Univerzitet Sveti Kliment Ohridski-Bitola Policiska Akademija-Skopje

Seminarska rabota po predmetot Krivi~no pravo

Tema: Izmama

Izrabotil: Koceva Katerina 2a Tupan~evski Br.na indeks:78/04

Predmeten prof. i ass. Prof.d-r Nikola Ass.m-r \or|i Slamkov

Skopje, maj,2005g.

1.Vovedni napomeni
Izmamata spa|a vo krivi~ni dela protiv imotot, poto~no protiv imotnite prava i interesi. Imotnite prava i interesi pretstavuvaat primaren objekt, vo sklop na koj ostanuvaat odnosite vo stopanskoto rabotewe.Vo zavisnost od toa, dali so krivi~noto se namaluva imotot na drug, ili so toa istovremeno se zgolemuva imotot na storitelot, mo`eme da razlikuvame dela na o{tetuvawe na drug i dela na zgolemuvawe na imotot na storitelot ili na treto lice.Izmamata se vbrojuva vo redot na zgolemuvawe na imotot so dejstvie na samata `rtva.Pokraj izmamata ovde spa|aat i: iznudata, ucenata i drugi dela.Krivi~nite dela od ovoj vid se umisleni.

2.Izmama-~l.247
Su{tinata na ova krivi~no delo ne le`i samo vo imotnata sfera, vo o{tetuvaweto na drug, tuku i vo izmamuvaweto, doveduvaweto na drug vo zabluda.Izmamata e motivacionen delikt: so doveduvawe vo zabluda nekoe lice storitelot go naveduva toa da si na{teti sebesi ili na drugo lice.Posebna odlika na izmamata e sorabotkata pome|u storitelot i `rtvata: edniot postapuva prikrieno, so koristoqubiva cel, dodeka kaj drugiot ne postoi svest deka e `rtva na smislena igra; prviot vr{i vlijanie vrz vtoriot, a a samoto delo proizleguva od povrzanosta na nivnite dejstvija.@rtvata ne trpi samo materijalna {teta, tuku i napad vrz nejzinite intelektualni sposobnosti.Po svoeto nepravo izmamata se razlikuva od drugite imotni delikti po taa kooperacija, u`estvo na samata `rtva vo {tetnoto raspolagawe so imotot: storitelot ne go odzema, prisvojuva itn. predmetot, ne go o{tetuva imotot na drug, toa go vr{i samata `rtva dovedena vo zabluda od strana na storitelot.1
1

Kazneno pravo-poseben del,V.Kambovski, str.326 Skopje 2003

Dejstvie na izvr{uvawe e la`noto prika`uvawe ili prikrivawe na soodvetni fakti: Storitelot iznesuva kako fakt ne{to nevistinito, ne{to {to ne postoi, ili prikriva postoewe na nekoi fakti na ne{to {to postoi vo objektivnata stvarnost, nastani, sostojbi, procesi itn. vo nadvore{niot ili vnatre{niot svet, sega{ni ili minati.Vo ovoj sostav ne vleguvaat nastani ili sostojbi {to i pripa|aat na idninata. La`noto prika`uvawe e aktivno dejstvie na prezentirawe kako fakt, ne{to {to ne postoi, t.e. prika`uvawe vo druga svetlina na nekoj postoen fakt.Prikrivaweto mo`e da se sostoi i vo pasiven stav, propu{tawe na iznesenite fakti, koga za storitelot postoi pravna dol`nost so niv da se zapoznae nekoe lice.Prikrivaweto fakti e dejstvie so koe storitelot popre~uva `rtvata da go osoznae postoeweto na opredeleni fakti, relevantni za raspolagaweto so imotot. Na primer:, spored pravilata na pravnot promet, prodava~ot e dol`en da go zapoznae kupuva`ot so site bitni odliki na predmetot na kupoproda`ba, pa }e postoi izmama ako toa prejde preku nekoja takva odlika so namera za pribavuvawe imotna korist ili o{tetuvawe na kupuva~ot. Rezultat na izmamni~koto dejstvie e doveduvaweto na drug vo zabluda ili odr`uvawe vo zabluda.Pome|u la`noto prika`uvawe ili prikrivawe na faktite i zabludata na `rtvata treba da postoi pri~inska vrska.Zabludata e pogre{na pretstava za opredeleni fakti: izmameniot pogre{no smeta deka ne postojat fakti, koi vsu{nost, postojat, ili deka postojat fakti, koi vsu{nost, ne postojat. Poimot na doveduvawe vo zabluda gi opfa}a i slu~aite na iskoristuvawe na nesposobnosta na li`nosta voop{to da fomira pravilna pretstava za opredeleni fakti (primer:iskoristuvawe na dete, pijano lice i dr.)2 Ne postoi izmama koga liceto na koe mu se obra}a storitelot donesuva odluka za raspolagawe so imotot ne vrz osnova na dejstvieto na storitelot, tuku po prethodna sopstvena ocenka na negovoto dejstvie, taka, ne vr{i izmama strankata vo upravna postapka {to }e navede

Kazneno pravo-poseben del, V.Kambovski str,327 Skopje 2003

nevistiniti fakti, zo{to upravniot organ ne donesuva odluka za baraweto na strankata neposredno vrz nejzinite navodi, tuku vrz osnova na celoto ispituvawe na tie navodi i svojata ocenka za nivnata vistinitost.

Ne e izmama organiziraweto igra na sre}a {to na sekoj u~esnik mu dava ednakvi {ansi za dobivka; bi postoelo ova delo samo ako pravilata na takvata igra, na~inot na igra, sodr`i izmama na onie {to u~estvuvaat vo igrata zaradi postignuvawe imotna korist za organizatorot.3 Posledica na doveduvaweto ili odr`uvaweto vo zabluda e dejstvie na `rtvata {to se sostoi vo {tetno raspolagawe so sopstveniot ili tu| imot.Ne postoi dovr{eno delo na izmama, tuku samo obid, ako storitelot so izmamni~ko dejstvie saka da navede nekakvo raspolagawe so imotot lice, koe ve}e donelo odluka, odnosno koga dejstvieto na storitelot ne povlijaelo vrz negovata odluka. [tetnoto raspolagawe se izrazuva, najop{to, kako namaluvawe na vkupniot imot na nekoe lice, {to go vr{i liceto koe e dovedeno vo zabluda ili se odr`uva vo zabluda.Raspolagaweto mo`e da ima oblik na storuvawe ili propu{tawe.Ne postoi izmama ako ne do{lo do nikakva zaguba za imotot na nekoe lice. [etnoto raspolagawe go vr{i izmameniot, toa mo`e da bide izvr{eno i na takov na~in, {to ovoj raspolagaweto so svojot ili so tu| imot }e go izvr{i preku drug, pro{iruvaj}i ja od storitelot sozdadenata zabluda. Deloto e dovr{eno so prezemawe na dejstvieto na {tetno raspolagawe, pri {to ne e potrebno storitelot da ja realiziral svojata namera za pribavuvawe protivprana imotna korist. Razlikuvame, ottuka dovr{uvawe vo formalna i materijalna smisla koga storitelot do{ol do imotna korist.4 Po svoeto subjektivno bitie izmamata e umisleno delo.Poseben subjektiven element na protivpravnosta e namerata za pribavuvawe protivpravna imotna korist.Koristta e protivpravna koga storitelot ne
3 4

Kazneno pravo-poseben del, V.Kambovski str,328 Skopje 2003 Isto str.329

mo`e po nekoj praven osnov da polaga pravo na korista {to ja pribavuva so izmamata.

Vo krivi~niot zakonik ~lenot 247-Izmama glasi:

(1)Toj koj{to so namera za sebe ili za drug da pribavi protivpravna imotna korist }e dovede nekogo vo zabluda so la`no prika`uvawe ili so prikrivawe fakti ili }e go dr`i vo zabluda i so toa }e go navede da stori ili da ne stori ne{to na {teta na svojot ili tu| imot }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2)Ako storenata {teta e od pomala vrednost, a storitelot odel kon toa da pribavi takva vrednost, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (3)Ako storenata {teta e od pogolema vrednost, storitelot }e se kazni so zatvor od tri meseci do pet godini. (4)Ako storenata {teta nadminuva zna~itelna vrednost, storitelot } e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (5)Toj koj{to deloto od stav 1 go storil samo so namera da o{teti drug, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (6)Obidot za deloto od stavovite 1 i 5 e kazniv. (7)Za deloto od stavovite 2 i 5 goneweto se prezema po privatna tu`ba.

Specijalni oblici na izmama pretstavuvaat delata:

O{tetuvawe tu|i prava ~len.244; Izmamuvawe na kupuva~i ~len.248; Izmama pri dobivawe kredit ili druga pogodnost ~len.249; Osiguritelna izmama ~len.250; Falsifikuvawe pari ~len.268; Dano~no zatajuvawe ~len.279; Izmama vo slu`bata ~len.355.

O{tetuvawe tu|i prava-~len 244

(1)Toj koj{to so namera da go spre~i ostvaruvaweto na pravata vrz predmeti, }e out|i ili }e odzeme svoj predmet vrz koj drugo lice ima zalo`no pravo ili pravo na u`ivawe, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina.

(2) Toj koj{to }e prikrie, fiktivno }e out|i, uni{ti , o{teti ili }e go napravi neupotrebliv celokupniot imot ili nekoj negov del ili }e priznae nevistinito pobaruvawe, }e sostavi la`en dogovor ili so nekoe drugo izmamni~ko dejstvo prividno ili vistinski }e ja zagrozi svojata imotna sostojba i so toa }e ja namali ili spre~i mo`nosta za isplatuvawe na najmalku eden od svoite doveriteli, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor od tri meseci do edna godina. (3)Goneweto za deloto od stavovite 1 i 2 se prezema po predlog.

Izmamuvawe na kupuva~i-~len 248

(1) Toj koj{to so namera da |i izmami kupuva~ite }e pu{ti vo promet proizvodi so oznaka vo koja se vneseni podatoci {to ne odgovaraat na sodr`inata, vidot, potekloto ili kvalitetot na proizvodot ili }e pu{ti vo promet proizvodi {to spored svojata te`ina ili kvalitet ne odgovaraat na ona {to redovno se pretpostavuva kaj takvite proizvodi bez oznaka za sodr`inata, vidot, potekloto ili kvalitetot na proizvodot koga vakvata oznaka e propi{ana, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.

Izmama pri dobivawe kredit ili druga pogodnost ~len 249

7

(1)Toj koj{to so namera za sebe ili za drug da pribavi kredit, investicioni sredstva, subvensija ili druga pogodnost za vr{ewe dejnost na kreditodavatelot ili na nadle`niot za odobruvawe takva pogodnost }e mu dade nevistiniti ili necelosni podatoci za imotnata sostojba ili drugi podatoci zna~ajni za dobivawe na kreditot ili druga pogodnost, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.

Osiguritelna izmama-~len 250

(1)Toj koj{to so namera od osiguritelno dru{tvo da naplati osiguruvawe, }e uni{ti ili }e o{teti predmet {to e osiguran, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2)So kaznata od stav 1 }e se kazni toj koj{to so namera osiguritelnoto dru{tvo da naplati osiguruvawe za slu~aj telesno o{tetuvawe, telesna povreda ili naru{yvawe zdravjeto, }e si predizvika takvo o{tetuvawe, povreda naru{uvawe na zdravjeto. (3)Goneweto se prevzema po predlog. (4)Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna. od na na ili

Falsifikuvawe pari-~len 268

(1)Toj koj{to }e napravi la`ni pari so namera da gi pu{ti vo optek kako vistinski ili toj koj{to }e preina~i vistinski pari so namera da

gi pu{ti vo optek ili toj koj{to takvi la`ni pari }e pu{ti vo optek, } e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (2)So kaznata od stav 1 }e se kazni toj koj{to pribavuva la`ni pari so namera da gi pu{ti vo optek kako vistinski. (3)Ako poradi delata od stavovite 1 i 2 do{lo do rastrojstvo vo stopanstvoto na zemjata, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku pet godini. (4)Toj koj{to la`ni pari {to gi primal kako vistinski }e gi pu{ti vo optek ili toj koj{to znael deka se napraveni la`ni pari ili deka la`ni pari se pu{teni vo optek, pa toa nema da go prijavi, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (5)La`nite pari }e se odzemat.

Dano~no zatajuvawe-~len 279

(1)Toj koj{to so namera samiot ili nekoj drug da odbegne celosno ili delumno pla}awe danok, pridones ili nekoja druga dava~ka na koja e obvrzan so zakon, dava la`ni podatoci za svoite prihodi, predmetite ili drugite fakti od vlijanie za utvrduvawe na iznosot na vakvite obvrski ili toj koj{to so ista namera vo slu~aj na zadol`itelna prijava ne prijavi prihod, odnosno predmet ili drug gakt od vlijanie za utvrduvawe na vakvite obvrski, a iznosot na obvrskata e od pogolema vrednost, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini i so pari~na kazna. (2)Ako iznosot na obvrskata od stav 1 e zna~itelen, storitelot }e se kazni so zatvor od najmalku ~etiri godini i so pari~na kazna. (3)Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.

Izmama vo slu`bata-~len 355

(1)Slu`beno lice koe vo vr{ewe na slu`bata so namera za sebe ili za drug da pribavi protivpravna imotna korist so podnesuvawe la`ni smetki ili na drug na~in }e dovede vo zabluda ovlasteno lice da izvr{i nezakonita isplata, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (2)Ako so deloto od stav 1 e pribavena pogolema imotna korist, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (3) Ako so deloto od stav 1 e pribavena zna~itelna imotna korist, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku tri godini.

Koristena literatura: 1) Kazneno pravo- Poseben del Vlado KambovskiSkopje 2003g; 2) Krivi~en zakonok-Slu`ben vesnik na RM 37/96; 3) Slu`ben vesnik na RM- 30.03.2004g

10