1

Socioloka imaginacija
doc.dr. Z. adl, FDV, 2013-14
Macionis, John J. In Ken Plummer. 2005. The
Sociological Imagination. V Sociology: A
Global Introduction, 219. Harlow: Pearson
Education Limited.
Namen predmeta

1. Seznanitev s temeljnimi sociolokimi
teorijami in pojmi.
2. Razvijanje sociolokega naina
miljenja.
3. Socioloka obravnava izbranih tem.



2
3
Kaj je sociologija?
sociologija: sistematino preuevanje
loveke drube

http://www.youtube.com/watch?v=-
GwWTxEw3k8

4
Kaj je sociologija, kaj
prouuje
sistematino prouevanje loveke drube
razumevanje (M. Weber verstehen;
razumevajoa sociologija) in razlaga
drubenega delovanja in drube; zakaj,
kako in v kaknih okoliinah se pojavljajo
doloeni drubeni pojavi;
kako in zakaj se ljudje vedejo, delujejo,
organizirajo na doloene naine;



Kaj je sociologija, kaj
prouuje
Vidi:
splono v posebnem (kako splone kategorije
oblikujejo posebna izkustva: npr. drubeni
pomeni otrotva, spola, poloaj v drubeni
hierarhiji)
individualnost v drubenem kontekstu
(vedenje ni povsem individualistino; je pod
vplivom zunanjih, drubenih sil, odnosov moi,
strukturnih omejitev; npr. samomor E.
Durkheim)
5
Definicije sociologije (izbor)
Sociologija je znanstveno prouevanje loveke drube
in interakcij (Thio, 1994).
Sociologija je prouevanje lovekega vedenja v drubi
(Anderson in Taylor, 2004).
Sistematino prouevanje loveke drube z namenom
razumevanja drubene interakcije, s katero ljudje
oblikujejo skupine, skupnosti in drube (Barnard,
Burgess in Kirby, in dr. 2004).
Prva naloga sociologije: prouevanje interakcije in
interpenetracije med akterjem in institucionalnim redom
(Adam, 2004)


6
Definicije sociologije (izbor)
Sociologija se ukvarja s komparativnim
prouevanjem drubenih institucij, s
posebnim poudarkom na oblikah drube,
ki so se pojavile z nastopom modernega
industrijalizma (Giddens, 1987).
Sociologi identificirajo splone vzorce
drubenega ivljenja z opazovanjem
konkretnih posebnih primerov drubenega
ivljenja (Berger, 1963).
7
8
Socioloka imaginacija

+
nain miljenja nasproti
vsakdanjemu razumevanju
ocena prilonosti in omejitev
ivljenja (uinkovito doseganje
ciljev, razumeti igro ivljenja)
aktivnost v drubi (kako svet
deluje aktivni v oblikovanju dr.
ivljenja)
prepoznavanje kulturne razlinosti
in izzivov (noben nain ivljenja ni
naraven, pravilen)


-
spremembe in aktualnost
informacij (zastaranje)
problem objektivnosti,
pristranskosti (sociologi so
del sveta, ki ga prouujejo;
evropocentrinost kot
poseben kulturni pogled)
socioloko znanje kot del
drube (vpliv nanjo)

C. Wright Mills
sposobnost prepoznavanja razmerja med
makro (irimi drubenimi silami) in
mikro (dejanji posameznikov)
videti splono v posaminem (kako splone kategorije, npr.
moki/enske, bogati/revni, oblikujejo posebna izkustva ljudi)

Diagram of the Seven Social Institutions and
the Sociological Imagination, 2005 Ron J.
Hammond, Ph.D.
9
Sociologija kot znanost
Naloga sociologije: preseganje zmot
vsakdanje zavesti: napanost, vezanost
na osebno izkunjo, zgreena
posploevanja, nepravilne vzrone zveze,
predsodki, stereotipi, miti, pristranost, ni
kritinega preverjanja veljavnosti trditev
NASPROTJA V SOCIOLOKI
TEORIJI
Nesoglasja glede:
vrste znanja
postopkov v razvijanju razlag
ciljev, ki jim slui socioloko znanje
tega, kateri pojavi so lahko ali ne
morejo biti tema sociolokih razlag.
NASPROTJA V SOCIOLOKI
TEORIJI
Nasprotja so se izkristalizirala v dveh
pogledih/paradigmah:

1. naturalistina, pozitivistina sociologija
2. interpretativna, humanistina sociologija

znanost vs. anti-znanost
NASPROTJA V SOCIOLOKI
TEORIJI
Je SOC tudij makro (institucionalne strukture
drube) ali mikro (delovanje, interakcije, ljudje v
konkretnih okoljih) drubenih pojavov?
Posameznik: homo creator ali pasivna
marioneta, odsev institucionalne logike?
Je akter, so posledice njegovih ravnanj skladne
z njegovimi nameni ali je determiniran z
drubenimi in kulturnimi strukturami?


Makro in mikro socioloka
perspektiva
Mikro perspektiva predpostavlja, da so ire strukture
drube oblikovane skozi individualne interakcije.
Makro perspektiva pa, da ire drubene strukture
(prisilno) doloajo/oblikujejo individualne interakcije in
ivljenja.
Kritika makro/strukturalnih pristopov: odtrganost od
ivljenja, reifikacija struktur
Kritika mikro pristopa/teorij drubenega delovanja:
interakcije so omejene s strukturami, ne vidijo gozda
skozi drevesa

14
Mikro in makro raven analize
SVETOVNI SISTEM
DRUBA
KULTURA
DRUBENE INSTITUCIJE (GOSPODARSTVO, POLITIKA,
RELIGIJA, IZOBRAEVANJE, MNOINI MEDIJI)
DRUBENE NEENAKOSTI (RAZRED, ETNIJA, RASA, SPOL)
SKUPINE
DRUBENE VLOGE
SOCIALIZACIJA
DELOVANJE,
INTERAKCIJA
SEBSTVO
15
Sociologija kot
multiparadigmatska
znanost
Vpraanje drubenega reda, kaj dri
drubo skupaj (osnove reda)?
Vpraanje metode: naj se sociologija
zgleduje po naravoslovnih znanostih?
pozitivistina sociologija vs. interpretativna,
humanistina sociologija
Je delovanje posameznikov predvsem posledica
objektivne drubene strukture ali je drubena
struktura predvsem posledica delovanja
posameznikov?

16
Temelj drubenega reda
sploni
konsenz o
vrednotah in
normah

prisila
pogajanja
FUNKCIONALIZEM
KONFLIKTNE
TEORIJE
SIMBOLNI
INTERAKCIONIZEM
Strukturalni funkcionalizem (SF)
temelj drube: konsenz
preuuje drubo kot celoto (sistem
medsebojno povezanih delov) in prispevke
posameznih delov k drubeni celoti
(funkcije drubenih pojavov)
glavni predstavniki: A. Comte, H. Spencer,
. Durkheim, T. Parsons, R. Merton

18
Vpraanje reda: konfliktne
teorije
temelj drube: prisila in manipulacija
preuujejo drubo kot celoto
konflikti med drubenimi skupinami in
njihove posledice
Predstavniki: marksisti (K. Marx, F.
Engels), neomarksisti (E. O. Wright);
druge konfliktne teorije (R. Dahrendorf)
Vpraanje reda:
simbolni interakcionizem
temelj reda: pogajanje med posamezniki
prouuje interakcije med posamezniki in
to, kako posamezniki delujejo na podlagi
pomenov, ki jih pripisujejo svetu/objektom
okoli sebe
glavni predstavniki: George Herbert Mead,
Charles H. Cooley, Herbert Blumer, Erving
Goffman



Socioloke perspektive
Zaetki sociologije
novi pogoji ivljenja, dela
(industrializacija, proletarizacija,
urbanizacija) spodbudili razmiljanje
o teh pogojih --- vpraanja o novostih v
drubi, temeljito preizpraevanje
tradicionalnih idej, temeljih resnic
Intelektualni dejavniki razvoja
socioloke teorije
Razsvetljensko miljenje (17., 18. st.):
mislei posameznik, kritino preiskovanje
razuma (zavrnitev praznoverja)
znanstveno spoznanje nadomesti golo
spekulacijo spiritualne vednosti
razvoj tehnologije, znanstvena revolucija

Zgodnja socioloka misel
..meanica razsvetljenskih in
protirazsvetljenskih idej
Drubene institucije niso ovira, ampak
predpogoj lovekega ivljenja!
Pomen drubenega reda in kontrole!!
25
Zaetniki sociologije
Auguste Comte Ferdinand Tnnies
drubena statika, drubena dinamika
pozitivizem
drubena integracija
industrijska revolucija, napredek
gemeinschaft, gesellschaft

Auguste Comte
Znanstvena sociologija - predmet:
ne posamezniki, ampak vzorci drubene
organizacije
kako druba producira posameznike in ne
obratno
Agregat posameznikov, brez vpetosti v
institucije vodi v kaos, ne v osvoboditev
lovetva! (kritika razsvetljenske misli)
DOSEKI ZGODNJE SOCIOLOGIJE:
loveko ivljenje je ivljenje v skupnosti
ideja drubenega, koncepti, ki se nanaajo
na kolektivne vidike lovekega obstoja
(druba, drubeni razred, drubena
solidarnost)
v izhodiu SOC niso posamezniki (ki so
vkljueni v ire organizirane odnose
strukture in oblikovani/omejeni z njimi),
osnovna enota analize je druba in njene
strukture