Sobotna priloga, 30.08.2008 Pogovor s Spomenko Hribar O strahu in tudi o pogumu Spomenka Hribar.

Od leta 1983, ko je napisala esej Krivda in greh, v katerem je razkrila resnico o povojnih pobojih, je bila v srediu drubenega dogajanja. Leta 1987 je v 57. tevilki Nove revije pozvala partijo, naj sestopi z oblasti. Leta 1988 je bila ena najbolj aktivnih lanic Odbora, ki se je boril za etverico, leta 1991 spet med najbolj dejavnimi za osamosvojitev Slovenije. Leta 1992 je objavila tekst Zaustaviti desnico in tudi tokrat sproila vemeseno polemiko in celo spremembe na politinem prizoriu. Konec leta 1992 se je upokojila in od takrat se noe ve vrniti v politiko. Oglaa se redko, a vedno vzbudi veliko razlinih reakcij in odmevov. Vedno povem, kar mislim, pravi. Tudi tokrat odgovarja brez ovinkov in z jasnim sporoilom. Spomenka Hribar je odloena: na jesenskih volitvah si eli spremembe. Spremljate volilno kampanjo? Ja. Ste si ogledali prvo sooenje Janeza Jane in Boruta Pahorja? To je bilo bolj prvo otipavanje. Jana ima navidez prednost, ker je bolj agresiven res pa je, da je bil tokrat poudarjeno prijazen; na voljo ima ve podatkov in predvsem: je demagog. Pahor je bil pomirjevalen, kar je smiselno pri iskanju kompromisov, pri iskanju najboljih, sprejemljivih reitev. Ko pa je treba predstaviti svoj politini program, povedati, za kaj gre, pa je treba biti bolj jasen v formulacijah, kar se je pokazalo v etrtek na Pop TV. Ankete javnega mnenja kaejo, da imamo volivci predvsem dve alternativi: eno pooseblja Janez Jana, drugo Borut Pahor. Kakni sta ti alternativi, kaken mandat je pred nami? Popolnoma sem prepriana, da bo Jana, e bo e tiri leta predsednik vlade, spravil Slovenijo ekonomsko, moralno in politino na dno. Slovenija bo zdrsnila v anarhijo in ta je gojie vseh totalitarnih sistemov. Anarhije se ljudje bojijo, hoejo red in mir in seveda kruh in to je tisto, kar ponavadi totalitarci obljubljajo. Zmotno je mnenje, da je izhodie totalitarnih sistemov diktator ali pa neka elita. Pravo gojie je anomija in iz nje izvirajoe kaotino stanje, ki se od vlade navzdol e zdaj vse bolj iri, stanje boja vseh proti vsem. Seveda potem elita, natanneje, avtokrat s svojim prateem vzpostavi totalitarizem; in to zdaj Jana pone s spodjedanjem vseh dravnih in civilnih ustanov, nadzornih mehanizmov drave, z negotovostjo in demagogijo. Zato mislim, da je Slovenija na zares odloilni prelomnici, ko bi se ljudje morali zavedati, da tako ne gre ve in da to, kar se zdaj vzpostavlja, ni demokracija.

No, to so ostre besede in mrane napovedi. V katerih ravnanjih sedanje oblasti vidite tenje po totalitarizmu, po avtoritarnosti? Na em temelji vaa ocena o vzorcih miljenja predsednika Jane, o katerih ste pisali e v knjigi Svet kot zarota? V knjigi Svet kot zarota sem sledila logiki Janevega miljenja in njegovi metodologiji izvajanja oblasti. Nevarnost je v tem, kar on v bistvu hoe in emur vse podreja. Hoe pa absolutno oblast. Zakaj jo hoe, sem e javno povedala. Izvirni greh njegove oblastieljnosti je nerazieno trgovanje z orojem. Takrat se je vse zaelo, od takrat je Jana ujetnik svoje odgovornosti. Do dananjega dne ni jasno povedal, kaj se je pravzaprav dogajalo; niti tega, kje je denar. Absolutno oblast potrebuje, da te stvari skriva in prikriva. Najprej se je spravil na medije, z mnogimi postopki nad novinarje in urednike, v drubi je vzbudil strah pri ljudeh, da so oblasti povsem na razpolago, da o njih vse ve in z njimi lahko pone, kar hoe. In res pone; ljudje se bojijo za ljubi kruhek, ekonomsko mo nad njimi pa si je pridobil z lastninskimi mahinacijami in premeanjem vodilnih ljudi kot kmetov na ahovnici. O trgovini z orojem pravite, da je mati vseh afer. Zakaj? O tem ne vemo ni. Niti opozicija, torej nasprotna politina stran, o tem ne govori, nobena preiskovalna komisija ni ugotovila ali objavila kaknih dejstev ... njegova oblast je onemogoila delo preiskovalnih komisij (tudi o dananjih mahinacijah z nabavo oroja), na primer odstranitev Cvikla z mesta predsednika, poroilo, ki ga je njegova komisija sestavila, so umaknili tik pred iztekom mandata. Ne bi se torej mogla strinjati, da se opozicija ni trudila, da bi resnica prila na dan. Res je, da obstajajo pravila o varovanju dravnih skrivnosti, toda tudi to je bilo zlorabljeno za onemogoanje raziskav. Izlo je nekaj knjig o prodaji oroja, ampak o njih je vse tiho. Molijo tisti, ki so vpleteni, in to je najlaja pot, da ta tema izgine z dnevnega reda. Vi ste izrazito kritini do te oblasti, govorite o nevarnosti, o strahu, o nesproenosti. Toda v javnomnenjskih anketah je Janeva SDS zdaj na prvem mestu. Volivci sedanjo politiko oitno podpirajo in si elijo prav taknega vodjo. Veja ko je anomija, ve je strahu in veja je tenja po trdi roki. Gre pa tudi za zelo spretno demagogijo te vlade (recimo o tem, kako briljantno da smo opravili nalogo vodenja EU) in tudi za to, da ljudje marsiesa preprosto ne vedo ali ne znajo oceniti. Za intelektualce je na primer to, kar si je Jana dovolil s plagiatom, z zamolanim prepisovanjem Blairovih besed v svojem govoru, nekaj popolnoma nedopustnega. e huje je, da po novinarskem razkritju tega Jana ni pojasnil, kako se je to lahko zgodilo. Niti priznanja, ki ga je dobil za ta govor, ni vrnil! To je za vsakogar, ki razume politiko tudi kot etino delovanje, nekaj, zaradi esar bi Jana moral izgubiti politino licenco, e naj tako reem, kajti lovek, ki neetino ravna, ki lae, preprosto ne more biti verodostojen politik.

Preprostim ljudem pa ta zgodba ni pomenila kaj dosti. Mogoe so o tem kaj sliali ali pa niti ne. Navidezno veliki uspehi pa ljudi prepriujejo, da je to, kar imamo, kar v redu, saj lahko bi bilo e slabe. Ne vidijo pa, da e slabe bo, e ne bo prilo do spremembe. Poleg tega pa sem prepriana, da so ankete eno, na volitvah pa se lahko izkae nekaj drugega. Ljudje so dosti bolj modri, kot je vasih morda videti. Predvsem pa se tudi neodloeni, ko pridejo v kabino, odloajo po lastni pameti. Tudi liberalna demokracija je bila pred volitvami 2004 prepriana, da desnica e trideset let ne bo dobila volitev, pa jih je! Ljudje pa ne marajo arogance in samopanosti. Ali pa volitve leta 1992, ko bi bil Demos kot generator osamosvajanja, tega naega najvejega projekta, logino moral dobiti volitve, pa jih ni! Kajti ljudje e teje kot aroganco prenaamo nekakno permanentno revolucijo, iskanje sovranikov in vsakrno samovoljo. Najbolj glasni zagovorniki takega poetja zbujajo videz, da je e vse dobljeno, ker da prave alternative sploh ni. Pa je! Vsaka je bolja od anarhije, od vsesplone negotovosti, ki gre z roko v roki s totalitarizmom. Pravite, da je nevarno, e bi ta vlada ponovila mandat. Zakaj Slovenija je imela visoko gospodarsko rast, uspeno je predsedovala Evropski uniji, brezposelnost se je zniala. Katere so torej te nevarnosti, ki jih vi priakujete, in zakaj? Poglejte, rauni bodo prej ali slej izdani. Veliko venih socialnih in drugih ukrepov, ki jih je sprejela vlada, gre na raun prihodnjih proraunov in celo prihodnjih generacij. Slovenija je bila del prosperitete in vije gospodarske rasti v Evropi, zdaj pa prihaja recesija tudi k nam. Vlada je v asu gospodarske rasti ustvarila malo ali ni rezerve. Nobene konsistentne in domiljene ekonomske politike ni. Najbolj nevarno pa je, ker so poruena moralna merila. e navedem le kot simptom izjavo ministra Zvera, da urednica Delove priloge Ona Sabina Obolnar vasih pie prav ostudne dnevnopolitine komentarje. Kako si lahko minister dovoli takno kvalifikacijo? Zver zamenjuje pravico do svoje ocene in svojega razmiljanja s pravico, da kot minister to govori! Nevzdrno je tudi, kakne metode uporablja oblast, da bi te volitve dobila. Izdaja brezplanike, ki prihajajo v vsa gospodinjstva to je navsezadnje tudi vdor v zasebnost. e noem reklamnih brour, mi jih pota ne dostavlja. Zakaj pa bi taken asopis morala dobivati v svoj potni nabiralnik? In v njem so lai: vpraala sem Pahorja, ali si je res kupil BMW 6, kar je pisalo v enem od brezplanikov. Ni res! Potem, recimo, napadli so poslanca Franca nidaria, da je glasoval za zakon, ki je okodoval upokojence, pa takrat sploh ni bil poslanec, pa domneva, da se je dogovarjal z Ivanom Zidarjem. Tudi to ni res! Problem je, da takne lai najprej eden od teh asopisov napie, sklicujo se na svoje vire, v drugem pa je ta la e postane golo dejstvo. Zanima me tudi, od kod denar tem brezplanikom. Kdo jih plauje? Tu gre za ogromne denarje! Se tudi ti vleejo iz trgovine z orojem? Pa kam to pelje, lepo prosim, da se ljudi diskvalificira, ker so v sorodu z nekom ali pa ker je kdo skupaj z nekom na neki fotografiji z neke fete. Vse osebno se obea na politine plotove, za oblastnike namene, kakopak, s ciljem moralne diskvalifikacije

in s tem seveda tudi politine. Ni, niti osebno dostojanstvo, ni ve nedotakljivo! Tako se pri nas e ni vodila predvolilna kampanja! Seveda, e lae predsednik vlade, lahko tudi drugi; in kdor lae, krade To pomeni sesutje vseh moralnih kriterijev in to pono tisti, ki imajo ves as moralo na ustih. Cilj posveuje sredstva. Vse je dovoljeno! A ne samo znailnost vlade, tudi njenih najbolj glasnih apologetov je, da prav tedaj, ko se najbolj sklicujejo na moralo, delujejo v resnici v nasprotju z njo. Vzemimo, spet le za primer, Jambrekovo navezovanje ustanavljanja Nove univerze (pri tem poimenovanju gre za podoben plagiat kot pri Janevem svetilniku!) v letu 2008 na pobudo za Novo revijo iz leta 1980 in na njen tedanji moralni kapital. Jambrek namre sploh ni bil podpisnik pobude za Novo revijo, e ve, tedaj je bil na ideoloko nasprotnih, partijskih pozicijah; torej gre ob njegovem kitenju z etinostjo drugih oz. ob njegovi zlorabi nekdanjega imena Nove revije za dvojno neetino in posledino tudi nemoralno, tajkunsko poetje. Toda vlada, predsednik in ministri, tudi del javnosti so prepriani o nasprotnem, da so vsi mediji v Sloveniji leviarski in protivladni. Takna je totalitarna pamet: e nima vsega pod nadzorom, e vsi ne trobijo v njen rog, se uti ogroeno in meni, da so pa vsi proti njej. e nima v rokah vsega, ima obutek, da vse izgublja. Vsaka kritina misel naenja njeno totalitarnost, njeno piramidalno strukturo. To je prekletstvo te politine paranoje. Gre za to, da vidi povsod zaroto zoper sebe, vidi povsod same sovranike, etudi jih potegne iz naftalina, in preprosto ne dovoli dravljanom, da razmiljajo razlino, diferencirano. Je bilo prej enako? Vi ste kritini do SDS; kaj pa asi, ko je vlado vodila LDS? Vlada odgovarja, da je tudi v asu LDS kdo telefoniral v urednitva medijev in zahteval ali kritiziral e, a to so bile izjeme. Ta oblast pa je spremenila zakon o medijih in zakon o RTV tako, da je sistemsko spremenila odnos med oblastjo in mediji. To je problem. Ni problem, e neki minister izgubi ivce in poklie urednika in ga ozmerja. To je eksces. Ta oblast pa je eksces uzakonila. To je bistvena razlika! Vaa ocena je isto nasprotna tezi, ki jo je prvi izrekel gospod Dimitrij Rupel na Zboru za republiko. Opozarja na globoko dravo, na vzporedno oblast, ki naj bi delovala mimo izvoljenih, legalnih institucij drave in naj bi nekako najbolj ogroala demokracijo v Sloveniji. Vi ne vidite takne nevarnosti? Gre le za novi dokaz politine paranoje kaj nam niso znane take obtobe iz prejnjega reima? Ta oblast si je olastninila vse dravne in javne institucije in ima v svojih rokah vse vzvode moi, ko pa ji zadeve zaradi njene agresivnosti in samopanosti ne uspevajo, so krivi sovraniki, ki da jo spodkopavajo Ja kakna oblast pa je to, ki vidi v lastnih dravljanih, v civilnih iniciativah in povsod sovranike? Ampak e ima kdo poleg

formalne tudi vzporedno oblast, je to prav Janeva garnitura. In za to gre, to moram poudariti: po metodologiji izvajanja oblasti je Janeva na mo podobna, e ne kar identina s totalitarnostjo prejnje, recimo boljevike (vsaj do Titove smrti, ko se je zaela mehati). Jana je edini politini dedi takega ravnanja. Seveda govorim o strukturalni podobnosti oziroma enakosti, ne pa o vsebini danes je vendarle drugaen as. In imamo volitve! Ki jih je treba upotevati vedno znova. Torej bomo na prihodnjih volitvah, e bomo odvolili Jano, prekinili s to zlokobno kontinuiteto. Kajti na ideoloki ravni je z Janevo vladavino spet prilo do enaenja oziroma do meanja moralne in zakonske sfere. Tako imenovana moralna, tj. moralistina oblast ne pomeni moralne oblasti, ampak je to tista oblast, ki ko ugotovi, kaj je zanjo prav (Resnica) in kaj je zanjo dobro (Moralno) tiste, ki niso po njeni meri (ki da jo spodkopavajo), razglasi za sporne, nemoralne, udbomafijske, skratka, sovrane, in ie obremenilne dokaze, da se jih znebi. To je isti oblastni subjektivizem: kar menim jaz, je objektivno in legitimno vse drugo je nelegitimno, mora biti zaradi tega razglaeno tudi za nelegalno, protizakonito. Ravnanje po takih moralnih kriterijih, mimo ali prek zakona to je tisto, kar v temelju rui demokracijo. Demokracija je vladavina prava! e to ni in kjer ni, jo moramo kot tako vzpostaviti! Se strinjate s tezo, da je kljuni problem Slovenije konec tranzicije, v kateri je peica ljudi obogatela na sporne naine? Da tajkunstvo razira moralno podstat naroda, vzpostavlja nevarna nesorazmerja v drubi? Treba je loiti ve ravni. Prvi je treba vedeti, da smo leta 1991 izbrali parlamentarno demokracijo, ki gre z roko v roki s kapitalizmom, ki temelji na zasebni lastnini. Do lastninjenja drubene lastnine je po tej imanentni logiki stvari moralo priti. Drugi: motor napredka in ekonomske stabilnosti so ustvarjalni, vodilni ljudje v podjetjih. Boj proti tajkunom, kot se dogaja zdaj, ko se zaganjajo v vse, ne glede na to, kako je kdo priel do lastnine, spodkopava gospodarsko elito, z njo pa spodkopava tudi temelje lastnega gospodarskega razvoja. Naa gospodarska elita je, recimo, leta 1991, ko smo izgubili jugoslovanske trge, ekonomsko vzdrala in zagotovila dravi preivetje. Ta vladna garnitura je imela vse monosti, da pretirane, nemoralne primere lastninjenja preprei s sprejetjem primerne zakonodaje. Tega ni storila. Zakaj? Zato, ker ji je to ustrezalo. Kakor hitro pa so se nekateri odvrnili od svojega dobrotnika, ki jim je to dopual, so postali tajkuni. Tajkunstvo je torej primarno posledica tega, da ne deluje pravna drava, in razsutja moralnih kriterijev in ele potem, na drugi ravni, jih s svoje strani tudi samo razira. Tako pridemo do vrtinenja vzrokov in posledic, do anomije, ko se ne ve ve, kdo pije in kdo plaa, oziroma se ve, kdo pije in kdo hudievo teko vse to plauje. V zadnjem asu, tik pred volitvami sicer vidimo glomazno obraunavanje. Kajti volivce je treba prepriati, da je ta oblast moralna in pravina in da je vse v redu

Toda ob tem se vlada spua v nekaj, kar je nadvse nevarno. Tako velikega in neposrednega vmeavanja politike v gospodarstvo e desetletja ni bilo. Dravni birokrati, kakren je na elu urada za varstvo konkurence, s svojimi nezrelimi ukrepi onglirajo z milijardami; se igrajo z ve deset tiso delovnimi mesti, torej, e upotevamo e sorodnike delavcev, z usodo ve kot sto tiso ljudi. In to iz dneva v dan. Ni udnega, da se je vlada, do nedavnega njegova najveja zagovornica, zdaj zaela norevati iz nacionalnega interesa. Ne zanima je ve, saj ji gre le e za lastni interes: za ohranitev oblasti, etudi z zlorabo zakonov. Hudo je, e zakonodaja pravno ne omogoa kaznovanja velikih, gledano z vidika morale, svinjarij, e huje pa je, e oblast zane s samo zakonodajo ravnati kot svinja z mehom. Torej vi dvomite o iskrenosti boja proti tajkunom? Ah, seveda. Zakaj vlada ne predlaga primernih zakonov, ki bi jih prepreili? Zakaj ne okrepijo kontrolnih in nadzornih mehanizmov namesto da jih ruijo? Ob praznovanju dvajsete obletnice procesa proti JBTZ je bilo na Drutvu pisateljev sreanje, na katerem ste bili tudi vi in Igor Bavar. Predsednik drutva Slavko Pregl je govoril o takratni enotnosti vseh, ki ste se skupaj borili proti sistemu, in dodal, da boste kasneje domov odli nekateri s kolesom, drugi pa s oferjem v limuzini. Pred dvajsetimi leti ste bili zavezniki vsi: vi, Janez Jana in Igor Bavar. Kako doivljate razlike, ki so zdaj nastale med vami? e gledam z nekaj nostalgije v preteklost, moram rei, da so mi vsi ljubi, od Bavarja do Jane. Osebno bi bila vesela, e bi se kdaj dobili in se pogovorili, pa tudi skregali, kakor smo se vasih. Ampak vsak lovek ima tudi neko drubeno in politino vlogo, zato pa ne morem biti ravnoduna do ravnanj ne enega ne drugega. Sicer pa gre predvsem za osebne odloitve. Tudi jaz bi se recimo lahko danes vozila v limuzini, pa mi ni bilo do tega. Nasprotno: la sem iz politike zato, ker sem hotela ohraniti svojo moralno in intelektualno integriteto. Gre za odloitve vsakega posameznika. Kritini ste do oblasti, kaj pa opozicija? Nekajkrat ste e rekli, da je Pahor premalo odloen politik. Kakno je vae mnenje o njem? No, glede odlonosti previdnosti pri politinih ocenah in obljubah volivcem ter spotljivega odnosa do sogovornikov, tudi politinih nasprotnikov, ne smemo zamenjevati z neodlonostjo ali nevednostjo ali nesposobnostjo. Tudi etrtkovo sreanje predsednikov parlamentarnih strank na Pop TV sem gledala. Pahor preprosto ni agresiven lovek; pred Janevo agresivnostjo in cinizmom kar nekako zmrzne in je videti, da ne zna odgovoriti. Dejansko pa Pahor ima jasen in dober politini program, v dobro pa mu tejem tudi, da zna kaj vpraati koga, e sam ne ve ali je v dvomu. Ni samodrec; to mu sicer jemlje videz odlonosti, ampak bolje je

tako, kot pa da se odloa po svojih domislicah za vsako ceno ki jo plaajo seveda drugi. Verjamem tudi, da si bo izbral ekipo, s katero bo lahko delal. Na levi sredini so sicer tri stranke. Kako jih vidite, kot tekmice ali kot zaveznice? Na zaetku so bile zagotovo najprej tekmice, razumljivo, saj so morale postaviti lastno identiteto. Toda zdaj e vedo, da mora zmagati ena od strank na levici, e hoejo dobiti mandatarstvo. Mislim da bi si lahko nekako razdelile posamezna programska podroja oziroma poudarke, saj bi s tem skupaj pridobivale volivce, ki imajo razline prioritete. Paziti morajo na lastno, predvsem pa skupinsko identiteto, e lahko uporabim ta izraz. e bi Janeva stranka dobila najve glasov in s tem verjetno mandatarstvo za sestavo vlade ki pa je zlepa ne bi mogel sestaviti , bi padli v pravo politino krizo, ki bi lahko trajala mesece in mesece in morda celo izsilila nove volitve. as, ki ga nujno potrebujemo, da se postavimo na noge in popravimo popravljive napake zdajnje vlade, pa bi tekel in tekel. V prazno! Se pravi vi trojico vidite skupaj Jaz jih vidim kot neformalno koalicijo in upam, da se zavedajo svoje odgovornosti, ne samo do lastne stranke. Svojim volivcem morajo jasno povedati, razlono prikazati, zakaj so spremembe nujne. Ampak kakne so te spremembe, alternative? Pahor pravi, da je kljuna toka njegovega programa, da bo politiko umaknil iz podsistemov, kadroval po sposobnostih, ne po politinem preprianju. Je to alternativa? Je, kar zadeva odnos do funkcionarjev in do ljudi sploh. No, do nekaj zamenjav bo e moralo priti to je normalno v vseh demokracijah ob menjavi pozicije. Da bi pa to delali za vsako ceno kot sedanja oblast, tega pa ne in upam, da tega tudi ne bo poel. Na tokratnih volitvah nastopa veliko drugih, mlajih politikov kot na prejnjih. Oitna je menjava generacij. Je to, po vaem mnenju, dobro? To je zelo dobro. Enkrat sem e rekla, da bi morali vsi osamosvojitelji v pokoj, pa mi niso verjeli. Ni namre nevarnejega oblastnika, kot je tisti, ki hoe svoje zasluge kapitalizirati v osamosvojitveni politini kapital (Jana) in pobirati od njega obresti. Kar bi pomenilo, da bi legitimnost svoje oblasti kar naprej utemeljeval na svojih preteklih (nedvomnih!) zaslugah. V tem smislu sem tudi razumela Janevo tezo, da slovenska osamosvojitev e ni dokonana in da jo bo treba dokonati tudi v kulturnem smislu. Kaj to sploh pomeni? In kdo bo odloal, kdaj in kako in si im bo dokonana slovenska osamosvojitev? Ja najveji, najzasluneji osamosvojitelj ali ne?!

To je tudi prva kampanja, v kateri vsaj doslej e ni bilo niti ene polemike o polpretekli zgodovini Sloveniji. Na vseh volitvah doslej je to bila ena osrednjih tem. Ali to pomeni, da smo z menjavo generacij (konec koncev bodo letos prvi volili tisti, ki so se rodili leta 1990) razistili bolee toke preteklosti in dosegli spravo? Preteklost ni raziena in najbr tudi e ne bo kmalu. Krivi sta obe, v dravljanski spopad vpleteni strani, predvsem pa Cerkev, ki ne priznava svoje soudelebe in soodgovornosti zanj. In se znova premono nagiba na domobransko stran. Na to zlovee dejstvo je bil prisiljen v zadnji tevilki Demokracije opozoriti celo sedanji veleposlanik v Rimu, v Peterletovi vladi pa minister za kulturo dr. Andrej Capuder. Kot katoliki intelektualec se sprauje, emu rehabilitirati cerkvene dostojanstvenike iz zadnje vojne, ki so kurili javno mnenje, namesto da bi ga mirili. Dr. Bajuku pa oita, da je kadrovsko politiko zaupal domobranski gospe, ki je najbolja vodilna mesta razdelila med svoje, seveda ob pomoi cerkvene hierarhije. Dananja politina oblast pa ne govori o preteklosti tudi zato, ker ni izpolnila tistega, kar je obljubljala, torej uredila povojnih grobi. Kar je narejenega (Teharje, Rog), je iz asa prejnjih vlad. Edini, ki ves as zavzeto in vestno opravlja svoje delo, je dr. Mitja Ferenc, ki popisuje grobia. Oblast pa je to zgodbo pometla pod preprogo. Sedanja vlada recimo ni uresniila niti tega, kar je sprejela kot projekt prejnja, namre postavitev spomenika rtvam vseh naih vojn. In e vedno tudi spominsko obeleje z muzejem na Urhu ni urejeno. Da se sedanja vlada ne spua v preteklost, pa je vzrok najbr tudi v tem, da meni, da so za ljudi sprejemljiveje in laje razumljive tirade o udbomafiji, ki da je povsod in spodkopava legitimno in legalno oblast Toda RKC se v zadnjem asu zelo malo oglaa v javnosti. Tudi pri prejnjih volitvah se ni. Saj vsakdo tako in tako ve, koga podpira. Poleg tega je vsaj na ravni obljub e dobila vse, kar je hotela, od premoenja do kaplanov v vojski in policiji. Edino z veroukom v ole za zdaj ni prodrla. Pravzaprav ji je veino bonitet omogoila vladavina LDS, kar jim e zdaj zamerim. V prejnjem mandatu ste bili kritini tudi do vladavine LDS, leta 2004 ste podprli zamenjavo oblasti. Ali spremljate polemike o Drnovkovi dediini? O tej dediini in povezovalni politiki govorim zato, ker je aktualna tudi zamisel o veliki koaliciji, ki naj bi pomirila sprte duhove, delitev na leve in desne. Kaj menite o takni vladi? Nekaj takega je Jana poskual e s partnerstvom za razvoj, kar je bil pa poskus neke razliice medvojne partijske dolomitske izjave, da si podredi svoje sopotnike oz. morebitne politine nasprotnike. emu je potrebno podpisovati sporazum za razvoj, ko je vendar jasno, da so vse stranke za razvoj, za napredek svoje drave? In zakaj bi potrebovali veliko koalicijo? Zato, da bo Jana zraven? Eno je toleranca, medsebojno sodelovanje, tudi kompromisi. Drugo pa je, e ti hoe imeti vse pod svojo

taktirko. e bi la socialna demokracija v takno koalicijo z Jano, bi pokopala najprej sebe, potem pa e druge. Menim, da velike koalicije nismo nikoli potrebovali, niti v asu osamosvajanja ne. Sodelovanje vseh ali veine pri skupnem projektu, to pa! No, slovenska javnost je v resnici zelo razdeljena na dva bloka. Ali nove generacije, o kateri sva govorili, pomenijo tudi zaetek konca taknih delitev? Vedno je bilo tako, da je manji del ljudi strogo ideoloko opredeljen, medtem ko veina eli iveti strpno z drugimi. Ideoloko opredeljeni pravzaprav niso in ne smejo biti problem e le dajo (predvsem aktualna oblast!) dihati tudi drugae misleim. Morda se je treba bolj bati pasivnosti veine. Najbolj me skrbi, ali bodo ljudje sploh li na volitve, e, saj so vsi enaki. Ni res, niso vsi politiki enaki, kakor tudi navadni ljudje nismo vsi enaki. Vedno je kdo v neem bolji. Tisti volivci, ki so zelo zainteresirani, posebej z desnice, bodo seveda na volitve li. e se bodo ljudje na levici oziroma levi sredini ovedli odgovornosti, ki jo ima vsakdo od nas za to dravo, in li na volitve, potem se ne bojim za rezultat. Pravite, da imate dva strahova. Prvi je, da imate prav, drugi pa, da nimate prav. Torej tudi dvomite o svojih trditvah? Vsekakor se mi zdi pomembno, da povem, kar mislim, in povem po svoji vesti. Bojim se, da imam prav, zaradi svoje rnoglede, ampak v resnici realne slike nevarnosti, ki nas akajo. Da nimam prav, pa se bojim zato, da ne bi komu naredila krivice. Vedno me je strah, da sem preve kritina. Ampak e se jaz motim, se zato ne bo zgodilo ni hudega, e pa imam prav in se motijo tisti, ki imajo oblast, bo pa zelo hudo. Nastopam samo v svojem imenu, drugi imajo pa politino, gospodarsko mo, policijo, vojsko, in njihove napake so lahko usodne. Intelektualna polemika, ki je bila znailna za osemdeseta in devetdeseta leta, kot da je zamrla. Zakaj, po vaem mnenju, v Sloveniji praktino ni ve civilne drube? Civilna druba v osemdesetih in devetdesetih letih je pravzaprav prikrivala politino strukturiranost; to so bile v bistvu politine stranke, ki niso imele monosti legalnega delovanja. Tako da primerjave z dananjim asom ne more biti. Kar se pa tie dananje civilne drube, moram rei, da je ta oblast naredila vse, kar je lahko, da bi civilno drubo utiala. Kadar se je kdo pojavil, s takimi ali druganimi predlogi, tudi e bolj desnimi, kot so sedanje vlade, ga je ta oblast obtoila, da spodkopava dravne institucije. Kot da ne bi bilo normalno, da civilna druba zastopa svoje interese in se zaganja v dravne ustanove, e ne delujejo tako, kot oni mislijo, da bi bilo treba! Obstajajo zdruenja, kot sta Zbor za republiko ali Forum 21, ki pa se oglaajo predvsem v predvolilnem asu. Se vam to zdi dobro?

Oglaanje razlinih forumov in posameznikov sodi v raznolikost civilne drube. Nekajkrat ste omenili strah. Vemo, da ste bili v sporu z oblastjo e v asu prejnjega sistema in da so vas to e spraevali, pa vendarle se imate za pogumnega loveka? Ne vem, ali mi boste verjeli, ampak ne. In ni me strah. Ne samo zato, ker sem to dravo soustvarjala, ampak zato, ker sem dravljanka te drave, si ne dovolim, da bi me bilo strah, in ne dovolim nikomur, da bi me poskual ustrahovati! Kaj pa e! Ker je to moja drava, tako kot je vaa in kot je od slehernega dravljana. Tukaj sem, smo doma. Preprosto si ne smemo dovoliti, da bi nas bilo strah! Imamo pravico, da ivimo svobodno, ker to je drava svobode in je drava vladavine prava in kolikor e ni, jo moramo takno narediti. Vas skrbi negotovost, v kateri sta se znali svetovna politika in javnost? Klimatske spremembe, gronja z recesijo zdi se, da smo na robu hude globalne krize. Kako vi vidite prihodnost, ste optimistka? Jaz sem optimistka po naravi. Prepriana sem, da lovek ni tako nor, da bi uniil samega sebe. V evropski filozofski in socioloki znanosti so e projekti, razmiljanja, ki kaejo pot naprej, predvsem pa se vse bolj poglablja zavest o obem etinem kodeksu, ki je/bo temelj nove paradigme bivanja na Zemlji. In seveda o odgovornosti za bivanje sploh v vseh dimenzijah, od ekologije do sociale. Naa vlada bi v asu vodenja EU morala narediti kaken korak v smeri nove paradigme naega bivanja pa za to ni imela nobenega smisla. Kriza pa se poglablja. Preden se bodo problemi dananje civilizacije reili, bo po mojem mnenju e huda kriza (glede nafte, vode, hrane ) Toda ko bo stiska najhuja, bo, pravijo, tudi reitev najblija. Neko ste rekli, da je vsaka oblast najbolj ranljiva, e se ji smeji. Rekli pa ste tudi, da je slovenska politika malo histerina. Se ob kampanji smejite ali vas politika samo jezi? Histerinost spada k totalitarni metodologiji izvajanja oblasti. Ja, smejim se nekaterim posameznikom, ki pridejo za govornico, in vasih sploh ne more verjeti, kaj vse spravijo skupaj. Za smeh pa je pravzaprav bolj malo razlogov. To pa ne pomeni, da ni upanja, da ni drugih monosti. Ustvariti si jih je treba. Hvala za pogovor!