Dogovor za osiguruvawe

1. Poim, zna~ewe i karakteristiki na dogovorot

So dogovorot za osiguruvawe se obvrzuva dogovara~ot na
osiguruvaweto, vrz na~elata na vzaemnost i solidarnost da zdru`uva
opredelen iznos vo dru{tvoto za osiguruvawe, odnosno dru{tvoto za
rizici (osiguruva~), a dru{tvoto se obvrzuva ako dojde do nastan koj
pretstavuva osiguren slu~aj da mu go isplati na osigurenikot ili na
nekoe treto lice nadomestot, odnosno dogovorenata suma ili da
napravi ne{to drugo.
Osiguruvaweto kako sociolo{ka, ekonomska i pravna kategorija,
nejzinata dene{na smisla i sodr`ina gi dobilo posle mnoguvekoven
negov razvoj. U{te anti~ko vreme poznava organizirawe na zaednici
koi im ja nadomestuvaat {tetata na nejzinite ~lenovi po
nastanuvaweto na opredeleni slu~ai (kra`ba i sl.). Ovoj institut, vo
toga{no negovo sva}awe go regulira i Hamurabieviot zakonik. Lex
Rodia de Iactu
(Rodos III vek p.n.e) go reguliral zaedni~koto
podnesuvawe na {tetata nastanata poradi frlawe na stokata {to se
prevezuva pri pomorska havarija. Vo sredozemjeto bil poznat institutot
pomorski zaem, koj se daval so kamata ako brodot pristigne vo
predvidenoto pristani{te a ako ne pristigne brodarot se osloboduval i
od glavniot dolg
(foenus nauticum).
Najgolem podem osiguruvaweto, svateno vo dene{na smisla,
postignuva vo sredniot vek vo trgovskite gradovi na Italija. Vo XIV vek
se javuvaat prvite dogovori za osiguruvawe.
Natamo{niot razvoj na osiguruvaweto dobiva novi dimenzii, a
po~etok na sovremenoto osiguruvawe se smeta (osobeno vo
transportot) od osnovaweto na Lojd - 1779 god. i izdavaweto na
negovata polisa koja denes e standardizirana vo celiot svet.
So dogovorot za osiguruvawe ~ovekot saka da obezbedi
nadomest ili barem da ja namali {tetata od idni neizvezni nastani, koi
koga bi nastanale, bi go dovele do seriozni zagubi dokolku tie ne bi bile
osigureni. So osiguruvaweto ~ovekot saka da postigne nadomest ili da
ja ubla`i {tetata za negovite dobra kako {to se: `ivotot, zdravjeto,
imotot i drugi dobra.
Interesot na Turisti~koto pravo za ovoj vid na dogovor koj po
svoja sodr`ina ne pripa|a na turisti~kite dogovori e sosema opravdan
od pri~ini {to skoro sekoj del od turisti~kata dejnost e povrzan so
osiguruvaweto ili u{te podobro re~eno - treba da se povrzi so
osiguruvaweto. Golem broj teoreti~ari sosema opravdano ovoj dogovor
go razrabotuvaat vo Turisti~koto pravo.
Patuvaweto na turistot so sopstveno vozilo ili so bilo koj vid na
prevoz e povrzano so rizici i neizvesnost kako po `ivotot, zdravjeto taka
i po imotot na patnikot. Odmorot na ezero, more, planina, nudi bezbroj

neizvesnosti od koi e potrebno obezbeduvawe. Opredeleni patuvawa

vo oddelni zemji duri i se usloveni od organite na tie dr`avi na
prethodno osiguruvawe na patnikot i imotot koj go nosi so sebe
patnikot.
Zakonot za turisti~ka dejnost za dobivawe licenca A i B od
strana na turisti~kata agencija, koi ovozmo`uvaat nivnite imateli da
vr{at organizirawe na turisti~ki patuvawa vo zemjata i vo stranstvo,
odnosno da mo`at da vr{at proda`ba i posreduvawe za turisti~ki
patuvawa gi obvrzuva da sklu~at godi{en dogovor so osiguritelno
dru{tvo za osiguruvawe od odgovornost od vr{ewe na dejnosta vo
iznos od 50 000, odnosno 15 000 evra vo denarska protivvrednost. Isto
taka tie se dol`ni pri patuvaweto da gi osiguraat korisnicite na uslugite
i predmetite koi {to gi nosat, kako i da im ja nadomestat {tetata poradi
vina na turisti~kata agencija.
Seto toa ni zboruva deka osiguruvaweto e predmet na
turisti~koto pravo, koe od druga strana e osobeno potrebno i va`no da
go poznavaat turisti~kite pravni i fizi~ki subjekti osobeno turisti~kite
rabotnici.
Fenomenot na osiguruvaweto zaslu`uva interdisciplinaren
pristap. Taka sociolozite ovoj fenomen go izu~uvaat kako potreba na
~ovekot od zdru`uvawe poradi za{tita; ekonomistite kako na~in na
otstranuvawe na ekonomskite posledici nastanati od {teta, a pravnicite
statusno - pravnata polo`ba na osiguruva~ite, {tetata, nejziniot
nadomest, vidovite na osiguruvawe itn.
Nie vo na{iov trud te`i{teto }e go stavime vrz osiguruvaweto
kako obligaciono - praven odnos, so poseben akcent na osiguruvaweto
na turisti~kata dejnost, kako potreba na licata koi se educiraat za
turisti~ki rabotnici i na onie koi na bilo koi na~in se involvirani vo ovaa
dejnost.
Po svojata priroda i karakteristiki dogovorot za osiguruvawe e
imenuvan dogovor, dvostrano obvrzuva~ki so trajni prestacii, tovaren,
dogovor po pristapuvawe (athenzionen), aleatoren, po zakon
neformalen, a po pravo (de facto) formalen dogovor.
2. Izvori na dogovorot za osiguruvawe
Dogovorot za osiguruvawe e reguliran so doma{ni i me|unarodno
- pravni propisi.
Vo nacionalnoto pravo na R.Makedonija dogovorot e reguliran so
Zakonot za obligacionite odnosi, Zakonot za osiguruvawe, i op{tinite,
posebnite i dopolnitelnite uslovi na osiguruvaweto i reosiguruvaweto.
Zakonskoto regulirawe na ovoj dogovor e vrz principot na skoro do
detali ureduvawe na odnosite, so metod na imperativno regulirawe so
isklu~itelno mali odnosi za dispozicija na strankite.
Dogovorot pretstavuva obrazec na athezionen dogovor na koj
osigurenikot mu pristapuva ili ne za negovo sklu~uvawe.

Zakonot za obligacioni odnosi, iako vo detali go razrabotil

dogovorot za osiguruvawe i vidovite na osiguruvawe, sepak go isklu~il
plovidbenoto osiguruvawe i drugite osiguruvawa vrz koi se
primenuvaat pravilata za plovidbenite osiguruvawa, kako i
osiguruvaweto na pobaruvawata i odnosite na reosiguruvaweto.
Od me|unarodno - pravnite akti kako izvori na dogovorot za
osiguruvawe se javuvaat:
JORK - Antverpenskite pravila (1950g.) so revizija vo
Hamburg 1974 g.
Incorterms pravilata;
Lojdovata S.G. polisa;
Novata angliska polisa na Institutot na pomorskite
osiguruva~i i dr.
3. Elementi na dogovorot za osiguruvawe
Osiguruvaweto i kako op{testveno - ekonomski i kako
obligaciono - praven odnos go ~inat elementi bez koi ne mo`e da
postoi i dogovorot za osiguruvawe.
Tie elementi se: iznosot na osiguruvawe, rizikot, osigureniot
slu~aj, interesot na osiguruvaweto, premijata na osiguruvaweto,
rezervata na osiguruvawe i reosiguruvawe.
4. Subjekti kaj dogovorot za osiguruvawe
Subjekti kaj dogovorot za osiguruvawe se slednite: osiguruva~,
osigureno lice, dogovara~ na osiguruvaweto i korisnik na
osiguruvaweto.
Osiguruva~ e subjektot koj ja prevzema obvrskata da mu go
isplati na osigurenikot ili na nekoe treto lice nadomestot, odnosno
dogovorenata suma ili da napravi ne{to drugo vo vrska so dogovorot
za osiguruvawe.
Osigurenik e subjektot koj sklu~uva dogovor za osiguruvawe vo
svoe ime i za svoja smetka, koj zdru`uva opredelen iznos vo dru{tvoto
za osiguruvawe, odnosno vo dru{tvoto za rizici.
Dogovara~ na osiguruvaweto e subjekt koj go sklu~uva
dogovorot za osiguruvawe vo svoe ime, a vo korist na treto lice korisnik na osiguruvaweto.
Korisnik na osiguruvaweto e subjekt koj ne e stranka vo
dogovorot no, dogovara~ot na osiguruvaweto, osiguruvaweto go
napravil vo negova korist.
5. Sklu~uvawe na dogovorot

Dogovorot za osiguruvawe e sklu~en koga dogovara~ite }e ja

potpi{at polisata na osiguruvawe ili listata na pokritieto.
Polisata na osiguruvawe e pismena isprava - dokument koj se
izdava vo opredelena forma, koja osiguruva~ot mu ja izdava na
osigurenikot. Taa se izdava vo opredelena forma, a nejzinata sodr`ina,
nejzinite su{testveni elementi gi opredeluva zakonot. Taa mora da
sodr`i: generalii za dogovorenite strani, osigureniot predmet odnosno
osigurenoto lice, rizikot opfaten so osiguruvaweto, traeweto na
osiguruvaweto i periodot na pokritieto, sumata na osiguruvawe ili deka
osiguruvaweto e neograni~eno, premijata ili pridonesot, datumot na
izdavaweto na polisata i potpis na dogovorenite strani.
Polisata na osiguruvawe mo`e da bide privremeno zameneta so
lista na pokritieto vo koja se vnesuvaat su{testvenite sostojki na
dogovorot. Kon dogovorot za osiguruvawe pripa|aat i Op{tite i
Posebnite uslovi na osiguruvawe na osiguruva~ot, za koi osiguruva~ot
e dol`en da go predupredi dogovara~ot.
Se smeta deka e sklu~en dogovor za osiguruvawe i koga samo e
platena premijata na osiguruvaweto od osigurenikot - koga toa e
predvideno so uslovite za osiguruvaweto.
Dogovorot za osiguruvawe se smeta za sklu~en i ako
osiguruva~ot dostavil pismena ponuda
do osigurenikot,
a
osiguruva~ot vo rok od 8 dena, odnosno vo rok od 30 dena ako bil
potreben lekarski pregled ja prifatil ponudata. Vo toj slu~aj dogovorot
se smeta za sklu~en koga ponudata pristignala do osiguruva~ot, ako
vo toj rok osiguruva~ot ne ja odbie ponudata.
6. Vidovi osiguruvawe
Osiguruvaweto mo`e da go podelime na pove}e vidovi vo
zavisnost od toa koj kriterium go zemame za negova podelba.
Spored mestoto na nastanuvawe na rizikot razlikuvame: kopneno
osiguruvawe, osiguruvawe na more i vnatre{nite teritorijalni vodi i
osiguruvawe vo vozdu{nata plovidba.
Spored predmetot na osiguruvawe, razlikuvame: osiguruvawe na
stvari, osiguruvawe na lica i osiguruvawe od odgovornost.
Spored na~inot na osiguruvawe razlikuvame: dobrovolno i
zadol`itelno (spored imperativni normi i zakon) osiguruvawe.
Spored isplatata na rizikot, razlikuvame: osiguruvawe,
reosiguruvawe i soosiguruvawe.
Spored kriteriumot na organiziraweto na osiguruvaweto,
razlikuvame: osiguruvawe preku premija (premisko osiguruvawe) i me|
usebno osiguruvawe.
Spored brojot na predmetite na osiguruvawe, razlikuvame:
individualno i kolektivno.
7. Obvrski na osiguruva~ot

a) Obvrska da ja prifati ponudata za zadol`itelno osiguruvawe;

b) Obvrska za izdavawe polisa za osiguruvaweto;
v) Obvrka za isplata na nadomestot od osiguruvaweto ili
osiguranata (dogovorena) suma.

8. Obvrski
osigurenikot

na

dogovara~ot

na

osiguruvaweto

a) Obvrska za prijavuvawe na okolnostite zna~ajni za ocena na

rizikot;
b) Obvrska za pla}awe na premijata na osiguruvaweto;
v) Obvrska za izvestuvawe na osiguruva~ot za promenite na
rizikot;
g) Obvrska za spre~uvawe na osigureniot slu~aj i obvrska za
spasuvawe;
d) Obvrska za izvestuvawe za nastapuvaweto na osigureniot
slu~aj;