MEMORANDUM

Avtorji: Jan Gaber, Amanda Bucik, Luka Čučko, David Horvat

Študijsko leto: 2021/ 2022
Kraj: Maribor
Asistentka: asist. Katja Drnovšek
Mentor: red. prof. dr. Tomaž Keresteš, dipl. prav
Kazalo vsebine
1. PREDSTAVITEV PROBLEMA.............................................................................................................2
1.1. Uvod.......................................................................................................................................2
2. PRAVICA DO ZASEBNOSTI...............................................................................................................3
2.1. VARSTVO OSEBNIH PODATKOV..............................................................................................4
3. KAZNI IN NEUPRAVIČENO SLIKOVNO SNEMANJE:..........................................................................4
3.1. Razlika med kaznivim dejanjem in prekrškom.......................................................................5
3.2. Globe......................................................................................................................................5
4. POSEBNOSTI...................................................................................................................................6
5. ZAKLJUČEK......................................................................................................................................6
6. VIRI in LITERATURA:........................................................................................................................7
6. 1. ZAKONODAJA..............................................................................................................................7
6. 2. SODNA PRAKSA...........................................................................................................................7
6. 3. UPORABLJENA LITERATURA........................................................................................................7
6. 3. 1. KNJIŽNI VIRI........................................................................................................................7
6. 3. 2. SPLETNI VIRI........................................................................................................................7
6. 3. 3. KOMENTARJI.......................................................................................................................7

1
 1. PREDSTAVITEV PROBLEMA
A je navdušen hribolazec in YouTuber, ki svoje planinske podvige rad deli tudi s svojimi
sledilci na družbenih omrežjih. Ker želi prekositi konkurenco in se uveljaviti med
najvidnejšimi vloggerji na tem področju, si je omislil drona, s katerim bo pridobil še boljše in
bolj zanimive posnetke. Prijatelj ga je nato opozoril, da snemanje z dronom ni povsod
dovoljeno in da ga lahko doletijo pravne posledice, če ga bo uporabljal tam, kjer ga ne bi
smel. A se je zaskrbljen obrnil na vas za nasvet glede pravno dopustne uporabe drona za
namene snemanja posnetkov za YouTube. Svetujte mu.
Ključne besede:
• Kazenska sankcija,
• Kazenska odgovornost,
• Nedovoljeno snemanje,
• Zavarovana območja,
• Snemanje,
• Dron,
• Letenje
• Javne objave,
• Zakonitost/protipravnost,
Pravni problem:
Objava videoposnetkov na družbenih omrežjih? Dopustnost snemanja lokacij in ljudi, ki se
nahajajo na teh lokacijah? Zakonska podlaga za letenje z dronom? Kje je dovoljeno letenje z
droni?

1.1. Uvod
Droni se delijo v odprto, posebno in certificirano kategorijo. V odprto kategorijo sodijo droni
z največjo vzletno maso 25 kg.
Minimalna starost za pilote na daljavo, ki upravljajo brezpilotne zrakoplovne sisteme v
„odprti“ in „posebni“ kategoriji, je 16 let.
Starostna omejitev se ne zahteva v primeru, ko gre za zasebno izdelane sisteme brezpilotnih
zrakoplovov z največjo vzletno maso, manjšo od 250 g; kadar delujejo pod neposrednim
nadzorom pilota na daljavo, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 1 in 8. člena. Sem uvrščamo
pilote na daljavo, ki upravljajo sisteme brezpilotnih zrakoplovov v „odprti“ kategoriji,
izpolnjujejo zahteve glede usposobljenosti iz dela A Priloge.
Uredba o sistemih brezpilotnih zrakoplovov je uradno začela veljati avgusta 2016 in
prenehala julija 2020, vendar pa do 1. 1. 2023 velja prehodno obdobje, kar pomeni, da
veljajo tudi stara potrdila za izvajanje letalske dejavnosti.

2
Vendar je že sprejeta nova uredba, ki temelji na izvedbena uredba komisije (eu) 2019/947
Uredba o izvajanju izvedbene uredbe Komisije (EU) o pravilih in postopkih za upravljanje
brezpilotnih zrakoplovov
Nadzor nad izvajanjem Uredbe o izvajanju izvedbene uredbe Komisije (EU) o pravilih in
postopkih za upravljanje brezpilotnih zrakoplovov izvaja Javna agencija za civilno letalstvo
Republike Slovenije. Pri tem ji lahko pomagata tudi policija in občinsko redarstvo.

2. PRAVICA DO ZASEBNOSTI
V ustavi RS je s 35. členom zavarovana pravica do zasebnosti. To pomeni, da je zagotovljena
nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti in osebnostnih
pravic, ne glede na to, ali je državljan RS ali državljan druge države, je brez državljanstva in
celo neodvisen od tega, ali ima poslovno sposobnost ali mu je bila ta odvzeta oziroma je ni
pridobili.
Ta pravica je neprenosljiva, vezana je na posameznika. Pravico do zasebnosti danes ščiti vrsta
mednarodnih dokumentov, najpomembnejša med temi je Evropsko sodišče za človekove
pravice, kamor se lahko posamezniki tudi pritožijo.
Nikogar se ne sme nadlegovati s samovoljnim vmešavanjem v njegovo zasebno življenje,
družino, stanovanje ali dopisovanje. Vsak ima pravico do zakonskega varstva pred takšnim
vmešavanjem ali napadi (npr. na njegov ugled ali čast).
Pravica do zasebnosti je osebnostna pravica (zasebnega značaja) in je zavarovana
neposredno z Ustavo, je pa tudi človekova pravica (javnopravnega značaja) tako ustavnega
kot evropskega prava na podlagi 8. člena EKČP.
Kdaj je poseg v pravico upravičen?
Javna oblast se lahko vmeša v posameznikovo izvrševanje pravice do zasebnosti kadar je to
določeno z zakonom in je nujno v demokratični družbi zaradi državne ali javne varnosti ali
ekonomske blaginje države, zato, da prepreči nered ali zločin, da se varuje zdravje ali morala
ali da se zavarujejo pravice in svoboščine drugih ljudi.
Komentar avtorja Toplaka:
»Opozoriti moram predvsem na fenomen »javne osebnosti« (public person), ki je
predvsem v odškodninskem pravu ena izmed ekskulpacij (defenses) novinarjev, kar
pomeni, da lahko mediji poročajo o osebah, ki so dejavna v javnem življenju.
Predvsem so to politiki, kandidati za razne položaje, športnike, ipd. Medij v primeru
poročanja o teh ljudeh, tudi v objavah, ki so lahko žaljive, ne bo odškodninsko
odgovoren. Iz primera Vrhovnega sodišča ZDA New York v. Sullivan se je izoblikovala
doktrina, po kateri časopisnim hišam in ostalim medijem zagotavlja poročanje o
»javnih osebnostih« ustavna svoboščina do govora in tiska (freedom of speech,
freedom of press). Tako je moč na podlagi žaljivih objav javni osebnosti iztožiti
odškodnino, oz. uveljaviti druge zahtevke (do popravka, zahtevo s prenehanjem
kršitve osebnostnih pravic) le, kadar dokaže, da je bila objava zlonamerna z namenom
zaničevanja osebe.

3
 Podobni doktrini sledita tudi nemška in slovenska sodna praksa.« ( Šturm ur.,
KOMENTAR Ustave Republike Slovenije, založba Fakulteta za državne in evropske
študije, Kranj 2010, str. 370)
Če se posamezniku zdi, da je bila njegova pravica do zasebnosti kršena, lahko uporabni
pravno sredstvo, tj. Ustavna pritožba, ki ga vloži pri US. Če je do kršitve res prišlo, US
spremeni oz. odpravi posamični akt ali pa odpravi izpodbijani podzakonski predpis.

2.1. VARSTVO OSEBNIH PODATKOV

Varstvo osebnih podatkov ureja UREDBA (EU) 2016/679 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN
SVETA z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o
prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o
varstvu podatkov). Nadzor nad varovanjem osebnih podatkov izvaja informacijski
pooblaščenec, ki izda vsakoletno poročilo.
Potreba po varovanju zasebnosti se je povečala v zadnjih desetletjih, kar je posledica
dostopnosti do novih elektronskih naprav, s katerimi lahko posameznik enostavno poseže v
zasebno sfero življenja drugih. V zasebnost nam ne posega več zgolj samo država, ampak
tudi podjetja, posamezniki in mediji.

3. KAZNI IN NEUPRAVIČENO SLIKOVNO SNEMANJE:

V Obligacijskem zakoniku (OZ-NPB3) v 179. členu je zapisano, da je za povzročeno
nepremoženjsko škodo možno zahtevati odškodnino. Višina odškodnine pa je odvisna od
pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, ne sme pa podpirati teženj, ki niso
združljive z njeno naravo in namenom.
Prepoved neupravičenega slikovnega snemanja najbolje opisuje 138. člen kazenskega
zakonika (KZ-1). Vsi slikovni posnetki osebe ali njenih prostorov, s katerimi močno posežemo
v zasebnost, oziroma posredovanje teh posnetkov tretji osebi, se kaznuje s denarno kaznijo
ali z zaporom do enega leta. Imamo tudi sodno prakso, ki nazorno prikazuje ločitev med
nedovoljenim in dovoljenim snemanjem.
Iz odločitve okrajnega sodišča v Ljubljani je očitno, da je snemanje slikovno snemanje oseb
dovoljeno, dokler ne izrazito posega v zasebno sfero življenja. Objava posnetka je dovoljena,
če snemane osebe ne žali, zasmehuje ali izdaja karkoli iz zasebnega življenja.
KOMENTAR KAZENSKEGA ZAKONIKA
138. člen Kazenskega zakonika je osnovan na temelju 35. člena ustave, ki zagovarja varstvo
pravic zasebnosti in osebnostnih pravic. V primeru storitve kaznivega dejanja se pregon
začne na predlog.

4
Vsaka kršitev je naklepna, storilec se zaveda svojih protipravnih pravic. Neupravičeno
slikovno snemanje ne zajema snemanja pokrajine, stvari in živali. S tem ko oseba privoli v
snemanje, se izničijo pogoji za kaznivo dejanje.
Kaznujejo se predvsem hujši posegi v zasebnost, med njih ne prištevamo posnetke iz javnega
življenja, posnetki oseb pri njihovem opravljanju službenih dejavnosti…
Kazensko dejanje zastara v šestih letih. V primeru obsodbe je možen izrek kazni od enega
meseca do enega leta. Možen je tudi izrek denarne in pogojne kazni.

3.1. Razlika med kaznivim dejanjem in prekrškom

Medtem ko je kaznivo dejanje lahko določeno samo z zakonom, je prekršek lahko določen z
zakonom, uredbo ali odlokom samoupravne lokalne skupnosti. Kaznivo dejanje je mogoče
storiti samo naklepno, v redkih okoliščinah iz malomarnosti ampak samo če zakon to posebej
določa. Prekršek pa je mogoče storiti naklepno in iz malomarnosti, ampak naklepno le če
predpis o prekršku tako določa. Slednje pomeni, ali se določeno dejanje, glede družbeno in
drugo nevarnost preganja kot prekršek ali kaznivo dejanje katerega je določil zakonodajalec z
zakonom ali drugim predpisom. Pri kaznivem dejanju majhnega pomena je izključena
kaznivost. Pri prekršku neznatnega pomena kaznivost ni izključena, možna pa je odvrnitev
pregona po načelu oportunitete in izrek opozorila namesto sankcije.

3.2. Globe
Uvedle so se tudi nove globe, ki temeljijo na uredbi 2019/947/EU:
- Globa do 1000 eurov za operatorja sistema brezpilotnega zrakoplova, če ta ni
registriran v skladu s 14. členom Uredbe 2019/947/EU.
Vsaka država članica ima digitalni register za brezpilotne certificirane zrakoplove in
operaterje. Vpogled v register je dovoljen vsem članicam.
- Globa do 5000 eurov za prekršek, če operator sistema brezpilotnega zrakoplova
izvaja operacije sistema brezpilotnega zrakoplova na območju geografskega območja, na
katerem je izvajanje teh operacij prepovedano ali omejeno ali v nasprotju s posamezno
prepovedjo ali omejitvijo, ali brez prehodnega dovoljenja pristojnega ministrstva v skladu s
5. in 6. členom te uredbe.
- Globa do 400 eurov za pilota na daljavo, ki ne opravi spletnega tečaja usposabljanja
in spletnega preverjanja teoretičnega znanja oziroma ne pridobi certifikata o usposobljenosti
pilota na daljavo v skladu z UAS.OPEN.020, UAS.OPEN.030 in UAS.OPEN.040 dela A priloge
Uredbe 2019/974/EU.

- Z globo 600 eurov se za prekršek kaznuje pilot na daljavo, če pred začetkom operacije
sistema brezpilotnega zrakoplova ali med letom ne izpolni zahtev iz UAS.OPEN.060 dela A
priloge Uredbe 2019/947/EU.

5
 4. POSEBNOSTI

Pri upravljanju in snemanju s brezpilotnimi letalniki je, kot je zapisano v 37. členu Ustave RS,
potrebno varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike.
Po Zakonu o Triglavskem narodnem parku (ZNTP-1) je prepovedano snemanje filmov,
videospotov in videoproduktov za javno predvajanje, brez soglasja upravljavca narodnega
parka.
Uporaba brezpilotnih zrakoplovov za filmsko in video snemanje je dovoljena le v območjih
infrastrukturnih objektov in naselij. Soglasje upravljalca zavezuje k upoštevanju omejitev
hrupnosti in višine leta nad območji, ki so z vidika varstva narave še posebej občutljiva, in
kjer uporaba bistveno ne vpliva na sestavine žive narave narodnega parka.
Leti so prepovedani tudi v bližini vseh letališč (Ljubljana, Maribor, Portorož, Celje). Za letenje
v območju heliporta (Jesenice, Ljubljana, Slovenj Gradec), je potrebno posebno soglasje, ki
ga lahko pridobi samo upravljalec drona posebne kategorije. Droni iz odprte kategorije lahko
pridobijo dovoljenje za vzlet v bližini športnih letališč (Lesce, Bovec…).
V kontroliranih conah pa je dovoljeno letenje do višine 50 m (Maribor, Cerklje ob Krki,
Ljubljana).

5. ZAKLJUČEK
Kako bi torej svetovali nekomu, ki namerava leteti ali snemati z dronom. Najprej mora
preveriti ali sploh izpolnjuje vse pogoje, ki so predpisani v Uredbi o sistemih brezpilotnih
zrakoplovov, da sploh lahko upravlja svoj dron. Ti pogoji so na primer minimalna starost,
maksimalna teža zrakoplova… Nato bi ga opozorili kje sploh vse lahko leti in snema z
dronom. Kot kraje katerih se mora izogibati, bi mu navedli Triglavski narodni park, saj je po
zakonu o Triglavskem narodnem parku (ZNTP-1) objava videoposnetkov za javno predvajanje
prepovedana razen z soglasjem upravljalca narodnega parka. Izogibati se mora tudi letališč in
njihove bližine. Pri letenju in snemanju more predvsem paziti, da ne vdere v zasebno sfero
kakšne pravne osebe. To pomeni, da bi mu odsvetovali vso direktno snemanje ljudi razen, če
sami to dovolijo. Prepoved neupravičenega slikovnega snemanja najbolje opisuje 138. člen
kazenskega zakonika (KZ-1). Vsi slikovni posnetki osebe ali njenih prostorov, s katerimi
močno posežemo v zasebnost, oziroma posredovanje teh posnetkov tretji osebi, se kaznuje s
denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Kaznujejo se samo hujši posegi v zasebno
življenje, pod njih pa ne spadajo posnetki javnega življenja oseb. Na koncu bi ga seveda
opozorili, da v primeru da ne upošteva našega nasveta, ga lahko doletijo kazni do 5000 €.

6
 6. VIRI in LITERATURA:

6. 1. ZAKONODAJA
- Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr.,
54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20 in 95/21)
- Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US
in 20/18 – OROZ631)
- Uredba o izvajanju izvedbene uredbe Komisije (EU) o pravilih in postopkih za upravljanje
brezpilotnih zrakoplovov (Uradni list RS, št. 195/20 in 31/21)
- Uredba o sistemih brezpilotnih zrakoplovov (Uradni list RS, št. 52/16, 81/16 – popr. in
195/20)
- Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03
– UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 –
UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a)
- Zakon o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10, 46/14 – ZON-C, 60/17 in
82/20)

6. 2. SODNA PRAKSA
- Višje sodišče v Ljubljani, sklep I Kp 106/2008 z dne 31.01.2008,
ECLI:SI:VSLJ:2008:I.KP.106.2008

6. 3. UPORABLJENA LITERATURA
6. 3. 1. KNJIŽNI VIRI
- Franc Grad: Igor Kavčič: Saša Zagorc, Ustavno pravo, Literalis d.o.o., Ljubljana 2020.
6. 3. 2. SPLETNI VIRI
- Slovenska geografska območja brezpilotnih zrakoplovov,
<https://storymaps.arcgis.com/stories/94b5e1e827cb4a27aa4c4b3543d76478 (dostopno
13.12.2021)>
- Triglavski narodni park, <https://www.tnp.si/sl/obiscite/o-parku/pogosta-vprasanja/
(dostopno 13.12.2021)>.
6. 3. 3. KOMENTARJI
- Šturm ur., KOMENTAR Ustave Republike Slovenije, založba Fakulteta za državne in
evropske študije, Kranj 2010, str. 370
- M. Deisinger, Kazenski zakonik 2017- posebni del s komentarjem, sodno prakso in
literaturo, Poslovna založba MB, Maribor 2017

7
8