SOCIOLOKI POGLED (1)

KULTURA IN DRUBA (kultura je lahko NAUENA ali SKUPNA) kultura in vedenje usmerja lovekovo delovanje in doloa lovekov pogled na ivljenje socializacija norme in vrednote norme se uveljavljajo s pozitivnimi in negativnimi sankcijami, ki so lahko formalne ali neformalne. Vrednota je preprianje, da je nekaj dobro in zaeljeno status in vloga status je lahko : o pripisan stalen o pridobljen ni za stalno doloen, je rezultat doloene mere nartnega delovanja TEORIJE O DRUBI FUNKCIONALIZEM (Durkheim, Parsons) sistem deli drube so medsebojno povezani vedenje v drubi je strukturirano odnos strukture do drube kot celote funkcionalni predpogoji temeljne potrebe, ki morajo biti izpolnjene, da sistem deluje vrednotni konsenz soglasje lanov drube o vrednotah KONFLIKTNI POGLEDI MARKSIZEM proizvajalne sile + drubeni proizvodni odnosi = EKONOMSKA BAZA ali INFRASTRUKTURA DRUBE ostale vidike drube, ki jih imenujemo SUPERSTRUKTURA ali DRUBENA NADSTAVBA veliki meri doloa ekonomska baza

1.

2.

SKUPNE TOKE MARKSIZMA IN FUNKCIONALIZMA splona razlaga drube kot celote makroteoriji drubo pojmujeta kot sistem sistemski teoriji sistem je po njunem tisti, ki oblikuje loveko vedenje; o funkcionalizem vedenje usmerjajo norme in vrednote drubenega sistema o marksizem vedenje doloa ekonomska baza

3. INTERAKCIONIZEM poudarja pomembnost lovekega ravnanja pri

oblikovanju drube razumevanje delovanja zahteva interpretacijo pomenov pojem 'jaza' se razvije iz interakcijskih procesov Charles Cooley zrcalni jaz raziskovanje konstrukcije pomena v interakcijskih procesih kako akterji interpretirajo jezik, geste, videz in vedenje drugih vloge so nejasne, dvoumne in meglene

 z interakcionistinega vidika so vloge, pomeni in definiciji situacije predmet

pogajanj v interakcijskih procesih POGLEDI NA LOVEKO IVLJENJE

1. POZITIVIZEM: najvplivneji poskus uporabe naravoslovne metodologije v sociologiji A.

2.

3.

Comte vedenje ljudi je mono objektivno meriti omogoi ugotavljanje vzrokov in posledic dejavniki, ki jih ni mono neposredno opazovati (pomeni, obutki) niso pomembni in so lahko zavajajoi poudarek na dejstvih in vzrono posledinih odnosih TEORIJA DRUBENEGA DELOVANJA predmeta drubenih in naravoslovnih znanosti sta razlina ljudje ZAVESTNO delujejo (misli, obutki, pomeni, cilji) Max WEBER 'socioloki pogled mora izhajati iz opazovanja in teoretine interpretacije subjektivnih duevnih stanj akterjev' FENOMENOLOGIJA razumevanje pomenov, ki jih v svojem vsakdanjem ivljenju uporabljajo lani drube ljudje osmiljajo svet tako, da ga kategorizirajo

SOCIOLOGIJA IN VREDNOTE pozitivistini pristop predpostavlja, da je znanost o drubi mona mono objektivno opazovanje in analiza drubenega ivljenja ni mona znanost o drubi sociologija se ne more otresti ideologije (niz verovanj in vrednot, ki odraajo interese posamezne drubene skupine) MARKSIZEM: ideologija vladajoega razreda Mannheim: ideologija in utopina ideologija o zagovarja popolno spremembo v drubeni strukturi o elena podoba bodoega drubenega reda o temelj marksistine ideologije funkcionalizem je oblika vladajoe ideologije, ki opraviuje obstojee stanje; izraz funkcija povezuje z idejo dobrega Obe teoriji (funkcionalizem in marksizem) imata ideoloko podlago SOCIOLOKA IMAGINACIJA skupen cilj sociologov: razumevanje in razlaga drubenega sveta drubena struktura in drubena interakcija (Max Weber, Anthony Giddens) o Mills socioloka imaginacija: socioloka imaginacija je sposobnost, da se hkrati preuuje drubena struktura in ivljenje posameznikov; omogoa ljudem razumeti njihove zasebne teave glede na javne probleme sociologija bi morala preuevati biografije posameznikov v okviru zgodovine drub

DRUBENA STRATIFIKACIJA (2)

UVOD egalitarizem, drubena neenakost posebna oblika drubene neenakosti drubene skupine druga nad drugo glede na UGLED in PREMOENJE DRUBENA NEENAKOST IN DRUBENA STARTIFIKACIJA HIERARHIJA pomeni hierarhijo drubenih skupin drubene razrede je nadomestila nepretrgana hierarhija neenakih pozicij hierarhija posameznikov, ki je zamenjala hierarhijo drubenih skupin slojevske subkulture drubena mobilnost (odprti sistemi visoka mobilnost, zaprti sistemi nizka mobilnost poloaj posameznika pripisan ali pridobljen) e imajo pripadniki drubene skupine podobne razmere in isto subkulturo SKUPNA IDENTITETA ivljenjske monosti kako poloaj v stratifikacijskem sistemu vpliva na posameznika Drubena nasproti naravni neenakosti biologija in neenakost neenakost na bioloki podlagi (rasna diskriminacija) racinoalizacija drubeno neenakost prikaejo kot racionalno in sprejemljivo Drubena stratifikacija funkcionalistini pogled prispevek stratifikacije k VZDREVANJU DOBROBITI DRUBE Talcott Parsons stratifikacija in vrednote reciproen odnos med drubenimi skupinami organizacija in nartovanje mo za doseganje kolektivnih ciljev stratifikacija je funkcionalna (ker slui integraciji) in neizogibna ker izhaja iz skupnih vrednot Kinglsey Davis in W. Moore dodelitev in izvrevanje vlog funkcionalni predpogoj je uinkovita dodelitev in izvrevanje vlog mehanizem za to je drubena stratifikacija najsposobneje na najbolj funkcionalna mesta funkcionalna pomembnost kateri poloaji so funkcionalno najpomembneji

drubena stratifikacija kot funkcionalna nujnost

drubena neenakost je neizogibna znailnost loveke drube Melvin M. Tumin kritika Davisa in Moora nejasna funkcionalna pomembnost zanemarjata vpliv moi na neenako razporeditev nagrad ? zaloga talentov ? usposabljanje

drubena stratifikacija kot ovira za motivacijo neenakost monosti drubena stratifikacija prej sila delitve kot integracije

DRUBENA STRATIFIKACIJA POGLED NOVE DESNICE temelji na liberalizmu 19. st. svobodni trg kot najbolja podlaga za organiziranje drube odpraviti pretirano poseganje drave v gospodarstvo Peter Saunders stratifikacija in svoboda ocena funkcionalistine teorije kapitalistine drube so meritokratske trne sile nujno nagrajujejo zaslunost neenakosti med razredi so posledica genskih razlik 3 vrste neenakosti: o FORMALNA ali PRAVNA NEENAKOST o ENAKOST MONOSTI vsi imajo enake monosti, da postanejo neenaki o KONNA ENAKOST ideja upravienosti upravienosti je zadoeno, e ljudje smejo obdrati tisto, kar jim pripada neenakost je upraviena, ker podpira ekonomsko rast tekmovanje kapitalizem je dinamien, ker je neenak KRITIKA novodesniarskega pogleda o podcenjevanje monih negativnih uinkov stratifikacije na integracijo o Gordon Marshall in Adam Swift drubeni razred in drubena pravinost teza meritokracije DRUBENA STRATIFIKACIJA MARKSISTINI POGLED stratifikacija kot struktura delitve_ razred je drubena skupina, katere lani imajo skupen odnos do proizvajalnih sredstev (fevdalizem, kapitalizem) razredi in zgodovinske dobe: zahodna druba se je razvijala v 4 glavnih dobah: o PRIMITVNI KOMUNIZEM o ANTINA DRUBA o FEVDALNA DRUBA o KAPITALISTINA DRUBA preseno premoenje, zasebna lastnina; presena vrednost dobiek kapitalistina ekonomija in izkorianje ideologija vladajoega razreda razredni boj, brezrazredna druba RAZRED PO SEBI = drubena skupina, katere lanom je skupen enak odnos do proizvajanih sredstev RAZRED ZA SEBE = razredna solidarnost, kolektivno delovanje, razredna zavest
5

 polarizacija dveh glavnih razredov homogen delavski razred, pavperizacija,

mala buroazija DRUBENA STRATIFIKACIJA VEBERJANSKI POGLED stratifikacija izhaja iz boja za redke vire v drubi trni poloaj v kapitalistini drubi razlikuje: o viji razred z lastnino o beloovratniki delavci brez lastnine o mala buroazija o razred manualnih delavcev statusna skupina / statusni poloaj: medtem ko se razred nanaa na EKONOMSKI poloaj, se status nanaa na neenakomerno porazdelitev DRUBENE ASTI socialna zaprtost kast, samorekrutacija elit npr. le iz zasebnih ol stranke skrbijo za pridobivanje drubene moi Spremembe v britanskem stratifikacijskem sistemu spremembe v poklicni strukturi spremembe v razporeditvi dohodka merjenje porazdelitve dohodkov: o IZVIRNI DOHODEK o BRUTO DOHODEK o RAZPOLOLJIVI DOHODEK o DOHODEK Z ODBITIM DAVKOM o KONNI DOHODEK dohodnina je progresivni davek spremembe v porazdelitvi premoenja o trno in netrno (plae in neprenosljive pokojnine) premoenje RAZREDI V KAPITALISTINIH DRUBAH ZGORNJI RAZRED John Westergaard in Henrietta Resler marksistien pogled na vladajoi razred zagovarjata konvencionalni marksistini pogled na vladajoi razred, ki za njiju e obstaja drubene spremembe niso porazdelile premoenja in moi VB obvladuje vladajoi razred koncentracija premoenja v rokah malotevilne manjine Peter Saunders novodesniarski pogled na vije razrede upad druinskega lastnitva podjetij pomeni, da vladajoi razred, katerega obstoj temelji na lastnitvu proizvajalnih sredstev, ne obstaja ve zanika obstoj vladajoega razreda menederska revolucija = prenos dejanskega nadzora nad industrijo od lastnika k menederjem, kar spodkoplje mo kapitalistinega razreda
6

vplivna ekonomske elita namesto vladajoi kapitalistini razred drubi ne vladajo najbogateji

John Scott kdo vlada Britaniji? priznava vladajoi razred lastnina za uporabo kapitalisti posedujejo lastnino za mo kapitalistini razred vkljuuje direktorje, uspene podjetnike oblastni blok, oblastna elita ljudje iz tega bloka zasedajo kljune poloaje v dravi SREDNJI RAZRED posamezniki z nemaualnimi poklici Marx in srednji razred Marx priznava srednji razred: lani male buroazije (trgovci, mali podjetniki) ZGORNJI SREDNJI RAZRED Profesije in razredna struktura profesionalce so obravnavali kot proizvajalec in proizvod industrializacije viji in niji profesionalci funkcionalistini pogled na profesije (Bernard Barber) veberjanski pogled na profesije (profesionalizem kot trna strategija) Mills vidi nekatere profesionalce kot lane 'elite moi', ki obvladuje drubo dekvalifikacija profesij proletariziranost marksist Harry Braverman upadajoa neodvisnost profesij Barbara in John Ehrenreich (neomarksista) profesionalno menederski razred (E. Wright ga zavraa): to so plaani umski delavci, ki nimajo v lasti proizvajalnih sredstev veberjanske teorije poudarjajo pomen trnega poloaja ljudi v poklicih (po Goldthorpu: storitveni razred nija in vija stopnja) NIJI SREDNJI RAZRED proletarizacija - rutinski beli ovratniki so postali del proletariata Harry Braverman dekvalifikacija rutinskega dela ker je bilo mnogo rutinskih nemanualnih delavcev David Lockwood veberjanski pogled zanika, da bi se administrativni ('poloaj statusne dvoumnosti) delavci proletarizirali (je pa vodeno v loene oddelke) 3 vidiki razrednega poloaja: o TRNI poloaj plaa, stabilnost zaposlitve, monost napredovanja o DELOVNI odnosi pri delu
7

o STATUSNI stopnja ugleda

John M. Goldthorpe administrativni delavci kot vmesni sloj (drubeno mobilni) med delavskim in srednjim razredom (delavskim in strokovnim razredom) A. Stewart, K. Brandy in R. M. Blackburn administrativni delavci in drubena mobilnost administrativno delo je le poklicna kategorija, skozi katero ljudje prehajajo R. Crompton in G. Jones obramba teze o proletarizaciji dekvalifikacija tesno povezana z uvedbo raunalnikov administrativni delavci so beloovratniki proletariat C. Marshall, H. Newby, D. Rose in C. Vogler administrativni delavci in delavci v uslubnostnih zavodih zavrnitev proletarizacije SREDNJI RAZRED ALI SREDNJI RAZREDI Anthony Giddens (strogo sledi Webru) en sam srednji razred lahko prodajajo svojo mentalno delovno silo za razliko od manualnih delavcev John M. Goldthorpe storitveni (najviji: veliki lastniki, upravitelji, menederji, profesionalci) in vmesni razred (slabi trni in delovni poloaj administrativni delavci, delavci v uslunostnih zavodih) K. Roberts, F. G. Cook, S. C. Clark in E. Semeonoff fragmentirani (e bolj razdeljen) srednji razred beloovratniki delavci marksisti uvrajo nemanuelne delavce v delavski razred trdijo, da je srednji razred vedno bolj razdeljen na vrsto razlinih slojev, ki ima vsak poseben pogled na poloaj v stratifikacijskem sistemu o predstava o drubi mnoinega srednjega razreda o stisnjeni srednji razred majhni podjetniki o natanno gradirana lestev 4 ali ve slojev o proletarska predstava o drubi (oznaili kot delavski razred) raznolikost razrednih predstav, trnih poloajev, trnih strategij in interesov belih ovratnikov nakazuje, da postaja srednji razred vse bolj fragmentiran N. Abercrombie in J. Urry (teko najti pravi srednji razred) polarizirani srednji razred (veberjanski in marksistini pristop) Mike Savage, James Barlow, Peter Dickens in Tony Fielding lastnina, birokracija in kultura srednji razred ni spojena skupina tri glavne skupine:
8

o lastninsko premoenje samozaposleni, mali delodajalci o organizacijsko premoenje velike birokratske organizacije, menederji o kulturno premoenje rezultati v izobraevanju postfordizem proizvodnja manjih serij bolj specializiranih proizvodov v manj hierarhinih in bolj fleksibilnih podjetjih

DELAVSKI RAZRED trni poloaj manualnih delavcev slabi od nemanualnih delavcev ivljenjske monosti so zaradi tega slabe subkultura delavskega in subkultura srednjega razreda SUBKULTURA PROLETARSKIH TRADICIONALISTOV: 'moan obutek skupnih delovnih izkuenj prispeva k obutku bratstva in solidarnosti'; geografska in drubena mobilnost sta majhni; ne prizadeva si dosei industrijskega cilja, zasledovanje kolektivnih ciljev, usmeritev v sedanjost, poudarek na takojnjem nagrajevanju SUBKULTURA SREDNJEGA RAZREDA: namenski pristop k ivljenju, poudarek na usmeritvi v prihodnost, odloeno nagrajevanje, splona predstava o drubi o razredu konec industrijskega delavca? POBUROAZENJE ekonomski determinizem povpraevanje po moderni tehnologiji in razvito industrijsko gospodarstvo oblikujeta stratifikacijski sistem LUTONSKE RAZISKAVE Goldthorpe, Lockwood, Bechofer, Platt premoni delavec v razredni strukturi novi delavski razred instrumentalna usmeritev delo je preprosto sredstvo za sluenje denarja za dvig ivljenjskega standarda instrumentalni kolektivizem premonega delavca je nadomestil solidarniki kolektivizem tradicionalnega delavca (oboji stremijo k zasebnosti) napredovanje je za beloovratnikega delavca moralno priakovanje premoni delavci niso privzeli vzorcev sociabilnosti srednjega razreda privatizirani instrumentalist bo postopno nadomestil proletarskega tradicionalista PEKUNIARNI ali denarni model ni verjetno, da bi veliko tevilo manualnih delavcev postalo del srednjega razreda normativna konvergenca umik v zasebnost instrumentalni kolektivizem Stephen Hill londonski pristaniki delavci: tako kot v Lutonu je tem delavcem prioriteta poveati ivljenjski standard Fiona Devine nov pogled na premone delavce visoka stopnja geografske mobilnosti

stalia delavcev opisujejo kot instrumentalni kolektivizem pekuniarni model mislijo, da pripadajo mnoinemu delavskemu/srednjemu razredu ne bogati in ne revni fatalistien odnos do politike zavraa idejo o novem delavskem razredu: premonim delavcem je narasel standard, vendar si e vedno elijo EGALITARNO drubo

G. Marshall, M. Newby, P. Rose in C. Vogler stalnice v delavskem razredu cepitve v delavskem razredu Ralph Dahrendorf dezintegracija delavskega razreda delavski razred vedno bolj heterogen in razlien (nekvalificirani, polkvalificirani, kvalificirani delavci = manualni delavci) v 20. st. je prilo do RAZGRADITVE dela Roger Penn zgodovinske delitve v delavskem razredu socialna zaprtost sindikatov Ivor Crewe 'novi delavski razred': ivijo na jugu, niso lani sindikatov, delajo v zasebnih podjetjih (stari del ivi na severu) C. Marshall, M. Newby, D. Rose in C. Vogler veine in sektorske delitve delavski razred je razdeljen na SLOJE Dennis Warwick in Gary Littlejohn delitve v rudarskih skupnostih RAZREDNA ZAVEST potencial za razredno zavest upada (Goldthorpe, Lockwood), kar pa je v nasprotju s trditvijo Westergaarda in Devina, ki pravita, da se razredna zavest ohranja skupne izkunje so podlaga za razredno solidarnost razredna zavest pomeni, da se lani zavedajo izkorianja, imajo skupne interese in nasprotno skupino s katero so v konfliktu in jo zruijo le s KOLEKTIVNO RAZREDNO AKCIJO delavski razred postaja RAZRED ZA SEBE NIJI SLOJI Marxov pogled na nije sloje: lumpenproletariat rezerva armada delovne sile potrebna le v asu konjunktur relativno preseno prebivalstvo, ki ima 4 kategorije: o nestalno preseno prebivalstvo nepolnoletni delavci (ko so polnoletni, so odpueni)

10

o latentno preseno prebivalstvo kmetijski delavci, ki iejo zaposlitev v urbanih podrojih o stagnirajoe preseno prebivalstvo z neredno zaposlitvijo o pauperizem dejanski lumpenproletariat (prostitutke, klatei) Charles Murray razredno dno v ZDA in VB (JE razred) Ralph Dahrendorf razredno dno in erozija dravljanstva (NI razred) razredno dno ima nezaelene kulturne znailnosti spremembe pri delu so vodile k razvoju razrednega dna pripadniki razrednega dna niso v celoti dravljani, ker jim druba ne nudi ekonomske podpore in varnosti Anthony Giddens razredno dno in dvojni trg delovne sile razredno dno obstaja kategorija delavcev, ki so na trgu delovne sile sistematino v slabem poloaju dvojni trg delovne sile: o primarni imajo stalno slubo o sekundarni ti zaenjajo oblikovati razredno dno enske in etnine manjine konflikt med razrednim dnom in delavstvom KRITIKA: obstoj dvojnega trga je vpraljiv Duncan Gallie heterogenost razrednega dna zavraa Giddensovo teorijo DVOJNE DELOVNE SILE W. Runciman razredno dno kot upravienci do podpor razvil je sedemrazredni model britanske strukture razrednega dna, ki temelji na razlikah v NADZORU, LASTNITVU IN TRNOSTI Wilson namesto izraza 'razredno dno' uporablja izraz 'revei iz geta' DRUBENA MOBILNOST V KAPITALISTINI DRUBI industrijske drube so odprte z razmeroma nizko stopnjo zaprtosti 2 tipa drubene mobilnosti: o INTRAGENERACIJA drubena mobilnost v okviru ene generacije o INTERGENERACIJSKA drubena mobilnost med generacijami David Blass drubena mobilnost pred letom 1949 v visokih statusnih kategorijah obstaja precejnja raven samorekrutacije (oe sin) druinsko poreklo pomembno vpliva na ivljenjske monosti im viji je oetov status, tem ve monosti ima sin Oksfordska tudija mobilnosti 1972 (v asu gospodarske rasti)
11

 stopnje ABSOLUTNE MOBILNOSTI (skupna koliina drubene mobilnosti) so

visoke mobilnost je potekala bolj navzgor kot navzdol ta tudija kae na visoko stopnjo mobilnosti v delavskem razredu pojem RELATIVNE MOBILNOSTI se nanaa na KOMPARATIVNE MONOSTI tistih, ki izhajajo iz razlinih razredov, da seejo posamezne poloaje v drubeni strukturi s primerjavo relativne mobilnosti monosti razlinih generacij lahko doloimo, ali je postala razredna struktura bolj odprta PRAVILO RELATIVNEGA UPANJA 1:2:4 J. H. Goldthorpe: po oksfordski tudiji v asu ekonomske krize ni bistvenih razlik v mobilnosti samorekrutacija elit otroci bogatih vstopijo v isto elito spol in mobilnost: pogledi J. H. Goldthorpa (druina je enota stratifikacije v industrijskih drubah) in C. Payna na spol in drubeno mobilnost: o kategorizacija ensk v tudijah mobilnosti glede na razred njihovega moa alternativni pogledi dajejo prednost pristopu, ki temelji na razporejanju posameznikov po razredih glede na njihovo slubo Eseka tudija mobilnosti razredno poreklo vpliva na ensko mobilnost prav tako kot na moko, eprav so absolutni vzorci mobilnosti za oba spola razlini, ker se enske bolj kot moki koncentrirajo v doloenih delih stratifikacijskega sistema spol ima moan vpliv na prve zaposlitve Oblikovanje razredov in razredni konflikt Frank Parkin je obravnaval mobilnost navzgor kot POLITINI VARNOSTNI VENTIL, ki mnogim sposobnim in abcioznim pripadnikom delavskega razreda omogoa, da izboljajo svoj poloaj. Posledica je, da se preprei frustracije, do katerih bi lahko prilo, e ne bi bilo monosti za drubeno mobilnost tako mobilnost navzgor kot mobilnost navzdol vodita k temu, da krepita status quo: obe uvajata v drubene sloje konzervativne prvine; kae, da obe slabita solidarnost delavskega razreda in zato zmanjujeta intenzivnost razrednega konflikta SPOL IN DRUBENI RAZRED John Goldthorpe: druina je enota stratifikacije, razred povezuje s poloajem druine na trgu delovne sile. Posamezniki in druine kot enote stratifikacije (Rose in Marshall): Razredne akcije, ki se jih lotevajo enske, so bolj pogojene z razredom njihove druine kot pa z njihovim lastnim razredom. Po drugi strani pa so razredne usode bolj pod vplivom razreda posameznice kot pa razreda njene druine. Posameznice imajo ne glede na poklic svojega moa manj monosti za drubeno mobilnost navzgor.
12

13

SODOBNE TEORIJE STRATIFIKACIJE Erik Olin Wright neomarksistina teorija razreda rast srednjega razreda plaanih uslubencev Wright v svoji zgodnji teoriji obravnava poloaj malih delodajalcev kot PROTISLOVNI RAZREDNI POLOAJ zgodnja teorija osnovni razredi: o buroazija o proletariat o mala buroazija enostavna blagovna proizvodnja revizija teorije: o izkorianje namesto dominacije neenaka razporeditev premoemnja nova tipologija razrednih poloajev o lastniki proizvajalnih sredstev o nelastniki proizvajalnih sredstev o mezdni delavci John Goldthorpe neoveberjanska teorija razreda sedem razredov je vasih zdruenih v tri STORITVENI RAZRED vsebuje le beloovratnike poklice in vkljuuje delodajalce in delojemalce VMESNI RAZRED tvori meanica belih in modrih ovratnikov ter vsebuje male lastnike in samozaposlene kot tudi delojemalce DELAVSKI RAZRED sestoji iz zaposlenih modroovratnikih delavcev razredni poloaj izhaja iz poloaja druine in ne posameznika v praksi je poloaj druine doloen s poloajem mokega hranilca Goldthorpova razredna shema je primerneja od Wrightove, ker jo je laje operacionalizirati! W. G. Runciman razredna struktura, vloge in mo vloge in razredi poklicne vloge ekonomska mo ima 3 vire o lastnina ali zakonska upravienost do nekega dela premoenjskih sredstev o nadzor ali pogodbena pravica o trnost ali posedovanje lastnosti ali znailnosti kombinacija teh treh tipov doloa razred! SOCIOLOGIJA, VREDNOTE IN DRUBENA STRATIFIKACIJA (A. Gouldner) funkcionalizem konzervativna ideologija, marksizem (izkorianje, zatiranje) radikalna ideologija teorije stratifikacije temeljijo na ideologiji
14

REVINA
UVOD: revina je nezaeleni drubeni problem DEFINICIJA IN MERJENJE REVINE 3 glavna podroja nesoglasij v temeljnih naelih: o ABSOLUTNO revino merimo glede na sredstva za preivetje; koncept RELATIVNE revine: definicija se mora nanaati na standard doloene drube v doloenem asu. Revni so tisti, katerih dohodki so pod povprejem ivljenjskega standarda. Mono je ugotoviti MEJO revine minimalni standard o definicija revine z materialnega vidika MATERIALNA DEPRIVACIJA obravnavanje revine kot VEKRATNE DEPRIVACIJE (npr. neprimerne monosti izobrazbe, neugodni delovni pogoji in nemo) o ODNOS MED NEENAKOSTJO IN REVINO Absolutna revina = revina sredstev za preivetje, saj temelji na oceni minimalnih zahtev po sredstvih za preivetje nekateri koncepti absolutne revine z uvajanjem IDEJE TEMLJNIH KULTURNIH POTREB presegajo pojem sredstev za ivljenje in materialne revine (npr. Drenowski in Scott v svoji kategoriji osnovnih kulturnih potreb vkljuujeta izobraevanje, prosti as, rekreacija) KRITIKA: o temelji na domnevi, da obstajajo minimalne osnovne potrebe za vse ljudi v vseh drubah o temeljne kulturne potrebe se od asa do asa in od kraja do kraja razlikujejo ivljenjska koarica pogost pristop k merjenju revine; uporaba intituta Seebohn ROWNTREE njegov izbor stvari, potrebnih za zdravo ivljenje je temeljil na njegovem lastnem mnenju in mnenju strokovnjakov, s katerimi se je posvetoval. Jonathan Bradshaw, Deborah Mittchell in Jane Morgan uporabnost ivljenjske koarice koristna, ker usmerja pozornost na socialne podpore strinjajo se s kritiko: ne kae, kako ljudje v resnici porabijo denar RELATIVNA REVINA IN DEPRIVACIJA PETER TOWNSEND 'opredelitev revine mora biti povezana s potrebami in zahtevami spreminjajoe se drube'
15

revina kot relativna deprivacija oz. prikrajanost: revina mora biti definirana v odnosu do standardov doloene drube v doloenem asu razlikuje 3 naine opredeljevanja revine: o DRAVNI STANDARD REVINE (ki ga ne odobrava) o RELATIVNI DOHODKOVNI STANDARD REVINE (ki ga prav tako ne odobrava) ko se spreminja dohodek, se spreminja tudi meja revine. Nudi koristne podatke o neenakosti, neenakost pa je pomemben vidik relativne definicije revine. o RELATIVNA DEPRIVACIJA da bi svojo definicijo revine opreacionaliziral, je razvil INDEKS DEPRIVACIJE KRITIKA: o ni definiral revine posameznika o indeks je subjektiven za merjenje deprivacij Londonska tudija razlikuje med: materialno in drubeno deprivacijo o materialna deprivacija: hrana, obleka, bivalie o drubena deprivacija: deprivacija v zaposlitvi, druinskih aktivnostih objektivno in subjektivno deprivacijo: o objektivno deprivacijo so merili z indeksom o subjektivno pa s tem, da so ljudi spraevali o viini dohodka Loanna Mack in Stewart Lancley Revna Britanija kot Townsend sta opredelila revino na relativen nain skuala meriti revino na neposreden nain nekateri lahko doseejo nizek indeks deprivacij povpraala ljudi, kaj se jim zdi ivljenjsko potrebno v novi raziskavi leta 1990 vkljuita nove toke KRITIKA: R. Walker: demokratizacija proces ugotavljanja potrebin

16

URADNE STATISTIKE O REVINI BRITANSKE STATISTIKE: kaejo, da je revina narasla statistike o nizkih dohodkih (podatki o druinah z nizkimi dohodki, brezdomci izkljueni, eprav imajo najnije dohodke) o merijo tevilo druin, ki prejemajo razline stopnje dohodka v odnosu do dravne socialne podpore glede na premoenjske razmere osnovna dravna podpora glede na premoenjske razmere se je prvotno imenovala DRAVNA POMO, potem DODATNO DENARNO NADOMESTILO, zdaj DENARNA PODPORA REVINA MEDNARODNE PRIMERJAVE revina v ES indeks revine v ZDA temelji na univerzalnih strokih ustrezne prehrane, pomnoenih s tri, saj ocenjujejo, da porabi povprena revna druina eno tretjino svojega dohodka za hrano. Meje revine ne postavljajo glede na minimalni dohodek, ki je potreben za nakup ivljenjsko potrebnega blaga in storitev. DRUBENA PORAZDELITEV REVINE ekonomski in drubeni status spol (veje tevilo ensk kot sekundarni delavci, znotraj druin moki razpolagajo z dohodkom) etninost INDIVIDUALISTINE IN KULTURNE TEORIJE REVINE individualistine teorije razirjene v 19. stoletju (revei sami krivi za svoj poloaj, ker niso poskrbeli za lastno blaginjo) Herbert Spencer malopridno ivljenje oster kritik revnih revni zaradi svojega moralnega znaaja verjel v evolucijski teoriji 'preivetje najsposobnejega' revina je za drubo nujna, saj brez nje ne bi bilo spodbude za delo icarji sociologi danes obravnavajo revino kot znailnost drubene skupine NOVA DESNICA (politika konzervative vlada M. Thatcher) Kultura odvisnosti glavne znailnosti: racionalna preraunljivost kot spodbuda k delu na ljudi vplivajo ljudi okoli njih ima moralne razsenosti zaniuje odvisnost od drugih, lenobo, povzdiguje vrline trdega dela David Marsland revina in radodarnost drave blaginje (spodbuja lenobo)

17

ugodnosti za vse lane, ne glede na dohodke revni so glavne rtve zmotnih idej in destruktivne politike Bill Jordan prednosti univerzalnih ugodnosti: revina ne izvira iz velikodunega dravnega sistema povzroa jo sistem, ki je preve skop Hartley Dean in Peter Taylor Godby razbitje mita o kulturni odvisnosti, ki temelji na drubeno zasnovanih opredelitvah neuspeha in v resnici ne prepoznava razlike med odvisnimi in neodvisnimi. Nihe ni resnino odvisen! KULTURA REVINE (subkultura revine) Oscar Lewis dokazuje, da je kultura revine vzorec ivljenja, ki se prenaa iz ene generacije v drugo elementi kulture revine: o industrijska raven marginalnost o raven druine - loitve o raven skupnosti ivljenjski slogi revnih v razlinih industrijskih drubah imajo podobne znailnosti najbolje razlaga poloaj revnih v kolonialnih dravah, drubah na zgodnji stopnji kapitalizma, dravah tretjega sveta revni so odporni na spremembe (so odtujili vedenje) tei k ohranjanju revine W. B. Miller: subkultura nijega razreda osrednje tenje poudarek na trdnosti in mokosti vedenje revnih izhaja iz vrednot lani se utijo zavezane subkulturi Miller in Lewis skupne znailnosti: revne obravnavata kot drugane od ostalega dela drube ta subkultura jih ohranja revne v njihovem sedanjem poloajo revni ivijo v lastnem svetu SITUACIJSKA PRISILA alternativa kulturi revine kultura proti situacijski prisili nizki dohodki jih prisilijo, da ravnajo revni tako kot ravnajo, ne pa kultura revine zavraa idejo kulture revine in subkulturo nijega razreda prevladujoe so vrednote druinsko ivljenje: o druina kot idealna, majhni dohodki mo jih prisilijo, da zapustijo druino o 'teorija o mokih pomanjkljivostih' kot odgovor na situacijsko prisilo neuspeh v zakonu, igranje na sreo, popivanje, moki se hvali s svojimi mokimi pomanjkljivostmi

kritien do UNIVERZALNO ZAGOTOVLJENE BLAGINJE socialnih

18

Vic Hannerz: daje obojim prav, vendar pa meni, da so situacijske prisile moneje pri usmerjanju vedenja revnih kot pa kulturni vzorci; kulturno zaostajanje (lag) ohranjanje posledic prejnjega stanja RAZREDNO DNO (underclass) IN REVINA Charles Murray razredno dno v VB prvi razvil ideje o razrednem dnu v svoji lastni dravi pripadniki razrednega dna niso bili preprosto najrevneji lani drube to so bili tisti, katerih nain ivljenja je vkljueval doloen 'tip revine': o obalovanja vredno ivljenje o kriminal in nezakonski otroci o nezaposlenost nepripravljenost mladih mokih za delo reitve: socialna podpora materam, stroje kazni za kriminalna dejanja, lokalne skupnosti naj dobijo visoko stopnjo samouprave KRITIKA: Allen Walker obtoevanja rtev revni so rtve socialne politike, ne pa vzrok socialnih problemov v drubi Joan C. Brown samohranilstvo loitev pogosta v vseh drubenih razredih, ne samo v nijih Nicholas Deakin Murrayejev trinonik (nezakonska rojstva, kriminal, nezaposlenost) Anthony Heath stalia razrednega dna: elijo si slube in srenega zakona Frank Field izgubljanje na razredno dno gleda kot na rtve sprememb in vladne politike, rast razrednega dna povezuje z zmanjanjem dravljanskih pravic razredno dno je sestavljeno iz 3 skupin: o dolgorono nezaposleni o samohranilske druine o starostni upokojenci Vsi so odvisni od dravnih podpor vzroki za razredno dno: o naraajoa nezaposlenost o drubene spremembe in vladna politika o poveanje ivljenjskega standarda o nagnjenost drube k obtoevanju revnih za njihov nesreni poloaj KONFLIKTNE TEORIJE REVINE REVINA IN DRAVNA BLAGINJA OBDAVITEV: nekateri davki so:

19

o progresivni o neposredni davki dohodnina o posredni davki teijo k REGRESIVNOSTI (npr. DDV) nakup stvari dravne podpore ne prispevajo veliko k omejitvi relativne revine, absolutno revino lahko prepreijo Julian Le Grand strategija enakosti z ukrepi socialnih drubo ni uspela rno poroilo (Michael Mann trdi, da se je s tem poveal prepad med izdatki za bogateje in revneje skupine) zakon obrnjene nege: tisti, ki imajo manje potrebe, dobijo ve, tisti, ki imajo veje potrebe, dobijo manj Revina, trg delovne sile in mo: Weber trdi, da je lovekov RAZREDNI poloaj odvisen od njegovega TRNEGA poloaja; odvisen je od sposobnosti posameznikov in skupin, da vplivajo na trg delovne sile v lastno korist, tako da bi poveali nagrade, ki jih prejemajo zagovorniki teorije revne dvojnega trga delovne sile (primarni in sekundarni trg) Ralph Miliband: Politika in revina revna skupina najibkeja o 'ekonomska deprivacija je vir politine deprivacije, politina deprivacija pomaga vzdrevati in potrjevati ekonomsko' REVINA IN STRATIFIKACIJA revina ima svoje korenine v drubeni strukturi pojem razreda za marksiste pa so revni del delavskega razreda v najmanj ugodnem poloaju Peter Townsend: o razred je glavni dejavnik, ki doloa proizvodnjo o porazdelitev sredstev ni nujno povezana s kapitalom (interesi) o uporablja Webrov koncept STATUSA, da bi razloil revino tistih, ki so odvisni od dravnih podpor; o revnim manjka ugleda skupine z nizkim statusom (starostni upokojenci, invalidi, kronino bolni) o revina ima mednarodne razsenosti INTERNACIONALIZACIJA REVINA IN KAPITALISTINI SISTEM revina obstaja, ker slui interesom tistih, ki imajo v lasti proizvajalne sile Kincaid: 'nizke plae so nujno potrebne za kapitalistino gospodarstvo, nekateri so bogati zato, ker so drugi revni' Herbert J. Ganx: 'od revine imajo korist bogati in moni REVINA REITVE IN VREDNOTE vojna proti revini izgubljena (vrednote am. kulture) resocializacija (vladna politika ZDA) sili izniiti domnevni vpliv kulture revine, delovanje skupnosti STRATIFIKACIJA IN REITVE REVINE

20

reitev za revino pomeni spremembo v sistemu stratifikacije, ta zahteva precejnjo rtev bogatih in monih vojna proti revini ima svojo osnovo v tradicionalnem amerike liberalizmu (ZDA vrednote liberalizem reforme niso elele spremeniti osnovne strukture drube)

21

REVINA IN RAZMAH BLAGINJE V VB reitve nove desnice: sredstva usmeriti izkljuno k revnim, namen je bil prepreiti, da bi mladi postali rtve kulture odvisnosti KRITIKE: trdijo, da se je revina poveala MARKSISTINE REITVE (imajo ideoloko podlago) revina le ena izmed neenakosti kapitalizem mora zamenjati socialistina druba

22

DELO, NEZAPOSLENOST IN PROSTI AS

NARAVA DELA: Butch Grint: delo je drubeno opredeljeno vsaka definicija je znailna za doloeno dra ob doloenem asu stari Grki so delo oznaevali kot obmoje potrebnega, podroje svobode. Lovci in nabiralci: produktivna dejavnost se ohranja na potrebnem minimumu Predind. Britanija: ind. delavci, 'sveti ponedeljek'; Shoshana Zuboff Izvor sodobnih stali do dela: ~ protestantizem (Weber kalvinizem) delo obravnavajo kot poklicanost od Boga; protestantska delovna etika ~ ind. revolucija (Thompson predind. delo usmerjenost k nalogi ~ viktorijanske ideje: 1) Zahteve nezaposlenih do dela 2) Napredovanje 3) Kaznovanje delavcev DELO IN PROSTI AS ~ KONFLIKTNI POGLEDI: Karl Marx: delo je najpomembneja, temeljna lovekova dejavnost. Ideja odtujenega dela: ljudje ne najdejo zadovoljstva v svojem delu postanejo tujci lastnemu jazu. Izvori odtujitve: 1) V gospodarskem sistemu, ki vkljuuje blagovno menjavo na podlagi kupij trno blago zasebna lastnina lastni interes pomembneji od skrbi za drubeno skupino 2) Gosp. sistem = ekonomska baza, ki se deli na proizvajalna sredstva (sredstva za ustvarjanje dobrin) in proizvodne odnose Odtujitev in kapitalizem: kapitalistina ekonomska baza povzroa visoko stopnjo odtujitve. Izkorianje delavca: mezdno delo, buroazija izkoria proletariat. Obstajata dve znailosti ind. drube: 1. mehanizacija proizvodnje 2. nadaljna specializacija delitve dela Komunizem in konec odtujitve dela: v komunistini in socialistini drubi proizvodna sredstva so v drubeni lasti, ukinjena nadaljna specializacija delitve dela

23

Neomarksist Herbert Marcuse: ve poudarka daje potronji izdelkov delo enodimenzionalni lovek; delo, prosti as lane potrebe (mnoina obila) njihovo zadovoljevanje le navidezno ublai odtujitev 'evforija v nesrei' obutek navduenja, ki temelji na bedi. Vse razvite drube teptajo razvoj osebnosti. Zanj je bolj kot lana razredna zavest primeren izraz 'srena zavest'. Gre za zmotno preprianje, da sistem dostavlja blago. C. Wright Mills: drubo vodi vladajoa elita in ne vladajoi razred, ki ima v lasti proizvodna sredstva. Konflikt med vladajoo elito in ljudsko mnoico tudija Beli ovratniki iritev terciarnega sektorja spremembe vein s predmeti k veinam z osebami TRIE OSEBNOSTI (ljudje prodajajo dele svoje osebnosti) odtujeni sebi in drug od drugega Kritika konfliktnih nazorov: nejasna slika, pogledi ljudi zavrnjeni kot produkt lane razredne zavesti; zelo sploni Emile Durkheim: Drubena delitev dela funkcinonalistini pogled predindustrijska druba mehanska solidarnost, ki temelji na uniformnosti; drubena solidarnost temelji na podobnosti med posameznimi lani; ista preprianja, vrednote lov in nabiralnitvo: lani izgledajo kot da bi bili narejeni po istem kalupu industrijske drube: organska solidarnost, ki temelji na RAZLIKAH. lani se specializirajo za posamezne vloge sodelovanje, pravila in predpisi; razvoj POGODBE obravnava kot zaetek moralne ureditve menjave ANOMIJA specializirana delitev dela in hitra iritev ind. drube ogroata drubeno solidarnost drubeni nadzor je ibak (visoka stopnja samomorov, zakonske loitve in ind. konflikti) Ustvarjajo jo hitre drubene spremembe, specializirana delitev dela vzpodbuja individualizem in egoizem Durkheim: reitev anomije je mona v okviru ind. drube (poklicna zdruenja) (Marles odprava kapitalizma, uvedba socializma) etini kod, upravljalska telesa (urejati vse, kar zadeva posel) Dedovanje bo zaradi nepravinosti izumrlo Predvidi prefinjeno ravnovesje med dravo (uveljavljala naj bi skupno moralo) in poklicnimi zdruenji PROFESIONALNA ETIKA klju do prihodnjega moralnega reda v ind. drubi Profesionalna zdruenja poveejo posamezne lane v poklicno skupino Profesionalna etika poudarja ALTRUIZEM obzir do drugih namesto ozkega koristoljubja Paul Halmos: tudija Druba uslunostnih dejavnosti (vpliva na moralne vrednote Z drub) 1. pogled: obravnava profesionalizem kot SEBINO STRATEGIJO za izboljanje trnega poloaja poklicne skupine 2. pogled (Baritzi) kot 'sluabniki nosilcev moi'

24

Durkheim: razlike pri nagradah temeljijo na konsenzu o vrednosti poklica v skupnosti. NEZAPOSLENOST drubena porazdelitev nezaposlenosti: ni enakomerno porazdeljena po skupinah prebivalstva; sploni vzorci; nezaposlenost vija med nijimi drubenimi razredi; nezaposlenih ve mokih kot ensk nezaposlenost mladih: dolgoroen problem za starejo delovno silo o nezaposlenost pogosta med mlajimi lani etninih skupin; precejnja odstopanja pri regionalni porazdelitvi nezaposlenosti (vija v regijah, ki so tradicionalno odvisne od teke industrije. VZROKI NEZAPOSLENOSTI o Frikcijska nezaposlenost: delavci zamenjajo slube, ne iejo zaposlitve takoj o Strukturna nezaposlenost: razpololjiva mesta in delavci, vendar ti delavci ne ustrezajo delovnemu mestu: Regionalna brezposelni ivijo na podroju, kjer ni delovnih mest Sektorska so mesta, a brezposelni nimajo ustreznih vein o Ciklina nezaposlenost: tevilo nezaposlenih krepko presee tevilo prostih delovnih mest

Tehnoloke spremembe in deindustrializacija: Jenkins in Sherman: o 1979 napovedala zlom dela o nova tehnologija bo povzroila razpad zaposlovanja v predelovalni industriji, ve delovnih mest v storitvenih dejavnostih o navedla sta mikroprocesor kot vzrok razpada zaposlovanja Colin Gill: nova tehnologija ogroa delovna mesta v tevilnih poklicih (tiskanje, varilci, risarji, prodajalci) Kevin Hawkins: nova delovna mesta niso izginila, ampak so se preselila v druge drave Teorije nezaposlenosti: Liberalno trna teorija: Konzervativna vlada Thatcherjeve se zatee k liberalnim trnim ekonomskim teorijam, ki so nasprotne Reynesovemu staliu (nezaposlenost lahko odpravljamo z vejo vladno porabo), da lahko vlada rei problem s poveanim povpraevanjem v gospodarstvu Milton Friedman: zagovornik politike trnega liberalizma, zagovornik monetaristine politike nadzora nad inflacijo o V vsakem gospodarstvu obstaja naravna stopnja nezaposlenosti o Inflacijo povzroi preve denarja za premalo blaga o V realnosti ni popolnoma prostega trga delovne sile Adam Smith klasien ekonomist svobodnega trga nezaposlenost ne more obstajati na dolgi rok

25

Vladna gospodarska politika (Thatcher, Major) zmanjanje vloge drave pri gospodarskih zadevah in omogoanje, da trne sile doloajo, kako se bo razvijalo gospodarstvo. Kritike vladne politike: dejansko povea brezposelnost (J. MacInnes) Marksistine teorije nezaposlenosti: Marx: nezaposlenost je posledica samega kapitalistinega sistema cikli vsaka naslednja kriza huja propad kapitalizma o Buroazija: presena vrednost tekmovanje (kapital kopiijo v obliki strojev za proizvodnjo obdobje konjunkta (presena akumulacija tevilo delavcev nezadostno plae poveati, dobiek se zmanja) recesija (nezaposlenost naraa in sili k nianju pla, dobikonosnost iritev gospodarstva) REZERVNA ARMADA DELOVNE SILE delavci, ki jih kapitalisti zaposlijo v asu konjunkta in odpustijo v asu recesije Marxova delovna teorija vrednosti sama delovna sila ustvarja preseno vrednost izkorianje delavcev ti bodo razvili razredno zavest in bodo strmoglavili kapitalizem ni bilo uresnieno (komunistini sistem bliji strmoglavljenju kapitalizma) E. J. Hobsbawn: britanski marksistini zgodovinar Britanija se je prva industrializirala (ni ji uspelo modernizirati strojev kot odgovor na konkurenco) Andrew Glyn in J. Harisson: 'Britanski gospodarski zlom' veliko vlagali v tujino, malo pa v nove stroje POSLEDICE NEZAPOSLENOSTI POSLEDICE ZA DRUBO Adrian Sinfield: nezaposlenost razvrednoti oz. znia standard in kakovost ivljenja v drubi J. Lea in J. Young: nezaposlenost med mladimi vodi v marginalnost nekaterih lanov drube ustvarjanje subkulture obupa S. Allen in A. Watson: nezaposlenost ogroa stabilnost drube in s spodkopavanjem druine povzroa rasne napetosti ter kriminaliteto I. MacInnes: s poveano nezaposlenostjo so se zviali vladni izdatki za podporo POSLEDICE NEZAPOSLENOSTI ZA POSAMEZNIKA finanne (poveanje tevila dolgorono brezposelnih pomeni znianje podpore) socialne: Leonard Fagin in Martin Little: brezposelni z izgubo slube izgubijo ve kot denar: o zaposlitev daje OBUTEK IDENTITETE o sluba zagotovi OBVEZNO AKTIVNOST

26

o izgubijo zmonost za STRUKTURIRANJE PSIHOLOKEGA ASA o dohodek od dela nudi SVOBODO IN NADZOR ZUNAJ DELA -psiholoke reakcije na nezaposlenost: Fagen in Little natela 4 stopnje: o stopnja duevnega pretresa o zanikanje in optimizem nezaposlenost obravnavajo kot prehodni poloaj o tesnoba in stiska: ob iskanju nove zaposlitve o vdanost v usodo in prilagoditev Peter Kelvin in Joanna Jarret: reakcije razlikujejo glede na individualne okoliine ZDRAVJE IN NEZAPOSLENOST Jeremy Laurance Mladi in posledice nezaposlenosti: Paul Willis: - nezaposlenost je resen problem za mlade - v regijah z visoko nezaposlenostjo za mlade se pojavi 'nova drubena okoliina', finanna stiska, dolgoasje, spori v druini Ken Roberts: - mladi se bolje spoprijemajo z brezposelnostjo kot stareji nezaposleni delavci - podcenjuje uinek nezaposlenosti na mlade Naw, Banks, Ullah: - mladi doivljajo psihine stiske, ko si prizadevajo najti zaposlitev (enske bolj kot moki) SPOL IN POSLEDICE NEZAPOSLENOSTI Sinfield: problem je zaposlovanje ensk, ne pa njihova nezaposlenost (gospodinje matere so kot delavci) Kenwood in Jules: brezposelni moki in enske so manj dovzetni za sreevanja z ljudmi; obutek, da drubi nekaj prispevajo kot zaposleni; glede na spol ni razlik Angela Coyle: - enina plaa odloilni sestavni del druinskega dohodka mnoge ene (loenke, vdove) so odvisne od svojih pla POSLEDICE ZA SKUPNOSTI skupnost mono odvisna od enega vira delovnih mest, ki pa ga nepriakovano zaprejo Critcher, Dicks, Waddington: preuevanje 2 rudarskih vasic osebni problemi, socialni in gospodarski problemi (nekatere skupnosti se uspejo prilagoditi, druge se znajdejo, tretje pa to spravi v obup) PROSTI AS prvi prispevki se osredotoajo na odnos med delovnim asom in drugim podrojem drubenega ivljenja (delo in druina)

27

Stanley Parker: delo je osrednji dejavnik, ki oblikuje prosti as tistih, ki imajo slubo (Roberts se strinja) opredeli prosti as kot PREOSTANEK ASA; to je as, ki ostane, ko so izpolnjene druge obveznosti 5 vidikov ivljenja ljudi: 1) delo 2) delovne obveznosti 3) nedelovne obveznosti 4) fizioloke potrebe 5) prosti as odnos med delom in prostim asom razvra v 3 vzorce: 1) RAZIRITVENI: podjetnitvo, zdravstvo 2) NEVTRALNI: uradniki in polkvalificirani maualni delavci 3) OPOZICIJSKI: nekvalificirano manualno delo, rudarstvo, ribolov KRITIKA: ne upoteva vpliva razreda na prosti as, nacionalna kultura lahko vpliva na vzorce prostega asa (Childs in MacMillan ameriki in britanski menederji) Clarke in Critcher: Parkerjeva analiza je deterministina: ne omogoa ind. izbire prostega asa Clarke in Critcher: gospodarsko delo kot oblika dela ne pa kot nedelovna obveznost Razlika med spoloma tako kot delo vpliva na vzorce prostega asa. Rhona in Robert N. Rapoport: delo, prosti as in druina so tesno povezani na razlinih stopnjah ivljenja imajo ljudje razlina stalia do dela, prostega asa in druine (4 stopnje): 1) adolescenca iskanje osebne identitete 2) stopnja mlaje polnoletnosti deset let od asa, ko oseba preneha hoditi v olo (obiski v klubih, pivnicah, portnih centrih) 3) stopnja graditve zgraditi ivljenjski slog (delo, druina) 4) kasneja leta z upokojitvijo KRITIKA: Clarke in Critcher: preveliko poudarjanje ivljenjskega cikla, pomen razlinih stopenj cikla je pogojen drubeno, ne pa bioloko Ken Roberts: pomanjkanje sistematinih dokazov

Ken Roberts: prosti as obravnava ire kot Parker in Rapoportova pluralistini pogled na prosti as: poudarja raznolikost vzorcev prostega asa, ki vkljuuje tudi svobodo izbire e dejavnost opravlja prostovoljno in ne kot obveznost, je to prosti as pripadniki drube se udeleujejo tistih aktivnosti, pri katerih uivajo
28

prosti as in izbira: zanika, da bi drava in trgovska podjetja vsiljevala vzorce prostega asa ljudje izberejo dejavnosti prostega asa, ki ustrezajo osebnim okoliinam, ivljenjskemu slogu in drubeni skupini, ki ji pripadajo Roberts se razlikuje od Rapoportovih po tem, da poleg ivljenjskega cikla poudarja: 1) spol (enske imajo manj prostega asa kot moki) 2) izobrazba 3) naini zakonske skupnosti John Clarke in Chas Critcher prosti as v kapitalistini Britaniji: neomarksistini pristop k sociologiji prostega asa (vpliv Bramscija, ki je razvil Marxove teorije) prosti as je podroje boja med razlinimi drubenimi skupinami, vendar pa boj ni enakopraven, ker je buroazija v boljem poloaju kot podrejeni razred obstoj kapitalizma oblikuje naravo dela in prostega asa na prosti as imajo moan vpliv drave in kapitalistina podjetja komercializacija (najpomembneji vidik) prostega asa v kapitalizmu (ind. prostega asa!!) ustvarja nove izdelke in poskua prepriati potronike k nakupu drava in zasebna podjetja omejujejo izbiro in manipulirajo z okusi ne obvladujejo prostega asa popolnoma, poskuajo ustvariti hegemonijo na prosti as vpliva razredni boj KRITIKA teorij razredne dominacije: Roberts jo zavraa, drava povea izbiro, ne pa jo omejuje SPOL IN PROSTI AS feministke so bolj sprejele dela C&C prosti as se razlikuje po spolu enskam je dostopnih manj monosti za preivljanje prostega asa liberalni in radikalni pogledi na prosti as: vse feministine teorije: enske prikrajane razlika obsenosti problema, vzrokov in reitev Soratonova trdi, da se liberalne feministke osredotoajo na neenake monosti za sodelovanje pri prostoasnih aktivnostih neenakost kot posledica socializacije, v kateri se moki in enske uijo razlinih vlog glede na spol. liberalni feminizem je REFORMISTIEN radikalne feministke: ustroj drube prepreuje enakost med mokim in enskami, ki jo je mogoe dosei le s spremembami v strukturi drube Eleen Green, Sandra Hebron in Diana Woodward: socialistina feministina teorija socialistine feministke ukvarjajo se s tem, kako moki omejujejo prilonosti ensk za prosti as definicije dela in s prostega asa sociologov so neprimerne (definicije temeljijo na mokih)
29

moki imajo ve prostega asa, enske manj denarja, stalia mokih enske e bolj omejujejo ovire, ki omejujejo prosti as ensk izhajajo iz znailnosti patriarhalnih kapitalistinih drub, enske pogosto same sprejmejo patriarhalno ideologijo na prosti as vpliva tako razred kot viina dohodka, starost, etnina skupina kot tudi 'delo in poloaj v gospodinjstvu' samske, mlade zaposlene enske imajo ve svobode prosti as ensk iz etninih manjin je omejen ne samo zaradi spola, ampak tudi zaradi etninosti

30

ORGANIZACIJE IN BIROKRACIJA (5)

UVOD: ameriki sociolog Amitai Etzioni: 'naa druba je organizacijska druba' organizacije: drubene enote, ki so preteno usmerjene v doseganje doloenih ciljev moderne industrijske drube se od predindustrijskih razlikujejo po tevilu, obsegu in obliki organizacij organizacije so postale prevladujoe institucije moderne drube irjenje organizacij je povezano z vse bolj specializirano delitvijo dela, ki vodi k hierarhiji oblasti in sistemu pravil Max Weber: posebna oblika organizacij: birokracija temeljna znailnost moderne industrijske drube; ukvarja se s primerjavo med birokracijo in oblikami organizacije v predindustrijskih drubah. MAX WEBER BIROKRACIJA IN RACIONALIZACIJA Birokratske organizacije: prevladujoe institucije industrijske drube Weber birokracijo pojmuje kot organizacijo, v kateri obstaja hierarhija plaanih uslubencev s polnim delovnim asom, ki tvorijo verigo ukazovanja; zadeva administracijo, nadzor, upravljanje, usklajevanje zapletenega niza nalog Za razumevanje narave moderne drube je bistveno poznavanje procesa birokratizacije BIROKRACIJA IN RACIONALNO DELOVANJE Celotno lovekovo delovanje usmerjajo pomeni, glede na pomene je identificiral razline tipe delovanja: 1) afektivno ali emotivno delovanje npr. izguba ivcev 2) tradicionalno delovanje temelji na uveljavljenem obiaju 3) racionalno delovanje jasna zavest o cilju. Za industrijsko drubo velja, da vse bolj prevladujejo racionalna dela proces racionalizacije (birokracija je isti primer tega procesa) Birokracija je racionalno delovanje v institucionalni obliki BIROKRACIJA IN NADZOR birokracija je tudi sistem nadzora legitimni nadzor legitimnost temelji na pomenih oblika organizacijske strukture izhaja iz vrste legitimnosti, na kateri temelji tipi legitimnega nadzora: vsak ima svojo organizacijsko strukturo 1) KARIZMATINA OBLAST 2) TRADICIONALNA OBLAST (1. gospodinjstvo s spremstvom, 2. sistem vazalov) 3) RACIONALNO LEGALNA OBLAST (birokracija) Idealni tip birokracije vsebuje naslednje prvine: slubene dolnosti, temelji na naelu hierarhije, deluje po predpisih, delo se opravlja po predvidljivih pravilih,

31

uslubenci so imenovani glede na strokovno znanje in kvalifikacije, birokratsko upravljanje pomeni jasno delitev med zasebnim in slubenim dohodkom. 'Strokovna premo' birokracije: idealnega tipa ne moremo v realnosti nikoli dosei temu se je najbolj pribliala birokracija v moderni kapitalistini drubi, kjer je postala glavna oblika organizacijskega nadzora. Izvajanje nalog v birokraciji: strokovnost, hitrost, niji stroki, natannost BIROKRACIJA IN SVOBODA omejevanje lovekove svobode, ustvarjanje 'brezdunih specialistov' proces racionalizacije je v birokraciji v bistvu IRACIONALEN birokracija je nujna za visoko industrializirano drubo birokracija je najpopolneja in najuspeneja institucionalizacija oblasti prepuenost drave nevarno: v krizi birokrati ne bi znali reagirati upravljalska praksa prilagojena zahtevam kapitala pod pritiskom bi se lahko birokrati na visokih poloajih podredili zahtevam kapitala temu se izognemo s strogim parlamentarnim nadzorom nad dravno birokracijo poklicni politiki morajo imeti najvije poloaje krenje predpisov in norm (v nasprotju z Webrom) lahko povea uinkovitost organizacij Alvin W. Gouldner stopnje birokratizacije: tudija primera 1. birokratska organizacija nekaterim nalogam bolj ustreza kot drugim (ni primerna za nepredvidljive operacije) 2. napredek birokracije ni neizogiben 3. sociologi naj se raje ukvarjajo z odkrivanjem drubenih procesov, ki povzroajo razlike v koliini in vrsti birokracije, namesto da se ukvarjajo z utopino vizijo o ukinitvi birokracije Tom Burns in G. M. Stalker (se strinjata): 2 idealna tipa organizacije: MEHANICISTINA podobna Webrovemu modelu tok komunikacij je vertikalen: navodila teejo navzdol, tok informacij je usmerjen navzgor (menederska hierarhija) ostra hierarhija primerna za stabilne drube

ORGANSKA posameznik svoje znanje podredi doseganju ciljev organizacije komunikacije temeljijo na posvetovanju in ne na ukazovanju primerni za spremenljive okoliine fleksibilni, gibljivi veja pripadnost lanov

32

organizacije so institucije, v katerih lani tekmujejo za status in mo 1) idealna oblika organizacij, ki bi v vsaki situaciji maksimizirala uinkovitost ne obstaja 2) znotraj organizacij so skupine, ki sledijo svojim ciljem ti se lahko razlikujejo od ciljev organizacije

ZATON BIROKRACIJE Henry Mintzberg organizacije morajo biti manj birokratske, morajo iskati navdih v japonskih korporacijah o 5 delov organizacij (temeljne skupine, ki jih najdemo v organizacijah so): OPERATIVNO JEDRO tvorijo delavci STRATEKI VRH odgovoren za nadzor nad organizacijo, menederji SREDNJA RAVEN vezni len med organizacijskim jedrom in vrhom, srednji menedment in nadzorniki TEHNOSTRUKTURA oblikuje in nartuje delo PODPORNO OSEBJE specialistine enot o 5 tipov organizacij: ENOSTAVNA STRUKTURA najmanj zapleten tip organizacije; malo tehnostrukture in podpornega osebja, najpomembneji del je strateki vrh; primer: samostojni podjetnik MEHANINA BIROKRACIJA najblie t.i. idealnemu tipu, tehnostruktura je najpomembneji del; primer: pota, avtomobilske tovarne, zapori, letalske drube PROFESIONALNA (STROKOVNA) BIROKRACIJA operativno jedro je najpomembneji del; primer: zdravniki, raunovodje, socialni delavci ODDELNA OBLIKA tipina za velike organizacije, ki so razdeljene po oddelkih ADHOKRACIJA ogroa nadvlado birokracije; temelji na teamih (visoko kvalificirano osebje), ki pogosto spreminjajo obliko, osebje in odnose med njimi Namen adhokracije je razvijanje inovacij, novih idej in reevanje nenadnih problemov; podporno osebje igra odloilno vlogo; Tipi organizacij, kjer je adhokracija nekaj obiajnega: svetovalne in oglaevalske firme, inenirska podjetja, ki proizvajajo prototipe niso hierarhine ne vodijo dejavnosti svojih lanov prek sistema formalnih pravil primerne za hitro spreminjajoe in nepredvidljivo okolje, v katerem so potrebne stalne inovacije omejitev adhokracije pri izvrevanju navadnih in rutinskih nalog niso tako uinkovite

33

Mintzberg vidi adhokracijo kot edino obliko za tiste, ki verjamejo v ve svobode in manj birokracije in kot strukturo za populacijo, ki je vedno bolj izobraena Steward R. Clegg: organizacije ne oblikujejo samo brezosebne trne sile, pomembna sta lahko tudi ivljenjski slog in kultura drube. Nasprotuje podsocializiranemu in nadsocializiranemu pogledu na organizacije. Podsocializiran pogled: vrednote, preprianja in ivljenjski slog tistih, ki delajo v organizacijah imajo malo vpliva: organizacije vodijo zunanji dejavniki, tehnologija in svetovni trgi. Nadsocializiran pogled: organizacije so v celoti proizvod vrednot, preprianj in ivljenjskih slogov ljudi, ki delajo v organizacijah razvite kapitalistine nacije stopajo v novo obdobje POSTMODERNOST niz postmodernih teenj k preoblikovanju organizacij: dediferenciacija o diferencicacija v modernih drubah je delo vedno bolj specializirano o dediferenciacija nasproten proces, opravila so spet zdruena lovekovo delo in vloga znotraj organizacij bolj raznolika in manj specializirana vzroki za postmoderne organizacije: svetovna gospodarska kriza v 70. letih 20. stol. razlikovanje moderne in postmoderne organizacije

Paul Thompson centralizacija, mo, nadzor: strinja se, da v organizacijah prihaja do doloene decentralizacije odloanja zelo kritien do tistih, ki so nakazovali moen zaton birokracije dokazuje, da je birokratizacija univerzalna tendenca v moderni organizaciji (in dravi), ki zahteva izvritev zapletenih nalog glede na pravila in norme novi poudarki na korporativni kulturi spodbujajo zaposlene, da se s ustvi vkljuijo v svoje delo in da 'ljubijo svoje podjetje' BIROKRACIJA IN DEMOKRACIJA MARKSISTINI POGLEDI Po Webru birokracija ni nujno zdruljiva z demokracijo je odgovor na potrebe po upravljanju vseh industrijskih drub (tako kapitalistinih kot komunistinih) Weber: z monim parlamentarnim nadzorom nad dravno birokracijo lahko doseemo zaupanja vredno vlado tako bi prepreili, da se interesi kapitala prevladali Lenin: bil je prvi komunistini voditelj, ki pa se z Webrom ni strinjal zahodni parlamenti so iste govorice, dravna birokracija pa za zaprtimi vrati opravlja vladne posle; drava je organ razredne vladavine, organ za zatiranje enega razreda nad drugim razredom

34

Lenin in demokratizacija birokracije Birokracija v ZSSR Robert Michels zgodnji teoretik elit delo Politine stranke demokracija je nepredstavljiva brez organizacije uspeno delovanje organizacije zahteva specializirano delitev dela, ki sili k nadzoru in usklajevanju od zgoraj posledica je rigorozno definirana in hierarhina organizacija oligarhina struktura zgradbe dui temeljna demokratina naela: organizacije neizbeno ustvarjajo oligarhijo, vladavino majhne skupine ali elite ELEZNI ZAKON OLIGARHIJE (Michels) manija po napredovanju birokracija je zakleti sovranik individualnih svoboin in vseh drznih iniciativ v notranji politiki. Je dlakocepska , ozka, rigidna in neliberalna premestitev ciljev = ohranjanje organizacij samo sebi namen in ne sredstvo za dosego ciljev, voditelj se vzdruje vsakega dejanja, ki bi lahko ogrozilo njegov poloaj Michels verjame, da imajo mnoice psiholoko potrebo po tem, da so vodene drubi vlada elita, ki je sestavljena iz voditeljev razlinih organizacij in strank. Njihova najvaneja skrb je ohraniti oblast to velja tako za kapitalistino kot komunistino drubo Michels: 'Kdor ree organizacija, ree oligarhija' Lipset, Trow, Coleman Sindikalna demokracija: tudija primera organizacijska struktura Mednarodne tipografske zveze (demokratina organizacija) predstavlja izjemo glede na elezni zakon oligarhije Philip Selznik Uprava za Dolino Tennessee o sprejema funkcionalistino sklepanje, da imajo organizacije temeljne potrebe (ena bistvenih je potreba po preivetju) o TVA vladna agencija del Rooseveltove politike New Deal: dale od tega, da bi predstavljala interese javnosti; konala v sluenju 'etabliranemu vodstvu kmetij' MEDERSKA TRADICIJA lani organizacij imajo skupne interese (4 glavne teoretske ole): 1. ZNANSTVENI MENEDMENT Osredotoa se na dvigovanje produktivnosti in poveuje organizacijo zadovoljni delavci proizvajajo ve Frederick R. Taylor: delo menedmenta je, da z uporabo znanstvenih nael za nartovanje delovnih postopkov odkrije 'samo en najbolji' nain izvajanja vsake delovne naloge (eksperimentiranje) temelji za TUDIJE ASA IN BIVANJA delavci in naloge se morajo zelo ujemati. lovekova primarna motivacija za delo je FINANNA! Reitev mnogih industrijskih problemov:
35

poveanje koliin in kakovosti izdelka konal bi se konflikt med delodajalci in delojemalci KRITIKA: koncept 'ekonomskega loveka' ovren kot pretirano poenostavljen Taylor je pojmoval delavce kot ??? in ne kot lane drubenih skupin

2. MEDLOVEKI ODNOSI Elton Mayo: menil, da fizini pogoji delovnega okolja, finanne spodbude in sposobnost delavcev doloajo produktivnost NI NAEL POVEZAVE preuil vedenje delavcev kot lanov neformalnih delovnih skupin in kaj so menili o lastnem delu pritisk skupinskih norm pri delavcih spekter potreb, ki jih delavci potrebujejo za zadovoljevanje pri delu: o socialne potrebe (prijateljstvo, priznanje, status) o samoaktualizacija e to ni zadovoljeno, delavec trpi, uinkovitost organizacije pa se e poslaba delavci morajo prvo dosei osebno zadovoljstvo; menedment mora sprejeti neformalni del skupine in z njim sodelovati 3. NOVI MEDLOVEKI ODNOSI (posveti pozornost naravi dela kot takega) F. Herzberg: delavci morajo imeti veji nadzor nad nartovanjem lastnega dela, pregled nad delom Herzberg je mono nasprotoval delu, ki je temeljilo na tejlorizmu humanizacija dela povea produktivnost in zmanja nemire v industriji 4. KORPORATIVNE KULTURE Terence Deal in Allen Kennedy: vsaka organizacija ima lastno korporativno kulturo: lasten niz vrednot in nainov obnaanja politika odprtih vrat ohranja se skozi zgodbo o herojih rituali in ceremonije se uporabljajo pri prenaanju kulture vrsta korporativna kultura povezuje zaposlene v podjetju KRITIKA: Thompson in McHugh: pretirano poudarjanje kulture MO IN KONFLIKT V ORGANIZACIJAH Marksistini pogled na mo in konflikt v organizacijah: Harry Braverman: v delu Delo in monopolni kapitalizem napada Taylorja ta izhaja iz kapitalistinega sistema in ne vidi izkorievalske narave kapitalistinih odnosov v proizvodu; preueval interesne konflikte med skupinami delavcev, kritien do znanstvenega menedmenta (del procesa v katerem se delavec vse bolj spreminja v instrument kapitala) oigosa kot sredstvo izkorianja delavstva v kapitalistini drubi
36

Stuart Clegg in David Dunkerley: strinjata se z Bravermanom, da je temeljna funkcija delovnih organizacij nadzor odtujenega in izkorianega delavstva; z Bravermanom pa se ne strinjata o pomembnosti znanstvenega menedmenta: o nekvalificirani delavci so najbolj izkoriani, ker niso lastniki kapitala o kvalificirani delavci niso lastniki, vendar bi s svojim znanjem lahko pridobili nekaj nadzora o vmesna skupina med normalnimi delavci in vladajoim razredom (nadzorni in strokovni menederji) o lastniki in nadzorniki proizvajalnih sredstev njuno delo je uporabno za zasebno ali dravno industrijo, ne pa za druge oblike organizacije PROFESIONALCI IN ORGANIZACIJE marksisti se osredotoajo na ekonomski konflikt v organizacijah v organizacijah je za profesionalce bistven konflikt vlog mnogi sociologi kritizirajo Webra, da ne razlikuje med birokratsko (temelji na zasedanju poloajev v birokratski hierarhiji) avtoriteto in profesionalno avtoriteto (temelji na znanju in strokovnosti) Burns in Stalker dokazujeta, da lahko vodi razvranje strokovnjakov pod nestrokovnjake v konflikt tehnoloke inovacije, poloaj v hierarhiji profesionalno oz. strokovno

temelji na strokovnem znanju, profesionalci imajo svobodo, da se odloijo na podlagi svojega strokovnega znanja proti administrativnemu delovanju oz. upravljalsko Etzioni: sklada se z organizacijskimi pravilniki in predpisi

37

Blau in Scoenhen: 'metode, ki jih uporabljajo za vprego strokovnega znanja v slubo organizacij je bolj uspeno sredstvo nadzora kot ukazovanje oblastne hierarhije' visoko kvalificiranim delavcem je zagotovljena avtonomija, klub temu pa so menederji glavni takna oblika nadzora je zahrbtna to pomeni, da se ljudje manj zavedajo, da so nadzorovani

MARKSISTINI POGLEDI Graham Salaman: 'avtonomija, ki je dovoljena profesionalcem v organizacijah ponavadi ni v nasprotju z doseganjem ciljev organizacije Peter Armstrong: 'profesionalci v kapitalistinih organizacijah sluijo interesom kapitalistinega razreda, s tem pa tudi samim sebi' ORGANIZACIJE INTERAKCIONISTINI POGLED delovanja ne doloajo v celoti zunanje sile, namesto tega ga v veliki meri doloajo pomeni, ki jih akterji pripisujejo predmetom, dogodkom in delovanjem David Silverman Erwin Goffman totalne institucije: ponianje MORTIFIKACIJA JAZA 5 nainov prilagajanja ivljenja v institucijah: 1) situacijski umik: umik pozornosti od vsega, razen od dogodkov, ki obkroajo njihova telesa minimizirajo interakcije 2) infrasigentna dra (dra nesprejemanja): gojenci odlono zavraajo sodelovanje z osebjem, kaejo trajno sovratvo do institucije 3) kolonizacija: gojenci postanejo institucionalizirani, trdijo, da bi ostali, ko pride dan odpustitve 4) konverzija: p. izvaja svojo vlogo 5) playing it cool: najveje monosti, da zapustijo institucijo duevno in telesno nepokodovani izogibanje problemom Goffmanova analiza totalnih institucij poudarja razumevanje delovanja v odnosu do pomenov Predinstitucionalna izkunja in prilagajanje (pomemben vpliv na naine adaptacije znotraj totalnih institucij: John Irwine: tudija o zapornikem ivljenju v Kaliforniji: Identitete, ki jih zaporniki prinesejo s seboj v zapor: Tatovi: vidijo sebe kot profesionalne kriminalce, druba na splono pokvarjena Narkomani: pripadnost kriminalni identiteti ni tako mona, odvisni so od opiatov. Prilagoditve na zaporniko ivljenje: odsedeti svojo kazen paberkovanje posameznik je pripravljen se izboljati Odpor proti totalnim institucijam Cohen in Taylor razlikujeta 5 vrst upiranja: 1. SAMOZAITA gojenec zavraa etikete, ki mu jih pripisujejo 2. BOJEVANJE ZA SVOJE PRAVICE 3. POSKUS POBEGA 4. GLADOVNA STAVKA 5. KONFRONTACIJA zaporniki uniujejo lastnino ali prevzamejo nadzor nad deli zapora

Organizacije kot pogodbeni red (Strauss in sodelavci) BOLNICA niti pravila, niti drubene vloge niso stalne in nespremenljive organske strukture se stalno spreminjajo pravila sama po sebi so zelo malo vplivala na delovanje bolnice (vsak primer je edinstven) drugotnega pomena interakcija in pogajanje znotraj organizacij menijo, da to velja za vse organizacije kritika Johna Hughesa: dvomi o iri uporabnosti te teorije Organizacije dialektini pogled izhaja iz interakcionizma, vendar sodi v okvir marksistinega pogleda Kenneth Benson Dialektika (prvi uporabil Hegel, razvil Marx) se nanaa na procese, kjer spremembe izhajajo iz napetosti in konfliktov med nezdruljivimi silami. Organizacije nikoli ne delujejo popolnoma gladko, brez napetosti ali konflikta vedno so nasprotja, kar pa ustvarja potencial za spremembe nasprotja ogroajo dolgorono stabilnost v organizacijah Benson se strinja s Straussom: organizacije se neprestano spreminjajo, so nestabilne, vsi lani imajo nekaj vpliva na spremembe, vendar pa priznava, da le do doloene mere temeljijo na pogodbenem redu. PROBLEM ORGANIZACIJ Blau: v moderni drubi ne bi bilo mogoe dosei demokratinih ciljev brez birokratskih organizacij, ki jih izvrujejo enakost pred zakonom organizacije se vse bolj izmikajo javnosti in spodkopavajo demokracijo velik problem zahodnih industrijskih drub. Guy Peters: najvejo nevarnost za odgovornost birokratov in demokratino dravo vidi v apatiji javnosti Sociologija, vrednote in organizacije marksistine ideje o izginotju birokracije utopina vizija marksizem \ Gouldnerjeve ideje / teoretiki elit

KRIMINALITETA IN DEVIANTNOST
UVOD: Socioloko preuevanje deviantnosti Definicije deviantnosti: deviantnost je relativna, kulturno pogojena, in se nanaa na tisto dejanje, ki ni v skladu s priakovanji in normami doloene drube FIZIOLOKE IN PSIHOLOKE TEORIJE DEVIANTNOSTI FIZIOLOKE TEORIJE (bioloke) Cesare Lombroso genski zapis kromosomske nenormalnosti kemina neuravnoteenost v telesu PSIHOLOKE TEORIJE geni povezava med genskim zapisom in kriminalnim vedenjem J. Bowlby: socializacija deviantnost ni podedovana KRONINI POVRATNIKI (specialni povratniki) konstantno krijo zakone DEVIANTNOST FUNKCIONALISTINI POGLED FUNKCIJE DEVIANTNOSTI izvor deviantnosti iejo v naravi drube mehanizmi drubenega nadzora (potrebni za nadzor nad deviantnostjo) kriminaliteta kot neizogiben pojav (Emile Durkheim druba svetnikov) kolektivni obutki skupne vrednote in moralna preprianja drube kriminaliteta kot funkcionalni pojav: disfunkcionalen (visoko, nizko) funkcija kazni je ohranitev kolektivnih obutkov pozitivne funkcije deviantnosti (A. Cohen): o varnostni ventil o svarilni mehanizem Robert K. Merton identificiral en sam vzrok deviantnosti: kultura in struktura drube povzroata deviatnost drubena struktura in anomija drubena in kulturna struktura kulturni cilji in institucionalizirana sredstva odzivi na kulturne cilje: o KONFORMNOST prilagoditev o INOVACIJA uporaba deviantnih sredstev za uspeh o RITUALIZEM zavrgli so cilje uspeha o UMIK niso zmoni uspeti o UPOR - terorizem deviantnost je pojasnjeval v smislu strukture legitimnih prilonosti, ni pa preuil strukture legitimnih prilonosti KRITIKA: zanemarja odnose v drubi kot celoti

STRUKTURALNE IN SUBKULTURALNE TEORIJE DEVIANTNOSTI (podobne Mertonu) strukturalne teorije izvore deviantnosti pojasnjujejo s poloajem posameznika ali drubenih skupin v drubeni strukturi subkulturalne teorije pojasnjujejo deviantnost s subkulturo drubene skupine A. Cohen delikventna subkultura 2 glavni kritiki Mertonovega razmiljanja: o delikvenca je bolj kolektivni kot individualni odziv o Merton ne more pojasniti neutilitarnega kaznivega dejanja

niji delavski razred: kulturna deprivacija, statusna frustracija delikventna

subkultura Richard A. Cloward in Lloyd A. Ohlin Delikvenca in prilonost delavski razred bolj nagnjen k deviantnosti, ker imajo manj monosti uspeti po legalni poti razvijajo 3 mone odzive na tak poloaj: o KRIMINALNA SUBKULTURA utilitarna kriminaliteta, to je kriminaliteta, ki prinaa finanno korist o KONFLIKTNE SUBKULTURE mladoletniki imajo malo monosti za dostop do struktur nelegitimnih prilonosti o SUBKULTURA UMIKA uivanje drog Walter B. Miller (v nasprotju z vsemi prejnjimi) subkultura nijega razreda vrednote in nain ivljenja, ki se prenaajo iz generacije v generacijo, aktivno spodbujajo ljudi, da krijo zakon ZNAILEN KULTURNI SISTEM (niji razred) socializacija znotraj kulture osrednje tenje vkljuujejo (glavna podroja zanimanja in delovanja): o VRSTOST o PREBRISANOST o RAZBURLJIVOST DAVID MATZA Delikventnost in neodloenost delikventi so v doloenih okoliinah sposobni nevtralizirati MORALNO VEZ DRUBE sposobni so prepriati sami sebe, da zakon za njih v tem posameznem primeru ne velja deviantnost postane mogoa, ko uporabijo TEHNIKE NEVTRALIZACIJE, ki jih zaasno osvobodijo drubenega prijema tehnike nevtralizacije vkljuujejo: o zanikanje odgovornosti o zanikanje kode o zanikanje, da je bilo ravnanje v bistvu napano o obsodba tistih, ki uveljavljajo pravila o poziv k veji lojalnosti delikventi lahko trdijo, da ne krijo zakona zaradi svojega interesa, temve da pomagajo druini ali prijateljem stanje neodlonosti vrednote podzemlja obutek fatalizma (mladostniki) in obutek humanizma subkultura delikventnosti- mladoletniki niso predani, stalni pripadniki

Determinizem je doktrina, ki pravi, da imajo ljudje malo ali ni svobode, da usmerijo svoje lastno delovanje, ker jih nadzirajo zunanje sile Deviantnost in uradne statistike nezabeleena kriminaliteta raziskave viktimizacije (koliko kriminalitete ostane nezabeleene) vpraanja za posameznike, ali so bili v preteklem letu rtve kaznivih dejanj raziskave s samoprijavo pristranost v uradni statistiki (2 ameriki tolpi prostaki iz delavskih druin in svetniki iz uglednih druin srednjega razreda) kriminal belega ovratnika (Sutherland) kazniva dejanja brez rtev Deviantnost interakcionistini pogled (zavraa pozitivistien pristop) osredotoa se na interakcijo med osebami, ki jih opredeljujejo kot deviantne kako in zakaj so posamezniki in skupine oznaene kot deviantni, kaken uinek ima to za njihovo nadaljnje delovanje Howard S. Becker teorija etiketiranja etiketa kot glavni status tisti, ki imajo mo, nalepijo etiketo mone posledice etiketiranja: o deviantna kariera je popolna, ko se posamezniki pridruijo organizirani deviantni skupini znotraj deviantne skupine se razvije deviantna subkultura o etiketiranje je samoizpolnjujoa se prerokba deviantni posamezniki zanejo sebe pojmovati z vidika etikete, deviantna identifikacija postane usmerjevalna Jack Young etiketiranje in uivalci marihuane Howard S. Becker izvori deviantnega delovanja poudarja pomembnost javne identifikacije deviantnosti, raziskuje nastajanje dejavnosti kot proces kot interakcionist poudarja pomembnost SUBJEKTIVNIH POMENOV, ki so pripisani izkunjam Edwin M. Lemert odziv drube 'vzrok' deviantnosti krivdo za deviantnost nosijo predstavniki drubenega nadzora in ne posamezniki Lemert razlikuje: o PRIMARNO DEVIANTNOST deviantna dejanja preden so javno etiketirana; preiskava vzrokov je neuspena, sama po sebi nepomembna o SEKUNDARNA DEVIANTNOST je odgovor posameznika ali skupine na odziv drube Erwing Goffman deviantnost in institucija (institucionalizacija) proces ponianja, neskonen krog poniujoih doivljajev posledice institucije na veino gojencev ponavadi niso trajne obstaja obdobje zaasne DISKULTURACIJE, kar pomeni, da se morajo gojenci ponovno nauiti nekaj temeljnih 'receptov' za ivljenje v zunanjem svetu Deviantnost in interakcionistini pogled kritike in ocena etiketiranje kot deterministina obramba interakcionizma drubena deviantnost je vedenje, ki kri zakone drube, ne glede na to, ali je bilo etiketirano in odkrito situacijska deviantnost vsebuje tista dejanja, za katera drugi sodijo, da so deviantna glede na okvir, v katerem so se zgodila

DEVIANTNOST FENOMENOLOKI POGLED Aaron V. Cicourel pogajanje za pravico delikventi so nadzor predstavnikov drubenega nadzora KRITIKA: tako kot drugim etnometodologom in fenomenologom tudi njemu ne uspe pojasniti, kdo ima v drubi mo in kako z njo vpliva na opredelitev kriminalitete in deviantnosti William Chambliss, Milton Mankoff, Frank Pearce, Lauren Shider razvili koncept razumevanja deviantnosti v kapitalistinih drubah TRADICIONALNI MARKSISTINI POGLEDI NA DEVIANTNOST Kdo oblikuje zakon? Komu koristi? mo imajo tisti, ki posedujejo in nadzirajo proizvajalna sredstva nadstavba odraa odnos med monimi in nemonimi zakoni so odraz vladajoe ideologije lana razredna zavest zakoni sluijo samo vladajoi manjini zakone oblikuje drava, ki predstavlja interese vladajoega razreda neodloanje (razne odloitve so samo sprejete o njih se ne razpravlja) pravi kriminalci so pripadniki kapitalistinega razreda Kdo kri zakon? Koga ujamejo? gospodarska kriminaliteta povzroa ve kode kot ulina kriminaliteta razkritje o razirjenosti gospodarskega kriminala bi lahko zelo ogrozila mo kapitalizma organizirani kriminal (vodi ga ekonomska in politina elita) je v neposredni zvezi z njegovo koristnostjo za ameriki vladajoi razred, je integralni del vladajoega razreda kriminaliteta se pojavlja v vseh slojih razlika je v vrsti kriminala: podkupovanje lokalnih politinih, policijskih in sodnih organov je bistveno za razcvet organiziranega kriminala Zakaj kriti zakon? Zakaj uveljavljati zakon? pohlep, sebinost, sovratvo v kapitalistinemu sistemu, so motiv za kazniva dejanja v vseh slojih selektivno uveljavljanje zakona ima tevilne pomembne posledice slui ohranjanju moi vladajoega razreda in krepitvi ideologije vladajoega razreda

 KRITIKA konvencionalnega marksizma:

o leviarski realisti menijo, da takne teorije neupravieno poudarjajo gospodarsko kriminaliteto DEVIANTNOST NEOMARKSISTINI POGLEDI

Taylor, Wallen in Young, Paul Gilroy, Stuart Hall s konvencionalnimi marksisti se ne strinjajo le v tem, da obstaja preprost in jasen odnos med ekonomsko bazo drube in deviantnostjo strinjajo se: tekmovanje, konflikt interesov, neenaka porazdelitev moi in premoenje Ian Taylor, Paul Walton in Jack Young Nova kriminologija namen dela je bil izoblikovati radikalno alternativo obstojeim teorijam kriminaliteta in deviantnosti klju za razumevanje kriminalitete je v 'materialnih osnovah drube' podpirajo preoblikovanje drube Marxa kritizirajo preve ekonomsko deterministine teorije Marx je menil, da revina prisili posameznika v kriminaliteto kriminalci se samo odloijo za kritev zakona kazniva dejanja so premiljena in zavestna dejanja s politinimi motivi elijo propad kapitalizma POPOLNA DRUBENA TEORIJA DEVIANTNOSTI preuuje nain, kako je druba organizirana kot celota in kako se posamezniki odloijo storiti kazniva dejanja Paul Gilroy mit o rnski kriminaliteti kazniva dejanja, ki jih storijo etnine manjine, so zavestna in premiljena politina dejanja kriminaliteta kot politini boj Policijsko delovanje v krizi roparski napad, drava, zakon in red (ta teorija se pribliuje popolni drubeni teoriji deviantnosti) veina kaznivih dejanj ni politinih v tem se razlikuje od ostalih teorij veji vpliv Gramscija kot Marxa roparski napad, mnoina obila in moralna panika glede kriminalitete hegemonija je politino vodenje in ideoloko obvladovanje drube medrazredno premirje med vladajoim in podrejenim razredom ni bilo vejega konflikta spodkopano od brezposelnosti rnska kriminaliteta ulini kriminal kot strategija za preivetje neelene rezervne armade delovne sile OCENA: daje analizo strategije 'ulinega ropanja' LEVIARSKI REALIZEM kot socialiste opisujejo Jack Young, John Lea, Roger Matthews, Richard Kinsey reformne drube AETIOLOKA KRIZA ali KRIZA POJASNJEVANJA kriminaliteta je zakoreninjena v drubi ve pozornosti namenja rtvi in javnemu mnenju

doloeni tipi kriminalitete so znailni za etnine manjine (rnci bolj pogosto storijo nekatera dejanja kot belci) Razlaga kriminalitete izvor ima v drubenih okoliinah in je tesno povezana z deprivacijo John Lea in Jack Young pri pojasnitvi kriminalitete se opirata na 3 temeljne pojme: RELATIVNA DEPRIVACIJA (obutiti prikrajanost) pojavlja se v vseh drubenih slojih, ker se vsak lahko uti prikrajanega SUBKULTURE obravnavata kot kolektivno reitev za probleme skupine MARGINALIZACIJA posebno nagnjenje k nasilju in krenju reda in miru kot oblika politinega delovanja; participacija v procesu proizvodnje je klju za izogibanje marginalnosti Obravnavanje kriminalitete Problem policijskega delovanja praktini naini, s katerimi bi zmanjali problem kriminalitete VOJAKO POLICIJSKO DELOVANJE MOBILIZACIJA OIVIDCEV izboljanje policijskega delovanja o uporaba minimalnega policijskega delovanja o vestranski pristop kvadrat kriminalitete vkljuuje (Young) naelo multiple aetiologije: o dravo in njene organe o storilca kaznivega dejanja in njegovo delovanje o neformalne metode drubenega nadzora o rtev KRITIKA (Hughes): o neuspeh pri pojasnjevanju uline kriminalitete o novi leviarski realizem se sklicuje na teorije SUBKULTURE SPOL IN KRIMINALITETA spol in vzorci kriminalitete uradna statistika, kriminaliteta in spol Pollak 'prikrita storilka' KRITIKA: Frances Heidensohn VITEKA TEZA: govori, da sta policija in sodia prizanesljiveja do storilk Vzroki kriminalitete in deviantnosti ensk: fizioloki vzroki stigma oz. fizine nepravilnosti rojene zloinke Kriminaliteta ensk in enska osvoboditev Freda Adler 'nova enska storilka' osvoboditev ensk je vodila k novi vrsti kriminalitete, razlike v vedenju mokih in ensk so drubeno pogojene KRITIKA (Carol Smart): feministini kriminolog Steven Box in Chris Halle osvoboditev proti marginalizaciji ne verjameta, da osvoboditev ensk povzroa kriminal upotevala spreminjajoa se delea mokih in ensk v populaciji nista vkljuila dejanj zoper spolno nedotakljivost kot pokazatelj osvoboditve: upadanje stopnje rodnosti, poveala se je participacija ensk v delovni sili, dvig tevila diplomantk

stopnjo brezposelnosti sta uporabila kot nain ugotavljanja ekonomske marginalizacije

Pat Carlen enske, kriminaliteta in revina sprejema teorijo nadzora (Hirsch) kot svoj teoretini pristop enske iz delavskega razreda so nadzorovane z obljubo nagrad, ki izhajajo iz delovnega mesta in druine takne enske oblikujejo razredni dogovor (ponuja materialne nagrade) in dogovor med spoloma (ponuja psiholoke in materialne nagrade, ki izvirajo iz ljubezni ali truda mokega, ki preivlja druino ko ta dogovor propade, to vodi v kriminaliteto kriminaliteta ensk se pojavi, ko propade nadzor ali ko enske izgubijo realne spodbude za konfomnost dejavniki spodbujanja deviantnosti: o zasvojenost z drogo o iskanje razburljivega ivljenja o biti vzgojen v skrbnitvu o revina KONFORMNOST ENSK Frances Heindensonn enske in drubeni nadzor (doma, na delu, v javnosti druinsko ivljenje kot oblika PRIPORA) teorija nadzora moki nadzirajo enske z uporabo sile in nasilja, z idejo ohranjanja dobrega imena in z ideologijo loenih sfer SOCIOLOGIJA , VREDNOTE IN DEVIANTNOST interakcionisti in funkcionalisti liberalna pristranost (za reforme) marksisti privrenci radikalnih sprememb

RELIGIJA (8)
RELIGIJA FUNKCIONALISTINI POGLED zagotavlja skupna verovanja, norme, vrednote in pomaga posamezniku, da obvladuje strese, ki razkrajajo drubeno ivljenje preuuje religijo z vidika potreb drube druba zahteva doloeno stopnjo drubene solidarnosti, vrednotni konsenz, harmonijo in integracijo teh delov Emile Durkheim delo Elementarne oblike religioznega ivljenja vse drube delijo svet na 2 kategoriji: sveto (sakralno) posvetno = nesveto, profano svete stvari so simboli (nekaj predstavljajo) religija je enoten sistem verovanj in praks, povezanih s svetimi stvarmi; to je s tistim, kar je oddvojeno in prepovedano totemizem najpreprosteja in najbolj temeljna oblika religije druba razdeljena na klane (pravilo eksogamije) vsak klan ima svoj totem pri aenju boga ljudje v bistvu astijo drubo odnos med lovekom in svetimi stvarmi je odnos med lovekom in drubo kolektivna zavest; kolektivno aenje KRITIKA: Durkheimovi pogledi relevantni za manje drube Religija ne pomeni aenja drube Bronislav MALINOWSKI ivljenjske krize (rojstvo, puberteta, poroka, smrt drubeno destruktivna) rituali: zmanjujejo tesnobo tako, da dajejo zaupanje in obutek nadzora religija podpira drubeno solidarnost z obvladovanjem situacij ustvenega stresa, ki ogroa stabilnost drub Talcott PARSONS loveko delovanje usmerjajo in nadzirajo norme, ki jih daje drubeni sistem religija z lajanjem napetosti in frustracij, ki lahko razdrejo drubeni red, ohranja drubeno stabilnost ena od glavnih funkcij religije je dati smisel vsem izkunjam, ne glede na to, kako nesmiselno ali nasprotujoe se pojavljajo KRITIKA funkcionalistinega pristopa: ne meni se za disfunkcionalne vidike, zapostavlja religijo kot razdiralno silo, malo zanimanja kae za sovratvo med razlinimi religioznimi skupinami znotraj iste drube RELIGIJA MARKSISTINI POGLED religija je iluzija, ki laja trpljenje, ki ga povzroa izkorianje in odtujitev gre za izkrivljeno realnost religija je zgreen poskus, kako narediti ivljenje bolj znosno z marksistinega vidika veina verskih gibanj izhaja iz zatiranih razredov religija deluje kot MEHANIZEM DRUBENEGA NADZORA, tako da ohranja obstojei sistem izkorianja in krepi razredne odnose ustvarja lano razredno zavest slepi pripadnike podrejenega razreda, tako da ne spoznajo svojega poloaja

 pomaga ohranjati oblast vladajoega razreda, ki podpira religijo ENGELS in neomarksisti religija kot razdiralna sila Engels kranstvo in drubene spremembe aktivna vloga religije na revolucionarne spremembe Otto MADURO (sodoben neomarksist) relativna avtonomija religije: zanika, da je religija vedno konzervativna sila, lahko je pa tudi celo revolucionarna Latinska Amerika razvoj teologije osvoboditve pripadniki duhovine lahko razvijejo revolucionarni potencial Bryan S. Turner materialistina teorija religije: religija izhaja iz MATERIALNE BAZE in je povezana s fizinimi in ekonomskimi vidiki ivljenja, ni pa vedno pomemben del ideolokega nadzora vladajoega razreda RELIGIJA IN FEVDALIZEM kmeki stan indiferenten do religije (preivetje glavna skrb) vladajoi razred sistem PRIMOGENITURE religija ima funkcijo nadziranja seksualnosti telesa, da bi zavarovala obiajni prenos lastnine prek druine funkcija izhaja iz primogeniture RELIGIJA IN KAPITALIZEM lastnina je PERSONALIZIRANA v lasti organizacij teza o dominantni ideologiji (Abercrombie, Hill, Turner) vladajoi razred uporablja ekonomsko mo da ohranja poloaj. Pod vpraaj dajejo Marxovo tezo o pomembnosti religije v kapitalistinih drubah za proizvodnjo lane drubene zavesti

RELIGIJA FENOMENOLOKI POGLED Peter Berger in Thomas Luckmann: religija je proizvod pripadnikov drube, ki subjektivno interpretirajo svet okoli sebe in mu dajejo pomene SVET POMENOV zahteva neprestano LEGITIMIZIRANJE utemeljen na drubeni podlagi, imenovani STRUKTURA VERODOSTOJNOST svet pomenov je drubena konstrukcija realnosti religija je verjetno najbolj uinkovit mehanizem za legitimiziranje sveta pomenov KRITIKA: kot funkcionalisti se nagibajo k domnevi, da religija zdruuje drubo, zanemarjata disfunkcionalne vidike RELIGIJA IN DRUBENE SPREMEMBE RELIGIJA KOT KONZERVATIVNA SILA Funkcionalisti (spremembe v drubi oblikuje religija in ne obratno), marksisti religija kot konzervativna sila prepreuje spremembe in ohranja status quo lahko se nanaa na tradicionalna verovanja in navade Donald Taylor fundametalizem vkljuuje ponovno potrditev tradicionalnih, moralnih in religioznih vrednot proti spremembam, ki so se zgodile in proti tistim, ki spremembe podpirajo SPREMEMBE V DRUBI IN RELIGIJA veina sociologov meni, da spremembe v drubi sodijo k spremembam v religiji (Parsons, Marx, Bryan Turner, Berger in Luckmann)

Funkcionalisti in marksisti poudarjajo vlogo religije pri spodbujanju drubene integracije in prepreevanju drubenih sprememb. Max Weber protestantska etika in duh kapitalizma religija vodi k drubeni spremembi Marx kot MATERIALIST: materialni svet oblikuje njihova preprianja Webrova teorija drubenega delovanja dokazuje, da lovekovo delovanje usmerjajo pomeni in motivi razumevanje sveta Weber je zavrnil Marxovo mnenje, da religijo vedno oblikujejo ekonomski dejavniki. Max Weber protestantska etika in duh kapitalizma asketski kalvinistini protestantizem (Calvin je menil, da obstaja posebna SKUPINA IZVOLJENIH nebesa): korelacija med protestantizmom in kapitalizmom Luther pobonost, vera izvore duha kapitalizma najdemo v etiki asketskega protestantizma o v osnovi kapitalistine prakse je duh kapitalizma niz idej, etinih nael in vrednot o Weber je trdil, da je protestantizem spodbujal 2 glavna pojava kapitalistine industrije: standardizacija proizvodnje specializirana delitev dela o asketski protestantski nain ivljenja (akumulacija kapitala, vlaganje) povzroi zgodnje podjetnitvo o Weber je trdil, kako lahko religiozno preprianje povzroi ekonomske spremembe o Weber: kapitalizem kalvinistini protestantizem, tehnoloki in ekonomski sistem drav Weber uspeno prikae teoretino bistvo, namre, da ideje v tem primeru religiozne ideje lahko logino vodijo v ekonomske spremembe RELIGIJA IN DRUBENA SPREMEMBA SKLEP G. K. Nelson navaja primere, kjer religija slabi stabilnost in pospeuje spremembe v drubi lahko vodi v upor in revolucijo Engels se je zavedal, da je religija lahko sila spremembe politina gibanja Leland W. Robinson revolucionarna gibanja lahko premiljeno uporabijo religijo v svojih poskusih spreminjanja drube (3 pogoji). Merideth B. McGuire: 5 dejavnikov, ki doloajo monosti religije za spremembo drube: 1. VEROVANJE posamezne religije 2. kultura drube v kateri religija obstaja 3. drubeni prostor religije vloga, ki jo ima religija v drubeni strukturi notranja organiziranost religioznih institucij

MO, POLITIKA IN DRAVA

UVOD: politina sociologija je preuevanje moi v najirem smislu politini je vsak drubeni odnos, ki vkljuuje RAZLIKE V MOI 2 obliki moi: o OBLAST (AVTORITETA) = legitimna o PRISILA MAX WEBER MO IN TIPI OBLASTI Mo pomeni monost, da se zgodi po tvoje, tudi e drugi nasprotujejo tvojim eljam. Koncept konstantne vsote moi: posameznik ali skupina ima toliko moi, kolikor je drugi nimajo. Nosilci moi uporabljajo mo v prid lastnih interesov (funkcionalisti se s tema dvema trditvama ne strinjajo). Weber je navedel 3 vire oblasti 1. KARIZMATINA predanost do voditelja, ki naj bi imel izjemne lastnosti 2. TRADICIONALNA preprianje v pravilnost vzpostavljenih obiajev in tradicij 3. RACIONALNO LEGALNA temelji na sprejemanju niza neosebnih pravil pravila so racionalna Pluralistina teorija moi in drave je prevzela Webrovo definicijo osredotoajo se na voljo (elje) posameznikov ali posameznih skupin za doseganje ciljev STEVEN LUKES RADIKALNI POGLEDI NA MO mo ima 3 dimenzije ali vidike in ne le enega: o ODLOANJE o NEODLOANJE mo uporabimo za prepreitev razprave o OBLIKOVANJE ELJA (mo izvrujemo z oblikovanjem elja): manipuliranje z voljo in eljami drubenih skupin mo uporabljamo nad tistim, ki jim njena uporaba koduje, ne glede na to, ali se zavedajo, da jim koduje, ali ne DRAVA Weber je dravo opredelil kot loveko skupnost, ki si (uspeno) lasti monopol nad legitimno uporabo fizine sile na danem ozemlju politina oblast ali zakonodaja + birokracija ali javna uprava + policija + oboroene sile nacionalne drave fenomeni 20. stoletja brezdravne preproste drube akefalne drube ali drube brez vodstva (E. E. Evans PRITCHARD) fevdalna drava moderna drava (centralizirana drava) razvila se je pred kratkim MO FUNKCIONALISTINI POGLED Talcott PARSONS: zavraa koncept konstantne vsote moi

koncept variabilne vsote moi mo kot vir, ki ga ima druba kot celota mo v drubi ni obravnavana kot stalna ali konstantna; variabilna v smislu, da lahko naraa ali pada za preivetje drubenega sistema je bistven VREDNOTNI KONSENZ KOLEKTIVNI CILJI (skupni vsem lanom drube) temelj sodelovanja in vzajemnosti sta bistvena za ohranjanje in dobrobit drube razlike v moi so nujne za uinkovito prizadevanje za kolektivne cilje OBLAST je dodeljena nekaterim v prid vseh MO se nahaja pri lanih drube kot celote

MO IN DRAVA PLURALISTINI POGLED pluralizem je teorija, ki naj bi pojasnjevala naravo in porazdelitev moi v zahodnih demokracijah KLASINI PLURALIZEM soglaanje s Parsonom: o vlada in drava deluje v skladu z eljami o najrazviteji sistemi skladanja: ZDA, Francija o izvajanje moi preko drave je legitimno strinjanje in sodelovanje Razhajanje s Parsonom: 1. narava moi + koncept konstantne vsote moi 2. delni interesi ni VSEOBSENEGA VREDNOTNEGA KONSENZA o ne strinjajo se, da v demokratinih deelah obstaja vseobseen vrednotni konsenz; lani drube nimajo skupnih interesov in vrednot v odnosu do vsakega vpraanja o ne zanikajo obstoja razredov ali delitev, ki temeljijo na starosti, spolu, religiji, etnini pripadnosti; zanikajo pa, da bi posameznikove elje in dejanja obvladovala ena sama delitev posameznik ima veliko tevilo razlinih interesov; demokratini sistem to tudi zahteva, utemeljitelj pluralistinega pogleda je de TOCQUEVILLE e ena delitev v drubi prevlada, vodi to v tiranijo veine 3. DRAVA o politini voditelji ne morejo odraati interesov vseh lanov drube o obravnavajo jo kot 'potenega posrednika' vsaka od razlinih skupin ima nekaj vpliva na vladno politiko o ni mogoe, da bi drava vsaki ustregla vsakomur o Raymond ARON: vladanje postane stvar kompromisa KLASINI PLURALIZEM: Politine stranke: bistvena znailnost predstavnike oblasti je tekmovanje med dvema ali ve politinimi strankami. F. W. Riggs: politina stranka je vsaka organizacija, ki imenuje kandidate za volitve v zakonodajno telo. Osnova za def. dem. pri Seymour M. Lipsetu: tekmovanje za dravne poloaje med politinimi strankami daje volilnemu telesu monost, da izbira voditelje in sredstvo za vplivanje na politiko. Interesne skupine ali skupine pritiska: cilj ni prevzem oblasti v smislu oblikovanja vlade delimo jih na: o ZAITNE varujejo interese posameznega dela drube

o PODPORNE podirajo posamezne zadeve

pritisk opravljajo na tevilne naine: o z denarnimi prispevki politinim strankam o podkupovanje o z vplivanjem na javno mnenje o z razlinimi oblikami dravljanske neposlunosti o z zagotavljanjem strokovnega znanja nujne sestavine demokratinega sistema (Dowse in McHughes) Meritve moi: pluralisti primerjajo odloitve VLADA ELJE JAVNOSTI ZDA in GB resnino demokratini Robert A. Dahl: o mo je razprena med razline interesne skupine o zavraa stalie, da v odloanju prevladujejo ekonomski interesi PLURALIZEM KRITIKA Osredotoajo se le na ODLOANJE, ne pa tudi na: 1. NEODLOANJE IN VARNO ODLOANJE odloitve, ki ne spreminjajo osnovnih struktur v kapitalistinih drubah 2. POSLEDICE ODLOITEV 3. PROTISLOVNA OPAANJA 4. NEZASTOPANI INTERESI Model fragmentirane elite David Marsh PLURALIZEM ELIT Teorije elit in klasini pluralizem Predstavnike elite J. Richardson in A. G. Jordan: vse skupine nimajo enake moi: o insiderske kot legitimne o outsiderske vlada jih ne priznava meritve moi: dobro organizirane skupine lahko prepreujejo, da bi prilo do politine obravnave spornih vpraanj KRITIKA: o nekateri interesi vsaj zaasno niso zastopani, nekatere o upotevajo le z vidika moi o spregledajo uporabo moi s strani elite MICHAEL MANN VIRI DRUBENE MOI politina mo pomembna kot vojaka, politina in ekonomska mo sledi teorijam globalizacije teorij moi ne moremo omejevati na preuevanje moi v eni sami dravi ukinil bi pojem drube, zavraa idejo drubene revolucije (lovekovo vedenje nikoli ni bilo povezano z doloenim ozemljem) MO obravnava kot zmonost zasledovanja in doseganja ciljev z obvladovanjem okolja 2 razlini obliki moi: o distribucijska mo nad drugimi, imajo jo posamezniki

o kolektivna uporabljajo drubene skupine

2 glavna naina na katera jo je mono uporabljati: o ESTENZIVNA zmonost organiziranja velikega tevila ljudi na obsenem ozemlju, da bi jih vkljuili v minimalno trajno sodelovanje (npr. religija) o INTENZIVNA (sekte) predanost udeleencev Razlika med: o OBLASTNO izdajanje navodil o RAZPRENO se iri na bolj spontan nain drugih o EKONOMSKA o IDEOLOKA mo nad idejami in verovanji o POLITINA aktivnost drav o VOJAKA uporaba fizine sile

VIRI MOI: vsa mo ni nikoli v enih rokah; vsak vir moi je lahko neodvisen od

Druge teorije praviloma poudarjajo posamezen vir moi: marksizem ekonomska mo pluralizem ideoloko mo v demokracijah teorije elit in na dravo osredotoene teorije politina mo Mann meni, da mora vsaka celovita teorija vkljuiti vse to kot tudi vojako mo!

SPOL IN DRUBA
UVOD: sociologija spolov je osredotoena na enske in enskost dr. Robert Stoller: o drubeni spol (gender) termin, ki ima psiholoke in drubene konotacije (mokost, enskost) neodvisna od biolokega spola o bioloki spol (sex) moki, enska Stoller in Ann Oakley: kultura drube je tista, ki doloa vedenje spolov v njej drubene vloge spolov: o bioloko doloene o kulturno doloene RAZLIKE MED SPOLOMA IN DRUBA Hormoni in mogani: razlike v obnaanju in drubenih vlogah mokih in ensk se da razloiti z vidika HORMONSKIH in MOGANSKIH RAZLIK aktivnost raznih hormonov je tesno povezana z aktivnostjo ivnega sistema hormoni vplivajo na obnaanje, osebnost in ustveno dispozicijo (poskus z ivalmi) KRITIKA: Ruth BLEIER tvegano sklepati, da bi iste hormonske spremembe sproile enake spremembe v vedenju ljudi kot ivali Delitev moganov: J. A. Gray in A. W. H. Buffery: Po drugem letu je pri enskah dominantna leva hemisfera moganov, pri fantih pa desna KRITIKA: R. BLEIER majhne razlike lahko izhajajo iz razlik v socializaciji, ne pa iz delitve moganov GENETIKA IN EVOLUCIJA Lionel Tiger in Robin Fox: loveka biogramatika je gensko pogojen program, ki vnaprej doloa loveka, da se vede na doloene naine. moki so bolj agresivni in dominantni kot enske DOMINACIJA je S SPOLOM povezana znailnost osnovna drubena enota mati + otrok tesna ustvena vez 'moka in enska biogramatika sta prilagojeni spolni delitvi dela v lovski drubi' Sociobiologija evolucija lovekega vedenja Razvil jo je F. O. Wilson, na vpraanja biolokega in drubene vloge pa jo je prenesel David Barash spermiji, jajece delno temelji na Darwinovi evolucijski teoriji ljudje in druge vrste se spreminjajo in razlikujejo v PROCESU NARAVNEGA IZBORA 2 smeri od Darwina naprej: o ne razvijajo se samo fizine znailnosti, ampak tudi vedenje o ivalskemu in lovekemu vedenju vladajo GENSKA NAVODILA moki in enske elijo nadaljevati svoje gene

KRITIKE EVOLUCIJSKIH IN GENSKIH TEORIJ Oba pristopa predpostavljata neposredno povezavo genskega dedovanja in lovekega obnaanja, kar ni znanstveno dokazano. Bleierjeva obtouje sociobiologijo etnocentrinosti. BIOLOGIJA IN DELITEV DELA GLEDE NA SPOL George Peter Murdock biologija in praktinost bioloke razlike med mokimi in enskami vidi kot temelje delitve dela v drubi glede na spol delitev dela glede na spol je najbolj uinkovit nain organiziranja drube univerzalnost KRITIKA ANN OAKLEY: delitev dela med spoloma ni univerzalna Talcott PARSONS biologija in ekspresivna enska njegova analiza temelji na preprianjih in vrednotah njegove lastne kulture (svetost poroke, druine) IZOLIRANA NUKLEARNA DRUINA v moderni industrijski drubi je specializirana za dve temeljni funkciji: o SOCIALIZACIJA NARAAJA - za kar je odgovorna enska o STABILIZACIJA ODRASLIH OSEBNOSTI tesneja vez med materami in otroki je pomembna instrumentalna (stres, zaskrbljenost) vloga mokega, ekspresivna vloga enske (ustvarja toplino, varnost, ustveno podporo) ti vlogi se med seboj dopolnjujeta John BOWLBY vez med materjo in otrokom preuuje vlogo ensk, posebno vlogo mater s psiholokega stalia (Ann Oakley: materina zaposlitev nima kodljivih uinkov na otroka) Ann Oakley: kulturna delitev dela ne obstaja delitev dela ali drubenih vlog za mit ima ensko nesposobnost opravljanja tekih del drubene vloge so kulturno doloene, ne bioloko plod je drubeni konstrukt materinska vloga je kulturna konstrukcija DRUBENA KONSTRUKCIJA VLOG SPOLOV Socializacija in drubene vloge Ann Oakley (Ruth Hartley): socializacija se v spolne vloge odvija na 4 naine: 1. manipulacija deklice nosijo enska oblaila 2. usmerjanje k razlinim predmetom fantki avto, deklice punke 3. uporaba verbalnega vplivanja poreden fant, pridna deklica 4. izpostavljenost razlinim aktivnostim deklice za gospodinjska opravila Dodelitev spola: etnometodologinji Suzanne J- Kessler in Wendy McKenna se zanimata za naine, kako lani drube kategorizirajo svet okoli sebe nain, da gledamo na drugo osebo kot na mokega/ensko dva ali ve spolov: o glavni nain doloanja spolov je pri rojstvu s pregledom genitalij, kar je sporno (hermafrodizem) o ne priznavajo (znanost in javnost) vmesnega stanja o berdache vloga tretjega spola

dodelitev k spoloma: transseksualci David Morgan in Linda Birke: bioloki in drubeni spol sta medsebojno povezana bioloke spolne razlike vplivajo na drubene razlike med spoloma in obratno

NEENAKOST MED SPOLOMA Obstajajo trije feministini pristopi: vsi si prizadevajo za enakost med spoloma, ne pa za prevlado enega spola 1. RADIKALNI FEMINIZEM krivi moke za izkorianje ensk drubo vidi kot patriarhalno separatistine feministke enske elijo organizirati neodvisno od mokih zunaj drube, v kateri vladajo moki enske supermaistke enske ve vredne od mokih, matriarhat zavzemajo se za radikalne spremembe 2. MARKSISTINI IN SOCIALISTINI FEMINIZEM za ustanovitev komunistine drube kapitalizem je osnovni vir zatiranja ensk pripisujejo zatiranje proizvajalcem bogastva bolj poudarjajo sodelovanje med mokim in ensko iz delavskega razreda kot pa radikalne feministke tudi te feministke si prizadevajo za radikalne spremembe 3. LIBERALNI FEMINIZEM uiva vejo podporo javnosti stremijo s postopnim spremembam v politiki, gospodarstvu, socialnemu sistemu zahodnih drub ne prizadevajo si za revolucionarne spremembe ustvarjanje enakih monosti je glavni cilj RNSKI FEMINIZEM razvil se je iz nezadovoljstva nad drugimi tipi feminizma Collins + Hooks (suenjstvo) amerika rnka S. Truth si je prizadevala za pridobitev enske volilne pravice za rnke enako kot za moke Brewer: osnovna znailnost je, da preuuje prepletanja rase, razreda in spola v ivljenjskih monostih rnskih ensk

RASA, ETNINOST IN NACIONALNOST (11)

UVOD: antisemitistina ustva (sovrana ustva do idov) etnino ienje RASA bioloke teorije: odnos med fenotipom (fiz. zna.) in genotipom (genske zna.) Michael Banton teorije rase: 3 vrste teorij: o tiste, ki vidijo raso kot ROD o tiste, ki vidijo raso kot TIP o tiste, ki vidijo raso kot PODVRSTO RASA KOT ROD ideja o rasi kot o rodu je privzela idejo MONOBENEZE ljudje pripadajo eni sami vrsti in imajo skupen izvor. Vsi ljudje so v temelju enaki, Banton meni, da je to vplivalo na ideje o suenjstvu. jasni rodovi ali sorodstvene rte RASA KOT TIP temelji na preprianju, da vsi ljudje nimajo skupnega izvora, in da je lovetvo razdeljeno na loene skupine POLIGENSKA TEORIJA (lovetvo ima ve kot en izvor) Morton (na meritvah velikosti lobanje loil 5 ras): o kavkazijska o mongolska o malajska o amerika o etiopijska RASA KOT PODVRSTA zdruuje prvine roda in tipa Darwinova evolucijska teorija videl evolucijo kot poasen proces, ki je posledica naravnega izbora (prisoten element spolne selekcije) Herbert Spencer loveke podvrste in drubena evolucija meanje ras je koristno preve vladne regulacije zavira drubeno evolucijo evolucijska lestvica: o preprosta druba (necivilizirana divjaka plemena) o sestavljena druba o dvojno sestavljene drube o *trojno sestavljene drube preivetje najsposobnejega Steve Jones genetika in evolucija genske razlike odsotnost rase z genetiko ni mogoe upravievati loevanja ras

 stalia do rase nimajo nobene znanstvene podlage za rasizem ne obstaja noben bioloki argument John Richardson in John Lambert Sociologija in rasa kritizirata bioloki pristop k rasi DOKTRINA O RASNI SUPERIORNOSTI o ni objektivnega kriterija za merjenje superiornosti ali inferiornosti lovekih skupin rasa je DRUBENI KONSTRUKT o nima bioloke podlage, temve je odvisna od tega, kaj ljudje sami naredijo iz fizinih razlik MIGRACIJE IN RASNI ODNOSI Stephen CASTLES in Mark J. Mille mednarodne migracije vzorci migracij 1600 1945 (nekateri narodi so migracije spodbujali kot del GRADITVE NARODA, kolonializem, prenehanje suenjstva pogodbeni sluabniki v medvojnih letih sta ksenofobija in ekonomska stagnacija vodili v upad migracij imigracije v visoko razvite drave od leta 1945 globalizacije migracij od 70-ih let dalje Migracije v VB imigracije do leta 1945 Stephen Small rnci v VB (s rnci misli ljudi afro-karibskega in azijskega porekla) imigracije iz Novega Commonweltha (potrdila A B C zakon 1962 o priseljencih iz Commonweltha v Britanijo 1945 61, ki ga nadomestijo leta 1971 dovolilnice za delo za osebe ali sorodstvene vezi) Politika in nadzor imigracij ('barvna prepreka') MIGRACIJE IN ASIMILACIJA model imigrant gostitelj (to je proces migracije etninih skupin v novo drubo) asimilacija imigrantske skupine Robert Park (pripadnik ikake ole): Odnosi med rasami in migracije narava odnosov med rasami o 'odnosi med rasami', rasna zavest o razline rase so se razvile iz razpritev neko koncentrirane populacije velika razpritev centrifugalno razpritev zamenja CENTRIPENTALNA sila, ki je povezala ljudi iz razlinih skupin medrasna prilagajanja o Park je trdil, da je kompleksni proces MEDRASNEGA PRILAGAJANJA sledil migracijam ali osvajanju, ki sta ponovno povzroila stike med razlinimi rasami. Ta proces je vkljueval: rasno tekmovanje konflikte asimilacijo in akomodacijo Sheila Patterson temni tujci okvir imigrant gostitelj 'monokulturni asimilacijski model' danes da drave ne morejo ve prevzemati

o louje med rasnim in imigrantskim poloajem (vkljuuje jasno delitev med rasnimi skupinami, ki je bila znailna za J Afriko) o skupni cilji obojih: akomodacija (resocializacija in akulturacija) integracija pluralistina integracija (drava gostiteljica sprejme imigrante kot stalno skupino in dopua da ohranjajo svojo kulturo) asimilacija lahko vodi v FIZINO AMALGAMACIJO: meanje vodi do popolnega izginotja znailnih lastnosti imigrantov in gostiteljev John Richardson in John Lambert kritika modela imigrant gostitelj o nejasen glede poloaja razlinih stopenj o ? asimilacija zaeljena o premalo pozornosti namenja rasizmu kot vzroku za etnini konflikt in neenakost o konfliktni teoretiki so ga kritizirali zaradi njegovega sklepanja, da v drubi obstaja konsenz prednost modela: proces imigracij vpliva na odnose med etninimi skupinami in ga je zato vredno preuevati Stephen Castles in Godula Kosack marksistini pogled na migracije migracije je potrebno preuevati v okviru mednarodnega kapitalistinega sistema (ekonomski sistem) bogateje drave izkoriajo revneje migracije kot oblika razvojne pomoi imigrantskim dravam predsodki proti imigrantom imajo 3 glavne funkcije o PRIKRIVANJE IN LEGITIMIZIRANJE IZKORIANJA o GRENI KOZLI ZA PROBLEME KAPITALISTINEGA SISTEMA o RASNI PREDSODKI SLUIJO KOT CEPITEV DELAVSKEGA RAZREDA Stephen Castles in Mark J. Miller Doba migracij migracije so se poveale z vkljuevanjem drav Tretjega sveta v svetovni kapitalistini sistem kulturni pluralizem razvoj globalne kulture, ki jo vzpodbujajo mediji, mednarodna potovanja in migracije ETNINOST OPREDELITEV ETNINOSTI Eriksen: etnija izvira iz grke besede ethnos, ethnikos (pogan ali brezverec) J. Milton Yinger definicija etninosti: obstaja razlika med fizino (obstajajo lahko samo v teoriji) in drubeno opredeljenimi rasami (sestojijo iz etninih skupin, ki same o sebi ali drugi o njih menijo, da imajo jasne bioloke znailnosti, ne glede na to ali tvorijo posebno bioloko skupino ali ne) etnina skupina ali etnija lahko je to vsaka skupina, ki verjame, da je etnina in se tako tudi obnaa John Richardson 3 glavni klasifikacijski sistemi: o rasa o rni/beli o etninost

etninost temelji na kulturnih razlikah med skupinami razloevanje med etninimi skupinami: teritorialni, religiozni, jezikovni (vsem je skupno razloevanje po izvoru)

TUDIJE ETNINOSTI raziskave etninosti imajo pogosto obliko etnografskih tudij to je raziskav naina ivljenja skupin ljudi Roger in Catherine Ballara Sikhi v Pandabu in v Leedsu notranje tenje in zunanje prisile so pomembne pri oblikovanju naina ivljenja etninih manjin faza razvoja junoafrikih skupnosti: o pionirska stopnja pred 2. st. vojno, majhno tevilo migrantov ustanovilo prvo junoazijsko skupnost v VB o mnoina migracija mokih v povojnem obdobju o ponovno zdruevanje druin 1960 prihod ena o razvoj druge generacije, rojene v VB, 'mnogovrstne predstavitve JAZA' purdah ali osamitev ensk Sikhi manj poudarjajo kot muslimani ali hindujci mit o vrnitvi dragoceno opraviilo za ohranjanje kulture Roger Ballard Sikhi (uspeneji ekonomski in kulturni razlofi za razliko) in mirpurski muslimani (usmerjeni navznoter) med junoazijci obstajajo cepitve glede na razred, kasto, regijo in religijo iz katere izhajajo ter glede na razline izkunje z migracijo Ken Pryce zahodni Indijci v Bristolu kot Ballard primerja etnine manjine v VB z njihovim ivljenjskim slogom v domovini z Balardom se strinja, da etnine skupine niso homogene jamajko poreklo (suenjstvo) pomembnost: o PENTEKOSTALIZEM temelji na dobesedni razlagi Biblije o RASTAFARIANIZEM temelji na Stari zavezi (Marcus Garvey) 2 glavni usmerjenosti do drube: o ekspresivno prostaka usmeritev noejo sluiti denarja z rednim delom prevaranti zavraajo suenjsko delo, nezakoniti naini zasluka, mo jim pomaga, da se izognejo neprijetnemu poloaju teavni mladostniki posledica nestabilnega druinskega ivljenja o stabilna usmeritev, zvesta zakonu iejo redno zaposlitev vmesnei 18 do 35-letniki, ki si elijo obogateti, iejo stalne slube, dobro izobraeni, kvalificirani prilagodljivci se strogo drijo zakona, politino konzervativni, se zavzemajo za integracijo z belci proletarski uglednei delavski razred, delavni, zvesti zakonu in politino pasivni ljudje, ki delajo v slabo plaanih slubah svetniki (pentekostalisti) velja isto kot za proletarske uglednee James McKay primordialne in mobilizacijske razlage etninosti (matrini model) etnine skupine se tvorijo:

o primordialni pristopi prvobitna navezanost na ozemlje, kjer ivijo ali od

koder izvirajo, na svojo religijo in sorodstvo, mona ustvena lojalnost in stanje intenzivne in splone solidarnosti, afektivne, ustvene vezi. McKay trdi, da je ta pristop deterministien in statien, utemeljuje ustveno mo etninih vezi. o mobilizacijski pristop etnino identiteto aktivno ustvarjajo, jo ohranjajo in krepijo posamezniki ali skupine, da bi pridobili dostop do drubenih, politinih in materialnih virov. McKay podcenjuje ustveno mo etninih skupin; nimajo vse etnine skupine istih ciljev. Povezovanje pristopov: ustvene vezi primordialnega pristopa in instrumentalne vezi mobilizacijskega pristopa so medsebojno prepletene in predstavljajo ETNINOST. na podlagi kombinacije obeh pristopov razlikuje 5 vrst etninosti: o ETNINI TRADICIONALISTI povezujejo jih ustvene vezi, njihovi otroci so s socializacijo ponotranjali svojo kulturo. Zasledovanje drubenih in ekonomskih interesov jih zanima precej manj kot ohranjanje subkulture. o ETNINI BORCI moni primordialni, ekonomski in politini interesi (Baski v paniji) o SIMBOLINE ETNIJE simbolina vkljuenost v etnijo in se malo identificirajo s skupino o ETNINI MANIPULATORJI skua dosegati politine in ekonomske interese (npr. koti) o PSEVDOETNIJE lani skupine bolj lojalni dravi kot pa etnini skupini etninost ocena o etnini pristop je bolj naklonjen kulturni raznolikosti in podpira MULTIKULTURALIZEM o teoretino povezan s simbolinim interakcionizmom (opazovanje z udelebo in pomembnost obravnave drubenega sveta s stalia akterjev) o zanemarja drubeno strukturo

TEORIJE O RASIZMU PSIHOLOKE TEORIJE RASIZMA rasizem je znailnost patolokih posameznikov z abnormalno osebnostjo FRANKFURTSKA OLA rasizem in predsodki so omejeni na majhno tevilo abnormalnih posameznikov avtoritarna osebnost, ki jo je frankfurtska ola (Theodor ADORNO) opredelila kot osebnost, ki je vkljuena v stereotipno miljenje, sadizem, izkazovanje moi in slepo priznavanje vsega, kar se zdi mono. Poudarjale so tradicionalne vrednote, uspeh, pridnost. John Dollard frustracija agresivnost kot vzrok posledic F. Ellis Cashmore Logika rasizma etninost je v drubi, ni pa del drube rasizem je navzo v vseh razredih in vseh starostnih skupinah zavraa psiholoke teorije rasizma rasizem je posledic NARAVNEGA KONZERVATIZMA (ljudje elijo stabilnost in red) rasizem se pojavlja v raznih oblikah v raznih delih drube

Oliver C. Cox Marksistina teorija rasizma 'ideja rase je loveka stvaritev' etninost, rasa; rasizem je doloen z ekonomskim sistemom KRITIKA: o rasizem lahko obstaja le v kapitalizmu o kolonializem in kapitalizem sta glavna vzroka zanj BIRMINGHAMSKI CENTER ZA SODOBNE KULTURNE TUDIJE neomarksistina teorija rasizma Teoretini pristop k rasizmu Solomos in sodelavci pravijo, da je prilo v tem obdobju do pojava NOVEGA RASIZMA, ki poudarja kulture vzroke med etninimi skupinami, ne pa bioloke znailnosti doloenih ras E. Lawrence izvor rasizma v VB Novi rasizem je odgovor na krizo v britanski drubi greni kozli (nezaposlenost, naraajoa kriminaliteta) Paul Gilroy (raziskovanje kulture etninih skupin kombinira s preuevanjem rasizma) V britanski zastavi ni rne barve OBLIKOVANJE RASE vkljuuje stalen proces, v katerem se skupine same opredeljujejo in organizirajo okoli pojma RASA govori o oitni avtonomiji rasizma od proizvodnih odnosov rasizem v britanski drubi danes: ksenofobija, patriotizem Gilroy oznauje stalie, da obstajajo popolnoma razline etnine kulture, kot ETNINI ABSOLUTIZEM v rnski kulturi vidi odgovor na rasizem in izkorianje rnska kultura je internacionalna: nanjo je vplivala diaspora ali razpritev rncev po vsem svetu NACIONALIZEM IN IDENTITETA NACIONALIZEM Definicija nacionalizma Benedict Anderson: RASIZEM temelji na 'sanjah o veni kontaminaciji' NACIONALIZEM mono je postati lan naroda, ni pa mono postati del rase, ki ji posamezni prvotno ne pripada NAROD Narod je zamiljena politina skupnost, v svojem bistvu omejena (noben narod ne trdi, da vsebuje vse lovetvo) in suverena (nacionalizem ie in slavi neodvisnost in samoupravo ljudi) Miles: ima podobno ideologijo kot Anderson, govori o superiornosti neke skupine nad drugo; nacionalizem samoodloba narodov Eriksen: soroden koncept, ker oba temeljita na konceptu, da je neka skupina ljudi posebna in ima skupno kulturo; nacistina ideologija je etnina ideologija, ki zahteva dravo v imenu etnine skupine

Emanuell Wallerstein svetovni sistem (kot podlaga celotnega njegovega teoretinega pristopa) in lovetvo ljudje v sodobnem svetu imajo DVOUMNE IDENTITETE ljudje iste skupine bodo razlino odgovorili na vpraanja o njihovem utu identitete 3 naini opisovanja, emur pravi lovetvo (vsi izrazi so ideoloki): o RASA genska kategorija o NAROD sociopolitina kategorija o ETNINA SKUPINA kulturna kategorija razvoj kapitalizma je povzroil razvoj svetovnega sistema: osrednja obmoja izkoriajo periferna obmoja Stuart Hall 'mi meanci' globalna narava sveta je ustvarila transnacionalne imperative, po drugi strani pa se zdi, da je globalizacija vodila v krepitev lokalne zvestobe in identitete nacionalizem in etnini absolutizem sta kljuni gronji sodobnemu svetu strpnost med ljudmi je nujna

METODOLOGIJA (13)
UVOD: metodologija (kvantitativne, kvalitativne metode) ZNANSTVENA KVANTITATIVNA METODOLOGIJA POZITIVIZEM, DURKHEIM IN SOCIOLOGIJA: Comte: sociologija, pozitivistina filozofija tudija Samomor model pozitivistinega raziskovanja 1. DRUBENA DEJSTVA (preuevanje) Durkheim: obravnavati drubena dejstva kot stvari 2. STATISTINI PODATKI (uporaba) 3. KORELACIJA med razlinimi dr. dejstvi 4. VZRONE ZVEZE VZRONOST (iskanje) R. MERTON razred in kriminaliteta Durkheim: multivariantna analiza, odvisna(stvar, ki je povzroena) in neodvisna (dejavniki, ki povzroijo odvisno variablo) variabla temeljni cilj pozitivizma: zakonitost lovekega vedenja Karl Popper deduktivni pristop postavitev hipoteze, ki jo je potrebno testirati laboratorijski eksperiment in sociologija Popper kontrolne skupine, eksperimentalna skupina sociologija terenski eksperiment (hawthornski uinek rezultati raziskave so lahko brez vrednosti) primerjalna oz. komparativna metoda (Marx, Durkheim, Weber) INTERPRETATIVNA IN KVALITATIVNA METODOLOGIJA kvalitativni podatki interpretativni pristop (interpretacija drubenega delovanja) zavraa uporabo naravoslovne metodologije KVALITATIVNI PRISTOPI

Max Weber:
sociologijo opredelil kot preuevanje drubenega delovanja nujno je potrebno razumeti pomene (smisli in motivi) simbolini interakcionizem loveko vedenje usmerjajo notranji procesi koncept jaza ali podoba o sebi

fenomenologija razumevanje je konni produkt sociolokega raziskovanja zavraajo monost razvijanja vzronih razlag lovekega vedenje poudarjanje pomenov in drubene konstrukcije realnosti

SOCIOLOGIJA SAMOMORA Durkheim: Samomor socioloka tudija VRSTE SAMOMOROV: egoistini nezadostna integracija anomini nezadostna regulacija obe vrsti sta znailni za industrijske drube altruistini pretirana integracija fatalistini pretirana regulacija vrsti sta znailni za predindustrijske drube ODZIVI: Halbwachs: ruralni in urbani predeli Gibbs in Martin pojem integracije, ni bil dovolj poz., premalo statistinih podatkov INTERPRETATIVNE TEORIJE SAMOMORA J. D. Douglas: drubeni pomeni samomora, uporaba statistike Jean BAECHLER: samomor kot reevanje problema o odreilni, agresivni maevalni, kriminalni, rotei, izsiljevalni o samomori zaobljubljenih transfiguracijski, skurilni boja sodba in igra o poskuse samomorov vkljuuje v splono definicijo samomorilskega vedenja o KRITIKA: Steve Taylor

J. Maxwell ATKINSON: odkrivanje samomora

o kategorizacija smrti, zdravorazumske teorije mrlikih oglednikov o KRITIKA fenomenologije: (Hindess) statistike kot interpretacije mrlikih oglednikov Steve Taylor onstran pozitivizma in fenomenologije o tudija Ljudje pod vlaki o metodologija o EKTOPINI ali VASE USMERJENI SAMOMOR: oseba se vidi mrtvo, submisivni, tanacijski poskus o SIMFIZINI ali K DRUGIM USMERJENI SAMOMOR: drugi naredili ivljenje neznosno, klic roteega KVANTITATIVNA IN KVALITATIVNA METODOLOGIJA Pawson nasprotovanje med pozitivisti in fenomenologi

RAZISKOVALNI PROCES izbira raziskovalne teme (raziskovaleve vrednote in preprianja) ukvarjanje s posledicami, ki jih je prinesla industrijska revolucija sredstva za raziskave PRIMARNI VIRI informacij sestojijo iz podatkov, ki jih raziskovalci sami zberejo med svojim delom sekundarni viri podatki, ki e obstajajo izbira primarne raziskovalne metode: o zanesljivost o veljavnost o praktinost izbira vzorca o reprezentativnost o stopnje vzorenja: prepoznavanje 'ustrezne populacije' ali enote vzorenja izdelava okvira vzorenja vrste vzorenja SLUAJNO IN SISTEMATINO VZORENJE STRATIFICIRANO SLUAJNO VZORENJE: delitev okvira vzorenja v skupine KVOTNO VZORENJE: nadzor variabel brez okvira vzorenja VESTOPENJSKO VZORENJE: izbor vzorca iz drugega vzorca VZORENJE Z DODAJANJEM (SNEENA KEPA): uporaba osebnih stikov za izgradnjo vzorca NEREPREZENTATIVNO VZORENJE TUDIJE PRIMEROV IN IVLJENJSKE ZGODBE Pilotne tudije Obsene drubene raziskave raziskovalni projekti, 3 tipi po Ackroyd & Hughes: raziskava dejstev raziskava stali razlagalna (eksplanatorna) raziskava VPRAALNIKI strukturirani intervjuji vpliv spraevalca potni vpraalniki zastavljanje vpraanj po telefonu Izdelovanje vpraalnikov in analiziranje podatkov: vzpostavitev OPERACIONALNE DEFINICIJE razbitje pojma na razline SESTAVINE ali DIMENZIJE izbira indikatorjev za vsako sestavino oblikovanje vpraanj Odprta zaprta (le 2 izbiri) vpraanja: prednosti in pomanjkljivosti vpraalnikov INTERVJUJI vrste: strukturirani, nestrukturirani vpliv spraevalca

OPAZOVANJE IN OPAZOVANJE Z UDELEBO za simboline interakcioniste je to najbolje sredstvo za preuevanje interakcij za pozitiviste je neznanstveno etnografija = preuevanje naina ivljenja udeleeni opazovalec lahko je odkrit ali prikrit LONGITUDINALNE ALI PANELNE TUDIJE preuevanje skupin in zbiranje podatkov so tiste tudije, ki preuujejo isti vzorec skozi dalje asovno obdobje zbiranje podatkov v intervalih z velikim tevilom variabel potekajo s pomojo vpraalnikov in intervjujev

SEKUNDARNI VIRI uradne statistike o tudije z viktimizacijo in samoprijavo pokazatelj resninega obsega kriminalitete o fenomenoloki pogled o konfliktni pogled: uradne statistike niso niti trdna dejstva, niti subjektivni pomeni oblastne strukture v dravi jih popaijo zgodovinski viri preuevanje druinskega ivljenja vladna poroila zmes kvantitativnih in kvalitativnih podatkov, zelo drage ivljenjska dokumentacija o kvalitativna mnoina obila in analiza vsebine John Scott ocenjevanje sekundarnih virov 4 kriteriji o avtentinost tonost in avtorstvo o verodostojnost o reprezentativnost o pomen sposobnost raziskovalca, da dokument razume TRIANGULACIJA - METODOLOKI POMEN Bryman uporaba pluralnosti obeh metod; kvantitativno raziskovanje kot sredstvo ustvarjanja strukturalnih el.; kvalitativno pa procesnih SOCIOLOGIJA IN ZNANOST znanstvena metodologija drubeni kontekst znanosti Kaplan: o rekonstruirana logika metode in postopke, za katere znanstveniki trdijo, da jih uporabljajo

o uporabljena logika kar znanstveniki med uporabo resnino ponejo artefakt nekaj, kar je bilo proizvedeno v raziskovalnem procesu in ne obstaja v pojavu, ki ga preuujemo drubeni kontekst Darwinove evolucijske teorije (Roger Goam, Kropotkin in sodelavci) Thomas Kuhn paradigme in znanstvene revolucije o za znanost je znailna zavezanost paradigme o paradigma je niz preprianj, skupnih skupini znanstvenikov o tem, kako je naravni svet zgrajen, kaj velja za resnino in veljavno znanje o vsaka paradigma ima drubeno podlago za Kuhna je znanstvena le veda, v okviru katere obstaja soglasje o paradigmi sociologija predparadigmatska (predznanstvena), ker ni enotnega pogleda Realistien pogled na znanost znanost se ne omejuje na pojave, ki jih je mono opazovati Sayer: zaprti (lahko kontroliramo variable in jih merimo) in odprti sistemi PROBLEM LOVEKE ZAVESTI realisti razvijajo VZRONE RAZLAGE in jih pojasnjujejo z vidika strukture, mehanizmov in procesov glede na realistien pogled na znanost je sociologija ZNANSTVENA SOCIOLOGIJA, METODOLOGIJA IN VREDNOTE Comte in Durkheim: objektivnost je mono dosei z znanstveno metodologijo vpliv osebnih vrednot na raziskave: o na Webrovo pisanje o birokraciji je vplival njegov strah, da lahko birokratske organizacije zaduijo lovekovo svobodo o na izbor vpliva 'vrednotna relevantnost' Gouldner: osrednje predpostavke: (manjka)

SOCIOLOKA TEORIJA (14)

UVOD: Strukturalne teorije in teorije drubenega delovanja (Weber): FUNKCIONALIZEM EMILE DURKHEIM: lane drube omejujejo DRUBENA DEJSTVA drubeni red (homo duplex) kolektivna zavest (sili posameznika, da deluje glede na zahteve drube), drubena stabilnost religija integrira drubene skupine gronje drubene solidarnosti egoizem in anomija, ki zmanjujeta nadzor TALCOTT PARSONS vrednotni konsenz iz skupnih vrednot skupni cilji drubeno ravnovesje (stabilen sistem) stanje drubenega ekvilibrija vsak drubeni sistem ima 4 temeljne funkcionalne predpogoje: o ADAPTACIJA (sistem in okolje) o DOSEGANJE CILJEV o INTEGRACIJA nanaa se predvsem na urejanje konflikta o VZDREVANJE VZORCEV vzdrevanje temeljnih vzorcev vrednot

proces drubenih sprememb kot 'gibljivi ekvilibrij' kot proces drubene evolucije, ki
vkljuuje drubeno diferenciacijo s sistemom posploenih vrednot se ohranjata drubena integracija in red navkljub drubeni diferenciaciji ROBERT K. MERTON problem funkcionalne enotnosti 3 predpostavke o postulat (problem) funkcionalne enotnosti drube dvomljiva v kompleksnih, visoko diferenciranih drubah o postulat univerzalnega funkcionalizma inst. poz. funkcije; vsak dej drube je lahko funkcionalen, nefunkcionalen, disfunkcionalen: kulturne oblike, ki se ohranjajo, imajo ravnovesje funkcionalnih posledic o postulat nepogreljivosti religija (Davis & Moore) funkcionalni ekvivalent ali funkcionalne alternative

FUNKCIONALIZEM KRITIKA teleoloka razlaga pravi, da obstajajo deli sistema zaradi koristnih posledic, ki jih imajo za sistem kot celoto ohranjanje uinkov drubena institucija se ohranja, ker so njeni uinki za drubo koristni vrednotni konsenz in drubeni red o vrednotni konsenz je predpostavljen in ni dokazan; ni nujno, da vodi v drubeni red loveko vedenje je prikazano kot determinirano s strani sistema namesto da bi ljudje ustvarjali drubeni svet v katerem ivijo, se gleda nanj kot na stvaritev sistema; lovetvo upodobljeno kot avtomat, ki ga nadzira sistem zanemarja prisilo in konflikt osrednji in sestavni del samega sistema

NOV POGLED NA FUNKCIONALIZEM Drubeni deli so medsebojno odvisni, drubene institucije obstajajo in imajo svoje uinke, druba je strukturirana, drubena struktura usmerja loveko vedenje KONFLIKTNI POGLEDI navdihujejo v delih Webra in Marxa tekmovanje skupin

MARKSIZEM zgodovinski pogled temelji na dialektiki (konflikt med protislovji) in daje prednost ek. dejavnikom dialektini materializem Hegel razvil idejo dialektine spremembe protislovja in konflikti v ekonomske sistemu so tisti, v katerih se nahaja kljuna gonilna sila drubene spremembe Marx: prvo zgodovinsko dejanje je proizvodnja materialnega ivljenja protislovja najdemo v ekonomski bazi drube ODTUJITEV ALI ALIENACIJA: v njej se zdijo lovekove stvaritve kot tuji objekti viek v kapitalizmu; lovek mora izkoreniniti vire odtujitve v ekonomski bazi; odtujitev je posledica lovekovih aktivnosti in ne zunanjih sil produktivno delo je primarna lovekova dejavnost radikalna sprememba v ekonomski bazi vkljuuje konec odtujitve komunizem radikalna sprememba se zgodi, ko se razred preoblikuje iz 'razreda po sebi' v 'razred za sebe' odnos med razredi je odnos antagonizma in konflikta dvorazredni model (vladajoi in podrejeni) diktatura proletariata ekonomski determinizem osrednji problem marksizma: Marx strogi pozitivist, ki vidi vzronost z vidika ekonomskih sil; ideja dialektike vkljuuje vpliv med razlinimi deli drube NEOMARKSIZEM: zmanjuje vlogo ekonomije, ve pomena daje kulturnim in ideolokim vidikom drube Antonio Gramsci Frankfurtska ola in Jrgen Habermas legitimacijska kriza pozni kapitalizem Konfliktna teorija izvor v delu Maxa Webra o Webrovi pogledi na razrede, statusne skupine in stranke o Weber protestantska etika in duh kapitalizma o Marx polarizacija razredov o Durkheim druba obstaja neodvisna od posameznikov, ki jo tvorijo

o postkapitalizem o konflikt je povezan z oblastjo o obstoj tevilnih kvaziskupin ali potencialnih skupin, ki bi lahko bile med seboj v konfliktu, nekatere so med seboj povezane KRITIKA: Marxova teorija ni ve uporabna v sodobnih drubah; drubo ustvarjajo ljudje s svojim lastnim delovanjem

Ralph Dahrendorf Oblast in konflikt

INTERPRETATIVNI POGLEDI IN TEORIJE DRUBENEGA DELOVANJA Max Weber druba je razdeljena v drubene razrede socioloko preuevanje se mora osredotoati na drubeno delovanje to je delovanje posameznika in mu oseba pripisuje pomen ekonomija in druba aktualer Verstehen je razumevanje, ki temelji na delovanju erklarer Verstehen = razlagalno razumevanje vzrone razlage birokracije institucije, ki neposredno nadzirajo in usmerjajo loveko vedenje ali drubeno delovanje zavraa enostranski materializem in enostranski idealizem marksizma pomembni tako materialni dejavniki kot verovanja KRITIKA: obtoevali so ga metodolokega individualizma SIMBOLINI INTERAKCIONIZEM John Dewey, William I. Thomas, George Herbert Mead G. H. Mead (jezik, obstoj skupnih simbolov) simboli, simbolna interakcija o simboli nudijo sredstva s katerimi stopajo ljudje v smiselne interakcije s svojim naravnim in drubenim okoljem proces prevzemanja vlog pomeni, da ena oseba lahko prevzame vlogo druge tako, da si zamilja osebo s katero je v interakciji; v tem procesu se razvija koncept jaza, ki ima 2 vidika ' me ' socialni jaz ' I ' individualni jaz Predstava o jazu je nauena. play stopnja otroci igrajo vloge, ki niso njihove games stopnja posploeni drugi pri igri zanejo otroci gledati nase z vidika razlinih udeleencev. Pri tem se vidijo z vidika POSPLOENEGA DRUGEGA drubene vloge se nenehno spreminjajo posameznik in druba sta neloljiva Herbert Blumer temeljne premije simbolinega interakcionizma o druba kot nenehen proces interakcij Fred Davis preuevanje: invalidnost in drubena interakcija zanikanje deviantnosti in normalizacija KRITIKA S. INTERAKCIONIZMA preuevanje loveke interakcije v vakuumu norme kot dane (izvor = ?) izvor pomenov

 Leon Shaskolsky: 'interakcionizem je v veliki meri odraz kulturnih idealov amerike

drube'

FENOMENOLOGIJA Edmund Husserl ( klasifikacija pomenov je v celoti produkt lovekega duha); v socioloki smeri Alfred Shutz osmiljanje utnega izkustva razumevanje pomena pojava (fenomena) A. Shutz (o naravi drube le razmilja): ljudje razvijajo tipizacije, s katerimi komunicirajo, znanje je skupno (zdravorazumsko znanje); vsak posameznik ima edinstven ivljenjepis, druba je javna zmenjava posameznih izkustev, ki nimajo nobene jasne oblike ali forme akter in delovanje ljudje imajo s svojimi dejanji monost, da spreminjajo reproducirajo svet okoli sebe skua reiti spor med DETERMINISTI (lovekovo vedenje v celoti doloajo zunanje sile) in VOLUNTARISTI (ljudje imajo svobodno voljo in delujejo kot elijo) KRITIKA (Archer): o preve tesno je povezal strukturo in delovanje o preveliko poudarjanje zmonosti akterjev, da spreminjajo strukture s spreminjanjem vedenja DVOJNOST STRUKTURE pomeni, da strukture omogoajo drubeno delovanje, hkrati pa drubeno delovanje ustvarja prav te strukture. V drubenem ivljenju poznamo 2 obliki struktur: PRAVILA postopki, ki jim posamezniki sledijo RESURSI: o ALOKATIVNI RESURSI o AVTORITATIVNI RESURSI Manjka politino povezovanje strukturalnih pristopov in teorij drubene ureditve (Giddens) POSTMODERNIZEM v sodobnih drubah se zaenjajo ali e potekajo BISTVENE spremembe drube gredo skozi razline stopnje in imajo neki koncept modernosti = stopnja, ki je logina predhodnica postmodernosti preprianja v napredek in vera v znanost sta znailnosti modernega ivljenja izvor modernih nainov miljenja vidimo v razsvetljenstvu postmodernizem (doba, v kateri je mono vse) arhitektura Jean Francois Lyotard vidi ljudi osvobojene z raznovrstnostjo in pluralnostjo pojem jezikovnih iger ivljenje je organizirano okrog njih, sluijo opravievanju in legitimiziranju vedenja ljudi v drubi o osnovna jezikovna igra je ZGODBA o znanost sloni na METAZGODBAH, zgodbah, ki dajejo zgodbam smisel v postmodernizmu se razvije nezaupanje do metazgodb postmoderna doba ima 2 znailnosti: o iskanje resnice se opua, ker pridejo oznaevalne jezikovne igre na slab glas o oznaevalne jezikovne igre se nadomestijo s TEHNINIMI jezikovnimi igrami veina postmodernega razvoja znanosti zadeva komunikacijo, jezik Jean Baudrillard o ljudje kot ujetniki TV nas je pripeljala v poloaj, v katerem ni ve mogoe razloevati med podobo in realnostjo

o druba se je odmaknila od tega, da bi temeljila na proizvodnji ali da bi jo oblikovale ekonomske sile o delo Simulacije razprava o pojmu postmodernizem o imid je vse, realnost ni ni o znaki v loveki kulturi so li skozi 4 stopnje 1) znaki (besede) so odraz osnovne realnosti 2) podobe postanejo popaenje resnice 3) znak prikriva odsotnost neke osnovne realnosti 4) znak nima nobene zveze z nobeno realnostjo je svoj lasten isti SIMULAKRUM primeri simulakrov: o Disneyland popoln model simulakruma prevlada znakov v sodobni drubi tei k unievanju osnovne realnosti mo je izginila KRITIKA: njegovo pisanje je zelo abstraktno David Harvey marksizem in postmodernizem (vpliva na vlade, razvoj politinih in drubenih gibanj) David Harvey: skeptien do uporabe pojma postmodernizem poudarja loveke dejavnike, ki vplivajo na drubene spremembe v jedru zahodnih drub ostaja kapitalistien ekonomski sistem (3 znailnosti): o kapitalizem temelji na rasteh in krizah, ki so neizogibne postmodernizem je ena izmed njih o dinamika razrednega boja o dinaminost kapitalizma V KAPITALIZMU VEDNO OBSTAJA MONOST SPREMEMB!!! za premik od modernizma k postmodernizmu je znailna sprememba k 'fleksibilni akumulaciji' vkljuuje nagle spremembe v trgih delovne sile, proizvodih in vzorcih potronje ekonomske spremembe so podlaga kulturnih, politinih in drubenih sprememb meanje svetovnih kultur druba je resnina in se ne sestoji samo iz jezikovnih iger in simulakrov David Harvey zavraa preprianje mnogih postmodernih teoretikov, da bi morali opustiti razsvetljene projekte