèjih neposredno zapisala.
V 8.èlenu Ustave pa je doloèeno da se ratificirane konvencije uporabljajo v praksi
neposredno, torej ni bilo potrebno njenih pravil prenesti v naš zakon.
KLEMEN M.
Sestava- PREAMBULA
- 1.èlen- Otrok je vsako èloveško bitje, mlajše od 18 let.
Polnoletnost (in z njo poslovno sposobnost) lahko doseže pred 18 letom v dveh primerih: -
èe mladoletnik sklene zakonsko zvezo -èe postane roditelj. Konvencija ne velja za
mladoletnika ki pridobi poslovno sposobnost.
-2.èlen- NAÈELO NEDISKRIMINACIJE
-3.èlen- NAÈELO NAJVEÈJE KORISTI OTROKA- je najpomembnejši èlen v konvenciji. Glavno
vodilo vseh dejavnosti naj bodo otrokove koristi. Te koristi pa je zelo težko opredeliti-
ZZZDR tega naèela ne pozna. Omenjeno je le v 78.èlenu/ 3- ...razen èe sodišèe glede na
koristi otrok ne doloèi drugaèe. Pristojni organi morajo vedno gledati najveèjo otrokovo
korist.
-7.èlen- PRAVICA DO OSEBNEGA IMENA OTROKA- urejena v zakonu o osebnih imenih (je pravica in
dolžnost do osebnega imena). Doloèita ga oba starša soglasno. Pojavi pa se lahko problem
priimka otroka po razvezi.
Starši morajo v 3 dneh po rojstvu doloèiti osebno ime. V 14 dneh po rojstvu pa morajo iti
na matièni urad in ime otroka vpisati v matièno knjigo. Èe tega ne storijo doloèi ime
otroku Center za socialno delo.
Posvojitelj ne sme otroku spremeniti osebnega imena po 4 letu starosti- ta sprememba
kasneje bi pomenila hud poseg v otrokovo identiteto. Sprememba imena je posebej
dobrodošla èe gre za integracijo otroka v okolje.
- PRAVICA DA OTROK IZVE ZA SVOJE NARAVNE STARŠE- vprašanje je ali naj mu nova družina pove
se pojavi v dveh primerih- pri posvojitvi in pri heterologni osemenitvi.
Pri POSVOJITVI lahko pride do konflikta interesov starša in otroka. Komu dati prednost v
zakonu še ni urejeno. Ponavadi to situacijo rešijo tako da CZSD obvestijo mater da želi
otrok izvedeti zanjo in èe le ta strinja jo povabijo na sestanek.
Pri HETEROLOGNI OSEMENITVI gre za oploditev s semenom tretje osebe. Otrok lahko po
ppolnoletnosti zahteva vpogled v identiteto darovalca. Med darovalcem in otrokom pa ne
obstaja nikakršno pravno razmerje.
- PRAVICA DO DRŽAVLJANSTVA- uredi jo zakon o državljanstvu in je v skladu s konvencijo.

Otrok pridobi državljanstvo po rodu (starši), èe pa so starši neznani, brez ali ne vedo
državljanstva, dobi otrok naše državljanstvo. Èe se kasneje ugotovi državljanstvo staršev
otrok naše državljanstvo obdrži. Otroci zdomcev se lahko za državljanstvo priglasijo do
23 leta èe jih starši ne priglasijo do 18 leta.
- PRAVICA DA STARŠI SKRBIJO ZANJ- je podrobneje doloèena v 9.èlenu. Država ne sme otroka
neupravièeno odvzeti staršem. V tej pravici je skrit celoten koncept dela CZSD- glavni
cilj, èe pride do situacije da mora država otroka staršem odvzeti, naj bo vedno ponovno
združenje družine. Rejništvo naj bo le izhod za kratek èas.
-9 èlen- gre za sodno kontrolo odloèbe. Našaèen prevod je povzroèil da je na ta èlen dan
PRIDRŽEK- ni v skladu z notranjo zakonodajo. Pri nasobstaja le upravni postopek CZSD.
Vedno naj bi bila vsakomur zagotovljena pravica do sodne kontrole vsake upravne odloèbe.
Vprašanje pa je ali lahko dejansko pride do sodne kontrole odloèbe- Otrok po 121.èlenu
Civilnega zakonika ni procesno sposoben in èe se starši strinjajo z ukrepom ne more nihèe
zagovarjati otrokovih pravic. Veèinoma ima otrok možnost zastopnika, ki je poseben loèen
organ in zastopa otrokove interese v vseh postopkih.
KLEMEN M.
Do odvzema otroka lahko pride le v primeru zlorabe in zanemarjanja ali pa pri loèitvi, ko
je treba doloèiti otrokovo prebivališèe.
Pri nas poznamo 3 ukrepe:- odvzem roditeljske pravice (CZSD) -odvzem otroka staršem
(sodišèe) -oddaja otroka v zavod (CZSD).
USTAVNE DOLOÈBE
ZAKONSKA ZVEZA IN ZUNAJZAKONSKA SKUPNOST V USTAVI NA

SPLOŠNO
- ustava ne vsebuje definicije ZZ, ZZZDR pa jo″je z zakonom urejena življenska skupnost
moža in žene.
- èlovek ima pravico skleniti ZZ. Poleg ZZZDR pa ,pogoje za sklenitev ZZ zagotavljajo
tudi mednarodne pogodbe, ki so pri nas ratificirane.
- ZZ temelji na enakopravnosti zakoncev.
- ZZ se sklene pred pristojnim organom, s èimer je predpisana obvezna civilna sklenitev
ZZ.
- ustava daje ZZ znaèaj pravne ustanove in sicer z doloèbo, da ZZ in pravna razmerja v njej
ureja zakon.
- država varuje družino, materinstvo, oèetovstvo, otroke in mladino. Država ustvarja za to
varovanje potrebne razmere.
- DRUŽINO ustvarja otrok, brez otroka ni družine.
- ustava ureja tudi pravna razmerja znotraj družine, kar pa ni pravilna doloèba, saj lahko
zakonodajalec ureja samo razmerja med starši in otroki.
53.èlen (ZAKONSKA ZVEZA IN DRUŽINA)-

Zakonska zveza temelji na enakopravnosti zakoncev. Sklene se pred pristojnim državnim
organom. Zakonsko zvezo in pravna razmerja v njej, v družini in v zunajzakonski
skupnosti ureja zakon. Država varuje družino, materinstvo, oèetovstvo, otroke in mladino
ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere.
ZAKAJ DRŽAVA VARUJE DRUŽINO, MATERINSTVO, OÈETOVSTVO, OTROKE IN MLADINO?
Družina je:- pravna institucija (država s pravili ureja obnašanje ljudi znotraj nje, vsak
predpis države ki posega na intimna podroèja ima globoke posledice na družino, vzgoja in
varstvo otrok) - družbena skupina, ki se pravilom podreja. Znotraj družine prihaja do
moènih èustvenih konfliktov, ki jih hoèe država urediti.
Država ima 3 razloge za urejanje družinskopravnih razmerij - država želi nadzirati
razmerja v katera vstopajo državljani -družina socializira otroke
-posredno vpliva z imigracijskim pravom, z konkretnimi zakoni.
KLEMEN M.
Pristojnost države se poveèuje z postopno enakopravnostjo in z konflikti znotraj družine.

Na koncu ostaneta družini 2 funkciji:- èustvena navezanost -pokreacija
Osnovni pojem je PROKREACIJA. Država ima že od zaèetka zakonske zveze neke koristi ne
glede na rojstvo otrok.
3.èlen ZZZDR- Zakonska zveza je življenska skupnost moža in žene.

Družbeni pomen zakonske zveze je v zasnovanju družine.
Kje je problem za priznanje enakospolnih skupnosti- ta zakon samo definira pravni institut
in ne daje podlage za kršitev pravice, ker ta pravica ni zagotovljena. Edina možnost za
priznanje življenske skupnosti enakospolnih oseb je ta da bi zakon opredelil tudi to
življensko skupnost.
Obstaja razlika med zakonsko skupnostjo in registrirano skupnostjo.
54.èlen (PRAVICE IN DOLŽNOSTI STARŠEV)

Starši imajo pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Ta
pravica in dolžnost se staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov ki jih zaradi
varovanja otrokovih pravic doloèa zakon.
Otroci rojeni zunaj zakonske zveze imajo enake pravice kakor otroci rojeni v njej.
Ta pravica staršev je dolžnostno upravièenje.
RODITELJSKA PRAVICA temelji na dveh razmerjih: 1) STARŠI - DRŽAVA

2) STARŠI - OTROCI
Ustava v veèji meri ureja 1)- v tem pogledu je roditeljska pravica ABSOLUTNA, torej je
ne more omejiti nihèe drug kot je z zakonom doloèeno.
2) tukaj je roditeljska pravica zelo RELATIVNA- z otrokovim odrašèanjem se spreminja,
otrok dobiva veèjo sposobnost za izvrševanje doloèenih pravic.
Roditeljska pravica vsebuje predvsem dolžnosti staršev do otrok, gre pa tudi zapravico
staršev, ki se kaže zlasti v razmerju do tretjih.
Ustava izrecno doloèa, da se lahko roditeljska pravica staršem odvzame ali omeji samo iz
razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi doloèa zakon.
Otroka se proti volji staršev ne sme LOÈITI od njih. Edina izjema je takrat, ko je loèitev
nujna za varovanje otrokovih koristi.
Konvencija šteje, da je loèitev otroka od staršev nujna v 2 primerih:

- èe starši otroka zanemarjajo ali zlorabljajo
- èe starši živijo loèeno in je treba doloèiti otrokovo prebivališèe.
Pri nas pride do sodnega preizkusa odloèbe CZSD o loèitvi otroka od staršev po èlenih 120
in 121 v upravnem sporu, ki ga pri vrhovnem sodišèu s tožbo sprožijo otrokovi starši.
ODVZEM roditeljske pravice doloèa ZZZDR v 116 in 117 èlenu.

119.èlen je zelo splošno pravilo ki daje centru za socialno delo širok spekter ukrepanja.
Zunajzakonska skupnost je z zakonsko zvezo izenaèena le v razmerju med partnerjema in
ne v razmerju med staršema in otrokom. V zunajzakonski skupnosti se pojavi vprašanje
oèetovstva- moški, ki misli da je oèe otroka mora oèetovstvo pripoznati.
Pravno razmerje med oèetom in otrokom se pri zunajzakonski skupnosti ne vzpostavi
avtomatièno ampak je potrebe še dodaten pravni akt.
KLEMEN M.
Druga razlika se pojavi pri razpadu zveze- pri razpadu zakonske zveze ima pristojnost
sodišèe, ki je obvezano z zakonom da doloèi preživnino, tudi èe se ji eden od staršev
odpove, to pa zato da zašèiti interese otroka. -pri razpadu zunajzakonske skupnosti pa je
pristojen Center za socialno delo, ki pa ponavadi ne ve da je ta skupnost sploh razpadla,
zato tudi ne zavaruje interesov otroka.
41.èlen (SVOBODA VESTI + VERSKA IN MORALNA VZGOJA OTROKA)

Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je svobodno.
Nihèe se ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega preprièanja.
Starši imajo pravico, da v skladu s svojim preprièanjem zagotavljajo svojim otrokom
versko in moralno vzgojo. Ta pravica staršev izhaja iz roditeljske pravice. Usmerjanje
otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter
njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ali preprièanja.
V 1 in 2 odstavku je opredeljena roditeljska pravica v razmerju do države- je varovalo

staršev pred državo.
V 3 odstavku pa je roditeljska pravica doloèena v razmerju do otroka.
Temeljno naèelo je naj država ne posega v versko opredelitev in druga preprièanja staršev
in otrok razen èe je ogroženo otrokovo življenje (primer - otroku jehove prièe so navkljub
starševski prepovedi dala transfuzijo ker bi drugaèe umrl)
56.èlen (PRAVICE OTROK)

Otroci uživajo posebno varstvo in skrb. O posebnem varstvu govori ustava še v 53/3 èlenu.
Èlovekove pravice in temeljne svobošèine uživajo otroci v skladu s svojo starostjo in
zrelostjo.
Otrokom se zagotavlja posebno varstvo pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duševnim
ali drugaènim izkorišèanjem in zlorabljanjem. Takšno varstvo ureja zakon.
Otroci in mladoletniki, za katere starši ne skrbijo, ki nimajo staršev ali so brez ustrezne
družinske oskrbe, uživajo posebno varstvo države. Njihov položaj ureja ZZZDR. Najboljše
varstvo zagotavlja posvojitev. Posvoji se lahko mladoletnika, kateremu so starši umrli ali
pri katerem ni izgledov, da bo še lahko živel pri starših.
Druga oblika varstva je skrbništvo. Tukaj gre za varstvo otrok, ki so izgubili starše ali za
katere starši noèejo, ne morejo ali ne smejo skrbeti. Skrbnik, ki ga otroku postavi CZSD,
opravlja vse dolžnosti in pravice staršev.- v prejšnji ustavi te pravice ni bilo. Je posledica
Konvencije o otrokovih pravicah.
Otroci imajo vse enake pravice in svobošèine kot odrasli, le da jih ne morejo v celoti
uresnièevati, ker niso procesno sposobni.
Svobodo odloèanja dobi otrok v skladu s starostjo in zrelostjo.
KLEMEN M.
55.èlen (SVOBODNO ODLOÈANJE O ROJSTVIH OTROK)-

Odloèanje o rojstvih svojih otrok je svobodno.
Država zagotavlja možnosti za uresnièevanje te svobošèine in ustvarja razmere, ki
omogoèajo staršem da se odloèajo za rojstva otrok.
Bistvo te doloèbe je da mora država osvešèati in ne prepovedovati.
Tu gre za razmerje med posameznikom in državo. Je varovalo da država ne posega v
pravice posameznika (kot na primeru Kitajske z doloèba samo 1 dovoljenega rojstva).
Ta èlen je opredeljen v zakonu o zdravstvenih ukrepih, ki ureja kontracepcijo, sterilizacijo,
umetno prekinitev noseènosti (ukrepi za prepreèevanje zanositve) in pa zdravstveno
varstvo in umetno osemenitev (pomoè pri zanositvi).
Svoboda pomeni da ustava omogoèa èloveku (ženska ali moški v generativnem obdobju)
da uveljavi svojo voljo o tem, ALI, KDAJ IN KOLIKO otrok bo imel. Te svobode ne more imeti
èlovek ki ni fizièno sposoben za oploditev in zanositev.
Svobodna pa mora biti tudi èlovekova volja- biti morqa razsoden (psihièno zdrav).
Država mora poskrbeti za ustrezne razmere za svobodno odloèanje, odpraviti pa mora tudi
vse ovire (stanovanje, varstvo, porodniški dopust).
1977- ZAKON O ZDRAVSTVENIH UKREPIH PRI URESNIÈEVANJU PRAVICE DO SVOBODNEGA ODLOÈANJA O

ROJSTVU OTROK- iz svobode izvirajo doloèene pravice na zdravstvenem podroèu: a)-pravica
do ugotavljanja in zdravljenja zmanjšanja plodnosti- osemenitev
b)-možnost prepreèitve spoèetja in rojstva otroka- kontracepcija, stelirizacija, abortus.
Zdravstvo mora omogoèiti pogoje da se èlovek po svoji volji odloèi ali za spoèetek ali za
prekinitev noseènosti.
Ukrepi za prepreèevanje zanositve : KONTRACEPCIJA- pravo se ne vmešava , ker je to
zdravstveno vprašanje.
STERILIZACIJA- je ireversibilen poseg, zato se mora urediti z zakonom. Zakon doloèa pogoje-
opravi se lahko le razsodnemu èloveku nad 35 letom. Opravi se lahko tudi mlajši ali
nerazsodni osebi èe obstajajo zdravstveni problemi.
Sterilizacija se lahko opravi šele 6 mesecev po dnevu ko je bila odobrena s strani komisije.
ABORTUS- tukaj se pojavi konflikt med pravico otroka in pravico ženske. Vprašanje pa je
ali ima fetus pravico do življenja. Na tem podroèju je ena pomembnejših odloèb iz 1978
ROE v. WADE, v katerem sodišèe pripozna ženski pravico do abortusa.
Pravice fetusa pa lahko država ureja s predpisi- primer ureditve genetskih raziskav na tkivu
fetusa.
Umetna prekinitev noseènosti je odvisna od volje noseènice èe noseènost ni traja dlje od 10
tednov. Èe traja dlje od 10 tednov odloèa o prekinitvi posebna komisija- ta dovoli poseg
le èe je nevarnost za življenje ženske in njenega materinstva manjša kot nevarnostki nastopi
z nadaljevanjem noseènosti in rojstvom.
Ta ukrep naj bi bil ULTIMA RATIO- prednost naj bi imela prevencija.
2 odnosa- PRO CHOICE ≠ PRO LIFE.
Drugo podroèje varstva otrokovih pravic jeZDRAVSTVENA POMOÈ PRI OPLODITVI

Rojstvo se omogoèa z odkrivanjem in zdravljenjem INFERTILNOSTI in SUBFERTILNOSTI. Zakon
omogoèa tudi INTRAKORPORALNO FERTILIZACIJO (znotrajtelesno oploditev).
KLEMEN M.
Po zakonu je umetna osemenitev medicinski poseg, ki se opravi ali s semenom moža

(HOMOLOGNO) ali s semenom tujega darovalca (HETEROLOGNO).
Z možem je izenaèen zunajzakonski partner in vsek moški ki skupaj z žensko pride do
ginekologa in izrazi željo in pripravljenost postati oèe in potrditi oèetovstvo. Naš zakon
prepoveduje sodno ugotavljanje oèetovstva pri heterologni insemenaciji.
Ženska pa mora za tak poseg biti polnoletna, zdrava, razumna in v obdobju ki je najbolj
primerno za oploditev (20-24). V resnici pa je oploditev možna pri nas do 35 leta.
Ko je ta zakon nastajal je bila osemenitev edina možnost oploditve. Novejša možnost je
oploditev zunaj telesa ženske (v eprueti- extrakorporalna) = INVITRO FERTILIZACIJA- prvi
primer je bil opravljen 1982 v GB. Pri nas 1984 leta.
Pri nas je možna le homologna extrakorporalna osemenitev.
Še ena novejša metoda je MIKROMANIPULACIJA- vstavitev 1 semenske celice v 1 jajèno celico.
Uporablja se tudi (ne pri nas) INVITRO FERTILIZACIJA z vstavitvijo zarodka- že oplojeno jajèno
celico (najveè 3) vrnejo v maternico originalne matere. Oplojene jajène celice ne moremo
(smemo) vstaviti v maternico druge ženske, saj bi ta mati (GESTACIJSKA MATI) imela pravico
do otroka.
Ta postopek pa povzroèa nova vprašanja, ki jih stari zakon ne pozna, ker tega postopka še
ni bilo. Osnovni problem je ta da se oplojeno jajèece nahaja nekaj èasa izven telesa matere,
v tem èasu pa se v to celico lahko fizièno poseže. Ti posegi se morajo prepreèiti z novimi
predpisi.
SLOVENIJA- imenovana je delovna skupina za pripravo novega zakona. v osnutku se

uporabijo nekatere rešitve zahodnih držav, hkrati pa se upoštevajo posebne lastnosti
slovenskega naroda (46% žensk ni veè v rodnem obdobju, 10%prebivalcev ima velike
težave z neplodnostjo).
Zajeti so tudi najnovejši medicinski postopki:- 50% neplodnosti se bo lahko rešilo z
BIOMEDICINSKO POMOÈJO -postopek MIKROMANIPULACIJE (neposredna oploditev jajèeca z
semenèecem). Vsi te novi postopki kažejo da bo heterologna znotrajtelesna oploditev s
semenom darovalca postala redka izjema (nevarnost AIDS- a).
Z hormonskimi preparati se lahko poveèa nastanek jajènih celic v telesu ženske, to pa
vèasih zadostuje za uspeh IN VIVO FARTILIZACIJE (normalni spolni odnos) tudi v
primeru lažje oblike moške neplodnosti.
Ženska neplodnost- uporablja se biomedicina- biotehnologija ravnanja z jajènimi celicami

po eni strani omejuje potrebo po moških darovalcih, po drugi strani pa je danes možno
zanositi z darovanim jajèecem. Tako se pojavita dva problema:- ali sploh še uravnavati
zunajtelesno oploditev v zakonu -ali omogoèiti darovalstvo za oba spola. Odgovorna obe
vprašanji je DA.
ZAKON O ZDRAVLJENJU NEPLODNOSTI IN POSTOPKIH OPLODITVE Z BIOMEDICINSKO POMOÈJO
-ZZNPOBMP. S tem zakonom naj bi nadomestili tiste doloèbe zakona iz leta 77, ki so
vsebovane v poglavju Ugotavljanje in zdravljenje neplodnosti. Osnutek zdravljenje le
formulira, ga ne kontrolira.
Vsebuje:- opis ukrepov, subjektov in pogojev biomedicinske pomoèi, posebne pogoje za
darovanje splonih celic, -pogoje in obveznosti izvajalcev, -državni nadzor nad izvajanjem
biomedicinske dejavnosti, -možnost posega v ravnanje izvajalcev, èe se ti ne ravnajo po
predpisih.
KLEMEN M.
Delovno skupino sta vodili DVE NAÈELI:

a) Freedom to have sex without reproduction is not freedom to have reproduction without
sex- To pomeni da iz pravice do naravna prokreacije ne izvira tudi pravica do umetne
prokreacije. 8.èlen Konvencije o èlovekovih pravicah doloèa pravico družinskega
življenja
b) Umetna prokreacija posnema naravo- ljudem je treba omogoèiti le tisto za kar jih je
narava prikrajšala.
Iz teh dveh naèel izhaja:- pravico do oploditve z biomedicinsko pomoèjo imajo le pari
(moški in ženska), ki živijo v zakonski zvezi in zunajzakonski skupnosti in ki zaradi
neplodnosti ne morejo imeti otrok. Zakaj dve ženski ne moreta dobiti take pomoèi- zato
ker ženska nima stalnega razmerja z moških in se ne more vedeti èe sploh je neplodna.
- pravico do biomedicinske pomoèi odreka paru dveh moških, ker je ta možnost že po
naravi nemogoèa
- prepovedana je postmortalna (posthumna) uporaba spolnih celic- zdravnih ne sme vnesti
v telo ene osebe spolnih celic darovalca za katerega je vedel da je umrl.
- možnost shranjevanja ženskih spolnih celic
- zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost oseb, ki se jim pomaga z biomedicinsko
pomoèjo, mora obstajati v trenutku, ko se oplojene celice vnesejo v spolne organe ženske
(tudi ta doloèba prepreèuje posthumno oploditev)
- prepovedano je nadomestno materinstvo- do nadomestne noseènosti pride z heterologno
osemenitvijo. (Ko se surogatni materi vstavi jajèno celico generiène matere= NAJEM
TREBUHA).
- postopki oploditve z biomedicinsko pomoèjo se lahko opravljajo le za zagotovitev
noseènosti ne pa za zagotavljanje zarodkov v raziskovalne namene
- skrbeti je potrebno za varovanja zdravja bodoèega otroka, njegovih pravic in koristi
- oploditev z biomedicinsko pomoèjo je definirana kot izpeljava biomedicinskega postopka,
ki pripelje do noseènosti na drug naèin kot s spolnim odnosom.
Ti postopki so: znotrajtelesna oploditev, vnos moških spolnih celic, vnos semenskih in
jajènih celic, zunajtelesna oploditev, vnos oplojenih jajènih celic (zgodnjih zarodkov) v
spolne organe ženske.
V osnutku naštevanje teh postopkov ni zakljuèeno (zaprto), to pa zato da se lahko
uporabijo tudi vsi morebitni bodoèi novi postopki. To se je doseglo z besedo "ZLASTI".
POGOJI, KI SO DOLOÈENI ZA POSTOPEK Z BIOMEDICINSKO

POMOÈJO:oseba mora biti - polnoletna -sposobna, -zdrava, -sposobna za
opravljanje starševskih obveznosti.
Preden se lahko zaène postopek z z biomedicinsko pomoèjo je treba poskušati odpraviti
neplodnost z zdravljenjem, vendar le èe ni to zdravljenje že vnaprej obsojeno na neuspeh.
Potrebo je pisno soglasje para po tem, ko ju je zdravnih seznanil s postopkom, izgledi in
svetovanjem, Gre za zavestno in svobodno odobritev.
KLEMEN M.
Praviloma se lahko paru pomaga le z homolognimi postopki oploditve. Dovoljene pa so

izjeme:- heterologni postopek se lahko uporabi v primeru, èe ni izgledov da bi prišlo do
oploditve iz spolnih celic para ali èe bi otrok utegnil imeti hudo dedno bolezen.
Z zunajtelesno oploditvijo se omogoèa rojevanje (kar je ustavna pravica). Medicina naj
nudi pomoè vsem parom. Število postopkov ki jih zdravstveno zavarovanje plaèa
posameznemu paru je 4 (8), par plaèa le participacijo.
Heterologna insemenacija poroèene ženske- ta ženska je generièna mati, ker pa je

poroèena, se njen mož, èeprav ni generièni otrokov oèe, šteje za oèeta otroka.
Dovoljeno je darovanja ženskih in moških celic, prepovedana pa je uporaba obojih tujih
celic ali vsaditi podarjeni zarodek.
Prepovedano je tudi uporabiti mešanico spolnih celic (semenski cocktail). Z takim

mešanjem se ne posnema narave. Pomembno pa je tudi to da generièna starša otroka ne
bosta nikdar znana, tako da ne moremo dobiti podatkov, ki bi bili potrebni za zdravje
otroka.
DAROVALEC, DAROVALKA:- morata biti polnoletna. Njune celice se lahko uporabi le

èe so primerne za oploditev in èe se z njimi ne more povzroèiti nevarnosti otroku ali
ženski. Darovane celice se lahko uporablja le dokler ne pride do dveh noseènosti. uporabi
se lahko le zamrznjeno in odmrznjeno celico, to pa zaradi kontrole in prepreèitve okužbe z
virusom HIV.
Celice se lahko uporabijo za postopek le s pisnim privoljenjem darovalca po tem ko so mu
bili postopek in pravne posledice razloženi.
VPRAŠANJE TAJNOSTI PODATKOV- delavci zdravstvene ustanove, ki opravlja

biomedicinsko pomoè pri oploditvi, morajo varovati kot skrivnost podatke o: -darovalcu
-ženski, kateri se opravi ta poseg -njenemu možu -otroku. Zagotovljena je anonimnost
vseh udeležncev postopka.
Prepovedano je ugotavljanje identitete darovalca pri heterologni insemenaciji.
V Franciji in na Norveškem velja anonimnost darovalca in darovalke. V Nemèiji . Švedski
in Avstriji pa te anonimnosti ne poznajo. V teh državah lahko otrok zve za identiteto
generiènega oèeta in matere ob doloèenih pogojih (polnoletnost).
Èetudi otrok ugotovi identiteto generiènega roditelja, ne pridobi s tem nobenih pravnih
posledic (dedovanje).
Anonimnost je potrebna za zagotovitev pravic tako generiènih kot socialnih staršev.
potrebno pa je zavarovati tudi otrokovo osebnost.
Vprašanje anonimnosti pa se pojavi pri zdravljenju ali postavitvi diagnoze- otrok lahko iz
zdravstvenih razlogov zve za zdravstveno pomembne podatke potrebne la lastno
zdravljenje (presaditev kostnega mozga).
RAVNANJE S SPOLNIMI CELICAMI IN ZARODKI - gre za pravno obvladovanje

možnosti in zahtev genetske medicine. Spolne celice in zarodke se lahko uporabi le za
oploditev z biomedicinsko pomoèjo.
KLEMEN M.
Doloèena ravnanja so dovoljena le èe se z njimi lahko odvrne hude genetske bolezni

(izbiraje spola po kromosomu, predimplantacijska diagnoza). Prepovedana pa so ravnanja
ki pomenijo grob poseg v naravno življenje (kloniranje, ustvarjanje hibridov, ustvarjenje
KIMER-pošasti s spojitvijo èloveških in živalskih celic, vstavljanje takih zarodkov v telo
ženske ali živali, zunajtelesno razvijanje zarodka nad 14 dnevi starosti)
Vprašanje ravnanja s celicami, ki se oplodijo in se ne vstavijo v žensko- preostale zarodke
shranimo, uporabi pa jih lahko le par, ki je zaèel postopek. S tem je onemogoèeno
darovanje zarodka (≠ Francija, kjer je dovoljeno darovanja zarodka s soglasjem para ki je
zaèel postopek, vse pa mora odobriti Conseil d′ Etat).
Zarodke lahko shranja le posebej pooblašèena zdravstvena ustanova in sicer za najveè 3
leta (ta rok se lahko iz zdravstvenih razlogov podaljša za 2 leti). Po poteku rokov je
potrebno spolne celice unièiti in zavreèi.
V èasu shranitve ne more z njimi razpolagati nihèe. Raziskovalno delo se lahko s posebnim
dovoljenem opravlja le v zdravstvene namene èe ne škoduje zarodku.
Jajènih celic zaenkrat ne shranjujemo.
ZAKONSKI IN PODZAKONSKI PREDPISI

poleg ZZZDr iz leta 1977 velja v Sloveniji še TZP (temeljni zakon o posvojitvi) iz leta 65,
vendar samo za posledice in prenehanje nepopolne posvojitve.
ZZZDR ureja:
- ZZ in razmerja med zakoncema in zunajzakonskima partnerjema,
- razmerje med starpi in otrokom, nastalo z rojstvom ali posvojitvijo.
- rejništvo,
- skrbništvo.
Pomembnejši DOPOLNILNI VIRI DRUŽINSKEGA PRAVA v Sloveniji so: -Zakon o Osebnem Imenu
(74), -Zakon o Matiènih knjigah (87), -Zakon o Socialnem Varstvu (79), Zakon o
Državljanstvu RS (91).
Za vire družinskega prava pa štejejo tudi mednarodne konvencije.
DRUŽINSKOPRAVNI INSTITUTI
1) SKRBNIŠTVO- Center za Socialno Delo postavi najdenemu otroku skrbnika
(skrbništvo je surogat roditeljske pravice)
2) REJNIŠTVO- èe prenehajo razlogi za rejništvo (ni staršev), preneha rejništvo samo.
3) ZAKONSKA ZVEZA- skleneta jo lahko le osebi nasprotnega spola. Razveza zakonske
zveze se doseže sporazumno ali s tožbo (o tem odloèa sodišèe).
Zakonske zveze se ne sme sklepati do 4. kolena v ravni èrti (vnuk-otrok-starši-stari starši)
4) ZUNAJZAKONSKA SKUPNOST- nastena neformalno. Po Ustavi je izenaèena z
zakonsko zvezo v razmerjumed partnerjema. ni pa izenaèena v razmerju do otrok (èe otrok
ni rojen v zakonski zvezi, je znana le mati, oèe pa mora dokazovati oèetovstvo)
5) RODITELJSKA PRAVICA
6) POSVOJITEV- otrok, ki nima staršev ali z njimi ne more živeti, se lahko popolnoma
posvoji.
KLEMEN M.
7) SKRBNIŠTVO ZA ODRASLE OSEBE- oseba ki niso sposobne skrbeti zase, ki jim

sodišèe odvzame poslovno sposobnost
DRUŽINA
Družina je življenska skupnost staršev in otrok. S starši so izenaèeni posvojitelje (imajo
roditeljsko pravico).
Za družino štejemo tudi skupnost življenja otroka z osebo, kini njgov roditelj ali
posvojitelj, èe ta skunost izpolnjuje pogoje: -v njej vlada individualni dolgotrajni odnos
skrbi odrasle osebe za otroka, -ta skupnost je tudi pravno blizu družinski skupnosti staršev
in otrok.
Tako z upoštevanjem teh pogojev KOT DRUŽINO štejemo še življensko skupnost:
- REJNIK-REJENEC- skrbi za otroka, pravo mu daje doloèene pravice in dolžnosti
- SKRBNIK - MLADOLETNI VAROVANEC-skrbnik ima enake pravice in dolžnosti kot starši v okviru
roditeljske pravice. Èe skrbnik mladoletnega varovanca nima pri sebi, ne gre za življensko
skupnost in torej ne za družino.
DRUŽINA PA NI življenska skupnost:

- DEDA ALI BABICE Z VNUKOM ALI VNUKINJO
- ODRASLEGA SORODNIKA Z MLADOLETNIM SORODNIKOM (med sorodniki, ki niso v razmerju
starši.otrok po našem pravu ni nobenih pravic in dolžnosti, niti dolžnosti preživljanja.
- OÈIM IN MAÈEHA TER PASTOREK IN PASTORKA- ni družina, velja pa dolžnost preživljanja.
Družino ustvarja OTROK- èe otroka ni, ni družine.Tako ZZ ni družina, ampak je samo
najpogostejši temelj družine.
Družina pa ne pomeni nujno življenske skupnosti otroka z obema roditeljema, ampak gre
za družino tudi v primeru, ko otrok živi le pri enem od staršev ali pri enemu posvojitelju ali
z eno odraslo osebo, ki zanj skrbi in ki ima do otroka pravice in obveznosti.
SORODSTVO
Sorodstvo je razmerje med predniki in njihovimi potomci ter med potomci samimi.
Sorodniki so samo osebe v krvnem sorodstvu. Svaštvo in posvojenost ne sodita v
sorodstvo.
Sorodstvo oznaèujemo z LINIJAMI (èrtami, vrstami) ter s STOPNJAMI (koleni).
SORODSTVO V RAVNI ÈRTI je sorodstvo med predniki (ASCEDENTI) in njihovimi potomci
(DESCEDENTI)- sorodniki izvirajo eden od drugega.
KLEMEN M.
SORODSTVO V STRANSKI ÈRTI je sorodstvo med potomci doloèenega prednika- sorodniki v

stranski èrti izvirrajo iz skupnega prednika.
Sorodstvo v stranski èrti je lahko :-popolno (sorodnika imata skupna oba prednika- PRAVO
SORODSTVO), -nepopolno (skupnega imata le enega prednika- POLSORODSTVO).
STOPNJE SORODSTVA doloèamo po številu rojstev.

Stopnjo sorodstva med sorodniki v ravni èrti doloèimo tako, da preštejemo število rojstev,
ki loèijo prednika in potomca, ne vštejemo pa rojstva sorodnika, od katerega zaènemo šteti.
Stopnjo sorodstva med dvema sorodnikoma v stranski èrti pa doloèimo tako, da seštejemo
število rojstev, ki loèujejo enega in drugega sorodnika od skupnega prednika, ne
upoštevamo pa rojstva skupnega prednika, ki oba sorodnika veže.
Oèe ⇒ otrok- prvo koleno ravne èrte
brat ⇒ sestra- drugo koleno stranske èrte
teta ⇒ neèak- tretje koleno
bratranec ⇒ sestrièna- èetrto koleno
POSLEDICE SORODSTVA:-v doloèenih linijah ne morejo skleniti zakonske zveze

-razvrstitev v zarode je pomembna za dedovanje
-sorodniki so lahko v civilnem in pravdnem postopku oprošèeni prièanja zoper svoje
sorodnike
- ZZZDR prepoveduje starim staršem, bratom in sestram, da bi posvojili vnuke, mlajše
brate ali sestre.
SVAŠTVO- razmerje med enim zakoncem in sorodniki drugega zakonca. Podlaga

svaštva je le zakonska zveza, saj zunajzakonska zveza ne ustvarja svaštva. Tudi pri svaštvu
loèimo ravno in stransko èrto.
V ravni èrti so si najbližje tast, tašèa, zet, snaha,oèim, maèeha, pastorek, pastorka
V stranski èrti pa govorimo samo o svaku (možev brat, sestrin mož) ter o svakinji (ženina
sestra, bratova žena)
Zakonec je z osebo v isti èrti in istemkolenu svaštva kot je njegov zakonec s to isto osebo v
sorodstvu. Maèeha je s pastorkom v svaštvu v prvem kolenu ravne èrte.
Iz svaštva izhaja samo dolžnost preživljanja , ki je torej omejena samo na razmerje MAÈEHA,
OÈIM ⇒ PASTOREK, PASTORKA. Ta dolžnost preživljanja pa odpade z razvezo ZZ, na podlagi
katere je svaštvo nastalo.
Svaštvo ni zakonski zadržek, prav tako pa ne daje možnosti za dedovanje
O sporih iz družinskih razmerij odloèa sodišèe, pri tem pa je najvažnejša korist otroka.
10.èlen- pomoè je prenešena na obèinske skupšèine. Na nivoju države to delo opravlja
MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE.
Pristojnost prenese ne CENTRE ZA SOCIALNO DELO, ki izdajajo odloèbe.
PRAVNA UREDITEV ZAKONSKE ZVEZE- ZZZDR

Zakonska zveza temeljni na svobodni odloèitvi skleniti zakonsko zvezo (MATRIMONIUM
LIBERA ESSE DEBERIT), na obojestranski èustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju,
KLEMEN M.
razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoèi (moralno-etièna vsebina zakonske zveze)

(13.èlen).
V zakonski zvezi sta oba zakonca enakopravna (14.).
Družbena skupnost mora skrbeti za vsestransko pripravljenje ljudi na skladno družinsko

življenje in jim pomagati v njihovih medsebojnih razmerjih in pri izvrševanju roditeljske
pravice (15.)
Vèasih je bilo obvezno zakonsko svetovanje pred sklenitvijo zakonske zveze. Z novelo
zakona iz leta 89 pa so bile odpravljene zakonske svetovalnice kot posebna institucionalna
oblika pomoèi ljudem.
Sedanja rešitev je boljša iz vsaj dveh razlogov:
- družba je dolžna zagotoviti ustrezno pripravo za skladno skupno in družinsko življenje
vsem ljudem in ne samo tako kot prej bodoèim zakoncem.
- dane so veèje možnosti drugim družbenim dejavnostim, da se angažirajo za pripravo
predvsem mladih ljudi za humane odnose med spoloma, za življenje v dvoje in za
družinsko življenje (v šolski vzgoji)
Zakonska zveza je le tista skupnost, ki jo zakon kot tako priznava. Je družbena in pravna
ustanova. Zakon predpisuje naèin in pogoje nastanka zakonske zveze, doloèa pravice in
dolžnosti, ki iz nje izhajajo in doloèa vzroke in posledice prenehanja zakonske zveze.
ZAROKA je sporazum moškega in ženske o sklenitvi zakonske zveze. Nima nobenih

pravnih posledic. Zakon zaroke niti ne omenja. Zaroèencem se reèe tudi NUKTURJENTI.
Z zaroko ne nastane obveznost skleniti zakonsko zvezo.
Po 3.èlenu ZZZDR je zakonska zveza življenska skupnost MOŠKEGA in ŽENSKE.
Pakt o državljanskih in politiènih pravicah- sklenitev zakonske zveze med žensko in

moškim. Zvezo povezuje z nastankom družine. Zakonska zveza je skupnosz moškega in
ženske.
POJEM IN BISTVO ZAKONSKE ZVEZE

Iz zakonske opredelitve ZZ izhaja:
- da je za ZZ bistvena skupnost življenja,
- da je ZZ samo tista skupnost, ki jo zakon kot tako priznava.
SKLENITEV ZAKONSKE ZVEZE

ZZZDR postavlja 3 vrste pogojev, ki morajo biti podani ob sklenitvi ZZ:
1) POGOJI ZA SKLENITEV ZZ
2) POGOJI ZA VELJAVNOST ZZ (zakonski zadržki, pogoji)
3) POGOJI, KI NIMAJO ZA POSLEDICO NEVELJAVNOST ZZ. Gre za zakonske prepovedi.
KLEMEN M.
POGOJI ZA SKLENITEV ZAKONSKE ZVEZE

Za sklenitev zakonske zveze je potrebno da dve osebi razliènega spola izjavita pred
pristojnim organom na naèin, doloèen z zakonom, svoje soglasje da skleneta zakonsko
zvezo.
Nujni so torej 3 pogoji:
1) 2 OSEBI RAZLIÈNEGA SPOLA (zakon šteje za ZZ samo skupnost moškega in ženske)
2) SKLENJENA PRED PRISTOJNIM ORGANOM IN NA NAÈIN, KI GA DOLOÈA ZAKON (ta pogoj je izpolnjen,
èe oba bodoèa zakonca na vprašanje pristojnega organa ali hoèeta skleniti ZZ ob prisotnosti
dveh priè odgovorita pritrdilno)
3) IZRAZ SOGLASJA (izjavo morata podati osebno, ni pa nujno, da ta izjava res ustreza njuni
resnièni volji).
POGOJI ZA VELJAVNOST ZAKONSKE ZVEZE (ZAKONSKI

ZADRŽKI)
POMANJKANJE SVOBODNE PRIVOLITVE- oseba, ki sklepa ZZ, v to ne sme biti
prisiljena in ne sme biti v zmoti ali pod prisilo.
Privolitev je izsiljena, èe je zakonec privolil v sklenitev zakonske zveze iz strahu,
povzroèenega z resno grožnjo.
Privolitev je dana v zmoti glede OSEBE zakonca, èe je zakonec mislil, da sklepa zakonsko
zvezo s pravo osebo, pa jo je sklenil z drugo osebo, ali èe je sklenil zakonsko zvezo z
doloèeno osebo, ki pa ni tista, za katero se je izdajala.
Privolitev je dana v zmoti o OSEBNOSTNIH LASTNOSTIH, èe bi te lastnosti zakonca odvrnile od
sklenitve zakonske zveze, èe bi zanje vedel, in ki delajo skupno življenje nevzdržno. Ta
zmota mora trajati od sklenitve zvzee, ves èas trajanja in ob odloèitvi sodišèa.
MLADOLETNOST- ZZ ne more skleniti oseba, ki še ni stara 18 let. Izjemoma pa lahko

sklene ZZ tudi mladoletnik z dovoljenjem CZSD in utemeljenih razlogov.
TEŽJA DUŠEVNA PRIZADETOST IN NERAZSODNOST- oseba, ki je težje duševno

prizadeta ali nerazsodna, ne more skleniti ZZ. Razveljavitev zakonske zveze v primeru
duševne bolezni ali nerazsodnosti lahko zahtevajo druge osebe (državni tožilec, tisti, ki ima
pravni interes). Ko (èe) duševna bolezen preneha, lahko zahteva razveljavitev le zakonec
sam.
OBSTOJEÈA ZAKONSKA ZVEZA- oseba, ki je že ali še poroèena, ,ne more skleniti ZZ.
KLEMEN M.
SORODSTVO- ZZ ne moreta skleniti med seboj sorodnika v ravni èrti in sorodnika v

stranski èrti do vštetega 4 kolena (brat-sestra, polbrat-polsestra, stric-neèakinja, teta-neèak,
bratranec-sestrièna). CZSD lahko iz utemeljenih razlogov dovoli sklenitev ZZ med
bratrancem in sestrièno. Med seboj se ne moreta poroèiti niti posvojenec s posvojiteljico in
posvojenka z posvojiteljem (le pri popolni posvojitvi).
DRUGI POGOJI ZA VELJAVNOST ZAKONSKE ZVEZE-
Zakon pozna še dva pogoja za veljavnost ZZ:

- ob sklenitvi ZZ morata biti navzoèa oba zakonca ali vsaj en zakonec in pooblašèenec
drugega zakonca
- bodoèa zakonca morata imeti namen da ustvarita življensko skupnost, ta pogoj pa je
podan tudi èe ga ima le en zakonec.
ZAKONSKE PREPOVEDI
ZZZDR omenja samo eno okolišèino, ki pomeni zakonsko prepoved- SKRBNIŠTVO.

Skrbnik in varovanec ne moreta skleniti ZZ med seboj, dokler skrbništvo traja. Èe ZZ
skleneta, skrbništvo preneha.
CZSD pa lahko iz utemeljenih razlogov dovoli sklenitev zakonske zveze med skrbnikom in
njegovim varovancem. V tem primeru bo razmerje skrbništva še naprej obstajalo, razen v
primeru skrbništva za mladoletnike, saj po sklenitvi ZZ mladoletnik pridobi poslovno
sposobnost kar je razlog za prenehanje skrbništva.
Pod zakonske prepovedi pa štejemo še NEPOPOLNO POSVOJITEV- posvojenec in posvojitelj ne

moreta skleniti ZZ med seboj, èe pa jo, ni neveljavna, ampak preneha posvojitev.
OBLIKA IN NAÈIN SKLENITVE ZAKONSKE ZVEZE:
Zakon je predpisal posebno obliko sklenitve ZZ zaradi 2 razlogov:

- da bi poudarili velik družben pomen ZZ za zasnovanje in življenje družine
- da bi olajšal dokazovanje sklenjene ZZ.
Obvezna je civilna sklenitev ZZ pred pristojnim organom v sveèani obliki.
Osebi, ki nameravata skleniti zakonsko zvezo, se prijavita matièarju, ki vodi poroèno

knjigo za naselje, kjer želita skleniti zakonsko zvezo.
V prijavi izjavita, da svobodno sklepata zakonsko zvezo in da so izpolnjeni vsi pogoji za

veljavnost zakonske zveze.
Prijavi priložita izpiska iz rojstne matiène knjige in obvestili o državljanstvu, vendar le, èe
teh podatkov ni mogoèe ugotoviti na podlagi uradnih evidenc.
Kdor je že bil poroèen, mora predložiti dokaz, da je prejšnja zveza prenehala ali je bila
razveljavljena, poleg tega pa še odloèbo o smrti ali pogrešanosti, èe je to potrebno.
KLEMEN M.
Èe je zakonsko zvezo dovolil Center za socialno delo na podlagi 23.èlena, mora biti prijavi
priložena odloèba Centra za socialno delo.
Center spregleda zadržek za veljavno sklenitev zakonske zveze v 3 primerih:

a) èe gre za mladoletnika b) èe gre za otroke bratov in sester c) èe gre za otroke
polbratov in polsester.
Matièar nato opozori osebi, ki nameravata skleniti zakonsko zvezo, na pogoje za veljavnost
zakonske zveze in se preprièa o tem, ali so ti pogoji izpolnjeni.
Èe se ugotovi da ti pogoji niso bili izpolnjeni, obèinski upravni organ, ki skrbi za vodstvo
matiène knjige, z odloèbo zavrne sklenitev zakonske zveze.
Zakonska zveza se sklene pred pooblašèeno osebo obèinske skupšèine ob navzoènosti
matièarja.
Sklepa se javno in slovesno v posebej doloèenih uradnih prostorih (28/2).
Sklene pa se lahko tudi drugje, èe to zahtevata bodoèa zakonca in za to navedeta
pomembne razloge.
Za sklenitev veljavne zakonske zveze je potrebna navzoènost obeh bodoèih zakoncev, dveh
priè, pooblašèene osebe obèinske skupšèine in matièarja.
Zakonska zveza se lahko izjemoma sklene po pooblašèencu v posebno utemeljenih
primerih. Pooblašèenec mora imeti pooblastilo, izdano v obliki javne listine, v katerem
mora biti navedena oseba, s katero namerava pooblastitelj skleniti zakonsko zvezo.
Zakonska zveza po pooblašèencu se sme skleniti najkasneje v 3 mesecih od izdaje
pooblastila.
Prièa pri sklenitvi zakonske zveze je lahko vsaka poslovno sposobna oseba.
Pooblašèena oseba obèinske skupšèine se na podlagi listin in izjav priè ter bodoèih
zakoncev preprièa, da sta prisotni osebi res osebi, ki sta prijavili nameravano sklenitev
zakonske zveze.
Nato pooblašèena oseba obèinske skupšèine prebere doloèbo 14.èlena (v zakonski zvezi sta
zakonca enakopravna) ter doloèbe 44⇒50.èlena o pravicah in dolžnostih zakoncev. Potem
pa vsakega bodoèega zakonca posebej vpraša, ali hoèe z drugim skleniti zakonsko zvezo.
Èe oba bodoèa zakonca odgovorita pritrdilno, razglasi pooblašèena osebaobèinske
skupšèine, da je zakonska zveza med njima sklenjena.
SANKCIJA ZA KRŠITEV OBLIÈNOSTI
Sankcija za kršitev predpisov o obliènosti se odreja po pomembnosti predpisa, ki je bil

kršen.
Èe se ne upošteva predpis o pristojnosti organa za sklepanje ZZ, ima to za posledico
neveljavnost ZZ, ker gre za enega izmed pogojev za veljavno sklenitev ZZ.
Prav tako je ZZ neveljavna, èe ni izvršena ustna pritrditev ali èe akta o sklenitvi ne opravi
pooblašèena oseba obèinske skupšèine. Odsotnost riè ima za posledico neveljavnost ZZ.
KLEMEN M.
Po zakonu pa ne povzroèijo neveljavnosti: -nenavzoènost matièarja, -opustitev vpisa

sklenitve ZZ v matièno knjigo.
NEVELJAVNOST ZAKONSKE ZVEZE
Neveljavna je ZZ, ki je bila sklenjena kljub temu, da ob sklenitvi niso bili podani zakonsko
doloèeni pogoji za veljavnost ZZ, to je èe so obstajali zadržki, ki jih zakon doloèa kot
razloge neveljavnosti ZZ. ZZ pa je neveljavna tudi takrat, èe ob sklenitvi niso obstajali
pogoji za sklenitev ZZ in èe niso bile upoštevane doloèene obliènosti sklenitve ZZ.
2 zakonski prepovedi, ko neizpolnjevanje pogojev ne pomeni neveljavnosti zakonske

zveze:
a) skrbnik in varovanec ne moreta skleniti zakonske zveze med seboj- èe jo skleneta,
avtomatièno preneha skrbništvo, zveza pa se ohrani
b) èe je bilo skrbništvo ustanovljeno zaradi zapravljivosti, potem s sklenitvijo zakonske
zveze skrbništvo ne preneha avtomatièno.
Zakonska zveza, ki je obremenjena z katero od prej omenjenih napak ni neveljavna sama

po sebi, ampak je potrebno, da se s sodbo RAZVELJAVI. Taka ZZ je torej sposbojna.
Spodbija jo lahko z tožbo oseba, ki ji zakon daje pravico zahtevati razveljavitev ZZ.
Sodišèe take ZZ ne more razveljaviti po uradni dolžnosti.
Pomembno pa je, da tudi èe se v postopku izkaže, da ima ZZ sklenitveno napako, sodišèe

ni dolžno v vsakem primeru ugoditi zahtevku za razveljavitev. ZZ lahko KONVALIDIRA.
KONVALIDACIJA ZZ- pomeni, da sodišèe neveljavne ZZ ne razveljavi, ker okolišèina, ki

predstavlja razveljavitveni razlog ali vzrok neveljavnosti ZZ v trenutku odloèanja sodišèa o
zahtevku ne obstaja veè (prejšnja ZZ je prenehala ali postala neveljavna, mladoletnik je
postal polnoleten) ali pa še obstaja, pa jo sodišèe spregleda (naknadni spregled-DISPENZ
zadržka, ki je mogoè pri mladoletnosti pod doloèenimi pogoji, èe je mladoletnik starejši od
15 let in pri zadržku sorodstva bratranca in sestriène).
NEVELJAVNA ZAKONSKA ZVEZA:

Loèimo med absolutno in relativno neveljavno ZZ. razlika je v kroguoseb, ki jim zakon
daje pravico tožiti na razveljavitev ZZ (ki so legitimirane za tožbo).
1) RELATIVNO NEVELJAVNA ZAKONSKA ZVEZA- tožiti na razveljavitev take ZZ so upravièeni: -

eden ali drug zakonec, èe se razveljavitev zahteva zaradi težje duševne prizadetosti ali
nerazsodnosti ob sklenitvi ZZ, vendar šele potem, ko je to stanje prenehalo
- en zakonec, èe je razveljavitveni razlog prisila ali zmota, in to v 1 letu odkar je prisila
prenehala ali je spoznal zmoto, zakonca pa sta vtemèasu živela skupaj
- starši ali skrbnik mladoletnega zakonca.
KLEMEN M.
2) ABSOLUTNO NEVELJAVNA ZAKONSKA ZVEZA- Tukaj je doloèen širši krog ljudi, ki so upravièeni
tožiti za razveljavitev. Tožijo lahko:
- oba zakonca
- osebe, ki imajo od razveljavitve neposredno pravno korist (dedièi umrlega zakonca).
Te osebe imajo pravico tožiti na razveljavitev ZZ èe kot vzrok neveljavnosti ZZ navajajo:
a) da je bil zakonec ob sklenitvi ZZ težje duševno prizadet ali nerazsoden in da to stanje še
traja v èasu, ko zahtevajo razveljavitev
b) da je bil zakonec (ali oba) ob sklenitvi ZZ že ali še poroèen
c) da sta zakonca sorodnika v ravni èrti ali v stranski èrti do vkljuèno 4 kolena
d) da zakonca nista bila prisotna ob sklenitvi ZZ ali da ni bil prisoten en zakonec in
pooblašèenec drugega zakonca
e) da zakonca ZZ nista sklenila za namenom skupnega življenja (noben ne sme imeti tega
naamena).
- pravico tožiti ima tudi državni tožilec (èe je zaradi obstoja doloèenega zakonskega
zadržka posebno prizadet javni interes- èe je ZZ sklenila težje duševno prizadfeta ali
nerazsodna oseba, -èe je zakonec že prej poroèen, -èe sta zakonca sorodnika v ravni èrti ali
v stranski èrti do vkljuèno 4 kolena
V primeru neobstoja pogojev za sklenitev ZZ lahko poleg zakoncev toži na razveljavitev

vsaka oseba, ki ima pravni interes na razveljavitvi, in državni tožilec.
Za absolutno neveljavno ZZ je znaèilno, da lahko upravièenci vložijo tožbo tudi po
prenehanju ZZ in da tožbena pravica ne zastara.
Pravica za razveljavitev zakonske zveze ne preide na dedièe, dedièi tožnika pa smejo

nadaljevati že zaèeti postopek. To velja za elativno in za absolutno neveljavno ZZ.
PRAVNE POSLEDICE RAZVELJAVITVE ZAKONSKE ZVEZE

Èe se zakonska zveza razveljavi, preneha njen uèinek z dnem, ko je bila razveljavljena. V
izreku sodbe, s katero se zveza razveljavi, sodišèe ugotovi, ali je kateri od zakoncev vedel
za vzrok, zaradi katerega zakonska zveza ni bila veljavna.
PRAVNE POSLEDICE ZAKONSKE ZVEZE
KLEMEN M.
Zakonska zveza pomeni bistveno spremembo v èlovekovem življenju. Pravo zato veže na
sklenitev zakonske zveze doloèene pravne posledice.
Ustava pravi, da zakonsko zvezo in pravna razmerja v zvezi z njo ureja zakon.
Velik del posledic ureja Zakon o Zakonski Zvezi in Družinskih Razmerjih, vendar pa ne
ureja vseh (osebno ime, davèno, delovno upravno, obligacijsko podroèje).
Nekatere posledice zakonske zveze pa sploh niso zakonsko urejene, to pa zato, ker bi bilo
njihovo urejevanjenesmiselno (moralno-etièni znaèaj⇒ osebne pravice in dolžnosti
zakoncev).
Posledice, ki jih ureja ZZZDR, delimo na:

1) OSEBNO PRAVNE: a) osebno stanje (status) zakoncev b) osebne pravice in dolžnosti
2) PREMOŽENJSKO PRAVNE
OSEBNOPRAVNE POSLEDICE ZAKONSKE ZVEZE

1)a OSEBNO STANJE-STATUS- status ali osebno stanje èloveka (status familiae) pomeni
doloèeno postavko, ki je v našem pravu postala obsolventna (loèi le dve možnosti:- samec
-poroèen. Ne dopušèa pa možnoti skupnega življenja v zunajzakonski skupnosti).
Sprememba statusa:- iz samskega v zakonski stan -sprememba osebnega imena

(vendar ni nujno, da se s sklenitvijo zakonske zveze spremni osebno ime).
Zakonca se lahko po Zakonu o osebnem imenu dogovorita o 4 variantah imena (priimka).
Glede državljanstva se s sklenitvijo ne spremeni niè.
1)b OSEBNE PRAVICE IN DOLŽNOSTI- delno jih regulira ZZZDR, nekaterih pa ne

more in jih ne regulira, ker predstavljajo moralno-etièno vsebino zakonske zveze. Zakonca
nekatere dolžnosti izpolnjujeta prostovoljno, samoumevno.
Dokler sta zakonca èustveno medsebojno navezana, pomeni izpolnjevanje ostalih dolžnosti
samoumevno dejanje.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI ZAKONCEV:

- DOLŽNOST, DA ŽIVITA SKUPAJ- zakon o tem ne govori, a je že v definiciji zakonske zveze
doloèeno, da gre za življensko skupnost. Poleg tega zakon pravi da je zakonska zveza
neveljavna, èe zakonca nista imela ob sklenitvi namena živeti skupaj. Pravico do
preživljanja in do dedovanja ima le zakonec, ki živi skupaj z drugim zakoncem.
KLEMEN M.
Zakonca to dolžnost izpolnjujeta kot nekaj samoumevnega dokler sta èustveno navezana.
Èetudi bi zakon to dolžnost predpisal in bi za njeno kršitev postavil sankcijo, bi ta nujno
bila brez uspeha.
-DOLŽNOST ZAKONCEV, DA SE VZAJEMNO SPOŠTUJETA, SI ZAUPATA IN SI MEDSEBOJNO POMAGATA
-DOLŽNOST, DA PRISPEVATA ZA PREŽIVLJANJE DRUŽINE V SORAZMERJU S SVOJIMI MOŽNOSTMI-zakon ne
doloèa, da morata prispevati enaka deleža. Prispevata v skladu s svojimi dohodki, s
premoženjem, z možnostmi za pridobivanje zaslužka.
Ta dolžnost kaže, da sta oba, moški in ženska enakopravna. Tudi to je razlog da naš zakon
ne ureja vprašanja DOTE.
-PRAVICA, DA ZAKONCA SVOBODNO ODLOÈATA O ROJSTVIH OTROK- zakonec ne more drugegaprisiliti
v rojevanje otrok in v odpoved rojevanja. Odloèanja o rojstvu je po Ustavi individualna
èlovekova pravica in ne skupna pravica obeh zakoncev. O rojstvu otrok odloèa vsak
zakonec posebej, zase.
-PRAVICA DO PROSTE IZBIRE DELA IN POKLICA- pravica, da si pridobi sredstva za svoje
preživljanje. Tudi direktno nasprotovanje drugega zakonca ne more imeti nobenega vpliva.
-PRAVICA DO SPORAZUMNEGA ODLOÈANJA O SKUPNIH ZADEVAH-skupno premoženje,
-odnos do otrok, -vodenje skupnega gospodinjstva, -odloèanje o skupnem prebivališèu
(kje bosta živela skupaj).
-DOLŽNOST PREŽIVLJANJE NEPRESKRBLJENEGA ZAKONCA- izhaja iz dolžnosti medsebojne pomoèi
(moralne in materialne). Preživljanje je nujno le èe je drugi zakonec za to sposoben.
Zakonec lahko preživljanje zahteva s tožbo.
Pogoji, ki jih mora zakonec izpolnjevati, da ima pravico do preživljanja, so:-brezposelen
mora biti brez svoje krivde, -mora biti sposoben za delo, -èe ga je drug zakonec sposoben
preživljati.
Zakonec ni dolžan preživljati zakonca, èe bi bilo s tem ogroženo lastno preživljanje ali
preživljanje drugih oseb, ki jih morajo preživljati (sem ne spadajo starši zakonca- zakonec
ima pred njimi pri preživljanju prednost).
Prav tako ni preživljanja med zakoncema, èe ne živita skupaj in nista gospodarsko
navezana drug na drugega.
Preživljanje ni nujno da se doseže z tožbo, ampak se zakonca lahko dogovorita pred CZSD.
Zakonec pa se lahko preživljanju odpove
Pri preživljanju velja klavzula REBUS SIC STANTIBUS (preživljanje se doloèa po stanju
stvari v èasu odloèanja). Èe se to stanje kasneje spremeni, se lahko na zahtevo spremeni
višina preživnine.
To ne velja le za preživljanje zakonca ampak za vsako preživljanje.
VALORIZACIJA- višina preživnine se avtomatièno veèkrat na leto usklajuje z gibanjem

življenskih stroškov in s povpreènim osebnim dohodkom.
PREMOŽENJSKOPRAVNE POSLEDICE ZAKONSKE ZVEZE
PREMOŽENJSKI REŽIM- gre za premoženjski režim med zakoncema. So vsa pravila, ki

so postavljena ali z zakonom ali pa jih zakonca postavita sama glede svojih premoženjskih
razmerij.
Obsega pravila o vprašanjih premoženjskih objektov, ki jih imata, vprašanja uživanja,
posesti in razpolaganja, vprašanja režima premoženja, ki ga pridobita v èasu trajanja
zakonske zveze (vse, kar je pridobljeno z delom, je skupno premoženje), vprašanje
KLEMEN M.
udeležbe (delež na skupnem premoženju), vprašanje odgovornosti za dolgove (sebe ali

drugega), vprašanje pravnih poslov, pogodb, ki jih skleneta med seboj.
SKUPNO PREMOŽENJE
S sklenitvijo zakonske zveze nastane situacija, ko se vse,kar zakonca pridobita Z DELOM
(ni nujno, da je delo skupno) v èasu trajanja zakonske zveze, šteje za SKUPNO PREMOŽENJE. To
je IUS STRICTUM (obvezno pravilo), od tega zakonca ne moreta odstopiti.
Kar pa zakonca ne pridobita z delom, ni skupno premoženje.
Za nastanek skupnega premoženja je nujno, da med zakoncema obstaja življenska skupnost

(da živita skupaj).
Kaj v SKUPNO PREMOŽENJE sodi, zakon izrecno ne doloèa, opiramo pa se na odloèbe sodne
prakse: -osebni dohodki, prihranki OD (rednega in izrednega), prihranki deviz,
odpravnine, ki jo je dobil zakonec po prenehanju dela v tujini, avtorski honorarji,
pokojnine, ki izhajajo iz minulega dela v èasu trajanja ZZ.
-plodovi skupnega premoženja (obresti od glavnice, ki je skupno premoženje, dohodki
posebnega premoženja zakoncev, èe so nastali iz premožnja enega ali obeh zakoncev,
-dohodki posebnega premoženja zakonca, ki so nastali z delom, stvari, kupljene z
denarjem, ki je skupno premoženje)
- sredstva, pridobljena z kreditom ali premoženje, ustvarjeno z kreditom (tudi èe je bil
kredit dan samo enemu zakoncu in ga samo on odplaèuje)
- premoženje, pridobljeno na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, tudi èe je
pogodbo sklenil samo en zakonec, pa sta obveznosti izpolnjevala oba zakonca.
-nepremiènina, ki je last enega zakonca, pa vanjo vlagata oba delo in sredstva, postane
skupno premoženje le, èe je vlaganje tako veliko, da lahko zaradi sprememb, ki so nastale
na zemljišèu, govorimo o novi stvari. Èe pa gre za manjša vlaganja, ostane nepremiènina
posebno premoženje tistega zakonca, kateremu je že prej pripadalo. Zakonec, ki je
prispeval, pa lahko zahteva povraèilo svojegaprispevka k poveèanju vrednosti
nepremiènine.
Skupno premoženje je SKUPNA LAST zakoncev. To pomeni, da deleži niso doloèeni, zato en
zakonec ne more razpolagati z nedoloèenim deležem na premoženju (inter vivos).
Razpolaga lahko samo v primeru smrti (mortis causa).
Upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem je skupno in sporazumno. Zakonca pa

se lahko dogovorita, da s skupnim premoženjem razpolaga le en zakonec.
Èe zakonec nima soglasja drugega zakonca za odtujitev neke skupne stvari, potem je tak
pravni posel NEVELJAVEN (spodbojen) (ni nièen), izpodbija ga lahko drugi zakonec.
Èe pa je bila nasprotna stranka v dobri veri (èe ni vedel ali ni mogel vedeti, da stvar spada
v skupno premoženje), potem drugi zakonec ne more izpodbijati pravnega posla, ampak
lahko zahteva samo odškodnino.
Èe je skupno premoženje nepremiènina, mora biti vpisana v zemljiško knjigo kot skupno
premoženje z miselnimi deleži obeh zakoncev. Tako kupec ne more biti v dobri veri.
KLEMEN M.
OSEBNO PREMOŽENJE
Osebno premoženje je tisto, ki ga zakonec prinese v zakonsko zvezo in tisto, ki ga v èasu

trajanja zakonske zveze ne pridobi z delom (z dedovanjem, kot darilo).
Darila, ki so dana obema zakoncema, se štejejo za posebno premoženje obeh, na katerem
imata oba enak delež.
Vse premoženjske koristi, ki so vezane na osebno premoženje upravièenca, so osebno

premoženje (invalidnina, nezgodne rente, užitki, pravica do odškodnine za nepremoženjsko
škodo, premoženjske koristi od odlikovanj, zavarovalnine èe je plaèeval premije iz svojega
posebnega premoženja, dota, štipendije)
Osebno premoženje so tudi plodovi in dohodki posebnega premoženja zakoncev, ki niso
pridobljeni z delom.
DELITEV IN DOLOÈITEV DELEŽEV UDELEŽBE NA SKUPNEM

PREMOŽENJU
Skupno premoženje se razdeli ob smrti enega zakonca, ko zakonska zveza preneha

(najveèkrat s smrtjo, z razvezo) ali ko se razveljavi. Na zahtevo enega ali dveh zakoncev
ali upnika enega zakonca je mogoèe zahtevati DELITEV skupnega premoženja tudi v èasu
trajanja zakonske zveze.
V primeru smrti lahko zahteva delitev preživeli zakonec ali drugi dedièi umrlega zakonca.
Tudi èe je umrli zakonec napravil oporoko, ima preživeli zakonec zahtevo na NUJNI
DELEŽ (razen èe obstajajo razlogi za dedno nevrednost).
Zakonca lahko sama sporazumno doloèita deleže in skupno premoženje razdelita. Èe ne

pride do sporazumne delitve, doloèi delež na zahtevo zakonca sodišèe. Upoštevati mora
naèelo, da sta deleža enaka (naèelo DELITVE NA POLOVICO).
Zakonec, ki misli, da je z delitvijo na polovico prikrajšan, lahko zahteva (in dokaže), da
sodišèe doloèi delež po dejanskem stanju, prispevanju.
Naèin delitve skupnega premoženja lahko zakonca doloèita sporazumno z DELILNO
POGODBO- potrditi jo mora sodnik (58/2), kar pa odpravi Zakon o Notariatu- sedaj se ta
pogodba opravi v obliki NOTARSKEGA ZAPISA.
Èe deleža doloèita zakonca sama, lahko tudi sama delitev izpeljeta. Stvari lahko razdelita v
naravi, lahko razdelita posamezne deljive stvari, nedeljive stvari pa razdelita s CIVILNO
DELITVIJO (prodata in si izkupièek razdelita).
Èe zakonca skupnega premoženja ne razdelita sama, doloèi naèin delitve in delitev opravi
sodišèe na zahtevo enega ali drugega zakonca (SODNA DELITEV- opravi se v nepravdnem
postopku). Èe je le mogoèe opravi sodišèe delitev v naravi.
Èe predmetov skupnega premoženja ni mogoèe fizièno razdeliti, sodišèe doloèi, da se
orpavi CIVILNA DELITEV (stvari se prodajo, izkupièek pa se razdelimed zakonca).
KLEMEN M.
Sodišèe lahko tudi doloèi, da gre lastnina premoženja enemu zakncu, ta pa je dolžan
drugemu izplaèati njegov delež v denarju.
Èe sodi v skupno premoženje KMETIJA in je potrebno opraviti delitev zaradi smrti enega
zakonca, velja za to delitev Zakon o Dedovanju Kmetijskih Zemljišè in Zasebnih
Kmetijskih Gospostev- kmetijo si v takem primeru lahko delita preživeli zakonec in samo
en dediè umrlega zakonca, ki mora imeti namen obdelovati zemljo.
ODGOVORNOST ZAKONCEV ZA OBVEZNOSTI

Vsak zakonec odgovarja za svoje obveznosti, ki jih je imel pred sklenitvijo ZZ s svojim
osebnim premoženjem in s svojim deležem na skupnem premoženju. Upnik lahko zahteva
sodno ugotovitev deleža zakonca na skupnem premženju in nato zahteva izvršbo na ta
delež. Zakon pa daje drugemu zakoncu predkupno pravico- èe pride v izvršilnem postopku
do prisilne prodaje deleža dolžnika zakonca na skupnem premoženju, lahko drugi zakonec
ta delež odkupi pred drugimi kupci.
Za obveznosti, ki bremenijo oba zakonca skupaj (oba sta jih sprejela), obveznosti, ki so
nastale v zvezi s skupnim premoženjem, za obveznosti, ki jih prevzame en zakonec za
tekoèe potrebe družine odgovarjata zakonca solidarno (nerazdelno) tako s skupnim kot s
osebnim premoženjem.
Po prenehanju ZZ in po doloèitvi deležv zakoncev na skupnem premoženju sta oba

zakonca dolžna vraèati neodplaèani del kredita, s katerim sta kupila stvar, ki spadad v
skupno premoženje.
PRAVNI POSLI MED ZAKONCEMA

Zakonca lahko med seboj sklenpata vse pravne posle, ki jih lahko skleneta z drugimi
osebami, na podlagi teh pravnih poslov pridobivata pravice in prevzemata obveznosti. Med
seboj lahko sklepata ženitne pogodbe (PACTA NUPTIALIA), vendar vsebina teh pogdb ne sme
biti v nasprotju z premoženjskim režimom, doloèenim z zakonom (ne moreta se dogovoriti,
da premoženje, ki ga pridobita z delom v èasu trajanja ZZ ne bi biloo skupno premoženje,
lahko pa osebno premoženje data v skupno).
Stanovanjski zakon šteje zakonca za ožjega družinskega èlana lastnika ali najemnika
stanovanja. Kot tak ima pravico odkupiti družbeno stanovanje, na katerem ima njegov
zakonec stanovanjsko pravico. Upravièen pa je zahtevati od lastnika stanovanja, da z njim
sklene najemno pogodbo ,èe drugi zakonec, ki je najemnik stanovanja, umre.
Po smrti enega zakonca lahko drugi zakonec po njem deduje ali po oporoki ali po zakonu.
Èe pride do razpada ali razveljavitve ZZ pred smrtjo, drugi zakonec ne deduje niè.
KLEMEN M.
PRENEHANJE ZAKONSKE ZVEZE

Zakonska zveza preneha s SMRTJO enega zakonca, z RAZGLASITVIJO enega zakonca ZA MRTVEGA
in z RAZVEZO zakonske zveze, preneha pa tudi z RAZVELJAVITVIJO ZZ.
PRENEHANJE ZAKONSKE ZVEZE S SMRTJO ALI RAZGLASITVIJO

ZAKONCA ZA MRTVEGA
S smrtjo zakonca (ali obeh zakoncev) preneha življenska skupnost in s tem zakonska zveza,
in sicer s trenutkom smrti. Smrt se dokazuje z izpiskom iz mrliške matiène knjige.
Zakonca se razglasi za mrtvega, kadar je pogrešan in o njem ni nobene vesti, tako da je
negotovo, ali še živi. Zakonska zveza preneha dokonèno z dnem, ki je v odloèbi naveden
kot dan smrti zakonca.
Èe pogrešani zakonec ni mrtev in se kasneje pojav, zakonska zveza ne oživi. Èe je zakonec
po dnevu razglasitve za mrtvega sklenil novo zakonsko zvezo, ostane ta veljavna.
PRAVNE POSLEDICE PRENEHANJA ZAKONSKE ZVEZE S SMRTJO ALI Z RAZGLASITVIJO ZA POGREŠANEGA

- skupno premoženje se razdeli med preživelim zakoncem in ostalimi dedièi zapustnika
- Èe je umrli zakonec zapustil otroke, deduje preživeli zakonec z otroki po enakih delih. Èe
otrok ni, deduje zakonec polovico zapušèine, drugo polovico pa dedujejo starši zapustnika
ali njihovi potomci. Èe sta oba starša umrla pred zakoncem in nista zapustila nobenega
potomca, deduje preživeli zakonec celotno zapušèino. Vse to velja za zakonito dedovanje.
Zapustnik pa lahko s svojim premoženjem razpolaga v oporoki povsem drugaèe, nikakor
pa ne sme prezreti zakonca, razen èe ga razdedini po 42.èlenu. Zakoncu gre nujni delež, ki
znaša polovico deleža, ki bi mu šel po zakonu.
- preživeli zakonec lahko zahteva od lastnika stanovanja, ki ga je uporabljal skupaj z
umrlim zakoncem, da z njim sklene najemno pogodbo za stanovanje, èe je bil prej umrli
zakonec najemnik.
RAZVEZA ZAKONSKE ZVEZE
Razveza ZZ je prenehanje zakonske zveze za življenje obeh zakoncev po odloèbi sodišèa
na podlagi sporazuma zakoncev ali na podlagi ugotovljenega razveznega razloga.
V TZZZ iz leta 46 je bil uveljavljen mešani sistem razveze, ki je združeval dva pravna
koncepta: - razveza kot sankcija zaradi neizpolnjevanja zakonskih dolžnosti (razveza po
krivdnem naèelu) -razveza kot sredstvo, da se zakonec reši neznosne zakonske zveze
(razveza po naèelu omajanosti zakonskega razmerja).
Mešani sistem je TZZZ izpeljal tako, da je dovoljeval razvezo v primeru, èe je bil podan
kakšen od posebnih razlogov, naštetih v zakonu.
TZZZ tudi ni poznal sporazumne razveze.
Naš ZZZDR doloèa, da lahko sodišèe razveže zakonsko zvezo na podlagi sporazuma
zakoncev (SPORAZUMNA RAZVEZA) ali na tožbo vsakega od zakoncev iz razveznega razloga
nevzdržnosti zakonske zveze (RAZVEZA ZARADI NEVZDRŽNOSTI).
SPORAZUMNA RAZVEZA ZAKONSKE ZVEZE
KLEMEN M.
Ta razveza omogoèa zakoncema, da se na human, dostojanstven naèin rešita zakonske

zveze, ki je ne želita veè vzdrževati. Èe je odloèitev o razvezi sporazumna, jima ni
potrebno navajati razlogov, ki so ju pripeljali do razveze, prav tako sodišèe teh razlogov ne
ugotavlja. Sodišèe pa se mora preprièati, da sta se zakonca res sporazumela o razvezi, da
sporazum izraža pravo voljo obeh zakoncev, da sta volji obeh svobodni in brez napak.
Sporazum o razvezi je namreè tisto dejstvo, na podlagi katerega sodišèe zakonsko zvezo
razveže.
Sodišèe je po zakonu dolžno poskrbeti, da se ob sporazumni razvezi primerno zavarujejo

koristi otrok in ugotoviti, da sta zakonca uredila medsebojna razmerja. Zakonca se morata
sporazumeti o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok in morebitnem preživljanju
nepreskrbljenega zakonca, predložiti morata pismeni in overjeni zakon o delitvi skupnega
premoženja in podatek o tem, kdo bo ostal v skupnem stanovanju.
Sporazum o razmerju do otrok mora sodišèe oceniti s stališèa koristi otrok, o tem pa je
dolžno zahtevati mnenje socialnega skrbstva. Èe s sporaszumom ni primerno poskrbljeno
za varstvo, preživljanje in vzgojo skupnih otrok, sodišèe tak sporazum ne sprejme in
potem, èe zakonca po opozorilu sodišèa tega sporazuma ne spremenita, predlog na
sporazumbno razvezo zavrne.
Sodišèe pri sporazumni razvezi neprimernega sporazuma o razmerju zakoncev do otrok ne
more nadomestiti s svojo odloèitvijo.
Prav to razmerje do otrok je tako pomembno, da sodišèe vnese v sodbo dogovor zakoncev
o tem razmerju.
RAZVEZA ZAKONSKE ZVEZE ZARADI NEVZDRŽNOSTI
Nevzdržnost (relativni razvezni razlog) je edini razvezni razlog, ki ga pozna ZZZDR. Èe je

zakonska zveze iz kateregakoli razloga nevzdržna, lahko vsak od zakoncev s tožbo zahteva
razvezo, ne glede na to, kdo je za tako stanje kriv. Vprašanje krivde se sploh ne postavlja,
sodišèe je ne ugotavlja.
Država pa ima vseeno možnost vplivati na razvezo s tem, da ima konèno besedo o tem, ali
je zakonska zveza nevzdržna, sodišèe. Zato mora sodišèe v vsakem primeru posebej
raziskati celotno stanje v zakonu, da bi ugotovilo, ali naj zakonsko zvezo razveže.
Sodišèe mora torej ugotoviti vzroke in posledico, ugotoviti mora nevzdržnost.
Pojem nevzdržnosti zakonske zveze v zakonu ni opredeljen. Njegova vsebina je v vsakem

primeru drugaèna. Do nevzdržnosti lahko pride iz kateregakoli razloga.
Za nevzdržno lahko štejemo zakonsko zvezo samo tedaj, èe odnosi med zakoncema niso
samo prehodno skaljeni, ampak so zaradi resnih vzrokov trajno in globoko omajani. Še
posebej temeljito mora sodišèe to preizkusiti zlasti tedaj, ko imata razvezujoèa zakonca
mladoletne otroke.
Po drugi strani pa za nevzdržnost ZZ zadostuje, da samo en od zakoncev ne more veè
prenašati zakonske skupnosti, èetudi je to nevzdržnost samo povzroèil.
Nevzdržnost se ocenjuje po stanju v èasu sojenja, upošteva pa se vse okolišèine, ki so

pripeljale do tega stanja.
KLEMEN M.
Sodišèe mora ugotavljati nevzdržnost zakonske zveze tudi v primeru, ko toženi zakonec s
tožbo soglaša.
POSTOPEK ZA RAZVEZO ZAKONSKE ZVEZE

ZZZDR vsebuje samo nekatere doloèbe o razveznem postopku, subsidiarno pa se
uporabljajo pravila Zakona o Pravdnem Postopku.
Postopek za razvezo se sproži z tožbo, èe zahteva razvezo zakonske zveze eden od

zakoncev zaradi nevzdržnosti oziroma s predlogom obeh zakoncev na sporazumno razvezo
na sodišèe. O razveznih pravdah odloèajo redna sodišèa.
Pravica do tožbe na razvezo je osebna pravica, s smrtjo upravièenca ugasne in ne preide na

njegove dedièe. Tožnikovi dedièi pa lahko nadaljujejo postopek, da bi dokazali
utemeljenost tožbe, kar je pomembno za dedovanje zakonca. Vendar pa ta postopek, ki ga
dedièi nadaljujejo, nima znaèaja razveznega postopka, saj je zakonska zveza s smrtjo
zakonca prenehala, zato razveza ZZ ne pride veè v poštev.
Razvezni postopek pa lahko nadaljujejo tudi dedièi zakonca, ki je, skupaj s preživelim
zakoncem vložil predlog za sporazumno razvezo.
Potem ko sodišèe sprejme tožbo ali predlog, pošlje tožbo ali predlog CZSD, da ta opravi
SVETOVALNI RAZGOVOR. Tega pogovora pa ni potrebno izvršiti, èe ne bi bilo smisla, da bi se
opravil ali èe ga sploh ni mogoèe opraviti (en zakonec duševno bolan ali erazsoden ali
pogrešan). Prav tako je izvedba pogovora težavna, èe eden od zakoncev živi v tujini ali èe
zakonca v družinski skupnosti nimata skupnih mladoletnih otrok ali otrok, nad katerimi je
podaljšana roditeljska pravica.
Svetovalnega razgovora se morata udeležiti oba zakonca osebno, brez pooblašèenca. Èe na

razgovor ne prideta, trpita pravne posledice (zakonska zveza obstane v veljavi- IN FAVOREM
MATRIMONII). Èe sta sporazumno predlagala razvezo, se šteje, da je predlog umaknjen, èe pa
ne pride tožnik, se šteje, da je tožbo umaknil.
Vsebina svetovalnega razgovora ni posebej doloèena.
O opravljenem pogovoru pošlje center za socialno delo poroèilo sodišèu, ki bo o razvezi
odloèalo.
Med postopkom za razvezo zakonske zveze se lahko zaèasno uredi vprašanje, pri kom naj
bodo skupni mladoletni otroci in kako je s preživljanjem otrok.
Na predlog zakonca lahko sodišèe izda tudi zaèasno uredbo o njegovem preživljanju.
Sodišèe razveže zakonsko zvezo s SODBO, ne glede na to, ali je bila zahtevana razveza s
tožbo ali predlogom na sporazumno razvezo. Pravnomoèna sodba se vpiše v rojstno in
matièno knjigo.
KLEMEN M.
Èe se s pravnomoèno sodbo zakonska zveza razveže, je prenehanje zakonske zveze

definitivno. Sodba se v delu, ki doloèa prenehanje, ne more spremeniti z izrednimi
pravnimi sredstvi.
PRAVNE POSLEDICE RAZVEZE ZAKONSKE ZVEZE V

RAZMERJU MED ZAKONCEMA
Z razvezo prenehajo vse osebne pravice in dolžnosti zakoncev.
Nesprekrbljeni zakonec, ki niam sredstev za življenje, ki je nesposoben za delo ali je
nezaposlen in se ne more zaposliti, ima pravico, da dobi od drugega zakonca sredstva za
preživljanje.Pogoji za preživljanje so enaki tistim, ki veljajo glede preživljanja zakoncev v
èasu trajanja zakonske zveze.
Pri odloèanju o preživljanju vprašanje krivde ni pomembno, sodišèe pa sme upoštevati
vzroke, zaradi katerih je zakonska zveza postala nezvdržna. Sodišèe lahko tako kljub
obstoju pogojev zavrne zahtevek na preživljanje, èe bi bila odloèitev nepravièna glede na
ravnanje in obnašanje zahtevajoèega zakonca.
Iz razlogov praviènosti je zahtevek potrebno zavrniti tudi v primeru, ko se socialne ali
gmotne razmere zahtevajoèega zakonca niso bistveno spremenile s sklenitvijo zakonske
zveze in se tudi ne bodo spremenili z razvezo.
Preživljanja tudi ni, èe zakonca nista živela skupaj že pred prenehanjem ZZ in èe nista bila
ekonomsko odvisna drug od drugega.
PREŽIVNINA se doloèi v razvezni sodbi na zahtevo nepreskrbljenega zakonca, ali s

sporazumom med zakoncema, lahko pa se (po sodni praksi) zahteva tudi po konèanem
postopku v posebni pravdi, vendar le, èe so pogoji za preživljanje obstajali že v èasu
razveze in še obstajajo v èasu, ko zakonec zahteva preživljanje.
Izjema, ki ne zahteva obstoja pogojev v èasu trajanja zakonske zveze, pa je ta, èe lahko z
gotovostjo prièakujemo, da bo zakonec, ki zahteva preživljanje, v doglednem èasu po
razvezi ostal brez zadostnih sredstev za življenje. Sodišèe lahko v takem primeru doloèi
zahtevajoèemu zakoncu SIMBOLIÈNO PREŽIVNINO, ki jo bo takrat, ko bo nastopila potreba, na
njegovo zahtevo poveèalo.
O preživljanju lahko skleneta zakonca tudi dogovor na CZSD. Sodna odloèba se lahko
zaradi spremenjenih razmer spremeni. Preživnina pa se tudi avtomatièno revalorizira.
Preživnina se lahko prizna tudi samo za doloèen èas, dokler se ravzezani zakonec ne vživi
v novi položaj in si ne uredi razmer.
Pravica do preživljanja PRENEHA, èe razvezani zakonec, ko jo je prejemal, pridobi

premoženje ali svoje dohodke, s katerimi se lahko preživlja, èe sklene novo zakonsko
zvezo in tudi èe osnuje zunajzakonsko skupnost.
KLEMEN M.
Razvezana zakonca vrneta darila, ki sta jih dala drug drugemu pred sklenitvijo zakonske
zveze ali med njo. Vraèajo se samo darila, ki niso v sorazmerju s premoženjskim stanjem
zakonca, ki je darilo dal. Obièajnih daril ni potrebno vraèati.
REALNA SUBROGACIJA- èe je obdarjeni zakonec darilo odsvojil, je dolžan vrniti

vrednost darila ali stvar, ki jo je zanj dobil, to doloèa zakon.
Delitev skupnega premoženja se opravi po sporazumu med zakoncema ali po odloèbi
sodišèa.
PRAVNE POSLEDICE RAZVEZA ZAKONSKE ZVEZE, KI JIH NE DOLOÈA

ZZZDR AMPAK DRUGI PREDPISI
Razvezani zakonec zgubi možnost, da bo po smrti drugega zakonca po njem dedoval tako
po zakonu kot po oporoki, èe je umrli zakonec napravil oporoko pred razvezo.
Dedno pravico izgubi tedaj, kadar je zapustnik vložil tožbo za razvezo zakonske zveze in se
po njegovi smrti ugotovi, da je bila tožba utemeljena. Gre za primer, ko dedièi nadaljujejo
postopek na podlagi tožbe, ki jo je vložil zapustnik, predvsem zato, ker imajo interes na
tem, da izkljuèijo zakonca kot dedièa.
V doslej skupnem stanovanju lahko ostane samo en zakonec kot najemnik stanovanja. O
tem, kdo najemnik bo, se zakonca dogovorita vnaprej. Èe se ne dogovorita, odloèi o tem
sodišèe v nepravdnem postopku. Upošteva stanovanjske potrebe razvezanih zakoncev,
njunih otrok in drugih oseb, ki z njim stanujejo.
Razvezani zakonec, ki ne pridobi ali obdrži stanovanjske pravice, se mora iz stanovanja

izseliti v roku, ki ga doloèi sodišèe (najmanj 60 in najveè 90 dni).
PRAVNE POSLEDICE RAZVEZE V RAZMERJU DO OTROK

Ob razvezi zakonske zveze nastaneta v razmerju zakoncev do skupnih otrok dve vprašanji:
- pri kom bodo otroci skupni otroci živeli?
- kako bo breme preživljanja otrok v prihodnje razdeljeno med staršema?
Ti dve vprašanji se nanašata na mladoletne otroke, preživljanje pa tudi za polnoletne
otroke, ki študirajo in tiste, ki so zaradi duševne ali telesne prizadetosti nesposobni za
lastno preživljanje.
Razvezna sodba mora vsebovati tudi odgovor na ti dve vprašanji.
Èe gre za sporazumno razvezo, se morata zakonca o teh vprašanjih sporazumeti, sodišèe pa

oceni, ali je ta sporazum v skladu s koristjo otrok. Èe pa se zakonca ne sporazumeta ali èe
KLEMEN M.
sodišèe oceni, da sporazum ni v skladu s koristjo otrok, mora sodišèe predlog na

sporazumno razvezo zavrniti, ker ni podan pogoj za sporazumno razvezo.
Èe pa gre za razvezo na tožbo zaradi nevzdržnosti, se zakonca o teh vprašanjih lahko
sporazumeta (sodišèe pa le oceni, ali je sporazum v interesu otrok) ali pa se ne sporazumeta
ali sporazum ni v interesu otrok (sodišèe odloèi po uradni dolžnosti).
Zakon doloèa, da lahko na vprašanje, KOMU NAJ SE OTROCI ZAUPAJO V VARSTVO IN VZGOJO,
sodišèe odloèi alternativno:
a) da vsi otroci ostanejo pri enem zakoncu,
b) da nekateri ostanejo pri enem, drugi pas pri drugem zakoncu,
c) da se otroci zaupajo tretji osebi ali dajo v zavod.
Sodišèe mora pri odloèanju o eni izmed možnosti zgolj otrokova korist. Svoje mnenje pa
poda tudi socialno skrbstvo. Mnenje socialnega skrbstva o otrokovi koristi ni obvezno,
podatke, ki jih dobi pa mora sodišèe po potrebi preizkusiti in samo oceniti.
a) OTROCI SE ZAUPAJO ENEMU OD ZAKONCEV- èe se sodišèe odloèi za to možnost, ne sme

preferirati nobenega od zakoncev, saj roditeljska pravica pripada obema. Odloèitev sodišèa,
da zaupa otroka doloèenemu roditelju, mora narekovati samo ugotovitev, ki pa mora biti
rezultat skrbnega preizkusa vseh okolišèin- da so pri roditelju boljši pogoji za uveljavljanje
otrokove koristi.
Samo v primeru, ko so pri obeh roditeljih podani za otroka enako ugodni pogoji, lahko
sodišèe upošteva tudi interes roditelja ali njegove individualne posebnosti.
Koristi otroka zagotavljajo: ugodne materialne razmere roditelja, boljša izobrazba,

sposobnost roditelja za vzgojo otroka in za intimno in èustveno povezanost z njim.
V konkretnih primerih pa lahko odloèajo tudi nekatere druge lastnosti: spol, znaèaj,
posebne sposobnosti, zdravstveno stanje, osebne lastnosti staršev, njihove lastnosti,
dosedanji in bodoèi kraj in okolje bivanja in šolanja otroka, navezanost na roditelja in iz
nje izhajajoèa želja otroka, da bi živel pri temu roditelju, èe je sposoben dojeti, za kaj gre in
èe je sposoben izraziti ali oblikovati svojo željo.
Sodišèe odolèa glede na okolišèine, ki obstajajo v èasu odloèanja (REBUS SIC STANTIBUS),
mora pa upoštevati tudi razvoj situacije, ki ga lahko z gotovostjo prièakujemo.
Zakonec, ki mu otrok ni bil zaupan v varstvo in vzgojo, pa svoje roditeljske pravice ne

izgubi, ampak je samo omejen v njenem izvrševanju.
b) NEKATERI OTROCI OSTANEJO PRI ENEM, DRUGI PA PRI DRUGEM RODITELJU- kritika te odloèitve je ta,
da ne gre za interese otrok, saj se loèijo tako od staršev kot od bratov in sester.
Tudi v tem primeru pa tisti od staršev, kateremu sodišèe ne zaupa otroka, ne izgubi svoje
roditeljske pravice.
KLEMEN M.
c) OTROKE SE ODDA TRETJI OSEBI (v rejništvo) ALI ODDA V ZAVOD- To sta izredna ukrepa, ki ju
sodišèe uporabi le v primeru, èe ni nobene druge možnosti, da bi otrok živel pri enem ali
pri drugem staršu, ali èe bi bile njegove koristi pri enem in drugem staršu ogrožene.
Starši, katerih otrok je bil oddan tretji osebi ali v zavod, ne morejo varovati in vzgajati
otroka, ohranijo pa vse druge pravice in dolžnosti, ki gredo staršem in ki so združljive z
namenom ukrepa.
Tisti od staršev, ki mu otrok ni bil zaupan v varstvo in vzgojo, ima PRAVICO DO OSEBNIH
STIKOV z otrokom (pravico obiskovati, ga vzeti za doloèen èas s seboj, k sebi, na poèitnice).
Namen osebnih stikov je v tem, da otrok ohrani obèutek povezanosti in medsebojne
pripadnosti in to, da lahko roditelj, ki otroka nima pri sebi, vpliva na otrokovo vzgojo.
Pravico do osebnih stikov lahko sodišèe v odloèbi o tem, pri kom naj bo otrok, vzame ali
omeji, èe meni, da stiki ne bi bili v otrokovo korist. Èe pa sodišèe tega ne stori, ne sme
roditelju nihèe drug omejevati pravice do stikov.
Naèin osebnih stikov uredita roditelja sporazumno, èe sporazuma ni, odloèi CZSD.
Zakon z novelo iz leta 89 roditelju, pri kateremu otrok je, zapoveduje, da omogoèi
drugemu roditelju stike z otrokom.
Sodišèe izda novo odloèbo o varstvu in vzgoji otroka ter o osebnih stikih, èe to glede na
spremenjene razmere (smrt roditelja, odvzem roditeljske pravice ali poslovne sposobnosti)
zahteva korist otroka. Izvrševanje varstva in vzgoje otroka ne preide na drugega roditelja
avtomatièno, ampak mora o tem odloèati sodišèe, ki lahko otroka odda tretji osebi ali
zavodu.
Novo odloèbo izda sodišèe na zahtevo razvezanega zakonca ali socialnega skrbstva.
Zahtevo poda upravièeni v obliki TOŽBE.
Zakon ne doloèa, kako se izvrši izrek sodbe, s katerim se otrok zaupa v varstvo in vzgojo
enemu izmed staršev ali tretji osebi ali zavodu. Pri izvršbi je potrebno zlasti upoštevati
potrebo varovanja osebnosti otroka. Sodišèe lahko najprej poskusi opraviti izvršbo s
pomoèjo denarnih kazni, èe pa to nima uèinka, se otroka roditelju odvzame in se ga izroèi
drugemu roditelju, tretji osebi ali zavodu. V postopku izvršitve mora sodišèe zahtevati
strokovno pomoè socialnega skrbstva.
Tudi po razvezi je vsak roditelj dolžan preživljati otroka. Višina prispevka se doloèi v
razvezni sodbi v skladu z možnostmi staršev in z otrokovimi potrebami.
Novo odloèbo o preživljanju se lahko izda na zahtevo vsakega od staršev ali otroka, èe so
spremenile razmere.
KLEMEN M.
PRAVNA UREDITEV ZUNAJZAKONSKE SKUPNOSTI

POJEM IN NAMEN UREJEVANJA RAZMERIJ V ZUNAJZAKONSKI SKUPNOSTI
Zakonska definicija za to zvezo je "dalj èasa trajajoèa življenska skupnost moškega in
ženske, ki nista sklenila zakonske zveze". V praksi pa se je uveljavilo ime "ZUNAJZAKONSKA
SKUPNOST" v tolikšni meri, da ga je sprejela tudi ustava.
Zunajzakonska skupnost je družinskopravno razmerje. Zakon priznava dejansko razmerje

moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, èe so izpolnjeni predpisani pogoji in
ga uredi s tem, da nanj veže doloèene pravne posledice, pravice in dolžnosti.
Osnovni namen pravne ureditve zunajzakonske skupnosti naj bi bil varovanje šibkejšega
partnerja pred izkorišèanjem drugega.
POGOJI ZA PRAVNO PRIZNANJE ZUNAJZAKONSKE SKUPNOSTI
Po zakonu morajo biti izpolnjeni 3 pogoji:

1) da obstaja med partnerjema življenska skupnost
2) da traja ta skupnost dalj èasa
3) da niso podane okolišèine, zaradi katerih bi bila morebitna zaknska zveza med
partnerjema neveljavna.
1) MED PARTNERJEMA OBSTAJA ŽIVLJENSKA SKUPNOST- ta skupnost mora po vsebini biti enaka kot
življenska skupnost, ki naj obstaja med zakoncema. Nanjo kažejo predvsem zunanje
okolišèine: skupno prebivanje, skupno gospodinjstvo, gospodarska skupnost ali
soodvisnost. Te zunanje znake spremlja notornost skupnosti- partnerja veljata v oèeh okolja
za taka življenska tovariša kot sta mož in žena.
Ni potrebno, da so v vsakem primeru podane vse okolišèine, niti ni potrebno, da sta
partnerja nepretrgoma skupaj. Za zunajzakonsko skupnost gre tudi èe partnerja zaèasno ali
obèasno ne živita skupaj, èe sta se o tem prej sporazumela in èe za to obstajajo objektivni
razlogi.
Zunanje manifestacije skupnosti morajo izvirati iz notranje potrebe in povezanosti

partnerjev in tudi iz njune volje, da živita skupaj kot mož in žena.
Voljo živeti skupaj morata imeti oba, mož in žena. Èe jo ima samo eden, gre za
neupoštevno mentalno rezervacijo.
KLEMEN M.
Partnerja morata hoteti, da ju okolje šteje za taka življenska tovariša kot sta mož in žena.
Oba morata sprejemati in opravljati dolžnosti, za katere menita, da jih imata mož in žena.
Po drugi strani pa je potrebno šteti, da se partnerja ne moreta odpovedati posledicam, ki jih
zakon doloèa za zunajzakonsko skupnost.
Pomen življenske skupnosti v zunajzakonski skupnosti je veèji kot v zakonski zvezi.

Zakonska zveza obstaja tudi èe med zakoncema ni življenske skupnosti. Za zunajzakonsko
skupnost pa je življenska skupnost CONDICTIO SINE QUA NON, zunajzakonska skupnost ne more
zgolj formalno obstajati, mrtvih zunajzakonskih skupnosti ni.
2) TRAJANJE SKUPNOSTI -omogoèa, da se razvijejo zunanji znaki življenjske skupnosti, kar

kaže na stabilnost razmerja in prispeva k notornosti skupnosti.
Pogoj dolžine trajanja je odvisen zlasti od tega, ali se v skupnosti rodi otrok.
3) DA NI RAZLOGOV(pravnih zadržkov), ZAVOLJO KATERIH BI BILA MOREBITNA ZAKONSKA ZVEZA MED

PARTNERJEMA NEVELJAVNA- lahko gre samo za obstoj zakonskih zadržkov, ne pa za neobstoj
vseh okolišèine, ki povzroèajo neveljavnost zakonske zveze.
Najpogosteje bo prišel v poštev zadržek obstojeèe zakonske zveze- èe je en partner poroèen,

ne gre za pravno priznano zunajzakonsko skupnost.
Mladoletniško skupnost bi morda lahko priznali, zlasti èe obstajajo razlogi, da bi se

zadržek mladoletnosti lahko spregledal, èe bi šlo za sklenitev zakonske zveze.
Zadržek sorodstva- zunajzakonsko skupnost med bratrancem in sestrièno bi lahko priznali

ob pogoju, da bi se ta zadržek lahko spregledalo. Ne more pa biti priznana zunajzakonska
skupnost med sorodnikoma, med katerima je spolni akt inkriminiran kot incest
(krvoskrunstvo) po 99.èlenu KZ.
Drugi zadržki praktièno ne pridejo v poštev, ker ne trajajo dalj èasa.
Èe obstaja kakšen zadržek, ki ga moramo upoštevati, zunajzakonska skupnost ne more

nastati. Zadržka torej ne sme biti v vsem èasu, v katerem je zunajzakonska skupnost
obstajala.
Zunajzakonska skupnost ima pravne posledice samo takrat, èe je èas, v katerem zadržki
niso obstajali, dovolj dolg, da se steèejo ostali pogoji za priznanje zunajzakonske skupnosti.
KLEMEN M.
PRAVNE POSLEDICE ZUNAJZAKONSKE SKUPNOSTI

Zaèetek življenske skupnosti ne sovpada z nastopom pravnih posledic zunajzakonske
skupnosti. Posledice nastanejo kasneje, ko se steèejo pogoji za pravno priznanje, ko
posebej kvalificirana skupnost partnerjev traja že dalj èasa.
ZZZDR govori o pravnih posledicah, ki so za partnerja enake kot èe bi sklenila zakonsko

zvezo. Gre samo za posledice v medsebojnem razmerju partnerjev na osebnem in
premoženjskem podroèju.
Zunajzakonska skupnost nima družinskopravnih posledic, ki po zakonu nastopijo s
sklenitvijo ZZ v osebnem položaju zakonca.
OSEBNO PODROÈJE- na osebnem podroèju se posledice kažejo v vrsti medsebojnih

pravic in dolžnosti zunajzakonskih partnerjev, ki so po zaknu enake kot pravice in
dolžnosti zakoncev.
DOLŽNOST SKUPNEGA ŽIVLJENJA, ki je temeljna dolžnost zakoncev, je v zunajzakonski skupnosti
veè kot dolžnost, je namreè bistvo razmerja.
DOLŽNOST PRISPEVATI ZA PREŽIVLJENJE DRUŽINE IN DOLŽNOSTI DO OTROK ZADENEJO partnerja šele
potem, ko se ugotovi da je otrok njun. To velja zlasti za zunajzakonskega oèeta, saj zanj ne
velja domneva oèetovstva.
Pravila, s katerimi so urejene premoženjske posledice zakonske zveze, veljajo tudi za

zunajzakonsko skupnost. Gre za pravno ureditev POSEBNEGA in SKUPNEGA PREMOŽENJA
zunajzakonskih tovarišev, UDELEŽBE NA SKUPNEM PREMOŽENJU, ODGOVORNOSTI ZA OBVEZNOSTI ter
UREDITEV PRAVNIH POSLOV MED PARTNERJEMA.
Zahtevke iz premoženjskih razmerij je mogoèe uveljavljati šele potem, ko se življenska

skupnost partnerjev že razvije v pravno priznano zunajzakonsko skupnost, ker taka
skupnost ne nastane z nekim aktom.. Ko se izkaže, da je zunajzaknska skupnost nastala, se
lahko zahtevki uveljavljajo tudi za nazaj, od zaèetka skupnosti naprej.
RAZMERJA zunajzakonskih partnerjev DO SKUPNIH OTROK zakon ne ureja. Oèetovstvo in

materinstvo je potrebno ugotavljati, ker v zunajzakonski skupnosti domneve ni. Otroci,
rojeni v zunajzakonski skupnosti so izenaèeni z otroki, rojenimi v ZZ samo èe je
ugotovljen njihov izvor.
V postopku za ugotavljanje oèetovstva morajo sodišèa upoštevati zlasti okolišèino, da je
otrokova mati v kritiènem èasu živela v življenski skupnosti z tožencem.
Otrok iz zunajzakonske skupnosti po prenehanju skupnosti ne more uživati posebnega

varstva, ki gre otroku ob razvezi ZZ, ker se niti nastanek niti prenehanje zunajzakonske
skupnosti ne registrira.
ZZZDR ureja pravne posledice zunajzakonske skupnosti samo na podroèju družinskega

prava. Posledice zunajzakonske skupnosti doloèa vrsta predpisov z razliènih pravnih
podroèij.
KLEMEN M.
DEDOVANJE V ZUNAJZAKONSKI SKUPNOSTI-

do zakonitega dedovanja partnerja lahko pride samo v
primeru, da je zunajzakonska skupnost trajala do smrti zapustnika.
Doloèbe STANOVANJSKEGA ZAKONA- ta zakon je zunajzakonskega partnerja izrecno uvrstil med

ožje družinske èlane lastnika ali najemnika stanovanja. Èe njegov partner, ki je bil
najemnik, umre, ima zunajzakonski partner pravico zahtevati od lastnika stanovanja, da z
njim sklene najemno pogodbo.
POSTOPEK UGOTAVLJANJA OBSTOJA ALI NEOBSTOJA ZUNAJZAKONSKE

SKUPNOSTI
Ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti je mnogo bolj zapleteno kot ugotavljanje

obstoja ZZ.
Zunajzakonska skupnost nastane, ko se steèejo pogoji za pravno priznanje. Za ugotovitev
obstoja zunajzakonske skupnosti je najprej potrebno dokazati, da je nastala, to je da je
kvalificirana življenska skupnost partnerjev trajala že dalj èasa.
Obstoj zunajzakonske skupnosti se po noveli zaona (89) ugotavlja v vsakem postopku, v
katerem stranka na podlagi te skupnosti uveljavlja neko pravico.
Ker je zunajzakonska skupnost družinskopravno razmerje, pomeni ugotavljanje njenega

obstoja ugotavljanje pravnega razmerja, ne pa dejansko vprašanje, ki bi se ga lahko rešilo z
dokazovanjem.
PRAVNA UREDITEV RAZMERIJ MED STARŠI IN OTROCI
IZVOR OTROKA IN NJEGOV DRUŽINSKI STATUS

Razmerje med starši in otroki nastane z rojstvom otroka (NARAVNI NAÈIN) ali pa s
posvojitvijo tujega otroka (PRAVNI NAÈIN).
KLEMEN M.
Pravice in dolžnosti staršev in sorodnikov do otroka so enake ne glede na to, ali je otrok
rojen v ali izven ZZ.
ZZZDR predpisuje naèine doloèanja izvora otroka. Pomembni so zlasti predpisi o tem,
koga zakon šteje za otrokovega oèeta (mati je vedno znana- MATER SEMPER CERTA EST).
Naèini doloèanja oèetovstva se ravnajo po okolišèini, ali gre za otroka, rojenega v zakonski
zvezi ali za otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi. To razlikovanje med obema otrokoma ni v
obsegu pravic in dolžnosti v razmerju otroka do oèeta in njegovih sorodnikov, vpliva pa na
èas njihovega nastanka. Pri otroku, rojenem v zakonski zvezi, nastanejo z rojstvom, pri
zunajzakonskem otroku pa z ugotovitvijo oèetovstva.
V enakem položaju kot otrok, ki ni rojen v zakonski zvezi, je tudi otrok, ki ni rojen v èasu
300 dni po prenehanju zakonske zveze kot tudi otrok, kateremu je spodbito zakonsko
oèetovstvo. Te otroke imenujemo NEZAKONSKI OTROCI.
Ker je nezakonski otrok potem, ko se ugotovi njegov izvor, popolnoma izenaèen z

zakonskim otrokom v pravicah in dolžnostih do staršev in do drugih sorodnikov, ZZZDR
ne doloèa možnosto POZAKONITVE (legitimacije). s katero dobi nezakonski otrok status
zakonskega.
ZAKONSKI OTROCI IN IZPODBIJANJE OÈETOVSTVA IN MATERINSTVA

Èe je bil otrok rojen v zakonski zvezi ali najveè 300 dni po njenem prenehanju ali
razveljavitvi (kar pomeni da je bil otrok spoèet v ZZ), velja za njegovega oèeta mož
otrokove matere (PATER EST, QUEM NUPTIAE DEMONSTRANT).
To pravno domnevo je treba v primeru, ko sklene ženska v èasu 300 dni po prenehanju
zakonske zveze novo zakonsko zvezo in rodi otroka, razlagati tako, da velja za oèeta njen
mož iz kasnejše zakonske zveze (mešanje krvi- TURBATIO AUT PERTURBATIO SANGUINIS).
Ker pa je možno, da otroka ni spoèel materin mož, da torej domnevni oèe ni dejanski oèe
otroka, dovoljuje pravni red prizadetim osebam, da izpodbijajo oèetovstvo materinega
moža. Osebe, ki lahko izpodbijajo so: materin mož (domnevni oèe), mati, otrok, moški, ki
misli, da je oèe.
Oèetovstvo se izpodbija s tožbo, ki se mora vložiti v doloèenem roku:

- MATERIN MOŽ mora tožbo vložiti v 1 letu od tedaj, ko je izvedel za okolišèine, ki vzbujajo
njegov dvom, da je otrok njegov. Po preteku 5 let od otrokovega rojstva ne more veè tožiti.
- MATI mora vložiti tožbo v 1 letu od otrokovega rojstva.
- OTROK lahko vloži tožbo do dopolnjenega 23. leta starosti (v 5 letih od polnoletnosti).
- MOŠKI, KI MISLI, DA JE OÈE, mora tožbo vložiti v 1 letu od dneva, ko je bilo oèetovstvo
vpisano v matièno knjigo.
KLEMEN M.
Po sodni praksi mora za ugotovitev oèetovstva materin mož- domnevni oèe tožiti mater in
otroka, otrok domnevnega oèeta in mater, mati domnevnega oèeta in otroka (gre za
NUJNO ENOTNO SOSPORNIŠTVO).
V pravdi za izpodbijanje oèetovstva je treba dokazati, da materin mož ni otrokov oèe.
Pomembno je, kdaj je bil otrok spoèet, ali je imela mati v tistem èasu spolne odnose z
možem, z drugimi, ali je bila umetno oplojena, morebitna nesposobnost moža za spolni akt (IMPOTENTIA
COEUNDI) ali za zaploditev (IMPOTENTIA GENERANDI).
V dokaz se lahko izvrši krvna preizkušnja (primerjava krvnih lastnosti otroka, matere in
njenega moža), antropomorfološka preiskava (primerjava telesnih lastnosti in obisk otroka,
matere ni moža), genski poizkus.
Èe se v pravdi ugotovi, da materin mož ni otrokov oèe, preneha vsako razmerje med njim
in otrokom, prenehajo pravice in dolžnosti med njima, kakor tudi v razmerju do sorodnikov
materinega moža, in sicer z veljavnostjo rojstva otroka (et tunc, za nazaj).
NEZAKONSKI OTROCI TER UGOTAVLJANJE OÈETOVSTVA IN

MATERINSTVA
Tukaj je nemogoèe postaviti domnevo oèetovstva, zato je potrebno oèeta v vsakem primeru
poiskati ali ugotoviti.
ZZZDR doloèa, da velja za oèeta otroka, ni ni rojen ali spoèet v zakonski zvezi tisti, ki
otroka prizna za svojega ali èigar oèetovstvo se ugotovi s sodno odloèbo.
PRIPOZNANJE OÈETOVSTVA je prostovoljna izjava doloèenega moškega, da je on oèe

nezakonskega otroka. Za veljavnost priznanja je potrebno:
- da je moški, ki pripozna, razsoden in star najmanj 15 let
- da je dano pripoznanje v predpisani obliki )pred matièarjem, v oporoki, v javni listini,
pred CZSD)
- da se s pripoznanjem strinja mati otroka. Èe se ne strinja ali molèi, lahko priznavajoèi toži
na ugotovitev, da je on otrokov oèe. Ni pa mogoèe pripoznati za svojega otroka, glede
katerega velja domneva oèetovstva. Domnevo je najprej potrebno spodbiti, potem lahko
sledi pripoznanje.
Pripoznanje velja od otrokovega rojstva. Pripoznano oèetovstvo se lahko tudi izpodbija. To

pravico ima otrok in tisti, ki misli, da je otrokov oèe, ne pa moški ki je oèetovstvo pripoznal
ali otrokova mati.
Izjavo o pripoznanju, dano pod vplivom napak v volji izjavitelja se lahko izpodbija kot
neveljavno.
Izjava o pripoznanju, ki jo poda moški, ki ve, da ni oèe otroka, je veljavna in je ni mogoèe
izpodbijati.
Pripoznanje, dano v oporoki pa se lahko preklièe, ker je oporoka preklicni pravni posel.
KLEMEN M.
Vèasih pa je potrebno dopustiti možnost prenatalnega pripoznanja nasciturusa, èe gre za

varovanje njegovih koristi. Pripoznanje velja samo pod pogojem, da se otrok rodi živ. Pred
spoèetjem dano pripoznanje ne velja.
Otroka se lahko pripozna tudi po njegovi smrti, vendar samo, èe je zapustil potomce. To
pripoznanje pa ima pomen predvsem za dedovanje.
NA UGOTOVITEV OÈETOVSTVA lahko toži samo otrok do dopolnjenega 23. leta. Dokler je
mladoleten, lahko toži po zastopniku (materi ali skrbniku). Èe je moški, za katerega se trdi,
da je oèe, umrl, se lahko vloži tožba samo v 1 letu po njegovi smrti.
Na ugotovitev oèetovstva ni mogoèe tožiti, dokler velja po zakonu nek drug moški za oèeta
otroka.
V POSTOPKU ZA UGOTOVITEV OÈETOVSTVA je potrebno dokazati, da je toženi moški oèe otroka.

Dokazuje se: - da je imel obtoženi spolni odnos z materjo v kritiènem èasu
- da je bil v tem razmerju spoèet otrok. Verjetni èas spoèetja se doloèa po trajanju
noseènosti, ta pa se ocenjuje po razvitosti otroka ob porodu.
EXCEPTIO PLURIUM CONCUBENTIUM -morebitni ugovor toženca, da je imela v èasu spoèetja mati
otroka spolne odnose tudi z drugimi moškimi in ne samo z njim ne vpliva na potek
postopka. Sodišèe postopka ne more razširiti na moške, ki so v tem zagovoru omenjeni.
Oèetovstvo je potrebno ugotavljati tudi tedaj, ko je otrok rojen ali spoèet v zunajzakonski
skupnosti, pa materin zunajzakonski partner otroka noèe pripoznati za svojega. Zakon v
zunajzaknski skupnosti ne doloèa domneve oèetovstva za otroka, rojenega v taki skupnosti.
Oèe otroka, rojenega zunaj zakonske zveze, je dolžan po svojih možnostih prispevati k
stroškom zaradi noseènosti in poroda ter k stroškom za preživljanje matere pred in po
porodu, dokler se mati ne zaposli.
Za ugotavljanje materinstva (za najdence) se skladno uporabijo doloèbe za ugotavljanje
oèetovstva.
DOLOÈANJE IZVORA ZA OTROKA, SPOÈETEGA Z ZDRAVSTVENO POMOÈJO

V zakonu ni razen prepovedi ugotavljanja oèetovstva za otroka, spoèetega z umetno
osemenitvijo matere, nobenih drugih doloèb o tem vprašanju.
Zato velja, da lahko materin mož spodbija oèetovstvo tudi tedaj, kadar je bila osemenitev
opravljena z njegovo vednostjo in voljo. Vendar po ima èasa le 1 leto, ta rok pa zaène teèi z
rojstvom otroka. Èe pa je bila insemenacija opravljena brez vednosti in volje moža, je ta
rok 5 let.
Vprašanje, ki se postavlja, je tudi to, ali je dovoljena POSTMORTALNA INSEMENACIJA, osemenitev

s semenom mrtvega moškega. Prepoved bi bila na mestu zaradi varovanja koristi otroka,
saj ima otrok pravico da živi in raste ob obeh roditeljih. Prepoved pa neposredno narekuje
tudi Konvencija o pravicah otroka ZN.
KLEMEN M.
Èe do takšne insemenacije pride, velja za oèeta otroka, ki bi ga vdova rodila v èasu 300 dni
po prenehanju ZZ s smrtjo moža, njen umrli mož.
Oèetovstvo pri postmortalni insemenaciji se lahko ugotavlja tudi sodno- s tožbo, ki jo je

potrebno vložiti najkasneje v 1 letu po smrti moža ali partnerja.
Mati je ženska, ki je otroka nosila in rodila, le ta je tudi genetièna, biološka mati.
Doloèitev starševstva za otroka, ki je bil spoèet z homologno in-vitro fertilizacijo, poteka

po veljavnih predpisih. Èe so bile uporabljene oplodne celice zakoncev, je mati zakonska
žena, in sicer takoj po rojstvu (otroka je nosila in rodila) kot tudi genetièno (otrok izvira iz
njene jajène celice). Oèe otroka je njen mož. Domneva oèetovstva je v skladu z genetièno
resnico (uporabljeno je bilo njegovo seme), zato oèetovstva ni mogoèe izpodbiti.
Èe gre za zunajzakonska partnerja, je mati otroka tako po rojstu kot tudi genetièno
zunajzakonska žena. Oèetovstvo zunajzakonskega moža pa je potrebno ugotoviti.
Problema SUROGATNEGA MATERINSTVA naše pravo ne rešuje. Èe bi do primera nadomestnega
materinstva vendarle prišlo, bi nadomestna mati veljala za otrokovo mater, ker je otroka
nosila in rodila. Pravo ne bi upoštevalo morebitne generiène povezanosti otroka z drugo
žensko.
POSVOJENI OTROCI
POPOLNA POSVOJITEV
ZZZDR ureja samo popolno posvojitev (adopcijo), s katero se posvojenec popolnoma
izloèi iz rodbine naravnih staršev in povsem preide v rodbino posvojitelja, v kateri dobi
položaj naravnega otroka posvojitelja z vsemu pravicami in dolžnostmi v razmerju do
posvojitelja in do njegovih sorodnikov. Posvojitelja se vpiše v matièno knjigo kot
posvojenèeve starše.
Popolne posvojitve ni mogoèe razvezati.
Namen posvojitve je varstvo in preskrba mladoletnikov, zlasti tistih, ki nimajo staršev,

hkrati pa se s posvojitvijo omogoèa ljudem, ki nimajo naravnih otrok, da uresnièijo svojo
željo po otrocih.
KLEMEN M.
POGOJI ZA POSVOJITEV
Na prvem mestu je zaradi varstvenega znaèaja posvojitve doloèeno, da se sme posvojiti
samo mladoletno osebo. Posvojitev mora biti v korist mladoletnika.
Do posvojitve ne more priti, èe so podane okolišèine, zaradi katerih roditeljska pravica

preneha, èe mladoletnik sklene zakonsko zvezo ali èe dobi poslovno sposobnost po odloèbi
sodišèa, ker je postal roditelj. Posvojitev prav tako ni mogoèa, dokler se otrok ne rodi
(prenatalna posvojitev).
Mogoèe je posvojiti samo otroka, ki nima živih staršev, ali èe so ti neznani ali èe so že 1
leto neznanega bivališèa, ali ki so otroka zapustili, ali èe so pred pristojnim organom
privolili, da dajo otroka v posvojitev (pri zadnjem pogoju zadostuje tudi volja samo enega
roditelja).
Posvojitve ni mogoèe opraviti, dokler ne preteèe 1 leto od izpolnitve katerega od pogojev,

razen èe je pogoj smrt otrokovih staršev. Navedeni rok varuje roditeljsko pravico naravnih
staršev.
CZSD pa lahko zaradi varovanja koristi otroka izpelje posvojitev že pred pretekom 1 leta.
Ta možnost CZSD v prvi vrsti onemogoèa, da bi naravni starši uspeli z zahtevo, naj se jim
vrne nazaj otroka, ki je že v varstvu in vzgoji pri bodoèem posvojitelju (poskusna
posvojitev) in ga s tem iztrgali iz družine, v katero se je morda že popolnoma vrase
l. Prav tako pa ta rok olajšuje položaj posvojitelja, ker odpravlja njegovo negotovost, ali bo
otroka obdržal ali ne.
Naše pravo ne pozna BLANKO (INKOGNITO) posvojitve, pri kateri dajo starši soglasje za
posvojitev, ne da bi vedeli, kdo bo njihovega otroka posvojil. Taka vrsta posvojitve
omogoèa, da se naravni starši ne morejo vmešati v otrokovo novo razmerje. Vprašanje pa
je, ali se starši pri tzaki posvojitvi odpovedo roditeljski pravici.
S doloèenimi pogoji se želi predvsem doseèi, da bi bilo razmerje med posvojiteljem in

posvojenim otrokom èim bolj približano naravnemu roditeljskemu razmerju.
POSVOJITELJ je lahko samo polnoletna oseba, ki je praviloma vsaj 18 let starejša od
posvojenca. Posvojitelj mora imeti doloèene moralne, vzgojne in zdravstvene lastnosti.
Posvojitelj ne more biti oseba, ki ji je bila odvzeta roditeljska pravica.
Posvojitelj je lahko samo slovenski državljan, tujec pa samo v primeru, èe se ni moglo najti
posvojitelja med slovenskimi državljani in ob soglasju državnih organov. Njihovo soglasje
pa ni potrebno, ko otroka posvoji zakonec otrokovega roditelja, ta zakonec pa je tuj
državljan..
Posvojiti ni mogoèe sorodnika v ravni èrti in ne brata in sestre.

Skrbnik ne more posvojiti varovanca, dokler skrbniško razmerje med njima traja.
Nikogar ne more posvojiti veè oseb, razen èe sta posvojitelja zakonca, vendar lahko ta dva
samo skupaj posvojita otroka, razen èe eden od njiju posvoji otroka drugega zakonca.
KLEMEN M.
NASTANEK POSVOJITVE
Posvojitev nastane z ODLOÈBO, ki jo izda CZSD po opravljenem postoku, ki ga uvede po

uradni dolžnosti ali na predlog bodoèega posvojitelja, potem, ko ugotovi, da so podani
pogoji za posvojitev in še posebej to, da bo posvojitev posvojencu v korist.
Pred odloèitvijo lahko da otroka za doloèenm èas v poskusno posvojitev (rejništvo)
bodoèim posvojiteljem, da se ugotovi, ali se bosta otrok in posvojitelj lahko vživela v nov
položaj in da bo posvojitev posvojencu v korist.
Anonimnost posvojitev (podatkov) ni predpisana, vpis naravnih staršev se ne razveljavi,

ampakj se samo vpiše posvojitelje kot posvojenèeve starše.
NEVELJAVNOST POSVOJITVE
Posvojitev je neveljavna. èe niso bili izpolnjeni pogoji za nastanek.

POSTOPEK ZA RAZVELJAVITEV posvojitve uvede CZSD po uradni dolžnosti ali na zahtevo
posvojenca, njegovih staršev ali posvojitelja. Z razveljavitvijo prenehajo posledice
posvojitve ex nunc-za naprej.
PRAVNE POSLEDICE POSVOJITVE

Razmerje med posvojiteljem in posvojencem (prav tako med posvojencem, njegovimi
potomci in sorodniki posvojitelja) je enako kot razmerje med roditeljem in otrokom glede
naslednjih stvari:
- Posvojitelj se vpiše v matièno knjigo kot otrokov roditelj, zato se ne more veè ugotavljati
oèetovstva ali materinstva (razen èe se posvojitev razveljavi.
- Posvojitelj pridobi roditeljsko pravico.
- Posvojencu doloèi osebo ime.
- Med obema obstaja vzajemna dolžnost preživljanja.
- Èe posvojenec ne živi z posvojiteljem, ima ta pravico do osebnih stikov.
- Med seboj ne moreta skleniti zakonske zveze.
Posvojitev ni zakonski zadržek za sklenitev zakonske zvgeze med posvojencem in

njegovimi potomci ter sorodniki posvojitelja.
Posvojenec in njegovi potomci imajo enako dedno pravico, posvojitelj in njegovi sorodniki
imajo zakonito dedno pravico po posvojencu, posvojenec in njegovi potomci dedujejo po
drugih posvojencih in njihovih potomcih.
KLEMEN M.
Pri popolni posvojitvi razmerja med posvojencem in njegovimi naravnimi starši ter drugimi
naravnimi sorodniki popolnoma prenehajo. To pa ne velja pri ENOSTRANSKI POSVOJITVI- èe
otroka posvoji oèim ali maèeha, ne prenehajo pravice in dolžnosti med posvojencem in
roditeljem, ki je v ZZ z oèæimom ali maèeho ter z njegovimi sorodniki.
Pri posvojitvi posvojenec in njegovi potomci nimajo dedne pravice po naravnih starših,
njihovih potomcih in ostalih sorodnikih.
Posvojitev ne preneha niti z razvezo niti s smrtjo posvojitelja ali posvojenca.
NEPOPOLNE POSVOJITVE
Po ZZZDR se nepopolne posvojitve ne moreo veè skleniti. Po prejšnjih predpisih sklenjene
nepopolne posvojitve pa še obstajajo. Èe so podani razlogi, ki so potrebni za popolno
posvojitev, se lahko nepopolna posvojitev spremeni v popolno, sicer pa zanje veljajo
doloèbe TZP (57). Še vedno veljajo doloèbe o posledicah in prenehanju nepopolnih
posvojitev.
Med posvojiteljem in mladoletnim posvojencem ter njegovimi potomci obstajajo enake

pravice in dolžnosti kot med starši in otroki.
Posvojitelj izvršuje roditeljsko pravico nad mladoletnim posvojencem, zlasti ga je dolžan

preživljati. S posvojitvijo pa med posvojencem in sorodniki posvojitelja ne nastanejo
pravice in dolžnosti, ki izvirajo iz tega razmerja. Posvojitev ne vpliva na pravice in
dolžnosti posvojencev do njegovih staršev.
Nepopolna posvojitev ni zakonski zadržek, ampak samo utemeljuje zakonsko prepoved.

Posvojenci (nepopolni) in njihovi potomci dedujejo po posvojitelju tako kot njegovi otroci,
razen èe je bila dedna pravica posvojenca v posvojitveni pogobi omejena ali izkljuèena (le
èe ima posvojitelj naravne otroke). Posvojenec in njegovi potomci ne dedujejo po
KLEMEN M.
posvojiteljevih sorodnikih, po njegovem zakoncu in tudi ne po drugih posvojencih,

dedujejo pa po naravnih posvojenèevih sorodnikih
Posvojitelj ne more dedovati po posvojencu (po zakonu), posvojenec pa ga lahko postavi za
dedièa v oporoki.
Nepopolna posvojitev PRENEHA z razvezo ali v primeru, da skleneta posvojitelj in posvojenec

zakonsko zvezo.
Posvojitev razveže CZSD:
- po sporazumu strank posvojitvene pogodbe
- po uradni dolžnosti, èe to zahtevajo koristi mladoletnega posvojenca
- na zahtevo ene stranke, èe so za razvezo važni razlogi.
Posvojitev ne preneha s polnoletnostjo posvojenca ali s smrtjo posvojitelja ali posvojenca.
POSVOJITEV V KONVENCIJI ZN O OTROKOVIH PRAVICAH
S posvojitvijo se varuje otroka do 18 let, ki je prikrajšan za družinsko okolje. Vodilo je

otrokova korist. Odobri jo pristojni organ. Mednarodna posvojitev pride v poštev
subsidiarno.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI STARŠEV IN OTROK
KORIST OTROKA
Otrokova korist je osnovno vodilo za ravnanje in postopanje, ki zadeva otroka. To vodilo
velja tako za starše kot tudi za institucije in državne organe.
Zakon doloèa, da uživa družina zaradi koristi otrok posebno družbeno varstvo. Starši
morajo v okviru roditeljske pravice skrbeti za koristi otroka.
Otrokova korist je vodilo pri odloèanju sodišèa ob razvezi ZZ otrokovih staršev na tožbo in
ob razveljavitvi ZZ o tem, komu gre zaupati otroka v varstvo in vzgojo.
Èe gre za sporazumno razvezo, se morata zakonca sporazumeti o nadaljnem varstvu in
vzgoji ter preživljanju skupnih otrok. Sodišèe oceni, ali je s tem sporazumom primerno
poskrbljeno za otroke.
korist otrok mora upoštevati tudi CZSD, ko odloèa o tem, pri kom od staršev bo otrok
živel, èe ne živita skupaj
Korist otroka je tudi razlog za ukrepe CZSD s katerimi poseže v iizvrševanje roditeljske
pravice. Otrokova korist pa je tudi eden od osnovnih pogojev za posvojitev.
Kaj pa otrokova korist pomeni, zakon daje zgolj namige. Tako doloèa, da je v otrokovo
korist, da se zdravo razvija, da ima zagotovljene pogoje za rast in usposobitev za
samostojno življenje in delo, da zadovoljuje svoje potrebe.
KLEMEN M.
Pomembno je, da ta pojem otrokove koristi opredelimo v vsakem konkretnem primeru

posebej. Prav tako pa je v vsakem primeru potrebno upoštevati otrokovo osebnopst,
okolišèine, razmere in pogoje, v katerih živi in se razvija.
Korist otroka je tisto, kar je zanj v najveèji možni meri dobro.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah doloèa, da je potrebno pri vseh dejavnostih v zvezi z

otrokom upoštevati otrokovo korist.
RODITELJSKA PRAVICA
Za posebno skrb za otroka so odgovorni njegovi starši, ker otrok zaradi duševne in telesne
nerazvitosti ni sposoben za samostojno življenje.
Pravni izraz skrbi za otroka je RODITELJSKA PRAVICA. Posebno varstvo otroka se kaže v
izvrševanju roditeljske pravice, njen namen pa je uresnièitev otrokovih koristi.
Vsebino roditeljske pravice predstavljajo v prvi vrsti dolžnosti in pravice staršev, ki

izvirajo iz skrbi za osebo otroka in iz skrbi za njegovo premoženje. ZZZDR pravi na
splošno, da je roditeljska pravica pravica in dolžnost staršev, da skrbijo za življenje,
osebnostni razvoj, pravice in koristi svojih otrok.
SKRB STARŠEV ZA OTROKA V OKVIRU RODITELJSKE PRAVICE
Starši imajo do otrok predvsem dolžnosti. Z otrokovega stališèa pa so te dolžnosti njegove

pravice.
Otrok je imetnik pravice na izvrševanje roditeljske pravice oziroma imetnik pravice na
varstvo svojih osebnih in premoženjskih interesov. Ker pa otrok ni poslovno sposoben, ne
more sam uveljavljati svojih pravic, ne more sam od staršev terjati svoji pravici
ustrezajoèega ravnanja in vedenja. Zato za te pravice po nalogu zakona skrbi CZSD in sicer
na doloèen naèin- CZSD je po zakonu dolžan in upravièen poseèi v izvrševanje roditeljske
pravice, kadar starši ne delajo v otrokovo korist, torej ko gre za kršitev pravic otroka.
Sredstva pravnega varstva otrokovih pravic so zelo omejena- otrok nima samostojne tožbe
na ustrezno izvrševanje roditeljske pravice, na opustitev protipravnega ravnanja staršev, na
odškodninski zahtevek napram staršem, ki kršijo njegove pravice (le zahtevek za
premoženje otroka, ki ga starši samo upravljajo).
Edina tožba, ki jo ima otrok napram staršem, je zahtevek za preživljanje po starših.
Otrokove pravice imajo po Konvenciji ZN o otrokvih pravicah absolutni znaèaj, upoštevati

jih morajo tako roditelji kot vsi ostali subjekti dejavnosti, ki so v zvezi z otrokom. Njegove
pravice uèinkujejo torej erga omnes.
KLEMEN M.
Poseben problem je vprašanje PROCESNE SPOSOBNOSTI, saj ta problem ni rešen s sistemom

zastopanja otroka v procesu po starših, to pa zato, ker starši ne morejo uveljavljati pravic v
imenu otroka zoper sebe.
Prav tako CZSD ni pristojen opravljati procesna dejanja v imenu otroka.
Tudi zastopanje otroka po kolizijskem skrbniku ne pride v poštev, ker ne moremo vselej
domnevati križanja koristi staršev in otroka, to pa je pogoj za postavitev kolizijskega
skrbnika. Kolizijski skrbnik bi otroka lahko zastopal v tožbah proti staršem (preživninske
tožbe, ugotavljanje oèetovstva, zahtevki otroka za varovanje njegove premoženjske in
osebne koristi)
Konvencija ZN o otrokovih pravicah ima dve doloèbi, ki zagotavljata boljše varovanje

otrokovega interesa v postopkih:
- èe gre za postopek za loèitev otroka od staršev, mora imeti otrok možnost sodelovati v
postopku in izraziti svoje mnenje.
- v kateremkoli sodnem ali upravnem postopku v zvezi z otrokom mora imeti otrok, ki je
sposoben oblikovati lastno mnenje, pravico, da ga prosto izrazi. Zato mu gre še posebna
pravica do zaslišanja (neposredno ali posredno).
SKRB STARŠEV ZA OTROKOVO OSEBO
Gre za skrb staršev za življenje in zdravje otroka ter za oblikovanje otrokove osebnosti.
Sem sodi tudi preživljanje, varstvo in vzgoja.
PREŽIVLJANJE OTROKA je pomembna dolžnost staršev, ki pa ni odvisna od roditeljske pravice.

Starši morajo otroka preživljati tudi v primeru, èe se jim roditeljska pravica odvzame in
tudi po prenehanju roditeljske pravice (razen èe je mladoletnik sklenil zakonsko zvezo ali
osnoval zunajzakonsko skupnost), èe se otrok redno šola ali èe zaradi telesne ali duševne
prizadetosti ni sposoben za pridobivanje in nima sredstev za življenje.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah zahteva od staršev, da v skladu s svojimi

sposobnostmi in gmotnimi zmožnostmi zagotovijo življenske razmere, ki so potrebne za
otrokov razvoj.
VARSTVO OTROKA v tem okviru pomeni doloèitev, kje bo otrok živel in stalen nadzor nad
njegovim gibanjem. Èe starši ne živijo skupaj, se morata aporazumeti, pri kom bo otrok
živel. Èe do sporazuma ne pride, odloèi o temCZSD ali sodišèe, ki odloèa o razvezi ali
razveljavitvi ZZ. Pri tem pa upošteva tudi želje otroka, èe jih je ta sposoben izraziti. Ker
so starši dolžni otroka varovati in vzgajati, odgovarjajo za škodo, ki jo otrok povzroèi tretji
osebi.
Tisti od staršev, ki otroka nima pri sebi, ima pravico do OSEBNIH STIKOV z njim. To velja, èe
otrok živi pri drugem roditelju ali pri tretji osebi, v zavodu, èe mu je otrok odvzet, ko je
KLEMEN M.
dan v vzgojni zavod ali v rejništvo. Èe roditelju pravica do osebnih stikov ni bila odvzeta,
mu je ne sme nihèe kratiti.
Ta pravica do stikov gre roditelju po zakonu. Sodišèe ali CZSD jo lahko omejita, èe
ugotovi, da stiki ne bi bili ali èe niso otroku v korist.
Namen osebnih stikov je v tem, da otrok ohrani obèutek povezanosti z roditeljem, obèutek
medsebojne pripadnosti in možnost roditelja, pri katerem ni otroka, da vpliva na njegovo
vzgojo.
Konvencija ZN o varstvu otrok priznava staršem PRAVICO NA SKUPNO ŽIVLJENJE Z OTROKOM, ker
doloèa, da se lahko otroka loèi od staršev proti njihovi volji samo, èe to zahteva korist
otroka ali èe je to nujno zato, ker starši ne živijo skupaj. Otrok ima po Konvenciji pravico
da starši skrbijo zanj. Po Konvenciji ima otrok tudi pravico do osebnih stikov z obema
staršema, razen èe je to v nasprotju z njegovimi koristmi.
Naša ureditev torej od Konvencije odstopa le v toliko, da so osebni stiki pravica roditelja in
ne pravica otroka.
Starši morajo vzdrževati stike z otrokom, zato lahko otrok zahteva, da se mu omogoèi imeti
stike z enim ali obema staršema. Za uveljavitev tega zahtevka pa mu je potrebno postaviti
posebnega skrbnika.
O vzgoji otroka ZZZDR nima posebnih doloèb. Zlasti ne govori o sredstvih in pogojih, ki
lahko zagotovijo vzgojo. Prav tako ne govori o šolanju, izobraževanju, verski in moralni
vzgoji otroka.
Konvencija ZN pa vsebuje vrsto doloèb, ki izražajo pogoje za intelektualni in moralni
razvoj otroka. Gre za pravico otroka do svobode izražanja, do svobode misli, vesti in
veroizpovedi, do svobode združevanja in minega zbiranja. Konvencija tudi posebej doloèa
pravico otroka do izobrazbe.
SKRB STARŠEV ZA OTROKOVO PREMOŽENJE

Zakon govori o upravljanju otrokovega premoženja po starših v otrokovo korist.
Plodove (dohodke) otrokovega premoženja upravljajo starši samostojno, z glavnico pa
smejo razpolagati samo s privolitvijo CZSD in še to samo za otrokove potrebe in koristi.
Èe CZSD privoljenja ne da (pred sklenitvijo kot dovoljenje ali po sklenitvi kot odobritev),
potem pravni posel ne velja.
Razpolaganja, za katera je potrebno soglasje CZSD so po sodni praksi: -vsako ravnanje
staršev, ki ima za posledico premik v premoženju otroka (odpoved dedišèini v imenu
otroka), vsak veèji poseg v otrokove premoženjske interese. Èe pa se dedišèini odpove
dediè, velja odpoved tudi za njegove potomce.
Otrok, ki je dopolnil 15 let, lahko samostojno razpolaga s svojim zaslužkom.
ZASTOPANJE OTROKA PO STARŠIH, OTROKOVE IZJAVE VOLJE
KLEMEN M.
Starši kot zakoniti zastopniki otroka, ko ta še nima popolne poslovne sposobnosti,

zastopajo otroka pred sodišèi in sklepajo posle v njegovem imenu in za njegov raèun, ter
tako skrbijo za osebo in premoženje otroka.
Otroka pa ne morejo zastopati starši v tistih pravnih poslih, kjer je potrebna otrokova
osebna odloèitev (sklenitev zakonske zveze, naprava oporoke, pripoznanje oèetovstva). V
teh odloèitvah mora biti otrok svoboden.
Zastopanje in svoboda odloèanja sta v direktnem nasprotju. Naš zakon zato za izjavo strogo
osebnih odloèitev ne zahteva popolne poslovne sposobnosti.
Starši tudi ne morejo zastopati otroka, kadar so njihovi interesi v nasprotju z interesi
otroka, èe sklepajo med seboj pravni posel ali èe se med seboj pravdajo.
Èe imajo starši veè otrok, ne morejo zastopati nobenega od njih, kadar si interesi otrok med
seboj nasprotujejo. V tem primeru se vsakemu otroku postavi posebnega kolizijskega
skrbnika.
Èe pa je otrok kljub mladoletnosti postal popolnoma poslovno sposoben, zastopanje staršev

preneha, odpade.
Ko otrok doseže doloèeno zrelost, se dolžnost staršev, da v celoti nadomešèajo njegovo

voljo zmanjša na dopolnjevanje otrokove volje ali pa popolnoma odpade.
Znaèilnosti delne poslovne sposobnosti otroka nastopi po zakonu s 15 leti.
Po ZZZDR lahko otrok, ki je DELNO POSLOVNO SPOSOBEN, v naèelu sam sklepa pravne posle,
vendar pa lahko pomembne pravne posle sklene samo s privolitvijo (dovoljenje ali
odobritev) staršev.
Na premoženjskem podroèju bi lahko med take posle šteli razpolagalne posle, ki pomenijo
poseganje v otrokovo osnovno premoženje. V naèelu lahko razpolagajo z otrokovim
osnovnim premoženjem v ta namen starši, lahko pa razpolaga tudi otrok s privolitvijo
staršev, ker se s tem privaja na samostojno odloèanje, ne more pa ogroziti svojih
življenskih interesov.
PRIVOLITEV STARŠEV za pomemben posel, ki ga sklene delno poslovno sposoben mladoletnik,

je pogoj za veljavnost posla.
ZZZDR doloèa, da dokler je negotovo, ali bodo starši tak posel odobrili ali ne, posel ne
velja in ne ustvarja nobenih obveznosti. Èe starši kasneje posel odobrijo, velja od sklenitve,
èe pa ga ne, ostane neveljaven.
ZOR pa doloèa, da tako sklenjen pravni posel v èasu, ko je negotovo, ali ga bodo starši
odobrili ali ne, izpodbojen.
Privolitev staršev k pravnemu poslu otroka ni akt zastopanja, kajti posel sklene posel sam.
Zakon o Pravdnem Postopku doloèa, da je mladoletnik, ki ni pridobil popolne poslovne

sposobnosti, pravdno sposoben v mejah, v katerih mu je priznana poslovna sposobnost. To
pomeni, da je mladoletnik, mlajši od 15 let, pravdno popolnoma nesposoben, ker nima
KLEMEN M.
poslovne sposobnosti. V pravdah ga zastopajo starši, ki zanj opravljajo vsa pravdna

dejanja.
Mladoletnik, ki je dopolnil 15 let, se lahko sam pravda in opravlja vsa pravdna dejanja v
sporih iz poslov, ki jih lahko samostojno sklepa. V ostalih poslih pa sodelujejo starši kot
zakoniti zastopniki.
Mladoletnik, ki je dopolnil 15 let, razpolaga s svojim zaslužkom sam. Sklene lahko

delovno razmerje in pogodbo o delu. Sam lahko razpolaga z avtorskimi in izumiteljskimi
pravicami, nekaterimi osebnostnimi pravicami, se zaveže za storitev, pridobi samo pravice
brez obveznosti, razpolaga s štipendijo.
SKRB STARŠEV ZA OTROKA V OKVIRU DRUGIH DOLŽNOSTI, KI IZHAJAJO

IZ RODITELJSKE PRAVICE
Èe roditeljska pravica preneha ali se staršem odvzamejo, izgubijo tudi naslednje pravice:
- pravica predlagati podaljšanje roditeljske pravice
- pravica dati soglasje za oddajo otroka v rejništvo
- pravica staršev da otroku dajo osebno ime.
DOLŽNOSTI OTROKA, KI OMOGOÈAJO IZVRŠEVANJE RODITELJSKE

PRAVICE
Otrok pod roditeljsko pravico ima doloèene dolžnosti do staršev. Èe ne bi bil dolžan
izpolnjevati odloèitev, ki jih starši sprejmejo v njegovem interesu, starši ne bi mogli
dosegati namena roditeljske pravice.
Otrok mora poslušati navodila in nasvete staršev. Otrok je dolžan pomagati staršem pri
delih, ki so primerna glede na njegovo starost in zdravstveno stanje, vendar le v taki meri,
da ni ogroženo njegovo izobraževanje in pripravljanje na doloèen poklic. Otrok je dolžan
živeti s starši oziroma tam, kjer oni doloèijo.
Izpolnjevanje teh dolžnosti lahko starši dosežejo s samopomoèjo, z kaznimi in na druge
naèine.
Èe starši v svojih vzgojnih prizadevanjih nikakor ne uspejo zaradi vedenjske ali osebnostne
motnje otroka, lahko predlagajo CZSD, da otroka odda v zavod.
Otrok, ki je dopolnil 15 let in ki je zaposlen, mora prispevati k stroškom staršev za svoje
preživljanje in izobraževanje, to prispevanje lahko starši izsilijo v pravdi.
IMETNIŠTVO IN IZVRŠEVANJE RODITELJSKE PRAVICE
KLEMEN M.
Imetnika roditeljske pravice sta oba starša skupaj, oèe in mati. Roditeljska pravica jima
pripada skupaj.
Roditeljsko pravico ima samo en od staršev: -èe je drugi umrl, -èe je drugi neznan, -èe je
drugemu odvzeta roditeljska pravica ali poslovna sposobnost.
Od imetništva roditeljska pravice pa loèimo njeno IZVRŠEVANJE. Roditeljsko pravico

izvršujeta oèe in mati sporazumno. Èe se o kakšnem ukrepu ne sporazumeta, odloèi CZSD
tako, kot je otroku v korist.
Samo en od staršev izvršuje roditeljsko pravico, -èe je drugi zadržan, -èe živi otrok pri
enem od staršev.
Izjemoma soodloèata oba starša (tudi tisti, ki otroka nima pri sebi), èe gre za zadeve, ki
bistveno vplivajo na otrokov bodoèi razvoj (odloèitev, da otrok preneha s šolanjem,
daspremeni vrsto izobraževanja, odloèitev o izbiri poklica za otroka, odloèitev o
spremembi osebnega imena). Èe pa bi bilo nevarno odlašati, sme izjemoma odloèiti samo
en od staršev.
Roditelj, ki otroka nima pri sebi, soodloèa pri bistvenih zadevah samo pod pogojem, da
izpolnjuje svoje dolžnosti do otroka.
Èe se starša ne moreta sporazumeti, odloèi CZSD. Ta lahko uveljavi povsem svojo rešitev
in ne upošteva nobene rešitve staršev.
V vseh primerih, ko otrok živi samo z enim od staršev, drugi ne izgubi roditeljske pravice.
Še vedno ima doloèena upravièenja (soodloèanje o daljnosežnih vprašanjih, vplivanje na
vzgojo otroka ob osebnih stikih, možnost, da zahteva odloèitev CZSD èe se ne strinja s
kakšnim ukrepom tistega od staršev, pri katerem otrok živi).
V Konvenciji ZN je sprejeto naèelo, da sta oba od staršev enako odgovorna za otrokovo

vzgojo in razvoj. To velja tudi za primer, èe ne živita skupaj.
UKREPI DRUŽBE, KI POMENIJO POSEG V RODITELJSKO

PRAVICO
Pravni red je zaupal izvrševanje otrokovih pravic, ki izhajajo iz dolžnosti staršev v okviru
roditeljske pravice družbenim organom, predvsem socialnem skrbstvu in sodišèu.
To nalogo opravljajo družbeni organi na posebni naèin- po zakonu so dolžni in upravièeni
poseèi v izvrševanje roditeljske pravice, kadar je ogrožen razvoj otroka ali èe to zahtevajo
druge koristi otroka.
Pravni red varuje avtonomijo družine, vendar jo v interesu otroka tudi omejuje.
Starši imajo pravico, da sami skrbijo za svojega otroka. Èe pa svoje dolžnosti ne
izpolnjujejo v redu, mora družba intervenirati s posegi v roditeljsko pravico. Za poseg ni
potrebno krivdno ravnanje.
KLEMEN M.
UKREPI SOCIALNEGA SKRBSTVA

UKREPI PO SPLOŠNEM POOBLASTILU- te ukrepe lahko CZSD izpelje na podlagi
splošnega zakonskega pooblastila, po katerem je CZSD dolžan in upravièen storiti vse, kar
je potrebno za varstvo in vzgojo otroka ali za varstvo njegovih premoženjskih pravic in
koristi.
Na podlagi splošnega pooblastila iz èlena 119 lahko CZSD izpelje katerikoli ukrep za
varstvo otrokovega interesa, pod pogojem, da je ukrep potreben. Poleg tega pogoja pa
veljata pri izbiri ukrepa še dve omejitvi:
- opravi naj se najustreznejši ukrep. Ukrep ni ustrezen, èe ne uèinkuje v sferi roditeljske
pravice. Socialno skrbstvo ne sme poseèi v zasebno življenje staršev niti v življenjske
razmere tretjih oseb. CZSD ne sme poseèi v zasebno življenje staršev ali v življenske
razmere tretjih oseb.
- èe gre za ukrep varovanja osebe otroka, mora biti tak, da se z njim ne odvzame otroka
staršem. Otroka se lahko odvzame staršem samo v primerih, ki jih doloèa zakon.
CZSD lahko na temelju splošnega pooblastila iz 119 èlena stori zlasti ukrepe, ki ne terjajo
izloèitve otroka iz družinskega okolja staršev (svetuje staršem, jih napoti v svetovalno
institucijo, jih opozarja na napake pri negi in vzgoji otroka, doloèi stalni nadzor nad
izvrševanjem roditeljske pravice, pomaga staršem pri urejanju življenskih razmer).
Lahko pa opravi še druge ukrepe, èe so potrebni za varstvo otrokovij okristi: -staršem
odvzame doloèena upravièenja, ki jih vsebuje roditeljska pravica (zastopanje).
Prav tako je CZSD dolžan predlagati razveznemu sodišèu, naj med postopkom za razvezo
zakonske zveze staršev izda zaèasno odredbo o varstvu skupnih otrok in o njihovem
preživljanju.
POSEBNI UKREPI- Razen splošnega pooblastila za posege sta v ZZZDR navedena še dva
ukrepa, ki pomenita težji poseg v izvrševanje pravic in dolžnosti staršev, da skrbijo za
osebo svojega otroka, ker z njima socialno skrbstvo izloèi otroka iz družinskega okolja
staršev. Ta ukrepa sta:
- odvzem otroka staršem in izrpoèitev otroka drugi osebi ali ustanovi v varstvo in vzgojo
- oddaja otroka v vzgojni zavod zaradi otrokovih slabih nagnenj.
KLEMEN M.
1) UKREP ODVZEMA OTROKA STARŠEM IN ODDAJO OTROKA DRUGI OPSEBI ALI ZAVODU V VARSTVO IN VZGOJO
lahko po zakonu izpelje CZSD, èe so starši zanemarili otrokovo vzgojo ali èe je to iz
drugih pomembnih razlogov objektivne narave v otrokovo korist. Ta ukrep služi varovanju
otrokovega interesa, njegov namen ni kaznovanje staršev. Zato se lahko opravi tudi tedaj,
kadar starši brez svoje krivde odpovedo v skrbi za otrokov razvoj. Otroka je možno staršem
odvzeti že tedaj, ko je samo ogrožen in ni potrebno, da je že nastala škoda v njegovem
razvoju.
Razlogi, zaradi katerih se lahko otroka odvzame staršem se deloma pokrivajo z razlogi za
oddajo otroka v rejništvo.
Izvajanje tega ukrepa spremlja CZSD.
2) UKREP, DA SOCIALNO SKRBSTVO NA LASTNO POBUDO ALI NA PREDLOG STARŠEV ODDA OTROKA V VZGOJNO
ORGANIZACIJO ZARADI OTROKOVE OSEBNOSTNE ALI VEDENJSKE MOTENOSTI, KI BISTVENO OGROŽA NJEGO ZDRAV
OSEBNOSTNI RAZVOJ- vzroki za ukrep so podani pri mladoletniku samemu. Ukrep pomeni
dejansko posebno vrsto omejitve prostosti otroka.
Ukrep mora prenehati, takoj ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil uveden, potrebno je
torej preverjati, ali je ta ukrep še potreben.
Ta ukrep lahko traja najdalj 3 leta, lahko pa se izjemoma podaljša, vendar le za toliko, kot
je potrebno, dokler obstajajo razlogi (najveè še za 3 leta).
Otrok je lahko v zavodu do 18.leta. Kasneje lahko v zavodu ostane samo, èe on sam v to
privoli. Prisilna izpeljava ukrepa je možna samo proti mladoletniku.
Socialno skrbstvo je dolžno opraviti tudi UKREPE ZA VARSTVO OTROKOVIH PREMOŽENJSKIH INTERESOV,
kadar starši svoje pravice in dolžnosti upravljanja z otrokovim premoženjem ne opravljajo
v redu ali kadar ogrožajo njegove premoženjske koristi. Od staršev lahko zahteva, da
predložijo raèun o upravljanju otrokovega premoženja, lahko predlaga sodišèu, da dovoli
zavarovanje na premoženju staršev ali da postavi starše v položaj skrbnika glede
upravljanja z otrokovim premoženjem.
Drugi ukrepi CZSD so še:

- odloèitev o tem, pri kom bo otrok, èe starša ne živita skupaj in se o tem ne moreta
sporazumeti
- odloèitev o odvzemu ali omejitvi pravice do osebnih stikov, èe se o tem ne odloèi ob
razvezi ZZ
- odloèitev o oddaji otroka v rejništvo
- odloèitev o postavitvi otroka pod skrbništvo
PROCESNI PROBLEMI
CZSD mora pred upravnopravno odloèitvijo o pravicah in kloristih otroka pridobiti mnenje
strokovnjakov in opraviti ustno obravnavo. Namen te doloèbe je boljše varovanje koristi
otroka v postopkih za izpeljavo ukrepov.
Možnost, da se ta namen uresnièi, pa obstaja samo pri taksativno naštetih ukrepih CZSD:
- odloèitev o tem, pri katerem od staršev bo otrok živel, èe se starši o tem ne morejo
sporazumeti,
- odloèitev o odvzemu ali omejitvi pravice do osebnih stikov tistemu roditelju, pri katerem
otrok ne živi.,
KLEMEN M.
- odloèitev o nesporazumu staršev o ukrepih, ki bistveno vplivajo na otrokov nadaljni

razvoj, èe živi otrok pri enem od njiju,
- odloèitev o oddaji otroka v zavod.
- odloèitev o oddaji otroka v rejo,
- odloèitev o posvojitvi pred iztekom enoletnega roka,
- odloèitev o sklenitvi zakosnke zveze mladoletnika in s tem o pridobitvi poslovne
sposobnosti (emancipacija).
UKREPI SODIŠÈA
ODVZEM RODITELJSKE PRAVICE
V roditeljsko pravico posegajo tudi sodišèa.. Pri tem so dolžna v prvi vrsti upoštevati
otrokovo korist.
Najbolj radikalen posega v roditeljsko pravico, za katerega je sodišèe pristojno, je

ODVZEM RODITELJSKE PRAVICE. S tem ukrepom je odpravljena pravica staršev, da sami skrbijo
za svojega otroka in da ga sami vzgojijo.
Tudi pri tem ukrepu pa moramo upoštevati dejstvo, da postavlja meje avtonomije
roditeljske pravice otrokov interes.
Prav tako odvzem roditeljske pravice ni kazen za zavržno ravnanje roditelja, ampak je
predvsem sredstvo, ki v konkretni situaciji edino ustreza, da je samo z njim mogoèe
obvarovati otroka pred ravnanjem roditelja, s katerim le-ta ogroža njegove koristi.
Zakon doloèa dva razloga za odvzem roditeljske pravice:

1) èe roditelj hudo zanemarja svoje dolžnosti do otroka, zlasti èe otroka zapusti ali sicer s
svojim ravnanjem oèitno pokaže, da ne bo skrbel za otroka.
2) èe roditelj zlorablja roditeljsko pravico.
Obema razlogoma je skupno to, da roditelj ne izpolnjuje najosnovnejših zahtev skrbi za

otroka, za njegovo življenje, zdravje in vzgojo in tako ne zagotavlja osnovnih pogojev za
otrokov telesni, duševni intelektiualni in moralni razvoj.
1) Èe teh osnovnih pogojev ne zagotavlja zato, ker ne stori niè ali mnogo premalo v dobro
otroka, velja, da hudo zanemarja roditeljske dolžnosti. Gre za opustitev skrbi za otroka.
ZAPUSTITEV OTROKA pomeni popolno opustitev skrbi za otroka in je najtežje ravnanje

roditelja, ki kaže na to, da za otroka ne bo skrbel. Odvzem otroka zaradi zapustitve otroka
pride v poštev, èe se roditelj ob zapustitvi in kasneje obnaša tako, kot da otroka ni ali da ni
njegov. Namen roditelja, da za otroka ne bo skrbel, ni potreben.
2) Za ZLORABO RODITELJSKE PRAVICE gre, èe roditelj ne zagotavlja osnovnih pogojev za otrokov

razvoj, vendar pa ne tako, ker ne dela za dobro otroka, ampak ker dela zanj slabo, v
nasprotju z njegovo koristjo in z namenom roditeljske pravice. Tu gre za zavržna dejanja
roditelja (okrutno ravnanje z otrokom, napeljevanje k nemoralnem življenju).
Odvzem roditeljske pravice pa ne pride v poštev samo takrat, kadar gre za trajnejše ali
ponavljajoèe ravnanje staršev, s katerim težko ogrožajo otrokove koristi, ampak tudi v
primeru, ko gre za enkratno dejanje ali opustitev staršev.
KLEMEN M.
Posebej omenimo 3 taka ravnanja roditelja:

- odvzem življenja drugemu roditelju
- streženje po življenju otroka
- seksualni zloèin proti otroku
Za odvzem roditeljske pravice ni nujno, da je bil roditelj v èasu storitve teh ravnanj
prišteven, kazensko odgovoren. Ker ne gre za kazen, tudi krivda ni potrebna. Prav tako
sploh ni potrebno, da se uvede kazenski postopek.
Roditeljsko pravico se odvzame roditelju zlasti tedaj, kadar ne ravna v korist otrokove
osebe, njegovih osebnih pravic.
Odvzem zaradi kršitve otrokovih premoženjski pravic ne pride v poštev, razen èe roditelj s
svojim ravnanjem hkrati ogroža tudi osebne interese otroka.
Za posvojitev otroka ni potrebno soglasje roditelja, kateremu je bila odvzeta roditeljska

pravica.
DRUGI UKREPI SODIŠÈA
Sem sodi odloèitev o varstvu in vzgoji otroka, odloèitev o osebnih stikih po razvezi ali
razveljavitvi zakonske zveze, nova odloèitev sodišèa o teh vprašanjih zaradi spremenjenih
razmer.
Sodišèe lahko tudi omeji pravice staršev glede upravljanja z otrokovim premoženjem, zlasti
lahko odlèi o tem, ali imajo starši položaj skrbinka.
UREDITEV POSEGOV V ODGOVORNOSTI STARŠEV ZA VZGOJO IN RAZVOJ

OTROKA PO KONVENCIJI ZN
V 9.èlenu zavezuje Konvencija podpisnice, naj s svojimi predpisi doloèijo, da se otroka ne
sme loèiti od staršev proti njihovi volji. Izjemoma pa je to dovoljeno, èe je loèitev nujna za
otrokovo korist.
Po Konvenciji je loèitev otroka od staršev v otrokovem interesu in nujna v dveh primerih:
- èe starši otroka zanemarjajo ali zlorabljajo
- èe starši živijo loèeno in je potrebno odloèiti o otrokovem prebivališèu.
Vse prizadete stranke imajo v postopkih za loèitev otroka od staršev možnost sodelovati in
izraziti svoje mnenje. Otrok, ki je od staršev loèen, ima pravico do osebnih stikov in zveze
z obema staršema, razen èe je to v nasprotju z njegovo koristjo.
Vse države podpisnice morajo z vsemi možnimi sredstvi in ukrepi zavarovati otroka, ki je
na skrbi staršev, pred nasiljem, zlorabami, tršinèenjem in zanemarjanjem.
KLEMEN M.
Otroku, ki je prikrajšan za družinsko okolje, zagotavlja konvencija še posebno varstvo in

pomoè države. Gre za nadomestno skrb- rejništvo, zavodsko varstvo, posvojitev...
Po konvenciji je potrebno vse odloèbe, s katerimi se otroka izloèi iz družinskega okolja in

se mu zagotovi nadomestna skrb, obèasno preverjati, da bi se zagotovilo, ali je ukrep še
potreben, in nadzorovati izvajanje ukrepa. ZZZDR pa preverja po uradni dolžnostisamo pri
oddaji otroka v zavod.
Konvencija postavlja naèelo enake odgovornosti, vendar pa je pri nas še vedno prisotna
misel, da je potrebno otroka ob razvezi zaupati samo enemu od staršev. Konvencija pa
zagotavlja otroku, da pove, pri katerem od staršev bi rad živel.
PRENEHANJE IN PODALJŠANJE RODITELJSKE PRAVICE

Roditeljska pravica praviloma preneha s polnoletnostjo otroka ali pa s tem, da otrok pred
polnoletnostjo pridobi poslovno sposobnost. (emancipacija) bodisi s sklenitvijo zakonske
zveze bodisi po odloèbi sodišèa, èe je postal roditelj. Ta odloèba sodišèa omogoèa
mladoletnemu da sam skrbi zase.
Ker mladoletnik poslovne sposobnosti ne izgubi, èe se zakonska zveza razveže ali
razveljavi, tudi roditeljska pravica ne oživi.
Postopek za pridobitev poslovne sposobnosti mladoletne osebe se zaène na predlog

mladoletne osebe, ki je postala roditelj ali z njenim soglasjem na predlog socialnega
skrbstva.
Za oba primera pridobitve poslovne sposobnosti pred polnoletnostjo velja pogoj, da mora
biti mladoletna oseba telesno in duševno zrela in sposobna za samostojno življenja. Obstoj
te okolišèine ugotavlja socialno skrbstvo, ko odloèa o dovolitvi sklenitve zakonske zveze
ali sodišèe, ko odloèa o poslovni sposobnosti pred polnoletnostjo.
Oseba, ki je postala popolnoma poslovno sposobna, ne potrebuje veè posebnega varstva, ki

ji ga zagotavlja ustava. Zato mladoletna oseba, ki je pridobila poslovno sposobnost, ni veè
otrok v smislu Konvencije.
S pridobitvijo poslovne sposobnosti pa otrok ne postane polnoleten, ampak mu pravo to

samo spregleda.
Roditeljska pravica pa preneha še:- s smrtjo otroka, -s smrtjo obeh staršev, -s posvojitvijo
otroka, -èe se obema staršema odvzame roditeljska pravica ali poslovna sposobnost.
Èe otrok zaradi telesnih ali duševnih napak ni sposoben skrbeti zase, se lahko roditeljska
pavica PODALJŠA tudi èez otrokovo polonoletnost. Tako podaljšana roditeljska pravica traja,
dokler ne prenehajo razlogi, zaradi katerih je do podaljšanja prišlo.
O podaljšanju in prenehanju podaljšanja roditeljske pravice odloèa sodišèe v nepravdnem

postopku na predlog enega od staršev ali socialnega skrbstva.
KLEMEN M.
SKRB ZA OTROKA, KI IZHAJA NEPOSREDNO IZ SORODSTVENEGA

RAZMERJA
Gre predvsem za varovanje otroka na statusnem podroèju. Starši lahko vplivajo na otrokov
družinski status z doloèenimi upravièenji, ki ne izvirajo iz roditeljske pravice (pripoznanje
nezakonskega oèetovstva, izjava nezakonske matere, da se strinja s pripoznanjem otroka,
pravica starše, da zahtevajo razveljavitev zakonske zveze svojega mladoletnega otroka).
Otrok pa ima po pravu možnosti, da zve za okolišèine, ki doloèajo njegov družinski status.
Varstvo otroka na statusnem podroèju je v tem, da se starši ne morejo odpovedati

roditeljski pravici. Ta prepoved izvira neposredno iz razmerja starši-otrok, ki je temelj
roditeljski pravici.
Otrok ima možnost, da zve za svoj izvor- oèetovstvo in materinstvo. Otrok pa po našem
ravu ne more zvedeti za svoje biološke, genetiène starše, èe je bil spoèet z heterologno
insemenacijo.
Naše pravo pa omogoèa, da otrok izve, kdo so njegovi naravni starši.
DOLŽNOST PREŽIVLJANJA
VRSTE PREŽIVLJANJA
Vzajemna dolžnost preživljanja velja po ZZZDR samo med èlani družine (med starši in
otroci ter pod posebnimi pogoji med otrokom in zakoncem njegovega roditelja (pastorka-
oèim...)
Dolžnost preživljanja otroka imajo starši ne samo dokler imajo nad njim roditeljsko
pravico, ampak tudi sicer, èe se otrok redno šola ali èe zaradi telesne ali duševne
prizadetosti ni sposoben za pridobivanje in nima sredstev za življenje.
Otroka preživljajo starši v okviru skupnega gospodinjstva, èe živita skupaj. Èe pa ne živita

skupaj, je tisti, ki otroka nima pri sebi, dolžan prispevati za preživljanje v denarju.
PREŽIVLJANJEobsega pokrivanje izdatkov za življenje, vzgojo, šolanje in izobraževanje

otroka. obseg obveznosti se doloèi po potrebah otroka in zmožnostih staršev. Starši morajo
mladoletnemu ali polnoletnemu telesno ali duševno prizadetemu otroku zagotoviti vsaj
eksistenèni minimum.
Višina prispevanje v denarju se odmeri glede na vse finanène vire zavezanca, tudi na
potencialne vire dohodka.
Èe ima otrok svoje dohodke od dela, je dolžan prispevati za svoje preživljanje in
izovraževanje, èe pa ima dohodke od premoženja, se ti uporabijo najprej za njegovo
preživljanje.
Obveznost preživljanja (polnoletnega)otroka, ki študira je manj stroga, saj se staršem ni

potrebno truditi do skrajnih meja zmogljivosti, saj je otrok sposoben za delo. Dolžnost
preživljanja obstaja samo v primeru, èe otrok izpolnjuje svoje študijske obveznosti in konèa
študij v rednem roku.
KLEMEN M.
Starši so dolžni preživljati tudi svojega mladoletnega otroka, ki je sklenil zakonsko zvezo,
vendar samo subsidiarno- èe ga ne more preživljati zakonec. Obstajati pa morajo pogoji za
preživljanje.
Preživljanje otroka, ki je poslovno sposoben ne izhaja iz roditeljske pravice, ampak iz
sorodstvenega razmerja starši.otrok.
Sodišèe doloèi preživljanje za otroka po uradni dolžnosti v sodbi o razvezi ali razveljavitvi
zakonske zveze njegovih staršev. Èe se preživljanje ne doloèi po uradni dolžnosti, ga lahko
zahteva otrok s posebno tožbo.
Polnoletni otroci so dolžni preživljati svoje starše, èe so ti nesposobni za delo in nimajo

dovolj sredstev za življenje. Velja naèelo vzajemnosti- otrok je dolžan preživljati samo
roditelja, ki je izpolnjeval svojo preživninsko obveznost do njega, èe pa jo ni izpolnjeval,
pa samo takrat, èe so za to obstajali opravièeni razlogi.
Oèim in maèeha sta dolžna preživljati mladoletne pastorke, èe ti nimajo roditelja, ki bi jih
preživljal. Enako pa so polnoletni pastorki dolžni preživljati oèima in maèeho, èe sta jih ta
dva dalj èasa preživljala in èe sta nesposobna za delo in nimata sredstev za življenje. Èe
imata lastne otroke, se dolžnost preživljanja razdeli med njih in med pastorke.
DOLOÈANJE IN ZNAÈILNOSTI PREŽIVLJANJA
Preživnina se doloèi po potrebi upravièenca in po zmožnostih zavezanca. Èe je zavezancev

veè, se breme preživljanja razdeli med njih po zmožnosti in po tem, koliko je bil kdo
deležen skrbi in pomoèi od upravièenca.
Zavezanec izbira naèin izvrševanja svoje dolžnosti (razen mladoletnih otrok, katerim se
preživnina plaèuje v denarju), upravièenec pa lahko iz pomembnih razlogov zahteva
preživnino v denarju.
O preživnini lahko upravièenec in zavezanec skleneta dogovor pred socialnim skrbstvom.
Dogovor je izvršilni naslov. Èe do dogovora ne pride, se preživnina zahteva s tožbo.
Vnaprejšnja odpoved pravice do preživnine nima uèinka (razen pri preživljanju zakonca).
Upravni organ RS, ki je pristojen za socialno skrbstvo, opravlja VALORIZACIJO PREŽIVNIN-

višino preživnin usklajuje z gibanjem življenskih stroškov in osebnih dohodkov v državi.
Preživnine se valorizirajo 1×letno. CZSD ni potrebno ob vsaki valorizaciji preživnine
izdati nove odloèbe, ampak zadostuje, da o tem obvesti zavezanca in upravièenca. Izvršilni
naslov sta skupaj sodna odloèba o preživnini ali dogovor in obvestilo.
Dogovor o dolžnosti in višini preživnine, ki je sklenjen pri CZSD lahko vsebuje tudi
doloèilo o valorizaciji . Èe je naèin valorizacije, doloèen v dogovoru za upravièenca
ugodnejši kot naèin, doloèen z zakonom, se uporabi dogovorjeni in ne z zakonom doloèeni
naèin.
Upravièenec in zavezanec pa lahko ne glede na obvezno valorizacijo od sodišèa zahtevata

spremembo odloèbe ali dogovora o preživnini, èe so se spremenile okolišèine, na podlagi
KLEMEN M.
katerih je bila odloèba izdana ali je bil sklenjen dogovor (rebus sic stantius), èe se torej
spremenijo potrebe zavezanca ali zmožnosti upravièenca.
Dokler teèe pravda o preživljanju, se lahko zagotovi preživljanje z zaèasno odredbo, ki jo
izda sodišèe na predlog osebe, ki preživljanje zahteva ali po uradni dolžnosti, èe gre za
preživljanje mladoletnega otroka.
Oseba, ki preživlja upravièenca namesto zavezanca, lahko zahteva povraèilo stroškov, ki so

bili potrebni za preživljanje. Prav tako lahko zahteva povraèilo stroškov, ki je sicer bila
dolžna preživljati upravièenca, ni pa bila edina zavezana.
Ne more pa zahtevati povraèila stroškov, ki je nekoga preživljala z darilnim namenom ali
ki se je povraèilu odpovedala.
Pravica in dolžnost preživljanja ima doloèene znaèilnosti, ki jo razlikujejo od drugih

premoženjskopravnih pravic in obveznosti:
- je zakonska pravica in dolžnost, zakon doloèa, kdo so upravièenci, kdo zavezanci, prav
tako pa doloèa pogoje za preživljanje
- preživljanju se ni mogoèe vnaprej odpovedati
- prisodi se lahko samo za naprej (naèelo nemo pro praeterito alitur)
- je osebna pravica in dolžnost, ne more se prenašati na drugega ne med živimi ne za
primer smrti, z dedovanjem. S smrtjo upravièenca ali zavezanca ugasne. Lahko pa se
dedujejo posamezni zapadli obroki preživnine. Preživninski zahtevek se ne more odstopiti,
zastaviti ali zarubiti ter pobotati.
- preživljanje se ne prisodi po uradni dolžnosti, ampak samo na zahtevo upravièenca
(izjema je preživljanje otrok po starših)
- pravica do preživljanja ne more zastarati. Lahko pa zastarajo posamezni preživninski
obroki
- preživninska terjatev ima v izvršbi prednost pred drugimi terjatvami. Za plaèilo
preživnine se lahko v izvršbi poseže na polovico osebnega dohodka
- zavezanec preživljanja ne more od upravièenca zahtevati, naj mu povrne preživljanje.
REJNIŠTVO
POJEM IN POGOJI ZA REJNIŠTVO
REJNIŠTVO je oblika družinskopravnega varstva mladoletnikov, ki se izvaja z nego, vzgojo in

oskrbovanjem v tuji družini, pri osebah, ki niso mladoletnikovi starši ali niti skrbniki, lahko
pa so njegovi sorodniki. V rejništvo odda mladoletnika CZSD, ki tudi nadzoruje delo
rejnika. Starši pa lahko po zakonu tudi sami oddajo otroka v rejo.
KLEMEN M.
Rejništvo je odplaèno razmerje- rejnik dobi za svoje delo REJNINO.

Vzgoje in oskrbe v zavodu se ne šteje za rejništvo.
Pogoji za rejništvo so predpisani glede otroka, ki se odda v rejo in glede rejnika.

V rejništvo se lahko odda samo MLADOLETNIKA:
-èe nima lastne družine,
-èe iz razliènih razlogov ne more živeti pri starših,
-èe je v okolju, kjer živi, ogrožen njegov telesni in duševni razvoj.
V rejništvo pa se lahko da tudi otroka, ki mu je zaradi telesnih ali duševnih motenj
potrebno usposabljanje.
Glede REJNIKA so v zakonu predpisani pogoji, s katerimi se zagotavlja, da bo rejniška

družina v èim veèji meri nadomestila otroku naravno družino in skrb staršev za osebo
otroka.
Najvažnejši pogoj je ta, da rejniku ali njegovemu zakoncu ni odvzeta roditeljska pravica
oziroma da je lahko skrbnik in da sicer pri njem ni okolišèin, zaradi katerih bi bil ogrožen
otrokov razvoj in izobraževanje. Najvišja starost rejnika je 60 let, najmanjša razlika med
rejnikom in rejencem pa mora biti 18 let. Ti pogoji morajo obstajati tudi, èe starši dajo
otroka sami v rejo.
Rejništvo nastane z dvema aktoma, z odloèbo CZSd in z pogodbo.:

ODLOÈBA CZSD -vsebuje izrek o oddaji otroka v rejništvo in doloèitev rejnika. Ko odloèba
postane pravnomoèna, sklene CZSD s rejnikom pisno POGODBO- v njej se doloèijo
medsebojne pravice in dolžnosti strank. Bistvena toèka pogodbe je doloèitev rejnine.
Otroka se lahko odda v rejo samo s privoljenjem staršev oziroma tistega od njiju, pri
katerem otrok živi. Privoljenje ni potrebno, èe je otrok staršem odvzet ali èe jim je odvzeta
roditeljska pravica ali poslovna sposobnost. V tem primeru daje soglasje skrbnik.
VSEBINA REJNIŠTVA
Vsebina rejništva je v tem, da ima rejnik otroka pri sebi, da ga neguje in vzgaja. CZSD pa
pri tem delu rejnika nadzoruje in mu pomaga.
DOLŽNOSTI REJNIKA so doloèene v 164.èlenu ZZZDR: rejnik prevzame nase skrb za varovanje
otroka, za zdravje, negovanje in oskrbovanje, za redno nego otroka, za njegovo
izobraževanje in usposobitev za samostojno življenje.
Staršem je pridržana samo pravica, da dajo svoje soglasje za najpomembnejše vzgojne
ukrepe rejnika (samo èe je bilo potrebno njihovo soglasje za oddajo otroka v rejo). Èe med
starši in rejnikom ni sporazuma, odloèi CZSD.
KLEMEN M.
Rejnik ne zastopa otroka v premoženjskih razmerjih in ne upravlja otrokovega premoženja.

ta upravièenja ostanejo staršem ali skrbniku.
Starši pa ne morejo zastopati otroka v zadevah vzgoje, èe jim je bil otrok odvzet. V tem
primeru pa otroka zastopa rejnik.
Dolžnost staršev preživljati otroka ne preneha z oddajo v rejo.
Zunaj okvira roditeljske pravice rejništvo nima posledic. Starši imajo pravico do osebnih
stikov z otrokom, razen èe so jim bili prepovedani. Rejništvo ne vpliva na medsebojno
dedno pravico niti na medsebojno dolžnost preživljanja med starši in otroci.
Za vsebino rejništva je pomembna tudi nadzorstvena pravica socialnega skrbstva. Vsebina

nadzora je v stalni skrbi CZSD, da se izpolnjuje namen rejništva.
CZSD spremlja razvoj rejenca, vzdržuje stike z njim in rejnikom in ugotavlja, ali rejnik
izpolnjuje svoje obveznosti. Rejnika opozarja na napake in pomanjkljivosti, daje predloge
za odpravo napak, pouèuje rejnika in mu daje nasvete.
Èe CZSD ugotovi, da rejnik ne zagotavlja otrokove koristi, razveže rejniško pogodbo.
CZSD pa nadzoruje tudi delo rejnikov, katerim so starši sami zaupali otroke v rejništvo. v
okviru te pravice lahko CZSD ukrene vse, kar je potrebno za otrokovo korist, tudi odvzame
otroka rejniku.
PRENEHANJE REJNIŠTVA
Zakon loèi med prenehanjem rejništva in prenehanjem rejniške pogodbe.

REJNIŠTVO PRENEHA, èe prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila potrebna oddaja otroka v
rejništvo in tedaj, ko je rejenec usposobljen za samostojno življenje. Rejništvo lahko
praviloma traja samo do polmoletnosti rejenca, izjemoma pa s polnoletnostjo ne preneha,
èe rejenec zaradi telesnih ali duševnih napak ni sposoben za samostojno življenje in delo.
Èe prenehajo razlogi za rejništvo, izda CZSD odloèbo o prenehanju rejništva.
Rejništvo preneha tudi s posvojitvijo, s sklenitvijo zakonske zveze in s smrtjo rejenca.
Èe PRENEHA REJNIŠKA POGODBA, preneha samo konkretno rejniško razmerje, ne preneha pa

rejništvo, zato mora CZSD poskrbeti za oddajo otroka drugemu rejniku, èe je to potrebno.
Eden od naèinov prenehanja pogodbe je razveza pogodbe- razveže jo lahko CZSD, èe:
- rejnik ne izpolnjuje z zakonom doloèenih pogojev
KLEMEN M.
- rejnik ne izpolnjuje v redu svojih dolžnosti do otroka

- zahteva razvezo rejnik in se ugotovi, da ima za to pomembne razloge.
Vzrok za prenehanje pogodbe je tudi smrt rejnika ali rejenca.

Rejniška pogodba pa vedno preneha, ko preneha rejništvo.
Preneha tudi, ko preteèe èas, za katerega je bila sklenjena in èe jo odpove rejnik
(odpovedni rok je 3 mesece).
UPORABA DOLOÈB O REJNIŠTVU V PRIMERIH VARSTVA IN VZGOJE

OTROK PRI OSEBAH, KI NISO NJIHOVI STARŠI
Med te primere štejemo poleg oddaje otroka v rejništvo po starših še oddajo otroka drugi
osebi ob razvezi zakonske zveze, oddajo otroka drugi osebi kot posledico odvzema otroka
staršem, oddajo otroka bodoèemu posvojitelju za poskusno dobo.
Sem pa spada tudi oddaja mladoletnika drugi družini v strožje nadzorstvo.
ODDAJA OTROKA V REJNIŠTVO PO STARŠIH- s tem ne nastane pravo rejništvo. ZZZDR doloèa
samo to, da tako rejništvo nadzoruje CZSD. Da pa bi to lahko opravljal, ga morajo starši in
rejnik o tem obvestiti najpozneje v 1 mesecu po oddaji otroka v rejništvo..
Glede pogojev rejnika se morajo uporabiti splošni pogoji za rejnika po èlenu 162 in ne
samo odloèba 105, ki doloèa, da starši ne morejo zaupati otroka osebi, ki ne sme biti
skrbnik.
Ta oblika rejništva mora izpolnjevati isti namen kot pravo rejništvo.
ODDAJA OTROKA DRUGI OSEBI V VARSTVO IN VZGOJO, KI SLEDI ODVZEMU OTROKA STARŠEM- gre za
ukrep, ki je prisilnega znaèaja, opravi se brez privoljenja staršev. Odvzem otroka opravi
CZSD z odloèbo. V izreku odloèbe mora biti navedena konkretna oseba, ki se ji otroka
zaupa.
Starši obdržijo vsa tista pravièenja, ki jih lahko izvršujejo, ne da bi bil ogrožen namen
odvzema otroka. Imajo pravico do stikov, ki pa se lahko omeji ali odvzame, èe stiki ne bi
bili v korist otroku. To lahko stori v odloèbi o odvzemu otroka ali s posebno odloèbo.
Èe CZSD v isti odloèbi odloèi o odvzemu otroka in o odvzemu pravice do stikov, v odloèbi
ne sme navesti ali oznaèiti osebe, kateri zaupa otroka v varstvo in vzgojo. Za izvedbo
takega ukrepa je CZSD zavezan po 119 èlenu, ker gre za ukrep, ki ga zahtevata vzgoja in
varstvo otroka in njegovih koristi.
Èe pa o odvzemu ali omejitvi stikov CZSD odloèi s posebno odloèbo, bi bila v otrokovem
interesu tudi odloèitev, da zamenja osebo, ki ji zaupa varstvo in vzgojo otroka.
Ta ukrep preneha tudi s smrtjo otroka in s posvojitvijo. Po odloèbi CZSD pa ukrep
preneha, èe so odpadli razlogi, ki so privedli do odvzema otroka staršem.
ODDAJA MLADOLETNIKA DRUGI DRUŽINI V STROŽJE NADZORSTVO- ta ukrep se izvede na podlagi

odloèbe kazenskega sodišèa.
ODDAJA OTROKA DRUGI OSEBI OB RAZVEZI ALI RAZVELJAVITVI ZAKONSKE ZVEZE-tudi ta ukrep se
izvede brez privoljenja staršev. Ta ukrep se lahko uporabi, èe ni nobene možnosti, da bi
otrok živel pri enem ali pri drugem od staršev oziroma èe bi bile njegove koristi pri enem
ali drugem ogrožene.
KLEMEN M.
Ukrep odredi sodišèe v sodbi, v izreku sodbe pa mora oznaèiti to osebo. Takrat se mora
tudi posvetovati s CZSD. Otroka ne sme zaupati osebi, pri kateri obstajajo ovire iz
162.èlena.
Vartvo in vzgojo otroka po drugi osebi nadzoruje CZSD.
Oseba, kateri sodišèe zaupa otroka, ima enake pravice in dolžnosti do otroka kot jih ima
rejnik v primeru rejništva brez privolitve staršev.
Ukrep preneha s polnoletnostjo otroka ali èe pridobi poslovno sposobnost, s posvojitvijo ali
s smrtjo otroka. Preneha pa tudi z odloèbo sodišèa, èe to zahtevajo spremenjene razmere.
ODDAJA OTROKA BODOÈEMU POSVOJITELJU ZA POSKUSNO DOBO- gre za pravo rejništvo in se lahko
uporabi veèina doloèb o rejništvu. Za to vrsto rejništva pa ne gre, èe ne moremo
prilèakovati, da se bodo izpolnili pogoji za posvojitev.
Iz razlogov otrokove koristi se otroka lahko da v tako rejništvo še pred nastankom pogojev
(pred pretekom roka), vendar pa je treba osebo, ki otroka želi posvojiti, posvariti, da
obstaja možnost, da do posvojitve ne bo prišlo.Najpogostejši razlog prenehanja rejništva je
posvojitev
SKRBNIŠTVO
POJEM, VRSTE IN NAMEN SKRBNIŠTVA

SKRBNIŠTVO je definirano v 9.èlenu ZZZDR. Gre za zakonsko urejeno obliko družbenega
varstva mladoletnikov, za katere ne skrbijo starši, in polnoletnih oseb, ki niso sposobne
same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Prav tako pa se daje posebno varstvo o
sebam, ki nimajo možnosti, da bi same skrbele za svoje pravice in koristi.
ZZZDR ureja 3 vrste skrbništva:

- SKRBNIŠTVO ZA MLADOLETNIKE- s tem skrbništvom se nadomešèa varstvo in skrb staršev, ki ne
morejo, noèejo ali ne smejo skbeti za otroka. Zato je to varstvo celovito in služi razvoju
otrokove osebnosti, zameja pa tudi mladoletnikove premoženjske pravice in interese
- SKRBNIŠTVO ZA OSEBE, KI JIM JE BILA ODVZETA POSLOVNA SPOSOBNOST- pod to vrsto skrbništva se
postavijo polnoletne osebe, ki jim je bila odvzeta poslovna sposobnost. Obsega skrb za
osebo varovanca ter skrb za premoženjske in druge koristi.
- SKRBNIŠTVO ZA POSEBNE PRIMERE- tukaj ni pomembno, ali je oseba, ki se ji daje varstvo,
sposobna za samostojno delovanje oziroma ali ima poslovno sposobnost. Odloèilno je to,
da nima možnosti uveljavljati svojih koristi in izvrševati svoje pravice. Osebo, ki se ji daje
varstvo v tej obliki, se ne postavi pod skrbništvo, ampak se ji samo postavi skrbnika.
KLEMEN M.
NALOGE SOCIALNEGA SKRBSTVA GLEDE SKRBNIŠTVA
Socialno skrbstvo mora zagotoviti, da bo oseba, ki je potrebna družbenega varstva v obliki

skrbništva, to varstvo dobila. Zato mora CZSD takoj, ko izve za tako osebo, po uradni
dolžnosti zaèeti postopek za postavitev pod skrbništvo, hkrati pa mora ukreniti vse
potrebno za zaèasno varstvo osebnosti in premoženjskih pravic in koristi te osebe. Nadalje
pa mora ves èas trajanja skrbništva skrbeti, da le-to deluje v varovanèevo korist.
Socialno skrbstvo ima doloèene naloge v vseh fazah, v katerih se odvija skrbništvo.
CZSD je pristojen za: doloèitev skrbnika, postavitev pod skrbništvo, dajanje soglasja za
doloèene posle, ki jih opravlja skrbnik, odloèanje o prenehanju skrbništva, razrešitev
skrbnika, odloèanje o pravicah in koristi varovancev.
Prav tako je pomembna dejavnost CZSD nadzor nad delom skrbnika glede osebe in
premoženja varovanca. V okviru te nadzorstvene funkcije lahko prisili skrbnika, da
opravlja svoje dolžnosti, lahko pa odredi tudi primerne ukrepe za zavarovanje
varovanèevih koristi.
CZSD je dolžan obvestiti matièarja o postavitvi doloèene osebe pod skrbništvo in o

prenehanju skrbništva, da ta vpiše dejstva v rojstno matièno knjigo. Èe pa ima varovanec
nepremiènine, mora obvestiti tudi pristojno sodišèe, da opravi zaznambo skrbništva v
zemljiški knjigi.
Zakon doloèa, da se izdatki za izvajanje skrbstvenih ukrepov vkorist varovanca krijejo iz 4

virov:
- varovanèevi dohodki
- sredstva, pridobljena od oseb, ki so varovanca dolžna preživljati
- varovanèevo premoženje
- družbena sredstva
Socialno skrbstvo opravlja doloèene zadeve na podroèju skrbništva po predpisih splošnega

upravnega postopka (odloèanje o postavitvi pod skrbništvo, imenovanje in razrešitev
skrbnika, odloèanje o obsegu skrbnikovih pravic in dolžnosti ter o pravicah in koristi
varovanca).
CZSD lahko svoje odloèitve v odloèbah spremeni, èe je to varovancu v korist in èe s tem

niso prizadete koristi tretjih. To je izjema od naèela, da lahko prvostopenjske odloèbe
spreminjajo samo organi druge stopnje na podlagi rednih in izrednih pravnih sredstev.
Redno pravno sredstvo zoper odloèbe CZSD v zadevah skrbništva je pritožba. Zakon pa
ureja tudi posebno pravno sredstvo-ugovor zoper delo skrbnika in ugovor zoper delo CZSD
v zadevah opravljanja skrbništva.
KLEMEN M.
Ugovore zoper delo skrbnika ali CZSD lahko vloži varovanec, ki je to sposoben storiti,
njegovi sorodniki, pristojni organi in strokovne institucije.
Ugovore zoper delo skrbnika rešuje CZSD, ugovore zoper delo CZSD pa Upravni organ
RS, ki je pristojen za socialno skrbstvo.
SKRBNIK
Skrbnik je oseba, ki ji socialno skrbstvo zaupa neposredno skrb za osebo, premoženje,
pravice in koristi varovanca.
Za skrbnika postavi CZSD osebo, ki je glede na osebne lastnosti primerna in sposobna
opravljati to funkcijo in ki vanjo privoli.
Po možnosti postavi CZSD za skrbnika varovanèevega sorodnika, upošteva pa tudi željo
varovanca, èe jo je ta sposoben izraziti in želje njegovih sorodnikov, èe so v korist
varovanca.
Za skrbnika se ne sme postaviti osebe, ki ji je bila odvzeta roditeljska pravica ali ki nima
poslovne sposobnosti in tudi ne osebe, katere koristi so v nasprotju z koristmi varovanca ali
od katere ni mogoèe prièakovati, da bo pravilno opravljala delo skrbnika.
CZSD lahko odloèi, da skrbnika ne bo postavil, ampak da bo sam opravljal to dolžnost-

URADNO SKRBNIŠTVO. To pa ni redna oblika skrbništva. V poštev pride le tedaj, ko CZSD ne
more najti za skrbnika primerne fiziène osebe. V tem primeru opravlja dolžnost skrbnika
CZSD po svojem delavcu. Za opravljanje neposrednih skrbniških opravil ne more biti
postavljena oseba, ki ne more biti skrbnik.
CZSD pa lahko zaupa dolžnost skrbnika tudi pravni osebi, ki potem imenuje posameznika,
ki bi neposredno izvrševal skrbniške posle v imenu in ob odgovornosti pravne osebe, ki je
skrbnik. Za opravljanje neposrednih skrbniških opravil ne more biti postavljena oseba, ki
ne more biti skrbnik.
CZSD lahko skrbnikove pravice omeji z odloèbo in odloèi, da bo posamezne skrbnikove

naloge opravljal sam.
Skrbnika postavi CZSD z odloèbo, v kateri doloèi njegove dolžnosti ter obseg njegovih
upravièenj.
Skrbnik je dolžan vestno in skrbno opravljati svoje dolžnosti. Pri izvrševanju te funkcije je
samostojen, èeprav dela pod nadzorstvom socialnega skrbstva. Skrbnik sam presoja, v èem
je v dani situaciji varovanèev interes. CZSD mu sicer lahko svetuje, ne more pa mu izdajati
ukazov ali obveznih navodil. Èe tak ukaz ali navodilo vseeno izda, jih skrbnik ni dolžan
izvršiti, èe je mnenja, da so nepotrebni ali da niso v interesu varovanca.
Skrbnik mora zaradi nadzorstva nad njegovim delom CZSD poroèati in mu dati raèun o
svojem delu vsako leto in pa tudi obèasno, èe to zahteva CZSD. V poroèilu morajo biti
podatki o skrbi za osebo varovanca in o skrbi za njegovo premoženje.
KLEMEN M.
Samostojnost skrbnika in osebna skrb za varovanca ima za posledico osebno odgovornost

skrbnika. Èe varovancu povzroèi škodo, jo mora povrniti. Èe je potrebno, ga lahko CZSD
zamenja.
Skrbnik za svoje delo praviloma ne dobi plaèila, CZSD pa mu lahko doloèi nagrado. Prav
tako pa mu mora povrniti upravièene stroške, ki jih ima z opravljanjem skrbniškega dela.
Skrbnikova funkcija preneha:

- èe ga CZSD zamenja, ker ugotovi, da pri njem obstajajo okolišèine, zaradi katerih ne bi
smel biti skrbnik ali ker ugotovi, da svoje funkcije ne opravlja v redu
- èe ga CZSD na njegovo zahteva razreši skrbniške dolžnosti
- èe skrbnik umre.
SKRBNIŠTVO ZA MLADOLETNIKE
POSTAVITEV MLADOLETNIKA POD SKRBNIŠTVO IN DOLOÈITEV
SKRBNIKA
Mladoletnika postavi socialno skrbstvo pod skrbništvo:
-èe nima staršev (naravnih ali adoptivnih),
-èe starši zanj ne skrbijo,
-èe nobeden od staršev ni živ ali znan,
-èe je obema odvzeta roditeljska pravica ali poslovna sposobnost,
-èe sta oba roditelja zadržana izvrševati roditeljsko pravico (bolezen, odsotnost, prestajanje
prostostne kazni).
Odloèba CZSD o postavitvi mladoletnika pod skrbništvo vsebuje tudi izrek o doloèitvi
skrbnika. Center lahko ob uvedbi postopka za postavitev mladoletnika pod skrbništvo izda
zaèasne ukrepe za varstvo mladoletnikove osebe in premoženja.
Postopek je nujen.
DOLŽNOSTI IN PRAVICE SKRBNIKA

Skrbnik mladoletnika opravlja neposredno veèino tistih dolžnosti in pravic, ki predstavljajo
vsebino roditeljske pravice (varstvo in vzgoja mladoletnika, upravljanje njegovega
premoženja in zastopanje v osebnih in premoženjskih zadevah). Te dolžnosti mora skrbnik
opravljati tako kot starši.
Skrbnikov položaj pa ni v vsem izenaèen s položajem staršev. Skrbnik ni dolžan varovanca
preživljati in tudi nima dolžnosti imeti varovanca pri sebi. Zakon tudi ne zaupa skrbniku v
taki meri kot staršem, kar se še posebej vidi v tem, da je za veliko aktov skrbnika, ki jih ta
KLEMEN M.
opravi za varovanca potrebna privolitev socialnega skrbstva (odtujitev ali obremenitev

varovanèeve nepremiènine, odtujitev veèje vrednosti iz varovanèevega premoženja,
odpoved dedišèini ali volilu ali odklonitev darila, oddati mladoletnika v vzgojni zavod ali
ga oddati komjmu drugemu v vzgojo in varovanje, vzeti mladoletnika iz šole ali spremeniti
vrsto izobraževanja, odloèati o izbiri poklica za mladoletnika ali opravljanju njegovega
poklica, da se iz zdravstvenih razlogov sterilizira nerazsodnega varovanca, poda izjavo, da
se strinja z oèetovstvom, èe otrok nima veè matere, vloži tožbo za ugotovitev oèetiovstva, èe
otrok nima matere).
VARSTVO IN VZGOJA
Ti dve dolžnosti zajemata namestitev mladoletnega varovanca in nadzor nad njegovim
gibanjem, skrb za njegovo življenje in zdravje, šolanje, vzgajanje, izobrazbo, usposobitev
za samostojno življenje.
Èe skrbnik nima mladoletnega varovanca pri sebi, je dolžan poskrbeti za njegovo
namestitev, vzgajanje, nego in oskrbo pri rejniku, v zavodu ali v domu. Mora mu tudi
preskrbeti sredstva za preživljanje, vzgojo in izobrazbo.
Pomembnejše ukrepe glede mladoletnikove osebe lahko izpelje skrbnik samo s privolitvijo
CZSD. Ti ukrepi so: oddaja v zavod ali tretji osebi, odloèitev, da mladoletnik preneha s
šolanjem ali spremeni vrsto izobraževanja, odloèitev o izbiri poklica mladoletnika...
Skrbnik mora imeti soglasje CZSD za zahtevo, naj se iz zdravstvenih razlogov sterilizira
nerazsodnega varovanca.
Skrbnik je za škodo, ki jo povzroèi varovanec, odgovoren tako kot starši.
Skrbnik pa uživa doloèeno pravno varstvo, saj lahko osebo, ki mu protipravno krati pravico
do varstva in vzgoje, toži na vrnitev varovanca. Protipravni odvzem varovanca je kaznivo
dejanje.
UPRAVLJANJE PREMOŽENJA
Skrbnik z upravljanjem premoženja varuje premoženjske koristi varovanca. CZSD izroèi
otrokovo premoženje skrbniku v upravljanje potem, ko je bilo stanje premoženja
ugotovljeno na podlagi popisa in približne ocene vrednosti. Stanje premoženja ob
prevzemu upravljanja je osnova za polaganje raèuna o upravljanju premoženja in za
skrbnikovo odgovornost.
Skrbnik samostojno opravlja vsa dejanja v okviru rednega poslovanja in upravljanja

premoženja, posle, ki pa ta okvir presegajo, mora odobriti CZSD.
Samo s privolitvijo pa sme skrbnik odtujiti ali obremeniti varovanèeve nepremiènine,
odtujiti premiènine veèje vrednosti, odpovedati se dedišèini ali volilu, odkloniti darilo.
CZSD privoli v posel, ki ga skrbnik opravi za varovanca samo takrat, ko meni, da je posel
potreben zaradi varovanèevega preživljanja, vzgoje in izobrazbe ali èe je varovancu v
korist.
KLEMEN M.
Posel, ki ga sklene skrbnik brez privolitve CZSD je neveljaven. Dokler pa traja negotovost,
ali bo odobren ali ne, je izpodbojen.
Pri važnejših opravilih se skrbnik posvetuje z varovancem, èe je ta sposoben razumeti, za

kaj gre. Varovanec, ki je dopolnil 15 let in ki je zaposlen, samostojno upravlja in razpolaga
s svojim osebnim dohodkom, mora pa prispevati za svoje preživljanje in izobraževanje.
ZASTOPANJE
Z zastopanjem skrbnik omogoèa varovancu nastopanje v pravnem življenju tako na
osebnem kot premoženjskem podroèju. Za veljavnost poslov, ki jih sklene skrbnik v imenu
in za raèun
varovanca in ki presegajo okvir rednega poslovanja, mora imeti privolitev (dovoljenje ali
odobritev) CZSD, to pa posel odobri, èe ugotovi, da je koristen za varovanca.
Skrbnik pa ne more zastopati mladoletnika pri tistih dejanjih, za katere je potrebna osebna
odloèitev mladoletnika.
Èe je varovanec kljub mladoletnosti postal popolno poslovno sposoben, ga skrbnik ne more
veè zastopati.
Prav tako ni zastopanja v pravnih poslih, èe je varovanec dopolnil 15 let, saj tak varovanec
sklepa pravne posle sam, potrebuje pa le privolitev skrbnika, za tiste posle, ki jih tudi
skrbnik ne more opraviti sam, pa potrebuje privolitev CZSD.
Izjema od tega pravila pa je doloèba, da lahko mladoletnik pod skrbništvom, starejši od 15
let, sam razpolaga z zaslužkom in sam sklepa pravne posle v zvezi z zaslužkom. Prav tako
lahko sam sklene pogodbo o delu.
Mladoletni varovanec prav tako ne potrebuje posebnega varstva pri poslih, od katerih ima
samo korist.
Ne more pa opraviti nekaterih poslov niti s privoljenjem skrbnika (zavezati se kot porok,
odpovedati dedovanju, ki še ni uvedeno).
Usoda posla, ki ga sklene varovanec, ki je dopolnil 15 let brez sodelovanja skrbnika, je

enaka usodi posla, ki ga sklene otrok, mlajši od 15 let brez sodelovanja staršev- posel je
neveljaven. Èe gre za dvostranski posel, pa je v èasu negotovosti posel izpodbojen.
Zastopanje mladoletnika v pravdnem postopku- velja enako kot glede mladoletnika pod
roditeljsko pravico: èe ni dopolnil 15 let, ga zastopa skrbnik, èe je dopolnil 15 let, opravlja
samostojno pravdna dejanja v sporih iz poslov, ki jih lahko samostojno sklepa, v sporih o
poslih, ki so veljavni samo s privolitvijo skrbnika pa mora pravdna dejanja opravljati
skrbnik kot uradni zastopnik.
Skrbnik lahko sklene pravni posel s svojim varovancem samo tedaj, èe CZSD ugotovi, da
je to varovancu v korist in v posel privoli. Za sklenitev takega posla pa mora biti
mladoletniku postavljen poseben kolizijski skrbnik.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI MLADOLETNEGA VAROVANCA
Njegove pravice in dolžnosti so enake kot pri otroku, za katerega skrbijo starši. Ker skrbnik
ni dolžna preživljati varovanca, le ta ne more od skrbnika zahtevati preživljanja.
KLEMEN M.
Mladoletnik je dolžan izpolnjevati skrbnikove odloèitve, navodila in nasvete, dolžan je

živeti tam, kjer skrbnik (s soglasjem CZSD)doloèi. Èe pa je zaposlen, mora prispevati za
svoje preživljanje in vzgojo.
PRENEHANJE SKRBNIŠTVA
Skbništvo nad mladoletnikom preneha:
-ko varovanec postane polnoleten,
-èe pred polnoletnostjo dobi poslovno sposobnost s sklenitvijo zakonske zveze ali po
odloèbi sodišèa,
-èe je postal roditelj,
-èe je varovanec posvojen,
-èe roditeljska pravica spet oživi
-èe varovanec umre.
SKRBNIŠTVO ZA OSEBE, KI JIM JE BILA ODVZETA POSLOVNA
SPOSOBNOST
ODVZEM POSLOVNE SPOSOBNOSTI
Razlogi za odvzem poslovne sposobnosti so lastnosti, ki prizadeti osebi jemljejo
sposobnost, da bi sama skrbela zase, za svoje pravice in koristi: napake volje in razuma,
volje ali znaèaja (duševna bolezen, zloraba, alkoholiziranost, zapravljivost, tožbaejenje
(KVELURANTSVO), pa tudi težje telesne napake (gluhonemost, slepota + gluhost).
Prizadeti osebi sodišèe poslovno sposobnost odvzame popolnoma ali delno glede na to, v
kakšni meri je prizadeta oseba sposobna sama skrbeti zase, na to pa vpliva vrsta in
intenziteta vzroka za nesposobnost.
Oseba, ki ji je popolno odvzeta poslovna sposobnost ima položaj mladoletnika pod
skrbništvom, ki že ima 15 let. Taka oseba pa lahko opravlja nekatere posle samostojno,
brez privolitve.
O odvzemu poslovne sposobnosti odloèa sodišèe v nepravdnem postopku. Uvedbo

postopka lahko zahtevajo zakonec ali zunajzakonski partner in nekateri sorodniki prizadete
osebe, in CZSD. Prizadeta oseba lahko tudi sama predlaga uvedbo postopka, èe ve, za kaj
gre.
Postopek mora uvesti sodišèe po uradni dolžnosti. Ta postopek pa ureja zakon o
nepravdnem postopku. Sodišèe odloèi na podlagi izpeljanih dokazov, izvidov in mnenj
izvedencev.
Èe se med postopkom za odvzem poslovne sposobnosti pokaže, da je treba takoj poskrbeti

za osebo, pravice in koristi prizadetega, sodišèe na predlog CZSD prizadeti osebi postavi
zaèasnega skrbnika. Prizadeta oseba dobi položaj mladoletnika (nad ali pod 15 let) pod
skrbništvom. Dolžnost tega zaèasnega skrbnika preneha, ko dobi varovanec stalnega
skrbnika ali ko postane pravnomoèna odloèba sodišèa, da ni razloga za odvzem poslovne
sposobnosti.
POSTAVITEV POD SKRBNIŠTVO IN DOLOÈITEV SKRBNIKA
KLEMEN M.
CZSD postavi prizadeto osebo pod skrbništvo in ji doloèi skrbnika takoj, ko dobi
pravnomoèno odloèbo sodišèa o odvzemu poslovne sposobnosti. To odloèbo mora sodišèe
poslati CZSD takoj, ko postane pravnomoèna.
DOLŽNOST IN PRAVICE SKRBNIKA
Pravice in dolžnosti skrbnika za osebo, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, so v

splošnem enake kot tiste, ki jih ima skrbnik za mladoletnika- varovanje osebnosti
varovanca ter njegovih premoženjskih in drugih pravic in koristi. Prizadevati si mora za to,
da se odpravijo vzroki, zaradi katerih je bila varovancu odvzeta poslovna sposobnost, da
varovanec ozdravi, da se rehabilitira in usposobi za samostojno življenje.
Obseg skrbnikovih pravic in dolžnosti je odvisen od tega, ali je varovancu odvzeta
poslovna sposobnost popolnoma ali samo delno.
POPOLNO ODVZETA POSLOVNA SPOSOBNOST- skrbnik ima take pravice in dolžnosti kot skrbnik
mladoletnika pod 15 let. Glede zastopanja velja, da tukaj skrbnik popolnoma nadomešèa
voljo varovanca, tako pri pravnih poslih kot pri drugih izjavah volje.
DELNO ODVZETA POSLOVNA SPOSOBNOST- skrbnik ima take pravice in dolžnosti skrbnika
mladoletnika nad 15 let, vendar pa z eno razliko- CZSD lahko po potrebi doloèi, katere
posle sme varovanec opravljati samostojno, brez odobritve. Glede zastopanja tukaj velja,
da skrbnik voljo varovanca samo dopolnjuje, saj varovanec pravne posle sklepa sam, za
njihovo veljavnost pa je potrebna privolitev skrbnika, za posle, ki pa jih tudi skrbnik ne
more opravljati, pa še privolitev CZSD.
Varovanec, ki mu je delno odvzeta poslovna sposobnost, je pravdno sposoben v mejah

svoje poslovne sposobnosti- lahko se pravda v sporih, ki jih lahko sam sklepa, za katere je
poslovno sposoben.
Èe pa je bila varovancu odvzeta poslovna sposobnost zaradi tožarjenja (kverulanstva), ima

tudi delni odvzem poslovne sposobnosti posledico popolno izgubo pravdne sposobnosti,
sicer odvzem poslovne sposobnosti ne bi desegel namena.
PRENEHANJE SKRBNIŠTVA
Skrbništvo nad osebo, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost preneha, èe ji sodišèe

poslovno sposobnost vrne po izpeljanem postopku, v katerem ugotovi, da je prenehal
razlog za odvzem poslovne sposobnosti. Sodišèe pa lahko samo spemeni popolni odvzem v
delni odvzem. Odloèbo o vrnitvi poslovne sposobnosti pošlje sodišèe CZSD, ki nato
odpravi skrbništvo.
KLEMEN M.
Skrbništvo pa preneha tudi, èe varovanec umre.
SKRBNIŠTVO ZA POSEBNE PRIMERE

PRIMERI POSTAVITVE POSEBNEGA SKRBNIKA
Ti primeri niso našteti taksativno. Zakon doloèa splošni razlog, generalno klavzulo za
postavitev posenega skrbnika- POTREBA ZA VAROVANJE PRAVIC IN KORISTI POSAMEZNIKA.
S posebnimi doloèbami zagotavlja skrbniško varstvo odsotni osebi, neznanemu lastniku
premoženja, osebi, katero ne more zastopati zakoniti ali uradni zastopnik zaradi
nasprotujoèih si interesov (kolizijski skrbnik), tujemu državljanu, ki mu je to varstvo
potrebno.
V odloèbi o postavitvi skrbnika za poseben primer doloèi socialno skrbstvo obseg
skrbnikovih dolžnosti in pravic za vsak primer posebej. Nasproti takemu skrbniku ima
CZSD enake pravice kot napram drugim vrstam skrbnikov. Tudi zanj pa veljajo doloèbe, ki
urejajo delo skrbnika.
ODSOTNI OSEBI postavi skrbnika CZSD, èe njeno prebivališèe ni znano in èe nima

zastopnika. Razlog je ta, da je treba poskrbeti za pravice ali koristi odsotnega ali za koristi
in pravice tretje osebe, ki ji grozi nevarnost zaradi tega, ker odstotni ne mora ravnati.
Skrbnika pa se postavi tudi dedièu, katerega prebivališèe je neznano, da zanj poda dedno
izjavo.
NEZNANEMU LASTNIKU PREMOŽENJA postavi skrbnika CZSD kadar je potrebno

skrbeti za premoženje, èe so dedièi neznani, v odloèbi o denacionalizaciji.
KOLIZIJSKEGA SKRBNIKA postavi CZSD mladoletniku pod roditeljsko pravico ali

mladoletnemu ali polnoletnemu varovancu:
- kadar pridejo njegovi interesi v nasprotje z interesi staršev ali skrbnika
- kadar pridejo njegovi interesi v nasprotje z interesi otrok, nad katerimi ima ista oseba
roditeljsko pravico ali interesi varovancev, ki imajo istega skrbnika.
TUJEMU DRŽAVLJANU lahko CZSD postavi skrbnika, kadar je to potrebno zaradi

varstva njegove osebnosti, pravic in koristi. Ta ukrep pa ima samo zaèasen znaèaj.
V smislu generalne klavzule iz 211.èlena ZZZDR lahko socialno skrbsto postavi skrbnika
tudi v vseh drugih primerih, ko je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika:
- nasciturusu
- težko bolni, telesno ali suševno prizadeti osebo, katere stanje pa ni tako hudo, da bi ji
bilo potrebno odvzeti poslovno sposobnost
- odsotni osebi, katere bivališèe je znano ali osebi, ki je na prestajanju prostostne kazni
- otroku, èigar staršem je CZSD odvzelo pravico, da ga zastopajo, v zadevah, v katerih ga
ne smejo zastopati starši.
KLEMEN M.
PRENEHANJE SKRBNIŠTVA ZA POSEBNE PRIMERE

To skrbništvo preneha, ko preneha potreba, da bi skrbnik še naprej varoval pravice in
koristi posameznika, èe se je odsotna oseba ali lastni stvari pojavila, èe se je spor med
otrokom in starši konèal.
KLEMEN M.

54DRU2 - Zapiski - 4

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

54DRU2 - Zapiski - 4

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

DRUŽINSKO PRAVO 1 1996/97

MESTO DRUŽINSKEGA PRAVA V PRAVNEM SISTEMU

a) KLASIÈNA PRAVNA ŠOLA- klasiki delijo CIVILNO pravo na:-OSEBNO (statusno

Predmet civilnopravnih razmerij je vedno premoženjsko pravno razmerje, družinskopravna

METODA CIVILNOPRAVNEGA UREJANJA RAZMERIJ- 4 lastnosti:

2) SVOBODNA INICIATIVA STRANK- imajo svojo voljo in jo uveljavijo

3) PRENOSNOST CIVILNIH PRAVIC- možna je menjava strank

4) PREMOŽENJSKA SANKCIJA- ob neizpolnitvi obveznosti je stranka tožena- posledica

Postopki so 3: NEPRAVDNI, -PRAVDNI, -UPRAVNI

tukaj ne gre za spor tukaj gre za spor

1+2 sta neprimerni razdelitvi.

POSTOPKI- CIVILNI POSTOPEK se deli na NEPRAVDNI in PRAVDNI postopek.

ZNAÈILNOSTI PRAVNIH POSTOPKOV

CIVILNI NEPRAVDNI POSTOPEK- Tukaj ne gre za spor. Ta postopek ureja zakon o

- postopek o proglasitvi pogrešanosti, za smrt in dedovanje

CIVILNI PRAVDNI POSTOPEK- Tukaj gre za spor, vložena je tožba. Urejen je z

UPRAVNI POSTOPEK- urejen je z zakonom o upravnem postopku. Interes države je

KONVENCIJA O OTROKOVIH PRAVICAH- ratificirana je bila leta 1990.

- PRAVICA DO DRŽAVLJANSTVA- uredi jo zakon o državljanstvu in je v skladu s konvencijo.

ZAKONSKA ZVEZA IN ZUNAJZAKONSKA SKUPNOST V USTAVI NA

53.èlen (ZAKONSKA ZVEZA IN DRUŽINA)-

Pristojnost države se poveèuje z postopno enakopravnostjo in z konflikti znotraj družine.

3.èlen ZZZDR- Zakonska zveza je življenska skupnost moža in žene.

54.èlen (PRAVICE IN DOLŽNOSTI STARŠEV)

RODITELJSKA PRAVICA temelji na dveh razmerjih: 1) STARŠI - DRŽAVA

Konvencija šteje, da je loèitev otroka od staršev nujna v 2 primerih:

ODVZEM roditeljske pravice doloèa ZZZDR v 116 in 117 èlenu.

41.èlen (SVOBODA VESTI + VERSKA IN MORALNA VZGOJA OTROKA)

V 1 in 2 odstavku je opredeljena roditeljska pravica v razmerju do države- je varovalo

56.èlen (PRAVICE OTROK)

55.èlen (SVOBODNO ODLOÈANJE O ROJSTVIH OTROK)-

1977- ZAKON O ZDRAVSTVENIH UKREPIH PRI URESNIÈEVANJU PRAVICE DO SVOBODNEGA ODLOÈANJA O

Drugo podroèje varstva otrokovih pravic jeZDRAVSTVENA POMOÈ PRI OPLODITVI

Po zakonu je umetna osemenitev medicinski poseg, ki se opravi ali s semenom moža

SLOVENIJA- imenovana je delovna skupina za pripravo novega zakona. v osnutku se

Ženska neplodnost- uporablja se biomedicina- biotehnologija ravnanja z jajènimi celicami

Delovno skupino sta vodili DVE NAÈELI:

POGOJI, KI SO DOLOÈENI ZA POSTOPEK Z BIOMEDICINSKO

Praviloma se lahko paru pomaga le z homolognimi postopki oploditve. Dovoljene pa so

Heterologna insemenacija poroèene ženske- ta ženska je generièna mati, ker pa je

Prepovedano je tudi uporabiti mešanico spolnih celic (semenski cocktail). Z takim

DAROVALEC, DAROVALKA:- morata biti polnoletna. Njune celice se lahko uporabi le

VPRAŠANJE TAJNOSTI PODATKOV- delavci zdravstvene ustanove, ki opravlja

RAVNANJE S SPOLNIMI CELICAMI IN ZARODKI - gre za pravno obvladovanje

Doloèena ravnanja so dovoljena le èe se z njimi lahko odvrne hude genetske bolezni

ZAKONSKI IN PODZAKONSKI PREDPISI

7) SKRBNIŠTVO ZA ODRASLE OSEBE- oseba ki niso sposobne skrbeti zase, ki jim

DRUŽINA PA NI življenska skupnost:

SORODSTVO V STRANSKI ÈRTI je sorodstvo med potomci doloèenega prednika- sorodniki v

STOPNJE SORODSTVA doloèamo po številu rojstev.

POSLEDICE SORODSTVA:-v doloèenih linijah ne morejo skleniti zakonske zveze

SVAŠTVO- razmerje med enim zakoncem in sorodniki drugega zakonca. Podlaga

PRAVNA UREDITEV ZAKONSKE ZVEZE- ZZZDR

razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoèi (moralno-etièna vsebina zakonske zveze)

Družbena skupnost mora skrbeti za vsestransko pripravljenje ljudi na skladno družinsko

ZAROKA je sporazum moškega in ženske o sklenitvi zakonske zveze. Nima nobenih

Po 3.èlenu ZZZDR je zakonska zveza življenska skupnost MOŠKEGA in ŽENSKE.

Pakt o državljanskih in politiènih pravicah- sklenitev zakonske zveze med žensko in

POJEM IN BISTVO ZAKONSKE ZVEZE

SKLENITEV ZAKONSKE ZVEZE

POGOJI ZA SKLENITEV ZAKONSKE ZVEZE

POGOJI ZA VELJAVNOST ZAKONSKE ZVEZE (ZAKONSKI

MLADOLETNOST- ZZ ne more skleniti oseba, ki še ni stara 18 let. Izjemoma pa lahko