D-r Kimo ^avdar Poseben prilog

Univrzitet Amerikan Kolex za PRAVNIK

Skopje noemvri 2011

STAKNUVAWE BEZ OSNOVA

Voved
Steknuvaweto bez osnova, pokraj dogovorot kako soglasna izjava na
voljite na dogovornite strani i pri~inuvaweto na {teta, e eden od najbrojnite
izvori vo sozdavawe na obligaciono-pravni odnosi, iako so nego
obligacionite odnosi ne se sozdavaat so soglasna izjava na voljite Odtamu i
potrebata ovde da se dade i poseben osvrt na toj institut, koj mnogu ~esto se
pojavuva i vo sudskata praktika i predizvikuva i brojni dilemi i razli~ni
pravni stojali{ta, iako vo pravnata teorija i zakonodavstvoto toj e voobli~en i
podrobno reguliran.
So ogled na negovoto zna~ewe vo pravniot `ivot, toj e reguliran so
posebni odrebi od Zakonot za obligacioni odnosi (natamu ZOO), so koi,
pokraj Op{ttoto pravilo regulirano so ~l.209, vo posebnite odredbi od
~lenovite 200 do 208 regulirani se Pravilata na vra}aweto. 1
Pokraj nazivot ,,Steknuvawe bez osnova”, za ovoj praven institut, vo
pravnata teorija i praktika poznati se i drugi nazivi, kako: steknuvwe bez
praven osnov, pravno neosnovano steknuvawe, pravno neosnovano
zbogatuvawe, zbogatuvawe bez praven osnov, pravno neopravdano
zbogatuvawe, neopravdano zbogatuvawe, neopravdano steknuvawe,
nepravedno zbogatuvawe, nespravedlivo zbogatuvawe itn. 2

1 ?
Vo tekstov, koga postoi oznaka ,,~l.“ i brojka, a ne e ozna~en nazivot na zakonot
vo koj se nao|a taa odredba, oznakata se odnesuva na odredba od ZOO.
2
Spored Jelena Danilovi} vo statijata ,,Neosnovano obogacenje“, posebnata
terminologija se objasnuvala so slednoto:
,,Neosnovanoto zbogatuvawe“ e termin koj e voobi~aen vo na{ata sudska praktika,
a delumno i vo teorijata. Ima mislewa deka ovoj izraz e nedovolno precizen, bidej}i ne
sekoe neosnovano zbogatuvawe e izvor na obligacionopraven odnos, tuku samo ona {to e
vo sprotivnost so pravnite normi, pa poto~en naziv bi bil ,,pravno neosnovano
zbogatuvawe“. Porano, ~esto se upotrebuvano terminite ,,zbogatuvawe bez osnova“
(ili ,,zbogatuvawe bez pravna osnova“), a i terminot ,,pravno neopravdano zbogatuvawe“.
Prviot verovatno nastanal pod vlijanie na francuskata pravna terminologija
(enrichissement sans cause), drugiot pod vlijanie na germanskata pravna terminologija
(ungerechtfertigte Bereicherung). Iako na prviot izraz mu se stavaat prigovori deka e
nedovolno precizen, toj isto taka, seu{te dosta ~esto se koristi.
 Vo pravnata teorija i praktika postoi spor okolu toa koi elementi gi
so~inuvaat su{testvenite uslovi, su{testveni elementi na steknuvaweto bez
osnov (pravno neosnovanoto zbogatuvawe) kako izvor na obligaciono-
pravnite odnosi, ili so drugi zborovi, koi su{testveni fakti treba da se steknat,
a objektivnoto pravo za niv da go vrze nastanuvaweto na obligaciono-praven
odnos za koj mo`e da se ka`e deka nastanal od steknuvawe bez osnova.
Sepak, mo`e da se ka`e deka vo taa smisla iskristalizirani se slednite
su{testveni uslovi, odnosno pretpostavki za nastanuvawe na ovoj vid
obligaciono-praven odnos, i toa:

Natamu vo upotreba e izrazot ,,neopravdano zbogatuvawe“, ,,nepravedno

zbogatuvawe“ (verovatno sprema angliskiot termin unjust enrichement), {to bilo usvoeno
vo postarata srpska pravna terminologija, kako i ,,nepravi~no zbogatuvawe“ koi se
termini koi{to pove}e ja izrazuvaat eti~kata strana na ovoj institut, a pomalku pravnata.
taka {to deneska sosema retko se upotrebuvaat. Sosema e neprecizen i retko primenuvan
terminot ,,bezrazlo`no zbogatuvawe“.
Kako postar i orginalen naziv treba da se spomene terminot ,,neopravdano
koristewe so tu|oto”, koj se nao|a vo Op{tiot imoten zakonik za Crna Gora (od 19-ti vek).
Toj ja ima taa prednost {to zborot ,,zbogatuvawe” go zamenuva so poadekvatniot
izraz ,,koristewe so tu|oto”. Vo slovenskata pravna terminologija bil upotrebuvan
nazivot ,,obogatitelni zahtevki”, so razlikuvawe na kondikciite i verzionite barawa.
Vo na{ata ponova pravna literatura se nao|a terminot ,,steknuvawe bez osnova”, pa
toj naziv e usvoen i vo ZOO. Vo diskusijata koja e vodena na sostanokot na Komisijata
za podgotvuvawe na toj tekst, istaknato e da primenata na terminite,,steknuvawe bez
osnova” ili ,,neosnovano zbogatuvawe” zavisi od toa kako se vr{i restitucijata. Spored
iznesenoto mislewe, ,,neosnovanoto zbogatuvawe” go ozna~uva toa deka restitucijata go
opfa}a samo ona {to postoi vo momentot na podnesuvaweto na baraweto,
a ,,steknuvaweto bez osnova” postoi toga{ koga se vra}a ona {to e primeno, bez ogled
dali vo momentot na podnesuvaweto na baraweto u{te postoi ili ne. Sprotivno na vakvoto
tolkuvawe, izneseno e i mislewe deka ,,steknuvaweto bez osnova” e po{irok poim
od ,,neosnovanoto zbogatuvawe”, pa izgleda deka vrz osnova na takvoto tolkuvawe e
usvoen ovoj naziv i vo ZOO.
Terminot ,,steknuvawe bez osnova” (ili ,,steknuvawe bez pravna osnova”) ja ima
taa prednost {to se izbegnuva zborot ,,zbogatuvawe”. Ovoj zbor upatuva pove}e na
ekonomskata otkolku na pravnata strana na odnosot i pri toa e nedovolno precizen, so
ogled na toa {to vo sekojdnevniot govor predizvikuva pretstava deka se raboti za
pribavuvawe na pozna~itelni ekonomski vrednosti, {to ne mora da bide slu~aj kaj ovoj
praven institut, nitu pak steknatata vrednost e od nekakvo su{testveno zna~ewe.
Zborot ,,steknuvawe”, naprotiv, upatuva, pred se na pribavuvawe na prava, {to
soodvetstvuva na sovremenoto pravno poimawe na imotot.
Sekako, se postavuva pra{awe dali so poimot ,,steknuvawe” mo`at da se opfatat i
slu~aite vo koi korista na smetka na drug bez praven osnov e pribavena so upotreba na tu|
a stvar ili so rabota na drug. Vo taa smisla nu`no e vo pravnata doktrina da se raspravi
pra{aweto na terminologijata za ovoj institut.
 - zgolemuvawe na imotot (zbogatuvawe) na ednata strana, {to mo`e da
se sostoi vo zgolemuvawe na imotot, no i vo smaluvawe na zagubite, vo
za{teda na tro{ocite, {to namesto zbogateniot gi storil osiroma{eniot itn.;
- namaluvawe na imotot (osiroma{uvawe) na drugata strana;
- korelacija me|u namaluvaweto i zgolemuvaweto na imotot na tie lica
i
- otsustvo (nepostoewe) na pravniot osnov koj pravno bi go opravdal
namaluvaweto i zgolemuvaweto na imotot na tie lica.
Pritoa, treba da se ima predvid deka okolnosta, odnosno nastanot koj
dovel do promena vo imotot, ne smee da bide {tetno dejstvie vo smisla na
gra|anski delikt, odnosno povreda na dogovoren odnos, bidej}i vo toj slu~aj
bi nastanala obvrska od odgovornost za {teta.
Vo vrska so prviot element, zgolemuvawe na imotot (zbogatuvawe) na
ednata strana, treba da se ima predvid deka zgolemuvaweto na imotot treba
da postoi vo sekoj slu~aj na steknuvawe bez osnova. No i pokraj
o~iglednoto zgolemuvawe na imotot, kako na primer, koga premine nekoj
predmet ili nekoe pravo bez pravna osnova vo imotot na steknuva~ot,
postojat slu~ai koga takvoto zbogatuvawe ne e o~igledno. Taka na primer,
ne~ija obvrska mesto obvrzanoto lice ja izvr{i nekoe lice bez pravna osnova,
pa vo toj slu~aj }e dojde do spre~uvawe na namaluvawe na imotot na
steknuva~ot. Isto taka, imotot na edno lice mo`e da se zgolemi so pravno
neosnovano koristewe na tu|a rabota i koga so taa rabota ne e sozdadena
nekoja nova materijalna vrednost.
Zgolemuvaweto na imotot mora da bide od materijalna (ekonomska,
imotna) priroda. Za toa dovolno e toa da bide procenlivo vo pari, i toa
procenlivo vo smisla na sekojdnevnite ekonomski – pravni transakcii.
Namaluvaweto na imotot na edno lice isto taka e uslov koj mora da
postoi vo sekoj slu~aj kaj steknuvaweto bez osnova, i bez nego ovoj
obligaciono-praven odnos ne mo`e da nastane. Namaluvaweto na imotot
~esto se vika osiroma{uvawe, a kako pandan na steknuva~ot, liceto koe
osiroma{ilo, kaj steknuvaweto bez osnova mo`e da se vika osiroma{eniot.
Namaluvawe na imotot na edno lice mo`e da dojde na razli~ni na~ini.
Vo nekoi slu~ai, kako kaj zgolemuvawe na imotot, toa namaluvawe na
imotot e o~igledno, dodeka vo nekoi slu~ai e pote{ko zabele`livo ili izgleda
duri i kako da ne postoi, bidej}i ne do{lo do nikakvo namaluvawe na imotot.
Preminot na nekoj predmet vo tu| imot ili pla}aweto na pari i sl., se
o~igledni primeri na namaluvawe na imotot. Me|utoa, davawe uslugi,
davawe soveti za koi se mislelo deka davatelot e obvrzan na toa, a podocna
se poka`e deka toj nemal obvrska na toa, pretstavuvaat slu~ai koga fakti~ki
nema namaluvawe na imotot, no ne do{lo do nagolemuvawe na toj imot iako
sleduvalo za niv da se plati. Vo sekoj slu~aj i namaluvaweto na imotot,
osiroma{uvaweto mora da bide materijalno (ekonomski, imotno) procenlivo
ili mora imotno da se projavi, t.e. da mo`e da se proceni vo pari i toa vo
smisla na sekojdnevnite ekonomsko-pravni transakcii.
Namaluvaweto na imotot na edno lice mora da se pojavuva kako
zgolemuvawe na imotot na drugo lice i obratno: zgolemuvaweto na imotot
na edno lice mora da se pojavuva kako namaluvawe na imotot na drugo lice,
t.e. treba da postoi zgolemuvawe na imotot na edno lice za smetka na imotot
na drugo lice. Namaluvaweto i zgolemuvaweto na imotot {to ne se vo me|
usebna vrska vo smisla na pri~ina i posledica, ne mo`e da pretstavuva
element na steknuvaweto bez osnov. Me|utoa, ova ne mo`e da se poistoveti
so poimot na pri~inska vrska kako kaj predizvikuvaweto na {teta, bidej}i
tamu dokolku postoi preminuvawe na imotni vrednosti, tie se posledica na
protivpravno, deliktno dejstvie i odnesuvawe.
Steknuvaweto bez osnova mo`e da bide neposredno koga e posledica na
deluvaweto na samite strani od toj obligaciono-praven odnos, ili posredno
koga toa e posledica na deluvaweto na nekoe treto lice. Taka na primer, treto
lice, vgradi materijal na osiroma{eniot vo zgrada na zbogateniot, bez da
znae deka se raboti za materijal na osiroma{eniot. Steknuvaweto bez osnova
mo`e da bide i dvonaso~no, na primer, koga otpadne pravniot osnov pri koj
imalo prethodno me|usebni davawa i kaj dvete strai. Toga{ kaj sekoja
strana }e ostane nekakvo steknuvawe bez osnova koj stranite me|u sebe
treba da si go vratat.
Kako ~etvrti, op{t su{testven element na steknuvaweto bez osnova, se
pojavuva nedostig na osnovot. Pod osnov ovde ne se podrazbira kauza
(osnov) na obvrskata od dogovorot ili na obvrskata voop{to vo smisla na
pri~ina, osnov na obvrzuvaweto, tuku se podrazbira pravnata vrska (iustus
titulus, titulus iuris), me|u dve lica, koja treba pravno da go opravda
preminot na nekoja imotna korist (vrednost, dobro) od imotot na edno lice
vo imotot na drugo, koj vo slu~aj na steknuvawe bez osnova ne postoi.
Takva pravna vrska mo`e da bide dogovorot, ednostranata izjava na voljata
ili zakonot.
Vo pravnata teorija, zakonodavstvoto i praktikata na oddelni zemji
dosega{nite slu~ai na steknuvawe bez osnov se vikaat kondikcii.
Me|utoa, zakonodavstvoto, pravnata teorija i praktikata vo istoriskiot
razvoj poznavaat i drug vid na steknuvawe bez osnov. Toa se verziite ili
actio de in rem verso, i gi opfa}aat drugite slu~ai na steknuvawe bez osnov,
me|u koi naj~esto se sre}ava upotreba na tu| predmet vo svoja korist i
upotreba na svoj ili tu| predmet vo tu|a korist bez praven osnov.
 Se smeta deka ZOO, i kondikciite i verziite gi reguliral kako edna
pravna, edinstvena ustanova, a i tu`bite za vra}awe na steknatoto bez osnov
gi postavil kako kondikcii, pa i vo slu~aj koga odnosot ima karakteristiki na
verzija. Taa tu`ba koja denes se primenuva, se vika tu`ba od steknuvaweto
bez osnova ili latinski condictio sine causa. Poradi toa vo sudskata
praktika i pravnata teorija se smeta deka e nepotrebno da se pravi razlika me|
u ovie dva vida slu~ai i pravni sredstva za nivnata za{tita, bidej}i i bez toa
ne mo`e me|u niv da se povle~e jasna granica za da se razlikuvaat edna od
druga.
Kaj steknuvaweto bez osnova kako obligaciono-praven osnov, kako
doveritel se pojavuva osiroma{enoto lice, a kako dol`nik steknuva~ot,
zbogatenoto lice. Vrz osnova na toj odnos, osiroma{enoto lice ima sprema
zbogatenoto lice obligaciono pravo koe go ovlastuva od zbogateniot da bara
vra}awe na ona so {to toj se zbogatil, a ako toa ne e mo`no - negova
protivvrednost, so drugi zborovi, zbogateniiot ima obvrska da mu go vrati na
osiroma{eniot ona so {to se zbogatil na negova smetka ili da mu ja dade
negovata protivvrednost. Ova e izrazeno vo st. 1 od ~l. 199. Vsu{nost,
stanuva zbor za restitucija koja mo`e da bide naturalna ili vrednosna. 3
Obemot na vra}aweto e reguliran so odredbite od ~l. 203 i 204 za
{to }e stane zbor podolu.
Dokolku se raboti za ni{toven dogovor, pravilata na vra}aweto se
sodr`ani vo ~l.96 od ZOO4 a dokolku se raboti za raskinuvawe na dogovor

3
So ~l.174 od ZOO, po odnos na vidot na nadomestot na materijalnata {teta e
propi{ano slednoto:
,,(1) Odgovornoto lice e dol`no da ja vospostavi sostojbata {to bila pred da nastane
{tetata.
(2) Dokolku vospostavuvaweto na porane{nata sostojba ne ja otstranuva {tetata
napolno, odgovornoto lice e dol`no za ostatokot na {tetata da dade nadomest vo pari.
(3) Koga vospostavuvaweto na porane{nata sostojba ne e mo`no, ili koga sudot
smeta deka ne e nu`no toa da go stori odgovornoto lice, sudot }e opredeli toa da mu
isplati na o{teteniot soodvetna suma pari na ime nadomest na {tetata.
(4) Sudot }e mu dosudi na o{teteniot nadomest vo pari koga toj go bara toa, osven
ako okolnostite na dadeniot slu~aj go opravduvaat vospostavuvaweto na porane{nata
sostojba”.
4
So ~l. 96 od ZOO e propi{ano slednoto:
,,(1) Vo slu~aj na ni{tovnost na dogovorot sekoja dogovorna strana e dol`na da i go
vrati na drugata seto ona {to go primila vrz osnova na takviot dogovor, a ako toa ne
mo`no, ili ako prirodata na ona {to e ispolneto mu se sprotistavuva na vra}aweto, }e se
dade soodveten nadomest vo pari, spored cenite vo vreme na donesuvaweto na sudskata
odluka, dokolku zakonot ne opredeluva ni{to drugo .
poradi neizvr{uvawe, pravilata na vra}aweto se reguliran so ~l. 121 od
ZOO5,6
1.- Op{ti pravila na steknuvaweto bez osnova
Vo odredbite od ~l. 199 od ZOO postaveni se op{tite pravila za
slu~aite vo koi postoi steknuvawe bez osnov. Taka, spored st. 1 od toj ~len,
koga delot od imotot na edno lice premine na bilo koj na~in vo imotot na
nekoe drugo lice, a toa preminuvawe nema svoj osnov vo nekoja pravna
rabota ili vo zakonot, steknuva~ot e dol`en da go vrati toj del od imotot, ako
e toa mo`no, a inaku e dol`en da ja nadomesti vrednosta na postignatata
korist. Pod premin na imotot se podrazbira i steknuvawe na korist so
izvr{eno dejstvie (st. 2), a spored st. 3, obvrskata za vra}awe, odnosno za
nadomestok na vrednosta nastanuva i koga ne{to }e se primi so ogled na
osnovot {to ne se ostvaril ili koj podocna otpadnal.
Vo ovie pravila sodr`ani se skoro site vidovi na obligaciono-pravniot
odnos koj se vika steknuvawe bez osnov.
Nepostoeweto na pravnata osnova se pojavuva na pove}e na~ini.
Spored ~l. 199, nepostoeweto na pravnata osnova, na primer, se pojavuva
taka {to preminuvaweto u{te od po~etokot nemalo nikakva osnova; ne{to se
primilo so ogled na osnovot {to ne se ostvaril; ili ne{to se primilo so ogled
(2)Dogovara~ot koj e vinoven za sklu~uvaweto na ni{toven dogovor mu odgovara
na sodogovara~ot za {tetata {to ja trpi poradi ni{tovnosta na dogovorot, ako ovoj ne
znael ili spored okolnostite ne moral da znae za postoeweto na pri~inata za ni{tovnost”.

5
So ~l.121 od ZOO e propi{ano slednoto:
,,(1)So raskinuvaweto na dogovorot dvete strani se oslobodeni od svoite obvrski,
osven od obvrskata za nadomest na eventualnata {teta.
(2)Ako edna strana go izvr{ila dogovorot celosno ili delumno ima pravo da i se
vrati ona {to go dala.
(3)Ako dvete strani imaat pravo da baraat vra}awe na dadenoto, zaemnite vra}awa
se vr{at spored pravilata za izvr{uvaweto na dvostranite dogovori.
(4)Sekoja strana i dol`i na drugata nadomest za korista {to vo me|uvreme ja imala
od ona {to e dol`na da go vrati, odnosno da go nadomesti.
(5)Stranata {to vra}a pari e dol`na da plati kaznena kamata od denot koga ja primila
isplatata”.
6
Podrobno za institutot steknuvawe bez osnova, v. kaj d-r @ivadin \or|evi} vo
„Komentar na ZOO“ vo redakcija na Slobodan Perovi}, Beograd, 1995 godina, na str.
481-504; kaj d-r Stojan Cigoj vo „Komentar na ZOO“ pod redakcija na Borislav
Blagojevi}, Beograd, 1978 godina, na str. 554-566; kaj d-r Boris Vizner vo „Komentar na
ZOO“, vtora kniga, Zagreb, na str. 943-961; kaj d-r Kiril ^avdar i d-r Kimo ^avdar,
vo ,,Komentar na ZOO” Skopje 2008 godina, na str. 407 - 422, i vo drugi knigi ili
u~ebnici po obligaciono pravo vo koi podrobno se razrabotuva ovoj institut.
na osnovot {to podocna otpadnal. Mo`e da se slu~i osnovot da e ni{toven (v.
~l. 95). Kaj ru{livite dogovori osnovot e manliv (v. ~l. 102-109), taka {to
ako dogovorot se poni{ti osnovot prestanuva.
Pokraj navedenite slu~ai, steknuvaweto bez osnova mo`e da se sostoi i
vo pravno neosnovan prenos na nekoe obligaciono-pravno pobaruvawe na
osiroma{eniot vo korist na steknuva~ot ili dvostrano neosnovano izvr{enata
rabota ili ne{to drugo {to ne e neposredno od materijalna priroda, a imotno e
procenlivo, i pridonesuva kon zgolemuvawe na imotot na smetka na
osiroma{enoto lice.
So st. 2 od ~l. 199 propi{ano e deka pod premin na imotot se
podrazbira i steknuvawe na korist so izvr{eno dejstvie.
Ponekoga{, za postoewe na steknuvawe bez osnova, pokraj
su{testvenite op{ti uslovi, se bara i ispolnuvawe na nekoi posebni
su{testveni uslovi. Kako primer na takov poseben su{testven uslov e
zabludata kaj isplatata na nedolguvanoto (indebiti solutio). Ovde zabludata
se sostoi vo postoewe na uveruvaweto deka se pla}a ne{to {to se dol`i, a
vsu{nost se pla}a ne{to {to ne se dol`i. Na slu~ai na isplata na
nedolguvanoto se uka`uva vo odredbite od ~l. 200 – koga ne mo`e da se bara
vra}awe; ~l. 201 – dvojna isplata na dolg i ~l. 207 – izdatok za drug. Kaj
pla}awata na nedolguvanoto izvr{eni spored ~l. 200, ~l. 201 i ~l. 207, nema
potreba da postoi zabluda po odnos na pla}aweto za da mo`e da se bara
vra}awe, tuku e potrebno da se ispolnat pretpostavkite predvideni za toa vo
tie odredbi, za {to popodrobno }e stane zbor podolu.
Institutot steknuvawe bez osnova, glavno, e isgraden u{te vo Rimskoto
pravo, i opfa}al pove}e pravni situacii vo koi, namesto tu`ba (actio),
za{titata se davala so kondikcii (condictiones).7
7
Vo Rimskoto pravo, poznata e izrekata deka spored prirodnata pravda ne treba da
se dopu{ti nekoj da stane pobogat na {teta i nepravda na drug. Dokmu zatoa, a so cel da
se spre~at slu~aite na pravno neosnovanoto zbogatuvawe, rimskite pravnici smetale deka
sekoe pravno neosnovano vladenie vrz nekoja stvar doveduva do zasnovawe na
kvazikontrakt me|u sopstvenikot i vladetelot, vrz osnova na {to vladetelot stanuval
obvrzan ili da mu ja vrati na sopstvenikot istata stvar ili psk da mu dade ist vid i isto
koli~estvo stvari, dokolku se rabotelo za zamenlivi predmeti. Sopstvenikot na stvarite, za
ostvaruvawe na svoite pobaruvawa mo`el da se poslu`i ili so condictio certae creditae ili
so condictio certae ili so condictio incerti.
Condictio sine causa bile strogi tu`bi so koi se baralo vra}awe na stvarite od strana
na licata koi gi dr`ele bez pravna osnova, t.e. onie lica kaj koi se nao|ale tu|i stvari, do koi
tie ne do{le protivpravno, no sepak ne bile ovlasteni da gi zadr`at, bidej}i nemale
pravovalidna osnova da gi smetaat za svoi. Do vakvi slu~ai doa|alo vrz osnova na
zabluda, vrz osnova na izvr{eni storuvawa usloveni so protivstoruvawa {to izostanale ili
stanale nevozmo`ni, vrz osnova na izvr{uvawe nepostojni obvrski, vrz osnova na proao|
awe tu|i predmeti i sli~no.
 Od sudskata praktika kon ZOO/78, gi izdvojuvame slednite pravni
stojali{ta:
- Koga so odluka na Ustaven sud e poni{ten ili ukinat propisot {to
slu`el kako pravna osnova za sklu~uvawe na dogovorot vrz osnova na koj se
izvr{eni opredeleni isplati, vra}aweto na izvr{enite isplati ne nastapuva so
samoto poni{tuvawe ili ukinuvawe na propisot {to ne e vo soglasnost so
Ustavot, tuku e potrebno da se utvrdi dali dogovorot vrz osnova na koj e

Teorijata za pravno neosnovanoto zbogatuvawe, {to zapo~nala da se razviva vo

klasi~noto pravo, bila dovr{ena vo vremeto na Justinijan. Vo Justinijanovata kodifikacija
slu~aite na pravno neosnovanoto zbogatuvawe bile podeleni na nekolku vida:
a) prviot slu~aj me|u condictiones sine causa, kako {to bile nare~eni site slu~ai na
pravno neosnovanoto zbogatuvawe, bila condictio indebiti. Condictio indebiti slu`ela za
za{tita na liceto koe na drug mu isplatilo dolg iako ne mu dol`elo. Za uspe{nata primena
na ovaa kondikcija se baralo dolgot da ne postoel nitu kako obligatio naturalis, a isto taka
ni pla}a~ot nitu pak prima~ot na isplatenata suma da ne znaele deka dolgot bil nepostoen.
Dokolku pla}a~ot znael deka dolgot ne postoel, se smetalo deka se raboti za disimuliran
podarok, a ako toa go znael samo prima~ot, se rabotelo za furtum (bespravno odzemawe
tu|i stvari);
b) Condictio causa data causa non secuta ili condictio ob causam datorum slu`ela
kako barawe da im bide vratena stvar na onie lica {to nekomu ne{to dale, obvrzuvaj}i go
i toj ne{to da im dade ili ne{to da im stori (bezimeni realni dogovori), pa taa obvrska ne
bila izvr{ena. Vo takov slu~aj, liceto {to ja izvr{ilo prestacijata imalo pravo da bara ne
samo da ja dobie nazad predadenata stvar tuku i nadomest na storenata {teta;
v) Condictio ob turpem vel ob injustam causam slu`ela za za{tita na licata {to
nekomu mu dale ne{to da ne stori nekoe protivpravno ili nemoralno delo, kako i vo
slu~aite koga nekoj mu isplatil nekomu edna obvrska {to za nego bila pravno ili moralno
zabraneta. Pravoto da ja upotrebat ova kondikcija go imale samo licata {to efektivno dale
ne{to, no pod uslov da ne po`elo da im se prigovori deka so predavaweto na stvrta ili so
izvr{uvaweto na opredeleno dejstvije i samite postapuvale nemoralno ili protivpravno;
g) Condictio ob causam finitam slu`ela za za{tita na licata {to nekomu mu
predale nekoja stvar za to~no opredelena cel, koja podocna stanala neostvarliva. Vrz
osnova na condictio ob causam finitam bilo mo`no da se bara vra}awe na podarocite
poradi neblagodarnost, vra}awe na kaparot po raskinuvawe na dogovorot za
kupoproda`ba i sli~no;
d) Condictio furtiva slu`ela za za{tita na licata na koi ne{to im bilo ukradeno, a bila
vovedena odio furtum - poradi omraza sprema kradcite. Kaj ovaa kondikcija ne se
rabotelo za toa kradecot da go vrati ona {to go dr`el bez osnova (sine causa), tuku da go
predade predmetot {to go dr`el ex injusta causa;
|) Condictio sine causa vo op{to zna~ewe gi opfa}ala site slu~ai na pravno
neosnovano zbogatuvawe (condictio generalis), a vo posebno ili potesno zana~ewe samo
onie slu~ai {to ne bile opfateni so niedna od ve}e spomnatite kondikcii (proano|awe tu|
predmet, zemawe tu| predmet pro derelicto itn.). (v. u~ebnik ,,Rimsko pravo” od D-r Ivo
Puhan i D-r Mirjana Polenak-A}imovska, Skopje 2008, na str. 310 - 312).
izvr{ena isplatata e va`e~ki, ni{toven ili ru{liv vo smisla na ZOO, pa zavisno
od toa, da se odlu~i za obvrskata na vra}awe na izvr{enite isplati.
SUDSKA PRAKTIKA NA VSRM
1.- Porane{niot sopstvenik koj prodal nacionalizirano zemji{te vo
grade`en reon prodol`uvaj}i da pla}a danok na prihod za zemji{teto, nema
pravo od kupuva~ot da bara naplata na danokot po osnov steknuvawe bez
osnov, bidej}i dogovorot za kupoproda`ba ne proizveduva pravno dejstvo.
(VSRM Rev. 864/98 od 03.02.1999 god. Zb. VIII/8).
2.- Vo slu~aj koga }e otpadne osnovot vrz osnova na koj rabotnikot e
vraten na rabota kaj rabotodavecot, platata koja mu e isplatena soglasno ~len
69 od Zakonot za rabotnite odnosi, rabotnikot nema obvrska da ja vrati na
rabotodavecot soglasno ~len 210 i 214 od ZOO/78.
(Apelacionen sud Skopje G`. 6603/99 od 26.01.2000 god. „Pravnik“ br.
95/10).
3.- Ne mo`e da se bara vra}awe na isplaten iznos na pari poradi
steknuvawe bez osnov, ako pla}aweto e izvr{eno vrz osnova na zakon ili
drug propis, koj podocna so odluka na Ustavniot sud na Republika
Makedonija bil ukinat.
(VSRM Rev. 711/97 od 20.01.1999 god. Zb. VIII/9).
4.- Sopstvenikot na zemji{teto na kogo vo spor mu e dosudeno pravo
na sopstvenost na grade`en objekt koj drug go izgradil na toa zemji{te - ne e
dol`en na graditelot da mu ja nadomesti vrednosta na objektot, dokolku vo
sporot graditelot ne postavil takvo barawe.
(VSRM Gzz. 12/97 od 09.01.1998 god. Zb. VII/2).
5.- Samo sopstvenikot na zemji{teto ima pravo da bara od graditelot,
koj gradel na tu|o zemji{te, da mu ja plati prometnata cena na zemji{teto.
(VSRM Rev. 677/98 od 10.12.1998 god. Zb. VII/3).
6.- Rodninite na svr{enikot koi & dale podaroci na svr{enicata pri
svr{uva~kata, nemaat pravo na vra}awe na podarocite, dokolku e sklu~en
brak me|u svr{enicite, pa i vo slu~aj koga podocna toj brak prestanal.
(VSM Rev. 347/85 od 27.08.1985 god. Zb. IV/13).
7.- Na pojaveniot vi{ok pri rabotewe vo prodavnica, rabotnikot koj
rabotel vo nea nema pravo na isplata na toj vi{ok po bilo koj osnov, pa i po
osnov na neosnovano zbogatuvawe. Sozdadeniot vi{ok pretstavuva
vonreden prihod na pretprijatieto.
(VSM Rev. 653/88 od 24.01.1989 god. Zb. IV/57).
8.- Koga na tu`itelot so pravosilna presuda mu e dosuden opredelen
iznos {to go naplatil so prisilno izvr{uvawe, dol`en e iznosot da mu go
povrati na tu`eniot i pred zavr{uvaweto na sporot, dokolku so vonreden
praven lek e ukinata presudata.
 (VSM Rev. 433/85 od 03.10.1985 god. Zb. IV/56).
9.- Po pravosilno zavr{enata postapka za eksproprijacija i opredeleniot
nadomestok za ekspropriranoto zemji{te, koristeweto na toa zemji{te od
strana na korisnikot na eksproprijacijata se smeta za zakonito i sovesno, a
korista {to se dobiva od toa upotrebuvawe ne pretstavuva steknuvawe bez
osnov.
(VSM Rev. 436/89 od 31.10.1989 god. Zb. IV/58).
10.- Ako re{ava~ki motiv pri davaweto na podarokot bil
sklu~uvawe na brak me|u verenicite, a do sklu~uvaweto na brakot ne dojde,
otpa|a i osnovot na podarokot, pa dadenite podaroci sleduva da se vratat.
(VSM Rev. 810/82 od 25.01.1983 god. Zb. III/25).
11.- Sporot zaveden za vra}awe na nadomestokot za pre~ekoruvawe
na rokot za rastovar na stokata, ne proizleguva od dogovorot za prevoz, pa
spored toa na ovoj odnos ne se primenuva zastarniot rok od ~len 112 od
Zakonot za dogovorite za prevoz vo drumskiot soobra}aj. Predmetniot spor
treba da se razre{uva soglasno so propisite so koi e regulirana materijata za
steknuvawe bez osnov, so primena na op{t rok na zastarenost od ~len 371 od
ZOO/78.
(SSM P. 510/82 od 08.06.1982 god. Zb. III/41 s.).
12.- Nadomestok po osnov na neosnovano zbogatuvawe mo`e da
bara lice koe pridonelo za odr`uvawe na imotot i ako vrednosta na imotot ne
e zgolemena.
(VSM Rev. 429/79 od 14.12.1979 god. Zb. II/131).
13.- Pri pobaruvawe po praven osnov na neosnovano zbogatuvawe
neprimenliv e institutot za solidarna odgovornost.
(VSM G`. 741/69 od 09.02.1970 god. Zb. I/176).
14.- Nesovesniot korisnik na tu|o zemji{te nema pravo, po osnov na
neosnovano zbogatuvawe, na nadomest na tro{ocite za redovna obrabotka
na zemji{teto.
(VSM Rev. 80/65 od 06.05.1965 god. Zb. I/180).
15.- Koga tu`itelot postapil po nepravosilna prvostepena presuda i na
tu`eniot mu go isplatil dosudeniot pari~en iznos, a podocna vtorostepeniot
sud ja preina~il prvostepenata presuda i tu`benoto barawe go odbil kako
neosnovano, za tu`eniot postoi zakonska obvrska na tu`itelot da mu go vrati
od nego primeniot pari~en iznos.
(VSRM Rev. 1008/99 od 28.03.2002 godina Zb. H/18)
16.- Za da postoi steknuvawe bez osnov, potrebno e so sigurnost da se
utvrdi deka tu`eniot se steknal bez osnov so odreden pari~en iznos, odnosno
deka odredeni sredstva preminale vo imotot na tu`eniot. Tu`benoto barawe
na tu`itelot, samo da se utvrdi deka tu`eniot mo`e vo idnina vrz osnova na
dogovorot za zakup da se stekne bez osnov so odreden pari~en iznos e
neosnovano.
(ASS As` 490/2002 od 10.04.2002 ,,Pravnik” br. 127, odl 5)
17.- Sporot me|u Upravata za javni prihodi i dano~niot obvrznik, poradi
pove}e ili pogre{no uplateniot danok, kamata i tro{oci za prisilna naplata i
obvrskata na organot na Upravata za vra}awe na pove}e ili pogre{no
uplateniot iznos, ne se razre{uva so primena na odredbite od ZOO i institutot
- neosnovano zbogatuvawe, tuku vrz osnova i vo soglasnost so pozitivnite
propisi od oblasta na dano~noto pravo.
(VSRM Rev. 714/2005 od 06.12.2006 god. ,,Pravnik” br. 183/184, odl.
3)
2.- Pravila na vra}aweto kaj steknuvaweto bez osnova
a) Slu~ai vo koi ne mo`e da se bara vra}awe
So odredbata od ~l. 200 e propi{ano deka toj {to }e izvr{i isplata
znaej}i deka ne e dol`en da plati, nema pravo da bara vra}awe, osven ako go
zadr`al pravoto da bara vra}awe ili ako platil za da ja izbegne prinudata.
Pogore vo ovoj trud be{e navedeno deka za da se bara vra}awe koga se
pla}a nedolguvanoto, treba da postoi zabluda deka vsu{nost se pla}a dolg.
So odredbata od ~l.200 tokmu ova se potvrduva bidej}i od nea proizleguva
praviloto deka onoj koj platil ne{to, a ne bil vo zabluda deka ne treba da
plati, nema pravo da bara vra}awe.
Zna~i, vo slu~aj na isplata so znaewe deka se pla}a ne{to {to ne se
dolguva, nema zabluda, pa takvata isplata, vo na~elo ne pretstavuva slu~aj
na steknuvawe bez osnova i ne dava pravo na restitucija. Me|utoa, za da se
zadr`i pravoto na vra}awe, postojat dva isklu~oci.
Prviot isklu~ok e da se zadr`i pravoto na vra}awe, {to pretstavuva
ednostrana izjava na voljata na isplatuva~ot upatena kon zbogateniot so koja
mu stava do znaewe deka }e go bara nazad ona {to neosnovano, kako
nedolguvano mu go isplatil. Ovaa izjava treba da bide dadena najdocna pred
isplatata ili vo vreme na isplatata. Ako e dadena posle isplatata, nema pravno
dejstvo, {to zna~i deka vo toj slu~aj ne se sozdala obvrska na zbogateniot da
go vrati ona {to go primil.
Vtor slu~aj da se zadr`i pravoto na vra}awe na ona {to e dadeno bez
osnova, e koga se pla}a za da se izbegne prinudata. Prinudata mo`e da dojde
bilo od koja strana, bilo od strana na nekoe lice, bilo od strana na nekoj
dr`aven organ. Taka na primer, ako elektrodistributivnoto pretprijatie se
zakanuva deka }e ja isklu~i strujata, za da se plati nekoj dolg za koj
osiroma{eniot smeta deka ne postoi, toga{ pri pla}aweto ne mora da se
zadr`i pravoto na vra}awe. Isto taka, dokolku e povedena izvr{na postapka,
ako se plati dobrovolno ona {to mu e nalo`eno na osiroma{eniot, a toj smeta
deka toa ne go dol`i bidej}i ve}e edna{ go platil, no nema dokaz za toa, pri
pribavuvaweto na dokazot toj mo`e da bara vra}awe, iako pri pla}aweto ne
go zadr`al pravoto da bara vra}awe. Treba da se ima predvid deka vo ovoj
~len koga se zboruva za pla}awe, se misli i za davawe na nekoj predmet ili
za prenos na nekoe pravo ili za vr{ewe na nekoja usluga ili rabota. Sekako
se misli i na pla}awe na pari.
Od sudskata praktika kon ZOO/78, gi izdvojuvame slednite pravni
stojali{ta:
- Ima pravo da bara vra}awe na isplateniot iznos liceto koe izvr{ilo
isplata vo zabluda, smetaj}i deka e dol`no da plati.
- Sekoj ima pravo da bara vra}awe na nedolguvanoto, koe go platil po
gre{ka ili vo zabluda. Samo onoj {to vo momentot na izvr{enata isplata
znael deka pla}a ne{to {to ne e negova obvrska, ne mo`e da bara vra}awe.
SUDSKA PRAKTIKA NA VSRM
1.- Predupreduvaweto od strana na doveritelot upateno sprema
dol`nikot deka pobaruvaweto }e go ostvari so zakonski sredstva vo sudska
postapka, pa makar i so pokrenuvawe na krivi~na postapka, vo nikoj slu~aj
ne pretstavuva prisilba vo smisla na ~len 211 od ZOO/78.
(VSRM Rev. 1086/94 od 15.06.1995 god. Zb. V/72).
2.- Dol`nikot koj platil na doveritelot dogovorna kamata povisoka od
maksimalno odredenata so zakon, ima pravo da bara nejzino vra}awe, samo
ako pri pla}aweto go zadr`al pravoto da bara nejzino vra}awe ili ako platil
za da ja izbegne prinudata.
(VSRM Gzz. 118/2000 i Rev. 517/2000 od 22.06.2000 god. Zb. IX/13)
b) Slu~aj na dvojna isplata na dolg
Spored odredbata od ~l. 201, toj {to ist dolg go platil dvapati, pa makar
edna{ i vrz osnova na izvr{na isprava, ima pravo da bara vra}awe spored
op{tite pravila za steknuvawe bez osnova.
Od ovaa odredba proizleguva deka so pla}aweto na dolgot,
pobaruvaweto zgasnalo. Spored toa, pove}e ne postoi ni dolg, nitu
doveritelot ima pravo da bara da mu se plati ona {to e ve}e plateno. Ako toa
istoto se plati u{te edna{, sekako pove}e ne postoi onaa pravna vrska vrz
osnova na koja nastanalo pobaruvaweto, bidej}i toa se ugasnalo so
pla}aweto od strana na dol`nikot ili od strana na nekoe treto lice koe ima
namera dol`nikot da se oslobodi od toj dolg. Porano izvr{enoto la}awe go
pravi pravno neosnovano pla}aweto koe usledilo podocna.
Do ovde kako da e rabotata jasna. Me|utoa, ne e jasno {to se sakalo da
se ka`e koga vo ovaa odredba e propi{ano deka toj {to ist dolg go platil dva
pati, pa makar edna{ i po osnov na izvr{na isprava, ima pravo da bara
vra}awe spored op{tite pravila za steknuvawe bez osnov. Ne e jasno na {to
se mislelo koga se ka`alo deka pla}aweto e neosnovano pa makar i da e
edna{ i po osnov na izvr{na isprava. Ako dol`nikot e zadol`en da plati so
izvr{na isprava, a toj go izvr{i pla}aweto pred da se povede izvr{uvaweto,
vo takov slu~aj izvr{uvaweto bi bilo nedozvoleno. Ako doveritelot podnese
barawe za izvr{uvawe na takvata presuda, vo toj slu~aj dol`nikot }e se
sprotivstavi na toa so soodvetni pravni sredstva, pa verovatno izvr{uvaweto
nema da se sprovede.
Me|utoa, ako dol`nikot dolgot go platil pred zavr{uvaweto na parnicata,
a toa ne go istaknal pred donesuvaweto na presudata, vo toj slu~aj, ako
presudata stane pravosilna, dol`nikot nema mo`nosti da go ospori pla}aweto
na dolgot i vrz osnova na presudata. Imeno, so toa se poni{tuva efektot na
pravosilnosta dokolku bi se dozvolilo pri izvr{uvaweto da se vodi smetka za
okolnostite koi nastanale pred donesuvaweto na presudata.
Spored toa, ovaa odredba bara popodrobno uto~nuvawe. Drugo bi bilo,
na primer, ako dol`nikot po donesuvaweto na presudata i nejzinata
pravosilnost, dolgot go platil dobrovolno. Potoa se povede izvr{na postapka,
pa vo izvr{nata postapka toj podnese `alba deka dolgot go platil, no toa ne
go doka`e. Vo takov slu~aj, od nego }e bide naplaten prinudno u{te
edna{ toj negov dolg. Me|utoa, ako podocna dol`nikot ja najde ispravata i
stekne dokazi so koi }e se utvrdi deka navistina dolgot go platil dobrovolno
edna{, a potoa i vo prisilnoto izvr{uvawe, vo takov slu~aj }e mo`e so tu`ba
da bara vra}awe po osnova na ~l. 201. Vo takov slu~aj sigurno e deka
dol`nikot }e mo`e da bara da mu se vrati toa {to go isplatil. Zna~i, takvata
nepravilnost mo`e da se otstrani samo so parnica i so tu`ba za vra}awe na
neosnovano platenoto, odnosno na ona {to e naplateno pri izvr{uvaweto.
Ako & se dade vakva smisla na ovaa odredba, toga{ taa go ima svoeto
opravduvawe.
Vo pravnata literatura se citira presudata na Vrhovniot sud na
Jugoslavija Gd. br. 46/70 od 23.10.1970 godina koja bila osnov za
formulirawe na odredbata od ~l. 201 od ZOO od 1978 godina. Me|utoa,
spored eden citat vo pravnata literatura, sentencata na taa sudska odluka
glasi deka dol`nikot koj dva pati go platil istiot dolg, edna{ dobrvolno, a vtor
pat preku prisilno izvr{uvawe na pravosilnata sudska odluka, mo`e da bara
vra}awe na prviot iznos po osnov na neopravdano zbogatuvawe na
doveritelot.
Ako i na odredbata od ~l. 201 & se dade vakvo tolkuvawe, i vo takov
slu~aj odredbata e sosema jasna. Me|utoa, samata odredba ne e tolku jasno
formulirana za da bi mo`ela nesporno da se sfati vo ovaa smisla.
v) Slu~ai vo koi postoi obvrska za pla}awe na kaznena kamata
 So odredbata od ~l.203 e propi{ano deka koga se vra}a ona {to e
steknato bez osnova moraat da se vratat plodovite i da se plati kaznena
kamata, i toa ako e steknuva~ot nesovesen, od denot na steknuvaweto, a
inaku od denot na podnesuvaweto na baraweto.
Koga vo ovaa odreba se opredeluva deka steknuva~ot koga go vra}a
ona {to e steknato bez osnova mora da gi vrati plodovite i da plati kaznena
(zatezna) kamata, predvid gi ima prirodnite plodovi, t.e. onie plodovi {to
nekoj predmet gi dava spored svoite prirodni svojstva, na primer, mlekoto i
teleto od kravata i sl., a koga zboruva za kaznena (zatezna) kamata ima
predvid deka taa pretstavuva civilen plod. Od koga zapo~nuva da te~e
obvrskata za vra}awe zavisi od toa dali steknuva~ot e sovesen ili nesovesen.
Dokolku se raboti za sovesen steknuva~, toga{ toj gi vra}a plodovite i pla}a
kaznena (zatezna) kamata od momentot koga od nego e pobarano da go vrati
ona {to go steknal bez osnova. Me|utoa, dokolku e steknuva~ot nesovesen,
toj treba da gi vrati i plodovite {to gi sobral i da plati kaznnena (zatezna)
kamata, od denot koga se steknal bez osnova so ona so {to se steknal.
Vo ovaa odredba ostanuva nejasno pra{aweto {to stanuva, odnosno od
koga va`i odredbata za vra}awe na plodovite, odnosno pla}awe na kazena
(zatezna) kamata dokolku steknuva~ot vo po~etokot bil sovesen, a stanal
nesovesen podocna, no pred podnesuvaweto na baraweto za vra}awe. Toa
pra{awe e otvoreno, a i vo praktikata do sega ne do{lo na izraz da bi mo`elo
da se citira nekoja sudska odluka.
Treba da se ima predvid deka ovie odredbi ne se primenuvaat dokolku
stanuva zbor za sovesen i nesovesen vladetel koga od edno lice e pobarano
da go vrati predmetot vrz koj nekoj drug ima pravo na sopstvenost. Vo takov
slu~aj koga se vra}a predmetot po osnov na pravo na sopstvenost na drugo
lice, pra{aweto za vra}aweto na plodovite sobrani i nesobrani ili propu{teni
da se soberat, se re{ava spored odredbite od Zakonot za pravoto na
sopstvenost i drugi stvarni prava (ZSDSP).
SUDSKA PRAKTIKA NA VSRM
1.- Okolnosta koga tu`eniot }e se smeta za nesovesen dr`atel, t.e. dali
od momentot koga gi primil parite na ime platen personalen danok od
tu`itelkata za koj ne postoela zakonska obvrska, ili od momentot koga e
poni{teno re{enieto so koe e uka`ano na tu`eniot deka pove}e nema
zakonski osnov da gi dr`i uplatenite sredstva, e od su{testveno zna~ewe,
bidej}i odtoga{ zapo~nuva obvrskata za vra}awe na glavniot dolg i pla}awe
na kamatata.
(VSRM Gzz. 96/99 od 07.10.1999 god. Zb. VIII/10).
 2.- Koga se vra}a ona {to e steknato bez osnov, se vra}aat i plodovite i
se pla}a zatezna kamata i toa za onoj {to neosnovano ja dr`el stvarta i bil
nesovesen - od negovoto neosnovano steknuvawe, a za sovesniot dr`atel - od
denot na podnesuvaweto na tu`bata.
(VSM Rev. 269/80 od 22.05.1980 god. Zb. III/60).
3.- Vo momentot koga prodava~ot e svesen deka ne e vo sostojba vo
visina na odnapred plateniot iznos da izvr{i isporaka na dogovorenata stoka,
otpadnal osnovot za natamo{no dr`ewe na sredstvata i toj stanuva nesovesen
dr`atel na del od sredstvata {to ne mo`e da gi pokrie so isporaka na stoki. Od
toj moment kupuva~ot ima pravo da bara vra}awe na pari~nite sredstva so
zatezna kamata.
(SSM P`. 191/82 od 15.03.1982 god. Zb. III/17 s.)
4.- Na pogre{no naplateniot iznos na ime dopolnitelna naplata na
carina, koj e povraten na uvoznikot, Carinata e dol`na da plati i zakonska
kamata za vremeto od pogre{nata naplata do vra}aweto.
(VSRM Rev. 1294/98 od 17.01.2001 god, Zb. H/33)
g) Slu~ai vo koi steknuva~ot ima pravo da bara nadomest na
tro{ocite
Steknuva~ot ima pravo na nadomest na nu`nite i korisnite tro{oci, no
ako bil nesovesen, nadomest za korisnite tro{oci mu pripa|a samo do iznosot
{to pretstavuva zgolemuvawe na vrednosta vo momentot na vra}aweto. Ova
e propi{ano so odredbata od ~l. 204.
Vo vrska so ovaa odredba, se postavuva pra{awe {to se toa nu`ni a {to
korisni tro{oci i dali pokraj ovie tro{oci postojat i nekoi drugi tro{oci. Pod
nu`ni tro{oci se podrazbiraat onie tro{oci koi bi bilo neophodno da se storat
za predmetot da se so~uva od o{tetuvawe ili propa|awe. Pod korisni tro{oci
se podrazbiraat onie koi pridonele kon zgolemuvawe na vrednosta na
predmetot {to go imal steknuva~ot. Pokraj ovie tro{oci postojat i luksuzni
tro{oci, t.e. takvi tro{oci koi ne bile neophodni za da se so~uva predmetot na
zbogatuvaweto, me|utoa se storeni zaradi negovo razubavuvawe, zaradi
komocija vo negovoto koristewe spored vkusot na steknuva~ot itn. Postojat
u{te i tro{oci koi bi bilo potrebno da se storat zaradi normalna upotreba na
predmetot {to steknuva~ot go dobil, a ne se potrebni za so~uvuvawe na
predmetot kakov {to se na primer, tro{oci za vozewe na voziloto, potro{en
benzin, ishrana na `ivotnoto {to go steknal steknuva~ot i sl.
I vo ovoj ~len se spomenuva poimot nesovesen. Nesovesen e
steknuva~ot toga{ koga znael ili spored okolnostite, a pri upotreba na
vnimanie na prose~no vnimatelen ~ovek, mo`el da znae deka pravno
neosnovano se zbogatil na smetka na osiroma{eniot. Sprotivno na toa,
sovesen e onoj ~ovek {to ne znael nitu spored okolnostite, a pri upotreba na
vnimanie na prose~no vnimatelen ~ovek ne mo`el da znae deka pravno
neosnovano se zbogatil na smetka na osiroma{eniot.
Vrednosta na predmetot mo`e da se zgolemi kako so luksuznite, taka i
so korisnite i nu`nite tro{oci.
Vo sekoj slu~aj steknuva~ot ima pravo na nadomest na nu`nite tro{oci.
Meutoa, na korisnite tro{oci ima pravo samo dokolku e sovesen, a dokolku e
nesovesen, nadomest za korisnite tro{oci mu pripa|a samo do iznosot {to
pretstavuva zgolemuvawe na vrednosta vo momentot na vra}aweto.
Steknuva~ot nema pravo na nadomest na luksuznite tro{oci vo nikoj slu~aj,
duri i vo slu~aj koga tie pretstavuvaat zgolemuvawe na vrednosta vo
momentot na vra}aweto. Me|utoa, steknuva~ot mo`e da gi odnese onie
predmeti {to pretstavuvaat luksuz, dokolku tie mo`at da se odnosot bez {teta
za predmetot {to go vra}a.
SUDSKA PRAKTIKA SPORED ZOO/78
1.- Nadomestot na nu`nite i korisnite tro{oci na sovesniot i
nesovesniiot vladetel pri steknuvawe bez osnov (~len 33 stav 3 i 4 i ~len 39
stav 4 i 5 od Zakonot za osnovnite sopstvenosno-pravni odnosi i ~lenot 215
od ZOO/78) se utvrduva po cenite vo vremeto na predavaweto na predmetite
na sopstvenikot, a sprema tie ceni se utvrduva i vrednosta na korista koja
ovoj doveritel ja imal od predmetite.
(Zaklu~ok od Sovetuvaweto na najvisokite sudovi vo biv{ata SFRJ od
24 i 25.10.1990 godina).
d) Nemo`nost da se bara dadenoto ili storenoto vo
izvr{uvawe na nekoja prirodna obvrska ili nekoja moralna ili
op{testvena dol`nost
So ~l. 202 e propi{ano deka ne mo`e da se bara ona {to e dadeno ili
storeno na ime izvr{uvawe na nekoja prirodna obvrska ili nekoja moralna ili
op{testvena dol`nost.
Pod prirodni obvrski se podrazbiraat onie obvrski na koi pravoto ne im
dava za{tita, odnosno za koi ne mo`e da se podnese tu`ba so barawe sudot da
go zadol`i dol`nikot da go plati dolgot. Takvi prirodni obvrski se na primer,
zastarnite obvrski, koi postojat, taka {to ako dol`nikot ja plati zastarenata
obvrska, toj nema pravo da bara nazad da mu se vrati ona {to go platil.
Moralni dol`nosti se onie dol`nosti koi proizleguvaat od sfa}awata za
dobroto i zloto vo semejstvoto i op{testvoto, a se pojavuvaat vo takvi
postapki na licata koi vo opredeleni op{testveni sredini se smetaat ~esni,
sovesni i spravedlivi. Moralnata dol`nost obi~no ne proizleguva od odnapred
to~no opredelen odnos, tuku od okolnosti vo koi }e se najdat oddelni lica vo
izvesni momenti. Takvi moralni obvrski se na primer, pomagawe na bliski
lica koi {to }e se najdat vo nema{tija, ili davawe na prigodni podaroci na
bliski lica, kolegi, prijateli itn.
Postojat moralni dol`nosti koi proizleguvaat od potrebata za ~ove~ka
solidarnost, od pravilata za `ivotot i rabotata i odnesuvawe vo ~ove~kata
zaednica. Taka na primer, sosedite koga mu pomagaat na lice {to nastradalo
vo po`ar ili vo poplava, vr{at isto taka edna moralna dol`nost koja e
voobi~aena vo opredeleno op{testvo i e karakteristi~no za postoewe na edna
op{testvena zaednica – po{iroka ili potesna. Spored ZOO, vo site vakvi
slu~ai spored izre~nata odredba od ~l. 202, ne mo`e da se bara ona {to e
dadeno ili storeno na ime izvr{uvawe na edna takva obvrska ili dol`nost.
|) Slu~ai vo koi mo`e da se zadr`i primenoto
Spored ~l. 205 ne mo`e da se bara vra}awe na neosnovano plateni
iznosi na ime nadomest na {tetata poradi povreda na teloto, naru{uvawe na
zdravjeto ili smrt, dokolku isplatata mu e izvr{ena na sovesen pribavuva~.
Vo ovoj ~len od pri~ini na humanost, propi{ano e deka ne mo`e da se
bara vra}awe na neosnovano plateni iznosi na ime nadomest na {teta poradi
povreda na teloto, naru{uvawe na zdravjeto ili smrt dokolku isplatata mu e
izvr{ena na sovesen pribavuva~.
Vo teorijata e postaveno pra{aweto dali ovaa odredba se odnesuva
samo na nadomestokot na materijalna {teta ili i na nadomestokot na
nematerijalna {teta poradi povreda na teloto, naru{uvawe na zdravjeto ili
smrt. Imeno, se smeta deka nadomestokot na nematerijalnata {teta pri
povreda na teloto, naru{uvawe na zdravjeto se dava poradi pretrpenite
du{evni bolki, a ne nadomest za samata povreda na teloto, naru{uvawe na
zdravjeto ili smrtta. Pri toa, pretegnuva stojali{teto deka ovie odredbi se
odnesuvaat kako na nadomestokot na materijalnata {teta, taka i po odnos na
nadomestokot na nematerijalnata {teta koja e isplatena vo slu~ai koga ima
du{evna bolka poradi povreda na teloto, naru{uvawe na zdravjeto ili smrt.
Dokolku zakonodavecot mislel samo na nadomestokot na materijalnata
{teta vo vakvi slu~ai, toa lesno bi bilo da se izrazi so dodavawe na zbor~eto
„materijalna“ pred zbor~eto „{teta“.
Spored ovaa odredba, ne treba da se vra}a toj nadomestok bilo da e
platen dobrovolno, bilo vrz osnova na sudska odluka. Uslov e
pribavuvaweto da ne znael nitu mo`el da znae, zemaj}i gi predvid
okolnostite na slu~ajot, deka pravno neosnovano gi primil iznosite {to mu se
plateni.
Se smeta deka ako nastane pri~ina za vra}awe, a toa ne mo`e da se bara
od pribavuva~ot, vo toj slu~aj liceto {to gi platilo tie iznosi mo`e da bara
nadomestok na tie iznosi od liceto {to bilo dol`no da gi plati bidej}i storilo
izdatok za nego, so koj toa lice neosnovano se zbogatilo.
 Od sudskata praktika kon ZOO/78, gi izdvojuvame slednite pravni
stojali{ta:
- Nemo`nosta za barawe vra}awe na neosnovano platenite iznosi na ime
nadomest na {teta poradi povreda na teloto, naru{enoto zdravje ili smrt, se
odnesuva kako na materijalnata, taka i na nematerijalnata {teta.
e) Verziski barawa (actio de in rem verso)
Verzija ili verzisko barawe postoi toga{ ako nekoj predmet (i rabota),
svoj ili tu|, se koristel vo tu|a korist odnosno tu| predmet vo svoja korist, a
nema pravna osnova ni element na rabotovodstvo bez nalog. Na primer,
nekoj vgradi svoj grade`en materijal vo tu|a zgrada, ili nekoj tu| materijal
vgradi vo tu|a zgrada. Toj institut gi pokriva{e onie situacii koga tie ne
mo`ea da se smetaat kako rabotovodstvo bez nalog, kaj koi e karakteristi~no
toa {to postoi namera da se vr{i rabota vo tu|a korist. Imeno, kaj verziskite
barawa, ne postoi namera da se vr{i rabota ili sli~no vo tu|a korist, tuku
ednostavno se prezema dejstvie so koe se vr{i ne{to vo tu|a korist ili na
svoja smetka vo tu|a korist ili na tu|a smetka vo tu|a korist. Ovie verziski
barawa se obrabotuvaat vo ZOO vo oddelot koj nosi naslov „Steknuvawe
bez osnova“ (vo ~l.206, 207, 208) taka {to pravila od steknuvawe bez
osnova, sekako }e mo`at da se primenat i pri ocenuvaweto na pravata i
obvrskite vo slu~aite koga se raboti za verziski barawa, {to e i celta na
edinstveno regulirawe na ovie instituti vo ZOO.
1) Upotreba na predmeti vo tu|a korist
So odredbata od ~l. 206 regulirano e prvoto verzisko barawe, so toa {to
se propi{uva deka ako nekoj upotrebil svoj ili tu| predmet vo korist na tret, a
nema uslovi za primena na pravilata za rabotovodstvo bez nalog, tretiot e
dol`en da go vrati predmetot, odnosno ako ne e mo`no toa, da ja nadomesti
negovata vrednost.Vo ovie slu~ai, pri upotreba na tu| predmet vo tu|a korist,
sovesnosta ili nesovesnosta na ona lice {to upotrebilo tu| predmet vo tu|a
korist ne igra uloga vo odnos na obvrskata na obogateniot predmetot da go
vrati, a ako toa ne e mo`no, da ja nadomesti negovata vrednost. Me|utoa,
dokolku liceto {to upotrebilo tu| predmet vo tu|a korist, e nesovesno,
toga{ mo`e eventualno da stane zbor za negovata odgovornost za
nadomestuvawe na pri~inetata {teta.
[to se odnesuva pak do obvrskata na neosnovano zbogatenoto lice da ja
nadomesti vrednosta na predmetot {to e upotreben vo negova korist, se
postavuva pra{awe: dali nadomestuvaweto }e se dade spored vrednosta vo
vreme na vgraduvaweto na upotrebata ili pak vo vreme koga treba da se vrati
vrednosta, odnosno koga se presuduva. So ogled na zborovite „da ja
nadomesti vrednosta“ mo`e da se smeta deka sudot }e ja primeni odredbata
od ~l. 178 st. 2 i vo ovoj slu~aj, t.e. visinata na nadomestokot }e ja opredeli
spored cenite vo vreme na donesuvaweto na sudskata odluka.
Od sudskata praktika kon ZOO/78, gi izdvojuvame slednite pravni
stojali{ta:
1.- Za {teta predizvikana so zagaduvawe na bunar pri vr{ewe na
dejnost od koja poteknuva zgolemena opasnost za `ivotna okolina, kako {to
e ispu{taweto na otpadni masla i deponirawe na opasni materii od servisot
na avtosoobra}ajnoto pretprijatie, toa odgovara bez ogled na vinata. Tretoto
lice koe {to }e go is~isti bunarot ili ispolnuvaj}i ja zakonskata obvrska na
{tetnikot da vospostavi sostojba koja bila pred da nastane {tetata, ima pravo
na nadomest na tro{ocite za ~istewe na bunarot od {tetnikot.
2.- Rabotnikot koj go dokupil sta`ot namesto organizacijata,
ispolnuvaj}i so toa nejzina zakonska obvrska, ima pravo na nadomest za
plateniot iznos.
2) Izdatok na drug kako verzisko barawe
Drugo verzisko barawe e regulirano so ~l. 207, spored koj toj {to za
drug }e napravi nekakov izdatok ili ne{to drugo {to ovoj spored zakon bil
dol`en da go napravi, ima pravo da bara nadomest od nego.
Za da postoi steknuvawe bez osnova vo smisla na ovaa odredba od ~l.
207, potrebno e onoj {to treba da plati, da e dol`en spored zakonot toa da go
stori. Zna~i, ovaa obvrska ne proizleguva od dogovor ili od sudska odluka.
Direktno, zna~i, ovaa obvrska le`i na zakonot, kako na primer, pri obvrska
za pla}awe na zakonsko izdr`uvawe na deca, na roditeli i sl. Vo toj slu~aj,
ako drugo lice go pla}a toa izdr`uvawe, odnosno pomaga na nekogo, so
namera toa posle da go bara od onoj {to bil dol`en toa da go stori, vo takov
slu~aj nastanuva steknuvawe bez osnova na strana na zbogateniot, t.e. na
strana na liceto {to bilo dol`no spored zakonot ne{to da dade, a ne go dalo,
ne go storilo.
Ovoj izdatok za drug ne mo`e da se podvede pod rabotovodstvo bez
nalog, bidej}i i rabotovodstvoyo bez nalog se karakterizira so toa {to
nepovikano nekoj zavr{il tu|a rabota koja ne trpi odlagawe, a pretstoi {teta
ili propu{tawe na o~igledna korist. Ovde ne se raboti za nikakva korist na
liceto mesto koe se pravi ovoj izdatok, tuku ednostavno izdatokot se pravi
namesto toa lice, koga toa lice, iako spored zakonot bilo dol`no da go
napravi, ne go napravilo toj izdatok. Voobi~aeno, vakvi izdatoci se pravat
od humani pri~ini. Ova bi bilo slu~aj na pla}awe za nedolguvano, no koga
ne postoi zabluda deka se pla}a tu| dolg, a sepak postoi pravo da se bara
pla}awe na isplatenoto.
 Vo sudskata praktika poznati se slu~ai koga kupuva~ na nedvi`nost kaj
dogovorot koj nema legalna forma, odnosno vo momentot na slu~uvaweto
ne e zaveren i ne e platen danokot na promet, podocna za da ja realizira
presudata za prenos na pravoto na sopstvenost, go pla}a danokot na promet
na nedvi`nosti, iako takva obvrska le`i vrz prodava~ot. Vo takov slu~aj, po
pravilo, prodava~ot bil zadol`uvan da mu go nadomesti plateniot danok na
promet na nedvi`nosti na kupuva~ot koj danokot go platil namesto nego.
Izdatok za drug e reguliran i vo odredbata od ~l. 191 od Zakonot za
semejstvoto. Imeno, spored toj ~len, davatelot na izdr{kata (organ,
organizacija, zaednica ili fizi~ko lice) mo`e od licata koi spored ovoj zakon
bile dol`ni da davaat izdr{ka, so tu`ba da bara nadomestok na storenite
tro{oci za izdr{ka na liceto dokolku tie bile opravdani. (Popodrobno za ovoj
poseben vid na izdatok za drug, v. vo „Komentarot na Zakonot za
semejstvoto“ od d-r Kiril ^avdar na str. 323-326).
SUDSKA PRAKTIKA NA VSRM
1.- Porane{niot sopstvenik na grade`no neizgradeno zemji{te ima pravo
da bara od korisnikot da mu go nadomesti iznosot {to go platil na ime danok
od dohod od koristeweto na toa zemji{te. bez ogled {to dogovorot za
proda`ba na toa zemji{te bil ni{toven.
(VSRM Rev. 795/99 od 14.02.2002 god/ Zb. H/19)
3) Verzisko barawe od upotreba na tu| predmet vo svoja korist
^lenot 208 go sodr`i tretoto verzisko barawe regulirano so ZOO,
propi{uvaj}i deka koga nekoj }e upotrebi tu| predmet vo svoja korist,
imatelot mo`e da bara, nezavisno od pravoto na nadomest na {tetata ili vo
otsustvo na taa, da mu ja nadomesti ovoj korista {to ja imal od upotrebata.
Imeno, ako nekoj upotrebi tu| predmet vo svoja korist, neosnovano
zbogateniot e dol`en na barawe na imatelot na takviot predmet da mu ja
nadomesti korista {to ja imal od upotrebata. Vo ovoj slu~aj se zboruva za
nadomestuvawe na korista, a ne za vra}awe na predmetot. Pritoa se
pretpostavuva deka upotrebeniiot predmet ja izgubil svojata individualnost
poradi vgraduvaweto i sl., pa zaradi toa ne mo`e da se bara negovoto
vra}awe. Me|utoa, se smeta dokolku upotrebeniot predmet ne ja izgubil
svojata individualnost, toga{ mo`e da se bara i negovo vra}awe soglasno so
op{toto pravilo od ~l. 199 za steknuvawe bez osnov. Taka, nekoj so tu|
i }eramidi, za koi smetal deka se negovi, go pokril krovot na svojata ku}a.
Vo takov slu~aj }eramidite ne ja izgubile svojata individualnost, i imatelot
na tie }eramidi mo`e da go bara nivnoto vra}awe. Me|utoa, ako se raboti za
tuli koi se vgradeni vo tu|a ku}a, toga{ imatelot ne mo`e da go bara nivnoto
vra}awe, tuku mo`e da bara da mu se nadomesti korista {to steknuva~ot ja
imal od upotrebata na tulite.
 Vo ovaa odredba se naveduva deka imatelot mo`e da bara nezavisno od
pravoto na nadomest na {tetata ili vo otsustvo na nea, steknuva~ot da mu ja
nadomesti korista {to ja imal od upotrebata. Spored toa, zavisi od imatelot
dali }e bara da mu se plati korista {to e steknata so upotrebata ili da mu se
nadomesti {tetata {to mu e nanesena, dokolku se ispolneti site uslovi za
postoewe na odgovornost za pri~ineta {teta. Ako na primer, steknuva~ot
znael deka tulite se tu|i pa sepak gi vgradil vo svojata ku}a, vo toj slu~aj
sekako se ispolneti uslovite i za nadomest na {teta. Na o{teteniot mu
ostanuva pravoto da bira dali }e bara nadomest na {teta ili nadomest na
korista {to ja imal steknuva~ot od upotrebata.
Vo vrska so zastarenosta, op{to za steknuvawata bez osnova, ne e
propi{an poseben rok na zastarenost. Poradi toa, na zastarenost na ovie
pobaruvwa se primenuva op{tiot rok na zastarenosta od ~l. 360, spored koj
pobaruvawata zastaruvaat za pet godini, ako so zakon ne e opredelen nekoj
drug rok na zastarenost. Me|utoa, v. i ~l. 85 st. 3 od Zakonot za menicata,
spored koj odgovornosta zaradi neopravdano zbogatuvawe zastaruva za tri
godini.
Od sudskata praktika kon ZOO/78, gi izdvojuvame slednite pravni
stojali{ta:
- Sopstvenikot so ~ie zemjodelsko zemji{te se koristel drug bez praven
osnov, ima pravo na nadomest za koristewe na negovoto zemji{te vo visina
na pazarnata zakupnina.
- Ortakot {to se koristel so ma{inite na drugiot ortak, posle raskinuvawe
na dogovorot za ortaklak, dol`en e da mu ja nadomesti korista na drugiot
orgak {to ja imal od upotrebata na ma{inata.
- Sosopstvenikot koj bez nadomest se koristel so sosopstveni~kiot del
od nedvi`nosta na drugiot sosopstvenik, neosnovano se zbogatil za visinata
na zakupninata {to inaku bi moral da ja pla}a, a toa e korista {to e dol`en da
ja nadomesti, i toa vo nominalen iznos na zakupninata kako {to taa bi
stasuvala za naplata.
SUDSKA PRAKTIKA SPORED ZOO/78
1.- Pod upotreba na tu|a stvar, vo smisla na ~lenot 219 od ZOO/78 se
podrazbira takvo koristewe na stvarta pri {to taa se pretvara vo ne{to drugo
ili prestanuva da postoi. Korista koja {to e ostvarena so takvata upotreba na
stvarta na imatelot na stvarta dol`en e da mu ja nadomesti i sovesniot
steknuva~.
Koristeweto na tu|a stvar, vo smisla na ~len 38 stav 2 od Zakonot za
osnovnite sopstvenosno-pravni odnosi, podrazbira upotreba pri koja
identitetot na stvarta ostanuva so~uvan so mo`nost smaluvawe na vrednosta
poradi upotreba. Sovesniot dr`atel, odnosno steknuva~ ne e dol`en da plati
nadomest za takvoto koristewe na stvarite za vremeto dodeka bil sovesen.
(Zaklu~ok od sovetuvaweto na najvisokite sudovi vo biv{ata SFRJ od
13 i 14.06.1984 godina).
3.- Konkurencija na tu`bite poradi steknuvawe bez osnova,
sopstveni~kata tu`ba, tu`bata za nodomestuvawe na {tetata i tu`bata
poradi neispolnuvawe na dogovorna obvrska
Osiroma{enoto lice mo`e so obligacionopravna tu`ba, koja se vika
kondikcija, da bara da mu se vrati ili da mu se nadomesti ona so {to se
zdobil zbogateniot kaj steknuvaweto bez osnova. Taa tu`ba e od op{t
karakter, bidej}i mo`e da se primeni kaj site vidovi i kaj sekoj slu~aj na
steknuvawe bez osnova spored odredbite od ~lenovite 199 - 208 do ZOO.
Poradi toa, mo`e da se smeta deka ima samo teoretski karakter
prou~uvaweto i reguliraweto na oddelnite vidovi na steknuvawe bez osnova,
koe ne{to sekako pridonesuva i da se sfati vo {to se sostoi toa steknuvawe i
vo kakov vid se pojavuva toa vo praktikata, no vo vrska so tu`bata treba da
se ima predvid deka taa ima op{t karakter i se odnesuva na site slu~ai na
steknuvawe bez osnova.
Vo vrska so karakteristikata na steknuvaweto bez osnova deka toa e
suspsidieren izvor na obligacionite odnosi, iskrsnuva problemot na
konkurencijata na tu`bite poradi steknuvawe bez osnova, sopstveni~kata
tu`ba, tu`bata za nodomestuvawe na {tetata i tu`bata poradi neispolnuvawe
na dogovorna obvrska, za koe ne{to vo teorijata e voo~eno slednoto:
Vo odnos na sopstveni~kata tu`ba (rei vindicatio), se smeta deka
koga se ispolneti pretpostavkite za nejzino podnesuvawe, ne mo`e da se
podnese tu`ba poradi steknuvawe bez osnova. Imeno, koga nekoj dr`i ne~ija
tu|a stvar bez pravna osnova, taa ne vleguva vo negoviot imot, pa poradi toa
toj ne se zbogatil, odnosno sopstvenikot na stvarta so toa {to nekoj ja dr`i
bespravno negovata stvar, so toa ne se osiroma{il. Tokmu zatpoa, vo vakov
slu~aj ima mesto samo za sopstveni~ka tu`ba. Odtamu i izrekata: ,,Koj mo`e
da vidicira, ne mo`e da kondicira”.
Vo odnos na tu`bata za nadomestuvawe na pri~ineta {teta, se smeta
deka ima mesto o{teteniot da izbere dali }e ja podnese taa tu`ba ili tu`bata
poradi steknuvawe bez osnova, dokolku {tetnikot so aktot na o{tetuvawe na
o{teteniot, se zdobil i so imotna korist. Me|utoa, osnovite na tu`benoto
barawe kaj ovie tu`bi e razli~en; kaj tu`bata za nadomestuvawe na {tetata
tu`itelot treba da doka`e deka e o{teten so toa {to tu`eniot go li{il od
mo`nosta da ja upotrebuva svojata stvar i kolku iznesuva pri~inetata {teta,
dodeka kaj tu`bata za steknuvawe bez osnova tu`itelot treba da doka`e kolku
se zbogatil tu`eniot so upotrebata na tu`itelovata stvar i toj iznos da go bara
so tu`bata. Taka, napr. ako se raboti za stan na tu`itelot koj bespravno go dr`i
tu`eniot, tu`itelot mo`e da podnese tu`ba za stenuvawe bez osnova,
doka`uvaj}i kolku se zbogatil tu`eniot poradi toa {to ne pla}al stanarina i toj
iznos da go bara so tu`bata. Me|utoa, tu`itelot mo`e da podnese tu`ba za
nadomest na pri~inetata {teta, doka`uvaj}i deka poradi toa bil dol`en da
iznajmi stan i da pla}a stanarina i iznosot na platenata stanarina za odnosniot
period na vreme, da go bara od tu`eniot kako nadomestuvawe na pri~inetata
{teta.
Konkurencijata na ovie dve tu`bi otpa|a, dokolku se ispolneto
pretpostavkite od ~len 178 od ZOO. Imeno, so toj ~len e propi{ano
slednoto:
,,(1) Po nastapuvaweto na zastarenost na pravoto da se bara nadomest
na {tetat, o{teteniot mo`e da bara od odgovornoto lice, spored pravilata koi
va`at vo slu~aj na steknuvawe bez osnova, da mu go otstapi ona {to go dobil
so dejstvieto so koe e pri~ineta {tetata.
(2) Pravoto na o{teteniot da bara od odgovornoto lice da mu go otstapi
ona {to go dobil so dejstvieto so koe e pri~ineta {tetata zastaruva so istekot
na posledniot den od op{tiot rok na zastarenost”.
Vo vrska so zastarenosta na pobaruvawata od obligacijata steknuvawe
bez osnova, treba da se ima predvid deka vo sekoj slu~aj se primenuva
op{tiot rok na zastarenosta, koj spored odredbata od ~len 360 od ZOO
iznesuva pet godini.
Vo odnos na tu`bata poradi neispolnuvawe na dogovorna obvrska,
se smeta deka ne postoi steknuvawe bez osnova ako napr. kupuva~ot odbiva
da ja plata kupoproda`nata cena, pa tu`eniot protiv nego }e podnese tu`ba za
ispolnuvawe na dogovort, t.e. da se zadol`i da ja plata taa cena, no ne mo`e
da kondicira vra}awe na stvarta. Vo toj spor, osnov na taa tu`ba ne e
steknuvawe bez osnova kaj kupuva~ot, tuku samiot dogovor za proda`ba
spored koj kupuva~ot se obvrzal na pla}awe na cenata. Me|utoa, ako poradi
neispolnuvaweto dogovorot bide raskinat, vo toj slu~aj prodadenata stvar se
nao|a bez osnova kaj kupuva~ot, taka {to prodava~ot mo`e da podnese tu`ba
za vra}awe na stvarta, no pri toa odnosite, kako poseben slu~aj na
steknuvawe bez osnova, }e se raspravat spored odredbite od ~len 221 od
ZOO (v. pogore), a ne spored op{tite odredbi od ~lenovite 199 - 208 od
ZOO za steknuvawe bez osnova.
Na krajot na ova sumarno razgleduvawe na problematikata vo vrska
so obligacionite odnosi koi nastanuvaat so steknuvaweto bez osnova, treba
da se zaklu~i deka toa pretstavuva dosta ~est slu~aj na nastanuvawe na takvi
odnosi so dlaboka istoriska tradicija u{te od rimskoto pravo, i deka
pravilnoto poznavawe na negovata su{tina i zakonskite propisi so koi e
regulirano, }e pridonese kon pravilno postavuvawe na tu`benite barawe, no i
kon zakonito i pravilno odlu~uvawe od strana na sudovite. Tokmu so taa cel
e navra}aweto na ovaa problematika vo ovoj trud, bidej}i i objavenata
sudska praktika uka`uva na nesekoga{ pravilno razbirawe na ovoj institut i
na propisite so koi toj e reguliran.