Socialna Varnost

SOCIALNA VARNOST
1
Prof. dr. Darja Senčur Peček 2016/2017
5. 10. 2016 – PREDAVANJE:
 Dohodkovna (ekonomska) varnost: zaslužek iz dela, varčevanje, družina, zavarovanja,

vlaganja v nepremičnine…
 Različna socialna tveganja oz. socialni primeri
 Varnost kot nasprotje tveganja (stalnost dohodka, ohranjanje realne vrednosti dohodka, višina
dohodka, ki zagotavlja minimalna sredstva za preživetje)
 “Socialno” – družbeno (SSKJ)
 Socialno: dejavnost za omiljenje in urejanje gmotnih in življenjskih razmer (pravni
terminološki slovar)
 Pravica do socialne varnosti, sistemi socialne varnosti
 Prvič se je izraz socialne varnosti v pravni ureditvi uporabil v ZDA (1935 – Zakon o socialni
varnosti)
RAZVOJ SOCIALNE VARNOSTI:

 Sistem individualnega varčevanja (ta sistem ni zadoščal, saj ljudje niso imeli dovolj ter niso
dovolj zaslužili, da bi lahko varčevali – živeli so iz meseca v mesec)
 Sistem odgovornosti delodajalca (odgovornost delodajalca je bilo težko dokazati)
 Sistem zasebnega zavarovanja (začeli so jih razvijati delavci sami):
- zavarovanje na osnovi vzajemnosti (delavski skladi – SOLIDARNOST)
- zavarovanje pri zavarovalnih družbah (pomemben dejavnik je rizičnost)
 Razvoj socialnega zavarovanja (javni sistemi, 1880 – Nemčija, Bismarck, sistemi za bolezni,
poškodbe in starost – prvi sistemi)
 Družinske dajatve
 Javni sistemi socialne varnosti
 Danes: zmanjševanje pravic, zasebna zavarovanja
*Socialna zavarovanja so na začetku ščitila le industrijske delavce, nato se je to področje postopoma
začelo širiti – zato se je posledično socialna varnost odcepila od delovnega prava.
*Pri nas je še vedno aktualen Bismarckov sistem socialnih zavarovanj.
SISTEMI SOCIALNE VARNOST:

1. V državah, ki so opredeljene kot socialne:
1.1. Model, ki temelji na obveznih socialnih zavarovanjih (dopolnjena z elementi socialnega
varstva)  kontinentalna Evropa
1.2. Model, ki temelji na ureditvi nacionalne-univerzalne socialne varnost  skandinavske države
2. V državah s sistemom ekonomskega liberalizma (Amerika):
2.1. Model, ki temelji na socialnem varstvu najbolj ogroženih skupin
 Nadomeščanje izpadlega zaslužka v primeru naslednjih socialnih tveganj: bolezen in
poškodba; materinstvo; invalidnost; poškodba pri delu in poklicna bolezen; starost;
brezposelnost; smrt osebe, ki je preživljala družino…
 Socialni primeri, ko se povečajo stroški: zdravljenje bolezni ali poškodbe; preživljanje otrok;
potreba po negi zaradi nezmožnosti za samostojno opravljanje življenjskih funkcij (domovi za
ostarele)…
SOCIALNA DRŽAVA (SOCIAL STATE):

 Država, ki s svojo zakonodajo in drugimi aktivnostmi skrbi in je odgovorna za zadovoljevanje
socialnih potreb in socialnih interesov prebivalstva.
 2. člen ustave RS (ustavne pravice, zakonska ureditev).
 Obveznost socialne države (v demokratičnih postopkih določiti in uresničevati cilje socialne
države, zagotoviti vsakomur človekovega dostojanstva vredno življenje, skrbeti za izravnavo
2
socialnih neenakosti med ljudmi, skrbeti za preprečevanje socialnih nasprotij in za ustvarjanje
pravičnega socialnega reda).
 Država oziroma družba blaginje (''welfare state'').
SOCIALNA POLITIKA:
 Organizirana celota ukrepov in aktivnosti za zagotavljanje socialne varnosti pripadnikov
določene družbene skupnosti.
 Ekonomska in politična definicija: intervencija države zaradi prerazporeditve oz. transfera
sredstev med prebivalci ali državljani, zato da bi dosegli socialne cilje.
 Glavni cilji: ustvarjanje znosnih življenjskih razmer za vsakogar, za zdravje posameznikov in
prebivalstva, za možnosti za osebni in poklicni razvoj, za polno zaposlenost, za odpravljanje
socialne izključenosti ter socialnih napetosti.
 Glavna področja: dajatve za socialno varnost oziroma varnost dohodka, zdravstveno varstvo,
izobraževanje, bivanje (stanovanjski projekti), socialne službe; tudi ukrepi na področju
kulture, okolja…
 Preventivna, kurativna
 Od pasivnih ukrepov k tako imenovani tretji poti (uravnoteženje pravic z obveznostmi)
SOCIALNE VREDNOTE:
 Človekovo dostojanstvo: Cilj in vrednota, določen v mednarodnih aktih, nekaterih ustavah,
zagotovi se z uresničevanjem temeljnih človekovih pravic; vsakomur morajo biti zagotovljeni
minimalni pogoji za obstoj in bivanje, pogoji za osebni razvoj, da se človeka ne ponižuje pri
uresničevanju pravic, da se mu ne odreka individualnosti.
 Socialna pravičnost: Različno razumevanje v različnih sistemih – razredna družba,
komunizem, liberalizem, pravna država; dejavnosti, ki so usmerjene v kolektivno blaginjo – v
dobro za vse ali veliko večino; prerazporejanje dobrin, ki so jih ustvarili bolj sposobni in
uspešni v korist manj sposobnih in uspešnih. Veliko je odvisno od tega kaj oziroma kakšen je
sistem in politika določene države.
 Vzajemnost in solidarnost: Povezanost in pomoč na horizontalni ravni – sistemi socialnih
zavarovanj; na vertikalni ravni – sistemi socialnih pomoči osebam in družinam v socialni
stiski. Sistem vzajemnosti temelji na principu, da se v zavarovanje vključimo vsi, vsi
sodelujemo (''plačaš zdaj, dobiš potem''). Sistem solidarnosti pa temelji na tem, da smo
solidarni in da gre nek del našega prispevka osebam, ki nimajo nič.
 Enako obravnavanje: Pravila materialnega in procesnega prava.
3
12. 10. 2016 – PREDAVANJE:
TEMELJNI POJMI:
 Socialna varnost (social security), socialno zavarovanje (social insurance), socialno varstvo
(social assistance), socialne ugodnosti (social advantages), socialna zaščita (social
protection).
 Opredelitev v pravu socialne varnosti (mednarodni in nacionalni pravni akti); ni enotnih
definicij.
 Ekonomske vede ( z vidika razporejanja javnih sredstev – socialni transferji v korist določenih
skupin, financiranja stroškov, učinkov na ekonomski razvoj in kupno moč; kontributivni in ne
kontributivni sistemi; sistemi za nadomeščanje zaslužka in sistemi nadomeščanja stroškov).
 Sociološke vede (z vidika socialne politike in vpliva na položaj in potrebe posameznikov,
družine, z vidika določenih skupin in prebivalstva na splošno; analizirajo krog varovanih oseb
oziroma deleže prebivalstva, ki so vključeni določen socialni sistem).
SOCIALNO ZAVAROVANJE:
 Zakonska, javna (nosilec je javni subjekt, določen z zakonom), praviloma obvezna
zavarovanja za socialno tveganje začasne ali trajne izgube plače oziroma zaslužka ali tveganje
nesorazmernega povečanja stroškov (staranje, invalidnost, bolezen…).
 2. odstavek 50. člena Ustave RS .
 V RS: pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ-2), zdravstveno zavarovanje (ZZVZZ),
zavarovanje za brezposelnost (ZUTD), starševsko zavarovanje (ZSDP-1).
 Zavarovanje za nego oziroma oskrbo (v RS še v fazi predloga).
 Nek sistem, ki je obvezen, javen, zakonsko določen, in služi za primer zavarovanja iz
prispevkov.
SOCIALNO VARSTVO:
 Princip pomoči, država zagotavlja posameznikom, ki se znajdejo v ekonomski stiski in so
''upravičeni'' do pomoči.
 Sistem dajatev v denarju, storitvenih in stvarnih dajatev posameznikom in družinam, ki so v
socialni oziroma ekonomski stiski in potrebujejo pomoč
 Ima univerzalno naravo
 V sistemu se zagotavljajo minimalna sredstva za življenje posameznikom in družinam, za
katere se v posebnem postopku ugotovi, da jih potrebujejo.
 Socialno zavarovanje = vzajemnosti
 Socialno varstvo = solidarnost
1. Deli se na:
1.1. Sistem socialnega skrbstva: sistem pomoči, namenjene osebam s posebnimi potrebami
oziroma težavami, ki niso zmožne za delo. Najprej se je razvil ta sistem.
1.2. Sistem splošnega socialnega varstva: za prebivalce, ki se znajdejo v ekonomski oziroma
socialni stiski.
SOCIALNA VARNOST:
 50. člen URS (pravica do socialne varnosti): Državljani imajo pod pogoji, določenimi z
zakonom, pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine. Država ureja
obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za
njihovo delovanje. Vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja je zagotovljeno posebno
varstvo v skladu z zakonom.
 Iz Konvencije MOD številka 102 o minimalnih normah socialne varnosti (1952) lahko
povzamemo, da se v okviru sistemov socialne varnosti zagotavljajo pravice do denarnih
4
dajatev za nadomeščanje zaslužka v primerih začasne izgube plače (zaslužka) zaradi bolezni
ter brezposelnosti ali trajne izgube plače (zaslužka) zaradi invalidnosti, starosti ali smrti osebe,
ki je preživljala družinske člane; pa tudi pravice do storitev zdravljenja ali dajatve za
pokrivanje stroškov preživljanja otrok  to se pri nas zagotavlja pri socialnem zavarovanju.
 V RS je prevladujoče tolmačenje, da sistem socialne varnosti poleg sistemov dajatev in
prejemkov za devet socialnih primerov obseg tudi sistem socialnega varstva.
SOCIALNE UGODNOSTI:
 Ugodnosti in spodbude, ki jih organizira država, lokalna skupnost ali druga institucija zaradi
zadovoljevanja socialnih potreb in interesov posameznikov, družin, skupin prebivalstva s
posebnimi potrebami ali vseh prebivalcev.
 Programi socialnih spodbud in socialnih služb.
 Izobraževanje, zaposlovanje, pomoč pri pridobitvi stanovanja, varstvo otrok, mladine in
odraslih s posebnimi potrebami zaradi telesnih ali duševnih prizadetosti, bolezni, zasvojenosti
in drugih potreb.
 Varstvo starejših in obnemoglih.
SOCIALNA ZAŠČITA:
 Novejši izraz, neenotna uporaba.
 V praksi se uporablja kot najširši pojem v socialnem sistemi, ki obseg sistem socialne
varnosti, vključno s sistemi socialnih zavarovanj, socialno varstvo, socialne ugodnosti in
spodbude.
 V nekaterih dokumentih EU pa z izrazom socialna varnost označujejo klasične pravice do
dajatev za 9 socialnih primerov, področje socialne zaščite pa obsega vse druge socialne
pravice in socialne ugodnosti.
SOCIALNA TVEGANJA, SOCIALNI PRIMERI:

 Socialno tveganje (prihodnji negotov dogodek, ki lahko doleti posameznika in povzroči škodo
zaradi izpada zaslužka ali stroškov zdravljenja):
- osebna (bolezen, materinstvo, invalidnost, starost, smrt v družini),
- ekonomska (brezposelnost).
 Socialni primer (nastanek oziroma materializacija socialnega tveganja, na primer nastanek
bolezni ali invalidnosti).
 Absolutna in relativna revščina – socialna izključitev.
NAČELA SOCIALNE VARNOSTI:

 Načelo enotnosti: gre predvsem za enotnost sistema kot takega, naj bi sistem deloval kot
celota – mora biti diličen minimalni standard
 Načelo univerzalnosti: če bi bila vsa socialna tveganja vsem posameznikom vključena od
rojstva
 Načelo vzajemnosti in solidarnosti: - vsak prispeva in vsak nekaj dobi ven, če nemoreš
prispevati, prispevajo drugi zate
 Načelo obveznosti:
 Načelo delitve po delu: denarne dajatve odvisne od osnove od katere ste plačevali prispevke
 Načelo pluralizma institucij: več institucij ki pokrivajo razna zavarovanja
 Načelo nezastarljivosti in neodtujljivosti: temeljne pravice, pravica ne zastara
 Načelo spoštovanja pridobljenih pravic: predvsem ko se gre za trajajoče pravice
 Načelo varstva pravic:
 Načelo zakonitosti:
*Delovni invalid – invalid, ki ne more opravljati svojega dela.
5
PRAVO SOCIALNE VARNOSTI:
 Samostojna pravna panoga.
 Sistem pravnih pravil in norm, ki določajo vsebino pravic do socialnih dajatev v denarju in
naravi, subjekte pravic in obveznosti ter pravna razmerja med subjekti pravic in zavezanci ter
izvajanje sistema dajatev in prejemkov.
 Deli se na
o Materialno pravo socialne varnosti
o Formalno (postopkovno - procesno) pravo socialne varnosti
 Povezano z javnim pravom (vsebina pravic in pogoji za njihovo uveljavljanje so določeni z
zakonom in ne pogodbo; posameznik jih uveljavlja v razmerju do države in drugih nosilcev
javnih pooblastil) in delovnim pravom.
 Viri: mešani, saj nimamo Socialnega zakonika.
MATERIALNO PRAVO SV1:

 Pravna pravila, ki si določena z ustavo, zakoni in drugimi pravnimi akti, v katerih so urejene
pravice, obveznosti in pravna razmerja povezana s socialnimi primeri.
 Pravice do denarnih dajatev, do katerih so upravičeni zaposleni in druge aktivne osebe niso
plačili za delo, ampak zagotavljajo kontinuiteto dohodka v primeru začasne ali trajne
nezmožnosti za delo; upravičenec ima zahtevek do določenega “dolžnika”.
 Pravice do storitvenih in stvarnih dajatev praviloma temeljijo na določenem osebnem stanju,
na primer bolezni, invalidnosti (zdravstvene storitve, medicinsko-tehnični pripomočki),
brezposelnosti (storitve aktivne politike zaposlovanja); o pravicah do dajatev v naravi
praviloma odločajo osebe in organi s posebnim strokovnim znanjem; subjekt pravice do
dajatve ima zahtevek do izvedbe postopka, v katerem se po strokovnih merilih v okviru
zakonskih določb ugotavlja upravičenost do dajatve.
PRAVNA RAZMERJA V PRAVU SV:

 SOCIALNOPRAVNO RAZMERJE (med zavarovano osebo ali drugim upravičencem na eni
in nosilcem SV (delavec-zavod) na drugi strani) in druga pravna razmerja (med zavarovano
osebo in njeni delodajalcem, med nosilci socialnih zavarovanj in izvajalci dajatev v naravi).
 SPR2 je javnopravni razmerje, katerega vsebina je pridobljena ali pričakovana pravica do
socialnih dajatev.
 ENOSTRANSKO SOCIALNOPRAVNO RAZMERJE – njegova vsebina se z
uveljavitvijo pravice (do socialne pomoči, družinskega prejemka) izčrpa; ni neposredne
nasprotne dolžnosti upravičenca.
 DVOSTRANSKO SOCIALNOPRAVNO RAZMERJE ali
SOCIALNOZAVAROVALNO RAZMERJE – sestavljeno iz celote pravnih razmerij med
zavarovano osebo in nosilcem socialnega zavarovanja; je javnopravno razmerje (čeprav je
podlaga za njegov nastanek praviloma PZ), saj zavarovanje nastopi ex lege, prispevki in
pravice so določeni z zakonom; je dvostransko; pravno razmerje, v katerem se
zavarovalna zaščita zagotavlja v zameno za plačilo (dolžnost plačila) prispevkov;
prispevno (zavarovalno zaščitno) in dajatveno razmerje.
1
Pomen kratice SV – socialna varnost
2
Pomen kratice SPR – socialno pravno razmerje
6
13. 10. 2016 – VAJE:
SOCIALNA DRŽAVA:
 Ali je Republika Slovenija socialna država?  DA
 Socialna država se uresničuje na temelju človekovih pravic in pravil za urejanje socialnih
razmerij. Načini uresničevanja teh ustavnih določb so določeni v zakonih, s katerimi se
uresničujejo ustavne pravice, ki prispevajo k osebnem razvoju in blaginji prebivalstva. Država
mora skrbeti za blaginjo prebivalstva.
SOCIALNA IZKLJUČENOST:
 V kolikor sistem ni pravilno organiziran, lahko pride do socialne izključenost, ki je
opredeljena kot stanje, ko posamezniki ali družine zaradi brezposelnosti oz. slabega gmotnega
stanja niso vključeni oziroma nimajo dostopa do zdravstvenega varstva, izobraževanja,
usposabljanja, kulturnih dobrin in niso vključeni v družbeno življenje skupnosti.
SOCIALNA VARNOST:
 Pojem socialna varnost se v mednarodnih aktih uporablja v zvezi s pravico do socialne
varnosti ali s sistemi socialne varnosti.
 Za slovenski pravni red je opredelitev bistvenega pomena zaradi opredelitve ustavne
človekove pravice do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine.
 50. člen Ustave RS (pravica do socialne varnosti)
Državljani imajo pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti, vključno s
pravico do pokojnine.
Država ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter
skrbi za njihovo delovanje.
Vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja je zagotovljeno posebno varstvo v skladu z
zakonom.
SOCIALNA ZAVAROVANJA:
 Socialna zavarovanja so zakonska, javna in praviloma obvezna zavarovanja za socialna
tveganja oziroma za socialne primere, ki povzročijo izpad/izgubo plače/zaslužka zaradi
začasne ali trajne nezmožnosti za delo ali brezposelnosti, in zavarovanja za zdravstveno
varstvo.
SOCIALNO VARSTVO:
 Sistem socialnega varstva obsega sistem dajatev v denarju, storitvenih in stvarnih dajatev, ki
imajo naravo socialne pomoči. Namenjene so posamezniku, družinam in skupinam
prebivalstva, za katere se v postopku (preverba dohodka) ugotovi, da potrebujejo socialno
pomoč.
 Ta sistem ima univerzalno naravo, ker je namenjen vsakomur, ki se znajde v socialni stiski iz
objektivih razlogov.
NAČELA SOCIALNE VARNOSTI:

 Načelo enotnosti
 Načelo univerzalnosti
 Načelo vzajemnosti in solidarnosti
 Načelo obveznosti
 Načelo delitve po delu
 Načelo pluralizma inštitucij
 Načelo nezastarljivosti in neodtujljivosti
7
 Načelo spoštovanja pridobljenih pravic
 Načelo varstva pravic in socialne varnosti
 Načelo zakonitosti
PRIMER ODLOČB USTAVNEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE:

1. Predstavitev osnovnih pojmov prava socialne varnosti in načel socialne varnosti v luči odločbe
Ustavnega sodišča RS U-I-159/07
2. Predstavitev osnovnih pojmov prava socialne varnosti in načel socialne varnosti v luči odločbe
Ustavnega sodišča RS U-II-1/11
8
19. 10. 2016 – PREDAVANJE:
FORMALNO PRAVO SOCIALNE VARNOSTI:

 Pravna pravila in pravna načela, ki urejajo ustroj pravnih oseb (organiz. p.) in postopek, v
katerem se pravice in dolžnosti oblikujejo, uporabljajo in varujejo (postop. p.)
 ORGANIZACIJSKO PRAVO SV (prvo in drugo stopenjski organi, izvedenski organi;
specializirana sodišča)
 POSTOPKOVNO PRAVO SOCIALNE VARNOSTI (določa način nastanka odločitev
organov, ki odločajo v sistemu SV):
- Postopkovno pravo v širšem smislu (način sprejemanja abstraktnih odločitev)
- Postopkovno pravo v ožjem smislu (način nastanka konkretnih odločitev v postopku
odločanja o pravicah zavarovanih oseb idr. upravičenih oseb in (sodno) varstvo
pravic iz sistema socialne varnosti)
VRSTA POSTOPKA:
 Omogočati mora hiter, preprost, učinkovit in nediskriminatoren dostop do socialnih pravic.
 Pravila upravnega, civilnega, posebnega postopka?
 Socialno pravno razmerje je javnopravne narave  UPRAVNI POSTOPEK (varovanje
šibkejše stranke, varovanje javnega interesa).
 Socialna zadeva se pomembno razlikuje od upravne zadeve, potreba po lažjem uveljavljanju
socialnih pravic (zavarovanec oz. upravičena oseba kot praviloma ekonomsko šibkejše
stranke) – posebnosti v postopku.
 POSEBEN, SOCIALNO-UPRAVNI POSTOPEK (neformalnost, preprostejša pravila
ravnanja)
 V RS ni posebnega predpisa za postopek, procesne določbe so v materialno-procesnih
predpisih
 Nujnost upoštevanja temeljnih načel in pravil splošnega upravnega postopka.
 Socialni spor – zakon o delovnih in socialnih sodiščih
POSEBNI SOCIALNO UPRAVNI POSTOPEK V REPUBLILI SLOVENIJI:

 Temeljna načela:
- načelo zakonitosti (akti nosilcev SV; prosti preudarek; notranji in sodni nadzor),
- načelo varstva pravic strank in varstva javnih koristi,
- načelo materialne resnice (načelo proste presoje d., samostojnost pri odločanju;
izvedenci),
- načelo zaslišanja stranke (praviloma ni nasprotne stranke, zadoščajo predložena
dejstva in dokazi; lahko delodajalec kot stranski udeleženec)
 Pristojnost (krajevna; ustalitev pristojnosti)
 Ravnanje z vlogami strank (obrazci; vloga ni na obrazcu; pri nepristojnem organu)
 Stroški postopka (odločitev prosta upravne takse; stroške izvedencev nosi zavod)
 Potek postopka in izdaje odločbe (na zahtevo upravičenca ali tretje osebe; po uradni dolžnosti;
rok za izdajo odločbe; začasna odločba; le izrek v obliki uradne zazn.)
 Pravna sredstva (redna – prit., zahtevek za presojo ocene; tudi delodajalec, rok; neodločilni
učinek pritožbe; revizija po ZPIZ-2)
 Sprejem odločitve v obliki pogodbe (sui generis; blizu enostranskim obl. upr. aktom)
 Socialni spor (posebna socialna sodišča; socialno varstvo polne jurisdikcije; ZPP, posebnosti
so odraz n. lažjega dostopa do sodišča in n. tožniku prijaznega postopka)
PRAVNI VIRI SOCIALNEGA VARSTVA

 Mednarodni pravni viri: OZN, MOD, SZO
9
 Akti Sveta Evrope (Evropska socialna listina!)
 Akti EU
 Dvostranske pogodbe o socialnem varstvu (med dvema državama, znotraj EU so izgubile
pomen)
 Nacionalni pravi viri: Ustava, zakoni, podzakonski akti, akti nosilcev socialnih zavarovanj
OZN:
 Splošna deklaracija človekovih pravic 1948 (22. Člen : nekdo ima kot član družbe pravico do
socialne varnosti, 25. Člen)
 Mednarodni pakt o ekonomskem, socialnem in kulturnem pravicah 1966 (9. Člen.: pravica do
socialne varnosti, vključno s socialnim zavarovanjem; 10. člen: posebno varstvo družine in
otroka; 11. člen: pravica vsakogar do primernega življenjskega standarda) R
MOD:
 Konvencija MOD št. 102 o minimalnih normah socialne varnosti (1952) R
 Konvencija št. 103 o varstvu materinstva (1952) R
 Konvencija št. 121 o dajatvah za nesreče pri delu in poklicne bolezni (1964) R
 Konvencija št. 128 o invalidskih, starostnih in družinskih dajatvah (1967)
 Konvencija št. 130 o zdravstvenem varstvu in nadomestilih med boleznijo (1969)
 Konvencija št. 168 o zaposlovanju in varstvu v primeru brezposelnosti (1988)
 Konvencija št. 183 o spremembi Konvencije o varstvu materinstva iz leta 1952 (2000) R
KONCENCIJA MOD ŠT. 102:

 Določa minimalne pravice do denarnih dajatev, s katerimi se aktivnim osebam nadomešča
izpad plače oz. Zaslužka v primeru nezmožnosti za delo zaradi: bolezni, brezposelnost, starost,
materinstvo, poškodbe pri delu in poklicne bolezni, invalidnost, materinstvo, smrt družinskega
člana ter pravica do družinskih dajatev in pravico do zdravstvenega varstva.
 Država, ki je ratificirala konvencijo, mora zagotavljati pravice najmanj za pri socialne primere
(od 9.)
 Za vsako socialno dajatev in posamezni primer: določena definicija in vsebina socialnega
primera , minimalni procent zavarovanih oseb, minimalna višina dajatev, minimalno trajanje
upravičenosti in pogoji za upravičenost.
 Določena so temeljna pravica za uresničevanje vseh pravic (periodično izplačevanje dajatev,
višina mora biti vnaprej določena s predpisi, valorizacija dajatev, enako postopanje s tujimi
državljani pri pravicah, ki se financirajo iz prispevkov; pravila glede izgube in mirovanja
pravic, pravica do pravnega sredstva).
10
20. 10. 2016 – VAJE:

 Kaj obsega pravo socialne varnosti? Kako je sestavljeno, kako se deli? S katerim področjem je
povezano?
 Posebnosti glede stroškov postopka:
- Procesni dostop do socialnih pravic je za zavarovano osebo ali drugega udeleženca
olajšan tudi z določbami o stroških postopka. Stroškov postopka zavarovana ali druga
upravičena oseba ne nosi ali pa so ti prevaljeni na nosilca sistema.
 Sistem obrazcev:
- Namen uporabe obrazcev je olajšati stranki dostop do posamezne pravice, stranka je
tako seznanjena katere dokaze je potrebno predložiti in katera dejstva navesti.
PRAVNA SREDSTVA:
 Proti odločitvi nosilca javnega pooblastila v posebni, socialno upravni zadevi mora biti v
skladu z Ustavo omogočeno redno pravno sredstvo (praviloma pritožba).
 Razlike v vlagateljih pritožbe, dolžini pritožbenega roka.
SOCIALNI SPOR:
 Socialni spor je spor o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih in pravnih oseb, če so
lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti.
 Sodni spor v katerem nastopa kot stranka posameznik na eni strani in nosilec javnih pooblastil
ali država na drugi strani.
 Predmet spora:
- dokončna odločitev nosilca socialne varnosti o ne/obstoju pravic, obveznosti ali
pravne koristi posameznika iz sistema socialne varnosti, sprejete v posebnem
socialnem upravnem postopku.
Zakaj je pomembno, da so organizirana posebna socialna sodišča?
1. Predstavite najpomembnejši pravni vir socialne varnosti, sprejet v okviru Mednarodne

organizacije dela in kratko opišite njegov pomen.
11
26.10. 2016 – PREDAVANJA:
AKTI SVETA EVROPE:

 EVROPSKA SOCIALNA LISTINA (1961, spremenjena 1996) R
 EVROPSKI KODEKS SOCIALNE VARNOSTI (1964, spremenjen 1990)
 EVROPSKA KONVENCIJA SOCIALNE VARNOSTI (1977)
 MESL – vsebuje 31 ekonomskih in socialnih pravic
- Pravica do varstva zdravja (11. člen)
- Pravica do socialne varnosti (12. člen)
- Pravica do socialne in zdravstvene pomoči (13. člen)
- Pravica do storitev socialnovarstvenih služb (14. člen)
- Pravica invalidnih oseb do samostojnosti, vključevanja v družbo in sodelovanja v
življenju skupnosti (15. člen)
- Pravica družine do socialnega, pravnega in ekonomskega varstva (16. člen)
- Pravica starejših oseb do socialne zaščite (23. člen)
- Pravica do varstva pred revščino in socialno izključenostjo (30. člen)
- Pravica do nastanitve (31. člen)
PRAVO EVROPSKE UNIJE:

 Lizbonska pogodba (se dotika socialne varnosti)
- Prosto gibanje ( socialna zavarovanja nekoliko usklajena)
- Upokojitev, priznavanje delovne dobe...
- Koordinacija – ni popolna harmonizacija
- EU si deli pristojnosti DČ na področju socialne varnosti (boj proti izključenosti,
iskanje, zagotavljanje dela brezposelnim...)
 Koordinacijske uredbe (Uredba 883/2004/ES o koordinaciji sistemov socialne varnosti)
 Direktive, ki se nanašajo na zagotavljanje enakega obravnavanja moških in žensk
 Listina EU o temeljnih pravicah
- Človekovo dostojanstvo (1. člen)
- Socialna varnost in socialna pomoč (34. člen)
- Varovanje zdravja (35. člen)
USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE:

 2. člen
 Človekove pravice s področja socialne varnosti:
- Pravica državljanov do soc. varnosti, vključno s pravico do pokojnine (50. člen)
- Pravica vsakogar do zdravstvenega varstva, pod pogoji, ki jih določa z. (51. člen) 
gre za zdravstveno varstvo, ki ga zagotavlja država (izjeme)
- Pravica do posebnega varstva vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja (50/3)
- Pravica do varstva invalidov in otrok z motnjami v teles. in duš. razvoju (52)
- Pravica do varstva družine, materinstva, očetovstva, otrok in mladine (53)
- Pravice otrok (56. člen)
 Temeljne socialne pravice (pravice II. generacije)
 Imajo pozitivni status (zahtevajo aktivnost države)
 Podrobneje jih ureja zakon (2. odstavek 15. člena US RS)
- Zakonski pridržek (le zakon, ne podzakonski akti!  ZAKONSKI PRIDRŽEK )
- V skladu z mednarodnimi pr. viri (8. člen URS)
- Upoštevaje 14. člen URS (prepoved diskriminacije)
 So relativne narave (odvisne od ekonomije in socialnega položaja v državi)
 Zagotovljeno je sodno varstvo socialnih pravic (tudi z ustavno pritožbo)
12
OSTALI NACIONALNI PRAVNI VIRI:
 DRŽAVNI (heteronomni)
- Zakoni (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-2, Zakon o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ZZVZZ; Zakon o zdravstveni
dejavnosti, ZZD; Zakon o urejanju trga dela, ZUTD; Zakon o starševskem varstvu in
družinskih prejemkih; Zakon o prispevkih za socialno varnost, ZPSV; Zakon o
socialnem varstvu, ZSV, Zakon o socialno varstvenih prejemkih, ZSVarPre; Zakon o
uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ZUPJS, …)
- Podzakonski akti (pravilniki, uredbe...)
 NEDRŽAVNI (avtonomni)
- Pravni akti nosilcev socialnih zavarovanj – pravila, statut, pravilniki (npr. Pravila
obveznega zdravstvenega zavarovanja). Ti akti so predvsem pomembni za nosilce in
njihova notranja razmerja, nekateri pa se nanašajo tudi na upravičence (so zanje
pomembni).
SISTEMI SOCIALNE VARNOSTI IN SOCIALNEGA VARSTVA:

 Javni zakonski sistem obveznih socialnih zavarovanj (Ali sistem nacionalne univerzalne
socialne varnosti  vsi prejmejo, to se financira iz davkov (proračun). Tak sistem imajo
skandinavske države. Ne potrebuješ plačevati prispevkov, da si upravičen - prejmejo vsi.)
 Zasebni sistemi (prostovoljna pogodbena starostna, invalidska in zdravstvena zavarovanja –
samostojna ali povezana z javnim sistemom, kot dopolnilna ali dodatna)
 Javni sistem socialnega varstva – t. i. varnostna mreža (safety net)
SISTEMI SOCIALNIH ZAVAROVANJ:

 Zavarovanje za socialno tveganje začasne ali trajne izgube plače oziroma zaslužka ali tveganje
nesorazmernega povečevanja stroškov.
 Priporočilo MOD o varnosti dohodka (1944):
- Obvezna socialna zavarovanja naj bodo določena z zakonom, ki naj določi pogoje za
nastanek pravic in vsebino pravic.
- Temeljijo naj na plačevanju prispevkov.
- Za socialne primere bolezni, materinstva, invalidnosti, starosti, smrti osebe, ki je
preživljala družino, brezposelnost, izredne izdatke, poškodbe pri delu.
- Obvezno naj se zavarujejo zaposleni in samozaposleni in njihovi družinski člani.
- Prispevke naj pobirajo delodajalci.
- Upravljanje OSZ za različna tveganja naj bo enotno ali usklajeno.
- Tisti, ki plačujejo prispevke naj imajo predstavnike v organih nosilcev, ki upravljajo
in izvajajo sistem.
- Pravila glede dajatev (nadomešča se izgubljeni zaslužek, višina naj bo sorazmerna
prejšnjim zaslužkom, višina v razumnih zneskih, redno izplačevanje, stroški za
dajatve in upravljanje sistemov razdeljeni med zaposlene, delodajalce in
davkoplačevalce).
 SSS v evropskih državah temeljijo na teh pravilih.
 V RS: pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za
brezposelnost, starševsko zavarovanje.
PRAVNA UREDITEV:
 Zavarovanje nastane na podlagi zakona in v skladu z zakonom (ne na podlagi pogodbe)
 Z zakonom je določeno:
- Krog obvezno zavarovanih oseb (zavarovanci in družinski člani)
- Obveznost plačevanja prispevkov in način financiranja
- Nosilec sistema
13
- Izvajalci
- Nadzor nad izvajanjem
- Nastanek in prenehanje pravic
- Vrsta, višina in trajanje dajatev
- Postopek uveljavljan in varstva pravic
 Zavarovanje nastane ex lege na način, določen z zakonom (zavarovalno razmerje; dajatveno
razmerje)
 ZDR-1 Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in
invalidskega zavarovanja.
OBVEZNO ZAVAROVANE OSEBE:

 Status zavarovanca:
- Zaposleni (delavci, javni uslužbenci)
- Samozaposleni
- Kmeti
- Druge aktivne osebe, določene z zakonom
 Razlike med posameznimi vejami zavarovanj
 V RS enoten sistem zavarovanj za vse te kategorije (dol. posebnosti)
NOSILCI SISTEMA ZAVAROVANJ:

 Pravne osebe javnega prava, ki jih določi in nadzira država; t. i. blagajne
 Zakonsko je določena organizacija javnega sistema, pravila za izvajanje sistema pri javnih
nosilcih in nadzor nad izvajanjem
 Upravljanje (predstavniki zavarovancev, delodajalcev, države)
 V Republiki Sloveniji:
- Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
- Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
- Zavod RS za zaposlovanje
- Centri za socialno delo (za starševsko zavarovanje)
FINANCIRANJE SISTEMA:
 Zavarovanje temelji na plačevanju prispevkov (kontributivni sistem).
 Plačevanje prispevkov – temeljna dolžnost zavarovancev (delodajalci, drugi subjekti).
 Prispevki se plačujejo po določeni enotni stopnji, od nekaterih ali vseh zaslužkov (načelo
vzajemnosti in solidarnosti).
 PRISPEVEK – prisilno (na zakonu temelječe), financiranju zavarovanja namenjeno plačilo
nosilcu socialnega zavarovanja.
 Prispevna osnova, prispevna stopnja (posamezno zavarovanje, ZPSV).
 Zavezanci (zavarovanci, delodajalci).
 Prispevna osnova praviloma tudi osnova za odmero denarnih dajatev, sorazmernost dajatve z
višino vplačanih prispevkov (s plačevanjem prispevkov se ''kupuje'' bodoča dajatev, zlasti
pokojnino; teorija: pravice do denarnih dajatev uživajo pravno varstvo kot lastninske pravice);
drugače pri dajatvah v naravi (ekonomska moč posameznika, zdravstvene potrebe).
 Dokladni sistem ali sistem tekočega financiranja (pay-as-you-go).
 Sofinanciranje s strani države; drugi viri.
 Razlikovanje med prispevki in davki.
 V RS ločnica ni tako jasna, ker davčni organi pobirajo prispevke na račun nosilca
zdravstvenega zavarovanja kot upnika.
14
15
27.10.2016 – VAJE:
SLOVENSKI PRAVNI VIRI SOCIALNE VARNOSTI:

Kateri so slovenski pravni viri socialne varnosti?

 2. člen: Po Ustavi RS so človekove pravice s področja socialne varnosti:
- Pravica državljanov do socialne varnosti (50. člen),
- Pravica vsakogar do zdravstvenega varstva (51. člen),
- Pravica do posebnega varstva vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja (50/3. člen),
- Pravica do varstva invalidov in otrok z motnjami v teles. in duš. razvoju (52. člen),
- Pravica do varstva družine, materinstva, očetovstva, otrok in mladine (53. člen),
- Pravice otrok (56. člen).
 51. člen (pravica do zdravstvenega varstva):

- Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon.
- Zakon določa pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev.
- Nikogar ni moč prisiliti k zdravljenju, razen v primerih, ki jih določa zakon.
 52. člen (pravice invalidov):

- Invalidom je v skladu z zakonom zagotovljeno varstvo ter usposabljanje za delo.
- Otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter druge huje prizadete osebe
imajo pravico do izobraževanja in usposabljanja za dejavno življenje v družbi.
- Izobraževanje in usposabljanje iz prejšnjega odstavka se financira iz javnih sredstev.
 53. člen (zakonska zveza in družina):

- Zakonska zveza temelji na enakopravnosti zakoncev. Sklene se pred pristojnim
državnim organom.
- Zakonsko zvezo in pravna razmerja v njej, v družini in zunajzakonski skupnosti ureja
zakon.
- Država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to
potrebne razmere.
 Povzetek prava socialne varnosti glede na določila Ustave RS:

- po ustavi RS so človekove pravice s področja socialne varnosti: pravica do socialne
varnosti, vključno s pravico do pokojnine, pravica do zdravstvenega varstva, pravica
do posebnega varstva vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja, pravica do varstva
invalidov in otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, pravica do varstva
družine, materinstva, očetovstva, otrok in mladine, pravice otrok,
- individualne pravice, s katerimi se v skladu z zakonom uresničuje splošna pravica do
socialne varnosti, morajo uživati, ker so temeljne ustavne človekove pravice, enak
ustavnopravni položaj, kot druge človekove pravice, ki so določene v ustavi,
- socialne pravice, s katerimi se uresničuje pravica do socialne varnosti, se lahko
natančneje urejajo samo z zakonom,
- uresničevanje pravic s področja socialne varnosti mora biti v skladu z zakonom
urejeno tako, da so posameznikom zagotovljena pravna sredstva, določena v skladu z
ustavo,
- ker je pravica do socialne varnosti temeljna človekova pravica, je varovana tudi z
možnostjo uveljavljanja pred Ustavnim sodišče RS z ustavno pritožbo.
16
2. 11. 2016 – PREDAVANJA:
VRSTE IN OBSEG DAJATEV:

 Dajatve v denarju
 Dajatve v naravi (storitvene in stvarne)
 Osnovne denarne dajatve (nadomeščajo začasni ali trajni izpad oz. izgubo plače oz. prihodka,
do katerega je prišlo zaradi nastanka socialnega primera); ohranjanje življenjskega standarda;
minimalne in maksimalne dajatve
 Dodatne dajatve za določene primere ali skupine zavarovancev
 Dajatve v naravi (so osnovne dajatve v zdravstvenem zavarovanju; tudi v drugih: poklicna
rehabilitacija, APZ)
POGOJI ZA NASTANEK IN PRENEHANJE PRAVIC:

 Določeno z zakonom
 Nastanek osnovnih pravic ni odvisen od premoženjskega stanja zavarovanca
 Standardizirane pravice
 Pri nekaterih dajatvah je pogoj določena doba zaposlitve ali zavarovanja; lahko je pomemben
vzrok nastanka socialnega primera
 V RS ni predvidena karenčna doba za pridobitev dajatve
 Pravica do denarne dajatve praviloma preneha po prenehanju socialnega primera, tudi v
primeru neizpolnjevanja predpisanih obveznosti…
BREZPOSELNOST:
 Stanje v družbi, stanje, ki doleti posameznika v aktivni dobi
 Merjenje (registrirana, anketna)
 Vrste brezposelnosti (glede na vzrok)
- Ciklična
- Tehnološka
- Strukturna
- Sezonska
 Kaj vpliva na družbeno in individualno brezposelnost?
REGISTRIRANA BREZPOSELNOST V REPUBLIKI SLOVENIJI:
 Vir: ZRSZ
 Stopnja registrirane brezposelnosti: odstotni delež registriranih brezposelnih med aktivnim
prebivalstvom
17
 Stopnja registrirane brezposelnosti avgusta 2015 – 11,8% (povpr. I.-VIII. – 12,5%); septembra
2015 104.758 brezposelnih oseb
 Brezposelna oseba
 Iskalec zaposlitve
- Pravice v času brezposelnosti:
- Sistem zavarovanja za primer brezposelnosti za osebe, ki so bile zaposlene ali
samozaposlene idr. osebe, vključene v sistem
- Sistem aktivne politike zaposlovanja
- Sistem socialnih denarnih pomoči
OBVEZNO ZAVAROVANJE ZA BREZPOSELNE:

 Razvoj pravic do denarnih dajatev
 Krog zavarovanih oseb
 Pogoji za pridobitev denarne dajatve (ravnanje osebe pred nastankom B, doba predhodnega
zavarovanja)
 Čakalna doba
 Denarno nadomestilo plače (trajanje, višina)
 Denarno nadomestilo za delno brezposelnost
 Kakšno zaposlitev je dolžna brezposelna oseba sprejeti?
UREDITEV V REPUBLIKI SLOVENIJI:

 Prvi in drugi odstavek 50. člena Ustave RS
 Zakon o urejanju trga dela, ZUTD (UL RS, št 80/10, 40/12-ZUJF, 21/13-ZUTD-A, 63/13-
ZUTD-B, 100/2013-ZUTD-C)
- Uvodne določbe
- II. Brezposelne osebe in drugi iskalci zaposlitve
- III. Ukrepi države na področju trga dela
- IV. Izvajalci ukrepov
- V. Fundacije za izboljšanje zaposlitvenih možnosti
- VI. Postopek za uveljavljanje posameznih ukrepov
- VII. Evidence
- VIII. Financiranje ter vračilo sredstev
- IX. Spremljanje, poročanje in vrednotenje ukrepov
- X. Nadzor
- XI. Zagotavljanje delavcev drugemu uporabniku
- XII. Kazenske določbe
- XIII. Prehodne in končne določbe
UKREPI DRŽAVE NA PODROČJU TRGA DELA (15. člen):

 Storitvi za trg dela
- Vseživljenjska karierna orientacija STORITVE JAVNE
- Posredovanje zaposlitve SLUŽBE (izvajalci)
 Aktivna politika zaposlovanja (APZ)
 Zavarovanje za primer brezposelnosti ZAVOD (kot

 Zagotavljanje pravic iz obveznega in prostovoljnega javno pooblastilo)
zavarovanja za primer brezposelnosti
BREZPOSELNE OSEBE IN DRUGI ISKALCI ZAPOSLITVE:
18
 BREZPOSELNA OSEBA: iskalec zaposlitve, ki je zmožen za delo (9), prijavljen na zavodu,
aktivno išče zaposlitev (11) in je pripravljen sprejeti ustrezno oz. primerno zaposlitev (12, 13)
ter:
- ni v delovnem razmerju, ni samozaposlen, ni poslovodna oseba v osebni družbi in
enoosebni d. o. o. ter zavodu, ni kmet, ni upokojenec, nima statusa dijaka, vajenca,
študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih, mlajšega od 26 let
 ISKALEC ZAPOSLITVE, KATEREGA ZAPOSLITEV JE OGROŽENA: iskalec zaposlitve
v času odpovednega roka oz. 3 mesece pred potekom PZ za dol. Čas
 DRUGI ISKALEC ZAPOSLITVE: delovno aktivna ali neaktivna oseba in študent, ki išče
zaposlitev
STORITVE ZA TRG DELA:

 Vseživljenjska karierna orientacija
- Informiranje o trgu dela (19)
 Splošno informiranje (za vse osebe, tudi dijake, študente, starše)
 Informiranje o možnostih zaposlovanja (brezposelne osebe in drugi iskalci
zaposlitve, a morajo biti prijavljeni)
- Samostojno vodenje kariere (20), za vse osebe
- Osnovno karierno svetovanje (21), brezposelne osebe in iskalci zaposlitve, katerega
zaposlitev je ogrožena
- Poglobljeno karierno svet. (22), brezposelne osebe in iskalci zaposlitve, katerega
- Učenje veščin vodenja kariere (23), brezposelne osebe in iskalci zaposlitve, katerega
(pomoč pri izdelavi zaposlitvenega načrta, drugi dve na podlagi prijave in izdelanega
zaposlitvenega načrta)
 Posredovanje zaposlitve (25) – brezposelna oseba in prijavljeni iskalci zaposlitve; odklonitev
posredovanja zaposlitve delodajalcu (27)
 Začasno ali občasno delo upokojencev
AKTIVNA POLITIKA ZAPOSLOVANJA:

 Aktivna politika zaposlovanja je nabor ukrepov na trgu dela, ki so namenjeni povečanju
zaposlenosti in zmanjševanju brezposelnosti, večji zaposljivosti oseb na trgu dela (28)
 Brezposelna oseba in drugi iskalci zaposlitve imajo pravico in obveznost, da se vključijo v
ukrepe aktivna politika zaposlovanja, skladno s podlagami za njihovo izvajanje
 Podlage za izvajanje ukrepov aktivna politika zaposlovanja (36):
- Smernice za izvajanje ukrepov aktivna politika zaposlovanja (strateški dokument,
sprejme ga vlada, za plansko obdobje)
- Načrt za izvajanje ukrepov aktivna politika zaposlovanja (izvedbeni dokument,
sprejme ga vlada, za proračunsko obdobje)
- Katalog ukrepov APZ (pripravi MDDSZEM in objavi na svoji spletni strani)
 Prednostno vključevanje v ukrepe APZ (35)
 Register zunanjih izvajalcev (38-45)
 Izbor delodajalcev – javno povabilo za zbiranje ponudb (47)
UKREPI AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA:

 Usposabljanje in izobraževanje
- Neformalno izobraževanje (usposabljanje, izpopolnjevanje, usposabljanje na
delovnem mestu) in formalno izobraževanje
- Brezposelne in zaposlene osebe ter delodajalci, lahko tudi drugi iskalci zaposlitve
19
 Nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta (brezposelna oseba,
delodajalec, drugi iskalci zaposlitve)
 Spodbude za zaposlovanje
- Subvencije za zaposlitev (ranljive skupine brezposelnih oseb, iskalcev zaposlitve,
katerih zaposlitev je ogrožena)
 Kreiranje delovnih mest
- Subvencioniranje začasnih zaposlitev pri neprofitnih delodajalcih ali javnem sektorju
(ranljive skupine brezposelnih oseb)
 Spodbujanje samozaposlovanja
- Pomoč pri samozaposlitvi in subvencioniranje samozaposlitve (brezposelnih oseb,
iskalcev zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena)
JAVNA DELA (49):

 Poseben program v okviru ukrepa kreiranja del. Mest
 Namenjena aktiviranju dolgotrajno brezposelnih oseb (več kot 1 leto neprekinjeno prijavljene
v evidenci brezposelnih oseb)
 Vključitev v javna dela največ 1 leto, izjemoma še za 1 leto
 Če se vključi brezposelna oseba, ki je prejemnik nadomestila, se ji polovica časa vključitve v
javna dela šteje v čas prejemanja nadomestila
 Pogodba o vključitvi v program javnih del (z zavodom)
 Pogodba o zaposlitvi za opravljanje javnih del (z izvajalcem javnih del) – posebnosti glede
višine plačila za delo (52), trajanja LD (51/2) in razlogov za prenehanje PZ (116/2)
 Zavod sofinancira plače idr. (53)
 Občina lahko sprejme program javnih del in ga financira (soglasje zavoda)
IZVAJALCI UKREPOV NA TRGU DELA:

 MDDSZEM
 Zavod RS za zaposlovanje (javni zavod; organizacijske enote)
- Zunanji izvajalci (aktivnosti programov APZ; register)
 Koncesionarji (vseživljenjska karierna orientacija, posredovanje zaposlitve)
 Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije (vseživljenjska karierna orientacija;
nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta ter usposabljanje in
izobraževanje – za zaposlene)
 Fundacije za izboljšanje zaposlitvenih možnosti (ustanovitelji: združenja delodajalcev,

zbornice, sindikati; udeleženci fundacije so zaposlene osebe)
POSTOPEK ZA UVELJANLJANJE STORITEV IN UKREPOV AKTIVNE

POLITIKE ZAPOSLOVANJA:
 Prijava pri zavodu (kjer je to potrebno)
 ZAPOSLITVENI NAČRT (113): pisni dogovor med brezposelno osebo (iskalec zaposlitve,
katerih zaposlitev je ogrožena) in zavodom (ali drugim izvajalcev ukrepov), v katerem
opredelita zaposlitvene cilje, časovno opredelita potrebne aktivnosti brezposelne osebe pri
iskanju zaposlitve in vključevanju v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, opredelita
migracijsko območje iskanja zaposlitve
- Prvi skrajšani zaposlitveni načrt se pripravi ob prijavi, poglobljeni zaposlitveni načrt
pa takoj ali najkasneje v 4 mesecih po prijavi
- Zaposlitveni načrt se spremlja in dopolnjuje na vsaki obravnavi s svetovalcem
zaposlitve
20
- Če ni soglasja o vsebini zaposlitvenega načrta, lahko brezposelna oseba zahteva izdajo
odločbe (pooblaščeni delavec zavoda, ZUP), o pritožbi odloča MDDSZEM, zoper
odločbo upravni spor
 Predlog za vključitev v ukrep APZ (brezposelna oseba ali zavod), če ni soglasja enak postopek
kot pri zaposlitvenem načrtu
 Akt o vključitvi: napotnica ali pogodba (glede na katalog APZ)
21
3. 11. 2016 – VAJE:

 Pravo socialne varnosti so pravila na področju socialne varnosti. Sem spadajo ustavne
odločbe, nato zakonski predpisi...
 Pravo socialne varnosti ureja pravice, obveznosti, postopki...
 Pravo socialne varnosti zajema vsa pravila s področja socialne varnosti.
 Pravo socialne varnosti de deli na MATERIALNO in FORMALNO INFORMACIJSKO
PRAVO.
 Pravo socialne varnosti je povezano s področjem delovnega prava (pogodba o zaposlitvi), z
ustavnim pravom in javnim pravom – predvsem na področju postopka.
 Med časovno pravo na področju socialne varnosti tvorijo norme, ki urejajo časovno veljavnost
predpisov oziroma rešujejo kolizije med veljavnostjo starega in novega zakona.
SOCIALNOPRAVNO RAZMERJE:
 Nastane med državo in posameznikom (npr. pokojninsko zavarovanje...)
 Enostransko socialno pravno razmerje: na eni strani je oseba, ki to črpa, na drugi strani je
oseba, ki to plačuje.
 Dvostransko: V nekaj se plačuje, da se v zameno dobi neka dajatev (zavarovanje).
FORMALNO PRAVO SOCIALNE VARNOSTI:

 Enako pomen kot zagotovitev pravic v materialnem pravu, imajo tudi ustavne in zakonodajne
postopkovne možnosti njihovega uveljavljanja.
 Postopek mora biti hiter, preprost, učinkovit in nediskriminatoren --> to se omogoči z
enotnimi vlogami/obrazci.
 Ali je splošni upravni postopek prilagojen posebnostim socialnih zadev? Ne v celoti, saj je
postopek predlog. O pravicah v postopku določa posebna oseba javnega prava in ne
neposredno organ državne oblasti.
SPREJEM ODLOČITVE V OBLIKI POGODBE:

 To pomeni, da je pogodba neko formalno dejanje, kar pomeni, da sta stranki seznanjeni.
Posamezna oseba je zavezana in seznanjena z določenimi pogoji (pogodba o odpustitvi...).
SOCIALNI SPORI:
 Potekajo na socialni sodiščih, določa jih Zakon o delovnih in socialnih sodiščih.
ZAKON O DELOVNIH IN SOCIALNIH SODIŠČIH (ZDSS-1):

 Ta zakon določa pristojnosti, organizacijo in sestavo delovnih in socialnih sodišč kot
specializiranih sodišč ter pravila postopka, po katerih ta sodišča odločajo v delovnih in
socialnih primerih. Pristojna so za odločanje v individualnih in kolektivnih delovnih sporih
(delovna sodišča), socialna sodišča pa v socialnih sporih.
 1. stopnja: delovna sodišča in socialna sodišča prve stopnje, 2. višje delovno in socialno
sodišče, 3. stopnja : Vrhovno sodišče Republike Slovenije
22
 Pravila postopka: V postopku v delovnih in socialnih sporih se uporabljajo določbe zakona, ki
ureja pravdni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače. V postopkih v delovnih in
socialnih sporih je treba postopati hitro.
 V kolektivnih delovnih sporih ni dovoljena obnova postopka. V kolektivnih delovnih sporih se
sodne takse ne plačujejo.
 Socialni spori so spori o pravicah , obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih in drugih
oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti, in za katere so v
skladu z zakonom pristojna socialna sodišča. V socialnem sporu se zagotavlja sodno varstvo
prosti odločitvam in dejanjem državnih organov in nosilcev javnih pooblastil.
 Vsebina tožbe: Če je tožba vložena zoper upravni akt, mora obsegati poleg sestavin, ki jih
mora imeti vsaka vloga, tudi navedbo upravnega akta, zoper katerega je bila tožba vložena,
tožbene razloge in zahtevek.
 Delovna sodišča so krajevno razdeljena, medtem ko je socialno sodišče le eno (Ljubljana).
 Naroki lahko potekajo tudi izven sodišča, saj mora biti postopek hiter, učinkovit, preprost in
dostopen strankam (če bi postopek lahko potekal le v Ljubljani bi se povišali stroški, čakalna
doba, hitrost postopka...)
 V poglavju POSTOPKA je določeno, da ni mirovanja postopka; glavna obravnava ni vedno
nujno ( če po prejemu odgovora na tožbo pride do ugotovitve, da stanje med strankama ni
sporno - a se morata o tem izjaviti stranki sami).
 58. člen določa kaj so socialni spori. (opisano zgoraj). Javnost je iz socialnih sporov
izključena v primerih o sporih o pravicah do in iz invalidskega in zdravstvenega zavarovanja -
zaradi ščitenja zasebnosti stranke. V nadaljevanju je določeno tudi načelo materialne resnice,
kar pomeni, da se morajo vsi dokazi zbrati (če jih ne predložijo stranke, jih mora zahtevati
sodišče po uradni dolžnosti).
 65. člen pove, da je lahko pooblaščenec tudi predstavnik sindikata, če ga združenje
zavarovancev oz. delodajalcev zaposli za zastopanje svojih članov, in je opravil pravniški
državni izpit.
 Vzorčni postopek: eden primer se izbere in reši kot vzorčni postopek, nato se vsi ostali
postopki urejajo na enak način.
SISTEM BREZPOSELNOSTI:
1. Kje je urejen, kaj določa?
 (odgovor je naveden v nadaljevanju)
2. Naštej vrste ukrepov države na področju trga dela
 (odgovor je naveden v nadaljevanju)
UREDITEV V REPUBLIKI SLOVENIJI:

Zakon o urejanju trga dela ureja ukrepe države na trgu dela, s katerimi se zagotavljata izvajanje
storitev javne službe na področju zaposlovanja in ukrepov aktivne politike zaposlovanja ter delovanje
sistema zavarovanja za primer brezposelnosti, določajo izvajalci ukrepov, predpisujejo pogoji in
postopki za uveljavljanje posameznih pravic in storitev, ki jih določa ta zakon, urejajo način
financiranja ukrepov ter spremljanje, vrednotenje in nadzor nad njihovim izvajanjem ter ureja
zagotavljanje dela delavcev uporabniku.
Vrste ukrepov države na trgu dela so:

 storitvi za trg dela;
 aktivna politika zaposlovanja (v nadaljnjem besedilu: APZ);
 zavarovanje za primer brezposelnosti;
 zagotavljanje pravic iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti.
Vrsti storitev za trg dela sta:

 vseživljenjska karierna orientacija in
23
 posredovanje zaposlitve.
3. Kdo so brezposelne osebe?

 Brezposelna oseba je iskalec zaposlitve, ki je zmožen za delo, prijavljen na zavodu,
aktivno išče zaposlitev in je pripravljen sprejeti ustrezno oz. primerno zaposlitev ter ni v
delovnem razmerju, ni samozaposlen, ni družbenik in hkrati poslovodna oseba v gospod.
družbi oz. zavodu, ni kmet, ni upokojenec, nima statusa dijaka, vajenca, študenta ali
udeleženca izobraževanja odraslih, mlajšega od 26 let. Njihov status je urejen v Zakonu o
urejanju trga dela, 8. člen, 9. člen, 11. člen, 12. člen ter 13. člen.
4. Kaj pomeni aktivno iskanje zaposlitve?

 Šteje se, da brezposelna oseba aktivno išče zaposlitev, če:
- redno spremlja objave prostih delovnih mest oziroma vrst dela in se pravočasno
prijavlja na prosta delovna mesta oziroma vrste dela v skladu z zaposlitvenimi cilji
v zaposlitvenem načrtu,
- se odziva na napotnice zavoda in drugih izvajalcev ukrepov po tem zakonu,
- se udeležuje zaposlitvenih razgovorov na vabilo delodajalca, zavoda ali drugih
izvajalcev ukrepov,
- se javi zavodu v 15 dneh po poteku roka za izvedbo zadnje dogovorjene
aktivnosti, določene v zaposlitvenem načrtu iz 113. člena tega zakona in
- uresničuje vse druge dogovorjene aktivnosti v zaposlitvenem načrtu.
AKTIVNA POLITIKA ZAPOSLOVANJA:

 APZ je nabor ukrepov na trgu dela, ki so namenjeni povečanju zaposlenosti in zmanjševanju
brezposelnosti, večji zaposljivosti oseb na trgu dela in povečanju konkurenčnosti in prožnosti
delodajalcev.
 Brezposelne osebe in drugi iskalci zaposlitve imajo zaradi povečanja svojih zaposlitvenih
možnosti pravico in obveznost, da se vključijo v ukrepe APZ skladno s podlagami za njihovo
izvajanje, določenimi v 36. členu tega zakona.
5. Naštej ukrepe aktivne politike zaposlovanja:

o Usposabljanje in izobraževanje
o Nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta
o Spodbude za zaposlovanje
o Kreiranje delovnih mest
o Spodbujanje samozaposlovanja
JAVNA DELA:
 Javna dela so poseben program v okviru ukrepa kreiranja delovnih mest.
 Javna dela so namenjena aktiviranju brezposelnih oseb, ki so več kot eno leto neprekinjeno
prijavljene v evidenci brezposelnih oseb (v nadaljnjem besedilu: dolgotrajno brezposelna
oseba), njihovi socialni vključenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti ter
spodbujanju razvoja novih delovnih mest.
 Dolgotrajno brezposelna oseba je lahko vključena v javna dela največ eno leto, zaradi stanja
na trgu dela pa se lahko ponovno vključi, vendar pri istem izvajalcu javnih del najdlje še za
eno leto. Ciljne skupine dolgotrajno brezposelnih oseb, ki se lahko ponovno vključijo v javna
dela, in obdobje ponovne vključitve se določijo v katalogu APZ.
 Za ponovno vključitev se šteje vključitev, ki se opravi pred iztekom šestih mesecev od izteka
zadnje vključitve v javna dela.
 Pogodba o zaposlitvi, sklenjena zaradi opravljanja javnih del, se sklene ob upoštevanju
posebnosti glede višine plačila za delo, trajanja letnega dopusta in razlogov za njeno
prenehanje, ki so določeni v tem zakonu.
24
 Med vključitvijo je udeleženec upravičen do letnega dopusta, ki traja štiri tedne, in v primerih,
za katere tako določa zakon, ki ureja delovna razmerja, pravico do dodatnih dni letnega
dopusta. Za pridobitev pravice do letnega dopusta in načina njegove izrabe se uporabljajo
določbe zakona, ki ureja delovna razmerja.
25
9. 11.2016 – PREDAVANJA:
ZAVAROVANJE ZA BREZPOSELNE:
 Teži se k temu, da se v zavarovanje vključi čim več oseb
 Obvezno se zavarujejo (54):
- Delavci, funkcionarji, samozaposlene osebe, poslovodne osebe v osebni družbi in
enoosebni d. o. o. in zavodu, družinski pomočniki, rejniki, upravičenci po ZSDP,
prejemniki denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
 Prostovoljno se vključijo v obvezno zavarovanje (57):
- Osebe v času suspenza, zakonci ali zunajzakonski partnerji diplomantov in drugih
javnih uslužbencev, napotenih na delo v tujino, slovenski državljani v delovnem
razmerju v tuji državi in njihovi zakonci oziroma zunajzakonski partnerji.
 Osebe s statusom kmeta ali družinski člani --> niso vključeni ( razen zaposleni na kmetiji –
delavec), saj so zavarovani le tisti, ki lahko izgubijo službo - kmet ne more izgubiti službe,
lahko se le preusmeri v drugo delovno panogo – takrat se vključi v zavarovanje za
brezposelne.
FINANCIRANJE:
 Sistem obveznih zavarovanj temelji na financiranju po načelu vzajemnosti in solidarnosti
zagotavljajo iz prispevkov delavcev, delodajalcev in prostovoljnih zavarovancev ter drugih
zavezancev, določenih z ZUTD.
 Višina nadomestila ni odvisna od tega, koliko neka oseba prispeva v sistem obveznih
zavarovanj ampak se višina nadomestila odmeri sorazmerno s plačo.
 Bruto plača - plača z vsemi prispevki - celotna plača. Primer: bruto plača: 790,73 --> od tega
se odštejejo prispevki in dohodnina. Prispevek za pokojninsko, prispevek za zaposlovanje
(0,14), prispevki za starševsko varstvo (0,10) =22,10% bruto plače gre za vse prispevke. Ko
odštejemo prispevke dobimo NETO plačo delavca, ki v tem primeru znaša: 604€. Bruto plača
delodajalcev: prispevki delodajalca znašajo 16, 10 --> delodajalec plača 918!(bruto bruto
plača). Prispevki so določeni v Zakonu o prispevkih za socialno varnost! Delodajalec plača
prispevke za vsa štiri zavarovanja.
 Sredstva se po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo iz prispevkov delavcev,
delodajalcev in prostovoljnih zavarovancev ter drugih zavarovancev, določenih z ZUTD.
 Osnova za plačilo prispevkov je enaka osnovi, od katera zavarovanci plačujejo prispevke za
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (144 in 145 člen ZPIZ-2), če zavarovanci, ki
se prostovoljno vključijo v zavarovanje te nimajo pa povprečno bruto plača v Republiki
Sloveniji za predzadnji mesec pred mesecem, za katerega se plačuje prispevke (135).
 Če prispevki ne zadoščajo se v vseh sistemih socialnih zavarovanj plačujejo iz proračuna.
 Stopnje prispevkov so določene v ZPSV.
 Prispevki se vplačujejo v proračun Republike Slovenije
 Če sredstva iz prispevkov ne zadoščajo - drugi proračunski viri
 Pobiranje prispevkov – davčni organi, davčni postopek
PRAVICE IZ ZAVAROVANJ:
 58. Člen
 Pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti
 pravica do plačila prispevkov v obvezna socialna zavarovanja - te prispevke bo dalje plačeval
zavod, oseba pa ostaja vključena v vsa socialna zavarovanja.
26
 Pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje eno leto pred
izpolnitvijo minimalnih pogojev za pridobitev starostne pokojnine
- zavarovanci, stari 57 let oz. s 35 let delovne dobe do dveh let (uveljavijo lahko do
1.3.2018)
POGOJI ZA PRIDOBITEV PRAVIC:

 Pogoji so točno določeni z zakonom - gre za zakonske določbe.
 Minimalno obdobje zavarovanja (59/1 in 60/7):
- 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih
- 6 mesecev u zadnjih 24 mesecih (to velja za mlajše od 30 let)
 Plačilo prispevkov (59/2,3) --> izjeme: nanaša se na delavce; problem lahko nastane, ko
delodajalec ne plačuje prispevke za delavca - na to delavec ne more vplivati. V tem primeru je
delavec vseeno upravičen do prejemanja prispevkov, v primeru, da so izpolnjeni vsi ostali
pogoji - tudi če delodajalec ni plačeval prispevkov.
 Da zavarovanec ni postal brezposeln po svoji krivdi ali volji (63). Ta pogoj je zelo specifičen,
saj se nanaša na to na kakšen način je prenehalo delovno razmerje. V vseh teh primerih
delavcu nadomestilo ne pripada, tudi če je bil vključen v zavarovanje in so izpolnjeni vsi
pogoji. V primeru nesposobnosti delavec dobi nadomestilo (objektivno). Zakon o urejanju trga
dela natančno govori o izključitvenih razlogih. Če se varovane osebe (starejši, invalidi) na
odpustitev ne pritožijo, ne dobijo nadomestila.
TRAJANJE NADOMESTILA (60):

 Odvisno je od tega, kako dolgo je bila oseba vključena v sistem zavarovanja.
 2 meseca (mlajša od 30 let, zavarovanje 6 mesecev v 24 mesecih)

 3 mesece za zavarovalno dobo od 9 mesecev do 5 let
 6 mesecev za zavarovalno dobo ob 5 do 15 let
 9 mesecev za zavarovalno dobo ob 15 do 25 let
 12 mesecev za zavarovalno dobo nad 25 let
 19 mesecev za zavarovance, starejše od 50 let, in z zavarovalno dobo več kot 25 let
 25 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let, in za zavarovalno dobo več kot 25 let
 Načelo izkoriščenosti zavarovalne dobe (69)!

 Trajanje nadomestila se skrajša:
- za čas odsotnosti z dela v času odpovednega roka (po 2. odstavku 97. člena ZDR-1)
- če se brezposelna oseba prijavi na zavodu in vloži zahtevo po poteku 30 dni od
prenehanja zavarovanja
OSNOVA IN VIŠINA NADOMESTILA:

 Osnova: povprečna mesečna plača zavarovanca, prejeta v obdobju 8 (5) mesecev pred
mesecem nastanka brezposelnosti; pri samozaposlenih (in prostovoljno vključenih) povprečna
osnova, od katere so bili v tem obdobju plačani prispevki (61).
 Višina nadomestila:
- Prve 3 mesece – 80 % od osnove
- Nadaljnjih 9 mesecev – 60 % od osnove
- Potem – 50 % od osnove (* osnova je povprečna plača*)
 Najnižji znesek nadomestila: 350 €
 Najvišji znesek nadomestila: 892, 50 €
27
PRAVICA DO NADOMESTILA:
 Mirovanje pravica do nadomestila (64)
- Pripor, zapor do 6 mesecev, starševsko nadomestilo ali dodatek, javna dela, poklicna
rehabilitacija...
 Preostali del neizkoriščene pravice (70)
- Po mirovanju, če se med trajanjem nadomestila zaposli in je spet brezposelna oseba.
 Znižanje nadomestila zaradi pridobivanja prihodkov iz dela (67)
- Za 50%dohodka, ki mesečno presega 200 € neto (obvešč.)
 Prenehanje pravice do nadomestila (65)
- Zaposlitev, samozaposlitev, upokojitev, nezmožnost, kršitve brezposelne osebe
 Ohranitev pravice kljub zaposlitvi (66)
- Krajši delovni čas, sorazmerni del nadomestila
 Vračilo nadomestila (140)
- Nezakonitost prenehanja delovnega razmerja, izplačilo po nastanku razlogov za
prenehanje ali mirovanje pravice
POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE IN VARSTVO PRAVIC IZ

ZAVAROVANJA ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI:
 118. Člen ZUTD
 Vloga zavarovanca (pisni obrazec, po elektronski poti), skupaj z dokazili
 O vlogi odloči zavod
 O pritožbi zoper odločbo zavoda odloča MDDSZEM (pritožba ne zadrži izvršitve)
 Sodno varstvo pri sodišču, pristojnem za socialne spore (v 30 dneh od vročitve odločbe,
izdane na drugi stopnji)
EVIDENCE:
 Vodijo se:
- Evidenca brezposelnih oseb
- Evidenca oseb, ki so začasno nezaposljive
- Evidenca oseb, vključenih v programe APZ
- Evidenca iskalcev zaposlitve
- Evidenca delodajalcev z negativnimi referencami
- Evidenca poslovnih subjektov prejemnikov javnih sredstev po ZUTD
 Prijava v evidenco brezposelnih oseb – osebno ali z uporabo sistema e-storitev

 V evidenco iskalcev zaposlitve – osebno ali po e-poti vsakdo, ki potrebuje ukrepe iz ZUTD, v
3 delovnih dneh pa delavec, ki mu je bila odpovedana PZ iz poslovnega razloga ali razloga
nesposobnosti
 Razlogi za prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb in APZ (129)
 Zavod obvesti osebo o prenehanju vodenja v evidenci, izda potrdilo
 Če gre za kršitve na strani brezposelne osebe (130/5), zavod izda odločbo, o pritožbi odloči
MDDSZEM, sodno varstvo pri sodišču, pristojnem za socialne spore;
 V primeru kršitev se oseba 6 m ne more ponovno prijaviti pri zavodu
28
10. 11. 2016 – VAJE:
Med konvencijami MOD je najpomembnejša Konvencija MOD številka 120
AKTI SVETA EVROPE:

 Evropska socialna listina
 Evropski kodeks socialne varnosti
 Evropska konvencija o socialni varnosti
EVROPSKA SOCIALNA LISTINA:
EVROPSKI KODEKS SOCIALNE VARNOSTI:
EVROPSKA KONVENCIJA O SOCIALNI VARNOSTI:
PRAVO EVROPSKE UNIJE: Uredba je splošno zavezujoča v celoti in se neposredno

uporablja v vseh državah članicah. Uredbe se uporabljajo neposredno. Direktiva ima določene cilje, ki
jim sledi.
SLOVENSKI PRAVNI VIRI SOCIALNE VARNOSTI:

V ustavi je direktno določeno, da mora Republika Slovenija posebno urediti socialno, zdravstveno,
invalidsko in starševsko področje. Država nima izbire in mora ta področja nujno urediti - ker je
Slovenija pravna in socialna država.
3.člen.

 2. člen: Po Ustavi RS so človekove pravice s področja socialne varnosti:
- Pravica državljanov do socialne varnosti (50. člen),
- Pravica vsakogar do zdravstvenega varstva (51. člen),
- Pravica do posebnega varstva vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja (50/3. člen),
- Pravica do varstva invalidov in otrok z motnjami v teles. in duš. razvoju (52. člen),
- Pravica do varstva družine, materinstva, očetovstva, otrok in mladine (53. člen),
- Pravice otrok (56. člen).
 51. člen (pravica do zdravstvenega varstva):

- Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon.
- Zakon določa pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev.
- Nikogar ni moč prisiliti k zdravljenju, razen v primerih, ki jih določa zakon.
 52. člen (pravice invalidov):

- Invalidom je v skladu z zakonom zagotovljeno varstvo ter usposabljanje za delo.
- Otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter druge huje prizadete osebe
imajo pravico do izobraževanja in usposabljanja za dejavno življenje v družbi.
- Izobraževanje in usposabljanje iz prejšnjega odstavka se financira iz javnih sredstev.
 53. člen (zakonska zveza in družina):

- Zakonska zveza temelji na enakopravnosti zakoncev. Sklene se pred pristojnim
državnim organom.
- Zakonsko zvezo in pravna razmerja v njej, v družini in zunajzakonski skupnosti ureja
zakon.
29
- Država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to
potrebne razmere.
SKUPINSKO DELO:
Ratifikacijski sporazum o socialnem Zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško
(BHRSSZ) – bilateralna mednarodna pogodba, ki zavezuje dve državi. Uporabljeno je načelo
vzajemnosti - kar velja za ene velja tudi za druge.
Ta ratifikacijski sporazum ureja zdravstveno zavarovanje, pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
zavarovanje za primer brezposelnosti in nadomestilo plače za čas porodniškega dopusta. Država s
sprejetjem tega sporazuma ščiti svoje državljane. Ta pogodba je bila sprejeta 1997 in je bila sklenjena
za nedoločen čas (velja še danes, večina teh pogodb velja za nedoločen čas).
Na načelo vzajemnosti se najbolj nanašata 2. in 4. člen.
Odločba številka U-I-390/02-26 ureja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Vlagatelji so lahko tožbo vložili ker so izkazali pravni interes – da se zakon nanaša direktno na njih.
30
16. 11. 2016 – PREDAVANJA:
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE:
*Bismarckova pokojninska past – delovalo je v obdobju, ko je bila življenjska doba nižja in so se
ljudje iz sklada financirali manj časa. Sedaj ljudje zaradi napredka medicine živijo dlje – daljša
življenjska doba.
 Različni načini za zagotavljanje varnosti dohodka v starosti
 Sistemi pokojnin in drugih dajatev za starost
 Obvezno socialno pokojninsko zavarovanje (pravila zavarovalnega prava, delna sorazmernost,
solidarnost)
 Socialno zavarovanje za nego (na domu ali v instituciji)
TRIJE STEBRI:
 Javni sistem pokojninskega zavarovanja
- V RS: obvezno pokojninsko socialno zavarovanje (ZPIZ-2)
- S tem se ukvarjamo na socialni varnosti
 Dodatna zavarovanja, ki dopolnjujejo javni sistem
- V RS obvezno poklicno zavarovanje in prostovoljno kolektivno in individualno
dodatno zavarovanje (ZPIZ-2)
- Niso obvezna, so urejena v zakonu, dopolnjujejo naš sistem, s tem se je nadomestilo
prejšnji sistem beneficiranja dobe poklicev (npr. baletnik pri 60 ne more več delati).
 Samostojna prostovoljna zasebna življenjska zavarovanja
- Tudi v RS
- So osebna zavarovanja, gre za neko zavarovalno vsoto na doživetje. Pri teh
zavarovanjih ni elementa solidarnosti, je pa načelo vzajemnosti.
PRAVICA DO POKOJNINE:
 50. člen ustave RS, izrecno določena pravica do pokojnine
 Obveznost države, da ureja in skrbi za delovanje obveznega pokojninskega in invalidskega
zavarovanja
 Odločbe Ustavnega sodišča
 Vsakemu državljanu Republike Slovenije pripada pravica do socialne varnosti in posledično
tudi pravica do pokojnine.
 Na podlagi plačevanja prispevkov in ob dopolnitvi drugih pogojev (starost) je posameznik
upravičen do nekih denarnih prispevkov.
 Pokojnina ne more biti nek prejemek iz socialnega varstva – višja mora biti od socialne
pomoči.
 ''Pravico do pokojnine si posameznik kupi s plačevanjem prispevkov v aktivni dobi življenja''.
 Višina pokojnine se giblje med višino socialne pomoči in plačo posameznika – nekje vmes (ne
more biti manjša kot je socialna pomoč in ne more biti višja kot je znašala mesečna plača
posameznika).
ZPIZ-2:
 Uradni list RS, št. 96/2012
- Splošne določbe
- Obvezno zavarovanje
- Pridobitev in odmera pravic iz obveznega zavarovanja
- Pridobitev, uživanje in izguba pravic
- Pokojninska doba
- Matična evidenca in dolžnost obveščanja
31
- Zagotavljanje sredstev
- Postopek za uveljavljanje in varstvo pravic
- Organiziranost pok. in inv. zavarovanja
- Povrnitev škode in neupravičeno pridobljenih sredstev
- Poklicno zavarovanje
- Dodatno zavarovanje
- Nepremičninski sklad
- Kazenske določbe
- Prehodne in končne določbe
 Ureja obvezno zavarovanje za:
- Ureja zavarovanje za več socialnih tveganj (opisane v nadaljevanju).
- Starost – starost je predpisana, ko jo dopolniš pridobiš pravico do pokojnine.
- Invalidnost (zaradi nesreče pri delu oz. poklicne bolezni ali druge nesreče ali bolezni)
– kdaj posameznik pridobi status invalida? Invalidnost se deli na več kategorij (1.
stopnja, 2. stopnja in 3. stopnja).
- Smrt osebe, ki je preživljala družino
TEMELJNA NAČELA IN PRAVNA PRAVILA:

 Gre za obvezno vključitev – posameznik nima izbire in se mora vključiti. Ni odvisno od volje
ne delavca ne delodajalca – vsak se mora vključiti. V obvezno zavarovanje so vključene tudi
druge aktivne osebe sistema, ne le delavci. Medgeneracijska solidarnost je poudarjena! 
Aktivna generacija samo plačuje, pasivna populacija pa samo prijema. Če sredstev ni dovolj,
grejo iz proračuna.
 Medgeneracijska solidarnost ter vzajemnost in solidarnost (2)
 RS zagotavlja delovanje obveznega zavarovanja; zagotavlja izplačevanje pokojnin in drugih
prejemkov iz obveznega zavarovanja, tudi ko odhodki presežejo prihodke od prispevkov (5)
 Položaj zavarovancev v obveznega zavarovanja:
- Pravice iz obveznega zavarovanja so po naravi (če z. ne določa drugače) osebne,
neodtujljive, neprenosne, nepodedljive, ne zastarajo ter jih ni mogoče odvzeti,
zmanjšati ali omejiti (4)
- Zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pr. razmerja, ki je
podlaga za zavarovanje; obveznost prijave in odjave; podatki davčnemu org. (6)
- Pravice se pridobijo na podlagi plačanih prispevkov (izjeme v z.)
- Pokojnine idr. denarne dajatve so praviloma sorazmerne zavarovančevi plači oz.
dohodkom in vplačanim prispevkom (6/5)
ZAVAROVANCI:
 Zavarovanec: oseba, ki je v skladu z ZPIZ-2 obvezno ali prostovoljno vključena v obvezno
zavarovanje (7/45)
 Načelo enotnosti
 Obvezno se zavarujejo osebe, ki izpolnjujejo pogoje po z.
 pravilo izključevanja in sočasnega zavarovanja (13/2,3)
 Obvezno zavarovanje:
- Delavci (14) – vsi, ki opravljajo delo – delovna razmerja
- Samozaposlene osebe (15) – vključiti se morajo takoj, ko se vpišejo v register
- Družbeniki (16) – osebe, ki so družbeniki nekih gospodarskih družb (direktor,
poslovodnik…)
- Kmetje (17) – posameznik, ki opravlja delo na kmetiji in je za to delo tudi sposoben
ter da ima na kmetiji dobiček, ki dosega vsaj 60% mesečne plače – primerljiv z
povprečno plačo.
- Drugo pravno razmerje (18)
32
- Podlage v drugih predpisih (19) – tisti, ki niso zavarovani na podlagi prejšnjih podlag
(podjemna pogodba, avtorska pogodba…)
- Bistvo sistema je, da se čim več oseb, ki opravljajo odplačno delo, vključi v sistem
zavarovanj.
 Trajanje zavarovanja, prekinitev, pasivno zavarovanje
 Obvezno zavarovanje za invalidnost in smrti, kot posledici poškodb pri delu (20)
 Prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje (25)
 Zavarovanje se prekine v primeru suspenza
FINANCIRANJE:
 Osnova od katere se prispevki plačujejo je enotno urejena v Zakonu o pokojninskem
zavarovanju  ostali zakoni se sklicujejo le na tega.
 Sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja se financira iz (141):
- Obveznih prispevkov zavarovancev in delodajalcev (67%)
- Drugih prihodkov obveznega zavarovanja - prispevki za posebne primere, dividende,
obresti,… (0,7%)
- Sredstev državnega proračuna (32,3% ), 161
 Prispevki se obračunajo in plačajo od osnove za plačilo prispevkov, opredeljene v ZPIZ-2
(razen prispevkov za posebne primere zavarovanja – 20. člen, ki so v pavšalnem znesku)
- delavci (najnižja), 144 (prehodno obd., 410)

- Samozaposleni, družbeniki in kmeti (najnižja in najvišja), 145 (410)
- drugo pravno razmerje, zavarovanje po drugih predpisih, prostovoljno, dokup
 Prispevne stopnje so določene v ZPSV (143/3 ZPIZ-2)
 Zavezanci
 Prispevki se plačujejo ZPIZ, pobira jih FURS uprava (finančna uprava) – velja davčni p.
(izjema: odpis, odlog več ni dovoljen)
PRAVICE IZ OBVEZNEGA ZAVAROVANJA:

 Pravica do pokojnine
- Starostne, predčasne, invalidske, vdovske in dela vdovske, družinske in delne
 Pravica do letnega dodatka in pravica do dodatka za pomoč in postrežbo
 Pravice na podlagi preostale delovne zmožnosti (invalidsko zavarovanje):
- poklicna rehabilitacija, premestitev, delo s krajšim delovnim časom od polnega,
nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije, začasno nadomestilo, nadomestilo za
invalidnost, delno nadomestilo
33
VAJE – 17. 11. 2016
TRIJE STEBRI POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA:

1. Javni sistem pokojninskega zavarovanja
 obvezno pokojninsko socialno zavarovanje
2. Dodatna zavarovanja, ki dopolnjujejo prvi steber
 obvezno poklicno zavarovanje,
 prostovoljno kolektivno in individualno dodatno zavarovanje,
3. Samostojna prostovoljna zasebna življenjska zavarovanja
1. Kje je določena pravica do pokojnine?
2. Kdo je nosilec in izvajalec sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja?

Z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se ureja sistem obveznega pokojninskega in
invalidskega zavarovanja, sistem obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja in sistem
prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi medgeneracijske solidarnosti obsega
obvezno in prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje ter pravice in obveznosti iz obveznega
zavarovanja za primer starosti, invalidnosti in smrti, določene na podlagi dela, prispevkov, ter po
načelih vzajemnosti in solidarnosti. Obvezno zavarovanje temelji na odgovornosti Republike
Slovenije delodajalcev in na osebni odgovornosti zavarovancev za izvajanje zavarovanja.
3. Kdo so zavarovanci za obvezno zavarovanje?

Obvezno se zavarujejo fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za zavarovanje po ZPIZ – 2:
- delavci v delovnem razmerju,
- samozaposlene osebe,
- družbeniki,
- kmetje,
- drugo pravno razmerje,
- fizične osebe, ki imajo podlage v drugih predpisih.
4. Naštej pravice iz obveznega zavarovanja?

1. Pravica do pokojnine
Z obveznim zavarovanjem se zagotavljajo pravica do starostne, predčasne, invalidske,
vdovske in dela vdovske pokojnine ter pravica do družinske in delne pokojnine.
2. Pravice na podlagi preostale delovne zmožnosti
Z obveznim zavarovanjem se zagotavljajo tudi pravice na podlagi preostale delovne
zmožnosti, in sicer: pravica do poklicne rehabilitacije, pravica do premestitve, pravica do dela
s krajšim delovnim časom od polnega, pravica do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije,
pravica do začasnega nadomestila, pravica do nadomestila za invalidnost in pravica do
delnega nadomestila.
3. Pravica do letnega dodatka in pravica do dodatka za pomoč in postrežbo.
5. Kakšni so pogoji za upokojitev v letu 2016?

(starostna pokojnina brez dokupa)
Delavec je star 50 let in ima 31 let delovne dobe, zaradi nezmožnosti za delo mu je invalidska
komisija dala predlog za invalidsko upokojitev. Zanima ga, ali lahko dokupi 15 mesecev delovne dobe
za čas, ki ga je prebil na služenju vojaškega roka, ter ali si s tem kaj izboljša izračun oz. višino
pokojnine.
34
6. Ženska stara 63 let, delovne dobe nima nič. Zavarovana je po možu in ni bila nikoli v delovnem
razmerju. Ima tri otroke. Kdaj se lahko ženska starostno upokoji?
7. Kaj je potrebno storiti pred zaključkom dela pri delodajalcu pred upokojitvijo?
 Delodajalec mora delavca najprej odjaviti iz obveznega pokojninskega, invalidskega in
zdravstvenega zavarovanja. V konkretnem primeru to pomeni, da vam preneha veljati
pogodba o zaposlitvi (delodajalec vas bo odjavil iz zavarovanja z obrazcem M-2, ki ga najdete
na spletni strani ZZZS.
 Če ste samozaposleni, se morate izbrisati iz Poslovnega registra Slovenije in ravno tako
najprej odjaviti iz obveznega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja z
obrazcem M-2, ki ga s kvalificiranim digitalnim potrdilom (brezplačno ga pridobite na
upravni enoti) lahko oddate tudi preko portala e-VEM.
 Potem vložite zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine pri Zavodu za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ).
8. Ali lahko upokojenec dela in prejema pokojnino?
9. Katero načelo je temeljno na področju invalidnosti?
10. Definirajte invalidnost po ZPIZ-2! Naštejte in opredelite kategorije invalidnosti!

Poznamo tri kategorije invalidnosti:
- I. kategorija – zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali
svojega poklica,
- II. kategorija – zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic je zmanjšana za 50% ali več,
- III. kategorija - zavarovanec ni zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa dela s
krajšim – najmanj 4 ure, zmanjšana delovna sposobnost za manj kot 50%, zavarovanec še
lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar ni zmožen za delo na delovnem
mestu, na katerem dela.
11. Naštejte vzroke za nastanek invalidnosti! Zakaj je vzrok pomemben?

Vzroki so:
- poškodba pri delu,
- poklicna bolezen,
- bolezen,
- poškodba zunaj dela.
Vzrok za nastanek invalidnosti je pomemben pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravic in pri
odmeri pravic iz invalidskega zavarovanja.
Razlika ZPIZ – 1 in ZPIZ – 2 – Poškodba na redni poti na delo in iz dela se več ne šteje za poškodbo
pri delu (razlika je edino, če delodajalec organizira prevoz za zaposlene).
12. Ali ima delodajalec kakšne obveznosti do delovnega invalida?

Pravice delovnih invalidov so urejene tako v ZPIZ – 2 kot v ZDR – 1.
V ZDR – 1 je določeno, da je delodajalec tisti subjekt, ki je delavcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo
o zaposlitvi in pri katerem je ugotovljena invalidnost, dolžan v skladu s predpisi o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju zagotoviti:
- opravljanje drugega dela, ustreznega njegovi preostali delovni zmožnosti,
- opravljanje dela s krajšim delovnim časom glede na preostalo delovno zmožnost,
- poklicno rehabilitacijo,
- nadomestilo plače.
13. Kdaj lahko uveljavljam pravico do invalidske pokojnine? Kdo ugotavlja invalidnost in kako to
poteka?
14. Kdaj imam pravico do vdovske pokojnine?
35
15. Posebnosti postopka za uveljavljanje in varstvo pravic!
Pravice iz invalidskega zavarovanja se ugotavljajo pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje Slovenije.
O pravicah odločajo:
- na prvi stopnji – območna enota zavoda,
- na drugi stopnji – drugostopenjski organ zavoda.
Postopek se začne na zahtevo zavarovanca, lahko tudi na zahtevo osebnega zdravnika ali imenovanega
zdravnika zavoda. V soglasju z osebnim zdravnikom se začne tudi na predlog izvajalca medicine dela.
Posebnost postopka so izvedenski organi. Ti organi delujejo v okviru invalidskih komisij I. in II.
stopnje.
Pravico do pritožbe nima samo zavarovanec temveč tudi njegov delodajalec.
V tem socialnem upravnem postopku obstaja prav posebno izredno pravno sredstvo revizija, ki se
opravi po uradni dolžnosti – poteka pa po načelu naključne izbire.
16. Kakšna je vloga delodajalca v postopkih uveljavljanja pravic iz invalidskega zavarovanja?
36
PREDAVANJE – 23. 11. 2016
STAROSTNA POKOJNINA:
 Pravica nastane, ko zavarovanec izpolni pogoje (starost + doba) in preneha z zaposlitvijo ali
drugo dejavnostjo (pokojnina nadomešča izpadli odhodek!)
 Pokojninska doba (7/22; 129)
- Zavarovalna in posebna doba
 Zavarovalna doba (7/42;130)
- Obdobje obvezne ali prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanja ter obdobja, za
katera so bili plačani prispevki
 Dokupljena doba (7/11)
- Obdobje, ki se šteje v zavarovalno dobo ob pogoju plačila pr.
 Dodana doba (7/8)
- Četrtina obdobja, v katerem je bil zavarovanec vključen v poklicno zavarovanje
 Posebna doba (7/29)
- Obdobja, ki se po z. štejejo v pok. dobo ne glede na plačilo p.
 Ko se socialno tveganje realizira nastopi socialni primer
 Da imaš pravico do pokojnine mora prenehati aktivnost, zaradi katere je oseba vključena v
pokojninsko zavarovanje  dejavnost se mora prenehati
 Pravica do starostne pokojnine nastopi ko se izpolni pogoj starosti in pogoj dobe (+
plačevanje nadomestil).
 V javnem sektorju pogodba o zaposlitvi preneha avtomatsko, ko so doseženi pogoji. Ni
več razlike med moškimi in ženskami glede starosti  vsi se upokojijo istočasno.
 V zasebnem sektorju je odločitev vsakega posameznika, da se sam odloči, ali bo delal
naprej oziroma ali se bo upokojil.
ZAVAROVALNA DOBA ko ste obvezno vključeni ali pa, ko je situacija in ne morete 

prostovoljno plačevanje prispevkov. Je doba v kateri si vključen v obvezno zavarovanje (zraven spada
prostovoljna doba in odkupljena doba).
POSEBNA DOBA  obdobje ko je npr. starš skrbel za otroka, vojni veterani… posebni predpisi, ki
urejajo komu pripada doba, kot da bi plačeval prispevke, kljub temu, da jih ni. Ta posebna doba se
šteje zraven navadne zavarovalne dobe.
POKOJNINSKA DOBA  25 let delal + 1 leto vojska (posebna doba) = šteje se da je 26 let delovne
dobe.
POKOJNINSKA DOBA BREZ DOKUPA  pokojninska doba, ki vključuje le obvezno dobo brez
dokupa, ki je namenjena kmetov. SPIZ-2
DODATNA DOBA  ¼ delovne dobe prišteva (zato se lahko kdaj prej, npr. 1. leto upokojiš)
POGOJI ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO STAROSTNE POKOJNINE:

 Starost 65 let (M in Ž) in najmanj 15 let zavarovalne dobe (27)
- V prehodnem obdobju (do 2019) za ženske pravica do starostne pokojnine z najmanj
20 leti pokojninske dobe (+posebna doba) (2016 starost 63 let, 2017 63 let in 6
mesecev, 2018 64 let, 2019 64 let in 6 mesecev.
 Starost 60 let (M in Ž) in 40 let pokojninske dobe brez dokupa
- Prehodno obdobje do 2018 (M v 2015 59 let in 40 mesece in 40 let dobe, Ž 59 let ter
39 in 4 mesece )
37
ZNIŽANJE STAROSTNE MEJE (28):
POGOJI ZA PRIKLJUČITEV:
1. Skrb za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem
letu njegove starosti, ki ima državljanstvo RS
- 6 m za enega otroka, 16 mesecev za dva, 26 za tri,.
2. Služenje obveznega vojaškega roka
- Za dve tretjini njegovega dejanskega trajanja
3. Vstop v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18 letom
 Določeni pogoji, pravila glede kombinacije več pogojev, najvišje dopustno znižanje
 Znižanje starosti zaradi prištete dobe na podlagi osebnih okoliščin (138. člen)
Splošni pogoji 60 + 40 brez odkupa  upošteva pa se tudi znižanje starostne meje
ODMERA IN VIŠINA STAROSTNE POKOJNINE:

 Pokojninska osnova (30)
- Mesečno povprečje osnov zavarovanca za posamezno leto zavarovanja, od katerih so
bili plačani prispevki (odšteje se D in P)
- Upošteva se obdobje katerihkoli zaporednih 24 let zavarovanja po 1.1.1970, ki so za
zavarovanca najugodnejša (v letu 2015 21 let, prehodno obdobje do 2018)
- Valorizacijski količniki (določijo se letno, po formuli iz 35. člena, glede na rast
povprečne plače v RS), višji kot po ZPIZ-1
- Najnižja pokojninska osnova (v višini 76,5 % povprečne neto mesečne plače v RS za
preteklo koledarsko leto) in najvišja pokojninska osnova – štirikratnik najnižje pok.
osnove
 Odstotek za odmero (37)
- Za 15 let zavarovalne dobe – 26% (M) ali 29% (Ž), za vsako nadaljnje leto
pokojninske dobe se prišteje 1,25% (brez zgornje omejitve!)
- Prehodno obdobje (varstvo višjih odmernih odstotkov)
 Usklajevanje pokojnin (105 in 106)  po formuli, ki je določena v zakonu ( 60% od tega
kako se je višala plača, 40% dejanski strošek – rast/padec cene surovin).
 Doba je pokojninska ker se računa pokojnina.
 RAČUNANJE: osnova + ali se pokojnina usklajuje + odmera
 Vzame se 22 zaporednih in najugodnejših let. Število let se s časom daljša (včasih je bilo 18).
 Določena je najnižja in najvišja pokojninska osnova. To razmerje je trenutno ¼ (med najvišji
in najnižjo).
PREDČASNA POKOJNINA:
 Starost 60 let in 40 let pokojninske dobe
 Prehodno obdobje do 2018 z M (v letu 2015 59 let in 40 let dobe) in do 2019 za Ž (v 2015 58
let in 8 m ter 39 let dobe)
 Odbitek (malus) v višini 0,3 % za vsak mesec (3,6% na leto) upokojitve pred izpolnitvijo
pogoja 65 let (oz. nižje starosti v prehodnem obdobju)
 Trajno zmanjšanje!
 Najnižja pokojnina – 26% najnižje pokojninske osnove (39. člen)
 Če se oseba predčasno upokoji višina pokojnine ni enaka! Pokojnine so že tako ali tako
generalno nizke.
 Pri predčasni pokojnini starosti ne moremo znižati.
BONUSI:
 Zavarovancu, ki izpolni pogoje za starostno pokojnino po 4. in 5. odstavku 27. člena in ostane
v zavarovanju, se vsaki nadaljnji trije meseci vrednotijo v višini 1% (za največ 3 leta);
namesto 3,75% torej 12% (max); 37/6
38
 Izplačevanje 20% predčasne ali starostne pokojnine zavarovancu, ki kljub izpolnitvi pogojev
ostane v zavarovanju (+ plača) (do prenehanja zavarovanja, največ do 65 let); 39. a člen
 S tema dvema predpostavkama se želi spodbujati, da posamezniki ostajajo čim dlje na delu.
DELNA POKOJNINA (40):

 Delavci, samozaposlene osebe, družbeniki in kmetje
 Zavarovanec izpolni pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine in
ostane v obveznem zavarovanju v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega
oz. zavarovalnega časa (najmanj 2 ure dnevno ali 10 ur tedensko)
 Delna pokojnina se odmeri od predčasne ali starostne pokojnine na dan njene uveljavitve (v %
glede na skrajšanje polnega DČ), do 65 let se poveča za 5%
 Po prenehanju uživanja delne pokojnine lahko zavarovanec izbira med več možnostmi (40/4)
 Ne preneha se v celoti, v zavarovanju ostane v krajšem DČ, za ostanek pa prejema delno
pokojnino oziroma razliko, ki je sorazmerna.
INVALIDSKA POKOJNINA:
 Pravico do IP pridobi zavarovanec (41)
- Invalid I. kategorije; Invalid II. k., ki ni zmožen za drugo delo brez poklicne
rehabilitacije, a je starejši od 55 let; Invalid II. k., ki ni zmožen za drugo delo s
krajšim DČ najmanj 4 ure brez poklicne rehabilitacije, a je starejši od 50 let; invalid
II. ali III. k., in mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker je dopolnil 65 let
 Dodaten pogoj: minimalna pokojninska doba (le če je invalidnost posledica poškodbe izven
dela ali bolezni)
- Najmanj tretjina obdobja od 20. (26., 29.) leta do nastanka invalidnosti (vključen v
zavarovanje), posebnosti pri mlajših invalidih (potrebno je minimalno obdobje) in
izobr. (odvisno je od izobrazbe) (42-44)
 Če je I posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni – 57,25% pokojninske osnove, sicer
pa v % glede na dopolnjeno pok. dobo; če I pred 65. letom – najmanj 36% (M) ali 39% (Ž)
pok. osnove
 Pri odmeri se poleg dopolnjene pok. dobe zavarovanca upošteva tako imenovana prišteta pok.
doba (137; 7/34)
 Pravico do invalidske pokojnine pridobi tudi posameznik, ki je še zmožen opravljati delo,
ampak je oseba že toliko stara, da na podlagi starosti pridobi pravico.
PRAVICE ZA PRIMER ZAVAROVNČEVE SMRTI:

 Vdovska in družinska pokojnina
 Izvedeni iz pokojnine, do katere je bil oz. bi bil pokojni upravičen ob smrti
 Odvisni od višine te pokojnine in števila upravičencev
 Pogoji na strani u. zavarovanca oz. uživalca pravic:
- Če je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne, starostne oz. invalidske
pokojnine (smrt se šteje kot I. kategorija invalidnosti)
- Če je bil uživalec predčasne, starostne ali invalidske pokojnine ali uživalec pravic na
podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja (52)
- Če je bila smrt posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, izpolnitev teh
pogojev ni potrebna
 Pokojninsko zavarovanje pokriva rizik starosti, invalidnosti in tveganje smrti družinskega
člana, ki je preživljal družino.
 Gre za izvedeno pravico iz pravice zavarovanca  pogoji so na strani zavarovanca na drugi
strani pa mora pogoje za pridobitev pokojnine izpolnjevati tudi upravičenec. Odvisna je tudi
od števila družinskih članov, ki so upravičeni do pokojnine zavezanca. V tem primeru se smrt
šteje kot prva stopnja invalidnosti  vedno se moramo vprašati ali bi lahko posameznik ob
nastopu smrti pridobil pogoje za prejemanje pokojnine.
39
VDOVSKA POKOJNINA:
 Vdova, vdovec, partner v zunajzakonski skupnosti, razvezani zakonec, partner v registrirani
istospolni partnerski skupnosti (7/40)
 Pogoji (54):
- Če je ob smrti zavarovanca dopolnil(a) 58 let (prehodno obdobje do 2021, letos 55 let)
- Če je bil(a) do njegove smrti popolnoma nezmožen(a) za delo ali je to postal(a) v
enem letu po njegovi smrti
- Če ji(mu) je po njegovi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske
pokojnine, vdova/vdovec pa ima do njih dolžnost preživljanja
 Če vdova/vdovec do smrti Z ni dopolnil 58 let, je pa dopolnil(a) 53 leta (prehodno obdobje do
2021, letos 50 let), pridobi pravico ko dopolni 58 let; tudi če pridobi pravico po 2. ali 3. točki
in dopolni 58 let, trajno obdrži pravico
 Razvezani zakonec, ki je ob smrti Z bil upravičen do preživnine; oseba, ki je zadnja 3 leta (1
leto) pred smrtjo Z živela v zunajzakonski skupnosti
DRUŽINSKA POKOJNINA:
 Otroci, pa tudi pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je Z preživljal ter starši, ki jih
je bil Z dolžan preživljati (55)
 Otrok ima pravico do DP do dopolnjenega 15 leta starosti ali do konca šolanja vendar največ
do dopolnjenega 26 leta starosti; po 15. letu (do 18 let) , če je prijavljen na zavodu za
zaposlovanje; če je popolnoma nezmožen za delo, dokler traja nezmožnost
 Starši, če so do smrti Z dopolnili 60 let ali so bili popolnoma nezmožni za delo
ODMERA VDOVSKE POKOJNINE IN DRUŽINSKE POKOJNINE:

 Osnova za odmero VP in DP je pokojnina, do katere je bil uživalec upravičen oz. invalidska
pokojnina, ki bi jo imel, upošteva se najnižja in najvišja pok. osnova; najnižja osnova za
odmero VP oz. DP pa je pokojnina, odmerjena najmanj v višini 33 % pok. osnove (60)
 VP se odmeri v višini 70% od osnove
 Vdova/vdovec, ki ima poleg pravice do VP tudi pravico do predčasne, starostne ali invalidske
P, uživa P po lastni izbiri; lahko pa poleg predčasne, starostne ali invalidske P prejema 15%
zneska VP (dol. Maksimum- 11% najnižje pok. osnove); souživalca (vsak 35%)
 Družinska pokojnina se odmeri od osnove v %, ki je odvisen od vrste in števila družinskih
članov – enemu v višini 70%, dvema 80%, trem 90%, štirim ali več v višini 100%
 Če so upravičenci le otroci, se P odmeri glede na gornje odstotke in deli po enakih delih; če
tudi vdova/vdovec, se šteje kot otroci (ožji družinski člani); če so tudi drugi družinski člani, se
jim razdeli ostanek od osnove za odmero
 Otrok, ki izgubi oba starša – DP po tistem od staršev, ki je ugodnejša (v višini 100%), dvema
ali več pa po obeh starših (100%)
 Določen je nek minimum  načelo solidarnosti. (najmanj 33% pokojninske osnove)
 Vdova ali vdovec ima možnost, da se odloči, da bo ohranil svojo pokojnino in vzel največ
15% partnerjeve, lahko pa se odloči, da vzame zakončevo pokojnino (v 70%)  odločitev je
odvisna od višine pokojnin.
LETNI DODATEK:
 95. člen
 Poseben (periodični) dodatek k pokojnini
 Uživalci pokojnin in uživalci nadomestil iz invalidskega zavarovanja
 Znesek se določi v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna
 V letu 2015:
- Pokojnina do 414,00 eur, v višini 390 eur;
- od 414,01 do 518,00 eur, v višini 250 eur;
- od 518,01 do 622,00 eur, v višini 190,00 eur;
40
- od 622,01 do 750,00 eur, v višini 140,00 eur
- Pokojnina nad 750,00 eur, letni dodatek se ne izplača
 Upokojenski regres, odvisen od pokojnine – vsako leto drugačen znesek.
 Tisti, ki imajo nadpovprečno pokojnino  se jim ne izplača
DODATEK ZA POMOČ IN POSTREŽBO (99):

 Dodatni denarni prejemek, ki pripada upravičencem za kritje povečanih življenjskih stroškov,
ker so zdravstveno trajno tako prizadeti, da jim je za opravljanje osnovnih življenjskih funkcij
potrebna stalna pomoč in postrežba drugega
 Ključna je odvisnost od oskrbe drugega, ne presoja se premoženjsko in dohodkovno stanje
upravičencev
 Upravičenci: uživalci pokojnine in aktivni zavarovanci po 100. členu
 Različna višina, glede na to, ali je potrebna stalna P in P za opravljanje vseh osnovnih
življenjskih potreb (tudi ko gre za slepe oz. nepokretne osebe)- 292,11 eur, večine osnovnih
življenjskih potreb (146 eur) ali je potreben 24-urni nadzor svojcev in strokovna pomoč
(418,88 eur)
 Mnenje poda invalidska komisija, upravičenec je dolžan obveščati o spremembah okoliščin;
kontrolni pregledi
 Pogoj, da je posameznik vključen v zavarovanje: gre za nek razlog, da posameznik ne more
dobro skrbeti sam zase (odvisno od stanja posameznika  odloči komisija).
 Višina dodatka je odvisna od potreb posameznikov. Znesek je namenjen temu, da se z
dodatkom financira pomoč, ki jo posameznik potrebuje.
UVELJAVLJANJE PRAVIC:
 Začne se na zahtevo zavarovanca (vdove, družinskega člana ali njegovega zakonitega
zastopnika); 178
 Zahteva se poda s pisno vlogo ali ustno na zapisnik
 Akontacija pokojnine  zavarovancu, ki izpolnjuje pogoje dobi akontacijo, dokler še nima
izračunane redne pokojnine.
 Na prvi stopnji odloča območna enota zavoda, na drugi stopnji (o pritožbi) drugostopenjski
organ zavoda
 ZUP, določbe ZPIZ-2
 V 30 dneh od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji – sodno varstvo (7. člen ZDSS-1;
Delovno in socialno sodišče v LJ)
 Revizija odločbe 1. stopnje, s katerimi so bile priznane pravice; po uradni dolžnosti, naključni
izbor; v 3 mesecih od izdaje (173)  specifika v pokojninskem zavarovanju. Revizija jih
lahko razveljavi in spremeni. Te posebnosti drugje nimamo.
41
24. 11. 2016 – VAJE:
1. Katere pravice iz naslova obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti

poznamo?
 Pravica do denarnega nadomestila
 Pravica do plačila prispevkov za obvezna socialna zavarovanja
 Pravico do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje eno leto pred
izpolnitvijo minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih
o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
2. Kaj predstavlja denarno nadomestilo za brezposelnost, kdo ga prejema?

 Omogočanje normalnega življenja po izgubi stalnega dohodka
 Denarno nadomestilo za brezposelnost je glavna dajatev iz obveznega in prostovoljnega
zavarovanja za brezposelnost. S tem nadomestilom, se zavarovancu, ki je postal
brezposeln, nadomešča v določenem odstotku izpadla plača.
 Pravice do denarnega nadomestila ne pridobi vsaka oseba, ki ji preneha pogodba o
zaposlitvi, temveč le tista, ki izpolnjuje pogoje določene v Zakonu o urejanju trga dela in
so odvisni od trajanja zavarovanja za brezposelnost, razlogov za prenehanje pogodbe o
zaposlitvi in prijave na Zavod RS za zaposlovanje.
 Pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti lahko pridobi brezposelna oseba, ki je bila
pred nastankom brezposelnosti zavarovana najmanj deset mesecev v zadnjih 24 mesecih.
 Pravice iz zavarovanja pridobi zavarovanec izključno na podlagi plačila prispevkov, če
zakon za posamezen primer ne določa drugače.
 Ne glede na prejšnji odstavek pridobi pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti tudi
oseba, ki je bila vključena v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, delodajalec kot
zavezanec za plačilo prispevkov pa prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti ni
plačal, in sicer ne glede na možnost njihove izterjave. Zavarovancem se v teh primerih v
zavarovalno dobo šteje celotno obdobje trajanja delovnega razmerja.
 Samo v obdobju od 1.11.2013 do 31.12.2014 - interventni ukrep:
- Ne glede na prvi odstavek 59. člena tega zakona lahko brezposelna oseba, ki je
mlajša od 30 let, pridobi pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, če je
bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana najmanj šest mesecev v zadnjih 24
mesecih. Brezposelna oseba lahko uveljavlja pravico do denarnega nadomestila v
trajanju dveh mesecev.
3. Ali pridobi pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti oseba, ki predlaga

sporazumno prenehanje delovnega razmerja?
 Ne.
4. Ali pridobi pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti delavec, ki mu

delodajalec poda:
 redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, --- NE
 redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga? --- JA
5. Kaj je s pravico do denarnega nadomestila v primeru voljenega nosilca javne funkcije?

 Zakon določa, da se mora voljeni nosilec v 5 dneh vrniti na delovno mesto, v kolikor je
bilo njegovo delovno mesto varovano.
42
TRAJANJE DENARNEGA NADOMESTILA:
Brezposelna oseba lahko uveljavlja denarno nadomestilo v trajanju:
- Treh mesecev za zavarovalno dobo od devetih mesecev do pet let
- Šestih mesecev za zavarovalno dobo ob 5 do 15 let
- Devetih mesecev za zavarovalno dobo od 15 do 25 let
- 12 mesecev za zavarovalno dobo nad 25 let
- 19 mesecev za zavarovance starejše od 50 let in zavarovalno dobo več kot 25 let
- 25 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let in za zavarovalno dobo več kot 25 let.
OSNOVA ZA ODMERO PRAVICE DO DENARNEGA NADOMESTILA:

Osnova za odmero denarnega nadomestila je povprečna mesečna plača zavarovanca, prejeta v obdobju
osmih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti. Osnova za odmero denarnega nadomestila
za zavarovanca iz sedmega odstavka (interventni ukrep) prejšnjega člena je njegova povprečna
mesečna plača, prejeta v obdobju petih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti.
6. Kakšna je višina denarnega nadomestila, prejemajo vse brezposelne osebe enako denarno
nadomestilo?
VIŠINA DENARNEGA NADOMESTILA:

Denarno nadomestilo se prve tri mesece izplačuje v višini 80 odstotkov od osnove, v nadaljnjih
devetih mesecih pa v višini 60 odstotkov od osnove. Po izteku tega obdobja se denarno nadomestilo
izplačuje v višini 50 odstotkov osnove.
Najnižji znesek denarnega nadomestila ne sme biti nižji od 350 €.
Najvišji znesek denarnega nadomestila ne sme biti višji od 892,50 €.
7. Ali je brezposelna oseba dolžna sprejeti kakršnokoli zaposlitev?

 Ustrezno na njegovo izobrazbo, delo, kraj oddaljenosti, zmožnost opravljanja dela…
8. Brezposelna oseba izgubi pravico do denarnega nadomestila, če odkloni:

 Ustrezno zaposlitev ali primerna zaposlitev ali si pri razgovoru za zaposlitev ne prizadeva
za pridobitev zaposlitve.
9. Ali lahko brezposelna oseba, ki prejema starševsko nadomestilo ob rojstvu otroka, prejema
tudi denarno nadomestilo za brezposelnost?
 Zakon dovoljuje prejemanje starševskega nadomestila in nadomestilo za primer
brezposelnosti, a ne istočasno. Pride do mirovanja pravic.
 V tem primeru se uveljavi inštitut mirovanja pravice. Ta inštitut velja še za:
- Služenje vojaškega roka
- V času pripora, prestajanja zaporne kazni
- Vključitev v program javnih del
- Vključitev v poklicno rehabilitacijo invalidov
- Prebivanje izven Republike Slovenije, razen če mednarodni akt določa drugače
- Opravljanje nalog družinskega pomočnika
POSTOPEK UVELJAVLJANJA PRAVIC:

1. O pravicah zavarovancev na prvi stopnji odloča zavod.
2. Zoper to odločitev se lahko zavarovanec ali druga brezposelna oseba pritoži.
3. O pritožbi določa ministrstvo, pristojno za delo.
4. Sodno varstvo je pri sodišču, pristojnem za socialne zadeve – rok 30 dni od vročitve odločbe,
izdane na 2. stopnji.
43
10. Opis postopka za uveljavljanje storitev in ukrepov aktivne politike zavarovanja?
 Brezposelna oseba najprej izpolni obrazec, nato se udeleži razgovora na zavodu, kjer se s
svetovalcem oblikuje zaposlitveni načrt (izobraževanje, kakšno delo…). Posameznik nato
zaposlitveni načrt podpiše in mu je nato primoran slediti.
11. Kdo so izvajalci ukrepov na trgu dela?

 Zavod Republike Slovenije, delodajalci
12. Opis postopka za uveljavljanje storitev in ukrepov aktivne politike zaposlovanja.

 ?
13. Katere stroške, ki nastanejo brezposelni osebi, lahko povrne zavod?

 Prevozne stroške in pošto
14. Ali se lahko v evidenco brezposelnih oseb prijavi študent, ki mu je potekel zavod?
 Ne
15. Kako se lahko oseba prijavi v evidenco brezposelnih oseb?

 Z obrazcem.
16. Kateri dokumenti so priloga vloga za prijavo v evidenco?

 ?
17. Ali je prijava v evidenco brezposelnih oseb na zavodu obvezna?

 Po želji
18. Kaj se zgodi če brezposelna oseba zavrne zaposlitev, ki ji jo ponudi zavod?

 ?
19. Kdaj se oseba, ki je na bolniškem dopustu in ji je prenehalo delovno razmerje, prijavi na

zavod?
 ?
20. Se lahko prijavi na zavod oseba, ki je zaposlena za polovični delovni čas?

 ?
21. Katere pravice pridobi oseba ob vpisu v evidenco brezposelnih oseb?

 Pravice do:
- posredovanja v zaposlitev
- informiranja o trgu dela
- osebnega svetovalca
- pomoči pri iskanju zaposlitve in dela
- nadomestila potnih in poštnih stroškov za aktivno iskanje zaposlitve
- učenja veščin iskanja zaposlitve in vodenja kariere
- podpore pri kariernem odločanju
- pomoč pri uporabi orodij za samostojno vodenje kariere
 Možnosti do:
- vključitve v programe aktivne politike zaposlovanja (APZ),
- zavarovanja za primer brezposelnosti.
22. Ali lahko oseba, ki prejema denarno nadomestilo pridobiva še kakšne prihodke s dela?
44
 Lahko se opravlja določeno minimalno delo, obvestiti moraš državo.
30. 11. 2016 – PREDAVANJE:
STARŠEVSKO VARSTVO IN SOCIALNA VARNOST OTROKA IN

DRUŽINE:
STARŠEVSTVO (MATERINSTVO IN OČETOVSTVO):

 Značilnost tega socialnega tveganja (negotovost?)
 Materinstvo: Začasna nezmožnost za opravljanje dela, potreba po zdravstvenih storitvah in
stvareh ter nadomestilu izpadlega dohodka
 K MOD št. 3 o zaposlovanju žena pred porodom in po njem, 1919 (pravica do odsotnosti in
nadomestila 6 tednov pred porodom in 6 tednov po porodu)
 K MOD št. 103 o varstvu materinstva, 1952 (pravica do porodniškega dopusta – skupaj
najmanj 12 tednov, od tega najmanj 6 tednov po porodu, denarnega nadomestila in medicinske
oskrbe)
 K MOD št. 183 o zaščiti materinstva, 2000 (najmanj 14 tednov)
 Direktiva Sveta 92/85/EGS o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in
zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo
 Direktiva Sveta 2010/18/EU o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem
dopustu
 V novejšem času: poseben socialni primer očetovstva (ločene pravice, priznavajo se
vzporedno s pravicami mater)
SLOVENSKA UREDITEV:
 Ustava
 Pravice do zdravstvenih storitev – obvezno zdravstveno zavarovanje (ZZVZZ)
 Pravica do nadomestila (pa tudi do odsotnosti z dela in do dela s krajšim DČ) – zavarovanje za
starševsko varstvo (ZSDP-1)
 Posebno varstvo delavcev zaradi nosečnosti in starševstva – delovna zakonodaja (ZDR-1)
 Pravica do starševskega dodatka in drugih družinskih prejemkov – ZSDP-1
 Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), UL RS, št. 26/2014
ZAVAROVANJE ZA STARŠEVSKO VARSTVO:

 Enotnost zavarovanja, vzajemnost in solidarnost
 Obvezno zavarovane osebe
- Vse aktivne osebe in prejemniki nekaterih socialnih dajatev (8), prostovoljna
vključitev ni predvidena (delavci, samozaposleni, kmetje ki so vključeni v obvezno
zavarovanje, družbeniki ki so vključeni v obvezno zavarovanje, druge osebe ki
izpolnjujejo pogoje)
 Financiranje
- Prispevki zavarovancev in delodajalcev (osnova, višina)
- Državni proračun (7)  če sredstev ni dovolj se dajatve financirajo iz državnega
proračuna
 Upravljanje
- Država neposredno prek centrov upravlja zavarovanje (CSD – javni zavodi;
ministrstvo)
 Pravice: (gre za pravice, ki izhajajo iz socialnega zavarovanja):
- Dopust (skupen izraz za dopuste, ki spadajo pod starševske pravice – očetovski,
materinski, porodniški…)
- Nadomestilo ki je vezano na ta dopust
45
- pravica do dela s krajšim DČ in do plačila prispevkov do določene starosti otroka
- pravica do plačila prispevkov zaradi zapustitve trga dela (4 ali več otrok)
- nadomestilo v času odmora za dojenje in pravica do plačila prispevkov v času odmora
za dojenje
PRAVICA DO DOPUSTA:
 Materinski dopust (19)
- Praviloma mati, izjemoma oče (22) (v primeru, da mati ne more skrbeti za otroka –
smrt) ali druga oseba (3/5; 23) (stari starši, skrbnica, skrbnik…);
- 105 dni, obvezno 15 dni (28 dni pred porodom) polne odsotnosti z dela, v vsakem
primeru po porodu 77 dni, strnjeno
- Namenjen materi, da je lahko v času poroda lahko odsotna z dela.
 Očetovski dopust (25)
- Oče (druga oseba; zakonec, izven zakonski partner, registrirana istospolna partnerka
matere oz. druga oseba)
- 30 dni (15 dni do šestega meseca in 15 dni do končanega 1.r.; polna ali delna
odsotnost, strnjeno, prvi del tudi po dnevih)
- Pravica odložena (115. člen); še vedno 90 dni (15+75)
- Namenjen je praviloma očetu, koristiti ga mora v času, ko je otrok še relativno
majhen.
- Očetu pripada 70 dni očetovskega dopusta = 20 plačanih dni in 50 dni neplačanih
 Starševski dopust (29)
- Starša, druge osebe (38), posvojitelji (39)
- Vsak od staršev po 130 dni (individualna pravica vsakega od staršev!), mati lahko
prenese 100 dni, oče vseh 130; od tega 75 dni lahko do konca 1.r.;
- Izjemoma en od staršev 260 dni (30)
- daljše trajanje (dvojčki, trojčki…, nedonošenček, posebna nega, več otrok)
- polna, delna odsotnost, strnjeno
- Pisni dogovor (različne kombinacije)- CSD, delodajalec
- Namenjen je skrbi za otroka
- Ločena pravica in individualna pravica obeh staršev, ni nujno da sta biološka starša.
Pravico lahko koristijo tudi druge osebe (posvojitelj, skrbnik, zunaj zakonski partner,
istospolni partner…)
 Delodajalec je dolžan omogočiti odsotnost z dela, obveznost obveščanja delodajalca (roke
določa z.). Delavec mora pravočasno obvestiti delodajalca.
 Tudi posvojitelji imajo enake pravice do dopusta kot starši (razen dopust pred porodom, med
porodom).
PRAVICA DO NADOMESTILA:
 Vrste: materinsko, očetovsko, starševsko
 Zakon v teh primerih določa 100% nadomestilo, nadomestilo je navzgor omejeno.
 Upravičenci (41):
- Osebe, ki imajo pravico do dopusta in so bile pred dnevom nastopa dopusta
zavarovane za starševsko varstvo
- Osebe, ki nimajo pravice do dopusta, če so bile zavarovane najmanj 12 mesecev v
zadnjih 3 letih pred uveljavljanjem pravice
 Trajanje (42):
- V času dopusta (do uveljavitve novega očetovskega D le prvih 20 dni, za preostalih 50
pa RS plačuje prispevke za s. v. od minimalne plače); predčasno preneha, če oseba
dela (48)
- Dokler traja dopust naj bi trajalo nadomestilo, razen v primeru očetovskega dopusta
(le 20 dni, ostalih 50 dni država plačuje le prispevke).
46
 Osnova (43, 44):
- Povprečna osnova, od katere so bili plačani prispevki v 12 mesecih (od predpreteklega
meseca nazaj); za osebe, ki nimajo pravice do dopusta min 55% minimalne plače v RS
(+2% min. plače za vsak mesec zavarovanja, največ 50%), z uskladitvami
 Višina (46, 47, 116, ZUJF, ZIUPTDSV):
- materinsko n. 100% osnove, ostali pa 90% osnove, 100% pa le kadar osnova ne
presega 763,06 EUR
- max dvakratnik povpr. mesečne plače v RS; min 55% minimalne plače, z
uskladitvami
 Plačevanje prispevkov za soc. v. v času prejemanja starševskih n. - upravičenci, ki nimajo
pravice do starš. D in tisti, ki jim je prenehalo delovno razmerje v času starševskega D (45)
 V času ko staršem teče delavski dopust so varovani in jim pogodba o zaposlitvi ne more
prenehati na podlagi odpovedi. Preneha lahko le v primeru, da preneha delodajalec.
PRAVICA DO DELA S KRAJŠIM DELOVNIM ČASOM IN PLAČILA

PRISPEVKOV:
 Eden od staršev, ki neguje otroka, do otrokovega 3 leta (50)
 Eden od staršev, če je otrok težje gibalno oviran ali zmerno ali težje duševno prizadet, tudi po
3. letu, do 18 leta
 Eden od staršev, ki neguje najmanj 2 otroka, do končanega 1.r. najmlajšega otroka (1 leto
neprenosljivo za vsakega od staršev)
 Krajši DČ (vsaj polovični), plača po dejanskem delu
 RS plačuje prispevke (zavarovanca in delodajalec) za s. v. za sorazmerni del minimalne plače
 Delavci in samozaposleni (sami prispevke za najmanj 20 ur)
 Eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok (če je bil
zavarovan za starš. v. ali aktivni iskalec zaposlitve vsaj 12 m v 3 letih) – pravica do plačila
prispevkov za s. v. od minimalne plače do končanega 1. r. najmlajšega otroka (52)
NADOMESTILO V ČASU ODMORA ZA DOJENJE:

 49. člen
 Mati, ki je zaposlena za polni DČ
 Odmor – 1 uro dnevno (188. člen ZDR-1)
 Potrdilo pediatra
 Do devetega meseca otrokove starosti nadomestilo v višini sorazmernega dela minimalne
plače z uskladitvami
 Do 18 meseca - plačilo prispevkov od sorazmernega dela minimalne plače z uskladitvami
POSTOPEK:
 ZUP, ZSDP-1 (56-61)
 Uveljavlja jih praviloma en od staršev, vezane so na otroka
 Roke določa zakon (60)
 Na prvi stopnji krajevno pristojni CSD (58); glede odsotnosti in dela s krajšim delovnim
časom pri delodajalcu
 Na drugi stopnji o pritožbi odloča MDDSZ
 Sodno varstvo (socialno sodišče)
SOCIALNA VARNOST OTROKA IN DRUŽINE:

 Ukrepi družbe v dobro otrok in družine:
- Storitve in stvari (zdravstvene storitve)
- Denarne dajatve iz socialnega zavarovanja (starševska nadomestila, nadomestilo za
nego bolnega otroka, družinske pokojnine)
47
- Socialne pomoči
- Družinski prejemki
- Druge socialne ugodnosti
 Družinski prejemki:
- Povečani stroški družine
- Horizontalna solidarna izravnava v družbi
- Vpliv na povečanje rodnosti?
- Univerzalni ali selektivni (gredo samo določenim skupinam družin)
- Pavšalni znesek ali različna višina
DRUŽINSKI PREJEMKI:
 ZSDP-1 (drugi del)
 Ne sodijo k socialnim zavarovanjem (ne plačujejo se prispevki), tudi ne k socialnim pomočem
 Zagotavljajo varnost dohodka ob nastanku socialnih primerov materinstva in družinskega
bremena
 Pokritje (dela) povečanih stroškov družine; preprečevanje revščine
 Zagotavljajo se:
- Ob rojstvu otroka (starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka)
- Za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka (otroški dodatek, dodatek za veliko
družino)
- Za nego in varstvo otroka s telesnimi ali duševnimi motnjami v razvoju (dodatek za
nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, delno plačilo za izgubljeni
dohodek)
STARŠEVSKI DODATEK:
 Denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do nadomestila po ZSDP-1
(63)
 77 dni od rojstva otroka – mati, pod pogojem, da imata mati in otrok stalno prebivališče v RS
in sta državljana RS (izjemoma oče)
 Od 78 do 365 dneva eden od staršev (pisni dogovor) oz. druga oseba
 Pravice nima, kdo prejema nadomestilo po ZSDP-1 ali drugem zakonu, plačilo prispevkov v
primeru 4 ali več otrok ali delno plačilo za izgubljeni dohodek; mati ali oče, če zakonec ali
zunajzakonski partner ali registrirani partner prejema nadomestilo … za istega otroka (65)
 Uveljaviti v 30 dneh pred datumom poroda, najkasneje pa v 30 dneh od rojstva otroka (sicer
zmanjšano)
 Višina: 252,04 eurov mesečno
POMOČ OB ROJSTVU OTROKA:

 Enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca (63)
 mati ali oče (druga oseba, posvojitelj), ki ima stalno prebivališče v RS in dejansko živi v RS
 Po ZUJF: povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 64% neto povprečne plače (po
določbah ZUJPS, ki se uporabljajo glede otroškega dodatka)
 280 eurov
 60 dni pred datumom poroda, najkasneje 60 dni po rojstvu otroka (po tem roku le še
posvojitelj)
 Vezano na dohodek v družini
OTROŠKI DODATEK:
 Dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka (70)
 Eden od staršev oz. druga oseba za otroka s prijavljenim prebivališčem v RS, ki dejansko živi
v RS, do 18. leta otrokove starosti
48
 OD ne pripada za otroka (ki je v delovnem razmerju oz. opravlja dejavnost, ki je v zavodu, v
rejništvu, če živi z enim staršem in preživnina ni določena)
 V 30 dneh po rojstvu otroka, lahko tudi kasneje (za naprej)
 Prizna se za dobo enega leta
 Višina se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred (le če dohodek na
družinskega člana ne presega 64% neto povprečne plače v RS za preteklo koledarsko leto); 22.
člen ZUPJS
- 30% povečanje za otroke, ki živijo v enostarševski družini
- 20% za predšolskega otroka, ki ni vključen v predšolsko vzgojo
DODATEK ZA VELIKO DRUŽINO:

 Letni prejemek, namenjen družini, ki ima v koledarskem letu vsaj en dan tri ali več otrok do
starosti 18 let, po 18. letu pa, če so starši dolžni otroke preživljati po ZZZDR
 Eden od staršev (druga oseba), pod pogojem, da ima eden od staršev in otroci skupno stalno
prebivališče v RS in dejansko živijo v RS
 Po ZUJF: povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 64% neto povprečne plače (po
določbah ZUJPS, ki se uporabljajo glede otroškega dodatka)
 Vezano na mesečni dohodek (včasih je bila ta pravica univerzalna)
 395 eur (3 otroci)
 480 eur (4 ali več otroci)
 CSD po uradni dolžnosti odloči 1x letno za prejemnike otroškega dodatka, ostali z vlogo,
kasneje CSD po uradni dol. 1x letno
DODATEK ZA NEGO OTROKA, KI POTREBUJE POSEBNO NEGO IN

VARSTVO:
 Denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, namenjen je kritju
povečanih življenjskih stroškov
 Eden od staršev ali druga oseba, ki dejansko skrbi za otroka, na podlagi mnenja zdravniške
komisije
 Pogoj je tudi otrokovo stalno prebivališče in dejansko bivanje v RS
 Pravice ni, če je otrok v zavodu
 V višini 100 eurov
 V višini 200 eurov, če gre za težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega
otroka oz. hudo bolnega otroka
 Do 18 leta, po tem pa, če so ga starši dolžni preživljati po določbah ZZZDR
 Opravičen do dodatka je tisti, ki dejansko skrbi za otroka (npr. če je otrok v zavodu, starši niso
upravičeni do dodatka).
DELNO PLAČILO ZA IZGUBLJENI DOHODEK:

 Osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev (ali druga oseba), ki zapusti trg dela ali začne
delati s krajšim delovnim časom zaradi:
- nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega
otroka
- nege ali varstva dveh ali več otrok z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju ali
zmerno oziroma težjo gibalno oviranostjo
 Eden od staršev (druga oseba), če imata otrok in eden od staršev stalno prebivališče v
Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji
 Zavod, rejništvo (ni upravičen)
 Mnenje zdravniške komisije
 734,15 eurov (oz. sorazmerni del, če dela s krajšim delovnim časom), socialno zavarovanje
(prispevke delodajalca plača RS, razen za zdr.)
 Do 18 leta, prej preneha, če ne zagotavlja ustrezne nege, če otrok umre, še 2 meseca
49
UVELJAVLJANJE IN VARSTVO PRAVIC:
 ZUP in ZSDP-1 (87-97)
 Vezane na otroka
 CSD, ministrstvo, socialno sodišče
 Denarne do 15. v mesecu
 Usklajevanje po Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v
Republiki Sloveniji (ZUTPG)
 Materialna oblika prejemkov (99)
50
1. 12. 2016 – VAJE:
Vaje na moodlu (e-vaje):

 Naštejte pogoje za starostno upokojitev v letu 2016.
 Starost 65 let (M in Ž) in najmanj 15 let zavarovalne dobe (27)
V prehodnem obdobju (do 2019) za ženske pravica do starostne pokojnine z najmanj 20
leti pokojninske dobe (+posebna doba) (2016 starost 63 let, 2017 63 let in 6 mesecev,
2018 64 let, 2019 64 let in 6 mesecev.
 Starost 60 let (M in Ž) in 40 let pokojninske dobe brez dokupa
Prehodno obdobje do 2018 (M v 2015 59 let in 40 mesece in 40 let dobe, Ž 59 let ter 39 in
4 mesece)
 Definirajte invalidnost po ZPIZ-2!

 Invalidnost po tem zakonu je podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih
ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene
v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma
ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje.
 Invalidnost se razvršča v tri kategorije:
- I. kategorija: če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega
dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti;
- II. kategorija: če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50
% ali več;
- III. kategorija: če zavarovanec ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko
pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure
dnevno oziroma če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za
manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim
časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela.
 Pri zavarovancu iz prejšnjega odstavka je invalidnost podana, če zavarovanec ni več
zmožen polni delovni čas opravljati dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan.
 Naštejte in opredelite kategorije invalidnosti!

 I. kategorija – če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela
ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti;
 II. kategorija – če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50%
ali več;
 III. kategorija – če zavarovanec ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa
opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno
oziroma če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50%
ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni
zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela.
 Kdo so upravičenci za vdovsko pokojnino?

 Vdova, vdovec, partner v zunajzakonski skupnosti, razvezani zakonec, partner v
registrirani istospolni partnerski skupnosti (7/40)
 Pogoji (54):
- Če je ob smrti zavarovanca dopolnil(a) 58 let (prehodno obdobje do 2021, letos 55
let)
51
- Če je bil(a) do njegove smrti popolnoma nezmožen(a) za delo ali je to postal(a) v
enem letu po njegovi smrti
- Če ji(mu) je po njegovi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do
družinske pokojnine, vdova/vdovec pa ima do njih dolžnost preživljanja
 Če vdova/vdovec do smrti zakonca ni dopolnil 58 let, je pa dopolnil(a) 53 leta
(prehodno obdobje do 2021, letos 50 let), pridobi pravico ko dopolni 58 let; tudi če
pridobi pravico po 2. ali 3. točki in dopolni 58 let, trajno obdrži pravico
 Razvezani zakonec, ki je ob smrti zakonca bil upravičen do preživnine; oseba, ki je
zadnja 3 leta (1 leto) pred smrtjo zakoncem živela v zunajzakonski skupnosti
 Pregled obrazcev na ZPIZ za postopek upokojitve (popis in komentar).

 Obrazec za starostno/predčasno upokojitev s strani http://www.zpiz.si/cms/?
ids=content&inf=28 se začne enako kot večina vlog za socialno varnost.
Zahtevajo se osebni podatki nato pa vloga sprašuje, zakaj vlagaš vlogo za
upokojitev (starostna ali predčasna upokojitev) oz. po katerem zakonu vlagaš
pravico do upokojitve. Ta vloga je razdeljena na 3 segmente (vlaganje pravice po
ZPIZ-1, vloga po ZPIZ-2 ali pa vloga za zahtevo predčasne upokojitve). Nato je
par odstavkov pravnega pouka. Na koncu se zahteva vpis podatkov o osebnem
računu. Prav tako vsebuje ta vloga obvestilo in seveda lastnoročni podpis ter
datum podpisa/vlaganja vloge. Poleg vsega tega je še na koncu seznam prilog, ki
so potrebne za ta obrazec za starostno/predčasno upokojitev.
STARŠEVSKO VARSTVO:
1. Zakaj je pomembno, da je urejeno tudi starševstvo?
 V primeru materinstva nastane začasna nezmožnost za delo, potreba po zdravstvenih storitvah
in potreba po nadomestilu izpadlega dohodka.
 V slovenski ureditvi se pravice do zdravstvenih storitev za porodnico in poporodno oskrbo
zagotavljajo v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja.
 Kaj pa je z denarnimi dajatvami v primeru materinstva?
Denarne dajatve se zagotavljajo v okviru zavarovanja za starševsko varstvo (posebna veja socialnega
zavarovanja) in je urejeno v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Posebne določbe
o varstvu delavcev zaradi nosečnosti in starševstva vsebuje tudi ZDR – 1.
2. Kdo so zavarovanci za starševsko varstvo?
3. Kaj je z delavcem – ali mu pogodba o zaposlitvi preneha v času porodniške odsotnosti?
4. Kdo so zavezanci za plačilo prispevkov za starševsko varstvo?
5. Katere pravice imajo zavarovanci v primeru starševskega varstva?

- pravico do starševskega dopusta,
- pravico do starševskega nadomestila,
- pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva,
- pravica do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok,
- nadomestilo v času odmora za dojenje in pravica do plačila prispevkov za socialno varnost
v času odmora za dojenje.
6. Kaj pomeni pravica do starševskega dopusta in kdaj jo zavarovanec koristi?
52
Zavarovanci imajo pravico, da v času neposredno pred porodom med njim in določeno obdobje po
njem, prenehajo opravljati delo, pridobitno dejavnost ali iskati zaposlitev. Odsotnost z dela je za
zavarovanko obvezna zaradi varovanja zdravja nosečnice in ploda.
Pravica do starševskega dopusta je pravica zavarovanca in jo je delodajalec dolžan zagotoviti. Pri tem
obstaja dolžnost delavca, da svojega delodajalca pravočasno obvesti o nameri izrabe starševskega
dopusta.
7. Naštej vrste starševskega dopusta!

 materinski dopust,
 očetovski dopust,
 starševski dopust.
Dopust je določen v koledarskih dnevih za polno odsotnost z dela.
8. Kaj je materinski dopust, komu je namenjen, kako dolgo traja?

Materinski dopust je namenjen pripravi nosečnice na porod, rojstvu otroka ter negi matere in otroka
neposredno po porodu.
Materinski dopust traja 105 koledarskih dni.
Mati obvezno koristi 15 dni.
Zavarovanka ga nastopi 28 dni pred predvidenim datumom poroda – v kolikor ga ne nastopi 28 dni
pred porodom, da ne more prenesti v obdobje po otrokovem rojstvu. Izjeme so pri prezgodaj rojenih
otrocih, nedonošenčkih.
9. Ali materinski dopust lahko koristi oče?

Oče ima pravico do materinskega dopusta, če mati:
- umre,
- zapusti otroka,
- na podlagi mnenja zdravnika specialista ali zdravnice specialistke (v nadaljnjem besedilu: zdravnik)
trajno ali začasno ni sposobna za nego in varstvo otroka.
Oče ima pravico do materinskega dopusta v obsegu kot ga ima mati, zmanjšanem za toliko dni,
kolikor je mati to pravico že izrabila, najmanj pa za 28 dni.
10. Kaj je očetovski dopust, kdo ima pravico do njega? Kdo je upravičen do starševskega dopusta?
Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 130 dni, pri čemer lahko mati na očeta
prenese 100 starševskega dopusta, 30 dni je neprenosljivih.
Oče lahko prenese na mater 130 dni dopusta.
Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta.
11. Ali je možno podaljšanje starševskega dopusta? Kaj je s starševskim dopustom v primeru
dvojčkov?
Primeri podaljšanja:
 Ob rojstvu dvojčkov se starševski dopust podaljša za dodatnih 90 dni. Starševski dopust se
podaljša za dodatnih 90 dni tudi ob posvojitvi dvojčkov ali dveh različno starih otrok do treh
let.
 Ob rojstvu več hkrati živo rojenih otrok se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega
otroka za dodatnih 90 dni. Starševski dopust se ob posvojitvi več hkrati živo rojenih otrok ali
več različno starih otrok do končanega prvega razreda osnovne šole najstarejšega otroka, v
skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih
90 dni.
 Ob rojstvu nedonošenčka se starševski dopust podaljša za toliko dni, kolikor dni je bila
nosečnost krajša od 260 dni.
 Ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša za
dodatnih 90 dni na podlagi mnenja zdravniške komisije.
53
12. Kdo vodi evidenco o izrabi dopusta, kje se zaprosi za izrabo starševskega dopusta, kako v tem
postopku sodeluje delodajalec?
13. Zakaj je potrebno v času starševskega varstva tudi nadomestilo?
14. Katere vrste nadomestil v okviru starševskega varstva poznamo?

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih je določil v 40. členu naslednje pravice do
nadomestila:
- materinsko nadomestilo,
- očetovsko nadomestilo,
- starševsko nadomestilo.
15. Kaj se zgodi, če delavcu v času trajanja dopusta preneha delovno razmerje?
16. Kaj so družinski prejemki in kaj obsegajo? Ali se jih uvršča med socialna zavarovanja?
Družinski prejemki so denarni prejemki, ki obsegajo:
- starševski dodatek,
- pomoč ob rojstvu otroka,
- otroški dodatek,
- dodatek za veliko družino,
- dodatek za nego otroka,
- delno plačilo za izgubljeni dohodek.
Družinskih prejemkov ne moremo uvrstiti med socialna zavarovanja, saj zanje ne plačujemo
prispevkov, zaradi česar se dvostransko socialno razmerje ne oblikuje – gre za neprispevni sistem.
17. Kdo je upravičen do starševskega dodatka?
18. Kaj je otroški dodatek in komu pripada?
19. Delavki se izteka starševski dopust in bi želela nekaj časa delati polovični delovni čas. Ali ji lahko
to delodajalec zavrne?
54
7. 12. 2016 – PREDAVANJA:
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE:
ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI DOHODKA V PRIMERU BOLEZNI ALI
POŠKODBE:
 Različni sistemi:
- Nacionalna zdravstvena služba
- Obvezno zdravstveno zavarovanje
 Zagotavljanje zdravstvenih storitev v naravi
 Povrnitev stroškov
- Različna zasebna zdravstvena zavarovanja razna nezgodna, doživetje…
Razlika z ostalimi zavarovanji: Najširši krog zavarovancev, pri vseh ostalih so primarne denarne
dajatve, tu pa predvsem storitve.
REPUBLIKA SLOVENIJA:
 50. člen Ustave RS določa pravico do socialne varnosti vključno z pravico do pokojnine
 51. člen Ustave RS določa pravico do zdravstvenega varstva, v zdravstveno varstvo spadajo
tudi politike države (obdavčitev cigaret, sladkih pijač…)
 Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ZZVZZ
 Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja
 Na izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja vplivajo tudi:
- Zakon o zdravstveni dejavnosti, ZZDej
- Zakon o zdravniški službi, ZZdrS
- Zakon o pacientovih pravicah, ZPacP
ZZVZZ:
 V I. delu zdravstveno varstvo
- Sistem aktivnosti, ukrepov, storitev za krepitev zdravja, preprečevanje bolezni,
odkrivanje, zdravljenje, nego in rehabilitacijo zbolelih in poškodovanih (varovanje
okolja, zdravo življenje, ozaveščanje ljudi, zgodnje odkrivanje bolezni, org. mreže
javne zdravstvene službe, zbiranje krvi, nujno zdravljenje osebam, ki niso vključene v
zdravstveno zavarovanje)
- Pravice iz zdravstvenega zavarovanja (v primeru bolezni, poškodbe, poroda, smrti)
 V II. delu zdravstveno zavarovanje:
- Obvezno zavarovanje (zavarovane osebe, pravice iz obveznega zavarovanja, viri
sredstev, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, urejanje odnosov med
zavodom in zdravstvenimi zavodi ter zasebnimi zdravstvenimi delavci, uveljavljanje
pravic iz zdravstvenega zavarovanja, povrnitev škode); nosilec Zavod za zdravstveno
zavarovanje Slovenije
 Zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela
 Zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni
- Prostovoljno zavarovanje (dopolnilno, nadomestno, dodatno, vzporedno); izvajajo
zavarovalnice (61 in nasl.)
 Vse zavarovalnice morajo vse sprejeti (ne da bolj rizičnih ne), premije morajo biti iste. Med
zavarovalnicami se letno nato izravnava.
 Dodatno  zavarujemo za nadstandardne storitve
 Nadomestno  tisti, ki niso vključeni v obvezno
 Dopolnilno  osnovno krije na primer 85% pri gripi, dopolnilno krije razliko, kmi ni krita iz
obveznega.
 Vzporedno  da dosežeš neke pravice pod drugimi pogoji kot pri obveznem
55
ZAVAROVANE OSEBE:
 Zavarovanci (15. člen) kartica zdravstvenega zavarovanja
- Aktivni zavarovanci
- Prejemniki različnih socialnih dajatev
- Druge osebe s stalnim preb. v RS (same plačujejo p.)
- Državljani RS in tujci z d. za stalno p., ki imajo po ZUPJS pravico do plačila
prispevkov
 Družinski člani (če imajo stalno preb. v RS), 20.-22. člen ZZVZZ
- Ožji
- Širši
 Zavarovanci samo za poškodbe pri delu in poklicne bolezni/poškodbe pri delu
- študenti, volonterji, postranska dej., začasno delo, kratkotrajno delo (17)/reševalne
akcije, mladinski tabori, civilna zaščita, rezervni sestav policije, gasilci, gorska
reševalna,… (18).
DOPOLNILNO ZAVAROVANJE:
Vsi plačujejo enoten znesek, ni tako kot pri obveznem, kjer se meri od plače  ni pravično.
FINANCIRANJE:
 Prispevki zavarovancev (ne pa družinskih članov!), delodajalcev, države idr.
 Osnova (pri aktivnih osebah enaka osnovi za plačilo prispevkov za PIZ, pri ostalih od
pokojnin, nadomestil, ostalih prejemkov, pri tistih, ki si sami plačujejo – 25% povprečne plače
v RS)
 Višina prispevka (ZPSV, tudi ZZVZZ)
 Različen obseg pravic, različni prispevki
 Neplačilo prispevkov (78a ZZVZZ)
 Problemi financiranja
ZDRAVSTVENI PRIMERI:
 Bolezen, poškodba (v zvezi z delom ali izven dela) in materinstvo - kratkotrajna narava
 Nastop zdravstvenega primera – povečanje stroškov in/ali izguba dohodka
 Bolezen (od znotraj povzročena telesna ali duševna motnja) in poškodba (od zunaj povzročena
telesna motnja v delovanju človeškega telesa)
 Načelo samoodgovornosti
 Načelo solidarnosti
- Prispevanje po finančnih zmožnostih, prejemanje glede na potrebe
 Povečani stroški + izpad dohodka
 Vsaka bolezen ne pomeni nekih upravičenj – katera bolezen potrebuje zdravnika? (npr. vsak
kašelj ne, pretiravanje, ravnanje v skladu z navodili za zdravljenje - da se oseba dejansko, na
pravilen način in hitro pozdravi).
PRAVICE IN OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA:

 13. člen ZZVZZ:
- Plačilo zdravstvenih storitev (?) ''zagotovitev zdravstvenih storitev'' – zavodi jih plača
izvajalcu.
- Nadomestilo plače med zač. zadr. od dela
- Povračilo potnih stroškov
- Dajatve v naravi (zdravstvene dajatve)
- Storitvene
- Stvarne (zdravila, očala…)
 Dajatve v denarju
56
8. 12. 2016 –VAJE:
1. Naštej sisteme zagotavljanja zdravstvenega varstva
2. Kako je urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje in kaj ureja?

 Obvezno zdravstveno zavarovanje je urejeno v zakonu in sicer predvsem v Zakonu o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) in ne določa samo zdravljenja,
temveč tudi sistem preprečevanja bolezni, zgodnjega odkrivanja, spodbujanje zdravih
življenjskih navad, varovanje okolja …..
 Na izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja vplivajo tudi drugi zakoni:
- Zakon o zdravstveni dejavnosti,
- Zakon o zdravniški službi,
- Zakon o opravljanju zdravstvenih poklicev v Republiki Sloveniji za državljane drugih držav
članic EU,
- Zakon o pacientovih pravicah.
3. Kdo so zavarovanci?
Zavarovance obveznega zdravstvenega zavarovanja lahko razvrstimo v štiri skupine in sicer:
- aktivni zavarovanci – osebe v delovnem razmerju,
- prejemniki različnih socialnih dajatev – brezposelne osebe, prejemniki pokojnin,
- druge osebe z dohodkom,
- državljani Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.
4. Zakaj ime obvezno zdravstveno zavarovanje?

Obrazec M1 – prijava podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju,
zavarovanju za starševsko varstvo in zavarovanju za primer brezposelnosti.
Delodajalec mora zaposlenega obvestiti o prijavi v zavarovanje v roku 15 dni od nastopa dela -
izročiti mu mora fotokopijo prijave – 2. odst. 11. člena ZDR – 1.
Postopek prijave delodajalec izvede v skladu z navodili Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije
in kot je določeno v Pravilniku o obrazcih prijav podatkov o pokojninskem in invalidskem ter
zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo in zavarovanju za primer
brezposelnosti.
Delodajalci mora z obrazcem M-3 sporočati vse spremembe podatkov, z obrazcem M-2 pa izvedejo
odjavo iz zavarovanja.
Zdravstveno zavarovanje zagotavlja ustrezno zdravstveno in socialno varnost v času bolezni ali
poškodbe, saj pokriva tveganje v primerih, ko zbolimo, se poškodujemo ali imamo kakšne druge
zdravstvene potrebe.
Osnovna lastnost obveznega zdravstvenega zavarovanja je, da so pravice vsakega posameznika ali po
njem zavarovanega družinskega člana vezane na prijavo v zavarovanje in na plačilo ustreznega
prispevka.
Prijavo v zavarovanje vloži zavezanec za prijavo na predpisanem obrazcu pri katerikoli prijavno –
odjavni službi ZZZS, ki delujejo na 45 lokacijah po vsej Sloveniji.
S prijavo v zavarovanje lahko oseba zavaruje tudi svoje družinske člane, če izpolnjujejo v Zakonu o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, določene pogoje.
5. Obrazci delodajalca v primeru zaposlitve:

- napotnica za predhodni preventivni zdravstveni pregled,
- napotnica za usmerjevalni obdobni in drugi usmerjevalni preventivni zdravstveni pregled.
57
6. Kaj so zdravstveni primeri?
ZZVZZ in Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja so določila, da ima zavarovana oseba
pravico do:
- preventivnih zdravstvenih storitev,
- ambulantnega zdravniškega in zobozdravniškega zdravljenja,
- bolnišničnega zdravljenja,
- medicinske oskrbe v socialno zdravstvenih zavodih,
- zdravljenja in nege na domu,
- zdravil,
- obvezilnega materiala,
- medicinsko tehničnih pripomočkov,
medicinske rehabilitacije,
- zdravljenja v tujini.
Preventivne zdravstvene storitve se izvajajo v treh vrstah:

- primarna preventiva,
- sekundarna preventiva,
- terciarna preventiva.
7. V primeru, da se delavec poškoduje na delovnem mestu – kaj mora storiti delodajalec? Ali je
razlika, če je delavec bolan in javi delodajalcu svojo odsotnost ali če pride pri delodajalcu do
poškodbe pri delu?
8. Zavarovane osebe imajo pravico do naslednjih denarnih dajatev iz obveznega zdravstvenega

zavarovanja:
- denarnega nadomestila med začasno zadržanostjo od dela,
- povrnitve potnih stroškov,
- plačilo zdravstvenih storitev.
Delodajalčeva odgovornost je blažja pri bolezni ali poškodbi zunaj dela, saj znaša višina nadomestila
le 80% delavčeve plače v zadnjem mesecu, v kolikor gre za poškodbo pri delu – je nadomestilo 100%.
V nekaterih primerih nastopi dolžnost ZZZS že od prvega dne odsotnosti, denimo pri presaditvi živega
tkiva v korist druge osebe, zaradi posledic dajanja krvi …
9. Kako se določi višina denarnega nadomestila?

Izplačevanje denarnega nadomestila zavarovancu se lahko tudi zadrži, če se ugotovi, da se
neutemeljeno ne odzove na vabilo zdravnika, ne ravna po zdravniških navodilih, odpotuje iz kraja
stalnega bivališča, onemogoči kontrolni obisk osebi ZZZS.
10. Praviloma o pravicah zavarovane osebe odloča izbrani osebni zdravnik.

Le v nekaterih primerih je potrebna odločitev zdravnika, ki ga imenuje upravni odbor ZZZS –
imenovani zdravnik.
Imenovani zdravnik odloča o:
- napotitvi na zdraviliško zdravljenje na predlog izbranega osebnega zdravnika ali
bolnišničnega zdravnika,
o upravičenosti zahteve za medicinsko tehnični pripomoček,

- pravici do zahtevnejših medicinsko – tehničnih pripomočkov,
- upravičenosti do zdravljenja v tujini.
Pregled vzorca odločbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Tudi v postopku ugotavljanja začasne nezmožnosti, ki presega 30 dni, in v ostalih primerih, ko
bremeni denarno nadomestilo ZZZS, se zahteva odločitev imenovanega zdravnika, ki ga imenuje
upravni odbor ZZZS.
58
59
14. 12. 2016 – PREDAVANJA:
ZDRAVSTVENE DAJATVE:
 ZZVZZ, Pravila kakovost in gospodarnost
 Preventivne zdravstvene storitve
 Ambulantno (zdravniško in zobozdravstveno) zdravljenje
 Bolnišnično zdravljenje
 Medicinska oskrba v socialno-varstvenih zavodih
 Zdravljenje in nega na domu
 Zdravila
 Obvezilni material
 Medicinsko-tehnični pripomočki
 Medicinska rehabilitacija
 Zdravljenje v tujini
 Doplačila
DENARNE DAJATVE:
 Denarno nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela
- Aktivni zavarovanci
- Pravica do odsotnosti z dela (obvesti delodajalca; tudi samozaposleni)
- Do 30 delovnih dni nadomestilo plače v breme delodajalca
- Nad 30 delovnih dni v breme ZZZS; nad 120, recidiv (razen p. p. d.)
- Od prvega dne ZZZS (29/1)
- Izplačuje delodajalec, možnost zahtevati od ZZZS (137/10 ZDR-1)
- Pri delavcih ni čakalnih dni: samozaposleni – 30 dni sami
- Osnova (povpr. mesečna plača in nadomestilo oz. povprečna osnova za plačilo
prispevkov v preteklem koledarskem letu)
- Trajanje (34); predčasno prenehanje , zadržanje (35)
- Višina; ne manj od zajamčene plače, ne več kot plača
 Povrnitev potnih stroškov (39)
 Oseba je upravičeno odsotna šele, ko dobi bolniški list.
NADOMESTILO:
60
P. UVELJ. PRAVIC DO ZDRAVST. DAJATEV:
 Pravica do proste izbire zdravnika (80)
 Izbrani osebni zdravnik – vratar v svet zdravstvenih storitev
 Tudi izbrani zobozdr., gin., otroški
 Pravica do izbire osebnega zdravnika, dolžnost sprejeti, izjeme,
 Neomejen prvi dostop do izbranega zdravnika; nj. vloga
 Imenovani zdravnik (zdravil. z., medic. prip. predčasno )
 Enake pravice do dostopa do vseh Z storitev
 Pravica do primerne, kakovostne in varne Z storitve, do spoštovanja P časa, do obveščenosti,
odločanja o zdravljenju, zasebnosti (ZPacP)
 P do drugega mnenja (le sek. in terc., 1x, pogovor, pri istem I)
 Dolžnost ravnati po navodilih (sankcije)
 Kršitve (postopek), zastopnik pacientovih pravic
 Do 30 dni osebni, nato pa imenovani zdravnik
P. UVELJ. PRAVIC DO DENARNIH DAJATEV:

 Izbrani osebni zdravnik – o začasni zadržanosti od dela do 30 delovnih dni (potrdilo o
upravičeni zadržanosti od dela)
 Zavarovanec in delodajalec – v 3 delovnih dneh presoja
 Nad 30 delovnih dni in ostali primeri – imenovani zdravnik (odločba o začasni zadržanosti od
dela)
 Pritožba (5 delovnih dni)
 Zdravniška komisija
 Sodno varstvo
SOCIALNO VARSTVO:
SPLOŠNO:
 Sistem socialne pomoči je subsidiarne pravne narave (varov. mreža)
 Financiranje: državni proračun ali proračun lokalnih skupnosti
 Upravičenost odvisna od dohodkovnega in premoženjskega stanja posameznika in družine
 Dajatve so individualizirane
 Posameznik ima subjektivno pravico/pravni zahtevek do socialne pomoči (ob izpolnjevanju
pogojev)
 Praviloma državljanom, tujcem, ki so dol. dobo v D.
 Enostransko socialno pravno razmerje
 Splošna, kategorična, izredna/v denarju, v naravi (stvari, storitve)
REPUBLIKA SLOVENIJA:
 Ustava soc. pomoči ne omenja, a iz odločb US izhaja, da se pravica do socialne varnosti
uresničuje tudi prek sistema socialne pomoči
 ZDSS-1 socialnovarstvene dajatve nedvomno uvršča v sistem socialne varnosti (58. člen in 5.
točka prvega odstavka 7. člena)
 Zakonodaja ureja:
- Socialnovarstvene prejemke (denarne socialne pomoči)
- Socialnovarstvene storitve
ZAKONSKA UREDITEV:
 Zakon o socialno varstvenih prejemkih, ZVarPre (UL RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13)
- Denarna socialna pomoč
- Varstveni dodatek
61
 Zakon o socialnem varstvu, (UL RS, št. 54/92 s spremembami in dopolnitvami)
- Socialnovarstvene storitve
(Pravilnik o standardih in normativih SV storitev)
 Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ZUPJS (UL RS, št. 62/10, 40/11, 14/13,
99/13)
 Zakon o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS (UL RS, št. 114/06 s
spremembami in dopolnitvami)
SOCIALNOVARSTVENI PREJEMKI:
 Splošna denarna socialna pomoč (sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v
višini, ki omogoča preživetje)
- Upravičenci (drž. RS s stal. preb. v RS; tujci z dovolj. za stalno preb. s stalnim preb. v
RS; načelo subsidiarnosti , objekt. r., izključitveni r., krivdni razlogi
- Določitev višine (osnovni znesek minimalnega dohodka - 288,81 (269,20) eur; načelo
individualnosti; družina; lastni dohodek, premoženje, prihranki; ne več kot..)
- Trajanje pravice (do 3m, do 6 m, 1 leto, trajna)
- Dogovor (35); delovne obveznosti (42)
 Dodatek za pomoč in postrežbo (32)
 Izredna denarna socialna pomoč (33, 34)
 Posebna oblika izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana (34.a ZSVarPre);
kot pomoč pri kritju stroškov pogreba (34.b); s 1.1.2014
 Varstveni dodatek (sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem
obdobju in niso stroški za minimalne življenjske potrebe); (49)
 Prepoved obremenitve in odtujitve (53), omejitev dedovanja (39 ZSVarPre-C)
ZUPJS:
 CSD odločajo po tem z. o pravici do naslednjih denarnih prejemkov:
- Otroški dodatek
- Denarna socialna pomoč
- Varstveni dodatek
- Državna štipendija
 In o pravici do nasl. subvencij in plačil:
- Znižanje plačila vrtca
- Dodatna subvencija malice in kosila za učence in dijake
- Subvencija kosila za učence
- Oprostitev plačil socialnovarstvenih storitev
- Prispevek k plačilu družinskega pomočnika
- Subvencija najemnine
- Pravica do kritja razlike do poln vrednosti zdravstvenih storitev
- Pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje
UVELJAVLJANJE PRAVIC:
 Način ugotavljanja materialnega položaja
- Osebe, ki se upoštevajo (10. člen) in ne upoštevajo (11. člen)
- Dohodek (12. -16. člen) in premoženje (17. 19. člen)
 Meje dohodkov, ki so pogoj za pridobitev in višino pravic iz j. sredstev – glede na mesečno
povpr. neto plačo v RS za prejšnje leto (za d. s. p. in v. d. v ZSVarPre)
 enotni postopek
- CSD (krajevno pristojen po ZSV), ZUP, specialne določbe v tem z.
- Enotna vloga, obrazec, ena odločba
- O pritožbi odloča MDDSZEM, nato socialni spor
 Sprememba okoliščin in neupravičeno priznana pravica
62
 Centralna zbirka podatkov o pravicah iz j. sredstev; pridobivanje podatkov iz obstoječih zbirk
podatkov (51)
SOCIALNOVARSTVENE STORITVE:
 Socialna preventiva
 Odpravljanje socialnih stisk in težav (11. člen ZSV):
- Svetovanje posamezniku
 Prva socialna pomoč
 Osebna pomoč (svetovanje, urejanje, vodenje)
- Pomoč družini
 Pomoč za dom
 Pomoč na domu (socialna oskrba na domu in mobilna pomoč)
 Socialni servis (ni j. služba)
- Institucionalno varstvo
- Organizirana skrb z vodenjem in varstvom ter zaposlitvijo pod posebnimi pogoji
- Pomoč delavcem
- Pravica do izbire družinskega pomočnika
SV STORITVE:
 Upravičenci
 Izvajalci
- Mreža javne službe (javni socialno-varstveni zavodi ter koncesionarji)
- Pr. in fiz. osebe, ki pridobijo dovoljenje za delo
 Plačilo storitev (100 ZSV)
- Storitve socialne preventive, prve socialne pomoči in institucionalnega varstva v
socialno varstvenih zavodih za usposabljanje so brezplačne
- Prejemniki trajne soc. pomoči in prejemniki nadomestila za invalidnost so oproščeni
(razen instituc. v.)
- Možna delna ali celotna oprostitev plačila storitve; prepoved odtujitve in obremenitve
nepremičnine
- Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev
63
JANUAR 2017 – SEMINARJI:
OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE:

ZDRAVSTVENO VARSTVO – 3. ČLEN ZZVZZ:
 Republika Slovenija z ukrepi gospodarske, ekološke in socialne politike ustvarja pogoje za
uresničevanje zdravstvenega varstva in nalog pri krepitvi, ohranitvi in povrnitvi zdravja ter
usklajuje delovanje in razvoj vseh področij s cilji zdravstvenega varstva.
 Občina in mesto v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi zagotavljata pogoje za
uresničevanje zdravstvenega varstva na svojem območju.
 Podjetja, zavodi, druge organizacije in posamezniki so pri opravljanju in načrtovanju svoje
dejavnosti dolžni zagotavljati pogoje za uresničevanje zdravstvenega varstva z razvijanjem in
uporabo zdravju in okolju neškodljivih tehnologij ter z uvajanjem ukrepov za varovanje in
krepitev zdravja pri njih zaposlenih delavcev in varovancev.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – 12. ČLEN ZZVZZ:

 Zdravstveno zavarovanje je obvezno in prostovoljno.
 Obseg obveznega zdravstvenega zavarovanja določa ta zakon.
 Nosilec obveznega zavarovanja po tem zakonu je Zavod za zdravstveno zavarovanje
Slovenije.
 Prostovoljno zdravstveno zavarovanje izvajajo zavarovalnice.
PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA:

 Dopolnilno zavarovanje, ki krije razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki jih
obvezno ne krije v celoti
 Prostovoljna zavarovanja za večji obseg pravic ali višji standard storitev ter za dodatne
pravice
NALOGE ZAVODA:
 Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja.
 Sklepanje pogodb z izvajalci zdravstvenih storitev in dobavitelji medicinskih pripomočkov.
 Izvajanje mednarodnih pogodb.
 Finančno poslovanje.
 Opravljanje drugih strokovnih, nadzornih in adm. nalog.
 Dajanje pravne in druge strokovne pomoči zavarovanim osebam.
UPRAVLJANJE ZAVODA:
Skupščina (predstavniki delodajalcev in zavarovancev)
• Upravni odbor (predstavniki delodajalcev, zavarovancev, delavcev zavoda)
Poslovodni organ Zavoda je direktor.
Po območjih se lahko ustanovijo območni sveti – imamo jih 10 (predstavniki zavarovancev in
delodajalcev).
SKUPŠČINA ZZZS:
25 PREDSTAVNIKOV ZAVAROVANCEV:
 15 predstavnikov aktivnih zavarovancev
 7 predstavnikov upokojencev
 2 predstavnika invalidov
 1 predstavnik kmetov
20 PREDSTAVNIKOV DELODAJALCEV:
64
 16 predstavnikov delodajalcev
 4 predstavniki vlade Republike Slovenije
UREJANJE OBVEZNIH ZDRAVSTVENIH ZAVAROVANJ:

VLAGANJE PRIJAV V ZAVAROVANJE:
Na ZZZS se istočasno vloži prijava v vsa obvezna socialna zavarovanja, za katera so izpolnjeni pogoji
po različnih predpisih:
 zdravstveno zavarovanje;
 pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
 zavarovanje za primer brezposelnosti;
 starševsko varstvo.
POSTOPEK:
 Od 1.1.2016 dalje je obvezno elektronsko vlaganje prijav/odjav/sprememb (v Vem).
 Izjeme: zavezanci, ki so fizične osebe (npr. samoplačniki, kmetje) in nosilci zavarovanja za
prijavo družinskih članov.
ZAVEZANCI:
 Zavezanci so pravne in fizične osebe, ki morajo vložiti prijavo v zavarovanje in plačevati
prispevke.
 Zavezanci za prijavo družinskih članov so nosilci zavarovanja (starš, zakonec …). Prispevki
zanje se ne plačujejo.
ZAVEZANCI ZA VLAGANJE PRIJAV V OZZ:

 1. delodajalci;
 2. samozaposleni, družbeniki, kmetje, verski uslužbenci;
 3. osebe, ki so na območju Republike Slovenije v delovnem razmerju pri mednarodnih
organizacijah in ustanovah; osebe, ki so zaposlene pri delodajalcu s sedežem v tujini;
 4. osebe, ki so prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje;
 5. ZPIZ;
 6. ZZZS;
 7. ZRSZ;
 9. stečajni in likvidacijski upravitelji;
 11. CSD;
 12. Ministrstvo za obrambo;
 13. občine;
 14. zavodi za prestajanje zaporne kazni, bolnišnice.
DELODAJALCI:
Za prijavo oseb, ki imajo z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, velja poseben rok:
delodajalec mora pri Zavodu vložiti prijavo PRED ZAČETKOM OPRAVLJANJA DELA !
(ZMEPIZ-1)
Splošni rok je 8 dni.
ZAVAROVANE OSEBE:
 Zavarovanci
 Družinski člani
ZAVAROVANCI:
 Osebe v delovnem razmerju
 Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost
65
 Družbeniki osebnih družb, družb z omejeno odgovornostjo in ustanovitelji zavodov, ki so
poslovodne osebe
 Kmetje
 Vrhunski športniki in šahisti
 Upokojenci
 Brezposelne osebe z nadomestilom
 Prejemniki trajne denarne pomoči in begunci
 Upravičenci po predpisih o starševskem varstvu
 Osebe, zaposlene pri tujem delodajalcu brez zavarovanja
 Prejemniki nadomestila po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih odraslih
oseb
 Otroci do 18. leta starosti, ki se šolajo in ne morejo biti zavarovani kot družinski člani
 Poklicni rejniki
 Družinski pomočniki
 Uživalci invalidnin, priznavalnin
 Priporniki, zaporniki
*********************************************************
 Državljani RS in tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje, ki jim je priznana pravica do plačila
prispevkov
 Osebe s stalnim bivanjem v RS, če ne izpolnjujejo pogojev za druga zavarovanja in si same
plačujejo prispevek
ZAVAROVANCI – SAMOPLAČNIKI:
Osebe s stalnim prebivališčem v RS, ki ne morejo biti zavarovane po nobeni drugi pravni podlagi, se
MORAJO vključiti v obvezno zdravstveno zavarovanje in si plačevati prispevke (22, 95 EUR
mesečno).
Če se na vbilo ne odzovejo, Zavod odloči o lastnosti zavarovanca v upravnem postopku.
DRUŽINSKI ČLANI:
Ožji
 Zakonec
 Otroci (tudi otroci v postopku posvojitve)
 Zunajzakonski partner (2 leti ali skupni otrok)
 Razvezani zakonec (preživnina)
Širši
 Pastorki
 Vnuki, bratje, sestre in drugi otroci brez staršev
 Starši (trajno nezmožni za delo)
Preživljanje in skupno gospodinjstvo.
OTROCI – POGOJI ZA ZAVAROVANJE:

 Otrok je lahko zdravstveno zavarovan do 18. leta starosti, kasneje pa le, če se šola- vendar
najdlje do dopolnjenega 26. leta.
 Otrok, ki postane popolnoma in trajno nezmožen za delo do 18. leta starosti ali do konca
rednega šolanja, lahko ostane zavarovan kot družinski član- če prejema nadomestilo, pa je sam
zavarovanec.
POSEBNI PRIMERI ZAVAROVANJA PO 17. IN 18. ČLENU ZZVZZ:

Obvezno se zavarujejo osebe, ki so že vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje kot zavarovanci
ali družinski člani- povečano tveganje.
 Za poškodbe pri delu in poklicne bolezni (študentsko delo; delo za plačilo v okviru drugih
pravnih razmerij; kratkotrajno, začasno in občasno delo; dejavnost kot postranski poklic itd.)
66
 Za poškodbe pri delu (gasilci, gorski reševalci itd.)
DIJAKI IN ŠTUDENTJE NA ZAČASNIH ALI OBČASNIH DELIH:

Prijavo v OZZ vloži organizacija, ki posreduje delo (študentski servis), zato je tudi zavezanec za
plačilo prispevka.
 Plačilo prispevka delodajalca za poškodbo pri delu in poklicno bolezen po stopnji 0,53% od
plačila
 Plačilo prispevka zavarovanca po 55.a členu ZZVZZ v višini 6,36% od plačila (izjema- pri
ostalih oblikah dela po 17. členu ZZVZZ plača prispevek zavarovanec sam).
PRAVICE V OBVEZNEM ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU:

OBSEG PRAVIC:
Odvisen od zavarovalnega statusa, na katerega so vezane prispevne stopnje.
Zavarovanje za bolezen in poškodbe izven dela:
 Zavarovanje za vse pravice (npr. zaposleni)
 Zavarovanje za storitve in potne stroške (npr. upokojenci)
 Zavarovanje za nadomestilo plače (kmetje)
 Zavarovanje za pravice z omejitvami (zaporniki)
Zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen
OBSEG PRAVIC- 78. A ČLEN ZZVZZ:

Zavarovancem, ki so sami zavezanci za plačevanje prispevkov (s.p.ji, kmetje, družbeniki, poklicna
dejavnost, samoplačniki itd.) se v času, ko nimajo plačanih prispevkov, zadržijo pravice do
zdravstvenih storitev in denarnih dajatev. Do takrat lahko uveljavljajo le nujno zdravljenje.
Omejitev velja tudi za družinske člane, vendar ne za otroke !
PRAVICA DO ZDRAVSTVENIH STORITEV:

OBSEG PRAVIC- DELEŽ IZ OZZ:
 Deleži se gibljejo v razponu od 10% do 100%. Pokrivanje v celoti:
 Preventivni programi, zdravljenje otrok in mladine, zdr. varstvo žensk, poškodbe pri delu,
nekatere diagnoze, NMP, zdravljenje na domu in v zavodu, zdravila in živila za posebne
zdravstvene namene s P in V liste za otroke, zdravila s P liste v določenih primerih,
medicinski pripomočke v določenih primerih, živila za posebne zdravstvene namene pri
vrojenih motnjah presnove, sobivanje staršev v zdr. zavodu do 5. leta starosti otroka…..
ZDRAVSTVENE STORITVE V OSNOVNI DEJAVNOSTI:

 splošna ambulantna dejavnost
 patronažna nega na domu
 reševalni prevozi
 nujna medicinska pomoč
 fizioterapija
 zdravljenje in nega v DSO in zavodih
 preventivni program
ZDRAVSTVENE STORITVE V ZOBOZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI:

 Zdravljenje zobnih in ustnih bolezni
 Zobnoprotetične storitve
 Odstranjevanje zobnega kamna in oblog- do 18. leta starosti
 Ortodontsko zdravljenje pri srednji, težji ali zelo težki obliki nepravilnosti zob in čeljusti
 Preventivni program
67
ZDRAVSTVENE STORITVE SPECIALISTIČNO AMBULANTNE,
BOLNIŠNIČNE IN TERCIARNE DEJAVNOSTI:
 Specialistični pregledi
 Bolnišnično zdravljenje (diagnostika in zdravljenje, nastanitev, prehrana, zdravila,
pripomočki)
 Storitve klinik in inštitutov (najzahtevnejše storitve diagnostike in zdravljenja)- terciarna
dejavnost
ZDRAVILIŠKO ZDRAVLJENJE:
 Zdraviliško zdravljenje pomeni rehabilitacijo po bolezni, kirurškem posegu ali po poškodbi, ki
se izvaja s souporabo naravnih zdravilnih sredstev.
 Zavarovane osebe so do tega zdravljenja upravičene pri zdravstvenih stanjih, določenih v
predpisih.
 Dodatni pogoj: pričakuje se povrnitev funkcionalnih sposobnosti.
OSTALE STORITVE:
 Sobivanje staršev pri otroku v bolnišnici (do 5. leta starosti vedno; usposabljanje za kasnejšo
rehabilitacijo na domu)
 Obnovitvena rehabilitacija invalidov
 Zdravstveno letovanje otrok
IZBIRA ZDRAVNIKA V OSNOVNI ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI:

Zavarovanci izbiramo splošnega zdravnika, zobozdravnika in ginekologa.
Kaj mora zagotavljati splošni zdravnik: preventivne storitve, diagnostiko, zdravljenje, napotovanje k
specialistom, predpisovanje zdravil in medicinskih pripomočkov, izdajo potrdil za uveljavljanje potnih
stroškov, izdajo potrdil o upravičeni zadržanosti od dela.
ZDRAVLJENJE PRI SPECIALISTU ALI V BOLNIŠNICI:

Dostop samo z napotnico splošnega zdravnika. Izjeme:
 NMP in nujno zdravljenje
 Pregled pri okulistu zaradi ugotavljanja vida
 Pregled in zdravljenje pri psihiatru
 Pregledi zaradi odkrivanja kontaktov pri tuberkulozi in spolno prenosljivih bolezni
ZDRAVILA:
 Pravica so zdravila, razvrščena na pozitivno in vmesno listo.
 Za nekatera je določena najvišja priznana vrednost (v terapevtski skupini je več zdravil z
različnimi cenami).
 Za nekatera so uvedene strokovne omejitve predpisovanja.
 Beli recept- zavarovanci sami plačajo zdravilo.
ŽIVILA ZA POSEBNE ZDRAVSTVENE NAMENE:

 Živila s prilagojeno sestavo hranil pri vrojenih motnjah presnove- plačilo v celoti, P lista.
 Živila za otroke z alergijami in težkimi oblikami intolerance na hrano- plačilo med 50% in
95% cene, V lista
 Živila za prehransko podporo določenih bolnikov- plačilo v razponu, V lista.
MEDICINSKI PRIPOMOČKI:
 Proteze udov, estetske proteze
 Ortoze za stabilizacijo udov, hrbtenice, čevlji
68
 Vozički in ostali MP za gibanje, hojo….
 Električni stimulatorji in ostali aparati
 Blazine proti preležaninam
 Kilni pasovi
 Sanitarni pripomočki
 MP za sladkorne bolnike
 MP za oskrbo stom
 Obvezilni materiali
 MP za izboljšanje vida
 Za vse MP so določena zdravstvena stanja, ki so pogoj za predpis na naročilnico.
 MP se v glavnem prejmejo v last, nekateri pa se izposodijo (postelje, hodulje itd.)
 Za vse je določena najvišja cena.
 Za vse je določena trajnostna doba.
 Prevzamejo se pri pogodbenih dobaviteljih.
PRAVICA DO NADOMESTILA PLAČE:

NADOMESTILO PLAČE:
Pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela imajo zavarovanci, ki so:
 v delovnem razmerju
 samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost
 lastniki zasebnih podjetij
 vrhunski športniki, šahisti
 kmetje, ki so vključeni v pokojninsko zavarovanje.
V BREME ZZZS OD 30. DELOVNEGA DNE. IZJEME:

 Nega družinskega člana
 Darovanje krvi (1 dan)
 Poškodbe (18. člen ZZVZZ: civilna zaščita, prostovoljni gasilci, gorski reševalci itd.)
 Recidiv (krajši bolniški stalež do 30 dni, ki bremeni delodajalca- prekinitev do 10 dni zaradi
iste bolezni ali poškodbe izven dela, nadaljnje nadomestilo bremeni ZZZS)- 137. člen ZDR-1
 Seštevek 120 dni izplačanih nadomestil do 30 dni v breme delodajalca v koledarskem letu-
nadaljnje nadomestilo bremeni ZZZS- 137. člen ZDR-1
VIŠINA NADOMESTILA PLAČE:

 Osnova: povprečna mesečna plača in nadomestila v predhodnem koledarskem letu.
 Odmerni odstotek se giblje od 70% do 100% osnove.
 Nadomestilo ne more biti manjše od zajamčene plače (237,73 EUR) in ne od plače, ki bi jo
zavarovanec dobil, če bi delal.
IZPLAČEVANJE NADOMESTIL DELAVCEM V DELOVNEM

RAZMERJU:
Povračilo delodajalcu
 Izplačal delavcem plače in nadomestila
 Zahtevek in BOL
 Nakažemo delodajalcu
Direktno izplačilo
 Ni izplačal
 Izjava delodajalca
 BOL
 Nakažemo delavcu
69
10. ODSTAVEK 137. ČLENA ZDR-1:
Če delodajalec delavcem ne izplača plač in nadomestil plač v zakonsko določenem ali pogodbeno
dogovorjenem roku, ZZZS izplača neposredno delavcu zapadlo neizplačano nadomestilo plače iz 3.
oz. 4. odstavka tega člena, ki se izplača v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. ZZZS izvede
izplačilo na podlagi zahteve delodajalca, ki jo je ta dolžan vložiti v osmih dneh po preteku meseca, v
katerem je nadomestilo plače zapadlo v plačilo oz. na podlagi zahteve delavca, ki jo ta lahko vloži, če
v osemdnevnem roku ne prejem pisnega obvestila delodajalca o njeni vložitvi.
PRAVICA DO POTNIH STROŠKOV:

POTNI STROŠKI- POGOJI:
 Zavarovane osebe imajo pravico do povračila potnih stroškov, kadar morajo potovati v drug
kraj in uveljavljajo zdravstvene storitve iz 1., 2. in 3. točke 23. člena ZZVZZ.
 Pravica do najbližjega ustreznega izvajalca v Sloveniji.
POTNI STROŠKI- OBRAČUN:

 Prevozni stroški: javni prevoz ali kilometrina (10% cene za liter goriva) do najbližjega
izvajalca.
 Dnevnice: če je potovanje trajalo več kot 12 ur. 60% dnevnice v javni upravi.
 Prenočevanje- znesek omejen.
Odbitek: 3% minimalne plače za koledarski mesec neodvisno od števila potovanj.
ZDRAVLJENJE V TUJINI:
Pravice med začasnim bivanjem
Pravica do načrtovanega zdravljenja
ZDRAVSTVENE STORITVE MED ZAČASNIM BIVANJEM V TUJINI:

 Države EU, EGP in Švicarska konfederacija:
nujne in potrebne zdravstvene storitve. Evropska kartica.
 Meddržavne pogodbe o socialnem zavarovanju- Republika Makedonija, Bosna in
Hercegovina, Republika Srbija, Črna gora in Avstralija: nujne storitve in nujna medicinska
pomoč.
Evropska kartica.
 Druge države: zavarovana oseba plača vse stroške sama, povračilo za nujne storitve po
slovenskih cenah.
NAČRTOVANO ZDRAVLJENJE V TUJINI- ZZVZZ:

 44. a člen – Izčrpane možnosti zdravljenja.
 44. b člen – Načrtovano zdravljenje v tujini – predolge čakalne dobe - Uredba 883/2004.
 44. c člen – Načrtovano zdravljenje v tujini – specialistično ambulantne storitve in predhodna
odobritev – Direktiva 2011/24/EU.
IZČRPANE MOŽNOSTI ZDRAVLJENJA V RS:

Zavarovana oseba ima pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini oziroma do povračila
stroškov teh storitev, če so v Republiki Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, s pregledom,
preiskavo ali z zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje ali
preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja.
PREKORAČENE ČAKALNE DOBE:

Zavarovana oseba ima pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v drugi državi članici Evropske
unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije, oziroma do povračila stroškov
teh storitev, če ji je bila v Republiki Sloveniji pri vpisu v čakalni seznam določena čakalna doba, ki
presega NAJDALJŠO DOPUSTNO ČAKALNO DOBO, pa v Republiki Sloveniji ni drugega izvajalca,
70
ki ne presega najdaljše dopustne čakalne dobe, oziroma če ta ni presežena, če ji je bila določena
čakalna doba, ki presega RAZUMEN ČAS.
DIREKTIVA - POVRAČILO STROŠKOV:

Zavarovana oseba lahko uveljavlja povračilo stroškov nekaterih zdravstvenih storitev v tujini, ki so
pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in so bile opravljene v drugi državi članici Evropske
unije:
 Specialistično- ambulantne storitve (za nekatere je potrebna predhodna odobritev)
 Zdravila, medicinski pripomočki
 Bolnišnično- predhodna odobritev
Povračilo: največ povprečna slovenska cena.
ODLOČANJE O PRAVICAH IZ OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA

ZAVAROVANJA:
ODLOČANJE O PRAVICAH:
 Za odločanje o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja se uporablja upravni
postopek.
 Na prvi stopnji odločajo območne enote ali imenovani zdravniki (pravica do začasne
zadržanosti od dela, zdraviliškega zdravljenja, nekaterih medicinskih pripomočkov).
 Na drugi stopnji odloča Direkcija ZZZS ali zdravstvena komisija.
 Delovno in socialno sodišče.
OE/direkcija:
 Potni stroški
 Povračila stroškov
 Nadomestilo plače
 Izbira osebnega zdravnika
 Pridobitev ali izguba lastnosti zavarovane osebe
IZ/komisija:
 Zadržanost od dela
 Zdraviliško zdravljenje
 Zahtevnejši MP ali MP pred potekom TD
VARSTVO PRAVIC V POSTOPKIH, POVEZANIH Z ZDRAVLJENJEM-

OSTALI ORGANI ZA VARSTVO PRAVIC:
VARSTVO PRAVIC- OSTALI:
 Zastopnik bolnikovih pravic (v MB)
 Varuh človekovih pravic
 Zastopnik pravic oseb na področju duševnega zdravja
 Informacijski pooblaščenec
 Zastopnik pacientovih pravic
ZAKON O PACIENTOVIH PRAVICAH:

PRAVICA DO:
 dostopa do zdravstvene oskrbe in zagotavljanja preventivnih storitev
 enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni oskrbi
 proste izbire zdravnika in izvajalca storitev
 primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe
 spoštovanja pacientovega časa
 obveščenosti in sodelovanja
 samostojnega odločanja o zdravljenju
71
 upoštevanja vnaprej izražene volje
 preprečevanja in lajšanja trpljenja
 drugega mnenja
 seznanitve z zdravstveno dokumentacijo
 varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov
 obravnave kršitev pacientovih pravic
 brezplačne pomoči pri uresničevanju pacientovih pravic
VARSTVO OSEBNIH PODATKOV:

ZBIRANJE IN OBDELAVA OSEBNIH PODATKOV NA ZZZS:
Krovni predpis je Zakon o varstvu osebnih podatkov.
ZZVZZ določa, katere podatke pridobiva ZZZS iz centralnega registra prebivalstva in katere osebne
podatke zbira in obdeluje zaradi izvajanja zdravstvenega zavarovanja.
POSREDOVANJE OSEBNIH PODATKOV ZUNANJIM UPORABNIKOM:

• Uporabnik navede člene zakona, na podlagi katerih lahko zbira in obdeluje osebne podatke in
namen zbiranja.
ali
• Uporabnik predloži pisno soglasje osebe za zbiranje in obdelavo osebnih podatkov.
72
JANUAR 2017 – SEMINARJI:
UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV:
PRAVNA PODLAGA:
 ZUPJS – Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev
 ZSVarPre – Zakon o socialno varstvenih prejemkih
 ZŠTIP – Zakon o štipendiranju
 Pravice iz javnih sredstev so denarni prejemki ter subvencije in znižana plačila.
 Vlogo stranke vložijo pri krajevno pristojnem centru za socialno delo (glede na stalno
prebivališče vlagatelja ali večine družinskih članov), in sicer osebno, po pošti ali v elektronski
obliki.
 Enotna vloga – obr.8,45
POGOJI ZA UVELJAVLJANJE PRAVICV:

Pravico do javnih sredstev lahko uveljavite, če:
 dohodek posameznika ali družine ne presega meje dohodkov, ki jo za posamezno pravico
določa zakon;
 izpolnjeni tudi drugi zakonski pogoji;
VRSTE DENARNIH PREJEMKOV IN VRSTNI RED:

Denarne prejemke je vlagatelj dolžan uveljavljati v naslednjem zaporedju:
 otroški dodatek,
 denarna socialna pomoč,
 varstveni dodatek,
 državna štipendija.
SUBVENCIJE IN ZNIŽANA PLAČILA, KI JIH LAHKO UVELJAVITE:

 znižano plačilo vrtca,
 subvencija malice za učence in dijake,
 subvencija kosila za učence,
 oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev,
 prispevek k plačilu družinskega pomočnika,
 subvencija najemnine,
 pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev,
 pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.
POSEBNI PRAVICI ENKRATNE POMOČI:

 pogrebnina
 posmrtnina
UPOŠTEVANJE DOHODKOV ZA PRAVICE NA LETNI RAVNI:

 Upoštevajo se dohodki, prejeti v preteklem koledarskem letu, na podlagi odločbe o odmeri
dohodnine.
 Če podatki za preteklo leto med odločanjem še niso znani, se upoštevajo dohodki iz
predpreteklega leta, preračunani na raven preteklega koledarskega leta.
 Če oseba v preteklem koledarskem letu ni imela dohodkov, ima pa jih v tekočem, se
upoštevajo tekoči dohodki, prejeti v mesecu pred vložitvijo vloge in preračunani na raven
preteklega leta.
 Od dohodkov se odštejejo dohodki, ki jih je oseba prejemala, vendar jih neposredno pred
uveljavljanjem pravice ne prejema več (na primer: zaradi izgube zaposlitve se ne upošteva
plača), in preživninske obveznosti.
73
PREMOŽENJE, KI SE UPOŠTEVA:
 Upošteva se vse premično in nepremično premoženje:
 nepremično premoženje,
 osebna in druga vozila,
 vodna plovila,
 lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug,
 vrednostni papirji,
 denar na transakcijskem ali drugem računu, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi
posameznika (prihranki da, plača ne),
 drugo premično premoženje.
PREMOŽENJE, KI SE NE UPOŠTEVA:
 stanovanje (stanovanjska hiša), v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno
prebivališče, ter katerega vrednost ne presega ali dosega višino 120.000,00 EUR;
 vsako osebno vozilo oziroma enosledno vozilo do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska
minimalnega dohodka (trenutno 8.191,68 EUR),
 vsako osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb,
 premoženje, za katerega ima oseba kot najemojemalec sklenjen finančni ali poslovni najem
(lizing),
 predmeti, izvzeti iz izvršbe, razen gotovine,
 poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga vlagatelj ali
druga oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, uporablja za oziroma pri
pridobivanju dohodka iz dejavnosti, dokler ta dohodek iz dejavnosti dosega vsaj višino
minimalne plače,
 kmetijsko in gozdno zemljišče, ki daje dohodek,
 sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanca pri
skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ali pri pokojninskem skladu ali
zavarovalnici, ki izvaja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,
OTROŠKI DODATEK:
 pravico do otroškega dodatka ima eden od staršev oziroma druga oseba za otroka s
prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji, do 18. leta starosti otroka, če v Sloveniji
tudi dejansko biva in izpolnjuje tudi druge pogoje po zakonu, ki ureja družinske prejemke.
OTROŠKI DODATEK NE PRIPADA ZA OTROKA, KI:

 je v delovnem razmerju oziroma opravlja kmetijsko oziroma drugo samostojno dejavnost,
 je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno
brezplačno oskrbo v trajanju več kot 30 dni,
 je v rejništvu,
 je sklenil zakonsko zvezo oziroma živi v zunajzakonski skupnosti,
 ima pravico do otroškega dodatka na podlagi mednarodne pogodbe,
 ne živi z obema staršema in nad njim izvršuje roditeljsko pravico v celoti samo eden od
staršev, če preživnina ni dogovorjena pri centru za socialno delo ali določena s sodbo sodišča,
razen v primerih, ko očetovstvo ni urejeno.
VIŠINA OTROŠKEGA DODATKA:

 Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred, ki je
določen v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za
koledarsko leto pred vložitvijo zahteve.
 Cenzus: 64 % povprečne mesečne neto plače v RS (648,46 EUR)
 Otroški dodatek se prizna za dobo enega leta (oziroma do 18.leta starosti).
74
Glede na število otrok se skupna višina otroškega dodatka določi za vse otroke, ki so upravičeni
do otroškega dodatka tako, da se seštejejo posamezni zneski otroških dodatkov za vsakega otroka.
LESTVICA ZA OTROŠKI DODATEK:
PRIMER:
Mati (brez dohodkov) prvič vloži vlogo za OD 10.1.2017. za svojo 10 letno hči in triletnega sina:
- Pravica se ji prizna od 1.2.2017 do 31.01.2018 v višini:
114,31 EUR za prvega otroka +
125,73 EUR za drugega otroka
Skupaj = 240,04 EUR
IZJEMNA VIŠINA OTROŠKEGA DODATKA:

 Za otroke, ki živijo v enostarševski družini, se upošteva 10 % povečanje posameznih zneskov
otroškega dodatka za vsakega otroka, ki je upravičen do otroškega dodatka, v skladu z
uvrstitvijo družine v dohodkovni razred.
 Če predšolski otrok ni vključen v predšolsko vzgojo v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, se
posamezni znesek otroškega dodatka poveča za 20 %.
DRŽAVNA ŠTIPENDIJA:
Do državne štipendije so upravičeni dijaki oziroma študentje, ki:
 so državljani Republike Slovenije
 njihov povprečni mesečni dohodki na družinskega člana v preteklem letu ne presegajo 56 %
neto povprečne plače v RS
 štipendije se podeljujejo za študij zgolj na 1. in 2. bolonjski stopnji
ŠTIPENDIJA ZA IZOBRAŽEVANJE V TUJINI:

 Državno štipendijo za izobraževanje v tujini lahko dobi državljan Republike Slovenije, če se v
tujini izobražuje na izobraževalni ustanovi, ki je akreditirana v skladu s predpisi države
izobraževanja za izvajanje javno veljavnega (akreditiranega) izobraževalnega programa za
pridobitev stopnje izobrazbe.
75
VIŠINA OSNOVNE ŠTIPENDIJE:
Osnovni znesek državne štipendije brez dodatkov se določi glede na uvrstitev v naslednje dohodkovne
razrede:
povprečni mesečni dohodek Osnovna višina

na osebo v % študenti Dijaki
1 do 30% 190 95
2 nad 30% do 36% 160 80
3 nad 36% do 42% 130 65
4 nad 42% do 53% 100 50
5 (nad 53% do 56% 70 35
DODATKI K OSNOVNI ŠTIPENDIJI:

1.dodatek za uspeh:
glede na povprečno oceno – od 17 do 40 EUR
2.dodatek za bivanje:
dodatek za bivanje zunaj stalnega prebivališča: 80,00 EUR
(oddaljenost več kot 25 km, najemnina najmanj 65 EUR)
4. dodatek za dijake in štipendiste s posebnimi potrebami:
50,00 EUR
TRAJANJE ŠTIPENDIJESKEGA RAZMERJA:

 Štipendist lahko prejema državno štipendijo eno leto za posamezen letnik na isti ravni
izobraževanja.
 Štipendist je upravičen do nadaljnjega prejemanja državne štipendije, če izpolnjuje splošne
pogoje iz tega zakona, pogoj glede cenzusa in je uspešno zaključil letnik, za katerega je
prejemal štipendijo.
 Izplačujejo se mesečno do 15. dne v mesecu za pretekli mesec, razen v končanem letniku
srednjih šol, ko se za mesec julij in avgust ne izplačujejo.
MIROVANJE ŠTIPENDIJE:
Štipendijsko razmerje miruje, če:
 štipendist ni izdelal letnika, dovoljen pa mu je ponovni vpis v isti letnik (razen, če letnika ni
izdelal zaradi dokazanih opravičljivih zdravstvenih razlogov ali zaradi starševstva )
 dohodek na družinskega člana štipendista, ki prejema državno štipendijo, preseže cenzus za
pridobitev štipendije,
 izgubi status in mu je dovoljeno opravljanje učnih oz. študijskih obveznosti
 ni vložil vloge za nadaljnje prejemanje
PRENEHANJE ŠTIPENDIJSKEGA RAZMERJA:

Do prenehanja štipendijskega razmerja pride v primeru,
ko:
 štipendist po svoji krivdi ne dokonča letnika, za katerega je prejemal državno štipendijo,
 sklene pogodbo o zaposlitvi ali se samozaposli,
 izgubi status dijaka oziroma študenta, razen, če mu je dovoljeno opravljanje učnih oziroma
študijskih obveznosti,
 spremeni izobraževalni program brez soglasja štipenditorja,
 štipendijo pridobi na podlagi posredovanih neresničnih podatkov,
 če po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja ne predloži ustreznih dokazil oziroma ob
priloženih dokazil ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije.
76
VRAČILO DRŽAVNE ŠTIPENDIJE:
Štipendist je dolžan vrniti državno štipendijo v primeru prenehanja štipendijskega razmerja za letnik,
ki ga ni uspešno zaključil, in sicer skupaj z obrestmi.
 Če je štipendijo pridobil na podlagi posredovanja neresničnih podatkov, eno leto od dokončne
odločbe o vračilu štipendije ne more uveljaviti pravice do državne štipendije.
 Štipendist lahko na center za socialno delo pošlje prošnjo z vsemi dokazili za odlog, obročno
plačilo ali odpis dolga.
SUBVENCIJA ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA:

 Znižano plačilo vrtca lahko uveljavljajo starši za otroke, ki so vključeni v :
- javni vrtec,
- zasebni vrtec s koncesijo
- ter zasebni vrtec, ki se financira iz občinskega proračuna.
Staršem pripada pravica do znižanega plačila vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi
vloge, podeli pa se za obdobje enega leta.
VIŠINA PLAČILA VRTCA:

 se ugotavlja glede na povprečni mesečni dohodek na osebo:
1. do 18% 0
2. nad 18% do 30% 10%
3. nad 30% do 36% 20%
4. nad 36% do 42% 30%
5. nad 42% do 53% 35%
6. nad 53% do 64% 43%
7. nad 64% do 82% 53%
8. nad 82% do 99% 66%
9. nad 99% 77%
SUBVENCIJA MALICE ZA UČENCE IN DIJAKE:

Upravičenci:
Do dodatne subvencije malice za učence in dijake so upravičeni:
 učenci, v družinah katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o
otroškem dodatku ne presega 53 % neto povprečne plače v Republiki Sloveniji,
 dijaki, v družinah katerih povprečni mesečni dohodek na osebo , ugotovljen v odločbi o
otroškem dodatku ne presega 42 % neto povprečne plače v Republiki Sloveniji,
DELNA SUBVENCIJA MALICE ZA DIJAKE:

 Nad 42 do 53 % neto povprečne plače v RS – 70 % subvencija malice
 Nad 53 do 64 % neto povprečne plače v RS –
40 % subvencija malice
SUBVENCIJA KOSILA ZA UČENCE:

 Subvencija kosila pripada učencem, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne
presega 36 % neto povprečne plače v RS (364,76 EUR).
 Subvencija se dodeli v višini cene kosila (zanje je kosilo torej brezplačno) in velja za obdobje
enega šolskega leta.
DENARNA SOCIALNA POMOČ:

Denarno socialno pomoč lahko pridobi oseba, ki prebiva v Republiki Sloveniji in je:
77
 državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
 tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in stalnim prebivališčem v
Republiki Sloveniji,
 oseba, ki lahko uveljavlja denarno socialno pomoč in varstveni dodatek na podlagi
mednarodnih aktov,
 Osebe z mednarodno zaščito
VIŠINA DSP:
Denarna socialna pomoč je odvisna od:
 višine dohodkov,
 števila družinskih članov,
 premoženja in prihrankov,
 ter zagotovljene oskrbe in morebitnega obstoja krivdnega razloga (na primer neprijavljenost
pri uradu za delo, prestajanje zaporne kazni,…).
Višina za samsko osebo: 292,56 EUR
PRIMER:
Mati brez dohodkov z dvema otrokoma:
- mati = 292,56
- 1.otrok = 222,35 EUR
- 2.otrok = 193,09 EUR
708,00 EUR
Skupaj bi bila družina upravičena do 708,00 EUR DSP.
Ker je družina upravičena do 240,04 EUR OD, jo pripada 467,96 EUR DSP.
NAČIN IN OBDOBJE UPOŠTEVANJA DOHODKOV:

 Upoštevajo se dohodki, prejeti v zadnjih 3, 4-12 mesecev ali 13 mesecev pred mesecem
vložitve vloge.
Vrste dohodkov:
 PERIODIČNI DOHODEK (plače, pokojnine, preživnine, rente, drugi dohodki – v enakih ali
podobnih zneskih ali časovnih obdobjih) se upošteva povprečje zadnjih treh mesecev pred
mesecem vložitve vloge,
 OBČASNI DOHODEK (dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in drugi dohodki,
prejeti samo 1 x, ki niso iz priložnostnega dela) se upošteva odvisno od obdobja prejemanja
dohodka,
 PRILOŽNOSTNI DOHODEK
DODELJEVANJE DSP:
Denarna socialna pomoč se dodeli za določen čas.
Dodeli se za obdobje:
 od 1 do 3 mesecev: ko je vloga vložena prvič,
 od 1 do 6 mesecev: v primeru ponovne vloge (prejemanje denarne socialne pomoči brez
presledkov), če so okoliščine, ki so podlaga za dodelitev in določitev višine denarne socialne
pomoči, v času prve oziroma prejšnje in ponovne odločitve, ostale nespremenjene,
 za 1 leto: če zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni ali invalidnosti
ali drugih okoliščin ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca,
 trajno: za osebo, ki je trajno nezaposljiva, ali trajno nezmožna za delo, ali v starosti nad 63 let
za ženske in nad 65 let za moške in, ki je brez premoženja upoštevanega po tem zakonu, ter ni
v institucionalnem varstvu in družinski člani izpolnjujejo enake pogoje.
78
IZREDNA DENARNA SOCIALNA POMOČ:
 Namen izredne denarne socialne pomoči je kritje izrednih stroškov, ki so vezani na
preživljanje in jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ni mogoče pokriti.
 Namenjena je tudi v primeru, če se oseba ali družina iz razlogov, na katere ni imela vpliva,
znajde v položaju materialne ogroženosti.
 Dodeli se v obliki enkratnega zneska.
POSEBNI OBLIKI IDP:

POGREBNINA – posebna oblika izredne denarne pomoči za kritje pogrebnih stroškov
 višina: 585,12 EUR
 cenzus: dohodek ne presega 617,00 EUR za samsko osebo, oziroma 925,00 EUR za družino
POSMRTNINA – posebna oblika izredne denarne pomoči po smrti družinskega člana
 cenzus: 292,56 EUR (prejemnik DSP)
UPOŠTEVANJE PREMOŽENJA:
 stanovanje (stanovanjska hiša), v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno
prebivališče, ter katerega vrednost ne presega ali dosega višino 120.000,00 EUR se ne
upošteva;
 Vlagatelj za denarno socialno pomoč, ki je lastnik nepremičnine v vrednosti nad 120.000,00
EUR in je v zadnjih 24 mesecih več kot osemnajstkrat prejel denarno socialno pomoč, je
upravičen do denarne socialne pomoči le, če dovoli vpis prepovedi odtujitve in obremenitve
svoje nepremičnine v zemljiški knjigi v korist Republike Slovenije
VARSTVENI DODATEK:
Do varstvenega dodatka so upravičeni:
 državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
 tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in stalnim prebivališčem v
Republiki Sloveniji,
 osebe, ki lahko denarno socialno pomoč in varstveni dodatek uveljavljajo na podlagi
mednarodnih aktov.
POGOJI:
 trajno nezaposljive ali
 trajna nezmožne za delo ali
 starejše nad 63 let (ženska) oz. nad 65 let (moški) in niso delovno aktivni
VIŠINA VARSTVENEGA DODATKA:

 Do varstvenega dodatka je upravičena samska oseba, ki izpolnjuje druge z zakonom določene
pogoje in njen mesečni dohodek ne presega 476,87 evrov (cenzus).
 Dvočlanska družina = 734,10 EUR (oba izpolnjujeta pogoje za VD)
SUBVENCIJA NAJEMNINE:
Do subvencioniranja najemnine je upravičen najemnik
 v neprofitnem stanovanju,
 v bivalni enoti (namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih
oseb),
 v namenskem najemnem stanovanju (stanovanja za starejše, oskrbovana stanovanja,
stanovanja za invalide,...),
 v tržnem stanovanju,
 v hišniškem stanovanju.
79
VIŠINA SUBVENCIJE:
 Pri določanju višine subvencije najemnine se upošteva mesečna najemnina brez vpliva
lokacije.
 Upošteva se dejanska velikost stanovanja, vendar ne večja kot znaša primerna velikost glede
na število oseb po pravilniku za dodeljevanje subvencionirane najemnine.
 Najemniku stanovanja, ki je upravičen do subvencionirane najemnine, se subvencija določi v
višini razlike med neprofitno najemnino in ugotovljenim dohodkom, zmanjšanim za
minimalni dohodek in za 30 % ugotovljenega dohodka.
 Subvencija se določi največ v višini 80 % neprofitne najemnine.
 Subvencija se dodeli naslednji mesec po vložitvi vloge za dodelitev subvencije.
 Dodeli se za dobo enega leta, v primeru najemne pogodbe sklenjene za krajši čas, pa se dodeli
za čas, do izteka najemne pogodbe
 Subvencija neprofitne najemnine: lahko znaša največ 80 % neprofitne najemnine. Najemnik
plača znižano najemnino, subvencionirani del pa se nakaže neposredno lastniku stanovanja.
 Subvencija tržne najemnine: je dodeljena najemnikom tržnih stanovanj, ki izpolnjujejo
dohodkovni cenzus za pridobitev neprofitnega najemniškega stanovanja in so se prijavili na
javni razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v občini stalnega bivališča, razen, če razpisa
v občini ni bilo že več kot eno leto. Najemnik je upravičen do subvencije, ki se nakaže
lastniku stanovanja.
OSNOVNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE:

Upravičenci do kritja prispevkov za osnovno zdravstveno zavarovanje so:
 državljani Republike Slovenije, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma
izpolnjujejo pogoje za denarno socialno pomoč,
 tujci s stalnim ali začasnim bivališčem v RS
 osebe brez krivdnih razlogov,
 osebe, ki niso zavarovanci iz drugega naslova določenega z zakonom, ki ureja zdravstveno
zavarovanje
OBDOBJE UPRAVIČENOSTI:
 Pravica do kritja prispevkov za osnovno zdravstveno zavarovanje se dodeli za določen čas.
 Ta se določi glede na okoliščine, ki so podlaga za dodelitev višine denarne socialne pomoči.
 Center za socialno delo odloča o pravici po uradni dolžnosti ob vložitvi vloge za denarno
socialno pomoč, razen, če vlagatelj izrecno izjavi, da te pravice ne želi.
 Pravica do kritja prispevkov za osnovno zdravstveno zavarovanje se dodeli za enako obdobje
kot denarna socialna pomoč.
RAZLIKA DO POLNE VREDNOSTI ZDRAVSTVENIH STORITEV:

Upravičenci do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev so zavarovanci in po njih
zavarovani družinski člani:
 če so upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma izpolnjujejo pogoje za pridobitev
denarne socialne pomoči, razen če upravičenec izpolnjuje pogoje za pridobitev varstvenega
dodatka, pod pogojem, da navedenih pravic nimajo zagotovljenih v celoti iz obveznega
zdravstvenega zavarovanja ali iz drugega naslova.
 upravičeni največ za obdobje, za katero se jim dodeli denarna socialna pomoč.
 v celoti se zagotovi vojaškim invalidom in civilnim invalidom vojne, s tem, da razliko nad
ravnijo obveznega zavarovanja zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna.
 Prav tako imajo v celoti zagotovljene pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja otroci.
 Center za socialno delo odloča o pravici po uradni dolžnosti ob vložitvi vloge za denarno
socialno pomoč .
80
STARŠEVSKO VARSTVO IN DRUŽINSKI PREJEMKI:
PRAVNA PODLAGA:
 ZSDP – Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih
PRAVICE IZ ZAVAROVANJA ZA STARŠEVSKO VARSTVO:

 STARŠEVSKI DOPUST
 STARŠEVSKO NADOMESTILO
 PRAVICE IZ NASLOVA KRAJŠEGA DELOVNEGA ČASA
 PRAVICA DO PLAČILA PRISPEVKOV ZARADI ZAPUSTITVE TRGA DELA
DRUŽINSKI PREJEMKI:
 Starševski dodatek
 Pomoč ob rojstvu otroka
 Otroški dodatek
 Dodatek za veliko družino
 Dodatek za nego otroka
 Delno plačilo za izgubljeni dohodek
VRSTE STARŠEVSKEGA DOPUSTA:

 Materinski dopust
 Starševski dopust
 Očetovski dopust
 Posvojiteljski dopust
MATERINSKI DOPUST:
 Trajanje – 105 dni
 je pravica matere (v izjemnih primerih lahko koristi oče otroka ali stari starši)
 Nastop: 28 dni pred predvidenim datumom poroda
 Uveljavljanje pravice na krajevno pristojnem CSD – glede na stalno bivališče matere
 V času materinskega dopusta pripada materinsko nadomestilo
STARŠEVSKI DOPUST:
 Koristita ga lahko mati ali oče – po predhodnem dogovoru
 Trajanje 260 dni – neposredno po poteku PD
 Se lahko podaljša:
- ob rojstvu dvojčkov – 90 dni
- več hkrati živorojenih otrok – za vsakega 90 dni
- rojstvo nedonošenčka – podaljša se za toliko dni, kot je bila nosečnost krajša od 260 dni
 Rojstvo otroka, ki potrebuje posebno nego i varstvo – 90 dni
 Starša doma že varujeta najmanj dva otroka do osmih let – 30 dni (tri–60 dni; štiri -90 dni)
 V času starševskega dopusta pripada starševsko nadomestilo.
OČETOVSKI DOPUST:
 Lahko koristi oče otroka in je neprenosljiva pravica
 Trajanje: 25 dni plačanega dopusta
(z nadomestilom)
25 dni neplačanega dopusta
(plačani so samo prispevki)
81
KRAJŠI DELOVNI ČAS ZARADI STARŠEVSTVA:
 Eden od staršev, ki varuje in neguje otroka – do tretjega leta otrokove starosti
 Pri dveh ali več otrocih – do konca prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka
 Če neguje in varuje težje gibalno oviranega ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka –
do 18. leta starosti otroka
 Delovna obveznost- najmanj 20 ur tedensko
 Ima pravico do plačila sorazmernega deleža prispevkov za socialno varnost do polne delovne
obveznosti (osnova-minimalna plača)
PRAVICA DO PLAČILA PRISPEVKOV ZARADI ZAPUSTITVE TRGA

DELA:
 eden izmed staršev, ki zapusti trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok
 ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost od minimalne plače do končanega 1.
razreda osnovne šole najmlajšega otroka.
NADOMESTILO V ČASU ODMORA ZA DOJENJE:

Eno uro dnevno do 18 meseca starosti na podlagi potrdila specialista pediatra:
 do devetega meseca z nadomestilom v višini 1/8 vrednosti minimalne plače po ZUTPG,
 od 9-18 meseca s plačilom prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela vrednosti
minimalne plače brez nadomestila po ZUTPG.
DODATEK ZA NEGO OTROKA:

 Uveljavlja eden od staršev za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo
 Na podlagi odločbe zdravniške komisije oziroma najdlje do 18.leta otrokove starosti
 Višina: nižji dodatek 100,00 EUR
višji dodatek 200,00 EUR
DELNO PLAČILO ZA IZGUBLJENI DOHODEK:

 eden od staršev, ki prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas, zaradi nege in
varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka
 prejema nadomestilo plače v višini minimalne plače
STARŠEVSKI DODATEK:
 denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila
 pogoj: otrok in mati stalno prebivališče in državljanstvo RS, ter dejansko bivata v RS
 trajanje: 365 dni od rojstva otroka
POMOČ OB ROJSTVU OTROKA:

 enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca
 cenzus: 64 % povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana (648,46 EUR)
DODATEK ZA VELIKO DRUŽINO:

 Letni prejemek, ki je namenjen družinam s tremi ali več otroki, če se šolajo.
 Pogoj: vlagatelj in otroci –skupno stalno bivališče
 Višina: trije otroci – 395,00 EUR
štiri ali več otrok – 480,00 EUR
82

Socialna Varnost

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Socialna Varnost

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

SOCIALNA VARNOST

 Dohodkovna (ekonomska) varnost: zaslužek iz dela, varčevanje, družina, zavarovanja,

RAZVOJ SOCIALNE VARNOSTI:

SISTEMI SOCIALNE VARNOST:

SOCIALNA DRŽAVA (SOCIAL STATE):

SOCIALNA TVEGANJA, SOCIALNI PRIMERI:

NAČELA SOCIALNE VARNOSTI:

MATERIALNO PRAVO SV1:

PRAVNA RAZMERJA V PRAVU SV:

NAČELA SOCIALNE VARNOSTI:

PRIMER ODLOČB USTAVNEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE:

FORMALNO PRAVO SOCIALNE VARNOSTI:

POSEBNI SOCIALNO UPRAVNI POSTOPEK V REPUBLILI SLOVENIJI:

PRAVNI VIRI SOCIALNEGA VARSTVA

KONCENCIJA MOD ŠT. 102:

PRAVO SOCIALNE VARNOSTI:

Zakaj je pomembno, da so organizirana posebna socialna sodišča?

1. Predstavite najpomembnejši pravni vir socialne varnosti, sprejet v okviru Mednarodne

AKTI SVETA EVROPE:

PRAVO EVROPSKE UNIJE:

USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE:

SISTEMI SOCIALNE VARNOSTI IN SOCIALNEGA VARSTVA:

SISTEMI SOCIALNIH ZAVAROVANJ:

OBVEZNO ZAVAROVANE OSEBE:

NOSILCI SISTEMA ZAVAROVANJ:

SLOVENSKI PRAVNI VIRI SOCIALNE VARNOSTI:

USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE:

 51. člen (pravica do zdravstvenega varstva):

 52. člen (pravice invalidov):

 53. člen (zakonska zveza in družina):

 Povzetek prava socialne varnosti glede na določila Ustave RS:

VRSTE IN OBSEG DAJATEV:

POGOJI ZA NASTANEK IN PRENEHANJE PRAVIC:

REGISTRIRANA BREZPOSELNOST V REPUBLIKI SLOVENIJI:

OBVEZNO ZAVAROVANJE ZA BREZPOSELNE:

UREDITEV V REPUBLIKI SLOVENIJI:

UKREPI DRŽAVE NA PODROČJU TRGA DELA (15. člen):

 Zavarovanje za primer brezposelnosti ZAVOD (kot

BREZPOSELNE OSEBE IN DRUGI ISKALCI ZAPOSLITVE:

STORITVE ZA TRG DELA:

 Začasno ali občasno delo upokojencev

AKTIVNA POLITIKA ZAPOSLOVANJA:

UKREPI AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA:

JAVNA DELA (49):

IZVAJALCI UKREPOV NA TRGU DELA:

 Fundacije za izboljšanje zaposlitvenih možnosti (ustanovitelji: združenja delodajalcev,

POSTOPEK ZA UVELJANLJANJE STORITEV IN UKREPOV AKTIVNE

PRAVO SOCIALNE VARNOSTI:

FORMALNO PRAVO SOCIALNE VARNOSTI:

SPREJEM ODLOČITVE V OBLIKI POGODBE:

ZAKON O DELOVNIH IN SOCIALNIH SODIŠČIH (ZDSS-1):

UREDITEV V REPUBLIKI SLOVENIJI:

Vrste ukrepov države na trgu dela so:

Vrsti storitev za trg dela sta:

3. Kdo so brezposelne osebe?

4. Kaj pomeni aktivno iskanje zaposlitve?

AKTIVNA POLITIKA ZAPOSLOVANJA:

5. Naštej ukrepe aktivne politike zaposlovanja:

POGOJI ZA PRIDOBITEV PRAVIC:

TRAJANJE NADOMESTILA (60):

 2 meseca (mlajša od 30 let, zavarovanje 6 mesecev v 24 mesecih)

 Načelo izkoriščenosti zavarovalne dobe (69)!

OSNOVA IN VIŠINA NADOMESTILA: