Sociologija prava

SOCIOLOGIJA PRAVA
Drubeni prerekvizit = pojav brez katerega druba ne more struktura SOCIOLOGIJA = veda o drubi (o zgradbi in razvoju drube) dinamika skupina (najmanj 2 posameznika, ki ju veejo odnosi) DRUBA = celota medlovekih odnosov globalna druba

ODNOS = nain ravnanja enega z ozirom na drugega [R c (an)](relacija drubenih odnosov, ki vkljuuje vsoto a do n-tega ravnanja) (A:B) vloga (vloge pridobivamo s socializacijo) Vloge: rigidne (vloga, ki je predpisana s pravnimi normami), fluidne Ni vsak odnos pomemben za drubo, ampak tisti, ki se ponavljajo (so razmeroma trajni) (otroci:stari, uenec:uitelj,). e nekoga pohodimo in se opraviimo, da odnos sploh ni pomemben za realnost. Vedenje je tudi odraz navad, vzgoje, Drubeni proces = ravnanje enega z ozirom na drugega (BREZ Nain) PRAVNI ODNOS Pravna norma + ravnanje

Drubeni odnos Pravni odnosi: samo en del odnosov urejen s pravnimi normami Kateri del? Tisti odnosi, ki jih lahko kontroliramo in prisilimo. (sociologija prava)

Sociologija prava

OBLIKE ZDRUEVANJA
Najmanje oblike zdruevanja so skupine, ki so primarne ali sekundarne. Nato se zdruujemo v skupnosti. LOKALNE (vas, mesto,) SKUPNOSTI ETNINE (ljudstva,) GLOBALNE DRUBE: najveja oblika zdruevanja in najveja celota drubenih odnosov, ki je razpoznavna kot sistem.npr.: Evropska globalna druba (EU) (odnosi znotraj EU so zelo podobni), Slovenska globalna druba, Lahko je tudi pleme globalna druba.. Na Burkini faso je tako, ker je ve razlinih sistemov. >R sistem

DRAVA Teritorij (ozemlje) Prebivalstvo Oblast

CIVILNA DRUBA * Pluralizem * Javnost * Pravnost

[javno pravo -----------------------------------------------------zasebno-civilno pravo] dravno pravo lovekovih pravic PRAVO

Sociologija prava

SOCIOLOKE PARADIGME
Paradigma = zaokroen medsebojno povezan sistem pojmov, definicij, hipotez, Dve glavni paradigmi (pristopi): funkcionalistini pristop (151-159) marksistini pristop (179-159)

FUNKCIONALISTINI PRISTOP
Zaetnik funkcionalizma je bil Durkheim: drube je treba preuevat z njej lastnimi zakonitostmi; specifike vidi v pravu, religiji in morali. Drubeni sistem:

Ta predstava izhaja iz Parsons-a, ki meni, da je sistem e naprej strukturiran in vloga je osnovna sestavina sestavljenosti. Vloge pa se moramo nauiti im bolj skozi socializacijo in KULTURNI SISTEM, ki vsebuje: vrednote normevloge verovanja povezano z vrednotami ideologija predstava o tem, kakna druba je in kakna naj bi bila. Poudarja duhovno tvorbo v drubi. Funkcionalizem poudarja kulturni sistem, saj ne daje vsem podsistemom enake tee. Weber: kapitalizem nastane zaradi sprememb v drubi (proizvodnji) in se pojavi protestantizem.

Sociologija prava

MARKSIZEM
OBLIKE DRUBENE ZAVESTI PRAVNO POLITINA NADSTAVBA
SUPER-STRUKTURA

(oblike zdruevanja, druina,)

EKONOMSKA BAZA

INFRASTRUKTURA

Proizvodnja, delo na materialnih dobrinah. Pri marksistih je zelo izpostavljena, pri funkcionalistih pa je pomemben kulturni sistem. Vse se doloa tu; kakna bo religija, socialni, politini, kulturni nain ivljenja.

proizvajalne sile produkcijska sredstva delo (lovekovo)

proizvodni odnosi DELOVNA RAZMERJA (pravice)

predmeti dela (zemlja)

delovna sredstva (stroj)

KAPITAL (premoenje, ki je organizirano v pridobitni namen (da dobimo nov kapital))

LASTNINSKA RAZMERJA (pravice-pravna regulacija mora biti)

Sociologija prava

STATIKA STRUKTURA (predstavljajo neke celote, Ki so e sestavljene iz delov) pripomore, de se spremembe odvijejo

DINAMIKA FUNKCIJA (Preko funkcije sistema se spreminja dinamika-izhaja iz nalog drubenega sistema

DINAMINO RAVNOTEJE DRUBENI SISTEM POGOJI ZA OBSTOJ

diferencijacija specifikacija segmentacija

* vrednote (vrednote
tisto kar je v drubi zaeljeno- se pretvorijo v norme)

* norme * prilagajanje okolju (sistemi se

morajo prilagodit)

Gre za pojav, ki ga je e Durkheim razumel kot delitev dela (vsi ne delamo vsega, ampak samo to za kar je najbolj usposobljen). Funkcionalisti so rekli, da razlike morajo biti, saj so koristne in potrebne, da drubeni sistem deluje. Marksisti pravijo, da bosta drava in pravo odmrla. Funkcionalisti so blije stvarnosti. Funkcionalizem daje vrednotam in pravnemu sistemu velik pomen. Marksisti pa pravu dajejo majhen pomen in marksizem propade ker: majhna produktivnost in premalo prava.

FUNKCIJE DRUBENEGA SISTEMA

Po Parsonsu: adaptacija (Adaptation) doseganje ciljev (Goal) integracija (Integration) latentno vzdrevanje vzorcev (Latent pattern maintencence)

Sociologija prava

Opravljajo: A posamezni organizmi (integracija, ponotranjenje vlog) G politini sistem; naloga je doseg ciljev (politika: postavljanje ciljev in doloanje sredstev za dosego teh doloa se v okviru drave) I pravni sistem; drubo integrira (stabilizira, predvideva dejanja) L kulturni sistem; vzdrevanje vzorcev vedenja in ravnanja, te vzorce lahko tudi spreminja.

PRIMERJAVA
FUNKCIONALIZEM (Durkheim, Parsons) Integracijski odnosi Kultura, vrednote Dograjevanje kapitalizma Drubeni sloji (status) Evolucija MARKSIZEM (K. Marx) Konfliktni odnosi Nain proizvodnje Kritika kapitalizma Drubeni razredi (lastnina) (stratifikacija) Revolucija (radikalna sprememba); elijo zamenjati nain proizvodnje in oblasti

SISTEMSKA TEORIJA: teorija o razsredieni drubi, e naprej poudarja diferenciacijo (avtopoetien sistem sam sebi zadosten) Enakovrednost (pod)sistemov Primat ekonomske baze Pogoji za obstoj sistema: Pogoji spremembe drube - diferenciacija - vrednote - norme - prilagajanje okolico

STRATIFIKACIJA
MARKSISTI Objektivno (da se ugotovit kdo je lastnik-pie) Prehodno (obdobje razrednih drub) Razred Premoenje (glavni vzrok delitve med ljudmi) Konfliktno, radikalno (razlike so) FUNKCIONALISTI Subjektivno (ljudje se sami uvrajo) Trajna sestavina drubene strukture Sloj Status (ugled) Integrativno, koristno (razlike so:) WEBER Gospodarstvo Drubeni ugled Drubena mo drubeni razredi statusni slogi politine stranke

Sociologija prava

PRAVO KOT DRUBENI PREREKVIZIT

Pravo je funkcionalni nujni pogoj za drubo. Prerekvizit pomeni, da je nujni del drube. 594 000 let je bil enoten sistem gospodarstva (nabiralnitvo, lov,) in tudi ENOTNA NEDIFERENCIRANA ZAVEST. To je bila prva zavest in nepravilna trditev je, da je bila religijska prva. Takrat so bile enotne norme, pravila vedenja. V praskupnosti JE bilo PRAVO, vendar se ni tako imenovalo, temve je bilo vtopljeno v enotne norme (danes niso ve enotne norme). Napana je tudi trditev, da so se ravnali samo po obiajih.

enoten nain proizvodnje

594 000 let pr. n. t.

enotna oblika zdruevanja (rod, horda)

enotna oblika zavesti

enotne norme

4000 let pr. n. t.

D I

F E R E N C

I A C I J A

(Sociologija prava: 177-178)!!!(izpit)

delitev dela

2000 let n. t.

poljedelstvo ivinoreja trgovina obrt industrija

druina vas mesto skupina drava

religija filozofija umetnost znanost ideologija

morala obiaji verske norme strokovne norme pravne norme

kazensko civilno delovno upravno 7

Sociologija prava

V em se pravne norme razlikujejo od drugih drubenih pravil (norm)? specifikacija a) po vsebini b) glede na formalne vidike POTREBE

SEKUNDARNE POTREBE

samo= uresniitev spotovanje

GLOBALNA DRUBA

PRIMARNE

pripadnost VARNOST fizioloke potrebe

LOKALNA DRUBA (Lokalna raven) (primer: Ambrus)

Primarne potrebe so izraene kot interes na lokalni ravni, sekundarne pa na globalni ravni. INTERES = navzven izraena potreba

PRAVO

Pravo izhaja neposredno iz potrebe po varnosti. Zagotavlja varnost. Zelo pomembna je enakost pred zakonom.

PRAVO: Specifinost pravnih norma glede na vsebino urejajo (so samo osnova): eksistenni odnosi konfliktni odnosi; (str.: 323 324); skua jih prepreiti z e vnaprej doloenimi normami, ko do njih pride gre zadeva na sodie; nastanejo pa kadar so omejeni resursi (glej piramido) (resurs = vir, sredstvo, zaloga) prisilnost; prisili, da se vedemo po pravilih kontrolabilnost; da lahko kontrolira (vasih teko; primer: nasilje v druini) natannost, preciznost; lovekovo vedenje je natanno, precizno in potreba je po pravu S formalnega vidika pravnih norm: organiziranost; (str.: 328 330) na podroju izvrevanja sankcij in postavljanja pravnih norm Vnaprej doloen postopek po katerem se pravna norma sprejema in organ, ki jo sprejema. Tudi sankcija (kazen) je vnaprej doloena, ter kako in kdo jo izvaja, ter kdaj je bila ta sankcija sprejeta.

Sociologija prava Tudi drubene norme, ki niso pravne IMAJO sankcije, a niso organizirane. Te sankcije niso vnaprej doloene, temve so odvisne od drubene reakcije (ali me druba e sprejema, ali se odmika,)
Izpit:

PROBLEMSKO POLJE SOCIOLOGIJE PRAVA

(predmet sociologije prava 11-32) Sociologija prava razmerje med drubo in pravom. SP je usmerjena v drubeno stvarnost. PREDMETI SOCIOLOGIJE PRAVA Goriar (bivi profesor na PF): Pravo je odvisna variabla (spremenljivka). Druba je neodvisna, opravo pa odvisna spremenljivka. (pri teoriji prava je druba odvisna in pravo neodvisna spremenljivka). Zaradi dogajanja v drubi se sprejemajo zakoni (do kje sega zakon, ) Luki (bivi profesor na beograjski PF): Disciplina pri kateri z uporabo metod in teorij pojasnjujemo pravne procese. (V Jugoslaviji je dejal, da Slovenci nimamo pravice izstopit iz Jugoslavije samoodloba naroda je e bila storjena) un: Izpostavlja tridimenzionalen pogled na pravo. Treba je gledati na celoto norm, vrednot in odnosov. Norme naj bi preuevala teorija prava, vrednote filozofija prava in (drubene) odnose sociologija prava. Sociologija prava prouuje dejansko stanje prava. D GENETINA Prouuje socialne izvore prava vpliv drube na pravo (kako vpliva) + 4 teorije!!! EHRLICH Zaetnik SP (tudi pretirava:Edina prava znanost za prouevanje prava je sociologija prava.) Osnovni predmet prava je ivo pravo in SP prouuje pravna dejstva (gospostvo,). P D OPERACIONALNA SP (nadaljuje to raziskovanje s prouevanjem vpliva pravnih norm nazaj na drubo (na vedenje in ravnanje ljudi). Prouuje socialne uinke pravnih norm.

ivo pravo pravna dejstva

ponavljajoe dejanje(zautimo kot obvezno vedenje in ravnanje; nek red; SP opazovanje reda;

gospostvo (oblast) odloati o ravnanju drugih (Weber: tudi s prisilnimi sredstvi

posestna(lastninska) razmerja vedenje in ravnanje v posestvenih razmerjih

izjava volje skozi pogodbe oporoke, statute,

Sociologija prava nastaja neposredno v drubi (ugotavljamo z opazovanjem, anketiranjem,) MAX WEBER Naloga sociologije prava je prouevanje: stopnje verjetnosti ravnanja ljudi po pravnih normah vpliv oblik politine oblasti na pravo

stopnje v razvoju prava

idealno-tipska klasifikacija pravnih sistemov

birokracija (vpliv birokracije na pravo)

povezava socialnih dejstev (spori,) s pravnimi normami GURVITCH

Predmet preuevanja SP je: drubena stvarnost prava

mikro SP razmerje med oblikami zdruevanja (posega v lokalne, religiozne skupnosti) in pravom

makro SP razmerje med globalno drubo (antina, fevdalna druba) in pravom

genetina SP razvojne tendence prava (tendence spreminjanja; notranji in zunanji dejavniki (umetnost, znanost, ivljenjska doba,)

razline vrste prava (socialno, dravno,) LUHMANN

Predmet preuevanja SP: postopki sprejemanja pravnih odloitev legitimizacija

volilni

zakonodajni

sodni

.upravni

javno mnenje (koliko se jim zdi legitimizirana) o pravu in pravnih institucijah pravniki poklici (usposabljanje, vloge, delovanja,)

Legitimnost je neka odloitev sprejemljiva; ljudje jo sprejmejo; dana je vsaj monost sodelovanja v postopkih (upan je legitimen sprejet).

10

Sociologija prava

FAZE SOCIOLOKEGA RAZISKOVANJA

(39-46) 1.) opredelitev problema (drubeni problem lahko postane raziskovalni problem) 2.) postavljanje hipotez (neke e ne preverjene trditve, domneve, predpostavke) 3.) izbor in uporaba metod 4.) preverjanje hipotez in predstavitev poroila; ugotovitve Z uporabo teh stopenj in metod naj bi dosegli vejo veljavnost, natannost, zanesljivost drubenih pojavov. V em se znanstvena spoznanja razlikujejo od spoznanj, ki jih dobimo v filmu,? Socioloke raziskave opravljamo v tiri stopenjskem proces, uporabljene so bile socioloke metode in ustrezen raziskovalni postopek (praksa pokae ali so pravilne; za nas as in prostor). Ni absolutnih resnic, samo relativne preizkusimo v praksi. (Izvedensko mnenje za
sodie ni zavezujoe.)

Eden od nainov prouevanja prava je tudi znanstvena metoda. (1.) PROBLEM Problem reujemo z razumom, intuicijo, nasvetom, udeleenci NARONIK RAZISKOVALEC RAZISKOVANEC (subjekt in objekt objekt raziskovanja raziskovanja) Postavljamo: definicije: DENOTATIVNE opisujejo vse znailnosti pojava KONOTATIVNE opisujejo bistvo STRUKTURNE kako je nek pojav sestavljen FUNKCIONALNE kakna je funkcija v drubi (npr.: kaj je smisel bolonjskega sistema) OPERACIONALNE definicije veljajo za posamezne raziskave merski postopki (morajo biti):

veljavnost ustrezajo resninosti (stvarnosti) skladnost naih predstav z dejstvi raziskave

zanesljivost da daje enak rezultat kot prejnje raziskave

natannost celovito je potrebno ugotavljat doloena dogajanja

11

Sociologija prava EKSPLORALNE pilotska raziskava; enkratna; pogosto ele nakae, kaj bi bilo dobro raziskovat; preraste lahko v longitudinalno LONGITUDINALNE trajajo skozi dalje obdobje (2.) HIPOTEZE Ponavadi jih postavimo v trdilni obliki. Hipoteza: Poslanci so neodvisni. Empirino ugotovimo, da niso, ker jim daje stranka navodila. Izvor (postavimo na podlagi): teorija izkustvo norme (lahko izhaja iz norme tudij v dveh stopnjah; velik del iz tega izhaja) intuicija Vrste: hipoteze o obstoju pojava (npr. ali je pojav razdrobljen) H (+ -) hipoteze o velikosti pojava H (> <) hipoteze o zvezi med pojavi (npr. veja politina stranka daj ve navodil poslancem) H H2 hipoteze o vzroni zvezi med pojavi H H2

VARIABLE spremenljivke; spremenljive lastnosti drubenega pojava neodvisne zakon o 2-stopenjskem tudiju intervenirajoe (tiste, ki dodatno vplivajo na potek nekega pojava) odvisne tudijski program

12

Sociologija prava (3.) METODE (33-46) Pot po kateri pridemo do nekega sklepa. SPLONE METODE: dialektina; sploni nauk o gibanju, na vse dogajanje v objektivni stvarnosti je treba gledati s strani spremenljivosti. Religiozno obstajajo vene resnice, znanstvene resnice so relativne, tudi ne dajejo vseh odgovorov zaradi tega dialektika (vse se spreminja). o Zgodovinska (gledat je treba v zgodovinski razvoj o Primerjalna o Statistina (kvantitativni vidiki) induktivna; od primerov pridemo do splonosti deduktivna; izhajamo iz splone ugotovitve do posameznih primerov analiza sinteza aksioloka; preuuje vrednote dogmatska; preuuje norme (kakne so, kako so sestavljene,)

Negacija negacije: V novem e dolgo obstajajo stara pravila. Na papirju je lahko ez no odpraviti pravne predpise, a vendar se pravna pravila ne uniijo (e niso v nasprotju z novimi predpisi). POSEBNE (SOCIOLOKE) METODE: Opazovanje Anketa Intervju Case study Analiza vsebine sekundarnega gradiva Eksperiment Sociometrija ANALIZA VSEBINE SEKUNDARNEGA GRADIVA: Doloene pravne procese spremljamo na osnovi asopisov, sodb, odlob, Gre za vire, ki prvotno niso bili namenjeni raziskovanju (mi ga vzamemo za raziskavo). OPAZOVANJE: S utili gledamo dogajanje v objektivni stvarnosti, gledamo vedenje in ravnanje ljudi. Potrebno je opazovat tudi norme. Skrito (objekt ne ve, da je opazovan) odkrito (objekt ve, da je opazovan) Z udelebo (e je opazuje npr. eden od poslancev poslance) brez udelebe (bolj objektivno, a dlje od procesov, ki se odvijajo) Strukturirano (e opazujemo en del pojava) nestrukturirano (opazovanje celega pojava) ANKETA: Imajo lahko povratni uinek na prebivalce (volitve neopredeljeni se odloijo za tiste, ki jim bolje kae). Ankete moramo vekrat ponavljat in jih primerjat. Ankete so (naj bi bile) anonimne.

13

Sociologija prava a) b) c) d) e) anketar odgovor Vpraalnik: - odprta vpraanja - zaprta vpraanja - kombinacija Za anketo potrebujemo zadostno tevilo respondentov v Sloveniji 2000 ali ve, da dobimo stratificiran vzorec. Vzorec mora biti strukturiran (enako tevilo procentov revnih, bogatih). Tudi vpraanja morajo biti strukturirana vnaprej pripravljena. Vpraanja za raziskovanje pravne kulture: Kakne so pravice udeleenca v sodnem procesu? (odprto vpraanje) Bi mi lahko povedali, kje je sodie, ki je pristojno za va okraj. Vpraanja za raziskovanje profesionalne pravne kulture (Vpraamo odvetnike,) str. 38 Pomembno: Leta 2003 je bila razporeditev zaupanja v veje oblasti: 1.) sodie 2.) vlada 3.) dravni zbor Leta 2005 pa: 1.) vlada 2.) dravni zbor 3.) sodie Zakaj??? Rezultate lahko razvrstimo nominalno (neurejeni podatki) ali ordinalno (urejene po vrstnem redu). ANKETA makro mnoini pojavi ekstenzivno (na splono) bolj strukturirano (razlenjena) INTERVJU mikro posamini pojavi intenzivno (zakaj pada zaupanje v sodie) manj strukturirana Kaj ve respondent? Kakna so preprianja in priakovanja? Kakni so obutki, potrebe? Kaj dela (je delala)? Kakni so razlogi? vpraanje respondent

CASE STUDY: (tudije primerov) Za preverjanje podatkov uporabljamo to metodo. Vendar mora biti izbran primer najbolj tipien za tisti pojav.

14

Sociologija prava SOCIOMETRIJA: A B C G D E F SOCIOGRAM

Sociometrija je subjektivna tehnika, ker ne sprauje zakaj. In jo je treba z drugimi dopolnit. Npr.:Kdo se s kom hoe uit? A z E-jem, B z E-jem. nominalna lestvica A:1 B:2 C:0 D:0 E:3 F:0 G:0 ordinalna (vrstna) E:3 B:2 A:1 C, D, F, G:0

ZAKONODAJNI EKSPERIMENT: Bolj primeren za naravoslovne znanosti, kot za druboslovne, ker je teko izvedljiv teko je dobit popolnoma enako kontrolno skupino. Pogosto se uporablja za predhodno testiranje. a) vrste: pravi; Eksperimentalna in kontrolna situacija sta enaki, razlika je le v spremenljivki. Kontrolno situacijo naj bi 5x ponovili. test; Kontrolne situacije ni. nehoteni; Ni ne kontrolne ne eksperimentalne situacije. Sluajni eksperiment, te situacije se zgodijo same (volji otroci) b) pogoji za izvedbo zakonodajnega eksperiment: privolitev pravni akt (pravice) as finanna sredstva nart

Razlika med pravim in testnim eksperimentom! Pri pravem eksperimentu gre za eljo, teoretino monost, testni se v praksi bolj uporablja. Pri testu ni kontrolne situacije. Primerjamo jih s podobnimi situacijami.

15

Sociologija prava Kako delimo metode v pravni sferi? METODE SPOZNAVANJA PRAVA FILOZOFSKE - aprioristina - aksiomatska (trditve, ki se ne dokazujejo, ne razpravljamo) - intuicija - navdih - dedukcija - aksioloka - logina TEHNINE METODA PRAVA ZNANSTVENE - dialektina - aksioloka - socioloka - dogmatska - zgodovinska - primerjalna

METODE USTVARJANJA - aksioloka (vrednote; tudi pravna drava je vrednota; spoj med socioloko in dogmatsko so vrednote) - pravno-politina (postavljanje ciljev in doloanje sredstev za dosego le teh tudi def. politike) - socioloka (ugotavljanje dejstev, realnosti, law in life) - dogmatska (dogmatsko normativna) (preuevanje pravil v zakonu, law in book) - logina - primerjalna (primerjamo pravne sisteme) - zgodovinska - abstraktna - kazuistina VREDNOTE aksioloka pravni sistem dogmatska in logina

METODE UPORABE - jezikovna - logina - sistemska - zgodovinska - teleoloka (smotrna)

pravno normo je treba postaviti v pr. sistem

abstraktna
(iskanje, tistega, kar je ve enem odnosu skupno)

PREDLOG ZAKONA pravno-politina CILJI INTERESI socioloka ODNOSI Zgodovinska primerjalna Pravna civilizacija (kultura) 16

kazuistina (izjemoma) taksativno (izrpno; zakon o kobilarni Lipica) emplifikativno (primeroma; zakon o vseh kobilarnah)

Sociologija prava

Ugotavljamo kulturo s zgodovinsko in primerjalno metodo.

(4.) IZDELAVA RAZISKOVALNEGA POROILA (59-67) Potrditev oz. zavrnitev hipoteze: poslanci se redno udeleujejo sej v naem primeru je hipoteza ovrena, ve kot pol navzoih je le pri glasovanju. V poroilu navedemo ugotovitve raziskave, to poroilo nato izroimo naroniku raziskave (moramo paziti kako stvar prikaemo oz. interpretiramo)

PREDHODNIKI SOCIOLOGIJE PRAVA

Sociologija prava do 19. stoletja filozofski sistemi (Platon, Aristotel, Akvinski) 19. stoletje socioloke teorije (Durkheim, Marx) 20. stoletje osamosvajanje (sociologija prava) * ola svobodnega prava mednarodni kapitalizem managerski sloj socialna drava - induktivne metode - Duguet, Ihering, Heck 1913 samostojna disciplina o Ehrlich o Weber o Gurvitch o Luhmann

DURKHEIM; videl v drubi novo kvaliteto (drubo tel za nov pojav za katerega je
potrebno odkrivati nove zavesti) mehanska solidarnost (kazensko pravo) Ljudje so povezani teritorialno in sorodstveno ljudje so samozadostni. To traja do nastanka kapitalizma solidarnost organska solidarnost (civilno pravo) Ljudje smo odvisni od drugih ljudi zaradi delitve dela ne gre ve za samozadostno gospodarstvo odvisen sem od drugih (bolj pomembno je civilno pravo) kolektivna zavest (religija, morala, pravo) specifino za loveko drubo

17

Sociologija prava

retributivne (maevalne sankcije) Znailne za kazensko pravo; e je nekdo povzroil drubi neko zlo (nekej ukradel, nekoga pokodoval,), je druba posegla v njegovo sfero (ga zapre, ubije,) organizirane sankcije; Pravne norme imajo organizirane sankcije (nekateri so mu oporekali) sankcije nastanejo, e krimo pravne norme restributivne (nadomestne sankcije) Znailne za civilno pravo, e sem si od nekoga nekaj sposodil, moram to vrniti. anomija (anomus brezzakonje); Nespotovanje drubenih vrednot in norm; druba pa ne kaznuje tega oz. ne reagira.. Npr. kri pravno normo (vozi brez izpita), policaj pa te ne kaznuje; e se anomija iri pride kmalu do konflikta oz. neposredne nevarnosti do fizinega obraunavanja; primer so cigani iz Ambrusa drava ni dovolj hitro ukrepala. Potrebno je dosledno upotevati zakone.

DUGUIT;
posamezniki * funkcije uprava * drubeno pravo - pozitivacija Drava mora opravljati doloene funkcije in jih razdeliti med posameznike. - Norme mora drava spremeniti v zakonsko pravo (mora jih pozitivirati pozitivno pravo=veljavno pravo) - Prava ne postavlja drava samostojno, ampak mora drava uzakoniti pravo, ki nastane v drubi. pravna regulacija

MARX;
* ekonomska baza pravo Pravo je odvisno od ekonomske baze drube in vpliva tudi nazaj. * interesi vladajoega razreda Zajeti so v zakonu, pravnih sistemih. Ta Marxova trditev je enostranska: Interesi so v pravu, ampak le interesi vladajoega razreda; solidaristini pogled pa je, da pravo varuje interese drube (vseh), obe trditvi sta na nek nain resnini, a ne popolnoma (pravo zajema obe). 18 pravo

Sociologija prava Primer: Leta '92 je obstajal zakon, po katerem so li v pokoj s 35 leti (najmanj 10 let delovne dobe) interesi vladajoega razreda! ta zakon so kasneje razveljavili. To tematiko je nadaljeval IHERING - V drubeni produkciji svojega ivljenja stopajo ljudje v doloene norme, od njihove volje neodvisne odnose. Nain produkcije materialnega ivljenja doloa socialna politika in duhovni proces nasploh. (Povzetek Marxove teorije)

REALISTINA PRAVNA OLA (IHERING R.)

interesi zmagovitih socialnih sil
postanejo

pravne norme ljudski pravni obutek (ljudje te norme sprejmejo) sploni drubeni interes pravne norme pravica (inter.) efektivnost (delovanje se mora iz ideologije spremeniti v uinkovito)

INTERESNA JURISPRUDENCA (HECK)

interesi v konfliktu sploni drubeni interes (pravna institucionalizacija) pravni pozitivizem: mlinek dejansko stanje ZAKON (spis) odloitev (sodba)

SODNIK

sodba, stroki 19

Sociologija prava

OLA SVOBODNEGA PRAVA (KANTOLOWICZ)

ZAKON obiaji naravno pravo doktrina judikatura

SODNIK

svobodno pravo - dravno - skupinsko - individualno

Sodnik mora poleg na zakon gledati tudi na obiaje, naravno pravo, doktrino in judikaturo mora biti splono razgledan, odloati mora z vidika lovekovega dobrega, ne le z vidika zakona (ire mora poznati ivljenje) obstaja pa nevarnost ZLORABE.

KLASINE IN SODOBNE OLE SOCIOLOGIJE PRAVA EHRLICH (1862-1918)

PRAVNA DEJSTVA obiaji ponavljanja ravnanja oblast gospostvo posest gospodarsko upravljanje volja izjave: pogodba statut oporoka

PRAVNE NORME Se od drugih razlikuje po pravni obutek Oblast = pravno institucionalizirana drubena mo. Vedno ima nekdo vejo koliino drubene moi. Oblastna razmerja vnaprej doloena razdelitev moi. Avtoriteta ubogam nekoga, ki ga spotujem. RAZLAGA PRAVNEGA RAZVOJA V sferi civilne drube. 1.) Notranji red zdruenj; zaetna stopnja v razvoju prava. Pravna dejstva = (istoasno) pravne norme. Drubeno delovanje = pravne norme; se neposredno enotne norme odraa v pravnih normah. 2.) Pravne norme; razvijejo razline norme: pravne norme kot posebna vrsta drubenih pravil; razkorak med realnim in pravnim konflikti med posameznikom in ostalo drubo.

20

Sociologija prava 3.) Norme za odloanje (delovanje sodnikov); kako bo sodnik odloal in kako bo do teh odloitev prilo 4.) Juridino pravo (sodniko/pravno); sodniko + znanstveno; tolmaenje posledica doktrine; rezultat sodnikove odloitve; razumevanje iz teorije prava. 5.) Pravna naela; drugi red drube; kot rezultat delovanje sodnikov; posploene odloitve iz veih sodb (skupno naelo podobnih primerov) 6.) Zakonodaja VRSTE PRAVA PO EHRLICHU 1.) DRUBENO (SOCIALNO) ; notranji red Sestavljeno iz: - obiajno - pravo lokalnih skupnosti - pogodbeno pravo - mednarodno pravo - cerkveno pravo Drava ne nastopa kot oblast, temve kot enakovreden partner (pogodbeni). 2.) JURIDINO (PRAVNIKO) SODNIKO - norme za odloanje (sestavljeno iz procesnih pravil) - doktrina Sodnik in sodstvo ne nastopa kot dravno sodie, temve kot organizacija drube. 3.) DRAVNO (ZAKONODAJNO); odraa skozi zakone primarno (ustavno) sekundarno (kazensko, procesno, upravno); v kolikor jih postavi drava SOCIOLOGIJA PRAVA PO EHRILCHU: METODE: * opazovanje * ankete, intervju * etnoloke * zgodovinske * psihometrine * eksperimentalne * statistine (kvantitativno) Erlich ima velik vpliv na ostale teoretike prava. BUND: socioloka jurisprudenca javno mnenje soc. pravinost pravo kot socialna kontrola LAW IN BOOK:LAW IN ACTION izvira iz Bunda PREDMET * pravna dejstva (ivo pravo) * obiajno ravnanje * posest * oblast * izjave volje (glej gor)

sodnike odloitve

21

Sociologija prava

SOROKIN: urejanje odnosov v skupinah; pravo = etnini minimum; pravo za vsakdanje ljudi, morala za heroje; morala je dopolnitev prava LLEWELLYN FRANK: stalie amerikega pravne ga realizma: pravni realizem - ponavljanje sodnih odloitev - pravna naela - pravo = odloitve sodi

WEBER
drubeno delovanje pravo (idelani tipi) sredstvo cilj ciljno racionalno + + vrednostno racionalno + + afektivno + + tradicionalno (teokratsko, + ima religiozne elemente) vrednota + + posledica + pravo A A B B

A = moderno pravo (afektivno); delovanje, kjer nam je jasen nain in sredstva, ne zavedamo pa se vrednot in posledic B = tradicionalno pravo (teokratsko); vano je da imamo sredstva (ker mora) TIPI OBLASTI PO WEBRU: nastajanje pravnih norm: karizmatina izjave prerokov Oblast izhaja od boga (bojih enotnosti ali posebnih lastnosti heroja. tradicionalna imperialni ukazi; (dedovanje) racionalna zakonodajna; ideja suverenosti naroda SPLONI PRAVNI RAZVOJ (Weber) 4 stopnje razvoja: 1.) Karizmatina odkritja prava; izjave prerokov (ti so vir prava Mojzes, Mohamed) 2.) Empirino ustvarjanje prava; praktiki rimskega pravnega obdobja; kazuistino, induktivno reevanje sporov; kodifikacija nastopi kasneje 3.) Imperialno postavljanje prava; pomembno vlogo dobijo politiki, dobijo podobo z velikimi kodofikacijami (code Napoleon) 4.) Racionalna kodifikacija in pravosodje interesi kapitalistov strokovnjaki

irjenje tri birokratska drava (uradniki se ne postavljajo po vezah in poznanstvih, temve je strokovnosti) pravo personalno teritorialno partikularno dravno

22

Sociologija prava gospodarstvo ugled mo razredi statusi (kodifikacija interesi kapitalistov) politine stranke (pravica)

DIFERENCIACIJA PRAVA univerzalno partikularno javno zasebno (privatno) materialno procesno splone posamine norme teokratsko profano norme (idealno) pozitivno IDEALNO TIPSKA KLASIFIKACIJA 4 RACIONALNO 3 1. 2. 3. 4. MATERIALNO 2 FORMALNO 1 IRACIONALNO

formalno iracionalno (karizmati) materialno iracionalno (magijske) materialno racionalno (honorati) formalno racionalno (strokovno birokratska drava) SODNIKO ODLOANJE

SOCIALNA DEJSTVA (dejanski stan) socioloki pojmi realno socioloke metode SODBA str. 119 150 str. 235 270 text + prevod

PRAVNE NORME

pravni pojmi idealno pravno normativne metode

23

Sociologija prava

PRAVO (GURVITCH)
Gurvitch je zadnji predstavnik socialnega prava. pravinost; razumevanje je relativno in odvisno od drubenega poloaja dvostranost; pravice in obveznosti; pravici enega subjekta ustreza dolnost drugega. tona opredeljenost; Lex certa; preciznost, natannot, jasnost pravic in dolnosti; jasno opredeljuje pr. norme in razumevanje normativna dejstva; okoliine, da se ravnamo po pravnih normah; razumljamo pod sankcijami; nasprotje Durkheimu gre za tisto, kar Erlich razvija pod pravnim obutkom; drubeni pritisk izvajanje pravnih norm SOCIOLOGIJA PRAVA (GURVITCH) MIKRO vpliv posameznih oblik zdruevanje (razen globalnega) na pravo MAKRO vpliv globalne drube na pravo GENETINA preuuje trojne zakonitosti prava = tendenne zakonitosti v razmerju z ostalimi panogami (gospodarstvo,znanost, religija)

MIKROSOCIOLOGIJA PRAVA
OBLIKE ZDRUEVANJA predmoderne drube MI mnoica skupnost somiljeniki PRAVO intuitivno imperativno, pravice < obveznosti pravice = obveznosti pravice > obveznosti

ne pa globalna druba, makro ODNOSI Z DRUGIMI priblievanje (konjuktivno) STRUKTURIRANE SKUPINE lokalne drava ekonomske DRUBENI RAZREDI kmetje kapitalisti delavci oddaljevanje (disjunktivno) prisilnost elastinost pravna ideologija kolektivna lastnina trgovinsko pravo delovno pravo (je zaitniko) meani (npr. menjava)

24

Sociologija prava

GLOBALNE DRUBE
KARIZMATINE TEOKRACIJE PATRIARHALNE DRUBE FEVDALNE DRUBE MESTA DRAVE NASTAJAJOI KAPITALIZEM KLASINI KAPITALIZEM RAZVITI KAPITALIZEM FAISTINE DRUBE PLANSKI CENTRALISTINI ETATIZEM PLANSKI DECENTRALIZEM

TIPI PRAVA
dravno pravo, pravoreki, pravoreki sveenikov pravo hine skupnosti, intuitivno pravo socialno pravo, cerkev, mesta, cehi, univerza dravno pravo, demokratini element kraljevo pravo absolutnih monarhij pravni individualizem, zakonik avtonomno gospodarsko pravo majhen pomen prava majhen pomen prava; v SZ ravnoteje dravno socialno pravo

GENETINA SOCIOLOGIJA PRAVA Notranji dejavniki delujejo znotraj pravnih sistemov in so v stiku z drugimi ali predhodnimi
PS PS

Zunanji dejavniki * relief, klima, demografija * gospodarstvo * religija * znanost * kolektivne politine predstave pravo

PS

25

Sociologija prava

SOCIALNO PRAVO (Gurvitch) Drava ne ustvarja prava. Communion = skupnost NAELA: nedravni interes drubena lastnina pluralizem ravnovesje (equilibre); pravice:obveznosti POPOLNO * pravo ekonomskih skupin * cerkveno pravo * mednarodno pravo NEPOPOLNO * sindikalno * ustanove * pravo lokalnih skupnosti

GURVITCH KRITIKA: Durkheim: Organizirane sankcije; prevelik pomen prva; tip globalne drube : pravni sistem Weber: Prevelika vloga strokovnakov; preozko o predmetu sociologija prava Ehrlich: Redukcija dravnega prava na zakon; neupotevanje drubenih razredov; premajhna diferenciacija drubenega prava (socialnega).

KLASIKI SOCIOLOGIJE PRAVA (dela)

Ehrlich 1913 Weber 1922 Gurvitch 1940 Luhmann 1972 Habermas 1992 Knjiga str. 152 177 dodatki

LUHMANN
fiksiranje priakovanj (igralcev doloenih vlog v splonih pravnih aktih v pravnih normah (drubena funkcija prava) pozitivizacija (postopki) sodelovanje v postopkih vrednote skozi postopke LEGITIMNOST (utemeljenost, upravienost)

26

Sociologija prava

PRAVNI POSTOPKI (SOCIALNI SISTEMI) redukcija asovna omejenost * specifiziranje vlog * selekcija dejstev lastni interes funkcija negotovost vsebine odloitve

diferenciacija (kazenski, pravdni, upravni, zakonodajni,)

gotovost odloitve legitimnost

RECHTSSOZIOLOGIE, 1972 - LUHMANN (1917 1998) Das Rechts der Gesellschaft - 1993 POSTOPKI volilni zakodajni upravni sodni KOMPLEKSNOST + RACIONALNOST + AS 1 2 3 4

275 313 besedila Luhmann-a selekcija SOCIALNI SISTEM redukcija stabilizacija (pravnih norm)

HABERMAS
objektivni svet k d. svet norm in vrednot komuniciranje delovanje RACIONALNI DISKURZ postopek PRAVO norma (znanje) dejstvo (akcija) k. d. subjektivni svet

27

Sociologija prava

RENNER K.
Socialna funkcija pravnih institutov: fevdalizem stvarno pravo (lastnina + politina oblast) kapitalizem obligacijsko pravo

NEUMANN F.
materialni zakoni PRAVO politini zakoni filozofija vrednote, politika morala, interesi religija umetnost znanost (pr.) PRAVO ekonomska baza proizvajalne sile lovek (fizine in umske sposobnosti) proizvodni odnosi proizvajalna sredstva filozofija vrednote, politika morala, interesi religija umetnost znanost (pr.) PRAVO ekonomska baza proizvajalne sile lovek proizvodni odnosi proizvajalna sredstva

Pravo proizvajalna sredstva Proizvodnja materialnih dobrin lovekovo delo LASTNINSKA RAZMERJA DELOVNA RAZMERJA

28

Sociologija prava

IZPIT: socioloki, ekonomski in pravni pomen lastnine M = monopol (odnosi) sociol. (raba) ekonom. (pravica) pravno (M, PS) osebna (M, PS) privatna (M, PS) drubena (lastnina na drubenem kapitalu)

pojem

oblike

LASTNINA (ena od naravnih pravic)

ustavno zasebna (privatna) * individualna * kolektivna * zadruna Lastninska pravica je pravica: (37. len SPZ) imeti stvar v posesti jo uporabljati in uivati z njo razpolagati IZPIT: Na katerih lastninski pravicah se kaejo konstante v zgodovini? Na osebni lastnini. Kako se je drubena lastnina pretvarjala nazaj v zasebno? Z ZAKONI: Zakon o denacionalizaciji 1991 Ustava 1991 Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (oz. o privatizaciji) 1992 Zakon o zavodih 1991 Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju 1993 IZPIT: Soodloanje delavcev pri upravljanju: 3 podroja: - vpr. delavskega standarda - vpr. varstva pri delu - vpr. meril za nagrajevanje socializacija individualizacija javna * dravna * samoupravna * javno dobro

DELNIKA DRUBA * koncentracija kapitala * lastninska pravica Delnica: * dividenda * upravljanje

29

Sociologija prava * lastninska pravica

INTERESNA PODSTAT PRAVA

potrebe poloaja
nastajajo na nivoju posebnega:

sploni ------posebni -----posamini ----civilna druba------------drava (interesi se zdruijo-agregacija) ----

INTERES

-------- razredni -------- lokalni -------- skupinski

zdruevanje sooanje dominacija (zmaga 1 interes) reorientacija (ne uveljavi se ne A ne B interes, ampak se potrebe preorientirajo) kompromis (vsakdo nekaj odstopi od svojih interesov)

Interes je odraz potreb in poloaja. Posamini interes je odraz potreb in poloaja posameznika, posebni interes je odraz potreb in poloaja skupin, sploni interes pa globalne drube v svetu. Interes je tudi politino izraena potreba. Interesi doloajo vsebino pravnega sistema. Pravne norme doloajo postopke, kako reevat interesne konflikte. upanski LOBI: ko skuajo lokalne skupnosti svoje interese uveljavljati na nacionalni ravni. LOBIRANJE: Vplivanje na zakonodajno in izvrilno oblast. Skupine se poveejo iz skupnih interesov in elijo vplivati na dravno oblast. Za uveljavljanje skupinski interesov se oblikujejo politine stranke, za uveljavljanje posebnih interesov pa delujejo interesne skupine (zveza upokojencev). LOBIRANJE zunanje: - javno mnenje - v politinih strankah - volivci metode: dovoljene: - asopisi - RTV - peticije - tribune - predlogi - udeleba na sejah teles parlamenta - informiranje poslancev nedovoljene: - podkupovanje - korupcija - gronje - izkrivljanje informacij notranje: - poslanci - ministri

30

Sociologija prava - demonstracije - ljudska iniciativa (5000, 30000, ref.) Interesne skupine ne elijo priti na oblast. Politine stranke pa to elijo ( Desus- ni prava politina stranka, saj zastopa interese oje skupine-upokojencev). Delovanje politinih strank je pravno, zakonsko regulirano, interesne skupine niso pravno regulirane. Lobiranje je organizirano v ZDA, Kanadi in Avstraliji. Kateri interesi determinirajo pravni sistem? potrebe poloaja

sploni ------posebni -----posamini ----civilna druba------------drava --------------------institucionalizacija

INTERES zdruevanje sooanje dominacija reorientacija kompromis PRAVNI SISTEM - sploni int. - int. vladajoih - int. podrejenih

-------- razredni -------- lokalni -------- skupinski

PRAVICA solidarizem (pravo je odraz

splonih drubenih interesov)

marksizem (pravo varuje lastnike produkcijskih sredstev vladajoe)

Vloga prava v reevanju konfliktov: A interesni konflikt B PRAVNI POSTOPKI - volilni dominacija - zakonodajni - upravni kompromis - sodni

razreitev konflikta

31

Sociologija prava

POLITIKA IN PRAVO
Dva pojmovanja politike: (izpit-razlika) - ire - oje ire razumevanje politike: cilji sredstva (Vsako ire postavljanje ciljev in izbiro sredstev lahko razumemo kot politino dejanje) Politika oje razumevanje politike: POLITINI SISTEM (=usmerjanje drube preko drave) DRAVE(A); najbolj splona organizacija globalne drube POLITINE STRANKE; zastopajo ire interese INTERESNE SKUPINE; zastopajo delne interese Kakne vrste norm, glede na razmerje med pravom in politiko poznate?

PRAVO

POLITIKA

politino determinirane norme (determinirane z razrednimi odnosi) politino indiferentne norme (determinirane s splonimi interesi) sredstvo racionalizacija

PRAVO: Sfera istega prava; zaradi politike se ne spreminja;relativno trajni in nespremenljivi del prava; npr. ustavne norme uveljavljajo pravinost.

32

Sociologija prava POLITIKA: Sfera iste politike; politika poenostavi stvari in tako dobi ljudi na svojo stran. Politina sredstva: propaganda, nizki udarci,. Politika je zato razumljena kot nekaj slabega. POLITINO DETERMINIRANE NORME: Relativno hitro spreminjajoi se del pravnega sistema. Pravo nastopa kot sredstvo za doseganje politinih ciljev. Ko politika uporabi pravo kot sredstvo za dosego ciljev, se v sfero politike vnaa racionalnost (pravo je racionalizator politike). Pravo odigra neko pozitivno vlogo. (Prek prava nekaj opravi: zapre nekoga, ki ti hodi v zelje; prek politike: smrtna nesrea) Zakon o (de)nacionalizaciji = POLITINI ZAKON Kakna je narava zakonov, ki spreminjajo proizvodne odnose? Politien; so politino determinirane norme. Primer politino determiniranega zakona: - zakon o nacionalizaciji

POLITINE STRANKE
Sestavina civilne drube. So posredniki med ljudstvom in dravo. Politine stranke elijo osvojiti in ohraniti oblast. Politina stranka je organizacija v katero se ljudje zdruujejo z namenom priti do oblasti. V politinih strankah so ljudje podobnega nazora. Sestavine (znailnosti) politinih strank, ki jih ureja zakonodaja:
sfera prava sfera politike

POLITIN E STRANKE

program

poslanci

ZAKON koalicijski sporazum

Zakon o politinih strankah: sestavine: shodi

Zakon o volilni kampanji plakatiranja mediji

definicija ustanovitev 200 ljudi (registracija) akti in ureditev (demokratina) financiranje Viri financiranja: - lanarina - prispevki fizinih in zasebnih pravnih oseb - denar iz prorauna - darila - dobiek iz dohodka podjetja katerega lastnik je V Sloveniji poslanci NE dajo dela svojih pla stranki, v Avstriji pa. Stranka mora imeti raun, izdati mora poroilo, Financiranje mora biti pregledno in omejeno.

33

Sociologija prava Delovanje politinih strank je eksistenno pomembno. Njihovo delovanje je pravno urejeno. Dve obliki politinega sistema: - avtokracija - demokracija V demokracijo pridemo, ko so politine stranke. Interese ljudstva stranke bolj ali manj uveljavljajo v parlamentu. Razlika med naravo programa in zakona (koalicijskega sporazuma): Program politine stranke, deklariranje, so POLITINI AKTI. Ti niso iztoljivi pred sodiem. Pogosto se prenese se program v zakon. Program lahko postane pravna norma PRAVNI AKTI, ki pa je iztoljiv. Npr. stranka se zavzema za dvig rodnosti in ima v svojem programu, da se za prvega otroka da 10 enot dodatka, za drugega 20, za tretjega e 30, (za tri otroke skupaj 60 enot). Ko pride na oblast to prenese v zakon. POLITIKA deklaracija
(Univerzalna deklaracija P)

PRAVO pogodba pakt

(Mednarodni pakt o dravljanskih in politinih pravicah, Evropska konvencija o varstvu P)

resolucija program politine stranke

zakon uredba

Koalicija podpie koalicijski sporazum (pogodba) politini akt. Je pa mona politina zaveza. Politini in pravni akti: Politini akti imajo materialno veliko teo ter vplivajo na pravne akte v politino determiniranih normah. Tudi ministri so lani strank. Ministri pa dejansko izvrujejo oblast, zato so politine stranke e toliko bolj pomembne.

34

Sociologija prava

PRAVNA DRAVA
LEGALNOST (formalno) * vezanost na zakon * skladnost LEGITIMNOST (vsebinsko) * lovekove pravice (univerzalna deklaracija) * sprejemljivost, da se udejanjajo te pravice v im veji meri v praksi

Delovanje dravnih organov je vezano na pravo (zakone,) LIBERALNA MNZ MZZ MO MPravosodje MFinance SOCIALNA (drava) M za gospodarstvo M za kmetijstvo M delo, druino in socialne zadeve M za olstvo, znanost in port M kulturo M zdravstvo,.

dravotvorna ministrstva Hegel (-) civilno drubo nadgradi drava civilna druba je slaba od drave drava je napredek druina civilna drubadrava anglo-ameriko (+) civilna druba je bolja od drave (jo omejuje)

CIVILNA DRUBA podroje nedravnega (+) pluralizem (sfera zasebnosti, svobode) * ekonomski * politini * kulturni * nazorski (razline vere,) javnost * ustvarjajo in porabljajo stalia * odgovor na stalia * akcija (drutva,) * brez dravne kontrole (svoboda medijev,)

DRAVA

pravnost (!) (pravo nastaja neposredno iz drube; demokratina zakonitost) * PTS (izvirajo iz naravnega prava * CIVILNO (zasebno) PRAVO * AVTONOMNO PRAVO

35

Sociologija prava

SUVERENOST
* Dravna Bodin (1577); mi smo izvrevanje delov prenesli na EU - odloati o vojni - sprejemati zakone (zakonodaja) - sodstvo - uradniki (imenovati) - doloati davke - kovati denar * Pravna rule of law * Ekonomska sami odloamo o naravnih bogastvih, ekonomskem razvoju * Ljudska oblast ima ljudstvo (po buroazni reevoluciji 1789);drugi odstavek 3. lena URS * Narodna pravica (slo.) naroda do samoodlobe (prvi odstavek 3. lena URS); narod je nadgradnja ljudstva; narod povezuje zavest o pripadnosti k neki kulturi, skupni zgodovini; ko narod oblikuje dravo je nacija Mednarodni pakt o dravljanskih in politinih pravicah (1.len): Vsi narodi imajo pravico do samoodlobe All peoles have the right of self determination - pravico izbirati si politini status - pravica do razvoja (ek., soc., kulturnega)

INSTITUCIJE
celota: odnosi vloge norme, ki so drubeno PRAVNA INSTITUCIJA pripoznane varovane tajnost nastajanje pravnih norm kontrola izvrevanja pravnih norm

DRUBENE FUNKCIJE SODSTVA

* Reevanje konfliktov OSNOVNA FUNKCIJA * varovanje interesov (pravic) posameznikov in splonih (dravnih) interesov * drubeni nadzor (socialna kontrola * homeostatini mehanizem (vnaa varnost in stabilnost v medloveke odnose) * legitimnost (Luhmann); legitimnost skozi postopek

36

Sociologija prava selekcija informacij redukcija vlog

UREDITEV SODSTVA
* socialna struktura * politina struktura * pravna struktura; kaken je sistem, vsebina zakonodaje * tradicija kultura; ali je tradicija spotovanja vrednot SODIA V SLOVENIJI Ustavno sodie ni del teh, ker odloa o PS, ustavnosti, VRHOVNO (najvije) VIJE (4 KP, LJ, CE, MB) okrona (11) okrajna (44) VIJE DELOVNO IN SOCIALNO SODIE DELOVNO IN SOCIALNO SODIE (4) zunanji oddelki (8) UPRAVNO SODIE RS zunanji oddelki (4)

neodvisnost, selekcija, redukcija (nastopa samo v eni vlogi) Neodvisnost je v tem, da na sodnika pri odloanju v konkretnem primeru ne sme nihe vplivat, kako naj odloi (kaken predstavnik druge veje oblasti ali zastopnik. Ta neodvisnost pa je relativna: Vezani (de facto) so na ustavo in zakon; so odvisni od zakonodajne veje oblasti; finanno odvisni vlada in DZ doloajo plae, stavbe,; odvisno so od porote prisedniki sistem; pomilostitev daje predsednik 1. stopnja (v Slo. je prbl. 1000 sodnikovknjiga ima stare podatke)

SODSTVO
2. stopnja LEGISLATURA JUDIKATURA DOKTRINA zakonodaja pravna teorija prejnje sodbe vijih sodi pri nas niso formalno pravno 37

Sociologija prava pravni vir; dejansko pa sodniki gledajo kako je vije sodie razsodilo POROTA PRISEDNIKI Vnaajo: moralo politino in pravno kulturo javno mnenje (mediji) razslojenost (mo, razred) klasini porotni sistem v anglosakem sistemu : prisedniki sistem (pri nas) sodelujejo, ko se odloa o dejanskih vpraanjih (kriv nekriv); laiki; porota nastopa v 5 10% primerov; o pravnih vpraanjih odloi sodnik sam odloajo o dejanskih in pravnih vpraanjih prisedniki sistem (sodniki); pri nas na OKRONIH sodiih (senat iz 2 poklicnih sodnikov in 3 prisedniki (npr. predstavnik delavcev v delovnem sporu)

SODNIKI:
* Trajni mandat: sodnika se samo enkrat izvoli v sodniko funkcijo ima mandat do upokojitve (30 70 let). Trajni mandat je zato, da ne bi bil odvisen od vladajoe politine stranke. * Volitve sodnikov: voli jih DZ na predlog sodnega sveta (sodni svet odloa tudi o napredovanju sodnikov). Ustavne sodnike voli DZ na predlog predsednika drave Naini kako se vstopi v sodniko funkcijo: sodniki izmed sebe izbirajo sodnike sodnika voli drug organ (v Slo DZ) sodnike voli ljudstvo (v ZDA v nekaterih zveznih dravah, volijo tudi toilce) Imuniteta: procesna imuniteta (nedotakljivost za mnenje) (razen, e je pri sodbi storil kaznivo dejanje) Zakoniti (naravni) sodnik: stranka ne more izbirat sodnika, ki bo odloal o njenem primeru, in sodnik si ne more izbrat primera dodeli se nakljuno

KONNO IZVREVANJE PRAVNIH NORM

Z materialnimi akti pravnih subjektov (plaam dohodnino). Uprava opravlja nadzor.

FUNKCIJA DRAVNE UPRAVE

1.) eksekutivna izvrilna funkcija (nadzor,) 2.) kurativna povezana s socialno dravo; vzpostavlja pogoje za drubeno ivljenje olstvo, ceste, zdravstvo, 3.) servisna delo za druge dravne organe (pripravlja osnutke zakonov,); vodenje registra prebivalstva, analize, poroila,

38

Sociologija prava V dravni upravi je zaposlenih okoli 40 000 ljudi (dravni uradniki). Javnih uslubencev uitelji, zdravniki, je e 10 000.

PRAVNA NORMA (323-356)

formalno vsebinsko (mora vodit zakonodajalca) (e ga ne je pravni voluntarizem) * eksistenni odnos * konfliktni odnos * prisilnost * kontrolabilnost * dolonost

nastajanje * organ * postopek * normoteh.

izvrevanje * organ * postopek * sankcija

organiziranost Odnosi morajo vsebinsko biti primerni za pravno urejanje. Poslanci morajo upotevati tudi razvoj. Zakon o kobilarni Lipica ni zakon, ker gre za konkreten primer, ne sploni z njim ne reuje problema (tudi Zakon o Romih ne reuje problema). Parlament je politien organ, a dela pravne akte. Zakonov ne delajo pravniki. V anglosakem sistemu sodniki delajo pravne akte.
(Vacatio legis je pri nas 14 dni, 15. dan po objavi zane zakon veljati.)

IZPIT: Kako se spotuje ve-fazni zakonodajni postopek v parlamentu pri nas? Se ne, saj je realno ve skrajanih postopkov. IZPIT: Kdo ima monopol pri predlaganju zakonov? VLADA. Poslanci, DS zelo zaostajajo, volilci jih praktino ne predlagajo. Veino zakonov, ki jih vlada predlaga so sprejeti, saj je vlada sestavljena iz koalicije, ki ima veino v parlamentu.
se prelijejo skozi v

INTERESI

ZAKONODAJNI POSTOPEK

ZAKON

PREDLOG ZAKONA (vlada, poslanci, DS, 5000 volivcev)

1. obravnava (seznanitev) Matino Delovno Telo (MDT); odseva pomanjano strukturo DZ; pristojno za doloeno podroje odbori (npr. za finance) 2. obravnava dopolnjen predlog (leni, amandmaji) DZ (plenarno zasedanje, e zahteva v 15 dneh to 10 poslancev) 3. obravnava DZ * celota (plenum) * glasovanje; glasujejo samo o lenih, ki so bili amandmirani

ZAKON
* promulgacija 39

Sociologija prava * publikacija VELJAVNOST (POZITIVIZACIJA) ZAKONA

V skrajanem postopku 1. faza odpade, 2. in 3. pa se asovno zdruita.

SPREJEMANJE SAMOUPRAVNIH SPLONIH AKTOV

(AVTONOMNO PRAVO) lokalne skupnosti statut obine znanstvene korporacije statut univerze cerkev kanonsko pravo (zakonik cerkvenega prava) gospodarske drube statut d.d., sploni pogoji poslovanja (npr. zavarovalnice pomemben del zavarovalnikega prava) sindikati kolektivne pogodbe drutva pravila javni zavodi statut IZPIT: Kdaj organizacije civilne drube nastopajo s funkcijo pravne instituicije? Kadar sprejemajo zgoraj navedene akte.
IZPIT: Pravne vrednote in norme lahko izhajajo neposredno iz drube in so povzete v zakonodaji. Zlasti na podroju PS in zasebnega (civilnega) prava.

DRAVLJANSKA NEPOKORINA
Oblika upora zpoer oblast. Zavestno se podvrem sankciji neizpolnjevanje primarne dispozicije.

KONFORMNOST DRAVLJANOV
Zavestno izpolnjevanje zakonov, ne glede na njihovo vsebino (Dura lex, sed lex). Dele konformnih dravljanov pada.

DEMOKRATIZACIJA PRAVA
Razlini kriteriji: informiranost; imbolj so ljudje informirani o pravnem sistemu, normah, bolj je pravo podrubljeno (demokratizirano) udeleba pri sprejemanju splonih pravnih aktov; imve ljudi sodeluje pri sprejemanju bolj je pravo podrubljeno udeleba pri nadzorovanju; preko medijev, sploni interesi (avtonomno); izraa interese veine prebivalstva ustrezen obseg normiranja; pogojen s strokovnimi opozorili; ne da se povsod drubo reiti s pravom (romske problematike ne moremo reiti samo z zakonom. IZPIT: Kolikna je stopnja informiranosti ljudi o pravu? (max. 1/3). To potrjujejo javnomnenjske raziskave.

40

Sociologija prava IZPIT: Kako se ljudje seznanjajo z zakoni? ve veini asopis, internet, delovno mesto. UL je premalo zastopan. e se ne skladata besedili v elektronski obliki in v pisni (UL), velja tista v elektronski. Z vidika pravne varnosti to ni dobro. (35% ljudi ve da zakone sprejema parlament)

IGNORANTIA IURIS NOCET

prekrivanje morale in prava; ne rabi vedet kaj tono pie v zakonu (tatvina je), vendar e s socializacijo ve da ne sme krasti. objavljanje predpisov; da imajo ljudje monost seznaniti se z zakoni (vacatio legis) delovanje sistema; sistem ne bi mogel delovati, e ne bi ljudje morali poznati zakone; dohodnino mora plaat, ne mor se sklicevat da ne ve IZJEMA: Pravna zmota v KZ: 21. len: Ni kazensko odgovoren storilec kaznivega dejanja, ki iz opravienih razlogov ni vedel, da je to dejanje prepovedano. Dejansko to v Slo. ne funkcionira. (primera: Rupar in Rom) IZPIT: Zakaj se v pravu vzdruje naelo Ignorantia Iuris Nocet, glede na to, da samo ljudi pozna norme? Zgoraj navedeno.
(EU temelji na vrednotah kranstva, grki kulturi in rimskem pravu.)

SAMOUPRAVNO PRAVO:
Je bolj podrubljeno. statut lokalnih skupnosti poslovnik odlok (kar je za dravo zakon je za obino odlok) kolektivne pogodbe (ne smejo iti pod raven pravic kot jih daje zakon; lahko pa da ve pravic); delavci:delodajalci statut d.d. izvajajo organizacije gospodarskih drub pravilniki civilne drube pravila samoupravnih organizacij in skupnosti (univerza, drutva, cerkev,) statut

DEMOKRATIZACIJA ZAKONODAJNEGA POSTOPKA

INTERESI VOLJA ZAKONODAJALCA ideoloko ZAKON

realno( niso vsi poslanci prisotni, nekateri ne preberejo zakona, nekateri ne razumejo zakona, samo majhen del zakonodajalnega telesa resno pregleda zakon) neposredno

* Javnost zakonodajnega postopka

Seje DZ so odprte za javnost

mediji

* Vefaznost (stopnjevitost); 1., 2., 3. faza

41

Sociologija prava * ljudska zakonodajna iniciativa (5000 volivcev) * javna predstavitev mnenj; MDT sklie in sklie predstavnike stroke,; ni obvezen pr. institut zakonodajnega postopka; MDT se samo odloi.MDT mora tekom obravnave zbrati mnenja civilne drube * interesne skupine (sindikati, zdruenja,.. ki z lobiranjem skuajo vplivati na poslance) * zakonodajni referendum (samo e naknadni); volivci odloajo o uveljavitvi nekega zakona ali ne; niso vsi zakoni primerni za referendum (referendum o eleznicah) IZPIT: Ali v Sloveniji poznamo javno razpravo v zakonodajnem postopku? NE, vendar dejansko prihaja do vplivov.

JAVNOST V ZAKONODAJNEM POSTOPKU

pogoji tevilo udeleencev organizirana akcija (monost) monost dati odgovor na mnenje druge strani nedravni nadzor nad mediji 20% aktivni; zelo zainteresirani za politiko 50% - srednje zainteresirani 30% neaktivni; nezainteresirani informativna (o bodoi zakonski ureditvi) spremljevalna legitimizacijska (opraviuje sistem kot demokratien sistem) splona (vsi dravljani) vrste javnosti specialna (strokovna); pri doloenih zakonih, tisti, ki se na to podroje spoznajo

stratumi

funkcije

RAZKORAK NORMATIVNO : STVARNO

Nekaj je v zakonu zapisano, dejansko pa se izvruje ali pa ne. RAZLOGI: neupotevanje realnosti voluntarizem preveliko tevilo predpisov formalno odloanje (DZ dejansko samo potrdi tisto, kar je bilo sprejeto drugje) pravna kultura, vrednota (v Sloveniji je pravna kultura zelo nizka) Razkorak je prevelik, ko se ve kot predpisov ne izvruje (po dispoziciji in po sankciji) neuinkovitost prava.

42

Sociologija prava

EKONOMSKE

DETERMINANTE POLITINE -

KULTURNE

socialna kontrola; pravo je uspeno;brzda egoizem ljudi (ne kradi, ne ubijaj, plaaj,); meje mojih pravic so pravice drugega te meje pa postavlja pravo; pravo je drubeni prerekvizit

PRAVNI SISTEM
socialna inovacija;s pravom vzpostavimo nove odnose s silo zakona (bolonjska reforma); pravne norme so manj uspeno; to pone politika; vodi v pravni voluntarizem pravni voluntarizem (-) Ko pravo posega na podroja ki jih ni treba urejati (bolonjska) panjuridizacija (+) Je proces iritve prava; proces ko se vedno ve odnosov regulira s pravom; pravne norme so NUJNE stabilnost; norm je vedno ve; Vzroki: gostota odnosov interesi delitev dela organiziranost socialna drava

pretvorijo v VREDNOTE NORME najbolj sploen nivo normativnosti; vrednote so zaeljena ravnanja in vedenja ljudi; skupne vrednote: pravna drava, demokracija

ORGANIZACIJA

VLOGE

IZPIT: Kateri sta dve osnovni funkciji, ki jih opravlja pravni sistem? Stabilizacijska in inovacijska.

43

Sociologija prava IZPIT: Kako izgleda normativna sestava drube od najbolj splonega nivojo naprej? Vrednote norme organizacija vloge.

SPREMEMBE PRAVNEGA SISTEMA

* AO do leta 1918 nastane Obi Dravljanski Zakonik (ODZ) * Kraljevina SHS (Jugoslavija) do leta 1941 uporablja se civilno pravo iz ODZ-ja * okupacijske sile (Nemija, Italija, Madarska) do leta 1945 e vedno velja ODZ * FLRJ, SFRJ do leta 1991 nov politini sistem, nova ustava, nova kazenska in upravna zakonodaja; ODZ e vedno velja do leta 1978, ko je sprejet Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR); ODZ velja, e ne nasprotuje ZOR-u * Republika Slovenija do leta 2004 EU; Uporaba ZOR-a, kasneje OZ Pri pravnem sistemu je neka kontuiteta v zadevah, ki so v splonem interesu. Kadar gre za novo ustavo (kvalitativna sprememba; tudi kadar gre za spremembo vrednot), jo mora sprejet neposredno ljudstvo, ali pa izvoli samo organ, ki jo bo sprejel. e gre za manje spremembe (kvantitativno) sprejme zakonodajno telo. SPREMEMBA V DRUBI ko se spremenijo: kvalitativno - nain proizvodnje revolucionarno - vladajoi sloj - vrednote SPREMEMBA V PRAVU pridobitev prenos dela suve. nova ustava plebiscit referendum 1990 2005 (EU) zakonodaja TUL 3a. len URS ustava (1991) kvalitativno evolucionalno - slojevitost - organizacija politine oblasti ustavna revizija zakonodaja 68. len (lastnina) 80. len (volitve) 14. len (enakost)

Odstotek legitimnosti pada udeleba volilnih upraviencev pri pomembnih odloitvah pada. socialna;povezovanje posameznikov v razline oblike zdruevanja INTEGRACIJA ekonomska (1.) sistemska; povezovanje organizacija (drutev, drav) kulturna (3.) normativna (4.)

politina (2.)

44

Sociologija prava Vrstni red integracije je pomemben, da je integracija uspena (tudi EU je la po tem vrstnem redu). globalna druba poenotenje prava unifikacija (uredba) harmonizacija (direktiva glede ciljev; daje okvir)

Poznamo dve skrajni opredelitvi kulture: * iri smisel: vse kar je od loveka ustvarjeno (zavestno), kar ni dano od narave * oji smisel: reducira se na umetnost

PRAVNA KULTURA
SESTAVINE: nazori o pravnih vrednotah te nazori so del javnega mnenja nazori o pravnih normah del lovekovega miljenja - idealno dejanski pravni odnosi; objektivni del DEF.: Pravna kultura je celota nazorov o pravnih vrednotah, nazorih,.(glej gor) PS dostojanstvo VREDNOTE svoboda demokracija NORME enakopravnost vsebovane v: ustava zakon sodba pogodba ODNOSI; law in life [R c (an) A:B] PN

Pravo je celota

JAVNO MNENJE
Javno mnenje se ugotavlja z javnomnenjskimi raziskavami anketami (subjektivno); ez as se pokaejo kot objektivni trendi. Tri opredelitve: * Izraz mnenj, stali in razpoloenja (posameznikov) v javnosti o vpraanjih obega prava * Razpravljanje o zadevah obega interesa * Skupen nain miljenja, korporativni duh neke skupine ali zdrube (Tnnies) ustvarjajo mnenje izkunje posameznika stiki z drugimi sredstva javnega obveanja (najveja tea)

45

Sociologija prava

ZAUPANJE V PRAVNI SISTEM: Zaupanje pada. Stopnja zaupanja v dravne organe je zelo nizka, najmanj pa v sodstvo (glej str.14 zapiski). Sicer je veje zaupanje v ustavno sodstvo, vendar v sodia pa ne. Pada tudi dele tistih, ki menijo,da se v SLO spotuje PS.

LOVEKOVE PRAVICE
univerzalnost moralna vsebina; naslonjena na Evropo kranska etika fundamentalna narava; temeljne pravice zapisane v temeljnih pravnih aktih prioritetna narava; kriterij za presojanje legitimnosti veljavnega prava abstraktnost; splone so

UNIVERZALNA DEKLARACIJA P (1948); politini akt V zahodnem svetu ne govorijo dosti o dolnostih. Hoteli so sprejeti Deklaracijo o lovekovih dolnostih, ki pa ni bila sprejeta. Nek temelj naj bi bilo 7 socialnih grehov (GANDHI): elje brez rtev trgovina brez morale politika brez nael bogastvo brez dela izobrazba brez znaaja (bolonjska reforma povzroa ravno to) znanost brez humanosti zabava brez vesti pripelje do delitev dela norme socializacija internalizacija pozicija (mesto) npr. profesor predava (igra vlogo) fleksibilne (npr. med prijatelji) krogi odnosov rigidne(malo prostora za vmeanje
osebnostne prostosti sodniki) pripisan (rezultat prejnjih vedenj in ravnanjprejnji tudenti so oblikovali mnenje o tudentih)

VLOGA

ocenjevanje

status (ugled) (odraz ocenjevanja) pridobljen ugled se pogosto meri z anketami

Vloge nastanejo kot vzrok delitve dela. Vloga je doloena z normami, socializacijo in enternalizacijo. Vse drubene vloge so normativno oblikovane. Sem se tejejo tudi pravne 46

Sociologija prava norme (npr. sodniki, jih uporabljajo). Vloge spoznavamo v okviru socializacije. Internalizacija kako nekdo dojame svojo drubeno vlogo. DRUBENA VLOGA: Normativno oblikovano priakovanje, kako bo ravnal nosilec neke pozicije. POKLICNA DRUBENA VLOGA: Igramo jo, da pridobimo sredstva za preivetje. pravosodje VLOGA diferenciacija PRAVNA POKLICNA pravniki uprava DRAVLJANA VLOGA poklici gospodarstvo IZPIT: Koliko je pravnikov v Sloveniji? 1% od vseh zaposlenih, kar znaa okoli 7000. IZPIT: Zaposlitvena struktura pravnikov (2002) (priblino): 1.) uprava in javne slube (ministrstva, obinske uprave,) 3300 2.) pravosodje 2700 (sodniki, toilci, pravobranilci 1550; odvetniki 1000; notarji 150) 3.) gospodarstvo 1000 Znailnosti poklicne pravnike vloge: usposabljanje (socializacija) dolgotrajno institucionalizacija (rigidnost) status (reativno visok) diferenciacija (vloge se razlenijo; lahko si toilec, odvetnik,direktor, novinar,) izpostavljenost (na oeh javnosti; ocenjevanje s strani okolice) POKLICNA PRAVNIKA VLOGA: pravosodje; odvetnitvo, notarstvo, sodniki, toilci, pravobranilstvo gospodarstvo uprava, javne slube POGOJI ZA VSTOP V SODNIKA IN IMENOVANJE NA SODNIKO MESTO: Zakon o sodniki slubi 7. len Za sodnika je lahko izvoljen, kdor izpolnjuje splone pogoje za izvolitev in posebne pogoje za izvolitev oziroma imenovanje na sodniko mesto, ki jih doloa ta zakon. 8. len Za sodnika je lahko izvoljen, kdor izpolnjuje naslednje splone pogoje: 1. da je dravljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik, 2. da je poslovno sposoben in ima splono zdravstveno zmonost, 3. da je dopolnil 30 let starosti, 4. da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali v Republiki Sloveniji nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo pravne fakultete, 5. da je opravil pravniki dravni izpit, 6. da je osebnostno primeren za opravljanje sodnike funkcije. Ni osebnostno primeren za opravljanje sodnike funkcije tisti, za katerega je na podlagi dosedanjega dela, ravnanja ali obnaanja utemeljeno sklepati, da sodnike funkcije ne bo 47

Sociologija prava opravljal strokovno, poteno ali vestno ali da kot sodnik ne bo varoval sodnikega ugleda, nepristranskosti in neodvisnosti sojenja ali je bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je podan razlog za razreitev sodnika (drugi odstavek 78. lena). Ne glede na dolobo prvega odstavka tega lena sodniki, ki so sodili ali odloali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo krene temeljne lovekove pravice in svoboine, po izteku svojega mandata ne izpolnjujejo pogojev za izvolitev v sodniko funkcijo.

9. len Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka prejnjega lena, je lahko izvoljena na sodniko mesto na okrajnem sodiu (okrajni sodnik), e ima najmanj tri leta delovnih izkuenj na pravnikih delih po opravljenem pravnikem dravnem izpitu. 10. len Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 8. lena tega zakona, je lahko izvoljena na sodniko mesto na okronem sodiu (okroni sodnik), e je uspeno opravljala sodniko funkcijo v trajanju najmanj treh let ali ima najmanj est let delovnih izkuenj na pravnikih delih po opravljenem pravnikem dravnem izpitu. Za sodnika se usposablja priblinom 11 let.

48