Spolnost je kul, če veliko vemo, se testiramo in smo odgovorni ful

Seminarska naloga pri predmetu zdravstvena in socialna zakonodaja

Avtor: Maruša Triler

Mentor: doc.dr. Helena Jeriček Klanšček

Kranj, 2022

1
KAZALO VSEBINE
Uvod............................................................................................................................................3
Opredelitev problema.................................................................................................................4
Segmentacija...........................................................................................................................5
Iskanje rešitev in načrtovanje programa.....................................................................................6
Možne rešitve problema..........................................................................................................6
Cilji programa.........................................................................................................................6
Faze programa (vsebina in pristop):.......................................................................................7
Mobilizacija resursov..................................................................................................................8
SWOT ANALIZA..................................................................................................................9
Implementacija programa.........................................................................................................10
Ocena vpliva.............................................................................................................................10
Ocena vmesnih/kratkoročnih učinkov......................................................................................10
Ocena dolgoročnih učinkov......................................................................................................11
Prilagajanje programa, zagotavljanje kontinuiranosti..............................................................11
Evalvacija programa.................................................................................................................11
Formativna evalvacija...........................................................................................................11
Procesna evalvacija...............................................................................................................12
Evalvacija vpliva...................................................................................................................12
Evalvacija učinkov................................................................................................................12
Ekonomska evalvacija..........................................................................................................12
Zaključek..................................................................................................................................13
Literatura...................................................................................................................................13

2
UVOD

V tej seminarski nalogi bom predstavila preventivni program za spolno prenosljive bolezni.
Glede na to, da se spolna vzgoja še posebej v osnovnih šolah zelo razlikuje od šole do šole
glede na vsebino, odprtost in količino informacij, je zato še kako pomembno, da srednješolce
dobro izobrazimo o teh stvareh. S tem imam v mislih informacije o pogostosti bolezni,
nevarnostim in dejansko okužbo.
Program obsega podatke, za katere se mladostniki sprašujejo in vključuje tudi podatke, za
katere mladostniki niso informirani. Za to temo sem se odločila, ker se mi zdi da kljub temu,
da se Slovenija lahko uvršča med države, kjer so promocijski in preventivni programi zdravja
razširjeni, še vedno ni dovolj poudarka na zelo pogostih prenosljivih boleznih v družbi.
Promocijski programi, ki obstajajo za mlade, so bolj površinski in ne odgovarjajo na
vprašanja, ki se jih mladi sprašujejo. Spolna vzgoja, ki se začne v osnovni šoli in konča v
srednji šoli pa se ne nadgrajuje. Na koncu je najbolj izobražen mladostnik prav tisti, ki
informacije poišče na spletu. To je napaka, saj bi se o resnosti in veliki razširjenosti spolno
prenosljivih bolezni morali zavedati vsi, tudi mladostniki, ki so nagnjeni k menjavi spolnih
partnerjev in raziskovanju spolnosti. Tako se morajo mladostniki zaradi svoje slabe
informiranosti o spolno prenosljivih boleznih sami naučiti ob svojih napakah ali napakah
svojih vrstnikov in znancev. Tudi sama sem imela podobno izkušnjo in sem bila jezna, ker
nikoli nismo bili o boleznih primerno informirani. To se tiče čisto vseh spektrov od količine
pojavljanja do načinov okužbe.

3
OPREDELITEV PROBLEMA

S problematiko se ukvarjajo zdravstveni sistemi po celem svetu in tudi WHO (World health
organisation). Ker je problematika tako razširjena je bilo izvedenih več raziskav in zato tudi
ugotovljenih statističnih podatkov. Veliko držav ima svoje statistične urade, kjer spremljajo
pogostost okužb s spolno prenosljivimi boleznimi. Seveda pa obstajajo tudi statistični podatki,
ki so nekoliko bolj posplošeni in veljajo za večjo svetovno populacijo, ki je bolj kot ne
zaskrbljujoča ter bi bilo potrebno uvesti več preventivnih programov.

Našteti so nekateri statistični podatki, ki veljajo za širšo populacijo za lažji pregled na

razširjenost pojavljanja spolno prenosljivih bolezni.
 Več kot milijon spolno prenosljivih bolezni je potrjenih vsak dan po svetu in večina teh je
asimptomatskih. (James idr., 2020)
 Vsako leto je ocenjeno, da se pojavi približno 374 milijonov novih okužb s klamidijo,
gonorejo, sifilisom in trihomoniazami. (Unemo idr., 2021)
 Ocenjeno je, da ima več kot 500 milijonov ljudi od starosti 15 do 49 let genitalno okužbo
z virusom herpesa simpleksa. (James idr., 2020)
 Odpor do zdravil, predvsem pri gonoreji, je ključna grožnja za zmanjšanje števila ljudi
okuženih s to boleznijo. (Unemo idr., 2021)

Seveda pa najhujša ni sama okužba in neprijetnosti, ki jih te prinesejo. Lahko imajo izrazite
posledice, ki presegajo le obdobje, ko se okužimo. Nekatere posledice so trajne ali celo
smrtne, najslabše pa je to, da so v posledice vključeni tudi drugi ljudje. Tu je nekaj primerov.

 Spolno prenosljive bolezni imajo direkten učinek na seksualno in reprodukcijsko zdravje

preko stigmatizacijo, neplodnost, več vrst raka, porodne zaplete in lahko tudi poveča
tveganje za HIV. (Bray idr., 2018)
 Spolno prenosljive bolezni, npr. herpes, gonoreja in sifilis povečajo tveganje okužbe s
HIV. (Bray idr., 2018)
 Prenašanje spolno nalezljive bolezni od matere na otroka, kar se lahko odraža na rojstvo
mrtvega otroka, predhodno rojstvo, otrok ima lahko zelo nizko težo ob rojstvu, sepsa,
deforme večih spektrov, pljučnica, pride lahko tudi do kongenialnih deformacij. (Bray
idr., 2018)
 Hepatitis B se odraža v 820 tisoč smrtih v letu 2019, največji delež je bilo zaradi ciroze in
hepatocelularnnega karcinoma (rak jeter). (Bray idr., 2018)
 Spolno prenosljive bolezni, kot sta gonoreja in klamidija, so glavni vzroki za vnetne
bolezni in neplodnost pri ženskah. (Bray idr., 2018)

4
 HPV okužba je povezana z 570 tisoč primeri raka na materičnem vratu v letu 2018 in več
kot 311 tisoč primeri smrti zaradi raka na materničnem vratu vsako leto. (Bray idr., 2018)
 Ocenjeno je, da je bilo približno milijon nosečih žensk okuženih s sifilisom v letu 2016,
kar je pripeljalo do 350 tisoč predhodnih rojstev, vključeno z 200 tisoč primeri, ko se je
otrok rodil mrtev ali umrl, ko je bil še novorojenček. (Bray idr., 2018)

Kljub temu, da so številke za svetovno populacijo velike, pa presenečajo tudi podatki iz

Slovenije. Zapisi iz NIJZ iz leta 2014 govorijo, da si mladostniki oziroma v tem primeru
srednješolci po raziskavah želijo vedeti več o spolnosti. Podatke o nadaljnjih intervencijah
nisem zasledila. Poudariti je treba, da se trend spolno nalezljivih bolezni po besedah NIJZ še
vedno povečuje tudi v Sloveniji. Zaskrbljujoče je tudi to, da eno petino okuženih z virusom
HIV ne ve, da so okuženi, kar povzroča še nadaljnjo tveganost prenosa okužb in poslabšanje
zdravstvenega stanja okuženih.

Na področju javnega zdravstva je bilo leta 2013 napisano raziskovalno poročilo avtorjev
Aleksandre Žalar, Evite Leskovšek, Fani Čeh in Vilija Prodana z naslovom Spolna vzgoja v
okviru formalnega izobraževanja, v katerem so dijake slovenskih srednjih šol spraševali, če so
zadovoljni s količino informacij o spolnosti. Glede na svoj preventivni program sem zasledila
šokanten podatek o informiranosti slovenskih dijakov o poznavanju spolno prenosljivih
bolezni. Z enostavnim vprašanjem ali je naslednja bolezen spolno prenosljiva bolezen so bili z
98,6% prepričljivi le z aidsom - prepoznavanje bolezni: gonoreja (29,3%), sifilis (49,6%),
genitalne bradavice (28,4%), hepatitis B (35,8%), trihomoniaza (4,2%). Razen aidsa so ostale
bolezni prepoznali zelo slabo, iz česar lahko sklepamo o slabi informiranosti in poznavanju
slovenskih srednješolcev.

NIJZ navaja tudi smernice za zdravo spolnost (pravilo ABC za zdravo spolnost). Ta obsega
absistenco (vzdržanost tveganih spolnih odnosov), zvestoba (v razmerju naj bomo samo z
enim spolnim partnerjem) ter kondom (redna uporaba).

Segmentacija

Ker NIJZ poroča tudi o porastu okužb med počitnicami, ko sklepamo nova spoznanstva,
moramo priznati, da govorimo predvsem o mladih. Zato so v mojem preventivnem programu
primarna ciljna skupina prav dijaki slovenskih srednjih šol. Vpliv na dijake imajo predvsem
njihovi starši in pedagogi, od katerih se še vedno učijo. Prav zaradi tega bom kot sekundarno
ciljno skupino navedla pedagoge, ki bi se o tem še dodatno izobrazili ter starše, ki bi bili
izobraženi na tem področju, da bi to znanje delili s svojimi otroci.
Če bi se mladostnike informiralo o tveganju s spolno prenosljivo okužbo in njihovimi
posledicami, lahko rečemo, da bi povečali odgovornost mladih in s tem povečali njihovo
previdnost. Hkrati bi se lažje odločili za razna prostovoljna testiranja in hitreje opazili ter
ukrepali ob pojavu nenavadnih sprememb svojih teles.

5
Nepoznavanje tematike je povezano s tabu temo intimnosti. Večim ljudem je o tem težko
govoriti, poznavanje je lahko slabo ali pa ne vedo, kako in kdaj se lotiti pogovora o tem.
K dijakom je potrebno pristopiti prepričljivo in dobro informirano, hkrati pa moramo biti
odprti za vsako zastavljeno vprašanje. Ob tako občutljivih temah je potrebno pripraviti varen
prostor, kjer se dijaki lahko odprejo.

ISKANJE REŠITEV IN NAČRTOVANJE PROGRAMA

Možne rešitve problema

Glede na to, da gre za problem svetovne razsežnosti bi morali državni zdravstveni sistemi
stopiti skupaj in se bolj posvetiti sami problematiki. Začeti prav na začetku pri
diagnosticiranju. Tako bi nekatere spolno prenosljive bolezni lahko odkrili, jih začeli zdraviti
in posledično izkoreninili (vsaj v razvitem svetu). Čeprav je lahko reči, pa je ta načrt utopija.
Presenetilo me je, da predvsem mlade ne testirajo redno na spolno prenosljive bolezni. Bilo bi
smiselno glede na to, da so spolne bolezni tako razširjene. Ker je veliko bolezni
asimptomatskih, se lahko pojavijo posledice, kot je neplodnost pri nezdravljeni klamidiji.
(NIJZ, 2016)

Cilji programa

Medtem ko sem govorila o preprečevanju posledic, pa se bom v svojem preventivnem

programu osredotočila na ozaveščanje mladih, da bi bili bolj previdni in se zavedali tako
razširjenosti, posledic in bili odgovorni do drugih. Če bi se mladi tega zavedali bi bolezni
jemali resneje, kar vodi do previdnosti in odgovornosti posameznika. To bi bil tudi cilj našega
programa. Natančno opredeljeni cilji so zavedanje in poznavanje;

 Kako velika je razsežnost spolno prenosljivih bolezni v našem okolju? (statistika)

 Bolezni so lahko simptomatske ali asimptomatske (odvisno od bolezni, tudi spola)
 Kako se prenaša vsaka bolezen posebej? (oralno, analno…)
 Kakšno je zdravljenje za vsako posebej? (antibiotiki, doživljensko zdravljenje…)
 Posledice in razni zapleti
 Ustanove, kjer lahko dobijo podporo (tudi psihično)
 Pomembnost odgovornosti

Če bi bili cilji izvedeni korektno, bi vsak mladostnik dvakrat premislil preden bi to storil.
Hitreje bi prepoznal simptome, odzval bi se na prostovoljna testiranja ali se celo sam večkrat

6
testiral, uporabljal bi zaščito, znal oceniti, kako resno je njegovo stanje, če pride do okužbe in
bil bolj previden z neznanci, ko pride do spolnih odnosov.
Spolna vzgoja ni cilj tega preventivnega programa, temveč ozaveščanje o spolno prenosljivih
boleznih. Raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v
Sloveniji iz leta 2014 kaže na občuten padec odstotka petnajstletnikov, ki so že imeli spolni
odnos, saj se je pri fantih iz 32,5% v letu 2010 znižala na 23,5%, medtem ko se je število
petnajstletnic, znižalo iz 24,8% na 17,1% (Jeriček Klanšček in drugi 2014, 51-58). Prav zaradi
tega se mi zdi prav, da se ta tema obravnava v srednji šoli in ne že prej pri začetni spolni
vzgoji.

Faze programa (vsebina in pristop):

Delavnice na šoli, ki bi trajale vsaj eno dopoldne (gre za mešanico predavanja, pogovora in
sodelovanja dijakov).
Predavatelji bi se izobrazili, kako dijake privabiti. Posvetili bi se pristopu zaupanja skupine,
odprtosti in hkrati poudarili pomembnost in resnost tematike. S tem bi že na začetku
predavanja osnovnošolce in dijake presenetili z dejstvi, ki jih zagotovo ne poznajo o spolno
prenosljivih boleznih.
Spremenila oziroma poenotila bi že obstoječe predavanje v srednjih šolah po Sloveniji pod
vodstvom zdravstvenih delavcev. Začela bi na začetku pri informiranju. Prezentacija bi bila
interaktivnejša. Vsebovala bi več natančnih in strukturiranih informacij na temo spolno
prenosljivih bolezni.

1. Predstavitev urnika dela in namen delavnice

2. Opolnomočenje svojega mnenja in podelitev zgodb (graditev varnega mesta)
3. Začetek s ponovitvijo »Kaj že vemo«
4. Predstavitev Statistika v Sloveniji in po svetu
5. Predstavitev vsake spolno prenosljive bolezni z določenim vrstnim redom
I. Kako se prenaša?
II. Kaj lahko storimo za zaščito
III. Diagnosticiranje (poudarek na laboratorijskih testih in ne nekih testih, ki jih kupimo
na spletu)
IV. Simptomatika vsake bolezni pri obeh spolih, možnosti pojavljanja simptomatike
V. Način zdravljenja (natančno)
VI. Posledice pri vsaki bolezni posebej, pri kateri vse podpremo s podatki in statistiko.
VII. Po vsaki bolezni se pogovorimo, kako pomembna je podpora in varen prostor
ter sprejetost, tudi če se nekomu to naredi

7
 6. Prikaz zdravljenja in poteka bolezni
7. Prikaz podpornih družin, forumov in pogovor odprte narave

Plakati: obešanje plakatov v zdravstvenih domovih, na gostujočih šolah, po ordinacijih

primernih za to tematiko. Velik in barven plakat z nekaj informacijami o preventivnem
programu »Spolnost je kul, če veliko vemo, se testiramo in smo odgovorni ful«. Na plakatu so
napisani tudi datumi o prostovoljnem testiranju.
Prostovoljno testiranje: na delavnicah v šolah ter na plakatih bodo označeni datumi in mesta,
kjer se lahko prostovoljno testirajo.

MOBILIZACIJA RESURSOV

Program »Spolnost je kul, če veliko vemo, se testiramo in smo odgovorni ful« lahko črpa iz
različnih virov, kot so človeški viri, ki skrbijo za varen prostor, zanimivost in konkretno
podajanje informacij. Na drugi strani imamo tukaj še resurs prepoznavnosti, s strani plakatov,
ki omogočajo opominjanje, resnost programa in dodatno informativnost.

TIP RESURSA ZNAČILNOSTI

Človeški Iznajdljivost, empatičnost, kumunikativnost,

kreativnost, zagnanost, strokovnost,
usposobljeni psihologi in zanimivi
predavatelji
Finančni Proračun, možna dodatna sredstva
Fizični Rezervacija šolskih učilnic ali dvoran za
delavnico
Sistemski Tehnična oprema, dostop do baz podatkov
NIJZ in statističnega urada Slovenije, mnenja
in zgodbe dežurnih zdravnikov in
ginekologov
Prepoznavnost in zaupanje Zaupanje ker je program udobren preko
strani zdravstvenega sistema, prepoznavnost
psihologinje, ki vsako leto predava po šolah
v določeni regiji
Odnosi Med vsemi aktivnimi programu. Psihologi
predavatelji, zdravstveni delavci, stik na
šolah (npr. podravnatelj)
Trenutne aktivnosti Prostovoljna izobraževanja, forum, plakati
po zdravstvenih domovih, lahko tudi šolah

8
Tabela 1: Tipi resursov za preventivne in promocijske zdravstvene programe.
SWOT ANALIZA

Dobro je vedeti, kaj vse bi šlo lahko narobe, da bi že na začetku lahko pazili na ovire oziroma
pomankljivosti in se hkrati zavedali močnih točk tega programa.

Prednosti Pomankljivosti
· Ne moremo preveriti koliko so se
· Predstavni prostor že zagotovljen dejansko dijaki naučili
· Pripomočki za predstavljanje · Ni nobenih drugih promocijskih
videjov in ostalih interaktivnih sredstev na kar bi nas dijaki
vsebin zagotovljen prepoznali (npr. velike kampanje)
· Zagotavljanje novih informacij · Ni nadaljnih potrebnih predavanj za
· Osebni odnos utrjevanje znanja
· Interaktivno sodelovanje

Priložnosti Grožnje
· Informiranost velike populacije od · Ne zainteresiranje dijakov
starosti 15 do 19 let · Nasprotovanje nekaterih staršev ali
· Sodelovanje dijakov in uveljavljanje učiteljev
njihovih mnenj · Odsotnost predavatelja, ki je bil na
· Varen prostor za delitev zgodb uvajanju
· Različna stopnja znanja na različnih
šolah in različnih letnikih
(prilagajanje predavatelja)

Tabela 2: SWOT analiza.

9
IMPLEMENTACIJA PROGRAMA

Delavnice na šoli

Preventivni program bo trajal celo dopoldne oziroma od 4 do 6 šolskih ur na razred srednje

šole. Program je sestavljen iz resničnih zgodb iz Slovenije, predavanja psihologa ali
zdravstvenega delavca na informativni ravni spolno prenosljivih bolezni (diagnoza, prenos,
posledice). Vse skupaj je podkrepljeno s PPT predstavitvijo z možnostjo vključenja dijakov
kadarkoli. Predstavitev obsega podkrepljene informacije s statističnimi podatki. Aktivnosti
potekajo med tednom na dogovorjeni datum glede na šolo. Potekajo izključno na šolah v
učilnicah ali večjih večnamenskih prostorih. Predavatelj bo ustrezno izobražen na tem
področju. Predaval bo zdravstveni delavec, psiholog ali nekdo zaposlen v sklopu
zdravstvenega sistema, povabi se tudi prostovoljce (odvisno od zdravstvenega sklopa v regiji).
Šola bo imela možnost izobraževanja večih oddelkov na enkrat z izjemo, da se o tem prej
dogovorijo, da se pripravi tudi več predavateljev.

Plakati
Te se pojavijo v različnih oblikah formatov in se obesijo na mesta, kjer bi dejansko prišlo do
efekta informiranosti (šolski hodniki, ambulantah v zdravstvenih domovih, čakalnice itd.). Na
plakatu se pojavi napis programa s ključnimi podatki (datumi in kraji prostovoljnih
testiranj…). Za razvijanje plakata se obrnemo na razvijalce oglasev, ki bi nam z malo besedila
in veliko barvami pomagali do ustreznega efekta prepoznavnosti in informiranosti.

Prostovoljno testiranje
S centri za testiranje se na državni ravni dogovorimo za ustrezne datume izvajanja. Povežemo
se z NIJZ in drugimi že obstoječimi organizacijami, ki delujejo na podobnih področjih.

OCENA VPLIVA

Tovrsten program ima lahko velik vpliv na ravnanje mladostnikov pri spolnih odnosih, hkrati
pa lahko pričakujemo večje število pozitivnih na testiranjih spolno prenosljivih bolezni. To
prav zaradi tega, ker ima lahko ta program vpliv, ki bi mlade spodbudil na testiranja.
Posledično bi skozi čas upadlo število kužnih, še manj pa kužnih, ki so asimptomatski. Razne
kampanje v zadnjih dveh desetletjih so že sprožile premik zaradi stigme in tudi zmanjšanje
kužnih. Tak učinek pričakujemo tudi po določenem časa promocije preventivnega programa.

OCENA VMESNIH/KRATKOROČNIH UČINKOV

Še preden lahko pričakujemo občutno zmanjšanje pozitivnih, moramo pričakovati velik porast
pozitivnih zaradi povečanega testiranja. Kar se tiče ozaveščanja mladih in informacij, ki so jih

10
dobili na predavanjih oziroma delavnicah bi lahko preverjali na anonimnih anketah. Glede na
to, da je preventivni program namenjen informiranju bi se lahko dobre plati le tega pokazale v
bolj dolgem časovnem okvirju.

OCENA DOLGOROČNIH UČINKOV

Dolgoročne učinke bo potrebno raziskati po vsaj treh letih, ko bo skozi delavnice šlo že več
generacij. Uspešnost bi lahko merili tudi glede na odziv na prostovoljna testiranja skozi leta.
Učinki takega projekta bi lahko pokazali veliko slabšo sliko mlade populacije, kar se tiče
kužnosti. če bi se mladi po načrtu udeležili množičnih testiranj, lahko pričakujemo še večje
število pozitivnih, kakor predvidevajo strokovnjaki. Hkrati pa se lahko zgodi tudi to, da se
število pozitivnih ne bi zmanjšalo še nekaj časa po začetku delovanja preventivnega
programa.

PRILAGAJANJE PROGRAMA, ZAGOTAVLJANJE

KONTINUIRANOSTI

Program je zasnovan tako, da se lahko dokaj prilagaja interesom dijakov (ciljne skupine).
Lahko se spremeni program dela na delavnici, nekoliko bolj razgiban urnik in vsebine ter
podajanje informacij na nekoliko drugačen način. Kar moramo dobro formulirati je del
promocije, kot so plakati, saj jih ne bomo spreminjali, razen datumov in krajev, ki so navedeni
na plakatu, zato moramo dobro premisliti kakšne barve in napise bomo uporabili, da
dosežemo maksimalen efekt.

EVALVACIJA PROGRAMA

Statistični podatki, ki kažejo na razširjeno pojavljanje spolno prenosljivih bolezni kar kličejo
po preventivnih in promocijskih programih. Slovenski najstniki so s SPB slabo seznanjeni.
»Večina jih pozna AIDS, poznavanje ostalih SPB pa je zaskrbljujoče« poudarja Drolova
(2012). Ker se večino evropskih držav sooča z enakim problemom, je težko reči kakšna
zasnova bi bila potrebna za občutne spremembe. Sama sem zasnovala program s tremi fazami
oziroma spremembo na treh področjih (delavnice v šolah, plakati, prostovoljno testiranje).

Formativna evalvacija
Te evalvacije bi se lotili s kvantitativnimi raziskavami, natančneje z vprašalnikom za
mladostnike (starostno skupino, ki bi bili deležni predavanj). Najprej bi se pozanimali o vseh
narejenih raziskavah v zadnjih petih letih, ki odgovarjajo na vprašanja: kaj in koliko vedo o
spolno prenosljivih boleznih, kakšne so številke testiranih, kakšna je mediana in modus
testiranih glede na starost in tako dalje. Za podatke bi iskali pri izvedenih raziskavah
Nacionalnega inštituta za zdravje (NIJZ), Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) in
tako dalje. Natančno bi pregledali tudi uspešnost podobnih programov v drugih državah v
zadnjih desetih letih in evalvirali pomanjkljivosti in prednosti že izvedenih projektov in

11
programov. Prav tako bi preštudirali pomanjkljivosti in prednosti programov, ki so bili
izvedeni v Sloveniji in evalvirali njihove rezultate.
Procesna evalvacija
V tem procesu bi se pozanimali na odzive določenih letnikov in določenih programov srednjih
šol na gostujoče predavanja. Pridobili bi informacije odzivanja na določene teme, trajanje in
nekatere aktivnosti povezane z delavnico. S tem bi lahko dobili povratno informacijo o
prilagajočem načrtu za določene letnike in določene smeri srednjih šol. Te podatke bi lahko
pridobili na podlagi mnenj pedagogov, socialnih delavcev in predavateljev podobnih vsebin.
Lahko bi izvedli tudi opazovanja predavanj gostujočih predavateljev in ocenili kaj
potrebujejo, na kaj se odzivajo, kje so grožnje.

Evalvacija vpliva
Preverili bi lahko, če ima boljši vpliv strokovnjak oziroma zunanji delavec šole ali pedagog,
ki ga poznajo. Koga bi bolj spoštovali? Koga bi bolj poslušali? Koliko bi moral biti
predavatelj star in koliko slenga bi moral uporbljati? Preverili bi ali spol predavatelja vpliva
na poslušnost in spoštovanje. Koliko časa so dijaki posameznih letnikov lahko zbrani? Kaj bi
si želeli dijaki za popestritev dejavnosti?

Evalvacija učinkov
Z vprašalniki bi lahko preverili, kaj je za dijake delavnica pomenila (nočemo vlivati strahu ali
neprijetnih občutkov, temveč ozaveščati in jih učiti odgovornosti). S hitrimi vprašalniki na
spletu bi lahko vsi dijaki v dveh minutah na svojih telefonih rešili kratko anketo, kjer bi
preverili zadovoljstvo, feedback na splošno, kaj jih še zanima, če jih je kaj zmedlo ter kako
gledajo sedaj na spolno prenosljive bolezni. S tem bi preverili, kakšno je ozaveščanje pred in
po predavanju, kakšni občutki so se razvili in kje bi še lahko bili boljši. Lahko bi povprašali
tudi, če bi se ali se bodo udeležili prostovoljnih testiranj.

Ekonomska evalvacija
Največji strošek, bi bila zasnovanost promocijskih plakatov, izobraževanje psihologov,
zdravstvenih delavcev za to delavnico. Med izvajanjem bi vse te delavce tudi plačevali, kar bi
krilo Ministrstvo za zdravje (bili bi zaposleni v sektorju za javno zdravje). Za projekt bi se
odločili oziroma pogajali za določen proračun projekta, ki bi ga krilo Ministrstvo za zdravje,
lahko bi se prijavili na kakšen razpis na evropskem nivoju. S proračunom bi plačali tudi
izdelovanje plakatov, organizacijo projekta, povezovanje med oddelki in dodatno promocijo.

12
ZAKLJUČEK

Začela sem s pisanjem te naloge, ker je bil prvi program, za katerega sem se zavedala, da ni
kvalitetno pripravljen v Sloveniji. Kljub zavedanju pomena spolno prenosljivih bolezni sem
šokirana nad številkami kužnih. Moramo se zavedati, da je veliko bolezni asimptomatskih in
da marsikdo prenaša in se tega ne zaveda. Glede na to, da so posledice nekaterih spolno
prenosljivih bolezni hude, bi se morali s tem ukvarjati več. Po več prebranih člankih in
mnenjih strokovnjakov iz večih držav pa sem prišla do zaključka, da se ne ukrepa tudi zaradi
močne stigme spolne tematike. Veliko odraslih se ne zna spustiti na nivo mladostnika kaj šele
pogovora o spolno prenosljivih boleznih z mladostnikom. Zaradi trendov odprtosti mladih pa
se razmere ne bodo izboljšale, ampak le poslabšale, zato je nujno ukrepati sedaj. »Ob rednih
spolnih odnosih je pomembno testiranje, ki je brezplačno in zaupno« poudarja Petošova
(2019). To informacijo bi morali imeti vsi in ne le to, zavedati se bi morali kaj testiranje
pomeni zanje in za vse okoli njih. Tudi sama se bom čisto preventivno testirala, škodovati mi
zagotovo ne more. Vesela sem, da sem se poglobila v tabu temo, kljub temu da ni ravno
psihoterapevtska. Sama razmišljam o terapiji spolnosti oziroma seks terapiji, ker bi rada rušila
stigmo v našem svetu, zato je bila moja tema povsem primerna za moje nadaljnje
izobraževanje na poti do terapevtke.

LITERATURA

Bray, F., Ferlay, J., Soerjomataram, I., Siegel, R.L., Torre, L.A., Jemal, A. (2018) Global
cancer statistics. 68(6): 394-424. doi: 10.3322/caac.21492

Drol, K, (2012). Spolnost skozi oči mladostnika – temelj zdravstvene vzgoje. [Diplomsko
delo]. Univerza na Primorskem. Fakluteta za vede o zdravju.

James, C., Harfouche, M., Welton, N.J., idr. (2020) Herpes simplex virus: global infection
prevalence and incidence estimates, Bull World Health Organ. 98(5): 315-329.
doi:10.2471/BLT.19.237149

Jeriček Klanšček, H. (2015). Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med

mladostniki v Sloveniji.

NIJZ (1.2.2016). Klamidijska okužba. https://www.nijz.si/sl/klamidijska-okuzba

Petoš, V. (2019). Pojavnost spolno prenosljivih bolezni med mladimi – izzivi za zdravstvene
delavce. [Diplomsko delo]. Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin.

Unemo M, Lahra MM, Escher M, Eremin S, Cole MJ, Galarza P, Ndowa F, Martin I, Dillon
JR, Galas M, Ramon-Pardo P, Weinstock H, Wi T. WHO global antimicrobial resistance
surveillance (GASP/GLASS) for Neisseria gonorrhoeae 2017-2018: a retrospective
observational study. Lancet Microbe 2021; 2: e627–36 https://doi.org/10.1016/S2666-
5247(21)00171-3

13
Žalar, A., Leskovšek, E., Čeh, F., Cugmas, M. (2013). Spolna vzgoja v okviru vzgoje za
zdravje v slovenskih srednjih šolah.

14