Atina bila sredi{te na politi~kiot, ekonomskiot i religiozniot `ivot na cela

Atika. Taa stanala takvo sredi{te po evolutiven pat i vrz osnova na dogovor so drugite
naselbi od Atika, a ne preku sila ili so osvojuvawe na tu|i teritorii, kako {to toa bilo
slu~aj so Sparta. Sozdavaweto na atinskiot polis i negovoto obedinuvawe so
dvanaeset naselbi mu se prepi{uva na legendarniot Tesej, koj vladeel po Kekrop i
Ajgej. Tretiraj}i go kako atinski kral. Plutarh tvrdi deka Tesej ja obedinil Atina.
Kralot postepeno ja gubel vlasta kako {ef na dr`avata, zadr`uvaj}i ja samo
religiskata funkcija. Vlasta pominala vo racete na polemarhot i arhontite. Tie bile
izbirani od strana na Narodnoto sobranie, prvo, na pove}e, a podocna na eriod od
edna godina.
Na ~elo na politi~kiot i na ekonomskiot `ivot na Atina bila aristokratijata,
sostavena od krupni zemjoposednici, trgovci i moreplovci. Od nejzinite redovi bilie
izbirani tri lica: bazilejot koj istovremeno bil prvosve{tenik, polemarh koj
komanduval so vooru`enite sili i arhont koj bil prestavnik na civilnata vlast. Podocna,
se vostonoveni u{te {est pomladi arhonti koi stanale sudii i ~uvari na zakonot.
Narodnoto sobranie gi objavuvalo zakonite i gi donesuvalo odlukite z avojna i
mir. Vo negoviot sostav vleguvale site gra|a koi slu`ele vo gra|anskata vojska na
Atina, i koi na bojnoto pole ja branele nejzinata nezavisnost.
Sovetot na starcite bile glavno dr`avno telo za politi~ki, pravni i verski
pra{awa. Vo sostavot na ova telo vleguvale pretstavnici na najdoblesnite semejstva,
kako i porane{nite arhonti i polemarsi. Ova telo se narekuvalo Aeropag, spored
rit~eto kade {to se nao|al hramot na bogot Ares vo koj se odr`uvale sednicite na
Sovetot na starcite, vo blizina na Akropolis.
Poradi nepravednosta i al~nosta na aristokratijata, vo Atina se javilo golemo
nezadovolstvo na pott~inetite sloevi i nepo~ituvaweto na obi~ajnoto pravo od obete
strani. Kako posledica na toa, vo polisot se javile mnogu ubistva i pogolem broj
prestapi. Odgovorot na taa nepodnosliva sostojba se baral vo voveduvawe na postrogo
i posurovo zakonodavstvo od postojnoto obi~ajno pravo.

******************
Atina e dr`ava grad vo stara Grcija. Dr`avnoto ureduvawe na Atina bilo
republikansko.

1
 Do 6-tiot vek pred na{ata era Atina bila aristokratska republika, vo koja
najzna~jni centralni organi na vlasta bile: Aeropag, devet arhoniti i narodno sobranie.
Posle Solonovite reformi aparatot na dr`avnata vlast se demokratizira, pokraj
postoe~kite se voveduvaat novi oblici na demokratski organi na vlasta: soveti (buli)
od 400 a pokasno od 500 ~lenovi; golemiot poroten sud (helija) od 6.000 ~lenovi i
upravni i sudski organi vo pomali lokalni edinici.
Demokratskoto ureduvawe vo Atina dostignalo kulminacija vo 5-tiot vek pred
na{ata era posle gr~ko persiskite vojni. Najdemokratski organ na vlasta e narodnoto
sobranie, vo koja imale pravo da u~estvuvaat i da donesuvaat odluki site polnoletni
gra|ani na Atina. Za vreme na zasedavawe na sobranieto, negovite ~lenovi imale
pravo na dnevnica. Sobranieto imalo razni funkcii: odlu~uvalo za vojna i mir,
sklu~uvala sojuzi so drugi gr~ki dr`avi, izbiralo ~lenovi na sovetite i porotnite sudovi,
kako i site funkcioneri i slu`benici. Sobranieto imalo i sudska funkcija, presuduvaj}i
za najkrupnite politi~ki delikti i drugi.
Sovetot od 500 ~lenovi bul najva`niot upraven organ na vlasta. Negovite
~lenovi gi izbiralo narodnoto sobranie pome|u atinskite gra|ani koi imale navr{eno 30
godini starost. Izborot se vr{el so kocka pome|u pogolem broj na predlo`eni kandidati.
Sovetot bil podelen na deset oddelenija so po 59 ~lenovi (pritanii), od koi sekoja po
mesec dena bula stalno vo funckija zaradi vr{ewe na tekovnite raboti na upravata.
Sovetot kako celina gi spremal zakonskite predlozi za narodnoto sobranie i re{avalo
za pova`nite pra{awa na upravata, nadvore{nata politika i drugo.
Helieja bi najvisokiot sudski organ. Toj imal 6.000 ~lenovi koi gi izbiralo
narodnoto sobranie. Taa bila podelena na sudski soveti koi sodr`ele po 201 ~len
najvi{e (dikasterii). Ovie soveti gi dobivale sudskite predmeti na denot na samoto
sudewe i toa so kocka, za koi raspravale. Na ovoj na~in sakale da se izbegnat site
mo`nosti na predhodno vlijanie ili korumpirawe na sudiite. Helileja bil vrhoven i
prvostepen sud. Kao vrhoven sud toj odlu~uval za `albite na odlukite na poniskite
sudovi, a kako prvostepen sud presuduval z ate{ki krivi~ni dela protiv dr`avata. Tie
imale i izvesna uloga vo zakonodavstvoto i vo upravata. Zakonodavnata funkcija se
pojavuvala preku pravoto na veto na zakonite koi bile izglasani od sobranieto.
Vlijanieto vo upravata se sostoela od proverka na funkcionerite koi bile izbrani od
sobranieto i vo davawe na soglasnost za prevzemawe na slu`ba.
Pokraj centralnite organi na vlasta, postoele i pogolem broj na poniski organi
na vlast. Najva`no e deka site organi na vlasta vo Atina bile izborni. Stie Slu`benici vo

2
narodnoto sobranie bile birani na godina dena. Nikoj od slu`benicite istovremeno ne
mo`el da ima dve slu`bi, nitu da bide biran dvapati edno po drugo za ista slu`ba. Site
slu`benici morale da odgovaraat za svojata rabota pred najvisokite organi na vlasta.
So ogled na vremeto i uslovite na robovladetelskata era, treba da se istakne deka
Atina bila dr`ava vo ko ja neposrednata demokratija ja dostignala kulminacijata, iako
politi~kite prava gi imale samo slobodnite gra|ani na Atina.

*********************

Solonovi reformi

Reformite sprovedeni vo Atina vo po~etokot na 6-tiot vek pred na{ata era,

prestavuvale obid za re{avawe na op{testveno ekonomskite i op{testveno politi~kite
krizi vo taa dr`ava i voedno bile po~etok na procesot na demokratizacija na nejziniot
dr`aven aparat i politi~kiot `ivot.
Vo tekot na votrata polovina od 7-iot i po~etokot na 6-iot vek pred na{ata era
vo Atina pome|u eupatrdite i demosot rastele klasnite sprotivnosti. Od edna strana
tuka e razvojot na robovsko pari~noto proizvodstvo, vo op{ti okviri,
robovladetelskoto prirodno proizvodstvo, naporedno so slabite stopanski mo`nosti na
sitnite zemjodelci, koi dovelo do nivna prezadol`enost, gubewe na sopstvenata zemja i
do nivno klasno raslojuvawe, zaedno so drugite osiroma{eni ~lenovi na demosot.
Mnogu od niv bile pretvorani vo dol`ni~ki robovi. Vo 621 godina pred na{ata era,
Drakonovite zakoni toj proces ne go soprele. Pred donesuvaweto na Solonovite
reformi, osiroma{eniot del na demosot podnesuval barawe na vra}awe na izgubenata
zemja, za ukinuvawe na dolgovite i dol`ni~koto ropstvo. Od druga strana, bogatite
~lenovi na demosot, odnosno trgovcite, pomorcite i zanaet~iite negoduvale zaradi
monopolot na vlasta koj go imale eupatridite vo svoite race, i barale za sebe u~estvo
vo vlasta.
Toj o{tar sudir pome|u vlastodr{cite-eupatridi od edna strana, i celokupniot
demos od druga strana, probal vrz osnova na dobienite ovlastuvawa da go razre{i
Solon. Toj po poteklo bil eupatrid, a po profesija trgovec i od 595-594 godina pred
na{ata era bil izbran za arhont vo Atina. Vo prvo vreme toj go sprovel ukinuvaweto
na dolgovite (spored nekoi samo gi namalil dolgovite so devalvacija na parite), potoa
izdal zabrana za li~na garancija za zaemi i so toa ja trgnal mo`nosta na pretvarawe na

3
dol`nicite vo dol`ni~ki robovi. Koga go ukinal dol`ni~koto ropstvo, Solon izdal i
odredba za osloboduvawe ve}e postoe~kite dol`ni~ki robovi, a tie {to bile prodadeni
nadvor od atinskata dr`ava gi otkupil na tro{ok na dr`avata. Iako gi ukinal hipotekite
vospostaveni na zemjata na sitnite zemjodelci zaradi dolgovite na nivnite sopstvenici,
Solon na prethodnite sopstvenici na zemjata ne im ja vratil zemjata koja eupatridite
im ja zemale poradi naplata na dolgovite.
Solonovite politi~ko-ustavni reformi se sostoele vo nova podleba na atinskite
gra|an ii vo formirawe na novi frhovni organi na vlasta. Prvo Solon gi podelil site gra|
ani na Atina vo ~etiri reda spored goleminata na prohodot, odnosno spored imotniot
census, i toa na: pentakosiomedimnoi, hipes, zeugitai i tetes. Ovakva podelba
predstavuvala osnova za mo`nost na u~estvo vo organite na vlasta iv r{ewe na
razli~ni vojni slu`bi, zna~itelno go potisnal dotoga{niot kriterium na rodovsko-
plemenska pripadnost i nejzinata va`nost. Potoa toj formiral nov organ na vlast,
Narodniot poroten sud Haliaja so 5000 redovni i 1000 dopolnitelni ~lenovi, potoa
dr`aven sovet - Bule od 400 ~lenovi kako vrhoven izvr{en organ. Pokraj toa
Narodnoto sobranie na teritorijata na celata atinska dr`ava, potpolno go potisnala
plemenskoto sobranie, a so toa dobilo pogolema va`nost, odnosno stanalo najvisok
zakonodaven organ. ^lenovite na Heliajata bile izbirani atinski gra|ani so navr{eni 30
godini starot, ~lenovi na Eklezijata mo`ele da bidat site atinski gra|ani, ~lenovite na
Bulata mo`ele da bidat izbirani gra|ani od prvite tri reda. Spored Solonovite odredbi,
Arhonti mo`ele da bidat samo pripadnici na prviot red-pentakosiomedimnoi, a spored
toa pokraj eupatridite i zbogatenite pripadnici na demosot. Zna~eweto na Aeropagot,
koj bil aristokratski organ po svojot sostav ne bilo namaleno, duri dobil i pravo na
kontrola na odlukite doneseni na Eklezijata i potekloto na imotot na atinskite gra|ani.
Solonovite ekonomsko i ustavno-politi~ki reformi ne bile radikalni, tuku od
kompromisen karakter. Tie vo potpolnost ne gi trgnale op{testvenite sprotivnosti koi
gi predizvikaa, no ja trgnale opasnosta od seop{t vooru`en sudir vo mladoto atinsko
dru{tvo. So ovie reformi, eupatridite ne bile isklu~eni od u~estvo vo vlasta, a
istovremeno se otvoreni {iroki mo`nosti na demosot da u~estvuva vo novite organi na
vlasta i zatoa Solonovite reformi bile prv odlu~en ~ekor vo procesot na
demokratizacija na dr`avniot aparat i politi~kiot `ivot vo atinskata dr`ava.
Pokraj osnovnite reformi Solon so novite propisi vovel vo atinskoto pravo
novi instrumenti za za{tita na privatnata sopstvenost, go vovel testamentalnoto
nasledstvo, kako i zakonsko nasledstvo na }erkata. Namalena e tatkovskata vlast, gi

4
propi{al zaemnite dol`nosti i prava na roditelite i decata i drugo. Ja vovel odredbata za
dol`nost na site novoizbrani arhonati da polo`at zakletva deka vo svojata raboa }e gi
po{tuvaat zakonite, so koja odredba Solon prv go vovel na~eloto na zakonitost ili
takanare~enata eunomija vo rabotata na organite na dr`avnata vlast.

Efijaltovi reformi

Reformite sprovedeni vo sredinata na 5-tiot vek pred na{ata era vo atinskata

dr`ava predstavuvaat nov stepen vo pravec na demokratizacija na dr`avniot aparat vo
Atina.
Kako voda~ na demosot (narodot) vo Atina i protivnik na aristokratijata-
eupatridite, Efijalt nastojuval da ja skr{i mo}tan a Aeropagot, koj kako eden od
vrhovnite dr`avni organi bil politi~ka kula na aristokratijata. Poradi toa Efijalt naredil
da se proteraat nekoi ~lenovi na Aerropagot, a potoa vo 462/61 godina pred na{ata era
sprovel ograni~uvawe na vlasta i nadle`nosta na Aeropagot. Pravoto na potvrda i veto
na zakonite izglasani od Eklezijata ja prenel od Aeropagot na Heliaja, a nekoi drugi
ovlastuvawa gi prenel na Buleto i Eklezijata. Nadle`nosta na Aeropagot bila svedena
na sudewe, odnosno na presuduvawe na religiozno kvalificirani zlo~ini, potoa nad
upravata nad imotite na razli~ni svetili{ta. So prenesuvaweto na nadle`nosta od
Aeropagot, kako telo so pomal broj na ~lenovi i toa pove}eto od redot na aristokratite,
na Heliajata, Eklezijata i Buleto kako telo so mnogu pogolem broj na ~lenovi i toa
prete`no od redovite na demosot, Efijalt ja sprovel ponatamo{nata demokratizacija na
dr`avniot aparat i politi~kiot `ivot vo Atina koja ja zapo~nal Solon so svoite reformi
vo 6-tiot vek pred na{ata era. Naskoro Efijalt go ubile negovite protivnici, no so
negovoto ubistvo ne bil zapren ponatamo{niot proces na demokratizacija vo atinskata
dr`ava.

Periklovi reformi

Toa se dr`avnopravni reformi sprovedeni vo atinskata dr`ava vo vtorata

polovina na 5-tiot vek pred na{ata era, koi se povrzani so imeto na Perikle. Tie
reformi vo svojot najva`en del, predstavuvale posleden ~ekor vo procesot na
demokratizacija na politi~kiot `ivot i dr`avniot aparat vo atinskata dr`ava vo vremeto
koe se ozna~uva kako zlatno doba na Atina. Kako ~len i pristalica na demosot,

5
Perikle steknal ugled kako strateg vo Atina. Zaradi golemiot priliv na stranci-meteki
vo Atina, na negov predlog e donesen zakon vo 450/51 godina pred na{ata era za
ograni~uvawe na pravoto na steknuvawe na Atinsko dr`avjanstvo, na licata ~ii i dvata
roditeli se rodeni Atiwani, a ne kako {to bilo do toga{, za da se stekne pravo na
atinsko dr`avjanstvo mo`elo samo ako tatkoto bil roden vo Atina.
Drugite reformi {to gi sprovel Perikle imale po{iroko zna~ewe. Toj prvo
sprovel razgrani~uvawe na nadle`nosta pome|u najvisokite dr`avni organi na vlasta.
Eklezijata ja imala prete`no zakonodavnata vlast, Bule i najvisokite funkcioneri ja
imala izvr{nata vlast, a Heliaja bila na ~elo na niskite sudovi na sudskata vlast. Site
zvawa id r`avnite slu`bi stanale dostapni na site atinski gra|ani, osven arhontskoto
zvawe za tete, najsiroma{niot sloj na atinskite gra|ani. Izborot za najgolemiot broj na
zvawa i organi se vr{el so kocka ili so `drebka, a za pomal broj na zvawa so direkten
izbor. Za osiguruvawe na demokratskiot i ustavniot poredok Perikle go vovel noviot
institute grafe paranomon, so koj mu se dava mo`nost na sekoj gra|ani so javna tu`ba
da stane protiv zakoni ili zakonski predlozi koi ne se vo sklad so ustavot, odnosno so
prethodnite zakoni.
Na kraj, Perikle gi vovel dnevnicite vo pari za ~lenovite na Eklezijata, Buleto i
Heliaja, za arhontite i drugite funkcioneri. So toa bila osigurana stvarna, a ne samo
formalna mo`nost na u~estvo na site atinski gra|ani vo politi~kiot `ivot na javnite
slu`bi. Toa bilo posleden stepen vo procesot na demokratija, koj zapo~nal so
Solonovite reformi vo atinskata dr`ava.