1

7. SEZNAM VPRAŠANJ ZA VAJE (za teden med 20.11 in 24 11. 2023)

1. S pomočjo opredelitve pojma »avtonomija« (drsnice predavanja 8 ALI po Vilfanu) pojasnite,

ali in v kakšnem obsegu jo je uživalo mesto Piran po sredi 14. st.? Kaj pa v prvi polovici 13. st?
Podatki iz katerih odlomkov o mestnih organih vam omogočajo takšno sklepanje?

Avtonomija je pravni položaj skupnosti, opredeljene bodisi po slojevski, krajevni, poklicni, bodisi
etnični pripadnosti, ki lahko v okviru svojih lastnih organov in lastnih pravil soodločajo o lastnih
bistvenih zadevah, zlasti javnih, tj. Sodstvu in upravi kolikor to ni pridržano drugim višjim organom.
V 16. Stoletju je Piran pod nadoblastjo Benetk (konec 13. Stoletja, do 1797), torej: Benetke jim volijo
potestata, v velikem svetu
Ne obstaja več arengo, temveč veliki svet
Piranski status zgolj še sprejemajo, ne odločajo več o njegovi vsebini commissiones.
Avtonomne ureditve niso spreminjali
V 13. Stoletju:
- Arengo - veča vseh meščanov - najstarejši organ mestne avtonomije
- Sami volijo konzule z balotiranjem, ki so izbrani med domačimi veljaki
- Potestate samostojno izbirajo
- Statut sprejema mestni svet

2. Kako to, da je Piran v začetnem razvoju imel lahko svojo vojsko? S katerim razvojem na celini
lahko to primerjate v tem obdobju?

Privilegij Otona I. In Otona II. Piranu, s katerim mu podelita pravico, da se brani z lastnim vojaštvom,
da živijo po lastnem pravu, da je cesarskim cerkvenim in posvetnim gospodom
prepovedano pobirati dajatve, zasliševati ljudi v sodnih zadevah.
Statusa samostojnega komuna ne uživa več od 1283, ko si ga podredijo Benetke.
Piranski potestat je bil voljen v velikem beneškem svetu, slednji pa je sprejemal piranski statut, zato
je bil potestat nanj vezan.
V kolikor ni postavljenega prava piranskega komuna, mora soditi po piranskih običajih.

3. Razložite postopek balotiranja in poskusite razložiti, v čem je bil smisel, da je moral vsak
imenovalec opraviti svoje imenovanje javno? Koga pa je imel dolžnost imenovati?

Izbirali so štiri sodnike ali konzule, za vsakega prisotnega svetnika so v vrečo dali eno črno kroglico,
med slednjimi pa so bili štiri namesto zlate črne. Prvi krog, torej žreb je določil kdo bo imenovalec
sodnika, drugi pa je bil sam akt imenovanja. Izbrati najsposobnejše posameznike v tako majhni
skupnosti, zagotoviti rotiranje in omejitev mandata. Način javnega imenovanja in pod prisego pa je s
transparentnostjo zagotavljal večje zaupanje skupnosti, kot bi ga le naključno žrebanje.
Ni ločitve med vejami oblasti, prisega je bila javna, da ni bilo prikritosti korupcije - transparentnost.
Patricijev je bilo med 80-100, po zapori velikega sveta je bila pravica že dedna.
Rodbinski, poslovni in politični odnosi tesno prepleteni.
Iščeš kandidata, ki bo znal tehtati med javnim in zasebnim interesom, ker je vpet v rodbinske,
poslovne odnose. Sofisticiran sistem, ker daje možnost premisleka in zahteva po preferenčnem glasu.

4. Mandate nosilce funkcij v obmorskih mestih zaznamuje njihova na prvi pogled nenavadna
kratkost trajanja. Ali lahko iz podatkov v učbeniški literaturi povežete, zaradi česa prihaja pri
nosilcih sodniške in izvršilne funkcije zaradi tako kratkih mandatov do de facto rotacije?
 2

5. V čem je v načelu razlika med pravom celinskih in pravom obmorskih mest ter na primeru
prologa v Ljubljanski malefični red pojasnite, katere organe avtonomije že ima Ljubljana v 16.
stoletju? Kateri od teh organov v prologu niso omenjeni?

Celinska mesta so ostala odvisna od gospodov tistih teritorialnih gospostev na katerih so nastala, s
komunalnim gibanjem pa so se primorska mesta takega gospostva otresla, postala so samostojne ali
skoraj samostojne mestne državice. Razlika je v stopnji odvisnosti od teritorialnega zemljiškega
gospostva.
Ljubljana ima zunanji svet, notranji svet in organ stotih imenovanih - v prologu niso omenjeni vsi, in
sicer organ stotih imenovanih in zunanji svet.
Mestni ager - mestno ozemlje okoli mesta, značilno za obmorska mesta, contado.

6. Kratko pojasnite »sistem zavor in ravnovesij« med ljubljanskimi organi mestne avtonomije?

Sprva so poznali skupščino meščanov in notranji svet, ki je bil sestavljen iz najpremožnejših

meščanov. Skupščino meščanov nadomesti svet stotih imenovanih. Zunanji svet pa postane
predstavnik stare skupščine, ki lahko s svojimi 24 člani prisostvuje zasedanjem notranjega sveta in
sodnika, nima pa pravice do odločanja. Njihova dejanska moč je v tem, da lahko enkrat letno
odpokličejo kateregakoli člana notranjega sveta, notranji svet pa je imel pravico nove člane, ki s
odpoklicane nadomestili kooptirati iz članov zunanjega sveta, razen tistih, ki so bili pravkar
odpoklicani. Prevlado najmočnejših v mestu je delno omilil prav razvoj slednjega mehanizma, tj.
Sistem mutacije ali menjave.
KŠ: Premislek koga boš odpoklical, tehtanje.

7. Na primeru Celja pojasnite, kaj je bilo pomirje. Kratko utemeljite, ali morajo vsi, ki imajo hiše
v mestu »trpeti z mestom«? Kaj ta fraza označuje?

Pomirje ali obgradje je mestno ozemlje v pravnem smislu, torej do koder sežejo pristojnosti mejnih
organov, ki so določene s statutom in mestnimi privilegiji. Celjski pomerij se začne pri mostu na
Ložnici tostran zverinjaka, nato ob logeh, navzgor do gozda, mimo Svetega Duha, etc.
Vsi, ki imajo hiše v mestu, ne rabijo trpeti z mestom. V tem primeru gre za mestne plemiške hiše in
izmikanje plemičev plačila davkov. Z Ljubljanskim privilegijem 1320 je bilo določeno, da so izvzeti tisti
katerim je bila oprostitev plačila v preteklosti izrecno naklonjena, ostalo morajo plačevati.

8. Zakaj je prišlo do zapisa prava mesta Ptuja leta 1376? Kratko na podlagi odlomka utemeljite,
ali vsebuje samo zapis pravic mesta in meščanov?

Zavedali so se nevarnosti paktiranja ptujskih gospodov z vojvodami Štajerci (Habsburžani), ki so si

želeli zaokorožiti teritorialno zemljiško gospostvo na ozemlju salzburške škofije.
Habsburžani ponujajo ptujskim veliko privilegijev. Salzburšan pravi: vi ste še vedno moji ministeriali,
tekst govori kot, da so še vedno pod Salzburžani, vemo iz zgodovine, da na koncu
pristanejo pod Habsburžani, dežela Štajerska. Pričakovana menjava na oblasti je ponavadi razlog
zapisa.
KŠ: Menjava na oblasti je navadno razlog zapisa.
Ne, prvih pet določb vzpostavlja želeno staro razmerje, šele od petega člena dalje govorimo o
mestnem pravu To je mestno pravo.

9. Kako je nekdo na Ptuju postal mestni sodnik? Kaj so kriteriji za izbiro na to funkcijo?

Bil je izvoljen s strani prisežnikov mestnega sveta. Ustrezati je moral salzburškemu nadškofu, obenem
pa je moral poznati in priznavati mestno pravo.
 3

48. Člen - kar se razsodi pred sodiščem in v mestnem svetu naj se po tem sodnik ravna, da ne bi imel
s tem dodatnega truda - sodni precedens.

10. S pomočjo relevantnega odlomka pojasnite, ali so imeli Ptujčani pravico do tujskega aresta?

Ptujčani niso imeli pravice do tujskega aresta, kar je jasno zapisano v 137. Členu Ptujskega statuta iz
leta 1376. Niso smeli prijeti vsakega naslednjega meščana tujega mesta, iz katerega je prihajal dolžnik
mesta Ptuj.
Pravni zavezanec - dolžnika in poroka imajo še vedno pravico, prej pa someščana. Utečeni pravni
posli vežejo, da se vrnejo v mesto.

11. Kaj v ptujskem statutu označuje izraz zemljiška pravda? Kakšne dajatve morajo še plačevati
ptujski meščani in ali vsi v enaki višini?

Dajatev od priznavalnine za oblast deželnega kneza je zemljiška ali mestna pravda oziroma mestni
davek. Plačevati morajo tudi dajatve mestnemu sodniku, in sicer različne glede na svojo poklicno
pripadnost. (Glede na dohodek - mesto skrbi za socialno pravičnost).

Svoje odgovore argumentirajte z odlomki virov v 12. poglavju knjige Pravo v zgodovini in na
ustreznih drsnicah predavanja 10/1. del!
1. Razložite razliko med zajmom po mitnem in zajmom po kupnem pravu? Katera od lastnosti
obeh razmerij prispeva na prosto sajo k močnejši subjektiviteti kmeta v pravnem smislu?

Pri mitnem pravu je pravica do dedovanja pripadla šele naslednji generaciji, obenem je moral dedič
ob prevzemu plačati mito ali primščino, takšne kmetije, kjer je kmet redno poravnaval vse obveznosti
pa gospod ni mogel več kmetu odvzeti ali ga z nje odsaditi ali preseliti.
Pri zajmu po kupnem pravu pa je imel kmet polno nasledstvo, prav tako pa je lahko kmetijo prodal,
po teoriji o deljeni lastnini ima tak kmet pravi dominium utile, torej bi v praksi za prodajo zemljišča
moral pridobiti soglasje gospoda, a se v praksi to ni več dogajalo.
Razlika je v pravici do dedovanja, je podedljiva le naslednji generaciji, medtem ko pri zajmu po
kupnem pravu ima polno nasledstvo.
Ker je kmet bistveno bolje gospodaril na kmetiji na kateri je imel močnejše upravičenje, je po 16.
Stoletjo opaziti trend pritiska gospodov na kmete, da bi svojim kmetijam spremenili status v boljšega,
največkrat iz mitnega v kupnega, vendar proti enkratnemu relativno visokemu denarnemu znesku.

2. Kratko s pomočjo primerov z drsnic utemeljite, ali so bila nižja patrimonialna sodišča zgolj
kazenska sodišča?

Poznali smo nižja in višja patrimonialna sodišča (deželska). Nižja patrimonialna sodišča so se ukvarjala
tudi s premoženjskopravnimi spori. Npr. spori zaradi kršitve pogodb (obligacijski spori), stvarnopravni
spori, spori rodbinskopravne narave ...

3. S pomočjo primerov z drsnic podajte po en primer za rodbinskopravni spor in en primer za

stvarnopravni spor? Prepoznajte še primer, kjer kmet opravlja vlogo sodnega izvedenca.

Rodbinskopravni spor: spori glede izplačila dote

Stvarnopravni spor: spori zaradi upravičenj na nepremičnini, zlasti zemljišču.
Vloga pristava pri Vindolskem zakoniku, jurata v Beneški Sloveniji, ...
Na kaj je vezan kmet ko odgovarja?
Kot je pri vas navada - po partikularnem pravu.
Kmet kot sodni izvedenec - vloga cenilca donosa njiv.
 4

4. Preberite odlomke pod točko 9 v 12. poglavju Prava v zgodovini. Opišite vlogo sodje. Kako pa
je ta vir vsebinsko sploh nastal?

Sodja je dolžan sedeti pri pravdi z deželskim in gorskim sodnikom. Oproščen tlake, uživa pravico do
določenih njiv prostih dajatev (župnica) in prejema plačilo v obliki manjših dajatev.
Na Kranjskem so prisedniki župani.

5. Opišite postopek sojenja v okviru deželskih sodišč in poiščite odlomek iz historičnega vira, ki
nam ga ohranja v zapisu. Kako tak postopek imenujemo in v čem je bil njegov smisel?

Kranjski deželni postopek, leta 1338. Karalni postopek, pozvati ljudi k ovadbi in s tem preprečiti krvno
maščevanje. Vsi so se morali trikrat na leto pojaviti na splošnih zborih. Pod prisego so morali izpričati,
če je v deželi karkoli škodljivega ali nesojenega, in če je treba kaznovati na sodišču.
Če tja ne pridejo brez zakonitega zadržka, se smejo opravičiti, če ne sledi denarna kazen.
S tem se preprečuje krvno maščevanje.
Danes: dolžni vseskozi.

6. Kaj upravnik deželskega sodišča Goričane navaja kot pravno podlago za število letnih
zasedanj deželskosodne veče? Razložite, zakaj je bilo še v 16. stoletju možno, da število
zasedanj ne odgovarja določilu Kranjskega deželnega privilegija in da se upravnik nanj sploh
ne sklicuje?

Izpričanost običaja s strani gospodov, sklicujejo se na kmete. Sicer poudarjajo naj se po običajih
sprašuje kmete, ne gospode.
Lokalna norma prebija splošno, če ta sploh ostaja. Ius proprium - prednost partikularne norme.

7. Ali Red za deželsko sodišče Čače obravnava samo zadeve sodstva? Kratko utemeljite.

Ne, saj se morajo na vsakem zasedanju javno naznaniti meje vsakokratnega sodišča, naznaniti se
mora vojaška nevarnost, spraševali o lovu, zemljiščih, krčmarjih, ... - kar sicer so zadeve sodstva.
Tudi, da povejo kaj je kaznivo, vojaška nevarnost, preverja se ali župan lahko opravlja svojo
dejavnost. V odsotnosti policije - krčmarjeva prijava tujih gostov, ki so bivali pri njih več kot tri dni.

8. Kaj je bil vzrok, da so prav Beneški (Nadiški) Slovenci uživali tako široko avtonomijo?

9. Na kratko obnovite upravne in sodne organe za čas, ko so bili Beneški Slovenci pod oglejskim
patriarhom. Povežite s tem sodni organ v primeru pod točko 13.1.? S katero vrsto sodišča na
Kranjskem ga lahko primerjate in zakaj?

Za sojenje v malefičnih (težjih kaznivih dejanjih) je pristojen patriarh oziroma njegov

upravitelj(gastald), vendar ob sodelovanju sodnika in petih domačih dekanov.
Landarska in mjerska banka.
Sodna pravica nad sodiščem - patriarhovi upravitelje.
Sodišče za malefične zadeve, ki so mu predsedovali patriarhov upravitelj, sodnik in župani (več) -
banka. Prisoten je tudi zapisnikar.
Podoben je deželskemu sodišču - krvno sodišče - višje patrimonialno.
Čuvajnice so narisane na zemljevidu, svobodno prebivalstvo tudi pod Benečani, daleč od podložnikov,
zelo močna podporna vloga vojski in braniteljev cest proti Habsburžanom,
 5

plemstvo dobi močno pogajalsko pozicijo. Združeni arengo - nekak kmečki deželni zbor according to
Vilfan, združeni vsi dekani.

10. Kaj se je s prehodom pod Benetke spremenilo na področju organizacije sodstva? Kaj je bila
banka? V čem se pri organizaciji bank kaže močan pravni partikularizem?

Za sojenje v malefičnih (težjih kaznivih dejanjih) je pristojen patriarh oziroma njegov upravitelj
(gastald). Sodnega zbora v beneški dobi niso več sestavljali dekani, temveč posebni prisedniki, ki so
prihajali iz določenih gastaldovih vasi in ki so se ali vrstili po turnusu ali pa so predniki imenovali
naslednike.
Banka je bilo sodišče za malefične zadeve, ki so mu predsedovali sodnik, patriarhov upravitelj in
župani več. Prisoten je tudi zapisnikar. Že na tako majhnem ozemlju kot je ozemlje med Goriškimi
Brdi, Breginjskim robom, porečjem Nadiže in Čedadom, imamo različni praksi menjave sodnikov
(landarskega in mjerskega).

11. Kako vemo, da je pravno življenje (sojenje, uprava) potekalo pri Beneških Slovencih v
domačem jeziku? Razmislite, ali samo pri njih?

Iz sojenja kmetoma, obdolženima umora iz maščevanja, kjer je na koncu zapisano, da so pročitali

razsodbo latinski in slovanski te jo obrazložili v domačem jeziku. Pravno življenje je na prvi stopnji
nujno potekalo ustno in tudi v domačem jeziku povsod. Zapisniki pa so bili v jeziku šol, najprej
latinščina, kasneje nemščina.
Ustno komunikacijo utrjujemo s prisegami, pomembno, da v domačem jeziku.
Prisege v domačem jeziku.

12. Kdo so bili jurati? Najdite jih v odlomkih. Ali opazite kakšno spremembo v njihovi vlogi?

Jurati so bili živi zapisniki, osebe javnega zaupanja, ki so kvalificirano pomnile in pričale o dogodkih
Giurato grande. Sčasoma so na mestu juratov zapisnikarji.

13. V čem vidite funkcionalno ločitev med upravnimi in sodnimi organi pri Beneških Slovencih? V
čem pa vidite tristopenjsko dekansko ureditev in katere stopnje najdete v odlomkih?

ZGODNJA LOČITEV UPRAVE OD SODSTVA

Za vsako izmed teh dveh funkcij obstajali posebni zbori.
Za sodne zadeve so se zbirale banke, za upravne zadeve pa arengi.
Med prisedniki v sodnih zborih (ki so bili zdaj voljeni in imenovani posebej za to) ni bilo več županov,
ki so opravljali le še upravne naloge.

TRISTOPENJSKA DEKANSKA UREDITEV

1. Stopnja: župan načeloval upravi v posamezni vas - dekan
2. Stopnja: župani ene od dolin so o njeni upravi odločali na posebnem zboru (arengo) - predseduje
veliki dekan
• Zasedanje landarskega arenga na običajnem mestu pri Svetem Kvirinu
• Zasedanje mjerskega arenga na običajnem mestu pri Svetem Kvirinu
3. O upravi obeh dolin so odločali na združenem arengu - najboljši približek 'kmečkemu deželnemu
zboru' - o domeni plemstva v deželah (davki, vojska)
Veliki dekan vodi eno celo dolino.
Decano Grande.
Giurato.