Zakon Socijalnata Zastita

ZAKON ZA SOCIJALNATA ZA[TITA (Ovoj Zakon e objaven vo Slu`ben vesnik na RM br.
50/97 03 oktomvri 1997 god) (Izmeni i dopolnuvawa na zakonot se objaveni vo Slu`ben vesnik 16/2000 i 17/2003) I. OP[TI ODREDBI
^len 1 Dràvata e osnoven nositel na socijalnata za{tita na gra|anite i obezbeduva uslovi za nejzino ostvaruvawe. Dràvata go vospostavuva sistemot na socijalna za{tita i go ovozmoùva negovoto funkcionirawe, obezbeduva uslovi za vr{ewe na socijalno-za{titnata dejnost i razviva formi na samopomo{. ^len 2 Vladata na Republika Makedonija (vo natamo{niot tekst: Vladata) donesuva Programa za ostvaruvawe na socijalnata za{tita so koja gi utvrduva podra~jata na socijalnata za{tita, specifi~nite potrebi na naselenieto vo tie podra~ja i na~inot na ostvaruvaweto na socijalnata za{tita. Vladata ja utvrduva mreàta na javnite ustanovi za socijalna za{tita. ^len 3 Dejnosta na socijalnata za{tita e od javen interes. ^len 4 Socijalnata za{tita e organizirana dejnost od strana na dràvata za spre~uvawe i nadminuvawe na osnovnite socijalni rizici na koi e izloèn gra|aninot, semejstvoto i grupi naselenie vo tekot na ìvotot (vo natamo{niot tekst: korisnici na socijalna za{tita). Pod socijalen rizik vo smisla na ovoj zakon se podrazbira: - rizici po zdravjeto (bolest, povreda i invalidnost); - rizici na stareewe (starost i preìvuvawe); - rizici na maj~instvo i semejstvo; - rizici od nevrabotenost i profesionalna neadaptiranost i - rizici od neadaptiranost kon socijalnata sredina. ^len 5 Pokraj merkite za socijalna za{tita i socijalna sigurnost na gra|anite {to se utvrdeni so ovoj zakon, griàta na dràvata za spre~uvawe na nastanuvawe na socijalen rizik se ostvaruva i preku prezemawe merki vo dano~nata politika, vrabotuvaweto, politikata za stipendirawe, politikata za stanovi i semejstva, zdravstvoto, vospituvaweto i obrazovanieto i na drugite podra~ja vo soglasnost so zakon. ^len 6 Vrz osnova na pravata od socijalna za{tita, a pod uslovite utvrdeni so ovoj zakon, se obezbeduvaat uslugi i se prezemaat merki preku koi se ostvaruva: socijalnata prevencija, voninstitucionalnata za{tita
i institucionalnata za{tita i socijalna pomo{ na korisnicite na socijalna za{tita. ^len 7 Korisnici na socijalna za{tita, spored ovoj zakon, se dràvjani na Republika Makedonija koi imaat postojano ìveali{te vo Republika Makedonija i stranci koi imaat dozvola za postojan prestoj vo Republika Makedonija. Dràvjanite na Republika Makedonija koi nemaat postojano ìveali{te vo Republika Makedonija i strancite koi nemaat postojan prestoj na ìveewe vo Republika Makedonija, gi koristat pravata od socijalna za{tita, pod uslovi utvrdeni so ovoj i drug zakon. ^len 8 Sistemot na socijalnata za{tita se ostvaruva preku stru~nata rabota vo ustanovite za socijalna za{tita, sproveduvaweto na eksperimentalni i razvojni programi, stru~no usovr{uvawe na rabotnicite vo zavisnost od potrebite na korisnicite i me|unarodnite standardi, sledeweto na pojavite i planirawe na rabotata, vodeweto na evidencija i vospostavuvaweto na informati~ki sistem, kako i preku sproveduvawe na istraùva~ka rabota vo ovaa oblast. II. USLUGI I MERKI VO SOCIJALNATA ZA[TITA I SOCIJALNATA RABOTA Socijalna prevencija ^len 9 Za ostvaruvawe na socijalnata prevencija, se prezemaat merki za spre~uvawe na nastanuvawe na socijalen rizik za gra|aninot, semejstvoto ili grupa na naselenie osobeno preku edukativno sovetuvali{na rabota, razvivawe na formite na samopomo{, volonterska rabota so li~no angaìrawe i bez nadomestok i primena na drugi metodi koi soodvetstvuvaat na potrebite na korisnicite na socijalna za{tita. 2. Voninstitucionalna za{tita ^len 10 Voninstitucionalnata za{tita opfa}a pravo na: - prva socijalna usluga na korisnicite na socijalna za{tita; - pomo{ na poedinec; - pomo{ na semejstvo; - doma{na nega i pomo{ na poedinec i na semejstvoto; - dnevno zgriùvawe kako pomo{ na poedinec i semejstvoto i - smestuvawe vo drugo semejstvo. ^len 11 Pravoto na prva socijalna usluga na korisnicite na socijalna za{tita, opfa}a uo~uvawe na problemot koj proizleguva od sostojba na socijalen rizik, ukaùvawe na korisnikot na mo`nite re{enija, uslugi i sredstva za negova za{tita, kako i mreàta na ustanovi za davawe uslugi. ^len 12 Pravoto na pomo{ na poedinecot, podrazbira primena na formi na stru~na, sovetodavna ili
sovetuvali{na rabota, so koja mu se ovozmoùva steknuvawe na potrebni informacii, osposobuvawe za samostojno odlu~uvawe, za~uvuvawe i razvoj na socijalnite potencijali. ^len 13 Pravoto na pomo{ na semejstvoto, opfa}a stru~na pomo{ na ~lenovite na semejstvoto da ja nadminat semejnata kriza vo bra~nite odnosi, a osobeno vo odnosite roditeli - deca, kako i osposobuvawe na toa semejstvo da gi ostvaruva svoite funkcii vo sekojdnevniot ìvot. ^len 14 Pravoto na doma{na nega i pomo{, se obezbeduva na staro, iznemo{teno i invalidno lice, koe ne e vo sostojba da se griì za sebe i mu e potrebna nega i pomo{ vo zadovoluvaweto na egzistencijalnite potrebi. Doma{nata nega i pomo{ na liceto od stav 1 na ovoj ~len se obezbeduva i koga toa ìvee vo semejstvo. ^len 15 Pravoto na dnevno zgriùvawe, se obezbeduva na stari i iznemo{teni lica preku uslugi vo vrska so ishrana, dneven prestoj, kulturno zabaven ìvot, odrùvawe na higiena. Pravoto na dnevno zgriùvawe se obezbeduva i za lica so umereni i te{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj i na invalidno lice koe ne moè samo da se griì za sebe. Pravoto na dnevno zgriùvawe se obezbeduva i za deca invalidi, zaradi nivnoto vklu~uvawe vo sekojdnevniot ìvot. Pomo{ta vo dnevno zgriùvawe za licata od stavovite 1, 2 i 3 na ovoj ~len se obezbeduva i koga tie ìveat vo svoeto semejstvo. ^len 16 Pravo na smestuvawe vo drugo semejstvo, spored ovoj zakon, imaat licata koi nemaat soodvetni uslovi za ìveewe vo svoeto semejstvo ili od drugi pri~ini im e potrebno smestuvawe vo drugo semejstvo, a ne moè da se primeni druga forma na socijalna za{tita. Pravoto na smestuvawe vo drugo semejstvo se obezbeduva na : - dete bez roditeli i roditelska grià do osposobuvaweto za samostoen ìvot i rabota, a najdocna do zavr{uvaweto na srednoto obrazovanie, ako ne postojat mo`nosti zgriùvaweto i vospituvaweto da se obezbedi na drug na~in; - dete so vospitno - socijalni problemi (zanemareno, zlostavuvano i socijalno neobezbedeno dete); - dete so naru{eno op{testveno povedenie; - lice so umereni i te{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj upateno na osposobuvawe za rabotno-proizvodna aktivnost, lice so najte{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj i telesen invalid na koj mu e potrebno krajno zgriùvawe i nega i - staro lice, vozrasno invalidno lice i lice so pre~ki vo psihi~kiot razvoj koe ne e vo sostojba samo da se griì, a poradi stanbenata i semejnata polo`ba nema mo`nost da mu se obezbedi za{tita na drug na~in. 3. Institucionalna za{tita
^len 17 Institucionalnata za{tita opfa}a pravo na osposobuvawe za rabotno-proizvodna aktivnost i pravo na smestuvawe vo ustanova za socijalna za{tita. Pravo na osposobuvawe za rabotno-proizvodna aktivnost ^len 18 Pravo na osposobuvawe za rabotno-proizvodna aktivnost imaat licata so umereni i te{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj. Pravoto na osposobuvawe za rabotno-proizvodna aktivnost opfa}a upatuvawe vo ustanova za socijalna za{tita, nadomestok na tro{oci za smestuvawe i ishrana, nadomestok na tro{oci za osposobuvawe za rabotno-proizvodna aktivnost i nadomestok na tro{oci za prevoz. Naod i mislewe za sposobnosta za osposobuvawe za rabotno-proizvodna aktivnost na decata i mladincite so umereni i te{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj, dava organot nadleèn za ocena na specifi~nite potrebi na decata i mladincite so pre~ki vo razvojot, vo soglasnost so aktot koj }e go donese ministerot za trud i socijalna politika. Pravo na smestuvawe vo ustanova za socijalna za{tita ^len 19 Pravo na smestuvawe vo ustanova za socijalna za{tita, spored ovoj zakon, imaat licata koi nemaat soodvetni uslovi za ìveewe vo svoeto semejstvo ili od drugi pri~ini im e potrebno smestuvawe vo ustanova za socijalna za{tita, a ne moè da se primeni drug oblik na socijalna za{tita. Pravo na smestuvawe vo ustanova za socijalna za{tita, spored ovoj zakon, se obezbeduva na: - dete bez roditeli i roditelska grià do osposobuvaweto za samostoen ìvot i rabota, a najdocna do zavr{uvaweto na srednoto obrazovanie, ako ne postojat mo`nosti zgriùvaweto i vospitanieto da se obezbedi na drug na~in; - dete so vospitno-socijalni problemi (zanemareno, zlostavuvano i socijalno neobezbedeno dete); - dete so naru{eno povedenie; - bremena èna eden mesec pred poroduvaweto i samohran roditel so dete do tri mese~na vozrast na deteto; - lice so umereni i te{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj upateno na osposobuvawe za rabotno proizvodna aktivnost, lice so najte{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj i telesen invalid na koj mu e potrebno trajno zgriùvawe i nega i - staro lice, vozrasno invalidno lice i lice so pre~ki vo psihi~kiot razvoj koe ne e vo sostojba samo da se griì, a poradi stanbenata i semejnata polo`ba nema mo`nost da mu se obezbedi za{tita na drug na~in. Decata od stav 2 alinei 1, 2 i 3 na ovoj ~len moàt da se smestat vo u~eni~ki dom ili druga ustanova za koja centarot }e oceni deka ustanovata moè da obezbedi ~uvawe, vospituvawe, obrazovanie i normalen razvitok na deteto. 4. Pravo na socijalna pomo{ ^len 20
Pravoto na socijalna pomo{ opfa}a: - postojana pari~na pomo{ za licata nesposobni za rabota i socijalno neobezbedeni; - socijalna pari~na pomo{ za lica sposobni za rabota i socijalno neobezbedeni; - pari~en nadomestok za pomo{ i nega; - pravo na zdravstvena za{tita; - nadomestok na plata za skrateno rabotno vreme poradi nega na hendikepirano dete; - ednokratna pari~na pomo{ ili pomo{ vo natura i - pravo na domuvawe. Postojana pari~na pomo{ ^len 21 Pravo na postojana pari~na pomo{ ima lice nesposobno za rabota i socijalno neobezbedeno, koe ne moè da obezbedi sredstva za svojata egzistencija vrz osnova na drugi propisi. ^len 22 Nesposobno za rabota vo smisla na ovoj zakon se smeta lice: - so umereni, te{ki i najte{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj i lice so drugi pre~ki vo razvojot, koe zaradi stepenot na popre~enosta ne moè da se steknuva so obrazovanie, kako i lice koe po razvojniot period steknalo invalidnost, poradi koja e nesposobno za rabota; - samohrana èna za vreme na bremenosta eden mesec pred poroduvaweto i samohran roditel do tri godini vozrast na deteto; - dete do navr{eni 15 godini ìvot ili do 26 godini ìvot, ako e na redovno {koluvawe i - èna i ma` postari od 65 godini. Nesposobnosta za rabota vo smisla na stav 1 alineja 1 od ovoj ~len ja utvrduva stru~en organ koj vr{i ocena na specifi~nite potrebi na licata so pre~ki vo psihi~kiot ili fizi~kiot razvoj do 26 godi{na vozrast, pod uslovi i na na~in utvrdeni so posebni propisi, odnosno stru~en organ za ocena na rabotnata sposobnost na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija za lica postari od 26 godini. ^len 23 Za socijalno neobezbedeno lice, vo smisla na ovoj zakon, se smeta lice koe nema prihodi ili ~ii prihodi po site osnovi, kako prihod na celoto semejstvo, se pomali od postojanata pari~na pomo{ utvrdena so ovoj zakon. Kako prihod vo smisla na stav 1 na ovoj ~len, ne se smeta pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice i poseben dodatok ostvaren vrz osnova na drugi propisi. ^len 24 Postojana pari~na pomo{ se obezbeduva vo vid na osnovna pari~na pomo{ na nositelot na pravoto i dodatok na drugite ~lenovi na semejstvoto nesposobni za rabota (souìvateli na pomo{ta). Kako semejstvo vo smisla na ovoj zakon se smeta samec ili zaednica na ma` i èna, na roditeli i deca i
drugite rodnini koi ìveat so niv i se dol`ni soglasno so Zakonot za semejstvoto, da se izdrùvaat. ^len 25 Postojanata pari~na pomo{, kako osnovno pari~no pravo na korisnikot se utvrduva od prose~nata mese~na neto plata po rabotnik vo nestopanstvoto na Republika Makedonija ostvarena vo poslednite tri meseci i iznesuva za: - osnovnata pari~na pomo{ (nositel - samec) 20%; - nositel so eden souìvatel na pravoto 28% i - nositel so dvajca i pove}e souìvateli na pravoto 40%. Prose~nata plata po rabotnik od stav 1 na ovoj ~len ja utvrduva i objavuva Zavodot za statistika na Republika Makedonija. Postojanata pari~na pomo{ se isplatuva vo mese~en iznos. ^len 26 Samohrana bremena èna i samohraniot roditel od ~lenot 22 na ovoj zakon ostvaruvaat pravo na postojana pari~na pomo{ zaklu~no do prvite tri deca po red na ra|awe. ^len 27 Pravo na postojana pari~na pomo{, moè da ostvari i lice koe sklu~ilo dogovor za doìvotno izdrùvawe so centarot za socijalna rabota. Po isklu~ok od ~len 25 na ovoj zakon visinata na postojanata pari~na pomo{ od stav 1 na ovoj ~len ja utvrduva centarot za socijalna rabota i korisnikot vo zavisnost od vrednosta na imotot {to e predmet na dogovorot za doìvotno izdrùvawe, a po prethodna soglasnost od Ministerstvoto za trud i socijalna politika. Dete bez roditeli i bez roditelska grià koe ne se {titi vrz osnova na pravoto na smestuvawe i koe nema prihodi po osnova na imot i imotni prava i ne ostvaruva sredstva po osnova na drugi propisi, ima pravo na postojana pari~na pomo{ vo visina na osnovnata pari~na pomo{ do polnoletstvoto, odnosno dodeka ne se osposobi za samostoen ìvot, no najmnogu do 26 godini ìvot. ^len 28 Po isklu~ok od ~len 23 na ovoj zakon, pravo na postojana pari~na pomo{ ima i polnoletno lice nesposobno za rabota, socijalno neobezbedeno i ìvee so ~lenovite na semejstvoto koi spored propisite se dol`ni da go izdrùvaat, a ~ii prihodi po ~len na semejstvoto se poniski od 20% od prose~nata plata utvrdena vo stav 1 na ~len 25 od ovoj zakon. Socijalna pari~na pomo{ na lice sposobno za rabota i socijalno neobezbedeno ^len 29 Licata sposobni za rabota i socijalno neobezbedeni, koi spored drugi propisi ne moàt da obezbedat sredstva za egzistencija, imaat pravo na socijalna pari~na pomo{. Pobliskite uslovi, visinata, kriteriumite i na~inot na ostvaruvawe na pravoto od stav 1 na ovoj ~len so akt gi utvrduva Vladata. Pari~en nadomestok za pomo{ i nega
^len 30 Pravo na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice ima lice koe ne moè da gi vr{i osnovnite ìvotni potrebi (ne e vo mo`nost da se dviì vo stanot nitu so koristewe na soodvetni pomagala, da odrùva osnovna li~na higiena, da se oblekuva , da zema hrana , nitu da vr{i drugi dejstva za zadovoluvawe na osnovnite ìvotni potrebi), odnosno liceto e nepodvi`no, potpolno slepo, zaboleno od distrofija ili srodni muskulni ili nevromuskularni zaboluvawa, cerebralna ili detska paraliza, paraplegija, kako i lice so te{ki i najte{ki pre~ki vo psihi~kiot razvitok nad 26 godi{na vozrast. ^len 31 Naod, ocena i mislewe za potrebata od pomo{ i nega od drugo lice za korisnicite od ~lenot 30 na ovoj zakon, dava stru~niot organ za ocena na rabotnata sposobnost na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija. Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len, naod, ocena i mislewe za licata so te{ki, pote{ki i najte{ki pre~ki vo psihi~kiot ili fizi~kiot razvoj do 26 godi{na vozrast, dava ustanova {to so akt }e ja opredeli ministerot za trud i socijalna politika. Centarot za socijalna rabota izgotvuva mislewe za opravdanosta na baraweto za pari~en nadomestok za pomo{ i nega i go dostavuva do stru~niot organ, odnosno ustanovata od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len. Visinata na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice, ja utvrduva so akt ministerot za trud i socijalna politika, pri {to pari~niot nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice ne moè da iznesuva pomalku od 21% od prose~nata plata utvrdena vo stav 1 na ~len 25 od ovoj zakon. Zdravstvena za{tita ^len 32 Pravo na zdravstvena za{tita imaat korisnicite na postojana pari~na pomo{, licata smesteni vo drugo semejstvo i vo ustanova za socijalna za{tita i korisnici na pari~en nadomestok za pomo{ i nega ako ne moàt da se osiguraat po druga osnova. Nadomestok na plata za skrateno rabotno vreme poradi nega na hendikepirano dete ^len 33 Pravoto na nadomestok na plata za skrateno rabotno vreme poradi nega na pote{ko hendikepirano dete utvrdeno so Zakonot za rabotnite odnosi, se ostvaruva vo centarot za socijalna rabota. Visinata na nadomestokot na plata od stav 1 na ovoj ~len iznesuva 30% od prose~nata plata utvrdena vo stav 1 na ~len 25 od ovoj zakon. Pridonesite i drugite obvrski }e se presmetuvaat i naplatuvaat vo visina od 50% od osnovicata spored ~len 180 stav 6 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe. Ministerot za trud i socijalna politika }e go opredeli na~inot na ostvaruvaweto na pravoto od stav 1 na ovoj ~len. Ednokratna pari~na pomo{ i pomo{ vo natura ^len 34 Ednokratna pari~na pomo{ ili pomo{ vo natura se dodeluva na lice ili semejstvo, koi se na{le vo polo`ba na socijalen rizik, zaradi pretrpena prirodna nepogoda ili epidemija, podolgo lekuvawe vo zdravstvena ustanova, ili druga socijalna kriza. Pod pomo{ vo natura, vo smisla na ovoj zakon, se podrazbira obezbeduvawe na obleka, ishrana i drugi
sredstva neophodni za minimalna egzistencija na gra|aninot i semejstvoto. Iznosot na ednokratnata pari~na pomo{ moè da iznesuva najmnogu do visina na dve prose~ni mese~ni neto plati po rabotnik vo nestopanstvoto na Republika Makedonija ostvareni vo poslednite tri meseci. Iznosot na ednokratnata pari~na pomo{ so akt go opredeluva ministerot za trud i socijalna politika. Ednokratnata pari~na pomo{ se ostvaruva vo centarot za socijalna rabota, a vo itni i neodlo`ni slu~ai ministerot za trud i socijalna politika moè da ja dodeli ednokratnata pari~na pomo{. Pravoto od stav 1 na ovoj ~len po isklu~ok vo nesre}ni slu~ai, akutna bolest koja bara bolni~ko lekuvawe i sli~no moè da go koristat i dràvjani na Republika Makedonija koi nemaat postojano ìveali{te, kako i stranci koi nemaat postojan prestoj na ìveewe vo Republika Makedonija. ^len 35 Pravoto na domuvawe, se obezbeduva na socijalno zagrozeni lica - stanbeno neobezbedeni. Socijalno zagrozeni lica vo smisla na stav 1 na ovoj ~len se: - korisnici na postojana pari~na pomo{ i - lice bez roditeli ili roditelska grià, do 18 godi{na vozrast odnosno i po prestanuvawe na staratelstvoto , a najmnogu do 26 godi{na vozrast, ako se nao|a na redovno {koluvawe. Kriteriumite i na~inot na ostvaruvawe na pravoto na domuvawe so akt go opredeluva ministerot za trud i socijalna politika. Sredstvata za ostvaruvawe na pravoto za domuvawe se obezbeduvaat od buxet, donacii, fondacii, krediti i drugo i se prihod na stanbeniot fond. Sredstvata obezbedeni vo stanbeniot fond po ovaa osnova se koristat isklu~ivo za zadovoluvawe na pravoto za domuvawe na socijalno zagrozenite lica. Stanbeniot fond za izgradba na stanovi za zadovoluvawe na stanbenite potrebi na socijalno zagrozenite lica se formira soglasno so zakon. III. USTANOVI ZA SOCIJALNA ZA[TITA 1. Osnovawe i prestanok na ustanovite za socijalna za{tita ^len 36 Za ostvaruvawe na sistemot na socijalnata za{tita se osnovaat javni i privatni ustanovi za socijalna za{tita. ^len 37 Javna ustanova za socijalna za{tita (vo natamo{niot tekst: javna ustanova) osnova Vladata, vo soglasnost so mreàta na javni ustanovi. ^len 38 Privatna ustanova za socijalna za{tita (vo natamo{eniot tekst: privatna ustanova) moè da osnova doma{no i stransko pravno ili fizi~ko lice, vrz osnova na odobrenie, vo soglasnost so ovoj zakon. Doma{no i stransko pravno ili fizi~ko lice ne moè da bide osnova~ nitu soosnova~ na centar za socijalna rabota i vospitna ustanova za smestuvawe na deca i mladinci so vospitno socijalni problemi i
so naru{eno povedenie. ^len 39 Nadle`niot organ na op{tinata, odnosno gradot Skopje, moè da osnova javna ustanova za voninstitucionalna i institucionalna za{tita vrz osnova na odobrenie soglasno so ovoj zakon, osven centar za socijalna rabota i javna vospitna ustanova za smestuvawe na deca i mladinci so naru{eno povedenie. ^len 40 Javnata ustanova, moè da se osnova i da otpo~ne so rabota, ako e obezbeden prostor, oprema, stru~ni kadri i sredstva potrebni za rabota vo zavisnost od vidot na dejnosta. Standardite i normativite vo pogled na uslovite od stav 1 na ovoj ~len gi utvrduva ministerot za trud i socijalna politika. Uslovite predvideni vo stav 1 na ovoj ~len se odnesuvaat i za ustanovi za socijalna za{tita {to gi osnovaat op{tinite i gradot Skopje i za privatnite ustanovi. Ustanovata za socijalna za{tita moè da otpo~ne so rabota otkako ministerot za trud i socijalna politika so re{enie }e utvrdi deka se ispolneti uslovite za po~etok so rabota od stav 1 na ovoj ~len. Protiv re{enieto od stav 4 na ovoj ~len moè da se izjavi àlba do Komisijata na Vladata. ^len 41 Odobrenieto od ~len 38 stav 1 i ~len 39 na ovoj zakon go izdava Vladata po prethodno mislewe od Ministerstvoto za trud i socijalna politika. Kon baraweto za dobivawe odobrenie za osnovawe na ustanova se podnesuva elaborat za potrebite na gra|anite za opredelen vid socijalna za{tita, prostornite uslovi, opremenosta, kadrite i na~inot na obezbeduvawe na sredstvata. So odobrenieto od stav 1 na ovoj ~len se utvrduva vidot na socijalna za{tita, potrebnata oprema, prostor, sredstva i kadri, soglasno so standardite i normativite, po~etok na rabota i sli~no. ^len 42 Ustanova za socijalna za{tita se osnova so akt za osnovawe. So aktot za osnovawe na ustanovata za socijalna za{tita se utvrduva: 1. Naziv, odnosno imeto na osnova~ot; 2. Naziv, odnosno ime na firmata na ustanovata i nejzinoto sedi{te; 3. Dejnosta na ustanovata za socijalna za{tita; 4. Sredstvata za osnovawe i po~etok so rabota na ustanovata za socijalna za{tita i na~inot na obezbeduvaweto na sredstvata; 5. Prava i obvrski na osnova~ot vo pogled na vr{eweto na dejnosta, odnosno vr{eweto na rabotite za koi se osnova ustanovata; 6 . Odgovornostite na ustanovata za obvrskite vo pravniot promet;
7. Vr{itel na dol`nosta direktor; 8. Rok za donesuvawe na statutot i 9. Drugi pra{awa. ^len 43 Ustanovata za socijalna za{tita steknuva svojstvo na pravno lice od denot na upisot vo sudskiot registar. Ministerstvoto za trud i socijalna politika vodi evidencija na ustanovite za socijalna za{tita . Na~inot na vodewe na evidencijata od stav 2 na ovoj ~len go utvrduva ministerot za trud i socijalna politika. ^len 44 Ustanovata za socijalna za{tita ne moè da ja pro{iri ili da ja promeni dejnosta za koja e osnovana, bez soglasnost na osnova~ot, a privatnata ustanova i javnata ustanova osnovana od op{tinata, odnosno gradot Skopje i bez odobrenie na Vladata. ^len 45 Ustanovata za socijalna za{tita prestanuva ako: - so pravosilna odluka se utvrdi ni{tavnost na upisot na ustanovata za socijalna za{tita vo sudskiot registar; - e izre~ena merka za zabrana za vr{ewe na dejnosta, zaradi neispolnuvawe na uslovite za vr{ewe na dejnosta; - osnova~ot donese akt za prestanuvawe na ustanovata za socijalna za{tita, ako prestanala potrebata, odnosno uslovite za vr{ewe na dejnosta za koja ustanovata za socijalna za{tita bila osnovana; - se spoi so druga ustanova za socijalna za{tita ili podeli na dve ili pove}e ustanovi i - se ispolneti drugi uslovi za prestanok na ustanovata za socijalna za{tita predvideni so zakon ili aktot za osnovawe. ^len 46 Vladata moè da go odzeme odobrenieto, ako osnova~ot osnova ustanova za socijalna za{tita sprotivno na aktot za odobrenie od ~len 41 stav 3 na ovoj zakon i ako se utvrdi deka privatnata ustanova i javnata ustanova, osnovana od op{tinata odnosno gradot Skopje, pove}e ne gi ispolnuva uslovite od ~len 40 na ovoj zakon ili ne gi sproveduva odredbite na ovoj zakon i drugite akti doneseni vrz osnova na ovoj zakon. So denot na donesuvawe na aktot za odzemawe na odobrenieto, privatnata ustanova i javnata ustanova, osnovana od op{tinata, odnosno gradot Skopje, prestanuva so rabota. Vrz osnova na aktot za odzemawe na odobrenieto, ustanovata od stav 2 na ovoj ~len se bri{e od sudskiot registar. 2. Organizacija na ustanovite za socijalna za{tita ^len 47 So statutot na ustanovata za socijalna za{tita se ureduva nejzinata organizacija, upravuvaweto i
rakovodeweto, op{tite akti i postapkata za nivno donesuvawe i drugi raboti od zna~ewe za rabotata na ustanovata za socijalna za{tita. Vo ustanovata za socijalna za{tita za vr{ewe na oddelni dejnosti ili del na dejnosti ili za vr{ewe na dejnosti na opredeleno podra~je moàt da se osnovaat organizacioni edinici so prava i obvrski utvrdeni vo statutot na ustanovata za socijalna za{tita. So statutot na ustanovata za socijalna za{tita na organizacionite edinici od stav 2 na ovoj ~len, moè da im se utvrdat oddelni ovlastuvawa vo pravniot promet, bez svojstvo na pravno lice, koi gi vr{at vo ime i za smetka na ustanovata za socijalna za{tita. Na statutot na ustanovite za socijalna za{tita soglasnost dava osnova~ot. 3. Upravuvawe i rakovodewe so ustanova za socijalna za{tita Organ na upravuvawe ^len 48 Organ na upravuvawe vo javnata ustanova i vo javnata ustanova osnovana od op{tinata i gradot Skopje e upravniot odbor. Upravniot odbor go so~inuvaat petmina ~lenovi imenuvani od osnova~ot od koi dvajca ~lenovi se od redot na stru~nite rabotnici vo ustanovata za socijalna za{tita. ^lenovite na upravniot odbor se izbiraat so mandat vo traewe od ~etiri godini. Upravniot odbor go svikuva i so negovata rabota rakovodi pretsedatelot na upravniot odbor, koj go izbiraat ~lenovite na upravniot odbor od svoite redovi. Upravniot odbor svoite odluki gi donesuva so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj na ~lenovi. Vo rabotata na upravniot odbor u~estvuva direktorot na ustanovata za socijalna za{tita, bez pravo na odlu~uvawe. ^len 49 Upravniot odbor na javnata ustanova i na javnata ustanova osnovana od op{tinata i gradot Skopje: - donesuva statut; - donesuva godi{na programa za rabota, go sledi nejzinoto izvr{uvawe; - usvojuva izve{taj za rabota; - utvrduva finansiski plan i ja usvojuva godi{nata smetka; - predlaga na osnova~ot izmena ili pro{iruvawe na dejnosta; - raspi{uva javen oglas za imenuvawe na direktor i e dolèn da go raspi{e javniot oglas najmalku tri meseci pred istekot na mandatot na direktorot i - vr{i i drugi raboti utvrdeni so ovoj zakon i statutot na ustanovata za socijalna za{tita. ^len 50
Upravuvaweto vo privatnite ustanovi go ureduva osnova~ot. Organ na rakovodewe ^len 51 So javnata ustanova za socijalna za{tita rakovodi direktorot. Za direktor na javna ustanova za socijalna za{tita moè da bide imenuvano lice koe pokraj op{tite uslovi utvrdeni so zakon ima visoko obrazovanie utvrdeno so statutot na ustanovata vo zavisnost od prirodata na dejnosta na javnata ustanova i da ima ~etiri godini rabotno iskustvo po diplomiraweto. Direktorot na javnata ustanova go imenuva i razre{uva ministerot za trud i socijalna politika. Direktorot se imenuva vrz osnova na javen oglas. Mandatot na direktorot na ustanovata trae ~etiri godini, so mo`nost povtorno da bide imenuvan. Direktorot na javnata ustanova osnovana od op{tinata, odnosno gradot Skopje, go imenuva i razre{uva sovetot na op{tinata, odnosno gradot Skopje. ^len 52 Ako navreme ne se imenuva direktor vo javnata ustanova, ministerot za trud i socijalna politika, imenuva vr{itel na dol`nosta direktor najmnogu za edna godina, a za javnata ustanova osnovana od op{tinata odnosno gradot Skopje - sovetot na op{tinata, odnosno na gradot Skopje. ^len 53 Direktorot na javnata ustanova i javnata ustanova osnovana od op{tinata odnosno gradot Skopje, ja organizira rabotata i rakovodi so ustanovata, ja zastapuva i ja pretstavuva ustanovata i e odgovoren za zakonitosta vo raboteweto. Direktorot neposredno rakovodi so stru~nata rabota i se griì za nejzinoto unapreduvawe. Vo zavisnost od prirodata i sloènosta na rabotata, direktorot moè da nazna~i rakovoditeli na oddeli, koi za svojata rabota odgovaraat pred nego. Direktorot podnesuva izve{taj za rabotata i za materijalno-finansiskoto rabotewe do upravniot odbor i do ministerot za trud i socijalna politika, odnosno do sovetot na op{tinata i gradot Skopje. Direktorot donesuva odluka za izbor na rabotnik, vr{i rasporeduvawe na rabotnicite, odlu~uva za godi{ni odmori i plateni i neplateni otsustva za rabotnicite, donesuva re{enie za prestanok na raboten odnos i pokrenuva odgovornost za materijalna {teta. ^len 54 Direktorot na javnata ustanova i na javnata ustanova osnovana od op{tinata, odnosno gradot Skopje, moè da bide razre{en pred istekot na vremeto za koe bil imenuvan: - na negovo barawe; - ako nastane nekoja od pri~inite, poradi koi spored propisite za rabotnite odnosi prestanuva rabotniot odnos po sila na zakonot; - ako ne postapuva spored propisite i op{tite akti na ustanovata ili neopravdano ne gi sproveduva odlukite na upravniot odbor ili postapuva vo sprotivnost so niv i - ako so svojata nesovesna i nezakonska rabota predizvika na javnata ustanova zna~itelna {teta, ili
ako gi zanemaruva ili namerno ne gi izvr{uva svoite obvrski i poradi toa nastanat ili bi moèle da nastanat te{ki naru{uvawa vo izvr{uvaweto na dejnosta na javnata ustanova. ^len 55 Rakovodeweto vo privatna ustanova go ureduva osnova~ot. IV. VIDOVI I DEJNOSTI NA USTANOVITE ZA SOCIJALNA ZA[TITA 1. Kadri vo ustanovite za socijalna za{tita ^len 56 Stru~nite raboti vo ustanovata za socijalna za{tita, vo zavisnost od vidot na rabotata, gi vr{at stru~nite rabotnici so visoko obrazovanie: diplomiran socijalen rabotnik, psiholog, andragog, pedagog, pravnik, ekonomist, lekar, defektolog, specijalen pedagog za prevencija i resocijalizacija i sociolog; vi{o obrazovanie: socijalen, zdravstven rabotnik i drugi rabotnici zavisno od potrebata na dejnosta; sredno obrazovanie: zdravstven rabotnik kako i drugi rabotnici za izvr{uvawe na drugi raboti vo zavisnost od vidot i obemot na uslugite, dokolku so ovoj zakon poinaku ne e utvrdeno. ^len 57 Odredeni raboti vo socijalnata za{tita, po isklu~ivo ovlastuvawe na direktorot na ustanovata za socijalna za{tita, bez nadomestok moàt da gi vr{at volonteri, koi se kvalifikuvani za toj vid na rabota ili pominale niz obuka za vr{ewe na taa rabota. Volonterot ne moè da re{ava za pravata od socijalna za{tita. Rabotite koi moàt da se vr{at so volonterska rabota, na~inot na nivnoto vr{ewe, pokrivawe na realnite tro{oci, kako i potrebnite kvalifikacii ili obuka gi utvrduva so akt ustanovata za socijalna za{tita. 2. Rabotno vreme vo ustanovite za socijalna za{tita ^len 58 Rasporedot, po~etokot i zavr{uvaweto na rabotnoto vreme vo javnata ustanova, zavisno od vidot i obemot na socijalnata za{tita i uslugite od socijalna za{tita, go utvrduva so akt ministerot za trud i socijalna politika. 3. Evidencija vo ustanovite za socijalna za{tita ^len 59 Ustanovata za socijalna za{tita vodi evidencija za korisnicite na pravata od socijalna za{tita i dokumentacija za stru~nata rabota. Ministerot za trud i socijalna politika go propi{uva na~inot na vodewe na evidencijata i dokumentacijata od stav 1 na ovoj ~len i poblisku gi opredeluva korisnicite na socijalna za{tita. ^len 60 Ustanovata za socijalna za{tita koja vr{i smestuvawe na korisnici na socijalna za{tita za svojata rabota podnesuva trimese~en izve{taj do Ministerstvoto za trud i socijalna politika. 4. Vidovi na ustanovi za socijalna prevencija i voninstitucionalna za{tita Centar za socijalna rabota
^len 61 Centar za socijalna rabota (vo natamo{niot tekst: centar) se osnova kako javna ustanova za socijalna za{tita so javni ovlastuvawa zaradi vr{ewe na raboti od socijalna za{tita . Centar moè da se osnova, ako se ispolneti op{tite uslovi za osnovawe na javna ustanova za socijalna za{tita od ~len 40 na ovoj zakon i zadolìtelno gi ima najmalku slednive osnovni obrazovni profili: socijalen rabotnik, psiholog, pedagog, ili specijalen pedagog za prevencija i resocijalizacija i diplomiran pravnik. Licata so obrazoven profil od stav 2 na ovoj ~len, treba da imaat najmalku visoko obrazovanie. Centarot moè da se osnova za podra~jeto na edna ili pove}e op{tini. ^len 62 Od delokrugot na javnite ovlastuvawa centarot gi vr{i slednive raboti: - re{ava za pravata od socijalna za{tita, utvrdeni so ovoj zakon; - re{ava za rabotite utvrdeni so semejno-pravnite propisi; - postapuva po rabotite utvrdeni so krivi~no-pravnite propisi i - vr{i i drugi raboti utvrdeni so zakon. ^len 63 Pri sproveduvaweto na socijalnata za{tita i stru~nata rabota, centarot: - otkriva, sledi i prou~uva socijalni pojavi i problemi; - primenuva i sproveduva soodvetni oblici na socijalna za{tita i neposredno pomaga gra|anin, semejstvo ili grupi na naselenie; - pottiknuva i prezema preventivni dejstvija od ~len 9 na ovoj zakon vo spre~uvawe i otstranuvawe na pri~inite za nastanuvawe na polo`ba od socijalen rizik; - razviva i sproveduva voninstitucionalni oblici na socijalna za{tita; - pottiknuva, organizira i koordinira volonterski aktivnosti na gra|ani, nivni zdruènija, humanitarni organizacii, organizacii vo sproveduvawe na programi za socijalna za{tita na podra~jeto na op{tinata; - izgotvuva planovi i programi za socijalna za{tita; - vodi evidencija i pribira dokumentacija za korisnicite na socijalnata i semejno pravnata za{tita za primenetite oblici na socijalna za{tita i za toa podnesuva izve{taj do Ministerstvoto za trud i socijalna politika i - vr{i i drugi raboti utvrdeni so zakon. ^len 64 Vo ostvaruvaweto na funkciite utvrdeni so ovoj zakon i so drugite propisi centarot raboti so gra|anin (dete, adolescent, vozrasno lice) semejstvo i grupa na naselenie. Rabotej}i so gra|aninot i semejstvoto, centarot pomaga vo razre{uvaweto na ìvotnite te{kotii i problemi vo individualnoto ìveewe, partnerskite odnosi, predbra~nite i bra~nite odnosi, odnosite
roditeli i deca, ukaùva pomo{ na semejstvoto vo ostvaruvaweto na negovata za{titna, vospitna i reproduktivna funkcija, pottiknuva sakano i odgovorno roditelstvo i planirawe na semejstvoto, dava drugi sovetodavni i sovetuvali{ni uslugi za pra{awa od zna~ewe za razvojot i socijalizacijata na li~nosta i ostvaruvaweto i unapreduvaweto na odnosite vo semejstvoto. Centarot ja ostvaruva rabotata so grupite na naselenie vo funkcija na gra|aninot i semejstvoto. ^len 65 Funkciite utvrdeni vo ovoj zakon i drugi propisi centarot gi vr{i so formite na stru~na, sovetodavna, sovetuvali{na i terapiska interdisciplinarna timska rabota. ^len 66 Postapkata za mirewe na bra~nite drugari ja sproveduva centarot, koj e mesno nadleèn na podra~jeto na op{tinata, za koja e mesno nadleèn sudot pred koj se vodi postapkata za razvod na brakot po istiot predmet. ^len 67 Vo postapkata za mirewe, bra~nite drugari se pokanuvaat da prisustvuvaat li~no, pri {to e isklu~ena javnosta i prisustvoto na polnomo{nik. ^len 68 Centarot e dolèn bez odlagawe da dostavi do sudot pismen izve{taj za ishodot na postapkata za mirewe. Smestuvawe vo drugo semejstvo ^len 69 Pri izborot na semejstvo vo koe se smestuvaat licata koi imaat pravo na smestuvawe vo drugo semejstvo, centarot se rakovodi od materijalnite, stanbenite, moralnite i zdravstvenite podobnosti na semejstvoto vo koe licata se smestuvaat. Semejstvata od stav 1 na ovoj ~len imaat pravo na nadomestok na tro{ocite za smestuvawe i na nadomestok za zgriùvawe na smestenite lica ~ija visina se utvrduva so dogovor me|u centarot i liceto vo ~ie semejstvo se vr{i smestuvawe. So dogovorot od stav 2 na ovoj ~len se ureduva osobeno: - vidot i obemot na socijalnata za{tita koja se obezbeduva na liceto {to se smestuva vo drugo semejstvo; - visinata na nadomestokot za smestenoto lice, koja gi opfa}a tro{ocite na smestuvaweto i nadomestokot za zgriùvawe; - vremetraeweto na dogovorot, so mo`nost za negovo prodolùvawe; - uslovi za raskinuvawe na dogovorot; - otkazniot rok za raskinuvawe na dogovorot koj za liceto vo ~ie semejstvo se smestuva korisnikot ne moè da bide pokratok od tri meseci; - slu~aite pri koi prestanuva da vaì dogovorot i - drugi prava i obvrski.
Centarot moè i pred istekot na rokot utvrden vo dogovorot da go raskine dogovorot sekoga{ koga toa go baraat interesite na liceto koe se smestuva vo drugo semejstvo. ^len 70 Liceto koe vo svoeto semejstvo smestuva tri ili pove}e deca bez roditeli i roditelska grià, dve ili pove}e deca so vospitno socijalni problemi, vospitno zapu{teni ili so pre~ki vo razvojot, moè vrz osnova na dogovor da zasnova raboten odnos na opredeleno vreme so centarot za socijalna rabota. So dogovorot od stav 1 na ovoj ~len se ureduva: - vidot i obemot na socijalnata za{tita koja se obezbeduva na licata koi se smestuvaat vo drugo semejstvo; - visinata na nadomestokot za smestenite lica koj gi opfa}a tro{ocite za smestuvawe i platata; - vremetraeweto na dogovorot so mo`nost za negovo prodolùvawe; - uslovi za raskinuvawe na dogovorot; - rokot za raskinuvawe na dogovorot koj za liceto vo ~ie semejstvo se smestuvaat korisnicite ne moè da bide pokus od tri meseci; - slu~aite pri koi prestanuva da vaì dogovorot i - drugi prava i obvrski. Centarot moè i pred istekot na rokot utvrden vo dogovorot da go raskine dogovorot sekoga{ koga toa go baraat interesite na licata koi se smestuvaat vo drugo semejstvo. Dneven centar i klubovi za stari i vozrasni lica ^len 71 Dnevniot centar i klubot za stari i vozrasni lica vr{at uslugi od socijalna za{tita vo vid na dneven prestoj, ishrana, li~na higiena, kako i organizirawe na rabotni, kulturni, zabavni i drugi aktivnosti. Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len moè oddelni uslugi od svojata dejnost da gi vr{i vo domot na korisnikot. Dneven centar za rabotno proizvodna aktivnost ^len 72 Dneven centar za rabotno proizvodna aktivnost na licata so umereni i te{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj vr{i dnevno zgriùvawe, ovozmoùva rabotno- proizvodna aktivnost, rabotna terapija i drugi aktivnosti na ovie lica i moè da vr{i osposobuvawe za rabotno proizvodna aktivnost. Centar za davawe pomo{ vo doma{ni uslovi ^len 73 Centarot za davawe pomo{ vo doma{ni uslovi, obezbeduva na iznemo{teni stari i drugi vozrasni lica uslugi vo vid na ishrana, li~na higiena, higiena na stanot i drugi raboti vo domot na korisnikot. 5. Vidovi na ustanovi za institucionalna za{tita
^len 74 Institucionalnata za{tita ja vr{at: a) ustanova za smestuvawe na deca i mladinci bez roditeli i roditelska grià. b) ustanova za smestuvawe na deca i mladinci so vospitno-socijalni problemi i so naru{eno povedenie. v) ustanova za smestuvawe na deca i mladinci so pre~ki vo psihi~kiot razvoj. g) ustanova za smestuvawe na deca i mladinci so telesna invalidnost i d) ustanova za smestuvawe na stari i vozrasni invalidni lica. a. Ustanova za smestuvawe na deca i mladinci bez roditeli i roditelska grià ^len 75 Ustanova za smestuvawe na deca i mladinci bez roditeli i roditelska grià, obezbeduva zgriùvawe (domuvawe, ishrana, oblekuvawe, nega i grià) na decata do obezbeduvaweto na uslovi za nivno vra}awe vo semejstvoto, odnosno do osposobuvawe za samostoen ìvot i rabota, a najdolgo do {est meseci po zavr{uvaweto na srednoto obrazovanie, ako ne postojat mo`nosti zgriùvaweto da se obezbedi na drug na~in. Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len e dol`na na decata i mladincite da im obezbedi posetuvawe na osnovno i sredno obrazovanie vo soodvetnata ustanova, organizirana stru~na pomo{ za uspe{no sovladuvawe na vospitno obrazovnite programi, da organizira razli~ni oblici na rabota i ìvot, kako i da se griì za nivnoto zdravje. Zgriùvaweto na decata i mladincite od stav 1 na ovoj ~len se vr{i vo ustanovi za doen~iwa i mali deca do trigodi{na vozrast i ustanovi za deca i mladinci nad trigodi{na vozrast. ^len 76 Vo ustanovata za smestuvawe na deca bez roditeli i roditelska grià do trigodi{na vozrast moè da se organizira privremeno smestuvawe i prestoj na samohrana nevrabotena bremena èna eden mesec pred poroduvaweto i samohran roditel do trimese~na vozrast na deteto. Samohran nevraboten roditel pod uslovite utvrdeni vo stav 1 na ovoj ~len moè da se smesti i vo drugo semejstvo. b. Ustanova za smestuvawe na deca i mladinci so vospitno socijalni problemi i so naru{eno povedenie ^len 77 Ustanovata za smestuvawe na deca i mladinci so vospitno socijalni problemi, na vozrast od 7 do 18 godini ili do zavr{uvawe na sredno u~ili{te, vr{i prifa}awe i kratkotrajno zgriùvawe na maloletni lica, opservacija i dijagnostika na maloletni lica, prodolèno smestuvawe, vospituvawe, obrazovanie i korektiven tretman na maloletno lice vo zavisnost od nivnite potrebi vo traewe do tri godini. Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len obezbeduva osnovno i sredno obrazovanie na decata i mladincite vo soodvetnite ustanovi za obrazovanie. ^len 78 Ustanovata za maloletni lica so naru{eno povedenie, na vozrast od 10 do 18 godini, vr{i zgriùvawe, vospitanie i osnovno obrazovanie na maloletni lica, a srednoto obrazovanie na maloletnicite go
obezbeduva vo soodvetni ustanovi za obrazovanie. Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len izvr{uva vospitna merka upatuvawe vo vospitna ustanova, vo soglasnost so propisite za izvr{uvawe na sankciite i upatuvawe vo soodvetna ustanova, poradi naru{uvawe vo povedenieto soglasno so Zakonot za semejstvoto. ^len 79 Ustanovite za deca i mladinci od ~lenovite 77 i 78 na ovoj zakon, dol`ni se da obezbedat za maloletnite lica soodvetni uslovi za smestuvawe, ishrana, planirano i organizirano sproveduvawe na sodrìni, merki i aktivnosti vo procesot na nivnoto vospitanie i obrazovanie, slobodni aktivnosti i kulturno zabaven ìvot, kako i da se griàt za ìvotot i zdravjeto na decata i mladincite smesteni vo ustanovite. v. Ustanova za smestuvawe na deca i mladinci so pre~ki vo psihi~kiot razvoj ^len 80 Ustanovata za smestuvawe na deca i mladinci so umereni i te{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj, obezbeduva opservacija, rehabilitaciono-korekcionen tretman, vospitanie, osposobuvawe za rabotnoproizvodna aktivnost, smestuvawe i zdravstvena za{tita. Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len organizira kulturno-zabavni, sportski i drugi aktivnosti vo zavisnost od potrebite i psihofizi~kite sposobnosti i mo`nosti na licata so umereni i te{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj. Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len za vozrasnite lica so umereni i te{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj moè da organizira dneven i poludneven prestoj, zgriùvawe i rabotno-proizvodna aktivnost i rabotna terapija. ^len 81 Ustanovata za smestuvawe na deca i mladinci i vozrasni lica so najte{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj e ustanova koja obezbeduva: smestuvawe, zgriùvawe, rehabilitacija i zdravstvena za{tita. Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len, ja obezbeduva zdravstvenata za{tita na licata so najte{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj soglasno so propisite za zdravstvena za{tita. g. Ustanova za smestuvawe na deca i mladinci so telesna invalidnost ^len 82 Ustanovata za smestuvawe na deca i mladinci so telesna invalidnost obezbeduva zgriùvawe (domuvawe, ishrana, nega i grià) do osposobuvawe za samostoen ìvot i rabota. Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len e dol`na na decata i mladincite da im obezbedi osnovno i sredno obrazovanie, da organizira stru~na pomo{ za uspe{no sovladuvawe na vospitno-obrazovnite programi, da organizira razli~ni oblici na rabota i ìvot, kako i da se griì za nivnoto zdravje. Ustanovata moè da organizira i oddelenie za vozrasni telesni invalidni lica, dokolku za toa ima mo`nost. d. Ustanovi za smestuvawe na stari i vozrasni invalidni lica ^len 83 Ustanovi za smestuvawe na stari i vozrasni invalidni lica se: a) ustanovi za stari lica,
b) ustanovi za vozrasni invalidni lica i v) ustanovi za vozrasni lica so umereni i te{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj. Ustanova za stari lica ^len 84 Ustanova za stari lica obezbeduva smestuvawe, ishrana, pomo{ i nega, zdravstvena za{tita, kulturnozabavni, rabotni rekreativni aktivnosti, uslugi na socijalna rabota i drugi uslugi zavisno od potrebite, sposobnostite i barawata na korisnikot. Pokraj uslugite utvrdeni vo stav 1 na ovoj ~len ustanovata za stari lica moè da organizira i voninstitucionalni oblici na za{tita vo vid na davawe pomo{ doma i dneven prestoj na penzionirani i stari lica. ^len 85 Ustanovata od ~len 84 na ovoj zakon obezbeduva prifa}awe i privremeno smestuvawe na vozrasni i stari lica, koi zaradi razni okolnosti se na{le nadvor od mestoto na ìveewe, bez sredstva za ìvot ili se bez postojano smestuvawe, s do nivnoto vra}awe vo sopstvenoto semejstvo ili smestuvawe vo ustanova za socijalna za{tita. Ustanova za vozrasni invalidni lica ^len 86 Ustanovata za vozrasni invalidni lica, na licata celosno i trajno nesposobni za rabota poradi invalidnosta, obezbeduva smestuvawe, zdravstvena za{tita, rekreativni i kulturno-zabavni aktivnosti, vo soglasnost so nivnite sposobnosti. Ustanova za vozrasni lica so umereni i te{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj ^len 87 Ustanovata za vozrasni lica so umereni i te{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj obezbeduva smestuvawe, zdravstvena za{tita, rabotna i okupaciona terapija, vo soglasnost so nivnite sposobnosti i zdravstvenata sostojba. Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len, moè da organizira dneven i poludneven prestoj, zgriùvawe i rabotno-proizvodna aktivnost i rabotna terapija. ^len 88 Ustanovata od ~len 84 na ovoj zakon moè da gi vr{i i rabotite od ~lenovite 86 i 87 na ovoj zakon. 6. Ustanova za prou~uvawe na socijalnite pojavi i problemi i unapreduvawe na socijalnite dejnosti ^len 89 Ustanovata za prou~uvawe na socijalnite pojavi i problemi i unapreduvawe na socijalnite dejnosti, e istraùva~ko razvojna ustanova koja gi sledi i prou~uva socijalnite pojavi i problemi vo oblasta na socijalnata za{tita i socijalnata rabota, ja pottiknuva i razviva istraùva~kata dejnost vo oblasta na socijalnata politika; predlaga i sproveduva merki za unapreduvaweto na socijalnata za{tita i socijalnata rabota; organizira i sproveduva oblici na edukacija na stru~nite rabotnici vo oblasta na socijalnata za{tita; ukaùva stru~na pomo{ na ustanovite za socijalna za{tita i na rabotnicite vo niv; donesuva programi za vospituvawe i osposobuvawe za rabotno-proizvodna aktivnost na lica so umereni i te{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj; dava stru~no mislewe pri izgotvuvawe programi za razvoj na socijalnata za{tita; gi izgotvuva standardite i normativite za rabota i kadrite na ustanovite za socijalna za{tita; vr{i
nadzor nad stru~nata rabota na ustanovite za socijalna za{tita i vrabotenite vo niv; vr{i statisti~ka obrabotka na podatocite od evidencijata {to ja vodat ustanovite za socijalna za{tita; ostvaruva stru~no-nau~na sorabotka so poedinci i institucii vo zemjata i stranstvo i sproveduva izdava~ka dejnost. Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len za svojata rabota podnesuva godi{en izve{taj do Ministerstvoto za trud i socijalna politika. Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len ja osnova Vladata kako Zavod za socijalni dejnosti so status na javna ustanova. Odredbite od ovoj zakon koi se odnesuvaat na osnovaweto, organiziraweto, upravuvaweto, rakovodeweto i prestanokot na javnata ustanova se primenuvaat i na Zavodot za socijalnite dejnosti. V. POSTAPKA ZA OSTVARUVAWE NA PRAVA OD SOCIJALNA ZA[TITA ^len 90 Po baraweto za ostvaruvawe na pravo od socijalna za{tita vo prv stepen re{ava centarot nadleèn za podra~jeto na koe podnositelot na baraweto ima ìveali{te. Po àlbata protiv re{enieto na centarot re{ava ministerot za trud i socijalna politika. @albata ne go odloùva izvr{uvaweto na re{enieto. ^len 91 Postapkata za ostvaruvawe na pravo od socijalna za{tita se poveduva po barawe na gra|aninot, odnosno negoviot zakonski zastapnik, staratel ili po slu`bena dol`nost. Centarot postapkata po slu`bena dol`nost ja poveduva po sopstvena inicijativa, po inicijativa na gra| anin, nadleèn organ ili drugi organi i organizacii, koga toa e vo interes na gra|aninot ili koga postoi interes na treti lica. ^len 92 Po barawe na centarot, pravnite i fizi~kite lica se dol`ni da dadat podatoci, {to pretstavuvaat dokazi za ostvaruvawe na pravata na korisnicite utvrdeni so ovoj zakon. ^len 93 Pred da odlu~uva za pravata od socijalna za{tita, centarot na gra|aninot mu ukaùva stru~na pomo{ pri podnesuvaweto na baraweto i za mo`nosta da ostvaruva prava vrz osnova na drugi propisi. Pravo na socijalna za{tita spored ovoj zakon ne moè da ostvari lice koe koristi pravo na za{tita vo ist ili pogolem obem po druga osnova. Podnositelot na baraweto e odgovoren za vistinitosta na podatocite na baraweto. ^len 94 Vo postapkata za ostvaruvawe na pravo od socijalna za{tita se primenuvaat odredbite na Zakonot za op{ta upravna postapka, dokolku so ovoj zakon ne e poinaku opredeleno. ^len 95 Pravoto na postojana pari~na pomo{ se ostvaruva od prviot den na naredniot mesec po podnesuvaweto na baraweto.
^len 96 Podnositelot na baraweto, odnosno negoviot zakonski zastapnik ili staratel e dolèn nadle`niot centar da go izvesti za sekoja promena na faktite ili okolnostite koi bile osnova za priznavawe na pravoto od socijalna za{tita, najdocna vo rok od 15 dena od denot koga nastanale tie promeni. Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len, podnositelot na baraweto, odnosno negoviot zakonski zastapnik ili staratel, e dolèn do 31 mart da gi prijavi podatocite za prihodite i primawata na semejstvoto, vo sprotivno }e se zapre ostvaruvaweto na pravoto od socijalna za{tita. ^len 97 Na podnositelot na baraweto koj se na{ol vo polo`ba od socijalen rizik nadvor od podra~jeto na koe ima ìveali{te, centarot nadleèn za toa podra~je }e mu obezbedi soodvetno pravo na socijalna za{tita. Za podnositelot na baraweto koj na teritorijata na Republika Makedonija nema ìveali{te, mesnata nadle`nost se utvrduva spored prestojuvali{teto. Za podnositelot na barawe so nepoznato mesto na ìveewe, nadleèn e centarot na podra~jeto na koe liceto se zateknalo. ^len 98 Ako podnositelot na baraweto e maloletno lice mesnata nadle`nost se odreduva spored ìveali{teto, odnosno prestojuvali{teto na roditelite, odnosno staratelot. Za maloletnoto lice ~ii roditeli ne ìveat zaedno, mesnata nadle`nost se odreduva spored mestoto na ìveewe na roditelot na kogo deteto mu e dovereno na ~uvawe i vospitanie. Ako roditelite na maloletnoto lice ne se poznati, odnosno ako go napu{tile deteto ili se so nepoznato ìveali{te odnosno prestojuvali{te, nadleèn e centarot na podra~jeto na koe deteto se na{lo vo polo`ba od socijalen rizik. ^len 99 Dokolku okolnostite vrz osnova na koi bila odredena mesnata nadle`nost soglasno so ovoj zakon se izmenat, postapkata }e ja prodolì mesno nadle`niot centar. Ako po zavr{uvaweto na postapkata, korisnikot na pravoto od socijalna za{tita go promeni ìveali{teto, centarot e dolèn celokupniot predmet da go dostavi do nadle`niot centar vo novoto ìveali{te, koj ima obvrska vo rok od 15 dena da odlu~i za pravata na korisnikot. Do zavr{uvaweto na postapkata od stavovi 1 i 2 na ovoj ~len, izvr{uvaweto na pravoto, go obezbeduva centarot koj go priznal pravoto. ^len 100 Vo slu~aj na sudir za mesnata nadle`nost, centarot koj ja zapo~nal postapkata, dolèn e do zavr{uvaweto na sudirot da gi prezeme neodlo`nite raboti zaradi neposredna za{tita na korisnikot. Sudirot od stav 1 na ovoj ~len go re{ava ministerot za trud i socijalna politika. ^len 101 Postapka za ostvaruvawe na pravo od socijalna za{tita za lice so pre~ki vo razvojot zapo~nuva so prijavuvawe na liceto so pre~ki vo razvojot vo centarot koj vr{i ocena na specifi~nite potrebi na ova lice. Prijavuvaweto od stav 1 na ovoj ~len go vr{at zdravstvenite, vospitno-obrazovnite i drugi ustanovi,
op{testveno-humanitarnite organizacii, roditelite odnosno staratelite, rodninite i gra|anite. ^len 102 Centarot vrz osnova na naod i mislewe od stru~en organ donesuva re{enie za vidot i stepenot na popre~enosta i go evidentira liceto so pre~ki vo razvojot. Po àlba protiv re{enieto od stav 1 na ovoj ~len re{ava ministerot za trud i socijalna politika. Stru~niot profil na ~lenovite na stru~niot organ {to dava naod i mislewe za ocena na specifi~nite potrebi kako na prvostepeniot ili na vtorostepeniot organ, za licata so pre~ki vo psihi~kiot ili fizi~kiot razvoj, na~inot na ocenuvaweto na specifi~nite potrebi i vodeweto na evidencijata i ustanovata {to }e dava naod i mislewe, so akt gi opredeluva ministerot za trud i socijalna politika, vo soglasnost so ministerot za obrazovanie i fizi~ka kultura i ministerot za zdravstvo. ^len 103 Vo slu~aite koga staro lice koe ima imot i prihod od imot, koj ja nadminuva visinata na postojanata pari~na pomo{ i podnelo barawe za ostvaruvawe na pravo na postojana pari~na pomo{ ili pravo za smestuvawe vo ustanova za socijalna za{tita, centarot so liceto moè da sklu~i dogovor za doìvotno izdrùvawe soglasno so zakon. ^len 104 Ako gra|aninot odnosno ~len na semejstvoto ima srodnik so koj ne ìvee vo semejstvo, a koj soglasno zakon e dolèn da go izdrùva, centarot na liceto }e mu obezbedi pravo od socijalna za{tita, dokolku gi ispolnuva uslovite utvrdeni so ovoj zakon. Centarot podnesuva tu`ba do sudot za nadomestok na tro{ocite za ostvarenoto pravo od socijalna za{tita protiv srodnikot koj, soglasno so zakon, e dolèn da go izdrùva korisnikot na pravoto. ^len 105 Postapkata vo ostvaruvawe pravo od socijalna za{tita, semejno-pravnata za{tita i nadle`nosta utvrdena so krivi~no-pravnite propisi, kako i faktite utvrdeni vo ovie postapki koi moàt da mu na{tetat na ugledot, dostoinstvoto i interesite na gra|aninot i negovoto semejstvo se za{titeni so obvrskata na ustanovata i na stru~nite rabotnici vo nea, da ~uvaat profesionalna i slu`bena tajna. VI. FINANSIRAWE ^len 106 Sredstvata za finansirawe na socijalnata za{tita se obezbeduvaat od Buxetot na Republika Makedonija (vo natamo{niot tekst: Buxetot). ^len 107 Sredstvata za finansirawe na socijalnata za{tita se obezbeduvaat i od u~estvo na korisnikot i rodninite koi se dol`ni da go izdrùvaat vrz osnova na drugi propisi preku napla}awe na uslugi, podaroci, legati i drugi izvori soglasno so zakon. Sredstvata dobieni po osnova na podarok i legat se vodat na posebna smetka na daroprimatelot i legatarot. Napla}aweto na uslugite od korisnikot i rodninite se vr{i vo zavisnost od vidot na uslugite koi se koristat i materijalnite mo`nosti na korisnikot i negovoto semejstvo. Vidot i obemot na uslugite koi se pla}aat od strana na korisnicite gi utvrduva ministerot za trud i socijalna politika.
So sredstvata od stav 2 na ovoj ~len upravuva i raspolaga daroprimatelot i legatarot. ^len 108 Sredstvata od Buxetot za finansirawe na socijalnata za{tita se obezbeduvaat vrz osnova na Programata za ostvaruvawe na socijalnata za{tita. ^len 109 So sredstvata od ~lenovite 106 i 107 na ovoj zakon se finansiraat: 1) pravata od socijalnata za{tita utvrdeni so ovoj zakon; 2) dejnosta na ustanovata za socijalna za{tita soglasno Programata za rabota i 3) tekovno odrùvawe, izgradba i opremuvawe na objektite za socijalna za{tita. Potrebite od stav 1 to~ka 3 na ovoj ~len se finansiraat od sredstvata na Buxetot samo kaj javnite ustanovi za socijalna za{tita osnovani od Vladata. ^len 110 Vo Programata za rabota na ustanovata za socijalna za{tita se utvrduva vidot, obemot, sodrìnata i kvalitetot na uslugite koi im se davaat na korisnicite, odnosno dejnosta koja se vr{i vo ustanovata pri sproveduvaweto na socijalnata za{tita. Za izvr{uvaweto na Programata od stav 1 na ovoj ~len, javnata ustanova za socijalna za{tita vo ramkite na taa Programa go utvrduva obemot na potrebnite sredstva i toa za: - pravata od socijalna za{tita koi se ostvaruvaat vo ustanovata za socijalna za{tita, vo vid i obem utvrdeni so ovoj zakon; - platite, zaedni~ka potro{uva~ka i op{testvena ishrana na rabotnicite vo ustanovata za socijalna za{tita, vrz osnova na zakon, kolektiven dogovor i op{t akt na ustanovata; - amortizacija soglasno so zakon; - materijalni tro{oci; - tekovno odrùvawe, izgradba i opremuvawe; i - so zakon utvrdeni obvrski na ustanovata. Ministerot za trud i socijalna politika ja propi{uva visinata na u~estvoto vo tro{ocite na korisnicite i rodninite od ~len 107 stav 1 na ovoj zakon kako i kriteriumite za koristewe na sredstvata i gi odobruva vrz osnova na Programata za rabota. ^len 111 Ustanovata za socijalna za{tita moè da ostvaruva sredstva i po osnova na vr{ewe na voninstitucionalna i druga dejnost. Sredstvata ostvareni od vr{ewe na voninstitucionalna i druga dejnost se koristat za unapreduvawe na dejnosta na ustanovata za {to se izvestuva Ministerstvoto za trud i socijalna politika. ^len 112 Sredstva za rabota na javnata ustanova za socijalna za{tita koja ja osnova op{tinata, odnosno gradot
Skopje, obezbeduva op{tinata, odnosno gradot Skopje. Od sopstveni sredstva i od drugi izvori op{tinata, odnosno gradot Skopje moè samostojno da finansira i programa za socijalna za{tita na gra|anite od nivnoto podra~je nad nivoto {to go obezbeduva Republikata. ^len 113 Za na~inot na koristewe na sredstvata za socijalna za{tita ustanovata za socijalna za{tita e dol`na da podnesuva trimese~en izve{taj do Ministerstvoto za trud i socijalna politika. Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len e dol`na da podnesuva do Ministerstvoto za trud i socijalna politika periodi~na ({estmese~na) i godi{na smetka. Ministerstvoto za trud i socijalna politika sekoga{ koga }e oceni deka postojat pri~ini }e izvr{i neposredna kontrola na na~inot na koristewe na sredstvata za socijalna za{tita vo ustanovata za socijalna za{tita i }e naloì merki za otstranuvawe na sogledani nepravilnosti. VII. NADZOR NAD ZAKONITOSTA NA RABOTATA ^len 114 Ministerstvoto za trud i socijalna politika vr{i nadzor nad zakonitosta na rabotata na ustanovata za socijalna za{tita, kako i nad rabotata na pravnite i fizi~ki lica koi vr{at opredeleni raboti vo socijalnata za{tita. ^len 115 Vo vr{eweto na nadzorot nad zakonitosta na rabotata, Ministerstvoto za trud i socijalna politika, moè da go zapre od izvr{uvawe op{tiot akt na ustanovata za socijalna za{tita za koj smeta deka ne e vo soglasnost so Ustavot i zakonot i vo rok od 15 dena }e pokrene postapka pred Ustavniot sud na Republika Makedonija za ocena na ustavnosta i zakonitosta na istiot. Ako Ministerstvoto za trud i socijalna politika ne pokrene postapka pred Ustavniot sud na Republika Makedonija vo rokot od stav 1 na ovoj ~len, zapreniot akt prodolùva da se primenuva. ^len 116 Ministerstvoto za trud i socijalna politika po pravoto na nadzor od ~len 114 na ovoj zakon, moè da ukine kone~no re{enie na centarot, ako utvrdi deka so nego o~igledno e povreden ovoj zakon. Po ukinuvaweto na re{enieto od stav 1 na ovoj ~len, centarot e dolèn vedna{ da go zapre negovoto izvr{uvawe. ^len 117 Ministerstvoto za trud i socijalna politika ima pravo i dol`nost da zabrani na pravno i fizi~ko lice vr{ewe na dejnost ako, vrz osnova na izvr{eniot nadzor, utvrdi deka pove}e ne se ispolneti propi{anite uslovi za vr{ewe na dejnosta ili dejnosta se vr{i na {teta na korisnicite, a konstatiranite nedostatoci pravnoto i fizi~ko lice ne gi otstrani vo rokot opredelen od Ministerstvoto za trud i socijalna politika. Protiv re{enieto za zabrana na vr{ewe na dejnosta moè da se izjavi àlba do Komisijata na Vladata, vo rok od 15 dena od denot na priemot na re{enieto. ^len 118 Po kone~nosta na re{enieto od ~len 117 na ovoj zakon, Ministerstvoto za trud i socijalna politika }e i predloì na Vladata da go odzeme odobrenieto od ~lenot 38 stav 1 i ~len 39 na ovoj zakon, a koga se raboti za javna ustanova }e i predloì donesuvawe na odluka za prestanok na javnata ustanova.
VIII. NADZOR NAD STRU^NATA RABOTA ^len 119 Nadzorot nad stru~nata rabota na ustanovata za socijalna za{tita i rabotnicite vo niv, kako i nad liceto koe vr{i opredeleni raboti vo socijalnata za{tita (vo natamo{niot tekst: nadzor nad stru~nata rabota) vr{i "Zavodot za socijalni dejnosti". ^len 120 Vo vr{eweto na nadzorot nad stru~nata rabota u~estvuvaat stru~ni rabotnici od oblastite koi se zastapeni vo dejnosta na ustanovata za socijalna za{tita vo koja se vr{i nadzorot. Stru~nite rabotnici koi vr{at nadzor na stru~nata rabota ne moàt da bidat so pomal stepen na stru~na podgotovka od stepenot na stru~nata podgotovka na rabotnicite vrz ~ija rabota se vr{i nadzorot. ^len 121 Nadzorot nad stru~nata rabota se vr{i zaradi sogleduvawe, sledewe, kontrola, uvid i unapreduvawe vo na~inot i kvalitetot na stru~nata rabota i efikasnosta vo ostvaruvaweto na funkciite vo ustanovite za socijalna za{tita utvrdeni so ovoj zakon i drugi propisi. So nadzorot nad stru~nata rabota se dava stru~na pomo{ vo rabotata na ustanovata za socijalna za{tita i rabotnicite vo nea. ^len 122 Nadzor nad stru~nata rabota se vr{i vrz osnova na Programa za rabota na Zavodot za socijalni dejnosti i po barawe na Ministerstvoto za trud i socijalna politika. ^len 123 Ustanovite i licata od ~len 119 na ovoj zakon se dol`ni da ovozmoàt uvid vo sevkupnata rabota i dokumentacija pri vr{eweto na nadzorot nad stru~nata rabota. ^len 124 Za izvr{eniot nadzor nad stru~nata rabota, Zavodot za socijalni dejnosti sostavuva izve{taj vo koj gi predlaga merkite za otstranuvawe na utvrdenite nepravilnosti. Za izvr{eniot nadzor nad stru~nata rabota, Zavodot za socijalni dejnosti izve{tajot od stav 1 na ovoj ~len go dostavuva: - do javnata ustanova i do Ministerstvoto za trud i socijalna politika; - do privatnata ustanova i ustanovata {to ja osnovala op{tinata, odnosno gradot Skopje, do Ministerstvoto za trud i socijalna politika, do ustanovata i do osnova~ite i - do liceto koe vr{i opredeleni raboti vo socijalnata za{tita, do Ministerstvoto za trud i socijalna politika i do liceto. Izve{tajot od stav 1 na ovoj ~len se dostavuva vo rok od 15 dena. ^len 125 Ustanovata za socijalna za{tita i liceto koe vr{i opredeleni raboti vo socijalnata za{tita se dol`ni da gi razgledaat naodite vo izve{tajot za izvr{eniot nadzor nad stru~nata rabota, da prezemat soodvetni merki za otstranuvawe na utvrdenite nepravilnosti i za toa da go izvestat Ministerstvoto za trud i
socijalna politika i Zavodot za socijalni dejnosti. IX. KAZNENI ODREDBI ^len 126 So pari~na kazna od 10.000 do 300.000 denari }e se kazni ustanovata za socijalna za{tita ili drugo pravno lice za prekr{ok, ako: - ne pruì socijalna za{tita na lice vo polo`ba od socijalen rizik (~len 63 stav 1 alineja 2); - ne vodi ili neuredno ja vodi propi{anata evidencija i dokumentacija (~len 59 stav 1); - ne primi korisnik na pravo od socijalna za{tita, a vo ustanovata ima mesto ili go otpu{ti pred da gi prezeme potrebnite merki (ustanovite za socijalna za{tita od ~len 74 do 88); - ne gi sprovede merkite utvrdeni vo ~len 113 stav 3 od ovoj zakon; - onevozmoì vr{ewe na nadzor nad stru~nata rabota (~len 119) i - vo opredelen rok ne prezeme merki za otstranuvawe na utvrdenite nedostatoci od izvr{eniot nadzor nad stru~nata rabota (~len 125). Za prekr{ocite od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni i odgovornoto lice vo ustanovata za socijalna za{tita i rabotnikot koj neposredno gi vr{i rabotite so pari~na kazna od 1000 do 50.000 denari. ^len 127 So pari~na kazna od 10.000 do 300.000 denari }e se kazni ustanovata za socijalna za{tita i drugo pravno lice za prekr{ok, ako: - ne podnese izve{taj (~len 60, ~len 63 stav 1 alineja 7 i ~len 89 stav 2) i - ne go usoglasi rasporedot, po~etokot i zavr{uvaweto na rabotnoto vreme (~len 58). Za prekr{ocite od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni odgovornoto lice vo ustanovata za socijalna za{tita i liceto koe vr{i opredeleni raboti vo socijalnata za{tita so pari~na kazna od 1000 do 50.000 denari. ^len 128 So pari~na kazna od 10.000 do 300.000 denari za prekr{ok }e se kazni privatna ustanova i javna ustanova osnovana od op{tinata, odnosno gradot Skopje koja vr{i raboti od socijalna za{tita, a nema odobrenie od nadle`niot organ ili odobrenieto e odzemeno (~lenovi 38, 39 i 46). X. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI ^len 129 Vo rok od {est meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, centarot e dolèn da izvr{i preveduvawe na licata koi ostvarile prava spored dosega{nite propisi od socijalna za{tita, soglasno so ovoj zakon. Do donesuvaweto na re{enieto za preveduvawe od stav 1 na ovoj ~len, korisnikot na pravata }e primi akontacija vo visina odredena so propisite {to bile vo sila do donesuvaweto na ovoj zakon. Postojnite organizacii od oblasta na socijalnata za{tita se dol`ni da ja usoglasat svojata organizacija, raboteweto i op{tite akti so odredbite na ovoj zakon vo rok od ~etiri meseci od denot na vleguvaweto
vo sila na ovoj zakon. Vo slu~aite koga odredbite od op{tite akti na ustanovite se sprotivni na ovoj zakon, ovoj zakon se primenuva neposredno. ^len 130 Direktorite na postojnite ustanovi za socijalna za{tita prodolùvaat da ja izvr{uvaat funkcijata do istekot na mandatot za koj se imenuvani. ^len 131 Podzakonskite akti predvideni so ovoj zakon, ministerot za trud i socijalna politika }e gi donese vo rok od {est meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon. ^len 132 Koi od postojnite organizacii za socijalna za{tita }e prodolàt da rabotat kako javni ustanovi za socijalna za{tita utvrduva Vladata so akt za mreàta na javnite ustanovi za socijalna za{tita. Aktot za mreàta od stav 1 na ovoj ~len Vladata }e go donese vo rok od dva meseca od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon. Osnova~kite prava i obvrski sprema javnite ustanovi za socijalna za{tita od stav 1 na ovoj ~len gi prezema Vladata. ^len 133 Socijalnite i drugite stru~ni rabotnici so zavr{ena vi{a {kolska podgotovka i nad 15 godini raboten sta`, koi do denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon se vo raboten odnos vo ustanovite od socijalna za{tita, moàt i natamu da gi izvr{uvaat stru~nite raboti od oblasta na socijalnata za{tita. ^len 134 So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, prestanuva da vaì Zakonot za socijalna za{tita ("Slu`ben vesnik na SRM" broj 9/78, 43/78, 35/85, 17/91 i "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 38/91 i 14/95). ^len 135 Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".
ZAKON ZA IZMENUVAWE I DOPOLNUVAWE NA ZAKONOT ZA SOCIJALNATA ZA[TITA (Objaven vo "Slu`ben vesnik na RM" br. 16/2000 od 01.03.2000 god.) ^len 1 Vo Zakonot za socijalnata za{tita ("Slu`ben vesnik na RepublikaMakedonija" broj 50/97), vo ~len 25 stav 1 po zborot "pomo{" zborovite: "kako osnovno pari~no pravo na korisnikot" se zamenuvaat so zborovite: "od ~len 24 stav 1 na ovoj zakon".
^len 2 Vo ~len 31 stavot 4 se menuva i glasi: "Visinata na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice iznesuva 30% od prose~nata plata soglasno so ~len 25 stavovi 1 i 2 od ovoj zakon." ^len 3 ,Vo ~lenot 47 po stavot 3 se dodava nov stav 4 koj glasi: "Na statutot na javna ustanova osnovana od Vladata soglasnost dava ministerot za trud i socijalna politika" Sgavot 4 koj stanuva stav 5 se menuva i glasi: "Na statutot na javna ustanova osnovana od nadleèn organ na op{tinata, odnosno gradot Skopje i na privatni ustanovi soglasnost dava osnova~ot." ^len 4 Vo ~len 49 po alinejata 1 se dodava nova alineja 2 koja glasi: "- donesuva akt za organizacija na ustanovata i sistematizacija na rabotnite mesta vo soglasnost so ministerot;". Alineite 2, 3, 4, 5, 6 i 7 stanuvaat alinei 3, 4, 5, 6, 7 i 8. ^len 5 ^lenot 95 se menuva i glasi: "Pravoto na postojana pari~na pomo{ i pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice se ostvaruvaat od prviot den na mesecot vo koj e podneseno baraweto." ^len 6 Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".
ZAKON ZA IZMENUVANJE I DOPOLNUVANJE NA ZAKONOT ZA SOCIJALNATA ZATITA (Objaven vo "Sluben vesnik na RM" br. 17/2003od 20 .03.2003 god.) len 1 Vo Zakonot za socijalna zatita (Sluben vesnik na Republika Makedonija broj 50/97 i 16/2000) vo lenot 25 stav 1 zborovite nestopanstvo na se briat. Vo stavot 2 zborovite Zavodot za statistika na Republika Makedonija se zamenuvaat so zborovite Draven zavod za statistika. len 2
Vo lenot 31 stav 3 po zborovite rabota se dodavaat zborovite po neposredno izvreniot uvid zzadolitelno. Stavot 4 se menuva i glasi: Visinata na pravoto na parien nadomestok za pomo i nega od drugo lice ne moe da iznesuva pomalku od 20%, nitu povee od 30% od prosenata plata, soglasno so len 25 stavovi 1 i 2 od ovoj zakon. po stavot 4 se dodava nov stav 5 koj glasi: Nainot na ostvaruvanje na pravoto na parien nadomestok za pomo i nega od drugo lice, kriteriumite za utvrduvanje na visinata i visinata na iznosot na ova pravo so akt e gi opredeli ministerot za trud i socijalna politika. len 3 Vo lenot 34 satv 3 zborovite nestopanstvo na se briat. len 4 Vo lenot 102 stav 3 zborovite fizika kultura se zamenuvaat so zborot nauka. len 5 Korisnicite koi go steknale pravoto na parien nadomestok za pomo i nega od drugo lice pred denot na vleguvanje nvo sila na ovoj zakon e prodolat da go koristat ova pravo soglasno so ovoj zakon, so denot na vleguvanje vo sila na aktot od len 2 stav 3 na ovoj zakon. len 6 Zaponatite postapki po podneseni baranja za ostvaruvanje na pravoto na parien nadomestok za pomo i nega pred denot na vleguvanje vo sila na ovoj zakon e se izvrat soglasno so odredbite na ovoj zakon. len 7 Aktot od len 2 stav 3 na ovoj zakon ministerot za trud i socijalna politika e go donese vo rok od est meseci od denot na vleguvanje vo sila na ovoj zakon. len 8 Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvanje vo Sluben vesnik na Republika Makedonija.
ZAKON ZA IZMENUVANJE I DOPOLNUVANJE NA ZAKONOT ZA SOCIJALNATA ZATITA (Objaven vo "Sluben vesnik na RM" br. 28/2004 od 29.09.2004 god.)
len 1 Vo Zakonot za socijalna zatita ("Sluben vesnik na Republika Makedonija br.50/97,16/2000 i 17/03 ") vo len 1 vo stavovite 1 i 2 zborot: "Dravata " se zamenuva so zborot: " Republikata ".
len 2 Vo len 4 stav 1 i len 5 zborot: "dravata " se zamenuva so zborot: " Republikata ". len 3 Po lenot 5 se dodava nov len 5-a koj glasi: "len 5-a Optinata,gradot Skopje i optinite vo gradot Skopje organiziraat i obezbeduvaat sproveduvanje na socijalnata zatita vo soglasnost so ovoj zakon, preku donesuvanje sopstveni razvojni programi za specifinite potrebi na gra|anite od oblasta na socijalnata zatita, gi obezbeduvaat obvrskite utvrdeni so ovoj zakon i donesuvaat opti akti od oblasta na socijalnata zatita. Optinata, gradot Skopje i optinite vo gradot Skopje moat da obezbedat ostvaruvanje na socijalnata zatitata na licata so telesna popreenost, decata bez roditeli i roditelska gria, decata so posebni potrebi, decata na ulica, decata so vospitno-socijalni problemi, decata od ednoroditelski semejstva, licata izloeni na socijalen rizik, licata zasegnati so zloupotreba na drogi i i alkohol, starite lica bez semejna gria, preku voninstitucionalni i institucionalni oblici na socijalna zatita, domuvanje na licata izloeni na socijalen rizik, podiganje na svesta na naselenieto za potrebite od obezbeduvanje na socijalna zatita, soglasno so odredbite od ovoj zakon ."
len 4 Po lenot 8 se dodava nov len 8-a koj glasi: "len 8-a Zdruenie na gra|ani i fiziko lice moat da vrat raboti od oblasta na socijalnata zatita utvrdeni so ovoj zakon ."
len 5 Vo lenot 10 stav 1 vo alineja 5 po zborot: " dnevno " se dodavaat zborovite: "i privremeno ". Vo alineja 6 zborot : " drugo " se zamenuva so zborot: " zgriuvako ".
len 6 Vo lenot 15 vo stav 1 zborovite: " kulturno-zabaven ivot " se zamenuvaat so zborovite: " kulturno-zabavni aktivnosti ". Vo stavot 2 zborot "psihikiot" se zamenuva so zborot "intelektualniot", zborot: "invalidno" se zamenuva so zborovite : " telesno popreeno". Vo stavot 3 zborot: "invalidi" se zamenuva so zborovite: "so telesna popreenost". Po stavot 3 se dodavaat pet novi stava 4, 5, 6, 7 i 8 koi glasat: "Pravoto na dnevno zgriuvanje se obezbeduva na ulini deca-deca na ulica preku vospitno-edukativni uslugi, sovetuvalina rabota so decata i lenovite na nivnite semejstva, kulturno-zabavni i rekreativni aktivnosti. Pravoto na dnevno zgriuvanje se obezbeduva na lica koi upotrebuvaat, odnosno zloupotrebuvaat drogi i drugi psihotropni supstanci i na lenovite na nivnite semejstva preku davanje sovetodavni uslugi, uslugi na informiranje, sovetuvanje i edukacija,
rabotno angairanje, kulturno-zabavni i rekreativni aktivnosti. Pravoto na dnevno zgriuvanje se obezbeduva na lica koi zloupotrebuvaat alkohol ili se lekuvaat od zavisnost od alkohol i na lenovite na nivnite semejstva preku sovetuvanje, edukacija, rabotno angairanje i kulturno- zabavni aktivnosti. Pravoto na dnevno i privremeno prifaanje i zgriuvanje se obezbeduva na lica bezdomnici preku davanje sovetodavni uslugi, uslugi vo vrska so ishrana, dneven prestoj, odruvanje na higiena i kulturno-zabavni aktivnosti. Pravoto na dnevno i privremeno prifaanje i zgriuvanje se obezbeduva na lica rtvi na semejno nasilstvo preku davanje sovetodavni uslugi, uslugi vo vrska so ishrana, dneven prestoj, zgriuvanje, odruvanje na higiena i kulturno-zabavni aktivnosti". Stavot 4 koj stanuva stav 9, se menuva i glasi: "Pomota vo dnevno zgriuvanje za licata od stavovite 1,2,3,4,5 i 6, odnosno dnevno i privremeno prifaanje i zgriuvanje za licata od stav 8 na ovoj len, se obezbeduva i toga koga tie iveat vo semejstvo . "
len 7 Vo lenot 16 vo stavovite 1 i 2 zborot: "drugo" se zamenuva so zborot "zgriuvako ". len 8 Vo lenot 18 vo stavot 3 zborovite: "ministerot za trud i socijalna politika " se zamenuvaat so zborovite : " ministerot koj rakovodi so organot na dravnata uprava nadleen za rabotite od socijalnata zatita ( vo natamoniot tekst: ministerot)".
len 9 Vo lenot 27 vo stavot 2 zborovite: "Ministertsvoto za trud i socijalna politika " se zamenuvaat so zborovite: "organot na dravnata uprava nadleen za rabotite od oblasta na socijalnata zatita (vo natamoniot tekst: Ministerstvoto ) ". Po stavot 2 se dodavaat dva novi stava 3 i 4 koi glasat: " Centarot za socijalna rabota moe da osnova fondacija so cel imotot steknat po osnova na skluen dogovor za doivotno izdruvanje ili druga osnova, da se koristi za ostvaruvanje na socijalna zatita na gra|anite vo optinata i vo Grad Skopje , za ie podrajeto e nadleen centarot za socijalna rabota. Upravniot odbor na fondacijata od stav 3 na ovoj len go soinuvaat tri lena od koi dva pretstavnika od centarot za socijalna rabota i eden pretstavnik imenuvan od sovetot na optinata i sovetot na Gradot Skopje na ie podraje e sediteto na centarot za socijalna rabota ." Stavot 3 stanuva stav 5.
len 10 Vo len 31 stav 1 se menuva i glasi: " Naod, ocena i mislenje za potrebata od pomo i nega od drugo lice dava struna komisija koja moe da bide pri javna ustanova koja vo ramkite na svojata dejnost tretira problemi od oblasta na psihofizikiot razvoj na lica so odreden vid na popreenost, odnosno formirana kako posebna organizaciona edinica pri centar za socijalna rabota ili vo drugo pravno lice. " Po stav 1 se dodava nov stav 2 koj glasi: "Ministerot so reenie go opredeluva pravnoto lice od stav 1 na ovoj len pri koe strunata komisija go dava naodot, ocenata i
mislenjeto za potrebata od pomo i nega od drugo lice za korisnicite od len 30 na ovoj zakon. " Stavovite 2,3 i 4 stanuvaat stavovi 3,4i 5 . Stavot 5 koj stanuva stav 6 se menuva i glasi: " Ministerot ja propiuva sodrinata na obrascite za izdavanje na naodot, ocenata i mislenjeto za utvrduvanje na potrebata za pomo i nega od drugo lice , potrebnata medicinska i druga dokumentacija koja se prilouva kon baranjeto za ostvaruvanje na ova pravo, nainot na ostvaruvanje na pravoto na parien nadomestok za pomo i nega od drugo lice, kako i poblisku gi utvrduva kritetiumite za utvrduvanje na visinata i visinata na iznosot na ova pravo soglasno so ovoj zakon . " len 11
Vo lenot 32 zborot: "drugo " se zamenuva so zborot: "zgriuvako".
len 12
Vo lenot 34 po stavot 5 se dodava nov stav 6 koj glasi: " Protiv reenieto na ministerot od stav 5 na ovoj len moe da se izjavi alba do Komisijata na Vladata za reavanje na upravni raboti vo vtor stepen od oblasta na trudot, socijalnata politika i zdravstvoto ( vo ponatamoniot tekst: Komisijata na Vladata )" Stavot 6 stanuva stav 7.
len 13 Vo lenot 35 vo stav 3 zborovite: "ministerot za trud i socijalna politika" se zamenuvaat so zborovite: " sovetot na optinata, na Gradot Skopje i na optinite vo gradot Skopje ". Vo stavot 4 po zborot: "drugo" se stava toka, a zborovite do krajot na reenicata se briat . Stavovite 5 i 6 se briat. len 14 Vo lenot 39 zborovite: " Nadleniot organ na optinata, odnosno gradot Skopje , moe da osnova" se zamenuvaat so zborovite: "Optinata , Gradot Skopje i optinite vo gradot Skopje moe da osnovaat ". Po stavot 1 se dodava nov stav 2 koj glasi: "Sovetot na optinata , na Gradot Skopje i na optinite vo gradot Skopje moe da donese odluka za osnovanje na ustanova od stav 1 na ovoj len po prethodno mislenje od Ministerstvoto."
len 15
Vo lenot 40 stav 2 se menuva i glasi: "Ministerot gi propiuva normativite i standardite za prostor, oprema i struni kadri potrebni za osnovanje i zaponuvanje so rabota na ustanova za socijalna zatita". Vo stavot 3 po zborot: " optinite" se stava zapirka, a zborovite : " i gradot Skopje " se zamenuvaat so zborovite : " Gradot Skopje i optinite vo gradot Skopje ". Po stavot 4 se dodavaat dva novi stava 5 i 6 koi glasat: "Reenieto od stavot 4 na ovoj len se donesuva po prethodno mislenje na trilena Komisija , formirana od ministerot . Komisijata od stavot 5 na ovoj len vri neposreden uvid so cel da utvrdi dali se ispolneti uslovite od stavot 1 na ovoj len, vrz osnova na to izgotvuva mislenje ." Stavot 5 stanuva stav 7. len 16
Vo lenot 41 po stavot 2 se dodava nov stav 3 koj glasi: " Baranjeto so propianata dokumentacija od stavot 2 na ovoj len se dostavuva do Ministerstvoto." Stavot 3 stanuva stav 4. len 17 Po lenot 45 se dodava nov len 45-a koj glasi: "len 45-a Privatnata ustanova e dolna najmalku est meseci pred prestanokot so rabota da go izvesti Ministerstvoto , centarot za socijalna rabota i korisnicite, odnosno nivnite zakonski zastapnici ."
len 18 Vo lenot 48 vo stav 1 po zborot: "optinata" se stava zapirka, a zborovite: "i gradot Skopje " se zamenuvaat so zborovite: " Gradot Skopje i optinite vo gradot Skopje ". Po stavot 2 se dodavaat dva novi stava 3 i 4 koi glasat: "Upravniot odbor na centarot za socijalna rabota go soinuvaat pet lena imenuvani od osnovaot, od koi eden len predloen od sovetot na optinata na ie podraje e sediteto na centarot za socijalna rabota , eden len od redot na strunite rabotnici vo centarot za socijalna rabota i tri pretstavnika na osnovaot . Pretstavnikot vo Upravniot odbor na centarot za socijalna rabota koj dava socijalna zatita na podrajeto na Gradot Skopje go predlaga Sovetot na gradot Skopje . " Stavovite 3, 4, 5 i 6 stanuvaat stavovi 5,6, 7 i 8. len 19
Vo lenot 49 vo vovednata reenica po zborot: "optinata" se stava zapirka, a zborovite: "i gradot Skopje " se zamenuvaat so zborovite: " Gradot Skopje i optinite vo gradot Skopje ". len 20 Vo lenotot 51 vo stav 4 zborot " oglas" se zamenuva so zborot " konkurs". Vo stavot 6 zborot "imenuva" se zamenuva so zborot "izbira", a zborovite: "sovetot na optinata, odnosno gradot Skopje" se zamenuvat so zborovite:" gradonaalnikot na optinata, na Gradot Skopje i na optinite vo gradot Skopje".
len 21 Vo lenot 52 zborovite: "sovetot na optinata, odnosno gradot Skopje" se zamenuvat so zborovite: "gradonaalnikot na optinata, na Gradot Skopje i na optinite vo gradot Skopje ". len 22 Vo lenot 53 vo stav 4 zborovite : "sovetot na optinata i gradot Skopje" se zamenuvaat so zborovite: "gradonaalnikot na optinata, na Gradot Skopje i na optinite vo gradot Skopje ".
len 23 Vo lenot 62 po alineja 2 se dodava nova alineja 3 koja glasi: " - reava za pravata utvrdeni so Zakonot za zatita na decata i toa: detski dodatok, poseben dodatok i pomo za oprema na novorodene ". Alineite 3 i 4 stanuvaat alinei 4 i 5. len 24
Vo lenot 63 po alineja 4 se dodava nova alineja 5, koja glasi: "- primenuva i sproveduva programi i drugi opti akti od oblasta na socijalnata zatita, doneseni i finansirani od optinata, Gradot Skopje i optinite vo gradot Skopje ." Vo alinejata 5 koja stanuva alineja 6 po zborot: " optinata" se stava zapirka i se dodavaat zborovite: " Gradot Skopje i optinite vo gradot Skopje " Alineite 6,7 i 8 stanuvaat alinei 7,8 i 9. len 25 Vo naslovot pred lenot 69 zborot: " drugo " se zamenuva so zborot: " zgriuvako ".
len 26
lenot 69 se menuva i glasi: "Centarot pri izborot na zgriuvakoto semejstvo se rakovodi od vozrasta, stepenot na obrazovanieto, zdravstvenite i moralnite podobnosti, materijalnite i stanbenite uslovi na semejstvoto i monostite na semejstvoto za zgriuvanje lice vo soglasnost so odredbite na ovoj zakon. Zgriuvakoto semejstvo od stav 1 na ovoj len ima pravo na nadomestok na troocite za smestuvanje i nadomestok za zgriuvanje na smestenoto lice. Smestuvanje lice vo zgriuvako semejstvo se vri vrz osnova na skluen dogovor pome|u centarot i eden len na zgriuvakoto semejstvo. So dogovorot od stavot 3 na ovoj len se ureduvaat osobeno: - nainot i uslovite za smestuvanje i prestanok na smestuvanjeto na lice vo semejstvoto; - vidot i obemot na socijalnata zatita koja se obezbeduva na liceto to se smestuva vo zgriuvakoto semejstvo; - visinata na nadomestokot za smestenoto lice, koja gi opfaa troocite na smestuvanje i nadomestokot za zgriuvanje; - vremetraenjeto na dogovorot, so monost za negovo prodoluvanje; - uslovi za raskinuvanje na dogovorot; - otkazniot rok za raskinuvanje na dogovorot, koj za zgriuvakoto semejstvo ne moe da bide pokratok od tri meseci; - sluaite pri koi prestanuva da vai dogovorot; i - drugi prava , obvrski i odgovornosti. Centarot moe ednostrano da go raskine dogovorot i pred istekot na rokot utvrden vo dogovorot, sekoga koga toa go baraat interesite na liceto koe se smestuva vo zgriuvakoto semejstvo. " len 27 Po lenot 69 se dodava nov len 69-a koj glasi: "len 69-a Centarot go sledi i koordinira smestuvanjeto i zgriuvanjeto na liceto vo zgriuvakoto semejstvo. Zgriuvakoto semejstvo e dolno da postapuva po dadenite nasoki od centarot za zgriuvanje na smestenoto lice i navreme da go izvestuva centarot za site promeni i potrebi na zgrienoto lice. "
len 28 lenot 70 se menuva i glasi: " Centarot moe da smesti vo edno zgriuvako semejstvo najmnogu pet lica, imaji gi vo predvid uslovite i monostite za smestuvanje na semejstvoto. Ministerot poblisku gi utvrduva kriteriumite za izbor na zgriuvako semejstvo, vidot i brojot na korisnicite koi moat da se smestat vo edno zgriuvako semejstvo, vidot i obemot na uslugite od socijalna zatita to mu se obezbeduvaat na smestenoto lice, visinata na nadomestokot na troocite za smestuvanjeto i na nadomestokot za zgriuvanjeto . Pri utvrduvanje na visinata na nadomestokot na troocite za smestuvanje i nadomestokot za zgriuvanje se zemaat vo predvid
osobeno potrebite na smestenoto lice. " len 29 Po lenot 71 se dodavaat pet novi naslovi i pet novi lena 71- a, 71-b, 71-v, 71-g i 71-d koi glasat: Dneven centar za ulini deca-deca na ulica len 71 - a Dnevniot centar za ulini deca-deca na ulica na ovie deca i lenovite na nivnite semejstva im obezbeduva vospitnoedukativni uslugi, sovetuvalina rabota, kulturno-zabavni i rekreativni aktivnosti. Dneven centar za lica koi upotrebuvaat, odnosno zloupotrebuvaat drogi i drugi psihotropni supstanci len 71 - b Dnevniot centar za lica koi upotrebuvaat, odnosno zloupotrebuvaat drogi i drugi psihotropni supstanci na ovie lica i na lenovite na nivnite semejstva im obezbeduva sovetodavni uslugi, uslugi na informiranje, sovetuvanje i edukacija, rabotno angairanje, kulturno-zabavni i rekreativni aktivnosti .
Dneven centar za lica koi zloupotrebuvaat alkohol ili se lekuvaat od alkohol len 71 - v Dnevniot centar za lica koi zloupotrebuvaat alkohol ili se lekuvaat od zavisnost od alkohol na ovie lica i na lenovite na nivnite semejstva im obezbeduva uslugi preku sovetuvanje, edukacija, rabotno angairanje i kulturno-zabavni aktivnosti. Centar za lica bezdomnici len 71 - g Centarot za lica bezdomnici obezbeduva dnevno i privremeno prifaanje i zgriuvanje na ovie lica preku davanje sovetodavni uslugi, uslugi vo vrska so ishrana, dneven prestoj, odruvanje na higiena i kulturno- zabavni aktivnosti.
Centar za lica - rtvi na semejno nasilstvo len 71 - d Centarot za lica - rtvi na semejno nasilstvo obezbeduva dnevno i privremeno prifaanje i zgriuvanje na ovie lica, koe moe da trae najmnogu est meseci so monost za prodoluvanje za ute est meseci, davanje sovetodavni uslugi, uslugi vo vrska so ishrana, dneven prestoj, zgriuvanje, odruvanje na higiena i kulturno-zabavni aktivnosti . " len 30 Vo naslovot pred lenot 72 zborovite: " rabotno proizvodna aktivnost" se zamenuvaat so zborovite: "lica so intelektualna ili telesna popreenost".
len 31
lenot 72 se menuva i glasi: "Dnevniot centar za lica so intelektualna popreenost, odnosno na licata so umereni i teki preki vo intelektualniot razvoj i na licata so poteki preki vo telesniot razvoj im obezbeduva dnevno zgriuvanje, rabotno proizvodna aktivnost, rabotna terapija i drugi aktivnosti na ovie lica, zaradi nivno vkluuvanje vo sekojdnevniot ivot i moe da vri osposobuvanje za rabotno proizvodna aktivnost ." len 32 Po lenot 72 se dodava nov len 72 - a koj glasi: "len 72-a Dnevniot centar od len 71 - a, 71- b, 71- v, 71 -g, 71- d i 72 od ovoj zakon moe da se osnova kako javna ili privatna ustanova za socijalna zatita, a moe da se osnova i kako organizacionen del na ustanova za socijalna zatita ili na drugo pravno lice ." len 33 Vo len 76 stav 2 zborot " drugo " se zamenuva so zborot " zgriuvako ".
len 34 Po lenot 89 se dodava nova glava IV -a i novi 26 lenovi koi glasat: " IV -a. Vrenje raboti od oblasta na socijalnata zaita od drugi pravni i fiziki lica A. Zdruenie na gra|ani len 89-a Zdruenie na gra|ani ( vo ponatamoniot tekst: zdruenieto ) moe da vri odredeni raboti od socijalna zatita utvrdeni so ovoj zakon, dokolku e registrirano za ostvaruvanje na celi i zadai od oblasta na socijalnata zatita. Kako celi i zadai od oblasta na socijalnata zatita se smetaat: - socijalna prevencija, -razvoj i obezbeduvanje na uslugi od socijalna zatita na lica, semejstva i grupi na gra|ani izloeni na socijalen rizik, -razvoj i unapreduvanje na socijalnata zatita, -razvoj i unapreduvanje na volonterskata rabota vo optinata. len 89-b Ministerstvoto vodi registar na zdruenijata od oblasta na socijalnata zatita (vo ponatamoniot tekst: registar) od len 89-a na ovoj zakon. Ministerot ja propiuva formata, sodrinata i nainot na vodenje na registarot od stavot 1 na ovoj len. Zdruenieto podnesuva baranje do Ministerstvoto za vpiuvanje vo registarot od stav 1 na ovoj len i gi dostavuva slednive dokumenti: reenie za upis vo registarot na nadleniot sud;
statut na zdruenieto na gra|ani; programa za rabota; i drugi dokumenti utvrdeni so len 89-v od ovoj zakon. len 89-v Vo registarot se vpiuva zdruenieto , koe pokraj uslovite predvideni so Zakonot za zdruenijata na gra|ani i fondaciite i len 89-a na ovoj zakon, gi ispolnuva i slednive uslovi: - da ima aktivno rabotenje vo oblasta na socijalnata zatita najmalku tri godini od denot na osnovanjeto; - da ima realizirano najmalku tri proekti od oblasta na socijalnata zatita; - da ima soodveten prostor za rabota i kadrovski uslovi, soglasno so ovoj zakon; - da ima dokaz za ekonomski i finansiski bonitet; i - da ima potvrda od Upravata za javni prihodi za plateni danoci i drugi javni davaki. len 89-g Ministerot formira Komisija za sorabotka so zdruenija na gra|ani, sostavena od tri lena , koja go razgleduva baranjeto na zdruenieto za upis vo registarot, vri uvid zaradi utvrduvanje na ispolnuvanje na propianite uslovi i izgotvuva mislenje. Ministerot vrz osnova na mislenjeto na Komisijata od stavot 1 na ovoj len donesuva reenie za vpiuvanje na zdruenieto vo registarot. Protiv reenieto od stavot 2 na ovoj len moe da se izjavi alba do Komisijata na Vladata. Konenoto reenieto za vpiuvanje vo registarot se objavuva vo "Sluben vesnik na Republika Makedonija".
len 89-d Zdruenieto se brie od registarot: na baranje na zdruenieto; vo sluaj zdruenieto da prestane so rabota; vo sluaj zdruenieto da ne gi ispolnuva uslovite propiani so ovoj zakon;i vo sluaj da ne gi koristi ili gi zloupotrebi dodelenite finansiski sredstva od Ministerstvoto za vrenje na odredeni raboti na socijalna zatita, soglasno so ovoj zakon. Ministerot donesuva renie za brienje na zdruenieto od registrot vo sluaite utvrdeni vo stavot 1 na ovoj len. Protiv reenieto od stavot 2 na ovoj len moe da se izjavi alba do Komisijata na Vladata. Konenoto reenie od stavot 2 na ovoj len se objavuva vo "Sluben vesnik na Republika Makedonija".
len 89-| Zdruenieto od len 89-v, na nain i pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon moe da gi vri slednive raboti od socijalna zatita, osven rabotite koi kako javno ovlastuvanje so zakon se dovereni na centarot: domana nega i pomo na poedinec i semejstvo; dnevno i privremeno prifaanje i zgriuvanje na korisnici na socijalna zatita vo dneven centar; edukacija, sovetuvanje i struna podgotovka za lica izloeni na socijalen rizik; sovetuvanje i obuka na volonteri; socijalni uslugi na lica , semejstva i grupi naselenie izloeni na socijalen rizik; istrauvanje na socijalni pojavi; socijalna prevencija; razvoj i unapreduvanje na socijalnata zatita; i razvoj i unapreduvanje na volonterskata rabota vo optinata. len 89-e Ministerstvoto uestvuva vo obezbeduvanjeto del na sredstva za vrenje na odredeni raboti od socijalna zatita na zdruenieto, na nain i pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon. Sredstvata od stavot 1 na ovoj len se dodeluvaat vrz osnova na objaven javen konkurs. Vo javniot konkurs se naveduva vidot na odredenite raboti od socijalna zatita od len 89-| na ovoj zakon za koi se dodeluvaat sredstvata, visinata na sredstvata koi se dodeluvaat, potrebnite dokumenti koi se podnesuvaat, rokovite za sproveduvanje na postapkata po javniot konkurs i vremenskiot period vo koj e se izvruvaat rabotite od socijalnata zatita. len 89- Postapka okolu raspiuvanjeto i sproveduvanjeto na javniot konkurs od len 89-e ja vri Komisija za sorabotka so zdruenijata. Komisijata od stavot 1 na ovoj len gi razgleduva prijavite po javniot konkurs i vo rok od 30 dena po istekot na rokot za podnesuvanje na prijavite izgotvuva mislenje do ministerot. Vrz osnova na mislenjeto na Komisijata od stavot 2 na ovoj len, ministerot donesuva reenie za dodeluvanje na sredstva. Protiv reenieto od stavot 3 na ovoj len moe da se izjavi alba vo rok od 8 dena od priemot na reenieto do Komisijata na Vladata.
len 89-z Ministerot skluuva dogogor so zdruenieto so koj se ureduvaat me|usebnite prava, obvrski i odgovornosti vo realizacija na dodelenite sredstva od len 89 - stav 3 na ovoj zakon.
len 89- s
Ministerstvoto vri kontrola nad zdruenieto vo realizacijata na odredenata rabota od oblasta na socijalnata zatita za koja dodelilo sredstva. Dokolku se utvrdi deka zdruenieto, dobienite sredstva za realizacija na rabotata od oblasta na socijalnata zatita gi troi nenamenski ili opredelenata rabota od socijalna zatita ne ja obavuva soglasno javniot povik od len 89-e na ovoj zakon ili ne zaponalo so realizacijata na odredenata rabota vo predvideniot rok, Ministerstvoto go prekinuva ponatamonoto obezbeduvanje na sredstva na zdruenieto i pokrenuva postapka za vraanje na vee dodelenite sredstva i nadomest na teta.
len 89-i Ministerot so akt go propiuva nainot i postapkata za dodeluvanje na sredstva na zdruenieto za vrenje na odredeni raboti od oblasta na socijalnata zatita.
B. Fiziko lice len 89-j Fiziko lice moe samostojno da vri raboti od socijalna zatita kako profesionalna dejnost, koi se odnesuvaat na sovetuvalina rabota, domana nega i pomo na poedinec i semejstvo i smestuvanje lice vo zgriuvako semejstvo, dokolku gi ispolnuva slednive uslovi: da ima soodvetno struno obrazovanie ; da ne mu e odzemena ili ograniena delovnata sposobnost; da ne mu e odzemeno vrenjeto na roditelskoto pravo; da ima zdravstvena sposobnost za obavuvanje na dejnosta; i da raspolaga so soodveten prostor i oprema za rabota.
len 89-k Fiziko lice moe da vri sovetuvalini raboti utvrdeni so ovoj zakon i Zakonot za semejstvoto, osven rabotite koi kako javno ovlastuvanje se dovereni na centarot, dokolku ima visoko obrazovanie od slednive obrazovni profili: socijalen rabotnik, psiholog, pedagog i pravnik i najmalku 5 godini rabotno iskustvo na isti ili slini raboti. Sovetuvalite moe da osnovaat edno ili povee fiziki lica kako soosnovai, koi gi ispolnuvaat uslovite od stav 1 na ovoj len. len 89-l Fiziko lice moe da vri raboti na domana nega i pomo na poedinec i semejstvo, dokolku ima najmalku sredno obrazovanie, a za taa namena moe da vraboti do 3 lica. len 89-q Fiziko lice moe da obavuva raboti na smestuvanje lice vo zgriuvako semejstvo, dokolku gi ispolnuva uslovite od len 69 stav 1 na ovoj zakon i da ima najmalku sredno obrazovanie.
len 89-m Baranjeto za obavuvanje na rabotite od len 89-j na ovoj zakon se podnesuva do Ministerstvoto. Podnositelot na baranjeto od stav 1 na ovoj len podnesuva i mislenje za negovite monosti i podobnosti za samostojno vrenje na raboti od socijalna zatita kako profesionalna dejnost, izdadeno od mesno nadleniot centar. Ministerot, otkako e konstatira deka se ispolneti uslovite za rabota, na podnositelot na baranjeto so reenie mu izdava dozvola za vrenje na rabotite od len 89-j na ovoj zakon. Protiv reenieto od stav 3 na ovoj len moe da se izjavi alba do Komisijata na Vladata. Vo sluaj na proiruvanje ili promena na dejnosta na rabotata, se primenuvaat stavovite 1,2,3 i 4 od ovoj len. len 89-n Vrz osnova na reenieto doneseno od ministerot , mesno nadleniot centar skluuva dogovor so fizikoto lice koe samostojno obavuva raboti od socijalna zatita kako profesionalna dejnost, so koj poblisku se ureduvaat nainot, vidot i obemot na uslugite koi im se obezbeduvaat na korisnicite na socijalna zatita, upateni preku centarot. So dogovorot od stav 1 na ovoj len se ureduva nainot i visinata na sredstvata za dadenite uslugi na korisnicite, upateni so reenie na centarot. len 89-nj Fiziko lice koe samostojno vri sovetuvalini raboti, raboti na domana nega i pomo na poedinec i semejstvo i smestuvanje vo zgriuvako semejstvo kako profesionalna dejnost, dolno e za poetokot, vidot i nainot na rabotata da go izvesti nadleniot centar na ie podraje raboti . Liceto od stav 1 na ovoj len vo svoeto ime pod koe raboti gi naveduva podatocite za linoto ime, adresata i vidot na dejnosta. len 89-o Ministerstvoto vodi evidencija na fizikite lica na koi im e izdadena dozvola za samostojno vrenje na profesionalna dejnost od len 89-j na ovoj zakon. Sodrinata i nainot na vodenje na evidencijata od stav 1 na ovoj len so akt gi propiuva ministerot. len 89-p Fizikoto lice koe samostojno vri rabota od socijalna zatita kako profesionalna dejnost dolno e: da gi prua uslugite na korisnikot soglasno so re enieto na centarot ; vo vrenjeto na rabotite od socijalna zatita soglasno so len 89-j od ovoj zakon da primenuva metodi na struna rabota, da ja poituva linosta na korisnikot, negovoto dostoinstvo i nepovredlivosta na liniot i semejniot ivot, kako i da ja uva slubenata i profesionalnata tajna; da vodi evidencija na korisnicite i dadenite uslugi; i - da dostavuva estomeseen i godien izvetaj za svojata rabota do Ministerstvoto. Ministerot ja propiuva sodrinata i nainot na vodenje na evidencijata od stav 1 alineja 3 na ovoj len.
len 89-r
Dozvolata za samostojno vrenje na raboti od socijalna zatita kako profesionalna dejnost prestanuva da vai: po baranje na fizikoto lice; ako prestane da gi ispolnuva uslovite utvrdeni so zakon; i so reenie na ministerot. len 89-s Ministerot, na baranje na fizikoto lice donesuva reenie za prestanok na vaenjeto na dozvolata za samostojno vrenje na raboti od socijalna zatita kako profesionalna dejnost. Protiv reenieto od stav 1 na ovoj len moe da se izjavi alba do Komisijata na Vladata. Konenoto reenie od stav 1 na ovoj len se dostavuva do nadleniot sud zaradi brienje od soodvetniot registar .
len 89-t Dozvolata na fizikoto lice za samostojno vrenje na raboti od socijalna zatita kako profesionalna dejnost prestanuva da vai po sila na zakon, ako: liceto poine; so pravosilno reenie na nadleen sud mu e odzemena ili ograniena delovnata sposobnost; so pravosilno reenie na nadleen sud mu e odzemeno vrenjeto na roditelskoto pravo; so pravosilna sudska presuda e osuden za krivino delo na kazna zatvor nad est meseci ili mu e izreena merka na bezbednost zabrana za vrenje na profesija, dejnost ili dolnost , kako i za krivino delo storeno vo vrenje ili vo vrska so vrenje na dejnosta; i ja zagubi optata zdravstvena sostojba ili posebnata zdravstvena sostojba za vrenje na dejnosta. Ministerot donesuva reenie za prestanokot na vaenjeto na dozvolata na fiziko lice za samostojno vrenje na raboti od socijalna zatita kako profesionalna dejnost vo sluaite navedeni vo stav 1 na ovoj len. Protiv reenieto od stav 2 na ovoj len moe da se izjavi alba do Komisijata na Vladata. Konenoto reenie od stav 2 na ovoj len se dostavuva do nadleniot sud zaradi brienje od soodvetniot registar. len 89- Ministerot donesuva reenie za prestanok na vaenjeto na dozvolata za samostojno vrenje na raboti od socijalna zatita kako profesionalna dejnost, ako : - fizikoto lice vo opredeleniot rok ne gi otstrani konstatiranite nedostatoci vo vrenjeto na rabotata, utvrdeni so nadzorot nad zakonitosta na rabotata i nadzorot nad strunata rabota; - fizikoto lice na koe mu e izdadena dozvolata za vrenje na raboti od socijalnata zatita istite ne gi izvruva lino ili ako koristi rabota na drugi lica sprotivno na dozvolata; i - fizikoto lice na koe mu e izdadena dozvolata prestane so rabotata bez odobrenie na ministerot za trud i socijalna politika.
Protiv reenieto od stav 1 na ovoj len moe da se izjavi alba do Komisijata na Vladata. Konenoto reenie od stav 1 na ovoj len se dostavuva do nadleniot sud zaradi brienje od soodvetniot registar . len 89-u Fizikoto lice koe samostojno vri raboti od socijalna zatita kako profesionalna dejnost moe privremeno da prestane da gi vri rabotite poradi bolest, otsluuvanje na voeniot rok ili drugi opravdani priini. Za privremeniot prestanok na vrenjeto na rabotite, liceto mora prethodno navreme da go izvesti Ministerstvoto i centarot. len 89-f Fiziko lice koe samostojno vri raboti od socijalna zatita kako profesionalna dejnost od len 89-j soglasno so odredbite na ovoj zakon ostvaruva prihodi: od naplata na uslugi od korisnicite; i vrz osnova na skluen dogovor so centarot."
len 35
Po lenot 91 se sodava nov len 91-a koj glasi: "len 91-a Na struniot rabotnik od centarot mu se izdava legitimacija kako slubena isprava so koja go dokauva slubenoto svojstvo, identitetot i ovlastuvanjeto za prezemanje raboti od oblasta na socijalnata zatita utvrdeni so ovoj i drug zakon. Legitimacijata od stavot 1 na ovoj len ja izdava centarot. Centarot vodi evidencija za izdadenite legitimacii na strunite rabotnici. Ministerot so akt go propiuva obrazecot na legitimacijata od stavot 1 na ovoj len, nainot za nejzinoto izdavanje, upotrebata i vodenjeto evidencija na izdadenite legitimacii. "
len 36 Vo lenot 106 po zborot "Makedonija" se stava toka, a zborovite do krajot na reenicata se briat. Po stavot 1 se dodava nov stav 2 koj glasi : "Sredstva za finansiranje na socijalnata zatita se obezbeduvaat i od buxetot na optinata, na Gradot Skopje i na optinite vo gradot Skopje vo soglasnost so odredbite na ovoj zakon. "
len 37
Vo lenot 107 vo stav 4 po zborot "korisnicite " se dodavaat zborovite: "i visinata na uestvoto vo troocite na korisnicite i rodninite " . len 38
Vo lenot 108 po zborot "Buxetot" se dodavaat zborovite: "na Republika Makedonija". len 39 Vo lenot 109 stav 1 vovednata reenica se menuva i glasi: " So sredstvata od len 106 stav 1 i len 107 na ovoj zakon se finansiraat:" Vo stav 2 po zborot "toka" se dodavaat zborovite: "2 i ", a po zborot "Buxetot" se dodavaat zborovite: "na Republika Makedonija".
len 40 Vo lenot 110 vo stavot 2 po zborot: "zatita" se dodavaat zborovite: "osnovana od Vladata ". Stavot 3 se menuva i glasi: "Ministerot odobruva sredstva na javnata ustanova za socijalna zatita za ostvaruvanje na Programata za rabota od stavot 2 na ovoj len."
len 41 Vo naslovot na glava VII po zborot "NADZOR" zborovite: "NAD ZAKONITOSTA NA RABOTATA" se briat .
len 42 len 114 se menuva i glasi: "Nadzorot nad sproveduvanjeto na ovoj zakon go vri Ministerstvoto. " len 43 Po lenot 118 se dodava nov len 118-a koj glasi "len 118-a
Nadzorot nad rabotata na organite na optinata, na Gradot Skopje i na optinite vo gradot Skopje go vri Ministerstvoto vo ramkite na ostvaruvanjeto na nadzorot nad sproveduvanje na zakonite i propisite od oblasta na socijalnata zatita. Pri vrenjeto na nadzorot nad rabotata na organite na optinata , na Gradot Skopje i na optinite vo gradot Skopje od stavot 1 na ovoj len Ministerstvoto gi vri slednive raboti: ja sledi zakonitosta na rabotata, prezema merki i aktivnosti i podnesuva inicijativi za ostvaruvanje na nadlenostite na organite na optinata , na Gradot Skopje i na optinite vo gradot Skopje vo soglasnost so ovoj zakon; ocenuva dali organite na optinata , na Gradot Skopje i na optinite vo gradot Skopje obezbeduvaat nadlenostite na optinata, Gradot Skopje i optinite vo gradot Skopje da se izvruvaat soglasno so standardite i postapkite utvrdeni so ovoj zakon; im ukauva na organite na optinata, na Gradot Skopje i na optinite vo gradot Skopje na preekoruvanjeto na nivnite nadlenosti, utvrdeni so ovoj zakon i im predlaga soodvetni merki za nadminuvanje na takvata sostojba; dava preporaki za dosledno sproveduvanje na nadlenostite na optinata, Gradot Skopje i optinite vo gradot Skopje vo ramkite na ovoj zakonot, na nivno baranje; - podnesuva inicijativi i predlozi do optinata , Gradot Skopje i optinite vo gradot Skopje, dokolku konstatira nesproveduvanje na ovoj zakon zaradi sudir na nadlenosti me|u organite na optinata , na Gradot Skopje i na optinite vo gradot Skopje; ja sledi zakonitosta na reenijata to gradonaalnikot na optinata, na Gradot Skopje i na optinite vo gradot Skopje gi donesuva vo reavanjeto na poedinenite prava, obvrski i interesi na fizikite i pravnite lica i prezema merki vo soglasnost so ovoj zakon; go sledi ostvaruvanjeto na prethodniot nadzor na propisite na optinata, na Gradot Skopje i na optinite vo gradot Skopje ; navremeno gi izvestuva organite na optinata, na Gradot Skopje i na optinite vo gradot Skopje za konstatiranite sostojbi vo nivnata rabota i za prezemenite merki pri vrenjeto na nadzorot. "
len 44 Vo lenot 119 zborot "liceto" se zamenuva so zborovite: "drugo pravno i fiziko lice. "
len 45 Vo len 124 vo stavot 1zborot: " predlaga " se zamenuva so zborovite : "opredeluva merki i rokovi ". len 46 Vo lenot 126 pred alinejata 1 se dodavaat tri novi alinei 1, 2 i 3 koi glasat: " - ne izvesti za prestanok na rabota na privatnata ustanova (len 45-a ); - fizikoto lice ne vodi evidencija za korisnicite i dadenite uslugi (len 89-p) i ne izvesti za privremeniot prestanok za vrenje na rabotite (len 89-u); - pravnoto lice prodoli so davanje na uslugi na stari lica i vozrasni invalidni lica sprotivno na odredbite na ovoj zakon, po donesenoto reenie za zabrana za vrenje na rabotite od socijalnata zatita , (len 57). " Alineite 1, 2, 3, 4, 5 i 6 stanuvaat alinei 4, 5, 6, 7, 8 i 9.
len 47 Po lenot 132 se dodavaat tri novi lena 132- a , 132-b i 132-v koi glasat: "len 132-a Postojnite javni ustanovi za stari lica koi obezbeduvaat institucionalna zatita na vozrasni i stari lica prodoluvaat so rabota kako javni ustanovi za socijalna zatita osnovani od optinata i od Grad Skopje. Vladata so odluka gi prenesuva osnovakite prava i obvrski, sprema javna ustanova za socijalna zatita, od stav 1 na ovoj len, osnovana od Vladata, na optinata i na Grad Skopje na ie podraje e sediteto na ustanovata. So denot na vleguvanje vo sila na odlukata od stav 2 na ovoj len, vrabotenite, opremata, arhivata, dokumentacijata i sredstvata na javnata ustanova od stav 1 na ovoj len , se prezemaat od ustanovata koja prodoluva da raboti kako javna ustanova osnovana od optinata i od Grad Skopje. So denot na prezemanjeto na osnovakite prava kon ustanovata od stav 1 na ovoj len, optinata i Grad Skopje ja prezema obvrskata na ustanovata da i obezbedi sredstva za rabota. len 132-b Vladata so odluka gi prenesuva osnovakite prava i obvrski sprema javna ustanova za socijalna zatita od stavot 1 na ovoj len, osnovani od Vladata, na optinata i na gradot Skopje na ie podraje e sediteto na ustanovata. So denot na vleguvanjeto na sila na odlukata od stavot 2 na ovoj len, vrabotenite, opremata, arhivata, dokumentacijata i sredstvata na javnata ustanova od stavot 1 na ovoj len, se prezemaat od ustanovata koja prodoluva da raboti kako javna ustanova osnovana od optinata i od gradot Skopje. So denotprezemanje na osnovakite prava kon ustanovata od stavot 1 na ovoj len, optinata i gradot Skopje ja prezemaat obvrskata na ustanovata da gi obezbedat sredstvata za rabota. len 132-v So poseben dogovor skluen me|u optinata , Gradot Skopje i optinite vo gradot Skopje se ureduva nainot na davanjeto na uslugite i finansiranjeto na ustanovata za socijalna zatita od len 132-a stav 1 i dnevniot centar od len 132-b na ovoj zakon."
len 48 Niz celiot tekst na Zakonot zborovite: " odnosno gradot Skopje " se zamenuvaat so zborovite: "Grad Skopje i optinite vo gradot Skopje ".
len 49 Vo celiot tekst na Zakonot " psihikiot " se zamenuva so zborot " intelektualniot " , zborovite: " invalidno lice " se zamenuvaat so zborovite: " lice so telesna popreenost ", zborovite: " invalidni lica " se zamenuvaat so zborovite: " lica so telesna popreenost " , zborovite: "telesen invelid" se zamenuvaat so zborovite: " lice so trajna telesna popreenost ", zborot " hendikepirano " se zamenuva so zborovite: " telesno ili intelektualno popreeno ", zborot " invalidnost " se zamenuva so zborovite: "telesna popreenost ", zborovite: " telesna invalidnost " se zamenuvaat so zborovite: "preki vo telesniot razvoj ", zborovite: "telesni invalidni lica " se zamenuvaat so zborovite: " lica so telesna popreenost ". len 50
Vo celiot tekst na Zakonot zborovite: "Ministerstvoto za trud i socijalna politika" se zamenuvaat so zborot: " Ministerstvoto", a zborovite : "ministerot za trud i socijalna politika" so zborot: " ministerot".
len 51 Centarot e otpone da reava za pravata na detski dodatok, poseben dodatok i pomo za oprema na novorodene utvrdeni so Zakonot za zatita na decata, najdocna est meseci od denot na vleguvanje vo sila na ovoj zakon. Vo rokot od stavot 1 na ovoj len, centarot gi prezema vrabotenite od oddelenijata na Ministerstvoto, koi izvruvaat raboti od stavot 1 na ovoj len, arhivata i dokumantacijata koja se odnesuva na postapkite za ovie prava.
len 52 Podzakonskite akti predvideni so ovoj zakon e se donesat vo rok od 6 meseci od denot na vleguvanje vo sila na ovoj zakon.
len 53 Upravnite odbori na centrite za socijalna rabota, soglasno so lenot 48 na ovoj zakon, e se konstituiraat najdocna vo rok od 6 meseci od denot na vleguvanje vo sila na ovoj zakon. len 54 Postojnite javni ustanovi se dolni da gi ispolnat predvidenite uslovi za otponuvanje so rabota vo len 40 stav 1 od Zakonot vo rok od pet godini od denot na vleguvanje vo sila na ovoj zakon.
len 55 Ustanovite i drugite pravni lica to vrat dejnost od oblasta na socijalnata zatita, e ja usoglasat svojata rabota i svoite akti so odredbite od ovoj zakon vo rok od est meseci od denot na vleguvanje vo sila na ovoj zakon.
len 56 Do donesuvanje na reenieto od len 31 stav 2 na ovoj zakon, naod, ocena i mislenje za potrebata od pomo i nega od drugo lice za korisnicite od len 30 na ovoj zakon e dava struniot organ za ocena na rabotnata sposobnost na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvanje na Makedonija . len 57 Pravno lice, ija registrirana pretena dejnost ne e od oblasta na socijalnata zatita, a vo ramkite na svoeto rabotenje obezbeduva uslugi na stari i drugi vozrasni invalidizirani lica vo vid na smestuvanje, nega, ishrana, pomo i nega, kulturno-zabavni i rekreativni aktivnosti i im obezbeduva voninstitucionalni oblici na zatita vo vid na domana nega i pomo i dnevno zgriuvanje, dolno e vo rok od edna godina od denot na vleguvanje vo sila na ovoj zakon da gi usoglasi svoite akti, organizacija i rabotenje soglasno so odredbite na ovoj zakon. Dokolku pravnoto lice od stavot 1 na ovoj len ne izvri usoglasuvanje na svoite akti, organizacijata i rabotenjeto so odredbite od ovoj zakon, ministerot donesuva reenie za zabrana na vrenje na rabotite od oblasta na socijalnata zatita. Ministerot po pravoto na nadzor i mislenje na Komisijata od len 40 na ovoj zakon donesuva reenie od stavot 2 na ovoj len.
Pravnoto lice ima pravo na alba protiv reenieto od stavot 2 na ovoj len vo rok od 15 dena od denot na priemot na reenieto do Komisijata na Vladata Po konenosta na reenieto od stavot 2 na ovoj len, reenieto se dostavuva do nadleni organi za prezemanje na soodvetni merki i dejstvija. len 58 Se ovlastuva Zakonodavno-pravnata komisija na Sobranieto na Republika Makedonija da utvrdi preisten tekst na Zakonot za socijalna zatita.
len 59 Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvanje vo "Sluben vesnik na Republika Makedonija", a odredbite na lenovite 3, 13, 36 i 47 od ovoj zakon e se primenuvaat najdocna dena od denot na konstituiranje na sovetite na optinite i sovetot na gradot Skopje i izborot na gradonaalnicite na optinite i gradonaalniot na gradot Skopje po sproveduvanjeto na prvite naredni lokalni izbori soglasno so Zakonot za likalnite izbori (Sluben vesnik na Republika Makedonija broj 46/96, 12/2003, 35/2004, 52/2004 i 60/2004.).

Zakon Socijalnata Zastita

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Zakon Socijalnata Zastita

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

ZAKON ZA SOCIJALNATA ZA[TITA (Ovoj Zakon e objaven vo Slu`ben vesnik na RM br.

Vo lenot 32 zborot: "drugo " se zamenuva so zborot: "zgriuvako".

You might also like