ŠOLSKI CENTER POSTOJNA

SREDNJA ŠOLA

GIMNAZIJA

SEMINARSKA NALOGA

LEDVIČNE BOLEZNI IN DIALIZA

Dijak: Jaka Strohsack, 3.b

Mentor: Majda Čugura, prof. biologije

Rakek, januar 2017

1 UVOD .................................................................................................. 3
2 DELOVANJE LEDVIC......................................................................... 4
2. 1 SESTAVA IN DELOVANJE ............................................................................... 4
2. 2 HORMONI V LEDVICAH ................................................................................... 5
3 KRONIČNE BOLEZNI LEDVIC ........................................................... 6
3. 1 ZVIŠAN KRVNI TLAK........................................................................................ 6
3. 2 DIABETIČNA NEFROPATIJA ........................................................................... 6
3. 3 IGA GLOMERULONEFRITIS ............................................................................ 6
3. 4 NEFROTIČNI SINDROM................................................................................... 7
3. 5 ANALGETIČNA NEFROPATIJA ....................................................................... 7
3. 6 POLICISTIČNA LEDVIČNA BOLEZEN ............................................................. 7
4 SIMPTOMI LEDVIČNIH BOLEZNI ...................................................... 8
4. 1 SIMPTOMI......................................................................................................... 8
4. 2 PREISKAVE V LABORATORIJU ...................................................................... 8
5 DIALIZA .............................................................................................. 9
5. 1 UREMIČNI SINDROM ....................................................................................... 9
5. 2 HEMODIALIZA .................................................................................................. 9
5. 3 PERITONEALNA DIALIZA .............................................................................. 11
5. 4 TRANSPLANTACIJA LEDVICE ...................................................................... 12
6 ZAKLJUČEK ..................................................................................... 14
7 LITERATURA IN VIRI ....................................................................... 15
8 SEZNAM SLIK .................................................................................. 16

2
1 UVOD

V seminarski nalogi bom opisal nekatere ledvične bolezni, ki povzročijo odpoved

ledvic in zdravljenje pri odpovedi ledvic. Za to temo sem se odločil, ker je moja mati
bila dializna sestra. Ta tema mi je zato blizu in sem jo želel bolje spoznati. S
seminarsko nalogo želim tudi opozoriti na ledvične bolezni in njihove posledice.
Predstaviti sem želel tudi težave s katerimi se bolniki soočajo in s tem opozoriti
tiste, ki so zdravi, da naj bolj pazijo na svoje ledvice, saj te niso večne če nanje ne
pazimo. Raziskoval sem s pomočjo knjig o dializi in nekaterih internetnih virov.

3
2 DELOVANJE LEDVIC

2. 1 SESTAVA IN DELOVANJE

Ledvice ležijo v ledvenem predelu pod rebri med višino 12. prsnega vretenca in 3.
ledvenega vretenca (glej sliko 1). So paren organ. Pri zdravemu človeku vsaka
tehta približno 150 gramov. Vsaka je dolga približno 12,5 centimetrov in široka 6
centimetrov, debelina pa je 2,5 centimetrov. Vsaka ima na strani obrnjeni proti
sredini ugreznino – hilus, kejr so ledvična vena in arterija, ledvični živec, ledvični
meh in mezgovnice. V ledvicah najdemo med enim in dvema milijona nefronov.
Njihova naloga je, da prečiščujejo kri in v njih nastaja seč. Vsak je sestavljen iz
ledvičnega telesca – glomerula in kanalčka – tubula. Skozi ledvice vsako minuto
preteče med 1,2 in 1,5 litra krvi. Pri prečiščevanju krvi gre ta skozi ledvično telesce,
kjer teče skozi številne glomerulne kapilare. Skozi ledvična telesca vsak dan
preteče in se tam prefiltrira približno 180 litrov plazme, ki nastane pri filtriranju krvi.
Pri tem nastaja seč. Ta teče skozi kanalčke, kjer nazaj v telo po potrebi preidejo
beljakovine, voda, kalij, natrij in fosfati. V teh kanalih se od 125 mililitrov filtrata, 124
mililitrov vrne v kri. Tako nastane vsak dan 1 do 2 litra seča. Ta je prosojen in je
lahko obarvan v različne odtenke rumene barve. To barvo mu daje pigment
urokrom. Seč je vodna raztopina. V njej so raztopljene različne snovi kot na primer,
kalij, natrij, klor, fosfati, sulfati, sečna kislina in kreatinin.
Ledvice pa nimajo le funkcije izločanja odvečnih snovi iz telesa, ampak uravnavajo
tudi sestavo telesnih tekočin, tvorijo hormone in presnavljajo vitamin D in
beljakovine. (Lindič, 1999) in (Bren)

4
Slika 1: Postavitev in zgradba ledvic
Vir: Bren, A. (brez letnice). Kako delujejo ledvice. Dostopno na http://www.zveza-
dlbs.si/za-dobro-ledvic/kako-delujejo-ledvice.pdf

2. 2 HORMONI V LEDVICAH

Izločajo hormon renin. Pod vplivom tega nastane hormon angiotenzin II. To
povzroči povišanje krvnega tlaka. Nastaja tudi eritropoetin. Ta je glavni sprožitelj
proizvodnje rdečih krvničk. Zato lahko ob poškodbi ledvic pride do slabokrvnosti
zaradi pomankanja eritrocitov. Nastaja tudi aktivna oblika vitamina D. Ta pomaga
pri vsrkavanju kalcija v kosti. (Bren)

5
3 KRONIČNE BOLEZNI LEDVIC

Kronična ledvična bolezen je obolenje, ki v večini primerov počasi pripelje do

končne ledvične odpovedi. Pri teh boleznih pride do postopnega zmanješevanja
delovanja ledvic, dokler te popolnoma ne nehajo delovati. Hitrost odpovedovanja pa
se lahko spreminja. Na hitrejše odpovedovanje lahko med drugim vplivajo povišan
krvni tlak, dehidracija, infekcije, težave s srcem in neustrezna zdravila. Do
upočasnjenega napredovanja bolezni pa pride lahko zaradi uspešnega zdravljenja.
Z nekaj sreče pa lahko pride do popolne zaustavitve odpovedovanja. (Kveder, v
Ponikvar, 2004)

3. 1 ZVIŠAN KRVNI TLAK

Zvišan krvni tlak spada med najpogostejše povzročitelje odpovedi ledvic. Za takšno
pogostost je krivo, da je previsok krvni tlak relativno pogost pri starejših ljudeh in da
med ljudmi, ki trpijo za njim, odpoved ledvic ni redek pojav. Ledvice se poškodujejo
zaradi poškodb na ledvičnih žilah. Zvišan krvni tlak zdravimo v blažjih primerih
zdraviti že samo z dieto, pri hujših pa s pomočjo zdravil. Z ustreznimi prehranskimi
navadami in rednim gibanjem pa lahko previsok krvni tlak celo preprečimo. (Kovač,
1999)

3. 2 DIABETIČNA NEFROPATIJA

Nastane pri bolnikih s sladkorno boleznijo. Je najpogostejši vzrok za okvaro ledvic.

Predstavlja vzrok za kronično odpoved ledvic pri tretjini bolnikov s to odpovedjo. Pri
tej vrsti nefropatije pride do okvar žil zaradi prevelike koncentracije glukoze v krvi in
previsokega krvnega tlaka, ki je pogost pri bolnikih s sladkorno boleznijo. (Kovač in
Lindič, 1999)

3. 3 IGA GLOMERULONEFRITIS

IgA glomerulonefritis je neznanega izvora. Pri bolezni pride do difuzne akumulacije

imunoglobulina v glomerulnem mezangiju. Pojavlja se tudi ob drugih kroničnih
bolezni jeter in aidsu. Bolezen se redko odkrije na začetku in zaradi tega ponavadi
za sabo pusti že hude posledice na ledvicah. Povečuje tudi krvni tlak. Je
neozdravljiva, ampak lahko zaviramo napredovanje in poškodbe, ki jih pušča. Do
kronične odpovedi ledvic pride pri 15 do 40% obolelih. IgA glomerulonefritis je vzrok
za odpoved ledvic pri 7 do 20% ljudi z odpovedjo. Bolezen pa se v polovici primerov
ponovi tudi po transplantaciji na novi ledvici. (Kveder, v Ponikvar, 2004)

6
3. 4 NEFROTIČNI SINDROM

Nefrotični sindrom je povečana prepustnost glomerulov za beljakovine. Do

nastanka sindroma pripelje več različnih bolezni. Simptomi sindroma so povišana
količina beljakovin v seču, zvišana koncentracija maščob v krvi in otekline. Slednje
so posledica uhajanja tekočin v medcelični prostor. Težave lahko nastanejo tudi,
ker ledvice ne morejo izločiti dovolj vode in natrija. Pride lahko tudi do težav s
srcem in žil zaradi maščob. Povišana količinah teh pripelje do pospešene
ateroskleroze. Zaradi pomankanja nekaterih beljakovin, pride tudi do nastanka
strdkov.V seč se izloči tudi več protiteles, zato je obramba proti infekcijam manjša.
Izguba vitamina D pa pripelje do osteomalacije. (Kovač, 1999)

3. 5 ANALGETIČNA NEFROPATIJA

Nastane zaradi prepogostega in količinsko prevelikega jemanja protibolečinskih

sredstev – analgetikov. Škodljive sestavine ki jih najpogostejše najdemo v teh
sredstvih so acetaminofen, acetilsalicilna kislina in nesteroidni antirevmatiki. Znaki
bolezni pa so temnejša koža, okužbe sečil in krvav seč. To bolezen lahko
preprečimo sami in sicer tako, da ne pretiravamo z nepotrebno uporabo analgetikov
in se tudi posvetujemo pri našem zdravniku. (Kveder, v Ponikvar, 2004)

3. 6 POLICISTIČNA LEDVIČNA BOLEZEN

Do kronične odpovedi ledvic pa lahko pripeljejo tudi nekatere dedne bolezni.

Najpogostejša izmed njih je policistična ledvična bolezen. Je neozdravljiva in se v
večini primerov pojavi pri ljudeh starih med 30 in 40 let. Pri bolezni se začnejo
pojavljati ciste, ki začnejo nadomeščati navadno ledvično tkivo. Zaradi tega je
slednjega manj in manj, kar pripelje do vse slabšega delovanja ledvic in posledične
odpovedi. (Kveder, v Ponikvar, 2004)

7
4 SIMPTOMI LEDVIČNIH BOLEZNI

4. 1 SIMPTOMI

V zgodnjih fazah bolezni je ta skoraj neopazna. Sčasoma pa začnejo nastajati

težave. Oboleli lahko začnejo pogosteje ali redkeje urinirati. Največje spremembe
so ponoči. Spremeni se tudi videz seča. Ta postane bolj prozoren in svetlejši.
Lahko nastanejo tudi nekatere druge težave. Oboleli se slabše počutijo, izgubijo
apetit in bruhajo. Zatekati začnejo deli telesa, ki so najdlje od srca, prsti na rokah,
noge in obraz. Tevaže začnejo nastajati s krvožilnim sistemom, saj lahko pride do
povišanega krvnega tlaka in slabokrvnosti. Znaki se pojavijo tudi na koži, ki začne
srbeti in na njej začnejo brez očitnih razlogov nastajati modrice. V tej fazi se lahko
še izognemo zdravljenju z dializo in lahko z ustrezno dieto zelo upočasnimo
napredovanje do hujših težav in popolne odpovedi ledvic. Z napredovanjem bolezni
se znaki iz zgodnejše faze bolezni še bolj izpostavijo in nastanejo še drugi hujši.
Oboleli postanejo zaspani, brez energije. Pojavljati se začnejo bolečine v prsnem
košu. Pogosti postajajo tudi krči. Dihanje je hitrejše in globje. Na koncu lahko pride
do kome. Ti simptomi so posledica strupenih snovi v telesu, ki se ne izločijo zaradi
zmanjšanega delovanja ledvic. Če simptomom ne sledi zdravljene, ti privedejo do
gotove smrti. (Kovač in Lindič, 1999) in (Malovrh, v Ponikvar, 2004)

4. 2 PREISKAVE V LABORATORIJU

Ko oboleli opazi simptome in gre k zdravniku, ta ponavadi opravi preiskave na

pacientu. Ko posumi ledvično obolenje ga pošlje na preiskave seča in krvi. V krvi je
najpomembnejši indikator koncentracija kreatinina, ki ga zdrave ledvice izločajo v
seč. Znak prenehanja delovanja ledvic je tudi povečana koncentracija sečnine v
krvi. Natančno oceno delovanja dobimo z enačbo Cockrofta in Gaulta:

(140 − leta starosti) × telesna teža v kg × 60

očistek kreatina v ml/min =
48 × koncentracija kreatina v krvi v µmol/l

Pri ženskah je za pravilen rezultat potrebno odšteti 15 odstotkov. Vrednosti očistka

kreatina pri zdravem moškem so med 97 in 137 ml/min, pri ženskah pa med 88 in
128 ml/min. Manjše vrednosti kažejo na bolezen ledvic. Pri vrednosti le 10 ml/min
pa je okvara že tako huda, da je za preprečitev smrti potrebno že zdravljenje z
dializo. Pri preiskavah seča pa iščemo povečane koncentracije beljakovin,
eritrocitov in levkocitov. Povečano koncantracijo beljakovin lahko včasih opazimo
tudi sami, saj se ta peni bolj kot seč zdravega človeka. Tudi preveliko koncentracijo
eritrocitov lahko opazimo, če je ta rjave ali krvave barve. Včasih pa ta razlika ni
dovolj opazna in lahko to spremembo opazimo šele po laboratorijski preiskavi seča.
Ko zdravnik določi, da pacientove ledvice ne delujejo pravilno, tega pošlje na
nadaljne preiskave. (Kovač in Lindič, 2004)

8
5 DIALIZA

5. 1 UREMIČNI SINDROM

V primeru da zmanjšanega ledvičnega delovanja ne začnemo zdraviti z dializo

pride do uremičnega sidroma. Sindrom se razvije ko se glomerulna filtracija zniža
pod 5% normalne. Ko se sindrom razvije je dializno zdravljenje nujno če želimo
preprečiti smrt obolelega. Sindrom se najpogosteje kaže s slabostjo in posledičnim
bruhanjem, drisko in kovinskim okusom v ustih. To pripelje tudi do izgube apetita,
kar pripelje do hujšanja. Zaradi premalo hrane pa so tudi šibki, jih pogosto zebe in
se hitro utrudijo. Sledijo tudi psihični simptomi, razdražljivost, pomankanje volje,
zmedenost in pomankanje koncentracije. Spremeni se tudi barva kože v bolj
rumenkasto zaradi urokromnega pigmenta. Zadah dobi vonj po amoniaku. Pri večini
se pojavi tudi povišan krvni tlak. Dializno zdravljenje je priporočljivo začeti preden
se razvije uremični sindrom, saj je ta smrtno nevaren. (Pernat, v Ponikvar, 2004)

5. 2 HEMODIALIZA

Hemodializno zdravljenje poteka v za to specializiranih dializnih centrih. V Sloveniji

je teh 19 in sicer v dva v Celju, po eden v Črnučah, Dragomeru, Izoli, Jesenicah,
Kobaridu, Krškem, Ljubljani, Murski Soboti, Mariboru, Naklu, Novi Gorici, Novem
mestu, Ptuju, Sežani, Slovenj Gradcu, Trbovljah in Vojniku (glej sliko 2).

Slika 2: Zemljevid dializnih centrov v Sloveniji

Vir: http://www.nephro-slovenia.si/ (sneto: 12.1.2017)
9
Hemodializa poteka na principih difuzije, ultrafiltracije in adsorpcije. Difuzija je
naklučno gibanje snovi po prostoru. Zaradi tega pojava se koncentraciji dveh
raztopin ločenih s polprepustno membrano postopoma izenačita. To se izkorišča pri
hemodializi za spreminjanje koncntracije nekaterih topljencev v krvi. Ultrafiltracija je
prehajanje molekul topila zaradi sile hidrostatičnega tlaka. Zaradi tega pojava se
odstrani odvečna voda, ki sestavlja plazmo in večji odvečni topljenci. Adsorpcija je
pojav, kjer se topljenci naberejo na površini membrane. Za dializo je manj
pomembna in je lahko tudi škodljiva, saj lahko pride do izločanja nekaterih zdravil iz
krvi. Hemodializa poteka s pomočjo dializnih monitorjev (aparatov), v dializatorju.

Slika 3: Shema toka krvi skozi dializni monitor

Vir: Butorović-Ponikvar, J., Ponikvar, R. (ured.) (2004). Dializno zdravljenje.
Ljubljana: Klinični oddelek za nefrologijo, Interna klinika, Klinični center, str.84

Pacienta priklučijo na aparat s hemodializnim katetrom, arteriovensko fistulo ali

žilno protezo (AV graft). Hemodializni kateter se vstavi s pomočjo vodilne žice ali
ultrazvoka, pod lokalno anestezijo. Pri otrocih in nesodelujočih odraslih se ga
vstavlja pa pod splošno anestezijo. Poznamo femoralne, subklavijske, jugularne in
tunelizirane silastične arterijske katetre. Arteriovensko fistulo se pripravi z operacijo.
Običajno se zveže konec vene na arterijo. Del krvnega pretoka se preusmeri
direktno v veno. Ta se razširi, njen pretok se poveča in njena stena se odebeli.
Zaradi tega je bolj primerna za vstavljanje dializnih igel. Žilo se lahko začne
uporabljati po vsaj 4 tednih od operacije. Ko pacient nima več primernih žil za
dializo mu vsadijo nadomestno žilno protezo. Vbadati je potrebno vsakič na drugo
mesto, da žila ne rupturira.

10
Kri se prečiščuje tako, da izmenjuje snovi z dializno raztopino. To se zgodi v
dializatorju. V dializatorju teče kri skozi snop več tisoč zelo ozkih cevk (premer –
nekaj desetink milimetra). Te cevke so polprepustne. Idealno bi bila sestava enaka
glomerulni membrani. Najboljši približki, ki so v uporabi so na celulozni osnovi ali
pa sintetične.

Slika 4: Skica dializatorja

Vir: Butorović-Ponikvar, J., Ponikvar, R. (ured.) (2004). Dializno zdravljenje.
Ljubljana: Klinični oddelek za nefrologijo, Interna klinika, Klinični center, str. 88

Dializna raztopina vsebuje številne ione v koncentraciji, ki je primerna da se z

difuzijo, ultrafiltracijo in adsorpcijo izmenjajo snovi v krvi tako, da se ta normalizira.
V dializni raztopini so kalijevi, natrijevi, kloridni, magnezijevi, kalcijevi in bikarbonatni
ioni. Vsebuje tudi glukozo in acetat. Kljub temu da dializna raztopina ne vsebuje
fosforja, se tega izloči premalo in ga preveč ostane v krvi.
Večina pacientov je na dializnem zdravljenju 3-krat na teden po štiri ure in pol,
lahko pa so zaradi različnih posebnosti tudi večkat ali manjkrat za daljši ali krajši
čas. Zaradi pogostosti dializiranja je njihovo življenje zelo omejeno z zdravljenjem.
(Premru, v Ponikvar, 2004)

5. 3 PERITONEALNA DIALIZA

Pri peritonealni dializi pacient ni priključen na aparat v dializnem centru, ampak se

zdravi sam na domu. Namesto dializatorja (pri hemodializi) tu služi peritonealna
votlina. Membrana te votline obdaja večino notranjih organov. Sestavljena je iz treh
plasti, mezotelija, peritonealnega intersticija in kapilarnega endotelija. Kapilarni
endotelij služi kot polprepustna membrana. Dializno raztopino pacient vlije v votlino,
kjer izmenja snovi s krvjo v kapilarnem endoteliju podobno kot pri hemodializi. Po
opravljeni dializi jo pacient izlije ven. (Smit in Struijk, v Riemann in Casal, 2009)

11
Slika 5: Shema peritonealne dialize
Vir: Cruz-Casal, M., Riemann, A. (ured.) (2009) Peritonealna dializa: Priročnik za
klinično prakso. Madrid: Imprenta Tomás Hermanos, str. 27

5. 4 TRANSPLANTACIJA LEDVICE

Pri kronični odpovedi ledvice je ena od rešitev za bolnika tudi transplantacija

ledvice. Te lahko dobi od živega ali mrtvega darovalca. Da ledvico telo prejemnika
ne zavrne je bolj verjetno, če jo dobi od živega bližnjega sorodnika. Pogoj za
presaditev je tudi skladnost krvnih skupin darovalca in prejemnika. Zakonsko lahko
ledvico darujejo le polnoletne osebe. Darovanje ledvic ni popolnoma nenevarno.
Smrtnost darovalcev, ki jo povzroči darovanje, je med 0,03 in 0,06%. Do večjih
zapletov pa pride med 0,23 in 1,8% darovalcev. Če imajo darovalci težave, se te
ponavadi pojavijo takoj po presaditvi. Da imajo darovalci le eno ledvico ne ogroža
njihovega življenja, razen če so poškodujejo preostalo ledvico. Po presaditvi se
prejemnike ledvice zdravi z imunospersivnimi sredstvi. To zdravljenje zavira
imunski odziv, ki bi lahko povzročil zavrnitev ledvice. Težave lahko nastanejo, če
dobi pacient infekcijo, saj se zaradi namerno oslabljenega imunskega sistema telo
ni sposobno braniti pred infekcijo. V Sloveniji potekajo transplantacije od mrtvih
darovalcev preko projekta Eurotransplant. Več transplantacij poteka od mrtvih
darovalcev kot od živih. V Sloveniji so v letu 2015 presadili 64 ledvic preko tega

12
projekta. Poznamo tri vrste zavrnitve transplantirane ledvice. Hiperakutna zavrnitev
se pojavi nekaj minut po presaditvi zaradi neskladnosti krvnih skupin. Ta zavrnitev
se ne dogaja skoraj nikoli, saj skladnost krvnih skupin preverijo pred presaditvijo.
Akutna zavrnitev se pojavi v prvih treh mesecih. Zdravi se jo z imunosupresijo.
Pogostost zavrnitve v prvem letu je pod 20%. Kronična zavrnitev se pojavi po
daljšem času. Je neozdravljiva in za njen nastanek je več dejavnikov. (Kandus, v
Ponikvar, 2004)

13
6 ZAKLJUČEK

V nalogi so ožje strnjeni grobi podatki o boleznih ledvic in zdravljenju odpovedi. Ker
je to zelo obširna tema je za večino prezahtevno, da bi se v njo bolj poglobili. Zato
sem poiskusil to temo skrčiti in jo približati vsakdanjemu bralcu. Ugotovil sem, da do
odpovedi ledvic lahko pripelje več različnih bolezni. Na nekatere imamo sami malo
vpliva, nekatere pa lahko preprečimo sami. Ker je zdravljenje zahtevno upam, da
sem na koga vplival, da bolj pazi na svoje ledvice, saj so nujno potrebne za
normalno življenje.

14
7 LITERATURA IN VIRI

Bizjak, M., Kovač, D., Lindič, J., Verhovec, M. (1999). Diete za ledvične bolnike.
Ljubljana: Domus.

Butorović-Ponikvar, J., Ponikvar, R. (ured.) (2004). Dializno zdravljenje. Ljubljana:

Klinični oddelek za nefrologijo, Interna klinika, Klinični center

Cruz-Casal, M., Riemann, A. (ured.) (2009) Peritonealna dializa: Priročnik za

klinično prakso. Madrid: Imprenta Tomás Hermanos

Bren, A. (brez letnice). Kako delujejo ledvice. Dostopno na http://www.zveza-

dlbs.si/za-dobro-ledvic/kako-delujejo-ledvice.pdf (sneto: 12.1.2017)

http://www.zveza-dlbs.si/bolezen.html (sneto: 12.1.2017)

http://www.nephro-slovenia.si/ (sneto: 12.1.2017)

http://statistics.eurotransplant.org/reportloader.php?report=55923-6086-
6146&format=html&download=0 (sneto: 12.1.2017)

15
8 SEZNAM SLIK
Slika 1: Postavitev in zgradba ledvic
Slika 2: Zemljevid dializnih centrov v Sloveniji
Slika 3: Shema toka krvi skozi dializni monitor
Slika 4: Skica dializatorja
Slika 5: Shema peritonealne dialize

16