UVP Skripta Vaj Jožef & Marshall

izdal: marshall have no fear podakar is here avtor: Jožef
SKRIPTA VAJ PRI PREDMETU

UVOD V PRAVOZNANSTVO
študijsko leto 2019/20
1
NAMESTO UVODA
Pred teboj je skripta, kjer so zbrana vse vaje (razen 3. vaj) pri predmetu Uvod v
Pravoznanstvo, ki jih je v študijem letu 2019/2020 pripravil dc. Dr. Aleš Novak. Določene
(predvsem najtežja poglavja) so tudi rešene, vendar za pravilnost odgovorov ne jamčim
(čeprav večinoma so pravilni). Meni je bil UVP zelo zanimiv predmet, vaje pa najboljše,
zlasti, ker je asistentka res vedno pripravljena pomagat, samo vprašat jo moreš. Izpit je
sicer kar težak in marsikomu predstavlja velik zalogaj, tako da ga ne podcenit, predlagam
tudi, da se udeležiš tutorstev, ta dokument pa ti naj služi kot pomoč pri reševanju vaj in
nikakor ne kot edino vodilo za reševanje. Ker so vaje zelo dobre za izpit, predlagam, da jih
delaš sproti in vestno, da ti bo na koncu lažje.
Drugače pa srečno z izpiti in naj tu Buh, Marija Devica inu vsi angelci inu svetniki
pomagajo pri 1. letniku PF UL,
Jožef
Avtor številnih skript in drugih študijskih gradiv marshall je izjemno vesel, prav presrečen,
da pri svojem delu pridobiva nove sodelavce, z zagnanostjo, ki se lahko kosa celo z mojo.
Za skripto, ki jo držim v rokah se iskreno zahvaljujem Jožefu. Le tako naprej, v slogi je
moč (v marhallovih skriptah pa znanje).
marshall
ekonomsko propagandni material:
poglejte si še druge skripte in študijske pripomočke avtorja marshall
sledite marshallu na instagramu: marshall_official_skripte
P.S.: kar se tiče skript - GV založba I'm waiting for your call!
2
Kazalo:
VAJE 2: ODLOČBE USTAVNEGA SODIŠČA ............................................................... 4

VAJE 4: UPRAVNA ODLOČBA ...................................................................................... 5
VAJE 5: HIERARHIJA PRAVNIH AKTOV .................................................................... 6
VAJE 6: ZGRADBA PRAVNEGA PRAVILA I. .............................................................. 9
VAJE 7:ZGRADBA PRAVNEGA PRAVILA II............................................................. 14
VAJE 8: DOLOČLJIVOST PRIMARNE DISPOZICIJE ................................................ 17
VAJE 9 TIPSKO PRAVNO PRAVILO ........................................................................... 21
VAJE 10: ZLORABA PRAVICE I. ................................................................................. 27
VAJE 11: ZLORABA PRAVICE II. ................................................................................ 31
VAJE 12: RETROAKTIVNA VELJAVNOST SPLOŠNIH ............................................ 36
PRAVNIH AKTOV I. ...................................................................................................... 36
VAJE 13: RETROAKTIVNA VELJAVNOST SPLOŠNIH ............................................ 40
PRAVNIH AKTOV II. ..................................................................................................... 40
VAJE 14: PODZAKONSKI AKTI IN LEGALITETNO NAČELO I. ........................... 48
VAJE 15: PODZAKONSKI AKTI IN LEGALITETNO NAČELO II. .......................... 54
VAJE 16: PODZAKONSKI AKTI IN LEGALITETNO NAČELO III. ......................... 57
VAJE 17: PRAVO EVROPSKE UNIJE IN HIERARHIJA PRAVNIH AKTOV ........... 60
VAJE 18: USTALJENA SODNA PRAKSA ................................................................... 65
VAJE 19: PRAVNE PRAZNINE IN NJIHOVO ZAPOLNJEVANJE ............................ 70
VAJE 20: RAZLAGA PRAVNIH AKTOV I. ................................................................ 75
VAJE 21: RAZLAGA PRAVNIH AKTOV II. ............................................................... 79
VAJE 22: RAZLAGA PRAVNIH AKTOV III. .............................................................. 84
VAJE 23: RAZLAGA PRAVNIH AKTOV IV............................................................... 88
VAJE 24: RAZLAGA PRAVNIH AKTOV V. ............................................................... 93
VAJE 25: RAZLAGA PRAVNIH AKTOV VI................................................................ 97
VAJE 26: PREGLED (nekaterih delov) OBRAVNAVANE SNOVI ............................ 101
3
VAJE 2: ODLOČBE USTAVNEGA SODIŠČA
Vaje II (2019/20) Pripravil: Aleš Novak
I. Preberite odsek o ustavnosodnem pravnem varstvu v delu: Marijan Pavčnik, Teorija

prava (2015), str. 366-369 (oz. Teorija prava (2011), str. 353-356 ali Teorija prava
(2007), str. 465-469).
Odgovorite na naslednja vprašanja:

1. O katerih sklopih vprašanj odloča Ustavno sodišče?
2. V čem je razlika med abstraktno in konkretno presojo ustavnosti?
3. Kakšne pravne posledice lahko nastopijo, če Ustavno sodišče ugotovi, da je
pravni akt protiustaven?
Pri iskanju odgovorov na vprašanja upoštevajte tudi VIII. poglavje Ustave RS (in v njem
poiščite pravno podlago za svoje odgovore)!
II. Analizirajte odločbo Ustavnega sodišča U-I-36/03.

1. Katere določbe ZOPA so po mnenju pobudnika sporne?
2. Katere ustavne pravice naj bi izpodbijane določbe kršile?
3. Pojasnite, zakaj se ali zakaj se ne strinjate s stališči pobudnika ter Državnega
zbora in Vlade (kot nasprotnih udeležencev v postopku).
4. Povzemite ključne argumente Ustavnega sodišča.
5. Se z njimi strinjate? Zakaj se oziroma zakaj se ne strinjate z njimi?
III. Dostopnost odločb Ustavnega sodišča

- spletna stran Ustavnega sodišča: http://www.us-rs.si/odlocitve/vse-odlocitve/ ali
- spletna stran IUS-INFO: http://www.ius-software.si/.
4
VAJE 4: UPRAVNA ODLOČBA
I. Preberite odsek o upravnem aktu v delu: Marijan Pavčnik, Teorija prava (2015), str.
336-338 (oz. Teorija prava (2011), str. 324-326 ali Teorija prava (2007), str. 424-427).

4. Kaj je upravni akt?
5. Ali je upravni akt posamičen ali splošen pravni akt? Zakaj?
6. Kako razumete besedno zvezo »izjavno pravno dejanje«?
7. Kako bi opisali razliko med konstitutivnim in deklarativnim upravnim aktom?
8. Kdo navadno izdaja upravne odločbe?
II. Analizirajte priloženo odločbo Občinske uprave občine Makole štev. 030-177/2018
Odgovorite na naslednja vprašanja oz. rešite zadane naloge:

6. Določite, katere so oblikovne sestavine te upravne odločbe.
7. Kateri organ je izdal to odločbo? Ali je ta organ »državni« organ?
8. Kdo je postopek sprožil?
9. Za kakšno vrsto postopka gre (kazenski, pravdni itd.)?
10. Ali je ta odločba konstitutivna ali deklarativna? Pojasnite.
11. Na katere predpise se odločba sklicuje? Preverite, kaj v njih piše, in ocenite, ali
je občinska uprava ravnala v skladu z njimi.
S seboj imejte tudi Ustavo RS!
http://www.pf.uni-lj.si/media/upravna.odlocba.pdf
5
VAJE 5: HIERARHIJA PRAVNIH AKTOV
A. Preberite odsek o hierarhiji pravnih aktov v delu: Marijan Pavčnik, Teorija prava
(2015), str. 217-220 (oz. Teorija prava (2011), str. 208-211 ali Teorija prava (2007),
str. 264-269).
Iz prebranega izluščite:
1. Kakšno je lahko medsebojno razmerje pravnih aktov (glede na njihovo pravno
moč)?
2. S pomočjo katerih meril razrešujemo medsebojno neusklajenost pravnih
predpisov?
B. Hierarhija pravnih aktov v slovenski ustavni ureditvi
I. Ugotovite, kakšna hierarhija pravnih aktov izhaja iz 8. in 153. člena Ustave RS.
8- MP
II. Ugotovite, kakšno hierarhijo pravnih aktov vzpostavljajo spodaj navedene zakonske
določbe.
1. (1) Z uredbo vlada lahko podrobneje ureja in razčlenjuje v zakonu ali v drugem aktu
Državnega zbora določena razmerja v skladu z namenom in s kriteriji zakona oziroma
drugega predpisa.
(3) Z odlokom ureja vlada posamezna vprašanja ali sprejema posamezne ukrepe, ki imajo
splošen pomen, ter sprejema druge odločitve, za katere je z zakonom ali z uredbo
določeno, da jih ureja vlada z odlokom. (prvi in tretji odstavek 21. člena Zakona o vladi
RS, poudarki so dodani)
Uredba-odlok
2. (1) Za izvrševanje zakonov, drugih predpisov državnega zbora, predpisov vlade ter
predpisov Evropske unije ministri izdajajo pravilnike, odredbe in navodila.
(2) Pravilnik, odredba ali navodilo se izda, če tako določa zakon ali uredba, izdana za
izvrševanje zakona, ali če minister oceni, da je to potrebno za izvrševanje zakona ali
predpisa Evropske unije. (prvi in drugi odstavek 74. člena Zakona o državni upravi,
poudarki so dodani)
»Pravo EU«- zakon- uredbe- pravilniki ministrov- odredbe+navodila
Odgovorite na naslednje vprašanje:

1. Kakšno je razmerje med uredbo in odlokom ter uredbo in pravilnikom?
6
3. Občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti z odloki, odredbami, pravilniki in navodili.

(prvi odstavek 65. člena Zakona o lokalni samoupravi, poudarki so dodani)
4. Nadzorstvo nad zakonitostjo splošnih in posamičnih aktov občin v zadevah iz njihove

pristojnosti izvršujejo ministrstva, vsako na svojem področju.
Ministrstvo mora opozoriti organ občine, za katerega meni, da je izdal akt, ki ni v skladu
z ustavo in zakonom, in mu predlagati ustrezne rešitve. …
Če organ občine ne uskladi svojega splošnega akta z ustavo ali zakonom, mora
ministrstvo predlagati vladi, da zahteva začetek postopka pred ustavnim sodiščem za
oceno skladnosti splošnega akta občine z ustavo in zakonom. (prvi, tretji in četrti
odstavek 88.a člena Zakona o lokalni samoupravi, poudarki so dodani)

1. Kakšno je razmerje med akti lokalne samouprave in zakonom?
III. Pojasnite, kam v hierarhijo pravnih aktov bi umestili spodaj navedene pravne akte
a) mednarodne pogodbe, ki jih ratificira

vlada,
b) pravilnike (ki jih izdajo ministri),
c) uredbe,
d) ustavo,
e) akte lokalnih skupnosti,
f) objavljene mednarodne pogodbe, ki jih
ratificira Državni zbor,
g) podzakonske akte,
h) ustavne zakone,
i) zakone,
j) splošno veljavna načela mednarodnega
prava.
IV. Sodna praksa
1. Ustavni zakon
1. V dosedanji praksi ustavodajalca (po sprejetju veljavne Ustave) se je oblika ustavnega

zakona uveljavila tudi kot oblika akta o spremembi ustave iz 169. člena Ustave. …
Ustavni zakon se torej uporablja kot akt, s katerim se spreminja Ustava, njegove določbe
pa so zato ustavne določbe ne glede na njihovo vsebino oziroma naravo. Poleg tega se
uporablja tudi kot akt, s katerim se določita izvedba in prehod k uporabi ustavnih določb
(tudi tistih, ki pomenijo spremembe Ustave, sprejete z ustavnim zakonom). Določbe,
vsebovane v takšnem ustavnem zakonu, so določbe, ki predstavljajo ustavnopravno
materijo, če urejajo izvedbo oziroma prehod v novo ustavno ureditev. (odločba US U-I-
214/00, tč. 7)
7
2. Ustavni zakon pa se uporablja tudi kot akt, ki ga lahko ustavodajalec sprejme z

drugačnim namenom in z drugačno vsebino - torej ne z namenom in vsebino
spreminjanja ustavnih določb oziroma izvedbe in prehoda k uporabi ustavnih določb.
Samo pri tej obliki ustavnega zakona je za odločanje o pristojnosti Ustavnega sodišča
odločilen materialni kriterij - torej vsebina in narava določb, vsebovanih v ustavnem
zakonu. (odločba US U-I-214/00, tč. 7)
3. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti točk I in II [Ustavnega zakona o

dopolnitvah 80. člena Ustave] je [Ustavno sodišče] zavrglo, ker ni pristojno presojati
medsebojne skladnosti ustavnih določb in ne ustavnosti določb ustavnega zakona, s
katerim se spreminja oziroma dopolnjuje Ustava ter urejajo vprašanja, potrebna za
izvedbo ustavnih sprememb in zagotovitev prehoda v novo ustavno ureditev. (odločba US
U-I-242/00, tč. 3, poudarki so dodani)
4. Odločba Ustavnega sodišča, ki se nanaša na ugotovitev rezultata na zakonodajnem

referendumu, veže parlament le kot zakonodajalca, ne pa tudi kot ustavodajalca pri
spreminjanju Ustave. Državni zbor kot ustavodajalec lahko po postopku, določenem z
Ustavo, ta najvišji pravni akt države tudi spremeni. … Za presojo takega ustavnega
zakona pa Ustavno sodišče ni pristojno. (odločba US U-I-204/00, tč. 9, poudarki so
dodani)
Odgovorite na naslednji vprašanji:

1. Kakšno je razmerje med ustavo in ustavnim zakonom? Enakovredna sta
2. Ali je ustavno sodišče pristojno za presojo ustavnosti ustavnega zakona? Ne
(glej poševno, 3. besedilo)
8
VAJE 6: ZGRADBA PRAVNEGA PRAVILA I.
A. Splošno o zgradbi pravnega pravila
Pravno pravilo je sestavljeno iz štirih sestavin: primarne hipoteze, primarne dispozicije,

sekundarne hipoteze in sankcije. Naštete sestavine so pogosto izrecno vsebovane v eni
sami pravni določbi (npr. členu, odstavku člena), kdaj pa jih je mogoče iz pravne določbe
logično izpeljati.
Kako iz pravne določbe izluščiti sestavine pravnega pravila?
1. Pri določanju štirih sestavin je najbolje pričeti s primarno dispozicijo. Ker primarna
dispozicija naslovljencu pove, kako naj se vede, jo poiščete tako, da iz pravne določbe
izluščite zapoved, prepoved ali dovoljenje, s katerim se pravno pravilo obrača na
naslovljenca.
Pravna določba: Kdor pusti osebo, ki mu je bila zaupana ali za katero sicer mora skrbeti,
brez pomoči v razmerah, ki so nevarne za življenje ali zdravje, se kaznuje z zaporom do
dveh let. (129. člen Kazenskega zakonika)
Primarna dispozicija: prepovedano je zapustiti določeno osebo.
2. V drugem koraku izluščite iz pravne določbe primarno hipotezo. Ta opisuje abstraktni

dejanski stan, ki mora nastopiti, da za pravnega naslovljenca nastopi neka dolžnost ali
pravica, opisana v primarni dispoziciji. Poiščete jo tako, da se vprašate, katere
okoliščine morajo nastopiti, da mora naslovljenec ravnati tako, kot mu zapoveduje,
prepoveduje ali dovoljuje primarna dispozicija.
Primarna hipoteza: nastopiti morajo naslednje okoliščine (i) določena oseba nam je
zaupana ali moramo zanjo skrbeti in (ii) če so razmere, ki nastopijo, nevarne za življenje
in zdravje. Točki (i) in (ii) sestavljata primarno hipotezo.
3. Sekundarna hipoteza na abstrakten način opiše pravno kršitev. Ker je pravna kršitev
ravnanje, ki je v nasprotju s primarno dispozicijo, sekundarno hipotezo izluščimo tako,
da opišemo položaj, ki nastopi, če naslovljenec primarno dispozicijo prekrši.
Sekundarna hipoteza: osebo, ki nam je zaupana, smo zapustili v razmerah, ki so
nevarne za življenje in telo.
4. Najpreprosteje je iz pravne določbe izluščiti pravno sankcijo, ki navadno opisuje

negativno posledico, zagroženo za primer pravne kršitve.
B. Primeri pravnih določb
I. Iz navedenih pravnih določb izluščite (čim več) sestavin pravnega pravila!
1. Gonič, vodič živali ali črede in jahač mora poskrbeti, da je žival ponoči ali ob
zmanjšani vidljivosti v cestnem prometu označena s svetilko, čreda pa spredaj in
9
zadaj z najmanj po eno svetilko […] Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek

gonič, vodič živali ali črede in jahač, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.
(prvi in drugi odstavek 73. člena Zakona o pravilih cestnega prometa)
PD: Gonič/vodič živali ali črede in jahač mora poskrbeti za ustrezno označitev črede s
svetilko
PH: Je noč/zmanjšanja vidljivost, nekdo je gonič/vodič črede ali jahač
SH: Je ne osveti pravilno
SN: 80€
2.Če si pozvan pred pravosodni magistrat, pojdi. Če (pozvani) noče iti, pokliči pričo in ga
privedi (prva določba I. plošče Zakonika XII plošč: Si in ius vocat, ito. Ni it, antestamino:
igitur em capito.).
PD: Zapoved odhoda pred magistrat,
PH: Da si pozvan,
SH: Nočeš iti,
PS: Te privedejo.
Mati, ki vzame življenje svojemu otroku med porodom ali takoj po njem, dokler je še pod
njegovim vplivom, se kaznuje z zaporom do treh let. (119. člen Kazenskega zakonika)
PH: Mati rojeva/rodi
PD: Prepoved vzetja življenja svojemu otroku med porodom ali takoj po njem
SH: mati, ki vzame življenje svojemu otroku med porodom ali takoj po njem…
PS: zapor do 3 let
4. Davčni zavezanec, ki prejme v dar premoženje, od katerega se plača davek, mora

prejem darila napovedati v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti pri davčnem uradu,
kjer je vpisan v davčni register. (prvi odst. 13. člena Zakona o davku na dediščine in
darila)
PH: Davčni zavezanec prejme v dar premoženje, od katerega se plača davek
PD: Davčni zavezanec mora prejem darila napovedati v 15 dneh od nastanka davčne
obveznosti pri davčnem uradi
SH: Davčni zavezanec prejema darila ne prijavi pristojnemu uradu.
PS: /
5. Kdor se na javnem kraju prepira, vpije ali se nedostojno vede na način, opisan v 5.
točki 2. člena tega zakona,1 se kaznuje z globo od 25.000 tolarjev do 100.000 tolarjev.
PH: Oseba je na javnem kraju
PD: Prepoved vpitja/prepira/nedostojnega vedenja na način opisan v 2. točki tega zakona
SH: Nekdo vpije/se prepira/nedostojno vede
PS: globa od 25.000- 100.000 tolarjev
1 Peta točka 2. člena Zakona o javnem redu in miru določa, da je nedostojno vedenje: »vedenje
posameznika ali skupine, s katerim povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali
skupine ali kadar z žaljivimi besedami in dejanji škoduje ugledu posameznika ali skupine ali uradne
osebe pri uradnem poslovanju«.
10
6. V naseljih ni dovoljeno imeti na prostem psa ali druge živali, ki s svojim dalj časa
trajajočim laježem oziroma oglašanjem (več kot cca. pol ure), med 22.00 in 6.00 uro,
moti mir in počitek ljudi. (15. člen Odloka o varstvu javnega reda in miru v občini
Miklavž na Dravskem polju)
PH: Imamo psa/drugo žival, ki se oglaša med 22.00-6.00
PD: (v naselju) ni dovoljeno imeti na prostem psa/druge živali, moti mir/počitek ljudi
SH: Pes/Žival moti mir in počitek ljudi
PS:/
7. Kdor na vsiljiv ali žaljiv način koga nadleguje z beračenjem za denar ali druge
materialne dobrine, se kaznuje z globo 10.000 tolarjev. (9. člen Zakona o varstvu javnega
reda in miru)
PH: Nekdo (tisti ki) berači

PD: Prepovedano je na vsiljiv/žaljiv način nadlegovati nekoga z beračenjem,
SH: Nekdo na vsiljiv/žaljiv način berači in materialne dobrine,
PS: 10.000 tolarjev.
8. Kdor na javnem kraju namenoma zažge ali kako drugače poškoduje ali uniči zastavo
ali grb Republike Slovenije, zastavo Evropske unije ali zastavo druge države, se kaznuje
z globo 50.000 tolarjev. (15. člen Zakona o javnem redu in miru)
PH: Nekdo je na javnem kraju in moraš imeti zastavo ali grb

PD: Prepovedano je zažgati/poškodovanje/uničenje zastave/grb RS […] na javnem mestu
SH: Nekdo zažge/uniči/zažge/ zastavo ….
PS: 50.000 tolarjev
9. Kdor sklene novo zakonsko zvezo, čeprav je že poročen, se kaznuje z denarno kaznijo
ali zaporom do enega leta. (prvi odstavek 188. člena Kazenskega zakonika)
PH: Nekdo sklepa oz. veljavno sklene zakonsko zvezo in je že poročen

PD: Prepovedana je sklenitev nove zakonske zveze, če si že poročen
SH: Nekdo sklene novo zakonsko zvezo, čeprav je že poročen
PS: denarna kazen/zapor do 1 leta
10. Gorski vodniki in pripravniki imajo pravico ukazovati vodenim, oni pa morajo ukaze
ubogati, če so ukazi povezani z njihovo varnostjo. Če vodeni vodnika ne ubogajo, lahko
vodniki turo prekinejo. Pri tem morajo poskrbeti za varno vrnitev vodenih na izhodišče.
V tem primeru imajo pravico zaračunati polno tarifo. (drugi odst. 18. člena Zakona o
gorskih vodnikih)
PH1: Ukazi vodnikov/pripravnikov so povezani z varnostjo,

PD1: Vodeni morajo ubogati ukaze vodnikov in pripravnikov,
11
SH1: Vodeni ne upoštevajo ukazov vodnikov in pripravnikov,

PS1: Vrnitev, polna tarifa.
.---
PH2: Pride nevarnost (nevarno stanje),
PD2: V primeru nevarnosti lahko gorski vodniki ukazujejo vodenim,
SH2:
PS2:
11. Poveljnik ladje mora osebno voditi ladjo vselej, kadar je to potrebno za njeno varnost,
zlasti, kadar ladja plove v pristanišče, kanal, prekop, ožino in druga nevarna navigacijska
območja ali reko in iz njih ter kadar je slaba vidljivost ali megla. (drugi odst. 163. člena
Pomorskega zakonika)
PH: Pride situacija [.,…]

PD: Poveljnik ladje mora osebno voditi ladjo v primeru, ko je to potrebno za njeno
varnost
SH: Poveljnik ladje ne vodi osebno.
PS: /
12. Pri izVAJEnju gospodarskega ribolova je prepovedano:

[-] loviti ribe v pristaniščih;
[-] loviti ribe z razstrelivi in strupi;
[-] uporabljati naprave, ki omogočajo dihanje pod vodo.
(šesta, osma in deveta alineja prvega odst. 19. člena Zakona o morskem ribištvu)
PH: Nekdo izVAJE gospodarski ribolov

PD:
. Pri izVAJEnju gospodarskega ribolova je prepovedano:
[-] loviti ribe v pristaniščih;
[-] loviti ribe z razstrelivi in strupi;
[-] uporabljati naprave, ki omogočajo dihanje pod vodo.
SH: Nekdo krši zgornje predpostavke
PS: /
13. Neposredni udeleženci prometne nesreče od trenutka nesreče do zaključka ogleda ne

smejo uživati alkoholnih pijač, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih
psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njihovo sposobnost za varno udeležbo v cestnem
prometu. (četrti odstavek 110. člena Zakona o pravilih cestnega prometa).
PH: Nekdo je neposredno udeležen v prometno nesrečo,
PD: Od trenutka nesreče do zaključka ogleda je prepovedano uživanje prepovedanih
snovi (alkohol, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih…)
SH: Nekdo uživa te substance ob neposredni udeležbi prometne nesreče
PS: Bog ve.
12
14. Policisti lahko ugotavljajo identiteto osebe, ki s svojim obnašanjem, ravnanjem,

videzom ali zadrževanjem na določenem kraju ali ob določenem času vzbuja sum, da bo
izvršila, izvršuje ali je izvršila prekršek ali kaznivo dejanje… (prvi odst. 35. člena Zakona
o policiji, prim. odločbo US U-I-152/03)
PH: Neka oseba na javnem prostoru s svojim obnašanjem sum
PD: Policisti lahko ugotovijo identiteto osebe
SH: /
PS: /
13
VAJE 7:ZGRADBA PRAVNEGA PRAVILA II.
II. Iz navedenih pravnih določb izluščite (čim več) sestavin pravnega pravila!
1. Uradne osebe agencije morajo opravljati z zakonom določene naloge, tudi če je

izVAJEnje le-teh povezano z večjo nevarnostjo za njihovo varnost, zdravje ali življenje.
(prvi odst. 29. člena Zakona o Slovenski varnostno obveščevalni agenciji)
PH: Uradna oseba agencije izVAJE neko z zakonom določeno nalogo, pride neka večje
nevarnost za njihovo varnost
PD: Uradna oseba agencije mora opraviti z zakonom določene naloge, tudi če je
izVAJEnje povezano z večjo nevarnostjo za njihovo varnost/zdravje/življenje
SH: Uradna oseba tega ne naredi
PS: /
2. Za prodajo blaga na premičnih stojnicah, prodajo s prodajnimi avtomati in potujočo

prodajalno mora trgovec pridobiti pisno soglasje lastnika ali pooblaščenega upravljavca
prostora, na katerem se prodaja blago. V pisnem soglasju morata biti določena prostor in
časovni termin prodaje blaga. (prvi odst. 6. člena Zakona o trgovini)
PH: Trgovec, ki ima premično stojnico/prodajni avtomat/potujočo prodajalno prodaja
blago na različnih lokacijah
PD: Trgovec mora pridobiti za prodajo blaga na premičnih stojnicah/prodajo s prodajnimi
avtomati/potujočo prodajalno pisno soglasje lastnika/pooblaščenega upravljalca prostora,
na katerem se prodaja blago, in v kateri je določen prostor in časovni termin prodaje
blaga
SH: Trgovec ne pridobi pisnega soglasja lastnika […] ali pa da v soglasju nista določena
prostor in časovni termin prodaje blage.
PS: /
3. Prepovedano je: […] odlagati odpadke izven posod za odlaganje komunalnih

odpadkov, […] brskati po posodah za zbiranje komunalnih odpadkov ali iz njih odnašati
odložene komunalne odpadke […]. Z globo 800 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik
– posameznik, ki ravna v nasprotju [z navedenima določbama]. (4. in 6. alineja prvega
odst. ter deveti odst. 27. člena Odloka o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov
Mestne občine Ljubljana)
PH:
PD:
SH:
PS: 800€
4. Kdor spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo drugega ali istega
spola, ki še ni stara petnajst let, se kaznuje z zaporom od treh do osmih let. (prvi odst.
173. člena Kazenskega zakonika)
PH:
14
PD:
SH:
PS: 3-8 let
5. Učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj, duhovnik, zdravnik ali druga oseba, ki
z zlorabo svojega položaja spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo,
ki še ni stara petnajst let in mu je zaupana v učenje, vzgojo, zdravljenje, varstvo ali
oskrbo, se kaznuje z zaporom od treh do desetih let. (tretji odst. 173. člena Kazenskega
zakonika)
6. Občina mora ob prodaji nepremičnine, ki jo je pridobila na podlagi uveljavitve

predkupne pravice ali z razlastitvijo, zahtevati od kupca, da se zaveže, da bo v določenem
roku zgradil objekt, določen v prostorskem aktu. Če kupec v določenem roku objekta ne
izgradi, lahko občina pogodbo razdre. Sankcije za neizvršene pogodbene obveznosti
kupec in občina določita v pogodbi. (90. člen Zakona o urejanju prostora)
PH: Kupec kupi nepremično/jo dobi z razlastitvijo

PD: Kupec mora zgraditi objekt, ki je določen v prostorskem aktu
SH: Kupec ne zgradi objekta.
PS: Občina razdre pogodbo /sankcije v pogodbi
PH: Nepremičnina je kupljena
PD: Od kupca mora občina zahtevati da zgradi
SH: Kupec ne zgradi+ občina zaveže
PS: Sankcije v pogodbi
7. Če izpolnjujejo pogoje [glede strokovne usposobljenosti, prostorov in opreme ter so

vpisane v register], se lahko ukvarjajo s pridelavo grozdja, mošta in vina ter drugih
proizvodov tudi fizične osebe, ki niso samostojni podjetniki posamezniki, vendar mora
biti grozdje njihov lastni pridelek. (drugi odst. 13. člena Zakona o vinu)
PH: Fizična oseba se ukvarja s pridelavo grozdja

PD: Fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje (glede usposobljenosti, ….) se lahko ukvarjajo
fizične osebe, kjer grozdje je njihov lastni pridelek
SH: Ne izpolnjuje pogojev/grozdje njihov lastni pridelek
PS: /
8. Če identifikacije posmrtnih ostankov zaradi objektivnih razlogov ni mogoče opraviti

oziroma če identificiranih posmrtnih ostankov svojci iz kateregakoli razloga ne
prevzamejo, se ti na dostojen in spoštljiv način pokopljejo. (četrti odst. 10. člena Zakona
o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev)
9. Šola za vse učence oziroma dijake v okviru dejavnosti javne službe obvezno organizira
malico. Za dijake je šola dolžna organizirati toplo ali energijsko in hranilno bogatejšo
hladno malico. […] (tretji odst. 4. člena Zakona o šolski prehrani)
15
Inšpektor, pristojen za šolstvo, z globo od 1.000 do 2.000 eurov za prekršek kaznuje šolo,
če: […] ne organizira malice[…] (1. alineja prvega odst. 23. člena Zakona o šolski
prehrani)
PH: Šola v okviru dejavnosti javne službe

PH: Šola organizira malico za dijake.
PD: Šola mora za vse učence… v okviru dejavnosti javne službe obvezno organizirati
malico
PD: Šola je dolžna organizirati toplo/energijsko in hranilno bogatješo hladno malico
SH: Šola ne organizira malice
PS: 1000-2000€ za šolo
10. Rudarska pravica za raziskovanje se ne sme prodati ali dati v najem. […] Pravni
posli, sklenjeni v nasprotju s tem členom, so nični. (tretji in četrti odst. 32. člena Zakona
o rudarstvu)
PH: Imamo Rudarsko pravico

PD: Rudarska pravica za raziskovanje se ne sme prodajati/dati v najem
SH: Rudarska pravica za razsikovanje se da v najem/proda
PS: Ničnost pravnih poslov
11. Udeleženci v obligacijskem razmerju se morajo pri izvrševanju svojih pravic vzdržati
ravnanja, s katerim bi bila otežena izpolnitev obveznosti drugih udeležencev. (drugi odst.
7. člena Obligacijskega zakonika)
PH:
PD:
SH:
PS:
12. Inšpektor sme ugotavljati istovetnost oseb, ki v organizaciji opravljajo dela, nad
izVAJEnjem katerih se opravlja nadzor, ter preveriti, ali te osebe izpolnjujejo pogoje za
opravljanje dela, predpisane s tem zakonom. […] Z globo 4.000 eurov se kaznuje za
prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ne omogoči inšpektorju
opravljanja [teh] dejanj […], njuna odgovorna oseba pa z globo 400 eurov. (23. člen
Zakon o voznikih)
13. Partnerska zveza je življenjska skupnost dveh žensk ali dveh moških, katere
sklenitev, pravne posledice in prenehanje ureja ta zakon. (prvi odst. 2. člena Zakona o
partnerski zvezi)
16
VAJE 8: DOLOČLJIVOST PRIMARNE DISPOZICIJE
A. Preberite odsek o določljivosti primarne dispozicije v delu: Marijan Pavčnik, Teorija

prava (2015), str. 106-112 (oz. Teorija prava (2011), str. 100-106 ali Teorija prava
(2007), str. 111-118).
Odgovorite na naslednji vprašanji:

1. V čem je razlika med striktnimi in relativno določljivimi dispozicijami?
2. Katere (pod)vrste relativno določljivih dispozicij poznate?
B. Primeri pravnih določb
I. Pojasnite, ali je primarna dispozicija v navedenih primerih striktna, alternativna ali

dispozicija z omejitvijo.
Čas, ko je bila listina predložena na vpogled notarju ali vpričo njega tretji osebi, se potrdi
na listini z navedbo dneva, meseca in leta ter, na zahtevo stranke, tudi ure. (prvi odstavek
66. člena Zakona o notariatu)
Striktna
V času gnezdenja ptic, med 1. marcem in 1. avgustom, je prepovedano sekati zarast ob

vodnih bregovih, čistiti odvodne kanale in prazniti vodna zajetja. (četrti odstavek 33. člena
Zakona o divjadi in lovstvu)
Dispozicija z omejitvijo
3. Potrošnik, ki je pravilno obvestil prodajalca o napaki, ima pravico od prodajalca

zahtevati, da:
– odpravi napako na blagu ali
– vrne del plačanega zneska v sorazmerju z napako ali
– blago z napako zamenja z novim brezhibnim blagom ali
– vrne plačani znesek. (36.c člen Zakona o varstvu potrošnikov)
Alternativna dispozicija
4. Če sodišče ugotovi, da zadevna država članica ni izvršila njegove sodbe, ji lahko naloži
plačilo povprečnine ali denarne kazni. (drugi odstavek 260. člena Pogodbe o delovanju
EU)
Po prostem preudarku ali alternativna?
5. Zaklad po enakih delih pripada najditelju in lastniku premičnine ali nepremičnine, v

kateri je bil najden, razen če zakon določa drugače. (prvi odstavek 53. člena
Stvarnopravnega zakonika)
Striktna
17
6. Na prehodu ceste čez železniško progo ima vlak prednost pred vsemi udeleženci
cestnega prometa. (prvi odstavek 40. člena Zakona o pravilih cestnega prometa)
Striktna
II. Ugotovite, ali je primarna dispozicija v navedenih pravnih določbah dispozicija z

nedoločnimi pojmi ali dispozicija, ki omogoča prosti preudarek
Nedoločenimi pojmi – Od nas zahteva vrednostno oceno,
Omogoča prosti preudarek- državni organi, lahko sami ukrepajo v odločenih okoliščinah
!vezani na javni interes
1. Vlada Republike Slovenije najpozneje tri mesece pred začetkom poletnega računanja
časa določi točen datum in uro prehoda na poletno računanje časa ter datum in uro
pomaknitve na čas iz prejšnjega člena. (tretji odstavek 2. člena Zakona o računanju časa)
Prosti preudarek (vlada je po svojem preudarku določi datum)
2.) Za škodo od stvari ali dejavnosti, iz katerih izvira večja škodna nevarnost za okolico,
se odgovarja ne glede na krivdo. (drugi odstavek 131. člena Obligacijskega zakonika.
Nedoločeni pojem
3.) Ali je stvar oz. dejavnost, iz katere izvira večja škodna nevarnost (»nevarna dejavnost«
ali nevarna stvar«):
(a) pustno rajanje v vrtcu (sodba VS II Ips 570/98),
(b) masažni bazen z močnimi curki za otroke, mlajše od 10 let (sodba Višjega sodišča v
Celju II Cp 310/99),
(c) kobila v paritvenem obdobju (sodba Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2890/2012),
(d) kladivo (sodba VS II Ips 615/2000)?
Nedoločeni pojmi
3. Za sodnika je lahko izvoljen, kdor izpolnjuje naslednje splošne pogoje:

…
da je osebnostno primeren za opravljanje sodniške funkcije. (šesta točka 8. člena Zakona o
sodniški službi)
Z nedoločenimi pojmi
Prost preudarek?
18
Policisti lahko ugotavljajo identiteto osebe, ki s svojim obnašanjem, ravnanjem, videzom

ali zadrževanjem na določenem kraju ali ob določenem času vzbuja sum, da bo izvršila,
izvršuje ali je izvršila prekršek ali kaznivo dejanje… (prvi odstavek 35. člena Zakona o
policiji; prim. odločbo US U-I-152/03)
S prostim preudarkom
5. Ustavno sodišče sme do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona ali
drugega predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, če bi zaradi njegovega
izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. (prvi odstavek 39. člena
Zakona o ustavnem sodišču)
S prostim preudarkom.
III. Pojasnite, kakšne so dispozicije v navedenih pravnih določbah glede na stopnjo

njihove določljivosti.
Potrošnik lahko uveljavlja svoje pravice iz naslova stvarne napake, če o napaki obvesti
prodajalca v roku dveh mesecev od dneva, ko je bila napaka odkrita. (37.a člen Zakona o
varstvu potrošnikov)
Relativna, z omejitvijo
2. Pečat Mestne občine Ljubljana, ki ga uporablja župan oziroma županja (v nadaljnjem

besedilu: župan) ob predstavljanju glavnega mesta, mora vsebovati označbo "Glavno
mesto Republike Slovenije". (2. člen Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije)
Striktna
3. Društvo lahko ustanovijo najmanj tri poslovno sposobne fizične osebe oziroma pravne
osebe. (prvi odstavek 8. člena Zakona o društvih)
Alternativna (relativno določljiva)
4. Osnovni kapital (osnovna glavnica) [družbe z omejeno odgovornostjo] mora znašati vsaj
7500 eurov, vsak osnovni vložek pa najmanj 50 eurov. (prvi odstavek 475. člena Zakona
o gospodarskih družbah)
Z omejitvijo dispozicija
5. Zbor lastnikov se skliče s pisnim vabilom vsaj 14 dni pred zborom. Vabilo pusti
upravnik vsakemu etažnemu lastniku v hišnem predalčniku posameznega etažnega lastnika
in ga objavi na oglasni deski, ki je dostopna vsem etažnim lastnikom. (prvi odstavek 36.
člena Stanovanjskega zakona)
Z omejitvijo
6. Za ožje družinske člane tujca se po tem zakonu štejejo zakonec, mladoletni neporočeni
otroci in starši mladoletnih otrok. Izjemoma lahko pristojni organ, po prostem
preudarku, za ožjega družinskega člana šteje tudi drugega sorodnika tujca, če posebne
okoliščine govorijo v prid združitvi družine v Republiki Sloveniji. (tretji odstavek 36. člena
Zakona o tujcih)
Po prostem preudarku
19
7. Pogodba [o trgovskem zastopanju] je sklenjena za nedoločen čas, če se stranki ne

dogovorita drugače. (prvi odstavek 830. člena Obligacijskega zakonika)
Dispozitivna dispozicija
8. Rok za zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi [za razpis zakonodajnega

referenduma] je petintrideset dni. Zahteva volivcev se lahko vloži najpozneje v sedmih
dneh po preteku roka za zbiranje podpisov volivcev. (tretji odstavek 12.a člena Zakona o
referendumu in ljudski iniciativi)
Z omejitvijo.
20
VAJE 9 TIPSKO PRAVNO PRAVILO
A. Preberite odsek o tipskem pravnem pravilu v delu: Marijan Pavčnik, Teorija prava
(2015), str. 118-121 (oz. Teorija prava (2011), str. 112-114 ali Teorija prava (2007), str.
127-131).

1. Kateri značilnosti mora imeti pravno pravilo, da ga lahko opišemo kot tipsko
pravno pravilo?
2. Kaj pomeni, da je pravno pravilo splošno, in kaj, da je posamično?
3. Kaj pomeni, da je pravno pravilo abstraktno, in kaj, da je konkretno?
B. Primeri
I. Pojasnite, ali je pravno pravilo abstraktno ali konkretno ter splošno ali posamično.
1. Ta zakon določa nujne interventne, sanacijske in preventivne ukrepe za odpravo posledic

žleda, ki je prizadel Republiko Slovenijo med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 […],
postopke za izvedbo in spremljanje teh ukrepov. (prvi odstavek 1. člena Zakona o ukrepih
za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014)
Splošno in konkretno.
2. Rudnik urana Žirovski vrh trajno preneha z izkoriščanjem in raziskovanjem uranove

rude. (1. člen Zakona o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanju
posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh)
Posamično (rudnik urana Žirovski vrh) in konkretno – specifična situacija
3. V spomeniško celoto [Kobilarne Lipica kot kulturnega spomenika državnega pomena za

Republiko Slovenijo] spadajo tudi zbirka likovnih del Avgusta Černigoja, njihova značilna
postavitev v galeriji in parkovna plastika – forma viva – iz kraškega kamna, ki so posebej
varovane. (6. člen Zakona o Kobilarni Lipica)
Konkretno in posamično, če se nanaša na Lipico in splošno, če gledamo na vse
4. Družbi TDR Metalurgija in Podjetje za proizvodnjo nekovin Treibacher-Schleifmittel

d.o.o. – Ruše imata pravico do znižanja cene električne energije, prevzete v letu 1996, v
višini, kot jo določa ta sklep:
– Podjetju za proizvodnjo nekovin Treibacher-Schleifmittel d.o.o. – Ruše, kot uporabniku
električne energije, se obračuna porabljena električna energija po tarifnih postavkah za
prodajo električne energije, znižanih za 12,3% […] (I. točka Sklepa [Vlade], da imata
21
družbi TDR Metalurgija in Podjetje za proizvodnjo nekovin Treibacher-Schleifmittel

d.o.o., pravico do znižanja cene električne energije).
Konkretno (govori o višini elektrike), posamično (družbi TDR in Podjetje)
S tem aktom je določena omrežnina za distribucijsko omrežje zemeljskega plina na

geografskem območju Mestne občine Maribor, na katerem izVAJE dejavnost gospodarske
javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina
Plinarna Maribor, d. d.. (2. člen Akta o določitvi omrežnine za distribucijsko omrežje
zemeljskega plina na geografskem območju Mestne občine Maribor)
Splošno- tistim, ki so na geografskem

Abstraktnost- lahko apliciraš na nedoločeno število dejanskih stanov.
6. Izhajajoč iz zgodovinske vloge Josipa Broza Tita v narodnoosvobodilni vojni in v

socialistični revoluciji, pri ustvarjanju in razvijanju Socialistične federativne diktaturne
republike Jugoslavije, razvoju jugoslovanske socialistične samoupravne družbe,
uresničevanju bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, utrjevanju
neodvisnosti države in njenega položaja v mednarodnih odnosih in v boju za mir na svetu,
v skladu z izraženo voljo delovnih ljudi in občanov ter narodov in narodnosti Jugoslavije -
lahko Skupščina SFRJ na predlog skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin
izvoli Josipa Broza Tita za Predsednika republike brez omejitve trajanja mandata. Bog
pomagaj (333. člen ustave SFRJ iz leta 1974)
Posamično- naslovljeno je na diktatorja
Konkretno-nanaša se na specifični dejanski stan
7. Na podlagi drugega odstavka 3. člena zakona o zunanjih zadevah […] in 173. člena
poslovnika državnega zbora […] je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 23. maja
2002 sprejel naslednji
S K L E P
Republika Slovenija priznava Vzhodni Timor kot neodvisno in suvereno državo.

[…]
(Sklep o priznanju Vzhodnega Timorja kot neodvisne in suverene države)
Konkretno- neponovljiv dogodek, posamično- Vzhodni Timor

Splošni- v okviru mednarodnega akta (ni važna država)
II. Pojasnite, ali gre v spodaj navedenih primerih za predpise, katerih ustavnost in
zakonitost lahko presoja Ustavno sodišče –
pristojno samo za tipska pravna pravila (v formalnem smislu)

Presoja lahko splošne in abstraktne pravne akte (ustavnost in zakonitost),
Za konkretno pa gre pri ustavni pritožbo
22
Pobudnika sta na Ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti ravnanja Upravne
enote Novo mesto ob postavitvi oziroma odkritju kamnite slikovne gravure Ivanu Mačku
Matiji. V svoji vlogi naVAJEta, da gre za oblastno ravnanje, ki izraža vrednote,
nezdružljive z vrednotami v neki demokratični družbi. (sklep US U-I-131/16-5, tč. 2)
Ni pristojno, ker ne gre za splošno in abstraktno dejanje
2. Uporabnik priveza, ki ima ob uveljavitvi tega odloka na podlagi pogodbe o uporabi

priveza privezano plovilo dolžine daljše od 8 m in ne gre za ribiška plovila, ki so namenjena
in opremljena za gospodarski ribolov, mora v roku šestih (mesecev) od uveljavitve odloka
takšno plovilo odstraniti iz priveza ter upravljavcu predati privez. (prvi odstavek 59. člena
Odloka o pristaniščih, Ur. l. RS št. 4/2010, prim. odločbo US U-I-97/10, tč. 2 in 3)
Konkretno (specifični pogoji), in posamično- točno določen krog naslovljencev.
Posamični pravni akt vsebuje posamične norme, ki so praviloma konkretne in individualne.

Konkretnost norme pomeni, da ureja eno samo, točno določeno razmerje oziroma
dejansko stanje. Individualnost norme pa, da se norma nanaša na točno določen subjekt.
Izjema je posamična norma vsebovana v generalni upravni odločbi, v kateri se ista
upravna odločba izda poimensko nedoločenim osebam, ki pa so določljive po znakih,
opredeljenih v odločbi. Takšna "izguba individualnosti" pa še ne pomeni, da je norma
splošna oziroma da gre za splošni pravni akt (predpis). Iz izpodbijanega 59. člena Odloka
izhaja, da izpodbijana določba ureja točno določena razmerja oziroma dejanska stanja, to
je razmerja med upravljavcem pristanišč in uporabniki, ki imajo na podlagi sklenjene
pogodbe o uporabi priveza plovil na dan uveljavitve Odloka (to je 23. 1. 2010) v koprskih
pristaniščih privezano plovilo daljše od osmih metrov. Oseb, na katere se ta določba
nanaša, Odlok sicer poimensko ne določa, so pa na podlagi kriterijev iz 59. člena Odloka
določljive. Po vsebini je torej 59. člen Odloka generalna upravna odločba in zato
posamični pravni akt.
Z 2. junijem 2014 se razpusti Državni zbor Republike Slovenije. (I. odsek Odloka
[Predsednika Republike] o razpustitvi Državnega zbora Republike Slovenije in o razpisu
predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije, Ur. l. RS 38/2014, prim. odločbo
US U-I-127/14, zlasti tč. 11)
Razpust Državnega zbora je samostojen akt predsednika republike, ki ima sam po sebi
pravne učinke na Državni zbor. Pomeni izpeljavo načela delitve oblasti v slovenskem
parlamentarnem sistemu (drugi stavek drugega odstavka 3. člena Ustave). Razpustitev
Državnega zbora se torej vedno nanaša na konkretni Državni zbor in je posledica
konkretnih političnih razmerij v njem samem ter med njim in Vlado. Zato ta akt nima
neposrednih pravnih učinkov navzven, do drugih organov ali do posameznikov. Glede na
to akt o razpustitvi Državnega zbora, ne glede na to, da je del vsebine odloka, ki ga je izdal
Predsednik Republike Slovenije, ni predpis- iz sodbe
Konkretno- neponovljiv oz. enkratni dogodek

23
Posamično- nanaša se na točno določen krog
Zaradi izjemnih kulturnih vrednot, ki imajo za Republiko Slovenijo poseben pomen, z

namenom, da se ohrani arheološka dediščina Vodnikovega trga v Ljubljani kot
nenadomestljiv del arheološke in naselbinske dediščine Ljubljane in zaradi neposredne
nevarnosti, da bodo te vrednote uničene, se enota kulturne dediščine Ljubljana –
Arheološko najdišče Vodnikov trg […] začasno razglasi za kulturni spomenik državnega
pomena. (prvi odstavek 1. člena Odloka o začasni razglasitvi Arheološkega najdišča
Vodnikov trg v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena; prim. sklep US U-I-
144/12-6, tč. 2).
Konkretno- neponovljiv dogodek
Splošno- je v prid vsem državljanom
5. S tem odlokom se določijo cilji in način upravljanja s kapitalsko naložbo Republike

Slovenije v NLB, d.d. (1. člen Odloka [Državnega zbora] o upravljanju s kapitalsko
naložbo Republike Slovenije v NLB, d.d., prim. sklep US U-I-243/12, tč. 2, 4 in 5)
Splošno/posamično + abstraktno
6. Na območju Mestne občine Ljubljana se v naselju Ljubljana:

– spremeni ime naslednje ceste:
Del [Primorske] ceste na delu [južne] vpadnice od krožišča na [južni] obvoznici pri
[Rudniku] do križišča z Zasavsko in [Dolenjsko] cesto se preimenuje v [Novakovo] cesto.
(prvi odstavek 2. člena Odloka o določitvi in spremembi imen in potekov cest in ulic na
območju Mestne občine Ljubljana; prim. odločbo US U-I-109/10)
Konkretno – točno dejanje
Splošno- ne vemo, kdo vse mora spremenit /točno določena ulica
7. »Postopek nadzora nad premoženjskim stanjem tedanjega predsednika Komisije za

preprečevanje korupcije, KPK, mag. Gorana Klemenčiča, ki se je na podlagi zahteve
Poslanske skupine SDS pričel s sklepom Mandatno-volilne komisije z dne 4. aprila 2013,
v prejšnjem mandatu Državnega zbora 2011-2014, se nadaljuje.« (sklep Mandatno-volilne
komisije z dne 2. aprila 2015, prim. odločbo US U-I-66/15, tč. 2)
Konkretno- točno določen dan
Posamično- Gorana Klemenčina
24
8. Načrtovani odstrel osebkov volka (Canis lupus) v obdobju od 1. januarja do 28. februarja
in od 1. oktobra do 31. decembra.
I.
V življenjskem prostoru vrste volka se izvede načrtovani odstrel 10 volkov v naslednjih
lovsko upravljavskih območjih (v nadaljnjem besedilu: LUO):
– 3 volkove – Kočevsko-belokranjsko LUO […] . V Kočevsko belokranjskem LUO
v: loviščih – Loka pri Črnomlju, Vinica, Sinji vrh, Črnomelj, Adlešiči, Banja
Loka - Kostel, Kočevje, Mala gora, Struge na Dolenjskem, Draga, Osilnica, Velike
Lašče, Gradac, Suhor, Lazina, Velike Poljane, Loški potok, Ribnica, Dolenja vas,
Sodražica, Turjak, Predgrad, Dragatuš, Smuk - Semič, Metlika, Dobrepolje,
Grosuplje, Suha krajina, Krka in Taborska jama […] (odlomek iz Priloge 2 k
Pravilniku o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis
lupus) iz narave; prim. sklep US U-I-217/14-5, zlasti tč. 5 in 6)
Konkretno- točno določen odstrel
Posamično-
9. Cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2007
so: – za rabo vode za oskrbo s pitno vodo: 0,0555 eura na m3, – za rabo vode za proizvodnjo
pijač in tehnološke namene, potrebe kopališč in naravnih zdravilišč in zasneževanje
smučišč: 0,0555 eura na m3, … (I. točka Sklepa [Vlade] o določitvi cene za osnove vodnih
povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2007, prim. sklep US U-I-
261/12-5 idr., tč. 4)
Konkretno- točno določene cene vode
Splošno- vsi prebivalci
10. Na podlagi 17. člena Statuta Občine Bohinj … in 16. člena Zakona o vodah … je
Občinski svet Občine Bohinj na svoji 28. redni seji dne 11.6.2009 sprejel naslednji
SKLEP
o pridobitvi statusa naravnega vodnega javnega dobra
…
Zemljišča s parc.št. 1149/1, 1149/2, 1149/5, 1149/7, 1149/8 vse k.o. Savica, ki v naravi
predstavljajo priobalna zemljišča Bohinjskega jezera, pridobijo status naravnega vodnega
javnega dobra v lasti Občine Bohinj. (preambula in 1. člen Sklepa o pridobitvi statusa
naravnega vodnega javnega dobra občine Bohinj, Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 4/09,
tč. 4; prim. sklep US U-I-150/10, tč. 2)
Konkretno- enkx dogodek- splošno- gre za status splošnega naravnega dobra
Posamično- na točno določena zemljišča
11. Razpust Državnega zbora je samostojen akt predsednika republike, ki ima sam po sebi
pravne učinke na Državni zbor. Pomeni izpeljavo načela delitve oblasti v slovenskem
parlamentarnem sistemu (drugi stavek drugega odstavka 3. člena Ustave). Razpustitev
Državnega zbora se torej vedno nanaša na konkretni Državni zbor in je posledica
konkretnih političnih razmerij v njem samem ter med njim in Vlado. Zato ta akt nima
neposrednih pravnih učinkov navzven, do drugih organov ali do posameznikov. Glede na
25
to akt o razpustitvi Državnega zbora, ne glede na to, da je del vsebine odloka, ki ga je izdal
Predsednik Republike Slovenije, ni predpis. (odločba US U-I-127/14, tč. 11)
- Pojasnite, ali je razlogovanje Ustavnega sodišča pravilno. Ali so za odločanje
pomembne okoliščine, da, na primer omenjeni Odlok določa, kdaj bodo predčasne
volitve (odsek III), kdaj pričnejo teči roko za volilna opravila (odsek IV) in da za
izvršitev tega odloka skrbi Državna volilna komisija (odsek V).
26
VAJE 10: ZLORABA PRAVICE I.
A. Priprava na vaje
Preberite odsek o zlorabi pravice v delu: Marijan Pavčnik, Teorija prava (2015), str. 174-
181 (oz. Teorija prava 2011, str. 168-173 ali Teorija prava (2007), str. 208-214).

1. Kateri elementi sestavljajo dejanski stan zlorabe pravice?
3 elementi:
a.) Nosilec izhaja iz dopustnega abstraktnega upravičenja, ki ga konkretizira,
b.) Njegovo ravnanje posega v pravico drugega – nastane konflikt pravic
c.) Kdaj/namen je prišlo do tega.
2. Zakaj pravici, ki si v primeru zlorabe pravice nasprotujeta, nista takšni, da se nujno

(pojmovno) izključujeta?
Če se pravici izključevali, to pomeni, da si dejansko ne moreta nasprotovati- to je

abstraktno upravičenje.
3. Kako razumete razliko med subjektivno in objektivno teorijo o zlorabi pravice?
Subjektivna- tisti, ki ravna krivdno, tako nastane škoda,

Objektivna- Pomemben je cilj (gledaš na cilj, ni nujno, da ravnaš krivdno). Pomemben je
tudi namen pravice, ki nam pove, kako naj ravnamo.
Liberalistična- Pravice se sploh ne da zlorabiti.
B. Primer v razmislek
»[V] nekem znanem procesu»[…], ko je bila nepravnomočno že izrečena tridesetletna

zaporna kazen (nato pa razveljavljena), [je] predsednica senata tako hitela, da bi izpeljala
dokazni postopek pred iztekom [dvoletnega] roka, da so bila kršena tako rekoč vsa načela
kazenskega postopka. Tako je zavračala vse dokazne predloge obrambe, zavrgla vse
predloge o izločitvah, po telefonu je kontaktirala z izvedenci, ki so morali pisati svoja
izvedeniška mnenja tako rekoč čez noč, pri tem pa je odklanjala vse zahteve obrambe po
neposrednem zaslišanju teh izvedencev, neštetokrat je bilo kršeno načelo kontradiktornosti
itd. V takem položaju obrambi ni ostalo drugega, kot da je tudi sama uporabljala vse
mogoče procesne institute od izločanja sodnikov vseh stopenj do nenehnega vlaganja novih
dokaznih predlogov, vse z namenom, da upočasni postopek in doseže odpravo pripora za
svojo klientko. Predsednici senata je kljub temu uspelo tri dni pred iztekom omenjenega
dveletnega roka določiti datum končnih govorov in datum izreka sodbe. Obrambi v
takšnem položaju ni ostalo drugega, kot da svoji stranki svetuje, naj lastnemu odvetniku
sama odpove pooblastilo. Če namreč odpove stranki pooblastilo odvetnik, mora vsaj še en
mesec zastopati stranko oziroma bi bila podana huda kršitev etičnega kodeksa, če bi stranki
v kazenskem postopku odpovedal pooblastilo ‘v nepravem času’. Če pa odpove pooblastilo
odvetniku stranka, ta odpoved učinkuje takoj in odvetnik nima več pravice vstopiti v sodno
27
dvorano. In ker torej tudi ex offo v obravnavanem primeru ni bilo več mogoče postaviti
zagovornika, ki bi v treh dneh lahko prebral deset tisoč strani spisa in se pripravil na končni
govor (če bi kateri odvetnik v takem položaju obrambo sprejel, bi tudi on hudo kršil
določila etičnega kodeksa), je moralo sodišče odpraviti pripor in naša klientka se je od
takrat branila s prostosti.« (Peter Čeferin, Odvetnik in etika, Podjetje in delo 6-7/2007, str.
1576-7)
Je ravnanje odvetnika mogoče opredeliti kot zlorabo pravice? Pojasnite.
C. Analiza dejanskega stanu zlorabe pravice
I. Elementi zlorabe pravice
1. Oseba mora izhajati iz svojega upravičenja in preseči meje svojega

upravičenja
»Če pa stranka, zakoniti zastopnik ali pooblaščenec določene procesne pravice nima, je že
po naravi stvari ne more zlorabiti, ker tako dejanje, četudi je opravljeno, ne more imeti
posledic v postopku samem.« (sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cpg 347/95, poudarek je
dodan)
»…[z]loraba pravice nastopi takrat, ko njen nosilec prestopi meje pravno zavarovanih
upravičenj tako, da s tem ogroža oziroma posega v pravico drugega. Pogoj, da je sploh
mogoče govoriti o zlorabi pravice je, da pride do kolizije dveh „enako močnih“ pravic.«
(sodba Višjega sodišča v Ljubljani sodba I Cp 2925/2009, poudarek je dodan)
2. Konflikt dveh neizključujočih se pravic

»Po stališču tožnika je toženka s svojim ravnanjem zlorabila pravico do vložitve
tožbe oziroma sprožitve upravnega spora. S tem naj bi kršila tožnikovo lastninsko pravico,
katere vsebina je v uporabi, razpolaganju in posesti stvari (v skladu s stališčem sodne in
ustavnosodne prakse imajo upravičenci do denacionalizacije od uveljavitve Zakona o
denacionalizaciji varovan pravni položaj. Gre za pravico pričakovanja in je vsak poseg v
pravico do denacionalizacije šteti kot poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine). Tako
sta si bili nasproti dve ustavni pravici: tožnikova pravica do zasebne lastnine (33. člen
Ustave RS) in toženkina pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave RS), katere vsebina
je v upravičenju, da se vsak, ki meni, da je kakšna njegova pravica prekršena ali ogrožena,
obrne na sodišče z zahtevo (tožbo) za pravno varstvo. Izhodiščna podlaga presoje v tem
sporu je v dejstvu, da je prišlo do konflikta obeh pravic: Izvrševanje ene je onemogočalo
aktiviranje in izvrševanje druge.« (sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1986/2000,
sodišče povzema trditve pritožnika, poudarki so dodani)
3. Obstoj zlorabe pravice

a. Subjektivna teorija
»Glede na takšno definicijo nedopustnosti se postavlja vprašanje, ali lahko nekdo krši
pravico drugega s tem, ko izvršuje svojo pravico, ko je torej možnost njegovega ravnanja
pravno zavarovana (osrednja prvina pravice je možnost, da pravni subjekt ravna na določen
način). Po mnenju tega sodišča lahko šele subjektiven odnos storilca do svojega ravnanja
opredeli njegovo protipravnost. Tako se glede na prej opredeljeno vsebino pravice storilec,
28
ki bi ravnal naklepno oziroma z namenom povzročitve škode, ne bi mogel sklicevati na

pravico, saj bi bilo njegovo ravnanje zunaj nje. Povzročitev škode ne more biti niti cilj
pravice niti ne sodi v njen domet kot dovoljena posledica.« (sodba Višjega sodišča v
Ljubljani I Cp 1986/2000, poudarki so dodani)
»Zloraba procesnih pravic je podana le v primeru, kadar gre za dolozno ravnanje stranke.
Izkazan mora biti namen stranke, da s svojim ravnanjem zlorablja neko procesno pravico
ali ravna v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Stranka se mora tudi
zavedati protipravnosti svojega procesnega ravnanja, pa kljub temu tako ravna.« (sodba
Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 90/2006, poudarki so dodani)
»Kot je razvidno iz samega zakonskega besedila (hkrati pa je to tudi imanentno samemu

institutu zlorabe pravice), mora iti za hoteno oziroma naklepno (dolozno) postopanje. Zgolj
strankino nevestno oziroma malomarno postopanje uporabe obravnavanega instituta in
posledičnega izreka denarne kazni (in to ne glede na posledico, ki naj bi zaradi takšnega
strankinega ravnanja nastala) ne omogoča.« (sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp
1516/2015, tč. 4)
b. Objektivna teorija
»Pritrditi je potrebno revidentu, da pravica do preživnine, ki je bila razvezanemu zakoncu
priznana z razvezno sodbo, preneha tudi, če se izvršuje v nasprotju z namenom, zaradi
katerega je bila priznana. Preneha tedaj tako kot vsaka druga pravica tam, kjer se začne
njena zloraba.« (sodba VS II Ips 247/94, poudarek je dodan)
»Pravni red tudi sicer ne dopušča uveljavljanja ali izvrševanja neke pravice v nasprotju z
namenom, zaradi katerega jo postavlja pravni red. V takih primerih gre namreč za zlorabo
pravice, ki ne more uživati pravnega varstva.« (odločba US U-I-413/98, točka 10, poudarki
so dodani)
»Upoštevaje splošni pomen tega pojma, to je uveljavljanje ali izvrševanje pravice v

nasprotju z namenom, zaradi katerega jo pravni red postavlja, pomeni namreč izpodbijana
določba zadostno podlago za to, da bo mogoče v konkretnih primerih presoditi, ali [je do
zlorabe prišlo].« (odločba US U-I-136/07, tč. 14, poudarek dodan)
II. Primeri iz ((ustavno)sodne) prakse
1. Društvo, ki se zavzema za drugačno obdavčitev svojih članov, je vložilo pobudi za

zbiranje podpisov za razpis referenduma glede dveh vsebinsko nepovezanih zakonov. Ob
vložitvi pobude so predstavniki društva za medije izjavili, da zakonoma ne nasprotujejo,
temveč da gre za obliko državljanske nepokorščine, saj je politika gluha za njihove
zahteve. Od zbiranja podpisov so nato odstopili po 11 oz. 6 dneh zbiranja podpisov. Dober
mesec kasneje so pobude vložili glede treh vsebinsko nepovezanih zakonov, ki so bili
sprejeti na isti seji Državnega zbora. Nekaj dni kasneje so vložili še tri pobude glede treh
prav tako vsebinsko nepovezanih zakonov in napovedali, da bodo po tem instrumentu
posegali do nadaljnjega. Povezave med vsebino zakonov ter cilji in nalogami društva, ni.
Predsednik Državnega zbora je odklonil določitev roka za zbiranje podpisov, ki ga določa
29
16.a člen Zakona o referendumi in ljudski iniciativi, in se pri tem skliceval na zlorabo
pravice.
- Je predsednik Državnega zbora ravnal pravno dopustno, ko je pobudnikom
odrekel možnost zbiranja podpisov? (sklep US U-I-85/16, Up-398/16, tč. 18 in
19)
1.) Lahko vložijo pobudo
2.) Politika vlaga zakone
3.) Ustavijo proces delovanja Zakonodajnega telesa, ker gre za obliko državljanske
nepokorščine.
2. V obravnavi politično občutljivega vprašanja, ki je moralo biti urejeno v določenem

časovnem obdobju, vložijo poslanci, ki so člani iste poslanske skupine, zaporedoma več
skorajda enakih predlogov zakonov.
- 88. člen Ustave določa: »Zakone lahko predlaga vlada ali vsak poslanec. Zakon
lahko predloži tudi najmanj pet tisoč volivcev.«
- So v opisanem primeru izpolnjene predpostavke za zlorabo pravice? Svoj
odgovor utemeljite.
3. Gre za zlorabo pravice, saj z vlaganjem teh predlogov poskušajo vplivati na sprejem
določenega političnega zakona
3. Tožnik je v različnih zadevah podal 30 predlogov za določitev drugega stvarno

pristojnega sodišča, v konkretni zadevi pa je delegacijo pristojnosti zahteval že desetič.
- 67. člen Zakona o pravdnem postopku se glasi: »Vrhovno sodišče lahko na
predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče,
da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so
za to drugi tehtni razlogi.«
- Ali je tožnik zlorabil svojo pravico? (sklep VS VIII R 7/2001)
Gre za zlorabo pravice, saj je imel skrit namen.
Gradivo za nadomeščanje, ki bo potekalo v četrtek, 19. decembra.
30
VAJE 11: ZLORABA PRAVICE II.
III. Primeri iz ((ustavno)sodne) prakse (nadaljevanje)
1. Upnik v izvršilnem postopku vztraja pri izvršbi za znesek glavnice v višini 0,38 EUR.
- Ali gre v tem primeru za zlorabo pravice? (sklep Višjega sodišča v Mariboru I
Ip 171/2015, tč. 6)
2. Zakon o dostopu do informacij javnega (ZDIJZ) značaja določa, da so »[i]nformacije

javnega značaja2 […] prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam (prvi odst. 5. člena).
Zakon prav tako določa, da je državni organ »dolžan posredovati v svetovni splet […] vse
informacije javnega značaja, ki so jih prosilci zahtevali najmanj trikrat (6. točka prvega
odst. 10. člena).
- Skupina petih oseb je na Upravno sodišče v Mariboru naslovila zahtevo, naj to
sodišče objavi na spletu (i) vse pripravljalne vloge in ostale vloge strank ter
sklepe, sodbe in ostale odločbe sodišča v vseh zadevah, zaključenih v letu 2016,
v katerih sta bili obe stranki državna organa ali osebi javnega prava; (ii) tožbo,
odgovor na tožbo, vse pripravljalne vloge in ostale vloge strank ter sklepe,
sodbe in ostale odločbe sodišča v vseh zadevah, zaključenih v letu 2016; (iii)
tožbo, odgovor na tožbo, vse pripravljalne vloge in ostale vloge strank ter
sklepe, sodbe in ostale odločbe sodišča v vseh dokončanih in nedokončanih
zadevah, začetih v letu 2016; (iv) v bodoče in nemudoma tudi vse tožbe,
odgovore na tožbe, vse pripravljalne vloge in ostale vloge strank ter sklepe,
sodbe in ostale odločbe sodišča v vseh zadevah, začetih v letu 2016 ali kasneje.
- Ali gre v tem primeru za zlorabo pravice?
3. Sodišče prejme tožbo na razvezo izročilne pogodbe. Tožena stranka tožbo takoj
pripozna, sodišče pa izda sodbo na podlagi pripoznave, s katero toženi stranki naloži, da
mora tožeči stranki izstaviti listino, ki ji bo omogočila, da se pri navedenih nepremičninah
v zemljiški knjigi vpiše lastninska pravica na njeno ime. Iz tožbenih navedb je bilo
razvidno, da sta pravdni stranki izročilno pogodbo že sporazumno razvezali, vendar pa
sklenjenega sporazuma nista mogli realizirati v zemljiški knjigi, ker je eden od upnikov
tožene stranke že uspel s predlogom za izdajo začasne odredbe, zaradi česar je sodišče
toženi stranki s sklepom prepovedalo odtujitev in obremenitev nepremičnin, ki so bile
predmet sklenjene izročilne pogodbe.
- Prvi odstavek 3. člena Zakona o pravdnem postopku določa: »Stranke lahko
prosto razpolagajo z zahtevki, ki so jih postavile v postopku.« Je tožena stranka
svojo pravico zlorabila? Pojasnite. (sklep VS II Ips 791/93)
2
Prvi odst. 4. člena ZDIJZ določa, da je informacija javnega značaja »informacija, ki izvira iz delovnega
področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega
dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z
drugim organom, ali pridobil od drugih oseb«.
31
4. Dolžnik je v stečajnem postopku, ki ga je sprožil upnik, kategorično zanikal svojo

insolventnost in to tako v obširnih vlogah, ki jih je vlagal v tem postopku, kot tudi na
opravljenih narokih za obravnavanje predloga upnika dne 25. 7. 2013, 28. 8. 2013 in celo
na naroku 15. 1. 2014. Hkrati pa je v postopku, začetim pred istim sodiščem, na njegov
predlog z dne 27.9.2013 za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, izrecno
priznaval svojo insolventnost.
- Ali pomeni takšno dolžnikovo ravnanje zlorabo prava? (sklep Višjega sodišča
v Ljubljani Cst 116/2014 in Cst 96/2014)
5. Tožena stranka je pri popravilu hiše stopila in na kratko obstala na parceli svojega
soseda. Ta je zoper prvega soseda, ki je domnevno kršil njeno posestno pravico, vložil
zahtevo za posestno varstvo.
- Gre v tem primeru za zlorabo instituta sodnega varstva posesti? (sklep VS I Cp
1294/2011, tč. 12)
6. Stanovanjski zakon v prvem in drugem odstavku 110. člena določa: (1) Če se zakonska
zveza razveže, se lahko prejšnja zakonca sporazumeta o tem, kdo od njiju ostane ali postane
najemnik stanovanja, drugi zakonec pa se iz stanovanja izseli. (2) Če se prejšnja zakonca
ne moreta sporazumeti, odloči o sporu na zahtevo enega od njiju sodišče v nepravdnem
postopku. Sodišče upošteva pri tem stanovanjske potrebe prejšnjih zakoncev, njunih otrok
in drugih oseb, ki skupaj z njima stanujejo, ter druge okoliščine primera.
- Deset let po razpadu zunajzakonske skupnosti partner izve, da bo partner, ki je
ostal v najemniškem stanovanju, najemno razmerje prekinil, zato vloži tožbo, s
katero zahteva, da sodišče za najemnika neprofitnega stanovanja določi njega.
Je njegova zahteva upravičena ali gre za zlorabo pravice? Svoj odgovor
utemeljite. (sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2304/2016)
7. Tožena stranka je pograbila listje na tujem zemljišču in listje zavrgla. Tožnik je zoper
njo vložil tožbo zaradi motenja posesti.
- Je mogoče takšno tožbo opredeliti za zlorabo pravice do sodnega varstva
posesti? (odločba Višjega sodišča v Ljubljani, I Cp 1562/2008, tč. 13).
8. Podjetje zaradi zmanjšanega obsega naročil oceni, da mora zmanjšati število varilcev za
dva delavca. Eden izmed varilcev je v tem času dal odpoved, drugemu pa se je iztekala
pogodba o zaposlitvi za določen čas. Podjetje iz poslovnih razlogov odpusti tretjega
varilca, nato pa varilca, ki se mu je med tem iztekla pogodba za določen čas, enajst dni
kasneje zaposli za nedoločen čas.
- Ali pomeni ravnanje podjetja v razmerju do tretjega varilca zlorabo pravice?
(sodba VS sodba VIII Ips 4/2016, tč. 9 in 10)
9. »Zloraba pravice do vložitve ustavne pritožbe je med drugim podana tedaj, ko je ustavna
pritožba očitno nedovoljena in neutemeljena, vsak razumen posameznik pa šteje njeno
vložitev kot brez vseh možnosti za uspeh. Pritožnik, ki kljub temu, da je seznanjen, da
njegova vloga očitno nima možnosti za uspeh, vztraja pri obravnavi takšne vloge, zlorabi
32
pravico do vložitve ustavne pritožbe.« (sklep US Up-819/12-8, evidenčni stavek, prim.

odločbo Up-448/12 in npr. sklep Upravnega sodišča I Up 112/2014)
10. »Za osebo, ki prevzame mandat za vodenje postopka pred Ustavnim sodiščem, velja
dolžna skrbnost, da preveri predpostavke za dopustnost ustavne pritožbe, da v vlogi
obravnava ustavnopravno materijo, da pregleda in se seznani z ustavnosodno presojo
Ustavnega sodišča ter s tem pretehta možnosti za uspeh nameravane ustavne pritožbe.[op.
izpuščena]
Če pooblaščenec pritožnika opusti vsebinski preizkus na način, ki je vreden očitka,
se s tem tudi sam izpostavi nevarnosti plačila denarne kazni zaradi zlorabe pravice do
vložitve ustavne pritožbe po prvem odstavku 34.a člena [Zakona o ustavnem sodišču].«
(sklep US Up-635/12-10, tč. 8, poudarki so dodani)
IV. Možni odzivi na zlorabo pravice
1. »Z očitno nedovoljenimi in neutemeljenimi vlogami se ovira izpolnjevanje temeljnih

nalog Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in
zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Naloga Ustavnega sodišča je, da
odloča o pomembnih ustavnopravnih vprašanjih, torej o vprašanjih, ki so pomembna za
življenje posameznika v družbi in za državo. Ukvarjanje s takšnimi vlogami, kot je
obravnavana, Ustavno sodišče pri njegovem delu ovira, saj se pri tem upočasnjuje proces
uveljavljanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin posameznika v tistih primerih, v
katerih je varstvo potrebno. Ustavno sodišče takšnega ravnanja ni dolžno dopuščati, zato
je glede na navedeno sklenilo, da zaradi zlorabe pravice do vložitve ustavne pritožbe
pooblaščenca tudi kaznuje. Višina izrečene kazni je sorazmerna s težo zlorabe in z njenimi
posledicami za učinkovito izvrševanje nalog Ustavnega sodišča. Glede na to je Ustavno
sodišče pritožnikovemu pooblaščencu … odmerilo kazen v višini 500 eurov…« (sklep US
Up-635/12-10, tč. 10)
2. »[Državni zbor je] ugotovil, da pobudniki [referenduma] sicer izhajajo iz zakonsko

določene pravice do vlaganja referendumskih pobud, vendar z načinom njenega
izvrševanja (zaporedno vlaganje vsebinsko ne bistveno različnih referendumskih pobud, ki
so oblikovane nejasno, nezakonito in nekatere tudi v nasprotju z Ustavo, s strani aktivnih
predstavnikov iste politične stranke) posegajo v pravico in hkrati dolžnost Državnega
zbora, da čim prej sprejme nujno potrebne zakonske rešitve, s katerimi bi odpravil
protiustavno stanje. Ker tako ravnajo samo z namenom onemogočanja dela Državnega
zbora oziroma postopkovnega zadrževanja sprejema predloga zakona in ne zasledujejo
cilja pravice, da lahko volivci in volivke na način, ki ni v neskladju z [Zakonom o
referendumu in ljudski iniciativi] … in z Ustavo, na referendumu odločajo o vprašanjih, ki
se urejajo z zakonom, je Državni zbor zavzel stališče, da pobudniki zlorabljajo pravico do
referenduma. Zato je pobudo, sklicujoč se na odločbe Ustavnega sodišča,[…] zavrnil. …
Glede na navedeno je utemeljena ugotovitev Državnega zbora, da je bila pobuda vložena
z namenom zavlačevanja zakonodajnega postopka. Ker se s tem v nasprotju z 2. členom
Ustave podaljšuje protiustavno stanje, to je sprejem Zakona, ki pomeni uresničitev
obveznosti, kot izhajajo iz odločbe Ustavnega sodišča, odločitev Državnega zbora, da
zavrne razpis referenduma, ni v neskladju z Ustavo in zakonom (ZRLI).« (točki 3 in 16
odločbe US U-II-5/04, poudarki so dodani)
33
3. »Pritožnika izločitev vseh sodnikov Ustavnega sodišča tokrat zahtevata že petič v isti
zadevi. … Skupaj pa je zahteve za izločitev vseh sodnikov Ustavnega sodišča v dobrem
letu dni prvi pritožnik, ki je hkrati zakoniti zastopnik druge pritožnice, podal osemnajstkrat,
druga pritožnica pa osemkrat. Prvič je Ustavno sodišče njuno zahtevo za izločitev kot
očitno neutemeljeno zavrnilo z devetimi sklepi [… ]. Že tedaj jima je pojasnilo, da
nesklepčne trditve o neobjektivnosti vseh ustavnih sodnikov ne morejo utemeljiti obstoja
okoliščin za izločitev. Kljub temu sta pritožnika le nekaj več kot dva meseca kasneje v tej
zadevi vložila v bistvenem enako očitno neutemeljeno zahtevo za izločitev vseh sodnikov
Ustavnega sodišča. … Kot je bilo povedano v prejšnji točki, sta pritožnika z vlaganjem
očitno neutemeljenih zahtev za izločitev vseh sodnikov Ustavnega sodišča nadaljevala,
med drugim z vložitvijo zahtev z dne 4. 3., 25. 3., 29. 7. in 16. 10. 2008 v tej zadevi. …
Zato tudi zahteve pritožnikov v delu, opisanem v prejšnji točki, zaradi smiselno enakih
razlogov kot dosedanje, očitno niso imele možnosti za uspeh. … Poleg tega je Ustavno
sodišče pritožnikoma že večkrat izrecno pojasnilo, da navedbe, kakršne (smiselno)
ponavljata v navedenih zahtevah, ne morejo izkazovati okoliščin o dvomu v
nepristranskost sodnikov. Glede na to pritožnika nista mogla utemeljeno pričakovati, da
bosta uspela s tako očitno neutemeljenimi zahtevami, osredotočenimi predvsem na nizanje
žaljivih splošnih sodb. Ker sta jih kljub temu vložila, sta po presoji Ustavnega sodišča
zlorabila pravico zahtevati izločitev sodnika Ustavnega sodišča iz prvega odstavka 33.
člena ZUstS, saj sta jo uveljavljala le na videz. Dejanja, ki pomenijo zlorabo, so protipravna
in zato ne morejo uživati pravnega varstva. Zato je Ustavno sodišče vloge, ki imajo le
zunanji videz zahtev za izločitev, kot nedopustne zavrglo […]. V zvezi s tem Ustavno
sodišče pritožnika opozarja, da na njune vsebinsko sorodne vloge, za katere bo presodilo,
da pomenijo zlorabo pravic iz [Zakona o ustavnem sodišču], v prihodnje ne bo več
odgovarjalo. Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in
zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin namreč ne sme dopuščati, da bi
ga pri opravljanju teh pomembnih nalog ovirale vloge, s katerimi pritožniki zlorabljajo
svoje pravice.« (točke 4, 5 in 6 sklepa US Up-3427/07 in U-I-287/07, vse opombe
izpuščene, poudarki dodani)
4. »Če solastnik (v celoti ali deloma) uporablja tudi delež drugega solastnika, je potrebno
uporabiti določbe o povračilu za uporabo tuje stvari (uporabnini). … Omenjenih zakonskih
določb pa ni mogoče uporabiti neodvisno od sistem[a] celotnega stvarnega in
obligacijskega prava. Upoštevati je potrebno predvsem splošna pravila posameznih
institutov in splošna načela obligacijskega in stvarnega prava. Temeljna načela so podlaga
in usmeritev za razlago zakona ter za ravnanje vseh udeležencev obligacijskega razmerja,
če pride do spora pred sodiščem, pa tudi za odločanje v njem. Tako je potrebno pravico do
uporabnine presoditi tudi skozi institut neupravičene obogatitve (210. člen ZOR oziroma
190. člen OZ), načelo vestnosti in poštenja (12. člen ZOR oziroma 5. člen OZ) in prepoved
zlorabe pravic (13. člen ZOR oziroma 7. člen OZ, vsebinsko enako pa tudi 12. člen SPZ).
Vsem navedenim načelom je skupno, da imetniku pravice nalagajo, da pri izvrševanju
svoje pravice upošteva tudi pravice drugih in jih uporablja skladno z njihovim namenom.
Tožniku je tako tudi, če so izpolnjeni [zakonski] pogoji [za plačilo uporabnine], potrebno
odreči sodno varstvo, če je bilo njegovo ravnanje takšne narave, da bi bilo po splošnih,
obče sprejetih pravilih nepošteno oziroma nepravično, da bi prejel nadomestilo za uporabo
njegovega solastniškega deleža na stvari […].« (sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cp
3286/2008, poudarki so dodani)
34
5. »Vztrajanje pri izterjavi tako bagatelnega zneska [šlo je za 1 cent]… višje sodišče ob
prej navedenih dejstvih ocenjuje kot zlorabo pravice do sodnega varstva, ki jo je treba
onemogočiti in zaradi katere je utemeljeno sodno varstvo tudi odreči.« (sklep Višjega
sodišča v Ljubljani II Ip 1002/2009)
6. Če navidezni pravni posel prikriva drug pravni posel, je za obdavčenje merodajen prikriti
pravni posel.“) in četrtega odstavka 74. člena [Zakona o davčnem postopku] („Z
izogibanjem ali zlorabo drugih predpisov se ni mogoče izogniti uporabi predpisov o
obdavčenju. Če se ugotovi takšno izogibanje ali zloraba, se šteje, da je nastala davčna
obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih
(ekonomskih) dogodkov.“). Gospodarska (ekonomska) vsebina dogodkov je glede na
navedene zakonske določbe lahko zakrita bodisi s sklepanjem navideznih pravnih poslov
bodisi s sklepanjem pravnih poslov, ki pomenijo izogibanje ali zlorabo drugih predpisov.
V obeh primerih pa zakon zahteva, da se takšni posli pri obdavčitvi ignorirajo. (sodba
Vrhovnega sodišča X Ips 189/2013, poudarki dodani)
35
VAJE 12: RETROAKTIVNA VELJAVNOST SPLOŠNIH

PRAVNIH AKTOV I.
A. Preberite odsek o retroaktivni veljavnosti splošnih pravnih aktov v: Marijan Pavčnik,

Teorija prava (2015), str. 212-216 (oz. Teorija prava (2011), str. 203-208 (oz. Teorija
prava (2007), str. 258-264).

1. Kaj pomeni retroaktivnost?
2. Ali je retroaktivnost v pravu načeloma smiselna in ali naj bo dopustna? Pojasnite.
3. Katero pravno vrednoto skuša zaščititi prepoved retroaktivnosti splošnih pravnih
aktov? Pravna varnost+enakost
4. Pod katerimi pogoji je retroaktivnost v slovenskem pravnem redu dopustna? Le
določene
5. Kaj opisuje pojem neprave retroaktivnosti?
B. Primeri
I. Relevantne ustavne določbe
1. (1) Zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. (2)
Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to
zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. (prvi in drugi odstavek
155. člena URS)
2. Dejanja, ki so kazniva, se ugotavljajo in kazni zanje izrekajo po zakonu, ki je veljal ob

storitvi dejanja, razen če je novi zakon za storilca milejši. (drugi odstavek 28. člena URS)
3. Slovenija je pravna in socialna država. (2. člen URS) Pogoji:

1 Gre za zakon
2 sam nekatere določbe
3 javna korist
II. Nekaj primerov iz (ustavno)sodne prakse 4 če se ne posega v pridobljene pravice
1. »Ta zakon začne veljati 1. januarja 1998.« (8. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah
zakona o prispevkih za socialno varnost; zakon je bil v Uradnem listu RS objavljen 17.
januarja 1998)
- Ali takšna pravna določba vzpostavlja ustavno nedopustno retroaktivno
veljavnost splošnega pravnega akta? Pojasnite. (odločba US U-I-22/98, tč. 4)
Gre za retroaktivnost, saj gre za celoten zakon. Zakon po začel delovat po objavi (17.1)
2. Vlada RS je dne 20. oktobra 1994 sprejela sklep, s katerim je (med drugim) določila
tudi pogoje, pod katerimi se motorna vozila, priklopniki, motorna kolesa in plovila,
registrirana v kateri od republik bivše Jugoslavije, ne štejejo za carinsko blago pred 25.
junijem 1991. Sklep pomeni, da se poleg stvari, ki jih določa Carinski zakon, tudi nekatera
vozila, pripeljana v RS pred 25. junijem 1991 štejejo za carinsko blago, čeprav niso prešla
carinske črte.
36
- Pojasnite, ali je odločitev Vlade ustavno sporna z vidika 155. člena URS.
(odločba US U-I-48/95, tč. 9)
3. Občinski svet občine Škofljica je sprejel sklep o povečanju davka iz premoženja, ki je

bil v Uradnem listu RS objavljen 30. maja 1997. Prvi člen omenjenega sklepa določa, da
se davek od premoženja, ki ga določa Zakon o davkih občanov, za leto 1997 poveča »za
petkrat (500%) in sicer zavezancem, ki so lastniki oziroma uživalci premoženja na območju
Občine Škofljica, vendar nimajo stalnega bivališča v Občini Škofljica«.
- Ocenite, ali je predpis retroaktiven, in ali je retroaktivnost ustavno dopustna.
(odločba US U-I-306/97, tč. 4) Ni ustavno-dopustna, ker gre za sklep
- Kako na Vašo oceno vpliva okoliščina, da se 2. člen sklepa glasi: »Sklep začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se
uporablja od 1. 1. 1997«?
4. Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki je bil objavljen v Uradnem listu

RS 14. novembra 2011, je v slovenski pravni red uvedel možnost, da državni organi v
posebnem postopku odvzamejo premoženje nezakonitega izvora, če ni dokazano, da je bilo
pridobljeno iz zakonitih dohodkov oziroma na zakonit način. V svojem prvem odstavku
57. člena najdemo naslednjo določbo: »Ta zakon se uporablja tudi za zadeve, v katerih se
je predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo oziroma po 1. 1.
1990.«
- Pojasnite, ali je navedena zakonska določba ustavno sporna. (odločba US U-I-
6/15-23, Up-33/15-32 in Up-1003/15-27, tč. 32-37)
Je ustavno sporna, ker posega v točno določene pravice.
5. Zakon o zasebnem varovanju je pred spremembo določal: »Ministrstvo, pristojno za

notranje zadeve, imetniku licence odvzame licenco, če: […] bi mu moral biti izrečen ukrep
začasnega odvzema licence, potem, ko mu je bil takšen ukrep že dvakrat izrečen« (5. alinea
prvega odstavka 41. člena).
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zasebnem varovanju je režim odvzema
licence nekoliko spremenil. Spremenjena določba 41. člena se sedaj glasi: »Ministrstvo,
pristojno za notranje zadeve, imetniku licence odvzame licenco, če […] na podlagi
pravnomočne odločbe o prekršku in pisnega predloga inšpekcijske službe ali policije
ugotovi, da je imetnik licence storil prekršek iz 1. do vključno 6. točke prvega odstavka 75.
člena tega zakona«.
- Ocenite, ali pomeni sprememba pogojev za izrek odvzema licence, ki ga uVAJE
novela zakona, ustavno nedopustno retroaktivnost.
- Pobudnik ustavne presoje je bil pred spremembo zakona že nepravnomočno

obsojen za prekršek, obsodba pa je postala pravnomočna po spremembi zakona,
hkrati pa mu grozi, da bo obsojen tudi za prekršek iz 1. do 6. točke prvega
odstavka 75. člena Zakona o zasebnem varovanju, s čimer bi bil izpolnjen pogoj
za odvzem licence. Bi bil takšen odvzem licence protiustaven? (odločba US U-
I-65/08, tč. 12-23, zlasti tč. 18 in 19)
37
6. Zakon o spremembah in dopolnitvah (prejšnjega) zakona o dohodnini je (v prvem

odstavku 3. člena) na novo določil, da se v osnovo za odmero davka od osebnih prejemkov
vštevajo tudi odpravnine pri odhodu v pokoj.
Drugi odstavek 17. člena istega zakona je določal, da se odpravnine upoštevajo že pri
odmeri dohodnine za leto 1995: »Dohodki iz … prvega odstavka 3. člena tega zakona, od
katerih v obdobju od 1. januarja 1995 do uveljavitve tega zakona ni bil obračunan in plačan
davek od osebnih prejemkov, se vštevajo v osnovo za dohodnino za leto 1995.«
Določba, ki je opredelila časovno veljavnost zakona, se je glasila: »Ta zakon začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja
1995.« (19. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini; zakon je bil v
Uradnem listu RS objavljen 4. februarja 1995)
- Je navedena zakonska ureditev ustavno sporna?
- Ločeno ocenite skladnost določb drugega odstavka 17. člena in 19. člena tega
zakona z ustavnimi določbami o prepovedi retroaktivnosti. (odločba US U-I-
62/95, tč. 8-10)
7. Vlada je zaradi astronomskih nagrad, ki so jih določene gospodarske družbe v delni ali
prevladujoči državni lasti izplačale članom uprav, predlagala sprejem zakona, s katerim je
določila, da je potrebno od izplačanih nagrad plačati davek v višini 49%. Državni zbor je
zakon sprejel, v Uradnem listu pa je bil objavljen 5. oktobra 2009. V zakonu najdemo tudi
naslednje določbe:
»(1) Davek izračuna davčni organ z odločbo. Odločbo izda davčni organ na podlagi
napovedi zavezanca. Odločba mora biti izdana do 31. oktobra za preteklo leto.
(2) Napoved mora vložiti zavezanec najpozneje do 31. marca za preteklo leto. (…)« (prvi
in drugi odstavek 7. člena Zakon o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in
nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize)
12. člen zakona določa, da se »[…] zakon […] uporabi za dohodke po tem zakonu, prejete
od 1. januarja 2009 dalje.« Glede na izrecno določbo prvega odstavka 13. člena istega
zakona »[…] zakon prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu republike
Slovenije in velja do 31. decembra 2010.«
- Ali je takšna pravna ureditev davčne obveznosti lahko ustavno sporna? Zakaj?
Pojasnite. (odločba US U-I-158/11, tč. 24-28 in 37)
8. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi

insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-A), ki je bil sprejet maja 2009, v svojem
34. členu določa: »Za odmero nagrade in stroškov upravitelja v postopku zaradi
insolventnosti, ki se je začel pred 1. 10. 2008, se začne z uveljavitvijo tega zakona
uporabljati predpis iz 2. in 3. točke 114. člena zakona.«
38
Določbi 2. in 3. točke 114. člena Zakona o finančnem poslovanju (iz decembra 2007),
postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju pa se glasita: [Minister, pristojen
za pravosodje, predpiše:]
»2. tarifo za odmero nagrade upravitelja […],
3. podrobnejša pravila o stroških, do povrnitve katerih je upravičen upravitelj […]«.
Minister je pravilnik, ki je urejal obe navedeni vprašanji sprejel, pravilnik pa je začel veljati
1. 10. 2008.
- Je zakonska ureditev iz zgoraj navedenega 34. člena ZFPPIPP-A ustavno
sporna? Pojasnite. (odločba US U-I-185/10 in Up-1409/10, tč. 21-24)
39
VAJE 13: RETROAKTIVNA VELJAVNOST SPLOŠNIH

PRAVNIH AKTOV II.
III. Prava in neprava retroaktivnost
1. Pogodbe o prenosu lastninske pravice ali o zakupu kmetijskih zemljišč in gozdov,

sklenjene v času od prenehanja veljavnosti [starega] zakona o kmetijskih zemljiščih pa do
uveljavitve tega zakona in ki niso skladne z določbami tega zakona o prometu in zakupu s
kmetijskimi zemljišči in gozdovi, nimajo pravnih učinkov. (drugi odst. 124. člena Zakona
o kmetijskih zemljiščih)
- Ali ima navedena zakonska določba retroaktiven učinek? Svoje stališče
utemeljite. (odločba US U-I-340/96, tč. 9-11)
- Ali je smiselno stališče DZ, ki je v svoji vlogi naVAJEl, da se lastninska pravica
na nepremičnini pridobi šele z vpisov v zemljiško knjigo in da pobudnica
pravice lastninske pravice v konkretnem primeru (zgolj s sklenitvijo pogodbe)
zato sploh še ni pridobila (s tem pa tudi ne pravice do pravnega varstva)?
2. Pobudnik Z. P. je naVAJEl, da mu je bila na podlagi izpodbijane določbe 37. člena

Zakona o vojnih veteranih … občutno znižana pred desetimi leti odmerjena pokojnina.
Menil je, da sta tako zakonska določba kot odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje v nasprotju s 155. členom Ustave, ker uveljavljata učinek za nazaj.
- Opredelite se do zatrjevanih trditev pobudnika ustavnega spora. (odločba US
U-I-223/96, tč. 13-16)
- Kaj je po vašem mnenju v tem primeru »pridobljena pravica«, ki jo posameznik
z upokojitvijo pridobi? So pridobljene pravice upravičene do absolutnega
varstva?
3. Zakon o orožju, ki je bil sprejet leta 2000, je v prehodnih in končnih določbah (prvi
odstavek 84. člena) med drugim določil tudi, da morajo imetniki orožnega lista, ki so ga
pridobili po starem zakonu (iz leta 1981), v roku dveh let po uveljavitvi novega zakona to
listino zamenjati za ustrezno orožno listino po novem zakonu. Novi zakon pa je v tretjem
odstavku 11. člena določil, da imajo orožne listine veljavo deset oziroma pet let – omejitev,
ki jo stari zakon ni poznal.
- Ocenite, ali sta navedeni določbi z vidika 155. člena URS sporni. (odločba US U-I-
382/02, tč. 10)
4. Oče težje telesno ali duševno prizadetega otroka je na sodišče vložil tožbo, s katero je
zahteval, naj ugotovi, da ni več dolžan plačevati preživnino za svojega sina. Pri tem se je
skliceval na novelo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki je
ukinila dolžnost staršev, da tudi po polnoletnosti preživljajo težje telesno ali duševno
prizadete otroke, ki so nesposobni za samostojno življenje in nimajo zadostnih sredstev za
preživljanje. 123. člen noveliranega zakona je to dolžnost staršev omejil na čas do
polnoletnosti otrok, če se šolajo, pa do šestindvajsetega leta. Za osebe, ki so težje telesno
ali duševno prizadete, in so hkrati polnoletne (oziroma starejše od 26 let, če se šolajo), naj
bi skrbela država. V času spora država sredstev še ni zagotovila.
40
- Bi bila uporaba novele ZZZDR retroaktivna, če veste, da je sin polnoletnost dosegel, še

preden je bila novela uveljavljena? Za kakšno retroaktivnost bi šlo?
- Kako bi moralo sodišče v konkretnem primeru odločiti? (sodba Višjega sodišča v
Ljubljani IV Cp 4820/2005)
5. »30. člen [Zakona o davku od dobička pravnih oseb] se črta.« (7. člen Zakona o
spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dobička pravnih oseb - ZDDPO-A)
18. člen istega zakona (ki je bil v Uradnem listu objavljen 7. aprila 1995) je določal: »(1)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se
uporablja za obračun davka od dobička pravnih oseb v letu 1995. (2) Določbe, razen določb
… 7. člena tega zakona, se uporabljajo tudi že pri obračunu davka od dobička pravnih oseb
za leto 1994.«
Pojasnilo: 30. člen ZDDPO se glasi: »Davčna osnova se zmanjša za prejete obresti od
dolgoročnih in kratkoročnih vrednostnih papirjev, ki so jih izdale Republika Slovenija,
občine ali javna podjetja, ki so jih ustanovile Republika Slovenija oziroma občine, vendar
največ v višini davčne osnove.«
- Gre v tem primeru za retroaktivno učinkovanje pravnega pravila? (odločba US
U-I-81/96, tč. 17)
- Navedite argumente za in proti takšnemu stališču.
- Opredelite se do zatrjevanja nasprotne stranke pred ustavnim sodiščem, ki je
opozorila na to, da so zavezanci dolžni obračun davka za leto 1995 oddati šele
v letu 1996.
6. 43. člen [Zakona o lokalni samoupravi] se spremeni tako, da se glasi: »Funkciji župana
in podžupana nista združljivi s funkcijo članov občinskega sveta in članov nadzornega
odbora ter z delom v občinski upravi, kot tudi ne s funkcijami in deli iz tretjega odstavka
37.b člena tega zakona. …« (16. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o
lokalni samoupravi)
- Navedite argumente za stališče, da bi v tem primeru lahko šlo za retroaktivno
učinkovanje pravne določbe, in argumente proti takšnemu stališču.
- Kako na Vašo argumentacijo vpliva dejstvo, da je bila opisana ureditev
nezdružljivosti uveljavljena kmalu po opravljenih lokalnih volitvah. (odločba
US U-I-39/95, tč. 14-15)
IV. Retroaktivnost v kaznovalnem pravu
A. Ustavne določbe in določbe mednarodnih pogodb
1. Nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in ni

zanj predpisal kazni, še preden je bilo dejanje storjeno. (prvi odstavek 28. člena URS)
2. Dejanja, ki so kazniva, se ugotavljajo in kazni zanje izrekajo po zakonu, ki je veljal ob

storitvi dejanja, razen če je novi zakon za storilca milejši. (drugi odstavek 28. člena URS)
41
3. Določbe tega člena [ki vzpostavljajo načelo zakonitosti v kazenskem pravu] ne

nasprotujejo temu, da bi bil kdorkoli obsojen ali kaznovan zaradi dejanja storitve ali
opustitve, ki je v času, ko je bilo storjeno, veljalo za kaznivo dejanje po splošnih pravnih
načelih, priznanih v mednarodni skupnosti. (drugi odstavek 15. člena Mednarodnega pakta
o državljanskih in političnih pravicah, 1966)
B. Ustavnosodna praksa
1. Primerjava Uredbe [o vojaških sodiščih z dne 24.5.1944] in [Londonskega Statuta,

odslej LS], ki je bil podlaga za sojenje vojnim zločincem v Nürnbergu, pokaže, da je bila
Uredba v mnogih pogledih sicer določnejši predpis kot LS. LS je bil izrecno namenjen in
uporabljen samo za kaznovanje pripadnikov sil Osi, Uredba pa je razen glede "dejanj
sovražnikov ljudstva" inkriminirala vojne zločine ne glede na to, kdo jih je storil; LS je
predstavljal akt zmagovalca za sojenje poražene strani, Uredba pa je v tem smislu napisana
bolj nevtralno; določbe LS so imele retroaktivno moč, saj so bile sprejete 8. 8. 1945,
inkriminirale pa so dejanja, storjena med že končano vojno, medtem ko je Uredba veljala
(tudi) za dejanja po njeni uveljavitvi in retroaktivne uporabe izrecno niti ni predpisovala,
čeprav je bila očitno namenjena tudi taki uporabi. (odločba US U-I-6/93, tč. 6)
2. Sodišča torej v postopkih na podlagi izrednih pravnih sredstev in v morebitnih novih

sojenjih ne smejo uporabiti tistih določb Uredbe, ki so bile že v času nastanka Uredbe v
nasprotju s splošnimi pravnimi načeli, ki jih priznavajo civilizirani narodi in so tudi v
nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. (odločba US U-I-6/93, tč. 20)
3. … prepoved retroaktivne uporabe materialnih predpisov velja tudi na področju

prekrškovnega prava, ki prav tako spada na področje kaznovalnega prava. Enako velja za
načelo uporabe kasnejšega milejšega predpisa. Prekrškovni organi in sodišča, ki odločajo
o prekrških, morajo ves čas postopka paziti na to, ali se je materialni predpis, ki določa
prekršek in sankcijo zanj, po storitvi dejanja spremenil. Če ugotovijo, da je prišlo do
spremembe predpisa, morajo s primerjavo določb predpisa, ki je veljal v času storitve
dejanja, in določb kasnejših predpisov presoditi, kateri predpis je za storilca milejši, nato
pa uporabiti milejši predpis. Če sodišče tega ustavno zapovedanega načela sploh ne
upošteva, že s tem krši drugi odstavek 28. člena Ustave. (odločba US Up-497/14, tč. 16)
4. Iz drugega odstavka 28. člena Ustave izhaja za sodišče v primeru spremembe kazenskega
zakona dolžnost, da […] pri razlagi kazenskega zakona glede na okoliščine konkretnega
dejanskega stanu presodi, ali bo za pravno subsumpcijo na zakonski ravni uporabilo
kazenski zakon, ki je veljal v času izvršitve kaznivega dejanja, ali poznejši kazenski zakon,
ker je za storilca milejši. Ta presoja od sodišča najprej zahteva, da ugotovi, ali se je
kazenski zakon spremenil za določenega storilca, nato pa mora na podlagi primerjave
spremenjenih določb presoditi, kateri kazenski zakon je za določenega storilca milejši.
Sodišče mora kazenske zakone primerjati z vidika tistih določb, ki se morajo uporabiti
zoper posameznega storilca kaznivega dejanja, upoštevajoč dejstva konkretnega
dejanskega stanu. Sodišče mora opraviti primerjavo tistih določb upoštevnih kazenskih
zakonov, ki jih mora uporabiti v okviru razlage kazenskega zakona za opredelitev
zakonskega dejanskega stanu in ki so se z uveljavitvijo novega kazenskega zakona
42
spremenile. Iz sodbe mora biti razvidno, da je sodišče to svojo ustavno obveznost opravilo.
(odločba Up-152/14-14, tč. 9, op. so izpuščene, poudarki pa dodani)
43
VAJE 14: PODZAKONSKI AKTI IN LEGALITETNO NAČELO I.
A. Preberite odsek o uredbi v delu: Marijan Pavčnik, Teorija prava (2015), str. 253-259
(oz. Teorija prava (2011), str. 242 -248 (oz. Teorija prava (2007), str. 316-321).
1. Kakšna pomembna vsebinska razlika obstaja med tvarino, ki jo lahko urejamo
z zakonom, in tvarino, ki jo lahko urejamo s podzakonskimi akti?
2. Zakaj je uveljavljena prav takšna razmejitev? Je to smiselno?
B. Relevantne ustavne in zakonske določbe ter primeri iz ustavnosodne prakse
I. Ustavne določbe o podzakonskem urejanju
1. Pravice in obveznosti državljanov ter drugih oseb lahko državni zbor določa samo z
zakonom. (87. člen URS)

3. Država z zakonom predpisuje davke, carine in druge dajatve. … (147. člen URS)
4. Upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in

zakonov. (drugi odstavek 120. člena URS)

1. Kateri razlogi utemeljujejo zahtevo, naj bodo določena vprašanja urejena le z
zakonom? Navedite argumente za in proti takšni ustavni ureditvi.
II. Zakonska ureditev
Z uredbo vlada lahko podrobneje ureja in razčlenjuje v zakonu ali v drugem aktu
drugega predpisa.
Uredbo za uresničevanje pravic in obveznosti državljanov in drugih oseb lahko izda le na
podlagi izrecnega pooblastila v zakonu.
Z odlokom ureja vlada posamezna vprašanja ali sprejema posamezne ukrepe, ki imajo
splošen pomen, ter sprejema druge odločitve, za katere je z zakonom ali z uredbo določeno,
da jih ureja vlada z odlokom. (prvi, drugi in tretji odstavek 21. člena Zakona o vladi RS,
poudarki so dodani)
44

1. Kaj je lahko predmet uredbodajnega urejanja? Zakonska materija/konretizacija
zakona, določene pravice (ob izrecnem pooblastilu v zakonu)
2. Kateri dve vrsti uredbe pozna slovenski pravni red? Vladno uredbo in uredbo
v sili
3. Kakšno je pooblastilo za uredbodajno urejanje v primeru prvega odstavka in
kakšno v primeru drugega odstavka 21. člena Zakona o vladi RS? Preberi si
jebote
III. Primerjalnopravni vidik

1. Tvarina, ki ni predmet zakonodajnega urejanja, se ureja s podzakonskimi akti. (prvi
odstavek 37. člena francoske ustave, 1958)
2. Opravljanje zakonodajne funkcije je lahko preneseno na vlado le na podlagi določitve
načel in meril odločanja ter za omejeno obdobje in za določene predmete. (76. člen
italijanske ustave, 1947)
3. Cortes Generales [španski parlament] lahko na vlado prenese pristojnost za sprejemanje

pravil z močjo zakona o natančno določeni tvarini. (prvi odstavek 82. člena španske ustave,
1978)
4. Državna skupščina ima naslednje pristojnosti: … d) da sprejema zakone o vseh

vprašanjih, razen tistih, katerih urejanje ustava pridržuje vladi, e) da pooblasti vlado za
sprejemanje zakonodaje… (164. člen portugalske ustave, 1976)

1. Kako se slovenska ureditev uredbodajne dejavnosti razlikuje od francoske,
italijanske, španske in portugalske ureditve? Pri nas uredbe nimajo zakonske
moči (ne dopušča tega red), ampak le »dopolnjujejo zakon«
2. Ima izvršilna veja oblasti v Franciji, Italiji, Španiji in na Portugalskem širša ali
ožja pooblastila od izvršilne oblasti v Sloveniji? Pojasnite. Imajo širša, saj so
njihovi akti lahko ekvivalentni tistim, ki jih sprejme zakonodajno telo- pri nas
to ni moogče
3. Kako se štiri opisane tuje ureditve skladajo z načelom delitve oblasti? Lahko
urejajo le tista, ki jih ustava pooblasti/v izrednih okoliščinah.
IV. Ustavnosodna praksa
1. V zahtevi za izdajo ali zamenjavo osebne izkaznice morajo biti navedeni resnični podatki
(6. člen Zakona o osebni izkaznici, 1974)
Občan mora priložiti zahtevi [za izdajo osebne izkaznice] dve enaki fotografiji… Občan
mora biti fotografiran od spredaj (en face), z odkritim čelom, brez klobuka, čepice ali rute.
… (drugi odstavek 5. člena Pravilnika o izvrševanju zakona o osebni izkaznici, 1981)
V prostor za prstni odtis se odtisne kazalec desne roke. (prvi odstavek 6. člena Pravilnika
o izvrševanju zakona o osebni izkaznici, 1981) (odločba US U-I-115/92)
45
- Zakon o osebni izkaznici drugih določb o vsebini zahteve za izdajo osebne

izkaznice ni vseboval. So določbe Pravilnika ustavno sporne?
- (prstni odtis – osebni podatki, 38. člen URS »zbiranje osebnih podatkov lahko
določa le zakon«; pravilnik posega na področje ustave in zakonov) ali je prsni odpis
oseben podatek? Da, ali je resnišen podatek? Da,
- Zakon pravi podzakonski akt lahko od vas zahteva resnične podatke. Ali lahko
zahtevajo podatek o spolni bolezni / opravljenem splavu / veroizpovedi / članstvu
politične stranke
- Odgovor je: skoraj vse
- Ali je zakonska določba določila katere so naše dolžnosti? Ne
- Zakonska dikcija je tako široka, da ne vemo katere so naše dolžnosti
- Do kolikšne mere naj upoštevamo pravico do izražanja / pravico do veroizpovedi
- Sici – verska ločila v indiji, moški morajo nosti turban ko zapustijo dom – ali
2. Prednost pri uporabi sredstev [iz Stanovanjskega sklada RS za odplačilo posojil, ugodna
posojila in podobno] imajo mlade družine, … ki so brez stanovanja ali pa so podnajemniki.
(drugi odstavek 81. člena Stanovanjskega zakona)
V pojasnilih za izpolnjevanje obrazca za oceno stanovanjskih razmer (hrbtna stran obrazca)

se doda naslednja pojasnila:
Besedilo pod točko 5.1. se spremeni tako, da se glasi: »Določilo velja v primerih družin z
najmanj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 35 let. …« (7. člen
Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v
najem) (odločba US U-I-71/98)
- Je določba Pravilnika ustavno sporna?
- Ali zakon vsebuje dovolj jasna navodila, ki bi lahko pomagala pri oblikovanju
Pravilnika? Če menite, da navodila niso dovolj jasna, pojasnite, kako naj v takšnih
primerih vsebinsko napolnimo pomensko odprte pojme, kot je pojem »mlada
družina«?
3. Drugi in tretji odstavek 42. člena Zakona o knjižničarstvu določata: »Dovoljenje [za
vzajemno katalogizacijo] se izda, če ima kandidat opravljen bibliotekarski izpit in
opravljeno dodatno usposabljanje s področja vzajemne katalogizacije, s preizkusom
znanja. Vsebino, pogoje in način izdaje dovoljenja [za vzajemno katalogizacijo] določi s
pravilnikom minister, pristojen za znanost, v soglasju z ministrom, pristojnim za kulturo.«
Drugih določb o dovoljenju za vzajemno katalogizacijo zakon ne vsebuje.
Pravilnik o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogiziranje vsebuje vrsto določb, ki določajo

možnost odvzema dovoljenja, npr. določbo, da se lahko »[l]icenca … odvzame za obdobje
3 let, če obstajajo dokazi, da je imetnik licence uporabniško ime in geslo za delo v sistemu
vzajemna katalogizacije COBISS.SI razkril drugi osebi ali pri ažuriranju bibliografskih
zapisov zlorabil pooblastila«. (tretji odstavek 13. člena) (odločba US U-I-260/09)
- Ali so takšne določbe Pravilnika ustavno sporne? Svoje stališče utemeljite.
46
4. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je določal, da je z obveznim

zdravstvenim zavarovanjem zavarovancem zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev v
višini najmanj 85% vrednosti za »ortopedske, ortotične, slušne, in druge pripomočke« (5.
alinea tretje točke prvega odstavka 23. člena), 26. člen pa je dodatno določal, da natančnejši
obseg teh storitev ter standarde in normative za njihovo izVAJEnje določi Zavod za
zdravstveno zavarovanje s svojimi splošnimi akti v soglasju z ministrom, pristojnim za
zdravstvo.
Zavod je obveznost iz izvršilne klavzule konkretiziral v Pravilih obveznega zdravstvenega

zavarovanja, ki so v četrtem odstavku 109. člena določila, da velja pri slušnih aparatih za
standard »aparat brez daljinskega upravljalnika, ki omogoča zadovoljiv slušno-
rehabilitacijski učinek«. (odločba US U-I-294/96)
- Pobudnik je v svojih vlogi naVAJE, da je uporabljeni izraz "zadovoljiv" kazal na
podcenjevalen odnos do slušno prizadete populacije, sprejeti standard »slušni
aparat brez daljinskega upravljalnika« pa naj bi bil nesmiseln in nemoralen, saj naj
bi bil najbolj primeren slušni aparat z daljinskim upravljalnikom, ki naj bi zaradi
praktičnosti upravljanja omogočal tudi najboljšo slušno rehabilitacijo. Opredelite
se do pobudnikovih navedb, hkrati pa ocenite, ali podzakonska ureditev krši načelo
legalitete (120. člen Ustave).
5. Tretji odstavek 56. člena Zakona o varnosti cestnega prometa se glasi: »Na območju
kratkotrajnega parkiranja mora voznik označiti čas prihoda na vidnem mestu v vozilu in
po izteku dovoljenega časa vozilo odpeljati.«
Zakonsko določbo konkretizira Odlok o cestnoprometni ureditvi Mestne občina Ljubljana,

ki v drugem odstavku 13. člena določa: » Za označitev časa prihoda se uporabljajo parkirne
ure ali parkirni listki. Način označitve časa prihoda je razviden s prometnega znaka.«
- Ocenite, ali je določba podzakonskega akta ustavno sporna, in navedite argumente
za Vaše stališče.
-
47
VAJE 14: PODZAKONSKI AKTI IN LEGALITETNO NAČELO I.
A. Preberite odsek o uredbi v delu: Marijan Pavčnik, Teorija prava (2015), str. 253-259
(oz. Teorija prava (2011), str. 242 -248 (oz. Teorija prava (2007), str. 316-321).
3. Kakšna pomembna vsebinska razlika obstaja med tvarino, ki jo lahko urejamo
z zakonom, in tvarino, ki jo lahko urejamo s podzakonskimi akti?
Z uredbo ne smemo oz. ne moremo urejat tvarine pravic in dolžnosti državljanov in drugih
oseb, saj lahko to počne le državni zbor z zakonom. Torej se pravice in dolžnosti lahko
določajo le z zakonom in, le zakon lahko ureja človekove pravice, podzakonski pravni akti
pa ne. Tvarina, ki jo lahko urejamo z uredbo ne sme biti v nasprotju z zakonom, kar pomeni,
da mora biti uredba v skladu z zakonom, zakon pa v določenem obsegu opredeljuje ustava.
(Razlika je tudi sicer v tem, da podzakonski akt sprejme izvršilni organ po enofaznem
postopku, zakon pa predstavniški organ v trofaznem postopku.)
4. Zakaj je uveljavljena prav takšna razmejitev? Je to smiselno?

Ključni razlog za takšno ločnico je neposredna demokratična legitimacija (neposredno
pooblastilo s strani naslovljencev). Tako je omogočena možnost večjega nadzora (v
zakonodajnem telesu so zastopane vse parlamentarne stranke, poleg tega to omogoča tudi
javnost postopka in s tem nadzor javnosti).
Vsebinska razlika je vezan tudi na zakonodajno vejo oblasti, kjer neposredno demokratično
legitimacijo omogoča neposredno pooblastilo s strani potencialnih naslovljencev. Poleg
tega je pri zasnovanju zakona omogočen večji razmislek, pluralnost idej, javnost postopka,
opozicija, možnost večjega nadzora.
Načelo legalitete – načelo vsebinske vezanosti podzakonskih aktov na višje pravne akte.
Menim, da je ta razmejitev smiselna, saj bi drugače lahko prišlo do zlorabe izdajanja

podzakonskih aktov in s tem pravnih norm, s čimer bi lahko izvršilna veja oblasti
nakopičila preveliko moč. Predvsem zaradi krajšega postopka, po katerem so uredbe
sprejete (zakon je v trofaznem, uredba pa v enofaznem), ne pride do temeljitega oz.
globinskega razmisleka in debatiranja o smiselnosti samega pravnega akta.
B. Relevantne ustavne in zakonske določbe ter primeri iz ustavnosodne prakse
I. Ustavne določbe o podzakonskem urejanju
1. Pravice in obveznosti državljanov ter drugih oseb lahko državni zbor določa samo z
zakonom. (87. člen URS)

3. Država z zakonom predpisuje davke, carine in druge dajatve. … (147. člen URS)
48
4. Upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in

zakonov. (drugi odstavek 120. člena URS)

2. Kateri razlogi utemeljujejo zahtevo, naj bodo določena vprašanja urejena le z
zakonom? Navedite argumente za in proti takšni ustavni ureditvi.
Razlog za to so neposredna demokratična legitimacija (neposredno pooblastilo s strani
naslovljencev), možnost večjega nadzora (v zakonodajnem telesu zastopane vse
parlamentarne stranke in javnost postopka), večji razmislek, pluralnost idej...
Razlogi proti pa so:
II. Zakonska ureditev
drugega predpisa.
podlagi izrecnega pooblastila v zakonu.
Z odlokom ureja vlada posamezna vprašanja ali sprejema posamezne ukrepe, ki imajo
splošen pomen, ter sprejema druge odločitve, za katere je z zakonom ali z uredbo določeno,
da jih ureja vlada z odlokom. (prvi, drugi in tretji odstavek 21. člena Zakona o vladi RS,
poudarki so dodani)

4. Kaj je lahko predmet uredbodajnega urejanja?
Predmet uredbodajnega urejanja so zakoni, katere z uredbami dopolnjujejo, vendar znotraj
zakonskega okvirja.
5. Kateri dve vrsti uredbe pozna slovenski pravni red?
Slovenski pravni red loči navadne uredbe, ki so podzakonski akti in uredbe z zakonsko
močjo (uredbe v sili in delegirana zakonodaja).
6. Kakšno je pooblastilo za uredbodajno urejanje v primeru prvega odstavka in
kakšno v primeru drugega odstavka 21. člena Zakona o vladi RS?
drugega predpisa. → splošno zakonsko pooblastilo (podrobno urejanje v skladu z
namenom in kriteriji zakona; podrobno lahko ureja le razmerja, ki so že nakazana v zakonu;
pooblastilo mora vsebovati vsebinsko podlago)
podlagi izrecnega pooblastila v zakonu. → posebno zakonsko pooblastilo: vlada lahko
takšno uredbo sprejme le, če jo DZ za to izrecno pooblasti (uredbo za uresničevanje pravic
in dolžnosti državljanov)
III. Primerjalnopravni vidik

1. Tvarina, ki ni predmet zakonodajnega urejanja, se ureja s podzakonskimi akti. (prvi
odstavek 37. člena francoske ustave, 1958)
49
2. Opravljanje zakonodajne funkcije je lahko preneseno na vlado le na podlagi določitve

načel in meril odločanja ter za omejeno obdobje in za določene predmete. (76. člen
italijanske ustave, 1947)
3. Cortes Generales [španski parlament] lahko na vlado prenese pristojnost za sprejemanje

pravil z močjo zakona o natančno določeni tvarini. (prvi odstavek 82. člena španske ustave,
1978)
4. Državna skupščina ima naslednje pristojnosti: … d) da sprejema zakone o vseh

vprašanjih, razen tistih, katerih urejanje ustava pridržuje vladi, e) da pooblasti vlado za
sprejemanje zakonodaje… (164. člen portugalske ustave, 1976)

4. Kako se slovenska ureditev uredbodajne dejavnosti razlikuje od francoske,
italijanske, španske in portugalske ureditve?
Pri nas gre za ureditev, ki ne dopušča prenosa zakonodajne oblasti na izvršilno vejo
oblasti, kar pomeni, da so podzakonski akti namenjeni izvrševanju zakonov in, da je
izvršilna veja oblasti trogo vezana na zakon. Med tem ko gre pri romanskih državah za
ureditve, ki dopuščajo prenos zakonodajne oblasti na izvršilno vejo oblasti, kjer
pretežno gre za pogojen prenos v smislu določanja pogojev, smernic,..., parlament lahko
sicer ohrani možnost nadzora ali preklica pooblastila, a ga v praksi ne uporablja pogosto.
5. Ima izvršilna veja oblasti v Franciji, Italiji, Španiji in na Portugalskem širša ali
ožja pooblastila od izvršilne oblasti v Sloveniji? Pojasnite.
V Franciji, Italiji, Španiji in na Portugalskem imajo širša pooblastila, kot izvršilna oblast v
Sloveniji, saj je dopuščen prenos zakonodajne oblasti na izvršilno in imajo s tem večja
pooblastila, npr. Določanje pogojev, smernic... poleg tega navadno ni nadzorovana s strani
parlamenta, oz. če so, se možnost nadzora in preklica pooblastila v praksi ne uporablja. V
Sloveniji pa je izvršilna oblast strogo vezana na zakon, podzakonski akti pa so namenjeni
le izvrševanju zakonov.
6. Kako se štiri opisane tuje ureditve skladajo z načelom delitve oblasti?

Skladajo se z načelom delitve oblasti tako, da je prenos zakonodajne oblasti na izvršilno
vejo oblasti lahko začasen in pogojen.
IV. Ustavnosodna praksa
1. V zahtevi za izdajo ali zamenjavo osebne izkaznice morajo biti navedeni resnični podatki
(6. člen Zakona o osebni izkaznici, 1974)
Občan mora priložiti zahtevi [za izdajo osebne izkaznice] dve enaki fotografiji… Občan
mora biti fotografiran od spredaj (en face), z odkritim čelom, brez klobuka, čepice ali rute.
… (drugi odstavek 5. člena Pravilnika o izvrševanju zakona o osebni izkaznici, 1981)
V prostor za prstni odtis se odtisne kazalec desne roke. (prvi odstavek 6. člena Pravilnika
o izvrševanju zakona o osebni izkaznici, 1981) (odločba US U-I-115/92)
- Zakon o osebni izkaznici drugih določb o vsebini zahteve za izdajo osebne
izkaznice ni vseboval. So določbe Pravilnika ustavno sporne?
Ne, ker lahko to uredijo in dopolnijo s podzakonskimi akti.
50
2. Prednost pri uporabi sredstev [iz Stanovanjskega sklada RS za odplačilo posojil, ugodna
posojila in podobno] imajo mlade družine, … ki so brez stanovanja ali pa so podnajemniki.
(drugi odstavek 81. člena Stanovanjskega zakona)
V pojasnilih za izpolnjevanje obrazca za oceno stanovanjskih razmer (hrbtna stran obrazca)

se doda naslednja pojasnila:
Besedilo pod točko 5.1. se spremeni tako, da se glasi: »Določilo velja v primerih družin z
najmanj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 35 let. …« (7. člen
Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v
najem) (odločba US U-I-71/98)
- Je določba Pravilnika ustavno sporna?
- Ali zakon vsebuje dovolj jasna navodila, ki bi lahko pomagala pri oblikovanju
Pravilnika? Če menite, da navodila niso dovolj jasna, pojasnite, kako naj v takšnih
primerih vsebinsko napolnimo pomensko odprte pojme, kot je pojem »mlada
družina«?
3. Drugi in tretji odstavek 42. člena Zakona o knjižničarstvu določata: »Dovoljenje [za
vzajemno katalogizacijo] se izda, če ima kandidat opravljen bibliotekarski izpit in
opravljeno dodatno usposabljanje s področja vzajemne katalogizacije, s preizkusom
znanja. Vsebino, pogoje in način izdaje dovoljenja [za vzajemno katalogizacijo] določi s
pravilnikom minister, pristojen za znanost, v soglasju z ministrom, pristojnim za kulturo.«
Drugih določb o dovoljenju za vzajemno katalogizacijo zakon ne vsebuje.
Pravilnik o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogiziranje vsebuje vrsto določb, ki določajo

možnost odvzema dovoljenja, npr. določbo, da se lahko »[l]icenca … odvzame za obdobje
3 let, če obstajajo dokazi, da je imetnik licence uporabniško ime in geslo za delo v sistemu
vzajemna katalogizacije COBISS.SI razkril drugi osebi ali pri ažuriranju bibliografskih
zapisov zlorabil pooblastila«. (tretji odstavek 13. člena) (odločba US U-I-260/09)
- Ali so takšne določbe Pravilnika ustavno sporne? Svoje stališče utemeljite.
4. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je določal, da je z obveznim

zdravstvenim zavarovanjem zavarovancem zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev v
višini najmanj 85% vrednosti za »ortopedske, ortotične, slušne, in druge pripomočke« (5.
alinea tretje točke prvega odstavka 23. člena), 26. člen pa je dodatno določal, da natančnejši
obseg teh storitev ter standarde in normative za njihovo izVAJEnje določi Zavod za
zdravstveno zavarovanje s svojimi splošnimi akti v soglasju z ministrom, pristojnim za
zdravstvo.
Zavod je obveznost iz izvršilne klavzule konkretiziral v Pravilih obveznega zdravstvenega

zavarovanja, ki so v četrtem odstavku 109. člena določila, da velja pri slušnih aparatih za
standard »aparat brez daljinskega upravljalnika, ki omogoča zadovoljiv slušno-
rehabilitacijski učinek«. (odločba US U-I-294/96)
- Pobudnik je v svojih vlogi naVAJE, da je uporabljeni izraz "zadovoljiv" kazal na
podcenjevalen odnos do slušno prizadete populacije, sprejeti standard »slušni
aparat brez daljinskega upravljalnika« pa naj bi bil nesmiseln in nemoralen, saj naj
bi bil najbolj primeren slušni aparat z daljinskim upravljalnikom, ki naj bi zaradi
51
praktičnosti upravljanja omogočal tudi najboljšo slušno rehabilitacijo. Opredelite

se do pobudnikovih navedb, hkrati pa ocenite, ali podzakonska ureditev krši načelo
legalitete (120. člen Ustave).
120. člen ustave:

Organizacijo uprave, njene pristojnosti in način imenovanja njenih funkcionarjev ureja
zakon.
Upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov.
Proti odločitvam in dejanjem upravnih organov in nosilcev javnih pooblastil je
zagotovljeno sodno varstvo pravic in zakonitih interesov državljanov in organizacij.
5. Tretji odstavek 56. člena Zakona o varnosti cestnega prometa se glasi: »Na območju
kratkotrajnega parkiranja mora voznik označiti čas prihoda na vidnem mestu v vozilu in
po izteku dovoljenega časa vozilo odpeljati.«
Zakonsko določbo konkretizira Odlok o cestnoprometni ureditvi Mestne občina Ljubljana,

ki v drugem odstavku 13. člena določa: » Za označitev časa prihoda se uporabljajo parkirne
ure ali parkirni listki. Način označitve časa prihoda je razviden s prometnega znaka.«
- Ocenite, ali je določba podzakonskega akta ustavno sporna, in navedite argumente
za Vaše stališče.
ZAPISKI IZ VAJ
Poenostavljena hierarhija pravnih aktov

-ustava
Je splošen, abstrakten pravni akt
-zakoni
Je splošen, abstrakten pravni akt
-podzakonski akti (uredba)
Je splošen in abstrakten pravni akt
-posamični pravni akti (npr. sodbe)
Ne smejo urejati tvarine človekovih pravic in svoboščin
Pomembna ločnica
V srednjeevropski pravni tradiciji obstaja med zakonom in podzakonskimi akti pomembn
a vsebinska ločnica:
»pravice in dolžnosti državljanov in drugih oseb lahko državni zbor določa samo z
zakonom)
Zakon lahko ureja člocekove pravice in dolžnosti, podzakonski akti ne.
Država z zakonom ureja tudi davke, carine, itd.
Pravni temelj izdajanja podzakonskih aktov

Pristojnost izvršilne veje oblasti, da sprejema podzakonske akte, je omejena,
Lahko pa dobimo je tudi ustavno pooblastilo, zakonsko pooblastilo (splošno, nanaša se na
vse zakone, posebno, nanaša se na jasno določen zakonski člen ali del zakona)
52
Splošno zakonsko pooblastilo

Z uredbo vlada lahko podrobneje ureja in razčlenjuje v zakonu ali drugem aktu DZ
določena razmerja v skladu z namenom in kriteriji zakona oziroma drugega predpisa. (prvi.
Odst. 21. člena Zakona o vladi RS).
-Spontana uredbodajna dejavnost
-zakon mora vsebovati uredbodajni »program« (vedno mora sledit namenom zakona in
nikoli ne sme presegat drugih meja) – upoštevati mora »namen in kriterije« iz zakona.).
-Po navadi urejamo neke podrobnosti, zakon pa nam pove katere podrobnosti moramo
urejati.
-Prenos pristojnosti ne sme biti pavšalen (spornost t.im. »bianco« golega pooblastila).
53
VAJE 15: PODZAKONSKI AKTI IN LEGALITETNO NAČELO II.
V. Ustavnosodna praksa (nadaljevanje)
1. Tretji odstavek 65. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter
arhivih se glasi: »Arhivsko gradivo, nastalo pred konstituiranjem Skupščine Republike
Slovenije 17. maja 1990, ki se nanaša na nekdanje družbenopolitične organizacije (npr.
Zveza komunistov Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva, Zveza sindikatov
Slovenije, Zveza socialistične mladine Slovenije, Zveza združenj borcev NOV Slovenije,
Zveza rezervnih vojaških starešin Slovenije), organe notranjih zadev (npr. policija),
pravosodne organe (npr. sodišča, tožilstva, zapori) in obveščevalno varnostne službe, je
dostopno brez omejitev, razen arhivskega gradiva, ki vsebuje občutljive osebne podatke,
ki so bili pridobljeni s kršenjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter se nanašajo
na osebe, ki niso bile nosilke javnih funkcij.«
Glej Prilogo I (Uredba o izročanju gradiva iz arhiva nekdanje Službe državne varnosti, Ur.
l. RS št. 50/2007).
- Ali je uredba (zlasti njen 4. člen) ustavno sporna (če upoštevate, da je bil tretji
odstavek 65. člena edina zakonska določba, ki je urejal ravnanje z arhivi
nekdanjih družbenopolitičnih idr. organizacij)? Zakaj?
- Ali ima upravni organ pravico, da ne upošteva podzakonskega akta, za katerega
meni, da je protiustaven? Ali to lahko stori sodišče? Zakaj?
2. 59. člen Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti se glasi:

»Republiški upravni organ, pristojen za delo, določi podrobnejša merila za dodeljevanje
in višine republiških štipendij ter dodatkov k štipendiji.«
Drugi odstavek 35. člena Pravilnika o štipendiranju je določal: »Štipendist mora vrniti
prejete štipendije skupaj z obrestmi po veljavni obrestni meri za dolgoročne kredite, če:
- po svoji volji ali krivdi prekine izobraževanje,
- ne dokončna izobraževanja v roku, ki je določen z izobraževalnim programom
izobraževalne organizacije,
- iz neutemeljenih razlogov odkloni kadrovsko štipendijo,
- je izključen iz izobraževalne organizacije,
- naVAJE neresnične podatke.«
7. Ocenite, ali je podzakonska ureditev ustavno sporna. (odločba US U-I-10/99,
tč. 9-13)
Zakonsko pooblastilo za določitev meril in pogojev za pridobitev štipendije, ne pooblašča

Ministra tudi za določitev meril in pogojev za vrnitev štipendije. Tudi določba zakona, ki
izrecno govori le o obveznosti vračila sredstev, izplačanih iz naslova zavarovanja za
primer brezposelnosti, in iz sredstev, namenjenih za ukrepe aktivne politike zaposlovanja,
ne more biti podlaga za določitev obveznosti vračila štipendije. Izpodbijana določba
Pravilnika nima vsebinske podlage v Zakonu, kar pomeni, da kot podzakonski predpis v
neskladju z drugim odstavkom 120. člena Ustave samostojno ureja obveznost vračila
štipendije. (IZ SODBE)
54
3. Prvi odstavek 45. člena Zakona o sodniški službi določa: »Sodnik se ob izvolitvi oziroma
imenovanju uvrsti v plačni razred v skladu z odlokom [Državnega zbora], ki ureja plače
funkcionarjev.«
Drugi odstavek 50.a člena Zakona o sodniški službi določa: »O izplačilu dela sodnikove
plače za dodatno delovno uspešnost zaradi racionalizacije odloči predsednik sodišča ob
smiselni uporabi zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, in podzakonskega akta, ki
ga za javni sektor sprejme vlada.« (poudarka dodana)
8. Ocenite, ali je ureditev sodniških plač, opisana v zgoraj navedenih določbah,
ustavno sporna. Zlasti bodite pozorni na naslednja vprašanja:
o Zakaj bi bilo (posredno) lahko sporno določanje sodniških plač z
odlokom Državnega zbora?
o Zakaj bi bilo lahko sporno določanje dodatka na delovno uspešnost s
podzakonskim aktom?
9. Katero ustavno načelo je pri obravnavanem primeru še v igri? Pojasnite, zakaj
je to načelo v tem kontekstu pomembno. (odločbe US U-I-60/06, U-I-214/06
in U-I-228/06)
4. Četrti odstavek 80. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (iz leta 1998) se glasi:
»Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše posebne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati
vozila in vozniki, ki vozijo skupino otrok.«
- Ali navedena izvršilna klavzula ustreza pogojem, ki jih določa prvi
odstavek 21. člena Zakona o Vladi RS, če upoštevate, da je to vse, kar
je o tem vprašanju določal zakon? (odločba US U-I-146/01, tč. 11-12)
- Za kakšno pooblastilo gre in v čem so pasti takšnega pooblaščanja
(ministra) za sprejemanje podzakonskih predpisov?
5. Prvi odstavek 107. člena Zakona o medijih se glasi: »Izdajatelji radijskih in televizijskih
programov plačujejo letno pristojbino za razširjanje programskih vsebin, katere višino
določi vlada s podzakonskim aktom. Na višino pristojbine vpliva velikost območja, ki ga
s programskimi vsebinami pokriva posamezen radijski ali televizijski program, in število
prebivalcev na pokrivanem območju.«
10. Pobudnik ustavnosodne presoje zatrjuje, da je uvedena pristojbina
protiustavna. Pri tem se med drugim sklicuje tudi na prvi odstavek 147. člena
Ustave. Se s to oceno strinjate? Zakaj (ne)? (odločba US U-I-181/01, tč. 7)
6. Zakon o vrtcih v svojem 33. členu določa, da minister, pristojen za predšolsko vzgojo
določi »lestvico, prejemke, ki se vštevajo v dohodek na družinskega člana, in premoženje,
ki se upoštevajo za določitev plačila, način njihovega ugotavljanja ter način in postopek
uveljavljanja znižanega plačila«. Izvršilno klavzulo je konkretiziral Pravilnik o plačilih
staršev za programe v vrtcih. Ta je v drugem odstavku 16. člena med drugim določil, da
lahko vrtec »zaradi nerednega plačevanja … otroka izključi«.
11. Pobudnica naVAJE, da je navedena določba Pravilnika neustavna in
nezakonita, ker staršev ter vrtca ne obravnava kot enakopravnih strank, saj naj
55
bi vrtec lahko zaradi neplačila storitve uporabil "prisilna sredstva", njej pa je

na razpolago le sodna pot, da bi od otrokovega očeta izterjala preživnino in s
tem sredstva za plačilo vrtca. Ocenite, ali pobudničine navedbe držijo? Ali
morda obstaja kak drug razlog, zaradi katerega bi bila določba Pravilnika
protiustavna? (odločba US U-I-3/99)
56
VAJE 16: PODZAKONSKI AKTI IN LEGALITETNO NAČELO III.
VI. Ustavnosodna praksa (nadaljevanje)
1. Če Urad ugotovi, da prijava ni pravilna, pisno z navedbo razlogov pozove prijavitelja,

naj v roku, ki ne sme biti daljši od dveh mesecev od dneva vročitve poziva, vse
pomanjkljivosti odpravi. (drugi odstavek 55. člena Zakona o industrijski lastnini, 1992)
Če vloga ne vsebuje vseh sestavin iz drugega odstavka 3. člena tega pravilnika, se ne

sprejme in ne obravnava kot prijava modela oziroma vzorca. … (prvi odstavek 17. člena
Pravilnika o postopku za priznanje modela oziroma vzorca, 1993)
1. Je ureditev Pravilnika ustavno sporna? Zakaj?
2. Ali lahko podzakonski predpis prilagodi zakonske določbe posebnostim
tvarine, ki jo ureja (v tem primeru značilnostim pravic industrijske lastnine),
kot je v konkretnem postopku zatrjevalo pristojno ministrstvo? (odločba US U-
I-73/94, tč. 13-19)
2. Določba prvega odstavka 17. člena Zakona o trgovini se glasi: »Merila za določitev
urnika obratovalnega časa prodajaln predpiše minister, pristojen za trgovino.« Drugih
določb o vsebini meril zakon ne določa.
3. Za kakšno zakonsko pooblastilo gre? Je takšno pooblastilo ustavno sporno?
(odločba US U-I-16/98, tč. 17-19)
3. Prvi odstavek 17. člena Zakona o graditvi objektov določa, da »morajo vsi objekti v
javni rabi, ki so na novo zgrajeni po določbah tega zakona … zagotavljati funkcionalno
oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir«. Prvi
odstavek 2. člena istega zakona pojem objekta v javni rabi opredeljuje kot »objekt, katerega
raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine
in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi« (točka 1.5)
Manj kot leto dni kasneje je pristojno ministrstvo sprejelo Pravilnik o zahtevah za
zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter
večstanovanjskih stavb, ki je med drugim določal, da so objekti v javni rabi, ki morajo biti
brez ovir: »1. hotelska in podobna stavba za kratkotrajno nastanitev…, če je v njej 50
nočitvenih enot oziroma sob ali več; 2. gostinski obrat ..., če je v njem 30 miz oziroma 120
sedežev za mizami ali več; 3. stavba javne uprave …, v kateri je sedež državnih organov,
sedež upravnih enot, izpostav ministrstev oziroma organov v njihovi sestavi, sedež javnega
zavoda ali sedež lokalnih skupnosti, če je v njej zaposlenih 15 oseb ali več; itd.« (točke 1.-
3. četrtega člena Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in
uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb)
4. Pristojni minister je v svojem odgovoru na pobudo za oceno ustavnosti zavrnil
navedbe pobudnika, češ da naj bi Pravilnik le podrobneje opredelil vrste stavb
glede na njihov namen, za katere velja obveznost zagotovitve neoviranega
57
dostopa, vstopa in njihove uporabe. Ocenite, ali je Pravilnik v nasprotju s 120.

členom Ustave. (odločba US U-I-138/08, tč. 6-9)
4. Prvi odstavek 15. člena Uredbe o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih
goriv za pogon motornih vozil je določal: »Distributerji, ki dajejo gorivo končnim
uporabnikom na bencinskih servisih ob avtocestah, vključno s priključki na avtocesto, in
hitrih cestah, vključno s priključki na hitro cesto, morajo poročati ministrstvu za vsako
trimesečje o dajanju v promet dizelskega goriva in biogoriva za pogon motornih vozil s
skupno maso več kot 3,5 t za vsak bencinski servis ob avtocesti in hitri cesti, vključno s
priključki, posebej.«
- Uredba je bila sprejeta neposredno na podlagi Direktive evropskega parlamenta in sveta
2003/30/ES o pospeševanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v sektorju prevoza.
Ali je tak prenos (z uredbo po našem pravu) načeloma dopusten (prim. sedmi odst. 21.
člena Zakona o vladi)?
- Ali je v konkretnem primeru dopustno, da izvršilne veja oblasti določi obveznosti, ki jih
evropska direktiva ne zahteva (npr. poročanje ministrstvu)?
- Je primerna podlaga za navedeno podzakonsko zahtevo zakonska določba drugega
odstavka 19. člena Zakona o varstvu okolja, ki se glasi: »Prepovedi, omejitve in druga
pravila ravnanja ter priporočila pri opravljanju dejavnosti ali v potrošnji določi vlada,
nanašajo pa se zlasti na […]10. nadomeščanje snovi in energentov z okolju primernejšimi?
(sodba Upravnega sodišča I U 1637/2015, tč. 10-14)
5. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v drugi alineji 2. točke

prvega odstavka 23. člena določa, da je zavarovanim osebam, ki imajo sklenjeno obvezno
zavarovanje zagotovljeno plačilo najmanj 90% vrednosti zdravljenja v tujini.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja so v prvem odstavku 135. člena določala, da

»ima [zavarovana oseba] pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini oziroma do
povračila stroškov teh storitev, če so v Sloveniji izčrpane možnosti, z zdravljenjem oziroma
pregledom v drugi državi pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje
zdravstvenega stanja oziroma preprečiti nadaljnje slabšanje.«
5. Ali je takšna ureditev ustavno dopustna? Navedite argumente za svoje stališče.
(odločba US Up-1303/11, U-I-25/14, tč. 10-12)
6. Kako bi odgovorili na argument, da gre za podzakonsko urejanje, ki je
namenjeno le »uresničevanju pravic in obveznosti«?
VII. Ustavna dolžnost sodišč, da se opredelijo do zatrjevane protizakonitosti oz.

protiustavnosti podzakonskega akta
1. V skladu s 125. členom Ustave so sodišča vezana le na Ustavo in zakon. To pomeni,

da predpisov izvršilne veje oblasti pri odločanju niso dolžna uporabiti, če ocenijo, da so v
neskladju z zakoni oziroma Ustavo. Ustava s tem daje sodniku pooblastilo in mu hkrati
nalaga dolžnost, da pri odločanju o pravicah in obveznostih izloči nezakonite ali
protiustavne "podzakonske" predpise (t. i. exceptio illegalis).[…] V skladu s prvim
58
odstavkom 15. člena in 125. členom Ustave ter z vidika jamstev, ki jih zagotavlja 22. člen
Ustave, to hkrati pomeni, da je sodišče dolžno obrazložene trditve o nezakonitosti in
protiustavnosti "podzakonskega" predpisa, na katerem temelji izpodbijani posamični akt,
obrazloženo zavrniti, če meni, da so očitki neutemeljeni. Ni dovolj, da sodišče pri sojenju
sporni "podzakonski" predpis le uporabi in s tem posredno sprejme stališče, da ga šteje za
zakonitega in ustavnoskladnega. (odločba US Up-807/13, Up-808/13, tč. 16, poudarki so
dodani)
2. [Zatrjevanje sodišča,] da pritožnika z navedbami, da te določbe Pravilnika niso skladne

z Ustavo, ne moreta uspeti, saj dokler Pravilnik velja, ga je treba spoštovati. Ta odgovor
sodišča ni le povsem splošen, temveč je oprt na sklepanje, ki je v neposrednem nasprotju s
pooblastilom in dolžnostjo sodišča, da presoja zakonitost in ustavnost podzakonskih
predpisov in da odločitve ne opre na nezakonite ali protiustavne podzakonske predpise
(exceptio illegalis). Iz dejstev, da je zakonodajalec ministra pooblastil za podrobnejšo
ureditev pogojev streljanja in da je Pravilnik veljaven, namreč ne izhaja sklep, da imajo
uporabljene določbe Pravilnika vsebinsko podlago v [Zakonu o orožju]. Takšno sklepanje
po obličnostnem oziroma formalnem namesto po vsebinskem merilu pomeni spregled
ustavne določbe o vezanosti sodnika na Ustavo in zakon ter spregled pooblastila in
dolžnosti, da sodnik pri odločanju o pravicah in obveznostih ne uporabi nezakonitih ali
protiustavnih podzakonskih predpisov. (odločba US Up-1167/18-19, tč. 13)
59
VAJE 17: PRAVO EVROPSKE UNIJE IN HIERARHIJA PRAVNIH AKTOV
A. Preberite odseka o pravnih virih Evropske unije v delu: Marijan Pavčnik, Teorija prava
(2015), str. 220-222 in 289-296 (oz. Teorija prava (2011), str. 211-214 in 277-283 ali
Teorija prava (2007), str. 269-272 in 363-374 – bodite pozorni na kasnejše terminološke
spremembe pri poimenovanju enega izmed sekundarnih aktov EU).
1. Kakšna je hierarhija pravnih virov Evropske unije (EU)?
2. Kako se razlikovanje med primarnimi in sekundarnimi viri v pravu EU razlikuje
od klasičnega razlikovanja med primarnimi (materialnimi) in sekundarnimi
(formalnimi) pravnimi viri?
3. Kateri so sekundarni pravni viri EU? (prim. odsek B.II.)
4. Kakšno je (načeloma) razmerje med pravom držav članic in pravom EU?
B. Relevantne ustavne določbe, določbe prava EU in sodne odločbe
I. Ustavni temelj za veljavnost mednarodnega prava in prava EU v slovenskem pravnem

redu
(1) Slovenija lahko z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira državni zbor z dvotretjinsko

večino glasov vseh poslancev, prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne
organizacije, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
demokracije in načel pravne države, ter vstopi v obrambno zvezo z državami, ki temeljijo
na spoštovanju teh vrednot. …
(3) Pravni akti in odločitve, sprejeti v okviru mednarodnih organizacij, na katere Slovenija
prenese izvrševanje dela suverenih pravic, se v Sloveniji uporabljajo v skladu s pravno
ureditvijo teh organizacij. (prvi in tretji odstavek 3.a člena URS)
II. Pravni akti pravnega reda Evropske unije
a) Pogodba o delovanju Evropske unije

1. (2) Uredba se splošno uporablja. Zavezujoča je v celoti in se neposredno uporablja v
vseh državah članicah.
(3) Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede cilja,
ki ga je treba doseči, vendar prepušča nacionalnim organom izbiro oblike in metod.
(4) Sklep je v celoti zavezujoč. Če določa tiste, na katere je naslovljen, je zavezujoč samo
zanje.
(5) Priporočila in mnenja niso zavezujoča.
(drugi do peti odstavek 288. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije3)
3Pogodba o Ustavi za Evropo iz leta 2004 (ki sicer ni nikoli stopila v veljavo) je predvidevala (I-33.člen),
da bi uredbo nadomestili z evropskim zakonom, direktivo z evropskim okvirnim evropskim zakonom, odločbo
bi nadomestili z evropsko uredbo, ki bi se splošno uporabljala za izVAJEnje zakonodajnih aktov in
60
b) Pogodba o Evropski uniji

2. Države članice v skladu s členom 5 ohranijo vse pristojnosti, ki niso s Pogodbama
dodeljene Uniji. (prvi odstavek 4. člena Pogodbe o Evropski uniji)
3. Unija in države članice se na podlagi načela lojalnega sodelovanja medsebojno

spoštujejo in si pomagajo pri izpolnjevanju nalog, ki izhajajo iz Pogodb. … Države članice
podpirajo Unijo pri izpolnjevanju njenih nalog in se vzdržijo vseh ukrepov, ki bi lahko
ogrozili uresničevanje ciljev Unije. (tretji odstavek 4. člena Pogodbe o Evropski uniji)
4. V skladu z načelom prenosa pristojnosti Unija deluje le v mejah pristojnosti, ki so jih s

Pogodbama nanjo prenesle države članice za uresničevanje ciljev, določenih v Pogodbah.
Države članice ohranijo vse pristojnosti, ki niso s Pogodbama dodeljene Uniji. (drugi
odstavek 5. člena Pogodbe o Evropski uniji)
c) (Osnutek) Pogodbe o ustavi za Evropo

5. Ustava in pravo, ki ga sprejmejo institucije Unije pri izvrševanju svojih pristojnosti, sta
nad pravom držav članic. (I-6. člen Pogodbe o ustavi za Evropo)
III. Razmerje med evropskim pravom in notranjim pravom držav članic
a) Stališče evropskega pravnega reda (sodna praksa Sodišča Evropske unije)

1. …nad pravom, ki izvira iz Pogodbe, ki je avtonomni pravni vir, zaradi njegove
posebnosti in izvirnosti ne morejo prevladati pravne določbe notranjega prava v nobenem
okviru, ne da bi izgubilo značaj skupnostnega prava in ne da bi bila ogrožena pravna
podlaga Skupnosti. (Sodišče Evropskih skupnosti4 (SES), zadeva Costa v. ENEL, 6/64,
poudarki so dodani)
2. Prenos pravic in obveznosti iz notranjega pravnega reda v pravni red Skupnosti, ki so ga

izvedle države v skladu z določbami Pogodbe, prinaša tudi dokončno omejitev njihovih
suverenih pravic, nad katero ne more prevladati poznejši enostranski akt, ki ni združljiv s
konceptom Skupnosti. (Sodišče Evropskih skupnosti (SES), zadeva Costa v. ENEL, 6/64,
poudarki so dodani)
3. Pravo, ki izhaja iz [ustanovitvene] Pogodbe, predstavlja samostojen vir prava in ga

zaradi njegove pravne narave ni mogoče presojati s stališča nacionalnega prava, saj bi s
tem izgubil značaj prava Skupnosti, s tem pa bi postala vprašljiva pravna podlaga
Skupnosti same. (SES, zadeva Internationale Handelsgesellschaft mbH. v. Einfuhr und
Vorratstelle für Getreide und Futtermittel, 11/70, tč. 3, poudarki so dodani)
4. Sklicevanje na to, da je neki akt Skupnosti v nasprotju s temeljnimi pravicami, ki izhajajo

iz ustave neke države, ali pa s temeljnimi načeli nacionalne ureditve, zaradi tega ne more
nekaterih določb Ustave (a bi določala le cilj, izbiro oblike in metod pa bi prepustila državam), ter
evropskim sklepom, ki ne bi imel narave zakona in bi lahko veljal le za ožji krog držav članic.
4 Lizbonska pogodba je Sodišče Evropskih skupnosti preimenovala v Sodišče Evropske unije.
61
vplivati na veljavnost akta Skupnosti ali njegove učinke v tej državi članici. (SES, zadeva
Internationale Handelsgesellschaft mbH. v. Einfuhr und Vorratstelle für Getreide und
Futtermittel, 11/70, tč. 3, poudarki so dodani)
b) Stališča najvišjih sodišč nekaterih držav članic EU
ba) Nemčija
5. … tako dolgo kot (solange) bodo Evropske skupnosti, zlasti praksa Evropskega sodišča,
nasproti suvereni oblasti Skupnosti na splošno zagotavljale učinkovito zaščito temeljnih
pravic, ki jo je treba razumeti kot v bistvenem enako zaščiti temeljnih pravic, brezpogojno
zahtevani z [nemško] ustavo, in tako dolgo kot bodo na splošno varovale bistveno vsebino
temeljnih pravic, zvezno ustavno sodišče ne bo več izvrševalo svoje pristojnosti glede
odločanja o uporabljivosti sekundarne zakonodaje Skupnosti kot temelja za odločanje
nemških sodišč in oblasti znotraj suverene pristojnosti Zvezne republike Nemčije in takšne
zakonodaje ne bo več presojalo z merilom temeljnih pravic, priznanih v [nemški] ustavi.
(t.i. odločba »Solange II« Zveznega ustavnega sodišča; Wünsche Handelsgesellschaft, 2
BvR 197/83 z 22. oktobra 1986, tč. 127).
6. Če se je doslej dinamična širitev obstoječih pogodb opirala na širokopotezno uporabo

235. člena Pogodbe o ustanovitvi ES v smislu »pristojnosti, da pogodbo dorečejo
[Vertragsabrundungskompetenz]«, na zamisel o implicitnih pristojnostih Evropskih
skupnosti (»implied powers«) in na kolikor se da razširjujočo razlago skupnostnih
pristojnosti (»effet utile«) … bo treba biti v prihodnosti pri razlagi določb, ki določajo
pooblastila institucij in organov Skupnosti, pozoren, da Pogodba o Evropski uniji že v
izhodišču razločuje med opravljanjem omejeno prenesenih suverenih pravic in
spreminjanjem pogodbe ter da njihova razlaga zato ne sme pomeniti širjenje pogodbe.
Takšna razlaga pooblastitvenih določb za Nemčijo ne bo imela zavezujoče moči. (t.i.
Maastrichtska odločba nemškega zveznega ustavnega sodišča; 2 BvR 2134, 2159/92 z dne
12. oktobra 1993, tč. 157)
7. Ustava nemških državnih organov ne pooblašča, da bi lahko suverene pravice prenašali

na tak način, da bi lahko njihovo izvrševanje samo po sebi utemeljevalo nadaljnje
pristojnosti Evropske unije. [Ustava] prepoveduje prenos pristojnosti o pristojnosti
[Kompetenz-Kompetenz]. … Neprenosljivi in v tem obsegu [nadaljnji] integraciji
odtegnjeni identiteti ustave … ustreza dolžnost evropskega prava, da spoštuje ustavodajno
oblast držav članic kot gospodaric pogodb. Zvezno ustavno sodišče je tako pristojno, da po
potrebi presodi, ali so bila ta načela upoštevana. … Presoja[, ali so organi Evropske unije
ravnali] ravnali ultra vires [onkraj svojih pristojnosti] … lahko privede do tega, da bo
[nemško zvezno ustavno sodišče] sklenilo, da prava … Evropske unije v Nemčiji ni
dopustno uporabiti [da je »unanwendbar«]. (t.i. Lizbonska odločba nemškega zveznega
ustavnega sodišča, 2 BvE 2 in 5/08 idr. z dne 30. junija 2009, tč. 233, 235, 241)
62
8. Če akt organa ali druge institucije EU zadeva ustavno identiteto, ki jo varuje tretji
odstavek 79. člena nemške ustave5 (…), je že od začetka v Nemčiji neuporabljiv. Takšen
akt ne more temeljiti na primarnem pravu [Evropske unije], saj tudi zakonodajni organ …
ne more prenesti suverene oblasti na Evropsko Unijo na tak način, da bi to prizadelo
ustavno identiteto, ki jo varuje tretji odstavek 79. člena nemške ustave. Takšna razlaga
prenosa pristojnosti, ki je bila sprva v skladu z ustavo, bi bila ultra vires. Ali ukrep
Evropske unije posega v eno od načel, ki se na podlagi tretjega odstavka 79. člena ustave
štejejo za nedotakljiva, presoja Zvezno ustavno sodišče v mejah kontrole identitete […]. V
takšnem primeru bo Zvezno ustavno sodišče za izhodišče vzelo razlago Sodišča EU, ki jo
bo to podalo v postopku predhodnega odločanja […]. V okviru obstoječega odnosa
sodelovanja je naloga Sodišča EU, da razloži akt. Po drugi strani pa je naloga Zveznega
ustavnega sodišča določitev nedotakljivega jedra ustavne identitete in presoja, ali akt (v
pomenu, ki ga z razlago določi Sodišče EU) posega v to jedro. (odločitev nemškega
Zveznega ustavnega sodišča 2 BvR 2728/13 idr. z dne 14. januarja 2014, tč. 27).
9. Domneva, da gre za akt ultra vires pa zahteva – tudi če ne upoštevamo konkretne vsebine
– da je ukrep institucij, organov, uradov ali agencij Evropske unije očitno zunaj njihovih
prenesenih pristojnosti […] Za tak primer gre, če določene pristojnosti ob uporabi vseh
splošno sprejetih metod razlage ni mogoče utemeljiti z nobenega pravnega zornega kota
[…] Takšno razumevanje »očitnosti« izhaja iz zahteve, da je potrebno nadzor nad ravnanji
ultra vires izvrševati zadržano […] V razmerju do Sodišča EU pa je potrebno poleg tega
upoštevati še, da ima drugačne naloge in da uporablja drugačna merila kot Zvezno ustavno
sodišče. Ob tem kaže še upoštevati, da ima Sodišče [EU] pravico do strpnosti pri [njegovih]
napakah (Fehlertoleranz)... (sodba nemškega Zveznega ustavnega sodišča 2 BvR 2728/13
(idr.) z dne , tč. 149)
bb) Italija
10. Rimska pogodba … pa lahko organom EGS kljub vsemu dà nesprejemljivo moč za
kršenje temeljnih načel našega ustavnega reda in neodtujljivih človekovih pravic. Očitno
je, da bi bilo v primeru, če bi 189. člen [PES] kdajkoli tako izkrivljeno razlagali, vedno
zagotovljeno, da bi to sodišče nadziralo nadaljnjo skladnost pogodbe z omenjenimi
temeljnimi načeli. (zadeva Frontini, odločba italijanskega ustavnega sodišča št. 183/1973)
11. … oba sistema sta zasnovana kot avtonomna in razmejena (distinto), četudi sta si
prirejena v skladu z razdelitvijo pristojnosti, ki je vzpostavljena in zagotovljena v
Pogodbi… (zadeva Granital, odločba italijanskega ustavnega sodišča štev. 170 /1984)
bc) Španija
12. Primarnost in nadrejenost sta kategoriji, ki obstajata na različnih ravneh. Prva [se
nanaša] na uporabljanje veljavnih pravnih pravil, druga na postopek sprejemanja prava.
Nadrejenost je vzpostavljena s hierarhično nadrejeno naravo norme, ki zaradi tega
vzpostavlja veljavnost njej podrejenih norm, ter posledično razveljavlja tiste [norme], ki
5 Tretji člen 79. člena nemške ustave (Grundgesetz) se glasi: Sprememba temeljnega zakona [nemške
ustave], ki bi posegala v razdelitev zveze v dežele, temelje sodelovanja zveznih dežel pri zakonodajni
ali v načela, ki jih določata člena 1 [človekovo dostojanstvo] in 20 [načelo demokratične in socialne
države; načelo ljudske suverenosti; načelo ustavnosti in zakonitosti, pravica do upora], je nedopustna.
63
so v nasprotju z njenim zapovedujočimi razpolaganji. Primarnost pa po drugi strani ne

vključuje nujno hierarhije, temveč le razlikovanje med sferama uporabljanja različnih
norm, ki so v načelu [hkrati] veljavne … Nadrejenost ustave je skladna z načini
uporabljanja [prava], ki dopuščajo normam [pravnega] reda, različnega od državnega,
prednost pri uporabi, ko to določa prav ustava … (odločba (declaratión) španskega
ustavnega sodišča štev. 1/2004)
bd) Češka republika

13. … prenos pristojnosti Češke republike ne more iti tako daleč, da bi s tem okrnili samo
bistvo republike kot suverene in demokratične pravne države, ki temelji na spoštovanju
človekovih pravic in svoboščin ljudi in državljanov, ali ki bi spreminjala temeljne pogoje
za [obstoj] demokratične pravne države. … Pojem suverenosti … jasno kaže, da obstajajo
določene meje pri prenosu suverenosti … Te meje mora v prvi vrsti določiti zakonodajalec
… poseg Ustavnega sodišča pa pride v poštev le kot ultima ratio [zadnja možnost].
(odločba češkega ustavnega sodišča 19/08 iz leta 2008, točki 97 in 110)
14. … Uredbe št. 1408/71 Sveta z dne 14. Junija 1971 o uporabi shem socialnega
zavarovanja na zaposlene, samozaposlene in člane njihovih družin, ki se gibajo znotraj
Skupnosti, ni mogoče uporabiti pri določanju upravičenj čeških državljanov, ki izhajajo iz
socialnega zavarovanja vse do 31. decembra 1992, in glede na načela, ki jih je Ustavno
sodišče izrecno zapisalo v svoji sodbi št. Pl. ÚS 18/09 ne preostane drugega kot da [to
sodišče] oceni, da je prišlo do položaja, ko je akt Evropske unije v povezavi s sodbo Sodišča
EU z dne 22. Junija 2011, C-399/09, presegel pristojnosti, ki jih je Češka republika prenesla
na Evropsko unijo […], in da je takšen akt ultra vires. (sodba češkega ustavnega sodišča
Pl. ÚS 5/12)
be) Poljska
15. Države članice ohranjajo pravico, da presodijo, ali so zakonodajni organi Skupnosti
([Evropske] unije) pri sprejemanju posameznih pravnih določb ostali znotraj prenesenih
pristojnosti in ravnali v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti.. Če bi sprejete
določbe prekršile te okvire načelo prednosti skupnostnega prava za te določbe ne bi veljalo.
(odločba poljskega ustavnega sodišča K 18/04)
64
VAJE 18: USTALJENA SODNA PRAKSA
A. Preberite odsek o enotni uporabi formalnih pravnih virov v delu: Marijan Pavčnik,
Teorija prava (2015), str. 282-288 (Teorija prava (2011), str. 268 -276 ali Teorija prava
(2007), str. 350-361).
1. Kdaj lahko govorimo o ustaljeni sodni praksi?
2. Kateri dejavniki krepijo pomen ustaljene sodne prakse?
3. Ali ustaljena sodna praksa sodišča pri odločanju zavezuje? Ali jo morajo
upoštevati?
B. Relevantne ustavne in zakonske določbe ter primeri iz (ustavno)sodne prakse
I. Ustavna izhodišča
1. Sodniki so pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni. Vezani so na ustavo in zakon.

(125. člen URS)
2. Vsakomur je zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in

pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki
odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. (22. člen URS)
II. Zakonska ureditev ter sodna praksa o sodni praksi
1. Vrhovno sodišče vodi evidenco sodne prakse sodišč Republike Slovenije in spremlja
sodno prakso meddržavnih sodišč. (108. člen Zakona o sodiščih)
2. Vrhovno sodišče skrbi za enotno sodno prakso. (prvi odstavek 109. člena Zakona o
sodiščih)
3. Občna seja Vrhovnega sodišča:

1. sprejema načelna pravna mnenja6 o vprašanjih, ki so pomembna za enotno uporabo
zakonov;
2. sprejema pravna mnenja o vprašanjih sodne prakse; …
Pravna mnenja iz prejšnjega odstavka so obvezna za senate Vrhovnega sodišča in se lahko
spremenijo samo na novi občni seji. (110. člen Zakona o sodiščih)
4. Sodnik je pri uporabi prava neodvisen tudi v razmerju do sodišča višje stopnje, ki je v
konkretni zadevi že izrazilo svoje pravno mnenje. (drugi odstavek 11. člena Zakona o
sodiščih)
6 Poudarki v celotnem besedilu so dodani.

65
5. Pritožbeni očitek zagovornika o tem, da obrazložitev izpodbijanega sklepa temelji le na

sodni praksi, nima zakonske podlage, zavrača pritožbeni senat z ugotovitvijo, da je tudi
sodna praksa sestavni del prava. (sodba VS I Ips 16/2000)
6. Vrhovno sodišče skrbi za enotno sodno prakso …. Načelno pravno mnenje je eden izmed
instrumentov za zagotovitev tega cilja …; namenjeno je poenotenju sodne prakse, kadar se
ta ne more oblikovati niti pred Vrhovnim sodiščem. Obstoj načelnega pravnega mnenja o
določenem vprašanju torej izkazuje enotnost sodne prakse. (odločba US Up-440/04, tč. 5)
III. Enako sodno varstvo pravic
1. V obravnavani zadevi je šlo … za eno tožbo z dvema zahtevkoma, ki ju je sodišče

razdružilo in obravnavalo ločeno. … V izpodbijani zadevi je sodišče s pravnomočno sodbo
tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo, v drugi razdruženi zadevi pa ga je v celoti zavrnilo.
… Ker je bila vrednost spornega predmeta v obeh razdruženih zadevah določena enako in
ker je v obeh razdruženih zadevah stranka, ki je vložila revizijo, spodbijala pravnomočno
sodbo v celoti, se izkaže, da je Vrhovno sodišče v dveh enakih primerih odločilo različno.
… sodišča, ki uporabljajo zakon v konkretnih primerih, [so] dolžna enake položaje
obravnavati enako in dosledno uporabljati zakon, brez upoštevanja osebnih okoliščin, ki v
pravnem pravilu niso navedene kot odločilne. Ob povsem enakem dejanskem stanju torej
ne sme priti do različne odločitve. (odločba US Up-418/05, tč. 7 in 8)
IV. Ustaljena sodna praksa
1. Iz … ustavne določbe [22. člena URS] namreč (med drugim) izhaja zahteva, da sodišče
strank ne sme obravnavati neenakopravno, tako da bi v posamezni zadevi arbitrarno
odstopilo od enotne in ustaljene sodne prakse. Kršitev te pravice je torej podana v primeru,
če so izpolnjeni trije pogoji: (1) da o določenem vprašanju obstaja enotna in ustaljena
sodna praksa, (2) da je sodišče od te prakse odstopilo in (3) da je odstop arbitraren. (sklep
US Up-689/05, tč. 4)
A. Obstoj ustaljene sodne prakse
2. Toda pritožnik ostaja zgolj pri trditvi, da je bilo materialno pravo v njegovem primeru
in v njegovo škodo uporabljeno drugače, kot je sodna praksa. Ne predloži primera sodne
odločbe, ki bi tako trditev podkrepil, ne ponudi o tem drugih dokazov, ne omenja pravne
literature, ki bi kazala na to, da gre za neenakost v sodni praksi. (sklep US Up-48/00, tč.
5)
3. Vrhovno sodišče se res ni opredelilo do očitkov o odstopu od sodne prakse glede vrste
in višine pritožniku izrečene kazni ter o hitrem in ažurnem končanju kazenskega postopka.
Vendar sta bila navedena očitka pavšalna in z ničimer konkretizirana oziroma izkazana.
Zato Vrhovnemu sodišču ni mogoče očitati, da ni spoštovalo ustavnopravnih zahtev iz 22.
člena Ustave. (odločba US Up-59/14-15, tč. 13)
66
4. Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje, da je enotna in ustaljena sodna praksa v vsebinsko

podobnih primerih drugačna ter to utemeljuje z naslednjimi odločbami sodišč: s sklepom
Vrhovnega sodišča št. III Ips 30/97 z dne 22. 5. 1997, s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani
št. IV Cpg 18/2001 z dne 19. 4. 2001 in s sklepom Višjega sodišča v Kopru št. Cpg 599/99
z dne 10. 12. 1999. … Sodišča so tako v podobnih primerih upoštevala stališče, da je vpis
direktorja družbe v sodni register deklaratorne narave. Zato je treba šteti, da je takšna tudi
ustaljena in enotna sodna praksa, še zlasti zato, ker je tako odločilo tudi Vrhovno sodišče,
ki je najvišje sodišče v državi … (odločba US Up-323/05, tč. 6 in 7)
5. Ker so sodišča v podobnih primerih zavzela enaka stališča, je treba šteti, da je taka tudi
ustaljena in enotna sodna praksa. Posebno težo daje temu dejstvo, da je tako tudi stališče
Vrhovnega sodišča, ki je najvišje sodišče v državi … (odločba US Up-2684/07, tč. 6).
6. S sklicevanjem na enakost pa ni mogoče zahtevati, da bi sodišča poenotila svojo prakso

tako, da bi v vseh primerih odločila enako napačno (ni enakosti v nepravu). Takšna zahteva
bi bila absurdna in v nasprotju z ustavno določbo, da je Slovenija pravna država … (sklep
VS Ips 133/2003)
7. Zato ne bi bila sprejemljiva razlaga, da sodba hierarhično višjega sodišča (v

obravnavanem primeru Vrhovnega sodišča), odstopa od sodne prakse, kakršna je bila
uveljavljena pred hierarhično nižjim sodiščem (v obravnavanem primeru Višjim delovnim
in socialnim sodiščem). (sklep VS Ips 133/2003)
8. Ustavno relevantna je (šele) ustaljena sodna praksa. O utečeni sodni praksi govorimo
tedaj, ko sodišča relativno daljši čas enako določajo obseg zgornje premise, ki jo potem
uporabijo v konkretnih primerih, če imajo ti primeri lastnosti, ki se med seboj ujemajo. Gre
torej za več enakih odločb o enakem pravnem vprašanju, pri čemer matematične formule
o tem, koliko enakih odločb že izkazuje ustaljenost sodne prakse, ni. (sklep US Up-1631/08,
tč. 7, op. so izpuščene)
B. Odstop od ustaljene sodne prakse
9. Sicer pa tudi izkazanost nasprotovanja uveljavljeni sodni praksi še ne bi zadoščala za

sklep o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave. Pritožnik bi moral izkazati še, da je takšen
odstop od sodne prakse arbitraren in samovoljen (brez razumnih pravnih argumentov).
(sklep US Up-48/00, tč. 5)
10. Z vidika pravice do enakega varstva pravic namreč ni pomembno, katera izmed sodnih
praks je pravilnejša, saj ta pravica ne zagotavlja nespremenljivosti sodne prakse, temveč je
bistveno, da sodišče svojo drugačno odločitev ustrezno obrazloži. (odločba US Up-
1631/08, tč. 8)
11. Ustavna pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) med drugim zagotavlja,
da morajo sodišča v enakih primerih odločati enako. Vendar to ne sme ovirati pravnega
67
razvoja in pravnega napredka, zato vsakega odstopanja od ustaljene sodne prakse še ni

mogoče šteti za kršitev te ustavne pravice. (sklep US Up-22/94, tč. 3)
12. Četudi bi po mnenju predlagatelja sporna sodba Vrhovnega sodišča pomenila ustaljeno
sodno prakso, to v našem pravnem sistemu ne izključuje možnosti nižjih sodišč za odstop
od takšne prakse. Skladno z 22. členom Ustave lahko namreč sodišče obrazloženo odstopi
tudi od ustaljene sodne prakse. Takšen odstop je še posebej utemeljen oziroma celo nujen
v primerih, ko sodnik meni, da je ustaljena sodna praksa protiustavna. (sklep US U-I-
155/10, tč. 2)
C. Arbitrarnost odstopa
13. Iz pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) med drugim izhaja, da sodišče
ne sme samovoljno oziroma arbitrarno, torej brez razumne pravne obrazložitve, odstopiti
od enotne in ustaljene sodne prakse. (sklep US Up-337/00, tč. 2)
14. [O]bveznost sodišča [da sodišče ne sme samovoljno, torej brez razumne pravne
obrazložitve, odstopiti od enotne in ustaljene sodne prakse] je procesno jamstvo in ne
jamstvo pravilne materialnopravne presoje. Gre za zahtevo, da sodišče, če se odloči, da bo
od uveljavljene sodne prakse odstopilo, razloge za to posebej obrazloži. (odločba US Up-
2512/06, tč. 8)
15. Stališče Višjega sodišča (da je vpis zastopnika v sodni register konstitutivne narave) je
tako očitno v nasprotju z enotno in uveljavljeno sodno prakso. Kljub temu pa to samo po
sebi še ne pomeni kršitve pravice iz 22. člena Ustave. Ustava namreč ne prepoveduje
kakršnega koli odstopa od sodne prakse, ampak le samovoljen oziroma arbitraren odstop.
To pomeni, da mora sodišče, če se odloči, da bo od uveljavljene sodne prakse odstopilo,
razloge za to posebej obrazložiti (kar predvsem predpostavlja, da sodno prakso tudi pozna).
V obravnavanem primeru pa Višje sodišče za sprejem stališča, ki od enotne in uveljavljene
sodne prakse odstopa, ni navedlo nobenega razloga; torej odstopa od ustaljene sodne prakse
sploh ni obrazložilo. Zato je navedeno stališče Višjega sodišča v neskladju s pravico do
enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. (odločba US Up-323/05, tč. 8, opomba
izpuščena)
16. Višje sodišče v poznejši sodbi sploh ne utemeljuje, zakaj je njegovo stališče do
spornega vprašanja drugačno, kot ga je sprejelo v sodbi, ki je bila izdana le dobrega pol
leta prej - in to ne glede na to, da je prvostopno sodišče v svoji sodbi opozorilo tudi na
vsebino izpodbijane drugostopne sodbe. Takšno odločanje brez vsakršne obrazložitve
razlogov za spremembo stališča je samovoljno in ne more biti v funkciji organskega
razvoja prava. (sklep US Up-22/94, tč. 3)
17. Obrazložitev Višjega sodišča je tako le navidezna, saj se ne posveča nosilnim razlogom
za odstop, kljub temu da je bilo v pritožbi zoper prvostopenjsko odločitev na načelno
pravno mnenje izrecno opozorjeno. S tem pa je bila pritožniku kršena pravica do enakega
varstva pravic iz 22. člena Ustave. (odločba US Up-440/04, tč. 7)
68
18. Oceno očitne napačnosti bi Ustavno sodišče lahko izreklo le, če sodišče svoje odločitve
sploh ne bi utemeljilo s pravnimi argumenti, tako da bi bilo mogoče sklepati, da sodišče ni
odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v
poštev. (odločba US Up-1231/07, tč. 5)
19. Pri tem pa je treba poudariti: čim bolj je o določenem vprašanju sodna praksa enotno
in ustaljeno uveljavljena, tem večje je breme izčrpne in prepričljive obrazložitve sodišča,
ki od te prakse odstopa. (odločba US Up-1631/08, tč. 8)
V. Dolžnost sodišča, da presodi razumnost ustaljene sodne prakse
1. Vendar zgolj dejstvo, da gre za v sodni praksi utečeno pravno stališče, samo po sebi
sklepa o razumni pravni obrazloženosti izpodbijane odločitve še ne utemeljuje. Ustavno
sodišče je zato preizkusilo, ali za takšno pravno stališče obstajajo stvarno ustrezni in
razumni razlogi. (odločba US Up-2908/08, tč. 7)
VI. Sprememba sodne prakse
1. Razvoj prava s pomočjo sodne prakse je nujni del pravne tradicije v vsakem pravnem
sistemu. Vendar mora biti tudi razvoj sodne prakse predvidljiv do te mere, da se lahko
naslovniki pravne norme prilagodijo pravnemu razvoju, ki je posledica spreminjajoče se
sodne prakse. Sodišče torej mora presoditi, ali je lahko posameznik razumno predvidel
ravnanje, ki ga od njega zahteva spremenjena (nova) sodna praksa. (odločba US Up-
164/15-14, tč. 9)
69
VAJE 19: PRAVNE PRAZNINE IN NJIHOVO ZAPOLNJEVANJE
A. Preberite odseke o naravi pravnih praznin, njihovi pravnosti ter klasičnih pravnih
prazninah v delu: Marijan Pavčnik, Teorija prava (2011), str. 304-314 (oz. Teorija prava
(2011), str. 291-302 ali Teorija prava (2007), str. 381-396).
5. Kaj je pravna praznina?
6. Kako lahko pride do nastanka pravnih praznin?
7. Se je pravnim prazninam mogoče izogniti?
8. Ali pomeni zapolnjevanje pravnih praznin kršitev načela delitve oblasti?
B. Zakonodaja in sodna praksa o pravnih prazninah
I. Ugotavljanje obstoja pravnih praznin
25. člen Zakona o volitvah v Državni zbor (ki se uporablja tudi za lokalne volitve, se glasi:
» (1) Član volilnega organa ne more hkrati kandidirati na volitvah. (2) Če član volilnega
organa sprejme kandidaturo, mu po zakonu preneha funkcija člana v volilnem organu. (3)
Člani volilnih organov ne morejo biti predstavniki oziroma zaupniki list kandidatov.«
- Na lokalnih volitvah v volilnih odborih sodelujeta tudi sinova enega od
kandidatov za župana, zato je protikandidat na Ustavno sodišče naslovil pobudo
za oceno ustavnosti zakonske ureditve. Ali bi zakon to vprašanje moral urediti?
Gre za pravno praznino? (odločba US U-I-468/06)
Gre za pravno praznino, ker volilna pravica je enaka in vsi moramo imeti enake možnosti.
II. Primeri zgodovinskih in veljavnih predpisov o zapolnjevanju pravnih praznin
1. Kadar se praven primer ne da določiti niti po besedah, niti po naravnem smislu kakšnega
zakona, se je ozirati na podobne, v zakonih določno odločene primere in na razloge drugih
z njim sorodnih zakonov. Ako ostane praven primer še dvomljiv, mora se odločiti glede na
skrbno zbrane in dobro preudarjene okolnosti po naravnih pravnih načelih. (par. 7 Občega
državljanskega zakonika)
2. Če se spor ne da rešiti na podlagi ustreznega jasnega predpisa, je treba upoštevati

predpise, ki urejajo podobne primere ali analogno snov; če navzlic temu ostane primer
dvomljiv, je treba odločiti po splošnih načelih pravnega reda v državi. (drugi odstavek 12.
člena italijanskega civilnega zakonika)
3. (1) Zakon se uporablja na vsa pravna vprašanja, ki jih ureja bodisi po samem besedilu
ali po razlagi. (2) Če se iz zakona ne da razbrati noben predpis, tedaj naj sodnik odloča po
običajnem pravu in, če tudi tega ni, po pravilu, ki bi ga on postavil kot zakonodajalec. (3)
Pri tem se ravna po utrjeni doktrini in izročilu. (1. člen švicarskega civilnega zakonika)
70
4. Če se civilnopravna zadeva ne da rešiti na temelju veljavnih predpisov, upošteva sodnik

predpise, ki urejajo podobne primere.7 Če je rešitev zadeve kljub temu pravno dvomljiva,
odloči v skladu s splošnimi načeli pravnega reda v državi. Pri tem ravna v skladu s pravnim
izročilom in z utrjenimi spoznanji pravne vede.
Sodnik ravna vselej tako, kot bi imel pred seboj nedoločeno število primerov iste vrste.
(drugi in tretji odstavek 3. člena Zakona o sodiščih)
III. (Ustavno)sodna praksa o zapolnjevanju pravnih praznin
1. Logično je, da z zakonom ni mogoče vnaprej predvideti in urediti vseh možnih

življenjskih situacij, zato je naloga sodnika, da v primeru pravne neurejenosti s pravili
razlage najde ustrezno pravno pravilo za rešitev konkretnega spora. Sodišče ne sme
odkloniti sodnega varstva (2. člen ZPP). V primeru zakonskih praznin je naloga sodnika,
da ugotovljeno vrzel v zakonu zapolni … (sodba in sklep Vrhovnega sodišča VIII Ips
275/08, tč. 18)
2. Kljub morebitni ugotovitvi, da niso podane predpostavke za analogno uporabo

[predpisa], to samo po sebi ne pomeni, da pravne praznine ni mogoče zapolniti z drugimi
sredstvi, ki so na voljo za zapolnjevanje pravnih praznin. Pravne praznine namreč ni
mogoče zapolniti le, kadar določbe zakona ne dajejo pravne podlage za uporabo sredstev
za zapolnjevanje praznine. Na vprašanje, ali je … pravno praznino mogoče zapolniti in na
kakšen način je to mogoče, pa mora najprej odgovoriti sodna praksa. Razlaga zakonov je
namreč naloga "rednih" sodišč, Ustavno sodišče pa lahko v ravnanje rednih sodišč poseže
in njihovo razlago zakonov nadomesti s svojo le v primeru, če ugotovi, da je razlaga
"rednih" sodišč nezdružljiva s kakšno človekovo pravico. (odločba US U-I-297/02, tč. 9)
3. Vendar pravna praznina sama po sebi ni v neskladju z Ustavo, neustavna je le, če se je z

metodami razlage ne da zapolniti. Sodišča so to storila. V njihovo razlago, s katero so
zapolnila pravno praznino, Ustavno sodišče lahko poseže in njihovo razlago zakonov
nadomesti s svojo le v primeru, če ugotovi, da je nezdružljiva s kakšno človekovo pravico.
(sklep US Up 655/04, tč. 6)
4. Na podlagi citirane odločbe Ustavnega sodišča [s katero je bila ugotovljena

protiustavnost tega, da zakon ne ureja pravice do delne pokojnine za samozaposlene
zavarovance] torej še ni bilo postavljeno oziroma oblikovano tudi pravno pravilo … Ker
tega pravila tudi (niti kasneje) ni oblikoval oziroma določil kot zakonske določbe, temveč
ga je dejansko v citirani sodbi postavilo Vrhovno sodišče … (sodba in sklep VS VIII Ips
299/2010, tč. 12)
IV. Še nekateri primeri pravnih praznin?
1. 42. člen Zakona o vojaški dolžnosti je določal: »Nabornik, ki želi uveljavljati ugovor
vesti vojaški dolžnosti ob pozivu pristojnega organa na nabor ali obveznosti v zvezi z
7 Poudarki so v celotnem besedilu dodani.

71
naborom, vloži prošnjo najkasneje do dneva nabora pri upravnem organu, pristojnem za
nabor.«
- Zakonska ureditev ni dopuščala, da bi posameznik ugovor uveljavljal tudi
kasneje, torej po naboru ali celo po opravljenem služenju vojaškega roka. Ali
gre v tem primeru za pravno praznino? (odločba US U-I-48/94)
Jaz menim da gre za pravno praznino, saj ne ureja položaja vseh nabornikov.
- Pri odgovoru upoštevajte ustavno ureditev pravice do ugovora vesti (123. člen
URS). Bodite pozorni tudi na druge relevantne ustavne določbe.
2. Prvi odstavek 116. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa:

»Otrok ima pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do
konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.«
- Tožnik zahteva, da se mu pravica do družinske pokojnine prizna tudi po
dopolnjenem 26 letu, saj je do podaljšanja študija prišlo izključno zaradi
objektivnega dejstva dolžine študija, ki na medicinski fakulteti (skupaj z
absolventskim stažem) traja 7 let. (sodba in sklep Vrhovnega sodišča VIII Ips
275/08)
Po mojem gre za pravno praznino, saj gre za nedopustno pravno praznino.
3. Pobudnik je v postopku pred Ustavnim sodiščem izpodbijal 102. člen Zakona o

pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki ureja pravico udeležencev do uporabe
svojega jezika na narokih in ob drugih ustnih procesnih dejanjih, saj izpodbijana določba
ne ureja pravice slepih oseb do prepisa sodnih pisanj ter pisnih vlog strank in drugih
udeležencev v postopku v Braillovo pisavo.
- Prvi odstavek izpodbijane določbe se glasi: »Stranke in drugi udeleženci v
postopku smejo na narokih in ob drugih ustnih procesnih dejanjih pred
sodiščem uporabljati svoj jezik. Če postopek ne teče v jeziku stranke oziroma
v jeziku drugih udeležencev v postopku, se jim na njihov predlog, ali če sodišče
ugotovi, da ne razumejo slovenskega jezika, zagotovi ustno preVAJEnje
tistega, kar se naVAJE na naroku, v njihov jezik ter ustno preVAJEnje listin, ki
se uporabljajo na naroku za dokazovanje.« (odločba US U-I-146/07, tč. 30)
- Opredelite se do pobudnikovih navedb.
Gre za pravno praznino, saj ne ureja podrobno možnosti (pravico imajo tudi tisti, ki so
gluhi/nemo)
4. Delovno in socialno sodišče je zahtevalo, da Ustavno sodišče oceni ustavnost

položaja, ki je nastal, ker zakonodajalec ni posebej uredil vprašanj v zvezi z
dostopom do listin, ki vsebujejo tajne podatke, in seznanitvijo pravdnih strank z
njimi oziroma možnosti aktivne udeležbe v postopku, v katerem so vloge ali listine
označene s stopnjo zaupnosti.
To pomeni, da mora sodišče uporabljati Zakon o tajnih podatkih, ki pa možnost dostopa
tretjih oseb brez pooblastila bodisi onemogoča bodisi ga pogojuje z izrecnim pisnim
soglasjem predstojnika organa, ki je določil tajnost podatka, pri čemer je predstojnik
upravičen določiti tudi način oziroma različne pogoje, pod katerimi se lahko seznanijo s
tajnimi podatki. V enem izmed konkretnih primerov je tožena stranka – država – odgovor
na tožbo in priloge označila z oznakami tajnih podatkov.
72
- Je takšna ureditev ustavno sporna? Zakaj? Pojasnite. (odločba US U-I-134/10, tč. 31-33)
Po mojem gre za pravno praznino in tudi zlorabo pravice, saj je država ta položaj
izkoristila (ni bilo urejeno kako lahko kaj doseže).
V. Zapolnjevanje pravnih praznin v sodni praksi
a) Protiustavne pravne praznine (obstoj ugotovi US)

1. Zakon o lokalnih volitvah […] je v neskladju z Ustavo, ker ne določa, da člani volilnih
odborov ne morejo biti osebe, ki so s kandidati v sorodstvenem ali njemu podobnem
razmerju. Državni zbor je dolžan ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta od
objave odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. (izrek odločbe US U-I-468/06)
b) Pravne praznine, katerih obstoj ugotovijo redna sodišča

ba) Zapolnjevanje pravnih praznin z analogijo
1. Upnik pritrjuje sodišču prve stopnje, da je prvotno določeni izvršitelj umrl tekom
postopka […]. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da gre za specifično situacijo,
kajti ne [Zakon o izvršbi in zavarovanju] ne Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja
nimata izrecnih določb o smrti izvršitelja, ne kakšni so nadaljnji postopki bodisi sodišča
bodisi strank ali Zbornice izvršiteljev. Gre za pravno praznino in to napolni sodišče tako,
da upošteva predpise, ki urejajo podobne primere […]. Izvršilno sodišče mora rešiti nastalo
situacijo ob smrti izvršitelja, sicer lahko pride do dalj časa trajajočega dejanskega zastoja,
ki bi sicer trajal vse dotlej, dokler upniki ne bi izvedeli za smrt izvršitelja in predlagali
novega. Sodišče prve stopnje je pravilno primerjalo smrt izvršitelja z razlogi za njegovo
razrešitev po (takrat veljavnem) prvem odstavku 287. člena [Zakona o izvršbi in
zavarovanju]. Med razlogi za razrešitev so tudi nekrivdni razlogi, podobno kot smrt […].
(sklep Višjega sodišča v Celju II Ip 191/2015)
bb) Zapolnjevanje delnih pravnih praznin

2. Neobstoj podzakonskega predpisa, ki bi podrobneje določil tudi merila za določitev
najnižje odškodnine, ne pomeni, da odškodnine za škodo zaradi posega v prostor ni mogoče
določiti. Pravna podlaga temelja odškodninskega zahtevka je še vedno v prvem odstavku
78. člena [Zakon o varstvu okolja. Odslej: ZVO], oziroma drugem odstavku 35. člena
ZVO, podrobnejših meril glede višine pa ni. Kljub temu sodišče oškodovancu ne sme
odkloniti sodnega varstva. V taki situaciji gre za tako imenovano delno zakonsko praznino,
za praznino v posameznem formalnem pravnem viru ali še točneje za praznino na izvedbeni
ravni zakona zaradi nesprejema ustreznega podzakonskega akta (več o tem Marjan
Pavčnik: Teorija prava, Cankarjeva založba, Ljubljana 1997, str. 259 in naslednje). V taki
situaciji je naloga sodnika, da ugotovljeno vrzel v izvedbi zakonske zasnove zapolni in pri
tem upošteva določena pravila. Pravno podlago za tako ravnanje mu sedaj tudi izrecno
omogoča drugi odstavek 3. člena Zakona o sodiščih: če se civilnopravna zadeva ne da rešiti
na temelju veljavnih predpisov, upošteva sodnik predpise, ki urejajo podobne primere. Če
je rešitev zadeve kljub temu pravno dvomljiva, odloči v skladu s splošnimi načeli pravnega
reda v državi. Pri tem ravna v skladu s pravnim izročilom in z utrjenimi spoznanji pravne
vede. (sodba VS II Ips 580/03)
bc) Zapolnjevanje pravne praznine z opiranjem na prej veljavni predpis

73
3. Po določbi 125. člena Ustave RS so sodniki pri odločanju vezani na ustavo in zakon, kar
glede na hierarhijo pravnih aktov pomeni tudi, da so vezani na zakon, če je ta v skladu z
ustavo. Kolikor pa je neustavnost že ugotovljena, neustavnih določb zakona sodniki ne bi
smeli uporabiti oziroma upoštevati. V obravnavani zadevi je neustavnost v tem, da [Zakon
o nalezljivih boleznih] ZNB nečesa ne ureja - konkretno odškodninske odgovornosti države
za škodo, ki jo zaradi obveznega cepljenja utrpi posameznik. Upoštevaje odločitev
Ustavnega sodišča, s katero je bila ugotovljena neustavnost zakonske ureditve, četudi ta
zaradi razlogov po 48. členu Zakona o ustavnem sodišču […] ni bila razveljavljena, je
revizijsko sodišče zapolnilo to vrzel v [Zakonu o nalezljivih boleznih] tako, da je
upoštevalo pravila prej veljavnega Zakon o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi
boleznimi […], ki je z uveljavitvijo [Zakona o nalezljivih boleznih] prenehal veljati. (sodba
Vrhovnega sodišča II Ips 1253/2008, tč. 9)
74
VAJE 20: RAZLAGA PRAVNIH AKTOV I.
A. Preberite del poglavja o razlagi prava v delu: Marijan Pavčnik, Teorija prava (2015),
str. 381-389 (oz. Teorija prava (2011), str. 369-376 ali Teorija prava (2007), str. 486-
495).
4. Katere so ključne značilnosti jezikovne razlage?
5. Kaj je značilno za zakonski jezik?
6. Kakšno je razmerje med splošnim jezikom in zakonskim jezikom? Kateri
prevlada v primeru, da pojmu pripisujeta različen pomen?
B. Primeri iz (ustavno)sodne prakse
I.1.
1. Prvi odstavek 154. člena Ustave RS določa: »Predpis začne veljati petnajsti dan po
objavi, če ni v njem drugače določeno.«
- Pobudnik je na Ustavno sodišče vložil pobudo za začetek postopka za oceno
ustavnosti 145. člena Zakona o dohodnini, ki določa, da zakon stopi v veljavo
dva dni po objavi v Uradnem listu. V vlogi naVAJE, da je treba določbo 154.
člena Ustave razlagati tako, da lahko zakon določi za začetek svoje veljavnosti
rok, ki je daljši kot petnajst dni, ne pa krajšega. Če bi bilo dopustno določati
krajši rok, ne bi imel rok petnajstih dni iz prvega odstavka 154. člena Ustave
nobenega smisla. (sklep US U-I-89/94)
Jezikovna + namenska razlaga
2. Tretji odstavek 103. člena Ustave RS določa: »Predsednik republike je izvoljen za dobo
petih let, vendar največ dvakrat zaporedoma. …«
- Ali sme nekdanji predsednik republike, ki je funkcijo že opravljal dvakrat
zaporedoma, po prekinitvi ponovno kandidirati za to funkcijo?
Menim da lahko, saj piše »zaporedoma«- jezikovna razlaga.
3. Prvi odstavek 152. člena Kazenskega zakonika se glasi: »Kdor neupravičeno vstopi v
tuje stanovanje ali zaprte prostore, ali kdor se na zahtevo upravičenca od tam ne
odstrani, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.«
- Kaj vse opisuje besedna zveza »tuji zaprti prostori«? Ali se inkriminacija
nanaša, denimo, tudi na primer, ko posameznik vstopi na zasebno zemljišče,
ograjeno s cipresami in žično ograjo, na kateri se nahajata stolp in park s
skulpturami? (sodba VS I Ips 312/2003)
Uporabil bi namensko razlago, saj bi zavaroval namen zakonodajalca. Jezikovna razlaga
ne daje najprej točnega pomena, moramo raziskat- raziščeš s SSKJem.
4. Prvi odstavek 325. člena Kazenskega zakonika določa: »Kdor s kršitvijo predpisov o
varnosti železniškega, ladijskega, zračnega prometa ali prometa na žičnicah ali javnem
75
prevozu potnikov v cestnem prometu s kršitvijo predpisov o varnosti cestnega prometa iz

malomarnosti povzroči nesrečo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let.«
- Obdolženec je v sečoveljski marini v Portorožu s čolnom glisiral s hitrostjo 11
- 16 vozlov, trčil v kamniti podporni zid in pri tem povzročil hudo telesno
poškodbo enega od potnikov v čolnu. Okrožno in višje sodišče sta ga obsodili
zaradi kršitve navedene določbe. Obsojeni je vložil izredno pravno sredstvo,
v katerem je zatrjeval, da ni izpolnjen zakonski znak »ladijski promet«.
Pomorski zakonik naj bi ladjo opredeli kot »plovilo, ki je usposobljeno za
plovbo po morju in meri v dolžino 24 metrov ali več« (3. točka prvega odstavka
3. člena), gliser pa je bil krajši. (sodba Vrhovnega sodišča I Ips 78746/2010-
116, tč. 11 in 12)
Gre za pravno praznino, gledamo pa na ožji in širši promet.
Izredno pravno sredstvo- obnova postopka
5. Šesta alinea prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih določa, da sme
delodajalec delavcu izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi, če (med drugim) »delavec v
času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe … brez odobritve pristojnega zdravnika
oziroma pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.«
- V konkretnem primeru se je delavec po njegovih lastnih navedbah zdravil pri
svojem dekletu v Ljubljani, ne pa v kraju svojega stalnega prebivališča. Je
delodajalec ravnal pravilno, ko je prekinil delovno razmerje? (sodba VS VIII
Ips 18/2007)
Ni-ker zakonodajalec je imel namen, da prepreči zlorabe ne pa na tak način.
6. Drugi odstavek tretjega člena Zakona o osebnem imenu določa: »Ime in priimek sta vsak
zase lahko sestavljena iz več besed, ki tvorijo celoto.«
- Ali naj upravna enota upošteva željo staršev, da kot drugo ime njunega otroka
v matični register vpišejo črko M? (sodba VS X Ips 157/2010)
Z jezikovno razlago- bistvo »besede«. In ker beseda ni M, naj upravna enota ne upošteva
želje staršev.
7. Prvi odstavek 64. člena Zakon o dedovanju določa: »Oporočitelj, ki zna brati in pisati,
lahko napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki jo
je sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka.«
- Ali je veljavna tako napravljena oporoka, če jo oporočitelj podpiše s parafo?
(sodba VS II Ips 42/2003)
- Kako na Vašo odločitev vpliva dejstvo, da Slovar slovenskega knjižnega jezika
parafo opredeljuje kot »značilno skrajšan podpis«?
Je veljavna oporoka- ker parafa je plod večletnega podpisovanja.
8. Prvi odstavek 7. člena Zakona o volitvah v Državni zbor določa: »Pravico voliti in biti
voljen za poslanca ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil
osemnajst let starosti.«
76
Slovar slovenskega knjižnega jezika glagol »dopolniti« opredeljuje kot

-
»živeti do določene dobe«. Ali je glede na to zakonsko določbo
primerno razlagati tako, da smejo na volitvah svoj glas oddati le osebe,
ki imajo na prav tisti dan osemnajsti rojstni dan? (odločba US U-I-
32/15-56, tč. 66-67)
Z logično razlago mislimo, da ne.
9. Druga točka 14. člena Zakona o davkih občanov je določala, da morajo tak davek plačati
fizične osebe, »ki posedujejo… prostore za počitek oziroma rekreacijo«. Odlok o davkih
občanov Občine Sevnica je določil, da so v obdavčitev zajeti tudi bivalni prostori v
zidanicah, v katerih so zagotovljeni osnovni pogoji za bivanje in se občasno uporabljajo za
počitek oziroma rekreacijo. Tožnik je obdavčitvi v upravnem sporu ugovarjal. (sodba
Upravnega sodišča U 685/93-5)
- Ali bi sodišče moralo slediti opredelitvi pojma zidanica v Slovarju
slovenskega knjižnega jezika, na katero je opozoril tožnik, in ki zidanico
opredeljuje kot »manjš[o] stavb[o] v vinogradu za hranjenje vina«?
Namenska razlaga- če je postelja not pa wc in kuhinjo, to prenese namen
10. 72. člen Zakona o dedovanju določa: »Oporočitelj lahko izjavi svojo poslednjo voljo
ustno pred dvema pričama le tedaj, če zaradi izrednih razmer ne more napraviti pisne
oporoke.«
- Oporočiteljica je bila 91-letna onkološka bolnica, ki je bila
hospitalizirana kot močno oslabela in telesno nezmožna za kakršnokoli
telesno opravilo. Bila je nepokretna, ni se mogla sama prehranjevati ali
pisati. Je mogoče šteti, da so to »izredne razmere« zaradi katerih je
dopustno napraviti ustno oporoko (ki je sicer izjemna in velja le do
prenehanja izrednih razmer, v katerih je bila napravljena, če oporočitelj
preživi do takrat). (sodba VS II Ips 70/2005)
Logično- konkretna situacija
I.2
11. Podlaga za določitev vsebine nedoločenega pravnega pojma ni nujno vsebina, kot jo
ima sicer jezikovno enak pojem v drugem predpisu oziroma kot jo opredeljuje Slovar
slovenskega knjižnega jezika. (odločba US U-I-413/98, tč. 6)
12. Jezikovna razlaga le prva stopnja, ki določa možni besedni pomen pravnega pravila, in
hkrati stopnja, ki določa zunanjo mejo, ki jo razlagalec ne sme prestopiti… Pomembne so
tudi druge metode, zlasti logična, s katero preverjamo pomen, ki smo ga dobili z
gramatikalno razlago … (sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 692/2011)
13. Če se z jezikovno razlago ne da določiti pomena norme, jo je treba preveriti in dopolniti

z drugimi metodami (logično, sistematično, zgodovinsko, teleološko). Pri besedni razlagi
se praviloma besedam v zakonskem tekstu daje pomen, ki ga imajo v splošnem
77
pogovornem jeziku, razen če gre za posebni strokovni, zlasti pravni jezik, v katerem imajo
določene besede drugačen pomen kot v splošnem pogovornem jeziku. […] … (sodba VS I
Ips 260/2006)
14. Le jezikovna razlaga zakona ne privede vedno do pravilnega zaključka, zato je zakon
potrebno razlagati tudi v okviru drugih poznanih razlagalnih metod, zaradi ugotovitve
prave vsebine zakonskega besedila. Stroga jezikovna razlaga lahko privede celo do
napačnega sklepa o pomenu določene zakonske določbe. Ostale razlage zakona, razlage
vsebine in smisla zakonske norme, jezikovno metodo razlage dopolnjujejo. (sodba VS I
Ips 3490/2009, tč. 22)
15. Jezikovna razlaga je praviloma res temeljni razlagalni argument, pri katerem se s
pomočjo jezikovnih pravil išče jezikovni smisel pravne norme. Vendar pa smisel jezikovne
razlage ni v njeni dobesednosti oziroma njenem mehaničnem razumevanju, pač pa ta
razlaga pomeni zgolj izhodišče in jezikovni okvir, ki ga pomensko določajo in
soopredeljujejo ostale uveljavljene metode razlage. Šele povezanost pravne norme […] z
drugimi zakonskimi določbami, ki dajejo v tej normi uporabljenim izrazom sploh pravi
pomen in določajo (definirajo) pojem jezikovnih znakov glede na njihovo umeščenost v
pravni sistem, ki naj deluje kot usklajena celota, tako pravzaprav determinira tudi
jezikovno razlago norme. (sklep VS II Ips 393/2010, tč. 8)
16. Jasen, enoznačen besedni zapis zakonske določbe je sicer mogoče preseči, vendar mora
sodnik zaradi vezanosti na zakon (125. člen Ustave) za tak odstop navesti tehtne pravne
argumente. (odločba US Up-645/13, tč. 27)
78
VAJE 21: RAZLAGA PRAVNIH AKTOV II.
str. 389-398 (oz. Teorija prava (2011), str. 376-385 ali Teorija prava (2009), 495-508).
II.
1. 87. člen URS se glasi: »Pravice in dolžnosti državljanov ter drugih oseb lahko državni
zbor določa samo z zakonom.«
- Je jezikovna razlaga te določbe primerna? So lahko človekove pravice (izvorno)
določene tudi s kakšnim drugim pravnim aktom?
Ni primerna, ker jezikovna ni dovolj- lahko s sistematično (tudi mednarodne pogodbe, ki

jih ratificira DZ in ustava), lahko tudi z logično razlago (Zakon je manj kot ustava)
2. Tretji odstavek 160. člena Poslovnika Državnega zbora RS se glasi: »Poslanska skupina
ter najmanj četrtina poslancev lahko vložijo amandmaje najkasneje pet dni pred sejo
državnega zbora.«
- Pojasnite, ali je jezikovna razlaga navedene določbe primerna.
Ni primerna (ter ni celota), logična (če 90 deliš s 4 ne dobiš).
3. Tretji odstavek 183. člena Kazenskega zakonika se glasi: »Učitelj, vzgojitelj, skrbnik,
posvojitelj, roditelj, duhovnik, zdravnik ali druga oseba, ki z zlorabo svojega položaja
spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, ki še ni stara petnajst let in
mu je zaupana v učenje, vzgojo, varstvo in oskrbo, se kaznuje z zaporom od enega do
desetih let.«
- Ali se strinjate s trditvijo obsojenčevega zagovornika, ki vlaga izredno pravno
sredstvo, da lahko sodišče kaznuje le storilca kaznivega dejanja, ki mu je bila
mladoletna oseba zaupana v varstvo in oskrbo. Ker je bila mladoletna oseba
obsojenemu zaupana le v varstvo, na pa tudi v oskrbo, naj bi obsodba kršila
načelo zakonitosti v kazenskem pravu. (sodba VS I Ips 287/2000)
Jezikovna- priredje (
4. Prvi odstavek (nekdaj veljavnega) Zakona o varnosti cestnega prometa se je glasil:
»Pozimi in v zimskih razmerah morajo biti motorna vozila v cestnem prometu opremljena
s predpisano zimsko opremo.«
- Pobudnik ustavne presoje zatrjuje, da je treba določbo razumeti tako, da morajo
biti vozila opremljena z zimsko opremo v zimskem času, če (hkrati) vladajo
zimske razmere. Ali ima prav? (sklep US U-I-34/2000)
Nima prav, ker po logični in namenski lahko sklepamo, da
79
5. 125. člen URS se glasi: »Sodniki so pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni. Vezani
so na ustavo in zakon.«
- Je mogoče iz določbe logično izpeljati, na kaj sodniki niso vezani?
Ja, lahko niso vezani na nea vem, na ratificirane mednarodne pogodbe (a contrario)
III.1
1. »Določbi 179. člena [Zakona o obligacijskih razmerjih] sta uvrščeni v peti odsek drugega
oddelka II. poglavja ZOR. Ta odsek z naslovom ‘Odgovornost za škodo od nevarne stvari
ali nevarne dejavnosti’ ureja objektivno odškodninsko odgovornost in vsebuje najprej
splošne določbe in nato dve dodatni ureditvi objektivne odgovornosti… Če bi
zakonodajalec želel odškodninsko odgovornost proizVAJElca stvari z nevarnimi
lastnostmi opredeliti kot subjektivno, bi moral zakonsko besedilo, ki je sedaj v drugem
odstavku 179. člena [Zakona o obligacijskih razmerjih], umestiti v drugi odsek istega
poglavja, v katerem je urejena krivdna odgovornost.« (sodba VS RS II Ips 416/97,
poudarki so dodani)
- Na katero razlago se je v tem primeru oprlo Vrhovno sodišče?
Sistematična, notranje (ker gledamo na vsebino)
2. Tretji odstavek 274. člena Poslovnika Državnega zbora se glasi: »Državni zbor oblikuje
tudi skupna delovna telesa s predstavniškimi telesi drugih držav, mednarodnimi
institucijami in organizacijami.«
- Je primerna (jezikovna) razlaga, da lahko DZ oblikuje tudi delovna telesa z
organizacijami, ki niso »mednarodne«? Ker gre za priredno vezavo, ne more
oblikovati organizacijami ki niso mednarodne.
- Kako na Vaše stališče vpliva dejstvo, da je navedena določba umeščena v prvi
odsek šestega poglavja Poslovnika, ki se glasi: »Mednarodno sodelovanje«? Iz
tega bi sklepal, da ne more oblikovati teles, ki niso mednarodni.
3. Drugi odstavek 311. člena KZ se glasi: »Kdor se ukvarja s prepovedanim spravljanjem

drugih čez mejo Republike Slovenije ali kdor iz koristoljubnosti ali v organizirani skupini
spravi drugega čez mejo, se kaznuje z zaporom do treh let.«
Ustavno sodišče je v svoji obrazložitvi zapisalo:

»Ustavno sodišče ugotavlja, da je že iz jezikovne razlage opisa kaznivega dejanja
prepovedanega prehoda čez državno mejo jasno razvidno, da je zakonski znak kaznivih
dejanj po vseh odstavkih 311. člena KZ prestop meje Republike Slovenije. Meja Republike
Slovenije je pri tem kaznivem dejanju tudi predmet napada. Navedeno kaznivo dejanje
spada v poglavje kaznivih dejanj zoper javni red in mir. Značilnost kaznivih dejanj v tem
poglavju je, da varujejo notranji javni red Republike Slovenije. Dejanje, pri katerem ni
prišlo do nezakonitega prečkanja meje Republike Slovenije, torej ne more biti kaznivo
dejanje po 311. členu KZ.« (odločba US Up-265/2001, tč. 24, poudarki so dodani)
- Na kateri razlagi se je oprlo Ustavno sodišče? Se s ponujeno argumentacijo
strinjate?
Zunanji vidik sistematične razlage
80
4. Prvi odstavek 86. člena Zakona o pacientovih pravicah določa: »Z globo od 4.100 do
100.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki opravlja zdravstveno dejavnost,
zdravstveni delavec, ki opravlja zdravstveno dejavnost na podlagi koncesije, ali
zdravstveni delavec, ki brez koncesije samostojno opravlja zdravstveno dejavnost, če
izvede medicinski poseg ali druga dejanja v postopkih zdravljenja in rehabilitacije brez
privolitve pacienta (drugi odstavek 26. člena tega zakona).«
- Zdravnik pred izvedbo lumbalne punkcije zakonitima zastopnikoma ni pojasnil
cilje in načine izvedbe tega posega, možna tveganja, stranske učinke in možne
negativne posledice, povezane s posegom.
- Prekrškovni organ je zdravnika kaznoval in se pri tem skliceval na prvi odstavek
37. člena istega zakona, ki določa, da se sme poseg opraviti »[k]adar pacient
zaradi težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost
razsojanja, ni sposoben privolitve v medicinski poseg, […] le, če ga dovoli
zakoniti zastopnik«, okrajno sodišče pa je to odločitev razveljavilo, saj
navedena določba 86. člena izrecno omenja le pacienta.
- Je ravnalo prav? S kakšno razlago bi bilo mogoče utemeljiti drugačno
odločitev? (sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani PRp 416/2015) Zakaj bi
to lahko bilo sporno?
Argumentum a fortiori/ Sistematična razlaga/ Zakonska analogija.
III.2
5. »Jezikovna metoda, ki se jo je poslužilo prvo sodišče, je le ena izmed [razlag] in uporaba
zgolj nje lahko privede do napačne vsebine. Posamezna pravna določila, tako tudi ta, ki jih
vsebuje 913. člen ZOR, zaživijo šele[,] ko so umeščene v celoten pravni sistem
(sistematična razlaga).« (sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 434/99)
6. »Izhodišče interpretacije kazenskega zakona mora biti … kazensko pravo kot sistem, v
katerega vsebinsko spadajo in se medsebojno dopolnjujejo vse določbe kazenskopravne
narave. Teh zato ni mogoče razlagati ločeno od drugih, temveč le v medsebojni povezavi,
saj je treba izhajati iz tega, da je kazenski zakon v sebi sklenjena (in sklepčna) celota.«
(Načelno pravno mnenje VS z dne 11.5.2009)
IV.
1. »Kot že navedeno, Ustava ne določa posebnih primerov oziroma dodatnih pogojev, ki
bi omejevali aktivno oziroma pasivno volilno pravico, kakor je določena v drugem
odstavku 43. člena, niti ne vsebuje t. i. zakonskih pridržkov… Čeprav uporablja četrti
odstavek 80. člena Ustave pojem "volilni sistem" (prvi odstavek 98. člena izrecno tega
pojma ne uporablja…), najpomembnejši element volilnega sistema pa je volilna pravica,
ni mogoče šteti, da ta določba pooblašča Državni zbor, da lahko z zakonom predpiše še
druge pogoje, ki omejujejo splošno volilno pravico. … Iz gradiva Komisije za ustavna
vprašanja (op. izpuščena) izhaja, da naj bi poseben zakon uredil ostale elemente volilnega
sistema, zlasti način delitve mandatov (volilna formula), organizacijo volitev, volilne
organe in volilni postopek.« (odločba US U-I-346/2002, tč. 11, poudarki so dodani)
- Na katero razlago opira Ustavno sodišče svojo odločitev?
Na zgodovinsko razlago.
81
2. »Da je zakonodajalec v Zakonu o azilu uredil upravni spor na eni stopnji, izhaja tudi iz
Predloga zakona o azilu za prvo obravnavo. V obrazložitvi Predloga je navedeno, da je v
njem uveljavljeno načelo dveh instanc in hkrati zagotovljeno sodno varstvo (Poročevalec
Državnega zbora, št. 78/98, str. 40–41). Pripomba Sekretariata Državnega zbora za
zakonodajo in pravne zadeve z dne 26. 5. 1999, da je pri ureditvi pravnomočnosti po
Zakonu o azilu potrebno upoštevati institut pritožbe po Zakonu o upravnem sporu, pa ni
bila upoštevana.« (odločba US U-I-221/2000, odsek B, tč. 3, poudarki so dodani)
- Po kateri razlagi je poseglo Ustavno sodišče v tem primeru?
Zgodovinska razlaga.
3. »Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje zmotno razlagalo vsebino

pravnega standarda "dalj časa trajajoča življenjska skupnost". Da Stanovanjski zakon
(odslej: SZ) v 6. členu pri tem ni imel v mislih vsakršne dalj časa trajajoče življenjske
skupnosti dveh oseb, marveč le t.i. izvenzakonsko skupnost, izhaja že iz gramatikalne in
logične razlage določb prvega odstavka 6. člena. Ta poleg zakonca in osebe, s katero živi
lastnik (oz. najemnik) v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, določa kot ožje družinske
člane še njune otroke oz. posvojence (ter starše, posvojitelje ter osebe, ki sta jih po zakonu
dolžna preživljati). To že samo po sebi z logično nujnostjo govori, da morata biti lastnik
oz. najemnik in oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, različnega
spola. Da je treba kot dalj časa trajajočo življenjsko skupnost razumeti le t.i. izvenzakonsko
skupnost, potrjuje tudi primerjava z določbo prvega odstavka 5. člena Zakona o
stanovanjskih razmerjih …, ki je poznal dve vrsti skupnosti: Izvenzakonsko, ki jo je
definiral podobno kot prvi odstavka 6. člena SZ, torej kot "dalj časa trajajočo življenjsko
skupnost" in ekonomsko skupnost. SZ, ki je restriktivnejši od Zakona o stanovanjskih
razmerjih, med ožje družinske člane ne šteje oseb, ki z lastnikom oz. najemnikom (najmanj
dve leti) živijo v ekonomski skupnosti. Toliko manj je zato logično, da bi med ožje
družinske člane štel kogarkoli, ki živi z njim v "dalj časa trajajoči življenjski skupnosti".
To stališče podpira tudi … razlaga zakona, ki izhaja iz zahteve po polni medsebojni
usklajenosti pravnih norm in njihovem vključevanju v koherenten pravni sistem.« (sodba
Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 368/95, poudarki so dodani)
- Na katere razlage se višje sodišče opira? Jezikovna, logična, sistematična,
argumentum a coherentia
- Pojasnite, katera razlaga zahteva, da imajo določbe s podobno vsebino (v tem
primeru: »dalj časa trajajoča življenjska skupnost«) v pravnem sistemu enak
pomen. Zakaj? Sistematična- zaradi pravne določljivosti.
4. Drugi odstavek 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju se glasi: »Ne glede na prejšnji
odstavek sme sodišče na predlog dolžnika odložiti izvršbo tudi v drugih primerih, ko so za
to podani posebno upravičeni razlogi, vendar najdlje za tri mesece in le enkrat.« V zahtevi
za varstvo zakonitosti je Vrhovno državno tožilstvo zatrjevalo, da je potrebno določbo
razlagati v skladu z načelom varstva dolžnika (ki izhaja iz načela socialne države) in da je
zato potrebno ob spremenjenem dejanskem stanju, ko nastopijo nova dejstva in okoliščine,
odlog vsakič dovoliti znova (za tri mesece). Vrhovno sodišče je v svoji sodbi (med drugim
zapisalo) zapisalo: Medtem ko prejšnji [jugoslovanski] Zakon o izvršilnem postopku
[…] ni imel nobene omejitve, je prvotni Zakon o izvršbi in zavarovanju] imel samo
omejitev odloga za najdlje tri mesece. Novela ZIZ-A […] pa je temu dodala še omejitev
82
odlogov na le enkrat. V Poročevalcu Državnega zbora št. 45 […] in v Poročevalcu

Državnega zbora št. 96 […] je obrazloženo, da se odlog omejuje ne le časovno, pač pa tudi
s številom odlogov. (sklep VS II Ips 294/2007)
- Na katero razlago se je oprlo sodišče? Zgodovinska
83
VAJE 22: RAZLAGA PRAVNIH AKTOV III.
str. 398-403 (oz. Teorija prava (2011), str. 385-390 ali Teorija prava (2009), 508-515).
V.
(A)
1. Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo, če po sklenitvi dobi otroka, prej pa ni imel
otrok. (541. člen Obligacijskega zakonika)
- Je preklic darilne pogodbe dopusten tudi, če darovalec po sklenitvi pogodbe le
izve, da ima (morda že več let) otroka? Na kateri argument se boste pri odgovoru
oprli?
Zakonska analogija- ni primer, ki je urejen (-ista pravila), pravna praznina, ki jo dopolniš.
2. Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo, če pride po sklenitvi pogodbe v položaj, ko

je ogroženo njegovo preživljanje. (prvi odstavek 539. člena Obligacijskega zakonika)
- Bi darovalec lahko darilno pogodbo preklical tudi, če bi bilo ogroženo
preživljanje oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati (npr. otrok ali
razvezanega zakonca)?
Zakonska analogija,
Argument a fortiori,
Pravna analogija (?)
3. 83. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je določal8: »Pravica do

preživnine preneha, če razvezani zakonec, ki jo je prejemal, pridobi premoženje ali svoje
dohodke, s katerimi se lahko preživlja ali če sklene novo zakonsko zvezo.«
- Kakšna pravna posledica naj nastopi, če prične oseba, ki prejema preživnino,
živeti v izvenzakonski skupnosti? (sodba VS II Ips 57/2001, prim. še sodbo
Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 3312/2015, tč. 7 z nekoliko drugačno
utemeljitvijo)
Zakonska analogija
4. Zakon o sodiščih v prvem odstavku 128. člena določa, da postanejo »[p]oslovni prostori,
ki so ob dnevu uveljavitve tega zakona v uporabi temeljnih sodišč, […] last Republike
Slovenije.«
- Kako naj sodišče odgovori na vprašanje, kaj se zgodi s prostori, ki so jih prej
uporabljala višja in vrhovno sodišče? (sodba in sklep VS II Ips 141/2015, tč.
19)
Postanejo last RS, Zakonska analogija.
8
Določba je bila spremenjena z Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zakonski zvezi in družinskih
razmerjih (ZZZDR-C), Ur. l. RS št. 16/04.
84
5. Oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh
prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima,
da je to njegova oporoka. (prvi odstavek 64. člena Zakona o dedovanju)
- Ali je oporoka veljavna, če jo podpiše oporočitelj, ki sicer zna brati in pisati,
vendar zaradi oslabelosti vida oporoke ni mogel prebrati? (sodba Višjega
sodišča v Ljubljani I Cp 1025/94)
Teta Kristina, pomagaj
6. Drugi odstavek 10. člena Zakona o dedovanju določa: »Kot zakonca dedujeta drug po
drugem tudi moški in ženska, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti in nista
sklenila zakonske zveze, vendar le v primeru, če ni razlogov, iz katerih bi bila zakonska
zveza med njima neveljavna.«
- Ali naj enaka ureditev velja tudi za dalj časa trajajoče, vendar neregistrirane
življenjske skupnosti istospolnih partnerjev? (odločba US U-I-212/10-15, zlasti
tč. 11-13 in 18)
Zakonska analogija – bistvena podobnost.
7. Obdolženi je pri lovu na divje race naletel na poškodovano belo čapljo (ki je zavarovana
živalska vrsta). Kljub poškodovanemu krilu, zaradi česar je morala ptica hudo trpeti, pa je
lovec ni mogel ujeti, saj se mu je ves čas izmikala. Da bi ji prihranil trpljenje, je čapljo
ustrelil. Zoper njega je bil sprožen kazenski postopek zaradi odstrela živali, ki sodi v
zavarovano živalsko vrsto. V postopku se je lovec skliceval na določbo zakona o lovstvu,
ki dovoljuje, da lovec ustreli divjad, ki je ranjena ali bolna, tudi v času lovopusta.
- Na kateri pravni argument se sklicuje obdolženi, ko zatrjuje, da bi sodišče
moralo v kazenskem postopku zaradi odstrela ptice upoštevati določbo, ki
dopušča odstrel divjadi? Zakonsko analogijo- Ker gre v prid obdolžencu
- Je takšen argument v opisanem primeru dopusten? (sodba Višjega sodišča
(Županijski sud) v Bjelovarju, Kž-315/99) Ja, ker gre v prid obdolžencu.
8. Zakon o kmetijskih zemljiščih je določal, da mora pravne posle s kmetijskimi zemljišči,

gozdovi ali kmetijami (po tem zakonu) odobriti upravna enota. Takšna odobritev pa ni
potrebna, če oseba nepremičnino pridobi na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju (4.
alineja drugega odst. 19. člena ZKZ-B).
- Stranki sta sklenili pogodbo o preužitku. Ali mora ta pravni posel odobriti
upravna enota? Da boste lažje odgovorili na vprašanje, si oglejte, kakšna je
razlika med obema pravnima posloma (pogodbo o preužitku in pogodbo o
dosmrtnem preživljanju). (sodba Upravnega sodišča I U 766/2015)
(B)
9. Višje sodišče v Kopru je oprostilo obdolženca obtožbe za neupravičeno proizvodnjo in
promet z mamili, saj je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je 0,2 g heroina podaril. Svojo
85
odločitev je utemeljilo z ugotovitvijo, da je kaznivo le posredovanje mamila, storjenega z

namenom prodaje, česar pa obtožnica obdolžencu ne očita.
Prvi odstavek 196. člena (nekdaj veljavnega) Kazenskega zakonika se glasi: »Kdor
neupravičeno proizVAJE, predeluje, prodaja ali ponuja naprodaj, ali zaradi prodaje kupuje,
hrani ali prenaša, ali posreduje pri prodaji ali nakupu, ali kako drugače neupravičeno daje
v promet substance ali preparate, ki so razglašeni za mamila, se kaznuje z zaporom od
enega do desetih let.«
- Ali se je Višje sodišče odločilo pravilno? Je torej ravnanje obdolženca kaznivo
po navedeni določbi Kazenskega zakonika? Svoj odgovor utemeljite. (sodba VS
I Ips 43/2005) Ni zakonito, ker kljub intra legem analogiji ne moremo razširiti
na podarjanje.
10. Drugi odstavek 312. Člena Kazenskega zakonika določa, da se z zaporno kaznijo do
enega leta zapora kaznuje oseba, ki »neupravičeno prekoplje ali razdre grob ali kakšen
drug kraj, na katerem so pokopani umrli, ali ga sicer hudo oskruni«.
- Obdolženka je neupravičeno odstranila nagrobni spomenik na skupnem grobu, v katerem
je bilo pokopanih več oseb, in na isto mesto postavila nov nagrobni spomenik, na katerem
pa so bila izpuščena imena dveh pokojnikov. Ali gre v tem primeru za skrunitev groba?
(sodba VS I Ips 25465/2011-88, tč.5)
Analogija intra legem- Gre za skrunitev.
11. Prvi odstavek 252. člena KZ se glasi: »Kdor v bančnem, finančnem ali drugem
gospodarskem poslovanju denarne zneske ali premoženje velike vrednosti, za katero ve, da
je bilo pridobljeno z organizirano trgovino z mamili, z nedovoljenim prometom z orožjem
ali s kakšno drugo prepovedano dejavnostjo sprejme, zamenja, razpeča ali na drug način s
pranjem denarja prikrije njegov pravi izvor, se kaznuje z zaporom do petih let.«
- Ali se inkriminacija nanaša tudi na sprejemanje, menjanje, razpečevanje ali
drugačno pranje denarnih zneskov velike vrednosti, ki so bili pridobljeni z
zlorabo socialnih dobrin in sleparstvom? (sodba VS I Ips 257/2000)
»..iz sodbe- Ker je analogija intra legem na področju kazenskega materialnega prava
dovoljena, sodišče s sprejeto razlago 1.odst. 252.čl. KZ (Uradni list RS št. 63/94, stopil v
veljavo 1.1.1995) ni prestopilo jezikovnega pomena norme, ko je ugotovilo, da je
predhodni kaznivi dejanji, iz katerih izvira umazani denar, mogoče subsumirati pod pojem
"druge prepovedane dejavnosti", ki predstavlja storitev kaznivih dejanj (ne pa prekrškov
ali takrat še gospodarskih prestopkov)…«
(C)
12. Sodišče Evropskih skupnosti je v sodbi Costa proti ENEL (6/64) zapisalo: »Vključitev
določb, ki izvirajo iz Skupnosti ter na splošno določb in duha Pogodbe, v pravo vsake
države članice, jim posledično onemogoča, da bi dale prednost enostranskemu in
poznejšemu ukrepu pred pravnim redom, ki so ga sprejele na podlagi vzajemnosti.«
(poudarek je dodan)
- Na kateri razlagalni argument se je Sodišče Evropskih skupnosti (zdaj Sodišče
Evropske Unije) oprlo?
86
Popolna (totalna) pravna analogija
13. Skladno z duhom … ustavne določbe [tretjega odstavka 139. člena] se je s prvim
odstavkom 14. člena ZLS zakonodajalec sam zavezal k temu, da bo (z zakonom) določil
območja občin "v skladu z izraženo voljo ... na referendumu" - kadar seveda ta volja ni v
neskladju s črko in duhom ustavnih določb o lokalni samoupravi, saj je zakonodajalec pred
vsem drugim dolžan spoštovati Ustavo. (odločba US U-I-85/94, odsek B.-III).
- Na kateri razlagalni argument se je Ustavno sodišče oprlo?
87
VAJE 23: RAZLAGA PRAVNIH AKTOV IV.
str. 403-406 (oz. Teorija prava (2011), str. 390-393 in Teorija prava (2009), 515-519).
VI.
1. Drugi odstavek 160. člena URS določa: »Na predlog predsednika republike, vlade ali
tretjine poslancev državnega zbora izreka ustavno sodišče v postopku ratifikacije
mednarodne pogodbe mnenje o njeni skladnosti z ustavo.«
- Ustavno sodišče je že zavzelo stališče, da sme presojati ustavnost mednarodnih
pogodb, ki jih je Državni zbor že ratificiral (Rm-1/97), in da sme presojati ustavnost
mednarodne pogodbe, ki jo je ratificirala Vlada (U-I-128/98) Ali sme Ustavno
sodišče presojati zakonitost mednarodne pogodbe, ki jo je z uredbo ratificirala
Vlada? (odločba US U-I-376/02-21, tč. 12)
2. Prvi odstavek 83. člena Ustave RS se glasi: »Poslanec državnega zbora ni kazensko
odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah državnega zbora ali njegovih
delovnih teles.«
- V ustavni pritožbi je pritožnik zapisal, da je potrebno pri razlagi navedene določbe
upoštevati argument a maiori ad minus in določbo razlagati tako, da zagotavlja tudi
imuniteto pred civilno odgovornostjo, čeprav navidez govori le o imuniteti pred
kazensko odgovornostjo. Ali Vas navedba pritožnika prepriča, in če Vas ne, na
kateri razlagalni argument bi oprli svojo razlago določbe? (odločba US Up-462/02,
tč. 5)
Argumentum a contrario- ni mogoče-
3. Prvi odstavek 138. člena KZ se glasi: »Kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi
slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegovega soglasja in pri tem
občutno poseže v njegovo zasebnost ali kdor tako snemanje neposredno prenaša tretji osebi
ali ji tak posnetek prikazuje ali kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani,
se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.« (sodba VS I Ips 76261/2010-40)
- Ali je kaznivo ravnanje obtoženca, ki je na svoji Facebook strani objavil slike gole
oškodovanke, ki jih je z njenim soglasjem napravil v času, ko sta bila v intimnem
razmerju? Argumentum a contrario- Ker je neupravičeno (po kazenskem pravu, po
civilnem odgovarja).
4. Prvi odstavek 450.a člena Zakona o kazenskem postopku določa: »Obdolženec,

zagovornik in državni tožilec lahko v kazenskem postopku predlagajo nasprotni stranki
sklenitev sporazuma o obdolženčevem priznanju krivde za storjeno kaznivo dejanje.
Sklenitev takega sporazuma sme predlagati državni tožilec tudi pred pričetkom kazenskega
postopka, če je podan utemeljen sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje, ki bo
predmet postopka. […]«
88
- Ali sme pobudo za sklenitev takšnega sporazuma dati tudi sodišče? (prim. članek dr. Katja
Šugman Stubbs: Priznanje krivde: kaj sploh še dela sodišče, Podjetje in delo, 2015, št. 6-7,
str. 1179 in nasl.)
Ne sme- argumentum a contrario (delitev oblasti).
5. Ustava v svojem 133. členu določa, da funkcija sodnika »ni združljiva s funkcijami v
drugih državnih organih, v organih lokalne samouprave in v organih političnih strank, ter
z drugimi funkcijami in dejavnostmi, za katere to določa zakon.«
- Ali sme biti sodnik član politične stranke? Na kateri argument ste se oprli?
A contrario- Ne sme biti v organih političnih strank. (Tudi čista jezikovna razlaga).
- Denimo, da sodnik postane član Komisije za pravosodje, pravosodno upravo,
nadzor in zakonodajo pri Odboru za pravosodje in javno upravo Strokovnega
sveta [določene politične stranke]. Sodnik je sprožil upravni spor in v svoji
tožbi naVAJEl, da statut politične stranke tega telesa ne opisuje kot »organ« ter
da je delo, ki ga je opravljal v njem, povsem strokovno. Je takšno udejstvovanje
sodnika dopustno? (sodba Upravnega sodišča III U 207/2013). Je nedopustno –
združljivo ni s službo sodnika.
6. Prvi odstavek 421. člen Zakona o kazenskem postopku določa: »Zahtevo za varstvo
zakonitosti smejo vložiti vrhovni državni tožilec, obdolženec in zagovornik. […]«.
- Zahtevo za varstvo zakonitosti je zoper pravnomočen sklep varnostnega ukrepa
obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu vložil
zakoniti zastopnik obsojenca. Ali je takšna pritožba dovoljena? (sklep VS I Ips
19276/2014-177, tč. 5 in 6)
Kroga taksativno naštetih oseb oziroma subjektov, ki jim zakon daje pravico vložiti zahtevo
za varstvo zakonitosti, ob upoštevanju jezikovne razlage zakona ni mogoče širiti z uporabo
analogije, kot to predlaga vložnik, saj bi sodišče na ta način prevzelo vlogo zakonodajalca.
Razlagi, za katero se zavzema vložnik, nasprotuje tudi sistematična razlaga.
Zakonodajalec je v 367. členu določil, da imata pravico do pritožbe poleg obtoženca,
tožilca in zagovornika tudi obtoženčev zakoniti zastopnik in oškodovanec. Krog
upravičencev je zakonodajalec glede na namen izrednega pravnega sredstva - zahteve za
varstvo zakonitosti, zožil le na vrhovnega državnega tožilca, obsojenca in zagovornika.
Vrhovno sodišče zato pritrjuje pravnemu mnenju vrhovnega državnega tožilca in
ugotavlja, da vložena zahteva ni dovoljena.
7. Prvi in drugi odstavek 188. člena Zakona o pravdnem postopku določata: » [1] Tožeča
stranka lahko umakne tožbo brez privolitve tožene stranke, preden se tožena stranka z
vložitvijo odgovora na tožbo spusti v obravnavanje glavne stvari. [2] Tožbo lahko umakne
tudi pozneje, vse do konca glavne obravnave, če tožena stranka v to privoli. Če se tožena
stranka o tem ne izjavi v 15 dneh od dneva, ko je obveščena o umiku tožbe, se šteje, da je
privolila v umik.
- V konkretnem primeru je sodišče o umiku tožbe obvestila tožena stranka, ki je sodišču
posredovala dogovor pravdnih strank o dejanski višini in poplačilu dolga v sporni zadevi,
v katerem se je tožeča stranka zavezala umakniti tožbo zoper toženo stranko, slednja pa se
89
s tem strinjala. Ali je takšno procesno dejanje glede na zakonsko določbo dopustno? (sklep
Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1189/2016, tč. 5)
Z jezikovno- vidiš da ne more tožena.
8. 312. člen starega Kazenskega zakonika se glasi: »Kdor zlorabi znamenje za pomoč ali
znamenje za nevarnost ali neutemeljeno kliče na pomoč in s tem povzroči, da so državni
organi ali druge pristojne organizacije ukrepale brez potrebe, se kaznuje z denarno kaznijo
ali z zaporom do šestih mesecev.«
- Obdolženka je med aprilom 2002 in septembrom 2004 šestnajstkrat zaprosila
za posredovanje policije, ker so ji sosedje z vozili ovirali služnostno pot (na
sporni dan je klicala dvakrat). Policija jo je vsaj sedemkrat opozorila, da gre za
stvarnopravno razmerje med njo in sosedi ter da zato za posredovanje ni
pristojna. Ali je kazenski postopek zoper obdolženko upravičen? (sodba VS I
Ips 8698/2012-8.
Iz njenih klicev se je vedlo zakaj se gre.
9. Prvi odstavek 12. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih se glasi: »Dalj
časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze,
ima zanju enake pravne posledice po tem zakonu, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni
bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna…«.
- Zakonca A.A. in N.N. sta se leta 1992 razvezala. Prvostopenjsko sodišče je
ugotovilo, da sta v času od razveze do odhoda A.A.-ja v dom za ostarele
novembra 1993 ter od njegove vrnitve iz doma junija 1995 do njegove smrti
februarja 1997 živela v izvenzakonski skupnosti. V revizijskem postopku je
revident zatrjeval, da glede na določbo prvega odstavka 12. člena ZZZDR
obstoj izvenzakonske skupnosti po razvezi med nekdanjima zakoncema
pojmovno ni mogoč in da bi morali določbo razumeti v smislu, da je
izvenzakonska skupnost mogoča le med osebama, ki še nista sklenila zakonske
zveze. Se s tem strinjate? (sodba VS II Ips 278/2003)
10. Druga alinea 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči je določal, da se lahko
dodelitev brezplačne pravne pomoči ne odobri: »v sporih zaradi znižanja preživnine, kadar
preživninski zavezanec ni poravnal zapadlih obveznosti iz naslova preživnine, razen, če jih
ni poravnal zaradi okoliščin, na katere nima vpliva«.
- Prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči je vložila oseba, ki preživnine
svoji nekdanji ženi sicer ni nikoli plačevala, zdaj pa želi vložiti tožbe za ukinitev
plačevanja preživnine. Kako bi moralo odločiti sodišče? Na kateri argument bi
se moralo opreti? (sodba VS X Ips 88/2013, tč. 8-10)
11. Ustavni sodnik Klemen Jaklič je v svojem ločenem mnenju napisal: »Prav tako je po
moji oceni izpolnjen tudi prvi pogoj za predčasno obravnavo, ki izhaja iz tistega dela
dikcije zakonske določbe, kjer ta govori o tem, da lahko v takšnih primerih (če je kršitev
očitna in za pritožnika povzroča nepopravljive posledice) Ustavno sodišče primer
predhodno vzame v obravnavo še "pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev". Po moji
90
oceni najboljša besedna, in pravzaprav edina ustavnoskladna, razlaga te dikcije dopušča

predčasno obravnavo Ustavnega sodišča v vseh fazah postopka pred izčrpanjem izrednih
pravnih sredstev. Dikcija ne pravi "pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, a šele po
izčrpanju rednih pravnih sredstev", temveč zgolj "pred izčrpanjem izrednih pravnih
sredstev", pika. (LM Jaklič, Up-777/17-23)
Relevantna določba 51. člena Zakona o ustavnem sodišču se glasi: »(1) Ustavna pritožba
se lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. (2) Pred izčrpanjem izrednih
pravnih sredstev lahko ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi, če je zatrjevana
kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive
posledice.«
- Ocenite, ali je razlaga, ki je ponujena kot edina možna ustavnoskladna razlaga,
prepričljiva?
VII.
1. Kdor napelje drugega k uživanju prepovedanih drog …, ali kdor da na razpolago prostore
za uživanje prepovedanih drog … ali kako drugače omogoči drugemu, da uživa
prepovedane droge … se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do osmih let. (prvi odstavek
187. člena KZ)
- Občina želi organizirati t.i. varne sobe, v katerih bodo odvisniki lahko pod
nadzorom in ob uporabi čistih igel uživali droge. Je to dopustno?
2. Zakon o ustavnem sodišču v svojem 44. členu določa: »Zakon ali del zakona, ki ga je
ustavno sodišče razveljavilo, se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je
razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.«
- Za katera razmerja se zakon torej ne sme uporabljati? Na kateri razlagalni
argument ste se oprli pri odgovoru na to vprašanje?
- Ali razveljavitev določene zakonske določbe učinkuje tudi na tiste
pravnomočne odločbe, zoper katere so stranke vložile ustavno pritožbo? Zakaj?
Na kateri razlagalni argument ste se oprli (če smete upoštevati le določbo 44.
člena Zakona o ustavnem sodišču)? (prim. odločbo US Up-252/96, tč. 6)
3. Prvi člen 64. člena Zakona o dedovanju določa: »Oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko
napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je
sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka.«
- Ali je veljavna tako napravljena oporoka, če oporočitelj ne govori jezika, v
katerem je oporoka napisana?
4. Prvi odstavek 214. člena Zakona o kazenskem postopku se glasi: »Preiskava stanovanja
in drugih prostorov obdolženca ali drugih oseb se sme opraviti, če so podani utemeljeni
razlogi za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, in je verjetno, da bo mogoče
pri preiskavi obdolženca prijeti ali da se bodo odkrili sledovi kaznivega dejanja ali
predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek.« (poudarek dodan)
91
- Ali sme policija preiskati prostore odvetnika enega od osumljencev za določeno

kaznivo dejanje?
- Kako na Vašo oceno vpliva dejstvo, da Zakon o kazenskem postopku določa
tudi, da Kot priča ne sme biti zaslišan […] obdolženčev zagovornik o tem, kar
mu je obdolženec zaupal kot svojemu zagovorniku, razen če obdolženec to sam
zahteva (2. točka 235. člena Zakona o kazenskem postopku)? Ta določba se
izrecno nanaša le na zaslišanje. (odločba US U-I-115/14, Up-218/14, tč. 42)
92
VAJE 24: RAZLAGA PRAVNIH AKTOV V.
str. 406-407 in 409-413 (oz. Teorija prava (2011), str. 393-394 in 395-398 in Teorija
prava (2009), 519-520 in 522-527).
VIII.
A)
1. Prvi odstavek 733. člena Obligacijskega zakonika se glasi: »Shranjevalec nima pravice
uporabljati stvar, ki mu je bila zaupana v hrambo.«
- Ali imajo pravico uporabljati zaupano stvar shranjevalčevi družinski člani? Na
kateri razlagalni argument ste se oprli?
2. Določba prvega odstavka 96. člena Zakona o pravdnem postopku se glasi: »Če da
stranka odvetniku pooblastilo za pravdo, ne da bi v pooblastilu natančneje določila njegove
pravice, ima odvetnik na podlagi takega pooblastila pravico: (1) opravljati vsa pravdna
dejanja, zlasti pa vložiti tožbo, jo umakniti, pripoznati tožbeni zahtevek ali se mu
odpovedati, skleniti sodno poravnavo, vložiti redno pravno sredstvo, se mu odpovedati ali
ga umakniti ter predlagati začasne odredbe … »
- Ali sme odvetnik tožbeni zahtevek tudi delno pripoznati brez posebnega
dovoljenja svoje stranke? Na kateri argument ste oprli svoj odgovor?
3. Šesti odstavek 170. člena Zakona o kazenskem postopku določa: »Če je […] za kaznivo
dejanje v zakonu predpisana kazen zapora do osem let, sme državni tožilec mimo pogojev,
ki so določeni v prejšnjih odstavkih, vložiti obtožnico tudi brez preiskave, če dajejo zbrani
podatki, ki se nanašajo na kaznivo dejanje in storilca, dovolj podlage za obtožbo.«
- Ali sme državni tožilec ob upoštevanju navedene določbe obtožnico vložiti tudi
za kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena kazen do pet let? (sodba
Vrhovnega sodišča XI Ips 59519/2011-253)
4. Prvi odstavek 161. člena URS določa: »Če ustavno sodišče ugotovi, da je zakon
protiustaven, ga v celoti ali delno razveljavi. […]«
- Ali lahko ustavno sodišče sprejme tudi odločbo, v kateri ugotovi, kateri izmed več
možnih pomenov zakonske določbe je skladen z Ustavo?
B)
5. Uživanje vseh pravic, določenih z zakonom, je zagotovljeno vsem ljudem brez
razlikovanja glede na spol, raso, barvo kože, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje,
narodnostni ali socialni izvor, pripadnost narodni manjšini, premoženje, rojstvo ali kakšne
druge okoliščine. (1. člen XII. Protokola Evropske konvencije o človekovih pravicah)
- Ali prepoved diskriminacije velja tudi za pravice, ki so določene z ustavo, ne pa
tudi z zakonom?
93
6. Peti odstavek 154. d člena Poslovnika Državnega zbora se glasi: »Predsednik

pristojnega odbora lahko umakne posamezno zadevo z dnevnega reda seje tudi na začetku
seje odbora.«
- Ali lahko predsednik pristojnega odbora z dnevnega reda seje začetku seje odbora umakne
tudi več zadev? Pojasnite, na kateri razlagalni argument ste se pri svojem odgovoru oprli.
7. Zakon o nalezljivih boleznih v svojem 39. členu9 določal, da lahko minister, pristojen za
zdravje »[k]adar z ukrepi, določenimi s tem zakonom, ni mogoče preprečiti, da se v
Republiko Slovenijo zanesejo in v njej razširijo določene nalezljive bolezni […], odredi
tudi naslednje ukrepe: […] 2. prepove oziroma omeji gibanje prebivalstva na okuženih ali
neposredno ogroženih območjih; […]«.
- Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah
v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin ( Ur. list RS št. 38/2020 z dne 29.
marca 2020) ni sprejel minister za zdravje, temveč Vlada. Ponudite argumentacijo, ki
takšno odločitev podpira.
7. Tretja točka 70. člena Zakona o pravdnem postopku določa, da sodnik ne sme opravljati
sodniške funkcije (v konkretni zadevi), če je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali
pooblaščenec z njim v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski
vrsti pa do četrtega kolena, ali če je z njim v zakonu ali v svaštvu do drugega kolena, ne
glede na to, ali je zakonska zveza prenehala ali ne…«
- V konkretnem primeru naj bi o zadevi odločala sodnica, ki je bila poročena s
tožnikovim pooblaščencem, vendar se je od njega ločila pred petimi leti. Sme v
konkretni zadevi odločati? Na kateri argument ste se pri svojem odgovoru oprli?
(sklep VS Sklep II Ips 276/97)
8. Zakon o prekrških ni urejal položaja, ko bi se kazenski postopek zaradi istega

historičnega dogodka ustavil, ker je oškodovanec umaknil predlog za kazenski pregon.
- Naj sodišče v takšnem primeru nadaljuje postopek zaradi prometnega prekrška?
Na kateri argument bi se lahko oprli? (sodba Višjega sodišča v Celju PRp
610/2007)
9. Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti (ZPVAS) v prehodnih in končnih

določbah (13. člen) določa: »Postopki, uvedeni na podlagi zakona o denacionalizaciji o
zahtevah za vračanje premoženjskih pravic […], se nadaljujejo po določbah tega zakona,
če o zahtevku še ni bilo odločeno na prvi stopnji.«
- Ali se lahko ZPVAS uporablja v zapuščinskem postopku, ki
denacionalizacijskemu postopku sledi? (odločba US Up-217/03, tč. 10)
- Bi lahko določbe tega zakona uporabljali v postopku s pravnimi sredstvi zoper
odločbo, ki je izdana na prvi stopnji? Na kateri argument ste se oprli pri Vašem
odgovoru?
10. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti vzpostavljajo domnevo, da

je oseba vozilo upravljala pod vplivom mamil […], če (i) se s strokovnim pregledom
9Določba je bila spremenjena s 7. členom Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije

COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP).
94
ugotovi, da kaže znake motenega vedenja, ki povzročajo nezanesljivo ravnanje v prometu

zaradi uživanja mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ali (ii) če po
prometni nesreči uživa mamila, zdravila ali druge psihoaktivne snovi ter tako onemogoči
ugotavljanje prisotnosti navedenih snovi v organizmu v trenutku nastanka prometne
nesreče ali (iii) če se po prometni nesreči izmakne preiskavi ali jo odkloni oziroma odkloni
možnost ugotavljanja prisotnosti mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih snovi v njegovem
organizmu.
- V konkretnem primeru je bila po prometni nezgodi opravljena toksikološka
preiskava na Inštitutu za sodno medicino medicinske fakultete v Ljubljani, na
podlagi katere je bilo ugotovljeno, da je tožnikova kri pozitivna na mamila vrste
kanabinoidi (THC). Ali je glede na to potrebno tožbeni zahtevek, s katerim
tožnik zahteva izplačilo zavarovalnine zavrniti ali mu ugoditi? Na kateri
argument ste se pri svojem odgovoru oprli? (sodba VS II Ips 278/2011)
IX.
1. Določba tretjega odstavka 139. člena URS se glasi: »Občina se ustanovi z zakonom po
prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na določenem
območju. …«
- Ali je potrebno izvesti referendum tudi v primeru izločitve dela občine in
priključitve k drugi občini? (odločba US U-I-285/98, tč. 3)
2. Tretji odstavek 159. člena Zakona o delovnih razmerjih določa: »Starejši delavec,
invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje
otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske
prejemke, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta.«
- V konkretnem primeru je bilo potrebno odmeriti letni dopust delavki, ki je bila
invalidka in imela ugotovljeno 60% telesno okvaro. Ali ji pripadajo trije dodatni
dnevi dopusta ali šest (saj sta relevantni okoliščini dve? (sodba VS VIII Ips
17/2019, tč. 13)
3. Drugi odstavek 101. člena Zakona o splošnem upravnem postopku določa: »Če je zadnji
dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prost dan v Republiki Sloveniji
ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne
dela, se izteče rok s pretekom prvega naslednjega delavnika.«
- Rok za pritožbo v konkretnem primeru se je iztekel 23. novembra, ki je v skladu
z 10. alinejo prvega odstavka 1. člena Zakona o praznikih in dela prostih dnevih
določen kot praznik (dan Rudolfa Maistra). Drugi odstavek 1. člena tega zakona
določa, da dan Rudolfa Maistra ni dela prost dan. (Sodba in sklep VS X Ips
34/2013, tč. 16). Ima revident prav, ko trdi, da bi se moral rok izteči dan po
omenjenem prazniku? Na katero razlago (katere razlage) bi se oprli?
4. Določba tretje alineje prvega odstavka 11. člena Zakona o omejevanju uporabe tobačnih
izdelkov se glasi: »Ne glede na določbe prejšnjega člena je oglaševanje tobaka in tobačnih
izdelkov dovoljeno v obliki in podobi zaščitene blagovne znamke:
95
… na zunanjih in notranjih izveskih prodajaln tobačnih izdelkov v skupni površini do

7m2.«
- Ali je mogoče šteti za »prodajalno tobačnih izdelkov« tudi prodajalno na drobno
z živilskimi izdelki in gospodinjskimi potrebščinami, kot je zatrjevala stranka,
ki je sprožila upravni spor z vložitvijo tožbe zoper odločbo tržnega inšpektorja
Tržnega inšpektorata RS? Kako na razlago vpliva namen Zakona o omejevanju
uporabe tobačnih izdelkov? (sodba Upravnega sodišča I Up 847/2002)
5. Drugi odstavek 5. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (ZVRK) je določal:

»Sedem dni pred dnem glasovanja ni dovoljena objava raziskav javnega mnenja o
kandidatih, listah kandidatov, političnih strankah in o referendumskem vprašanju.«
- Ali se določba nanaša na vsakogar ali omejuje možnost objavljanja raziskav
javnega mnenja le medijem?
- Kako na Vaš odgovor vpliva dejstvo, da zakon v svojih kazenskih določbah
določa, da se za prekršek kaznujejo odgovorni urednik medija, izdajatelj medija
in odgovorna oseba pravne osebe, če je v mediju v nasprotju z drugim
odstavkom 5. člena ZVRK objavljena raziskava javnega mnenja? Za kakšno
razlago nejasne pravne določbe bi šlo? (odločba US U-I-67/09-27 in Up-
316/09-19, tč. 4)
6. Prvi odstavek 5. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora določa:

»Premoženje osumljenca, obdolženca, obsojenca ali zapustnika, glede katerega so podani
razlogi za sum, da je storil kataloško kaznivo dejanje, je nezakonitega izvora, če ni
dokazano, da je bilo pridobljeno iz njegovih zakonitih dohodkov oziroma na zakonit
način.«
- Ali pojem »premoženje nezakonitega izvora« opisuje le premoženje,
pridobljeno s kršitvijo javnopravnih predpisov ali tudi s kršitvijo
zasebnopravnih predpisov? (odločba US U-I-91/15-24, tč. 24)
96
VAJE 25: RAZLAGA PRAVNIH AKTOV VI.
Uvodna opomba: vrstni red primerov je povsem naključen (torej ne sledi sistematiki iz
prejšnjih gradiv, kjer so bili primeri posameznih razlag ali argumentov združeni v smiselne
sklope).
Primere lahko razumete tudi kot vzorec možnih izpitnih vprašanj pri izpitu, kjer lahko
študijsko gradivo uporabljate brez omejitev (»open-book« izpitu).
Primeri iz (ustavno)sodne prakse
1. Kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si
je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. (191. člen
Obligacijskega zakonika)
- Ali ima pravico do vračila plačanega zneska stranka, ki je domnevni dolg poravnala
v zmoti (misleč, da plačani znesek dolguje)? (sodba Vrhovnega sodišča VIII Ips
203/2016, tč. 12) Ima pravico
- Na kateri argument /razlago ste se oprli? A contrario.
- V kateri pravni panogi je opiranje na ta argument / razlago še posebej pomembno?
Zakaj? Kazensko- kaznivo je tisto, kar je našteto.
2. Prvi odstavek 263. člena Zakona o kazenskem postopku določa, da so »[d]olžnosti

pričevanja […] oproščeni: obdolženčev zakonec oziroma oseba, s katero živi v
zunajzakonski skupnosti […]«
- Ali enako velja tudi za obdolženčevega partnerja, s katerim živi v partnerski zvezi?
Da
- Na kateri argument /razlago bi oprli svoj odgovor? Opišite vrste te razlage /
argumenta.
o Na argument a simili ad simile – vrste pa so zakonska, intra legem in pravna
analogija.
3. Ustavno sodišče je v obrazložitvi svoje odločitve zapisalo: »V zakonodajnem

gradivu k sprejetju osmega odstavka 64. člena in 65. člena [Zakona o osnovni šoli]
in tretjega odstavka 18.a člena [Zakona o maturi] ni izrecno obrazloženo, kdo so
naslovniki izpodbijanih določb. Vendar je zakonodajalec v obrazložitvi k sprejetju
18.a člena [Zakona o maturi] navedel, da se bo kakovost mature preverjala v
skladu z metodologijo, ki jo določi minister, in da bodo statistični podatki o
rezultatih mature strokovno obdelani, da bodo odražali dejansko stanje glede na
upoštevane pokazatelje kakovosti. Namen te določbe je torej bil zagotoviti ustrezno
zakonsko podlago za javno objavo rezultatov mature.« (odločba Ustavnega sodišča
U-I-38/16, tč. 6, op. izpuščena)
- Na katero razlago / argument se je Ustavno sodišče oprlo v tem odlomku?
Zgodovinska- genetična
- V čem vidite težave pri opiranju na ta argument /razlago?
Nismo objektivni- 10 ljudi ima 10 pogledov na 1 zgodovinski dogodek
97
4. Ustavno sodišče je svojo odločitev (delno) obrazložilo z naslednjo argumentacijo:

»Osmi odstavek 64. člena in 65. člen [Zakona o osnovni šoli] sta uvrščena v
poglavje z naslovom "Preverjanje, ocenjevanje in napredovanje učencev". V 66.
členu [Zakona o osnovni šoli] je določeno, da strokovne, tehnične, razvojne in
druge naloge, povezane z nacionalnim preverjanjem znanja, opravljajo zavodi,
določeni v zakonu, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja.
Člen 18a [Zakona o maturi] ureja pristojnosti in naloge šol in pristojnih organov pri
spremljanju kakovosti mature […] in je umeščen v poglavje z naslovom
"Maturitetni organi in Državni izpitni center". Umestitev izpodbijanih določb v
poglavja, ki urejajo pristojnosti organov in organizacij, zadolženih za
organizacijsko in vsebinsko pripravo, izvedbo in analizo nacionalnega preverjanja
znanja in letno analizo kakovosti mature, pritrjuje stališču Vrhovnega sodišča, da
so naslovniki izpodbijanih določb nosilci javnih pooblastil in izVAJElci javnih
storitev na področju izobraževanja. Ker so izpodbijane določbe uvrščene med
zakonske določbe, ki urejajo pristojnosti organov in organizacij pri izVAJEnju
nacionalnega preverjanja znanja in mature, ki morajo med drugim tudi analizirati
rezultate nacionalnega preverjanja znanja in mature […], izpodbijana zakonska
ureditev, ki prepoveduje določene oblike analize in uporabe teh podatkov, zavezuje
le organ, ki je pristojen za izVAJEnje te naloge.« (odločba Ustavnega sodišča U-I-
38/16, tč. 5, op. izpuščena)
- Katero razlago / kateri argument je Ustavno sodišče uporabilo v tem odlomku?
Na sistematično razlago (zunanjo)
5. V obrazložitvi svoje odločitve je Ustavno sodišče zapisalo: »Učinke odločbe

Ustavnega sodišča, s katero je bil razveljavljen zakon, v skladu s tretjim odstavkom
161. člena Ustave določa 44. člen Zakona o Ustavnem sodišču [odslej: ZUstS].
Zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, se po navedeni določbi
ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati,
če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. To pomeni, da razveljavitev
učinkuje le na pravna razmerja, o katerih do razveljavitve še ni bilo pravnomočno
odločeno, medtem ko na pravna razmerja, ki so s pravnomočnimi odločbami že
urejena, praviloma nima učinka, razen če je bila zoper posamični pravni akt
pravočasno vložena ustavna pritožba. Ustava v 158. členu, s katerim ureja pravni
institut pravnomočnosti, določa, da je pravna razmerja, urejena s pravnomočno
odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti v primerih
in po postopku, določenih z zakonom. Po ZUstS je tako sredstvo, ki se lahko
uveljavlja proti pravnomočnim odločbam, ustavna pritožba. Prvi odstavek 59. člena
ZUstS določa, da lahko Ustavno sodišče posamični akt v celoti ali deloma odpravi
ali razveljavi in zadevo vrne organu, ki je pristojen za odločanje. Ker se z ustavno
pritožbo lahko poseže v že pravnomočno urejena pravna razmerja, učinkuje
razveljavitev torej tudi na vse tiste že pravnomočne posamične akte, zoper katere
je bila na Ustavno sodišče pravočasno vložena ustavna pritožba in o njej do začetka
učinkovanja razveljavitve še ni bilo odločeno.«
Razlogovanje ustavnega sodišča je mogoče razumeti na več načinov. Povejte, za kateri

argument ali vrsto razlage bi šlo pri vsaki od možnih interpretacij navedenega odlomka:
98
a) Ustavna pritožba sicer ni izredno pravno sredstvo v ožjem pomenu te besede,

vendar je pojem izredno pravno sredstvo mogoče razumeti tudi širše:
jezikovna
b) Ustavna pritožba je izrednim pravnim sredstvom dovolj podobna (saj lahko poseže
v pravnomočno odločene zadeve), da ima lahko enake pravne učinke:
Zakonska analogija
c) Ustavna pritožba ni izredno pravno sredstvo; zakonodajalec se je očitno zmotil, ko
je določil, da razveljavitev ne učinkuje na pravnomočno odločene zadeve, saj
njegov namen ni bil, da bi protiustavni zakon, ki je bil razveljavljen, uporabili pri
odločanju v postopku na podlagi ustavne pritožbe: namenska-subjektivna
6. Prvi odstavek 170. člena Kazenskega zakonika določa: »Kdor prisili osebo drugega
ali istega spola k spolnemu občevanju ali s tem izenačenemu spolnemu ravnanju,
tako da uporabi silo ali zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo, se
kaznuje z zaporom od enega do desetih let.« Tretji odstavek istega člena pa določa:
»Če sta bili dejanji iz prvega ali tretjega odstavka tega člena storjeni proti osebi, s
katero storilec živi v zakonski, zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni
skupnosti, se pregon začne na predlog.«
- Ali bi bilo potrebno kazenski pregon v primeru, da bi do domnevnega posilstva
prišlo v nesklenjeni partnerski zvezi10, sprožiti po uradni dolžnosti? Zakonska
analogija (ne, ni potrebno)
- Navedite argumente za in proti sprožitvi pregona na predlog.
Za: Zakonska analogija/A fortiori
Proti: A contrario
7. Zakon o orožju v 4. točki 81. člena določa: »Z globo od 500 do 1.500 eurov se za
prekršek kaznuje posameznik, ki: […] 4. poseduje orožje in strelivo brez ustrezne
orožne listine […]«. V konkretnem primeru je prekrškovni organ (Policijska
postaja) z odločbo o prekršku storilca A.A. spoznal za odgovornega prekrška in mu
naložil globo v višini 500 evrov. Okrajno sodišče je ugodilo storilčevi zahtevi za
sodno varstvo in postopek o prekršku ustavilo. Pri A.A.-ju je bila namreč
ugotovljena le posest streliva brez ustrezne listine, sodišče pa je menilo, da
navedena določba Zakona o orožju kot prekršek določa le hkratno posest orožja in
streliva.
- Na katero razlago /argument je okrajno sodišče oprlo svojo odločitev?
Jezikovna razlaga
- Se Vam odločitev zdi utemeljena? Ne zdi se utemeljena.
10Institut ureja tretji člen Zakona o partnerski zvezi, ki v svojem prvem odstavku pojem opredeljuje:
»Nesklenjena partnerska zveza je dalj časa trajajoča življenjska skupnost dveh žensk ali dveh moških,
ki nista sklenila partnerske zveze, in ni razlogov, zaradi katerih bi bila partnerska zveza med njima
neveljavna.«, v drugem odstavku pa: »Taka zveza ima v razmerju med njima enake pravne posledice po
tem zakonu, kakor če bi sklenila partnersko zvezo. Nesklenjena partnerska zveza ima enake pravne
posledice kot zunajzakonska skupnost tudi na tistih pravnih področjih, na katerih ima pravne posledice
zunajzakonska skupnost, razen če ta zakon določa drugače.
99
- Ali bi na Vašo odločitev vplivalo dejstvo, da zakon loči več orožnih listin, med
drugimi: dovoljenje za nabavo orožja, dovoljenje za nabavo streliva in dovoljenje
za posest orožja? Zakaj*
- Kako bi na Vašo odločitev vplivalo dejstvo, da je v 13. točki istega člena kot
prekršek opredeljena nabava streliva v nasprotju s pravili o nabavi? (sodba
Vrhovnega sodišča IV Ips 82/2011, tč. 6)
8. Kazenski zakonik (KZ-1) je v drugem odstavku 287. člena določal: »Kdor objavi osebne
podatke otroka, ki je udeleženec v sodnem, upravnem ali v kakršnemkoli drugem postopku,
ali objavi druge informacije, na podlagi katerih bi bilo mogoče prepoznati njegovo
identiteto, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.«
V spornem primeru je bil kazenski postopek sprožen zoper novinarja, ki je povzel odločitev
Sodišča Evropske unije, v katerem sta bili navedeni tudi ime in priimek otroka, ki je bil
udeleženec v sodnem postopku pred slovenskimi sodišči. (primer povzet po odločbi US U-
I-92/15)
- Kako bi moralo odločiti sodišče? Na katero razlago /argument bi se moralo opreti?
Da bi ga morali: Zakonska analogija-
- S katerim argumentom / razlago bi utemeljili nasprotno odločitev?
Argumentum a contrario
9. Ustavno sodišče je v obrazložitvi svoje odločitve zapisalo tudi: »V obrazložitvi

predloga za izdajo in osnutka zakona o državljanstvu je bilo sicer samo pri
ustreznih določbah 18. člena izrecno navedeno, da gre za diskrecijsko odločanje,
vendar je iz obrazložitve končnega predloga zakona (zlasti v točkah III. 4 ter IV.3
in IV.5) jasno razvidno, da je bila mišljena uvedba diskrecijskega odločanja tudi
pri drugih členih, na katere se sklicuje 28. člen.«
- Na katero razlago / argument se je Ustavno sodišče oprlo? (odločba US U-I-98/91)
Zgodovinska razlaga
10. Celoten zakon je namreč bil sprejet zato, da bi pogoje upokojevanja, predvsem
zaradi neugodnih demografskih gibanj, zaostril, ne pa da bi določenim kategorijam
zavarovancev priznaval nove, večje pravice. Zato taka razlaga tudi v primeru 404.
člena ZPIZ-1 pokaže, da je bila določba sprejeta v zakon ne zato, da bi nekaterim
kategorijam zavarovancev priznavala nove pravice, ampak zato, da bi poenotila in
uskladila pravice, ki so jih do sedaj na različne načine in pod različnimi pogoji
omogočali posebni zakoni nekaterim kategorijam zavarovancev. To pa pomeni, da
je bila določba 404. člena vezana na pravice, ki so jih posameznim kategorijam
zavarovancev priznavali posebni zakoni in da sistemsko ni možna razlaga člena,
kot jo zagovarja revident.
- Na katero razlago / argument se je sodišče oprlo (sodeč po tem odstavku)? (sodba
Vrhovnega sodišča VIII Ips 49/2006)
Namenska razlaga.
100
VAJE 26: PREGLED (nekaterih delov) OBRAVNAVANE SNOVI
Oglejte si Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB-UPB1, Ur. l. RS, št. 33/2006) in z njegovo
pomočjo odgovorite na spodnja vprašanja!
Splošna opomba h gradivu za vaje: Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije

COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) je v
ZNB-UPB1 vnesel nekaj sprememb. Najpomembnejša je morda (za potrebe teh vaj) ta, da
je bila v 39. členu zakona, ki ga boste imeli pred seboj Vi, z novelo določena pristojnost
Vlade (in ne več ministra, pristojnega za zdravje) za razglasitev drugih posebnih ukrepov
iz tega člena zakona (to spremembo bom v spodnjem besedilu upošteval).
Vprašanja lahko razumete tudi kot vzorec možnih izpitnih vprašanj pri izpitu, kjer lahko
študijsko gradivo uporabljate brez omejitev (»open-book« izpitu).
Vprašanja
1. Denimo, da bi obstajala mednarodna pogodba, ki bi vsebovala določbo z drugačno

vsebino kot ta zakon.
a. Bi dali prednost zakonski določbi ali določbi iz mednarodne pogodbe? Zakaj?
V kolikor bi mednarodno pogodbo ratificiral DZ, bi dal prednost njej, s v kolikor pa bi jo
ratificirala vlada, pa bi dal prednost zakonu. Hkrati pa mora biti objavljena v Uradnem
listu.
b. Kateri pogoji bi še morali biti izpolnjeni, da bi določba mednarodne pogodbe imela
takšno stopnjo zavezujoče moči?
1.) Ratificira jo DZ
a.) Sprejme po predpisanem postopku,
b.) Zanj glasuje določena večina (2/3 večina vseh poslancev),
c.) Objaviti jo morajo v Uradnem Glasilu (listu),
d.) (mora biti v skladu z Ustavo in mednarodnimi načeli).
2. V katero od skupin prava bi umestili materijo tega zakona?

a. Svoj odgovor utemeljite.
Javno pravo (saj so subjekti nadrejeni/podrejeni, hkrati pa država nastopa kot organ
oblasti),
b. Katere pravne panoge še sodijo v to skupino prava?
Sem spadajo še: ustavno pravo, upravno pravo, finančno pravo, kazensko pravo,
postopkovno pravo, mednarodno javno pravo, cerkveno pravo (v primeru, če ni cerkev
ločena od države), pravo socialne varnosti.
3. Kako se imenujemo pravne določbe, ki jih najdete v 7. členu tega zakona. Gre za pravne
definicije
101
a. So takšna pravna pravila popolna ali nepopolna? Pojasnite.

Gre za nepopolna pravna pravila, saj pravno pravilo le dopolnjujejo, opredeljujejo oz.
pojasnjujejo, hkrati pa gre za pravno pravilo, ki ji manjka ena izmed konstitutivnih sestavin
pravnega pravila.
4. Oglejte si tretji odstavek 27. člena in s pomočjo določb iz VII. poglavja izluščite vse štiri
sestavine tega pravnega pravila.
Obvezno je razuševanje (depedikulacija) ušivih oseb. Z globo od 10.000 do 100.000

tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba in z globo od 100.000 do 10.000.000 tolarjev
se kaznuje za prekršek pravna oseba, če ne omogoči dezinsekcije ali razuševanja iz 27.
člena tega zakona;
PH: Oseba ima uši.

PD: Obvezno je omogočiti razuševanje (depedikulacijo) ušivih oseb.
SH: Fizična/Pravna oseba ne omogoči dezinsekcije ali razuševanja ušivih oseb.
PS: Globa od 10-000 tolarjev za fizične osebe oz. 100.000- 10.000.000 tolarjev za pravne
osebe
a. Kakšno je to pravilo glede na naravo primarne dispozicije?
Zapovedujoče.
b. Kakšno je glede na določljivost primarne dispozicije?
Obvezno je omogočiti razuševanje (depedikulacija) ušivih oseb.
Striktna (ni dvoma kaj to specifično ločuje)
5. Kakšna je primarna dispozicija v 32. členu zakona glede na svojo določljivost?
Striktna dispozicija (točno določeno določi koga)
6. Oglejte si sekundarno hipotezo in sankcijo v zgornjem členu (27.člen tega zakona)

a. Za katero vrsto tipske pravne kršitve gre? Navedite vsaj dva argumenta, ki
podpirata Vašo trditev.
Gre za prekršek – ne gre za invaziven poseg, ki ga ni mogoče prikazati kot kaznivo dejanje,
zanj pa so značilne tudi kazni
b. Naštejte še dve drugi vrsti tipskih pravnih kršitev in za vsako navedite po
en primer odgovarjajočih pravnih sankcij!
Kaznivo dejanje- zaporna kazen
Disciplinski prestopek- disciplinska kazen
Civilni delikt
102
7. Ali je pravno pravilo, ki ga lahko izluščimo iz drugega odstavka 22.b člena splošno
ali posamično? Zakaj? Gre za splošno pravilo v meri, ko ne vemo, do bo minister
(ni minister določen)
a. Ali lahko takšno pravno pravilo opišemo kot predpis, zoper katerega je mogoče
sprožiti ustavnosodno presojo? Da, ker gre za splošno pravno pravilo
b. Kako imenujemo pravilo, ki je hkrati abstraktno in splošno?
Tipsko pravno pravilo.
8. Organ, ki je omenjen v drugem odstavku 22. b člena, sestavlja več oseb.

a. Kako imenujemo takšen organ? Kolegijski
b. Bi ga opisali ko demokratičen ali birokratičen organ? Svoj odgovor podkrepite z
vsaj dvema argumentoma. Opisal bi ga kot birokratičen organ, saj ni neposredno
voljen (določijo jih minister), hkrati pa ga postavi višji organ, ki mu neposredno
odgovarja.
c. V katero vejo oblasti sodi ta organ?
V izvršilno vejo oblasti.
9. Opišite, kako bi lahko potekalo morebitno izpodbijanje »ukrepov« iz 49. člena?

Kakšen pravni akt (pri opisu bodite čim bolj natančni) bi sanitarni inšpektor tu
izdal? Konstitutivna upravna odločba
Pritožba-Upravni organ 1. stopnje- upravni organ 2. stopnje(Upravno sodišče v Lj)-
Vrhovno sodišče -Ustavno sodišče
10. Kakšno sposobnost mora imeti posameznik, da bo deležen sankcije zaradi kršitve
dolžnosti iz 42. člena (prim. še določbo 11. točko prvega odstavka 54. člena)?
Deliktno sposobnost.
11. Vsak normativni pravni akt ima tri oblikovne sestavine. Na kratko opišite vsako od
njih za akt, ki je pred vami.
Sprejel ga je Državni zbor RS v zakonodajnem postopku,
Razglasil ga je predsednik Republike Janez Drnovšek,
Objavljen je bil v Uradnem listu.
12. Pri vsakem normativnemu pravnemu aktu lahko govorimo o treh vidikih njegove
pravne veljavnosti.
a. Pojasnite, kateri vidik pravne veljavnosti je omenjen v določbi prvem odstavku
12. člena, kateri vidik je relevanten pri odločbi, ki se jo omenja v tretji alineji
prvega odstavka 22.č člena in kateri v primeru odredbe, ki jo zakon omenja v 2.
točki prvega odstavka 39. člena.
1.) Osebna veljavnost,

2.) Časovna veljavnost,
3.) Krajevna veljavnost.
103
13. Ali je določba tretjega odstavka 19. člena zakona (vsaj na prvi pogled) ustavno
sporna? Svoj odgovor utemeljite s sklicevanjem na ustavo.
Je, saj ustava v 25. členu zagotavlja (citiram): »Vsakomur je zagotovljena pravica do
pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov,
organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih
pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.
14. Kaj je skupnega petemu odstavku 18. člena in drugega odstavku 14. člena? Obe se
sklicujeta na 8. člen tega zakona
Način in trajanje osamitve določa pravilnik iz drugega odstavka 8. člena tega zakona.
Način prijavljanja je določen s pravilnikom iz drugega odstavka 8. člena tega zakona.
a. Kako imenujemo ta institut? Izvršilna klavzula

b. Ali bi Vlada lahko izdala podzakonska akta z enako vsebino, tudi če obeh določb v
zakonu ne bi bilo? Odgovor kratko utemeljite! Ne, saj morajo biti podzakonski akti
v skladu z njihovimi nadrejenimi akti (
c. Kaj mora zakon vsebovati, da ne bi šlo za t.i. golo ali bianco pooblastilo? Zakon
mora vsebovati dovolj jasne smernice za pravodajno dejavnost izvršilne oblasti,
mora imeti tudi »uredbodajni program«.
d. Kako imenujemo načelo, ki bi bilo kršeno, če bi vlada ali minister v podzakonskih
aktih sprejemala ureditev, ki bi bila v nasprotju z zakonom, ali ureditev, ki ne bi
imela vsebinske podlage v zakonu?
Načelo legalitete /načelo delitve oblasti (izvršilna veja oblasti bi šla na področje
zakonodajne)
15. Zakon v četrti točki prvega odstavka 39. člena določa, da lahko vlada »omeji ali
prepove promet posameznih vrst blaga in izdelkov«.
a. Vladni odlok je prepovedal tudi storitve, kot so »nastanitvene storitve, gostinske
storitve, velnes storitve, kinematografske storitve, kulturne storitve in storitve iger
na srečo« (1. člen Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in
storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji). Je ta omejitev protiustavna, če
predpostavimo, da druge pravne podlage za vladni odlok ni? Zakaj?
Moje mnenje: Menim da ni protiustavno, saj lahko s pomočjo pravne sklepamo, da
se to nanaša tudi na storitve- navszedanje gre za prepovedovanje blaga/izdelkov, s
pomočjo katerih se širi oz. se lahko potencialno širi virusno/drugo bolezensko stanje,
zajezitev katerega pa je v javnem interesu, hkrati pa je to v skladu s pravico do zdravega
življenjskega okolja.
Aleš: Je proti ustavno, ker ustvarja nove pravice
16. Kakšne vrste pravovarstveni postopek bo najverjetneje sprožen, če bo šlo za

uveljavljanje pravice iz VI. poglavja zakona (pri odgovoru bodite čim bolj
natančni)?
104
a. Svoj odgovor utemeljite.

Upravni postopek zoper odločitve organov za notranje zadeve, ministra oz. zdravnika oz.
zdravstvenega zavoda.
17. Denimo, da bi zdravnik določbo zakona, ki od njega zahteva, da pristojnemu

zavodu za zdravstveno varstvo prijavi »vsak ugriz in stik s steklo živaljo ali na
steklino sumljivo živaljo« na način, da bi prijavil vsak ugriz (neodvisno od tega, ali
je bila žival stekla ali ne) ter vsak stik s steklo živaljo.
a. Za kakšno razlago bi šlo v tem primeru? Za jezikovno razlago.
b. Direktorica bolnišnice se glede te razlage ne bi pretirano vznemirjala, saj bi
sklepala, da je cilju zakona zadoščeno, saj bo zdravnik prijavil vsak stik s steklo
živaljo, torej bo moral še toliko prej prijaviti ugriz stekle živali. Na katero
razlago bi se oprla ona?
Argumentum a fortiori
*** FINIS ***
105

UVP Skripta Vaj Jožef & Marshall

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

UVP Skripta Vaj Jožef & Marshall

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

izdal: marshall have no fear podakar is here avtor: Jožef

SKRIPTA VAJ PRI PREDMETU

ekonomsko propagandni material:

poglejte si še druge skripte in študijske pripomočke avtorja marshall

sledite marshallu na instagramu: marshall_official_skripte

VAJE 2: ODLOČBE USTAVNEGA SODIŠČA ............................................................... 4

VAJE 2: ODLOČBE USTAVNEGA SODIŠČA

Vaje II (2019/20) Pripravil: Aleš Novak

I. Preberite odsek o ustavnosodnem pravnem varstvu v delu: Marijan Pavčnik, Teorija

Odgovorite na naslednja vprašanja:

II. Analizirajte odločbo Ustavnega sodišča U-I-36/03.

Odgovorite na naslednja vprašanja:

III. Dostopnost odločb Ustavnega sodišča

VAJE 4: UPRAVNA ODLOČBA

Odgovorite na naslednja vprašanja:

Odgovorite na naslednja vprašanja oz. rešite zadane naloge:

S seboj imejte tudi Ustavo RS!

VAJE 5: HIERARHIJA PRAVNIH AKTOV

B. Hierarhija pravnih aktov v slovenski ustavni ureditvi

Odgovorite na naslednje vprašanje:

3. Občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti z odloki, odredbami, pravilniki in navodili.

4. Nadzorstvo nad zakonitostjo splošnih in posamičnih aktov občin v zadevah iz njihove

Odgovorite na naslednje vprašanje:

a) mednarodne pogodbe, ki jih ratificira

IV. Sodna praksa

1. V dosedanji praksi ustavodajalca (po sprejetju veljavne Ustave) se je oblika ustavnega

2. Ustavni zakon pa se uporablja tudi kot akt, ki ga lahko ustavodajalec sprejme z

3. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti točk I in II [Ustavnega zakona o

4. Odločba Ustavnega sodišča, ki se nanaša na ugotovitev rezultata na zakonodajnem

Odgovorite na naslednji vprašanji:

VAJE 6: ZGRADBA PRAVNEGA PRAVILA I.

A. Splošno o zgradbi pravnega pravila

Pravno pravilo je sestavljeno iz štirih sestavin: primarne hipoteze, primarne dispozicije,

Kako iz pravne določbe izluščiti sestavine pravnega pravila?

2. V drugem koraku izluščite iz pravne določbe primarno hipotezo. Ta opisuje abstraktni

4. Najpreprosteje je iz pravne določbe izluščiti pravno sankcijo, ki navadno opisuje

B. Primeri pravnih določb

I. Iz navedenih pravnih določb izluščite (čim več) sestavin pravnega pravila!

zadaj z najmanj po eno svetilko […] Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek

4. Davčni zavezanec, ki prejme v dar premoženje, od katerega se plača davek, mora

PH: Nekdo (tisti ki) berači

PH: Nekdo je na javnem kraju in moraš imeti zastavo ali grb

PH: Nekdo sklepa oz. veljavno sklene zakonsko zvezo in je že poročen

PH1: Ukazi vodnikov/pripravnikov so povezani z varnostjo,

SH1: Vodeni ne upoštevajo ukazov vodnikov in pripravnikov,

PH: Pride situacija [.,…]

12. Pri izVAJEnju gospodarskega ribolova je prepovedano:

PH: Nekdo izVAJE gospodarski ribolov

13. Neposredni udeleženci prometne nesreče od trenutka nesreče do zaključka ogleda ne

14. Policisti lahko ugotavljajo identiteto osebe, ki s svojim obnašanjem, ravnanjem,

VAJE 7:ZGRADBA PRAVNEGA PRAVILA II.

1. Uradne osebe agencije morajo opravljati z zakonom določene naloge, tudi če je

2. Za prodajo blaga na premičnih stojnicah, prodajo s prodajnimi avtomati in potujočo

3. Prepovedano je: […] odlagati odpadke izven posod za odlaganje komunalnih

6. Občina mora ob prodaji nepremičnine, ki jo je pridobila na podlagi uveljavitve

PH: Kupec kupi nepremično/jo dobi z razlastitvijo

7. Če izpolnjujejo pogoje [glede strokovne usposobljenosti, prostorov in opreme ter so

PH: Fizična oseba se ukvarja s pridelavo grozdja

8. Če identifikacije posmrtnih ostankov zaradi objektivnih razlogov ni mogoče opraviti

PH: Šola v okviru dejavnosti javne službe

PH: Imamo Rudarsko pravico

VAJE 8: DOLOČLJIVOST PRIMARNE DISPOZICIJE

A. Preberite odsek o določljivosti primarne dispozicije v delu: Marijan Pavčnik, Teorija