Univerzitet "Sv.

Kiril i Metodij"-- Filozofski fakultet institut za defektologija

Seminarska rabota po Medicinski osnovi na invalidnosta 2 tema: TUBEROUSSCLEROSIS

Izrabotil: Avramovska Marija

mentor: Doc. D-r Vladimir Trajkovski

Skopje 2005

SODR@INA
Voved........................................................................................................................................2 Pri~ini i etiologija..............................................................................................................2 Patolo{ko anatomski naod...................................................................................................3 Klini~ka slika.......................................................................................................................3 Dijagnoza..................................................................................................................................4 Diferencijalna dijagnoza.....................................................................................................5 Lekuvawe.................................................................................................................................5 Pri~ini za smrtnost..............................................................................................................6 Istra`uvawe kaj tuberozna skleroza.................................................................................6 Zaklu~ok...................................................................................................................................8

VOVED
Prvoto detalno opi{uvawe zaTS se misli deka e odBourneville (1880 god.) koj prv gi opi{al cerebralnite manifestacii na ova naru{uvawe koristej}i go terminot "SCLEROSE TUBEREUSE i smetal deka tuberozata i sklerozata na mozokot se rezultat kaj individui so mentalna retardacija i epilepsija. Vogt 1908 godina prv ja opi{al klasi~nata trijada na ovaa bolest: epilepsija, mentalna retardacija iadenomasebaceum. TS se znae deka e genetsko o{tetuvawe koe predizvikuva celularna diferencijacija, proliferacija i promeni rano vo periodot na razvivawe dejstvuvaj}i podednakvo vrz sekoj organ od sistemot na ~ovekot.(1) Taa e A-D (avtosomno-dominantna bolest) koja ~esto doa|a kako nova mutacija. iako se smetalo deka prevalencijata iznesuva 1 na 100.000.Nekoi novi studii smetaat deka prevalencijata iznesuva 1 na 5.000 nad 5 godini vozrast i 1 na 25.000 za individui koi gi opfa}aat site vozrasti,no kako ponova vrednost se smeta deka prevalencijata iznesuva 1 na 500.000 `iteli. @ivotot za ovie osobi e obi~no normalen duri i za onie so nekoi pote{kotii.(1)

PRI^INI I ETIOLOGIJA
Tuberoznata skleroza zasega poznata kako tuberozen skleroti~en kompleks e genetska bolest koja vklu~uva najmalku eden avtosomen dominanten gen. Decata od semejstva so eden zabolen roditel ovaa bolest imaat rizik od 50% i tie da ja nasledat. Ima mnogu slu~ai kade {to ni eden roditel ne e zabolen ,a decata ja imaat ovaa bolest. Ova ja doka`uva barijabilnosta pri ekspresija na genite i te{kotiite pri dijagnoza {to zna~i deka postoi visoka stapka na spontani mutacii. Okolu 80% od slu~aite so tuberozna skleroza opa|aat na spontanite mutacii.Genetskoto konsultirawe na celata familija e va`no koga e doka`ana bolesta. Gi zafa}a dvata pola i site rasi, no se smeta deka ma{kiot pol e pove}e podlo`en kon nevrolo{ki bolesti. Kaj decata obi~no e definirana kako pri~ina od epilepsija ili autizam. Kaj postarite mo`e da se pretstavi kako renalna ili pulmonalna manifestacija. Razli~ni organi se maksimalno zafateni vo razli~ni periodi od `ivotot. Pome|u 1/2 i 2/3 od slu~aite , T.S. nastanuva kako rezultat na nova mutacija. Vo 1987 god. nekoi familijarni studii otkrivaat deka T.S. se nao|a na TSC1 lokusot na dolgiot krak na 9 tiot hromozom blisku do ABO krvnata grupa -9q34.Preku ova stanalo jasno deka zna~ajnite proporcii na familiite koi se individualno zasegnati so T.S vo multipli generacii poka`uvaat vrska soTSC1 lokusot.(1)

PATOLO[KO ANATOMSKI NAOD

Kako dva gena odgovorni za pojava na T.S seTSC1(9q34) iTSC2(16p13). TSC2 genot bil indetifikuvan vo 1993 god. i negov produkt e proteinot TUBERIN koj se smeta deka ima funkcija vrz tumoroznite geni. Visoko nivo na tuberin e najdeno vo mozokot, srceto i bubrezite, vo arteriolite na bubrezite, ko`ata , pirimidalnite nevroni i cerebralnite Purkinievi kletki. Na TSC 1 genot e indetifikuvan proteinot SUPRESOR ~ija funkcija e isto taka kako supresor na tumorite. Doka`ano e deka dvata proteina imaat me|usebna interakcija formiraj}i kompleks koj go inhibiramTOR kompleksot ~ija funkcija e odgovorna za anabolniot metabolizam, za rastot na kletkite, nivnata golemina kako i za sinteza na proteinite. Koga funkcijata na TSC e namalena mTOR e dezinhibiran i dozvoluva nekoi promeni i toa od tipot na nenormalna golemina na kletkite i nivna proliferacija. Verojatnosta za da se izvr{i lokalizacija na 11 i 12 hromozom e preku policisti~nite bubrezi {to kaj nekoi individui so T.S. sugerira deka kratkiot krak na 16 hromozom go vklu~uva genot Ovaa docna policisti~na bolest na bubrezite (APKDI) {to e potencijalen region za genot na sekundarnata T.S. {to bilo potvrdeno soTSC2 genot.(1)

KLINI^KA SLIKA
Razli~nite tipovi i karakteristiki ~esto mo`at da bidat te{kotii za medicinskata kontrola. Mentalno naru{uvawe ne se javuva sekoga{, no otkrieno e deka postoi direktna vrska pome|u mentalnata retardacija i ranoto pojavuvawe na bolesta. Okolu 80% od bolnite }e imaat epilepsija {to e te{ko da se otkrijat i nekoi formi na mentalna retardacija.Ova doka`uva deka e potrebna rana dijagnostika i redovni kontroli.(4) Na ko`ata isto taka se nao|aat nekoi promeni od tipot na crveno-kafeavi adenomi koi {to se nao|aat od dvete strani na nosot vo vid na peperutka koi {to mo`at da hipertrofiraat vo masni `lezdi (adenomasebaceum). Drugi promeni koi {to mo`at da se pojavat se hipomelanocitni makuli (depigmentirani poliwa na ko`ata) koi {to mo`at da se pojavat nasekade. Mo`e da se javat pri ra|aweto ili so tek na vreme. Lezii i tumori se javuvaat vo mozokot, bubrezite, retinata, srceto i koskite. Na retinata se pojavuvaat tumori koi se narekuvaat FAKOMI. Nepravilen govor i slaba muskulna koordinacija se drugi karakteristika na T.S. Kardijalnite promeni se javuvaat u{te vo neonatalniot period. Policisti~nite bubrezi se pojavuvaat vo detstvoto, a nevrolo{kite simptomi kako 3

epilepsija i autizam vo adolescencijata. Fibroznite delovi naj~esto se pojavuvaat na glavata i delovite koi {to sodr`at proliferirano tkivo naj~esto na zadniot del. Infaltivnite spazmi se edni od zaedni~kite karakteristiki na T.S. i 1/5 od site deca gi imaat ovie simptomi. Decata so T.S }e imaat isto taka i bihejvioralni problemi, pote{kotii pri u~eweto, ne mo`at da sledat redovni u~ili{ta, hiperaktivnost i imaat potreba od asistirawe pri izvr{uvawe na sekojdenevnite obvrski.(1,2,3)

DIJAGNOZA
T.S pretstavuva naru{uvawe od multifaktorielno poteklo kade {to postojat vidlivi manifestacii vo CNS, ko`ata, o~ite, srceto, bubrezite, belite drobovi, koskite i zabite. U~estvoto na CNS mo`e da se manifestira sli~no so bilo koja kombinacija na epilepsija, MR, pote{kotii pri u~eweto, bihejvioralni problemi ili tumori. Voobi~aeno e dete pod edna godina so T.S da ima normalni rezultati pri CT skenirawe; ako dijagnozata e seu{te nesigurna }e bide neophodno da se povtori vo podocne`nite godini od `ivotot. Obi~no dijagnosticiraweto se pravi preku prezentacijata na simptomite. No doktorite se orientiraat sprema znacite koi se voobi~aeni za ovaa bolest: epilepsija, MR, adenom sebaceum. Poradi ova decata so polesna tuberozna skleroza ne mo`at da se dijagnosticiraat. Vo dijagnozata se vklu~uva MAGNETNA REZONANSA, KOMPJUTERIZIRANA TOMOGRAFIJA, skenirawe na mozokot, eho kardiogram i ultra zvuk na abdomenot.(1,3) O~en pregled za pojava na beluzlikavi plaki. EKG pri znaci za pre~ka vo repolarizacija pri rabdomiom na srceto. EEG za fokalni ili generalizirani promeni na paroksizmalnata cerebralna dizritmija. RTG na ~erepot za kalcifikacii so periventrikularna distribucija. RTG na dolgi koski i falangi dokolku postojat promeni na koskite. KT za tumorozni formacii rasfrleni po mozokot.

DIFERENCIJALNA DIJAGNOZA
Nekoi simptomi koi se sre}avaat koga se postavuva dijagnoza na tuberozna skleroza , mo`at da se sretnat i vo ostanatata populacija kako normalna pojava. Na primer; depigmentiranite to~ki (belezi) se sre}avaat i se prisutni kaj 8 od 1000 lu|e vo zdravata populacija. Drugi simptomi koi se jasno patolo{ki mo`at da bidat pri~ineti i od drugi genetski rastrojstva, kako na primer damki kako belo kafe, koi se glaven simptom za neurofibromatoza tip 1 . U{te pozaedni~ko e i {to lu|eto so neurofibromatoza 4

tip 1 mo`at da imaat depigmentirani to~ki (makuli). Isto taka mnogu e te{ko da se izoliraat simptomi specifi~ni samo za tuberoznata skleroza, zatoa {to i prisustvoto na retinalna fakomata mo`no e da se pome{a so retinoblastomot. Zaklu~okot e, deka rezultatite so ostanatite dijagnosti~ki kriteriumi za T.S. mo`at i treba da pomognat za postavuvawe na dijagnoza za tuberozna skleroza. Lu|eto so T.S. mo`e da `iveat kompleten i produktiven `ivot. No, kaj nekoi formi na T.S. mo`nostite mo`e da bidat seriozni i prematurnata smrt mo`e da se javi kako rezultat na tumori ili infekcii. Ispituvawata doka`uvaat novi tehniki za dijagnoza i gledaweto na monitor pri T.S. Ovie tehniki doveduvaat do rana dijagnoza i uka`uvaat tretman za ko`nite manifestacii. Isto taka postojat prilagodeni programi i specijalna edukacija.(1)

LEKUVAWE
Terapijata e simptomatska. Tretmanot zavisi od simptomite. Lu|eto so polesna forma na T.S. mo`e da imaat normalen `ivot. Za pote{kite formi na T.S. tretmanot bi zna~el redovni kontroli, otstranuvawe na tumorite, nega na bihejvioralnite problemi, lasersko otstranuvawe na ko`nite lezii i tretman na policisti~nite bubrezi.(4)

NAJ^ESTI PRI^INI ZA SMRTNOST SE:

Nevrolo{kite komplikacii kako epilepsija, epilepti~en status i hidrocefalus. Renalnite komplikacii se slednite pri~ini koi dovuvaat do smrt kako renalna hemoragija ili policisti~ni bubrezi. Sledni se srcevite aritmii koi {to mo`at da predizvikaat brza i neo~ekuvana smrt.(5)

ISTRA@UVAWA KAJ TUBEROZNA SKLEROZA

Vo 1983 god. Nacionalnoto dru{tvo za tuberozna skleroza utvrdi u~esnici za dvata proekti sponzorirani od Nacionalniot institut za zdravje. Kako rezul;tat na 5

toa krvnite i ko`nite kletki od pacientite so T.S bea talo`eni voCAMDENCELL REPOSITORU voCAMDEN, NJ i patuvaa niz svetot.NTSA istra`uvawe za locirawe na genetski marker za T.S vo 1984 god. {to ovozmo`i izolirawe na genetskiot marker so obi~en krven test i mo`e da se koristi za prenatalna dijagnoza. NTDA napravi nekoi istra`uvawa so studii za genetskiot marker za T.S, kako i istra`uvawe na kletki od ko`ata i od tumor na mozokot od zabolenite individui. Asocijacijata za tuberozna skleroza e neprofitna organizacija formirana vo 1974 od zagri`enite roditeli. Ovaa misija e za da se doka`e podobar i pokvaliteten `ivot na ovie lica i da go ohrabrat istra`uvaweto i edukacijata. Preku ova se ovozmo`uvaat informacii za familiite i ovozmo`uva sobir na zagri`enite roditeli. (5)

ZAKLU^OK
Tuberoznata skleroza pretstavuva avtosomna dominantna bolest koja vo sebe vkqu~uva najmalku 1 dominanten gen. Rizikot za potomstvoto pretstavuva 50%. Taa pretstavuva heredofamilijarna bolest, koja ja karakteriziraat o{tetuvawe na mozokot, bubrezite, ko`ata i pojava na mentalna retardacija. Lu|eto so polesna forma na T.S. mo`e da `iveat normalen i produktiven `ivot bez potreba za bilo kakov tretman.Kaj onie koi ja imaat pote{kata forma na bolesta potrebno e lekuvawe i tretman na site nedostatoci. Imaat te{kotii vo socijalnata sredina, obrazovanieto osobeno kaj decata, kaj koi e te{ko poradi nivnite bihejvioralni problemi da se postavi dijagnoza. Ispituvawata doka`uvaat novi tehniki za postavuvawe na pravilni dijagnoza {to mnogu go olesnuva tekot na bolesta, a seto toa se pravi so cel da im se pomogne na ovie lica.

KORISTENA LITERATURA:
1- ManagmentofgeneticsundromesSuzanneB.Cassidu,M.D 2GeneticDisordersKarenBellenir 3-Veliki narodni lekar- Dr. Borislav petrovi~- Beograd 1979 godina

INTERNET RESURSI:
4- www.tsalliance.org 5www.ninds.nih.gov