PRV PRIVATEN UNIVERZITET FON

Posdiplomski studii
Fakultet za detektivi i bezbednost
nasoka bezbednosni nauki
Skopje

MAGISTERSKI TRUD
IDEJNA SKICA :
TEMA :
FAKTORITE KOI VLIJAAT ZA POJAVA I ZA[TITA OD
SEMEJNOTO NASILSTVO

MENTOR:
Prof. d-r. Stefan Buxakoski
IZRABOTILA:
Ivana Kostadinovska
INDEKS BR. 00263

Skopje, септември 2010

SODR@INA :

1. METODOLO[KA RAMKA

1.1. OP[TESTVENA OPRAVDANOST NA TEMATA

1.1.1. Predmet
1.1.2. Cel
1.1.3. Hipotezi
1.1.4. Metodi i tehniki koi se primeneti vo
izrabotkata na magisterskiot trud
1.1.5. Vremenska ramka

1.2. FORMULACIJA NA PROBLEMOT

1.3. ISTRA@UVA^KO PRA[AWE

2. SODR@INA NA MAGISTERSKIOT TRUD

3. O^EKUVANI REZULTATI

4. KORISTENA LITERATURA

2
 1. METODOLO[KA RAMKA

1.1. OP[TESTVENA OPRAVDANOST NA TEMATA

Denes na po~etokot na 21 vek nasilstvoto na ma`ot vrz

`enata i decata e globalen problem, koj glavno gi naru{uva
temelnite ~ovekovi prava. Me|unarodnite organizacii kako {to se na
primer UN(1993); WHO(2002); UNICEF(1994-2000) , poslednive godini
rabotat na razvivawe na strate{ki dokumenti, so cel spre~uvawe na
nasilstvoto na ma`ot vo semejstvoto.
Semejnoto nasilstvo e edno od preovladuva~kite kriminalni
povedenija vo pove}e op{testva i nosi so sebe razoruva~ki
posledici kako po odnos na primarnata `rtva, `enata, taka i po odnos
na sekundarna `rtva, decata. Vo pove}eto zemji vo svetot
semejnoto nasilstvo zazema razmeri na problem od primaren
op{testven karakter.
Semejnoto nasilstvo pretstavuva zloupotreba na mo}ta vo
odnosite zasnovani na neednakvost vo ramkite na edna semejna
zaednica i se opredeluva kako zbir na odnesuvawa so cel da se
vospostavi kontrola vrz drugite preku primena na sila, zastra{uvawe
i manipulirawe.
Pod semejno nasilstvo se smeta odnesuvawe na ~len na
semejstvoto koj so primena na sila, zakana ili zapla{uvawe vr{i
telesni povredi, emocionalna ili seksualna zloupotreba i materijalno,
seksualno ili rabotno iskoristuvawe na drug ~len na semejstvoto.
Nasilstvoto vo semejstvoto mo`e da bide naso~no kon eden ili kon
pove}e ~lenovi od semejstvoto. Posledicite od izlo`enost na
nasilstvo se mnogubrojni i bitno vlijaat na mentalnoto zdravje na
onie koi se izlo`eni direktno, no i na onie koi se nabquduva~i na
nasilstvoto. Naj~esti posledici se: nisko samopo~ituvawe,
napnatost, depresivnost, agresivnost, obidi za samoubistvo,
zavisnost, namaleno rabotno funkcionirawe i sli~no.

3
 Semejnoto nasilstvo ne mo`e da se smeta za,, privaten
semeen problem,, tuku pretstavuva seriozen problem na
op{testvoto koj bara intervencija od zaednicata i od profesionalnite
slu`bi.
Nasilstvoto vrz `enata vklu~uvaj}i go i semejnoto nasilstvo,
pretstavuva kr{ewe na `enskite ~ovekovi prava i go onevozmo`uva
i go ograni~uva nivnoto u`ivawe. Najva`no e `enata da ja znae
te`inata na nasilstvoto i da znae deka sekoe nasilstvo pretstavuva
zlodelo. Vo praktikata golem broj `eni ne go u`ivaat osnovnoto
~ovekovo pravo na sloboden `ivot i pretstavuvaat `rtvi na
najrazli~ni vidovi nasilstvo i diskriminacija.
Nau~nata opravdanost na ova istra`uvawe se sogleduva vo
potrebata za iznao|awe na najsoodvetni metodi i na~ini za
spre~uvawe na ovoj vid krivi~no delo. Samo so pravilno
postavuvawe na site hipotezi i pravilno soodvetno prou~uvawe na
sekoja karakteristika posebno, mo`e da se dojde do iznao|awe na
najpravilni metodi, sredstva i postapki za negovoto otkrivawe,
doka`uvawe, razjasnuvawe i prevenirawe na ovoj vid krivi~no delo.
Najglobalnata konstatcija za semejnoto nasilstvo vo na{ata
dr`ava e deka, negovite koreni i opstojuvawe se nao|aat vo
tradicionalno uredenite bra~ni i semejni odnosi, so jasno i mnogu
izrazeni rodovi ulogi, koi go opredeluvaat i rodoviot identitet vo taa
smisla. Od druga strana, i nepovolnite objektivni uslovi vo koi `ivee
dobar del od naselenieto koi na odreden na~in objektivno
doveduvaat do naru{uvawe na taka definiranite ulogi, {to, pak,
rezultira so agresivnost.
Gradeweto na strategija za spre~uvawe na nasilstvoto imperativno
se nalaga vo na{ata dr`ava. Vo osnovata na strategijata treba da
bide procesot na redefinirawe na rodovite ulogi. Me|utoa, prviot
~ekor, koj, spored na{e mislewe, treba da bide napraven e pravno
regulirawe na ovaa materija, preku {to }e bide sozdadena pravnata
ramka za menuvawe na odnosot na op{testvoto kon problemot na
semejnoto nasilstvo.

4
Slo`enosta, kompleksnosta, multifaktorskata uslovenost na
pojavata, nejzinoto objasnuvawe ne mo`e da se smesti vo eden
teoretski koncept. Od konceptualnata postavenost na istra`uvaweto
i komentarite {to }e sledat od istra`uva~kite rezultati }e mo`e da
se zaklu~i deka vo osnovata na objasnuvaweto na pojavata na
nasilstvo ja stavame teorijata na u~ewe, me|utoa so dopolnuvawe
na teoriite na resursi, teorijata na socijalnata kontrola, teorijata na
subkultura itn.

1.1.1. Predmet

Predmet na obrabotka na ovoj magisterski trud }e bidat

faktorite za pojava i zgolemuvawe na brojot na kazneni dela pri
semejnoto nasilstvo. Za da dojdeme do poimot semejno nasilstvo
prvo }e go obrabotime poimot semejstvo. Marginalizacijata na
problemot na semejnoto nasilstvo, nedovolnoto poznavawe,
otsustvoto na oficijalni podatoci, otsustvoto na empiriski soznanija,
nedovolnata pravna pokrienost, otsustvoto na formalna reakcija se
osnovnite karakteristiki na semejnoto nasilstvo i na odnosot vo
op{testvoto kon ovaa pojava vo na{ata dr`ava. Nasproti ovie
karakteristiki stojat masovno prifatenite stereotipi za redovnite ulogi
vo op{testvoto, brakot i semejstvoto, ~ija sodr`ina vklu~uva
neramnopravna i inferiorna polo`ba na `enata, a ne go osuduva i
nasilstvoto kako na~in za odr`uvawe na definiranite pozicii.

1.1.2. Cel

Nau~nata cel se sostoi vo otkrivaweto na pri~inite za porast

na ova kriminalno povedenie(ednogeni, egzogeni), kako i da se
utvrdi vlijanieto na pri~inite vo vkupniot obem na semejnoto
nasilstvo za teritorijata na Republika Makedonija. Rezultatite dobieni
na iskustveni rezultati }e poslu`at kako nasoka za vodewe na

5
kriminalnata politika za za{tita na semejstvoto i zbogatuvawe na
teorijata so pove}e informacii od ovaa oblast. Izu~uvaj}i gi pri~inite
za pojavata so uspeh }e mo`eme da predlo`ime (preventivno-
represivni) idei za prevencija, od koj }e proizlezat subjektite i
merkite za spre~uvawe na pojavata.
Prakti~nata cel na ova istra`uvawe se sostoi vo toa {to, vrz
osnova na dobienite rezultati i soznanija, treba da se izgotvi
programa za prevencia od ovoj vid na kriminalno povedenie, koja }e
se ostvaruva so pogolema preventivna dejnost na nevladinite
organizacii i najzasegnatite lica .

1.1.3. Hipotezi

So cel istra`uvaweto da se naso~i kon dobivawe na

relevantni, objektivni i primenlivi empiriski podatoci, }e bidat
postaveni i testirani odredeni hipotezi koi proizleguvaat od
predmetot, celite i zada~ite na istra`uvaweto. Glavnata hipoteza
e formulirana na sledniov na~in:
Otkrivaweto na faktorite koi vlijaat vrz pojavata na nasilstvoto
vrz `enata vo semenjanata zaednica doveduva do prevenirawe na
ovaa op{testvena negativna pojava.Vrz brojot i vidovite na
kriminalnoto povedenie semejno nasilstvo, vlijae visinata na
dohodot na ~lenovite na semejstvoto, osiroma{uvaweto na
semejstvoto,konsumiraweto na alcoholot, drogata, kako i
oslabnuvawe na kontrola vrz rabotata na instituciite na sistemot.
Vaka definirana, osnovnata hipoteza naso~uva konnekolku
posebni podra~ja koi se zna~ajni za posebni hipotezi vo
istra`uvaweto, pri {to, ottuka proizleguvaat dve posebni hipotezi:
- Imotnata razlika pome|u malkuteisklu~itelno bogati
poedinci i ogromniot broj na naselenie koi se siroma{n ii se
nao|aat na rabot na egzistencijat, isto taka i vlijanieto od
kozumiraweto na alkoholot i droga, site ovie faktori

6
 predizvikuvaat zgolemen obem na krivi~noto delo semejno
nasilstvo t.e.nasilstvo vrz `enata vo semejnata zaednica.
- Kolku e povisoka stapkata na siroma{tija i na
nevrabotenost, tolku e pogolem brojot na slu~ai na
kriminalnoto povedenie- semejno nasilstvo.
Od glavnata i posebnite hipotezi proizleguvaat i
poedine~nite hipotezi:
-niskiot steepen na obrazovanie kaj naselenieto predizvikuva
porast na krivi~noto delo semejno nasilstvo;
-izbuvlivosta i konfliktnite karakterni osobini na lu|eto rezultira
so izvr{uvawe na krivi~noto delo semejno nasilstvo;
-kolku e pogolem brojot na degradigani semejstva vo
op{testvoto, semejstva koj {to imaat ~len/ovi koi se zavisnici
od alcohol i droga, tolku e pogolema verojatnosta za porast na
semejnoto nasilstvo;
-ako e slaba kontrolata za otkrivawe i suzbivawe na ovoj vid
kriminalno povedenie, toga{ za~estenosta na semejnoto
naslistvo t.e.nasilstvoto vrz `enata raste.

1.1.4. Metodi i tehniki koi se primeneti vo

izrabotkata na magisterskiot trud

1. Oderduvawe na istra`uva~ka strategija

Vo ovoj slu~aj ima kombinirana kvantitativna i kvalitativna
istra`uva~ka strategija, poradi slo`enosta na problemot. Zaradi
testirawe na hipotezite neophodna e kvantitativna istra`uva~ka
strategija, dodeka pak za da se razbere pojavata treba da se
soberat i kvalitativni podatoci i potrebna e kvalitativna
istra`uva~ka strategija.

2.Metodolo{ki postapki za sobirawe na podatoci

7
 Od kvantitativnite postapki na sobirawe na podatocite ke
se primeni anketa so pra{alnik(viktimolo{kata anketa) kako i metod
za prijavuvawe od strana na drugo lice. So celata postapka ke se
sobiraat podatoci za pri~inite koi dovele da go storat krivi~noto
delo, za vkupniot dohod koj go imaat vo semejstvoto, podatoci za
nivniot socijalen status, dali se toa vraboteni, nevraboteni lica ili
ste~ajni rabotnici, kako i ispituvawe na periodot koga za prv pat
storitelot imal vakvo kriminalno povedenie vo semejnata zaednica i
koi se pri~inite za toa.
Kvalitativnata postapka ke se primeni vrz analiza na
dokumentite i polustrukturalnite intervjua.
- Analiza na dokumentite }e se primeni vrz dokumenti od
2003-2009 koi se izgotvuvaat od strana na policijata, socijalnite
rabotnici, krivi~ni prijavi, sudski odluki,re{enija,presudi za
navedeniot period, kako i analiza na SOS telefonite(koi
pretstavuvaat bogat empiriski materijal).
- Polustrukturalni intervjua }e se primenat so storitelite
na krivi~noto delo semejno nasilstvo t.e. nasilstvo vrz `enata vo
semejnata zaednica, pri {to }e bide sostaven od 30 storiteli.

1.1.5. Vremenska ramka

Vo ramkite na vremenskoto i prostornoto opredeluvawe na

predmetot, treba da se obrne vnimanie i na podatocite od minatoto
koi se povrzani za istiot. Vremenskiot interval na istra`uvaweto e
interval od 6 godini i toa od periodot na 2003 do 2009. Ovoj perod e
posebno karakteristi~en poradi toa {to seu{te se aktuelni krupnite
op{testveno-ekonomski i politi~ki promeni manifestirani so
transformacijata na op{testvenata sopstvenost, voveduvaweto na
pazarnata ekonomija, {to sozdade novi uslovi za `iveewe.
Ovoj period e dovolen za sogleduvawe i utvrduvawe na
obemot, dinamikata, strukturata na kriminalnoto povedenie semejno

8
nasilstvo, kako i na pri~inite koi doveduvaat do pojava na ovoj vid
krivi~no delo.

1.2. FORMULACIJA NA PROBLEMOT

^ovekovite slobodi i prava se za{titeni so brojni me|unarodni

akti i dokumenti, a osven toa postojat golem broj na organizacii
{irum svetot, ~ija aktivnost e naso~ena kon za{titata i
unapreduvaweto na ~ovekovite prava. Osven vo me|unarodnite
dokumenti za za{tita na ~ovekovite slobodi i prava, i vo Ustavot na
Republika Makedonija postojat odredbi koi se odnesuvaat na
osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot.
@ivotnite prikazni koi zboruvaat za na{ata realnost, za
prisustvoto na semejnoto nasilstvo vo na{ite domovi, pojava za koja
se po~esto i poglasno se govori i koja dobiva gra|anstvo (preku
nevladinite organizacii), zaradi nejzinata serioznost, osobeno zaradi
posledicite {to gi ostava zad sebe. Nasproti fakti~kata sostojba,
pojavata kako da ne se priznava od strana na dr`avata. Taa ne e
vtemelena kako posebna krivi~no-pravna kategorija, koja
sistematski se sledi i prou~uva, barajki re{enie za nejzinoto
suzbivawe, spre~uvawe, nadminuvawe, na na~in kako {to toa se
pravi so drugite oblici na kriminalno povedenie, a koja zaradi
kompleksnosta, serioznosta na odnesuvawata i posledicite {to gi
ostava, najmalku go zaslu`uva istiot tretman.
Za razlika od mnogu dr`avi vo svetot, vo koi re~isi tri decenii
op{testvenata, stru~nata i nau~nata javnost se zanimavaat so
problemot na semejnoto nasilstvo, kako od teoretski, taka i od
empiriski, socijalen i praven aspekt, vo Makedonija za ovoj problem
za prvpat se progovori vo 1994 godina od strana na nevladinite
`enski i drugi organizacii, koi po~naa masovno da se formiraat vo
toj period. Tie ne samo {to go promoviraa problemot na semejnoto
nasilstvo, tuku gi vovedoa i prvite SOS linii za `enite i decata `rtvi na
nasilstvo vo semejstvoto, a vo posledno vreme nivnite aktivnosti se

9
naso~eni kon pokrenuvawe na pra{aweto za pravnoto regulirawe i
unapreduvawe na ovaa materija. Problemot na semejnoto nasilstvo,
i posebno nasilstvoto vrz `enata, kako {to ve}e be{e istaknato,
dosega ne go privlekuva{e vnimanieto na op{testvenata, nau~nata
i stru~nata javnost vo Makedonija, osven vo slu~aite na brutalni
ubistva izvr{eni vo krugot na semejstvoto, za koi javnosta be{e
informirana preku sredstvata za masovna komunikacija, a za koi se
bara{e mislewe i objasnuvawe od eksperti vo odredeni oblasti. Me|
utoa, zabele`itelno e pomestuvawe na ovoj plan; mo`e da se
konstatira deka, vo posledno vreme, mnogu se zgolemuva interesot
za nasilstvoto vo semejstvoto, kako i faktot deka ovoj problem
stanuva se pove}e "vidliv".
Na{eto zakonodavstvo ne poznava posebna inkriminacija za
nasilstvoto vo semejstvoto, kako posebno krivi~no delo. Ovaa
materija se regulira preku op{tite krivi~ni dela, no tie, faktot na
zaedni~ko `iveewe ne go zemaat predvid. Ottuka, mo`ebi prv ~ekor
{to treba da se napravi e vo nasoka na dopolnuvawe na pravnata
regulativa za semejnoto nasilstvo za pru`awe posebna za{tita na
`rtvite i po ostar pristap kon nasilnikot.
Na krajot }e navedeme deka razvivaweto na novi,
demokratski me|u~ove~ki odnosi vo Makedonija vo ramkite na gra|
anskata dr`ava, pretpostavuva i opredelba za eliminacija i
prevencija na semejnoto nasilstvo. Za taa cel potrebno e silno
sprotivstavuvawe na dolgata tradicija za tolerancija na mno{tvoto
formi na semejno nasilstvo vrz `enata, za {to e potrebno
donesuvawe i dosledno primenuvawe na zakonska regulativa i
politika za kaznuvawe na nasilnicite. Ovaa potreba dobiva
ponaglaseno zna~ewe koga se znae deka dosega nitu vo eden
procesen ili materijalen zakon semejnoto nasilstvo ne e situirano
kako praven ~in, a pokonkretno kako seriozno krivi~no delo, tuku
naj~esto se ozna~uva so odrednicata op{testveno neprifatliva
pojava. So toa vo golema mera se devalvira pra{aweto za negovo

10
suzbivawe i prevenirawe preku donesuvawe na soodvetna zakonska
regulativa.

1.3. ISTRA@UVA^KO PRA[AWE

Su{tinata na delot na istra`uva~koto pra{awe se sostoi vo
istra`uvawe na glavnite faktori za porast na semejnoto nasilstvo,
odnosno nasilstvoto vrz `enata vo semejnata zaednica. Treba da se
utvrdi dali op{testveno-ekonomskite, socijalnite i politi~ki faktori,
kako i urbanizacijata, industrijalizacijata i strukturnite promeni vo
op{testvoto koi nastanaa vo izminatiov period se glavnite pri~ini za
porast na semejnoto nasilstvo. Osven toa, vnimanieto treba da se
posveti na odnesuvaweto na golemiot broj na naselenieto koe e
zna~itelno osiroma{eno poradi vakvite krupni op{testveno-
ekonomski promeni.
2. SODR@INA NA MAGISTERSKIOT TRUD

1. Semejstvo
1.1. Razvoj na semejstvoto niz istorijata
1.2. Sovremeno semejstvo
2. Semejno nasilstvo - problem na sovremenite
semejstva
3. Definirawe na osnovnite poimi
4. Konstitutivni elementi na semejnoto nasilstvo
5. Karakteristiki na tretmanot na semejnoto nasilstvo vo
Republika Makedonija
6. Definirawe na semejnoto nasilstvo od strana na
Obedinetite nacii
6.1. Megunarodno-pravna za{tita
6.2. Fenomenologija i etiologija na semejnoto
nasilstvo

11
 7. Faktori na rizik za pojava na semejnoto nasilstvo
8. Pravna ramka za regulirawe na semejnoto nasilstvo
8.1. Kazneno zakonodavstvo
8.2. Semejno zakonodavstvo
8.3. Socijalna za{tita
8.4. Ratifikuvani me|unarodni dogovori
9. Vizija, misija, osnovni vode~ki principi na strategija
za za{tita od semejnoto nasilstvo.

3. O^EKUVANI REZULTATI
Od ovoj magisterski trud rezultati koi treba da se o~ekuvaat
se pridones vo teorijata i praktikata za suzbivawe na ovoj vid
kriminalno povedenie. Rezultatite dobieni od ovoj magisterski trud }
e poslu`at kako nasoka za vodewe na kriminalnata politika za
za{tita na semejstvoto od ovoj vid kriminalno povedenie, kako i
zbogatuvawe na teoretskiot material.
Neramnopravnosta na `enata, manifestirana preku nejzinata
polo`ba vo op{testvoto, vo brakot i semejstvoto, izvira od
patrijarhalnata struktura na op{testvoto, koga i se definira
dominantnata polo`ba za ma`ot i inferiornata polo`ba za `enata, na
makro i mikro plan. Opredelenata aktivna uloga na ma`ot vo

12
op{testvoto, mu obezbeduva koncentracija na mo} i vlast na mikro
plan, osobeno vo ramkite na brakot i semejstvoto.
Semejnoto nasilstvo e edno od preovladuva~kite kriminalni
povedenija vo pove}e op{testva i nosi so sebe razoruva~ki
posledici kako po odnos na primarnata `rtva, `enata, taka i po odnos
na sekundarna `rtva, decata. Vo pove}eto zemji vo svetot
semejnoto nasilstvo zazema razmeri na problem od primaren
op{testven karakter.
Iako vo na{ata zemja ovoj problem e se pove}e za~esten,
sepak za ova devijantno odnesuvawe malku se govori vo javnosta,
pa duri i ne postojat krivi~ni zakoni koj se odnesuvaat isklu~ivo na
ovaa forma na semejno nasilstvo. @rtvata e mnogu te{ko da dobie
soodvetna poddr{ka i pomo{, {to rezultira vo ti{ina i kriewe na
problemot. Poradi zabavenosta i disfunkcionalnosta na pravniot
sistem vo Republika Makedonija, `enite smetaat deka e mnogu
te{ko da se donese vistinata na videlina, pa golem broj slu~ai
ostanuvaat nedokumentirani i poradi toa vistinskata sostojba ne e
poznata.
Za da se za{titat `enite od ova kriminalno povedenie treba da
se napravat mnogu promeni vo univerzalnoto obrazovanie vo
gradinkite, u~ili{tata i univerzitetite, vklu~uvajki gi i profesionalcite,
kako {to se socijalnite rabotnici, pravnicite, lekarite, psiholozite,
kriminolozite itn.
Pokraj toa, neophodno e postojano da se informira javnosta za
temnata brojka na ovoj vid kriminalno povedenie, so cel kone~no da
se dojde do promeni vo krivi~niot zakonik, vo nasoka na
legislativata koja ke se zanimava isklu~ivo so za{tita od zloupotreba
na `enata.

13
KORISTENA LITERATURA:

- Stefan Buxakoski, Kazneno pravo, Skopje 2003.

- Angeleski M. , ^oneva Q. , Arnaudovski Q. , Prostitucija
vo Makedonija, Skopje 1996god.
- G. Kajzer, Kriminologija, Skopje, 1995god.

14
- Zoran Sulejmanov, Kriminologija so kriminalna politika,
Skopje, 2000-2003god.
- Drakuli} S., Agresija u porodici, Beograd, 1985god.
-Vlajkovi} Jelena, @ivotne krize i wihovo prevazila`ewe,
Beograd, 1992god.
- Nikoli}- Ristanovi}, V., @ene kao `rtve kriminaliteta,
Beograd, 1989god.
- Nikoli}- Ristanovi}, V., @enska prava i dru{tvena
tranzicija u SRJ, Centar za `enske studije, istra`uvawa i
komunikaciju, Beograd, 1998god.
- Nikoli}- Ristanovi}, V., Milojevi} S., Viktimizacija `ena
nasiqem u porodici: uticaj socijalnih faktora vezanih za
dru{tvene promene i `ivotnu dob, Temida br. 1/2000.
- Fondacija ,,Fridrih Ebert,,- ^ovekovite prava kako
demokratska vrednost, Skopje, 2003god.
- Krivi~en zakonik na RM
- Zakon za semejstvoto, Slu`ben vesnik
Bro{uri :
-[alter centar,prifatili{te za `eni i deca `rtvi na nasilstvo,
Nasilstvoto nas `enite vo Makedonija, Skopje,2002god.
- Ministerstvo za trud i socijalna politika na vlada na RM i
Zdru`enie za emancipacija, solidarnost i ednakvost na
`enite vo RM, Nacionalna strategija za za{tita od semejno
nasilstvo 2008-2011god, Skopje,april 2008god.
- Zdru`enie za emancipacija, solidarnost i ednakvost na
`enite vo RM, @ivot vo senka, Skopje,2007god.
-www.semejnonasilstvo.org.mk
-www.mwrc.com.mk

15
-www.oneworldsee.org.mk
-www.mtsp.gov.mk
-www.psihoterapija.rs
-www.childrsmbassy.org.mk
-www.stat.gov.mk
-www.helpage.org
-www.elderabusecenter.org.
-www.geronto.org

16