FILOZOFSKI FAKULTET "Sv.

Kiril i Metodij" INSTITU ZA DEFEKTOLOGIJA

SEMINARSKA RABOTA TEMA: [izofrenija

PREDMET: Medicinski osnovi na LPR

Mentor: Doc. d-r Vladimir Trajkovski

Izrabotil: Teuta Ramadani

SKOPJE, 2005
0

SODR@INA: SODR@INA.........................................................................................................................1 VOVED....................................................................................................................................2 POIM I DEFINICIJA.................................................................................................3 EPIDEMIOLOGIJA.........................................................................................................3 ETIOLOGIJA......................................................................................................................3 KLINI^KA SLIKA.........................................................................................................7 DIJAGNOSTI^KI KRITERIUM................................................................................9 TRETMAN NA [IZOFRENIJA..................................................................................10 EVALUACIJA I PROGNOZA NA RASTROJTVOTO...........................................10 ZAKLU^OK.........................................................................................................................12 LITERATURA....................................................................................................................13

VOVED
1

Me|u najfrekventnite stradawa na ~ovekovata populacija spa|aat onie koi poteknuvaat od odredeni rastrojstva na centralniot i periferniot nerven sistem i mentalnite funkcii. ^ovekoviot mozok, kako najkompleksen funkcionalen i morfolo{ki mehanizam koj rakovodi re~isi so site bitni fizi~ki i psiholo{ki funkcii, mo{ne ~esto strada od najrazli~nite reverzibilni ili ireverzibilni nevrolo{ki ili psiholo{ki rastrojstva. Vo nekolku stranici }e ja razrabotam {izofrenija, eden od psiholo{kite rastrojstva, od medicinski aspekt, iako toa ne zna~i deka ne ja razrabotiv li~nosta edinstveno niz svoite biolo{ki prizmi, tuku ja izu~uvav vo sklop so site nejzini reakcii i interakcii so socijalnata i kulturnata sredina vo koja taa `ivee i tvori, po~ituva}i ja nejzinata psihodinamika, svojstvena samo za nejze. I pokraj toa {to zboruvam samo za eden, biolo{ki del na nejzinata li~nost, jas vo nieden moment ne gi osporuvam, nitu pak gi odvojuvam egzogenite vlijanija vrz celokupniot psiholo{ki i mentalen sklop na subjektot. Niz razli~ni hipotezi jas edinstveno se obiduvav da objasnam eden del od slo`enite psiholo{ki i psihopatolo{ki procesi koi se slu~uvaat vo razvojot na li~nosta.

POIM I DEFINICIJA Imeto go dobiva od [vajcarskiot psihijatar Eugen Blojler (E. Bleuler, 1913), koj pravi kovanica od gr~kite zborovi schizis {to zna~i rascep i phrenos {to zna~i du{a, sakal da ja izrazi osnovnata fenomenologija i ishod na bolesta. Kako {to pominale dekadite {izofrenija bila redifinirana na na razli~ni na~ini vo zavisnost od toa koi simptomi na klini~kata slika im bile na prv red na sekoj od istra`uva~ite kako {to se Kety (1980) ili Schneider (1959). No vo poslednite dekadi pove}e vnimanie posvetuvaa na "operacioni" definicii na {izofrenija koi se obiduvaat poprecizno da gi potenciraat kombinaciite na znacite i simptomite koi se potrebni za krajna dijagnoza na {izofrenija, osnova vrz koja klini~arite }e ja vospostavuvaat dijagnozata na {izofrenija. Najrasprostranet upotreben dijagnosti~ki kriterium, osobeno vo S.A.D., se tie na Amerikanskata Psihijatriska Asocijacija spored koe "{izofrenija e endogeno du{evno rastrojstvo, koe ima procesualna evoluacija i koja na krajot doveduva do definitivna mentalna i socijalna dezorganizacija i deterioracija na li~nosta".(2)

EPIDEMOLOGIJA Postojat razliki vo statisti~kite pokazateli za incidencijata i prevalencijata na {izofrenija, bidej}i postojat i razliki vo konceptualnosta na rastrojstvoto i vo metodologijata na istra`uvawata na poedini zemji vo svetot. Spored nekoi istra`uvawa (vo Evropa i Azia) se smeta deka prevalencijata na rajstrostvoto vo tekot na `ivotot e pome|u 0.5 do 1% vo edna godina. bidej}i rastrojstvoto ima hroni~en tek, incidencijata e mnogu pomala od ona na prevalencijata i se dvi`i me|u 0.4 do 0.7 promila, odnosno do 1.5 promili, ako se smeta samo populacijata do 15 godi{na vozrast, odnosno 1.75-4 deca na 10.000. Spored "Torrey (1987) koj napravil sistematsko istra`uvawe na 70 studii za nivoto na prevalencija vo cel svet za {izofrenija dojde do zaklu~ok deka e skoro ista vo cel svet, no so tendencija da bide povisoka vo zemjite so poladna klima, pr. prevalencijata vo S.A.D. se dvi`i od 0.5 na 1.000 a povisoka e vo [vedska so 24 zaboleni na 1.000."(1) Iako se pretpostavuva deka {izofrenija e podednakvo zastapena i kaj dvata pola, spored istra`uvawata e doka`ano deka po~etokot na rajstrojstvoto e vpe~atlivo porano kaj ma{kite deca, {to najverojatno e rezultat na razlikite vo mozo~nata morfologija. "[izofrenijata so po~etok vo detstvoto e po~esta kaj ma{kite deca vo odnos na `enskite 2.3:1."(6)

ETIOLOGIJA Nau~nicite u{te ne ja prona{le pri~inata za pojavuvawe na doti~noto rastrojstvo, iako site sredtstva na modernata biomedicinsko istra`uvawe se upotrebeni za istra`uvawe na genite, kriti~nite momenti na razvojot na genite, i site drugi faktori koi mo`e da dovedat do ova rastrojstvo: Genetski faktori- spored istra`uvawata dojdeno e do zaklu~ok deka pove}e geni se involvirani vo sozdavaweto na predispozicijata za pojava na {izofrenija. Sepak, seu{te ne e razbrano kako ova predispozicija se prenesuva, i seu{te ne mo`e da se predvidi to~no dali nekoja dadena li~nost }e razvije ili ne {izofrenija.

Pokraj ovie istra`uvawa najpoznati se i familjarnite studii, studii na bliznaci, "linkage" studiite, studii na adaptirani deca preku koi se poka`uvaat kako genetskite faktori vlijaat vo pojavuvaweto na {izofrenijata, od koi }e gi obrabotuvam samo prvite tri: Studii na semejstva - "Spored najnovite istra`uvawa prevalencijata za pojavuvawe na {izofrenija vo normalnata populacija e okolu 0.8%, no 12% e rizokot da potomcite bidat zaboleni ako eden od roditelite e zabolen, a 39% e rizikot za tie potomci koi imaat i dvajca roditeli zaboleni. Ovie studii nivnite podatoci gi baziraat vrzDSMIII dijagnosti~ki kriterium spored istra`uvawata napraveni na golem broj na zaboleni od {izofrenia i nivnite rodnini vo "Iowa500" studiite".(1) Tie zboruvaat za mo{ne slo`en genetski tip na nasleduvawe, kade genot mo`e da bide i recesiven i dominanten. I podocne`nite istra`uvawa gi potvrduvaat ovie zapazuvawa i zboruvaat za verojatnosta od poligenski tip na nasleduvawe na {izofrenijata. Studii na bliznaci - Konkordantnosta kaj monozigotite e zna~itelno pogolema otkolku kaj heterozigotite, so {to se potvrduva genetskata uslovenost na rajstrojstvoto. Konkordanosta kaj monozigotite se dvi`i od 38 do 82% a od 9 do 15% kaj heterozigotite. Samiot fakt {to konkordanosta kaj monozigotite ne 100%, zboruva za vlijanieto i na drugite, negenetski faktori, vo patogenezata na rastrojstvoto. Monizigotnite bliznaci se i najpovolni za prou~uvawe na patogenetskite promeni {to se slu~uvaat vo mozokot kako e {to e doka`ano zgolemeni ventrikuli na mozokot kaj {izofreni lica vo sporedba so nezaboleni.

(8) Vo ovie sliki e prika`no sporedba na mozocite kaj monozigotnite bliznaci, vo desnata strana se zabele`uva zgolemi praznini koi se polneti so te~nost kaj {izofreni lica i se nare~eni ventrikuli.

 "linkage" studii - Ovie studii se obiduvaat da najdat povrzanost me|u {izofrenite geni i nivnite specifi~ni markeri, i se pretpostavuva deka genite za {izofrenija se nao|aat na pove}e aleli i nivnata ekspresija e mo`na i pokraj parcijalnata rekombinacija na nizata od genski parovi. Kako najverodostoen podatok se zemaat rezultatite objaveni od HLA asocijacija, spored koi od dosega istra`uvani genetski marekeri alelite na HLA kompleksot, poto~noHLAA9 imaat poka`ano najgolema povrzanosta vo predizvikuvawe na {izofrenija.

"Od samo edna kapka krv, so NISAD tehnologijata na novite "~ip geni" se skeniraa i se sporeduvaa iljadnici geni so cel da se istra`uva pri~inata na {izofrenija".(9)

Biohemiski faktori- soznanijata za mozo~nata hemija i negovata povrzanost za {izofrenija se pro{iri mnogu brgu. Dolgo se pretpostavuva{e deka nevrotransmiterite (substancii koi ovozmo`uvaat komunikacija pome|u nervnite kletki) se vklu~ni vo razvojot na {izofrenija i se misli deka povrzanosta se nao|a vo nebalansiraweto na ovie substancii vo mozokot. ]e navedam nekolku biohemiski pateki {to se pretpostavuva deka vodat do {izofrenija: Dopaminskata pateka - Kaj {izofrenija ima zgolemena dopaminska transmisija pome|u substanca nigra so kaudalnanucleusputamen (neostratium) za razlika od normalnite lu|e, a dodeka na major dopaminergi~ni pateki- na mezolimbi~kiot del na mozokot i tuberoinfundibular sistemdopaminskata transmisija e namalena. Spored dopamimskata hipoteza zgolemeno nivo na dopamin ili na dopaminskite receptori vo dorzalnata ili ventralnata stratium doveduvaat do pojavuvawe na {izofrenija.

Vo slikata e prika`ano transmisijata na dopaminot do negovite receptori, a istovremeno e prika`ano i kako se zgolemuva brojot na dopaminskite receptori kako rezultat na zgolemeno nivo na samiot dopamin.

(7)
5

 Glutamatskata pateka - Vo normalen mozok glutamatskata pateka e vo sledniot na~in: kortikokokorti~ni pateki, pateki me|u talamusot i korteksot, i ekstrapiramidalnata pateka. Drugite pateki postojat me|u korteksot, substanca nigra, subtalami~niot nukleus i palidum. Ovie glutamatski pateki se hipoaktivni kaj licata dijagnosticirani so {izofrenija pa zatoa se misli deka ova predizvikuva konfuzija i psihozi {to se povrzani so rastrojstvoto. Serotoni~nata pateka - Dvete to~ki na serotoni~nite pateki se: ednata pateka koja se dvi`i od dorzalnataraphenuclei vo substancia nigra, i drugata pateka od rostralnataraphenuclei vo mozo~niot korteks, limbi~nite regii i bazalnite ganglii. Zgolemena regulacija na ovie pateki vodi do hipofunkcija na dopaminergi~niot sistem, pa zatoa ovoj efekt mo`e da bide odgovoren za negativnite simptomi na {izofrenija. No serotoni~niot nukleus, {to gi zgolemuva descendi~nite serotoni~ni aksoni vo mozo~niot sistem ostanuva nepromenet. (10) Patoanatomski faktori- so pomo{ na naprenata nevroimaginrna tehnologija se ovozmo`uva da se dojde do cvrsti dokazi za promenite {to se slu~uvataat vo mozkot i ja predizvikuvaat {izofrenija. Spored nekoi studii dojdeno e do informacii koi ja zasegnuvaat mozo~nata struktura na mozokot kako {to e namaluvawe na sivata masa na mozokot, namalena aktivnost na nekoi delovi na mozokot, ili pak praznini polneti so te~nost nare~eni ventrikuli na mo~onata struktura. Se pretostavuva deka site ovie promeni se slu~uvaat pred li~nosta da se zaboli.

Vo slikata se zabele`uva kako e namaleno sivata masa kaj {izofreno lice od vremetraewe od 5 godini, a nejziniot deficit zna~i e faktor koj vlijae vrz pojavuvawe na negativnite simptomi.

(8)

(8) Vo gorenavednite sliki se prika`ani regiite koi vo sporedba so normalnite lica kaj {izofrenite se vo hipofunkcija, {to istotaka vlijae vrz pojavuvawe na negativnite simptomi. Sredinski faktori- aktuelniot model na {izofrenija se pretpostavuva deka e genetski predispozirano od sredinskite faktori. Tuka mo`e da se vklu~uvaat intrauterinite infekcii, deficit na hranlivi materii, pote{kotii vo tekot na ra|aweto, viralni infekcii za vreme na novoroden~e, emocionalni trauma i zloupotrebuvawe na lekovi. Ako vo podolg period se izlo`eni na ovie faktori, tie lica koi imaat predispozicija }e razvijat {izofrenija.

KLINI^KA SLIKA [izofrenijata se karakterizira so rastrojstvo skoro na site psiholo{ki funkcii, osven intelegencijata (koja dolgo vreme ostanuva intaktna), pamteweto i svesta. Po~etokot na rastrojstvoto naj~esto go karakterizira postepen razvoj , koj se zabele`uva vo slednoto: {izofreno rastrojstvo so {irok spektar na razvojni rastrojstva vo najranata vozrast. v Vo mislovnata sfera dominira konkretno, simboli~no, regresivno, disocirano i haoti~no mislewe. Vo nekoi podtipovi se razlikuvaat rastrojstvo vo misleweto po sodr`ina vo vid na naludni~avi idei i toa: progonuvawe, odnos, kontrola na mslite; i rastroeno mislewe po forma so: gubitok na determinira~ka tendencija (mislata ne ja dostiga celta), siroma{tvo na izgovorenite sodr`ini i se do pojava na inkoherentno mislewe. v "Vo emocionalno-afektivnata sfera po~esto se zabele`uva: zaramnetost, neadekvatnost, praznina, studenilo, ~esto nejobnasnivi promeni na raspolo`enieto (afektivni kolebawa)."(6) v Volevo-nagonskite dinamizmi: ~ustvuvaat deka nekoj drug im gi kontroliraat mislite, se ~ustvuaat kako roboti ili kako da se hipnotizirani. Se javuvaat namaleni interesi vo site poliwa, te{kotii vo zapo~nuvawe i odr`uvawe na aktivnostite, pad na efikastnosta vo u~ili{nite postignuvawa.
7

v "Promeni vo motornite aktivnosti: preterana ili namalena aktivnost, povtoruva~ki, stereotipni i bizarni aktivnosti, zavzemawe na bizarni pozikatatonija, so nevromuskulni znaci: hipotonija, labavost na lakotnite i metakarpfalangealnite zglobovi."(6) v Pojava na socijalna izolacija ili do`ivuvawe na sopstveno Ego (rascep na Ego) koja e ~esto povrzana so preterani fantazirawa, prisustvo na naludni~avi i nelogi~ni idei, mo`e da se javi ~ustvo na zaguba na identitet (depersonalizacija, derealizacija i transformacija). v Psihosocijalniot razvoj po~nuva da se zabavuva ili da se zapira, so mo`na pojava na regresija na porane{nite razvojni periodi, so pojava na starite oblici na odnesuvawe (enureza, enkopreza i rastrojstvo vo ishranata). Spored Blojler postojat nekolku fundamentalni simptomi koi go so~inuvaat {izofreniot sindrom (ili "sindrom na ~etiri A") : 1. 2. 3. 4. Asocijacii (disocijacija na asocijaciite) Afekt (atimi~en, apati~en, laden efekt) Ambivalencija Autizam

Me|u najkarakteristi~nite podelbi na {izofrenite simptomi vo klini~ki i terapevski celi e onaa koja {izofrenata fenomenologija ja klasificira vo t.n. pozitivni i negativni simptomi. 1. Pozitivnite simptomi poteknuvaat od hiperaktivnosta na dopaminergi~niot nevrotransmiterski sistem vo mezo-limbi~nite mozo~ni strukturi, pa zatoa i terapevski dobro reagiraat na klasi~nite antipsihotici, koi voglavnom deluvaat na razdraznetite postsinapti~kiteD2 receptori. Kako pozitivni simptomi se smetaat: - psihomotornata vozbuda i agitiranost, - perceptivnite rastrojstva, odnosno halucinaciite, - deluzivnite idei i - bizarnoto odnesuvawe. 2. Negativnite simptomi poteknuvaat od hiperaktivnosta na serotonergi~niot nevrotransmiterski sistem vo frontalniot korteks pa zatoa terapevski mnogu dobro reagiraat na antipsihoticite od vtorata generacija, koi deluvaat i na serotonergi~nite receptori vo frontalniot korteks. Kako negativni simptomi se smetaat: - namaluvwe (ispraznuvawe), odnosno potpolno otustvo na znaci na afektivno izrazuvawe ili atimija, - gubewe na interes ili anhedonija, - nesposobnost za inicijativnost i dokraj~ivost kaj celnite aktivnost ili avolucija,

- osiroma{uvawe na procesot na razmisluvawe, so ograni~uvawe na spontaniot govor ili alogija.

"Spored Crow od Clinical Research Center at Nortwick Park hospital vo Anglija, se razlikuvaat dva tipa na {izofrenija: 1. TipI {izofrenija so predominacija na pozitivni sipmtomi, koi poteknuvaat od hiperdopaminergi~nata aktivnost i 2. Tip II {izofrenija koja e pobogata so negativni simptomi, so pogolema hroni~nost i so pozna~ajni kortikalni atrofii i promeni na lateralnite komori (vizuelizirani na CT, MRI). Negativnite simptomi najverojatno se svrzani za strukturalnite abnormalnosti na mozokot".(2)

DIJAGNOSTI^KI KRITERIUM Pome|u istra`uva~ite i klini~arite postojat razli~ni dijagnosti~ki koncepti za {izofrenija. No postojat nekolku setovi na dijagnosti~ki kriteriumi za {izofrenija koi se op{irno upotrebeni. Kako najupotrebuvan kriterium se pretostavuva deka e kriteriumot koj se sporeduva vo S.A.D, odnosno taa na Amerikanskata Psihiatriska Dijagnosti~ka Asocijacija (DSMIII_R,APA,1987DSMIV,APA,1994).DSMIV prilo`uva specifi~en bazi~en kriterium {to e neophoden za dijagnosticirawe na {izofrenija. Nakratko prika`ani: 1) prisustvo na najmalku od dve simptomi (deluzii, halucinacii, nekoherntno zboruvawe, neorganiziranost, ili katatoni~no odnesuvawe); 2) deterioracija na funkcija vo oblasti kako {to e rabotata, socijalnata komunikacija, ili vo li~nata higiena (neuspeh vo o~ekuvanite dostignuvawa); 3) kontinuirano pojavuvawe na znacite na bolesta koi traat najmalku 6 meseci, vklu~ivaj}i pojavuvawe na simptomite od prviot kriterium najmalku 1 mesec; 4) otsranuvawe na {izoafektivnite, rastroenost vo raspolo`enieto, kako i mentalna ratroenost kako posledica na nekoe lekuvawe, zloupotreba na lekovi ili voop{to nekoja medicinska sostojba. Spored dijagnosti~kiot kriterium na MKB-10 za dijagnostika na rastrojstvoto potrebno e da postojat slednite simptomi: - eho ili prekin na misli, ufrluvawe ili odzemawe na misli i emitirawe na misli; - deluzivni (naludni~vi) idei za vlijanie, upravuvawe ili pasivnost; - halucinacii bez jasna afektivna sodr`ina; - katatono odnesuvawe; - negativni simptomi; - promena na celokupnoto odnesuvawe. Osven gorenavedenite kriteriumi se upotrebuvaat i sovremeni razli~ni metodi preku koi se istra`uvaat biohemiskite, patoanatomskite i drugi promeni {to se
9

slu~uvaat kaj edno lice so {izofrenija, a tuka spa|aat "linkage" studii,so koi mo`e da se istra`uva abnormalnosti na nekoj gen koj e predispozicija za pojavuvawe na {izofrenija, nivoto na nevrotransmiterite dopamin, serotonin, glutamat i dr . Osven niv se koristat i familjarnte studii, studii na bliznaci, studii na adaptirani deca i dr.

TRETMAN NA [IZOFRENIJA [tom {izofrenija ne e sostojba predizvikana od poznata pri~ina, nejziniot tretman se bazira vrz klini~kite istra`uvawa i iskustvoto. Ovie na~ini se izbrani so cel da se stabilizira sostojbata, i da se namali verojatnosta za recidivi na psihi~kite simptomi. Vo tekot na 1990 ima{e dramati~ni napreduvawa vo tretmanot na {ozofrenija. Primer za toa e upotrebata na serotonin klasa na inihibitori (SRI) na antidepresanti ~ija upotreba se zamenuva so dotoga{nata upotreba na problemati~nite tricikli~ni antidepresanti. Novata "atipi~na" antipsihoti~no lekuvawe klozapin koja za prv pat se pretstavi vo 1992, vedna{ be{e sledeno so risperidon, olanzapin, kuotiapin i dr. Istra`uvawata poka`ale deka upotrebata na ovie lekovi ima mnogu pomal rizik za pojava na negativni efekti, pa zatoa se ovozmo`uvalo da mnogu zaboleni da gi koristat dolgo vreme so {to postignale stabilizacija na nivnata sostojba. EVALUACIJA I PROGNOZA NA RASTROJSTVOTO Evaluacijata na rastrojstvoto na {izofrenija zavisi od mnogu faktori vo koi spa|aat i samite podtipovi na {izofrenija. Voglavnom taa evoluira so akutni egzacerbacii, nepotpolni remisii i rezidualni disfunkcii me|u oddelnite epizodi. Prvata epizoda na rastrojstvoto vo preosek po~nuva me|u 20 i 25 godini za ma{kiot pol i 25-30 za `enskiot pol. Ako po~etokot na {izofrenija e pred 14-ta godina toga{ tie imaat lo{a prognoza. Po~etokot mo`e da bide akuten i podmolen, no pove}eto pacienti minuvaat niz nekoi oblici na prodromalniot stadium, so bavna i postepena evoluacija na {izofrenite simptomi ( na pr. socijalno povlekuvawe, gubitok na interes za {kolo ili rabota, za odr`uvawe na sopstvenata li~na higiena i nadvore{en izgled, nevobi~aeno odnesuvawe, napadi na lutina). Podocna pojavata na nekoi od simptomite na aktivniot stadium ja potvrduvaat dijagnozata. Tekot na rastrojstvoto e razli~en i individualen, bidej}i nekoi bolni vrvat niz egzacerbacii i remisii, dodeka drugite vleguvaat vo hronicitet. Poradi razli~nosta vo sva}aweto na bolesta i definiraweto, to~niot zaklu~ok za dolgotrajniot ishod na {izofrenijata ne e mo`en. Potpolni remisii se dosta retki. Nekade rastsojstvoto minuva niz relativno stabilen tek, nekade pak bolesta napreduva do potpolno onesposobuvawe na bolniot za site socijalni relacii. Spored nekoi epidemiolo{ki istra`uvawa 20 do 15% od lekuvanite bolni imaat po nekolku recidiva vo edna godina, kaj dve tretini doa|a do hroni~no o{tetuvawe na li~nosta so rezidualni, naj~esto negativni {izomorfni simptomi, dodeka ostanata tretina e do`ivotno onesposobena poradi floridnite {izofreni simptomi i povremeno ili trajno e smestena vo psihijatriskite ustanovi. Spored klini~kite iskustva produktivnite formi imaat podobra prognoza i podobra reakcija na psihofarmakolo{kata terapija, otkolku onie formi koi se karakteriziraat samo so negativni (neproduktivni) simptomi.
10

"Rastrojstvoto evoluiraa niz tri mo`nosti: 1. So periodi~no-fazi~en tek, koga po povlekuvaweto na {izofreniot {ub bolniot e bez (ili so malku) {izofreni simptomi. 2. So periodi~no-progredienten tek, koga remisiite nikoga{ ne se kompletni. 3. So procesualen tek, koga bolesta kontinuirano evoluira do definitivno osiroma{uvawe na li~nosta."(2)

Prognozata zavisi od slednite povolni i nepovolni faktori: 1. Povolni prognosti~ki faktori: akuten po~etok, pojava na bolesta vo podocne{nata vozrast, postoewe na provokativni trauma pred po~etokot na rastrojstvoto, brza dijagnostika i navremeno lekuvawe, povolna premorbidna struktura. 2. Nepovolni prognosti~ki faktori: hereditarna optovarenost vo potesnoto semejstvo, lo{a ({izoidna) premorbidna struktura, podmolen po~etok na bolesta, leptosomna konstitucija .

11

ZAKLU^OK Sored gorenavedenite informacii mo`e da se zaklu~i deka {izofrenijata, eden od mnogute psihi~ki rastrojstva, opfa}a eden golem procent od populacijata {to e alarmantno i pokraj relativno visokoto nivo na dene{nite terapvski mo`nosti, no ako e toa taka mo`e li da se pomisli, od dene{en aspekt, {to se slu~uvalo pred erata na sovremenata psihohofarmakolo{ka terapija, negde pred pedesettite godini od minatiot vek, koga fizi~kata fiksacija, barbituratite i {ok terapijata bile edinstveni mo`nosti vo lekuvaweto skoro na site mentalni rastrojstva? Iako razrabotiv mnogu podatoci se nadevam deka }e bidat dovolno za da se zbogatite, ako se toa i malku infromacii za ova bolest, pa da mo`ete utre na nekoj va{ poznat da go naso~ite na prava nasoka vo lekuvaweto. Iskreno da ka`am deka mnogu pati me fa}a{e strav deka jas toa ne }e mo`am dobro da go preraska`am, iako prelistuvav za taa cel mnogubrojna literatuta koja vo tekot na rabotata bi be{e dostavena od razli~ni izvori.

12

LITERATURA: 1.RimoinDL. ConnorPyeritzRE. EmeryandRimoinsprinciplesandpracticeofMedical Genetics.VolII.Thirdedition. ChurchillLivingstone.NewYork.1997. 2. ^adlovski G. Psihobiologija. STB Prizma. Skopje. 2002 3.TuciN.MatiG.OGenimailjudima. Centarzaprmenjenupsihologiju.Beograd. 2002. 4.NikoliS. Mentalniporemeajiudjeceiomladine2.kolskaKnjiga.Zagreb.1990. 5. Trajkovski V. Medicinski osnovi na invalidnosta 1. Skripta za vnatre{na upotreba, Skopje. 2005. 6. http://www.psy.plym.ac.uk/.../DAsynthesis.gif 7.http://www.shizophrenia.com/family/disease.htm 8.http://www.nisad.org.au/schizophrenia/default.asp. 9.http://www.cnsforum.com/imagebank/section/neuro_path_sch/deafault.aspx 10. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/omim/shizophrenia

13