Duric Rok

UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA DRUBENE VEDE

Rok Duri
Mentor: doc.dr. Samo Uhan

SAMOMOR: STALIA O SAMOMORU IN
SAMOMORILNOSTI V SLOVENIJI

DIPLOMSKO DELO

Ljubljana, 2005.
Diplomsko delo Samomor: stalia do samomora in samomorilnosti v Sloveniji

Rok Duri 2
KAZALO

I. UVOD..................................................................................................................................... 4
II. TEORETINI DEL ............................................................................................................. 6
1. ODNOS DO SMRTI ..................................................................................................................... 6
2. DEFINICIJA SAMOMORA IN SORODNIH POJMOV......................................................... 8
2.1. Samomorilni poskus parasuicid......................................................................................................... 11
2.2. Klinina razdelitev avtoagresivnega vedenja: ...................................................................................... 11
3. TEORIJE SAMOMORILNEGA VEDENJA SKOZI ZGODOVINO DO DANES ............. 12
3.1. Etinost samomora ............................................................................................................................... 12
3.2. Bioloko-medicinski vidik samomorilnosti .......................................................................................... 13
3.3. Socioloki vidiki samomorilnosti ......................................................................................................... 14
3.4. Psiholoke razlage samomorilnosti...................................................................................................... 18
4. SAMOMOR IN SLOVENCI...................................................................................................... 20
5. ZAITNI DEJAVNIKI DEJAVNIKI TVEGANJA........................................................... 24
6. MITI IN DEJSTVA .................................................................................................................... 28
III. EMPIRINI DEL............................................................................................................. 35
1. PREDMET PREUEVANJA IN CILJ NALOGE.................................................................. 35
2. PROSTORSKA IN ASOVNA OPREDELITEV................................................................... 35
3. PODATKI.................................................................................................................................... 36
4. OPIS POPULACIJE IN VZORCA........................................................................................... 36
5. UGOTOVITVE PREDHODNIH RAZISKAV......................................................................... 38
6. GENERALNA HIPOTEZA....................................................................................................... 44
7. OPIS UPORABLJENIH SPREMENLJIVK............................................................................ 46
8. METODOLOGIJA..................................................................................................................... 46
9. MODEL ZA ANALIZO PODATKOV..................................................................................... 47
10. PREDSTAVITEV REZULTATOV ........................................................................................ 49
10.1. POVEZANOST SPREMENLJIVK (CROSSTABS) ......................................................................... 49
10.2. HIERARHINO ZDRUEVANJE (CLUSTER) .............................................................................. 59
10.3. METODA VODITELJEV.................................................................................................................. 62
IV. SKLEPNA BESEDA......................................................................................................... 67
VIRI: ........................................................................................................................................ 69
LITERATURA:............................................................................................................................... 69
SLOVARJI: ..................................................................................................................................... 71
REVIJE:........................................................................................................................................... 71
INTERNETNI VIRI: ...................................................................................................................... 71
PRILOGE ................................................................................................................................ 73

Rok Duri 3

Bolezni naega asa
Agencija: Tovarna vizij
Kreativni direktor: Iztok Aberek
Oblikovanje in tekst: Vladan Srdi
Foto: Vladan Srdi, Getty Images Mladina, t. 50, 13. 12. 2004


Rok Duri 4
I. UVOD
Slika na zaetku naloge je bila kot proglas na temo "bolezni naega asa" objavljena v
Mladini leta 2004. Ta drubeno angairani oglas na precej slikovit nain prikazuje enega zelo
traginih problem dananje (slovenske) drube.
Vsako leto si priblino 600 Slovencev, naih sodravljanov, vzame ivljenje. S imer se, po
doseenem samomorilnem koliniku (tevilo samomorov na 100 000 prebivalcev), uvramo
v sam vrh samomorilno najbolj ogroenih drav. eprav, kot prikazuje slika, dosti slovenskih
samomorilcev kona svoje ivljenje s skokom iz viine, pa to ni prevladujoa oblika
samomora v Sloveniji. Pri nas se najve samomorilcev odloi za obeanje, kar je slovenska
posebnost. Problem samomora je e davno prerasel okvirje medicine in javnega zdravstva.
Danes je to vsesploni drubeni fenomen s katerim se ukvarjajo strokovnjaki z najrazlinejih
podroij znanosti. Tudi ekonomisti, ki na prvi pogled nimajo ni skupnega s tem problemom,
so se zaeli ukvarjati s samomorom. Sociosomatska in psihina bolezenska stanja, ki
spremljajo samomorilno ogroene ljudi, namre povzroajo nesposobnost za delo, veajo
neproduktivne izdatke drube, zavirajo drubeni razvoj, negativno vplivajo na potomstvo in
veajo umrljivost v produktivnem obdobju prebivalstva.

Namen moje naloge ni iskanje novih odkritij s podroja suicidologije ali podajanje ustreznih
reitev te peree problematike. V svoji nalogi bom s pomojo razlinih virov predstavil
problem samomora z razlinih zornih kotov. S pomojo javnomnenjske raziskave pa bom
predstavil samomor kakor ga vidijo pripadniki razlinih drubenih skupin v Sloveniji.
Diplomska naloga je razdeljena na dva dela: teoretini in empirini del.

V teoretinem delu, ki je razdeljen na est poglavij, poskuam razleniti in predstaviti
fenomen samomora in z njim povezane smrti. To intimno in nadvse tragino dejanje je v
drubi izzivalo razline polemike in ustva. Zgodnja zgodovina je dejanje odobravala, kasneje
pa je pod vplivom cerkvenih institucij samomor postal obsojan in samomorilci oneaeni. V
20. stoletju se zane samomor znanstveno raziskovati, tudi s pomojo statistike, o tem govori
tretje poglavje. Posebno poglavje je posveeno Slovencem in samomoru, saj ima, kot sem e
zapisal, slovenski samomor doloene posebnosti in bogato zgodovino. Zadnji dve poglavji
predstavljata samomorilne faktorje ter dejstva in mite o samomoru, ki so vse prevekrat
subjektivni in podvreni stereotipom ter tako negativno vplivajo na podobo samomorilcev v
drubi.


Rok Duri 5
Podlaga za drugi, empirini del pa je bila javnomnenjska raziskava z naslovom Stalia o
samomorih (SUIATT, 1994), ki jo je izvedel Intitut za raziskovanje javnega mnenja na
Fakulteti za drubene vede. Empirini del sestavlja deset poglavij v katerih je med drugim
opisan predmet preuevanja in cilj naloge, natanna prostorska in asovna opredelitev
raziskave, opisani so podatki, populacija in vzorec. Zelo pomembno izhodie za postavitev
hipotez so bile ugotovitve predhodnih raziskav, ki so podrobneje predstavljene v petem
poglavju. Ostala poglavja zajemajo opise uporabljenih spremenljivk, metodologijo, model,
hipoteze in konno e predstavitev rezultatov opravljenih analiz s programskim paketom
SPSS.


Rok Duri 6
II. TEORETINI DEL
1. ODNOS DO SMRTI
Razmiljanja in pogovori o samomoru so za veino ljudi muni in neprijetni. To je posledica
tesne povezave samomorilnih dejanj s smrtjo, ki se je bojimo in odrivamo iz zavesti, eprav je
nekaj povsem naravnega in del ivljenskega cikla slehernega ivega bitja. Smrti se bojimo,
ker nas kruto sooa z minljivostjo bivanja in neznano praznino, tu pa je prisoten e strah pred
morebitno boleino umiranja.
Za bolje razumevanje samomorilnosti se mi zato zdi nujno, da se malo bolj poglobim v
loveki odnos do smrti.
Smrt je neizbena spremljevalka vsega ivega. S smrtjo se kona vse, kar se je neko rodilo.
Je najelementarneje, najnaravneje in najneizbeneje dejstvo slehernega bivanja. Celo
predpogoj le-temu je. Kajti kar ne umre, tudi ivelo ni. Smrt je znanilka ivljenja. Ali kjer ni
smrti, ni ivljenja. Celoto zaokroi e zadnji (ali prvi) len nastanek, rojstvo. Omenjeni
dialektini trias se nam zdi povsem logien tudi smrt, e jo opazujemo iz varne in
neprizadete razdalje. Toda stvar se zaplete, ko se sami ali nai blinji znajdemo v smrtnem
plesu. Tedaj misel na smrt in smrt postaneta nerazumljivi, nerazloljivi, skrajno nesmiselni,
eprav se duh elementa vklenjen v lovekov ivi organizem nenehno eli vrniti k svojemu
viru smrti (Matevi, 1995: 8).
Prav zaradi svoje skrivnostnosti in nepojasnjenosti zbuja smrt pri ljudeh obutek nelagodja in
strahu. eprav je nepremakljiva resnica bivanja (Matevi, 1995: 8) in se vsi zavedamo
dejstva, da bomo neko umrli, se smrti kljub temu bojimo.
Ta strah verjetno izvira iz bojazni pred boleino umiranja ali zaradi strahu pred kozmino
praznino venega iznienja ali preprosto zato, ker nas kruto sooa z neizbeno minljivostjo
bivanja. Brez dvoma pa se prav vse poti zagonetnega labirinta smrti stekajo v strah pred
neznansko neznanim. Smrt se torej rodi v kraljestvu skrivnosti in se v njem tudi kona
(Matevi, 1995: 8-9).
Verjetno so ta spoznanja tudi razlog, zakaj se nam dejanja samomorilcev zdijo tako
nerazumljiva. e je nekoga nekaj strah, se nam zdi bolj "loveko" in bolj naravno, da se tega
izogibamo. Verjetno je boleina le prevelika.
Ob sooenju z dejstvom lastne smrtnosti se vzpostavlja na odnos do smrti preko iskanja
smisla ivljenja. Zakaj sem se rodil? Kaj je smisel mojega bivanja? Ali obstaja ivljenje po
smrti? To so le nekatera vpraanja s katerimi se ubada lovek e od Antike pa vse do danes.

Rok Duri 7
Pravih odgovorov ni, saj o smrti lahko le razmiljamo in jo opazujemo z varne razdalje, mrtvi
namre ne govorijo.
Freud v svojem preuevanju odnosa ljudi do smrti (Milinski, 1983: 31) pravi, da na odnos
do smrti ni iskren. V pogovoru smo pripravljeni braniti stalie, da je smrt nujen izid vsega
ivega, , da je smrt nekaj naravnega, da se ji ni mogoe niti izogniti ne skriti. V vsakdanji
stvarnosti pa se vedemo povsem drugae. Zelo oitno razodevamo tenjo, da bi smrt potisnili
v kraj, jo izkljuili iz ivljenja. Poskuali smo jo zamolati; saj imamo celo pregovor: "Na to
sem pomislil toliko kot na svojo smrt". Nadaljuje, da je znailno poudarjanje nesrenih
okoliin, ki so privedle do smrti: nezgode, bolezen, visoka starost, prizadevajo si, da bi
smrti odvzeli lastnost neesa nujnega in da bi obveljala kot nekaj nepredvidenega.
"eprav je smrt skupna vsem oblikam ivljenja, pa imajo le ljudje sposobnost
konceptualiziranja prihodnosti in neizogibne smrti kar nas loi od ostalih ivalskih vrst"
(Feifel v Corr et al. 1997: 516).
e ena lastnost, znailna le za ljudi: samo lovek je zmoen umoriti samega sebe, napraviti
samomor.
Kot pravi Trstenjak: "Samomor je tragina viina svojsko loveke popolnosti. Samo lovek
je tako "razsvetljen", da si lahko sam vzame ivljenje, eprav si ga sam dati ne more Velika
ironija in klavrnost loveke veliine je v tem, da lovek svojo vzvienost nad vsem ivalskim
svetom dokazuje iz svoje sposobnosti umoriti sebe in blinjega" (Trstenjak, 1986: 121).
Samomor je ultimativni protislovni akt, saj je za samomorilno nagnjene osebe znailno, da
nihajo med brezpogojno eljo po prekinitvi ivljenja na eni strani, po drugi strani pa se s tem
dramatinim klicem na pomo poskuajo obrniti na ljudi okoli sebe in jim neverbalno
sporoiti, da hrepenijo po njihovi pozornosti.
"Samomor je zadnji krik na pomo in hkrati poslednji izraz nakopiene avtoagresivnosti.
Samomorilec, oropan sleherne lastne veljave, zbei v irealnost. Na tej ravni spoznanja
neizbeno zadenemo na temeljni kamen samomora smisel ivljenja" (Matevi, 1995:9).
Albert Camus je celo zapisal: "Obstaja samo en resnino pravi filozofski problem, in to je
samomor. S presojo o tem ali je ivljenje vredno iveti ali ne, odgovorimo na kjuno
vpraanje v filozofiji." (Donnelly, 1990: 7).
eprav danes samomor velja predvsem za medicinski problem, so se s fenomenom samomora
ukvarjali tevilni misleci in raziskovalci. Ti so izhajali iz razlinih drubenih, politinih in

Rok Duri 8
kulturnih okolij. Njihovo raziskovanje tega pojava se razlikuje, zato e danes nimamo enotne
definicije samomora. V asih antinih in srednjevekih mislecev so se kresala mnenja
predvsem okoli vpraanja ali je samomor dopustno ali nedopustno dejanje?
Te razprave so ive e dandanes, vendar so jim bile dodane nove dimenzije o racionalnosti,
smiselnosti, upravienosti in moralni odgovornosti samomorilcev do samega sebe in drube.
Samomor je postal ne samo medicinski, ampak tudi drubeni, filozofski, psiholoki, kulturno-
zgodovinski, antropoloki, religiozni, etnoloki, ekonomski, demografski in e kaken
problem. Za zajezitev in prepreevanje pojava samomorilnosti je potrebno sodelovanje vseh
vej znanosti. e e ne o vzrokih in definiciji samomora, so si suicidologi enotni vsaj glede
tega.
2. DEFINICIJA SAMOMORA IN SORODNIH POJMOV
eprav se ljudje s fenomenom samomora ukvarjajo e zelo dolgo, e zdaj ne moremo govoriti
o enotni definiciji tega problema. Takoj ko je nekdo poskusil podati ustrezno definicijo, e so
se pojavili kritiki in opozorili na pomanjkljivosti podane definicije. Spori in polemike, naete
v prejnjih stoletjih, so se kljub poskusom interdisciplinarnega dela na podroju
samomorilnosti prenesle v dananji as.
Vpraanje, na katero elimo dobiti odgovor, je: Katero dejanje tono velja za samomor?
Na videz popolnoma jasno definicijo samomora je e leta 1737 podal pater Desfontaines.
"lovek ubije samega sebe tako, da se ustreli, vre pod vlak, utopi, zastrupi s strupi ali plinom
ali kakorkoli drugae" (Matevi, 1995: 12).
Pri dananjem raziskovanju samomora bi bila ta definicija zastarela in neuporabna, nam pa le
osvetli nain, kako so ljudje razmiljali v preteklosti. Od asov Desfontainesa je postal pojem
samomora veliko bolj zapleten in veznaen.
"Samomorilnega vedenja ni mogoe povezati le z enim vzronim dejavnikom, saj je posledica
zapletenega prepletanja tevilnih dejavnikov tveganja" (Rokar, 2003: 29).
Razlogov, zakaj se ljudje odloijo za tako drastien korak, je torej ve. Nekateri celo ne iejo
razlogov in vidijo samomor kot posledico impulzivne in nepremiljene odloitve. Spet drugi
pa se sploh ne zavedajo, da s svojim obnaanjem in dejanji ogroajo svoje ivljenje.
Neprimerno bi bilo enaiti med seboj nekoga, ki si ivljenje vzame po hudih duevnih ali
fizinih mukah, z ljubosumnim ljubimcem, ki stori samomor le zato, da se mauje neusliani

Rok Duri 9
ljubezni. Ali lovek stori to dejanje, ker v ivljenju ne priakuje ve zadovoljstva, ali zato, ker
se je prekril zoper pravila drube in je to vplivalo na njegovo pojmovanje asti?
Le kako naj si tolmaimo junatvo vojakov, ki odhajajo v boj nevedo, e se bodo e kdaj
vrnili? Ali pa aktualne samomorilne napade "ljudi bomb" na Blinjem vzhodu?
Ali lahko tejemo za samomorilno dejanje gladovno stavkajoe, ki se ob shiranem telesu
bojujejo za svoje pravice?
Nenazadnje, kje na tej lestvici se uvrajo alkoholiki, narkomani, pijani vozniki? eprav se
vedejo samounievalno in s svojim poetjem ne ogroajo le sebe, temve ire drubeno
okolje, ti posamezniki svojih dejanj ne obutijo kot samounievalne.
Vpraanj je vedno ve kot odgovorov. Skozi zgodovino so se z vpraanjem samomora
ukvarjali tevilni raziskovalci, ki so prihajali iz razlinih strok. Za nobenega ne moremo rei,
da ima bolj prav ali bolj narobe. Nekateri se dopolnjujejo, drugi si popolnoma nasprotujejo
med seboj. Vsak pa je dodal svoj kamenek v mozaik o fenomenu samomora. Razline teorije
o samomorilnosti, ki so zato nastale, se dotikajo spoznanj iz filozofije, psihologije,
psihoanalize, sociologije, antropologije, biologije, genetike, etnologije, ekonomije in celo
poezije.
Formul in obrazcev ni, v tem so si suicidologi povsem enotni. Poudariti kae, da je vsakren
poskus strogo eksaktne formulacije hkrati vkalupljanje in duenje druboslovja (Matevi,
1995:13).
V Oxfordovem slovarju (Oxford Universal Dictionary) (Simpson, Weiner, 1989) je zapisano,
da ima beseda suicide latinske korenine (suicidium). Beseda dobesedno pomeni "samega
sebe" (sui) + "ubiti" (cidium), torej ubiti samega sebe. Isti slovar nadalje definira samomor kot
"dejanje, pri katerem si posameznik vzame ivljenje, samoumor" (Corr et al., 1997: 492).
Za razliko od tega slovarja pa noveji oxfordov slovar (Oxford Advanced Learner's
Dictionary of Current English, 2005) e definira samomor kot "dejanje, pri katerem se
namerno usmrtimo".
Zelo podobno je samomor definiran tudi v Slovarju slovenskega knjinega jezika (2000):
"dejanje, s katerim kdo namerno povzroi svojo smrt".
Pomanjkljivost prve definicije je v tem, da ne upoteva namena. Po tej definiciji veljajo za
samomor tudi dejanja, ki so se zgodila nenamenoma, po nesrei. Gre za primer ruske rulete,

Rok Duri 10
pri kateri se udeleenec/ka zaveda morebitnih usodnih posledic, a verjame v svojo sreo in si
ne eli smrti (Corr et al., 1997: 492).
Podobno razmilja Milovanovi (Milinski, 1985: 111-112), ko pravi: "Samomor je zavestno
in namerno unienje lastnega ivljenja. Za uresnienje samomora je neizogibna cela vrsta
poprejnjih pogojev. Tako mora biti zlasti trajno ali prehodno, popolno ali delno prisotni
zavest in vednost o ivljenju in smrti."
Znana je klasina Durkheimova definicija, ki samomor opredeli kot "smrt, ki je rezultat
direktnega ali indirektnega, pozitivnega ali negativnega rtvinega dejanja, za katerega ve,
kaken bo konni izid" (Donnelly, 1990: 15).
Tudi Lev Milinski (1983: 2), pionir slovenske suicidologije, zapie, da je definicija, ki
samomor (suicidum) obravnava kot "tisto dejanje, s katerim se je lovek usmrtil in ga je pri
tem vodila tenja, da si vzame ivljenje, oziroma je bil taken namen iz njegovega vedenja
oiten za okolico", le provizorina in preve enostavna ter jo kasneje doloneje opredeli.
Oitno je, da med definicijami prihaja do razhajanj in pomanjkljivosti. Enotno mnenje kje se
samomorilno dejanje zane in kje kona ne obstaja. Medtem ko nekateri raziskovalci trdijo,
da je samomor dejanje pri polni zavesti, zdravem razumu in s povsem jasnimi nameni.
Sleherno samounienje, storjeno v stanju zmedenosti, ne glede na njeno izrazitost, in pri
kakorkoli e moteni zavesti, bi potem imeli za nezgodo (Pear, Milinski, 1971 povzeto po
Matevi, 1995:13).
Kritino lahko ovrednotimo tudi definicije, ki v razpravo vnaajo naelo dejanja. Nekateri
suicidologi menijo, da se ljudje, ki se vzdrijo doloenih dejanj (jemanje insulina, opustitev
kajenja) prav tako vedejo samomorilno.
Takim oblikam vedenja pravimo ivljensko ogroujoe ali samodestruktivno vedenje, kar pa
ne moremo enaiti z samomorilnim vedenjem. Tako na primer za padalce, ki skaejo z velikih
viin, ne moremo rei, da se obnaajo samomorilno, pa eprav s tem ogroajo svoje ivljenje
(Corr et al., 1997: 492-493).
Znailnosti indirektno samodestruktivnega vedenja (ISDV) je ta, da ga prizadeti ne doivlja
kot samomorilskega, je pa vendarle udno in nesmiselno, loveka ogroa in mu potencialno
skrajuje ivljenje. To vedenje je povezano z obutji razburjenosti, jeze, potrtosti,
naravnanosti v smislu "kaj me briga" ali "naj gre vse k hudiu", tudi vznesene vdanosti v
usodo, ali v "bojo voljo", ni pa v njem zavestne suicidalne intencije. Lestvica vzorcev

Rok Duri 11
taknega vedenja prehaja tekoe na eni strani v odkrito samomorilnost, na drugi strani pa v e
normalno tvegano, nevarno ivljenje (Milinski, 1983: 51).
Opozoriti velja e na "parcialni samomor" (Merloo, 1962), ko veina ljudi, ko dozorijo,
ustavijo svojo osebnostno rast in ekspanzijo in na "kronini samomor" (alkoholizem)
(Matevi, 1995:14).
2.1. Samomorilni poskus parasuicid
Pojma, ki sta navedena v naslovu, se uporabljata kot sinonima, eprav med njima obstaja
razlika. Na to je leta 1969 opozoril Norman Kreitman, ko je za nedokonano ali okrnjeno
samomorilno dejanje ponudil namesto starega imena "samomorilni poskus" naziv
"parasuicid" glede na izkunjo, da velika veina dejanj, oznaenih z nazivom "tentamen
suicidii" (= samomorilni poskus), sploh ne meri v samounienje. Parasuicid je dejanje, ki je
samomorilnemu podobno, a v njegovi motivaciji prevladuje "apel" klic na pomo, doim je
pristna tenja v smrt v manjini (Milinski, 1997: 13).
2.2. Klinina razdelitev avtoagresivnega vedenja:
a) samounievalno vedenje (ISDV): skrajuje ivljenje, ne da bi se lovek tega zavedal
(opuanje zdravljenja, kajenje, prostitucija, igre na sreo, hitra vonja, );
b) samomorilno razmiljanje: osebna razmiljanja, pojavljajo se kot monost, da bi lahko
prekinil svoje ivljenje, e bi postalo nevzdrno;
c) samomorilne tenje: avtoagresivni postopki;
d) parasuicidalna pavza: pobeg iz mune realnosti v spanje s pomojo uspaval;
e) samomorilne gronje: oseba sporoa okolici samomorilne namene;
f) namerna samopokodba: nastane v subjektivno neznosnem stanju;
g) parasuicidalna gesta: je gronja demonstrativnega znaaja, zdruena z manj
ogroajoim dejanjem proti sebi;
h) samomorilni poskus (parasuicid): prisotna je tenja po samounienju in tenja po
ivljenju;
i) samomor (Fange igon, 1997: 126-127).


Rok Duri 12
3. TEORIJE SAMOMORILNEGA VEDENJA SKOZI ZGODOVINO DO DANES
Skozi zgodovino so se razvila razlina tolmaenja in razlage samomorilnega vedenja. Bolj ali
manj toleranten odnos do samomorilnosti se je dolga stoletja oblikoval skozi prizmo
moralnosti oz. kako dopustno, pravilno, dobro ali pregreno je vzeti si ivljenje. Razlage
samomorilnosti so se z razvojem znanosti in spremembo drubenih vrednot spremenile ali pa
nadgradile, vendar pa so vpraanja o dopustnosti, upravienosti oz. racionalnosti samomora,
ki so znailna za najzgodneje obdobje razmiljanja o samomoru, e zelo iva tudi v dananjih
dneh, predvsem v primerih evtanazije.
3.1. Etinost samomora
Milinski navaja (1983: 2-4; 1997: 8-9), da so bila v tem pogledu e v antinem svetu mona
nasprotujoa si stalia. V knjigi "Phaidon" citira Platon (429-347 pr. n. t.) Sokrata (469-399
pr. n. t.), ki je menil, da je "lovek v ivljenju kot na strai in svojega mesta ne sme zapustiti,
dokler ni odpoklican". V "Eneidi" obsoja Vergil (70-19 pr. n. t.) samomorilce na pekel, e
da taknega dejanja boji zakon ne dopua.
Stari Grki so samomor smatrali kot alitev proti dravi, saj so s tem izgubljali prispevke
potencialno uporabnih prebivalcev.
Kmalu za tem pa je iz vrst stoikov mogoe sliati e povsem drugana stalia da je
samomor najviji izraz svobode in kreposti takrat, ko nam objektivne razmere ne dopuajo
ve iveti v skladu s svojimi ideali. Za Seneko (2-66 n. t.) je bilo pomembno, kakne smrti,
lepe ali grde, umre lovek, zato ima vso pravico izbrati si ugodnejo obliko.
Na splono so Rimljani odobravali samomor, e so zanj obstajali konkretni, racionalni razlogi
(bolezen, smrtna obsodba, )
Tak, nadvse toleranten odnos do samomora je vplival na pogostost samomora v asu
zgodnjega kranstva. Razglaanje nievosti tega sveta in obljubljanje nebes je upanje
vernikov usmerjalo v posmrtno ivljenje.
Sprememba v odnosu do samomora, ki ima moan vpliv e danes, nastopi v asu Avgutina
(354-430). Ta zavrne in ostro obsodi samomor, samomorilca pa izenai z morilcem. To
dejanje velja za prelomno, saj je usodno vplivalo na drubeno pojmovanje samomorilnosti in
na odnos do samomorilcev. eprav cerkev danes e sprejema medicinske razlage takih dejanj,
je stoletja dolgo vzdrevala takna stalia. Zaradi monega vpliva cerkve na tedanje posvetne
oblasti je diskriminacija, obsojanje in celo kaznovanje samomorilcev postala vsakdanja
drubena praksa. Sprejeti so bili tevilni zakoni, ki so neuspeno izpeljan poskus samomora

Rok Duri 13
kaznovali bodisi z globo, bodisi s prestajanjem zaporne kazni. e huje pa so ravnali s trupli
samomorilcev, ki jim je dejanje uspelo. Poleg tega, da so jih ponekod javno seigali, obeali
na drevesa ali z obrazom navzdol vlekli po cestah, so jim e odvzeli pravico na dostojen
pokop, hkrati jim je bilo odvzeto premoenje, posledice pa so utili tudi sorodniki.
Vpraanje ali lovek ima pravico vzeti si ivljenje, se po Seneku pojavi ele spet v 16.
stoletju. Michel Montaigne (1533 1592), John Donne (1573 1631) in David Hume (1711
1776) so to pravico zagrizeno branili. Montaigne je ugovarjal Avgutinovem izreku, e da ni
tatvina , e nekdo samemu sebi vzame denar, in da prav tako ne moremo govoriti o umoru, e
si kdo sam vzame (svoje) ivljenje. Stalie cerkve se je v nekoliko laji obliki ohranilo vse
do danes. eprav na samomorilce gleda bolj razumevajoe, pa visi nad manj diferenciranim
ljudstvom tu pa tam e vedno prikrit tabu nad takim ravnanjem. Takna usmerjenost pa je tudi
duila preuevanje samomorilnosti z druganih, filozofskih in isto znanstvenih vidikov
(povzeto po Milinski 1983: 2-3 in 1997: 8-9, Durkheim 1992: 38 45).
3.2. Bioloko-medicinski vidik samomorilnosti
loveka radovednost, razvoj znanosti in popuanje vpliva cerkvenih dogm so botrovali
razvoju novih teorij o nastanku samomorilnega vedenja. Prve bioloke raziskave iz 19.
stoletja so razloge za samomorilna nagnjenja iskale v zgradbi in delovanju lovekega telesa.
Noveje raziskave pa poskuajo samomorilna nagnjenja povezati z nepravilnim delovanjem
moganov oz. motenim delovanjem serotonerginega sistema (Rokar 2003: 32) in
genetskimi dejavniki.
Pozitivisti iz 19. stoletja so skuali dokazovati nagnjenje k samomoru neposredno iz
ugotovljenih zunanjih telesnih posebnosti (debele lobanjske kosti, majhni mogani, ) in iz
organskih okvar (vnetje vranice, maoba v olnem mehurju, ) ugotovljenih pri obdukciji.
Srbski patolog in sodni izvedenec Milan Milovanovi je 1929. leta takno "znanost" zavrnil,
e da razne telesne posebnosti in patoloki anatomski izvid pri osebah, ki so konale svoje
ivljenje s samomorom, ne kaejo kaknih specifinih razlik od izvida pri ljudeh, ki so umrli
naravne smrti.
Te dokaj pogumne anatomske teorije o samomorilnosti so v modernejih asih (zlasti po letu
1953) zamenjale subtilneje biokemine raziskave aktivnih telesnih sokov in endogenih, torej
genetskih dejavnikov, ki vplivajo na samomorilnost (Milinski, 1997: 9).
Rezultati raziskav kaejo, da je pri samomorilno ogroenih osebah moteno delovanje
serotonerginega sistema, ki je povezan predvsem z uravnavanjem razpoloenja,

Rok Duri 14
impulzivnosti in agresije. Serotoninska receptorja v moganih uravnavata odpornost proti
psihosocialnim stresorjem in umik iz neprijetnih situacij. Motnje v delovanju teh sistemov
vplivajo na pojav depresije in nije samopodobe, vodijo pa lahko v socialno anksioznost in
brezup, ki pa je kljuna znailnost pri osebah s samomorilnimi nagnjenji. Vzroki za motnje v
delovanju serotoninskega sistema so lahko prirojeni ali pridobljeni zaradi mone in
dolgotrajne izpostavljenosti stresu (Rokar, 2003: 32-33).
Z raziskavami na eno- in dvojajnih dvojkih so znanstveniki poskuali ugotoviti, ali je
samomorilnost dedna. eprav se vsi strinjajo, da ne obstaja gen za samomorilnost, pa tudije
razkrivajo, da obstaja doloena genska nagnjenost k vedenju, ki vodi do samomora. Smiselno
je torej trditi, da je nagnjenost k samomoru sestavljena iz tevilnih genetskih dejavnikov in se
samo tedaj, kadar je preseen doloen prag nagnjenosti, manifestira kot samomorilno vedenje
(Marui, 2003: 22-23).
eprav oitne in neposredne povezave med biolokimi in genetskimi dejavniki ter
samomorilnostjo ni, oz. jo veina znanstvenikov ne priznava, pa tovrstno raziskovanje
prispeva veliko informacij o vzrokih za samomorilna nagnjenja posameznikov.
3.3. Socioloki vidiki samomorilnosti
Raziskovanje samomora je za sociologijo eden od temeljnih kamnov, na katerem se je
dokonno osvobodila bremena pomone vede in se izoblikovala v samostojno vedo s svojim,
lastnim predmetom preuevanja. Takemu, naglemu razvoju sociologije je prispeval predvsem
razvoj statistike v 19. stoletju, ki je zagotovil isto nove razsenosti pri preuevanju
samomorilnosti.
Statistika je nekaterim raziskovalcem vzbudila vtis, da so v loveki drubi na delu
nadindividualne sile, ki bistveno odloajo o lovekovem ravnanju (Milinski, 1983: 8).
S pomojo statistike je mogoe preuevati samomorilne kolinike (t. smrti s samomorom na
100.000 prebivalcev v doloenem asovnem obdobju), ki so kazali na razlike med
samomorilnostjo v razlinih drubah in drubenih skupinah. Zanimivo pa je bilo tudi odkritje,
da koliniki ostajajo konstantni skozi as.
Taylor navaja (1988: 3, 10), da so sociologi razlog za konstantne kolinike videli v razlinih
oblikah drubenega ivljenja in drubene organizacije. Tudi Emile Durkheim (1858 1917)
je stabilnost samomorilnih kolinikov obravnaval kot drubeno dejstvo, ki ga je mogoe
razloiti le s sociologijo. Po Durkheimovih besedah so imele drubene skupine svojo lastno
"kolektivno nagnjenje" k samomoru.

Rok Duri 15
Za bolje razumevanje Durkheimovega prispevka k preuevanju samomorilnosti je potrebno
razloiti njegovo razumevanje odnosa med posameznikom in drubo.
Najpogosteje se v sociologiji samomorilnosti omenja prav ime Emila Durkheima, katerega
delo "Le suicide" iz leta 1879 ostaja eno najpomembnejih in temeljnih sociolokih del. S tem
delom je elel pokazati, da je samomor, ki velja za individualno oz. posamino dejanje
drubeno dejstvo, razloljivo le z drugimi drubenimi dejstvi. Durkheimov prispevek k
ustolienju sociologije kot samomstojne vede je neizmeren.
eprav so nekatere preddurkheimovske raziskave e upotevale drubene dejavnike, pa je
obstajalo veinsko preprianje, da je loveko vedenje rezultat svobodne volje ali izbire, drugi
pa so bili mnenja, da je vedenje rezultat rasnih ali psiholokih znailnosti posameznika. Oba
pristopa sta zagovarjala tezo, da je druba podrejena posamezniku in zatorej rezultat dejanj
posameznikov. Za razumevanje drube je bilo torej kljuno preuevanje posameznika
(Taylor, 1988: 8).
Durkheim je ugovarjal takim tezam, ki so zreducirale drubo na skupek posameznikov.
Trdil je namre, da za posameznika kot pripadnika drube velja njegova konstitutivna
podrejenost drubi. Zato je potrebno znailnosti posameznika izvajati iz potreb drube, saj se
posameznik razvija skladno z mestom, ki ga ima v drubi in ne obratno. Tak razvoj
posameznikov doloajo drubena dejstva, ki so posameznikom asovno predhodna in od njih
trajneja. Doloena drubena dejstva obstajajo e pred rojstvom posameznika, ta pa se bo v
procesu socializacije razvijal tako, da bo deloval skladno z institucijo ali obiajem. In kadar
posameznik deluje skladno z lastnimi normami, vrednotami in potrebami, deluje v resnici
skladno s potrebami drube (Godina, 1998: 112-113).
Durkheim je definiral drubo kot bitje posebne vrste, sui generis, ki funkcionira po lastni
zakonitostih in je nadrejena individualni zavesti posameznika.
Ta nadrejenost se kae na dva naina, in sicer z integracijo, pri kateri so posamezniki
zavezani spotovanju norm in vrednot ter z regulacijo posameznikovih neomejenih elja in
potreb s tem, da jim definira doloene cilje in priskrbi sredstva za dosego teh ciljev. Durkheim
dodaja, da bi brez integracije in regulacije posameznikov s strani drube prilo do kaosa.
Doloene "patoloke" oz. odklonske trende moderni drubi (kot je naraanje samomorilnih
kolinikov) razlaga kot posledico pomanjkanja integracije in regulacije posameznikov s strani
drube (Taylor, 1988: 10).

Rok Duri 16
Durkheim je bil preprian o obstoju kolektivne zavesti iz katere izhajajo tudi kolektivna
nagnjenja k samomoru oz. drubeni samomorilni tokovi, ki so razlog za nastanek
individualnih nagnjenj k samomoru, sestavljeni iz tokov egoizma, altruizma ali anomije
(Marui 2003: 40).
Takole razmilja Durkheim v svojem delu Le suicide (1992: 33):
"Ni moralnega ideala, ki ne bi v sorazmerjih, ki so razlina glede na drube, kombiniral
egoizma, altruizma in doloene anomije. Drubeno ivljenje namre hkrati zahteva, da
ima posameznik neko doloeno osebnost, da jo je pripravljen, e skupnost tako zahteva,
opustiti in da je naposled delno dovzeten za ideje napredka. Prav zato tudi ni ljudstva, pri
katerem ne bi drug ob drugem obstajali ti trije mnenjski tokovi, ki loveka nagibajo v tri
divergentne in celo nasprotujoe si smeri. Tam kjer drug drugega blaijo, je moralni
agens v ravnovesju, ki ga varuje pred sleherno mislijo na samomor. Kadar pa eden izmed
njih prestopi doloeno stopnjo intenzivnosti na stroke drugih, in sicer zaradi prikazanih
razlogov, postane suicidogen, ko se individualizira."
Na podlagi obsenega statistinega gradiva je presodil, da ni drub, v katerih se ne bi
pojavljali samomori, in mnoge med njimi kaejo prek daljih asovnih obdobij enake stopnje
tega pojava. Na podlagi te, statistino ugotovljene okoliine je sklepal, da je samomore teti
za "normalno" drubeno dejstvo (Goriar, 1983: 2003).
Znana je Durkheimova razvrstitev samomorov v tiri skupine:
1. Egoistini samomor se zgodi, ko je posameznik loen od svoje drubene skupine.
lovek se znajde v osamljenosti, sam s seboj. Je trenutno najbolj razirjen, znailna je
depresivnost in apatinost (upokojenci v domovih za ostarele, mentalno in fizino
bolni, nezaposleni).
2. Anomini samomor je poleg egoistinega znailen za moderno drubo. Normativne
vrednote izgubijo svojo mo in posameznik je prepuen samemu sebi (izguba otroka,
partnerja, ob politinih in gospodarskih prevratih).
3. Altruistini samomor je znailen predvsem za tradicionalne drube, kjer se
posameznik popolnoma poistoveti z drubeno skupino, zavoljo katere se odpove
svojim interesom (harakiri, samoseig indijskih vdov).

Rok Duri 17
4. Fatalistini samomor predstavlja nasprotje anominemu in je posledica pretirane
regulacije posameznika. Druba se posamezniku kae kot prisila, ki zavira njegova
priakovanja (zaporniki, sunji).
Durkheimov sklep je bil, da "samomor variira obratno sorazmerno z integracijo drubenih
skupin, katere del je posameznik". Prav tako pa ne razlikuje le razlinih stopenj, ampak tudi
razline vrste integriranosti t.i. mehansko in organsko solidarnost. Od prevlade ene ali
druge vrste integriranosti zavisi tudi prevladujoa vrsta samomora (Kerevan, 1983: 208).
Suicidologija in posledino sociologija sta se zaradi raziskovalnega dela Durkheima
spremenili za vedno. To priznavajo tako nasprotniki, kot tudi zagovorniki Durkheimove
teorije, ki so v elji dopolniti ali celo presei svojega predhodnika hiteli z iskanjem novih in
druganih razlag za samomorilno vedenje.
Eden od Durkheimovih uencev M. Halbwachs se je strinjal z veino razlag svojega uitelja,
hkrati pa je razvil enostavnejo teorijo samomorilnosti. Njegova "subkulturna teorija
samomora" (Milinski, 1983: 15) vnaa v sociologijo nove, ekoloke elemente. Halbwachs
kot poglavitni vzrok za geografske variacije v pogostosti samomora vidi v urbanem ali
ruralnem karakterju podroja. Od svojega predhodnika se razlikuje po tem, da je v svojih
raziskavah upoteval tudi individualno situacijo posameznika in ne samo statistike. Na
Durkheimovih raziskovalnih naelih sta gradila tudi sociologa J. Gibbs in W. Martin. Razvila
sta oji, vendar laje dololjiv koncept statusne integracije (za razliko od Durkheimove
socialne integracije, ki je sploh ni definiral). Po njunih besedah je status "drubeni poloaj, ki
ga posameznik zasede v drubeni skupini" (Taylor, 1988: 16-17). Osnovna ideja, ki sta jo
zagovarjala v svojih raziskavah, pa je bila: "im veja je konfliktnost doloene kombinacije
vlog ali statusov ("statusne konfiguracije"), pogosteje bo elel individuum poiskati drugano
statusno konfiguracijo" (Milinski, 1983: 14).
Na uradne statistike sta se v svojih raziskavah opirala tudi A. Henry in J. Short. S svojo
tudijo o avto- in heteroagresivnosti sta ugotovila, zakaj so ljudje iz vijih slojev bolj nagnjeni
k samomorilnosti kot ljudje iz nijih slojev.
Za kasneje socioloke raziskave samomorilnosti je znailno, da se njihovi avtorji dokonno
zavejo kompleksnosti in edinstvenosti posameznih samomorov. Same tudije samomorilnih
kolinikov ne omogoajo ve celovite razlage samomorilnosti, zato edalje ve sociologov
zane opuati Durkheimov "tradicionalni pristop" k razlagi samomorilnosti in poveujejo
zanimanje za individualno usodo samomorilcev.

Rok Duri 18
Temu "interpretativnemu pristopu" so bili najbolj naklonjeni sociologi iz ikake ole
(Chichago School of Sociology) (Taylor, 1988: 39). Interpretativni sociologi kot so Jacobs,
Douglas in Baechler so kritizirali tradicionaliste in se zavzemali za raziskovanje posameznih
samomorilnih dejanj (po Douglasu "real world" samomorilna dejanja), preden bi se lahko
premaknili navzven in zaeli grupirati posamezne primere v skupine (Taylor, 1988: 43).
Poleg oitka, da se tradicionalisti pri svojem raziskovanju vse preve zanaajo na uradne
samomorilne statistike, so jih kritizirali e zaradi drugih pomanjkljivosti. Douglas trdi, da
Durkheimov nain pojasnjevanja samomora ne temelji na abstrakciji doloenih dejstev,
temve da so njegove ideje zgolj "v intuiciji porojene domneve" (Milinski, 1983: 12). Prav
tako jim je bilo oitano, da s surovimi statistinimi podatki ni mogoe dobiti vpogleda v
notranje boje, ki jih doivlja posameznik v svoji samomorilni krizi. Za vse nasprotnike
durkheimovega pristopa pa je bila verjetno najbolj sporna "sistematina pristranskost"
(Taylor, 1988: 37), ki je bila (in je e) prisotna pri klasificiranju doloenega smrtnega izida za
samomor. S tem izrazom hoe Douglas opozoriti na razlike v klasifikaciji smrti oz. v
odloanju med samomorom in "nezgodo". eprav je dananja sodno-medicinska praksa zelo
objektivna, pa je za preteklost znailno, da so duhovniki in mrliki ogledniki v ve primerih
preklasificirali samomor v nesreo, da bi prihranili pokojniku in svojcem sramoto pokopa
izven blagoslovljenega pokopalia in brez cerkvenega rituala (Milinski, 1983: 19). Taka
pristranskost pa je seveda vplivala na tonost in reprezentativnost uradnih statistik.
Navidezna trdnost samomorilnih kolinikov ni mogla razloiti pestrosti individualnih usod
samomorilcev. Zaradi posameznikovih intimnih bojev, ki jih je doivljal v najtemnejih urah,
je razumljivo, da so primat na podroju suicidologije iz rok sociologov kmalu prevzeli
psihiatri, psihologi in psihoanalitiki.
3.4. Psiholoke razlage samomorilnosti
Psihologi, psihoanalitiki in psihiatri so pri svojih raziskavah o samomorilnosti izhajali iz
spoznanja, da ima tako individualno dejanje kot je samomor korenine v samomorilevi
osebnostni strukturi, torej v lovekovih psiholokih, emocionalnih in kognitivnih znailnostih.
Le s pomojo preuevanja posaminih primerov (case studies) je mogoe dobiti vpogled v
psiholoke in mikrosocialne vplive ter mehanizme, ki stoje v ozadju samomorilnega ravnanja.
Prvi poskusi tolmaenja dinamike samomorilnosti so bili zelo preprosti. e danes se v lainem
in polstrokovnem svetu esto povezuje samomor s isto doloeno izolirano frustracijo ali

Rok Duri 19
psihino travmo (Milinski, 1983: 26). Kar je seveda razlog za nastanek tevilnih mitov in
stereotipov o samomorilcih kot duevnih bolnikov, blazneev, iztirjencev.
Za psihine travme e zdale ni nujno, da so suicidogene. Lahko pa prispevajo h kopienju
ivljenskih obremenitev. Travmatska doivetja postanejo za loveka nevarna, e ima ta
razvito "dispozicijo za samomorilno reagiranje". Ta se razvije v lovekovi mladosti v
obdobju formiranja osebnosti in ima dvoje virov: eden je genetska pripravljenost za duevne
motnje (depresija ali shizofrenija), za katere vemo, da kot pogosta komplikacija spremlja
samomorilno vedenje. Drugi vir pa je psihohigiensko neugodno ozraje, ki v kritinem
razvojnem obdobju zmoti harmonini osebnostni razvoj (Milinski, 1983: 26).
Psihiatri, ki so bili najblije samomorilno ogroenim osebam, so k razjasnjevanju tega pojava
prispevali diagnostino klasifikacijo in predstavo samomorilnega procesa od faze oblikovanja
osebnosti v otrokem obdobju prek kasnejih ivljenjskih frustracij do konne samomorilne
odloitve. Ta proces Ringel imenuje presuicidalni sindrom (Milinski, 1997: 12)
e globje so v psihodinamiko samomorilnega vedenja prodrle psihoanalitske tudije, ki pa se
morajo omejiti le na posamezne primere, kajti to zahteva zbiranje intimnih psihodinamino
pomembnih podatkov o ivljenju loveka, ki je storil samomor, pri blinjih svojcih, uiteljih,
sodelavcih, itd., pa tudi preuevanje pokojnikovih pisnih in druganih izdelkov. Freud, kot
najvplivneji predstavnik psihoanalitske ole, pravi:
"Verjetno nihe ne bi nael v sebi toliko duevne moi, kolikor je potrebuje, da samega sebe
ubije, e prvi s tem, ko je to storil, hkrati (simbolino) ne ubije tudi objekta (loveka), s
katerim se je poistovetil, in drugi zasue k sebi tenjo po smrti, uperjeno (primarno) na
nekoga drugega." (Milinski, 1997: 12).
Freud je verjel, da se pri civiliziranem loveku odvena energija usmerja v "nadjaz" in se
obrne proti "jazu" (ego). lovek to stanje doivlja kakor neznano obutje krivde in neugodje.
S civilizacijo smo veliko pridobili, hkrati pa na raun osebne sree veliko izgubili.
Oitno je, da dinamina psihologija in psihiatrija pojasnjujeta samomorilno ravnanje kot
individualni vzorec vedenja, pri emer se naslanjata na podatke o osebnostnem razvoju in
aktualni bioloki, psiholoki in socialni situaciji samomorilca. Pri raziskavah se opirata na
nekatera temeljna naela o razvoju samomorilnega vedenja:
Polietiologija: samomorilna odloitev je multikavzalna in multideterministina,
doloajo jo bioloki, psiholoki in socialni vzgibi;

Rok Duri 20
Dinamika: samomor lahko razloimo le z dolgoronim spremljanjem posameznikove
ivljenjske zgodbe;
Antinomija: v vsakem samomorilnem dejanju sta prisotni dve tenji: umik v smrt in
apel ali klic na pomo (Milinski 1983: 288, 296).
Spoznanje, da je samomor posledica mnogih in ne samo enega vzroka, je bilo kljunega
pomena za razvoj suicidologije. Pregled teorij o samomorilnosti nam pokae, da imajo vse
teorije svoje prednosti in slabosti ter, da ni nobena bolj ali manj pravilna. Za raziskovanje
samomorilnosti so pomembne vse, saj jih drui skupni cilj, to pa je zmanjanje tevila
samomorov. Ta cilj je dosegljiv le, e vse znanstvene discipline, ki se ukvarjajo s skrbjo za
loveka, zdruijo svoja znanja in moi.
4. SAMOMOR IN SLOVENCI
Vse svetovne drave se sooajo s problemom samomora in tudi Slovenija ni nobena izjema.
e ve, z okoli 600 samomori letno in samomorilnim kolinikom nad 25 na 100.000
prebivalcev, se Slovenija na lestvici umrljivosti zaradi samomora uvra na deveto mesto. Z
omenjeno visoko stopnjo samomorilnosti je Slovenija v Evropi in s tem tudi v svetu vseskozi
pri samem vrhu, v skupini devetih drav z najvijim samomorilnim kolinikom. Slovenija je
torej glede stopnje samomorilnosti visoko nad evropskim povprejem in presega tudi
povpreje drav, ki so 1. maja 2004 vstopile v Evropsko unijo (www.sigov.si/ivz/). Smrt
samomorilca vsestransko prizadene tudi lane njegove oje rodbine. Skupaj z obutki krivde,
obsojanjem, itd., se krhajo medosebni odnosi, nemalokrat sledijo teka psihina in fizina
obolenja ojih svojcev ali prijateljev in razpad druinske skupnosti. Zaradi samomora umre
dvakrat ve ljudi kot za posledicami prometnih nesre. Zaradi svoje pogostosti je pomemben
javnozdravstveni, drubeni in ekonomski problem. Kljub tevilnim poskusom in
prizadevanjem suicidologov pa jasne razlage, zakaj prihaja do takega tevila samomorov, e
danes ni.


Rok Duri 21
Tabela 4.1: Samomorilni koliniki po dravah v letu 2004 (Slovenija iz leta 2002) (vir:
www.sigov.si/ivz/).
Drava
tevilo
samomorov
1. Litva 43.9
2. Rusija 36,4
3. Belorusija 32,4
4. Kazahstan 31,3
5. Latvija 27,3
6. Estonija 26
7. Madarska 25,4
8. Ukrajina 24,5
9. Slovenija 24,5

Prvi znani podatki o slovenskem samomoru prihajajo iz leta 1873, ko so v tedanji Kranjski
nateli le 3 samomore na 100.000 prebivalcev na leto. Ti podatki pa so lahko zavajajoi, saj
obstaja velika verjetnost prikrivanja oz. podcenjevanja tevila smrti zaradi samomora.
Takratni drubeni odnos do samomora je bil namre skrajno netoleranten. Obstajale so tako
smrtne ali zaporne kazni za neuspel samomor, kot tudi oneaenje samomorilevega trupla,
posledice pa so po navadi nosili tudi svojci samomorilca. Ve kot dovolj razlogov, da se je
samomorileva smrt dostikrat prekvalificirala v "nesreo".
Koeficient s konca 19. stoletja se je e dvignil na 6 na 100.000 prebivalcev. Obuten porast pa
je mogoe zaslediti v "Pregledu zdravja v Dravski banovini med letoma 1921 in 1935". Za
Dravsko banovino (Slovenijo brez Primorske) je takratni koeficient znaal e 19, kar je za
takratno Evropo e pomenilo samomorilno zelo ogroeno deelo (Marui, 2003: 11).
Od tu naprej so koliniki samo e rasli. O vijih samomorilnih kolinikih se je v Sloveniji
prvi poroalo po letu 1960, ko je bilo e ve kot 25 samomorov na 100.000 prebivalcev.
Dvajset let kasneje smo prvi presegli 600 samomorov na leto, kar je ostalo bolj ali manj
aktualno tevilo vse do dananjih dni (Marui, 2003: 12).
Na veliko poveanje samomorilnih statistik izpred 100-tih let je vplival tolerantneji odnos do
samomora in objektivneje delo mrlikih oglednikov. Vendar pa tako velikih preskokov med
koliniki ni mogoe pojasniti le s temi okoliinami. V primerjavi z ostalimi jugoslovanskimi
narodi je Slovenija bistveno izstopala po samomorilnem koliniku, saj je bil ta kar desetkrat
viji od albanskega. Glede na to, da naj bi v skupni dravi Jugoslaviji imeli vsi enake
monosti in pravice, so se med raziskovalci pojavila ugibanja o vplivu "nacionalnega
karakterja" na razlike v samomorilnosti.

Rok Duri 22
Iz opisov vedenja in znailnosti Slovencev so zrastli tevilni stereotipi o Slovencih kot
marljivih, natannih, urejenih, a tudi hladnih, negotovih in zapetih ljudeh.
Tako zapie Dragnich (Milinski 1983: 102): "Da bi preiveli, so razvili disciplino in
organizacijo. Tesno povezani, vajeni trdega dela, so postali dobri upravitelji svoje zemlje."
Veji kulturni in civilizacijski kapital, s katerim je Slovenija vstopila v jugoslovansko
skupnost, je posledica ve sto letnega ivljenja v notranje avstrijskih deelah, pri katerih smo
se navzeli discipline ivljenja in miljenja. Sodimo med najbolj disciplinirane in vestne
narode. Za Antona Trstenjaka je Slovenec primer tako imenovanega "vzornega otroka".
Vzorni otrok je veni perfekcionist: pedanten v slubi, sekanten v druini, vesten v
gospodarstvu, prizadeven pri delu. Toda prav zato je tudi ozek in plah, v nenehnem strahu
pred iztiritvijo, porazov ne pozna prav prenaati, grize se z oitki za malenkosti in tiho zapada
v depresijo, tako da se kmalu znajde v mejni situaciji, ko ne vidi ve reitve, razen v usodni
odloitvi, da napravi konec (Trstenjak 1983: 256-257).
Takne karakterne znailnosti pa so se izkazale za dokaj pogubne pri naglem razvoju
industrializacije, dviganju standarda in prehodu Slovencev v potroniko drubo. Tok
industrializacije, ki je pred desetletji zajel podroje Slovenije, je hkrati sproil tekmovalnost
in potronitvo ter spodbujal prizadevnost, s tem pa tudi zvial stopnjo tveganja neuspeha in
frustracije. Razvoj taknega okolja je za Trstenjakovega "vzornega otroka" zelo neprimeren.
Naa globalna orientacija ne more biti edini razlog za samomorilno ogroenost, saj nagel
razvoj gospodarstva in potronitva poznajo tudi druge drave. Milinski se sprauje ali je
morebiti tolikna samomorilnost potencirana tudi zaradi majhnosti in zaprtosti deele (1983:
300). Po njegovem mnenju je takno okolje bolj podvreno tradicionalnim znailnostim: veja
medsebojna kontrola, poznavanje, sorodstvene zveze, itd., ki ne prepreujejo tekmovalnosti,
pa pa moneje kaznujejo neuspeh pri tem. Ta situacija hitreje privede do frustracije in
suicidalnih tendenc. Velike drave nudijo vrsto reitev iz ivljenskih zagat, npr.: preselitev v
drug kraj, kjer te ne poznajo, umik v izoblikovane subkulture z druganimi vrednotami, itd., v
majhnem, zaprtem prostoru pa so take monosti omejene in se pogosto vsiljuje (poleg
samomorilnega izhoda) le pot "notranje migracije" beg v alkoholno omamo.
Slodnjak (Milinski, 1983: 104) o Slovencu pravi: "Njegov svetovni nazor je fatalistien, kar
je mo razloiti iz trpkih tisoletnih izkuenj njegove zgodovine, v centralnih predelih deele
pa tudi iz monega vpliva janeznistinega determinizma. Pri tem svojem razpoloenju pa le ni
postal pesimistien in delomrzen."

Rok Duri 23
Debenjak razvoj osebnosti Slovencev tudi ie v zgodovini. Meni namre, da je stoletna
represija, ki jo je slovenski narod prestajal, privedla do tega, da se je njegova agresivna sla
obrnila navznoter (Milinski, 1983: 103).
K osebnostni strukturi Slovencev so prispevale socialno-gospodarske in zgodovinske
okoliine. V psiholoki jezik prevedene temeljne poteze povprenega Slovenca bi lahko
oznaili kot anankastine (obsesivne) in depresivne. To pa pomeni zavrtost (normalne)
agresivnostne tenje z monimi zasuki agresivnosti proti objektu samemu. e te ugotovitve
poveemo s samomorilnostjo in samomor razumemo kot antinomino (v smrt in ivljenje
obrnjeno) dejanje, bo pri nekom, ki je obremenjen s taknimi potezami zlasti z navznoter
zasukano agresivnostjo in nagnjenjem k maloduju in samoobtoevanju to primarno
antinomino dogajanje z vejo verjetnostjo v nadaljnjem zavilo na tir, ki vodi v smrt. Torej se
bo samomorilni proces iztekel verjetneje v uspeli samomor kot pa v samomorilni poskus
(parasuicid) (Milinski, 1983: 105, 188).
Zanimivo teorijo o razlogih za visok samomorilni kolinik v dravah v tranziciji, med katere
spada tudi Slovenija, je podal suicidolog Andrej Marui. Po njegovi teoriji je veliko
samomorov v dravah z visoko stopnjo pismenosti in nizkim bruto drubenim proizvodom.
Bolje izobraeni ljudje, posebej v tranzicijskih dravah, se bolj zavedajo svojega nizkega
drubenega in ekonomskega poloaja in zato obstaja veja monost, da bodo storili samomor
(http://www.ce-review.org/00/20/pozun20.html).
Raziskovanje samomora se je v Sloveniji razmahnilo po osamosvojitvi. Prej je bil slovenski
samomorilni kolinik precej netransparenten, saj se je skrival za veliko nijim jugoslovanskim
povprejem. Iz opravljenih raziskav s podroja samomorilnosti je mogoe izpostaviti
doloene posebnosti, ki razlikujejo slovenski samomor od samomorov po svetu:
Izredno visok koeficient samomora, ki e raste.
Nadpovpreno (eprav ne izjemno) visoka razlika med tevilom samomorov med
mokimi in enskami (razmerje 3:1).
Izjemno visok odstotek alkoholikov med osebami, ki store samomor (vsaj 28 %).
Izrazite regionalne razlike, ki so primerljive z razlikami med dravami v Evropi.
Obeanje kot prevladujoa metoda samomora (okrog dve tretjini vseh samomorov).
Veje tveganje med slovensko veino kot med narodi manjin.

Rok Duri 24
Tveganje za samomor je tako kot po svetu tudi v Sloveniji veje med starejimi, mokimi,
ovdovelimi in loenimi ter med ljudmi z nijo olsko izobrazbo. Povprena starost
samomorilcev v Sloveniji je okoli 50 let (leta 1996 49,8 let). Samomor je od leta 1985 do leta
1997 nekoliko upadel med odraslimi (nekaj ez odstotek letno), medtem ko je morda celo v
porastu med mladimi (nekaj ez tri odstotke letno). Verjetno je najbolj markantna znailnost
slovenske populacije samomorilcev ta, da je med njimi izredno veliko alkoholikov, in sicer
kar okoli 35 % (odstotki so si iz leta v leto podobni in se bistveno ne spreminjajo, spreminja
se le kolinik samomora po posameznih regijah, enkrat je v ospredju ena, drugi druga regija).
5. ZAITNI DEJAVNIKI DEJAVNIKI TVEGANJA
V prejnjih poglavjih sem se e nekoliko dotaknil morebitnih vzrokov oz. dejavnikov, ki
spodbujajo ljudi k samomorilnem vedenju. Strokovnjaki v tem delu niso enotnega mnenja.
Eni zagovarjajo tezo, da je samomor posledica prepletanja okoljskih in genetskih dejavnikov,
drugi trdijo, da je samomor popolnoma individualna odloitev, ki se odvije v glavah
samomorilcev, Durkheim pa je bil preprian, da je samomor lahko le drubeno pogojen.
Resnica je, tako kot povsod drugje, nekje vmes. Samomor je posledica delovanja in
sovplivanja mnogih dejavnikov (demografskih, psihosocialnih, vezanih na osebnost, duevne
motnje), ki se pogostokrat prepletajo in v razlinih kombinacijah nastopajo skupaj. S pomojo
teh dejavnikov lahko strokovnjaki sestavijo razline lestvice za predikcijo samomorilnosti.
Poleg dejavnikov tveganja pa obstajajo tudi t. i. varovalni oz. zaitni dejavniki, zaradi katerih
se samomorilec zamisli in pogostokrat tudi opusti misel na samomor. Pogostokrat se zgodi, da
kjer neki dejavnik pomeni tveganje, drugje ta isti dejavnik lahko pomeni zaito.

Dejavnike, ki poveujejo samomorilno ogroenost, lahko v grobem razdelimo v tri kategorije:
individualno, medosebno in drubeno.


Rok Duri 25
Tabela 5.1.: Tri kategorije dejavnikov tveganja za samomor (vir: Marui, Zorko, 2003: 18).
Kategorija Naini prepreevanja sam. vedenja Primeri
Individualna
stabilne osebnostne poteze in
zaasno duevno stanje
poveujejo tveganje ob
negativnem razpoloenju (zlasti obupu), prenaglih odloitvah
(impulzivnost) in pretiranih dejanjih (agresivnost)
depresija,
alovanje po izgubi,
shizofrenija,
zloraba psihoaktivnih snovi, ki
jemljejo naravne zavore, in
izguba telesnega zdravja
Medosebna
nesposobnost vzpostavljanja ali
ruenje vzpostavljenega vzajemnega odnosa poveuje tveganje
ob
kronini nepripadnosti drubi
ali nenadni drubeni osamitvi
neurejene druinske razmere,
samski stan,
loitev,
ovdovelost in
izguba zaposlitve
Drubena
neugodno drubeno okolje,
v katerem posameznik ivi,
poveuje tveganje tako,
da izzove pri posamezniku
neugodno duevno stanje (denimo obup) ali spodbuja
neugodne medosebne odnose (denimo drubeno osamitev ali
stanje nepripadnosti)
neasertivna skrb za osebe z
duevno motnjo,
visoka stopnja brezposelnosti,
nizek dohodek na prebivalca,
pogoste loitve,
odsotnost skupin za samopomo in
visoka stopnja kriminala

V nadaljevanju so nekateri dejavniki opisani e podrobneje.

5.1. SPOL
Raziskave so pokazale, da moki trikrat pogosteje kot enske storijo samomor. Takno
razmerje je razmeroma stabilno e kar nekaj let. Dva od treh uspeno izpeljanih samomorov
bodo storili beli moki. Po drugi strani pa enske tirikrat pogosteje poskuajo samomor.
Razlog za vejo uspenost mokih je v tem, da si za samomor izbirajo nasilneje metode
(ustrelitev, obeanje, skok iz viine), medtem ko se enske bolj pogosto odloajo za
prekomerno zauitev pomirjeval ali drugih tablet.
5.2. STAROST
Za samomor pravijo, da je bolezen starih ljudi. Epidemioloke raziskave kaejo, da je najve
poskusov samomora med mladostniki, izvrenih samomorov pa med 50. in 70. letom starosti.
Starostniki, ki so ovdoveli ali pa so sami, se poutijo osamljene in nezaeljene. Navdaja jih
brezup in rnogledost, pogostokrat pa v starosti trpijo za razlinimi obolenji.
5.3. AGRESIVNOST IN IMPULZIVNOST
Ta dva dejavnika spadata med najpomembneje dejavnike za veje tveganje za samomor in
nastopata v povezavi drug z drugim in v interakciji z okoljem. Impulzivna oseba je npr.
izpostavljena vejemu tveganju za samomorilno in asocialno vedenje (alkoholizem, droge)
kot neimpulzivna oseba, ker je e po svoji naravi nagnjena k bolj tveganemu ivljenjskemu
slogu ali preizkuanju doloenih snovi. e okolje to e pospeuje oz. omogoa (dostopnost
drog, alkohola), se bo ta osebnostna poteza e toliko bolj izrazila. Podobno je z agresivnostjo.
Monost dostopa do nevarnih predmetov (no, revolver) je pomemben dejavnik tveganja, saj
poveujejo monost hetero- ali avtoagresivnega vedenja (Rokar, 2003: 34-35).

Rok Duri 26
5.4. ANKSIOZNOST
Pri tej motnji najdemo vsakomur znani afekt bojazni oz. strahu, le stopnjevan in trdovratneji.
Lestvica ustvovanja vodi od tesnobe do prave smrtne groze, pred katero neredki bolnik ubei
v smrt (Matevi, 1995: 57).
5.5. BREZUP / OBUP
Brezup je kljuna karakteristika, znailna za samomorilno ogroene. Williams govori o
"biolokih shemah brezupa", kjer gre za skupek negativnih preprianj in priakovanj, ki jih
imamo. Zaradi teh preprianj prihodnost doivljamo rno in smo prepriani, da nas ne aka
ni dobrega (Rokar, 2003: 31).
5.6. DEPRESIJA
Depresivno stanje je sindrom, prisoten v sklopu ve duevnih motenj in ga navajajo kot
najzanesljiveji napovednik samomorilnega vedenja. Depresija je najpogosteja duevna
motnja in razlog prezgodnje smrti 15 % bolnikov. Bolniki, ki zlorabljajo alkohol in droge ali
pa so od njih odvisni in imajo depresivno motnjo, so e posebej ogroeni.
Veja verjetnost samomorilnega vedenja je pri depresivnih bolnikih, ki imajo bolj izraene
naslednje simptome: teave pri koncentraciji, nespenost, zmanjanje interesa, anhedonijo,
tesnobo, impulzivnost, panino motnjo in menjavo razpoloenja. Med sociodemografskimi
dejavniki pri bolnikih z depresijo izstopajo naslednji: bolj so ogroeni mlaji moki in stareji
od 50 let (Dernovek, 2003: 67-68).
5.7. ZLORABA IN ODVISNOST OD ALKOHOLA
Zloraba in odvisnost od alkohola sta v naem okolju zelo pogosti in povezani s samomorilnim
vedenjem. Po nekaterih ocenah je verjetnost samomora pri osebi, ki je odvisna od alkohola,
15 % ali nekoliko manj. Z obema pojavoma je povezana tudi depresija. Vpraamo se lahko,
kaj je prej, depresija ali odvisnost od alkohola. Pri depresiji bolniki pogosto zlorabljajo
alkohol, saj zmanja nekatere simptome (tesnobo, nespenost). Znano je, da pitje alkohola
navadno zmanja strah in povea impulzivnost in tako lahko olaja odloitev za samomorilno
vedenje. Depresijo najdemo pri dveh tretjinah do treh etrtinah oseb, odvisnih od alkohola, ki
so ivljenje konali s samomorom. Bolj ogroeni so moki, ki so nedavno izgubili pomembno
socialno zvezo (Dernovek, 2003: 69-70).
Psihiatrine motnje so posebej pomembni dejavniki tveganja. Poleg depresij in odvisnosti od
alkohola je pomembna e shizofrenija in osebnostne motnje. Pri psiholokih dejavnikih
sodobni avtorji poudarjajo pomen nedavne prekinitve tesne ustvene vezi in zmanjano
sposobnost za upotevanje razlinih monosti reitve posameznega problema (mitek, 2003:
134).

Rok Duri 27
5.8. TELESNA OBOLENJA
Telesna obolenja vplivajo na poveanje samomorilnega vedenja. Obolenje lahko pri
starostniku bistveno omeji njegove funkcionalne zmogljivosti, omejenost in invalidnost pa sta
lahko napovedovalca samomorilnega vedenja. Dostikrat se vzporedno z obolelostjo razvijejo
simptomi depresije, ki pomenijo dodatno gronjo (Piljar, 2003: 110).
5.9. PREDHODNI POSKUS SAMOMORA
Razmiljanja o samomoru in predhodni poskusi samomora so po podatkih ve raziskav
najvekrat povezani z uspelim samomorom in jih zato tejemo kot pomembna dejavnika
samomorilnega vedenja. Podatki govorijo, da jih zaradi samomora 1 3 % umre v prvem letu,
do 9 % v naslednjih petih letih in nato e 11 % v naslednjih letih (Dernovek, 2003: 66).

Zgoraj opisani dejavniki samomorilnega vedenja so le nekateri, s katerimi si strokovnjaki in
zdravniki v primarnem zdravstvu pomagajo, da ocenijo samomorilno ogroenost bolnikov. Na
samomorilno vedenje vpliva e cela vrsta drugih dejavnikov, ki jih v nalogi ne omenjam (npr.
koledarski in meteoroloki dejavniki, vzgoja, ekoloki in okoljski dejavniki, biosomatske
predispozicije, pripadnost subkulturi, itd).

Med dejavniki, ki negativno vplivajo na samomorilno odloitev, pa obstajajo tudi dejavniki,
ki naj bi po mnenjih nekaterih raziskovalcev (predvsem sociologov) zavirali odloitev za
samomor. eprav so mnenja razlina, so najvekrat omenjeni varovalni dejavniki: druina in
zakonski stan, okolje, religija, materinstvo in oetovstvo, statusna in drubena integracija.
5.10. DRUINA IN ZAKONSKI STAN
Druina in zakonski stan sta postala oitna varovalna dejavnika zaradi velikega tevila
samomorov med vdovci in vdovami ter osamljenimi ljudi. Socioloke tudije trdno
zagovarjajo tezo, da je naruen zakon eden od glavni samomorilnih initeljev (Matevi,
1995: 46). edalje bolj pa se via tudi tevilo poroenih, ki store samomor.
5.11. STATUSNA IN DRUBENA INTEGRACIJA
Durkheim je bil prvi, ki je zapisal, da "samomor variira obratno sorazmerno z integracijo
drubene skupine, katere del je posameznik" (Milinski, 1983: 10), dopolnila pa sta ga Gibbs
in Martin (statusna integracija).
Tendenca naraanja samomorov je v deelah, kjer se industrija hitreje razvija, izraziteja.
Globalna in potronika orientiranost ljudi odtujuje in osamlja, zato prihaja do veje
konfliktnosti vlog in drubene dezitegracije.


Rok Duri 28
5.12. OKOLJE
Halbwachs meni (Knez, 2003: 41), da druinske, ekonomske, verske in sociokulturne razlike
med ruralnim in urbanim okoljem omogoajo bolj umirjen in upoasnjen nain ivljenja na
podeelju, kar zniuje stopnjo samomorilnosti.
Noveje raziskave iz ZDA so pokazale, da so samomorilno ogroeni predvsem centralni
predeli velikih mest, kjer ivi najve starih in osamljenih ljudi, pa tudi najve asocialno in
mentalno motenih ljudi (Dorpat in Ripley 1981; Bagley, 1973; Whitlock, 1973; itd.). Pri nas
ni teh problemov (ni tako velikih mest), nasprotno, opaamo vije tevilo samomorov na
podeelju (Matevi, 1995: 46).
5.13. RELIGIJA
Najbolj znana raziskava o vplivu religije na samomorilno ogroenost je tista Durkheimova o
samomorilnosti med katoliki in protestanti. Statistike so namre pokazale, da imajo katolike
drave konstantno nije samomorilne kolinike od protestantskih. Domnevni razlog je bil za
Durkheima ta, da katolika vera bolj rigorozno zavezuje vernike k spotovanju cerkvenih
zakonov, izvaja ostreji nadzor in predpisuje huje sankcije za neupotevanje bojih doloil.
Pri protestantih pa so ta pravila bolj omiljena in dovoljujejo vejo mero svobodnega
odloanja, kar ima za posledico manj integrirano drubo in vejo nagnjenost k egoistinemu
samomoru.
6. MITI IN DEJSTVA
Dejstvo, da e vedno ni enotne definicije o samomoru, pria o tem, da je to podroje slabo
raziskano, odgovornosti glede raziskovanja fenomena nedoreene, informacije pa so ljudem
teko dostopne. To so le nekateri razlogi, da so pogovori o samomorilnosti e vedno tabu
tema. O tem drubenem problemu bi se ljudje morali bolj odkrito in pogosteje pogovarjati.
Prav odsotnost odprtih pogovorov in slaba dostopnost do informacij povzroata, da ljudje
ustvarjajo zakljuke in preprianja na podlagi povrno izdelanih novic, govoric ter
nestrokovnih in ustveno nabitih komentarjev sorodnikov in prijateljev.
Po besedah Rite Robson (1989: 88) samomor ni del nae vsakdanje zavesti, prav zaradi tega
smo razvili veliko mitologijo, da bi lahko razloili njegov obstoj, razloge, izide in posledice.
Podobno razmilja dr. R. D. T. Farmer, ki pravi, da je ena od najbolj verjetnih razlag za
fascinacijo, ki jo imamo do samomora, ta, da samounienje dojemamo kot nekaj tako
nenaravnega, da v nas vzbudi ustva kot so strah, odtujitve in krivde.
Lastnost vsakega ivega bitja je, da ob grozei nevarnosti sproi obrambne mehanizme in
tako zavaruje svojo telesno in duevno celovitost. Reakcije, na katere naletimo pri sorodnikih

Rok Duri 29
in prijateljih samomorilnih oseb ter pri iri populaciji, od koder tudi izvira veina predsodkov
in mitov, niso ni drugega kot obrambni mehanizem, s katerim se poskuajo zavarovati.
Ljudje, ki nikoli niso spoznali samomorilca in tudi niso ni vedeli o njegovem ivljenju,
preteklosti ali teavah, s katerimi se je sooal, so po navadi najbolj kritini in prvi, ki kaejo s
prstom. Takno vedenje ljudi pa je povod za nastanek predsodkov, mitov.
Raziskave, ki jih v svojo analizo samomorilnosti vkljuuje Rita Robson, se nanaajo
predvsem na ameriko populacijo, ki ima tako kot vsaka doloene specifine lastnosti. Vendar
pa lahko veino spodaj opisanih mitov zasledimo tudi med Slovenci, zato se mi je zdelo
pomembno, da jih opiem malo bolj.
Robsonova razdeli mite o samomorilnosti v tiri razline kategorije:
Osnovne zaznave (Basic perceptions)
Miti sodobnih medijev (Modern media myths)
"Kdaj" miti ("When" myths)
"Kdo" miti ("Who" myths).

Med te tiri kategorije Robsonova (1989: 92 116) razdeli 17 najbolj pogostih mitov o
samomorilnosti. V kategorijo Osnovnih zaznav spada osem mitov.
1. Ljudje, ki govorijo, da bodo storili samomor, tega ne mislijo resno.
Alan Berman (Robson 1989: 93) trdi, da tri etrtine ljudi, ki poskuajo samomor,
predhodno o tem obvesti blinje. Problem pa je v tem, da ta obvestila postanejo jasna in
razumljiva ele po poskusu samomora.
Sam Heilig (Robson 1989: 94) pravi, da bi morali vsako gronjo jemati resno, saj naj bi s
tem reili marsikatero ivljenje. Potencialnemu samomorilcu pomeni ogromno e, e ga
nekdo poslua in vzame njegovo gronjo resno.
2. Samomori se pogosto zgodijo nenadoma, brez predhodnih opozoril.
Samomori se le redko zgodijo brez predhodnih opozoril rtev. Seveda pa je povprenemu
loveku tovrstne znake teko razpoznati. Zaradi obutljivosti teme ljudje obutijo
nelagodje, zato se le steka odloijo za posredovanje pri osebi za katero domnevajo, da se
vede samomorilno.
Robsonova (1989: 96) nateje nekatere najpogosteje znake samomorilnega vedenja:
Gronje s samomorom.

Rok Duri 30
Pretekli poskusi samomora.
Izjave, ki razkrivajo eljo po smrti.
Nenadne spremembe vedenja, kot so umik, apatija, emrnost, jeza.
Depresija, ki se izraa z jokom, nespenostjo, izgubo apetita in izjavami o
brezupu, nemoi in nivrednosti.
Zakljune priprave, kot so oddajanje osebnih predmetov.
Nenadni pojavi sree in pomirjenosti po obdobju z zgoraj opisanimi
znailnostmi.
3. Tisti, ki storijo samomor, so duevno bolni oz. nori.
Verjetno najbolj pogosto oitan predsodek pri samomorilnem vedenju. Dostikrat se
namre zgodi, da ljudje ob samomoru oz. poskusu samomora najprej vpraajo: "Kaj mu/ji
je pa bilo, je bil/a bolan/a, "zmean/a"? S tem seveda mislijo, ali je bila ta oseba duevno
bolna. eprav so nekatere oblike duevne bolezni (depresija) med najbolj pogostimi
razlogi za poskus samomora, pa vendarle niso edine.
Veina strokovnjakov se strinja, da samomorilne osebe trpijo za tako ali drugano obliko
ustvene ali psihine stiske. Odstotek samomorilcev, ki so trpeli za shizofrenijo ali
manino depresijo, je zato visok. Ti ljudje ponavadi skuajo svoje teave reiti s
prekomernim uivanjem alkohola oz. drog, s katerim zberejo potreben pogum za
uresniitev svojih misli. Ta odstotek bi seveda bil lahko bistveno manji, saj je veino
duevnih oz. ustvenih teav s strokovno pomojo mogoe odpraviti. Problem pa je v tem,
da ljudje ne znajo ali pa noejo poiskati strokovno pomo psihiatrov, tako da precej
bolezenskih stanj ostane nediagnoziranih. Problem nediagnoziranih duevnih teav je e
posebej pere pri najstnikih.
Vsi pa se s povezavo med duevnimi boleznimi in samomorilnim vedenje ne strinjajo. Kot
primer navajajo samomore, ki jih ljudje naredijo ob navalu jeze, po nasilnem zloinu,
impulzivno, da poravnajo "stare raune" z nekom in da okolico opozorijo na svojo stisko.
4. Samomorilnost je dedna.
Znanstveniki do danes e niso odkrili tako imenovanega "samomorilnega gena".
Raziskave pa kaejo, da obstajajo doloene drubene in bioloke predispozicije v
druinah, ki poveujejo tveganje za samomorilno vedenje v druini.
Kar lahko potomci od svojih prednikov podedujejo, so nagnjenja za doloene bolezni, ki
so pogost razlog za samomorilno vedenje. Potomec je lahko genetsko bolj podvren

Rok Duri 31
zbolevanju za depresijo, ustveno nestabilnostjo ali shizofrenijo, ki privedejo do
samomorilnih misli.
Statistino gledano ima oseba s samomorilcem v druini devetkrat ve monosti, da bo
storila samomor. Strokovnjaki s podroja zdravstva pravijo, da samomorilec v druini s
svojim dejanjem ostalim lanom druine priskrbi vzor (Robson 1989: 100).
Podobno ugotavlja znani slovenski suicidolog Andrej Marui (2003: 23-24), ki pravi, da
je vpliv genetskih dejavnikov verjetnosten, in ne deterministien. Tudi on zavraa idejo o
obstoju samomorilnega gena, pravi pa, da genetski dejavniki poveujejo verjetnost
samomorilnega vedenja pri posamezniku.
Ljudske domneve o dednosti samomorilnosti niso upraviene. Gre za prevzemanje
vzorcev reagiranja v ivljenjskih krizah (Milinski 1983: 293).
5. Ljudje, nagnjeni k samomoru, si ne elijo ni drugega kot umreti.
Trditi, da si samomorilno nagnjeni ljudje elijo umreti, je popolnoma zmotno preprianje.
Veina ljudi, ki poskua samomor, si eli le znebiti se moreih in depresivnih misli in
obutkov. Kot najenostavneji nain izhoda vidijo v konanju svojega ivljenja, eprav se
ne zavedajo razsenosti in posledic svojega morebitnega dejanja.
Psiholog Michael L. Peck pravi, da so za mnoge misli na samomor le trenutno stanje
zavesti in da bo tudi ta kriza minila. Ljudje, ki razmiljajo o samomoru, se elijo
izpovedati in pri tem upajo, da jih bo kdo poslual. Veliko ljudi, ki so poskuali samomor,
so zelo hvaleni potem, ko so bili reeni (Robson 1989:100-101).
6. Ko se oseba enkrat zane vesti samomorilno, ostane taka za vedno.
Le malo ljudi, ki poskua samomor si res eli umreti. Ob pravoasni intervenciji, zadostni
pomoi in svetovanju zaivijo veliko bolje ivljenje, v katerem se spraujejo zakaj so s
samomorom sploh poskuali. K samomorilnosti nagnjeni ljudje elijo biti reeni.
Raziskave kaejo, da devet od desetih ljudi, ki so poskuali samomor tega ne poskusi
nikoli ve (Robson, 1989: 103).
7. Ljudje, ki se poskuajo ubiti in jim ne uspe, tega zaradi sramu ne bodo poskuali ponoviti.
eprav prej omenjena statistika kae, da veina ne bo poskuala s samomorom tudi v
drugo, pa nevarnost ostaja, saj bodo ljudje, ki se niso znebili samomorilnih misli,
poskuali e naprej. Ko je enkrat oseba e poskuala samomor, je v drugo laje, saj je e
preskoila veliko oviro.

Rok Duri 32
Ponovitve so pogoste pri ljudeh, ki so bili hospitalizirani, kjer so bili pod konstantnim
nadzorom in nego. Ko jim je enkrat ta intimna podpora odvzeta, se njihovo stanje
poslaba in misli na samomor se vrnejo (Robson, 1989: 104).
8. Vsi samomorilci za seboj pustijo poslovilno pismo.
Statistina dejstva potrjujejo, da manj kot etrtina samomorilcev za seboj pusti poslovilno
pismo. Vsebina teh pisem je pogosto popaena, saj navedene razlage za samomor namre
niso resnini razlogi za storjeno dejanje navedeno je tisto, v kar verjamejo, da je res v
takratnem stanju zavesti (Robson, 1989: 104).
V kategorijo Mitov sodobnih medijev sodita dva mita, ki sta delena precejnje medijske
pozornosti.
9. Prikazovanje samomorov na televiziji povea samomorilnosti med najstniki.
Mit je nastal na podlagi znanstvenega poroila, ki je namigovalo, da prikazovanje
samomorov po televiziji poveuje tveganje za samomor pri najstnikih. Ta poroila so
kasneje v svojih lankih ovrgli mnogi drugi znanstveniki, kljub temu pa polemike okoli te
teme ostajajo (Robson, 1989: 106).
Mnenja znanstvenikov o tem, ali medijsko prikazovanje samomorov na javnost deluje
pozitivno ali negativno, so deljena. Sociolog David Phillips (Robson, 1989: 106) pravi, da
bi vsi radi verjeli, da imajo izobraevalni programi na televiziji pozitiven uinek in
pomagajo pri zmanjevanju samomorilnosti. Iz raziskav je teko narediti jasne in
nedvoumne zakljuke.
Veina strokovnjakov pa se strinja, da je potrebno omogoiti izobraevanje in o tej temi
govoriti odprto, saj lahko tako zmanjamo tveganje za samomorilnost (Robson, 1989:
106).
10. Stopnja samomorov v "grupi" (cluster) se poveuje.
Mit se nanaa na samomor dveh ali ve ljudi, vasih znancev, ki dejanje storijo soasno ali
pa v okviru iste skupnosti ali ole. Tovrstni samomori so zelo redki in neraziskani, o
razlogih pa se e ugiba. Obutek, da so v porastu dobimo zato, ker imajo visoko
noviarsko vrednost in o njih poroajo mediji (Robson, 1989: 107).
Naslednja dva mita zapolnjujeta kategorijo "Kdaj" miti.
11. Veina samomorov se zgodi ponoi.
Veina ljudi verjame, da se najve samomorov zgodi ponoi, vendar pa se samomori
dogajajo ob vsaki uri dneva. Pravzaprav se ve samomorov zgodi spomladi in pozno

Rok Duri 33
poleti, ko je dan dalji od noi. Razloge za to Robsonova povzema iz The British Journal
of Psychiatry, kjer je navedeno, da so razlogi za vrh samomorov spomladi posledica
upanja. Nesreni in osamljeni ljudje namre upajo, da bo s koncem zime priel tudi konec
njihove osamljenosti in depresije. Stanje se seveda e poslaba, ko pomlad pride, stvari in
okoliine pa ostanejo nespremenjene (Robson, 1989: 108).
12. Ve samomorov se zgodi med prazniki.
Predvsem v asu boia in novega leta se tevilo samomorov in depresij zmanja. Po
mnenju Phillipsa (Robson, 1989: 110) imajo druinski prazniki varovalni uinek.
Psihiater dr. Walter Brackelmans se strinja (Robson, 1989:110), ko pravi, da rituali
simbolino predstavljajo povezanost med druinskimi lani. Prek ritualov dobijo obutek
lastne identitete.
Preostalih pet mitov pa sodi v kategorijo "Kdo" miti, ki se spopadajo s predsodki o rasni,
spolni, verski pogojenosti samomorilnosti.
13. enske vekrat le grozijo s samomorom, medtem ko ga moki dejansko izpeljejo.
Robsonova se strinja (1989: 111), da ve mokih kot ensk stori samomor. Ne strinja pa se
s trditvijo, da enske ne mislijo resno, ko poskuajo s samomorom. tirikrat ve ensk kot
mokih poskua samomor. Vendar pa so moki uspeneji zaradi uporabe nasilnejih
metod.
14. Zvezdniki so bolj nagnjeni k samomorilnosti kot splona populacija.
Veliko raziskovalcev je preprianih, da so zvezdniki bolj nagnjeni k samomoru. Na prvi
pogled se nam zdi, da je to res, vendar pa je to le posledica medijske izpostavljenosti
zvezdnikov. Njihovi poskusi samomorov vedno pridejo na prve strani astnikov (Robson,
1989: 110).
15. rnci in ostale manjine so bolj nagnjeni k samomorilnosti.
Ta mit seveda ne dri, kar velja tako za rasne kot starostne manjine. Po besedah dr.
Richard J. Seidena je ljudem, ki imajo najve razlogov za ivljenje, najteje. To so moki
belci, ki so nesreni zaradi visoko postavljenih standardov, ki pa jih ne morejo vedno
dosei (Robson, 1989: 113).
Seiden ugotavlja (Robson, 1989: 113), da je stopnja samomorilnosti v neindustrializiranih
dravah zelo nizka. Z industrializacijo pa se poveuje tudi samomorilnost med starejimi,
saj moderne skupnosti ne potrebujejo ve modrosti starejih, ki se zato poutijo
neuporabne.

Rok Duri 34
Nasprotno pa je v manjih skupnostih, kjer so izkunje in pomo starejih e kako
dobrodole.
16. Ve revnih in neizobraenih ljudi stori samomor.
Po Allenovih (Robson, 1989: 113) besedah je mit posledica napanega verovanja, da se
ve slabih stvari zgodi revnim.
Samomor ne pozna drubeno ekonomskih ovir. Prisoten je pri vseh drubenih slojih in
skupinah.
17. Za religiozne ljudi je manj verjetno, da bodo storili samomor.
Robsonova (1989: 115) pravi, da je ta mit veljal neko in da danes pripadniki vseh religij
delajo samomore. V asu prevlade katolike cerkve v Evropi je bil samomor praktino
nepoznan, e pa se je e zgodil, so ga zaradi osramoenosti druine prikrili.
Iz zgodovine so znani predvsem mnoini samomori preganjanih idov. Danes pa so
najbolj odmevni samomorilski napadi islamskih skrajneev, ki so gorei pripadniki svoje
vere.


Rok Duri 35
III. EMPIRINI DEL
1. PREDMET PREUEVANJA IN CILJ NALOGE
V svoji nalogi bom analiziral podatke, ki so bili pridobljeni v okviru raziskave Stalia o
samomorih (SUIATT). Naslov moje naloge je Samomor: stalia o samomoru in
samomorilnosti v Sloveniji. Tema zajema vpraanja, prek katerih anketiranci zavzemajo
doloena stalia do samomora in samomorilcev ter hkrati podajajo oceno lastne samomorilne
ogroenosti. S pomojo odgovorov na vpraanja bom primerjal podobnosti in razlike med
pripadniki razlinih drubenih skupin (glede na spol, starost, vero, izobrazbo).
Cilj naloge je doloiti razlike v odnosu do samomorilne problematike med razlinimi
drubenimi skupinami z iskanjem statistino znailnih povezav med odvisnimi in neodvisnimi
spremenljivkami (kontigenne tabele). Z metodo hierarhinega razvranja v skupine in z
metodo voditeljev pa bom razvrstil enote v optimalno tevilo skupin. Skupine se bodo med
seboj loevale glede na oceno samomorilne ogroenosti.
2. PROSTORSKA IN ASOVNA OPREDELITEV
Prostorsko raziskava pokriva ozemlje Republike Slovenije, najmanja geografska enota je
obina.
asovno pa je raziskava razdeljena na ve obdobij. Mednarodna raziskava Stalia o
samomorih (SUIATT) je pod okriljem Centra za raziskovanje javnega mnenja potekala od 15.
do 30. novembra 1994. Podatki, pridobljeni iz te raziskave, so se nato zdruili s podatki,
pridobljenimi v raziskavi SJM 1994/1 Razvojne vrednote in prostor in stalia o zdravju in
zdravstvu, ki pa je potekala med marcem in aprilom 1994. Velikost vzorca obeh raziskav je
sicer ista (1035 oseb), vendar pa prihaja do podvajanja nekaterih demografskih spremenljivk
(spol, letnica rojstva in izobrazba), ki so bile vkljuene v obe omenjeni raziskavi. V
nadaljevanju naloge in kasnejih analizah bom te tri demografske spremenljivke vzel iz
raziskave, ki je merila stalia o samomoru, ostale demografske spremenljivke pa si bom
sposodil iz raziskave SJM 1994/1 Razvojne vrednote in prostor in stalia o zdravju in
zdravstvu.
Poleg teh dveh raziskav pa bom, zlasti zaradi primerjave in bolje osvetlitve fenomena
samomora, uporabljal tudi statistine podatke, ki sta jih v publikaciji Samomor in
samomorilni poskus v Sloveniji objavili Mira Virant-Jakli (1995 in 1998) in Tamara Jeraj
(1998). Nekaj kamenkov v mozaik pa bodo prispevali tudi podatki iz Statistinih letopisov
od leta 2000 do leta 2004.


Rok Duri 36
3. PODATKI
Podatki so vzeti iz mednarodne raziskave Slovensko javno mnenje 1994/1 z delovnim
naslovom Razvojne vrednote in prostor in stalia o zdravju in zdravstvu. Raziskavo in
datoteke podatkov je izvedel Center za raziskovanje javnega mnenja v sklopu Fakultete za
drubene vede v Ljubljani. Za izdelavo kodirne knjige je odgovoren Arhiv druboslovnih
podatkov (ADP). Po zasnovi anketo SJM lahko primerjamo s Splonimi druboslovnimi
anketami v nekaterih drugih dravah, katerih cilj je zagotoviti druboslovno zanimive podatke
o spremembah v subjektivnih zaznavah in staliih splone populacije. SJM je standardiziran
vpraalnik z veino vpraanj zaprtega tipa. Posebej izolani anketarji so na podlagi seznama z
imeni in naslovi obiskali anketirance na njihovem domu. Zbiranje podatkov je potekalo z
metodo osebne ankete na terenu z vpraalnikom na papirju v asu marec april 1994 (To,
Niko et al., 1994. Arhiv druboslovnih podatkov, 2000).
Ob tem pa je nujno, da opozorim, da v tej raziskavi ni mogoe zaslediti spremenljivk, ki bi se
ukvarjale s stalii do samomora. Ta mednarodna raziskava z naslovom Stalia o samomorih
(SUIATT) je tudi potekala leta 1994, vendar v asu od 15. do 30. novembra, nato pa so bili
dobljeni podatki dodani raziskavi SJM 1994/1. Anketa SUIATT je bila izvedena kot del
ankete SJM 1994/1, tako da so respondenti hkrati s kontrolnim pismom prejeli ankentni
vpraalnik SUIATT, ki so ga s pomojo priloenih navodil izpolnili sami in ga vrnili
izvajalcu. Realizacuja vzorca ankete SUIATT zaradi naina izvedbe ni indentina nosilni
raziskavi SJM 1994/1 (To, Niko et al., 1994. Arhiv druboslovnih podatkov, 2000).
4. OPIS POPULACIJE IN VZORCA
Populacijo sestavljajo polnoletne osebe (18 let in ve) s stalnim prebivaliem v R Sloveniji.
Izkljueni iz populacije so institucionalizirani prebivalci kot so dijaki in tudentje v domovih,
osebe na sluenju vojakega roka, osebe na zdravljenju v bolninicah in drugi, ki ne ivijo na
svojem stalnem naslovu. Vzorec oseb, vkljuenih v raziskavo, je dobljen po postopku
sistematinega izbora s sluajnim izhodiem. Vzorec je tristopenjski, najprej je izbranih 140
enot prve stopnje (okolii), znotraj katerih so izbrane tri skupinice po pet oseb. Nart vzorca je
izdelal Blejec (1970). (140 3 5; ciljna velikost N = 2100). Vzorni okvir predstavljajo
evidence obinskih matinih slub. Med 1500 enotami zbranimi v vzorec, jih je odgovorilo
1035. Le-ti so na drugi stopnji odgovarjali na raziskavo SUIATT. 57% anketiranih je vrnilo
korektno izpolnjen vpraalnik. (To, Niko et al., 1994. Arhiv druboslovnih podatkov, 2000).
Glede spola se ni opredelilo ve kot polovica vpraanih (557). Med tistimi, ki so se izrekli
glede spola (476) pa je 290 ensk in 188 mokih.

Rok Duri 37
Tabela 4.1.: Frekvenna porazdelitev anketirancev po spolu.

Frekvenca Odstotek
Veljavni
odstotek
Kumulativa
1 enski 290 28,0 60,7 60,7
2 moki 188 18,2 39,3 100,0
Veljavne
vrednosti
Skupno 478 46,2 100,0
Manjkajoe vrednosti 557 53,8
Skupno 1035 100,0

28%
18,20%
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
SPOL
enski
Moki

Slika 4.1.: Razporeditve glede na spol.
Povprena starost anketirancev v vzorcu je priblino 44 let. Starostni razpon je precej velik,
saj je najmlaji anketiranec star 18, najstareji pa 89 let.

Tabela 4.2.: Opisne statistike za starost

N Minimum Maksimum Povpreje St. odklon
Starost
477 18 89 44,3019 17,36427

.
Slika 4.2.: Histogram za starost

20 30 40 50 60 70 80 90
starost
0
10
20
30
40
50
Frekvenca
Mean = 44,3019
Std. Dev. =
17,36427
N = 477

Rok Duri 38
5. UGOTOVITVE PREDHODNIH RAZISKAV
Prvi znani podatki o slovenskem samomoru segajo v leto 1873. Za pozneje obdobje imamo
podatke, ki sta jih zbirala, obdelala in vsebinsko ovrednotila Bojan in Ivo Pirc (Marui,
Zorko, 2003: 11).
Verjetno najbolj znano ime na podroju slovenske suicidologije pa je Lev Milinski. On je
najbolj zadolen za ustanovitev Registra R Slovenije za samomore in samomorilne poskuse,
ki e od leta 1970 najtoneje zbira osnovne podatke o samomorih pri nas. Zbrani in ustrezno
obdelani podatki vsako leto izidejo v publikacijah z naslovom Samomor in samomorilni
poskus v Sloveniji v letu, katerih avtorica je v veini primerov Mira Virant-Jakli.
Omenjena publikacija nastane pod okriljem Centra za prevencijo samomora. Registru podatke
dostavlja Ministrstvo za notranje zadeve in Intitut za varovanje zdravja RS (Virant-Jakli,
1995).
Vsakoletne podatke o umrljivosti, med katerimi ima samomor visoko mesto, pa je mogoe
dobiti tudi v Statistinem letopisu RS (www.stat.si/letopis/). Iz podatkov, dobljenih iz
navedenih virov, sem sestavil podrobnejo sliko o samomorilni problematiki v Sloveniji.

Tabela 5.1.: Vzroki smrti od 1999 do 2003(vir: www.stat.si/letopis/).
1999 2000 2001 2002 2003
Bolezni obtoil 7709 7512 7235 7193 7358
Neoplazme 4878 4829 4892 5073 5154
Bolezni dihal 1570 1481 1343 1409 1577
Bolezni prebavil 1206 1229 1281 1233 1271
Nezgode 1038 934 969 921 1004
Endokrine,
prehranske in
presnovne bolezni
428 530 589 632 724
Samomori
590 588 581 540 562
Skupaj 18885 18588 18508 18701 19451

Spodbudna novica je, da se skupno tevilo samomorov z leti manja. Spustili smo se tudi pod
magino mejo 600 samomorov letno, kar je spodbudno za vse, ki se ukvarjajo s to
problematiko.

Rok Duri 39
0
1000
2000
3000
4000
5000
6000
7000
8000
9000
B. obtoil Neoplazme B. dihal B. prebavil Nezgode Endokrine
b.
Samomori
1999
2000
2001
2002
2003

Slika 5.1.: Grafini prikaz vzrokov smrti od 1999 do 2003.

Iz tabele in grafa je razvidno, da samomor ni zanemarljiv zdravstveni in drubeni pojav. V
Sloveniji letno umre priblino 19000 ljudi, od tega okoli 600 zaradi samomora, kar znaa
okoli 3 % vseh smrti. V letih od 1999 do 2003 je bil samomor vzrok smrti pri 2861 osebah
oziroma pri 2218 mokih in 643 enskah. Po pogostosti se samomor tako uvra na 8. ali 9.
mesto (nekatere oblike smrti zaradi preglednosti nisem navedel). S samomorom so oitno bolj
obremenjeni moki, saj so odgovorni za kar 77,5 % vseh samomorov, medtem ko je ta
odstotek pri enskah 22,5 %. Navedeni statistini podatki tudi potrjujejo eno od znailnosti
slovenskega samomora, to je nadpovpreno visoko razlika med tevilom samomorov med
mokimi in enskami (razmerje 3 : 1).

Tabela 5.2.: Samomori od 1999 do 2003 po spolu (vir: www.stat.si/letopis/).

1999 2000 2001 2002 2003
moki 453 433 459 433 440
enske 137 155 122 107 122
Skupaj 590 588 581 540 562

Rok Duri 40
0
100
200
300
400
500
600
700
1999 2000 2001 2002 2003
enske
moki

Slika 5.2.: Samomori od 1999 do 2003 po spolu.

Verjamem, da je tevilo samomorov e veje kot pa ga prikazujejo tevilke v tabelah. Razlog
je v tem, da se kaken samomor lahko skriva tudi med smrtmi, ki so kategorizirane kot
nezgode, duevne in vedenjske motnje, bolezni ivevja in pokodbe, zastrupitve in nekatere
druge posledice zunanjih vzrokov.
Pravo podobo starostne razdelitve samomorov v doloeni populaciji nam razodenejo le
specifini koeficienti za starost. Tu vidimo dvoje vzorcev razdelitve samomorov: tisti
(pogosteji), pri katerem tevilke vzdrema rastejo vse do najvije starosti, in drugi (redkeji),
pri katerem okoli estdesetega leta pogostost samomora spet upade. Za Slovenijo je znailen
drugi vzorec (Milinski, 1983: 84 86).
Podatke za prikaz starostne strukture samomorilcev sem dobil iz publikacij Samomor in
samomorilni poskus v Sloveniji v letu 1994 in 1996. Natannejih podatkov glede starosti
samomorilcev v Slovenskem letopisu (razen grobe razdelitve) ni mogoe dobiti.


Rok Duri 41
Tabela 5.3.: Samomori po starostnih skupinah in spolu (vir: Virant-Jakli, 1994, 1996).
Samomor M Koef. sam. Samomor Koef. sam. Samomor M+ Koef. sam.
Starost 1994 1996 1994 1996 1994 1996 1994 1996 1994 1996 1994 1996
10-14 2 2 2.8 2.9 1 1 1.4 1.5 3 3 2.1 2.2
15-19 18 15 23.2 19.3 3 5 4.1 6.9 21 20 13.9 13.3
20-24 25 22 34.5 20.2 5 4 7.1 5.5 30 26 21.0 17.6
25-29 33 29 44.5 39.9 5 2 6.7 2.8 38 31 25.5 21.6
30-34 33 38 43.2 48.0 10 8 13.0 10.3 43 46 28.0 29.4
35-39 48 39 59.9 49.4 14 9 18.0 11.8 62 48 39.2 30.9
40-44 53 53 63.9 62.6 13 15 16.4 19.1 66 68 40.8 41.7
45-49 42 52 64.7 70.4 11 14 17.6 20.2 53 66 41.6 46.1
50-54 48 35 80.8 64.0 12 18 20.1 32.6 60 53 50.4 48.2
55-59 45 41 83.3 76.4 19 13 33.4 23.2 64 54 57.7 49.2
60-64 46 51 93.9 105.8 11 16 18.6 28.2 57 67 52.8 63.9
65-69 28 44 77.3 109.6 15 14 27.8 25.4 43 58 47.7 60.9
70-74 26 18 112.8 72.5 12 10 26.9 20.9 38 28 56.2 38.6
75-79 14 6 138.3 47.7 5 10 24.6 37.5 19 16 62.5 40.8
80-84 14 14 136.2 165.1 6 3 26.3 15.5 20 17 60.5 61.3
85-89 4 9 100.5 207.5 4 2 37.8 17.4 8 11 54.9 69.5
90-94 - 1 - 103.3 - 1 - 29.7 - 2 - 46.1
skupaj 479 469 49,7 48,4 146 145 14,2 14,2 625 614 31,4 30,9

Povprena starost oseb, ki so konale s samomorom, se v Sloveniji giblje okoli 50 let. V letu
1994 je povprena starost znaala 49,1 let, moki so bili v povpreju stari 48,1 let, enske pa
52,6 let. Podobni so podatki za leto 1996, kjer je bil povpreen samomorilec star 49,8 let,
povpreen moki 48,8, enska pa 53,1 let (Virant-Jakli, 1995, 1998).
Iz podatkov je razvidno, da si pri nas moki jemljejo ivljenje priblino 5 let mlaji.
V primerjavi z letom 1994 je bilo leta 1996 11 samomorov manj, zato je bil samomorilni
kolinik tega leta niji. Moki so nadpovpreno obremenjeni s samomorom, posebej kritine
so starostne skupine nad 60 let. Samomorilni koliniki v teh skupinah podivjajo in dosegajo
vrednosti ez 100 in celo 200 smrti na 100.000 prebivalcev. enske so s samomorom manj
obremenjene, njihovi najviji samomorilni koeficienti so bolj razpreni po starostnih
skupinah.

Rok Duri 42
0
10
20
30
40
50
60
10--
14
15-
19
20-
24
25-
29
30-
34
35-
39
40-
44
45-
49
50-
54
55-
59
60-
64
65-
69
70-
74
75-
79
80-
84
85-
89
90-
94
moki-96
enske-96
moki-94
enske-94

Slika 5.3.: Struktura samomorov po starosti v letih 1994 in 1996.

Zaradi samomora umre veliko ve mokih kot ensk, kar je lepo razvidno iz slike 5.3. Pri
mokih tevilo samomorov strmo naraa, dosee prvi vrh pri 40. letu, se nato spusti in zopet
dvigne do novega vrha pri 60. letu starosti. enske naredijo obutno manj samomorov in tudi
njihovo naraanje in upadanje je s starostjo enakomerneje.
0
10
20
30
40
50
60
70
80
10--
14
15-
19
20-
24
25-
29
30-
34
35-
39
40-
44
45-
49
50-
54
55-
59
60-
64
65-
69
70-
74
75-
79
80-
84
85-
89
90-
94
1994
1996

Slika 5.4.: Samomorilni koeficienti po starostnih skupinah.

Da je samomor "bolezen" starejih ljudi, je razvidno iz slike 5.4. Skupni samomorilni
koeficienti naraajo do priblino 60. leta, kjer doseejo prvi vrh, nato upadejo in se zopet
strmo dvignejo. Razlog za visok samomorilni kolinik med najstarejimi ljudmi je tudi v
dejstvu, da je starejih od 85 let zelo malo in e samo en samomor mono vpliva na dvig
kolinika. Zanimiva je razlika med samomorilnimi koliniki v letih 1994 in 1996. Medtem ko
v letu 1994 kolinik dosee vrhunec v starostni skupini 75-79 let, je v isti skupini dve leti
kasneje mo opaziti obuten padec kolinika. Kar pria o dejstvu, da samomore ne moremo

Rok Duri 43
preuevati le prek statistik, ampak se je potrebno osredotoiti tudi na posamezne usode
samomorilcev.
Ena od znailnosti slovenskega samomora je tudi velika regionalna razprenost.

Tabela 5.4.: Pogostnost in regionalna razprenost samomora (vir: Virant-Jakli, 1994,1996).
0 10 20 30 40 50 60
SG
CE
MB
MS
KR
PO
NM
KK
LJ
G
KP
1996
1994
Slika 5.5: Regionalna razprenost samomorov.

Tabela prikazuje razprenost samomorov glede na Uprave za notranje zadeve (UNZ).
Samomorilno najbolj ogroene so severne in severovzhodne regije Slovenije. Ogroenost, v
obliki rke J pada proti jugozahodu drave. Najviji samomorilni kolinik je bil v obeh letih
zabeleen v UNZ Slovenj Gradec (45,7 in 48,7), najmanji kolinik pa izkazuje UNZ Koper
(13,4 in 30,9).
Slovenci si za samomorilno metodo v ve kot 60 % izberejo obeanje, sledijo zastrupitve
(okoli 12 %) in ustrelitve (okoli 8 %). V skoraj polovici primerov domnevnega motiva za
samomor ni mogoe ugotoviti. Kot najpogosteji domnevni motiv za samomor je naveden
druinski oziroma zakonski spor (od 15 do 19 %) in telesna bolezen ali invalidnost (od 11 do
13 %). e en markanten podatek v zvezi s slovenskim samomorom je ocena duevnega stanja
samomorilcev. eprav v ve kot polovici primerov duevna motnja ni bila registrirana, pa je
priakovano alkoholizem in alkoholna psihoza najpogosteje postavljena diagnoza pri
samomorilcih (20-28 %). Da je samomor mono povezan z uivanjem alkohola potrjuje tudi
podatek, ki pri 18 do 25 odstotkih samomorilcev odkriva zauitje alkohola pred dejanjem
(Virant-Jakli, 1994,1996).
Koeficient samomora
UNZ 1994 1996
Slovenj Gradec 45,7 48,7
Celje 38,0 38,6
Maribor 35,1 36,2
Murska Sobota 40,0 27,7
Kranj 34,4 37,9
Postojna 32,4 29,8
Novo mesto 32,4 29,5
Krko 31,9 25,3
Ljubljana 26,1 24,2
Nova gorica 22,5 24,0
Koper 13,8 23,3
Skupno 31,4 30,9

Rok Duri 44
Kratek prikaz predhodnih raziskav samomorilnosti v Sloveniji prikazuje pogostost,
razprtenost in strukturo samomorilne populacije. Gre le za povren oris samomorilne
problematike, ki nikakor ne vkljuuje vseh vidikov tega obirnega problema. Predstavljeni
statistini podatki v nobenem primeru ne merijo odnosa oz. stalia ljudi do samomora. Kako
se v zavest posameznika umea misel na samomor bom odkrival v nadaljevanju naloge.
6. GENERALNA HIPOTEZA
Redko katera, e sploh katera, drubena skupina, drava ali narod se ne sooa s problemom
samomora. Samomor prizadene ljudi vseh starosti, slojev in barv koe. Izjem ni. Razlike med
ljudmi pa se pokaejo pri nainu sooanja, pojmovanja in odnosu, ki ga gojijo do tega nadvse
osebnega dejanja.
Samomor je veplasten fenomen in je vedno odvisen od spleta okoliin. V razcepljeni,
individualizirani drubi, kakrna je slovenska, v kateri, po domae povedano, vsak skrbi le
zase, se samomorilni proces tragino kona pogosteje kakor v prepleteni drubi z gosto
socialno mreo.
Trstenjak (1986: 13) o sodobnem nainu ivljenja pravi:"Znali smo se namre pred udnim
protislovjem: ljudje nimajo asa iveti." S tem je hotel opozoriti na edalje hitreji tempo
ivljenja in hlastanje za uspehom, ki loveka odtujujeta od samega sebe in drugih, ustvarjata
konfliktnost vlog in postavljata temelje za vzpostavitev neprijazne, nesocialne, "bolne"
drube.
Durkheim poudarja, da do doloenih patolokih oz. odklonskih trendov v moderni drubi (kot
je naraanje samomorilnih kolinikov) prihaja zaradi pomanjkanja integracije in regulacije
posameznikov s strani drube. Za zmanjanje samomorilnosti smo odgovorni vsi, saj smo vsi
del skupne kolektivne zavesti iz katere izhajajo drubeni samomorilni tokovi, ki so razlog za
nastanek individualnih nagnjenj k samomoru. Spremembe v zavesti posameznikov bi
uravnovesile in ublaile divergentne drubene tokove in nas tako obvarovale pred sleherno
mislijo na samomor.
Prepogostokrat se v lainem in polstrokovnem svetu samomor povezuje s isto doloeno,
izolirano frustracijo ali psihino travmo. Za psihine travme e zdale ni nujno, da so
suicidogene (Milinski, 1983: 26). Vendar pa, na nesreo samomorilcev, ljudje zaradi
poenostavitve kompleksnosti pojavov in dogajanj v svetu ter da se izognemo neskladnosti v
zaznavah vedno delamo sklepe na podlagi netonih in omejenih informacij. Govorim seveda o
ustvarjanju stereotipov in predsodkov, ki ne upotevajo individualnih razlik in zato podajajo
izkrivljeno podobo stvarnosti.

Rok Duri 45
Kako mono (ne)izkrivljena je podoba samomorilcev v oeh razlinih drubenih skupin pa
nameravam odkriti v svoji nalogi. Spremenljivke s katerimi raziskujem odnos ljudi do
samomorilnosti odkrivajo prisotnost stereotipov in predsodkov do samomorilcev
(podedovanost, duevno bolan, strahopetnost, nepremiljenost).
Sploen odnos in znailnosti slovenskega samomora so e bile opisane, vendar pa tudi med
Slovenci obstajajo razlike v staliih in pojmovanju samomora in samomorilne problematike
nasploh. Ljudje pripadamo razlinim drubenim skupinam, za katere so znailne specifine
norme in vrednote. Norme in vrednote izoblikujejo izhodia na podlagi katerih se
izoblikujejo naa mnenja, ki usmerjajo nae vedenje in s tem dejanja, tudi samomorilna.
Priakovati je, da bodo ljudje, ki jim ivljenje ni naklonjeno in se sooajo s tevilnimi
tegobami in pomanjkanji, gojili drugaen odnos do samomora, kot pa ljudje, ki imajo na prvi
pogled vse, pa so kljub temu obremenjeni s hudo notranjo, intimno stisko.
Napovedati katere drubene skupine imajo bolj liberalen in strpen ter katere bolj neliberalen
in obsojajo odnos do samomorilcev je teko, eprav pri nekaterih spremenljivkah priakujem
precejnje razlike. Raziskave namre kaejo, da ve ensk kot mokih poskua samomor, a
vseeno za posledicami samomora umre 3-krat ve mokih. Prav tako za samomor velja, da je
bolezen starejih ljudi, kljub dejstvu, da je med samomorilci edalje ve mladih. Mladi so
odraali v bolj heterogeni drubi, ki je manj obremenjena tradicionalnimi vrednotami. Bolja
informiranost jim vliva samozavest in obutek gospodarjenja nad lastno usodo. Menim, da
bodo mlaji zato manj obremenjeni s stereotipi, njihov odnos do samomora pa strpneji.
Kakne razlike v odnosu do samomora lahko priakujem med vernimi in nevernimi ljudmi, e
naj bi prvi veljali za konzervativneje, samomor pa je e do nedavnega veljal za smrtni greh?
Nenazadnje, ali lahko izobrazba pomembno vpliva na razlike v staliih do samomora?
Izobraeni ljudje veljajo za bolj liberalne in naj ne bi padli tako hitro pod vpliv mitov in
stereotipov.
M. Horkheimer (1975) je trdil, da v modernih drubah psiholoki izvor socialnih predsodkov
korenini v potlaenih strahovih, ki so posledica pomanjkanja irine izkustva in ivljenjske
radosti (Ule, 2004:181). Tudi veina Slovencev raje potlai svoje strahove, ko vpraanje
nanese na samomor. Kateri premorejo dovolj ivljenjske radosti, da se sooijo s svojimi
strahovi, bom odkrival v nadaljevanju naloge.


Rok Duri 46
7. OPIS UPORABLJENIH SPREMENLJIVK
V nalogi obravnavam ve vrst spremenljivk, ki respondente postavljajo v dve razlini relaciji
glede na zastavljena vpraanja o samomorilnosti. Prvo skupino vpraanj oz. odgovorov na
vpraanja sestavljajo spremenljivke, ki se nanaajo na respondentovo zaznavo ljudi kot
objekta relacij do samomora. Ta sklop vpraanj mi bo pomagal odkrivati stalia, stereotipe
oz. odnos, ki ga ljudje gojijo do samomora in samomorilnih ljudi. Drugi sklop vpraanj pa se
nanaa na respondenta samega ("vi") in pomenijo nekakno ocenjevanje samega sebe.
Odgovori na ta vpraanja mi bodo pomagala odkrivati lastno samomorilno ogroenost
anketirancev. Seznam uporabljenih spremenljivk je priloen v prilogi.
8. METODOLOGIJA
Mednarodno raziskavo Stalia o samomorih je opravil Center za raziskovanje javnega
mnenja in mnoinih komunikacij. Namen raziskave je ugotoviti stalia do samomorov
nasploh ter hkrati prepoznati vzroke za samomorilne poskuse. Raziskava se ukvarja s stalii
o samomorilnosti na nivoju posameznika. "najblije osebe" ter ljudi nasploh. Cilj raziskave je
ugotoviti kateri sklop dejavnikov (socialni, zdravstveni, psiholoki) najbolj vpliva na
samomorilne poskuse.
Izbor enot v vzorec je bil izveden iz poimenskega vzornega okvira posameznikov. Kot okvir
je bil uporabljen Centralni register prebivalcev. Vzorec oseb vkljuenih v raziskavo je dobljen
po postopku sistematinega izbora s sluajnim izhodiem. Vzorec je tristopenjski, najprej je
izbranih 140 enot prve stopnje (okolii), znotraj katerih so izbrane tri skupinice po pet oseb.
Nart vzorca je izdelal Blejec (1970) (14035; ciljna velikost N=2100). Vzorec je
razpolovljen za dve vzporedni anketi SJM. V kolikor ankete ni bilo mogoe opraviti je bila po
ve poskusih dovoljena uporaba rezerv. Rezerve so doloene vnaprej, znotraj skupin iz
vzornega seznama. Anketa SUIATT je bila izvedena kot del ankete SJM1994/1 tako, da so
respondenti hkrati s kontrolnim pismom prejeli anketni vpraalnik SUIATT, ki so ga s
pomojo priloenih navodil izpolnili sami in ga vrnili izvajalcu. Realizacija vzorca ankete
SUIATT zaradi naina izvedbe ni identina nosilni raziskavi SJM 1994/1.
Gre za standardiziran vpraalnik z veino vpraanj zaprtega tipa. Anketiranim na prvem
koraku je bil poslan vpraalnik, na katerega so odgovarjali sami (To, Niko in Lokar, Joe:
Mednarodna raziskava: Stalia o samomorih (datoteka kodirne knjige). Ljubljana: Univerza
v Ljubljani. Center za raziskovanje javnega mnenja in mnoinih komunikacij (izdelava).
Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Arhiv druboslovnih podatkov (distribucija). Maj 2004).


Rok Duri 47
9. MODEL ZA ANALIZO PODATKOV
Izbira spremenljivk, ki sem jih uporabil za postavitev teoretinega modela povezanosti med
spremenljivkami, temelji na dognanjih preteklih raziskav in zgodovinskih virov, ki odkrivajo
kako je lovetvo gradilo svoj odnos do omenjenega fenomena.
V moji nalogi odnos do samomora ni merjen neposredno, ampak prek sklopa petih
spremenljivk, ki po mojem mnenju najbolj celovito sooajo anketirance z omenjeno temo.
Primarno je bil ta loveki problem gledan le skozi prizmo dopustnosti/nedopustnosti,
pravilnosti/nepravilnosti oz. ali dobro ali pregreno vzeti si ivljenje. Skrajno tolerantni odnos
do samomora znailen za zgodnje kranstvo se je zakljuil z Avgutinovo obsodbo
samomorilca z morilcem. Zaradi velikega vpliva Cerkve, so samomorilci veljali za
strahopetnee, ki so ubeali svoji dolnosti do Boga. eprav je vpliv Cerkve danes manji in
njen odnos do samomora tolerantneji, so mnenja ali je samomorilno dejanje strahopetno ali
pogumno e danes deljena. Orientacija na lestvici etinega vrednotenja samomora je dolgo
asa duila preuevanje samomora s isto znanstvenih vidikov.
Prvi poskusi tolmaenja dinamike samomorilnosti so bili zelo preprosti. e danes se v lainem
svetu pogosto povezuje samomor z doloeno frustracijo ali psihino travmo (Milinski, 1983:
26). Kar je seveda razlog za nastanek tevilnih mitov in stereotipov o samomorilcih kot
duevnih bolnikov, blazneev, iztirjencev.
eprav znanstveniki e danes niso odkrili tim. "samomorilnega gena", veliko ljudi verjame,
da je samomorilnost podedovana, kar je e eden v vrsti mitov o samomorilnosti. Vpraanje ali
je samomor premiljeno ali nepremiljeno dejanje verjetno najbolj bega vse, ki se jih je
samomor dotaknil, e najbolj pa suicidologe. Enotnega mnenja ni. Medtem ko nekateri
raziskovalci trdijo, da je samomor dejanje pri polni zavesti in z jasnimi nameni, bi potem
sleherno samounienje, storjeno v stanju zmedenosti in pri kakorkoli e moteni zavesti imeli
za nezgodo (Pear, Milinski, 1971 povzeto po Matevi, 1995:13). Smrt samomorilca ima
lahko zelo irok razpon posledic. Skrhanim medosebnim odnosom ojih lanov druine
pogostokrat sledijo teka psihina in fizina obolenja in razpad druinske skupnosti. Poleg
tega pa drava izgublja potencialne davkoplaevalce in delovno silo v njenem najbolj
produktivnem obdobju.
Izbiri neodvisnih spremenljivk v mojem modelu so botrovale socioloke raziskave, ki so
razlagale samomor kot drubeno in ne kot individualno dejanje. e Durkheim je odkril
konsistentne razlike v stopnjah samomorilnosti med razlinimi skupinami v isti drubi.
Domneval je, da je samomorilnost odvisna od posameznikove integriranosti v drubeno
skupino in ravni, do katere druba uravnava posameznikovo vedenje.

Rok Duri 48
ODNOS DO SAMOMORA
Prikazane neodvisne spremenljivke v modelu predstavljajo tiri razline drubene skupine
(glede na spol, starost, vernost in izobrazbo), vsaka s svojo stopnjo integriranja posameznika.
Glede na to, da je Durkheim ugotovil, da so stopnje samomorilnosti v protestantskih dravah
vije kot v katolikih zaradi stroje integriranosti katolikov, je priakovati tudi razlike v
odnosu do samomora med vernimi in nevernimi ljudmi. Durkheim je povezoval
samomorilnost tudi z druinskimi odnosi (Haralambos, Holborn, 1999: 827). Starost tako
pomembno vpliva na stopnjo samomorilnosti. Mlaji so po veini e neporoeni in zato manj
integrirani od poroenih in tistih z otroki. Podobno je s starejimi, ki so pogostokrat ovdoveli,
bolni in osamljeni in na neki nain svojim potomcem e v napoto.
Pogostokrat se v raziskavah kot pomembna dejavnika samomorilnosti omenjata tudi
izobrazba in spol. Eno od najpogosteje navajanih statistinih dejstev, na katerih so sociologi
gradili svoje teorije samomora je, da je ve uspenih samomorov med mokimi, med
enskami pa je ve poskusov samomora. Preverjanje relativne pomembnosti posameznih
dejavnikov je Durkheima vodila k odkritju koleracije med visoko stopnjo izobrazbe in
samomorilnosti.
Povezave med drubenimi skupinami in njihovo stopnjo samomorilnosti so danes sprejeta kot
drubena in statistina dejstva. To me je vodilo tudi pri sestavljanju modela povezanosti med
drubenimi skupinami (neodvisne spremenljivke) in njihovim odnosom do samomora
(odvisne spremenljivke).

LASTNA OCENA
Ali mora biti lovek duevno
bolan, da napravi samomor?
Kako pogosto dednost
povzroa samomor?
Ocena samomora kot
strahopetno/pogumno
Ali je samomor premiljeno/
nepremiljeno dejanje?
Ali so posledice samomora
negativne/pozitivne za celotno
drubo?
Ali imate pravico
napraviti
samomor?
Ali ste pomislili
na samomor?
SPOL
STAROST
VERNOST
IZOBRAZBA
SPOL
STAROST
VERNOST
IZOBRAZBA

Rok Duri 49
10. PREDSTAVITEV REZULTATOV
10.1. POVEZANOST SPREMENLJIVK (CROSSTABS)
S podprogramom sem izraunal dvorazsene frekvenne porazdelitve imenovane kontigenne
tabele in statistike, ki omogoajo sklepanje o povezanosti spremenljivk (Kropivnik, Trampu,
1999: 35).

1. H1: spol vpliva na stalie do samomora kot strahopetno/pogumno (STALIE 1).
Tabela 12.1.1.:Povezanost med spolom in staliem 1.
SPOL
STALIE 1 enski Moki Skupaj
Strahopetno 92 / 46,7% 72 / 58,1% 164 / 51,1%
Pogumno 105 / 53,3% 52 / 41,9% 157 / 48,9%
Skupaj 197 / 100% 124 / 100% 321 / 100%

Signifikanca= 0,047; Phi= -0,111.
Povezava med spolom in staliem, ali je samomor strahopetno ali pogumno dejanje, je
statistino znailna. Signifikanca je manja od 0,05, kar pomeni, da lahko sprejmem
domnevo, da sta na populaciji spremenljivki povezani. Povezanost med spremenljivkama je
ibka in negativna.
Glede tega stalia je mnenje ljudi deljeno. Priblino polovica (51,1%) ljudi ocenjuje to
dejanje kot strahopetno, le malo manj (48,9%) pa jih meni, da je to dejanje pogumno. enske
so bolj naklonjene slednji oceni. Med vsemi enskami, ki so odgovorile na vpraanje jih
namre kar 53,3% ocenjuje da je samomor pogumno dejanje. Moki pa ne vidijo samomor kot
dejanje poguma in ga zato v veji meri obsojajo kot strahopetno dejanje (58,1%). Kot sem e
omenil prej, ve ensk kot mokih poskua samomor. Eden od razlogov bi lahko bilo tudi
stalie 1. Ker ve mokih kot ensk meni, da je samomor strahopetno dejanje, tudi manj
poskuajo samomore, saj bi seveda kodovalo njihovemu egu, e bi sami o sebi mislili, da so
strahopetci.


Rok Duri 50
2. H2: spol vpliva na mnenje, da mora biti lovek duevno bolan, da napravi samomor
(STALIE 2).
Tabela 12.1.2.: Povezanost med spolom in staliem 2.
SPOL
Da 64 / 22,2% 53 / 28,3% 117 / 24,6%
Morda da/ne 84 / 29,2% 66 / 35,3% 150 / 31,6%
Ne 140 / 48,6% 68 / 36,4% 208 / 43,8%
Skupaj 288 / 100% 187 / 100% 475 / 100%

Signifikanca= 0,031; Phi= 0,121.
Tveganje je manje od 0,05, zato lahko sprejmem osnovno domnevo. Spremenljivki sta
statistino znailni, kar pomeni, da spol vpliva na mnenje, da mora biti lovek duevno bolan,
da napravi samomor. Povezanost je pozitivna, vendar ibka.
Gledano skupno skoraj 2-krat ve ljudi meni, da lovek ne rabi biti duevno bolan, da napravi
samomor. Torej se mit, da samomore delajo le duevno bolni ljudje poasi razblinja. Kljub
temu pa e vedno vsak 4. Slovenec meni, da mora biti lovek duevno bolan, da napravi
samomor. Moki so tako kot pri 1. staliu bolj obsojajoi in se bolj oklepajo mitov kot
enske. Odstotek ensk, ki meni, da mora biti lovek duevno bolan, da na pravi samomor je
namre manji (22,2%), kot isti odstotek pri mokih (28,3%). Poleg tega pa je pri mokih
dele tistih, ki menijo, da lovek ne rabi biti duevno bolan, da napravi samomor, bistveno
manji (36,4%) od istega delea pri enskah (48,6%). Oitno je, da moki teje spremenijo
enkrat zavzeto stalie kot enske. enske so se tudi v tem primeru izkazale za napredneje v
razmiljanju. Kar pa na neki nain zopet potrjuje dejstvo, da enske ve razmiljajo o
samomoru in ga morebiti posledino tudi ve poskuajo.

3. H3: spol vpliva na mnenje ali je samomor premiljeno oz. nepremiljeno dejanje
(STALIE 3).
Tabela 12.1.3.: Povezanost med spolom in staliem 3.
SPOL
Premiljeno 140 / 54,5% 83 / 51,6% 223 / 53,3%
Nepremiljeno 117 / 45,5% 78 / 48,4% 195 / 46,7%
Skupaj 257 / 100% 161 / 100% 418 / 100%


Rok Duri 51
Povezava med spremenljivkama ni statistino znailna. Vrednost signifikance je prevelika,
torej spol ne vpliva na mnenje ali je samomor premiljeno ali nepremiljeno dejanje.
Velika razdvojenost 418 oseb, ki so odgovorile na vpraanje se je lepo pokazala na vzorcu.
Malo ve kot polovica (53,3%) teh anketirancev meni, da samomorilci premiljujejo o dejanju
in se torej zanj odloijo zavestno. Tako pri mokih in enskah so glede tega vpraanja delei
podobni, eprav se enske bolj nagibajo mnenju, da je samomor premiljeno dejanje.
Priblino polovica, tako mokih kot ensk, meni da je to dejanje premiljeno, le nekaj
odstotkov manj pa jih meni, da je nepremiljeno, posledica nenadnega vzgiba, impulzivnosti.

4. H4: spol vpliva na pomiljanje o samomoru.
Tabela 12.1.4.: Povezanost med spolom in pomiljanjem na samomor (POMI_SAM).
SPOL
POMI_SAM enski Moki Skupaj
e pomislil/a 65 / 22,4% 38 / 20,3% 103 / 21,6%
Ni pomislil/a 225 / 77,6% 149 / 79,7% 374 / 78,4%
Skupaj 290 / 100% 187 / 100% 477 / 100%

Glede na to, da je znano statistino dejstvo, da enske pogosteje poskuajo samomor kot
moki, sem pri tem vpraanju priakoval veje razlike v deleih med spoloma. Vrednost
signifikance je namre prevelika, zato ne morem sprejeti H4 (spol vpliva na pomiljanje o
samomoru) in med spremenljivkama ni statistino znailne povezave.
Razlike med delei na vzorcu oseb so minimalne. Le dobra 2 odstotka ve ensk kot mokih
je izjavilo, da je e pomislilo na samomor. Dele anketirancev, ki so e pomislili, da bi
napravili samomor je 21,6%. Vpraanja o samomoru so zelo teka in s tovrstnimi temami se
ljudje neradi sooamo, e manj radi priznamo, da smo na samomor pomislili. To bi lahko bil
razlog za dobljene nepriakovane rezultate.
Poleg teh spremenljivk sem povezanost s spolom iskal e pri 3 odvisnih spremenljivkah:
POS_DRU (Posledice samomorov za drubo.), DEDNOST (Kako pogosto dednost povzroa
samomor?) in PRAVICA (Ali menite, da imate vi pravico do samomora?). Izkazalo se je, da
med temi spremenljivkami in spolom ni statistine znailnosti. Razlike v deleih so
minimalne, pa vendar ve mokih meni, da so posledice samomorov za drubo pozitivne
(7,7%; enske 4,6%), da je dednost vasih vzrok za samomor (moki 41,7%; enske 37%) in
da imajo vselej ali pa vsaj v veini primerov pravico, da storijo samomor (moki 36,9%;
enske 30,5%).

Rok Duri 52
Kljub temu, da veina povezav ni bila statistino znailna, za kar so lahko krivi tudi majhni
vzorci, lahko, glede na razlike v deleih med mokimi in enskami, potrdim splono hipotezo
o povezanosti med spolom in odnosom do samomora. enske imajo do te problematike bolj
strpen, liberalen in neobsojajo odnos, medtem ko moki manj pomiljajo o samomoru.

5. H5: starost vpliva na mnenje, da mora biti lovek duevno bolan, da napravi samomor.
Tabela 12.1.5.: Povezanost med starostjo in staliem 2.
STAROST
STALIE 2 18-30 let 31-45 let 46-55 let 56-65 let nad 65 let Skupaj
Da 13 / 9,8% 27 / 21,3% 27 / 35,5% 27 / 38,6% 23 / 33,3% 117 / 24,7%
Morda da/ne 39 / 29,5% 40 / 31,5% 27 / 35,5% 21 / 30,0% 23 / 33,3% 150 / 31,6%
Ne 80 / 60,6% 60 / 47,2% 22 / 28,9% 22 / 31,4% 23 / 33,3% 207 / 43,7%
Skupaj 132 / 100% 76 / 100% 76 / 100% 69 / 100% 69 / 100% 474 / 100%

Zaradi nizke vrednosti signifikance lahko trdim, da starost vpliva na mnenje, da mora biti
lovek duevno bolan, da napravi samomor. Povezanost med spremenljivkama je torej
statistino znailna, a ibka.
Dele ljudi, ki se ne strinja, da mora biti lovek bolan, da napravi samomor, je najviji v
najmlaji starostni kategoriji (18-30 let). Ta dele znaa kar 60,6%, delei v ostalih starostnih
razredih so precej manji. V starostnem razredu od 18 do 30 let je le slabih 10% takih, ki
menijo, da mora biti lovek duevno bolan, da napravi samomor. Mladi ljudje so torej
najmanj obremenjeni s stereotipom in mitom o duevni bolnosti samomorilcev. S tem mitom
so najbolj obremenjeni stareji ljudje, najbolj pa posamezniki v starosti od 56 do 65 let.
Njihov dele strinjanja z vpraanjem je 38,6%.

6. H6: starost vpliva na mnenje ali je samomor premiljeno oz. nepremiljeno dejanje.
Tabela 12.1.6.: Povezanost med starostjo in staliem 3.
STAROST
STALIE 3 18-30 let 31-45 let 46-55 let 56-65 let nad 65 let Skupaj
Premiljeno 65 / 56,0% 72 / 64,9% 37 / 52,1% 26 / 43,3% 23 / 38,3% 223 / 53,3%
Nepremiljeno 51 / 44,0% 39 / 35,1% 34 / 47,9% 34 / 56,7% 37 / 61,7% 195 / 46,7%
Skupaj 116 / 100% 111 / 100% 71 / 100% 60 / 100% 60 / 100% 418 / 100%


Rok Duri 53
Povezava med spremenljivkama je statistino znailna. Sprejmem osnovno domnevo, da
starost vpliva na mnenje, da je samomor premiljeno oz. nepremiljeno dejanje. Povezava
med spremenljivkama je ibka.
Mlaji ljudje v veji meri kot stareji menijo, da je samomor premiljeno dejanje. V
starostnem razredu od 18 do 30 let zanaa ta dele 56%, e bolj pa se k temu mnenju nagibajo
ljudje v starostnem razredu od 31 do 45 let (64,9%). Stareji ljudje se bolj nagibajo k mnenju,
da je samomor nepremiljeno dejanje, saj ti delei rastejo vzporedno s starostjo. Prav med
najstarejimi je ta dele najviji (61,7%).

7. H7: starost vpliva na pomiljanje o samomoru.
Tabela 12.1.7.: Povezanost med starostjo in pomiljanjem na samomor.
STAROST
POMI_SAM 18-30 let 31-45 let 46-55 let 56-65 let nad 65 let Skupaj
e pomislil/a 34 / 25,8% 34 / 26,8% 17 / 22,4% 13 / 18,3% 6 / 8,6% 104 / 21,8%
Ni pomislil/a 98 / 74,2% 93 / 73,2% 59 / 77,6% 58 / 81,7% 64 / 91,4% 372 / 78,2%
Skupaj 132 / 100% 127 / 100% 76 / 100% 71 / 100% 70 / 100% 476 / 100%

Signifikanca=0.030; Phi= 0,150.
Povezava med spremenljivkama je statistino znailna oz. starost vpliva na pomiljanje o
samomoru. Povezava je ibka.
Dobljeni podatki kaejo, da je 1/5 ljudi e pomislila, da bi storila samomor. Glede na to, da je
povprena starost samomorilca v Sloveniji okoli 50-tega leta, malo preseneajo dobljeni
podatki. Na samomor je namre pomislilo ve mlajih, kot pa starejih ljudi. Dele ljudi, ki je
e pomislil na samomor je v prvih dveh starostnih skupinah precej veji (25,8% in 26,8%) kot
pa v skupini najstarejih oseb (8,6%). Ljudje, ki pripadajo mlajim generacijam ivijo v
veliko bolj stresnem, nesigurnem in nestabilnem okolju, ki od loveka zahteva veliko napora
pri prilagajanju vedno novim spremembam. Takne ivljenjske razmere na ljudi pogosto
delujejo razdiralno, kar lahko vzbudi samomorilne misli in vodi k samodestrukciji.

8. H8: starost vpliva na mnenje o pravici do samomora.
Tabela 12.1.8.: Povezanost med starostjo in pravico do samomora (PRAVICA).
STAROST
PRAVICA 18-30 let 31-45 let 46-55 let 56-65 let nad 65 let Skupaj
Vselej/veinoma 53 / 51,5% 34 / 34,3% 16 / 25,8% 13 / 23,6% 6 / 11,8% 122 / 33,0%
Vasih 17 / 16,5% 17 / 17,2% 10 / 16,1% 8 / 14,5% 6 / 11,8% 58 / 15,7%
Nikoli 33 / 32,0% 48 / 48,5% 36 / 58,1% 34 / 61,8% 39 / 76,5% 190 / 51,4%
Skupaj
103 / 100% 99 / 100% 62 / 100% 55 / 100% 51 / 100% 370 / 100%

Rok Duri 54
Povezava med spremenljivkama je statistino znailna. Starost torej vpliva na vpraanje: "Ali
imate vi sami pravico napraviti samomor?" Gre za srednje mono povezanost.
Na splono ve kot polovica ljudi (51,4%) meni, da nimajo pravice napraviti samomor, 1/3 jih
meni, da jim ta pravica pripada vedno ali pa v veini primerov, 15,7% pa jih meni, da so do te
pravice upravieni le vasih. Mlaji v veji meri kot stareji ljudje menijo, da imajo vselej
pravico napraviti samomor. Med ljudmi do 30-tega leta starosti je takih dobra polovica. Ta
dele nato po starostnih kategorijah hitro upada in dosee najnijo vrednost (11,8%) v
najstareji starostni skupini. Stareji se bolj nagibajo k mnenju, da sami nimajo v nobenem
primeru pravice napraviti samomor (76,5%). Dele ljudi med 18. in 30-tim letom starosti, ki
tudi menijo, da v nobenem primeru nimajo pravice vzeti si ivljenje, je precej manji (32,0%).
Razlike v deleih niso bile znailne pri treh odvisnih spremenljivkah: STRAH_PO (ali je
samomor strahopetno/pogumno dejanje?), POS_DRU (Posledice samomorov za drubo.) in
DEDNOST (Kako pogosto dednost povzroa samomor?). Tudi v tem primeru se je potrdila
splona domneva, ki sem jo podal na zaetku poglavja. Mladi imajo na splono liberalneji
pogled na samomor kot stareji, verjetno zato tudi vekrat pomislijo nanj.

9. H9: izobrazba vpliva na mnenje, da mora biti lovek duevno bolan, da napravi samomor.
Tabela 12.1.9.: Povezanost med izobrazbo in staliem 2.
IZOBRAZBA
STALIE 2 Osnovna ola Strokovna ola Srednja ola Vija,visoka ola Skupaj
Da 51 / 31,3% 28 / 24,8% 29 / 21,6% 9 / 14,8% 117 / 24,8%
Morda da/ne 52 / 31,9% 46 / 40,7% 30 / 22,4% 17 / 27,9% 145 / 30,8%
Ne 60 / 36,8% 39 / 34,5% 75 / 56,0% 35 / 57,4% 209 / 44,4%
Skupaj 163 / 100% 113 / 100% 134 / 100% 61 / 100% 471 / 100%

Signifikanca= 0,001; Phi=0,224.
Spremenljivki sta statistino znailno povezani. Izobrazba vpliva na mnenje, da mora biti
lovek duevno bolan, da napravi samomor.
Po priakovanjih se manj izobraeni ljudje bolj nagibajo mnenju, da mora biti lovek duevno
bolan, da napravi samomor. Ta dele je najviji pri ljudeh z dokonano osnovno olo (31,3%),
nato pa pada in dosee najnijo vrednost pri ljudeh z dokonano vijo ali visoko olo (14,8%).
Pregled skupnih rezultatov mi razkrije, da skoraj vsak peti Slovenec meni, da je samomor
posledica duevne bolezni. Izobrazba je dobro oroje pri prepreevanju samomorov, saj se
prav zaradi neupravienega stigmatiziranja oseb z duevnimi teavami, ti ne odloajo za
pomo in morebitno zdravljenje, ki je danes e zelo uinkovito.

Rok Duri 55
10. H10: izobrazba vpliva na mnenje ali dednost povzroa samomor (STALIE 4).
Tabela 12.1.10.: Povezanost med izobrazbo in staliem 4.
IZOBRAZBA
STALIE 4 Osnovna ola Strokovna ola Srednja ola Vija,visoka ola Skupaj
V veini,vedno
34 / 20,9% 15 / 13,3% 18 / 13,3% 7 / 11,5% 74 / 15,7%
Vasih
53 / 32,5% 43 / 38,1% 53 / 39,3% 33 / 54,1% 182 / 38,6%
Redko,nikoli
76 / 46,6% 55 / 48,7% 64 / 47,4% 21 / 34,4% 216 / 45,8%
Skupaj 163 / 100% 113 / 100% 135 / 100% 61 / 100% 475 / 100%

Stalie za katerega so se zavzemali anketiranci je podobno prejnjemu primeru. Odkriva
namre vpliv stereotipov o samomoru. al je v tem primeru vrednost signifikance za
malenkost prevelika, da bi lahko ogovoril o povezanosti med spremenljivkama na populaciji.
Podatki na vzorcu pa le kaejo rahlo razliko v staliu med manj in bolj izobraenimi. Tako je
med ljudmi z nijo izobrazbo veji dele tistih, ki menijo, da dednost povzroa samomore. Po
drugi strani pa je med manj izobraenimi, v primerjavi z ljudmi z vijo in visoko olo, tudi
veji dele tistih, ki menijo da je dednost le redko ali nikoli vzrok za samomor. Najve vije
in visoko izobraenih je mnenja, da je dednost vasih vzrok za samomor (54,1%).
Statistino znailno povezanost je izobrazba pokazala le z eno spremenljivko. Na podlagi tega
bi lahko sklenil, da na splono izobrazba loveka ne vpliva na njegov odnos in sooanje s
samomorom. Menim, da so ti rezultati posledica premajhnega vzorca. Vejo statistino
znailnost pa bi tudi dobil, e bi vrednosti izobrazbe e bolj rekodiral.Vendar pa razlike v
deleih na vzorcu le nakazujejo doloene razlike v odnosu do samomora med bolj in manj
izobraenimi. Predvsem menim, da so bolj izobraeni manj dovzetni za sprejemanje
stereotipov in mitov, ki kroijo o samomorilcih in zakljuke raje sprejemajo po dobrem
premisleku. To se lepo vidi pri spremenljivki o duevni bolnosti in dednosti samomora.
Razlike v deleih pa se pojavljajo tudi pri drugih spremenljivkah: STRAH_PO (Ali je
samomor strahopetno/pogumno dejanje?), kjer je mogoe opaziti, da anketiranci z vijo ali
visoko olo v veji meri ocenjujejo, da je samomor strahopetno dejanje (57,8%), kot pa manj
izobraeni anketiranci (46,7%) ali pa pri spremenljivki PRAVICA (Ali imate vi pravico do
samomora?), kjer je dele bolj izobraenih, ki menijo, da nikoli nimajo pavice do samomora
manji (45,5%) od delea manj izobraenih (53,6%).


Rok Duri 56
11. H11: vernost vpliva na mnenje, da mora biti lovek duevno bolan, da napravi samomor.
Tabela 12.1.11.: Povezanost med vernostjo in staliem 2.
VERNOST
STALIE 2 Veren/a Ne more rei Ni veren/a Skupaj
Da 90 / 29,0% 6 / 12,5% 25 / 19,2% 121 / 24,8%
Morda da/ne 109 / 35,2% 16 / 33,3% 29 / 22,3% 154 / 31,6%
Ne 111 / 35,8% 26 / 54,2% 76 / 58,5% 213 / 43,6%
Skupaj 310 / 100% 48 / 100% 130 / 100% 488 / 100%

Signifikanca=0,000; Phi= 0,221.
Med vernostjo in mnenjem, da mora biti lovek duevno bolan, da stori samomor obstaja
povezanost na populaciji. Povezava je pozitivna, a ibka.
Vera ima zelo velik vpliv na oblikovanje mnenj in stali. Predvsem katolika cerkev, kateri
pripada veina vernih Slovencev, pa ostro obsoja samomor. Zato ne preseneajo dobljeni
rezultati, med katerimi so delei vernih ljudi, ki menijo, da mora biti lovek duevno bolan, da
stori samomor veji (29%) od deleev pri nevernih ljudeh (19,2%). Verjetno je za vernike
duevna bolezen edina racionalna razlaga, zakaj lovek stori samomor. Pri ljudeh, ki niso
verni je dele tistih, ki meni, da za loveka ni potrebno, da je duevno bolan, da stori
samomor (58,5%) kar trikrat veji od delea, ki se s tem mnenjem strinja. To razmerje je pri
vernih precej manje, saj je takih, ki menijo, da lovek ne rabi biti duevno bolan, da stori
samomor le za 6,8% ve.

12. H12: vernost vpliva na mnenje ali je samomor premiljeno oz. nepremiljeno dejanje.
Tabela 12.1.12.: Povezanost med vernostjo in staliem 3.
VERNOST
STALIE 3 Veren/a Ne more rei Ni veren/a Skupaj
Premiljeno 130 / 47,3% 28 / 70,0% 71 / 61,7% 229 / 53,3%
Nepremiljeno 145 / 52,7% 12 / 30,0% 44 / 38,3% 201 / 46,7%
Skupaj 275 / 100% 40 / 100% 115 / 100% 430 / 100%

Povezanost med spremenljivkama je statistino znailna. Vernost vpliva na mnenje ali je
samomor premiljeno oz. nepremiljeno dejanje. Gre za ibko povezanost.
Veina ljudi meni, da je samomor premiljeno dejanje, vendar pa med vernimi in nevernimi
prihaja do doloenih razlik. Najveji dele ljudi, ki menijo, da je samomor premiljeno
dejanje predstavljajo ljudje, ki se niso mogli opredeliti ali so verni ali ne (70%). Sledijo jim
osebe, ki niso verne (61,7%). Med ljudmi, ki so se opredelili za verne pa je najmanji dele

Rok Duri 57
tistih, ki menijo, da je samomor premiljeno dejanje (47,3%) oz. najveji dele tisti, ki
menijo, da je nepremiljeno (52,7%). Oitno verni ljudje, ki gledajo na ohranjanje ivljenja
kot dolnost do boga, ne vidijo racionalnega razloga ali opraviila za samomor.

13. H13: vernost vpliva na mnenje o pravici do samomora.
Tabela 12.1.13.: Povezanost med vernostjo in pravico do samomora.
VERNOST
PRAVICA Veren/a Ne more rei Ni veren/a Skupaj
Vselej,veinoma 70 / 28,7% 12 / 32,4% 42 / 42,0% 124 / 32,5%
Vasih 33 / 13,5% 8 / 21,6% 20 / 20,0% 61 / 16,0%
Nikoli 141 / 57,8% 17 / 45,9% 38 / 38,0% 196 / 51,4%
Skupaj 244 / 100% 37 / 100% 100 / 100% 381 / 100%

Pri vpraanju pravice do samomora se vpliv vere pokae na najbolj neposreden nain. Ne
presenea visok dele vernikov (57,8%), ki meni da v noben primeru nimajo pravice do
samomora. Ta dele je pri nevernih ljudeh bistveno manji (38%). Po priakovanju imajo
ljudje, ki niso verni, najveji dele tistih, ki menijo, da imajo vselej oz. v veini primerov
pravico, da napravijo samomor (42%). Ti delei so v ostalih skupinah manji, najmanji pa pri
vernih ljudeh (28,7%).
Z ostalimi spremenljivkami vernost ni statistino znailno povezana, kar je lahko posledica
zdruevanja kategorij pri spremenljivki VERNOST na samo 3 vrednosti, s imer se je
izgubilo kar nekaj informacij. Pri spremenljivki DEDNOST (Kako pogosto dednost povzroa
samomor?) veji dele vernih (18,4%) kot nevernih (9,8%) meni, da je dednost v veini
primerov razlog za samomor. Da je samomor strahopetno dejanje meni ve nevernikov
(54,3%) kot vernikov (47,5%). Na vzorcu pa se je pokazalo, da ve vernikov (6,6% ), kot
nevernikov (3,9%) meni, da so posledice samomorov za drubo pozitivne. Kljub temu pa
lahko na podlagi razlik v deleih pri spremenljivkah, ki z vernostjo kaejo statistino
znailnost zakljuim, da med verniki in neverniki obstajajo razlike v odnosu do samomora.
Neverniki imajo strpneji odnos do samomora in ga jemljejo bolj kot premiljeno dejanje ter
menijo, da je izbira samomora njihova pravica.


Rok Duri 58
14. H14: pomiljanje na samomor vpliva na mnenje, da mora biti lovek duevno bolan, da
napravi samomor.
Tabela 12.1.14: Povezanost med pomiljanjem na samomor in staliem 2.
POMILJANJE NA SAMOMOR
STALIE 2 e pomislil Ni pomislil Skupaj
Da 13 / 12,4% 108 / 28,3% 121 / 24,9%
Morda da/ne 31 / 29,5% 122 / 32% 153 / 31,5%
Ne 61 / 58,1% 151 / 39,6% 212 / 43,6%
Skupaj 105 / 100% 381 / 100% 486 / 100%

Signifikanca=0,001; Phi= 0,176.
Vrednost signifikance mi omogoa, da sprejmem H14 in trdim, da sta spremenljivki na
populaciji povezani. Pomiljanje na samomor vpliva na mnenje, da mora biti lovek duevno
bolan, da stori samomor.
Med tistimi ki so e pomislili na samomor je najveji dele tistih, ki se ne strinjajo, da mora
biti lovek duevno bolan, da stori samomor (58,1%). Le 12,4% ljudi v tej skupini meni
nasprotno, namre, da mora biti lovek duevno bolan. Pri tistih, ki e niso pomislili na
samomor je slika precej drugana. Skoraj tretjina (28,3%) jih meni, da mora biti lovek za
tovrstno dejanje duevno bolan.

15. H15: pomiljanje na samomor vpliva na mnenje o pravici do samomora.
Tabela 12.1.15.: Povezanost med pomiljanjem na samomor in pravico do samomora.
POMILJANJE NA SAMOMOR
PRAVICA e pomislil Ni pomislil Skupaj
Vselej,veinoma 38 / 41,8% 86 / 29,8% 124 / 32,6%
Vasih 21 / 23,1% 39 / 13,5% 60 / 15,8%
Nikoli 32 / 35,2% 164 / 56,7% 196 / 51,6%
Skupaj 91 / 100% 289 / 100% 380 / 100%

Povezava med spremenljivkama je statistino znailna, torej pomiljanje na samomor vpliva
na mnenje o pravici do samomora.
Priakovano je dele tistih, ki menijo, da imajo vedno pravico do samomora, veliko veji pri
ljudeh, ki so na samomor e pomislili (41,8%) kot pa pri ljudeh, ki na samomor e niso
pomislili (29,8%). Pri slednjih je skoraj 2-krat ve oseb, ki menijo, da v nobenem primeru
nimajo pravice do samomora.

Rok Duri 59
Z ostalimi spremenljivkami spremenljivka POMI_SAM (Ali ste e pomislili na samomor?) ne
kae povezanosti na populaciji, vendar tudi pri teh povezavah prihaja do razlik v deleih na
vzorcu. Tako je veji dele respondentov, ki menijo, da je samomor premiljeno dejanje v
skupini, ki je e pomislila na samomor (60,6% proti 50,9% v skupini, ki na samomor e ni
pomislila). V slednji skupini je tudi veji dele oseb, ki menijo, da je to pogumno dejanje
(54,3% proti 48,1%), a hkrati veji dele oseb, ki menijo, da na samomor v veini primerov
vpliva tudi dednost (19% proti 14,4%). Splono spremenljivko o razlikah v staliih med
ljudmi, ki so na samomor e pomislili in tistimi, ki nanj niso pomislili ne morem sprejeti,
eprav povezavi, ki sta statistino znailni kaeta velike razlike v deleih.
10.2. HIERARHINO ZDRUEVANJE (CLUSTER)
V nalogi bom s pomojo hierarhinega razvranja enote razvrstil v skupine. Cilj naloge je,
da z metodo hierarhinega razvranja v skupine razvrstim enote v optimalno tevilo skupin
glede na to, kakne vrednosti zavzemajo pri posamezni odvisni spremenljivki. Skupine se
bodo med seboj loevale glede na okoliine v katerih bi osebe napravile samomor. Teh
okoliin oz. odvisnih spremenljivk je v vpraalniku 12 (s14 do s25). Gre za odgovore na
vpraanje:"V kaknih okoliinah bi vi napravili samomor?".

Spodaj predstavljene spremenljivke spadajo med najpogosteje razloge za odloitev o
samomorilnem dejanju. Po teoriji Steva Taylorja (Haralambos, Holborn, 1999: 833-834) so
samomori bodisi "ekoptini so posledica tega, kar oseba misli o sebi, bodisi "simfizini"
so posledica odnosa osebe do drugih. Samomori in poskusi samomorov so povezani tudi z
gotovostjo in negotovostjo, ljudje so o sebi ali o drugih prepriani ali negotovi. Teke
ivljenjske situacije, ki jih ponazarjajo spremenljivke S14 (e bi bili stari in pohabljeni?), S15
(e bi trpeli zaradi dolgotrajnih bolein?), S17 (e bi postali hudo invalidni?) in S22 (e ste
neozdravljivo bolni?) spadajo med submisivne samomore. Submisivni samomor se zgodi, ko
je oseba prepriana o sebi in svojem ivljenju, verjame, da je njeno ivljenje dejansko
konano, in se e vidi mrtvo. V ostalih primerih se lahko oseba odloi, da je njeno ivljenje
brez vrednosti, ker je umrla ljubljena oseba (S23), ji nikakor ni uspelo najti partnerja(ice)
(S24) ali pa se zaradi spleta nesrenih okoliin znajdejo pred zaprtimi vrati, slepi ulici, zagati
(S16, S18, S19, S20, S21, S25). eprav Taylor razlikuje tiri vrste samomorov, jih veina v
spodnji tabeli sodi med submisivne samomore. Vzroke za samomor, ki ju predstavljata
spremenljivki S16 (e bi vas zapustil partner?) in S18 (e bi izgubili zaposlitev?) bi lahko
teli tudi med simfizine ali k drugim usmerjene samomore. Samomor rtve se pojavi, ko je

Rok Duri 60
oseba prepriana, da so ji drugi naredili ivljenje neznosno. Oseba, ki si vzame ivljenje
pogosto pripisuje krivdo za svojo smrt drugim, tako da se bodo utili krive ali jih bodo
obsojali drugi.

Za razliko od Taylorja je Jean Baechler klasificiral samomore glede na vrsto reitve, ki jo
ponujajo oz. na cilj, ki ga eli dosei samomorilni posameznik. Tako bi lahko veino situacij
(razen spremenljivk S16, S18, S23) zaradi katerih bi si ljudje vzeli ivljenje, uvrstili med
odreilne samomore. Pri tej vrsti samomora si ljudje vzamejo ivljenje, da bi s tem ubeali
neznosni situaciji. Za druge je samomor odziv na alost zaradi izgube neesa posebnega.
Samomor je lahko tudi sredstvo samokaznovanja, ki ga uporabi oseba, ko uti, da je storila
nekaj narobe. Razloga za samomor, ki ju predstavljata spremenljivki S16 in S18, spadata med
agresivne samomore. Spremenljivko S16 (e bi vas zapustil va partner?) lahko uvrstimo
bodisi k maevalnemu samomoru s samomorom naj bi prisilili drugo osebo k obutku
krivde, bodisi k izsiljevalskemu samomoru se uporablja za prepreevanje nekoga, da bi
spremenil svoje ravnanje. eprav bi tudi spremenljivko S18 (e bi izgubili zaposlitev?)
uvrstili k obema oblikama samomora, pa je bolj primerna uvrstitev k roteim samomorom,
kjer prizadeta oseba pokae, da potrebuje pomo. Situacijo pod spremenljivko S23 (e bi
izgubili osebo, ki vam je najdraja?) bi najlaje uvrstili k transfiguracijskim samomorom. S to
obliko samomora naj bi oseba dosegla bolj zaeleno stanje. Na primer da bi se pridruila
ljubljeni osebi v posmrtnem ivljenju (Haralambos, Holborn, 1999: 830-831).


Rok Duri 61
Tabela 12.2.1.: Opisne vrednosti spremenljivk.

N Povpreje
Standardna
napaka povpreja
Standardni
odklon
Asimetrinost Sploenost
s14 Ce bi bili stari
in pohabljeni?
485 3,96 0,048 1,06 -0,90 0,25
s15 Ce bi trpeli
zaradi dolgotrajnih
bolecin?
488 3,60 0,052 1,15 -0,51 -0,47
s16 Ce bi vas
zapustil(a) vas(a)
partner(ica)?
488 4,61 0,030 0,66 -1,62 1,95
s17 Ce bi postali
hudo invalidni?
488 3,76 0,047 1,03 -0,59 -0,19
s18 Ce bi izgubili
zaposlitev?
484 4,73 0,026 0,58 -2,24 5,00
s19 Ce bi se vam
rodil hudo pohabljen
otrok?
484 4,63 0,028 0,61 -1,77 3,77
s20 Ce bi vas
poslali v dusevno
bolnisnico?
486 4,06 0,041 0,91 -0,83 0,45
s21 Ce ne bi mogli
imeti otrok?
484 4,76 0,023 0,51 -2,40 7,83
s22 Ce ste
neozravljivo (na
smrt) bolni?
486 3,88 0,048 1,06 -0,64 -0,24
s23 Ce bi izgubili
osebo (ljudi), ki vam
je (so vam)
najljuba(e) in
najdraja(e)?
488 4,27 0,037 0,82 -1,15 1,56
s24 Ce vam nikakor
ne bi uspelo najti
partnerja(ice)?
486 4,77 0,022 0,49 -1,99 3,22
s25 Ce bi nekoga
ubili?
479 3,81 0,047 1,04 -0,66 0,03

Tabela 12.2.2.: Razvrstitev v dve skupini.
SKUPINA T. ENOT DELE V %
1 143 27,7
2 90 17,4
Skupaj 233 45,2
Manjkajoe vred. 283 54,8
Skupaj 516 100

Prva skupina vsebuje 143 enot, druga skupina pa 90 enot. 283 enot ni bilo razvrenih, ker so
imele vsaj pri eni izmed spremenljivk s14 do s25 manjkajoo vrednost.
V teh dveh skupinah lahko izraunam povpreja za vsako izmed dvanajstih spremenljivk.


Rok Duri 62
Tabela 12.2.3.: Povpreja vrednosti po skupinah in skupaj.
Skupina S14 S15 S16 S17 S18 S19 S20 S21 S22 S23 S24 S25
1
+3,45 +3,09 +4,47 +3,28 +4,55 +4,40 +3,70 +4,59 +3,36 +3,97 +4,66 +3,38
2
-4,81 -4,53 -4,90 -4,61 -4,99 -4,99 -4,62 -4,93 -4,74 -4,74 -4,99 -4,32
Skupaj
3,97 3,65 4,64 3,79 4,72 4,63 4,06 4,73 3,90 4,27 4,79 3,74

Glede na jakost odstopanja od skupnega povpreja so posameznim povprejem v skupinah
pripisani + in -.
LEGENDA: ++ mono odstopanje v smer "da"
+ odstopanje v smer "da"
- odstopanje v smer "ne"
- mono odstopanje v smer "ne".
Iz dobljenih podatkov je mono razbrati znailnosti obeh skupin in njihove pripadnike
poimenovati.

Tabela 12.2.4.: Opisi posameznih skupin.
Skupina t. enot/% Opis skupine
1 143/61,4
BOLJ SAMOMORILNI: so ljudje, ki so v hudih ivljenjskih
okoliinah bolj dovzetni za samomor.
2 90/38,6
MANJ SAMOMORILNI: so ljudje, ki so v hudih ivljenjskih
okoliinah manj dovzetni za samomor.

Prva skupina, kamor se uvrajo bolj samomorilni ljudje, je precej veja od druge skupine.
Vendar je potrebno poudariti, da povpreja na vseh spremenljivkah nikoli ne padejo pod
vrednost 3, kar pomeni, da pripadniki nobene od skupin niso zelo samomorilni. Vsi se bolj ali
manj nagibajo k temu, da v razlinih, eprav zelo trpkih in tekih, ivljenjskih okoliinah
izberejo ivljenje namesto smrti. Kljub temu pa med obema skupinama le prihaja do
doloenih razlik. Predvsem pripadniki prve skupine so tisti, ki bi v nekaterih okoliinah
ubrali drugo pot.
Bolj podrobnih analiz in opisov skupin se v tem delu ne bom loteval. Zaradi monosti
razvranja na vseh enotah, sem izvedel razvranje e z metodo voditeljev. Pri tej metodi
bom pripadnike skupin in njihovih znailnosti obravnaval bolj celovito in podrobno.
10.3. METODA VODITELJEV
Na ogroujoe ivljenjske okoliine ljudje reagiramo razlino. Odzive na okoliine v
katerih ljudje bi ali ne bi napravili samomor sem meril s sklopom 12 spremenljivk (s14 do

Rok Duri 63
s25). Glede na to kakne vrednosti zavzemajo pri posamezni odvisni spremenljivki sem enote
razdelil v optimalno tevilo skupin.

Tabela 12.3.1.: Wardova kriterijska funkcija.
Razdalje do voditelja t. enot Ward. krit. funkcija
EVKL1-razdalja do sredia 1
skupine
471 5627,67
EVKL2-razdalja do sredi 2
skupin
471 4071,33
skupin
471 3497,43
skupin
471 3274,03

S pomojo Wardove kriterijske funkcije ugotovim, da je tudi v primeru metode voditeljev
najprimerneja razvrstitev v dve skupini, ker vrednost funkcije najbolj pade na prehodu iz ene
v dve skupini. Pri razvrstitvi v eno skupino (nobena razvrstitev) je sredie skupine toka, ki
ima na vseh spremenljivkah vrednost aritmetine sredine. Ker gre za standardizirane
spremenljivke, ima torej na vseh spremenljivkah vrednost 0 (Ferligoj, 2003:22).

Tabela 12.3.2.: Razdelitev enot v skupini.
Skupina t. enot
1 186
2 285
Veljavne 471
Manjkajoe 564

Kot v mnogih drugih primerih, je od 1035 enot veljavnih le 471 vrednosti, ostalo pa so
manjkajoe vrednosti. Dobljena razvrstitev razdeli vzorec na dve izraziti skupini. V prvi
skupini je 186, v drugi pa 285 oseb. Dobljeni rezultati se razlikujejo od rezultatov dobljenih
pri hierarhinem razvranju, kjer je bilo v prvi skupini (143) ve oseb kot v drugi (90).


Rok Duri 64
Tabela 12.3.3.: Aritmetine sredine (voditelji) po posameznih spremenljivkah.
Razvrstitev v skupini
1 2
Skupaj
S 14 3,17 + 4,46 - 3,95
S 15 2,82 + 4,13 - 3,61
S 16 4,22 + 4,88 - 4,62
S 17 2,97 + 4,26 - 3,75
S 18 4,39 + 4,94 - 4,72
S 19 4,25 + 4,87 - 4,63
S 20 3,45 + 4,46 - 4,06
S 21 4,46 + 4,95 - 4,76
S 22 3,13 + 4,35 - 3,87
S 23 3,75 + 4,61 - 4,27
S 24 4,49 + 4,94 - 4,76
A
r
i
t
m
e
t
i
n
a

s
r
e
d
i
n
a

S 25 3,18 + 4,20 - 3,80
t. enot 186 285 471

Glede na jakost odstopanja od skupnega povpreja so posameznim povprejem v skupinah
pripisani + in -.
LEGENDA: ++ mono odstopanje v smer "da"
+ odstopanje v smer "da"
- odstopanje v smer "ne"
-- mono odstopanje v smer "ne".

Iz tabele je razvidno, da sem z metodo voditeljev dobil dve skupini, ki se med seboj
razlikujeta glede na pripravljenost storiti samomor v razlinih ivljenjskih okoliinah. Prvo,
manjo skupino sestavljajo osebe za katere obstaja veja verjetnost, da bi, sooeni z hudo
ivljenjsko okoliino, napravili samomor. Drugo, vejo skupino sestavljajo osebe, ki imajo
zelo optimistien pogled na teke ivljenjske preizkunje. Zanje samomor skoraj da ne pride v
potev. Pri pregledu aritmetinih sredin posameznih skupin v primerjavi s skupno aritmetino
sredino sem opazil, da ni zelo velikih standardnih odklonov v nobeno smer. Za obe skupini
velja, da bi se v veini primerov raje odloili za ivljenje. Manj pa so o tem prepriani
pripadniki prve skupine. To ponazarjajo aritmetine sredine pri nekaterih spremenljivkah.
Spremenljivke S15 (e bi trpeli zaradi dolgotrajnih bolein?), S17 (e bi postali hudo
invalidni?) in S22 (e bi bili neozdravljivo (na smrt) bolni?) odraajo lovekove najveje
strahove v ivljenju, zato so vrednosti aritmetinih sredin pri teh spremenljivkah najnije. V
teh okoliinah bi morda, predvsem pripadniki prve skupine naredili samomor.

Rok Duri 65
Dejansko veliko samomorov storijo ljudje, ki so stari, neozdravljivo bolni ali hudo invalidni.
Ti ljudje so v veliki meri odvisni od pomoi drugih, so nemoni, nepokretni in osamljeni.
ivljenje jim ne prinaa ve zadovoljstva in v njem ne vidijo ve smisla.
Najvije vrednosti aritmetinih sredin pa spremenljivke priakovano dosegajo pri
spremenljivkah S16 (e bi vas zapustil/a va/a partner/ica?), S18 (e bi izgubili zaposlitev?),
S19 (e bi se vam rodil hudo pohabljen otrok?) in S21 (e ne bi mogli imeti otrok?). Te
ivljenjske okoliine niso tako usodne in zato ne prizadenejo ljudi v taki meri, da bi
razmiljali o samomoru. V veini od teh okoliin si lahko ljudje sami pomagajo ali pa reitev
pride povsem nepriakovano. Za nekatere poskrbi tudi as, ki celi vse rane.

Tabela 12.3.4.: Opisi posameznih skupin (metoda voditeljev).
Skupina t. enot/% Opis skupine
1
186 / 39,5
BOLJ SAMOMORILNI: so ljudje, ki so v hudih ivljenjskih
okoliinah bolj dovzetni za samomor.
2
285 / 60,5
MANJ SAMOMORILNI: so ljudje, ki so v hudih ivljenjskih
okoliinah manj dovzetni za samomor.

Veina ljudi se uvra v drugo skupino, torej k manj samomorilnim. Manj kot 40% pa je oseb,
ki so bolj samomorilne in bi v tekih ivljenjskih trenutkih morda naredile samomor.

Tabela 12.3.5.: Socio-demografske znailnosti skupin.
Skupina
tevilo in
dele ensk
tevilo in
dele mokih
Povprena
starost
1-Bolj
samomorilni
120 / 42,7 62 / 34,6 42,3
2-Manj
samomorilni
161 / 57,3 117 / 65,4 44,8

Na vzorcu se kae, da so enske v primerjavi z mokimi bolj samomorilne oz. v hudih
ivljenjskih okoliinah prej pomislijo na samomor kot moki. Ugotovitev se sklada z
statistinim dejstvom, da enske ve pomiljajo na samomor, medtem ko ga moki pogosteje
izvedejo. Razlika med delei pa je premajhna, da bi to lahko trdili za celotno populacijo
(signifikanca= 0,084). eprav povezava ni statistino znailna, pa so na vzorcu manj
samomomorilni ljudje v povpreju tudi nekoliko stareji.


Rok Duri 66
Tabela 12.3.6.: Aritmetine sredini spremenljivk po skupinah.
Aritmetina sredina
Skupina
STRAH_PO: e
nekdo napravi
samomor, bi vi to
ocenili kot:
PREM_NEP: Ali
menite-e nekdo
napravi samomor-da je
to:
POMI_SAM: Ali ste
kdaj pomislili, da bi
napravili samomor?
PRAVICA: Ali
menite, da imate vi
sami pravico napraviti
samomor?
1-Bolj
samomorilni
1,62 1,39 1,65 2,01
2-Manj
samomorilni
1,42 1,51 1,88 2,29

Po pregledu aritmetinih sredin ugotovim, da med skupinama obstajajo razlike, a te niso zelo
velike. Prva skupina se bolj nagiba k mnenju, da je samomor pogumno in premiljeno dejanje.
Manj samomorilni ljudje so priakovano manjkrat pomislili, da bi napravili samomor kot
osebe iz skupine "bolj samomorilni". Ljudje, ki so v tekih ivljenjskih preizkunjah bolj
nagnjeni k samomoru, osebe iz prve skupine torej, se tudi bolj nagibajo k mnenju, da imajo
vselej pravico vzeti si ivljenje. Pripadniki druge skupine menijo, da imajo to pravico le
vasih.


Rok Duri 67
IV. SKLEPNA BESEDA
Misel na samomor je e zelo stara. Z njo so se ukvarjale e drube v davni preteklosti, ni
manj pa razmiljanja o samomoru niso iva danes. Samomor je pri ljudeh, zaradi svoje
traginosti in nedojemljivosti, vedno zbujal nasprotujoe obutke in mnenja. eprav je od
asov, ko so bili poskusi samomora kaznovani, trupla samomorilcev pa oneaena e minili,
pa je samomor e vedno tabu tema, o samomorilcih pa e vedno kroijo zmotna preprianja.
Zakonodajalci, vlada, zavarovalnice in splona javnost imajo, zaradi zmotnih predstav in
neresnega odnosa, pogosto diskriminanten odnos do psihinih obolenj in v ta namen vlagajo
le malo truda in sredstev. Zaradi naraajoega tevila samomorov med mladimi in negativnih
samomorilnih napovedi v prihodnosti se ozaveenost dviga in razmere izboljujejo. Kljub
vsem, bolj ali manj prepriljivim spoznanjem raziskovalcev, o izvoru samomorilnega vedenja,
e vedno ne moremo z gotovostjo trditi kaj ljudi ene, da se odloijo za prekinitev svojega
ivljenja. Bodisi pri polni zavesti, v stanju zmedenosti ali alkoholni omami, bodisi v obupu,
navelianosti nad ivljenjem ali kot posledica neusliane ljubezni, ostaja dejstvo, da ljudje,
nai sodravljani in pogostokrat osebe, ki smo jih dobro ali pa le beno poznali, dvignejo roko
nad sebe in za vedno zapustijo ta svet. Kljub naporom samomor ostaja velik zdravstveni in
drubeni problem. e se e tako trudimo, ostaja realnost, da samomorov ne moremo v celoti
prepreiti. Lahko pa zmanjamo njihovo tevilo e s tem, da se o tej temi bolj odkrito
pogovarjamo in prispevamo svoj dele k ustvarjanju pravinejega sveta.

V diplomski nalogi sem se ukvarjal z odkrivanjem odnosa in lastne samomorilne ogroenosti
Slovencev do vpraanja samomora. Pri odnosu do samomora sem anketirance, s pomojo
neodvisnih spremenljivk (demografske spremenljivke), razdelil v skupine glede na spol,
starost, izobrazbo in vernost. Poleg demografskih spremenljivk sem razlike v staliih do
samomora iskal tudi med anketiranci, ki so e oz. e niso pomislili na samomor.
Oceno lastne samomorilne ogroenosti sem raziskoval s sklopom 12 spremenljivk, ki so se
med seboj loevale glede na okoliine v katerih bi osebe napravile samomor. Z metodo
voditeljev sem anketirance razdelil v dve skupini: bolj samomorilni in manj samomorilni.

Generalno hipotezo lahko na podlagi rezultatov analize potrdim. Med razlinimi drubenimi
skupinami obstajajo razlike v staliih do samomora, eprav v nekaterih primerih povezave
med spremenljivkami niso bile statistino znailne, razlike v deleih pa premajhne, da bi
potrdile vse delovne hipoteze.

Rok Duri 68
Na podlagi dobljeni podatkov lahko sklenem, da imajo enske bolj strpen in manj obsojajo
odnos do samomorilnosti, eprav nanj pogosteje pomislijo kot moki. Tudi mladi vekrat
pomislijo na samomor kot stareji. Do samomora, podobno kot enske, gojijo tolerantneji
odnos. Najveje preseneenje sem doivel pri spremenljivki izobrazba. Izkazalo se je, da
izobrazba loveka, v veini primerov, ne vpliva na njegov odnos do samomora. Manj
izobraeni pa le v veji meri kot bolj izobraeni menijo, da mora biti lovek duevno bolan,
da stori samomor. Pri vernih in nevernih ljudeh so se pri nekaterih spremenljivkah pokazale
velike razlike v deleih, pri drugih jih skoraj ni bilo. Vseeno lahko zakljuim, da med verniki
in neverniki obstajajo razlike v odnosu do samomora. Za razliko od vernikov imajo neverniki
strpneji odnos do samomora, hkrati pa menijo, da imajo do samomora vedno pravico,
medtem ko se verniki s tem ne strinjajo povsem. Pri dveh spremenljivkah so se pokazale
statistino znailne razlike v staliih tudi med tistimi, ki so e pomislili na samomor in
tistimi, ki na samomor e niso pomislili. Priakovano so se ljudje, ki so e pomislili na
samomor, izkazali za strpneje in manj obremenjene s predsodki, hkrati pa v veji meri
menijo, da imajo vedno pravico do samomora. Rezultati analize so pokazali, da se je eden mit
o samomorilci e razblinil. Mnenje, da je samomorilnost podedovana, ima namre le e zelo
malo ljudi, statistino znailnih razlik med skupinami pa ni mogoe opaziti.

Na osnovi odgovorov pri katerih so se anketiranci sooili z dvanajstimi tekimi ivljenjskimi
okoliinami, sem anketirance razdelil med bolj in manj samomorilne. Za obe skupini velja,
da bi se v veini primerov raje odloili za ivljenje. Manj pa so o tem prepriani pripadniki
prve skupine. Predvsem pri spremenljivkah, ki odraajo lovekove najveje strahove
(trpljenje zaradi bolein, huda invalidnost, neozdravljiva bolezen).
Za bolj samomorilne so se na vzorcu izkazale enske. Ta skupina je v povpreju tudi mlaja.
Ti dve ugotovitvi se ujemata z rezultati dobljenimi pri kontigennih tabelah in
samomorilskimi "trendi" (enske in mlaji ljudje v veji meri pomiljajo na samomor).
Pri obeh skupinah sem tudi raziskoval odnos do samomorilnosti. Priakovano se bolj
samomorilni nagibajo k mnenju, da je samomor pogumno in premiljeno dejanje ter da imajo
vselej pravico vzeti si ivljenje.


Rok Duri 69
VIRI:
LITERATURA:
1. Bajt, Aleksander in tiblar, Franjo (2002): Statistika za druboslovce. Ljubljana. GV
Zaloba.
2. Blejec, Matja (et al) (2003): Statistika. Piran. Gea College-Visoka ola za
podjetnitvo.
3. Corr, Charles, Donna, Nabe, Clyde (1997): Death & Dying, Life & Living: Second
Edition. Pacific Grove, Ca. Brook/Cole Publishing Company.
4. Dernovek, Z. Mojca (2003): Prepreevanje samomora v primarnem zdravstvu. V
Andrej Marui in Saka Rokar (ur.): Slovenija s samomorom ali brez.: 65-73.
Ljubljana: DZS.
5. Donnelly, John (1990): Suicide: right or wrong? New York. Prometheus Books.
6. Durkheim, Emil (1992): Samomor. Prepoved incesta in njeni izviri. Ljubljana. kuc-
Studia Humanitas.
7. Fange igon, Viktorija (1997): Mentalno zdravje. Maribor. Univerza v Mariboru-
Visoka zdravstvena ola.
8. Ferligoj, Anuka (1995): Osnove statistike na prosojnicah. Univerza v Ljubljani:
Fakulteta za drubene vede. Ljubljana.
9. Ferligoj, Anuka (2001): Multivariatna analiza. Univerza v Ljubljani: Fakulteta za
drubene vede. Ljubljana.
10. Ferligoj, Anuka et al. (2003): Vaje iz multivariatne analize. Univerza v Ljubljani:
Fakulteta za drubene vede. Ljubljana.
11. Goriar, Joe (1983): Sociologija o samomoru. V Lev Milinski (ur.): Samomor in
Slovenija. Ljubljana: SAZU.
12. Gran, Karel (1999): Prekinjeno ivljenje: Samomorilnost na slovenskem. Ljubljana:
Druina.
13. Haralambos, Michael, Holborn, Martin (1999): Sociologija: teme in pogledi.
Ljubljana. DZS.
14. Kerevan, Marko (1983): Sociologija in samomor. V Lev Milinski (ur.): Samomor in
Slovenija. Ljubljana: SAZU.
15. Knez, Danijela (2003): Socioloki pogledi na samomor. V Andrej Marui in Saka
Rokar (ur.): Slovenija s samomorom ali brez.: 38-43. Ljubljana: DZS.
16. Kreitman, Norman (1977): Parasuicide. London. John Wiley & Sons.

Rok Duri 70
17. Kropivnik, Samo in Trampu, Cveto (1999): Analize podatkov z SPSS-om:
Predavanja in vaje I. in II. del. Univerza v Ljubljani: Fakulteta za drubene vede (RC).
Ljubljana.
18. Marui, Andrej (2003): Samomor med genomom in enviromom. V Andrej Marui in
Saka Rokar (ur.): Slovenija s samomorom ali brez.: 21-28. Ljubljana: DZS.
19. Marui, A. in Zorko, M. (2003). Slovenski samomor skozi prostor in as. V Andrej
Marui in Saka Rokar (ur.): Slovenija s samomorom ali brez (str. 10-21). Ljubljana:
DZS.
20. Matevi, Matja (1999): Stalia do samomora glede na vrednote in samooceno
razlinih kategorij preizkuancev. Doktorska disertacija. Ljubljana.
21. Milinski, Lev (1983): Samomor in Slovenija. Ljubljana. SAZU.
22. Milinski; Lev (1985) Samomor in Slovenci: 2. predelana in dopolnjena izdaja.
Ljubljana. CZ.
23. Milinski, Lev (1997): Samomor in Slovenija-1995. Ljubljana. Slovenska akademija
znanosti in umetnosti: Psihiatrina klinika.
24. Piljar, Marko (2003): Prepreevanje samomora med starejimi. V Andrej Marui in
25. Robson, Rita (1989): Survivors of Suicide. Van Nuys, Ca. Newcastle Publishing
Company Inc.
26. Rokar, Saka (2003): Samomor med duevnostjo in telesom. V Andrej Marui in
27. Shneidman, Edwin S. (1996): The suicidal mind. New York, Oxford: Oxford
University Press.
28. Taylor, Steve (1988): The Sociology of Suicide. New York. Longman Inc.
29. To, Niko (1999): Vrednote v prehodu II. Slovensko javno mnenje 1990-1998.
Ljubljana. IDV-CJMMK.
30. To, Niko et al. Slovensko javno mnenje 1994/1: Razvojne vrednote in prostor in
stalia o zdravju in zdravstvu (datoteka podatkov). Ljubljana: Univerza v Ljubljani,
Fakulteta za drubene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in mnoinih
komunikacij (izdelava), 1994. Arhiv druboslovnih podatkov (distribucija), 2000.
31. Trstenjak, Anton (1983): Okvirne dileme o etiologiji samomora. V Lev Milinski
(ur.): Samomor in Slovenija. Ljubljana: SAZU.
32. Trstenjak, Anton (1986): Ko bi e enkrat ivel: Druga popravljena izdaja. Celje:
Mohorjeva druba.

Rok Duri 71
33. Ule, Mirjana (2004): Socialna psihologija. Fakulteta za drubene vede. Ljubljana.
34. Virant-Jakli, Mira (1995): Samomor in samomorilni poskus v Sloveniji v letu 1994.
Ljubljana. Univerzitetna psihiatrina klinika Ljubljana.
35. Virant-Jakli, Mira (1998): Samomor in samomorilni poskus v Sloveniji v letu 1996.
Ljubljana. Univerzitetna psihiatrina klinika Ljubljana.
36. mitek, Andrej (2003): Antidepresivi in samomorilna ogroenost. V Andrej Marui
in Saka Rokar (ur.): Slovenija s samomorom ali brez.: 133-143. Ljubljana: DZS.

SLOVARJI:
37. Hornby, A.S. (2005): Oxford Advanced Learner's Dictionary of Current English.
Oxford: Oxford University Press.
38. Statistini terminoloki slovar (2002): Razirjena izdaja z dodanim slovarjem
ustreznikov v angleini. Ljubljana. Statistino drutvo Slovenije: tudentska zaloba.
39. Slovar slovenskega knjinega jezika (2000): Slovenska akademija znanosti in
umetnosti. Ljubljana: DZS.

REVIJE:
40. Pogled/The View (2003): Acta suicidologica Slovenica. Revija za multidisciplinarno
prouevanje in prepreevanje samomora (I/1-2). Ljubljana.

INTERNETNI VIRI:
www.sigov.si/ivz/vsebine/dus_zdravje/samomor_slo.htm
www.ds-rs.si/2MO/dejavnosti/posveti/pos00_4A.htm
www.mf.uni-lj.si/isis/isis97-11/html/tekavcic26.html
www.dr-leskosek.com
www.mf.uni-lj.si/test/full-texts/zdr-vest/zdrv95-3-8.html-1250
www.ds-rs.si/dejavnost/predavanja/besedila_pre/Appleby.htm
www.findarticles.com/p/articles
www.keepmedia.com/acct
www.stat.si/letopis/
www.adp.fdv.uni-lj.si/
www.med.uio.no/iasp/

Rok Duri 72
www.psycom.net/depression.central.suicide.html
www.suicidology.org/
www.suicideinfo.ca/
www.ce-review.org/00/20/pozun20.html
www.ki.se/suicide/rapporter/Suicide_Prevention_in_Europe.pdf


Rok Duri 73
PRILOGE
PRILOGA A OPIS SPREMENLJIVK
V diplomski nalogi sem uporabil spremenljivke iz raziskave Stalia o samomorih (SUIATT
94')

1. NEODVISNE SPREMENLJIVKE
S85. SPOL
1. enska
2. moki
S86. KATEREGA LETA STE ROJENI?
!_!_!_!_! leta
Spremenljivko sem rekodiral v 6 razredov, ki predstavljajo dejansko starost anketirancev
(RSTAROST).
1. 18 do 25 let
2. 26 do 35 let
3. 36 do 45 let
4. 46 do 55 let
5. 56 do 65 let
6. nad 65 let
S87. KAKNO IZOBRAZBO IMATE?
1. nedokonano osnovno olo
2. dokonano osnovno olo
3. nedokonano strokovno ali srednjo olo
4.dokonano 2 ali 3-letno strokovno olo
5. dokonano 4-letno srednjo olo
6. nedokonano vijo ali visoko olo
7.dokonano 2-letno vijo olo
8. dokonano visoko olo, fakulteto, akademijo
9. b.o.
Spremenljivko sem rekodiral v 4 razrede in dobil novo spremenljivko IZOB.
1. osnovna ola
2. strokovna ola
3. srednja ola
4. vija, visoka ola

Rok Duri 74
V8.00 ALI BI NAM LAHKO ZAUPALI, E STE VERNI (RELIGIOZNII), ALI NE, IN ALI
OBISKUJETE VERSKE OBREDE, ALI NE?
1. sem veren in redno, vsako nedeljo obiskujem verske obrede
2. sem veren in pogosto, vsaj enkrat meseno, obiskujem verske obrede
3. sem veren in le vasih, ob velikih praznikih in ob posebnih prilonostih obiskujem verske
obrede
4. sem veren in ne obiskujem verskih obredov
5. ne morem rei, ali sem veren ali ne, eprav obiskujem verske obrede
6. ne morem rei, ali sem veren ali ne, in ne obiskujem verskih obredov
7. nisem veren, vendar obiskujem verske obrede
8. nisem veren in ne obiskujem verskih obredov
9. ne morem odgovoriti
Spremenljivko sem rekodiral v novo spremenljivko VERNOST s tremi razredi.
1. veren
2. ne more rei
3. ni veren
V8.19 KAKEN JE VA ZAKONSKI STAN?
1. poroen/a
2. izvenzakonska skupnost
3. vdovec/a
4. razvezan/a
5. samski/a, nikoli nisem bil/a poroen/a
Spremenljivko sem z rekodiranjem skril v novo spremenljivko ZAK_STAN s tremi razredi.
1. poroen,izvenzak.
2. vdovec,razvez.
3. samski

2. ODVISNE SPREMENLJIVKE
2.1. SPREMENLJIVKE, KI SE NANAAJO NA ODNOS DO SAMOMORA
S9. ALI MENITE, DA MORA BITI LOVEK DUEVNO BOLAN, DA NAPRAVI
SAMOMOR?
1 2 3 4 5
zagotovo da verjetno da morda da verjetno ne zagotovo ne
morda ne

Rok Duri 75
Spremenljivko sem rekodiral v spremenljivko DU_BOL, z vrednostmi:
1. da
2. morda da/ne
3. ne
S28. E NEKDO NAPRAVI SAMOMOR, BI VI TO OCENILI KOT:
1. zelo strahopetno
2. dokaj strahopetno
3. nimam o tem lastnega mnenja
4. dokaj pogumno
5. zelo pogumno
Lestvico vrednosti spremenljivke sem rekodiral. Vrednost 3 (nimam o tem lastnega mnenja)
sem uvrstil med manjkajoe vrednosti. Nova lestvica je sledea (STRAH_PO):
1. strahopetno
2. pogumno
S32. KAKO POGOSTO JE PO VAEM MNENJU DEDNOST TISTA, KI POVZROA
SAMOMOR?
1. vedno
2. v veini primerov
3. vasih
4. redkokdaj
5. nikoli
To spremenljivko sem rekodiral v tri razrede in dobil novo spremenljivko DEDNOST.
1. v veini,vedno
2. vasih
3. redko,nikoli
S35. ALI MENITE - E NEKDO NAPRAVI SAMOMOR - DA JE TO:
1. zagotovo premiljeno dejanje
2. verjetno premiljeno dejanje
3. verjetno nepremiljeno dejanje
4. zagotovo nepremiljeno dejanje
5. ne vem
Vrednosti spremenljivke sem z rekodiranjem zdruil, vrednost 5 (ne vem) pa uvrstil med
manjkajoe vrednosti. Nove vrednosti so (PREM_NEP):
1. premiljeno

Rok Duri 76
2. nepremiljeno

S81. E LJUDJE DELAJO SAMOMOR, SO POSLEDICE ZA CELOTNO DRUBO:
1. vselej negativne
2. pogosto negativne
3. vasih negativne, vasih pozitivne
4. pogosto pozitivne
5. vselej pozitivne
Po rekodiranju vrednosti spremenljivke v tri razrede se nova spremenljivka imenuje
POS_DRU.
1. negativne
2. vasih negativne/pozitivne
3. pozitivne

2.2. SPREMENLJIVKE, KI SE NANAAJO NA ANKETIRANCA
Spodnji spremenljivki sem sicer uvrstil med odvisne, a bodo v moji nalogi, v dveh primerih,
delovali tudi kot neodvisni.
S43. ALI STE POMISLILI, DA BI NAPRAVILI SAMOMOR?
1. zelo velikokrat
2. velikokrat
3. ve kot enkrat
4. enkrat
5. nikdar
Vrednosti spremenljivke sem rekodiral v dva razreda in dobil sapremenljivko POMI_SAM.
1. e pomislil
2. ni pomislil
S61. ALI MENITE, DA IMATE VI SAMI PRAVICO NAPRAVITI SAMOMOR?
1. vselej
2. veinoma
3. vasih
4. nikoli
5. ne vem/nimam svojega mnenja
Vrednosti spremenljivke sem rekodiral v spremenljivko PRAVICA. Nove vrednosti so:
1. vselej, veinoma

Rok Duri 77
2. vasih
3. nikoli
Vrednost 4 (ne vem/nimam lastnega mnenja) sem uvrstil med manjkajoe vrednosti.
Sledi sklop spremenljivk, pri katerem so anketiranci sooeni z okoliinami, ki so pogosto
vzrok za samomorilno nagnjenost. Te spremenljivke sem uporabil pri razvranju enot v
skupine.
V KAKNIH OKOLIINAH BI VI NAPRAVILI SAMOMOR?
S14. E BI BILI STARI IN POHABLJENI?
S15. E BI TRPELI ZARADI DOLGOTRAJNIH BOLEIN?
S16. E BI VAS ZAPUSTIL(A) VA(A) PARTNER(ICA)?
S17. E BI POSTALI HUDO INVALIDNI?
S18. E BI IZGUBILI ZAPOSLITEV?
S19. E BI SE VAM RODIL HUDO POHABLJEN OTROK?
S20. E BI VAS POSLALI V DUEVNO BOLNINICO?
S21. E NE BI MOGLI IMETI OTROK?
S22. E BI BILI NEOZDRAVLJIVO (NA SMRT) BOLNI?
S23. E BI IZGUBILI OSEBO (LJUDI), KI VAM JE (SO VAM) NAJBLIJI(E) IN
NAJDRAJI(E)?
S24. E VAM NIKAKO NE BI USPELO NAJTI PATNERJA(ICE)?
S25. E BI NEKOGA UBILI?
Vse spremenljivke so merjene z enako mersko lestvico.
1 2 3 4 5
zagotovo da verjetno da morda da verjetno ne zagotovo ne
morda ne


Rok Duri 78
PRILOGA B METODOLOGIJA

1. Manjkajoe vrednosti
Stavek je namenjen doloanju uporabnikih manjkajoih vrednosti (Kropivnik, Trampu,
1999: 93).

2. Stavek RECODE
S stavkom RECODE spremenimo obstojee ("stare") vrednosti ene ali ve spremenljivk v
drugane ("nove") vrednosti. Spreminjanje vrednosti imenujemo tudi rekodiranje (Kropivnik,
Trampu, 1999: 76). V svoji nalogi sem rekodiral veino spremenljivk.

3. Stavek COMPUTE
Funkcija stavka COMPUTE je raunanje novih vrednosti spremenljivk za vsako enoto v
delovni datoteki (Kropivnik, Trampu, 1999: 68). V svoji nalogi sem stavek uporabil le
enkrat, in sicer sem iz letnic rojstva izraunal dejansko starost anketirancev.

4. Frekvenne tabele (Frequencies)
Podprogram FREQUENCIES predvsem izrauna in oblikuje tabelo frekvenc, strukturnih
odstotkov in njihovo kumulativo ter izrie razne oblike grafinih prikazov frekvennih
porazdelitev (Kropivnik, Trampu, 1999: 21).

5. Kontingenne tabele (Crosstabs)
Podprogram izrauna tabele dvo- in verazsene frekvenne porazdelitve, ki jih imenujemo
kontingenne tabele, ter statistike, ki omogoajo sklepanje o povezanosti spremenljivk
(Kropivnik, Trampu, 1999: 35).

6. T- test
podprogram omogoa preverjanje domnev o povprenih vrednostih tevilskih spremenljivk na
populaciji (Kropivnik, Trampu, 1999: 53).

7. Pearsonov korelacijski koeficient
Pearsonov korelacijski koeficient meri linearno povezanost med dvema tevilskima
spremenljivkama. Bazira na kovarianci (je normirana kovarianca). Zavzema vrednosti na
intervalu [-1,1] (Ferligoj, 2001).

Rok Duri 79
8. Standardizacija
S standardizacijo vsaka od spremenljivk dobi enako mo pri doloitvi razvrstitve med
enotama. Ali je potrebna, se raziskovalec odloi sam.
Najobiajneji nain standardizacije je naslednji: za i-to vrednost x
i
spremenljivke X
izraunamo relativni odklon od aritmetine sredine, ki ga oznaimo z z
i
,
kjer je
j
aritmetina sredina za x
j
in
j
standardni odklon (Ferligoj, 2001).

9. Metode hierarhinega zdruevanja
Najobseneji razred metod hierarhinega razvranja v skupine predstavljajo metode, ki
temeljijo na zaporednem zdruevanju dveh ali ve skupin v novo skupino. Med njimi so
najpogosteje tiste, ki zdruijo vsaki po dve skupini. Mere razlinosti d med novo skupino in
ostalimi v postopku zdruevanja v skupine doloamo na ve nainov in ti doloajo razline
metode hierarhinega zdruevanja v skupine. Pomembno je, da so metode monotone - nivo
zdruevanja mora biti viji kot je bil v prejnjem koraku, in hevristine - deluje v vsakem
koraku, ne glede na konec. Rezultat zdruevanja je mogoe nazorno pokazati z
dendrogramom - drevesom zdruevanja.
Wardova metoda

Wardova metoda temelji na zaporednem zdruevanju dveh ali ve skupin v novo (Ferligoj,
2001).

10. Drevo zdruevanja (dendrogram)
Potek zdruevanja lahko grafino ponazorimo z drevesom zdruevanja oz. dendrogramom.
Listi tega drevesa so enote, toke zdruitve (toke, kjer se ena veja cepi na ve manjih) pa
sestavljene skupine. Viina toke ali nivo zdruevanja (ang. level of fusion) je sorazmerna
meri razlinosti med skupinama.
S pomojo oblike dendrograma se nato lahko odloimo, v koliko skupin bomo razvrstili dane
enote. To storimo tako, da dendrogram na nekem nivoju odreemo (tam, kjer nivoji
zdruevanja kaejo im vejo razlinost med skupinami) ter tako dobimo doloeno tevilo
j
j ij
ij
x
z

=

Rok Duri 80
odrezanih vej drevesa. tevilo vej nam nato predstavlja tevilo skupin, v katere bomo
razvrstili enote (Ferligoj, 2001).

11. Metoda voditeljev
To je nehierarhina metoda, ki zmore razvrati v skupine veje tevilo enot. Je iteracijska
metoda, kjer se je treba odloiti, v koliko skupin razvramo enote. Postopek se lahko zane z
vnaprej podano mnoico predstavnikov posameznih skupin - voditeljev. Metoda priredi enote
najblijim voditeljem, poie centroide (teia) tako dobljenih skupin - nove voditelje, zopet
priredi enote najblijim voditeljem itd. Postopek se kona, ko se nova mnoica voditeljev ne
razlikuje od mnoice voditeljev, dobljene korak pred njo. im boljo razvrstitev skuamo
dobiti tako, da postopek ponovimo vekrat z razlinimi zaetnimi mnoicami voditeljev. V
vsakem koraku postopka metode nas ponavadi zanima, kako dobro razvrstitev smo dobili. To
merimo z ustrezno kriterijsko funkcijo. Ponavadi je to Wardova kriterijska funkcija, ki
monotono pada z zaporedjem korakov postopka (Ferligoj, 2001).

12. Kriterijska funkcija
S pomojo kriterijske funkcije ocenjujemo primernost razlinih razvrstitev. Torej, e imamo
mnoico razvrstitev in za vsako razvrstitev izraunamo vrednost kriterijske funkcije, je
najbolja tista razvrstitev, ki ima najmanjo vrednost kriterijske funkcije (Ferligoj, 2001).


Rok Duri 81
PRILOGA C

1. FREKVENNE PORAZDELITVE

SPOL
290 28,0 60,7 60,7
188 18,2 39,3 100,0
478 46,2 100,0
557 53,8
1035 100,0
1 enska
2 moki
Skupno
Veljavne
vrednosti Manjkajoe
Skupno
Frekvenca Odstotek
Veljavni
odstotek Kumulativa

vernost
685 66,2 67,0 67,0
91 8,8 8,9 75,9
247 23,9 24,1 100,0
1023 98,8 100,0
12 1,2
1035 100,0
1,00 veren
2,00 ne more rei
3,00 ni veren
Total
Valid
System Missing
Total
Frequency Percent Valid Percent
Cumulative
Percent

izob izobrazba
164 15,8 34,6 34,6
114 11,0 24,1 58,6
135 13,0 28,5 87,1
61 5,9 12,9 100,0
474 45,8 100,0
561 54,2
1035 100,0
1,00 osnovna ola
2,00 strokovna ola
3,00 srednja ola
4,00 vija, visoka ola
Total
Valid
System Missing
Total
Cumulative
Percent


Rok Duri 82
rstarost rekodirana starost v razrede
132 12,8 27,7 27,7
127 12,3 26,6 54,3
77 7,4 16,1 70,4
71 6,9 14,9 85,3
70 6,8 14,7 100,0
477 46,1 100,0
558 53,9
1035 100,0
1,00 18 do 30 let
2,00 31 do 45 let
3,00 46 do 55 let
4,00 56 do 65 let
5,00 nad 65 let
Total
Valid
System Missing
Total
Cumulative
Percent

prem_nep premiljeno/nepremiljeno
229 22,1 53,3 53,3
201 19,4 46,7 100,0
430 41,5 100,0
605 58,5
1035 100,0
1,00 premiljeno
2,00 nepremiljeno
Total
Valid
System Missing
Total
Cumulative
Percent

du_bol duevno bolan da napravi samomor
121 11,7 24,8 24,8
154 14,9 31,6 56,4
213 20,6 43,6 100,0
488 47,1 100,0
547 52,9
1035 100,0
1,00 da
2,00 morda da/ne
3,00 ne
Total
Valid
System Missing
Total
Cumulative
Percent

strah_po ali je strahopetno, pogumno
167 16,1 50,6 50,6
163 15,7 49,4 100,0
330 31,9 100,0
705 68,1
1035 100,0
1,00 strahopetno
2,00 pogumno
Total
Valid
System Missing
Total
Cumulative
Percent


Rok Duri 83
dednost
77 7,4 15,7 15,7
193 18,6 39,4 55,1
220 21,3 44,9 100,0
490 47,3 100,0
545 52,7
1035 100,0
1,00 v veini,vedno
2,00 vasih
3,00 redko,nikoli
Total
Valid
System Missing
Total
Cumulative
Percent

pomi_sam ALI STE KDAJ POMISLILI, DA BI NAPRAVILI SAMOMOR?
105 10,1 21,4 21,4
385 37,2 78,6 100,0
490 47,3 100,0
545 52,7
1035 100,0
1,00 e pomislil
2,00 ni pomislil
Total
Valid
System Missing
Total
Cumulative
Percent

pravico Ali menite, da imate vi sami pravico nap
124 12,0 32,5 32,5
61 5,9 16,0 48,6
196 18,9 51,4 100,0
381 36,8 100,0
107 10,3
547 52,9
654 63,2
1035 100,0
1 vselej, veinoma
2 vasih
3 nikoli
Total
Valid
4 ne vem/nimam
svojega mnenja
System
Total
Missing
Total
Cumulative
Percent


Rok Duri 84
PRILOGA D

1. DENDROGRAM

Dendr ogr ampo War d met hodi ( evkl i dska r azdal j a, 50%enot )

Case 948 212
Case 976 219
Case 20 9
Case 832 181
Case 862 187
Case 797 170
Case 805 173
Case 718 155
Case 782 167
Case 685 144
Case 693 146
Case 587 116
Case 655 133
Case 550 108
Case 578 113
Case 430 91
Case 526 103
Case 383 80
Case 408 86
Case 85 24
Case 188 41
Case 31 10
Case 84 23
Case 2 2
Case 962 214
Case 141 32
Case 914 202
Case 39 14
Case 318 67
Case 868 191
Case 34 12
Case 589 117
Case 873 193
Case 53 17
Case 583 115
Case 796 169
Case 189 42
Case 358 77
Case 341 71
Case 288 63
Case 319 68
Case 5 3
Case 945 211
Case 117 28
Case 822 178
Case 379 79
Case 923 204
Case 80 22
Case 402 85
Case 401 84
Case 410 87
Case 500 100
Case 850 183
Ca1007 229
Case 260 54
Case 849 182
Case 637 131
Case 810 174
Case 880 195
Case 555 110
Case 199 44
Case 599 119
Case 533 104
Case 657 135
Case 934 208
Case 898 199
Case 935 209
Case 859 186
Case 580 114
Case 775 165
Case 664 138
Case 983 222
Case 336 70
Case 865 189
Case 171 38
Case 342 72
Case 547 106
Case 966 215
Case 499 99
Case 710 151
Case 277 58
Case 33 11
Case 281 61
Case 906 201
Case 435 94
Case 812 175
Case 316 66
Case 594 118
Case 69 20
Case 123 29
Case 662 137
Case 991 225
Case 8 5
Case 616 126
Case 985 223
Ca1016 231
Case 624 127
Case 768 164
Case 750 161
Case 999 226
Case 287 62
Case 612 125
Case 138 31
Case 760 162
Case 165 36
Case 357 76
Case 903 200
Case 551 109
Case 455 95
Case 629 128
Case 686 145
Case 864 188
Case 41 15
Case 394 83
Case 414 88
Case 604 121
Case 711 152
Case 605 122
Case 881 196
Case 497 98
Case 631 129
Case 248 51
Ca1033 233
Case 668 140
Case 669 141
Case 210 46
Case 434 93
Case 828 179
Case 666 139
Case 968 216
Case 986 224
Case 98 26
Case 696 147
Case 697 148
Case 786 168
Case 278 59
Case 709 150
Case 12 7
Case 105 27
Case 821 177
Case 882 197
Case 7 4
Case 432 92
Case 713 153
Case 830 180
Case 943 210
Case 601 120
Case 705 149
Case 415 89
Case 10 6
Case 608 124
Case 97 25
Case 243 50
Case 169 37
Case 335 69
Case 393 82
Case 674 142
Case 183 40
Case 43 16
Case 875 194
Case 279 60
Case 853 184
Case 371 78
Case 660 136
Case 728 158
Case 508 101
Case 568 112
Ca1000 227
Case 933 207
Case 866 190
Case 869 192
Case 485 97
Ca1003 228
Case 542 105
Case 818 176
Case 38 13
Case 181 39
Case 801 171
Case 65 18
Case 251 52
Ca1014 230
Case 607 123
Case 857 185
Case 275 57
Case 292 64
Case 684 143
Case 970 217
Case 926 205
Case 979 220
Case 387 81
Case 425 90
Case 558 111
Case 766 163
Case 457 96
Case 917 203
Case 159 35
Case 525 102
Case 549 107
Case 975 218
Case 644 132
Case 145 33
Case 716 154
Case 217 48
Case 216 47
Case 194 43
Case 723 156
Case 79 21
Case 312 65
Case 780 166
Case 261 55
Case 223 49
Case 956 213
Case 1 1
Case 350 73
Case 131 30
Case 253 53
Case 150 34
Case 633 130
Case 737 159
Case 724 157
Ca1019 232
Case 14 8
Case 264 56
Case 927 206
Case 980 221
Case 895 198
Case 354 75
Case 804 172
Case 351 74
Case 656 134
Case 749 160
Case 202 45
Case 68 19

Rok Duri 85

2. HIERARHINO RAZVRANJE

CLU2_5
143 27,7 61,4 61,4
90 17,4 38,6 100,0
233 45,2 100,0
283 54,8
516 100,0
1
2
Total
Valid
System Missing
Total
Cumulative
Percent

s14 s15 s16 s17 s18 s19 s20 s21 s22 s23 s24 s25 * CLU2_5
3,45 3,09 4,47 3,28 4,55 4,40 3,70 4,59 3,36 3,97 4,66 3,38
143 143 143 143 143 143 143 143 143 143 143 143
,984 ,963 ,730 ,817 ,689 ,723 ,979 ,642 ,968 ,875 ,570 1,026
4,81 4,53 4,90 4,61 4,99 4,99 4,62 4,93 4,74 4,74 4,99 4,32
90 90 90 90 90 90 90 90 90 90 90 90
,394 ,674 ,302 ,555 ,105 ,105 ,532 ,251 ,510 ,464 ,105 ,805
3,97 3,65 4,64 3,79 4,72 4,63 4,06 4,73 3,90 4,27 4,79 3,74
233 233 233 233 233 233 233 233 233 233 233 233
1,046 1,113 ,637 ,974 ,585 ,638 ,947 ,551 1,062 ,834 ,479 1,052
Mean
N
Std. Deviati
Mean
N
Std. Deviati
Mean
N
Std. Deviati
CLU2_5
1
2
Total
s14 s15 s16 s17 s18 s19 s20 s21 s22 s23 s24 s25

3. METODA VODITELJEV
Descriptive Statistics
485 1 5 3,96 1,058
488 1 5 3,60 1,149
488 2 5 4,61 ,659
488 1 5 3,76 1,029
484 2 5 4,73 ,576
484 1 5 4,63 ,611
486 1 5 4,06 ,914
484 1 5 4,76 ,508
486 1 5 3,88 1,061
488 1 5 4,27 ,819
486 3 5 4,77 ,486
479 1 5 3,81 1,039
471
s14 Ce bi bili stari in
pohabljeni?
s15 Ce bi trpeli zaradi
dolgotrajnih bolecin
s16 Ce bi vas zapustil(a)
vas(a) partner(ica
s17 Ce bi postali hudo
invalidni?
s18 Ce bi izgubili
zaposlitev?
s19 Ce bi se vam rodil
hudo pohabljen otrok?
s20 Ce bi vas poslali v
dusevno bolnisnico?
s21 Ce ne bi mogli imeti
otrok
s22 Ce so neozravljivo
(na smrt) bolni?
s23 Ce bi izgubili osebo
(ljudi), ki vam je
s24 Ce vam nikakor ne bi
uspelo najti partne
s25 Ce bi nekoga ubili?
Valid N (listwise)
N Minimum Maximum Mean Std. Deviation


Rok Duri 86
Descriptive Statistics
471 4071,33
471 3497,43
471 3274,03
471 5627,67
471
EVKL2 Razdalje do
sredi 2 skupin
EVKL3 Razdalje do
sredi 3 skupin
EVKL4 Razdalje do
sredi 4 skupin
EVKL1 Razdalje do
1 skupine
Valid N (listwise)
N Sum
Number of Cases in each Cluster
186,000
285,000
471,000
564,000
1
2
Cluster
Valid
Missing

4. T-test za starost

SKUPINI N Mean Std. Dev.
1 BOLJ
SAMOMORILNI
179 42,3128 16,67038
STAROST
2 MANJ
SAMOMORILNI
280 44,8143 17,38354

Independent Samples Test
2,908 ,089 -1,472 457 ,142 -,19657 ,13358 -,45907 ,06594
-1,494 397,911 ,136 -,19657 ,13160 -,45529 ,06216
,752 ,386 -1,528 457 ,127 -2,50144 1,63732 -5,71904 ,71617
-1,542 390,958 ,124 -2,50144 1,62227 -5,69090 ,68803
Equal variance
assumed
Equal variance
not assumed
Equal variance
assumed
Equal variance
not assumed
rstarost
starost
F Sig.
Levene's Test for
Equality of Variances
t df Sig. (2-tailed)
Mean
Difference
Std. Error
Difference Lower Upper
95% Confidence
Interval of the
Difference
t-test for Equality of Means

SKUPINI S14 S15 S16 S17 S18 S19 S20 S21 S22 S23 S24 S25
Mean 3,17 2,82 4,22 2,97 4,39 4,25 3,45 4,46 3,13 3,75 4,49 3,18
1
Std.dev 0,997 0,941 0,776 0,882 0,736 0,730 0,864 0,666 0,989 0,809 0,626 0,995
Mean 4,46 4,13 4,88 4,26 4,94 4,87 4,46 4,95 4,35 4,61 4,94 4,20
2
Std.dev 0,738 0,922 0,356 0,749 0,296 0,353 0,694 0,217 0,794 0,622 0,245 0,851
Mean 3,95 3,61 4,62 3,75 4,72 4,63 4,06 4,76 3,87 4,27 4,76 3,80
SKUPAJ
Std.dev 1,060 1,128 0,648 1,023 0,582 0,616 0,911 0,511 1,061 0,818 0,490 1,038

Rok Duri 87

5. Povezava med spolom in skupinama

SPOL
%
ENSKI MOKI
SKUPAJ
1 BOLJ
SAMOMORILNI
42,7 34,6 39,6
SKUPINI
2 MANJ
SAMORILNI
57,3 65,4 60,4

6. Povpreja spremenljivk po skupinah

SKUPINI PRAVICA POMI_SAM PREM_NEP STRAH_PO
Mean 2,01 1,6486 1,3916 1,6218
1 BOLJ
SAMOMORILNI
N 142 185 166 119
Mean 2,29 1,8772 1,5101 1,4229
2 MANJ
SAMOMORILNI
N 225 285 247 201
Mean 2,18 1,7872 1,4625 1,4969
SKUPAJ
N 367 470 413 320

Duric Rok

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Duric Rok

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA DRUBENE VEDE

You might also like