strana 1/ 14

Od krajot na vtorata svetska vojna do 1992 godina, spored

ruski izvori, vo svetot se vodele 468 vojni. Vo niv `ivotot go zagubile 22
milioni luge.So unapreduvaweto na tehnikata i tehnologijata , namesto
o~ekuvanoto smiruvawe i namaluvawe na ~ove~kite `rtvi , nivnata brojka
se poveke i poveke raste. Najgolema “vina” za izgradbata na voenata
destruktivna mo} ima naukata. Re~isi ne postojat nau~ni disciplini {to ne
se vklu~eni i {to ne rabotat za potrebite na vojskata. Taa e prisutna vo
gradeweto na koncepcisko-doktrinarnite opredelbi i strategijata, pa se do
sozdavaweto sredstva za destrukcija i nivnata upotreba .
Namesto blagosostojba i veteniot “spas na idnite pokolenija od
u`asite na vojnata”, kako {to e zapi{ano vo svetskiot “kanon”-Povelbata
na OON , postvoenite odnosi vo me|unarodnata zaednica na svetot mu
podarija “studena” i mno{tvo `e{ki vojni i voeni intervencii. Izborot na
vojnata i drugite formi na vooru`eno nasilstvo, kako sredstva na voeno-
politi~kite strategii za razre{uvawe na sprotivnostite i realizirawe na
strategiskite celi, ostavija dlaboki tragi vo razvojot na civilizacijata.
Za `al, i vo aktuelniot moment na razvojot na me|unarodnata
zaednica, vo vreme koga se odvivaat pozitivni civilizaciski procesi i
promeni, fenomenot vojna e prisuten na planetarnite prostori. Se razbira,
ostavajki zad sebe golemi destruktivni posledici. Me|utoa, posledicite od
destrukcijata ne se proizvod samo na direktnata primena na voenite
sredstva za uni{tuvawe i razurnuvawe , tuku i na destrukcijata nastanata
pri sozdavaweto na tie sredstva i podgotovkite na organiziranite sili koi
treba da ovozmo`at nivna efikasna primena.
Od zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna do denes, ~ovekot
postojano `ivee vo uslovi na vooru`en mir.Sozdadena e hipertrofirana
uni{tuva~ka mo} na sovremenata voena sila, {to i pokraj vleanite nade`i
za nejzino drasti~no namaluvawe i uni{tuvawe, sepak, taa i ponatamu
ostanuva so mo} na pove}ekratno uni{tuvawe na planetarnite prostori.
Vkupnata uni{tuva~ka mo} na konvencionalnite i nuklearnite sredstva ,
spored SIPRI od 1985 godina, spored mo}ta na TNT, iznesuva 15 toni po
`itel . Spored istiot izve{taj , “samo” 50-te iljadi atomski bombi {to gi
poseduvaat SAD i porane{niot SSSR, so sila od 16 milijardi KT, bi
strana 2/ 14

mo`ele da uni{tat 240 milijardi ~ove~ki `ivoti. Spored “Rina{ita” od april

1990 godina “samo strategiskiot nuklearen potencijal na SAD i na
porane{niot SSSR e dovolen da uni{ti 500 iljadi gradovi kako Hiro{ima”.
Posledicite od primenata na sovremenata voena sila, osobeno
na najgrubata forma-vojnata, pokraj zagubite na ~ove~ki `ivoti, so seta
svoja tragi~nost prisutni se i ogromni materijalni zagubi.
Materijalnite {teti od destrukcijata na fenomenot se tolku
golemi, {to nikoga{ ne }e mo`at celosno da se procenat. Tragi~nosta od
destrukcijata e dotolku pogolema ,{to mno{tvo civilizaciski vrednosti {to
~ovekot gi sozdaval so mileniumi, nikoga{ pove}e ne }e mo`e da gi
obnovi.
Od druga strana , pokraj materijalnite {teti predizvikani od
direktnite dejstvija na sredstvata za razurnuvawe i uni{tuvawe, evidentni
se i golem broj {tetni posledici od enormniot odliv na materijalnite
sredstva i drugite potencijali {to ~ovekot, namesto da gi koristi za pobrz
razvoj na materijalnata i na duhovnata blagosostojba, gi izdvojuva i gi
koristi za izgradba , organizacija i funkcionirawe na nacionalnite i na
kolektivnite odbrambeni sistemi. Me|utoa , brojni se tvrdewata na nekoi
politi~ari, ekonomisti, stratezi i drugi, deka odlivot na tie resursi za
potrebite na nacionalnata i kolektivnata odbrana ima povratno
blagorodno dejstvo vrz razvojot na zemjite (pottiknuvawe na industriskiot
razvoj, zgolemuvawe na vrabotenosta, socijalen mir i drugo). No sepak
poevidentni se brojnite destrukcii na takviot prioritet vrz nacionalnite
ekonomii, odo{to polzata.
Od zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna do denes,
izdvojuvawata za voeni potrebi, vo svetski ramki, se vo postojan porast.
Takviot trend go ilustrira sledniot podatok. Vo 1961 godina potro{eni se
120 milijardi dolari, vo 1970 pove}e od 200, vo 1976 preku 300, a vo
poslednite nekolku godini, postojano se tro{at rekordni iljadi milijardi
dolari. Od tie sredstva samo SAD i porane{niot SSSR tro{ea 50 procenti.
Taka , voenite tro{oci na SAD vo 1991 godina iznesuvaa 300 milijardi
dolari, ili 6.5 procenti od nacionalniot dohod, vo SSSR127 milijardi
dolari, ili 16-20 procenti, vo Velika Britanija 4.7 , Frncija-4.2 , Zapadna
Germanija (pred obedinuvaweto)-3.6 , Italija-2.5 , Japonija -0.9 procenti
itn.
Vo vremeto na Studenata vojna , vooru`uvaweto za dvete
svetski supersili , poradi stravot od mo`na me|usebna vojna ,
pretstavuvalo glavna preokupacija. Tie enormno gi zgolemuvale svoite
zalihi na oru`je od sekakov vid , razmestuvajki go {irum svetot, a
posebno vo Evropa. Poradi toa i pregovorite za razoru`uvawe se odvivale
mnogu pote{ko i so mnogu pomal uspeh. Glavnite karakteristiki na
strana 3/ 14

bilateralnite i multilateralnite razgovori za razoru`uvawe, vodeni vo tekot

na sedumdesetite i osumdesetite godini, bile cvrstite me|usebni
somnevawa na pregovara~kite strani, i prikrienosta na podatocite i
sredstvata, pazareweto za sekoj tenk, raketa, avion, `elbata za odr`uvawe
ramnote`a na regionalnite i globalnite sili i drugo. Nivnata funkcija
nikoga{ ne pretstavuvala vodewe smetka za realnostite i `elbite na
narodite da se namali opasnosta od eden globalen konflikt , odnosno ne se
vodelo smetka za stvarnoto i efektivnoto namaluvawe na silite, tuku samo
za nekoi vidovi ograni~uvawa i kontrola na vooru`uvaweto.
So navleguvaweto vo devedesettite ~ove{tvoto za~ekorilo vo
edna era koja bi trebalo da donese barem malku posvetla
idnina.Sklu~uvaweto na dogovorite vo ramkite na svetskoto
razoru`uvawe se postignuvaat polesno i so neskrien entuzijazam kon
posakuvanite rezultati.Na 1 juli 1991 godina e potpi{an dogovorot
START so koj bilo predvideno nivoto na strategiskite sili na SAD i
SSSR da se namali na dve tretini:od toga{nite 23000 na 16000 nuklearni
boevi glavi vo arsenalot na dvete super sili.Me|utoa,vo juni 1992 godina
toga{nite pretsedateli na SAD i SSSR,Bu{ i Elcin,se dogovorile
zna~itelno da gi namalat tie sili.taka ovoj dogovor predvidel da vo narednite
deset godini silite bidat svedeni na edna tretina od postojnite. Namaluvaweto trebalo
da se vr{i vo dve fazi:
NUKLEARNI BOEVI GLAVI
NIVO SAD RUSIJA
Postojni 9986 10237
Spored dogovorot START 8856 6449
Spored dogovorot Bu{-Elcin 3500 3000
Na krajot od prvata faza 4250 3800
Na krajot od vtorata faza 3500 3000

Prvata faza sprema ovoj dogovor trebalo da zavr{i do 2000ta

godina, a vtorata faza do 2003 godina
strana 4/ 14

Denes sekoja zemja mo`e da stane sopstvenik na nuklearno

oru`je ili so sopstveno proizvodstvo ili so nabavka na pazarot na oru`je.
Programi za nuklearna tehnologija imaat mnogu zemji, pokraj poznatite,
golemi nuklearni sili. Godini nanazad kako zemji {to ja sovladale
nuklearnata tehnologija se naveduvaat Izrael, Indija, Pakistan, Libija,
Irak, Iran i drugi.
Ako samo nekolku godini nanazad, vtoriot na~in na nabavka na
nuklearno oru`je, direktno na svetskiot pazar, be{e mo{ne te`ok zaradi
op{testveniot status na ova oru`je, denes, od razni pri~ini mora da se
smeta i na taa varijanta. Toa, pak, mo`e da dovede duri i do debalans na
“nuklearnata ramnote`a” koja sama po sebe ve}e stanuva nerazbirliva
kategorija.
Toj na~in na nabavka na nuklearno oru`je denes e olesnet,
bidejki negovite tehni~ko-tehnolo{ki karakteristiki go ovozmo`uvaat toa.
Porastot na nuklearnata sila be{e, i, verojatno, u{te dolgo }e ostane
siguren metod na obezbeduvawe na dominantna pozicija na svetskata
politi~ka scena. I pokraj toa {to sveskata nuklearna vojna e malku
verojatna, pred se, zaradi kataklizmati~nite procenki na nejzinite
posledici, starata ideja za uslovno , taka nare~ena, “mala nuklearna
vojna” vo Evropa i drugite kontinenti se u{te e prisutna. Za mo`nosta na
takva vojna predupreduva “horizontalnoto {irewe”na zemjite
sopstveni~ki na nuklearnoto oru`je. Iako vo procesot na “horizontalnoto
{irewe”mo`eme da barame i nekoi pozitivni implikacii.
Takva e na primer nuklearnata demonopolizacija na golemite sili. No,
pove}eto od posledicite se negativni, kako {to e mo`nosta za drasti~no
naru{uvawe na odnosite na malite zemji (onie {to imaat i onie {to
nemaat nuklearno oru`je), eliminirawe na kategorijata “nuklearna
ramnote`a” i nejzina zamena so “horizontalna nuklearna proliferacija”,
verojatnosta relativno ograni~enata upotreba na nuklearnoto oru`je da
stane detonator na po{iroka upotreba, koristeweto na nuklearnoto oru`je
kako sredstvo za zakana {to bi ja zgolemilo nedoverbata, osobeno vo onie
regioni {to tradicionalno se optovareni so nere{eni problemi.
Gledano od drug aspekt , i denukleariziraniot svet mo`e da
pretstavuva opasnost. Imeno, porane{niot amerikanski minister za
odbrana i direktorna CIA, Xejms [lezinxer,vo nedelnikot “TAJMS”
objavil opse`na statija pod naslov “Opasnostite na denukleariziraniot
svet”, koja pretstavuva tipi~en primer za gledi{teto deka “svetot bez
nuklearno oru`je e popodlo`en na vojni od onoj vo koj toa oru`je postoi”.
Vo spomenatata statija [lezinxer tvrdi deka svetot bez nuklearno oru`je , a
osobeno posle soznanieto deka istoto mo`e da se napravi, e ~ista utopija.
strana 5/ 14

Toj ponatamu veli , deka e eventualno mo`no site zemji vo svetot da se

dogovorat da gi uni{tat svoite nuklearni arsenali. No, pri bilo kakva
pogolema opasnost, ili promena na postoe~kite politi~ki establi{menti,
pak bi zapo~nale so negovoto proizvodstvo. So toa toj ja postavuva tezata
deka totalnoto nuklearno razoru`uvawe e mnogu rizi~no i ne prakti~no.
Razoru`uvaweto e mnogu star problem vo me|unarodnite
odnosi.Po prvata svetska vojna razoru`uvaweto e svateno kako va`en
faktor vo sistemot na me|unarodnata sigurnost i sorabotka. Ligata na
narodite toj problem go postavi kako eden od glavnite celi , koj e sodr`an
vo paktot donesen na mirovnata konferencija vo Versaj na 28.04.1919
godina, vo koj e predvideno razoru`uvawe na Germanija i drugite dr`avi.
Prevzemenite merki bile od kratok rok bidejki Germanija pod vodstvo na
Hitler vo 1935 godina gi otfrlila odredbite na dogovorot za razoru`uvawe.
Ligata na narodite bila namo}na I neuspe{na na planot za razoru`uvawe .
Vo 1923 godina donela deklaracija vo koja razoru`uvaweto mo`e da se
postigne so vzaemna doverba i sigurnost. Vo 1924 godina usvoen e
@enevskiot protokol , vo koj se predviduva re{avawe na me|unarodnite
sporovi po miren pat, i svikuvawe na svetskata konferencija za
razoru`uvawe. So toj protokol vojnata e proglasena za me|unarodno zlo.
Na `al , toj protokol nikoga{ ne stapil na sila , bidejki ne go potpi{ale tri
~lenki od Ligata na narodite : Italija , Japonija i Anglija. Vo 1925 godina
formirana e komisija za priprema na konferencija za rozoru`uvawe.
Izraboten e proekt za ograni~uvawe na naoru`uvaweto, i vo 1932 godina
podnesen e na Konferencijata za razoru`uvawe na Ligata na narodite.
Nivniot trud ne postignal uspeh. Pome|u dvete svetski vojni zabele`ani se
samo obidi da se ostvari procesot na razoru`uvawe. Golemite sili ve{to
izbegnuvale da sednat na pregovara~ka masa , i prodol`ile so trkata vo
naoru`uvawe.
Za vreme na vtorata svetska vojna, vo borbata protiv
fa{isti~kata tiranija, narodite izrazile `elba za nov ekonomski i politi~ki
razvoj vrz baza na demokratija , sloboda , nezavisnost, po~ituvawe na
suverenitetot i ramnopravnost na site narodi i zemji. Isto taka e izrazena i
`elba za vospostavuvawe mir vrz princip na miroqubiva koegzistencija.
So sozdavaweto na OON i donesuvawe na povelbite, `elbite na
narodite dobile me|unarodno pravna potvrda. Antikolonijalnite revolucii
go rasturile stariot kolonijalen sistem , i oformeni se novi nezavisni zemji
koi postanale polnopravni subjekti vome|unarodnata politika.
I pokraj pozitivnite promeni, imperijalizmot i neokolonijalizmot
nametnuvaat novi odnosi na zavisnost. Vo me|unarodnite odnosi doa|a do
novi konfrontacii (izbuvnuvaweto na studenata vojna) . Se oformuvaat
novi voeno politi~ki blokovi(NATO-1949; Var{avski pakt-1955). Toa e
strana 6/ 14

period na mnogu lokalni vojni, intervencii na golemite sili so {to se

zabrzala trkata na vooru`uvawe.
Od vtorata svetska vojna pa do denes svetskiot mir opstojuva na
ramnote`a na silite, odnosno na ramnote`a na voenata, ekonomskata i
politi~kata mo}. Vo sega{ni uslovi, na ogromen porast na nuklearnoto
oru`je, ramnote`ata na silite se poveke e instrument na zastra{uvawe i
destabilizacija na me|unarodnite odnosi. Site promeni vo stepenot na
naoru`uvawe na silite stvaraat nedoverba me|u vode~kite velesili i se
koristat kako argument za optu`ba deka po vina na drugata strana e
zagrozena ramnote`ata na silite. Zatoa SAD i porane{niot SSSR kako dve
supersili na ~elo na blokovite, imaat najgolema odgovornost vo trkata za
naoru`uvawe koja go zagrozuva svetskiot mir. I pokraj naporite na ON
trkata za naoru`uvawe ne prestanuva. Na prvata poslevoena sredba pome|
u dvete velesili (@enevski sostanok 1955) postignat e prviot poslevoen
me|unaroden dogovor za kontrolata na vooru`uvaweto. Vo 1963godina
postignat e dogovor za delumna zabrana na nuklearni probi vo
atmosferata, kosmosot i pod voda, koj ne go potpi{ale site nuklearni sili.
Razoru`uvaweto e edna od zada~ite koi proizleguvaat od
Povelbata na OON. Toj problem e vo centarot na vnimanieto na
organizacijata od nejzinoto oformuvawe.Generalnoto sobranie na ON na
svoeto prvo zasedanie na 24.01.1946 godina ja donese svojata prva
rezolucija za site vrsti na naoru`uvawe so mo} na masovno uni{tuvawe.
Vo sklop na ON vo 1946 godina formirana e Komisija za atomska
energija, a vo 1947 godina i Komisija za klasi~no naoru`uvawe .
So formirawe na tie komisii zna~elo razdeluvawe na
edinstveniot problem za razoru`uvawe,{to bilo posledica na zaostrenite
odnosi me|u SAD i SSSR.Vo 1952god. Komisiite se ukinuvaat i se
oformuva nova Komisija za razoru`uvawe.Po neuspe{nata
rabota,formiran e Komitet za razoru`uvawe koj vo 1969god.na 24 sednic
na Generalnoto sobranie na ON se pro{iruva vo Konferencija na Komitet
za razoru`uvawe.Vo 1974god.stanuva ~lenka i porane{na Jugoslavija.Site
inicijativi na ON na planot za razoru`uvawe vo toj period se poka`ale
kako neuspe{ni,bidejki site predlozi se koncentrirale okolu golemite sili.
Na specijalna sednica vo 1978god. oformena e Konferencija za
razoru`uvawe vo sega{en sostav so 40 ~lenki vklu~uvajki i 5 dr`avi koi
imaat nuklearno oru`je.Taa raboti po preporaki na ON na temi:stop na
trkata na nuklearno vouru`uvawe, i denuklearizacija,zabrana na hemisko i
bakteriolo{ko oru`je,protiv naoru`uvawe vo kosmosot i vo celost.
Generalnoto sobranie na ON e glaven organ vo donesuvawe na
preporaki vo site oblasti na sigurnost i razoru`uvawe.Vo 1969god.donelo
odluka za proglasuvawe na Dekada vo razoru`uvaweto.Usvoena e celata
strana 7/ 14

programa za razoru`uvaweto {to ja podnele :Jugoslavija,Irska

Maroko,Meksiko,[vedska i Pakistan.Toa e period vo koj golemite sili
otpo~nale me|usebni dijalozi,vo koj razgovori za razoru`uvawe ne se
vodeni.
Von okvirite na ON vodeni se razgovori pome|u dvata bloka
(1973),potoa pome|u SAD, Anglija I SSSR za zabrana na podzemni
nuklearni eksperimenti (1977),Ameri~ko Sovetskite pregovori za zabrana
na hemisko radiolo{ko oru`je i ograni~uvawe na proda`bata na klasi~no
naoru`uvawe i voena oprema.
So rezolucijata usvoena 1976god. izrazeno e nezadovolstvo od
postignatite rezultati zacrtani vo Dekadata.Trkata za vooru`uvawe
prodol`ila,a sredstvata predvideni od merkite za razoru`uvawe izostanale
vo nerazvienite zemji.ON vlo`uvale golemi napori barem delimi~no da se
ispolnat postavenite celi,odr`ani se deset redovni i dve specijalni sednici
posveteni na problemite za razoru`uvawe.Vo 1978god odr`ani se mnogu
sobiri:Interparlamentarnata unija na koja prisustvuvale 900delegati,i 300
gosti od 71 zemja.
Generalnoto sobranie na ON 1978god.odr`alo prvo specijalno
sobranie posveteno na razoru`uvaweto po preporaka na Petata
konferencija na {efovi na dr`avi i vladi na nevrzanite zemji.Vo zavr{niot
dokument koj e usvoen potvrdeno e krajnata cel da bide potpolno
razoru`uvawe pod kontrola na me|inarodnata komisija.Utvrdeni se
postepeni merki za razoru`uvawe na site dr`avi so prioriteti:nuklearno i
drugo oru`je za masivno uni{tuvawe,vklu~uvajki go i hemiskoto i
bakteriolo{ko,potoa konvencionalnototo kako i namaluvawe na silite vo
celiot svet.Pritoa da se vodi smetka razoru`uvaweto da se odviva na
ravnote`en na~in so {to bi se postignala sigurnost na sekoja dr`ava.Vo
zavr{niot dokumen akcentot e staven na nuklearnoto razoru`uvawe:da se
po~ne so razoru`uvawe ili soo~uvawe so uni{tuvaweto na svetot.Za
podobro ostvaruvawe na programata oformeni se stru~ni tela za
izu~uvawe na raznite formi na razoru`uvawe.
Na vtoroto specijalno sobranie na ON vo 1982god.potvrdeni se
odlukite od prvoto.Napravena e svetska kampawa za razoru`uvawe kako i
celite i metodite na rabota.Pokraj svetskite li~nosti,pretstavnici na
nevladini organizacii i mirovni dvi`ewa bile i pretstavnici na Jugoslavija
od ligata za mir.Cel na svetskata kampawa na ON za razoru`uvawe e da
informira,i potiknuva javnoto razbirawe i podr{ka na svetskata javnost vo
poleto na razoru`uvawe.
Od prvite godini na svoeto postoewe ON vlo`uva napori vo
spe~uvawe na koristewe na nuklearnoto oru`je.Usvoena e i rezulucija vo
koja stoi deka so koristewe na oru`jeto se kr{i istata.Kina vo 1964god
strana 8/ 14

objavila deka prva nema da upotrebi nuklearno oru`je,a Rusija vo

1982god so povik do site nuklearni sili da go napravat istoto.
Dogovorot za zabrana na nuklearni eksperimenti vo atmosferata i
podvoda potpi{an e vo 1963god.od strana na Rusija, SAD Anglija kako i
108dr`avi.Kina i Francija ne go potpi{ale dogovorot za delumna zabrana
na ekperimentirawe..Vo period od 1963god.do1983god.po potpi{uvawe
na dogovorot izvr{eni se preku 1000 nuklearni probi.Dogovorot za
nuklearni eksperimenti im ostavil dosta prostor za razvoj na nuklearnoto
oru`je so podzemni eksperimenti.SAD izvr{ile 398 podzemni
probi,Rusija 363,Anglija 13,a Indija vo 1974god nuklearnata proba ja
obrazlo`i napravena za mirotvorni celi.Francija vo period od 1960 do
1983god ima napraveno ololu 112 probi,a i denes gi vr{i nekade na
Pacifikot.
Vo periodot od 1977god do 1980god.SAD,Rusija i Anglija vodele
pregovori za potpolna zabrana na site eksperimenti.Tie pregovori bile
prekinati vo 1980god.ON vo poveke navrati barala zaklu~uvwe na
spogodbata za zabrana na site nuklearni probi i monatorum za novi
probi.Voedno apelira za {tetnite radijacii po zdravjeto na lu|eto,kako i
zagaduvawe na prirodata.
Rusija pred sredbata na Gorba~ov so Regan vo
1985god.ednostrano gi soprela site nuklearni probi i izrazila spremnost da
se obnovat pregovorite so SAD za potpolno sopirawe na nuklearnite
probi.Na `enevskata sredba Gorba~ov - Regan kako glavni lideri na dve
super sili uskladeno e misleweto deka nuklearnata vojna e katastrofalna
koja nemo`e da se kontrolira i vo koja nema pobednici.Poveke ne se
nametnuva misleweto za me|usebnite konfrontacii na dvata op{testveni
sistemi tuku opredelbata:za pre`ivuvawe ili vzaemno uni{tuvawe.
Svetskata javnost i Obedinetite narodi ja pozdravuvaat sredbata
pomegu dvete najodgovorni sili za mir ako navistina vodi vo mir i
razoru`uvawe.Me|utoa pra{aweto za mir ne e rabota samo na super silite
tuku i na me|unarodnata zaednica i ON na {to osobeno insistira dvi`eweto
na nevrzanite za univerzalen dijalog i mir.
Vo vrska so ograni~uvaweto na {irewe na nuklearnoto
vooru`uvawe vo 1986god.potpi{an e dogovor za ne{irewe na nuklearnoto
oru`je.Dogovorot poa|a od podelba na dr`avite na nuklearni i
nenuklearni,po {to se odreduvat pravata i obvrskite na dr`avata.Po
glavnata odredba site koi poseduvaat nuklearno oru`je treba da se otka`at
od transferot na nuklearno oru`je ili drugi eksplozivni oru`ja,a onie dr`avi
koi nemaat nuklearno oru`je deka nema da go primat,proizveduvaat ili
steknuvaat na bilo koj na~in.
strana 9/ 14

So potpi{uvawe na dogovorot vode~kite sili objavile po~etok na

dvostranite razgovori za ograni~uvawe na strate{koto vooru`uvawe
poznat pod imeto SALT.Vo Moskva Nikson i Bre`wev potpi{ale dogovor
za ograni~uvawe na antiraketnite sistemi.Dogovorot dopu{tal sekoja
strana da ima dva antiraketni sistemi.
Spogodbata za ograni~uvawe na ofanzivno strate{ko
vooru`uvawe koe va`elo do 1977god. sodr`ela:ograni~uvawe brojot na
interkontinentalnite raketi locirani na kopno vo silosi,strategiskoto oru`je
na podmornicite,kako i ograni~uvawe na strategiskiot brojot na
bombarderite.Spored dogovorot,pome|u SAD i Rusija dozvoleno e da se
ima najmnogu 2400 nosa~i na nuklearno oru`je.So dogovorot SALT2
potpi{an vo Be~ 1979god se prodol`uva so ograni~uvawe na
strate{koto vooru`uvawe.Predvideno bilo do 1981god,brojot na nosa~ite
da se namali na 2250.Me|utoa,poradi izbuvnuvawe na krizata vo
Avganistan 1979god.amerikanskiot kongres ne go ratifikuval dogovorot
SALT2.Poradi nesigurnite odnosi na relacija Istok-Zapad,Amerika donela
odluka za razmestuvawe na evroraketi vo nekoi zemji na NATO-paktot
kako protivmerka za ruskite raketi smesteni vo Isto~na Evropa.
Sporna to~ka vo pregovorite e razlikata vo sva}aweto za toa {to
treba da se namali.NATO bara pogolemo namaluvawe na silite od
sprotivniot blok poradi Var{avskiot dogovor,koj po brojot na vojska i
vooru`uvawe e posilen Pregovorite se prekinati vo 1983 poradi novo
razmestuvawe na raketi niz Evropa.
Generalnoto sobranie na ON vo 1984god.usvoilo tri rezolucii vo
koi se bara zamrznuvawe na nuklearnoto vooru`uvawe,so povik do
nuklearnite zemji da gi sprovedat so dadena izjava.
[to se odnesuva do zabranata i ograni~uvaweto na hemiskoto i
bakteriolo{koto oru`je,pregovorite imaat dolga istorija,a prvite zabrani
regulirani se na Ha{kata konvencija od1899 i 19o7god.Po vtorata svetska
vojna pregovorite prodol`uvaat vo ramka na Komitetot na ON za
razoru`uvawe vo @eneva.Vo 1971 god odr`ana e prva sovremena
konvencija za zabrana na biolo{koto oru`je i razoru`uvawe,a vo
1972god.potpi{ana e Konvencija za zabrana i razvivawe na
proizvodstvoto na biolo{ko i otrovno oru`je i negovo
uni{tuvawe.Konvencijata e potvrdena i vo generalnoto sobranie na
ON.Za da se postignat rezultati se nametnala potreba od kontrola.Tuka se
javuvaat dve sprotivni gledi{ta na dvata vojno-politi~ki sojuzi.^lenkite na
Var{avskiot pakt se zalagale da se oformi specijalen komitet vo sekoja
zemja,dodeka zapadnite zemji za me|unarodna kontrola.
Dolgo vreme se vodat pregovori za namaluvawe na
konvencionalnoto oru`je.Celta e namaluvawe na vojnicite i oru`jeto vo
strana 10/ 14

Evropa.Ne e postignat dogovor bidejki zemjite od Atlanskiot pakt smetat

deka ~lenkite na Var{avskiot dogovor imat prednost.ON od
sekoga{ vodat borba za namaluvawe na vojnite tro{oci od koi 80%se
tro{at na konvencionalnoto vooru`uvawe.
Demilitarizacijata na svemirot isto taka se javuva kako problem
vo procesot na razoru`uvawe.Dogovorot od 1967god zabranuva isfrlawa
vo orbitata i postavuvawe na nuklearno oru`je vo svemirot.Me|utoa
dogovorot ne brani pominuvawe na oru`jeto niz svemirot i ne go regulira
do kraj pra{aweto na antisatelitskoto oru`je.Svedoci sme na se
pogolemata ekspanzija na nau~nite ispituvawa za koristewe na svemirot
za vojni celi.Napraveni se novi strategii takanare~ena >Vojna na
zvezdite< odnosno ameri~ka strate{ka odbranbena inicijativa.
Vo posledno vreme politikata na nevrzanite se pojavuva kako
me|unaroden proekt,koi edinstveno na politi~ki,ekonomski i moralen plan
dale idei, programa za akcii,kako i inicijativi za re{avawe na klu~nite me|
unarodni problemi. Na svetot e ponudena alternativa za negov pozitiven
razvoj i pravedni odnosi koi do denes ja pravat su{tinata i smislata na
politikana na nevrzanite.Oformena od `elba za mir i napredok na baza na
ramnopravni me|unarodni,ekonomski i politi~ki odnosi i ostvaruvawe na
miroqubiva aktivna koegzistencija,gi istaknala prestruktirawata na
sovremeniot svet votie poliwa.Nevrzanite zemji mnogu pridonele vo
usmeruvawe na procesot za razoru`uvawe vo pravec na iznao|awe
najdobri re{enija.Se zalagale za zapirawe na trkata vo naoru`uvawe,za
nuklearnoto razoru`uvawe, zabrana na proizvodstvo i eksperimentirawe
so nuklearno oru`je i site drugi vidovi na oru`je za masovno
uni{tuvawe.Nevrzanite zemji bile inicijator za svikuvawe i odr`uvawe na
Generalnoto sobranie na ON za razoru`uvawe.
Jugoslavija kako nevrzana i socijalisti~ka zemja vo svojata
nadvore{no politi~ka aktivnost vo dvi`eweto na nevrzanite i na po{irok
me|unaroden plan,sekoga{ ja istaknuvala potrebata za delumno,a potoa i
za celosno razoru`uvawe,povrzuvaj}i go toj proces kako eden od uslovite
za mir,sigurnost,razvoj i izgradba na demokratskite me|unarodni
odnosi.Sekoga{ uka`uvala ne samo na pri~inite tuku i na posledicite od
vooru`uvawe.Stavot bil deka vo pregovorite za razoru`uvawe treba da
u~estvuva celata me|unarodna zaednica.Krajna cel e razoru`uvaweto da
se vodi pod strogoto i efikasno oko na megunarodnata kontrola.
Po zavr{uvaweto na vtorata svetska vojna, politi~ki i vojno
gledano Evropa e podelena vo dva sprotivstaveni sojuzni~ki bloka
stvoreni od super silite vo me}usebnoto utrkuvawe za politi~ko-voena
hegemonija.Soznanieto deka Evropa i protiv svoja voqa e pretvorena vo
mo`no boi{te,opkru{ena od istok i zapad so raketi i atomsko
strana 11/ 14

oru`je,predizvikuva strav i zagri`entost kaj Evropjanite.Prema procenkite

na stu~nacite,Evropa e najmilitiziran del vo svetot.
Od soznanieto za potencijalna vojna koja lesno mo`e da se
pretvori vo nuklearna,koja vodi vo kataklizma i zagrozuvawe ne samo na
opstanokot na civilizacijata nego i ~ovet{tvoto,se stvara bran na protiv
voeno raspolo`enie zafakajki ja posebno Zapadna Evropa i manifestirajki
se vo oblik na mirovno dvi`ewe.
Mirovnite protiv voeni i antinuklearni dvi`ewa ne se denes nova
pojava.Vo tekot na vtorata polovina od dvaesetiot vek,na politi~kata
scena na Zapadna Evropa,vo plimata na protivoenoto raspolo`enie,se
pojavuva mirovno dvi`ewe koe se manifestira vo tri golemi mirovni
brana.
Prviot bran se pojavuva vo peesetite godini vo Anglija kako
masoven otpor protiv nuklearnoto vooru`uvawe,za pokasno da se pro{iri
vo Francija i drugite zapadnoevropski zemji,kako izraz na ostra osuda
protiv politi~kata odluka na NATO vo 1957god za voveduvawe na
nuklearno vooru`uvawe.Toa prvo se pojavi vo Anglija i Francija,bidejki
tie zemji sakale da stvorat sopstven nezavisen arsenal.Za voveduvawe na
nuklearnoto vooru`uvawe vo Evropa vinovni se golemite sili.
Masovniot otpor od nuklearno vooru`uvawe i stravot koj gi
zafatil evropskite narodi,rezultirale so donesuvawe na manifest vo
1955god.vo koj se uka`uva na mo`nosta od nuklearna vojna.Organiziran e
mar{ od fabrikata za nuklearno oru`je vo Aldermast do London vo
1960god.Pod dejstvo na golemiot otpor,nekoi neutralni zemji se otka`ale
od nuklearnoto vooru`uvawe.kako i skladirawe na strano.
Vtoriot bran na mirovnoto dvi`ewe se javil vo {eesetite kako
izraz na protest protiv vojnata vo Vietnam.Prvo se javil vo SAD,a potoa
se pro{iril vo Evropa so podr{ka od mnogu zemji.Vo toj period do{lo i
do voena intervencija na Rusija protiv ^e{ka,i arapsko izraelskata vojna.
Tretiot bran na mirovnoto i antinuklearno dvi`ewe najbroen i so
najgolema podr{ka od predhodnite ja zafatil Evropa vo krajot na
sedumdesetata i po~etok na osumdesetata godina.Me|unarodnite odnosi
se vlo{ile poradi sovetskata intervencija vrz Avganistan,kako i odlukata
na NATO vo 1979god.da postavi raketi vo nekoi zapadnoevropski
zemji,protiv postavuvaweto na sovetskite raketi na teritorija na nekoi
zemji od Var{avskiot pakt.
Pojavata na novi masovni mirovni dvi`ewa i demonstracii,izraz
se na nezadovolstvoto na evropjanite poradi zgolemenata blokovska
konfrontacija pome|u supersilite i dvata vojni sojuza,militarizacija na
evropskite dru{tva,{to sevkupno dovelo do zaostruvawe na
megunarodnite odnosi.Antinuklearniot revolt nastanal i od soznanieto na
strana 12/ 14

evropjanite deka nemaat nikakva mo`nost za odlu~uvawe na sopstvenata

sudbina,seto toa e vo racete na Soedinetite Amerikanski Dr`avi.
Od golema va`nost na novite mirovni dvi`ewa e sogleduvaweto
deka pri~inite za konfrontacija pome|u dvete super sili i dvata vojni
sojuza ne se samo poradi interesite pome|u Istok i Zapad tuku i kako izraz
na novi protivre~nosti od globalni razmeri.Tie protivre~nosti se pove}e
se povrzuvaat so dlabokite sprotivstavuvawa na Sever-Jug odnosno
razvieni-nerazvieni,bogati –siroma{ni.
Evropskite mirovni dvi`ewa i organizacii,vo ponovo vreme se
pove}e se svrtuvaat na tretiot nevrzan svet,na zemjite vo razvoj i barat
voniv sojuznik vo borba za pohuman svet bez prisustvo na dominacija i
eksplotacija.Ja sogleduvaat potrebata od izgradba na avtonomna i
neblokovska Evropa,koja bi go otfrlila neokolonizmot,i jazot pome|u
razvienite i nerazvienite {to predizvikuva vojna i nesigurnost vo svetot.
Spored toa aktivnostite na dene{nite mirovni dvi`ewa ne se
sveduvaat samo kako revolt protiv nuklearnoto oru`je,trkata za
vooru`uvawe i zgolemenata blokovska konfrontacija i politika tuki imaat
po{iroki celi.Paralelno so mirovnite dvi`ewa se javuvaat i razvivaat drugi
dvi`ewa;ekolo{ki,neofeministi~ki,nevrabotenost i dr.
Bitna uloga vo natamo{nata afirmacija na mirovnite dvi`ewa
odigrala Fondacijata za mir na Bertrand Rusel.Vo 1980god.se zdru`ila so
nekolku drugi organizacii,i posle povekemese~ni konsultacii i
pripremi,na konferencijata za {tampa vo Dolniot dom na britanskiot
parlament izlegla so barawe za evropsko nuklearno razoru`uvawe.Tekstot
so barawa bil ispraten na razni mirovni organizacii vklu~uvajki ja i Me|
unarodnata konferencija za razoru`uvawe i mir,Svetskata kampawa za
razoru`uvawe i Britanskata kampawa za nuklearno razoru`uvawe.Nacrtot
bil menuvan na osnov na mnogubrojni konsultacii so li~nosti od drugi
evropski zemji kako i ~lenovi na razni politi~ki organizacii. Vo apelot na
Evropskoto dvi`ewe za nuklearno razoru`uvawe se istaknuva:Vleguvame
vo najopasnata decenija od ~ove~kata istorija.Tretata svetska vojna ne
samo {to e vozmo`na,tuku stanuva i se poverojatna.Ekonomskite i
op{testvenite te{kotii vo razvienite industriski zemji,krizata,militarizmot
i vojnata vo zemjite od tretiot svet samo ja zgolemuvaat politi~kata
napnatost koja gi potiknuva na nerazumna trka vo naoru`uvaweto. Vo
Evropa, koja {to pretstavuva glaven geografski indikator za mo`nite
sudiri pome|u Istokot i Zapadot, se pojavuvaat novi i se poopasni
generacii na oru`ja.
Lekot e vo na{i race. Mora da deluvame zaedni~ki kako bi ja
oslobodile celata Evropska teritorija, od Polska do Portugalija, od
nuklearno oru`je, od vozdu{nite i pomorskite bazi i od site institucii koi
strana 13/ 14

se zanimavaat so proizvodstvo ili istra`uvawe na nuklearno oru`je. Od

dvete super sili barame da go povle~at celoto nuklearno oru`je od
Evropska teritorija. Obra}aj}i se na Evropjanite ne se vrti grb na svetot.
Rabotejki za mir vo Evropa, istovremeno se raboti i za mir vo svetot.
Dvapati vo minatiot vek Evropa gi osramoti svoite civilizaciski pretenzii-
otpo~nuvajki svetska vojna.
Ova barawe nema da postigne ni{to bez odlu~na i imaginativna
podr{ka i dokolku ne dobie golem broj na sledbenici. Evropskoto
dvi`ewe za nuklearno razoru`uvawe godi{no odr`uva mirovna konvencija
~ija glavna cel e razmena na mislewata za idninata na Evropa kako
nevrzana i bez nuklearno oru`je, razmena na pogledite i iskustvata,
konkretni dogovori za zaedni~ki akcii i kordinatorski aktivnosti na
nacionalnite mirovni dvi`ewa. Na konvenciite ne se usvojuvaat nikakvi
zavr{ni dokumenti. Dene{nite mirovni dvi`ewa se razlikuvaat od
prethodnite so baraweto protiv upotreba na nuklearna energija, smetajki
deka tehnologijata za mirovno koristewe na nuklearnata energija lesno
mo`e da se preorientira vo vojni celi.
R.M. e edna od prvite zemji koja vo Januari 1994 god. Ja
podr`a Inicijativata “Partnerstvo za mir” so jasna opredelba da i se
pridru`i.Smetajki deka so osnovnite postulati na svojata nadvore{na
politika-razre{uvawe na otvorenite pra{awa po pat na dijalog i ednakva
spremnost za sorabotka so sosedite, mo`e da pridonese za stabilnosta na
regionot i Evropskiot kontinent.Kon krajot na 1995 god. stanavme ~lenka
na Partnerstvoto, so {to se vklu~ivme, zaedno so drugite zemji partneri,
vo izgradbata na novata bezbednosna arhitektura na kontinentot.
So po~etokot na slednata godina na{ata zemja be{e primena
Severnoatlanskiot Sovet za sorabotka, a vo juni 1996 god. so SAD go
potpi{avme dogovorot za regulirawe na statusot na silite me|u zemjite
~lenki na Alijansata i Partnerstvoto za mir (popoznat kako SOFA
dogovor) koj be{e ratifikuvan od strana na makedonskoto Sobranie.
Od sredinata na 1996 god. R.M. ima i svoi oficeri-prestavnici
vo sedi{teto na NATO vo Brisel i vo Koordinativnata }elija na
Partnerstvoto za mir vo Mons, a vo Januari 1997 se priklu~ivme kon
procesot za analiza i planirawe na NATO (PARP) , namenet za zemjite
~lenki na Partnerstvoto za mir.
Vo juni 1997 god. R.M. stana ~lenka na novoformiraniot
Evroatlanski partnerski sovet koj prestavuva po{iroka ramka za sorabotka
me|u partnerite od negoviot prethodnik-Severoatlanski sovet za
sorabotka.Slednata godina R.M. ja otvori svojata misija pri NATO vo
Brisel.
strana 14/ 14

Krajno vreme e site lu|e na svetot, bez obzir na rasnite,

ideolo{kite i drugi razliki, da se dignat vo najmasovna odlu~na borba za
za~uvuvawe na mirot i za otstranuvawe na pri~inite za konfliktni me|
unarodni situacii i vooru`eni dejstvija. Ne treba da se borime samo za
otstranuvawe na jazot pomegu razvienite i zemjite vo razvoj, tuku i protiv
tezite za neizbe`en globalen sudir pome|u socijalizmot i kapitalizmot.
Osven toa sozreano e sva}aweto deka nuklearnata vojna e nedozvoliva
odnosno taa nemo`e da se vodi i vo nea ne mo`e da ima pobednik, a
posledicite bi bile totalno uni{tuvawe na svetot. Sovremenoto razvivawe
poka`uva deka katastrofata od nova svetska vojna mo`e da se izbegne.
Osnovata na takvata mo`nost ja davaat promenetite odnosi pome|u
svetskite op{testveni i politi~ki sili, kako i budeweto i politi~ka
aktivizacija na stotina milioni rabotni luge od svetot, koi svesno i aktivno
nastapuvaat protiv seop{ta katastrofa {to bi ja donela novata svetska
vojna.