Univerzitet Sveti Kiril i Metodij - Skopje

Praven fakultet Justinijan Prvi

SEMINARSKA RABOTA
po predmetot Krivi~no pravo
TEMA: Alternativni merki

Izrabotil: Mentor:
Kadiev Filip prof.dr.Metodija Kanev~ev
Indeks: 40074

1
 Sodr`ina:

- Voved___________________________________________3str.

- Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na krivi~niot zakonik_4 str.

Uslovna osuda kako alternativna merka________________5 str.

- Sudska opomena kako alternativna merka___________9 str.

- Koristena literatura______________________________12 str.

2
 Voved

Spored Krivi~niot zakon pokraj ostvaruvawe na pravdata, cel na kaznuvaweto

e:
1. Spre~uvawe na storitelot da vr{i krivi~ni dela i negovo
prevospituvawe, i

2. Vospitno da se vlijae vrz drugite da ne vr{at krivi~ni dela ili,

poinaku re~eno: kolku specijalna tolku i generalna prevencija. Vaka deklarirani, celite
na kaznuvaweto u{ten a prv pogled ja otkrivaat opredelbata na zakonodavecot za
me{ovitite teorii: retribucija i prevencija.

Najdobar dokaz za realnosta na retributivnosta na kaznata e

regulativata na t.n. usloven otpust. Imeno, osudeniot vo konkretniot slu~aj mo`el vo
tekot na izdr`uvaweto na kaznata sosema da se preporodi, da se popravi, a
ponekoga{ duri (koga deloto e slu~ajna epizoda vo negoviot `ivot) da nema nikakva
potreba od kakvo i da e popravawe, prevosipituvawe, taka {to sosema osnovano mo`e
da se o~ekuva toj na sloboda dobro da se odnesuva (da ne vr{i povtorno krivi~ni
dela).

Pa sepak, ova lice mo`e uslovno da bide otpu{teno samo ako izdr`alo
polovina od kaznata zatvor, a po isklu~ok i onoj {to izdr`al edna tretina od ovaa
kazna, dodeka osudeniot na kazna do`ivoten zatvor uslovno ne mo`e da se otpu{tip
red da izdr`i najmalku 15 godini. [to e ova, ako ne zakonski odmerena doza na zlo {to
mora da se istrpi, bez ogled na toa {to od specijalno-preventivna gledna to~ka nema
potreba od toa zlo.
_____________________________________________________________
Praven leksikon;
Kazneno pravo od prof. dr. \orgi Marjanovi};

3
 ZAKON ZA IZMENUVAWE I DOPOLNUVAWE NA KRIVI^NIOT
ZAKONIK

(Objaven vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 19 od 30 mart 2004

god.)

Vo Krivi~niot zakonik ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 37/96,

80/99, 4/2002 i 43/2003), vo ~lenot 3 po stavot (2) se dodava nov stav (3), koj glasi:

"(3) Ako so ovoj zakon e propi{ana nova alternativna merka, merka na

bezbednost ili vospitna merka, taa mo`e da se izre~e samo ako odgovara na nekoja
porano propi{ana merka i ako ne e ponepovolna za storitelot."

Vo ~lenot 4 zborovite: "uslovna osuda i sudska opomena" se zamenuvaat so

zborovite: "alternativni merki".

_____________________________________________________________

- ZAKON ZA IZMENUVAWE I DOPOLNUVAWE NA KRIVI^NIOT ZAKONIK

(Objaven vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 19 od 30 mart 2004 god.)

4
 Условната осуда како алтернативна мерка

Uslovna osuda e posebna krivi~na sankcija. Uslovnata osuda so sudskata

opomena ja so~inuvaat grupata na sankcii na opomena i predupreduvawe.

So voveduvawe na uslovnata osuda napu{ten e va`niot princip na

tradicionalnoto krivi~no pravo deka krivi~noto delo na odgovornoto polnoletno lice
go prati kazna. So toa do{lo do ubla`uvawe na klasi~nite retributivni barawa vo
krivi~noto pravo, do jaknewe na individualnata prevencija i do pogolemo uva`uvawe
na vospitnite i pedago{kite vrednosti i orientacija.

Na storitelite koi se osudeni so uslovnata osuda im se preti so izrekuvawe i

izvr{uvawe na utvrdenata kazna. Storitelot se predupreduva deka, ako vo rokot na
uslovnata kazna napravi nekoe novo krivi~no delo ili ne gi ispolni drugite obvrski,
uslovnata osuda }e mu bide ukinata i deka deloto za koe mu bila izre~ena uslovnata
osuda }e mu bide izre~ena ve}e prethodno utvrdenata kazna. Koga sudot izrekuva
uslovna osuda, toj utvrduva i kazna. No kaznata ne e del na uslovnata osuda, bidej}i
uslovnata osuda ne e kazna, taa e merka na zamena za kazna, merka na odstapuvawe
od kazna. Takva uslovna osuda, mo`e da sodr`i zakana za kazna vo slu~aj na
otpovikuvawe, no ne mo`e da sodr`i osuda na kazna. Utvrduvaweto na kaznata vo
takvi slu~ai samo e alternativno re{enie za slu~aj na otpovikuvawe na uslovnata
osuda.

Spored Krivi~niot zakon posebnata cel na uslovnata osuda e vo toa da prema

krivi~no odgovorniot storitel ne se primeni kazna za pomalku op{testveno opasno
delo, koga toa ne e nu`no poradi krivi~no pravna za{tita i koga mo`e da se o~ekuva
deka predupreduvaweto so zakana dovolno }e vlijae na storitelot, pove}e da ne pravi
krivi~ni dela.

Uslovnata osuda e sankcija za krivi~no odgovorni storiteli, taa pretpostavuva

krivica i krivi~na odgovornost na storitelot.

5
 Uslovnata osuda kako vid na opomena sodr`i i izrazuva javna, op{testvena,
negativno socijalno eti~ka ocenka na deloto i storitelot i op{testven prekor za
storitelot na deloto. Kako merka na predupreduvawe taa sodr`i i opomena na storitelot
deka op{tstvoto nema da ja tolerira negovite novi krivi~ni dela i deka na niv }e
reagira so te{ki sankcii.

Primarniot uslov koj se postavuva na storitelot na deloto vo slu~aj na

izrekuvawe na uslovna osuda, e da se vozdr`i od izvr{uvawe na novi krivi~ni dela za
vremeto na traeweto na uslovnata kazna, koj ne mo`e da bide pokratok od edna nitu
podolg od pet godini.

Sudot mo`e da postavi i drugi uslovi, so koi toj mo`e da dovede do

otpovikuvawe na uslovnata osuda, ako osudeniot vo posebniot rok koj e utvrden po
sudski pat vo ramkite na vremeto na isprobuvawe ne gi ispolni tie uslovi. Tie uslovi se
sostojat od obvrskata osudeniot da ja vrati imotnata korist dobiena so krivi~noto delo,
da ja nadoknadi {tetata koja so toa delo toj ja predizvikal ili da ispolni drugi obvrski
predvideni vo Krivi~niot zakon.
Uslovnata osuda e sankcija za krivi~no odgovorni polnoletni lica. Na
maloletnik ne mo`e da mu se izre~e uslovna osuda.

So uslovnata osuda mo`e da se izre~e merki na sigurnost, i tie si izvr{uvaat.

So uslovnata osuda sudot mora da izre~e odzemawe na imotna korist, ako taa e
ostvarena so krivi~noto delo. So uslovnata osuda ne mo`e da nastapat pravni posledici
na osudata.
Lice na koe mu e izre~ena uslovna osuda ima status na osudeno lice. Osudata
se zapi{uva vo kaznenata evidencija, a od nejze se bri{e pod uslovi i vo rokovi
propi{ani so zakon.
Vo pogled na delikventi koi ne se podobni za obi~na uslovna osuda poradi
opasnost od povrat, uslovnata osuda se dopolnuva so merki na pomo{, nadzor i
za{tita. Toa e uslovna osuda so za{titen nadzor. Od obi~na merka na stavawe vo
isku{enie, uslovnata osuda obogatena so merkite na za{titen nadzor, stanuva
svoeviden tretman na sloboda, koj vklu~uva pozitivna op{testvena akcija vo periodot
na isklu{enie zaradi pomo{ na storitelot povtorno da ne padne vo kriminal.

6
 Izre~enata uslovna osuda mo`e da bide otpovikana, a mo`e da dojde i do
primena na kaznata utvrdena za deloto, za koja na storitelot mu e izre~ena uslovnata
osuda. Bidej}i uslovnata osuda ne e nikakvo uslovno odlagawe na izvr{uvawe na
izre~enata merka, ne se raboti za otpovikuvawe na uslovnata osuda, tuku za nejzino
ukinuvawe i nejzina zamena so druga sankcija, odnapred utvrdena vo slu~aj na
otpovikuvawe.

Postojat tri zakonski osnovi za otpovikuvawe na uslovnata osuda:

- Novo krivi~no delo storeno vo periodot na isklu{enie;

- Krivi~no delo storeno pred izrekuvawe na uslovnata osuda, i
- Neispolnuvawe na uslovite odredeni so uslovnata osuda.

Op{to pravoilo e za site osnovi na otpovikuvawe na uslovnata osuda, deka taa

mo`e da se otpovika samo vo ramkite na sudski odredeno vreme na isku{enie.
Imaj}i vo predvid deka mo`e da se slu~i, postapkata koja mo`e da dovede do
otpovikuvawe, a koja e zapo~nata za vreme na rokot na isku{enie, da ne bide
zavr{ena do istekot na toj rok, kako kraen rok za otpovikuvawe na uslovnata osuda e
vreme od edna godina od denot koga pominal rokot na isku{enie. Vo toj roj mora da
se donese pravosilna odluka za otpovikuvawe na uslovnata osuda.
Ina~e, po pravilo, otpovikuvaweto ne e obavezno, tuku e ostaveno na sudot da
oceni dali treba da se otpovika uslovnata osuda.
Samo vo eden slu~aj otpovikuvaweto e obavezno: koga se raboti za novo
krivi~no delo storeno za vreme na isku{enieto, za koe sudot utvrdil kazna zatvor od
dve godini ili pove}e.
Ako izre~enata kazna e polesna, ostaveno e na sudot da odlu~i dali }e ja
otpovika uslovnata osuda, otkako }e gi oceni site okolnosti koi se odnesuvaat na
storenoto delo i na storitelot, a posebno srodnost na tie dela, nivnoto zna~ewe i
pobudite od koi se storeni.
Pritoa sudot e obvrzan so zabrana za izrekuvawe na uslovna osuda, ako za
krivi~nite dela e utvrdena uslovna osuda i za novite krivi~ni dela treba da se izre~e
kazna zatvor vo traewe podolgo od dve godini. Ako sudot se odlu~i da ne ja otpovika
uslovnata osuda, toj mo`e i za novite krivi~ni dela da izre~e uslovna osuda, ako smeta
deka site okolnosti vo vrska so porane{noto i novoto delo uka`uvaat deka mo`e da se

7
ima doverba vo storitelot, iako toj za vreme na uslovnata osuda izvr{il novo delo, i
deka vo toj slu~aj uslovnata osuda }e mu bide dovolna kako sanckija.
No i ako ne ja otpovika uslovnata osuda, sudot mo`e z anovoto krivi~no delo
da izre~e bezuslovna kazna zatvor ili pari~na kazna. Vo toj slu~aj }e se pristapi so
redovno izvr{uvawe na tie kazni.
Ako sudot ja otpovika uslovnata osuda, toj za novoto i za porane{noto delo }e
izre~e edinstvena kazna so primena na propisite koi va`at za storuvawe na krivi~ni
dela, zemaj}i ja od prethodnoto delo, kako utvrdena kaznata od uslovnata osuda.
Ako lice na koe mu bila izre~ena uslovna osuda, pokasno, za vreme na
uslovnata osuda, bide osudeno za delo napraveno pred da bide donesena uslovnata
osuda, toa ne mora da dovede do obavezno otpovikuvawe na uslovnata osuda.
Sudot }e ja otpovika uslovnata osuda samo ako ceni deka ne bi bilo osnov za
izrekuvawe na uslovnata osuda, ako za toa prethodno delo se znaelo.
Tret osnov za otpovikuvawe na uslovna osuda e neispolnuvawe na posebnite
odpolnitelni uslovi. No i takvoto odnesuvawe na osudeniot za vreme na uslovnata
osuda ne e pri~ina za obavezno otpovikuvawe na uslovnata osuda.
Postojat i drugi solucii: da se
prodol`i rokot za ispolnuvawe na tie obvrski ili da se oslobodi osudeniot od
ispolnuvawe na tie obvrski koi se uslov na uslovnata osuda.

Судската опомена како алтернативна мерка

Sudskata opomena spored krivi~niot zakon e poseben vid na krivi~na

sankcija. Sudskata opomena ne ni kazna nitu merka na sigurnost. Vo Krivi~niot zakon
taa e regulirana vo ista glava zaedno so uslovnata kazna, koja e isto taka posebna
krivi~na sankcija. Ovie dva tipa na sankcii imaa mnogu zaedni~ko i ja pravat
posebnata grupa von a{iot kriv~no praven sistem na sankcii, kako sankcii na opomena
i predupreduvawe. Tie se i paralelni sankcii, bidej}ii m nedostasuva stvarna
efektivnost koja e karakteristi~na za kaznite, koja se izrazuva vo ograni~uvawe na
pravata na osudenite, posebno nivnata sloboda ili negovite materijalni dobra, so toa
donesuva i ne{to difamantno, stigmatiziruva~ki za osudenoto lice.

8
 Vo Krivi~niot zakon posebno e naglaseno deka sudskata opomena e merka na
zamena za kazna koga se vo pra{awe pomalku opasni op{testveni dela i koga se
raboti za krivi~no pravna za{tita koga kaznata ne e nu`na, a mo`e da se o~ekuva deka
i samoto predupreduvawe, odnosno sudskata opomena dovolno }e vlijae na storitelot,
pove}e da ne ~ini krivi~ni dela.
Kako takva, sudskata opomena e merka na depenalizacija na krivi~noto pravo,
merka na otstapuvawe od kaznata, od kaznuvawe i seto ona {to e tradicionalno
povrzano za poimot, smislata i dejstvoto na klasi~nata kazna.
Voveduvaweto na vakvi sankcii vo krivi~noto pravo zna~i otvarawe na novi
mo`nosti so novi humanisti~ki, pedago{ki i vospitni vrednosti. So voveduvaweto na
vakvi merki vo krivi~no pravniot sistem na sankcii se napu{ta principot koj bil simbol
na retributivnoto krivi~no pravo: deka krivi~noto delo i krivi~nata odgovornost na
polnoletno lice mora da go prati kazna kako sankcija.
Su{tinata na sudskata opomena e vo javniot, op{testveniot, sudskiot prekor
koj taa go sodr`i i koj se manifestira pri negovoto izrekuvawe. Sudskata opomena
sodr`i elementi na prekor i vospitni elementi, a se so cel na jaknewe na op{testveniot
moral, svest, odgovornost i disciplina.
So izrekuvawe na sudskata opomena se postignuvaat sakanite kriminalno
politi~ki efekti, sa mo ako se vodi smetka za li~nosta na storitelot na deloto.
Primenata na ovaa merka pretpostavuva deka se raboti za storitel koj deloto go izvr{il
vo isklu~itelna situacija, a negoviot porane{en `ivot, priznavaweto na deloto,
kaeweto, izvinuvaweto, otklonuvaweto na posledicite na deloto i sli~no poka`uvaat
deka samoto izveduvawe pred sud i izrekuvaweto na sudskata opomena e dovolna
merka na op{testventa reakcija i deka mo`e da se o~ekuva deka storitelot nema da
vr{i novi krivi~ni dela vo idnina.
Uslovite za izrekuvawe na sudskata opomena se odredeni vo Krivi~niot
zakon. Sudskata opomena mo`e da se izre~e za krivi~ni dela za koi e propi{an zatvor
do edna godina ili pari~na kazna, a koi se storeni so takvi olesnitelni okolnosti koi gi
pravat posebno lesni. Isto taka sudska opomena mo`e da se izre~e i za krivi~ni dela i
pod uslovi predvideni vo Krivi~niot zakon i koga za niv e propi{an zatvor od tri
godini.
Sudskata opomena mo`e da se izre~e za bilo koe krivni~no delo, taa vo
princip mo`e da mu se izre~e i na povratnik, kako i na lice na koe i porano mu bila
izre~ena ista merka, vodejki pri toa smetka za celta na ovaa merka i za uslovite.

9
 Sudskata opomena e bezuslovna sankcija, taa vo nikoj slu~aj ne mo`e da bide
otpovikana.
Liceto na koe mu e izre~ena sudska opomena ima status na osudeno lice. Taa
presuda se zapi{uva i vo kaznenata evidencija. Nejzinoto bir{ewe se vr{i vo rokovi i
pod uslovi predvideni so zakon. So sudskata opomena mo`e da se izre~e i merka na
sigurnost, zabrana za upravuvawe so motorno vozilo i merka na odzemawe na
predmeti. Isto taka, sudskata opomena e osnov i za povrat. So sudskata opomena,
sudot obavezno izrekuva i odzemawe na imotna korist, ako storitelot so svoeto delo
ostvaril takva korist.

______________________________________________________________
Praven leksikon;

- Kazneno pravo od prof. dr. \orgi Marjanovi};

-Internet.

Koristena literatura:

- Kazneno pravo od prof. dr. Vlado Kambovski;

10
- Praven leksikon;

- Kazneno pravo od prof. dr. \orgi Marjanovi};

-Internet.

- ZAKON ZA IZMENUVAWE I DOPOLNUVAWE NA KRIVI^NIOT ZAKONIK

(Objaven vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 19 od 30 mart 2004 god.)

11