Pojavnost nasilja in odzivnost na nasilje v zasebni sferi... Avtor(ji): Filipi, Katja (vodja projekta) Leto: 09.2008-02.

2011 ARRS - Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije --------------------------------------------------------------------ZAKLJUNO POROILO O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA DELA NA PROJEKTU V OKVIR U CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (CRP) KONKURENNOST SLOVENIJE 2006 - 2013 I. Predstavitev osnovnih podatkov raziskovalnega projekta 1. Naziv teia v okviru CRP:_ Moderna socialna drava in veja zaposlenost 2. ifra projekta: V5-0464 3. Naslov projekta:_ Pojavnost nasilja in odzivnost na nasilje v zasebni sferi in v partnerskih odnos ih 3. Naslov projekta 3.1. Naslov projekta v slovenskem jeziku:_ Pojavnost nasilja in odzivnost na nasilje v zasebni sferi in v partnerskih odnos ih 3.2 Naslov projekta v anglekem jeziku:_ The extent and the responsiveness to violence in domestic sphere and in partners hip 4. Kljune besede projekta 4.1. Kljune besede projekta v slovenskem jeziku:_ nasilje v druini rtve socialne slube sodia ole policija 4.2 Kljune besede projekta v anglekem jeziku:_ family violence victims social services courts schools police 5. Naziv nosilne raziskovalne organizacije: Intitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti 5.1. Seznam sodelujoih raziskovalnih organizacij (RO): 6. Sofinancer/sofinancerji: Agencija za raziskovalno dejavnost RS Urad Vlade RS za enake monosti Ministrstvo za notranje zadeve 7. ifra ter ime in priimek vodje projekta: 13778 Katja Filipi Datum: 28.2.2011 Podpis vodje projekta: Podpis in ig izvajalca: Katja Filipi Matja Jager 2 II. Vsebinska struktura zakljunega poroila o rezultatih raziskovalnega projekta v okviru CRP 1. Cilji projekta: 1.1. Ali so bili cilji projekta doseeni? 1X1 a) v celoti ? b) delno ? c) ne e b) in c) je potrebna utemeljitev._ 1.2. Ali so se cilji projekta med raziskavo spremenili? ? a) da b) ne e so se je potrebna utemeljitev:_ 3 2. Vsebinsko poroilo o realizaciji predloenega programa dela1:_ Projekt je sestavljen iz dveh faz: prva je nacionalna prevalenna raziskava o nasi lju nad enskami v zasebni sferi in intimnih odnosih druga faza pa se tie uinkov zak onodajnih sprememb na podroju nasilja ki zavezujejo institucije k usklajenemu del ovanju. PRVA FAZA RAZISKAVE Prvo fazo raziskave smo zakljuili jeseni 2010 s konnim poroilom in tiskovno konfere nco ki jo je v prostorih Vlade RS organiziral Urad za enake monosti. Prva faza je potekala po naslednjih korakih: tudij in analiza e opravljenih raziskav v svetu in vzpostavljanje kontrakt

a s pomembnejimi raziskovalnimi timi sestava vpraalnika pilotno anketiranje popravki vpraalnika in doloanje vzorca anketiranje obdelava v SPSS analiza podatkov in pisanje konnega poroila javna predstavitev programa Zaradi zahtevnosti raziskovanja nasilja je bilo potrebno pregledati e opravljene raziskave ter ugotoviti najustrezneji nain anketiranja. Povzeti in primerjati je b ilo potrerbno e oblikovane instrumente ter preveriti njihovo uporabnost v domaem o kolju. Iz tujih virov smo sestavile vpraalnik ki smo ga dale v pregled nevladnim organizacijam in nekaterim javnim slubam ki se ukvarjajo z nasiljem. Po dobljenih pripombah smo vpraalnik popravile tako da smo odpravile nejasnosti. Sledilo je p ilotno anketiranje na vzorcu 50 ensk iz vseh starostnih skupin. Glede na literaturo in izkunje tujih raziskovalk smo se odloile opraviti raziskavo na sploni populaciji ensk v starosti od 18 do 80 let. Vzorec je izdelal Stastistin i urad RS (podrobnosti so navedene v konnem poroilu prve faze raziskave ki je pril oga tega poroila). Vpraalnike smo poiljali po poti. V vzorec je bilo zajetih 3000 ens k. Glede na tuje izkunje smo priakovali da bo vrnjenih 25 do 30 odstotkov izpolnje nih vpraalnikov. Po posvetu z razlinimi raziskovalci in raziskovalkami menimo da b i bila raziskava validna e bi dobili vrnjenih okoli 800 vpralnikov. Vzorec je mora l biti veji zaradi velikega tveganja osipa ki spremlja raziskovanje tako obutljive teme. Priakovnja so se izkazala kot realna saj smo dobili vrnjenih 750 veljavnih vpraaln ikov ki smo jih obdelali s pomojo SPSS programa. Rezultati raziskave so bili teko priakovani zato je bila javna razprava po konnem poroilu zelo intenzivna. Na kratko povzememo rezultate v naslednje toke: Vsaka druga enska (566) je od dopolnjenega 15. leta starosti doivela eno od oblik nasilja. Najpogosteje so doivljale psihino nasilje (493) potem fizino (23) premoenjs ko (141) omejevanje gibanja (139) in spolno nasilje (65). Vsaka druga enska je doivela nasilje tudi v zadnjih 12 mesecih najvekrat psihino 1 Potrebno je napisati vsebinsko raziskovalno poroilo kjer mora biti na kratko pr edstavljen program dela z raziskovalno hipotezo in metodoloko-teoretien opis razis kovanja pri njenem preverjanju ali zavraanju vkljuno s pridobljenimi rezultati pro jekta. 4 nasilje. Manj pa je fizinega nasilja (59) spolnega (15) premoenjskega (7) in omeje vanja svobode (61). e bi psihino nasilje izkljuili in upotevali le slednje 4 vrste n asilja bi ga v zadnjem letu doivela vsaka 5 enska. 4 ensk doivlja nasilje v ve intimnih zvezah s strani vejega tevila oseb. Podatki kaejo da se nasilje lahko zane kadarkoli v ivljenju od zgodnjega otrotva do pozne starosti. Pri nekaterih enskah traja celo ivljenje. 55 ensk je nasilje doivljalo tudi v nosenosti. 45 ensk je poroalo da je bil povzroite j nasilen tudi do otrok in sicer najpogosteje psihino potem fizino in spolno. enske ki doivljajo nasilje so manj zdrave od ensk v sploni populaciji. 446 rtev nasil ja je svoje zdravje oznailo kot slabo in zelo slabo v primerjavi s 69 iz splone po pulacije. Vekrat doivljajo stres tesnobo prebavne motnje izgubo teka elodne teave gla vobol imajo stalno boleino v predelu telesa utijo utrujenost vrtoglavico tresenje rok motnje spanja slabo koncentracijo nespenost strah depresivnost in pogosteje i n resneje mislijo na samomor. Povzroitelji nasilja so v 908 moki. Veinoma so bolje izobraeni saj jih je najve konal srednjo olo skoraj v enakem odstotku pa se razvrstijo v nijo ali vijo izobrazbo od srednje. Nasilni postajajo e zgodaj saj je najmlaji star 14 let in so nasilni tud i v pozni starosti saj ima najstareji 84 let. Najvekrat so zaposleni za polni delo vni as redkeje za nedoloen as - tako je zaposlenih 169. Le 14 je brezposelnih. Od tistih ki so verni jih je 903 katolianov ostali so pravoslavne ali muslimanske vere. Vendar je manj takih ki vero zares tudi prakticirajo se torej udeleujejo v erskih obredov. Taknih je 157. Petina jih redno uiva alkohol ostali redkeje 167 nikoli. Podatki pokaejo da je med

povzroitelji nasilja znatno ve prekomernih pivcev kot v sploni populaciji. DRUGA FAZA RAZISKAVE Za analizo uinkov spremenjene zakonodaje na delo institucij pri obravnavanju nasi lja v druini in oceno ustreznosti njihovega dela na tem podroju smo uporabili ve ra zlinih pristopov: analiza vejega tevila zadev v katerih so se institucij vkljuile v obravnava nje nasilja v druini analiza odlob sodi prve in druge stopnje in Vrhovnega sodia ki so oblikovale sodno prakso analiza statistinih podatkov ki jih zbira Statistini urad analiza statistinih podatkov iz letnih poroil policije analiza statistinih podatkov iz baze socialnih podatkov Ministrstva za de lo druino in socialne zadeve analiza strokovnih gradiv ki so jih objavile institucije ki obravnavajo nasilje v druini analiza strokovnih lankov ki poroajo o delu institucij v Sloveniji in tuji ni pri obravnavanju nasilja v druini razgovori s predstavniki razlinih institucij. Na osnovi razlinih pristopov smo izdelali oceno dela razlinih institucij (policija sodia centri za socialno delo vzgojno-izobraevalni zavodi) predvsem z namenom iden tifikacije 5 teav institucij in skuali izdelati predloge za njihovo odpravo. 1. POLICIJA Policija od leta 2005 (po ustrezni spremembi Zakona o policiji) izreka povzroitel jem nasilja prepoved priblievanja. tevilo izreenih ukrepov je vsako leto veje; leta 2005 je policija izrekla 152 ukrepov leta 2009 pa e 1121. V analizo je bilo zajet ih 198 izreenih ukrepov prepovedi priblievanja v letu 2009; 87 izreenih ukrepov na podroju PU Novo mesto in 111 izreenih ukrepov na podroju PU Ljubljana kar predstavl ja 18 vseh ukrepov izreenih v Sloveniji v letu 2009. Temeljne znailnosti nasilja v druini so bile v analiziranih zadevah naslednje: V 77 zadev je nasilje prijavila sama rtev 10 so prijavili sorodniki rtve l e 3 zadev so prijavile institucije (CSD in zdravstvene institucije). Ob prijavi nasilnega dogodka so vse rtve navajale da nasilje traja e dlje as a ali ve let malo pa jih je konkretneje opredelile trajanje doivljanja nasilja. 97 storilcev je mokih 3 ensk. Vse enske povzroiteljice nasilja zajete v anal izo so izvajale nasilje nad stari (v enem primeru nad tao) v nobenem primeru nad pa rtnerjem. Med povzroitelji nasilja jih je polovica mlajih od 40 let 3 je starejih od 70 let (med njimi je bila tudi invalidna oseba) 1 pa je mladoletnih. Mladoletnik i so bili vedno nasilni do svojih starev. Analizirali smo odnose med storilcem in rtvijo in ugotovili naslednje: me d rtvami prevladujejo ene in izvenzakonske partnerice povzroitelja nasilja (48) 19 r tev so stari povzroitelja skupino 20 pa predstavljajo njegovi otroci (med katerimi prevladujejo mladoletni otroci). 52 povzroiteljev nasilja prekomerno uiva alkohol oziroma so bili vinjeni v asu nasilnega dogodka. Ukrep prepovedi priblievanja je bil izdan v 28 primerih zaradi izvajanja psihinega nasilja (prevladujejo gronje) v 72 pa zaradi fizinega nasilja. V okviru analiziranih zadev ko policisti izreejo prepoved priblievanja je mogoe del o policistov oceniti kot dobro. Nepravilnosti ali neustreznosti je zaslediti le pri manjem delu zadev in jih ni mogoe oceniti kot splone pomanjkljivosti pri delu p olicije ob izrekanju prepovedi priblianja. Nekatere med njimi tudi kaejo na nereena vpraanja delovanja drugih institucij (predvsem CSD). V nadaljevanju navajamo kon kretne ugotovitve ki jih je treba razumeti v okviru te splone ocene: Policisti se sreujejo s teavami pri izrekanju ukrepa kadar so povzroitelji nasilja mladoletne osebe zaradi nedoreene prakse oz ukrepanja s strani CSD (in po manjkanja pravnih podlag) glede namestitve takne osebe. Ministrstvo za delo druino in socialne zadeve bi moralo reiti vpraanje njihove namestitve; sedanja reitev da se jih namea v krizne centre ni najustrezneja - bolja bi bila namestitev v vzgojne z avode.

Kadar je ukrep izreen stareji in/ali invalidni osebi se policisti sreajo s teavo ker takna oseba potrebuje doloeno nego in skrb. V eni zadevi so tako policist i sami poiskali taknemu povzroitelju nasilja ustrezno namestitev vendar bi to mora la biti naloga CSD. To vpraanje mora biti reeno sistemsko kot najustrezneja monost s e kae namestitev v domove za stareje. V 28 zadev je policija izrekla prepoved priblievanja zaradi psihinega nasi lja (praviloma razlinih oblik groenj) ki mu ni pa bilo pridrueno tudi fizino nasilje . To kae na dobro razumevanje narave dinamike in posledic nasilja v druini._ 6 Policija je le v etrtini primerov ko je povzroitelj nasilja izvajal nasilj e nad polnoletno okodovanko ob nasilju pa so bili prisotni tudi njuni skupni otro ci povzroielju prepovedala priblievanje tudi mladoletnim otrokom eprav je v veini pr imerov v nasilnem ravnanju prepoznala tudi kaznivo dejanje po 192.l. KZ-1 (zanema rjanje otroka in surovo ravnanje). Gre za nedosledno spotovanje dolobe ZPND da so otroci rtve nasilja tudi e ivijo v okolju kjer se nasilje dogaja. Takno prakso ocenj ujemo za neustrezno. Nedosledna je tudi praksa ko se prepoved priblievanja ne nan aa na otroka je pa kot kraj ki se mu povzroitelj nasilja ne sme pribliati naveden t udi vrtec ali ola ki jo otrok obiskuje. Glede ukrepov v katerih pa je storilcu pr epovedano tudi priblievanje otroku oziroma VIZ ki ga otrok obiskuje se v praksi p ojavlja problem da VIZ o tej prepovedi ni obveen. To teavo bi bilo mogo premostiti e z dogovorom med policijo in CSD da CSD v taknih primerih z ukrepom seznani VIZ oz iroma s to dolnostjo CSD dopolniti ustrezen pravilnik ki doloa delo CSD pri obravn avanju nasilja v druini. Pa tudi v zadevah kjer je bilo storilcu prepovedano prib lievanje VIZ v policijskih spisih ni bilo podatka da bi policija preverjala moreb itne kritve pri VIZ (vedno je glede nadzora spotovanja ukrepa kontaktirala le okodo vanko - mati otrok). Takno prakso bi bilo potrebno spremeniti. V 6 zadev je policija dejanje opredelila kot prekrek in ne kot kaznivo de janje. Kvalifikacija nasilnega ravnanja kot prekrek po 4.odst. 6.l. Zakona o varst vu javnega reda in miru je kljub velikemu prekrivanja izvritvenih ravnanj med nav edenim prekrkom in kaznivim dejanjem po 191.l. Kazenskega zakonika (in nekaterimi drugimi kaznivimi dejanji) mogoa vendar res v izjemnih primerih. Analiza zadev ko se je policija odloila za opredelitev dejanja kot prekrek je pokazala da je bila takna kvalifikacija neustrezna ker so bili v konkretnih primerih podani znaki kaz nivega dejanja. Posledice opredelitve dejanja kot prekrek ali kot kaznivo dejanje so zelo pomembne pri nadaljnjem obravnavanju zadeve zato bi morala policija e se s tem vpraanjem sreuje tudi po letu 2009 (ki ga v raziskavo nismo zajeli) temu na meniti veliko pozornosti. V analiziranih zadevah je policija v 22 zadev odredila pridranje povzroite lju nasilja. Kot neustrezna se je pokazala (neenotna) praksa policije pri pridran ju glede dveh vidikov: 1. Neustrezna je praksa v zadevah ko policija najprej ustno izree ukrep prep ovedi priblievanja nato pa (ali istoasno z izrekom) praviloma zaradi nadaljevanja z gronjami storilcu odredi e pridranje. e storilec ob prihodu policistov nadaljuje z nasilnim vedenjem je treba najprej odrediti pridranje ele po prenehanju pridranja pa mu izrei ukrep prepovedi priblievanja. 2. Analiza zadev je tudi pokazala da policisti odredijo pridranje po razlinih temeljih; ali po 2.odst. 109.l. Zakona o prekrkih (ZP-1) ali po 2.odst. 157.l. Zak ona o kazenskem postopku (ZKP). Ob tem je treba poudariti da je bilo pridranje po 109/2 ZP-1 odrejeno tudi e so policisti dejanje kvalificirali kot kaznivo dejanj e. Takno ravnanje ni ustrezno. e je storilec ob prihodu policistov vinjen in nadal juje z gronjami okodovancu ga je mogoe pridrati po 109/2 ZP-1 le e je bil zaloten pri storitvi prekrka in ne kaznivega dejanja. V primeru kvalifikacije dejanja kot ka znivega dejanja pa je mogoe taknega storilca pridrati le po ZKP. Iz opravljene analize je razvidno da policija pogosto nadzoruje spotovanj e izreenega ukrepa. Tako je v primeru podaljanja ukrepa do 10 dni s strani sodia spot ovanje prepovedi nadzirala v povpreju enkrat na dan in sicer v 53 primerov. V 42 primerov je policija spotovanje prepovedi nadzirala dva- do trikrat dnevno. Tudi v primeru podaljanja ukrepa do 60 dni je spotovanje ukrepa nadzirala policija v po vpreju vsaj enkrat ali tudi vekrat dnevno. Praviloma policisti pridejo k okodovanki in jo vpraajo ali je storilec kril prepoved redkeje to storijo v telefonskem pogo

voru._ 7 Utemeljenost odloitev policistov za izrek ukrepa prepovedi priblievanja se kae v visokem deleu potrjenih ukrepov s strani preiskovalnega sodnika saj je bilo le 5 razveljavljenih. Podrobneja analiza razveljavljenih zadev (in zadev ko je s odie potrdilo ukrep ni ga pa podaljalo) je pokazala da med razlogi za razveljavitev (ali ne-podaljanje) ukrepa prevladuje pomanjkljiva utemeljitev ukrepa v pisni od redbi (glede predhodnega trajanja in intenzivnosti nasilja odsotnost pravne kval ifikacije dejanja soasno pridranje storilca). e vejo pozornost je tako treba namenit i obrazloitvi utemeljenosti ukrepa. 2. CENTRI ZA SOCIALNO DELO Zakon o prepreevanju nasilja v druini (v nadaljevanju: ZPND) je postavil zakonske temelje za delo centrov za socialno delo na podroju prepreevanja nasilja v druini. e pred sprejetjem ZPND so centri za socialno delo (CSD) opravljali doloene naloge na tem podroju vendar za odrasle samo kot svetovalne funkcije in nudenje pomoi. Za delo na podroju zaite otrok je situacija drugana saj imajo CSD e na podlagi Zakona o zakonski zvezi in druinskih razmerjih pooblastila za pomo otrokom tudi s posegi v druino. Navedeni predpisi pa doloajo le pravni okvir obravnavanja nasilja v druini (temeljna opravila) kar pomeni da so strokovni pristopi pri uporabi predpisov l ahko razlini. Ta razlinost praks se lahko zmanja le s poenotenjem doktrine dela na tem podroju. Pomemben korak k temu je bil narejen konec leta 2010 ko je Skupnost CSD v svojem biltenu (Kaljenje t. 10 december 2010 400 izvodov) objavila: Strokovne smernice za delo CSD pri zaiti otrok pred nasiljem v druini in Strokovna izhodia za delo z odraslimi rtvami in povzroitelji nasilja v druini . Navedena izhodia strokovnega dela CSD so dobrodola e vedno pa puajo odprta predvsem naslednja vpraanja: delo z mladoletnim povzroiteljem nasilja (predvsem problem nastanitve v p rimeru izreka prepovedi priblianja in nadaljnega obravnavanja taknega mladoletnika ) izdelava podrobnejih navodil za delo interventne slube (kot npr. vpraanje p ooblastil sodelovanje z drugimi institucijami predvsem z VIZ). ZPND je predvidel ustanovitev regijskih slub za koordinacijo in pomo rtvam na doloen ih CSD ki jih je minister za delo druino in socialne zadeve tudi doloil. Tako so b ile ustanovljene regijske slube na 12 CSD. Poleg koordinatorja za prepreevanje nas ilja v druini sodijo v regijsko slubo e krizni centri in interventna sluba. ZPND je tudi doloil da je treba v obstojee zbirke podatkov ki jih doloa zakon ki ur eja socialno varstvo vnaati tudi podatke o rtvi in povzroitelju nasilja ter podatke o vrsti obravnave. Informacijski sistem (baza socialnih podatkov) je bila pripr avljena za vnos navedenih podatkov ele novembra 2009. V raziskavi smo pridobili i n analizirali podatke za leto 2010. V nadaljevanju povzemamo temeljne ugotovitve : V letu 2010 so CSD obravnavali 1.928 primerov nasilja v druini (2.975 rtev in 1.854 povzroiteljev nasilja). ZPND doloa da se pri CSD za obravnavo nasilja v druini v konkretnem primer u ustanovi multidisciplinarni tim (sestava in nain dela sta doloena v posebnem pra vilniku) vendar ta nain obravnave ni obvezen ampak se tim ustanovi le e CSD oceni da lahko predstavniki drugih institucij pripomorejo k pomoi rtvi. Ob sprejemu ZPND je bilo priakovati da se bo taken nain obravnavanja dobro uveljavil in bo postal p revladujoa oblika dela. Podatki za leto 2010 pa kaejo da je bilo sklicanih le 463 multidisciplinarnih timov kar pomeni da je preteni del primerov obravnavanih brez 8 takne oblike sodelovanja institucij. Podatki o tem predstavnike katerih institucij vabijo CSD na multidiscipl inarne time (MTD) kaejo da e vedno CSD institucij na MDT velikokrat ne vabi. Najve sodelujejo s policijo ki se je na vabilo CSD odzvala v 330 primerih. Najvekrat se na vabilo na MDT ni odzvalo zdravstvo s katerimi imajo CSD e vedno najve teav zdra vstvo namre vztraja da bi morali zdravniki ki pridejo na MDT svojo udelebo dobiti plaano medtem ko vsi ostali lani MDT svoje naloge opravljajo v slubenem asu kot svoj e slubene naloge. Ministrstvo za zdravje e po treh letih od uveljavitve ZPND ni sp rejelo svojega pravilnika o sodelovanju v obravnavah rtev kadar gre za prepreevanj

e nasilja v druini. Iz podatkov tudi izhaja da za vsako zabeleeno rtev nasilja v druini ni bil pripravljen nart pomoi rtvi (izdelanih je bilo 1.010 nartov pomoi vseh obravnavanih r ev pa je bilo 2.975). 115 rtev je v letu 2010 zaprosilo za brezplano pravno pomo po ZPND in zanje so CSDji izdelali mnenje o ogroenosti ki je pogoj za pridobitev te oblike pomoi. Med oblikami nasilja s katerimi se pri svojem delu sreajo CSD najbolj izs topa psihino nasilje (1693) takoj za tem pa sledi fizino nasilje (1460). Treba je pojasniti da gre za podatke o problematiki in ne samih primerih pri obravnavi na silja v druini na CSD. Pri enem obravnavanem primeru je mogoe potrditi ve zaznanih problematik in glede na podatke lahko reemo da je veliko primerov z obema najbolj pogostima vrstama nasilja - psihinim in fizinim (gledano od 1928 tevila primerov j e bilo v 1693 primerih zaznano psihino nasilje in v 1460 primerih fizino ker sta o be tevilki dokaj veliki lahko trdimo da sta se v veliko primerih pojavili obe pro blematiki). Psihinemu in fizinemu nasilju sledi ekonomsko nasilje (190 primerov) t emu pa spolno (68 primerov) in zanemarjanje ki ga je najmanj (46 primerov). Na CSD je bilo najve obravnavanih rtev v starostni skupini od 26 do 45 let ki po tevilu zelo izstopa (1031) v tej starostni skupini je tudi najve povzroitelj ev nasilja (937). Zanimiv podatek je tudi da je kar nekaj primerov povzroiteljev v starostni skupini otrok od 6 do 14 leta - 4 ve pa jih je v starostni skupini ot rok od 14 do 18 leta starosti (21). V okviru prve socialne pomoi je bil opravljen razgovor z vsemi povzroitelj i nasilja. Kadar gre v druini tudi za otroka ki je rtev nasilja v druini in je pri drui nskih lanih zaznati monosti sprememb v ravnanju in vedenju lahko CSD ponudi izvaja nje pomoi druini za dom. Vseh primerov v letu 2010 je bilo 1709 od tega le 120 zar adi problematike nasilja v druini. Splona ocena: Po sprejemu ZPND se CSD sreujejo z najvejimi spremembami pri obravnav anju nasilja v druini v primerjavi z vsemi drugimi institucijami. Kot teavo ocenju jemo razlinost praks strokovnega dela pri obravnavanju rtev in povzroiteljev nasilj a kar pa naj bi bistveno izboljale smernice za strokovno delo pri obravnavanju na silja v druini ki jih je izdelala in objavila Skupnost CSD konec leta 2010. Anali za socialne baze podatkov pa kae da se CSD sreujejo z zelo velikim tevilom primerov nasilja v druini. Iz podatkov izhaja da multidisciplinarni pristop pri nudenju p omoi rtvam e ni postal prevladujo kot je bil sicer namen ZPND. Res pa je da multidis ciplinarni pristop ovira oziroma ga v doloeni meri onemogoa tudi neodzivnost insti tucij ki se ne odzivajo na vabila k sodelovanju (izstopa podroje zdravstva). 3. SODIA 3.1. ODLOANJE SODI V NEPRAVDNEM POSTOPKU Zakon o prepreevanju nasilja v druini je prinesel pomembno novost na podroje 9 ukrepov za zaito rtev nasilja v druini. rtve lahko sodiu predlagajo da doloi povzro nasilja prepovedi nasilnih dejanj (19. len ZPND) in prepustitev stanovanja v sku pni uporabi (21. len ZPND). Sodie o teh predlogih odloa v nepravdnem postopku. Stati stina obdelava zadev je precej oteena saj sodia za predloge vloene po ZPND nimajo pos ebnega vpisnika (oz. posebne oznake vrsta zadeve v vpisniku). Vije sodie v Ljubljani jih tako vpisuje pod druge druinske zadeve skupaj z npr. zadevami za odvzem roditel jske pravice ureditev stikov ureditev oetovstva; nekatera sodia pa pod druge nepravdn e zadeve. Enotno vpisovanje zadev z enotno oznako vrste zadeve bi povealo pregled n ad zadevami in morda tudi prispevalo k e aurnejemu obravnavanju predlogov po ZPND. Da bi identificirali morebitna odprta vpraanja smo analizirali odlobe treh vijih so di (Ljubljana Koper Celje). Vije sodie v Ljubljani je obravnavalo najve zadev s podro prepreevanja nasilja v druini. V letu 2008 je obravnavalo dve zadevi v letu 2009 tri v letu 2010 pa e devet zadev. Ostala vija sodia so v enakem obdobju obravnavala manj zadev s tega podroja - Vije sodie v Celju le eno (e v avgustu 2008) Vije sodie pru pa tri (eno v letu 2009 in dve v letu 2010). Od ukrepov je najbolj priljublje n predlog za prepustitev stanovanja v skupni uporabi v smislu 21. lena ZPND. Po tev ilu sledijo predlogi v katerih je predlagana kombinacija vseh ukrepov iz 19. lena ZPND (pogosto tudi skupaj s predlogom po 21. lenu ZPND). Predlogov v katerih bi bil predlagan le posamezen od ukrepov iz 19. lena ZPND med pregledanimi ni bilo.

V nadaljevanju navajamo le temeljne ugotovitve podrobneja analiza je priloga tega poroila. Ukrepi so bili izdani e zaradi vseh oblik nasilja v druini ki jih opisuje zakon (f izino spolno psihino ekonomsko nasilje oziroma zanemarjanje druinskega lana) najpogo steje pa zaradi ve oblik nasilja skupaj. Praviloma gre za dolgotrajne oblike nasi lja vasih takne v katerih se rtev doslej po pomo ni obraala. ZPND v 24. lenu postopek sodia v tovrstnih zadevah opredeljuje kot prednosten in nu jen (kar pomeni da roki teejo in sodie lahko opravlja procesna dejanja tudi v asu so dnih poitnic). V sodni praksi sodi prve stopnje sta se v fazi izdaje sklepa izoblikovala dva pris topa: prvi sledi postopku z zaasno odredbo (izdaja sklepa izjemno hitro po prej emu praviloma isti dan; kontradiktornost postopka pa se vzpostavi ele po vroitvi s klepa v ugovornem postopku) drugi pa sledi rednemu (nepravdnemu) postopku (najprej vroitev predloga n asprotnemu udeleencu nato oprava naroka nazadnje izdaja sklepa). Vija sodia (ki so bila sooena s takno prakso okronih sodi) so oba naina sprejela k ilna. Analiza zadev je pokazala da je o ukrepu zelo hitro odloeno le takrat ko sodie prve stopnje sklep izda v nekontradiktornem postopku (po vzoru postopka z zaasno odre dbo). Za teje oblike nasilja (za takne bi bilo treba teti vse situacije v katerih s o ob nasilju prisotni otroci) je tak postopek vsekakor primerneji. Vija sodia pritobe v zadevah po ZPND obravnavajo zelo hitro. Pred Vijim sodiem v Lju ani je o pritobah praviloma odloeno v enem do dveh tednih pogosto tudi prej. Tudi z vpraanjem sorazmernosti so se vija sodia precej ukvarjala. Na naelni ravni je 10 Vije sodie v Ljubljani v zadevi IV Cp 489/2010 odgovorilo na pritobeno trditev s spl onim staliem da dolobe ZPND (konkretno 21. lena o prepustitvi stanovanja v skupni upo rabi) prestanejo test sorazmernosti. Konkretneja presoja tega kaken naj bo ukrep v posamezni situaciji da ne bo pretirano posegel v zasebnost posameznikov se poja vi v skoraj vsaki od obravnavanih zadev. Splona ocena: Iz analize sodne prakse vijih sodi ugotavljamo da z uporabo ZPND (odloa nje o predlogih za nove ukrepe za varstvo rtev) v sodni praksi ni vejih teav kljub temu da gre za dva popolnoma nova ukrepa. 3.2. ODLOANJE SODI V KAZENSKEM POSTOPKU ZPND neposredno ni povzroil sprememb v kazenskopravnem obravnavanju nasilja v drui ni. Kot posreden vpliv pa ocenjujemo predvsem naslednji dve zakonski spremembi: dopolnjen je bil 65. len ZKP ki omogoa da ima rtev nasilja med kazenskim po stopkom ob sebi zaupno osebo (vpliv uvedbe instituta "spemljevalca" iz 7. lena ZP ND) pod vplivom irega pojmovanja nasilja v druini in zaradi poudarjanja nasilja v druini kot posebnega drubenega problema (kar je poudarjal ZPND) je bilo v kazen ski zakonik (KZ-1) ki se je priel uporabljat 1.11.2008 vneeno novo kaznivo dejanje Nasilje v druini - 191. len KZ-1. Nova inkriminacija je prinesla v sodno prakso precej teav pri interpretaciji zako nskih znakov (predvsem zaradi nejasne formulacije). Po sprejemu KZ-1 je bilo zat o ve posvetovanj za policiste sodnike in toilce z namenom razistiti nekatera odprta vpraanja in poenotiti sodno prakso. S tem kaznivim dejanjem se namre sodia sreujejo v velikem tevilu (v letu 2009 je bilo izdanih 149 sodb za to kaznivo dejanje). Te meljne znailnosti obravnavanja zadev: dravni toilec je vloil obtonico v 56 zadev (v ostalem deleu so bile ovadbe za vrene ali pa preiskave ustavljene) pripor je bil odrejen 47 obdolencev v 92 zadev je bil postopek od vloitve obtonice do pravnomonosti odlobe zaklj uen v manj kot 6 mesecih ostalih 8 pa je bilo reenih prej kot v enem letu 59 obdolencem je bila izreena zaporna kazen 41 pa pogojna obsodba 88 obdolencem je sodie izreklo zaporno kazen (41 v dolini med 6 mesecev in 1 letom 13 med 1 in 2 letoma ostalim pa kraje zaporne kazni) Osnovne dileme (ne pa vseh) pri interpretaciji kaznivega dejanja po 191. lenu KZ1 je razreilo ele Vrhovno sodie s sprejemom treh odlob v septembru 2009 (I Ips 56/200

9 I Ips 117/2009 I Ips 194/2009). Tako lahko ugotovimo da se teave s sojenjem sto rilcev kaznivega dejanj po 191. lenu KZ-1 manjajo. Teave z nejasno dikcijo navedene ga kaznivega dejanja skua odpraviti tudi ministrstvo za pravosodje saj je v novel i KZ-1 ki je v fazi strokovne razprave na novo oblikovalo kaznivo dejanje po 191 . lenu. Splona ocena: Sodia so pri kazenskopravnem obravnavanju nasilja v druini imela velik o teav kot posledica nejasne dikcije kaznivega dejanja Nasilje v druini po 191.l. K Z-1. Do razlinih interpretacij pa ni prihajalo le zaradi slabe zakonske podlage a mpak deloma tudi zaradi e vedno pomankljivega poznavanja dinamike nasilja v druini pri doloenem delu dravnih toilcev in sodnikov. Vrhovno sodie je pomembno prispevalo k reitvi nekaterih pravnih dilem konec leta 2009 z izdajo treh odlob kljub temu pa e ostaja odprtih nekaj vpraanj. 11 4. OBRAVNAVANJE NASILJA V DRUINI V VZGOJNO-IZOBRAEVALNIH ZAVODIH Vzgojno-izobraevalni zavodi so e pred sprejemom ZPND imeli dolnost pomagati otrokom rtvam nasilja v druini (dolnosti doloene v okviru podrone zakonodaje). Odzivnost na nasilje in naini obravnavanja pa se med VIZ zelo razlikujejo. Takno stanje naj bi se spremenilo po sprejemu Pravilnika o obravnavi nasilja v druini za VIZ (Ur.l. R S t. 104/2009). Pravilnik pa v praksi povzroa veliko teav odpirajo se tevilna pravna vpraanja in tudi strokovne dileme. Ministrstvo za olstvo in port zato financira iz obraevanje za uporabo pravilnika. Projekt z naslovom "Sistemsko sooanje z nasiljem v druini - usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraevanju" (trajanje: avgust 2010 - avgust 2012) izvaja Intitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti. Cilj projekta je usposobiti 2.100 ravnateljev svetovalnih delavcev in uiteljev k ot multiplikatorje. Vsi udeleenci 4-dnevnih izobraevanj tudi prejmejo prironik za u porabo navedenega pravilnika (vodja projekta je soavtorica prironika). Splona ocena: Za VIZ so znailne zelo razline prakse obravnavanja nasilja v druini in sama odzivnost na nasilje. Kako bo k odpravi tega pripomoglo izobraevanje ki ga izvaja Intitut za kriminologijo bo mogoe oceniti ele po njegovem zakljuku to je kone c leta 2012. 12 3. Izkorianje dobljenih rezultatov: 2 3.1. Kaken je potencialni pomen rezultatov vaega raziskovalnega projekta za: M a) odkritje novih znanstvenih spoznanj; I b) izpopolnitev oziroma raziritev metodolokega instrumentarija; M c) razvoj svojega temeljnega raziskovanja; I d) razvoj drugih temeljnih znanosti; I I e) razvoj novih tehnologij in drugih razvojnih raziskav. 3.2. Oznaite s katerimi drubeno-ekonomskimi cilji (po metodologiji OECD-ja) sov padajo rezultati vaega raziskovalnega projekta: I a) razvoj kmetijstva gozdarstva in ribolova - Vkljuuje RR ki je v osnovi name njen razvoju in podpori teh dejavnosti; I b) pospeevanje industrijskega razvoja - vkljuuje RR ki v osnovi podpira razvoj industrije vkljuno s proizvodnjo gradbenitvom prodajo na debelo in drobno restavr acijami in hoteli bannitvom zavarovalnicami in drugimi gospodarskimi dejavnostmi; I c) proizvodnja in racionalna izraba energije - vkljuuje RR-dejavnosti ki so v funkciji dobave proizvodnje hranjenja in distribucije vseh oblik energije. V to skupino je treba vkljuiti tudi RR vodnih virov in nuklearne energije; I I d) razvoj infrastrukture - Ta skupina vkljuuje dve podskupini: transport in telekomunikacije - Vkljuen je RR ki je usmerjen v izboljavo in pove e varnosti prometnih sistemov vkljuno z varnostjo v prometu; prostorsko planiranje mest in podeelja - Vkljuen je RR ki se nanaa na skupno na nje mest in podeelja bolje pogoje bivanja in izboljave v okolju; I I e) nadzor in skrb za okolje - Vkljuuje RR ki je usmerjen v ohranjevanje fizinega okolja. Zajema onesnaevanje zraka voda zemlje in spodnjih slojev onesnaenj e zaradi hrupa odlaganja trdnih odpadkov in sevanja. Razdeljen je v dve skupini: I I f) zdravstveno varstvo (z izjemo onesnaevanja) - Vkljuuje RR - programe ki so usmerjeni v varstvo in izboljanje lovekovega zdravja;

g) drubeni razvoj in storitve - Vkljuuje RR ki se nanaa na drubene in kulturne probl eme; h) sploni napredek znanja - Ta skupina zajema RR ki prispeva k splonemu napredku z nanja in ga ne moremo pripisati doloenim ciljem; I I i) obramba - Vkljuuje RR ki se v osnovi izvaja v vojake namene ne glede na nje govo vsebino ali na monost posredne civilne uporabe. Vkljuuje tudi varstvo (obramb o) pred naravnimi nesreami. 2 Oznaite lahko ve odgovorov. 13 3.3. Kateri so neposredni rezultati vaega raziskovalnega projekta glede na zgoraj oznaen potencialni pomen in razvojne cilje?_ Nasilje je pomembno javno izhodie ki je v zadnjih desetletjih prepoznano tudi kot krenje lovekovih pravic zato se s problemom ukvarjajo vse pomembne javne insitituc ije. eprav smo v zadnjih letih sprejeli pomembne zakone in usmeritve za delo so b ile spremembe nartovane na podlagi tujih podatkov o prevalenci in incidenci nasil ja. Na potrebe nacionalne raziskave so Slovenijo opozarjale tudi mednarodne orga nizacije in domae nevladne organizacije. Rezultati raziskave so zato pomembni za ustvarjanje politik na tem podroju kot je nacionalni porogram prepreevanja nasilja spremembe pri nartovanju storitev in programov za prepreevanje nasilja in spremem ber razumevanja pojava samega saj raziskava pokae da so prevladujoa preprianja o po javu neustrezna in lahko tudi kodljiva. Poleg navedenega raziskava pomembno prisp eva k boljemu poznavanju dela razlinih institucij pri obravnavanju nasilja v druini in teav s katerimi se te institucije sooajo._ 3.4. Kakni so lahko dolgoroni rezultati vaega raziskovalnega projekta glede na zgor aj oznaen potencialni pomen in razvojne cilje?_ Dolgoroni rezultati se nanaajo predvsem na sistemsko in usklajeno delovanje na pod roju sooanja z nasiljem in zmanjevnaja nasilja. Brez raziskovalnih podatkov ni mogoe ustrtezno prilagajati sistema dejanskemu stanju ali nekritino povzemati rezultat e tujih raziskovanj. Rezultati raziskave so npr. pokazali da ni ustreznih progra mov za zmanjevanje nasilja da se razvijajo predvsem uniformni programi ki ne zaja mejo veine ensk ki nasilje doivljajo ali pa se iz njega elijo umakniti. Rezultati na primer jasno pokaejo na potrebo po odzivnem sistemu javnih slub ki se bodo zmogle prilagajati na dejanske potrebe kar je le eden od dolgoronih uinkov priujoe raziska ve._ 3.5. Kje obstaja verjetnost da bodo vaa znanstvena spoznanja delena zaznavnega odz iva? ^ a) v domaih znanstvenih krogih; >3 b) v mednarodnih znanstvenih krogih; M c) pri domaih uporabnikih; I d) pri m ednarodnih uporabnikih. 3.6. Kdo (poleg sofinancerjev) e izraa interes po vaih spoznanjih oziroma rezultati h? 3.7. tevilo diplomantov magistrov in doktorjev ki so zakljuili tudij z vkljuenostjo v raziskovalni projekt?_ Na Fakulteti za socialno delo so nastala 4 diplomska dela ki so jih napisale tude ntke vkljuene v pilotno izvedbo nacionalne raziskave. Na Pravni fakulteti so bile izdelane tri diplomske naloge tudent ki so bile vkljuene v raziskovalni projekt. 4. Sodelovanje z tujimi partnerji: 14 4.1. Navedite tevilo in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujimi raziskovalnimi intitucijami._ Za prvo fazo raziskave smo bili v kontaktu s prof. Henrico Jansen ki skrbi za po droje raziskovnaje pri WHO. 4.2. Kakni so rezultati tovrstnega sodelovanja?_ V kontaktu smo bili v fazi pripraljanja vpraalnika za prevalenno raziskavo. 5. Bibliografski rezultati3 : Za vodjo projekta in ostale raziskovalce v projektni skupini priloite bibliografs ke izpise za obdobje zadnjih treh let iz COBISS-a) oz. za medicinske vede iz Inti tuta za biomedicinsko informatiko. Na bibliografskih izpisih oznaite tista dela k

i so nastala v okviru priujoega projekta. 3 Bibliografijo raziskovalcev si lahko natisnete sami iz spletne strani:http:/ww w.izum.si/ 15 6. Druge reference4 vodje projekta in ostalih raziskovalcev ki izhajajo iz raziskovalnega projekta:_ Leskoek Vesna: 22. 11. 2010: Predstavitev raziskave na Vladi RS v organizaciji Urada za enake m onosti. Udeleenih okoli 70 predstavnic in predstavnikov vladnih in nevladnih slub in organizacij. Po dogodku je sledila tiskovna konferenca na katero je prilo okoli 2 5 novinark in novinarjev in vse veje televizijske hie. 13. 12. 2010: predstavitev raziskavbe v televizijski oddaji Studio City 1. 12. 2010: Ptredstavitev raziskave podiplomskim tudentom v programu Sociologija vsakdanjega ivljenja 26. 11. 2010: Sodelovnaje na okrogli mizi v organizaciji zavoda Emma v Krkem dom Matije Gubca. 24. 11. 2010: Predstavitev raziskave v oddaji Odmevi na TV Slovenija Urek Mojca: 17. 12. 2010: Predstavitev raziskave Mestna obina Velenje 20. 12. 2010: Intervju o raziskavi na Radio Evropa. 8. 12. 2010: Predstavitev raziskave na Radio Slovenija 1. program A1 : oddaja Non i gost 8.12.2010. http://www.rtvslo.si/radioprvi/novica/1611. Katja Filipi: 17.2.2011: predstavitev rezutatov raziskave na posvetu "uinkovito sodelovanje na podroju nasilja v druini" - udeleenci: 70 sodnikov dravnih toilcev in predstavnikov N VO organizator: PIC Prispevki o raziskavi (prevalenna raziskava o obsegu in znailnostih nasilja nad ens kami) so bili objavljeni v asopisih: Veer Delo Dnevnik Primorksi list Celjski Dnev nik STA in na spletnih straneh: Siol 24ur.com Ljubljanske novice Posavje info do brojutro.net in drugih. 4 Navedite tudi druge raziskovalne rezultate iz obdobja financiranja vaega projek ta ki niso zajeti v bibliografske izpise zlasti pa tiste ki se nanaajo na prenos znanja in tehnologije. Navedite tudi podatke o vseh javnih in drugih predstavitvah projekta in njegovih rezultatov vkljuno s predstavitvami ki so bile organizirane izkljuno za naronika/n aronike projekta. 16 Univerza v Ljubljani Intitut za kriminologijo pri Pravna fakulteta Poljanski nasip 2 1000 Ljubljana CRP V5-0464: Pojavnost nasilja in odzivnost na nasilje v zasebni sferi in partne rskih odnosih Nosilka: Izr. prof. dr. Katja Filipi Pravna fakulteta VESNA LESKOSEK MOJCA UREK DARJA ZAVIRSEK NACIONALNA RAZISKAVA O NASILJU V ZASEBNI SFERI IN V PARTNERSKIH ODNOSIH KONNO POROILO 1. FAZE RAZISKOVALNEGA PROJEKTA Oktober 2010 17 Nacionalna raziskava o pojavnosti nasilja v zasebni sferi in partnerskih odnosih je nastala v okviru ciljnega raziskovalnega projekta CRP V5-0464 z naslovom Poj avnost nasilja in odzivnost na nasilje v zasebni sferi in partnerskih odnosih ki ga vodi izr. prof. dr. Katja Filipi s Pravne fakultete. Raziskovalni projekt sest oji iz dveh faz in sicer nacionalne raziskave o nasilju v partnerskih odnosih in zasebni sferi ki smo jo izvedle raziskovalke iz Fakulteti za socialno delo. Raz iskovalno skupino je vodila doc. dr. Vesna Leskoek sodelovali sta doc. dr. Mojca Urek in prof. dr. Darja Zavirek. Pri pripravi vpraalnika sta sodelovali as. dr. In es Kvaternik in as. dr. Vera Grebenc. Podatke je obdelala as. Amra abi. Druga faza raziskave se nanaa na uveljavitev Zakona o prepreevanju nasilja v druini in ni pre dmet tega dela poroila. 18 Kazalo

1. POVZETEK................................................................ ..................................................................27 1.1. Sploni podatki o populaciji.............................................. ....................................................27 1.2. Fizino nasilje........................................................... ............................................................27 1.3. Spolno nasilje.......................................................... ..............................................................28 1.4. Psihino nasilje.......................................................... ...........................................................29 1.5. Premoenjsko nasilje...................................................... .......................................................30 1.6. Omejevanje osebne svobode gibanja in stikov............................. ........................................30 1.7. Nasilje skupaj.......................................................... ..............................................................30 1. 8. Povzroitelji nasilja....................................................... ........................................................31 1.9. Odloanje o prekinitvi nasilnega odnosa in vloga javnih slub............... .............................31 1.10. Sedanje stanje.......................................................... ..........................................................32 2. KLJUNE UGOTOVITVE........................................................ ..................................................33 3. RAZISKOVALNO POROILO..................................................... ..............................................34 3. 1. Izhodia raziskave........................................................... .....................................................34 3. 2. Raziskovanje nasilja...................................................... ........................................................35 4. PROBLEM................................................................. ...................................................................38 5. METODOLOGIJA............................................................ ............................................................41 5. 1. Vrsta raziskave in spremenljivke.......................................... ....................................................41 5. 2. Merski instrument......................................................... ............................................................ 41 5. 3. Populacija in vzorenje..................................................... ........................................................43 5. 4. Zbiranje podatkov......................................................... ............................................................43 5. 5. Obdelava in analiza....................................................... ............................................................44 6. REZULTATI............................................................... ......................................................................45 6.1. Socialno-ekonomske zdravstvene in demografske znailnosti populacije......... ......................45 6.1.1. Gospodinjstvo........................................................... ..........................................................45 6.1.2. Starost................................................................. ...........................................................46 6.1.3. Izobrazba............................................................... ........................................................48 6. 1.4 Dravljanstvo.............................................................. .......................................................49 6. 1.5. Vernost in verska pripadnost............................................ ................................................51 6. 1.6. Geografske znailnosti.................................................... .................................................54

6. 1.7. Zaposlitev.............................................................. ...........................................................57 6. 1.8 Varnost zaposlitve....................................................... .....................................................59 6. 1.9. Dohodek................................................................. ...........................................................60 6. 1.10. Stanovanje............................................................. .........................................................62 6. 1.11. Zdravje................................................................ ........................................................... 65 6. 1.12. Vrsta zdravil in substanc in pogostost uivanja v zadnjih 12. mesecih.... ...................... 67 6. 1.13. Telesni in ustveni znaki ki so jih anketiranke opazile pri sebi v zadnje m mesecu in njihova pogostost................................................... ........................................................................ 70 6. 1.14. Zasebnost pri izpolnjevanju vpraalnika.................................. ........................................ 73 19 6. 2. Izkunje nasilja: Fizino nasilje............................................. ..................................................75 6.2.1. Fizino nasilje od dopolnjenega 15. leta starosti: pogostost starost izobr azba in regijske znailnosti...................................................... ................................................................................ 76 6.2.2. Fizino nasilje v zadnjih 12. mesecih..................................... .............................................90 6.2.3. Ponavljanje fizinega nasilja: doiveto fizino nasilje po 15. letu starosti i n fizino nasilje v zadnjih 12. mesecih........................................... ............................................................................98 6. 3. Izkunje nasilja: Spolno nasilje............................................ ..................................................100 6. 3.1. Spolno nasilje od dopolnjenega 15. leta starosti........................ .....................................101 6. 3.2. Spolno nasilje v zadnjih 12. mesecih.................................... ...............................................119 6.3.3. Ponavljanje spolnega nasilja: doiveto spolno nasilje po 15. letu starosti in spolno nasilje v zadnjih 12. mesecih......................................... ..........................................................................124 6.4. Izkunje nasilja: Psihino nasilje............................................. ................................................125 6.4.1. V zadnjih 12. mesecih doiveto psihino nasilje............................. ...................................126 6.4.2. Starost in izobrazba anketirank ki so v zadnjih 12. mesecih doivele psihin o nasilje.... 128 6.4.3. Zdravje anketirank ki so v zadnjih 12. mesecih doivele psihino nasilje.... ....................129 6.4.4. Spol povzroiteljev psihinega nasilja...................................... ........................................132 6. 5. Izkunje nasilja: Premoenjsko nasilje........................................ ...........................................134 6.6. Izkunje nasilja: Omejevanje gibanja stikov in osebne svobode............. ...............................136 6.7. Nasilje skupaj.......................................................... ................................................................139 6.7.1. Nasilje od dopolnjenega 15. leta starosti in v zadnjih 12. mesecih....... ............................139 6.7.2 Zaetki in trajanje nasilja............................................... ....................................................142 6.7.3 Nasilje v nosenosti in nasilje nad otroci................................ ...........................................145

6.8. Povzroitelji nasilja..................................................... ............................................................148 6.8.1. Sploni podatki o povzroiteljih nasilja (spol izobrazba zaposlitev)........ .......................148 6.8.2. Verska pripadnost in vernost............................................ .................................................151 6.8.3. Trajanje nasilnega odnosa in ponavljanje povzroiteljevega nasilja........ .......................153 6.8.4. Uivanje alkohola in drog................................................. ................................................155 6.8.5. Obravnave povzroiteljev nasilja (policija in druge slube)................. ............................156 6.8.6. Varnost anketirank ki so doivele nasilje................................. ........................................157 6.9. Odloanje o prekinitvi nasilnega odnosa in vloga javnih slub............... ...............................159 6.9.1. Iskanje pomoi v javnih slubah............................................. ...........................................160 6.9.2. Iskanje pomoi v osebni mrei............................................... ............................................163 6.10. Sedanje stanje.......................................................... ..............................................................167 6.10.1 Dele ensk ki so zadnjih 12 mesecev doivljale nasilje in ki so trenutno e ved no v nasilnem odnosu............................................................ ..............................................................167 6.10.2 Razlogi za vztrajanje v nasilnem odnosu................................. .........................................169 6.10.3. Razlogi za prekinitev nasilnega odnosa.................................. ........................................176 6.10.4. Strategije rtev da bi prepreile nasilje................................... .......................................178 6.10.5 Ocena kode ki jo je povzroilo nasilje...................................... .....................................181 Literatura:..................................................................... .......................................................................184 PRILOGE......................................................................... ...................................................................186 20 KAZALO TABEL Tabela 1. Struktura gospodinjstva 31 Tabela 2. Starostna struktura anketirank 33 Tabela 3. Stopnja izobrazbe 34 Tabela 4. Dravljanstvo 36 Tabela 4a. Dvojno dravljanstvo 36 Tabela 5. Vernost 37 Tabela 6. Veroizpoved 38 Tabela 7. Okolje bivanja 40 Tabela 8. Regija 41 Tabela 9. Zaposlitven status 42 Tabela 10. Samoocena ogroenosti zaposlitve 44 Tabela 11. Dohodek 45 Tabela 12. Samostojnost razpolaganja z dohodkom 46 Tabela 13. Lastnitvo stanovanja 48 Tabela 14. Vrste najemnega stanovanja 49 Tabela 15. Samoocena zdravja 50 Tabela 16. Pogostost uivanja zdravil ali substanc v zadnjih 12. Mesecih 51 Tabel a 17. Samoocena telesnih in ustvenih znaki ki so jih anketiranke opazile pri sebi v zadnjem mesecu 55 Tabela 18. Prisotnost druge osebe pri izpolnjevanju vpraalnika 58 Tabela 19. Izkunja s fizinim nasiljem od dopolnjenega 15. leta starosti dalje

60 Tabela 20. Prva izkunja z fizinim nasiljem 60 Tabela 21. Regije v katerih ivijo enske ki so doivele fizino nasilje po 15. letu 62 Tabela 22. Starost in izobrazba anketiranih oseb ki so doivele fizino nasilje o d dopolnjenega 15. leta starosti 63 Tabela 23. Spol povzroitelja fizinega nasilja in trajanje odnosa z rtvijo 66 Tabela 24. Izobrazba in starost povzroitelja fizinega nasilja 67 Tabela 25. Policijska obravnava storilcev fizinega nasilja in iskanje pomoi zaradi nasilja 69 Tabela 26. Obutek varnosti oseb ki so doivele fizino nasilje 69 Tabela 27. Doivljanje lastnega zdravstvenega stanja 71 Tabela 28. Zdravila k i so jih osebe ki so doivele fizino nasilje uivale v zadnjih 12. mesecih 72 Tabela 29. Telesni in ustveni znaki oseb ki so doivele fizino nasilje 73 Tabela 30. Fizino nasilje v zadnjih 12. mesecih v intimnem partnerstvu ali v druin i 74 Tabela 31. Oseba ki je bila v zadnjih 12. mesecih nasilna do anketirank 75 Tabela 32. Dejanja ki so vkljuevala napadi v zadnjih 12. mesecih 76 Tabela 33. Pokodbe ki so nastale v zadnjih 12. mesecih zaradi fizinega napada 78 Tabela 34. Pogostost fizinega nasilja v zadnjih 12. mesecih 79 Tabela 35. Po gostost fizinega nasilja med tistimi ki so ga doivele ve kot trikrat v zadnjem letu 80 Tabela 36. Pogostost fizinega nasilja med tistimi ki so ga doiv ele manj kot trikrat v zadnjem letu 80 Tabela 37. Anketiranke ki so doivele fizino nasilje po dopolnje nem 15. letu in v zadnjih 12 mesecih 81 Tabela 38. Starost in izobrazba oseb ki so fizino nasi lje doivele po dopolnjenem po 15. letu starosti in ki so ga doivele tudi v zadnjih 12. mesecih 81 Tabela 39. Ocena zdravstvenega stanja oseb ki doivljajo ponavljajoe nasilje 82 Tabela 40. Zdravila ki so jih rtve nasilja uivale v zadnjih 82 21 Tabela 41. Spol povzroitelja fizinega nasilja Tabela 42. Obutek varnosti oseb ki do doivele fizino nasilje po dopolnjenem 15. let u 83 starosti in ki so ga doivele tudi v zadnjih 12. Mesecih Tabela 43. Doiveto spolno nasilje od 15. leta starosti Tabela 44. Prvi doiveto spolno nasilje Tabela 45. Regije v katerih ivijo osebe ki so doivele spolno nasilje po dopolnjene m 83 84 85 15. letu starosti Tabela 46. Oseba ki je povzroila spolno nasilje 86 88 Tabela 47. Spol povzroitelja spolnega nasilja in trajanje odnosa oseb ki so doivel e spolno nasilje po dopolnjenem 15. letu starosti s povzroiteljem nasilja 89 Tabela 48. Starost in izobrazba anketiranih oseb ki so doivele spolno nasilje od dopolnjenega 15. leta starosti 90 Tabela 49. Izobrazba in starost povzroitelja spolnega nasilja nad osebami ki so d oivela spolno nasilje po dopolnjenem 15. letom starosti 93 Tabela 50. Doivljanje lastnega zdravstvenega stanja oseb ki so doivele spolno nasi lje po dopolnjenem 15. letom starosti 95 Tabela 51. Zdravila in substance ki so jih osebe ki so doivele spolno nasilje po dopolnjenem 15. letom uivale v zadnjih 12. mesecih 96

Tabela 52. Uivanje alkohola in drog pri povzroiteljih spolnega nasilja nad osebami ki so doivele spolno nasilje po dopolnjenem 15. letu starosti 97 Tabela 53. Pojavnost in pogostost telesnih in ustvenih znakov ki so jih osebe ki so doivele spolno nasilje od 15. leta starosti dalje opazile pri sebi v zadnjem mese cu 98 Tabela 54. Obutek varnosti oseb ki do doivele spolno nasilje po dopolnjenem 15. letu 101 Tabela 55. Policijska obravnava storilcev spolnega nasilja in njihovo iskanje po moi pri nasilju nad osebami ki so doivele spolno nasilje po dopolnjenem 15. letu starosti 101 Tabela 56. Spolno nasilje v zadnjih 12. mesecih v intimnem partnerstvu ali v druini 102 Tabela 57. Fizino in spolno nasilje v zadnjih 12. mesecih 102 Tabela 58. Dejanja ki jih je vkljuevalo nasilje v zadnjih 12. mesecih 103 Tabela 59. Pogostost spolnega nasilja v zadnjih 12. mesecih 104 Tabela 60. Posledice ki so nastale v zadnjih 12. mesecih zaradi teh dejanj 104 Tabela 61. Osebe ki so doivele spolno nasilje po dopolnjenem 15. letu in osebe ki so ga doivljale v zadnjih 12 mesecih 106 Tabela 62. Spol povzroitelja fizinega nasilja in as odnosa z osebami ki so doivele f izino nasilje po dopolnjenem 15. letu starosti in ki so ga doivele tudi v zadnjih 12. m esecih 107 Tabela 63. V zadnjih 12. mesecih doiveto psihino nasilje v intimnem par tnerstvu ali v druini 108 Tabela 64. Starost in izobrazba anketiranih oseb ki so doivele psihino nasilje v zadnjih 12. mesecih v intimnem partnerstvu ali v druini 110 Tabela 65. Doivljanje lastnega zdravstvenega stanja oseb ki so doivele psihino nasi lje v zadnjih 12. mesecih v intimnem partnerstvu ali v druini 111 Tabela 66. Telesni in ustveni znaki ki so jih osebe ki so doivele psihino nasilje v zadnjih 12. mesecih v intimnem partnerstvu ali v druini 112 Tabela 67. Spol povzroitelja psihinega nasilja in as odnosa oseb ki so doivele psihin o nasilje v zadnjih 12. mesecih v intimnem partnerstvu ali v druini 113 Tabela 68. Oblike ekonomskega nasilja 116 Tabela 69. Omejevanje gibanja stikov in osebne svobode v zadnjih 12. mesecih v intimnem partnerstvu ali druini 117 Tabela 70. Starost in izobrazba oseb ki so doivele v zadnjih 12. mesecih omejevan je gibanja stikov in osebne svobode v intimnem partnerstvu ali v druini doivljali 118 Tabela 71. Doiveto nasilje od 15. leta dalje 120 Tabela 72. Vrste nasilja od 15. leta dalje 120 Tabela 73. Nasilje v zadnjih 12. mesecih po vrsti nasilja 121 Tabela 74. Nasilje z vejim tevilom oseb ali v ve intimnih zvezah 122 22 Tabela 75. Zaetek dlje asa trajajoega nasilnega dogajanja 122 Tabela 76. as trajanja nasilnega odnosa 124 Tabela 77. Nasilje v asu nosenosti 125 Tabela 78. Nasilje nad otroci anketirank 125 Tabela 79. Vrsta nasilja nad otroci 126 Tabela 80. Spol povzroitelja nasilja 128 Tabela 81. Izobrazba povzroitelja nasilja 129 Tabela 82. Zaposlitven status povzroitelja nasilja 129 Tabela 83. Vernost povzroitelja nasilja 131 Tabela 84. Veroizpoved povzroitelja nasilja 132 Tabela 85. Prakticiranje vere pri povzroitelju nasilja 132 Tabela 86. Trajanje odnosa s povzroiteljem nasilja 133 Tabela 87. Prejnje partnerstvo povzroitelja nasilja 134

Tabela 88. Nasilnost v prejnjem partnerstvu 134 Tabela 89. Pogostost uivanja alkohola do stopnje pijanosti pri povzroitelju nasilj a 135 Tabela 90. Pogostost uivanja substanc do stopnje omamljenosti pri povzroitelju nas ilja 136 Tabela 91. Policijska obravnava povzroitelja nasilja 136 Tabela 92. Iskanje pomoi zaradi nasilnega vedenja 137 Tabela 93. Trenutna stopnja varnosti anketiranih 138 Tabela 94. Iskanje pomoi in ustreznost nudene pomoi 140 Tabela 95. Razlogi da enske o nasilju nikogar ne obvestijo 142 Tabela 96. Obisk bolninice ali zdravnika zaradi nasilja 143 Tabela 97. Iskrenost glede vzroka nastanka pokodbe 143 Tabela 98. Zaupne osebe ki jim rtve spregovorijo o nasilju 144 Tabela 99. Najbolj pogost odziv ljudi ki so jim enske povedale o nasilju 145 Tabela 100. Dele ensk ki so trenutno v nasilnem odnosu 148 Tabela 101. Razlog za vztrajanje v nasilnem odnosu 150 Tabela 102. Razlogi za vztrajanje v nasilnem odnosu po pogostosti pojavljanja 152 Tabela 103. Razlogi za ostajanje zdrueni v kategorije 154 Tabela 104. Razlog za prekinitev odnosa 157 Tabela 105. Najpogosteje oblike izogibanja nasilju 159 Tabela 106: Samoocena kode ki jo je povzroilo nasilje 162 23 KAZALO GRAFOV Graf 1. Struktura gospodinjstva 32 Graf 2. Starostna struktura anketirank 33 Graf 3. Stopnja izobrazbe 35 Graf 4. Stopnja izobrazbe po skupinah 35 Graf 5. Vernost 38 Graf 6. Veroizpoved 39 Graf 7. Okolje bivanja 41 Graf 8. Regija 42 Graf 9. Zaposlitven status 43 Graf 10. Zaposlenost glede na delovni as 43 Graf 11. Vrsta upokojitve 44 Graf 12. Samoocena ogroenosti zaposlitve 45 Graf 13. Dele anketiranih z lastnim dohodkom 45 Graf 14. Lastnitvo stanovanja v katerem ivijo anketiranke 48 Graf 15. Vrste najemnega stanovanja 49 Graf 16. Samoocena zdravja 51 Graf 17. Pogostost jemanja zdravil ali substanc v zadnjih 12. mesecih 53 Graf 18. Odstotek anketirank ki so redno jemale zdravila v zadnjih 12. mesecih 54 Graf 19. Samoocena telesnih in ustvenih znaki ki so jih anketiranke opazile pr i sebi v zadnjem mesecu 56 Graf 20. Doiveto fizino nasilje od 15. leta starosti 60 Graf 21. Prva izkunja z fizinim nasiljem 61 Graf 22. Regije v katerih ivijo enske ki so doivele fizino nasilje po 15. letu 62 Graf 23. Starost in izobrazba ensk ki so doivele fizino nasilje od 15. leta starost i 64 Graf 24. Primerjava po starostnih skupinah med tistimi ki so doivele f izino nasilje po 15. letu starosti in vsemi anketirankami 64 Graf 25. Primerjava izobrazbe anketirank ki so doivele fizino nasilje po 15. letu starosti s vsemi anketirankami 65 Graf 26. Spolna struktura povzroiteljev fizinega nasilja po 15. letu starosti 66 Graf 27. Spol povzroitelja fizinega nasilja in trajanje odnosa oseb ki so doivel e fizino nasilje po dopolnjenem 15. letu starosti s povzroiteljem nasilja 67 Graf 28. Izob razba in starost povzroitelja fizinega nasilja nad osebami ki so doivela

fizino nasilje po dopolnjenem 15. letu starosti 68 Graf 29. Primerjava izobrazbe ne strukture med enskami ki so doivele fizino nasilje od 15. leta in povzroitelji nasilja 68 Graf 30. Obutek varnosti oseb ki so doivele fizino nasilje po dopolnjenem 15. letu 70 Graf 31. Samoocena zdravja oseb ki so doivele fizino nasilje po dopolnjenem 15. le tu 71 Graf 32. Zdravila ki so jih osebe ki so doivele fizino nasilje po dopol njenem 15. letu uivale v zadnjih 12. mesecih 72 Graf 33. Fizino nasilje v zadnjih 12. mesecih v intimnem partnerstvu ali v druini 74 Graf 34. Oseba ki je bila v zadnjih 12. mesecih nasilna do anketirank 75 Graf 35. Dejanja ki so vkljuevala napadi v zadnjih 12. mesecih 77 Graf 36. Pokodbe ki so nastale v zadnjih 12. mesecih zaradi fizinega napada 79 Graf 37. Doiveto spolno nasilje od 15. leta starosti 85 Graf 38. Prvi doiveto spolno nasilje 86 Graf 39. Regije 87 Graf 40: Oseba ki je povzroila nasilje 88 Graf 41. Spol povzroitelja spolnega na silja in trajanje odnosa oseb ki so doivele spolno nasilje po dopolnjenem 15. letu starosti s povzroiteljem nasilja 89 24 Graf 42. Starost in izobrazba anketiranih oseb ki so doivele spolno nasilje od dopolnjenega 15. leta starosti 91 Graf 43: Primerjava izobrazbe anketirank ki so doivele nasilje po 15. letu staros ti in vseh anketirank 91 Graf 44. Primerjava po starostnih skupinah med tistimi ki so doivele nasilje po 15. letu starosti in vsemi anketirankami 92 Graf 45. Izobrazba in starost povzroitelja spolnega nasilja nad osebami ki so doivela spolno nasilje po dopolnjenem 15. letom starosti 93 Graf 46. Izobrazba in starost anketiranih oseb ki so doivele spolno nasilje od dopolnjenega 15. leta starosti 94 Graf 47. Doivljanje lastnega zdravstvenega stanja oseb ki so doivele spolno nasilj e po dopolnjenem 15. letu starosti 95 Graf 48. Zdravila in substance ki so jih osebe ki so doivele spolno nasilje po dopolnjenem 15. letu uivale v zadnjih 12. mesecih 96 Graf 49. Uivanje alkohola in drog pri povzroiteljih spolnega nasilja nad osebami ki so doivele spolno nasilje po dopolnjenem 15. letu starosti 97 Graf 50. Pojavnost in pogostost telesnih in ustvenih znakov ki so jih osebe ki so doivele spolno nasilje od 15. leta starosti dalje opazile pri sebi v zadnjem mese cu 99 Graf 51. Samoocena telesnih in ustvenih znaki ki so jih vse anketiranke opa zile pri sebi v zadnjem mesecu 99 Graf 52. Spolno nasilje v zadnjih 12. mesecih v intimnem partnerstvu ali v druini 102 Graf 53. Dejanja ki jih je vkljuevalo nasilje v zadnjih 12. mesecih 103 Graf 54. Posledice ki so nastale v zadnjih 12. mesecih zaradi teh dejanj 105 Graf 55. V zadnjih 12. mesecih doiveto psihino nasilje v intimnem partnerstvu 109 Graf 56. Starost in izobrazba anketiranih oseb ki so doivele psihino nasilje v zadnjih 12. mesecih v intimnem partnerstvu ali v druini 110 Graf 57. Doivljanje lastnega zdravstvenega stanja oseb ki so doivele psihino nasilj e v zadnjih 12. mesecih v intimnem partnerstvu ali v druini 111 Graf 58. Telesni in ustveni znaki ki so jih osebe ki so doivele psihino nasilje v zadnjih 12. mesecih 112 Graf 59. Samoocena telesnih in ustvenih znaki ki so jih vse anketiranke opazile p

ri sebi v zadnjem mesecu 113 Graf 60. Oblike ekonomskega nasilja 116 Graf 61. Omejevanje gibanja stikov in osebne svobode v zadnjih 12. mesecih v intimnem partnerstvu ali druini 118 Graf 62. Starost in izobrazba oseb ki so doivele v zadnjih 12. mesecih omejevanje gibanja stikov in osebne svobode v intimnem partnerstvu ali v druini 119 Graf 63. Doiveto nasilje od 15. leta dalje 120 Graf 64. Vrste nasilja od 15. leta dalje 121 Graf 65. Nasilje v zadnjih v zadnjih 12. mesecih po vrstah nasilja 121 Graf 66. Nasilje z vejim tevilom oseb ali v ve intimnih zvezah 122 Graf 67. Zaetek dlje asa trajajoega nasilja 123 Graf 68. as trajanja nasilnega odnosa 124 Graf 69. Nasilje v asu nosenosti 125 Graf 70. Nasilje nad otroci anketirank 126 Graf 71. Vrsta nasilja nad otroci 127 Graf 72. Spol povzroitelja nasilja 128 Graf 73. Izobrazba povzroitelja nasilja v odstotkih 129 Graf 74. Zaposlitven status povzroitelja nasilja 130 Graf 75. Vernost povzroitelja nasilja 131 Graf 76. Veroizpoved povzroitelja nasilja 132 Graf 77. Prakticiranje vere pri povzroitelju nasilja 132 25 Graf 78. Trajanje odnosa s povzroiteljem nasilja 133 Graf 79. Prejnje partnerstvo povzroitelja nasilja 134 Graf 80. Nasilnost v prejnjem partnerstvu 135 Graf 81. Pogostost uivanja alkohola do stopnje pijanosti pri povzroitelju nasilja 135 Graf 82. Pogostost uivanja substanc do stopnje omamljenosti pri povzroitelju nasil ja 136 Graf 83. Policijska obravnava povzroitelja nasilja 137 Graf 84. Trenutna stopnja varnosti anketiranih 138 Graf 85. Iskanje pomoi in obveanje slub in organizacij o nasilju 141 Graf 86. Najpomembneji razlogi da enske o nasilju nikogar ne obvestijo 142 Graf 87. Iskrenost glede vzroka nastanka pokodbe 143 Graf 88. Zaupne osebe ki jim rtve spregovorijo o nasilju 144 Graf 89. Najbolj pogost odziv ljudi ki so jim enske povedale o nasilju 146 Graf 90. Dele ensk ki so trenutno v nasilnem odnosu 148 Graf 91. Razlog za vztrajanje v nasilnem odnosu v odstotkih 151 Graf 92. Razlogi za ostajanje v nasilnem odnosu po pogostosti pojavljanja v odst otkih 153 Graf 93. Razlogi po kategorijah 155 Graf 94. Razlog za prekinitev odnosa v odstotkih 157 Graf 95. Osebne strategije preprelevanja ali zmanjevanja nasilja 160 Graf 96. Posledice nasilja in koda ki jo povzroi nasilje 162 Graf 97. Posledice nasilja po kategorijah 163 26 1. POVZETEK 1.1. Sploni podatki o populaciji Raziskava odseva izkunje in poglede bolje izobraenih ensk ki so zaposlene prej z va rnimi kot ogroenimi zaposlitvami ali pa so starostno upokojene. Imajo lasten doho dek in z njim veinoma tudi razpolagajo. Najpogosteje ivijo v skupnem gospodinjstvu s partnerjem ki je v veini zakonski partner anketiranke in s skupnimi otroki. To je tudi sicer prevladujoa oblika gospodinjstva v Sloveniji. Nemajhen dele anketir ank pa ivi tudi v skupnem gospodinjstvu s svojimi stari. Oboje se ujema tudi s pod atki o stanovanjskih razmerah. Veinoma so solastnice stanovanja ali hie s svojimi partnerji nekaj manj pa jih ivi v stanovanju katerega lastnik je nekdo drug najpo gosteje so to stari anketirank. Le slaba desetina stanovanja najemajo. V veini so slovenske dravljanke. Dele tujih dravljank v naem vzorcu je skoraj sedemkrat manji ko

t je sicer njihov dele v prebivalstvu Slovenije. Polovica anketirank je vernih pr ipadajo veinoma katoliki veroizpovedi. Primerjalni podatki na sploni populaciji ensk pokaejo da je v naem vzorcu manj verujoih manj katoliank in ve ne-verujoih in neopre eljenih ensk. Veina anketirank je stara med 21 in 60 let nekaj ve jih prihaja le iz starostne skupine med 51 in 60 letom. Najve jih prihaja iz vejih mest ali iz vasi v bliini vejih mest kjer je praviloma veja dostopnost in raznovrstnost pomoi. Dele a nketirank iz urbanih okolij je precej veji kot je ta sicer razporejen v strukturi prebivalstva po naseljih v Sloveniji. Prevladujejo anketiranke severne in sever ovzhodne Slovenije. Ve kot tri petine ensk je svoje zdravje opisalo kot dobro ali zelo dobro. Kljub temu se zdi da sta stres in utrujenost pogosta problema anketi rank saj ju je doivljalo od ve kot polovice (stres) do dveh tretjin (utrujenost) v seh anketirank. Skupaj z glavobolom in stalno boleino v delu telesa sta to znaka ki ju najve ensk doivlja redno in ne samo redko ali obasno. Precej pogosta je tudi u poraba sredstev za lajanje psihinih teav (antidepresivov ali tablete za ivce). Demogr fski in socialno-ekonomski podatki so pomembni da z njimi pojasnimo vzorce ki se kaejo iz odgovorov udeleenk v raziskavi zlasti ensk ki so poroale o izkunjah nasilja . Pomembni pa niso ni manj iz razloga da nam pokaejo katerih delov populacije ensk ki ivijo v Sloveniji z raziskavo nismo uspeli dovolj zajeti. V raziskavi je glede na strukturo prebivalk v Sloveniji predvsem opazno manji dele ensk z dokonano ali n edokonano osnovno olo tujih dravljank in prebivalk iz manjih naselij ki so oddaljene od mestnih sredi. Glede na povpreje v Sloveniji je manji dele ensk med 31-40 in 71-8 letom. 1.2. Fizino nasilje Poglavje lahko strnemo v naslednje kljune ugotovitve. etrtina vpraanih (23) je imel a izkunjo s fizinim nasiljem od 15. leta starosti dalje. Poudariti je potrebno (ko t naprej v spolnem nasilju) da nismo spraevali o nasilju v otrotvu. Veina je nasilj e doivljala pred ve kot 20. leti. Nekatere ga doivljajo e skoraj vse ivljenje. Veina anketirank ki so doivele nasilje ima srednjeolsko izobrazbo (434) v kategorij ah nad srednjeolsko jih je 363 in pod 202. Najpogosteje so stare med 19 in 49 let i e posebno pogosto je v starostni skupini od 30 do 39 let. Vendar je raziskava p okazala da so rtve nasilja tudi enske ki so stare 80 let kar pove da se nasilje la hko zgodi kadarkoli komurkoli. Med nasiljem in starostjo ni statistino pomembne p ovezave. Veina povzroiteljev nasilja je mokih (92). Med enskami je ena povzroiteljica partnerk a v istospolni partnerski zvezi. Medtem ko so anketiranke ki so doivele nasilje z mokimi 27 storilci nasilja najpogosteje v partnerski zvezi ali pa so bile v takni zvezi pre d kratkim so z enskami storilkami najpogosteje odraale. Ve storilcev je v starejih generacijah medtem ko je ve rtev v mlajih generacijah. Naj pogosteje so povzroitelji fizinega nasilja stari od 36 do 45 let (236) sledijo pov zroitelji stari od 46 do 55 let (228) nato od 56 do 65 let (181 ) in nato povzroit elji stari od 66 do 75 let (157). Prevladujejo povzroitelji z dokonano vijo olo (218 ) in povzroitelji s srednjo olo (204). Izobrazbeno raven nad srednjeolsko ima kar 4 55 povzroiteljev fizinega nasilja izobrazbeno raven pod srednjeolsko pa 273 povzroit eljev. Visok je tudi odstotek zelo visoko izobraenih (z magisterijem 11 in 16 z d oktoratom). Izraun Hi-kvadrat testa je potrdil da je povezava med izobrazbo povzr oiteljev in rtev nasilja po 15. letu starosti statistino pomembna in se torej loi od trenda v sploni populaciji. enske ki doivljajo nasilje so manj zdrave od ensk iz splone populacije kar pokae tudi test statistine pomembnosti. 446 rtev nasilja je svoje zdravje oznailo kot slabo i n zelo slabo v primerjavi s 69 iz splone populacije. Statistino pomembne korelacij e med spremenljivkama telesni in ustveni znaki in nasiljem po 15. letu starosti n astanejo pri stresu tesnobi prebavnih motnjah izgubi teka elodnih teavah glavobolu stalni boleini v predelu telesa utrujenosti vrtoglavici tresenju rok motnjah span ja slabi koncentraciji nespenosti strahu depresivnosti in misli na samomor. Vse t e znake doivljajo v veji meri rtve nasilja in z gotovostjo lahko trdimo da so posle dica doivljanja nasilja. 57 anketirank je doivelo nasilje tudi v zadnjih 12. mesecih. Najpogosteje je povz roitelj sedanji mo ali bivi mo potem prejnji izvenzakonski partner sledi sedanji in v

manjem odstotku sledi mama in potem oe ter v enem primeru sedanja partnerka. Najp ogosteja dejanja fizinega nasilja so porivanje klofutanje lasanje udarci s pestmi zvijanje rok brcanje davljenje suvanje vleenje po tleh in stresanje. Doivele pa so tudi napad z noem ali drugim orojem butanje z glavo ob steno ali predmete povzroan je opeklin s cigareti pretepanje s pasom. Najpogosteje pokodbe so modrice in prask e ter duevne teave. Med pokodbami pa so tudi hude telesne pokodbe kot so zlomi udov pretres moganov pokodbe glave izpah udov notranje pokodbe trajne telesne pokodbe inv alidnost in splav. 1.3. Spolno nasilje Najprej poudarimo da smo v anketi spraevali preteno po spolnem nasilju v partnersk i zvezi in intimnih razmerjih in ne toliko o spolnem nasilju ki so ga anketirank e doivele izven teh razmerij. Poglavje lahko strnemo v nekaj kljunih ugotovitev. O d 15. leta starosti je spolno nasilje doivelo 65 anketirank. eprav se zdi da odsto tek ni posebno visok je primerljiv z drugimi raziskavami v svetu. Amerika raziska va o nasilju (Tjaden Thoennes 2000: iii-v) je pokazala da je 176 odstotkov Ameria nk doivelo spolno nasilje od rojstva dalje od tega 216 pred 12. letom in 234 od 1 2. do 17. leta starosti. Glede na to da smo spraevali le o spolnem nasilju po 15. letu starosti je odstotek primerljiv. Bolj pogosto enske doivljajo spolno nasilje v mlajih letih eprav ga doivljajo tudi v katerikoli starosti lahko tudi visoki. Iz stopa visok odstotek anketirank iz Dolenjske ki poroajo o spolnem nasilju. eprav j e iz Dolenjske vrnilo vpraalnike 109 anketirank jih o spolnem nasilju poroa 306. I zobrazbena struktura anketirank ki poroajo o spolnem nasilju se nekoliko razlikuj e od izobrazbe vseh anketirank. Ve jih je konalo srednjo olo in poklicno olo manj pa jih je 28 vije in visoko izobraenih. Najpogosteje o spolnem nasilju poroajo anketiranke iz st arostne skupine od 30 do 49 let. enske ki so doivele nasilje po 15. letu starosti svoje zdravje ocenjujejo nekoliko slabe kot celotna populacija anketirank. Manj jih svoje zdravje oceni z dobro in zelo dobro vekrat ga opiejo kot povpreno. eprav enske ki so doivele spolno nasilje b lj pogosto poroajo o slabosti in bruhanju vrtoglavici tresenju rok motnjah spomin a slabi koncentraciji nespenosti depresivnosti brezvoljnosti in o misli na samomo r je poraba zdravil za ivce proti depresiji in glavobolu manja od celotne populaci je kar lahko pomeni da so razvile vijo toleranco do boleine in ostalih telesnih in ustvenih stanj. Zagotovo je to izhodie za bodoe raziskovanje. Bistveni razliki pa n astajata tudi pri doivljanju strahu in misli na samomor. enske ki poroajo o spolnem nasilju v vejem odstotku poroajo tudi o stalnem strahu in stalni misli na samomor . Strah je povezan tudi z obutkom varnosti. Petina ensk se ne pouti varne kljub tem u da ne ivijo ve s povzroiteljem nasilja. V zadnjih 12. mesecih je 15 anketirank doivelo spolno nasilje 09 ensk doivelo tako spolno kot fizino nasilje. V zadnjih 12. mesecih so bile najpogosteje oblike spoln ega nasilja dotiki na seksualen nain ki jih anketiranke niso elele in so bili muni motei. Sledilo je prisiljevanje v spolnost posilstvo v partnerstvu uporaba predme tov proti volji anketirank prepreevanje jemanja kontracepcije in prisiljevanje v splav. V vseh primerih gre za oblike ki so nedovoljeni posegi v telo anketirank. Nekatere enske doivljajo spolno nasilje vsak dan ali nekajkrat na teden. Najpogos teje posledice so dolgotrajne duevne stiske fizine pokodbe splav in neelena nosenost. Nekatere anketiranke zaradi strahu ali sramu ne upajo k zdravniku. 05 anketirank je spolno nasilje doivelo tako od svojega 15. leta starosti kot v z adnjih 12. mesecih. Starost teh anketirank je v starostni skupini od 30-59 let. Doivljajo podobne ustvene in telesne znake kot ostale rtve spolnega nasilja. Povzroitelji spolnega nasilja so veinoma moki (98) le 2 je povzroiteljic. Ena od pov zroiteljic je partnerka v istospolni partnerski zvezi. Ve kot polovica povzroitelje v je v partnerski ali sorodstvenih razmerjih z anketirankami. Ostali so iz kroga znanih ljudi kot so znanci prijatelji sosedje sorodniki sosedov strici dedki in podobno. Z ve kot polovico so anketiranke e vedno v odnosu ali pa so bile v odnos u v zadnjem letu. Povzroitelji nasilja imajo bodisi zelo nizko (ve kot polovica) a li pa zelo visoko izobrazbo (univerzitetno). Srednjeolsko izobrazbo je imel le en povzroitelj. Najve povzroiteljev nasilja je v starostni skupini od 36 do 55 let. P etina ensk je navedla da povzroitelji pijejo alkohol vsak dan kar ne odstopa od po

datkov o ezmernih pivcih v Sloveniji ki jih je 226 po podatkih raziskave CINDI iz leta 2001. Pomembno je da je policijska obravnava povzroiteljev nasilja bolj usp ena v primerih ko povzroitelj ie pomo zaradi svojega nasilnega vedenja. 1.4. Psihino nasilje Odstotek psihinega nasilja je visok in sicer je v zadnjih 12. mesecih o njem poroa la polovica vseh anketirank. Najpogosteje je zmerjanje obtoevanje ljubosumnost alit ve in ponievanje. Zelo teke oblike psihinega nasilja so zastraevanje razkazovanje or oja pred osebo pokodovanje ali povzroitev smrti ivali na katero je oseba navezana in zasledovanje z avtomobilom. Med zastraevanjem so tudi gronje da bodo partnerkam v zelo otroke da bodo pokodovali otroke ali sorodnike da bodo ubili partnerko in ot roke. Teh oblik psihinega nasilja je 118. Najve psihinega nasilja doivljajo enske stare od 50 do 59 let ki jih je skupaj kar et rtina in enske v srednjih letih ki jih je skupaj 40. Sledijo enske v starosti od 6 0-69 let. etrtina jih je konala srednjo olo ostale izobrazba je enakomerno porazdel jena nije in vije od srednje ole. 29 Veina svoje zdravje ocenjuje bolje od povprenega. Primerjava med enskami ki doivljaj o psihino nasilje in celotno populacijo pokae da zdravje prvih ni slabe od zdravja celotne populacije. tiri petine povzroiteljev psihinega nasilja je mokih in petina ensk. 15 povzroiteljev redno uiva alkohol kar je manj kot kaejo raziskave o ezmernih pivcih na celotni pop ulaciji slovenskih mokih. 1.5. Premoenjsko nasilje 7 vseh anketirank je navedlo razline oblike premoenjske kode med katerimi prevladuj ejo naslednje oblike nadzora: nadzor nad porabo denarja nadzor nad dostopom do d enarja izkljuno lastnitvo nad skupnim premoenjem odvzemanje vsega denarja. Temu sle di kraja in unievanje premoenja ali ljubih predmetov in s tem povezane gronje. 12 a nketirank je navedlo neplaevanje preivnine 07 pa prepreevanje ali prepoved zaposlit ve. 1.6. Omejevanje osebne svobode gibanja in stikov 61 vseh anketirank je doivelo omejevanje gibanja stikov in osebne svobode. Najpog osteje oblike omejevanja so prepoved druenja s prijateljicami priti morajo iz slube domov ob tono doloeni uri sledi prepreevanje stikov s sorodniki nadzorovanje in pr egledovanje elektronske pote sms sporoil potem prepreevanje klicanja prijateljice p o telefonu in prepreevanje stikov s sosedi. Zaskrbljujoe je da morajo enske pustiti slubo oz. plaano delo in da jim ni dovoljeno zapuati stanovanja. Najve omejevanja gibanja doivljajo stareje anketiranke v starost i od 50 do 69 let. Najpogosteja izobrazba je srednja ola sledi poklicna ola potem v ija osnovna in nedokonana osnovna ola. 1.7. Nasilje skupaj Vsaka druga enska (566) je od dopolnjenega 15. leta starosti doivela eno od oblik nasilja. Najpogosteje so doivljale psihino nasilje (493) potem fizino (139) premoenj sko (141) omejevanje gibanja (139) in spolno nasilje (65). Vsaka druga enska je doivela nasilje tudi v zadnjih 12. mesecih in sicer na raun ps ihinega nasilja ki ga je toliko kot od 15. leta dalje. Manj pa je fizinega nasilja (59) spolnega (15) premoenjskega (7) in omejevanja svobode (61). e bi torej upotev ali le zadnje vrste nasilja bi ga v zadnjem letu doivela vsaka 5 enska. 4 ensk doivlja nasilje v ve intimnih zvezah s strani vejega tevila oseb. Najvekrat se nasilje zgodi v primarni druini. V partnerstvu se najpogosteje zane po javljati med 2. in 5. letom skupnega ivljenja. Pri kar etrtini ensk pa se je zaelo e zelo zgodaj v prvem letu partnerstva. Podatki kaejo da se nasilje lahko zane kadarkoli v ivljenju od zgodnjega otrotva (pr i 1. letu starosti) do pozne starosti (pri 73. letih). Pri nekaterih enskah traja celo ivljenje. 30 55 ensk je nasilje doivljalo tudi v nosenosti. 47 ensk je poroalo da je bil povzroite j nasilen tudi do otrok in sicer najpogosteje psihino potem fizino in spolno. 1.8. Povzroitelji nasilja Povzroitelji nasilja so v 90.8 moki. Veinoma so bolje izobraeni saj jih je najve kona o srednjo olo skoraj v enakem odstotku pa se razvrstijo v nijo ali vijo izobrazbo o

d srednje. Nasilni postajajo e zgodaj saj je najmlaji star 14 let in so nasilni tu di v pozni starosti saj ima najstareji 84 let. Najvekrat so zaposleni za polni del ovni as redkeje za nedoloen as - tako je zaposlenih 169. Le 14 je brezposelnih. Od tistih ki so verni jih je 903 katolianov ostali so pravoslavne ali muslimanske vere. Vendar je manj takih ki vero zares tudi prakticirajo se torej udeleujejo v erskih obredov. Taknih je 157. Med nasilnei torej ne prevladujejo tujci ali pripad niki nekatolikih ver. Priblino toliko jih je bilo nasilnih e v prejnjih partnerstvih vendar skoraj tretji na anketirank tega podatka nima zato bi bil lahko odstotek e viji. Petina jih redn o uiva alkohol ostali redkeje 167 nikoli. Podatki so podobni splonim podatkom o uiv anju alkohola na slovenskem. Med nasilnei torej ni ve alkoholikov kot jih je v obia jni populaciji mokih. Podobno je z drogami saj 808 mokih nikoli ne uiva droge le 38 jih uiva vsak dan. Policija je obravnavala le polovico povzroiteljev nasilja le desetina pa je iskal a pomo zaradi svojega nasilnega vedenja. V asu izpolnjevanja vpraalnika je ivelo 61 vseh anketirank v nasilnem odnosu 32 jih je v nasilnem odnosu odraalo. Ostale pa so bile v taknem odnosu preteno pred ve kot letom dni. Nekaj ve kot polovica se jih trenutno pouti varne desetina e vedno doivlj a nasilje etrtino pa je e vedno strah eprav ne ivijo ve v nasilnem odnosu. 1.9. Odloanje o prekinitvi nasilnega odnosa in vloga javnih slub enske se e vedno redko odloajo da bi o nasilju spregovorile in o tem koga obvestile . Manj kot polovica je o tem obvestila javne slube ali obiskala nevladne organiza cije. Najpogosteje pokliejo policijo ali center za socialno delo (CSD). Obe slubi imata pooblastila za ukrepanje eprav je ena represivna druga pa bolj zaitne narave. enske priakujejo da javne slube lahko kaj naredijo in jim pomagajo pri reitvi probl ema. Podobno je z obiskom zdravstvenega doma (ZD). O tem govorijo tudi z odvetni kom kjer verjetno dobijo predvsem informacije kaj lahko naredijo in kako lahko p reganjajo povzroitelja. Z odzivom javnih slub (policija CSD in ZD) so veinoma zadov oljne taknih je okoli polovica pri vsaki slubi. Vendar je nekaj manj kot petina ens k kot zelo neustrezno oznaila delo policije in CSD. Manj kot desetina je tako ozn aila odziv ZD. Podobno je pri odvetniku in duhovniku s katerima je zadovoljna ve k ot polovica anketirank in zelo nezadovoljna petina. Nekoliko veja nihanja so pri nevladnih organizacijah kar je pripisati zelo nizkemu tevilu ensk ki so le tja po p omo zato so odstotki visoki tako v pozitivno kot v negativno stran lestvice zadov oljstva. Nizko tevilo odgovorov ne omogoa razprenosti ki bi pokazala na razlike ven dar jih tudi ne moremo zanemariti. Delo kriznih telefonov za enske je kot zelo 31 ustrezno oznailo nekaj ve kot tretjina ensk in zelo neustrezno nekaj ve kot petina. Svetovalnice je kot zelo ustrezne oznaila petina anketirank in kot zelo neustrezn e 286 kar je krepko ve kot etrtina in najve med vsemi navedenimi. V najnijem odstotk u je kot zelo ustrezna pomo oznaen duhovnik (petina) ki je v istem odstotku oznaen tudi kot zelo neustrezen. enske o nasilju ne spregovorijo iz precej tradicionalnih razlogov kot so upanje d a se bo storilec spremenil da nasilja ne bo ponovil ali da gre za druinsko zadevo o kateri se ne govori. Desetina ni verjela da jim slube lahko pomagajo. Priblino petina ensk pa moli zaradi strahu ker meni da je storilec preve vpliven in bodo one obtoene krivde za nasilje zato se jim lahko zgodi da jih bodo oznaili kot slabe m atere ali jim odvzelo otroke. Gre za resne strahove ki sicer nimajo veliko realn ih osnov vendar je dovolj e en sam primer ki potrjuje strah in se nikoli ne bodo odloile da spregovorijo. Zato je korektno in strokovno delo za zaito rtev nasilja ta ko zelo pomembno. S taknim delom slube namre poveujejo zaupanje in s tem tudi prijav ljanje nasilja. Zaradi nasilja le malo ensk odide k zdravniku ali v bolnico tiste ki gredo pa vel ikokrat ne povedo kaj je vzrok bolezni ali pokodbe. O pravih vzrokih nekatere pov edo ele po ve obiskih zdravnika. V svoji osebni mrei anketiranke o nasilju najvekrat povedo svojim prijateljicam al i prijateljem potem sledi mama. etrt se jih zaupa sestri petina oetu in otrokom. S ledijo e sodelavke sosede redkeje brat in drugi sorodniki. Najpogosteje se ljudje odzivajo tako da podprejo rtev ji svetujejo naj nasilnea zapusti redkeje ponudijo bivanje in tako omogoijo da ima rtev kam iti ali pa se pogovorijo z nasilneem spre

mljajo rtev k zdravniku pristojnim slubam ali pomagajo z informacijami. Vendar je zaskrbljujo visok odstotek slabih negativnih odzivov kamor uvramo dejstvo da nekaj manj kot desetini niso verjeli da so ve kot petini pripisovali krivdo za nasilje ki so ga doivljale da so jih obtoevali provociranja in so torej dobile kar so iska le. V to spada tudi nasvet naj se podredijo in naredijo kot eli nasilne ali se za nasilje preprosto niso zmenili. Taknih je bilo skupaj ve kot tretjina vseh odzivov . 1.10. Sedanje stanje Pri pregledu sedanjega stanja nas je zanimalo koliko ensk v Sloveniji je e vedno v nasilnem odnosu in kakne razloge imajo da v takem odnosu ostajajo. Prav tako so nas zanimali razlogi ki so jih navedli da so odle iz nasilnega odnosa e so bile v taki situaciji. Zanimalo nas je kako so si pomagale da bi nasilje nad seboj zman jale ali prepreile in navsezadnje kakno kodo jim je nasilje povzroilo na razlinih iv njskih podrojih. e strnemo rezultate lahko na kratko zakljuimo sledee. 69 prebivalk Slovenije je bilo v asu izvajanja ankete spomladi leta 2009 e v nasil nem odnosu. To pomeni da je bila v nasilnem odnosu priblino vsaka 14 enska v Slove niji. S precej gotovosti lahko k tej tevilki pripomnimo da je odstotek teh ki so trenutno v nasilnem odnosu verjetno viji saj je na vpraanje o tem zakaj ostajajo v odnosu odgovorilo kar 112 anketirank. Med razlogi da ostajajo v odnosu je izsto pala ugotovitev da je odhod iz nasilnega odnosa dolg proces. V splonem so prevlad ali odgovori ki kaejo na razline psiholoke ustvene ali odnosne plati odloitve za osta janje v nasilnem odnosu za njimi pa razlogi ki govorijo o zaskrbljenosti anketir anke glede posledic odhoda za otroke in druino. Nezanemarljivi so tudi odgovori k i govorijo o finannih in stanovanjskih tveganjih anketirank ter o pomanjkanju ose bnih virov. Na drugi strani med razlogi za odhod iz nasilnega odnosa prevladuje spoznanje da se nasilni partner ni spremenil. Podatek nam (zlasti v povezavi s p rejnjimi odgovori) pove da pri veini zelo verjetno govorimo o prekinitvi dolgotraj nejega razmerja v katerem se napori partnerke da bi se odnos izboljal in 32 nasilni partner spremenil niso pozitivno izli. Tudi druge raziskave kaejo da je za odhod kritinega pomena spoznanje rtve da karkoli naredi - nasilja ne more prepreit i. Za precejen dele ensk je bil razlog stopnjevanje nasilja. Pomemben sproilec za od loitev za odhod pa predstavlja tudi monost trajnejega umika in trajneje reitve stanov anjskega problema. enske ki doivljajo dolgotrajneje nasilje - v nasprotju s splonim preprianjem - naredi jo zelo veliko da bi nasilne izbruhe nad seboj in svojimi otroki prepreile. Velik o svojega ivljenjskega asa posvetijo ocenjevanju tveganj in nartom za svojo varnost . Najpogosteje so anketiranke navedle tipe ravnanja ki jih lahko uvrstimo med st rategije izogibanja ki so obiajno v ospredju v asu naraanja napetosti pred nasilnim izbruhom. Manji dele pa je takih ravnanj ki bi jih lahko poimenovali zaitne strategi je in se bolj verjetno nanaajo na obdobje nasilnega napada. Pri enskah ki so preivele nasilje mono prevladujejo posledice na duevno zdravje ki j im sledijo koda na telesnem zdravju teave na osebnem podroju v odnosu z ljudmi ali pri vzpostavljanju novega razmerja in finanne in premoenjske teave kot posledica na silja. Nezanemarljivo tevilo ensk je navedlo tudi pozitivne posledice in teh izkuen j ne bi smeli zanemariti saj govorijo o tem da enske tudi na razline pozitivne nain e osmiljajo prestano nasilje in priajo o tem da je okrevanje mogoe. 2. KLJUNE UGOTOVITVE Vsaka druga enska (566) je od dopolnjenega 15. leta starosti doivela eno od oblik nasilja. Najpogosteje so doivljale psihino nasilje (493) potem fizino (139) premoenj sko (141) omejevanje gibanja (139) in spolno nasilje (65). Vsaka druga enska je doivela nasilje tudi v zadnjih 12. mesecih najvekrat psihino na silje. Manj pa je fizinega nasilja (59) spolnega (15) premoenjskega (7) in omejeva nja svobode (61). e bi psihino nasilje izkljuili in upotevali le slednje 4 vrste nas ilja bi ga v zadnjem letu doivela vsaka 5 enska. 4 ensk doivlja nasilje v ve intimnih zvezah s strani vejega tevila oseb. Podatki kaejo da se nasilje lahko zane kadarkoli v ivljenju od zgodnjega otrotva do pozne starosti. Pri nekaterih enskah traja celo ivljenje. 33 55 ensk je nasilje doivljalo tudi v nosenosti. 47 ensk je poroalo da je bil povzroite

j nasilen tudi do otrok in sicer najpogosteje psihino potem fizino in spolno. enske ki doivljajo nasilje so manj zdrave od ensk v sploni populaciji. 446 rtev nasil ja je svoje zdravje oznailo kot slabo in zelo slabo v primerjavi s 69 iz splone po pulacije. Vekrat doivljajo stres tesnobo prebavne motnje izgubo teka elodne teave gla vobol imajo stalno boleino v predelu telesa utijo utrujenost vrtoglavico tresenje rok motnje spanja slabo koncentracijo nespenost strah depresivnost in pogosteje i n resneje mislijo na samomor. Povzroitelji nasilja so v 908 moki. Veinoma so bolje izobraeni saj jih je najve konal srednjo olo skoraj v enakem odstotku pa se razvrstijo v nijo ali vijo izobrazbo od srednje. Nasilni postajajo e zgodaj saj je najmlaji star 14 let in so nasilni tud i v pozni starosti saj ima najstareji 84 let. Najvekrat so zaposleni za polni delo vni as redkeje za nedoloen as - tako je zaposlenih 169. Le 14 je brezposelnih. Od tistih ki so verni jih je 903 katolianov ostali so pravoslavne ali muslimanske vere. Vendar je manj takih ki vero zares tudi prakticirajo se torej udeleujejo v erskih obredov. Taknih je 157. Med nasilnei torej ne prevladujejo tujci ali pripad niki nekatolikih ver. Petina jih redno uiva alkohol ostali redkeje 167 nikoli. Podatki so podobni sploni m podatkom o uivanju alkohola na slovenskem. Med nasilnei torej ni ve alkoholikov k ot jih je v obiajni populaciji mokih. Podobno je z drogami saj 808 mokih nikoli ne uiva droge le 38 jih uiva vsak dan. 3. RAZISKOVALNO POROILO 3. 1. Izhodia raziskave Pogostost nasilja nad enskami in pripravljenost storilcev za nasilje je odvisna o d simbolnega socialnega in ekonomskega statusa ensk in otrok v evropskih drubah in v posamezni druini. Nasilje v zasebni sferi in intimnih odnosih lahko povzroijo r azlini storilci in tudi rtve tega nasilja so razline. Lahko ga povzroijo enske in mok otroci mladi ali stari. Pogosto nasilje ni osamljen dogodek temve gre za ponavlj ajoa dejanja. Pojavlja se v razlinih oblikah. Je sredstvo ki ga lan druine uporabi d a bi pridobil mo nad drugimi lani skupnosti in si jih podredil. Ve tudij in raziskav (navedene v poglavju 2 in 3) je pokazalo da je najbolj pogost storilec moki in n ajbolj pogosta rtev njegova partnerka zato govorimo o spolno specifinem nasilju v partnerskih odnosih in intimnih razmerjih. Moki so pogosteje rtve nasilja v javni sferi. Nasilje je spolno specifino tudi zato ker je del mokosti ki se spodbuja s s ocializacijo tako da se pri fantih poudarja njihova fizina mo tekmovalnost braniti se morajo ali pa napadati da pokaejo svojo mokost. Socializacija poteka podobno e v dananjem asu ko so etina naela bolj naklonjena mirnemu reevanju sporov dialogu pogo voru in ko je nasilje bolj sistematino preganjano in kaznovano. enske so pogosto do nasilja v partnerstvu tolerantne ga ne prepoznajo se mu teko u prejo in e teje iz taknega odnosa odidejo saj v veliko primerih verjamejo da jih im a storilec rad in 34 se bo spremenil. Sram in strah sta pomembna razloga da ostajajo v odnosu ki je z anje destruktiven. Razloge za nasilje iejo v teavah njihovih partnerjev. V nasprotj u s tem je javnost prepriana da nasilja ni veliko da se dogaja le v doloenem druben em sloju da je povezano z odvisnostmi alkoholizmom nezaposlenostjo neizobraenostj o in podobnimi vzroki. Prepriani so da nasilje ne more biti tako hudo e rtev nasiln ea ni pripravljena zapustiti. Vendar je dinamika nasilja dosti bolj zapletena in nasilnega odnosa ni mogoe z lahkoto prekiniti. rtev namre zaradi dolgotrajnega nasi lja realnost dojema in razume drugae. Nasilje samo vkljuuje zapletene in sofistici rane naine osamitve rtev ki vplivajo ne le na fizino temve tudi na njihovo duevno doi ljanje. Raziskovanje nasilja v zasebni sferi in intimnih partnerstvih mora temel jiti na spoznanjih o specifikah ivljenja v nasilnih odnosih o emer obstaja obsena l iteratura in mnogi rezultati raziskovanj. Navkljub spremembam druinskih praks pa se zdi da se nasilje ni zmanjalo. e vedno je najpogosteje med tistimi ki se med seboj dobro poznajo. Tudi za post industrijsk e drave velja podatek da doivi nasilje (sem spada psihino fizino in spolno) vsaka 4. enska (McKie Lombard 2005: 170). Vseeno pa se je spremenilo zavedanje o tem da j e nasilje nad enskami in otroki zloin in da je za spremembe na tem podroju potrebna predvsem im veja ozaveenost ensk in otrok da se nasilju uprejo ga prijavljajo in uin ovita strokovna pomo za tiste ki so ga preivele.

3. 2. Raziskovanje nasilja Raziskovanje nasilja v zasebni sferi in partnerskih odnosih nima dolge zgodovine saj je veina lankov in knjig na to temo izla v zadnjih desetih letih ko je bila op ravljena tudi veina raziskav eprav imajo nekatere drave e dolgoletno tradicijo razis kovanja nasilja nad enskami. Sylvia Walby (2005) je leta 2005 opravila analizo ra ziskovanja nasilja v intimnem partnerstvu in zasebni sferi ter navedla nekatere kljune sestavine ki jih je potrebno upotevati v zaetkih nartovanja raziskave. Najpre j opozarja na ustrezno definicijo nasilja ki naj bo mednarodno primerljiva in om ogoa razvoj indikatorjev ki bodo podlaga raziskovanju. Identificirala je pet kljun ih podroij razlik ali in podobnosti v mednarodnih raziskavah in sicer: 1. Razpon povzroiteljev nasilja ki se lahko nanaa na sedanje ali pretekle int imne partnerje lahko pa vkljuuje tudi ostale lane druine in zajame medgeneracijsko nasilje. Lahko se nanaa na kateregakoli povzroitelja lahko zajame tudi nasilje nad otroci in mokimi. 2. Razpon tipov nasilja ki ga dobro zajema definicija OZN iz leta 1993 in j e omenjena v Deklaraciji o odpravi vseh vrst nasilja nad enskami. Definicija prav i da je nasilje vsako dejanje ki rezultira v ali pa je mogoe da bo rezultiral v fi zini seksualni ali psiholoki pokodbi ali trpljenju ensk in vkljuuje dejanja kot so pr isila odvzem prostosti ali omejevanje svobode v javnem ali zasebnem ivljenju. Defi nicija je dovolj iroka da zajema veino nasilja kar je njena prednost in hkrati tud i pomanjkljivost. 3. Prag kjer se neko dejanje razume kot nasilje in merjenje njegove resnost i. Obstaja nekaj monosti kako konceptualizirati in operacionalizirati resnost nas ilja nad enskami. Uporabimo lahko lestvico taktik konfliktov (Conflict Tactics Sc ale - CTS) ki so uporabljene v raziskavah iz ZDA in so povzete tudi drugod. Lest vica vkljuuje dejanja usmerjena proti razlinim udeleencem: porivanje grabljenje suv anje; zaunica boksanje udarjanje s pestjo; udarec ali poskus udarca s predmetom; pretepanje; duenje; ustrahovanje z noem ali strelnim 35 orojem; uporaba noa ali strel z orojem. Lestvica je lahko problematina ker opisana d ejanja s spolno nevtralnostjo pripisuje tudi enskam ker ni kontekstualizirana uink i dejanj so lahko razlini; enske se prej prestraijo kot moki isto dejanje se povezuj e z razlinim tevilom pokodb. Lestvica izpua nekatere oblike nasilja kot je spolno nas ilje in zasledovanje. Ker lestvica ni vezana le na nasilje v zasebnosti jo teko p rimerjamo z drugimi oblikami domaega nasilja. Alternativa tej lestvici je upotevan je ravni psihinih (duevnih) pokodb ki jih povzroi nasilni napad. Upotevanje ravni pok dbe kot mere uinka ima dve prednosti: izognemo se razliki v uinku ki jih ima ista vrsta nasilja na razlina spola in vzpostavimo povezavo s prevladujoim konceptom kr iminala ker splone lestvice kriminala vkljuujejo pokodbo kot kljuen element kriminal nega dejanja. Pomembna mera uinka je tudi pogostost napada. 4. Fokus je obiajno na prevalenci ali pa incidenci nasilja. Najpogosteje se raziskave usmerjajo na dele populacije ki doivlja nasilje v doloenem obdobju (preva lenca) - v odraslem ivljenju (po 18 letu starosti) ali v zadnjem letu. Podatek je pomemben da dobimo predstavo o obsegu problema in s tem poveujemo zavedanje splon e javnosti o problemu. Vendar je potrebno to loiti od incidence torej od tevila po sameznih dogodkov nasilja. Prevalenca ujame posebnost nasilja v zasebnosti to je vrsto nasilnih dejanj in vrsto med sabo povezanih nasilnih dogodkov in ne le tev ila posameznih dogodkov. Vendar pa je prevalenca pogosto v nasprotju s splonimi p odatki o kriminalu ki so obiajno povezani s tevilom kriminalnih dejanj ne glede na to kako pogosto se odvijajo dogodki znotraj teh dejanj. Ponavljajoe se nasilje i z teh statistik izpade zato je pomembno da v statistiko vkljuimo oboje prevalenco in incidenco. 5. Izkunja nasilja v ivljenju ali v zadnjem letu je naslednja dilema ki jo mo ramo razreiti pred raziskovanjem. Izkunja nasilja v celotnem ivljenju pokae na pogos tost nasilja vendar je omejena z razlinimi ovirami med katerimi je najpomembneja d a dogodke lahko pozabimo se jih ne zavedamo ali pa jih pomanjujemo in razvijemo t oleranco do njih. Bolj zanesljivi so podatki o zadnjem letu vendar za to potrebu jemo veji vzorec ki bo pokazal na obseg pojav. Naslednji problem na katerega opozarja Sylvia Walby (2005) je nain izvedbe razisk ave. Opozori na prednosti in pomanjkljivosti razlinih nainov izvedbe. Potna anketa

ima najslabo odzivnost telefonsko anketo o intimnih vpraanjih pa mnogi odklonijo. Vea se tudi tevilo gospodinjstev brez stacionarnega telefonskega prikljuka ker ga n adomea mobilna telefonija ki je za ankete manj primerna. Iz vzorca so izkljueni tud i vsi ki ivijo v revnih predelih brez ustrezne infrastrukture in v odronih ruralni h podrojih. To vrzel smo poskuale nekoliko omiliti z delom raziskave na usmerjenem vzorcu kjer smo z anketarji v manjem tevilu zajele tudi t.i. skrite populacije ko t so stareje generacije ensk nepismene enske enske ki ne razumejo slovenskega jezika enske s teavami v duevnem zdravju brezdomke spolne delavke enske ki trenutno ivijo v institucijah ali v varnih hiah enske ki ivijo v zakotnejih predelih Slovenije. Rezu ltati tega dela raziskovanja bodo predstavljeni v posebnem poroilu. Raunalnike anke te omogoajo zaupnost in zasebnost zato so zelo uporabne vendar le v okoljih kjer je veina gospodinjstev e prikljuena na internet kar pa ni primer v Sloveniji kjer v eina revnejih in odronih gospodinjstev e vedno nima raunalnika kaj ele prikljuka na ernet. Walby poudari (ibid.) da je najpomembneje zagotoviti zaupnost in to ne le zaupno st pred ostalimi lani gospodinjstva temve tudi zaupnost pred intervjuvarji. Izkunje kaejo da se prevalenca povea za petkrat ko vpraalnike izpolnjujejo osebe same ne p a s pomojo 36 intervjuvarjev. To se je pokazalo tudi v pilotni raziskavi kjer so bile tudentke prisotne in so zapisovale vse komentarje na vpraalnik. Povedale so da je velika v eina obkroila da ne doivljajo nasilja eprav so same imele nasprotne informacije. Pom embno je zagotoviti zaseben prostor za izpolnjevanje vpraalnika. Glede na to da j e internet nedosegljiv je potna anketa naslednja najprimerneja metoda izvedbe razi skave. Pri raziskavi smo upotevale tudi varnost ensk zato v naslovu vpraalnika nism o omenjale nasilja ki bi lahko pritegnil pozornost morebitnih povzroiteljev nasil ja ki ivijo z anketiranko na istem naslovu temve smo ga naslovile z bolj nevtralni m naslovom vpraalnik o osebni varnosti ensk v zasebni sferi. panske raziskovalke (Ruiz Perez Plazaola-Castano in Vives-Cases 2007) so naredile primerjavo 18. raziskav in ugotovile da so bile 3 od teh potne 8 telefonskih in ostalih 7 z osebnimi intervjuji. Prevladujoa populacija so enske od 15. ali 18. le ta starosti zgornja starost pa je bila omejena zelo razlino od 49 60 70 75 ali pa brez omejitve. Nekatere raziskave so bile narejene na enakem vzorcu mokih in ensk druga se je omejila samo na enske ki ivijo v partnerstvu tretja na tiste ki so up orabile zdravstvene storitve v doloenem obdobju. V veini raziskav so uporabili slua jnostni vzorec ki je bil zelo visok (Italija 30.000 Kanada 12.300) ankete pa so bile v teh primerih opravljene po telefonu. Dve raziskavi sta imeli reprezentati vni vzorec in sicer je bila ena izvedena s potno in druga s telefonsko anketo. Rezultati veinoma niso primerljivi ker so razlike v vpraalnikih v vzorenju in izved bi prevelike da bi jih lahko enoznano interpretirali (Smeenk Malsch 2005: 15-7). Razvidno je da je bila veina raziskav narejena za nacionalno zbirko podatkov. Raz likuje se le IVAWS (International Violence Against Women Survay) ki so ga razvil i za mednarodno uporabo. V pilotni fazi preverjanja vpraalnika so sodelovale Arge ntina Costa Rica Danska Italija Kazahstan Poljska Avstralija Indonezija Filipini Srbija vica in Ukrajina (ibid.: 21). Po spremembi vpraalnika ki je bila posledica komentarjev pilotne faze je bil vpraalnik preveden v eino danino francoino nemin lijanino poljino portugalino in panino. Poleg vpraalnika je bil izdan e prironi anje ki v podrobnosti opie celoten potek raziskovanja. V prironik so vkljuena temeljita in obsena navodila za izvedbo raziskave osnovna zn anja o raziskovanju kot na primer kako poteka raziskovalni proces kako identific irati problem kako zbirati in analizirati podatke in kako o njih poroati. Naveden je celoten proces zastavitve raziskovalnih vpraanj potek priprav do izvedbe razi skave kar vkljuuje navodila o tem da je potrebno pridobiti konsenz o izvedbi v iri skupnosti pridobiti finance razistiti etina vpraanja in pridobiti privoljenje ustre znih teles ki skrbijo za vpraanja etike oblikovati navodila za anketarje in drugo . Sledijo navodila o terenskem delu in o tem kako analizirati podatke in o njih poroati. Razloeni so osnovni pojmi raziskovanja kot je kvalitativna in kvantitativ na metodologija metode zbiranja podatkov naini izvedbe raziskave metoda triangula cije in podobno. Prironik je torej namenjen tako uveljavljenim raziskovalkam kot tudi nevladnim in drugim organizacijam ki so v nekaterih okoljih edine ki se ukv

arjajo s problemom nasilja nad enskami in zato edine ki lahko izvedejo takno razis kavo. Za potrebe nae raziskave smo pri sestavi vpraalnika upotevale opozorila S. Walby in zajele im iri krog nasilja zato se vpraanja nanaajo na fizino spolno psihino premo o nasilje in omejevanje osebne svobode in gibanja. Spraevale smo o razlinih povzroi teljih ki so lahko oetje sinovi partnerji bivi partnerji prijatelji ki so intimno ali zasebno povezani 37 z anketirankami. Spraevale smo tudi po enskah povzroiteljicah nasilja. Vkljuile smo vpraanje o pragu dojemanja nasilja kjer so natete vrste nasilja in pogostost njiho vega dogajanja. Spraevale smo po prevalenci in incidenci saj se vpraalnik nanaa na doivljanje nasilja od 15. leta starosti in v zadnjih dvanajstih mesecih spraevale pa smo tudi o pogostosti nasilnih dogodkov. Spraevale smo e o zdravju in posledica h nasilja ter zbrale osnovne demografske in socialno-ekonomske podatke ki smo ji h kasneje kriale s podatki tistih ki so doivljale nasilje in ugotavljale razlike i n podobnosti. Spraevali smo tudi o povzroiteljih nasilja. Tako smo sestavile obseen vpraalnik ki je v celoti prilagojen domaim razmeram. Vpraalnik je priloen (Priloga 2). 4. PROBLEM 38 V etrti razvojni prioriteti Strategije razvoja Slovenije z naslovom Moderna socialna drava in veja zaposlenost se je drava zavezala tudi k uinkovitejemu prepree anju nasilja in veji vkljuenosti rtev nasilja v drubo. Urad za enake monosti RS na po dlagi te prioritete utemeljuje raziskave o nasilju z naslednjim argumentom: nasi lje v zasebni sferi in partnerskih odnosih ogroa rtve in jih postavlja v poloaj veje socialne ogroenosti ter izkljuenosti doivljanje nasilja ima posledice tudi za psih ino in telesno zdravje rtve. Raziskovanje pojavnosti in odzivnosti na nasilje je t orej podroje ki ima pomembno mesto tako v mednarodnih kot nacionalnih dokumentih in strategijah. Pomanjkanje podatkov o nasilju v zasebnosti in v partnerskih odn osih ne omogoa oblikovanja ustreznih politik. Ustrezne politike so tiste ki zajam ejo im iri krog nasilja ki omogoajo takojnjo odzivnost in ponujajo monosti za hitro o revanje in im laje vkljuevanje v drubeno ivljenje. Hkrati je raziskovanje zasebnosti eno najtejih podroij raziskovanja zaradi intimnih in skritih relacij in odnosov o katerih javno ne govorimo. V Resoluciji o nacionalnem programu prepreevanja nasilja v druini 2009-2014 preberemo da so najpogosteje nasilju izpostavljene enske k emur prispeva patriarha lno usmerjena druba v kateri imajo moki viji socialno-ekonomski poloaj. Nadalje reso lucija pravi da zajema nasilje v druini razline oblike kot so fizini napad prisilje vanje v spolne odnose spolno zlorabo posilstvo gronje ustrahovanje ekonomsko nasi lje opustitev dolne skrbi zanemarjanje in podobno. Pri raziskovanju nasilja je po membna ovira strah preprianja o moi storilca in po drugi strani sram ki uinkuje na prikrivanje informacij o nasilju. Pri raziskovanju se bomo zato opirali na dva d okumenta o raziskovanju nasilja v zasebnosti: Researching Violence Against Women ki ga je izdala Svetovna zdravstvena organizacija (2005) in Improving the stati stic on violence against women (Sylvia Walby 2005) ki je bil predstavljen na srea nju OZN Evropske komisije in Svetovne zdravstvene organizacije na temo nasilja v partnerskih odnosih. Oba dokumenta nasilje v zasebnosti delita na fizino psihino spolno in ekonomsko in poudarita da gre pri nasilju za krenje temeljnih lovekovih pravic ki vpliva na slabe zdravje in blaginjo rtev. Mednarodno pravo lovekovih prav ic je za nacionalne drave obvezujoe in mora biti preneseno v domao zakonodajo. Dolno st drave je med drugim da osvea prepreuje raziskuje reuje in kaznuje nasilje. Podatke o nasilju lahko zbiramo po dveh poteh. Prva je raziskava na reprezentati vnem vzorcu splone populacije druga pa je zbiranje administrativnih podatkov ki j ih imajo razline slube kot je policija socialne slube sodie in nevladne organizacije. Prednost prvega naina raziskovanja je reprezentativnost pomanjkljivost pa da je to raziskovanje drago in mora biti redno (letno ali dvoletno). Prednost drugega naina raziskovanja je dostopnost podatkov pomanjkljivost pa da ni reprezentativno ker veji odstotek ensk nikoli ne prijavi nasilja e sploh ne enske iz posebej ranlji vih skupin kot so hendikepirane enske enske iz etninih manjin migrantke stareje enske in otroci. V primeru prvega naina raziskovanja je potrebno razviti indikatorje ki

se nanaajo na vpraanje o tem kdo so storilci katere so vrste nasilja kaj razumemo kot nasilje (prag dojemanja nasilja) na pogostost nasilja in na izkunje nasilja skozi vso ivljenjsko obdobje. V Sloveniji je bilo do sedaj opravljenih le nekaj raziskav na podroju nasil ja nad enskami ki v glavnem ugotavljajo da pomanjkanje raziskovalnih rezultatov p ovzroa ovire pri nartovanju politik na podroju nasilja saj statistini podatki raznih slub prikazujejo le vrh ledene gore ker ostaja veina nasilja neprijavljena in zat o prikrita. Pa vendar je raziskovalni rezultati vse opravljeni raziskav izjemno pomembni in omogoajo delen uvid v problem. Raziskave ki smo jih uporabili tudi pr i nartovanju in interpretiranju rezultatov so naslednje (po letnici izdelave): 39 Sonja Robnik Tanja Skornek Ple pela Veseli (2003): Nasilje nad enskami v drui za stanja. Ljubljana: Drutvo za nenasilno komunikacijo Strokovni svet za problema tiko nasilja. Spregovorimo o nasilju nad starejimi enskami (2004): Analiza stanja. Ljubljana: U ad za enake monosti. Mateja Sedmak Ana Kralj Zorana Medari Bla Simi (2006). Nasilje v druinah v Slo rezultati raziskave. Koper: Univerza na Primorskem Znanstvenoraziskovalno sredie Koper. Nasilje nad invalidnimi osebami v zasebni sferi in/ali v partenrskih odnosih (20 08). Ljubljana: Urad za enake monosti. Resolucija o nacionalnem programu prepreevanja nasilja v druini 2009-2014 (2009). Ljubljana: Ministrstvo za delo druino in socvialne zadeve (statistien del). Razultati raziskav so pripomogli k bolji konceptualizaciji vpraalnika predvsem k n aboru znakov in uinkov nasilja vpranj o zdravju ensk in posledicah ki jih ima dolgo letno nasilje na njihovo psihofizino poutje. Za potrebe te raziskave smo se odloili za raziskavo na reprezentativnem vzorcu ker takne raziskave v Sloveniji e nimamo. Pri zastavitvi raziskovalnih vpraanj smo izhajale iz definicije nasilja nad enska mi ki jo je postavila Svetovna zdravstvena organizacija in pravi da je nasilje: v sako dejanje ki rezultira v ali pa je mogoe da bo rezuiltiralo v fizini seksualni ali psiholoki pokodbi ali trpljenju ensk in vkljuuje dejanja kot so prisila odvzem p rostosti ali omejevanje svobode v javnem ali zasebnem ivljenju. K tej definicijo s mo dodali e ekonomsko nasilje ki pripomore k odvisnosti ensk od mokih in k omejevan ju njihove svobode. Organizacija zdruenih narodov oz. UNECE (United Nations Econo mic Commission for Europe) na svoji spletni strani objavlja tudi vpraalnike in in terpretacije podatkov o nasilju nad enskami: http://www.unece.org/stats/gender/va w/surveys.html (1. 6. 2010) Raziskovalno vpraanje smo oblikovale po pregledu relevantne literature s podroja r aziskovanja nasilja nad enskami. Osnovni lanki in knjige so: Mary Ellsberg Lori Heise (2005) Researching Violence against women: A Practical Guide for Researchers and Advisers. WHO PATH. Sylvia Walby (2005) Improving Statistics on violence against women. V: Violence against women: a statistical overview challenges and gaps in data collection and methodology and approaches for overcoming them. Expert groop meeting. Geneva: U N Division for the Advancement of Women in collaboration with Economic Commision for Europe and WHO. Natalia Ollus Sami Nevala (2005) Challenges of Surveying Violence Against Women: Development of Research Methods. In: Wilma Smeenk Marijke Malsch: Family Violen ce and Policie Response. Aldershot: Ashgate. 40 Henriette Jansen (2008) Challenges to measure violence against women. Geneva: Fo undation for Medical Education and Research. Interent source: http://www.gfmer.c h/Medical education En/PGC RH 2005/Research design in stu dying violence.htm (4. 9. 2009) Isabel Ruiz-Perez Juncal Plazaola-Castano Carmen Vives-Cases (2007) Methodologic al issues in the study of violence against women. J. Epidemiol Community Helath no. 61: 26-31. Po pregledu in tudiju literature smo potem glede na stanje v Sloveniji in glede n a priakovanja naronika oblikovale naslednja raziskovalna vpraanja: kakne so vrste nasilja

kaken je prag dojemanja nasilja kakna je pogostost nasilja kako posamezne vrste nasilja vplivajo na zdravje in ekonomski status kako se rtve nasilja odzivajo na nasilje kakne so njihove strategije preivetja kakne so njihove izkunje s kljunimi institucijami in ponudniki pomoi kakna je koda oziroma kakne so posledice nasilja kdo so storilci. 5. METODOLOGIJA 5. 1. Vrsta raziskave in spremenljivke Raziskava je kvantitativna in aplikativna. Je prva nacionalna raziskava s katero smo eleli dobiti natanneji vpogled v pogostost nasilja v pojavne oblike nasilja v r tve in storilce ter v kodo ki jo nasilje povzroa. Spremenljivke so: sestava gospodinjstva starost izobrazba dravljanstvo vernost zd ravje zdravila ustveni in telesni znaki zdravja prvi doiveto nasilje vrste nasilja pokodbe telesne in duevne posledice nasilja povzroitelji nasilja nasilno vedenje ob veanje o nasilju prijava nasilja prekinitev nasilnega odnosa koda zaradi povzroenega nasilja socialno-ekonomski status dohodek regija zaposlitev lastnitvo stanovanja . 5. 2. Merski instrument 41 Merski instrument je anketni vpraalnik sestavljen iz sedmih poglavij s skupno 68. vpraanji in v obsegu 20 strani. Vpraalnik vsebuje zaetni nagovor z informacijami o raziskavi navodilih za oddajo z imeni in priimki nosilk raziskave in imenom sod elujoih raziskovalnih institucij. Poglavja vkljuujejo kratko pojasnilo o vsebini i n jasna navodila za izpolnjevanje pri posameznih vpraanjih. Vpraalnik je priloen po roilu. Pri sestavi vpraalnika smo se opirale na izkunje in znanje iz tujih raziskav. Veina vpraalnikov je dostopna in medmreju nekaj pa smo jih pridobile z neposrednim kont aktom z nosilkami raziskav ali organizacijami ki imajo o tem informacije. Izkunje iz tega sodelovanja so bile zelo pozitivne saj so se na nae pronje odzvale vse os ebe na katere smo se obrnile ki so bile zelo pripravljene podeliti z nami lastne izkunje in nam svetovati na zaetkih. Opirale smo se na naslednje raziskave: British Crime Survey (1999 2001 2005). London: Home Office. Indicators to Measure Violence Against Women (2007). United Nations Expert Group Meeting United Nations Division for the Advancement of Women United Nations Eco nomic Commission for Europe and United Nations Statistical Division. Geneva 810 October 2007. Natalia Ollus Holly Johnson Anna Alvazzi del Frate and Sami Nevala (2003). Inter national Violence Against Women Survey: Manual and Questionnaire. HEUNI United N ations Office on Drugs and Crime UNICRI and Statistics Canada. Violence Against Women Survey - Questionnaire (1993). Housing Family and Social Statistics Division Canadian Centre for Justice Statistics. Minna Piispa Markku Heiskanen Juha Kriien Reino Sirn (2006) Violence Against Wo n Finland: Research Report. Helsinki: National Researh Institut for Legal Policy The European Insitut for Crime Prevention and Control affilited to United Natio ns. Mary Ellsberg Lori Heise (2005) Researching Violence Against Women: A Practical Guide for Researchers and Activists. Washington DC: WHO and PATH. WHO Multi-Country Study on Women's Health and Domestic Violence Against Women: I nitial Results on prevalence health outcomes and women's responses (2005). World Health Organisation. Eva Lundgren Gun Heimer Jenny Westersrand Anne-Marie Kalliokoski (2001) Captured Queen: Men's violence against women in equal Sweden: A prevalence study and a que stionair. Brottsoffermyndigheten Umea and Uppsala University Sweden. Dorothy Watson Sarah Parsons (2005) Domestic abuse of women and men in Ireland: Report on the national study on domestic abuse and questionnaire. Dublin: Statio nery office. 42 5. 3. Populacija in vzorenje

Podatke o nasilju smo zbrali z raziskavo na reprezentativnem vzorcu splone popula cije ki ga je pripravil Statistini urad Republike Slovenije v aprilu 2009. Vzorec je obsegal imena in priimke ter naslove 3000 ensk starih med 18 in 80 let propor cionalno stratificiran glede na starost regijo in tip naselja za raziskovanje po javnosti nasilja in odzivnosti na nasilje v zasebni sferi in v partnerskih odnos ih. Vzorec je bil po izvedenem anketiranju unien v skladu s 4. lenom pogodbe med n osilno organizacijo raziskave in SURSom. Populacijo med 18 in 80 let starosti sm o doloile glede na priporoila razlinih mednarodnih raziskav. Spodnja meja omogoa da veina ensk samostojno izpolnjuje vpraalnik. Pri dekletih pod 18. letom starosti je veja verjetnost da bo pri izpolnjevanju vpraalnika prisotna druga oseba ki bo vpli vala na izpolnjevanje ali vpraalnik celo izpolnjevala. Pomembno je povedati da v vpraalniku nismo spraevale po nasilju ki se je zgodilo p red dopolnjenim 15. letom starosti. To odloitev smo sprejele zaradi velike verjet nosti da se nasilni dogodki v otrotvu za mnoge anketiranke bolea tema in bi lahko z vpraanji o tem sproile spomine pri katerih anketiranke ne bi dobile takojnje ustr ezne strokovne pomoi da bi jih lahko osvetlile in o njih spregovorile ter tako pr epreile poglabljanje stiske. Drug razlog je da ostane veliko nasilja v otrotvu pot isnjenega v pozabo ki je lahko tudi strategija preivetja za tiste ki so takno nasi lje doiveli. To je zlasti znailno za spolno nasilje. Raziskava torej pokae na nasil je ki se je zgodilo po dopolnjenem 15. letu starosti. Predvidevamo da bi bilo na silja ve e bi upotevali obdobje od rojstva dalje oziroma obdobje od prvih spominov na doiveto nasilje. Vzorec 3000 ensk smo doloili zaradi predpostavke o manjem tevilu vrnjenih vpraalnikov . Podobne raziskave v svetu kaejo da je pri podobnih anketah ki se izvajajo prvi m ogoe priakovati le 20 do 30 odstotkov vrnjenih vpraalnikov predvsem zaradi dinamike nasilja in posledic ki jih ima ta dinamika na rtve. Te se kaejo predvsem v tesnob i in strahu ki vkljuuje preprianje o moi povzroitelja nasilja da povsem kontrolira n jihova ivljenja zato so redko upajo poroati o nasilju. Poleg tega so pomembni razl ogi za molk tudi sram in obutki krivde ki ravno tako prepreujejo poroanje o nasilju . Veje tevilo vrnjenih vpraalnikov je mogoe priakovati ob rednem anketiranju ki ga na primer v Veliki Britaniji opravljajo vsako leto ali na dve leti v obliki sploneg a vpraalnika o osebni varnosti (British Crime Survey). Predvidevanja so se izkaza la za realna vrnjenih je bilo namre 752 vpraalnikov kar je natanko 25 odstotkov. 5. 4. Zbiranje podatkov Pilotsko raziskavo smo naredili v marcu in aprilu 2009 na populaciji 50 anketira nk. Za izvedbo smo usposobili skupino tudentk ki je sproti zapisovala vse komenta rje anketirank na terenu. Vzorec je vkljueval enske v enakih starostnih skupinah k ot smo jih doloile za nacionalno raziskavo. Vpraalnik smo poslale e razlinim nevladn im organizacijam ki se ukvarjajo za nasiljem nad enskami in imajo dolgoletne izkun je na tem podroju. Komentarje smo dobile iz Drutva za nenasilno komunikacijo Drutva SOS Zdruenja proti spolnemu zlorabljanju in Drutva Emma. Na podlagi komentarjev i z poskusnega anketiranja in komentarjev nevladnih organizacij smo vpraalnik sprem enile in ga dokonno oblikovale konec aprila 2009. Raziskavo smo zaele izvajati v m aju istega leta. Vpraalnike smo poiljale po poti 15. in 16. maja 2009 rok za vrnite v vpraalnikov pa je bil 15. junij 2009. Poiljko smo opremile s frankirano ovojnico in z naslovom kamor so anketiranke lahko 43 vrnile izpolnjene vpraalnike. Pri analizi nismo upotevale vpraalnikov ki so bili vr njeni po tem datumu. 5. 5. Obdelava in analiza Podatke smo obdelali v SPSS programskem orodju in sicer septembra in oktobra 200 9. Izraune statistine pomembnosti smo opravili v avgustu 2010. 44 6. REZULTATI 6.1. Socialno-ekonomske zdravstvene in demografske znailnosti populacije Na izkunje nasilja kot tudi na odziv ensk nanje vpliva vrsta dejavnikov ki smo jih zajeli z demografskim delom vpraalnika kot so v kaknih gospodinjstvih anketirane i vijo koliko so stare ali so verne zaposlene ali imajo lasten dohodek in ali z nj im razpolagajo kakne so njihove stanovanjske okoliine iz katerega konca Slovenije p rihajajo katero dravljanstvo imajo kakno je njihovo zdravstveno stanje in drugo. D

emografski in socialno-ekonomski podatki so potrebni da z njimi dodatno pojasnim o vzorce pojavov ki se kaejo iz odgovorov udeleenk v raziskavi zlasti ensk ki so po roale o izkunjah nasilja. Pomembni pa so tudi da nam pokaejo znailnosti vzorca. 6.1.1. Gospodinjstvo Vpraalnike je vrnilo 752 ensk. 641 anketiranih ensk ivi v skupnem gospodinjstvu s pa rtnerjem od tega jih je 519 s partnerjem poroenih 122 pa jih ivi v izvenzakonski s kupnosti. 202 anketiranih ivi v gospodinjstvu s svojimi stari in 29 s partnerjevim i stari. 386 ensk ivi v gospodinjstvu s skupnimi otroki partnerja s katerim so tren utno v zvezi 78 jih ivi z otroki iz prejnjega zakona pri 08 pa sestavljajo gospodi njstvo otroci iz moevega/ partnerjevega prejnjega zakona. 101 ensk ivi samih. 59 je navedlo da ivijo v skupnem gospodinjstvu e z drugimi osebami praviloma so to bili drugi sorodniki (bratje in sestre odrasli otroci z druino stari stari tete in stri ci neaki in neakinje). Tabela 1. Struktura gospodinjstva lanice in lani gospodinjstva f Mo 519 Otroci ki jih imam s sedanjim moem oz. partnerjem 386 Vai stari 202 Izvenzakonski partner ali partnerka 122 ivim sama 101 Otroci ki jih imam iz prejnjega zakona 78 Stari vaega partnerja 29 Otroci ki jih ima mo/partner iz prejnjega zakona 08 Drugo 59 Monih je bilo ve odgovorov Graf 1. Struktura gospodinjstva 45 Mo Izvenzakonski partner/ka Skupni otroci Moji otroci iz prejnje zveze Partnerjevi otroci iz prejnje zveze Moji stari Partnerjevi stari ivim sama Drugo Osebe v skupnem gospodinjstvu Prevladujejo torej enske ki ivijo v skupnem gospodinjstvu s partnerjem s katerim s o poroene. Populacija se v tem v glavnem ujema s splono populacijo ensk v Sloveniji v kateri je prevladujoa druinska organizacija e vedno zakonski par z otroki eprav n jihov dele naraa s hkratnim naraanjem tevila neporoenih parov z otroki in samskih go dinjstev.5 32 anketiranih pa ivi v skupnem bivaliu (ne pa tudi v skupnem gospodinjs tvu) z drugimi osebami kot so prijatelji podnajemniki sostanovalci bivi zakonski partnerji pa tudi sorodniki najpogosteje z odraslimi otroki z druino stari svaki i n svakinjami in taami in tasti tetami neaki. Struktura gospodinjstva V raziskavi imamo opraviti s sledeim vzorcem gospodinjstev: veina anketirank ivi v skupnem gospodinjstvu s partnerjem (641 ) ki je v veini z nski partner anketiranke (519) in s skupnimi otroki (386). Otroci so sicer sestavni del skoraj polovice gospodinjstev najpogosteje so skupn i otroci (386) in najredkeje njegovi iz prejnjega zakona (08). Otroci iz prejnje z veze anketirank sestavljajo 78 gospodinjstev. 202 vseh anketirank ivi v skupnem gospodinjstvu s svojimi stari. 101 anketirank ivi samih._ 6.1.2. Starost Anketiranke so bile precej enakomerno porazdeljene po starosti. Veina anketirank je bila stara med 21 in 60 leti po 61 letu pa se je tevilo anketiranih poasi zmanje valo. Najve jih je bilo v starostni skupini med 51 in 60 letom. Najmlaja anketiran ka je bila stara 18 let in najstareja 80 let. Tabela 2. Starostna struktura anketirank 5 Med starejimi od 15 let je bilo konec leta 2005 v Sloveniji 526 ensk poroenih 30 samskih124 ovdovelih in 5 razvezanih (Vir: Statistini urad RS. Dostopno na sp letni strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=749 14.8.2010). Ob Popisu 2002 so poroe ni pari (z otroki ali brez) bili e vedno najpogosteja oblika druine pri nas. Predst

avljali so 737 druinskih oblik pri nas. eprav se tevilo druin stalno poveuje (med le ti1981-2002 se je povealo za 65 ) se dele druin zakonskih parov z otroki zmanjuje (v menjenem obdobju se je zmanjal za 103 ) (Vir: Statistini urad RS Popis 2002). Vert ot P. et al. (2007) Dejstva o mokih in enskah v Sloveniji. Ljubljana: Statistini ur ad RS. 46 Starostne skupine Dele anketirank v odstotkih po starostnih skupinah Dele prebivalk Slovenije po starosti v odstotkih 30.6. 20096 Razlika med odst otnima deleema 18-20 38 33 +05 21-30 184 134 +50 31-40 19 218 -28 41-50 189 148 +41 51-60 204 142 +62 61-70 138 103 +35 71-80 57 89 -32 Graf 2. Starostna struktura anketirank 7 Primerjava glede na podatke SURS-a o tevilu prebivalcev po spolu in starosti juni ja 2009 pokae da je v naem vzorcu nekoliko ve anketirank iz starostnih skupin 51-60 let in 21-30 let kot je bil dele te skupine med prebivalkami Slovenije. Nekaj ma nji pa je v vzorcu dele ensk med 31-40 in 71-80 letom. Za prvo skupino je znailno da so enske v njej verjetno med najbolj zaposlenimi utrjujejo si poloaj v slubah pa t udi najpogosteje se v teh letih odloajo za otroke. Morda gre upad pripisati prav njihovi prezaposlenosti v zasebni in delovni sferi. enske v starostni skupini 7180 let pa so verjetno zaradi okoliin (slabi vid fizine bolezni manj interesa za razl ina udejstvovanja) ki pogosto spremljajo starost v povpreju manj zainteresirane za pisno izpolnjevanje precej dolgih in zapletenih vpraalnikov._ Starostna struktura anketirank Veina anketirank je bila stara med 21 in 60 leti. Najve jih je prilo iz starostne skupine med 51 in 60 letom ki je bila tudi nekoli o bolj zastopana kot je sicer v sploni populaciji prebivalk Slovenije. Najmlaja anketiranka je bila stara 18 let in _najstareja 80 let._ 6 Odstotki obraunani po podatkih SURS (Vir: glej prejnjo opombo). 7 Vir: Statistine informacije (Prebivalstvo) t./42. Statistini urad RS 14.12. 2009. Dostopno na spletni strani: http://www.stat.si/doc/statinf/05-SI-007-0902. pdf 14.8.2010. 47 6.1.2. Izobrazba Izobrazba anketirank je v popreju vija kot jo imajo sicer enske v Sloveniji. Zlasti je glede na povpreje v sploni populaciji ensk manji dele anketirank pod srednjeolsko ravnjo izobrazbe medtem ko je dele vije in visokoolsko izobraenih ensk in ensk z doko no podiplomsko stopnjo v naem vzorcu viji. Najpogosteja doseena raven izobrazbe anke tiranih je bila srednjeolska (395). Druga najpogosteja raven izobrazbe je bila fak ultetna (15) za njo vijeolska (118) in nato poklicna izobrazba (116). Podiplomsko stopnjo izobrazbe je doseglo 2 anketirank. Nekaj anketiranih pa je pod drugo ome nilo e razne teaje priuitev za krojaico in podobno. Tabela 3. Stopnja izobrazbe Izobrazba f Nedokonana osnovna ola 28 Osnovna ola 98 Poklicna ola 116 Srednja ola 395 Vija ola 118 Visoka strokovna ola 65 Fakulteta 150 Magisterij 13 Doktorat 07 Drugo 03 Skupaj 993

Ni bilo odgovora 07 Skupaj 1000 Graf 3. Stopnja izobrazbe 8 Konec leta 2005 je imelo najve ensk v Sloveniji konano samo osnovno (276 ) in sre dnjo strokovno izobrazbo (247 ) ter nijo in srednjo poklicno izobrazbo (182 ). Sr ednjo splono izobrazbo je imelo 70 enske vijo izobrazbo 56 in visoko strokovno 24 ensk. Univerzitetno izobrazbo je imelo 74 ensk. Dele ensk s specialistino povisoko lsko izobrazbo magisterijem in doktoratom je bil 09 (Statistini urad RS. Dostopn o na spletni stran http://www.stat.si/novica prikazi.aspx?id=749 12.8.2010). 48 e doseene izobrazbene ravni zdruimo v skupine vidimo naslednjo znailnost vzorca: naj ve anketiranih je imelo doseeno srednjeolsko in poklicno izobrazbo (511). Veina anke tirank (ve kot tri etrtine vzorca) pokrije izobrazbene ravni od poklicne ole do fak ultete (84). Setevek anketirank ki imajo najmanj srednjeolsko izobrazbo in e kako v ijo stopnjo naprej je 748 kar je natanko tri etrtine vzorca. Izobrazbo vijo od sred njeolske ima tretjina anketiranih (353) od tega veina (333) fakultetno vijeolsko ali visokoolsko strokovno stopnjo izobrazbe 2 pa je doseglo neko podiplomsko stopnjo izobrazbe. Skupina tistih ki so bodisi dokonali osnovno olo ali ki je niso dokonal i pa teje 126 anketiranih. Graf 4. Stopnja izobrazbe po skupinah_ Dokonana ali nedokonana O Poklicna ali srednja ola Vija visoka strokovna ola in fakulteta Magisterij in doktorat Drugo 511 Izobrazbene skupine Izobrazbena struktura Podatki o izobrazbi razkrivajo da imamo opraviti z vzorcem bolje izobraenih anket irank kot je sicer povpreje v sploni populaciji ensk. Manji je dele anketirank pod srednjeolsko ravnjo izobrazbe medtem ko je dele vi visokoolsko izobraenih ensk ter ensk z dokonano podiplomsko stopnjo v vzorcu viji od ovpreja. Najpogosteja doseena raven izobrazbe anketiranih je bila srednjeolska (395). Izobrazbo vijo od srednjeolske ima tretjina anketiranih (353)._ 6.1.4 Dravljanstvo Veina anketirank (992 ) ima slovensko dravljanstvo in le 03 dravljanstvo druge drav e kar odstopa od sicernje strukture prebivalstva v Sloveniji. Po podatkih SURS je julija 2009 ko smo zakljuili terenski del raziskave v Sloveniji prebivalo 2 tuji h dravljank.9 Tabela 4. Dravljanstvo 9 Obraunano po podatkih Statistinega urada RS o strukturi prebivalstva glede na sp ol in skupine v letu 2009 in 2010. Vir: Statistini urad RS. Dostopno na spletni s trani: http://www.stat.si/novica prikazi.aspx?id=3311 14.8.2010. 49 Dravljanstvo f Slovensko 992 Tuje dravljanstvo 03 Skupaj 995 Ni bilo odgovora 05 Skupaj 1000 2 anketirank ima dvojno dravljanstvo poleg slovenskega jih ima najve e hrvako (03) b osansko (02) ostala dravljanstva pa je imela po ena anketiranka (avstralsko dansk o makedonsko nemko rusko slovako poljsko vicarsko in ukrajinsko). 50 Tabela 4a. Dvojno dravljanstvo Dravljanstvo (poleg slovenskega) f Avstralsko 01 Dansko 01 Bosansko 02 Hrvako 03 Makedonsko 01

Nemko 01 Rusko 01 Slovako 01 Slovensko 01 Poljsko 01 vicarsko 01 Ukrajinsko 01 Skupaj 1000 06 anketirank (5 oseb) se je v Slovenijo priselilo zaradi zveze s sedanjim part nerjem. Priselile so se iz Bosne in Hercegovine Hrvake Slovake in Ukrajine. Dve os ebi (02 ) ki nimata slovenskega dravljanstva sta delovni migrantki ena z dovoljen jem za bivanje in ena brez dovoljenja. Dravljanstvo Skoraj vse anketiranke imajo slovensko dravljanstvo (992). 2 anketirank ima dvojno dravljanstvo. 03 anketirank ima tuje dravljanstvo kar je skoraj _sedemkrat manj kot je prebival k s tujim dravljanstvom pri nas._ 6.1.5. Vernost in verska pripadnost Anketiranke smo spraevali tudi ali so verne. 528 anketirank se je opredelilo da s o verne 238 pa da niso verne. 206 se jih ni moglo opredeliti glede tega vpraanj a. 13 anketirank pa na vpraanje ni odgovorilo. 15 anketirank je pod drugo navedl o ogovore kot na primer da so agnostiki verjamejo v vijo silo verne so zmerno so verne ampak ne pripadajo verski skupnosti opravljene imajo samo zakramente vero jemljejo kot kulturno dediino in drugo. 51 Tabela 5. Vernost Vernost f Da 528 Ne 238 Ne bi se mogla opredeliti glede tega vpraanja 206 Drugo 15 Skupaj 987 Ni bilo odgovora 13 Skupaj 1000 Veina anketirank je katolike veroizpovedi (493 vseh anketiranih in 904 v vzorcu ti stih ki so se opredelile kot verne). 19 anketirank je pravoslavne veroizpovedi 12 muslimanske veroizpovedi 09 anketirank je protestantske veroizpovedi (od tega 05 pripada evangelistini in 01 kalvinistini loini te veroizpovedi) 03 anketirank p ripada Jehovim priam in 01 anketirank je budistine vere. 07 anketirank pa se je op redelilo da ne pripadajo nobeni veri etudi nekatere verjamejo v Boga in niso lanic e nobene verske skupnosti ali pa so glede tega neopredeljene. Graf 5. Vernost Drugo Ni bilo odgovora 2 1 52 Tabela 6. Veroizpoved Veroizpoved f Ni bilo odgovora 456 Katolika 493 Pravoslavna 19 Islamska 12 Evangelianska 05 Protestantska 03 Jehova pria 03 Nobeni 02 Budizem 01 Kalvinistina vera 01 Neopredeljena 01 Nisem lanica nobene cerkve 01 Verjamem v Boga - nimam doloene vere 01 Skupaj 1000

Graf 6. Veroizpoved Populacija anketiranih kae na odstopanja od sicernjega povpreja glede verske pripad nosti med enskami v Sloveniji.10 V naem vzorcu je predvsem niji dele katoliank in sic er na raun vejega tevila anketiranih ki so se opredelile da niso verne in neopredel jenih. Tako se je v popisu prebivalstva leta 2002 611 enske populacije izreklo za katolianke v nai Pogostost odgovorov o veroizpovedi v popisu prebivalstva leta 2002 kae na vije del ee ensk ki pripadajo kaki veroizpovedi kot so vidni v naem vzorcu. Iz podatkov popi sa vidimo da je tam zlasti dele ensk katolike veroizpovedi viji (611 v popisu/ 493 v nai raziskavi). Nekoliko manji je e dele ensk islamske veroizpovedi (2 v popisu/ 12 v nai raziskavi). Odstopanja glede drugih veroizpovedi pa skorajda ni. Pri protes tantski veroizpovedi so vrednosti popolnoma identine (09) pri pravoslavni pa razl ike zanemarljive (21 v popisu in 19 pri nas). Odstotek drugih ver (budizem Jehov e prie) je v naem vzorcu veji (02 v popisu/ 04 v nai raziskavi). Niji odstotek katoli nk v nai raziskavi gre zlasti na raun ensk ki so se opredelile da niso verne (92 je bilo ateistk v popisu/ 238 pa deklarirano ne-vernih v nai raziskavi) in pa na raun n opredeljenih respondentk (152 v popisu/ 21 pri nas). (Vir: ircelj M. (2003) Versk a jezikovna in narodna sestava prebivalstva Slovenije: Popisi 1921-2002. Ljublja na: Statistini urad RS. Dostopno na spletni strani: http://www.stat.si/popis2002/ gradivo/2-169.pdf 13.8.2010). 53 raziskavi pa je bilo takih 493. Odstopanja glede drugih veroizpovedi niso bistve na. Nekoliko manji je le dele ensk islamske veroizpovedi. e enkrat veji pa je v nai r ziskavi dele anketiranih drugih ver (Jehove prie budizem) vendar ta odstotek v cel oti ni velik. Vera in verska pripadnost Nekaj ve kot polovica anketiranih (528 ) se je opredelilo za verne. 238 anketirank ni vernih 206 pa se jih ni moglo opredeliti. 07 anketirank se je opredelilo da ne pripadajo nobeni veri etudi nekatere verjame jo v Boga in niso lanice nobene verske skupnosti ali pa so glede tega neopredelje ne. 904 anketirank opredeljenih kot verne je katolike vere (493 v celi populaciji). V manjih deleih so anketiranke e pravoslavne (19) islamske (12) protestantske ve zpovedi (razlinih loin te vere) (09) in drugo (budizem Jehove prie) (04). Populacija anketiranih kae na odstopanja od sicernjega povpreja glede verske pri nosti med enskami v Sloveniji zlasti v tevilu opredeljenih kot katoliank ki jih je v nai raziskavi bistveno manj in _sicer na raun vejega tevila neverujoih in neopredeljenih anketirank._ 6.1.6. Geografske znailnosti Podatki o geografskih znailnostih kaejo na precejnjo zgostitev tevila anketirank iz urbanih okolij zlasti vejih mest in centrov regij kjer je obiajno tudi skoncentrir ana ponudba informacij in organiziranih oblik pomoi za rtve nasilja. Tudi med anke tirankami ki prihajajo iz vasi prevladujejo okolja blizu mestnih sredi. V Slovenij i drugae kot v naem vzorcu pa najve prebivalcev ivi v manjih naseljih. V vejih mestih vi priblino etrtina prebivalstva v Sloveniji.11 11 V sedmih naseljih z ve kot 20.000 prebivalci (Ljubljana Maribor Celje Kranj Ve lenje Koper in Novo mesto) je ivelo 248 vseh prebivalcev Slovenije. Vir: Statist ini urad RS. Dostopno na spletni strani: http://www.stat.si/novica prikazi.aspx?i d=2152 14.8.2010. 54 Tabela 7. Okolje bivanja Okolje f Veje mesto (na primer Ljubljana Maribor Koper Kranj Celje Murska Sobota itd.) 316 Manje mesto (na primer Velenje Koevje Jesenice Postojna Piran Ajdovina Ilirska Bistr ica Trebnje itd.) 169 Manji kraj (na primer Radovljica Cerknica Beltinci itd.) 125 Vas v bliini mesta 214 Vas oddaljena od mestnih okolij 112 Drugo 39

Skupaj 975 Ni bilo odgovora 25 Skupaj 1000 Anketiranke najpogosteje prihajajo iz vejih mest (na primer Ljubljana Maribor Kop er Kranj Celje Murska Sobota Nova Gorica itd.) (316). Velik dele jih prihaja iz v asi ki je v bliini mesta (214). Iz manjih mest (na primer Velenje Koevje Jesenice P ostojna Piran Ajdovina Ilirska Bistrica Trebnje itd.) prihaja 169 anketirank. Iz m anjega kraja (na primer Radovljica Cerknica Beltinci itd.) je ta dele e manji (125) in najmanj je takih ki prihajajo iz vasi oddaljenih od mestnih okolij (112). Pod drugo so anketiranke (4) navedle bodisi kraj v tujini ali razline kraje v Sloven iji za katere se verjetno niso mogle odloiti v katero kategorijo bi jih uvrstile. Iz vejih ali manjih mest skupaj prihaja skoraj polovica anketirank. Graf 7. Okolj e bivanja Tabela 8. Regija Regija f tajerska 292 55 Gorenjska 165 Dolenjska 109 Primorska 108 Notranjska 94 Koroka 53 Pomurska 52 Zasavje 31 Posoje 07 Skupaj 911 Ni bilo odgovora 89 Skupaj 1000 Najve anketirank je iz tajerske (292) in z Gorenjske (165). Iz Dolenjske in Primor ske je s podobnim odstotkom 109 oziroma 108 anketiranih. Iz Notranjske jih je 94 . Podobna odstotka anketiranih sta iz Pomurske in Koroke (52 in 53). Iz Zasavja j e prilo 3 vpraalnikov iz Posoja pa 07. Na vpraanje ni odgovorilo 89 anketirank. al je pomotoma iz vpraalnika izpadla Osrednjeslovenska regija zaradi esar so se glasovi anketirank iz Ljubljane in okolice verjetno porazdelili med glasovi gorenjske a li dolenjske regije lahko pa so tudi med tistimi ki niso odgovorile. V vzorcu v veliki veini prevladujejo zlasti anketiranke severozahodne in severovzhodne Slove nije v kar okoli 40. Graf 8. Regija 56 Geografske znailnosti Najve skoraj tretjina anketirank prihaja iz vejih mest. Ena petina jih prihaja iz vasi blizu vejih mest. Skoraj polovica anketirank prihaja iz vejih ali manjih mest. V veliki veini prevladujejo anketiranke severne in _severovzhodne Slovenije (taje ska Koroka Pomurje)._ 6.1.7. Zaposlitev Na vpraanje glede zaposlitve je odgovorilo 99 anketirank. Ve kot polovica (512) an ketirank je zaposlenih. Drugi najveji dele so predstavljale upokojene anketiranke (253). Nezaposlenih je 78 anketirank tudentk pa 114. Pod drugo je svoj status opisa lo 34 anketirank. Pod drugo so anketiranke navedle e statuse in okoliine kot so dij akinja gospodinja in dopolnilna kmetijska dejavnost dravljanska in druinska pokojn ina ostala doma zaradi bolezni na akanju uporabnica v varstveno delovnem centru in vkljuena v program usposabljanja na delovnem mestu na Zavodu za zaposlovanje. Tabela 9. Zaposlitven status Status zaposlenosti f 1. Zaposleni za polni delovni as 213 2. Zaposleni za delni delovni as (manj od 8 ur dnevno) 13 3. Zaposleni za nedoloen as 192 4. Zaposleni za doloen as 33 5. Zaposlena kot kmetica 07 6. Samozaposlena 24

7. Na porodnikem dopustu 30 8. Nezaposlena 78 9. Starostno upokojena 214 10. Invalidsko upokojena 39 11. tudentka 114 12. Drugo 34 Skupaj 989 Ni bilo odgovora 11 Skupaj 1000 57 Graf 9. Zaposlitven status 512 1253 11.4 Zaposlena Upokojena tudentka Nezaposlena Drugo Brez odgovora Med deleem zaposlenih je bilo najve takih ki so zaposlene za polni delovni as (41) in za nedoloen as (37). Manji delei so razporejeni med anketirankami ki so zaposlene za doloen as (7) so na porodnikem dopustu (6) samozaposlene (5) zaposlene za delni delovni as (3) in s statusom kmetice (1). 58 Graf 10. Zaposlenost glede na delovni as 5 Za polni delovni as Za delni delovni as Za nedoloen as Za doloen as Zaposlena kot kmetica Samozaposlena Na porodnikem dopustu Graf 11. Vrsta upokojitve Invalidska upokojitev Med deleem upokojenih anketirank prevladujejo starostno upokojene (847 v vzorcu u pokojenih) ki predstavljajo tudi najveji dele med odgovori na to vpraanje (214). Ma nji dele upokojenk pa pripada invalidsko upokojenim anketirankam (39). 6.1.8 Varnost zaposlitve Anketiranke smo spraevali tudi glede ogroenosti njihove zaposlitve v blinji prihodn osti. Na vpraanje glede ogroenosti zaposlitve je odgovorilo 774 anketirank. V deleu teh je 593 (458 v celotnem vzorcu) anketirank ocenilo da njihova zaposlitev ni ogroena 137 anketirank pa da je (106 v celotnem vzorcu). Tabela 10. Samoocena ogroenosti zaposlitve Samoocena ogroenosti f fx Da 106 137 59 Ne 458 593 Ne vem 209 270 Skupaj 774 1000 Ni bilo odgovora 226 Skupaj 1000 Razlaga: f - odstotek vseh odgovorov f1 - odstotek tistih ki so samoocenili ogroenost zaposlitve Graf 12. Samoocena ogroenosti zaposlitve 6.1.9. Dohodek Na vpraanje o lastnem dohodku je odgovorilo 977 anketirank. Velika veina 842 anket irank ki je odgovorila na to vpraanje ima lasten dohodek (823 v celotnem vzorcu). Lastnega dohodka nima 158 ensk ki so na to vpraanje odgovorile (154 v celotnem vz orcu). Podatki se ujemajo s podatki o zaposlenosti. Veina anketirank ima torej la sten prihodek iz delovnega razmerja ali pokojnine (765) 55 pa e iz drugih virov o katerih nismo posebej spraevali sklepamo pa lahko o virih kot so nadomestila za brezposelnost tipendije druinske pokojnine socialni prejemki in drugo.

60 Tabela 11. Dohodek Ali imate lasten dohodek? f f1 Da 823 842 Ne 154 158 Skupaj 977 1000 Ni bilo odgovora 23 Skupaj 1000 Graf 13. Dele anketiranih z lastnim dohodkom Imajo lasten dohodek Nimajo lastnega dohodka Brez odgovora Pri raziskovanju partnerskega nasilja nad enskami ni pomemben le podatek o tem al i imajo enske svoje lastne prihodke temve tudi o tem ali z njimi lahko razpolagajo . Ena od oblik skritega ekonomskega nasilja je lahko neravnovesje moi omejevanje ali nadzor pri porabi lastnega dohodka ali skupnih sredstev. Obenem nam ti podat ki lahko dopolnijo sliko o materialnih pogojih rtev nasilja da se iz nasilja umak nejo. Tabela 12. Samostojnost razpolaganja z dohodkom Ali s svojim lastnim dohodkom samostojno razpolagate? f f1 Da 756 783 V gospodinjstvo prispevam enak dele kot ostali zaposleni lani 46 48 Ne ves denar ki ga imam moram dati partnerju (ali starem otrokom) 01 01 Lastna sredstva moram pred partnerjem (stari otroci) skrivati 03 03 Nekaj denarja uspem zadrati za sebe 16 17 Nimam lastnega dohodka 114 118 Drugo 12 12 Da in V gospodinjstvo prispevam enak dele kot ostali zaposleni lani 15 15 Da in Nekaj denarja uspem zadrati za sebe 01 01 Da V gospodinjstvo prispevam enak dele kot ostali zaposleni lani in Nekaj denarja uspem zadrati za sebe 01 01 Skupaj 967 1000 Ni bilo odgovora 33 Skupaj 1000 Na vpraanje ali je razpolagajo z lastnim dohodkom je odgovorilo 967 ensk. Od teh j ih nekaj ve kot tri etrtine (783) razpolaga z lastnim dohodkom (756 v celotnem 61 vzorcu).12 118 anketirank pa lastnega dohodka nima (114 v celotnem vzorcu). 48 a nketirank je navedlo da v gospodinjstvo prispeva enak dele kot ostali zaposleni la ni (46 v celotnem vzorcu). Manji delei pripadajo odgovorom anketirank ki so navedl e da nekaj denarja uspejo zadrat zase (17) ali da morajo lastna sredstva skrivat pre d partnerjem (stari otroci) (03) ali da morajo ves denar ki ga imajo dati partnerj u (ali starem otrokom) (01). Pod drugo je odgovore in pojasnila prispevalo 12 anketirank na primer da gre ves denar za polonice; ena oseba je komentirala da lahko komajda ree da ima lasten do hodek saj ima zelo majhno pokojnino. Druga anketiranka je pripisala da se mora o basno braniti pred oitki zakaj nekaj potrebuje in kakna je bila cena. Omenile so e p rakso skupne druinske blagajne z moem. Dve anketiranki pa preivljata njuna zakonska p artnerja._ Zaposlenost in dohodek Ve kot polovica anketirank je zaposlenih (512 ) med njimi prevladujejo tiste ki s o zaposlene za polni delovni as (213) in za nedoloen as (192). Ena etrtina anketirank je upokojenih (253). Med njimi je velika veina starostno u okojena (214) te predstavljajo tudi najtevilnejo skupino med anketiranimi. Manji del e je upokojenih invalidsko. Brezposelnih je 78 anketirank tudentk pa 114. 106 anketirank ocenjuje da je njihova zaposlitev v blinji prihodnosti ogroena. Velika veina 823 anketirank dobiva nek lasten dohodek.

 Tri etrtine jih z lastnih dohodkom tudi razpolaga. Lastnega dohodka nima 114 ensk. 17 ensk je napisalo da nekaj denarja uspejo zadrat zase 03 morajo lastna sredst rivat pred partnerjem (stari otroci) in 01 morajo ves denar ki ga imajo dati part nerju (ali starem _otrokom)._ 6.1.10. Stanovanje Najve anketiranih ima s partnerjem deljeno lastnitvo nad stanovanjem v katerem tre nutno ivijo (40). Priblino polovico manj (211) jih ivi v stanovanju kjer je lastnik stanovanja drug sorodnik. Na tretjem mestu po pogostosti so enske ki so lastnice stanovanja (173). Ena desetina (101) je takih ki ivijo v stanovanju kjer je last nik partner. Le slab odstotek manj (92) pa je anketiranih ki ivijo v najemnikem st anovanju. 101 je takih ki so podale opis na to vpraanje pod drugo. Iz teh opisnih o dgovorov vidimo da so posamini delei v resnici morda e nekoliko viji zlasti dele tist ih kjer je lastnik stanovanja drug sorodnik pa tudi deljena lastnitva z moem.13 Do ber odstotek (13) na vpraanje ni 12 Odstotek teh ki razpolagajo z lastnim dohodkom je v resnici e viji in sice r 80 vseh ki so odgovorile na to vpraanje saj je vseh 17 anketirank ki so obkroile ve monih odgovorov obkroilo tudi da razpolagajo s svojim dohodkom. 16 pa jih je doda tno ob tem da so navedle da razpolagajo s svojim dohodkom obkroilo e monost da v go spodinjstvo prispeva enak dele kot ostali zaposleni lani tako da je tudi odstotek teh nekoliko viji (64). 13 Najve je bilo takih ki so po drugo navedle da so lastniki hie v kateri ivij o njeni stari; takih je bilo 368 vseh ki so navedle odgovore pod drugo. Priblino 25 pa je pod drugo opisalo neko obliko solastnitva nepreminine na primer skupno lastn itvo hie z moem (10 odgovorov pod drugo) in druge oblike deljenega lastnitva s sorod niki ki niso njihovi moje ali partnerji (stari njegovi stari otroci) (78). 10 je la stnic 62 odgovorilo. Med tistimi ki ivijo v stanovanju katerega lastnik je drug sorodnik med lastniki prevladujejo stari anketirank (51 od teh ki ivijo v stanovanjih kjer so lastniki d rugi sorodniki). 46 anketirank ivi v stanovanju ki je last moevih starev (tast in t aa). V manjih odstotkih se pojavijo kot lastniki e stari stari (09) otroci (09) in so rojenci (05). Nadalje v vzorcu starev ki so lastniki stanovanja prevladuje skupno lastnitvo obeh starev (72) sledijo samo matere lastnice stanovanja (25) in nato el e samo oetje (48). Tabela 13. Lastnitvo stanovanja Kdo je lastnik stanovanja v katerem ivite? f Sem lastnica stanovanja 173 S partnerjem imava deljeno lastnitvo (stanovanje je del skupnega premoenja pridobl jenega v zakonski ali zunajzakonski zvezi) 400 Lastnik stanovanja je partner/partnerka 101 Lastnik stanovanja je drug sorodnik 211 ivimo v najemnikem stanovanju 92 Drugo 101 Skupaj 987 Ni bilo odgovora 13 Skupaj 1000 Monih je ve odgovorov nepreminine (2 od teh navajata da se mo noe odseliti in da noe izplaati njenega delea . Posamino so anketirane navedle e druge odgovore na primer materinski dom obina ne profitno stanovanje in drugo. 63 iraf 14. Lastnitvo stanovanja v katerem ivijo anketiranke Zanimale so nas tudi okoliine najema pri tistih ki stanovanje najemajo14. 203 tist ih ki so odgovorile na vpraanje stanovanje najema (75 vseh anketiranih)1 . Najve ( 121 vseh ki so odgovarjale na to vpraanje) ivi v neprofitnem stanovanju (45 v celo tnem vzorcu) 57 (21 v celotnem vzorcu) anketiranih najema stanovanje na prostem trgu podpisnik pa je partner 25 (09 v celotnem vzorcu) anketiranih pa ivi v socia

lnem stanovanju. Pod drugo je najveji dele 25 (09 v celotnem vzorcu) ensk navedlo d a same najemajo stanovanje posamino pa e da je podpisnik najemne pogodbe oe in drug o. Ce stanovanje najemate kakne so okoliine najema? f fx ivim v neprofitnem stanovanju 45 121 ivim v socialnem stanovanju 09 25 Najemamo na prostem trgu podpisnik pogodbe je partner/partnerka 21 57 V stanovanju nismo najemniki 242 648 Drugo 56 149 Skupaj 374 1000 Ni bilo odgovora 626 Skupaj 1000 14 Velik odstotek upada odgovorov pri tem vpraanju (626) gre pripisati zavaj ajoemu vpraanju ki je obenem nagovorilo samo tiste ki najemajo med monimi odgovori pa navedlo tudi monost da anketirane niso najemnice (takih je bilo 242). Setevek o bojih (878) je nekaj odstotkov viji kot se o deleu teh ki stanovanja ne najemajo d a razbrati iz prejnjega vpraanja. e je v prejnjem vpraanju 92 anketirank navedlo da i ijo v najemnikem stanovanju se iz drugega vpraanja dele takih kae nekje od 10-12. 15 Ta odstotek je kot reeno e viji saj je velik del tistih ki so svojo situaci jo popisalo pod drugo (56) prav tako najemnic. 64 Graf 15. Vrste najemnega stanovanja Podatek se sicer ujema s sicernjo sliko stanovanjske situacije v Sloveniji v splon i situaciji. Zelo veliko oseb v Sloveniji so lastniki ali solastniki nepreminin. Takih je tudi v naem vzorcu ve kot polovica. Druga znailnost v naem prostoru je da v eliko ljudi ivi na domu svojih sorodnikov najpogosteje svojih ali partnerjevih st arev. Takih je v naem vzorcu ve kot petina anketirank. Stanovanje Skupen odstotek anketirank ki so lastnice ali solastnice nepreminine je 573 V naem vzorcu prevladujejo anketiranke ki imajo deljeno lastnitvo stanovanja s pa tnerji (kar 40). Lastnic stanovanja pa je 173 anketirank. 31 jih ivi v stanovanju kjer je lastnik druga oseba. Ogromen odstotek kar 211 vs eh anketirank ivi v stanovanju katerega lastniki so sorodniki (med njimi ve kot po lovico predstavljajo stari anketirank!) in 101 v stanovanju katerega lastnik je p artner. 92 anketirank je najemnic. 45 ivi v neprofitnem stanovanju (ve kot tretjina najemnic). 21 je takih ki najemajo na prostem trgu podpisnik najemne pogodbe pa je partner . 1 vseh anketirank najema stanovanje sama na prostem trgu. _1 anketiranih ivi v socialnem stanovanju._ 6.1.11. Zdravje Nasilje ima posledice na telesnem e pogosteje pa nevidne posledice na duevnem zdra vju ensk. Neredko pa enske teave na psihine podroju (izpostavljenost stresu strahu gr onjam ponievanju fizinem nasilju stopnjevanje obutka brezizhodnosti) somatizirajo in 65 se te potem manifestirajo v obliki razlinih fizinih obolenj glavobolov povianega pr itiska bolezni srca in oilja in drugo. Kazalci slabega zdravja se obiajno kaejo v p ogostejem jemanju zdravil za lajanje psihinih teav mona korelacija pa je tudi med doi ljanjem nasilja in pogostim uivanjem alkohola in drog. Na vpraanje glede splone oce ne svojega zdravja je odgovorilo 989 odstotka anketirank. Podatki so spodbudni. Kar 179 svoje zdravje opredelilo kot zelo dobro 449 kot dobro 298 kot povpreno 6 odstotkov kot slabo in 09 odstotkov kot zelo slabo. Reemo lahko da jih ve kot tri petine (628) svoje zdravje ocenjuje kot zelo dobro ali dobro. Tri petine se jih torej pouti bolje kot samo povpreno. 69 pa je skupaj takih ki so svoje zdravje op isale kot slabo ali zelo slabo. To pomeni da je med anketiranimi ve kot 90 takih ki ocenjujejo da se ne poutijo slabo ali zelo slabo. Po drugi strani pa lahko reem o da je skoraj tretjina anketiranih takih ki bi svoje zdravje opisale samo kot p

ovpreno se pravi kot ne zelo dobro ali dobro. Tabela 15. Samoocena zdravja Ocena zdravja f f1 Zelo dobro 178 179 Dobro 445 449 Povpreno 296 298 Slabo 60 60 Zelo slabo 09 09 Skupaj 989 1000 Ni bilo odgovora 11 Skupaj 1000 66 Graf 16. Samoocena zdravja Zelo slabo Brez odgovora 6.1.12. Vrsta zdravil in substanc in pogostost uivanja v zadnjih 12. mesecih 161 kar je priblino estina anketirank ni uivalo nobenih zdravil ali substanc v zad njih 12. mesecih. Odstotki v tabeli in grafih spodaj prikazujejo kako pogosto in katera zdravila uivajo anketiranke. Tabela 16. Pogostost uivanja ^ zdravil ali substanc v zadnjih 12. mesecih Redko Obasno Redno SKUPAJ Nikoli Brez Vrsta zdravil ali odgovora substanc Za ivce 55 53 19 127 386 448 Proti boleinam 20 217 49 466 133 361 Proti glavobolu 25 211 17 478 111 371 Proti depresiji 15 15 44 209 415 468 Pijem alkohol 22 118 17 355 159 444 Uporabljam marihuano 12 05 01 18 436 506 Jemljem prepovedane droge 03 00 0.0 03 444 514 Drugo 1 09 9 109 15 699 Ni bilo odgovora 38 38 38 38 38 67 Redko so anketiranke uivale: Sredstva proti glavobolu (25) Alkohol (22) Sredstva proti boleinam (20) Tablete za ivce (55) Tablete proti depresiji (2) Marihuana (12) Prepovedane droge (03) Obasno so uivale: Sredstva proti boleinam (217) Sredstva proti glavobolu (211) Alkohol (118) Tablete za ivce (53) Tablete proti depresiji (15) Marihuana (05) Redno pa so anketiranke uivale: Sredstva proti boleinam (49) Tablete proti depresiji (44) Tablete za ivce (19) Sredstva proti glavobolu (25) Alkohol (17) Marihuana (17) Nikoli v zadnjih 12 mesecih pa ni uilo nobeno od zdravil ali substanc: Prepovedane droge (444) Marihuana (436) Tablete proti depresiji (415) Tablete za ivce (386) Alkohol (159)

 Sredstva proti boleinam (133) Sredstva proti glavobolu (111) Pod drugo so anketiranke navedle da redno jemljejo tablete za pritisk in za hole sterol (oboje izstopa po tevilu odgovorov priblino 3) zdravila proti alergiji za el odec za srce za sladkorno in za itnico. Graf 17. Pogostost jemanja zdravil ali substanc v zadnjih 12. mesecih 68 Iz grafa vidimo da v setevku vseh kategorij pogostosti za posamezno zdravilo ali substanco skupaj prednjai: uporaba sredstev proti glavobolu (478) tablete proti boleinam (466) in uporaba alkohola (355) Tablete proti depresiji (209) in tablete za ivce (127) sta naslednji v vrsti po pog ostosti medtem ko sta marihuana in prepovedane droge na zadnjem mestu. e izvzamemo samo redno uporabo zdravil in substanc je vrstni red po pogostosti up orabe slede (isti vrstni red je tudi e pritejemo e obasno uporabo): sredstva proti boleinam (49) tablete proti depresiji (44) tablete za ivce (19) sredstva proti glavobolu in marihuano so redne uivalke uporabile skoraj enako pog osto (17). Anketiranke so torej najpogosteje uporabljale sredstva proti glavobolu in proti boleinam. Takih je v vzorcu skoraj polovica anketirank. Nekaj ve kot tretjina pa j ih je uivala alkohol. Gre za razirjena sredstva ki so dostopna v prosti prodaji in s katerimi si obiajno lajamo teave ne da bi nam bilo potrebno obiskati zdravnika t er predvidoma za obiajno uivanje alkohola ki ne povzroa teav uivalki. Izjema so table te proti depresiji in tablete za ivce ki jih praviloma dobimo na recept. Tablete pr oti depresiji jemlje ena petina vseh anketirank (44 pa te tablete uiva redno). Ka r ena tretjina jih skupno jemlje eno od sredstev za lajanje psihinih teav (antidepr esive ali tablete za ivce). Pri rednih uivalkah pa se vrstni red spremeni. Redne uivalke e vedno zelo pogosto j emljejo tablete proti boleinam razen tega pa je zanje znailen e visok odstotek jema nja takih zdravil za lajanje psihinih teav ki so bolj specializirana (za depresijo za vce) manj 69 verjetno dostopna v prosti prodaji in ki naj nam bi jih praviloma predpisali v s pecializiranih psihiatrinih ambulantah (antidepresivi nevroleptiki itd.) in pri o sebnem zdravniku (laja pomirjevala). Med temi zdravili prevladujejo tablete proti depresiji: raziskava je pokazala da je 44 ensk v Sloveniji redno uivala zdravila proti depresiji. Anketiranke same pa so opozorile e na redno uivanje tablet proti visokemu pritisku in holesterolu ki se oba pogosto pojavljata zaradi stresa. V anketi smo zajeli zelo majhen dele ensk ki uivajo droge; razen dveh redkih uivalk prepovedanih drog so vse veinoma obasne ali redke uivalke marihuane. Pravzaprav je vpraalnik vrnila samo ena redna uivalka prepovedanih drog. Razlogov je verjetno ve. Gotovo gre za skrito populacijo ki se pogosto giblje na robu zakona in ki uivanje skrivajo. Uivalke so tudi manj verjetno dostopne na naslovih stalnih prebivali kot druge osebe. Uivanje prepovedanih drog je poleg tega da je kriminalizirano e vedno tudi zelo stigmatizirano in uivalci o njem verjetno teje poroajo odprto in iskreno etudi gre za anonimni vpraalnik. Graf 18. Odstotek anketirank ki so REDNO jemale zdravila ali substance v zadnjih 12. mesecih Prepovedane droge Marihuana Alkohol Proti depresiji Proti glavobolu Proti boleinam Za "ivce" 6.1.13. Telesni in ustveni znaki ki so jih anketiranke opazile pri sebi v zadnjem mesecu in njihova pogostost 92 anketirank je obutilo v zadnjem mesecu enega ali ve natetih znakov ki so jih iz

brale na vpraalniku. Tabela 17. Samoocena telesnih in ustvenih znaki ki so jih anketiranke opazile pri sebi v zadnjem mesecu 0 ol 17 44 17 49 19 70 Telesni in ustveni znaki Ni odgovora Redko Obasno Redno Nikoli Stres 273 154 271 160 142 Tesnoba 313 180 180 64 210 Prebavne motnje 334 193 148 78 194 Izguba teka 372 125 89 16 344 elodne teave 327 141 122 09 286 Driska 368 182 71 25 301 Glavobol 278 241 233 98 121 Stalna boleina 326 90 108 98 324 ibkost v rokah in nogah 352 109 97 56 332 Utrujenost 254 140 301 225 28 Teave s srcem 346 93 65 29 414 Slabost in bruhanje 380 97 24 08 438 Vrtoglavica 344 136 90 39 338 Tresenje rok 370 76 55 29 418 Motnje spomina 335 141 116 37 319 Slaba koncentracija 342 199 160 45 201 Nespenost 294 168 145 92 249 Strah 352 173 124 58 239 Depresivnost 336 133 125 57 295 Razmiljanje o samomoru 380 44 12 15 500 Drugo 774 05 04 03 16.1 Ni bilo odgovora 53 53 53 53 53 Samoocena telesnih in ustvenih znaki ki so jih mesecu Graf 19. anketiranke opazile pri sebi v zadnjem Najpogosteje v kategoriji redko so anketiranke natele tele znake: 71 Glavobol (241) Slaba koncentracija (199) Prebavne motnje (193) Driska (182) Tesn oba (18) Strah (173) Nespenost (168) Stres (154) elodne teave (141) Motnje spomina ( 141) Utrujenost (14) Vrtoglavico (136) Depresivnost in brezvoljnost (133) Izguba teka (125) ibkost v rokah in nogah (109) O samomoru je redko pa vendar v zadnjem mesecu razmiljalo 44 anketirank. Obasno so anketiranke doivljale tele znake: Utrujenost (301) razmiljalo o samomoru. Stres (271) Glavobol (233) Tesnoba (18) Slaba koncentracija (16) Prebavne motnje (148) Nespenost (145) Depresivnost in brezvoljnost (125) Strah (124) elodne teave (122)

12 anketirank je v zadnjem mesecu obasno Redno se je najve anketirank spopadalo s temi znaki: Utrujenost (225) Stres (16 ) Stalna boleina (98) Glavobol (98) Nespenost (92) Prebavne motnje (78) elodne teave (7) Tesnoba (64) Strah (58) in depresivnost (57) 15 odstotka anketirank redno razmilja o samomoru. e zdruimo vrednosti znotraj posameznih kategorij vidimo da sta najpogosteje od red ko do redno oznaeni utrujenost ki jo v zadnjem mesecu doivlja 666 vseh anketirank in stres ki 72 ga doivlja 586 anketirank. Utrujenost in stres sta tudi znaka ki ju najve ensk doivl ja redno. Glavobol navaja 548 anketirank sledi tesnoba (424) prebavne motnje (41 9) nespenost (404) slaba koncentracija (404) strah (355) depresivnost in brezvolj nost (315) in stalna boleina v predelu telesa (297). Stalna boleina v predelu tele sa je tudi tretji najpogosteji znak ki ga anketiranke doivljajo redno. Na samomor v zadnjem mesecu misli 66 odstotka ensk. Pod drugo pa so navajale teave z meno bol eine v hrbtenici razdraljivost in alost. Ve kot tri petine (628) ensk je svoje zdravje opisalo kot dobro ali zelo dobro. Re zultat smo ocenili kot spodbuden vendar je v lui podatkov ki so temu sledili naa o cena na koncu manj optimistina. Tablete proti depresiji je v zadnjih 12 mesecih j emala ena petina vseh anketirank. Kar ena tretjina skupno je v zadnjem letu jema la eno od sredstev za lajanje psihinih teav (antidepresive ali tablete za ivce). Zdravje Ve kot tri petine (628) anketirank svoje zdravje ocenjuje kot zelo dobro ali dobr o. 69 pa je skupaj takih ki so svoje zdravje opisale kot slabo ali zelo slabo. To o benem pomeni da je med anketiranimi ve kot 90 takih ki ocenjujejo da se ne poutijo slabo ali zelo slabo. Anketirane enske so v zadnjih 12 mesecih najpogosteje uporabljale sredstva proti glavobolu in sredstva proti boleinam. Takih je v vzorcu skoraj polovica anketiran k v vsaki kategoriji. Nekaj ve kot tretjina anketirank je uivala alkohol. Tablete proti depresiji je jemala ena petina vseh anketirank (44 pa te tablete ui va redno). Kar ena tretjina skupno je v zadnjem letu jemala eno od sredstev za lajanje psihi ih teav (antidepresive ali tablete za ivce). Rednih uivalk je 54. Redno so enske najpogosteje jemale sredstva proti boleinam proti depresiji in pro i ivcem. Anketiranke so med znaki najpogosteje opisovale utrujenost ki jo v zadnjem mesec u doivlja 666 vseh anketirank in stres ki ga doivlja 586 anketirank. Utrujenost st res in glavobol so znaki ki jih najve ensk doivlja redno. Glavobol navaja ve kot polovica anketirank anketirank sledijo tesnoba (424) preba vne motnje (419) nespenost (404) slaba koncentracija (404) strah (355) depresivno st in brezvoljnost (315) in stalna boleina v predelu telesa (297). Na samomor v zadnjem mesecu misli 66 odstotka _ensk. Redno o njem razmilja 15 en _ 6.1.14. Zasebnost pri izpolnjevanju vpraalnika Na koncu nas je zanimala e zasebnost pri izpolnjevanju vpraalnika. Velika veina (94 ) anketirank je vpraalnik izpolnilo ko so bile same. Le manji dele (52) pa je odgov orilo da ob izpolnjevanju vpraalnika niso bile same. Ugotavljamo da je bil pogoj zasebnosti v 73 raziskavi v veliki meri izpolnjen. 74

Tabela 18. Prisotnost druge osebe pri izpolnjevanju vpraalnika Ste bili sami ko ste izpolnjevali vpraalnik? f Da 940 Ne 52 Skupaj 992 Ni bilo odgovora 8 Skupaj 1000 6. 2. Izkunje nasilja: Fizino nasilje Fizino nasilje sodi med najbolj vidne oblike nasilja in ga nekateri ki se zavzema jo za oje definicije nasilje sploh edinega priznavajo kot pravo nasilje. Vendar je vidnost fizinega nasilja varljiva saj je denimo po podatkih nevladnih organizacij (ustni vir) veliko pokodb take vrste da se ne vidijo (denimo usmerjeni in nartni udarci v predele telesa kjer ne nastanejo modrice ali v predele ki so obiajno pok riti z oblaili) in pravzaprav le en del ensk - rtev nasilja - ustreza podobam ensk z modrimi oesi iz jumbo plakatov kampanj proti nasilju nad enskami. Enoznane niso tu di posledice: posledice skritih in nevidnih zlorab so lahko globlje kot vidne pok odbe. Kakorkoli raziskave fizinega nasilja pogosto nasilje razdelijo na manje zlorab e ali veje zlorabe glede na njihov potencial za fizine pokodbe. Med manje zlorabe se ako obiajno uvrajo klofute in druge laje pokodbe med veje pa denimo napad z orojem i eje pokodbe (Mahoney in drugi 2001). Filipi in drugi v strokovnih izhodiih za sistems o ureditev varstva pred nasiljem v druini med fizino nasilje tejejo naslednja dejan ja: [...] kjer nasilna oseba poleg telesne sile (klofute brce davljenje pretepan je) vasih uporabi tudi razline predmete (noi sekira oroje) in lahko vodi k resnim fi zinim pokodbam lahko pa se celo kona z umorom (2004: 10). Zakon o prepreevanju nasil ja v druini v 3. lenu gre korak naprej in opredeli fizino nasilje v druini kot vsako uporabo fizine sile ki pri druinskem lanu povzroi boleino strah ali ponianje ne glede na to ali so nastale pokodbe.16 Tveganja fizinih pokodb se praviloma stopnjujejo s t rajanjem nasilnega odnosa obenem pa se tveganje fizinih pokodb povea tudi v asu odha janja ali odhoda rtve iz nasilnega odnosa. S tem tveganjem sta najvekrat povezani tudi strah pred odhodom in vztrajanje v nasilnem odnosu kot del taktike zmanjevan ja tveganja pred skrajnimi oblikami nasilja. 16 Zakon o prepreevanju nasilja v druini (ZPND) Ur.l. RS t. 16/2008. Dostopno na sp letni strani: http://www.uradni-list.si/1/obiava.isp?urlid=200816&stevilka=487 ( 10.10.2010) 75 6.2.1. Fizino nasilje od dopolnjenega 15. leta starosti: pogostost starost izobra zba in regijske znailnosti Na vpraanje o tem ali je oseba imela izkunjo s fizinim nasiljem od dopolnjenega 15. leta starosti je odgovorilo 981. Slabi dve tretjini anketiranih (695) nista ime li izkuenj s fizinim nasiljem od dopolnjenega 15. leta starosti. 23 (ali skoraj etr tina) pa je na vpraanje odgovorila pritrdilno. Tabela 19. Izkunja s fizinim nasiljem od dopolnjenega 15. leta starosti dalje Izkunja fizinega nasilja f f Da 173 230 Ne 523 695 Se ne spomnim 42 56 Skupaj 738 981 Ni bilo odgovora 14 19 Skupaj 752 1000 Graf 20. Doiveto fizino nasilje od 15. leta starosti Se ne spomnim Ni odgovora. 6 /1 2 Oa 23 Ne 69 6.2.1.1. Prva izkunja z fizinim nasiljem Na vpraanje je odgovorilo 964 vseh anketiranih ensk. Za razliko od zgornjega vpraan ja se je pri tem vpraanju povealo tevilo tistih ki so pritrdilno odgovorile. Veina o dgovorov se je nanaala na doiveto nasilje pred ve kot 20. leti (201 ). Sledijo mu doi

ljanje nasilja pred ve kot 10 leti (57 ) pred ve kot 5 leti (29 ) pred ve kot 1 let 5) in najmanji odstotek se nanaa na obdobje zadnjega leta (12 ). Dve osebi sta ozn aili da sta nasilje doivljali vekrat obe najprej pred ve kot 20. leti. Ena oseba ga je po tem doivela e enkrat (pred ve kot 1. letom) druga pa e dvakrat (pred ve kot 10. leti in ve kot 5. leti) Tabela 20. Prva izkunja z fizinim nasiljem 76 Kdaj ste prvi doiveli fizino nasilje? f f 1. Pred ve ko 20. leti 151 201 2. Pred ve kot 10. leti 43 57 3. Pred ve kot 5. leti 22 29 4. Pred ve kot 1. letom 11 15 5. V zadnjem letu 9 12 6. Se ne spomnim 43 57 7. Ga nisem doivljala 444 590 Pred ve kot 20. leti in pred ve kot 1. letom 1 01 Pred ve kot 20. leti pred ve kot 10. leti in pred ve kot 5. leti 1 01 Skupaj 725 964 Ni bilo odgovora 27 36 Skupaj 752 1000 Graf 21. Prva izkunja z fizinim nasiljem 6.2.1.2. Regije iz katerih prihajajo enske ki so doivele fizino nasilje po dopolnje nem 15. letu starosti Najpogosteje prihajajo enske ki so doivele fizino nasilje po dopolnjenem 15. letu s tarosti iz tajerske (303) sledi Gorenjska (198) Notranjska in Primorska (113) Dol enjska (89) Pomurska in Koroka (44) in Posoje (28). Vendar Hi-kvadrat test ni poka zal statistino pomembnih razlik med posaminimi regijami glede pogostosti fizinega n asilja po 15. letu starosti kar pomeni da je bila podobna odstotkovna razporedit ev tudi med splono populacijo. 77 Tabela 21. Regije v katerih ivijo enske ki so doivele fizino nasilje po 15. letu Regije f f Ni bilo odgovora 16 64 tajerska 75 303 Dolenjska 22 89 Gorenjska 49 198 Pomurska 11 44 Koroka 11 44 Notranjska 28 113 Primorska 28 113 Posoje 7 28 Skupaj 247 100 Graf 22. Regije v katerih ivijo enske ki so doivele fizino nasilje po 15. letu 6.2.1.3. Starost in izobrazba ensk ki so doivele fizino nasilje od 15. leta starost i Znailno je da imajo enske ki so doivele nasilje od 15. leta starosti v povpreju vijo izobrazbo od poklicne. Najve jih prevladuje v skupini s srednjeolsko izobrazbo (43 4) vendar jih je v kategorijah od vije ole naprej skupaj 363 pod srednjo olo pa 202 . Nedokonana osnovna ola je znailna za stareje generacije ensk od starosti 60 do 80 l et dokonana osnovna ola pa za generacije od 40 let dalje. Srednja ola je pogosteja p ri generacijah pod 50 let starosti (315 anketirank ki so doivele nasilje) vendar je dobro zastopana tudi pri generaciji od 50 do 70 let starosti (118). Visokoolsk o in fakultetno 78 izobrazbo imajo enske ki so doivele fizino nasilje do starostne skupine 59 let (vijeo lsko tudi v drugih starostnih skupinah) in fakulteto le ena v skupini od 70 do 8 0 let. Magisterij in doktorat je znailen za srednjo generacijo med 30 in 50 leti (12 ensk ki doivljajo nasilje). Ko smo primerjale izobrazbo ensk v tej starostni sk upini s vsemi anketiranimi se je pokazalo da je odstotek ensk ki so doivele nasilj e in imajo srednjeolsko izobrazbo viji kot odstotek vseh ensk s srednjeolsko izobraz

bo. Drugod so odstopanja manja. Vendar Hi-kvadrat test ne pokae statistino pomembne razlik med izobrazbo obeh skupin ensk. Fizino nasilje so pogosteje navajale enske v starostnih skupinah od 19 do 49 let ( 642 vseh ensk ki so doivele fizino nasilje) potem pogostost upada do starostne skup ine 80 let. Najve jih je v starostni skupini od 30 do 39 let (23) in v skupini od 40 do 49 let (22). Ko primerjamo to skupino s skupino vseh anketiranih opazimo opazno odstopanje v starostni strukturi od 30 do 49 let zlasti med 40 in 49 leto m. Manja razlika se kae tudi v starostni skupini od 70 do 80. enske v teh starostni h obdobjih so bolj podvrene fizinemu nasilju. Vendar Hi-kvadrat test ni pokazal ra zlike med skupinama ensk ki so doivele nasilje in med splono populacijo. Torej ne m oremo posploiti da so te starostne skupine tudi v iri populaciji ensk bolj podvrene f izinemu nasilju po 15. letu. Tabela 22. Starost in izobrazba anketiranih oseb ki so doivele fizino nasilje od d opolnjenega 15. leta starosti Starost Doseena izobrazba oseb ki so doivele od 19 od 30 od 40 od 50 od 60 od 70 Skupaj nasilje po 15. letom do 29 do 39 do 49 do 59 do 69 do 80 starosti 1. Nedokonana osnovna 12 12 24 ola 2. Osnovna ola 12 12 24 12 59 3. Poklicna ola 12 41 24 12 24 06 119 4. Srednja ola 137 89 89 47 59 12 434 5. Vija ola 12 12 47 24 12 12 137 6. Visoka strokovna ola 12 18 36 12 77 7. Fakulteta 12 47 18 36 06 119 8. Magisterij 06 06 06 18 9. Doktorat 06 06 12 Skupaj 184 22 238 166 13 59 10000 Graf 23. Starost in izobrazba ensk ki so doivele fizino nasilje od 15. leta starost i 79 Graf 24. Primerjava po starostnih skupinah med tistimi ki so doivele fizino nasilj e po 15. letu starosti in vsemi anketirankami 1 I I I I i fizino nasilje po 15. letu i vse anketiranke 18-29 30-39 40-49 50-59 60-69 70-80 Graf 25. Primerjava izobrazbe anketirank ki so doivele fizino nasilje po 15. letu starosti s vsemi anketirankami 80 Sploni podatki 173 ali 23 ensk je doivelo nasilje po 15. letu starosti. Veina ga je doivljala pred 20. In pred 10. leti. Pri regijah ni odstopanj od splone populacije veina prihaja iz tajerske Gorenjsk otranjske in Primorske. _ i i v* 1 v v enske ki so doivele nasilje imajo v povpreju vijo izobrazbo od poklicne. Najve konalo srednjo olo (434) v kategorijah od vije ole naprej jih je skupaj 363 pod sre dnjo olo pa 202. Fizino nasilje so pogosteje navajale enske v starostnih skupinah od 19 do 49 let 642 vseh ensk ki so doivele fizino nasilje) potem pogostost upada do starostne skup ine 80 let. Najve jih je v _starostni skupini od 30 do 39 let (23) in v skupini od 40 do 49 let (22). 6.2.1.4. Povzroitelji 92 povzroiteljev je mokih s katerimi so anketiranke v odnosu v enakem odstotku (36 6) zdaj in pred ve kot enim letom. 5 jih je bilo v odnosu v zadnjih 12 mesecih in 138 z njim ivijo od rojstva. Z enskimi povzroiteljicami nasilja so anketiranke vein oma odraale. V enem primeru je bila anketiranka z ensko povzroiteljico nasilja v odn osu v zadnjem letu in v enem pred ve kot enim letom.

Tabela 23. Spol povzroitelja fizinega nasilja in trajanje odnosa oseb ki so doivele fizino nasilje po dopolnjenem 15. letu starosti s povzroiteljem nasilja 81 Spol povzroitelja Cas odnosa s povzroiteljem nasilja V odnosu sem zdaj V odnosu sem bila v zadnjih 12. mesecih V odnosu sem bila pred ve kot enim letom Z njim ivim od rojstva/z njim sem odraala Sku enska 0 09 09 59 79 Moki 366 49 366 138 92 Skupaj 366 59 376 198 10000 Graf 26. Spolna struktura povzroiteljev fizinega nasilja po 15. letu starosti enska V Moki 92 "" - Graf 27. Spol povzroitelja fizinega nasilja in trajanje odnosa oseb ki so doivele f izino nasilje po dopolnjenem 15. letu starosti s povzroiteljem nasilja 35 30 25 20 15 10 5 0

V odnosu sem zdaj V odnosu sem bila v zadnjih 12 m esecih V odnosu ve kot pred 1 letom Z njim sem odraala/drugo Moki 366 49 366 188 enska 0 09 09 59 Tabela 24. Izobrazba in starost povzroitelja fizinega nasilja nad osebami ki so doi vela fizino nasilje po dopolnjenem 15. letu starosti 82 Starost povzroitelja Izobrazba povzroitelja od 14 do 25 let od 26 do 35 let od 36 do 45 let od 46 do 55 let od 56 do 65 let od 66 do 75 let od 76 do 85 let 1. Nedokonana O 0 0 39 08 23 39 08 2. Osnovna ola 16 23 47 23 31 08 08 3. Poklicna ola 0 0 0 0 0 0 0 4. Srednja ola 08 23 08 55 47 47 16 5. Vija ola 23 08 47 70 31 23 16 Visoka strok. ola 16 0 08 23 08 08 08 7. Fakulteta 0 0 08 0 0 16 08 8. Magisterij 0 08 16 47 23 16 0 9. Doktorat 0 08 0 0 08 0 0 Skupaj 63 70 236 228 181 157 63 Najpogosteje so povzroitelji fizinega nasilja stari od 36 do 45 let (236) sledijo povzroitelji stari od 46 do 55 let (228) nato od 56 do 65 let (181 ) in nato povz roitelji stari od 66 do 75 let (157). Ve storilcev je v starejih generacijah medtem ko je ve rtev v mlajih generacijah. Najmanj povzroiteljev fizinega nasilja prihaja i z starostnih skupin od 14 do 25 let in 76 do 85 let. Prevladujejo povzroitelji z dokonano vijo olo (218) in povzroitelji s srednjo olo (20 ). Izobrazbeno raven nad srednjeolsko ima kar 455 povzroiteljev fizinega nasilja iz obrazbeno raven pod srednjeolsko pa 273 povzroiteljev. Visok je tudi odstotek zelo visoko izobraenih (z magisterijem 11 in 16 z doktoratom). Med storilci z vijo in visoko izobrazbo prevladuje starostna skupina med 46 in 55 leti. Najve jih je v p reseku med temi ki imajo vijo izobrazbo in so stari med 46 in 55 leti (7). V popreju je povzroiteljev ve v kategoriji vije izobraenih kot pri anketirankah ki so doivljale fizino nasilje od 15. leta starosti teh je bilo v kategorijah od vije ole naprej skupaj 363 (povzroiteljev 455) obenem pa je povzroiteljev ve tudi v kategor ijah izobrazbe pod ravnjo srednje ole teh je bilo pri rtvah fizinega nasilja 202 (p

ri povzroiteljih 273). Razlika med povzroitelji in rtvami nasilja je tudi v kategor iji srednje ole: 43 rtev in 209 povzroiteljev ima dokonano srednjo olo. Izraun Hi-kva rat testa je potrdil da je povezava med izobrazbo povzroiteljev in rtev nasilja po 15. letu starosti statistino pomembna in se torej loi od trenda v sploni populacij i. 83 Graf 28. Izobrazba in starost povzroitelja fizinega nasilja nad osebami ki so doive la fizino nasilje po dopolnjenem 15. letu starosti 8 : I 5 -1-J-- 14-25 4 _I_H_I_I__"26-35 i lllJllIil.ii i 76-85 Graf 29. Primerjava izobrazbene strukture med enskami ki so doivele fizino nasilje od 15. leta in povzroitelji nasilja 84 6.2.1.5. Prijava nasilja in iskanje pomoi Na vpraanje o tem ali so nasilje prijavile in e so povzroitelji iskali pomo zase zar adi nasilnega vedenja je odgovorilo 135 ensk ki so doivele nasilje po 15. letu sta rosti. Nasilje je policiji prijavilo 437 anketirank ki so odgovarjale na to vpraa nje. Povzroitelji ki jih je zaradi nasilja obravnavala policija so iskali pomo zar adi svoje nasilnosti v devetih primerih (66). Nasilja ni prijavilo 51 anketirank ki so odgovarjale na to vpraanje. V tej skupini je le en povzroitelj nasilja iska l pomo zaradi svoje nasilnosti. Tabela 25. Policijska obravnava storilcev fizinega nasilja in iskanje pomoi zaradi nasilja nad osebami ki so doivele fizino nasilje po dopolnjenem 15. letu starosti Policijska Osebe ki so doivele obravnava Iskanje pomoi zaradi fizino nasilje po 15. letu storilca nasilnega vedenja starosti Da Da 66 Ne 311 Ne vem 44 Skupaj 437 Ne Da 29 Ne 466 Ne vem 15 Skupaj 51 Ne vem Da 07 Ne 29 Ne vem 14 Skupaj 5 Anketiranke ki so doivele nasilje po dopolnjenemu 15. letu starosti se v veliki m eri poutijo varne (537). 141 anketirankam povzroitelj nasilja e vedno grozi. 132 an ketirankam ki so doivele nasilje po 15. letu in ki so odgovorile na to vpraanje po vzroitelj e vedno grozi vendar se poutijo varne. 19 anketirankam pa povzroitelj ne g rozi ve vendar se kljub temu ne poutijo varne. Tabela 26. Obutek varnosti oseb ki so doivele fizino nasilje po dopolnjenem 15. let u starosti Obutek varnosti f f Popolnoma sem varna 65 537 Se vedno mi grozi 17 141 eprav mi ne grozi se ga e vedno bojim 16 132 eprav mi ne grozi me je e vedno strah 23 190 Skupaj 121 100 85 Graf 30. Obutek varnosti oseb ki so doivele fizino nasilje po dopolnjenem 15. letu starosti Storilci 92 storilcev je mokih in 8 je ensk. Z mokimi so bile anketiranke v razmerju v za

em letu ali pred nekaj ve kot enim letom. Z enskami povzroiteljicami nasilja pa so veinoma odraale. Najpogosteje so povzroitelji stari od 36 do 45 let (236) sledijo povzroitelji sta i od 46 do 55 let (228) nato od 56 do 65 let (181 ) in nato povzroitelji stari od 66 do 75 let (157). Ve storilcev je v starejih generacijah medtem ko je ve rtev v mlajih generacij Izobrazbo nad srednjeolsko ima kar 455 povzroiteljev izobrazbo pod srednjeolsko 273 povzroiteljev. Visok je tudi odstotek visoko izobraenih (z magisterijem 11 in 16 z doktoratom). Izraun Hi-kvadrat testa je potrdil da je povezava med izobrazbo povzroiteljev in ev nasilja po 15. letu starosti statistino pomembna in se torej loi od trenda v sp loni populaciji. Nasilje je policiji prijavilo 437 anketirank ki so odgovarjale na to vpraanje. Po vzroitelji ki jih je zaradi nasilja obravnavala policija so iskali pomo zaradi svo je nasilnosti v devetih primerih (66). Nasilja ni prijavilo 51 anketirank ki so odgovarjale na to vpraanje. V tej skupini je le en povzroitelj nasilja iskal pomo z aradi svoje nasilnosti. 141 anketirankam povzroitelj nasilja e vedno grozi. 132 anketirankam povzroitelj edno grozi vendar se poutijo varne. 19 anketirankam pa povzroitelj ne grozi ve vend ar se kljub temu ne _poutijo varne._ 6.2.1.6. Vpliv fizinega nasilja na zdravje ensk enske ki so doivele nasilje od 15. leta starosti svoje zdravje v enaki meri ocenju jejo kot dobro in kot slabo. V povpreju nekoliko ve kot dobro. Vendar Hi-kvadrat t est pokae statistino pomembno razliko v zdravju ensk ki so doivele nasilje in tistim i iz splone populacije. 446 rtev nasilja je svoje zdravje oznailo kot slabo in zelo slabo v primerjavi s 69 iz splone populacije. Tabela 27. Doivljanje lastnega zdravstvenega stanja oseb ki so doivele fizino nasil je po dopolnjenem 15. letu starosti 86 Doivljanje zdravja f f Zelo dobro 29 173 Dobro 63 375 Povpreno 1 06 Slabo 60 357 Zelo slabo 15 89 Skupaj 168 100 Graf 31. Samoocena zdravja oseb ki so doivele fizino nasilje po dopolnjenem 15. le tu starosti povpreno 1 enske ki so doivele nasilje od 15. leta starosti redno jemljejo tablete proti bolei nam (117) in proti depresiji (144) v manji meri tudi tablete za ivce (53) in proti glavobolu (45) 30 redno pije alkohol. Obasno jih nekaj manj kot polovica jemlje tablete proti boleinam (405) in proti glavobolu (432) ter pijejo alkohol (25). Ne kaj manj jih jemlje tablete za ivce (116) in proti depresiji (52). Redko jih najv e pije alkohol (42) jemlje tablete proti glavobolu (36) proti boleinam (288) za ivc e (95) proti depresiji 62 uporabljajo marihuano (57) in jemljejo prepovedane dro ge (12). Skupaj jemlje tablete proti depresiji 264 tistih ki so na vpraanje odgovorile; pr oti boleinam 81; proti glavobolu 837; proti depresiji 257; marihuano uporablja 68 in 12 jemlje prepovedane droge. Vendar je podobna struktura jemanja zdravil in substanc tudi med splono populacijo. Razlike med obema niso statistino pomembne pr i nobeni od kategorij. Tabela 28. Zdravila ki so jih osebe ki so doivele fizino nasilje po dopolnjenem 15 . letu uivale v zadnjih 12. mesecih (v odstotkih) 87 Redko Obasn o Redno Nikoli Za ivce 95 116 53 737 Proti boleinam 288 405 117 189 Proti glavobolu 360 432 45 161

Proti depresiji 62 52 144 747 Pijem alkohol 420 250 30 300 Uporabljam marihuano 57 11 0 932 Jemljem prepovedane droge 12 0 0 988 Graf 32. Zdravila ki so jih osebe ki so doivele fizino nasilje po dopolnjenem 15. letu uivale v zadnjih 12. mesecih Nekoliko ve razlik med rtvami nasilja po 15. letu in splono populacijo najdemo pri odgovorih na vpraanje o telesnih in duevnih znakih ki jih pri sebi opaajo v zadnjem mesecu. V kategoriji redko je najpogosteje navedena tesnoba ki jo obuti 256 anke tirank ki so doivele fizino nasilje od 15. leta starosti dalje sledi slaba koncent racija ki jo ima 244 ensk sledi strah (232) prebavne motnje motnje spomina glavob ol nespenost driska vrtoglavica stres izguba teka elodne teave depresivnost in brezv oljnost utrujenost teave s srcem stalna boleina v predelu telesa slabost in bruhan je tresenje rok in razmiljanje o samomoru (77). V kategoriji obasno je najve ensk 375 oznailo stres sledi utrujenost 321 potem glavo bol 310 depresivnost in brezvoljnost 262 tesnoba 256 sledijo slaba koncentracija prebavne motnje nespenost elodne teave strah izguba teka stalna boleina v predelu te lesa vrtoglavica motnje spomina tresenje rok teave s srcem driska slabost in bruh anje ter razmiljanje o samomoru (18). Redno anketiranke najpogosteje obutijo utrujenost (357) stres (22) stalno boleino v predelu telesa (167) sledijo elodne teave nespenost glavobol strah motnje spomina tesnoba slaba koncentracija depresivnost brezvoljnost ibkost v rokah in nogah tre senje 88 rok vrtoglavica driska teave s srcem razmiljanje o samomoru (30) slabost in bruhan je in izgubo teka. Statistino pomembne korelacije med spremenljivkama telesni in ustveni znaki in nas iljem po 15. letu starosti nastanejo pri stresu tesnobi prebavnih motnjah izgubi teka elodnih teavah glavobolu stalni boleini v predelu telesa utrujenosti vrtoglavi ci tresenju rok motnjah spanja slabi koncentraciji nespenosti strahu depresivnost i in misli na samomor. Vse te znake doivljajo v veji meri rtve nasilja in z gotovos tjo lahko trdimo da so posledica doivljanja nasilja. Tabela 29. Telesni in ustveni znaki ki so jih osebe ki so doivele fizino nasilje od 15. leta starosti dalje opazile pri sebi v zadnjem mesecu ter njihova pogostost Ni bilo odgovora Redko Obasn o Redno Nikoli Stres 35 26 63 37 7 Tesnoba 40 43 43 16 26 Prebavne motnje 47 34 34 21 32 Izguba teka elodne teave 60 26 26 1 55 45 24 29 24 46 Driska 56 32 13 8 59 Glavobol 43 33 52 21 19 Stalno boleino v 48 21 26 28 45 delu telesa ibkost v rokah in nogah 56 30 18 13 51 Utrujenost 29 23 54 60 2 Teave s srcem 51 23 14 7 73 Slabost in bruhanje 61 19 6 3 79 Vrtoglavica 50 28 26 10 54 Tresenje rok 54 15 16 12 71 Motnje spomina 42 33 24 17 52 Slaba koncentracija 49 41 35 16 27 Nespenost 39 33 31 22 43 Strah 50 39 27 19 33 Depresivnost brezvoljnost 45 24 44 14 41 Razmiljanje o samomoru 57 13 3 5 90 Zdravje ensk ki so doivele fizino nasilje po 15. letu starosti Hi-kvadrat test pokae statistino pomembno razliko v zdravju ensk ki so doivele je in tistimi iz splone populacije. 446 rtev nasilja je svoje zdravje oznailo kot s labo in zelo slabo v primerjavi s 69 iz splone populacije.

 Skupaj jemlje tablete proti depresiji 264 ensk ki so doivele nasilje; proti _bole am 81; proti glavobolu 837; proti depresiji 257; marihuano 89 uporablja 68 in 12 jemlje prepovedane droge. Vendar je podobna struktura jemanja zdravil in substanc tudi med splono populacijo. Razlike med obema niso statistino pomembne pri nobeni od kategorij. Statistino pomembne korelacije med spremenljivkama telesni in ustveni znaki in nas iljem po 15. letu starosti nastanejo pri stresu tesnobi prebavnih motnjah izgubi teka elodnih teavah glavobolu stalni boleini v predelu telesa utrujenosti vrtoglavi ci tresenju rok motnjah spanja slabi koncentraciji nespenosti strahu depresivnost i in misli na samomor. Vse te znake doivljajo v veji meri rtve nasilja in z gotovos tjo lahko trdimo da so posledica doivljanja nasilja._ 6.2.2. Fizino nasilje v zadnjih 12. mesecih Na vpraanje o doivetem fizinem nasilju v zadnjih 12. mesecih je odgovorilo 98 anket iranih. 59 jih je odgovorilo pritrdilno. Pod drugo (07) so anketirane uvrstile e psihino nasilje; tolenje po mizi; gronje kot da bo udaril in verbalno nasilje. Tabela 30. Fizino nasilje v zadnjih 12. mesecih v intimnem partnerstvu ali v druin i Ali ste v zadnjih 12. mesecih f f 1 V 1 f* v doiveli fizino i nasilje? Da 44 59 Ne 690 918 Drugo 5 07 Skupaj 739 983 Ni bilo odgovora 13 17 Skupaj 752 1000 Graf 33. Fizino nasilje v zadnjih 12. mesecih v intimnem partnerstvu ali v druini 90 6.2.2.1. Povzroitelj fizinega nasilja Na vpraanje so odgovorile vse anketirane. 891 je odgovorilo da ni bil do njih v z adnjih 12. mesecih nasilen nihe. Tiste ki so odgovorile pritrdilno takih je 75 so navajale sledee povzroitelje: sedanji mo (23); prejnji mo (21); prejnji izvenzakonski partner (12) sedanji izvenzakonski partner (11) mama (05) oe (03) sedanja partnerka (01) Pod drugo (03) so anketiranke navedle veinoma e druge sorodnike kot na primer brat a sestro fanta otroka tao in zeta. Tabela 31. Oseba ki je bila v zadnjih 12. mesecih nasilna do anketirank Kdo je oseba ki je bila v zadnjih 12. mesecih fizino f f nasilna do vas Va sedanji mo 17 23 Sedanji izvenzakonski 8 11 partner Sedanja partnerka 1 01 Prejnji mo 16 21 Prejnji izven zakonski partner 9 12 Prejnja partnerka 0 0 Mama 4 05 Oe 2 03 Drugo (npr. prijatelj drugi sorodnik) 2 03 Nihe ni bil nasilen do mene 670 891 Ni bilo odgovora 27 34 Skupaj 752 1000 Monih je ve odgovorov Graf 34. Oseba ki je bila v zadnjih 12. mesecih nasilna do anketirank

91 25 Fizino nasilje v zadnjih 12. mesecih: sploni podatki o rtvah in storilcih V zadnjih 12. mesecih je doivelo nasilje 59 anketirank. _ T . V 1* 1 V 1* 1 v v . Najpogosteje je povzroitelj sedanji mo ali bivi mo potem prejnji izvenzakonski r sledi sedanji in v manjem odstotku sledi mama in potem _oe ter v enem primeru sedanja partnerka._ 6.2.2.2. Posledice in pogostost fizinega nasilja v zadnjih 12. mesecih Na vpraanje o dejanjih ki so vkljuevala napadi v zadnjih 12. mesecih je odgovorilo 720 anketirank (957). 886 je odgovorilo da niso bile fizino napadane. 71 pa je o pisalo eno ali ve dejanj ki so jim bila storjena med fizinim napadom v zadnjem let u. Med dejanji ki so jih vkljuevali fizini napadi je prevladovalo: porivanje (44) klofutanje (27) uporaba predmetov pri pretepanju (04) lasanje (21) udarci s pestmi (21) suvanje (2) zvijanje rok (19) brcanje (15) davljenje (13) vleenje po tleh (11) hudo stresanje (09) napad z noem ali drugih orojem (09 ali 7 oseb) butanje z glavo ob steno ali ob predmete (07) povzroanje opeklin s cigareti (01). Pod drugo so omenjale predmete s katerimi so bile pretepene kot na primer metlo pas in roke. Nekaj oseb je omenilo ipanje pa tudi otipavanje in pretep. Omenjale s o tudi psihino nasilje in verbalno krianje pa tudi sploen pretep med brati in sestr ami. 92 Tabela 32. Dejanja ki so vkljuevala napadi v zadnjih 12. mesecih f f Metanje predmetov v vas 16 21 Pretepanje s predmeti 3 04 Hudo stresanje 7 09 Porivanje 33 44 Vleenje po tleh 8 11 Zvijanje rok 14 19 Lasanje 16 21 Suvanje 15 20 Brcanje 11 15 Klofutanje 20 27 Udarci s pestmi 16 21 Zaiganje 3 04 Davljenje 10 13 Duenje 5 07 Butanje z glavo ob steno ali predmete 5 07 Napad z noem ali drugim orojem 7 09 Povzroanje opeklin s cigareti 1 01 Drugo kaj 7 09 Nisem bila fizino napadena 666 886 Ni bilo odgovora 32 43 skupaj 752 1000 Monih je ve odgovorov Potrebno je opozoriti da je pri zgornjem vpraanju kjer je bilo potrebno navesti k onkretno obliko fizinega nasilja bilo ve anketirank ki so pritrdilno odgovorile na vpraanje tako da so izbrale obliko nasilja (71 oseb). Pri vpraanju ki je spraevalo zgolj o tem e so anketiranke doivele fizino nasilje pa je bilo pritrdilnih odgovor

ov manj (58 oseb). Naa domneva je da je anketiranka ki pri splonem vpraanju o fizine m nasilju doloenega vedenja e ni prepoznala kot nasilje to z njim povezala ko je b ilo doloeno dejanje konkretno navedeno. 93 Graf 35. Dejanja ki so vkljuevala napadi v zadnjih 12. mesecih Od 704 oseb ki so odgovorile na to vpraanje jih je 646 (859) napisalo da niso bil e fizino napadene 48 (63) pa na vpraanje ni odgovorilo. 77 anketirank je opisalo e no ali ve pokodb ki so jih utrpele zaradi fizinega napada v zadnjem letu. Najpogost eje pokodbe ki so jih navedle anketiranke so bile: modrice (44) praske (2) duevne teave (2) zlom kosti (09) pokodba glave (09) pretres moganov (05) izguba zavesti (05) nategnjene miice izpad uda (05) notranje pokodbe (05) trajne telesne pokodbe (04) rane (04) ureznine (03) splav (03); pokodba nosu (03). invalidnost (03) zlomljen zob (01) oganina (01) Pod drugo so osebe navajale pretrgano veno zastrupitev in zlom trtice (nalomljen 3. len hrbtenice). 94 Tabela 33. Pokodbe ki so nastale v zadnjih 12. mesecih zaradi fizinega napada Ali ste zaradi teh dejanj imeli katero od spodaj f f natetih pokodb? Praske 15 20 Modrice 33 44 Rane 3 04 Ureznine 2 03 Strelne ali vbodne rane 0 0 Nategnjene miice izpah uda 4 05 Zlom kosti 7 09 Zlomljen zob 1 01 Splav 2 03 Notranje pokodbe 4 05 Pokodbo genitalij 0 0 Pokodbo glave 7 09 Pokodbo nosu 2 03 Pokodbo vida 0 0 Pretres moganov 4 05 Izgubo zavesti 4 05 Oganino opeklino 1 01 Trajne telesne pokodbe 3 04 Invalidnost 2 03 Duevne teave 15 20 Drugo pokodbo katero 3 03 Nisem imela pokodb 53 70 Nisem bila fizino 646 859 napadena Ni bilo odgovora 48 64 skupaj 752 1000 Monih je ve odgovorov 95 Graf 36. Pokodbe ki so nastale v zadnjih 12. mesecih zaradi fizinega napada Na vpraanje glede pogostosti je odgovorilo 640 anketirank (85). 571 oseb odgovori lo da se nasilni napad v zadnjem letu ni nikoli zgodil. 41 ensk (54) pa je opisal o pogostost nasilja ki so ga doivele v zadnjem letu. Manj kot 3-krat v zadnjem le tu je nasilje doivelo 3 anketiranih ensk. Ve kot 3-krat v zadnjem letu je nasilje d oivelo 13. Zelo pogosto doivlja nasilje 21 ensk od teh 1-3- krat na mesec 09 vsak d an ali skoraj vsak dan 08 in 1-3- krat na teden 04. Ti odgovori pokaejo da je med enskami ki doivljajo nasilje le-to praviloma stalno ponavljajoe in pogosto. Tabela 34. Pogostost fizinega nasilja v zadnjih 12. mesecih Pogostost fizinega nasilja f f Ni bilo odgovora 112 149 Vsak dan ali skoraj vsak dan 6 08

1-3- krat na teden 3 04 1-3- krat na mesec 7 09 Ve kot 3-krat v zadnjem letu 10 13 Manj kot 3-krat v zadnjem letu 15 20 Drugo 28 37 Se v zadnjem letu ni nikoli zgodilo 571 759 Skupaj 752 1000 96 Anketiranke ki so odgovorile da so nasilje doivele ve kot trikrat v zadnjem letu s o ga doivele petkrat estkrat sedemkrat in vsako soboto. Ostale niso navedle tevila. Med tistimi ki so doivele nasilje manj kot trikrat v zadnjem letu so najvekrat na vedle enkrat (11) in dvakrat (07). Pod drugo so navedle e modalitete kot je enkrat v . letih 1x prvi in zadnji 2 - krat (4 osebe). Tabela 35. Pogostost fizinega nasilja med tistimi ki so ga doivele ve kot trikrat v zadnjem letu Ce ve kot 3-krat v zadnjem letu kolikokrat: f f 2 - krat 1 01 5 - krat 2 02 7 - krat 1 01 Priblino 6 - krat 1 01 vsako soboto 1 01 tevilo ni bilo navedeno 4 04 Skupaj 10 1000 Tabela 36. Pogostost fizinega nasilja med tistimi ki so ga doivele manj kot trikra t v zadnjem letu Ce manj kot 3-krat v zadnjem letu f f kolikokrat: 1 - krat 8 11 2 - krat 5 07 3 - krat 2 03 Skupaj 752 1000 Posledice in pogostost fizinega nasilja v zadnjih 12. mesecih Najpogosteja dejanja fizinega nasilja so porivanje klofutanje lasanje udarci s pe tmi zvijanje rok brcanje davljenje suvanje vleenje po tleh in stresanje. Doivele pa so tudi napad z noem ali drugim orojem butanje z glavo ob steno ali p mete povzroanje opeklin s cigareti pretepanje s pasom. Najpogosteje pokodbe so modrice in praske ter duevne teave. Med pokodbami pa so tudi hude telesne pokodbe kot so zlomi udov pretres moganov dbe glave izpah udov notranje pokodbe trajne telesne pokodbe invalidnost in splav. Zelo pogosto doivlja nasilje 21 ensk od teh 1-3- krat na mesec 09 vsak _dan ali s oraj vsak dan 08 in 1-3- krat na teden 04._ 97 6.2.3. Ponavljanje fizinega nasilja: doiveto fizino nasilje po 15. letu starosti in fizino nasilje v zadnjih 12. mesecih Pri krianju podatkov smo ugotovile da je med 173 anketiranimi osebami ki so naved le da so doivele fizino nasilje po dopolnjenem 15. letu starosti 27 (156) takih ki so doivljale fizino nasilje tudi v zadnjih 12. mesecih do dneva anketiranja. Tabela 37. Anketiranke ki so doivele fizino nasilje po dopolnjenem 15. letu in ose be ki so ga doivljale v zadnjih 12 mesecih Fizino nasilje v zadnjih 12. mesecih DA NE Drugo Skupaj Doiveto fizino nasilje po 15. letu starosti 27 139 3 169 Skupaj 27 139 3 169 Najve oseb ki so doivele nasilje po dopolnjenem 15. letu starosti in tudi v zadnji h 12. mesecih je v starostni skupini od 30 do 39 let (8 anketirank) in od 19 do 29 let (7 anketirank). V ostalih starostnih skupinah so enakomerno porazdeljene (po 3 ali 4). Ena oseba je stara od 70 do 80 let. Najve jih ima zakljueno srednjo o lo (16). Pet oseb ima manj od srednjeolske izobrazbe in 5 ve kot srednjeolsko izobr azbo - ena od teh ima magisterij.

Tabela 38. Starost in izobrazba oseb ki so fizino nasilje doivele po dopolnjenem p o 15. letu starosti in ki so ga doivele tudi v zadnjih 12. mesecih Starost Izobrazba od 19 do 29 od 30 do 39 od 40 do 49 od 50 do 59 od 60 do 69 od 70 do 80 Skupaj 1. Nedokonana osnovna ola 0 2. Osnovna ola 1 1 2 3. Poklicna ola 2 1 3 4. Srednja ola 6 5 2 1 2 16 5. Vija ola 1 1 6. Visoka strokovna ola 1 1 7. Fakulteta 1 1 2 8. Magisterij 1 1 9. Doktorat 0 Skupaj 7 8 3 3 4 1 26 Anketiranke ki so nasilje doivele po dopolnjenem 15. letu starosti in tudi v zadn jih 12. mesecih ocenjujejo svoje zdravstveno stanje veinoma kot dobro (10) in pov preno (8). Kot slabo jih ocenjuje 6 zelo slabo 1 in zelo dobro 2. 98 Tabela 39. Ocena zdravstvenega stanja oseb ki doivljajo ponavljajoe nasilje Ocena zdravstvenega stanja Zelo dobro 2 Dobro 10 Povpreno 8 Slabo 6 Zelo slabo 1 Skupaj 27 enske ki so doivele fizino nasilje po dopolnjenem 15. letu starosti in v zadnjih 12 . mesecih ne uporabljajo marihuane in ne jemljejo prepovedanih drog. Redko ali o basno pijejo alkohol vendar jih skoraj ravno toliko tudi nikoli ne pije alkohola. 4 od 27 (148 ) jih redno jemlje zdravila proti depresiji. Redko in obasno jemlje jo zdravila proti glavobolu in boleinam. etrtina jih redko ali obasno (1 redno) jem lje zdravila za ivce. Tabela 40. Zdravila ki so jih osebe ki so doivele ponavljajoe nasilje uivale v zadn jih 12. mesecih Redko Obasn o Redno Nikoli Za ivce 3 3 1 9 Proti boleinam 6 4 4 4 Proti glavobolu 7 9 1 4 Proti depresiji 1 1 4 10 Pijem alkohol 4 5 0 8 Uporabljam marihuano 0 0 0 14 Jemljem prepovedane droge 0 0 0 14 Med telesnimi in ustvenimi znaki ki so jih enske ki so doivele fizino nasilje od 15. letom starosti dalje in tudi v zadnjih 12. mesecih opazile pri sebi v zadnjem m esecu so: utrujenost zaznava 23 anketirank (885) tesnobo obuti 22 anketirank (846) razmiljanje o samomoru (769) (615 anketirank o samomoru razmilja redno) stres (769 od tega polovica redno) glavobol (769 od tega najve obasno) strah obuti 731 anketirank od teh 154 redno. nespenost doivlja 692 anketirank Sledijo slaba koncentracija ibkost v rokah in nogah prebavne motnje motnje spomin a in depresivnost. Teave s srcem ima 12 anketirank (462) 423 pa jih uti stalno boleino v delu telesa. Povzroitelji nasilja v tej skupini so veinoma moki ki jih je 24 ali 923 odstotka in 2 enski (77). 99

Tabela 41. Spol povzroitelja fizinega nasilja Spol povzroitelja Skupaj enska 2 Moki 24 Skupaj 26 6 od 27 anketirank (222) se pouti popolnoma varne. 259 je izjavilo da jim povzroit elj nasilja e vedno grozi in 222 je takih ki se e vedno bojijo povzroitelja eprav ji m ta ne grozi ve. Tabela 42. Obutek varnosti oseb ki do doivele fizino nasilje po dopolnjenem 15. let u starosti in ki so ga doivele tudi v zadnjih 12. mesecih Obutek varnosti f Ni bilo odgovora 8 Popolnoma sem varna 6 Se vedno mi grozi 7 eprav mi ne grozi se ga e vedno bojim 4 eprav mi ne grozi me je e vedno strah 2 Skupaj 27 Ponavljanje fizinega nasilja 156 (27) ensk ki so poroale o tem da so doivele nasilje ga je doivelo od svojeg leta starosti in v zadnjih 12. mesecih. Najve oseb ki so doivele ponavljajoe nasilje je v starostni skupini od 30 do 39 in od 19 do 29 let. Ena oseba je stara od 70 do 80 let. Najve jih ima zakljueno srednjo olo (16). Pet oseb ima manj od srednjeolske izo e in 5 ve kot srednjeolsko izobrazbo - ena od teh ima magisterij. Veina svoje zdravje ocenjuje kot dobro ali povpreno. 4 od 27 (148 ) jih redno jemlje zdravila proti depresiji. Redko in obasno jemljej o zdravila proti glavobolu in boleinam. etrtina jih redko ali obasno (1 redno) jeml je zdravila za ivce. Najpogosteje navajajo da so utrujene da obutijo tesnobo stres jih je strah so nes pene in imajo slabo koncentracijo. Ve kot polovica jih redno razmilja o samomoru! Povzroitelji nasilja v tej skupini so veinoma moki ki jih je 24 ali 923 odstotka 2 enski (77). 6 od 27 anketirank (222) se pouti popolnoma varne. 259 je izjavilo da jim povzroi elj nasilja e vedno grozi in 222 je takih ki se e vedno bojijo _povzroitelja eprav jim ta ne grozi ve._ 6. 3. Izkunje nasilja: Spolno nasilje 100 6. 3.1. Spolno nasilje od dopolnjenega 15. leta starosti Spolno nasilje je ena od pogostih oblik nasilja ki ga doivljajo enske bodisi v otr otvu bodisi v odraslosti. Razline odvisnosti so med seboj povezane in souinkujoe. Ek onomska odvisnost se okrepi s simbolnimi odvisnostmi in obratno simbolne repreze ntacije enskosti vplivajo na ekonomsko odvisnost ensk. Vzemimo primer enski ki se p riselijo zaradi partnerske zveze. Prihod v tujo dravo zaradi partnerske zveze pov zroa tevilne odvisnosti enske od partnerja kot na primer ekonomsko socialno jezikov no odvisnost. V taknem kontekstu laje pride do spolnega nasilja enske ga teje prijav ljajo njihova nemo pa je velika. 6.3.1.1. Pogostost spolnega nasilja in regijske znailnosti V raziskavi smo anketiranke vpraali po izkunjah spolnega nasilja v odraanju in odras losti (po 15. letu starosti) in po spolnem nasiljem v zadnjih 12. mesecih pred a nketiranjem. Po 15. letu starosti je doivelo spolno nasilje 65 ensk (49 ensk) v zad njih 12. mesecih pred opravljanjem ankete pa 15 ensk (11 ensk). 8 oseb (11) je odgovorilo z ne vem kar lahko pomeni da dopuajo monost da so doivele s olno nasilje. Ker je doivetega spolnega nasilja ve kot dejavnega spomina nanj lahk o iz feministine perspektive domnevamo da je lo za neko obliko nasilja. Upotevati j e potrebno tudi da je spolno nasilje pogosto povezano tudi s fizinim nasiljem ki ga je bilo v vzorcu obutno ve (23 ali 173 oseb) kot spolnega. Tabela 43. Doiveto spolno nasilje od 15. leta starosti Ali ste od dopolnjenega 15. leta doiveli spolno nasilje? f f

Da 49 65 Ne 677 900 Ne vem 8 11 Skupaj 734 976 Ni bilo odgovora 18 24 Skupaj 752 1000 Graf 37. Doiveto spolno nasilje od 15. leta starosti 101 Na vpraanje o tem kdaj so prvi doivele spolno nasilje je veina odgovorila da pred ve kot 20. leti in pred ve kot 10. leti. Presenetljivo je da je 91 oseb obkroilo obdo bje ko so prvi doivele spolno nasilje. Predvidevamo lahko da gre tudi za spolno na silje v otrotvu po katerem v drugih vpraanjih nismo spraevale. Upotevale smo argumen tacijo ki jo zagovarjajo razline raziskovalke in sicer da je spraevanje po spolnih zlorabah v otrotvu lahko nevarno ker lahko deluje travmatsko na tiste ki so spom ine o zlorabi potisnile se od dogodkov ogradile in se jih ne spomnijo. Iz teh ra zlogov noben od vpraalnikov ki smo jih pregledale in upotevale pri sestavi naega ne sprauje po dogodkih pred 15. letom starosti. Vendar veliko tevilo odgovorov nakaz uje da bi se tevilo spolnega nasilja povealo e bi spraevali po dogodkih v otrotvu. Ker je raziskava usmerjena na izkunje nasilja odraslih so se vpraanja nanaala na sp olno nasilje po dopolnjenem 15. letu starosti. Zaradi tega vpraalnik ne daje odgo vora na to kakna je korelacija med preivetim otrokim nasiljem in odraslimi izkunjami vendar raziskave kaejo da spolne zlorabe v otrotvu vplivajo na doseeno stopnjo izo brazbe na zdravje in duevno zdravje in na izbiro intimnih odnosov v odraslosti. V prihodnje bi bilo priporoljivo da se v vpraalnik umesti tudi vpraanje o spolnem na silju pred 15. letom starosti in ugotovi omenjeno korelacijo. Tabela 44. Prvi doiveto spolno nasilje Kdaj ste prvi doiveli spolno nasilje? f f fi Pred ve kot 20 leti 54 72 593 Pred ve kot 10 leti 24 32 264 Pred ve kot 5 leti 4 05 44 Pred ve kot 1 letom 3 04 33 V zadnjem letu 6 08 66 Ga nisem doivela 625 831 1000 Skupaj 716 952 Ni bilo odgovora 36 48 Skupaj 752 1000 Graf 38. Prvi doiveto spolno nasilje 102 Veina rtev ki je odgovorila na vpraanje o prebivaliu je iz Dolenjske regije (306) sle di Notranjska (122) Pomurska (82) in tajerska (82) in po ena iz Gorenjske in Korok e. Regijska slika je nekoliko drugana od regijske slike splone populacije kjer je najve ensk iz tajerske (299) in Gorenjske (165). Iz Dolenjske in Primorske je s pod obnim odstotkom 109 oziroma 108 anketiranih. Iz Notranjske jih je 94. Podobna od stotka anketiranih sta iz Pomurske in Koroke (52 in 53). Iz Zasavja je prilo 3 vpr aalnikov iz Posoja pa 07. Na vpraanje ni odgovorilo 89 anketirank. Ker velik odstot ke anketirank ki so doivele spolno nasilje ni odgovoril na vpraanje o regiji ni mo goe z gotovostjo sklepati o regijskih znailnostih spolnih zlorab. Hi-2 test ne pok ae statistino pomembnih razlik. Tabela 45. Regije v katerih ivijo osebe ki so doivele spolno nasilje po dopolnjene m 15. letu starosti Regije Osebe ki so doivele spolno nasilje po dopolnjenem 15. letu starosti f f Ni bilo odgovora 16 327 tajerska 4 82 Dolenjska 15 306 Gorenjska 1 20 Pomurska 4 82 Koroka 1 20 Notranjska 6 122 Primorska 0 00

Posoje 0 00 Skupaj 49 1000 Graf 39. Regije 103 doiveti spolno nasilje splona populacija 327 ni tajerska Dolenjska Gorenjska Pomurska Koroka Notranjska Primorska Posoje odgovor a Spolno nasilje od dopolnjenega 15. leta starosti Spolno nasilje je od dopolnjenega 15. leta starosti doivelo 65 ensk. Od tistih ki so doivele spolno nasilje jih je najve spolno nasilje doivelo pred ot 20. leti (593) sledijo tiste ki so ga doivele pred ve kot 10. leti (264) tiste ki so ga doivele v zadnjem letu (66) potem pred ve kot 5. leti (44) in pred ve kot 1. letom (33) Najve jih je iz Dolenjske (306 ) sledi Notranjska (122) potem tajerska in Pomurje (obe 82) in Gorenjska ter Koroka (obe 2)._ 6.3.1.2. Povzroitelji Veina povzroiteljev je bilo mokih razen v dveh primerih ko so rtve navedle da je bil a povzroiteljica enska. 54 oseb (72) je doivelo spolno nasilje. Najve ensk je doivelo nasilje s strani sedanjega moa (12 oseb) sledijo prejnji mo (9 oseb) sedanji izven zakonski partner (8 oseb) in prejnji izven zakonski partner (5 oseb). Zanimivo je da je 1 oseba odgovorila da je spolno nasilje povzroila sedanja partnerka kar po meni da gre za nasilje v istospolni lezbini partnerski zvezi. Odgovori se ne razl ikujejo od e obstojeih tudij ki dokazujejo da je najve spolnega nasilja storjenega s strani znanega stalnega partnerja (moa ali izven zakonskega partnerja). Med odgo vorom drugo pa se pojavijo stric oim/mamin mo bivi prijatelj dedek in rejnik sosed so sedin stric znanec. Poudarimo da je na vpraanje o osebi ki je povzroila nasilje odgovorilo ve anketiran k (54) kot na direktno vpraanje o tem ali so doivele spolno nasilje kjer jih je pr itrdilno odgovorilo 49. Razlika kae da se enske nasilja zavedo s podrobnejimi opisi dejanj in storilcev. Nekaj anketirank je obkroilo ve oseb ki so bile do njih spolno nasilne. Tabela 46. Oseba ki je povzroila spolno nasilje Oseba ki je povzroila f f f1 spolno nasilje 104 Va sedanji mo 12 16 222 Sedanji izven zakonski 8 11 148 partner Sedanja partnerka 1 01 19 Prejnji mo 9 12 167 Prejnji izven zakonski partner 5 07 93 Prejnja partnerka 0 0 00 Mama 0 0 00 Oe 1 01 19 Otrok 0 0 00 Drugo (npr. prijatelj drugi sorodnik) 23 31 426 Nisem doivela spolnega nasilja 666 886 Skupaj 720 857 Ni bilo odgovora 32 43 skupaj 752 1000 Monih je ve odgovorov Graf 40: Oseba ki je povzroila nasilje Na naslednje vpraanje je odgovorilo 31 anketirank ostale na to vpraanje niso odgov orile. Storilka je v dveh primerih enska ostalo pa so moki (935) Pomemben je podat ek da kar 6 oseb izmed tistih ki so bile spolno zlorabljene od rojstva ivi s povz roiteljem spolnih zlorab in da jih 13 ivi z mokim ki jih je spolno zlorabil. Tabela 47. Spol povzroitelja spolnega nasilja in trajanje odnosa oseb ki so doivel e spolno nasilje po dopolnjenem 15. letu starosti s povzroiteljem nasilja 105

Spol povzroitelja Cas odnosa s povzroiteljem nasilja V odnosu sem zdaj V odnosu sem bila v zadnjih 12. mesecih V odnosu sem bila pred ve kot enim letom Z njim sem odraala Skupaj enska 1 1 2 Moki 13 9 5 29 Skupaj 13 1 9 6 31 Graf 41. Spol povzroitelja spolnega nasilja in trajanje odnosa oseb ki so doivele spolno nasilje po dopolnjenem 15. letu starosti s povzroiteljem nasilja Moki

z njim sem odraal pred ve kot enim letom vzadnjih 12. mesecih v odnosu sem zdaj enska 0 2 4 6 8 10 12 14 Povzroitelji spolnega nasilja od dopolnjenega 15. leta starosti anketirank Najve povzroiteljev je v partnerskih ali ojih sorodstvenih razmerjih z anketiran i. Skupaj je takih 576. Najpogosteji so: sedanji mo (222) prejnji mo (167) sedanji i zvenzakonski partner (148) prejnji izvenzakonski partner (93) in v enakem razmerj u oe in sedanja izvenzakonska partnerka (19). Ostali storilci so izven partnerstva ali ozkega druinskega kroga (426). To so str ic oim/mamin mo bivi prijatelj dedek rejnik sosed sosedin stric znanec. Z veino so anketiranke e vedno v odnosu ali pa so _bile pred ve kot 1. letom._ 6.3.1.3. Razlike med doseeno izobrazbo ensk ki so doivele spolno zlorabo po 15. let u starosti in izobrazbo vseh anketirank 106 Na vpraanje je odgovorilo 47 anketirank. Med tistimi ki so preivele spolno nasilje ima najve ensk srednjo olo (468) sledijo pa poklicna ola (191) vija ola (128) fakult ta (85) in enako tevilo tistih z visoko strokovno in osnovno olo (64). Najve preivel ih je v starostni skupini od 40 do 49 let (34) sledijo tiste od 30 do 39 let (23 4) nato od 60 do 69 let (17) od 50 do 59 let (128) potem od 19 do 29 (85) in naz adnje od 70 do 80 let starosti (43). e primerjamo starostno strukturo ensk ki so doivele spolno nasilje od 15. leta star osti s celotno populacijo lahko ugotovimo odstopanja tako v starosti kot v izobr azbi. Preivelih v starostni skupini od 40 do 49 let je skoraj dvakrat (34) ve kot vseh anketirank v tej starostni skupini (189) v starostni skupini od 19 do 29 le t pa je preivelih skoraj trikrat manj (85) kot vseh anketirank v tej starostni sk upini (222). V ostalih starostnih skupinah ne gre za bistvena odstopanja. Spolno nasilje se torej nakopii v poznih srednjih letih in ni nujno povezano le s spoln imi zlorabami v otrotvu ali mladosti. Ni mogoe rei da je manji odstotek spolnega nas ilja v mlajih starostnih skupinah e pripisati veji osveenosti ensk o spolnem nasilju n o konstrukciji enskosti ki naredi ensko telo za javno dobrino. To bi bilo potreb no preveriti s posebno usmerjeno tudijo. Mogoe pa je ugotoviti da se spolno nasilj e kopii v partnerstvu ki je bolj pogosto v srednjih letih kot v mlajih saj se star ostna meja sklepanja stalnega partnerstva dviguje. Tabela 48. Starost in izobrazba anketiranih oseb ki so doivele spolno nasilje od dopolnjenega 15. leta starosti Starost Doseena izobrazba oseb ki so doivele nasilje po 15. letom starosti od 19 do 29 od 30 do 39 od 40 do 49 od 50 do 59 od 60 do 69 od 70 do 80 Skupaj 1. Nedokonana osnovna ola 2. Osnovna ola 21 21 21 64 3. Poklicna ola 85 64 43 191 4. Srednja ola 64 85 170 64 85 468 5. Vija ola 21 64 21 21 128 6. Visoka strokovna ola 21 21 21 64 7. Fakulteta 21 21 21 21 85 8. Magisterij

9. Doktorat Skupaj 85 234 340 128 170 43 1000 e primerjamo izobrazbo anketirank ki so preivele spolno nasilje od 15. leta staros ti z izobrazbo vseh anketirank prav tako ugotovimo odstopanja in sicer jih je ne koliko ve s konano srednjo olo (468) kot v vzorcu vseh anketirank (395) kar nekaj v e s poklicno olo (191) kot v vzorcu vseh anketirank (116) in kar nekaj manj s faku lteto (85) kot v vzorcu vseh anketirank (15). Vendar Hi-2 test ne pokae statistino pomembne korelacije med izobrazbo obeh skupin ensk. tevilne avtorice ugotavljajo da spolno nasilje predvsem otroko vendar tudi tisto po 15. letu starosti vpliva n a pridobljeno izobrazbo. Ljudje ki doivljajo spolno zlorabo hitreje zapustijo dom in imajo kraji as tudija in so hitreje prisiljeni vstopiti na trg dela (Hoff 1990; Klein 1998; Mullender 1996; Enders 2003). 107 Graf 42. Starost in izobrazba anketiranih oseb ki so doivele spolno nasilje od do polnjenega 15. leta starosti 108 Graf 43: Primerjava izobrazbe anketirank ki so doivele nasilje po 15. letu staros ti in vseh anketirank Graf 44. Primerjava po starostnih skupinah med tistimi ki so doivele nasilje po 1 5. letu starosti in vsemi anketirankami 109 6.3.1.4. Razlike med doseeno izobrazbo ensk ki so doivele spolno zlorabo po 15. let u starosti in izobrazbo povzroiteljev O povzroiteljih je odgovorilo 31 ensk. Manje tevilo je pripisati predvsem dejstvu da pogosto enske nimajo podatkov o storilcih ko gre za znance tujce sosede. e gre za spolno nasilje v mladosti pa teh podatkov nimajo niti za svoje sorodnike zato o tem ne morejo dajati podatkov. Povzroitelji so bili v asu izpolnjevanja ankete stari med 36 in 55 let torej gre z a starostno skupino srednjih let. Veina je imela poklicno izobrazbo osnovno olo in nedokonano osnovno olo skupaj torej 20 oseb (546). Kar 7 oseb pa je imelo konano f akultetno izobrazbo. 3 osebe so imele tudi vijo in visoko strokovno izobrazbo. Gr e torej za skupaj 10 oseb (323) katerih izobrazba je presegala srednjeolsko. Ti p odatki kaejo da se storilci glede na doseeno izobrazbo gibljejo na dveh polih: so bodisi slabe izobraeni (tudi slabe kot enske ki so bile rtve zlorab) bodisi zelo dobr o izobraeni. Vendar Hi-2 test ne pokae statistino pomembnih razlik med obema skupin ama. Kljub temu pa lahko reemo da ta podatek kae da prihajajo storilci spolnih zlo rab iz vseh socialnih slojev nijih in vijih. Pomembno je da se storilci v raziskav i kljub vsemu delijo v dve zelo razlini skupini skupino mokih s praviloma slabim e konomskima in socialnim poloajem kot so ga imele enske ki so bile spolno zlorablje ne (poklicna ola) in skupino mokih z enakim socialnim in ekonomskim statusom saj i majo vijo visoko in fakultetno izobrazbo. Tabela 49. Izobrazba in starost povzroitelja spolnega nasilja nad osebami ki so d oivela spolno nasilje po dopolnjenem 15. letom starosti Starost povzroitelja Izobrazba povzroitelja nasilja od 14 do 25 let od 26 do 35 let od 36 do 45 let od 46 do 55 let od 56 do 65 let od 66 do 75 let od 76 do 85 let 1. Nedokonana osnovna ola 32 32 32 32 2. Osnovna ola 65 32 3. Poklicna ola 32 65 97 129 65 32 4. Srednja ola 32 5. Vija ola 32 32 6. Visoka strokovna ola 32 7. Fakulteta 32 32 97 32 32 8. Magisterij 9. Doktorat Skupaj 32 97 258 326 161 97 32 110 Graf 45. Izobrazba in starost povzroitelja spolnega nasilja nad osebami ki so doiv ela spolno nasilje po dopolnjenem 15. letom starosti Graf 46. Izobrazba in starost anketiranih oseb ki so doivele spolno nasilje dopol

njenega 15. leta starosti od Primerjava izobrazbe in starosti anketiran ki so spolno nasilje doivele po 15. le tu starosti z vsemi anketirankami in s povzroitelji spolnega nasilja Najve rtev spolnega nasilja po 15. letu starosti ima srednjo olo (468) sledi poklic na ola (191) vija ola (128) fakulteta _(85) in enako tevilo tistih z visoko strokovn o in osnovno olo (64)._ 111 Primerjava izobrazbe z vsemi anketirankami pokae da razlike nastanejo pri srednji in poklicni oli v prid rtev nasilja in pri vijih stopnjah izobrazbe od visoke ole n aprej v prid vseh anketirank vendar nisop statistino pomembne. Primerjava izobrazbe s storilci pokae da so imeli slednji izrazito nijo in izrazit o vijo izobrazbo saj jih je kar 546 pod srednjo olo ki jo je konal le 1 povzroitelj nasilja. 323 pa ima visoko izobrazbo od tega veina fakulteto. Najve rtev spolnega nasilja po 15. letu starosti je v starostni skupini od 40 do 4 9 let (34) sledijo tiste od 30 do 39 let (234) nato od 60 do 69 let (17) od 50 d o 59 let (128) potem od 19 do 29 (85) in nazadnje od 70 do 80 let starosti (43). rtev spolnega nasilja je v starostni skupini od 40 do 49 let skoraj dvakrat (34) ve kot vseh anketirank v tej starostni skupini (189) v starostni skupini od 19 do 29 let pa je preivelih skoraj trikrat manj (85) kot vseh anketirank v tej staros tni skupini (222). Najve povzroiteljev nasilja je v starostni skupini od 36 do 55 let kjer jih je sku paj 584. Ni vejih odstopanj med starostjo rtev in povzroiteljev._ 6.3.1.5. Vpliv spolnega nasilja na zdravje ensk Spolno nasilje vpliva na zdravstveno stanje ensk v obdobju odraslosti ker je poka zal tudi Hi-2 test s katerim smo ugotovili statistino pomembne razlike pri samooc eni zdravja med skupino ensk ki so doivele spolno nasilje po 15. letu starosti in med vsemi enskami. Izmed 49 oseb jih je skoraj polovica (408) svoje zdravje oznail a kot povpreno 123 pa kot slabo ali zelo slabo. 23 oseb je svoje zdravje oznailo k ot dobro (347) ali zelo dobro (124). V samooceni zdravja prihaja do manjih razlik v primerjavi s splonim vzorcem 752 oseb ki so vrnile vpraalnike. Nekoliko manj ens k ki so doivele spolno nasilje ocenjuje svoje zdravje kot zelo dobro in dobro (47 1) v sploni populaciji pa 628. Kot slabo in zelo slabo ga ocenijo enske z izkunjo s polnega nasilja v 123 v sploni populaciji pa 69. Kot povpreno ga ocenijo enske z iz kunjo spolnega nasilja v 408 in iz splone populacije v 298. 112 Tabela 50. Doivljanje lastnega zdravstvenega stanja oseb ki so doivele spolno nasi lje po dopolnjenem 15. letom starosti Ocena zdravja f f Zelo dobro 6 124 Dobro 17 347 Povpreno 20 408 Slabo 4 82 Zelo slabo 2 41 Skupaj 49 1000 Graf 47. Doivljanje lastnega zdravstvenega stanja oseb ki so doivele spolno nasilj e po dopolnjenem 15. letom starosti Najve ensk je uporabljalo tablete proti glavobolu in sicer 25 oseb. enske ki so prei vele spolno nasilje so v zadnjem letu uporabljale tudi tablete za ivce (2 osebi) pr oti boleinam (20 oseb). Med zdravje sodi tudi duevno zdravje tevilne raziskave pa p oudarjajo pogostost duevnih stisk neopredeljenih bolein in depresije med osebami k i so preivele zlorabo. Izmed 49 oseb je bilo 7 oseb ki so v zadnjih 12 mesecih up orabljale tablete proti depresiji in sicer skupaj 7 oseb med njimi 3 osebe redno . 15 oseb je poroalo o pitju alkohola 6 ensk ga uiva obasno 1 oseba pa redno torej j e alkoholno odvisna. 1 obasno uporablja marihuano. e primerjamo jemanje zdravil in uivanje substanc med enskami ki so doivele spolno nasilje in med enskami iz splone p opulacije ne ugotovimo statistino pomembnih razlik. Tablete za ivce uiva manj ensk k i so doivele spolno nasilje tudi manjkrat jemljejo tablete proti boleinam. Priblino enak odstotek uiva tablete proti glavobolu nekoliko manj proti depresiji in manj jih v povpreju uiva alkohol. Hi-2 test ni ugotovil statistino pomembnih razlik pri

nobeni od substanc ali zdravil. 113 Tabela 51. Zdravila in substance ki so jih osebe ki so doivele spolno nasilje po dopolnjenem 15. letom uivale v zadnjih 12. mesecih Vrsta zdravil ali Redko Obasno Redno Nikoli Brez substanc odgovora Za ivce 20 41 00 306 633 Proti Boleinam 102 265 41 82 510 Proti glavobolu 184 286 41 41 449 Proti depresiji 41 41 61 306 592 Pijem alkohol 163 122 20 122 571 Uporabljam marihuano 00 20 00 347 633 Jemljem prepovedane droge 00 00 00 286 714 Graf 48. Zdravila in substance ki so jih osebe ki so doivele spolno nasilje po do polnjenem 15. letom uivale v zadnjih 12. mesecih redko obasno redno uivam marihuano _2J proti depresiji 4 1 4 1 6 1

za "ivce" Uivanje alkohola je v nekoliko veji meri prisotno med povzroitelji nasilja saj je 1 84 ensk navedlo da povzroitelj pije alkohol vsak dan (pri rtvah je takih 20) 143 pa da pije alkohol nekajkrat na teden (pri rtvah je odstotek enak podobno je tudi v celotni populaciji). V dveh primerih povzroitelj uiva tudi prepovedane droge kar bistveno ne odstopa od uivanja prepovedanih drog pri enskah kjer smo loeno spraevali po marihuani in drugih prepovedanih drogah. Odstopa torej redno uivanja alkohola kar je prisotno pri nekaj manj kot petini povzroiteljev spolnega nasilja. Vendar je potrebno odstotek primerjati s pivsko kulturo Slovencev na sploh kjer se pok ae precej visoko redno uivanje alkohola. Podatki za leto 2006 (Kove Nadrag 2008) po kaejo da na odraslega prebivalca v Sloveniji porabimo 122l istega alkohola ali 113 1l piva 494l vina in 28l ganih pija. Raziskava Slovensko javno mnenje 1999 med pol noletnimi prebivalci Slovenije je pokazala da je med odraslimi prebivalci Sloven ije 636 zmernih in 214 ezmernih pivcev (moki: 551 zmernih in 353 ezmernih pivcev; en ske 701 zmernih in 105 ezmernih pivk). CINDI raziskava Z zdravjem povezan ivljenjs ki slog 2001 na odraslih prebivalcih Slovenije med petindvajsetim in tiriinestdese tim letom starosti je pokazala da je v zadnjih 12 mesecih ezmernih pivcev pa 134 (226 mokih in 55 ensk). Po teh podatkih je torej odstotek rednih pivcev manji od sl ovenskega povpreja17. 17 Epidemioloke raziskave o pivskem vedenju v Sloveniji. Spletna stran Intituta za varovanje zdravja: http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=12&pi=5& 5 id=565& 5 PageIndex= 0& 5 groupId=180& 5 newsCategory=& 5 action=ShowNewsFull&pl=12-5.0. 6. 9. 2010. 114 Tabela 52. Uivanje alkohola in drog pri povzroiteljih spolnega nasilja nad osebami ki so doivele spolno nasilje po dopolnjenem 15. letu starosti Uivanje alkohola in substanc f Pije Nikoli alkohol 122 Nekajkrat na leto 61 Nekajkrat na mesec 82 Nekajkrat na teden 143 Vsak dan 184 Brez odgovora 408 Skupaj 1000 Uiva Nikoli droge 245 Nekajkrat na leto 41 Nekajkrat na mesec 00 Nekajkrat na teden 20

Vsak dan 20 Brez odgovora 674 Skupaj 100 Graf 49. Uivanje alkohola in drog pri povzroiteljih spolnega nasilja nad osebami k i so doivele spolno nasilje po dopolnjenem 15. letu starosti nikoli nekajkrat na leto nekajkrat na mesec nekajkrat na teden vsak dan 2450 pije alkohol uiva droge Z zgornjo navedbo sovpadajo tudi telesni in ustveni znaki ki so jih enske ki so pr eivele spolno nasilje po 15. letu starosti navajale opazile pri sebi v zadnjem me secu. Najve 673 je redno (286) obasno (265) ali redko utrujenih. Sledjo stres (57 1) ki ga obutijo veinoma redno ali obasno potem tesnoba (531) ki prevladuje obasno ( 224) redko (163) in redno (143) glavobol (26 ali 531) nespenost (49) v istem tevil o sledijo prebavne motnje (408) elodne teave in depresivnost brezvoljnost. Potem sl edita slaba koncentracija in motnje spomina. V kategorijo o razmiljanju o samomor u se je uvrstilo 163 anketirank od teh 82 redno 61 obasno in 2 redko. Opisani ustv eni znaki so znailni za travmatska doivetja in ki so povezana z nizko samopodobo s amoobtoevanjem obutki sokrivde nerazumevanjem vzrokov za preiveto ipd. Telesni in ustveni znaki pri enskah ki so doivele spolno nasilje se v nekaterih zna kih bistveno loijo od znakov v sploni populaciji kjer prednjaita utrujenost stres t esnoba glavobol nespenost in prebavne motnje. Izraun statistino pomembnih razlik po kae 115 statistino pomembnost pri naslednjih znakih: slabost in bruhanje vrtoglavica tres enje rok motnje spomina slaba koncentracija nespenost depresivnost brezvoljnost i n misel na samomor. Bistvena razlika se pokae pri doivljanju strahu ki ga doivlja 4 7 odstotkov tistih ki so doivele spolno nasilje in 355 ensk iz splone populacije. D uevno zdravje je odvisno tudi od obutkov varnosti. Izmed ensk ki so doivele spolne z lorabe po 15 letu starosti (31 ensk) jih je 13 izmed njih poroalo da se boji ali j ih je strah. Strah vpliva na nespenost nemir negotovost in lahko sproi duevne stisk e zaradi katerih enske lahko postanejo uivalke dovoljenih drog (tablet). O strahu pred nasiljem je poroalo skoraj polovica vseh ensk ki so preivele spolno nasilje. D epresijo in brezvoljnost obuti 408 rtev spolnega nasilja in 315 ensk iz splone popul acije. Bistvena razlika nastane e pri samomoru ki ga navaja 163 rtev spolnega nasi lja in 71 ensk iz splone populacije. Tabela 53. Pojavnost in pogostost telesnih in ustvenih znakov ki so jih osebe ki so doivele spolno nasilje od 15. leta starosti dalje opazile pri sebi v zadnjem m esecu Telesni in ustveni znaki Ni odgovora Redko Obasno Redno Nikoli Stres 347 122 245 204 82 Tesnoba 367 163 224 143 102 Prebavne motnje 469 143 20 82 122 Izguba teka 531 102 102 20 245 elodne teave 449 163 122 122 143 Driska 490 11 82 41 163 Glavobol 388 143 245 143 82 Stalno boleino v delu telesa 469 82 41 20 224 ibkost v rokah in nogah 490 61 143 82 224 Utrujenost 327 122 265 286 00 Teave s srcem 469 20 82 61 327 Slabost in bruhanje 571 82 00 41 306 Vrtoglavica 429 61 204 102 204 Tresenje rok 531 61 122 61 224 Motnje spomina 429 122 102 143 204 Slaba koncentracija 510 122 163 102 102 Nespenost 367 184 82 224 143 Strah 408 143 122 204 122 Depresivnost brezvoljnost 429 61 245 102 163 Razmiljanje o samomoru 510 20 61 82 327 ustvenih znakov ki so jih osebe ki so doivele spolno nasilje od 15. leta opazile p

ri sebi v zadnjem mesecu Graf 50. Pojavnost in pogostost telesnih in starosti dalje 116 35 I 1 1 J 1 1 1 1 . II 1 1 nI. redko ni lrvinvpi 1 pim m nimnii irfil v* .PS

144 6.7.3 Nasilje v nosenosti in nasilje nad otroci 41 oseb ali 55 je doivelo nasilje v asu nosenosti. Tabela 77. Nasilje v asu nosenosti f f Da 41 55 Ne 520 692 Nisem bila nosea 169 225 Skupaj 730 971 Ni bilo 22 29 odgovora Skupaj 752 1000 Graf 69. Nasilje v asu nosenosti Da Ne Nisem bila nosea ni odgovora 3 M 6 22 m M 69 34 oseb (47) pa je odgovorilo da je povzroitelj nasilja bil nasilen tudi do otrok . 26 anketirank. Tabela 78. Nasilje nad otroci anketirank f f Da 34 45 Ne 497 661 Nimam otrok 187 249 Skupaj 718 955 Ni bilo odgovora 34 45 Skupaj 752 1000 145 Graf 70. Nasilje nad otroci anketirank da ane nimam otrok ni odgovora Na vpraanje o vrstah nasilja je o nasilju nad otroci poroalo veliko ve anketirank k ot pri direktnem vpraanju o tem ali je bil povzroitelj nasilen tudi do otrok. 100 oseb ali 133 je navedlo da otroci doivljajo razline vrste nasilja med njimi je naj ve psihinega nasilja (66) fizinega nasilja (25) in spolnega nasilja (08). Pomembno je poudariti da je 14 oseb napisalo da so otroci prie nasilja saj so pri sotni ko je moki nasilen do anketiranke. Tabela 79. Vrsta nasilja nad otroci f f f1 Fizino 19 25 190 Psihino 50 66 500 Spolno 6 08 60 Prisotni so ko je partner nasilen do mene 14 19 140 Drugo 11 15 110 Niesar od navedenega 568 755 Skupaj 668 888 Ni bilo odgovora 120 160 Skupaj 752 1000 146

Graf 71. Vrsta nasilja nad otroci Nasilje skupaj Nasilje je od dopolnjenega 15. leta starosti doivelo 55 ensk od 10. (561) ali vsa a druga enska. Od tega je najve psihinega nasilja (493) sledi fizino nasilje (23) pr emoenjsko (141) omejevanje gibanja stikov in osebne svobode (135) in spolno nasil je (65). e tejemo samo fizino in spolno nasilje ga je skupaj doivelo nekaj manj kot 30 celotni populaciji. Vendar so nekatere enske doivele tako spolno kot fizino nasilje zato je odstotek nekoliko manji (275) kar pomeni da je spolno in fizino nasilje d oivela nekoliko ve kot vsaka 4 enska. Nasilje je v zadnjih 12. mesecih doivelo okoli 50 ensk ali ponovno vsaka druga e a kar je posledica zelo visokega odstotka doivljanja psihinega nasilja. Brez tega je nasilja manj in sicer okoli 20 kar bi lahko prevedli v vsako 5. ensko. 40 anketirank je doivelo nasilje s strani vejega tevila oseb in v ve kot eni in zvezi. Najve nasilja se je zgodilo v primarni druini. Sledi as med drugim in petim leto artnerstva (223). Pomembno je da je kar 255 zaelo nasilje doivljati e v prvem letu poznanstva od teh kar 7 v prvem mesecu. Ve kot etrtina ensk (274) doivlja nasilje ve kot 20 let 167 do 20 let 14 do 10 do 5 let in potem se odstotek nia. Le 11 je doivljalo nasilje manj kot 1 mesec. Nasilje se lahko zane kadarkoli v ivljenju od zgodnjega otrotva (pri 1. letu sta ti) do pozne starosti (pri 73. letih). 55 ensk je doivljalo nasilje tudi v nosenosti. 45 ensk je odgovorilo da je povzroitelj nasilja bil nasilen tudi do otrok. Na vpraanje o vrstah nasilja ki ga doivljajo otroci s strani povzroitelja je odg rilo 133 anketirank kar je veliko ve kot pri direktnem vpraanju ali je povzroitelj nasilen tudi do otrok. Najve otrok _doivlja psihino nasilje (50) potem fizino (19) prisotni so ko je storilec 147 nasilen do anketirank (14) in 6 jih doivlja spolno nasilje. 6.8. Povzroitelji nasilja O povzroiteljih nasilja veljajo razlina preprianja ki se najpogosteje veejo na domne vno nizko izobrazbo revino alkoholizem in druge odvisnosti. Splono preprianje je da so povzroitelji takni e na pogled da nasilja ne izvajajo dobro izobraeni in ugledni l ani skupnosti. Miti in stereotipi o povzroiteljih nasilja so tako moni in sploni da pogosto vplivajo na to kako ljudje vidijo rtve in tudi na manje monosti za uinkovit o zagotavljanje varnosti ensk ki so nasilje preivele ali ga doivljajo. Naslednje po glavje je namenjeno ugotavljanju socialnega ekonomskega in drubenega statusa povz roiteljev nasilja. 6.8.1. Sploni podatki o povzroiteljih nasilja (spol izobrazba zaposlitev) 908 odstotkov povzroiteljev vsega nasilja skupaj je mokih in 92 odstotka ensk. Tabela 80. Spol povzroitelja nasilja Spol f f fi enska 15 20 92 Moki 148 197 908 Skupaj 163 217 1000 Ni odgovora 589 783 Skupaj 752 1000 Graf 72. Spol povzroitelja nasilja Najve povzroiteljev nasilja ima srednjeolsko izobrazbo (286) sledi vija ola (202) osn ovna ola (167) in magisterij (119). Potem nedokonana osnovna ola in nato visoka str okovna ola fakulteta doktorat in poklicna ola. Tabela 81. Izobrazba povzroitelja na silja 148 Nivo izobrazbe f f f1 Nedokonana osnovna 19 25 107 ola Osnovna ola 28 37 167 Poklicna ola 1 01 06 Srednja ola 48 64 286

Vija ola 34 45 202 Visoka strokovna ola 10 13 60 Fakulteta 3 04 18 Magisterij 20 27 119 Doktorat 2 03 12 Drugo 3 04 18 Skupaj 168 223 1000 Ni bilo odgovora 584 777 Skupaj 752 1000 Graf 73. Izobrazba povzroitelja nasilja v odstotkih Starostni razpon povzroiteljev nasilja je od 14 do 84. V tem razponu so povzroitel ji dokaj enakomerno porazdeljeni. Nekaj ve jih je v starostih skupinah med 34 let om in 73 vendar bistvenih odstopanj ni (tabela 41 v prilogi 1). Tri osebe so nav edle starost po dveh povzroiteljev nasilja. Najve povzroiteljev nasilja je zaposlenih za polni delovni as (319) sledijo zaposle ni za nedoloen as (169) in zaposleni za doloen as (6). 14 povzroiteljev nasilja je ne zaposlenih 12 je samozaposlenih in zaposlenih za kraji delovni as 09 je invalidsko upokojenih 07 je tudentov ostali pa delajo po pogodbi potem na rno ali pa imajo d ruge prejemke. 149 Tabela 82. Zaposlitven status povzroitelja nasilja Zaposlitveni status f f f1 Zaposlen za polni delovni as 53 70 319 Zaposlen za kraji delovni as 2 2 12 Zaposlen za nedoloen as 28 37 169 Zaposlen za doloen as 10 15 60 Nezaposlen 10 14 14 Ima druge prihodke (npr. socialno pomo rento itd.) 1 01 01 Dela po pogodbi 4 05 05 Dela na rno 2 03 03 Dela preko tudentskega servisa 1 01 01 Kmet 1 01 01 Starostno upokojen 13 17 17 Invalidsko upokojen 7 09 09 Samozaposlen 9 12 12 tudent 5 07 07 Drugo 3 04 04 Neveljavni odgovori 13 17 17 Skupaj 166 221 1000 Ni bilo odgovora 588 782 Skupaj 752 1000 Graf 74. Zaposlitven status povzroitelja nasilja 319 150 6.8.2. Verska pripadnost in vernost 368 povzroiteljev nasilja je vernih za 129 tega podatka nimamo 454 pa jih ni vern ih. Tabela 83. Vernost povzroitelja nasilja f f f1 Da 60 80 368 Ne 74 98 454 Ne vem 21 28 129 Ne elim 8 11 49 odgovoriti Skupaj 163 217 1000 Ni bilo 589 783 odgovora Skupaj 752 1000 Graf 75. Vernost povzroitelja nasilja 903 povzroiteljev nasilja je katolike vere sledi pravoslavna (65) in nato musliman

ska (32). Odstotki so primerljivi s podatki iz popisa prebivalstva 200218 kjer j e vkljueno vpraanje o veroizpovedi. e setejemo vse prebivalce in prebivalke ki so se izrekli za verne potem je 93 vseh pripadnikov katolike vere 32 pravoslavcev in 4 muslimanov. 18 http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati slovenija prebivalstvo dz.htm (18. 9. 2010) 151 Tabela 84. Veroizpoved povzroitelja nasilja f f f1 Ni bilo odgovora 689 916 Muslimanska vera 2 03 32 Pravoslavna vera 4 05 65 Katolika vera 56 74 903 Skupaj 752 1000 1000 Graf 76. Veroizpoved povzroitelja nasilja islam pravoslavna 32 _ i vera PI 65 gMtl katolika vera A 903 Vero prakticira 157 povzroiteljev nasilja. 601 pa je ne prakticira. Tabela 85. Prakticiranje vere pri povzroitelju nasilja f f fi Da 24 32 157 Ne 92 122 601 Ne vem 26 35 170 Ne elim odgovoriti 11 15 72 Skupaj 153 203 1000 Ni bilo odgovora 599 797 Skupaj 752 1000 Graf 77. Prakticiranje vere pri povzroitelju nasilja ne elim odgovoriti___ - 2 M vem da 157 m ne 601 152 6.8.3. Trajanje nasilnega odnosa in ponavljanje povzroiteljevega nasilja V celotni populaciji anketirank je bilo 61 ensk v asu izpolnjevanja vpraalnika v na silnem odnosu. 09 jih je bilo v nasilnem odnosu v zadnjem letu 56 pred ve kot let om dni in 32 je ivela s povzroiteljem nasilja v asu odraanja. K temu lahko dodamo e 5 tistih ki so odgovarjale pod drugo in so navajale razlina obdobja ko so bile v n asilnem odnosu. e pogledamo razmerja znotraj skupine anketirank v nasilnem odnosu je 291 anketira nk trenutno v odnosu s povzroiteljem nasilja 44 je bilo v odnosu v zadnjih 12. me secih 265 pred ve kot enim letom z njim/njo je odraalo 152 odstotka anketirank 226 pa jih je odgovorilo pod drugo kjer so navajale da je bil storilec oe da se je sp olno nasilje dogajalo na portnih treningih in podobno. Tabela 86. Trajanje odnosa s povzroiteljem nasilja Trajanje f f fi V odnosu sem zdaj 46 61 291 V odnosu sem bila v zadnjih 12. mesecih 7 09 44 V odnosu sem bila pred ve kot enim letom 42 56 265 Z njim ivim od rojstva/z njim sem odraala 24 32 152 Drugo 38 51 226 Skupaj 161 210 1000

Ni bilo odgovora 591 791 Skupaj 752 1000 Graf 78. Trajanje odnosa s povzroiteljem nasilja 153 198 povzroiteljev je ivelo v partnerstvu preden so iveli z anketirankami. 503 jih n i ivelo v drugih partnerstvih 263 povzroiteljev nasilja ni partnerjev. Tabela 87. Prejnje partnerstvo povzroitelja nasilja f f fi Da 33 44 198 Ne 84 112 503 Ne vem 6 08 36 Povzroitelj nasilja ni partner 44 59 263 Skupaj 167 222 1000 Ni bilo odgovora 585 778 Skupaj 752 1000 Graf 79. Prejnje partnerstvo povzroitelja nasilja 159 povzroiteljev nasilja je bilo nasilnih e v prejnjih partnerstvih za 286 pa tega ni mogoe ugotoviti ker anketiranke te informacije nimajo. Tabela 88. Nasilnost v pre njem partnerst tvu f f f1 Da 20 27 159 Ne 31 41 246 Ne vem 36 48 286 Povzroitelj nasilja ni partner 39 52 310 Skupaj 126 168 1000 Ni bilo odgovora 626 832 Skupaj 752 1000 154 Graf 80. Nasilnost v prejnjem partnerstvu 6.8.4. Uivanje alkohola in drog 167 povzroiteljev nasilja nikoli ne uiva alkohol do stopnje pijanosti. Nekajkrat n a leto je pijanih 205 povzroiteljev nekajkrat na mesec 212 nekajkrat na teden 192 in vsak dan 224 odstotka. Tabela 89. Pogostost uivanja alkohola do stopnje pijanosti pri povzroitelju nasilj a Uivanje alkohola f f f1 Nikoli 26 35 167 Nekajkrat na leto 32 43 205 Nekajkrat na mesec 33 44 212 Nekajkrat na teden 30 40 192 Vsak dan 35 47 224 Skupaj 156 207 1000 Ni bilo odgovora 596 793 Skupaj 752 1000 Graf 81. Pogostost uivanja alkohola do stopnje pijanosti pri povzroitelju nasilja vsakdan nekajkratna teden nekajkratna mesec nekajkratna leto nikoli 224 19.2 212 205 167 808 povzroiteljev nasilja nikoli ne uiva druge droge nekajkrat na leto jih uiva 9 155 nekajkrat na mesec 51 odstotek 13 nekajkrat na teden in vsak dan 38. Tabela 90. Pogostost uivanja drugih substanc do stopnje omamljenosti pri povzroite

lju nasilja Uivanje droge f f fi Nikoli 63 84 808 Nekajkrat na leto 7 09 90 Nekajkrat na mesec 4 05 51 Nekajkrat na teden 1 01 13 Vsak dan 3 04 38 Skupaj 78 104 1000 Ni bilo odgovora 674 896 Skupaj 752 1000 Graf 82. Pogostost uivanja drugih substanc do stopnje omamljenosti pri povzroitelj u nasilja 6.8.5. Obravnave povzroiteljev nasilja (policija in druge slube) 567 povzroiteljev ni nikoli obravnavala policija 351 pa jih je. Tega podatka nima 82 anketirank. Tabela 91. Policijska obravnava povzroitelja nasilja f f f1 Da 60 80 351 Ne 97 129 567 Ne vem 14 19 82 Skupaj 171 227 1000 Ni bilo odgovora 581 773 skupaj 752 1000 Graf 83. Policijska obravnava povzroitelja nasilja 156 95 povzroiteljev nasilja je iskalo pomo zaradi nasilnega vedenja 797 jih ni iskalo nobene pomoi in za 109 anketiranke niso imele tega podatka. Tabela 92. Iskanje pomoi zaradi nasilnega veden a f f f1 Da 16 21 95 Ne 134 178 797 Ne vem 19 25 109 Skupaj 169 225 1000 Ni bilo odgovora 583 775 Skupaj 752 1000 Tisti ki so iskali pomo so bili veinoma v zdravstvenih ustanovah bodisi v ambulant i psihiatrini bolnici ali pa so se zdravili zaradi alkoholizma. V 5 primerih pa s o pomo iskali na centru za socialno delo ali pa v nevladni organizaciji (podrobne je tabela 49a v prilogi 1). Na vpraanje o trenutni varnosti anketirank je 599 odgovorilo da se poutijo popolno ma varne 98 pa e vedno doivlja gronje. 87 se e vedno boji eprav jim povzroitelj nasil a ne grozi ve in 136 jih e vedno ivi v strahu eprav jim povzroitelj nasilja ne grozi ve. Pod drugo so anketiranke navajale da se je povzroitelj odloil za svetovanje ven dar jim e vedno grozi: Ena od anketirank pravi: mi ne grozi vendar pogosto obutim tesnobo strah nelagodje nespenost pritisk ali druga: ne vem kaj mu lahko pride na p amet. Varna sem e ga ne vznemirjam glede njegovega delea na premoenju. 6.8.6. Varnost anketirank ki so doivele nasilje 157 Tabela 93. Trenutna stopnja varnosti anketiranih f f f1 Popolnoma sem varna 111 147 600 Se vedno mi grozi 18 24 97 eprav mi ne grozi se ga e vedno bojim 17 22 92 eprav mi ne grozi me je e vedno strah 27 36 146 Drugo 12 16 65 Skupaj 185 245 1000 Ni bilo odgovora 567 754 skupaj 752 1000 Graf 84. Trenutna stopnja varnosti anketiranih Povzroitelji nasilja

 908 odstotkov povzroiteljev vsega nasilja skupaj je mokih in 92 odstotka ensk. Najve povzroiteljev nasilja ima srednjeolsko izobrazbo (286) sledi vija ola (2 ovna ola (167) in magisterij (119). Potem nedokonana osnovna ola in nato visoka str okovna ola fakulteta doktorat in poklicna ola. Starostni razpon povzroiteljev nasilja je od 14 do 84. V tem razponu so povzroite ji dokaj enakomerno porazdeljeni. Najve povzroiteljev nasilja je zaposlenih za polni delovni as (319) sledijo zapo ni za nedoloen as (169) in zaposleni za doloen as (6). 14 povzroiteljev nasilja je ne zaposlenih 12 je samozaposlenih in zaposlenih za kraji delovni as 09 je invalidsko upokojenih 07 je tudentov ostali pa delajo po pogodbi potem na rno ali pa imajo d ruge prejemke. 368 povzroiteljev nasilja je vernih za 129 tega podatka nimamo 454 pa jih ni vern ih. _903 povzroiteljev nasilja je katolike vere sledi 158 pravoslavna (65) in nato muslimanska (32) kar je primerljivo s splonimi podatki o veroizpovedi v Sloveniji. Vero prakticira 157 povzroiteljev nasilja. 601 pa je ne prakticira. V celotni populaciji anketirank je bilo 61 ensk v asu izpolnjevanja vpraalnika v n asilnem odnosu. 09 jih je bilo v nasilnem odnosu v zadnjem letu 56 pred ve kot le tom dni in 32 je ivela s povzroiteljem nasilja v asu odraanja. K temu lahko dodamo e 1 tistih ki so odgovarjale pod drugo in so navajale razlina obdobja ko so bile v nasilnem odnosu. 159 povzroiteljev nasilja je bilo nasilnih e v prejnjih partnerstvih za 286 pa tega ni mogoe ugotoviti ker anketiranke te informacije nimajo. 167 povzroiteljev nasil ja nikoli ne uiva alkohol do stopnje pijanosti. Nekajkrat na leto je pijanih 205 povzroiteljev nekajkrat na mesec 212 nekajkrat na teden 192 in vsak dan 224 odsto tka. Kot smo e ugotovili je rednih ezmernih pivcev toliko kot v sploni populaciji m okih v Sloveniji. 808 povzroiteljev nasilja nikoli ne uiva droge nekajkrat na leto jih uiva 9 nekajkr at na mesec 51 odstotek 13 nekajkrat na teden in vsak dan 38. 567 povzroiteljev ni nikoli obravnavala policija 351 pa jih je. Tega podatka nima 82 anketirank. 95 povzroiteljev nasilja je iskalo pomo zaradi nasilnega vedenja 797 jih ni iskalo nobene pomoi in za 109 anketiranke niso imele tega podatka. 599 anketirank ki so doivljale nasilje se trenutno poutijo popolnoma varne 98 pa e vedno doivlja gronje. 87 se e vedno boji eprav jim povzroitelj nasilja ne grozi ve in 136 jih e vedno ivi v strahu eprav jim povzroitelj nasilja ne grozi ve. 6.9. Odloanje o prekinitvi nasilnega odnosa in vloga javnih slub 159 6.9.1. Iskanje pomoi v javnih slubah Javne slube so v zadnjem desetletju postale bolj obutljive in odzivne na pojave na silja nad enskami. Hkrati s tem je nov zakon o prepreevanju nasilja v druini vpliva l na hitreje in pogosteje odzivanje na nasilje vendar lahko ugotovimo da takni uinki e niso vidni oziroma jih ta raziskava ne potrdi. Ugotovimo lahko da so enske pogo steje kot da bi poiskale pomo o tem molale in o nasilju niso obvestile nikogar. Iz med 216 vpraanih ki je odgovarjalo na vpraanje ali so iskale pomo in obvestile ustr ezne slube je bilo kar 509 ensk ki ni obvestilo nobene od navedenih organizacij o nasilju ki se jim je dogajalo. Najpogosteje so obveale policijo in sicer v 362 cen ter za socialno delo v 313 primerih potem sledi zdravstveni dom v 227 primerih i n odvetnik v 172 primerih. Redkeje enske o nasilju govorijo z duhovniki kliejo na krizni telefon ali gredo v svetovalnico za enske. Pod drugo so navajale naslednje slube ali osebe pri katerih so iskale pomo: prijateljice sorodniki stari Varuh love kovih pravic psihiatrina bolnica Drutvo za nenasilno komunikacijo Al-Alon in bolnin ico. Ko pa gre za spolno nasilje je bilo najverjetneje prijavljanja e manj saj je le 3 storilce spolnega nasilja po dopolnjenem 15 letu starosti obravnavala poli cija. enske so bile praviloma zadovoljne s pomojo ki so jo prejele tako da je okoli polo vica tistih ki so najpogosteje navedle da so iskale pomo v zdravstvenem domu cent rih za socialno delo in na policiji odgovorilo da je bila pomo ustrezna. Podobno

je bilo tudi pri odvetniku in duhovniku. Zanimivo je da je bila pomo nevladnih or ganizacij bolje ocenjena ko je lo za telefonsko svetovanje kot pa neposredno svet ovanje in obisk slube. Najslabe so bile ocenjene svetovalnice za enske. Priakovali b i da bi bile nevladne organizacije kot specializirane slube na tem podroju bolje oc enjene vendar temu ni tako. Tabela 94. Iskanje pomoi in obveanje slub in organizacij o nasilju in ustreznost nud ene pomoi Zelo ustrezna Ustrezna Povpren a Neustrezna Zelo neu strezn a Skupaj Policijo 16(271) 9(155) 12(203) 11(18.6) 11(186) 362 Zdravstveni dom 15(405) 8(216) 7(189) 4(108) 3(81) 227 Center za socialno delo 18(353) 8(157) 8(157) 8(157) 9(176) 313 Krizni telefon za enske 5(277) 3(166) 3(166) 3(166) 4(222) 67 Svetovalnico za enske 3(214) 0(0) 4(286) 3(214) 4(286) 86 Odvetnika 7(25) 7(25) 7(25) 2(71) 5(179) 172 Duhovnika 3(20) 5(333) 1(67) 3(20) 3(20) 92 Drugo 77 Nisem obvestila nikogar 509 Skupaj odgovorov 1000 Ni bilo odgovora 589 skupaj 752 Monih je bilo ve odgovorov. Graf 85. Iskanje pomoi in obveanje slub in organizacij o nasilju in ustreznost nuden e pomoi 160 V naslednjem vpraanju smo spraevali po razlogih zakaj niso o nasilju povedale nobe ni od ustanov. Najpogosteji odgovor je da so problem uredile same in sicer je tak o odgovorilo 354 anketirank. Sledi odgovor da jih je sram povedati kaj se jim do gaja (319). Menile so tudi da se bo storilec spremenil (221). Menile so da gre z a druinsko zadevo in o tem niso hotele obveati javnih slub (212). Niso verjele da se bo nasilje ponovile in im hitreje so elele dogodek pozabiti (133). Tudi niso verj ele da bi jim kdo lahko pomagal in ne zaupajo javnim slubam (115). Potem sledi od govor da niso vedele kam lahko pokliejo (88). Sledijo strahovi da se bo to ponovi lo da se bodo gronje uresniile in bo potem le e huje. V enakem tevilu so menile da j im nihe ne bo verjel ali pa jih bodo krivili za nasilje. V 5 primerih so se bale njegovih zvez in vpliva ali pa so menile da jih bodo oznaili kot slabe mame in ji m odvzeli otroke. Pod drugo so navajale e naslednje odgovore: bila sem e otrok nasilje je bilo v bla gi obliki spontano in takoj (na mestu) sem prekinila. Razlogi za to da enske niso nikogar obvestile o nasilju so tradicionalni in pouda rjajo ugotovitev da molk ensk o nasilju dokazuje obstojeo nezaupanje do slub prepria nje da gre za zasebno zadevo ki jo bo enska uredila sama brez tuje pomoi in da to kae na majhno ozaveenost nedostopnost in premajhno drubeno obutljivost in ozaveenost nino toleranco do nasilja. Priakovali bi da so bili narejeni veji premiki kot pa j ih je pokazala raziskava. Tabela 95. Razlogi da enske o nasilju nikogar ne obvestijo tevilo odgovorov navedb razlogov Nisem vedela koga naj pokliem 10 13 88 Sama sem uredila 40 53 354 161 Slo je za druinsko zadevo nisem elela vmeavati policije ali drugih slub 24 32 212 Nisem elela da bi povzroitelj imel teave s policijo ali drugimi slubami 6 08 53 Bilo me je strah da bi se gronje uresniile 10 13 88 Bilo me je sram povedati kaj se mi dogaja 36 48 319 Ne zaupam javnim slubam ne verjamem da lahko kaj naredijo 11 15 97 Bala sem se da bi partner to izvedel in bi bilo e huje 10 13 88 Bala sem se njegovega vpliva zvez in poznanstev v javnih slubah 5 07

44 Mislila sem da se bo spremenil 25 33 221 Po nasilju je bil zelo ljube do mene 5 07 44 Nisem verjela da mi kdo lahko pomaga 13 17 115 Hotela sem im prej pozabiti dogodek 15 20 133 Nisem verjela da se bo dogodek ponavljal 13 17 115 Mislila sem da mi nihe ne bo verjel 9 12 80 Mislila sem da bodo mene krivili za nasilje 9 12 80 Bala sem se da mi bodo vzeli otroke 6 08 53 Bala sem se da bodo rekli da nisem dobra mama 6 08 53 Drugo 10 13 88 Ni bilo odgovora 639 850 1000 skupaj 752 1000 Monih najve 3. odgovori. Graf 86. Najpomembneji razlogi da enske o nasilju nikogar ne obvestijo bala sem se da bodo rekli da nisem dobra mama bala sem se da bodo odvzeli otroke mislila sem da me bodo krivili milsila sem da mi nihe ne bo verjel nisem verjela da se bo ponovilo btela sem imprej pozabiti nisem verjela da ml kdo labko pomaga po nasilju je bil ljube mislila sem da se bo spremenil bala sem se njegovega vpli va zvez bala sem se da bo e buje ne verjamem da slube labko kaj naredijo bilo meje sram povedati bilo meje strab da bi se gronje uresniile nisem btela povzroiti teav p ovzroitelju lo je za druinsko zadevo sama sem uredila nisem vedela koga naj pokliem 275 odstotkov (ali 66 v celotni populaciji) jih je obiskalo zdravnika zaradi nas ilja. Ostale tega niso naredile. Tabela 96. Obisk bolninice ali zdravnika zaradi nasilja tevilo Odstotek Odstotek odgovorov navedb 162 obiska Da 50 66 275 Ne 131 174 720 Ne spomnim se 1 01 05 Skupaj 182 242 1000 Ni bilo odgovora 570 758 Skupaj 752 1000 Od ensk ki so le k zdravniku zaradi nasilja jih je 36 (od 50) povedalo kako so poko dbe nastale. Ostale tega niso povedale ali pa se ne spomnijo e so. Pri odgovorih pod drugo se je pokazalo da je nekaj ensk pri zdravniku povedalo nasilje ele po ve obiskih. Tabela 97. Iskrenost glede vzroka nastanka pokodbe tevilo odgovorov Da 36 48 Ne 54 72 Ne spomnim se 8 11 Drugo 14 19 Skupaj 112 149 Ni bilo 640 851 odgovora Skupaj 752 1000 Graf 87. Iskrenost glede vzroka nastanka pokodbe 6.9.2. Iskanje pomoi v osebni mrei Anketiranke ki so povedale o nasilju so se v 566 odstotkih zaupale prijateljici oziroma prijatelju nekaj manj (428) pa mami. Sledi sestra (241) oe in otroci(193) in nato 163 soseda in v manjem tevilu sledijo e sodelavci bratje in drugi sorodniki. Pod drugo so anketiranke navajale: fantu (3 osebi) mou (3 osebi) partnerju (4 ose bi) svakinji tastu ali tai (3 osebe).

Tabela 98. Zaupne osebe ki jim rl v tevilo odgovorov navedb Prij atelj ici/prij atelj u 82 109 Mami 62 82 428 Oetu 28 37 193 Sestri 35 47 241 Bratu 21 28 145 Drugim sorodnikom 18 24 124 Sosedi 26 35 179 Sodelavki/sodelavc u 21 28 145 Otrokom 28 37 193 Drugim 30 40 207 Ni bilo odgovora 607 807 100.0 skupaj 752 1000 Monih je bilo ve odgovorov Graf 88. Zaupne osebe ki jim rtve spregovorijo drugim 207 otrok 193 sodelavci 145 1 soseda 179 prijatelji 566

ve spregovorijo o nasilju zaupne osebe 566

o nasilju

mama 428

sorodniki ^^k 124 ^k oe sestra brat ^^ 241 193 145 Spraevali smo tudi o najbolj pogostem odzivu ljudi na njihovo razkritje nasilja. V 655 odstotkih so osebe verjele enski ki je povedala da doivlja nasilje. Najpogos teje so ji svetovali naj nasilnea takoj zapusti (393). V nekaj primerih so jim po nudili bivanje pri 164 njih (138) v enakem tevilu pa so jim tudi svetovali naj zdri (138). V nekaj primer ih so se pogovorili z nasilneem (103) spremljali rtev k zdravniku ali k pristojnim slubam (76) ali jim dali informacije (48). Vendar jim v 76 odstotkih niso verjel i v 62 odstotkih so krivdo pripisali rtvam ali pa ji svetovali naj se podredi del a kot eli nasilne (26) ali pa so menili da rtve provocirajo nasilnea (62). 76 odstot kov se niso menili za nasilje ki so mu bili pria. Skupaj je teh odzivov 378 odsto tkov. Pod drugo so enske navajale da so doivljale meane odzive. Ena od ensk je zapisala: Mo ji sorodniki so mi pomagali pri mojih otrocih njegovi sorodniki so krivili mene edina reitev je bila loitev. Sledijo e odgovori naj poiejo strokovno pomo; ostala sem z boleino in obutki krivde strahom ki me je spremljal ve kot 30 let; Ponudili fizino zaito da jih lahko kadarkoli pokliem otroke dam k njim e bo zael raz at ko me bo pretepal naj za policijo takoj pokliem njih. Sorodniki mi oz. nam niso verjeli rekli so naj reem ne in bo nehal (...) niso mi v erjeli ali niso hoteli verjeti rekli so mi naj ga skuam razumeti in v zakonu sem zaradi otrok. Tabela 99. Najbolj pogost odziv ljudi ki so jim enske povedale o nasilju tevilo navedb odgovoro v odziva Verjeli so mi 95 126 655 Niso mi verjeli 11 15 76

Rekli so mi naj zdrim 20 27 138 Rekli so mi naj se vedem tako kot on hoe 4 05 26 Krivili so mene e da ga provociram 9 12 62 Svetovali so mi naj ga zapustim 57 76 393 Ponudili so mi bivanje pri njih 20 27 138 Pogovorili so se z nasilneem 15 20 103 li so z mano k zdravniku ali k pristojnim slubam 11 15 76 Dali so mi literaturo in informacije kam se lahko obrnem 7 09 48 Niso se menili za nasilje ki so mu bili 11 15 76 pria (na primer sosedje) Drugo 16 21 110 Ni bilo odgovora 607 807 1000 skupaj 752 1000 Moni najve 3. odgovori Graf 89. Najbolj pogost odziv ljudi ki so jim enske povedale o nasilju 165 drugo niso se menili za nasilje ki so mu bili pria li so z mano k zdravniku in slubam rekli so naj se vedem kot on hoe rekli so naj zdrim niso mi verjeli verjeli so mi dali so mi informacije in literaturo pogovorili so se z nasilneem ponudili so mi bivanje pri njih svetovali so mi naj ga zapustim krivili so me da ga provociram 103 11 138 138 393 655 Odloanje o prekinitvi nasilnega odnosa in vloga javnih slub Ve kot polovica ensk o nasilju ni obvestila nikogar. Med tistimi ki so iskale pom ji je najve obvestilo policijo (362) potem CSD (313) sledijo e zdravstveni dom in odvetnik. Odstotek zadovoljstva s temi institucijami je visok saj je npr. kot zelo ustrezn o oznailo pomo policije 271 ensk zdravstvenega doma kar 405 ensk CSD 353 ensk in pomo odvetnika etrtina. e k temu pritejemo e tiste ki so pomo oznaile za ustrezno potem je s policijo zadovoljnih 426 z zdravstvenim domom 621 s CSD 51 in z odvetnikom 50. Vendar je 186 (malo manj kot petina) ensk oznaila intervencijo policije tudi kot zelo neustrezno 81 je kot zelo neustrezen oznaila odziv zdravstvenega doma 176 od ziv CSD in 179 odziv odvetnika. Redkeje se odloajo za pomo pri nevladnih organizacijah kjer je iskalo pomo 153 a tirank. Duhovnika je obiskalo 172 ensk. Ustreznost te pomoi je razlina. 277 ensk je zelo zadovoljnih z odzivom kriznega efona in le 214 z odzivom svetovalnice za enske. 20 je zelo zadovoljnih z odzivom duhovnika kar je najniji odstotek v kategoriji zelo ustrezne pomoi. Vendar je ods totek zelo neustrezne pomoi tudi visok. Pri kriznem telefonu je ta odstotek 222 p ri svetovalnici za enske 286 in pri duhovniku 20. V povpreju je torej nezadovoljst va ve pri nevladnih organizacijah kot pri javnih slubah. Najve ensk ni nikogar obvestilo o nasilju ker so problem uredile same (354). Kar 19 je odgovorilo da jih je bilo sram povedati kaj se jim dogaja v 221 pa so meni le da se bo povzroitelj nasilja spremenil. 212 jih ni poroalo iz preprianja da gre za druinsko zadevo. 133 jih ni verjelo da _se bo nasilje ponovilo 115 pa jih je menilo da jim slube ne morejo pomagati. 166 88 jih ni vedelo kam lahko pokliejo. V istem odstotku (88) jih je bilo strah da b o povzroitelj nasilja to izvedel in tudi da se bodo gronje uresniile (spet 88). Nek atere enske so se bale da jih bodo krivili za nasilje ali pa jim bodo odvzeli otr oke ker da so slabe mame. Od tistih ki so poroale o nasilju jih je etrtina obiskala zdravnika ali la v bol

co zaradi pokodb ki so nastale z nasiljem. V celotni populaciji je to 66 ensk. Od tistih ki gredo k zdravniku jih le malo ve kot polovica pove kako so pokodbe nasta le. Veina to pove ele po ve obiskih. Bolj kot slubam zaupajo enske svojim blinjim. Ve kot polovica se zaupa prijatel ju potem mami (428) etrtina sestri petina oetu ali otrokom sledi soseda sodelavka ali drugi sorodniki. V 655 so ljudje verjeli anketirankam da doivljajo nasilje in v 40 so jim svetoval i naj nasilnea zapustijo. Priblino estina jim je ponudila bivanje. Druga estina pa j e anketirankam svetovala naj nasilje zdrijo desetina pa naj se pogovorijo z nasil neem. Kar 378 odzivov je bilo izrazito negativnih bodisi da anketirankam niso ver jeli krivili so jih za dogajanje e da storilca provocirajo svetovali so naj se pod redi ali pa se preprosto niso menili za nasilje. 6.10. Sedanje stanje 6.10.1 Dele ensk ki so zadnjih 12 mesecev doivljale nasilje in ki so trenutno e vedn o v nasilnem odnosu Trenutno je v nasilnem odnosu 69 vseh anketiranih ensk o ali 283 tistih ensk ki s o odgovarjale na vpraanje. To pomeni da je bila v nasilnem odnosu priblino vsaka 1 4 enska v Sloveniji. Iz poznejih odgovorov o razlogih ostajanja v odnosu pa izhaja da je verjetno ta odstotek e viji. Tabela 100. Dele ensk ki so trenutno v nasilnem odnosu Trenutno bivanje v nasilnem odnosu navedb stanja 167 Da 69 283 Ne 176 717 Skupaj 245 1000 Ni bilo odgovora 755 Skupaj 1000 Graf 90. Dele ensk ki so trenutno v nasilnem odnosu Da 7 Ne 18 Brez odgovora 75 Dele anketirank ki so trenutno v nasilnem odnosu Trenutno je v nasilnem odnosu 69 vseh anketiranih ensk. To pomeni da je bila v da nem obdobju leta 2009 ko je potekalo anketiranje v nasilnem odnosu priblino vsaka 14 enska v Sloveniji. 168 6.10.2 Razlogi za vztrajanje v nasilnem odnosu Razlogov da enske ostajajo v nasilnih odnosih je zelo veliko so kompleksni osebni in obenem splono znailni predvidljivi. Najpogosteji razlogi ki jih obiajno navaja l iteratura so: strah da ji bo nasilne ali socialne slube vzeli otroke neinformirano st o svojih pravicah mehanizem popolne kontrole in izolacije rtve (postopno zoevan je ivljenjskega in socialnega prostora) stanje zamrznjenega strahu obljube nasiln ea da se bo spremenil spomin na dobre asa v partnerstvu napano iskanje razlogov za nasilje idealiziranje partnerja vera da bo nasilnega partnerja spremenila njena ljubezen strah zaradi groenj z umorom obutek sramu zaradi neuspenega razmerja ali z akona finanni razlogi (nezaposlenost) izguba samozavesti in samospotovanja izkunje nasilja iz otrotva (normalizacija nasilja ponavljanje travme) fizina in psihina izrp anost strah pred samoto in starostjo izguba podpore najblijih verska preprianja dr ubena priakovanja glede vloge ensk in druine ustveno izsiljevanje povzroitelja s samo orom in drugi (Douglas 1994). Zanimalo nas je kateri so najpogosteji razlogi da u deleenke v nai raziskavi ostajajo v nasilnem odnosu. Na vpraanje je odgovorilo 78 v seh anketirank kar je en odstotek ensk ki trenutno doivljajo nasilje ve kot smo ga dobili pri prejnjem vpraanju. e pritejemo e anketiranke ki so podale ve odgovorov (kl ub druganim navodilom) je ta odstotek e viji (112). Razlog je morda lahko v tem da so na vpraanje odgovorile tudi enske ki sicer e zmeraj ostajajo skupaj z nasilnim p artnerjem vendar pa ta morda v tem trenutku nasilja ne izvaja in zato niso pozit ivno odgovorile na prejnje vpraanje. Dinamika nasilja je namre zapleten proces v ka terem se izmenjujejo obdobja miru naraanja napetosti in izbruhov nasilja in ta so lahko razlino dolga. Obdobje miru lahko merimo v dnevih mesecih vasih pa tudi v le

tih ko se zdi da se nasilje ne bo ve ponovilo. Se bolj verjetno pa je da so na vp raanje odgovorile tudi enske ki so se nasilnega odnosa e reile in se njihov odgovor nanaa na razloge za ostajanju v odnosu v preteklosti. Najpogosteji razlog ki so ga navedle anketiranke (ki so na seznamu izbrale en ver jetno najpomembneji razlog) je ugotovitev da je odhajanje od nasilnea dolg proces (13). Trije naslednji po pogostosti pomembni razlogi so povezani z otroki in drui no. Anketiranke ki e zmeraj doivljajo nasilje v tem trenutku je bodisi strah da bi izgubile otroka (04) pri njih je prisoten obutek krivde da bi z odhodom razdrle druino (04) e en razlog pa je da bi tako otroci ostali brez oeta (03). Enak odstote k ensk pa je navedel da noejo ostati same (03). Vidimo torej da pri anketirankah n a prvem mestu prevladujejo razlogi ki so psiholoke narave povezani s ustvi in prep rianji. Materialni razlogi se zdijo nekoliko bolj v ozadju. Vendar e zdruimo odgovo re ki se nanaajo na pomanjkanje sredstev ali drugih materialnih monosti za odselit ev (stanovanje sluba) vidimo da pravzaprav kar visok odstotek (04) ensk ostaja v n asilnem odnosu tudi zaradi teh razlogov (brezposelnost brez denarja in strehe na d glavo nima kam iti ne bi vedela kam iti in kako se znajti). V manjih odstotkih so enske navajale e da jih je strah da bi se partner maeval in da bi jih bilo sram d a bi kdo izvedel o nasilju. Anketiranke so e navajale razloge da jih sorodniki sp odbujajo naj potrpijo. Manji odstotek anketirank pojasnjuje razloge s partnerjevi m vedenjem (ko ni nasilen je dober) in z znailnostjo nasilnega odnosa (ni bil takoj nasilen to se je poasi zalezlo v najin odnos). 01 jih meni da nasilje ni zadosten razlog da bi ga zapustila ali odla od doma. Pod drugo so anketiranke posamino navajale bolezen matere ali bolezen sina (pred b oleznijo ni bil tak psihino nasilen zdaj pa se noe odseliti ne more ga spraviti iz hie). Ena od anketirank upa da bo svetovanje partnerju pomagalo. Druga anketirank a je spet izpostavila tudi sicer pogost razlog to je trpljenje otrok: Kjer so otr oci v zakonu se je teko odloiti da bi ga zapustila zato sem trpela. Iz odgovora ene od anketirank pa preveva upanje da se bo z vztrajanjem v odnosu mogoe nauiti reeva nja konfliktov: elim se 169 nauiti reevati konflikte prav tako elim da bi znali otroci reevati teave. Osebne situ cije ensk ki doivljajo nasilje so seveda zelo razline in bilo bi jih bilo zelo naro be posploevati. Kljub temu gre opozoriti da gre lahko pri govoru o konfliktih ko se v resnici dogaja nasilje za strategijo ensk s katero v nekem (obiajno zgodnejem) o bdobju nasilnega odnosa zmanjujejo pomen nasilju da bi lahko z njim laje preivele i n ohranile iluzijo obiajnega odnosa s katerim ni ni narobe. S to strategijo prevzame jo odgovornost tudi nase tako tudi laje ohranjajo upanje da bodo stvari le na bolj e saj je navsezadnje tudi na njih samih da nekaj spremenijo se potrudijo na prim er zmanjajo svojo konfliktnost. Interpretacijo nasilja kot medsebojnega konflikta pa pogosto rtvi vsiljujejo tudi drugi (povzroitelj okolica javni govor). Ni laje le tvi sprejeti nasilja kot medsebojnega konflikta tudi okolica s tem laje opravii svoj o neodzivnost. Tabela 101. Razlog za vztrajanje v nasilnem odnosu Razlogi To da gre je dolg proces 13 Strah me je da bi izgubila otroke 04 Poutila bi se kriva e bi razdrla druino 04 Otroci bi bili brez oeta 03 Noem ostati sama 03 Nimam kam iti 01 Sem brez denarja in brez strehe nad glavo 01 Ne bi vedela kam iti kako se znajti 01 Sem brez slube 01 Mislim da nasilje ni zadosten razlog da bi ga zapustila ali odla od doma 01 Ni bil takoj nasilen to se je poasi zalezlo v najin odnos 01 Sorodniki me spodbujajo naj potrpim 01 Ko ni nasilen je dober 01 Bojim se maevanja 01 Sram me je da bi kdo zvedel o nasilju 01 Bojim se ga 0

Ker mi nihe ne bi verjel da se mi to zares dogaja 0 Ker partner preprei moj odhod 0 Izgubila sem zaupanje da sem lahko sama 0 Nasilja sem bila navajena e od svojega doma zdi se mi normalno 0 Ne elim prekiniti odnosa 0 Rada ga imam 0 Navezana sem nanj 0 Odvisna sem od njegove pomoi pri vsakodnevni negi in opravilih 0 Vera mi prepreuje 0 enska mora marsikaj potrpeti v zakonu 0 Nimam nobene podpore 0 Drugo 13 Skupaj 78 Ni bilo odgovora 922 Skupaj 100 170 Graf 91. Razlog za vztrajanje v nasilnem odnosu v odstotkih Nasilje ni zadosten razlog da bi ga zapustila Ni bil takoj nasilen to seje poasi zalezlo Sorodniki pravijo naj potrpim Strah pred maevanjem Sram da bi kdo zvedel N e bi vedela kam iti kako se znajti Nimam kam iti Brez denarja in stanovanja Brez slube Noem ostati sama Otroci bi bili brez oeta Obutek krivde ker bi razdrla druino Strah da bi izgubila otroke To da gre je dolg proces eprav je to vpraanje predvidelo samo en odgovor je 34 anketirank vseeno obkroilo dv a ali ve odgovorov ki kaejo na razline kombinacije ivljenjskih situacij anketirank k ot to da jih je obenem strah in nimajo kam iti ali pa menijo da bi otroci ostali brez oeta ki je dober lovek ko ni nasilen. Iz vekratnih odgovorov dobimo vpogled v nekoliko iro zgodbo ki jo nakazujejo povezave med odgovori kot e obravnavamo posam ezne odgovore posebej. Zdi se da je najpogosteji temeljni zaplet ki ima potem raz line variacije tak: 09 anketirank podobno povee odgovore da partner ni bil takoj n asilen nasilje se je poasi zalezlo v odnos anketiranka je nanj navezana ga ima ra da in ko ni nasilen je e vedno dober lovek. Odhod dojemajo kot dolgotrajen proces. Na osnovni vzorec zgodbe se potem veejo razlini poudarki (po pogostosti navedb: k rivda zaradi razdrte druine in da otroci ne bi imeli oeta finanni in stanovanjski p roblem strah pred partnerjem in njegovim maevanjem strah ostati sama). e setejemo tevilo navedb razlogov vseh anketirank (ne glede na to ali so obkroale en ega ali ve odgovorov) je vrstni red tak: e zmeraj je najpogosteji razlog ugotovitev da je odhod dolgotrajen proces (161). Naslednji in nekoliko vije v rangu kot pre j se uvra razlog da bi bili otroci brez oeta (84). V skupnem setevku so po pogostost i pomembni e naslednji trije razlogi: da je partner dober ko ni nasilen (67) da nimajo kam iti (67) in da partner ni bil takoj nasilen nasilje se je postopoma z alezlo v odnos (59). Visoko so se uvrstili tudi razlogiki govorijo bolj o ustveni in odnosni plati razloga da anketiranka vztraja kot sta na primer strah pred sa moto (5) in navezanost na partnerja (5). Nobena od anketirank pa se ni prepoznala v tirih monih odgovorih in sicer v tem da bi ji odhod prepreevala vera ali ker bi bila odvisna od partnerjeve pomoi pri vsa kodnevni negi in opravilih ali ker bi ji partner odhod prepreeval ali ker ne bi i mela isto nobene podpore. 171 Tabela 102. Razlogi za vztrajanje v nasilnem odnosu po pogostosti pojavljanja Setevek vseh navedb odgovorov/razlogov anketirank To da gre je dolg proces 161 Otroci bi bili brez oeta 84 Ko ni nasilen je dober 67 Nimam kam iti 67 Ni bil takoj nasilen to se je poasi zalezlo v najin odnos 59 Noem ostati sama 50 Navezana sem nanj 50 Poutila bi se kriva e bi razdrla druino 50 Bojim se maevanja 42 Sem brez denarja in brez strehe nad glavo 42

Strah me je da bi izgubila otroke 33 Rada ga imam 33 Bojim se ga 33 Sram me je da bi kdo zvedel o nasilju 33 enska mora marsikaj potrpeti v zakonu 33 Ne bi vedela kam iti kako se znajti 25 Izgubila sem zaupanje da sem lahko sama 25 Sem brez slube 25 Ker mi nihe ne bi verjel da se mi to zares dogaja 25 Mislim da nasilje ni zadosten razlog da bi ga zapustila ali odla od doma 25 Ne elim prekiniti odnosa 17 Sorodniki me spodbujajo naj potrpim 17 Nasilja sem bila navajena e od svojega doma zdi se mi normalno 08 Ker partner preprei moj odhod 0 Nimam nobene podpore 0 Odvisna sem od njegove pomoi pri vsakodnevni negi in opravilih 0 Vera mi prepreuje 0 Skupaj 100 172 Graf 92. Razlogi za ostajanje v nasilnem odnosu po pogostosti pojavljanja v odst otkih Sorodniki pravijo naj potrpim Me bi vedela kam iti kako se znajti Izgubila sem z aupanje da sem lahko sama Nihemi ne bi verjel Brez slube Nasilje nI zadosten razlog da bi ga zapustila enska mora potrpeti v zakonu Rada g a imam Strah da bi izgubila otroke Bojim se ga Sram da bi kdo zvedel Strah pred maevanjem Brez denarja in stanovanja Navezana sem nanj Noem ostati sama Ni bil tako j nasilen to seje poasi zalezlo Nimam kam iti Ko ni nasilen je dober Otroci bi bi li brez oeta To da gre je dolg proces 161 Odgovore smo tudi zdruevali v veje kategorije glede na to ali se odgovor nanaa na us tveno in odnosno plat oziroma materialno plat odloitve za vztrajanje v nasilnem o dnosu ali je posredi zaskrbljenost glede posledic za druino strah pred nasilneem a li so na delu preprianja anketiranke ali odziv okolice na problem. Priakovano so prevladali odgovori ki kaejo na razline psiholoke ustvene ali od lati odloitve za ostajanje v nasilnem odnosu (Ko ni nasilen je dober Ni bil takoj n asilen to se je poasi zalezlo v najin odnos Navezana sem nanj Noem ostati sama Rada mam Sram me je da bi kdo zvedel o nasilju Izgubila sem zaupanje da sem lahko sama Nas lja sem bila navajena e od svojega doma zdi se mi normalno) saj te nastopajo samos tojno same zase spremljajo pa tudi odloitve pri katerih je morda pomembneji kak dr ug dejavnik (recimo finance ali strah). Kar ena tretjina (325) je bila takih raz logov. Naslednji po vrsti so bili razlogi ki govorijo o zaskrbljenosti anketiranke gled e posledic odhoda za otroke in druino (Otroci bi bili brez oeta Poutila bi se kriva i razdrla druino Strah me je da bi izgubila otroke). Te odgovore smo zdruili v posebn o kategorijo eprav ire gledano spadajo med bolj psiholoko motivirane razloge saj pop rejnji rezultati kaejo da gre za mono prisoten dejavnik pri odloanju za odhod. Takih navedb odgovorov je bilo 167. Odgovor Odhod je dolg proces smo uvrstili v posebno kategorijo saj se ta ugotovit v lahko nanaa na ve tipov razlogov (ustvene odnosne materialne namestitvene preprian ja in drugo). 161 navedb odgovorov pripada tej ugotovitvi. 173 Odgovori ki govorijo o materialni plati problema (Sem brez denarja in strehe nad glavo Sem brez slube Nimam kam iti) in o pomanjkanju osebnih virov (Ne bi vedela kam i kako se znajti) so naslednji po vrsti (159). Odgovori ki govorijo o strahu pred nasilneem kot razlogu (Bojim se ga in Bojim anja) so naslednji po pogostosti in priblino za pol manji od prejnji tirih kategorij razlogov (75). Odgovorov ki se nanaajo na preprianja anketirank (enska mora marsikaj potrpeti onu Mislim da nasilje ni zadosten razlog da bi ga zapustila ali odla od doma) je 58. Odgovorov ki se nanaajo na zunanje reakcije blinjih in okolice kot ovire za odhod

(Sorodniki me spodbujajo naj potrpim Ker mi nihe ne bi verjel da se mi to zares doga ja) je 42. Ne eli oditi je bila postavljena kot kategorija zase in predstavlja 17 odgovorov Tabela 103. Razlogi za ostajanje zdrueni v kategorije Kategorije Odgovori ki kaejo na razline psiholoke ustvene ali odnosne vidike odloitve za ostajan je v nasilnem odnosu (Ko ni nasilen je dober Ni bil takoj nasilen to se je poasi za lezlo v najin odnos Navezana sem nanj Noem ostati sama Rada ga imam Sram me je da zvedel o nasilju Izgubila sem zaupanje da sem lahko sama Nasilja sem bila navajena e od svojega doma zdi se mi normalno). 325 Odgovori ki nakazujejo zaskrbljenost anketiranke glede posledic odhoda za otroke in druino (Otroci bi bili brez oeta Poutila bi se kriva e bi razdrla druino Stra a bi izgubila otroke). 167 Odhod je dolg proces. 161 Odgovori ki govorijo o materialni plati problema in pomanjkanju osebnih virov (Se m brez denarja in strehe nad glavo Sem brez slube Nimam kam iti Ne bi vedela kam iti ko se znajti). 159 Odgovori ki govorijo o strahu pred povzroiteljem kot razlogu (Bojim se ga in Bojim s e maevanja). 75 Odgovori ki se nanaajo na preprianja anketirank (enska mora marsikaj potrpeti v zako nu Mislim da nasilje ni zadosten razlog da bi ga zapustila ali odla od doma). 58 Odgovori ki se nanaajo na zunanje reakcije blinjih in okolice kot ovire za odhod (S orodniki me spodbujajo naj potrpim Ker mi nihe ne bi verjel da se mi to zares dogaj a) 42 Ne eli oditi 17 174 Graf 93. Razlogi po kategorijah Zaskrbljenostglode posledic odhoda na druino ustveni in odnosni vidiki odloitve Materialni problemi in osebni viri Zunanji odzivi (blinji okolica) Strah pred povzroiteljem Preprianja anketirank Odhod je dolg proces Ne eli odditi 159 161 167 !525 Razlogi za ostajanje v nasilnem odnosu Na vpraanje je odgovorilo 78 vseh anketirank. e pritejemo e anketiranke ki so podale ve odgovorov (kljub druganim navodilom) je ta odstotek e viji Najpogosteji razlog ki so ga navedle anketiranke (ki so izbrale en odgovor) je ug otovitev da je odhajanje od nasilnea dolg proces (13). Trije naslednji po pogosto sti pomembni razlogi so povezani z otroki in druino (11). Anketiranke ki e zmeraj doivljajo nasilje v tem trenutku je tako bodisi strah da bi izgubile otroka (04) pri njih je prisoten obutek krivde da bi z odhodom razdrle druino (04) e en razlog pa je da bi tako otroci ostali brez oeta (03). 34 anketirank je obkroilo dva ali ve odgovorov ki kaejo na razline kombinacije jskih situacij anketirank. Najpogosteji temeljni zaplet ki ga lahko poveemo iz vekratnih odgovorov da partn ni bil takoj nasilen nasilje se je poasi zalezlo v odnos anketiranka se je nanj n avezala ga ima rada in ko ni nasilen je e vedno dober lovek. Odhod dojemajo kot do lgotrajen proces. Na osnovni vzorec zgodbe se potem veejo razlini poudarki (po pog ostosti navedb: krivda zaradi razdrte druine in da otroci ne bi imeli oeta finanni in stanovanjski problem strah pred partnerjem in njegovim maevanjem strah ostati s ama). Pri setevku tevila navedb razlogov vseh anketirank (ne glede na to ali so obkroa enega ali ve odgovorov) je vrstni red tak: e zmeraj je najpogosteji razlog ugotovit ev da je odhod dolgotrajen proces (161 navedb razlogov). Sledijo razlogi: strah

da bi bili otroci brez oeta (84) partner je dober ko ni nasilen (67) nimajo kam iti (67) in da partner ni bil takoj nasilen nasilje se je postopoma zalezlo v od nos (59). Nobena od anketirank pa se ni prepoznala v naslednjih monih odgovorih in sicer v (112). 175 tem da bi ji odhod prepreevala vera ali da ne odide ker bi bila odvisna od partne rjeve pomoi pri vsakodnevni negi in opravilih ker bi ji partner odhod prepreeval a li ker ne bi imela isto nobene podpore. Vidimo da so v raziskavi prevladali odgovori ki kaejo na razline psiholoke ustv li odnosne plati odloitve za ostajanje v nasilnem odnosu (325). Sledijo razlogi ki govorijo o zaskrbljenosti anketiranke glede posledic odhoda z a otroke in druino (167) in za njimi odgovori ki govorijo o materialni plati prob lema in o pomanjkanju osebnih virov (159)._ 6.10.3. Razlogi za prekinitev nasilnega odnosa Odhod je praviloma res dolgotrajen proces - kot ugotavljajo tudi enske ki preivlja jo nasilje v nai raziskavi. Prav v zaetnih obdobjih je znailno strukturo nasilja tek o uvideti zdi se da gre za posamine in med seboj nepovezane incidente ki jih je m ogoe vsaki na novo pojasniti. V poznejih obdobjih pa je sistematinost s katero se na silni izbruhi pojavljajo vedno teje spregledati. Krogi nasilja se zanejo predvidlj ivo in (obiajno) vedno pogosteje ponavljati. Soasno s tem procesom rtev in povzroite lj nasilje v odnosu vsak iz svojih razlogov in na svoj nain normalizirata. rtve se edalje bolj doivljajo kot manjvredne in brez moi ter opuajo pravico do tega da bi od loale o sebi. Njihove meje postanejo ohlapneje kot bi si elele obenem pa izgubljajo tudi stik s svojimi obutki. Odloilni trenutek v procesu odhajanja obiajno nastopi ko enska ki doivlja nasilje uvidi da ni pomembno kaj stori oziroma ne stori - na p artnerjevo nasilje ne more vplivati (Ent Van der et al. 2001). Med drugimi pomem bnejimi razlogi za prekinitev odnosa ki jih najdemo v literaturi so: ko partner p ostane fizino nasilen tudi nad otroki ko se zanejo krogi nasilja tako pogosto pona vljati da obdobij miru tako reko ni ve in ko rtev zauti da je njeno ivljenje v nevarn osti. Tudi v nai raziskavi smo anketiranke spraevali kaj so bili razlogi da so odle. Na v praanje je odgovarjalo 147 anketirank. Lahko so izbrale ve odgovorov. Najpogosteji razlogi za prekinitev odnosa z nasilneem so bili tele: ker se ta ni spremenil (66) ker se je nasilje stopnjevalo (36) ker je anketiranka odrasla in se odselila (32) reila je stanovanjski problem (29) novo intimno razmerje nasilnega partnerja (21) nasilje od otrok (13) smrt nasilnega partnerja (13) nasilni partner je bil v kazenskem postopku (08) ima prepoved priblievanja (04) dobila je mesto v varni hii (01). Pod drugo so osebe navajale: fizini odpor in gnus do nasilnea ali pa posredovanje centra za socialno delo in ustrezna namestitev (varna hia krizni center za stare materinski dom). Nekaj anketirank omenja tudi da je nasilje prenehalo. Pri eni s e je el nasilni partner zdravit. Ena anketiranka omenja da ji je takoj ko se je p sihino nasilje sprevrglo v fizino odprlo oi v em ivi. 176 Rezultati vsaj deloma potrjujejo dognanja drugih raziskav. Vidimo da med razlogi za odhod prevladuje spoznanje da se nasilni partner ni spremenil (66). eprav nim amo vpogleda v posamine situacije pa verjetno ni narobe sklepati da tak odgovor k ae na dalji odnos na doloeno obdobje predhodnega trajanja in ponavljanja nasilja v katerem je to spoznanje lahko dozorelo. In verjetno pomeni obenem tudi opustitev naporov da bi lahko kaj same spremenile da bi se nasilje nehalo. Za 36 ensk je b il razlog stopnjevanje nasilja. Za skoraj 3 ensk je bilo odloilno to da so si nale stanovanje. Da je monost trajnejega umika ali celo trajneje reitve stanovanjskega pr oblema lahko pomemben sproilec za odhod vidimo tudi iz odgovorov ki so jih anketi ranke navedle pod drugo (omenjale so selitev v razline varne namestitve). 13 anke

tirank pa je odnos zapustila ker je bil partner nasilen tudi otrok. 45 ensk je na vedlo da je povzroitelj nasilen tudi do otrok. Tabela 104. Razlog za prekinitev odnosa Razlogi navedb razlogov Ker se ni spremenil 66 450 Nasilje se je stopnjevalo 36 243 Odrasla sem in se odselila 32 216 Nala sem stanovanje 29 198 Nael si je novo partnerko 21 144 Umrl je 13 90 Postal je nasilen do otrok 13 90 Je v kazenskem postopku 08 54 Ima prepoved priblievanja 04 28 Dobila sem mesto v varni hii 01 09 Drugo 25 171 Ni bilo odgovora 852 1000 Skupaj 1000 Monih je ve odgovorov Graf 94. Razlog za prekinitev odnosa v odstotkih Razlogi za prekinitev nasilnega odnosa 177 Med razlogi za odhod prevladuje izkunja da se nasilni partner ni spremenil (66) k ar kae na doloeno obdobje predhodnega trajanja in ponavljanja nasilja v katerem je to spoznanje lahko dozorelo. Za 36 ensk je bil razlog stopnjevanje nasilja. Za skoraj 3 ensk je bilo odloilno to da so si nale stanovanje. Da je monost tra a umika ali celo trajneje reitve stanovanjskega problema lahko pomemben sproilec za odhod vidimo tudi iz odgovorov ki so jih anketiranke navedle pod drugo (omenjal e so selitev v razline varne namestitve). 13 anketirank pa je odnos zapustila ker je bil partner nasilen tudi otrok. 6.10.4. Strategije rtev da bi prepreile nasilje enske ki doivljajo dolgotrajneje nasilje - v nasprotju s splonim preprianjem - naredi jo zelo veliko da bi nasilne izbruhe nad seboj in svojimi otroki prepreile. Velik o svojega ivljenjskega asa posvetijo ocenjevanju tveganj in nartom za svojo varnost . Tako na mikro ravni neposrednega nasilnega napada kot na ravni ire situacije rtve dolgotrajnega nasilja ves as ocenjujejo resnost gronje da se bo nekaj zgodilo poz orne so na signale za nevarnost ocenjujejo kako pogoste so gronje da bi ocenile v kako veliki nevarnosti so. Preizkuajo kateri dejavniki in ravnanja poveujejo in k ateri zmanjujejo tveganja in kako velika je lahko koda ob doloenem ravnanju. Klju za dobre strokovne ocene ogroenosti in uinkovite varnostne narte je zato prav v tem d a se strokovne delavke in delavci najprej natanno seznanijo z oceno rtve s kaknimi tveganji ima za opraviti kako poskua ravnati v razlinih fazah nasilja in kako se t e taktike obnesejo v razmerju do tveganj. V razlinih fazah kroga nasilja in nasilnega odnosa so v ospredju razline strategij e kako nasilje prepreiti ali zmanjati. Med znanimi strategijami preivetja je tako n a primer strategija izogibanja ki je v ospredju v asu ki nastopi po obdobju miru ko napetost ponovno naraa vse do izbruha nasilja. enske v tem asu pogosto naredijo v se da bi nasilnega partnerja pomirile predvidele njegovo poutje in prilagodile sv oje vedenje mu ustregle se mu izognile ne dajale povoda za nasilni izbruh. Zaradi tega so v stalni pripravljenosti da bi lahko pravoasno predvidele kakne volje je k aj se dogaja v njegovi slubi ali je pil in drugo. Strategija identifikacije z nas ilneem jim omogoi da se postavijo v njegov poloaj prizadevajo si utiti in razmiljati tako kot on da bi onemogoile nasilje. Te strategije zahtevajo veliko iznajdljivos ti in moi kljub temu napetost slej kot prej preraste v nasilje. V asu nasilnega iz bruha so v ospredju zaitne strategije kot je umik v varneji del stanovanja ali iz s tanovanja ven vpitje na pomo fizina zaita pred nasiljem klic na policijo in drugo. N enehna napetost negotovost in strah pred izbruhi pogosto pripeljejo do tega da rt ev razdvoji samopodobo in podobo svojega partnerja na dobro in slabo osebo glede na to ali je partner prijazen ali nasilen. V obdobjih po izbruhu je partner pogosto dober in prijazen obljublja da se bo poboljal neredko se vede kot majhen otrok ki se mu je izmuznil nadzor iz rok. V takih trenutkih lahko prosi partnerko naj mu dr

ugi preprei da ga ne bo spet polomil in s tem prenese odgovornost za svoje vedenje n anjo. rtvi odlee da je partner spet prijazen in nekako odvisen od nje da je dobila nadzor nad svojim ivljenjem spet nazaj zato ima obutek da bo drugi nasilje lahko p repreila. Izid take separacije je negotovost rtve o lastnem vedenju in ustvovanju i n nenehna ujenost kaj se dogaja in kdaj se bo situacija spet obrnila. Navsezadnje lahko tudi zaasen odhod od partnerja razumemo -ne kot neuspeli beg - ampak kot st rateko odloitev s katero enska eli dosei pogajalsko 178 pozicijo s katere laje postavlja pogoje pod katerimi se je pripravljena vrniti v upanju da se bo nasilje konalo (Ent Van der et al. 2001). Na vpraanje o tipih ravnanj s katerimi se izogibajo nasilju je odgovorilo 147 ank etirank. Anketiranke ki so na vpraanje odgovorile najpogosteje poskuajo prepreiti n asilje nad seboj tako da: se izogibajo nasilneu (52) poskuajo biti im bolj neopazne (2) poskrbijo da nasilnega partnerja ne jezijo (15) pobegnejo iz stanovanja (k prijateljem na vrt na njivo v naravo k sosedom ali st arem v gozd ali v garao k herki v Beograd) (12) pobegnejo iz prostora v katerem je nasilne v drug prostor v stanovanju (11) se skupaj z otroci zaprejo v sobo (05) ali skupaj z njimi pobegnejo iz stanovanj a (05) naredijo vse kar nasilne od njih zahteva (05) pokliejo policijo (04) vpijejo da bi jih kdo slial in priel na pomo (03) Nobena od anketirank ni navedla da bi udarila nasilnea nazaj. Pod drugo so osebe navedle ve strategij na primer da nasilnea ignorirajo kot v nas lednji izjavi: Ne raziujem do konca kadar vidim da pogovor pelje v nasprotno smer se stopnjuje - ob drugi priliki dokonam razpravo. Ve je bilo navedb da se anketiran ke poskuajo izogniti nasilju tako da nasilnea in njegova izzivanja ignorirajo. Nek atere gredo ven iz stanovanja bodisi k prijateljici ali na interesne aktivnosti. Ena anketiranka se poskua im bolj zaposliti. Izkunja ene od anketirank je da karko li naredi ni ne zalee saj njen sin tako ne neha ni prej dokler ne tee kri; z njimi i tudi njegov devetletni sin. Ve anketirank omenja da poskuajo vztrajati v pogovoru in reevanju. Ena od anketirank ivo ponazori svojo strategijo zmanjevanja nasilja na d njo pove: alim in vpijem nazaj dokler ne neha. Ena anketiranka pa pravi: Postavim se zase in za herko mu povem naj da mir. Tabela 105. Najpogosteje oblike izogibanja nasilju Ravnanja Izogibam se ga 52 Skuam biti im bolj neopazna 20 Poskrbim da ga nihe ne jezi 15 Pobegnem iz stanovanja kam 12 Pobegnem iz prostora in se zaprem v drug prostor 11 Naredim kar od mene zahteva 05 Zaprem se v sobo skupaj z otroci 05 Pokliem policijo 05 Z otroci pobegnemo iz stanovanja 04 Vpijem da bi me sliali sosedje 03 Udarim ga nazaj 0 Drugo 32 Ni bilo odgovora 852 skupaj 1000 Monih je ve odgovorov 179 Graf 95. Osebne strategije preprelevanja ali zmanjevanja nasilja Vpijemda bi me sliali sosedje Z otroci pobegnemo iz stanovanja Pokliem policijo Za prem se v sobo skupaj z otroci Naredim kar od mene zahteva Pobegnem iz prostora in se zaprem v drug prostor Pobegnem iz stanovanja Poskrbim da ga nihe ne jezi Sk uam biti im bolj neopazna izogibam se ga Najpogosteje so anketiranke navedle tipe ravnanja ki jih lahko uvrstimo med stra

tegije izogibanja ki so ponavadi v ospredju v asu naraanja napetosti pred nasilnim izbruhom (izogibam se ga sem neopazna poskrbim da ga ni ne jezi naredim kar od mene eva) (104 vseh anketirank). Med temi jih najve poskua nasilje prepreiti tako da se p artnerju izogibajo (52) kar je tudi najpogosteje navedeno ravnanje. Manji dele pa je takih ravnanj ki bi jih lahko poimenovali zaitne strategije in se bolj verjetno nanaajo na obdobje nasilnega napada (pobegnem iz stanovanja pobegnem iz prostora in se zaprem v drug prostor >pokliemo policijo z otroci pobegnemo iz stanovanja >vpije 35). Med zaitnimi strategijami prevladuje pobeg iz stanovanja (12). Strategije za prepreevanje nasilja Na vpraanje o tipih ravnanj s katerimi se izogibajo nasilju je odgovorilo 147 ank etirank. Najpogosteje so anketiranke navedle tipe ravnanja ki jih lahko uvrstimo med stra tegije izogibanja ki so obiajno v ospredju v asu naraanja napetosti pred nasilnim iz bruhom (izogibam se ga sem neopazna poskrbim da ga ni ne jezi naredim kar od mene z a) (104 vseh anketirank). Med temi jih najve poskua nasilje prepreiti tako da se partnerju poskuajo izogn 52) kar je tudi najpogosteje navedeno ravnanje. Manji dele pa je takih ravnanj ki bi jih lahko poimenovali zaitne strategije in olj verjetno nanaajo na obdobje nasilnega napada (pobegnem iz stanovanja pobegnem iz prostora in se zaprem v drug prostor pokliemo policijo z otroci pobegnemo iz stanova nja vpijem) (35). _Med zaitnimi strategijami prevladuje pobeg iz 180 stanovanja (12). Nobena od anketirank ni navedla da bi udarila nasilnea nazaj. 6.10.5 Ocena kode ki jo je povzroilo nasilje Dolgotrajno nasilje je totalen pojav je katastrofa ki se dotakne in prizadene vs e vidike ivljenja rtve (duevno zdravje telesno zdravje intimnost finanno stanje odno si z otroki in drugimi blinjimi socialna mrea sluba). O vplivu izkuenj nasilja na na stanek dolgotrajnih duevnih stisk kot tudi na fizino in spolno zdravje govorijo da nes obsene raziskave. Nasilje je verjetno eden od najbolj pogostih spolno specifin ih vzrokov za depresijo samopokodovalno vedenje tesnobo panine napade socialno fob ijo zasvojenost od drog in drugih opojnih substanc - pri enskah (Women's mental h ealth strategy 2002). Na vpraanje o tem kako posledice nasilja in kodo ocenjujejo anketiranke je odgovorilo 179 anketirank. Posledice nasilja se poznajo predvsem v tem da se anketiranke: ne morejo znebiti strahu (6) so izgubile zdravje (57) nikomur ne zaupajo (55) im a psihiatrine teave (41) ima e vedno none more (31) finanne teave ker so pustile del premoenja nasilneu (25) (21) ne morejo vzpostaviti kontakta z mokimi (24) poutijo se drugane in nimajo prijatelj ic ali prijateljev imajo trajne pokodbe (16) izgubile so slubo (09) izgubile so stik z otroki (05) ne morejo imeti otrok (04). Velik del anketirank (6) je navedel odgovore pod drugo. Med kodo ki jih je v njih ovih ivljenjih povzroilo nasilje so navedle depresijo obasno tesnobo izgubo samozav esti in slabo samopodobo podzavestni strah zaklepanje v sobo izgubo notranjega m iru obutek krivde in poninost. Izgubo duevnega miru je ena od anketirank ponazorila z izjavo Zdi se mi kot da postajam nora! Ve ensk je navedlo da so nezaupljive do mok ih da so tudi drugae bolj previdne pri vzpostavljanju stikov in imajo ibko osebno mreo saj so veliko prejnjih stikov tudi izgubile. Teko pridejo do spolnosti ali pa imajo sploh odpor do spolnih odnosov. Nekaj ensk je navedlo resno premoenjsko kodo ki jo je nasilje povzroilo (ostala sem brez vsega - denarja stanovanja stvari....). Anketiranka ki je napisala da posledic nima je vseeno pripisala .. razen da se n amerno izogibam osebi kar kae na neke vrste nadzor ki ga ima pretekli odnos nanjo. Nezanemarljivo tevilo ensk je navedlo tudi pozitivne posledice kot to da so iz izk uenj nasilja dobile boljo mero do kje pustiti mokemu in kdaj prekiniti zvezo postale so previdneje (pazim s kom imam opravka) se nauile postaviti zase (konno sem se enkra postavila zase!) dobile nove ivljenjske izkunje zaele so tudi ceniti pozitivne odno se v svojem ivljenju: Resnino znam ceniti toplino prijateljstvo zaupanje in deljeno veselje v lahko reem vseh relacijah bodisi starevskih partnerskih in prijateljski

h. Ena od anketirank pie: Umirila sem se in lepo ivim.Teh izkuenj ne bi smeli zanemar ti saj priajo o tem da enske tudi na razline pozitivne naine osmiljajo prestano nasil je in 181 priajo o tem da je okrevanje mogoe. Tabela 106: Samoocena kode ki jo je povzroilo nasilje navedb Samoocena kode kode Ne morem se znebiti strahu 60 333 Izgubila sem zdravje 57 319 Ne zaupam nikomur 55 304 Imam psihiatrine teave 41 230 Imam e vedno none more 31 170 Imam finanne teave ker sem morala del 25 141 premoenja pustiti njemu Ne morem vzpostaviti kontakta z mokimi 24 133 Poutim se isto drugana od drugih nimam prijateljic in prijateljev 21 119 Dobila sem trajne pokodbe 16 89 Izgubila sem slubo 09 52 Izgubila sem stik z otroki 05 30 Ne morem imeti otrok 04 22 Drugo 60 333 Ni bilo odgovora 820 1000 Skupaj 1000 Monih je ve odgovorov Graf 96. Posledice nasilja in koda ki jo povzroi nasilje Ne morem imeti otrok ^ 04 Izgubila sem stik z otroki H 05 Izgubila sem slubo ^^m 09 Dobila sem trajne pokodbe 16 21

Poutim se isto drugana od drugih nimam prijateljic. Ne morem vzpostaviti kontakta z mokimi ^m 24 Imam finanne teave ker sem morala del premoenja...

25

Imam psihiatrine teave Ne zaupam nikomur Izgubila sem zdravje Ne morem se znebiti strahu Vidimo da pri enskah ki so preivele nasilje mono prevladujejo posledice na duevno zd ravje (stalno prisoten strah nezaupanje none more psihiatrine teave) (187 vseh anke tirank). Sledi koda na telesnem zdravju (izgubila je zdravje trajne telesne pokodb e) 182 (73). Teave na osebnem podroju v odnosu z ljudmi ali pri vzpostavljanju novega raz merja omenja 45 anketirank. Finanne in premoenjske teave kot posledice nasilja (pus tile premoenje nasilneu izgubile slubo) pa pestijo 34 anketirank. Stik z otroki je zaradi nasilja izgubilo 05 ensk. 04 pa jih ne more imeti otrok. Graf 97. Posledic e nasilja po kategorijah Ocena kode ki jo je povzroilo nasilje Na vpraanje je odgovarjalo 179 anketirank ki so lahko navedle ve odgovorov. Prevladuje koda ki jo je storjeno nasilje pustilo na duevnem zdravju ensk (stalno p risoten strah nezaupanje none more psihiatrine teave) (187). Najve anketirank je pri tem navedlo da se ne morejo znebiti strahu (6). 41 anketirank je navedlo da imajo zaradi nasilja psihiatrine teave. Sledi koda na telesnem zdravju (izgubila je zdravje trajne telesne pokodbe) (73). Pri tem ima trajne telesne pokodbe zaradi nasilja

16 ensk. Teave na osebnem podroju v odnosu z ljudmi ali pri vzpostavljanju novega razmerja omenja 45 anketirank. Finanne in premoenjske teave kot posledice nasilja (pustile premoenje nasilneu izgubi le slubo) pa pestijo 34 anketirank. Stik z otroki je zaradi nasilja izgubilo 05 ensk. 04 pa jih ne more imeti otrok. 183 Literatura: Bowbly John (1970): On Attachment. Penguine London. Aris Rosemary Hague Gill Mullender Audrey (2003): Defined by men's abuse: the 's poiled identity' odf domestic violence survivors. V: Stanko Elizabeth A. (2003): The Me anings of Violence. Routledge London New York. Str. 149-164. Davis Jill (1998) Safety Planning With Battered Women. London: Sage. Department of Health (2002) Women's Mental Health: Into the Mainstream: Strategi c Development of Mental Health Care for Women. Available in website: http://www.dh .gov.uk (25.8.2010) Dobash R. Emerson in Dobash Russell P (1992): Women Violence and Social Change. Routledge London New York. Douglas Kay (1994) Invisible Wounds: Self-help Guide for Women in Destructive Re lationships. Auckland: Penguin. Ellsberg Mary Heise Lori (2005) Researching Violence against women: A Practical Guide for Researchers and Advisers. WHO PATH. Enders Ursula (ured.)(2003): Zart war ich bitter war's. Handbuch gegen sexuellen Missbrauch. Kiepenheuer & Witsch Koeln. Hagemann-White Carol (1998): Violence without end? Some reflections on achieveme nts contradictions and perspectives of the feminist movement in Germany. V: Klei n Renate C.A. ured.: Multidisciplinary Perspectives on Family Violence. Routledg e London New York. Str. 176-194. Filipi Katja Darja Zavirek pela Menar Katja ugman Mateja Konina Peternel in Vita Hab (2004) Strokovna izhodia s predlogi reitev za sistemsko ureditev varstva pred nasi ljem v druini. Ljubljana: Intitut za primerjalno pravi pri Pravni fakulteti v Ljub ljani. Hoff Lee Ann (1990): Battered Women as Survivors. Routledge London New York. Jan sen Henriette (2008) Challenges to measure violence against women. Geneva: Found ation for Medical Education and Research. Interentni vir: http://www.gfmer.ch/Medical education En/PGC RH 2005/Research design in studying violence.htm (4. 9. 2009) Klein Renate C.A. (ured.)(1998): Multidisciplinary Perspectives on Family Violen ce. Routledge London New York. Kove K. Nadrag P. (2008) Poraba alkohola in kazalci kodljive rabe alkohola v Slove niji leta 2006. Ljulbjana: Intitut za varovanje zdravja. Dostopno na: http://ivz.arhiv.over.net/iavne datoteke/datoteke/1737-Raba alkohola v letu 2006 .pdf 29.. 8. 2010. Mahoney Patricia Linda Williams in Carolyn M. West (2001) Violence Against Women by Intimate Relationship Partners. V: Renzetti M. Claire Raquel Kennedy Bergen in Jeff Edleson (ur.) Sourcebook on Violence Against Women. Thousand Oaks London New Delhi: Sage Publications (str. 5-21). McKie Linda and Lombard Nancy (2005): Violence in families: boundaries memories and identities.V: McKie Linda and Cunningham-Burley Sarah (2005): Families in So ciety. Boundaries and relationships. Policy Press Bristol. Mullender Audrey (1996): Rethinking Domestic Violence. The Social Work and Proba tion Response. Routledge London New York. 184 Ollus Natalia Nevala Sami (2005) Challenges of Surveying Violence Against Women: Development of Research Methods. In: Wilma Smeenk Marijke Malsch: Family Violen ce and Policie Response. Aldershot: Ashgate.

Roemkens Renee Mastenbroek Sylvia (1998): Budding happiness: The relational Dyna mic of the abuse of girls and young women by their boyfriends. V: Klein Renate C .A. ured.: Multidisciplinary Perspectives on Family Violence. Routledge London N ew York. Str. 5878. Ruiz-Perez Isabel Plazaola-Castano Juncal Vives-Cases Carmen (2007) Methodologic al issues in the study of violence against women. J. Epidemiol Community Helath no. 61: 26-31. Sonkin J. D. (brez letnice) Defining Psychological Maltreatment in Domestic Viol ence Perpetrators Treatment Programes: Multiple Perspectives. Dostopno na avtorj evi domai spletni strani: http://www.daniel-sonkin.com/PsychAb.html 30. 8. 2010. Stanko Elizabeth A. (2003): The Meanings of Violence. Routledge London New York. Tjaden Patricia Thoennes Nancy (2000) Full Report od the Prevalence Incidence a nd Consequences od Violence against Women. Washington: US Department of Justice. Dostopno na: http://www.unece.org/stats/gender/vaw/surveys/USA/USA report on VA W.pdf 2. 9. 2010. Van der Ent D.W. Evers Th.D. Komduur K. (2001) Nasilje nad enskami - odgovornost policije. Ljubljana: enska svetovalnica. Zavirek Darja (2000): Hendikep kot kulturna travma. Zaloba cf/ Ljubljana. Zavod Emma (2003): Odpiranje centra za mlade enske-rtve nasilja. Zbrani prispevki z okrogle mize Ljubljana. Walby Sylvia (2005) Improving Statistics on violence against women. V: Violence against women: a statistical overview challenges and gaps in data collection and methodology and approaches for overcoming them. Expert groop meeting. Geneva: U N Division for the Advancement of Women in collaboration with Economic Commision for Europe and WHO. Domae in tuje raziskave o nasilju: Sonja Robnik Tanja Skornek Ple Spela Veseli (2003): Nasilje nad enskami v druini: Ana liza stanja. Ljubljana: Drutvo za nenasilno komunikacijo Strokovni svet za proble matiko nasilja. Spregovorimo o nasilju nad starejimi enskami (2004): Analiza stanja. Ljubljana: Ur ad za enake monosti. Mateja Sedmak Ana Kralj Zorana Medari Bla Simi (2006). Nasilje v druinah v Sloveniji: rezultati raziskave. Koper: Univerza na Primorskem Znanstveno-raziskovalno sred ie Koper. 185 Nasilje nad invalidnimi osebami v zasebni sferi in/ali v partenrskih odnosih (20 08). Ljubljana: Urad za enake monosti. Resolucija o nacionalnem programu prepreevanja nasilja v druini 2009-2014 (2009). Ljubljana: Ministrstvo za delo druino in socvialne zadeve (statistien del). British Crime Survey (1999 2001 2005). London: Home Office. Indicators to Measure Violence Against Women (2007). United Nations Expert Group Meeting United Nations Division for the Advancement of Women United Nations Eco nomic Commission for Europe and United Nations Statistical Division. Geneva 8-10 October 2007. Natalia Ollus Holly Johnson Anna Alvazzi del Frate and Sami Nevala (2003). Inter national Violence Against Women Survey: Manual and Questionnaire. HEUNI United N ations Office on Drugs and Crime UNICRI and Statistics Canada. Violence Against Women Survey - Questionnaire (1993). Housing Family and Social Statistics Division Canadian Centre for Justice Statistics. Minna Piispa Markku Heiskanen Juha Kriien Reino Sirn (2006) Violence Against Women i n Finland: Research Report. Helsinki: National Researh Institut for Legal Policy The European Insitut for Crime Prevention and Control affilited to United Natio ns. Mary Ellsberg Lori Heise (2005) Researching Violence Against Women: A Practical Guide for Researchers and Activists. Washington DC: WHO and PATH. WHO Multi-Country Study on Women's Health and Domestic Violence Against Women: I nitial Results on prevalence health outcomes and women's responses (2005). World Health Organisation. Eva Lundgren Gun Heimer Jenny Westersrand Anne-Marie Kalliokoski (2001) Captured

Queen: Men's violence against women in equal Sweden: A prevalence study and a que stionair. Brottsoffermyndigheten Umea and Uppsala University Sweden. Dorothy Watson Sarah Parsons (2005) Domestic abuse of women and men in Ireland: Report on the national study on domestic abuse and questionnaire. Dublin: Statio nery office. PRILOGE PRILOGA 1. TABELARNI PRIKAZ REZULTATOV A. DEMOGRAFSKI PODATKI Tabela 1. lani in lanice gospodinjstva lani gospodinjstva tevilo odgovorov Odstotek Mo 390 519 Izvenzakonski partner ali partnerka 92 122 Otroci ki jih imam s sedanjim moem oz. partnerjem 231 386 Otroci ki jih imam iz prejnjega zakona 59 78 186 Otroci ki jih ima mo/partner iz prejnjega zakona 6 08 Vai stari 152 202 Stari vaega partnerja 22 29 ivim sama 76 101 Monih je ve odgovorov 390 ensk ali 519 odstotkov ivi v zakonski skupnosti 92 ali 122 odstotka jih ivi v i zvenzakonski skupnosti 101 odstotkov ensk ivi samih. 231 ali 386 odstotkov jih ima otroke s partnerjem s katerim so trenutno v zvezi 59 pa jih ivi z otroci iz prejn jega zakona. 6 jih ivi tudi z otroci iz moevega/ partnerjevega prejnjega zakona. 15 2 jih ivi e s svojimi stari in 22 s partnerjevimi stari. Pod drugo so osebe navajale: otrok 4 sestre stara mama (3 osebe) stari stari brat (3 osebe) brat z druino fant herin partner hi (5 oseb) hi z druino hi in vnuk (2 ose i) mama (4 osebe) sestra (6 oseb) neak najini otroci partner punca od sina sin ( 3 osebe) sin z druino snaha (2 osebi) svak teta zet in zet z druino. Tabela 2. Ostali stanovalci v gospodinjstvu tevilo odgovorov Odstotek Da 24 32 Ne 649 861 Ni bilo odgovora 79 105 Skupaj 752 1000 32 odstotka gospodinjstev sestavlja e drugi lani gospodinjstva ki so: bivi mo sostan ovalka herin partner mati brat moj fant podnajemnik prijatelj (4 osebe) sin z drui no (3 osebe) stari (2 osebi) mo neakinja vnuk in sin svak in svakinja taa tast in tet a. Tabela 3. Starost anketiranih tevilo Starost tevilo odstotek Starost odgovorov odgovorov 18 1 51 18 27 19 16 01 52 19 24 20 11 22 53 19 26 21 14 15 54 11 26 22 14 19 55 8 15 23 15 19 56 20 11 24 10 20 57 15 27 25 12 14 58 15 20 26 14 16 59 15 20 27 17 19 60 11 20 28 14 23 61 19 15 29 11 19 62 14 26 30 15 15 63 8 19 31 16 20 64 6 11 32 17 22 65 10 08 33 16 23 66 15 14 34 9 22 67 6 20 35 23 12 68 9 08

36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50

69 9 12 70 6 12 71 6 08 72 6 08 73 3 08 74 5 04 75 6 07 76 2 08 77 1 03 78 5 01 79 2 07 80 5 03 81 1 07 Skupaj 738 01 Ni bilo 14 1000 odgovora Anketiranke so dokaj enakomerno porazdeljene po starostnih skupinah od 19 do 70 nekoliko manj jih je v skupini od 71 do 81. Najve (23) jih je starih 35 let sledi jo starosti 50 56 52 53 51 61 27 32 19 31 46. Najmlaja anketiranka je stara 18 le t in najstareja 81. 187 Tabela 4. Doseena izobrazba tevilo anketirank Odstotek Odstotek odgovorov 1. Nedokonana osnovna ola 21 28 28 2. Osnovna ola 74 98 99 3. Poklicna ola 87 116 116 4. Srednja ola 297 395 398 5. Vija ola 89 118 119 6. Visoka strokovna ola 49 65 66 7. Fakulteta 113 150 151 8. Magisterij 10 13 13 9. Doktorat 5 07 07 10. Drugo 2 03 03 Skupaj 747 993 1000 Ni bilo odgovora 5 07 Skupaj 752 1000 Najpogosteja raven izobrazbe je srednjeolska (395) sledi fakultetna (150) in skora j enako tevilo poklicne in vije ole. Sledi osnovna ola nedokonana osnovna ola in v ma jih tevilkah e magisterij in doktorat. Pod drugo so anketiranke navajale: absolvent ka (2 osebi); tudentka; specializacija; gimnazijka; srednja ola (2 osebi); izpit p oslovodja; razne teaje; priuitev v krojaa; teaj za knjiniarstvo. B. OSEBNI STATUSI IN OKOLIINE (PARTNERSTVO DRAVLJANSTVO VERSKA PRIPADNOST ZDRAVJE ) Tabela 5. Dravljanstvo anketirancev_ tevilo anketirank Odstotek Odstotek odgovorov Slovensko 746 992 997 Dravljanstvo tuje drave 2 03 03 Skupaj 748 995 1000 Ni bilo odgovora 4 05 Skupaj 752 1000 Veina anketirank ali 992 odstotka imajo slovensko dravljanstvo le 03 odstotka ima dravljanstvo tuje drave. Tabela 5a. Dravljanstvo druge drave (poleg slovenskega): tevilo odgovorov Odstotek Avstralsko 1 01 188 Dansko 1 01 Bosansko 2 02 Hrvako 3 03 Makedonsko 1 01 Nemko 1 01 Rusko 1 01

6 15 14 10 14 10 13 16 14 8 16 13 14 14 20

31 08 20 19 14 19 14 18 22 19 11 22 18 19 19

Slovako 1 01 Slovensko 1 01 Poljsko 1 01 vicarsko 1 01 Ukrajinsko 1 01 Skupaj 752 1000 15 anketirank ima dvojno dravljanstvo in sicer najve (3) hrvako sledi bosansko osta la dravljanstva pa ima po ena anketiranka. Tabela 6. Anketiranki brez slovenskega dravljanstva imajo slede status DA NE Delovna migrantka z dovoljenjem za bivanje 1 14 Delovna migrantka brez dovoljenja za bivanje 1 14 V Slovenijo sem se preselila zaradi sedanjega partnerja 5 13 Skupaj 7 41 Ni bilo odgovora 728 728 Skupaj 752 1000 Na vpraanje je odgovorilo 24 oseb. 5 anketirank se je v Slovenijo priselilo zarad i zveze s sedanjim partnerjem. Dve osebi sta delovni migrantki ena z dovoljenjem za bivanje in ena brez dovoljenja. Tabela 6a. Osebe ki so se v Slovenijo preselile zaradi sedanjega partnerja in iz vorne drave tevilo odgovorov Odstotek Ni bilo odgovora 728 968 Odgovorili na vpraanje 19 25 BIH 2 03 Hrvaka 1 01 Slovaka 1 01 Ukrajina 1 01 Skupaj 752 1000 Osebe ki so se v Sloveniji priselile zaradi zveze s sedanjim partnerjem so iz Bo sne in Hercegovine Hrvake Slovake in Ukrajine. Tabela 7. Vernost anketiranih tevilo anketirank Odstotek Odstotek odgovorov Da 397 528 535 Ne 179 238 241 Ne bi se mogla opredeliti glede tega vpraanja 155 206 209 Drugo 11 15 15 189 Skupaj 742 987 1000 Ni bilo odgovora 10 13 Skupaj 752 1000 Na vpraanje je odgovorilo 987 odstotka anketirank. Od teh je 535 odstotkov anketi rank je odgovorilo da so verne. 241 odstotkov ni vernih in 209 odstotkov pa se n e morejo opredeliti glede vernosti. 13 odstotka jih na vpraanje ni odgovorilo. Pod drugo so anketiranke navajale: agnostik; katoliki; ne vendar imam opravljene vse zakramente; oboje; ko pogleda novice ne more verjeti; sem katolike vere ali ver ujem po svojih moeh; spotujem vse narodnosti; verjamem v vijo silo; verjamem v svojeg a Boga mo misli in vesolja!; verjamem v Boga vendar se ne utim pripadnico veri; ve rna ja - toda ne religiozna (Nisem pripadnica verske skupnosti); vero jemljem ko t nao kulturno dediino (folkloro); zmerno. Tabela 8. Vera ki pripadajo osebe ki so se opredelile kot verne tevilo odgovorov Odstotek Ni bilo odgovora 343 456 Budizem 1 01 Evangelianska vera 4 05 Jehova pria 2 03 Kalvinska vera 1 01 Muslimanska vera 9 12 neopredeljena 1 01 nisem lanica nobene cerkve 1 01

nobeni 1 01 nobeni ne pripadam 1 01 Pravoslavna vera 14 19 Protestantska vera 2 03 Katolika vera 371 493 verjamem v Boga - nimam doloene vere 1 01 Skupaj 752 1000 491 (ali 904 med tistimi ki so opredelile svojo vernosti) odstotek anketirank je katolike vere 19 odstotkov je pravoslavne vere 12 muslimanske vere 05 evangelians ke 03 protestantske vere 03 Jehova pri z enakim odstotkom 01 pa si sledita e budiz em in Kalvinska vera Tabela 9. Opredelitev zdravstvenega stanja tevilo anketirank Odstotek Odstotek odgovorov Zelo dobro 134 178 179 Dobro 335 445 449 Povpreno 223 296 298 Slabo 45 60 60 Zelo slabo 7 09 09 Skupaj 744 989 1000 Ni bilo odgovora 8 11 Skupaj 752 1000 Na vpraanje je odgovorilo 989 odstotka anketirank. Od teh je179 odstotka svoje zd ravje opredelilo kot zelo dobro 449 kot dobro 298 kot povpreno 60 odstotkov kot s labo in 09 odstotkov kot zelo slabo. 11 odstotek anketirank na vpraanje ni odgovo rilo. Tabela 10. Vrsta zdravil in pogostost uivanja v zadnjih 12. mesecih Ni bilo odgovora Redko Obasno Redno Nikoli 190 Za ivce 337 41 40 14 291 Proti boleinam 272 151 163 37 100 Proti glavobolu 279 188 159 13 84 Proti depresiji 352 15 11 33 312 Pijem alkohol 334 167 89 13 120 Uporabljam marihuano 381 9 4 1 328 Jemljem prepovedane droge 387 2 0 0 334 Drugo 526 8 7 68 113 Ni bilo odgovora 29 29 29 29 29 Na vpraanje ni odgovorilo 29 oseb 121 oseb ali 161 odstotek ne jemlje nobenih zdr avil. Ostale anketiranke so se uvrstile v eno od monih kategorij. 25 odstotkov ji h redko jemlje tablete proti glavobolu v zadnjih 12. mesecih 22 odstotkov jih re dko pije alkohol sledijo tablete proti boleinam ki jih redko jemlje 20 odstotkov anketirank. Sledijo tablete za ivce ki jih redko jemlje 55 odstotka anketirank ta blete proti depresiji ki jih redko uiva 2 odstotka anketirank 12 jih redko uiva ma rihuano in 03 odstotka jih redko jemlje prepovedane droge. Obasno jih najve to je 217 odstotkov jemlje tablete proti boleinam sledijo tablete proti glavobolu ki ji h obasno jemlje 211 odstotek anketirank in alkohol obasno pije 118 odstotkov. Tabl ete za ivce obasno uiva 53 odstotka proti depresiji 15 odstotka in marihuano obasno uporablja 05 odstotka anketirank. Redno uiva tablete proti boleinam 49 odstotkov a nketirank 44 jih redno jemlje tablete proti depresiji 19 jih redno jemlje tablet e za ivce in v enakem odstotku 17 jih jemlje redno tablete proti glavobolu in jih redno pije alkohol. Pod drugo so anketiranke navedle da redno jemljejo: 23 za pritisk 4 proti alergi ji 4 za elodec za srce za sladkorno in za holesterol. Tabela 11. Telesni in ustveni znaki ki so jih anketiranke opazile pri sebi v zadn jem mesecu ter njihova pogostost Ni bilo odgovora Redko Obasno Redno Nikoli Stres 205 116 204 121 66

Tesnoba 235 136 135 48 158 Prebavne motnje 251 145 111 59 146 Izguba teka 280 94 67 12 259 elodne teave 246 106 92 53 215 Driska 277 137 53 19 226 Glavobol 209 181 175 56 91 Stalno boleino v delu telesa 245 68 81 74 244 ibkost v rokah in nogah 265 82 73 42 250 Utrujenost 191 105 226 169 21 Teave s srcem 260 70 49 22 311 Slabost in bruhanje 286 73 18 6 329 Vrtoglavica 259 102 68 29 254 Tresenje rok 278 57 41 22 314 Motnje spomina 252 106 87 28 240 Slaba koncentracija 257 150 120 34 151 Nespenost 221 126 109 69 187 Strah 265 130 93 44 180 Razmiljanje o samomoru 256 00 4 3 276 191 Drugo 582 4 3 2 121 Ni bilo odgovora 40 40 40 40 40 60 oseb ali 8 odstotkov ni obutilo niesar od natetega v zadnjem mesecu 92 odstotkov anketirank pa je obutilo enega ali ve natetih znakov. V kategoriji redko je imelo najve anketirank glavobol in sicer 241 odstotek sledi slaba koncentracija (199) p rebavne motnje (193) driska (182) tesnoba (18) strah (173) nespenost (168) stres (154) elodne teave (141) motnje spomina (141) utrujenost (14) vrtoglavico (136) dep resivnost in brezvoljnost (133) izguba teka (125) ibkost v rokah in nogah (109) t emu sledijo po vrstnem redu slabost in bruhanje teave s srcem stalno boleino v del u telesa tresenje rok o samomoru pa je redko v zadnjem mesecu razmiljalo 44 odsto tka anketirank. Obasno je najve anketirank doivljalo utrujenost in sicer v 301 odst otkih sledi stres 271 potem glavobol 233 tesnobo 18 slabo koncentracijo 16 preba vne motnje 148 nespenost 145 depresivnost in brezvoljnost 125 strah 124 elodne teave 122 sledijo motnje spomina stalna boleina v delu telesa ibkost v rokah in nogahvr toglavica izguba teka driska teave s srcem tresenje rok in slabost in bruhanje. 1 2 odstotka anketirank je v zadnjem mesecu obasno razmiljalo o samomoru. Redno se j e najve anketirank spopadalo z utrujenostjo in sicer 225 odstotkov stres je doivlj alo 16 odstotkov anketirank stalo boleino ima 98 odstotkov anketirank nespenost mui 92 odstotka anketirank prebavne motnje ima 78 odstotka anketirank sledijo glavo bol elodne teave 64 odstotka redno obuti tesnobo nekaj manj strah in depresivnost ibk ost v rokah in nogah slabo koncentracijo vrtoglavico motnje spomina tresenje rok in teave s srcem drisko izgubo teka ter slabost in bruhanje. 15 odstotka anketir ank stalno razmilja o samomoru. e zdruimo vrednosti znotraj posameznih kategorij potem so najpogosteje od redko do redno oznaene utrujenost ki jo v zadnjem mesecu doivlja 665 vseh anketirank sledi stres ki ga doivlja 586 anketirank glavobol navaja 548 anketirank sledi tesnoba (424) prebavne motnje (419) nespenost (404) slaba koncentracija (404) strah (3559 ) depresivnost in brezvoljnost (315) in stalna boleina v predelu telesa (297). Na samomor v zadnjem mesecu misli 66 odstotka ensk. Pod drugo pa so navajale teave z meno boleine v hrbtenici razdraljivost in alost. C. IZKUNJE NASILJA 192 C1. FIZINO NASILJE 19 Tabela 12. Izkunja s fizinim nasiljem od dopolnjenega 15. leta starosti dalje tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb odgovora Da 173 230 234 Ne 523 695 709 Se ne spomnim 42 56 57 Skupaj 738 981 1000 Ni bilo odgovora 14 19

Skupaj 752 1000 Na vpraanje o tem ali je oseba imela izkunjo s fizinim nasiljem od dopolnjenega 15. leta starosti je odgovorilo 738 anketirank (981). Slaba tretjina anketiranih (5 23 oseb ali 695) ni imela izkuenj s fizinim nasiljem od dopolnjenega 15. leta star osti. Skoraj etrtina anketirank pa je imela izkunje s fizinim nasiljem od dopolnjen ega 15. leta starosti to je 173 oseb ali 23.0 odstotkov. Tabela 12a. Starost in izobrazba anketiranih oseb ki so doivele fizino nasilje od dopolnjenega 15. leta starosti Starost Doseena izobrazba oseb ki so doivele nasilje po 15. letom starosti od 19 do 29 od 30 do 39 od 40 do 49 od 50 do 59 od 60 do 69 od 70 do 80 Skupaj 1. Nedokonana osnovna ola 2 2 4 2. Osnovna ola 2 2 4 2 10 3. Poklicna ola 2 7 4 2 4 1 20 4. Srednja ola 23 15 15 8 10 2 73 5. Vija ola 2 2 8 7 2 2 23 6. Visoka strokovna ola 2 3 6 2 13 7. Fakulteta 2 8 3 6 1 20 8. Magisterij 1 1 1 3 9. Doktorat 1 1 2 Skupaj 31 37 40 28 22 10 168 Starostne in izobrazbena struktura anketirank ki so doivele fizino nasilje je sled ea: tiri anketiranke z nedokonano osnovno olo v starosti od 60 do 80 let Deset anketirank ima konano osnovno olo in so razporejene po starostnih sk upinah od 40 do 80 Dvajset anketirank ima konano poklicno olo: dve sta v starostni skupini od 19 do 29 let sedem od 30 do 39 tiri od 40 do 49 dve od 50 do 59 tiri od 60 do 69 in 1 od 70 do 80 Najve 73 anketirank ima konano srednjo olo ki je bolj znailna za mlaje anketi ranke. Triindvajset jih je v starostni skupini od 19 do 29 let po petnajst jih j e v starostni skupini od 30 do 49 let osem v skupini od 50 do 59 let 10 v skupin i od 60 do 69 let in dve v skupini od 70 do 80 let Vijo olo ima 23 anketirank ki so doivele nasilje od dopolnjenega 15. leta s tarosti. Po dve sta v starostnih skupinah od 19 do 39 let in od 60 do 80 let. V starostni skupini od 40 do 49 let jih je osem in v skupini od 50 do 59 let jih j e sedem. 13 anketirank ima visoko strokovno olo. Dve sta v starostni skupini od 19 do 29 let tri v skupini od 30 do 39 let 6 v skupini od 40 do 49 let in dve v sk upini od 50 do 59 let. Nobene ni v skupini od 60 do 80 let. Fakulteto je konalo 20 anketirank dve v skupini od 19 do 29 let osem v sk upini od 30 do 39 let tri v skupini od 40 do 49 let in est v skupini od 50 do 59 let starosti. Ena anketiranka ima konano fakulteto v starostni skupini od 70 do 8 0 let. 3 anketiranke imajo magisterij in sicer po ena v skupinah od 30 do 39 od 40 do 49 in od 50 do 59 let. Dve imata doktorat in sicer po ena v starostni skupini od 30 do 39 let i n od 39 do 40 let. Znailno je da imajo enske ki so doivele nasilje od 15. leta starosti v povpreju vijo izobrazbo od poklicne. Najve jih je sicer prevladujejo s srednjeolsko izobrazbo vendar jih je v kategorij ah od vije ole naprej skupaj 61 pod srednjo olo pa 24. Nekonana osnovna ola je znailna za stareje generacije ensk d 60 let starosti dalje konana osnovna ola pa za generacije od 40 let dalje. Srednja ola je pogosteja pri generacijah pod 50 let starosti vendar je tevilna tudi v generaciji od 50 do 70 let starosti. Visokool sko in fakultetno izobrazbo imajo 19 Interpretirane so temeljne tabele in ne e krianja med posameznimi deli vpraalnik

a. 193 enske do starostne skupine 59 let in fakulteto le ena v skupini od 70 do 80 let. Magisterij in doktorat je znailen za srednjo generacijo. Nasilje so pogosteje navajale enske v starostnih skupinah od 19 do 49 let (108 ens k) in potem upada od starostne skupine 80 let (60 ensk) Tabela 12b. Doivljanje lastnega zdravstvenega stanja oseb ki so doivele fizino nasi lje po dopolnjenem 15. letom starosti Doivljanje lastnega zdravja Oseb ki so doivele fizino nasilje po 15. letu star osti Zelo dobro 29 Dobro 63 Povpreno 1 Slabo 60 Zelo slabo 15 Skupaj 168 enske ki so doivele nasilje od 15. leta starosti svoje zdravje v enaki meri ocenju jejo kot dobro in kot slabo. V povpreju nekoliko ve kot dobro. Tabela 12c. Zdravila ki so jih osebe ki so doivele fizino nasilje po dopolnjenem 1 5. letom uivale v zadnjih 12. mesecih Redko Obasno Redno Nikoli Za ivce 9/95* 11/116 5/53 70 Proti boleinam 32/288 45/405 13/117 21 Proti glavobolu 40/360 48/432 5/45 18 Proti depresiji 6/62 5/52 14/144 74 Pijem alkohol 42/420 25/250 3/30 30 Uporabljam marihuano 5/57 1/11 0 82 Jemljem prepovedane droge 1/12 0 0 84 "odstotki so izraunani glede na tevilo odgovorov v posamezni kategoriji enske ki so doivele nasilje od 15. leta starosti redno jemljejo tablete proti bolei nam (117 tistih ki so na vpraanje odgovorile) in proti depresiji (144 tistih ki s o na vpraanje odgovorile) v manji meri tudi tablete za ivce (53) in proti glavobolu (45) 30 redno pije alkohol. Obasno jih nekaj manj kot polovica jemlje tablete pr oti boleinam (405 tistih ki so na vpraanje odgovorile) in proti glavobolu (432) te r pijejo alkohol (25). Nekaj manj jih jemlje tablete za ivce (116 tistih ki so na vpraanje odgovorile) in proti depresiji (52). Redko jih najve pije alkohol (42 ti stih ki so na vpraanje odgovorile) jemlje tablete proti glavobolu (36) proti bolei nam (288) za ivce (95) proti depresiji 62 uporabljajo marihuano (57) in jemljejo prepovedane droge (12). Skupaj jemlje tablete proti depresiji 264 ali 25 tistih ki so na vpraanje odgovor ile; proti boleinam 81 ali 90 anketirank; proti glavobolu 837 ali 93 anketirank; proti depresiji 257 ali 23 anketirank; marihuano uporablja 68 ali 6 anketirank i n 12 oziroma 1 anketiranka jemlje prepovedane droge. Tabela 12d. Telesni in ustveni znaki ki so jih osebe ki so doivele fizino nasilje o d 15. leta starosti dalje opazile pri sebi v zadnjem mesecu ter njihova pogostos t Ni bilo odgovora Redko Obasno Redno Nikoli Stres 35 26 63 37 7 Tesnoba 40 43 43 16 26 Prebavne motnje 47 34 34 21 32 Izguba teka elodne teave 60 26 26 1 55 45 24 29 24 46 194 Driska 56 32 13 8 59 Glavobol 43 33 52 21 19 Stalno boleino v delu telesa 48 21 26 28 45 ibkost v rokah in nogah 56 30 18 13 51 Utrujenost 29 23 54 60 2 Teave s srcem 51 23 14 7 73 Slabost in bruhanje 61 19 6 3 79

Vrtoglavica 50 28 26 10 54 Tresenje rok 54 15 16 12 71 Motnje spomina 42 33 24 17 52 Slaba koncentracija 49 41 35 16 27 Nespenost 39 33 31 22 43 Strah 50 39 27 19 33 Depresivnost brezvoljnost 45 24 44 14 41 Razmiljanje o samomoru 57 13 3 5 90 V kategoriji redko je najpogosteje navedena tesnoba ki jo obuti 256 anketirank ki so doivele fizino nasilje od 15. leta starosti dalje sledi slaba koncentracija ki jo ima 244 ensk sledi strah (232) prebavne motnje motnje spomina glavobol nespeno st driska vrtoglavica stres izguba teka elodne teave depresivnost in brezvoljnost u trujenost teave s srcem stalna boleina v predelu telesa slabost in bruhanje tresen je rok in razmiljanje o samomoru (77). V kategoriji obasno je najve ensk 375 oznailo stres sledi utrujenost 321 potem glavobol 310 depresivnost in brezvoljnost 262 t esnoba 256 sledijo slaba koncentracija prebavne motnje nespenost elodne teave strah izguba teka stalna boleina v predelu telesa vrtoglavica motnje spomina tresenje r ok teave s srcem driska slabost in bruhanje ter razmiljanje o samomoru (18). Redno anketiranke najpogosteje obutijo utrujenost (357) stres (22) stalno boleino v pre delu telesa (167) sledijo elodne teave nespenost glavobol strah motnje spomina tesno ba slaba koncentracija depresivnost brezvoljnost ibkost v rokah in nogah tresenje rok vrtoglavica driska teave s srcem razmiljanje o samomoru (30) slabost in bruha nje in izgubo teka. e pogledamo eno kategorijo v skupnih setevkih od redko do stalno potem so anketira nke ki so doivele fizino nasilje od 15. leta starosti dalje najpogosteje navajale utrujenost (815) stres (75) glavobol (631) tesnobo (61) slabo koncentracijo (55) prebavne motnje (53) nespenost in strah (512). Nekaj manj odstotkov imata e depre sivnost in brezvoljnost in motnje spomina. Na samomor pomisli 125 ensk ki so doive le fizino nasilje od 15. leta starosti dalje. Tabela 12e. Spol povzroitelja fizinega nasilja in trajanje odnosa oseb ki so doivel e fizino nasilje po dopolnjenem 15. letu starosti s povzroiteljem nasilja Cas odnosa s povzroiteljem nasilja Spol povzroitelja V odnosu sem zdaj V odnosu sem bila v zadnjih 12. mesecih V odnosu sem bila pred ve kot enim letom Z njim ivim od rojstva/z njim sem odraala Skupaj enska 0 1 1 6 8 Moki 37 5 37 14 93 Skupaj 37 6 38 20 101 92 odstotkov povzroiteljev je mokih s katerimi so anketiranke v odnosu v enakem od stotku 366 zdaj in pred ve kot enim letom. 5 jih je bilo v odnosu v zadnjih 12. m esecih in 139 z njim ivijo od rojstva. Z enskimi 195 povzroiteljicami nasilja so anketiranke veinoma odraale. V enem primeru so bile z nj imi v odnosu v zadnjem letu ali pred ve kot enim letom. Tabela 12f. Izobrazba in starost povzroitelja nasilja nad osebami ki so doivela fi zino nasilje po dopolnjenem 15. letom starosti Starost povzroitelja Izobrazba povzroitelja nasilja od 14 do 25 let od 26 do 35 let od 36 do 45 let od 46 do 55 let od 56 do 65 let od 66 do 75 let od 76do 85 let 1. Nedokonana osnovna ola 0 0 5 1 3 5 1 2. Osnovna ola 2 3 6 3 4 1 1 3. Poklicna ola 0 0 0 0 0 0 0 4. Srednja ola 1 3 1 7 6 6 2 5. Vija ola 3 1 6 9 4 3 2 6. Visoka strokovna ola 2 0 1 3 1 1 1 7. Fakulteta 0 0 1 0 0 2 1 8. Magisterij 0 1 2 6 3 2 0 9. Doktorat 0 1 0 0 1 0 0 Skupaj 8 9 30 29 23 20 8 V starostnih skupinah od 14 do 25 let je enako tevilo storilcev kot v skupini od

76 do 85 let starosti. Podobno tevilo je v skupini od 26 do 35 let starosti. Dva povzroitelja fizinega nasilja imata doktorat in sta v starostni skupini od 26 do 3 5 let in od 56 do 65 let starosti. tirinajst jih ima magisterij ki je najpogosteji v skupini od 46 do 55 let in podobno razporejen po drugih skupinah razen tiste od 14 do 25 let in od 76 do 85 let starosti. Fakultetno izobrazbo imajo le trije povzroitelji nasilja v srednji in stareji generaciji. Visoko strokovno olo ima 9 p ovzroiteljev nasilja ki so skorajda enakomerno porazdeljeni po vseh starostnih sk upinah ni jih le v skupini od 26 do 35 let starosti. Vijo olo ima osemindvajset po vzroiteljev nasilja najve v srednjih treh starostnih skupinah od 36 do 65 let v os talih tirih skupinah so enakomerno porazdeljeni. Srednjo olo ima estindvajset povzr oiteljev nasilja najve v starostnih skupinah od 46 do 75 let starosti dva v staros ti od 76 do 85 eden v starosti od 14 do 25 trije v starosti od 26 do 35 in eden v starosti od 36 do 45 let starosti. Nihe od povzroiteljev nasilja nima konane pokl icne ole. Dvajset jih ima konano osnovno olo najve (6) v skupini od 36 do 45 let sle di skupina od 56 do 65 let starosti (4). Nedokonano osnovno olo ima petnajst povzr oiteljev nasilja najve v starostni skupini 36 do 45 let in od 66 do 75 let starost i. V skupini od 14 do 53 let ni nobenega. 57 povzroiteljev nasilja je v izobrazbe ni strukturi nad srednjo olo in 35 pod srednjo olo. 26 pa jih ima srednjo olo. Povz roitelji nasilja so torej bolje izobraeni in imajo podobno izobrazbeno strukturo k ot rtve nasilja. Najpogosteje so povzroitelji stari od 36 do 45 let sledijo stari od 46 do 55 let nato od 56 do 65 let in od 66 do 75 let. eprav so enske rtve fizineg a nasilja najpogosteje iz srednje generacije tako kot povzroitelji nasilja pa je p ri storilcih potem obratna slika. Ve storilcev je v starejih generacijah medtem ko je ve rtev v mlajih generacijah. Tabela 12g. Policijska obravnava storilcev fizinega nasilja in njihovo iskanje po moi zaradi nasilja nad osebami ki so doivele fizino nasilje po dopolnjenem 15. letu starosti Obravnava storilca s strani policije Iskanje pomoi zaradi nasilnega vedenja Osebe ki so doivele fizino nasilje po 15. letu starosti Da Da 9 Ne 42 Ne vem 6 Skupaj 59 Ne Da 4 Ne 63 Ne vem 2 196 Skupaj 69 Ne vem Da 1 Ne 4 Ne vem 2 Skupaj 7 Nasilje je policiji prijavilo 59 anketirank. Povzroitelji ki jih je zaradi nasilj a obravnavala policija so iskali pomo zaradi svoje nasilnosti v devetih primerih. Nasilja ni prijavilo 69 anketirank. V tej skupini je le en povzroitelj nasilja i skal pomo zaradi svoje nasilnosti ostali pa ne. Tabela 12h. Obutek varnosti oseb ki do doivele fizino nasilje po dopolnjenem 15. le tu starosti Obutek varnosti Osebe ki so doivele fizino nasilje po 15. letu starosti Ni bilo odgovora 115 Popolnoma sem varna 65 e vedno mi grozi 17 eprav mi ne grozi se ga e vedno bojim 16 eprav mi ne grozi me je e vedno strah 23 Skupaj 236 Anketiranke ki so doivele nasilje po dopolnjenemu 15. letu starosti se v veliki m eri poutijo varne. Sedemnajstim anketirankam povzroitelj nasilja e vedno grozi. Dev etintridesetim pa ne grozi ve vendar se kljub temu ne poutijo varne. Tabela 12i. Regije v katerih ivijo osebe ki so doivele fizino nasilje po dopolnjene m 15. letu starosti

Regije Osebe ki so doivele fizino nasilje po dopolnjenem 15. letu starosti Ni bilo odgovora 16 tajerska 75 Dolenjska 22 Gorenjska 49 Pomurska 11 Koroka 11 Notranjska 28 Primorska 28 Posoje 7 Skupaj 247 Najpogosteje prihajajo osebe ki so doivele fizino nasilje po dopolnjenem 15. letu starosti iz tajerske sledi Gorenjska Notranjska in Primorska Dolenjska Pomurska i n Koroka in Posoje. Tabela 13. Prva izkunja z nasiljem tevilo odgovorov Odstotek 197 1. Pred ve ko 20. leti 151 201 2. Pred ve kot 10. leti 43 57 3. Pred ve kot 5. leti 22 29 4. Pred ve kot 1. letom 11 15 5. V zadnjem letu 9 12 6. Se ne spomnim 43 57 7. Ga nisem doivljala 444 590 Pred ve kot 20. Leti in pred ve kot 1. letom 1 01 Pred ve kot 20. Leti pred ve kot 10. Leti in pred ve kot 5. leti 1 01 Skupaj 725 964 Ni bilo odgovora 27 36 Skupaj 752 1000 Na vpraanje je odgovorilo 725 oseb (964). Za razliko od gornjega vpraanja se je pr i tem vpraanju povealo tevilo tistih ki so pritrdilno odgovorile. Veina odgovorov se je nanaala na doiveto nasilje pred ve kot 20. leti (151 oseb ali 2 1 ). Sledijo mu doivljanje nasilja pred ve kot 10 leti (43 oseb ali 57 ) pred ve kot leti (22 oseb ali 29 ) pred ve kot 1 letom (11 oseb ali 15) in najmanji odstotek se nanaa na obdobje zadnjega leta (9 oseb ali 12 ). Dve osebi sta doiveli fizino nasi lje vekrat. Obe pred ve kot 20. leti eni tudi pred ve kot 1. letom. Druga pa ga je doivela e pred ve kot 10. leti in ve kot 5. leti. Tabela 14. Fizino nasilje v zadnjih 12. mesecih v intimnem partnerstvu ali v druin i tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb nasilja Da 44 59 60 Ne 690 918 934 Drugo 5 07 07 Skupaj 739 983 1000 Ni bilo odgovora 13 17 Skupaj 752 1000 Na to vpraanje je odgovorilo 739 anketirank (983). Izmed njih je 44 oseb (59) pri trdilno odgovorilo da so doivele nasilje v zadnjem letu dni. 690 oseb (918) je na vpraanje odgovorilo nikalno. Izmed 739 anketirank je 5 oseb izbralo odgovor drugo (07) med katero se je uvrstilo psihino nasilje tolenje po mizi kot da bo udaril; v erbalno nasilje. Pod drugo so anketiranke odgovarjale: bivi partner mo obasno verbalno sin prizadeti sin zna uveljaviti svojo trmo Tolenje po mizi gronje kot da bo udaril nasilno gro zee obnaanje Verbalno nasilje Psihino nasilje in v zadnjih 10. Letih pa!. Tabela 15. Oseba ki je bila v zadnjih 12. mesecih nasilna do anketirank tevilo odgovorov Odstotek Va sedanji mo 17 23 Sedanji izvenzakonski partner 8 11 Sedanja partnerka 1 01 Prejnji mo 16 21

Prejnji izven zakonski partner 9 12 Prejnja partnerka 0 0 Mama 4 05 Oe 2 03 Drugo (npr. prijatelj drugi sorodnik) 2 03 Nihe ni bil nasilen do mene 670 891 Ni bilo odgovora 27 34 Skupaj 752 1000 Monih je ve odgovorov Na vpraanje je odgovorilo 752 oseb. Izmed njih jih je 670 oseb (891) odgovorilo d a ni bil nasilen nihe. Tiste ki so odgovorile pritrdilno so navajale najpogosteje sedanjega (17 oseb) in prejnjega moa (16 oseb). Njim so sledili e : prejnji izvenza konski partner (9 oseb) sedanji izvenzakonski partner (8 oseb) mama (4 osebe) oe (2 osebi). V enem primeru je bil odgovor da je bila nasilna sedanja partnerka (1 oseba). V nobenem primeru ni prilo do nasilja prejnje partnerke. Pod drugo so anketiranke odgovarjale: brat (3 osebe) sestra (2 osebe) fant (2 os ebe) otrok (ena osebe) sin 198 (ena oseba) taa (psihino nasilje - ena osebe) in zet (ena oseba). Tabela 16. Dejanj a ki so vkljuevali napadi v zadnjih 12. mesecih tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb dejanj Metanje predmetov v vas 16 21 22 Pretepanje s predmeti 3 04 04 Hudo stresanje 7 09 10 Porivanje 33 44 46 Vleenje po tleh 8 11 11 Zvijanje rok 14 19 19 Lasanje 16 21 22 Suvanje 15 20 21 Brcanje 11 15 15 Klofutanje 20 27 28 Udarci s pestmi 16 21 22 Zaiganje 3 04 04 Davljenje 10 13 14 Duenje 5 07 07 Butanje z glavo ob steno ali predmete 5 07 07 Napad z noem ali drugim orojem 7 09 10 Povzroanje opeklin s cigareti 1 01 01 Drugo kaj 7 09 10 Nisem bila fizino napadena 666 886 925 Ni bilo odgovora 32 43 skupaj 752 1000 Monih je ve odgovorov Predmeti s katerimi so anketiranke bile pretepene so bili metla pas in z rokami. Na vpraanje je odgovorilo 720 anketirank. Izmed njih jih je 666 (886) odgovorilo da niso bili fizino napadene 54 oseb pa je opisalo eno od oblik nasilja. 32 oseb ni odgovorilo. Izmed 54 oseb ki so omenile eno od oblik fizinega nasilja je bilo najpogosteje porivanje (33 oseb). Sledili so: klofutanje (20 oseb) metanje predm etov v anketiranko (16 oseb) lasanje (16) udarci s pestmi (16) suvanje (15) zvij anje rok (14) brcanje (11) davljenje (10) vleenje po tleh (8) hudo stresanje (7). Druge oblike nasilja so bile e: -napad z noem ali drugih orojem (7 oseb); -duenje ( 5); -butanje z glavo ob steno ali predmete (5); -povzroanje opeklin s cigareti (1). Zaskrbljujoe je da je imelo 7 oseb izkunjo da so bile napadene z noem ali drugim or ojem. Med druge predmete s katerimi so bile pretepene so Uvrstile: metlo pas in rok e. Med druge oblike pa se ponovno pojavi najpogosteje psihino nasilje in verbalni m krianjem in ipanjem (4 osebe) pa tudi otipavanje in pretep. Primerjava z prejnjimi tabelami: Pri vpraanju kjer je bilo potrebno navesti konkretno obliko fizinega na silja je bilo ve anketirank ki so pritrdilno odgovorile na vpraanje tako da so izb rale obliko nasilja (54 oseb). Pri vpraanju ki je spraevalo zgolj o tem e so anketi

ranke doivele fizino nasilje pa je bilo pritrdilnih odgovorov manj (44 oseb). Pod drugo so osebe navajale: deset let nazaj preivela vse to otipavanje poskus pr etepa prijem za roko psihino moralno vpitje (4 osebe) ipanje in sploen pretep med br ati in sestrami. Tabela 17. Pokodbe ki so nastale v zadnjih 12. mesecih zaradi teh dejanj 199 tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb pokodb Praske 15 20 21 Modrice 33 44 47 Rane 3 04 04 Ureznine 2 03 03 Strelne ali vbodne rane 0 0 0 Nategnjene miice izpah uda 4 05 06 Zlom kosti 7 09 10 Zlomljen zob 1 01 01 Splav 2 03 03 Notranje pokodbe 4 05 06 Pokodbo genitalij 0 0 0 Pokodbo glave 7 09 10 Pokodbo nosu 2 03 03 Pokodbo vida 0 0 0 Pretres moganov 4 05 06 Izgubo zavesti 4 05 06 Oganino opeklino 1 01 01 Trajne telesne pokodbe 3 04 04 Invalidnost 2 03 03 Duevne teave 15 20 21 Drugo pokodbo katero 3 03 03 Nisem imela pokodb 53 70 75 Nisem bila fizino napadena 646 859 918 Ni bilo odgovora 48 64 1000 skupaj 752 1000 Monih je ve odgovorov Izmed 704 oseb ki so odgovorile na to vpraanje jih je 646 (859) napisalo da niso bile fizino napadene 48 pa na vpraanje ni odgovorilo. 58 anketirank je bilo torej tistih ki so doivele nas ilje. Domnevamo lahko da je oseba ki pri splonem vpraanju o nasilju doloenega vedenja e ni razpoznala in uvrstil a kot nasilno vedenje to storila ko je bilo doloene dejanje konkretno navedeno. Anketiranke so navedle vel iko tevilo pokodb. Najpogosteje pokodbe so bile: -Modrice (33) -Praske (15) -Duevne teave (15). Sledijo teje fizine pokodbe ko so: -zlom kosti (7) -pokodba glave (7) -pretres moganov (4) -izguba zavesti (4) -nategnjene miice izpad uda (4); -notranje pokodbe (4); -rane (3); -ureznine (2); -splav (2); -pokodba nosu (2). Pomembno je da se v 3 primerih pojavi trajna telesna pokodba in v dveh primerih inva lidnost. Pod drugo so osebe navajale: Pretrgano veno zastrupitev in zlom trtice nalomljen 3. len hrbtenice. Tabela 18. Pogostost fizinega nasilja v zadnjih 12. mesecih

200 tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb pogostosti Ni bilo odgovora 112 149 149 Vsak dan ali skoraj vsak dan 6 08 08 1 -3- krat na teden 3 04 04 1 -3- krat na mesec 7 09 09 Ve kot 3-krat v zadnjem letu 10 13 13 Manj kot 3-krat v zadnjem letu 15 20 20 Drugo 28 37 37 Se v zadnjem letu ni nikoli zgodilo 571 759 759 Skupaj 752 1000 1000 Na vpraanje je odgovorilo 640 oseb odgovorilo pa ni 112 oseb (149). Izmed 640 ose b je 571 oseb odgovorilo da se nasilje v zadnjem letu ni nikoli zgodilo. 41 oseb (54) je navedlo pogostost nasilja doivele v zadnjem letu. To tevilko je mogoe razdeliti na tiste ki so nasilje doivljale zelo pogosto t iste ki so ga redko in tiste ki so odgovarjale pod drugo. Izmed 41 oseb je 16 ens k doivelo nasilje pogosto in sicer 6 od teh vsak dan ali skoraj vsak dan 3 osebe 1-3 krat tedensko in 7 oseb 1-3 krat na mesec. Tistih ki so nasilje doivljale red keje je bilo izmed 41 oseb 25 oseb in sicer 15 oseb je nasilje doivelo manj kot 3 krat v zadnjem letu in 10 oseb ve kot 3krat v zadnjem letu. Ti odgovori pokaejo d a je med osebami ki doivljajo nasilje le-to praviloma stalno ponavljajoe in pogost o. 28 oseb izmed 752 je oznailo odgovor drugo med katerimi se uvra najve odgovorov d a niso bile fizino napadene (20 oseb) 1 oseba pa je med drugo uvrstila psihino nasil je 1-3 krat tedensko. Tabela 18a. Ve kot 3-krat v zadnjem letu kolikokrat: tevilo odgovorov Odstotek 2 - krat 1 01 5 - krat 2 02 7 - krat 1 01 Priblino 6 - krat 1 01 vsako soboto 1 01 tevilo ni bilo navedeno 4 04 Skupaj 10 1000 Anketiranke ki so odgovorile da so nasilje doivele ve kot trikrat v zadnjem letu s o ga doivele petkrat estkrat sedemkrat in vsako soboto. Nekaj jih ni navedlo tevila . Tabela 18b. Manj kot 3-krat v zadnjem letu kolikokrat: tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb tevila 1 - krat 8 11 11 2 - krat 5 07 07 3 - krat 2 03 03 Skupaj 752 1000 1000 Osebe ki so doivele nasilje manj kot trikrat v zadnjem letu so navedel tevilo ena dve in tri. Pod drugo so osebe navajale: 1 - krat enkrat v 4. Letih 1 x - prvi in zadnji 2 - k rat ( 4 osebe) in Psihino nasilje 1 - 3 krat na teden. Tabela 18c. Osebe ki so doivele fizino nasilje po dopolnjenem 15. letu in osebe ki so ga doivljale v zadnjih 12 mesecih 201 Fizino nasilje v zadnjih 12. mesecih DA NE Drugo Skupaj Doiveto fizino nasilje po 15. letu starosti 27 139 3 169 Skupaj 27 139 3 169 Med vsemi 173 anketiranimi osebami ki so navedle da so doivele fizino nasilje po d opolnjenem 15. letu starosti jih je 27 navedlo da doivljal fizino nasilje tudi v z adnjih 12. mesecih do dneva anketiranja Tabela 18d. Starost in izobrazba oseb ki so fizino nasilje doivele po dopolnjenem po 15. letu starosti in ki so ga doivele tudi v zadnjih 12. mesecih Starost

Izobrazba od 19 do 29 od 30 do 39 od 40 do 49 od 50 do 59 od 60 do 69 od 70 do 80 Skupaj 1. Nedokonana osnovna ola 0 2. Osnovna ola 1 1 2 3. Poklicna ola 2 1 3 4. Srednja ola 6 5 2 1 2 16 5. Vija ola 1 1 6. Visoka strokovna ola 1 1 7. Fakulteta 1 1 2 8. Magisterij 1 1 9. Doktorat 0 Skupaj 7 8 3 3 4 1 26 Najve oseb ki so doivele nasilje po dopolnjenem 15. letu starosti in tudi v zadnji h 12. mesecih je v starostni skupini od 30 do 3 (8 oseb) let in od 19 do 29 let (7 oseb). V ostalih starostnih skupinah so enakomerno porazdeljene (po 3 ali 4). Ena oseba je stara od 70 do 80 let. Najve jih ima srednjo olo (16) po pet manj od srednjeolske izobrazbe in 5 ve kot srednjeolsko izobrazbo - ena od teh ima magiste rij. Tabela 18e. Ocena zdravstvenega stanja oseb ki so fizino nasilje doivele po dopoln jenem 15. letu starosti in ki so ga doivele tudi v zadnjih 12. mesecih Ocena zdravstvenega stanja Zelo dobro 2 Dobro 10 Povpreno 8 Slabo 6 Zelo slabo 1 Skupaj 27 Anketiranke ki so nasilje doivele po dopolnjenem 15. letu starosti in tudi v zadn jih 12. mesecih ocenjujejo svoje zdravstveno stanje veinoma kot dobro (10) in pov preno (8). Kot slabo jih ocenjuje 6 zelo slabo 1 in zelo dobro 2. Tabela 18f. Zdravila ki so jih osebe ki so doivele fizino nasilje po dopolnjenem 1 5. letom in ki so ga doivele tudi v zadnjih 12. mesecih uivale v zadnjih 12. mesec ih I ] Redko Obasno Redno Nikoli 202 Za ivce 3 3 1 9 Proti Boleinam 6 4 4 4 Proti glavobolu 7 9 1 4 Proti depresiji 1 1 4 10 Pijem alkohol 4 5 0 8 Uporabljam marihuano 0 0 0 14 Jemljem prepovedane droge 0 0 0 14 Osebe ki so doivele fizino nasilje po dopolnjenem 15. letu starosti in v zadnjih 1 2. mesecih ne uporabljajo marihuano in ne jemljejo prepovedane droge. Redko ali obasno pijejo alkohol vendar jih ravno toliko nikoli ne pije alkohola. 4 od 27 ji h redno jemlje zdravila proti depresiji kar znese 148 . Redko in obasno jemljejo zdravila proti glavobolu in boleinam. etrtina jih redko ali obasno (1 redno) jemlje zdravila za ivce. Tabela 18g. Telesni in ustveni znaki ki so jih osebe ki so doivele fizino nasilje o d 15. letom starosti dalje in ki so ga doivele tudi v zadnjih 12. mesecih opazile pri sebi v zadnjem mesecu ter njihova pogostost Ni bilo odgovora Redko Obasno Redno Nikoli Skupaj Stres Tesnoba 4 2 8 10 2 26 2 8 9 5 2 26 Prebavne motnje 4 8 5 3 6 26

Izguba teka 5 2 7 1 11 26 elodne teave 4 0 4 4 14 26 Driska 6 4 4 2 10 26 Glavobol 3 6 12 2 3 26 Stalno boleino v delu telesa 5 3 2 6 10 26 ibkost v rokah in nogah 6 9 2 4 5 26 Utrujenost 3 6 7 10 0 26 Teave s srcem 4 5 3 3 11 26 Slabost in bruhanje 7 3 0 0 16 26 Vrtoglavica 4 3 6 2 11 26 Tresenje rok 3 3 4 4 11 26 Motnje spomina 3 7 3 4 9 26 Slaba koncentracija 4 10 3 4 5 26 Nespenost 3 6 8 4 5 26 Strah 3 6 6 7 4 26 Depresivnost brezvoljnost 5 6 4 4 7 26 Razmiljanje o samomoru 6 3 1 16 0 26 V kategorijah izstopa utrujenost ki jo doivlja 23 anketirank ali 885. Sledi tesno ba ki jo v zadnjem mesecu obuti 22 anketirank ali 846 nato sledi visoka vrednost razmiljanja o samomoru saj kar 615 anketirank ki so imele izkunjo nasilja od svoje ga 15. leta starosti in doivljajo nasilje tudi v zadnjih 12. mesecih redno razmilj a o samomoru. Obasno in redko pa e dodatnih 154 anketirank. Stres doivlja 20 anketi rank ali 769 od tega polovica redno. Prav toliko jih obuti glavobol najve obasno. S trah obuti 19 ali 731 anketirank od teh 154 redno. Nespenost ima 18 anketirank ali 692. Sledijo slaba koncentracija ibkost v rokah in nogah prebavne motnje motnje spomina in depresivnost. Teave s srcem ima 12 anketirank kar je 462. 11 ali 423 p a jih uti stalno boleino v delu telesa. Tabela 18h. Spol povzroitelja fizinega nasilja in as odnosa oseb ki so doivele fizino nasilje po dopolnjenem 15. letu starosti in ki so ga doivele tudi v zadnjih 12. mesecih s povzroiteljem nasilja Spol povzroitelja Skupaj enska 2 203 Moki 24 Skupaj 26 Povzroitelji nasilja so veinoma moki ki jih je 24 ali 923 odstotka in 2 enski (7.7). Tabela 18i. Obutek varnosti oseb ki do doivele fizino nasilje po dopolnjenem 15. le tu starosti in ki so ga doivele tudi v zadnjih 12. mesecih Obutek varnosti Osebe ki so doivele fizino nasilje po 15. Letu starosti in ki so a doivele tudi v zadnjih 12. mesecih Ni bilo odgovora 8 Popolnoma sem varna 6 Se vedno mi grozi 7 eprav mi ne grozi se ga e vedno bojim 4 eprav mi ne grozi me je e vedno strah 2 Skupaj 27 Na vpraanje ni odgovorilo 8 oseb. 6 ali 222 se poutijo popolnoma varne. 259 odstot kov je izjavilo da jim povzroitelj nasilja e vedno grozi in 222 se e vedno bojijo ep rav jim povzroitelj ne grozi ve. C2. SPOLNO NASILJE Tabela 19. Doiveto SPOLNO nasilje od 15. leta starosti Stevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb spolnega nasilja Da 49 65 67 Ne 677 900 922 Ne vem 8 11 11 Skupaj 734 976 1000 Ni bilo odgovora 18 24 skupaj 752 1000 Na vpraanje je odgovorilo 734 oseb. 677 (90) je odgovorilo da ni doivelo spolnega nasilja in 49 oseb (65) je odgovorilo da so preivele spolno nasilje. 8 oseb (11)

izmed tistih ki so odgovarjale na vpraanje je odgovorilo z ne vem. Tabela 19a. Starost in izobrazba anketiranih oseb ki so doivele spolno nasilje od dopolnjenega 15. leta starosti Starost Doseena izobrazba oseb ki so doivele nasilje po 15. letom starosti od 19 do 29 od 30 do 39 od 40 do 49 od 50 do 59 od 60 do 69 od 70 do 80 Skupaj 204 1. Nedokonana osnovna ola 2. Osnovna ola 1 1 1 3 3. Poklicna ola 4 3 2 9 4. Srednja ola 3 4 8 3 4 22 5. Vija ola 1 3 1 1 6 6. Visoka strokovna ola 1 1 1 3 7. Fakulteta 1 1 1 1 4 8. Magisterij 9. Doktorat Skupaj 4 11 16 6 8 2 47 Tri anketiranke ki so doivele spolno nasilje od dopolnjenega 15. leta starosti so konale osnovno olo in so v starosti skupini od 50 do 80 let. Devet jih je konalo p oklicno olo in sicer 7 v starostni skupini od 30 do 49 let in dve v skupini od 60 do 69 let starosti. Najve 22 jih je konalo srednjo olo najve v starostni skupini od 40 do 49 let v ostalih je tevilo dokaj enakomerno porazdeljeno. Nobene ni v skup ini od 70 do 80 let starosti. Vijo olo ima 6 anketirank v starosti od 30 do 69 let . Visoko strokovno olo so konale 3 anketiranke v skupini od 30 do 59 let starosti in tri imajo konano fakulteto v starosti od 19 do 49 let. Skupaj je najve anketirank ki so doivele spolno nasilje v starostni skupini od 40 do 49 let sledi skupina od 30 do 39 let. Najmanj jih je v skupini od 70 do 80 le t in od 19 do 29 let. Tabela 19b. Doivljanje lastnega zdravstvenega stanja oseb ki so doivele spolno nas ilje po dopolnjenem 15. letom starosti Oseb ki so doivele fizino nasilje po 15. letom starosti Skupaj Zelo dobro 6 6 Dobro 17 17 Povpreno 20 20 Slabo 4 4 Zelo slabo 2 2 Skupaj 49 49 Prevladujeta odgovora povpreno (20 od 49) in dobro (17 od 49). 6 jih je zdravje o predelilo kot zelo dobro in 6 kot slabo in zelo slabo. Tabela 19c. Zdravila ki so jih osebe ki so doivele spolno nasilje po dopolnjenem 15. letom uivale v zadnjih 12. mesecih Redko Obasno Redno Nikoli Za ivce 1 2 0 15 Proti Boleinam 5 13 2 4 Proti glavobolu 9 14 2 2 Proti depresiji 2 2 3 15 Pijem alkohol 8 6 1 6 Uporabljam marihuano 0 1 0 17 Jemljem prepovedane droge 0 0 0 14 Tri anketiranke redko ali obasno v zadnjem mesecu jemljejo tablete za ivce 20 jih jemlje tablete proti boleinam najve obasno sledijo tablete proti glavobolu prav tak o najve obasno in redko Proti depresiji jemlje tablete 7 anketirank od tega 3 redn o alkohol pije redno ena anketiranka ostale najpogosteje redko ali obasno. 1 obasn o uporablja marihuano. 205 Tabela 19d. Telesni in ustveni znaki ki so jih osebe ki so doivele spolno nasilje od 15. letom starosti dalje opazile pri sebi v zadnjem mesecu ter njihova pogost ost Ni bilo odgovora Redko Obasno Redno Nikoli

Stres 14 6 12 10 4 Tesnoba 15 8 11 7 5 Prebavne motnje 20 7 9 4 6 Izguba teka 23 5 5 1 12 elodne teave 19 8 6 6 7 Driska 21 11 4 2 8 Glavobol 16 7 12 7 4 Stalno boleino v delu telesa 20 4 2 9 11 ibkost v rokah in nogah 21 3 7 4 11 Utrujenost 13 6 13 14 0 Teave s srcem 22 1 4 3 16 Slabost in bruhanje 25 4 0 2 15 Vrtoglavica 18 3 10 5 10 Tresenje rok 23 3 6 3 11 Motnje spomina 18 6 5 7 10 Slaba koncentracija 22 6 8 5 5 Nespenost 15 9 4 11 7 Strah 17 7 6 10 6 Depresivnost brezvoljnost 18 3 12 5 8 Razmiljanje o samomoru 22 1 3 4 16 Najve 33 ali 673 je redno (14) obasno (13) ali redko utrujenih. Sledjo stres (28 ali 571) ki so v stresu veinoma redno ali obasno potem tesnoba (26 ali 531) ki pre vladuje obasno (11) redko (8) in redno (7) glavobol (26 ali 531) v istem tevilo sl edijo prebavne motnje (20 ali 408) elodne teave in depresivnost brezvoljnost. Potem sledita slaba koncentracija in motnje spomina (18). V kategorijo o razmiljanju o samomoru se je uvrstilo 8 anketirank (163) od teh 4 ali 82 redno 3 ali 61 obasno in 1 redko. Tabela 19e. Spol povzroitelja spolnega nasilja in as odnosa oseb ki so doivele spol no nasilje po dopolnjenem 15. letu starosti s povzroiteljem nasilja as odnosa s povzroiteljem nasilja Spol povzroitelja V odnosu sem zdaj V odnosu sem bila v zadnjih 12. mesecih V odnosu sem bila pred ve kot enim letom Z njim ivim od rojstva/z njim sem odraala Skupaj enska 1 1 2 Moki 13 9 5 29 Skupaj 13 1 9 6 31 Odgovorilo je 31 anketirank ostale na to vpraanje niso odgovorile. Storilka je v dveh primerih enska ostalo pa so moki (935) Tabela 19f. Izobrazba in starost povzroitelja spolnega nasilja nad osebami ki so doivela spolno nasilje po dopolnjenem 15. letom starosti Starost povzroitelja Izobrazba povzroitelja nasilja od 14 do 25 let od 26 do 35 let od 36 do 45 let od 46 do 55 let od 56 do 65 let od 66 do 75 let od 76do 85 let 206 1. Nedokonana osnovna ola 1 1 1 1 2. Osnovna ola 2 1 3. Poklicna ola 1 2 3 4 2 1 4. Srednja ola 1 5. Vija ola 1 1 6. Visoka strokovna ola 1 7. Fakulteta 1 1 3 1 1 8. Magisterij 9. Doktorat Skupaj 1 3 8 10 5 3 1 Na vpraanje je odgovorilo 31 anketirank. Najpogosteja izobrazba povzroiteljev spoln ega nasilja nad osebami ki so spolno nasilje doivele po 15. letu starosti je pokl icna ola (13 povzroiteljev ali 419) sledi fakultetna izobrazba (7 ali 226). Sledi nedokonana osnovna ola (4 ali 129) potem vija ola (2) srednja (1) in visoka strokovn a (1). 20 povzroiteljev ali 546 ima izobrazbo nijo od srednje ole in 10 ali 323 vijo od srednje ole ki jo ima le 1 povzroitelj.

Najve jih je v starostni skupini od 46 do 55 let (10 ali 323) sledi skupina od 36 do 45 (8 ali 258) potem skupina od 56 do 65 let starosti (5 ali 161) v enakem te vilo starostni skupini od 26 do 35 let in od 66 do 75 let in spet v enakem tevilu skupini od 14 do 25 in od 76 do 85 let starosti. Tabela 19g. Uivanje alkohola in drog pri povzroiteljih spolnega nasilja nad osebam i ki so doivele spolno nasilje po dopolnjenem 15. letu starosti Osebe ki so doivele spolno nasilje po dopolnjenem 15. letu starosti Pije alkohol Nikoli 6 Nekajkrat na leto 3 Nekajkrat na mesec 4 Nekajkrat na teden 7 Vsak dan 9 Skupaj 49 Uiva droge Nikoli 12 Nekajkrat na leto 2 Nekajkrat na mesec 0 Nekajkrat na teden 1 Vsak dan 1 Skupaj 49 Redno pije alkohol 9 povzroiteljev ali 184 nekajkrat na teden 7 ali 143 ostali re dko ali nikoli. Redno uiva droge 1 povzroitelj spolnega nasilja ali 2 v istem tevil o nekajkrat na teden ostali nikoli. Tabela 19h. Obravnavanje policije storilcev spolnega nasilja in njihovo iskanje pomoi pri nasilju nad osebami ki so doivele spolno nasilje po dopolnjenem 15. letu starosti Obravnava storilca s strani policije Iskanje pomoi zaradi nasilnega vedenja Osebe ki so doivele spolno nasilje po 15. letu starosti Da Da 3 Ne 10 Ne vem 2 207 Skupaj 15 Ne Da 0 Ne 15 Ne vem 0 Skupaj 15 Ne vem Da 0 Ne 2 Ne vem 2 Skupaj 4 Trije od 15. storilcev spolnega nasilja so iskali pomo po tistem ko jih je obravn avala policija. Deset jih tega ni storilo za 2 pa anketiranke tega podatka nimaj o. Pri storilcih ki jih policija ni obravnavala ni v nobenem primeru prilo do teg a da bi iskali pomo zaradi svojega spolnega nasilja. Tabela 19i. Obutek varnosti oseb ki do doivele spolno nasilje po dopolnjenem 15. l etu starosti Obutek varnosti Osebe ki so doivele spolno nasilje po 15. letu starosti Ni bilo odgovora 13 Popolnoma sem varna 7 Se vedno mi grozi 4 eprav mi ne grozi se ga e vedno bojim 7 eprav mi ne grozi me je e vedno strah 2 Skupaj 49 13 oseb ni odgovorilo 7 ali 143 se jih poiti isto varne 9 ali 184 pa se e vedno boj ijo. tirim osebam (82) povzroitelj nasilja e vedno grozi. Tabela 19j. Regije v katerih ivijo osebe ki so doivele spolno nasilje po dopolnjen em 15. letu starosti Regije Osebe ki so doivele spolno nasilje po dopolnjenem 15. Letu starosti Ni bilo odgovora 16 tajerska 4

Dolenjska 15 Gorenjska 1 Pomurska 4 Koroka 1 Notranjska 6 Primorska 0 Posoje 0 Skupaj 49 Najve storilcev je iz Dolenjske (306) sledi Notranjska (122) tajerska in Pomurka ( 82) in po eden iz Gorenjske in Koroke. Tabela 20. Prvi doiveto spolno nasilje tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb obdobja Pred ve ko 20 leti 54 72 75 208 Pred ve kot 10 leti 24 32 34 Pred ve kot 5 leti 4 05 06 Pred ve kot 1 letom 3 04 04 V zadnjem letu 6 08 08 Ga nisem doivela 625 831 873 Skupaj 716 952 1000 Ni bilo odgovora 36 48 skupaj 752 1000 Na vpraanje je odgovarjalo 716 oseb izmed katerih jih je 625 oseb (873) odgovoril o da spolno nasilje niso doivele. 91 oseb (127) je odgovorilo da so doivele spolno nasilje. Veina od njih je nasilje preivela pred ve kot 20 leti (54 oseb kar je ve k ot polovica od 91 oseb) in pred ve kot 10 leti (24 oseb ). 6 oseb nasilje doivelo v zadnjem letu. Tabela 21. Spolno nasilje v zadnjih 12. mesecih v intimnem partnerstvu ali v drui ni tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb spolnega nasilja Da 11 15 15 Ne 717 953 985 Skupaj 728 968 1000 Ni bilo odgovora 24 32 skupaj 752 1000 Na vpraanje je odgovarjalo 728 oseb izmed katerih jih 717 oseb (985) ni doivelo sp olnega nasilja v zadnjem letu v intimnem partnerstvu ali druini 11 oseb (15) pa j e doivelo spolno nasilje. Odstotek je veji kot pri odgovorih na vpraanje C9 kar pon ovno dokazuje da bolj specifino zastavljena vpraanja dajejo viji odstotek pritrdiln ih odgovorov v zvezi z preivetim nasilje kot ohlapneja. Tabela 21a. Osebe ki so doivele spolno nasilje po dopolnjenem 15. letu in osebe k i so ga doivljale v zadnjih 12 mesecih Spolno nasilje v zadnjih 12. mesecih DA NE Drugo Skupaj Doiveto spolno nasilje pred 15. letom starosti 4 42 0 46 Skupaj 4 42 0 46 4 osebe so doivele spolno nasilje od dopolnjenega 15. leta starosti in tudi v zad njih 12. mesecih. Tabela 21b. Starost in izobrazba oseb ki so spolno nasilje doivele po dopolnjenem 15. letu starosti in ki so ga doivele tudi v zadnjih 12. mesecih Starost Izobrazba od 19 do 29 od 30 do 39 od 40 do 49 od 50 do 59 od 60 do 69 od 70 do 80 Skupaj 1. Nedokonana osnovna ola 1 1 2. Osnovna ola 0 3. Poklicna ola 1 1 209 4. Srednja ola 1 1 5. Vija ola 1 1

6. Visoka strokovna ola 0 7. Fakulteta 0 8. Magisterij 0 9. Doktorat 0 Skupaj 0 2 1 1 0 0 4 Dve anketiranki ki sta doiveli spolno nasilje od dopolnjenega 15. leta starosti i n tudi v zadnjih 12. mesecih sta stari od 30 do 39 po ena pa v skupinah od 40 do 49 in od 50 do 59 let starosti. Tabela 21c. Ocena zdravstvenega stanja oseb ki so spolno nasilje doivele po dopol njenem 15. letu starosti in ki so ga doivele tudi v zadnjih 12. mesecih Ocena lastnega zdravstvenega stanja Zelo dobro 1 Dobro 0 Povpreno 2 Slabo 1 Zelo slabo 0 Skupaj 4 Svoje zdravje dve osebi ocenjujeta kot povpreno ena kot dobro in ena kot slabo. Tabela 21d. Zdravila ki so jih osebe ki so doivele spolno nasilje po dopolnjenem 15. letom in ki so ga doivele tudi v zadnjih 12. mesecih uivale v zadnjih 12. mese cih Redko Obasno Redno Nikoli Za ivce 0 1 0 0 Proti Boleinam 0 0 1 0 Proti glavobolu 0 0 1 0 Proti depresiji 0 1 2 0 Pijem alkohol 0 0 0 1 Uporabljam marihuano 0 0 0 1 Jemljem prepovedane droge 0 0 0 1 Tri jemljejo tablete proti depresiji od tega dve redno in ena obasno in 1 tablete za ivce. Tabela 21e. Telesni in ustveni znaki ki so jih osebe ki so doivele spolno nasilje od 15. letom starosti dalje in ki so ga doivele tudi v zadnjih 12. mesecih opazil e pri sebi v zadnjem mesecu ter njihova pogostost Ni bilo odgovora Redko Obasno Redno Nikoli Skupaj Stres 0 0 2 2 0 4 Tesnoba 1 0 1 2 0 4 Prebavne motnje 2 0 1 1 0 4 Izguba teka 3 0 0 1 0 4 elodne teave 2 0 1 1 0 4 Driska 1 1 0 2 0 4 210 Glavobol 2 0 0 2 0 4 Stalno boleino v delu telesa 1 0 1 2 0 4 ibkost v rokah in nogah 1 0 2 1 0 4 Utrujenost 2 0 0 2 0 4 Teave s srcem 2 0 0 1 1 4 Slabost in bruhanje 3 0 0 1 0 4 Vrtoglavica 1 0 0 3 0 4 Tresenje rok 2 0 1 1 0 4 Motnje spomina 1 0 1 2 0 4 Slaba koncentracija 2 0 1 1 0 4 Nespenost 1 1 0 2 0 4 Strah 1 0 1 2 0 4 Depresivnost brezvoljnost 1 0 2 1 0 4 Razmiljanje o samomoru 2 0 1 1 0 4 Redno in obasno obutijo vrtoglavico stres tesnobo stalno boleino v predelu telesa s trah depresivnost ibkost v rokah in nogah dve od tirih razmiljata o samomoru. Tabela 21f. Spol povzroitelja fizinega nasilja in as odnosa oseb ki so doivele fizino nasilje po dopolnjenem 15. letu starosti in ki so ga doivele tudi v zadnjih 12. mesecih s povzroiteljem nasilja

Cas odnosa s povzroitel em nasilja Spol povzroitelja V odnosu sem zdaj V odnosu sem bila v zadnjih 12. mesecih V odnosu sem bila pred ve kot enim letom Z njim ivim od rojstva/z njim sem odraala Skupaj enska 1 1 Moki 3 3 Skupaj 3 1 0 0 4 Ena povzroiteljica je bila enska in trije povzroitelji so bili moki. Z ensko je bila anketiranka v zvezi v zadnjih 12. mesecih z mokim pa so vse tri anketiranke e vedn o v odnosu. Tabela 21g. Uivanje alkohola in drog pri povzroiteljih fizinega nasilja nad osebami ki so doivele fizino nasilje po dopolnjenem 15. letu starosti in ki so ga doivele tudi v zadnjih 12. mesecih 211 Osebe ki so doivele fizino nasilje po dopolnjenem 15. letu starosti in ki so ga doivele tudi v zadnjih 12. mesecih Pije alkohol Nikoli 1 Nekajkrat na leto 1 Nekajkrat na mesec 0 Nekajkrat na teden 1 Vsak dan 1 Skupaj 4 Uiva droge Nikoli 2 Nekajkrat na leto 0 Nekajkrat na mesec 0 Nekajkrat na teden 0 Vsak dan 0 Skupaj 2 Povzroitelji spolnega nasilja nad anketirankami ki so doivele spolno nasilje od do polnjenega 15. leta starosti in tudi v zadnjih 12. mesecih ne uivajo droge eden o d povzroiteljev vsak dan uiva alkohol. Tabela 21h. Obravnavanje policije storilcev fizinega nasilja in njihovo iskanje p omoi pri nasilju nad osebami ki so doivele fizino nasilje po dopolnjenem 15. letu s tarosti in ki so ga doivele tudi v zadnjih 12. mesecih Obravnava storilca s strani policije Iskanje pomoi zaradi nasilnega vedenja Osebe ki so doivele fizino nasilje po 15. letu starosti in ki so ga doivele tudi v zadnjih 12. mesecih Da Da 1 Ne 0 Ne vem 0 Skupaj 1 Ne Da 0 Ne 3 Ne vem 0 Skupaj 3 Ne vem Da 0 Ne 0 Ne vem 0 Skupaj 0 Pomo zaradi svojega nasilja je poiskal eden od povzroiteljev ki ga je obravnavala policija. Ostali tega niso storili. Policija je obravnavala le enega od povzroite ljev. Tabela 21 i. Obutek varnosti oseb ki do doivele fizino nasilje po dopolnjenem 15. l etu starosti in ki so ga doivele tudi v zadnjih 12. mesecih Obutek varnosti Osebe ki so doivele fizino nasilje po 15. Letu starosti in ki so a doivele tudi v zadnjih 12. mesecih Ni bilo odgovora 0 Popolnoma sem varna 2 e vedno mi grozi 2 eprav mi ne grozi se ga e vedno bojim 0

eprav mi ne grozi me je e vedno strah 0 Skupaj 4 212 Dve osebi se poutita varni dvema pa povzroitelj e vedno grozi. Tabela 22. Dejanja ki jih je nasilje v zadnjih 12. mesecih vkljuevalo tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb dejanj Dotiki na seksualen nain ki si jih niste eleli in na nain da vam je bilo muno motee i n vas je prizadelo 16 21 22 Posilstvo v partnerstvu (ali zakonu druini) 5 07 07 Prisiljevanje v spolne odnose z drugimi ali ve osebami 0 0 0 Prisiljevanje v spolne odnose proti vai volji 9 12 13 Uporaba predmetov v spolnosti proti vai volji 2 03 03 Nasilje med spolnim odnosom 0 0 0 Prisilna prostitucija 0 0 0 Prisiljevanje v gledanje pornografije 0 0 0 Prepreevanje jemanja kontracepcije 2 03 03 Prisiljevanje v splav 1 01 01 Drugo kaj 5 05 05 Nisem doivljala spolnega nasilja 691 919 966 Skupaj 715 951 1000 Ni bilo odgovora 37 49 skupaj 752 1000 Na vpraanje je odgovarjalo 715 oseb od tega je 691 oseb (919) odgovorilo da niso doivljale spolnega nasilja 24 oseb pa je navedlo vsaj enega od nasilnih dejanj. 2 4 oseb je skupaj navedlo 40 dejanj ki so vkljuevali tudi kategorijo drugo. Najpogos teji odgovor je bil dotik na seksualen nain ki ga niste eleli vam je bil muen mote va je prizadelo (16 oseb). 5 oseb je omenilo tudi posilstvo v partnerstvu prisiljev anje v spolnost proti volji enske (9 oseb) in uporabo predmetov v spolnosti proti volji osebe. Pomembno je da sta omenjeni tudi prepreevanje jemanja kontracepcije ( 2 osebi) in prisiljevanje v splav (1 oseba). Odgovori kaejo na klasien vzorec spolne ga nasilja v intimnih odnosih. Posebej izstopa prepreevanje jemanja kontracepcije pa tudi prisiljevanje v splav. e primerjamo C11 z odgovori na vpraanje c10 gre za povianje tevila oseb ki so odgov orile da so doivele oblike spolnega nasilja (od 11 oseb na 24 oseb). Pod drugo so osebe navajale: Masturbacija v javnosti in poljub (francoski). Tabela 23. Pogostost spolnega nasilja v zadnjih 12. mesecih tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb pogostosti Vsak dan ali skoraj vsak dan 1 01 01 1 -3- krat na teden 2 03 03 1 -3- krat na mesec 3 04 04 Ve kot 3-krat v zadnjem letu 5 07 07 Manj kot 3x v zadnjem letu 7 09 10 Drugo 6 08 08 Ni se zgodilo 692 920 966 Skupaj 716 952 1000 Ni bilo odgovora 36 48 Skupaj 752 1000 Na vpraanje je odgovorilo 716 oseb od tega jih je 692 (920) odgovorilo da se spol no nasilje ni zgodilo 18 oseb pa je navedlo odgovor. Naslednja tabela pokae da so v to tevilo vteti tudi neveljavni odgovori saj so navajale neverbalno nasilje in odgovori anketirank ki nasilja niso doivele v zadnjem mesecu. Izmed 18 oseb jih j e 7 oseb nasilje doivelo manj kot 3krat v zadnjem letu 5 oseb pa ve kot 3krat v za dnjem letu. Izmed 18 oseb jih je 6 oseb doivljalo spolno nasilje zelo pogosto to je od vsak dan ali skoraj vsak dan (1 oseba) 1-3krat 213 tedensko (2 osebi) in 1-3krat meseno (3 osebe). Odgovor pokae da tretjina oseb ki doivlja spolno nasilje doivlja nasilje izredno pogosto najmanj nekajkrat meseno. Tabela 23a. Pogostost spolnega nasilja (ve kot 3-krat) v zadnjem letu tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb pogostosti 5 - krat 2 02 02

verbalno 1 01 01 Skupaj 752 1000 1000 Dve osebi sta doiveli spolno nasilje ve kot 5krat in ena oseba je doivela verbalno nasilje. Pod drugo so osebe navajale: prvi in zadnji in sedaj so pretrgani stiki. Tabela 24. Oseba ki je povzroila spolno nasilje Frekvenca Odstotek Va sedanji mo 12 16 Sedanji izven zakonski partner 8 11 Sedanja partnerka 1 01 Prejnji mo 9 12 Prejnji izven zakonski partner 5 07 Prejnja partnerka 0 0 Mama 0 0 Oe 1 01 Otrok 0 0 Drugo (npr. prijatelj drugi sorodnik) 23 31 Nisem doivela spolnega nasilja 666 886 Skupaj 720 857 Ni bilo odgovora 32 43 skupaj 752 1000 Monih je ve odgovorov Na vpraanje je odgovorilo 720 oseb. Izmed njih 666 oseb (886) ni doivelo spolno na silje 54 oseb (72) pa je doivelo spolno nasilje. Najve ensk je doivelo nasilje s str ani sedanjega moa (12 oseb ) sledijo prejnji mo (9 oseb) sedanji izven zakonski par tner (8 oseb) in prejnji izven zakonski partner (5oseb). Zanimivo je da je 1 oseb a odgovorila da je spolno nasilje povzroila sedanja partnerka kar pomeni da gre z a nasilje v istospolni lezbini partnerski zvezi. Odgovori se ne razlikujejo od e o bstojeih tudij ki dokazujejo da je najve spolnega nasilja storjenega s strani znane ga stalnega partnerja (moa ali izven zakonskega partnerja). Na odgovor je 23 oseb (305) odgovorilo z odgovorom drugo. Izmed njih je 20 oseb navedlo osebo mokega spo la ki je povzroil nasilje. Pod drugo so osebe navajale: bivi prijatelj En zoprn st ari tip na delovnem mestu mamin mo (oim) Nadrejeni znanec v drubi ne vem kdo (2 ose bi) nono (dedek) (2 osebi) oim rejnik ef v slubi Sorodnik (mamin stric) sosed sos edin stric - a ne ivi z njimi stari oe stric (3 osebe) znanec - posilstvo leta 196 7 in znanec. Tabela 25. Posledice ki so nastale v zadnjih 12. mesecih zaradi teh dejanj tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb posledic Fizine pokodbe 3 03 03 214 Spolno prenosljive bolezni 1 01 01 Nosenost 2 03 03 Splav 3 04 04 AIDS 0 0 0 Dolgotrajneja duevna stiska 14 19 19 Drugo 11 146 146 Ne vem za posledice 1 01 01 Ne upam si k zdravniku 1 01 01 Nisem imela posledic 16 21 22 Nisem doivela spolnega nasilja 682 907 949 Skupaj 719 956 1000 Ni bilo odgovora 33 44 44 Skupaj 752 1000 Na vpraanje je odgovarjalo 719 oseb. Izmed njih 682 oseb (907) ni doivelo spolnega nasilja 37 oseb pa je doivelo spolno nasilje vendar 16 izmed njih ni poroalo o po sledicah. Med najpogostejimi posledicami so enske navedle dolgotrajneje duevne stiske (11 oseb ali 19) fizine pokodbe (3 osebe) splav (3 osebe) in nosenost (2osebi). Veje tevilo e sk je odgovorilo z odgovorom drugo (11 oseb) kamor se uvrajo zelo razlini odgovori pr edvsem ustvene narave kot na primer: none more jeza nezaupanje do starejih mokih obut ek ogroenosti ipd. Tudi med odgovori drugo so navedeni tisti ki bi jih uvrstili med

duevne stiske in teave z duevnim zdravjem kot na primer kratkotrajna duevna stiska ( oseba) psiha (1 oseba). Med teave z duevnim zdravjem bi bilo mogoe uvrstiti tudi pos ledice iz prejnjega stavka. To pomeni da so enske kot posledice nasilja najpogoste je navedle najrazlineje teave z duevnim zdravjem in da je 11 osebam (19) mogoe pritet vsaj e 3 osebe torej skupaj 14 oseb. Preostale osebe so navajale tudi krvavitev (1 oseba) odpor do spolnih odnosov (1 oseba). Zanimiv odgovor med skupino drugo je tudi da je bila posledica spolnega nasilja jeza (1 oseba). Ni pojasnjeno ali anke tiranka dojema jezo kot nekaj negativnega in kot negativno posledico nasilja ali pa kot dejstvo in ustveno stanje. Dejstvo je da so posledice spolnih zlorab zelo teko merljive v kratkem asovnem obdobju saj so psihine in fizine stiske lahko posle dica zgodnejih zlorab ki so nastale pred obdobjem 12 mesecev. Zato je e toliko pom embneje da so anketiranke identificirale duevne stiske kot posledice spolnega nas ilja. Tabela 25a. Vrsta fizine pokodbe tevilo odgovorov Odstotek Vrsta pokodbe ni bila navedena 1 01 revo-kri v trebuhu in revu 1 01 modrice 1 01 Pod drugo so osebe navajale: blodnje more ponoi jeza Kratkotrajna duevna stiska kr vavitve Ne zaupam starejim mokim (okoli 50. Let)! O tem bi rada spregovorila z ust rezno strokovno osebo. Obutek ogroenosti (trenutni) Obutek zlorabe objekta psiha Se strin sin in upor do spolnih odnosov. Tabela 25b. Fizino in spolno nasilje v zadnjih 12. mesecih Fizino nasilje v zadnjih 12 mesecih Spolno nasilje v zadnjih 12 mesecih Skupaj Ni bilo odgovora DA NE DA 2 7 35 44 NE 17 2 671 690 Drugo 1 1 3 5 Skupaj 20 10 709 739 7 oseb je v zadnjih 12. mesecih doivelo spolno in fizino nasilje. C3 PSIHINO NASILJE Tabela 26. V zadnjih 12. mesecih doiveto PSIHINO nasilje v intimnem partnerstvu al i v druini 215 tevilo odgovorov Odstotek Zmerjanje 137 182 Smeenje 68 90 Zastraevanje 40 53 Lane obtobe 86 114 Razkazovanje oroja pred vami 2 03 Omejevanje ali prepreevanje stikov s sorodniki ali prijatelji 22 29 Izraanje ljubosumja 83 110 Opustitev pomoi ko ste imeli zdravstvene teave bolezen 25 33 Pokodovanje ali povzroitev smrti ivali na katero ste navezani 3 04 Spravljanje v neprijeten poloaj pred sodelavci in nadrejenimi 21 28 aljivo izraanje glede vaega zunanjega videza 33 44 Prepreevanje da bi zanosili 4 05 Jezno in glasno vpitje tako da vas prestrai 59 78 Zbujanje ponoi ne dovoli vam spati 15 20 Namerno nevarna vonja avtomobila da vas zastrai 14 19 Zasledovanje z avtomobilom 4 05 Gronje otrokom 7 09 Gronje da vam bo odvzel oz. odpeljal otroka 7 09 Gronje blinjim sorodnikom tako da vas ne upajo braniti 5 07 Gronje da bo ubil vas otroke in blinje sorodnike 7 09 Gronje da se bo ubil ali kaj hudega naredil e ga boste zapustili 18 24 Drugo 152 202 Skupaj 375 499 Ni bilo odgovora 377 501

Skupaj 752 1000 Monih je ve odgovorov 375 oseb (499) je navedlo psihino nasilje v zadnjih 12. mesecih 377 oseb (501) na vpraanje ni odgovorilo. Med doivetim psihinim nasiljem se najpogosteje pojavljajo zmerjanje (137 odgovorov ) sledijo pa lane obtobe (86) izraanje ljubosumja (83) jez no in glasno vpitje da se oseba prestrai (59) zastraevanje (40) aljivo izraanje gled e zunanjega videza (33) opustitev pomoi ko je oseba imela zdravstvene teave (25) s pravljanje v neprijeten poloaj med sodelavci (21). Med pomembnimi a manjkrat navedenimi odgovori so tudi: razkazovanje oroja pred os ebo (2) pokodovanje ali povzroitev smrti ivali na katero je oseba navezana (3) zasl edovanje z avtomobilom itd. Pomembni pa so tudi tisti odgovori ki dokazujejo da nasilnei pogosto grozijo enska m z odvzemom otrok (7) grozijo otrokom samim (7) ali grozijo z ubojem enske in ot rok (7). Grozijo tudi blinjim sorodnikom enske. Vasih pa grozijo s samomorom ali up orabljajo razprene gronje (naredil bo kaj hudega) (18). Pod drugo so osebe navajale: cinizem da bo odel stran/prekinitev odnosov imela sem slabo ivljenje ne ravno gron je otrokom pa pa da jim bo povedal kakna sem iskanje podpore pri otrocih nebi elela o dgovoriti 1 leto je bil mo zelo bolan in sedaj je umrl Obasni prepir Razmerje traj alo 12. Mesecev z novim letom konano in verbalno "pikanje" glede nadaljnjih ciljev in kariere (druinski pogovor in nestrinjanje glede nekaterih tem). Tabela 26a. Starost in izobrazba anketiranih oseb ki so doivele psihino nasilje v zadnjih 12. mesecih v intimnem partnerstvu ali v druini Starost 216 Doseena izobrazba oseb ki so doivele psihinonasilje v zadnjih 12 mesecih od 19 do 29 od 30 do 39 od 40 do 49 od 50 do 59 od 60 do 69 od 70 do 81 Skupaj 1. Nedokonana osnovna ola 4 4 4 12 2. Osnovna ola 1 1 8 13 9 9 41 3. Poklicna ola 1 12 7 11 10 3 44 4. Srednja ola 21 24 21 31 26 13 136 5. Vija ola 3 5 17 10 12 3 50 6. Visoka strokovna ola 4 6 7 4 1 22 7. Fakulteta 5 25 11 16 4 1 62 8. Magisterij 1 1 2 9. Doktorat 1 1 2 Skupaj 35 75 72 90 66 33 371 Najpogosteja izobrazba oseb ki so doivele psihino nasilje je srednja ola ki jo ima 1 36 ali 367 anketirank. Sledi fakulteta (167) potem vija ola (135). Dve anketiranki imata doktorat in dve magisterij. 97 (anketirank ima nijo izobrazbo od srednje ol e (261) in 138 (372) ima vijo izobrazbo od srednje. Najpogosteja starostna skupina je od 50 do 59 (90 anketirank ali 243) najmanj jih je v starostnih skupinah od 19 do 29 in od 70 do 80 (53 in 33). V ostalih skupinah so priblino enako razporej ene. Tabela 26b. Doivljanje lastnega zdravstvenega stanja oseb ki so doivele psihino nas ilje v zadnjih 12. mesecih v intimnem partnerstvu ali v druini Osebe ki so doivele psihino nasilje po 15. letom starosti Zelo dobro 57 Dobro 176 Povpreno 117 Slabo 18 Zelo slabo 3 Skupaj 371 Veina zdravje ocenjuje bolje od povprenega. Le 21 od 371 ga ocenjuje kot slabo ali zelo slabo. Tabela 26c. Telesni in ustveni znaki ki so jih osebe ki so doivele psihino nasilje v zadnjih 12. mesecih v intimnem partnerstvu ali v druini Ni bilo odgovora Redko Obasno Redno Nikoli Stres 133 57 88 39 33 Tesnoba 152 53 56 12 77

Prebavne motnje 160 55 40 19 76 Izguba teka 170 37 19 2 122 elodne teave 152 49 37 17 95 Driska 168 50 23 6 103 Vrtoglavica 161 37 26 9 117 Srasenje rok 170 15 14 9 142 Motnje spomina 152 50 40 7 102 Slaba koncentracija 154 70 47 10 69 Nespenost 137 56 48 25 84 Strah 166 50 38 8 88 217 Depresivnost brezvoljnost Razmiljanje o samomoru 158 48 37 8 99 174 10 1 1 164 Odgovorilo je 350 anketirank ki so nekatere kategorije izpustile. V kategoriji r edno je najve anketirank oznailo utrujenost sledi stres stalna boleina v predelu te lesa nespenost ibkost v rokah in nogah elodne teave in glavobol tesnoba in ostale sle dijo v manjem razmerju. e setejemo vrednosti v kategorijah redko obasno in redno pa je vrstni red slede: Utrujenost 611 stres 526 nespenost 369 slaba koncentracija 36 3 tesnoba 343 prebavne motnje 326 glavobol 291 motnje spomina 277 stalna boleina v predelu telesa 274 strah 274 in depresivnost 266. 12 ali 34 anketirank misli n a samomor od tega 1 obasno in 1 redno. Tabela 26d. Spol povzroitelja psihinega nasilja in as odnosa oseb ki so doivele psih ino nasilje v zadnjih 12. mesecih v intimnem partnerstvu ali v druini as odnosa s povzroiteljem nasilja V odnosu sem zdaj V odnosu sem bila v zadnjih 12. mesecih V odnosu sem bila pred ve kot enim letom Z njim ivim od rojstva/z njim sem odraal Skupaj Spol povzroitelja enska 3 3 6 Moki 1 1 11 8 21 Skupaj 1 1 14 11 27 344 anketiranih ni navedlo podatkov o povzroitelju nasilja. Odgovorilo je 27 anke tirank ki je navedlo da so bile povzroiteljice psihinega nasilja 6 ensk s katerimi so bodisi odraale (3) ali pa so bile z njimi v odnosu pred ve kot enim letom (3). 2 1 povzroiteljev je bilo mokih z veino so bile v odnosu pred ve kot enim letom (14) a li pa so z njimi odraale (11). Tabela 26e. Izobrazba in starost povzroitelja psihinega nasilja nad osebami ki so doivela psihino nasilje v zadnjih 12. mesecih v intimnem partnerstvu ali v druini Starost povzroitelja Izobrazba povzroitelja nasilja od 14 do 25 let od 26 do 35 let od 36 do 45 let od 46 do 55 let od 56 do 65 let od 66 do 75 let od 76do 85 let 1. Nedokonana osnovna ola 1 5 2. Osnovna ola 3 1 3. Poklicna ola 1 1 1 1 2 4. Srednja ola 1 1 2 3 1 1 2 5. Vija ola 4 3 1 1 218 6. Visoka strokovna ola 1 1 1 7. Fakulteta 1 1 8. Magisterij 9. Doktorat Skupaj 1 4 6 10 6 10 4 Odgovorilo je 41 anketirank. Najve povzroiteljev nasilja je v starostni skupini od 46 do 55 let in od 66 do 75 let. skupinah od 36 do 45 in od 56 do 65 jih je 6 v skupini od 76 do 85 so 4 povzroitelji in eden v skupini od 14 do 25 let. Najpogosteja izobrazba je srednja ola ki jo je zakljuilo 11 povzroiteljev psihinega n asilja sledi vija pola (9) poklicna ola (6) nedokonana osnovna ola (6) osnovna ola (4 ) visoka strokovna (3) in fakulteta 2. Tabela 26f. Uivanje alkohola in drog pri povzroiteljih psihinega nasilja nad osebam i ki so doivele psihino nasilje v zadnjih 12. mesecih v intimnem partnerstvu ali v

druini Osebe ki so doivele psihino nasilje v zadnjih 12. mesecih v intimnem partn erstvu ali v druini Pije alkohol Nikoli 6 Nekajkrat na leto 8 Nekajkrat na mesec 11 Nekajkrat na teden 10 Vsak dan 6 Skupaj 41 Uiva droge Nikoli 10 Nekajkrat na leto 1 Nekajkrat na mesec 0 Nekajkrat na teden 0 Vsak dan 1 Skupaj 12 Alkohol pije vsak dan 6 povzroiteljev od 41. in droge uiva 1 povzroitelj psihinega n asilja. Tabela 26g. Obravnavanje policije storilcev psihinega nasilja in njihovo iskanje pomoi pri nasilju nad osebami ki so doivele psihino nasilje v zadnjih 12. mesecih v intimnem partnerstvu ali v druini Obravnava storilca s strani policije Iskanje pomoi zaradi nasilnega vedenja Osebe ki so doivele psihino nasilje v zadnjih 12. mesecih v intimnem partnerstvu a li v druini Da Da 2 Ne 11 Ne vem 3 Skupaj 16 Ne Da 3 Ne 22 Ne vem 2 Skupaj 27 Policija je zaradi povzroenega psihinega nasilja obravnavala 16 povzroiteljev 2 sta iskala pomo zaradi svojega nasilja za 3 pa tega podatka ni. Policija ni obravnav ala 27 povzroiteljev vendar so 3. iskali strokovno pomo zaradi svojega nasilja. 219 C4. POKODOVANJE PREMOENJA Tabela 27. Premoenjska koda ki je nastala v zadnjih 12. mesecih v intimnem partner stvu ali v druini tevilo odgovorov Odstotek Vzame vam ves denar 7 09 Ima edini dostop do denarja 10 13 Nadzoruje vao porabo denarja 21 28 Je edini lastnik skupnega premoenja 16 21 Kaznuje vas tako da uniuje vam ljube predmete 5 07 Krade vam predmete ali denar 9 12 Grozi vam z unienjem bivalia ali drugega premoenja 10 13 Prepreuje vam zaposlitev 7 09 Ne plauje preivnine 9 12 Drugo 12 16 Nisem doivela povzroanja premoenjske kode 667 887 Skupaj 720 957 Ni bilo odgovora 32 43 Skupaj 752 1000 Monih je ve odgovorov Na vpraanje je odgovorilo 720 anketirank (957) izmed katerih veina ni doivela premoe njske kode (667 oseb ali 887). 53 oseb je navedlo razline oblike premoenjske kode ko t na primer nadzorovanje porabe denarja (21) nasilne je edini lastnik skupnega pr emoenja (16) oseba ne plauje preivnine (12) nasilne ima edini dostop do denarja (10) gronje z unienjem bivalia ali drugega premoenja (10) kraja denarja in predmetov (9). Pod drugo so osebe navajale: Da je plailo veine strokov na mojih pleih da me mee iz

stanovanja gronje naj izginem Izgubila vse od bivega moa na skrivaj jemljem kredite podpirajo ga moji stari ne daje denarja za hrano ne prispeva za stroke Pokodovanje slubenega avta V pijanosti kaj razbije po nesrei drugae pa mee stvari okrog in vse je od drugega partnerja. nepreminino jo mee iz stanovanja ipd. C5. OMEJEVANJE GIBANJA Tabela 28. V zadnjih 12. mesecih omejevanje gibanja stikov in osebne svobode v i ntimnem partnerstvu ali v druini doivljali_ tevilo odgovorov Odstotek Zahteva da pridem iz slube domov do minute tono 16 21 Ne dovoli mi druenja s prijateljicami 20 27 Ne dovoli mi jih klicati po telefonu 13 17 Prepreuje mi stike z blinjimi sorodniki 16 21 Prepreuje mi stike s sosedi 11 15 Morala sem pustiti slubo oziroma plaano delo 7 9 Ne dovoli mi zapuati stanovanja (razen za odhod v slubo) 5 7 V stanovanje me zaklene 2 3 Sili me v kazniva dejanja 1 1 V stanovanju me priklene/privee ko odide ven 0 0 Ne dovoli mi imeti mobilnega telefona 2 3 Nadzoruje in pregleduje mojo poto e-poto ali sms sporoila 12 16 Drugo 7 09 Nisem doivela nobene od navedenih oblik omejevanja gibanja 672 894 Skupaj 718 9547 Ni bilo odgovora 34 45 Skupaj 752 1000 Na vpraanje je odgovorilo 718 anketirank (9547) izmed katerih 672 (894) ni doivelo nobene od oblik 220 omejevanja gibanja stikov in osebne svobode. 46 oseb je doivelo omejevanje najpog osteje so imele prepoved druenja s prijateljicami (20) se od njih zahteva da prid e iz slube tono domov (16) prepreuje stike s sorodniki (16) nadzoruje in pregleduje elektronsko poto sms sporoila ne dovoli da enska klie po telefonu prijateljice (13) prepreeval pa je tudi stike s sosedi. Zaskrbljujoi so tudi odgovori da je enska mo rala pustiti slubo oz. plaano delo (7) in da ji ni bilo dovoljeno zapuati stanovanja (5). Pod drugo so osebe navajale: do loitve je bil obup ima razne prigovore a ne dovolim omejevanja lae na sodiu moram biti doma nadzor mojega prihoda iz slube omej eno druenje s prijatelji nadzorovanje telefonskih pogovorov in poskus nadzora. Tabela 28a. Starost in izobrazba anketiranih oseb ki so doivele v zadnjih 12. mes ecih omejevanje gibanja stikov in osebne svobode v intimnem partnerstvu ali v dr uini doivljali Starost Doseena izobrazba oseb ki so doivele nasilje od 19 do 29 od 30 do 39 od 40 do 49 od 50 do 59 od 60 do 69 od 70 do 81 Skupaj 1. Nedokonana osnovna ola 2 2 4 2. Osnovna ola 2 1 3 3. Poklicna ola 2 1 1 2 6 4. Srednja ola 2 1 2 3 8 5. Vija ola 2 1 2 5 6. Visoka strokovna ola 1 1 2 7. Fakulteta 1 1 8. Magisterij 9. Doktorat Skupaj 1 4 4 6 10 4 29 Najve anketirank ki jim povzroitelj nasilja omejuje gibanje se nahaja v starostni skupini od 60 do 69 let sledi skupina od 50 do 59 let v ostalih (tudi v skupini od 70 do 81 let) so anketiranke enakomerno razporejene. Njihova najpogosteja izob razba je srednja ola sledi poklicna ola potem vija ola osnovna in nedokonana osnovna la. 13 anketirank ima nijo izobrazbo od srednje ole in 8 anketirank ima vijo izobra zbo od srednje ole. C6. NASILJE SKUPAJ

Tabela 29. Nasilje po vrstah nasilja tevilo odgovorov Odstotek Osebe ki so v od dopolnjenega 15. leta doivele katerokoli od oblik nasilja 422 561 Ni doivelo nobene od oblik nasilja 330 43 9 Skupaj 752 100 422 ali 561 anketirank je doivelo nasilje od dopolnjenega 15. leta starosti. Tabela 30. Nasilje skupaj od dopolnjenega 15. leta starosti tevilo odgovorov Odstotek Fizino nasilje 173 230 221 Spolno nasilje 49 65 Psihino nasilje 371 493 Premoenjsko nasilje 106 141 Omejevanje gibanja stikov in osebne svobode 105 139 Najve je doivetega psihinega nasilja skoraj polovica anketirank (371) je navedla en ega ali ve znakov ki kaejo na psihino nasilje. Sledi fizino nasilje ki ga je od svoj ega dopolnjenega 15. leta starosti doivelo 173 anketirank potem premoenjsko nasilj e ki ga je doivelo 106 anketirank omejevanje gibanja stikov in osebne svobode ki ga doivlja 105 anketirank in spolno nasilje ki ga je od 15. leta starosti doivelo 49 anketirank. Tabela 31. Nasilje v zadnjih 12 mesecih po vrsti nasilja tevilo odgovorov Odstotek Fizino nasilje 44 59 Spolno nasilje 11 15 Psihino nasilje 375 499 Premoenjsko nasilje 53 704 Omejevanje gibanja stikov in osebne svobode 46 61 V zadnjih 12. mesecih je fizino nasilje doivelo 44 anketirank 11 jih je doivelo spo lno nasilje psihino nasilje jih je doivelo 375 sledi premoenjsko nasilje ki ga je d oivelo 53 anketirank in omejevanje gibanja ki ga je doivelo 46 anketirank. Tabela 32. as zaetka dlje asa trajajoega nasilnega dogajanja tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb asa Prvi mesec ko sva se spoznala 11 15 16 V prvih 6 mesecih 14 19 20 V prvem letu 15 20 21 V asu od prvega do drugega leta 11 15 16 Med drugim in etrtim letom 18 24 25 Od etrtega do petega leta 17 23 24 V druini se je zaelo ko sem bila stara 43 57 61 Drugo 28 37 40 Nikoli nisem doivljala nasilja 551 733 778 Skupaj 708 941 1000 Ni bilo odgovora 44 59 Skupaj 752 1000 Na vpraanje je odgovarjalo 708 oseb izmed katerih 551 oseb (733) ni nikoli doivlja lo nasilja. Izmed 157 oseb ki so odgovorile na vpraanje jih je najve navedlo da se je nasilje dogajalo v primarni druini (43) sledili so odgovori da se je nasilje zaelo pojavljati med drugim in etrtim letom skupnega partnerstva in nekaj let za t em. Pomemben je podatek da se je 11 enskam nasilje zgodilo prvi mesec poznanstva 14 osebam pa v prvih 6 mesecih poznanstva ter 15 osebam v prvem letu poznanstva. To pomeni da se je 40 enskam od 157 oseb torej skoraj tretjini oseb nasilje zgod ilo zelo zgodaj e v prvem letu poznanstva partnerja. Tabela 32a. Starost ob prietk u nasilnega dogajanja tevilo odgovorov Odstotek Ni bilo odgovora 44 59 Ni bilo navedeno 647 860 222 1 - 15 leta 1 01 1. leto 1 01

11 let 1 01 12 let 1 01 13 let 1 01 15 leta 03 17 leta 1 01 2 leti 1 01 20 let 1 01 20. let 1 01 23 leta 03 23 let 1 01 24 let 1 01 28 leta 03 3-4.leta 1 01 3 leta 04 30 let 3 32 let 1 01 33 leta 1 01 33 let 1 01 36 leta 1 01 37 leta 1 01 4 leta 1 01 40 let 1 01 46 let 1 01 5 let 1 01 50 let 1 01 55 let 1 01 6 let 1 1 7-let 1 1 7 leta 1 01 7 let 03 70 let 1 01 73 let 1 01 8-9.let 1 01 8 - 18 l 1 01 8 let 04 9 let do 16 leta 1 01 kar vem zase 1 01 ko sem mu dala denar da je plaal stanovanje 1 01 ko sva zaela iveti skupaj do loitve 1 01 med 10-20 letom 1 01 med 10 - 19 letom 1 01 Nasilje sem doivela kot otrok ker je bil oe alkoholik do 12 leta 1 01 nekaj mesecev 1 01 od malega 1 01 od rojstva - 18 leta 1 01 Od rojstva dalje nezaelen otrok 1 01 otrok 1 01 pred tremi leti 1 01 pred 7. letom 1 01 zelo zgodaj 1 01 Skupaj 752 1000 Podatek o starosti kae da se nasilje zane kadarkoli v asu ivljenja od zgodnjega otrot va (pri 1. letu starosti) do starosti (pri 73. letih). Pod drugo so osebe navaja le: edalje bolj pogosto ko je konal tudij Ko sem prila za tamlado (nasilje od tae) poroena (nasilje od tae) med sedmim in osmim letom nasilje svaka ki je ivel v isti hi oetovi smrti ko sem bila stara 16. let nasilje sem doivela pred 30. leti ko je mo zb olel za depresivno - manino psihozo ni bilo dlje asa trajajoe od 12 (dvanajstega) do 17 (sedemnajstega) leta po 2. letu do loitve po poroki - psihino po rojstvu otrok a od rojstva otroka in do moje bolezni (l. 1993) po sedmem letu prepir v druini ko sem ivela pri starih psihino nasilje izbruhne vsako toliko asa psihino nasilje po 5.

letu zakona sin pri 12. letih takrat ko je poznal drugo ensko v prvem zakonu v za konu med 45 in 48 letom (v zadnjem letu ne) in z gronjo od prvega dne. 223 Tabela 33. Nasilje v asu nosenosti tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb nasilja Da 41 55 56 Ne 520 692 712 Nisem bila nosea 169 225 232 Skupaj 730 971 1000 Ni bilo odgovora 22 29 Skupaj 752 1000 Na vpraanje je odgovorilo 730 vpraanih oseb (971). Izmed njih je 520 izjavilo (712 ) da ni doivelo nasilja v asu nosenosti 41 oseb (56) pa je doivelo nasilje v asu nos enosti. Tabela 34. Nasilje z vejim tevilom oseb ali intimnih zvezah tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb nasilja Da 30 40 42 Ne 680 904 944 Drugo 10 13 14 Skupaj 720 957 1000 Ni bilo odgovora 32 43 Skupaj 752 1000 Na vpraanje je odgovorilo 720 anketirank (957). Izmed njih 680 oseb (944) ni doive lo nasilja v ve intimnih ali osebnih zvezah 30 oseb (42) pa je doivelo nasilje s s trani vejega tevila oseb in v ve kot eni intimni zvezi. Pod drugo so osebe navajale : Psihino nasilje v odnosu z materjo in v zakonu. Tabela 35. as trajanja odnosa z nasilno osebo tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb asa Do 1. meseca 2 3 3 Do 3. mesecev 4 5 6 Do 6. mesecev 8 11 11 Do 1. leta 6 8 8 Do 2 leti 17 23 24 Do 5 let 17 23 24 Do 10 let 26 35 36 Do 20 let 31 41 43 Ve kot 20 let 51 68 71 Drugo 23 31 32 Nikoli nisem doivljala nasilja 536 713 742 od 5 let in do 20 let 1 1 1 Skupaj 722 960 1000 Ni bilo odgovora 30 40 Skupaj 752 1000 Ena oseba je imela izkunjo z dvema tovrstnima odnosoma - v prvem od 5 let in drug em ve kot 20 let. Na vpraanje je odgovorilo 722 oseb (960). Izmed njih je 536 oseb navedlo da ni nikoli doivljalo nasilje 186 oseb pa je navedlo as trajanja nasilja . Zaskrbljujoe je da je skoraj tretjina ensk doivljala nasilje ve kot 20 let (51 odg ovorov) in malo manj do dvajset let (31) ter 26 oseb do deset let. Lahko torej z akljuimo da je izmed 186 ensk 108 ensk doivljalo nasilje med 10 in 20 let. Ta podate k kae na dolgotrajno bivanje v nasilnem odnosu kar se ujema z podatki ki jih nava jajo poroila varnih hi po Sloveniji. Pod drugo so osebe navajale: prvi 224 dan 2 leti (2 osebi) 3 leta (3 osebe) 12 let 13 let 15 let 16 let 17 let ( 2 ose bi) 2 leti 35 let Nasilje sem doivljala pred 40. leti 50 let brat Nasilen je bil oe Nasilje med stari ne nad mano Nezaupanje v asu trajanja zakonske zveze v kateri ni bilo nasilja. Le-tega nebi v kakrni koli obliki prenesla nisem bila v odnosu s to osebo par ur na leto - rekreativni port pozna me od 16. Leta! po bolezni mat ere Psihino nasilje redno do 15 leta nato stike e 2x samo tisti dan e smo skupaj si n star 45 let in v otrotvu. Tabela 36. Nasilje nad otroci anketirank

tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb nasilja Da 34 45 47 Ne 497 661 692 Nimam otrok 187 249 260 Skupaj 718 955 1000 Ni bilo odgovora 34 45 Skupaj 752 1000 Na vpraanje je odgovorilo 718 ensk (955). Izmed njih 497 oseb (692) ni doivelo da j e nasilne izvajal nasilje nad njihovimi otroki 34 oseb (47) pa je odgovorilo prit rdilno. Pomemben je podatek da izmed skupno 718 oseb 187 oseb ali 26 od vseh ki so odgovarjali na vpraanje nima otrok. Tabela 37. Vrsta nasilja nad otroci tevilo odgovorov Odstotek Fizino 19 25 Psihino 50 66 Spolno 6 8 Prisotni so ko je partner nasilen do mene 14 19 Drugo 11 15 Niesar od navedenega 568 755 Skupaj 668 888 Ni bilo odgovora 120 160 Skupaj 752 1000 Na vpraanje je odgovarjalo 668 oseb (888) izmed katerih jih 568 (755) navedlo da otroci ne doivljajo nobene od natetih vrst nasilja. 100 oseb je navedlo da otroci doivljajo razline vrste nasilja med njimi je najve psihinega nasilja (50 odgovorov) fizinega nasilja (19) in spolnega nasilja (6). Pomembno je poudariti da je 14 ose b napisalo da so otroci prie nasilja saj so prisotni ko je moki nasilen do anketir anke. Pod drugo so osebe navajale: lane sodine obtobe ob sodelovanju odvetnika - nje govega J.H. Obasno verbalno Prisotni ko je taa nasilna in sedaj ko ivim z otrokom je zelo v redu. D. POVZROITELJI NASILJA Tabela 38. Spol povzroitelja nasilja tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb spola enska 15 20 92 Moki 148 197 908 Skupaj 163 217 1000 Ni bilo odgovora 589 783 225 Skupaj 752 1000 Na vpraanje je odgovorilo 163 anketirank ali 217 odstotkov. 908 odstotkov povzroit eljev je mokih in 92 odstotka ensk. Tabela 39. as trajanja odnosa s povzroiteljem nasilja tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb asa V odnosu sem zdaj 46 61 291 V odnosu sem bila v zadnjih 12. mesecih 7 09 44 V odnosu sem bila pred ve kot enim letom 42 56 265 Z njim ivim od rojstva/z njim sem odraala 24 32 152 Drugo 38 51 226 Skupaj 161 210 1000 Ni bilo odgovora 591 791 Skupaj 752 1000 V celotni populaciji anketirank je bilo 61 odstotek ensk v nasilnem odnosu v asu i zpolnjevanja vpraalnika 09 odstotkov v zadnjem letu 56 odstotkov pred ve kot letom dni in 32 odstotka je ivela s povzroiteljem nasilja v asu odraanja. K temu lahko dod amo e 51 odstotek tistih ki so odgovarjale pod drugo in sicer v kategorijo tistih ki so bile v odnosu s povzroiteljem nasilja prev ve kot enim letom. V tej kategor iji je torej skupaj 107 odstotkov ensk ki so doivljale nasilje. Na vpraanje je odgo vorilo 161 ali 210 odstotkov anketirank. e pogledamo razmerja znotraj te skupine

je 291 odstotek anketirank sedaj v odnosu s povzroiteljem nasilja 44 je bilo v od nosu v zadnjih 12. mesecih 265 pred ve kot enim letom z njim/njo je odraalo 152 ods totka anketirank 226 pa jih je odgovorilo pod drugo. Pod drugo so osebe navajale: bil je oe do 18. leta starosti; bila sem vsako leto par ur (rekreativni port); do 34 leta; med 2. In 4. letom starosti; pred 6. leti; od 23 - 25 leta starosti; od 8. leta do 15. leta starosti od rojstva poroena 45 let; pred 15. leti; pred 18. leti; pred 40. leti; pred 5. leti; pred 8. leti pre d 7. leti od 14. do 25. leta v asu zakona; v mladosti pred 20 leti; pred 19. leti pred 7. leti pred ve kot 10 leti; pred leti; pred slabim mesecem; v prvem zakonu pred 30; ve kot 10 let nazaj. Tabela 40. Izobrazba povzroitelja nasilja tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb izobrazbe Nedokonana osnovna ola 19 25 107 Osnovna ola 28 37 167 Poklicna ola 1 01 06 Srednja ola 48 64 286 Vija ola 34 45 202 Visoka strokovna ola 10 13 60 Fakulteta 3 04 18 Magisterij 20 27 119 Doktorat 2 03 12 Drugo 3 04 18 Skupaj 168 223 1000 Ni bilo odgovora 584 777 Skupaj 752 1000 Na vpraanje je odgovorilo 168 anketirank. Najve povzroiteljev nasilja ima srednjeols ko izobrazbo (286) sledi vija ola (202) osnovna ola (167)in magisterij 119). Potem nedokonana osnovna ola in nato visoka strokovna ola fakulteta doktorat in poklicna o la. Tabela 41. Starost povzroitelja nasilja Starost tevi l o o dg ovorov Odstotek Starost tevilo odgovorov Odstotek 14 1 01 54 7 09 16 1 01 55 2 03 21 1 01 56 3 04 22 1 01 57 4 05 226 23 2 03 58 2 03 25 2 03 59 5 07 29 3 04 60 3 04 30 1 01 62 5 07 31 2 03 63 3 04 32 2 03 64 2 03 34 5 07 65 2 03 35 2 03 66 5 07 36 5 07 68 1 01 37 3 04 69 3 04 38 1 01 70 3 04 39 4 05 71 4 05 40 3 04 72 2 03 41 2 03 73 3 04 42 7 09 74 1 01 43 2 03 75 2 03 44 3 04 76 3 04 45 3 04 77 1 01 46 3 04 80 1 01 47 2 03 81 2 03 48 4 05 84 1 01 49 5 07 Ni bilo odg. 595 791 50 3 04 1933 in 1948 1 01 51 4 05 1946 in 1947 1 01

52 4 05 1962 in 1936 1 01 53 3 04 Skupaj 752 1000 Starostni razpon povzroiteljev nasilja je od 14 do 84 in so v tem razponu dokaj e nakomerno porazdeljeni. Nekaj ve jih je v starostih skupinah med 34 letom in 73 v endar bistvenih odstopanj ni. Tri osebe so doivele nasilje v odnosu z dvema povzr oiteljema nasilja. Tabela 42. Status povzroitelja nasilja tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb statusa Zaposlen za polni delovni as 53 70 319 Zaposlen za kraji delovni as 2 2 12 Zaposlen za nedoloen as 28 37 169 Zaposlen za doloen as 10 15 60 Nezaposlen 10 14 14 Ima druge prihodke (npr. socialno pomo rento itd.) 1 01 01 Dela po pogodbi 4 05 05 Dela na rno 2 03 03 Dela preko tudentskega servisa 1 01 01 Kmet 1 01 01 Starostno upokojen 13 17 17 Invalidsko upokojen 7 09 09 Samozaposlen 9 12 12 tudent 5 07 07 Drugo 3 04 04 Neveljavni odgovori 13 17 17 Skupaj 166 221 1000 Ni bilo odgovora 588 782 Skupaj 752 1000 Najve povzroiteljev nasilja je zaposlenih za polni delovni as (319) sledijo zaposle ni za nedoloen as (169) in zaposleni za doloen as (6). 14 odstotke povzroiteljev nasi lja je nezaposlenih 12 odstotka je samozaposlenih in zaposlenih za kraji delovni a s 09 odstotkov je invalidsko upokojenih 07 odstotkov je tudentov ostali pa delajo po pogodbi potem na rno ali pa imajo druge prejemke. Tabela 42a: Osebe ki so na vpraanje odgovarjale z obkroevanjem ve odgovorov (nevelj avni odgovori) tevilo odgovorov Odstotek 227 Zaposlen za polni delovni as in Dela po pogodbi 1 01 Zaposlen za nedoloen as in zaposlen za doloen as 1 01 Nezaposlen in dela na rno 03 Zaposlen za polni delovni as in kmet 1 01 Zaposlen za polni delovni as in starostno upokojen 1 01 Zaposlen za polni delovni as in invalidsko upokojen 1 01 Zaposlen za kraji delovni as in starostno upokojen 1 01 Zaposlen za nedoloen as in invalidsko upokojen 1 01 Zaposlen za nedoloen as dela na rno in kmet 1 01 Zaposlen za kraji delovni as dela po pogodbi dela na rno in starostno upokojen 1 01 Nezaposlen kmet in invalidsko upokojen 1 01 Zaposlen za polni delovni as kmet starostno upokojen in invalidsko upokojen skupa j 1 01 13 oseb ki smo jih v prejnji tabeli teli v neveljavne odgovore ker ni bilo mogoe ob kroiti ve kot en odgovor je navedlo dva ali tri zaposlitvene statuse povzroiteljev nasilja. Veinoma so zaposleni za polni delovni as in so ali upokojenci kmetje deln o invalidsko upokojeni ali pa delajo na rno. Eden je nezaposlen in dela na rno. Tabela 43. Prejnje partnerstvo povzroitelj nasil ja tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb partnerstva Da 33 44 198 Ne 84 112 503 Ne vem 6 08 36 Povzroitelj nasilja ni partner 44 59 263

Skupaj 167 222 1000 Ni bilo odgovora 585 778 Skupaj 752 1000 Na vpraanje je odgovorilo 167 ali 222 odstotka oseb. Od teh je 198 odstotkov (44 v celotni populaciji) povzroiteljev ivelo v partnerstvu preden so iveli z anketiran kami. 503 odstotke jih ni ivelo v drugih partnerstvih 263 odstotka povzroiteljev n asilja ni partnerjev. Tabela 44. Nasilnost v prejnjem partnerstvu tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb nasilnosti Da 20 27 159 Ne 31 41 246 Ne vem 36 48 286 Povzroitelj nasilja ni partner 39 52 310 Skupaj 126 168 1000 Ni bilo odgovora 626 832 Skupaj 752 1000 Na vpraanje je odgovorilo 126 oseb. 159 odstotka (27 v sploni populaciji) povzroite ljev nasilja je bilo nasilnih e v prejnjih partnerstvih za 286 odstotkov pa tega n i mogoe ugotoviti ker anketiranke te informacije nimajo. Tabela 45. Vernost povzroitelja nasilja tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb vernosti Da 60 80 368 228 Ne 74 98 454 Ne vem 21 28 129 Ne elim odgovoriti 8 11 49 Skupaj 163 217 1000 Ni bilo odgovora 589 783 Skupaj 752 1000 Na vpraanje je odgovorilo 163 anketirank. 368 odstotkov (80 v celotni populaciji) povzroiteljev nasilja je vernih za 129 odstotka tega podatka nimamo 454 pa jih n i vernih. Tabela 46. Veroizpoved povzroitelja nasilja tevilo odgovorov Odstotek Ni bilo odgovora 689 916 Muslimanska vera 2 03 Pravoslavna vera 4 05 Katolika vera 56 74 Skupaj 752 1000 Na vpraanje je odgovorilo 62 anketirank. Najve povzroiteljev nasilja in sicer 93 od stotkov je katolike vere sledi pravoslavna in nato muslimanska. Tabela 47. Prakticiranje vere pri povzroitelju nasilja tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb prakticiranja vere Da 24 32 157 Ne 92 122 601 Ne vem 26 35 170 Ne elim odgovoriti 11 15 72 Skupaj 153 203 1000 Ni bilo odgovora 599 797 Skupaj 752 1000 Na vpraanje je odgovorilo 153 anketirank. Vero prakticira 157 odstotkov (32 odsto tka v sploni populaciji) tistih ki so povzroitelji nasilja. 601 odstotek (122 v ce lotni populaciji) pa je ne prakticira. Tabela 47a. Pogostost uivanja alkohola do stopnje pijanosti pri povzroitelju nasil ja Uivanje alkohola tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb uivanja al Nikoli 26 35 167 Nekajkrat na leto 32 43 205 Nekajkrat na mesec 33 44 212 Nekajkrat na teden 30 40 192

Vsak dan 35 47 224 Skupaj 156 207 1000 Ni bilo odgovora 596 793 Skupaj 752 1000 229 Na vpraanje je odgovorilo 156 anketirank. 167 povzroiteljev nasilja nikoli ne uiva alkohol do stopnje pijanosti. Nekajkrat na leto je pijanih 205 odstotkov povzroit eljev nekajkrat na mesec 212 odstotka nekajkrat na teden 192 in vsak dan 224 ods totka. V celotni populaciji 35 odstotka povzroiteljev nasilja nikoli ne pije alko hola 43 nekajkrat na leto 44 nekajkrat na mesec 40 nekajkrat na teden in 47 vsak dan. Tabela 47b. Pogostost uivanja drugih substanc do stopnje omamljenosti pri povzroit elju nasilja Uivanje droge tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb uivanja drog Nikoli 63 84 808 Nekajkrat na leto 7 09 90 Nekajkrat na mesec 4 05 51 Nekajkrat na teden 1 01 13 Vsak dan 3 04 38 Skupaj 78 104 1000 Ni bilo odgovora 674 896 Skupaj 752 1000 Na vpraanje je odgovorilo 78 anketirank. 808 povzroiteljev nasilja nikoli ne uiva d ruge droge (84 v celotni populaciji) nekajkrat na leto jih uiva 9 (09 v celotni p opulaciji) nekajkrat na mesec 51 odstotek (05 v celotni populaciji) 13 nekajkrat na teden (01 v celotni populaciji) in vsak dan 38 (ali 04 v celotni populaciji. Tabela 48. Policijska obravnava povzroitelja nasilja tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb obravnave Da 60 80 351 Ne 97 129 567 Ne vem 14 19 82 Skupaj 171 227 1000 Ni bilo odgovora 581 773 skupaj 752 1000 Na vpraanje je odgovorilo 171 anketirank. 567 odstotkov povzroiteljev ni nikoli ob ravnavala policija 351 odstotek pa jih je. Tega podatka nima 82 anketirank. V ce lotni populaciji je odstotek tistih ki jih je obravnavala policija 80 tistih ki jih ni pa 129. Tabela 49. Iskanje pomoi zaradi nasilnega vedenja tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb iskanja pomoi Da 16 21 95 Ne 134 178 797 Ne vem 19 25 109 Skupaj 169 225 1000 Ni bilo odgovora 583 775 Skupaj 752 1000 Na vpraanje je odgovorilo 169 anketirank. 95 odstotkov (ali 21 v celotni populaci ji) povzroiteljev nasilja je iskalo pomo zaradi nasilnega vedenja 797 (ali 178 v c elotni populaciji) jih ni iskalo nobene pomoi in za 10.9 odstotkov (ali 25 v celo tni populaciji) anketiranke niso imele tega podatka. Tabela 49a. Slube kjer je povzroitelj nasilja iskal pomo 230 tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb slub Ni bilo odgovora 585 778 Odgovorili 150 199 1000 Ambulanta psihiatrija 1 01 06 CSD ZD-psihologija 1 01 06 dr Lokar - Poljanski nasip 1 01 06 Drutvo za nasilno komunikacijo 1 01 06 Jaz sem jo iskala zanj - Socialna sluba Kranj 1 01 06

kot pove on je pameten in ni to za njega 1 01 06 na psihiatriji - zdravljenje od alkoholizma 1 01 06 Partnersko svetovanje 1 01 06 Poljanski nasip - Ljubljana 1 01 06 Poskusil se je zdravit 1 01 06 Psihiater 1 01 06 Psihoterapevt: Bojan Sinko 1 01 06 V Ljubljani Klininem centru CSD policija 1 01 06 Vojnik - bolnica 1 01 06 zdaj ve ne pije el je k zdravniku in v Ormo na posvetovanje 1 01 06 Zdravil se je alkohola 2 01 12 Skupaj 752 1000 Tisti ki so iskali pomo so bili veinoma v zdravstvenih ustanovah bodisi v ambulant i psihiatrini bolnici ali pa so se zdravili zaradi alkoholizma. V 5 primerih pa s o pomo iskali na centru za socialno delo ali pa v nevladni organizaciji. Tabela 50. Trenutna stopnja varnosti anketiranih tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb varnosti Popolnoma sem varna 111 147 599 e vedno mi grozi 18 24 98 eprav mi ne grozi se ga e vedno bojim 16 21 87 eprav mi ne grozi me je e vedno strah 25 33 136 Drugo 12 16 65 Popolnoma sem varna in eprav mi e grozi me je e vedno strah 1 01 05 eprav mi ne grozi se ga e vedno bojim in eprav mi ne grozi me je e vedno strah 2 03 11 Skupaj 184 245 1000 Ni bilo odgovora 567 754 skupaj 752 1000 Na vpraanje je odgovorilo 184 anketirank. 111 ali 599 odstotkov se jih pouti popol noma varnih 98 odstotkov e vedno doivlja gronje. 87 odstotkov se e vedno boji eprav j im povzroitelj nasilja ne grozi ve in 136 odstotkov jih e vedno ivi v strahu eprav ji m povzroitelj nasilja ne grozi ve. V celotni populaciji se popolnoma varne pouti 14 7 odstotkov anketirank 24 e doivljajo gronje 54 jih e vedno doivlja strah in se bojij o povzroitelja nasilja e prav jim ta ne grozi ve. Pod drugo so osebe navajale: eprav mi grozi se je odloil za svetovanje; fizino nise m ogroena; izogibam se ga; je umrl; mi ne grozi vendar pogosto obutim tesnobo stra h nelagodje nespenost pritisk; ne dovolim ve nobenega nasilja; ne vem kaj mu lahko pride na pamet; obasno e vedno grozi takrat se pojavi tudi strah; odla sem od doma ; se ga ne bojim; el je v Nemijo zato sem kolikor toliko varna; varna sem e ga ne v znemirjam glede njegovega delea na premoenju. 231 E. ODLOANJE O PREKINITVI NASILNEGA ODNOSA IN VLOGA SLUB Tabela 51. Iskanje pomoi in obveanje slub in organizacij o nasilju in ustreznost nud ene pomoi Zelo ustrezna Ustrezna Povprena Neustrezna Zelo neustrezna Skupaj Policijo 16(271) 9(155) 12(203) 11(18.6) 11(186) 59 Zdravstveni dom 15(405) 8(216) 7(189) 4(108) 3(81) 37 Center za socialno delo 18(353) 8(157) 8(157) 8(157) 9(176) 51 Krizni telefon za enske 5(455) 3(273) 3(273) 3(273) 4(364) 11 Svetovalnico za enske 3(214) 0(0) 4(286) 3(214) 4(286) 14 Odvetnika 7(25) 7(25) 7(25) 2(71) 5(179) 28 Duhovnika 3(20) 5(333) 1(67) 3(20) 3(20) 15 Drugo 13 Nisem obvestila nikogar 83 Ni bilo odgovora 589 skupaj 752 232

Monih je bilo ve odgovorov. Iskanje in obveanje o nasilju: Na vpraanje je odgovorilo 163 (216) vpraanih od katerih 83 ensk ni obvestilo nobene od navedenih organizacij o nasilju ki se jim je dogajalo. Najpogosteje so obveale policijo in sicer v 59 primerih center za socialno delo v 51 primerih potem sle di zdravstveni dom v 37 primerih in odvetnik v 28 primerih. Redkeje enske o nasil ju govorijo z duhovniki (v 15 primerih) kliejo na krizni telefon (11 primerih) al i gredo v svetovalnico za enske (v 14 primerih). Ustreznost pomoi: Pod drugo so navajale naslednje slube ali osebe pri katerih so iskale pomo: prijat eljice sorodniki stari Varuh lovekovih pravic psihiatrina bolnica Drutvo za nenasiln o komunikacijo Al-Alon in bolninico. V povpreju je pomo ki jo iejo rtve v svojih oseb ih mreah ustrezna. Tako je v primerih ko so enske iskale pomo pri sorodnikih v enak em tevilu ta pomo oznaena kot zelo ustrezna in neustrezna. Praviloma je pomo prijate ljic prijateljev zelo ustrezna in prav tako pomo navedenih slub. Pomo nevladnih org anizacij je oznaena kot povprena. Tabela 52. Razlogi za to da o nasilju nikogar ne obvestijo Stevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb razlogov Nisem vedela koga naj pokliem 10 13 88 Sama sem uredila 40 53 354 Slo je za druinsko zadevo nisem elela vmeavati policije ali drugih slub 24 32 212 Nisem elela da bi povzroitelj imel teave s policijo ali drugimi slubami 6 08 53 Bilo me je strah da bi se gronje uresniile 10 13 88 Bilo me je sram povedati kaj se mi dogaja 36 48 319 Ne zaupam javnim slubam ne verjamem da lahko kaj naredijo 11 15 97 Bala sem se da bi partner to izvedel in bi bilo e huje 10 13 88 Bala sem se njegovega vpliva zvez in poznanstev v javnih slubah 5 07 44 Mislila sem da se bo spremenil 25 33 221 Po nasilju je bil zelo ljube do mene 5 07 44 Nisem verjela da mi kdo lahko pomaga 13 17 115 Hotela sem im prej pozabiti dogodek 15 20 133 Nisem verjela da se bo dogodek ponavljal 13 17 115 Mislila sem da mi nihe ne bo verjel 9 12 80 Mislila sem da bodo mene krivili za nasilje 9 12 80 Bala sem se da mi bodo vzeli otroke 6 08 53 Bala sem se da bodo rekli da nisem dobra mama 6 08 53 Drugo 10 13 88 Ni bilo odgovora 639 850 1000 skupaj 752 1000 Monih najve 3. odgovori. Odgovorilo je 113 anketirank. Najpogosteji odgovor je da so problem uredile same in sicer je tako odgovorilo 354 anketirank. Sledi odgovor da jih je sram povedat i kaj se jim dogaja (319). Menile so tudi da se bo storilec spremenil (221). Men ile so da gre za druinsko zadevo in o tem niso hotele obveati javnih slub (212). Nis o verjele da se bo nasilje ponovile in im hitreje so elele dogodek pozabiti (133). Tudi niso verjele da bi jim kdo lahko pomagal in ne zaupajo javnim slubam (115). Potem sledi odgovor da niso vedele kam lahko pokliejo (88). Sledijo strahovi da se bo to ponovilo da se bodo gronje uresniile in bo potem le e huje. V enakem tevilu so menile da jim nihe ne bo verjel ali pa jih bodo krivili za nasilje. V 5 prime rih so se bale njegovih zvez in vpliva ali pa so menile da jih bodo oznaili kot s labe mame in jim odvzeli otroke. Pod drugo so navajale e naslednje odgovore: bila sem e otrok nasilje je bilo v blagi obliki spontano in takoj (na mestu) sem prek inila. Tabela 53. Obisk bolninice ali zdravnika zaradi nasilja 233 tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb obiska

Da 50 66 275 Ne 131 174 720 Ne spomnim se 1 01 05 Skupaj 182 242 1000 Ni bilo odgovora 570 758 Skupaj 752 1000 Na vpraanje je odgovorilo 182 ensk. 275 odstotkov (ali 66 v celotni populaciji) ji h je obiskalo zdravnika zaradi nasilja. Ostale tega niso naredile. Tabela 54. Iskrenost glede vzroka nastanka pokodbe tevilo odgovorov Odstotek Da 36 48 Ne 54 72 Ne spomnim se 8 11 Drugo 14 19 Skupaj 112 149 Ni bilo odgovora 640 851 Skupaj 752 1000 Od ensk ki so le k zdravniku zaradi nasilja jih je 36 (od 50) povedalo kako so poko dbe nastale. Ostale tega niso povedale ali pa se ne spomnijo. Pri odgovorih pod drugo se je pokazalo da je nekaj ensk pri zdravniku povedalo nasilje ele po ve obis kih. Tabela 55. Zaupne osebe ki jim rtve spregovorijo o nasilju tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb zaupne osebe Prijateljici/prijatelju 82 109 566 Mami 62 82 428 Oetu 28 37 193 Sestri 35 47 241 Bratu 21 28 145 Drugim sorodnikom 18 24 124 Sosedi 26 35 179 Sodelavki/sodelavcu 21 28 145 Otrokom 28 37 193 Drugim 30 40 207 Ni bilo odgovora 607 807 100.0 skupaj 752 1000 Monih je bilo ve odgovorov Na vpraanje je odgovorilo 145 anketirank. Anketiranke ki so povedale o nasilju so se v 566 odstotkih zaupale prijateljici oziroma prijatelju nekaj manj (428) pa mami. Sledi sestra (241) oe in otroci(193) in nato soseda in v manjem tevilu sledij o e sodelavci bratje in drugi sorodniki. Pod drugo so anketiranke navajale: fantu (3 osebi) mou (3 osebi) partnerju (4 ose bi) svakinji tastu ali tai (3 osebe). Tabela 56. Najbolj pogost odziv ljudi ki so jim enske povedale o nasilju 234 tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb odziva Verjeli so mi 95 126 655 Niso mi verjeli 11 15 76 Rekli so mi naj zdrim 20 27 138 Rekli so mi naj se vedem tako kot on hoe 4 05 26 Krivili so mene e da ga provociram 9 12 62 Svetovali so mi naj ga zapustim 57 76 393 Ponudili so mi bivanje pri njih 20 27 138 Pogovorili so se z nasilneem 15 20 103 li so z mano k zdravniku ali k pristojnim slubam 11 15 76 Dali so mi literaturo in informacije kam se lahko obrnem 7 09 48 Niso se menili za nasilje ki so mu bili pria (na primer sosedje) 11 15 76 Drugo 16 21 110 Ni bilo odgovora 607 807 1000

skupaj 752 1000 Moni najve 3. odgovori Na vpraanje je odgovorilo 145 oseb. V 655 odstotkih so osebe verjele enski ki je p ovedala da doivlja nasilje. Najpogosteje so ji svetovali naj nasilnea takoj zapust i (393). V nekaj primerih so jim ponudili bivanje pri njih (138) v enakem tevilu pa so jim tudi svetovali naj zdri (138). V nekaj primerih so se pogovorili z nasi lneem (103) spremljali rtev k zdravniku ali k pristojnim slubam (76) ali jim dali i nformacije (48). Vendar jim v 76 odstotkih niso verjeli v 62 odstotkih so krivdo pripisali rtvam ali pa ji svetovali naj se podredi dela kot eli nasilne (26) ali p a so menili da rtve provocirajo nasilnea (62). 76 odstotkov se niso menili za nasi lje ki so mu bili pria). Skupaj je teh odzivov 378 odstotkov. Pod drugo so enske navajale da so doivljale meane odzive. Ena od ensk je zapisala: Mo ji sorodniki so mi pomagali pri mojih otrocih njegovi sorodniki so krivili mene edina reitev je bila loitev. Sledijo e odgovori naj poiejo strokovno pomo; ostala sem z boleino in obutki krivde strahom ki me je spremljal ve kot 30 let; Ponudili fizino zaito da jih lahko kadarkoli pokliem otroke dam k njim e bo zael raz at ko me bo pretepal naj za policijo takoj pokliem njih. Sorodniki mi oz. nam niso verjeli rekli so naj reem ne in bo nehal (...) niso mi v erjeli ali niso hoteli verjeti rekli so mi naj ga skuam razumeti in v zakonu sem zaradi otrok. F. SEDANJE STANJE Tabela 57. Trenutna udeleenost v nasilnem partnerskem ali druinskem odnosu tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb udeleenosti Da 52 69 283 Ne 132 176 717 Skupaj 184 245 1000 Ni bilo odgovora 568 755 Skupaj 752 1000 Trenutno je v nasilnem odnosu 283 odstotkov ensk ki so odgovorile da so doivljale nasilje oziroma 6.9 vseh anketiranih. Tabela 58. Razlogi za vztrajanje v nasilnem partnerskem odnosu tevilo odgovorov Odstotek Otroci bi bili brez oeta 2 03 Nimam kam iti 1 01 Sem brez denarja in brez strehe nad glavo 1 01 Bojim se ga 0 0 235 Mislim da nasilje ni zadosten razlog da bi ga zapustila ali odla od doma 1 01 Bojim se maevanja 1 01 Sram me je da bi kdo zvedel o nasilju 1 01 Ker mi nihe ne bi verjel da se mi to zares dogaja 0 0 Ker partner preprei moj odhod 0 0 Strah me je da bi izgubila otroke 3 04 Ne elim prekiniti odnosa 0 0 Noem ostati sama 2 03 Rada ga imam 0 0 Navezana sem nanj 0 0 Ni bil takoj nasilen to se je poasi zalezlo v najin odnos 1 01 Sem brez slube 1 01 Odvisna sem od njegove pomoi pri vsakodnevni negi in opravilih 0 0 Sorodniki me spodbujajo naj potrpim 1 01 Poutila bi se kriva e bi razdrla druino 3 04 Ko ni nasilen je dober 1 01 Vera mi prepreuje 0 0 Ne bi vedela kam iti kako se znajti 1 01 enska mora marsikaj potrpeti v zakonu 0 0 To da gre je dolg proces 10 13 Drugo 10 13

Skupaj 59 78 Ni bilo odgovora 693 922 Skupaj 752 752 Odgovorilo je 59 anketirank. Najpogosteji razlog je ugotovitev da je odhajanje od nasilnea dolg proces. Prisoten je strah da bi izgubile otroka ali pa je prisoten obutek krivde da bi z odhodom razdrle druino. Otroci bi bili brez oeta. Dve enski sta odgovorili da noeta ostati sami. Po en odgovor se niz ajo strah da bi se maeval brezposelnost strah pred brezdomstvom sram da bi kdo izvedel o nasilju in d rugo. Nekaj ensk je obkroilo ve odgovorov in sicer jih je hkrati strah in nimajo kam iti ali pa menijo da bi otroci ostali brez oeta ki je dober ko ni nasilen. Ena enska meni da enske morajo potrpeti e noejo ostati same. Pod drugo so osebe navajale bolezen matere da se sin noe odseliti da pred bolezni jo ni bil tak (tudi zdaj zgolj psihino nasilje) ne more ga spraviti iz hie. Ena enska upa da mu bo svetovanje poma galo. Kjer so otroci v zakonu se je teko odloiti da bi ga zapustila zato sem trpela. elim se nauiti reevati konflikte tudi elim da bi znali otroci reevati teave. Tabela 59. Razlogi za prekinitev odnosa tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb razlogov Ker se ni spremenil 50 66 450 Nasilje se je stopnjevalo 27 36 243 Postal je nasilen do otrok 10 13 90 Dobila sem mesto v varni hii 1 01 09 Odrasla sem in se odselila 24 32 216 Nala sem stanovanje 22 29 198 Umrl je 10 13 90 Nael si je novo partnerko 16 21 144 Je v kazenskem postopku 6 08 54 Ima prepoved priblievanja 3 04 28 Drugo 19 25 171 Ni bilo odgovora 641 852 1000 236 skupaj 752 1000 Monih je ve odgovorov Odgovorilo je 111 anketirank. Najpogosteji razlog za prekinitev odnosa z nasilneem je ker se ni spremenil in se je nasilje stopnjevalo 450 in 243). rtev si je reila stanovanjski problem (19.6) ali pa se je odselila (216). V nekaj primerih je bi l razlog nasilje do otrok ali smrt nasilnega partnerja. 16 oseb je navedlo da si je nael novo partnerko. V estih primerih je v kazenskem postopku v treh pa ima pr epoved priblievanja (28). Pod drugo so osebe navajale: fizini odpor in gnus do nas ilnea ali pa posredovanje CSD in namestitev v ustrezno stanovanjsko skupnost (var na hia krizni cente enota za stareje ljudi). Tabela 60. Izogibanje nasilju med tistimi ki so v nasilnem odnosu tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb izogibanja Naredim kar od mene zahteva 4 05 56 Skuam biti im bolj neopazna 15 20 208 Izogibam se ga 39 52 542 Poskrbim da ga nihe ne jezi 11 15 153 Pobegnem iz prostora in se zaprem v drug prostor 8 11 111 Pobegnem iz stanovanja kam 9 12 12 Z otroci pobegnemo iz stanovanja 3 04 42 Zaprem se v sobo skupaj z otroci 4 05 56 Udarim ga nazaj 0 0 0 Vpijem da bi me sliali sosedje 2 03 28 Pokliem policijo 4 05 56 Drugo 24 32 32

Ni bilo odgovora 641 852 1000 skupaj 752 1000 Monih je ve odgovorov Odgovorilo je 111 anketirank. Najpogosteje se enske skuajo izogniti nasilju tako d a se izogibajo nasilneu (542) in skuajo biti im bolj neopazne (208). Poskrbijo da g a ne jezijo (153) ali pa pobegnejo iz stanovanja ali prostora v katerem je nasil ne (skupaj 54). Podobno ravnajo ko so skupaj z otroci (56). V manjem tevilu pokliejo policijo naredijo kar od njih zahteva nasilne ali pa kriijo. e pobegnejo iz stanov anja gredo k prijateljem na vrt na njivo k sosedom ali starem v gozd ali v garao. Pod drugo so osebe navajale da nasilnea ignorirajo. Ne raziujem do konca kadar vidim da pogovor pelje v nasprotno smer - se stopnjuje ob drugi priliki dokonam razpravo Stanuje z mano sin in njegov 9 letni sin sej tako ne neha ni prej dokler ne tee kri a im in vpijem nazaj dokler ne neha. Tabela 61. Ocenite kodo ki jo je povzroilo storjeno nasilje tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb kode Izgubila sem zdravje 43 57 319 dobila sem trajne pokodbe 12 16 89 Ne morem se znebiti strahu 45 60 333 Imam e vedno none more 23 31 170 Imam psihiatrine teave 31 41 230 Imam finanne teave ker sem morala del premoenja pustit njemu 19 25 141 Izgubila sem stik z otroki 4 05 30 Poutim se isto drugana od drugih nimam prijateljic in prijateljev 16 21 119 Ne zaupam nikomur 41 55 304 Ne morem vzpostaviti kontakta z mokimi 18 24 133 Ne morem imeti otrok 3 04 22 237 Izgubila sem slubo 7 09 52 Drugo 45 6 333 Ni bilo odgovora 617 820 1000 skupaj 752 1000 Monih je ve odgovorov Odgovorilo je 135 ensk. Posledice nasilja se poznajo predvsem v izgubi zdravja (3 19) trajni pokodovanosti (89) stalni prisotnosti strahu (333) nezaupanju do ljudi (304) potem v psihiatrinih teavah (230) in nonih morah (170). Imajo finanne teave ke r so del premoenja pustile nasilneu (141). enske teko ali ne morejo vzpostaviti kont akta z mokimi poutijo se drugane in nimajo prijateljic ali prijateljev. V nekaj pri merih so izgubile slubo ali pa nimajo ve stika z otroci. Pod drugo so anketiranke navajale depresijo tesnobe izgubo samozavesti in slabo samopodobo podzavestni strah zaklepanje v sobo izgubo notranjega miru obutek kriv de in poninost. Kar nekaj ensk je navedlo da so nezaupljive e sploh do mokih da so p revidne in imajo ibko osebno mreo. Teko pride do spolnosti imajo odpor do spolnih o dnosov. Nekatere pa so navedle da so se iz nasilja tudi nauile do kje pustiti moke mu in kdaj prekiniti zvezo. Resnino znam ceniti toplino prijateljstvo zaupanje in deljeno veselje v lahko reem vseh relacijah bodisi starevskih partnerskih in prijateljskih. G. ZAKLJUEK: SOCIALNO-EKONOMSKI STATUS (ZAPOSLITEV PRIHODKI STANOVANJSKA SITUACIJ A) Tabela 62. Status anketiranih tevilo odgovorov Odstotek 1. Zaposleni za polni delovni as 160 213 2. Zaposleni za delni delovni as (manj od 8 ur dnevno) 11 13 3. Zaposleni za nedoloen as 144 192 4. Zaposleni za doloen as 25 33 5. Zaposlena kot kmetica 5 07 6. Samozaposlena 18 24 7. Na porodnikem dopustu 23 30

8. Nezaposlena 59 78 9. Starostno upokojena 161 214 10. Invalidsko upokojena 29 39 11. tudentka 86 114 12. Drugo 25 34 Skupaj 744 989 Ni bilo odgovora 8 11 Skupaj 752 1000 Od 744 ali 99 anketirank ki so odgovorile na to vpraanje je 386 ali 51 anketirank na nek nain zaposlenih. Drugi najveji dele pa predstavljajo upokojene anketiranke ki jih je bilo skupaj 190 ali 253.Nezaposlenih je 238 bilo 59 ali 78. tudentk je bilo 86 ali 114. Pod drugo je svoj status opisalo 25 ali 34 anketirank. Znotraj teh vejih kategorij so se statusi razporejali takole. Med deleem zaposlenih je najve takih ki so zaposlene za polni delovni as kar 160 je bi lo takih kar predstavlja 213 vsehki so odgovorile na to vpraanje. 144 ali 192 vse h ki so odgovarjale je zaposlenih za nedoloen as. Manji delei so razporejeni med ank etirankami ki so zaposlene za doloen as (33) na porodnikem dopustu (3) samozaposlen e (24) zaposlene za delni delovni as (13) in kmeticami (07). Med upokojenimi anke tirankami prevladujejo starostno upokojene (161 ali 214) ki predstavljajo najveji dele med temi ki so odgovarjale na to vpraanje. Manji dele upokojenk pa pripada inv alidsko upokojenim anketirankami (39). Pod drugo so osebe navajale: dijakinja (6) mama (4) ostala doma zaradi bolezni (3) ZPIZ (2) 229 pokojnine druinska pokojnina druinska pokojnina zaradi invalidnosti dravljanska pokojnina gospodinja gospodinja in dopolnilna kmetijska dejavnost imam svojo projekt biro otrok ki ji Center za socialno delo plauje leta in zavarovanje na akanju otrok. pokojnina po mou preivnina rabila bi e kakno socialno pomo glede m ne pokojnine in glede bolezenskega stanja redno upokojena se bom kmalu zaposlila solastnica podjetja upokojena po mou uporabnica v varstveno delovnem centru in vk ljuena v program usposabljanja na delovnem mestu na Zavodu za zaposlovanje. Tabela 63. Ogroenost sedanje zaposlitve tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb ogroenosti zaposlitve Da 80 106 137 Ne 345 458 593 Ne vem 157 209 270 Skupaj 582 774 1000 Ni bilo odgovora 170 226 Skupaj 752 1000 Na vpraanje glede ogroenosti zaposlitve 170 anketirank ni odgovorilo (226). Med pr eostalimi 582 ali 77 ensk jih je 345 ali 593 odgovorilo da ocenjujejo da njihova zaposlitev ni ogroena. 80 ali 137 anketirank ki so odgovorile na to vpraanje pa je ocenilo da je njihova zaposlitev ogroena. Na to vpraanje ni vedelo odgovoriti 27 oziroma 157 ensk ki so na vpraanje odgovarjale. Tabela 64. Lasten dohodek tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb o lastnem dohodku Da 619 823 842 Ne 116 154 158 Skupaj 735 977 1000 Ni bilo odgovora 17 23 Skupaj 752 1000 Na vpraanje je odgovorilo 977 anketirank. Velika veina 842 anketirank ki je odgovo rila na to vpraanje ima lasten dohodek. Da nimajo lastnega dohodka je odgovorilo 116 ensk kar je 158 od vseh ki so na to vpraanje odgovorile. Tabela 65. Monost razpolaganja z lastnim dohodkom tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb o razpolaganju z lastnim dohodkom Da 569 756 783 V gospodinjstvo prispevam enak dele kot ostali zaposleni lani 35 46 48 Ne ves denar ki ga imam moram dati partnerju (ali starem otrokom) 1

01 01 Lastna sredstva moram pred partnerjem (stari otroci) skrivati 2 03 03 Nekaj denarja uspem zadrati za sebe 12 16 17 Nimam lastnega dohodka 86 114 118 239 Drugo 9 12 12 Da in V gospodinjstvo prispevam enak dele kot ostali zaposleni lani 11 15 15 Da in Nekaj denarja uspem zadrati za sebe 1 01 01 Da V gospodinjstvo prispevam enak dele kot ostali zaposleni lani in Nekaj denarja uspem zadrati za sebe 1 01 01 Skupaj 727 967 1000 Ni bilo odgovora 25 33 Skupaj 752 1000 Na vpraanje ali je razpolagajo z lastnim dohodkom je odgovorilo 967 ensk. Od teh j ih 783 razpolaga z lastnim dohodkom. 86 anketirank ali 118 anketirank lastnega d ohodka nima. 35 anketirank ali 48 je navedlo da v gospodinjstvo prispeva enak de le kot ostali zaposleni lani. Manji delei pripadajo odgovorom anketirank ki so naved le da nekaj denarja uspejo zadrat zase (12 ali 17) morajo lastna sredstva skrivat pr ed partnerjem (stari otroci) (2 anketiranki ali 03) ali da morajo ves denar ki ga imajo dati partnerju (ali starem otrokom) (samo ena anketiranka ali 01). Odstotek teh ki razpolagajo z lastnim dohodkom je v resnici e viji (80 vseh ki so odgovori le na to vpraanje) saj je vseh 13 anketirank (17) ki so obkroile ve monih odgovorov obkroilo tudi da. 12 oziroma 16 pa jih je dodatno ob tem da so navedle da razpolaga jo s svojim dohodkom obkroilo e monost da v gospodinjstvo prispeva enak dele kot ost ali zaposleni lani tako da je odstotek teh nekoliko viji (64). Pod drugo je odgovorilo 12 ali 9 ensk ki so navajale naslednje odgovore: vse gre za polonice ( 2 osebi) ga bom kmalu (dohodek) imela; komaj (zelo malo pokojnino ima m); obasno pred oitki Kaj potrebuje? Cena?; otroki dokladi; plaujem vso hrano in d trokom starem mojim vnukom; preivlja me mo ni problemov saj je premajhna pokojnina druinska skupna blagajna skupno gospodinjstvo; v dogovoru s fantom in oetom ki me preivljata vse dam za otroke - hrano oblaila ola...; in z moem imava skupne blagajno pokojnine. Tabela 66. Okolje v katerem ivijo anketiranke tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb okolja Veje mesto (na primer Ljubljana Maribor Koper Kranj Celje Murska Sobota itd.) 238 316 325 Manje mesto (na primer Velenje Koevje Jesenice Postojna Piran Ajdovina Ilirska Bistr ica Trebnje itd.) 127 169 173 Manji kraj (na primer Radovljica Cerknica Beltinci itd.) 94 125 128 Vas v bliini mesta 161 214 220 Vas oddaljena od mestnih okolij 84 112 115 Drugo 29 39 40 Skupaj 733 975 1000 Ni bilo odgovora 19 25 Skupaj 752 1000 Na vpraanje je odgovorilo 975 anketirank. Najveji odstotek teh ensk prihaja iz vejih mest (na primer Ljubljana Maribor Koper Kranj Celje Murska Sobota itd.) in sice r 238 ali 325 ensk ki so odgovorile na to vpraanje. Iz manjih mest (na primer Velen je Koevje Jesenice Postojna Piran Ajdovina Ilirska Bistrica Trebnje itd.) prihaja 1 27 ali 173 ensk. Iz manjega kraja (na primer Radovljica Cerknica Beltinci itd.) pr ihaja 94 ali 128 ensk. Velik dele jih prihaja iz vasi ki je v bliini mesta (161 ali 22) in manji dele je takih ki prihajajo iz vasi oddaljenih od mestnih okolij (84 ali 115). Skupni dele ensk iz urbanih okolij (veja in manja mesta skupaj) je 498. Iz vasi prih aja skupno 245 ensk ali 335. Glede na dostopnost virov je morda smiselno zdruiti t udi kategoriji manjih krajev in vasi v bliini mest. Teh je skupno 255 oziroma 348. Pod drugo je odgovore navedlo 4 anketirank. Navajale so: Ptuj (3 osebe) Bled (2 osebi); Vrhnika (2 osebi) Koper; Celje; Dublin Irska; Fram; Gorinica pri Ptuju; I

zlake; Izola; Koroka; Litija; Ljubljana; malo v mestu preteno na vasi (oddaljeni o d mesta); Medvode; na hribovski kmetiji oddaljeni iz mesta oz. vasi; na podeelju dale od mesta;; stanujem v centru mesta; trg; vas v bliini manjega kraja; veina asa v paniji Costa Brava; Zagorje; alec; ivim sama sredi gozdov in travnikov do soseda i mam 2 km do vasi 4 km; ivim v Slovenski Bistrici; ivim v Reki Hrvaka; in ivim na vas i v kmekem okolju kjer se preivljamo e malo z kmetijstvom - to je na Krkem polju med Breicami in Krkem. 240 Tabela 67. Regije v katerih anketirani ivijo tevilo odgovorov Odstotek tajerska 220 292 Dolenjska 82 109 Gorenjska 124 165 Pomurska 39 52 Koroka 40 53 Notranjska 71 94 Primorska 81 108 Posoje 5 7 Zasavje 23 31 Skupaj 685 911 Ni bilo odgovora 67 89 Skupaj 752 752 Na to vpraanje je odgovorilo 685 anketiranih (911). Najve anket je prilo iz tajerske (220 ali 292) ki ji sledi Gorenjska (124 ali 165). Iz Dolenjske in Primorske pr ihaja podoben odstotek anketiranih (109 oz. 108). Iz Notranjske je 71 anketirani h ali 94. Podobna odstotka anketiranih sta Pomurske in Koroke (52 in 53). Iz Zasa vja je odgovorilo 3 oziroma 23 ensk. Iz Posoja je prilo 5 ensk ki so izpolnile vpraal nik (07). Na vpraanje ni odgovorilo 67 ensk kar je 89. Iz vpraalnika je izpadla Osr ednjeslovenska regija zaradi esar so se glasovi anketirank iz Ljubljane in okolic e verjetno porazgubili v med glasovi gorenjske ali dolenjske regije. Tabela 68. Lastnik stanovanja v katerem prebivajo anketiranke tevilo odgovorov Odstotek Sem lastnica stanovanja 130 173 S partnerjem imava deljeno lastnitvo (stanovanje je del skupnega premoenja pridobl jenega v zakonski ali izvenzakonski zvezi) 241 400 Lastnik stanovanja je partner/partnerka 76 101 Lastnik stanovanja je drug sorodnik 159 211 ivimo v najemnikem stanovanju 69 92 Drugo 76 101 Skupaj 742 987 Ni bilo odgovora 10 13 Skupaj 752 1000 Na to vpraanje so nekatere anketiranke obkroale ve odgovorov zato je skupni setevek veji kot 100 Najve anketiranih ima s partnerjem deljeno lastnitvo nad stanovanjem v katerem ivi. Kar 241 (318) je vseh takih ensk (od tistih ki so odgovorile na to vpraanje). 159 (213) je takih ki ivijo v stanovanju kjer je lastnik stanovanja drug sorodnik. N a tretjem mestu po pogostosti so enske ki so lastnice stanovanja (130 ensk ali 175 ). 76 ensk ali 101 je takih ki ivijo v stanovanju kjer je lastnik partner. Le slab procent manj (93) pa je anketiranih ki ivijo v najemnikem stanovanju. 101 je taki h ki so podale opis na to vpraanje pod drugo. 159 anketirank je navedlo da ivijo v s tanovanju kjer je lastnik drugi sorodnik. Rezultati so pokazali da v teh primeri h kot lastniki prevladujejo stari anketirank. Takih odgovorov je bilo 82 kar je 5 1 vseh anketiranih ki ivijo v stanovanjih kjer so lastniki drugi sorodniki. Zanim ivo je da v vzorcu starev ki so lastniki stanovanja prevladuje skupno lastnitvo (m ama in oe skupaj) (72) sledijo samo matere lastnice stanovanja (25) in nato ele sa mo oetje (48). 26 odgovorov (46) govori o lastnitvu moevih starev (tast in taa). V ma jih odstotkih se pojavijo kot lastniki e stari stari (09) otroci (09) in sorojenci (05). 76 anketirank (101) je podalo odgovore pod drugo. Anketiranke so navajale sledee op

ise lastnitva. Najve je bilo takih ki so navedle da so lastniki hie v kateri ivijo n jeni stari; takih je bilo 28 ali 368 vseh ki so navedli odgovore pod drugo. 8 (10) je lastnic nepreminine (2 od teh navajata da se mo noe odseliti in da noe izplaati nj enega delea). 8 (10) je bilo takih ki imajo skupno lastnitvo (najvekrat hie) z moem. Naslednja veja skupina so anketiranke ki so opisovale razline oblike deljenega las tnitva s sorodniki ki niso njihovi moje ali partnerji (stari njegovi stari otroci); takih je bilo 6 ali 78 odgovorov pod drugo. e 5 drugih anketirank je navedlo skupno lastnitvo hie vendar ni navedlo kdo je solastnik. Skupaj jih ima torej neko oblik o solastnitva nepreminine 19 (25). V manjih deleih so navajale e druge lastnike: njeg ovi stari (3) 241 mo (3) otroci (2) brat (1) najem (1) neprofitno stanovanje (1) materinski dom (1) obina (1) Staninvest (1) hinik (1). Tabela 69. Okoliine najema pri najemnikih tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb o okoliinah najema ivim v neprofitnem stanovanju 34 45 121 ivim v socialnem stanovanju 7 9 25 Najemamo na prostem trgu podpisnik pogodbe je partner/partnerka 16 21 57 V stanovanju nismo najemniki 182 242 648 Drugo 42 56 149 Skupaj 281 374 1000 Ni bilo odgovora 471 626 Skupaj 752 1000 Na vpraanje je odgovorilo 281 anketiranih kar je 374 vseh anketiranih. 57 oziroma 203 teh ki so odgovorile na vpraanje stanovanje najemajo (kar je 75 vseh anketir anih). 34 (121) jih ivi v neprofitnem stanovanju; 16 (21) najemajo na prostem trg u podpisnik pa je partner; 7 ali 09 pa jih ivi v socialnem stanovanju. Da niso na jemniki se je izreklo 182 anketiranih (242). 42 anketiranih (56) je navedlo odgo vore pod drugo. Pod drugo so osebe navajale da ivijo v lastni hii ali stanovanju (18) da same naje majo stanovanje (7) da ivijo v profitnem stanovanju (2) da sta oba najemnika v Lj ubljani (1) pri eni je podpisnik najemne pogodbe oe (1) ivi s stari (1) ivi v moevem stanovanju (1) ivi v tudentskem domu (1) ivi v gospodinjstvu kjer si delijo stroke ( 1) materinski dom (1). Tabela 70. Zasebnost pri izpolnjevanju vpraalnika tevilo odgovorov Odstotek Odstotek navedb o zasebnosti Da 707 940 948 Ne 39 52 52 Skupaj 746 992 1000 Ni bilo odgovora 6 8 Skupaj 752 1000 707 anketiranih ali kar 948 (od tistih ki so odgovorile) je bilo samih ko so izp olnjevale vpraalnik. Manji dele (52 ali 39 ensk) pa jih je odgovorilo da niso bile same. Na to vpraanje ni odgovorilo 6 anketiranih (08). 242 243 PRILOGA 2. VPRAALNIK Vpraalnik o osebni varnosti ensk v zasebni sferi 2009 Spotovani! Na Intitutu za kriminologijo delamo v sodelovanju s Fakulteto za socialno delo obi rno nacionalno raziskavo o osebni varnosti ensk v druini. Iz centralnega registra prebivalcev smo prejeli vzorec 3000 polnoletnih ensk ki bodo izpolnjevale vpraalni k. Do sedaj ni bila narejena e nobena podobna raziskava pri nas ki bi zajela tako velik vzorec. Z raziskavo elimo zbrati podatke o tem koliko ensk v Sloveniji se n e pouti varnih v domaem okolju kdo so povzroitelji nasilja o odgovorih ustreznih sl ub in podobno. Hvaleni vam bomo e si boste lahko vzeli as (priblino 40 minut) in izpolnili vpraalnik . Vai odgovori so za nas pomembni ne glede na to ali se poutite v vaem domu povsem varni nekoliko manj ali pa e vsakodnevno doivljate nasilje. Pridobljene podatke bo

mo uporabili za oblikovanje taknih politik ki bodo pripomogle k izboljanju osebne varnosti prepoznavanju nevarnih situacij in k oblikovanju ustreznih storitev za e nske ki doivljajo nasilje. eprav bi bilo dobrodolo e bi lahko odgovorili na vsa vpraanja ki ustrezajo vai situac iji se zavedamo da je veliko vpraanj zelo osebne narave in so nekatera lahko nepr ijetna. Na vpraanja odgovorite le e elite. e imate monost si vzemite as morda vam bo aje na kako vpraanje odgovoriti e si vzamete nekoliko premora. Vai odgovori bodo povsem anonimni kar pomeni da nihe (vkljuno z raziskovalnim osebj em) ne bo mogel izslediti kdo je izpolnjeval vpraalnik! Podatki o vzorcu bodo unie ni takoj po konnem roku za poiljanje vpraalnikov. Prosimo vas da nam vpraalnik vrnet e do 15. junija 2009. Ovojnica z naslovom je priloena. Dr. Katja Filipi Nosilka raz iskave UL - Pravna fakulteta Dr. Vesna Leskoek Koordinatorka raziskave na UL - Fa kulteta za socialno delo Vpraalnik o osebni varnosti ensk v zasebni sferi ODGOVORI SO ANONIMNI! A. DEMOGRAFSKI PODATKI eleli bi izvedeti kdo razen vas e ivi v vaem gospodinjstvu. Gospodinjstvo so osebe k i ivijo skupaj in si delijo dohodke. Kvadratki na koncu vpraanja so namenjeni obde lavi podatkov in vas prosimo da jih ne oznaujete._ A1. Kdo so lani in lanice vaega gospodinjstva? (lahko obkroite ve odgovorov) Mo Izvenzakonski partner ali partnerka Otroci ki jih imam s sedanjim moem oz. partnerjem Otroci ki jih imam iz prejnjega zakona Otroci ki jih ima mo/partner iz prejnjega zakona Vai stari Stari vaega partnerja Druga oseba kdo_____ ivim sama A2. Ali z vami ivi e kdo ki ni lan vaega gospodinjstva? (varuka prijatelj/ica podnaje mnik/ca) 1. Da kdo____ 2. Ne A3. Katerega leta ste rojeni? (dopolnite letnico): 19______ A4. Katero najvijo izobrazbo ste dosegli? (obkroite en odgovor) 1. Nedokonana osnovna ola 2. Osnovna ola 3. Poklicna ola 4. Srednja ola 5. Vija ola 6. Visoka strokovna ola 7. Fakulteta 8. Magisterij 9. Doktorat 10. Drugo kaj:______ B. OSEBNI STATUSI IN OKOLIINE (PARTNERSTVO DRAVLJANSTVO VERSKA PRIPADNOST ZDRAVJE ) _ Z vpraanji od B4 do B8 bomo spraevali o vai etnini pripadnosti nacionalnosti dravljan stvu in verski pripadnosti. Na ta vpraanja odgovarjajte le e elite!_ B1. Katero dravljanstvo imate? 1. Slovensko 2. Dravljanstvo tuje drave katero_________ 3. Nimam dravljanstva 4. Drugo kaj______ B2. e nimate slovenskega dravljanstva ali ste (obkroite ustrezno tevilko pri vsakem odgovoru): Da Ne 1. Delovna migrantka z dovoljenjem za bivanje 0 1 2. Delovna migrantka brez dovoljenja za bivanje 0 1 3. V Slovenijo sem se preselila zaradi sedanjega partnerja iz 0

(navedite dravo)_ 4. Drugo kaj:__ B3. Ali ste verni? 1. Da 2. Ne 3. Ne bi se mogla opredeliti glede tega vpraanja 4. Drugo kaj:___________ B4. e je odgovor DA prosimo e lahko navedete kateri veri pripadate (na primer rimo-katoliki pravoslavni muslimanski itd.):________ B5. Kateri od odgovorov najbolje opie vae zdravje? 1. Zelo dobro 2. Dobro 3. Povpreno 4. Slabo 5. Zelo slabo 1 B7. Ali v zadnjih 12. mesecih uivate katere od naslednjih zdravil ali substanc in kako pogosto? (pri vsakem odgovoru obkroite ustrezno tevilko) Redko Obasno Redno Nikoli 1. Za ivce 12 3 0 2. Proti boleinam 3. Proti glavobolu 4. Proti depresiji 1. Pijem alkohol 5. Uporabljam marihuano 6. Jemljem prepovedane droge 7. Drugo kaj:______ 8. Ne j emlj em zdravil 2 3 0 2 3 0 2 3 0 2 3 0 2 3 0 2 3 0 2 3 0 B8. Ali ste v zadnjem mesecu opazili pri sebi naslednje telesne in ustvene znake in kako pogosto? (pri vsakem odgovoru obkroite ustrezno tevilko) 246 Redko Obasno Pogosto Nikoli 1. Stres 1 2 3 0 2. Tesnobo 1 2 3 0 3. Prebavne motnje 1 2 3 0 4. Izguba teka 1 2 3 0 5. elodne teave 1 2 3 0 6. Driska 1 2 3 0 7. Glavobol 1 2 3 0 8. Stalno boleino v delu telesa 1 2 3 0 9. ibkost v rokah in nogah 1 2 3 0 10. Utrujenost 1 2 3 0 11. Teave s srcem 1 2 3 0 12. Slabost in bruhanje 1 2 3 0 13. Vrtoglavico 1 2 3 0 14. Tresenje rok 1 2 3 0 15. Motnje spomina 1 2 3 0 16. Slabo koncentracijo 1 2 3 0 17. Nespenost 1 2 3 0 18. Strah 1 2 3 0 19. Depresivnost brezvoljnost 1 2 3 0 20. Razmiljanje o samomoru 1 2 3 0 21. Drugo kaj: 1 2 3 0 22. Nisem opazila ni od natetega II C. IZKUNJE NASILJA Naslednji sklop vpraanj se bo nanaal na osebne izkunje nasilja in zlorabljajoih razm

erij ki jih morebiti doivljate v svojem ivljenju. Nekatera vpraanja bodo morda za v as naporna. Ne glede na to ali ste izkusili nasilje ali ne bodo vae izkunje za nas zelo pomembne._ C1. Ali je bil od dopolnjenega 15. leta kdorkoli FIZINO NASILEN do vas? 1. Da 2. Ne 3. Se ne spomnim C2. Kdaj ste prvi doiveli nasilje? 1. Pred ve ko 20. leti 247 2. Pred ve kot 10. leti 3. Pred ve kot 5. leti 4. Pred ve kot 1. letom 5. V zadnjem letu 6. Se ne spomnim 7. Ga nisem doivljala C3. Ali je bil v zadnjih 12. mesecih kdorkoli v intimnem partnerstvu ali v druini fizino nasilen do vas? 1. Da 2. Ne 3. Drugo kaj:_______ C4. Kdo je oseba ki je bila v zadnjih 12. mesecih fizino nasilna do vas? (obkroite lahko ve odgovorov) 1. Va sedanji mo 2. Sedanji izven zakonski partner 3. Sedanja partnerka 4. Prejnji mo 5. Prejnji izven zakonski partner 6. Prejnja partnerka 7. Mama 8. Oe 9. Drugo (npr. prijatelj drugi sorodnik):______ 10. Nihe ni bil nasilen do mene C5. Katera dejanja so vkljuevali napadi v zadnjih 12. mesecih (obkroite lahko ve od govorov) 1. Metanje predmetov v vas 2. Pretepanje s predmeti katerimi________ 3. Hudo stresanje 4. Porivanje 5. Vleenje po tleh 6. Zvijanje rok 7. Lasanje 8. Suvanje 9. Brcanje 10. Klofutanje 11. Udarci s pestmi 12. Zaiganje 13. Davljenje 248 14. Duenje 15. Butanje z glavo ob steno ali predmete 16. Napad z noem ali drugim orojem 17. Povzroanje opeklin s cigareti 18. Drugo kaj:____________ 19. Nisem bila fizino napadena C6. Ali ste zaradi teh dejanj imeli v zadnjih 12. mesecih katero od spodaj nateti h pokodb? (ustrezno obkroite) 1. Praske 2. Modrice 3. Rane

4. Ureznine 5. Strelne ali vbodne rane 6. Nategnjene miice izpah uda 7. Zlom kosti 8. Zlomljen zob 9. Splav 10. Notranje pokodbe 11. Pokodbo genitalij 12. Pokodbo glave 13. Pokodbo nosu 14. Pokodbo vida 15. Pretres moganov 16. Izgubo zavesti 17. Oganino opeklino 18. Trajne telesne pokodbe 19. Invalidnost 20. Duevne teave 21. Drugo pokodbo katero:___ 22. Nisem imela pokodb 23. Nisem bila fizino napadena C7. Kako pogosto se dogaja fizino nasilje v zadnjih 12. mesecih? 1. Vsak dan ali skoraj vsak dan 2. 1-3- krat na teden 3. 1-3- krat na mesec 4. Ve kot 3-krat v zadnjem letu (navedite tevilo): _______ 5. Manj kot 3-krat v zadnjem letu (navedite tevilo):____ 6. Drugo kaj:_______ 7. Se v zadnjem letu ni nikoli zgodilo 249 C8. Ali ste od dopolnjenega 15. leta doiveli SPOLNO NASILJE? 1. Da 2. Ne 3. Ne vem C9. Kdaj ste prvi doiveli to nasilje? 1. Pred ve ko 20 leti 2. Pred ve kot 10 leti . 3. Pred ve kot 5 leti 4. Pred ve kot 1 letom 5. V zadnjem letu 6. Ga nisem doivela C10. Ali ste v zadnjih 12. mesecih doiveli spolno nasilje v intimnem partnerstvu ali v druini? 1. Da 2. Ne C11 Ali je nasilje v zadnjih 12. mesecih vkljuevalo naslednja dejanja? (obkroite l ahko ve odgovorov) 1. Dotiki na seksualen nain ki si jih niste eleli in na nain da vam je bilo muno mot ee in vas je prizadelo 2. Posilstvo v partnerstvu (ali zakonu druini) 3. Prisiljevanje v spolne odnose z drugimi ali ve osebami 4. Prisiljevanje v spolne odnose proti vai volji 5. Uporaba predmetov v spolnosti proti vai volji 6. Nasilje med spolnim odnosom 7. Prisilna prostitucija 8. Prisiljevanje v gledanje pornografije 9. Prepreevanj e j emanj a kontracepcij e 10. Prisiljevanje v splav 11. Drugo kaj________ 12. Nisem doivljala spolnega nasilja C12. Kako pogosto se dogaja spolno nasilje v zadnjih 12. mesecih?

1. Vsak dan ali skoraj vsak dan 2. 1-3- krat na teden 3. 1-3- krat na mesec 4. Ve kot 3-krat v zadnjem letu (navedite tevilo):____ 5. Manj kot 3x v zadnjem letu 6. Drugo kaj:_______ 250 7. Ni se zgodilo C13. Kdo je bila oseba ki je povzroila spolno nasilje? (obkroite lahko ve odgovorov ) 1. Va sedanji mo 2. Sedanji izven zakonski partner 3. Sedanja partnerka 4. Prejnji mo 5. Prejnji izven zakonski partner 6. Prejnja partnerka 7. Mama 8. Oe 9. Otrok 10. Drugo (npr. prijatelj drugi sorodnik):______ 11. Nisem doivela spolnega nasilja C14. Ali ste zaradi teh dejanj imeli v zadnjih 12. mesecih katero od spodaj natet ih posledic? (ustrezno obkroite) 1. Fizine pokodbe (navedite):_______ 2. Spolno prenosljive bolezni (navedite):_________ 3. Nosenost 4. Splav 5. AIDS 6. Dolgotrajneja duevna stiska 7. Drugo kaj_________ 8. Ne vem za posledice 9. Ne upam si k zdravniku 10. Nisem imela posledic 11. Nisem doivela spolnega nasilja C15. Ali ste v zadnjih 12. mesecih v intimnem partnerstvu ali v druini doiveli kat ero od spodaj navedenih oblik PSIHINEGA NASILJA? (obkroite lahko ve odgovorov) 1. Zmerjanje 2. Smeenje 3. Zastraevanje 4. Lane obtobe 5. Razkazovanje oroja pred vami 6. Omejevanje ali prepreevanje stikov s sorodniki ali prijatelji 7. Izraanje ljubosumja 251 8. Opustitev pomoi ko ste imeli zdravstvene teave bolezen 9. Pokodovanje ali povzroitev smrti ivali na katero ste navezani 10. Spravljanje v neprijeten poloaj pred sodelavci in nadrejenimi 11. aljivo izraanje glede vaega zunanjega videza 12. Prepreevanje da bi zanosili 13. Jezno in glasno vpitje tako da vas prestrai 14. Zbujanje ponoi ne dovoli vam spati 15. Namerno nevarna vonja avtomobila da vas zastrai 16. Zasledovanje z avtomobilom 17. Gronje otrokom 18. Gronje da vam bo odvzel oz. odpeljal otroka 19. Gronje blinjim sorodnikom tako da vas ne upajo braniti 20. Gronje da bo ubil vas otroke in blinje sorodnike 21. Gronje da se bo ubil ali kaj hudega naredil e ga boste zapustili 22. Drugo kaj:______________ C16. Ali ste v zadnjih 12. mesecih v intimnem partnerstvu ali v druini doivljali p

ovzroanje PREMOENJSKE KODE s katerim od spodaj natetih dejanj? (obkroite lahko ve odgovorov) 1. Vzame vam ves denar 2. Ima edini dostop do denarja 3. Nadzoruje vao porabo denarja 4. Je edini lastnik skupnega premoenja 5. Kaznuje vas tako da uniuje vam ljube predmete 6. Krade vam predmete ali denar 7. Grozi vam z unienjem bivalia ali drugega premoenja 8. Prepreuje vam zaposlitev 9. Ne plauje preivnine 10. Drugo kaj_______ 11. Nisem doivela povzroanja premoenjske kode 252 C17. Ali ste v zadnjih 12. mesecih v intimnem partnerstvu ali v druini doivljali k atero od spodaj navedenih oblik OMEJEVANJA GIBANJA STIKOV IN OSEBNE SVOBODE? (ob kroite lahko ve odgovorov) 1. Zahteva da pridem iz slube domov do minute tono 2. Ne dovoli mi druenja s prijateljicami 3. Ne dovoli mi jih klicati po telefonu 4. Prepreuje mi stike z blinjimi sorodniki 5. Prepreuje mi stike s sosedi 6. Morala sem pustiti slubo oziroma plaano delo 7. Ne dovoli mi zapuati stanovanja (razen za odhod v slubo) 8. V stanovanje me zaklene 9. Sili me v kazniva dejanja 10. V stanovanju me priklene/privee ko odide ven 11. Ne dovoli mi imeti mobilnega telefona 12. Nadzoruje in pregleduje mojo poto e-poto ali sms sporoila 13. Drugo kaj________ 14. Nisem doivela nobene od navedenih oblik omejevanja gibanja C20. e ste doivljali dlje asa trajajoe nasilje v partnerskem odnosu ali druini: kdaj bi rekli da se je v razmerju zaelo dogajati nasilje? Prosim omejite se na zadnji nasilni odnos. 1. Prvi mesec ko sva se spoznala 2. V prvih 6 mesecih 3. V prvem letu 4. V asu od prvega do drugega leta 5. Med drugim in etrtim letom 6. Od etrtega do petega leta 7. V druini se je zaelo ko sem bila stara (vpiite starost)_______ 8. Drugo kaj_______ 9. Nikoli nisem doivljala nasilja C21. Ste doivljali nasilje v asu nosenosti? 1. Da 2. Ne 3. Nisem bila nosea C23. Ali ste doivljali nasilje v ve osebnih ali intimnih zvezah? 1. Da 253 2. Ne 3. Drugo kaj C22. Koliko asa ste bili (ali ste e) v odnosu z osebo ki je (bila) nazadnje nasiln a do vas? 1. Do 1. meseca 2. Do 3. mesecev 3. Do 6. mesecev 4. Do 1. leta 5. Do 2 leti 6. Do 5 let

7. Do 10 let 8. Do 20 let. 9. Ve kot 20 let. 10. Drugo kaj________ 11. Nikoli nisem doivljala nasilja C18. Ali so otroci v vaem gospodinjstvu rtve nasilja? 1. Da 2. Ne 3. Nimam otrok C19. Kakno nasilje doivljajo? (monih je ve odgovorov) 1. Fizino 2. Psihino 3. Spolno 4. Prisotni so ko je partner nasilen do mene 5. Drugo kaj________ 6. Niesar od navedenega D. POVZROITELJI NASILJA ' E NE DOIVLJATE NASILJA POJDITE NA SKLOP G: ZAKLJUEK POVZROITELJ NASILJA je tisti ki vam je prizadejal nasilje. Vpraanja se nanaajo na s edanji ali pa na zadnji nasilni partnerski ali druinski odnos v katerem ste iveli. Uporabljamo moko slovnino obliko kar vkljuuje tudi enske povzroiteljice nasilja. V p rimeru ko je povzroiteljev nasilja ve vas prosimo da se omejite na tistega ki je ( bil) najbolj nasilen do vas._ D1. Katerega spola je povzroitelj nasilja? 254 1. enska 2. Moki D2. Kdaj ste (bili) v odnosu s povzroiteljem nasilja? 1. V odnosu sem zdaj 2. V odnosu sem bila v zadnjih 12. mesecih 3. V odnosu sem bila pred ve kot enim letom 4. Z njim ivim od rojstva/z njim sem odraala 5. Drugo kaj______ D3. Katero najvijo izobrazbo je dosegel povzroitelj nasilja? 1. Nedokonana osnovna ola 2. Osnovna ola 3. Poklicna ola 4. Srednja ola 5. Vija ola 6. Visoka strokovna ola 7. Fakulteta 8. Magisterij 9. Doktorat 10. Drugo kaj______ D4. Katerega leta je bil rojen: 19 D6. Ali je (bil) povzroitelj nasilja? 1. Zaposlen za polni delovni as 2. Zaposlen za kraji delovni as 3. Zaposlen za nedoloen as 4. Zaposlen za doloen as 5. Nezaposlen 6. Ima druge prihodke (npr. socialno pomo rento itd.)_______ 7. Dela po pogodbi 8. Dela na rno 9. Dela preko tudentskega servisa 10. Kmet 11. Starostno upokojen 12. Invalidsko upokojen 13. Samozaposlen 14. tudent

15. Drugo kaj:________ D7. e je povzroitelj nasilja partner ali je ivel e v kaknem drugem partnerstvu pred v ami? 1. Da 2. Ne 3. Ne vem 255 4. Povzroitelj nasilja ni partner D8. Je bil nasilen tudi v tistem partnerstvu? 1. Da 2. Ne 3. Ne vem 4. Povzroitelj nasilja ni partner D9. Ali je povzroitelj nasilja veren? 1. Da. 2. Ne. 3. Ne vem. 4. Ne elim odgovoriti. D10. e DA kateri veroizpovedi pripada:____ D11. Ali prakticira vero (se udejstvuje obredov itd.)? 1. Da. 2. Ne. 3. Ne vem. 4. Ne elim odgovoriti. D12. Kako pogosto (je) povzroitelj nasilja uiva(l) alkohol ali druge substance v t olikni meri da je (bil) pijan/ omamljen? (obkroite ustrezno tevilko pri vsaki naved bi) Nikoli Nekajkrat Nekajkrat Nekajkrat Vsak na leto na mesec na teden dan 1. Pije alkohol 0 12 3 4 2. Uiva droge 0 1 2 3 4 D13. Ali je povzroitelja zaradi nasilja obravnavala kdaj policija? 1. Da. 2. Ne. 3. Ne vem. D14. Ali je zaradi svojega nasilnega vedenja kdaj iskal pomo (svetovanje delavnic e)? 1. Da (navedite kje):________ 2. Ne. 3. Ne vem. D15. Ali lahko ocenite stopnjo vae varnosti v tem trenutku? 1. Popolnoma sem varna 2. e vedno mi grozi 3. eprav mi ne grozi se ga e vedno bojim 4. eprav mi ne grozi me je e vedno strah 5. Drugo kaj___________ 256 E. ODLOANJE O PREKINITVI NASILNEGA ODNOSA IN VLOGA SLUB E1. Ali ste kdaj o nasilju obvestili ali iskali pomo pri naslednjih slubah ali org anizacijah in kako ustrezna je bila pomo? (obkroite ustrezno tevilko pri vsaki nave dbi) Zelo ustrezna neustrezna 1. Policijo 2. Zdravstveni dom 3. Center za socialno delo 4. Krizni telefon za enske 5. Svetovalnico za enske 6. Odvetnika 7. Duhovnika

2 2 2 2 2 2 Zelo Ustrezna Povprena Neustrezna 3 3 3 3 3 3 4 4 4 4 4 4 5 5 5 5 5 5 1 2 3 4 5 8. Drugo koga______ 1 2 3 4 5 9. Nisem obvestila nikogar E2. e niste obvestili nikogar od javnih slub kaj je (bil) poglavitni razlog za to (obkroite najve tri odgovore): 1. Nisem vedela koga naj pokliem 2. Sama sem uredila 3. lo je za druinsko zadevo nisem elela vmeavati policije ali drugih slub 4. Nisem elela da bi povzroitelj imel teave s policijo ali drugimi slubami. 5. Bilo me je strah da bi se gronje uresniile 6. Bilo me je sram povedati kaj se mi dogaja 7. Ne zaupam javnim slubam ne verjamem da lahko kaj naredijo 8. Bala sem se da bi partner to izvedel in bi bilo e huje 9. Bala sem se njegovega vpliva zvez in poznanstev v javnih slubah 10. Mislila sem da se bo spremenil 11. Po nasilju je bil zelo ljube do mene 12. Nisem verjela da mi kdo lahko pomaga 13. Hotela sem im prej pozabiti dogodek 14. Nisem verjela da se bo dogodek ponavljal 15. Mislila sem da mi nihe ne bo verjel 16. Mislila sem da bodo mene krivili za nasilje 17. Bala sem se da mi bodo vzeli otroke 18. Bala sem se da bodo rekli da nisem dobra mama 19. Drugo kaj__________ E3. Ste bili kdaj zaradi pokodb po nasilju pri zdravniku ali v bolnici? 257 1. Da 2. Ne 3. Ne spomnim se E4. Ste povedali da so pokodbe nastale zaradi nasilja? 1. Da 2. Ne 3. Ne spomnim se 4. Drugo kaj__________ E5. Ali ste o nasilju spregovorili naslednjim osebam? (monih ve odgovorov): 1. Prij atelj ici/prij atelju 2. Mami 3. Oetu 4. Sestri/ bratu (ustrezno podrtaj) 5. Bratu 6. Drugim sorodnikom komu______ 7. Sosedi 8. Sodelavki/sodelavcu 9. Otrokom 10. Drugim komu______ E6. Kaken je bil njihov najbolj pogost odziv? (obkroite najve tri odgovore) 1. Verjeli so mi 2. Niso mi verjeli 3. Rekli so mi naj zdrim 4. Rekli so mi naj se vedem tako kot on hoe

5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12.

Krivili so mene e da ga provociram Svetovali so mi naj ga zapustim Ponudili so mi bivanje pri njih Pogovorili so se z nasilneem li so z mano k zdravniku ali k pristojnim strokovnim slubam Dali so mi literaturo in informacije kam se lahko obrnem Niso se menili za nasilje ki so mu bili pria (na primer sosedje) Drugo kaj_________ F. SEDANJE STANJE F1. Ali ste trenutno e v nasilnem partnerskem ali druinskem odnosu? 1. Da 2. Ne F2. e ste odgovorili z DA kaj je razlog za to da ste ostali v nasilnem odnosu? 258 1. Otroci bi bili brez oeta 2. Nimam kam iti 3. Sem brez denarja in brez strehe nad glavo 4. Bojim se ga 5. Mislim da nasilje ni zadosten razlog da bi ga zapustila ali odla od doma 6. Bojim se maevanja 7. Sram me je da bi kdo zvedel o nasilju 8. Ker mi nihe ne bi verjel da se mi to zares dogaja 9. Ker partner preprei moj odhod 10. Strah me je da bi izgubila otroke 11. Ne elim prekiniti odnosa 12. Noem ostati sama 13. Rada ga imam 14. Navezana sem nanj 15. Ni bil takoj nasilen to se je poasi zalezlo v najin odnos 16. Sem brez slube 17. Odvisna sem od njegove pomoi pri vsakodnevni negi in opravilih 18. Izgubila sem zaupanje da sem lahko sama 19. Nasilja sem bila navajena e od svojega doma zdi se mi normalno 20. Sorodniki me spodbujajo naj potrpim 21. Poutila bi se kriva e bi razdrla druino 22. Ko ni nasilen je dober 23. Vera mi prepreuje 24. Ne bi vedela kam iti kako se znajti 25. Nima nobene podpore 26. enska mora marsikaj potrpeti v zakonu 27. To da gre je dolg proces 28. Drugo (navedite):________ F3. e ste odgovorili za NE ali lahko poveste kaj je bil razlog za prekinitev odno sa? (monih je ve odgovorov) 1. Ker se ni spremenil 2. Nasilje se je stopnjevalo 3. Postal je nasilen do otrok 4. Dobila sem mesto v varni hii 5. Odrasla sem in se odselila 6. Nala sem stanovanje 7. Umrl je 8. Nael si je novo partnerko 9. Je v kazenskem postopku 10. Ima prepoved priblievanja 11. Drugo kaj_______ F4. e ste e v nasilnem odnosu kako najpogosteje ravnate da se izognete nasilju? (obkroite vse ustrezne odgovore) 1. Naredim kar od mene zahteva 2. Skuam biti im bolj neopazna

259 3. Izogibam se ga 4. Poskrbim da ga nihe ne jezi 5. Pobegnem iz prostora in se zaprem v drug prostor 6. Pobegnem iz stanovanja kam______ 7. Z otroci pobegnemo iz stanovanja 8. Zaprem se v sobo skupaj z otroci 9. Udarim ga nazaj 10. Vpijem da bi me sliali sosedje 11. Pokliem policijo 12. Drugo kaj:__________________ F5. Ali lahko ocenite kakno kodo vam je povzroilo storjeno nasilje? (monih je ve odgo vorov) 1. Izgubila sem zdravje 2. dobila sem trajne pokodbe 3. Ne morem se znebiti strahu 4. Imam e vedno none more 5. Imam psihiatrine teave 6. Imam finanne teave ker sem morala del premoenja pustit njemu 7. Izgubila sem stik z otroki 8. Poutim se isto drugana od drugih nimam prijateljic in prijateljev 9. Ne zaupam nikomur 10. Ne morem vzpostaviti kontakta z mokimi 11. Ne morem imeti otrok 12. Izgubila sem slubo 13. Drugo kaj___________ G. ZAKLJUEK: SOCIALNO-EKONOMSKI STATUS (ZAPOSLITEV PRIHODKI STANOVANJSKA SITUACIJ A)_ Na koncu bi vas prosili da odgovorite e na nekaj vpraanj glede vaega socialnoekonom skega statusa. Zadnji sklop vpraanj se nanaa na vao zaposlitev delo prihodke in sta novanjske razmere. G1. Ali ste trenutno (ustrezno obkroite): 1. Zaposleni za polni delovni as 2. Zaposleni za delni delovni as (manj od 8 ur dnevno) 260 3. Zaposleni za nedoloen as 4. Zaposleni za doloen as 5. Zaposlena kot kmetica 6. Samozaposlena 7. Na porodnikem dopustu 8. Nezaposlena 9. Starostno upokojena 10. Invalidsko upokojena 11. tudentka 12. Drugo kaj______ G2. Ocenjujete da je vaa zaposlitev v blinji prihodnosti ogroena? 1. Da 2. Ne 3. Ne vem G3. Ali imate lasten dohodek? 1. Da 2. Ne G4. Ali s tem dohodkom lahko samostojno razpolagate? A. Da B. V gospodinjstvo prispevam enak dele kot ostali zaposleni lani C. Ne ves denar ki ga imam moram dati partnerju (ali starem otrokom) D. Lastna sredstva moram pred partnerjem (stari otroci) skrivati E. Nekaj denarja uspem zadrati za sebe F. Nimam lastnega dohodka G. Drugo____ G5. Prosim napiite v kakem okolju ivite:

1. Veje mesto (na primer Ljubljana Maribor Koper Kranj Celje Murska Sobota i td.) 2. Manje mesto (na primer Velenje Koevje Jesenice Postojna Piran Ajdovina Ilirs ka Bistrica Trebnje itd.) 3. Manji kraj (na primer Radovljica Cerknica Beltinci itd.) 4. Vas v bliini mesta 5. Vas oddaljena od mestnih okolij 6. Drugo (navedite)________ G6. V kateri regiji ivite: 1. tajerska 2. Dolenjska 3. Gorenjska 4. Pomurska 5. Koroka 6. Notranjska 7. Primo rska 8. Posoje 9. Zasavje G7. Kdo je lastnik stanovanja v katerem ivite? 1. Sem lastnica stanovanja 2. S partnerjem imava deljeno lastnitvo (stanovanje je del skupnega premoenja pridobljenega v zakonski ali izvenzakonski zvezi) 261 3. Lastnik stanovanj a je partner/partnerka 4. Lastnik stanovanja je drug sorodnik (navedite):________ 5. ivimo v najemnikem stanovanju 6. Drugo kaj___________ G8. e stanovanje najemate kakne so okoliine najema? 1. ivim v neprofitnem stanovanju 2. ivim v socialnem stanovanju 3. Najemamo na prostem trgu podpisnik pogodbe je partner/partnerka 4. V stanovanju nismo najemniki 5. Drugo kaj__________ G9. Ste bili sami ko ste izpolnjevali vpraalnik? 1. Da 2. Ne HVALA DA STE SI VZELI AS IN IZPOLNILI VPRAALNIK! 262 Intitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Poljanski nasip 2 1000 Ljubljana CRP V5-0464: Pojavnost nasilja in odzivnost na nasilje v zasebni sferi in partne rskih odnosih Nosilka: Izr. prof. dr. Katja Filipi KATJA FILIPI KATARINA PARAZAJDA MAJA RIHTARI SENDI MURGEL DELO INSTITUCIJ PRI OBRAVNAVANJU NASILJA V DRUINI KONNO POROILO 2. FAZE RAZISKOVALNEGA PROJEKTA Februar 2011 263 KAZALO 1. Katja Filipi: Analiza zadev v katerih je policija izrekla ukrep prepovedi pribl ievanja Stran 3 2. Katarina Paradajza: Zakon o prepreevanju nasilja v druini v sodni praksi vijih s odi (2008-2010) Stran 44 3. Maja Rihtari: Kazenskopravno obravnavanje nasilja v druini - vloga rtve Stran 53 4. Sendi Murgel: Delo centrov za socialno delo na podroju prepreevanja nasilja v d ruini Stran 157 264 ANALIZA ZADEV V KATERIH JE POLICIJA IZREKLA UKREP PREPOVEDI PRIBLIEVANJA Katja Filipi Intitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti PREDSTAVITEV VZORCA V analizo je bilo zajetih 198 v letu 2009 izreenih ukrepov prepovedi priblie vanja po Zakonu o policiji (Uradni list RS t. 49/98 in spremembe - v nadaljevanju

ZPol): 87 izreenih ukrepov na podroju policijske uprave (v nadaljevanju PU) Novo mesto in 111 izreenih ukrepov na podroju PU Ljubljana. Na podroju PU Novo mesto je bilo v letu 2009 izreenih 92 ukrepov kar pomeni da smo jih v analizo zajeli 95; n a podroju PU Ljubljana pa je bilo v letu 2009 izreenih 135 ukrepov v analizo pa sm o jih zajeli 82. V letu 2009 je policija skupaj na vseh PU izrekla 1.120 ukrepov v raziskav o smo tako zajeli 18 vseh izreenih ukrepov. Zadeve s PU Novo mesto smo analiziral i v aprilu 2010 s PU Ljubljana pa v septembru 2010. Nekateri podatki v policijskih spisih niso navedeni dosledno (vsebina zapisov ki se hranijo v obliki spisov - dosjejev se med policijskimi postajami nekoliko ra zlikuje); za podroje PU Novo mesto smo tako veino manjkajoih podatkov pridobili nak nadno iz raunalnikih evidenc ne pa tudi za PU Ljubljana. Ker predstavljajo manji de le in tako ne vplivajo na ugotovitve analize prikazujemo v nadaljevanju analizira ne podatke veinoma brez kategorije ni podatka razen v primerih ko predstavljajo veji dele (praviloma vsaj 10 vseh podatkov). Za ponazoritev nekaterih znailnosti ali zaznanih problemov v analiziranih zadevah navajamo opise primerov kot so bili zapisani v policijskih spisih (seveda brez osebnih podatkov). Analizirani podatki bodo za obe PU prikazani skupaj razen v primerih ko so bile pri doloeni kategoriji podatkov ugotovljene veje razlike med PU. PRIJAVA NASILNEGA DOGODKA rtve kot prijavitelji Veino dejanj (77) so prijavile rtve naslednjo vejo kategorijo pa predstavljajo blinj i sorodniki rtev (v najvejem deleu so to polnoletni otroci). Veina rtev je policijo poklicala v asu nasilnega dogodka ali neposredno po njem etrt ina pa je dejanje prijavila tako da je osebno prila na policijsko postajo najpogo steje neposredno po nasilnem dogodku kot v naslednjih primerih: Ponoi je priel izvenzakonski partner domov vinjen krial na pkodovanko ji grozil da j o bo ubil e poklie policijo in ji razbil mobitel. Okodovanka je zbeala bosa in v piam i se ob polnoi odpelje na policijsko postajo. 265 16-letnik je priel na policijsko postajo povedat da ga je oe pretepel. Osumljenca so povabili na policijsko postajo kjer mu je bil takoj izreen ukrep prepovedi pri blievanja sinu. RTEV PRIDE OSEBNO NA PP DA 35 NE 116 Institucije kot prijavitelji Zakon o prepreevanju nasilja v druini (Ur.l. RS t. 16/2008 v nadaljevanju ZPND) nal aga vsem organom in organizacijam da nasilje prijavijo centrom za socialno delo (v nadaljevanju CSD) socialni delavci pa so kot uradne osebe po kazenski zakonod aji dolni o nasilju takoj obvestiti policijo (281.len Kazenskega zakonika). V anal iziranih zadevah sta le dva dogodka prijavila CSD 4 pa zdravstvene institucije. To je majhen dele vendar iz tega podatka ni mogoe sklepati na pasivnost navedenih institucij. Povod za izrek ukrepa je praviloma nasilen dogodek zaradi katerega s e rtev uti ogroeno. In ker se boji za lastno varnost je priakovati da se bo najprej obrnila na policijo ki naj bi ji zagotovila osebno varnost in ele potem na druge institucije za katere ve da ji ne morejo zagotoviti takojnje fizine varnosti. V os talih primerih (ko po njihovi oceni ne potrebujejo takojnje fizine zaite) pa rtve sev eda poiejo pomo tudi pri drugih institucijah. Ali institucije v taknih primerih spotu jejo dolnost prijavljanja pa v nai raziskavi ni bilo mogoe ugotoviti. PRIJAVITELJ RTEV 151 STORILEC 2 SORODNIKI 19 OSTALO 17 NI PODATKA 8 NI PODATKA _ 4 PRIJAVITELJ OSTALO

8 SORODNIKI 10 M ^ 1 STORILEC 1 RTEV 77 266 Ostale znailnosti prijav V nadaljevanju so prikazani podatki o tem kdaj so bile prijave vloene (mesec in u ra) ki predvsem kaejo da posamini meseci niso pomembneje obremenjeni z nasiljem od ostalih - po tevilu prijav izstopata nekoliko le junij in december. Najve nasilni h dogodkov pa je prijavljenih med 18.00 in 22.00 uro. OBDOBJE V LETU JANUAR 15 FEBRUAR 14 MAREC 18 APRIL 19 MAJ 20 JUNIJ 17 JULIJ 11 AVGUST 13 SEPTEMBER 18 OKTOBER 11 NOVEMBER 13 DECEMBER 22 NI PODATKA 5 URA PRIJAVE 00.00 - 02.00 8 02.00 - 04.00 3 04.00 - 06.00 2 06.00 - 08.00 3 08.00 - 10.00 18 10.00 - 12.00 15 12.00 - 14.00 14 14.00 - 16.00 17 16.00 - 18.00 28 18.00 - 20.00 29 20.00 - 22.00 28 22.00 - 24.00 13 NI PODATKA 19 267 URA PRIJAVE 02.00 04.00 04.00 -1 06.00 00.00 - 02.00 1 4 22.00 - 24.00 7 NI PODATKA 10 1 08.00 -10.00 9 10.00 - 12.00 8 20.00 - 22.00 14 12.00 - 14.00 7 18.00 - 20.00 15 14.00 -16.00 9 16.00 -18.00 14

TRAJANJE NASILJA PRED IZREKOM UKREPA Ob prijavi nasilnega dogodka so vse rtve navajale da nasilje traja e dlje asa ali ve t malo pa jih je konkretneje opredelilo trajanje doivljanja nasilja. Navajamo neka j primerov v katerih so rtve navedle zelo dolgo trajanje nasilja: 64-letna rtev je prijavila nasilni dogodek ko je 54-letni mo krial nanjo jo zmerjal jo vlekel za lase udarjal z rokami po glavi in vpil da je nesposobna. Nasilje t raja e od poroke to je 32 let. 66-letnik je na dan prijave alkoholiziran grozil svoji 61-letni eni da ji bo z noe m odrezal glavo in ji zavil vrat. Ko je zaela beati se je podil za njo. Da je ni p okodoval je prepreil sin ki je oeta ustavil. Okodovanka je nato s sinom pobegnila iz hie. Nasilje traja e 40 let. Po izreenem ukrepu se je okodovanka preselila v varno hio. 63-letna okodovanka e ve kot 20 let doivlja nasilje s strani moa ki je do upokojtve d elal v Nemiji okodovanka pa je ivela na domaiji kot gospodinja. Spravljal jo je tudi v ekonomsko odvisnost (tudi ve mesecev ji ni dal nobenega denarja sama pa dohodk ov ni imela). Na dan prijave jo je brutalno pretepel. Dogodek je prijavila polic iji herka okodovanka pa je odla v varno hio. Osumljenec e ve kot 20 let (od svojega 14.leta) popiva in pod vplivom alkohola nad leguje mamo in njenega moa. V izbruhih jeze jima grozi da ju bo ubil uniuje hini in ventar in psihino maltretira ostale druinske lane. Enako je bilo tudi kritinega dne ko se je kritelj spravil nad oima nato pa e nad mamo. Sodie je zavrnilo predlog za po daljanje ukrepa za 60 dni in v obrazloitvi zavrnitve predloga svetovalo okodovancem a naj sproita postopek po Zakonu o 268 prepreevanju nasilja v druini in se pri prepreevanju nadaljnjih napadov kritelja obr neta na CSD saj gre za zadeve reevanja sporov v druini. Zakaj rtve ne prijavijo nasilja prej Zaradi nasilja v druini je policija e ukrepala pred izrekom prepovedi priblievanja v priblino polovici primerov na razline naine: izdala plailne naloge vloila ovadbe pr idrala nasinea ali tudi e izdala ukrep prepovedi priblievanja. To pomeni da je polov ica rtev prijavila nasilje ele po nekajletnem trajanju nasilja. Kot pojasnilo zaka j niso nasilje prijavile e prej navajajo rtve predvsem strah pred nasilneem ali pa se svojega poloaja sramujejo. Navajamo nekaj primerov: Sin izvaja nasilje nad 70-letno materjo dlje asa; nasilja prej ni prijavila ker j o je bilo sram. Okodovanka ni prijavila nasilja prej iz strahu ker je mo enkrat dobil kazen venda r ta kazen ni imela uinka saj so bili zaradi tega potem vsi prikrajani (pred 4 let i se je razvezala vendar se je pred 15 letom priselil nazaj k bivemu mou ki je v p ijanem stanju nasilen). Zadnjih 18 let je mo okodovanko enkrat tedensko pretepel ni ji dovolil vstopa v hio da je zmrzovala zunaj. Pred 3 leti je prijavila nasilje vendar jo je po odhodu policije mo zaradi tega pretepel plaati pa je morala tudi polonico zato se nasilnih dogodkov pozneje ni ve upala prijaviti. Policija je v spis po izreku ukrepa zapi sala: ni priakovati da bi okodovanka naznanila kritve ukrepa saj je bilo z zadnjimi zbiranji obvestil ugotovljeno da prijavo policiji obaluje. POVZROITELJI NASILJA - SPOL Analizirani ukrepi so zajeli 193 kriteljev katerim je bilo izreenih 198 ukrepov (p etim je bil v letu 2009 izreen ukrep dvakrat); 97 storilcev je mokih 3 pa ensk. SPOL KRITELJA MOKI 187 ENSKE 6 SKUPAJ 193 SPOL KRITELJA MOKI "ENSKE 3 269 enske kot izvajalke nasilja eprav odnose med storilcem in rtvami prikazujemo posebej v nadaljevanju naj e pri p rikazu spola kritelja poudarim znailnost nasilja kadar ga je izvajala enska: rtve nj ihovega nasilja niso bili v nobenem primeru partnerji ali otroci ampak njihove m

ame ali tae. Le v enem primeru je bil poleg matere storilke rtev tudi storilkin bra t. 6 ensk je bilo nasilnih do 7 rtev; nad estimi rtvami so izvajale fizino nasilje na d eno pa psihino. ODNOS RTVE DO STORILKE TEVILO ZADEV MATI 4 TAA 1 MATI IN BRAT 1 STAROST KRITELJA STAROST KRITELJA MLADOLETEN 3 18-20 LET 5 21 - 30 LET 32 31 - 40 LET 62 41 - 50 LET 47 51 - 60 LET 29 61 - 70 LET 8 71 - 80 LET 5 NI PODATKA 2 71 - 80 LET__ 3 ^STAROST KRITELJA _ 18-20 LET 61 - 70 Le7^>^MLADOLETEN 4 3 SI -60 LET 15 21-30 LET 17 41-50 LET 31.40LET 25 32 Mladoletni kritelj - naelo izjemnosti izrekanja ukrepa in problem namestitve mlado letnika Splona problematika V druini so lahko nasilne tudi mladoletne osebe njihovo nasilje pa je praviloma o draz neurejenih druinskih razmer. Zaradi tega dejstva in tudi zato ker se v sklad u s kazensko zakonodajo represivni ukrepi zoper mladoletne storilce kaznivih dej anj uporabljajo le kot skrajno sredstvo (in se dosledno upoteva stopnjevanost ukr epov) bi bilo primerno da se policisti pred izrekom ukrepa mladoletni osebi posv etujejo s CSD glede primernosti in nujnosti taknega ukrepanja in iskanja alternat ivnih nainov nasilnega razmerja. 270 Pravilnik o prepovedi priblievanja doloenemu kraju ali osebi (Ur.l. RS t. 95/2004) kot podzakonski akt ZPol opozarja na potrebo po posebni obravnavi mladoletnih kri teljev v 11. lenu: e je kritelj mladoletna oseba ali oseba ki ji je bila odvzeta pos lovna sposobnost okodovanci pa so stari mladoletne osebe ali zakoniti zastopniki o sebe ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost policisti ob izreku prepovedi pri blievanja nemudoma obvestijo krajevno pristojni center ali interventno slubo centr a. Pravilnik torej nalaga policiji sodelovanje s CSD e po izreku ukrepa: v primeru polnoletnih storilcev mora policija o ukrepu obvestiti CSD takoj v primeru mlad oletnih oseb pa nemudoma. Razlika v uporabljenih izrazih vsebinsko sicer ne pred stavlja bistvenih razlik kae pa predvsem na potrebo po imprejnji vkljuitvi CSD v obr avnavanje zadeve. Pravilnik bi moral slediti dobri praksi opisani s strani nekat erih socialnih delavcev in doloiti da mora policija obvestiti CSD e o nameri da bo izrekla ukrep in ne zgolj o dejstvu da je ukrep e izreen. Takno zgodnje obvestilo bi imelo dva namena: posvet s CSDjem o ustreznosti taknega ukrepanja in dogovor s CSDjem o takojnjem prevzemu mladoletnika po izreenem ukrepu saj je za mladoletno osebo treba poskrbeti za ustrezno namestitev. Navedeni pravilnik ne obvezuje policije da bi morala sama poskrbeti za nastanite v mladoletnika in da bi bil to pogoj za izrek ukrepa saj sodi to v podroje dela C SD. Nesporno namre e iz ustavnih dolob in Konvencije o otrokovih pravicah izhaja da dravni organ ne sme mladoletnika izloiti iz njegovega doma ne da bi bilo pri tem poskrbljeno za njegovo namestitev. V Pravilniku o sodelovanju organov ter o delo vanju CSD multidisciplinarnih timov in regijskih slub pri obravnavi nasilja v drui

ni (Ur.l. RS t. 31/2009) bi moralo ministrstvo za delo druino in socialne zadeve v nesti dodatna pravila sodelovanja CSD in policije v primeru mladoletnih nasilneev in postopek obravnavanja taknih storilcev. Kljub temu da je taknih primerov malo bi bilo potrebno to podroje urediti vsaj na nivoju dogovorov o sodelovanju med po licijo in CSD oz dorei nain ravnanja s to skupino storilcev na CSD. Tudi v strokov nih izhodiih za delo CSD s povzroitelji nasilja20 kjer je izrpno opredeljen nain dela s polnoletnimi povzroitelji nasilja je ta skupina povzroiteljev nasilja spregleda na. Kot najustrezneja monost se v sedanji mrei institucij kamor se lahko namesti mladol etnika kae namestitev v prevzgojni dom. Nujno potrebno je namre takoj vkljuiti takne ga mladoletnika v strokovne programe ki jih razvijajo te institucije kot special izirane za delo z mladoletniki storilci kaznivih dejanj. Ustrezna vendar vsebins ko manj primerna pa je namestitev v krizni center. Nemudoma pa mora stei tudi kazenski postopek zoper taknega mladoletnika v katerem sodie v sodelovanju s CSD poie najustrezneji nain obravnavanja mladoletnika. Po podat ih Statistinega urada je sodie v letu 2009 obravnavalo dva mladoletnika zaradi izvri tve kaznivega dejanja nasilje v druini po 191.l. KZ-1; enemu je bil izreen 20 Strokovna izhodia za delo z odraslimi rtvami in povzroitelji nasilja Kaljenje t. 1 0 Bilten Skupnosti CSD Ljubljana december 2010 271 vzgojni ukrep navodila in prepovedi po 77.l. KZ (torej je ostal v druinski skupnos ti) drugemu pa vzgojni ukrep oddaje v zavod za usposabljanje po 81.l. KZ. V obeh primerih je bil postopek na sodiu konan prej kot v dveh mesecih kar lahko ocenimo k ot kratko trajanje postopka. Mladoletni povzroitelji nasilja zajeti v raziskavo Med 193 kritelji so bili mladoletni trije. V vseh treh primerih so bili nasilni z oper stare. V dveh zadevah ni podatkov o tem da bi policija skupaj s CSD ali sam CSD p oskrbel za nastanitev mladoletnika v asu prepovedi in tudi sodie v svojem sklepu ni bilo pozorno na to okoliino. Ker smo v analizi izhajali iz iste dokumentacije ki je bila tudi predloena preiskovalnemu sodniku lahko zakljuimo da gre v navedenih d veh primerih za spregled problema s strani sodia. Seveda pa dopuamo monost telefonske komunikacije in preverjanja podatkov s strani preiskovalnega sodnika ki pa v sp isih ni bila zabeleena. V eni zadevi pa je sodie razveljavilo izreeni ukrep zoper 17-letnika z obrazl oitvijo da niso bili podani pogoji za izrek saj ni bilo poskrbljeno za varstvo mla doletnega kritelja. Iz dokazil ne izhaja kdo naj bi v primeru e bi bila odredba po trjena poskrbel za njegovo varstvo. Sodie je torej utemeljeno ocenilo namestitev ml adoletnika kot pogoj za izrek ukrepa prepovedi priblievanja eprav to kot pogoj ni navedeno v ZPol utemeljneo pa to lahko izpeljemo iz dolne skrbi drave do mladoletn ih oseb. Odloitev sodia kae na prej opisano problematiko izrekanja tega ukrepa mlado letnikom in na dolno pozornost sodia do vpraanja namestitve mladoletnika. Vendar pa opis ravnanj policije v spisu konkretnega primera kae da sodie ali ni razpolagalo s celotno dokumentacijo policijskega spisa ali pa je ni dovolj natanno poznalo. Iz dokumentacije namre izhaja da je bilo poskrbljeno za namestitev mladoletnika res pa ele nekaj ur po izreku ukrepa. Iz policijskega spisa tako izhaja naslednje: Mladoletnik je napadel stara po tem ko sta ga prevzela iz Kriznega centra za mlad e kamor je bil nameen vendar so ga zaradi neustreznega vedenja izroili starem. Ukrep je bil ustno izreen ob 0:50 (stara in mladoletnik so bili pripeljani na policijsk o postajo) policija pa je CSD obvestila o izreenem ukrepu vekrat - ob 1:30 1:50 4: 00 in 5:00. Policija je namre elela da CSD mladoletnika prevzame vendar ni bil pre vzet vse do 6:40 ko je ponj prila delavka CSD in ga odpeljala nazaj v Krizni cent er. Oitno je bil mladoletnik ves ta as na policijski postaji; glede na to da ni bilo i zreeno pridranje ne po ZP-1 in ne po ZKP sklepam da je bil mladoletnik as po izreku ukrepa na policijski postaji prostovoljno. Kae pa ta primer na zaplete v primeri h mladoletnih nasilneev in na potrebo po izrazito uinkovitem sodelovanju med CSD i n policijo (predvsem na potrebo po takojnji reakciji CSD oziroma posredovanju nje ne interventne slube glede nameanja mladoletnika v ustrezno institucijo). 272

Stareji in invalidni povzroitelji nasilja Med analiziranimi zadevami je bilo 5 povzroiteljev nasilja starejih od 70 let (naj stareji je bil star 77 let). Tudi pri starejih in invalidnih povzroiteljih se lahko pojavi problem njihove nastanitve predvsem zato ker imajo zaradi starosti ali i nvalidnosti ibkejo socialno mreo. Dolnost drave v taknih primerih seveda ni identina lnosti drave v primerih zagotovitve ustrezne namestitve za mladoletne povzroitelje nasilja. Vendar pa kljub temu opozarjamo na problematiko ki smo jo tudi zaznali v enem obravnavanem primeru ko je policija sama poskrbela za bivalie stareje invali dne osebe za as trajanja ukrepa: 75-letnik invalid e ve let izvaja nasilje nad svojo 83-letno svakinjo (sestro poko jne ene) s katero ivi v skupnem gospodinjstvu. S psihinim in fizinim nasiljem jo eli prisiliti da bi odla v dom za stareje. Konkretnega dne je osumljenec okodovanko nap adel ko se je vraala v svojo sobo jo vekrat udaril po glavi ter po roki. Z njeno g lavo je tolkel ob steno in ji priprl roko. Policijo je o nasilju obvestila bonini ca ki je zdravila okodovanko zaradi nastale pokodbe. Policisti so izrekli prepoved priblievanja v spisu pa je navedeno da so uredili da je osumljenca prevzela njego va sestra da pri njej biva za as prepovedi. Splono o namestitvi povzroiteljev nasilja Tako pri nas kot v tujini je sprejeta doktrina da drava ob izreku prepovedi pribl ievanja ni dolna poskrbeti za namestitev povzroitelja nasilja e ukrep pomeni da mora le-ta zapustiti svoje dotedanje bivalie. Problema namestitve pa ni mogoe prezreti pri mladoletnih povzroiteljih nasilja kot je bilo opisano e zgoraj. V analiziranih zadevah je polnoletni povzroitelj s svojo socialno mreo brez proble mov poskrbel za zaasno bivalie za as trajanja ukrepa - vsaj v nobeni zadevi policija ni zabeleila tega problema v dokumentacijo. Na posvetu sodnikov in toilcev (27.5.2010)21 pa so udeleenci opozorili tudi na pro blem namestitve povzroiteljev nasilja ki so ga v praksi zaznali nekateri sodniki ob izreku prepovedi priblianja ali izselitve iz skupnega stanovanja po ZPND ki si cer lahko traja bistveno dlje kot pa prepoved priblievanja po ZPol. Na posvetu je bil tako oblikovan naslednji predlog in posredovan ministrstvu za pravosodje: ZP ND bi bilo treba dopolniti tako da bi doloil dolnost drave v vseh slovenskih regija h ustanoviti centre za namestitev povzroiteljev nasilja s pogojem da se v nasmest itvenem centru udeleijo ustreznega izobraevalnega psihosocialnega ali zdravstveneg a programa. SPOL RTVE 21 posvet Odprta vpraanja v zvezi z uporabo Zakona o prepreevanju nasilja v druini Bl ed 27.5.2010 organizator: Center za izobraevanje v pravosodju (sklepi in priporoil a posveta so objavljeni na spletnem naslovu: http://www.mp.gov.si/si/cip/izobrazevanja_za_sodnike_drzavne_tozilce_drzavne_pra vobranilce_in_sodno_o sebje/ 273 Pri prikazu spola rtve smo upotevali le polnoletne rtve. V izreenih ukrepih je bila doloena prepoved priblievanja 227 polnoletnim rtvam (39 rtev pa je bilo mladoletnih) . Med polnoletnimi rtvami je bilo 28 mokih; 27 jih je bilo rtev nasilja s strani mokeg a povzroitelja nasilja le eden s strani enske - sestre. SPOL POLN 3LETNE RTVE MOKI ENSKE 28 199 SPOL POLNOLETNE RTVE MOKI 12 ENSKE 88 STAROST RTVE Iz policijskih spisov smo pridobili podatke o starosti 247 rtev medtem ko za 19 v spisih ni bilo navedenih podatkov o njihovi starosti. Mladoletne rtve

274 Le v manjem tevilu zadev je bilo nasilje storilca neposredno usmerjeno tudi proti otroku. Taken je npr. naslednji primer: Storilec je izvenzakonski partnerki grozil da se mora izseliti in pri njemu pust iti otroka in da bi jo e kdaj prej moral udariti. Ko mu je 14-letna hi rekla da z njim ne bo nikoli ivela ji je z vratu strgal veriico vzel v roke pas z namenom da bi jo udaril kar pa je partnerka prepreila. - ukrep ne zajameprepovedi priblievanj a herki. V veini zadev pa je storilec izvajal nasilje (fizino ali psihino) nad partner ko ob tem pa so bili prisotni tudi otroci. ZPND v drugem odstavku 4.lena posebej opredeljuje da je otrok rtev nasilja tudi e je prisoten pri izvajaju nasilja nad d rugim druinskim lanom ali ivi v okolju kjer se nasilje izvaja. ZPND sicer ne predst avlja t.i. stransko kazensko zakonodajo kar pomeni da opredelitev nasilja nad ot rokom v smislu 4.l. ZPND ne predstavlja tudi e njegove inkriminacije. Policija nam re lahko izree prepoved priblievanja le e je bil storjen prekrek ali kaznivo dejanje z elementi nasilja zato v nadaljevanju kratko povzemam posebno inkriminacijo nas ilja v druini nad otrokom in stalia sodne prakse glede izvritvenih oblik tega kazniv ega dejanja. Kazenska zakonodaja (tako KZ kot KZ-1) v okviru kaznivega dejanja zanemarjanje ot roka in surovo ravnanje po 192.l. KZ-1 (201.l. KZ) opredeljuje naslednje izvritvene oblike: temeljna izvritvena oblika je huda kritev dolnosti do otroka (1.odst. 192.l. KZ-1) kvalificirano obliko pa predstavlja ve izvritvenih oblik v okviru 2.odst. 192.l. KZ-1 v kontekstu nasilja v druini prideta v potev predvsem naslednji: surovo ravnanje in trpinenje otroka. V okviru temeljne kot tudi kvalificirane oblike navedenega kaznivega dejan ja je mogoe zajeti nasilje nad otrokom opredeljeno v 4.lenu ZPND. Tudi sodna praks a potrjuje navedeno stalie. Njena analiza pa kae da so odloitve sodia glede opredelit e taknega ravnanja povzroitelja nasilja po temeljni ali kvalificirani obliki kazni vega dejanja po 192.lenu KZ-1 (201.l. KZ) razline. ele natanneja analiza sodb bi poka ala ali sodia pri tem vodi nek konsistenten kriterij. opredelitev posrednega nasilja nad otrokom kot huda kritev starevske dolnosti v sodni praksi Vije sodie v Ljubljani je v zadevi II Kp 973/2009 (storilec je bil nasilen do partn erke v partnerski zvezi pa sta ivela tudi dva njuna otroka) pritrdilo sodiu prve s topnje da je obtoeni kot oe hudo kril svoje dolnosti do svojih otrok T in Te to pa za to ker je bil aljiv in nasilen do MK - T v prisotnosti obeh obrok in da sta bila oba mladoletna otroka zaradi tega prestraena zgroena skratka da je takno ravnanje o btoenca vplivalo na nadaljnji psihofizini razvoj otrok. Dolnost obtoenca kot enega o d starev je kar je pravilno ugotovilo tudi sodie prve stopnje (...) da poskrbi za t akne razmere v druini ki zagotavljajo zdravo rast in skladen osebnostni razvoj otr ok. Nobenega dvoma ni tudi po presoji pritobenega sodia da pomeni hudo kritev starevs ke dolnosti izvajanje tako fizinega kakor tudi psihinega nasilja v obravnavanem pri meru proti MK - T in to 275 v stanovanju kjer se priakuje da predstavlja okolje za optimalno skrb in vzgojo o trok. Povsem irelevantno je ali je bilo ravnanje obtoenca (grdo ravnanje alitve pr etepanje) usmerjeno proti MK - T. Odloilno je da sta to zaznala 13-letna Te in 5letni T ki priakujeta in to upravieno tako kot vsi ostali otroci do taknega vedenjs kega vzorca svojih starev ki jih primerno osebnostno oblikuje v njunem razvoju. S kratka v kolikor neko ravnanje ni neposredno usmerjeno v otroka kot kazenskoprav no varovane osebe iz 1. odst. 192. lena KZ-1 to e ne pomeni da v opisanem primeru kot je v obravnavani zadevi obtoeni ne more odgovarjati za navedeno kaznivo dejan je. V navedeni odlobi je sodie za obstoj kaznivega dejanja po 192.l. KZ-1 postavilo nasl ednja pogoja: (1) nasilje nad materjo mora vplivati na razvoj otrok Sodie je bilo v navedeni zadevi zelo jasno da je storilec z izvajanjem nasilja nad eno storil ne samo kaznivo dejanje po 191.l. KZ-1 ampak tudi kaznivo dejanje po 1

92.l. KZ-1. Iz odlobe pa tudi izhaja da gre za to kaznivo dejanje zato ker teje sod ie za dokazano da je takno ravnanje storilca vplivalo na razvoj otrok. Opredelitev nasilja nad otrokom po 4.lenu ZPND ni vezana na izrecni pogoj da mora takno ravnan je vplivati na otrokov razvoj. Namen navedenega lena je namre da pristojne institu cije (CSD vzgojno-izobraevalni zavodi) taknega otroka pojmujejo kot potrebnega obr avnavanja nedvomno pa bodo pri odloanju kakne oblike pomoi otrok potrebuje upotevale predvsem intenzivnost posledic ki jih je nasilje pustilo na otroku. Kazenski zakonik pri izvritvenem ravnanju po prvem odstavku 191. lena KZ-1 ne doloa kot zakonskega znaka tudi posledice ki naj bi jih na otroku povzroila kritev stare vske dolnosti. Sodie pa to posledico oitno upoteva kot utemeljitev hude kritve dol tarev do otroka. (2) otrok je kot posredna rtev nasilja okodovanec po 192.l. KZ-1 le e je bilo nas lnih dogodkov ve Sodie je v isti zadevi opredelilo kaznivo dejanje po 191.l. KZ-1 kot kolektivno kaz nivo dejanje in iz tega izpeljalo zakljuek da je navedeno kaznivo dejanje izvreno le e je storilec vekrat izvril katerega od izvritvenih ravnanj iz tega lena. Obstoj k aznivega dejanja po 192.l. KZ-1 vee sodie na dokazanost kaznivega dejanja po 191.l. K Z-1 zato v odlobi navede: ...ker ne gre samo za en primer ("prekrek") ampak ker je ravnanje obtoenca tudi zaradi alkoholiziranosti prehajalo v stanje nasilnega vede nja obtoenca je zato evidentno da taken opis ustreza znakom kaznivega dejanja iz 1 . odst. 192. lena KZ-1. Sistematina analiza sodne prakse glede kaznivega dejanja Zanemarjanje otroka in s urovo ravnanje po 192.l. KZ-1 e ni bila opravljena. Leta 2005 pa je bila v okviru diplomske naloge22 izdelane na Pravni fakulteti analizirana sodna praksa glede k aznivega dejanja po 201.l. KZ ki je bilo brez sprememb preneseno tudi v KZ-1 (192 .l. KZ-1). V nadaljevanju navajam nekaj primerov iz sodne prakse Okrajnega 22 Blatnik Anja: Vpliv kaznovalnega prava na spreminjanje oblik vzgoje v druini d iplomska naloga Pravna fakulteta 2005 (mentorica: prof. Katja Filipi) 276 sodia v Ljubljani ki so bili zajeti v tej nalogi. Iz sodb je povzeto ravnanje obso jenca s katerim je izpolnil zakonske znake temeljne oblike kaznivega dejanja Zan emarjanje otroka in surovo ravnanje: oetova agresivnost nad eno je pri herki povzroilo une ustvene vzgojne in soci lizacijske teave in ogroenost23; esto prepiranje in pretepanje starev med seboj v prisotnosti obeh herk kar prav zagotovo ni pozitivno vplivalo na njun razvoj24; razgrajanje v vinjenem stanju po stanovanju vprio otrok tako da so morali intervenirati policisti in vprio otrok pretepanje njune matere ter tako krenje sv oje dolnosti skrbi in vzgoje saj takno ravnanje na otroka nikakor ni moglo vzgojno vplivati.25 Zaita otrok posrednih rtev z ukrepom prepovedi priblievanja Policija je v 25 zadevah v ukrep prepovedi priblievanja zajela tudi mladoletne ot roke ki so iveli s storilcem in polnoletno rtvijo. Iz opisov nasilnih dogodkov in druinskih razmer v policijskih spisih pa je bilo mogoe razbrati da so iveli otroci e v vsaj 70 skupnostih v kateri je bilo prisotno nasilje pa v ukrepu niso bili za jeti - povzroitelj nasilja (njihov oe ali redkeje oim) se jim je torej lahko priblia l. UKREP ZAJEMA OTROKE KOT POSREDNE RTVE zaita otrok - posrednih rtev l ukrepom prepoved priblievanja DA 25 NE 70 DA 26 NE 74 23 K 365/2001 24 K 145/85 25 K 254/82 277

otroci - posredne rtve zajeti v ukrepu L j DA "NE 36 64 otroci - posredne rtve zajeti v ukrepu NM DA "NE 11 89 Ker gre za veje razlike med obema policijskima upravama glede tega ali so bili ot roci kot posredne rtve zajeti v prepovedi priblievanja prikazujemo podatke posebej tudi za PU Novo mesto in PU Ljubljana. Otroci zajeti v ukrep kot posredne rtve Med vsemi obravnavanimi zadevami je bila le ena takna ko je bil ukrep izreen zato ker je storilec izvajal nasilje le nad mladoletno rtvijo. V vseh ostalih primerih (25 ukrepov v katerih je bilo poleg polnoletnih rtev zajetih tudi 39 mladoletnik ov) ko so bile v ukrep zajete mladoletne rtve so bile posredne rtve - druinski lan je izvajal fizino ali psihino nasilje nad materjo otrok ki so iveli v taknih zvezah. Ka dar se je izrek nanaal tudi na zaito mladoletnega otroka so v veini primerov policis ti kvalificirali dejanje ne le kot kaznivo dejanje po 191.l. KZ-1 anpak tudi kot kaznivo dejanje po 192.l. KZ-1 nekaj pa je tudi zadev ko so dejanje kvalificirali le kot 191.l. KZ-1. Takna pravna kvalifikacija storilevega ravnanja je nepopolna s aj bi bilo potrebno napraviti stek med prej navedenima kaznivima dejanjema. S te m ukrepom namre ni mogoe zaititi oseb e niso bile okodovanci konkretnega kaznivega de anja poleg tega pa morajo obstajati razlogi za sum da bo storilec ogrozil ivljenj e osebno varnost ali svobodo osebe (39.a l. ZPol). Nevarnost ogroanja v prihodnosti je po ZPol vezana na ivljenje osebno varnost in svobodo ne pa izrecno tudi na og roanje razvoja otroka kar dejansko storilec ogroa pri otrocih kot posrednih rtvah. Kl jub temu menim da je mogoe ogroanje razvoja otroka uvrstiti v okvir zakonsko doloen ih ogroanj e najustrezneje v zakonski znak ogroanje osebne varnosti. Za otroke kot po redne rtve je namre znailno da so prestraeni saj se v nasilnem okolju poutijo izrazit ne-varne. Najustrezneje pa bi bilo da bi bilo v ZPol dodana naslednja oblika og roanja: ogroanje otrokovega razvoja. Otroci niso zajeti v ukrep Tudi brez natannejega poznavanja zadev (torej le iz opisa v policijskih spisih) je mogoe v veini zadev ko je bilo dejanje opredeljeno kot kaznivo dejanje po 191. l. KZ-1 zakljuiti da e je nasilje v takni meri ogroalo varnost polnoletnih rtev da je bi l 278 utemeljen izrek ukrepa prepovedi priblievanja rtvi so bili izpolnjeni tudi zakonsk i znaki kaznivega dejanja po 192.l. KZ-1 (ob izpolnjevanju pogojev navedenih ob a nalizi sodne prakse) in tako so bili takne zaite potrebni tudi otroci. e posebej je to oitno v zadevah v katerih otroci niso bili zajeti v prepoved priblievanja polic ija pa je ravnanje storilca opredelila kot dve kaznivi dejanji: po 191.l KZ-1 in po 192.l. KZ-1 (in tudi vloila ovadbo za obe kaznivi dejanji). Iz tega torej izhaj a da so policisti v teh zadevah nasilje nad partnerko razumeli tudi kot nasilje nad otrokom kljub temu pa nasilneu niso prepovedali priblievanja tudi otroku. Seve da je mogoe da so na samem kraju ocenili da zaradi nasilja ni ogroen tudi otrokov razvoj vendar v spisih praviloma ni navedenih podatkov iz katerih bi bilo mogoe s klepati na to okoliino. V veini zadev tako ni navedenih nobenih podatkov iz katerih bi bilo mogoe sklepati v kakni meri storilevo nasilno ravnanje ogroa otrokov razvoj oz. kakne posledice ima otrok zaradi tega. Iz zapisov v analiziranih zadevah izh aja da so policisti premalo pozorni na potrebo po zaiti otrok - posrednih rtev z ukre pom prepovedi priblievanja. Za ponazoritev naj navedem dva primera kjer so bili otroci posredne rtve pa niso bi li zajeti v izreenem ukrepu: Storilec je pred 10-letnim otrokom eno davil na pronjo sina jo spusti. Takrat sta bila v stanovanju e dva otroka (8-Ietna herka je v postelji jokala). Mo je vekrat zaradi ljubosumja z eno grdo ali poniujoe ravnal ji grozil z neposrednim napadom in jo preganjal iz skupnega bivalia. Temu je prisostvovala tudi 6-letna he rka ki je bila po oceni policistov vidno preplaena. Stalia do potrebne zaite otrok z ukrepom prepovedi priblianja e storilec nad njimi ni

neposredno izvajal nasilja pa so razlina tudi pri sodnikih in dravnih toilcih kot i zhaja iz naslednjih primerov: Policisti so v odredbo zajeli tako eno storilca kot tudi dva otroka (21 in 7 let. ) Preiskovalni sodnik je spremenil izreeni ukrep tako da se ukrep nanaa le na prep oved priblianja eni (v takni vsebini je bil tudi podaljan do 10 dni) ker je storilec nasilje izvajal le nad polnoletno okodovanko ne pa tudi nad otrokoma. Iz tega razl oga je sodnik ukrep spremenil tako da je iz njega izvzel tudi mIadoIetnega otrok a. Storilec izvaja 1 leto huje fizino nasilje nad eno pri tem pa sta prisotna dva otro ka. V odredbi je navedena kvalifikacija ravnanja kot kaznivo dejanje po 191. in 192.I. KZ-1 vendar v odredbi otroci niso zajeti. V spisu je zapis policista da mu je dravni toilec naroil naj v prepoved zajame le prepoved priblievanja eni ne pa tud i otrokoma (eprav iz spisa izhaja da imata otroka zaradi nasilja teave v oli - teave s koncentracijo sta neprespana). 279 V nekaterih primerih pa se je pokazalo da so policisti s prepovedjo priblievanja materi otrok razumeli da je v tak ukrep zajeta tudi prepoved priblievanja otrokom in to zapisali v obrazloitvi odredbe. Taknemu napanemu nainu razmiljanja je vasih sl dilo tudi sodie kot v naslednji zadevi: V ukrepu je bila doloena le prepoved priblievanja eni storilca ne pa tudi 17-letnem u sinu. V sklepu sodia o podaljanju taknega ukrepa do 10 dni je navedeno: S tem ukrep om bo zagotovljeno da osumljenec ne bo ogroal varnosti okodovanke in sina ki je bi l vekrat prisoten v stanovanju ko je osumljenec zmerjal in grozil okodovanki. Vsaj delna zaita otrok z ukrepom pa je podana v primerih ko storilcu sicer ni bila izreena prepoved priblievanja otroku med kraji ki se jim storilec ne sme pribliati na doloeno razdaljo pa je bil zajet tudi vrtec ali ola ki ju je obiskoval otrok. Oitno so policisti torej eleli z ukrepom zaititi tudi otroka in so to v doloeni meri tudi dosegli vedar bi bilo jasneje da bi bil otrok naveden v samem izreku kot os eba ki se ji nasilne ne sme pribliati. Okodovanka se je na policijsko postajo zatekla skupaj s 3-letnim otrokom ker jo j e partner pretepel. V ukrepu ni zajeta prepoved priblievanja herki ampak prepoved priblievanja vrtcu herke. Seznanitev VIZ s prepovedjo priblievanja otroku Noben pravni akt (niti Zpol ZPND in podzakonski akti) ne nalaga nobeni instituci ji da mora v primeru izreka prepovedi priblievanja otroku in/ali VIZ ki jo otrok obiskuje z izreenim ukrepom seznaniti VIZ. Na to e posebej opozarjajo zaposleni v VIZ na strokovnih sreanjih. Seveda bi zadoal e dogovor o tem (npr med CSD in VIZ) in ni nujno da bi bila ta dolnost navedena v kaknem pravilniku kar bi bilo sicer jas neje. Najprimerneje se zdi da VIZ o izreenem ukrepu obvesti CSD. V Pravilniku za obravnavo nasilja v druini za VIZ pa je v drugem odstavku 12.l. doloeno: e je VIZ ura dno obveen da je bila povzroitelju nasilja izreena prepoved priblievanja otroku ki jo je izreklo sodie ali policija zaradi izvajanja nasilja v druini o zaznanih kritvah te prepovedi ravnatelj oziroma pomonik ravnatelja takoj obvesti policijo. V praksi pa VIZ praviloma niso obveeni kar pomeni da storilec zlahka kri prepoved in takno s tanje bi bilo nujno treba spremeniti. 280 ODNOS RTEV - POVZROITELJ NASILJA ODNOS RTVE DO KRITELJA ZENA PARTNERICA 127 BIVA ZENA PARTNERICA 19 STARI 51 POLN. OTROK 12 MLAD. OTROK PASTOREK 39 OSTALI SORODNIKI 17 SKUPAJ 266 Ker je pri odnosu med storilcem in rtvijo kar nekaj razlik med PU Ljubljana in PU Novo mesto v nadaljevanju prikazujemo grafino ponazoritev za obe PU. Iz navedeni h podatkov pa ni mogoe sklepati na razlien odnos policije do tega ukrepa kakor tud i ne na razlike v pogostosti nasilja med doloenimi druinskimi lani na podroju obeh P U. Dejavnikov za prikazane razlike je namre lahko veliko.

281 Stari kot rtve nasilja MATI 36 OCE 15 SKUPAJ 51 V kriminoloki literaturi se nasilje nad starejimi osebami (v starosti nad 65 let) izpostavlja kot posebej problematino zaradi izredno nizkega delea rtev ki se odloijo za prijavo nasilja oziroma zaprosijo za pomo ustrezne institucije. Praviloma nam re izvajajo nasilje nad starejimi osebami njihovi otroci ali druge osebe ki skrbij o zanje od (zdravstvene finanne) pomoi katerih so te rtve odvisne zaradi starosti p a imajo ibko socialno mreo. Poleg tega je starem teko priznati da je do njih nasilen otrok saj se deloma same utijo za sokrive za otrokovo ravnanje. Podobna stiska j e razvidna iz spodnjega primera: 32-letnik je stara izsiljeval za denar za drogo pod vlivom droge je bil agresiven . Policija je izrekla ukrep prepovedi priblianja preiskovalni sodnik pa je odredb o potrdil in jo podaljal do 10 dni. Zoper sklep preiskovalnega sodnika ni bila vl oena pritoba ampak je mati dala na zapisnik pri preiskovanem sodniku izjavo naj se prepoved priblianja preneha izvajati. V spisu je zapisan podatek da se je zato u krep dejansko nehala izvajati. Med analiziranimi zadevami pa je bilo le nekaj taknih ko so bili stari zaradi svoj e starosti odvisni od skrbi otrok. Prevladujejo zadeve ko so bili storilci mlaji od 35 let 282 stari pa mlaji od 55 let. Iz tega seveda ni mogoe sklepati da pri nas ni prej opisa nega nasilja nad starejimi oziroma stari ampak da v taknih primerih pa niso bile pod ane prijave. VINJENOST STORILCA Kot vinjenega storilca smo v raziskavi oznaili tiste osebe ki so bile vinjene v asu nasilnega dogodka ki je bil povod za intervencijo policije in izdajo ukrepa (v v seh teh primerih so rtve poroale o dlje asa trajajoem prekomernem uivanju alkohola) k ot tudi tiste osebe za katere so rtve izjavile da prekomerno uivajo alkohol tudi e v asu nasilnega dogodka niso bile vinjene (taknih primerov je bilo sicer zelo malo ). Poudariti je treba da podatki glede vinjenosti storilca niso zanesljivi saj n i nujno da je policija dosledno v svojo dokumentacijo vnaala podatek o vinjenosti storilca v predhodnih nasilnih dejanjih (oziroma o tem spraevala rtve) kar bi kaz alo na kronien problem alkoholizma pri nasilneih. Podatki o vinjenosti odstopajo od ugotovljenega delea vinjenih povzroiteljev nasil ja v nacionalni raziskavi o nasilju v druini26 iz katere izhaja da petina povzroit eljev nasilja redno uiva alkohol. Iz analize izreenih ukrepov prepovedi priblievanj a namre izhaja da je taknih bistveno ve - nekaj ve kot polovica. Takna razlika je lah ko posledica dejstva da smo v nao analizo zajeli le prijavljene primere nasilja p ovod za prijavo pa je bil konkreten nasilen dogodek ko je bila rtev ogroena v takni meri da je potrebovala zaito policije. Navedena nacionalna raziskava pa je analiz irala vse primere nasilja etudi jih rtev ni prijavila. 26 LESKOEK Vesna UREK Mojca ZAVIREK Darja. Nacionalna raziskava o nasilju v zasebn i sferi in partnerskih odnosih : konno poroilo 1. faze raziskovalnega projekta. Lj ubljana: Intitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti 2010 283 VI [NJENOST STORILCA DA DROGA NE 103 4 90 VRSTA NASILJA VRSTA NASILJA PSIHINO FIZINO IN PSIHINO 55 142 VRSTA NASILJA PSIHINO 28 FIZINO IN PSIHINO 72

Policija ni opredeljevala vrste nasilja v odredbi s katero je izrekla ukrep prep ovedi priblievanja ampak je nasilni dogodek opisala in pravno kvalificirala ravna nje storilca praviloma po 191.l. KZ-1 (opis katerega vsebuje ve razlinih izvritvenih oblik). lani raziskovalne skupine ki smo analizirali zadeve smo na podlagi opisa dogodka sami opredelili vrsto nasilja. V skupino psihinega nasilja smo tako npr. uvrstili naslednje zadeve: Sin je mamo zmerjal stekel za njo razmetaval po stanovanju in grozil: prasica sta ra gobec ti bom stolkel da se ne bos spoznala. Mo je priel domov zael zmerjati eno in ji grozil da jo bo vrgel skozi okno. Njene st vari je zael metati iz omar. rtev se je ustraila in pobegnila. Storilec je eno nenehno klical po telefonu naj pride domov da jo bo e izsledil da ji bo kaj naredil. Takno nasilje traja e ves as od poroke to je 11 let. Storilec je grozil da bo odpeljal tiriletnega sina da ga nihe ve ne bo nael eni pa je grozil da jo bo ubil. Nasilje traja 1 leto. 284 Storilec je izvezakonsko partnerico mono alil in zmerjal ter ji grozil da jo bo ub il. Psihino in fizino nasilje traja 1 leto. e iz nekaj navedenih primerov izhaja da psihino nasilje predstavljajo gronje zaradi katerih se rtev pouti prestraeno in ogroeno. Fizino nasilje v analiziranih zadevah ni bilo takne intenzivnosti da bi rtev nujno potrebovala zdravniko pomo (razen v dveh zadevah). Zajemalo je tudi zelo razline in tenzivnosti kar izhaja tudi iz naslednjih primerov: 23-letnik izvaja zadnja 3 leta hudo nasilje nad partnerko: pretepanje (vekrat je krvavela iz ustnice) ugaanje cigaret na roki kaznovanje tako da je morala stati n aga celo no v kotu sobe gronje s pitolo prepovedani stiki z njeno druino -rtev se z e noletnim otrokom naseli v varno hio in nato prijavi nasilje. Svojo partnerko je zael zmerjati naganjal jo je iz stanovanja jo pljunil ona ga j e pljunila nazaj storilec jo je prijel za lase s pestjo druge roke pa jo je udar il v obraz. Enomesenega otroka je ta as drala v rokah iz nosu je krvavela tudi otro k je bil zato okrvavljen. Z otrokom je nato zbeala k sosedom in poklicala policij o. Nasilje traja e ve let. Mo je neopazno priel v kuhinjo in eno s pestjo dvakrat mono udaril v glavo. Zaitila s je glavo vendar je mo nadaljeval. Dobila je e najmanj pet udarcev v glavo. Uspelo ji je zbeati v sobo kamor se je zaklenila (nasilje traja 20 let prijavila ga je le enkrat pa e potem po prihodu policistov ni vztrajala da ga obravnavajo saj je bil takrat umirjen). Osumljenec je alkoholiziran priel vpiti na eno v osebnem avtomobilu jo z rokami vl ekel za lase pri emer se mu ni mogla iztrgati iz prijema in je zato zaela hupati n a avtomobilsko sireno kar so sliali sosedje. Nasilje traja 10 let. Storilec je eno z roko udaril po obrazu krial nanjo in ji grozil da ji bo razbil m obilni telefon. Policija mu je leta 2006 e izdala plailni nalog zaradi nasilja nad eno. 285 PRAVNA KVALIFIKACIJA DEJANJA PRAVNA KVALIFIKACIJA KAZNIVO DEJANJE 182 PREKREK 11 NI KVALIFIKACIJE 5 Med kaznivimi dejanji prevladuje kaznivo dejanje po 191.l. KZ-1 ki pa ji je v 23 zadevah pridruena e kakna druga kvalifikacija; prevladuje stek s kaznivim dejanjem po 192. l. KZ-1 v manjem tevilu pa e kazniva dejanja lahke telesne pokodbe po 122.l. Z-1 in ogroanja varnosti po 135.l. KZ-1. V estih primerih so policisti storilcu oita li poleg kaznivega dejanja nasilje v druini e kaznivo dejanje prepreitev uradnega d ejanja uradni osebi po 299.l. KZ-1 ki sicer ni utemeljitev za izrek prepovedi pri blievanja kae pa na ravnanje storilca ob prihodu policistov. Ostale kvalifikacije so razvidne iz spodnje tabele. PRAVNA KVALIFIKACIJA 191 KZ-1 150 191 + 192 KZ-1 12 191 + 122 KZ-1 3

191 + 299 KZ-1 6 191 + 135 KZ-1 2 122 KZ-1 1 135 KZ-1 5 296/2 KZ-1 3 6/4 ZJRM-1 11 NI KVALIFIKACIJE 5 Pomembneja od ocene ali je bilo izbrano kaznivo dejanje ustrezna kvalifikacija de janja ali pa bi bilo ustrezneje katero drugo kaznivo dejanje pa je vpraanje ali je bilo dejanje opredeljeno kot prekrek ali kot kaznivo dejanje. Ta odloitev policij e namre usmeri postopek obravnavanja v kazenski postopek (in dravni toilec lahko de janje opredeli kot drugo kaznivo dejanje saj ni vezan na pravno kvalifikacije v ovadbi) ali pa postopek izvede sama policija kot prekrkovni organ po Zakonu o pre krkih (v nadaljevanju ZP-1). V slednjem primeru izda policija plailni nalog in s t em je postopek zakljuen. Nobene druge sankcije ni mogoe izrei. Denarna kazen (globa ) pa je za nasilje v druini ni 286 primerna oblika sankcije saj praviloma nasilne zlorabi svojo mo nad okodovanko e tak o da mora globo plaati sama okodovanka. Iz zgoraj prikazanih podatkov izhaja da so se policisti v 6 zadev odloili za kval ifikacijo nasilnega dogodka kot prekrek po 4.odst. 6.l. Zakona o varstvu javnega r eda in miru (v nadaljevanju ZJRM) v ostalih zadevah pa za kaznivo dejanje. Na de jstvo da se izvritvena ravnanja prekrka po 4.odst. 6.l. ZJRM izrecno ali smiselno p rekrivajo s kaznivim dejanjem po 191.l. KZ-1 je bilo po sprejemu KZ-1 vekrat opozo rjeno na razlinih strokovnih posvetih. Ob takni nejasnosti je priakovano da so se p olicisti v nekaterih posaminih primerih odloili za opredelitev dejanja kot prekrek. Vendar pa analiza zadev ko je bilo dejanje opredeljeno kot prekrek in ne kot kaz nivo dejanje kae da kvalifikacija v konkretnih primerih ni bila ustrezna. Pri tem izstopata naslednja dva primera: Storilec je od jutra pil in v dopoldanskem asu zmerjal eno jo priel daviti z glavo tolkel v omaro jo zbil po tleh in z glavo udaril v tla. Po dogodku se je storile c umiril okodovanka pa je o dogodku obvestila herko ki je poklicala policijo. Izda n mu je bil plailni nalog. Ob 13h istega dne je zopet zmerjal okodovanko in jo uda ril. Policija mu je ponovno izdala plailni nalog in dejanje opredelila kot prekrek po 4.odst. 6.l. ZJRM in ga pridrala po 2.odst. 109.l. ZP-1. Po navedbah okodovanke je bil nasilen e tudi v preteklosti. Storilec je v istem dnevu prejel plailne nalo ge v skupni viini 1.584 eurov. Storilcu je bila zaradi nasilja nad izvenzakonsko partnerko e izreena prepoved pri blievanja (in tudi podaljana do 60 dni). e ve let se vdaja alkoholu in v vinjenem st anju postane agresiven ter izvaja psihino in fizino nasilje nad okodovanko. Zaradi pokodb okodovanka vedno potrebuje zdravniko pomo. Kritinega dne je kritelj okodovank opet fizino napadel kar je vztrajno nadaljeval tudi ob prihodu policije vprio njun ih mladoletnih otrok. Policisti so dejanje opredelili kot prekrek po 4.odst. 6.l. ZJRM mu izrekli prepoved priblievanja in ga pridrali po 2.odst. 109.l. ZP-1. Opredelitev dejanja kot prekrka v odredbi s katero so policisti izrekli ukrep pre povedi priblievanja pa v nekaterih zadevah ni bila dokonna. V eni zadevi kjer je d ejanje sicer kvalificirala kot prekrek je tako policija zapisala da bodo policisti nadaljevali z zbiranjem obvestil v smislu ugotovitve elementov kaznivega dejanj a po 191.l. KZ-1. (V spisu ni podatka da je bila pozneje tudi vloena ovadba.) V dru gi zadevi pa je bilo v spisu navedeno da je policija 3 dni po dogodku (in izdani odredbi zaradi prekrka po 4.odst. 6.l. ZJRM) opravila dodatne razgovore in vloila ovadbo za kaznivo dejanje po 191.l. KZ-1. Po doloilu 12.l. ZP-1 je potrebno v taknem primeru zaeti postopek o prekrku prekiniti do pravnomone odlobe v kazenskem postopk u. Ce bo povzroitelj nasilja v kazenskem postopku spoznan za krivega storitve kaz nivega dejanja se mu bo v izreeno kazen za kaznivo dejanje vtela globa za prekrek (e jo je storilec plaal e pred prekinitvijo postopka o prekrku. Na taken nain se v dolo ni meri sicer sanira prvotno neustrezno pravno kvalifikacijo vendar naj bi se to z godilo le v izjemnih 287 primerih. Policisti morajo torej e na kraju dogodka zbrati dovolj informacij ki u

temeljujejo kvalifikacijo dejanja kot prekrek ali kot kaznivo dejanje. ele septembra 2009 je Vrhovno sodie v odlobi t. I Ips 194/2009 postavilo jasnejo razm jitev med prekrkom po 4.odst. 6.l. ZJRM in kaznivim dejanjem po 191.l. KZ-1. Navede na odloba preko interpretacije zakonskih znakov kaznivega dejanja po 191. l. KZ-1 namre razmejuje tudi to kaznivo dejanje od prekrka po 4.odst. 6.l. ZJRM (posredno k er predmet odloanja Vrhovnega sodia ni bila primerjava med nevedenim prekrkom in kaz nivim dejanjem po 191.l. KZ-1) predvsem z naslednjimi poudarki: pri kaznivem dejanju po 191.l. KZ-1 bo praviloma podana doloena kontinuite ta ravnanja storilca; enkratna uporaba fizine sile bo praviloma lahko predstavlja la kakno drugo kaznivo dejanje spravljanje v podrejen poloaj ni zgolj ena od alternativno navedenih oblik kaznivega dejanja po 191.l. KZ-1 ampak posledica ki mora biti podana pri vsakem o d izvritvenih ravnanj. Treba pa je poudariti da je s taknim staliem Vrhovno sodie nakazalo smernice za razme jevanje prekrka po 4.odst. 6.l. ZJRM in kaznivega dejanja po 191.l. KZ-127 e vedno p a ostaja nejasna razmejitev med navedenim prekrkom in drugimi kaznivimi dejanji s podobnimi izvritvenimi ravnanji (kaznivo dejanje nasilnitva po 296.l. KZ-1 in kazn ivo dejanje ogroanja varnosti po 135.l. KZ-1). Vse navedene teave z razlikovanjem p rekrka in podobnih kaznivih dejanj bi se reile s rtanjem prekrka po 4.odst. 6.l. ZJRM kar bi imelo za posledico obravnavanje vseh povzroiteljev nasilja v kazenskem po stopku (vrsta kaznivega dejanja pa bi bila odvisna od tee in pogostosti nasilja). 27 Na osnovi taknih smernic pa je Vije sodie v Ljubljani v sodbi II Kp 973/2009 zapi salo: Kaznivo dejanje nasilja v druini tako kot je opredeljeno v 1. odst. 191. lena KZ-1 je po svoji biti tako imenovano kolektivno kaznivo dejanje. Torej ne zadoa z golj samo en fakt grdega ravnanja ali pretepanja poninega ravnanja oziroma ostali h izvritvenih oblik ki so navedena v 1. odst. 191. lena KZ-1 (...). To pa pomeni d a je obstoj kaznivega dejanja vezan na ve prepovedanih ravnanj in ne samo na en " prekrek". e storilec torej izpolni katerega od izvritvenih ravnanj iz 191.l. KZ-1 je podan prekrek in ne to kaznivo dejanje. 288 PRIDRANJE POVZROITELJA NASILJA ODREJENO PRIDRANJE PO 109/2 ZP 12 PO 157 ZKP 32 NI BILO ODREJENO 153 PRIDRANJE PO 109/2 ZP ^^ 6 PO 157 ZKP rj NI BILO ODREJENO 78 V veini zadev pridranje ni bilo odrejeno. Dele pridranih storilcev se med PU Ljublja na in Novim mestom ne razlikuje razlikuje pa se temelj za pridranje; medtem ko so policisti PU Ljubljana storilca vedno pridrali po Zakonu o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) so ga policisti PU Novo mesto pridrali v nekaj zadevah tudi po ZP-1 kot izhaja iz spodnjih grafov. ODREJENO PRIDRANJE NM PO 109/2 ZP 14 PO 157 ZKP A 8 1 NI BILO ODREJENO 78 PRIDRANJE LJ Pridranje je bilo odrejeno ali zaradi vinjenosti storilca ki je z nasiljem nadalj eval e po prihodu policistov ali pa zaradi zbiranja obvestil o kaznivem dejanju. V nekaterih primerih je bil ukrep prepovedi priblievanja izreen ele ob prenehanju p ridranja in takno ravnanje je ustrezno. Med temi zadevami je nekaj taknih kjer mu j e bila hkrati tudi e vroena pisna odredba o izreenem ukrepu. V nekaterih zadevah pa je bila pisna odredba vroena pozneje. Tako so ravnali policisti v naslednji zade vi: rtev prijavi dejanje ob 4.00 (zunajzakonski partner jo je zmerjal davil in udaril

po obrazu). Policisti ob prihodu na kraj dogodka odredijo pridranje po ZKP. Ukre p je ustno izreen ob 8.00 in takrat je tudi odpravljeno pridranje. Pisno odredbo m u vroijo ob 10.30. 289 Kot neprimerne ocenjujem zadeve kjer je bil najprej izreen ukrep prepovedi priblie vanja nato (ali istoasno) pa je bilo e odrejeno pridranje. Takno ravnanje je problem atino z dveh vidikov: e je oseba pridrana ji je s tem onemogoeno tudi priblievanje okodovancu in je zato ukrep prepovedi priblievanja v asu pridranja nesmiseln takna situacija pa tudi pomeni kopienje ukrepov kar je nesprejemljivo tudi z vidika naela stopnjevanja ukrepov. Na navedeno problematiko je opozorilo tudi sodie ob obravnavi naslednje zadeve: Ob izreku prepovedi priblievanja je bil storilec pridran po ZKP v asu pridranja mu j e bila vroena pisna odredba (iz pridranja je bil izpuen13 ur po vroitvi odredbe). Sod ie je ob presoji izreenega ukrepa (ko je bil storilec e v pridranju) zapisalo: Odredb je preuranjena... Osumljenec je v pridranju kar pomeni da mu je s hujim ukrepom o nemogoeno da bi ogrozil ivljenje okodovanke... Policija se bo po tem ko bo zbrala d okaze o kaznivem dejanju odloila za privedbo pred preiskovalnega sodnika ali pa b o zagotovila varnost z milejim ukrepom - prepovedjo po ZPol... Iz navedenega razl oga se sodie ni spualo v vsebinsko presojo prepovedi ugotovilo je zgolj da istoasno d veh ukrepov zoper istega osumljenca pojmovno ni mogoe izrei. V konkretni zadevi sto rilec po preteku pridranja ni bil priveden k preiskovalnemu sodniku (po posvetu z dravnim toilcem) ampak je bil izpuen. Po dveh dneh je bil storilec torej izpuen prep vedi patudi ve ni bilo ker je preisokovalni sodnik zaradi soasnega pridranja ni pod aljal. Analiza zadev je tudi pokazala da policisti odredijo pridranje po razlinih temelji h; ali po 2.odst 109.l. ZP-1 ali pa po 2.odst. 157.l. ZKP. Ob tem je treba poudari ti da je bilo pridranje po 2.odst. 109.l. ZP-1 odrejeno tudi e so policisti dejanje kvalificirali kot kaznivo dejanje. Takno ravnanje ni ustrezno. e je storilec ob p rihodu policistov vinjen in nadaljuje z gronjami okodovancu ga je mogoe pridrati po 2.odst. 109.l. ZP-1 le e je bil zaloten pri storitvi prekrka in ne kaznivega dejanj a. V primeru kvalifikacije dejanja kot kaznivega dejanja pa je mogoe taknega stori lca pridrati le po ZKP. V dveh zadevah se je e posebej izrazito pokazalo kopienje ukrepov ker preiskovalni sodnik ni upoteval podatka (ali pa z njim ni razpolagal) da je storilcu v asu odl oanja o podaljanju ukrepa do 10 dni tudi odvzeta prostost: Storilcu je bil izreen ukrep po ZPol takoj je bilo tudi odrejeno pridranje ki se s premenilo v pripor in nato v prepoved priblievanja po ZKP. V asu ko je bil v pripo ru je sodie podaljalo tudi prepoved priblievanja ki so jo izrekli policisti. Storilcu so policisti izrekli prepoved priblievanja naslednji dan je prepoved kril zato so ga policisti pridrali po ZKP. eprav sodie ve da je pridran 290 podalja policijski ukrep do 10 dni in v obrazloitvi celo zapie da je bil storilec z aradi kritve ukrepa pridran iz pripornih razlogov s imer naj bi utemeljilo potrebo po podaljanju ukrepa. PREDHODNO UKREPANJE POLICIJE Iz podatka o predhodnem ukrepanju je mogoe ugotavljati predvsem ali so rtve e pred izrekom ukrepa prepovedi priblievanja kdaj prijavile nasilje. V vseh primerih kje r je policija e posredovala zaradi nasilja in izrekla povzroitelju nasilja ali plai lni nalog ali pa vloila ovadbo za kaznivo dejanje pa se kaejo predhodni ukrepi za neuinkovite. Pomembna bi bila ugotovitev ali so e pred izrekom ukrepa povzroitelja nasilja ali rtev obravnaval tudi na CSD. Iz tega podatka bi bilo mogoe ugotoviti r azliko v uinkovitosti posredovanja policije v primerih ko je bilo policijskemu uk repu pridrueno tudi obravnavanje na CSD za razliko od primerov kjer je ostalo zgo lj pri represivnem ukrepu. Tuje raziskave namre kaejo da imajo represivni ukrepi k ratkotrajni uinek e se v obravnavanje nasilja ne vkljuijo socialne slube. Dolnost pol icije da mora v 24 urah ko izve za nasilje v druini obvestiti CSD je doloena v Pra vilniku o sodelovanju policije z drugimi organi in organizacijami pri odkrivanju in prepreevanju nasilja v druini. Vendar pa je bil ta pravilnik sprejet marca 201 0 v raziskavi pa smo analizirali zadeve pred njegovim sprejemom. Zato domenavmo

da po sprejemu navedenega pravilnika CSD obravnava vsak primer nasilja ki ga zaz na policija etudi ne izree ukrepa prepovedi priblievanja. PREDHODNO UKREPANJE POLICIJE DA NE NI PODATKA 96 94 7 PREDHODNO UKREPANJE POLICIJE SK PODATKA 3 Podrobneje prikazujem naine ukrepanja na podroju PU Ljubljana pri emer je treba poj asniti da vsa predhodna ukrepanja niso bila nujno vezana le na nasilje v druini a mpak tudi na druga protipravna ravnanja storilca. 291 VRSTA PREDHODNEGA UKREPANJA - PU Lj 1x IZDAN PLAILNI NALOG 13 VEC KRAT IZDAN PLAILNI NALOG 9 1X VLOENA OVADBA 3 VEC KRAT VLOENA OVADBA 20 E OBSOJEN 3 Pri predhodnem ukrepanju policije je nekaj obutnejih razlik med PU Ljubljana in PU Novo mesto zato prikazujem podatke tudi loeno za ti dve policijski upravi. VROITEV PISNE ODREDBE Po 39.a l. ZPol izee policist prepoved priblievanja ustno v roku ki ne sme biti dal ji od estih ur pa mu vroi e pisno odredbo o izreenem ukrepu. Med analiziranimu zadeva mi je bilo 19 taknih kjer je bila storilcu ob izreku ukrepa takoj vroena tudi pisn a odredba. Priakovali bi da so to zadeve ko je bilo storilcu odrejeno pridranje in je bil ukrep izreen po prenehanju pridranja in takrat tudi vroena pisna odredba. V endar niso vse zadeve take. al pa iz zapisov v spisih ni bilo mogoe ugotoviti v vs eh zadevah kako je delovanje policije potekalo v taknih primerih. V nekaterih zad evah je bilo sicer ugotovljeno da je rtev prila na policijsko postajo in tam prija vila nasilje policisti pa so najprej zbrali potrebne podatke in nato poiskali st orilca ter mu ob ustnem izreku e tudi vroili pisno odredbo. V nekaterih zadevah pa storilec ob intervenciji ni bil izsleden v asu ko so ga policisti iskali pa so t udi e pripravili pisno odredbo ki so mu jo vroili ob ustnem izreku. V petih zadevah (3 vseh zadev) pa je bil zakonski rok za vroitev prekoraen. Razlogi za prekoraitev roka: - v eni zadevi storilca ni bilo mogoe najti na naslovu ki ga je navedel ob ustnem izreku zato je bila pisna odredba pribita na oglasno desko in je od ustnega izr eka do objave na oglasni deski preteklo 6 ur in 25 minut 292 v dveh zadevah je bilo ob ustnem izreku odredbe storilcu odrejeno tudi pridranje in je bila storilcu pisna odredba vroena oitno po prenehanju pridranja (o neprimern osti pridranja po ustni odredbi je bilo v tej analizi e razpravljano) v dveh zadev ah pa iz spisa ni razvidno kaj bi bili lahko razlogi za prekoraitev zakonskega ro ka za vroitev pisne odredbe (v eni zadevi je od ustnega izreka do vroitve pisne od redbe preteklo 7 ur 35 minut v drugi pa kar 23 ur 50 minut - v slednji storilec in rtev ne ivita ve skupaj zato ukrep ni zajemal izselitve storilca iz njegovega st anovanja). AS OD IZREKA USTNE ODRED DO VROITVE PISNE ODREDB BE E VROITEV OB IZREKU 19 V TREH URAH 86 OD 3 DO 6 UR 55 VE KOT 6 UR 5 NI PODATKA 33 V grafu so zajete le zadeve pri katerih je bila v spisu navedena ura vroitve (165 zadev). OD IZREKA DO VROITVE VE KOT 6 UR ^^^ 3 IZREKU .VROITEV OB

12 OD 3 DO 6 UR ' 33 V TREH URAH 52 VROITEV PISNE ODREDBE PODPISE 154 NE PODPISE 22 OGLASNA DESKA 19 NI PODATKA 4 293 OGL VROITEV LJ DESKA ^ 8 ^v. NE PODPIE_ 8 PODPISE 84 NADZOROVANJE UKREPA IN KRITVE UKREPA Nadzor nad izvajanjem ukrepa smo lahko ugotavljali le za ukrepe izdane na podroju PU Novo mesto saj v spisih s podroja PU Ljubljana v ve kot polovici zadev ni bilo podatka o tem. Za PU Novo mesto je iz opravljene analize razvidno da policija skrbno in zelo po gosto nadzoruje spotovanje izreenega ukrepa. Tako je v primeru podaljanja ukrepa do 10 dni s strani sodia spotovanje prepovedi nadzirala v povpreju enkrat na dan in si cer v 53 primerov. V 42 primerov je policija spotovanje prepovedi nadzirala dvado trikrat na dan. Tudi v primeru podaljanja do 60 dni je spotovanje ukrepa nadzir ala policija v povpreju vsaj enkrat na dan ali celo vekrat na dan. Praviloma polic isti pridejo k okodovanki in jo vpraajo ali je storilec kril prepoved redkeje to st orijo v telefonskem pogovoru. Na doslednost policistov pri nadzoru spotovanja ukrepa kae tudi naslednja zadeva: Ob izreku ukrepa po ZPol je bilo odrejeno pridranje po ZKP zoper pridranega je pre iskovalni sodnik odredil pripor ki pa je bil nadomeen s prepovedjo priblievanja po ZKP in to prepoved je nadzorovala policija - v mesecu in pol je opravila 52 kont rol. V spisu je zapisana izjava okodovanke da se ne strinja s tako pogostimi kont rolami in eli da se sploh ne izvajajo. Zaradi e navedenih teav s pridobivanjem podatkov glede nadzorovanja (in kritev ukre pov) smo v analizo kritev ukrepov spet zajeli le ukrepe ki so bili izreeni na PU N ovo mesto. OGL VROITEV NM NE PODPIE 16 J PODPIE 72 294 KRITVE UKREPA DA 21 NE 64 NI PODATKA 2 ODZIV POLICIJE NA KRITEV UKREPA - NM PLAILNI NALOG 29 PLAILNI NALOG IN PRIDRANJE 57 ? 0/. OPOZORILO 5 NI PODATKA ZPol doloa da se kritelja kaznuje z globo 400 eurov. Vpraljiva je smiselnost taknega sankcioniranja povzroitelja nasilja zaradi e navedene neuinkovitosti denarnih kazn i in velike verjetnosti da bo kazen moral plaati okodovanec. Predlog Zakona o nalo gah in pooblastilih policije28 spreminja sedanji 39a.l. ZPol v delu ki doloa sankc ijo za kritev izreenega ukrepa prepovedi priblievanja. Predlagani 57.l. dviguje glob

o iz 400 na 800 eurov e pa kritev ponovi ga policisti pridrijo. Na taken nain je sice r zagotovljena stopnjevanost ukrepov. Po mojem mnenju pa je najustrezneja reitev v primeru ponavljanja kritev prepovedi privedba storilca k preiskovalnemu sodniku zaradi monosti odreditve pripora kar pa omogoa e sedanja zakonodaja. Neustreznost navedene zakonske reitve za kritelje prepovedi priblievanja izhaja tud i iz naslednjega primera: Sin je bil nasilen do matere in sestre zato mu je bil izreen ukrep prepovedi prib lievanja. Zaradi kritve ukrepa je policija v skladu z ZPol izdala plailni nalog pol icist pa se je posvetoval s preiskovalno sodnico in dravnim toilcem zaradi morebit ne privedbe osumljenca in o tem zapisal: Po opravljenih konzultacijah je bilo ugo tovljeno da s kritvami ukrepa ne gre za neposredno 28 http://www.mnz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predlogi_predpisov/ 295 ogroanje ivljenja okodovank. Zato osumljenca niso privedli k preiskovalnemu sodniku so pa na policijski postaji z njim opravili razgovor in mu ponovno pojasnili pom en in vsebino prepovedi. ez nekaj dni je ponovno kril ukrep in spet mu je bil izda n plailni nalog. Tri dni po izteku ukrepa je bilo ponovno prijavljeno nasilje pol icisti izdajo plailni nalog zaradi prekrkov po 4.odst. 6.l. in 1.odst. 22.l. ZJRM in odredijo pridranje. Povzroitelju nasilja so bili tako v manj kot mesecu dni izdan i plailni nalogi v skupnem znesku skoraj 2.000 eurov. PRESOJA PREISKOVALNEGA SODNIKA PO 4. odst. 39a. l. ZPol Preiskovalni sodnik vsako pisno odredbo preizkusi in jo lahko razveljavi potrdi in podalja do skupnega trajanja 10 dni ali pa le potrdi brez podaljanja. Preiskova lni sodnik je 83 odrejenih ukrepov podaljal 11 le potrdil brez podaljanja 5 pa jih je razveljavil (pri dveh zadevah pa ni bilo v spisu podatka o odloitvi sodia). ODLOITEV SODISA RAZVELJAVLJEN POTRJEN NE PODALJAN POTRJEN PODALJAN 11 21 164 POTRJEN PODALJAN 84 296 Razlogi za odloitev sodia ko ukrep potrdi ne pa podalja: 1. policija ne prikae predhodnega nasilja oz. njegovega trajanja Prevladujo razlog za potrditev ukrepa ne pa tudi za njegovo podaljanje je po utemeljitvi preiskova lnega sodnika enkratnost dogodka oziroma neizkazanost dlje asa trajajoega nasilja. V skladu z 39a.l. ZPol morajo policisti v pisni odredbi med drugim navesti tudi trajanje nasilja oziroma ogroanja varnosti okodovanca kar je policija v nekaterih zadevah naredila pomanjkljivo ali sploh ne. Navedene odloitve sodia ponazarjam z ne katerimi zadevami: Vprio 4-letne herke je izvenzakonski partner okodovanko zmerjal in porinil tako da je padla. Herka je mono jokala. Po izjavi okodovanke je storilec nasilen 3 leta. So die ne podalja ukrepa saj iz podatkov spisa ni razvidno predhodno nasilno vedenje. Policija se odzove na anonimni klic ker se iz hie slii vpitje. Storilec je grobo p retepel eno. Odpeljana je bila v bolnico in iz zapisov v spisu je sklepati da zar adi pokodb ni bila sposobna dati izjave. Sodie ne podalja ukrepa ker iz predloenega n razvidno dotedanje grdo ravnanje osumljenca ni razvidno da bi bile e prej kakne i ntervencije ... gre le za enkratni dogodek. Sin je alil stara jima grozil da ju bo ubil in razbil vrata. Odredba ni podaljana k er iz listin ni bilo razvidno dalje grdo ravnanje oz predhodne intervencije polici je. V naslednji zadevi pa ocenjujem odloitev sodia kot neustrezno oziroma so bili naved eni razlogi neustrezni saj je sodnik oitno tel kot dokaz o trajanju nasilja le predh odne intervencije policije. Iz poznavanja dinamike nasilja v druini je potrebno r azumeti zakaj rtve nasilje teko prijavijo oziroma zakaj ga nekatere doivljajo nekaj let ne da bi ga prijavile. Trajanje nasilja je tako treba ocenjev ati tudi iz izjav okodovancev in morebitnih drugih oseb. Kratek opis navedne zade ve:

Sodie potrdi ukrep ga pa ne podalja do 10 dni ker naj bi lo za enkraten dogodek in k ot argument vzame izjavo okodovanke da dosedanjih dogodkov ni prijavila policiji. V opisani zadevi je odloitev sodnika nenavadna zato ker je nasilje potrdila tudi okodovankina herka kar pa sodnik oitno ne teje za zadostno. 2. ukrep ni podaljan ker je bila storilcu odvzeta prostost (storilec je bil pridran zaradi nadaljevanja groenj ob izreku ukrepa ali kasneje zaradi kritve ukrep a) 3. sodie teje 48-urno trajanje ukrepa za zadosten ukrep Ukrep potrjen ne pa tudi podaljan z obrazloitivjo: Sodie ocenjuje da bo 48-urna prepo ved priblievanja na storilca vplivala vzgojno da preneha z nasiljem nad starema. Ta kna odloitev se v konkretnem primeru ne zdi ustrezna saj je sin grozil starema e 15 let iz strahu sta vekrat prespala pri sosedu policija pa je zaradi nasilja e posre dovala. Storilec e 5 let izvaja psihino in fizino nasilje nad 87-letnim stricem za katerega mora skbeti po sklepu o dedovanju. Preiskovalni sodnik je ukrep potrdil ne pa t udi podaljal in v obrazloitvi navedel: Preiskovalni sodnik je ukrep potrdil ker gre za utemeljen in resen opomin obdolencu da preneha z nasiljem nad okodovancem za k aterega mora skrbeti in ga preivljati tako da bo spotoval njegovo lovekovo dostojan stvo in osebno nedotakljivost. 4. podaljanje ni potrebno ker se je rtev umaknila v varno hio Zaradi navedenega razloga preiskovalni sodnik ni podaljal ukrepa le v eni zadevi. Umik v varno hio e po izreenem ukrepu prepovedi priblievanja okodovanki in njenemu s tanovanju je okoliina ki bi lahko utemeljevalo le ne-podaljanje ukrepa v delu ki za jema prepoved priblievanja okodovankinemu stanovanju (ker tam ve ne biva) e vedno pa bi bilo primerno podaljati ukrep glede priblievanja okodovanki. Vendar pa tudi ni mogoe trditi da ni utemeljneo podaljanje prepovedi priblievanja okodovankinemu prebi valiu zato ker se je okodovanka umaknila v varno hio. Vse takne primere je treba nata nno prouiti in upotevati posebnosti konkretnih primerov. Razlogi za razveljavitev ukrepa: 1. niso podani razlogi za sum da bo osumljeni nadaljeval z nasiljem oz. v b odoe ogrozil varnost okodovanca 16-letnik je prijavil oeta da ga je pretepel tudi v zadnjih dveh letih naj bi to vekrat storil. Sodie je ukrep razveljavilo z utemeljitvijo: Sodnik ocenjuje da dosed anje ugotovitve ne napotujejo na sklep da bo s taknim ravnanjem osumljeni nadalje val... 2. v odredbi ni pravne kvalifikacije dejanja 298 Preiskovalni sodnik je razveljavil odredbo ker v njej ni bilo kvalificirano kazn ivo dejanje ampak je bilo zgolj navedeno da gre za kaznivo dejanje z elementi na silja. Policija je po razveljavitvi izdala novo odredbo v kateri jedejanje opred elila kot kaznivo dejanje po 191.l. KZ-1 to odredbo pa je preiskovalni sodnik pot rdil in podaljal do 10 dni. 3. ni dokazov da bi bilo izvreno kaznivo dejanje Storilec je zadnje tri tedne okodovanko - bivo partnerko nadlegoval po telefonu ud aril po njenem avtomobilu jo zalezoval in otipaval na skupnem del mestu. Ukrep j e sodie razveljavilo ker odredba ni vsebovala zakonskih znakov kaznivega dejanja p o 191.l. in 171.l. KZ-1 saj dejanja niso konkretno opredeljena. 4. odredba ni dovolj utemeljena Sin je ve kot leto nasilen do starev preiskovalni sodnik odredbo najprej razveljav i ker ni bila dovolj utemeljena. Zoper takno njegovo odloitev se pritoita stara in n avedeta razloge za izselitev sina zato preiskovalni sodnik odredbo podalja do tra janja 10 dni. 5. blinje razmerje po Zpol ni podano Storilec in okodovanka sta bila v zvezi 14 dni leta 2005. Od takrat ji storilec g rozi zasleduje z avtomobilom stoji pred hio. Preiskovalni sodnik razveljavi odred bo ker varovana oseba ne sodi v krog oseb po 39a. l. Zpol. 6. ni poskrbljeno za namestitev mladoletnega storilca 17-letnik je izvajal nasilje nad starema. Odredba je razveljavljena ker niso bili podani pogoji za izrek saj ni bilo poskrbljeno za varstvo mladoletnega kritelja. Iz dokazil ne izhaja kdo naj bi v primeru e bi bila odredba potrjena poskrbel za

njegovo varstvo. 7. vsebinske pomanjkljivosti odredbe Storilec je eno udaril v obraz iz rok ji je izpulil njuno hi ki ji je ni hotel vrn iti. Odredba je bila razveljavljena iz naslednjih razlogov: ni podan konkreten o pis kaznivega dejanja po 191.l. KZ-1 ni podan utemeljen sum da je osumljenec stor il kaznivo dejanje nevarnost ponavljanja je obrazloena pomanjkljivo odredbi niso priloeni nobeni listinski dokazi policija ni pridobila izjave osumljenca. Odredba je razveljavljena ker je pomanjkljiva: ni razvidno zakaj je bila odredba sploh podana - ali gre za kaznivo dejanje ali za prekrek - tudi ni izjave okodova nke. 8. izreeni ukrep je preuranjen V zadnjih mesecih pogosteji spori med partnerjema udarci po obrazu. Odredba je ra zveljavljena z obrazloitvijo: V tej fazi ni treba izrei prepovedi priblievanja - dos lej ni bilo nikakrnih prijav ni predkaznovanosti... eprav preiskovalni sodnik verj ame doslej zbranim podatkom da je do nasilja v preteklosti e prilo ocenjuje da bo sedanja prijava lahko na osumljenca vplivala 299 v tolikni meri da se bo taknih ravnanj v prihodnje izogibal e pa ne bo lahko ukrep izreen v prihodnosti. 9. istoasno izvajanje pridranja Ob izreku prepovedi je bil storilec pridran po ZKP pridranje je prenehalo ele 13 ur po vroitvi pisne odredbe. Preiskovalni sodnik je ukrep razveljavil in zapisal: Od redba je preuranjena... Osumljeni je v pridranju kar pomeni da je s hujim ukrepom obdolenemu onemogoeno da bi ogrozil ivljenje... Policija se bo po tem ko bo zbrala dokaze o kaznivem dejanju odloila za privedbo pred preiskovanega sodnika ali pa b o zagotovila varnost z milejim ukrepom -prepovedjo po Zpol... Iz navedenega razlo ga se sodie ni spualo v vsebinsko presojo prepovedi ugotovilo je zgolj da istoasno dv eh ukrepov zoper istega osumljenca pojmovno ni mogoe izrei. Pritoba zoper odloitev preiskovalnega sodnika O pritobi zoper odlobo preiskovalnega sodnika odloa izvenobravnavni sena. Iz podatk ov v spisih je bilo mogoe ugotoviti da so bile pritobe vloene v osmih zadevah (5) v katerih je preiskovalni sodnik potrdil in podaljal ukrep do trajanja 10 dni. V s edmih zadevah je bila pritoba zavrnjena kot neutemeljena. V eni od navedenih zade v je sodie posebej poudarilo da senat ne odloa o osumljenevi krivdi za kaznivo dejanj e temve le o tem ali so podani utemeljeni sum za storitev in razlogi za sum bodoeg a ogroanja ti pa so v konkretnem primeru po oceni senata podani (predkaznovanost). Zanimiva je zadeva v kateri je pritobo vloila okodovanka (v vseh ostalih jo je vloil povzroitelj nasilja): Osumljeni je sredi noi priel domov pijan krial na 65-letno mater jo odvlekel na bal kon tam razmetaval inventar preko ograje mamo prijale za vrat ji grozil da jo bo vrgel z balkona jo udaril po obrazu. Ob prerivanju pri vratih balkona ker je ni pustil v hio ji je z vrati priprl prst. Dopoldne odide z doma in ji zagrozi naj se pazi ko se vrne. Nasilni dogodek je prijavil drugi sin okodovanke nasilje pa t raja e dlje asa. Zoper sklep o podaljanju ukrepa do 10 dni se pritoi okodovanka ker n aj bi zoper sina podal lano prijavo njen drugi sin (osumljenev brat). lo naj bi le za manji spor med njo in osumljencem in zato preklicuje vse obtobe. Sodie zavrne pri tobo z obrazloitvijo da osumljenevo nasilje izhaja iz izjave okodovanke osumljenevega brata ki je mamo e pred prijavljenim dogodkom videl krvavo v spisu pa je tudi zd ravniko potrdilo o pokodbah kot posledica nasilja osumljenca. Le eni pritobi je izvenobravnavni senat delno ugodil (vse ostale so bile zavrnjen e) z obrazloitvijo: Pritobi se delno ugodi in se ukrep delno spremeni tako da se prepoved nanaa le na osebo in ne tudi na kraj saj je okodovanka zapustila domaijo in se preselila v var no hio. 300 PODALJANJE UKREPA DO 60 DNI (39b. l. ZPol) V 22 zadevah (14) je bil vloen predlog za podaljanje ukrepa po 39b.l. ZPol za polov ico je bil v spisih naveden podatek da je sodie predlogu ugodilo in ukrep podaljalo . ODLOITEV O PREDLOGIH ZA PODALJANJE DO 60 DNI

PREDLOGU UGODENO PREDLOG ZAVRNJEN NI PODATKA O ODLOITVI SODIA SKUPAJ VLOENI PREDLOGI 11 9 2 22 Prevladujoi razlog za zavrnitev predloga je bil za sodie podatek da povzroitelj nasi lja ukrepa ni kril. Zgolj to dejstvo ne more biti razlog za zavrnitev predloga za podaljanje ampak je potrebna ira ocena obstoja suma da bo osumljenec nadaljeval z ogroanjem okodovanca. Spotovanje 10-dnevnega ukrepa predvsem kae na to da je bil izr eeni ukrep uinkovit takno ravnanje osumljencev pa ne more samo po sebi kazati da po prenehanju pripovedi ne bo nadaljeval z nasiljem. Navajamo nekaj izsekov iz obr azloitev sodia in ob vsaki zadevi podajamo kratek komentar: Izreenega policijskega ukrepa ni kril zato sodnica ocenjuje da niso izkazani zakons ki pogoji za podaljanje ukrepa ker ni podan utemeljen razlog za sum da bo s kritva mi nadaljeval. Poleg tega je bil o izreenem ukrepu obveen CSD ki je po ZPND pristoj en za nudenje pomoi rtvi in povzroitelju in preiskovalna sodnica je prepriana da se je CSD vkljuil v reevanje medsebojnih neurejenih odnosov med zakoncema in da ju bo usmerjal kako naj se izogibata medsebojnim konfliktom in uredita medsebojne odn ose kritelja pa opozoril na kodljive posledice zlorabe alkohola. Okodovanka pa se t udi sama mora izogibati verbalnim sporom z bivim moem in se obrniti na pomo na CSD. < V tej zadevi je sicer podano dolgotrajno nasilje pred ukrepom so bili storilcu e izdani 4 plailni nalogi okodovanka je tudi e bila v varni hii. V asu ukrepa sta ra vezana vendar e ivita skupaj. Navedene okoliine dopuajo oceno da sklep sodia ni ust . Osumljenec nad eno ve let izvaja psihino nasilje. Okodovankin predlog za podaljanje u krepa je sodie zavrnilo kot neutemeljen in navedlo: Osumljenec ni kril doloene razdal je. V zaetni fazi ji je poslal SMS nato pa je s kritvami prenehal. Sodie meni da se okodovanka ki se je od osumljenca odselila lahko obnaa preventivno in se izogne os umljencu. Svoje druinsko ivljenje bo morala urejati preko CSD ki ima za to primern a sredstva. Argumentacija sodia je v delu ko prelaga odgovornost za prepreevanje nad aljnjega nasilja na okodovanko (s tem ko ji predlaga da se osumljencu izogiba) vp raljiva. 301 37-letni sin je e ve kot 20 let nasilen do matere in oima (ima tudi problem s preko mernim uivanjem alkohola) sodie predlagano podaljanje zavrne ker kritve ukrepa niso b le ugotovljene zakonski pogoji pa ne dopuajo podaljanja. Sodie okodovanca napoti naj roita postopek po ZPND in se pri prepreevanju nadaljnjih napadov obrneta na CSD sa j gre za zadeve reevanja sporov v druini. Iz takne obrazloitve izhaja da sodie pojmuj nasilje v konkretni druini za zaseben problem druine. Sodie pri utemeljenosti predloga za podaljanje ukrepa razlino upoteva dejstvo da se j e okodovanka po izreku ukrepa umaknila v varno hio. V eni zadevi je to okoliino sodie elo kot razlog za neutemeljnost predloga v drugi pa je kljub tej okoliini predlogu ugodilo: Sodie je predlogu za podaljanje ugodilo in navedlo: okodovanka je kot finanno povsem dvisna od moevih denarnih sredstev po odselitvi v varno hio pa si mora urediti zdr avstveno zavarovanje in na CSD urediti prejemanje denarne pomoi. Ker obstaja verj etnost da bo pri omenjenih institucijah sreala moa izraa strah da bo uresniil vekrat podane gronje da jo bo ubil Okodovanka je med trajanjem ukrepa odla v varno hio in predlagala podaljanje ukrepa ker mo ukrep kri. Sodie predlog zavrne ker je okodovanka sprejeta v varno hio kjer s i kritelj ne more pribliati in s CSD ima izdelan varnostni nart zato ni zakonskih p ogojev za podaljanje. V navedeni zadevi traja nasilje e 40 let in e pred ukrepom je bila okodovanka doloeno obdoje v varni hii. ZAKLJUNE UGOTOVITVE Analiza 198 ukrepov prepovedi priblianja po ZPol je imela dva namena: oceniti delo policije in sodia pri obravnavanju zadev v katerih je bil izr een ta ukrep in opozoriti na morebitne neustrezne prakse bolje spoznati znailnosti nasilja v druini kjer je bila rtev zaradi nasilja ogroena do takne mere da je potrebovala (in praviloma sama poiskala) zaito policije . 1. TEMELJNE ZNAILNOSTI NASILJA V DRUINI V 77 zadev je nasilje prijavila sama rtev 10 so prijavili sorodniki rtve l

e 3 zadev so prijavile institucije (CSD in zdravstvene institucije). Ob prijavi nasilnega dogodka so vse rtve navajale da nasilje traja e dlje as a ali ve let malo pa jih je konkretneje opredelile trajanje doivljanja nasilja. Zaradi nasilja v druini je policija e ukrepala v priblino polovici primerov na razline naine: izdala plailne naloge vloila ovadbe pridrala nasinea e izdala ukr prepovedi priblievanja. To pomeni da je polovica rtev prijavila nasilje ele po neka jletnem trajanju nasilja. Kot pojasnilo zakaj niso nasilje 302 prijavile e prej navajajo predvsem strah pred nasilneem ali pa se svojega poloaja rt ve sramujejo. Analiza je pokazala da posamini meseci niso pomembneje obremenjeni z nasi ljem od ostalih - po tevilu prijav izstopata nekoliko le junij in december. Najve nasilnih dogodkov pa je prijavljenih med 18.00 in 22.00 uro. 97 storilcev je mokih 3 pa ensk. Vse enske storilke zajete v analizo so izv ajale nasilje nad stari (v enem primeru nad tao) v nobenem primeru nad partnerjem. Med povzroitelji nasilja jih je polovica mlajih od 40 let 3 je straejih od 70 let (med njimi je bila tudi invalidna oseba) 1 pa je mladoletnih. Mladoletnik i so bili vedno nasilni do svojih starev. V izreenih ukrepih je bila doloena prepoved priblievanja 227 polnoletnim rtv am (39 rtev pa je bilo mladoletnih). Med polnoletnimi rtvami je bilo 12 mokih; vsi razen enega so bili rtve nasi lja s strani mokega nasilnea le eden s strani enske - sestre. Analizirali smo odnose med storilcem in rtvijo in ugotovili naslednje: me d rtvami prevladujejo ene in izvenzakonske partnerice storilca (48) 19 rtev so stari storilca skupino 20 pa predstavljajo njegovi otroci (med katerimi prevladujejo mladoletni otroci). 52 prekomerno uiva alkohol oziroma so bili vinjeni v asu nasilnega dogodka . Ukrep prepovedi priblievanja je bil izdan v 28 primerih zaradi izvajanja psihinega nasilja (prevladujejo gronje) v 72 pa zaradi fizinega nasilja. 2. UGOTOVITVE GLEDE OBRAVNAVANJA ZADEV NA POLICIJI V analizi smo ocenjevali le postopanje policije v tistih zadevah v katerih je ocenila obstoj pogojev za izrek prepovedi priblievanja. Ker nismo analizirali tudi ostalih primerov nasilja v druini v katerih se policija ni odloila za izrek tega ukrepa (zaradi prevelikega tevila teh zadev ki jih v asu raziskave ne bi bilo mogoe ustrezno analizirati) ni mogoe podati splone ocene obravnavanja nasilja v dr uini s strani policije. V okviru analiziranih zadev ko policisti izreejo prepoved priblievanja pa je mogoe delo policistov oceniti kot dobro. Nepravilnosti ali neustreznosti je zasl editi le pri manjem delu zadev in jih ni mogoe oceniti kot splone pomanjkljivosti p ri obravnavanju zadev kjer je policija izrekla prepoved priblianja. Nekatere med njimi tudi kaejo na nereena vpraanja delovanja drugih institucij (predvsem CSD). V nadaljevanju navajamo konkretne ugotovitve ki jih je treba razumeti v okviru te splone ocene: Problem namestitve mladoletnih povzroiteljev nasilja Policisti se sreujejo s teavami pri izrekanju ukrepa kadar so povzroitelji nasilja mladoletne osebe zaradi nedoreene prakse oz ukrepanja s strani CSD (in pomanjkanj a pravnih podlag) glede namestitve takne osebe Teave pri izreku ukrepa starejim in invalidnim povzroiteljem nasilja Kadar je ukrep izreen stareji in/ali invalidni osebi se policisti sreajo s teavo ker takna oseba potrebuje doloeno nego in skrb. V eni zadevi so tako policisti sami p oiskali 303 taknemu povzroitelju nasilja ustrezno namestitev vendar bi bilo ustrezneje da bi t ovrstne probleme reeval CSD. Vrsta nasilja zaradi katerega je bil izreen ukrep V 28 zadev je policija izrekla prepoved priblievanja zaradi psihinega nasilja (pra viloma razlinih oblik groenj) ki mu ni bilo pridrueno tudi fizino nasilje. To kae na dobro razumevanje narave dinamike in posledic nasilja v druini. Zaita otrok kot posr ednih rtev nasilja

Policija je le v etrtini primerov ko je povzroitelj nasilja izvajal nasilje nad po lnoletno okodovanko ob nasilju pa so bili prisotni tudi njuni skupni otroci nasil neu prepovedala priblievanje tudi mladoletnim otrokom eprav je v veini primerov v na silnem ravnanju prepoznala tudi kaznivo dejanje po 192.l. KZ-1 (zanemarjanje otro ka in surovo ravnanje). Glede potrebe po zaiti otrok s prepovedjo priblianja oitno n imajo enotnega mnenja niti dravni toilci saj je v eni zadevi policija prepovedala priblievanje le polnoletni okodovanki in ne tudi njenemu otroku po posvetu z dravni m toilcem prav tako pa je tudi sodie razveljavilo en ukrep v delu ki se nanaa na mla doletnega otroka s pojasnilom da storilec ni nad otrokom nikdar izvajal nasilja. Iz nekaterih zadev izhaja napano razumevanje policistov da prepoved priblievanja m ateri otrok zajema tudi priblievanje otrokom kot so zapisali v obrazloitvi. Nedosledna je tudi reitev ko se prepoved priblievanja ne nanaa na otroka je pa kot kraj ki se mu povzroitelj nasilja ne sme pribliati naveden tudi vrtec ali ola ki jo otrok obiskuje. Ob takni vsebini ukrepa bi se namre lahko storilec priblial otroku ko bi bil izven razdalje do katere se storilec ne sme pribliati VIZ. Glede ukrepov v katerih je storilcu prepovedano tudi priblievanje otroku oziroma VIZ ki ga otrok obiskuje se v praksi pojavlja problem da VIZ o tej prepovedi ni obveen. To teavo bi bilo mogo premostiti e z dogovorom med policijo in CSD da CSD v t aknih primerih z ukrepom seznani VIZ oziroma s to dolnostjo CSD dopolniti ustrezen pravilnik ki doloa delo CSD pri obravnavanju nasilja v druini. Pa tudi v zadevah kjer je bilo storilcu prepovedano priblievanje VIZ v spisih ni bilo podatka da bi policija preverjala morebitne kritve pri VIZ (vedno je glede nadzora spotovanja u krepa kontaktirala le okodovanko - mati otrok). Pravna kvalifikacija dejanja V 6 zadev je policija dejanje opredelila kot prekrek in ne kot kaznivo dejanje. K valifikacija nasilnega ravnanja kot prekrek po 4.odst. 6.l. ZJRM je kljub velikemu prekrivanja izvritvenih ravnanj med navedenim prekrkom in kaznivim dejanjem po 19 1.l. KZ-1 (in nekaterimi drugimi kaznivimi dejanji) mogoa vendar res v izjemnih pr imerih. Analiza zadev ko se je policija odloila za opredelitev dejanja kot prekrek je pokazala da je bila takna kvalifikacija neustrezna ker so bili v konkretnih p rimerih podani znaki kaznivega dejanja. Posledice opredelitve dejanja kot prekrek ali kot kaznivo dejanje so zelo pomembne pri nadaljnjem obravnavanju zadeve zat o bi morala policija e se s tem vpraanjem sreuje tudi po letu 2009 (ki ga v raziska vo jismo zajeli) temu nameniti veliko pozornosti. 304 Pridranje V analiziranih zadevah je policija v 22 zadev odredila pridranje povzroitelja nasi lja. Kot neustrezna se je pokazala (neenotna) praksa policije pri pridranju glede dveh vidikov: 1. Neustrezna je praksa v zadevah ko policija najprej izree ukrep prepovedi priblievanja nato pa (ali istoasno z izrekom) praviloma zaradi nadaljevanja z gronj ami v vinjenem stanju storilcu odredi e pridranje. e storilec ob prihodu poilcistov nadaljuje z nasilnim vedenjem je treba najprej odrediti pridranje ele po prenehan ju pridranja pa mu izrei ukrep prepovedi priblievanja. 2. Analiza zadev je tudi pokazala da policisti odredijo pridranje po razlinih temeljih; ali po 2.odst. 109.l. ZP-1 ali po 2.odst. 157.l. ZKP. Ob tem je treba p oudariti da je bilo pridranje po 2.odst. 109.l. ZP-1 odrejeno tudi e so policisti d ejanje kvalificirali kot kaznivo dejanje. Takno ravnanje ni ustrezno. e je storile c ob prihodu policistov vinjen in nadaljuje z gronjami okodovancu ga je mogoe pridra ti po 2.odst. 109.l. ZP-1 le e je bil zaloten pri storitvi prekrka in ne kaznivega dejanja. V primeru kvalifikacije dejanja kot kaznivega dejanja pa je mogoe taknega storilca pridrati le po ZKP. Vroanje pisne odredbe Ve kot polovica pisnih odredb je vroenih v treh urah po ustnem uzreku ukrepa V pet ih zadevah (3 vseh zadev) pa je bil zakonski rok estih ur za vroitev prekoraen. Del e kae na sicer redke primere in praviloma so povezani s teavami pri vroanju (storile c se npr. ne nahaja na naslovu ki ga je navedel policiji) vendar mora policija d osledno spotovati zakonsko doloen rok. Nadzorovanje spotovanja prepovedi priblievanja Iz opravljene analize je razvidno da policija skrbno in zelo pogosto nadzoruje s

potovanje izreenega ukrepa. Tako je v primeru podaljanja ukrepa do 10 dni s strani sodia spotovanje prepovedi nadzirala v povpreju enkrat na dan in sicer v 53 primerov . V 42 primerov je policija spotovanje prepovedi nadzirala dva - do trikrat dnevn o. Tudi v primeru podaljanja do 60 dni je spotovanje ukrepa nadzirala policija v p ovpreju vsaj enkrat ali celo vekrat dnevno. Praviloma policisti pridejo k okodovank i in jo vpraajo ali je storilec kril prepoved redkeje to storijo v telefonskem pog ovoru. Razveljavljeni ukrepi s strani preiskovalnega sodnika Utemeljenost odloitev policistov za izrek ukrepa prepovedi priblievanja se kae v vi sokem deleu potrjenih ukrepov s strani preiskovalnega sodnika saj je bilo le 5 ra zveljavljenih. Podrobneja analiza razveljavljenih zadev (in zadev ko je sodie potrd ilo ukrep ni ga pa podaljalo) je pokazala da med razlogi za razveljavitev (ali ne -podaljanje) ukrepa prevladuje pomanjkljiva utemeljitev ukrepa v pisni odredbi (g lede predhodnega trajanja in intenzivnosti nasilja odsotnost pravne kvalifikacij e dejanja soasno pridranje storilca). e vejo pozornost je tako treba nameniti obrazl oitvi utemeljenosti ukrepa. Nekatere odloitve sodia pa je mo oceniti za neustrezne ke r sodie ni v zadostni meri upotevalo utemeljitev policije. 305 3. UGOTOVITVE GLEDE OBRAVNAVANJA ZADEV NA SODIU Sodie sodeluje pri vsakem izreenem ukrepu saj mora policija vsako odredbo posredova ti v presojo preiskovalnemu sodniku. V analiziranih zadevah je preiskovalni sodn ik razveljavil 5 ukrepov v 11 pa je odredbo potrdil ukrepa pa ni podaljal. Podrob neja analiza teh 16 zadev pokae da sodie v svojih sklepih opozarja sodie na doloene anjkljivosti pri utemeljevanju pisne odredbe in na ta nain oblikuje standarde del a policije. V nekaterih posaminih zadevah pa se je pokazalo da so bile odloitve o razveljavitvi ali ne-podaljanju ukrepov nezadostno utemeljene oziroma so oitno izh ajale iz nezadostnega poznavanja dinamike nasilja v druini. Kot problem se je pok azal tudi razlien odnos do potrebe po ukrepu v asu ko se je okodovanka umaknila v v arno hio. Stalia o tem bi bilo treba nujno poenotiti. 306 ZAKON O PREPREEVANJU NASILJA V DRUINI V SODNI PRAKSI VIJIH SODI (2008 - 2010) Katarina Parazajda Vija sodnica na Vijem sodiu v Ljubljani 1. O tevilu in strukturi zadev Zakon o prepreevanju nasilja v druini (v nadaljevanju ZPND) je zael veljati 2. 3. 2 008. V sodni praksi (v nepravdnih postopkih) se vse ve uporablja. Statistina obdelava zadev je precej oteena saj sodia za predloge vloene po ZPND nimaj o posebnega vpisnika (oz. posebne oznake vrsta zadeve v vpisniku). Vije sodie v Ljubl jani jih tako vpisuje pod druge druinske zadeve skupaj z npr. zadevami za odvzem ro diteljske pravice ureditev stikov ureditev oetovstva; nekatera sodia pa pod druge nep ravdne zadeve. Enotno vpisovanje zadev z enotno oznako vrste zadeve bi povealo preg led nad zadevami in morda tudi prispevalo k e aurnejemu obravnavanju predlogov po Z PND. V spodnjih tabelah predstavljam tevilo in strukturo zadev ki so jih po ZPND obrav navala vija sodia. Vije sodie v Celju procesn a vpaanja vstopit i v stan. zadrevati se v bliini stan ovanj a zadrevat i se v bli. drugih krajev navezat i stik vzpostav . sreanj e prepust. stanovanj a ve ukrepo v 200 8 1 200 9 201 0 Vije sodie v <opru procesna vpaanja vstopit i v stan. zadrevati se v bliini stanovanj a zadrevat i se v bli. drugih krajev navezat i stik vzpostav sreanje prepust. stanovanj a ve ukrepo v 200 8 1 200 9 1 201 0 1 -

Vije sodie v Ljubljani procesna vstopit zadrevati zadrevat navezat vzpostav prepust. 307 vpaanja i v stan. se v bliini stanovanj a i se v bli. drugih i stik sreanje stanovanj a ukrepo v 200 8 1 1 200 9 2 1 201 0 1 5 3 Vije sodie v Ljubljani je obravnavalo najve zadev s podroja prepreevanja nasilja v dr ni. V letu 2008 je obravnavalo dve zadevi v letu 2009 tri v letu 2010 pa e devet zadev. Ostala vija sodia so v enakem obdobju obravnavala manj zadev s tega podroja Vije sodie v Celju le eno (e v avgustu 2008) Vije sodie v Kopru pa tri (eno v letu 9 in dve v letu 2010). Od ukrepov je najbolj priljubljen predlog za prepustitev stanovanja v skupni upora bi v smislu 21. lena ZPND. Po tevilu sledijo predlogi v katerih je predlagana komb inacija vseh ukrepov iz 19. lena ZPND (pogosto tudi skupaj s predlogom po 21. lenu ZPND). Predlogov v katerih bi bil predlagan le posamezen od ukrepov iz 19. lena ZPND med pregledanimi ni bilo. 2. O vsebinskih usmeritvah v sodni praksi Z uporabo ZPND v sodni praksi ni vejih teav. Menim da sodia sledijo osnovnim namenom zakonodajalca: 1. nuditi pomo rtvam vseh oblik nasilja v druini 2. v hitrem postopku 3. s spotovanjem naela sorazmernosti ko naj izreeni ukrepi po eni strani zaitijo rtev po drugi strani pa ne posegajo pretirano v zasebnost posameznikov. Ad 1. ZPND nasilje v druini definira v 3. lenu. Sodia se na dolobo vekrat naslanjajo saj se ugovori da ravnanje nasprotnega udeleenca ni nasilje (ampak: obiajna komunikacija; vzgoja; spor ki ga povzroi sam predlagatelj ipd.) pojavljajo relativno pogosto. Ukrepi so bili izdani e zaradi vseh oblik nasilja v druini ki jih opisuje zakon (f izino spolno psihino ekonomsko nasilje oziroma zanemarjanje druinskega lana) najpogo steje pa zaradi ve oblik nasilja skupaj. Praviloma gre za dolgotrajne oblike nasi lja vasih takne v katerih se rtev doslej po pomo ni obraala. Sodia v zadevah ki sem jih prouila ne kaejo tolerance do nasilja. Ad 2. 308 ZPND v 24. lenu postopek sodia v tovrstnih zadevah opredeljuje kot prednosten in nu jen (kar pomeni da roki teejo in sodie lahko opravlja procesna dejanja tudi v asu so dnih poitnic). V sodni praksi sodi prve stopnje sta se v fazi izdaje sklepa izoblikovala dv a pristopa: prvi sledi postopku z zaasno odredbo (izdaja sklepa izjemno hitro po prej emu praviloma isti dan; kontradiktornost postopka pa se vzpostavi ele po vroitvi s klepa v ugovornem postopku) drugi pa sledi rednemu (nepravdnemu) postopku (najprej vroitev predloga n asprotnemu udeleencu nato oprava naroka nazadnje izdaja sklepa). Vija sodia (ki so bila sooena s takno prakso okronih sodi) so oba naina sprejela k ilna. Moja analiza je pokazala da je o ukrepu zelo hitro odloeno le takrat ko sodie prve stopnje sklep izda v nekontradiktornem postopku (po vzoru postopka z zaasno odred bo). Za teje oblike nasilja (za takne bi bilo treba teti vse situacije v katerih so ob nasilju prisotni otroci) se mi zdi torej primerneji tak postopek. Vejih proble mov takno ravnanje ne povzroa e sodie prve stopnje razume da mora po izdaji sklepa vz postaviti kontradiktoren postopek e na prvi stopnji (prim. pojasnila Vijega sodia v Ljubljani v zadevah IV Cp 4407/2008 in IV Cp 4006/2009 predstavljena v nadaljeva nju). V eni sami od analiziranih zadev sem opazila da sodie po izdaji sklepa o vloe

nem ugovoru ni odloilo tako dolgo da je ukrep e ob vloitvi pritobe prenehal veljati kar je nedvomno predlogo. Tudi kadar so sodia prve stopnje predlog vroila nasprotnemu udeleencu in opravila na rok ter ele nato izdala sklep so praviloma upotevala da je postopek nujen. A sklep v teh primerih ne more biti izdan prej kot v mesecu in pol po vloitvi predloga. Nedopustno dolg je bil postopek v eni od analiziranih zadev ko je od vloitve pred loga do izdaje sklepa (resda zavrnilnega ker ni lo za nasilje) minilo 1 leto in p ol. Vija sodia (tu sem lahko analizirala le as reevanja v zadevah pred Vijim sodiem v L ani) pritobe v zadevah po ZPND obravnavajo zelo hitro. Pred Vijim sodiem v Ljubljani je o pritobah praviloma odloeno v enem do dveh tednih pogosto tudi prej. Ad 3. Tudi z vpraanjem sorazmernosti so se vija sodia precej ukvarjala. Na naelni ravni je Vije sodie v Ljubljani v zadevi IV Cp 489/2010 odgovorilo na pritobeno trditev s spl onim staliem da dolobe ZPND (konkretno 21. lena o prepustitvi stanovanja v skupni upo rabi) prestanejo test sorazmernosti. Konkretneja presoja tega kaken naj bo ukrep v posamezni situaciji da ne bo pretira no posegel v zasebnost posameznikov se pojavi v skoraj vsaki od obravnavanih zad ev. 3. Predstavitev primerov iz sodne prakse Kakna je bila v vsebinskem smislu doslej uporaba ZPND v sodni praksi bom poskusil a v nadaljevanju natanneje predstaviti skozi odlobe Vijih sodi v Celju Kopru in Ljubl jani. V tem poglavju nisem analizirala tistih odlob vijih sodi ki so bile procesne 309 narave (npr. sklep da se pritoba teje za umaknjeno ker ni bila plaana taksa). Vkljui la pa sem tiste procesne zadeve ki so pomembne za sodno prakso (npr. dopisa Vijeg a sodia v Ljubljani v zvezi s tem katero je pravno sredstvo zoper sklep izdan v ne kontradiktornem postopku). Vse predloge v zadevah ki sem jih prouila so vloile polnoletne rtve nasilja. Le v n ekaj primerih je polnoletna rtev predlog hkrati vloila e v imenu mladoletnega otrok a. Med pregledanimi zadevami ni bilo nobenega predloga ki bi ga v primeru ko je r tev otrok vloil center za socialno delo. 3.1. Sodna praksa Vijega sodia v Celju: N 534/2008 Sodie prve stopnje je zavrnilo predlog za prepustitev stanovanja v skupni uporabi. Ugotovilo je da je predlagateljica zaradi nasilja nasprotnega udeleenca zelo ogr oena a je menilo da prepustitev stanovanja v izkljuno rabo ni potrebna ker je zara di varovanja predlagateljiine osebne integritete in zdravja zoper nasprotnega ude leenca odrejen pripor. Vije sodie je tak sklep razveljavilo. Pojasnilo je da ukrepi po ZPND lahko tudi dop olnijo ukrepe izreene po drugih predpisih. eprav pripor predstavlja najstroji ukrep s katerim se posee v lovekovo svobodo ne gre spregledati da gre za zaasen ukrep ka terega utemeljenost se v kazenskem postopku sproti presoja. 3.2. Sodna praksa Vijega sodia v Kopru: Cp 551/2009 Sodie prve stopnje je nasprotnemu udeleencu naloilo da mora predlagateljicama za 6 m esecev v izkljuno rabo prepusti stanovanje. Predlogu nasprotnega udeleenca da mu predlagateljici za as uporabe plaujeta nadomes tilo sodie prve stopnje ni ugodilo. Ker o tem ni odloilo v izreku je vije sodie prito delno ugodilo in glede odloitve o primernem nadomestilu zadevo vrnilo sodiu prve s topnje v novo odloanje. Cp 840/2010 Sodie prve stopnje je zavrnilo predlog za prepustitev stanovanja v izkljuno rabo pr edlagateljici. Ugotovilo je da je nasprotni udeleenec pri predlagateljici povzroil strah in ponianje ter obutek manjvrednosti in ogroenosti a blaje oblike saj je nasi len nain obvladovanja konfliktov med udeleencema e dolgotrajen in obiajen. Po prepria nju sodia prve stopnje so upotevaje naelo sorazmernosti do varstva v smislu 21. lena ZPND upraviene le rtve tejih bolj ogroujoih oblik nasilja. Vije sodie je pritobi ugodilo in sklep razveljavilo ker je ugotovilo da sklep nima r azlogov o odloilnih dejstvih - katera konkretna dejanja so pri predlagateljici vz

budila strah ponianje ter obutek manjvrednosti in ogroenosti. Sodie je e dodalo da vs 310 dejanja ki jih je zatrjevala in o njih izpovedovala predlagateljica (sodie prve st opnje pa se ni opredelilo do tega ali je do njih prilo) niso taka da bi povzroila le blaji strah. Cp 1280/2010 Sodie prve stopnje je dvema osebama prepovedalo spremljati mladoletno her udeleencev postopka v postopku zaradi spremembe stikov (in po nasprotnem predlogu zaradi o dvzema stikov) ter na stiku pod nadzorom. Gre za osebi ki ju je kot spremljevalc a rtve (here) izbrala njena zakonita zastopnica (mati) v smislu 7. lena ZPND. Tako je odloilo ker je menilo da izjava zakonite zastopnice (ki je nasprotna udeleenka v postopku zaradi spremembe stikov) ni izraz svobodne volje rtve ki je stara le ti ri leta. Vije sodie je sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodiu prve stopnje v novo odloanje. Pojasnilo je da namen ZPND gotovo ni bil da bi mladoletni otroci ne bili deleni p ravice ki jo daje 7. len ZPND. Spremljevalca si lahko izbere tudi mladoletna rtev nasilja pa skladno z dolobami civilnega prava o zastopanju mladoletnih otrok. Ker je sodie prve stopnje v obrazloitvi sklepa glede ene od oseb izrazilo pomisleke je vije sodie e obrazloilo da so lahko razlogi zaradi katerih se osebi prepove spremljat i rtev le tisti ki jih ZPND predvideva v 5. odstavku 7. lena (e spremljevalec ni po lnoleten ali e obstoji verjetnost da oseba ne bo mogla rtvi pomagati pri zaiti njene integritete ji pomagati pri iskanju reitev in nuditi psihine opore zaradi sorodst vene ali druge povezanosti z rtvijo ali povzroiteljem nasilja). 3.3. Sodna praksa Vijega sodia v Ljubljani: IV Cp 3711/2008 V tej zadevi so bili izdani naslednji ukrepi: prepoved vstopiti v stanovan je v katerem ivijo predlagateljice; prepoved pribliati se predlagateljici in mlado letnima otrokoma na razdaljo manjo od 300 m in z njimi navezovati stike ali sreanj a. Ukrepi so bili izreeni predvsem zaradi psihinega nasilja in zaradi fizinega nasilje nad eno od predlagateljic. Vije sodie je poudarilo da je pri presoji ali gre za na silje v druini pomembno predvsem to kako so rtve obutile ravnanja nasprotnega udelee nca. IV Cp 4407/2008 V tej zadevi je bil vijemu sodiu predloen ugovor zoper sklep izdan po 19. lenu ZPND v nekontradiktornem postopku. Sodie prve stopnje je namre o predlogu (vloenem 1 0. 10. 2008) odloilo e isti dan seveda ne da bi ga vroilo nasprotnemu udeleencu. Rav nalo je podobno kot v postopku za izdajo zaasne odredbe. Nasprotni udeleenec je v pritobi uveljavljal kritev naela kontradiktornosti. 311 Vije sodie je menilo da takno ravnanje sodia prve stopnje (torej izdaja sklepa pred v oitvijo nasprotnemu udeleencu) ni napano vendar pa je zadevo vrnilo sodiu prve stopnj e. Pojasnilo je da je nasprotni udeleenec monost sodelovanja v postopku pridobil el e z vroitvijo sklepa sodia prve stopnje in prve navedbe v postopku podal v ugovoru (ki ga je sodie prve stopnje vijemu sodiu predloilo kot pritobo). Vije sodie je z rve stopnje naloilo naj odloi o ugovoru saj bi bilo nedopustno da bi navedbe predl agateljice presojalo sodie prve stopnje navedbe nasprotnega udeleenca pa prvi pritobe no sodie. IV Cp 4006/2009 Tudi v tej zadevi gre za procesno situacijo enako kot v zadevi IV Cp 4407/2008. Vije sodie je prav tako sprejelo postopanje sodia prve stopnje (ki je sklep izdalo ne mudoma ne da bi nasprotnemu udeleencu omogoilo obravnavanje predloga) in pojasnilo da lahko sodie v nujnih neodloljivih postopkih odloi na podlagi samega predloga. A ponovno je poudarilo da mora v tem primeru kontradiktornost zagotoviti v ugovorn em postopku. Vsaka drugana razlaga bi nasprotnemu udeleencu odvzela monost obravnav anja ali pa bi terjala razveljavitev sklepa zaradi kritve naela kontradiktornosti kar pa bi izniilo namen ZNPD. IV Cp 4300/2009 V tej zadevi so bili zaradi ve oblik nasilja (psihino fizino ekonomsko) izreen i vsi ukrepi ki jih po ZPND izree sodie (torej po 19. in po 21. lenu ZPND). IV Cp 443/2010

V tej zadevi so bili predlagani vsi ukrepi po ZPND izdani pa naslednji: pr epoved vstopiti v stanovanje; prepoved pribliati se predlagateljicam na razdaljo manjo od 200 m in z njimi navezovati stike ali sreanja. Predlog je bil v preostale m delu zavrnjen z argumentacijo da izreeni ukrepi v zadostni meri zagotavljajo va rnost predlagateljic huji poseg pa bi bil nesorazmeren. Nasprotni udeleenec se je v pritobi skliceval na kritev lastninske pravice in pravi ce do stikov. Vije sodie pa je pojasnilo da se ti pravici po ZPND lahko zaasno omeji ta zaradi zaite rtev nasilja. Ocenilo je da je poseg sorazmeren. IV Cp 489/2010 Izdan je bil ukrep po 21. lenu ZPND in omejen na obdobje 5 mesecev od izdaje odlob e sodia prve stopnje. Predlog da mora predlagateljica nasprotnemu udeleencu plaevati nadomestilo za upor abo stanovanja je sodie prve stopnje zavrnilo. Obrazloilo je da tisti ki z zlorabo solastninske pravice povzroi nevzdrno solastninsko skupnost ni upravien do plaila up orabnine. 312 Zanimiva je presoja ugovora da je ukrep iz 1. odstavka 21. lena ZPND mogoe izrei le e rtev in povzroitelj nasilja ivita v skupnem gospodinjstvu; v tem primeru pa ne (v e) saj se je predlagateljica izselila e pred vloitvijo predloga. Vije sodie je izpost vilo da je predlagateljica pobegnila zaradi nasilja nasprotnega udeleenca in da z otroki ivi v neustreznih bivalnih pogojih. Zato stanovanje v katerem so prej sku paj iveli e vedno ustreza pojmu skupnega stanovanja izdani ukrep pa ustreza namenu 3. odstavka 21. lena ZPND (da si rtev lahko poie drug primeren bivalni prostor). IV Cp 4087/2010 Predlagan je bil ukrep po 21. lenu ZPND. Sodie prve stopnje je ugotovilo da bivalne ga soitja med udeleencema postopka (zakoncema) ni nasilja pa tudi ne in predlog za vrnilo. Vije sodie pa je e poudarilo da vsako neprijetno vedenje (nivo komuniciranja med ude leencema je nizek nasprotni udeleenec obasno opravi obhod stanovanja preverja kaj s e kuha dviguje pokrovke in podobno) e ni psihino nasilje. V skladu z naelom sorazme rnosti mora biti za izrek ukrepov po ZPND podana takna raven nasilja ki utemeljuj e poseg v pravice nasprotnega udeleenca. Gola nevzdrnost zakonske zveze (oz. skupn ega ivljenja po njenem razpadu) in medsebojna nastrojenost bivih zakoncev e ne pred stavlja psihinega nasilja po 3. odstavku 3. lena ZPND. IV Cp 2095/2010 Sodie prve stopnje je za 6 mesecev podaljalo ukrep na podlagi katerega mora nasprot ni udeleenec predlagateljici z otroki prepusti uporabo stanovanja. Predlagateljic i pa je naloilo da mora nasprotnemu udeleencu plaevati meseno nadomestilo za izkljuno uporabo stanovanja. Izjemni razlogi za podaljanje ukrepa so bili: da predlagateljica skrbi za tri otroke da odplauje posojilo za sporno stanovanje in vse z njim povezane stroke ta ko da ji premoenjsko stanje ne dopua najema drugega stanovanja da si je predlagateljica zelo prizadevala za sklenitev dogovora o delitv i skupnega premoenja z nasprotnim udeleencem in s tem za reitev stanovanjskih razme r. Vije sodie je predlagateljiini pritobi ugodilo in predlog nasprotnega udeleenca da mu predlagateljica plauje meseno nadomestilo za izkljuno uporabo stanovanja zavrnilo. Obrazloilo je da je nasprotni udeleenec tisti ki je z nasiljem povzroil nevzdrno sta nje da predlagateljica plauje posojilo za sporno stanovanje in skrbi za tri otrok e zato bi bilo plaevanje nadomestila nepoteno in nepravino. IV Cp 2121/2010 Sodie prve stopnje je nasprotnemu udeleencu naloilo da mora predlagateljici za 6 mes ecev v izkljuno rabo prepusti stanovanje. 313 Vije sodie je pritobi nasprotnega udeleenca ugodilo in predlog zavrnilo. Opozorilo je na nesorazmernost ukrepa saj je sodie prve stopnje ukrep izreklo zato da: bo predlagateljica pridobila osebne stvari ki jih je ob odhodu pustila v stanovanju in da bo lahko vzpostavila stik z otrokoma

Poudarilo je da je namen ukrepa iz 21. lena ZPND v tem da si rtev poskua zagotoviti drugo primerno bivalie da pa predlagateljica lahko prebiva tako pri materi kot pr i prijatelju s katerim sta v intimni zvezi. Cilj ki ga zasleduje predlagateljica (prepustitev stvari) bi lahko dosegla z milejim ukrepom po 18. lenu ZPND. Kar se stikov tie pa je Vije sodie poudarilo da sta oba otroka povedala da bosta v primeru prepustitve stanovanja odla z oetom zaradi esar zakljuuje da ukrep predlagateljici n e bo omogoil elenega cilja (vzpostavitve stikov). IV Cp 2169/2010 Sodie prve stopnje je za 6 mesecev podaljalo ukrep prepovedi vstopa v stanovanjsko hio v kateri biva predlagateljica in zadrevanja blije kot 100 m od parcelne meje. Vije sodie je pritobi nasprotnega udeleenca ugodilo in predlog zavrnilo. Pojasnilo je da predlagateljica ni zatrjevala sodie prve stopnje pa ni ugotovilo zakonskih raz logov ki bi lahko utemeljili podaljanje ukrepa. Samo to da se predlagateljica boj i nasprotnega udeleenca in da je ta pokazal svojo namero da premoenja ne bo na lah ek nain prepustil predlagateljici ni razlog za podaljanje ukrepa. IV Cp 2522/2010 V tej zadevi so bili za obdobje 6 mesecev nasprotnemu udeleencu (polnoletne mu sinu predlagateljice) zaradi ve oblik nasilja izreeni vsi ukrepi ki jih po ZPND izree sodie (torej po 19. in po 21. lenu ZPND). Sodie prve stopnje je tudi ukrep iz 21. lena ZPND omejilo na obdobje 6 mesecev a za to ni bilo podlage saj ne gre za situacijo iz 2. odstavka 21. lena ZPND (nasprot ni udeleenec ni solastnik skupni lastnik nima stavbne pravice pravice uitka ali ra be pa tudi ni skupaj s predlagateljico najel nepreminine). Predlagateljica se zop er takno odloitev ni pritoila. Glede predloga za plailo primernega nadomestila za izkljuno rabo stanovanja je vije sodie izpostavilo da je nasprotni udeleenec prostore v stanovanjski hii uporabljal le na podlagi dovoljenja predlagateljice kot izkljune lastnice tako da podlage za zahtevek po 6. lenu ZPND ni. IV Cp 4350/2010 Sodie prve stopnje je za 6 mesecev podaljalo ukrepe v smislu 19. lena ZPND. Vije sodie je pritobo nasprotnega udeleenca zavrglo. Pojasnilo je da izreeni ukrepi b asu vloitve pritobe niso ve veljali. Ker izdani sklep na pritonikov poloaj ne vpliv ve na noben nain kakrnakoli odloitev vijega sodia pa tudi ne more 314 spremeniti tega da je podaljanje 6 mesecev veljalo pritonik za pritobo nima pravneg a interesa. Nazadnje naj predstavim e zadevo v kateri sodie ni obravnavalo predloga za izdajo u krepov po ZPND ampak tobo na plailo uporabnine (I Cp 3286/2008). Tonik (7 solastnik nepreminine) je bil v letu 1997 prisilno izseljen na podlagi pravnomone sodbe ker je bilo skupno ivljenje pravdnih strank nevzdrno preteni del razlogov za to pa je bil na strani sedanjega tonika ki je bil verbalno in fizino nasilen. Sklicujo se ne dolobo 219. lena Zakona o obligacijskih razmerjih je tonik zahteval povrailo za to ker so preostali solastniki po izselitvi uporabljali tudi njegov dele. Vije sodie je poudarilo da dolob obligacijskega prava o neupravieni pridobitvi ni mog oe uporabiti neodvisno od sistema obligacijskega in stvarnega prava. Pravico do u porabnine je treba presoditi skozi institut neupraviene obogatitve naelo vestnosti in potenja ter prepoved zlorabe pravic. Toniku je po preprianju vijega sodia tudi e izpolnjeni pogoji iz 219. lena ZOR (prikrajanje tonika okorienje toenca odsotnost pr vne podlage in odsotnost tonikove privolitve v prikrajanje) treba odrei sodno varst vo e je bilo njegovo ravnanje takne narave da bi bilo po splonih obe sprejetih pravi lih nepoteno oz. nepravino da bi prejel nadomestilo za uporabo njegovega solastnike ga delea na stvari. Vije sodie je dodalo da se je takna interpretacija dolob o neupra ieni obogatitvi oz. uporabnini ob nespremenjenih temeljnih naelih obligacijskega i n stvarnega prava konkretizirala tudi v dolobi 6. odstavka 21. lena ZPND. 315 KAZENSKOPRAVNO OBRAVNAVANJE NASILJA V DRUINI - VLOGA RTVE29 MAJA RIHTARI tudentka podiplomskega magistrskega tudija kazenskopravnih znanosti Pravna fakulteta 1. UVOD

eprav se pri obravnavanju nasilja v druini veino pozornosti namenja enskam ki doivlja jo nasilje s strani mokega intimnega partnerja so dejanske rtve razline skupine lju di: enske otroci moki stareji. Pri vsaki od teh skupin so iz viktimoloke perspektive zaznavne nekatere posebnosti. Predvsem poloaj otrok kot okodovancev se v kazensko -procesnem smislu razlikuje od ostalih. Naloga se bo sicer veinoma posvetila odra slim rtvam nasilja v druini. V kazenskem postopku na splono ima okodovanec razline vloge in z njimi povezane pra vice in dolnosti. Skozi zgodovinski razvoj kazenskega postopka se je vloga rtve sp reminjala od izkljunega nosilca pregona do povsem pasivnega skoraj pozabljenega s ubjekta ki ostaja le e dokazno sredstvo. Pri kaznivih dejanjih ki se preganjajo n a zasebno tobo oziroma pri katerih je za pregon potreben okodovanev predlog je v vej i meri izraen interes okodovanca saj gre za dejanja ki najbolj (ali celo izkljuno?) prizadenejo prav njega in zato javni interes po kazenskem pregonu storilca stop i v ozadje. Najpogosteje se kot poglavitna motivacija za pregon s strani okodovan ca navaja elja po nadomestitvi kode ki jo je okodovanec utrpel zaradi kaznivega dej anja. Vendar so motivi za kaznovanje storilcev kaznivih e posebej pa nasilnih dej anj bolj raznoliki: elja po maevanju potreba po potrditvi statusa rtve javna obsodba dejanj generalna prevencija potreba po varnosti in zaiti (klic na pomo). Nekateri od njih imajo pomembno vlogo pri rehabilitaciji rtve in vrnitvi v normalno" ivljenj e. rtev lahko poleg tega da je nosilec pregona v kazenskem postopku sodeluje na razl ine druge naine. V nekaterih pravnih sistemih lahko s svojo izjavo (impact stateme nts) vpliva na izbiro in viino storilcu izreene kazni. V postopkih poravnave/media cije in drugih postopkih ki temeljijo na ideji restorativne pravinosti rtev (tako sam okodovanec kot ira skupnost) aktivno sodeluje. Interes okodovanca za pregon stor ilca ni problematien v primerih ko okodovanec eli da se storilca kaznuje saj lahko v teh primerih sam kot upravieni toilec sproi kazenski postopek (zasebna toba) ali p revzame pregon (okodovanec kot toilec). Okodovaneva nemo nasproti volji drave se poka v primerih ko se kaznivo dejanje preganja po uradni dolnosti in v skladu z legali tetnim naelom okodovanec pa ne eli da se storilca kazensko preganja. Tak je pogosto poloaj pri kaznivih dejanjih povezanih z nasiljem v druini. 29 Razprava je osnutek magistrske naloge ki jo avtorica izdeluje pod mentorstvom prof. dr. Katje Filipi. Tesno povezano s tem je zato vpraanje avtonomije rtve v okviru kazenskopravnega ob ravnavanja nasilja v druini. Avtonomija v ojem in irem pomenu je pojem ki se lahko r azlino opredeljuje pa glede na to s katerega vidika jo obravnavamo: avtonomija v d rubeno-politinem filozofskem procesno-pravnem feministinem (in e kaknem) pogledu. Pri tem je potrebno upotevati pojmovno razmejitev avtonomije od pravice do zasebnost i. Stopnja avtonomije rtve nasilja v druini se spreminja skozi as in skozi razline p ravno-politine ureditve kot odsev kulturnih in drubenih sprememb neke dobe ali nek ega geografskega obmoja. Na to da je postalo nasilje ki se dogaja v zaprtem druinskem krogu predmet (mater ialnega in procesnega) kazenskega prava in ne ve zasebna druinska zadeva je vsaj v Zdruenih dravah Amerike in deloma v Evropi bistveno vplivalo feministino gibanje v sedemdesetih letih prejnjega stoletja. S tem ko so feministina gibanja zahtevala da se z nasiljem v druini ukvarja pravosodje naj bi se enske odrekle svoji avtonom iji saj namesto njih sedaj o njihovem ivljenju odloajo nosilci (represivne) oblast i. Tudi pri nas se je postopoma oblikovalo preprianje da tovrstna kriminaliteta n i zasebna zadeva mokega in njegove druine temve pojav zoper katerega je potreben bo j v interesu drube kot celote in v interesu varovanja posamezne rtve. Obravnavanje nasilja v druini se je spremenilo tako v okviru materialnega kot tudi procesnega kazenskega prava. V kazenskem zakoniku je novo" kaznivo dejanje ki se preganja p o uradni dolnosti brez predloga okodovanca oziroma glede na uzakonjeno prijavitven o dolnost lahko celo proti njegovi volji. In v em se pravzaprav nasilje v druini razlikuje od kaznivih dejanj ki se preganja jo na zasebno tobo ali predlog in to do te mere da pri njegovem pregonu skoraj v celoti prevlada javni interes nad interesom rtve? Avtonomija rtve nasilja v druini je danes omejena / izkljuena zaradi spoznanja da povzroa nematerialno in materialn o kodo neposredni okolici lokalni skupnosti dravi in celotni drubi; zaradi zahtev rt ev (v okviru feministinih gibanj) po zaiti; zaradi varstva koristi vsake konkretne r

tve. Naelo legalitete zato zavezuje dravnega toilca da sproi kazenski postopek v vse h primerih ko obstajajo formalni (zakonski) pogoji zanj. Kljub mnogim nasprotnim staliem se zdi da danes kljub vsemu prevladuje preprianje da so kazniva dejanja na perjena zoper dravo. Do kakne mere to velja za kazniva dejanja nasilja v druini? Ka zenski postopki zoper nasilnee naj bi delovali tudi generalno preventivno vendar o takih uinkih ni nespornih rezultatov. Toileva diskrecijska pravica da odloa o kaze nskem pregonu je izraena v primerih ko zakon predvideva da se lahko sproijo drugi alternativni postopki vendar je ta monost omejena na nekatera kazniva dejanja in pride pri nasilju v druini v potev le v zelo omejenem obsegu. Pa tudi sama narava nasilja v druini in problematika povezana z njim vpliva na omejeno uporabnost teh institutov. Paternalistini odnos drave do rtev nasilja v druini je pogojen s preprianjem da so to nemone rtve ki so v razmerju z nasilneem v izrazito podrejenem poloaju da so to nem one osebe brez lastne volje in so kot take potrebne posebne zaite. Pogosta so prepr ianja da se rtve zaradi (predvsem psiholokih) posledic viktimizacije nesposobne spr ejemati odloitve ki lahko pomembno vplivajo na njihovo ivljenje. Odvzem monosti odl oanja v kazenskem postopku poleg tega pomeni manjo nevarnost pritiskov groenj in iz siljevanja s strani nasilnea. Po drugi strani pa niso redka opozorila da prav tak odnos rtev ponovno viktimizira in da je sprejemanje pomembn ih odloitev eden od uinkovitejih nainov rehabilitiranja rtve. Viktimiziranje namre na pogosteje povzroa obutek nemoi medtem ko zavest da lahko pomembno vpliva na potek do godkov daje obutek moi in obvladovanja situacije. rtev nasilja v druini ima tudi v sedanji ureditvi kazenskega postopka nekatere pra vice pa tudi monosti izbire. Te niso nujno absolutne vendar lahko rtev skozi njih kljub vsemu bolj ali manj vpliva na kazenskopravno obravnavanje nasilja zoper nj o na to kaj se bo zgodilo s storilcem in na to kaj se bo zgodilo z njo. V kolikni meri in na kaken nain bo rtev sodelovala v kazenskem postopku se lahko do doloene m ere sama odloa pri tem pa na razline (neformalne) naine vpliva na odloitve ki jih sp rejemajo subjekti kazenskega postopka (policija toilstvo sodie). Obiajno je predvsem od osebe ki je okodovana zaradi kaznivega dejanja odvisno ali bo to dejanje prij avila organom odkrivanja in pregona oziroma kako hitro se bo odloila za klic na po mo." Navedeno ne velja povsem kadar tee razprava o nasilju v druini saj so zaradi p rijavitvene dolnosti na nasilje dolne opozoriti tudi druge osebe ki pri opravljanj u svojega poklica izvedo da se v neki druini dogaja nasilje. Druga pomembna vloga rtve je vloga prie. Tudi v tem pogledu je poloaj rtve nasilja v druini razlien od poloaja drugih okodovancev. V veliki veini primerov gre namre za p ivilegirano prio zato sama odloa tudi o tem ali bo priala ali ne. Glede na zasebno naravo kaznivega dejanja in posledino pomanjkanje drugih dokazov je prav ta odloit ev lahko odloilna za izid velikega tevila postopkov. Zato v nekaterih sistemih obs tajajo (ali pa jih e iejo) mehanizmi s katerimi se poskua zmanjati vpliv okodovaneve loitve glede razlinih oblik sodelovanja na potek in izid postopka. Tudi z vidika ui nkovitosti (pregon storilcev kaznivih dejanj generalna in specialna prevencija) in ekonominosti (zbiranje drugih dokazov) je sodelovanje okodovanca v kazenskem po stopku velikega pomena. Zato je pomembno kaken odnos do rtve imajo posamezni subje kti v razlinih fazah postopka. tudije kaejo da se rtve v veliki meri odloajo glede na svoja priakovanja in obutke ki jih (upravieno ali ne) vzbujajo posamezni subjekti in delovanje kazenskega pravosodja. Kazenskopravno obravnavanje nasilja v druini je v nalogi predstavljeno v irem pomen u tako da vkljuuje tudi postopke organov odkrivanja in ves predkazenski postopek. Razlog je v tem da je policija v najve primerih prvi organ ki pride v stik z rtvi jo in storilcem od njenih odloitev pa je v veliki meri odvisen nadaljnji (kazensk i) postopek. Med drugim gre za presojo (odloitev) ali obstaja sum kaznivega dejan ja ali pa je zaznano dejanje potrebno obravnavati kot prekrek.30 Razmejitev med p rekrki in kaznivimi dejanji je pomembna tudi z vidika avtonomije okodovanca ki je v postopku o prekrku spregledana v bistveno veji meri kot v postopku o kaznivem de janju. Ker je bistveni problem nasilja v druini v tem da si je nasilne nad rtvijo pridobil skoraj popolno kontrolo in jo ima povsem v oblasti je edini nain ki lahko nasilj e kona pomo rtvi da si povrne nadzor nad lastnim ivljenjem za kar potrebuje veliko p omoi

30 Ker tudi prekrki sodijo v kaznovalno pravo jih ne bom povsem izkljuila eprav so osnovni predmet naloge dejanja ki izpolnjujejo znake kaznivega dejanja iz 191. le na Kazenskega zakonika (KZ-1). in podpore od zunaj. V pregledani literaturi ni zaslediti pomembnih kritik zoper stalie da kazenskopravni sistem najverjetneje ni najbolji nain za dosego tega cilja . Vendar pa ni namen te naloge raziskati vse poti kako pomagati rtvi nasilja v dr uini temve le obravnavati eno od monih poti: tj. da se rtvi da mo vplivati na to ali in na kaken nain ji naj drava s svojim kazenskopravnim sistemom pomaga in posee v nj eno razmerje z nasilneem. 2. NASILJE V DRUINI IN NJEGOVE RTVE 2.1. NASILJE V DRUINI Nasilje v druini31 je ponavljajo se vzorec agresivnega vedenja ene osebe do druge osebe ali oseb znotraj druinske skupnosti. Ni nujno da je nasilje fizino lahko se pojavlja kot psihine ekonomske spolne ali ustvene zlorabe kar je lahko enako uniujoe kot fizino nasilje. Nasilne zna zelo dobro manipulirati z rtvijo prepria jo da ni n i vredna in da ne zmore iveti brez njega. Na dolgi rok je rezultat takne manipulaci je popolna izguba samozaupanja oblikovanje negativne samopodobe in obutka nemoi. N asilje v druini je oblika nasilja ki je razirjena v vseh starostnih socialnih izob razbenih in poklicnih slojih pri emer najbolj ogroa tiste skupine ki so e sicer naj bolj ranljive: otroke enske in stareje nezaposlene ter tiste brez izobrazbe. Zane s e neopazno in prikrito pod razlinimi imeni kot so ljubezen ljubosumje vzgoja.32 N asilje v druini je bilo v slovenski zakonodaji prvi opredeljeno v Zakonu o prepreev anju nasilja v druini (v nadaljevanju ZPND)33 leta 2008: Nasilje v druini je vsaka uporaba fizinega spolnega psihinega ali ekonomskega nasilja enega druinskega lana34 proti drugemu druinskemu lanu oziroma zanemarjanje druinskega lana ne glede na star ost spol ali katerokoli drugo osebno okoliino rtve ali povzroitelja nasilja. Zakon k ot nasilje v druini opredeljuje pet oblik nasilja ki jih podrobneje definira. Fiz ino nasilje35 je vsaka uporaba fizine sile ki pri druinskem lanu povzroi boleino stra ali ponianje ne glede na to ali so nastale pokodbe. Spolno nasilje so ravnanja s spolno vsebino ki jim druinski lan nasprotuje je vanje prisiljen ali zaradi svoje stopnje razvoja ne razume njihovega pomena. Gre za siljenje v neelene spolne odno se siljenje k sodelovanju v neelenih spolnih praksah spolno obevanje po fizinem nap adu spolne zlorabe otrok. Psihino nasilje so ravnanja s katerimi povzroitelj nasil ja pri druinskem lanu povzroi strah ponianje obutek manjvrednosti ogroenosti ali drug duevne stiske. Obasna nesoglasja se stopnjujejo do vzorca vedenja s katerim eden od druinskih lanov s ponavljajoim se pritiskom vedno znova dosee tisto kar eli ne gle de na preprianja potrebe in elje drugega oziroma drugih lanov druine. Gre za alitve z anievanja obmetavanje s psovkami 31 Za nasilje v krogu druine se v literaturi in praksi uporabljajo tevilni bo lj ali manj pomensko razlini izrazi: druinsko (family ali domestic violence) partn ersko intimno (intimate partner violence) nasilje nasilje v druini nasilje nad ot roki (childbattering) zloraba otrok (childabuse) nasilje nad enskami (violence ag ainst women) trpinenje ensk pretepanje ensk (battering) nasilje med zakonci (spouse abuse) in verjetno e kaj. Leta 2008 je Zakon o prepreevanju nasilja v druini (Ur. l. RS t. 16/2008) uvedel termin nasilje v druini ki je od tedaj tudi najpogosteje uporabljen v teoriji in praksi. 32 Razlini elektronski viri: http://www2.gov.si/e-uprava/prijavadn.nsf http: //svetovalnica.si/2008/12/23/nasilje-v-druzini-2/?nsclid=R3xXUxItW7q5avBKXsuN7Ag . 33 Ur. l. RS t. 16/2008 3. len. 34 Druinski lani po tem zakonu so: zakonec ali zunajzakonski partner bivi zako nec ali zunajzakonski partner partner ali bivi partner v registrirani istospolni partnerski skupnosti krvni sorodnik v ravni vrsti krvni sorodnik v stranski vrst i do vtetega tretjega kolena sorodnik po svatvu do vtetega drugega kolena posvojite lj posvojenec rejnik rejenec skrbnik varovanec osebe ki imajo skupnega otroka in osebe ki ivijo v skupnem gospodinjstvu (2. len ZPND). 35 Fizino nasilje se lahko stopnjuje od klofute brce lasanja preko obmetavan ja z razlinimi predmeti do brutalnega pretepanja metanja ob steno udarjanja glave ob trde predmete in podobno. Pokodbe ki jih povzroi fizino nasilje so vreznine odr gnine modrice zlomljene kosti splav opekline iznakaenost trajna invalidnost smrt.

ponievanje gronje s fizinim nasiljem muenje domaih ivali nasilnost do blinjih tihi " (Gradinik 2008) in podobno. Ekonomsko nasilje36 je neupravieno nadzorovanje ali omejevanje druinskega lana pri razpolaganju z dohodki oziroma upravljanju s premoen jem s katerim druinski lan samostojno razpolaga oziroma upravlja ali neupravieno om ejevanje razpolaganja oziroma upravljanja s skupnim premoenjem druinskih lanov. Zan emarjanje je oblika nasilja kadar oseba opua dolno skrb za druinskega lana ki jo potr ebuje zaradi bolezni invalidnosti starosti razvojnih ali drugih osebnih okoliin. Kazenskopravno opredelitev nasilja v druini smo dobili leta 2008 ko je zael veljat i novi Kazenski zakonik37 (v nadaljevanju KZ-1). Kaznivo dejanje nasilja v druini po 191. lenu KZ-1 ki je uvreno v poglavje kaznivih dejanjih zoper zakonsko zvezo d ruino in otroke stori kdor v druinski (prvi odstavek) ali drugi trajneji ivljenjski (drugi 38 odstavek) skupnosti z drugim grdo ravna ga pretepa ali drugae bolee ali poniujoe rav na ga z gronjo z neposrednim napadom na ivljenje ali telo preganja iz skupnega pre bivalia ali mu omejuje svobodo gibanja ga zalezuje ga prisiljuje k delu ali opuanju dela ali ga kako drugae z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v skupnosti v podrejen poloaj. Za dejanje je predpisana kazen do petih let zapora. Nija kazen (do treh let zapora) je predpisana39 za dejanje storjeno proti osebi s katero je storilec ivel v druinski ali drugi trajneji skupnosti ki je razpadla pa je dejanje povezano s to skupnostjo. Novo kaznivo dejanje zajema predvsem laje ob like nasilja v druini medtem ko so nekatere vrste - hujega nasilja - e vedno inkrim inirane v drugih lenih. To e posebej velja za spolno nasilje torej za vsa40 ali vei no kaznivih dejanj iz IX. poglavja Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost: posilstvo (170. len) spolno nasilje (171. len) spolna zloraba slabotne osebe (172. len) spolni napad na osebo mlajo od petnajst let (173. len) kritev spolne nedotaklj ivosti z zlorabo poloaja (174. len) in za vsa nasilna dejanja s hudimi posledicami : uboj (115. len) umor (116. len) uboj na mah (117. len) povzroitev smrti iz malomar nosti (118. len) detomor (119. len) napeljevanje k samomoru in pomo pri samomoru (1 20. len) lahka huda in 36 Najpogosteje gre pri tej obliki nasilja za omejevanje razpololjivih (skup nih) sredstev namenjenih preivljanju; za odtujevanje sredstev prisluenih z lastnim delom; storilec nesorazmerno porablja druinska sredstva za lastne potrebe in zad ovoljevanje lastnih elja oziroma jih porablja neekonomino in razsipno. 37 Objavljen v Ur. l. RS t. 55/2008; velja od 1. novembra 2008. 38 Kazenski zakonik ne opredeljuje kaj je druinska skupnost. V etrtem odstavk u 99. lena opredeljuje le zunajzakonsko skupnost in sicer kot dalj asa trajajoo sku pnost mokega in enske ki nista sklenila zakonske zveze (enako je bilo besedilo este ga odstavka 126. lena KZ iz leta 1995). e veljavni Zakon o zakonski zvezi in druins kih razmerjih (ZZZDR) opredeljuje druino kot ivljenjsko skupnost starev in otrok ki zaradi koristi otrok uiva posebno varstvo. Predlog novega Druinskega zakonika drui no opredeljuje kot ivljenjsko skupnost otroka z enim ali obema od starev ali z dru go odraslo osebo e ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka doloene obv eznosti in pravice. Glede na razline objekte varstva je druinska skupnost po Kazen skem zakonu pojmovana ire saj vkljuuje razline oblike ivljenjskih skupnosti partnerje v (ne glede na spol) ne glede na to ali imata otroke ki ivijo z njima ali ne. S k azensko pravnega vidika na primer gre za druinsko skupnost e partnerja ki nimata s kupnih otrok ele en mesec pred kaznivim dejanjem ivita skupaj (sodba Vrhovnega sod ia Republike Slovenije I Ips 2/2010 z dne 18. 2. 2010). Prav tako se raziri na osta le druinske lane kot so sorodniki v ravni vrsti in ostali lani skupnega gospodinjst va. Posebej je v tretjem odstavku 191. lena KZ-1 inkriminirano nasilje nad bivim p artnerjem. 39 V tretjem odstavku istega lena. 40 V iri pojem nasilja v druini bi lahko uvrstili tudi kaznivi dejanji zlorabe prostitucije (175. len) in prikazovanja izdelave posesti in posredovanja pornogr afskega gradiva (176. len) kadar obstaja med storilcem in okodovancem druinska skup nost. posebno huda telesna pokodba (122. 123. in 124. len). Za veino natetih kaznivih deja nj je vsaj pri temeljni obliki dejanja predpisana huja kazenska sankcija kot pri kaznivem dejanju po 191. lenu KZ-1.

Preprianje da gre pri nasilju v druini za kaznivo dejanje in ne za medsebojni zase bni konflikt dveh posameznikov ima v Sloveniji svoje korenine v inkriminaciji sp olnih deliktov iz leta 197741 ko so postali kaznivi tudi spolni delikti znotraj zakonske zveze (elih 1993 Selinik 2009). Do takrat je bilo kaznivo dejanje posilst va opredeljeno kot dejanje ki ga stori moki proti enski ki ni njegova ena. Kazenski zakonik SRS42 iz leta 1977 je presegel to klasino pojmovanje spolnega nasilja in doloil da je spolno nasilje kamor sodi posilstvo in druga spolna dejanja kaznivo tudi e je storjeno proti osebi s katero storilec ivi v zakonski ali zunajzakonski skupnosti.43 Pri nobenem drugem kaznivem dejanju z elementi nasilja ni bilo raz merje med storilcem in rtvijo opredeljeno kot razlog za izkljuitev kaznivosti ali protipravnosti. Z drugimi besedami: e od leta 1977 dalje so bile v Sloveniji inkr iminirane vse oblike nasilja v druini. Glede na razline objekte kazenskopravnega v arstva so bile do leta 2008 posamezne inkriminacije razprene po tevilnih lenih v ve poglavjih Kazenskega zakonika iz leta 1995 (KZ):44 temeljna inkriminacija je bil a skrita (Filipi 2004) v kaznivem dejanju nasilnitva (e posebej od leta 199945 ko je bil ob izpolnjenih zakonskih pogojih mogo kazenski pregon po uradni dolnosti tudi za laje oblike nasilja v druini46) grdo ravnanje lahke hude in posebno hude teles ne pokodbe umor ogroanje varnosti ogroanje z nevarnim orodjem pri prepiru ali prete pu posilstvo spolno nasilje kritve spolne nedotakljivosti in drugo. Inkriminacija nasilja v druini kot posebno kaznivo dejanje pomeni simbolino sporoil o da je nasilje v druini moralno nesprejemljivo vedenje (Hoyle Sanders 2000) ki m u je zaradi posebne dinamike in s tem povezanih specifinih lastnosti v sodnem pos topku potrebno nameniti posebno skrbno presojo (Filipi 2009). Praktien pomen nove i nkriminacije je v tem da dovoli dravi intervencijo v zasebnost druine obiajno preko kazenskega pregona in sicer z namenom kaznovanja (povrailnosti) specialne preven cije in obravnavanja (tretmana) nasilnea kot bolj konstruktivnega naina prepreevanj a ponovitve nasilja (Hoyle Sanders 2000) kakor tudi v tem da omogoi 41 V veini drugih evropskih drav se je to zgodilo 20 do 30 let kasneje: v Nemi ji leta 1997 v Avstriji leta 1989. V zakonodajah Madarske Litve Latvije Estonije Poljske in eke se ne razlikuje med posilstvom izven ali v partnerski skupnosti saj sta obe vrsti inkriminirani z istim doloilom (Selinik 2009). 42 Ur. l. SRS 12/1977; s spremembami in dopolnitvami je veljal od 1. julija 1977 do 31. decembra 1994. 43 enske so zelo redko prijavile takna kazniva dejanja v sodni praksi najdemo le nekaj primerov (Filipi 2009). 44 Ur. l. RS 63/1994 s spremembami in dopolnitvami je veljal od 1. januarja 1995 do 30. oktobra 2008. 45 Z zakonom o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika Republike Slov enije (KZ-A Ur. l. RS 23/1999) je bil prvi odstavek lena 299 (Nasilnitvo) ki se je prej glasil: (1) Kdor drugega hudo ali z njim grdo ravna mu dela nasilje ali ogr oa njegovo varnost in s tem v javnosti povzroi zgraanje ali prestraenost se kaznuje z zaporom do dveh let spremenjen tako da se je nanaal tudi na nasilje v druini: (1 ) Kdor drugega hudo ali z njim grdo ravna mu dela nasilje ali ogroa njegovo varnos t in s tem v javnosti ali v druini povzroi ogroenost zgraanje ali prestraenost se kaz nuje z zaporom do dveh let. 46 Predlog ZPND 9. 7. 2007. vodenje loene sodne statistike47 za to vrsto nasilja (tevilo primerov izreene sankc ije povratnitvo) in vzpodbudi nove specializacije sodnikov za delo na tem podroju (Filipi 2009). 2.2. RTVE NASILJA V DRUINI 2.2.1. Kdo so in njihove specifinosti v primerjavi z drugimi? Skorajda ni viktimolokega dela v katerem ne bi glede opredelitve pojma rtev nali ta ko ali drugae zastavljenega vpraanja: Kaj pravzaprav pojem uporabljen v kriminologi ji in viktimologiji pomeni? Je to oznaka stereotip? Je to stanje? Naj bi oznaeval poloaj vlogo osebi ki se mu pripie? Je to samo-zaznava drubena konstrukcija izraz soutja pravna opredelitev pravni naziv?" (Fattah 1997: 257). Kandu (2003: 28) post avlja podobno vpraanje: Je to specifina vloga status psihino stanje ali (stereotipna ) etiketa?" Odgovori so razlini delno odvisni od ideoloke podlage avtorja delno od predmeta razprave vsekakor pa v literaturi e ni natanne enoznane splono znanstveno sprejete opredelitve tega pojma. Quinney (povzeto v Fattah 1997) na primer navaj

a da rtev ni druga kot drubena konstrukcija ki je v dananji drubi dobila moan ideolok prizvok (Kandu 2003). Na splono bi lahko zapisali da izraz rtev oznauje tistega48 k i utrpi kodo zaradi tako razlinih dejavnikov kot so na primer naravni pojavi in na ravne sile drubeni pojavi in dogodki ter lovekova ravnanja (storitve in opustitve) . Viktimiziranost je osebna subjektivna in relativna izkunja. Ljudje se zaznavajo i n opiejo kot rtve ker so obutili boleino trpljenje prikrajanje nelagodje frustracije (Kandu 2003). Vendar to kar so doiveli ne ustreza nujno pravni opredelitvi viktimi zacije (Fattah 1997) niti ni nujno nekaj kar ostali posamezniki oznaijo kot tisto zaradi esar je nekdo upravien do statusa rtve. In obratno: nekaj kar je po normati vnih standardih doloeni ideologiji ali pravu oznaeno kot viktimiziranje ni nujno k ot takno dojeto tudi s strani vpletenih oseb. Pri tem se neogibno postavi vpraanje (a)li je nekdo lahko rtev eprav se tega sploh ne zaveda" (Kandu 2003: 28) torej ali je lahko nekdo ki sam sebe ne dojema kot rtev kljub temu z vidika drugih oznaen i n obravnavan kot rtev? Ker je viktimiziranost subjektivna izkunja negativne posled ice viktimizacije razlino mono prizadenejo razline rtve pri emer viktimizacija e pose ej mono prizadene49 revne nemone slabotne in drugae drubeno izolirane (Handbook 1999 ) posameznike in skupine ki so prav zato tudi najmanj opazne rtve. 47 Policija ele od leta 1999 v svoje statistike vkljuuje tudi podatek o razme rju med storilcem in rtvijo (Gaber etal. 2009). Sodna statistika bo tudi po novem vkljuevala le laje oblike nasilja v druini saj so spolna dejanja in dejanja s hujim i posledicami inkriminirana v drugih lenih kar bo enako kot do sedaj oteevalo vode nje statistike o tevilu teh dejanj storjenih med lani druine. 48 Kandu (2003) navaja da je lahko objekt viktimizacije ne le lovek temve kark oli na primer nadnaravna entiteta iva in neiva narava prihodnja generacija druba dra va kultura... 49 Handbook on Justice for Victims (1999) str. 9: Spremembe v nainu proizvodn je in urbanizacija ki ju je spremljalo obirno notranje in mednarodno preseljevanj e ter slabljenje drubene infrastrukture so zmanjali vlogo razirjene druine in mo drub nega nadzora. Anomija nezaposlenost in ibkeji sistem socialne podpore so prizadeli sposobnost posameznikov da si opomorejo od viktimizacije." Za dananjo drubo je znailno da je postalo trpljenje nekaj nesprejemljivega kulturno neznosnega" (Kandu 2003: 23) zaradi esar se je poveala obutljivost drube in posamezni kov na pojave ki povzroajo trpljenje. Ta obutljivost pa e posebej e je pretirana ni nujno dobra in zaelena. V zadnjem asu je sploen trend med viktimologi da razirjajo p ojmovanje viktimiziranosti pojem definirajo (pre)iroko in (pre)ohlapno oznako rtve prilepijo irokemu krogu ljudi in skupin. Kandu (2005) navaja da do taknega pretira vanja prihaja veinoma zaradi dobrih namenov kot je na primer pritegnitev pozornos ti medijev javnosti in zakonodajalca zato da se dosee sprejetje ukrepov za zmanjev anje doloenih viktimizacij ter da se zagotovi veja pomo rtvam ki bi poleg tega spozn ale da se kaznivo dejanje ni zgodilo (ne dogaja) samo njim temve gre za zelo razir jen pojav (kar ima nadaljnje uinke da rtve ne krivijo same sebe in so prej priprav ljene dogodek prijaviti policiji). Pri tem procesu irjenja pojma viktimizacije so bile ustvarjene rtve vkljuno z oseba mi ki same sebe ne zaznavajo kot rtve: Tiste iste arovnice ki so jih zagali ker so b ile zloinke in nevarne se zdaj opredeljujejo kot rtve lova na arovnice. Pred petdes etimi leti enske pretepene s strani moa niti otroci vzgajani s pomojo nasilnih deja nj niso bili opredeljeni kot rtve niti se jim ni pripisoval status rtve. S tem ko so se spremenili drubeni pogledi sta obe skupini postali legitimirani za pridobit ev taknega statusa" (Fattah 1997: 257). Pear (1980: 293) navaja da je med kriminol ogi pogosto stalie da se med zloine brez rtev uvra preve pojavov med drugim pretepe kljuenih skupinah (npr. med zakonci in sorodniki)" ter opozarja na moralno-etina v praanja ki se pojavljajo v zvezi s tovrstno kriminaliteto na primer vpraanje ali j e pravilno posredovati z dravnimi organi pri dejanjih ki sodijo v zasebno okolje udeleencev kjer ni resninih" rtev oziroma gre za vzajemni prispevek k dogodku. eprav je danes v teoriji in praksi sprejeto stalie da je upravienje drave da v primer u nasilja v druini posega v druino nesporno je vpraanje ki ga je postavil Pear pred tremi desetletji e vedno aktualno. Fattah (1997) se na primer sprauje ali lahko (p aternalistino vmeavanje raznovrstnih institucij) in predpisovanje strokovne obravn ave rtev dosee neelene uinke s tem ko daje rtvi vedeti da se ne more sama pozdraviti

da bo za okrevanje potrebovala strokovno in dolgotrajno pomo. Gre namre za nevarno st da se na ta nain zgolj utrjuje (samo)podoba rtve nasilja za katero je znailna ni zka stopnja samospotovanja negativna podoba o sebi pomanjkanje samozaupanja depre sivnost sprejemanje stereotipne enske spolne vloge: v procesu socializacije se ma rsikatera enska naui biti ubogljiva podredljiva ponina hvalena odvisna tiha posluna n esebina (Pear 1980). Tudi Kandu (2002) ugotavlja da (e) ni enotnih odgovorov na vpraa nje v kolikni meri so akterji drubenega nadzorstva moralno in pravno upravieni pose gati v zasebna konfliktna razmerja. Viktimizacija ensk ima globalne drubene korenine" (Pear 1980: 289) v neenakopravnost i med spoloma v organiziranosti drube zaznamovane s prevlado mokih. Zato je zelo n ejasna meja med tem kaj je normalno in kaj je nenormalno v razmerjih med ljudmi in v razmerjih do ensk. Poleg tega je pomembno prepoznati da razmejevanje med rtvijo (objektom)50 in povzroiteljem kode (subjektom) nakazuje na jasno doloitev kdo v razmerju nosi odgovornost oziroma na dovolj jasno mejo med ne dolnostjo in krivdo" (Kandu 2003: 25) kar pa je v dejanskem ivljenju nemalokrat pro blematino. Avtor navaja da so v vsakdanjem ivljenju razmerja med objektom in subje ktom kompleksneja zato ni vselej mogoe odgovoriti na vpraanje kdo je volk" in kdo ovc a" kar je nenazadnje povezano tudi s vpraanjem prispevka51 rtve k lastni viktimiza ciji. 2.2.2. Skupine rtev nasilja v druini eprav bolj ali manj prikrito vztrajajo in ostajajo med ljudmi (tudi tistimi ki se z nasiljem v druini ukvarjajo poklicno) doloeni stereotipi o rtvi nasilja v druini (enska iz nijega drubenega razreda otrok iz druine s problemom alkohola) so v resnic i rtve tega nasilja zelo razline. To niso zgolj enske z nizko stopnjo izobrazbe in sami sebi prepueni otroci temve tudi moki ter ostareli bolni ali nemoni (stari) stari Ne gre izkljuno za problem najnijih slojev in marginalnih drubenih skupin temve je pojav prisoten v vseh drubenih slojih in skupinah. Znotraj teh skupin se posamezn e rtve razlikujejo tako po svojih osebnih znailnostih kot tudi po okoliinah zaradi k aterih so se znale v nasilnem okolju in zaradi katerih v njem vztrajajo. rtve nasi lja v druini so specifine rtve" (Gassin citiran v Kandu 2003: 31): njihova viktimizac ija izvira iz specifinega (intimnega druinskega) razmerja z viktimizatorjem. Hkrat i gre za osebe z doloenimi osebnostnimi lastnostmi in vedenjskimi dispozicijami z aradi katerih so trajen ali obasen objekt" viktimizacije. Nekatere od njih bi lahk o oznaili celo kot kriminalne rtve" (Gassin citiran v Kandu 2003: 31) torej osebe ki lahko glede na okoliine nastopajo bodisi kot rtve bodisi kot storilci. Pogosto se r tve nasilja oznaujejo z oznako skrite" rtve kar po Kanduu (2003) lahko pomeni dvoje: gre za rtve ki so viktimizirane v javno nevidnih prostorih po drugi strani pa gr e za osebe ki se ne zavedajo da so rtve oziroma se ne dojemajo kot take.52 Poleg teh obstajajo tudi rtve ki se sicer zavedajo da trpijo kodo (da bi torej lahko bil e rtve") vendar tega niso pripravljene deliti z drugimi prav tako pa niso pripravl jene oziroma zainteresirane spremeniti obstojeih vzorcev vedenja tako da bi se iz ognile tej kodi." Gre za osebe ki jim je najpomembneja varnost pa ne varnost pred nasiljem temve var nost ki jo nudi znano in poznano. ivljenje ki ga posameznik pozna je hkrati najbo lj udobno ivljenje. Misel na neznano povzroa strah skrbi in nepredvidljive nevenosti . rtve pogosto ne prepoznajo da je to kar se jim dogaja nasilje in da so rtve zlor ab ali pa kot psiholoki obrambni mehanizem ne elijo" prepoznati nasilja ki se jim d ogaja. 50 Poenostavljeno reeno: biti rtev pomeni da si zanikan ali onemogoen kot subjek in si -pogosto tudi po zaslugi lastnih storitev ali opustitev (npr. nepremiljeno sti neumnosti naivnosti pohlepa arogantnosti agresivnosti malomarnosti nepozorno sti nepazljivosti...) - prestavljen v nehvaleno vlogo objekta tj. entitete ki je bi stveno opredeljena z zunanjimi doloili ali popredmetena " (Kandu 2005: 136). 51 A je rtev kaznivega dejanja kar pa se je zgodilo tudi po zaslugi njegove nep revidnosti nepremiljenosti arogance domiljavosti alkoholiziranosti malomarnosti na padalnosti ali izzivanja" (Kandu 2003: 25). 52 V tem primeru je vloga viktimologije nekoliko nenavadna: objektivno viktimi zirane posameznike mora najprej osvestiti tj. pripraviti jih do tega da bodo uvi deli svojo viktimiziranost" (Kandu 2003: 31). Nekatere so e iz preteklih izkuenj (otrotvo prejnji partnerji) navajene na nasilje i

n ga sprejemajo kot nekaj povsem obiajnega kar v odnosih pa obstaja in je (normaln o). Spet tretje so zaradi nizke ali celo negativne samopodobe prepriane da si bol jega ne zasluijo da jih nihe drug ne mara da jih nihe drug ne bo ljubil. Nekatere rtv e se poutijo krive za nasilje ki se jim dogaja in si prizadevajo delati bolje bit i bolj pridne" in bolje izpolnjevati elje nasilnea. Prepriane so da lahko s svojimi dejanji prepreijo ponovno nasilje. Nekatere opraviujejo nasilnea verjamejo da mu je al in da se nasilje ne bo ve ponovilo da je v resnici veino asa dober lovek da v bis tvu sploh nikogar ni elel prizadeti. Nekatere do partnerja kljub nasilju in zlora bam ki jih doivljajo (e zmeraj) gojijo romantina ustva. Ali pa utijo dolnost in eljo mu pomagajo saj ga nihe drug ne razume tako dobro kot one. Spet druge se poutijo ujete v situacijo nemone in nebogljene nesposobne iveti brez nasilnea in njegovih s redstev za preivljanje. Z drugimi besedami ni posebnega tipa" rtve nasilja v druini niti ni posebnega tipa" pretepene enske v katerega bi lahko uvrstili vse ali veino r tev (Hart 1993). Prav tako kot ni posebnega tipa razmerja za katerega bi bila zn ailna nasilnost. Delitev rtev glede na spol Preuevanje nasilja v druini se je prvotno nanaalo predvsem na nasilje mokega partner ja nad ensko partnerko saj so bila gibanja za zaito ensk prva ki so opozorila na ta pojav kot drubeni problem v okviru irega boja za pravice in enakopravnost ensk v pat riarhalni drubeni ureditvi. Obstajata dva pogleda na nasilje v druini ki oba silit a pravni sistem na osredotoanje na enske vendar iz razlinih razlogov ki vodijo do r azlinih reitev (Stalans Lurigio 1995: 389-390): perspektiva druinskega nasilja (family violence perspective) pravi da so moki in enske enako nagnjeni k uporabi nasilja; oboji se iz otrokih izkuenj medijev in drubenih norm nauijo da je nasilje sprejemljiv nain reevanja sporov (neprimerna s ocializacija) - nasilje v druini ni zato ni drugano od drugih vrst nasilja; feministina perspektiva (feminist perspective) se osredotoa na razmerje me d mokim in ensko izhajajo iz (zgodovinske) moke dominacije nad ensko: trdijo da enske uporabljajo nasilje izkljuno kot samoobrambo zoper moko nasilje medtem ko je moka d ominacija glavni razlog za nasilje v druini in tudi klju do reitev. Nasilje enske nad mokim partnerjem je bilo v preteklosti obiajno obravnavano zgolj pri razpravah o vlogi rtve pri storitvi kaznivega dejanja o njeni provokaciji sto rilca oziroma v tem okviru o - po navedbah Kandua (2002) v praksi redkih primerih umora nasilnega/agresivnega partnerja ki je pred tem storilko - ensko trp inil psihino zlorabljal in pretepal oziroma jo drugae zlorabljal. eprav se v literat uri e vedno pojavljajo trditve (ponekod celo podprte z empirinimi podatki) da so en ske agresivne do partnerja le kot odgovor na partnerjeve zlorabe in nasilno vede nje do njih (npr. Krea 2000) mnogi avtorji opozarjajo da so samoobramba izraanje j eze in prepreitev doloenega dejanja partnerju enako pogosti motivi uporabe nasilja pri obeh spolih. Rezultati tuje raziskave (Wyss 2006) kaejo da enske niso zgolj nedolne in nemone rtve ki se zateejo k nasilju zgolj zaradi samoobrambe in da se enske k nasilju zaradi samoobrambe ne zatekajo pogosteje kot moki. Poleg tega enske pogosteje kot moki sproijo spor ki preraste v nasilje oziroma povzroijo situacijo n a katero se moki partner odzove z nasiljem.53 Vendar enske obiajno niso primarni na silne ki izkoria nasilno vedenje in zlorabe za nadzorovanje partnerja ali druine. Po dobno kot nekatere prejnje raziskave tudi rezultati tudije ki jo je opravil Kernsm ith (2005) kaejo da enske nasilje uporabljajo bolj kot orodje za vzdrevanje doloene stopnje samostojnosti znotraj razmerja kot pa zaradi pridobivanja moi nad partner jem. Glede na razmerje med tem kdo v intimnem razmerju povzroa nasilje in kdo je r tev lahko enske ki so nasilne do partnerja razdelimo v tri skupine: nasilne enske i gar partnerji so e bolj nasilni; enske ki izvajajo nad partnerji ve nasilja kot oni nad njimi; razmerja v katerih oba partnerja bolj ali manj izvajata nasilje in n adzor nad drugim (Swan povzeta v Wyss 2003). Skupine za moke pravice54 opozarjajo da so moki prav tako kot enske - e ne bolj - ne vidni v svojem trpljenju kar je prav tako kot pri enskah povezano s spolno vlogo in stereotipno predstavo o mokem" ki je nasprotna in nezdruljiva z lastnostmi obiajn o pripisanimi rtvam nasilja v druini. Razlina gibanja za pravice in poloaj mokih vse glasneje opozarjajo da so moki postali rtve sodnega sistema. Te skupine katerih lan i so v veliki meri oetje ki so v sodnih postopkih izgubili skrbnitvo nad otroki so

prepriane da je kazenskopravni odziv na nasilje v druini pristranski do mokih v te m ko predpostavlja da je moki tisti ki je nasilen in spregleda moke ki so rtve nasi lja. Trdijo da je inkriminacija nasilja v druini stigmatizirala vse moke na podlag i dejanj nekaterih.55 Njihova osrednja trditev je da so v polovici primerov nasi lja v druini enske tiste ki so nasilne (Sack 2004). Delitev rtev glede na starost Otroci so posebej ranljiva skupina rtev nasilja v druini. Subjektivne in vrednostn e opredelitve nasilja nad otrokom so zelo razline. Kar je bilo v nekem obdobju in okolju element sprejemljive in priakovane starevske vzgoje je v dananjem druganem d rubenem kontekstu dojeto kot zloraba telesno nasilje (Kandu 2002) in v kazenski za konodaji opredeljeno kot kaznivo dejanje. Otroci kot rtve nasilja so posebej zava rovana skupina rtev s tem pa pojav nasilja nad njimi priteguje vedno ve pozornosti laine in strokovne javnosti. Zaradi poveane senzibilnosti se je povealo tevilo prij av in odkritih kaznivih dejanj kar daje vtis da se je poveal obseg nasilja nad ot roki. Kandu navaja da temu vendarle ni povsem tako saj je danes med stari in otroc i mnogo manj fizinega nasilja kot ga je bilo neko in da veina otrok danes ni delena resne fizine in spolne zlorabe v krogu druine. 53 Verjetno si ni teko zamisliti na videz povsem obiajne in pogoste (tukaj si cer izmiljene) zgodbe: ena mi je cel dan teila. Zjutraj ker sem dal preve sladkorja v njeno kavo in ker nisem zaprl predala. Dopoldne ker sem pustil umazane nogavic e na tleh in ker sem pokropil steno z borovnievcem ko sem si pripravljal sok. Opol dne ker nisem zloil posode v pralni stroj. Popoldne nisem mogel gledati tekme ker sem moral peljati njenega psa na sprehod. Zveer ko mi je med dnevnikom rekla naj odnesem ven smeti mi je prekipelo in sem jo lopnil tako da ji je poila ustnica. 5 4_Na primer : www.branka.si/2008/04/nasilje-v-druzini/ posneto 18. 6. 20 10. 55 Da je zadnje ase to zelo zanimiva in aktualna tematika dokazujejo tevilni prispevki o tem ki se pojavljajo v medijih. Otroci - rtve nasilja so v kazenskem pravu varovani s posebnimi inkriminacijami ( npr. detomor napeljevanje k samomoru in pomo pri samomoru56 spolni napad na osebo mlajo od petnajst let) s posebnimi pravicami pravnimi instituti (na primer prija vitvena dolnost) s posebnimi dolobami glede prianja mladoletnih okodovancev v kazens kem postopku. Prizadevanja slovenskih in tujih strokovnjakov57 da bi bil otrok k i je zgolj" pria nasilju v druini pravno priznan kot rtev so se v Sloveniji konala s sprejetjem ZPND. Ta doloa da velja otrok (tj. mladoletni druinski lan) za rtev nasil ja tudi e je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim druinskim lanom ali ivi v oko lju kjer se nasilje izvaja (drugi odstavek 4. lena ZPND). Status otroka kot okodov anca ni tako jasno doloen v okviru kazenskega postopka kjer je okodovanec tisti ka teremu je bila s kaznivim dejanjem prekrena ali ogroena kakrna koli njegova osebna ali 58 premoenjska pravica. Tudi sicer je otrok kot okodovanec v kazenskem postopku v spe cifinem poloaju saj zaradi svoje mladosti pogosto ne more sam opravljati procesnih dejanj. Prav zaradi specifinosti otrokovega poloaja ki zahteva posebno pozornost se bom v nalogi omejila na odrasle rtve nasilja v druini. Poleg otrok so posebne skrbi pri obravnavanju nasilja in nudenju pomoi delene star eje osebe in invalidi ter osebe ki zaradi osebnih okoliin niso sposobne skrbeti zas e (tretji odstavek 4. lena ZPND). Nasilje odraslih otrok nad stari in starimi stari ni neznan pojav eprav je bil dolgo asa ena od tabu" tem (podobno kot npr. nasilje e nsk nad mokimi in spolno nasilje mater nad otroki). Poleg veinoma fizinega in psihin ega obraunavanja z ostarelimi lani druine se pojavljajo tudi posilstva ki jih na kod o matere storijo sinovi. Okodovanke so najprej pretepene nato posiljene. Krea (200 0) poroa da gre pri teh druinah skoraj praviloma za prisotnost alkoholizma in za p opolnoma skrhane celo sovrane odnose druino pa pogosto sestavljata le ostarela mat i in sin. Kot pri vseh kaznivih dejanjih nasilja v druini se tudi pri teh pojavi problem dokazovanja saj so okodovanke kot matere privilegirane prie hkrati pa so p ri njih pogosto zaradi alkoholizma in starosti prisotne osebnostne spremembe ki vplivajo na verodostojnost njihovih izpovedb. Delitev rtev glede na pripravljenost razdreti nasilno razmerje Dr. Vid Pejak (povzeto v Krea 2000: 223) je druine razdelil v tri skupine: a) kolik

or toliko harmonina druina b) agresivna druina ki e vedno vztraja skupaj in c) razve zana druina. e izhajamo iz te delitve druin lahko rtve nasilja razdelimo v dve skupi ni pa glede na to ali ivijo v drugi ali v tretji skupini druin: rtve ki vztrajajo v nasilnem razmerju in rtve ki zapustijo59 nasilno razmerje in pri tej odloitvi vztr ajajo. Kadar se intimno razmerje med nasilneem in rtvijo popolnoma prekine in med njima ni 56 Drugi in tretji odstavek 120. lena KZ-1. 57 Takno priporoilo je med drugim rezultat projekta z naslovom Naini implement acije direktiv EU o nasilju zoper enske otroke in mladino: dobre prakse in pripor oila ki ga je izvedla raziskovalna skupina Oddelka za sociologijo Filozofske faku ltete v Ljubljani s sodelovanjem partnerskih organizacij iz 10 drav ki so pristop ile k EU leta 2004: eka Ciper Estonija Madarska Latvija Litva Malta Poljska Slovaka in Slovenija (Gaber et al. 2009). 58 Zakon o kazenskem postopku 6. alineja 144. lena. 59 V zvezi s tem je zanimivo vpraanje do kdaj je rtev ki zapusti nasilnega pa rtnerja e rtev. Kako dolgo je upraviena do taknega statusa ob predpostavki seveda da se je ob konanju razmerja konalo tudi nasilje kar v dejanskem ivljenju vsekakor ni pravilo. V angleki literaturi zasledimo izraz survivor (preiveli) ki bi pomensko lahko nakazoval na to da je oseba doivela in preivela nasilno izkunjo eprav se v nav edeni literaturi uporablja na splono za rtve nasilje brez posebnega ozira na to al i se nasilje e dogaja ali ne. stikov s tem pa tudi ne prilonosti za konflikte ki prerastejo v nasilje je sama p rekinitev razmerja dosegla eleni cilj - prenehanje nasilja ne da bi bilo za to po trebno spremeniti" nasilnea oziroma kako drugae vplivati na njegovo vedenje do rtve. V takem primeru ki se seveda nanaa le na konkretno razmerje s konkretno rtvijo se nadaljnji drubeni odziv na nasilje ne zdi potreben. Kakorkoli e raziskave ugotavl jajo da je tevilneja skupina tistih rtev ki (e) ne razmiljajo o zapustitvi nasilnega razmerja ali pa se med nasilnim dogodkom oziroma neposredno po njem sicer odloijo zapustiti partnerja a se kasneje vrnejo ali partnerja ponovno sprejmejo. V teh primerih je prekinitev razmerja bolj rezultat trenutne travme kot zrele in premil jene odloitve in spoznanja da je zgolj na tak nain mogoe ponovno zaiveti brez nasilj a. Zaradi razlinih dejavnikov med drugim strahu intimnih ustev navezanosti finanne odvisnosti skupnih otrok idr. si rtev v veini primerov ne eli prekiniti razmerja z nasilnim partnerjem temve eli da nasilne spremeni svoj odnos do njih. Ker je popoln a prekinitev odnosa med rtvijo in nasilneem v dejanskem ivljenju tudi zato prej izj ema kot pravilo veliko rtev kljub nasilju in zlorabam vztraja v partnerskem odnos u. Prav ta fenomen ki je na prvi pogled teko razumljiv je predmet veine strokovne literature in znanstvenih raziskav na temo nasilja v druini. 2.2.3. Zakaj ostajajo rtve v nasilnem razmerju? V em se rtve nasilja v druini loijo od ostalih rtev? Veina ostalih rtev ni v intimne azmerju z nasilneem veina jih ni e prej trpela nasilja s strani istega storilca vein a ni ekonomsko odvisna od storilca med kazenskim postopkom in po njem veina ni pr isiljena k vzdrevanju stikov z nasilneem zaradi skupnega skrbnitva nad otroki veini po pravosodni intervenciji ne grozi poveana nevarnost ponovnega nasilja (Hart 199 3). Posebnost zaradi katere je nasilje v druini tako drugano od ostalih nasilnih k aznivih dejanj in zaradi esar potrebujejo rtve nasilja v druini drugano obravnavo ko t ostale rtve kaznivih dejanj je predvsem dejstvo da se kljub nasilju rtve najvekra t odloijo da ostanejo v intimnem razmerju s svojim nasilnim partnerjem.60 Vzroki so tevilni nemalokrat nateti v strokovni literaturi in v poljudnih prironikih. Teme ljijo na osebnih lastnostih posamezne rtve na specifini situaciji v kateri se je z nala druina in njeno neposredno okolje ali pa so posledica kulturnih in organizaci jskih znailnosti ire drubene skupine. Pogosto ostajajo rtve v nasilnem razmerju zaradi ekonomske odvisnosti saj same ni majo dovolj visokih prihodkov in drugih finannih sredstev da bi lahko preivljale s ebe (in otroke) ter hkrati ohranile priblino enak ivljenjski standard kot doslej. Mnoge imajo zaradi nizke izobrazbe in pomanjkanja delovnih izkuenj majhne monosti za dobro plaano zaposlitev. Zaradi pomanjkanja sredstev nimajo monosti pridobitve ustreznega stanovanja kamor bi se umaknile pred nasiljem. Drug pogost razlog za 60 I didn't want to end the relationship so I saw no point in prosecution. I want ed the marriage to work. I love him and I didn't want to split because of my kid

s. I didn't want him to go to prison and a fine wouldn't have been of any use al though I would have liked him to get some help with trying to find out why he hi t out on me like that - and to help make sure he doesn't do it again. The office r said that if I agreed to him beeing prosecuted I might be awarded a compensati on order but that's no good because we share our money" (rtev citirana v Hoyle Sa nders 2000: 24). ohranjanje nasilnega razmerja je socialna izolacija rtve ki pomeni pomanjkanje po dpore s strani druine in prijateljev pomanjkanje dostopnih virov informacij o mono stih pomoi in reitev; negativne izkunje v zvezi z nerazumevanjem in razlinimi pritis ki v odnosih z druino prijatelji policijo socialnimi slubami toilci sodniki sodelav ci delodajalcem sosedi in iro lokalno skupnostjo. Poleg pomanjkanja finannih sredst ev in podpore okolja lahko rtev obuti stisko tudi zaradi pomanjkanja asa. Nartovanje in priprava dejanske loitve od nasilnea zahteva as ki ga rtev pogosto nima na razpo lago. Odloitev rtve ali bo zapustila nasilno okolje ali ne je odvisna tudi od njenih ose bnih preprianj. Pogosto rtev obuti dolnost in odgovornost da ohrani druino enotno kar izhaja iz preprianja da otrok potrebuje oba stara (nasilen oe je bolje kot ni") in d a je druino za vsako ceno potrebno obdrati skupaj pri emer je naloga in odgovornost enske da druina in zakon uspe. Obljubo v dobrem in v slabem" dano ob sklenitvi zak onske zveze je potrebno spotovati; zakon je sklenjen za vedno." Pogosta so preprian ja da enska potrebuje partnerja da ne more iveti sama in da je nasilje v bistvu nu jen obiajen element medosebnih e posebej intimnih odnosov in predstavlja zgolj ene ga od nainov komunikacije. Poleg osebnih preprianj in elja ki so veliko krat med seboj konfliktni se rtev sooa z navideznimi in realnimi nevarnostmi z obutki strahu in negotovosti. Bojijo se d a se bo nevarnost fizinega nasilja poveala e bodo poskuale zapustiti nasilnea. Strah da jih bo zapueni nasilne poiskal in z njimi e huje fizino obraunal ali celo ubil pog sto temelji na resnih gronjah nasilnea. Ta strah je pogosto upravien saj so tevilne tuje tudije (npr. Barata 2007 Erez 2002 Hart 1993) pokazale da se nevarnost hudeg a fizinega nasilja in celo smrti mono povea potem ko enska zapusti partnerja (govori jo o t. i. loitvenem nasilju (separation assault)) kar kae na to da enski varnost n i zagotovljena s tem ko zapusti nasilno razmerje. rtve se poleg tega bojijo da bo do otroci ustveno prizadeti zaradi loitve ali da bodo ob loitvi izgubile skrbnitvo n ad njimi. Na splono se bojijo neznanega strah jih je sprejemati odloitve ki pomemb no spreminjajo ustaljeni in znani nain ivljenja. Bojijo se morebitne osamljenosti. Ker je nasilje v druini najvekrat dolgotrajno se pri rtvah pojavijo specifini psihol oki odzivi in prilagoditve nanj. Po daljem obdobju zlorab se rtev sprijazni z nasil jem. K temu prispeva dejstvo da intenzivnost nasilja naraa postopoma skozi dalje aso vno obdobje pri emer ivljenje s stalnimi zlorabami posameznika ohromi tako da ve ni ti ne zaznava da ivi v ponavljajoem se vzorcu nasilja. Poleg tega so razlogi da rtv e kljub nasilju partnerja ostajajo v razmerju tudi ustva. Gre za navezanost na sk upnost in stvari (otroci bi morali zamenjati olo in prijatelje sama bi morala zap ustiti znano soseino prijatelje znance slubo stanovanje hio pohitvo osebne stvari) za (romantina) ustva do nasilnea (na primer lojalnost pripadnost ljubezen soutje) za us tva do sebe in svoje situacije (zanikanje obutek krivde sramu ponianja naivni opti mizem lano upanje obutek nemoi in nebogljenosti pomanjkanje samozavesti negativna s amopodoba navelianost). Ob upotevanju opisane tevilnosti raznovrstnosti in kompleks nosti dejavnikov se je predvsem potrebno zavedati da niso pri vsaki rtvi prisotni vsi dejavniki. Lahko je e eden od njih dovolj moan da rtev dalji as vztraja v nasiln em odnosu. Najvekrat je prisotnih ve dejavnikov v razlinih kombinacijah. 2.3. POGOSTEJE RAZLAGE NASILJA V DRUINI Kaken je odziv na nasilje v druini je delno odvisno od njegove razlage; torej od po gleda na njegove vzroke" (Dutton 1988: 32). Podobno kot teorije medosebnega nasi lja na splono so razlage nasilja med druinskimi lani oziroma intimnimi partnerji tev ilne. Nekatere temeljijo na kulturnih (na primer sistemske in strukturalne teori je (Pear 1984)) druge na individualnih teorijah (na primer psiholoke). Prve razlag e o vzrokih nasilja v druini posebej nasilja moa nad eno so nasilje opredeljevale k ot posledico kulture ki je oblikovala nadvlado mokega nad ensko na vseh podrojih dr ubenega ivljenja (Garner Fagan 1997). Nadvlada ki jo kultura ohranja se zrcali na ravni druine v razmerju med moem in eno. K delitvi moi" med spoloma veliko prispeva n

juna ekonomska neenakost ki pripisuje manjo vrednost enskemu delu in prispevku s im er utrjuje moko dominantno vlogo in podeljuje enski niji drubeni status. Stereotipni portreti ensk v skladu s katerimi je enska drubena vloga v tem da so nemone odvisne podredljive in to ne le v svoji primarni druini temve tudi v druini ki jo ustvarij o s partnerjem. Ti stereotipi so odraz moke usmerjenosti in hegemonije. Na ta nain se razlaga vpliv patriarhije na pojav nasilja v druini (Garner Fagan 1997). Splon e kulturne norme in vrednote ki podpirajo hierarhino patriarhalno drubeno ureditev podpirajo mnenja in preprianja o upravienosti nasilja zoper enske. Skozi proces so cializacije enske sprejmejo in ponotranjijo stereotipno podobo o sebi kot pripadn ici manjvrednega spola ki ni sposobna iveti brez mokega" ter sama preivljati in vzga jati otrok. enske se svoje nebogljenosti nauijo skozi socializacijo s posnemanjem vedenja in ravnanja matere in iz lastnih negativnih izkuenj otrotva. To drubeno pog ojeno podobo pa v vsakem konkretnem primeru na ravni intimnega odnosa utrjuje e s torilec sam ki rtev degradira v bitje ki ni dovolj vredno da bi se nanj nanaale mo ralne zapovedi in prepovedi. Kandu (2002) v tej zvezi navaja da storilec e pred iz vritvijo dejanja rtev razlovei razvrednoti okrivi orni ali zanika vse to z namenom od straniti morebitne moralne zadrke ki bi ga odvraali od kriminalnega vedenja. Tako oblikuje predstavo o rtvi kot nekom ki si zaslui biti tara za sproanje agresivnosti i n sovranosti. Takna predstava se iz mentalne sfere storilca skozi njegovo ponavljajoe se in dolg otrajno ravnanje in vedenje slej ko prej prenese v (pod)zavest rtve same. Predvse m feministino usmerjeni avtorji zagovarjajo tezo da enske ostajajo s svojimi nasil nimi parterji zaradi socializacijsko pogojene nauene nebogljenosti" (learned helpl essness) depresije in nesposobnosti sprejemanja odloitev znotraj nasilnega razmer ja. Tezo je prva oblikovala Lenore E. Walker (povzeto po Sack 2004: 1712). Nauena nemo ali nebogljenost pomeni nesposobnost nadzorovati sovrane dogodke" (Pear 1984: 922). Teorija je bistveno pripomogla k razumevanju psihe in vedenja nekaterih zl orabljenih ensk vendar so tako zagovorniki ensk kot drugi teoretiki kmalu spoznali da nauena nebogljenost" ni primerna za opis poloaja vseh zlorabljenih ensk (Sack 20 04) saj so nasilnei61 in njihove rtve raznolika populacija62 prav tako nastaja nas ilje v raznolikih 61 Krea (2000: 226) na podlagi preuenih toilskih spisov nasilnea opie tako: V irem u je tak storilec praviloma prilagojen dri se splonih norm v druini pa je on tisti ki doloa pravila. Trenutno jezo sproa z nasilnim obraunavanjem vlogo dominantnega go spodarja druine si vzpostavlja z nasilnim tipih medosebnih razmerij (Garner Fagan 1997). Raziskave so pokazale da lahko na silna ravnanja naeloma razdelimo v dve skupini (Gloor in Meier povzeta v Wyss 200 6): 1. Situacijsko ali spontano nasilje nastane ko konflikt preraste v nasilje ki ima lahko tudi hude posledice. Nasilen je lahko tako en kot drugi partner nas ilje pa ne postavlja sistematino enega od njiju v podrejen poloaj. Pri tem ne gre le za nasilno reevanje konfliktov temve za dvostranski spopad za mo in prevlado zno traj partnerskega razmerja. 2. Sistematino nasilno in nadzorovalno vedenje je na drugi strani izraz neen akomerne porazdelitve moi med partnerjema. Razline oblike psihinega in fizinega zati ranja vedno znova vzpostavljajo in utrjujejo nesimetrino razmerje. Govorimo o zlo rabljanju ki se lahko po ve letih zlorab kona z (usodnim) nasiljem zatiranega part nerja. Sodobne razlage nasilja v druini zato poleg splonih drubeno in kulturno pogojenih d ejavnikov vsebujejo tudi individualne prvine ki se nanaajo na posameznika. Sem so dijo razline psiholoke teorije na primer mazohizem in duevna motenost (Pear 1984) ka kor tudi socioloke teorije. Pomemben vpliv na pojav nasilja naj bi imelo sooanje z nasiljem do sebe ali blinjega v otrotvu in mladosti. Otroci ki so pria nasilju v d ruini so v veji nevarnosti da bodo tudi sami ustvarili druine v katerih bo komunika cija med lani bolj ali manj nasilna. Otroci se namre z opazovanjem nauijo da je nas ilje mogono orodje s katerim se lahko marsikaj dosee (Garner Fagan 1997). Zakon o prepreevanju nasilja v druini zato otroke ki so pria nasilju posebej opredeli kot rt ve nasilja v druini. Z ustrezno obravnavo in strokovno pomojo otroku se lahko prev entivno vpliva na morebitno kasneje nasilje v odraslosti. Zanimivo je da se natete razlage nasilja med intimnimi partnerji oziroma nasilja

v druini preteno ukvarjajo z rtvijo ne z nasilneem. Razlage ki se ukvarjajo z nasiln eem izhajajo bodisi iz razlinih bolezenskih stanj nasilnika (Ojdipov kompleks nape tosti tekmovalnost sado-mazohistini znaaj obutki pretirane kritike) bodisi se nanaaj o na alkoholike in druge odvisnike zakone z motenimi osebnostmi patoloko ljubosumn e slabo vzgojene nagnjene k igram na sreo itd." (Pear 1984: 923). S tem v zvezi se pogosto omenjata dva dejavnika ki naj bi mono vplivala na nasilje moa nad eno. To sta potreba po nadzoru in moi (power issues) ter teave z intimnostjo (intimacy iss ues) (Dutton 1988: 38). Razlage ki se sklicujejo na teorijo moi in nadzora (power and control model) so se najprej oblikovale v literaturi o problemu zlorabe alk ohola (Garner Fagan 1997). V kontekstu nasilja v druini ta teorija razlaga da upo rablja nasilne zlorabe in nasilno vedenje kot sredstvo s katerim pridobi mo in nad zor znotraj intimnega razmerja. Njegova potreba po moi in nadzoru se izraa kot pot reba po nadzorovanju in obvladovanju partnerja. Nasilne (obiajno mo) enai veanje ravnanjem nad eno v sklopu katerega si eno podreja tudi s spolnimi odnosi in dejan ji ki niso le proti njeni volji ampak jih spremlja tudi fizino nasilje. Storitev kaznivega dejanja ponavadi zanika okodovanko prikazuje kot nezrelo prezahtevno sl abo mater otrok in kot sugestibilno zato naj bi jo za naznanitev kaznivega dejan ja nagovorili drugi in sicer ker bi se s tem tudi njemu maevali. Tak storilec namr e vedno najde koga ki njemu eli slabo in se je zato seveda po njegovi razlagi znael v kazenskem postopku." 62 Druboslovni znanstveniki si prizadevajo najti skupne znailnosti ki povezujejo n asilnee in jih loujejo od ostalih mokih. Na drugi strani so terapevti ki delajo z n asilnei vedno znova preseneeni nad raznolikostjo in posebnostjo vsakega nasilnea in okolja v katerem pride do nasilnega ravnanja (Dutton 1988). partnerjeve (obiajno enine) neodvisnosti z zmanjevanjem njegovega nadzora. Zato pos kua prisiliti partnerja da prevzame njegove predstave o tem kaken naj bi bil njun medsebojni odnos. Nasilje je nain uveljavljanja in utrjevanja moi znotraj intimneg a razmerja posebej moi in sposobnosti zmagovati v konfliktih (Garner Fagan 1997) ter dosei svoje" na raun partnerjevih elja. Razline oblike psihine zlorabe (zanievan zmerjanje kritiziranje kujanje izraanje besa in jeze pa tudi ualjenosti in prizade tosti) uporablja nasilne pogosto vasih dnevno z namenom da prisili partnerja k rav nanju v skladu s svojimi eljami potrebami in narti. Fizino in spolno nasilje je le obasno kadar ustvene manipulacije ne doseejo elenega rezultata. Medtem ko nekateri avtorji navajajo da je nasilje med zakoncema najredkeje pri pa rih kjer so obveznosti gospodinjskih opravil in odloitve enakomerno porazdeljene (Garner Fagan 1997) drugi opozarjajo da nasilje ni rezultat nesorazmerne porazde litve moi znotraj intimnega razmerja temve je rezultat nesoglasja o tem kako naj b o mo porazdeljena (Kernsmith 2005) - t. im. situacijsko nasilje.63 V razmerjih kj er obstaja sporazum o tem kdo64 ima dominantno vlogo naj bi bilo nasilje redkeje kot v razmerjih kjer se partnerja med seboj borita za prevladujo poloaj (Gortner e t al. povzet v Kernsmith 2005: 174). Narava razmerja med partnerjema pa ni konst antna temve se razvija in obasno preoblikuje pod vplivom sprememb v irem in ojem okol ju. Mnoga razmerja se prinejo kot zdrava polna podpore in medsebojnega spotovanja. Zaetek nasilja v razmerju je pogosto povezan s kaknim dogodkom ki pomeni korak pr oti veji medsebojni odvisnosti partnerjev in/ali spremembo stopnje intimnosti tor ej ko eden od partnerjev (obiajno moki) zauti da je drugi partner (obiajno enska) do doloene mere odvisen od njega: na primer ko se par preseli od prejnje druine na svoj e" ko se par poroi in zane skupno ivljenje (Hoyle Sanders 2000) ko eden od partnerj ev izgubi zaposlitev ko se rodi otrok. V teh situacijah poveane odvisnosti pridej o do izraza teave partnerjev z intimnostjo. Dutton (1988) navaja da je spolno lju bosumje ki je pogosto povod za fizino in psihino nasilje v bistvu reakcija na zazn ano nevarnost izgube partnerja ki se povezuje s strahom pred izgubo zanj pomembn ega razmerja. Te teave z intimnostjo se kaejo kot poveana zahteva partnerja po izraa nju naklonjenosti pozornosti in ustvene podpore na eni strani65 na drugi strani p a zahteve po veji neodvisnosti in osvoboditvi od partnerjevega nadzora. Glede vzrokov nasilja starev nad otroci Kandu (2002) navaja da je povod za nasilno dejanje pogosto otrokovo ravnanje ki je za odraslega nesprejemljivo nadleno zopr no stresno. Nekateri stari nesprejemljivo vedenje otrok doivljajo kot da bi lo za d ejanja odrasle osebe kot da bi jih elel otrok namerno prizadeti jim nagajati ali jih razoarati zato na otrokovo dejanje reagirajo z jezo celo besom ki lahko kaj k

malu preraste v agresijo e posebej pri impulzivnih vzdrajivih ivnih ustveno nestabiln ih osebah s pomanjkanjem starevskih izkuenj in pri osebah s pomanjkljivim samoobvl adovanjem. e posebej so izpostavljeni otroci ki se zaradi telesnih ali vedenjskih posebnosti odmikajo od predstave njihovih starev o idealnem otroku. 63 Glej zgoraj. 64 Garner in Fagan (1997) navajata da naj bi bila tako enska kot moka agresiv nost najvija pri parih kjer ima enska najvejo vlogo pri odloanju in ima nadzor nad f inannimi viri. - nejasno 65 Raziskava je pokazala da je tako pri mokih kot enskah najpogosteji motiv za uporabo nasilja povrailo partnerju zaradi ustvene prizadetosti ustvene zlorabe (Ke rnsmith 2005). 3. DRUBENI ODZIV NA NASILJE V DRUINI 3.1. SPREMEMBE SKOZI AS Da bi bolje razumeli nain na katerega danes pristopamo k obravnavi nasilja v druin i je koristno poznati nekatere zgodovinske okoliine v katerih in zaradi katerih so se skozi zgodovino oblikovali in spreminjali razlini pristopi obravnavanja tega drubenega pojava. Ob tem da uiva pozornost znanosti in drube ele relativno kratek as saj se dolgo asa z njim niso ukvarjali ker ga niso zaznavali kot problem vreden p ozornosti je zanimivo da je danes pojav relativno dobro raziskan nain sooanja z nj im pa je doivel e ve preobratov. Problem nasilja v druini se je najprej obravnaval k ot problem nasilja moa nad eno nato se je raziril na vsakrno nasilje mokih nad enskam . ele kratek as se v temo vkljuuje vsakrno nasilje med intimnimi partnerji ne glede na spol ter nasilje med lani druine nasploh ne glede na spol in starost. Taken razir jen pristop je znailen predvsem za zakonodajne in politine vidike obravnave nasilj a medtem ko se velika veina strokovne in druge literature e vedno ukvarja v vejem o bsegu z nasiljem mokega nad ensko in z nasiljem starev nad otroki kot z ostalimi ob likami nasilja v druini (nasilje enske nad mokim nasilje otrok nad (starimi) stari n asilje med sorojenci). 3.1.1. Legitimna pravica mokega in zasebni problem druine Vedenje ki ga danes oznaujemo kot nasilje med partnerjema in zloraba partnerja je v preteklosti veljalo za normalni del zakonske zveze ali intimnega razmerja. Pr edstavljalo je izkunjo ki naj bi jo enska ko je vstopila v zakon priakovala in tole rirala (Erez 2002) obiajen kulturno sprejemljiv nain reevanja problemov in discipli niranja ene (Gaber et al. 2009). Druina je tradicionalno pojmovana kot osnovna cel ica drube v kateri vlada razumevanje harmonija in podpora. Predstavlja varno okol je zavetje kamor se posameznik zatee pred stresom vsakdana ki ga povzroajo nevarno sti zunanjega sveta in odnosi z drugimi posamezniki. Pravne doktrine devetnajste ga stoletja so v skladu s takim pojmovanjem eno pravno popolnoma podredile mou igar dolnost je bila da skrbi za dobro stanje druine. enska je prenehala obstajati kot pravni subjekt v trenutku ko se je poroila. Ker je bil mo odgovoren za enina dejanj a je imel pravico da nadzoruje njeno vedenje tudi s pomojo telesnega kaznovanja. V to pravico discipliniranja drava ni smela posegati (Dawson 2006 Sack 2004). Pre tepene in zlorabljene ene se zato niso mogle obrniti na sodie66 po zaito pred dejanji svojih mo ki so se sicer tela kot kazniva. Na voljo so imele le nepravne instituc ije kot so druina cerkev in lokalna skupnost (Fagan 1996). Leta 1871 je bila Alab ama prva drava v severni Ameriki ki je preklicala pravico moa da pretepa svojo eno z obrazloitvijo da ima enska pravico do takne pravne zaite kot jo lahko zase zahteva njen mo (Dawson 2006). Sodia v Britaniji so priznavala pravico moa da pretepa eno vse do leta 1891 ko je bila ta pravica ovrena zaradi monega vpliva britanskega gibanj a sufraetk (Dwyer 1995). Intervencija pravnih institucij v problem nasilja v druini skozi zgodovino ni bil a konstantna. V razlinih obdobjih se je manjala in veala pa odvisno od spreminjajoih se interesov drave po uveljavljanju svojih zakonov glede javne morale in potrebe po veanju strahu pred kriminalom (Fagan 1996). eprav so nekatere drave e sredi devet najstega stoletja lege artis inkriminirale pretepanje ena (Erez 2002) in se je ja vna politika na podroju nasilja v druini zaela premikati od pravnega odobravanja k toleriranju so mnoga sodia pretepanje ena de facto dekriminirala in e vedno stala na staliu da drava v the primerih ni upraviena posegati v zasebnost druin razen kadar p ride do hujega nasilja. Pri tem so moje uivali procesno imuniteto zaradi zasebnosti zakonske zveze in ohranjanja druinske harmonije (Sack 2004) v skladu s preprianje

m da je druina pomembna institucija ki jo mora drava varovati kot tako in nima pra vice razdiralno posegati vanjo. Tolerantni odnos pravnih institucij do nasilja n ad enskami se ni bistveno spremenil in se je nadaljeval skozi vse devetnajsto sto letje do poznih 60. let dvajsetega stoletja. Do takrat je imela tudi policija v Zdruenih dravah Amerike do nasilja v druini zelo indiferenten odnos in ga je na listi prednosti uvrala zelo nizko. Klice v primeru druinskega nasilja je tradicionalno obravnavala tako da sploh ni intervenirala a li pa je 66 Najstareji dokumentiran sodni primer nasilja v druini v Britaniji izvira iz let a 1395 ko se je pred cerkvenim sodiem pojavila Margaret Neffield iz Yorka s priami ki so izpovedale da jo je mo napadel z bodalom in ji povzroil ve pokodb in zlomljeni h kosti. Sodie je razsodilo da kljub priam ni bil izkazan utemeljen razlog za sodno razvezo in da mora Margaret e naprej iveti z moem (Dwyer 1995). intervencijo namerno odloila tudi za ve ur. Njihov (ne)odziv67 je temeljil na prep rianju da je druinsko nasilje zasebna stvar partnerjev v katero se policija ne sme vmeavati. Kadar se je odloila za intervencijo so se policisti s sprtimi osebami z golj pogovorili ali jih loili z namenom da se umirijo. Sprti strani so poskuali po miriti z nekakno policijsko mediacijo ki je obsegala vrsto razlinih pristopov68 me d drugim napotitev na katerega od formalnih alternativnih nainov reevanja sporov ( Hoctor 1997 Sack 2004). Tudi organi pregona niso namenjali posebne pozornosti na silju v druini in tem primerom niso posveali svojega asa in truda. Delno zato ker n asilja v druini niso zaznavali kot resninih zloinov delno zaradi priakovanja da bo rt ev ki je v intimnem razmerju s storilcem umaknila obtobo zaradi esar v takih prime rih brez sodelovanja rtve ne morejo zmagati. tudije so namre vedno znova kazale da velika veina rtev ne eli podati za nasilnea obr menjujoe izjave ali pa takno izjavo kmalu preklie oziroma je v naslednji fazi posto pka ne ponovi. Hoyle in Sanders (2000) navajata da so rezultati tudije pokazali o bstoj nenapisanega pravila med policisti in toilci da pomeni rtvino nesodelovanje avtomatino ustavitev postopka. Takno pravilo temelji na predpostavki da nesodelova nje rtve pomeni da se postopek ne more konati z obsodilno sodbo. Svojo diskrecijsk o pravico so zato toilci izrabili tako da kljub policijskim ovadbam niso vlagali obtonic ali pa so rtve odvraali od vlaganja ovadb in nadaljevanja pregona. Razlogi za taken odnos so poleg oitnih dokaznih problemov tudi v ambivalentnosti in nesode lovanju rtev patriarhalnih predstavah o druinski zasebnosti in mokih privilegijih t er v signalih nezainteresiranega sodstva ki se na obtobe ni bilo pripravljeno odz vati s smiselnimi sankcijami (Fagan 1996). V redkih primerih ko je zadeva prila n a sodie so bile namre nasilneem ki so bili z rtvijo v intimnem razmerju izreene obut nije kazni kot storilcem ki so (podobno) nasilje izvajali nad neznanci. Odnos pravosodja do nasilja v druini in njegovih rtev se je zael spreminjati ele v d rugi tretjini dvajsetega stoletja ko je druba zaela posveati pozornost problemu nas ilja v druini in je bila ta vrsta nasilja poasi oznaena kot zloin. Nasilje v druini j e postalo drubeni problem v okviru irega boja proti nasilju nad enskami na katerega so opozarjala feministina gibanja svetovalci v kriznih centrih za rtve posilstev k linini raziskovalci ki so delali z enskami ter delavci v prvih zavetiih za pretepene enske. 3.1.2. Feministina gibanja in politizacija problema K temu da so poprej nevidne rtve v zasebni sferi" postale vidne (Kandu 2002: 340) i n da je nasilje nad enskami iz zasebnega preraslo v drubeni problem so v ameriki in angleki torej v bogati kapitalistini zahodni (Pear 1984) drubi najve 67 Nasilneu ni bila nikoli odvzeta prostost razen v primerih ko se je nasiln o vedel do policistov. 68 Policisti so bili izueni kako sprti strani druinskega spora" zaasno loiti ju pomiriti nato pa vzpodbuditi razgovor o problemu in po potrebi napotiti par k us treznemu svetovanju za druine (Hoctor 1997 Sack 2004) ali svetovanju za nasilnee s problemom zlorabe alkohola (Fagan 1996). prispevala feministina in druga69 gibanja ki so se borila za enakopravnost in zaito ensk. Gibanja so se najprej zavzemala za spremembo patriarhalnih odnosov ki so en ske na splono e posebej pa rtve nasilja v druini postavljali v manjvreden poloaj. lo e v prvi vrsti za politina gibanja katerih cilj je bilo spodbijanje dravne moi in p atriarhije ter zaita in izboljanje poloaja ensk. Sasoma so se v svojem boju za pravic

ensk - rtev nasilnega partnerja - osredotoili le na lobiranje za zakonodajne sprem embe na podroju kazenskega prava70 saj se je veliko laje boriti za specifine zakonod ajne reforme kot spodkopavati temelje patriarhalne drubene ureditve" (Hoyle 2000: 209). Prvi in najpomembneji cilj feministinega gibanja na podroju nasilja v druini je tako bil da bi bile enske ki zahtevajo pomo policije delene enake pravne zaite ne glede na to ali je storilec njihov (sedanji ali bivi) partner ali popoln neznanec . V ta namen je bilo potrebno povzdigniti problem nasilja v javni problem. Za dose go tega je bila nujna vpletenost dravnih institucij.71 Ob podpori gibanj za zaito en sk so se rtve in njihove druine obrnile na sodia s tobami zoper policijske oddelke za radi ne-zaite in posredne povzroitve smrti (Hoctor 1997 Sack 2004) ker policija tud i v primeru hujih pokodb ali resnih groenj ni odvzela prostosti nasilneu.72 Veliko p ozornosti je leta 1984 pritegnil primer Thurman proti City of Torrington ko je z vezno porotno sodie prisodilo gospe Thurman in njenemu sinu 23 milijone dolarjev o dkodnine ker je ugotovilo da policijsko obravnavanje nasilja nad enskami in otroci s strani njihovih sorodnikov ali prijateljev ki se razlikuje od obravnavanja na silja med neznanci predstavlja diskriminacijo po dolobi o enakem varstvu (Equal P rotection Clause) ki je del 14. amandmaja k Ustavi ZDA (Sack 2004). Zagovorniki pretepenih ensk ki so si prizadevali da bi policija odvzela prostost nasilneem tud i za laje oblike nasilja so skozi pravde in zakonodajne pobude zatrjevali da ima odvzem prostosti dva elena uinka: prevencijo in pravinost (deterrence and just dese rts) s tem ko polje nasilneu jasno sporoilo da nasilje ne bo tolerirano (Sherman 19 96). V korist taknim trditvam so bili tudi rezultati znanega eksperimenta v Minne apolisu73 ki so pokazali 69 Sufraetska feministina in podobna gibanja so se pojavila in razmahnila pre dvsem v bogatejih zahodnih drubah. Njihov namen je bil organizirati enske v boju pr oti mokim ne le zaradi njihove prevlade v svetu v katerem imajo tevilno veino enske a pak tudi zaradi njihove premoi v zakonski zvezi in e posebej zaradi njihovega gosp odarskega pomena v druini saj so preteno e vedno najpomembneji vir dohodka" (Pear 198 4: 921). 70 A to je le del zgodbe. Feministke so bile med prvimi ki so si prizadeval e za izgradnjo celostnega ne zgolj kazenskopravnega naina obravnavanja nasilja zo per enske. Ne glede na (ne)uinkovitost kazenskopravnega odziva si feministke e vedn o prizadevajo za koordiniran skupnostni pristop (coordinated collaborative commu nity-based initiative). Njihova prizadevanja ne temeljijo na trditvi da je treba nasilje v druini ki je zloin obravnavati zgolj kot zloin torej le s pomojo kazenske ga prava (DeKeresedy Dragiewicz 2007). 71 Gibanje ki je elelo opozoriti na neustreznost dravnih institucij se je tak o znalo v partnerstvu z njimi (Sack 2004). 72 Eden prvih primerov je Hartzler proti City of San Jose. Ruth Bunnell je v letih 1971 in 1972 najmanj dvajsetkrat policiji prijavila napad njenega moa Mac ka nanjo in na njeni dve heri. Septembra 1972 je poklicala policijo in jih prosil a za zaito ker ji je mo po telefonu dejal da jo prihaja ubit. Ko se je policija 45 minut kasneje odzvala na klic soseda je bila Ruth e do smrti zabodena. Kalifornij sko pritobeno sodie je potrdilo odloitev sodia prve stopnje ki je zavrnilo tobo zara neupraviene smrti (wrongful death suit) z obrazloitvijo da ni mogoe vzpostaviti vzr onega razmerja med dogodkoma ker policija pokojnice ni niti izrecno niti konklude ntno zavedla v preprianje da jo bodo zaitili. Sodie je navedlo da uivajo policijski o delki absolutno ne zgolj diskrecijsko imuniteto (Hoctor 1997). 73 Leta 1984 je Nacionalni pravosodni intitut ZDA (U.S. National Institut of Justice) razglasil rezultate prvega znanstvenega eksperimenta o uinkih odvzema p rostosti v primerih nasilja v druini. V vzorcu 314 primerov nasilja v druini je po licija v Minneapolisu na klic reagirala na enega od treh nainov: (1) oitno povezavo med odvzemom prostosti in zmanjanjem nasilja v druini. Medtem ko je prva raziskava potrdila trditev zagovornikov obveznega odvzema prostosti pa rezu ltati ponovljenih raziskav74 niso bili tako prepriljivi. Doseki feministinega giban ja in velik medijski odziv na raziskave o uinkovitosti razlinih metod obravnavanja tega problema so imeli moan vpliv na javnost pravosodje in zakonodajo (elih 1993 Davis Smith 1995 Kandu 2003). Prispevali so k temu da se je obravnavanje nasilja v druini v svetu v zadnjih tirih desetletjih mono spremenilo.

3.1.3. Zakonodajne spremembe in nove prakse Po uspenih tobah in razsodbah v prid rtev v poznih 70. letih dvajsetega stoletja je drava Oregon kot prva v severni Ameriki sprejela zakon ki je nalagal policiji da nasilneu odvzame prostost vsaki ko obstaja utemeljen sum da je prilo do nasilnega napada v druini in ve ali bi morala vedeti da je bil prekren ukrep prepovedi pribl ievanja in nadlegovanja (protection order). Do leta 1983 je dve tretjini drav ZDA sprejelo predpise ki so dovoljevali policiji odvzem prostosti brez odredbe sodia v primeru lajih nasilnih dejanj v druini medtem ko je est drav predpisalo obvezen odv zem prostosti75 (mandatory arrest) za nekatere huje oblike nasilja (Hoctor 1997 S ack 2004). S taknim pooblastilom je policija dobila izjemno veliko mo. Da to ni na jbolj primerno se je v ZDA izkazalo v primerih ko je policija odvzela prostost o bema partnerjema76 kadar je presodila da je rtev izzvala napad ali kadar ni bilo mogoe takoj na kraju dogodka ugotoviti kdo v paru je rtev in kdo nasilne. Politika obveznega odvzema prostosti je povzroila drastino poveanje tevila aretacij (Sack 200 4) emur je sledila praksa toilcev77 da njihova odloitev o nadaljevanju kazenskega p regona ve ni odvisna od volje rtve.78 To je posledino pomenilo poveanje tevila kazens kih osumljencu je bila odvzeta prostost e je policist imel utemeljen razlog za aretac ijo; (2) osumljencu je policist samo svetoval; (3) osumljenec je bil zaasno loen o d rtve z gronjo da bo naslednji aretiran. Po estih mesecih so bili opravljeni interv juji z rtvami primerjali pa so tudi podatke policije o tevilu povratnikov." Podatki zbrani z intervjuji so pokazali da je odvzem prostosti znatno bolj zaitil rtve pre d nadaljnjim nasiljem kot ostala dva pristopa. V estih mesecih po prvem incidentu je napad na svoje rtve ponovilo 19 aretiranih nasilneev 37 nasilneev ki jim je pol icist svetoval in 33 nasilneev ki so jih zaasno loili od rtve (Hoctor 1997 Ferguson 2009). Rezultati eksperimenta so bili deleni obirne publicitete in so mono vplivali na spremembe zakonodaje in oblikovanje politik obravnavanja nasilja v druini (Fe rraro Pope 1993). 74 Glej poglavje Dve obliki kazenskega postopka. 75 Ukrep obveznega odvzema prostosti je sporen iz ve razlogov. Na naelni ravn i zato ker je izjemno tog. Odvzem prostosti na kraju samem je zamiljen kot ukrep preventivne narave vendar v taki situaciji lahko dobi naravo kazni zapora kar je nesprejemljivo (elih 1993). 76 Problem dvojne aretacije je da ima hude posledice za tistega ki je v raz merju dejansko rtev nasilja. eprav je bil cilj predpisov o obveznem odvzemu prosto sti prav v zaiti rtev pa lahko ima napana odloitev policije ali toilca hude posledice zanjo. rtve so zaradi neutemeljene aretacije in obtobe v nevarnosti da izgubijo sk rbnitvo nad otroci pri svojem boju" s socialnimi slubami pa so e toliko bolj ranljiv e za morebitne manipulacije in zlorabe s strani nasilnea (Hoctor 1997). 77 Z anglekim izrazom no-droppolicy se oznauje praksa dravnih toilstev da vztraj ajo pri kazenskem pregonu kljub temu da rtev ni pripravljena izpovedati zoper obd olenca. Ker ostanejo brez tega - obiajno kljunega - dokaza morajo toilci zbrati dovo lj drugih dokazov da lahko dokaejo obdolenevo krivdo. Zbiranje drugih dokazov pa za hteva glede na zasebno naravo tega kaznivega dejanja veliko dodatnih naporov in virov. 78 Toilci imajo e vedno diskrecijo glede odloitve ali bodo kazenski postopek n adaljevali; razlika je le v tem da njihova odloitev ve ni odvisna od tega ali rtev e li nadaljevati ali ne. Opisani pristop prav tako pomeni da kazensko pravo nasilj e v druini priznava kot resno in ga obravnava enako kot ostale postopkov zaradi nasilja v druini. Prav tako je povratno vplivalo na poveanje tevil a aretacij (Sack 2004) saj je policija bolj pripravljena odvzeti storilcu prosto st e priakuje da bo zoper njega sproen kazenski postopek. Skupaj s temi spremembami so bile v ZDA izvedene e druge reforme katerih skupni c ilj je bil poveati verjetnost da bo nasilje v druini sankcionirano. Novost v okvir u kazenskega pravosodja je bilo ustanavljanje centrov za krizne intervencije ki so delovali kot specializirane enote policije (ali tudi kot samostojne enote). Sa soma so bili opueni med drugim zaradi kritike feministinega gibanja da delujejo na pojmovanju nasilja v druini kot druinskem konfliktu ki ga je potrebno razreiti in n e obravnavajo nasilja kot kaznivega dejanja.79 Odpravljene so bile organizacijsk e in sistemske ovire ki so rtvam omejevale dostop do civilnopravnih sredstev. rtve

so lahko v nujnih primerih zaprosile za izdajo ukrepa prepovedi priblievanja tud i v postopku brez navzonosti storilca;80 predpisano je bilo obvezno obravnavanje in svetovanje storilcem; organizirani so bili celo posebni sodni oddelki ki so s e ukvarjali le s to problematiko. Novoustanovljeni programi za zaito pri so v 70. l etih dvajsetega stoletja postali magnet ki je e posebej privlail rtve nasilja v druin i" (Fagan 1996: 8). Ve politinih in finannih virov je bilo namenjeno izobraevanju in tehnini podpori kar naj bi izboljalo civilne in kazensko pravne odzive na nasilje v druini. Vse te spremembe ne bi bile mogoe e jih ne bi spremljalo tudi javno-mnenjsko zavraa nje nasilja v druini. Z zakonodajnimi spremembami drugano policijsko prakso in veji m tevilom kazenskih sankcij je druba simbolino izrazila svoje neodobravanje nasilne ga vedenja nasproti intimnemu partnerju in lanom druine in s tem zavrgla moralne n orme ki tako vedenje podpirajo. Na tak nain se je nasilje v druini izrazilo kot pr oblem doloene kulture. Njegova inkriminacija je dobila simbolien pomen v smislu sp lone prevencije temeljee na predpostavki da bo poveanje gotovosti in tee kazenskih s ankcij vplivalo na zmanjanje nasilja (Fagan 1996). Majhen obseg raziskav ki bi po trdile takne uinke stoji nasproti obsenim prizadevanjem aktivistov zagovornikov rtev in pravosodnih organov ki elijo v reevanje tega problema vkljuiti pravo in temu us trezno oblikovati naine za izkoreninjenje nasilja iz (amerikih) domov. 3.2. V EVROPI IN SLOVENIJI V prejnjem poglavju opisano dogajanje je bilo skoncentrirano na obmoje severne Ame rike in Velike Britanije kjer so se feministina in druga gibanja za zaito ensk zloine. eprav so sprva nasprotovali obravnavanju nasilja v druini kot javnega probl ema s katerim se naj ukvarja drava so mnogi akterji kazenskega postopka postali g orei zagovorniki obveznega odvzema prostosti in kazenskega pregona ter strogega k aznovanja nasilneev (Sack 2004). 79 Takno radikalno" stalie se je kasneje izkazalo za neproduktivno saj je eden kljunih teav pri nasilju v druini prav v tem da predstavlja oboje: kaznivo dejanje in druinski konflikt e zlasti v primerih ko se tako rtev kot storilec po nasilnem d ogodku odloita nadaljevati medsebojno intimno razmerje (elih 1993). 80 Pred tem enske niso bile upraviene do civilnih ukrepov za zaito zoper nasiln ega moa v kolikor niso hkrati vloile tudi zahteve za razvezo zakonske zveze. Pa tu di sicer ukrepi niso bili uinkoviti saj nadzor nad izvrevanjem ni bil zadosten san kcije za kritve so bile prenizke ukrepi se niso izdajali v nujnih primerih (Fagan 1996). najprej pojavila. Posledice spremenjenega odziva drube na nasilje v druini ter zna nje in izkunje o tem problemu so se poasi razirile v Evropo od tam pa v Slovenijo. V nemko govoreem prostoru so se druboslovne znanosti komajda zmenile za ta problem vse do 90. let prejnjega stoletja ko so se v Nemiji zaele prve empirine raziskave (W yss 2006) eprav je tamkajnje feministino gibanje e dve desetletji prej opozarjalo na problem. Morda pri tem ni zanemarljivo da je nemko gibanje e posebej mono temeljil o na nezaupanju v vse institucije in organizacije ki so jih vodili in nadzoroval i moki - vlada politine stranke tradicionalne socialne slube znanstvene institucije in seveda institucije Evropske skupnosti in Zdruenih narodov. Njihovo vodilo je bila naslednja misel: e elijo enske zatirane od nasilja ponovno pridobiti samospotov anje in lovekove pravice morajo biti podprte s strani organizacij ki jih vodijo i n financirajo izkljuno enske (Hagemann-White 2009). V Sloveniji81 in drugih vzhodn o-evropskih dravah82 pred zaetkom 90. let dvajsetega stoletja ni bilo monih civilni h gibanj83 ki bi opozarjala na nasilje zoper enske in otroke (Gaber et al. 2009). Slovenska feministina gibanja so na problem nasilja v druini prvi glasneje opozori la leta 1987 na Prvem jugoslovanskem sreanju feministk v Ljubljani. Na postopno o blikovanje zavesti da se je na problem nasilja v druini potrebno odzvati na dravni ravni je predvsem vplival razvoj v zahodno evropskih dravah. Nacionalni pravni s istemi so namre pod monim vplivom mednarodnih institucij in globalizacije. Znaten dele zakonodaje izvira iz Sveta Evrope Evropske unije in drugih mednarodnih insti tucij tako da imajo nacionalni zakonodajalci malo monosti za uveljavljanje svoje l ogike" (Gaber et al. 2009). Leta 1979 je Generalna skupina Zdruenih narodov sprejela Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije ensk.84 Na njeni podlagi delujo Odbor za zatiranje vseh oblik diskriminacije proti enskam je sprejel stalie da je spolno motivirano nasilje (gen

der-based violence) kamor se uvra nasilje v druini oblika diskriminacije ki resno o mejuje sposobnosti ensk da uivajo svoje pravice in svoboine ki izhajajo iz njihove e nakopravnosti z mokimi in je zato prepovedano v skladu s 1. lenom Konvencije.85 Le ta 1997 je EU predstavila program Daphne - program za boj zoper nasilje nad otro ci mladino in enskami. Dejstvo da je tovrstno nasilje postalo del programov EU je imelo vrsto pozitivnih posledic: nasilje zoper enske je resneje obravnavano izbo ljale so se finanne prilonosti nasilje med zakonci je uvreno na agendo EU (Gaber et a l. 2009) pri emer to e vedno spada na podroje neobvezujoe evropske zakonodaje (t.i. soft law). Standardi EU na podroju nasilja v druini niso pogoj za prikljuitev nove drave lanice niti niso neposredno predmet pogajanj v prikljuitvenem postopku. Kljub temu je ta tema obasno in zgolj po nakljuju postala del strogih zahtev v vstopnem procesu 81 Zaetek gibanja za enakopravnost ensk v Sloveniji bi lahko postavili v leto 1897 ko je zael izhajati enski asopis Slovenka prvo ensko drutvo pa je bilo ustanovl jeno leto pozneje. Pomembna letnica v boju za enakopravnost je 1906 ko je Marija Urbas kot prva Slovenka na graki fakulteti doktorirala iz filozofije. V Slovenij i so sredi 80. let dvajsetega stoletja nevladne organizacije kot prve zaele opoza rjati na problem nasilja v druini in na razline naine pomagale rtvam tega nasilja (F ilipi 2007). 82 Litva Latvija Estonija Poljska Madarska Slovaka eka Ciper Malta. 83 Leta 1991 je v Sloveniji zael delovati prvi telefon v sili za pomo enskam i n otrokom ki so postali rtve nasilja. (vir: http://www.rtvslo.si/zabava/na-danasn ji-dan/8-marec-dan-v-znamenju-zensk/172617 posneto 4.8.2010) 84 Convention on the Elimination of All Forms of Discrimination against Wom en (CEDAW) sprejeta v New Yorku 18. decembra 1979 je priela veljati 3. septembra 1981. Uradni list SFRJ-MP t.11/1981 str. 613. 85 ESP Opuzproti Turiji 9. 9. 2009 74. (Sack 2004) v nekaterih dravah kandidatkah (Romunja Poljska Hrvaka) medtem ko se p ri drugih dravah sploh ni pojavila v pristopnih pogajanjih (Madarska Bulgarija) (K rizsan Popa 2008). Med procesom iritve EU med leti 2003 in 2005 je prilo v dravah s rednje in vzhodne Evrope do velikih reform na podroju nasilja v druini. Pred refor mami v teh dravah nasilje v druini ni bilo vkljueno v politine strategije in narte na to pa so bile sprejete zakonodajne spremembe in oblikovane nove politike z jasni m ciljem ustaviti nasilje v druini. Spremembe so rezultat zapletenega souinkovanja dravnih nevladnih nacionalnih in mednarodnih organizacij. Vendar as sprememb ki s ovpada z vstopom v EU po mnenju Krizsan in Popa (2008) dokazuje da je imela pri teh spremembah doloen vpliv tudi EU oziroma t. i. proces evropeizacije86 kot rezu ltat identifikacije87 nacionalnih zakonodajalcev z abstraktnim standardom ki ga najbolje opie beseda evropskost" (Europeanness). Pojem biti evropski"88 se razume k ot tak ki vkljuuje ne le formalne pravne vire EU temve tudi norme posameznih drav la nic EU in norme v okviru Sveta Evrope. V ta okvir sodijo politike glede nasilja v druini bodisi zaradi neposrednega motiva politikov ali zato ker jih kot sredstv o preprievanja uporabljajo nevladne organizacije. V okviru prizadevanj za prepreevanje ponovne viktimizacije rtev nasilja so v dravah EU najprej uvedli ukrepe prepovedi priblievanja rtvi ki so danes eden najuinkovite jih pravnih ukrepov za zaito rtev po vsem svetu. Prvo takno priporoilo je bilo obliko ano na strokovnem sreanju v Badnu leta 1998 njegov namen pa je bil zagotoviti avt onomijo rtve in im bolj zmanjati negativne posledice zloina. Leta 1997 je bila v Avs triji uzakonjena pristojnost policije da odstrani nasilnea iz bliine rtvinega bival ia. To je vplivalo na zakonodajne spremembe v Sloveniji (Selinik 2009). S spremembo Zakona o kazenskem postopku je bil leta 1998 kot alternativa priporu uveden ukr ep prepovedi priblievanja doloenemu kraju ali osebi (195. a len ZKP). Leto kasneje je bilo spremenjeno zakonsko besedilo kaznivega dejanja nasilnitva (299. len KZ) t ako da je zajelo tudi nasilnitvo ki se zgodi v krogu druine. Leta 2003 je bil s sp remembami Zakona o policiji uveden e policijski" ukrep prepovedi priblievanja doloen emu kraju ali osebi ki se lahko od leta 2006 izree tudi za nasilna kazniva dejanj a ne le za prekrke. 86 Krizsan in Popa (2008) ta proces v primeru nasilja v druini razlagata z m odelom socializacije in kolektivnega uenja. Shimmelfennig in Sedelmeier (citirana v Krizsan in Popa 2008: 9) loujeta tri mehanizme evropeizacije:

model zunanjih spodbud deluje v ozadju pristopnih pogojev EU (EU conditi onally) in temeljijo na sistemu nagrajevanja in kaznovanja znailen instrument EU in vpliva na rezultat analize strokov in koristi drav kandidatk; model drubenega uenja ne deluje na sistemu nagrajevanja in kaznovanja temv e temelji na indentifikaciji drav kandidatk z normami EU ki jo EU vzpodbuja s pomoj o preprievanja spodbujanja sodelovanja in izmenjave dobrih praks; model tujih izkuenj (lesson-drawing model) temelji na samostojni odloitvi drave kandidatke da prevzame norme EU ker se ji zdijo primerna in dobra reitev vpr aanj in dilem s katerimi se sooa in za katera ni sama nala ustreznejih reitev. 87 V procesu socializacije se subjekti nauijo ponotranjiti nova pravila v pr iakovanju da bodo postali lani mednarodne skupnosti (drubeni institucionalizem) (Kr izsan Popa 2008). 88 Tudi v Sloveniji je v okviru pobud in predlogov ter kritik zakonodajnih sprememb na vseh podrojih zelo pogosto zapisana in izreena besedna zveza v veini evr opskih drav imajo..." ali nobena evropska drava nima to tako urejeno" emur le redko sledi navedba rezultatov poglobljene analize zakonodaje drugih drav. 4. KAZENSKOPRAVNO OBRAVNAVANJE NASILJA V DRUINI 4.1. (NE)PREMOSTLJIVA RAZHAJANJA Pri odloanju o nainu obravnavanja nasilja v druini se zakonodajalec in teorija sooat a z mestoma konfliktnimi zahtevami ki jih postavljajo na eni strani interesi in potrebe drube po drugi strani pa interesi in potrebe rtev nasilja v druini. Niso re dki avtorji ki trdijo da kazensko pravo ni najprimerneji pristop k obravnavanju n asilja v druini. Opozarjajo da se na ta nain zanemarja elje pretepenih ensk ter hkra ti zanika njihovo nasilje in prispevek k dinamiki nasilnega razmerja (Sack 2004) obravnavanje zasebnih zadev zakoncev kot javne zadeve povzroa nove pritiske in ko nflikte. (...) Veina ljudi namre ne eli reevati druinskih zadev s pomojo drugih. Zato je seveda obvladovanje tovrstne konfliktnosti v korist tistega ki je v druini med zakoncema najbolj ogroen odvisno predvsem od njega samega. Sam mora premisliti k aj bo pridobil ali izgubil z vpletanjem drube v njegovo zasebno zakonsko ivljenje. Od tod seveda tudi izhaja obrobnost medzakonskega nasilja v kazenskem pravu" (P ear 1984: 925). 4.1.1. Opredelitev nasilja v druini Shepard in Pence (povzeto v Ben-Ishai 2009) opozarjata na konflikt ki obstaja na ravni materialnega kazenskega prava. Gre za strukturno razhajanje med sociolokim pojmovanjem nasilja v druini kot fenomenom porazdelitve moi in nadzora med spolom a na eni strani in kazensko-pravno definicijo ki je osredotoena na individualni d ogodek na drugi strani. Izven kazensko-pravnega konteksta se nasilje v druini def inira kot ponavljajo se vedenjski vzorec fizine in ne-fizine manifestacije moi. To n i enkraten dogodek ali serija osamljenih dogodkov temve gre pogosteje za ponavlja joi se vzorec zlorab. Krog nasilja je opisala Lenore E. Walker (povzeto v (Fische r Rose 1995: 416) leta 1979: zloraba oziroma nasilni dogodek se obiajno pojavi po daljem obdobju v katerem se med partnerjema pojavljajo obasni (nenasilni) konflik ti in se napetost med njima poasi stopnjuje dokler se ne sprosti v nasilnem aktu. Izbruhu nasilja sledi obdobje sprave honey-moon" za katerega je znailno nasilneevo obalovanje dejanja in posveanje ve pozornosti in nenosti rtvi. Postopoma se opisani cikli vrtijo vse hitreje stopnja zlorab se poveuje. slika 1: Krog nasilja (Van der Ent et al. povzeto po Gradinik 2008: 4) Takna definicija je splono sprejeta in veinoma neproblematizirana med druboslovnimi znanstveniki zagovorniki ensk in feministino usmerjenimi pravnimi teoretiki ki so e zdavnaj spoznali da je boj za mo in nadzor za prevlado nad partnerjem bistvo trp inenja (Tuerkheimer 2004). S kazenskopravnega stalia je takna definicija (pre)iroka. prav se znotraj nasilnega razmerja prepozna tudi posamezna dejanja zlorabe pa ra zumevanje dinamike moi in nadzora znotraj intimnega razmerja presega te posamine n asilne dogodke. Zanikanje vpliva asa med posameznimi nasilnimi dogodki to je obdo bja v katerem enska nikoli ne ve kdaj bo nastopil nov incident in v katerem je la hko neprekinjeno v teku psiholoka zloraba89 pomeni nerazumevanje izkunje enske ki iv i v neprekinjenem stanju obleganja" (Mary Ann Dutton citirano v Tuerkheimer 2004: 964). Pravilna opredelitev nasilja v druini torej temelji na razumevanju nasilne ga vedenja in razumevanju razmerja moi in nadzora vkljuno z neprekinjeno spolno in verbalno zlorabo gronjami ekonomsko prisilo nadlegovanjem in drubeno izolacijo in

ne na tevilu udarcev. Obasni izbruhi fizinega nasilja eprav uniujoi izrazi nasilnee oblasti in nadvlade nad rtvijo ne zaobseejo celotnega trpljenja. Predvsem dejstvo da gre za dalj asa trajajo in ponavljajo se vzorec nasilnega vedenja in zlorab med partnerjema postavlja subjekte kazenskega pravosodja pred pomemben izziv saj kaz ensko pravo tradicionalno temelji na obravnavi asovno in krajevno dololjivega (in doloenega) historinega dogodka ki ga je mogoe podrobno in verodostojno opisati. Kaz nivo dejanje je protipravno dejanje ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih v rednot doloa kot kaznivo dejanje in hkrati doloa njegove znake ter kazen za kriveg a storilca (16. len KZ-1). Poudarek kazenskega prava je na kaznivosti dejanja ki je lahko storitev ali opustitev torej dejanja ki se zgodi" v doloenem trenutku v k aterem morajo obstajati vsi njegovi znaki in na katerega se vee posebno psiholoko stanje storilca od katerega je odvisna njegova kazenska odgovornost. V Sloveniji situacijo delno reuje nova inkriminacija nasilja v druini saj besedilo zakona uporablja nedovrne glagole ki izraajo razline oblike ponavljajoega se nasilj a 89 Oglobil me je e sem rekla kaj neprimernega." Bil je na tem da zage moje delo - tr i leta raziskav in pisanja. Kup mojih papirjev je odnesel na vrt kjer je gorel s eigalec. Morala sem prositi in moledovati ter pristati na razline pogoje da je neh al." Po nekaj tednih je zael teiti o tem kako sem pogrnila mizo za zajtrk. Vedno je bilo kakna neumnost kot na primer marmelada na napani strani mize...zaela sem dvom iti o vsem ali bom naredila prav ali narobe." (rtev citirana v Tuerkheimer 2004: 967) in zlorabljanja rtve eden od zakonskih znakov kaznivega dejanja pa je spravljanje rtve v podrejen poloaj. Taken abstraktni dejanski stan se je zelo priblial temu kar nasilje v druini dejansko pomeni. Problem pa verjetno zgolj z zakonodajno spreme mbo e ni reen. Poleg tega da se lahko priakujejo doloene (zaetne) teave toilcev pri tavljanju opisa90 dejanja v obtobi bo e veji problem predstavljalo spreminjanje tra dicionalnih vzorcev in naina razmiljanja in to pri vseh subjektih kazenskega posto pka. Namre tudi za slovenski kazenski postopek velja kar ugotavlja Ben-Ishai (200 9) da kazensko pravosodje ni pripravljeno posluati celotne rtvine zgodbe na podlag i katere bi lahko razumelo stopnjo in obsenost zlorabe in kode ki jo je rtev utrpel a. V kazenskem postopku je zanimiv le tono doloen dogodek opisan v obtobi. Kot rezu ltat tega razhajanja so rtve nasilja v druini pogosto oznaene kot slabe rtve." Posame zne znailnosti konteksta v katerem se zgodi nasilno dejanje so pogosto bolj zgovo rne kot samo dejanje. To sovpada z razumevanjem nasilja v druini kot pojava ki od seva zatiranje na podlagi spola v drubi kot celoti ter se hkrati izraa v posamezni h in konkretnih zlorabah ki jih doivljajo konkretne enske. Navedeno bi bilo potreb no upotevati kadar posluamo izjave rtev. Namesto tega se dogaja da je rtev med svojo pripovedjo prekinjena e pripoveduje o dogodkih ki niso neposredno zajeti v opisu dejanja ki se oita obdolencu. In kakno je v taknem primeru sporoilo rtvi? Ve let tr joe kontrolirajoe in oblastno vedenje nasilnea skupaj z vsemi posameznimi nasilnimi napadi in zlorabami ni kaznovano - torej ni kaznivo - torej je dovoljeno. Nasil ne je po ve letih zlorab in trpinenja kaznovan z (minimalno) globo.91 Vse to obliku je razumevanje rtve o tem kar je prestala kje je njeno mesto v drubi kako deluje p ravo kaj je pravinost kako jo druba lahko in hoe zaititi ipd. Nain na katerega kazens o pravo obravnava nasilje v druini vpliva na razumevanje tega problema s strani d rube in predstave javnosti o nasilju v medsebojnih razmerjih (Tuerkheimer 2004). Tretji problem ki bi lahko nastajal v praksi zaradi nove inkriminacije je inkrim iniranje sicer nekriminalnega vedenja. Pri inkriminaciji nasilja v druini ki zaje ma ne le posamezne natanno opisane dogodke temve celotno nasilno razmerje v katere m je rtev podrejena in odvisna od nasilnea je teko doloiti lonico med kaznivim vedenj em in vedenjem ki sicer je nadzorujoe in dominantno a ni (in ne sme biti) kaznivo (Tuerkheimer 2004). Medsebojni (intimni) odnosi so zelo razlini glede razporedit ve moi in prevlade med partnerjema. Do kje lahko posega v takna razmerja kazensko pravo in kaj mora ostati zunaj njega? Morda je glede tega potrebno upotevati 90 Morda bi bila zanimiva tudija (ki sicer presega obseg tega dela) o tem ka ko konkretni opisi kaznivih dejanj v praksi sledijo smislu nove inkriminacije in o morebitnih teavah pri ugotavljanju dejanskega stanja in dokazovanju nasploh. P rav tako presega obseg naloge razprava o naravi kaznivega dejanja nasilja v druin i oziroma vpraanje ali gre za trajajoe dejanje dejanje stanja ali delikt sui gener

is. Za razliko od trenutnih kaznivih dejanj ki se lahko izvrijo v trenutku ali vs aj v zelo kratkem asovnem obdobju in kaznivih dejanj stanja kjer storilec povzroi protipravno stanje katerega vzdrevanje pa ni zakonski znak kaznivega dejanj govor imo o trajajoem kaznivem dejanju ko storilec povzroi nastanek protipravnega stanja in ga nekaj asa vzdruje (Bavcon etal. 2003). Ne glede na to kako dolgo traja prot ipravno stanje gre za eno kaznivo dejanje ki je dokonano ko protipravno stanje pr eneha. Ob tem bo praksa morala reiti e vpraanje kako pravno opredeliti kazniva deja nja zoper spolno nedotakljivost ki se dogajajo v druini (in tudi sicer seveda) pe riodino oziroma zaporedoma neko dalje asovno obdobje (dva do tri krat na teden" vsako nedeljo" in podobno) glede na to da KZ-1 pri t. i. osebnih kaznivih dejanjih ve ne omogoa konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja. 91 V nekaterih dravah ZDA so lahko nasilnei ki ponavljajoe zlorabljajo svoje rt ve preganjani in kaznovani za hujo obliko kaznivega dejanja (namesto class-A misde meanor battery" so obtoeni za D-felony) e so bili predhodno e kaznovani zaradi nasil ja zoper isto rtev (Ford Regoli 1993). predvsem poloaj tistega ki ima manj moi. V razmerjih kjer je mo enakomerno porazdel jena naeloma ne moremo govoriti o rtvi in storilcu tudi e med njima obasno nastajajo konflikti. Tudi e je razmerje moi med partnerjema neenakomerno porazdeljeno in se oba partnerja s tako porazdelitvijo strinjata to razmerje ne bi smelo zanimati drave in kazenskega prava. ele poloaj ko je eden od partnerjev zaradi prevlade drug ega v podrejenem poloaju in zaradi tega trpi (psihino in fizino kodo) je lahko predm et kazenskega prava. Toda kako vedeti v katero skupino spada nek partnerski odno s v situaciji ko podrejeni in trpineni partner (vsaj na navzven prepoznaven nain) sebe ne teje za rtev in razpolagamo le s pogledi in interpretacijami tretjih ki od zunaj" ocenjujejo intimno razmerje in odloajo o tem kdaj bi se moral partner pouti ti trpinen zlorabljen okodovan? 4.1.2. Namen kazenskopravne intervencije Pravo ne ureja vseh drubenih razmerij temve le tista ki so (potencialno) konfliktn a in jih je potrebno prisilno urediti zato da lahko drubena skupnost nemoteno ivi in deluje. Pri tem se red in relativni mir izkaeta za temeljni pravni vrednoti (P avnik 2007). Najbolj ostri konflikti v pravu nastajajo prav na podroju moralnih vp raanj. Prava in morale ni mogoe v celoti razkleniti" (Pavnik 2007: 631). Avtor navaj a da ima pravno urejanje posameznih podroij drubenega in posameznikovega ivljenja n ajvekrat tudi moralno ozadje. Moralno vrednotenje doloenega pojava ne vpliva le na odloanje zakonodajalca temve tudi na razumevanje pravnih predpisov in na odloanje v konkretnih primerih. Pravna teorija priznava koristne uinke zlivanja prava s ust vi drube ali vsaj njenih podskupin. Pravo oblikuje meje med vedenjem ki je drubeno sprejemljivo in tistim ki ni. Oblikovanje in potrjevanje normativnih meja med m okimi in enskami v medsebojnih intimnih razmerjih lahko morda preprei izbruh nasilj a ki ima za posledico sankcije kot na primer odvzem prostosti z vsemi znanimi uin ki. Predpisovanje in uveljavljanje sankcij za nasilje med intimnimi partnerji op ominja iro drubo na skupne moralne vrednote in krepi skupne obutke zajete v pravnih pravilih. Tak proces lahko prepreuje ali omejuje nasilje med partnerji vendar ne z zastraevanjem temve skozi normativne deklaracije. Pravna prepoved nasilja med pa rtnerji lahko preoblikuje moralni pomen taknega nasilja in s tem posredno vpliva na zmanjanje nasilja (Williams 2005). V ZDA so zagovorniki ensk uporabili tobe predpise in znanstvene raziskave za priti sk v smeri veanja tevila aretacij v primerih druinskega nasilja (Hoyle 2000). Zagov orniki pretepenih ensk so izrabili kazenskopravni sistem za dosego svojih ciljev: zagotoviti varnost rtev in jim omogoiti dostop do pomoi in slub kadar jih elijo. Tud i kazensko pravo je elelo zaititi rtve vendar v skladu s tem kar je tradicionalno nj egova vloga: strogo in striktno kaznovanje nasilneev. Niso pa bili pripravljeni u potevati celotne kompleksnosti problema. Zato je neizbeen konflikt med zagovorniki pretepenih ensk in kazenskim sistemom ki so bili sprva zavezniki. V oeh policije in pravosodnih organov so rtve nasilja v druini delno same odgovorne za to da se z oper njih izvaja nasilje - zato ker naj bi same izzvale nasilno reakcijo ali zat o ker naj bi imele mo da prepreijo nasilje s tem da ravnajo skladno z nasilneevimi zahtevami. Druge rtve ki sicer niso videne kot soodgovorne pa se pritoujejo da jih pravosodni organ i obravnavajo kot manj vredne okodovance ki baejo" sodie s svojimi nepomembnimi druin

kimi zadevami. Zaradi taknih stali policija ne aretira nasilnea ali dejanja ne obrav nava kot kaznivo ravnanje. Toilci zavlaujejo z vloitvijo obtobe zahtevajo rtvino sode lovanje ali poskrbijo da je rtev zaradi nesodelovanja kaznovana z denarno kaznijo (Hart 1993). Drava je uteleenje institucionalizirane moke prevlade nad enskami ki se je v praksi izraala v nezanimanju kazenskega sistema za problem nasilja v druini. Ferraro in P ope (1993) vidita nepremostljive razlike med mokim k individualizmu orientiranim pravosodnim sistemom na eni strani in ensko kulturo ki pred individualnost postav lja razmerje do soloveka in se boji loitve in osamljenosti.92 Gre za razline kultur e temeljee na razlinih vrednotah. Pravosodni sistem temelji na vrednotah manjine ki je veinoma mokega spola in ima v rokah mo in oblast ne izraa pa vrednot mnogih (dru gih) ki izpadejo iz vsakdanjega trnega boja za dobrine: tistih ki rojevajo in skr bijo za otroke bolnih telesno in duevno prikrajanih ter starejih. Za te ljudi je sp osobnost povezovanja vzgajanja in ohranjanja intimnosti zelo visoko cenjena. Vse kar ogroa odnose z drugimi in pomeni monost odtujevanja je razlog za strah in zaito . Avtorja kot ilustracijo tega konflikta navajata institut sodnih nalogov prepov edi priblievanja oziroma sodne zaitne ukrepe. Sodstvo temeljee na tradicionalni libe ralni pravni teoriji vidi kritev posameznikove pravice kot opraviljiv razlog za ko nanje razmerja in razdruitev kot edino sprejemljivo reitev. rtev ki se boji vmeavanja in izgube medosebnega odnosa vidi v sodnem nalogu monost za prenehanje nasilja; monost torej da ohrani zakon brez nasilja. Nadaljuje svoje ivljenje z nasilnim par tnerjem sodni nalog pa ji slui kot garancija za zaito s strani drave e njen partner k ljub vsemu ne bi dral obljube da se nasilje ne bo ponovilo. Za sodie pa je rtvina ne pripravljenost da zapusti nasilno razmerje znak njenega nespotovanja sodia in ustva rjanje prilonosti za novo nasilje.93 Avtorja kot posledice tega razhajanja navaja ta dvojne aretacije kaznovanje rtev z denarnimi kaznimi neodzivanje policije na k ritve sodnega naloga zavrnitev ponovne izdaje naloga isti rtvi... kar vse ogroa94 rt vino varnost (Ferraro Pope 1993) namesto da bi jo zaitilo pred nadaljnjim nasiljem . 4.1.3. Kazensko-procesno obravnavanje nasilja v druini Mnoge spremembe kazenskopravnega obravnavanja nasilja v druini so bile sprejete z ato da bi poveale vlogo in mo rtve v procesu odloanja o uporabi pravnih resursov. Ta nov fokus predstavlja poseben izziv za drubeno organizacijo in pravno kulturo 92 Androcentrino pravosodje ki ceni avtonomijo in se boji unienja tri ob vredno te ensk ki cenijo razmerja in se bojijo razdruitve" (Ferraro Pope 1993: 100). 93 Med pravosodnimi organi policijo in zakonodajalcem je namre pogosto prepr ianje da bo rtev varna potem ko bo loena od nasilnea in bo zoper nasilnea uveden kaze nski pregon (Hart 1993). 94 Raziskave kaejo da se nasilje po loitvi e stopnjuje nasilne pa z nasiljem sk ua rtev prepriati k spravi se ji maevati za teave" ki mu jih je povzroila s prijavo rianjem o dogodku ali jo prisiliti k temu da dosee ustavitev kazenskega postopka ( Hart 1993). institucij ki opravljajo te storitve. Povzroi lahko notranja neskladja tveganja i n kompromise na primer avtonomija rtve proti pregonu nevarnih storilcev kaznivih dejanj ter zapleta ocenjevanje uinkovitosti pravosodnega sistema (Fagan 1996). Ta dvojnost ciljev vpliva na uinkovitost in kvaliteto dela pravosodnih organov95 sa j lahko zmanja uinkovitost zaite rtev ali sankcioniranja storilcev. Obravnavanje nasi lja v druini v okviru kazenskega prava tako povzroa tudi na procesni izvedbeni rav ni tevilne konfliktne situacije. Prvi kazenskopravni pristop k obravnavanju nasilja v druini ki pri odloanju o proce snih dejanjih ne upoteva rtve temelji na predpostavki da druba kot taka oziroma drav a natanneje zakonodajalec toilec in sodnik natanno vedo kakni so interesi skupine po sameznikov ki jih uvra pod pojem rtve nasilja v druini. Po drugi strani pa se predlo gi po katerih je pri obravnavanju nasilja v druini potrebno predvsem in zgolj upot evati interese posamezne rtve oznaujejo kot naivni (npr. Hoyle Sanders 2000) saj n e upotevajo okoliin ki pri rtvah vplivajo na oblikovanje elja in prioritet. Zato ni p ovsem samoumevno da se nasilje med intimnimi partnerji in lani druine obravnava en ako kot nasilje med neznanci. eprav gre pravno gledano morda pri obeh dejanjih za enakovrstno kaznivo dejanje (dejanje z elementi nasilja) sta ti dve vrsti nasil ja s sociolokega vidika razlini.

Drugi napori za izboljanje kazenskopravnega odziva na nasilje temeljijo na ideji d a je nasilje v druini resen zloin ki ga je potrebno obravnavati enako resno kot os tala nasilna dejanja in ga kaznovati enako strogo kot druga kazniva dejanja (ali vsaj tista z elementi nasilja). Po drugi strani zasebna narava razmerja med rtvi jo in storilcem zahteva posebno pozornost in zaito pred represivno dravno intervenc ijo. Opisana napetost izhaja iz e vedno prisotnega preprianja da nasilje v druini n i drubeni problem96 ni kaznivo dejanje ki prizadeva varnost drubene skupnostini pub lic crime" (Fukuroda 2005). To pomeni da javnost sicer nasilje v druini obsoja ko t nemoralno zavrno in nesprejemljivo vendar hkrati ne prepozna njegove drubene nev arnosti ker ocenjuje da je ogroena le varnost posameznih druinskih lanov97 ne pa va rnost ire skupnosti (Fukuroda 2005). Ni treba posebej opozoriti da je takna prestav a o posledicah nasilja zgreena in da koda nastaja tudi iri drubeni skupnosti celo dru i kot celoti. Tretji subjekti kazenskopravnega sistema so prepriani da znotraj druine obstaja ve n eformalnega nadzora zato vloga formalnega nadzora ni tako nujna kot pri ostalih kaznivih dejanjih. Poleg tega imajo odpor do vmeavanja saj ne elijo e bolj razdiral no vplivati na partnerska in druinska razmerja. Nenazadnje vpliva na permisivneje 95 Subjekti kazenskega pravosodja so v primerih nasilja v druini dolni povezo vati se s socialnimi slubami esar se pri drugih kaznivih dejanjih ne zahteva (Faga n 1996). 96 Druba se nerada vmeava v zakonske prepire in v neustrezna ravnanja z otrok i. Kljub bistvenim premikom na tem podroju e vedno velja stavek ki ga je pred ve ko t tremi desetletji zapisal prof. Pear (1980: 292): Najvekrat posreduje po posledica h ko je e prepozno." Sosedje tudi kadar vedo kaj se dogaja za vrati ne elijo posre dovati ker menijo da je to zasebna stvar druine (Sedmak Kralj povzeto v Gaber eta l. 2009). 97 e se druina v kateri prihaja do poruenih medsebojnih odnosov zapira za tiri s tene ki so gluhe in slepe tudi za uesa in oi sosedov in javnosti se kajkmalu zgodi da njeni lani lahko ivijo dvoje ivljenj; tisto ki ga kaejo svetu in je navidez urej eno ali vsaj prikrito in drugo ki se odvija doma in v katerem so mone vse oblike nasilja psihinega fizinega do spolnega ki pa se na rtvah poznajo kot vidni ali prik riti klici na pomo" (Nussdorfer 2007). obravnavanje nasilja v druini tudi miselna zapuina preteklosti ko je veljalo prepria nje da je to zasebna stvar druine in da dravno vpletanje ni primerno (Dawson 2006) . Povezan s tem je tudi naslednji konflikt. Subjekti kazenskega prava pogosto me nijo da je njihova naloga med drugim tudi to da poskuajo ohraniti druino enotno. P ri tem pridejo v nasprotje z osnovnim namenom kazenskega prava to je sankcionira nje storilcev kaznivih dejanj. Za kaznivo dejanje nasilja v druini je predpisana relativno visoka zaporna kazen pri emer se ob obravnavanju konkretnih primerov dr uinskega nasilja pravosodnim organom (upravieno) zdi da prostostna ali visoka dena rna kazen ni primerna sankcija saj lahko uinkuje razdiralno na e tako razmajano ra zmerje (Dawson 2006) in s tem rtvi povzroi e dodatno trpljenje. 4.2. DVE OBLIKI KAZENSKEGA POSTOPKA Hoyle in Sanders (2000) razdelita dosedanje razliice kriminalitetne politike gled e nasilja v druini v enega od dveh pristopov: prvi pristop temelji na tem kaj izb ere rtev (victim choice" approach) ne glede na to ali ima rtev dejansko pravico odl oanja ali pa njene elje pri odloanju upotevajo procesni subjekti. Drugi pristop daje prednost odvzemu prostosti in uvedbi kazenskega postopka v vseh primerih ko obs tajajo minimalni pogoji (pro-arrest approach) ne glede na elje in potrebe rtve. Me dtem ko prvi pristop tei k zavarovanju rtve tako da storilcu grozi s kazenskim pre gonom hkrati pa uresniuje druge cilje kot so finanna pomo varnost prisilno svetovan je daje drugi pristop prednost kaznovanju storilcev in prepreevanju nasilja. Ali kot obe vrsti pristopov opredeli Ben-Ishai (2009: 40) temeljijo prvi na etiki sk rbi (models of the ethic of care) drugi na etiki pravinosti (models of the ethic of justice). Ti dve alternativi med seboj tekmujeta in nista vedno kompatibilni (Fagan 1996) kar pomeni da je na koncu potrebno izbrati prednostne cilje in se o dloiti za en ali drug pristop. To ne pomeni da ni mogoe do doloene mere dosei tudi d rugih ciljev saj je vsak pristop mono dopolniti tako da se doseejo tudi drugi cilj i. Vendar ne moremo priakovati da bo mogoe vse interese spotovati do popolnosti ozi roma da bodo vsi konfliktni interesi zadovoljeni.

V slovenskem kazenskem postopku kjer naelo legalitete prevladuje nad oportunitetn im naelom kazenski pregon za veino kaznivih dejanj zane po uradni dolnosti dravni toi ec ne glede na to ali rtev kaznivega dejanja to eli ali ne. Hoyle in Sanders (2000 ) navajata tiri teze98 na katerih temelji pristop ki daje prednost kazenskemu pre gonu brez ozira na elje rtve: 1. e rtev nima nikakrne moi odloanja je varna pred nasiljem zaradi maevanja in traevanja. 2. Odvzem prostosti in kazenski pregon poiljata rtvi in nasilneu simbolno spor oilo da je nasilje v druini drubeno nesprejemljivo. 3. Sistem kazenskega prava je odgovoren za in sposoben prepreevati kriminali teto. 98 Avtorjema se vse tiri teze zdijo vpraljive eprav se podrobneje ukvarjata le z za dnjo. Ker navedene tiri teze predstavljajo osnovne toke kritike kazenskega postopk a v katerem rtev nima prilonosti odloati o uvedbi in poteku kazenskega postopka in ker med takne postopke uvrstimo tudi trenutno slovensko ureditev bom podrobneje p redstavila posamezne teze in njihovo ozadje pri emer je po (Hoyle Sanders 2000) p ovzeto le natevanje tez ne pa vsebina posamezne toke. 4. Preference rtev ki vodijo do nesodelovanja so nepravilne nelegitimne ali pa nasprotujejo interesom ensk ki jih izrazijo. V prid prvi tezi govori dejstvo da pristop ki daje rtvi de facto mo odloanja izpost avlja rtev razlinim pritiskom s strani nasilnea policista lanov druine in drugih ki i majo vsak svoj interes glede tega ali naj se kazenski pregon sproi ali ne. Taken p ristop vsaj teoretino omogoa policistom in toilcem da za rtvino odloitvijo skrijejo" vojo lastno predstavo o nasilju v druini ki ga ne obravnavajo na enak nain kot ost ala kazniva dejanja (Hoyle Sanders 2000). Ker imajo nasilnei mono oblast nad rtvijo dobijo v sistemih kjer je kazenski pregon odvisen od volje rtve dejansko kontrol o nad svojim" kazenskim postopkom saj lahko preko rtve vplivajo na to ali se bo po stopek zael in nadaljeval ali ne. Nasilneeva mo nad rtvijo je pogosto tako velika da nasilne sam odloa ali bo rtvi dovolil govoriti s policijo toilcem kaj bo povedala a li in kako bo priala na sodiu ali ji bo dovolil podati ovadbo oziroma predlog za pr egon ali jo bo preprial da predlog in obtobe proti njemu umakne oziroma preklie. Ho ctor (1997) v tej zvezi navaja da so v praksi toilci prili do spoznanja da so nasi lnei poveali stopnjo zlorab ko so ugotovili da ima njihova rtev odloilen vpliv glede kazenskega postopka zoper njih. Po mnenju avtorice je preprosta reitev tega prob lema da se odvzame rtvi vsaka monost odloanja in vplivanja na postopek ki je lahko odvisen le e od tistih katerih delo je da skrbijo za uveljavljanje in spotovanje z akonov. Njihova pozornost se od dejanj in ravnanj rtve99 preusmeri k nasilnim dej anjem obdolenca. Vendar taken predlog spregleda dejstvo da s tem rtev e vedno ni zaitena pred nasiljem in maevanjem saj je lahko povod za nasilje tudi e prijava ki jo poda rtev policiji poleg tega ostaja pomembna pria v kazenskem postopku in kot takna tara pritiskov. S tem ko rtev prejme sporoilo da na dogajanje ve nima nobenega vpliva postane e ranlj iveja. Z izzivanjem maevanja podcenjevanjem ranljivosti rtev ali z odvraanjem rtev od prijavljanja nasilja100 lahko vztrajanje pri kazenskem postopku predstavlja vejo nevarnost za rtev kot njegova alternativa (Little 2007 Sack 2004). Nevenosti poveza ne z odvzemom prostosti nasilneu in dravna intervencija v ivljenje rtve se lahko izk aejo za izjemno destruktivne (uniujoe) celo ivljenjsko ogroujoe (Ben-Ishai 2009). Kri iki opozarjajo da so toilci prieli prisiljevati rtve k sodelovanju z razlinimi instr umenti prisile. Ponekod je prisila prela okvire sodnih pozivov.101 Zaradi veje zas krbljenosti glede posledic nasilja v druini se je poveala vpletenost socialnih slub za zaito otrok102 ki lahko podajo prijavo zoper rtev zaradi 99 Sodniki zmanjajo svojo negativno nastrojenost nasproti rtvam ko ugotovijo da uvedba postopka ni bila odvisna od odloitve rtve za katero pogosto menijo da po nepotrebnem zapravlja njihov as (Hoctor 1997). 100 tevilo klicev na pomo se je v ZDA zmanjalo po implementaciji agresivne poli tike obveznega odvzema prostosti kar kae na to da so nekatere rtve ponavljajoih se nasilnih dejanj ki so prej pogosto klicale na pomo prenehale klicati policijo zar adi strahu da ne bodo imele nadzora nad kasnejim dogajanjem kot so ga imele prej (Hoyle 2000). 101 Na Aljaski je bila rtev zaprta ker je zavrnila prianje potem ko je podala

prijavo zoper moa. V dravi New York je bila rtev ki ni spotovala sodnega poziva da p ria proti svojemu bivemu partnerju kaznovana zaradi razalitve sodia s tednom dni zapo ra. Poroajo tudi o toilcih ki zagrozijo rtvi da jih bodo prijavili slubam za zaito ot ok in da lahko izgubijo skrbnitvo e ne bodo sodelovale (Sack 2004). 102 V nekaterih pravnih sistemih policisti ob intervenciji zaradi nasilja v druini v katerega so vpleteni otroci rutinsko prijavijo slubi za zaito otrok ne le s torilca temve tudi rtev (Sack 2004). nezaite svojih otrok ker je dovolila da se izvaja nasilje ob prisotnosti otrok. Na tej podlagi so amerika sodia rtve nasilja v druini e spoznala za krive zanemarjanja trok in jim odvzela skrbnitvo103 nad njimi (Sack 2004). Druga teza pomeni da ima zahteva po doslednem kazenskem pregonu nasilneev ne gled e na elje rtve mono sporoilno vrednost. Obdolenci v kazenskem postopku spoznajo da dr va ne bo ustavila postopka zoper njih. Sporoilo o doslednosti je najpomembneje: vs a dejanja bodo preganjanja ni raunati s prizanesljivostjo rtev pa ne more vplivati na potek postopka z nesodelovanjem (Little 2007). Tak pristop pokae storilcu da njegovo vedenje obsoja ira druba in mu jemlje motivacijo za manipulacijo in pritisk na rtev. rtvi pa poilja sporoilo da je nasilne ne more prisiliti v to da umakne prij avo torej sporoilo da nasilne nima ve nobene moi. S tretjo tezo elijo njeni zagovorniki poudariti da se z izraanjem nielne tolerance do nasilja v druini in z doslednim kazenskim pregonom uresniuje iri drubeni cilj -pre preevanje te vrste nasilja (Ben-Ishai 2009). S prenosom odgovornosti za ukrepanje od rtve na dravo druba poudari odgovornost drave in zavraa idejo o nasilju kot zaseb nem druinskem problemu s katerim naj se ukvarjajo rtve same. Javnost in publicitet a preusmerita pozornost od posameznika na skupnost ki je odgovorna ne le za varn ost posamezne rtve temve za varnost vseh ensk (na splono) ki bi se lahko sooile z nas iljem v druini.104 Nadalje pomeni ta pristop tudi prizadevanje za enako obravnava nje vseh storilcev kaznivih dejanj ne glede na to ali gre za nasilno dejanje zop er neznanca ali zoper intimnega partnerja. Poskus torej podrediti vse storilce e nakim standardom kazenske odgovornosti (Little 2007). rtve odloajo o poteku (izidu ) postopka glede na svoje osebne interese in potrebe brez ozira na to kaj odsotn ost kazenskega pregona pomeni za storilca in za ostale rtve nasilja v druini. Zavz etost toilstva za pregon kaznivih dejanj nasilja v druini ne oziraje se na mnenja in elje rtev pa zagotavlja veji dele obtob in obsodb storilcev tega kaznivega dejanja kar naj bi bilo v interesu vsake posamezne rtve in vseh rtev nasilja v druini na s plono105 saj deluje generalno in specialno preventivno. Ta predpostavka ima svojo podlago v rezultatih prvega eksperimenta iz Minneapolisa.10 Kasneje ponovitve ek sperimenta107 103 e monost da lahko ima klic na pomo policiji takne posledice deluje odvraujoe a prijavljanje nasilja (Sack 2004). 104 S tega vidika je za mnoge predvsem feministino usmerjene avtorje (npr. Ch eryl Hanna Marilyn Friedman povzeto v Ben-Ishai 2009) omejevanje svobodne volje in avtonomije posamezne rtve sprejemljivo in vredno rtvovanja. Koristi in pozitivn i uinki v smislu prevencije in varnosti ensk na splono pretehtajo nad tveganji nepr ijetnostmi in omejitvijo avtonomije posameznih ensk ki se odloijo da ne bodo sodel ovale s pravosodnimi organi. 105 Tudi e ukrep odvzema prostosti na kraju samem nima zanesljivih preventivn ih uinkov njegovi zagovorniki poudarjajo da ima mono sporoilno vrednost. Odvzem pro stosti je ukrep ki ga storilec zelo teko prikrije (kot na primer globo opozorilo obvezno svetovanje in zdravljenje...). Zaradi aretacije lahko rtev postane bolj p repriana da ima pravico iveti brez zlorab da ji ni potrebno tolerirati partnerjeve ga nasilnega vedenja da ni sama kriva temve je odgovoren partner. Otroci prejmejo sporoilo da nasilje ni obiajno in normalno in da njihova mati ni kriva za oetove n asilne izbruhe. Sosedje in ostali lani lokalne skupnosti ki sliijo da je bil areti ran sosed ali sodelavec bodo presodili svojo lastno situacijo in se morda drugae odzvali na nasilje ki so mu pria (Lerman 1992). 106 Glej opombo tevilka 44. 107 Rezultati eksperimentov v Omahi in Milwaukeeju so pokazali da je odvzem prostosti nasilnea povzroil manj novih napadov in pokodb rtev v obdobju prvih 6 mese cev po aretaciji. Policijski podatki tudije v Colorado Springsu so pokazali na ma jhen zastraevalni uinek aretacije pri nasilneih ki so bili v

niso potrdile prvotnih rezultatov temve so pokazale da ima lahko odvzem prostosti uinek na zmanjanje nasilja vendar le v doloenih okoljih pri doloenih skupinah nasil neev (zaposlitev dobra socialna mrea) in za kratek as (Hoyle Sanders 2000) kar potr jujejo tezo da so formalne pravne sankcije uinkovite kadar so podprte z neformaln imi drubenimi mehanizmi kontrole108 manj uinkovite pa kadar teh nadzornih mehanizm ov ni (Fagan 1996).109 V skladu s etrto tezo da se rtve ne odloajo najbolj razumno in racionalno temeljijo pristopi ki ne upotevajo rtev na preprianju da se na tak nain poveuje varnost rtev z radi zastraevanja in odvraanja od ponovitve nasilnih dejanj (Little 2007) ter da j e odvzem prostosti nasilneu in njegova zaasna odstranitev vedno v interesu rtve ne glede na mnenje ki ga le-ta izrazi (Hoyle Sanders 2000). Organi pregona naj bi b ili najbolj usposobljeni za presojo nevarnosti ki jo za rtev in drubo predstavlja doloen storilec11 saj svojo presojo opirajo na izkunje z velikim spektrom nasilneev v skupnosti (npr. Little 2007). Predpostavljajo da je odloitev rtve da ostane v r azmerju z nasilnim partnerjem sama po sebi vedno napana in neavtonomna in ne priz navajo da je lahko odloitev da bo rtev ostala v razmerju ali da ne bo zahtevala ka zenskega postopka izraz avtonomne volje (Ben-Ishai 2009) in povsem racionalna. rt vi torej jemljejo ne le pravico temve tudi sposobnost odloanja pri emer navajajo da je ideja o avtonomiji rtve v bistvu volk v ovji obleki" (Hoctor 1997: 686) ker je bila rtev z odgovornostjo za podajanje ovadbe in za uvedbo kazenskega pregona izp ostavljena veji nevarnosti. Ko rtve spoznajo da niso odgovorne za kazenski postope k zoper nasilnea naj bi bile bolj pripravljene sodelovati. Avtorica navaja da klj ub temu da se bodo nekatere rtve nedvomno uprle sistemu ki ne upoteva njihovih elja bo pojmovanje nasilja v druini kot dejanja proti dravi pripomoglo k veji varnosti vseh rtev tega nasilja in delovalo zastraevalno in preventivno na bodoe zlorabe v d ruinah. Tako kot so tevilni zagovorniki taknega pristopa so tevilni tudi njegovi kritiki. P oglavitni oitek slednjih je da se s temi pristopi odvzema avtonomijo rtvam na ve ni vojih. Na makro" ravni se rtvuje potrebe in interese rtev za pravinostne cilje drube (Little 2007). Politika agresivne obtobe lahko izbolja varnost skupnosti vendar ind ividualne rtve ostajajo ranljive. e ve prav te rtve in ne organ pregona bodo trpele negativne posledice e obtoba ne dosee priakovanih ciljev kar kae da je treba asu odvzema prostosti zaposleni medtem ko je po podatkih iz intervjujev rtev tak ui nek prisoten tako pri zaposlenih kot pri nezaposlenih nasilneih (Hoctor 1997). 108 Viri neformalnega drubenega nadzora so ponotranjene norme in preprianja dr ubene vezi socialni in ekonomski poloaj storilca. Zastraevalni uinek odvzema prostos ti bo zato veji pri nasilneih ki nasilje in odvzem prostosti poveejo z monostjo nast anka velikih (drubenih) strokov v obliki izgube slube partnerskega razmerja otrok i n drubenega poloaja v lokalni skupnosti. Drubeni in strukturni poloaj storilcev vklj uno z morebitno predkaznovanostjo in pomenom ki ga temu pripisujejo vpliva na uink ovitost izreenih sankcij. Kadar nasilne kazni in sankcije teje kot nepomemben stroek ki se mu ne splaa izogibati ga pravne sankcije same po sebi ne bodo odvrnile od nasilnih ravnanj (Fagan 1996). 109 Pri rezultatih je potrebno upotevati tudi monost da je v skupnostih z viso ko stopnjo zaposlenosti verjetno tudi ve ensk zaposlenih le-te pa prej zapustijo n asilno razmerje kar lahko vpliva na nijo stopnjo nasilja v teh naseljih. Poleg te ga enske ne elijo da odvzem prostosti ogrozi partnerjevo zaposlitev in s tem njiho v ivljenjski standard zato niso pripravljene prijaviti nasilja. enske iz revnih so sesk e naprej doivljajo nasilje ker za razliko od tistih v premonejih soseskah nimaj o toliko monosti najti alternativnega bivalia in se umakniti pred nasiljem (Erez 20 02). 110 Skoraj nasprotno drugi navajajo da je rtev tista ki lahko najbolje oceni kakno nevarnost zanjo predstavlja nasilne saj sama najbolje pozna nasilnea in razme rje z njim. posebno pozornost posvetiti njihovim interesom" (Little 2007: 389). Oje pa taken p ristop ne upoteva posebnega poloaja in razlogov posamezne rtve. rtev omejuje pri odl oanju o pomembnih vpraanjih glede njene druine s imer ne priznava njene avtonomije. Temelji na paternalistini predpostavki da so organi pravosodja najbolj sposobni o dloati in doloati ivljenjske narte za rtve. S tem reproducirajo razmerje nadvlade ki ovira razvoj in udejanjenje avtonomije (Ben-Ishai 2009) in pomeni za rtev novo zl

orabo in trpljenje saj reproducira nasilni odnos pri emer drava v odnosu do rtve na domesti nasilnea (Little 2007). Tako e nadalje (oziroma ponovno) viktimizira rtev i n ji zanika pravico do izbire v skladu s svobodno voljo (Sack 2004) jo oropa mono sti sodelovanja in avtonomije (Erez 2002) ter ustvarja in utrjuje negativno ster eotipno predstavo o nemoni rtvi"111 (Little 2007). 111 Agresivni pristopi" k obravnavanju nasilja v druini so bili (v ZDA) uvedeni z namenom da pokaejo da tovrstnega nasilja druba ne bo ve tolerirala. To sporoilo ni b ilo osamljeno saj so se hkrati ustvarile tudi negativne predstave o rtvah nasilja v druini. Organi pregona morajo biti zato posebej pozorni na loevanje dobrega in slabega poudarjati sporoilo o odgovornosti in doslednemu pregonu nasilja ter se i zogibati predstavam rtev kot ibkih nemonih in nesodelujoih bitij (Little 2007). 5. ZASEBNOST IN AVTONOMIJA 5.1. PRAVICA DO ZASEBNOSTI Z vidika predstavljanega zgodovinskega razvoja drubenega odziva na nasilje v druin i in interesnih konfliktov zaradi posegov drave/drube v zasebnost druinskega ivljenj a je vloga ki jo ima rtev v okviru kazenskopravnega obravnavanja nasilja odvisna predvsem od stopnje avtonomije ki ji jo podeljuje in omogoa doloen kazenski sistem . Obseg avtonomije rtev v kazenskem pravu lahko ocenimo z analizo naslednjih znail nosti: v kolikni meri je odloitev o uvedbi kazenskega postopka prepuena rtvam kako je urejena prijavitvena dolnost in v kolikni meri so v kazensko pravo vgrajeni eleme nti restorativne pravinosti (Filipi 2010). Predvsem prvi dve toki sta tesno povezani z vpraanjem meje do katere je drava s svojimi institucijami represivne oblasti mo ralno in pravno upraviena posegati v zasebno ivljenje rtve. Zasebnost kot vrednota se je zaela oblikovati v obdobju razsvetljenstva ko se pri znavanje in uveljavljanje pravice do zasebnosti vee na oblikovanje individualizma in na gibanje za priznavanje in zaito lovekovih pravic. Filozofi112 pravni teoreti ki in praktiki se e niso poenotili glede definicije funkcije in vrednosti zasebno sti in e zmeraj razpravljajo o tem kako najbolje v pravu113 zaititi in zagotoviti p ravico do zasebnosti in najti ravnovesje med zasebnostjo in konkurennimi interesi . Zasebnost se povezuje z razlinimi koncepti oziroma zasebnostnimi interesi" (Judi th Wagner DeCew citirana v Kovai 2006: 46). Obiajno je razumljena kot negativna svo boina: pravica da drugi ne posegajo v tvoje zasebno ivljenje (McGill 2009) odsotnost prisile in vmeavanja drugih" (Kovai 2006: 38) pa tudi kot pozitivna osebnostna114 pravica ki med drugim zajema pravico do osebne avtonomije115 pravico biti puen pri miru116 (v kateri je 112 Med prve tejemo Aristotelovo loevanje javne in zasebne sfere (oikos in pol is). Zasebnost je tudi biblina tematika saj prikae sramoto ob posegu v zasebnost n pr. Ko Adam in Eva spoznata da sta gola (Milton Konvitz v Judith Wagner DeCew: I n Pursuit of Privacy Cornell Univ. Press 1997: 11 (Wikipedia)). Moderni koncepti opaajo oenje zasebne sfere: "Druina postaja edalje bolj zasebna delovno in organiza cijsko okolje pa vedno bolj javno" (Habermas v Kovai 2006). Hannah Ardent (citiran o v Kovai 2006) opisuje zasebno sfero kot podroje "kjer je posameznik varen in skri t pred svetom." e se zasebna sfera zoi le na intimo posamezniku ostane zgolj lastn a subjektivnost to pa vodi v razloveenje deindividualizacijo posameznikov in s tem v "usodno sterilno pasivizacijo" (Ardent citiran v Kovai 2006). 113 S pravnega vidika zasebnost zaradi svoje subjektivnosti ni nedvoumno ali jasno definirana. Tudi morebitno definiranje bi se lahko v doloenem trenutku izk azalo za preozko zato se v vsakem posameznem primeru sodnega spora tehta pravica do zasebnosti nasproti drugi pravici. Pravica do zasebnosti je sicer definirana kot osebnostna pravica v kateri se zdruuje vrsta pravic v zvezi s lovekovo osebo in njegovimi osebnimi razmerji. Pravica je tako kot druge osebnostne pravice ose bna in nepremoenjska. Tudi zanjo je znailno da pripada posamezniku kot sestavni de l njegove osebnosti ki jo soasno tudi varuje pri emer je varovan tudi njegov odnos do drugih (Cvetko 1999). 114 Fingar (1985) teje med osebnostne pravice tiste pravice ki gredo vsakemu lo veku kot takemuv enaki meri in so vezane na osebnost upravienca. Te pravice se tie jo neposredno lovekovih osebnih dobrin torej njegovih fizinih ali duevnih lastnosti . To so pravice ki so namenjene izkljuno temu da varujejo lovekovo osebnost. 115 Zasebna sfera namre lahko predstavlja tudi zaito in zavetje za posameznika. Zaito pred drubo in zavetje v katerem se lahko razvije v svobodno in avtonomno loveko

bitje" (Kovai 2006: 1920). Nekateri pravijo da je zasebnost bistvena za biti lovek vendar je v resnici povsem mogoe biti lovek brez zasebnosti. Bolj tono je rei da je zasebnost nujna za biti svoboden lovek" (Charles J. Sykes citiran v Kovai 2006: 20) . vsebovana pravica posameznika da okoli sebe zgradi meje ki prepreujejo arbitrarne in nezaelene posege dravnih in nedravnih institucij in tako zavaruje svojo zasebno sfero) pravico do zasebnega ivljenja pravico nadzorovati informacije o sebi prav ico omejiti dostopnost do sebe in drugo (Kovai 2006). Osebnostne pravice so mono odvisne od drubenega razvoja zaradi esar se njihov obseg in pomen spreminjata in dopolnjujeta (Cvetko 1999). Kljub temu da se z razvojem sodobne drube lovekove pravice in svoboine vedno bolj poudarjajo in so osrednja tem a marsikatere drubene razprave in kljub temu da nova ivljenjska okolja razvoj civil izacije tehnini napredek vplivajo na oblikovanje novih osebnih dobrin in novih os ebnostnih pravic" (Fingar 1985: 39) se pravica do zasebnosti na razlinih podrojih lo vekovega ivljenja skozi zgodovino vse bolj oi (Kovai 2006) in zasebnost kot vrednota izgublja svoj pomen. Kovai (2006) meni da je irjenje varstva zasebnosti zgolj navi dezno in praviloma le reakcija na tehnini in drubeni napredek ki vedno bolj ogroa p osameznikovo zasebno ivljenje. Oenje zasebne sfere kjer postaja javno celo tisto k ar je bilo vedno intimno in njeno izpostavljanje javnosti je postala zavestna st rategija posameznih drubenih skupin. S tem ko se zasebne konflikte spremeni v pol itine teme se laje dosee njihova reitev (Habermas povzeto po Kovai 2006). tevilna dr a gibanja zoper razline oblike diskriminacije in nasilja v zasebni sferi se v sodo bnem svetu zanejo z redefiniranjem tistega kar je prej veljalo za zasebno nejavno nepolitino zadevo v vpraanje javne zadeve v stvar pravinosti" (Benhabib citirana v Kovai 2006: 19). Pravica do zasebnosti ali pravica do osebnega ivljenja kot jo imenuje Fingar (1985 ) je relativna pravica. Za njeno izvrevanje veljajo omejitve ker je lovek drubeno bi tje" ki nenehno prihaja v stik z drugimi in se ne more izogniti temu da je njego vo zasebno ivljenje iz razlinih vzrokov predmet zanimanja drugih. Zato je toliko p ozornosti (pravne stroke) usmerjeno k vpraanju kako ustrezno (pravno) zavarovati izvrevanje te osebnostne pravice na eni strani ne da bi se pri tem nesorazmerno o mejevalo interese drube in drugih posameznikov. Pomen tega vpraanja je razviden e i z dejstva da je pravica do zasebnosti navedena v mnogih mednarodnih aktih ki se ukvarjajo s lovekovimi pravicami in svoboinami. Splona deklaracija o lovekovih 117 pravicah v 12. lenu doloa da nikogar ni dovoljeno nadlegovati s samovoljnim vmeavan jem v njegovo zasebno ivljenje njegovo druino njegovo stanovanje ali njegovo dopis ovanje pa tudi ne z napadi na njegovo ast in ugled. Mednarodni pakt o dravljanskih in politinih pravicah118 v 17. lenu doloa da se nihe ne sme samovoljno in nezakonit o vmeavati v zasebno ivljenje druino stanovanje ali dopisovanje drugega in ga tudi ne sme nezakonito aliti ali kodovati njegovemu ugledu. Proti taknemu vmeavanju ima v sakdo pravico do zakonitega varstva. Pravico do zasebnosti opredeljuje 116 Zasebnost omogoa posamezniku oceno samega sebe in mu daje monost da najde v nekem majhnem izseku svojega ivljenja samega sebe izkljuenega iz skupine ki ga si cer vedno obdaja. Tako gradi lovek del svoje lastne avtonomije ki mu je potrebna med drugim tudi za to da lahko konstruktivno sodeluje z drugimi in se vkljuuje v drubo" (elih 1979: 176). 117 Sprejela jo je Generalna skupina Zdruenih narodov 10. decembra 1948. 118 Sprejela ga je Generalna skupina Zdruenih narodov 16. decembra 1966. tudi Evropska konvencija o lovekovih pravicah119 (EKP) v 8. lenu ki doloa da ima vsa kdo zagotovljeno pravico do spotovanja svojega zasebnega in druinskega ivljenja svo jega doma in dopisovanja. Javna oblast se ne sme vmeavati v izvrevanje te pravice razen e je to doloeno z zakonom in nujno v demokratini drubi zaradi dravne varnosti j avne varnosti ali ekonomske blaginje drave zato da se preprei nered ali zloin da se zavaruje zdravje ali morala ali da se zavarujejo pravice in svoboine drugih ljudi . Tako kot v Sloveniji je tudi v veini ostalih evropskih drav120 zasebnost ustavna pravica in temu poloaju ustrezno zaitena. Svoboda posameznika ki jo iti zasebnost se ne nanaa le na odnos med posameznikom in vsakokratno politino oblastjo temve e bolj poudarjeno na odnos med posameznikom in drubo. Prav druba je tista ki najbolj ogr oa posameznikovo zasebnost. Drava ima dvojno vlogo: po eni strani s svojimi prisil

nimi ukrepi in predpisi posega v posameznikovo zasebnost po drugi strani pa jo iti pred posegi drube (Kovai 2006). 21 Oitna je torej ambivalentnost: druba bi rada pose ala v druino zaradi varstva ogroenega toda previdnost velja pred njenim vdiranjem v zasebnost" (Pear 1984: 925). S tem v zvezi je Evropsko sodie za lovekove pravice v ve primerih122 poudarilo dolnos t drave da naredi vse kar je v njeni moi da zaiti rtve nasilja pred nadaljnjim nasilj em (elih 1993). V primeru Opuz proti Turiji173 je sodie zapisalo da prvi odstavek 2. lena124 Evropske konvencije o varstvu lovekovih pravic in temeljnih svoboin125 (EKP) nalaga dravam lanicam ne le dolnost vzdrati se namerne in nezakonite povzroitve smrt i temve tudi dolnost narediti vse potrebno da se zavarujejo ivljenja vseh ljudi pod njihovo pristojnostjo. To vkljuuje osnovno nalogo drave da zavaruje pravico do ivl jenja z uinkovito kazenskopravno zakonodajo ki bo 119 Konvencija z izvirnim anglekim naslovom Convention for the Protection of Human Rights and Fundamental Freedoms je bila podpisana 4. novembra 1950 v Rimu. Prevod besedila konvencije objavljen na uradni spletni strani Sveta Evrope http ://www.coe.si/ posneto 17. 8. 2010. 120 To pa ne velja za ZDA. Stopnja varstva zasebnosti je tam nija kot v Evrop i. Amerika zakonodaja je zasnovana na sistemu negativnih svoboin kjer je pravica po sameznika do zasebnosti nasproti dravi bistveno bolj zavarovana kot nasproti drug im drubenim skupinam (delodajalci mediji ipd.). Za Evropo velja da je pravica do zasebnosti bolj univerzalna zato je tudi posameznik zavarovan tako proti dravi ko t drubi. Amerika gibanja za zasebnost na internetu kot glavnega sovranika dojemajo dravo ne druge posameznike in skupine posameznikov (Kovai 2006). 121 V sodobni drubi je postala zasebnost trno blago s katerim je mono trgovati zaradi esar izgublja pomen pravice katero je treba varovati in postaja ovira pri uveljavljanju interesov posameznikov ter javnih in skupnih interesov (Kovai 2006). 122 Primer Airey proti Irski sodba z dne 9. oktober 1979 t. 6289/73 objavljen o v A32. 123 Sodba z dne 9. september 2009 t. 33401/02. Tonica rojena 1972 ivi v Diyrbak iru v Turiji. Njena mati se je poroila z A.O. tonica je od leta 1990 ivela z H.O ki je sin A.O. Poroila sta se leta 1995. Od zaetka razmerja so bili pogosti spori v k atere je bila pogosto vpletena pritoniina mati ki je poskuala zavarovati her. V spor ih sta pritonica in njena mati pogosto utrpeli tudi hude telesne pokodbe. Vekrat st a vloili zoper H.O. kazenske pritobe a je bil postopek zaradi poznejega umika tobe a li zaradi pomanjkanja dokazov vedno ustavljen. Le v dveh primerih je bil H.O. ka znovan z denarno kaznijo. Zahtevi za izdajo zaitnih ukrepov sta bili obakrat neusp eni. Pritonica je dvakrat vloila zahtevek za razvezo zakonske zveze a ga je obakrat zaradi groenj umaknila. Tudi pisno opozorilo pritoniine matere da jima H.O. grozi s smrtjo da ima pitolo in se z noem sprehaja po njunem dvoriu ni preprialo oblasti k ukrepanju. Leta 2002 je H.O. ubil pritoniino mater. Sodie ga je spoznalo za krivega umora a je bila prvotno izreena dosmrtna kazen zaradi provokacije rtve omiljena na 15 let in 10 mesecev zapora ter denarno kazen. 124 Pravica vsakogar do ivljenja je zavarovana z zakonom. Nikomur ne sme biti ivljenje namerno odvzeto razen ob izvritvi sodbe s katero je sodie koga spoznalo za krivega za kaznivo dejanje za katero je z zakonom predpisana smrtna kazen. 125 Uradni list RS(13.6.1994) MP t.7-41/1994 (RS 33/1994). delovala preventivno na kazniva dejanja proti posameznikom in ki mora biti hkrat i podprta z uinkovitim uveljavljanjem predpisov v smislu prevencije prepreevanja i n kaznovanja kritev teh predpisov. Prav tako zajema dolnost drave da zagotovi preve ntivne ukrepe za zavarovanje posameznikov katerih ivljenje je ogroeno zaradi kazni vih dejanj drugih. V citiranem primeru je sodie odloilo da turka zakonska ureditev k jer kljub tei storjenih kaznivih dejanj sodia niso mogla nadaljevati postopka v jav nem interesu ne izpolnjuje pozitivne dolnosti drave da vzpostavi uinkovit sistem ka znovanja vseh oblik nasilja v druini in varovanja rtev pred tem nasiljem. Sodie je p resodilo da kazenskopravni sistem v konkretnem primeru ni imel zadostnega zastrae valnega uinka da bi lahko vplival na prepreevanje nasilnih dejanj toniinega moa zoper osebno integriteto tonice in njene matere kar pomeni kritev njunih pravic iz 2. i n 3. lena EKP. Splona neodzivnost pravosodja in nekaznovanje storilcev kae na to da drava nasilja v druini ne obravnava dovolj resno in predano. Glede na ugotovitev d a je splona in diskriminatorna pasivnost pravosodja veinoma prizadela enske je sodie

nasilje ki sta ga doiveli tonica in njena mati oznailo kot nasilje na podlagi spola kar je oblika diskriminacije ensk. 5.1.1. Zasebnost nasilja v druini Pravica do zasebnosti se v kontekstu nasilja v druini najpogosteje nanaa na idejo o domu126 kot o utrdbi v kateri je posameznik zavarovan pred arbitrarnimi posegi drave ali drugih. V veini feministine literature je zaslediti stalie da je zasebnost (privacy) ne le nekoristna temve celo kodljiva za ivljenje ensk. Koncept zasebnosti bi moral biti opuen ker nasprotuje feministinim prizadevanjem za dosego enske enako pravnosti. Zasebnost deluje kot it ki varuje dejanja in razmerja znotraj domaega sv etia pred zunanjim nadzorom. Spotovanje pravice do zasebnosti je bil poglavitni izgo vor" dravnega neodziva na problem nasilja v druini in posledine odsotnosti ustrezne zaite ensk ki so doivljale zlorabe s strani mokih sorodnikov. Drava s tem ko se ne o zove na nasilje v druini jasno kae da postavlja pravico mokega do zasebnosti (pred neelenimi dravnimi posegi) pred pravico enske do zaite pred neelenimi posegi nasilneg partnerja. Jena McGill127 (2009) poudarja da je takna situacija rezultat diskriminatornega p ogleda na pravico do zasebnosti saj se v okviru nasilja v druini ta pravica omenj a zgolj v korist mokega ne pa tudi enske. Pravno varovanje zasebnosti se omejuje n a varovanje zasebnosti mokega na raun enske in njene varnosti. Pravica do zasebnost i je (bila) izrabljena izkljuno za varovanje mokih potreb in interesov za varovanj e 126 Iz razumevanja zasebnosti kot pravice biti puen pri miru predvsem s strani drave izhaja angleka pravica do nedotakljivosti doma oziroma stanovanja ki ji ust reza naa ustavna svoboina s podobno vsebino. Kovai (2006: 44) navaja zanimiv primer i z leta 1765 ko je britanski lord Camden protestiral ker so preiskovalci eleli vst opiti v njegovo hio in zasei neke listine. Ob tem je parlamentarec William Pitt za pisal: Tudi najrevneji lovek se v svoji koi lahko upira Kroni. Lahko je slaboten lah ko se maje njegova streha v koo lahko piha veter noter lahko prideta nevihta ali de toda kralj Anglije ne sme noter." 127 Jena McGill (2009) je delala v zavetiu za zlorabljene enske in je pri svoje m delu izkusila da ve zasebnosti za ensko pomeni ve varnosti. Nejasno! Njena izkunja temelji na preprostem dejstvu da mo igar ena je pobegnila pred njegovim nasiljem n e more ve kodovati svoji eni e je ne more najti. nedotakljivosti njegovega doma. Zato je razumljivo da so feministke zavrgle idej o zasebnosti saj v niemer ni koristila enskam nasprotno celo kodovala jim je in je (bila) glavna ovira v boju zoper nasilje nad enskami znotraj doma. McGill zato op ozarja na vpraanje kaj je s pravico enske do zasebnosti? Avtorica si prizadeva da bi koncept zasebnosti opredelili drugae. V kontekstu nasilja v druini bi morala bi ti pravica ensk do zasebnosti v srediu pozornosti. Zato moramo razumeti pretepanje en ske samo po sebi kot kritev pravice enske do zasebnosti" (McGill 2009: 166). Jasno je da telesne spolne ustvene in ostale oblike zlorab krijo posameznikovo pravico da ga drugi pustijo pri miru (the right to be let alone) kar je bistveni element pravice do zasebnosti. Zasebnost torej pomeni pravico in sposobnost postaviti i n vzdrevati mejo med sabo in drugimi. Nasilne ki ensko telesno duevno spolno in drug ae zlorabi oitno prestopi to mejo. Zlorabljena enska je zato upraviena zahtevati ve z asebnosti v razmerju do partnerja in bolj uinkovita sredstva za postavitev in vzd revanje zaitne pregrade za zagotovitev varnosti nje in njene druine. Avtorica poudarja da je e bolj kot zaita s strani drave pomembna monost ensk da lahko same postavijo meje svoje zasebnosti v razmerju do partnerja namesto da se moraj o zanaati na dravno zaito. Abstraktna svoboda pri postavljanju meja nima vrednosti e je ne spremljajo ustrezne opcije med katerimi lahko sama izbira. Sposobnost svob odne izbire pa je odvisna od obstoja ustreznih okoliin ki enski omogoajo da sama izb ira med razlinimi monostmi. Sem sodi predvsem enakopravnost ensk pri dostopu do dob rin kot so ekonomska varnost izobrazba zaposlitvene prilonosti. Odloitev enske da z apusti partnerja je namre odvisna od dostopnosti ali pomanjkanja teh dobrin. Priz nanje da enske potrebujejo materialne in socialne pogoje avtonomije in enakopravn osti da lahko uivajo svojo pravico do zasebnosti je pomemben prvi korak k zagotav ljanju sistema v katerem bodo enske lahko uresnievale in uveljavljale zasebnost in zaitile svoje meje zasebnosti v razmerju do partnerja. ele ko je rtvam zagotovljen dostop do dobrin potrebnih in zaelenih lahko govorimo o avtonomiji in svobodni iz

biri ki sta pomembna elementa pravice do zasebnosti. 5.2. AVTONOMIJA RTVE Avtonomija in zasebnost nista sinonimna pojma. Ben-Ishai (2009) navaja da je enae nje avtonomije z zasebnostjo in oznaevanje izgube avtonomije kot posledico javnos ti (publicity) nasilja v druini zelo problematino. e posebej e upotevamo spolno deter miniranost percepcije zasebnosti tako zgodovinsko kot tudi trenutno. Enako kot p ri zasebnosti je tudi razumevanje lovekove avtonomije lahko zelo razlino. Sam izra z (grko auto + nomos pomeni: ki si sam/a doloa svoj zakon) pomensko usmerja k idej i o samoupravljanju. Ta koncept ki ga najdemo v moralni128 politini129 in bioetini 128 V moralni in politini filozofiji se avtonomija pogosto uporablja kot osno va za doloanje moralne odgovornosti za posameznikova dejanja. 129 Politino se lahko nanaa tudi na samoupravo naroda. V pravnem pomenu je avt onomija instrument s katerim se manjini ki zatrjuje razlino identiteto dovoljuje d a izvaja direktno kontrolo nad filozofiji130 oznauje monost razumnega posameznika da informirano in brez prisile sprejema odloitve da ravna predvsem po lastnih preferencah in ne po preferencah d rugih. Avtonomija se pogosto opredeljuje kot ena od lovekovih pravic in temeljnih svoboin povezanih s posameznikovo osebnostjo in dostojanstvom. Posameznik skladno s tem prevzema obveznosti stopa v razmerja in doloa osebne narte (Gaspari 1998). Avtonomijo kot element lovekovih pravic in svoboin razume tudi Rawls (citiran v Gas pari 1998) ki meni da je avtonomno tisto delovanje ki sledi naelom s katerimi se vsi lahko strinjamo kot svobodna131 in enaka racionalna bitja. Po avtorjevem mne nju ne moremo govoriti o avtonomiji e okoliine posamezniku prepreujejo njegovo samos tojnost: svoboda je torej nujni pogoj avtonomije." Vendar takna opredelitev ne odgovori na vpraanje ali avtonomija pomeni le povsem od loilno lastno izbiro prednosti prizadevanj in ravnanj ali pa tudi ravnanje po tre nutnih vzgibih brez tehtnega premisleka. (...) e osebno sfero oznaimo tako da naj bo posamezniku ne le dopueno temve tudi omogoeno popolno odloanje o zadevah v njenem okviru torej o tistih pri katerih se bodo posledice nanaale zgolj nanj in ne na d ruge se e s tem razlino razumevanje avtonomije in na podlagi tega ureditev socialn ega sistema izkazujeta tudi v nekaterih pomembnih odloitvah" (Gaspari 1998: 141). Nekateri avtorji kot bistveno znailnost avtonomije poudarjajo kritinost do e obsto jeih prinesenih ali primarnih preferenc in sposobnost te menjati. Tudi Gaspari (1 998: 140-141) navaja da je opredeljevanje bistvo avtonomije in da je dolgorono nart ovanje lastne dejavnosti za opredeljevanje avtonomnosti prezahtevno saj lahko vs ako odloanje o sebi tudi tisto ki je posledica trenutnih vzgibov in ki ni v celot i podrejeno zunanji volji ali zunanjim vplivom uvrstimo v okvir avtonomnega delo vanja za avtonomijo je torej pomembno da posameznik o sebi odloa sam in da mu soc ialni sistem in druge okoliine to tudi omogoajo." Medtem pa drugi avtorji v ospredj e koncepta avtonomije postavljajo prav sposobnost dolgoronega nartovanja lastnega i vljenja. V teh primerih je mono govoriti o avtonomiji vendar po mnenju Gasparija to ne pomeni da je v ostalih primerih ni. V slovenski kazensko-pravni literaturi je pojem avtonomija teje najti. e najpogost eje se pojavi v delih ki se ukvarjajo z instituti zasebne tobe in predlagalnih de liktov ter pomena okodovaneve privolitve na kaznivost (protipravnost) dejanja s ka terim je bila pokodovana kakna njegova dobrina. Tako Koroec (1997) s pojmom avtonomi ja posameznika" imenuje svobodo potencialnega okodovanca kaznivega dejanja ki se kot princip na ustavnopravni in zasebnopravni (pa tudi kazenskopravni) ravni kot garantirano podroje individualnosti priznava v t. i. novem tipu drave" to je drave ki zmore posameznika v vlogi potencialnega okodovanca kaznivih dejanj tolerirati kot nosilca kazenskopravnih dobrin.132 V tem novem tipu drave lahko posameznik os ebne dobrine kot so ivljenje telesna integriteta spolna nedotakljivost zadevami ki so zanje posebnega pomena in hkrati prepua veji entiteti da izvaja tist a pooblastila ki pokrivajo skupne interese. 130 Eno najbolj znanih filozofskih teorij avtonomije je razvil Kant. 131 (A)vtonomija ustreza tako naravnopravnim kot tudi utilitarnim razlogom lov ekovih svoboin in pravic pa tudi bistvu tako negativne" kot tudi pozitivne" svobode pa eprav se avtonomija preteno uveljavlja kot pozitivna" svoboda" (Gaspari 1998: 14 1). 132 Z zgodovinskega vidika gre za nov tip drave ki se bistveno razlikuje od t

istega kjer se kar povprek zanika osebni znaaj vsem kazenskopravnim dobrinam" (Kor oec 1997: 11). zdravje ast dobro ime osebna varnost zasebnost in lastnina porablja pokoduje ali u nii jim spreminja namembnost in z njimi sploh svobodno razpolaga e le spadajo v nj egovo lastno razpolagalno obmoje in ne v obmoje kaknega drugega posameznika. e se pr izadeti posameznik odpove svoji dobrini pa pri tem ni v bistveni zmoti ali pod v plivom nedopustne sile ali gronje z vidika drave drubeni mir ni moten. Spotovanje avt onomije posameznika kot potencialnega okodovanca kaznivih dejanj odtehta morebitn e druge kriminalitetno-politine cilje" (Koroec 1997: 11). Ni potrebno posebej poud arjati da so z inkriminacijo nasilja v druini (ne)posredno varovane mnoge od zgor aj natetih dobrin s katerimi pa rtev nasilja v druini ne more povsem prosto razpola gati. Nemka pravna teorija glede na naravo posamezne kazenskopravne dobrine louje med ne disponibilnimi in disponibilnimi pravnimi dobrinami133 oziroma dobrinami splonosti " in dobrinami individuuma." Med prve za katere je bistveno da posameznik z njimi ne more razpolagati teje Roxin (povzeto v Koroec 1997) pravosodje pravni promet i n druino. Da je prav slednja tudi v slovenskem pravnem sistemu posebej varovana d obrina kae dejstvo da je znotraj civilno-pravnega sistema kjer je sicer naelo avto nomije strank eno temeljnih nael druinsko pravo kot del civilnega prava postalo sa mostojna pravna panoga v kateri je moneje izraena etina in moralna komponenta in za katero so znailni tevilni javnopravni elementi saj v zakonsko zvezo134 in druino p ogosto posegajo drava in njeni organi. Kot posebej zaitena ibkeja stranka najpogostej e nastopajo otroci in zakonci ki so bili trpineni so slabega premoenjskega stanja a li so iz zdravstvenih razlogov nesposobni za delo (Barli 2008). Kljub temu da drui nsko pravo pogosto odstopa od temeljnega naela avtonomije sicer znailnega za civil no pravno podroje postaja v zadnjem asu skozi spremembe zakonske ureditve avtonomi ja tudi na tem podroju izraziteja. e bi podobno trditev e lahko zagovarjali na podroju procesne avtonomije rtev kaznivi h dejanj na splono je vsaj za rtve nasilja v druini ni mogoe. S tem ko je slovenski zakonodajalec nasilje v druini izvzel iz skupine predlagalnih deliktov se jasno k ae tenja da se kazensko-pravno zaitijo" vse rtve tega nasilja tudi tiste ki morda sam sebe ne utijo kot rtev in ne elijo takne zaite. Toda to ne pomeni nujno da je rtvam vzeta avtonomija oziroma pravica odloati o lastnem ivljenju. Dobrine ki jih varuje kazensko pravo so samo zato varovane ker ima druba (drava) interes da se ohranijo . Zato je s poseganjem v vse kazenskopravne dobrine vedno prizadeta celotna druba (drava). Posamezniki kot nosilci kazenskopravnih dobrin pa vsaj od zatona Rimske ga imperija v evropskem prostoru ne morejo prosto odloati o varovanju dobrin ki s o razglaene za kazenskopravne. To pone drava. Posamezniki kot potencialni okodovanci" ne morejo odloati o protipravnosti napada na te dobrine in torej ne o svojem sta tusu okodovanca (Koroec 1997). V preteklosti so bila dokaj pogosta danes pa jih me d strokovno literaturo ve ne zasledimo stalia da rtve nasilja ki ne zapustijo nasiln ea in ostajajo z nasilneem v intimnem razmerju (in skupnem domu) v bistvu 133 Jescheck (povzeto v Koroec 1997) mejo med enimi in drugimi vidi tam kjer bi se svoboda posameznika zaela uresnievati na raun drugih in primeroma navaja nedo voljeno prekinitev nosenosti ponarejanje volilnih rezultatov in krivo ovadbo. 134 Omejevanje pogodbene avtonomije zakoncev zahteva varstvo ibkejih strank in varnost pravnega prometa. privolijo v nasilje in zlorabe. e bi sprejeli takno gledanje bi lahko postalo zani mivo z vidika privolitve okodovanca kot instituta kazenskega prava ki vpliva na p rotipravnost nekega ravnanja sicer opredeljenega kot kaznivo dejanje. Jugoslovanski pisci so na naelni ravni zavraali kazensko-pravno upotevnost privolit ve okodovanca kot razlog izkljuene kaznivosti in so poudarjali da drubenih vrednot ne varujemo (zgolj) v interesu posameznika ampak vedno tudi v interesu drube. Drub a je pri vseh kaznivih dejanjih posredni okodovanec135 posameznik pa je kvejemu de l tega velikega okodovanca (Koroec 1997). Tako jugoslovanska kot sodobna slovenska teorija se z izjemo citiranega avtorja ne ukvarja podrobneje s privolitvijo okod ovanca. Koroec ugotavlja da se je ubenik splonega dela materialnega kazenskega prav a avtorjev Bavcon elih iz leta 1978 omejil na trditev da se s kaznivimi dejanji k i se preganjajo po uradni dolnosti varujejo vrednote ki so splonega drubenega pomen a136 eprav je bila z dejanjem pokodovana dobrina ki pripada posamezniku. Dobrina k

atere pomen je taken da je njeno kazenskopravno varstvo primerno prepustiti okodov anemu posamezniku ker gre za njegov interes je predmet zasebnega kazenskega prav a (institut zasebne tobe). Kot ugotavlja Koroec je v ubeniku iz leta 1996 to stalie s premenjeno kar izvaja iz zapisa enega od splonih nael kazenskega prava da je obstoj kaznivega dejanja odvisen praviloma od okodovaneve volje" (Bavcon/elih 1996: 202). V ubeniku iz leta 2003 (Bavcon et al. 2003) kjer je institut privolitve okodovanc a podrobneje obdelan avtorji ugotavljajo da vpraanje katere dobrine spadajo v sku pino nerazpololjivih dobrin v mednarodni kazenskopravni teoriji ni povsem razieno. P osploeno pa bi lahko med razpololjive dobrine uvrstili: lovekovo ivljenje telesno ce lovitost zdravje osebno varnost zasebnost ast dobro ime in zasebno lastnino. Med njimi ni druine so pa mnoge druge dobrine ki pripadajo posamezniku in jih nasilje ogroa. Problem instituta privolitve okodovanca je v tem da se pri privolitvi predpostavl ja svobodna volja in zavestna odloitev okodovanca kar je lahko pri nasilju v druini vpraljivo a ne nujno izkljueno. Pravno relevantna privolitev okodovanca pomeni sit uacijo ko rtev kaznivega dejanja tako ali drugae soglaa s spornim ravnanjem v asu iz vritve (Bavcon et al. 2003). Pri tem je pomembno vpraanje okodovaneve psiholoke sposo bnosti dati veljavno privolitev. Pri ugotavljanju razuma in volje konkretnega oko dovanca za konkretno posamezno opredelitev se morajo upotevati vse okoliine konkret ne zadeve predvsem naravo prizadete dobrine ki je objekt varstva pri posamezni i nkriminaciji (Bavcon et al. 2003). Res je da danes ve vemo o naravi nasilnega raz merja toda ali takno razmerje res vzame rtvi vsakrno mo razumnega razmiljanja? Redkok daj gre verjetno tako dale. rtve zavestno ostajajo v razmerju. Ker partnerja ljubi jo ker ne elijo poslabati svojega ivljenjskega standarda in podobno. Ali res potem v nekem smislu ne pristanejo tudi na zlorabe? Obiajno ljudje reagiramo tako 135 Dobrine posameznika niso izkljuno njegove ampak predstavljajo na doloen nain drubeno vrednoto" (ejovic citiran v Koroec 1997: 3). 136 Koroec (2008: 105) navaja med dobrinami ki so bile tradicionalno zavarova ne z inkriminacijami spolnega nasilja na splono (ne med zakonci in lani iste druine ): nravnost kot oblika moralnosti sama po sebi moralnost sama po sebi nravstveni red naravni ivljenjski red tradicionalne predstave o spolnih vlogah same po sebi stare drubene institucije kot so rod druina in zakonska zveza patriarhat (...) pre moenje rodbine druine in mokega (...) zdravje naroda (...) spolna ast enske ast moke st druine (...) nravstveni (...) moralni (...) in spolni razvoj posameznika." da se umaknemo e esa ne moremo sprejeti. e ostanemo naeloma sprejmemo vse kar sodi z raven. rtve nasilja ki ostajajo z nasilneem elijo ohraniti odnos a brez zlorab in n asilja. Pogosto pa pristanejo celo nanje reko bom e potrpela to neprijetnost." Zaka j jim kazensko pravo socialne slube prironiki za samopomo in gibanja za zaito rtev po em dobesedno vsiljujejo spoznanje da so rtve? Ali res drava in njen zakonodajalec b olje od nas samih vesta kaj je za nas dobro" (Koroec 1997: 16-17)? Argumentiranja v smislu da drava najbolje ve kaj je dobro za posameznika Koroec ironino" imenuje te orije drave kot guvernante" in (se) sprauje: ali res kar vsi ljudje vedno in povsod potrebujemo posebno kazenskopravno varstvo pred samim seboj?" Avtor opozarja da je kazenskopravno razglaanje da se posamezniki pa motijo in ne vedo kaj je zanje najbolje ter posploeno zanikanje kazenskopravne veljavnosti njihovih privolitev pr av z vidika dostojanstva loveka nevarna politika ki se iz varstva kaj hitro lahko sprevre v totalitarno zatiranje ljudi" (Koroec 1997 16-17). Tudi Hoyle in Sanders (2000) vztrajata da ne dri sicer zelo razirjeno stalie da te enske nimajo ve nobeneg nadzora nad svojimi eljami. Nasprotno avtorja trdita da so njihove odloitve povse m racionalne glede na situacijo in okoliine njihovega ivljenja ki jih prisiljujejo v takne odloitve.137 Oblikovanje volje na podlagi samorefleksije po mnenju Ben-Ishai (2009) ni dovolj da lahko govorimo o avtonomiji. Zavzema se za vsebinsko138 pojmovanje avtonomij e ki ponuja orodje za kritiko obstojeih prevladujoih drubenih struktur ki omejujejo izvrevanje in zatirajo razvoj avtonomije. Doloene norme so napane. Podrejanje tem normam zato ne moremo teti za avtonomno vedenje temve predstavlja izraz zatirajoe s ocializacije (Stoljar povzeto v Ben-Ishai 2009). Pri nasilju v druini obstaja ve r azlogov zakaj rtve nasprotujejo odvzemu prostosti in kazenskemu pregonu nasilnea. Nekateri od njih so lahko posledica spolno zaznamovane socializacije ki je naspr otna vrednoti avtonomije. Kadar je rtev prepriana da bo slaba mati e bo zapustila n

asilnega moa/oeta; ali da je njena dolnost pomagati partnerju etudi je nasilen do nj e lahko po mnenju Ben-Ishai predpostavljamo do so spolno zaznamovane norme (perv asive gender norms) ki obstajajo v nai drubi v veliki meri odgovorne za generiranj e take predanosti ki lahko vodi v (samo)pokodovanje (Ben-Ishai 2009). Avtorica se strinja z Marilyn Friedman ki navaja da je lahko rtvina nepodpora 137 V raziskavi ki jo je opravila Hoyle (2000) v 12 od 39 primerov policije ni poklicala rtev. Kot razlog so navedle preprianje da to ni stvar policije da gre za zasebno zadevo v katero se policija nima kaj vmeavat da lahko poskrbijo same zase. Ta raziskava je pokazala tri skupine" razlogov zakaj rtve niso pripravljene prijaviti policiji oziroma sodelovati s policijo. Vsi trije razlogi so povezani s stroki razlinih vrst ki jih morajo rtve trpeti zaradi kazenskopravnega odziva drav e na nasilje v njihovi druini: 1. nekatere rtve niso elele razdreti razmerja ali dr uine 2. druge so se bale nadaljnjega povrailnega nasilja 3. tretje so bile preprian e da verjetna sankcija ni vredna strokov ki jih povzroi postopek. 138 Ben-Ishai loi med avtonomijo v ojem vsebinskem smislu (substantive autonom y) in procesno avtonomijo (preceduralautonomy). Teoretiki ki razumejo avtonomijo v postopkovnem smislu menijo da vsebina posameznikovih elja vrednot preprianj in u stvenih odzivov ni pomembna pri ugotavljanju ali je posameznik avtonomen ali ne temve je pomemben le nain na katerega posameznik pride do preprianja dejanja in tak o dalje. Kljuna za avtonomnega posameznika je samorefleksija (self-reflection) ki pomeni da so posameznikova dejanja v skladu z doloenimi njegovimi vrednotami ne pa impulzivna in skladna z vrednotami ki jih posameznik ne obuti kot svoje. Takna avtonomija je omejena s splono razirjeno zatiralno socializacijo in internalizacijo vrednot ki sluijo omejevanju posameznikove avtonomije" (Ben-Ishai 2009: 19 - pre vod M. R.). Teoretiki relacijske avtonomije (relational autonomy) navajajo da je posameznikova volja vedno rezultat drubenih odnosov. Po mnenju avtorice je pomem bno razlikovati voljo oblikovano pod omejitvami zatiralne socializacije in voljo oblikovano preko socializacije v druinskem okolju ki podpira razvoj otrokovega s amospotovanja in pozitivne samopodobe. odvzemu prostosti in kazenskemu pregonu nasilnea ki temelji na strahu pred izgubo sredstev za preivljanje strahu pred nasiljem zaradi maevanja ali preprianju da je z a otroke bolje da je v njihovem ivljenju prisoten oe izraz povsem avtonomne volje in racionalne odloitve rtve. ivljenje v partnerskem razmerju in starevstvo nujno omejujejo svobodo 139 posameznika.139 Ben-Ishai (2009) meni da enske ki ivijo v nasilnih druinah nedvomno doivljajo veje omejevanje svoje avtonomije kot tiste ki ne ivijo v takih druinah. V endar to ne pomeni da niso ali da ne morejo biti avtonomne. Podobno v situacijah kjer pride do izraza prisilna mo drave to ne pomeni avtomatino da enske vpletene v takne situacije niso avtonomne. Zasebnost kot upravienje mokega da se drava ne vmeava v njegovo zasebno ivljenje je pomenila mehanizem s katerim se je itilo nasilje in zlorabljanje ensk. Zato je bilo zavraanje zasebnosti poglavitni vzrok za nastanek drubenih gibanj za zaito ensk. Prav v kontekstu nasilja v druini se je pokazala ironi ja da je ta izolacija torej nevmeavanje drave in njenih pravosodnih institucij v iv ljenje trpinenih ensk mono omejila sposobnost ensk da varujejo in razvijajo svojo av tonomijo. V obeh primerih prisila nadvlada in omejevanje monih izbir v doloenem tr enutku ogroajo avtonomno voljo enske. Pa vendar nobena ne pomeni odvzema avtonomij e kot sposobnosti razvite skozi as ki jo lovek v teku ivljenja uresniuje bolj ali ma nj pogosto niti ne pomeni da se enska ne more upreti prisili in zatiranju ki ju d oivlja. Za avtonomijo kot za ostale osebnostne pravice je znailno da niso absolutn e temve so omejene relativne pravice. lovek ivi v drubi v soitju z drugimi kar samo p sebi prinaa posebne omejitve" (Fingar 1985: 40). Omejitve osebnostne pravice so l ahko (v zakonu) predpisane bodisi v interesu drube bodisi v interesu (drugega) po sameznika. Dejstvo da se v ivljenju vsak posameznik bolj ali manj pogosto znajde v situaciji ko se mora podrediti pravilom ki so jih postavili drugi -drava - in s o nasprotni njegovi volji ne izkljuuje oziroma ne pomeni izgube sposobnosti da po sameznik avtonomno odloa o svojem ivljenju (Ben-Ishai 2009). Vsakdo se v doloenih iv ljenjskih obdobjih ali doloenih situacijah sooa s (prisilno) intervencijo drave in se ji mora podrediti pa zato ne govorimo da nismo avtonomni oziroma da nimamo sv obodne volje avtonomije.

Vendar je potrebno poleg tega upotevati tudi ire okoliine v katerih posamezne dobre a li slabe odloitve nastajajo. Pristop po katerem naj bi policist in toilec pri spre jemanju odloitev upoteval to kaj v konkretnem primeru eli rtev temelji na predpostav ki da okolje v katerem rtev ivi in se odloa omogoa svobodno odloanje in da je rtev sp sobna sprejeti pravilno" odloitev brez tonih informacij podpore in nasveta (Hoyle S anders 2000). Pa je res tako? e pustimo ob strani vpraanje pravilne ali nepravilne odloitve in se osredotoimo na okolje v katerem se takne ali drugane odloitve izoblik ujejo moramo najprej ugotoviti da na voljo vsakega posameznika vpliva okolje v k aterem ivi in v katerem sprejema odloitve in oblikuje mnenja elje priakovanja... kar vse pogojuje kakno odloitev bo sprejel. Zato se zdi koristno na tem mestu orisati okolje v katerem ivi in se odloa rtev nasilja v druini. 139 Kako pomiriti eljo po svobodi (oz. avtonomiji ali avtentinosti tj. zvestobi do sa mega sebe ki jo zahteva aktualna individualistina kultura) in ivljenje v dvoje (oz. roditeljske obveznosti)?" (Kandu 2002: 345) V veini nasilnih razmerij so navzoe razline oblike kontrolirajoega vedenja: nepresta no ali pogosto kritiziranje rtve njene druine in prijateljev; omejevanje stikov z druino in prijatelji; ljubosumje ob stikih z drugimi; podrobno preverjanje in ome jevanje dejanj; gronje s pokodovanjem otrok hinih ljubljenkov ali stvari posebne vre dnosti; zmerjanje nadzor nad denarnimi sredstvi. Takno nadzorovalno vedenje ne pr izadene le partnerja temve tudi otroke in ostale lane druine. Partner ki ve let posl ua neprestane kritike in oitke o napakah in neprimernosti te oitke ponotranji140 (H oyle Sanders 2000) kar vodi do izgube pozitivne samopodobe in samospotovanja. Nas ilne z nadzorovanjem denarnih sredstev in prepreevanjem stikov rtev ohranja v izola ciji v stanovanju ter jo tako odtuji od druine in prijateljev.141 enske ki so tako izolirane izgubijo svojo socialno mreo pa tudi samozavest ki je potrebna da se o dloijo za loitev od nasilnea. Razpete so med eljo po pobegu od nasilja na eni strani in strahom pred tem da bodo ostale povsem same na drugi strani (Hoyle Sanders 2 000). Kot vse druge oblike nasilja tudi nasilje v druini povzroa tevilne travmatine izkunje duevno stisko strah obutek ponianosti tesnobo obutek izgube in razkroj osebnosti (B ai 2001). Zaradi travme neposredno po dogodku so rtve lahko depresivne vznemirjene zmedene in neprepriane v uinkovitost kazenskopravnega sistema (Dutton 1998). rtev o b nasilnem dogodku in neposredno po njem doivi vrsto telesnih reakcij kot so povea nje adrenalina v telesu pospeitev srnega utripa pretirano znojenje tresenje solzen je otrplost odrevenelost izsuenost ust izostrenost nekaterih utov in drugo. rtev la hko e dalji as trpi zaradi tevilnih posledic kot so nespenost motnje apetita lenobnos t glavoboli miina napetost slabost. Na odloanje neposredno ali nekaj asa po nasilnem dogodku lahko mono vplivajo psiholoki uinki ki jih je nasilje povzroilo rtvi. Psihol ogi opisujejo tiri faze142 psiholokega doivljanja po travmatinem dogodku (npr. Handb ook 1999). V prvem obdobju neposredno po dogodku so med prvimi reakcijami ok stra h jeza obutek nemoi nezaupanje in krivda.143 Predvsem jeza je taken obutek s katerim se rtve in tisti ki ji elijo pomagati ne znajo spoprijeti. rtev lahko jezo usmeri proti drugim rtvam ljudem ki ji elijo pomagati tistim ki se po nakljuju znajdejo v njeni bliini organizacijam in proti sami sebi. Temu zaetnemu obdobju sledi obdobje dezorganiziranosti ki se kae v raztresenih mislih o dogodku nonih morah depresiji obutku krivde strahu izgubi samospotovanja in samozaupanja. rtvi se zdi da se je iv ljenje ustavilo in izgubilo svoj smisel. Prejnja preprianja in verovanja izgubijo tolailno mo. Vse to se lahko navzven izraa v spremenjenih vzorcih vedenja zlorabi a lkohola pretrganju odnosov z drugimi socialni izolaciji in izogibanju socialnim stikom. Pri mnogih rtvah sledi obdobje rekonstrukcije in sprejemanja ki vodi do n ormalizacije in prilagoditve. Znailna je elja da se vzpostavi prejnje stanje da se a s zavrti nazaj. Pomemben korak pri okrevanju je da rtev povsem 140 Ve let me je poskual prepriati da je vse moja krivda - da sem jaz kriva. Na koncu sem mu verjela." (rtev citirana v Hoyle Sanders 2000: 20). 141 Nehali so me klicati (sorodniki - op. M. R.) ker je bil tako grozen do nj ih in mi ni dovolil da bi jih videla. Moji druini sem la na ivce ker sem se vedno z nova vraala k njemu in so na koncu izgubili soutje do mene zato se na njih nisem m ogla zanesti." (rtev citirana v Hoyle Sanders 2000: 21). 142 Meje med posameznimi koraki niso povsem jasne in ostre. Ni nujno da rtve med njimi napredujejo po opisanem vzorcu. Nekatere lahko obtiijo v katerem od kor

akov kaknega preskoijo in podobno (Handbook 1999). Zato je pomembno da se pri obra vnavanju posamezne rtve upotevajo specifinosti njene situacije in njene potrebe. 143 Nekatere od teh reakcij se lahko pojavijo tudi kasneje ob spominjanju na dogodek na primer na sodiu. sprejme to kar se je zgodilo ter da v mislih rekonstruira dogodek tako da je zan jo sprejemljiv da najde vzroke in razloge zanj ter da sprejme dogodek kot ivljenj sko izkunjo ki je prispevala k njeni osebni rasti. Pri tem rtev pogosto graja ozir oma krivi samo sebe kar ji - kot navaja Kandu (2002) - konno omogoi da se ponovno p repria o tem da ima nadzor nad svojim ivljenjem in se bo lahko v prihodnje izognil a nadaljnjim viktimizacijam jih prepreila ali minimalizirala. Nasilje v druini se dogaja med partnerjema ki sta dnevno v stiku v zasebnem prost oru brez zunanjih nadzorov sicer prisotnih na javnih krajih in med osebami ki ni so v tesnih medsebojnih odnosih. V takem okolju so gronje ter pritiski pogosti in verjetni (Barata 2007). Strah pred nasilneem in njegovimi dejanji pogosto prepreu jejo rtvam ravnanje ki jim je dolgorono v najvejo korist. Paralizirajo uinek strahu p red nasilneem je eden od dejavnikov ki ohranja rtve v tiini. Drug dejavnik je ljube zensko-odvisnostni odnos v katerem rtev zanika nasilni del partnerjevega vedenja in se navee na pozitivno stran partnerja lahko tudi zaradi uinka travmatine vezi" (D utton povzeto v Kandu 2002: 344) ki se oblikuje v primeru obasnega ponavljajoega se nasilja v okoliinah neenakomerne porazdelitve moi pri emer rtev zanemarja svoje in j e pretirano pozorna do partnerjevih potreb. Podoben je tudi stockholmski sindrom v druini (Domestic Stockholm Syndrome).144 Medosebna zaitna vez med rtvijo in nasil neem se oblikuje v travmatinem okolju kjer primanjkuje draljajev in kjer rtev nima n obene zunanje podpore ter je povsem odvisna od nasilnea (Fulkerson Patterson 2006 o tem tudi Kandu 2002). V taknih okoliinah je teko vzpostaviti in vzdrevati uinek k i odvraal od nesprejemljivega ravnanja (Fagan 1996). Dejstvo je da smo ljudje ne s amo razumska ampak tudi ustvena bitja in sila ki nas je na zaetku zbliala in nam da jala obutek nesmrtnosti ljubezen ki se nam je zdela mogona in vena se v skaljenih o dnosih (pre)rada spreobrne v popolno nasprotje v negativna ustva: jezo sovratvo kod oeljnost" (Barli 2008). Pogosto na zaetku razmerja rtve obutijo negotovost glede svoj e krivde in svojega prispevka k nastanku konflikta in prijavijo nasilje policiji ele po daljem obdobju zlorab ko pridejo do toke dovolj je dovolj" (Erez 2002: 3). T a obiajno sledi dolgemu obdobju stopnjujoega se nasilja ki je postalo resno pogost o in nepredvidljivo spremljano z gronjami in ogroanjem varnosti otrok. Na odloitve ki jih sprejema rtev v zvezi s potekom kazenskega postopka pomembno vp liva tudi odnos ki se vzpostavi med rtvijo in posameznimi subjekti kazenskopravne ga sistema tj. policija toilstvo145 sodie. Odnos in nain na katerega subjekti kazens kega postopka obravnavajo rtve nasilja v druini je pomemben dejavnik pri njihovem odloanju in sprejemanju pomoi s strani slub ki so jim na voljo (Sack 2004). Nezadov oljstvo rtev z delovanjem pravosodnega sistema je posledica 144 Izraz izvira iz termina stockholmski sindrom" ki ga je prvi uporabil krim inolog in psiholog Nils Bejerot. Leta 1973 so med ropom Kreditne banke Norrmalms torg v Stockholmu roparji est dni kot talce zadrevali banne uslubence ki so se v tem asu ustveno navezali na roparje in jih po izpustitvi tudi zagovarjali. Dejanja rte v nasilja v druini so pogosto podobna dejanjem talcev iz bannega ropa v Stockholmu (Fulkerson Patterson 2006). 145 tudije izvedene v Kaliforniji so pokazale da je le deset (Los Angeles) oz iroma oseb (Santa Barbara) odstotkov rtev nasilja v druini ki so bile delene pomoi i n podpore s strani zastopnikov programov za rtve odklonilo sodelovanje s toilstvom . Sedemdeset odstotkov rtev ki so sodelovale v projektu nasilja v druini dravnega t oilstva v San Franciscu je izjavilo da ne bi sodelovale s toilstvom e ne bi prejele pomoi (Hoctor 1997). dolgotrajnih postopkov nezadostnih informacij in strahu pred nastopom na sodiu. Ker organi odkrivanja zlasti pri izpovedih o spolnih kaznivih dejanjih ne verujejo njihovi nedolnosti (...) morajo pripovedovati neprijetne nadrobnosti (...) e nepri jetneje ko je treba na sodiu znova ponavljati (...) rtev se v takih primerih sama se bi zdi viktimizirana" (Pear 1979: 197). enske priajo o ustveni zmedi zaradi ambivale ntnega odnosa do prekinitve razmerja z nasilneem ali zaradi obutka krivde da je pos lala" partnerja v zapor (Barata 2007). Med stroke ki jih priakujejo sodijo sitnost i z opravljanjem formalnosti akanje na policijski postaji in sodiu oitki drugih v sm

islu glej ga pecarja" in podobno (Hoyle 2000). Vnaprejnje preprianje toilstva da rtev tako ali tako ne bo sodelovala ojauje rtvina negativna priakovanja v zvezi s kazens kim pravosodjem zaradi esar se ni pripravljena vkljuiti v postopek oziroma sodelov ati z obtobo (Dawson Dinovitzer 2001). Gre za zaaran krog nezaupanja in negativnih predsodkov. 6. RTEV IN KAZENSKO (PROCESNO) PRAVO 6.1. SPREMINJANJE VLOGE SKOZI AS 6.1.1. Od tonika do pozabljene prie V prvotnih zgodovinskih oblikah skupnosti je bila rtev glavni subjekt represije (e parovic 1984). Tekom devetnajstega stoletja se je namen kazenskega prava spremen il od restitucije k prepreevanju in kaznovanju kar je bila posledica novega razli kovanja med dejanji zoper drubeni red (zloini) in dejanji zoper posameznika ozirom a med posamezniki (civilni delikti) (Christie 1977). Z razvojem zapletenih druben ih sistemov in pravosodja je drava postopoma pridobila primarno vlogo v pravosodj u. Prvo omejevanje vloge rtve146 v kazenskem pravu je nastopilo s pojavom dravnega toilca vendar je njena vloga resnino izginila z zaetkom pojmovanja kaznivega dejan ja kot dejanja zoper vladarja oziroma zoper dravo ki je monopolizirala pravico do kaznovanja (eparovic 1984) in spremenila odkodnino namenjeno rtvi v denarno kazen namenjeno vladarjevi (dravni) blagajni (Fattah 1997). Drava je prevzela odgovornos t za odkrivanje pregon sojenje in izvrevanje kazenskih sankcij kakor tudi pravico da opredeljuje doloena vedenja in ravnanja kot kazniva dejanja ki pomenijo dejan ja proti dravi in ne ve dejanja ki kri zgolj pravice doloenega posameznika. Zloin ni ve 146 V nekaterih evropskih predvsem pa islamistinih pravnih sistemih ima rtev kazni vega dejanja e vedno pomembno vlogo skozi celoten kazenski postopek (Handbook 199 9). konflikt med dvema posameznikoma med dvema osebama temve konflikt med storilcem i n drubo. Christie (1977) navaja da je spor med dvema ki hkrati predstavlja tudi k aznivo dejanje postal lastnina drugih - v prvi vrsti odvetnikov (in toilcev). V i nteresu teh drugih je da razreijo spore. e ve njihovi interesi doloajo kaj se sploh definira kot spor (kaznivo dejanje) med dvema posameznikoma ne oziraje se na to ali tudi prizadeta posameznika svoj odnos obutita in zaznavata kot spor konflikt ... kot kaznivo dejanje. Zloin zato ne povzroa obveznosti do rtve ampak dolg do drub e. Ko je storilec kaznovan je ta dolg poplaan. Takni abstraktni cilji so pripeljal i do depersonalizacije in razloveenosti kazenskega pravosodnega sistema (Fattah 19 97). (O)d takrat do danes je rtev kaznivega dejanja po navadi zanemarjena" (eparovi c 1984: 174) in je ostala le e pria. Pri tem veina rtev niti ne doaka svoje vloge klj une prie saj se v sistemih kjer je vodilno naelo odvraanje od kazenskega pregona mal o kaznivih dejanj obravnava v klasinem kazenskem psotopku (Kelly Erez 1997). Christie je v delu Conflicts as Property (1977) kjer je oblikoval znano tezo o k onfliktih kot lastnini zapisal da so najbolj zanimivo premoenje spori sami po seb i ne pokodovane ali odvzete dobrine. V nai drubi so spori bolj redki kot lastnina i n neprimerno ve vredni ker predstavljajo monost za aktivnost147 za (so)delovanje. Moderni kazenski sistemi predstavljajo enega od mnogih primerov izgubljene prilon osti za sodelovanje dravljanov v zadevah ki se jih neposredno tiejo. Posebej velik o je pri tem izgubila prav rtev. Ne le da je okodovana ker je utrpela materialno ko do in da je trpela telesno in drugae. Izgubila je pravico sodelovati v svojem las tnem sporu. V srediu pozornosti je toilec ne rtev. Toilec opie nastalo kodo ne rtev ec se pojavi v asopisih zelo redko rtev. Toilec ima prilonost govoriti s storilcem p ri emer noben od njiju ni posebej zainteresiran za pogovor. Toilec je e zdavnaj izg ubil interes rtev ne. To bi bil zanjo eden od pomembnih dni v ivljenju" (Christie 1 977: 9). Brez rtvinega vpliva je tako storilec lahko (neupravieno) oproen ali se pregon zoper njega ne zane in podobno. Vse to pa pomembno vpliva na poloaj rtve in njeno pravic o saj od nekrivega" storilca ne more zahtevati povraila kode niti ni upraviena do st atusa rtve oziroma okodovanca. Tako je rtev postavljena v pravni poloaj kjer drava de luje kot njen predstavnik (v njenem imenu) vendar rtev na dejanja drave ki so tudi zanjo zavezujoa nima nobenega vpliva niti pravnega sredstva e z njimi ni zadovolj na (Eisenstat 2005 Christie 1977). rtev nima na voljo nobenih koristi ki jih obiaj no ima principal v posrednikem razmerju. Nima nobenega vpliva na to kdo bo njen p osrednik niti nima nadzora nad nainom na katerega njen agent" upravlja z njenim pri

merom" (Eisenstat 2005: 34). Seveda je taken pravni poloaj posledica dejstva da dra va (v bistvu) ne deluje v imenu rtve temve v interesu drube kot celote. rtev pri tem dvakrat izgubi: prvi v odnosu s storilcem drugi s tem ko ji je odvzeta pravica so delovati v tem kar bi lahko bil eden pomembnejih obredov v njenem ivljenju (Christ ie 1977). 6.1.2. Ponovno zanimanje za rtve kaznivih dejanj 147 Conflicts might kill but too little of them might paralyse" (Christie 1977: 1). Po tem ko so bile rtve kaznivih dejanj v kazenskem postopku stoletja spregledane1 48 se v zadnjem asu na novo odkrivajo in so postale predmet raziskovanj149 in drub enih akcij (Fattah 1997). Leta 1980 je Pear (1980: 289) zapisal naslednje: Zaradi tradicionalne naravnanosti k storilcu imamo premalo podatkov o rtvah kar je velik a koda. Toda prav ta okoliina terja spremembe kajti kolikor gre za javne zadeve je zasebnost lahko vpraljiva eprav gre neredko za intimnost kakih dogodkov ter je z n jo treba raunati. Toda o rtvah (tudi enskah) moramo ve vedeti." V naslednjih desetle tjih je postala vloga ki jo ima (ali bi jo naj imela) rtev v kazenskem postopku p redmet tevilnih teoretinih in empirinih znanstvenih del predvsem v anglo-amerikem pr avnem prostoru nekoliko kasneje v zahodni Evropi in pri nas. K taknemu preobratu so pomembno prispevali tevilni doseki drubenih gibanj za zaito rtev ki so usmerili po ornost na trpljenje rtev v moderni industrijski drubi in vzbudili zavedanje javnos ti politikov in organov kazenskega pravosodja o travmatinih in dolgotrajnih posle dicah nekaterih vrst viktimizacije. Zbudili so javno zavest o doloenih kodljivih v edenjih kot je spolno nasilje zlorabe otrok druinsko nasilje vonja pod vplivom alk ohola in drugo. Gibanje je vplivalo na spreminjanje drubenega odnosa do rtev posil stev in nasilja v druini in spreminjanje odziva kazenskega pravosodja na te in os tale rtve (Fattah 1997). Najrazlineje pobude za izboljanje poloaja rtev kaznivih deja j so pripeljale do sprememb kazenskega (procesnega in materialnega) prava do dek laracije novih pravic in uvajanja novih praks na primer na podroju nudenja razlini h vrst pomoi rtvam kaznivih dejanj. Gibanje za pravice rtev je delovalo v istem asu kot so se pojavile zahteve zagovor nikov represivnega modela kazenskega prava (t. i. crime control model") (Fattah 1 997). Henderson na primer navaja da so konzervativni politiki kmalu spoznali da so rtve lahko tudi moan politini simbol in so prieli retorino uprizarjati rtve kot so ja vredna bitja igar pravice in interese je potrebno zaititi pred tevilnimi nasprotn imi (in neupravienimi) pravicami obdolencev. Spreminjanje vloge rtve nasilja v druin i znotraj kazenskega pravosodja z zamikom sledi razvoju vloge rtev ostalih kazniv ih dejanj. Zamik je posledica dejstva da je nasilje v druini relativno kratek as i nkriminirano in prepoznano kot kaznivo dejanje. rtve kaznivih dejanj na splono so bile prej prepoznane kot rtve eprav znotraj kazenskega postopka dolgo povsem prezr te. V zadnjem asu se njihova vloga spreminja saj dobivajo skozi spremembe kazensk ega postopka vedno vejo vlogo in monosti vpliva na to kaj se bo zgodilo s storilce m. To pa ne velja za rtve nasilja v druini kjer gre razvoj v nasprotno smer saj je kazenski pregon vedno manj odvisen od njihove volje. e vedno prevladuje paternal istino gledanje na rtve nasilja v druini tako kot je neko to veljalo za rtve drugih k aznivih dejanj. 148 Leta 1967 je prof. elih zapisala da bi zali predale e bi vkljuili med problem e ki se nanaajo na rtev kaznivega dejanja tudi njen procesni poloaj in pravice eprav je hkrati ugotovila da nastajajo nekatere pomembne pravice za okodovanca in hude posledice za storilca ravno iz procesno-pravnih pravic. 149 Poveano zanimanje predvsem kriminolokih ne toliko tudi pravnih znanosti za rtve kaznivih dejanj lahko razloimo z naraanjem kaznivih dejanj v prometu kjer je v loga rtve e posebej izraena; z veanjem tenje po preventivnem delovanju kazenskega pra va ter s poveevanjem skrbi za pravice posameznika (elih 1967). 6.2. RTEV KOT SUBJEKT KAZENSKEGA POSTOPKA V slovenskem kazenskem postopku (podobno velja tudi za tuje pravne sisteme) je t eko govoriti o rtvi kot subjektu oziroma stranki kazenskega postopka v strogem pro cesno pravnem pomenu. Razen kadar nastopa kot upravieni toilec in ima s procensega vidika priznan status stranke postopka je rtev bolj poudarjeno objekt kot pa sub jekt postopka. S tem ko je kot oseba napadena s kaznivim dejanjem oziroma je ime tnica s kaznivim dejanjem napadenih dobrin predstavlja pravzaprav del historinega

dogodka ki je osrednji predmet obravnavanja v kazenskem postopku. Ker pa je hkr ati rtev tudi nosilec kazenskopravno varovanih dobrin in ker ima v postopku doloen a upravienja jo je treba kljub vsemu razumeti tudi kot subjekt ki (lahko) do doloe ne mere vpliva na posamezne odloitve ki jih sprejmejo ostali procesni subjekti (s odie toilec policija obdolenec). 6.2.1. Sodelovanje rtve v kazenskem postopku Bonjak (2006) navaja da so monosti obstoja izbirnih mehanizmov v modernem150 kazen skem postopku omejene zaradi naela legalitete pri usmerjanju kazenskega pregona n aela iskanja materialne resnice in splonega ignoriranja rtve kaznivega dejanja. Kaz enski postopek je zasnovan kot postopek iskanja materialne resnice o kaznivem de janju in ne kot postopek reevanja spora med storilcem in rtvijo zaradi esar je v nj em zelo malo prostora za dogovarjanje strank o poenostavljeni reitvi zadeve" (Bonja k 2006: 44). Avtor povzema predstavnika klasine kriminologije Beccaria ki je nasp rotoval da bi se storilca kaznivega dejanja oprostilo ker mu je okodovanec oprost il. To je bilo (in e vedno je) v nasprotju s splonimi interesi. Tudi kasneje se gl edanje kriminologije na okodovanca ni bistveno spremenilo predvsem pa se je zanim anje kriminologije osredotoalo na storilca. Slede staliu pripadnika socioloke ole Van Liszta (povzeto v Bonjak 2006) ima drava interes za pregon kaznivih dejanj ne gled e na voljo rtve. Taken poloaj naj bi se zael bistveno spreminjati v postmodernizmu k o je v kazenskem pravu nastalo ve izbirnih mehanizmov ki so se zaeli mnoino uporablj ati za kar navaja Bonjak naslednje razloge: 1. razbremenjevanje kazenskega pravosodja: kopienje zadev povzroa zastoje v postop kih kar negativno vpliva na kvaliteto sojenja in povzroa probleme za obdolenca rtev (asovno odmikanje povrnitve kode in zadoenja neuinkovito varstvo pred nadaljnjo vikt imizacjo) in dravo; 150 Kot moderno imenuje Bonjak tisto pravo ki se je razvijalo od razsvetljenstva naprej. Njegove znailnosti so splonost abstraktnost formalizem in sistematinost. Po sledica teh znailnosti je misel da je treba vse zadeve ki so po splonih in abstrakt nih merilih oznaene kot kazenske obravnavati na enak nain v enotni obliki" (Bonjak 2006: 43). 2. naraajoe pojmovanje kazenskega postopka kot institucionaliziranega reevanja spora dveh enakopravnih strank in postmoderni liberalizem ki poudarja monost stra nk da svobodno razpolagajo s pravicami in procesnimi opcijami; 3. koncept obnavljalne pravinosti (restorative justice) kot alternativa retr ibutivnemu in prepreevalnemu konceptu pravinosti. Te in e druge spremembe151 zakonodaje o kazenskem postopku so naredile kazenski s istem bolj prijazen do rtev. Razlogi v prid sodelovanju rtev v kazenskem postopku so tevilni. Kaznovanje torej izbira in odmera kazni bo primerneje (ustrezneje) e bo sodie seznanjeno s ustvi in obutji rtev. Kazenski postopek bo bolj demokratien in bo olj odseval odziv javnosti na zloin pri emer se prepoznava eljo in potrebo rtve da j e obravnavana kot stranka in s spotovanjem. Navzonost dejanske rtve opominja sodnik e poroto toilca da obstaja za dravo" dejanska oseba z interesom do izida kazenskega postopka (Kelly Erez 1997). Zlo se je zgodilo rtev in njegovi blinji morajo s pos ledicami tega zla iveti leta e e ne celo ivljenje. Mi ostali bomo iveli naprej relati vno neprizadeti po dnevu ali dveh odkar smo sliali ali prebrali o zloinu. Posamezn ik nad katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje je zato njegova prava rtev zaradi esar bi mu moralo pravo priznati pravico da zahteva odkodnino. Ta pa je odvisna o d dejanj posameznih subjektov kazenskopravnega sistema na katera rtev nima nobene ga vpliva. Pravinost zahteva da se dovoli spregovoriti ljudem ki so dejansko priz adeti (Kelly Erez 1997). Sodelovanje in vkljuenost v dogajanje lahko vodi do vejeg a zadovoljstva rtev s kazenskim pravosodjem in posledino do veje pripravljenosti za sodelovanje (ve prijav) in s tem do veje uinkovitosti. Interes rtve da se zoper sto rilca zane kazenski pregon in njeno sodelovanje v kazenskem postopku je pomembno z vidika uinkovitosti. rtve ki so prepriane da bo kazenski postopek in kazenska san kcija uinkovit bodo pripravljene ne le prijaviti dejanje temve tudi aktivno sodelo vati v postopku zoper storilca. S tem se bo povealo tevilo kazenskih postopkov in obsodb. Poleg tega lahko sodelovanje rtve v kazenskem postopku vzpodbuja njeno duevno reha bilitacijo (sistem ki ignorira rtve zgolj poveuje njihove obutke nemoi in nebogljeno sti ki jih je povzroil zloin). Nekatere tudije so pokazale da je tudi preventivni ui

nek glede hudih oblik nasilja veji kadar je kazenski postopek odvisen od odloitve r tve.152 Na podlagi teh rezultatov se je oblikovala tudi hipoteza da ima lahko e g ronja s kazenskim pregonom katerega sproitev je odvisna zgolj od volje rtve doloen ui nek na prepreevanje nasilja. V tem modelu Demoklejevega mea" (Fagan 1996: 17) je rte v v svojem boju s partnerjem oboroena s pomembnim pravnim orojem ki pomeni prerazp oreditev moi znotraj razmerja rtev - nasilne v prid rtvi e posebej 151 Do sprememb ni prilo zaradi novoodkritega soutja do rtev temve zaradi rezult atov tudij ki so pokazale da bi kazensko pravosodje veliko pridobilo e bi bilo pri jazneje do rtev (Kelly Erez 1997). 152 Raziskava ki sta jo leta 1992 opravila D. Ford in M. J. Rigoli (povzeto v Ferguson 2009) je pokazala da je bilo v okrojih kjer so toilci delovali po naelu n o-drop" zaradi nesodelovanja rtve ustavljenih (umik ali ne-vloitev obtobe) 20 prime rov. V okrojih kjer so toilci lahko opustili pregon (drop-permittedpolicy) je bila rtev ki je podala prijavo in sodelovala z obtobo kasneje po obsodbi izpostavljena manjemu tveganju ponovnega nasilja. Po drugi strani je rtev ki je umaknila sodelo vanje potem ko se je postopek e zael izpostavljena vejemu tveganju ponovne viktimiz acije. Avtorja tudije sta na podlagi teh rezultatov zakljuila da so rtve ki so se o dloile za pregon nasilnea in pri tej odloitvi vztrajale na ta nain pridobile mo. e je rtev hkrati oboroena" tudi z drugimi viri neformalne drubene kontrole ki e dodat o zmanjujejo ranljivost rtve in njeno obutljivost na pritiske in manipulacije nasil nea. Nenazadnje lahko sodelovanje rtve v postopku zoper storilca pripomore k rehab ilitaciji storilca ko se sooi z osebo in trpljenjem ki ga je povzroil. Nasproti navedenim stojijo tevilni razlogi proti sodelovanju rtev v kazenskem post opku: izpostavljanje sodia pritisku javnosti pred katerim bi moralo biti zaiteno; na domeanje objektivnega pristopa sodia s subjektivnim rtvinim pristopom; strah toilcev red izgubo nadzora nad primerom; rtvin prispevek je lahko le minimalen saj so sod iu e prej znana vsa dejstva v zvezi s kodo in posledicami kaznivega dejanja. Ker lah ko pravo kaznuje le predvidljive posledice se lahko upotevajo le uinki ki jih ima zloin na obiajno" rtev medtem ko se morajo zanemariti posledice nastale zaradi pretir ane" obutljivosti konkretne rtve. eprav izjave o posledicah za rtve niso obvezne se lahko rtve utijo dolne podati takno izjavo kar lahko povzroi nelagodje pri tistih ki ne elijo da storilec izve kakno trpljenje jim je povzroil; rtve se morda ne elijo uti i odgovorne za viino in teo sankcije (Kelly Erez 1997). Rezultati tudij so pokazali da rtve e zdale nimajo enakih stali v zvezi s sodelovanjem v kazenskem postopku (Ere z Belknap 1998 Barata 2007). Nekatere elijo imeti monost odloati o vloitvi obtobe in prekinitvi oziroma nadaljevanju kazenskega postopka medtem ko je drugim bolje da jim ni naloena takna odgovornost153 in da o tem odloajo pravosodni organi. Vse pa e lijo ohraniti monosti izbire in ostati svobodne posameznice. rtve z ve monostmi in r esursi so manj odvisne od policije in sodi v zvezi z razreevanjem njihove situacije in iskanjem zaite (Erez Belknap 1998). Eden od argumentov proti vpletanju rtev v izrekanje sankcije storilcem je da je p rimaren motiv rtev elja po maevanju storilcu. To naj bi bil motiv ki v sodobnem kaze nskem pravu ni sprejemljiv. Eisenstat (2005) temu oporeka s trditvijo da je lahk o tudi elja po maevanju legitimen motiv sankcioniranja storilcev kaznivih dejanj. P ostavi trditev da je pravino in moralno da druba skozi svoj kazenskopravni sistem zahteva povrailo od tistih ki krijo njene zakone. e je tako potem je tudi moralno d a druba s pomojo svojega kazenskopravnega sistema omogoi rtvi zadovoljitev elje po ma anju.154 Avtor navaja da je bila v preteklosti elja rtve po maevanju legitimen motiv za kaznovanje storilca. Maevanje ni bilo omejeno le neposredno na storilca temve s e je lahko razirilo na njegove lane druine klana vasi plemena. Delno je bilo maevanje omejeno s talionskim naelom vendar se je pogosto tudi v tej smeri razirilo in je bilo zlo storjeno zaradi maevanja mnogo veje od zla ki se ga je maevalo. Da bi druba n drava preiveli je morala slednja omejiti takne maevalne ekscese. Zato je zaela pose ati v to kar je bilo do tedaj zasebna stvar - v pravico do maevanja. 153 V mojem primeru je premik odgovornosti za vloitev obtobe z mene na dravo res veliko pomenilo. Lahko bi prijavila pijanca ki mi je dral no na vrat me metal ob stene me posilil in mi ni dovolil spati medtem ko mi je grozil in me zmerjal; ve ndar bi me prijazen ljube mo ki bi zjutraj vse naredil zame hitro pregovoril drugae " (izpoved rtve citirana v Erez Belknap 1998: 260). 154 Da bi sprejeli to trditev je potrebno najprej ugotoviti zakaj kaznujemo

storilce kaznivih dejanj. Po utilitaristini teoriji je kaznovanje dovoljeno samo e zasleduje naslednje cilje: 1) rehabilitirati storilca da ne bo ve izvreval kazniv ih dejanj 2) odvraati storilca (specialna prevencija) in ostale (splona prevencija ) od izvrevanja kaznivih dejanj in 3) onesposobiti (prostostna kazen) storilca z namenom varovanja drube pred njegovimi bodoimi dejanji. Po retributivistini teoriji Kanta ima druba pravico zahtevati kaznovanje tistih ki krijo njene prepovedi in s i zaradi teh kritev zasluijo kazen (Eisenstat 2005: 12). Vodje plemen in druge vodje drave so se vmeali v privatne konflikte ugotovili in r azglasili krivdo ter doloili kazen (Eisenstat 2005). Kaj jim je dalo pravico do t aknega vmeavanja? Praktini interes drube po preivetju odgovarja avtor. Druba je sprev dela da umor ni le privatna stvar ampak stvar ki uinkuje na vse; storjeno zlo je o nesnailo" celotno drubo zato je le-ta preko drave dobila pravico do intervencije. R azvila se je teorija drubene pogodbe155 na kateri temelji Beccarijev esej o zloini h in kaznih. Eisenstat (2005) trdi da zgodovina maevanja kot motiva za kaznovanje ki ga izvaja drava ni zavrgla kot nemoralnega temve je zgolj opozorila na nevarnos ti e bi maevanje samo po sebi sluilo kot sodnik porota in rabelj. Tudi e sprejmemo te orijo o onesnaenju celotne drube po avtorjevem preprianju ni mogoe razumno razloiti t rditve da tisti posameznik ki je oropan napaden posiljen ali pretepen ni utrpel vsaj tako velike e ne veje kode.156 Ta posameznik trpi zdaj. Njegovo trpljenje ni z golj filozofsko ali domnevano. 157 158 Maevanje pomaga rtvi preiveti zlo ki se ji je dogodilo. Eisenstat (2005) navaja da i majo kulture ki dopuajo maevanje nekaj prednosti eprav maevanje predstavlja tudi te nevarnosti. rtvam nudijo mehanizme s pomojo katerih si povrnejo obutek moi in nadzo ra ponovno vzpostavijo svoj poloaj v drubi rtvi povrnejo obutek lastne vrednosti.159 Takna kultura priznava da nima nihe pravice da drugemu povzroa neutemeljeno zlo; e e pa je rtev tista ki trpi in ne druba kot celota. Zaradi tega trpljenja ima rtev pr va pravico da si osebno povrne ast in spotovanje. Avtor ne zagovarja teze da so de janja motivirana z eljo po maevanju edina najbolja in primerna reakcija za vse rtve. Trdi pa da dravno regulirano maevanje kjer je rtev opolnomoena skozi pravico sodelova ti pri odloitvi o kazni lahko za nekatere rtve pomeni edino najbolje ali vsaj koris tno sredstvo na poti okrevanja. Fattah (1997: 265) navaja tudije katerih rezultat i so pokazali da rtve niso tako maevalne in krvolone kot bi zagovorniki retribucije e eli da verjamemo. Njihova glavna skrb je odprava kode: vrnitev ukradenih stvari p opravilo razbitega okna in pokodovanega avtomobila menjava unienega kolesa. Njihov a priakovanja in njihove zahteve so realistine ne moralistine." eprav so rtve na eni strani motivirane 155 Po teoriji drubene pogodbe so se dravljani odpovedali delu svojih pravic v korist drave v zameno za obljubo drave da bo varovala njihova ivljenje in dobrobit . Namen prava je uinkovati kot sredstvo za zagotavljanje varnosti in harmonije dr ube. 156 .....the statement that the community at large and not the victim of the crime is the wronged party of a criminal act is intellectually disingenuous factually mistaken and emotiona lly demeaning to victims. It is an example of legal formalism and ought to be re cognized as such." (Eisenstat 2005: 37). 157 To seek vengence for a grievous wrong to revenge onself against evil - th at seems to lie at the very foundation of our sense of justice indeed of our ver y sense of ourselves our dignity and our sense of right and wrong" (Robert Solom on citiran v Eisenstat 2005: 37). 158 Eisenstat (2005: 3738) povzame novelo Roberta Littela: The Amateur ki go vori o mladem mou Hellerju ki so mu teroristi ubili zaroenko. Na pogrebu Heller sp ozna zaroenkinega oeta ki je preivel holokaust. Oe mu pove da so Nacisti ubili njego vo eno in njuni dve herki. Da bi maeval njihovo smrt je tri leta po vojni preivel v i skanju zdravnika ki je odredil njihovo smrt. Ko ga je nael pripoveduje: s temi rok ami sem ga zadavil." Heler ki se sooa s svojo lastno eljo po maevanju oetu nakae da u or zdravnika ni vrnil njegove ene in hera. Oe razoaran ker Heller ni razumel bistva njegove zgodbe ponovi da je vrnilo njega. 159 rtev obuti olajanje saj se z maevanjem znebi obremenjujoih obutkov ponianja nosti jeze. Uspeno maevanje lahko vrne rtvi obutek varnosti preprianje da bo e se v

hodnosti dogodi kaj podobnega preivela da se bo sposobna braniti. Maevanje ponuja z adoenje (ne v sadistinem smislu uivanja ob trpljenju drugega) ob ponovni pridobitvi obutka lastne vrednosti in identitete in ob spoznanju da je s svojim dejanjem pri spevala k vzpostavljanju pravinosti k temu da so stvari spet postavljene na svoje mesto. Pozitiven psiholoki uinek maevanja je tudi v tem da pomaga rtvi da ne zgolj v erbalno ampak tudi z dejanji izrazi svoje ogorenje in jezo (Eisenstat 2005). za prijavljanje kaznivih dejanj z maevanjem eljo po vrnitvi stvari zahtevo po vrailu ali odkodnini so na drugi strani tevilni dejavniki ki rtve od prijavljanja odvraajo : majhna nevarnost dejanja majhna koda in izguba asa z naznanitvijo zasebnost zadev e elja po nevmeavanju nezaupanje v zmonost policije ter njeno zmogljivost s tem pa se povezuje e nepripravljenost sodelovati s pravosodjem brezupnost odkritja stori lca strah pred maevanjem itd. (...). rtve se najpogosteje odloajo po tem ali se jim splaa ukrepati glede koristi ki bi jih imele z naznanitvijo dejanja" (Pear 1979: 1 95 - poudarek originalen). 6.2.2. Mednarodni dokumenti Vpraanje sodelovanja rtev v kazenskem postopku v zadnjih desetletjih ni zgolj pred met znanstvenih razprav temve tudi tevilnih mednarodnih pravnih aktov.160 Leta 198 3 je Helsinki seminar161 priporoil da se med drugim rtvi omogoi ve samostojnosti in p ravnih garancij pri uvedbi in vodenju kazenskega postopka pri emer kae preuiti monos ti za prenos im vejega tevila kaznivih dejanj iz pristojnosti dravnega toilca na zase bnega toilca alternativno pa da se odloanje javnega toilca pogoji s predlogom ali s oglasjem rtve. Veanje avtonomije rtve162 v postopku obtoevanja mora spremljati ustre zen sistem zaite interesov v primeru nedovoljenih pritiskov glede vloitve oziroma u mika obtobe ali kadar prevlada javni interes za pregon storilca (eparovic 1984). G eneralna skupina Zdruenih narodov je 29. novembra 1985 na 96. plenarnem zasedanju s prejela Deklaracijo splonih principov pravice za rtve kaznivih dejanj in zlorabe o blasti.163 V njej je zapisano da naj bi bile potrebe rtev v okviru sodnih postopk ov laje upotevane 1) z informiranjem rtev o njihovi vlogi ter o obsegu o asovnem pot eku napredku postopka in naravi njihovega primera e posebej v primerih hujih zloino v in kadar rtev zahteva takne informacije; 2) z monostjo rtve da izrazi svoja stalia n skrbi v posameznih fazah postopka ki se tiejo njenih interesov brez prejudicira nja nasproti obdolencu in v skladu z obstojeim kazenskim postopkom; 3) z zagotavlj anjem ustrezne pomoi rtvam skozi ves postopek; 4) s sprejemanjem ukrepov za zmanjev anje nevenosti za rtve ter za zagotavljanje njihove zasebnosti in varnosti; 5) z iz ogibanjem nepotrebnim zastojem v postopku. Resolucija EU o nasilju nad enskami (A2-44/86) je priporoila da se pravni odziv na posilstvo in posilstvo znotraj zakonske zveze izenaita. Za vse vrste posilstva j e nujno da kazenski pregon zanejo organi pregona. Ta resolucija ni bila implement irana v 160 Kandu (2003) v tej zvezi navaja e Priporoilo Sveta Evrope o poloaju rtev v ok viru kazenskega prava in postopka ter dokument ki ga je leta 1995 sprejel Europe an Forum for Victim Services z naslovom Victim Rihgts in the Process of Criminal Justice. 161 Helsinki Institut for Crime Prevention and Control Affiliated with Unite d Nations - HEUNI 162 Priporoeno je bilo e da se zagotovi obveanje dravljanov o pravicah ki jih ima jo kot rtve; da se zagotovi rtvam ustrezna pravna pomo; da se poenostavi kazenski p ostopek; da imajo rtve vedno pravico prevzeti kazenski pregon e tega ne stori dravn i toilec; da se zagotovi aktivnejo vlogo rtve v kazenskem postopku; da se im bolj po skua zmanjati sekundarno viktimizacijo; da se odnos rtve in storilca obravnava kot medsebojna interakcija; predvsem mora storilec povrniti kodo rtvi; da se rtvi omogoi uveljavljanje civilnega odkodninskega zahtevka e v kazenskem postopku (eparovic 19 84). 163 Declaration of Basic Principles of Justice for Victims of Crime and Abus e of Power mnogih dravah164 med drugim tudi v Sloveniji kjer se posilstvo v intimnem razmerj u e vedno preganja na predlog (etrti odstavek 170. lena KZ-1). Kljub temu je pri na s zaznaven premik naprej saj je bilo posilstvo v zakonski zvezi do leta 1995 dej anje ki se je preganjalo na zasebno tobo. Implementacija kazenskega pregona po ur adni dolnosti za vse vrste nasilja zoper enske otroke in mladino je tudi konno prip

oroilo projekta z naslovom Implementacija Direktiv EU o nasilju zoper enske otroke in mladino: dobre prakse in priporoila165 v 10 pristopnih dravah leta 2004. Proje kt je poleg tega priporoil da se v izogib sekundarne viktimizacije poudarjajo pra vice rtve v sodnih postopkih.166 Vsaka rtev ne glede na to ali je otrok ali odrasl a oseba bi morala imeti pravico biti v postopku zasliana samo enkrat pravico da s e ne sooi s storilcem in pravico biti zasliana v navzonosti ustreznega strokovnjaka (Gaber 2009). Na splono je v dravah lanicah Sveta Evrope kaznovanje nasilja v druin i stroje kot v preteklosti pri emer se od veine dravnih toilstev zahteva da sproijo k zenski pregon po uradni dolnosti. Vendar je malo nadzora nad deleem preganjanih de janj nasilja v druini v razmerju do vseh kaznivih dejanj. Zvievanje kazni predpisa nih za dejanja ki so bolj ali manj del vsakdanjega ivljenja lahko povzroi da je za manji dele teh dejanj sproen kazenski postopek e posebej ob pomanjkanju mehanizmov ki bi rtvi zagotovili varnost v asu dolgotrajnih sodnih postopkov (Hagemann-White 2006). 6.3. UVEDBA KAZENSKEGA POSTOPKA Najvejo stopnjo avtonomije ima okodovanec v postopkih zaradi kaznivih dejanj ki se preganjajo na zasebno tobo nekoliko nijo v primerih t. i. predlagalnih deliktov. Narava pravice rtve do procesne avtonomije v primerih kaznivih dejanj ki se prega njajo na zasebno tobo je med teoretiki sporna. Bayer (citiran v eparovic 1984: 182 ) zagovarja stalie da ni nikakrnega dvoma o tem da gre za okodovanevo pravico do kazn ovanja ki ga na njegovo zahtevo izvaja drava pod pogoji ki jih je sama doloila s im er zadovoljuje osebne potrebe svojih dravljanov. Pri uveljavljanju svoje pravice do kaznovanja okodovanec ni dolan upotevati nikakrnih interesov drave. Pri teh kazniv ih dejanjih je volja drave do kaznovanja povsem odvisna od volje rtve kar pomeni d a dejansko obvelja le volja rtve. eparovic (1984) ugotavlja da je Bayer pri takem staliu osamljen saj veina avtorjev zagovarja tezo da je zasebna toba zgolj procesna predpostavka za uvedbo in tek kazenskega postopka za tista kazniva dejanja ki se preganjajo na zasebno tobo. Institut kazenskega pregona na predlog okodovanca (enako tudi pregon na zasebno t obo) je institut materialnega kazenskega prava167 eprav gre v bistvu za procesno 164 Na Slovakem so leta 2004 na ekem pa leta 2006 zakonodajo spremenili tako da se za pregon posilstva v zakonski zvezi ve ne zahteva predlog okodovanca (Selinik 2009). 165 Projekt je vodila raziskovalna skupina Oddelka za sociologijo pri Filozo fski fakulteti Univerze v Ljubljani s sodelovanjem 10 partnerskih organizacij iz 10 drav pristopnic: eka Ciper Estonija Madarska Latvija Litva Malta Poljska Slovaka in Slovenija. 166 O pomenu pravice okodovanca da sodeluje v kazenskem postopku je vekrat pre sojalo tudi ESP npr. v primeru Perez v. France 12. 2. 2006 47287/99. 167 Tudi primerjalno pravno saj zakonodajalci veine drav takno posebno zahtevo za pregon predvidijo e v materialnem kazenskem zakonu (Koroec 2008). situacijo torej za vpraanje ali so v konkretnem primeru izpolnjene vse procesne p redpostavke za uvedbo kazenskega postopka. Uvrstitev kaznivega dejanja v skupino dejanj ki se preganjajo po uradni dolnosti na predlog okodovanca temelji na dveh izhodiih: 1. okodovanev interes da dobi zadoenje je veji od interesa drave na prego . koda ki bi jo s kazenskim postopkom utrpel okodovanec je veja od koristi ki bi jo imela drava od kazenskega pregona (Fier 1996). Cigler (1995) zavzema stalie da pred log za pregon ni institut ki bi predstavljal izjemo od naela legalitete kazenskeg a pregona temve le pozitivna predpostavka pregona. Gre za kazniva dejanja ki se p reganjajo po uradni dolnosti. eprav okodovanec z odloitvijo da predloga ne poda deja nsko vzame toilcu vsako monost pregona pa je toilec po drugi strani po naelu legalit ete zavezan k pregonu kadar okodovanec predlog da. Ne gre za omejevanje kazenskeg a pregona niti za diskrecijsko pravico dravnega organa temve zgolj za uveljavljanj e pravice okodovanca ki je odvisno le od njegove volje. Predlagalni delikt je institut ki ga slovensko kazensko pravo med leti 1977 in 1 995 ni poznalo. S spremembo kazenskega prava leta 1977 je bil v slovenskem (in j ugoslovanskem) pravnem prostoru do leta 1995 ta institut ukinjen. Kot razlog za takno spremembo je bilo navedeno da je v najve primerih okodovanec v zadnjem trenut ku umaknil svoj predlog zaradi esar je prilo do izdaje zavrnilne sodbe. Kot da so t oilske statistike pomembneje od neke upraviene lovekove pravice" (eparovic 1984: 183)

. Ker je bil ukinjen institut kot tak so se tudi Kazniva dejanja storjena med os ebami v druinskem ali blinjem razmerju ki so se pred ukinitvijo instituta preganja la na predlog okodovanca so se po spremembi preganjala po uradni dolnosti. Do takne zakonodajne spremembe pa je prilo prav v asu ko je bil v svetu ravno obraten tren d in se je z uvajanjem nael obnavljalne pravinosti poskualo tudi v kazenskem pravu spodbuditi spravo med rtvijo in storilcem kadar je to mogoe brez veje kode za javne interese (eparovic 1984). V kaznivo dejanje nasilja v druini zakonodajalec ni uvrstil vseh oblik tega nasil ja ki spadajo sem po drugih inkriminacijah. Tako je spolno nasilje posebej inkri minirano v 170. in 171. lenu KZ-1. Kazenski postopek za kaznivo dejanje nasilja v druini sproi dravni toilec po uradni dolnosti. Kaznivi dejanji posilstva168 in spoln ega nasilja169 v zakonski zunajzakonski ali registrirani istospolni skupnosti in za katera je predpisana vija kazen kot za dejanje po 191. lenu KZ pa se kazensko preganjata na predlog170 okodovanca (etrti odstavek 170. lena in etrti odstavek 171. lena KZ-1). Enako velja 168 To kaznivo dejanje stori kdor prisili osebo drugega ali istega spola k s polnemu obevanju ali z njim izenaenim spolnim ravnanjem tako da uporabi silo ali z agrozi z neposrednim napadom na ivljenje ali telo. Predpisana kazen je zapor od e nega do deset let (prvi odstavek 170. lena KZ-1). e je dejanje storjeno grozovito ali posebno ponievalno ali e ga je storilo ve oseb zaporedoma za kar je predpisana kazen od treh do petnajstih let zapora (drugi odstavek 170. lena KZ-1) se kazensk i pregon zane po uradni dolnosti brez predloga okodovanca. 169 Kdor uporabi silo ali zagrozi osebi drugega ali istega spola z neposredn im napadom na ivljenje ali telo in jo tako prisili da stori ali trpi kakno spolno dejanje se kaznuje z zaporom od estih mesecev do desetih let (prvi odstavek 171. l ena KZ-1). 170 Predlog rtve kot pogoj za kazenski pregon je bil za nekatera spolna kazni va dejanja (zvijano posilstvo zloraba zaupanja maloletne device v spolnem oziru s polne zlorabe enske v nuji) predviden e v Kazenskem zakonu Kraljevine Jugoslavije pred prvo svetovno vojno domnevno zato ker so ti delikti tako obutljive narave da bi utegnil kazenski pregon rtvi povzroiti kodo ki bi bila veja od interesa pravnega reda po kaznovanju (Dolenc Maklecov citirana v Koroec 2008: 58). Kazenski zakon je doloal da ni kaznivo dejanje e rtev in storilec po dejanju skleneta zakonsko zve zo. za kaznivo dejanje lahke telesne pokodbe (etrti odstavek 122. lena KZ-1) ki prav ta ko ni zajeta v inkriminaciji po 191. lenu KZ-1 pri emer je zanimivo za to kaznivo dejanje predpisana nija kazen (denarna kazen ali zapor do enega leta). Kritiki opozarjajo da je zlasti zasebni kazenskopravni pregon v kodo okodovancu sa j prelaga odgovornost in stroke z drave na okodovanca viktimologi pa da je rtev na t a nain izpostavljena pritiskom (Koroec 2008) storilca organov kazenskega pravosodj a in drubene skupnosti. Druga slabost predlagalnih deliktov je v tem da lahko okod ovanec predlog za pregon poda najkasneje v treh mesecih po dejanju (prvi odstave k 52. lena ZKP). Posilstva se v zakonski zvezi obiajno ne zgodijo kot osamljen enk raten primer temve se dalj asa ponavljajo. Okodovanke se praviloma za prijavo stori lca enako kot pri ostalih oblikah nasilja v druini odloijo ele po relativno dolgem obdobju posilstev ko so posledice uporabljene fizine sile na zunaj vidne in ko so e prile do trdnega sklepa da bodo vloile tobo za razvezo zakonske zveze in pri njej tudi vztrajale" (Krea 2000: 225). Tako se zgodi da okodovanka prijavi posilstvo in hkrati pove e za vsa tista ki so se zgodila prej. Ker je za veino od njih potekel tri meseni rok se vseh prejnjih posilstev ve ne more kazensko preganjati. 6.3.1. Naelo legalitete in pregon po uradni dolnosti V common law" kazenskopravnih sistemih za razliko od legalitetnega (iz veine konti nentalnih pravnih sistemov) velja oportunitetno naelo imenovano tudi naelo smotrno sti (expediency approach). V skladu s tem naelom nobenega zloina ni nujno raziskov ati in preganjati vendar lahko vsakdo raziskuje in preganja dejanje za katerega meni da je kaznivo. rtve lahko sproijo kazenski postopek po zasebni obtobi e elijo. T eoretino sta policija in rtev v enakem pravnem poloaju s to razliko da ima policija veliko ve preiskovalnih monosti kot rtev (Sanders 2002). V primerih ki jih prejme Dravno toilstvo (Crown Prosecution Service) v Angliji morajo opraviti test in se n ato odloiti ali bodo vloili obtobo ali ne. Kriterija po katerih se opravi test sta

mo dokazov (da je bilo storjeno kaznivo dejanje katerega storilec je znan in obst aja realna monost za obsodbo) ter javni interes. e je dokazov dovolj mora toilstvo presoditi ali obstaja javni interes da se doloen storilec preganja za doloeno kazn ivo dejanje. ele e sta izpolnjena oba kriterija171 ki veljata za vsa kazniva dejan ja se vloi obtoba. 171 V primeru nasilja v druini toilstvo zavezujejo e dodatna navodila katerih pouda rek je na tem da nasilje zgolj zato ker se je dogodilo v druinskem krogu ni ni man j resno kot nasilje med neznanci. Kadar je bilo nasilje med partnerjema e prej pr isotno navodila priporoajo iskanje alternativnih reitev pred odloitvijo o ustavitvi postopka. Toilec mora na podlagi doloenih kriterijev ugotoviti zakaj je rtev umakn ila prijavo oziroma podporo obtobi. Obstaja ve monosti da se kazenski postopek klju b temu nadaljuje: rtev se lahko sodno pozove k prianju o nasilju zoper njo ali nje ne otroke (ena ki zavrne prianje je lahko kaznovana zaradi razalitve sodia); postopek se lahko nadaljuje brez njenega prianja (e obstaja dovolj drugih dokazov); ali se njena izjava prebere pred sodiem ne da bi morala rtev priati (Hoyle 2000). Za razliko172 od opisanega slovenski kazenski sistem sodi v skupino pravnih sist emov s t. i. legalitetnim naelom v skladu s katerim je dravni toilec zavezan sproiti kazenski postopek vedno ko obstaja utemeljen sum da je znan storilec storil kaz nivo dejanje ki se preganja po uradni dolnosti in so izpolnjeni tudi ostali zakon ski pogoji (procesne predpostavke). Tehtanje javnega interesa ki ga v sistemu op ortunitete pregona opravi dravni toilec za vsak konkretni primer je (naj bi) v naem pravnem prostoru opravil e zakonodajalec na sploni ravni. Doloena lovekova ravnanja so v kazenskem zakonu opredeljena kot kazniva zaradi nujnega varstva pravnih vr ednot173 oziroma zaradi njihove nevarnosti.174 Dejanja ki so predmet kazenskega prava so tista ravnanja ki imajo v konkretnih drubenih razmerah negativen predzna k (Bavcon et al. 2003) kar pomeni da doloena drubena skupina ali celotna druba meni da so v nasprotju s kakno (obiajno moralno socialno ali pravno) normo ki jo sprej ema spotuje in razvija zaradi esar teje da so nenormalna kodljiva neobiajna ali za dr ubo nevarna ker napadajo in ogroajo temeljne drubene odnose in vrednote. Zgolj povz roitev kode drugemu posamezniku ali drubeni skupini ne zadoa da bi kakno ravnanje te za kaznivo je pa lahko temelj odkodninske odgovornosti. Pogosto se zdi da je v oeh subjektov kazenskega postopka uspeen kazenski pregon (z izreeno sankcijo) sam po sebi cilj obravnavanja nasilja v druini. Tako policija k ot toilec si prizadevata da bi rtev kar najbolj koristno" sodelovala v kazenskem po stopku pri emer je korist v uspeno zakljuenem postopku proti nasilneu in ne v preprei tvi nadaljnjega nasilja zoper rtev (Hoyle Sanders 2000). Vendar taknih stali ne more mo kar posploeno sprejeti kot prevladujoih. Nenazadnje ne moremo zanikati da je dra va - tako kot rtev - zainteresirana za to da se nasilje kona. Uvrstitev nasilja v druini med uradno pregonljiva kazniva dejanja s imer je bila odvzeta rtvi monost vpl ivanja na odloitev o uvedbi kazenskega postopka temelji na presoji zakonodajalca da interes drave za kazenski pregon nasilja v druini prevlada nad interesi tistih r tev ki kazenskega postopka iz razlinih razlogov ne elijo. In v em natanneje je interes drube ki nenazadnje prevlada tudi nad pravico posamezn ikov (rtev in storilcev) do zasebnosti druinskega ivljenja? V Evropski konvenciji o lovekovih pravicah je v 8. lenu doloeno da se lahko pravico do zasebnosti omeji sa mo e je doloeno z zakonom in nujno v demokratini drubi da se zaiti dravna javna varn ekonomska blaginja drave da se preprei nered ali zloin zavarujejo zdravje in moral a ali pravice in svoboine drugih ljudi. Pravica do zasebnosti je torej omejena z in teresi drugih in z interesom javnosti pri emer je treba vedno upotevati teo interes ov prizadetih partnerjev oziroma naelo sorazmernosti" 172 Izbira legalitetnega ali oportunitetnega naela na uinkovitost pregona nasi lja v druini ne vpliva bistveno. Hagemann-White (2006) na primer navaja da lahko kazensko pravni sistem deluje preventivno in kaznuje nasilje proti enskam le e so vsi primeri tega nasilja prijavljeni ter raziskani in e je v veliki veini primerov sproen kazenski postopek. Realnost je drugana. Znaten del nasilja ostane neprijav ljen in le manji dele prijavljenih dejanj je obravnavan v sodnem postopku pri emer je le manjina teh postopkov zakljuena z izreeno kazensko sankcijo. To velja za drave kjer velja legalitetno naelo in se nasilje v druini preganja po uradni dolnosti ko t tudi za ostale drave. 173 V 16. lenu KZ-1 je kaznivo dejanje definirano kot lovekovo protipravno dej

anje ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot doloa kot kaznivo dejanje in hkrati doloa njegove znake ter kazen za krivega storilca. 174 Prej veljavni KZ je v 7. lenu doloal da je kaznivo dejanje protipravno dej anje ki ga zakon zaradi njegove nevarnosti doloa kot kaznivo dejanje in hkrati do loa njegove znake in kazen zanj. (Cvetko 1999: 56). V e omenjeni zadevi Opuz proti Turiji je ESP navedlo da je stalie1 75 o nepotrebnosti posega dravnih institucij ker gre za zasebno stvar v nasprotju z dolnostjo drave da zagotovi spotovanje toniinih pravic.176 Poudarilo je da je v do loenih primerih poseg dravnih oblasti v zasebnost druinskega ivljenja nujen zaradi z avarovanja zdravja in pravic posameznikov in zaradi prepreitve kaznivih dejanj (t oka 143-144). V primerih nasilja v druini pravice storilca ne morejo prevladati na d pravicami rtve do ivljenja ter telesne in duevne integritete (toka 147). Zato mora zakonska ureditev omogoati organom pregona da nadaljujejo kazenski pregon177 sto rilca kljub umiku prijave s strani rtve kadar gre za hudo kaznivo dejanje in je n asilje tako resno da ogroa telesno integriteto rtve (toka 168). Sodie je ob ugotavlja nju obstojee prakse v dravah lanicah ugotovilo da pri odloanju o sproitvi kazenskega pregona dravni toilci veinoma upotevajo interes javnosti sodiu pa se zdi utemeljeno u otevati tudi nekatere druge dejavnike in sicer teo in nevarnost dejanja naravo nas talih pokodb (telesne ali duevne) morebitno uporabo oroja gronje po napadu nartovanos t napada (psiholoki) uinek dejanja na otroke verjetnost ponovitve nasilja obstoj n evarnosti za zdravje in varnost rtve ali kogarkoli drugega trenutno naravo odnosa med rtvijo in obdolencem uinek ki bi ga nadaljevanje kazenskega postopka proti elja m rtve imelo na razmerje morebitno predhodno nasilje v razmerju med partnerjema o bdoleneva predkaznovanost predvsem za kazniva dejanja z elementi nasilja. Poleg navedenega so koristi ki jih drava zasleduje s kazenskim pregonom nasilja t udi zmanjanje strokov ki drubi nastajajo zaradi nasilja v druini zaita drube kot cel (njenih moralnih vrednot reda in miru blagostanja dravljanov) zaita vsake konkretn e rtve njene zasebnosti duevnega zdravja in telesne integritete. Visoki stroki ki j ih povzroa nasilje v druini dokazujejo da je le-to drubeni javni in ne ve zasebni pr oblem s katerim se je treba spopasti saj zaradi njega plaujejo druba kot celota vl ada posamezniki organizacije podjetja (Hagemann-White 2006). Nasilje v druini ne povzroa kode le neposredni rtvi178 in druini temve tudi iri skupnosti oziroma 175 Turka vlada se je v postopku zagovarjala da bi ob tem da po turki zakonoda ji kazenski pregon ne tee po uradni dolnosti e rtev umakne prijavo vsak poskus oblas ti v smeri loitve tonice in njenega moa pomenil kritev pravice do druine iz 8. lena K nvencije. Sodie je zato tehtalo med pravicama iz 2. in 8. lena Konvencije in ugotov ilo da lokalne oblasti niso v zadostni meri upotevale dejanske nevarnosti ki so j o dejanja toniinega moa ki so bila oblastem znana predstavljala za ivljenje in zdrav je tonice in njene matere. Namesto tega so dale izkljuno prednost potrebi da se ne vmeavajo v konflikt ki so ga oznaili kot druinsko zadevo. Poleg tega oblasti niso presojale razlogov zaradi katerih sta tonica in njena mati v vseh primerih umakni li prijave in to kljub temu da jih je toniina mati opozorila da sta prijave umakni li zaradi groenj s smrtjo in pritiskov s strani toniinega moa. Sodie opozarja da so b le prijave umaknjene v asu ko je bil obdolenec na prostosti ali kmalu po tem ko je bil izpuen na prostost. 176 Takno stalie je sodie sprejelo e v primeru Bevacqua in S. proti Bolgariji t. 127/01 z dne 12. junij 2008. 177 Sodie je ob tem preuilo relevantno zakonodajo v vseh dravah lanicah Sveta Evr ope in ugotovilo da so v 11 dravah (Albanija Avstrija Bosna in Hercegovina Estoni ja Grija Italija Poljska Portugalska San Marino panija in vica) oblasti dolne nadalj evati s kazenskim pregonom kljub temu da rtev umakne svojo prijavo (complaint). V 27 dravah imajo oblasti diskrecijsko pravico glede odloitve ali bodo nadaljevali kazenski pregon zoper storilce tega kaznivega dejanja. Sodie ugotavlja da je Romun ija edina drava v kateri je pregon za kaznivo dejanje nasilja v druini odvisen izk ljuno od elje oziroma prijave rtve. Pomembno tevilo drav razlikuje med kaznivimi deja nji ki se preganjajo na zasebno tobo ali za katereje potreben predlog okodovanca i n kaznivimi dejanji ki se preganjajo po uradni dolnosti. 178 rtev ima zaradi kaznivega dejanja naslednje stroke: stroki zdravstvene oskr be in strokovne pomoi prevozi do zdravstvene ustanove in nazaj selitev izostanek z dela nezmonost opravljanja

drubi na splono. Premoenjska koda nastaja v obliki strokov zdravstvene179 oskrbe (str oki urgentne in travmatoloke oskrbe hospitalizacije nujnih medicinskih prevozov) k akor tudi pogostih obiskov pri osebnem zdravniku ginekologu psihiatru in podobno . rtve so zaradi nasilja prisiljene izostajati z dela kar povzroa stroke delodajalc u in skladu zdravstvenega zavarovanja. Stroke delodajalcem povzroa tudi nasilneevo nadlegovanje rtve na delavnem mestu ki tudi sicer zaradi nezmonosti koncentracije slabega fizinega in psihinega poutja utrujenosti in nenaspanosti svoje delo teje in manj kvalitetno opravijo so bolj izpostavljene nevarnosti pokodb na delu ali pa c elo izgubijo zaposlitev. Nadaljnji stroki so stroki dela policije socialnih slub toilstva sodia zavodov za izv vanje kazni zapora in nenazadnje slube pristojne za izterjavo denarnih kazni in g lob. Med klici ki jih prejme policija zavzema najveji dele prav nasilje v druini (H octor 1997 Hagemann-White 2006). Bolj posredni stroki drube zaradi nasilja v druini so stroki delovanja zaveti za enske otroke in brezdomce180 koda zaradi pokodovanja s vari ki pogosto spremlja nasilje stroki rejnitva stroki nevladnih organizacij ki se ukvarjajo z rtvami in nasilnei. Kot stroke nasilja v druini lahko tejemo tudi kodo k drubi in posameznikom nastaja zato ker enska - rtev zaradi nasilja nima moi za dobr o materinstvo nima moi spopadati se z ivljenjem kar vse vpliva na manjo kvaliteto iv ljenja druine in njenega neposrednega okolja (Bai 2001). Nenazadnje predstavlja kodo za drubo tudi poveana verjetnost da bo otrok ki odraa v nasilnem okolju privzel nas ilne vzorce vedenja in se v odraslosti tudi sam nasilno vedel (do druinskih lanov in drugih) - gre za t. im. teorijo o medgeneracijski transmisiji nasilja (Kandu 2 005). Ena od kljunih nalog kazenskega prava in kazenskega postopka je zavarovati javnos t pred viktimizacijo kar vkljuuje onemogoanje storilcev kaznivih dejanj (prostostn e kazni) ter odvraanje morebitnih storilcev od kaznivih dejanj (generalna prevenc ija).181 Tea ki se pripie kaznivemu dejanju je odvisna od tega kako veliko nevarno st predstavlja dejanje za varnost ljudi in za ohranjanje javnega reda in miru. T radicionalno je bilo stalie da nasilnei ki zlorabljajo intimne partnerje ne predsta vljajo posebne nevarnosti za iro skupnost in da nasilje med partnerji ne ogroa javn ega reda in miru tako mono kot nasilje ki nastaja med neznanci oziroma osebami ki niso v tako tesnih odnosih. Za posameznike ki izvajajo nasilje znotraj druine ve lja predpostavka da v odnosih z drugimi niso nagnjeni k nasilju in je njihovo na silnitvo le ustveno pogojena reakcija na provokacije znotraj intimnega razmerja. P osveanje asa in sredstev tem storilcem je zato pojmovano kot nekoristno saj je pom embneje posvetiti ve pozornosti pridobitne dejavnosti popravilo in nadomeanje pokodovanih stvari stroki povezani z u delebo na sodiu... 179 Zdravstvene posledice nasilja so tevilne resne in dale presegajo modrice o tekline zlomljene kosti izpadle zobe opekline in zmanjano telesno aktivnost. Pogo ste so posledice v obliki psihosomatskih sindromov kot so kronine boleine prehranj evalne teave post-travmatski stresni sindrom fobije in panini napadi depresija in anksioznost. Povea se tveganje za zlorabo alkohola zdravil nikotina. Psihiatrina o skrba je tiri do petkrat pogosteja kot pri drugih petkrat pogosteji so poskusi samo morov. Vir? Veja je verjetnost nezaelenih nosenosti pokodb plodov zapletov med noseno stjo spontanih splavov spolno nalezljivih bolezni neplodnosti in podobno. 180 enske in otroci ki pobegnejo iz nasilnega doma lahko kaj kmalu postanejo brezdomci. 181 Storilci ki ubijejo svojega partnerja naj ne bi bili dovzetni za prevent ivne uinke kaznovalnega prava (Dawson 2006). res nevarnim storilcem (Dawson 2006). Takno stalie je danes preseeno. e ve. Nekateri vtorji navajajo da je nasilje v druini varnosti problem" ki bi moral zaradi svojih uniujoih posledic postati prioriteta saj je varna druina" predpogoj182 za varno drub " (Bai 2001: 193-195). Drava je dolna s svojimi institucijami zagotoviti minimum var nosti vsem svojim dravljanom. Nasilje v druini je danes oznaeno kot zloin proti kate remu so dravne institucije dolne ukrepati enako kot proti ostalim zloinom in s svoj imi ukrepi poveevati varnost dravljanov: ele ko ga bomo opredelili kot varnosti prob lem bo postal tudi drubeni problem" (Bai 2001: 195). Glede na navedeno stalie je utemeljen zakljuek da je z vidika zaite drube najprej pot ebno zaititi vsako konkretno rtev in zagotoviti njeno varnost. Oboje je seveda splon

o deklariran cilj kazenskega prava vendar obstajajo pri nasilju v druini tudi v t em pogledu doloene posebnosti ki postavljajo pod vpraaj sposobnost kazenskega prav a da uresnii deklariran cilj. Nobena tudija e ni dokazala da ima kazenski pregon st orilcev kaznivih dejanj nasilnitva prepreevalni in preventivni uinek. Vendar lahko kljub temu predpostavimo da kazenski pregon vsaj v doloeni meri prispeva k prekin itvi nasilja in ustavi nadaljevanje nasilja in sicer na tri naine (Ford Regoli 19 93): s kaznovanjem odvrne od nadaljnjega nasilja storilca ki se eli ogniti ponovn emu kaznovanju; s pomojo avtoritete sodie prisili nasilnea k udelebi v rehabilitativn ih programih; rtvi omogoi poiskati pomo in sprejeti ukrepe s katerimi poskrbi za sv ojo lastno zaito. Uinkovitost kazenskega pregona je omejena s specifino znailnostjo nasilja v druini: njegovo nevidnostjo. Nekateri konflikti so povsem nevidni in zato ne doakajo ustr ezne razreitve. Gre za konflikte ki so preve skriti zasebni ki se dogajajo znotraj izolirane skupine. Zloraba ena in trpinenje otrok sta takna primera. Bolj kot je s kupina izolirana bolj je najibkeji lan te skupine osamljen in kot tak podvren zlorab am. Revina povzroi da postanejo lani nuklearne druine povsem odvisni drug od drugega. Zaradi izolacije najibkeji lan nima zunanje mree v kateri bi lahko poiskal pomo. Pol eg tega je nasilne opremljen" e s telesno premojo nad ostalimi lani (Christie 1977). Zato je v slovenski zakonodaji pomembna novost t. i. prijavitvena dolnost (6. len ZPND - dolnost prijave). Vsi dravni organi ter nevladne organizacije ki pri svojem delu izvedo za okoliine na podlagi katerih je mogoe sklepati da se izvaja nasilje so dolni o tem takoj obvestiti center za socialno delo razen v primeru e rtev temu izrecno nasprotuje in ne gre za sum storitve kaznivega dejanja ki se preganja po uradni dolnosti. Namen uvedbe tega instituta z ZPND je bila prvenstveno pomo rtvi nasilja v druini. S tem ko je po uveljavitvi KZ-1 postalo nasilje v druini uradno pregonljivo kaznivo dejanje se je praktino izniila ta osnovna ideja ZPND (pomo rtvi) prijavitvena dolnost pa je dobila novo razsenost. Center za socialno delo je namr e po dolobi prvega odstavka 145. lena Zakona o kazenskem postopku dolan naznaniti ka zniva dejanja za katera se storilec preganja po uradni dolnosti e je o njih obveen a li e kako drugae izve zanje. Izjema velja torej le za dejanja ki se preganjajo 182 Varna druba se (...) zane z varno druino" (Bai 2001: 194). Pear (1984: 928) pa v humano drubo kot predpogoj za humano druino. Poudarja da (d)ruina ne more biti bolja kot druba v kateri je. Zakonca ne moreta biti bolj humana kot je povpreje v drubi kar ne velja le za telesno marve tudi za duevno nasilje." Navaja da je mogoe razmer ja med lani druine izboljati le s humanostjo v drubi. Ta naj bi bila vzor ki bi ga po snemali." na predlog (ali zasebno tobo) torej po veljavni ureditvi posilstvo in spolno nasi lje (ter lahka telesna pokodba). Z institutom prijavitvene dolnosti183 so zavarova ne vse skupine rtev nasilja. Otroci pa so pri tem e posebej varovani saj je zloraba otrok s strani druinskih lanov e tako travmatina da otroci pogosto ne zmorejo javno obtoevati osebe do katere otrok uti tudi intenzivno navezanost" (Filipi 2008: 89). V skladu s potrebo po posebni zaiti otrok pa mora vsakdo184 takoj obvestiti center za socialno delo policijo ali dravno toilstvo kadar sumi da je otrok rtev nasilja. Ob tem je pomembno da velja otrok za rtev tudi kadar je pria nasilju ki se izvaja zoper drugega druinskega lana. 185 Prijavitvena dolnost ima med drugim preventivni namen. Nasilne ponavlja svoja nasi lna ravnanja tudi zato ker se pouti varnega. Preprian je da ga rtev in drugi ne bod o prijavili policiji ali centru za socialno delo tudi e bodo zaznali nasilje. Ven dar sama prijava nasilja in morebitni zaasni policijski ukrepi v veini primerov sa mi po sebi al niso dovolj da bi prepreili ponavljanje nasilnih dogodkov v doloeni d ruini. Nizka stopnja vloenih obtob in meritorno zakljuenih kazenskih postopkov izniuj e morebitne pozitivne uinke policijskih ukrepov in zmanjuje verjetnost da bo odvze mu prostosti oziroma pridranju sledila kazenska sankcija. eprav lahko ima e policij sko pridranje doloene preventivne uinke se predpostavlja da je splona in specialna p revencija lahko doseena predvsem z meritornimi sodnimi odloitvami (Fagan 1996). Ka zenskopravno torej represivno obravnavanje nasilja naj bi imelo dva uinka (Bavcon et al. 2003). Po teoriji generalne prevencije imajo priakovane sankcije (odvzem prostosti) bolj ali manj zastraujo uinek na morebitne storilce kaznivih dejanj.186 Generalno preventivni uinek naj bi bil v tem da javnost oziroma druba z moralno ob

sodbo dejanja in njegovega storilca vpliva na vse druge ljudi (potencialne stori lce) da ne bi izvrevali kaznivih dejanj in sicer tako da jih z gronjo in zastraevan jem odvraa od teh dejanj hkrati pa utrjuje drubene vrednote. Kazensko pravo samo p o sebi ne more prepreiti nasilja v druini. Njegov pomen je v tem da lahko posredno vpliva na reitev te problematike tako da skozi deklaratorni uinek obsodbe postane javnost bolj obutljiva na ta pojav (Filipi 2009). S kaznijo ki je usmerjena na pos ameznika -storilca se zasleduje specialna prevencija. S kaznijo se dosee trajna a li zaasna popolna 183 Na Cipru so vsi javni uslubenci (policisti socialni delavci uitelji zdravn iki psihologi in psihiatri) ki zvedo za nasilje v druini dolni to prijaviti dravnem u toilcu ki odloi o vloitvi obtonice. Kadar se nasilje odvija ob prisotnosti otrok j e ena dolna dati dokaze (izjavo) e ne se lahko zoper njo sproi kazenski pregon (Hage mann-White 2006). 184 Zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje vzgoj no-varstvenih in vzgojno-izobraevalnih zavodov in to ne glede na dolobe o varovanj u poklicne skrivnosti. 185 Predlog ZPND 9. 7. 2007. 186 Tuja tudija o mnenju gospodinjstev glede verjetnosti in strogosti odvzema prostosti v primerih nasilja do ene kot tudi priakovanih strokih takne sankcije je pokazala mono povezavo med visoko stopnjo verjetnosti da bo napadu na eno sledil o dvzem prostosti in nizko stopnjo nasilja. Preprianje o strogosti sankcije je bolj kot s pravnimi posledicami povezano s priakovanimi drubenimi posledicami odvzema prostosti kot so neodobravanje druine in prijateljev izguba partnerja izguba zapo slitve negativna samopodoba. Preventivni uinki aretacije so moni samo kadar potenc ialni storilec priakuje da bo imel odvzem prostosti negativne posledice na njihov odnos z drugimi. Tisti z monimi socialnimi mreami monimi prijateljskimi vezmi zapo slitvijo viri finannih koristi in drugimi simboli konvencionalnega ivljenja lahko mnogo ve izgubijo zaradi dramatinega drubenega odziva na njihovo nasilje kot tisti ki navedenega nimajo. Pri ljudeh s pomanjkljivimi socialnimi vezmi lahko takna dr ubena intervencija (odvzem prostosti) povzroi bes in je zaznana kot provokacija ki vodi celo do stopnjevanja nasilja. Predstave o odvzemu prostosti so torej mono o dvisna od posameznikovih lastnosti in njegovega drubenega okolja (Williams 2005). ali delna odstranitev oziroma izloitev posameznika iz drube s imer se mu onemogoi iz vrevanje kaznivih dejanj. Hkrati bi naj kazen kot neprijetna izkunja vplivala na s torilca tako da v prihodnje prostovoljno" ne bo izvreval kaznivih dejanj ker bo oc enil da so priakovane koristi manje od verjetnih negativnih posledic. Gotovost kaz enske sankcije se lahko povea tudi s spremembo doloil o uvedbi kazenskega postopka . V Sloveniji je bila do leta 1999 uvedba kazenskega postopka za laja nasilna kaz niva dejanja prepuena rtvam (Filipi 2009). Kazenske sankcije lahko zmanjajo nasilje posredno tudi s tem ko opolnomoijo rtve (F ilipi 2009). Tuje raziskave187 kaejo da kazenski pregon tudi e se kona z izrekom sank cije ni uinkovit sam po sebi temve le takrat ko je dopolnjen s komplementarnimi de janji rtve. Mislim da ga je okiralo ko sem la na sodie. Vsa stvar - da sem ga zapusti a se loila dobila prepoved priblievanja da sem la v zavetie - vse to ga je prisililo k spoznanju da ne bom ve tega prenaala. Od takrat je v redu" (rtev citirana v Hoyle Sanders 2000: 27). Kasneja spoznanja kriminoloke znanosti so opozarjala da je v b oju zoper kriminaliteto bolj kot represija uinkovito razvijati in izvajati dejavn osti ki odpravljajo globlje drubene vzroke kriminalitete" (Bavcon et al. 2003: 40) . Na tem mestu se vrnemo k e izpostavljenemu konfliktu priakovanih uinkov kazenskop ravne represije. Nasilje v druini je tako specifino da je v literaturi zaznati mno go ve opozoril o tem da lahko kazenski pregon tega kaznivega dejanja povzroi ve neg ativnih kot pozitivnih posledic na primer novo nasilje ali poveanje intenzitete n asilja kot povrailo ali kazen zaradi nevenosti ki naj bi jih povzroila rtev s tem ko je spregovorila o zlorabi. Druga pogosto omenjena negativna posledica kazenskega pregona je izrek kazni. Denarna kazen neposredno finanno prizadene celo druino. S plailom denarne kazni se zmanjajo skupna sredstva druine kar prizadene vse njene la ne. V ne tako redkih primerih ko je zaposlena samo rtev in nasilne nima lastnih sr edstev bo seveda breme plaila denarne kazni ali globe padlo na rtev in ne na nasil nea. Tudi izreena prostostna kazen ima lahko hude finanne posledice za lane nasilneev e druine kadar je on glavni ali edini vir sredstev za preivljanje druine. e je torej

poglavitni namen kazenskega pregona v prepreevanju nadaljnjega nasilja in v poilj anju sporoila o nesprejemljivosti nasilja potem se lahko kazenski pregon v posame znem primeru izkae ne le za neuinkovitega temve celo kodljivega (Hoyle Sanders 2000) . 187 Hoyle in Sanders (2000) sta opravila intervju z 21 enskami - rtvami nasilja v druini ki v zadnjem asu niso prijavile nobenega nasilja oziroma niso poklicale pol icije. Razdelila sta jih v tri skupine: 6 ensk je e vedno doivljalo fizino nasilje; 6 ensk ki niso ve doivljale fizinega nasilja so pa bile rtve kontrolirajoega vedenja: nadlegovanje verbalne zlorabe in ponievanja; in 9 ensk ki ni ve doivljalo nobene vrs te nasilja. Od 6 ensk iz prve skupine je le ena konala razmerje z nasilneem ki se n ikakor ni mogel s tem sprijazniti medtem ko so se ostale e borile da bi razmerje uspelo. Nobena od njih ni podpirala kazenskega pregona in ni elela konati razmerja z nasilneem. Veina jih je kot razlog da kljub nasilju ne kliejo (ve) policije pojas nilo da ne vidijo smisla da je konec koncev bolje e zadeve uredijo same s partner jem in bodo policijo poklicale le e bodo zaradi hujega nasilja potrebovale njihovo zaito. Po njihovem mnenju intervencija policije ni vplivala dolgorono na nadaljnje nasilje. Vedno je nasilen. e bi ga dala aretirati bi me morda kaznoval takoj zate m vendar na splono ostaja grdoba e pokliem policijo ali ne." (rtev citirana v Hoyle Sanders 2000: 26) V drugi skupini ensk sta le 2 e vedno iveli s partnerjem medtem k o so ostale 4 izjavile da poskuajo konati razmerje eprav pri tem niso povsem dosled ne in velikokrat dovolijo partnerju da jih obiskuje ali se zaasno vrne. Iz izjav izhaja da je fizino nasilje prenehalo zaradi prepovedi priblievanja loitve in kazen skega pregona (v enem primeru) vendar nadzorujoe vedenje v odnosu ki se ohranja e ostaja in je vzrok za psihino nasilje. V tretji skupini je 8 ensk podpiralo uspeen kazenski postopek 6 od njih se je loilo od partnerja. Stalans in Lurigio (1995a) sta opravila raziskavo o mnenju javnosti glede tega k aken naj bi bil odziv kazenskega pravosodja na nasilje v druini. V primerjavi z mok imi so enske bolj naklonjene sodnim prepovedim in kazenskim obsodbam z izreenim ob veznim svetovanjem in zaporno kaznijo. Tako enske kot moki so izrazili mono naklonj enost sodni madiaciji. Avtorja ugotavljata da so rezultati raziskave nasprotni s plonemu preprianju da elijo enske ohraniti druinsko harmonijo: veina ensk je elela h sodie zaiti da kaznuje in obravnava nasilnee. enske z otroci so dajale prednost med aciji zaradi ohranjanja druine enske brez otrok pa zaradi ohranjanja njihovega sta tusa v drubi. Moki so manj naklonjeni sodnim varnostnim ukrepom in kazenski odgovo rnosti mediaciji v primerih telesnih pokodb pa so bolj naklonjeni zaradi preprianj a da bo mediacija bolj naklonjena njihovemu poloaju kot poloaju partnerja. Avtorja na podlagi teh rezultatov ugotavljata da moki iejo kontrolo nad svojimi problemi. Na splono se je izkazalo da je javnost vedno manj tolerantna do nasilja v druini. Kar se tie naklonjenosti mediaciji pa opozarjata da so priakovanja javnosti prevel ika in povzemata Karlo Fisher ki je ugotovila veliko nekompatibilnosti med nasil jem in mediacijo ker slednja temelji na predpostavki da nasilje izvira iz konfli kta med strankama medtem ko gre pri nasilju v druini v bistvu za odnos uveljavlja nja moi in nadzora. Raziskava je pokazala da javnost ve ne sprejema nasilja v druin i vendar e vedno krivi rtve zato ker ne zapustijo svojih nasilnih soprogov. 6.4. PRIAKOVANJA RTEV Nasilje v druini se od ostalih kaznivih dejanj z elementi nasilja razlikuje glede nekaterih pomembnih znailnosti. Najprej je tu obstoj monih ustvenih vezi med stori lcem in rtvijo. Med njima je ljubezen ali pa vsaj rtev goji (ali je dojila) takna us tva do storilca. Drug pomemben dejavnik je ekonomska odvisnost. V primeru loitve se rtev sooa z nevarnostjo da se bo njen ivljenjski standard pomembno znial morda bo celo ogroeno preivljanje nje in njenih otrok. Zato je razumljivo da se rtve ne obr emenjujejo toliko s pravnimi sankcijami in prevencijo kot s tem da izkoristijo r azpololjiva pravna sredstva tako da imbolj zaitijo sebe in svoje interese: varnost e konomska varnost zaita otrok strokovna pomo za partnerja (Fagan 1996). Ena od redki h tez s katero se strinjajo skoraj vsi ki se v praksi ali teoriji ukvarjajo z rtv ami nasilja v druini je naslednja: rtve nasilja v druini elijo da njihov nasilne pren eha s svojim nasilnim vedenjem do njih in ostalih lanov druine. Enotnost stali prene ha takoj ko zanemo razmiljati o nainu kako dosei da nasilne spremeni svoje vedenje v razmerju z rtvijo. e same rtve med seboj se glede tega razlikujejo188 poleg tega im ajo drugane interese kot pravosodni organi.

188 Karla Fisher (Fischer Rose 1995) je opravila raziskavo mnenja in izkuenj med e nskami ki so akale na drugo zaslianje na sodiu v postopku pridobitve sodnega varnost nega ukrepa (protection ordet). V ZDA (Nort Carolina) rtev najprej na sodiu po krat kem zaslianju (brez obvestila nasilneu) pridobi kratkotrajni ukrep po drugem zaslia nju o katerem je obveen nasilne pa lahko pridobi dolgotrajneji ukrep. Anketirane so bile enske (287) ki so na sodiu akale na drugo zaslianje. Rezultati ankete so pokazal i da se enske odloijo za sodni varnostni ukrep po relativno dolgem obdobju zlorabe ki se po njihovem videnju stopnjuje tako po intenzivnosti kot pogostosti. eprav ne priakujejo da bo varnostni Prenehanje nasilja je sicer skupen cilj obojih vendar je pri rtvah hkrati obiajno prisotna tudi elja ohraniti intimno razmerje s partnerjem. Za enske je razmerje s partnerjem in druinska enotnost pomembna. Temelje na romantini ideologiji si pretep ene enske delijo kulturno predstavo zveze kot oaze medsebojne ljubezni in predano sti. Obasno njihov partner tudi izpolni nekatere aspekte te podobe in s tem okrep i njihovo upanje in vero. V njihovi kulturi ki daje poudarek razmerjem med ljudm i odloitve ne temeljijo nujno na dejstvih in izraunih najveje koristi. So bolj kompr omisi kot odloitve - strategije preivetja v zapleteni nevarni in nepredvidljivi si tuaciji. To je kultura v kateri so meje spreminjajoe in meglene" (Ferraro Pope 19 93: 102). Kot navaja Hart (1993) je njihova elja po zasebnosti in anonimnosti v n asprotju z naelom javnosti na katerem temelji kazenski postopek. elja po im prejnjem zakljuku tri ob poasno delovanje sodnega sistema. rtve elijo sodelovati pri odloitva o sankcijah esar pravosodni organi ne sprejemajo ker naj bi ogroalo predvidljivos t postopka toilevo diskrecijo in pravice obdolenca. elja po sankcijah ki bodo zaitile tev se pogosto ne sklada s sankcijami katerih namen je poboljanje (rehabilitacija ) in kaznovanje storilca. rtvina ocena o uinkovitosti kazenskega pregona v smislu zagotavljanja svoje varnosti in koristi je zato odvisna od zapletene kombinacije razlinih dejavnikov (Fagan 1996). Motivi rtve za prijavo nasilja v druini so razlini. S prijavo nasilja rtve ne zasled ujejo (zgolj) izreka kazenskih sankcij zoper storilca temve so njihovi cilji iri in bolj instrumentalni na primer pridobiti denar ali premoenje prisiliti partnerja da poie strokovno pomo zaititi sebe in otroke. Vasih eli s prijavo potrditi svoj sta rtve kar bi ji dalo vejo legitimnost e bi se kasneje ponovno pojavila kot rtev (elih 1993). V raziskavi ki sta jo Hoyle in Sanders (2000) opravila med rtvami nasilja v druini (vse so bile enske) je ve kot polovica izjavila da so v trenutku ko so po klicale policijo elele da policija odvzame prostost njihovemu partnerju. Zgolj ma njina e takrat ni hotela da bi policija naredila to kar je tradicionalno njihova g lavna funkcija to je da sproijo kazenski postopek. rtve ki pokliejo policijo priakuj ejo: 1) neposredno zaito: elijo da policija pomiri nasilnega partnerja in ga zaasno odpelje pro. Veini ni mar ali mu bo odvzeta prostost ali ne. elijo da policija razr ei trenutno nasilno situacijo in da imajo na voljo nekaj asa da si odpoijejo od nas ilja. V teh primerih gre bolj za socialno kot kaznovalno vlogo policije; 2) opozorilo nasilneu: rtve so prepriane da bo nasilne spremenil vedenje e mu bo policist povedal da nasilje ni sprejemljivo; ukrep spremenil nasilneevo vedenje pa priakujejo da jih bo sodni sistem zaitil pred nadaljnjim nasiljem. Skoraj vse so odgovorile da imajo dovolj" 92 je reklo da so u trujene od zlorab". Za veino je bil ukrep zadnja monost potem ko ostali naini pomoi niso bili uspeni. Polovica ensk je izrazila zaskrbljenost ker je nasilje zaelo vpli vati na njihove otroke ali se je celo razirilo nanje (15). Implicirano sporoilo va rnostnega ukrepa naj bi po mnenju ensk bilo: lahko te zapustim in ti me zato ne mo re prizadeti." Verjamejo da bo pravni sistem stal ob njih in uveljavil to sporoilo . 98 jih je odgovorilo da so za vedno zapustile razmerje z nasilneem pri emer jih je 85 verjelo v svojo finanno sposobnost preskrbeti sebe in otroke. Svojo odloitev da pridobijo prepoved so oznaile kot dobro (91) in izrazile obutek da imajo ve nad zora nad svojim ivljenjem (98) in razmerjem (89) kljub slabemu obutku da bo nasiln e kril prepoved (86). Tak pozitiven odnos avtorica razlaga z enskim zaupanjem v zaito s strani kazenskega sistema in preprianjem (95) da se bo policija zelo hitro odz vala na morebitno kritev prepovedi. Ni se torej pri teh enskah zmanjal strah pred n adaljnjim nasiljem ampak se je povealo priakovanje zunanje pomoi - intervencije v p rimeru da jo bodo potrebovale.

3) informacije in nasvet: ve kot tri etrtine rtev iz raziskave je ne glede na ostal e elje elelo pridobiti informacije in nasvet o monih kratko- in dolgoronih reitvah. Mnoge rtve nasilnega dogodka ne opredelijo kot zloin (kaznivo dejanje) zato ga tud i ne prijavijo (Dutton 1998). Zato je pomembno osveanje e neodkritih rtev o tem da j e nasilje nesprejemljivo kaznivo dejanje ki ga niso dolne prenaati in o pravnih in drugih nainih pomoi ki so jim na razpolago v njihovem boju" zoper nasilje. Storilc i se najbolj bojijo da bi javnost policija sosedje in prijatelji izvedeli za nji hov nasilni odnos do intimnega partnerja. Dokler rtve mole trpijo in prenaajo zlora be je mo nasilnea nad njimi najveja. tudije so pokazale da ve kot polovica rtev nasil a nikomur ne pove o nasilju vsaj eno do dve leti. Kot razlog navajajo sram; mnen je da je zadeva preve zasebna da bi se o njej govorilo; govorjenje o tem bi vodil o do povrailnega nasilja; ne vedo da je pomo dostopna; strah pred tem da jih ne bi jemali resno; strah da bi morale sodelovati v pravnih postopkih zoper svoje elje ; skrb da bi jim odvzeli otroke; izrazile so obutek nivrednosti; pomanjkanje samoz avesti in preprianje da si ne zasluijo pomoi (Hoyle 2000). Veina rtev dalj asa trpi n silje in zlorabe ne da bi o tem komu povedale ali nasilnea prijavile policiji. Pr eden so poklicale policijo so se posluile e vseh ostalih nainov pomoi vkljuno s socia lnimi slubami svetovanjem in tretmanom in so iskale pomo pri druini in prijateljih. Policija je obiajno zadnja preostala monost nekaken izhod v sili (Erez 2002). Tudi ko poiejo zdravniko pomo navajajo da so se pokodovale po nesrei.189 Ob prvem stiku s kazensko pravnim sistemom teijo k minimiziranju pokodb ki so jih utrpele obutijo sr am in krivdo za svojo viktimizacijo in so na splono zelo zadrane do uporabe tega s istema za svojo zaito. Pri tem pa je interes rtve da se zoper storilca zane kazenski pregon in sodelovanj e rtve v kazenskem postopku pomembno z vidika uinkovitosti kazenskopravnega obravn avanja nasilja v druini. Kazenskopravni sistem se ne more uinkovito boriti proti zl oinom ki so hkrati zasebni in neprijavljeni" (Dutton 1988: 125). rtve ki so prepria ne da bo kazenski postopek in kazenska sankcija uinkovit in bo prekinil zlorabe i n nasilje bodo pripravljene ne le prijaviti dejanje temve tudi aktivno sodelovati v postopku zoper nasilnea. S tem se bo povealo tevilo kazenskih postopkov in obsod b. Zavedanje nasilnea o tem da bo nasilju (gotovo) sledila kazenska sankcija in d a njihova rtev ne bo tiho" lahko deluje odvraalno in prispeva k zmanjevanju nasilja (Filipi 2009). rtve torej ob prijavi nasilja (klicu na pomo) ki se najpogosteje zgodi med ali nep osredno po nasilnem dogodku predvsem elijo trenutno razreitev situacije nekatere p redvsem to da policija odpelje nasilnea in/ali mu zaasno odvzame prostost. Med tis timi ki so ob dogodku elele odvzem prostosti pa jih po raziskavah sode veina ne eli da se njihov partner kazensko preganja in ne podpirajo uvedbe kazenskega postopk a oziroma kakrnih koli nadaljnjih postopkov in sankcij. Razlogov je ve. eprav obiajn o menimo da rtve prenehajo sodelovati s toilstvom zato ker so se spravile z nasiln im partnerjem rezultati raziskav kaejo da to ni najbolj pogost razlog za prekinit ev sodelovanja v kazenskem postopku (npr. Hoyle Sanders 2000). enske se ne umakne jo iz kazenskega postopka zato ker so si premislile ali imajo pomisleke v zvezi s svojim 189 Med take stereotipne izgovore spada na primer padec po stopnicah. razmerjem do nasilnea temve zato ker so dosegle cilje ki so jih zasledovale (Erez 2002). Pri veini ensk je glavni motiv za klic na policijo elja da le-ta zaasno ali t rajno odstrani nasilnea kar naj bi partnerja streznilo" (to teach him a lesson) oz iroma razreilo trenutno konfliktno situacijo. Nekaj rtev iz raziskave je hotelo da policija pomiri nasilnea niso pa elele da ga odpeljejo oziroma o tem niti niso ra zmiljale.190 Med tistimi ki so elele odvzem prostosti jih je le manjina izrazila elj o po povrailnosti (Hoyle Sanders 2000). Nekatere rtve elijo aretacijo da pokaejo par tnerju da z njimi ne sme tako ravnati vendar ne elijo niesar ve ga ne elijo spraviti v teave.191 Kadar e pridranje povzroi eleno pozitivno spremembo partnerjevega vedenj a kazenski postopek za rtev ve ni potreben. Nekatere rtve se odloijo da ne bodo sode lovale v kazenskem postopku ker je e prijava dejanja in sproitev kazenskega postop ka doseglo elene spremembe torej prenehanje nasilja. Prepriane so da nadaljnji pos topek ni ve nujen za njihovo zaito (Hart 1993). Vasih je razlog za nesodelovanje v kazenskem postopku strah da kazenski pregon ne

bo reil problema (nasilje!) temve bo povzroil e ve nasilja spet drugi v preprianju je prvotno nasilje manje zlo od nevenosti ki jih povzroa kazenski postopek. Najpogos teji razlog za zavrnitev izjave ali preklic le-te ki so ga navajale enske je bil s trah pred povrailnimi ukrepi nasilneev ki so jih ustrahovali in jim grozili na pri mer z odvzemom otrok (skrbnitvo) poigom hie.192 Hoyle in Sanders (2000) ugotavljata da enske svojih partnerjev nimajo za slabe ljudi ki bi si zasluili kazen temve so jih opisovale kot prestraene ranljive in ustveno nezaupljive - torej takne kot je v eina ensk bilo samih. Druge se bojijo finannih posledic za druino. Stroki kazenskega postopka so veji kot morebitne koristi. Mnoge rtve ne elijo kazenskega pregona stor ilcev zaradi negativnih izkuenj iz preteklosti. Hoyle (2000) na primer poroa o dve h primerih v katerih rtvi - obe enski nista hoteli podati prijave oziroma izjave k er je bil v preteklosti v obeh primerih kazenski postopek zoper nasilnea zakljuen z izrekom denarne kazni (200 oziroma 100 britanskih funtov) pri emer sta bila v o beh primerih nasilnea nezaposlena in je morala denarno kazen plaati rtev sama. Te rt ve niso imele namena prekiniti razmerja zato niso mogle tvegati da bi bil njihov partner ponovno kaznovan z denarno kaznijo. Nekoliko manj pogost razlog za neso delovanje z organi pregona je pripadnost in lojalnost do posameznih skupin ki ne tolerirajo posegov drave na primer religiozne etnine ali rasne skupine. Manje tevil o ensk nasprotuje pregonu iz politinih preprianj da kazensko pravosodje selektivno kaznuje moke pripadnike doloenih (marginalnih) skupin (Hart 1993). Na drugi strani so (redkeje) rtve ki elijo uvedbo in izvedbo kazenskega postopka zo per njihovega nasilnea in so pripravljene v njem sodelovati kot prie. Najpogosteji razlogi za takno sodelovanje in priakovanja rtev so: 1) konati nasilno vedenje 2) 190 elela sem da ga policija pomiri. Nisem niti razmiljala o tem ali elim da ga aretirajo ali ne -elela sem samo da bi bilo e vsega konec." (rtev citirana v Hoyle Sanders 2000: 22) 191 .....to show him that he can't treat me like this. However I don't reall y want to get him into trouble. I was always worried in the past that to call the police would start the ball roll ing and it would go too far ... I just want him to stop thinking he can treat me like this." (rtev citirana v Hoyle Sanders 2000: 23-24). 192 Ni pa si teko predstavljati tudi povsem ivljenjskih situacij ki enskam prep reujejo da bi vztrajale pri kazenskem pregonu njihovega partnerja moa oeta njihovih otrok kot nazorno prikae izjava ene od rtev: Njegov oe je v bolninici. Umira za rako m in nikoli si ne bi odpustila e bi umrl medtem ko je bil Danny v zaporu. Zasmili l se mi je" (Hoyle Sanders 2000: 25). poslati sporoilo193 da je takno vedenje kaznivo 3) kaznovati nasilnea. Manj pogosti so razlogi v zvezi z lajim postopkom razveze zakonske zveze ali izgovoriti si ka kne koristi v razmerju z nasilneem (Erez Belknap 1998). Za sodelovanje z organi pr egona se vekrat odloijo rtve ki so utrpele telesne pokodbe in tiste ki so e prekinile razmerje z nasilneem (Dawson Dinovitzer 2001). 6.5. UKREPI ZA ZAITO RTEV Ureditev ukrepov namenjenih zaiti rtev nasilja v druini se v evropskih dravah194 razl ikuje glede na trajanje prepovedi priblievanja obsegu vpliva rtve na potek interve ncije medsebojnega uinkovanja policijskega civilnega in kazenskega prava prijavit vene dolnosti195 (Hagemann-White 2006) in drugih. V veini drav poznajo sodne varnos tne ukrepe (protection orders) ki so dveh vrst: prepoved nadlegovanja (non-molestation orders); sodie na podlagi zahteve19 6 stranke prepove storilcu stik ali priblievanje drugi osebi pogosto tudi prepove priblievanje doloenemu kraju. stanovanjski ukrepi (occupation orders); z njim se doloi kdo od strank bo zasedal skupni dom; pogoj za izdajo tega ukrepa je nevzdrnost skupnega bivanja z aradi fizinega in psihinega nasilja ali groenj s takim nasiljem (Hagemann-White 200 6: 15). 193 Pretepene enske so v svojem boju proti nasilju utiane s pomojo psiholokih uin kov zlorabe in ponotranjenega obutka nemoi ki nastane kot posledica nasilnega razm erja. Pravni postopek je pot ki rtvi vrne glas (Ko 2002). When you go to court to get the order and you walk out with it in your hand you feel like you have a lit tle bit of power over your life again" (rtev citirana v ibidem: 370). 194 V Republiki Madarski je ukrep prepovedi priblievanja urejen v Kazenskem za

koniku. O njem odloa sodie predlaga pa ga lahko tudi okodovanec (to pravico imajo e t oilec zasebni toilec subsidiarni toilec zakoniti zastopnik okodovanca zakoniti zasto pnik mladoletne osebe ki ivi v skupnem gospodinjstvu z obdolencem) (teiner 2009). V ve evropskih dravah (na primer Avstrija vica Nemija panija Poljska...) ima policija monost da v primeru nasilja v druini storilca odstrani iz bivalia rtve. Namen teh ukr epov je obiajno v tem da se rtvi zagotovi prehodna varna doba v kateri lahko prido bi informacije o monih pravnih in praktinih reitvah njene situacije in se odloi med razlinimi monostmi. Zaradi tevilnih teav s katerimi se sooajo rtve so drave sprejele hanizme za podaljanje tega asa. V tevilnih dravah je policija dolna v primerih ko izd a tak ukrep o nasilju v druini obvestiti ustrezno svetovalno slubo (pri nas CSD). t udije v Avstriji in Nemiji so pokazale da mnoge rtve menijo da je ukrep koristen v dveh smereh: 1. da jim omogoi loitev od nasilnega partnerja in 2. da pokae nasilneu da takno vedenje ni sprejemljivo in ga ne bodo tolerirale. Celo nekatere enske ki so sprva nasprotovale ukrepu so kasneje izjavile da se jim je zdel ukrep korist en. Vendar so tudije tudi pokazale da je policija manj pripravljena izdati tak uk rep ko je k isti druini poklicana drugi (Hagemann-White 2006). 195 Na Irskem je zdravnika komisija pristojna da vloi na sodiu zahtevo za izdajo varnostnega ukrepa kadar bi to lahko storila rtev pa zaradi strahu ali travme te ga ne stori. Pri tem soglasje rtve ni potrebno eprav se mora zdravstvena komisija z njo obvezno posvetovati (Hagemann-White 2006). 196 Izdaja taknega ukrepa na zahtevo stranke ni avtomatska. Na vedskem je pozi tivno reenih le polovica zahtev; v Avstriji je uspeh veji pri rtvah ki jih zastopaj o svetovalne slube ali odvetniki; v Nemiji je veina postopkov zakljuenih s poravnavo ali rtvinim umikom zahteve razen v deelah kjer je razvito dobro med-institucional no sodelovanje in imajo rtve veliko podporo svetovalnih slub (Hagemann-White 2006) . V Sloveniji lahko policisti od leta 2003197 v primeru nasilja v druini198 nasilneu odredijo prepoved priblievanja doloenemu kraju ali osebi. Gre za policijsko varno stno pooblastilo iz 39. a lena Zakona o policiji. Namen ukrepa je omogoiti rtvi oddi h" (teiner 2009: 2) od nasilja in pridobitev potrebnih informacij in pomoi socialn ih slub za dolgorono reitev problema nasilja. Namesto da se rtvi ki e tako trpi posle dice fizine in psihine zlorabe naloi dodatne teave v zvezi s selitvijo v zavetie ozir ma varno hio (skrb za nov dom novo okolje skrb za varnost otrok menjava ole in pod obno) se zaasno iz druine odstrani nasilnea. Za odreditev ukrepa mora biti podan ut emeljen sum da je doloena oseba storila kaznivo dejanje ali prekrek z elementi nas ilja199 in morajo obstajati razlogi za sum da bo nasilne ogrozil ivljenje osebno v arnost ali svobodo druge osebe s katero je ali je bil v blinjem razmerju.200 Te o koliine ugotavljajo policisti zlasti na podlagi dotedanjega grdega ravnanja kritelj a iz okoliin ki jih policisti neposredno zaznajo ob prihodu na kraj dogodka zbrani h obvestil od rtev ali pri podatkov centra za socialno delo in podobno. Ob obstoju obeh zakonskih pogojev sme policist takoj na kraju ustno odrediti prepoved prib lievanja201 rtvi202 kraju ali obmoju kjer rtev stanuje dela se izobrauje je v varstvu ali se vsakodnevno giblje. Prepoved ki jo policist odredi za 48 ur vsebuje tudi prepoved nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih. Neupotevanje prepovedi pomen i prekrek za katerega je predpisana globa 400 evrov. Policist nato izda pisno odredbo ki jo po uradni dolnosti polje v presojo preiskov alnemu sodniku. Ta lahko odredbo potrdi in podalja do 10 dni spremeni ali razvelj avi. rtev v tem postopku ne more vplivati niti na izrek policijskega ukrepa niti na odloitev preiskovalnega sodnika lahko pa po preteku 10 dnevnega ukrepa predlag a podaljanje ukrepa do 60 dni e obstajajo utemeljeni razlogi za sum da bo nasilne n adaljeval z ogroanjem varnosti. Predlogu mora predloiti dokaze o utemeljenih razlo gih za sum na primer nespotovanje izreenega ukrepa ali nadlegovanja po komunikacij skih sredstvih. rtev ima poleg tega tudi pravico zahtevati od centra203 za 197 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o policiji (ZPol-B) Ur. l. 79/2 003. 198 Od leta 2006 (Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o policiji (ZPolF) Ur. l. 78/2006) lahko policisti tak ukrep izreejo ne le za prekrke temve tudi za kazniva dejanja z elementi nasilja. Kadar pride do hujega nasilja ki izpolnjuje znake kaznivega dejanja zaradi katerih se lahko odredi pripor pride v potev tudi ukrep po Zakonu o kazenskem postopku. Leta 2005 je policija izdala 180 taknih ukr

epov leta 2008 pa e 553. (Nekoliko drugani podatki so navedeni v Predlogu ZPND: le ta 2005 naj bi policija izrekla 152 taknih ukrepov leta 2006 pa 281 pri emer je trend naraanja v obeh virih podoben. ) Ta porast lahko pripiemo poveani obutljivosti policistov na problem nasilja v drui ni in veji pripravljenosti rtev da nasilje prijavijo policiji ker verjamejo da jih bo policija razumela in pomagala (Filipi 2009) delno pa tudi dejstvu da se lahko ukrep od leta 2006 izree tudi za kazniva dejanja. 199 To so prekrki iz 4. toke 6. lena Zakona o prekrkih zoper javni red in mir. 200 Oseba v blinjem razmerju (v smislu 224. lena Kazenskega zakonika) zakonec zunajzakonski partner partner iz registrirane istospolne partnerske skupnosti kr vni sorodnik v ravni vrsti (stari stari stari otroci vnuki pravnuki) krvni sorodni k v stranski vrsti do vtetega tretjega kolena (brat/sestra neak(inja) stric/teta) sorodniki po svatvu do vtetega drugega kolena (tast/taa zet/snaha oim/maeha pastorek/ astorka) posvojitelj posvojenec rejnik rejenec ali druga oseba s katero ivi kritel j v skupnem gospodinjstvu. 201 Razdaljo prepovedi doloi policist v razponu od najmanj 50 do najve 200 met rov pri emer upoteva da je potrebno rtvi zagotoviti varnost kritelju pa omogoiti nemo teno opravljanje vsakodnevnih opravil. 202 Zakon uporablja kazenskopravni termin okodovanec. 203 Policija mora o izreenem ukrepu takoj po telefonu obvestiti krajevno pris tojni Center za socialno delo (izven asa uradnih ur pa Center ki izvaja intervent no slubo za obmoje krajevno pristojnega centra) ki mora rtev seznaniti z organizaci jami ki so ji na voljo za materialno in nematerialno pomo. e je nasilne socialno delo da ji omogoiti stik z organizacijami ki so ji na voljo za materialn o in nematerialno pomo. Kadar se policija ob intervenciji zaradi dejanja ki preds tavlja prekrek ali kaznivo dejanje ne odloi za izrek prepovedi priblievanja lahko rt ev sama sodiu predlaga da izda taken ukrep v nepravdnem postopku (Filipi 2007). Sodi asilneu prepove vstop v stanovanje rtve zadrevanje v bliini njenega stanovanja pribl ievanje rtvi in navezovanje stikov z njo. Civilnopravni zaitni ukrepi204 ki vsebujej o razline prepovedi zapovedi in navodila so za razliko od kazenskopravnih sankcij izdani na zahtevo rtve in so zaasni. Izdani so v postopku kjer veljajo niji dokazn i standardi kot v kazenskem postopku in se osredotoajo na rtev in njeno potrebo po zaiti in materialni pomoi (ne pa na dejanja in kaznovanje storilca) (Fagan 1996). 205 V Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) so bili z zakonodajno spremembo leta 1999206 uvedeni nekateri ukrepi kot alternativa priporu. Med njimi je zanimiv ukrep pre povedi priblievanja doloenemu kraju ali osebi urejen v 195. a lenu ZKP. Ukrep ni za miljen kot samostojen ukrep za zagotavljanje varnosti rtev nasilja v druini (Filipi 2 004) na kar kae dejstvo da se lahko izree le e obstaja utemeljen sum da je doloena o seba storila kaznivo dejanje in e obstaja nevarnost da bo obdolenec uniil sledove k aznivega dejanja vplival na prie udeleence ali prikrivalce ali da bo ponovil kazni vo dejanje dokonal poskueno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje s katerim g rozi mo odvrniti s prepovedjo priblievanja obdolenca doloenemu kraju ali osebi. Iz d ometa tega ukrepa izpadejo torej vsa tista kazniva dejanja za katera je predpisa na kazen do dveh let in tista ki se preganjajo na predlog okodovanca (posilstvo i n spolno nasilje v partnerski skupnosti lahka telesna pokodba). Z vidika rtev nasilja v druini je neprimerna doloba tretjega odstavka 195. a lena ZK P ki daje sodiu pooblastilo da kaznuje z denarno kaznijo varovano osebo ki namerno kri razdaljo - oddaljenost ki jo mora spotovati obdolenec. Da taken nain disciplinir anja rtev ni primeren dokazujejo tuje izkunje. V nekaterih dravah ZDA kjer ima krite v civilnopravnih zaitnih sodnih ukrepov (civil protection orders) kazenskopravne p osledice so toilci pripravljeni vloiti obtobo tudi zoper rtev ki pomaga ali omogoi st orilcu da kri prepoved. Policija toilstvo in sodie menijo da gronja s takimi sankcija mi rtvi ki je ambivalentna do svojega odnosa z nasilneem nudi motivacijo za prekin itev stikov. Nekateri ameriki sodniki so z zaporno ali denarno kaznijo kaznovali r tve ki so bile pobudnice za kontakt z nasilneem medtem ko je veljal zaitni ukrep. Z aenkrat pritobena sodia niso sledila takim staliem z obrazloitvijo da kaznovanje rtv i primerno saj so zaitni ukrepi namenjeni zaiti mladoleten rtve pa so njegovi stari morajo policisti pristojni CSD obvestiti nemud oma ob izreku prepovedi priblievanja.

204 Strokovna pomo rtvi nasilja v druini vkljuuje izgradnjo in vcepljanje prepria nja da je sposobna skrbeti sama zase brez partnerja in vero v to da ima mo spreme niti njun odnos. Intervencija dravnih -pravnih institucij pomeni prekinitev vzorc a dominacije in nadzora s tem ko neposredno rekonstruira razmerje med rtvijo in n asilneem. Poleg tega da odrejajo nasilneu da se vzdri nasilnih dejanja vsebujejo ci vilni prepreevalni ukrepi (restraining orders) posebna navodila glede stikov obis kov in lastninske pravice. Ta navodila dajejo rtvi prilonost da ponovno pridobi mo znotraj razmerja zlasti skozi sodnikovo avtorizacijo. Na rtvino mo vpliva tudi veja odzivnost policije v primerih ko je izdan taken ukrep (Ko 2002). Kritev ukrepa ne pomeni ve le dejanja proti rtvi temve dejanje proti avtoriteti sodia torej proti dra i. 205 Ur. l. RS 63/1994. 206 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku (ZKP-A) Ur . l. RS 72/1998. in ne kaznovanju rtve (Sack 2004). Tudi v Sloveniji se pojavljajo pozivi k sankci oniranju rtev ki storilcu omogoijo (pomagajo ga celo prepriajo) da kri prepoved prib lievanja. Gradinik (2008: 11) na primer meni da bi se na tak nain zmanjale monosti zl orab ko rtev najprej kritelja vzame" nazaj nato pa obvesti policijo o kritvi odredbe . Takna razmiljanja so rezultat nerazumevanja in nepoznavanja celotne kompleksnost i problema. V takih primerih se jasno pokae da je odziv drave na nasilje v druini n eustrezen in da represivne politike same po sebi ne morejo reiti problema nasilja v druini (Ben-Ishai 2009). eprav je tak pristop v ZDA poveal tevilo obsodb za nasil je v druini pa uinek na prepreevanje nasilja ni z niemer izkazan. Spregleda da je ci lj v ustavitvi nasilja in ne v izvrevanju retribucije (Sack 2004). 6.6. VPLIV RTVE NA PROCESNE ODLOITVE V slovenskem kazenskem postopku lahko rtev v doloenih primerih od dravnega toilca pre vzame" kazenski pregon kot subsidiarni toilec (okodovanec kot toilec) ali pa mu vlo ga toilca pripade po sili zakona (zasebni toilec v primerih kaznivih dejanj ki se preganjajo na zasebno tobo). Za nekatere delikte zakon doloa da se sicer preganjaj o po uradni dolnosti (dravni toilec) vendar je za uvedbo in nadaljevanje postopka p otreben predlog okodovanca (predlagalni delikti). V najve postopkih pred slovenski mi sodii pa rtev na noben od opisanih nainov ne sodeluje pri odloanju o kazenskem pre gonu. V teh primerih rtev ni stranka kazenskega postopka in ima mnogo manj proces nih pravic in upravienj. Ob uresnievanju svojih procesnih upravienj rtev izoblikuje svojo voljo ki jo bolj ali manj izrecno sporoa procesnim subjektom in lahko na ta nain (ne)posredno vpliva na njihove odloitve. Avtonomija rtev se torej ne izraa nuj no le v monosti odloanja ampak tudi v upotevanju njihovih interesov pri odloanju v p ostopku. e rtev izrazi svojo eljo in se ta elja upoteva pri sprejemanju procesnih ali vsebinskih odloitev rtvina volja de facto vpliva na potek in izid kazenskega post opka. Med pomembneja upravienja okodovanca sodi pravica do navzonosti pri procesnih dejanj ih in na glavni obravnavi (tudi kadar je javnost izkljuena). Kadar javnost na gla vni obravnavi ni izkljuena ima seveda (tako kot vsakdo) tudi okodovanec pravico do navzonosti pri emer ima to prednost da mora biti na obravnavo posebej vabljen. Na vzonost okodovanca na glavni obravnavi ni pomembna le zaradi zaslianja ki je lahko v veliko pomo pri ugotavljanju dejanskega stanja temve tudi zato ker ima pravico p redlagati da se priskrbijo in izvedejo novi dokazi. Okodovanec sme poleg tega zas tavljati vpraanja obdolencu priam in izvedencem dajati pripombe in pojasnila pregle dovati spise in dokazne predmete. Pravice rtve v zvezi z njihovim vplivom na odloi tve posameznih procesnih subjektov lahko razdelimo v dve podskupini: pravica bit i slian in pravica do pritobe (Rachman 2008). Pravica biti slian je mehanizem posre dovanja informacij in vedenj po drugi strani pa pomembno orodje s katerim lahko r tev dosee da procesni subjekt upoteva (tudi) njene interese. Pravica do pritobe daj e rtvi monost zahtevati presojo (pravilnosti zakonitosti utemeljenosti) doloene pro cesne ali vsebinske odloitve. Ta pravica okodovanca je v slovenskem kazenskem postopku zelo omejena. Poleg omenjenih je pomembna tudi okodovaneva pravica do inf ormacij ki predvsem slui omejevanju sekundarne viktimizacije in spodbujanju rtve k sodelovanju v kazenskem postopku. rtve na splono do doloene mere neformalno sodelu jejo v kazenskem postopku s tem ko toilstvu posredujejo informacije v zvezi z dog odkom ali storilcem. Vendar se zelo redko dogodi da bi bile vpraane o tem kaj elij

o glede nadaljevanja kazenskega postopka. e ve pogosto niti niso obveene o poteku in izidu postopka (Davis et al. 1984). V zadnjem asu se pojavlja vse ve projektov207 in poskusov da bi izboljali sodelovanje rtve s kazenskim pravosodjem. Po drugi strani obstaja ve razlogov zakaj v praksi rtev tudi neformalno ni vkljuena v proces odloanja. Amerike raziskave kaejo da imajo toilci politine pravne in admini strativne skrbi zaradi katerih nekatere primere zagovarjajo bolj zavzeto kot dru ge. Toilci in sodniki elijo hitre in predvidljive postopke posebej v primeru lajih in pogostih kaznivih dejanj. Z rtvami se ne posvetujejo tudi zato ker le-te teko r azumejo da toilci ne zastopajo njih in da ne delujejo nujno v skladu z njihovimi interesi (Davis et al. 1984). Na splono delujejo organi pregona prvenstveno v int eresu drube in njene varnosti vendar mora toilec varovati tudi interese rtve (Fergu son 2009). V slovenskem kazenskem postopku je poleg teav s katerimi se sooajo toilc i drugje pomembna ovira v tem pogledu tudi organizacija toilstev. V isti kazenski zadevi pride na vsak narok za obravnavo drug toilec ki ne spremlja postopka od z aetka zato ne more biti podrobneje seznanjen s problematiko konkretne druine ne ra zume celotne situacije v posamezni druini (Filipi 2004) in ne more na razline proces ne situacije vedno ustrezno reagirati. 6.6.1. rtev kot pria Biti pria je rtvina najpomembneja vloga v kazenskem postopku. e je pri tem rtev obrav navana s spotovanjem in dostojanstveno je lahko ta oblika vkljuenosti v kazenski p ostopek povsem dovolj za zaito njenih interesov in avtonomije. Odstop od kazenskeg a pregona kadar sistem rtvi daje takno monost in nepripravljenost sodelovati v kaze nskem postopku kot pria sta verjetno najveja problema s katerima se sreujejo vsi ka zenskopravni sistemi in sicer na podroju vseh oblik nasilja zoper intimne partner je in druge lane druine. Da obstaja mona povezava med sodelovanjem rtve in izidom ka zenskega postopka so pokazale tuje raziskave. Avtorji ugotavljajo da toilstvo v s istemih s prevladujoim oportunitetnim naelom redko nadaljuje postopek kadar rtev um akne prijavo eprav bi v skladu s postopkovnimi pravili lahko vztrajalo 207 Eden taknih poskusov je bil projekt v New Yorku -The Victim Involvement Proje ct (VIP) v 80. letih prejnjega stoletja. Na sodiih so organizirani zagovorniki (adv ocates) rtev katerih naloga je da pomagajo rtvi: jo vpraajo kaken izid postopka eli i n rtvin odgovor posredujejo pravosodnim organom; rtve obveajo o datumih sodnih narok ov in se trudijo da sodno osebje ne klie rtev na sodie brez potrebe; pomagajo rtvi pr i orientaciji v sodni stavbi; pomagajo sestaviti vlogo za vrnitev zaseenega premoe nja in podobno. Bolj kot toilci ki so prisotnost in vmeavanje" zagovornikov rtev util i kot ogroanje njihove avtoritete so bili s sodelovanjem zagovornikov rtev zadovol jni sodniki saj se je izkazalo da so zagovorniki zelo dobro seznanjeni s posamez no zadevo in so lahko sodiu posredovali koristne informacije. Nad zagovorniki rtev tudi niso navdueni zagovorniki obdolencev saj je bilo zaradi njih ve rtev prisotnih in pripravljenih sodelovati z obtobo (namesto umakniti prijavo) in s tem ko so om ejevali dostop obrambe do rtev (in monosti za pritisk na njih) (Davis et al. 1984) . pri pregonu (Hagemann-White 2006) - v slovenskem postopku ima taken uinek odloitev r tve da ne bo priala zoper storilca. V vseh primerih nasilja je za obsodbo kljunega pomena obstoj nepristranskih pri. Pri nasilju v druini je zaradi zasebne narave t ega kaznivega dejanja zelo redko na razpolago takna pria. V 60 primerov (tudija na podlagi podatkov Druinskega sodia v Manitobi v Kanadi) v ka terih ni bila vloena obtonica je bil razlog za takno odloitev toilstva nesodelovanje prie ki je zavrnila prianje umaknila svojo izjavo ali se ni udeleila sodne obravnav e. Rezultati druge tudije (Arizona) pa kaejo da so drugi dejavniki prav tako pogos t razlog za ustavitev postopka (nevloitev ali umik obtobe) kot nesodelovanje rtve ( Dawson Dinovitzer 2001). Za uspeen pregon nasilneev je sodelovanje in prianje rtve e dini in nujen pogoj predvsem v tistih okoljih kjer so organi odkrivanja in prego na sooeni s pomanjkanjem finannih in tehninih sredstev potrebnih za iskanje drugih dokazov (Ferguson 2009) (npr. prie iz soseine in ire druine forenzini in ostali mate lni dokazi ter podobno). Na vedskem na primer prideta na kraj dogodka dve policij ski vozili od katerih je eno namenjeno fotodokumentaciji dogodka. rtev je odpelja na v ustrezno zdravstveno ustanovo. Vse fotografije in zdravniki izvidi so pomemb en dokaz v kazenskem postopku.208 Toilski pristop vztrajanja pri pregonu obiajno s premlja obtoba temeljea na materialnih dokazih in prianju tretjih oseb.209 Preiskov

alci na kraju dejanja zberejo fotografije rtvinih pokodb in pokodovanih predmetov o blail pohitva (podobno kot pri preiskovanju umora)210 rtev je napotena na zdravniki pregled - vsi izvidi so dokaz. Analiza podatkov iz sodnih spisov kanadskega Spec ializiranega sodia za nasilje v druini v Torontu je pokazala da kljub politiki ki z avezuje toilce k vztrajanju pri kazenskem pregonu brez rtvinega sodelovanja in nad aljevanju postopka na podlagi drugih dokazov prav (ne)sodelovanje211 rtve e vedno igra najpomembnejo vlogo pri odloanju o kazenskem pregonu. V primerih kjer so rtve sodelovale so toilci sedemkrat pogosteje nadaljevali kazenski pregon. Ti podatki e upotevajo morebitni vpliv ostalih okoliin na strani obdolenca razmerje med rtvijo in storilcem dokaze in prisotnost pri. Rezultati so e posebej zanimivi glede na to d a izhajajo iz analize spisov sodia ki je bilo ustanovljeno prav z namenom da se zm anja odvisnost postopka od volje rtev (Dawson Dinovitzer 2001). V Sloveniji je pria nje rtve in morebitnih lanov druine (ki so pogosto mladoletni) najpogosteje edini d okaz. Zato ostaja rtvina vloga in njena pripravljenost priati zoper nasilnea e vedno kljuna za (z vidika toilstva) uspeen zakljuek kazenskega postopka. Druga teava v zvezi s poloajem rtve nasilja v druini kot prie v kazenskem postopku iz haja iz konflikta med naravo tega dejanja in splonim dojemanjem kaznivega dejanja kot (enkratnega) dogodka. Kadar kazensko pravo kaznivo dejanje pojmuje kot 208 enska dobi pooblaenca ki skrbi za njene pravice in ji v asu postopka pomaga (Nussdorfer 2007). 209 Ker tretje osebe obiajno niso neposredno navzoe pri nasilnem dogodku se v ZDA kjer velja naelna prepoved uporabe t.i. hear-say dokazov zato sreujejo z dodat nimi teavami. Podrobneje o izjemah od te prepovedi pri nasilju v druini glej Fulke rson Patterson 2006. 210 Pri umoru preiskovalci vedo da rtev ne bo priala pri nasilju v druini to pr edpostavljajo in zato ravnajo enako (Fulkerson Patterson 2006). 211 Najpomembneja dejavnika ki sta vplivala na sodelovanje rtve sta obstoj vid eoposnetka rtvinega prianja in sreanje rtve z delavci ki ji nudijo strokovno pomo (Da wson Dinovitzer 2001). dejanje torej dogodek ki se izraa v vidni obliki takrat nefizine manifestacije moi in nadvlade ki pomembno oznaujejo nasilno razmerje enostavno niso zajete v inkrim inaciji kaznivega dejanja nasilja v druini (Tuerkheimer 2004). Tudi kadar je v op isu dejanja pod obtobo zajeta serija nasilnih dogodkov pravo spregleda obdobje me d posaminimi dogodki s imer zanemarja kontekst v katerem se dogodki zgodijo. Tuerk heimer navaja da je pri nasilju v druini takna dekontekstualizacija kritina saj nar ava razmerja med rtvijo in storilcem predstavlja teren na katerem storilec gradi in izvaja svojo nadvlado nad rtvijo. Takno zanemarjanje konteksta ima pomembne pos ledice v dokaznem postopku. Znaki kaznivega dejanja doloeni v zakonu definirajo o bseg dokazovanja saj se v postopku dokazuje le obstoj tistega kar je v zakonu pr edpisano kot znak kaznivega dejanja. Vse ostalo je za kazenski postopek nepomemb no in ni predmet obravnavanja niti dokazovanja. Tukaj nastanejo dokazni problemi . e za obstoj kaznivega dejanja ni pomembna narava odnosa med rtvijo in storilcem nasilneev odnos nadvlade in premoi nad rtvijo za kazensko pravo ni pomemben in kazn iv212 (Tuerkheimer 2004). V postopku odkrivanja kaznivega dejanja in obtoevanja p rocesne subjekte zanimajo le dejstva povezana s posameznim dogodkom ki je opisan v obtonici in vsebuje vse znake kaznivega dejanja. Tudi e rtev v svoji izpovedbi el i opisati svoje razmerje z nasilneem na primer prepoved stikov z druino socialno i zolacijo prepoved izhodov iz stanovanja in podobno je zelo verjetno da bo pri iz povedbi prekinjena s strani pravosodnih organov z razlago da to ni stvar tega po stopka ker ni predmet obtobe ali celo da to ni kaznivo dejanje (torej je dovoljen o) (Tuerkheimer 2004). Morda bo rtev v izpovedbi omenila e kaken nasilen dogodek ki bo vseboval vse znake kaznivega dejanja in bo toilec pripravljen (in upravien) ra ziriti obtobo. Tukaj spet nastopi teava ker se rtev najpogosteje (z ivljenjskega vidi ka povsem razumljivo) ne spomni niti priblinega datuma in ure ko naj bi se dogode k zgodil nekje v zadnjih estih letih obiajno pa tudi ne natannega poteka dogodka. e ve teh dogodkov je lahko ve rtev pa seveda ne more povedati kdaj so se zgodili nit i vsakega posebej dovolj natanno opisati da bi toilec lahko sestavil opis dejanja ki se (vsaj tradicionalno) zahteva za obtobo (in obsodbo). Glede na dalj asa traja joe nasilje rtve v svojih zgodbah dogodke opisujejo zamegljeno posploeno in jih zgo lj povzemajo. Tako sili kazenski postopek rtev v to da pria na nain ki ne zveni pre

priljivo ker se ne sklada z njeno predstavo o tem kaj se ji je (z)godilo. Iztrgan a iz konteksta njena pripoved ni podobna resninosti ali vsaj ne celotni resninosti . Zato je procesnim subjektom pogosto teko razumeti motiv za nasilje ki se oita ob dolencu.213 Iztrgan iz konteksta je lahko doloen dogodek razumljen tudi kot posled ica rtvine provokacije ali pa to da ni mogoe najti in razumeti motiva vzbudi dvome o tem da se 212 Jim in Molly sta se poroila manj kot leto po tem ko sta se spoznala. e v p rvem letu zakona je Jim zael posiljevati in pretepati Molly. Ves as njunega razmer ja je bila Molly povsem podrejena Jimovi dominaciji ki je predstavljala trajno o zadje za stopnjevano fizino nasilje. Molly ni smela sama zapustiti doma prepoveda l ji je govoriti s sosedi in pisati druini. Zagrozil ji je da bo poskrbel da niko li ne bo uspela oditi z otrokom e bi ga elela zapustiti. Po letih zlorab interveni ra pravosodje. Ko je Jim videl da je Molly govorila s sosedo jo je fizino napadel in vekrat udaril v obraz tako da je utrpela modrice otekline in boleine. Sosed je poklical policijo ki je prila in opazila relativno blage pokodbe na Mollyjinem ob razu. Jimu so odvzeli prostost in ga obtoili zaradi lajega telesnega napada (rtev c itirana v Tuerkheimer 2005: 976-977) pri nas verjetno grdo ravnanje ali ogroanje varnosti. 213 V prej opisanem primeru (Tuerkheimer 2005) naj bi Jim pretepel svojo eno ko jo je videl govoriti s sosedo. Brez poznavanja ozadja tega dogodka oziroma na rave njunega odnosa bi ostalo vpraanje zakaj je to naredil neodgovorjeno. je dogodek sploh zgodil. Tuerkheimer navaja da nasilneeva elja po moi in prevladi n ad rtvijo ni predmet obravnavanja v kazenskem postopku zato je v okviru ugotavlja nja dejanskega stanja nemogoe prepoznati motiv oitanega dejanja. Zaradi dekontekst ualizacije dogodka pod obtobo iz dejanskega stanja izpade tudi celoten obseg trpl jenja in kode ki jo je pretrpela rtev kar vpliva na presojo tee kaznivega dejanja i n odmero kazenske sankcije. e bi bilo pod obtobo celotno razmerje med rtvijo in sto rilcem vse zlorabe ki so se zgodile bi bilo dejanje opredeljeno huje in tudi izr eena huja sankcija. V Sloveniji bo delno morda to situacijo reila nova inkriminacija nasilja v druini iz 191. lena KZ-1. Ker je zakonski znak tega kaznivega dejanja med drugim tudi sp ravljanje rtve v podrejen poloaj se zdi upravieno priakovati da bodo opisi v obtonica h vsebovali ne le opis posameznih nasilnih dogodkov temve tudi (ali predvsem) nji hov vpliv na porazdelitev moi med lani druine. Na podrejanje rtev lahko poleg samih nasilnih dogodkov kaejo tudi druge znailnosti in okoliine ivljenja doloene druine. predmet obtobe opisan na taken nain bodo tudi v dokaznem postopku odpadli zgoraj na vedeni dokazni problemi s tem pa se bo nujno izboljal poloaj prie. V zvezi s tem je potrebno omeniti e eno spremembo zakonske ureditve ki je v veliki meri olajala po loaj rtve - prie na eni in dokazovanje v kazenskem postopku na drugi strani. To je institut t. i. privilegirane prie. Dovolj je da pria enkrat pria kasneje se njena i zpovedba prebere e je bila opozorjena na to monost (drugi odstavek 236. lena ZKP) i n e storilec ne zahteva neposrednega sooenja zaslianja (drugi odstavek 340. lena ZKP ). S tem se zmanja verjetnost pritiska s strani nasilnea da bi se rtev ne pojavila na sodiu ne priala ali bi umaknila svojo izjavo hkrati pa se zagotovi nadaljevanje kazenskega postopka tudi e rtev ki je obiajno osrednja in edina pria v kasneji fazi p ostopka odkloni prianje. 6.6.2. Odloanje o sankciji Na viino sankcij izreenih v primerih nasilja v druini vpliva pravni kontekst v kate rem poteka postopek. Norme ki obstajajo znotraj lokalne pravne kulture kakrno je na primer preprianje toilcev o tem ali bo rtev opustila obtobo in paternalistini pred sodki o nasilju v druini vplivajo na verjetnost da bo v primeru diskrecijske prav ice doloeno formalno dejanje izvreno (Fagan 1996). Obstoj odnosa med storilcem in r tvijo e posebej obstoj intimnega razmerja med njima je bil vedno dejavnik ki je t ako ali drugae vplival na potek in izid kazenskega postopka. Preprianje da kazensk o pravo tei k temu da kazniva dejanja storjena med osebama ki sta v kaknem medsebo jnem razmerju (sorodstvo partnerstvo) vpliva na mileje obravnavanje dejanja in st orilca je postalo del splonega kriminolokega in sociolokega znanja (Dawson 2006). A vtorica navaja da je stopnja intimnosti med rtvijo in storilcem tradicionalno klj uni element pri napovedovanju izida kazenskega postopka v primerih kaznivih dejan j z elementi nasilja. Zdi se ji da obstaja med sociologi in v javnosti ustaljeno

preprianje da storilci ki so nasilni do svojih blinjih niso tako zelo preraunljivi hladnokrvni nevarni in kazensko odgovorni kriminalci kot tisti ki izvajajo nasi lje nad neznanci. Priporoilo Sveta Evrope t. R (85) 11 o poloaju rtve znotraj kazenskega prava in post opka navaja da bi morali biti sodiu znani vsi podatki v zvezi s pokodbami in kodo ki jih je utrpela rtev in bi jih sodie naj upotevalo pri odloanju o sankciji. V skladu s tem imajo v nekaterih pravnih sistemih214 rtve doloenih obiajno tejih kaznivih dej anj pravico da sodniku (ali poroti) predloijo pisno ali ustno izjavo (t. i. impac t statement) o tem kakne posledice jim je povzroilo kaznivo dejanje.215 V veini sis temov je takno izjavo mono dati po ugotovitvi krivde in pred izrekom sankcije. Pom en izjav ki so relativno nov institut je v tem da nudijo sodiu informacijo o razsen ostih naravi in viini kode ki jo je kaznivo dejanje povzroilo kar je ena od okoliin p omembnih pri odmeri kazni. Ker rtev najbolje ve kakna koda ji je nastala je njena i zjava najceneji in najhitreji nain ugotavljanja podatkov na katerih temelji ocena o viini kode povzroene s kaznivim dejanjem. Kritiki opozarjajo na teave glede verodos tojnosti podatkov ki jih nudi rtev saj lahko le-ta prireja podatke namerno ali za radi ustveno pogojenega precenjevanja. ustvene zgodbe rtev in njihovega trpljenja l ahko povzroijo sentimentalen odziv sodnika e posebej porote. Ta ustven vpliv je nek oliko manji pri pisnih izjavah. Ponekod dobi sodie poleg tega e podatke o kodi iz dru gih virov (Rachman 2008). Naklonjenost k prizanesljivejemu obravnavanju in milejemu kaznovanju nasilja med p artnerji izvira iz predsodkov in predpostavk ki ni nujno da so povsem resnine. Ve lja da so nasilna dejanja proti partnerju obiajno storjena kot posledica monih uste v zaradi esar veljajo takni storilci za manj kazensko odgovorne manj krive". Predpo stavlja se tudi da obstaja pri nasilju med partnerjema vedno tudi doloena stopnja odgovornosti rtve kar prav tako zniuje stopnjo krivde obdolenca. rtev naj bi bila c elo sama odgovorna za svojo viktimizacijo ker kljub oitni nevarnosti ostaja v int imnem razmerju. Ob tem se predpostavlja da se je rtev glede na predhodna nasilna dejanja partnerja morala zavedati rizika in je v morebitno viktimizacijo na nek nain celo pristala s tem ko je ostala v razmerju (Dawson 2006). Ker so sodbe sodi v Sloveniji glede odlobe o kazni po veini zelo skopo obrazloene je mogoe le ugibati o tem kako rtev vpliva na izbiro in odmero kazenske sankcije. Iz manjega tevila sodb izrecno izhaja da je na odmero kazni vplivala tudi starost spo l in prizadetost rtve. To pa e ne pomeni da okoliine tako ali drugae povezane z rtvij niso vplivale na odmero kazni tudi v ostalih primerih e posebej kadar gre za t. i. osebna kazniva dejanja. 6.6.3. Postopki odvraanja od kazenskega pregona Za kaznivo dejanje nasilja v druini po prvem odstavku 191. lena KZ-1 je predpisana kazen do petih let zapora zato v teh primerih dravni toilec naeloma ne bo mogel up orabiti institutov odvraanja od kazenskega postopka (poravnavanje odloen 214 Ta pravica rtve obstaja ali je zaasno obstajala v nekaterih dravah med njim i ZDA Avstralija Kanada Anglija in Wales kotska Nizozemska Izrael (Rachman 2008). 215 Rezultati raziskav o njegovi uinkovitosti so razlini. Medtem ko nekateri p oroajo o negativni posledici da daje takna vrsta sodelovanja rtvam lano upanje da bo do lahko vplivale na odloitev (kar se potem ne zgodi) pa veina rezultatov kae da so informacije ki jih sodie pridobi na taken nain koristne in omogoajo pravinejo odlo (Handbook 1999). pregon odstop od pregona). Ti pridejo v potev le kadar gre za nasilje med bivima p artnerja torej za dejanje po tretjem odstavku 191. lena KZ-1 za katerega je predp isana kazen do treh let zapora. Takna zakonska ureditev vsaj glede odloenega prego na in odstopa od pregona ni povsem primerna. Ni jasno ali je zakonodajalec te pr imere namerno izpustil iz kroga toileve diskrecije ali pa je ob tem ko je elel poud ariti resnost in teo teh kaznivih dejanj spregledal to posledico. Dravni toilec sme odloiti kazenski pregon za dejanja216 za katera je predpisana den arna kazen ali zapor do treh let217 e s tem soglaa okodovanec218 in je osumljenec p ripravljen ravnati po navodilih dravnega toilca in izpolniti doloene naloge219 s ka terimi se zmanjujejo ali odpravijo kodljive posledice kaznivega dejanja (prvi odst avek 162. lena ZKP). Ta institut bi sam po sebi priel v potev tudi pri nasilju v dr uini e spregledamo predpisano mejo kazni in spomnimo da rtve velikokrat niso zainte resirane za to da se zoper storilca izpelje kazenski postopek in izree kazenska s

ankcija. Vendar ima institut kot je trenutno uzakonjen poleg predpisane kazni e p omembno pomanjkljivost zaradi katere pri nasilju v druini ni uporaben. Naloge ki jih lahko doloi dravni toilec se namre ne zdijo najbolj primerne za reevanje problema tike nasilja v druini. Odprava ali poravnava kode plailo doloenega prispevka v koris t javne ustanove ali v dobrodelne namene ali v sklad za povrailo kode rtvam kaznivi h dejanj oprava kaknega splono koristnega dela poravnava preivninske obveznosti so morda primerne naloge le za tiste primere nasilja kjer nasilne in rtev (ve) ne ivita skupaj. Pri ostalih odprava kode ali plailo prispevka tako ali drugae finanno priza dene lane storileve druine povrnitev kode pa je nesmiselna glede na to da imajo part nerji (obiajno) skupna sredstva. e leta 2004 je bil zakonodajalcu predlagan nov uk rep s katerim bi se poskualo vplivati na nasilnea in spremeniti njegov nasilni vzo rec vedenja220 na primer zdravljenje v ustreznem 216 Po Splonem navodilu za enotno uporabo dolob 162. lena ZKP (Ur. l. RS t. 128/ 2004 v nadaljevanju Splono navodilo) ki ga je izdal generalni dravni toilec leta 20 04 so za odloen pregon posebej primerne ovadbe zoper mladoletnike ki so prvi v pos topku ali e je e v teku pripravljalni postopek pa bi se zaradi nove ovadbe nesoraz merno podaljal; ovadbe za premoenjske delikte kjer so okodovanci pravne osebe: zlas ti tatvine (v trgovinah na bencinskih servisih) neplaevanje preivnine kazniva deja nja zoper delovna razmerja in socialno varnost in kazniva dejanja kjer okodovanca ni ali je neznan; ovadbe v katerih je interes okodovanca da dobi imprej povrnjeno kodo ali plaano preivnino pomembneji od potrebe po izvedbi kazenskega postopka in k aznovanju. 217 e je ovadba podana zoper mladoletnika se sme odloiti kazenski pregon za vs a kazniva dejanja za kateraje predpisana kazen do petih let zapora (drugi odstav ek 162. lena ZKP). 218 e se katera od strank ne odzove na vabilo ali okodovanec ne da pisnega sog lasja se teje da niso podani pogoji za postopek odloenega pregona. V vabilu ki ga dravni toilec polje okodovancu mora biti navedeno da je v postopku za odloitev kazens kega pregona ki pomeni obliko izvensodnega odloanja o kazenski ovadbi vabljen kot okodovanec kdo je osumljenec in kakno kaznivo dejanje mu je oitano; da je nujno po trebna njegova navzonost za uspeno izvedbo postopka glede na to da lahko dravni toil ec odloi kazenski pregon le z okodovanevim soglasjem; da bo po razgovoru lahko pred lagal nalogo ki jo bo dravni toilec naloil osumljencu in da bo izpolnitev te naloge pogojevala zavrenje kazenske ovadbe. V vabilu lahko dravni toilec okodovanca poui da mu lahko posreduje tudi pisno soglasje za odloitev kazenskega pregona s predlogo m na podlagi katerega bo na naroku po vsebini opredelil nalogo ki jo bo doloil os umljencu. e je okodovanec pravna oseba je ta pouk obvezen (8. len Splonega navodila) . 219 Soglasje okodovanca je pogoj le za izvedbo postopka o odloenem pregonu ne pa tudi za doloitev konkretne naloge; opraviilo okodovancu (zlasti mladoletnih stor ilcev) je mogoe upotevati kot odpravo moralne kode (4. len Splonega navodila). 220 Filipi (2004) navaja da izkunje iz tujine kaejo da so strokovno vodeni progr ami za nasilnee lahko zelo uinkoviti saj uspeno spreminjajo vedenje posameznika. Z uvedbo taknega ukrepa bi v zdravstvenem domu ali obiskovati ustrezno posvetovalnico (Filipi 2004) vendar do s edaj zakon e ni bil spremenjen v tej smeri. Dravni toilec ni dolan zaeti kazenskega pregona oziroma lahko v postopku pred sodiem rve stopnje221 do konca glavne obravnave od njega odstopi (51. len ZKP) e je v kaz enskem zakonu doloeno da se sme ali mora storilcu odpustiti kazen dravni toilec pa glede na konkretne okoliine primera oceni da sama obsodba brez kazenske sankcije n i potrebna; ali e je za kaznivo dejanje predpisana denarna kazen ali zapor do ene ga leta obdolenec pa je zaradi dejanskega kesanja prepreil kodljive posledice ali p oravnal vso kodo in dravni toilec oceni da glede na konkretne okoliine primera kazens ka sankcija ne bi bila upraviena (163. len ZKP). Za nasilje v druini bo tudi ta ins titut redko priel v potev saj je v praksi verjetno malo primerov kjer bi storilec z aradi dejanskega kesanja prepreil posledice ali poravnal vso kodo" nastalo rtvi ozi roma rtvam njegovega nasilnega vedenja. Glede na trenutno drubeno politino klimo v zvezi z nasiljem v druini pa bo toilec tudi teko obrazloil zakaj obsodba nasilnea in kazenska sankcija v nekem konkretnem primeru ne bi bila upraviena. Postopek zaradi kaznivih dejanje za katera je predpisana denarna kazen ali zapor

do treh let sme toilec odstopiti v poravnavanje (prvi odstavek 161.a len ZKP). Za radi posebnih okoliin je dopustno poravnavanje tudi za kazniva dejanja nateta v dru gem odstavku 161.a lena ZKP med drugim zaradi hude telesne pokodbe (123/I KZ-1) po sebno hude telesne pokodbe e je storilec storil dejanje na mah ker ga je okodovanec brez njegove krivde z napadom ali hudimi alitvami mono razdrail (124/IV KZ-1) in z aradi pokodovanja tuje stvari (220/II KZ-1). Z vidika nasilja v druini oziroma nat anneje nasilja mladoletnikov nad stari in starimi stari je pomembna e doloba da lahko v primeru da je dejanje storil mladoletnik toilec zadevo odstopi v poravnavanje za vsa kazniva dejanja za katera je predpisana kazen zapora do petih let (drugi odstavek 161.a len ZKP). Sicer pa poravnavanje (mediacija) kot nain razreevanja spo rov niti ne ustreza dinamiki druinskega nasilja. Temelji namre na razreevanju konfl iktov s pomojo pogajanj in iskanjem kompromisov med enakopravnimi strankami. Nasi lje v druini pa ne izhaja iz konflikta med enakimi" temve iz elje in potrebe po prev ladi enega partnerja nad drugim. Spor ki je pogosto napano oznaen kot vzrok nasilj a je pravzaprav namerno sproena situacija s strani nasilnea kot izgovor za zlorabo (Hoctor 1997). Izpustitev kaznivega dejanja po 191. lenu KZ-1 iz dometa institut a poravnavanja je zato morda povsem upraviena odloitev zakonodajalca. Restorativna pravinost Restorativna pravinost je bila naelo kazenskega prava skozi vso zgodovino. Svoje t emelje ima v antinih arabskih grkih in romanskih civilizacijah. Normanska prevlada v Evropi ob koncu starega veka je pomenila premik od teh nael in preoblikovanje zloina iz zla storjenega proti soloveku v zlo storjeno proti kralju. Z zaetkom 13. stoletja so evropski grofje zaeli centralizirati kazensko pravosodje in s tem lok alnim skupnostim in cerkvi odvzeli monost reevanja konfliktov po naelu restorativne pravinosti. Vladarji ospredje kazenskopravnega obravnavanja prilo prizadevanje za dolgoroneje reevanje za deve kar bi vplivalo na vejo uinkovitost kaznovalne politike. 221 Primeri v katerih lahko dravni toilec odstopi od pregona tudi v postopku pred sodiem druge stopnje so v zakonu posebej navedeni. so z javnim muenjem in kaznovanjem poskuali odvraati ljudstvo od zloinov vendar je b il uinek nasproten - za dananje standarde zelo visoka stopnja kriminalitete. K pos topnemu zmanjevanju kriminalitete v asu med Napoleonovo vladavino in drugo svetovn o vojno je pripomoglo uvajanje socialne drave in ustanavljanje profesionalne poli cije (Ferguson 2009). Temelj postopka je v okviru te ideje222 ugotavljanje okodovanosti vzrokov zanj in monih nainov odprave kode. Bistveni so dialog in pogajanja ter vzpodbujanje vzajem nosti. Stranke niso zastopane temve v postopku nastopajo neposredno. rtev ima v te h postopkih osrednjo vlogo. Spor razreita stranki sami ob morebitni pomoi tretjega nain reitve pa je povrnitev kode in sprava strank (Bonjak 2006). Teava ni v ideji re storativne pravinosti temve v njeni aplikaciji v praksi. Medtem ko restorativna pr avinost zajema razline modele223 in pristope je vsem skupen poudarek na sodelovanj u rtve in skupnosti na odpuanju na spravi.224 Neposredno sodelovanje v procesu rtvi omogoa pripoznanje pomembnosti dogodka ki se ji je zgodil in ji daje nadzor nad i zidom (Ferguson 2009). Razlogi zakaj se rtve odloijo sodelovati v mediaciji so: a) morebiti pomagati storilcu b) sliati zakaj je storil dejanje c) sporoiti storilcu kaken vpliv je imelo dejanje na rtev d) prepriati se da se storilec ne bo vrnil in ponovil dejanja (izsledki raziskave Coates Burns in Umbreit povzeto v Ferguson 2009: 39). Sprejetje nael restorativne pravinosti v kazenskopravni sistem med drugim ovira poa sno spreminjanje pravnih sistemov. Poleg tega je potrebno upotevati naela ustavnos ti potenega postopka zakonitosti enakopravnosti in enakosti domnevo nedolnosti in pravico do zasebnosti. Ferguson (2009) navaja da se kljub hitremu veanju tevila mo delov restorativne pravinosti le-ti zaradi monega nasprotovanja gibanj za zaito rtev in zapletenosti problematike zelo omejeno uporabljajo pri obravnavanju nasilja v druini. Uporaba restorativne pravinosti po mnenju avtorja ne izvzema nasilja v dr uini iz pristojnosti kazenskega pravosodja. Njena uporaba skupaj s kazenskopravni m sistemom lahko bolje slui tako rtvam kot skupnosti. ele pred kratkim se je pojavi la omejena pripravljenost vkljuevanja nael restorativne pravinosti v obravnavanje p roblema nasilja v druini. Takna ideja sama po sebi ne nasprotuje naravi nasilja me d intimnimi partnerji in bi lahko bila tudi v teh primerih uinkovita e bi jo bilo

mogoe dosledno izpeljati (Ferguson 2009). Kljub temu mnogi opozarjajo da restorat ivna pravinost ni najbolj primerna ko gre za nasilje v druini. Uporaba nael restorativne pravinosti pri obravnavanju nasilja v druini je glede na ostala kazniva dejanja posebej zapletena iz ve razlogov ki izhajajo iz osnovne pr oblematike medsebojnega usklajevanja interesov rtve storilca skupnosti in drave. Z a druine v katerih prihaja do nasilja je znailna neenakomerna razdelitev moi med rtv ijo in storilcem zato je veliko laje ustrahovati rtev samo in osebe ki so ji blizu . 222 Restorativna pravinost je drubeno gibanje ki izrablja cinizem glede nesposo bnosti dravnih institucij pri reevanju problemov kot je kriminaliteta. Zahteva da politiki dokaejo kako sredstva porabljena za gradnjo zaporov dejansko prepreujejo kriminal" (Ferguson 2009: 27). 223 Restorativna pravinost ni poseben program ali vrsta programov; je nain razm iljanja o odzivih na problem kriminala skupek vrednot ki vodijo odloitve o politik i programih in praksi" (Kay Pranis citiran v Ferguson 2009: 28). 224 Ve o restorativni pravinosti v Bonjak 1999. Posledino se te osebe niso pripravljene udeleevati druinskih konferenc. Teave z udel ebo ostalih lanov pa nastajajo tudi zaradi izolacije rtve iz njenega kroga druine in prijateljev kar je prav tako znailnost nasilnega razmerja (Ferguson 2009). Razme rje med rtvijo in storilcem je pri nasilju v druini bistveno drugano kot razmerje m ed rtvami in storilci drugih kaznivih dejanj poleg tega se priakuje da se bo razme rje nadaljevalo tudi po konanem postopku. Sooenje iz oi v oi med storilcem in rtvijo kar je bistvo restorativnega modela ustvarja prilonost za ponovno viktimizacijo m alo pa je verjetnosti da bo storilec v tem procesu prevzel svoj del odgovornosti . rtev zlorabe uti strah pred svojim viktimizatorjem ali je psihino nesposobna za s ooanje z njim. Velika je verjetnost da se bo odnos premoi ki vlada v razmerju vzpo stavil tudi na konferenci (Sherman 1996). Nasilnei pogosto uporabljajo verbalno n asilje psiholoki pritiski so lahko zunanjim opazovalcem tudi prikriti. e se rtve so oijo z nasilneem se lahko le-ta odzove maevalno s kasnejim nasiljem. Mnogim nasilneem je zelo pomembno da prikrijejo naravo svojega odnosa z rtvijo zato lahko krivijo r tev za seznanjenje druine in prijateljev s teavami ki se tiejo samo njunega razmerj a (Sack 2004). Poleg navedenega je potrebno spomniti da se storilec in rtev po ko nferenci vrneta v skupno bivalie kjer se lahko sooenje" med njima nadaljuje - seveda brez pristnosti tretjih. 6.7. DRUGE PROCESNE PRAVICE 6.7.1. Pravica do informacij Pomembna pravica rtev v kazenskem postopku je pravica do informacij o stanju in p oteku kazenskega postopka225 (pomemben vidik te pravice je pravica do prisotnost i na glavni obravnavi katere javnost je izkljuena). Pri pravici do informacij ne gre za nove informacije v zvezi s kaznivim dejanjem in ugotavljanjem dejanskega stanja temve za informacije o procesnih dejanjih in odloitvah posameznih subjektov kazenskega postopka. Element te pravice je tudi dolnost preiskovalnega sodnika i n predsednika senata da okodovanca v kazenskem postopku seznanita s pravicami ki jih ima v postopku (59/IV ZKP). e omenjeno Priporoilo Sveta Evrope t. R (85) 11 o poloaju rtve znotraj kazenskega pra va in postopka doloa da bi morala biti rtev med drugim obveena o asu in kraju zaslian v zvezi z dejanjem s katerim je bila okodovana o pravici in monostih zahtevati odk odnino v kazenskem postopku o pravni pomoi in o tem kako lahko izve za izid posto pka. Informiranje rtve o monih pravnih poteh ter deklariranje pravic ki jih ima rte v v sodnem postopku je eden od nainov spodbujanja sodelovanja rtev v kazenskem pos topku. Dobra informiranost o delovanju sistema kazenskega pravosodja o vlogi in poloaju rtve v kazenskem postopku o verjetnih in monih izidih postopka idr. so kljun a podlaga za sprejemanje (dobrih) odloitev. Dobrih pomeni taknih ki se skladajo z r tvinimi kratko- in dolgoronimi interesi. Nekatere rtve se ne odloijo za sodelovanje v kazenskem postopku ravno zato ker ne vedo kaj pravzaprav 225 To pravico priznavajo rtvi med drugim ZDA Anglija in Wales Izrael (Rachman 2008). lahko priakujejo. Veja informiranost rtev se lahko dosee z vroanjem ustrezno obrazloe ih odloitev tem pa bi na zahtevo rtve lahko sledila telefonska in osebna sreanja na katerih bi rtve lahko postavile vpraanja za razjasnitev nejasnosti glede postopka monosti odloitev in svojih pravic. Slednje bi seveda zahtevalo dodatne vire sreds

tev (tako finannih kot personalnih znanja izkuenj...). Avtorji ki ne zaupajo sistemu v katerem bi imele rtve velik vpliv na odloitve ker imajo tudi obdolenci svoje pravice ki bi jih rtvine pravice ogroale (Cavadino in Di gnan povzeto v Sanders 2002) poudarjajo pomen in pozitivne uinke ustrezne informi ranosti rtve. Avtorji trdijo da pravica rtve da izrazi svoje preprianje o upravienos ti vije kazni ne zagotavlja toliko ve avtonomije rtvi in ne zmanjuje sekundarne vikt imizacije tako mono da bi s tem lahko upraviili oenje pravic obdolenca. Po drugi str ani pa veja informiranost rtve o poteku in izidu kazenskega postopka zmanjuje obutek sekundarne viktimizacije hkrati pa ne vpliva na zmanjevanje obdolenevih pravic ali na poslabanje njegovega poloaja. Kolikor kazenski model ki temelji na restorativn i pravinosti omogoa sodelovanje rtve pri ne-kaznovalni reitvi zadeve se tako sekunda rna viktimizacija kot povrailnost omejita s tem pa se povea svoboda tako rtve kot s torilca (Sanders 2002). Pasivna udeleba rtve v obliki obveanja o poteku in odloitvah v kazenskem postopku sporoa rtvi da je pravosodje ni pozabilo izraa spotovanje in pr iznavanje njenega poloaja ter njenega interesa v doloenem sodnem postopku. Hkrati s tem ko je rtev le naslovnik informacij nima pa moi in pristojnosti sprejemanja o dloitev v kazensko pravni sistem ni uvedena nepravina novost ki bi pomenila kraten je ali omejevanje lovekovih pravic (Handbook 1999). 6.7.2. Pravica do pritobe Pomembna pravica rtev kaznivih dejanj nasploh veliko manj pa rtev nasilja v druini je pravica zahtevati presojo pravilnosti odloitev toilca (npr. vloitev obtonice prei skava odvraanje od kazenskega pregona) in sodia (procesne odloitve meritorna odloitev odloba o strokih postopka premoenjskopravni zahtevek). Priporoilo Sveta ministrov t. Rec(2000)19 o vlogi dravnih toilcev v kazenskopravnem sistemu priporoa da bi moral e vse zainteresirane osebe e posebej pa rtve imeti monost izpodbijati odloitev toilst va da ne bo uvedlo kazenskega pregona. Ta monost naj bi bila zagotovljena preko d rugostopenjskega sodnega preizkusa odloitve ali pa preko monosti zasebnega pregona . V Sloveniji je ta pravica rtve urejena tako da ima okodovanec monost sam zahtevat i uvedbo kazenskega postopka kot subsidiarni toilec226 e se dravni toilec odloi da ne bi vloil obtobe in zavre kazensko ovadbo. Ne gre torej za zahtevo okodovanca da dru g organ (na primer sodie) preizkusi toilevo odloitev ki je lahko povsem pravilna in z akonita. Gre za pravico 226 V Nemiji lahko okodovanec zahteva nadzor nad toilevo odloitvijo najprej pri njego vem nadrejenem e to ne da ustreznih rezultatov se lahko obrne na sodie. e sodie v Fra ciji po pritobi rtve odloi da je primer primere za sodni postopek je dravni toilec do lan prevzeti pregon. Pravica rtve do pritobe zoper odloitev toilca da ne bo zahteval kazenskega pregona je v Mehiki zapisana v ustavi. V Izraelu ima rtev pravico do p ritobe zoper odloitev da primer ne bo preiskovan ali preganjan (Handbook 1999). okodovanca da sam prevzame pregon v primerih ko ne obstaja zadosten interes drave za kazenski pregon. Dravni toilec zavre ovadbo e je podana nesorazmernost med majhni m pomenom dejanja ter posledicami ki bi jih povzroil kazenski pregon. Majhen pome n dejanja je v tem da je njegova nevarnost neznatna zaradi narave ali tee dejanja ali zaradi tega ker so kodljive posledice neznatne ali jih ni ali zaradi drugih okoliin v katerih je bilo dejanje storjeno in zaradi nizke stopnje storileve krivde ali zaradi njegovih osebnih okoliin. O zavrenju ovadbe obvesti dravni toilec v osmih dneh okodovanca (prvi odstavek 161. lena ZKP). Pravica okodovanca do pritobe zoper sodbo je odvisna od tega ali nastopa kot zaseb ni oziroma subsidiarni toilec ali kot okodovanec. Kadar okodovanec v postopku ne na stopa kot upravieni toilec se lahko pritoi zoper sodbo sodia prve stopnje le glede od lobe o strokih kazenskega postopka. V pritobenem postopku okodovanec ne sodeluje vab iti ga je potrebno le kadar se pred sodiem druge stopnje opravi obravnava - 380/II ZKP. Okodovanec ki ne eli da se zoper storilca uvede kazenski postopek nima pritob e ali drugega pravnega sredstva s kateri bi izpodbijal toilevo odloitev da bo zahte val uvedbo kazenskega postopka. Glede na specifinost nasilja v druini so s takno ur editvijo prizadete prav rtve tega nasilja saj mnogokrat uvedba kazenskega postopk a ni v skladu z njihovimi potrebami in interesi. 6.7.3. Premoenjskopravni zahtevek Med pomembneje pravice rtev v kazenskem postopku na splono spada pravica zahtevati povrnitev kode ki je nastala s kaznivim dejanjem - priglasitev t. i. premoenjskopr avnega zahtevka o katerem odloa kazensko sodie po pravilih civilnega prava v t. i.

adhezijskem postopku. V primerih nasilja v druini je ta pravica manj pomembna saj se lahko z njo uveljavlja povrnitev kode227 kar pri nasilju v druini obiajno ni sm iselno. Seveda lahko pride v teh primerih tudi do materialne in nematerialne kode na primer zaradi pokodovanja ali unienja stvari ki so rtvi posebno ljube (npr. avt o motor klavir oprema za fitnes domai ljubljenek) zaradi esar bi rtvi naeloma pripada la odkodnina za pretrpljene fizine in psihine boleine. Vendar je vpraanje kaken228 je interes rtve za uveljavljanje pravice do odkodnine e zlasti kadar gre za skupno pre moenje partnerjev in kadar si partnerja ki ostajata v razmerju sredstva delita. P ravica okodovanca do uveljavljanja premoenjskopravnega zahtevka se zdi smiselna le v primerih ko pride do nasilja na primer med bivimi partnerji stari - otroci (e ne ivijo v skupnem gospodinjstvu) in podobno. Do uveljavljanja odkodnine bi bila ver jetno zainteresirana tudi tista rtev ki je prekinila razmerje z nasilneem pri emer pa se vpraanje odkodnine lahko reuje tudi v okviru delitve premoenja znotraj civilne ga razveznega postopka. 227 Okodovanec lahko zahteva povrnitev kode vrnitev stari ali razveljavitev do loenega pravnega posla. 228 Zanimiva bi bila raziskava o tevilu postopkov zaradi nasilja v druini v ka terih rtev uveljavlja premoenjskopravni zahtevek. 6.7.4. Pravica do (pravne) pomoi - prepreevanje sekundarne viktimizacije Med kazenskim postopkom rtve pogosto doivljajo hude stiske zaradi esar so nevladne organizacije znanstveni teoretiki in praktiki e dalj asa opozarjali na potrebo po uvedbi pooblaenca rtvi. Njegova naloga bi bila da bi s pravnimi nasveti pojasnjevanj em pomena posameznih procesnih dejanj in s skrbjo za osebnostno integriteto rtve v kazenskem postopku bistveno zmanjal stiske rtev in jim pomagal pri reevanju pravn ih vpraanj s katerimi se rtve pogosto sreujejo" (Filipi 2004: VI). Tudi Priporoilo Sv ta ministrov t. R (83) 7 priporoa ustanovitev uinkovitega sistema pravne pomoi za rtv e tako da se jim omogoi dostop do pravosodja v vseh situacijah. Nekateri feministino usmerjeni avtorji zagovarjajo da rtve niso pripravljene prija viti nasilja policiji zaradi neustreznega odnosa policije do nasilja v druini pri emer ta priakovan neustrezen odnos ne vpliva na prijavo le v primerih hudega in d alj asa trajajoega nasilja ki postane nevzdrno (Hoyle 2000). V razumevanju razmerij med pravosodjem in rtvami (najvekrat med policijo in okodovanci) gre marsikje (pose bno pri premoenjskih zadevah ki izhajajo veinoma iz neosebnih razmerij med storilc i in rtvami) za zapletene sestavine ki vasih povzroijo tudi nesodelovanje z organi odkrivanja pregona in sojenja. Policijska neuinkovitost je pogosto razlog za teht ne pomisleke ali sploh naznaniti kaznivo dejanje ali ne. Toda e nadzorstvo za kog a domneva da mu bo pomagal - to domneva za rtve kaznivih dejanj. Te so lahko gmot no moralno ali kako drugae spodbujene za sodelovanje z nadzorstvom in za sporoanje podatkov ki jih potrebuje za svoje delovanje" (Pear 1979: 194 - poudarki origina lni). Zagovorniki pretepenih ensk opozarjajo na neustreznost politike obveznega odvzema prostosti ne zgolj zaradi vpraljive uinkovitosti take politike v smislu prevencij e temve predvsem zaradi zaskrbljenosti o vplivu taknega naina obravnavanja nasilja v druini na varnost in avtonomijo pretepenih ensk. eprav je povod za tako politiko priel s strani tega gibanja pa mnogi znotraj gibanja opozarjajo da so enske zaradi te politike sekundarno viktimizirane. rtve so izgubile monost odloati o tem ali eli jo da je zoper njihovega nasilnea uveden kazenski postopek s imer so izpostavljene veji nevarnosti. Kritiki so prepriani da lahko rtve najbolje ocenijo nevarnost ki jim preti s strani nasilneev zato je lahko njihova odloitev da ne podprejo obtobe m otivirana s preprianjem da bo obtoba poveala nasilje zoper njih. rtve spoznajo da ni majo moi vplivati na dogodke potem ko se vpleteta policija in toilstvo. Zato se re dkeje odloajo za klic na pomo s tem pa ima politika obvezne aretacije nasprotne uin ke od tistih zaradi katerih je bila sprejeta. e ve trdijo da so se s tem rtve razor oile. Nekateri tak odnos do rtve primerjajo celo z odnosom med rtvijo in nasilneem ( Sack 2004). Dravni paternalizem do rtev nasilja v druini v kazenskem pravu mora biti omejen. Bo j zoper nasilje v druini bo uinkoviteji e bodo lahko rtve (s pomojo drave) okrepile j poloaj v razmerju do partnerjev (Filipi 2009). Kazenskopravni sistem ki marginali zira rtve in njihove elje po pravinosti potrjuje storilevo percepcijo rtve. Znailnost nasilnih kaznivih dejanj je da storilci svojo rtev razvrednotijo. Zaelen cilj kaze

nskega sistema je zato sprememba takne predstave o rtvi torej rehabilitacija kjer storilec spozna in sprejme odgovornost za trpljenje ki ga je prizadel drugemu in prepozna lovekost svoje rtve. Namesto tega obstaja nevarnost da veljavni kazenski s istem krepi nevidnost in nebogljenost rtve in s tem potrjuje storilevo zaniljivo mn enje o njej (Eisenstat 2005). Fattah (1997) zastavlja vpraanje229 ali lahko predp isovanje strokovne obravnave rtvi dosee neelene uinke s tem ko daje rtvi vedeti da se ne more sama pozdraviti da bo za okrevanje potrebovala strokovno in dolgotrajno pomo. Sekundarno viktimizacijo lahko povzroa tudi breme odloanja o teku postopka ki se n aloi rtvi. Za mnoge rtve je aljivo e se jih vpraa za mnenje in elje nato pa se le-te e upoteva pri odloanju (Sanders 2002). Sekundarne viktimizacije ki jo doivlja rtev z aradi kazenskega postopka ne povzroajo" le organi pregona in sodie temve pogosto tudi obdolenci in njihovi zagovorniki. Niso redki primeri v katerih je glavni cilj ob rambe dokazati da rtev ni verodostojna pria in da je (delno) sama odgovorna za pro blematine druinske razmere.230 Obravnavanje rtve s spotovanjem in dostojanstvom ima za rtev mnoge pozitivne uinke. Zagotovi ji da druba obsoja nasilje in si prizadeva uveljaviti pravinost. To je kljunega pomena za rtvino okrevanje. Hkrati pa ustrezen odnos do rtev prispeva k temu da so rtve bolj pripravljene sodelovati s kazenskim pravosodjem kar koristi irim drubenim ciljem. Predvsem je pomembno zasnovati kazen ski postopek tako da se v im veji moni meri zmanja sekundarna viktimizacija. Eden od nainov za dosego tega cilja so programi podpore rtvam. Ti naj bi zajemali vsaj na slednje (Handbook 1999): ustvena podpora: osebna podpora med zaslianji intervjuji prianjem in sojenj em neposredna pomo: koordinirano nartovanje rtvinih prisotnosti na sodiu (zaslia ja pogovori sooenja) z namenom da se zmanja tevilo obiskov na sodiu nudenje prevoza a li vsaj povrailo strokov zanj zagotavljanje monosti parkiranja pomo pri odkodnini pom o pri uveljavljanju procesnih pravic z pravoasnim zagotavljanjem popolne informira nosti o monostih nudenje prostora za akanje loeno od obdolenca in pri obrambe informiranje: o pravicah rtve dolnostih in odgovornosti posameznih pravoso dnih subjektov o poteku postopka in posameznih procesnih odloitvah vkljuno s predl ogi in zahtevki obrambe in toilstva o tem kaj se od rtve priakuje v posameznih faza h sodnega postopka. Po ZPND si lahko rtev nasilja izbere osebo ki jo spremlja v vseh postopkih poveza nih z nasiljem. Zadostuje da rtev pred prietkom postopka ali v postopku izjavi da jo doloena oseba spremlja in da eli da je v postopku prisotna. Spremljevalec pomag a rtvi pri zaiti njene integritete v postopkih pred organi in organizacijami pomaga ji pri iskanju reitev in ji nudi psihino oporo (7. len ZPND). Neposreden odraz te dolobe v kazenskem postopku je doloba etrtega odstavka 65. lena ZKP po kateri je lah ko v predkazenskem in kazenskem postopku ob mladoletnem okodovancu in okodovancu k i je rtev nasilja navzoa oseba ki ji le-ta zaupa. rtev nasilja ima poleg tega pravi co do zagovornika ki v skladu s posebnimi predpisi iti rtvine koristi v postopkih i n aktivnostih ki jo zadevajo (8. len). Ta doloba al v praksi ni zaivela saj predpiso v na katere se citirani len sklicuje e ni. Namen te dolobe pa je v zmanjevanju negat ivnih uinkov ki jih ima na rtev sodelovanje v kazenskem postopku 229 O katerem predlaga da se opravijo nadaljnje raziskave. 230 Med drugim je na to teavo pokazala analiza kazenskih postopkov zaradi kaz nivega dejanja nasilnitva ki so tekli pred Okrajnim sodiem v Ljubljani (Filipi 2004). torej omejevanje sekundarne viktimizacije. Pomo in podpora pa bi zaeleno vkljuevali tudi povrailo strokov zaradi izgube asa (zaradi prianja) organiziranje monosti otrok ga varstva pouk o primernem stilu oblaenja in podobno. Nekatere rtve bodo brez veji h teav same poskrbele za to da bodo dobile pripadajoo jim odkodnino da bo njihov gl as slien na sodiu da se bodo z delodajalcem dogovorile glede odsotnosti z dela zara di navzonosti na sodiu in bodo same nale sodno dvorano v veliki sodni stavbi. Mnoge druge rtve pa vse to zaznavajo kot neskonen boj s sistemom" ter se naveliajo in utru dijo premagovati posamezne ovire na poti do tega da se jih obravnava s spotovanje m in dostojanstvom. Za vse te rtve je ustrezna strokovna pomo zelo pomembna saj ji h opogumlja da zahtevajo zase kar jim pripada in jim nudi dodaten glas ko postane jo preibke da bi same spregovorile" (Handbook 1999: 35). Pomembno je da strokovnj ak ali zastopnik rtve ne postane tisti ki sprejema odloitve. Njegova najpomembneja

naloga je da poslua in se odziva na rtvine negotovosti in vpraanja tako da ji preds tavi monosti in izbire. Njegova naloga ni biti svetovalec. e sprejema kljune odloitv e namesto rtve postane reitelj problemov s imer ovira da bi rtev postala samostojna in povzroi nevarnost da postane rtev od njega odvisna. Na tak naina pa se lahko kaj kmalu rekonstruira odnos rtev - nasilne. 6.8. CELOSTNO OBRAVNAVANJE PROBLEMATIKE Iz prejnjih poglavij izhajajoa ugotovitev da je potrebno tudi v okviru kazenskega postopka rtev obravnavati s spotovanjem in predvsem kot osebo nujno vodi do sklepa da je potrebno nasilje kot problem neke druine in drube obravnavati celostno z vi dika razlinih znanstvenih disciplin in praks. Uinkovitost kazenskopravnega obravna vanja nasilja v druini je v veliki meri odvisno od drugih (ne-kazenskopravnih) de javnikov. Kazensko pravo ne more odigrati poglavitne vloge pri prepreevanju in in stitucionalnem obravnavanju nasilja v druini. Na splono je kazensko pravo v sodobn ih drubah zamiljeno kot skrajno sredstvo v boju zoper kriminaliteto glede na narav o pojava pa to e posebej velja za nasilje v druini (elih 1993). eprav je mono da v do loenih primerih monost odloanja o uvedbi kazenskega postopka rtev oboroi z dodatno mo o v razmerju do nasilnega partnerja tak uinek ni pravilo in ima po drugi strani l ahko negativne posledice kot so veanje pritiska s strani nasilnea obutki krivde za izreeno kazen dodatno breme odloanja. Drubeni nadzor je najuinkoviteji ko pravne kontrolne mehanizme dopolnjujejo nepravn i mehanizmi nadzora. Fagan (1996) opozarja da je najbolje e se pravne institucije neposredno ukvarjajo s kaznovanjem storilcev zgolj posredno pa skrbijo za koord inacijo z nepravnimi slubami. eprav mora pravni sistem ostati odprt in dostopen za rtve pa te institucije ne bi smele prevzeti nase vloge koordinatorja med posamez nimi socialnimi servisi kot so socialne slube zavetia in druge intervencije. Hoyle in Sanders (2000) predlagata model ki nudi rtvi mo in sposobnost sprejemati odloitv e ki bodo prepreile nasilje zoper njih. Pomemben element modela je naklonjenost k pridranju oziroma odvzemu prostosti (pro-arrest policy). Odvzem prostosti da rtvi na voljo as in prostor da se odloi kaj narediti. Ker se veina nasilja dogodi ponoi mora odvzem prostosti trajati dovolj dolgo da ima rtev dejansko monost priti v sti k s slubami ki nudijo nasvete informacije in podporo. Zato je druga zahteva da se nas ilnea izpusti na prostost le na podlagi varine in pod gronjo kazenskega pregona ter ob morebitnih dodatnih pogojih odvisno od okoliin konkretnega primera (prepoved na dlegovanja prepoved priblievanja ipd). Tretji element so ustrezne socialne slube k i vzpostavijo stik z rtvijo im prej tako da je as odvzema prostosti in varine imbolj onstruktivno izkorien. etrti socialna sluba in rtev morata skupaj oceniti situacijo in poloaj in monosti ter elje v zvezi z nasiljem razmerjem do partnerja in ostalimi povezanimi zadevami. Pomembno je da so podporne slube kar se da prilagodljive in sposobne nuditi rtvi informacije in pomo ki ustreza posamezni rtvi v posamezni faz i sooanja z nasiljem in da spotujejo rtvine izbire. Odgovor na vpraanje ali sproiti k azenski pregon bo v okviru tega modela odvisen od rtvine presoje o tem v kateri s meri eli da se odvija njeno nadaljnje ivljenje. Kot je bilo prikazano v zgornjih p oglavjih naklonjenost rtve k odvzemu prostosti ne pomeni tudi naklonjenosti h kaz enskemu postopku in izreku kazenske sankcije. Ben-Ishai (2009) navaja da je ena od znailnosti trenutnega odziva na nasilje v dr uini razkosanost loenost med institucijami in posamezniki ki nasilje obravnavajo. Takna loenost povzroi razloveenje in odtuji primer od dejanske rtvine izkunje (ensk tane primer) pri tem pa reproducira neenako razmerje moi ne le med rtvijo in nasil neem temve tudi med rtvijo in birokratskim sistemom v katerega je vpletena. Nevladn e organizacije so bile prve ki so zaele opozarjati na neustreznost ureditve v kat eri je pomo rtvi razdrobljena med razline dravne organe in organizacije. Kot odgovor na takno kritiko se je v Evropi konec 80ih in v zaetku 90ih let razvil multi-inst itucionalni ali koordiniran231 skupnostni pristop pri obravnavanju nasilja v drui ni ki vkljuuje mono bazo podpornih slub in servisov za pomo in podporo rtvi kot so za toia in namestitvena pomo zaposlitvene posredovalnice zdravstvene zavode otroke progr ame svetovalnice ter individualne pravne in organizacijske zastopnike. Vse te vi dike pomoi in podpore nudijo posamezni partnerji in celoten sistem ki se razirja d ale preko meja pravosodja pa kljub temu e vedno delujejo v imenu in na raun drave. G re za skupno in koordinirano delovanje dravnih organov in nevladnih organizacij p

ri obravnavanju nasilja v druini. Brez dvoma so povezovanje in medsebojno usklaje no delovanje med kazenskopravnimi institucijami in socialnimi slubami kljunega pom ena za uspeno obravnavanje nasilja v druini vendar Fagan (1996) opozarja da bodo n ajuinkoviteje e bodo funkcije in vloge razumno in dolono porazdeljene med ene in dru ge glede na prednosti in sposobnosti organizacije. Zato se zdi bolje da se loijo funkcije kazenskega pregona in kaznovanja storilca kar naj bo v rokah pravosodni h organov in funkcije pomoi in rehabilitacije rtve za kar so poleg pravnih predvse m odgovorne in strokovno usposobljene nepravne institucije. Vsi ukrepi za prepreevanje nasilja v druini pa morajo e elijo biti uspeni okrepiti rt in poloaj in njeno mo ki je direktno nasprotje nasilja (Hagemann-White 2009). Da s e tega slovenski zakonodajalec zaveda pria Zakon o prepreevanju nasilja v druini ki takno sodelovanje zagotavlja z dolnostjo centra za socialno delo in drugih dravnih organov ter nevladnih organizacij (t. i. multidisciplinarni tim) da v sodelovan ju 231 Kadar ve institucij koordinira svoje delo so nagnjeni k priakovanju da bodo ti sti katerim so ukrepi namenjeni sodelovali za svoje lastno dobro. To postane pri nasilju nad enskami problem. Navsezadnje ni enska tista ki je nekaj naredila naro be in jo je treba spremeniti (Hagemann-White 2009). pripravijo nart pomoi rtvi (15. len ZPND) ter dolnostjo zagotavljanja medsebojnega ob veanja in pomoi (10. len ZPND). Veliko rtev vztraja v nasilnem razmerju tudi zato ker ne zaupajo v delo in uinkovitost dravnih in nevladnih organizacij. Zato je pomemb no da rtve prejmejo sporoilo da jim bo drava s svojimi institucijami in v sodelovan ju z nevladnimi organizacijami pomagala e se odloijo zapustiti nasilnega partnerja oziroma spremeniti svoje ivljenje. V ZPND je posebej poudarjena dolnost pristojni h organov da izvedejo vse postopke in ukrepe ki so potrebni za zaito rtve glede na stopnjo njene ogroenosti in zaito njenih koristi in pri tem zagotoviti spotovanje in tegritete rtve. e je rtev nasilja otrok imajo koristi in pravice otroka prednost pr ed koristmi in pravicami drugih udeleencev (5. len). Dravni organi in nevladne orga nizacije so dolne v okviru svojih nalog in pooblastil prednostno obravnavati prim ere nasilja zagotavljati medsebojno obveanje in pomo z namenom prepreevanja in odkri vanja nasilja odpravljanja vzrokov ter nudenja pomoi rtvi pri vzpostavitvi pogojev za varno ivljenje (prvi odstavek 10. lena). Eden od poglavitnih namenov ZPND je zagotoviti rtvam nasilja takojnjo strokovno po mo zato je posebna pozornost posveena interventni slubi ki jo organizirajo in izvaj ajo centri za regijsko koordinacijo pomoi rtvam. Predvsem pa je pomembno rtvi zagot oviti dolgorono varnost. V ta namen center za socialno delo skupaj z rtvijo in ob sodelovanju drugih organov in organizacij izdela nart pomoi rtvi v katerem so zajet e dolgoroneje reitve in ureditev rtvinih ivljenjskih razmer. Med te reitve spada med rugim predlog sodia za izdajo ukrepa prepovedi nasilnih ravnanj in za ureditev sta novanjskega vpraanja. Taken predlog poda na sodie rtev sama.232 Tuje izkunje in razis ave pa kaejo da je rtev pri tem uspeneja e ima zagotovljeno pravno pomo. Zato uvaja z kon brezplano pravno pomo do katere je upraviena rtev v vseh sodnih postopkih ki teej o na njen predlog za izrek ukrepa prepovedi nasilnih ravnanj in ureditev stanova njskih razmer (Filipi 2007). Pomembna novost uvedena z ZPND je monost da sodie stanov anje ki je last obeh partnerjev dodeli v izkljuno uporabo rtve (Selinik 2009). Stan ovanjski zakon je leta 2003 omogoil lokalnim skupnostim dravi in javnemu stanovanj skemu skladu financiranje neprofitnim stanovanjskim organizacijam pa najem stano vanjskih enot za zaasno reevanje stanovanjskih potreb socialno ogroenih ljudi kamor po klasifikaciji spadajo tudi rtve nasilja v druini (Selinik 2009). 7. DISKUSIJA IN PREDLOG SPREMEMB 7.1. DISKRECIJA POLICIJE IN TOILSTVA Prvi stik rtve s pravnim sistemom najpogosteje predstavlja intervencija policije ob nasilnem dogodku. Zato ima policija veliko mo in odgovornost za ustrezno izrab o 232 Razen v primerih ko je rtev nasilja otrok. Takrat bo center za socialno delo predlagal sodiu izdajo ukrepov ki jih za zagotavljanje otrokove varnosti predvidev a druinska zakonodaja. pravnega sistema kar posledino vpliva tudi na oblikovanje rtvinega mnenja o pravne m sistemu (Bai 2001). Vsaka druina in vsako intimno razmerje med partnerjema je sam osvoje posebno zapleteno... Vsaka druina ivi v druganih okoliinah... zato se zdi upra

vien zakljuek da enak pristop in obravnavanje vseh primerov po obrazcu" niso primer ni. Nain na katerega se nekatere rtve odzovejo na policijsko intervencijo povzroa i n krepi med policisti preprianje in celo nekakno delovno pravilo" da so rtve nasilja v druini nepripravljene na sodelovanje in vasih zelo sovrane. V nekaterih primerih druinskega nasilja ve kdaj je treba odnehati ko se pouti kot vsiljivec" (policist ci tiran v Hoyle 2000: 126). Policisti se zato odloijo da nasilneu ne bodo odvzeli pr ostosti kadar rtev ni pripravljena podati izjave o dogodku. V veini primerov je po licija ez nekaj asa ponovno klicana na isti naslov saj ostaja povratnitvo kljub pos ebnim programom obravnavanja te vrste nasilja na visoki stopnji. Vekratno vraanje na isti naslov povzroa pri policistih nezadovoljstvo ki lahko vodi v apatinost in pomanjkanje soutja do rtev (Ferguson 2009). Ne glede na to kakna je politika tako p olicisti kot toilci obutijo frustriranost in izrpanost ki se lahko izraa v razlinih o blikah zlorabe rtve (na primer ignoriranje rtve in njenih potreb ali ponievalno ved enje do nje). Ferguson predlaga da se pojav taknih obutkov pri obeh organih zmanja oziroma preprei s podelitvijo diskrecije pri odloanju o uvedbi in poteku kazenskeg a postopka ter monost sodelovanja pri rehabilitaciji storilcev skozi programe zas novane na naelih restorativne pravinosti. Zagotovo je v vsakem primeru potrebno da policist oceni kaken je drubeni interes po varnosti in temu ustrezno ukrepa kar p omeni da v primerih ko potreba po varnosti pretehta nad potrebami in skrbmi rtve storilcu odvzame prostost in sproi kazenski postopek kljub drugani rtvini elji (Ferg uson 2009). Ne glede na to mnogi avtorji navajajo da je diskrecija policije o tem kako bodo obravnavali nasilje v druini v obstojeem sistemu e vedno prevelika.233 Nasilje v dr uini velja med policisti za manj nevarno nepravo kriminaliteto oziroma nadlogo s katero naj se ukvarjajo novinci dokler se dovolj ne izkaejo in napredujejo k vejim in boljim stvarem kot so ropi in umori (Hoctor 1997). Tudi tam kjer je predpisan a obvezna uvedba kazenskega postopka (oziroma obvezen odvzem prostosti) ob sumu nasilja policija ohranja doloeno mero diskrecije glede odkrivanja in preiskovanja kaznivega dejanja. Ko policisti na kraju dogodka zberejo informacije jih morajo presoditi in se odloiti o tem kakna procesna dejanja bodo sledila. Na odloanje vpl iva policistovo razumevanje prava ideoloki dejavniki in osebna preprianja v razmer ju do zlorabljenih ensk praktini dejavniki kot na primer koliina dela in preobremen jenost napori v zvezi z odvzemom prostosti v primerjavi z verjetnimi posledicami neodvzema prostosti ter politini dejavniki kot je na primer odnos med policijsko upravo in policisti na terenu (Erez 2002). Odnos rtve do kaznivega dejanja je ed en od dejavnikov ki vplivajo na oceno in odloitev policije o tem preiskovanju kat erih dejanj bodo posvetili 233 V Angliji ko policija na kraju dogodka odvzame prostost osumljencu ga odpelj e na policijsko postajo kjer policist za pridranje (custody officer) odredi pridra nje. V tem asu lahko opravijo z osumljencem razgovor. e obstaja dovolj dokazov za ovadbo naj bi policist ustavil preiskovanje in predal primer policistu za pridran je. eprav obstaja zadosti dokazov za ovadbo ima policist za pridranje ve izbir: lah ko osumljenca le opozori lahko ga izpusti na prostost brez kaknih posledic lahko odloi odloitev tako da izpusti osumljenca ob varini da se vrne na postajo kasneje al i ob sproitvi postopka za izdajo sodnega naloga lahko vloi ovadbo. e vloi ovadbo se zadeva preda dravnemu toilstvu (Crown Prosecution Service) ki odloa o nadaljnjem ka zenskem pregonu (Hoyle 2000). ve pozornosti in sredstev. e policija oceni da ni verjetno da se bo rtev zanimala za izid zadeve potem preiskovanje zadeve navadno opusti." Negativne posledice so d a policija bolj preiskuje dejanja katerih rtve imajo vejo mo v drubi in dejanja v ok oljih kjer je kaznivo dejanje izreden dogodek" manj pa v okoljih kjer je kriminal iteta pogosteja (ugman 2007: 17). Ali bi kazenskopravni sistem sprejemal prave odloitve in upoteval elje rtev po resne m obravnavanju nasilja v druini e bi njegovi subjekti imeli diskrecijsko pravico? Sack (2004) navaja da je najveja teava sistemov ki zapovedujejo doloen postopek v t em da niso dovolj striktno izvajani. Tudi e bi verjeli da bo policija uporabila p ravni sistem vsaki ko bo rtev to elela sistem temelje na diskreciji pomeni vrnitev h kazensko pravnemu odzivu ki povzroa nevzdren pritisk na rtev. eprav bo imela rtev mo ost odloanja jo bo prav ta monost izpostavila ustrahovanju in novim pritiskom s st rani nasilnea.

7.2. ODVRAANJE OD KAZENSKEGA PREGONA Po sedanji ureditvi kazenskega postopka je nasilje v druini veinoma (nedvomno pa 1 91. len KZ-1) izvzeto iz dometa institutov odvraanja od kazenskega pregona ki na n ek nain predstavlja diskrecijsko pravico toilca da v konkretnem primeru presodi ka ken nain obravnave kaznivega dejanja bi najbolj ustrezal dejanju storilcu in okodov ancu. Vsaj odstop od kazenskega pregona in odloen pregon v okviru tega pa kakna no va naloga na primer obvezni tretman bi lahko bilo pod diskrecijo toilca e e poravna vanje ne ustreza najbolj problematiki nasilja v druini. To bi lahko zakonodajalec reil tako da bi v drugem odstavku 162. lena in 2. toki 163. lena ZKP navedel tudi 1 91. len. 7.3. SODELOVANJE V MULTIDISCIPLINARNEM TIMU Tudi kazensko sodie ali pa morda e primerneje dravni toilec bi moral biti del multi-d isciplinarnega tima oziroma bi se vsaj moral seznaniti z ugotovitvami tega tima glede potreb rtve in na ta nain izvedeti kaj je primerno za rtev v konkretnem prime ru predvsem kakna naj bo (e sploh) sankcija da ne bo e dodatno in po nepotrebnem pr izadela rtve oziroma storilevih druinskih lanov. 7.4. DENARNE KAZNI ZA RTVE V tretjem odstavku 195.a lena ZKP je doloeno: e razdaljo - oddaljenost ki jo mora s potovati obdolenec namerno kri z ukrepom varovana oseba jo lahko oseba vsakokrat ka znuje z denarno kaznijo iz 78. lena tega zakona. V prvem odstavku 78. lena je doloeno da sodie z denarno kaznijo kaznuje osebo ki v vlogi ali govoru ali so die ali koga ki sodeluje v postopku. Ali nespotovanje ukrepa prepovedi priblievanja tudi pri nas torej pomeni alitev sodia ali je mogoe to dolobo razlagati drugae? 7.5. IZOBRAEVANJE IN SPECIALIZACIJA Ocena o tei kaznivega dejanja je odvisna tudi od tega kaken dele predstavlja to kaz nivo dejanje znotraj celotnega obsega kaznivih dejanj ki jih obravnava doloen sub jekt. Z drugimi besedami bolj kot je kaznivo dejanje pogosto veja je verjetnost d a bo obravnavano kot manj nevarno in laje kaznivo dejanje. Ker je nasilje med par tnerji pogosteje kot nasilje med neznanci obstaja tenja tistih ki se pogosto sreuje jo s to vrsto nasilja da ga dojemajo kot obiajne incidente" ter laja kazniva dejanj a in jih posledino obravnavajo bolj rutinsko povrno (Dawson 2006 Fagan 1996). Tenja po zmanjanju tega uinka je eden od razlogov za ustanovitev posebnih sodi234 ali odd elkov na sodiih kjer se osebje ukvarja le s tovrstnimi kaznivimi dejanji ponekod v povezavi s civilnim pravom. LITERATURA Barata P. C. 2007 Abused Women's Perspectives on the Criminal Justice System's R esponse to Domestic Violence v: Psychology of Women Quarterly let. 31 str. 202-2 15. Barli N. 2008 Avtonomija v druinskem pravu de lege lata in de lege ferenda v: Prav na praksa let. 27 t. 31-32 pril. II-VIII. 234 Na primer Sodie za nasilje v druini v okroju Dade na Floridi (Dade County Domest ic Violence Court) ki je prielo delovati leta 1992 (Fagan 1996). Bai K. 2001 Nasilje v druini - nasilje nad ensko kot varnostni problem v: Pagon M. ( ur.) Dnevi varstvoslovja Ljubljana: Visoka policijsko-varnostna ola knj. 1 str. 1 87-197. Bavcon L. et al. 2003 Kazensko pravo: Sploni del 4. izdaja Ljubljana: Uradni list RS. Ben-Ishai E. 2009 The Authonomy-Fostering State: Coordinated Fragmentation" and D omestic Violence Services v: Journal of Political Philosophy let. 17 t. 3 str. 30 7-331. Bird R. 2001 Domestic Violence and Protection from Harassment Bristol: Family La w. Bommer F. 2006 Offensive Verletztenrechte im Strafprozess Bern: Stampfli. Bonjak M. 1999 Pomembneje znailnosti restorativne pravinosti Revija za kriminalistik o in kriminologijo let. 50 t. 4 str. 199-306. Bonjak M. 2006 Izbirni mehanizmi v kazenskem pravu v: Zbornik znanstvenih razprav let. LXVI Ljubljana str. 43-65. Buzawa E. S. et al. 1995 Responding to Crimes of Violence Against Women: Gender Differences Versus Organizational Imperatives v: Crime & Delinquency let. 41 t. 4 str. 443-466.

Buzawa E. S. Buzawa C. G. 1996 Domestic Violence: The Criminal Justice Response Newbury Park: Sage. Christie N. 1977 Conflicts as Property v: The British Journal of Criminiology le t. 17 t. 1 str. 1-15. Cigler S. 1995 Naelo legaliteta i oportuniteta krivinog gonjenja Novi Sad: Pravni fakulteti Centar za izdavaku delatnost. Cvetko A. 1999 Varovanje zasebnosti v delovnih razmerjih Ljubljana: Gospodarski vestnik. Davis R. C. Kunreuther F. Connik E. 1984 Expanding the Victim's Role in the Crim inal Court Dispositional Process: The Results of an Experimet v: The Journal of Criminal Law & Criminology let. 75 t. 2 str. 491-505. Davis R. C. Smith B. 1995 Domestic Violence Reforms: Empty Promises or Fulfilled Expectations? v: Crime & Delinquency let. 41 t. 4 str. 541-552. Dawson M. 2006 Intimacy and Violence: Exploring the Role of Victim - Defendant R elationship in Criminal Law v: The Journal of Criminal Law & Criminology let. 96 t. 4 str. 1417-1449. Dawson M. Dinovitzer R. 2001 Victim Cooperation and the Prosecution of Domestic Violence in a Specialized Court v: Justice Quarterly let. 18 t. 3 str. 593-622. DeKeseredy W. S. Dragiewicz M. 2007 Understanding the Complexities of Feminist P erepectives on Woman Abuse: A Commentary on Donald G. Dutton's Rethinking Domest ic Violence v: Violence Against Women let. 13 t. 8 dostop: http://vaw.sagepub.com Dutton D. G. 1988 The Domestic Assault of Women: Psychological and Criminal Just ice Perspectives Boston [etc.] : Allyn and Bacon. Dutton D. G. 1994 Patriarchy and Wife Assault: The Ecological Fallacy v: Violenc e and Victims let. 9 t. 2 str. 167-182. Dutton M. A. Goodman L. A. Bennett L. 1999 Court-Involved Battered Women's Respo nses to Violence: The Role of Psychological Physical and Sexual Abuse v: Violenc e and Victims let. 14 t. 1 str. 89-104. Dwyer D. C. 1995 Response to the Victims of Domestic Violence: Analyses and Impl ications of the British Experience v: Crime & Delinquency let. 41 t. 4 str. 527-5 40. Eisenstat S. 2005 Revenge Justice and Law: Recognizing the Victim's Desire for V engeance as a Justification for Punishment v: The Wayne Law Review let. 50 t. 4. Elliot D. S. 1989 Criminal Justice Procedures in Family Violence Crimes v: Ohlin L. Tonry M. (ur.) Family Violence Chicago: University of Chicago Press. Erez E. 2002 Domestic Violence and the Criminal Justice System: An Overview v: O nline Journal of Issues in Nursing [el. vir] let. 7 t. 1 dostop: www.nursingworld . org/ojin/topic 17/tpc 17 3.htm Erez E. Belknap J. 1998 In Their Own Words: Battered Women's Assesment of the Cr iminal Processing System's Responses v: Violence and Victims let. 13 t. 3 str. 25 1-268. Fagan J. 1996 The Criminalization of Domestic Violence: Promises and Limits U. S . Department of Justice National Institut of Justice dostop: http://www.ncjrs.go v/pdffiles/crimdom.pdf Fattah E. A. 1997 Toward a Victim Policy Aimed at Healing Not Suffering v: Davis R. C. et al. (ur.) Victims of Crime 2. izdaja Sage Publications str. 257-272. Ferguson J. J. 2009 Professional Discretion and the Use of Restorative Justice P rograms in Appropriate Domestic Violence Cases: An effective Innovation Criminal law Brief let. 4 t. 3 str. 3-22 dostop: http://works.bepress.com/jean ferguson/1 Ferraro J. K. Pope L. 1993 Irreconcilable Differences: Battered Women Police and the Law v: Hilton Z. N. (ur) Legal Responses to Wife Assault: Current Trends an d Evaluation Newbury Park: Sage str. 96-123. Filipi K. 2000 Kazenskopravno obravnavanje nasilja v druini - v igavem interesu? v: Zbornik znanstvenih razprav let. 60 t. 1 str. 79-96. Filipi K. 2002 Miti o nasilju v druini v: Kandu Z. (ur.) rtve viktimizacije in viktim oloke perspektive Ljubljana: Intitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti. Filipi K. 2002a Nasilje v druini Ljubljana: Bonex. Filipi K. 2004 Nasilje med partnerjema v: Pravna praksa let. 23 t. 43-44 pril. IIIVI. Filipi K. 2007 Predlog zakon o prepreevanju nasilja v druini v: Pravna praksa let. 2

6 t. 48 str. 8-10. Filipi K. 2008 Razvoj prijavitvene dolnosti v slovenski zakonodaji - Prijavitvena d olnost vs. varovanje poklicne skrivnosti v: Pavlovic Z. Filipi K. Rutar Leban T. (u r.) Detekcija in reakcija na pojave slabega ravnanja z otrokom - novo obdobje? L jubljana: Pedagoki intitut str. 89-96. Filipi K. 2009 Legal Responses to Domestic Violence: Promises and Limits v: Anti Ga ber M. (ur.) Violence in the EU Examined Ljubljana: Faculty of Arts str. 115124. Filipi K. 2010 Avtonomija rtev nasilja v druini vs. prijavitvena dolnost v: Dvorak A. Selinek L. (ur.) Nasilje v druini: kazenskopravni kriminalistini in kriminoloki prob lemi Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede: Pravna fakulteta str. 19-30. Fingar A. 1985 Osebnostne pravice Ljubljana: SAZU. Fionda J. 2003 Public Prosecutors and Discretion: A Comparative Study Oxford: Cl arendon Press. Fischer K. Rose M. 1995 When Enough Is Enough": Battered Women's Decision Making Around Court Orders of Protection v: Crime & Delinquency let. 41 t. 4 str. 414-42 9. Fier Z. 1996 Predlagalni delikti in ukrepanje policije v: Pravna praksa let. 15 t. 15 str. 7. Ford D. A. Regoli M. J. 1993 The Criminal Prosecution of Wife Assaulters: Proces s Problems and Effects v: Hilton Z. N. (ur) Legal Responses to Wife Assault: Cur rent Trends and Evaluation Newbury Park: Sage str. 127-163. Fukuroda M. L. 2005 Murder At Home An Examination of Legal and Community Respons es to Intimate Femicide in California [el. vir] California Women's Law Center do stop: www.cwlc.org Fulkerson A. Patterson S. L. 2006 Victimless Prosecution of Domestic Violence in the wake of Crawford V. Washington v: Forum on Public Policy A Journal of the O xford Round Table [el. vir] ZDA dostop: www.forumonpublicpolicy.com/archive06/fu lkerson.pdf Gaber Anti M. (ur.) 2009 The Project and the Recommendations Violence in the EU E xamined Ljubljana: Faculty of Arts str. 11-16. Gaber Anti M. Dobnikar M. Selinik I. 2009 Gendering Violence against Women Childre n and Youth: From NGO's via Internationalization to National States and Back? v: Anti Gaber M. (ur.) Violence in the EU Examined Ljubljana: Faculty of Arts str. 17-32. Garner J. Fagan J. 1997 Victims of Domestic Violence v: Davis R. C. et al. (ur.) Victims of Crime 2. izdaja Sage Publications str. 53-85. Gaspari M. 1998 Avtonomija in demokracija v: Pravnik let. 53 t. 4-5 str. 139-145. Gradinik A. 2008 Druinsko nasilje in izrek prepovedi priblievanja doloenemu kraju al i osebi v letih 2004 in 2005 v: Javna in zasebna varnost [el. vir] / 9. slovensk i dnevi varstvoslovja Maribor: Fakulteta za varnostne vede dostop: www.fvv.uni-m b.si/dv2008/zbornik/clanki/Gradisnik.pdf Grady A. 2002 Female-on-Male Domestic Violence: Uncommon or Ignored? v: Hoyle C. Young R. (ur.) New Visions of Crime Victims Oxford: Hart Publishing. Hagemann-White C. 2009 Development of Policy on Violence against Women in German y: From the Shelter Movement to Policies for a Chain of Intervention" v: Anti Gabe r M. (ur.) Violence in the EU Examined Ljubljana: Faculty of Arts str. 103-114. Hagemann-White C. et al. 2006 Combating Violence against Women [el. vir] Strasbo urg: Generalni direktorat za lovekove pravice dostop: http: //ewlcentreonviolence . org/spip.php ? article208 Handbook on Justice for Victims 1999 New York: Urad ZN za nadzor nad drogami in prepreevanje kriminala. Hare S. C. 2006 What Do Battered Women Want? Victim's Opinions on Prosecution v: Violence and Victims let. 21 t. 5 str. 611-628. Hart B. 1993 Battered Women and the Criminal Justice System v: The American Beha vioral Scientist let. 36 t. 5 str. 624-638. Hauptman P. 1999 Okodovanec v kazenskem postopku v: Pravosodni bilten let. 20 t. 1 str. 63-75. Hoctor M. M. 1997 Domestic Violence as a Crime Against the State: The Need for M andatory Arrest in California v: California Law Review let. 85 str. 643-700. Hoyle C. 2000 Negotiating Domestic Violence: Police Criminal Justice and Victims

Oxford: University Press. Hoyle C. 2002 Securing Restorative Justice for the 'Non-Participating' Victim v: Hoyle C. Young R. (ur.) New Visions of Crime Victims Oxford: Hart Publishing. Hoyle C. Sanders A. 2000 Police Response to Domestic Violence: From Victim Choic e to Victim Empowerment? v: British Journal of Criminology let. 40 str. 14-36. Jaffe P. G. et al. 1993 The Impact of Police Laying Charges v: Hilton Z. N. (ur. ) Legal Responses to Wife Assault: Current Trends and Evaluation Newbury Park: S age. Kandu Z. 2001 Druina in nasilje: nasilje druine in nasilje v druini v: Revija za kri minalistiko in kriminologijo let 52 t. 1 str. 11-20. Kandu Z. 2001a Vzroki razlogi in okoliine druinskega nasilja viktimoloki pogledi v: R evija za kriminalistiko in kriminologijo let. 52 t. 2 str. 109-121. Kandu Z. 2002 Vpraanje (so)odgovornosti pri intimnih viktimizacijah in zloinih brez r tve v: Revija za kriminalistiko in kriminologijo let. 53 t. 4 str. 337-351. Kandu Z. 2003 rtve in viktimizacije v viktimoloki in drubenokritini perspektivi v: Re vija za kriminalistiko in kriminologijo let. 54 t. 1 str. 23-40. Kandu Z. 2005 rtve rtvovanje in preivetje v postmodernih asih v: Revija za kriminalis tiko in kriminologijo let. 56 t. 2 str. 134-146. Kelly D. P. Erez E. 1997 Victim Participation in the Criminal Justice System v: Davis R. C. et al. (ur.) Victims of Crime 2. izdaja Sage Publications str. 231-2 44. Kernsmith P. 2005 Exerting Power or Striking Back: A Gendered Comparison of Moti vations for Domestic Violence Perpetration v: Violence and Victims let. 20. t. 2 str. 173-185. Ko C. N. 2002 Civil Restraining Orders for Domestic Violence: The Unresolved Que stion of Efficacy" v: Southern California Interdisciplinary Law Journal let. 11 s tr. 361-390. Koroec D. 1997 Potencialni okodovanec po sodobnem materialnem kazenskem pravu: vol enti non fit iniuria? v: Zbornik znanstvenih razprav let. 57 str. 189-218. Koroec D. 2008 Spolnost in kazensko pravo: od prazgodovine do t. i. modernega spo lnega kazenskega prava Ljubljana: Uradni list RS. Kovai M. 2006 Nadzor in zasebnost v informacijski drubi [el. vir]: filozofski socio loki pravni in tehnini vidiki nadzora in zasebnosti na internetu Ljubljana: Fakult eta za drubene vede dostop: http://dk.fdv.uni-lj.si/eknjige/EK Kovacic 2006 Nadzo r.pdf Krea M. 2000 Nasilje za tirimi stenami v: Pravosodni bilten let. 21 t. 2 str. 22323 4. Krizsan A. Popa R. 2008 Stretching EU Conditionally: Mechanisms of Europeization in Making Domestic Violence Policies in Central and Eastern Europe [el. Vir] QU ING Project: Series of LARG Country Reports dostop: www. 123people.com/s/popa+ra luca Lerman L. G. 1992 The Detextualization of Domestic Violence v: The Journal of Cr iminal Law & Criminology let. 38 t. 1 Notrhwestern University: School of Law. Little J. A. 2007 Balancing Accountability and Victim Autonomy at the Internatio nal Criminal Court v: Georgetown Journal of International Law vol. 38 str. 363-3 97 dostop: http://ssrn. com/abstract=980182 Longar M. 2006 Okodovanec v kazenskem postopku v: Pravna praksa let. 25 t. 17 str. 26-27. Maxwell C. D. Garner J. H. Fagan J. A. 2001 The Effects of Arrest on Intimate Pa rtner Violence: New Evidence From the Spouse Assault Replication Program U. S. D epartment of Justice National Institute of Justice. McGill J. 2009 What Have You Done for Me Lately? Reflections on Redeeming Privac y for Battered Women v: Kerr I. Lucock C. Steeves V. (ur.) Lessons from the Iden tity Trial: Anonimity Privacy and Identity in a Networked Society New York: Oxfo rd University Press. Menar A. 2000 Poravnavanje med storilcem in rtvijo kaznivega dejanja - nov institu t v nai kazenski zakonodaji v: Pravnik let. 55 t. 6-8 str. 475-501. Nussdorfer V. 2004 Nasilje v druini v: Pravna praksa let. 23 t. 43-44 pril. I-II. Nussdorfer V. 2007 Poti reevanja nasilja v druini v: Vita Nasilje v druini (Oktober 2007) dostopno na: http://www.revija-vita.com

Pavnik M. 2007 Teorija prava: prispevek k razumevanju prava 3. izdaja Ljubljana: GV zaloba. Pear J. 1979 rtve kaznivih dejanj in formalno nadzorstvo v: Revija za kriminalisti ko in kriminologijo let. 30 t. 3 str. 192-202. Pear J. 1980 enske kot rtve (kaznivih dejanj) v: Revija za kriminalistiko in krimin ologijo let. 31 t. 4 str. 289-299. Pear J. 1984 rtve nasilja med zakonci v: Teorija in praksa let. 21 t. 9 str. 912-93 0. Pelikan C. 2004 ber die Reform der Anzeigepflicht von rzten in Fllen von Kindesmiss handlung und sexuellem Kindesmissbrauch v: Hanak G. Pilgram A. (ur.) Phnomen Stra fanzeige Baden-Baden: Nomos. Pleck E. 1989 Criminal Approaches to Family Violence v: Ohlin L. Tonry M. (ur.) Family Violence Chicago: University of Chicago Press. Rachman P. 2008 Crime Victim Role: An Analysis of Laws and Regulations Which Giv e Crime Victims a Role in the Criminal Prosecution and Litigation Processes neob javljeno magistrsko delo dostopno na: http://www.emle.org/Subpages rubric/index.php?rubric=Thesis Archive Radulovic D. 1982 Oteeni kao sporedni subjekt u krivinom postupku v: Pravna misao as opis za pravnu teoriju i praksu t. 1-2. Rock P. 2002 On Becoming a Victim v: Hoyle C. Young R. (ur.) New Visions of Crim e Victims Oxford: Hart. Sack E. J. 2004 Battered Women and the State: The Struggle for the Future of Dom estic Violence Policy v: Wisconsin Law Review 1657. Sanders A. 2002 Victim Participation in an Exclusionary Criminal Justice System v: Hoyle C. Young R. (ur.) New Visions of Crime Victims Oxford: Hart. Schmidt J. Hochstedler Steury E. 1989 Prosecutorial Discretion in Filing Charges in Domestic Violence Cases v: Criminology let. 27 t. 3 str. 487-510. Seli P. (ur.) 2004 Nasilje v druini - poti do reitev Ljubljana: Varuh lovekovih prav ic. Selinek L. 2009 Nasilje v druini - razmerje med prekrkom in kaznivim dejanjem v: Pr avna praksa let. 28 t. 3-4 str. 19-21. Selinik I. 2009 Missing Measures against Gendre-Based Violence v: Anti Gaber M. (u r.) Violence in the EU Examined Ljubljana: Faculty of Arts str. 33-50. Sharpe S. 1998 Judicial Discretion and Criminal Investigation London: Sweet & Ma xwell. Sherman L. W. 1996 Policing Domestic Violence: The Problem Solving Paradigm neob javljen prispevek na konferenci Problem-Solving Policing as Crime Prevention Sto ckholm. Sherman L. W. Berk R. A. 1984 The Minneapolis Domestic Violence Experiment v: Po lice Fundation Reports dostopno na: http://www.policefoundation.org/pdf/minneapolisdve.pdf Stalans L. J. Lurigio A. J. 1995 Responding to Domestic Violence Against Women v : Crime & Delinquency let. 41 t. 4 str. 387-398. Stalans L. J. Lurigio A. J. 1995a Public Preferences for the Court's Handling of Domestic Violence Situations v: Crime & Delinquency let. 41 t. 4 str. 399-413. elih A. 1967 Viktimologija in njena vloga v boju zoper kriminaliteto v: Revija za kriminalistiko in kriminologijo let. 18 t. 1-2 str. 37-42. elih A. 1979 Zasebnost in nove oblike njenega kazenskopravnega varstva v: Zbornik znanstvenih razprav let. 39 str. 149-181. elih A. 1993 Odziv kazenskega pravosodja na nasilje v druini v: Pravna praksa let. 12 t. 5-6 str. 32-33. elih I. 1993 Pravica do zasebnosti v Evropski konvenciji o lovekovih pravicah (1. odst. 8. lena) v: Pravnik let. 48 t. 9-10 str. 473-480. eparovic Z. 1984 Prava rtve v: Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu let. 34 t. 1-2 s tr. 173-184. eparovi Z. 1985 Otecenik u kaznenom pravu: pravni i viktimoloki aspekti v: Naa zakoni tost: asopis za pravnu teoriju i praksu let. 39 t. 5-6 str. 483-512. teiner S. 2009 Ali je prepoved priblievanja uinkovit ukrep za prepreevanje nasilja v druini? v: Varstvoslovje med teorijo in prakso [el. vir] / 10. slovenski dnevi v arstvoslovja Maribor: Fakulteta za varnostne vede dostop: www.fvv.uni-mb.si/dv20

09/zbornik/clanki/steiner2.pdf ugman K. 2007 Vpraanje diskrecije policijskega dela v: Pravna praksa let. 26 t. 131 4 str. 17-18. Tratnik A. 2009 Za nasilje v druini odgovorna tudi drava v: Pravna praksa let. 28 t . 27 str. 22. Tuerkheimer D. 2004 Recognizing and Remedying the Harm of Battering: A Call to C riminalize Domestic Violence v: The Journal of Criminal Law & Criminology let. 9 4 t. 4 str. 959-1036. Williams K. R. 2005 Arrest and intimate partner violence: Toward a more complete application of deterrence theory v: Aggression and Violent Behavior let. 10 t. 6 str. 660-679. Wyss E. 2006 Wenn Frauen gewaltttig werden: Fakten contra Mythen Bern: Kantonale Fachkommission fr Gleichstellungsfragen dostop: www.sta.be.ch/site/gleichstellung-frauengewalt fk06 dt.pdf Zimring F. E. 1989 Towards a Jurispridence of Family Violence v: Ohlin L. Tonry M. (ur.) Family Violence Chicago: University of Chicago Press. JUDIKATI ESP Perez proti Franciji 12. 2. 2004. ESP Opuz proti Turiji 9. 9. 2009. ELEKTRONSKI VIR www.wikipedia.si PRAVNI VIRI Slovenski Zakon o prepreevanju nasilja v druini (ZPND) Ur. l. RS t. 16/2008 s spremembami on dopolnitvami. Kazenski zakonik (KZ-1) Ur. l. RS t. 55/2008 s spremembami in dopolnitvami. Kazen ski zakonik (KZ) Ur. l. RS t. 63/1994 s spremembami in dopolnitvami. Kazenski zak on Socialistine republike Slovenije Ur. l. SRS t. 12/1977 s spremembami in dopolni tvami. Kazenski zakon Socialistine federativne republike Jugoslavije Ur. l. SFRJ t. 44/19 76 s spremembami in dopolnitvami. Zakon o kazenskem postopku (ZKP) Ur. l. RS. t. 63/1994 s spremembami in dopolnitv ami. Zakon o policiji (ZPol) Ur. l. RS t. 49/1998 s spremembami in dopolnitvami. Medna rodni Declaration of Basic principles of Justice for Victims of Crime and Abuse of Pow er Generalna skupina Zdruenih narodov 29. november 1985 A/RES/40/34. DELO CENTROV ZA SOCIALNO DELO NA PODROJU PREPREEVANJA NASILJA V DRUINI Sendi Murgel tudentka podiplomskega magistrskega tudija kazenskopravnih znanosti Pravna fakulte ta Univerza v Ljubljani 1. UVOD Zakon o prepreevanju nasilja v druini235 (v nadaljevanju: ZPDN) je postavil zakons ke temelje za delo centrov za socialno delo na podroju prepreevanja nasilja v druin i. e pred sprejetjem ZPND so centri za socialno delo (v nadaljevanju: CSD) opravl jali doloene naloge na tem podroju vendar za odrasle samo kot svetovalne funkcije in nudenje pomoi. Za delo na podroju zaite otrok je situacija drugana saj imajo CSD e na podlagi Zakona o zakonski zvezi in druinskih razmerjih236 (v nadaljevanju: ZZZ DR) javna pooblastila v smislu ukrepov po 119. 120. in 121. lenu omenjenega zakon a. 119. len ZZZDR doloa sploni ukrep za zaito otroka 120. len ZZZDR doloa odvzem otr in 121. len doloa oddajo otroka v zavod. Ob tem imajo CSD na voljo tudi storitve po Zakonu o socialnem varstvu237 (v nadaljevanju: ZSV) ki jih lahko ponudijo ter s tem zaokroijo celotno obravnavo. Po ZPND se morajo CSD odzvati na vsako informacijo ki jo prejmejo da obstaja sum o izvajanju dejanj ki bi lahko pomenila nasilje v druini. Pri obravnavi nasilja v druini najprej skozi storitev prve socialne pomoi (PSP)238 CSD opravi prvi pogov or s lani druine z namenom ugotovitve konkretnih dejstev pridobitev prvih informac ij ter ugotavljanja socialne problematike posameznika in druine. e CSD ob tem ugot ovi da obstaja sum da gre za nasilje v druini takoj prine obravnavo tako rtve kot t udi povzroitelja predvsem pa mora posvetiti posebno pozornost mladoletnim lanom dr uine. CSD izvaja pogovore z rtvijo in povzroiteljem nasilja obvezno loeno. S povzroit eljem nasilja v druini CSD opravi storitev PSP e le-ta to eli lahko ga tudi usmeri naprej v programe za pomo vendar jih je v celotni Sloveniji izjemno malo; pravzap

rav jih izvaja samo nevladna organizacija Drutvo za nenasilno komunikacijo239. CS D pri obravnavi nasilja v druini ugotavljajo da bi takih programov potrebovali ve saj bi lahko z njimi naredili ve na podroju dela s povzroitelji in spreminjanju nji hovega vedenja. 235 Uradni list RS t. 16/08 236 Uradni list RS t. 69/04 UPB1 101/07 122/07 237 Uradni list RS t. 3/07 UPB2 23/07 41/07 122/07 61/10 62/10 238 PSP je opredeljena v Zakonu o socialnem varstvu v 12. lenu ki govori da g re za storitev ki obsega pomo pri prepoznavanju in opredelitvi socialne stiske in teave oceno monih reitev ter seznanitev upravienca o vseh monih oblikah socialno var stvenih storitev in dajatev ki jih lahko posameznik uveljavi ter o obveznostih k i so povezane z oblikami storitev in dajatev kakor tudi seznanitev upravienca o m rei in programih izvajalcev ki nudijo socialno varstvene storitve in dajatve. 39 www.drustvo-dnk.si CSD pri obravnavi rtve najprej pripravi oceno ogroenosti kjer je pri otrocih predv sem potrebno ugotoviti otrokove razvojne potrebe zmonosti starev da se ustrezno od zivajo na otrokove razvojne potrebe in jih dovolj zadovoljujejo ter ugotoviti de javnike irega socialnega okolja. Pri odraslih rtvah pa z oceno ogroenosti CSD ugotav lja stopnjo ogroenosti na podlagi vedenj povzroitelja nasilja psihinega in fizinega stanja rtve nasilja njenih preprianj in podpore socialne mree. e je potrebno CSD skl ie multidisciplinarni tim (v nadaljevanju: MDT) kjer sodelujejo strokovnjaki razl inih institucij ki lahko kakor koli prispevajo k obravnavi ter pomoi rtvi nasilja v druini. e je potrebno se z rtvijo nasilja pripravi varnostni nart kjer se opredelij o monosti kako in s kaknimi ravnanji lahko rtev povea svojo varnost doma v slubi na p oti med nasilnim dogodkom ko se pripravlja na odhod... Z nartom pomoi rtvi nasilja pa se pripravi nart celostne obravnave rtve; e so tudi otroci rtve nasilja v druini s e ugotavlja ali je potrebno posebej zaititi tudi otroka. e je potrebno z rtvijo pripraviti nart pomoi CSD sklie MDT ki je sestavljen iz stroko vnjakov razlinih organov in strok z namenom omogoiti celovito pomo in zaito rtve. CSD v sodelovanje na MDT pozove tiste organe organizacije ter nevladne organizacije ki bodo lahko s konkretnim delom in sodelovanjem pomagali rtvi. Gre torej za konk retne strokovnjake razlinih organov ki bodo na svojih podrojih zagotavljali izvaja nje dela narta pomoi kot bo na MDT sprejet240. Vzporedno z nalogami po ZPND pa CSD ponudi tudi izvajanje storitev kot podporo rt vi pri premagovanju svojih stisk in teav in monosti uenja in pridobivanja novih zna nj funkcioniranja ter delovanja celotne druine in vsakega posameznika posebej. 1. STANDARD NALOG ZA PREPREEVANJE NASILJA V DRUINI IN BAZA SOCIALNIH PODATKOV Skupnost CSD Slovenije na podlagi javnega pooblastila pripravlja standard in nor mativ za vse naloge ki jih izvajajo CSD241 in tako je postavljen standard tudi z a naloge za prepreevanje nasilja v druini242. Standard naloge doloa naslednja oprav ila: prouitev obvestila in ocena potrebe po izdelavi narta pomoi rtvi pogovor z rtvijo analiza tveganja izdelava zaetne ocene ogroenosti izdelava individualnega varnostnega narta pogovor s povzroiteljem nasilja napotitev v ustrezne programe strokovne p omoi 240 Murgel S. (2010) Nasilje v druini z vidika dejavnosti centrov za socialno delo Nasilje v druini: kazensko pravni kriminalistini in kriminoloki problemi Univ erza v Mariboru Fakulteta za varnostne vede in Pravna fakulteta str. 119 120 121 241 Kuzmani Korva D urednik Murgel S. urednik 2007 Katalog javnih pooblastil nalog po zakonu in storitev ki jih izvajajo centri za socialno delo Ljubljana Sk upnost CSD Slovenije 242 www.gov.si/csd posreduje povratno informacijo prijavitelju MDT: ocena ogroenosti nart pomoi rtvi delo z rtvijo delo s povzroiteljem nasilja spremljanje ukrepa sodia. Med monimi opravili je zapisana tudi priprava mnenja o ogroenosti osebe za dodelit ev brezplane pravne pomoi na podlagi ocene ogroenosti. Ko je bil standard naloge pripravljen in postavljen je bilo mono to nalogo oprede

liti tudi v bazi socialnih podatkov (v nadaljevanju:BSP). Informacijski sistem C SD je sestavljen iz ve sklopov za izvajanje posameznih nalog CSD kamor se beleijo vsi relevantni podatki tako za izdajo odlob kot tudi za pridobitev statistinih pod atkov. Da se doloeno nalogo vnese v informacijski sistem je seveda potrebna opred elitev naloge v standardu s pravilno pravno podlago. Tako smo za pridobivanje po datkov na podroju nasilja v druini opredelili od zgoraj navedenih opravil naslednj a ki smo jih prenesli v BSP in katera strokovni delavci na CSD tudi vnaajo: MDT Priprava narta pomoi rtvi Dopolnitev narta pomoi rtvi Mnenje o ogroenosti za brezplano pravno pomo Poroilo sodiu Pri opravilu MDT se belei koliko timov je CSD sklical in katere institucije organ i organizacije ter nevladne organizacije so bile vabljene koliko od njih se je M DT udeleilo koliko se je CSD odloil in jih ni vabil koliko se jih ni udeleilo in ko liko jih je pri obravnavi samo sodelovalo. Pomembno je vedeti da naloge za prepreevanje nasilja v druini ki se vnaajo v BSP za jemajo le tiste kjer je bila v druini obravnavana vsaj ena odrasla rtev nasilja; z a primere kjer so bili rtve nasilja samo otroci se podatki niso vnaali v to nalogo temve v naloge ukrepov CSD (varovanje koristi otroka odvzem otroka namestitev v zavod). V nadaljevanju bomo pregledali statistine podatke delovanja CSD na podroju nasilja v druini iz informacijskega sistema BSP za leto 2010. Za leto 2009 namre podatki e niso relevantni saj se je naloga v informacijski sistem dodala ele v novembru 20 09. Obravnava nasilja v druini na CSD: CSD St.prim St. St. St. PSP erov rtev povzroite ljev PSP s pov zr. Ajdovina 12 19 10 9 1 Breice 13 17 13 28 2 Celje 35 58 34 91 213 Cerknica 6 7 6 12 2 rnomelj 24 27 24 8 6 Domale 69 92 69 160 35 Dravograd 1 1 1 16 2 Gornja 30 32 31 85 29 Radgona Grosuplje 28 34 26 79 1 Hrastnik 20 28 20 11 11 Idrija 10 14 10 11 0 Ilirska Bistrica 1 1 1 26 2 Izola 9 11 9 17 0 Jesenice 47 108 42 29 18 Kamnik 18 38 18 66 22 Koevje 27 40 27 16 37 Koper 32 46 29 61 53 Kranj 68 99 65 104 31 Krko 14 17 12 39 35 Lako 18 21 18 77 2 Lenart 64 78 58 113 3 Lendava 24 50 24 24 3 Litija 17 29 18 10 8 Lj. Beigrad 31 45 31 61 0 Lj. Center 8 8 3 22 4 Lj. Moste Polje 8 10 4 33 33 Lj. ika 54 76 56 54 56 Lj. Vi Rudnik 101 229 104 261 75 Ljutomer 1 1 1 28 1 Logatec 3 4 3 27 3 Maribor 203 315 198 194 216

Metlika 7 14 7 15 4 Mozirje 9 10 9 15 8 Murska Sobota 56 102 55 64 43 Nova Gorica 36 43 17 143 27 Novo mesto 77 80 66 26 70 Ormo 10 23 9 38 3 Pesnica 23 44 23 25 6 Piran 18 26 16 53 13 Postojna 7 9 7 21 6 Ptuj 75 148 75 179 12 Radlje ob Dravi 19 29 19 49 15 Radovljica 18 20 18 59 12 Ravne na Kor. 11 11 7 22 13 Ribnica 20 39 20 9 15 Rue 25 46 25 32 15 Sevnica 14 15 10 30 2 Seana 12 17 11 21 7 Slov. Gradec 6 9 6 118 45 Slov. Bistrica 58 88 58 111 18 Slov. Konjice 28 28 28 12 1 entjur 24 45 23 25 0 kofja Loka 28 55 28 61 37 marje pri Jel. 69 111 68 96 11 Tolmin 29 43 29 30 13 Trbovlje 27 37 25 6 6 Trebnje 29 33 25 41 17 Tri 19 20 17 13 0 Velenje 98 140 99 75 27 Vrhnika 19 22 18 2 5 Zagorje ob Savi 9 11 9 30 8 alec 52 102 53 72 35 SKUPAJ 1928 2975 1845 326 5 187 6 V zgornji tabeli so prikazani podatki po posameznih CSD; v prvem stolpcu so prik azani podatki tevila primerov nasilja v druini ki so jih obravnavali na posameznem CSD v drugem stolpcu so prikazani podatki tevila obravnavanih rtev nasilja v druin i v tretjem stolpcu podatki tevila povzroiteljev nasilja v druini v etrtem stolpcu p odatki opravljenih storitev PSP s problematiko nasilja v druini ter v petem stolp cu podatki opravljenih storitev PSP s povzroiteljem nasilja v druini. Podatki za P SP v etrti koloni predstavljajo podatek kolikokrat je bila pri nalogi PSP zaznana problematika nasilja v druini med vsemi izvedenimi storitvami PSP. Tukaj na tem mestu je bilo mogoe izbrati pri izvajanju ene storitve PSP ve monih problematik in ni nujno da so vse za nasilje v druini. tevilo skupnega PSP - 3265 ne predstavlja torej tevila primerov temve zaznavo kolikokrat se je pojavila pri obravnavi proble matika nasilja v druini (v enem primeru je lahko bilo zavedeno npr. tako fizino ko t tudi psihino nasilje gre pa samo za en primer). Najbolj izstopa po tevilu obravnavanih primerov CSD Maribor ki je v letu 2010 obr avnaval 203 primere nasilja v druini 315 rtev nasilja v druini ter 198 povzroiteljev nasilja v druini. CSD Maribor tudi pokriva krajevno obseen teritorij in tako tudi veliko tevilo prebivalcev; v drugem najvejem mestu R Slovenije je namre ustanovlje n le en CSD medtem ko je v Ljubljani kot najvejem mestu v R Sloveniji ustanovljen ih kar pet CSD. Drugi CSD za CSD Maribor je imel najve obravnavanih primerov nasilja v druini CSD Ljubljana Vi Rudnik 101 primer z 229 ob ravnavanimi rtvami nasilja ter 104 povzroitelji. Glede na obravnavano tevilo rtev na silja v druini tema CSD sledijo CSD Ptuj (148 rtev) CSD Velenje (140 rtev) CSD marje pri Jelah (111 rtev) CSD Jesenice (108 rtev) CSD alec in CSD Murska Sobota (102 rtvi ). Enaki podatki po regijah: Regija t.primerov t. t. t. PSP s rtev povzroiteljev PSP povzr. Ljubljanska 224 394 219 193 176

Obljubljanska I 160 235 159 283 90 Obljubljanska II 75 113 73 104 53 Celjska 333 515 332 463 297 Podravska 458 742 446 692 273 Pomurska 111 185 111 201 76 Koroka 37 50 33 205 75 Gorenjska 180 302 170 266 98 Dolenjska in Bela 137 154 122 90 97 krajina Posavska 41 49 35 97 39 Obalno kraka 85 117 79 211 83 Gorika 87 119 66 193 41 SKUPAJ 1928 2975 1845 2998 1398 Na doloenih centrih za socialno delo so na podlagi ZPND in sklepa ministra za del o druino in socialne zadeve ustanovljene regijske slube v katere so vkljuene tudi r egijske koordinatorke za prepreevanje nasilja v druini interventna sluba in krizni centri. Na CSD Ljubljana ika je ustanovljena regijska sluba (ljubljanska regija) ki ob tem CSD zajema e naslednje CSD: Ljubljana Beigrad Ljubljana Center Ljubljana M oste Polje Ljubljana Vi Rudnik Vrhnika in Logatec. Na CSD Domale je ustanovljena r egijska sluba (obljubljanska regija I) ki ob tem CSD zajema e naslednje CSD: Hrast nik Kamnik Trbovlje Zagorje in Litija. Na CSD Koevje regijska sluba (obljubljanska regija II) zajema e CSD Grosuplje in Ribnica. Regijska sluba ustanovljena na CSD Maribor (podravska regija) zajema e: CSD Lenart Pesnica Ptuj Rue Slovenska Bistric a in Ormo. CSD Gornja Radgona kjer je ustanovljena regijska sluba (pomurska regija ) zajema e naslednje CSD: Lendava Ljutomer in Murska Sobota. Regijska sluba ustano vljena na CSD Slovenj Gradec (koroka regija) zajema e naslednje CSD: Dravograd Rad lje ob Dravi in Ravne na Korokem. Na CSD kofja Loka ustanovljen regijska sluba (gor enjska regija) zajema e CSD: Jesenice Kranj Radovljica in Tri. Na CSD Novo mesto us tanovljena regijska sluba (dolenjska in bela krajina regija) zajema e naslednje CS D: rnomelj Metlika in Trebnje. Regijska sluba ustanovljena na CSD Krko (posavska re gija) zajema e: CSD Breice in Sevnica. Na CSD Koper je ustanovljena regijska sluba (obalno kraka regija) ki e zajema: Ilirska Bistrica Izola Piran Postojna Seana in C erknica. CSD Nova Gorica pa ima ustanovljeno regijsko slubo (gorika regija) ki zajema: CSD Ajdo vina Idrija in Tolmin. V zgornji tabeli so podatki po regijah o tevilu primerov rtev povzroiteljev opravlj ene PSP glede na problematiko in opravljene PSP s povzroitelji kjer je razvidno d a ponovno izstopa po tevilu primerov podravska regija za njo celjska ter ljubljan ska regija. Te podatke je potrebno pogledati tudi v lui velikosti teritorija ki g a ti CSD pokrivajo saj so podravska regija ljubljanska in celjska regija najveje in tudi najbolj poseljene in s tem zajemajo tudi veliko tevilo prebivalcev. Multidisciplinarni timi na podroju prepreevanja nasilja v druini MDT Se je udeleil Vabljen ni priel Ni vabljen Je sodeloval Zdravstvo 67 41 431 7 olstvo 83 6 452 5 Policija 330 19 159 38 Toilstvo 22 12 511 1 NVO 57 3 481 5 Lokalne skupnosti 11 2 533 0 Multidisciplinarni timi za obravnavo nasilja v druini so za vsak primer drugae obl ikovani oziroma se vabi tiste strokovnjake tako iz CSD kot iz drugih institucij ki lahko kakor koli pripomorejo k obravnavi rtve nasilja in pripravi narta pomoi rtv i. V tabeli so predstavljeni podatki o udelebi drugih organov organizacij in nevl adnih organizacij; ali so bile na MDT vabljene in se ga udeleile ali so bile vabl jene in se tima niso udeleile ali jih CSD sploh ni vabil ali pa so v postopku sam o sodelovali in se osebno MDT niso udeleili (to so primeri ko institucije podajo svoje mnenje pisno ali drugae sodelujejo pri obravnavi in izvajanju narta pomoi rtvi h kateremu so aktivno tudi sami prispevali vendar se same seje MDT osebno niso udeleili). Kot je e takoj razvidno je mogoe potrditi da e vedno CSD institucij na MD T velikokrat ne vabi. Najve sodelujejo s policijo s katero tudi usklajujejo nalog

e ob obravnavi vsakega posameznega primera obravnave ob tem pa tudi vedno podajo prijavo suma kaznivega dejanja kadar ugotovijo da gre za nasilje v druini (takra t ko prinejo z obravnavo po ZPND). Najvekrat se na vabilo na MDT ni odzvalo zdravs tvo s katerimi imajo CSD e vedno najve teav zdravstvo namre stoji na staliu da bi mor li zdravniki ki pridejo na MDT svojo udelebo dobiti plaano medtem ko vsi ostali lan i MDT svoje naloge opravljajo v slubenem asu kot svoje slubene naloge. Ministrstvo za zdravje e po treh letih od uveljavitve ZPND ni sprejelo svojega pravilnika o s odelovanju v obravnavah rtev kadar gre za prepreevanje nasilja v druini. Predstavniki toilstva so na MDT vabljeni najbolj poredko saj je zanje ta faza pos topka e prezgodnja da bi lahko aktivno sodelovali ali kakor koli prispevali k bol ji obravnavi rtve nasilja. e pa CSD oceni da bi bila njihova navzonost dobrodola jih seveda povabijo. Na splono pa je iz podatkov zgornje tabele mogoe zakljuiti da se je vzpostavilo dobro sodelovanje med policijo in CSD ter da ti dv e instituciji tudi zaradi doloil ZPND med seboj najve sodelujeta. Zaradi boljega po znavanja delovnih podroij in razjasnjevanja odprtih vpraanj ki se porajajo ob sode lovanju teh dveh institucij Skupnost centrov za socialno delo Slovenije skupaj s predstavniki Generalne policijske uprave (tako sektorja kriminalistine policije kot sektorja uniformirane policije) organizirajo vsaj dva posveta predstavnikov policije in CSD na leto. V letu 2010 so bili posveti uspeno organizirani ter izpe ljani in sprejeti sklepi so doprinesli k veji povezanosti institucij in boljemu so delovanju. Podatki po CSD za otroke in mladostnike CSD 119.l. 120.l. 121.l Otroci s teavami v odraan ju Sku paj Ajdovina 1 Breice 84 5 Celje 11 0 Cerknica 0 rnomelj 1 Domale 14 0 Dravograd 1 Gornja Radgona 2 Grosuplje 10 Hrastnik 0 Idrija 0 0 Ilirska Bistrica Izola 0 0 Jesenice 10 Kamnik 22 1 Koevje 5 0 Koper 10 0 Kranj 13 1 Krko 7 0 Lako 15 0 Lenart 0 0 Lendava 6 0 Litija 6 0 Lj. Beigrad 2 Lj. Center 3 Lj. Moste Polje 0 Lj. ika 48 Lj. Vi Rudnik 51 Ljutomer 8 Logatec 6 0 Maribor 31 0 Metlika 0 0 Mozirje 2 0 Murska Sobota 8 Nova Gorica 47 Novo mesto 13 0 4 0 0 0 0 0 0 3 0 0 1 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 94 11 0 1 14 0 0 0 0 0 0 0 0 25 5 11 14 7 16 0 6 6 0 0 0 0 0 0 6 31 0 2 0 1 1 1 0 2 1 2 13 0 0 10 1

2 3 6 48 57 8

8 48 14

Ormo 7 0 0 0 7 Pesnica 3 0 0 0 3 Piran 5 1 0 0 6 Postojna 2 0 0 0 2 Ptuj 15 0 0 0 15 Radlje ob Dravi 1 0 0 0 1 Radovljica 25 0 1 0 26 Ravne na Kor. 2 0 0 0 2 Ribnica 1 0 0 0 1 Rue 1 0 0 0 1 Sevnica 6 0 0 0 6 Seana 2 0 0 0 2 Slov. Gradec 0 0 0 0 0 Slov. Bistrica 7 0 0 0 7 Slov. Konjice 3 0 0 0 3 entjur 2 0 0 0 2 kofja Loka 15 0 0 1 16 marje pri Jel. 5 1 0 0 6 Tolmin 1 0 0 0 1 Trbovlje 3 1 1 0 5 Trebnje 3 0 0 0 3 Tri 4 0 2 0 6 Velenje 21 0 0 0 21 Vrhnika 0 0 1 0 1 Zagorje ob Savi 2 0 0 0 2 alec 14 0 0 0 14 SKUPAJ 588 19 17 7 631 V zgornji tabeli so predstavljeni podatki po posameznih CSD glede na obravnavo o trok in mladostnikov po posameznih nalogah. V prvi koloni so predstavljeni podat ki za splone ukrepe po 119. lenu ZZZDR torej ukrepi za vzgojo in varstvo otroka in njegovih koristi. Gre za ukrep kjer je CSD dolan storiti potreben ukrepe ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoenjskih ter drugih p ravic in koristi. Podatki v tabeli so predstavljeni po oznaeni problematiki kar p omeni da so od vseh primerov obravnav v tabeli opredeljeni le podatki kjer je bi la zabeleena problematika nasilja v druini. Od skupno 2174 primerov ki so jih CSD obravnavali po 119. lenu ZZZDR je bilo le 588 krat zabeleena problematika nasilja v druini. Ta podatek ne predstavlja konkretnih primerov temve samo zabeleen o problematiko ob primerih kjer je lahko bilo opredeljenih ve razlinih vrst nasilj a v eni sami nalogi. V drugem stolpcu so predstavljeni podatki za ukrep odvzema otroka po 120. lenu ZZZDR ki doloa da sme CSD odvzeti otroka starem in ga dati v vz gojo in varstvo drugi osebi ali zavodu e so stari zanemarili otrokovo vzgojo in va rstvo ali e je to iz drugih razlogov v otrokovo korist. Tudi v tem primeru je pre dstavljen podatek po tevilu opredeljene in zaznane problematike nasilja v druini i n ne predstavlja nujno tudi tevila posameznih obravnav. Iz tabele je razvidno da so od vseh primerov ki jih je bilo 140 samo 19 krat zaznali problematiko nasilja v druini. V tretjem stolpcu so enako zajeti podatki o zaznani problematiki in si cer za nalogo po 121. lenu ZZZDR ki doloa da sme CSD sam ali v sporazumu s stari od dati otroka v zavod zaradi njegove osebnostne ali vedenjske motenosti ki bistven o ogroa njegov zdrav osebnostni razvoj. V teh nalogah ki jih je bilo v celoti na vseh CSD 493 je bila zaznana problematika nasilja v druini 17 krat. etrti stolpec predstavlja podatke o otrocih ki so bili na CSD obravnavani zaradi teav v odraanju in niso izvajali kaznivih dejanj. Gre za pomo otrokom in mladoletnikom pri prepoz navanju in reevanju teav v odraanju predvsem v primerih ko gre za olsko neuspenost po ajkovanje zloraba drog ipd. V teh primerih gre ravno tako za ogroene otroke kjer je domaa situacija na kakren koli nain neprimerna in rezultira z neprimernim obnaanj em ravnanjem in teavami s katerimi se sooa otrok. Vseh obravnavanih primerov na CS D je bilo 877 od tega so na CSD 9 krat zaznali problematiko nasilja v druini. Primerov naloge ukrepi za vzgojo in varstvo otroka in njegovih koristi (119. len ZZZDR) je bilo v letu 2010: 2174 od tega je bilo 306 otrok usmerjenih v nadaljnj o obravnavo med obravnavo so CSD podali 205 prijav kaznivih dejanj v 536 primeri

h so bili stari usmerjeni v nadaljnjo obravnavo samo v 59 primerih pa je CSD izre kel ukrep kar je izjemno majhen odstotek (271). Primerov naloge odvzem otroka (1 20. len ZZZDR) je bilo v letu 2010: 140 od tega je bilo 12 otrok usmerjenih v nad aljnjo obravnavo med obravnavo so CSD podali 11 prijav kaznivih dejanj v 11 prim erih so bili stari usmerjeni v nadaljnjo obravnavo 31 otrok je bilo po odvzemu na meenih v rejnitvo 4 pa v zavod. Tudi v teh primerih je CSD izrekel ukrep v 25 (35 p rimerov). Primerov naloge oddaja otroka v zavod (121. len ZZZDR) je bilo v letu 2 010: 493 od tega je bilo 30 otrok usmerjenih v nadaljnjo obravnavo med obravnavo so CSD podali 3 prijave kaznivih dejanj v 9 primerih so bili stari usmerjeni v n adaljnjo obravnavo 6 otrok je bilo v zavod nameenih brez soglasja starev (122) s so glasjem pa 93 (1886). Primerov naloge obravnave otrok in mladoletnikov s teavami v odraanju (brez kaznivega dejanja) je bilo v letu 2010: 877 od tega je bil nart ob ravnave pripravljen za 111 otrok (1266) 117 (1334) otrok pa je bilo usmerjenih v nadaljnjo obravnavo. Glede na vse zgoraj navedene podatke je na tem mestu potrebno poudariti da se CS D v izjemno majhnem odstotku odloajo za najbolj korenit poseg v druino - za katere ga koli od zgoraj navedenih ukrepov. V obravnavi druine in otrok poskuajo z razlini mi metodami svetovanjem pomojo in podporo pri razreevanju stisk in teav delajo z vs akim druinskim lanom posebej in celotno druino skupaj. Dejansko prehajajo od najmilejih prijemov do najbolj omejevalnih. Vse razline monos ti podpore bodo poskuali nuditi druini preden bodo posegli po ukrepih kar se kae tu di v podatkih o tevilu obravnav in majhnem odstotku izreenih ukrepov. Tudi v zavod e veinoma poskuajo otroke nameati s soglasjem starev saj menijo da stare kot partnerj ne smejo izgubiti in da je z njimi potrebno vzpostaviti delovni odnos e elijo dol gorono pomagati tudi otroku. Podatki o vrstah nasilja v druini glede na doloene naloge CSD: Ukrepi za vzgojo in varstvo otroka in njegovih koristi Vseh primerov skupaj: 2174 V spodnjih tirih tabelah so predstavljene e zgoraj opredeljene naloge CSD ob obrav navi ogroenih otrok. Od zgoraj prikazanih podatkov po nalogah po posameznem CSD s ledijo isti podatki razvreni po vrstah nasilja ki so bile zaznane kot problematika . Veinoma je najve fizinega in psihinega nasilja ki se v veini nalog tudi prepletata kar pomeni da ko CSD zazna psihino nasilje velikokrat ob njem zazna tudi fizino in obratno. Obe vrsti nasilja tudi neprimerno tevilno izstopata navzgor. V teh spodn jih tabelah pa so ob problematiki nasilja v druini ki je predstavljena tudi v zgo rnji tabeli prikazani tudi tevilni podatki problematike zanemarjanja roditeljskih dolnosti in ugotavljanje ogroenosti (kadar gre za osnovni problem v nalogi ugotavl janje ogroenosti otroka) fizino nasilje 245 psihino nasilje 213 ekonomsko nasilje 0 Zanemarjanje 91 spolno nasilje 39 SKUPAJ 588 zanemarjanje rod. dolnosti 750 ugotavljanje ogroenosti 69 SKUPAJ 819 Kot je razbrati iz podatkov CSD zaznavajo problematike zanemarjanja roditeljskih dolnosti mnogo ve kot fizinega in psihinega nasilja. Seveda se v nalogah lahko ugot ovljene problematike tudi prepletajo. Zanimivo ugotovljeno dejstvo iz podatkov j e da pri obravnavi otrok sploh ni zaznanega ekonomskega nasilja. Ukrep odvzem otroka Vseh primerov skupaj: 140 fizino nasilje 10 psihino nasilje 1 ekonomsko nasilje 0 Zanemarjanje 5 spolno nasilje 2 SKUPAJ 18 zanemarjanje rod. dolnosti 81 ugotavljanje ogroenosti 0

SKUPAJ 81 Kot je bilo e ugotovljeno je pri tej nalogi zelo malo zaznane problematike nasilj a v druini glede na tevilni podatek vseh nalog zato pa je neprimerno ve zaznane prob lematike zanemarjanja roditeljskih dolnosti. Namestitev otroka v zavod Vseh primerov skupaj: 493 fizino nasilje 6 psihino nasilje 5 ekonomsko nasilje 0 Zanemarjanje 6 spolno nasilje 0 SKUPAJ 17 zanemarjanje rod. dolnosti 43 ugotavljanje ogroenosti 1 SKUPAJ 44 Obravnava otrok in mladostnikov s teavami v odraanju Vseh primerov skupaj: 877 fizino nasilje 3 psihino nasilje 2 ekonomsko nasilje 0 Zanemarjanje 0 spolno nasilje 1 SKUPAJ 6 zanemarjanje rod. dolnosti 19 ugotavljanje ogroenosti 1 SKUPAJ 20 Pri vseh zgoraj navedenih nalogah za obravnavo ogroenih otrok izstopa neprimerno vije tevilo zaznane problematike zanemarjanja roditeljskih dolnosti kot problematik e nasilja v druini. Morda svoj dele temu prispeva tudi ire pojmovanje te problematik e kot pa samo nasilje v druini. Opravila CSD pri obravnavi rtve nasilja v druini Regija timi Nart pomoi rtvi Dopolni tev narta Mnenje o ogroenosti za BP P Poroilo sodiu Ljubljanska 49 133 77 3 2 Obljubljanska I 22 113 23 8 3 Obljubljanska II 43 56 36 7 4 Celjska 65 150 67 28 41 Podravska 85 253 65 27 20 Pomurska 29 52 21 13 14 Koroka 14 13 6 3 2 Gorenjska 56 97 31 8 4 Dolenjska in Bela krajina 43 80 25 6 34 Posavska 6 8 11 0 3 Obalno kraka 19 37 18 3 7 Gorika 32 18 11 9 3 SKUPAJ 463 1010 391 115 137 podatki so prikazani po regijah Na podlagi standarda in normativa nalog ki jih izvajajo CSD je bila v BSP vnesen a tudi naloga za prepreevanje nasilja v druini ki ima svoja opravila po standardu. Glede na to so se v BSP vnesla tista opravila ki lahko relevantno prispevajo k obravnavi pojava nasilja v druini in prikazujejo pomembne statistine podatke. Opra vila ki so vnesena v BSP so tako: MDT nart pomoi rtvi dopolnitev narta pomoi rtvi mne je o ogroenosti za pridobitev brezplane pravne pomoi ter poroilo sodiu243. V zgornji abeli so predstavljeni podatki o vsakem posameznem opravljenem opravilu znotraj te naloge za prepreevanje nasilja v druini. Glede na skupno tevilo primerov in rtev je e vedno zelo malo sklicanih MDT (od 1928 primerov in 2975 rtev nasilja v druini samo 463 MDT) potrebno je tudi ugotoviti da tudi za vsako zabeleeno rtev nasilja v druini ni bil pripravljen nart pomoi rtvi. Tudi zelo majhen odstotek rtev se odloi i koristiti monost pridobitve brezplane pravne pomoi za postopke na sodiu. Poroila sodi SD posredujejo kadar gre za izreene ukrepe sodia po ZPND in takih primerov je bilo

v letu 2010 skupaj 137. Tudi v teh primerih podravska regija obutno izstopa po tev ilu opravljenih opravil. Vrste nasilja ki so ga med obravnavo nasilja v druini zaznali CSD CSD psihin o fizino ekonom sko Spolno Zanemarjanje Ljubljanska 191 165 22 9 14 Obljubljanska I 134 127 17 4 4 Obljubljanska II 60 63 7 2 1 Celjska 293 253 32 14 4 Podravska 422 355 32 9 6 243 www.gov.si/csd Pomurska 104 81 15 7 0 Koroka 36 24 2 2 1 Gorenjska 169 130 22 11 2 Dolenjska in Bela krajina 122 102 7 2 3 Posavska 30 28 4 1 0 Obalno kraka 70 64 14 2 2 Gorika 62 68 16 5 9 SKUPAJ 1693 1460 190 68 46 podatki so prikazani po regijah Po problematiki zaznano nasilje v druini najbolj izstopa kot je bilo e reeno psihino nasilje (1693) ki ga je najve takoj za tem pa sledi fizino nasilje (1460). Tudi p ri teh podatkih je enako kot je bilo povedano e zgoraj da gre za podatke o proble matiki in ne samih primerih pri obravnavi nasilja v druini na CSD. Pri enem obrav navanem primeru je mogoe potrditi ve zaznanih problematik in glede na podatke iz t abele lahko reemo da je veliko primerov z obema najbolj pogostima vrstama nasilja - psihinim in fizinim (gledano od 1928 tevila primerov je bilo v 1693 primerih zaz nano psihino nasilje in v 1460 primerih fizino ker sta obe tevilki dokaj veliki lah ko trdimo da sta se v veliko primerih pojavili obe problematiki). Psihinemu in fi zinemu nasilju sledi ekonomsko nasilje temu pa spolno in zanemarjanje ki ga je na jmanj. Starost rtev nasilja in povzroiteljev nasilja v druini Starost rtve Povzroitelji do 6 let 276 0 od 6 do 14 let 388 4 od 14 do 18 let 196 21 od 18 do 21 let 103 35 od 21 do 26 let 165 86 od 26 do 45 let 1031 937 od 45 do 60 let 526 585 od 60 do 75 let 203 162 nad 75 let 87 15 Skupaj 2975 1845 Na CSD je bilo najve obravnavanih rtev v starostni skupini od 26 do 45 let ki po te vilu zelo izstopa (1031) v tej starostni skupini je tudi najve povzroiteljev nasil ja (937); gre za najbolj aktivno skupino prebivalstva. Zanimiv podatek ki ga je mogoe razbrati iz tabele je da imamo kar nekaj primerov povzroiteljev med starostn o skupino otrok od 6 do 14 leta - 4 ve pa jih je v starostni skupini otrok od 14 do 18 leta starosti. Trenutno je to populacija za katero v mrei CSD nimajo reitev namestitve e jim je izreen s strani policije ukrep prepovedi priblievanja. eprav v c eloti tevilo teh otrok povzroiteljev nasilja ni veliko pa bo v prihodnje potrebno posvetiti ve pozornosti temu vpraanju saj lahko pri mladih povzroiteljih n asilja uspeneje prekinemo veni krog nasilja. Razmerje povzroitelja do rtve nasilja v druini Partner 1082 oe/mati 460 otrok/pastorek 292 bivi partner 278 brat/sestra 49 dedek/babica 20 zet/snaha 17

tast/taa 13 vnuk/vnukinja 12 ni sorodnik 48 e statistine podatke pogledamo e v razmerjih povzroitelja nasilja do rtve vidimo da j e najve povzroiteljev nasilja partnerjev le-tem sledijo stari nato e bivi partnerji. Po teh se tevilo dobro zmanja in ostanejo e druga razmerja povzroitelja do rtve. Zani mivo je da je veliko tudi povzroiteljev ki sploh niso v sorodstvenem razmerju do r tve (kadar sta morda dve rtvi nasilja in je ena druinski lan druga pa morda ne). Storitve: CSD rtvam in povzroiteljem nasilja v druini ponudijo tudi opravljanje storitev za p omo pri prepoznavanju in odpravi nasilnih vedenj in monosti zaite. Za to podroje so p redvsem primerne naslednje storitve: PSP (prva socialna pomo) ki je opredeljena e v uvodu PSP s povzroiteljem nasilja v druini osebna pomo -svetovanje ter pomo druini za dom244. Osebna pomo - svetovanje je strokovna pomo posamezniku v stiski ki je sam ne zna a li ne zmore odpraviti je pa pripravljen spremeniti svoje vedenje in poiskati pri merne reitve namenom da bi mu omogoili razvijanje dopolnjevanje ohranjanje ter izb oljevanje njegovih socialnih monosti. Pomo druini za dom obsega strokovno svetovanje in pomo pri urejanju odnosov med drui nskimi lani ter pri skrbi za otroke in usposabljanje druine za opravljanje njene v loge v vsakdanjem ivljenju. Upravienci do storitve so posamezniki in druine v prime rih ko socialne stiske in teave izhajajo iz neurejenih odnosov v druini ter je za reitev potrebna sprememba v celotni druini. Kadar druina ie strokovno pomo pri skrbi a otroke in jim poznani vzorci vedenja druine ne zadoajo za odpravljanje teav 244 Zakon o socialnem varstvu Pravilnik o standardih in normativih socialnovarst venih storitev (Uradni list RS t. 45/10) ter v primerih kadar druina za obstanek in razvoj zahteva trajnejo podporo in vode nje zaradi stisk in teav dveh ali ve druinskih lanov. Ker tudi v teh primerih zaznavajo CSD primere nasilja v druini in lahko za reitev teh situacij ponudijo tudi te storitve je tudi pregled po problematiki nasilja v druini po nalogah opredeljen na tem mestu. Prva socialna pomo fizino nasilje 1574 psihino nasilje 1504 ekonomsko nasilje 76 Zanemarjanje 58 spolno nasilje 49 SKUPAJ 3261 zanemarjanje rod. dolnosti 323 ugotavljanje ogroenosti 3122 SKUPAJ 3445 Pri PSP je najve ugotovljene problematike ugotavljanja ogroenosti saj po prvi prid obljeni informaciji CSD ne ve za kaj gre in ele pridobiva prve informacije opravi prve pogovore z druinskimi lani in ugotavljajo ali gre za kakrno koli ogroenost ose be ali ne. Tudi problematike psihinega in fizinega nasilja je veliko. Vseh opravlj enih storitev PSP je 46879 primerov in lahko zakljuimo da je med celotno problema tiko ki jo CSD obravnava dokaj malo pa e vedno preve. Prva socialna pomo s povzroiteljem nasilja v druini: fizino nasilje 928 psihino nasilje 898 ekonomsko nasilje 28 Zanemarjanje 9 spolno nasilje 16 SKUPAJ 1879 zanemarjanje rod. dolnosti 5 ugotavljanje ogroenosti 51 SKUPAJ 56 PSP s povzroiteljem nasilja se opravi vedno kadar se ugotovi problematika nasilja v druini. Opravi se pogovor s povzroiteljem nasilja ugotavlja se njegove stiske i n teave ter vzvode ki ga enejo v nasilna ravnanja. Predoi se mu monosti pomoi svetova

nja in podpore programov ki se izvajajo izkljuno za povzroitelje nasilja in se ga tudi usmeri v primerno obravnavo e to eli. Iz podatkov je razvidno da je ponovno n ajve problematike zaznane kot psihino in fizino nasilje. Osebna pomo - svetovanje fizino nasilje 111 psihino nasilje 105 ekonomsko nasilje 4 Zanemarjanje 2 spolno nasilje 7 SKUPAJ 229 zanemarjanje rod. dolnosti 28 ugotavljanje ogroenosti 2 SKUPAJ 30 e oseba eli in je to zanjo primerno se jo usmeri v osebno pomo - svetovanje po opra vljeni PSP in lahko tudi kot del narta pomoi rtvi. Vseh primerov te storitve so CSD v letu 2010 izvajali 1743 od tega le 229 zaradi problematike nasilja. Pomo druini za dom: fizino nasilje 52 psihino nasilje 42 ekonomsko nasilje 3 Zanemarjanje 19 spolno nasilje 4 SKUPAJ 120 zanemarjanje rod. dolnosti 86 ugotavljanje ogroenosti 15 SKUPAJ 101 Kadar gre v druini tudi za otroka ki je rtev nasilja v druini in je pri druinskih lan ih zaznati monosti sprememb v ravnanju in vedenju lahko CSD ponudi izvajanje pomoi druini za dom. Vseh primerov v letu 2010 je bilo 1709 od tega le 120 zaradi prob lematike nasilja v druini. 2. ZAKLJUEK CSD obravnavajo dokaj veliko tevilo primerov nasilja v druini. Glede na podatke je mogoe zakljuiti da poskuajo obravnavanim osebam ponuditi razline monosti reitev za s ojo nastalo situacijo od najlajih do najbolj omejujoih. Najve dela in pozornosti se posvea delu z ljudmi iskanju monosti za im bolji izid in manj konkretn im rigoroznim ukrepom z najglobljimi posegi v druino. Sodelovanje med institucijami se izboljuje in vedno ve je takih institucij ki ugot avljajo doprinos timskega dela in priprave narta pomoi rtvi celostno. Policija in C SD sta vzpostavila dobro sodelovanje na vseh ravneh kjer se tudi nesoglasja in o dprta vpraanja poskuajo im hitreje reevati. Z zdravstvom so e vedno teave saj ne razu ejo svoje vloge pri obravnavi rtve nasilja al je tudi zelo malo prijav nasilja v d ruini z njihove strani. Teave pa so e vedno na podroju nameanja rtev in umikanja in ogroujoega okolja. Kapa za doloene populacije e vedno ni predvsem so teave za nameanje starejih invalidov in otrok s posebnimi potrebami ki so rtve nasilja v druini. Ob tem tudi ni kapacitet za nameanje otrok ki so povzroitelji nasilja. Premalo je poudarka tudi na delu s povzroitelji kjer je v mrei zelo malo monosti ko nkretnih programov kamor bi CSD lahko povzroitelja usmeril po pomo in bi se lahko zaarani krog nasilja prekinil. Zaradi boljega usklajenega delovanja na tem podroju in pretoka informacij ter ugot avljanju odprtih vpraanj Skupnost CSD Slovenije enkrat letno organizira tudi medi nstitucionalni posvet vseh tistih institucij ki sodelujejo pri obravnavi rtev nas ilja v druini s ciljem boljega delovanja veje dostopnosti pomoi rtvam in ukinjanju kr atkih stikov komunikacije in sodelovanja. Menimo da lahko s skupnimi momi vsi dop rinesemo k e bolji obravnavi rtve hitrejim reakcijam in celostni obravnavi. 3. LITERATURA Zakon o prepreevanju nasilja v druini Uradni list RS t. 16/08 Zakon o zakonski zvezi in druinskih razmerjih Uradni list RS t. 69/04 UPB1 101/07 122/07 Zakon o socialnem varstvu Uradni list RS t. 3/07 UPB2 23/07 41/07 122/07 6 1/10 62/10

Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev Uradni list RS t. 45/10 Murgel S. (2010) Nasilje v druini z vidika dejavnosti centrov za socialno delo Nasilje v druini: kazensko pravni kriminalistini in kriminoloki problemi Univ erza v Mariboru Fakulteta za varnostne vede in Pravna fakulteta Kuzmani Korva D urednik Murgel S. urednik 2007 Katalog javnih pooblastil nalog po zakonu in storitev ki jih izvajajo centri za socialno delo Ljubljana Sk upnost cSd Slovenije www.gov.si/csd www.drustvo-dnk.si