UNIVERZA V NOVEM MESTU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

PROJEKTNA NALOGA
PREHRANA PRI SLADKORNI BOLEZNI
Mentor: Prof. dr. Ivan Gerlič

Novo mesto, maj, 2023 Študent: Lea Kovačič

26221040
KAZALO VSEBINE
1.Uvod .................................................................................................................................................... 1
2. Tipi sladkorne bolezni ...................................................................................................................... 2
3. Zdravljenje sladkorne bolezni ......................................................................................................... 4
4. Prehrana in sladkorna bolezen ...................................................................................................... 5
5. Načrtovanje dnevnih obrokov......................................................................................................... 5
5.1 Režim prehranjevanja................................................................................................... 6
5.2 Hranilna sestava obroka ............................................................................................... 6
6. Razvrščanje živil............................................................................................................................... 6
7. Sladkorna bolezen in telesna aktivnost ........................................................................................ 8
8. Zaključek ........................................................................................................................................... 9
9. Literatura in viri ................................................................................................................................. 9

1
2
KAZALO SLIK

Slika 1:Tipi sladkorne bolezni ............................................................................................................. 2

Slika 2:Simptomi sladkorne bolezni ................................................................................................... 3
Slika 3:Zdravljenje sladkorne bolezni ................................................................................................ 4
Slika 4:Prehranska piramida ............................................................................................................... 5
Slika 5:Sladkorna bolezen in prehrana ............................................................................................. 6

KAZALO TABEL

Tabela 1:Razvrstitev živil glede na prevladujočo vsebnost glavnih treh hranil ........................... 7
Tabela 2:Register bolnikov s sladkorno boleznijo ......................................................................... 10
Tabela 3:Prejemniki zdravil ............................................................................................................... 10

KAZALO GRAFOV

Graf 1:Sladkorna bolezen v EU .......................................................................................................... 1

Graf 2:Register bolnikov s sladkorno boleznijo................................................................................ 4

3
4
1. UVOD

Sladkorno bolezen (Diabetes Mellitus) opredeljuje Mednarodna federacija diabetikov (IDF) kot
kronično stanje, pri katerem celice trebušne slinavke (pankreasa) ne proizvajajo dovolj inzulina
oziroma pri katerem telo proizvedenega inzulina ne more učinkovito rabiti. To glukozi (ki jo
dobimo iz hrane) oteži prehod v celice, zato te ne morejo normalno delovati. Zmoti se tudi
presnova ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob. (Hope)

Sladkorna bolezen je torej bolezen, ki ji je skupna previsoka koncentracija glukoze v krvi, kar
poljudno imenujemo tudi previsok krvni sladkor. Tega v normalnih mejah vzdržuje hormon
inzulin, ki ga izdeluje trebušna slinavka. Kadar trebušna slinavka izloča premalo inzulina ali pa
se telesna tkiva na inzulin ne odzivajo v dovolj veliki meri, se krvni sladkor dvigne nad normalno
mejo. (Hope)

Graf 1: Sladkorna bolezen v EU

Vir:pridobljeno:4.5.2023https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-eurostat-news/-/edn-
20191114-1

Sladkorna bolezen zaradi svoje pogostnosti, zahtevne in kompleksne obravnave ter težkih
posledic predstavlja velik zdravstveni problem ter izziv za vse nas. Oseba s sladkorno boleznijo
na svojo bolezen povprečno pomisli na vsakih 20 minut vsak dan, vse življenje, zaradi česar
sladkorna bolezen zanj predstavlja veliko breme ter posledično vpliva na kakovost njegovega
življenja in njegove družine. Oseba s sladkorno boleznijo tako poleg zdravljenja z zdravili
potrebuje tudi vseživljenjsko oporo v zdravstvenem timu za obravnavo sladkorne bolezni ter
usklajeno obravnavo glede krvnega sladkorja, tlaka in maščob.

Sladkorna bolezen, kot ena izmed kroničnih bolezni, ni samo problem razvitega sveta, ampak
je v vedno večji meri odraz ekonomskih in socialnih determinant zdravja, kot sta revščina in
neizobraženost, ter splošnega staranja prebivalstva, zato je za njeno uspešno obvladovanje
potrebno usklajeno delovanje zdravstvenega sistema in celotne družbe.

V zadnjih desetletjih število sladkornih bolnikov nenehno narašča. Razlike v deležu sladkornih
bolnikov po različnih delih sveta so ogromne. Najmanj neodkritih sladkornih bolnikov je v
Evropi in Severni Ameriki, kjer razviti zdravstveni sistemi omogočajo zgodnje odkrivanje in
ustrezno zdravljenje.

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da ima sladkorno bolezen okoli 6,4 % odraslih
ljudi. V novem tisočletju je po svetu približno 285 milijonov sladkornih bolnikov. Napovedujejo,
da jih bo do leta 2030 več kot 430 milijonov, kar pomeni, da bo prizadeta vsaka dvajseta
odrasla oseba. Predvidevajo, da bo leta 2030 sladkorno bolezen imelo 8,9 % prebivalcev
Slovenije. Strokovnjaki ocenjujejo, da pri nas okrog 20 % sladkornih bolnikov še ni odkritih.

1
Danes je ta bolezen na četrtem mestu med vzroki umrljivosti v razvitih državah. Njena
pogostost se povečuje z daljšanjem življenjske dobe in nezdravim načinom življenja (premalo
gibanja, preveč hrane). V Sloveniji se število sladkornih bolnikov povečuje prav zaradi vse bolj
razširjene debelosti. Dodatno skrb vzbuja povečevanje telesne teže pri mladini.

2. TIPI SLADKORNE BOLEZNI

Poznamo več tipov sladkorne bolezni, in sicer sladkorno bolezen tipa 1 in tipa 2, sladkorno
bolezen v nosečnosti ter druge tipe sladkorne bolezni.

Najpogostejša je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima približno 90% vseh oseb s sladkorno
boleznijo. Krvni sladkor, kot glukozo poimenujemo laično, pri tipu 2 sladkorne bolezni poraste
zaradi sočasno prisotne okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo inzulina, in oslabljenega
učinka inzulina na telesna tkiva, predvsem mišičje in jetra. Porast krvnega sladkorja se pojavi
počasi, zato lahko dolga leta ostane neopažena. Okvara trebušne slinavke sčasoma
napreduje, zato se način zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2 stopnjuje, in sicer od spodbujanja
k zdravemu življenjskemu slogu do zdravljenja z zdravili, ki jih zaužijemo prek ust, do
zdravljenja z zdravili, ki se z injekcijo dajejo v podkožje kot npr. z inzulinom.

Pri sladkorni bolezni tipa 1 pa pride do naglejšega propada tistih celic trebušne slinavke, ki
izločajo insulin. Porast krvnega sladkorja je hitrejši, težave kmalu izrazite, kar osebo tudi
privede do zdravnika. Zdravljenje se takoj začne z insulinom in je potrebno celotno življenjsko
obdobje.

Sladkorna bolezen v nosečnosti pa se pojavi takrat, kadar trebušna slinavka ne uspe izdelati
dovolj insulina za potrebe nosečnosti, še posebej v drugi polovici nosečnosti. Za zdravljenje je
v veliki večini potrebna prilagoditev prehrane in, kadar je to možno, gibanja, pri nekaterih
nosečnicah pa je potrebna insulinska terapija. Zdravljenje po porodu ni več potrebno,
nosečnostna sladkorna bolezen pa predstavlja za žensko tveganje za razvoj sladkorne bolezni
tipa 2 kasneje v življenju.

Slika 1: Tipi sladkorne bolezni

Vir: pridobljeno 4.5.2023 s: https://zasrce.si/clanek/tipi-sladkorne-bolezni/

Z zdravim življenjskim slogom lahko nastanek sladkorne bolezni uspešno odložimo v poznejše
življenjsko obdobje ali jo celo preprečimo.

Kakšna je razlika med tipoma 1 in 2 sladkorne bolezni?

Pri tipu 1 pride do hitrega propadanja beta celic trebušne slinavke, tekom nekaj dni ali tednov.
Tako so ob pojavu bolezni težave izrazite, zato oseba hitro poišče pomoč v zdravstvu. Pri
sladkorni bolezni tipa 2 pa se krvni sladkor dviguje zelo počasi, lahko tekom let. Posamezniku
nekoliko previsoke vrednosti krvnega sladkorja ne povzročajo težav, čeprav tihe začetne
poškodbe na žilju že nastajajo. Ta težave po navadi zazna šele, ko je krvni sladkor že zelo
visok, preko 10 mmol/l, kar se lahko zgodi šele čez nekaj let. To je izgubljena priložnost.
Sladkorno bolezen tipa 2 je nujno odkriti takoj, ko se pojavi. Odkrivanje v Sloveniji sistematično
poteka med preventivnimi pregledi, ki jih izvajajo vsi zdravniki specialisti družinske medicine

2
in diplomirane medicinske sestre, ki z njimi delajo v ambulantah družinske medicine. Tip
sladkorne bolezni praviloma določimo glede na klinični potek, redkeje so potrebne še dodatne
preiskave.

Ko vrednost sladkorja v krvi narašča in ne vstopa v celice, se lahko zgodi naslednje

(Johnstone):
• celice ostanejo brez hrane in energije;
• čez čas visoke vrednosti sladkorja v krvi povzročijo različne okvare na očeh, ledvicah,
živcih in src.

Slika 2: Simptomi sladkorne bolezni

Vir:pridobljeno 4.5.2023. s: https://www.diabetes-zveza.si/diabetes-in-jaz/novo/

Kateri so simptomi sladkorne bolezni? Sladkorna bolezen lahko povzroči resne zaplete, zato
je zelo pomembno spremljati znake oziroma simptome, ki se pojavljajo na vašem telesu.
Simptomi pri sladkorni bolezni tipa 1 so izraziti in trajajo krajši čas. To so (SEMOS):
• povečana žeja,
• povečana lakota (posebno po jedi),
• suha usta,
• pogosto uriniranje,
• nepričakovana izguba teže (čeprav jeste normalno in ste ves čas lačni),
• utrujenost,
• motnje vida,
• otrplost ali odrevenelost rok in stopal,
• izguba zavesti (redko).

V Sloveniji zboli za sladkorno boleznijo tipa 1 vsako leto okrog 50 otrok, mladostnic in
mladostnikov. Pogostnost bolezni se postopno veča iz leta v leto, žal je v največjem porastu
prav pri malčkih – otrocih v predšolskem obdobju.

3
Graf 2: Register bolnikov s sladkorno boleznijo

Vir: pridobljeno 4.5.2023.

https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/sladkorna_bolezen_slikovno_gradivo_201
9_za_objava_na_spletu.pdf

Simptomi pri sladkorni bolezni tipa 2 so lahko enaki kot zgoraj našteti, vendar so neizraziti ali
pa se razvijajo zelo počasi in postopno. Pravzaprav se polovica ljudi s sladkorno boleznijo tipa
2 svoje bolezni sploh ne zaveda (SEMOS).

3. ZDRAVLJENJE SLADKORNE BOLEZNI

Previsok krvni sladkor pri sladkorni bolezni tipa 1 zdravimo z insulinom, s katerim se oboleli
zdravi vse od pojava bolezni in nato vsa desetletja življenja, skozi vsa življenjska obdobja. Pri
sladkorni bolezni tipa 2 o načinu zdravljenja odloča njen klinični potek in stanje ob odkritju. Če
jo odkrijemo dovolj zgodaj, ko je delovanje beta celic trebušne slinavke še vedno dobro
ohranjeno, lahko prehodno zadošča prilagoditev prehrane, gibanja oziroma telesne teže.

Slika 3:Zdravljenje sladkorne bolezni

Vir pridobljeno 4.5.2023 s: https://www.mojeoko.si/nasveti-za-zdrave-oci/suhe-in-pekoce-

oci/sladkorna-boleze n

Glede na napredujoče propadanje beta celic pa je slej kot prej potrebno zdravljenje z zdravili,
ki delujejo preko različnih mehanizmov. Nekatere so v obliki tablet, druge je potrebno
vbrizgavati v podkožje. Ko učinki teh zdravil izzvenijo, tudi pri sladkorni bolezni tipa 2 bolnik
potrebuje zdravljenje z insulinom. Poleg uravnavanja krvnega sladkorja pa vse osebe s
sladkorno boleznijo vsekakor potrebujejo tudi zdravljenje previsokega krvnega tlaka in
maščob/holesterola.

Skrb za prehrano in gibanje sta nujna sestavna dela uspešnega zdravljenja sladkorne bolezni,
saj ugodno vplivata na mnoge presnovne procese. Poleg tega lahko ustrezno umeščena skrb
za telo in duha zmanjšuje stres in ima splošen ugoden vpliv na vsakega posameznika.

4
4. PREHRANA IN SLADKORNA BOLEZEN

Skrb za prehrano in gibanje sta nujna sestavna dela uspešnega zdravljenja sladkorne bolezni,
saj ugodno vplivata na mnoge presnovne procese. Poleg tega lahko ustrezno umeščena skrb
za telo in duha zmanjšuje stres in ima splošen ugoden vpliv na vsakega posameznika.

Ko govorimo o sladkorni bolezni, večina ljudi, ki je nima, še vedno najprej pomisli na že

zastarelo pravilo prepovedanega uživanja določenih vrst živil, še posebno slaščic, medu,
sladkorja…. Sodobne prehranske smernice ne prepovedujejo več omenjenih živil vendar nam
z skrbnim načrtovanjem obrokov, uravnoteženo prehrano in metodo štetja ogljikovih hidratov
omogočajo boljšo in lažjo kontrolo krvnega sladkorja (Čampa). Najnovejše prehranske
smernice za ljudi s sladkorno boleznijo priporočajo:
• Uživanje raznolike zdrave uravnotežene hrane iz vseh šestih skupin živil (prehranska
piramida).
• Uživanje manjših količin beljakovinskih živil in izogibanje neprimernemu ter prevelikemu
vnosu maščob.
• Uravnavanje količine zaužitih ogljikovih hidratov s primerno količino inzulina in telesno
aktivnostjo.

Slika 4: Prehranska piramida

Vir: pridobljeno 4.5.2023 s: https://www.fao.org/3/az912o/az912o.pdf

Upoštevanje prvih dveh priporočil je popotnica za ohranjanje zdravja sladkorna bolezen in

preprečevanja poznih zapletov pri diabetesu. Tretje priporočilo pomeni čim boljšo kontrolo
krvnega sladkorja (Čampa).

Osnove dietne prehrane (Medvešček in Pavčič):

• dietna prehrana je osnovna metoda za zdravljenje vseh tipov sladkorne bolezni
• gre za zdravo prehrano, primerno tudi za zdrave ljudi, le da je upoštevanje diete za
diabetika še pomembnejše
• dieto je potrebno skrbno načrtovati in pri tem upoštevati vsa njena določila!

5. NAČRTOVANJE DNEVNIH OBROKOV

Prehrana pri sladkorni bolezni je uravnotežena zdrava prehrana pri določeni telesni teži in
starosti. Upoštevati mora zahtevo, da se otrok, mladostnik ali odrasla oseba nasiti, mu
omogoča normalen telesni in duševni razvoj, ter ga varuje pred: debeljenjem, hipoglikemično
in diabetično komo. Energijske potrebe otroka pri sladkorni bolezni so enake energijskim
potrebam njegovega zdravega vrstnika.

5
Poseben poudarek v prehrani sladkorna bolezen je na UREJENI PREHRANI. Celodnevno
prehrano razdelimo na 4 do 5 obrokov, ki morajo biti enakomerno razdeljeni, da ni presnova
naenkrat preveč obremenjena. Zaradi zakonitega delovanja mešanic insulina preko celega
dneva ne smemo posameznih obrokov izpustiti. To pa je tudi bistvena razlika prehrane
posameznika s sladkorno boleznijo in zdravega, saj slednji posamezni obrok brez škode kdaj
opusti (Čampa).

Slika 5: Sladkorna bolezen in prehrana

Vir: pridobljeno 4.5.2023 s: https://www.dnevnik.si/1042950689

Glavni krivec za povečanje vrednosti krvnega sladkorja po obroku so ogljikovi hidrati, ki so v

škrobnatih živilih, sadju, stročnicah in mleku. Kuhinjski sladkor in slaščice niso prepovedani,
odsvetujemo pa jih kot samostojen obrok. Dovoljeni so v manjši količini pri glavnem obroku.
Maščobam se je treba izogibati, ker redijo in povzročajo okvare žil (povzročajo aterosklerozo).
Bolj zdrave so maščobe rastlinskega izvora. Bolj kot rdeče meso priporočamo belo meso in
ribe, ker vsebujejo manj maščob.

5.1 Režim prehranjevanja

Napotki:
• obroki so enakomerno porazdeljeni čez dan, 4-5 obrokov dnevno, med obroki otrok ne
uživa hrane
• jutranji obrok zaužije petnajst minut do pol ure po vbrizganju insulina
• nobenega obroka ne sme izpustiti ne glede na to ali smo doma, v šoli, na izletu, na
počitnicah...

5.2 Hranilna sestava obroka

Poleg urejenega režima prehranjevanja je enako pomembno tudi, katera živila pri sladkorni
bolezni vključimo v vsakodnevni obrok. Obrok mora vsebovati veliko sestavljenih ogljikovih
hidratov, ki so bogata z dietnimi vlakninami (polnozrnat kruh, testenine, riž, krompir), to pomeni
veliko škrobnih živil, zelenjavo ali sadje (pri izbiri dajemo prednost zelenjavi), beljakovinsko
živilo z manj maščobe (pusto meso, perutnino ribe ali manj mastne sire). V obroku ne smemo
vključiti prevelikih količin maščobe. Enostavni ogljikovi hidrati so v obrok vključeni le občasno
(med, marmelada, sadni sirup, bomboni, čokolada, torte, kremne rezine, piškoti, napolitanke)
– nekajkrat na mesec (Čampa).

6. RAZVRŠČANJE ŽIVIL

Katera živila uvrščamo med ogljikove hidrate, beljakovine in maščobe? V katero skupino
uvrstiti določeno živilo ni vedno lahko delo. Še težje pa se zdi določiti ali živilo vsebuje ogljikove
hidrate ali ne. V preglednici so razvrščena živila na posamezne skupine glede na tista, ki

6
vsebujejo ogljikove hidrate in na tista, ki ogljikovih hidratov ne vsebujejo, ker so bodisi
beljakovinska bodisi maščobna živila ali pa kar kombinacijo slednjih dveh /beljakovinsko
maščobna živila.

Tabela 1: Razvrstitev živil glede na prevladujočo vsebnost glavnih treh hranil

OGLJIKOVI HIDRATI
Škrobna živila Škrobna živila organizmu zagotavljajo energijo,
vitamine, minerale in dietne vlaknine.

Zelenjava Zelenjava organizmu zagotavlja nujno potrebne vitamine

in minerale

Sadje Sadje zagotavlja energijo, vitamine, minerale in dietne

vlaknine.

Sladka živila – slaščice Večina slaščic razen velike količine energije ne

zagotavlja najpomembnejših vitaminov in mineralov, ki
jih najdemo v mnogo bolj »zdravih živili«. Vsebujejo
velike količine nasičenih maščob.

Mleko in jogurt Mleko in jogurt sta vir ogljikovih hidratov (laktoza) zato
jim moramo vedno, ko jih uvrstimo na jedilnik
obravnavati kot živila, ki vsebujejo ogljikove hidrate

BELJAKOVINE
Sir, meso in mesni izdelki,
perutnina, ribe, jajca, oreščki.
MAŠČOBA
Maščoba v živilih, maslo,
majoneza, margarina,
rastlinsko olje, oreščki (orehi,
arašidi, lešniki, mandlji, kokos,
brazilski oreščki), olive.
Beljakovine so organizmu nujno potrebne za izgradnjo
mišic in tkiv hkrati pa zagotavljajo nekatere nujno
potrebne vitamine (B12) in minerale (Fe). Zaradi
naraščanja srčno žilnih obolenj tudi pri diabetikih se
priporoča zmerno uživanje beljakovinskih živil. Z njimi
pokrijemo 10% - 20% dnevnih energijskih potreb.
Maščobo organizem potrebuje, ker z njo pokriva
povečane energijske potrebe, ki so še posebej visoke v
dobi intenzivne rasti, puberteti in pri aktivnih športnikih.
Hkrati je prisotnost maščob v prehrani tudi medij za v
maščobi topne vitamine (A; D, E in K), ki se brez
neposredne prisotnosti ne morejo absorbirati v
organizmu.

Vir: Čampa

V preventivni (zdravi) prehrani in za zmanjšanje tveganja za inzulinsko odpornost celic v

telesnih tkivih je nujno upoštevati tudi glikemični indeks (GI) živil, torej stopnjo, s katero
posamezna hranila neposredno vplivajo na spremembo vrednosti krvnega sladkorja.
Glikemični indeks živil nam pove, kako hitro in koliko se bo po zaužiti hrani vrednost krvnega

7
sladkorja povečala in nato zmanjšala. Hitrejša je sprememba, višji je GI, slabše je. In obratno,
počasnejša je sprememba, nižji je GI, bolje je. Živila glede na GI razvrščamo na lestvici od 0
do 100.

Graf 3: Glikemični indeks živil

Vir: pridobljeno 4.5.2023 s: https://www.mojezdravje.net/glikemicni-indeks-ali-glikemicna-

obremenitev/

Če jemo živila z nizkim GI, se kažejo številni koristni učinki. Pomagajo nam pri preprečevanju,
zdravljenju in nadzorovanju sladkorne bolezni ter pri zmanjševanju čezmerne telesne teže. Če
želimo nekemu živilu znižati GI, ga jemo skupaj z živili, ki so bogata z dietnimi vlakninami (npr.
s solato, otrobi). Na GI vpliva tudi priprava živil: pire krompir ima višji GI kot kuhan krompir v
kosih, al dente pripravljene testenine in riž imajo nižji GI kot prekuhane.

7. SLADKORNA BOLEZEN IN TELESNA AKTIVNOST

Za izboljšanje urejenosti glikemije, vzdrževanje primerne telesne mase in zmanjšanje tveganja

za razvoj kroničnih zapletov osebam s sladkorno boleznijo svetujemo vsaj 150 minut zmerno
intenzivne telesne dejavnosti (od 50 do 70% maksimalne srčne frekvence) tedensko. Za
dodatne ugodne učinke na zdravje svetujemo vsaj 300 minut zmerno intenzivne telesne
dejavnosti tedensko. Telesna dejavnost naj bo enakomerno razporejena preko vsaj treh dni v
tednu, med dvema vadbama pa naj ne mineta več kot dva dneva brez dejavnosti (Ugodni
učinki telesne dejavnosti namreč v dveh dneh že izzvenijo; enkrat tedenska daljša telesna
dejavnost ne more nadomestiti rednega, vsakodnevnega gibanja. Svetujemo tudi izvajanje vaj
za mišično moč vsaj dvakrat tedensko. Svetovanje naj po možnosti izvaja za to usposobljen
strokovnjak (fizioterapevt, kineziolog, diplomirana medicinska sestra oziroma zdravstvenik s
specialnimi znanji).

Graf 4: Telesna aktivnost in sladkorna bolezen

Vir: pridobljeno 4.5.2023 s: https://endodiab.si/wp-content/uploads/2022/03/Nosecnostna-

sladkorna-bolezen_2022_splet.pdf

Osebe s sladkorno boleznijo potrebujejo njim razumljivo in osebno prilagojeno izobraževanje

o telesni dejavnosti, ki je primerna njihovemu zdravstvenemu stanju in telesni pripravljenosti.

8
Vedno določimo individualne cilje. Zelo pomembna je zmernost, spodbujamo postopno
stopnjevanje telesne dejavnosti glede na posameznikove želje in sposobnosti. V zvezi z
nastankom sladkorne bolezni tipa 2 je gibanje zelo pomemben zaščitni dejavnik, ki je ugoden
za telo ter neodvisen od telesne teže (Gjura Kaloper in Kaloper).

8. ZAKLJUČEK

Sladkorna bolezen je precej pogosta kronična presnovna bolezen. Glede na mehanizem

nastanka jo delimo na različne tipe bolezni. Diabetes tipa 2 lahko preprečimo z zdravim
življenjskim slogom, medtem ko preprečevanje tipa 1 bolezni ni v naših rokah(Semos).

Če imamo simptome sladkorne bolezni, moramo o tem obvestiti svojega zdravnika, ki nam bo
predpisal ustrezno terapijo. Ustrezno zdravljenje sladkorne bolezni je namreč ključnega
pomena za preprečevanje akutnih in kroničnih zapletov.

Akutni zapleti sladkorne bolezni so življenje ogrožajoča stanja, zato je ob pojavu njihovih
znakov potrebno takojšnje ukrepanje. Kronični zapleti sladkorne bolezni sicer niso življenje
ogrožajoči, vendar pa pomembno znižujejo kvaliteto življenja bolnika.

Za blaženje simptomov kroničnih zapletov obstajajo zelo učinkovite terapije, med katerimi so
nekatere primerne tudi za izvajanje v domačem okolju (SEmos).

Sladkorno bolezen tipa 2 lahko odložimo na kasnejše obdobje oziroma jo preprečimo, pri
čemer je izjemno pomembno zgodnje prepoznavanje in pravočasno zdravljenje. Prirojena
hitrost propadanja beta celic trebušne slinavke v največji meri določa tveganje, ali bo oseba
zbolela s sladkorno boleznijo tipa 2 ali ne. Žal na te mehanizme še ne znamo vplivati. Z zdravim
načinom življenja, predvsem s skrbjo za telesno težo in rednim gibanjem, lahko pojav
sladkorne bolezni odložimo na čim poznejše življenjsko obdobje, s čimer lahko preprečimo
kasnejše zaplete v razvoju bolezni.

Načinov za preprečevanje sladkorne bolezni tipa 1 pa zaenkrat žal še ne poznamo.

2. 9. LITERATURA IN VIRI

1. Čampa, A. Š. (b.d.). Prehrana pri sladkorni bolezni. Pridobljeno s

http://www.sladkorcki.si/media/docs/Prehrana_pri_SB.pdf
2. Gjura Kaloper, V. in Kaloper, U. (2000). Sladkorna bolezen, moja najzvestejša prijateljica.
Ljubljana: Zveza društev diabetikov Slovenije
3. Hope Warshaw S. (2003). Diabetes Meal Planning Made Easy. ADA. New York.
4. Johnstone A. (2001). Diabetes Mellitus. Clinical Paediatric Dietetics. Ed. Show and
Lavson, Great Britan, Blackwell Science, 23(5), str. 126-136.
5. Medvešček, M. in Pavčič, M. (1999). Sladkorna bolezen. Kako živeti z njo. Dejstva od A
do Ž. 100 receptov za zdravo prehrano. Ljubljana: Littera picta.
6. NIJZ. (b.d.). Zdravstveno stanje prebivalstva. Pridobljeno 15. 2. 2023, s
https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/publikacije/letopisi/2019/2.4.4_sladkor
na_bolezen_2019.pdf
7. SEMOS (2021). Kaj je sladkorna bolezen in kako jo zdravimo. Pridobljeno 15. 2. 2023, s
https://www.semos.si/sladkorna-bolezen/#Sladkorna_bolezen_-_tipi

9
PRILOGE

Tabela 2: Register bolnikov s sladkorno boleznijo

2017 2018 2019 2020
OE Celje 2454 4013 4969 5155
OE Koper 497 1678 2147 2567
OE Kranj 1330 5288 6259 8890
OE Krško 1324 1965 2497 2993
OE Ljubljana 6875 10410 13156 16789
OE Maribor 3445 5755 7556 9651
OE Murska Sobota 1687 2737 4375 5365
OE Nova Gorica 1467 2618 3458 4352
OE Novo mesto 1625 2609 3381 4234
OE Ravne na koroškem 467 892 1534 2212
Skupaj
Vir:
https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/publikacije/letopisi/2019/2.4.4_sladkorna_
bolezen_2019.pdf

Tabela 3: Prejemniki zdravil

Leto Število prejemnikov
2009 88053
2010 92466
2011 96730
2012 99286
2013 101677
2014 104167
2015 106318
2016 108549
2017 111346
2018 115345
2019 116374
Skupaj
Vir:
https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/publikacije/letopisi/2019/2.4.4_sladkorna_
bolezen_2019.pdf